﻿Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
MATSENO 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
Ka fao , ka baemedi ba rena bao ba kgethilwego ntle le kgapeletšo , re amogela molaotheo wo bjalo ka molaomogolo wa Repabliki gore re tlo ― 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
le go Aga Afrika-Borwa ye e kopanego ya temokrasi yeo e ka kgonago go tšea maemo a yona a maswanedi bjalo ka setšhaba se se ikemetšego ka noši ditšhabeng tša lefase ka bophara . 
Boagi 
Koša ya Setšhaba 
le go Aga Afrika-Borwa ye e kopanego ya temokrasi yeo e ka kgonago go tšea maemo a yona a maswanedi bjalo ka setšhaba se se ikemetšego ka noši ditšhabeng tša lefase ka bophara . 
Baagi ka moka ba ― 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
Bogolo bja Molaotheo le pušo ya molao . 
molao goba maitshwaro ao a thulanago le wona ga a amogelege , gomme ditlemo tšeo di tšweletšwago ke wona di swanetše go phethagatšwa . 
Bogolo bja Molaotheo 
Go se kgetholle batho go ya ka mmala le bong . 
Go na le boagi bjo bo swanago bja Afrika-Borwa . 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
le go phetha mediro le maikarabelo a bona a boagi ka go lekana . 
^ KGAOLO YA 1 
E ke Morena a ka boloka setšhaba sa gešo . 
Seriti sa setho , phihlelelo ya tekano le tšwetšopele ya ditokelo tša botho le ditokologo . 
Ditshwanelo tša batho ka moka ba bagolo tša go bouta , lenaneo le le swanago ka bophara la bakgethi , dikgetho tša ka mehla le pušo ya temokrasi ya makgotlantši , go kgonthiša maikarabelo , boikarabelo le tokologo . 
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanyetša khwetšagalo , tahlegelo le pušetšo ya boagi . 
Mabakatheo Repabliki ya Afrika-Borwa 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
Fologa ya Setšhaba 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
Mebala ya fologa ya Repabliki ke boso , gauta , talamorogo , bošweu , bohwibidu le botalalerata bjalo ka ge go hlalošitšwe ebile go thadilwe šetulong 1 . 
Maleme a semmušo a Repabliki ke Sesotho sa Leboa , Sesotho , Setswana , SeSwati , SeVenda , SeTsonga , Seafrikanse , Seisimane , Setebele , Sethosa le SeZulu . 
Maleme 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
Ka go lemoga tirišo le maemo a tlase a maleme a gaborena a setšo , tše di hlotšwego ke histotri ya rena , mmušo o swanetše go tšea magato a maleba a a bonalago go phagamiša maemo le go tšwetša pele tirišo ya maleme a . 
Koša ya setšhaba ya Repabliki e laolwa ke Mopresidente ka tirišo ya kgoeletšo . 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo . 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
Mmušo wa setšhaba le Mebušo ya diprofense , ka go šomiša magato a semolao le a mangwe , e swanetše go laola le go hlokomela tirišo ya maleme a semmušo . 
Boto ya Maleme ka moka a Afrika-Borwa yeo e theilwego ka molao wa setšhaba e swanetše ― 
Searabiki , Seheberu , Sanskrit le a mangwe a a dirišetšwago mabaka a sedumedi ka Afrika-Borwa . 
Mebušo ya selegae e swanetše go ela hloko tirišo ya polelo le dikganyogo tša baagi ba yona . 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
Ntle le go phaela thoko mabaka a karolo ya , maleme ka moka a semmušo a swanetše go fiwa maemo a a swanago gomme a dirišwe ka tekatekano . 
maleme ka moka a semmušo ; 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
go tšwetša pele le go hlola mabaka a maleba a tlhabollo le tirišo ya ― 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
le go tšwetša pele le go tiišetša tlhompho ya ― 
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo . 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
le polelo ya dika ; 
KGAOLO YA 2 MOLAO WA DITOKELO 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
Ge go dirišwa melawana ya Molao wa Ditokelo go baagi ba tlhago goba go motho wa semolao go ya ka mabaka a karolwana , kgorotsheko ― 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
Molao wo wa ditokelo ke wona leswika la motheo la temokrasi mono Afrika-Borwa.Molao wo o akaretša ditokelo tša batho ka moka nageng ya rena mme wa tiišetša dikelo tša temokrasi tša tlhomphano ya setho , tekatekano le tokologo . 
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ; 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
maleme ka moka a semmušo ; 
Mmušo o swanetše go hlompha , go šireletša , go tšwetša pele le go phethagaša ditokelo tšeo di lego ka go Molao wa Ditokelo . 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
Tirišo Molao wa Ditokelo o ama melao ka kakaretšo gomme o tlama pewomolao , khuduthamaga,lekgotlatoka , le makala ka moka a mmušo . 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
molawana wa Molao wa Ditokelo o tlama baagi ba tlhago goba motho wa semolao , ge e le gore , goba ka moo go kgonagalago , go hlokomelwa mohuta wa tokelo goba mohuta wa tshwanelo ye nngwe le ye nngwe yeo e gapeletšwago ke tokelo yeo . 
gomme e ka tšwetša pele melawanatlwaelo go fokotša tokelo ge e le gore phokotšo e sepelelana gabotse le karolwana 36 . 
Ditokelo tšeo di lego ka Molaong wa Ditokelo di angwa ke mellwane yeo e hwetšwago goba yeo e ukangwego mo karolong ya 36 goba mo gongwe mo Molaong wo . 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
le polelo ya dika ; 
Tirišo Molao wa Ditokelo o ama melao ka kakaretšo gomme o tlama pewomolao , khuduthamaga,lekgotlatoka , le makala ka moka a mmušo . 
Molao wo wa ditokelo ke wona leswika la motheo la temokrasi mono Afrika-Borwa.Molao wo o akaretša ditokelo tša batho ka moka nageng ya rena mme wa tiišetša dikelo tša temokrasi tša tlhomphano ya setho , tekatekano le tokologo . 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
Motho mang le mang o na le tokelo ya go phela . 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ; 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
Batho bohle ba a lekana pele ga molao , gomme ba swanetše go hwetša tšhireletšo le kholego tše di lekanago tša molao . 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
maleme ka moka a semmušo ; 
Motho wa semolao o swanetše ke ditokelo tšeo di lego ka go Molao wa Ditokelo go ya ka mohuta wa ditokelo le dinyakwa tša motho yoo wa semolao . 
Tekano 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
Kgethollo go ya ka lebaka goba ka mabaka ao a tšweleditšwego go karolwana ga se ya toka , ntle le ge go tšweleditšwe gore kgethollo yeo ke ya toka . 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
Seriti sa botho 
Mang le mang o na le tokelo ya bolokologi le tšhireletšo bjalo ka ge e le motho , gomme go tšeo go akaretšwa tokelo ya ― 
Go lekana go akaretša go ba le boipshino bjo bo tletšego bja ditokelo ka moka le ditokologo.Go tšwetša pele phihlelelo ya tekano , magato a semolao le a mangwe ao a hlamilwego ka nepo ya go šireletša le go tšwetša pele batho goba dihlopha tša batho , tšeo di šareditšwego ke kgethollo a ka tšewa . 
Tokologo le tšhireletšo ya motho 
Motho mang le mang o na le seriti sa gagwe sa seng , le tokelo ya gore seriti seo se hlomphiwe le go šireletšwa . 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
le polelo ya dika ; 
Ga go motho yo a swanetšego go kgetholla thwii goba ka bomenetša motho yo mongwe go ya ka mabaka ao a tšweleditšwego go karolwana . Molao wa setšhaba o swanetše go hlangwa gore o thibele goba go šitiša kgethollo ye e sa nyakegego . 
Go lekana go akaretša go ba le boipshino bjo bo tletšego bja ditokelo ka moka le ditokologo.Go tšwetša pele phihlelelo ya tekano , magato a semolao le a mangwe ao a hlamilwego ka nepo ya go šireletša le go tšwetša pele batho goba dihlopha tša batho , tšeo di šareditšwego ke kgethollo a ka tšewa . 
Mmušo ga wa swanela go kgetholla thwii goba ka mokgwa wa tharedi motho mang goba mang , lebakeng le itšego goba mabakeng ao a akaretšago mohlobo , bong , boimana , seemo mabapi le lenyalo , morafe goba setšo , mmala , tshekamelo ya bong , bogolo , bogole , bodumedi , letswalo , tumelo , šetšo , polelo le matswalo . 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
le go se swarwe goba go se hlokofatšwe ka sehlogo , ka go hloka botho goba ka mokgwa wa go nyefola . 
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ; 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ; 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
maleme ka moka a semmušo ; 
Mang le mang o na le tokelo ya maemo a mmele le monagano , yeo e akaretšago tokelo ya ― 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ; 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ; 
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ; 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
le polelo ya dika ; 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ; 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
le go se dirwe maitekelo a saense goba kalafo ntle le kwešišo le tumelelano . 
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ; 
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ; 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
Bokgoba , bohlanka , le go šomišwa ka kgapeletšo 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
maleme ka moka a semmušo ; 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ; 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ; 
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ; 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
le polelo ya dika ; 
Ga go motho yoo a swanetšego go dirwa lekgoba , mohlanka goba go šomišwa ka kgapeletšo . 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ; 
go amogwa diphahlo tša gagwe ; 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ; 
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ; 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
Mang le mang o na le tshwanelo ya go ba le thopa ; yeo e akaretšago tokelo ya gore go se be le ― 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
maleme ka moka a semmušo ; 
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ; 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ; 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ; 
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ; 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
le polelo ya dika ; 
goba tsenatseno dikgokaganong tša bona tša sephiri . 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ; 
go amogwa diphahlo tša gagwe ; 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ; 
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ; 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
Mang le mang o na le tshwanelo ya go ba le thopa ; 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
maleme ka moka a semmušo ; 
le gore tsenelo ya merero yeo ga se ya kgapeletšo . 
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ; 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ; 
Tokelo ya Bodumedi , Tumelo le kgopolo 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ; 
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ; 
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ; 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
le polelo ya dika ; 
Merero ya bodumedi e ka phethagatšwa mafelong a mmušo goba mafelong ao a thušwago ke mmušo , ge fela e le gore ― 
Mang le mang o na le tokelo ya bolokologi bja letswalo , bodumedi , monagano , tumelo le kgopolo . 
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ; 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ; 
go amogwa diphahlo tša gagwe ; 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ; 
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ; 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
Mang le mang o na le tshwanelo ya go ba le thopa ; 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
maleme ka moka a semmušo ; 
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ; 
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ; 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ; 
Kamogelo go ya ka temana ya e swanetše go sepedišana le karolo ye gammogo le melawana ye mengwe ya Molaotheo . 
goba ditshepedišo tša motho ka boyena gotee le molao wa lapa go latela setšo se itšego goba seo se latelwago ke batho bao ba latelago tumelo ye itšego . 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ; 
karolo ye ga e thibele molao wo o amogelago ― 
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ; 
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ; 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
le polelo ya dika ; 
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ; 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
le polelo ya dika ; 
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ; 
Mang le mang o na le tokelo ya go ntšha maikutlo , yeo e akaretšago ― 
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
le tokologo ya tša thuto le dinyakišišo tša saense . 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ; 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
Tlhohleletšo ya ntwa ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ; 
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ; 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ; 
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ; 
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ; 
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ; 
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ; 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
go amogwa diphahlo tša gagwe ; 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
maleme ka moka a semmušo ; 
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ; 
Mang le mang o na le tshwanelo ya go ba le thopa ; 
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ; 
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ; 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
goba khuetšo ya lehloyo leo le itshamilego godimo ga mohlobo , morafe bong goba bodumedi , mme e tsošago tlhohleletšo ye e ka hlolago kotsi . 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
le polelo ya dika ; 
Mang le mang o na le tokokologo ya go kwana le ba bangwe . 
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ; 
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ; 
Kgobokano , tšhupetšo , kgwabo le ngongorego 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
Ditokelo tša dipolitiki 
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ; 
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ; 
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela go tša dipolitiki moo go akaretšago go ― 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ; 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
Tlhohleletšo ya ntwa ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ; 
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ; 
le go tšwela phathi ya dipolitiki goba maikemišetšo a yona lesolo . 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ; 
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ; 
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ; 
Tokologo ya kwano 
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ; 
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ; 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
Mang le mang o na le tokelo , ka khutšo ka ntle le go itlhama , go kgobokana , go dira ditšhupetšo , go gwaba , le go ngongorega . 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
hlama phathi ya dipolitiki ; 
go amogwa diphahlo tša gagwe ; 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
maleme ka moka a semmušo ; 
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ; 
Mang le mang o na le tshwanelo ya go ba le thopa ; 
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ; 
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ; 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Ga go moagi yo a swanetšeng go amogwa boagi . 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
le polelo ya dika ; 
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ; 
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ; 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ; 
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ; 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
Tlhohleletšo ya ntwa ; 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ; 
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ; 
Moagi yo mogwe le yo mongwe yo mogolo o na le tokelo ya ― 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ; 
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go kgatha tema dikgethong tše di lokologilego tša ka mehla tša theramolao ye e hlomilwego go ya ka Molaotheo . 
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ; 
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ; 
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ; 
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ; 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
go ba nkgetheng ditirelong tša setšhaba mme , ge a kgethilwe , a tšee maemo ao . 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
hlama phathi ya dipolitiki ; 
go amogwa diphahlo tša gagwe ; 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
maleme ka moka a semmušo ; 
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ; 
Mang le mang o na le tshwanelo ya go ba le thopa ; 
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ; 
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ; 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ; 
le polelo ya dika ; 
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ; 
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ; 
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tsena go ba gona le go dula kae le kae moo a ratago Repabliking ka bophara . 
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ; 
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ; 
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ; 
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ; 
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ; 
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ; 
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ; 
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ; 
Tlhohleletšo ya ntwa ; 
Tokologo ya go gweba , mošomo le profešene 
Tokologo ya mosepelo le madulo 
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ; 
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ; 
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tsena go ba gona le go dula kae le kae moo a ratago Repabliking ka bophara . 
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ; 
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela , ntle le kgapeletšo , kgwebo , mošomo goba profešene . 
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ; 
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ; 
Mang le mang o na le tokologo ya mosepelo . 
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ; 
Ditiro tša kgwebo , mošomo goba profešene di ka laolwa ke molao . 
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ; 
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ; 
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ; 
Moagi mang le mang o na le tokelo ya go ba le pasporoto . 
Mang le mang o na le tokelo ya go tloga Repabliking . 
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ; 
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ; 
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ; 
hlama phathi ya dipolitiki ; 
go amogwa diphahlo tša gagwe ; 
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ; re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ; 
maleme ka moka a semmušo ; 
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ; 
Mang le mang o na le tshwanelo ya go ba le thopa ; 
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ; 
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ; 
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago : 
﻿KGAOLO YA 10 Taolo ya Merero ya Setšhaba Dikelo tše bohlokwa le metheo ye e laolago taolo ya merero ya setšhaba 
Maitshwaro a maleba a maemo a godimo a swanetše go lotwa le go tšwetšwa pele . 
Tirišo ya methopo ka bokgoni , tsheketšo le phetho ye maleba di swanetše go tšwetšwa pele . 
Tshepedišo ya merero ya setšhaba e swanetše go sekamela kudu ka lehlakoreng la tlhabollo . 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Ditirelo di swanetše go abja ka ntle le go tšea lehlakore , le kgethollo . 
Taolo ye e nepagetšego ya badiredi le tlhabollo ya tša boiphedišo , kgodišong ya bokgoni , di swanetše go bjalwa bathong . 
ditho tša mmušo ; 
Tshepedišo ya merero ya setšhaba e swanetše go ba le maikarabelo . 
Dinyakwa tša batho di swanetše go hlokomelwa gomme Setšhaba se swanetše go hlohleletšwa go kgatha tema mo go hlangweng ga morero . 
Tshepedišo ya merero ya setšhaba e swanetše go emela batho ba Afrika-Borwa ka bophara , thwalo le taolo ya bahlankedi di swanetše go thewa godimo ga bokgoni , tebano , go se kgetholle , le go nyaka go lokiša go se lekalekane ga matšatši a a fetilego go kgona go hwetša kemedi ye e akaretšago . 
Metheo ye go boletšwego ka yona mo godimo e šoma mo ― 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
le medirong ya setšhaba . 
Mekgwa le mešomo ya dikarolo tše di fapanego tša taolo , le dihlongwa tša tshepedišo ya merero ya setšhaba ke mabaka a maleba ao a swanetšego go šetšwa mo melaong yeo e laolago taolo ya merero ya setšhaba . 
ditho tša mmušo ; 
Melao ye e laolago tshepedišo ya merero ya setšhaba e ka no fapantšha gare ga dikarolo tše di fapanego , ditaolo goba dihlongwa . 
Khomišene e swanetše go laolwa ke molao wa setšhaba . 
Go na le Khomišene e tee ya Ditirelo tša Setšhaba mono Afrika-Borwa , go tšwetša pele dikelo le metheo ya tshepedišo ya merero ya setšhaba mo ditirelong tša setšhaba . 
Khomišene e ikemetše ka noši , ebile e swanetše go hloka tlhao , mme e swanetše go diriša maatla le go phethagatša mehola ya yona ka ntle le poifo , sepitša goba mona kgahlegong ya go hlola taolo ya setšhaba ye e šomago gabotse le ka bokgoni le maitshwaro a profešene a maemo a godimo mo tirelong ya setšhaba . 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Molao wa setšhaba o swanetše go kgonthišiša tšwetšopele ya dikelo le metheo yeo e tšweleditšwego mo lenaneong la karolwana Go thwalwa ga batho ba mmalwa tshepedišong ya merero ya setšhaba go lekola maikemišetšo ga se gwa šikologwa , eupša molao wa setšhaba o swanetše go laola dithwalo tšeo mo ditirelong tša setšhaba . 
Molao wa setšhaba o swanetše go kgonthišiša tšwetšopele ya dikelo le metheo yeo e tšweleditšwego mo lenaneong la karolwana Go thwalwa ga batho ba mmalwa tshepedišong ya merero ya setšhaba go lekola maikemišetšo ga se gwa šikologwa , eupša molao wa setšhaba o swanetše go laola dithwalo tšeo mo ditirelong tša setšhaba . 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
ditho tša mmušo ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Ditho tše dingwe tša mmušo , ka dikgato tša semolao le tše dingwe , diswanetše go thuša le go šireletša Khomišene go kgonthiša boikemanoši , tlhakatlhao , seriti le bokgoni bja Khomišene . 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
Ga go motho goba setho sa mmušo seo se swanetšego go tshwenyana le go šoma ga Khomišene . 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
ditho tša mmušo ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
ditho tša mmušo ; 
le gore ka boyona goba ka go amogela ngongorego efe goba efe ― 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
ditho tša mmušo ; 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
le mabapi le ditiro tša yona ka profenseng , le go theramelao ya profense yeo . 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
le go eletša ditho tša mmušo tša setšhaba le tša profense mabapi le ditirišo tša badiredi tirelong ya setšhaba , go akaretšwa le tšeo di amago thwalo , peo , tšhutišo , thako le mabaka a mangwe . 
le Komišenare e tee ka profenseng ye nngwe le ye nngwe e hlaotšwe ke Tonakgolo ya profense go ya ka karolwana . 
Khomišene e ikarabela go Kgobokano ya Setšhaba . 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
ditho tša mmušo ; 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
Komišenare ye e kgethilwego go ya ka karolwana e swanetše go ba ― 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
mme e amogetšwe ke Kgobokano ka sephetho se se tšerwego ka thekgo ya bouto ya bontši bja maloko a yona . 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
ditho tša mmušo ; 
Komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense e swanetše go ba ― 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
mme e amogetšwe ke theramelao ka sephetho se se tšerwego ka thekgo ya bouto ya bontši bja maloko a yona . 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Molao wa Palamente o swanetše go laola tshepedišo ya peo ya dikomišenare . 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Komišenare o bewa pakatiro ya mengwaga ye mehlano , yeo e mpshafatšegago pakatiro e tee fela , gomme e swanetše go ba mosadi goba monna yo e lego ― 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
ditho tša mmušo ; 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
Komišenare a ka tlošwa modirong wa gagwe fela ― 
mme e le motho yo a itekanetšego wa mabobo ka tsebo ya , goba boitsebelo go , tshepedišo , taolo goba kabo ya ditirelo tša setšhaba . 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
le go tšewa ga sephetho ke Kgobokano goba Theramelao ya profense ka thekgo ya bouto ya bontši bja a maloko a yona gore komišenare yoo a tlošwe modirong wa gagwe . 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
ditho tša mmušo ; 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
goba Tsebišo ye e ngwadilwego ke Tonakgolo ya gore theramelao ya profense e tšere sephetho sa go goeletša gore komišenare a tlošwe . 
Mopresidente o swanetše go tloša komišenare yo a amegago ge ― 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
Bašomedi ba swanetšwe ke diphenšene tša maleba bjalo ka ge di laolwa ke molao wa setšhaba . 
ditho tša mmušo ; 
KGAOLO YA 11 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki : 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
Ka gare ga tshepedišo ya merero ya setšhaba go na le tirelo ya Setšhaba ya Repabliki , yeo e swanetšego go šoma le go bopša go latela molao wa setšhaba , gomme e swanetšego go phethagatša ka potego merero ya semolao ya mmušo wa nako yeo . 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Dikomišenare tše di ukangwego go karolwanba di ka diriša maatla le go phethagatša mehola ya khomišene ka diprofenseng tša tšona go ya ka moo molao wa setšhaba o laelago . 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
Ga go na le mošomedi wa setšhaba yo a ka direlwago sepitša goba a hlokofatšwa fela ka gore motho yoo o thekga phathi ye itšego ya dipolitiki goba mabaka a yona . 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
Ditaelo le mabaka a thwalo mo tirelong ya setšhaba di swanetše go laolwa ke molao wa setšhaba . 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Mebušo ya diprofense e na le maikarabelo a go thwala , peo , tlhatlošo , tšhutišo le thako ya maloko a tirelo ya setšhaba mo ditaolong tša yona go ya ka mohlako wa go swana wa melao le dikelo tše di dirišwago go tirelo ya setšhaba . 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go bontšha maikemišetšo a Maafrika-Borwa , bjalo ka batho mongwe le mongwe le bjalo ka setšhaba , go phela bjalo ka balekani , ba go phela ka khutšo le kagišo , ba phele ka ntle le letšhogo le tlhaelelo le go tsoma bophelo bjo bokaone . 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
Madira a tšhireletšo ke lesolo le noši la bošole mono Repabliking Ka ntle le ditirelo tša tšhireletšo tšeo di hlomilwego ke Molaotheo , makgotla ao a itlhamilego a ka theiwa fela go ya ka molao wa setšhaba . 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
ditho tša mmušo ; 
Maikemišetšo a go phela ka khutšo le kagišo a thibela moagi yo mongwe le yo mongwe wa Afrika-Borwa go kgatha tema dithulanong tša marumo , nageng ya rena goba ditšhabatšhabeng , ka ntle le ge seo se dumeletšwe ke Molaotheo goba molao wa setšhaba . 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki : 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
Tlhomo , Tlhamo le Tshepedišo ya Ditirelo tša Tšhireletšo 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Tšhireletšo ya setšhaba e ka fase ga taolo ya Palamente le khuduthamaga ya setšhaba . 
Madira a tšhireletšo ke lesolo le noši la bošole mono Repabliking Ka ntle le ditirelo tša tšhireletšo tšeo di hlomilwego ke Molaotheo , makgotla ao a itlhamilego a ka theiwa fela go ya ka molao wa setšhaba . 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Ditirelo tša tšhireletšo tša Repabliki di bopilwe ke lesolo le tee la sešole , tirelo e tee ya sephodisa , le ditirelo dife goba dife tša botseka tše di hlomilwego go ya ka Molaotheo . 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao ; go akaretšwa le molao wa ditšhabatšhaba . 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
goba tša tšwetšapele , ka tselana ye nngwe , dikgahlego tše itšego tša phathi ya dipolitiki . 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ; 
ditho tša mmušo ; 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki : 
Ga go leloko lefe goba lefe la tirelo ya tšhireletšo leo le swanetšego go obamela taelo yeo go bonalago e tloga e se molaong . 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Ga go ditirelo tša tšhireletšo goba ba bangwe ba maloko a tšona mo phethagatšong ya mešomo ya tšona di ka ― 
Go kgonthišiša metheo ya ponagatšo le maikarabelo , dikomiti tša palamente tša diphathintši di swanetše go hlokomela ditirelo tša tšhireletšo ka tsela yeo e beilwego ke molao wa setšhaba goba melawana le ditaelo tša Palamente . 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
Madira a tšhireletšo a swanetše go bopša le go laolwa bjalo ka sešole seo se kgalemilwego ka tshwanelo . 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
Ditirelo tša tšhireletšo di swanetše go bopša le go laolwa go ya ka molao wa setšhaba Ditirelo tša tšhireletšo di swanetše go phethagatša , gomme di be di rute di be di gapeletše gore maloko a tšona a phethagatše go ya ka Molaotheo le molao , go akaretšwa molaosetlwaedi wa ditšhabatšhaba le dikwano tša ditšhabatšhaba tšeo di tlemago Repabliki . 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
Leloko la Kabinete le swanetše go rwala boikarabelo bja madira a tšhireletšo . 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ; 
ditho tša mmušo ; 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki : 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Boikarabelo bja Sepolitiki 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; goba mo phethagatšong ya boitlamo bja ditšhabatšhaba . 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ; 
ditho tša mmušo ; 
Ge Palamente e sa dule mo matšatšing a šupago morago ga go šomišwa ga madira bjalo ka ge go ukangwe mo karolwaneng ya , Mopresidente o swanetše go tšweletša tshedimošo ye e nyakegago go ya ka karolwana go komiti ya maleba ye e hlokometšego taba ye . 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
le lebaka leo go akanywago gore a tlo šomišwa ka lona . 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki : 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
Taolo ya madira a tšhireletšo 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Maikemišetšomagolo a madira ke go lwela le go šireletša Repabliki , maemo a naga ya yona le batho ba yona , go ya ka Molaotheo le metheo ya molao wa ditšhabatšhaba yeo e laolago tšhomišo ya madira . 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
Mopresidente , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba ke Molaodimogolo wa madira a tšhireletšo , gomme o swanetše go kgetha Molaodi wa madira a tšhireletšo . 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
Ge madira a tšhireletša a šomišetšwa lebaka le lengwe le le lengwe le lego kafrolwanerng ya , Mopresidente o swanetše go tsebiša Palamente ka bonako le gona ditaba ka botlalo ka ― 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ; 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ; 
ditho tša mmušo ; 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki : 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
Mopresidente , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba a ka goeletša seemo sa tšhireletšo ya setšhaba , gomme o swanetše go tsebiša Palamente ka bonako le gona ditaba ka botlalo ka ― 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
mabaka a kgoeletšo yeo ; 
Ge Palamente e se kopanong nakong yeo maemo a tšhireletšo a goeletšwago , Mopresidente o swanetše go biletša Palamente tulong ye e sego ya mehleng mo matšatšing a a šupago morago ga kgoeletšo . 
le palo ya batho bao ba angwago . 
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
Maemo a tšhireletšo ya setšhaba 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
Bongwaledi bja segae bja madira bo swanetše go hlomiwa go ya ka molao wa setšhaba go šoma ka fase ga taolo ya leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja tšhireletšo . 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
Tirelo ya Setšhaba ya maphodisa e swanetše go hlangwa gore e šome mo makaleng a setšhaba , profense , le moo go lebanego , lekaleng la tikologo la mmušo . 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
Bongwaledi bja tšhireletšo bja segae 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
Kgoeletšo ya seemo sa tšhireletšo e fela mo lebakeng la matšatši a a šupago , ka ntle le ge e amogetšwe ke Palamente . 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ; 
Taolo ya madira a tšhireletšo e swanetše go phethagatšwa go ya ka ditaelo tša leloko la kabinete le le rwelego boikarabelo bja tšhireletšo ka tlase ga bolaodi bja Mopresidente . 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
Kgoeletšo ya seemo sa tšhireletšo e fela mo lebakeng la matšatši a a šupago , ka ntle le ge e amogetšwe ke Palamente . 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ; 
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanya maatla le mediro ya tirelo ya maphodisa gomme o kgontšhe tirelo ya maphodisa go phethagatša maikarabelo a yona ka bokgoni , go lebeletšwe kudu dinyakwa tša diprofense . 
ditho tša mmušo ; 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki : 
Leloko la Kabinete le swanetše go rwala boikarabelo bja bophodisa gomme le swanetše go rulaganya morero wa setšhaba wa bophodisa morago ga go rerišana le mebušo ya diprofense mme le šeditše dinyakwa tša diprofense . 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
mabaka a kgoeletšo yeo ; 
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
Morero wa setšhaba wa bophodisa o ka fa peakanyetšo ya merero ya go fapana mabapi le diprofense tša go fapana morago ga go ela hloko dinayakwa tša bophodisa le ditlapele tša diprofense tše . 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
Profense ye nngwe le ye nngwe e na le tokelo ― ya go hlapetša maitshwaro a maphodisa ; 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
ya go šetša bokgoni le phethagatšo ya bona ka bokgoni , go akaretšwa go amogela dipego tša tirelo ya maphidisa ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
Maikemišetšo a tirelo ya maphodisa ke go thibela , go lwantšha le go nyakišiša bosenyi , go lota kagišo ya setšhaba , go šireletša le go boloka baagi ba Repabliki le dithoto tša bona le go thekga le go phethagatša molao . 
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ; 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go tšwetša pele moya wo mobotse gare ga maphodisa le setšhaba ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go sekaseka bokgoni bja pepeneneng bja tlhapetšo ya sephodisa ; 
ye e e filwego ke kgaolo ye ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ; 
ditho tša mmušo ; 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
go kgokagana le leloko la Kabinete leo le rwelego boikarabelo bja sephodisa mabapi le bosenyi le bophodisa ka profenseng . 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki : 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Theramelao ya profense e ka nyaka gore komišenare wa profense go tšwelela pele ga yona goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti tša yona go fetola dipotšišo . 
Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba o swanetše go bea monna goba mosadi bjalo ka Komišinare wa Setšhaba wa tirelo ya maphodisa , go laola le go sepediša tirelo ya maphodisa . 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
mabaka a kgoeletšo yeo ; 
Komišinare wa Setšhaba o swanetše go laola le go sepediša tirelo ya maphodisa go ya ka morero wa setšhaba wa bophodisa le ditaelo tša leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja bophodisa . 
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
ye e e filwego go ya ka dipeelano tša molao wa setšhaba ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
mme e swanetše go dira ditigelo go setho sa Kabinete se amanego le bophodisa . 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
Komiti ye e hlamilwego ke leloko la Kabinete le maloko a Khuduthamaga ya Dikhansele tše di nago le boikarabelo bja maphodisa e swanetše gfo thewa go kgonthiša tlemagano ye e nepagetšego ya tirelo ya maphodisa le tlemagano ye e nepagetšego gare ga makala a mmušo . 
ya go hlapetša maitshwaro a maphodisa ; 
Ge e amogela ngongorego ye e tšwago go khuduthamaga ya profense , mokgatlo wo o ikemego ka noši wa dingongorego tša maphodisa , o swanetše go nyakišiša bosenyi bjoo bo ukangwago goba molato woo o obilwego ke leloko la tirelo ya maphodisa ka profenseng . 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanyetša mohlako wa go hloma , maatla , mehola le taolo ya ditirelo tša maphodisa tša mmasepala . 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
le ye e e abetšwego ka go morero wa setšhaba wa bophodisa . 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
ya go šetša bokgoni le phethagatšo ya bona ka bokgoni , go akaretšwa go amogela dipego tša tirelo ya maphidisa ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ; 
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ; 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
Khuduthamaga ya profense e na le boikarabelo bja mehola ya bophodisa ― 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go tšwetša pele moya wo mobotse gare ga maphodisa le setšhaba ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go sekaseka bokgoni bja pepeneneng bja tlhapetšo ya sephodisa ; 
ye e e filwego ke kgaolo ye ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ; 
ditho tša mmušo ; 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki : 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
mabaka a kgoeletšo yeo ; 
le ka taolo ya maatla a Komišenare wa Setšhaba , go laola le go sepediša tirelo ya maphodisa go ya ka karolwana Komišenare wa profense o swanetše go bega go theramelao ya profense ngwaga ka ngwaga mabapi le bophodisa ka profenseng , mme o swanetše go romela kopi ya pego go Komišenare ya Setšhaba . 
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
ye e e filwego go ya ka dipeelano tša molao wa setšhaba ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
Dikomišenare tša diprofense di na le boikarabelo bja bophodisa ― 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
ya go hlapetša maitshwaro a maphodisa ; 
bjalo ka ge go beilwe melaong ya setšhaba ; 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
ya go šetša bokgoni le phethagatšo ya bona ka bokgoni , go akaretšwa go amogela dipego tša tirelo ya maphidisa ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Ge Komišenare ya profesnse e se sa botwa ke khuduthamaga ya profense , khuduthamaga yeo e ka hloma ditshepedišo tše maleba tša go mo tloša goba go mo šutiša , goba go tšea magato a thupišo , godimo ga Komišenare yeo , go ya ka molao wa setšhaba . 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ; 
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ; 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go tšwetša pele moya wo mobotse gare ga maphodisa le setšhaba ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go sekaseka bokgoni bja pepeneneng bja tlhapetšo ya sephodisa ; 
ye e e filwego ke kgaolo ye ; 
le tlhapetšo ya selegae ya mediro ya ditirelo tšeo ke mohlahlobi yo a beilwego ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba , mme a amogetšwe ke sephetho se se tšerwego ke Kgobokano ya Setšhaba ka bouto ye bonnyane e thekgwago ke peditharong ya maloko a yona . 
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanya le go laola maatla le mešomo ya ditirelo tša botseka , go akaretšwa karolo ya madira a tšhireletšo goba tirelo ya maphodisa , mme o fe tumelelo ya ― 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ; 
Bongwaledi bja Maphodisa Bja Segae 
ditho tša mmušo ; 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Go swanetše go hlongwa bongwaledi bja maphodisa bja segae go ya ka molao wa setšhaba go šoma ka fase ga tlhahlo ya setho sa Kabinete se hlokometšego bophodisa . 
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki : 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
mabaka a kgoeletšo yeo ; 
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
Tirelo efe goba efe ya botseka , ka ntle le karolo ya botseka ya madira a tšhireletšo goba tirelo ya maphodisa , e ka hlongwa fela ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba , le gona go ya ka molao wa setšhaba . 
ye e e filwego go ya ka dipeelano tša molao wa setšhaba ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
Maatla , Mediro le Tlhokomelo 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
ya go hlapetša maitshwaro a maphodisa ; 
Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba o swanetše go bea mosadi goba monna bjalo ka hlogo ya tirelo ya botseka yeo e hlomilwego go ya ka karolwana . Gomme o swanetše go tšea boikarabelo bja sepolitiki go laola le go hlahla ye nngwe le ye nngwe ya ditirelo tšeo , goba a kgethe leloko la Kabinete go tšea boikarabelo bjoo . 
bjalo ka ge go beilwe melaong ya setšhaba ; 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
ya go šetša bokgoni le phethagatšo ya bona ka bokgoni , go akaretšwa go amogela dipego tša tirelo ya maphidisa ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Tlhomo le taolo ya ditirelo tša botseka 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ; 
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ; 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
go kgokaganya ditirelo ka moka tša botseka ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
go tšwetša pele moya wo mobotse gare ga maphodisa le setšhaba ; 
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ; 
go sekaseka bokgoni bja pepeneneng bja tlhapetšo ya sephodisa ; 
ye e e filwego ke kgaolo ye ; 
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ; 
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ; 
ditho tša mmušo ; 
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ; 
moagi wa Afrika-Borwa ; 
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki : 
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ; 
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ; 
Botseka 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
mabaka a kgoeletšo yeo ; 
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ; 
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ; 
ye e e filwego go ya ka dipeelano tša molao wa setšhaba ; 
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ; 
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ; 
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente : 
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ; 
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ; 
ya go hlapetša maitshwaro a maphodisa ; 
bjalo ka ge go beilwe melaong ya setšhaba ; 
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ; 
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ; 
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ; 
ya go šetša bokgoni le phethagatšo ya bona ka bokgoni , go akaretšwa go amogela dipego tša tirelo ya maphidisa ; 
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago : 
Maatla le mehola ya Khomišene ke : 
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ; 
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ; 
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ; 
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao ; 
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ; 
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ; 
go kgokaganya ditirelo ka moka tša botseka ; 
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ; 
﻿Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
MATSENO
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Ka fao , ka baemedi ba rena bao ba kgethilwego ntle le kgapeletšo , re amogela molaotheo wo bjalo ka molaomogolo wa Repabliki gore re tlo ―
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo ;
E ke Morena a ka boloka setšhaba sa gešo .
Baagi ka moka ba ―
molao goba maitshwaro ao a thulanago le wona ga a amogelege , gomme ditlemo tšeo di tšweletšwago ke wona di swanetše go phethagatšwa .
Go na le boagi bjo bo swanago bja Afrika-Borwa .
Go se kgetholle batho go ya ka mmala le bong .
le go phetha mediro le maikarabelo a bona a boagi ka go lekana .
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanyetša khwetšagalo , tahlegelo le pušetšo ya boagi .
^ KGAOLO YA 1
Seriti sa setho , phihlelelo ya tekano le tšwetšopele ya ditokelo tša botho le ditokologo .
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
le go Aga Afrika-Borwa ye e kopanego ya temokrasi yeo e ka kgonago go tšea maemo a yona a maswanedi bjalo ka setšhaba se se ikemetšego ka noši ditšhabeng tša lefase ka bophara .
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
Koša ya Setšhaba
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
Boagi
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
Repabliki ya Afrika-Borwa
Bogolo bja Molaotheo
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
Mabakatheo
Bogolo bja Molaotheo le pušo ya molao .
Ditshwanelo tša batho ka moka ba bagolo tša go bouta , lenaneo le le swanago ka bophara la bakgethi , dikgetho tša ka mehla le pušo ya temokrasi ya makgotlantši , go kgonthiša maikarabelo , boikarabelo le tokologo .
Maleme
Ka go lemoga tirišo le maemo a tlase a maleme a gaborena a setšo , tše di hlotšwego ke histotri ya rena , mmušo o swanetše go tšea magato a maleba a a bonalago go phagamiša maemo le go tšwetša pele tirišo ya maleme a .
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
Maleme a semmušo a Repabliki ke Sesotho sa Leboa , Sesotho , Setswana , SeSwati , SeVenda , SeTsonga , Seafrikanse , Seisimane , Setebele , Sethosa le SeZulu .
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Fologa ya Setšhaba
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
Mebala ya fologa ya Repabliki ke boso , gauta , talamorogo , bošweu , bohwibidu le botalalerata bjalo ka ge go hlalošitšwe ebile go thadilwe šetulong 1 .
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Koša ya setšhaba ya Repabliki e laolwa ke Mopresidente ka tirišo ya kgoeletšo .
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
go tšwetša pele le go hlola mabaka a maleba a tlhabollo le tirišo ya ―
MOLAO WA DITOKELO
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
le go tšwetša pele le go tiišetša tlhompho ya ―
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Mmušo wa setšhaba le Mebušo ya diprofense , ka go šomiša magato a semolao le a mangwe , e swanetše go laola le go hlokomela tirišo ya maleme a semmušo .
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
Ntle le go phaela thoko mabaka a karolo ya , maleme ka moka a semmušo a swanetše go fiwa maemo a a swanago gomme a dirišwe ka tekatekano .
Searabiki , Seheberu , Sanskrit le a mangwe a a dirišetšwago mabaka a sedumedi ka Afrika-Borwa .
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
Boto ya Maleme ka moka a Afrika-Borwa yeo e theilwego ka molao wa setšhaba e swanetše ―
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
KGAOLO YA 2
Mebušo ya selegae e swanetše go ela hloko tirišo ya polelo le dikganyogo tša baagi ba yona .
Mmušo o swanetše go hlompha , go šireletša , go tšwetša pele le go phethagaša ditokelo tšeo di lego ka go Molao wa Ditokelo .
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
Ditokelo tšeo di lego ka Molaong wa Ditokelo di angwa ke mellwane yeo e hwetšwago goba yeo e ukangwego mo karolong ya 36 goba mo gongwe mo Molaong wo .
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
molawana wa Molao wa Ditokelo o tlama baagi ba tlhago goba motho wa semolao , ge e le gore , goba ka moo go kgonagalago , go hlokomelwa mohuta wa tokelo goba mohuta wa tshwanelo ye nngwe le ye nngwe yeo e gapeletšwago ke tokelo yeo .
Molao wo wa ditokelo ke wona leswika la motheo la temokrasi mono Afrika-Borwa.Molao wo o akaretša ditokelo tša batho ka moka nageng ya rena mme wa tiišetša dikelo tša temokrasi tša tlhomphano ya setho , tekatekano le tokologo .
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Tirišo Molao wa Ditokelo o ama melao ka kakaretšo gomme o tlama pewomolao , khuduthamaga,lekgotlatoka , le makala ka moka a mmušo .
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
gomme e ka tšwetša pele melawanatlwaelo go fokotša tokelo ge e le gore phokotšo e sepelelana gabotse le karolwana 36 .
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
Ge go dirišwa melawana ya Molao wa Ditokelo go baagi ba tlhago goba go motho wa semolao go ya ka mabaka a karolwana , kgorotsheko ―
Go lekana go akaretša go ba le boipshino bjo bo tletšego bja ditokelo ka moka le ditokologo.Go tšwetša pele phihlelelo ya tekano , magato a semolao le a mangwe ao a hlamilwego ka nepo ya go šireletša le go tšwetša pele batho goba dihlopha tša batho , tšeo di šareditšwego ke kgethollo a ka tšewa .
Ga go motho yo a swanetšego go kgetholla thwii goba ka bomenetša motho yo mongwe go ya ka mabaka ao a tšweleditšwego go karolwana . Molao wa setšhaba o swanetše go hlangwa gore o thibele goba go šitiša kgethollo ye e sa nyakegego .
Seriti sa botho
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
Batho bohle ba a lekana pele ga molao , gomme ba swanetše go hwetša tšhireletšo le kholego tše di lekanago tša molao .
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
Kgethollo go ya ka lebaka goba ka mabaka ao a tšweleditšwego go karolwana ga se ya toka , ntle le ge go tšweleditšwe gore kgethollo yeo ke ya toka .
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
Mang le mang o na le tokelo ya bolokologi le tšhireletšo bjalo ka ge e le motho , gomme go tšeo go akaretšwa tokelo ya ―
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
Motho wa semolao o swanetše ke ditokelo tšeo di lego ka go Molao wa Ditokelo go ya ka mohuta wa ditokelo le dinyakwa tša motho yoo wa semolao .
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Motho mang le mang o na le seriti sa gagwe sa seng , le tokelo ya gore seriti seo se hlomphiwe le go šireletšwa .
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
Tokologo le tšhireletšo ya motho
Mmušo ga wa swanela go kgetholla thwii goba ka mokgwa wa tharedi motho mang goba mang , lebakeng le itšego goba mabakeng ao a akaretšago mohlobo , bong , boimana , seemo mabapi le lenyalo , morafe goba setšo , mmala , tshekamelo ya bong , bogolo , bogole , bodumedi , letswalo , tumelo , šetšo , polelo le matswalo .
Tekano
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
Motho mang le mang o na le tokelo ya go phela .
Mang le mang o na le tokelo ya maemo a mmele le monagano , yeo e akaretšago tokelo ya ―
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
le go se swarwe goba go se hlokofatšwe ka sehlogo , ka go hloka botho goba ka mokgwa wa go nyefola .
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
le go se dirwe maitekelo a saense goba kalafo ntle le kwešišo le tumelelano .
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
Ga go motho yoo a swanetšego go dirwa lekgoba , mohlanka goba go šomišwa ka kgapeletšo .
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
Bokgoba , bohlanka , le go šomišwa ka kgapeletšo
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
goba tsenatseno dikgokaganong tša bona tša sephiri .
Mang le mang o na le tshwanelo ya go ba le thopa ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
yeo e akaretšago tokelo ya gore go se be le ―
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
Merero ya bodumedi e ka phethagatšwa mafelong a mmušo goba mafelong ao a thušwago ke mmušo , ge fela e le gore ―
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
Tokelo ya Bodumedi , Tumelo le kgopolo
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
le gore tsenelo ya merero yeo ga se ya kgapeletšo .
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
Mang le mang o na le tokelo ya bolokologi bja letswalo , bodumedi , monagano , tumelo le kgopolo .
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
Kamogelo go ya ka temana ya e swanetše go sepedišana le karolo ye gammogo le melawana ye mengwe ya Molaotheo .
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
karolo ye ga e thibele molao wo o amogelago ―
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
goba ditshepedišo tša motho ka boyena gotee le molao wa lapa go latela setšo se itšego goba seo se latelwago ke batho bao ba latelago tumelo ye itšego .
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
le tokologo ya tša thuto le dinyakišišo tša saense .
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
goba khuetšo ya lehloyo leo le itshamilego godimo ga mohlobo , morafe bong goba bodumedi , mme e tsošago tlhohleletšo ye e ka hlolago kotsi .
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
Mang le mang o na le tokelo ya go ntšha maikutlo , yeo e akaretšago ―
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
le go tšwela phathi ya dipolitiki goba maikemišetšo a yona lesolo .
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
Mang le mang o na le tokokologo ya go kwana le ba bangwe .
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Mang le mang o na le tokelo , ka khutšo ka ntle le go itlhama , go kgobokana , go dira ditšhupetšo , go gwaba , le go ngongorega .
Tokologo ya kwano
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela go tša dipolitiki moo go akaretšago go ―
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Kgobokano , tšhupetšo , kgwabo le ngongorego
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Ditokelo tša dipolitiki
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go kgatha tema dikgethong tše di lokologilego tša ka mehla tša theramolao ye e hlomilwego go ya ka Molaotheo .
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
Moagi yo mogwe le yo mongwe yo mogolo o na le tokelo ya ―
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go ba nkgetheng ditirelong tša setšhaba mme , ge a kgethilwe , a tšee maemo ao .
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Ga go moagi yo a swanetšeng go amogwa boagi .
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tsena go ba gona le go dula kae le kae moo a ratago Repabliking ka bophara .
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
Tokologo ya mosepelo le madulo
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
Mang le mang o na le tokelo ya go tloga Repabliking .
Moagi mang le mang o na le tokelo ya go ba le pasporoto .
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela , ntle le kgapeletšo , kgwebo , mošomo goba profešene .
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Ditiro tša kgwebo , mošomo goba profešene di ka laolwa ke molao .
Mang le mang o na le tokologo ya mosepelo .
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Tokologo ya go gweba , mošomo le profešene
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
﻿Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Tshepedišo ya merero ya setšhaba e swanetše go sekamela kudu ka lehlakoreng la tlhabollo .
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
KGAOLO YA 10
Maitshwaro a maleba a maemo a godimo a swanetše go lotwa le go tšwetšwa pele .
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
Tirišo ya methopo ka bokgoni , tsheketšo le phetho ye maleba di swanetše go tšwetšwa pele .
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Taolo ya Merero ya Setšhaba
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Dikelo tše bohlokwa le metheo ye e laolago taolo ya merero ya setšhaba
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Tshepedišo ya merero ya setšhaba e swanetše go emela batho ba Afrika-Borwa ka bophara , thwalo le taolo ya bahlankedi di swanetše go thewa godimo ga bokgoni , tebano , go se kgetholle , le go nyaka go lokiša go se lekalekane ga matšatši a a fetilego go kgona go hwetša kemedi ye e akaretšago .
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
Metheo ye go boletšwego ka yona mo godimo e šoma mo ―
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Dinyakwa tša batho di swanetše go hlokomelwa gomme Setšhaba se swanetše go hlohleletšwa go kgatha tema mo go hlangweng ga morero .
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
Taolo ye e nepagetšego ya badiredi le tlhabollo ya tša boiphedišo , kgodišong ya bokgoni , di swanetše go bjalwa bathong .
Ditirelo di swanetše go abja ka ntle le go tšea lehlakore , le kgethollo .
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
le medirong ya setšhaba .
Tshepedišo ya merero ya setšhaba e swanetše go ba le maikarabelo .
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
Khomišene e swanetše go laolwa ke molao wa setšhaba .
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Khomišene e ikemetše ka noši , ebile e swanetše go hloka tlhao , mme e swanetše go diriša maatla le go phethagatša mehola ya yona ka ntle le poifo , sepitša goba mona kgahlegong ya go hlola taolo ya setšhaba ye e šomago gabotse le ka bokgoni le maitshwaro a profešene a maemo a godimo mo tirelong ya setšhaba .
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
Molao wa setšhaba o swanetše go kgonthišiša tšwetšopele ya dikelo le metheo yeo e tšweleditšwego mo lenaneong la karolwana Go thwalwa ga batho ba mmalwa tshepedišong ya merero ya setšhaba go lekola maikemišetšo ga se gwa šikologwa , eupša molao wa setšhaba o swanetše go laola dithwalo tšeo mo ditirelong tša setšhaba .
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
Melao ye e laolago tshepedišo ya merero ya setšhaba e ka no fapantšha gare ga dikarolo tše di fapanego , ditaolo goba dihlongwa .
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Mekgwa le mešomo ya dikarolo tše di fapanego tša taolo , le dihlongwa tša tshepedišo ya merero ya setšhaba ke mabaka a maleba ao a swanetšego go šetšwa mo melaong yeo e laolago taolo ya merero ya setšhaba .
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Go na le Khomišene e tee ya Ditirelo tša Setšhaba mono Afrika-Borwa , go tšwetša pele dikelo le metheo ya tshepedišo ya merero ya setšhaba mo ditirelong tša setšhaba .
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
Ga go motho goba setho sa mmušo seo se swanetšego go tshwenyana le go šoma ga Khomišene .
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Maatla le mehola ya Khomišene ke :
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
Ditho tše dingwe tša mmušo , ka dikgato tša semolao le tše dingwe , diswanetše go thuša le go šireletša Khomišene go kgonthiša boikemanoši , tlhakatlhao , seriti le bokgoni bja Khomišene .
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
le gore ka boyona goba ka go amogela ngongorego efe goba efe ―
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
le mabapi le ditiro tša yona ka profenseng , le go theramelao ya profense yeo .
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le Komišenare e tee ka profenseng ye nngwe le ye nngwe e hlaotšwe ke Tonakgolo ya profense go ya ka karolwana .
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Khomišene e na le dikomišenare tše di latelago tše 14 tšeo di beilwego ke Mopresidente :
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
le go eletša ditho tša mmušo tša setšhaba le tša profense mabapi le ditirišo tša badiredi tirelong ya setšhaba , go akaretšwa le tšeo di amago thwalo , peo , tšhutišo , thako le mabaka a mangwe .
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Khomišene e ikarabela go Kgobokano ya Setšhaba .
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Komišenare ye e kgethilwego go ya ka karolwana e swanetše go ba ―
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
mme e amogetšwe ke Kgobokano ka sephetho se se tšerwego ka thekgo ya bouto ya bontši bja maloko a yona .
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
Komišenare o bewa pakatiro ya mengwaga ye mehlano , yeo e mpshafatšegago pakatiro e tee fela , gomme e swanetše go ba mosadi goba monna yo e lego ―
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
mme e amogetšwe ke theramelao ka sephetho se se tšerwego ka thekgo ya bouto ya bontši bja maloko a yona .
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
Molao wa Palamente o swanetše go laola tshepedišo ya peo ya dikomišenare .
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
Komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense e swanetše go ba ―
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
mme e le motho yo a itekanetšego wa mabobo ka tsebo ya , goba boitsebelo go , tshepedišo , taolo goba kabo ya ditirelo tša setšhaba .
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le go tšewa ga sephetho ke Kgobokano goba Theramelao ya profense ka thekgo ya bouto ya bontši bja a maloko a yona gore komišenare yoo a tlošwe modirong wa gagwe .
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
Komišenare a ka tlošwa modirong wa gagwe fela ―
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
goba Tsebišo ye e ngwadilwego ke Tonakgolo ya gore theramelao ya profense e tšere sephetho sa go goeletša gore komišenare a tlošwe .
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
Mopresidente o swanetše go tloša komišenare yo a amegago ge ―
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
Ditaelo le mabaka a thwalo mo tirelong ya setšhaba di swanetše go laolwa ke molao wa setšhaba .
Ga go na le mošomedi wa setšhaba yo a ka direlwago sepitša goba a hlokofatšwa fela ka gore motho yoo o thekga phathi ye itšego ya dipolitiki goba mabaka a yona .
