Kgau ya Tlotlo ya Sebete ya Mendi
Kgau ena e fuwa baahi ba Afrika Borwa ba entseng mosebetsi o babatsehang wa sebete moo bophelo ba bona bo neng bo le kotsing kapa moo motho a ileng a hlokahala a leka ho pholosa motho e mong, a leka ho sireletsa thepa kahare le kantle ho Afrika Borwa.
Tlhophiso
Kgau ena e hlophiswa ka mekgahlelo meraro:
Mokgahlelo 3 = Boronse.
Matshwao/dintlha tsa tshwantsho
Letshwao la sehloho
Thebe, e entsweng ka letlalo la phoofolo, hangata kgomo, e ya suuwa mme ebe e kgomaretswa hodima ntho e thata e bopehileng jwaleka lehe mme ena le botshwaro ba thupa. Koto le lerumo di tsamaya mmoho le thebe di fuwa baeti ba etelang naha ho tswa dinaheng tsa lefatshe e le letshwao la kamohelo e mofuthu.
Matshwao
Thebe
Moholodi - Moholodi o fofang ka hodima lewatle moo SS Mendi e tebileng ke sesupo sa meya ya bahale ba shwetseng ntweng. Masiba a moholodi a ne a sebediswa ho tlotla bahale ba neng ba lwana dintwa tse kgahlanong le bokoloniale.
Lejwe la lebenyane le letala - lejwe lena le hlahang kahara dintlha tse tharo le supa tsela moo ho ilo thuswa ba hlokang thuso nakong tsa dikoduwa le mathata a hlahang nako le nako lefatsheng.
Ya molaleng
Moo e tshwarwang
Tau - jwaleka letshwao la botle, matla le sebete, matshwao a mehlala ya maoto a yona a maro a bonahala ho potoloha thebe, sena se emetse bolebedi meeding kahare le kantle ho naha ke ma-afrika Borwa a ikemiseditseng a sebete. Dintlha tse tharo tse supileng di bontsha sejalo sa lekgala le babang, e leng sejalo sa Afrika Borwa se emelang boikemisetso, ho phela tlasa mathata ebile e le setlhare.
Koto le lerumo - ho phethela thebe jwaleka matshwao a tshireletso le tlotlo.
E nyenyane