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Ka gare ga tshepedišo ya merero ya setšhaba go na le tirelo ya Setšhaba ya Repabliki , yeo e swanetšego go šoma le go bopša go latela molao wa setšhaba , gomme e swanetšego go phethagatša ka potego merero ya semolao ya mmušo wa nako yeo .
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
Bašomedi ba swanetšwe ke diphenšene tša maleba bjalo ka ge di laolwa ke molao wa setšhaba .
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
Mebušo ya diprofense e na le maikarabelo a go thwala , peo , tlhatlošo , tšhutišo le thako ya maloko a tirelo ya setšhaba mo ditaolong tša yona go ya ka mohlako wa go swana wa melao le dikelo tše di dirišwago go tirelo ya setšhaba .
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go bontšha maikemišetšo a Maafrika-Borwa , bjalo ka batho mongwe le mongwe le bjalo ka setšhaba , go phela bjalo ka balekani , ba go phela ka khutšo le kagišo , ba phele ka ntle le letšhogo le tlhaelelo le go tsoma bophelo bjo bokaone .
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
Dikomišenare tše di ukangwego go karolwanba di ka diriša maatla le go phethagatša mehola ya khomišene ka diprofenseng tša tšona go ya ka moo molao wa setšhaba o laelago .
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki :
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
KGAOLO YA 11
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
Madira a tšhireletšo ke lesolo le noši la bošole mono Repabliking Ka ntle le ditirelo tša tšhireletšo tšeo di hlomilwego ke Molaotheo , makgotla ao a itlhamilego a ka theiwa fela go ya ka molao wa setšhaba .
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Tšhireletšo ya setšhaba e ka fase ga taolo ya Palamente le khuduthamaga ya setšhaba .
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go akaretšwa le molao wa ditšhabatšhaba .
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
Maikemišetšo a go phela ka khutšo le kagišo a thibela moagi yo mongwe le yo mongwe wa Afrika-Borwa go kgatha tema dithulanong tša marumo , nageng ya rena goba ditšhabatšhabeng , ka ntle le ge seo se dumeletšwe ke Molaotheo goba molao wa setšhaba .
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
Ditirelo tša tšhireletšo tša Repabliki di bopilwe ke lesolo le tee la sešole , tirelo e tee ya sephodisa , le ditirelo dife goba dife tša botseka tše di hlomilwego go ya ka Molaotheo .
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
Tlhomo , Tlhamo le Tshepedišo ya Ditirelo tša Tšhireletšo
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki :
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
Ga go ditirelo tša tšhireletšo goba ba bangwe ba maloko a tšona mo phethagatšong ya mešomo ya tšona di ka ―
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
Ga go leloko lefe goba lefe la tirelo ya tšhireletšo leo le swanetšego go obamela taelo yeo go bonalago e tloga e se molaong .
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki :
goba tša tšwetšapele , ka tselana ye nngwe , dikgahlego tše itšego tša phathi ya dipolitiki .
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
Ditirelo tša tšhireletšo di swanetše go bopša le go laolwa go ya ka molao wa setšhaba Ditirelo tša tšhireletšo di swanetše go phethagatša , gomme di be di rute di be di gapeletše gore maloko a tšona a phethagatše go ya ka Molaotheo le molao , go akaretšwa molaosetlwaedi wa ditšhabatšhaba le dikwano tša ditšhabatšhaba tšeo di tlemago Repabliki .
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
Madira a tšhireletšo a swanetše go bopša le go laolwa bjalo ka sešole seo se kgalemilwego ka tshwanelo .
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
Go kgonthišiša metheo ya ponagatšo le maikarabelo , dikomiti tša palamente tša diphathintši di swanetše go hlokomela ditirelo tša tšhireletšo ka tsela yeo e beilwego ke molao wa setšhaba goba melawana le ditaelo tša Palamente .
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki :
Leloko la Kabinete le swanetše go rwala boikarabelo bja madira a tšhireletšo .
goba mo phethagatšong ya boitlamo bja ditšhabatšhaba .
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Boikarabelo bja Sepolitiki
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ;
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
Ge madira a tšhireletša a šomišetšwa lebaka le lengwe le le lengwe le lego kafrolwanerng ya , Mopresidente o swanetše go tsebiša Palamente ka bonako le gona ditaba ka botlalo ka ―
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
Taolo ya madira a tšhireletšo
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
Maikemišetšomagolo a madira ke go lwela le go šireletša Repabliki , maemo a naga ya yona le batho ba yona , go ya ka Molaotheo le metheo ya molao wa ditšhabatšhaba yeo e laolago tšhomišo ya madira .
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki :
le lebaka leo go akanywago gore a tlo šomišwa ka lona .
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
Mopresidente , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba ke Molaodimogolo wa madira a tšhireletšo , gomme o swanetše go kgetha Molaodi wa madira a tšhireletšo .
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
Ge Palamente e sa dule mo matšatšing a šupago morago ga go šomišwa ga madira bjalo ka ge go ukangwe mo karolwaneng ya , Mopresidente o swanetše go tšweletša tshedimošo ye e nyakegago go ya ka karolwana go komiti ya maleba ye e hlokometšego taba ye .
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ;
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
mabaka a kgoeletšo yeo ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le palo ya batho bao ba angwago .
le polelo ya dika ;
Bongwaledi bja tšhireletšo bja segae
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ;
Bongwaledi bja segae bja madira bo swanetše go hlomiwa go ya ka molao wa setšhaba go šoma ka fase ga taolo ya leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja tšhireletšo .
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
Mopresidente , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba a ka goeletša seemo sa tšhireletšo ya setšhaba , gomme o swanetše go tsebiša Palamente ka bonako le gona ditaba ka botlalo ka ―
Tirelo ya Setšhaba ya maphodisa e swanetše go hlangwa gore e šome mo makaleng a setšhaba , profense , le moo go lebanego , lekaleng la tikologo la mmušo .
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
Taolo ya madira a tšhireletšo e swanetše go phethagatšwa go ya ka ditaelo tša leloko la kabinete le le rwelego boikarabelo bja tšhireletšo ka tlase ga bolaodi bja Mopresidente .
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki :
Ge Palamente e se kopanong nakong yeo maemo a tšhireletšo a goeletšwago , Mopresidente o swanetše go biletša Palamente tulong ye e sego ya mehleng mo matšatšing a a šupago morago ga kgoeletšo .
Maemo a tšhireletšo ya setšhaba
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
Kgoeletšo ya seemo sa tšhireletšo e fela mo lebakeng la matšatši a a šupago , ka ntle le ge e amogetšwe ke Palamente .
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ;
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
mabaka a kgoeletšo yeo ;
Maikemišetšo a tirelo ya maphodisa ke go thibela , go lwantšha le go nyakišiša bosenyi , go lota kagišo ya setšhaba , go šireletša le go boloka baagi ba Repabliki le dithoto tša bona le go thekga le go phethagatša molao .
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
Profense ye nngwe le ye nngwe e na le tokelo ―
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Leloko la Kabinete le swanetše go rwala boikarabelo bja bophodisa gomme le swanetše go rulaganya morero wa setšhaba wa bophodisa morago ga go rerišana le mebušo ya diprofense mme le šeditše dinyakwa tša diprofense .
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Morero wa setšhaba wa bophodisa o ka fa peakanyetšo ya merero ya go fapana mabapi le diprofense tša go fapana morago ga go ela hloko dinayakwa tša bophodisa le ditlapele tša diprofense tše .
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
ya go šetša bokgoni le phethagatšo ya bona ka bokgoni , go akaretšwa go amogela dipego tša tirelo ya maphidisa ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki :
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanya maatla le mediro ya tirelo ya maphodisa gomme o kgontšhe tirelo ya maphodisa go phethagatša maikarabelo a yona ka bokgoni , go lebeletšwe kudu dinyakwa tša diprofense .
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
ya go hlapetša maitshwaro a maphodisa ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ;
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
mabaka a kgoeletšo yeo ;
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanyetša mohlako wa go hloma , maatla , mehola le taolo ya ditirelo tša maphodisa tša mmasepala .
Komiti ye e hlamilwego ke leloko la Kabinete le maloko a Khuduthamaga ya Dikhansele tše di nago le boikarabelo bja maphodisa e swanetše gfo thewa go kgonthiša tlemagano ye e nepagetšego ya tirelo ya maphodisa le tlemagano ye e nepagetšego gare ga makala a mmušo .
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
ye e e filwego ke kgaolo ye ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
go tšwetša pele moya wo mobotse gare ga maphodisa le setšhaba ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
le ye e e abetšwego ka go morero wa setšhaba wa bophodisa .
mme e swanetše go dira ditigelo go setho sa Kabinete se amanego le bophodisa .
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
Khuduthamaga ya profense e na le boikarabelo bja mehola ya bophodisa ―
Theramelao ya profense e ka nyaka gore komišenare wa profense go tšwelela pele ga yona goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti tša yona go fetola dipotšišo .
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
Ge e amogela ngongorego ye e tšwago go khuduthamaga ya profense , mokgatlo wo o ikemego ka noši wa dingongorego tša maphodisa , o swanetše go nyakišiša bosenyi bjoo bo ukangwago goba molato woo o obilwego ke leloko la tirelo ya maphodisa ka profenseng .
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
ya go šetša bokgoni le phethagatšo ya bona ka bokgoni , go akaretšwa go amogela dipego tša tirelo ya maphidisa ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba o swanetše go bea monna goba mosadi bjalo ka Komišinare wa Setšhaba wa tirelo ya maphodisa , go laola le go sepediša tirelo ya maphodisa .
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ;
go sekaseka bokgoni bja pepeneneng bja tlhapetšo ya sephodisa ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki :
Komišinare wa Setšhaba o swanetše go laola le go sepediša tirelo ya maphodisa go ya ka morero wa setšhaba wa bophodisa le ditaelo tša leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja bophodisa .
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
go kgokagana le leloko la Kabinete leo le rwelego boikarabelo bja sephodisa mabapi le bosenyi le bophodisa ka profenseng .
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
ye e e filwego go ya ka dipeelano tša molao wa setšhaba ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ;
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
mabaka a kgoeletšo yeo ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
ye e e filwego ke kgaolo ye ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
go tšwetša pele moya wo mobotse gare ga maphodisa le setšhaba ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
le ka taolo ya maatla a Komišenare wa Setšhaba , go laola le go sepediša tirelo ya maphodisa go ya ka karolwana Komišenare wa profense o swanetše go bega go theramelao ya profense ngwaga ka ngwaga mabapi le bophodisa ka profenseng , mme o swanetše go romela kopi ya pego go Komišenare ya Setšhaba .
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
ya go šetša bokgoni le phethagatšo ya bona ka bokgoni , go akaretšwa go amogela dipego tša tirelo ya maphidisa ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ;
go sekaseka bokgoni bja pepeneneng bja tlhapetšo ya sephodisa ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki :
Ge Komišenare ya profesnse e se sa botwa ke khuduthamaga ya profense , khuduthamaga yeo e ka hloma ditshepedišo tše maleba tša go mo tloša goba go mo šutiša , goba go tšea magato a thupišo , godimo ga Komišenare yeo , go ya ka molao wa setšhaba .
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
Dikomišenare tša diprofense di na le boikarabelo bja bophodisa ―
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
bjalo ka ge go beilwe melaong ya setšhaba ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
ye e e filwego go ya ka dipeelano tša molao wa setšhaba ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ;
Tirelo efe goba efe ya botseka , ka ntle le karolo ya botseka ya madira a tšhireletšo goba tirelo ya maphodisa , e ka hlongwa fela ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba , le gona go ya ka molao wa setšhaba .
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
mabaka a kgoeletšo yeo ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
ye e e filwego ke kgaolo ye ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
Gomme o swanetše go tšea boikarabelo bja sepolitiki go laola le go hlahla ye nngwe le ye nngwe ya ditirelo tšeo , goba a kgethe leloko la Kabinete go tšea boikarabelo bjoo .
go tšwetša pele moya wo mobotse gare ga maphodisa le setšhaba ;
Maatla , Mediro le Tlhokomelo
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba o swanetše go bea mosadi goba monna bjalo ka hlogo ya tirelo ya botseka yeo e hlomilwego go ya ka karolwana .
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ;
go kgokaganya ditirelo ka moka tša botseka ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
ya go šetša bokgoni le phethagatšo ya bona ka bokgoni , go akaretšwa go amogela dipego tša tirelo ya maphidisa ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
le tlhapetšo ya selegae ya mediro ya ditirelo tšeo ke mohlahlobi yo a beilwego ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba , mme a amogetšwe ke sephetho se se tšerwego ke Kgobokano ya Setšhaba ka bouto ye bonnyane e thekgwago ke peditharong ya maloko a yona .
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ;
Tlhomo le taolo ya ditirelo tša botseka
go sekaseka bokgoni bja pepeneneng bja tlhapetšo ya sephodisa ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki :
Bongwaledi bja Maphodisa Bja Segae
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
Go swanetše go hlongwa bongwaledi bja maphodisa bja segae go ya ka molao wa setšhaba go šoma ka fase ga tlhahlo ya setho sa Kabinete se hlokometšego bophodisa .
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
bjalo ka ge go beilwe melaong ya setšhaba ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanya le go laola maatla le mešomo ya ditirelo tša botseka , go akaretšwa karolo ya madira a tšhireletšo goba tirelo ya maphodisa , mme o fe tumelelo ya ―
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
ye e e filwego go ya ka dipeelano tša molao wa setšhaba ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
Rena , batho ba Afrika-Borwa , Re elelwa ditlhokatoka tša rena tša maloba ;
go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala ;
go tshepedišo ya makala ka moka a mmušo ;
mabaka a go šomišwa ga madira a tšhireletšo ;
Kgobokano e amogela sephetho sa go goeletša gore Komišenare a tlošwe ;
mabaka a kgoeletšo yeo ;
e phethagatšwa ka mokgwa wa go lekana ;
go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go tšwa setšhabeng goba Mathokong a praebete ;
ye e e filwego ke kgaolo ye ;
Aga motheo wa setšhaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwego ke molao ;
Tlhohleletšo ya ntwa ;
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo , gomme go elwa hloko tirišo , kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago , eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo .
maleme ka moka a semmušo ;
go tšwetša pele moya wo mobotse gare ga maphodisa le setšhaba ;
le polelo ya dika ;
gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong , e swanetše go kgontšha , goba moo go hlokegago e tšwetše pele , molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go fa sephetho tokelong yeo ;
go nyakišiša , go hlapetša le go ela mokgatlo le taolo , le ditirišo tša badiredi , tša tirelo ya setšhaba ;
Dikomišenare tše tlhano tše di beilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya ;
go bouta dikgethong tša lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka Molaotheo , le go boutela sephiring ;
kgethollago dikgahlego tša phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano tša Molaotheo ;
go kgokaganya ditirelo ka moka tša botseka ;
Khomišene e swanetše go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya ― go Kgobokano ya Setšhaba ;
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki ;
kgatha tema medirong ya , le go kalatša maloko legatong la phathi ya dipolotiki ;
go hlapetša le go nyakišiša tlhokomelo ya tšhomišo ya ditshepedišo mo tirelong ya setšhaba ;
Ke Mopresidente fela , bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba yoo a ka dumelelago go šomišwa ga Madira a tšhireletšo ka tšhomišano le tirelo ya sephodisa , mo tšhireletšong ya Repabliki ;
go šišinya dikgato le go kgonthiša phethagatšo ye botse ya bokgoni tirelong ya setšhaba ka moka ;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena ;
hlama phathi ya dipolitiki ;
go amogwa diphahlo tša gagwe ;
Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go laolwa ke dikelo tše bohlokwa le metheo ya temokrasi ye e betietšwego ka Molaotheong go akaretšwa le metheo ye e latelago :
go nyakišiša le go ela tšhomišo ya ditirišo tša badiredi le taolo ya setšhaba , le go bega go bolaodi bjo bo lebanego bja phethišo le theramelao ;
moagi wa Afrika-Borwa ;
ya go šetša bokgoni le phethagatšo ya bona ka bokgoni , go akaretšwa go amogela dipego tša tirelo ya maphidisa ;
e digetšwe ke komiti ya Kgobokano ya Setšhaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke maloko a diphathi ka moka tše di emetšwego ka kgobokanong ;
maleme a MaKhoi , Manama le a Masan ;
tšhireletšo mmeleng le taolong ya mebele ya bona ;
go bega mabapi le ditiro le diphethagatšo tša mehola ya yona , go akaretšwa ke khwetšo efe le efe yeo e ka e dirago , le ditaetšo le keletšo yeo e ka fago , le go beakanyetša kelo go fihla moo e lego gore dikelo le metheo tše di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago ;
Botseka
Gore e tle e kgone go phethagatša mehola ye e beilwego ka go karolwana , profense ― e ka nyakišiša , goba ya hloma khomišene ya dinyakišišo mabapi le dingongorego dife goba dife tša go šitwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le setšhaba sefe goba sefe ;
go sekaseka bokgoni bja pepeneneng bja tlhapetšo ya sephodisa ;
phuruphutšo ya gagwe ka seng goba legae ;
go fa ditaetšo tšeo nepo ya tšona e lego go kgonthiša gore ditshepedišo tša badiredi tše di amago thwalo , tšhutišo , ditlhatlošo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo tše di beilwego mo go karolo 195 ;
lefelo lefe goba lefe moo madira a šomišwago gona ;
merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja setšhaba ;
Metheo ye e latelago e laola tšhireletšo ya setšhaba ya Repabliki :
go se hlorišwe ka mokgwa ofe goba ofe ;
e digetšwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke maloko ka moka a diphathi tše di emetšwego ka go theramelao ;
maleme ka moka a tlwaelo ao a šomišwago ke ditšhaba ka Afrika-Borwa go akaretšwa Sejeremane , Segerika Segujarati , Sepotokisi , Setamil Setelegu , Seurdu ;
tokologo ya go amogela goba go abela tshedimošetšo goba dikakanyo ;
Kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe ;
Fodiša diphapano tša kgale mme re bope setšhaba seo se theilwego godimo ga dikelo tša temokrasi , toka setšhabeng le ditokelomotheo tša batho ;
tokologo ya dikgatišo le diphatlalatši tše dingwe ;
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetšego ya temokrasi yeo e theilwego godimo ga dikelo tše di latelago :
lebanwe ke ditokelo , ditshwanelo,le dikholo tša boagi ka go lekana ;
bjalo ka ge go beilwe melaong ya setšhaba ;
tokologo ya boithomelo bja tša bokgabo ;
ditho tša mmušo ;
go godiša dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya setšhaba ka moka ;
phuruphutšo ya dithoto tša gagwe ;
mabakeng a bosenyi , tšhitego , goba go palelwa ke modiro ;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletšwa toka le tokologo nageng ya gaborena ;
go nyakišiša dingongorego tša badiredi tirelong tša setšhaba mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo , mme e digele diphekolo tše di swanetšego ;
ye e e filwego go ya ka dipeelano tša molao wa setšhaba ;
go itšeela sephetho mabapi le tša pelegi ;
khwetšo ye bjalo go tšwa go komiti ya Kgobokano ya Setšhaba goba mabakeng a komišenare ye e hlaotšwego ke Tonakgolo ya profense , ke komiti ya theramelao ya profense yeo ;
manyalo ao a phethagaditšweng ka molao wa setšo sefe goba sefe goba tshepedišo ya sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itšego ;
﻿Go rera ditaba tšeo di amanago le boetapele , tema ya baetapele ba setšo , molaosetlwaedi le ditlwaelo tša ditšhaba tšeo di obamelago lenaneo la molaosetlwaedi ― 
Tema ya baetapele ba setšo# 
Dihlongwa , maemo le bohlokwa bja boetapele bja setšo , go ya ka molaosetlwaedi , di a amogelwa , fela ka taolo ya Molaotheo . 
KGAOLO YA 12 Baetapele ba Setšo# Kamogelo# 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; ka taolo ya Molaotheo le molao wo mongwe le wo mongwe wo o amago molaosetlwaedi . 
Pušo ya setšo yeo e latelago molaosetlwaedi , e ka dumelelwa go šoma , fela e swanetše go latela molao wa naga le ditlwaelo , go akaretšwa le go fetolwa goba go phumolwa ga molao woo goba ditlwaelo tšeo . 
Molao wa setšhaba o ka beakanya tema ya boetapele bja setšo bjalo ka sehlongwa lekaleng la selegae mo ditabeng tšeo di amago ditšhaba tša tikologo . 
Go na le Sekhwama sa Ditseno sa Setšhaba seo ka go sona ditšhelete ka moka tše di amogetšwego ke mmušo wa naga di swanetšego go tsenywa gona , ka ntle le tšhelete yeo e beetšwego ka thoko ka mabaka a Molao wa Palamente . 
KGAOLO YA 13 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
gape melao ya setšhaba e ka hloma khansele ya baetapele ba setšo . 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
Ditšhelete di ka ntšhiwa Sekhwameng sa Ditseno sa Setšhaba fela ― 
Merero ya Ditšhelete ka kakaretšo# Sekhwama sa Ditseno sa Setšhaba# 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
Kabelo ya maleba ya profense go tšwa ditsenong tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara , ke sekoloto seo se lebanego Sekhwama sa Setšhaba sa Ditseno . 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
goba bjalo ka sekoloto thwii seo se lebanego Sekhwama sa Ditseno sa Setšhaba , mme go beakanyeditšwe ka mo Molaotheong goba Molao wa Palamente . 
Molao wa Palamente o swanetše go beakanyetša ― 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
le kabo ye nngwe le ye nngwe go diprofense , mmušogae goba bommasepala go tšwa kabelong ya ditseno tšeo , le mabaka afe goba afe ao ka ona dikabelo tšeo di swanetšego go dirwa . 
Dikabelo tša maleba le dikabo tša ditseno# 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
le nyakego ya matšato mo boikarabelong bja merero ya tšhoganetšo goba dinyakwa tše dingwe tša lebakanyana , le mabaka a mangwe ao a theilwego godimo ga kelo ye . 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
le Gore ditekanyetšo tša ditšhelete mo karolong ye nngwe le ye nngwe ya mmušo e swanetše go laetša methopo ya ditseno le ka tsela yeo ditshenyegelo tše di šišintšwego di tlogo sepelelana le molao wa setšhaba . 
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanyetša ― 
Ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala# 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
Ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala le tshepetšo ya tekanyetšo di swanetše go hlohleletša ponagatšo , maikarabelo , le taolo ye e swanetšego ya ditšhelete le ekonomi , dikoloto le karolo ya mang le mang . 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
Molao wa setšhaba o swanetše go hloma matlotlo a setšhaba mme o laetše dikgato tša go kgonthiša ponagatšo le taolo ya ditshenyagelo lekaleng le lengwe le le lengwe la mmušo , ka go tšweletša ― 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Taolo ya Matlotlo# 
Sepheto sa go thibela phetišetšo ya ditšhelete go ya profenseng se ka tšewa fela go ya ka karolwana , gomme ― 
Ditekanyetšo makaleng a go fapana a mmušo di swanetše go ba le ― 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
le taetšo ya maikemišetšo mabapi le go adima le mekgwa ye mengwe yeo e ka godišago sekoloto sa setšhaba ngwageng wo o latelago . 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
le Dikelo le maemo a go swana a tša matlotlo . 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
gape e ka šomišwa semeetseng fela e tla felelwa ke maatla go tloga tšatši leo e dirilwego ka ntle le ge Palamente e amogela ka go latela tshepetšo yeo e swanago le yeo e hlomilwego go ya ka karolo ya 76 mme e beilwe ke melao le ditaelo tša mohlakanelwa tša Palamente . 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
Tshepetšo ye e swanetše go phethagala matšatšing a 30 morago ga sephetho sa sešegotlotlo sa setšhaba . 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
Sešegotlotlo sa setšhaba , ka tumelelano ya leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja ditaba tša ditšhelete tša setšhaba , le ka kgona go emiša phetišetšo ya ditšhelete go ya mokgatlong wo mongwe wa mmušo ge fela go selwa kgafetšakgafetša dikgato tše di hlomilwego go ya ka karolwana ya . 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
Pele Palamente e ka dumelela goba ya tsošološa sephetho sa go emiša tšhutišo ya ditšhelete go ya profenseng ― 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Palamente e ka mpshafatša sephetho sa go thibela phetišetšo ya ditšhelete lebaka le le sa fetego matšatši a 120 ka nako e tee , go latelwa tshepetšo yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya . 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
mme profense e swanetše go fiwa sebaka sa go fetola ditatofatšo godimo ga yona , le go tšweletša taba y a yona pele ga komiti . 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
Ge setho sa mmušo makaleng a setšhaba , a profense goba a selegae goba sehlongwa se sengwe le sengwe se se laeditšwego mo molaong wa setšhaba se tšea dikontraka tša diphahlo goba ditirelo , gona se swanetše go dira bjalo go ya ka lenaneo leo le lego maswanedi , la go itekanela , la ponagatšo , phadišano le gona la tsheketšo . 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
Mohlakišikakaretšo o swanetše go begela Palamente ; 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
Ditiišetšo tša mmušo# 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
Karolwana ya ga e thibele ditho tša mmušo goba dihlongwa tšeo di ukangwego karolwaneng yeo go beakanya morero wa khwetšo wo o beakanyetšago ― 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Molao wa setšhaba o swanetše go kgetha mohlako wo go wona maikemišetšo ao a ukangwego mo karolwaneng a ka phethwago . 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
le tšhireletšo goba tšwetšopele ya batho , goba dihlopha tša batho tšeo di šitišitšwego ke kgethollo ye e sego maswanedi . 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
dikarolo tša kgetho mo kabong ya dikontraka ; 
Mmušo wa naga , mmušo wa profense goba mmasepala o ka tiišetša kadimo ge fela motiišetšwa a latela mabaka afe goba afe ao a beilwego molaong wa setšhaba . 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
Mohlakišikakaretšo o swanetše go begela Palamente ; 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
Molao wa setšhaba wo o ukangwego go karolwana ya o ka dirišwa fela morago ga ge ditigelo tšeo di dirilwego ke Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di etšwe hloko . 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Molao wa Palamente o swanetše go hloma mohlako wa go beakanya ― 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
Meputso ya Batho bao ba šomelago Setšhaba# 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
dikarolo tša kgetho mo kabong ya dikontraka ; 
meputso , diputseletšo le dikholo tša maloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile mo Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense , maloko a Kabinete Batlatšatona , baetapele ba setšo le maloko a dikhansele tša baetapele ba setšo ; 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
Mohlakišikakaretšo o swanetše go begela Palamente ; 
Ngwaga ka ngwaga , mmušo wo mongwe le wo mongwe o swanetše go phatlalatša pego ka ga ditiišetšo tšeo o di dirilego . 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
le magomo a ka godimo a meputso , diputseletšo goba dikholo tša maloko a theramelao ya profense , maloko a Khuduthamaga le maloko a Dikhansele tša Bommasepala tša maemo a a fapanego . 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
Molao wa setšhaba o swanetše go hloma Khomišene ye e ikemetšego go dira ditigelo mabapi le meputso diputseletšo le dikholo tše di ukangwego karolong ya . 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Palamente e ka bea molao wo o ukangwago karolong ya , fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene ye e theilwego go ya ka karolwana ya . 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
dikarolo tša kgetho mo kabong ya dikontraka ; 
meputso , diputseletšo le dikholo tša maloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile mo Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense , maloko a Kabinete Batlatšatona , baetapele ba setšo le maloko a dikhansele tša baetapele ba setšo ; 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
Mohlakišikakaretšo o swanetše go begela Palamente ; 
Khuduthamaga ya setšhaba , khuduthamaga ya profense , mmasepala goba bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bja maswanedi bo ka phethagatša molao wo ukangwego go karolwana fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya Molao wa setšhaba o swanetše go hloma mohlako woo ka wona o ka beakanyago meputso diputseletšo le dikholo tša baahlodi , Mošireletši wa Setšhaba , Mohlakišikakaretšo , le maloko a khomišene ye nngwe le ye nngwe tšeo di beakanyeditšwego ka Molaotheong , go akaretšwa le bolaodi bja kgašo bjo ukangwego mo karolong ya 192 . 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; Tlhomo le mehola# 
Khomišene e ikemetše ka noši gomme e laolwa fela ke Molaotheo le molao , mme e swanetše go se kgetholle . 
Khomišene e swanetše go šoma go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente mme , mo phetagatšong ya mehola ya yona , e swanetše go hlokomela mabaka a ka moka a a lebanego go akaretšwa ao a lego lenaneong mo karolong ya 214 . 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
dikarolo tša kgetho mo kabong ya dikontraka ; 
meputso , diputseletšo le dikholo tša maloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile mo Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense , maloko a Kabinete Batlatšatona , baetapele ba setšo le maloko a dikhansele tša baetapele ba setšo ; 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
Mohlakišikakaretšo o swanetše go begela Palamente ; 
Khuduthamaga ya setšhaba , khuduthamaga ya profense , mmasepala goba bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bja maswanedi bo ka phethagatša molao wo ukangwego go karolwana fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya Molao wa setšhaba o swanetše go hloma mohlako woo ka wona o ka beakanyago meputso diputseletšo le dikholo tša baahlodi , Mošireletši wa Setšhaba , Mohlakišikakaretšo , le maloko a khomišene ye nngwe le ye nngwe tšeo di beakanyeditšwego ka Molaotheong , go akaretšwa le bolaodi bja kgašo bjo ukangwego mo karolong ya 192 . 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
Go na le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo mono Repabliking yeo e dirago ditigelo tšeo di ukangwego mo go Kgaolo ye goba ka mo molaong wa setšhaba , go Palamente , ditheramelao tša diprofense le bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bjoo bo laetšwago ka molao wa setšhaba . 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
Peo le Pakatiro ya Maloko# 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; Tlhomo le mehola# 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Maloko a šoma pakatiro yeo e beilwego go ya ka molao wa setšhaba . 
Khomišene e swanetše go begela Palamente le ditheramelao tša profense ka mehla . 
maloko a senyane , bao yo mongwwe le yo mongwe a kgethilwego ke Khansele ya Khuduthamaga ya profense , moo profense ye nngwe le ye nngwe e kgethago motho o tee ; 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
Khomišene e bopša ke basadi le banna ba ba latelago bao ba kgethilwego ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba : 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
dikarolo tša kgetho mo kabong ya dikontraka ; 
meputso , diputseletšo le dikholo tša maloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile mo Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense , maloko a Kabinete Batlatšatona , baetapele ba setšo le maloko a dikhansele tša baetapele ba setšo ; 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
Mohlakišikakaretšo o swanetše go begela Palamente ; 
Khuduthamaga ya setšhaba , khuduthamaga ya profense , mmasepala goba bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bja maswanedi bo ka phethagatša molao wo ukangwego go karolwana fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya Molao wa setšhaba o swanetše go hloma mohlako woo ka wona o ka beakanyago meputso diputseletšo le dikholo tša baahlodi , Mošireletši wa Setšhaba , Mohlakišikakaretšo , le maloko a khomišene ye nngwe le ye nngwe tšeo di beakanyeditšwego ka Molaotheong , go akaretšwa le bolaodi bja kgašo bjo ukangwego mo karolong ya 192 . 
Maloko a Khomišene a swanetše go ba le boitsebelo bjo bo lebanego . 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Pankakgolo# 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
Maikemišetšo a magolo a South African Reserve Bank ke go šireletša maatla a theko a tšhelete gore go tle go be le kgolo ya ekonomi ya go lekalekana le go swarelela mono Repabliking . 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; Tlhomo le mehola# 
The South African Reserve Bank , go fihlela maikemišetšo a go phetagatša mešomo ya yona ka go ikemela phethagatšong ya yona ya maikemišetšomagolo , e swanetše go phethagatša mehola ya yona ka boikemelo ka ntle le poifo , tlhaolo goba mona ; fela go swanetše go ba le ditherišano tša ka mehla gare ga Panka le leloko la kabinete le le rwelego boikarabelo bja ditaba tša ditšhelete . 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Pankakgolo ya Repabliki ke The South African Reserve Bank mme e laolwa go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente . 
Maikemišetšomagolo# 
maloko a senyane , bao yo mongwwe le yo mongwe a kgethilwego ke Khansele ya Khuduthamaga ya profense , moo profense ye nngwe le ye nngwe e kgethago motho o tee ; 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
Khomišene e bopša ke basadi le banna ba ba latelago bao ba kgethilwego ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba : 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
dikarolo tša kgetho mo kabong ya dikontraka ; 
meputso , diputseletšo le dikholo tša maloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile mo Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense , maloko a Kabinete Batlatšatona , baetapele ba setšo le maloko a dikhansele tša baetapele ba setšo ; 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
Mohlakišikakaretšo o swanetše go begela Palamente ; 
Khuduthamaga ya setšhaba , khuduthamaga ya profense , mmasepala goba bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bja maswanedi bo ka phethagatša molao wo ukangwego go karolwana fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya Molao wa setšhaba o swanetše go hloma mohlako woo ka wona o ka beakanyago meputso diputseletšo le dikholo tša baahlodi , Mošireletši wa Setšhaba , Mohlakišikakaretšo , le maloko a khomišene ye nngwe le ye nngwe tšeo di beakanyeditšwego ka Molaotheong , go akaretšwa le bolaodi bja kgašo bjo ukangwego mo karolong ya 192 . 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
Merero ya Ditšhelete ya Diprofense le ya Tikologo Dikhwama tša ditseno tša profense# 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
Ditseno tšeo di abetšwego mmušogae go tšwa profenseng ka profenseng yeo , go ya ka dipeelano tša karolo 214 , ke sekoloto se se lebanego thwii Sekhwama sa Ditseno sa profense yeo . 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
Mmušogae le profense ye nngwe le ye nngwe ― 
Tšhelete e ka ntšhiwa go Sekhwama sa Ditseno sa Profense fela ― 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
go ya ka tekanyetšo ya Molao wa profense ; 
The South African Reserve Bank , go fihlela maikemišetšo a go phetagatša mešomo ya yona ka go ikemela phethagatšong ya yona ya maikemišetšomagolo , e swanetše go phethagatša mehola ya yona ka boikemelo ka ntle le poifo , tlhaolo goba mona ; 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Maatla le mehola ya South African Reserve Bank ke ao ka tlwaelo a dirišwago ke dipanka tša gare , maatla ao le mehola di swanetšego go laetšwa ke Molao wa Palamente mme a swanetšego go dirišwa goba go phethagatšwa ka šedi ya mabaka ao a beilwego Molaong woo . 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
meputso , diputseletšo le dikholo tša maloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile mo Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense , maloko a Kabinete Batlatšatona , baetapele ba setšo le maloko a dikhansele tša baetapele ba setšo ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Maatla le Mehola# 
Mopresidente a ka tloša leloko modirong ka lebaka la go hloka maitshwaro , bofokodi goba go palelwa . 
goba bjalo ka sekoloto seo se lebanego Sekhwama sa Ditseno sa Profense , ge seo se beakanyeditšwe ka Molaotheong goba Molaong wa profense . 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
dikarolo tša kgetho mo kabong ya dikontraka ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
Mohlakišikakaretšo o swanetše go begela Palamente ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; Tlhomo le mehola# 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
Go na le Sekhwama sa Ditseno sa Profense ye nngwe le ye nngwe moo ditšhelete ka moka tše di amogetšwego ke mmušo wa profense di swanetšego go bewa ka go sona , ka ntle le tšhelete yeo e beetšwego ka thoko ka mabaka ka Molao wa Palamente . 
maloko a senyane , bao yo mongwwe le yo mongwe a kgethilwego ke Khansele ya Khuduthamaga ya profense , moo profense ye nngwe le ye nngwe e kgethago motho o tee ; 
Khuduthamaga ya setšhaba , khuduthamaga ya profense , mmasepala goba bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bja maswanedi bo ka phethagatša molao wo ukangwego go karolwana fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya Molao wa setšhaba o swanetše go hloma mohlako woo ka wona o ka beakanyago meputso diputseletšo le dikholo tša baahlodi , Mošireletši wa Setšhaba , Mohlakišikakaretšo , le maloko a khomišene ye nngwe le ye nngwe tšeo di beakanyeditšwego ka Molaotheong , go akaretšwa le bolaodi bja kgašo bjo ukangwego mo karolong ya 192 . 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
Khomišene e bopša ke basadi le banna ba ba latelago bao ba kgethilwego ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba : 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
Ditseno tša tlaleletšo tše di kgobokeditšwego ke diprofense goba bommasepala ga di a swanela go ntšhiwa karolong ya tšona ya ditseno yeo e kgobokeditšwego ke setšhaba , goba go tšwa dikabelong tše dingwe tše di filwego go tšwa go ditseno tša mmušo wa setšhaba . 
Profense e swanetše go iphatela methopo efe goba efe yeo e e tsomago , go ya ka dipeelano tša molaotheo wa profense , tšeo e lego tlaleletšo go dinyakwa tša yona tšeo di laeditšwego ka Molaotheong . 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
gomme e ka amogela dikabelo tše dingwe go tšwa ditsenong tša mmušo , ka mabaka goba ka ntle le mabaka . 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
metšhelo , makgetho le metšhelo ya dithoto sebakeng sa motšhelo wa ditseno , motšhelo wa dithoto , motšhelo wa theko , metšhelo ya ditsha goba motšhelo wa ditšwantle ; 
le ditefišo tša go lekana dikelong tša motšhelo , lekgetho goba motšhelo wa dithoto , tšeo di beilwego ke molao wa setšhaba , sebakeng sa metšhelo ya mekgatlo ya ditseno , metšhelo ya theko , metšhelo ya ditsha goba metšhelo ya ditšwantle . 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
go ya ka tekanyetšo ya Molao wa profense ; 
The South African Reserve Bank , go fihlela maikemišetšo a go phetagatša mešomo ya yona ka go ikemela phethagatšong ya yona ya maikemišetšomagolo , e swanetše go phethagatša mehola ya yona ka boikemelo ka ntle le poifo , tlhaolo goba mona ; 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
meputso , diputseletšo le dikholo tša maloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile mo Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense , maloko a Kabinete Batlatšatona , baetapele ba setšo le maloko a dikhansele tša baetapele ba setšo ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
dikarolo tša kgetho mo kabong ya dikontraka ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
Metšhelo ya Profense# 
Mohlakišikakaretšo o swanetše go begela Palamente ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; Tlhomo le mehola# 
e lebanwe ke kabelo ye e lekanego ya ditseno tše di kgobokeditšwego ke setšhaba gore e tle e kgone go aba ditirelomotheo le go phethagatša mehola yeo e e abetšwego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
Ka yona tsela yeo ga go tlamego ka thokong ya mmušo wa setšhaba go bušetša profense , goba bommasepala , tšeo di sa kgonego go kgoboketša ditšhelete tša go lekana le bokgoni bja tšona metšhelong le makgethong . 
maloko a senyane , bao yo mongwwe le yo mongwe a kgethilwego ke Khansele ya Khuduthamaga ya profense , moo profense ye nngwe le ye nngwe e kgethago motho o tee ; 
Khuduthamaga ya setšhaba , khuduthamaga ya profense , mmasepala goba bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bja maswanedi bo ka phethagatša molao wo ukangwego go karolwana fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya Molao wa setšhaba o swanetše go hloma mohlako woo ka wona o ka beakanyago meputso diputseletšo le dikholo tša baahlodi , Mošireletši wa Setšhaba , Mohlakišikakaretšo , le maloko a khomišene ye nngwe le ye nngwe tšeo di beakanyeditšwego ka Molaotheong , go akaretšwa le bolaodi bja kgašo bjo ukangwego mo karolong ya 192 . 
Theramelao ya profense e ka bea ― 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
Khomišene e bopša ke basadi le banna ba ba latelago bao ba kgethilwego ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba : 
Karolo ya maswanedi ya profense ya ditseno tše di kgobokeditšwego ke setšhaba e swanetše go fetišetšwa go profense ka ntle le tikatiko le gona ka ntle le phokotšo , ka ntle le ge phetišetšo yeo e emišitšwe go ya ka dipeelano tša karolo 216 . 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
maatla a tšhedišo a mmasepala wo mongwe le wo mongwe ; 
Metšheloditsha le Metšhelo ya Mmasepala# 
le ge o dumeletšwe ke molao wa setšhaba , metšhelo ye mengwe , metšhelwana le metšhelo ya dithoto ye e swanetšego mmušogae goba karolong ya mmušogaee woo mmušotikologo woo o lego ka fase ga wona , eupša ga go mmasepala wo o ka tšhedišago motšhelo wa ditseno , motšhelo wa theko , motšhelokakaretšo wa thekišo goba motšhelo wa ditšwantle . 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
le a ka laolwa ka molao wa setšhaba , Ge bommasepala ba babedi ba na le maatla a go swana a motšhelo le mehola mabapi le tikologo e tee , karoganyo ye maswanedi ya maatla le mehola yeo e swanetše go dirwa go ya ka molao wa setšhaba . 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
Ga go seo se thibelago kabelano ya ditseno tše di kgobokeditšwego go ya ka karolo ye gare ga bommasepala bao ba nago le maatla le mehola ya tšhedišo ka tikologong e tee . 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
kgontšho le bokgoni bja go kgoboketša metšhelo , metšhelwana le metšhelo ya dithoto ; 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
ga tša swanela go dirišwa ka tsela yeo e lego ka botšona le gona ka mo go sa kwalego di tshwenyana le merero ya ekonomi , le ditiro tša ekonomi tša setšhaba ka ntle ga mellwane ya profense yeo goba tšhitišo ya tshepedišo ya dithoto ya setšhaba , ditirelo , kapetlele goba modiro ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
metšhelo , makgetho le metšhelo ya dithoto sebakeng sa motšhelo wa ditseno , motšhelo wa dithoto , motšhelo wa theko , metšhelo ya ditsha goba motšhelo wa ditšwantle ; 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
go ya ka tekanyetšo ya Molao wa profense ; 
The South African Reserve Bank , go fihlela maikemišetšo a go phetagatša mešomo ya yona ka go ikemela phethagatšong ya yona ya maikemišetšomagolo , e swanetše go phethagatša mehola ya yona ka boikemelo ka ntle le poifo , tlhaolo goba mona ; 
Karoganyo ye e ka dirwa fela morago ga go ela hloko bonnyane , dikelo tše di latelago : 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Tlhokego ya go kwana le metheo ye maleba ya tšhedišo ; 
Molao wa setšhaba wo o ukangwego mo karolong ye o ka dirišwa fela morago ga ge mmušogae woo rulagantšwego le Komisene ya Ditšhelete le Metšhelo e rerišitšwe mme ditigelo dife goba dife tša Komišene di etswe hloko . 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
meputso , diputseletšo le dikholo tša maloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile mo Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense , maloko a Kabinete Batlatšatona , baetapele ba setšo le maloko a dikhansele tša baetapele ba setšo ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
Ka taolo ya karolwana , le , mmasepala o ka bea ― 
di ka dirwa fela ge go nyakega tlaleletšo nakong ya ngwaga wa metšhelo ; 
metšhelo ya ditsha le ditefokoketšo godimo ga ditefo tša ditirelo tše di abjago ke goba legatong la mmasepala ; 
le tekatekano . 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
Dikadimo tša Profense le tša Mmasepala# 
dikarolo tša kgetho mo kabong ya dikontraka ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
gomme di swanetše go laolwa go ya ka Molao wa Palamente , woo o ka dirišwago fela morago ga ditigelo tša Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di etšwe hloko . 
Mohlakišikakaretšo o swanetše go begela Palamente ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; Tlhomo le mehola# 
e lebanwe ke kabelo ye e lekanego ya ditseno tše di kgobokeditšwego ke setšhaba gore e tle e kgone go aba ditirelomotheo le go phethagatša mehola yeo e e abetšwego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
Maatla a theramelao ya profense a go bea metšhelo , makgetho , metšhelo ya dithoto le metšhelokoketšo ― 
Maa tla a mmasepala a go bea metšhelo ya ditsha , metšhelokoketšo ya ditefo tša ditirelo tše di abjago ke goba legatong la mmasepala , goba metšhelo ye mengwe le makgetho goba metšhelo ya dithoto ― 
maloko a senyane , bao yo mongwwe le yo mongwe a kgethilwego ke Khansele ya Khuduthamaga ya profense , moo profense ye nngwe le ye nngwe e kgethago motho o tee ; 
Khuduthamaga ya setšhaba , khuduthamaga ya profense , mmasepala goba bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bja maswanedi bo ka phethagatša molao wo ukangwego go karolwana fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya Molao wa setšhaba o swanetše go hloma mohlako woo ka wona o ka beakanyago meputso diputseletšo le dikholo tša baahlodi , Mošireletši wa Setšhaba , Mohlakišikakaretšo , le maloko a khomišene ye nngwe le ye nngwe tšeo di beakanyeditšwego ka Molaotheong , go akaretšwa le bolaodi bja kgašo bjo ukangwego mo karolong ya 192 . 
ga a swanela go diršswa ka tsela yeo e amago ditšwammeleng le ka mona , merero ya ekonomi ya setšhaba , ditiro tša ekonomi ka ntle ga mellwane ya mmasepala , goba tshepetšo ya setšhaba ya dithoto , ditirelo , kapetlele goba modiro ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
Khomišene e bopša ke basadi le banna ba ba latelago bao ba kgethilwego ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba : 
maatla le mehola ye e phethagatšwago ke mmasepala wo mongwe le wo mongwe ; 
ditšhišinyo tša go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di dirišwago go lona ; 
maatla a tšhedišo a mmasepala wo mongwe le wo mongwe ; 
bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go šomiša metšhelo ka tshwanelo ; 
le a ka laolwa ka molao wa setšhaba , Ge bommasepala ba babedi ba na le maatla a go swana a motšhelo le mehola mabapi le tikologo e tee , karoganyo ye maswanedi ya maatla le mehola yeo e swanetše go dirwa go ya ka molao wa setšhaba . 
nyakego ya kakanyetšo ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo tša ditseno ; 
Ditlamego tša diprofense le bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ; 
kgontšho le bokgoni bja go kgoboketša metšhelo , metšhelwana le metšhelo ya dithoto ; 
ga sa swanela go thibela phetišetšo ya ditšhelete matšatši a go feta 120 ; 
ga tša swanela go dirišwa ka tsela yeo e lego ka botšona le gona ka mo go sa kwalego di tshwenyana le merero ya ekonomi , le ditiro tša ekonomi tša setšhaba ka ntle ga mellwane ya profense yeo goba tšhitišo ya tshepedišo ya dithoto ya setšhaba , ditirelo , kapetlele goba modiro ; 
melao ya setšhaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba setšo ; 
karogano ya go lekana ya ditseno tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara gare ga makala a mmušo a setšhaba , profense le a tikologo ; 
dinyakwa le dikgahlego tša mmušo wa setšhaba , tšeo di laeditšwego go ya ka kelo ye e lebanego ; 
le gore ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di swanetše go tšweletšwa neng ; 
metšhelo , makgetho le metšhelo ya dithoto sebakeng sa motšhelo wa ditseno , motšhelo wa dithoto , motšhelo wa theko , metšhelo ya ditsha goba motšhelo wa ditšwantle ; 
dikaroganyo tša go swana tša ditshenyagelo ; 
go ya ka tekanyetšo ya Molao wa profense ; 
The South African Reserve Bank , go fihlela maikemišetšo a go phetagatša mešomo ya yona ka go ikemela phethagatšong ya yona ya maikemišetšomagolo , e swanetše go phethagatša mehola ya yona ka boikemelo ka ntle le poifo , tlhaolo goba mona ; 
Karoganyo ye e ka dirwa fela morago ga go ela hloko bonnyane , dikelo tše di latelago : 
taetšo ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya profense ya ditseno ; 
bohlokwa bja go kgonthišiša gore diprofense le bommasepala di kgona go aba ditirelomotheo le go phethagatša mešomo yeo di e abetšwego ; 
Tlhokego ya go kwana le metheo ye maleba ya tšhedišo ; 
tlhabologo le dinyakwa tše dingwe tša diprofense , mmušogae le bommasepala ; 
meputso , diputseletšo le dikholo tša maloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile mo Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense , maloko a Kabinete Batlatšatona , baetapele ba setšo le maloko a dikhansele tša baetapele ba setšo ; 
dikakanyetšo tša ditseno le ditshenyegelo , go fapantšhwa gare ga kapetlele le ditshenyegelo tša semeetseng ; 
sebopego sa ditekanyetšo tša setšhaba , tša diprofense le tša bommasepala ; 
di ka dirwa fela ge go nyakega tlaleletšo nakong ya ngwaga wa metšhelo ; Profense goba Mmasepala o ka kgona go adima ditšhelete tša kapetlele goba ditshenyegelo tša semeetseng go ya ka mabaka a a kwalago a beilwego ke molao wa setšhaba , fela e le tša ditshenyegelo tša semeetseng ― 
metšhelo ya ditsha le ditefokoketšo godimo ga ditefo tša ditirelo tše di abjago ke goba legatong la mmasepala ; 
mokgwa wo o amogetšwego ka bophara wa go hlakiša ; 
dikarolo tša kgetho mo kabong ya dikontraka ; 
Diphapano tša ekonomi ka gare le gare ga diprofense ; 
Mohlakišikakaretšo o swanetše go begela Palamente ; 
Molao woo o ukangwego go karolwana o ka dirišwa fela morago ga ge mebušo ya diprofense , mebušogae ye e ipopilego le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di ile tša rerišwa , le ditigelo dife goba dife tša Khomišene di lekodišitšwe , mme di etše mabaka a a latelago hloko ― kgahlego ya Setšhaba ; Tlhomo le mehola# 
e lebanwe ke kabelo ye e lekanego ya ditseno tše di kgobokeditšwego ke setšhaba gore e tle e kgone go aba ditirelomotheo le go phethagatša mehola yeo e e abetšwego ; 
go ya ka tekanyetšo yeo e theilwego Molaong wa Palamente ; 
peakanyetšo efe le efe yeo e swanetšego go dirwa mabapi le sekoloto sa setšhabale ditlamego tše dingwe tša setšhaba ; 
maloko a senyane , bao yo mongwwe le yo mongwe a kgethilwego ke Khansele ya Khuduthamaga ya profense , moo profense ye nngwe le ye nngwe e kgethago motho o tee ; 
Khuduthamaga ya setšhaba , khuduthamaga ya profense , mmasepala goba bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bja maswanedi bo ka phethagatša molao wo ukangwego go karolwana fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya Molao wa setšhaba o swanetše go hloma mohlako woo ka wona o ka beakanyago meputso diputseletšo le dikholo tša baahlodi , Mošireletši wa Setšhaba , Mohlakišikakaretšo , le maloko a khomišene ye nngwe le ye nngwe tšeo di beakanyeditšwego ka Molaotheong , go akaretšwa le bolaodi bja kgašo bjo ukangwego mo karolong ya 192 . 
ga a swanela go diršswa ka tsela yeo e amago ditšwammeleng le ka mona , merero ya ekonomi ya setšhaba , ditiro tša ekonomi ka ntle ga mellwane ya mmasepala , goba tshepetšo ya setšhaba ya dithoto , ditirelo , kapetlele goba modiro ; 
Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo ; 
Khomišene e bopša ke basadi le banna ba ba latelago bao ba kgethilwego ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba : 
maatla le mehola ye e phethagatšwago ke mmasepala wo mongwe le wo mongwe ; 
﻿Ditherišano le tshaeno ya dikwano tša ditšhabatšhaba ke boikarabelo bja khuduthamaga ya setšhaba . 
Kwano ya ditšhabatšhaba ya mohuta wa teknikale , taolo goba phethišo , goba kwano yeo e sa nyakego kamogelo goba tumelelo , e tsenetšwego ke khuduthamaga ya setšhaba , e tlema Repabliki ka ntle le kamogelo ya Kgobokano ya Setšhaba le Khansele ya Setšhaba ya Diprofense , fela e swanetše go tšweletšwa pele ga Kgobokano le Khansele lebakeng le le amogelegago . 
fela pegelo ye e iphethagatšago ya kwano yeo e šetšego e amogetšwe ke Palamente ke molao mo Repabliking ntle le ge pegelo yeo e le kgahlanong le Molaotheo goba Molao wa Palamente . 
Kwano ya ditšhabatšhaba e tlema Repabliki fela morago ga ge e amogetšwe ka sephetho ka mo go bobedi bja Kgopbokano ya Setšhaba le ka go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense , ge e se fela ge kwano yeo e ukangwego mo go karolwana . 
Molaosetlwaedi wa ditšhabatšhaba ke molao mo Repabliking ka ntle le ge o sa sepelelane le Molaotheo goba Molao wa Palamente . 
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba ; 
Repabliki e tlengwa ke dikwano tša ditšhabatšhaba tšeo di bego di e tlema nakong ya ge Molaotheo wo o thoma go šoma . 
Molaosetlwaedi wa ditšhabatšhaba# 
Kgaolo ya 14 Dipeakanyetšokakaretšo# Molao wa Ditšhabatšhaba# Dikwano tša ditšhabatšhaba# 
Tokelo ya batho ba Afrika-Borwa ka bophara mo go ipopeng bjalo ka ge e laeditšwe ka go Molaotheo , ga e gafele ka thoko , ka gare gamohlako wa tokelo ye , kamogelo ya kgopolo ya boipopo ya setšhaba sefe goba sefe seo se aroganago setšo se tee le bohwa bja polelo , ka gare ga naga ya Repabliki goba ka tsela ye nngwe , yeo e laetšwago ke molao wa setšhaba . 
Phethagatšo ya ditshwanelo ka mafolofolo# 
Gore go tle go tiišetšwe seemo sa temokrasi se se hlomilwego ke Molaotheo wo . Palamente e ka amogela Melaokakanywa ya Ditokelo yeo e sepelelanago le dipeakanyetšo tša# Molaotheo . 
Thekgo ya ditšhelete go Diphathi tša dipolitiki# 
Ditaba tše dingwe# Melaokakanywa ya ditokelo# 
Go godiša temokrasi ya diphathintši , molao wa setšhaba o swanetše go beakanyetša thekgo ya ditšhelete ya diphati tša dipolitiki tšeo di kgathago tema ditheramelaong tša setšhaba le tša diprofense ka tsela ya maswanedi le tekatekano . 
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba ; 
Ditshwanelo ka moka tša Molaotheo di swanetše go phethagatšwa ka mafolofolo le gona ka ntle le tiego . 
Tirišo ya molao wa ditšhabatšhaba# 
Ge go hlathollwa molao ofe goba ofe , kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe e swanetše go sekamela tlhathollong efe goba efe ye e kwalago ya go sepelelana le molao wa ditšhabatšhaba go feta tlhathollo yeo e sa sepelelanego le molao wa ditšhabatšhaba . 
Setho sa mmušo sa khuduthamaga lekaleng le lengwe le le lengwe la mmušo se ka ― 
molao wo o bego o šoma ge Molaotheo o thoma go šoma mme o dirišwago ke mmušo wa naga ; 
goba go šomiša maatla afe goba afe goba go phethagatša mošomo ofe goba ofe wa setho sefe goba sefe sa mmušo maemong a boemedi goba boromedi Ditlhalošišo# 
Ka Molaotheong , ka ntle le ge dikagare di laetša ka tsela ye nngwe , molao wa setšhaba o akaretša ― 
setho sa mmušo se ra gore ― 
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente ; 
gafela maatla goba mohola ofe goba ofe wo o tlogo šomišwa goba go phethagatšwa go ya ka molao go setho sefe goba sefe sa khuduthamaga , ge fela kgafelo yeo e sepelelana le molao woo go ya ka woma maatla a dirišwago goba mohola o phethagatšwago ; 
molao wo o bego o šoma ge Molaotheo o thoma go šoma mme o dirišwago ke mmušo wa naga ; 
molao wa profense o akaretša ― 
goba seo se šomišago maatla a setšhaba goba se phetagatšago modiro wa setšhaba go latela molao wo mongwe le wo mongwe , eupsa o sa akaretse kgorotsheko goba modiredi wa molao . 
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba ; 
le mokgatlo ofe goba ofe goba sehlongwa ― 
seo se phethagatsago maatla goba modiro gop ya ka Molaotgheo gopba molaotheo wa profesnse ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente ; 
gafela maatla goba mohola ofe goba ofe wo o tlogo šomišwa goba go phethagatšwa go ya ka molao go setho sefe goba sefe sa khuduthamaga , ge fela kgafelo yeo e sepelelana le molao woo go ya ka woma maatla a dirišwago goba mohola o phethagatšwago ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa profense ; 
kgoro efe goba efe ya mmuso , goba taolo mo lekaleng la mmuso la setšhaba , profense goba tikologo ; 
Go phumolwa ga melao# 
le molao wo o bego o dirišwa ge Molaotheo o thoma go šoma mme o bego o dirišwa ke mmušo wa profense . 
molao wo o bego o šoma ge Molaotheo o thoma go šoma mme o dirišwago ke mmušo wa naga ; 
Šetulo 6 e šoma mo phetelong go maemo a mafsa a semolaotheo ao a hlomilwego ke Molaotheo wo , le taba efe goba efe ye e amanago le phetogelo ye . 
Molao wo o bitšwa Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa , 1996 , gomme o thoma go šoma ka tšatšikgwedi leo le beilweng ke Mopresidente ka kgoeletšo , fela e sego morago ga la 1 Janaware 1997 . 
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba ; 
Matšatšikgwedi a go fapana pele ga tšatšikgwedi le le ukangwago karolwaneng ya a ka bewa malebana le dipeakanyetšo tša go fapana tša Molaotheo . 
seo se phethagatsago maatla goba modiro gop ya ka Molaotgheo gopba molaotheo wa profesnse ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente ; 
gafela maatla goba mohola ofe goba ofe wo o tlogo šomišwa goba go phethagatšwa go ya ka molao go setho sefe goba sefe sa khuduthamaga , ge fela kgafelo yeo e sepelelana le molao woo go ya ka woma maatla a dirišwago goba mohola o phethagatšwago ; 
Dithulaganyo tša nakwana# 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa profense ; 
Melao yeo e ukangwego mo go Šetulo 7 e phumotšwe , go šeditšwe karolo ya 243 le Šetulo 6 . 
Ge go na le phapogo gare ga dingwalwa tša Molaotheo , gona go swanetše go kgethwa sa Seisimane . 
kgoro efe goba efe ya mmuso , goba taolo mo lekaleng la mmuso la setšhaba , profense goba tikologo ; 
Thaetlelekopana le Thomo# 
E na le mokgako wa sebopego sa Y woo bophara bja wona bo fetwago ke folaga ka teehlanong . 
Ge tšatšikgwedi la go fapana le beilwe mabapi le peakanyetšo efe goba efe ya Molaotheo go ya ka karolwana , peakanyetšo ye nngwe le ye nngwe yeo e lebanego nayo ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa , 1993 , yeo e ukangwego mo kgoeletšong , e phumotšwe go thoma lona tšatšikgweding leo . 
Go fihla mo letšatšikgweding leo , dipeakanyetšo tše dingwe le tše dingwe di swanago le tše di ka no bago di swana ka sewelo le Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa , di dula di le tirišong . 
molao wo o bego o šoma ge Molaotheo o thoma go šoma mme o dirišwago ke mmušo wa naga ; 
Šetulo 1 Folaga ya Setšhaba Folaga ya setšhaba e khutlonne ka sebopego ; 
Khutlotharo ya kgauswi le kota ya folaga ke ye ntsho . 
Mebala ya yona ke boso,gauta,botalamorogo , bošweu , bohwibidu-tšhilisi , le botalalerata . 
Dikarolo 213 ,214,215,216,218,226,227,228,229 le 230 di tsena tirišong ka di 1 Feberware 1998 , eupša se ga se thibele go tsentšhwa ga peomolao wo o holofetšweng mo go tše dingwe le tše dingwe tša dipeakanyetšo tše pele ga letšatšikgwedi leo . 
Mokgako wo mongwe le wo mongwe o fetwa ke bophara bja folaga ka teelesomehlanong . 
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba ; 
botelele bja yona bo feta bophara gatee le seripagare . 
Ka ntle ga ge dikagare di laetša ka tsela ye nngwe , kukamo mo peakanyetšong ya Molaotheo mabapi le nako yeo Molaotheo o thomilego e swanetše go hlaloswa bjalo ka kukamo ya nako yeo peakanyetšo e thomilego ka yona . 
Mokgako wo motalamorogo o rumilwe ka godimo le ka fase ka bošweu , gomme go ya mafelelong a kota ya folaga e kgakilwe ka gauta . 
Methaladi ya gare ya mokgako e thoma dikhutlong tša godimo le tša ka tlase kgauswi le kota ya folaga , ya hlakana gare ga folaga , gomme ya tšwelela ka go rapama go leba bogareng bja seripa seo se se nago selo . 
seo se phethagatsago maatla goba modiro gop ya ka Molaotgheo gopba molaotheo wa profesnse ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente ; 
gafela maatla goba mohola ofe goba ofe wo o tlogo šomišwa goba go phethagatšwa go ya ka molao go setho sefe goba sefe sa khuduthamaga , ge fela kgafelo yeo e sepelelana le molao woo go ya ka woma maatla a dirišwago goba mohola o phethagatšwago ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa profense ; 
Mokgako wa go rapama wa ka godimo ke wa bohwibidu bja tšhilisi gomme wa ka tlase wa go rapama ke wa botalalerata . 
kgoro efe goba efe ya mmuso , goba taolo mo lekaleng la mmuso la setšhaba , profense goba tikologo ; 
gomme w ka ikgafela go tliša boitekanelo go Repabliki le go batho ka moka ba yona . Kano goba Boitlamo bja Motlatšamopresidente# 
w dira toka go bohle ; 
molao wo o bego o šoma ge Molaotheo o thoma go šoma mme o dirišwago ke mmušo wa naga ; 
Šetulo 1 Folaga ya Setšhaba Folaga ya setšhaba e khutlonne ka sebopego ; 
Mopresidente , goba Mopresidente wa Motšwaoswere , pele ga Mopresidente wa# Kgorotsheko ya Molaotheo , o swanetše go ikana/go itlama ka tsela ye e latelago : 
w tšwetša pele tsohle tseo di tlogo godiša Repabliki , mme ka lwantšha tsohle tseo di ka e gobatšago . 
Kano goba Boitlamo bja Mopresidente le Mopresidente wa Motšwaoswere# 
w šireletša le go tšwetša pele ditokelo tša Maafrika-Borwa ka moka ; 
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba ; 
Mokgako wo mongwe le mongwe ke teetharong ya bophara bja folaga . 
seo se phethagatsago maatla goba modiro gop ya ka Molaotgheo gopba molaotheo wa profesnse ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente ; 
gafela maatla goba mohola ofe goba ofe wo o tlogo šomišwa goba go phethagatšwa go ya ka molao go setho sefe goba sefe sa khuduthamaga , ge fela kgafelo yeo e sepelelana le molao woo go ya ka woma maatla a dirišwago goba mohola o phethagatšwago ; 
w Phetha mešomo ya ka ka maatla a ka ka moka , le ka bokgoni bjaka ka moka , gomme ke tla dira tšeo ka go šomiša tsebo le bokgoni bja ka , ka dira tšeo letswalo la ka le dumelelanago natšo ; 
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo , e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Mopresidente/Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa , Nna , A.B . , 
gomme ka mmakgonthe le ka boikokobetšo ke ikana gore ka dinako tšohle ke tla ― 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa profense ; 
kgoro efe goba efe ya mmuso , goba taolo mo lekaleng la mmuso la setšhaba , profense goba tikologo ; 
ke ikana/itlama gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa , gomme ke tla obamela , ka sekegela , ka lota Molaotheo le melao ye mengwe ya ka moka ya Repabliki ; 
w dira toka go bohle ; 
molao wo o bego o šoma ge Molaotheo o thoma go šoma mme o dirišwago ke mmušo wa naga ; 
Šetulo 1 Folaga ya Setšhaba Folaga ya setšhaba e khutlonne ka sebopego ; 
gomme ka mmakgonthe le ka boikokobetšo ke ikana gore ka mehla ke tla ― 
Motlatšamopresidente pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo , o swanetše go ikana/itlama ka tsela ye : 
Kgorotsheko ya Molaotheo , o swanetše go ikana/go itlama ka tsela ye e latelago : 
Kano goba Boitlamo bja Ditona le Batlatšatona# 
ke ikana/itlama gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa , gomme ke tla obamela , ka sekegela , ka lota Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki ; 
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo , e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa , Nna , A.B . , 
w šireletša le go tšwetša pele ditokelo tša Maafrika-Borwa ka moka ; 
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba ; 
seo se phethagatsago maatla goba modiro gop ya ka Molaotgheo gopba molaotheo wa profesnse ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente ; 
gafela maatla goba mohola ofe goba ofe wo o tlogo šomišwa goba go phethagatšwa go ya ka molao go setho sefe goba sefe sa khuduthamaga , ge fela kgafelo yeo e sepelelana le molao woo go ya ka woma maatla a dirišwago goba mohola o phethagatšwago ; 
w Phetha mešomo ya ka ka maatla a ka ka moka , le ka bokgoni bjaka ka moka , gomme ke tla dira tšeo ka go šomiša tsebo le bokgoni bja ka , ka dira tšeo letswalo la ka le dumelelanago natšo ; 
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo , e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Mopresidente/Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa , Nna , A.B . , 
w tšwetša pele ka moka tseo di tlogo godisa Repabliki , gomme ka lwantšha tšohle tše di ka e gobatšago , w go ba moeletši wa mmakgonthe le go botega ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa profense ; 
kgoro efe goba efe ya mmuso , goba taolo mo lekaleng la mmuso la setšhaba , profense goba tikologo ; 
ke ikana/itlama gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa , gomme ke tla obamela , ka sekegela , ka lota Molaotheo le melao ye mengwe ya ka moka ya Repabliki ; 
w dira toka go bohle ; 
molao wo o bego o šoma ge Molaotheo o thoma go šoma mme o dirišwago ke mmušo wa naga ; 
Šetulo 1 Folaga ya Setšhaba Folaga ya setšhaba e khutlonne ka sebopego ; 
le go phetha mehola ya mamemo a ka ka mafolofolo le ka bokgoni bja ka ka moka . 
Motlatšamopresidente pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo , o swanetše go ikana/itlama ka tsela ye : 
Kgorotsheko ya Molaotheo , o swanetše go ikana/go itlama ka tsela ye e latelago : 
ke ikana/itlama gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa , gomme ke tla obamela , ka sekegela , ka lota Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki ; 
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo , e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa , Nna , A.B . , 
ke tla ba moeletši wa nnete le potego ; 
Go ikana goba go itlama ga maloko a Kgobokano ya Setšhaba , Baemedi ba go ya go ile ba# Khansele ya Setšhaba ya Diprofense le maloko a ditheramelao tša diprofense# 
ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki gomme ke tla obamela , ka hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki , ke ikana gore ke tla phethagatša mešomo ya ka bjalo ka Tona/Motlatšatona ka tlhompho le seriti ; 
w šireletša le go tšwetša pele ditokelo tša Maafrika-Borwa ka moka ; 
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba ; 
nka se utolle phatlalatša goba ka tharedi taba efe goba efe yeo ke e filwego ; 
ke ikana gore ke tla phethagatša mešomo ya ka bjalo ka leloko la Kgobokano ya Setšhaba/leloko la go ya go ile la Khansele ya Setšhaba ya Diprofense/ leloko la theramelao ya profense ya CD ka boikgafelo bja ka ka moka . 
ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki gomme ke tla obamela , ka hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki ; 
Moloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile ba Khansele ya Setšhaba ya Diprofense le maloko a ditheramelao tša diprofense , ba swanetše go ikana/itlama pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo goba pele ga moahlodi yo mongwe yo kgethilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo ka tsela ye : 
Tona le Motlatšatona yo mongwe le yo mongwe , ba swanetše go ikana goba go itlama pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo goba moahlodi yo mongwe yo a kgethilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo ka tsela ye e latelago : 
seo se phethagatsago maatla goba modiro gop ya ka Molaotgheo gopba molaotheo wa profesnse ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente ; 
gafela maatla goba mohola ofe goba ofe wo o tlogo šomišwa goba go phethagatšwa go ya ka molao go setho sefe goba sefe sa khuduthamaga , ge fela kgafelo yeo e sepelelana le molao woo go ya ka woma maatla a dirišwago goba mohola o phethagatšwago ; 
w Phetha mešomo ya ka ka maatla a ka ka moka , le ka bokgoni bjaka ka moka , gomme ke tla dira tšeo ka go šomiša tsebo le bokgoni bja ka , ka dira tšeo letswalo la ka le dumelelanago natšo ; 
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo , e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Mopresidente/Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa , Nna , A.B . , 
w tšwetša pele ka moka tseo di tlogo godisa Repabliki , gomme ka lwantšha tšohle tše di ka e gobatšago , w go ba moeletši wa mmakgonthe le go botega ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa profense ; 
kgoro efe goba efe ya mmuso , goba taolo mo lekaleng la mmuso la setšhaba , profense goba tikologo ; 
ke ikana/itlama gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa , gomme ke tla obamela , ka sekegela , ka lota Molaotheo le melao ye mengwe ya ka moka ya Repabliki ; 
Moahlodi yo mongwe le yo mongwe goba moahlodi wa motšwaoswere , o swanetše go ikana/itlama pele ga Moahlodimogolo wa Kgorokgolo ya Boipiletšo goba moahlodi yo mongwe yoo a beilwego ke Moahlodimogolo go ya ka tsela ye : 
Šetulo 3 Ditshepedišo tša kgetho# Karolo A# Ditshepedišo tša kgetho tša Bahlankedi ba Molaotheo Tirišo# 
w dira toka go bohle ; 
Tonakgolo goba Tonakgolo ya Motšwaoswere ya Profense , le leloko le lengwe le le lengwe la Khuduthamaga ya Profense , pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo , ba swanetše go ikana/itlama ka tsela ye e latelago : 
molao wo o bego o šoma ge Molaotheo o thoma go šoma mme o dirišwago ke mmušo wa naga ; 
Go kgethwa# 
Šetulo 1 Folaga ya Setšhaba Folaga ya setšhaba e khutlonne ka sebopego ; 
ke ikan/itlama gore , bjalo ka Moahlodi wa Kgorotshekelo ya# Molaotheo/Kgoro Tsheko ya Boipiletšo ya ka Godimo/Kgoro ya Tsheko ya ka Godimo EF , ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa mme ke tla latela le go šireletša Molaotheo ; 
Motlatšamopresidente pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo , o swanetše go ikana/itlama ka tsela ye : 
Kgorotsheko ya Molaotheo , o swanetše go ikana/go itlama ka tsela ye e latelago : 
Theramelao ya profense e kopana go tlo kgetha Tonakgolo ya Profense goba Spikara goba Motlatšaspikara wa theramelao . 
Motho yo a beilwego maemong a Moahlodimogolo wa Kgorotsheko Boipiletšo fela e se moahlodi ka nako yeo a bewago maemong a gagwe o swanetše go ikana/itlama pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo . 
ke ikana/itlama gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa , gomme ke tla obamela , ka sekegela , ka lota Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki ; 
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo , e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa , Nna , A.B . , 
ke tla ba moeletši wa nnete le potego ; 
Bahlankedi ba toka , le bahlankedi ba motšwaoswere ba toka , bao e sego baahlodi , ba swanetše go ikana/itlama go ya ka molao wa naga . 
Motho yoo a swerego marapo mo kopanong ye e angwago ke Šetulo ye o swanetše go goeletša gore go kgethwe bonkgetheng kopanong yeo . 
ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki gomme ke tla obamela , ka hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki , ke ikana gore ke tla phethagatša mešomo ya ka bjalo ka Tona/Motlatšatona ka tlhompho le seriti ; ka tlhompho le seriti , go ba moeletši wa nnete le wa potego ; 
w šireletša le go tšwetša pele ditokelo tša Maafrika-Borwa ka moka ; 
Kano goba Boitlamo bja Ditonakgolo le maloko a Dikhuduthamaga tša Profense# 
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba ; 
nka se utolle phatlalatša goba ka tharedi taba efe goba efe yeo ke e filwego ; 
Foromo ya go kgetha e swanetše go saenwa ― 
Ditshepedišo tše di beilwego šetulong ye di šoma nakong ye nngwe le ye nngwe ge ― 
le tokelo tša botho tse di bitietšwego ka go wona , gomme ke tla šomiša toka go batho bohle ka go swana , ke se na letšhogo , go kgetholla goba mona , go ya ka Molaotheo le Molao . 
Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e kopana go kgetha Modulasetulo goba Motlatšamodulasetulo wa yona;goba ge# 
ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki gomme ke tla obamela , ka hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki ; 
Moloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile ba Khansele ya Setšhaba ya Diprofense le maloko a ditheramelao tša diprofense , ba swanetše go ikana/itlama pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo goba pele ga moahlodi yo mongwe yo kgethilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo ka tsela ye : 
Tona le Motlatšatona yo mongwe le yo mongwe , ba swanetše go ikana goba go itlama pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo goba moahlodi yo mongwe yo a kgethilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo ka tsela ye e latelago : 
seo se phethagatsago maatla goba modiro gop ya ka Molaotgheo gopba molaotheo wa profesnse ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente ; 
gafela maatla goba mohola ofe goba ofe wo o tlogo šomišwa goba go phethagatšwa go ya ka molao go setho sefe goba sefe sa khuduthamaga , ge fela kgafelo yeo e sepelelana le molao woo go ya ka woma maatla a dirišwago goba mohola o phethagatšwago ; 
w Phetha mešomo ya ka ka maatla a ka ka moka , le ka bokgoni bjaka ka moka , gomme ke tla dira tšeo ka go šomiša tsebo le bokgoni bja ka , ka dira tšeo letswalo la ka le dumelelanago natšo ; 
Dinyakwa tša molao# 
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo , e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Mopresidente/Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa , Nna , A.B . , 
w tšwetša pele ka moka tseo di tlogo godisa Repabliki , gomme ka lwantšha tšohle tše di ka e gobatšago , w go ba moeletši wa mmakgonthe le go botega ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa profense ; 
kgoro efe goba efe ya mmuso , goba taolo mo lekaleng la mmuso la setšhaba , profense goba tikologo ; 
Kgobokano ya Setšhaba e kopana go tlo kgetha Mopresidente , goba Spikara goba Motlatšaspikara wa Kgobokano ; 
mme ke ikana/itlama go dira mošomo wa ka wa Botonakgolo /leloko la Khuduthamaga ya profense ya C.D . 
ke ikana/itlama gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa , gomme ke tla obamela , ka sekegela , ka lota Molaotheo le melao ye mengwe ya ka moka ya Repabliki ; 
Kgetho e swanetše go dirwa foromong yeo e hlamilwego go ya ka melawana yeo e ukangwego go temana ya 9 . 
Kano goba Boitlamo bja Bahlankedi ba Toka# 
Moahlodi yo mongwe le yo mongwe goba moahlodi wa motšwaoswere , o swanetše go ikana/itlama pele ga Moahlodimogolo wa Kgorokgolo ya Boipiletšo goba moahlodi yo mongwe yoo a beilwego ke Moahlodimogolo go ya ka tsela ye : 
tshepedišo ya dikopano tšeo di angwago ke Šetulo ye ; 
w dira toka go bohle ; 
Tonakgolo goba Tonakgolo ya Motšwaoswere ya Profense , le leloko le lengwe le le lengwe la Khuduthamaga ya Profense , pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo , ba swanetše go ikana/itlama ka tsela ye e latelago : 
molao wo o bego o šoma ge Molaotheo o thoma go šoma mme o dirišwago ke mmušo wa naga ; 
Ge go se na nkgetheng yoo a hweditšego dibouto tša go feta tša ba bangwe , nkgetheng yoo a nago le dibouto tše dinnyane go fetwa ke tša ba bangwe o swanetše go tlošwa , gomme go boutwe gape go ya ka karolo 6 . 
modulasetulo o swanetše go tsebiša nkgetheng yoo a hweditšego dibouto tše dintši go feta tša ba bangwe gore ke yena yo a kgethilwego . 
Šetulo 1 Folaga ya Setšhaba Folaga ya setšhaba e khutlonne ka sebopego ; 
Ge go kgethilwe nkgetheng o tee fela , modulasetulo o swanetše go bega motho yoo gore ke yena a kgethilwego . 
Melawana ye e swanetše go tsebišwa ka tsela yeo Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo a laelago ka gona . 
Molaotheo/Kgoro Tsheko ya Boipiletšo ya ka Godimo/Kgoro ya Tsheko ya ka Godimo EF , ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa mme ke tla latela le go šireletša Molaotheo ; 
Motlatšamopresidente pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo , o swanetše go ikana/itlama ka tsela ye : 
Kgorotsheko ya Molaotheo , o swanetše go ikana/go itlama ka tsela ye e latelago : 
foromo yeo go kgethwa go swanetšego go dirwa go yona ; 
Tsela ya go fokotša# 
go swanetše go boutwa sephirig gona kopanong yeo ; 
Motho yo a kgethilwego o swanetše go laetša kamogelo ya kgetho ka go saena foromo ya kgetho goba ka go ngwala ka tsela ye nngwe le ye nngwe ya kamogelo . 
ke ikana/itlama gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa , gomme ke tla obamela , ka sekegela , ka lota Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki ; 
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo , e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa , Nna , A.B . , 
ke tla ba moeletši wa nnete le potego ; 
Ge go kgethilwe bonkgetheng ba babedi , goba ge go šetše bonkgetheng ba babedi morago ga go ntšhiwa ga ba bangwe , gomme bonkgetheng bao ba babedi ba hwetša palo ya dibouto tša go lekana , gona kopano ye nngwe e swanetše go swarwa magareng a matšatši a šupa lefelong leo le beilwego ke modulasetulo . 
ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki gomme ke tla obamela , ka hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki , ke ikana gore ke tla phethagatša mešomo ya ka bjalo ka Tona/Motlatšatona ka tlhompho le seriti ; ka tlhompho le seriti , go ba moeletši wa nnete le wa potego ; 
w šireletša le go tšwetša pele ditokelo tša Maafrika-Borwa ka moka ; 
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba ; 
nka se utolle phatlalatša goba ka tharedi taba efe goba efe yeo ke e filwego ; 
Tshepedišo ye e swanetše go bušeletšwa go fihla go na le nkgetheng yo a hwetšago dibouto tša go feta tša ba bangwe . 
maikarabelo a motho yo e lego modulasetulo kopanong , mmogo le motho ofe goba ofe yo a mo thušago ; 
goba maloko a mabedi a theramelao yeo , ge go swanetše go kgethwa Tonakgolo ya Profense goba Spikara goba Motlatšaspikara wa theramelao . 
Mo kopanong yeo e angwago ke Šetulo ye , Modulasetulo o swanetše go tsebiša maina a batho bao ba ilego ba kgethwa go ba bonkgetheng , fela ga a swanela go dumelela ngangišano . 
mokgwa woo go swanetšego gore go bouta go sepedišwe ka wona . 
ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki gomme ke tla obamela , ka hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki ; 
Moloko a Kgobokano ya Setšhaba , baemedi ba go ya go ile ba Khansele ya Setšhaba ya Diprofense le maloko a ditheramelao tša diprofense , ba swanetše go ikana/itlama pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo goba pele ga moahlodi yo mongwe yo kgethilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo ka tsela ye : 
Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanetše go dira melawana yeo e laolago ― 
Tsebišo ya Maina a bonkgetheng# 
Tona le Motlatšatona yo mongwe le yo mongwe , ba swanetše go ikana goba go itlama pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo goba moahlodi yo mongwe yo a kgethilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo ka tsela ye e latelago : 
seo se phethagatsago maatla goba modiro gop ya ka Molaotgheo gopba molaotheo wa profesnse ; 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente ; 
gafela maatla goba mohola ofe goba ofe wo o tlogo šomišwa goba go phethagatšwa go ya ka molao go setho sefe goba sefe sa khuduthamaga , ge fela kgafelo yeo e sepelelana le molao woo go ya ka woma maatla a dirišwago goba mohola o phethagatšwago ; 
w Phetha mešomo ya ka ka maatla a ka ka moka , le ka bokgoni bjaka ka moka , gomme ke tla dira tšeo ka go šomiša tsebo le bokgoni bja ka , ka dira tšeo letswalo la ka le dumelelanago natšo ; 
Ge go kgethilwe go feta nkgetheng o tee ― 
leloko le lengwe le le lengwe leo le lego gona , goba ge e le kopano ya Khansele ya Diprofense , profense ye nngwe le ye nngwe yeo e emetšwego , e ka bouta gatee ; 
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo , e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Mopresidente/Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa , Nna , A.B . , 
w tšwetša pele ka moka tseo di tlogo godisa Repabliki , gomme ka lwantšha tšohle tše di ka e gobatšago , w go ba moeletši wa mmakgonthe le go botega ; 
Ge kopano ya go latela e ka swarwa go ya ka karolwana , tshepedišo yeo e laeditšwego mo šetulong ye e swanetše go latelwa kopanong yeo , go no swana fela le ge e le gore kopano yeo e ka be e le ya mathomo ya dikgetho tšeo . 
melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa profense ; 
kgoro efe goba efe ya mmuso , goba taolo mo lekaleng la mmuso la setšhaba , profense goba tikologo ; 
Kgobokano ya Setšhaba e kopana go tlo kgetha Mopresidente , goba Spikara goba Motlatšaspikara wa Kgobokano ; 
ke ikana/itlama gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa , gomme ke tla obamela , ka sekegela , ka lota Molaotheo le melao ye mengwe ya ka moka ya Repabliki ; 
Ge go šomišwa temana ya ,gomme go na le bonkgetheng ba babedi goba go feta bao ba nago le dibouto tše dinnyane motho ka o tee ka o tee , go swanetše go swarwa bouto ye nngwe mabapi le bonkgetheng bao , e fele e bušeletšwa go fihlela go tšweletše gore ke nkgetheng ofe yo a swanetšego go ntšhiwa . 
legatong la boemedi bja diprofense tše pedi , ge Modulasetulo goba Motlatšamodulasetulo wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense a swanetše go kgethwa ; 
﻿Ditaba tše di latelago tša mmušogae go fihla ka moo go laeditšwego ka go karolo 155 le : Tšhilafatšo ya moya 
godimo ga go lahlegelwa ke boleloko bja Kgobokano mabakeng ao e sego ao a beilwe go karolong 47 ya Molaotheo wo mofsa ; 
Karolo 50 ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe go fihla ka 30 Aprele 1999 . 
goba a ka laola taba efe goba efe yeo e nyakegago ka baka la kabo yeo , go akaretšwa tšhutišo goba kadimo ya badiredi , goba tšhutišo ya dithoto , dikoloto , ditokelo le ditlamego , go ya go goba go tšwa go khuduthamaga ya setšhaba goba ya profense goba kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmušo , taolo , tirelotšhireletšo goba sehlongwa se sengwe . 
Moputso , diputseletšo le dikholo tša mosenatoro wa pele yo a beilwego go ba moemedi wa go ya go ile goba leloko la theramelao ya profense ga a swanela go išwa fase ka baka la peo yeo . 
Dikgetho tša Kgobokano ya Setšhaba 
Repabliki ya Afrika-Borwa goba nagalegae , e swanetše go hlaloswa bjalo ka kukamo ya Repabliki ya Afrika-Borwa ka fase ga Molaotheo wo mofsa ; 
Tlošo ya matlakala , mekgobo ya matlakala le dilahlwa tše thata . 
Go fihlela ka la 30 Aprele 1999 , karolwana tša 84 , 89 , 90 , 91 , 93 le 96 tša Molaotheo wo mofsa di swanetše go tšewa bjalo ka ge go beakantšwe go Koketšo B ya Šetulo ye . 
le go tšwela pele ka go dirišwa ke bolaodi bjo bo bego bo o šomiša ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , ka taolo ya Molaothoeo wo mofsa . 
goba goMopresidente wa naga , Tonakgolo , Molaodi goba mokhuduthamaga yo mongwe yo mogolo , Kabinete , Khansele ya ditona goba khuduthamaga ya Repabliuki goba nagalegae , di swanetše go hlaloswa bjalo ka ge di ukama ― 
Theramelao ya profense bjalo ka ge e hlamilwe go ya ka dipeelano tša karolwana ya , e swanetše go tšewa bjalo ka ge e kgethilwe ka tlase ga Molaotheo wo mofsa pakatirong yeo e felago ka la 30 Aprele 1999 . 
Palamente , Kgobakano ya Setšhaba goba Senate , di swanetše go hlaloswa bjalo ka kukamo ya Palamente , Kgobokano ya Setšhaba goba Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ka tlase ga Molaotheo wo mofsa ; 
Go fihla ge Tonakgolo a thoma modiro morago ga kgetho ya mathomo ya theramelao ya profense ka tlase ga Molaotheo wo mofsa , goba profense e dira molaotheo wa yona , seo se tlago pele ga tšona , karolo 132 le 136 tša Molaotheo wo mofsa di swanetše go tšewa bjalo ka ge di beakantšwe mo go Koketšo C ya Šetulo ye . 
Melao ya nako ya kgale e hlaloša melao yeo e dirilwego pele ga go šoma ga Molaotheo wa peleng ; 
Lebakeng ka moka la pakatiro ya yona yeo e felago ka la 30 Aprele 1999 , ka taolo ya karolo 108 , theramelao ya profense e bopša ke palo yeo e bewago ke theramelao ka tlase ga Molaotheo wa pele le palo ya basenatoro ba pele bao e bilego maloko a theramelao go ya ka dipeelano tša karolwana 8 ya Šetulo ye . 
Boitapološo le boithabišo profenseng 
Le ge Molaotheo wa pele o phumotšwe , Šetulo 2 ya Molaotheo woo bjalo ka ge e fetošitšwe ke Koketšo A ya Šetulo ye , e šoma ― 
phetošo goba phumolo efe goba efe ya molao woo ; 
a ka fetola goba a amantšha molao woo go laola tlhathollo goba tirišo goba taolo ya wona ; 
go tahlegelo ya boleloko bja theramelao mabakeng a itšego ka ntle le ao a beakanyeditšwego mo go karolo 106 ya Molaotheo wo mofsa ; 
mme ba ka no kgetha batho ba bangwe bjalo ka baemedi ba go ya go ile ge fela go se na le o tee goba palo e sa lekane ya bao e bego e le basenatoro ba yona . 
Ge molao o abilwe go ya ka karolwana , kukamo efe goba efe ka molaong go bolaodi bjoo bo o šomišago , e swanetše go hlaloswa bjalo ka kukamo ya bolaodi bjoo bo abetšwego molao woo . 
Mopresidente ka tlase ga Molaotheo wo Mofsa ge e le gore tshepedišo ya molao woo e filwe goba e fološeditšwe go mmušo wa naga go ya ka Molaotheo wa peleng goba Šetulo ye go khuduthamaga ya setšhaba ; 
Molaotheo wa peleng e hlaloša Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa , 1993 Tšwelopele ya melao yeo e lego gona 
Karolwana le di šoma fela go peo ya mathomo ya baemedi ba go ya go ile go Khansele ya Setšhaba . 
Melao yeo e lego gona ka ntle ga maatla a go dira melao a Palamente 
Molao mabapi le taba yeo e welago ka go lekalatirišwa leo le lego lenaneong la Šetulo 4 goba 5 go Molaotheo wo mofsa , woo , ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , o bego o dirišwa ke bolaodi bjoo bo lego , ka gare ga khuduthamaga ya setšhaba , o ka gafelwa ke Mopresidente , ka kgoeletšo , go bolaodi bjo bo welago ka fase ga khuduthamaga ya profense ka taelo ya Khuduthamaga ya khansele ya profense . 
le godimo ga go tlatšwa ga dikgala Kgobokanong , le go tlaleletšo , tekolo le tirišo ya mananeo a diphathi mo go tlatšweng ga dikgala , go fihla go kgetho ya bobedi ya Kgobokano ka tlase ga Molaotheo wo mofsa . 
Mang le mang yoo e bego e le Mopresidente , Motlatšamopresidente wa Phethišo , Tona goba Motlatšatona ka tlase ga Molaotheo wa pele ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , o tšwela pele ka mošomo wo go ya ka Molaotheo wo mofsa , fela go šetšwa karolwana . 
Melaotheo ya Diprofense 
Mabone a mebileng[cmdAfr80]  Trafiki le go phaka . 
Melawana le ditaelo tša Kgobokano ya Setšhaba tše di bego di šoma ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , di tšwela pele ka go šoma , ka taolo ya phetogo efe goba efe goba phumolo . 
Taolo ya mafelo ao a rekišetšago batho mabjala[cmdAfr65]  Ditlabakelo tša go dula , tlhokomelo le poloko ya diphoofolo 
Maselagapale/Bohlabelo[cmdAfr47]  Ditirelo tša diambulanse 
Go fihla moo e lego gore go bohlokwa mo kabong ya molao ka fase ga karolwana gore o šomišwe ka tshwanelo , Mopresidente , ka kgoeletšo , a ka ― 
Modiro wo o sa phethwago wa Palamente Modiro ofe goba ofe wo o sego wa phethwa ka go Kgobokano ya Setšhaba pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , o swanetše go tšwetšwa pele go ya ka dipeelano tša Molaotheo wo mofsa . 
Khuduthamaga ya setšhaba 
Mang le mang yo e bego e le Tonakgolo goba leloko la Khuduthamaga ya profense ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , o tšwela pele le go ba maemong a gagwe go ya ka dipeelano tša Molaotheo wo mofsa le molaotheo wo mongwe le wo mongwe wa profense wo o ka dirwago , fela ka taolo ya karolwana ya . 
Mo šetulong ye , ka ntle le ge seo se sa sepelelane le dikagare ―nagalegae e ra karolo ya Repabliki yeo pele ga ge Molaotheo wa go feta o thoma go šoma , e lekodišitšwego ka go molao wa Afrika Borwa bjalo ka lefelo leo le ipušago goba le ikemetšego ka bolona . 
Khansele ya Setšhaba ya Diprofense 
Bolaodi bjo bo lego ka gare ga khuduthamaga ya setšhaba bjoo bo laolago molao ofe goba ofe wo o welago ka ntle ga maatla a go dira melao a Palamente , ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , ba fela ba na le maatla a go laola melao yeo go fihla ge e abetšwe bolaodi bjo lego ka fase ga khuduthamaga ya profense go ya ka karolo 14 ya Šetulo ye . 
le kabelo ya baemedi ba go ya go ile le baemedi bao e sego ba mehleng go diphathi tšeo di emetšwego go theramelao ya profense , e ka tsela ye e latelago : 
Melawana le ditaelo tša Senate tšeo di bego di šoma ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , di swanetše go dirišwa mabapi le mediro ya Khansele ya Setšhaba go fihla moo di ka šomišegago , ka taolo ya phethošo goba phumolo efe goba efe . 
Ditaba tše di latelago tša mmušogae go fihla ka moo go laeditšwego ka go karolo 155 le : Tšhilafatšo ya moya[cmdAfr34]  Ditlabelo tša tlhokomelo ya ngwana .[cmdAfr36]  Kabo ya mohlakase le gase[cmdAfr37]  Ditirelo tša boraditimamello[cmdAfr38]  Boeti bja tikologo[cmdAfr39]  Maemafofane a bommasepala[cmdAfr40]  Peakanyo ya bommasepala[cmdAfr41]  Ditirelo tša maphelo tša mmasepala[cmdAfr42]  Dinamelwa tša setšhaba tša mmasepela 
tekanyetšo ya boemedi bja diphathi mo boemeding bja profense go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense , e swanetše go swana le tekanyetšo yeo basenatoro ba 10 ba profense ba kgethilwego go ya ka karolo 48 ya Molaotheo wa pele ; 
Ditaba tše di latelago tša mmušogae go ya ka moo go beilwego mabapi le diprofense mo karorlong 155 le : 
Šetulo 6 Dithulaganyo tša phetelo 
Mang le mang yo e bego e le mohlankedi wa theramelao ya profense ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , e ba leloko goba mohlankedi wa theramelao ya profense yeo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa , mme o dula modirong wa gagwe bjalo ka leloko goba mohlankedi go ya ka mabaka a Molaotheo wo mofsa le molaotheo ofe goba ofe wa profense wo o ka dirwago . 
goba tshepelelano le Molaotheo wo mofsa . 
Karolo B 
Ditlabakelo tša dipapadi tša selegae[cmdAfr71]  Maselegapala a bommasepala 
go kgetho ya mathomo ya theramelao ka tlase ga Molaotheo wo mofsa ; 
Modiro ofe goba ofe wa Senate wo o sego wa fela ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , o swanetše go gafelwa go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense , mme Khansele e swanetše go tšwela pele ka modiro wo go ya ka dipeelano tša Molaotheo wo mofsa . 
ga e na le tirišo ye e nabilego , nageng goba ka tsela ye nngwe , go feta ka moo e bego e le ka gona pele ga ge Molaotheo wa peleng o thoma go šoma , ge e se fela ge o ile wa fetolwa ka morago ga gore o tle o šome ka bophara ; 
godimo ga Kgobokano ya Setšhaba ya mathomo ya Melaotheo wo mofsa ; 
Karolwana ga e ganetše Tona yoo e bego e le mosenatoro ge Molaothoeo wo mofsa o thoma go šoma , go tšwela pele bjalo ka Tona ye e ukangwego mo karolong 91 ya Molaotheo wo mofsa bjalo ka ge karolo yeo e balega go Koketšo B . 
ka ga Mopresidente wa Senate , go swanetše go hlaloswa bjalo ka kukamo ya Modulasetulo wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ; 
Mang le mang yo a lego maemong a Mopresidente , Motlatšamopresidente goba moahlodi wa Kgorotsheko ya Molaotheo ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma e ba Mopresidente , Motlatšamopresidente goba moahlodi wa Kgorotsheko ya Molaotheo ka fase ga Molaotheo wo mofsa , mme o tšwela pele ka modiro wa gagwe lebaka le le šetšego la pakatiro ya gagwe go ya ka moo e beilwego ke karolo 176 ya Molaotheo wo mofsa . 
kgonthe ya se sengwe le se sengwe seo se dirilwego go ya ka kgoeletšo goba peakanyetšo pele e fela ; 
Dikgetho tša Ditheramelao tša Diprofense 
Ditsela le trafiki ya diprofense 
Mosenatoro wa pele yo a sa kgethwago go ba leloko la go ya go ile la Khansele ya Setšhaba ya Diprofense o na le tshwanelo ya go ba leloko la go felela , la go ba le bouto ka theramelaong ya profense yeo motho yoo a kgethilwego go yona bjalo ka mosenatoro go ya ka karolo 48 ya Molaotheo wa pele . 
Kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe , go akaretšwa dikgorotsheko tša baetapele ba setšo , tše di bego di le gona ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , di sa tšwela pele ka go šoma le go phethagatša toka go ya ka dipeelano tša molao tšeo di šomago go tšona , mme mang le mang yo a šomago bjalo ka mohlankedi wa toka o tšwela pele ka go ba modirong wa gagwe go ya ka dipeelano tša molao woo o dirišwago maemong ao , ka taolo ya ― 
Theramelao ya profense e swanetše go bea baemedi ba yona ba go ya go ile go ya ka dikgetho tša diphathi . 
goba tokelo goba tshwanelo ye e hweditšwego goba tshwanelo goba tlamego ye e ikhweleditšego yona pele ga go fela . 
go theramelao ya profense , go swanetše go hlaloswa bjalo ka kukamo ya theramelao ya profense , tonakgolo , Khuduthamaga goba leloko la Khuduthamaga ka tlase ga Molaotheo wo mofsa , ka taolo ya temana ya 12 ya Šetulo ye ; 
Kgobokano ya setšhaba e bopilwe ka maloko a 400 lebaka ka moka la pakatiro ya yona le le felelago ka la 30 Aprele , 1999 ka taolo ya karolo 49 ya Molaotheo wo mofsa . 
Molaotheo wa profense woo o amogetšwego pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma o swanetše go kwana le karolo 143 ya Molaotheo wo mofsa . 
Ga go dikgetho tša Kgobokano ya Setšhaba tšeo di ka swarwago pele ga 30 Aprele 1999 , ka ntle le fela ge Kgobokano e phatlaladitšwe go ya ka karolo 50 morago ga tšhišinyo ya go hloka kholofelo go Mopresidente go ya ka karolo102 ya Molaotheo o mofsa . 
Kgobokano ya Setšhaba bjalo ka ge e hlamilwe go ya ka karolwana ya e swanetše go tšewa bjalo ka ge e kgethilwe ka tlase ga Molaotheo wo mofsa pakatiro ye e felelago ka la 30 Aprele , 1999 . 
goPalamente , Ngwako wa Palamente goba theramelao goba ya mokgatlo wa Repabliki goba nagalegae , di swanetše go hlaloswa bjalo ka kukamo go ― 
Diakhaebe , ka ntle le diakhaebe tša setšhaba[cmdAfr49]  Makgobapuku , ka ntle le makgobapuku a setšhaba 
Mo lebakeng leo le felago pejana ga tulo ya mathomo ya theramelao ya profense ye e swerwego morago ga kgetho ya yona ya mathomo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa ― 
Karolo 62 ya Molaotheo wo mofsa ga e šome go kgetho le peo ya basenatoro ba pele bjalo ka baemedi ba go ya go ile go ya ka karolo ye . 
Melawana le ditaelo tša theramelao ya profense tšeo di bego di šoma ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , di tšwela pele ka go šoma , ka taolo ya phetošo goba phumolo efe goba efe . 
go fetolwa goba go phumolwa go go itšego ; 
Kabo efe le efe ya molao ka fase ga karolo 235 ya Molaotheo wa pele , go akaretšwa phetošo efe goba efe , kamantšho goba phumolo le tirišolefsa ya molao ofe goba ofe le kgato efe goba efe yeo e tšewago ka tlase ga karolo ye , go tšewa gore e dirilwe ka fase ga temana ye . 
Diphaka tša mmasepala le boitapološo[cmdAfr74]  Tšhilafatšo ya lešata 
Dikhuduthamaga tša Diprofense 
le mo go tlatšweng ga dikgala ka go theramelao , le tlaleletšo , tekolo le tirišo ya mananeo a diphathi a go tlatša dikgala , go fihla mo go bago le kgetho ya bobedi ya theramelao ka tlase ga Molaotheo wo mofsa . 
Tlhathollo ya melao yeo e lego gona 
goba theramelao ya profense , ge e le gore tshepedišo ya molao woo e abetšwe goba e filwe go ya ka dipeelano tša Molaotheo wa peleng goba Šetulo ye go khuduthamaga ya profense ; 
Kopi ya kgoeletšo ye nngwe le ye nngwe ye e tšwelego go ya ka dipeelano tša karolwana ya goba e swanetše go neelwa Kgobokano ya Setšhaba le Khansele ya Setšhaba ya Diprofense mo matšatšing a 10 morago ga go phatlalatšwa ga kgoeletšo . 
Taolo ya disenyi setšhabeng 
Dilaesense le taolo ya mafelo ao a rekišetšago batho dijo[cmdAfr69]  Ditlabakelo tša boithabišo tša selegae 
goba leleme goba maleme a semmušo , di swanetše go hlaloswa bjalo ka leleme lefe goba lefe la semmušo go ya ka Molaotheo wo mofsa . 
Phathi ye e emetšwego mo go theramelao ya profense ― 
Ge mosenatoro wa pele a ikgethela go se be leloko la theramelao ya profense gona o tšewa bjalo ka motho yo a lebogilego modiro letšatši pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma . 
Mopresidente , Motlatšamopresidente wa phethišo , Tona , Motlatšatona goba Kabinete di swanetše go tšewa bjalo ka Mopresidente , Motlatšamopresidente wa Phethišo , Tona , Motlatšatona goba Kabinete ka tlase ga Molaotheo wo mofsa , ka taolo ya temana 9 ya Šetulo ye ; 
Melao ka moka yeo e bego e šoma pelenyana ga go thoma ga Molaotheo wo mofsa , e tšwela pele ka go šoma , fela go swanetše go elwa hloko ― 
Kabo ya melao go Diprofense 
goba Tonakgolo ya profense ka tlase ga Molaotheo wo mofsa , ge taolo ya molao woo e gafetšwe goba e filwe go ya ka mabaka a Molaotheo wa pele goba Šetulo ye go khuduthamaga ya profense . 
Basenatoro ba pele 
Karolo 106 ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe malebana le theramelao ya profense go fihla kgethong ya bobedi ya theramelao ka tlase ga Molaotheo wo mofsa . 
Ge Kgobokano ya Setšhaba le Khansele ya Setšhaba , ka bobedi go ya ka sephetho , di ka gana kgoeletšo goba peakanyetšo ya yona , kgoeletšo goba peakanyetšo yeo e a fela , eupša ka ntle ga go ama ― 
Melao ya kgale yeo e tšwelago pele go šoma go ya ka karolwana ya ― 
Palamente ka fase ga Molaotheo wo mofsa , ge e le gore štshepedišo ya molao wo e abetšwe goba e filwe go ya ka dipeelano tša Molaotheo wa peleng goba go ya ka Šetulo ye go khuduthamaga ya setšhaba ; 
Dimuseamo , ka ntle le dimuseamo tša setšhaba 
Mediro ya setšhaba ya mmasepala go ya ka dinyakwa tša bommasepala mo phethagatšong ya maikarabelo a bona a go phetha mediro yeo e e filwego ka fase ga Molaotheo wo goba molao wo mongwe le wo mongwe Diketswana , diketswana tša go fetišetša dithoto , ditšhireletšaboemakepe , mafelo a go namela le maemakepe Lenaneo la taolo ya meetse a merwalela mo mafelong a go agilwego go wona 
Molaotheo wo mofsa e hlaloša Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa , 1996 ; 
Ka ntle le ge o sa sepelelane le dikagare goba o tloga o sa swanela , kukamo mo molaong ofe goba ofe woo o bego o le gona ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma ― 
e swanetše go kgetha baemedi ba yona ba go ya go ile go tšwa go batho bao e bego e le basenatoro ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma mme ba ikgafela go šoma bjalo ka baemedi ba go ya go ile ; 
Ka ntle le ge seo se sa sepelelane le dikagare goba se sa swanelago , kukamo mo melaong ye e šetšego ya lebaka la kgale ― 
Diboroto tša papatšo le go bewa pepeneneng ga dipapatšo mo mafelong a batho ka moka[cmdAfr62]  Mabitla , malotabahu le a phišo ya ditopo 
Kgorotsheko ya Molaotheo yeo e hlomilwego ke Molaotheo wa pele e fetoga Kgorotsheko ya Molaotheo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa . 
Karolo 47 ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe go fihla go eba le kgetho ya bobedi ya Kgobokano ya Setšhaba ka tlase ga Molaotheo wo mofsa . 
Kgobokano ya Setšhaba Motho mang le mang yoo e bego e le setho goba mohlankedi wa Kgobokano ya Setšhaba ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , e ba leloko goba mohlankedi wa Kgobokano ya Setšhaba ka tlase ga Molaotheo wo mofsa , mme o tšea maemo a gagwe bjalo ka leloko goba mohlankedi go ya ka mabaka a Molaotheo wo mofsa . 
Ditheramelao tša Diprofense 
Karolwana e fela mengwaga ye mebedi morago ga go thoma go šoma ga Molaotheo wo mofsa . 
ge kabo e sa šome molaong ka moka goba karolong ya wona , phumolo le tirišolefsa , ka goba ka ntle le phetošo goba kamantšho ye e ukangwego go temana ya , dipeakanyetšo tšeo kabo e šomago go tšona , goba bokgole bjoo kabo e šomago go fihla go tšona ; 
Meetse le ditirelo tša tlhwekišo Šetulo 5 Makalatirišwa ao a amago fela bolaodi bja Theramelao ya Profense Karolo A 
Le ge go phumotšwe Molaotheo wa pele , Šetulo 2 ya Molaotheo woo , bjalo ka ge e fetošitšwe ke Koketšo A ya Šetulo ye , e a šoma ― 
tshepelelano le Molaotheo wo mofsa . 
﻿Ditshekišo ka moka tšeo di bego di sa tlo tlišwa kgorong ya tsheko ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , di swanetše go fetšwa bjalo ka ge nke Molaotheo wo mofsa ga se wa be wa dirwa , ge e se fela ge kgahlego ya toka e tsoma ka tsela ye nngwe .
Seripagare sa ditulo go tšwa go mananeo a selete a a tlišitšwego ke diphathi tše di angwago , ka palo ye e beilwego ya ditulo mme e beetšwego selete se sengwe le se sengwe ka thoko go ya ka mo go beakantšwego ke Khomišene ya kgetho ye e latelago ya Kgobokano , go hlokometšwe go hwetšagala ga difiwa tšeo di botegago mabapi le babouti , le baemedi ba diphathi tšeo di nago le kgahlego .
Diphetošo fo Šetulo 2 ya Molaotheo wa peleng
Dikarolo 82 , 215 , 218 , 219 , 224 go fihla go 228 , 236 , le , 237 le le 239 le tša Molaotheo wa pele di tšwela pele ka go šoma bjalo ka ge nke Molaothoeo wa pele ga se wa phumolwa , fela ka taolo ya ―
Kopano ya setšhaba le Poelano
Thibelo ya motho go ya ka dipeelano tša karolwana ―
Phetošo ya temana ya 5 ka go tloša mantšu a a lego pele ga temana mme gwa bewa mantšu a a latelago :
le kgatotaolo yeo e e swanetšego mabapi le mabaka ao a filwego go yona moo efe goba efe ya ditokelo tša bona e amegago goba e tšhošetšwago .
Go tsenywa ga temana ye e latelago morago ga temana 23 :Mabaka a mangwe gape a tahlegelo ya boleloko bja ditheramelao .
pele ga ge a bitša referendamo ;
Go sa lebelelwe peakanyetšo efe goba efe ya Molaotheo wo mofsa , ebile go sa tshwenyegwe ka phumolo ya Molaotheo wa pele dipeakanyetšo ka moka tšeo di amanago le tshwarelo tšeo di lego ka Molaotheong wa pele ka tlase ga Kopano ya Setšhaba le Poelano di tšewa gore ke karolo ya Molaotheo wo mofsa maikemišetšong a Molao wa Tšwetšopele ya Kopano ya Setšhaba le Poelano , wa 1995 , bjalo ka ge di fetotšwe , go akaretša le mohola wa maatla a tšona .
le tshepelelano le Molaotheo wo mofsa .Dithibelo tše dingwe go ditheramelao
Diphathi tšeo di ngwadišitšwego go ya ka dipeelano tša molao wa setšhaba mme di phenkgišanago dikgethong tša Kgobokano ya Setšhaba , di tla kgetha bonkgetheng ba tšona ba kgetho ye mo lenaong la bonkgetheng le le lokišitšwego go ya ka Šetulo ye le molao wa setšhaba .
le yo e lego yo a latelago wa maswanedi le gona e le yo a hwetšagalago lenaneong .
pele ga ge a dira peo efe goba efe ka fase ga Molaotheo goba molao wo mongwe le wo mongwe , go akaretšwa le peo ya ambasadara goba baemedi ba bangwe ba diplomate ;
Seripagare se sengwe sa ditulo go tšwa go mananeo ao a tlišitšwego ke diphathi tše di angwago , goba mananeong a selete moo mananeo a setšhaba a sego a tlišwa .
Karolo 199 ya Molaotheo wo mofsa e ka no se dirišwe pele ga go fela ga dikgwedi tše tharo morago ga ge molao wo o ukangwago karolong yeo o beilwe .
Go phumolwa ga Molaotheo wa pele ga go ame kgoeletšo efe goba efe yeo e dirilwego ka tlase ga karolo ya 237 , ya Molaotheo wa pele gomme kgoeletšo efe goba efe ya mohuta woo e tšwela pele ka go šoma , fela e laolwa ke ―
Phumolo ya temana 24 .
Mang le mang yo , ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , a bego a goga sekwebo mono Repabliking sa dikgwedi tša go feta 12 ka ntle le go fiwa kgetho ya faene , ga a swanela go kgethwa go ba leloko la Kgobokano ya setšhaba goba theramelao ya profense .
mo kabelong ya mediro go Motlatšamopresidente wa Phethišo ;
Phetošo ya temana 25 ―
Dihlongwa tše dingwe tša Molaotheo
Karolwana ye ga e ame peo ya Molaodikakaretšo wa Botšhotšhisi bja Setšhaba go ya ka dipeelano tša karolo 179 .
Molaotheo wo mofsa o ra Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa , 1996 .mme ka go tsenya tlhalošišo ye e latelago morago ga tlhalošišo ya lenaneo la setšhaba :
Bolaodi bja Botšhotšhisi
Motho o lahlegelwa ke boloko ka go theramolao ye e angwago ke Šetulo ye ge motho yoo e sa hlwe e le leloko la phathi yeo e mo kgethilego bjalo ka leloko la theramelao .
fiwa mabaka a a ngwadilwego mabapi le kgatotaolo yeo e amago efe goba le efe ya ditokelo tša bona goba dikgahlego ge e se fela ge mabaka a kgato yeo a tsebišitšwe phatlalatša ;
pele ga ge a bea dikhomišene tša dinyakišišo ;
yoo leina la gagwe le lego lenaneong la bonkgetheng leo leloko le le tšwago le bego le kgethilwe go lona mathomong ;
Khomišene ya Tirelo ya Toka ;
e a fela ge kotlo ye e beelwa ka thoko nakong ya boipiletšo , goba ge kotlo e fokoditšwe mo boipiletšong go ba kotlo yeo e sa thibelego motho yoo ;
KOKETšO A
Go sa šetšwe dipeakanyetšo tša dikarolo 151 , 155 , 156 le 157 tša Molaotheo wo mofsa ―
Khansele ya Volkstaat yeo e theilwego go ya ka dipeelano tša Molaotheo wa pele e tšwela pele ka go šoma go ya ka molao wo o šomago go yona , mme mang le mang yo a šomago go yona bjalo ka setho sa Khansele ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , o tšwela pele ka maemo a gagwe go ya ka dipeelano tša molao wo o šomago maemong ao , fela ka taolo ya ―
mme e fela mengwaga ye mehlano morago ga ge kotlo e phethilwe .
Go tloga moo Khomišene e tla phatlalatša maina a baemedi ka go theramelao goba ditheramelao .
diphetošo tša dikarolo tšeo bjalo ka ge go laeditšwe mo go Koketšo D ;
Karolo 245 ya Molaotheo wa pele e tšwela pele ka go šoma go fihla ge tirišo ya karolo yeo e fela .
Morago ga peo go ya ka dipeelano tša karolwana , ge leina la nkgetheng le tšwelela godimo ga lenaneo la go feta le tee la Kgobokano ya Setšhaba goba mo maneneong a Kgobokano ya Setšhaba le a theramelao ya profense , nkgetheng yo bjalo o lebanwe ke go bewa bjalo ka moemedi makgeng a go feta le tee , phathi yeo e tšweleditšego mananeo a mabjalo , mo matšatšing a mabedi morago ga pego ye bjalo , e tla laetša Khomišene gore nkgetheng yo bjalo o swanetše go bewa kae goba nkgetheng yoo o tla šoma ka theramelaong efe , go ya ka mo go ka bago ka gona , mme ge go le bjalo leina la nkgetheng le tla tlošwa mo mananeong a mangwe .
Ditulo tše di ukangwego mo go temana ya 2 di tla abelwa diphathi tšeo di phenkgišanago mo kgethong go ya ka dilete ka tsela ye e latelago: .
Temana ya karolo 90 ya Molaotheo wo mofsa e tšewa gore e balega ka tsela ye :
Diphathi tšeo di ngwadišitšwego go ya ka molao wa setšhaba mme di tsenetšego kgetho ya theramelao ya profense , di tla kgetha bonkgetheng ba kgetho yeo ya profense go tšwa go mananeo a profense a a lokišitšwego go ya ka Šetulo ye le molao wa setšhaba .
kgatotaolo ya semolao moo ye nngwe le ye nngwe ya ditokelo goba dikgahlego tša bona di angwago goba di tšhošetšwago ;
Phetošo ya temana 18 ka go tloša temana mme gwa bewa temana ye e latelago :
Motho yoo a tšwelago pele ka modiro wa gagwe go ya ka dipeelano tša Šetulo ye mme a tšerego kano ya modiro goba a dirile boitlamo bja mmakgonthe ka tlase ga Molaotheo wa pele , ga a tlamega go boeletša kano ya modiro goba boitlamo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa .
Karolo 32 le 33 tša Molaotheo wo mofsa di a fela ge molao woo o ukangwago mo dikarolong tše , ka go latelana , o sa bewe lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma .
mme moetapele wa setšo wa setšhaba seo se latelago lenaneo la melao ya setšo mme a dulago nageng ye e lego ka fase ga khansele ya tikologo ya phetišetšo goba khansele ya baemedi ya phetišetšo , tšeo di ukangwago mo go Molao wa phetišetšo wa Mmušogae wa 1993 , mme a hlaotšwego mo go karolo 182 ya Molaotheo wa pele , ka maemo a gagwe , o na le tokelo ya go ba leloko la khansele go fihla ka la 30 Aprele 1999 goba go fihla ge Molao wa Palamente o beakanya ka tsela ye nngwe .
Molao wa Palamente wo o ukangwego go temana ya le wona o ka beakanyetša gore ― phathi ye e lego gona e ka kopana le phathi ye nngwe ;
Karolo ya 184A le 184B , le tša Molaotheo wa pele , di tšwela pele ka go šoma go fihlela ge di phumotšwe ke Molao wa Palamente wo o dirlwego go ya ka karolo 75 ya Molaotheo wo mofsa .
ka go tloša mantšu a a lego pele ga temana mme gwa bewa mantšu a a latelago :
Go fihla ge molao wo o ukangwago mo dikarolong tša 32 le 33 tša Moilaotheo wo mofsa di bewa ―
Khomišene e ra gore Khomišene ya Kgetho yeo e ukangwego go karolo 190 ya Molaotheo wo mofsa ;ka go tloša tlhalošišo ya Khomišene mme gwa bewa tlhalošišo ye e latelago :
moemedi o bewa bjalo ka moromelwa wa go ya go ile wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense .
Phetošo ya temana ya 6 ―
Tšhišinyo ya go tlatša sekgala e tla neelwa Spikara e ngwadilwe .
Moo Molaotheo wo mofsa o nyakago go beiwa ga molao wa setšhaba goba wa profense , molao woo o swanetše go dirwa ke bolaodi bjo bo lebanego lebakeng le swanetšego go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma ka lona .
karolo 32 e swanetše go tšewa gore e balega ka tsela ye :motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go fihlelela tshedimošo ka moka ye e swerwego ke mmušo goba setho se sengwe le se sengwe lekaleng lefe goba lefe la mmušo ge e le gore tshedimošo yeo e nyakelwa tšhomišo goba tšhireletšo ya ye nngwe ya ditokelo tša bona . ;
Dikarolwana le le tšona di šoma go Motlatšamopresidente wa Phethišo .
Go bea temana ye e latelago sebakeng sa temana 1 :
Go bea temana ye e latelago legatong la temana ya 19 :
Phetošo ya temana 7 ka go tloša temana ya mme gwa bewa temana ye e latelago :
Karolo 199 , 200 , le 5 go fihla go le 201 go fihla go 206 tša Molaotheo wa pele di tšwela pele ka go šoma go fihlela ge di phumotšwe ke Molao wa Palamente wo o dirilwego go ya ka karolo ya 75 ya Molaotheo wo mofsa .
Karolo ya 108 ya Molaotheo wa pele e dula e na le maatla go fihla ge Molao wa Palamente wo o ukangwago karolong ya 179 wa Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma .
khouta ya dibouto setulo ka setulo e tla laetšwa ka go arola palomoka ya dibouto tše di dirilwego setšhabeng ka bophara ka palo ya ditulo ka go Kgobokano ya Setšhaba , le e tee , mme le dipoelo go tlatšwa ka tee , go sa hlokomelwe dipalophatlo , e tla ba khouta ya dibouto setulo ka setulo .
Sehlongwa sa Molaotheo seo se hlomilwego go ya ka dipeelano tša Molaotheo wa pele se tšwela pele ka go šoma go ya ka molao wo o šomago go sona , mme mang la mang yo a nago le modiro moo bjalo ka setho sa khomišene , setho sa boto ya Reserve Bank goba Boto ya Polelo ya Afrika-Borwa ka moka , Mošireletši wa Setšhaba goba Mohlakišikakaretšo ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , o tšwela pele ka go šoma go ya ka dipeelano tša molao woo o dirišwago maemong ao , ka taolo ya ―
Ditulo ka go Kgobokano ya Setšhaba go ya ka mo di beakantšwego goya ka karolo 46 ya Molaotheo wo mofsa , di tla tlatšwa ka tsela ye e latelago :
Go lotwa ka polokego ga Melao ya Palamente le ya Profense
ditabeng ka moka tše di amanago le taolo ya Kabinete le go phetha mešomo ga Kabinete ;
Mošireletši wa Setšhaba ;Khomišene ya Ditokelo tša Botho ;
le pele ga ge a swarela goba a fega kotlo ya basenyi .
Go tlošwa ga temana 16 gomme legatong lsa yona gwa bewa temana ye e latelago :Morago ga ge palo ya dibouto e phethilwe , palo ya baemedi ba phathi ye nngwe le ye nngwe e laeditšwe mme dipoelo tša dikgetho di begilwe go ya ka karolo ya 190 ya Molaotheo wo mofsa , khomišene e tla , mo matšatšing a mabedi morago ga tsebišso ya mohuta woo , kgetha go tšwa lenaneong le lengwe le le lengwe la bonkgetheng , le le phatlaladitšwego go ya ka molao wa setšhaba , baemedi ba phathi ye nngwe le ye nngwe ka theramelaong .Peo ya baemedi
Karolo 16 le ya Molao wa Phetišetšo wa Mmušogae , 1993 , e ka no se phumolwe pele ga la 30 Aprele , 1999 .
Go tlošwa ga temana ya 10 mme gwa bewa temana ye e latelago :
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba le Dikhomišene tša tirelo ya diprofense tše di ukangwego mo go Kgaolo 13 ya Molaotheo wa pele , di sa tšwela pele ka go šoma go ya ka dipeelano tša Kgaolo yeo le molao woo o di amago bjalo ka ge nke Kgaolo yeo ga se be ya phumolwa , go fihla ge Khomišene le dikhomišene tša tirelo ya diprofense di fedišwa go ya ka dipeelano tša karolo 75 ya Molaotheo wo mofsa .
Molao wa setšhaba wo o ukangwago mo karolong ya 217 ya Molaotheo wo mofsa , o swanetše go bewa lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma , fela go se be gona ga molao wo nakong yeo ga go thibele tšhomišo ya morero wo o ukangwego mo go karolo 217 Go fihla ge Molao wa Palamente wo o umakilwego mo karolong 65 ya Molaotheo o mofsa o thoma go šoma , lekgotla la profense ye nngwe le ye nngwe , le ka itlhamela ditshepetšo tša lona go ya ka mabaka ao e lego gore maatla a abelwa baemedi ba lona go ka dira bouto legatong la yona mo Khanseleng ya Bosetšhaba ya Diprofense .
Mananeo a bonkgetheng ba phathi ye e ukangwego go temana 16 , a ka oketšwa gatee fela nakong ye e itšego lebakeng la dikgwedi tša mathomo tše 12 morago ga tšatšikgwedi la kgetho ya baemedi go ya ka temana ya 16 le phethilwe , gore go tle go kgonwe go tlatša dikgoba tše ka tšwelelago : Ge fela tlaleletšo yeo e ka dirwa mafelelong a lenaneo .
ga go motšhelo , tefo goba tefišo ye e ntšhiwago mabapi le go ngwadišwa go ya ka temana ye nnyane ya .
Karolo 84 ya Molatheo wo mofsa e tsewa gore e na le dikarolwana tša tlaleletšo tše di latelago :
Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo ;
le Karolo 33 le di swanetše go tšewa gore di balega ka tsela ye :Motho mang le mang o na le tokelo go ―
Mo karolong ye dihlongwa tša molaotheo di ra ―
Karolo 91 ya Molaotheo wo mofsa e tšewa gore e balega ka tsela ye :
Molao wa setšhaba wo o ukangwago mo go karolo 9 , 32 le 33 ya Molaotheo wo mofsa o swanetše go bewa lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma .
Go ngwadišwa ga thoto ye e sa šutego ke mmušo Ka go tšweletšwa ga lengwalo la bohlatse ke bolaodi bofe goba bofe bjo nago le maswanedi a gore thoto ye e sa šutego e lego matsogong a mmušo e beilwego taolong ya mmušo wo o itšego ka go ya ka karolo ya 239 ya Molaotheo wa kgale , mongwadiši wa mangwalo a bong , o swanetše go ela hloko dingwadišo goba ditshaeno goba mongwadiši ofe goba o fe yo a nago le maswanedi , lengwalobohlatse la bong goba dingwalo tše dingwe tša gore thoto yeo e sa šutego e ngwadišwe ka leina la mmušo .
Go bewa ga temana ye e latelago legatong la temana 3 :
Dikano le Maitlamo
Motlatšamopresidente wa Phethišo o beilwe ke Mopresidente .
Molao wa Palamente , o ka kgona , lebakeng le le kwalago morago ga ge Molaotheo wo mofsa o seno thoma go šoma , o bewe go ya ka karolo 76 ya Molaotheo wo mofsa go fetola temana ya 23 go beakanyetša tsela yeo go tlogo kgontšha leloko la theramelao , le le emišago go ba leloko la phathi yeo e le kgethilego , le itshwarele boleloko bja theremelao ye bjalo .
le tshepelelano le Molaotheo wo mofsa .le tshepelelano le Molaotheo wo mofsa .le tshepelelano le Molatotheo wo mofsa .
phetošo efe le efe gape goba phumolo efe le efe ya dikarolo tšeo ke Molao wa Palamente wo o bewago go ya ka dipeelano tša karolo 75 ya Molaotheo wo mofsa ;
Mmušogae
Khomišene ya Tekatekano ya Bong ;
Ge phathi yeo e emetšwego ka theramelaong e ka phatlalala goba ya hwa , maloko a yona a tlogela ditulo tša ona go ya ka temana ya 23A , ditulo tšeo di angwago di tla abelwa diphathi tše di šetšego ka go lekana bjalo ka ge nke ditulo tše bjalo di be di lobilwe go ya ka temana 7 goba 14 , ka moo go ka bago ka gona .
Peo ya melao ye e nyakwago ke Molaotheo wo mofsa
Karolo ya 198 ya Molaotheo wo mofsa e ka no se dirišwe go fihla ge molao woo o ukangwago karolong yeo o beilwe .
Go fihla ge peomolao ye e ukangwego mo karolong 229 ya Molaotheo o mofsa e thoma go šoma , mmasepala o sa ntše o ka tšwelapele go lefiša lekgetho le lengwe le le lengwe , makgethwana le makgetho a dithoto ao o dumeletšwego go a lefiša ge Molaotheo o thoma go šoma .
Go bea temana ye e latelago legatong la temana 2 :
Melato ye e sa tlogo tlišwa Dikgorong tša tsheko
Palo ya ditulo ka go theramelao ye nngwe le ye nngwe ya profense e tla ba bjalo ka ge e laeditšwe go ya ka dipeelano tša karolo 105 ya Molaotheo wo mofsa .
Go tlošwa ga temana ya 11 mme gwa bewa temana ye e latelago :
phetošo efe goba efe goba phumolo ;
Tshepedišo ya merero ya setšhaba le ditirelo tša tšhireletšo
Mohlakišikakaretšo ;
Phumolo ya temana 26 .
Go tlošwa ga temana 23 mme gwa bewa temana ye e latelago :Ge go ka hlolega sekgala ka go theramelao yeo Šetulo ye e šomago , phathi yeo e kgethilego leloko leo le tšwago , e tla tlatša sekgala seo ka go kgetha motho ―
Go sa šetšwe temana phathi efe le efe ya dipolitiki ye e lego gona,e ka kgona nakong ye nngwe go fetola leina la yona .
Ratshekišo yo a bego a le maemong ao ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , o tšwela pele ka modiro wa gagwe go ya ka dipeelano tša molao tše di šomago kantorong yeo , ka taolo ya karolwana .
Khouta ye e fetošitšwego ya setulo ka setulo e tla laetšwa ka go arola palomoka ya dibouto tše di dirilwego setšhabeng ka bophara , go ntšhiwa palo ya dibouto tše di dirilwego setšhabeng ka bophara go thekgwa phathi yeo e ukangwego temaneng ya , ka palo ya ditulo ka go Kgobokano ya Setšhaba , go tsenywa tee , go ntšhiwa palo ya ditulo tšeo mafelelong di abelwago phathi ye e ukangwego go ya ka dipeelano tša temana .
Dikarolo 82 le 124 tša Molaotheo wo mofsa ga di ame go lotwa ka polokego ga Melao ya Palamente le ya Profense ye e beilwego pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma .
Mananeo a bonkgetheng a a tlišitšwego ke phathi , ka moka a tla ba le maina a a sa fetego palo ya bonkgetheng ba lekanago le palo ya ditulo ka go Kgobokano ya Setšhaba , mme lenaneo le lengwe le le lengwe la mohuta wo , le tla laetša maina a ka tatelano ya kgethopele go ya ka moo phathi e tlogo laetša ka gona .
Karolo 89 ya Molaotheo wo mofsa e tšewa gore e na le karolwana ye e latelago ya tlaleletšo :
kgatotaolo ye e sepedišwago thwii ka toka moo efe le efe ya ditokelo tša bona goba ditetelo tša mmakgonthe di angwago goba di tšhošetšwago ;
Maloko a Khomišene ya Tirelo ya Toka ao a ukangwego karolong ya 105 a Molaotheo wa pele a emiša go ba maloko a Khomišene ge maloko ao a ukangwego mo karolong ya 178 ya Molaothoe o mofsa a beilwe .
phetošo efe goba efe goba phumolo ya molao woo ;phetošo efe goba efe goba phumolo ya molao woo ;
goba phathi efe goba efe e ikarole go ba diphathi tša go feta e tee .
Boto ya dipolelo tša Afrika-Borwa ka moka .
Ditulo tše di ukangwego mo go temana 2 di tla abelwa diphathi tšeo di tsenetšego kgetho , ka tsela ye e latelago : ;
﻿Karolwana e swanetše go šomišwa ka moya wo o lego ka go kgopolo ya mmušo wa mohlakanelwa , mme Mopresidente le badirišani ba bangwe ba ba amegago , ba swanetše gore mo tirišong ya bona ya karolwana ye ba nyake go fihlelela kwano mabakeng ka moka : Ge fela go ka se fihlelelwe kwano mo go ― 
Karolo 93 ya Molaotheo wo mofsa e tšewa gore e balega ka tsela ye :[cmdAfr41]  Peo ya Batlatšatona[cmdAfr42]  Mopresidente a ka , morago ga go rerišana le Motlatšamopresidente wa Phethišo le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema ka Kabineteng , hloma diposo tša Batlatšatona . 
ge go ka nyakega , mabakeng a Molaotheo goba ka phišegelo ya mmušo wo kaone : goba go tlatša , mo go nyakegago , ka taolo ya temana ya , sekgala ka ofising ya leloko la Khuduthamaga . 
Ge leloko leo le amegago le šitwa ke go ikamanya le nyakego ya Tonakgolo ka tlase ga karolwana , Tonakgolo a ka tloša leloko leo modirong morago ga go rerišana le leloko , mme ge leloko leo e se leloko la phathi ya Tonakgolo goba e se moetapele wa phathi ye e kgathago tema , le gona morago ga ditherišano le moetapele wa phathi ya leloko leo . 
Dipoelo , go sa šetšwe desimale ya boraro le tše di latelago , ge di le gona , ke yona khouta ya dipalo potfolio ka potfolio . 
ka go tloša temana ya karolwana mme legatong la yona gwa bewa temana ye e latelago :[cmdAfr110]  Peakanyo ya dihlongwa ka moka tše di ukangwego mo karolong ya 236 , ka ntle le mefato ya madira yeo e ukangwego karolong ya 224 , e tla tšwela pele ka go šoma morago ga go go thoma go šoma ga Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa , 1996 , ka nepo ya go hloma ― 
ka taolo ya karolo 218 , Komišenare wa Porofense o tla rwala boikarabelo bja ― . 
le kukamo efe goba efe mo molaong go Tona yeo e swanetše go hlaloswa gore e akaretša kukamo go Motlatšatona yo a šomago go ya ka modiro wo a o filwego ka tlase ga temana ke Tona , yoo Motlatšatona a šomago legatong la gagwe . 
ka go tloša karolwana mme legatong la yona gwa bewa karolwana ye e latelago :[cmdAfr105]  Mopresidente a ka bea khomišene go lekola phetšo goba phetošo ya kwano , peo goba tšwetšopele goba kabelo ya pakatiro goba peelano ya tirelo goba dikholo tše dingwe , tšeo di hlolegilego magareng a 27 Aprele 1993 le 30 Setemere 1994 malebana le motho mang le mang yo a ukangwego mo go karolwana goba batho ba mohuta woo . 
Phathi ye nngwe le ye nngwe ye e nago le ditulo tše di sego ka fase ga 80 ka go Kgobokano ya Setšhaba e na le tokelo ya go kgetha Motlatšamopresidente wa Phethišo go tšwa go maloko a Kgobokano . 
Maloko a Dikhuduthamaga a swanetše go laola dipoptfolio tša ona go ya ka morero wo o beilwego ke Khuduthamaga . 
Karolo 96 ya Molaotheo wo mofsa go tšewa gore e na le dikarolwana tše di latelago tša tlaleletšo : 
gomme go tlatšwe , ge go nyakega , sekgala mabapi le potfolio yeo ; 
tshepedišo ye kaone makaleng a setšhaba a mmušo go phethagatša merero yeo e lego taolong ya lekala la setšhaba ; 
le tirišo ya maatla a ukangwego temaneng gob ya karolwana ye e amago motho yo e lego setho sa phathi ya Mopresidente , gona sephetho sa Mopresidente se fiwa šedi . 
Motlatšamopresidente wa Phethišo o ba modirong ― 
Khouta ya ditulo potfolio ka potfolio e swanetše go laetšwa ka go arola palomoka ya ditulo ka go Kgobokano ya Setšhaba tše di swerwego ke diphathi tše di kgathago tema ka moka ka palo ya dipotfolio malebana le Ditona tše di ukangwego karolwaneng ya di swanetšego go bewa , le e tee . 
go bea malebana le potfolio ye nngwe le ye nngwe leloko la theramelao ya profense yo e lego leloko la phathi yeo potfoliong yeo e abilwego ka tlase ga temana , bjalo ka leloko la Khuduthamaga le rwelego boikarabelo bja potfolio yeo ; 
goba tlatša , ge go nyakega , fela ka taolo ya temana , sekgala ka ofising ya Tona . 
Phathi ye e nago le dipersente tše 10 tša ditulo tša theramelao ya profense yeo e tšerego sephetho sa go kgatha tema mmušong wa mohlakanelwa wa setšhaba , e na le tokelo ya go abelwa potfolio goba go feta ka go Khuduthamaga ka tekanyetšo go ya ka palo ya ditulo tšeo di swerwego ke yona ka go theramelao ka papetšo le palo ya ditulo tše di swerwego ke diphathi tše dingwe tše di kgathago tema . 
go laetša potfolio ye itšego ya Tona ye e ukangwego karolwaneng ge go ka nyakega malebana le sephetho sa Mopresidente ka tlase ga karolwana ye ; 
Phetošo ya karolo 236 ya Molaotheo wa peleng ―[cmdAfr102]  ka go bea karolwana ye e latelago legatong la karolwana : 
Ge a kgethilwe , Motlatšamopresidente wa Phethišo a ka kgona go ikgethela gore o nyaka go ba goba ga a rate go tšwela pele go ba leloko la Kgobokano . 
Dipotfolio tša khuduthamaga di swanetše go abelwa diphathi tše di kgathago tema go ya ka fomula ya go swana le ye e beilwego mo go karolo ya 91 , mme mo tšhomišong ya fomula kukamo mo karolong ye go ― 
tirišo ya maatla ao a ukangwego go temana , goba tša karolwana yeo , sephetho sa Mopresidente se agelwa morako : 
goba morago ga go rerišana le Motlatšamopresidente wa Phethišo , le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema , a fediše peo ka tlase ga temana ge go ka nyakega , go hlokometšwe mabaka a Molaotheo goba phišegelo ya mmušo wo kaone . 
Phathi yeo e nago le ditulo tše di sego ka fase ga 20 ka go Kgobokano ya Setšhaba yeo e tšerego sephetho sa go kgatha tema mo go mmušo wa mohlakanelwa , e na le tokelo ya go fiwa e tee goba tše pedi tša dipotfolio tša Kabinete tše go tšona Ditona tše di ukangwego go karolwana di ka bewago , ka tekanyetšo ya palo ya ditulo tšeo di swerwego ke phathi ka go Kgobokano ya Setšhaba , ka papetšo ya palo ya ditulo tšeo di swerwego ke diphathi tše dingwe tše di kgathago tema . 
Ge fela karolwana ye le yona e tlo šoma godimo ga maloko a madira afe goba afe ao a neetšego lenaneo la ona la bahlankedi morago ga go thoma go šoma ga Molaotheo wa Afrika-Borwa , 1993 , eupša pele ga go amogelwa ga sengwalwa sa molaotheo bjalo ka ge go ukangwe mo karolong ya 73 ya Molaotheo woo , ge lekgotla la dipolitiki leo e lego ka fase ga bolaodi le taolo ya lona goba yeo e amanego le yona mme e tšwetšago pele maikemišetšo a yona mo go Khansele ya Khuduthamana ya Phetišetšo mme a kgathilego tema mo dikgethong tša mathomo tša Kgobokano ya Setšhaba , le ditheramelaong tša Diprofense ka tlase ga Molaotheo woo o boletšwego . 
Tona , e swanetše go balwa bjalo ka kukamo go leloko la Khuduthamaga ; 
goba ge e le gore ke tona ye e ukangwego mo go karolo 91 , morago ga go rerišana le Batlatšamopresidente wa Phethišo le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema . 
Tonakgolo ya profense ka therišano le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema o swanetše ― 
Motlatšamopresidente wa Phethišo a ka šomiša maatla mme o swanetše go phetha mediro yeo e abetšwego ofisi ya Motlatšamopresidente wa Phethišo ke Molaotheo goba e abetšwego ofisi ya gagwe ke Mopresidente . 
Kabinete e bopša ke Mopresidente , Motlatšamopresidente wa Phethišo le ― 
Dipeakanyetšo tša tša karolo 91 go fihla go , ka diphetogo tše di nyakegago , mabapi le Batlatšatona , mme mo tirišong ye bjalo kukamo mo karolong yeo go Tona goba potfolio , di swanetše go balwa bjalo ka kukamo go Motlatšatona goba poso ya motlatšatona , ka go latelana . 
ge e le gore ke tona ye e ukangwego mo go karolo , morago ga go rerišana le Tona mme , ge Tona e se setho sa phathi ya Mopresidente goba e se moetapele wa phathi ye e kgathago tema , le gona ka morago ga ditherišano le moetapele wa phathi ya Tona yeo ; 
tirišo ya maatla a a ukangwego temaneng ya , goba ya karolwana yeo , sephetho sa Tonakgolo se agelwa morako . 
mme ka go tloša Molaotheo wo , mo e lego gona mo karolong ya 236 , mme gwa bewa Molaotheo wo mofsa . 
Maloko a Dikhuduthamaga a ikarabela mongwe le mongwe go Tonakgolo le go thteramelao ya profense malebana le taolo ya dipotfolio tša bona , mme maloko a mangwe ka moka a Khuduthamaga , le wona bjalo , a ikrabela ka seboka mabapi le phethagatšo ya mediro ya mmušo wa profense le go merero ya wona . 
Sekgala ka kantorong ya Motlatšamopresidente wa Phetišo se ka no tlatšwa ke phathi yeo e kgethilego motlatšamopresidente yoo . 
Ditona di na le maikarabelo mongwe le mongwe go Mopresidente le go Kgobokano ya Setšhaba mabapi le tshepedišo ya dipotfolio , mme maloko ka moka a Kabinete le ona a na le maikarabelo ka seboka mo pethagatšong ya mediro ya bona ya mmušo wa setšhaba le merero ya wona . 
le Kgobokano ya Setšhaba , e swanetše go balwa bjalo ka kukamo go theramelao ya profense . 
Karolo 132 ya Molaotheo wo mofsa e tšewa gore e balega ka tsela ye :[cmdAfr59]  Dikhuduthamaga[cmdAfr60]  Khuduthamaga ya Profense e bopša ke Tonakgolo le maloko a a sego ka fase ga a a beilwego ke Tonakgolo go ya ka karolo ye . 
fediša peo efe goba efe ka tlase ga temana ― 
Phetošo ya karolo 237 ya Molaotheo wa peleng ― 
Motlatšatona yoo o swanetše go diriša maatla le go phethagatša mediro legatong la Tona ye e lebanego , maatla afe goba afe le mediro ye e filwego Tona yeo go ya ka molao goba go sego bjalo , ka taolo ya ditaelo tša Mopresidente , e fiwe Motlatšatona yoo ke Tona ; 
Phathi e na le tokelo ya go abelwa poso e tee go ba diposo tše pedi tša batlatšatona ka tekanyetšo ya go swana le go ya ka fomula ya go swana le ya ka moo dipotfolio di abjago ka gona ka Kabineteng . 
ge go ka nyakega , mabakeng a Molaotheo goba ka phišegelo ya mmušo wo kaone , a fapantšhe taetšo ye nngwe le ye nngwe ka tlase ga temana , ka taolo ya karolwana ; 
Phetošo ya karolo 239 ya Molaotheo wa peleng ka go bea karolwana ye e latelago legatong la karolwana : 
goba[cmdAfr73]  ge go ka nyakega , mabakeng a Molaotheo goba ka phišegelo ya mmušo wo kaone : goba go tlatša , mo go nyakegago , ka taolo ya temana ya , sekgala ka ofising ya leloko la Khuduthamaga . 
Dipoelo , ka taolo ya temana , di laetša palo ya dipotflio tšeo di swanetšego go abelwa phathi . 
Karolo 136 ya Molaotheo wo mofsa go tšewa gore e na le dikarolwana tše di latelago tša tlaleletšo : 
ge Mopresidente a kgopetšwe go dira bjalo ke moetapele wa phathi yeo Tona ye e ukangwago e lego leloko ; 
Ge peakanyetso efe goba efe ya kabo ya dipotfolio e fapantšhitšwe ka tlase ga karolwana , maloko ao a angwago a swanetše go tloga potfoliong tšeo eupša a ka kgethwa gape , moo go kgonegago , go bewa ka dipotfoliong tše dingwe le tše dingwe tšeo di filwego diphathi tša bona go ya ka dipeelano tša phapantšho . 
Ka taolo ya le go latela molao ofe goba ofe wo o šomago , dithoto , ditokelo , metšhelo ya dithoto le dikoloto tša madira kamoka tše di ukangwego karolong 224 di tla tšwa go Madira a Tšhireletšo a Setšhaba go ya ka ditaelo tša Tona ya Tšhireletšo . 
le ka go tloswa temana ya ya karolwana ya mme gwa bewa temana ye e latelago :[cmdAfr94]  go hlongwa le go lotwa ga kagišo setšhabeng , mephato ya maphodisa e swanetše go dirišwa go thekga le ge e kgopelwa ke Komišinare wa Profense ; 
Tshepedišo ya merero ya setšhaba le ditirelo tša tšhireletšo : Diphetošo go dikarolo tša Molaotheo wa pele Phetoso ya Karolo 218 ya Molaotheo wa peleng ― 
ka go tloša mo karolwaneng mantšu ao a tlago pele ga teamana mme gwa bewa mantšu a a latelago : 
Ge Tona ye e amegago e šitwa ke go ikamanya le senyakwa sa Mopresidente ka tlase ga karolwana , Mopresidente a ka no tloša Tona yeo modirong ― 
le tshepedišo ye kaone ya profense ye nngwe le ye nngwe go šomana le merero yeo e welago taolong ya mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe . ; 
ka go tlosa temana ya ya karolwana mme gwa bewa temana ye e latelago :[cmdAfr90]  peo ya dikomišenara tša diprofense ; 
Phetošo ya karolo 224 ya Molaotheo wa peleng ka go tlosa peelano go karolwana mme gwa bewa peelano ye e latelago : 
Karolwana e swanetše go dirišwa ka moya wo o akaretšwago ka kgopolong ya mmušo wa mohlakanelwa wa setšhaba , mme Tonakgolo le badirišani ba ba amegago ba swanetše , mo tšhomišong ya karolwana yeo , ba nyake go fihlelela kwano mabakeng ka moka : Ge fela kwano yeo e ka se fihlelelwe mo go ― 
Dipotfolio tša Kabinete di swanetše go abelwa ka tshwanelo diphathi tšeo di kgathago tema go ya ka fomula ye e latelago : 
Moo tirišo ya fomula ye go hlolago mašalela , ao a sa tsenego ka go palo ya dipotfolio tše di abetšwego phathi , mašalela ao a phenkgišana le mašalela a mangwe a go swana nawo a a tšwago go phathi ye nngwe goba diphathi , mme potfolio efe goba efe goba dipotfolio tše di šalago di sa abja , di swanetše go abelwa phathi goba diphathi tšeo di angwago go ya ka tatelano ya mašalela a godimodimo . 
Palo ya ditulo tšeo di swanetšego go abelwa phathi ye e kgathago tema e hwetšwa ka go arola palomoka ya ditulo tše di swerwego ke phathi yeo ka go Kgobokano ya Setšhaba ka khouta ye e ukangwego temaneng ya . 
le tona e tee yeo e sego leloko la Kgobokano ya Setšhaba mme a beilwe go ya ka dipeelano tša karolwana , ge fela Mopresidente , a dira ka ditherišano le Motlatšamopresidente wa Phethišo le baetapele ba diphathi tšeo di kgathago tema , a bona gore peo ya tona ye bjalo e tloga e nyakega . 
a fediše efe goba efe ka tlase ga temana ― 
Nako le nako ge Motlatšatona a se gona goba mabakeng afe goba afe a sa kgone go dira goba go phetha efe goba efe ya maatla goba mediro ya ofisi , Mopresidente a ka bea Motlatšatona yo mongwe le yo mongwe goba motho yo mongwe le yo mongwe go šoma sa motšwaoswere sa Motlatšatona yoo , e ka ba ka kakaretšo goba mo tirišong goba phetagatšong ya maatla a itšego goba mohola . 
le ka go tloša temanyana ya karolwana mme gwa bewa temanyana ye e latelago : 
ge go ka nyakega malebana le mabaka a Molaotheo goba ka baka la kgahlego mmušong wo mokaone , a fetole taetšo efe goba efe ka tlase ga temana , fela ka taolo ya karolo ; 
ka go rerišana le Motlatšamopresidente wa Phethišo le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema , o swanetše ― 
Go ya ka ditaelo tša Tona ya Polokego le Tšhireletšo , Komišenare ya Setšhaba e tla rwala maikarabelo godimo ga ― ; 
go fihla ka la 30 Aprele 1999 ge e se fela ge a tlošitšwe goba a biditšwe ke phathi ya gagwe go pethagatša peo go ya ka karolwana ya le ; 
Khuduthamaga e swanetše go šoma ka tsela ye e lego gore e hlokomela bohlokwa bja go tsoma kwano ka moya wo o lego ka kgopolong ya mmušo wa mohlakanelwa , gammogo le bohlokwa bja pušo ye e kgontšhago . 
ge Tonakgolo a kgopetšwe go dira bjalo ke moetapele wa phathi yeo leloko le la Khuduthamahga e lego leloko la phathi ya gagwe ; 
Phetošo ya karolo 227 ya Molaotheo wa peleng ka go bea karolo ye e latelago legatong la karolwana : 
go beakanya dipotfolio tše itšego gore di abelwe diphathi tše di kgathago tema go ya ka palo ya dipotfolio tšeo di di abetšwego go ya ka karolwana ; 
Tirelo ya setšhaba , kgoro ya mmušo , taolo goba tirelo ya tšhireletšo yeo pejana ga go thoma ga Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa , 1996 , di bego di phetagatša mešomo ya mmušo , di tšwela pele ka mediro ya tšona go ya ka dipeelano tša molao wo o šomago go yona go fihla ge e fedišwa goba e kopanywa goba e amantšhwa le sehlongwa se maleba goba e ntšhiwa ka phokotšo goba e tlemagantšhwa le sehlongwa se sengwe le se sengwe . ; 
go laetša dipotfolio tše itšego tše di swanetšego go abelwa diphathi tše di kgathago tema go ya ka palo ya dipotfolio tše di di abetšwego go ya ka dipeelano tša karolwana ; 
Dikopano tša Khuduthamaga di swanetše go hlahlwa ke Tonakgolo ya profense . 
Ditona di swanetše go laola dipotfolio tša tšona go ya ka morero wo o beilwego ke Kabinete . 
ka go tlosa temana ya karolwana mme gwa bewa temana ye e latelago : 
Khomišene e ka bušetša morago goba ya fetola kwano , peo , tlhatlošo goba kabo ge e sa loka goba ge e sa kgotsofatše mabakeng a taba yeo . ; 
Ge Tona e šitwa ke go laola potfolio ya yona go ya ka morero wa Kabinete , Mopresidente a ka n yaka gore Tona yeo e amegago e dire gore taolo ya potfolio ya gagwe e gate ka mošito o tee le morero woo . 
goba ge go ka nyakega ka mabaka a Molaotheo goba ka phišegelo ya mmušo wo mokaone ; 
Ge leloko la Khuduthamaga le šitwa ke go laola potfolio ya lona go ya ka morero wa Khuduthamaga , Tonakgolo a nyaka gore leloko leo le amegago le kuke taolo ya potfolio ya lona gore e tle e nyalelane le morero woo . 
a bee , mabapi le potfolio yeo , motho yo e sego leloko la Kgobokano ya Setšhaba , bjalo ka Tona ye e rwelego boikarabelo bja potfolio yeo ; 
ditona tše di sego ka fase ga 27 tšeo e lego maloko a Kgobokano ya Setšhaba mme ba beilwe go ya ka dipeelano tša karolwana ya go fihla go ; 
le tirišo ya maatla a a ukangwego go temana goba ya karolwana yeo mme a ama motho yo e lego leloko la phathi ya Tonakgolo , gona sephetho sa Tonakgolo se fiwa šedi . 
a bea malebana le dipotfolio tše bjalo , leloko la Kgobokano ya Setšhaba yo e lego setho sa phathi yeo potfolio yeo e abilwego ka tlase ga temana , bjalo ka Tona ye e ikarabelago go potfolio yeo ; 
Ge motho a beilwe go ba Motlatšatona wa potfolio ye nngwe le ye nngwe ye e filwego Tona ― 
Madira a Tšhireletšo a Setšhaba a tla diriša maatla a ona mme a pjhethagatša mediro ya ona go thekga dikgahlego tša setšhaba fela go ya ka Kgaolo 11 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa , 1996 . 
Kabinete e swanetše go šoma ka tsela ye e lego gore e ela šedi moya wa go tsoma kwano wo o lego ka garee ga kgopolo ya mmušo wa mohlakanelwa gammogo le nyakego ya pušo ye e kgontšhago . 
tirišo ya maatla ao a ukangwego mo go temana , goba tša karolwana yeo mme di ama motho yo e sego leloko la phathi ya Tonakgolo , sephetho sa moetapele wa phathi yeo motho yo e lego leloko , ke sona se fiwago šedi ; 
Ge go se na le phathi goba phathi e tee e na le ditulo tše 80 goba ditulo tša go feta ka go Kgobokano , phathi ye e nago le palo ye kgolokgolo ya ditulo le phathi yeo ya bontši bja bobedi bja ditulo nngwe le nngwe e na le tokelo ya go kgetha Motlatšamopresidente wa Phethišo go tšwa malokong a Kgobokano . 
Kabinete e swanetše go balwa bjalo ka kukamo go Khuduthamaga ; 
Lehlakore la Diprofense 
Ge taetšo ya kabo ya dipotfolio e fapantšwe ka tlase ga karolwana , Ditona tše di amegago di swanetše go tlogela dipotfoilo tša tšona , eupša di ka kgethwa gape , mo go kgonegago , go bewa dipotfoliong tše dingwe tše di abetšwego diphathi tša tšona go ya ka mabaka a taetšo ye e fapantšwego . 
Go fetolwa ga karolo 219 ya Molaotheo wa peleng ka go bea legatong la karolwana mantšu a a tlago pele ga temana mantšu a a latelago : 
Dikopano tša Kabinete di swanetše go hlahlwa ke Mopresidente , goba , ge Mopresidente a laela , ke Motlatšamopresidente wa Phethišo ;[cmdAfr38]  ge fela motlatšamopresidente wa Phethišo a swara marapo dikopanong tša Kabinete ka tšhielano , ge e se ge mabaka a tšhoganetšo le moya wo o lego ka go kgopolo ya mmušo wa mohlakenelwa di tsoma go eba ka tsela ye nngwe . 
nyakišišo le thibelo bosenyi bja dihlopha goba bosenyi bjo bo nyakago nyakišišo le thibelo ya setšhaba goba botsebi bjo ikgethago ; 
goba go fihlela ge motho yo a kgethilwego go ba Mopresidente morago ga kgetho ya Kgobokano ya Setšhaba ye e swerwego pele ga la 30 Aprele,1999 a tšea modiro . 
tirišo yeo ya maatla e ukangwego go temana , goba ya karolwana ye e amago motho yo e sego leloko la phathi ya Mopresidente sephetho sa moetapele wa phathi yeo motho yoo e lego leloko , se fiwa šedi ; 
Mopresidente morago ga go boledišana le Motlatšamopresidente wa Phethišo le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema o swanetše ― 
dihlongwa tšeo di ukangwego karolong 236 , ka ntle le mefato ya madira , di tla ba magetleng a mmušo wa setšhaba , woo o tlogo šikara boikarabelo bja tšona ka thušano le mebušo ya diprofense . 
﻿Ditokelo tša baemedi ba go ya go ile ba Ditheramelao tša Diprofense  
gomme ditaba ka moka tšeo di tlišitšwego pele ga theramelao ya profense di phethwa ke bontši bja dibouto tše di dirilwego . 
Ka ntle le ge Molaotheo o laetša ka tsela ye nngwe ― bonši bja maloko a theramelao ya profense bo swanetše go ba gona pele ga ge bouto e ka tšewa mabapi le Molaokakanywa goba phetošo ya Molaokakanywa ; 
Theramelao e ka no nyaka gore moemedi wa go ya go ile a tsenele dikopano tša theramelao goba dikomiti tša yona . 
bonnyane teetharong ya maloko e swanetše go ba gona pele bouto e ka dirwa mabapi le taba ye nngwe le ye nngwe mo theramelaong ; 
Leloko la theramelao ya profense le le swerego marapo ga le na bouto ngangišanong , eupša ― 
Dispikara le Batlatšaspikara . 
Bontši bja maloko a theramelao bo swanetše go ba gona ge sephetho se amogelwa . 
Go ya ka melawana le ditaelo tša yona , theramelao ya profense e ka kgetha go tšwa malokong a yona baswaramarapo ba bangwe go thuša Spikara le Motlatšaspikara . 
gomme a ka dira bouto ya ngangišano ge go swanetše go tšewa sephetho ka ga taba yeo gomme a thekgwa ke bonnyane peditharong ya dibouto tša maloko a theramelao . 
sekaseka , ya fetiša , ya fetola goba ya gana Molaokakanywa ofe goba ofe woo o lego pele ga theramelao ; 
Baemedi ba go ya go ile ba diprofense Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense ba ka no tsenela , goba ba ka no bolela mo ditheramelaong tša profense tša bona le dikomiti tša tšona , eupša ba ka se dumelelwe go bouta . 
le swanetše go dira bouto ya makgaolakgang moo go nago le palo ya go lekana ya dibouto mahlakoreng a mabedi a taba yeo e boutelwago ; 
Maatla a Ditheramelao tša Diprofense Tšhomišong ya maatla a yona a go dira melao , theramelao ya profense e ka ― 
Theramelao ya profense e ka tloša Spikara goba Motlatšaspikara modirong go ya ka sephetho se se tšerwego . 
bonši bja maloko a theramelao ya profense bo swanetše go ba gona pele ga ge bouto e ka tšewa mabapi le Molaokakanywa goba phetošo ya Molaokakanywa ; 
le go dira melawana le ditaelo mabapi le merero ya yona , go hlokometšwe temokrasi ya kemedi le kgathotema , maikarabelo , ponagatšo le kamego ya setšhaba . 
Melawana le ditaelo tša theramelao ya profense di swanetše go beakanyetša ― 
gapeletša motho yo mongwe le yo mongwe,goba sehlongwa go dumelelana le tagafalo goba nyakego go ya ka temana goba ; 
le go dira mediro ya yona phatlalatša , le go swara dipitšo tša yona le tša dikomiti tša yona pepeneneng ; fela go ka tšewa magato a maleba ― 
nyaka gore motho mang goba mang goba sehlongwa sa profense , go bega go yona ; 
Maloko a theramelao ya profense le baemedi ba go ya go ile ba profense go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ― 
Theramelao ya profense goba komiti efe goba efe ya yona e ka ― 
Bohlatse goba tshedimošo pele ga Ditheramelao tša Diprofense  
nolofatša go kgatha tema ga setšhaba mo mererong ya go hlama melao le go ditshepetšo tše dingwe tša theramelao le dikomiti tša yona ; 
go hlongwa , tlhamo , maatla , mešomo , ditshepedišo le lebaka la dikomiti tša yona ; 
Maatla a Ditheramelao tša Diprofense Tšhomišong ya maatla a yona a go dira melao , theramelao ya profense e ka ― 
e bile ga ba tlamega go hlokofatšwa go ya ka tshepedišo tša molato wa segae goba wa bosenyi , go swarwa , go golegwa goba ditshenyegelo ka baka la ― 
tagafala motho mang goba mang go itšweletša pele ga yona go fa bohlatse bjo enetšwego goba bja boitlamo goba go tšweletša mangwalo ; 
go thuša phathi ye nngwe le ye nngwe ya dipolitiki ye e emetšwego go theramelao ka ditšhelete le tshepedišo , go lekanyetšwa ga kemedi ya yona , go kgontšha phathi ye nngwe le ye nngwe gotee le moemedi wa yona go phetha mešomo ya yona ka go theramelao ; 
bonnyane teetharong ya maloko e swanetše go ba gona pele bouto e ka dirwa mabapi le taba ye nngwe le ye nngwe mo theramelaong ; 
Theramelao ya profense e ka no se kgone go tlogela setšhaba , go akaretšwa le boraditaba , tulong ya komiti ka ntle ga ge seo se kwešišega ebile e le tshwanelo go dira bjalo pepeneneng mo setšhabeng se se lokologilego sa temokrasi . 
Ke maloko fela a Khuduthamaga ya Profense goba komiti goba leloko la theramelao ya profense bao ba ka tšweletšago Molaokakanywa theramelaong ; 
le go setho se sengwe le se sengwe sa mmušo profenseng . 
le go beakanyetša phuruphutšo ya motho mang goba mang , le mo go nyakegago , go mo ganetša go tsena goba go ntšha motho ofe goba ofe . 
Theramelao ya profense e swanetše go beakanyetša ditsela ― 
le go thoma le go lokiša melao , ka ntle le Melaokakanywa ya ditšhelete . 
Theramelao e swanetše go ― 
le go amogela dingongorego , mabaka goba dineelwa go tšwa go batho ba bangwe le ba bangwe bao ba nago le kgahlego . 
Ditshwanelo tše dingwe le ditšhireletšo tše dingwe tša theramelao ya profense le maloko a yona di ka no bewa go ya ka molao wa setšhaba . 
le swanetše go dira bouto ya makgaolakgang moo go nago le palo ya go lekana ya dibouto mahlakoreng a mabedi a taba yeo e boutelwago ; 
go netefatša gore dithophethiši ka moka tša mmušo tša profense di ikarabela go yona ; 
se sengwe le se sengwe seo ba se boletšego , goba ba se tšweleditšego pele ga , goba bohlatse bjo ba bo filego , go theramelao goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti tša yona ; 
Dithulaganyo tša ka gare , Ditherišano le ditshepedišo tša ditheramelao tša Diprofense  
beakanya le go laola tithulaganyo tša yona tša ka gare , ditherišano le ditshepedišo ; 
Meputso , diputseletšo le dikholo tše di lefiwago maloko a theramelao ya profense ke ditefo tša maleba go tšwa go Sekhwama sa Ditseno sa Profense . 
le go amogela moetapele wa phathi ye kgolwane ya kganetšo ka theramelaong bjalo ka Moetapele wa Kganetšo . 
goba se sengwe le se sengwe seo se utolotšwego ka baka la seo ba se boletšego mo , ba se tšweleditšego pele ga , goba ba se tlišitšego go theramelao goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti tša yona . 
eupša ke leloko fela la Khuduthamaga ya profense leo le rwelego boikarabelo mererong ya ditšhelete , goba leo le kgethilwego ke Tonakgolo leo le ka tšweletšago Molaokakanywa wa ditšhelete ka theramelaong . 
Tumelelo le kamego ya setšhaba go ditheramelao tša diprofense  
sekaseka , ya fetiša , ya fetola goba ya gana Molaokakanywa ofe goba ofe woo o lego pele ga theramelao ; 
go kgatha tema ditherišanong tša theramelao ga diphathi ka moka tša bonnyane tšeo di emetšwego ka theramolaong ka tsela yeo e sepelelanago le temokrasi ; 
le go tiišetša tlhokomelo ya tiragatšo ya maatla a bolaodiphethiši bja profense , go akaretšwa phethagatšo ya melao ; 
go laola go tsena ga batho go akaretšwa le ba phatlalatšo ya ditaba ka go theramelao le ka go dikomti tša yona ; 
Theramelao ya profense e ka ― 
go šoma go ya ka Molaotheo , gomme ge e le gore Molaotheo wa profense o phasišitšwe , a šome ka wona Molaotheo woo wa profense ; 
Khuduthamaga ya Profense e bopša ke Tonakgolo bjalo ka hlogo ya Khansele le maloko a a sego ka fase ga hlano eupša a sa fetego lesome ao a beilwego ke Tonakgolo go tšwa go maloko a theramelao ya profense . 
tshelomolaotheo goba molao , moo go sa lokago ; 
Mešomo ya Ditonakgolo  
Kabo ya mešomo  
go kgatha tema ditherišanong tša theramelao ga diphathi ka moka tša bonnyane tšeo di emetšwego ka theramolaong ka tsela yeo e sepelelanago le temokrasi ; 
amogela mošomo wo mongwe woo a hwetšago moputso go wona ; 
Ge Kgorotsheko ya Molaotheo e ka phetha ka gore Molaokakanywa woo o molaotheong , gona Tonakgolo o swanetše go o amogela le go o saena . 
Tonakgolo ya profense e swanetše go amogela le go saena Molaokakanywa wo o phasišitšwego ke theramelao ya profense go ya ka ditaelo tša Kgaolo ye goba , ge e le gore Tonakgolo o na le dingongorego ka go ba molaotheong ga Molaokakanywa , a ka no o bušetša morago go theramelao go sekasekwa lefsa . 
Maloko a Khuduthamaga ya profense a na le maikarabelo ka seboka le motho ka noši go theramelao mo phethagatšong ya mediro ya ona . 
go lokiša le go thoma melao ya profense ; 
Pakatiro ya Tonakgolo e thoma ge Tonakgolo a tšea maemo a gagwe gomme a fela ge sekgoba se hlolega goba ge motho yo mongwe yo a kgethilwego go ba Tonakgolo a tšea maemo ao . 
se sengwe le se sengwe seo ba se boletšego , goba ba se tšweleditšego pele ga , goba bohlatse bjo ba bo filego , go theramelao goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti tša yona ; 
tshepedišo ya molao wo mongwe le wo mongwe go leloko le lengwe ; 
Ge Kgopelo e se ya atlega goba ge e le gore e be e se na le dikgonagalo tše botse tša go atlega , Kgorotsheko ya Molaotheo e ka laela bakgopedi go lefa ditshenyegelo . 
go ganetša Khansele ya Mmasepala go tšea magato a go se kwale ao a ka senyago dikgahlego tša Mmasepala o mongwe goba profense ka bophara ; 
Leloko la Khuduthamaga leo le kgethilwego ke Tonakgolo ; 
Kgetho ya go tlatša sekgoba kantorong ya Tonakgolo e swanetše go swarwa ka nako le tšatšikgwedi leo le beilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo , eupša e sego matšatši a 30 morago ga tlholego ya sekgoba . 
Kopi ya Malao wa profense yeo e saenetšwego ke bohlatse bjo bo tletšego bja ditšweletšo tša Molao woo gomme , morago ga phatlalatšo , e swanetše go fiwa Kgorotsheko ya Molaotheo gore e o lote . 
go amogela le go saena Melaokakanywa ; 
Phatlalatšo ya Melao ya Profense  
Go lotwa ga Melao ya Profense  
Kgorotsheko ya Molaotheo e ka no laela gore Molao ka moka goba karolo ya wona yeo e angwago ke kgopelo go ya ka karolwana ga o na le maatla go fihlela ge kgorotsheko e file sephetho ka ga kgopelo ye , ge ― 
go thuša phathi ye nngwe le ye nngwe ya dipolitiki ye e emetšwego go theramelao ka ditšhelete le tshepedišo , go lekanyetšwa ga kemedi ya yona , go kgontšha phathi ye nngwe le ye nngwe gotee le moemedi wa yona go phetha mešomo ya yona ka go theramelao ; 
Go ya ka Karolo 100 , go tsenywa tšhomišong ga molao wa profense mo profenseng ke maatla ao a lebanego Khuduthamaga ya profense e nnoši . 
beakanya le go laola tithulaganyo tša yona tša ka gare , ditherišano le ditshepedišo ; 
gomme e swanetše go dirwa mo matšatšing a 30 morago ga ge Tonakgolo a amogetše le go saena Molao woo . 
Maloko a Khuduthamaga ya Profense a swanetše go itshwara go latela mokgwa wa maitshwaro wo o beakantšwego go ya ka molao wa setšhaba . 
gomme a fe theramelao dipego ka botlalo le gona nako le nako mabapi le merero ye e lego tlhokomelong ya ona . 
Tonakgolo ya motšwaoswere e na le maikarabelo , maatla le mešomo ya Tonakgolo .  Ga go motho yo a swanetšego go ba Tonakgolo go feta pakatiro tše pedi tša botonakgolo ; eupša ge motho a kgethwa go tlatša sekgoba kantorong ya Tonakgolo , nako gare ga kgetho tšeo le kgetho tše di latelago tša Tonakgolo ga di tšewe bjalo ka pakatiro . 
Boikano le Boitlamo  
le go dira mediro ya yona phatlalatša , le go swara dipitšo tša yona le tša dikomiti tša yona pepeneneng ; 
Kabo ya lebakana ya mediro  
le go phethagatša modiro ofe goba ofe woo o fološeditšwego go yona go ya ka Molaotheo goba Molao wa Palamente . 
goba go šitwa go phetha mešomo ya gagwe . 
Pakatiro le tlošo ya Ditonakgolo  
le Molaotheo wa profense ge e le gore molaotheo wa profense o šetše o phasišitšwe . 
go hlongwa , tlhamo , maatla , mešomo , ditshepedišo le lebaka la dikomiti tša yona ; 
Maloko a Khuduthamaga ya Profense a na le boikarabelo godimo ga mediro yeo ba e filwego ke Tonakgolo . 
Bolaodiphethiši bja profense bo mo diatleng tša Tonakgolo ya profense yeo . 
go hlabolla le go diriša morero wa profense ; 
itshwara ka tsela yeo e sa sepedišanego le ditulo tša bona goba go ipea mo tseleng yeo ka yona ba ikhwetšago ba na le phapano dikgahlegong tša maikarabelo a bona a mmušo le a ka mehla ; 
Molao wa profense o swanetše go beakanyetša tshepedišo yeo ka yona theramelao ya profense e kago fetola Molaokakanywa wa ditšhelete . 
Ditonakgolo tša Motšwaoswere  
go sepelelana le kwano gare ga leloko le itšego la Khuduthamaga le Khansele ya Mmasepala ; 
Ge khuduthamaga ya profense e tsena merero ya Mmasepala go ya ka karolwana ― tseno ka gare e swanetše go fela ka ntle ga ge e dumeleletšwe ke leloko la Kabinete leo le rwelego maikarabelo a merero ya mmušogae mo matšatšing a 14 morago ga tsenogare ; 
le go godiša botee bja ekonomi . 
Go thoma mošomo ga ditonakgolo  
Melaokakanywa ya Ditšhelete  Molaokakanywa wo o lekanetšago ditšhelete goba wo o beago makgetho le makgethwana goba metšhelo ya dithoto ke Molaokakanywa wa ditšhelete . 
gomme ga di a swanela go fa profense maatla goba modiro ofe goba ofe wo o welago – ka ntle ga lekala la bokgoni bja profense go ya ka Šetulo 4 le 5 : goba ka ntle ga maatla le mešomo ye e abetšwego diprofense ke dikarolo tše dingwe tša Molaotheo . 
Tonakgolo ka kgoeletšo e ka šuthišetšwa go leloko la  Khuduthamaga ― 
Molaokakanywa wo o amogetšwego le go saenelwa keTonakgolo ya profense e ba Molao wa profense , mme o swanetše go phatlalatšwa ka pela o be o thome go šoma ge o se no phatlalatšwa goba mo tšatšikgweding yeo e tlogo bewa go ya ka mabaka a Molao woo . 
goba go šomiša maemo a bona le tshedimošo yeo ba e filwego go ikhumiša goba go hola motho yo mongwe . 
nolofatša go kgatha tema ga setšhaba mo mererong ya go hlama melao le go ditshepetšo tše dingwe tša theramelao le dikomiti tša yona ; 
le go tiišetša tlhokomelo ya tiragatšo ya maatla a bolaodiphethiši bja profense , go akaretšwa phethagatšo ya melao ; 
go netefatša gore dithophethiši ka moka tša mmušo tša profense di ikarabela go yona ; 
Tonakgolo ya profense e na le maatla le mešomo yeo e filwego kantoro ya gagwe ke Molaotheo goba molao wo mongwe le wo mongwe . 
Phapano ye nngwe le ye nngwe mabapi le bokgoni bja profense bja taolo ya merero ka moka e swanetše go romelwa go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense gore e rarollwe mo matšatšing a 30 morago ga go romelwa go Khansele . 
Maloko a Khuduthamaga ya Profense ga a swanela go ― 
Pele a ka tšea maikarabelo , ditshwanelo goba mešomo ya Tonakgolo , Tonakgolo ya Motšwaoswere e swanetše go ikana goba go itlama gore e tla botegela Repabliki le go obamela   Tonakgolo ye e kgethilwego e swanetše go tšea maemo a yona matšatšing a mahlano ge e seno kgethwa , ka go ikana le go itlama gore e tla botegela Repabliki le go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2 . 
Tshepedišo ye e beilwego mo go Karolo A ya Šetulo 3 e a šomišwa ge go kgethwa Tonakgolo . 
go diriša melao ka moka ya setšhaba yeo e šomago lekaleng la tirišo leo le laeditšwego mo go Šetulo 4 goba 5 , ge e se fela ge Molaotheo goba Molao wa Palamente o beakanyeditše ka tsela ye nngwe ; 
go ntšhiwa ga taelo go Khansele ya Mmasepala , moo go tlo hlalošwago go šitwa ga yona go phethagatša maikarabelo a yona , le go laela magato ao a swanetšego go tšewa go tlo phošolla seo se sa dirwago ; 
bonnyane teetharong ya maloko e swanetše go ba gona pele bouto e ka dirwa mabapi le taba ye nngwe le ye nngwe mo theramelaong ; 
go sepelelana le Molao woo maatla ao a ukangwago goba modiro o phethwago goba o dirwago ka wona ; 
le go tšea maikarabelo a tshepedišo ya tshwanelo yeo goba phetagatšo ya modiro woo mmasepaleng go kgonthišiša ― 
Mmušo wa setšhaba , ka go diriša molao le dikgato tše dingwe , o swanetše go thuša diprofense go hlabolla bokgoni bja taolo bjo bo nyakegago mo phethagatšong ya bolaodi , e lego go phetheng mediro yeo e laeditšwego go karolwana . 
le swanetše go dira bouto ya makgaolakgang moo go nago le palo ya go lekana ya dibouto mahlakoreng a mabedi a taba yeo e boutelwago ; 
sekaseka , ya fetiša , ya fetola goba ya gana Molaokakanywa ofe goba ofe woo o lego pele ga theramelao ; 
goba maatla a mangwe le a mangwe goba mošomo woo o gafilwego go ya ka molao . 
go laola go tsena ga batho go akaretšwa le ba phatlalatšo ya ditaba ka go theramelao le ka go dikomti tša yona ; 
Dikhuduthamaga tša Diprofense  Bolaodiphethiši bja diprofense  
Tonakgolo ya profense e bea maloko a Khuduthamaga ya aba maatla a bona le mediro gomme a ka no ba raka . 
Ge kgetho ya theramelao ya profense e swarwa , khuduthamaga le maloko a yona a šala a šoma go fihla ge motho yoo a kgethilwego go ba Tonakgolo ya theramelao ye e latelago a tšea marapo . 
Ke maloko fela a Khuduthamaga ya Profense goba komiti goba leloko la theramelao ya profense bao ba ka tšweletšago Molaokakanywa theramelaong ; 
go kgokaganya mediro ya dikgoro tša profense le taolo ; 
e swanetše go thekgwa ke bonnyane dipersente tše 20 tša maloko a theramelao ; 
di swanetše go sepelelana le dikelo mo karolong 1 gape le Kgaolo 3 ; 
bonši bja maloko a theramelao ya profense bo swanetše go ba gona pele ga ge bouto e ka tšewa mabapi le Molaokakanywa goba phetošo ya Molaokakanywa ; 
tagafala motho mang goba mang go itšweletša pele ga yona go fa bohlatse bjo enetšwego goba bja boitlamo goba go tšweletša mangwalo ; 
Tšhutišo ya mediro  
le kgopelo e na le kgonagalo ye kaone ya katlego . 
Ge Tonakgolo a se gona goba a palelwa ke go phetha mešomo ya gagwe ya botonakgolo , goba ge go na le sekgoba ka kantorong ya Tonakgolo , mohlankedi yo a hlatlamago Tonakgolo ka maemo o šoma bjalo ka Tonakgolo : 
Maatla a Ditheramelao tša Diprofense Tšhomišong ya maatla a yona a go dira melao , theramelao ya profense e ka ― 
go hloma dikhomišene tša nyakišišo ; 
go bitša theramelao go tla pitšong ye e sego ya mehleng gore e tlo rera merero ye ikgethago . 
le go thoma go šoma ge Tonakgolo a seno dira kgoeletšo . 
Leloko la khuduthamaga ya profense le ka no aba maatla goba modiro wo o swanetšego go phethagatšwa goba go dirwa go ya ka Molao wa Palamente goba Molao wa profense go Khansele ya Mmasepala . 
Tonakgolo ya profense e ka abela leloko , la Khuduthamaga maatla a mangwe le a mangwe goba ,mošomo wa leloko le lengwe leo le sego gona mošomong goba le šitwa ke go šoma goba go diragatša maatla ao . 
Mo tulong ya yona ya mathomo morago ga go kgethwa , le nakong ye nngwe le ye nngwe ge go hlokega go tlatša sekgoba , theramelao e swanetše go kgetha mosadi goba monna go tšwa malokong a yona go ba Tonakgolo ya profense . 
Khuduthamaga ya profense e swanetše go šoma go ya ka ― 
Kabo ye e swanetše ― 
Tonakgolo ya profense e rwele maikarabelo a ― 
go diriša melao ya profense ka profenseng yeo ; 
le go goeletša referendamo profenseng go ya ka molao wa setšhaba . 
Maloko a theramelao ya profense a ka kgopela Kgorotsheko gore go tšwe taelo yeo e begago gore ka moka goba karolo ya Molao wa profense ga o molaotheong . 
Kamogelo ya Melaokakanywa  
gapeletša motho yo mongwe le yo mongwe,goba sehlongwa go dumelelana le tagafalo goba nyakego go ya ka temana goba ; 
Maloko a Khuduthamaga ya Profense a swanetše ― 
Ge ka morago ga go senkiwa lefsa , Molaokakanywa ka botlalo o kgotsofatša dipelaelo tša Tonakgolo , Tonakgolo o swanetše go o amogela gomme a o saene ; 
phihlelo ya phethagatšo ya mediro go latela ka moo go swanetšego nageng ka bophara ; 
nyaka gore motho mang goba mang goba sehlongwa sa profense , go bega go yona ; 
go bušetša Molaokakanywa morago go theramelao go lekolwa sefsa ge eba Molaokakanywa woo o molaotheong ; 
Maikarabelo le Maboikarabelo  
Go tšwela pele ga Dikhuduthamaga morago ga dikgetho  
Profense e na le bolaodiphetheši go ya ka karolwana fela go fihla moo profense e nago le bokgoni bja taolo bja go tšea boikarabelo gabotse ; 
Tonakgolo o šomiša bolaodi bja phethagatšo , gotee le maloko a mangwe a Khuduthamaga , ka ― 
Mongwe le mongwe yo a rotšwego modiro wa boTonakgolo go ya ka karolwana goba ga a swanela go amogela dikholo dife goba dife tša kantoro yeo , gomme ga a swanela go kgatha tema modirong ofe goba ofe wa setšhaba . 
go romela Molaokakanywa go Kgorotsheko ya Molaotheo gore e ntšhe sephetho ka go ba molaotheong ga Molaokakanywa woo ; 
Tlhokomelo ya diprofense go mebušo ya selegae  
Kgopelo ya Maloko go Kgorotsheko ya Molaotheo  
Ge Mmasepala o šitwa goba o sa phethagatše seo o swanetšego go se phethagatša go ya ka molao , Khuduthamaga ya maswanedi e ka tšea magato a go swanela go tliša phethagatšo ya ditshwanelo tšeo , go akaretšwa ― 
goba go o romela go Kgorotsheko ya Molaotheo gore go tšewe sephetho mabapi le go ba molaotheong ga wona . 
Pele ga ge maloko a Khuduthamaga ya Profense a ka thoma ka go phetha mešomo ya ona , a swanetše go ikana goba go itlama gore a tla botegela Repabliki gomme a obamela Molaotheo , go ya ka Šetulo 2 . 
go diriša melao ya setšhaba ye e lego ka ntle ga lekala la tirišo leo le laeditšwego mo go Šetulo 4 le 5 , yeo taolo ya yona e filwego Khuduthamaga ya profense go ya ka Molao wa Palamente ; 
Spikara go fihlela ge theramelao e kgetha leloko le lengwe la yona . 
Theramelao ya profense , ka sephetho se se tšerwego ka thekgo ya bonnyane bja teetharong ya maloko a yona , e ka rola Tonakgolo modiro fela mo mabakeng a ― 
Leloko la Khuduthamaga leo le kgethilwego ke maloko a mangwe a Khuduthamaga ; 
Moahlodi yo a kgethilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanetše go ba moswaramarapo ge go kgethwa Tonakgolo . 
﻿Maloko a Khansele ya Mmasepala a na le ditokelo tša go kgatha tema mererong ya yona le ya dikomiti tša yona ka tsela yeo e ―
Molao wa setšhaba wo o ukangwego karolwaneng o swanetše go hloma lenaneo leo le dumelelago mokgatlo le dikgahlego tše di laeditšwego mo go Khansele ya Mmasepala woo o dirago kgetho go emelwa gabotse Khanseleng ya Mmasepala moo kgetho e dirwago gona .
Dikgoro tša tsheko di ikemetše ka botšona gomme di ikarabela go Molaotheo le go molao , woo di swanetšego go o diriša ka ntle le kgethollo le go se tšhabe selo , go emela sepitša goba lehufa .
Dikgotlakgolo go akaretšwa kgoro ye nngwe le ye nngwe ya boipiletšo yeo e ka hlongwago go ya ka Molao wa Palamente go theeletša boipiletšo go tšwa dikgotlakgolong ;
Mohuta wa C : Mmasepala wo o nago le taolophethišo le melao ya bommasepala mo tikologong ye e akaretšago mmasepala wa go feta o tee .
Molao wa setšhaba o ka thuša kelong ya go beakanyetša ―
Merero ka moka ye e amago ditaba tše di ukamilwego karolwaneng di laolwa ke sephetho seo se tšerwego ke Khansele ya Mmasepala yeo e thekgwago ke bouto ya bontši bja maloko a yona .
Kgorotsheko ya Molaotheo e tšea sephetho sa mafelelo mabapi le go ba molaong ga Molao wa Palamente , Molao wa profense goba maitshwaro a Mopresidente a Molaotheong goba aowa , gomme e swanetše go tiišetša taelo ya thibelo yeo e filwego ke Kgorokgolo ya boipiletšo , Kgotlakgolo goba kgoro ye nngwe le ye nngwe ya maemo a go swana le a tšona , pele sephetho seo se ka ba le maatla a molao .
ditaba tšeo di amanago le maipiletšo ;
Pakatiro ya dikhansele tša Mmasepala
Ga go motho goba mokgatlo wa mmušo wo o swanetšego go šunya nko mo modirong wa dikgorotsheko .
kgorotsheko ya Molaotheo ;
Kgorotsheko ya Molaotheo e bopša ke Mopresidente , Motlatša-mopresidente le baahlodi ba bangwe ba senyane .
Molawana wa mmasepala o ka šomišwa fela ge e le gore o šetše o phatlaladitšwe kuranteng ya semmušo ya profense yeo .
go rulaganyetša tlhokomelo le thekgo ya mmušogae mo profenseng ;
yo mongwe le yo mongwe yo a thibetšwego goba a ileditšwego boutela Kgobokano ya Setšhaba goba a ileditšwego go ya ka mabaka a karolo 47 , goba go ba leloko laKgobokano ;
Molao wa setšhaba goba melawana ya Kgorotsheko ya Molaotheo ;e šwanetše go dumelela motho , ge seo se le kgahlegong tša toka le tumelelong ya Kgorotsheko ya Molaotheo ― go tliša taba thwii go Kgorotsheko ya Molaotheo ;
leloko la Kgobokano ya Setšhaba , Khansele ya Setšhaba ya Diprofense goba theramelao ya profense ;
Taba yeo e lego pele ga Kgorokgolo ya Boipiletšo e swanetše go ahlolwa ke baahlodi bao palo ya bona e bewago ke Molao wa Palamente .
Dikgorotsheko le Tshepedišo ya TokaMaatlaboahlodi
le tlhomo , tlhamo , tshepetšo , maatla le mešomo ya dikomiti tša yona .
Merero ye mengwe ka moka ye e lego pele ha Khansele ya Masepala e ahlolwa go ya ka bontši bja dibouto tše di dirilwego .
goere na Khansele ya Mmasepala e ka kgetha komitiphethišo goba komoiti ye nngwe le ye nngwe ;
gomme mmasepala o na le bokgoni bja go o laola .Mmasepala o na le tokelo ya go šomiša maatla a mangwe le a mangwe go dira mešomo ya wona ka tshwanelo .
Mebušo ya naga le diprofense , ka molao le tsela tše dingwe , e swanetše go thekga le go kgwahliša maatla a bommasepala go laola merero ya bona , go diriša maatla le go phetha mešomo ya bona .
Ditaba tše dingwe
Taba yeo e lego pele ga Kgorotsheko ya Molaotheo e swanetše go theeletšwa ke baahlodi ba ba sego ka tlase ga ba seswai ka palo .
go rulaganya le go laola tshepedišo ya ona benye , tekanyetšo le tshepetšo ya peakanyo go fa šedi dinyakwa tša motheo le go tšwetša pele tlhabollo ya setšhaba le ekonomi ;
Taelo goba sephetho seo se tšerwego ke kgoro tsheko se tlema batho ka moka le ditho tša mmušo tšeo di angwago ke taelo goba sephetho .
Tshepedišo ya toka
Mešomo ye e latelago ga ya swanela go laelwa ke Khansele ya Mmasepala :
e ka tšea sephetho sa gore Palamente goba Mopresidente o paletšwe ke go phethagatša tlamego ya gagwe ya semolaotheo ;
go hloma dikelo go laetša gore tikologo e ka ba neng le mohuta o tee wa mmasepala wa A goba gore o ka ba neng le bommasepala ba mohuta wa B le woo wa C ;
Maatla a boahlodi a Repabliki ya Afrika-Borwa a beilwe magetleng a dikgoro tša tsheko .
goba leloko la Khansele ye nngwe ya Mmasepala ;
e ka kgetha komiti ya khuduthamaga le komiti tše dingwe go ya ka molao wa setšhaba ;
le taba ye nngwe le ye nngwe yeo e ka romelwago go yona go ya ka mabaka ao a beakantšwego ke Molao wa Palamente .
Khansele ya Mmasepala e ka dira melawana ye e beago melao le ditaelo tša ―
Go kgethwa ga maloko a Khansele ya Mmasepala bjalo ka ge go lebeletšwe karolwaneng go swanetše go dirwa go latela molao wa setšhaba woo o swanetšego go rulaganya mekgwa ―
Molao wa profense wo o lego ka gare ga tlhamo ya molao wa setšhaba o ka fa tumelelo ya ditshwanelo le ditokologo go Dikhansele le maloko a tšona .
Tlhamo le kgetho ya Dikhansele tša Bommasepala
dipeakanyetšo tša yona tša ka gare ;
Go na le mehuta ye e latelago ya bommasepala :
Ge mokgwa wa dikgetho o akaretša boemedi go ya ka madulo , gona go segwa ga mellwane ya ditulo go swanetše go dirwa ke bookamedi bjo bo ikemetšego ka noši bjo bo kgethilwego gomme bo šoma go latela tshepedišo le dikelo tša molao wa setšhaba .
KGAOLO YA 8
le go tšwetša pele tlhabollo ya mmušogae le bokgoni bja wona go ka itirela ka bowona .
Mmušo wa setšhaba le ya diprofense e swanetše go abela goba go fa mmasepala maatla , ka kwano go ya ka mabaka a bolaodi bja morero woo o tšwelelago mo go Karolo A ya Šetulo 4 goba Karolo A ya Šetulo 5 yeo e amanago le mmušogae , ge morero woo o ka laolwa gabotse mmušong wa selegae ;
Kuranta ya mmušo ya profense e swanetše go gatiša molawana wa mmasepala ge e kgopelwa ke mmasepala .
Motho a ka bouta mmasepaleng fela ge a ngwadišitšwe karolong yeo ya mmasepala ya lenaneo la setšhaba le le swanago la bakgethi .
Khansele ya Mmasepala e swanetše go sepediša mediro ya yona ka tsela ye e lego pepeneneng , le goba e ka no emiša dikopano tša yona goba tša dikomiti tša yona , ge fela go na le mabaka a go kwala mme go šeditšwe mohuta wa morero woo o swerwego .
Bommasepala mmušong wa mohlakanelwa
tefišao ya motšhelo le makgetho a mangwe , makgetho le ditshwanelo ;
Maatla le mešomo ya bommasepala
merero ya selegae yeo e lego lenaneong la Karolo B ya Šetulo 4 le Karolo B ya Šetulo 5 ;
Melao ya setšhaba e swanetše ―
maloko ao a kgethilwego go latela dikarolwana , le ;
Mmasepala o swanetše go leka , go ya ka bokgoni bja wona bja ditšhelete le bja taolo , go fihlelela maikemišetšo ao a tšweleditšwego mo karolwaneng ya .
Lekala la mmušo le bopilwe ka bommasepala bao ba swanetšego go hlongwa nageng ka moka ya Repabliki .
go beakanyetša go amogelwa ga mekgahlo ya setšhaba le ya diprofense yeo e emelago bommasepala ;
Molao wa Palamente wo o dirilweng go ya ka tshepedišo ye e theilwego karolong ya 76 o swanetše ―
le morero ofe goba ofe woo mmušo wa mmasepala o o abetšwego goba o filwego maatla godimo ga wona ke mmušo wa setšhaba goba wa profense .
e dira diphetho tše mabapi le taolo ya maatla ka moka le tiragatšo ya mešomo ka moka ya mmasepala ;
Ge e le gore go na le thulano gare ga molawana le molao wa setšhaba goba wa profense woo o sa šomego ka baka la thulano ye e šupilwego karolong ya 149,molawana woo o swanetše go tšewa o na le maatla ge fela molao wo o sa šome .
Kgaolo ya 7MmušogaeMaemo a bommasepala
Melao ya profense e swanetše go laetša mehuta ye e fapanego ya bommasepala yeo e swanetšego go thewa ka profenseng .
goba go dira boipiletšo thwii go Kgorotsheko ya Molaotheo go tšwa go kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe .
e swanetše go kgetha modulasetulo wa yona ;
Mehola ya tlhabollo ya bommasepala
goba bogolo bja komitiphethišo goba komiti ye nngwe le ye nngwe ya Khansele ya Mmasepala ;
Ke kgorotsheko ye kgolokgolo ya Boipiletšo ka ntle le mererong ya Molaotheo , gomme e ka tšea sephetho fela mabapi le ―
Khansele ya Mmasepala e bopša ke ―
e ka fa sephetho fela mererong ya molaotheo le ditaba tše dingwe tšeo di amanago le diphetho tša merero ya molaotheo ;
gomme e ka tšea sephetho sa mafelelo go bona ge e le gore taba e molaotheong goba ge e le gore taba ye itšego e kgokagane le sephetho ka ga taba ya molaotheo .
Mmasepala o ka dira le go laola melawana ya bommasepala go sepediša gabotse merero yeo o nago le tokelo ya go e laola .
eupša thibelo ye ga e ame leloko la Khansele ya Mmasepala leo le emetšego Khansele yeo Khanseleng ya Mmasepala wo mongwe wa mohuta o šele .
Bolaodi bja phethišo le bja go hlama melao bja mmasepala bo beilwe godimo ga Khansele ya Mmasepala .
go phasiša melawana ;
go bea baemedi go kgatha tema Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense ;
le go kgagtha tema mananeong a tlhabollo a setšhaba le a profense .
e ka tšeago sephetho ka ga go ba molaotheong ga phetošo ye nngwe le ye nngwe ya Molaotheo ;
Modudi yo mongwe le yo mongwe yo a nago le ditshwanelo tša go boutela Khansele ya Mmasepala o na le sebaka sa go ka kgethwa go ba leloko la Khansele yeo ka ntle ga ― yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego ke , goba a šomela mmasepala gomme a lefelwa go kgethwa goba go šomela , ebile a se a ka a tlošwa mo dikganetšanong tše go ya ka molao wa setšhaba ;
Motho yo a se nago le tokelo ya go kgethwa go ba leloko la Khansele go ya ka karolwana , goba e ka no ba nkgetheng wa Khansele , ka go laolwa ke dikiletšo goba mabaka ao a theilwego ke molao wa setšhaba .
ya boemedi bjo bo lekanyeditšwego bjo bo theilwego godimo ga karolo ya bakgethi ba mmasepala woo o tšwelelago lenaneong la bohle la bakgethi , leo le rulaganyetšago go kgethwa ga maloko go tšwa mananeong a bonkgetheng ba diphathi mme le rulagantšwego go ya ka kgetho ya phathi yeo ;
Maikemišetšo a mmušogae
Boleloko bja Khansele ya Mmasepala
e ka fago sephetho phapanong yeo e lego gona magareng a ditho tša mmušo lekaleng la mmušo wa naga goba wa diprofense mabapi le mediro ya ditho tšeo tša mmušo ;
rerišanago le mmušo wa naga goba wa profense ;
Mmušo wa Setšhaba , go ya ka karolo 44 , le mebušo ya diprofense e na le maatla a pewomolao le a phethišo go kgonthiša gore bommasepala ba dira mešomo ya bona gabotse go ya ka mabaka a a tšwelelago go Šetulo 4 le 5 , ka go laola mešomo ya khuduthamaga ya bommasepala yeo e tšwelelago mo karolong ya 156 .
bogolo bja Khansaele ya Mmasepala ;
go kgonthišiša kabo ya ditirelo go setšhaba ka tsela ye e swarelelago ;
Mmušo wa naga le wa profense ga ya swanela go nyatša goba go šitiša mmasepala bokgoni goba tokelo ya wona ya go diriša maatla goba go phethagatša mešomo ya wona .
maloko ka moka a Khansele a filwe temošo ye e kwagalago ;
Mokgwa wa dikgetho go ya ka karolwana o swanetše go netefatša gore palomoka ya maloko ao a kgethilwego go tšwa phathing ye nngwe le ye nngwe e laetša palomoka ya diboutu tša tekatekano tšeo di rekhotetšwego diphathi tšeo .
go hloma dikelo le ditshepetšo go laetša mellwane ya mmasepala ke setsebi seo se ikemetšego ;
ke kgorotsheko ye e phagamego go di feta mererong ka moka ya Molaotheo ;
gomme go ya ka karolo 229 , o dire dipeakanyetšo tša karoganyo ya maatla le mešomo go bommasepala ge tikologo e na le bommasepala ba mehuta ya B le C .Karoganyo ya maatla le mešomo makgatheng a mmasepala wa mohuta wa B le wa C e ka no fapana le karolelano ya maatla le mešomo gare ga mmasepala wa mohuta wo mongwe wa B le wa C .
eupša kiletšo ye ga e ame leloko la Khansele ya Mmasepela le le emetšego mmušogae mo Khanseleng ya Setšhaba ;
go tliša mmušo wa temokrasi le wa maikarabelo bathong ba tikologo ;
Mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go thea bommasepala profenseng ya wona ka mokgwa wo sepelelanago le molao wo o beilwego go ya ka Karolwana le le , ka semolao goba ka magato a mangwe , o swanetše ―
Tshepedišo ya ka gare Khansele ya Mmasepala ―
le go hlohleletša setšhaba le mekgatlo ya setšhaba mererong ya mmušogae .
Pakatiro ya Khansele ya Mmasepala ga ya swanela go feta mengwaga ye mene , bjalo ka ge go beakantšwe go ya ka molao wa setšhaba .
ditiro tša yona le tšwelopele ya yona ;
Mmasepala o na le maatlaphethiši mabapi le , mme o na le tokelo ya go laola ―
e ka tšeago sephetho ka ga dikgopelo tše di ukangwego mo karolong 80 goba 122 ;
Kgorokgolo ya Boipiletšo Kgorokgolo ya Boipiletšo e bopša ke Moahlodimogolo , Motlatša-moahlodimogolo le palo ya baahlodi ba boipiletšo yeo e bewago go ya ka Molao wa Palamente .
sepedišana le temokrasi ;
Molaokakanywa wa naga goba wa profense wo o amago maemo , dihlongwa,maatla goba mediro ya mebušo ya selegae o swanetše go phatlalatšwa go sekasekwa ke setšhaba pele o ka tsebišwa Palamenteng goba go theramelao ya profense , ka tsela yeo e kgontšhago mebušo ye e ipopilego ya selegae , bommasepala , le batho ba bangwe bao ba nago le kgahlego go ba le sebaka sa go ntšha maikutlo ka ga Molaokakanywa woo .
Kgorokgolo ya tsheko ya Boipiletšo ;
Melawana ya Mmasepala e swanetše go hwetšagala gabonolo bathong .
goba e fetišeditšwego kgorongtsheko ye nngwe ya maemo a go swana le a kgotlakgolo , ke Molao wa Palamente ;
taba efe goba efe ya molaotheo ka ntle le taba yeo e lego fela Kgorotsheko ya Molaotheo ye e kago tšea sephetho ;
Mohuta wa A : Mmasepala wo o nago le taolophethišo le melao ye ikgethago ya bommasepala tikologong ya wona .
Bontši bja maloko a Khansele ya Mmasepala bo swanetse go ba gona pele bouto ka ga taba ye nngwe le ye nngwe e ka dirwa .
le Molawana wo o šišinywago o phatlaladitšwe go hwetša maikutlo a setšhaba .
Phatlalatšo ya melawana ya Mmasepala
Mohuta wa B : Mmasepala wo o abelanago taolophethišo le melao ya bommasepala tikologong ya wona le mmasepala wa mohuta wa C wo mmasepala wo o welago ka fase ga tikologo ya wona .
goba maloko ao a kgethilwego go latela temana le maloko a kgethilwego go ya ka temanyana ya temana ye .
Ke fela Kgorotsheko ya Molaotheo yeo ―
Mmušogae wo o Ipopilego
goba ge seo se dumelelwa go ya ka molao wa naga ―
yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego ke , goba a šomela , naga lekaleng le itšego , gomme a lefelwa go kgethwa goba go šomela , eupša a ile a thibelwa bjalo ka leloko la Khansele go ya ka molao wa setšhaba ;
gomme mmasepala o na le bokgoni bja go o laola .
Ditho tša mmušo , ka tirišo ya dikgato tša semolao goba tše dingwe , di swanetše go thuša le go šireletša dikgorotsheko go kgonthišiša go ikemela ka noši , go se kgethollo , tlotlo , phihlelelo le go šoma gabotse ga dikgorotsheko .
goba sephetho ka ga yona se ka fiwago ke kgorotsheko ya Molaotheo ;
Kgorotsheko ya Molaotheo
Ga go na molawana wo o swanetšego go phasišwa ke Khansele ya Mmasepala ka ntle le ge ―
Ditaba ka moka mabapi le mmušogae tšeo di sego tša ukangwa mo Molaotheong di ka no kgethwa ka molao wa setšhaba goba wa profense ka gare ga mohlako wa molao wa setšhaba .
Kgorokgolo ya Boipiletšo e ka no tšea sephetho ka boipiletšo tabeng efe goba efe .
le kgorotsheko efe goba efe yeo e hlomilwego goba ye e amogelwago ke Molao wa Palamente , yeo e ka akaretšago kgoro ye nngwe le ye nngwe ya maemo a go swana le dikgotlakgolo goba tša boMmaseterata .
e tšeago sephetho ka ga go ba molaotheong ga Molaokakanywa ofe goba ofe wa Palamente goba profense ;eupša e ka dira bjalo fela mo mabakeng a a ukangwego mo Kgaolong ya 79 goba 121 ;
dumelelago diphathi le dikgahlego tše di laetšwego ka khanseleng go emelwa ka tshwanelo ;
gomme e ka laolwago go ya ka molao wa setšhaba .
go dumelela ditekanyetšo ;
Kgorotsheko ya Molaotheo ―
Melao ye e ukangwego mo karolwaneng e swanetše go šetša tlhokego ya kabo ya ditirelo tša mmasepala ka tsela ya tekatekano le gore di be gona sebaka se setelele .
go tšwetša pele kago ya setšhaba le ya ekonomi ;
Tlhomo ya bommasepala
Kgotlakgolo e ka tšea sephetho ―
goba boemedi bjo bo lekanyeditšwego bjalo ka ge go laeditšwe mo temaneng go hlakantšhitšwe le tshepedišo ya boemedi go ya ka madulo bjo bo theilwego godimo ga karolo ya mmasepala woo ya lenaneo la bakgethi bohle .
le go oketša dikadimo .
Go ya ka taelo ya Karolo 151 , molawana wo o thulanago le molao wa setšhaba goba wa profense ga o na le maatla .
Melao ya setšhaba e swanetše go hlatholla mehuta ye e fapanego ya bommasepala ye e ka hlongwago mohuteng wo mongwe le wo mongwe .
Taba ya Molaotheo e akaretša morero wo mongwe le wo mongwe wo o akaretšago tlhathollo , tšhireletšo goba tirišo ya Molaotheo .
gomme e ka thwala badiredi bao ba hlokegago go dira mešomo ya wona ka tshwanelo .
maloko ao a kgethilwego ke khansele ye nngwe ya Mmasepala go emela Khansele yeo ye nngwe ;
gomme o beakanye tshepedišo tšeo ka tšona mmušogae o ka ―
Maikemišetšo a mmušogae ke ―
go tšwetša pele tikologo ye e hlwekilego ya go bolokega ;
goba Go hlatsela molaotheo wa profense go ya ka karolo 144 .
Mmasepala o swanetše ―
Mmasepala o na le tokelo ya go buša ka bokgoni bja wona , go laola merero ya batho ba wona , go ya ka melao ya setšhaba gammogo le ya diprofense , bjalo ka ge go laeditšwe ka molaotheong .
﻿Khomišene ya Tirelo ya Toka e swanetše go rulaganya lenaneo la bonkgetheng gotee le maina a mangwe a mararo go feta palo ya bao ba swanetšego go bewa , gomme e fe Mopresidente lenaneo leo .
Moahlodi wa kgorotsheko ya Molaotheo o kgethwa go šoma mo mengwageng ye e sa mpshafatšwego ye 12 eupša o swanetše go rola modiro ge a na le mengwaga ye 70 .
Molao wa setšhaba o swanetše go rulaganyetša thomelo ya taelo ya phokolo ya semolao go Kgorotsheko ya Molaotheo .
go kgonthišiša gore dikgetho tšeo ke tše di lokologilego tša go se be le bomenetša le ;
Mopresidente a ka kgetha baahlodi go tšwa lenaneong leo , gomme o swanetše go tsebiša Khomišene ya Tirelo ya Toka ka mabaka gore go reng ge maina a mangwe a sa amogelege gomme go sa na le dikgoba tšeo di sa swanetšego go tlatšwa .
Bolaodi bja botšhotšhisi bo na le maatla a go tliša ditatofatšo tša melato ya bosenyi , legatong la naga , le go dira mediro ye e nyakegago yeo e sepelelanago le go tšea magato ditatofatšong tša bosenyi .
Maloko a Khomišene a a kgethilwego ke Khansele ya Setšhaba ya Diprofense a šoma go fihla ge a tlošwa sammaletee , goba go fihla ge go hlolega sekgala se sengwe palong ya bona .
o swanetše go phetha , ka kwano le leloko la Kabinete leo le rwelego boikarabelo bja tiragatšo ya toka , le ka morago ga therišano le Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba , maikemišetšo a tshekišo yeo e swanetšego go fiwa šedi mo tshepedišong tša tshekišo ;o swanetše go ntšha ditaelo tša maikemišetšo tše di swanetšego go šetšwa mo tshepedišong ya tshekišo ;
Mohlakišikakaretšo o na le maatla le mediro ye e okeditšwego ye e beilwego ka molao wa setšhaba .
e lego baagi ba Afrika-Borwa ;
ebile e ka dira taelo ye nngwe le ye nngwe ye e swanetšego le tekatekano , go akaretšwa ―
le go nyalelana le dinyakwa tše dingwe le tše dingwe tšeo di beilwego go ya ka molao wa setšhaba .
Mohlakišikakaretšo o swanetše go tliša dipego tša tlhakišo go theramelao ye nngwe le ye nngwe yeo e nago le dikgahlego tše maleba mo tlhakišong , le go taolo ye nngwe le ye nngwe ye e beilwego ke theramelao ya setšhaba .
Bolaodi Bjo Ikemetšego bja go Laola KgašoBolaodi bja Kgašo
goba sehlongwa se sengwe le se sengwe seo se dumeletšwego go ya ka molao wo mongwe le wo mongwe go amogela tšhelete ya go thuša setšhaba .
Merero ka moka yeo e sepelelanago le bolaodi bja tshekišo e swanetše go laetšwa molaong wa setšhaba .
Baahlodi ba motšwaoswere
Moahlodimogolo , yoo a swarago marapo ge go na le dikopano tša Khomišene ;
Khomišene e na le maatla a tlaleletšo le mešomo ye e beilwego ke molao wa setšhaba .
tšwetša pele tlhompo ya ditokelo tša botho le setlwaedi sa ditokelo tša botho ;
Kgobokano ya Setšhaba e swanetše go digela batho ―
Moahlodimopresidente yo a bewago ke Mopresidente wa Baahlodi ;
Molaodi wa Setšhaba wa Botšhotšhisi bja setšhaba yoo e lego hlogo ya bolaodi bja botšhotšhisi,mme o kgethwa ke Mopresidente bjalo ka setho sa khuduthamaga ya setšhaba ;
Khomišene ya Tirelo ya Toka e swanetše go oketša lenaneo ka maina a bonkgetheng ba bangwe gomme Mopresidente o swanetše go tlaša dikgala tše di šetšego go tšwa lenaneong leo la koketšo .
Go na le Khomišene ya Ditirelo tša Toka , yeo e bopilwego ke ―
Khomišene ya Ditokelo tša Botho e na le maatla a tlaleletšo le mešomo yeo e beilwego ke molao wa setšhaba .
gobaya bontši bja maloko a Kgobokano , ge ditigelo di ama kgetho ya leloko la Khomišene .
go tšea magato a maleba go phošolla ka mo go swanetšego , moo ditokelo tša botho di ilego tša gatakwa ;
ge go sekasekwa merero goba ditaba tše itšego tše di amanago le profešene goba karolo ya Kgotlakgolo , Moahlodimopresidente wa karolo yeo le Tonakgolo goba mohlatlolani yo a kgethilwego ke Tonakgolo ya profense ye e amegago .
le go kgatha tema ga batho ka ntle le bahlankedi ba toka go tšea diphetho ka kgorong ya tsheko Kgaolo ya 9
Ka nako tšohle , bonnyane maloko a mane a kgorotsheko ya Molaotheo e swanetše go ba batho bao e bego e le baahlodi ka nako yeo ba kgethwago go Kgorotsheko ya Molaotheo .
Peo ya bahlankedi ba toka
Mopresidente a ka kgetha mosadi goba monna go ba moahlodi wa motšwaoswere wa Kgorotsheko ya Molaotheo ge go na le sekgala goba ge moahlodi yo mongwe a se gona .
Mošireletši wa Setšhaba , Mohlakišikakaretšo goba leloko la Khomišene yeo e theilwego ke Kgaolo ye a ka no rolwa modiro fela ka ―
Ga go motho goba setho sa mmušo seo se swanetšego go tsenatsena le go šoma ga dihlongwa tše .
Khomišene ya Ditokelo tša Botho e na le maatla , go ya ka ditaelo tša molao wa setšhaba , a a lekanego go phetha mediro ya yona , go akaretšwa maatla a ―
Leloko la Kabinete leo le nago le maikarabelo mererong ya toka le swanetše go šomiša maikarabelo a lona godimo ga bolaodi bja botšhotšhisi .
ge komiti ya Kgobokano ya Setšhaba e lemogile taba yeo ;
Tsebo ye ikgethago ya , goba maitemogelo mo bohlakišing , ditšhelete tša mmušo , le taolo ya setšhaba di swanetše go hlokomelwa ge go kgethwa Mohlakišikakaretšo .
MohlakišikakaretšoMešomo ya Mohlakišikakaretšo
Khomišene ya Ditokelo tša Botho Khomišene ya Tekano ya Bong ;
Pele ga ge bahlankedi ba ka thoma go dira mešomo ya bona , ba swanetše go ikana goba go itlama go ya ka Šetulo 2 , gore ba tla thekga le go šireletša Molaotheo .
Mohlakišikakaretšo o swanetše go thwalwa paka ye e beilwego , ye e sa mpshafatšwego , ya magareng a mengwaga ye mehlano le ye lesome .
Mohlakašikakaretšo o swanetše go hlakiša le go bega ka ga tšhupamatlotlo , distatamente tša ditšhelete le taolo ya ditšhelete tša ―
go bontšha ka kakaretšo tlhamo ya bong ya Afrika-Borwa .
Mešomo ya Mošireletši wa SetšhabaMošireletši wa Setšhaba , go ya ka molao wa šetšhaba o na le maatla ―
Dikgorotsheko tša bomaseterata le tše dingwe
le Balaodi ba ba Botšhotšhisi bja Setšhaba le batšhotšhisi bjalo ka ge go laeditšwe Molaong wa Palamente .
Go na le bolaodi bo tee bja botšhotšhisi mono Repabliking , bjoo bo hlamilwego go ya ka Molao wa Palamente , gomme bo bopša ke ―
go bega ka maitshwaro ao ;
Mošireletši wa Setšhaba .
Khomišene e na le maatla bjalo ka ge go beilwe molaong wa setšhaba,ao a hlokegago go kgona go fihlelela maikemišetšomagolo , go akaretšwa le maatla a go hlokomela , nyakišiša , ruta , go goka , go eletša , le go bega ka ga merero ye e amago ditokelo tša dihlopha tša setšo , bodumedi le maleme .
go nyakišiša le go bega ka ga tlhokomelo ya ditokelo tša botho ;
Ditaba tše dingwe tše di amago taolo ya toka
go tšwetša pele tlhompho ya ditokelo tša setšo , sedumedi le dihlopha tša maleme .
go tšwetša pele le go godiša khutšo , setswalle , botho , bodumedi le dihlopha tša maleme , metheo ya tekano , go se kgetholle le kwano ye e lokologilego ;
Batho ba ba tsheletšego bao ba kgethilwego ke Kgobokano ya Setšhaba go tšwa malokong a yona , bao bonnyane maloko a mararo e swanetšego go ba maloko a diphathi tša kganetšo tšeo di nago le boemedi Palamenteng ;
baboleledi ba babedi bao ba lego mošomong bao ba kgethilwego go tšwa mo boithuteding bja baboleledi go emela boithutelo bjo ka kakaretšo , gomme ba kgethwa ke Mopresidente ;
Dipakatiro le Meputso
Khomišene ya Ditokelo tša BothoMešomo ya Khomišene ya Ditokelo tša Botho
Khomišene ya Ditirelo tša Toka e ka hwetša gore go na le se se mo šitišago , o tloga a palelwa ke modiro wa gagwe , goba ge a bonwa molato ka ga maitshwaro a sa lokago ;
Mopresidente , ka keletšo ya Khomišene ya Ditirelo tša Toka , a ka no kgaotša nakwana mošomo wa moahlodi yoo a sa nyakišišwago go ya ka karolwana Khomišene ya Ditirelo tša Toka
Maloko a mangwe ao a kgethilwego goba a hlaotšwego go ba khomišeneng , a šoma go fihla ge a amogetšwa ke bao ba kgethilego goba ba ba hlaotšego .
go tšea magato a maswanedi a go lokiša taba yeo .
batho ba bane bao ba kgethilwego ke Mopresidente bjalo ka ge e le hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba , ka morago ga therišano le baetapele ba diphathi ka moka tšeo di lego Kgobokanong ya Setšhaba ;
Dihlongwa tša Mmušo tše di Thekgago Temokrasi ya MolaotheoMetheo ya tlhomo le pušo
go emela ka bophara dihlopha tše dikgolo tša setšo , bodumedi le maleme mono Afrika-Borwa ;
Kamego ya setšhaba mo tshepetšong ya ditigelo e ka no beakanyetšwa bjalo ka ge go ukangwe mo karolong 59 Go rolwa modiro
Go tlošwa
Tlhokego ya gore dikhomišene tše di theilwego ke Kgaolo ye di laetše ka bophara morafe le bong bja tlhamo ya Afrika-Borwa e swanetše go elwa hloko ge dikhomišene di beiwa .
Dikgorotsheko tša Bomaseterata le tše dingwe di ka tšea sephetho ka taba ye nngwe le ye nngwe yeo e rerilwego ke Molao wa Palamente , eupša kgorotsheko ya maemo a ka fase ga a kgotlakgolo e ka no se dire dinyakišišo goba gona go tšea sephetho ka ga go ba molaotheong ga molao wo mongwe le wo mongwe goba maitshwaro a Mopresidente .
ebile ba dumetšwe ke Kgobokano ka sephetho seo se amogetšwego ke thekgo ya bouto ―
Khomišene ya Tšwetšopele le Tšhireletšo ya ditokelo tša setho , sedumedi le Dihlopha tša Maleme .
Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya naga , morago ga go rerišana le Komišene ya Ditirelo tša Toka le baetapele ba diphati tšeo di emetšwego ka go Kgobokano yaSetšhaba , o kgetha Mopresidente le Motlatšamopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo ;gomme morago ga go rerišana le Komišene ya Ditirelo tša Toka,o kgetha Moahlodimogolo le Motlatšamoahlodimogolo .
gomme a ka no sekaseka sefsa maikemišetšo a go sekiša goba go se sekiše , ka morago ga go rerišana le Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba le ka morago ga ge a amogetše boipiletšo mo nakong ye e beilwego ke Molaodi wa Setšhaba wa Bolaodi bja Setšhaba bja Botšhotšhisi , go tšwa go :
Dipego ka moka di swanetše go dirwa pepeneneng .
mananeo a thutantšho ya bahlankedi ba tša toka ;
sehlongwa sefe goba sefe seo se thušwago go tšwa Sekhwameng sa Ditseno tša Setšhaba goba Sekhwama sa Ditseno tša profense goba ke mmasepala ;
go dira dinyakišišo ;
Dihlongwa tše di ikemetše ka noši , gomme di laolwa fela ke Molaotheo le molao , ebile di swanetše go se tšee lehlakore di buše di šomiše maatla a tšona le go phethagatša ditoro tša tšona ka ntle le poifo , go tšea lehlakore goba kgethollo .
a ka no tloša motho mošomong nakwana , nako ye nngwe le ye nngwe morago ga ge komiti ya Kgobokano ya Setšhaba e šetše e thomile ka dinyakišišo tša go rolwa modiro ga motho yoo ;
ya bonnyane bja dipersente tše 60 tša maloko a Kgobokano , ge ditigelo di ama kgetho ya Mošireletši wa Setšhaba goba Mohlakišikakaretšo ;
Khomišene ya Tirelo ya Toka e ka rera thulaganyo ya yona , eupša diphetho tša Khomišene di swanetše go thekgwa ke bontši bja maloko a yona .
le go ruta Ngwaga ka ngwaga Khomišene ya Ditokelo tša Botho e swanetše go kgopela ditho tša mmušo go fa Khomišene tshedimošo ka ga magato ao di a tšerego go kgonthišiša phethagatšo ya ditokelo tšeo di lego Molaong wa Ditokelo tše di amago kago ya dintlo , tlhokomelo ya tša maphelo , dijo , meetse , boikago , thuto le tikologo .
Baahlodi ba bangwe ba swara modiro go fihla ba rolwa modiro go ya ka Molao wa Palamente .
Mošireletši wa Setšhaba o na le maatla le mešomo ya tlaleletšo yeo e beilwego ke molao wa setšhaba .
le Kamogelo ya sephetho ke Kgobokano , e laela gore motho yoo a rolwe modiro wa gagwe .Sephetho sa Kgobokano ya Setšhaba mabapi le go rolwa modiro ga ―
Khomišene ya DikgethoMešomo ya Khomišene ya Dikgetho
Khomišene ya Ditokelo tša Botho .
Mohlakišikakaretšo .
Mošireletši wa Setšhaba le maloko a Khomišene ye nngwe le ye nngwe yeo e theilwego ke Kgaolo ye e swanetše go ba basadi goba banna bao ―
tšwetša pele , tšhireletšo le tlhabollo le khwetšagalo ya ditokelo tša botho ;
dikgoro ka moka tša mmušo le tša diprofense le tshepedišo ;
Maikemišetšo a magolo a Khomišene ya Tšwetšopele le Tšhireletšo ya Ditokelo tša Setšo , Sedumedi le Dihlopha tša Maleme ke ―
Ge go tšewa sephetho mabapi le taba ya molaotheo mo maatleng a yona , kgorotsheko ―
Khomišene ya Ditokelo tša Botho e swanetše go ―
Tlhamo ya Khomišene ya Dikgetho
Mošireletši wa Setšhaba o swanetše go fihlelelwa ke batho bohle le baagi ka moka .
goba leloko la khomišene le swanetše go amogelwa ka thekgo ya bouto ya bontši bja maloko a Kgobokano .
Go bohlokwa gore boahlodi bo laetše ka bophara tlhamo ya morafe le bong ya Afrika-Borwa ge go thwalwa bahlankedi ba toka .
Molatofatšwa Molli Motho yo mongwe le yo mongwe goba phathi yeo Molaodi wa Setšhaba a bonago e le maleba .
Khomišene e ka bega morero wo mongwe le wo mongwe wo o welago mo maatleng le mešomong ya yona go Khomišene ya Ditokelo tša Botho go nyakišišwa .
Molao wa setšhaba o swanetše go kgonthiša gore Balaodi ba Botšhotšhisi bja Setšhaba ― ba na le boithutelo bja maleba ;
Baahlodi ba bangwe ba Kgorotsheko ya Molaotheo ba kgethwa ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthumaga ya naga , morago ga go rerišana le Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo le baetapele ba diphati tšeo di emetšwego Kgobokanong ya Setšhaba , ka go latela tshepedišo ye e latelago :
Khomišene ya Dikgetho .
Mošireletši wa Setšhaba goba Mohlakišikakaretšo se swanetše go amogelwa ka thekgo ya bonnyane bja peditharong ya dibouto tša maloko a Kgobokano ;
Mopresidente o swanetše go tloša moahlodi setulong ge go se na go amogelwa sephetho seo e lego boipiletšo bja gore moahlodi yoo a rolwe modiro .
taelo ye e fokotšago kgonagalo ya go lebelela morago maatla a phokodišo ya pego ;
Leloko la Kabinete leo le rwelego maikarabelo tshepedišong ya tša toka le ka kgetha baahlodi go ya dikgorongtsheko tše dingwe morago ga go rerišana le moahlodimogolo wa Kgorotsheko yeo moswarelamoahlodi a tlilego go šoma go yona .
bommasepala ka moka ;
Molao wa Setšhaba o swanetše go hloma bolaodi bjo bo ikemetšego go laola kgašo go ya ka dikgahlego tša setšhaba , le go kgonthišiša tokologo le maikutlo a a fapanego ao ka bophara a emetšego setšhaba sa Afrika-Borwa .
le go šetša le go netefatša gore ditokelo tša botho di a hlokomelwa mo Repabliking .
Bahlankedi ba bangwe ba boahlodi ba swanetše go kgethwa go ya ka Molao wa Palamente woo o swanetšego go netefatša gore kgetho , tlhatlošo , tšhutišo goba go raka ga , goba go tšeelwa magato a kgalemo kahlolong , le bahlankedi ba ba tša toka go dirwa ka ntle le mogau goba lehloyo .
ditshepedišo tša go sekaseka dipelaelo mabapi le bahlankedi ba toka ;
Khomišene ya Tekano ya BongMešomo ya Khomišene ya tekano ya bong
Motho mang le mang goba setho se sengwe le se sengwe sa mmušo seo se nago le kgahlego ye e lekanego , se ka dira boipiletšo , goba kgopelo thwii , go Kgorotsheko ya Molaotheo go tiišetša goba go fapanya taelo ya phokodišo semolaotheo ga kghorotsheko go ya ka karolwana ye .
Mopresidente , ka dikeletšo tša Kgobokano ya Setšhaba , o swanetše go kgetha Mošireletši wa Setšhaba , Mohlakišikakaretšo le maloko a ―
Moahlodi a ka tlošwa setulong ge fela ―
Meputso , diputseletšo le dikholo tša baahlodi di ka no se fokotšwe .
Mosadi goba monna yo mongwe le yo mongwe yo a nago le mangwalo a maleba gomme e le motho yo a itekanetšego wa kgobe , a ka kgethwa go ba mohlankedi wa toka .
Boramelao ba ruri ba bane bao e lego maloko a Khansele ya Setšhaba ya Diprofense bao ba beilwego gotee le Khansele , ka thekgo ya dibouto tša diprofense tše tsheletšego ;
Bolaodi bja Botšhotšhisi
ba ba kgethilwego ke Komiti ya Kgobokano ka tekatekano ye e bopšago ke maloko a diphathi tšeo di nago le baemedi Kgobokanong ;
le taelo yeo e kgaotšago pego ya phokodišo mo pakeng goba maemong a mangwe le a mangwe , go dumelela ditsebi go lokiša phošo yeo .
Molao wa setšhaba o ka no rulaganyetša taba ye nngwe le ye nngwe yeo e amanago le taolo ya toka yeo go sa bolelwego ka yona ka mo Molaotheong go akaretšwa ―
e swanetše go phetha ka gore molao wo mongwe le wo mongwe goba maitshwaro a a sa sepelelanego le molaotheo ga a swanela go ya ka moo a sego tshepedišong ;
le sehlongwa se sengwe le se sengwe goba kemedi ye nngwe le ye nngwe ya tšhupamatlotlo ye e nyakago molao wa setšhaba goba wa profense gore e hlakišwe ke Mohlakišikakaretšo .
Khomišene ya Dikgetho e swanetše go bopša bonnyane ke batho ba bararo .
Mohlakišikakaretšo e swanetše go ba mosadi goba monna yoo e lego moagi wa Afrika-Borwa yoo a swanelago ebile e le wa maleba go tšea maemo a bohlankedi bjoo .
morutiši o tee wa Molao yo a kgethilwego ke barutiši ba molao go tšwa diyunibesithing tša Afrika-Borwa ;
Ge palo ya batho bao ba šišintšwego mo gare ga boithutedi bja baboleledi go ya ka ditaelo tša karolwana goba e lekana le ya dikgoba tše di swanetšego go tlatšwa , Mopresidente o swanetše go ba kgetha .
Khomišene ya Tekano ya Bong e na le maatla le , mešomo ye e okeditšwego ye e beilwego ke molao wa setšhaba .
Palo ya maloko le pakatiro ya go ba modirong di swanetše go bewa go ya ka molao wa setšhaba .
mabaka a go se itshware gabotse , bofokodi goba go hloka tsebo ;
gomme o swanetše go ntšha motho modirong ge Kgobokano e se no amogela sephetho sa boipiletšo gore motho yoo a rolwe modiro .
Dihlongwa tše di ikarabela go Kgobokano ya Setšhaba fela , gomme di swanetše go dira dipego ka mediro le maikarabelo a tšona go Kgobokano ya Setšhaba bonnyane gatee ka ngwaga .
Khomišene ya Dikgetho e na le maatla le mešomo yeo e okeditšwego ye e beilwego go ya ka molao wa setšhaba .
go laola dikgetho tša setšhaba , diprofense le tša bommasepala go ya ka molao wa setšhaba ;
Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo ;
leloko la Kabinete leo le rwelego maikarabelo a tshepedišo ya toka , goba mohlatlolananaye yo a beilwego ke leloko leo la kabinete ;
Pego ye nngwe le ye nngwe yeo e dirwago ke Mošireletši wa Setšhaba e swanetše go bewa pepeneneng moo e ka lekolwago ke batho , ka ntle le mabakeng a ikgethago , go sekasekwa go ya ka molao wa setšhaba , a nyakago gore pego e be sephiri .
Khomišene ya Tirelo ya Toka e ka eletša mmušo wa setšhaba ka ga morero wo mongwe le wo mongwe wo o amanago le toka goba tshepedišo ya toka ;eupša ge e sekaseka morero wo mongwe ka ntle le kgetho ya moahlodi , e swanetše go dula ka ntle le maloko ao a kgethilwego go ya ka karolwana le .
Khomišene ya Tirelo ya Toka e na le maatla le mešomo tseo e di abetšwego mo Molaotheong le go molao wa setšhaba .
Ge palo ya batho bao ba šišintšwego e feta palo ya dikgoba tšeo di swanetšego go tlatšwa , Mopresidente , morago ga go rerišana le boithutedi bja maswanedi , o swanetše go kgetha ba ba lekanego bao ba šišintšwego go tlatša dikgoba , go hlokomelwa tlhokego ya go netefatša gore bao ba kgethilwego ba emela boithutedi bjoo ka botlalo .
Ditho tše dingwe tša mmušo , go šomiša magato a semolao le magato a mangwe , di swanetše go thuša le go šireletša dihlongwa tše go kgonthiša boikemelanoši , go se tšee lehlakore , tlhompho le go dira ditiro tša tšona gabotse .
le Khomišene ya Dikgetho .
Palo ya maloko a Khomišene ya Tšwetšopele le Tšhireletšo ya Ditokelo tša Setšo , Bodumedi le Dihlopha tša Maleme le kgetho ya bona le pakatiro di swanetše go laolwa ke molao wa setšhaba .
Mopresidente o swanetše go kgetha baahlodi ba dikgorotsheko ka moka ka keletšo ya Khomišene ya Tirelo ya Toka .
Ditaba tša kakaretšo
Khomišene ya Tekano ya Bong .
gomme ba na le maikarabelo a go tšhotšhisa makaleng a a itšego , fela go laolwa ke karolwana ya Molao wa setšhaba o swanetše go netefatsa gore bolaodi bja go tšhotšisa bo phetha mešomo ya bjona ka ntle le letšhogo , kgaugelo goba kgethollo .
Mošireletši wa Setšhaba o kgethwa go ba mošomong wa gagwe mengwaga ye šupago .
Molaodi wa Setšhaba wa Botšhotšhisi bja Setšhaba ―
gomme Kgobokano ya Setšhaba e dira boipiletšo bja gore moahlodi yoo a tlošwe setulong , go ya ka sephetho seo se amogetšwego ke bonnyane peditharong ya maloko a yona .
le go eletša ka ga go hlongwa goba go amogelwa go ya ka molao wa setšhaba ga khansele ya setšo goba dikhansele tša setšhaba goba ditšhaba mono Afrika-Borwa .
Kgorotsheko ya Molaotheo , Kgorokgolo ya Boipiletšo le Dikgotlakgolo di na le maatla ka botšona a go šireletša le go laola ditshepetšo tša tšona , le go hlabolla molaokakaretšo , di šeditše kudu kgahlego ya toka .
Dikgorotsheko ka moka di šoma go ya ka molao wa setšhaba , gomme melawana le ditshepedišo tša tšona , di swanetše go beakanyetšwa ka molaong wa setšhaba .
a go nyakišiša boitshwaro bjo bongwe le bjo bongwe mo mererong ya mmušo , goba taolong ya setšhaba mo makaleng ka moka a mmušo , moo go ukangwago goba go gononwago gore ditaba ga di sepele gabotse goba moo mafelelong go kago hlolega bosodi goba mona ;
Khomišene ya Tekano ya Bong e na le maatla , bjalo ka ge go beilwe ke molao wa setšhaba , a a hlokegago go diragatša mešomo ya yona , go akaretšwa maatla a go hlokomela , go nyakišiša , go ruta , go goka , go eletša le go bega ka ga ditaba tše di amago tekano ya bong .
Motho ofe goba ofe yo a swanetšego go kgethwa go ba Kgorongtsheko ya Molaotheo o swanetše go ba e le moagi wa Afrika-Borwa .
Dihlongwa tša mmušo tše di latelago di thekga temokrasi ya Molaotheo mo Repabliking :
Khomišene ya Tekano ya Bong e swanetše go tšwetša pele tlhompho ya tekano ya bong le tšhireletšo , tšwetšopele le kgonagalo ya tekano ya bong .
bao yo mongwe le yo mongwe wa bona a a swanelago e bile a loketše go tšea maemo a bohlankedi bjo itšego ;
Mošireletši wa Setšhaba ga a na le tshwanelo ya go nyakišiša diphetho tša kgorotsheko .
go phatlalatša dipoelo tša dikgetho tšeo mo nakong ye e tlogo bewa ke molao wa setšhaba , yeo e tlogo ba ye kopana ka mo go kgonagalago .
Kgetho e swanetše go dirwa ka keletšo ya leloko la Kabinete leo le nago le maikarabelo tshepedišong ya tša toka gomme a dira bjalo ka kwano le Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo gammogo le Moahlodimogolo .
a ka no tsena gare tshepetšo ya tshekišo ge ditaelo tša morero di sa latelwe ;
Khomišene ya Dikgetho e swanetše ―
boramelao ba babedi bao ba kgethilwego go tšwa boithuteding bja boramelao go emela boithutedi bjo ka kakaretšo , gomme ba kgethwa ke Mopresidente ;
Godimo ga mešomo ye e beilwego mo karolwaneng , go ya ka molao , Mohlakišikakaretšo a ka hlakiša le go bega ka ga ditšhupamatlotlo , distatamente tša ditšhelete , taolo le tlhokomelo ya ―
Maatla a dikgorotsheko mererong ya Molaotheo
Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo , Kgotlakgolo goba kgorotsheko ya maemo a a swanago le a tšona e ka ntšha taelo malebana le go ba molaotheong ga Molao a Palamente , Molao wa Profense goba maitshwaro a mangwe le a mangwe a Mopresidente , eupša taelo ye e nago le bofokodi molaotheong ga e na maatla ka ntle le ge e tiišetšwa ke Kgorotsheko ya molaotheo .
Kgorotsheko ye e fago taelo ya go hloka maatla goba phokodišo ya molaotheo e ka ntšha thibelo ya nakwana goba kimollo ya nakwana go phathi , goba e ka emiša nakwana go sa letetšwe ditaelo tša Kgorotsheko ya Molaotheo ka ga go ba maswanedi ga Molao goba maitshwaro .
﻿E mpha lebaka la gore ke dule ke emetše letšatši leo le latelago go modudi yo a tlwaelegilego wa mo mmileng, A bolela bjalo. 
Thomas e be e no ba motho yo a bego a ena le kgahlego ya go tsenya letsogo go kgopolo ya go ba le setšhaba seo se lokilego moo batho, 
a go bona gore mmušo o raloka karolo ya wona ya go dira bonnete bja gore temokrasi e ya oketšwa le go bona gore e dula e le gona. 
O dumela gore Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba ke ye nngwe ya ditheo tšeo di nago le maikarabelo a magolo 
Metse ya magae yeo re e šomelago e re bona bjalo ka baphološi ba bona ka kabo ya ditirelo. 
Hlohleletša 
Thomas o sa na le mafolofolo ka morago ga mengwaga e 11 
Gabotse, ke ka lebaka la go se be le tekatekano ga dilo tše dingwe ga mmušo wo o fetilego wa kgethologanyo wo o mo hlohleleditšego go hlokomedišiša mošomo ka mo lehlakoreng la molao. 
Mengwaga e lesometee go tloga mola a thwalwago gore a etepele Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba (OPP) go la Kapa Bohlabela, Adv. 
Ke ba le mafolofolo ge ke kgonne go fetoša go itlhoboga ga go šošobana ga sefahlego le tlalelo go ya go nywanyo ya kholofelo. 
Ka mafolofolo a gagwe Mmoleledi yo didredloko, ba a šomile go fetiša ka mo go bego go lebeletšwe go fa thušo go bao ba e nyakago. 
Nomsa Thomas o sa dutše a hlohleletšegile go dira bonnyane bjo bo tla go fetola maphelo a metse gore a be kaone. 
Go tloga ka mengwaga ya ge e sa le yo monnyane kudu, Adv. 
ntle le go lebelela mmala wa bona goba tumelo ba tla go dula ka tokologo, ka menyetla ya go lekana ka go tikologo yeo e bolokegilego. 
o ipshina ka go bala le go gopola ka tša lefase. 
Thomas go boima go yena go hwetša nako ya go no dula a sa dire selo, le ge go le bjalo, ge a hwetša nako ya go iketla, 
O na le kgahlego e ntši ka go ditaba tša phetogo mo kgauswi le motse wa gabo e bile o bapetše karolo e bohlokwa ka go tlhomo ya sehlopha sa thekgo sa HIV/AIDS, Vukume. 
Ka ge a phela a šoma, Adv. 
Mola e le gore Adv. 
Tše dingwe tša ditlošabodutu tša gagwe ke go bapala sekwaše, thenisi, tšhese, rugby le morwa wa gagwe le go ya lefelo la boitšhidullo, a hlokometše kudu mo go boitšhidullo bja go fapana bja tatelano. 
o ka bjako/pele go laetša gore kantoro e swanetše gore e, le ge go le bjalo, se ke ya kgetholla gape e be ye itaolago. 
ka go phethagatša seo e se bolelago ka go dira gore temokrasi e bonagale mo go baagi bao ba tlwaelegilego, a bolela bjalo. 
Thomas o mo mogopolong wa gore karolo ya leanolegolo la Kantoro ye la go aga kgokagano yeo e šomago le ditho tše dingwe tša mmušo e bohlokwa, 
OPP e swanetše go ba ye nngwe ya tše di tlišago phetogo ka mo go taolo ya mmušo yeo e tlago tliša khuetšo e botse 
﻿bjo bo re nyakago gore re šireletšege ka tšhelete, kantoro ya ka e tšwelapele go šogana le dingongorego tša go fegwa ga ditšhelete tša phenšene ya botšofadi. 
Molaetša go tšwa go Mošireletši wa Setšhaba 
Phuhlamo ga bjale ke lentšu le le mpsha leo go bolelwago ka lona e bile ka tsela e tee goba ye nngwe re a amega ka moka ga rena ke tiragalo ye. 
Ge re ntše re tšwelapele go kwa boima bjo bja masetlapelo a ekonomi, 
e thwale sehlopha tšhomo seo se tla go dira dinyakišišo ka ga ditaba tša go fegwa ga ditšhelete tša thušo, 
Ga bjale ke nnete yeo e tsebegago kudu gore naga ya rena, go swana le tše dingwe go ralala le lefase, e semmušo ka gare ga phuhlamo ya ekonomi. 
Go tšwelapele ke ile ka digela gore Eitšensi ya Tšhireletšo ya Leago ya Afrika Borwa, go la Limpopo, 
yoo tšhelete ya gagwe ya botšofadi e ilego ya fegwa sebaka sa mengwaga e meraro ka mabarebare a gore o hlakanetše nomoro ya boitšhupo le motho o mongwe go la Profense ya Foreistata. 
Phethagatšo ya ditigelo tše e tla lebelelwa ka leihlo la ntšhotšho. 
ka lebaka la mabarebare a go hlakanela dinomoro tša boitšhupo ka ge go bonala o ka re ke bothata bjo bo ipoeletšago. 
Mola e le gore mmušo o bile le tšwelopele mabapi le kabo ya dintlo tša theko ya fase go bahloki mo mengwageng ye e fetileng, go sa na le ditlhohlo ka lehlakoreng lona leo. 
Ye nngwe ya mathata a bjalo a go fegwa ga tšhelete ya thušo ya botšofadi ke ya motšofadi wa mengwaga e 86 Vho Mphephu wa Limpopo Profense, 
Baamogedi ba ditšhelete tše tša thušo ke batho ba bagolo, bao ba lego magareng ga dihlopha tšeo di lego kotsing ka mo nageng ya rena e bile gantši ba phela ka gare ga bodiidi. 
Go latela tseno ka gare ya kantoro ya ka, tšhelete ya phenšene ya Vho Mphephu e ile ya bušetšwa morago e bile o hweditše tšhelete ka moka yeo e bego e šaletše morago. 
0800 11 20 40 yeo o ka e šomišago go tsenya dingongorego. 
ka ge ele gore theko ya didirišwa tša go aga e oketšegile mo mengwageng yeo e fetileng. 
Go fihlela nako ye e tlago 
Hle tlišang dingongorego tša lena, kantoro ya ka e ya hwetšagala mo mafelong a go fapana ka mo nageng e bile gape re na le nomoro ya mogala wa go se lefelwe, 
go be le tshwaro le kahlolo go molato wa bohodu. 
Re lebeletše go ba le kamano yeo e šomago le wena go tiiša temokrasi ya molaotheo wa rena. 
SAPS e hlomphe ditefo tša meputso moo e lego gore ditshepišo di dirilwe. 
Kantoro ya ka ga bjale e nyakišišitše ngongorego ya badudi ba Diyuniti tša R le S go la Lebowakgomo, 
kgahlanong le Kgoro ya Mmušo wa Selegae le Mengwako ya Limpopo, ka go palela ke go aga le go fetša mengwako ya RDP ya setšhaba. 
Go bega bosenyi ka nnete go tla tliša dipoelo tša metse yeo e bolokegilego ka ge kantoro ya ka e nyakišišitše ngongorego ka molomatsebe kgahlanong le Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa (SAPS) 
Ka morago ga nyakišišo, ke ile ka digela gore SAPS e lefe molli moputso wa go tlala bjalo ka ge ba tshepišitše le gore ka moso, 
Ditigelo go tšwa kantorong ya ka e bile gore Kgoro e swanetše go aga le go fetša mengwako ya baamogedi ka moka bao dikgopelo tša bona di bego di šetše di dumeletšwe go ya le ka molao. 
Ka tlaleletšo, palo ya ditšhelete tša thušo go tšwa go mmušo tšeo e lego gore ga bjale di a fiwa di swanetše go šomišwa go thuša balli bjalo 
ka go palela ke go hlompha tshepišo ya bona ya go lefa moputso wa R75 000 ka morago ga gore a fane ka tshedimošo yeo e ilego ya dira gore 
﻿Tlhahlo ya Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša Botho ka ga tšhomišo ya Molao 6 
Dintlha tša Boikgokaganyo tša Mohlankedi wa Tshedimošo 5 
MANYUALE WA KHOMIŠENE YA TIRELO YA SETŠHABA LE KANTORO YA KHOMIŠENE YA TIRELO YA SETŠHABA Go ya ka karolo ya 14 ya Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 (Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000) 
Sebopego sa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
Tlhalošo ya dihlogo tša ditaba tšeo ka ga tšona Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e swarago direkoto le magoro a direkoto tšeo di swerwego ka ga hlogo ye nngwe le ye nngwe ya taba 
Phihlelelo ya Direkoto 
Mešomo ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba (PSC) 2 
LENANEOTLHOPO LA DITENG 
PAKA YA DITŠHELETE: 2006/2007 
Peakanyo ya manyuale 
Peakanyo ya go dumelela botšeakarolo bja setšhaba go hlama molaotshepetšo le tiragatšo ya mošomo 
Kutollo ya Boithaopo le direkoto tšeo di dulago di le gona 
Ditokišo tše dingwe tša thekgo 13 
Ditirelo 
Thomo ye e akaretša tshekaseko ya katlego goba go se atlege ga mananeo a mmušo. 
Ditshepedišo tša pego le tokišo 12 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba ke institušene ya setšhaba yeo e ikemetšego e bile e sa tšee lehlakore, yeo e hlamilwego go ya ka Karolo ya 196 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996. 
Mešomo yeo e swanetšego go begwa 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e filwe mošomo e bile e matlafaditšwe go, magareng ga tše dingwe, nyakišiša, okamela le go hlahloba mokgatlo le taolotshepetšo ya Tirelo ya Setšhaba. 
Khwetšagalo ya manyuale 
MEŠOMO YA KHOMIŠENE YA TIRELO YA SETŠHABA 
Ditirelo tšeo di lego gona tša setšhaba le go di fihlelela 10 
Ka fao ditirelo di ka fihlelelwago ka gona 
Ditokišo tšeo di lego gona mabapi le ditiro goba go palelwa ga go diragatša 
Molaotshepetšo wa tshedimošo le molaotlhakwa 
Tshepedišo ya kgopelo 8 
Go golagana le maatla ao a boletšwego pejana, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e gapeletšega go godiša magato a go netefatša tiragatšo ye hlwahlwa 
maemo a godimo a maitshwaro a seporofešenale. 
taolotshepetšo ya setšhaba e swanetše go ba le maikarabelo. 
go hlola taolo ye botse ya methopo ya batho le tiragatšo ya tšweletšopele ya thutelabokgoni. 
ka gare ga le go godiša boitlhompho le mekgwa ye mebotse ya taolotshepetšo ya setšhaba bjalo ka ge go beilwe ka go Molaotheo, go kgabaganya Tirelo ya Setšhaba. 
Karolo 195 e hlagiša mehola le ditheo tšeo di laolago taolotshepetšo ya setšhaba yeo e swanetšego go godišwa ke Khomišene. 
taolotshepetšo ya setšhaba ya thwalo mešomong le tiragatšo ya taolo ya bašomi yeo e beilwego godimo ga bokgoni, go se tšee lehlakore, tekatekano le tebišo ya go lokiša go se lekalekane ga nako yeo e fetilego. 
tšhomopepeneneng. 
tšweletšopele yeo e lebišitšego go taolotshepetšo ya setšhaba. 
tšhomišo ya bokgoni, yeo e bolokago, ya go ba le mohola ya methopo. 
Thomotšhomo ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
Mehola le ditheo tše ke: 
Khomišene e hwetša taolelo ya yona go tšwa go karolo ya 195 le 196 ya Molaotheo, 1996. 
Go ya ka karolo ya 196(4) ya Molaotheo, 1996, mešomo ye megolo le maatla a Khomišene ke: 
dinyakwa tša batho di swanetše go šetšwa, mme setšhaba se swanetše go hlohleletšwa go tšea karolo ka go hlama molaotshepetšo. 
tirelo e swanetše go fiwa ka go se tšee lehlakore, ka kgotsofatšo, le go se šetše lehlakore le tee. 
go nyakišiša, okamela le go hlahloba mokgatlo, taolotshepetšo le mediro ya bašomi ya Tirelo ya Setšhaba, kudu go latela tlhompho le mekgwa yeo e beilwego ka go Karolo ya 195, ga mmogo le mekgwatshepetšo ya Tirelo ya Setšhaba. 
go fa ditaetšo tšeo di lebantšwego mo go netefatšeng 
go godiša boitlhompho le mekgwa ya taolotshepetšo ya setšhaba yeo e beilwego ka go karolo ya 195 ya Molaotheo, 1996 ka gare ga Tirelo ya Setšhaba ka moka. 
go eletša diitho tša mmušo tša bosetšhaba le tša profense mabapi le mešomo ka go Tirelo ya Setšhaba, 
go lekola le go nyakišiša kobamelo ditshepedišong tšeo di amanago ka go Tirelo ya Setšhaba. 
gammogo le 
gore ditshepedišo tša phesonele tšeo di amanago le kalatšo, dophetišetšo, ditlhatlošo le dithako di sepelelana le mehola le ditheo tšeo di laeditšwego ka go Karolo ya 195, 
go akaretša le yeo e amanago le kalatšo, thwalo, go šuthišwa, go rwakwa le mahlakore a mangwe a dikgoba tša mešomo tša bašomi ka go Tirelo ya Setšhaba. 
go nyakišiša dingongorego tša bašomi mme e šišinye tharollo ya maleba ka go Tirelo ya Mmušo mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo le go digela dithušo tša maleba. 
Dikarolo tša Tiragatšo tše Bohlokwa 
Mošomo wa Khomišene o beakantšwe go ya ka dikarolo tše di latelago tša tiragatšo tše bohlokwa: 
kaonafatšo ya boetapele le tiragatšo 
tlhokomelo ya pušo 
maitshwaro a seporofešene le ditshekatsheko tša bašomi 
go nyakišiša le go lekola tšhomišo ya phesonele le ditirišo tša taolo ya setšhaba le go bega go taolophethiši ya maleba le lekgotlatheramolao 
dikaonafatšo ya dikamano tša mešomong 
dinyakišišo tša taolo ya setšhaba 
kabelo ya ditirelo le netefatšo ya boleng 
Khomišene e hlamilwe go ya ka Karolo ya 196 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996. 
Mafelo a a beakantšwe ka mananeo a mabedi, wona ke: Dinyakišišo & Ditshekatsheko tša HR; gammogo le Tlhokomelo le Tshekatsheko. 
Tshedimošetšomorago 
SEBOPEGO SA KHOMIŠENE YA TIRELO YA SETŠHABA 
le Tekolo ya Tlhako ya Molawana wa go Laola HIV le AIDS ka go Tirelo ya Mmušo. 
Tše dingwe tša dipego tše bohlokwa tšeo di hlagišitšwego ke Khomišene di akaretša Maemo a Tirelo ya Setšhaba, Dunyakišišo tša Dikgotsofalo tša Badudi, Go ela Mabokgoni a Mogala wa Bosetšhaba wa Kgahlanong le Bomenetša, 
Lenaneokopana la dipego tšeo di hlagišitšwego ke Khomišene le hwetšgala ka go PSC goba ka go Tsebišo ya Karolo 15 ya PSC 
Molaotheo o laela gore go be le Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e tee ya Repabliki ya Afrika Borwa yeo e nago le maloko a lesomenne, 
a mahlano a wona ao a thwetšwego ke Mopresidente ka thekgo ya Lekgotlatheramolao la Bosetšhaba, mola leloko le tee la profense ye nngwe le ye nngwe ya tše senyane le kgethwa ke Tona. 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e thekgwa ke Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, yeo e etilwego pele ke Molaodipharephare, yo e lego Mohlankedi wa Tšhupatlotlo 
Khomišene e na le maikarabelo go Lekgotlatheramolao la Bosetšhaba leo e swanetšego go bega go lona bonnyane ga tee ka ngwaga. 
Go sepelelana le Molaotheo bjalo ka ge go bolelwa ka godimo, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e hlangwa ke bakomišenare ba 14; 
E swanetše go bega gape ka mediro ya yona ka go diprofense, ka go Lekgotlatheramolao la Profense. 
k.g.r bakomišenare ba 5 bao ba lego Tshwane le mokomišenare o tee ka go profense ye nngwe le ye nngwe. 
Maloko 
Ao a kgethilwego ke Kgotlatheramolao ya Profense: 
Ao a kgethilwego ke Kgotlatheramolao ya Bosetšhaba: 
Mananeo a Taolo 
(Kapa Leboa) 
(Foreistata) 
(Kapa Bodikela) 
Bao ba latelago ke maloko a Khomišene: 
Bjalo ka ge go swanetše, Mopresidente, o kgethile maloko a lesomenne a Khomišene. 
(Motlatšamodulasetulo) 
A mahlano a maloko ao a Kantorokgolong Tshwane mme a senyane a ka go diprofense. 
(Kapa Bohlabela). 
(Profense ya Leboa-Bophirima) 
(Modulasetulo) 
Sebopego sa mokgatlo wa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba se hlamilwe godimo ga dilebišwa tša maanotshepetšo mme gwa latela mafelo a yona a tiragatšo. 
Lekala: Ditirelo tša Kgwebo le Kamano ya Dilete di thuša ka taolo ya kakaretšo le ya ditšhelete; taolo ya tša bašomi le dipeakanyo; 
makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego e thekgwa ke Lekala la Tirelo ya Khophoreiti le Kgokagano ya Tikologo, 
Dintlha tša boikgokagano tša Mohumagadi Ramsingh ke: 
Mošomo wa Khomišene o hlamilwe godimo ga mafelo a tiragatšo ao a tshelelago bjalo ka ge go bontšhwa ka tlase ga ntlha ya 1 ka godimo. 
Lekala: Dinyakišišo le Tshekatsheko tša Bašomi le kgontšha Khomišene go kaonafatša tswalano ya tšhomo le otiti ya taolotshepetšo ya setšhaba le dinyakišišo le go mediro ya go thibela bobodu; 
le go senkaleswa tiragatšo ya melaotshepetšo ya methopo ya batho ka go Tirelo ya Setšhaba. 
Batho bao ba latelago ba kgethilwe go ba Bathušabahlankedi ba Tshedimošo 
Morena Mashwahle Diphofa, Motlatšamolaodi-pharephare: Tlhkomelo le Tekolo 
Molaodipharephare wa Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, Mohumagadi Odette Ramsingh, ke Mohlankedi wa Tshedimošo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo. 
kwano ya yona, goba kamogelo ya ngongorego efe goba efe. 
Mafelo a a arogantšwe ka makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego, wo mongwe le wo mongwe o na le malebiša a wona. 
yeo e fanago ka ditirelo tša taolotshepetšo le thekgo ka kakaretšo go makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego. 
Lekala: Tlhokomelo le Tekolo le hlama ketapele ya maemo a godimo ya Tirelo ya Setšhaba, pušo ye botse le kabelo ya tirelo yeo e kaonafetšego ka botšeakarolo bja setšhaba. 
DINTLHA TŠA BOIKGOKAGANYO TŠA MOHLANKEDI WA TSHEDIMOŠO LE BATLATŠABAHLANKEDI BA TSHEDIMOŠO 
Atrese ya Mmila: 
Mogala: (012) 352-1000 
Atrese ya poso: 
TLHAHLI YA KHOMIŠENE YA AFRIKA BORWA YA DITOKELO TŠA BOTHO YA GO ŠOMIŠA MOLAO 
Morena Admil Simpson, Motlatšamolaodi-pharephare: 
Morena Humphrey Ramafoko, Molaodi: Dikgokagano & Ditirelo tša Tshedimošo 
C/o Hamilton le Mmila wa Ziervogel 
Dinyakišišo le Tshenkoleswa ya Methopo ya tša Batho 
Atrese: 
TSHWANE 
Morena Dumisani Maphumulo, Motlatšamolaodipharephare: Ditirelo tša Khoporeiti le Dikgokagano tša Tikologo 
TSHWANE 
Fekse: (012) 325-8382 
Mokotlana wa Praebete X121 
Setatamente sa ditšhelete 
Maanotshepetšo a Dipeakanyo 
Mogala: 011-484 8300 
Tšhupatsela ya go šomiša Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000, e hwetšagala ka go Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša botho. 
Ditlhagišo go Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
Atrese ya poso: 
Mangwalo a ditaba le dimakasine tša ka gare 
PHIHLELELO YA DIREKOTO 
E-meili: PAIA@sahrc.org.za 
Mo mabakeng a go sepetša kgopelo go ya ka Molao, tlhalošo ya dihlogo tšeo Khomišene e nago le direkoto ka ga tšona le magoro a dihlogo tša direkoto di ka mokgwa wo o latelago: 
Dipego tša diwekešopo le dikhomferense tšeo 
TLHALOŠO YA DIHLOGO TŠEO KHOMIŠENE YA TIRELO YA SETŠHABA E NAGO LE DIREKOTO KA GA TŠONA LE MAGORO A DIHLOGO TŠA DIREKOTO. 
Dipego tša nwaga ka ngwaga tša Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
Websaete: www.psc.gov.za 
Dipampiritlhalošo tšeo di hlagišwago 
Retšistara ya dithoto tša Kgoro 
Kgoro ya Dinyakišišo le Ditokomane 
Websaete: www.sahrc.org.za 
Fekese: 011 484 1360 
Ditlhagišo tša MTEF 
Yuniti ya PAIA 
Mokotla wa Poraebete X2700 
Ditokomane tša dithentara tšeo di tšwago go baabi, morago ga go fana ka thentara 
KHOMIŠENE YA AFRIKA BORWA YA DITOKELO TŠA BOTHO: 
Melaotshepetšo ya bašomi 
Dikgokagano le baabi. 
Mogala (012) 352-1206 
Difaele tša bašomi 
Dipego tša Moahlodi 
Dinyakišišo di ka dirwa go: 
Tshedimošo mabapi le tlhahlo ya bašomi. 
Kutullo ya tša Ditšhelete ya Balaodibagolo 
Dipego tša Megala ya Melato ya Bosetšhaba Kgahlanong le Bomenetša 
KUTOLLO YA BOITHAOPO YA DIREKOTO TŠEO DI HWETŠAGALAGO KA MEHLA 
Dipego tša Dingongorego 
Mpshafatšo ye e dumelelana le tlhagišo ya Karolo 15(2) ya Molao wa Phihlelelo ya Tšhedimošo. 
Dihlakiši le dipego ka go mešomo ya taolo ya setšhaba 
Karolo ya 15 Tsebišo ya Kutollo ya Boithaopo e mpshafatšwa ngwaga ka ngwaga gomme e hwetšagala ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, www.psc.gov.za. 
Dipego tša Tlhokomelo le Tekolo 
Metsotso ya Dikopano tša Diforamo tša Bosetšhaba tša Kgahlano le Bomenetša 
Letlakala la dintlha la ditokomane tšeo di fihlelelwago ga bonolo le ka gare ga Tsebišo ya Karolo ya 15 yeo e hlalošwago ka godimo. 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba di hwetšagala go tšwa go diprofense tša tšona le dikgoro e sego Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba. 
Ditirelo tša Dikgokagano & Tshedimošo ka Morena Ben De Villiers, go Bend@opsc.gov.za, goba Mogala. (012) 352-1059. 
Tsebišo ya Karolo 15 ya PSC/OPSC fa phihlelelo ya, magareng ga tše dingwe, dipego ka moka tšeo di tsebagaditšwego mme tša hlagišwa pele ga palamente, 
ga mmogo le direkoto ka moka ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, ntle le gore motho a kgopele phihlelelo go ya ka Molao wo o bolelwago. 
TSHEPEDIŠO YA KGOPELO 
Go tla lemogwa gore direkoto tša diprofense tše dingwe le dipego tša kgoro tše itšeng tšeo di hlamilwego ke 
Ditshepedišo tšeo di swanetšego go latelwa mabapi le go fiwa ga goba go ganetšwa ga kgopelo ya tshedimošo do hwetšagala ka go Molwana wa OPSC ka ga Molao wa Tšwetšopelele le Phihlelelo ya Tshedinošo. 
Go feta moo, pego ya ngwaga ka ngwaga ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, mangwalo a ditaba/dimakasine, dipostara, le diphamfolete, di hwetšagala ka mehla go tšwa go 
Kgopelo e dumelwa neng goba e ganwa neng: 
Molwana o hwetšgala go websaete ya PSC go www.psc.gov.za 
Motho o kgopela bjang phihlelelo ya rekoto: 
gona tefelo e swanetše go bewa go ya ka mokgwa wo mokgopedi a kgopetšego ka gona mathomong. 
(Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba), goba ge e le gore rekoto e ka senyega, goba tumelelo ya go gatiša tshedimošo e swerwe ke mmušo. 
Ge motho a kgopela phihlelelo ka mokgwa wo o itšeng (bjalo ka kgatišo ya pampiri, kgatišo ya elektroniki, bjalo bjalo) 
Ge mokgopedi a kgopela tshedimošo legatong la motho yo mongwe, maemo ao ka wona kgopelo yeo e dirwago a swanetše go bontšhwa. 
(Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba). 
Ge e le gore go ya ka mabaka ao a kwagalago, tumelelo e ka se fiwe ka mokgwa wo o kgopelwago fela e ka fiwa ka mokgwa wo mongwe, 
mokgopedi o swanetše go hwetša phihlelelo ka wona mokgwa woo, ntle le ge go dira bjalo go tsenatsenana ka mo go sa amogelegego le tshepetšo ya setho sa setšhaba seo se amegago 
Mokgopedi o swanetše go bontšha ge e le gore o nyaka kgatišo ya rekoto gob age e le gore o nyaka go itlela go inyakela rekoto mo dikantorong tša setho sa setšhaba 
Ge mokgopedi a sa kgone go ngwala le go bala, goba a na le bogole, kgopelo ya rekoto e ka dirwa ka molomo. 
Ntle le fao, ge rekoto e se tokomane ya pampiri, e ka bogelwa ka mokgwa wo e kgopetšwego ka wona, ge go kgonagala. 
Ge, go hlakantšha le phetolo yeo e ngwetšwego ya kgopelo ya rekoto, mokgopedi o nyaka go kgopelwa ka ga sephetho ka mokgwa wo mongwe, bjalo ka mogala, seo se swanetše go bontšhwa. 
Mokgopedi o swanetše go šomiša foromo ya (Foromo ya A) yeo e tsebagaditšwego ka go Kuranta ya Mmušo (Tsebišo ya Mmušo R187 ya 
Mohlankedi wa tshedimošo o tla tlatša foromo legatong la mokgopedi yoo mme a mo fa kgatišo ya foromo yeo e tladitšwego. 
Morago ga gore mohlankedi wa tshedimošo a dire sephetho ka ga kgopelo, mokgopedi o swanetše go tsebišwa ka ga sephetho seo ka mokgwa wo mokgopedi a kganyogilego go tsebišwa ka wona. 
Mokgopedi yo mongwe yena o tla lefa R35 (yeo e lefšago go ditho tša setšhaba). 
Ntlo ya Khomišene 
DITIRELO TŠEO DI LEGO GONA TŠA SETŠHABA LE GORE DI KA FIHLELELWA BJANG 
Atrese ya Emeile: Mmatharim@opsc.gov.za goba Thatom@opsc.gov.za 
Ditirelo 
Aterese ya poso: 
Tšhelete yeo e lefelwago 
Bao ba direlwago ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba ba ka hwetša phihlelelo ya ditirelo tša yona ka go dira dikgopelo go: 
TSHWANE 
Phihlelelo ya ditirelo 
Websaete: www.psc.gov.za 
Fekse: (012) 325-8379 
e direla Kgotlatheramolao ya Bosetšhaba, Molaotlhakwa wa Profense, dikgoro tše dingwe tša mmušo le diinstithušene/mekgatlo ya setšhaba mme ga e abele thwii ditirelo go setšhaba. 
Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go tsebiša mokgopedi (ntle le mong wa tshedimošo) ka tsebišo, 
Tlhamo ya Molaotshepetšo le Tlhakamolao 
Ge kgopelo e dumetšwe, gona phihlelelo e swanetše go lefelwa go ntšha rekoto leswa le go nyaka le peakanyo ya nako yeo e nyakegago go fetelela ka diiri go nyaka le go beakanya direkoto tšeo di tla ntšhiwago. 
Phihlelelo ya rekoto e tla swarwa go fihlela mokgopedi a lefetše ditšhelete ka moka tšeo di nyakegago. 
Batho bao o ka ikgokaganyago le bona: 
Setšhaba se na le Mogala wo o sa lefelwego wa Bosetšhaba wa Kgahlanong le Bobodu wa Tirelo ya Setšhaba (0800 701 701), wo o laolwago ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba. 
Go na le ditefelo tša mehuta ye mebedi yeo e nyakegago go ya ka Molao, yona ke; tšhelete ya kgopelo le ya phihlelelo (go tsebagatša ka ga sephetho mabapi le go fana ka phihlelelo). 
Mokgopedi a ka tsenya kgopelo ya ka gare, ge go lebane, goba kgopelo go kgorotsheko kgahlanong le thentara goba tefelo ya tšhelete ya kgopelo. 
Mmathari Mashao, Mogala : (012) 352-1043 goba Thato Moeng, Mogala: (012) 352-1076 
Mokotla wa poraebete X121 
PEAKANYO YA KGONTŠHO YA BOTŠEAKAROLO BJA SETŠHABA KA GO HLAMA MOLAOTSHEPETŠO LE TIRAGATŠO YA MEŠOMO 
TSHWANE 
Efela, tshedimošo ye nngwe ka ga tirelo ya setšhaba, mohlala, maemo a tirelo ya setšhaba le tshenko ya kgotsofalo ya badudi ka ga ditirelo tša mmušo, e ka hwetšwa go Dikgokagano & Ditirelo tša Tshedimošo: Bend@opsc.gov.za . 
C/o Hamilton le Mmila wa Ziervogel 
yeo ka yona a kgopelago tefelo ya tšhelete ya kgopelo (ge e le gona) le tšhelete ya peeletšo (ge e le gona) pele a lokiša kgopelo. 
Mokgopedi yo a nyakago phihlelelo ya rekoto yeo e nago le tshedimošo ka ga motho yo a kgopelago phihlelelo ga a swanela go lefa selo. 
Mešomo ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, bjalo ka ge go beilwe ka go ntlha ya -1, 
Atrese ya mmila: 
Kantorong ya molaodipharephare wa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
Dipego tše di sedimoša mekgwa ya go hlama molaotshepetšo le molaotlhakwa. 
Ge tokišo go tšwa go bolaodi bja tshekoleswa ya ka gare bo sa tšweletše mohola, kgopelo e ka tsenywa kgorong ya tsheko (dikarolo 78 ― 82 tša Molao wa Tšwetšopele ya Phihlelelo ya Tšhedimošo). 
Ge go hlokagala, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e hlama melawana goba ditšhupatsela tšeo di ka thušago go kaonafatša taolo le/goba kabelo ya ditirelo tša setšhaba. 
Motho a ka tsenya ngongorego go mohlahlobi wa tša mešomo mabapi le kgononelo ya tlolo ya 
Le ge e le gore Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba ga e amege thwii go hlameng ga molaotshepetšo, go ya ka thomotšhomo ya yona ya go okamela le go hlahloba 
mme mo go swanetšego, ya dira dinyakišišo go hwetša ditsela tša go kaonafatša kabelo ya tirelo ya setšhaba. 
tlhahlobo ya tiragatšo ya mokgatlo le sebopego go fa dihlogo tša kgoro le boetapele bja sepolotiki ka ga mokgwa wo mafelo a a mabedi a ka kaonafatšwago ka gona; le 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e okamela le go hlahloba mananeo a tirelo ya setšhaba ka malebiša a go fana ka dikeletšo, 
diforamo tša badudi tšeo di šomišago mekgwa ya botšeakarolo go hwetša ditšhišinyo go tšwa bathing ka ga mokgwa wa go kaonafatša ditšweletšwa tša mananeo a mmušo; 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e swara dinyakišišo tšeo di fapanego tšeo di hlamago dipego tšeo di hlagišwago ka go Kgotlatheramolao ya Bosetšhaba, Tlhakamolao ya Profense, le dikgoro ka go fapana. 
bolaodi bja tshekoleswa ya ka gare mo mabakeng a Molao wo Modulasetulo wa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba (dikarolo 74 ― 77). 
(Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994, le Molao wa Tswalano ya Mošomo, 1995); 
Dinakong tše dingwe, melawana yeo e lego gona le ditšhupatsela/melaotshepetšo di senkwaleswa go bapetšwa le diphetogo tša tiragatšo, sebopego ka go ditirelo tša setšhaba. 
e nyakišiše mabapi le molao wa semmušo goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao (dikarolo 35 tša Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994). 
Go na le melaotshepetšo yeo e latelago gore batho ba bege goba ba lokiše melao yeo e sa nepagalago, 
ditshenko tša kgotsofalo ya badudi, go hlahloba tšhomego ya kabelo ya ditirelo go tšwa maikutlong a badudi bao e lego bona ba šomišago tirelo yeo; 
Ditokišo tša melao goba go palelwa ga molao go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo: 
Motho a ka šomiša tokišo ya mošomo mabapi le melao ya semmušo goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao tša mabapi le mešomo, e lego dingangišano ka ga ditikelo 
Melawana ya go tsenya dingongorego/dipelaelo tšeo e tsebagaditšwe ka go Kuranta ya Mmušo 23635 ya 19 Julae 2002 e hwetšala gape go websaete ya PSC, www.psc.gov.za 
DITOKIŠO TŠEO DI LEGO GONA MABAPI LE DITIRO GOBA GO PALELWA GA GO DIRAGATŠA 
Mošomi wa tirelo ya setšhaba a ka tsenya ngongorego goba pelaelo gore Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
mananeo le tlhahlobo ya tshepetšo tšeo di akaretšago tlhahlobo yeo e tseneletšego ka ga nepagalo ya mananeo le tshepetšo ga mmogo le mananeo le tshepetšo, tšhomego ya mananeo le tshepetšo le peakanyo ya tšona le sebopego. 
yeo e sa lokago goba yeo e sego ya dumelelega goba dintlha tšeo di tlogetšwego ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba goba bašomedi ba yona. 
Ditshepedišo tša go bega goba dipeakanyo 
ka go ikopanya le ditšhaba le mananeo a tshekaseko ya tiragatšo ao a bontšhwago ka tlase - 
boleng bja taolo le kabelo ya ditirelo, e fa setšhaba maatla a go ipolelela thwii ka mo ba ratago gore melaotshepetšo e hlangwe ka gona, 
Molao wa Mekgwa ya Motheo ya Mošomo (Molao wa Nomoro ya. 75 wa 1997 ― karolo ya 78(1)(a)), goba Molao wa Tekatekano Mešomong, 1998 (Molao wa Nomoro ya. 55 wa 1998 ― karolo ya 34(e). 
Manyuale wo o tla hwetšagala ka bonnyane dipolelo tše tharo tša semmušo ka mokgwa wo o latelago: 
goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao tšeo di gononelwago go hlola tšhitišo le matšhošetši go ditokelo tša motheo (Molao wa Khomišene ya Ditokelo tša botho, 1994 
Mošomi wa tirelo ya setšhaba, mo nakong ya mošomo wa gagwe wa semmušo, o na le maswanedi go ya ka Khoutu ya Maitshwaro ya bašomi ba tirelo ya setšhaba a go bega go bolaodi bja maleba, 
bofora, bobodu, tsogolekobong, taolotshepetšompe le mediro e fe goba e fe yeo e lego tlolo ya molao goba yeo e šitišago dikgahlego tša setšhaba. 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e tla, ge go hlokagala, 
Go šireletšwa matšhošetšing a kutollo ya maitshwaro ao e sego a semolao ao a sa nepagalago a mongmošomo, goba mošomammogo, motho yo a amegago a ka latela ditshepedišo tša kutollo ka go Molao wa Tšhireletšego ya Kutollo 
Motho a ka kgopela mabaka a tiragatšo ya taolotshepetšo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Toka ya Taolotshepetšo (Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000) (karolo ya 5). 
Motho a ka tsenya ngongorego go Mošireletši wa Setšhaba mabapi le molao wo o gononelwago gore ga se wa semmušo goba wa maleba goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao 
(Molao wa Nomoro ya. 26 wa 2000). 
Motho a ka kgopela phihlelelo ya direkoto tša kgoro ya mmušo goba setho se sengwe sa setšhaba go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 (karolo ya 11). 
o išwa go Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša botho 
Maikarabelo a mongmošomo goba mošomi yo mongwe le yo mongwe go utolla maitshwaro a bonokwane le maitshwaro ao a sa nepagalago mošomong a hlohleletša Molao wa Tšhireletšego ya Kutollo, 2000 (Tlhalošo). 
(Molao wa Molaotheo le Mošireletši wa Setšhaba, 1994 (Molao wa Nomoro ya. 23 wa 1994). 
Ditokišo tše dingwe tša thekgo 
Mošomo wa ditokišo tše dingwe tša semolao bjalo ka institušene ya tshepetšo ya tshenkoleswa ya tsheko ya tiragatšo ya taolotshepetšo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Taolo ya Toka (Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000). 
Mošomi, yo a palelwago ke go obamela se, o tla bonwa molato wa maitshwarompe. (Molawana wa B.3 le C.4.10 wa Kgaolo ya 2 wa Melawana ya Tirelo ya Setšhaba, 2001). 
Motho a ka tsenya ngongorego go Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša botho mabapi le molao wa semmušo 
go tsenywa ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, www.psc.gov.za 
o tla bewa kantorong ye nngwe le ye nngwe ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba; le 
KHWETŠAGALO YA MANYUALE 
PEAKANYO YA MANYUALE 
bea nakong le go tsebagatša manyuale wo o hlalošwago ka go karolwana ya (1) ya karolo ya 14, ka makga ao a sa fetego ngwaga. 
(Molao wa Nomoro ya 54 wa 1994). 
Morena KE Mahoai, (Limpopo). 
﻿TSELA YA BOITSHWARO 
KGOKAGANYO 
PHANELE YA PEOMOŠOMONG 
TŠHUTIŠETŠO MOŠOMONG YA DIPOSO TŠA LEGORO LA B 
LE 
MATSENO 
TŠHUTIŠETŠO MOŠOMONG YA DIPOSO TŠA LEGORO LA A 
DIKGOPOLO TŠA MOTHEO TŠA TŠHUTIŠETŠO MOŠOMONG LE DINEPO 
BJALO KA BAAMEGI BAFORAMO YA DITHERIŠANO TŠA DIKAONAFATŠO 
LE 
KAKARETŠO LE BOIKEMIŠETŠO BJA TUMELELANO 
Baamegi ba tsena Tumelelanong ye ya Dikaonafatšo ka nako ya histori ya naga ya rena mola tlhohlo ya go laola tshepetšo ya phetogo ka mo gare ga Merero ya Selegae e le mo matsogong a rena. 
MORERO WA KGOPELO 
KALATŠO 
MATSENO 
DITENG 
THAROLLO YA DIKGANETŠANO 
KGORO YA MERERO YA LEGAE 
DITEKO TŠA BOKGONI 
TLHAHLO LE TLHABOLLO 
DIPEAKANYO TŠA BAŠOMI BAO BA SA TLILEGO GO BEWA MOŠOMONG 
YE E TSENETŠWEGO KE LE MAGARENG GA: 
DIKGANETŠO TŠA PEOMOŠOMONG 
TUMELELANO YA DIKAONAFATŠO 
DITLHALOŠO 
TAOLO YA TIRO 
LETŠATŠIKGWEDI LA GO THOMA LE SEBAKA SA TUMELELANO YE 
Molaotheo o bea maikarabelo go Mmušo go hlompha, tšwetšapele le go phethagatša ditokelo ka moka bjalo ka ge di šireleditšwe ka mo go Molao wa Ditokelo. 
Ke nako ya ge dihlopha di lebane le ditlhohlo tše pedi tša go aga le go fetoša DHA ya bjale go ba Kgoro e mpsha ya Merero ya Selegae go kaonafatša bogolo, 
tlhahlo le tlhabollo ya bokgoni, boleng le go boloka mešomo ya bašomi ba DHA, seo se lego bohlokwa go phetogo yeo e tla go atlega ya DHA . 
Ba tšwela pele go dumela gore Molaotheo o šireletša ditokelo tša batho ka moka ka mo go Repabliki le go tiišetša mekgwa ya maitshwaro ya temokrasi ya botho ya tlotlego, tekatekano le tokologo. 
botebo, lenaneokgoparara, kgonagatšo, bokgoni le boleng bja kabo ya tirelo go ya le ka mešomo yeo e dirilwego ke DHA, mola e le gore e oketša thwalo le go kaonafatša tiro ya mošomo, 
Baamegi ba dumela gore ba abelana boikgafo bjo bo swanago go kgahlego yeo e lego ka bophara ya go šomela dinyakwa tša tlhabollo tša naga le Setšhaba sa Afrika Borwa. 
DITLHALOŠO 
dikgopolo tša motheo le ditshepedišo tša taolo ya tshepetšo ya phetošo go aga Kgoro ya Merero ya Selegae e Mpsha. 
Go kitimiša kabo ya ditirelo go ya ka dikgopolo tša motheo tša taolo ya mmušo tšeo di thekgilwego ka gare ga Molaotheo le ka go Pholisi ya Batho Pele. 
Molaotheo o ra gore Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa Molao No. 108 wa 1996, ka ge o fetotšwe. 
Bokgoni go ra gore motswako wa tsebo, bokgoni, boitshwaro le bokgoni bja tlhago tšeo motho a ka di šomišago mo mošomong, tšeo di bontšhago go kgona ga motho go ka fihlelela dinyakwa tša poso yeo e itšego. 
Diposo tša legoro la A ke diposo tša maemo a 9 go fihla go a 12 ka mo go sebopego se se mpsha. 
Mošomi go ra gore motho ofe goba ofe ka ntle le rakontraka yoo a ikemego yo : 
Ka lebaka leo dihlopha di ngwadiša boikgafo bjo bo itšeng bja bona go kabo yeo e nago le mohola ya ditirelo tša mmušo ka mo go DHA, 
DG e emetše molaodipharephare wa DHA goba moromelwa wa gagwe. 
Ka tlaleletšo, dihlopha di ngwadiša boikgafo bja tšona go hlola setšo sa tirelo ya mmušo yeo e botegago ka mo go DHA yeo e ikgafilego go taolo ya mmušo yeo e nago le maitshwaro, 
Mongmošomo go ra gore DHA. 
kobamelo go tshepedišo ya molao le tsela ya boitshwaro le go tšwetšapele mekgwa yeo e kgontšhago go boloka le go thibela bomenetša le taolompe. 
Diposo tša legoro la B ke diposo tša maemo a 8 le ka fase ka mo go sebopego se se mpsha, eupša ga di akaretše diposo tšeo di welago ka go legoro la A. 
Dihlopha go tumelelano ya dikaonafatšo ka gona di tiišetša le go ikgafa gore di tla hlomphana ka mantšu le ka ditiro, le go dula ka moya le lengwalo la tumelelano ye yeo e tla go laola dinepo, 
GPSSBC e ra gore Khansele ya Ditherišano tša Kakaretšo tša Tirelo ya Mmušo. 
go bona gore ditirelo tšeo di hlokegago di abelwa ditšhaba le bašomiši go ya ka mešomo yeo e dirwago ke DHA, le taolo ya mmušo yeo e kgontšhago le tšhomišo ya godimo ya didirišwa. 
DHA e emetše Kgoro ya Merero ya Legae. 
e lego gore ka mokgwa ofe goba ofe o thuša ka go sepetša goba go laola kgwebo ya DHA; 
a šomelago mmušo le gona a amogela goba a na le maswanedi a go amogela moputso ofe goba ofe le; 
LRA e emetše Molao wa Dikamano tša Bašomi No. 66 wa 1995, ka ge o fetotšwe. 
HR e emetše bolaodi bogolo bja tša bašomi bja DHA. 
Mošomi yo a sa bewa mošomong goba mošomi yo a swanetšego go bewa mošomong ke mošomi yo a se sego a bewa mo go sebopego se se mpsha sa mokgatlo. 
ka mo go sebopego sa kgale sa kgoro go ya go sebopego se sengwe ka mo go sebopego se se mpsha sa kgoro. 
PSA e emetše Public Service Association, mokgatlo wa bašomi wo o ingwadišitšego . 
NEHAWU e emetše National Education Health and Allied Workers Union, mokgatlo wa go emela bašomi wo o ingwadišitšego. 
Tumelelano ya Dikaonafatšo goba tumelelano e ra tumelelano ye ya mohlakanelwa. 
Tšhutišetšo mošomong go ra gore tshepetšo ya go bea bašomi go tloga go poso e tee 
KAKARETŠO LE BOIKEMIŠETŠO BJA TUMELELANO 
TCF e emetše Foramo ya Ditherišano tša Dikaonafatšo. 
Peomošomong go ra gore go bea mo go sebopego se se mpsha mošomi yo a lego gona ga bjale go poso. 
Se se ra gore e swanetše go ba le bokgoni bja go ka aba ditirelo tše gabotse le ka bokgoni, 
karolo 195 (1) ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa. 
Mohlala, ka go fana ka ngwadišo ya matswalo le mangwalo a boitsebišo, kgoro e dumelela batho go ba le phihlelelo go ditirelo tša motheo tša mmušo. 
Ka dinepo tše ka moka ka mogopolong, mmušo o beeleditše didirišwa tše dintši ka mo go phetogo ye e feletšego ya DHA 
go kaonafatša ditshepetšo tša go sepediša kgoro; 
DHA e fana ka mehutahuta e mentši ya ditirelo go ralala le naga. 
ka go thekga Leano la Ekonomi leo le Potlakišitšwego e bile le Hlakanetšwela Afrika Borwa (ASGI-SA) le Leano leo le Kopanetšwego ka ga Khwetšo ya Bokgoni bjo bo Tlago Pele (JIPSA). 
Go hlokega ga bokgoni go bonwe bjalo ka lepheko le legolo go ka oketša tšweletšo le kgolo ya ekonomi. 
Mmušo wa Afrika Borwa o ikgafile go maatlafatša batho ba wona go tloga ka letšatši la bona la mathomo go fihla go matšatši a bona a mafelelo ka ditokumente tša nnete, 
Tshepetšo ya dikaonafatšo e tla leka go fihlelela se ka, magareng ga tše dingwe: 
Ka moka ga yona, DHA e raloka karolo e bohlokwa ka go fana ka phihlelelo go ditirelo tša mmušo le go thekga kgolo ya ekonomi ka mo gare ga naga ye. 
le ka go thekga kgolo/go gola le tlhabollo ka go dumelela batho bao ba nago le bokgoni, baeti le babeeletši go thuša go ekonomi ya rena. 
yeo e hlokago bomenetša e bile di beakantšwego gabotse go bašomiši ka moka ba yona go ya le ka maitshwaro le dikgopolo tša motheo tšeo di beilwego ka mo go 
go beakanya bokaone dibopego tša yona go mešomo ya yona; 
E fana gape ka ditokumente tšeo di hlokegago go baeti bao ba nyakago go dira kgwebo ka mo nageng ye gape e nolofatša phalalelo ya batho bao ba nago le bokgoni bjo bo hlokegago ka mo nageng. 
go Aga Kgoro e Mpsha ya Merero ya Legae gore o kgone go dira bonnete bja gore Kgoro e abelana ka ditirelo tšeo di kgonago go šomiša ke setšhaba, 
go dira bonnete bja gore batho bao ba nago le bokgoni bja maleba goba bao ba tshephišago gore ba ka hwetša bokgoni bja maleba le gore bokgoni bo išwe maemong a maleba . 
tlhahlo, tlhabollo le matlafatšo ya bašomi; le 
go ya go diposo tšeo di lego ka go sebopego se se mpsha gore e kgone go fihlelela dinepo tša tshepetšo ya Dikaonafatšo bjalo ka ge e hwetšwa ka gare ga tumelelano ye. 
go dira bonnete bja gore batho bao ba nago le bokgoni bja maleba goba bao ba tshephišago gore ba ka hwetša bokgoni bja maleba le bokgoni bjo bo tla go hlabollwa 
mo bo sego gona/hlokegago mo sebakeng seo se tla go bewa ke DHA ka therišano le mošomi le/ goba mokgatlo wa gagwe wa go emela bašomi. 
go dira bonnete bja gore ga go na motho yo a thwetšego ke DHA yo a tlogo fokotšwa mošomong ka lebaka la tshepetšo ya dikaonafatšo. 
Boikemišetšo bja Tumelelano ye ya Dikaonafatšo ke go fihlelela/phetha magareng ga tše dingwe, 
tshepetšo ya tšhuthišo ya bašomi bao ba thwetšwego mo maemong a 12 le ka fase ga moo go tloga go diposo tšeo di lego ka go sebopego sa kgale 
Go šoma gabotse le bokgoni bja bašomi ba DHA go tla kaonafatšwa ka, magareng ga tše dingwe: 
go kaonafatša le go hlabolla boleng bja bašomi ka moka ba yona, go akaretša kudu kudu bašomi bao ba lego maemong a bolaodi. 
go kaonafatša lenaneokgoparara la kgoro; 
MOllWANE WA TIRIŠO. 
go oketša bašomi gabotsana/gannyane gannyane go fana ka tirelo ya mmušo yeo e nago le bokgoni le mohola; le 
mekgwa, tshepetšo le tshepedišo tšeo di laolago ditlamorago tša tshepetšo ya Dikaonafatšo go bašomi, go akaretša tlhahlo le mananeo a tlhabollo le polokego ya mošomo le ditiišetšo tša tšhireletšo ya letseno . 
ba obamela melawana, ditlhahli le ditshepedišo tšeo di hwetšwago ka gare ga Tumelelano ye. 
le gona ba tla tlogela go dira bjalo moo e lego gore go a širogega ka mabaka. 
ba dire ba lebeletše dikgahlego tše di kaone tša DHA, bašomi ba yona le ditlemo tša yona tša kabo ya tirelo. 
mekgatlo ya go emela bašomi yeo e lego karolo ya Tumelelano ye le bašomi ka moka bao ba welago ka fase ga mollwane wo o ingwadišitšego wa 
TSELA YA BOITSHWARO 
ba bontšhe maikemišetšo a bona, boikgafo go le tlhohleletšo ya go aga DHA e mpsha. 
Tumelelano ye e tlema : 
ba fane ka tsebišo yeo e lekaneng gore dihlopha di ka se kgone go ba gona kopanong goba go fihlelela letšatšikgwedi la go tswalela, 
go ya ka Karolo 16 ya LRA, ba se ke ba utolla tshedimošo yeo e lego sephiri. 
mongmošomo; 
Tumelelano ye e šoma go bašomi bao ba thwetšwego ke DHA ka mo go maemo a 12 le a ka fase. 
Dihlopha di swanetše go obamela maemo a boitshwaro ao a latelago ka dinako ka moka 
tša tshepetšo ya dikaonafatšo le peomošomong. 
gape e le bao ba thwetšwego ka mo go DHA go maemo a 12 le a ka fase. 
GPSSBC bao ba thwetšwego ka mo go DHA mo maemong a 12 le a ka fase. 
ba sepetše dilo ka mokgwa wo o hlomphegago le ka botho magareng ga bašomišani. 
Go fihla ga bjale, DHA, mekgatlo ya go emela bašomi yeo e lego karolo go tumelelano ye, maloko a bona le bašomi ba DHA ba swanetše, ka tlaleletšo go ditlemo tša semolao tša bona tša tlwaelo: 
ba phatlalatše tshedimošo ka moka yeo e ithekgilego ka dinnete e sego dikakanyo. 
go ya ka karolo 23 (1)(d) ya LRA, bašomi ka moka ba bangwe ba mongmošomo bao e sego maloko a mokgatlo wa go emela bašomi wo e lego karolo ya Tumelelano ye 
ba katane le go fihlelela tumelelano moo diphetho di nyakegago. 
Go bea pele le go laola tšhuthišetšo ya bašomi bao ba lego gona ga bjale ka mokgwa o mobotse le ka mo go kgonegago. 
Mošomi a ka se bewe go maemo a ka fase go feta ao mošomi o bjalo a lego go wona ga bjale. 
go dira bonnete bja gore kabo ya ditirelo ga e šitišwe e bile e ke ye e beakantšwego mo nakong ya dikaonafatšo le tšhuthišetšo mošomong le go dira gore ba tlwaele dibopego tše di mpsha tša kgoro. 
Go išwa lefelong le lengwe ka mošomogo tla dirwa go ya le ka dipholisi le ditshepetšo tšeo di lego gona ga bjale tša go išwa lefelong le lengwe ka mošomo ka mo go Tirelo ya Mmušo. 
go nolofatša tšhomišo ye botse ya bašomi le go godiša tlhabollo ya bokgoni bja bona. 
Go boledišana le bašomi ka mehla go fokotša letšhogo le pelaelo le go hlohleletša ka kakaretšo botšeakarolo bjo bo nago le mohola ka mo go tshepetšo. 
DIKGOPOLO TŠA MOTHEO TŠA TŠHUTHIŠETŠO MOŠOMONG LE DINEPO 
go fana ka tshepetšo e botse e bile e bonala e le yeo e fokotšago dikleime le dikgakgano le go fana ka tiišetšo go bašomi ka pele ka mo go kgonegago. 
Tshepetšo ya dikaonafatšo le tšhutišetšo mošomong e tla hlahla ke, magareng ga tše dingwe, dinepo le dikgopolo tša motheo tše di latelago . 
Go fana ka tshepetšo yeo e lego gore DHA e tla ba le kgetho ya go bea mošomi mo gongwe le mo gongwe ka mo go 
go dira gabotse, ka tsela ye e swanago ka mehla le ka mo go kwagalago. 
magareng ga tše dingwe, ka go ka akaretša mabaka a mangwe ge go kopanywa/išwa bašomi ka go mafelo a mangwe mo ba ka swarago bokgoni goba ba ka hwetšago bokgoni mo sebakeng seo se kwagalago. 
Go fa boleng kgopolo ya motheo ya go tšwetšapele tšhomišano ka mo go DHA le go abelana tsebo ka go, 
Kgoro ka therišano le mošomi o bjalo goba mokgatlo wa go emela bašomi wa gagwe go ya le ka dinyakwa tša tshepedišo ya DHA . 
Go fa khuetšo go tlhabollo ya bokgoni ka mo go DHA le dinepo tša tekatekano ya thwalo mošomong le maano, le go di bea ka tatelano moo di hlokegago gona. 
ba utolle pele thulano ya dikgahlego ka moka tšeo di ka bago gona le go intšha/go ipeela ka thoko moo e lego gore go ka ba le goba go ka bonala go ena le thulano ya dikgahlego. 
Tšhuthišetšo mošomong e tla dirwa go ya tshedimošo ya bokgoni bja mošomi le ka kakanyo ya maleba ya kgopolo ya go swana mo go batamelanego. 
Bašomi ka moka ba diposo tša maemo a 12 go fihla go 9 ka mo go sebopego sa kgale ba swanetše go tsenela teko tša 
Mo e lego gore diposo ga se tše dintši tšeo e lego gore di gona ka mo go sebopego se se mpsha bjalo ka ge go fapana le sebopego sa kgale, 
Ge re lebeletše badiradikgopelo tša diposo dife goba dife tšeo di sego tša tlatšwa goba diposo tše di mpsha go ya ka Diposo tša Legoro la A, 
Go dira bonnete bja gore kabo ya tirelo e ya kaonafatšwa. 
TŠHUTHIŠETŠO MOŠOMONG YA DIPOSO TŠA LEGORO LA A 
Go dira bonnete bja gore didirišwa tše di lekanego di a fiwa gore phethagatšo ya Tumelelano ye e tle e nolofatšwe gabotse. 
Go phethagatša kgopolo ya motheo yeo e rego bašomi bao ba lego go maemo a motšwa o swere le a tšhuthišetšo ya nakwana ya mošomo 
ke tlhokego gore modirakgopelo a tsenele teko ya bokgoni ka setho seo se tsebegago e bile se dumelelgilego gape modira kgopelo o tla nyakega gore a tle ditekong tša poledišano. 
Ge diteng tša mošomo wa poso di fetošitšwe kudu, mohl. 
Dipoelo tša teko ya bokgoni di tla šomišwa bjalo ka thulusi ya go hlabolla tlhahlo le dinyakwa tša tlhabollo tša mošomi. 
bokgoni ka setho seo se tsebegago e bile se dumeletšwe/dumelegilego gape ba ka nyakega gore ba tle ditekong tša poledišano. 
DITEKO TŠA BOKGONI 
Mošomi yo a swerego poso ga bjale yeo e fetotšwego e bile a se a fihlelela dinyakwa tša poso e mpsha o tla bewa go poso yeo e lego go maemo ao a swanago ka mo go Kgoro. 
teko ya bokgoni ga mmogo le tsela ya tshepedišo yeo e tla go bewa ke DHA ka therišano le mekgatlo ya go emela bašomi e tla šomišwa bjalo ka tsela ya tlhlaolo go phethagatša peomošomong. 
Mo e lego gore tiro ya teko ya mošomo e beile maemo a poso ka tsela ye e fapanego, dipholisi le ditshepetšo tšeo di lego gona ga bjale ka mo go Tirelo ya Mmušo di tla šomišwa. 
ga ba na le tokelo yeo e nago le maatla a go thwalwa sa ruri go diposo tšeo ka mo go sebopego se se mpsha . 
Tšhuthišetšo mošomong ya bašomi ka moka go tloga go sebopego sa kgale go ya go sebopego se se mpsha e tla tiišetšwa ka go ngwala ke DHA. 
50 goba go feta moo, poso e tla tšewa bjalo ka ge ele ya poso e mpsha le dikgopolo tša motheo tšeo di hlokegago go diposo tše dimpsha di tla šomišwa. 
DHA e tla tsenela ditherišano le mekgatlo ya go emela bašomi ka mo go TCF moo e lego gore tsela ye go boletšwego ka yona e fetola dipeelano tša tiro ya mošomo ya bašomi . 
Thušo ya bašomi bao ba sa tlilego go bewa 
DIPEAKANYO TŠA BAŠOMI BAO BA SA TLILEGO GO BEWA 
Ge ele gore go gana ga motho o bjalo ga se mo go kwagalago, ka morago ga moo DHA e ka hlagiša ditharollo tša maleba tšeo e nago le tšona ka nako yeo. 
(a) dira bonnete bja gore diphetho tšeo di tletšego ka tsebo di ka tšewa go ya le ka dikgetho tšeo di ka kgonegago tša peomošomong ya bašomi ka go ba fa bokgoni gape/ka boswa; le 
Go ya ka diposo tša legoro la B, ditlhagišo tša temana 6 ka mo godimo le tla šomišwa ka tlhokomelo ge go dirwa diteko tša bokgoni, tšeo e lego gore ga se tša maleba. 
Kgoro go ya le ka dinyakwa tša tshepedišo ka morago ga ditherišano le mošomi ka bo yena le/goba mokgatlo wa go emela bašomi wa gagwe . 
TŠHUTHIŠETŠO MOŠOMONG YA DIPOSO TŠA LEGORO LA B 
DHA e tla ba le kgetho ya go ka bea mošomi mo gongwe le mo gongwe ka mo go 
(b) fana ka tlhathollo le thušo go bašomi bao ba sa tlilego go bewa. 
Thušo le diteko ka poledišano di swanetše go thongwa/dirwa go lebeletšwe bašomi bao ba sa tlilego go bewa ka maikemišetšo a go: 
PHANELE YA PEOMOŠOMONG 
Maatla le mešomo ya Phanele 
Mokgatlo wa go emela bašomi o mongwe le o mongwe wo o lego setho/karolo go Tumelelano ye o tla bea balebeledi ba ba bedi go phanele. 
Maatla le mešomo ya Phanele e ka tsela ye e latelago: 
Go dira dinyakišišo, le go iša pego go DG goba moromelwa yo a dumeletšwego ka ga ditaba dife goba dife tše dingwe tšeo e lego tša maleba go tshepetšo ya tšhuthišo mošomong. 
DG e tla bea bašomi ba ba hlano ba DHA, o tee wa bona e tla ba Modulasetulo wa Phanele ya Peomošomong. 
Balebeledi 
Go lebelela/gopola le go tšea sephetho ka ga ditaba tšeo di amago tšhuthišo ya bašomi go tloga go sebopego sa kgale go ya go se se mpsha . 
Phanele ya Peomošomong e tla hlongwa go hlokomela phethagatšo ya tshepetšo ya tšhuthišetšo mošomong. 
Dikopano le Ditshepetšo tša Phanele 
Tlhamo ya phanele 
Go fetiša diphetho ka moka tša tšhuthišo ya mošomo tšeo di tšerwego ke Phanele goba DG goba moromelwa wa maleba yo a dumeletšwego go bašomi bao ba amegilego. 
Ka tlaleletšo TCF e tla šišinya motlatša modulasetulo . 
DHA e tla dira bonnete bja gore go ba le poledišano yeo e tšwelago pele go bašomi bao ba sa tlilego go bewa mabapii le ditiragalo ka go tshepetšo ya tšhuthišetšo mošomong . 
Go mema motho ofe goba ofe go tla dikopanong tša Phanele goba ge go se bjalo e thuše Phanele ka go dira/lokolla ditlemo tša yona, ditshenyegelo ka gona, ge go le maleba/kgonega, di tla tšewa ke DHA. 
Go hlokomela le go dira bonnete bja gore go na le tirišo ye botse gape ele yeo e sa fetogego ya tshepetšo ya tšhuthišo mošomong bjalo ka ge e akantšwe ke Tumelelano ye. 
Dikholofelo, dipelaelo goba ditaba dife goba dife tšeo di amago bašomi bao ba sa tlilego go bewa di swanetše go laolwa ka poledišano yeo e botegago, ya ka mehla gape e le yeo e lego molaleng. 
Go dira bonnete bja gore tshepetšo ya tšhuthišo mošomong e ya phethwa/fetšwa le go saenelwa). 
e sego ka morago ga matšatši a mabedi a mošomo pele ga letšatšikgwedi leo le šišintšwego la kopano. 
Tsebišo ya dikopano tša Phanele 
Modulasetulo wa Phanele o swanetše go dira bonnete bja gore metsotso, 
Metsotso ya dikopano tša Phanele 
dikhophi tša dipego ka moka le datha ya maleba yeo Phanele e tshephilego yona go ka fihlelela diphetho tša yona le phatlalatšo ya diphetho tša yona gore di lotiwa ka tshwanelo . 
11.7.2.1 ditshepetšo le diphetho tša phanele, go akaretša maina ka moka ao bao ba bego ba le gona kopanong, a ngwalwa fase; le 
le go batho ba bangwe le ba bangwe bao ba nyakegago goba ba nago le maswanedi a go tla kopanong, 
Modulasetulo wa Phanele o swanetše go dira bonnete bja gore : 
Dinyakwa tša khoramo go Phanele ke 50 go hlakantšha le o tee wa maloko a Phanele. 
Ka ntle le ge e le gore go kwanwe ka mokgwa o mongwe, ditsebišo tša kopano ye nngwe le ye nngwe, tšeo di swanetšego go akaretša dintlha tša lefelo, nako, letšastšikgwedi, lenaneothero, 
le tshedimošo goba ditokumente dife goba dife tšeo di thekgago tša maleba di swanetše go fetišetšwa go leloko le lengwe le le lengwe la Phanele 
Phanele e tla kopana ge go kwanwe gore go be bjalo, le gona ka dinako tše dingwe tšeo Modulasetulo a bonago/naganago go hlokega gore go be le kopano. 
Modulasetulo wa Phanele o tla fiwa maikarabelo a go rulaganya dikopano tša Phanele. 
11.8.1.2 Go dira ka mokgwa wo go bontšhago dikgahlego tše dikaone tša DHA le bašomi ba yona. 
Maloko a Phanele a swanetše go : 
11.8.1.1 Dira mešomo ya ge o le leloko la Phanele ka maikemišetšo a botshephegi, potego le ka tlhokomelo ye e kgotsofatšago. 
11.8.1.4 Go šireletša tshedimošo ya sephiri yeo a swanetšego go e uta mo go yena bjalo ka leloko la Phanele. 
11.7.2.2 metsotso ya dikopano tša Phanele e phatlalatšwa go maloko ka moka mo matšatšing a mahlano a mošomo ka morago ga kopano ye nngwe le ye nngwe ya Phanele, 
Maitshwaro a maloko a Phanele le balebeledi 
11.8.1.3 Ba itshware ka mokgwa wo e lego gore go sepelelana le dinyakwa tša melao ya go fapana, molao wa tlwaelo le dinyakwa tše dingwe tšeo di laolago tsela ya bašomi ba mmušo. 
Modulasetulo a ka bea mongwaledi/mongwadi wa metsotso. 
ka ntle le ge ele gore Phanele e dumelelana ka tsela/mokgwa o mongwe. 
Ga go na leloko la Phanele leo le ka šomišago maemo a mošomong, ditokelo tšeo ba bangwe ba se nago le tšona goba tshedimošo ya sephiri yeo o e hweditšego bjalo ka leloko, 
leloko la kgauswi la lapa, mogwera goba mošomimmogo ka kgwebo yeo ba ka bago le yona ka go taba efe goba efe yeo e tswalago le mošomi yoo a sekasekwago ke Phanele 
11.8.3.1 Go utulla kgahlego ya gagwe goba ya praebete efe goba efe yeo e lego thwii goba e sego thwii yeo e lego gore leloko goba molebeledi goba mogatša wa gagwe, molekani, 
11.9.1.5 A be gona go kopano ye nngwe le ye nngwe ya Phanele, ka ntle le ge leloko le nyakwa/kgopelwa gore le itokolle goba le ntšhwe ka kopanong, 
goba o a khutšišwa ka lebaka la bolwetši, kgobalo goba ka lebaka la maemo a nnete a mangwe ao a bego a se a emelwa. 
11.8.2.1 Ba swanetše go šireletša tshedimošo ya sephiri yeo a swanetšego go e uta mo go yena bjalo ka molebeledi goba Phanele le dikopano tša yona. 
Maloko a Phanele le balebeledi ba swanetše go: 
go ikhola goba go hola motho ofe goba ofe yo mongwe ka tsela yeo e sego ya maleba. 
goba a ka bonwago gore o na le kgahlego, ka ntle le ge e le gore Phanele e tšea sephetho sa gore kgahlego ya leloko goba molebeledi ga e bohlokwa goba ga se ya maleba . 
11.8.2.2 A ka se tšeyekarolo ka go goba go ferekanya/šitiša dikopano le ditshepetšo tša phanele. 
11.8.3.2 Go ikgogela morago go ditshepedišo tša Phanele mo morerong wo o seksekwago woo go wona leloko goba molebeledi a nago 
goba mošomi yo a dirilego tigelo ya tšhuthišetšo mošomong. 
DIKGANETŠO TŠA PEOMOŠOMONG 
Balebeledi ba Phanele : 
Kganetšo e swanetše go dirwa mo matšatšing a mahlano a mošomo ka morago ga ge mošomi yoo a sa kgotsofalego 
Tlhahlo ka ga tlhokomelo ya badiriši go bašomi ka moka bao ba lego maemong a 8 le a ka fase le tlhahlo ya tlhabollo ya bohlokomedi bja bahlokomedi ka mo go maemo a. 
Kganetšo e swanetše go ngwalwa le go ba le dintlha tšeo di lekanego go kgontšha Phanele go ka tšea sephetho seo se kwagalago. 
TAOLO YA TIRO 
Lenaneo la tlhahlo le tlhabollo le tla akaretša, magareng ga tše dingwe : 
a se no hwetša tsebišo yeo e ngwadilwego go tšwa go DHA ya sephetho sa peomošomong sa mabapi le mošomi yoo. 
Go dira Kganetšo ya Peomošomong 
Mošomi goba mokgatlo wa go emela bašomi, wo o šomago sebakeng sa maloko a bona, 
KALATŠO 
Ge go dirwa dipeomošomong tše bohlokwa kudu, dikwalakwatšo tša ka gare le tša ka ntle di ka bewa ka kgetho ya DHA 
Dihlopha di tla rerišana ka kgopolo ya go hlabolla lenaneo leo le feletšego la tlhahlo le tlhabollo go hlabolla go kgona mošomo, bokgoni le tsebo ya bašomi ba DHA. 
Tlhahlo ya tlhabollo ya bolaodi bja balaodi bao ba lego maemong a 9 go fihla go a 12, yeo e tla go beakanywa ke DHA. 
TLHAHLO LE TLHABOLLO 
goba karolo efe goba efe ya tshepetšo ka kakaretšol, a ka iša kganetšo go Phanele go ya ka ditshepedišo tšeo di beilwego ka mo fase. 
moo e lego gore dinyakwa tša bokgoni bja poso ga bo sepelelane le bokgoni bja bašomi bao ba šuthišitšwego. 
Ga go na diposo tšeo di tlago kwalakwatšwa go fihlela tshepetšo ya go nyalelanya le peomošomong e phethwa. 
wo o lego karolo go Tumelelano ye wo o sa kgotsofalego ka ga sephetho sefe goba sefe seo se lego mabapi le peomošomong ya mošomi, 
TCF e tla fiwa maikarabelo a go šoma ka ditaba ka moka tša kgokaganyo tšeo di lego mabapi le tumelelano ye. 
KGOKAGANYO 
Baamegi batla rerišana ka kgopolo ya go hlagiša pholisi le tshepetšo tša go kwešišega go laola tiro ya mošomo ya bašomi ba DHA bao ba thwetšwego mo go sebopego se se mpsha. 
LETŠATŠIKGWEDI LA GO THOMA LE SEBAKA SA TUMELELANO YE 
Pholisi e swanetše go sepelelana le tlhako ya taolo ya go dira mošomo ya Tirelo ya Mmušo. 
baamegi ba dumelelana go lebiša ngangišano ye bjalo go bolamodi bja praebete. 
Go NEHAWU 
THAROLLO YA DIKGANETŠANO 
Ge kganetšo e se ya rarollwa ka mo go kgotsofatšago, mošomi goba mokgatlo wa go emela bašomi wo o amegago go Tumelelano ye, o ka iša kganetšano ka ga tlhathollo goba tirišo ya Tumelelano ye go GPSSBC. 
Tumelelano ye e tla thoma ka letšatšikgwedi la tshaeno e bile e tla fela ka letšatšikgwedi leo le tla go bewa ke dihlopha tše di rerišanago. 
Baamegi ba tla tla kgetha Phanele ya baahlodi mabapi le se. 
E dumeletšwe ka tshwanelo 
Go PSA 
Go DHA 
E dumeletšwe ka tshwanelo 
E dumeletšwe ka tshwanelo 
Ge kganetšano e ama ditaba tša tšhuthišo mošomong, mošomi goba mokgatlo wa go emela bašomi wo e lego karolo go Tumelelano ye 
E saennwe le go fiwa letšatšikgwedi mo ka la letšatšikgwedi la . 
Ge ngangišano e amana le peomošomong ya mošomi, le gona ngangišano ye bjalo ga e wele ka fase ga tokelo ya boahlodi bja tiro yeo e sego ya loka ya mošomong, 
o swanetše gore o iše pele kganetšo go ya ka ditshepedišo tšeo di beilwego ka mo go temana ya 10. 
﻿E mpha lebaka la gore ke dule ke emetše letšatši leo le latelago go modudi yo a tlwaelegilego wa mo mmileng, A bolela bjalo. 
Thomas e be e no ba motho yo a bego a ena le kgahlego ya go tsenya letsogo go kgopolo ya go ba le setšhaba seo se lokilego moo batho, 
a go bona gore mmušo o raloka karolo ya wona ya go dira bonnete bja gore temokrasi e ya oketšwa le go bona gore e dula e le gona. 
O dumela gore Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba ke ye nngwe ya ditheo tšeo di nago le maikarabelo a magolo 
Metse ya magae yeo re e šomelago e re bona bjalo ka baphološi ba bona ka kabo ya ditirelo. 
Hlohleletša 
Thomas o sa na le mafolofolo ka morago ga mengwaga e 11 
Gabotse, ke ka lebaka la go se be le tekatekano ga dilo tše dingwe ga mmušo wo o fetilego wa kgethologanyo wo o mo hlohleleditšego go hlokomedišiša mošomo ka mo lehlakoreng la molao. 
Mengwaga e lesometee go tloga mola a thwalwago gore a etepele Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba (OPP) go la Kapa Bohlabela, Adv. 
Ke ba le mafolofolo ge ke kgonne go fetoša go itlhoboga ga go šošobana ga sefahlego le tlalelo go ya go nywanyo ya kholofelo. 
Ka mafolofolo a gagwe Mmoleledi yo didredloko, ba a šomile go fetiša ka mo go bego go lebeletšwe go fa thušo go bao ba e nyakago. 
Nomsa Thomas o sa dutše a hlohleletšegile go dira bonnyane bjo bo tla go fetola maphelo a metse gore a be kaone. 
Go tloga ka mengwaga ya ge e sa le yo monnyane kudu, Adv. 
ntle le go lebelela mmala wa bona goba tumelo ba tla go dula ka tokologo, ka menyetla ya go lekana ka go tikologo yeo e bolokegilego. 
o ipshina ka go bala le go gopola ka tša lefase. 
Thomas go boima go yena go hwetša nako ya go no dula a sa dire selo, le ge go le bjalo, ge a hwetša nako ya go iketla, 
O na le kgahlego e ntši ka go ditaba tša phetogo mo kgauswi le motse wa gabo e bile o bapetše karolo e bohlokwa ka go tlhomo ya sehlopha sa thekgo sa HIV/AIDS, Vukume. 
Ka ge a phela a šoma, Adv. 
Mola e le gore Adv. 
Tše dingwe tša ditlošabodutu tša gagwe ke go bapala sekwaše, thenisi, tšhese, rugby le morwa wa gagwe le go ya lefelo la boitšhidullo, a hlokometše kudu mo go boitšhidullo bja go fapana bja tatelano. 
o ka bjako/pele go laetša gore kantoro e swanetše gore e, le ge go le bjalo, se ke ya kgetholla gape e be ye itaolago. 
ka go phethagatša seo e se bolelago ka go dira gore temokrasi e bonagale mo go baagi bao ba tlwaelegilego, a bolela bjalo. 
Thomas o mo mogopolong wa gore karolo ya leanolegolo la Kantoro ye la go aga kgokagano yeo e šomago le ditho tše dingwe tša mmušo e bohlokwa, 
OPP e swanetše go ba ye nngwe ya tše di tlišago phetogo ka mo go taolo ya mmušo yeo e tlago tliša khuetšo e botse 
﻿bjo bo re nyakago gore re šireletšege ka tšhelete, kantoro ya ka e tšwelapele go šogana le dingongorego tša go fegwa ga ditšhelete tša phenšene ya botšofadi. 
Molaetša go tšwa go Mošireletši wa Setšhaba 
Phuhlamo ga bjale ke lentšu le le mpsha leo go bolelwago ka lona e bile ka tsela e tee goba ye nngwe re a amega ka moka ga rena ke tiragalo ye. 
Ge re ntše re tšwelapele go kwa boima bjo bja masetlapelo a ekonomi, 
e thwale sehlopha tšhomo seo se tla go dira dinyakišišo ka ga ditaba tša go fegwa ga ditšhelete tša thušo, 
Ga bjale ke nnete yeo e tsebegago kudu gore naga ya rena, go swana le tše dingwe go ralala le lefase, e semmušo ka gare ga phuhlamo ya ekonomi. 
Go tšwelapele ke ile ka digela gore Eitšensi ya Tšhireletšo ya Leago ya Afrika Borwa, go la Limpopo, 
yoo tšhelete ya gagwe ya botšofadi e ilego ya fegwa sebaka sa mengwaga e meraro ka mabarebare a gore o hlakanetše nomoro ya boitšhupo le motho o mongwe go la Profense ya Foreistata. 
Phethagatšo ya ditigelo tše e tla lebelelwa ka leihlo la ntšhotšho. 
ka lebaka la mabarebare a go hlakanela dinomoro tša boitšhupo ka ge go bonala o ka re ke bothata bjo bo ipoeletšago. 
Mola e le gore mmušo o bile le tšwelopele mabapi le kabo ya dintlo tša theko ya fase go bahloki mo mengwageng ye e fetileng, go sa na le ditlhohlo ka lehlakoreng lona leo. 
Ye nngwe ya mathata a bjalo a go fegwa ga tšhelete ya thušo ya botšofadi ke ya motšofadi wa mengwaga e 86 Vho Mphephu wa Limpopo Profense, 
Baamogedi ba ditšhelete tše tša thušo ke batho ba bagolo, bao ba lego magareng ga dihlopha tšeo di lego kotsing ka mo nageng ya rena e bile gantši ba phela ka gare ga bodiidi. 
Go latela tseno ka gare ya kantoro ya ka, tšhelete ya phenšene ya Vho Mphephu e ile ya bušetšwa morago e bile o hweditše tšhelete ka moka yeo e bego e šaletše morago. 
0800 11 20 40 yeo o ka e šomišago go tsenya dingongorego. 
ka ge ele gore theko ya didirišwa tša go aga e oketšegile mo mengwageng yeo e fetileng. 
Go fihlela nako ye e tlago 
Hle tlišang dingongorego tša lena, kantoro ya ka e ya hwetšagala mo mafelong a go fapana ka mo nageng e bile gape re na le nomoro ya mogala wa go se lefelwe, 
go be le tshwaro le kahlolo go molato wa bohodu. 
Re lebeletše go ba le kamano yeo e šomago le wena go tiiša temokrasi ya molaotheo wa rena. 
SAPS e hlomphe ditefo tša meputso moo e lego gore ditshepišo di dirilwe. 
Kantoro ya ka ga bjale e nyakišišitše ngongorego ya badudi ba Diyuniti tša R le S go la Lebowakgomo, 
kgahlanong le Kgoro ya Mmušo wa Selegae le Mengwako ya Limpopo, ka go palela ke go aga le go fetša mengwako ya RDP ya setšhaba. 
Go bega bosenyi ka nnete go tla tliša dipoelo tša metse yeo e bolokegilego ka ge kantoro ya ka e nyakišišitše ngongorego ka molomatsebe kgahlanong le Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa (SAPS) 
Ka morago ga nyakišišo, ke ile ka digela gore SAPS e lefe molli moputso wa go tlala bjalo ka ge ba tshepišitše le gore ka moso, 
Ditigelo go tšwa kantorong ya ka e bile gore Kgoro e swanetše go aga le go fetša mengwako ya baamogedi ka moka bao dikgopelo tša bona di bego di šetše di dumeletšwe go ya le ka molao. 
Ka tlaleletšo, palo ya ditšhelete tša thušo go tšwa go mmušo tšeo e lego gore ga bjale di a fiwa di swanetše go šomišwa go thuša balli bjalo 
ka go palela ke go hlompha tshepišo ya bona ya go lefa moputso wa R75 000 ka morago ga gore a fane ka tshedimošo yeo e ilego ya dira gore 
﻿Tlhahlo ya Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša Botho ka ga tšhomišo ya Molao 6 
Dintlha tša Boikgokaganyo tša Mohlankedi wa Tshedimošo 5 
MANYUALE WA KHOMIŠENE YA TIRELO YA SETŠHABA LE KANTORO YA KHOMIŠENE YA TIRELO YA SETŠHABA Go ya ka karolo ya 14 ya Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 (Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000) 
Sebopego sa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
Tlhalošo ya dihlogo tša ditaba tšeo ka ga tšona Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e swarago direkoto le magoro a direkoto tšeo di swerwego ka ga hlogo ye nngwe le ye nngwe ya taba 
Phihlelelo ya Direkoto 
Mešomo ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba (PSC) 2 
LENANEOTLHOPO LA DITENG 
PAKA YA DITŠHELETE: 2006/2007 
Peakanyo ya manyuale 
Peakanyo ya go dumelela botšeakarolo bja setšhaba go hlama molaotshepetšo le tiragatšo ya mošomo 
Kutollo ya Boithaopo le direkoto tšeo di dulago di le gona 
Ditokišo tše dingwe tša thekgo 13 
Ditirelo 
Thomo ye e akaretša tshekaseko ya katlego goba go se atlege ga mananeo a mmušo. 
Ditshepedišo tša pego le tokišo 12 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba ke institušene ya setšhaba yeo e ikemetšego e bile e sa tšee lehlakore, yeo e hlamilwego go ya ka Karolo ya 196 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996. 
Mešomo yeo e swanetšego go begwa 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e filwe mošomo e bile e matlafaditšwe go, magareng ga tše dingwe, nyakišiša, okamela le go hlahloba mokgatlo le taolotshepetšo ya Tirelo ya Setšhaba. 
Khwetšagalo ya manyuale 
MEŠOMO YA KHOMIŠENE YA TIRELO YA SETŠHABA 
Ditirelo tšeo di lego gona tša setšhaba le go di fihlelela 10 
Ka fao ditirelo di ka fihlelelwago ka gona 
Ditokišo tšeo di lego gona mabapi le ditiro goba go palelwa ga go diragatša 
Molaotshepetšo wa tshedimošo le molaotlhakwa 
Tshepedišo ya kgopelo 8 
Go golagana le maatla ao a boletšwego pejana, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e gapeletšega go godiša magato a go netefatša tiragatšo ye hlwahlwa 
maemo a godimo a maitshwaro a seporofešenale. 
taolotshepetšo ya setšhaba e swanetše go ba le maikarabelo. 
go hlola taolo ye botse ya methopo ya batho le tiragatšo ya tšweletšopele ya thutelabokgoni. 
ka gare ga le go godiša boitlhompho le mekgwa ye mebotse ya taolotshepetšo ya setšhaba bjalo ka ge go beilwe ka go Molaotheo, go kgabaganya Tirelo ya Setšhaba. 
Karolo 195 e hlagiša mehola le ditheo tšeo di laolago taolotshepetšo ya setšhaba yeo e swanetšego go godišwa ke Khomišene. 
taolotshepetšo ya setšhaba ya thwalo mešomong le tiragatšo ya taolo ya bašomi yeo e beilwego godimo ga bokgoni, go se tšee lehlakore, tekatekano le tebišo ya go lokiša go se lekalekane ga nako yeo e fetilego. 
tšhomopepeneneng. 
tšweletšopele yeo e lebišitšego go taolotshepetšo ya setšhaba. 
tšhomišo ya bokgoni, yeo e bolokago, ya go ba le mohola ya methopo. 
Thomotšhomo ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
Mehola le ditheo tše ke: 
Khomišene e hwetša taolelo ya yona go tšwa go karolo ya 195 le 196 ya Molaotheo, 1996. 
Go ya ka karolo ya 196(4) ya Molaotheo, 1996, mešomo ye megolo le maatla a Khomišene ke: 
dinyakwa tša batho di swanetše go šetšwa, mme setšhaba se swanetše go hlohleletšwa go tšea karolo ka go hlama molaotshepetšo. 
tirelo e swanetše go fiwa ka go se tšee lehlakore, ka kgotsofatšo, le go se šetše lehlakore le tee. 
go nyakišiša, okamela le go hlahloba mokgatlo, taolotshepetšo le mediro ya bašomi ya Tirelo ya Setšhaba, kudu go latela tlhompho le mekgwa yeo e beilwego ka go Karolo ya 195, ga mmogo le mekgwatshepetšo ya Tirelo ya Setšhaba. 
go fa ditaetšo tšeo di lebantšwego mo go netefatšeng 
go godiša boitlhompho le mekgwa ya taolotshepetšo ya setšhaba yeo e beilwego ka go karolo ya 195 ya Molaotheo, 1996 ka gare ga Tirelo ya Setšhaba ka moka. 
go eletša diitho tša mmušo tša bosetšhaba le tša profense mabapi le mešomo ka go Tirelo ya Setšhaba, 
go lekola le go nyakišiša kobamelo ditshepedišong tšeo di amanago ka go Tirelo ya Setšhaba. 
gammogo le 
gore ditshepedišo tša phesonele tšeo di amanago le kalatšo, dophetišetšo, ditlhatlošo le dithako di sepelelana le mehola le ditheo tšeo di laeditšwego ka go Karolo ya 195, 
go akaretša le yeo e amanago le kalatšo, thwalo, go šuthišwa, go rwakwa le mahlakore a mangwe a dikgoba tša mešomo tša bašomi ka go Tirelo ya Setšhaba. 
go nyakišiša dingongorego tša bašomi mme e šišinye tharollo ya maleba ka go Tirelo ya Mmušo mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo le go digela dithušo tša maleba. 
Dikarolo tša Tiragatšo tše Bohlokwa 
Mošomo wa Khomišene o beakantšwe go ya ka dikarolo tše di latelago tša tiragatšo tše bohlokwa: 
kaonafatšo ya boetapele le tiragatšo 
tlhokomelo ya pušo 
maitshwaro a seporofešene le ditshekatsheko tša bašomi 
go nyakišiša le go lekola tšhomišo ya phesonele le ditirišo tša taolo ya setšhaba le go bega go taolophethiši ya maleba le lekgotlatheramolao 
dikaonafatšo ya dikamano tša mešomong 
dinyakišišo tša taolo ya setšhaba 
kabelo ya ditirelo le netefatšo ya boleng 
Khomišene e hlamilwe go ya ka Karolo ya 196 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996. 
Mafelo a a beakantšwe ka mananeo a mabedi, wona ke: Dinyakišišo & Ditshekatsheko tša HR; gammogo le Tlhokomelo le Tshekatsheko. 
Tshedimošetšomorago 
SEBOPEGO SA KHOMIŠENE YA TIRELO YA SETŠHABA 
le Tekolo ya Tlhako ya Molawana wa go Laola HIV le AIDS ka go Tirelo ya Mmušo. 
Tše dingwe tša dipego tše bohlokwa tšeo di hlagišitšwego ke Khomišene di akaretša Maemo a Tirelo ya Setšhaba, Dunyakišišo tša Dikgotsofalo tša Badudi, Go ela Mabokgoni a Mogala wa Bosetšhaba wa Kgahlanong le Bomenetša, 
Lenaneokopana la dipego tšeo di hlagišitšwego ke Khomišene le hwetšgala ka go PSC goba ka go Tsebišo ya Karolo 15 ya PSC 
Molaotheo o laela gore go be le Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e tee ya Repabliki ya Afrika Borwa yeo e nago le maloko a lesomenne, 
a mahlano a wona ao a thwetšwego ke Mopresidente ka thekgo ya Lekgotlatheramolao la Bosetšhaba, mola leloko le tee la profense ye nngwe le ye nngwe ya tše senyane le kgethwa ke Tona. 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e thekgwa ke Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, yeo e etilwego pele ke Molaodipharephare, yo e lego Mohlankedi wa Tšhupatlotlo 
Khomišene e na le maikarabelo go Lekgotlatheramolao la Bosetšhaba leo e swanetšego go bega go lona bonnyane ga tee ka ngwaga. 
Go sepelelana le Molaotheo bjalo ka ge go bolelwa ka godimo, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e hlangwa ke bakomišenare ba 14; 
E swanetše go bega gape ka mediro ya yona ka go diprofense, ka go Lekgotlatheramolao la Profense. 
k.g.r bakomišenare ba 5 bao ba lego Tshwane le mokomišenare o tee ka go profense ye nngwe le ye nngwe. 
Maloko 
Ao a kgethilwego ke Kgotlatheramolao ya Profense: 
Ao a kgethilwego ke Kgotlatheramolao ya Bosetšhaba: 
Mananeo a Taolo 
(Kapa Leboa) 
(Foreistata) 
(Kapa Bodikela) 
Bao ba latelago ke maloko a Khomišene: 
Bjalo ka ge go swanetše, Mopresidente, o kgethile maloko a lesomenne a Khomišene. 
(Motlatšamodulasetulo) 
A mahlano a maloko ao a Kantorokgolong Tshwane mme a senyane a ka go diprofense. 
(Kapa Bohlabela). 
(Profense ya Leboa-Bophirima) 
(Modulasetulo) 
Sebopego sa mokgatlo wa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba se hlamilwe godimo ga dilebišwa tša maanotshepetšo mme gwa latela mafelo a yona a tiragatšo. 
Lekala: Ditirelo tša Kgwebo le Kamano ya Dilete di thuša ka taolo ya kakaretšo le ya ditšhelete; taolo ya tša bašomi le dipeakanyo; 
makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego e thekgwa ke Lekala la Tirelo ya Khophoreiti le Kgokagano ya Tikologo, 
Dintlha tša boikgokagano tša Mohumagadi Ramsingh ke: 
Mošomo wa Khomišene o hlamilwe godimo ga mafelo a tiragatšo ao a tshelelago bjalo ka ge go bontšhwa ka tlase ga ntlha ya 1 ka godimo. 
Lekala: Dinyakišišo le Tshekatsheko tša Bašomi le kgontšha Khomišene go kaonafatša tswalano ya tšhomo le otiti ya taolotshepetšo ya setšhaba le dinyakišišo le go mediro ya go thibela bobodu; 
le go senkaleswa tiragatšo ya melaotshepetšo ya methopo ya batho ka go Tirelo ya Setšhaba. 
Batho bao ba latelago ba kgethilwe go ba Bathušabahlankedi ba Tshedimošo 
Morena Mashwahle Diphofa, Motlatšamolaodi-pharephare: Tlhkomelo le Tekolo 
Molaodipharephare wa Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, Mohumagadi Odette Ramsingh, ke Mohlankedi wa Tshedimošo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo. 
kwano ya yona, goba kamogelo ya ngongorego efe goba efe. 
Mafelo a a arogantšwe ka makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego, wo mongwe le wo mongwe o na le malebiša a wona. 
yeo e fanago ka ditirelo tša taolotshepetšo le thekgo ka kakaretšo go makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego. 
Lekala: Tlhokomelo le Tekolo le hlama ketapele ya maemo a godimo ya Tirelo ya Setšhaba, pušo ye botse le kabelo ya tirelo yeo e kaonafetšego ka botšeakarolo bja setšhaba. 
DINTLHA TŠA BOIKGOKAGANYO TŠA MOHLANKEDI WA TSHEDIMOŠO LE BATLATŠABAHLANKEDI BA TSHEDIMOŠO 
Atrese ya Mmila: 
Mogala: (012) 352-1000 
Atrese ya poso: 
TLHAHLI YA KHOMIŠENE YA AFRIKA BORWA YA DITOKELO TŠA BOTHO YA GO ŠOMIŠA MOLAO 
Morena Admil Simpson, Motlatšamolaodi-pharephare: 
Morena Humphrey Ramafoko, Molaodi: Dikgokagano & Ditirelo tša Tshedimošo 
C/o Hamilton le Mmila wa Ziervogel 
Dinyakišišo le Tshenkoleswa ya Methopo ya tša Batho 
Atrese: 
TSHWANE 
Morena Dumisani Maphumulo, Motlatšamolaodipharephare: Ditirelo tša Khoporeiti le Dikgokagano tša Tikologo 
TSHWANE 
Fekse: (012) 325-8382 
Mokotlana wa Praebete X121 
Setatamente sa ditšhelete 
Maanotshepetšo a Dipeakanyo 
Mogala: 011-484 8300 
Tšhupatsela ya go šomiša Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000, e hwetšagala ka go Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša botho. 
Ditlhagišo go Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
Atrese ya poso: 
Mangwalo a ditaba le dimakasine tša ka gare 
PHIHLELELO YA DIREKOTO 
E-meili: PAIA@sahrc.org.za 
Mo mabakeng a go sepetša kgopelo go ya ka Molao, tlhalošo ya dihlogo tšeo Khomišene e nago le direkoto ka ga tšona le magoro a dihlogo tša direkoto di ka mokgwa wo o latelago: 
Dipego tša diwekešopo le dikhomferense tšeo 
TLHALOŠO YA DIHLOGO TŠEO KHOMIŠENE YA TIRELO YA SETŠHABA E NAGO LE DIREKOTO KA GA TŠONA LE MAGORO A DIHLOGO TŠA DIREKOTO. 
Dipego tša nwaga ka ngwaga tša Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
Websaete: www.psc.gov.za 
Dipampiritlhalošo tšeo di hlagišwago 
Retšistara ya dithoto tša Kgoro 
Kgoro ya Dinyakišišo le Ditokomane 
Websaete: www.sahrc.org.za 
Fekese: 011 484 1360 
Ditlhagišo tša MTEF 
Yuniti ya PAIA 
Mokotla wa Poraebete X2700 
Ditokomane tša dithentara tšeo di tšwago go baabi, morago ga go fana ka thentara 
KHOMIŠENE YA AFRIKA BORWA YA DITOKELO TŠA BOTHO: 
Melaotshepetšo ya bašomi 
Dikgokagano le baabi. 
Mogala (012) 352-1206 
Difaele tša bašomi 
Dipego tša Moahlodi 
Dinyakišišo di ka dirwa go: 
Tshedimošo mabapi le tlhahlo ya bašomi. 
Kutullo ya tša Ditšhelete ya Balaodibagolo 
Dipego tša Megala ya Melato ya Bosetšhaba Kgahlanong le Bomenetša 
KUTOLLO YA BOITHAOPO YA DIREKOTO TŠEO DI HWETŠAGALAGO KA MEHLA 
Dipego tša Dingongorego 
Mpshafatšo ye e dumelelana le tlhagišo ya Karolo 15(2) ya Molao wa Phihlelelo ya Tšhedimošo. 
Dihlakiši le dipego ka go mešomo ya taolo ya setšhaba 
Karolo ya 15 Tsebišo ya Kutollo ya Boithaopo e mpshafatšwa ngwaga ka ngwaga gomme e hwetšagala ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, www.psc.gov.za. 
Dipego tša Tlhokomelo le Tekolo 
Metsotso ya Dikopano tša Diforamo tša Bosetšhaba tša Kgahlano le Bomenetša 
Letlakala la dintlha la ditokomane tšeo di fihlelelwago ga bonolo le ka gare ga Tsebišo ya Karolo ya 15 yeo e hlalošwago ka godimo. 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba di hwetšagala go tšwa go diprofense tša tšona le dikgoro e sego Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba. 
Ditirelo tša Dikgokagano & Tshedimošo ka Morena Ben De Villiers, go Bend@opsc.gov.za, goba Mogala. (012) 352-1059. 
Tsebišo ya Karolo 15 ya PSC/OPSC fa phihlelelo ya, magareng ga tše dingwe, dipego ka moka tšeo di tsebagaditšwego mme tša hlagišwa pele ga palamente, 
ga mmogo le direkoto ka moka ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, ntle le gore motho a kgopele phihlelelo go ya ka Molao wo o bolelwago. 
TSHEPEDIŠO YA KGOPELO 
Go tla lemogwa gore direkoto tša diprofense tše dingwe le dipego tša kgoro tše itšeng tšeo di hlamilwego ke 
Ditshepedišo tšeo di swanetšego go latelwa mabapi le go fiwa ga goba go ganetšwa ga kgopelo ya tshedimošo do hwetšagala ka go Molwana wa OPSC ka ga Molao wa Tšwetšopelele le Phihlelelo ya Tshedinošo. 
Go feta moo, pego ya ngwaga ka ngwaga ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, mangwalo a ditaba/dimakasine, dipostara, le diphamfolete, di hwetšagala ka mehla go tšwa go 
Kgopelo e dumelwa neng goba e ganwa neng: 
Molwana o hwetšgala go websaete ya PSC go www.psc.gov.za 
Motho o kgopela bjang phihlelelo ya rekoto: 
gona tefelo e swanetše go bewa go ya ka mokgwa wo mokgopedi a kgopetšego ka gona mathomong. 
(Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba), goba ge e le gore rekoto e ka senyega, goba tumelelo ya go gatiša tshedimošo e swerwe ke mmušo. 
Ge motho a kgopela phihlelelo ka mokgwa wo o itšeng (bjalo ka kgatišo ya pampiri, kgatišo ya elektroniki, bjalo bjalo) 
Ge mokgopedi a kgopela tshedimošo legatong la motho yo mongwe, maemo ao ka wona kgopelo yeo e dirwago a swanetše go bontšhwa. 
(Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba). 
Ge e le gore go ya ka mabaka ao a kwagalago, tumelelo e ka se fiwe ka mokgwa wo o kgopelwago fela e ka fiwa ka mokgwa wo mongwe, 
mokgopedi o swanetše go hwetša phihlelelo ka wona mokgwa woo, ntle le ge go dira bjalo go tsenatsenana ka mo go sa amogelegego le tshepetšo ya setho sa setšhaba seo se amegago 
Mokgopedi o swanetše go bontšha ge e le gore o nyaka kgatišo ya rekoto gob age e le gore o nyaka go itlela go inyakela rekoto mo dikantorong tša setho sa setšhaba 
Ge mokgopedi a sa kgone go ngwala le go bala, goba a na le bogole, kgopelo ya rekoto e ka dirwa ka molomo. 
Ntle le fao, ge rekoto e se tokomane ya pampiri, e ka bogelwa ka mokgwa wo e kgopetšwego ka wona, ge go kgonagala. 
Ge, go hlakantšha le phetolo yeo e ngwetšwego ya kgopelo ya rekoto, mokgopedi o nyaka go kgopelwa ka ga sephetho ka mokgwa wo mongwe, bjalo ka mogala, seo se swanetše go bontšhwa. 
Mokgopedi o swanetše go šomiša foromo ya (Foromo ya A) yeo e tsebagaditšwego ka go Kuranta ya Mmušo (Tsebišo ya Mmušo R187 ya 
Mohlankedi wa tshedimošo o tla tlatša foromo legatong la mokgopedi yoo mme a mo fa kgatišo ya foromo yeo e tladitšwego. 
Morago ga gore mohlankedi wa tshedimošo a dire sephetho ka ga kgopelo, mokgopedi o swanetše go tsebišwa ka ga sephetho seo ka mokgwa wo mokgopedi a kganyogilego go tsebišwa ka wona. 
Mokgopedi yo mongwe yena o tla lefa R35 (yeo e lefšago go ditho tša setšhaba). 
Ntlo ya Khomišene 
DITIRELO TŠEO DI LEGO GONA TŠA SETŠHABA LE GORE DI KA FIHLELELWA BJANG 
Atrese ya Emeile: Mmatharim@opsc.gov.za goba Thatom@opsc.gov.za 
Ditirelo 
Aterese ya poso: 
Tšhelete yeo e lefelwago 
Bao ba direlwago ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba ba ka hwetša phihlelelo ya ditirelo tša yona ka go dira dikgopelo go: 
TSHWANE 
Phihlelelo ya ditirelo 
Websaete: www.psc.gov.za 
Fekse: (012) 325-8379 
e direla Kgotlatheramolao ya Bosetšhaba, Molaotlhakwa wa Profense, dikgoro tše dingwe tša mmušo le diinstithušene/mekgatlo ya setšhaba mme ga e abele thwii ditirelo go setšhaba. 
Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go tsebiša mokgopedi (ntle le mong wa tshedimošo) ka tsebišo, 
Tlhamo ya Molaotshepetšo le Tlhakamolao 
Ge kgopelo e dumetšwe, gona phihlelelo e swanetše go lefelwa go ntšha rekoto leswa le go nyaka le peakanyo ya nako yeo e nyakegago go fetelela ka diiri go nyaka le go beakanya direkoto tšeo di tla ntšhiwago. 
Phihlelelo ya rekoto e tla swarwa go fihlela mokgopedi a lefetše ditšhelete ka moka tšeo di nyakegago. 
Batho bao o ka ikgokaganyago le bona: 
Setšhaba se na le Mogala wo o sa lefelwego wa Bosetšhaba wa Kgahlanong le Bobodu wa Tirelo ya Setšhaba (0800 701 701), wo o laolwago ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba. 
Go na le ditefelo tša mehuta ye mebedi yeo e nyakegago go ya ka Molao, yona ke; tšhelete ya kgopelo le ya phihlelelo (go tsebagatša ka ga sephetho mabapi le go fana ka phihlelelo). 
Mokgopedi a ka tsenya kgopelo ya ka gare, ge go lebane, goba kgopelo go kgorotsheko kgahlanong le thentara goba tefelo ya tšhelete ya kgopelo. 
Mmathari Mashao, Mogala : (012) 352-1043 goba Thato Moeng, Mogala: (012) 352-1076 
Mokotla wa poraebete X121 
PEAKANYO YA KGONTŠHO YA BOTŠEAKAROLO BJA SETŠHABA KA GO HLAMA MOLAOTSHEPETŠO LE TIRAGATŠO YA MEŠOMO 
TSHWANE 
Efela, tshedimošo ye nngwe ka ga tirelo ya setšhaba, mohlala, maemo a tirelo ya setšhaba le tshenko ya kgotsofalo ya badudi ka ga ditirelo tša mmušo, e ka hwetšwa go Dikgokagano & Ditirelo tša Tshedimošo: Bend@opsc.gov.za . 
C/o Hamilton le Mmila wa Ziervogel 
yeo ka yona a kgopelago tefelo ya tšhelete ya kgopelo (ge e le gona) le tšhelete ya peeletšo (ge e le gona) pele a lokiša kgopelo. 
Mokgopedi yo a nyakago phihlelelo ya rekoto yeo e nago le tshedimošo ka ga motho yo a kgopelago phihlelelo ga a swanela go lefa selo. 
Mešomo ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, bjalo ka ge go beilwe ka go ntlha ya -1, 
Atrese ya mmila: 
Kantorong ya molaodipharephare wa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
Dipego tše di sedimoša mekgwa ya go hlama molaotshepetšo le molaotlhakwa. 
Ge tokišo go tšwa go bolaodi bja tshekoleswa ya ka gare bo sa tšweletše mohola, kgopelo e ka tsenywa kgorong ya tsheko (dikarolo 78 ― 82 tša Molao wa Tšwetšopele ya Phihlelelo ya Tšhedimošo). 
Ge go hlokagala, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e hlama melawana goba ditšhupatsela tšeo di ka thušago go kaonafatša taolo le/goba kabelo ya ditirelo tša setšhaba. 
Motho a ka tsenya ngongorego go mohlahlobi wa tša mešomo mabapi le kgononelo ya tlolo ya 
Le ge e le gore Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba ga e amege thwii go hlameng ga molaotshepetšo, go ya ka thomotšhomo ya yona ya go okamela le go hlahloba 
mme mo go swanetšego, ya dira dinyakišišo go hwetša ditsela tša go kaonafatša kabelo ya tirelo ya setšhaba. 
tlhahlobo ya tiragatšo ya mokgatlo le sebopego go fa dihlogo tša kgoro le boetapele bja sepolotiki ka ga mokgwa wo mafelo a a mabedi a ka kaonafatšwago ka gona; le 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e okamela le go hlahloba mananeo a tirelo ya setšhaba ka malebiša a go fana ka dikeletšo, 
diforamo tša badudi tšeo di šomišago mekgwa ya botšeakarolo go hwetša ditšhišinyo go tšwa bathing ka ga mokgwa wa go kaonafatša ditšweletšwa tša mananeo a mmušo; 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e swara dinyakišišo tšeo di fapanego tšeo di hlamago dipego tšeo di hlagišwago ka go Kgotlatheramolao ya Bosetšhaba, Tlhakamolao ya Profense, le dikgoro ka go fapana. 
bolaodi bja tshekoleswa ya ka gare mo mabakeng a Molao wo Modulasetulo wa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba (dikarolo 74 ― 77). 
(Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994, le Molao wa Tswalano ya Mošomo, 1995); 
Dinakong tše dingwe, melawana yeo e lego gona le ditšhupatsela/melaotshepetšo di senkwaleswa go bapetšwa le diphetogo tša tiragatšo, sebopego ka go ditirelo tša setšhaba. 
e nyakišiše mabapi le molao wa semmušo goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao (dikarolo 35 tša Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994). 
Go na le melaotshepetšo yeo e latelago gore batho ba bege goba ba lokiše melao yeo e sa nepagalago, 
ditshenko tša kgotsofalo ya badudi, go hlahloba tšhomego ya kabelo ya ditirelo go tšwa maikutlong a badudi bao e lego bona ba šomišago tirelo yeo; 
Ditokišo tša melao goba go palelwa ga molao go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo: 
Motho a ka šomiša tokišo ya mošomo mabapi le melao ya semmušo goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao tša mabapi le mešomo, e lego dingangišano ka ga ditikelo 
Melawana ya go tsenya dingongorego/dipelaelo tšeo e tsebagaditšwe ka go Kuranta ya Mmušo 23635 ya 19 Julae 2002 e hwetšala gape go websaete ya PSC, www.psc.gov.za 
DITOKIŠO TŠEO DI LEGO GONA MABAPI LE DITIRO GOBA GO PALELWA GA GO DIRAGATŠA 
Mošomi wa tirelo ya setšhaba a ka tsenya ngongorego goba pelaelo gore Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba 
mananeo le tlhahlobo ya tshepetšo tšeo di akaretšago tlhahlobo yeo e tseneletšego ka ga nepagalo ya mananeo le tshepetšo ga mmogo le mananeo le tshepetšo, tšhomego ya mananeo le tshepetšo le peakanyo ya tšona le sebopego. 
yeo e sa lokago goba yeo e sego ya dumelelega goba dintlha tšeo di tlogetšwego ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba goba bašomedi ba yona. 
Ditshepedišo tša go bega goba dipeakanyo 
ka go ikopanya le ditšhaba le mananeo a tshekaseko ya tiragatšo ao a bontšhwago ka tlase - 
boleng bja taolo le kabelo ya ditirelo, e fa setšhaba maatla a go ipolelela thwii ka mo ba ratago gore melaotshepetšo e hlangwe ka gona, 
Molao wa Mekgwa ya Motheo ya Mošomo (Molao wa Nomoro ya. 75 wa 1997 ― karolo ya 78(1)(a)), goba Molao wa Tekatekano Mešomong, 1998 (Molao wa Nomoro ya. 55 wa 1998 ― karolo ya 34(e). 
Manyuale wo o tla hwetšagala ka bonnyane dipolelo tše tharo tša semmušo ka mokgwa wo o latelago: 
goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao tšeo di gononelwago go hlola tšhitišo le matšhošetši go ditokelo tša motheo (Molao wa Khomišene ya Ditokelo tša botho, 1994 
Mošomi wa tirelo ya setšhaba, mo nakong ya mošomo wa gagwe wa semmušo, o na le maswanedi go ya ka Khoutu ya Maitshwaro ya bašomi ba tirelo ya setšhaba a go bega go bolaodi bja maleba, 
bofora, bobodu, tsogolekobong, taolotshepetšompe le mediro e fe goba e fe yeo e lego tlolo ya molao goba yeo e šitišago dikgahlego tša setšhaba. 
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e tla, ge go hlokagala, 
Go šireletšwa matšhošetšing a kutollo ya maitshwaro ao e sego a semolao ao a sa nepagalago a mongmošomo, goba mošomammogo, motho yo a amegago a ka latela ditshepedišo tša kutollo ka go Molao wa Tšhireletšego ya Kutollo 
Motho a ka kgopela mabaka a tiragatšo ya taolotshepetšo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Toka ya Taolotshepetšo (Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000) (karolo ya 5). 
Motho a ka tsenya ngongorego go Mošireletši wa Setšhaba mabapi le molao wo o gononelwago gore ga se wa semmušo goba wa maleba goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao 
(Molao wa Nomoro ya. 26 wa 2000). 
Motho a ka kgopela phihlelelo ya direkoto tša kgoro ya mmušo goba setho se sengwe sa setšhaba go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 (karolo ya 11). 
o išwa go Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša botho 
Maikarabelo a mongmošomo goba mošomi yo mongwe le yo mongwe go utolla maitshwaro a bonokwane le maitshwaro ao a sa nepagalago mošomong a hlohleletša Molao wa Tšhireletšego ya Kutollo, 2000 (Tlhalošo). 
(Molao wa Molaotheo le Mošireletši wa Setšhaba, 1994 (Molao wa Nomoro ya. 23 wa 1994). 
Ditokišo tše dingwe tša thekgo 
Mošomo wa ditokišo tše dingwe tša semolao bjalo ka institušene ya tshepetšo ya tshenkoleswa ya tsheko ya tiragatšo ya taolotshepetšo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Taolo ya Toka (Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000). 
Mošomi, yo a palelwago ke go obamela se, o tla bonwa molato wa maitshwarompe. (Molawana wa B.3 le C.4.10 wa Kgaolo ya 2 wa Melawana ya Tirelo ya Setšhaba, 2001). 
Motho a ka tsenya ngongorego go Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša botho mabapi le molao wa semmušo 
go tsenywa ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, www.psc.gov.za 
o tla bewa kantorong ye nngwe le ye nngwe ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba; le 
KHWETŠAGALO YA MANYUALE 
PEAKANYO YA MANYUALE 
bea nakong le go tsebagatša manyuale wo o hlalošwago ka go karolwana ya (1) ya karolo ya 14, ka makga ao a sa fetego ngwaga. 
(Molao wa Nomoro ya 54 wa 1994). 
Morena KE Mahoai, (Limpopo). 
﻿TSELA YA BOITSHWARO 
KGOKAGANYO 
PHANELE YA PEOMOŠOMONG 
TŠHUTIŠETŠO MOŠOMONG YA DIPOSO TŠA LEGORO LA B 
LE 
MATSENO 
TŠHUTIŠETŠO MOŠOMONG YA DIPOSO TŠA LEGORO LA A 
DIKGOPOLO TŠA MOTHEO TŠA TŠHUTIŠETŠO MOŠOMONG LE DINEPO 
BJALO KA BAAMEGI BAFORAMO YA DITHERIŠANO TŠA DIKAONAFATŠO 
LE 
KAKARETŠO LE BOIKEMIŠETŠO BJA TUMELELANO 
Baamegi ba tsena Tumelelanong ye ya Dikaonafatšo ka nako ya histori ya naga ya rena mola tlhohlo ya go laola tshepetšo ya phetogo ka mo gare ga Merero ya Selegae e le mo matsogong a rena. 
MORERO WA KGOPELO 
KALATŠO 
MATSENO 
DITENG 
THAROLLO YA DIKGANETŠANO 
KGORO YA MERERO YA LEGAE 
DITEKO TŠA BOKGONI 
TLHAHLO LE TLHABOLLO 
DIPEAKANYO TŠA BAŠOMI BAO BA SA TLILEGO GO BEWA MOŠOMONG 
YE E TSENETŠWEGO KE LE MAGARENG GA: 
DIKGANETŠO TŠA PEOMOŠOMONG 
TUMELELANO YA DIKAONAFATŠO 
DITLHALOŠO 
TAOLO YA TIRO 
LETŠATŠIKGWEDI LA GO THOMA LE SEBAKA SA TUMELELANO YE 
Molaotheo o bea maikarabelo go Mmušo go hlompha, tšwetšapele le go phethagatša ditokelo ka moka bjalo ka ge di šireleditšwe ka mo go Molao wa Ditokelo. 
Ke nako ya ge dihlopha di lebane le ditlhohlo tše pedi tša go aga le go fetoša DHA ya bjale go ba Kgoro e mpsha ya Merero ya Selegae go kaonafatša bogolo, 
tlhahlo le tlhabollo ya bokgoni, boleng le go boloka mešomo ya bašomi ba DHA, seo se lego bohlokwa go phetogo yeo e tla go atlega ya DHA . 
Ba tšwela pele go dumela gore Molaotheo o šireletša ditokelo tša batho ka moka ka mo go Repabliki le go tiišetša mekgwa ya maitshwaro ya temokrasi ya botho ya tlotlego, tekatekano le tokologo. 
botebo, lenaneokgoparara, kgonagatšo, bokgoni le boleng bja kabo ya tirelo go ya le ka mešomo yeo e dirilwego ke DHA, mola e le gore e oketša thwalo le go kaonafatša tiro ya mošomo, 
Baamegi ba dumela gore ba abelana boikgafo bjo bo swanago go kgahlego yeo e lego ka bophara ya go šomela dinyakwa tša tlhabollo tša naga le Setšhaba sa Afrika Borwa. 
DITLHALOŠO 
dikgopolo tša motheo le ditshepedišo tša taolo ya tshepetšo ya phetošo go aga Kgoro ya Merero ya Selegae e Mpsha. 
Go kitimiša kabo ya ditirelo go ya ka dikgopolo tša motheo tša taolo ya mmušo tšeo di thekgilwego ka gare ga Molaotheo le ka go Pholisi ya Batho Pele. 
Molaotheo o ra gore Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa Molao No. 108 wa 1996, ka ge o fetotšwe. 
Bokgoni go ra gore motswako wa tsebo, bokgoni, boitshwaro le bokgoni bja tlhago tšeo motho a ka di šomišago mo mošomong, tšeo di bontšhago go kgona ga motho go ka fihlelela dinyakwa tša poso yeo e itšego. 
Diposo tša legoro la A ke diposo tša maemo a 9 go fihla go a 12 ka mo go sebopego se se mpsha. 
Mošomi go ra gore motho ofe goba ofe ka ntle le rakontraka yoo a ikemego yo : 
Ka lebaka leo dihlopha di ngwadiša boikgafo bjo bo itšeng bja bona go kabo yeo e nago le mohola ya ditirelo tša mmušo ka mo go DHA, 
DG e emetše molaodipharephare wa DHA goba moromelwa wa gagwe. 
Ka tlaleletšo, dihlopha di ngwadiša boikgafo bja tšona go hlola setšo sa tirelo ya mmušo yeo e botegago ka mo go DHA yeo e ikgafilego go taolo ya mmušo yeo e nago le maitshwaro, 
Mongmošomo go ra gore DHA. 
kobamelo go tshepedišo ya molao le tsela ya boitshwaro le go tšwetšapele mekgwa yeo e kgontšhago go boloka le go thibela bomenetša le taolompe. 
Diposo tša legoro la B ke diposo tša maemo a 8 le ka fase ka mo go sebopego se se mpsha, eupša ga di akaretše diposo tšeo di welago ka go legoro la A. 
Dihlopha go tumelelano ya dikaonafatšo ka gona di tiišetša le go ikgafa gore di tla hlomphana ka mantšu le ka ditiro, le go dula ka moya le lengwalo la tumelelano ye yeo e tla go laola dinepo, 
GPSSBC e ra gore Khansele ya Ditherišano tša Kakaretšo tša Tirelo ya Mmušo. 
go bona gore ditirelo tšeo di hlokegago di abelwa ditšhaba le bašomiši go ya ka mešomo yeo e dirwago ke DHA, le taolo ya mmušo yeo e kgontšhago le tšhomišo ya godimo ya didirišwa. 
DHA e emetše Kgoro ya Merero ya Legae. 
e lego gore ka mokgwa ofe goba ofe o thuša ka go sepetša goba go laola kgwebo ya DHA; 
a šomelago mmušo le gona a amogela goba a na le maswanedi a go amogela moputso ofe goba ofe le; 
LRA e emetše Molao wa Dikamano tša Bašomi No. 66 wa 1995, ka ge o fetotšwe. 
HR e emetše bolaodi bogolo bja tša bašomi bja DHA. 
Mošomi yo a sa bewa mošomong goba mošomi yo a swanetšego go bewa mošomong ke mošomi yo a se sego a bewa mo go sebopego se se mpsha sa mokgatlo. 
ka mo go sebopego sa kgale sa kgoro go ya go sebopego se sengwe ka mo go sebopego se se mpsha sa kgoro. 
PSA e emetše Public Service Association, mokgatlo wa bašomi wo o ingwadišitšego . 
NEHAWU e emetše National Education Health and Allied Workers Union, mokgatlo wa go emela bašomi wo o ingwadišitšego. 
Tumelelano ya Dikaonafatšo goba tumelelano e ra tumelelano ye ya mohlakanelwa. 
Tšhutišetšo mošomong go ra gore tshepetšo ya go bea bašomi go tloga go poso e tee 
KAKARETŠO LE BOIKEMIŠETŠO BJA TUMELELANO 
TCF e emetše Foramo ya Ditherišano tša Dikaonafatšo. 
Peomošomong go ra gore go bea mo go sebopego se se mpsha mošomi yo a lego gona ga bjale go poso. 
Se se ra gore e swanetše go ba le bokgoni bja go ka aba ditirelo tše gabotse le ka bokgoni, 
karolo 195 (1) ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa. 
Mohlala, ka go fana ka ngwadišo ya matswalo le mangwalo a boitsebišo, kgoro e dumelela batho go ba le phihlelelo go ditirelo tša motheo tša mmušo. 
Ka dinepo tše ka moka ka mogopolong, mmušo o beeleditše didirišwa tše dintši ka mo go phetogo ye e feletšego ya DHA 
go kaonafatša ditshepetšo tša go sepediša kgoro; 
DHA e fana ka mehutahuta e mentši ya ditirelo go ralala le naga. 
ka go thekga Leano la Ekonomi leo le Potlakišitšwego e bile le Hlakanetšwela Afrika Borwa (ASGI-SA) le Leano leo le Kopanetšwego ka ga Khwetšo ya Bokgoni bjo bo Tlago Pele (JIPSA). 
Go hlokega ga bokgoni go bonwe bjalo ka lepheko le legolo go ka oketša tšweletšo le kgolo ya ekonomi. 
Mmušo wa Afrika Borwa o ikgafile go maatlafatša batho ba wona go tloga ka letšatši la bona la mathomo go fihla go matšatši a bona a mafelelo ka ditokumente tša nnete, 
Tshepetšo ya dikaonafatšo e tla leka go fihlelela se ka, magareng ga tše dingwe: 
Ka moka ga yona, DHA e raloka karolo e bohlokwa ka go fana ka phihlelelo go ditirelo tša mmušo le go thekga kgolo ya ekonomi ka mo gare ga naga ye. 
le ka go thekga kgolo/go gola le tlhabollo ka go dumelela batho bao ba nago le bokgoni, baeti le babeeletši go thuša go ekonomi ya rena. 
yeo e hlokago bomenetša e bile di beakantšwego gabotse go bašomiši ka moka ba yona go ya le ka maitshwaro le dikgopolo tša motheo tšeo di beilwego ka mo go 
go beakanya bokaone dibopego tša yona go mešomo ya yona; 
E fana gape ka ditokumente tšeo di hlokegago go baeti bao ba nyakago go dira kgwebo ka mo nageng ye gape e nolofatša phalalelo ya batho bao ba nago le bokgoni bjo bo hlokegago ka mo nageng. 
go Aga Kgoro e Mpsha ya Merero ya Legae gore o kgone go dira bonnete bja gore Kgoro e abelana ka ditirelo tšeo di kgonago go šomiša ke setšhaba, 
go dira bonnete bja gore batho bao ba nago le bokgoni bja maleba goba bao ba tshephišago gore ba ka hwetša bokgoni bja maleba le gore bokgoni bo išwe maemong a maleba . 
tlhahlo, tlhabollo le matlafatšo ya bašomi; le 
go ya go diposo tšeo di lego ka go sebopego se se mpsha gore e kgone go fihlelela dinepo tša tshepetšo ya Dikaonafatšo bjalo ka ge e hwetšwa ka gare ga tumelelano ye. 
go dira bonnete bja gore batho bao ba nago le bokgoni bja maleba goba bao ba tshephišago gore ba ka hwetša bokgoni bja maleba le bokgoni bjo bo tla go hlabollwa 
mo bo sego gona/hlokegago mo sebakeng seo se tla go bewa ke DHA ka therišano le mošomi le/ goba mokgatlo wa gagwe wa go emela bašomi. 
go dira bonnete bja gore ga go na motho yo a thwetšego ke DHA yo a tlogo fokotšwa mošomong ka lebaka la tshepetšo ya dikaonafatšo. 
Boikemišetšo bja Tumelelano ye ya Dikaonafatšo ke go fihlelela/phetha magareng ga tše dingwe, 
tshepetšo ya tšhuthišo ya bašomi bao ba thwetšwego mo maemong a 12 le ka fase ga moo go tloga go diposo tšeo di lego ka go sebopego sa kgale 
Go šoma gabotse le bokgoni bja bašomi ba DHA go tla kaonafatšwa ka, magareng ga tše dingwe: 
go kaonafatša le go hlabolla boleng bja bašomi ka moka ba yona, go akaretša kudu kudu bašomi bao ba lego maemong a bolaodi. 
go kaonafatša lenaneokgoparara la kgoro; 
MOllWANE WA TIRIŠO. 
go oketša bašomi gabotsana/gannyane gannyane go fana ka tirelo ya mmušo yeo e nago le bokgoni le mohola; le 
mekgwa, tshepetšo le tshepedišo tšeo di laolago ditlamorago tša tshepetšo ya Dikaonafatšo go bašomi, go akaretša tlhahlo le mananeo a tlhabollo le polokego ya mošomo le ditiišetšo tša tšhireletšo ya letseno . 
ba obamela melawana, ditlhahli le ditshepedišo tšeo di hwetšwago ka gare ga Tumelelano ye. 
le gona ba tla tlogela go dira bjalo moo e lego gore go a širogega ka mabaka. 
ba dire ba lebeletše dikgahlego tše di kaone tša DHA, bašomi ba yona le ditlemo tša yona tša kabo ya tirelo. 
mekgatlo ya go emela bašomi yeo e lego karolo ya Tumelelano ye le bašomi ka moka bao ba welago ka fase ga mollwane wo o ingwadišitšego wa 
TSELA YA BOITSHWARO 
ba bontšhe maikemišetšo a bona, boikgafo go le tlhohleletšo ya go aga DHA e mpsha. 
Tumelelano ye e tlema : 
ba fane ka tsebišo yeo e lekaneng gore dihlopha di ka se kgone go ba gona kopanong goba go fihlelela letšatšikgwedi la go tswalela, 
go ya ka Karolo 16 ya LRA, ba se ke ba utolla tshedimošo yeo e lego sephiri. 
mongmošomo; 
Tumelelano ye e šoma go bašomi bao ba thwetšwego ke DHA ka mo go maemo a 12 le a ka fase. 
Dihlopha di swanetše go obamela maemo a boitshwaro ao a latelago ka dinako ka moka 
tša tshepetšo ya dikaonafatšo le peomošomong. 
gape e le bao ba thwetšwego ka mo go DHA go maemo a 12 le a ka fase. 
GPSSBC bao ba thwetšwego ka mo go DHA mo maemong a 12 le a ka fase. 
ba sepetše dilo ka mokgwa wo o hlomphegago le ka botho magareng ga bašomišani. 
Go fihla ga bjale, DHA, mekgatlo ya go emela bašomi yeo e lego karolo go tumelelano ye, maloko a bona le bašomi ba DHA ba swanetše, ka tlaleletšo go ditlemo tša semolao tša bona tša tlwaelo: 
ba phatlalatše tshedimošo ka moka yeo e ithekgilego ka dinnete e sego dikakanyo. 
go ya ka karolo 23 (1)(d) ya LRA, bašomi ka moka ba bangwe ba mongmošomo bao e sego maloko a mokgatlo wa go emela bašomi wo e lego karolo ya Tumelelano ye 
ba katane le go fihlelela tumelelano moo diphetho di nyakegago. 
Go bea pele le go laola tšhuthišetšo ya bašomi bao ba lego gona ga bjale ka mokgwa o mobotse le ka mo go kgonegago. 
Mošomi a ka se bewe go maemo a ka fase go feta ao mošomi o bjalo a lego go wona ga bjale. 
go dira bonnete bja gore kabo ya ditirelo ga e šitišwe e bile e ke ye e beakantšwego mo nakong ya dikaonafatšo le tšhuthišetšo mošomong le go dira gore ba tlwaele dibopego tše di mpsha tša kgoro. 
Go išwa lefelong le lengwe ka mošomogo tla dirwa go ya le ka dipholisi le ditshepetšo tšeo di lego gona ga bjale tša go išwa lefelong le lengwe ka mošomo ka mo go Tirelo ya Mmušo. 
go nolofatša tšhomišo ye botse ya bašomi le go godiša tlhabollo ya bokgoni bja bona. 
Go boledišana le bašomi ka mehla go fokotša letšhogo le pelaelo le go hlohleletša ka kakaretšo botšeakarolo bjo bo nago le mohola ka mo go tshepetšo. 
DIKGOPOLO TŠA MOTHEO TŠA TŠHUTHIŠETŠO MOŠOMONG LE DINEPO 
go fana ka tshepetšo e botse e bile e bonala e le yeo e fokotšago dikleime le dikgakgano le go fana ka tiišetšo go bašomi ka pele ka mo go kgonegago. 
Tshepetšo ya dikaonafatšo le tšhutišetšo mošomong e tla hlahla ke, magareng ga tše dingwe, dinepo le dikgopolo tša motheo tše di latelago . 
Go fana ka tshepetšo yeo e lego gore DHA e tla ba le kgetho ya go bea mošomi mo gongwe le mo gongwe ka mo go 
go dira gabotse, ka tsela ye e swanago ka mehla le ka mo go kwagalago. 
magareng ga tše dingwe, ka go ka akaretša mabaka a mangwe ge go kopanywa/išwa bašomi ka go mafelo a mangwe mo ba ka swarago bokgoni goba ba ka hwetšago bokgoni mo sebakeng seo se kwagalago. 
Go fa boleng kgopolo ya motheo ya go tšwetšapele tšhomišano ka mo go DHA le go abelana tsebo ka go, 
Kgoro ka therišano le mošomi o bjalo goba mokgatlo wa go emela bašomi wa gagwe go ya le ka dinyakwa tša tshepedišo ya DHA . 
Go fa khuetšo go tlhabollo ya bokgoni ka mo go DHA le dinepo tša tekatekano ya thwalo mošomong le maano, le go di bea ka tatelano moo di hlokegago gona. 
ba utolle pele thulano ya dikgahlego ka moka tšeo di ka bago gona le go intšha/go ipeela ka thoko moo e lego gore go ka ba le goba go ka bonala go ena le thulano ya dikgahlego. 
Tšhuthišetšo mošomong e tla dirwa go ya tshedimošo ya bokgoni bja mošomi le ka kakanyo ya maleba ya kgopolo ya go swana mo go batamelanego. 
Bašomi ka moka ba diposo tša maemo a 12 go fihla go 9 ka mo go sebopego sa kgale ba swanetše go tsenela teko tša 
Mo e lego gore diposo ga se tše dintši tšeo e lego gore di gona ka mo go sebopego se se mpsha bjalo ka ge go fapana le sebopego sa kgale, 
Ge re lebeletše badiradikgopelo tša diposo dife goba dife tšeo di sego tša tlatšwa goba diposo tše di mpsha go ya ka Diposo tša Legoro la A, 
Go dira bonnete bja gore kabo ya tirelo e ya kaonafatšwa. 
TŠHUTHIŠETŠO MOŠOMONG YA DIPOSO TŠA LEGORO LA A 
Go dira bonnete bja gore didirišwa tše di lekanego di a fiwa gore phethagatšo ya Tumelelano ye e tle e nolofatšwe gabotse. 
Go phethagatša kgopolo ya motheo yeo e rego bašomi bao ba lego go maemo a motšwa o swere le a tšhuthišetšo ya nakwana ya mošomo 
ke tlhokego gore modirakgopelo a tsenele teko ya bokgoni ka setho seo se tsebegago e bile se dumelelgilego gape modira kgopelo o tla nyakega gore a tle ditekong tša poledišano. 
Ge diteng tša mošomo wa poso di fetošitšwe kudu, mohl. 
Dipoelo tša teko ya bokgoni di tla šomišwa bjalo ka thulusi ya go hlabolla tlhahlo le dinyakwa tša tlhabollo tša mošomi. 
bokgoni ka setho seo se tsebegago e bile se dumeletšwe/dumelegilego gape ba ka nyakega gore ba tle ditekong tša poledišano. 
DITEKO TŠA BOKGONI 
Mošomi yo a swerego poso ga bjale yeo e fetotšwego e bile a se a fihlelela dinyakwa tša poso e mpsha o tla bewa go poso yeo e lego go maemo ao a swanago ka mo go Kgoro. 
teko ya bokgoni ga mmogo le tsela ya tshepedišo yeo e tla go bewa ke DHA ka therišano le mekgatlo ya go emela bašomi e tla šomišwa bjalo ka tsela ya tlhlaolo go phethagatša peomošomong. 
Mo e lego gore tiro ya teko ya mošomo e beile maemo a poso ka tsela ye e fapanego, dipholisi le ditshepetšo tšeo di lego gona ga bjale ka mo go Tirelo ya Mmušo di tla šomišwa. 
ga ba na le tokelo yeo e nago le maatla a go thwalwa sa ruri go diposo tšeo ka mo go sebopego se se mpsha . 
Tšhuthišetšo mošomong ya bašomi ka moka go tloga go sebopego sa kgale go ya go sebopego se se mpsha e tla tiišetšwa ka go ngwala ke DHA. 
50 goba go feta moo, poso e tla tšewa bjalo ka ge ele ya poso e mpsha le dikgopolo tša motheo tšeo di hlokegago go diposo tše dimpsha di tla šomišwa. 
DHA e tla tsenela ditherišano le mekgatlo ya go emela bašomi ka mo go TCF moo e lego gore tsela ye go boletšwego ka yona e fetola dipeelano tša tiro ya mošomo ya bašomi . 
Thušo ya bašomi bao ba sa tlilego go bewa 
DIPEAKANYO TŠA BAŠOMI BAO BA SA TLILEGO GO BEWA 
Ge ele gore go gana ga motho o bjalo ga se mo go kwagalago, ka morago ga moo DHA e ka hlagiša ditharollo tša maleba tšeo e nago le tšona ka nako yeo. 
(a) dira bonnete bja gore diphetho tšeo di tletšego ka tsebo di ka tšewa go ya le ka dikgetho tšeo di ka kgonegago tša peomošomong ya bašomi ka go ba fa bokgoni gape/ka boswa; le 
Go ya ka diposo tša legoro la B, ditlhagišo tša temana 6 ka mo godimo le tla šomišwa ka tlhokomelo ge go dirwa diteko tša bokgoni, tšeo e lego gore ga se tša maleba. 
Kgoro go ya le ka dinyakwa tša tshepedišo ka morago ga ditherišano le mošomi ka bo yena le/goba mokgatlo wa go emela bašomi wa gagwe . 
TŠHUTHIŠETŠO MOŠOMONG YA DIPOSO TŠA LEGORO LA B 
DHA e tla ba le kgetho ya go ka bea mošomi mo gongwe le mo gongwe ka mo go 
(b) fana ka tlhathollo le thušo go bašomi bao ba sa tlilego go bewa. 
Thušo le diteko ka poledišano di swanetše go thongwa/dirwa go lebeletšwe bašomi bao ba sa tlilego go bewa ka maikemišetšo a go: 
PHANELE YA PEOMOŠOMONG 
Maatla le mešomo ya Phanele 
Mokgatlo wa go emela bašomi o mongwe le o mongwe wo o lego setho/karolo go Tumelelano ye o tla bea balebeledi ba ba bedi go phanele. 
Maatla le mešomo ya Phanele e ka tsela ye e latelago: 
Go dira dinyakišišo, le go iša pego go DG goba moromelwa yo a dumeletšwego ka ga ditaba dife goba dife tše dingwe tšeo e lego tša maleba go tshepetšo ya tšhuthišo mošomong. 
DG e tla bea bašomi ba ba hlano ba DHA, o tee wa bona e tla ba Modulasetulo wa Phanele ya Peomošomong. 
Balebeledi 
Go lebelela/gopola le go tšea sephetho ka ga ditaba tšeo di amago tšhuthišo ya bašomi go tloga go sebopego sa kgale go ya go se se mpsha . 
Phanele ya Peomošomong e tla hlongwa go hlokomela phethagatšo ya tshepetšo ya tšhuthišetšo mošomong. 
Dikopano le Ditshepetšo tša Phanele 
Tlhamo ya phanele 
Go fetiša diphetho ka moka tša tšhuthišo ya mošomo tšeo di tšerwego ke Phanele goba DG goba moromelwa wa maleba yo a dumeletšwego go bašomi bao ba amegilego. 
Ka tlaleletšo TCF e tla šišinya motlatša modulasetulo . 
DHA e tla dira bonnete bja gore go ba le poledišano yeo e tšwelago pele go bašomi bao ba sa tlilego go bewa mabapii le ditiragalo ka go tshepetšo ya tšhuthišetšo mošomong . 
Go mema motho ofe goba ofe go tla dikopanong tša Phanele goba ge go se bjalo e thuše Phanele ka go dira/lokolla ditlemo tša yona, ditshenyegelo ka gona, ge go le maleba/kgonega, di tla tšewa ke DHA. 
Go hlokomela le go dira bonnete bja gore go na le tirišo ye botse gape ele yeo e sa fetogego ya tshepetšo ya tšhuthišo mošomong bjalo ka ge e akantšwe ke Tumelelano ye. 
Dikholofelo, dipelaelo goba ditaba dife goba dife tšeo di amago bašomi bao ba sa tlilego go bewa di swanetše go laolwa ka poledišano yeo e botegago, ya ka mehla gape e le yeo e lego molaleng. 
Go dira bonnete bja gore tshepetšo ya tšhuthišo mošomong e ya phethwa/fetšwa le go saenelwa). 
e sego ka morago ga matšatši a mabedi a mošomo pele ga letšatšikgwedi leo le šišintšwego la kopano. 
Tsebišo ya dikopano tša Phanele 
Modulasetulo wa Phanele o swanetše go dira bonnete bja gore metsotso, 
Metsotso ya dikopano tša Phanele 
dikhophi tša dipego ka moka le datha ya maleba yeo Phanele e tshephilego yona go ka fihlelela diphetho tša yona le phatlalatšo ya diphetho tša yona gore di lotiwa ka tshwanelo . 
11.7.2.1 ditshepetšo le diphetho tša phanele, go akaretša maina ka moka ao bao ba bego ba le gona kopanong, a ngwalwa fase; le 
le go batho ba bangwe le ba bangwe bao ba nyakegago goba ba nago le maswanedi a go tla kopanong, 
Modulasetulo wa Phanele o swanetše go dira bonnete bja gore : 
Dinyakwa tša khoramo go Phanele ke 50 go hlakantšha le o tee wa maloko a Phanele. 
Ka ntle le ge e le gore go kwanwe ka mokgwa o mongwe, ditsebišo tša kopano ye nngwe le ye nngwe, tšeo di swanetšego go akaretša dintlha tša lefelo, nako, letšastšikgwedi, lenaneothero, 
le tshedimošo goba ditokumente dife goba dife tšeo di thekgago tša maleba di swanetše go fetišetšwa go leloko le lengwe le le lengwe la Phanele 
Phanele e tla kopana ge go kwanwe gore go be bjalo, le gona ka dinako tše dingwe tšeo Modulasetulo a bonago/naganago go hlokega gore go be le kopano. 
Modulasetulo wa Phanele o tla fiwa maikarabelo a go rulaganya dikopano tša Phanele. 
11.8.1.2 Go dira ka mokgwa wo go bontšhago dikgahlego tše dikaone tša DHA le bašomi ba yona. 
Maloko a Phanele a swanetše go : 
11.8.1.1 Dira mešomo ya ge o le leloko la Phanele ka maikemišetšo a botshephegi, potego le ka tlhokomelo ye e kgotsofatšago. 
11.8.1.4 Go šireletša tshedimošo ya sephiri yeo a swanetšego go e uta mo go yena bjalo ka leloko la Phanele. 
11.7.2.2 metsotso ya dikopano tša Phanele e phatlalatšwa go maloko ka moka mo matšatšing a mahlano a mošomo ka morago ga kopano ye nngwe le ye nngwe ya Phanele, 
Maitshwaro a maloko a Phanele le balebeledi 
11.8.1.3 Ba itshware ka mokgwa wo e lego gore go sepelelana le dinyakwa tša melao ya go fapana, molao wa tlwaelo le dinyakwa tše dingwe tšeo di laolago tsela ya bašomi ba mmušo. 
Modulasetulo a ka bea mongwaledi/mongwadi wa metsotso. 
ka ntle le ge ele gore Phanele e dumelelana ka tsela/mokgwa o mongwe. 
Ga go na leloko la Phanele leo le ka šomišago maemo a mošomong, ditokelo tšeo ba bangwe ba se nago le tšona goba tshedimošo ya sephiri yeo o e hweditšego bjalo ka leloko, 
leloko la kgauswi la lapa, mogwera goba mošomimmogo ka kgwebo yeo ba ka bago le yona ka go taba efe goba efe yeo e tswalago le mošomi yoo a sekasekwago ke Phanele 
11.8.3.1 Go utulla kgahlego ya gagwe goba ya praebete efe goba efe yeo e lego thwii goba e sego thwii yeo e lego gore leloko goba molebeledi goba mogatša wa gagwe, molekani, 
11.9.1.5 A be gona go kopano ye nngwe le ye nngwe ya Phanele, ka ntle le ge leloko le nyakwa/kgopelwa gore le itokolle goba le ntšhwe ka kopanong, 
goba o a khutšišwa ka lebaka la bolwetši, kgobalo goba ka lebaka la maemo a nnete a mangwe ao a bego a se a emelwa. 
11.8.2.1 Ba swanetše go šireletša tshedimošo ya sephiri yeo a swanetšego go e uta mo go yena bjalo ka molebeledi goba Phanele le dikopano tša yona. 
Maloko a Phanele le balebeledi ba swanetše go: 
go ikhola goba go hola motho ofe goba ofe yo mongwe ka tsela yeo e sego ya maleba. 
goba a ka bonwago gore o na le kgahlego, ka ntle le ge e le gore Phanele e tšea sephetho sa gore kgahlego ya leloko goba molebeledi ga e bohlokwa goba ga se ya maleba . 
11.8.2.2 A ka se tšeyekarolo ka go goba go ferekanya/šitiša dikopano le ditshepetšo tša phanele. 
11.8.3.2 Go ikgogela morago go ditshepedišo tša Phanele mo morerong wo o seksekwago woo go wona leloko goba molebeledi a nago 
goba mošomi yo a dirilego tigelo ya tšhuthišetšo mošomong. 
DIKGANETŠO TŠA PEOMOŠOMONG 
Balebeledi ba Phanele : 
Kganetšo e swanetše go dirwa mo matšatšing a mahlano a mošomo ka morago ga ge mošomi yoo a sa kgotsofalego 
Tlhahlo ka ga tlhokomelo ya badiriši go bašomi ka moka bao ba lego maemong a 8 le a ka fase le tlhahlo ya tlhabollo ya bohlokomedi bja bahlokomedi ka mo go maemo a. 
Kganetšo e swanetše go ngwalwa le go ba le dintlha tšeo di lekanego go kgontšha Phanele go ka tšea sephetho seo se kwagalago. 
TAOLO YA TIRO 
Lenaneo la tlhahlo le tlhabollo le tla akaretša, magareng ga tše dingwe : 
a se no hwetša tsebišo yeo e ngwadilwego go tšwa go DHA ya sephetho sa peomošomong sa mabapi le mošomi yoo. 
Go dira Kganetšo ya Peomošomong 
Mošomi goba mokgatlo wa go emela bašomi, wo o šomago sebakeng sa maloko a bona, 
KALATŠO 
Ge go dirwa dipeomošomong tše bohlokwa kudu, dikwalakwatšo tša ka gare le tša ka ntle di ka bewa ka kgetho ya DHA 
Dihlopha di tla rerišana ka kgopolo ya go hlabolla lenaneo leo le feletšego la tlhahlo le tlhabollo go hlabolla go kgona mošomo, bokgoni le tsebo ya bašomi ba DHA. 
Tlhahlo ya tlhabollo ya bolaodi bja balaodi bao ba lego maemong a 9 go fihla go a 12, yeo e tla go beakanywa ke DHA. 
TLHAHLO LE TLHABOLLO 
goba karolo efe goba efe ya tshepetšo ka kakaretšol, a ka iša kganetšo go Phanele go ya ka ditshepedišo tšeo di beilwego ka mo fase. 
moo e lego gore dinyakwa tša bokgoni bja poso ga bo sepelelane le bokgoni bja bašomi bao ba šuthišitšwego. 
Ga go na diposo tšeo di tlago kwalakwatšwa go fihlela tshepetšo ya go nyalelanya le peomošomong e phethwa. 
wo o lego karolo go Tumelelano ye wo o sa kgotsofalego ka ga sephetho sefe goba sefe seo se lego mabapi le peomošomong ya mošomi, 
TCF e tla fiwa maikarabelo a go šoma ka ditaba ka moka tša kgokaganyo tšeo di lego mabapi le tumelelano ye. 
KGOKAGANYO 
Baamegi batla rerišana ka kgopolo ya go hlagiša pholisi le tshepetšo tša go kwešišega go laola tiro ya mošomo ya bašomi ba DHA bao ba thwetšwego mo go sebopego se se mpsha. 
LETŠATŠIKGWEDI LA GO THOMA LE SEBAKA SA TUMELELANO YE 
Pholisi e swanetše go sepelelana le tlhako ya taolo ya go dira mošomo ya Tirelo ya Mmušo. 
baamegi ba dumelelana go lebiša ngangišano ye bjalo go bolamodi bja praebete. 
Go NEHAWU 
THAROLLO YA DIKGANETŠANO 
Ge kganetšo e se ya rarollwa ka mo go kgotsofatšago, mošomi goba mokgatlo wa go emela bašomi wo o amegago go Tumelelano ye, o ka iša kganetšano ka ga tlhathollo goba tirišo ya Tumelelano ye go GPSSBC. 
Tumelelano ye e tla thoma ka letšatšikgwedi la tshaeno e bile e tla fela ka letšatšikgwedi leo le tla go bewa ke dihlopha tše di rerišanago. 
Baamegi ba tla tla kgetha Phanele ya baahlodi mabapi le se. 
E dumeletšwe ka tshwanelo 
Go PSA 
Go DHA 
E dumeletšwe ka tshwanelo 
E dumeletšwe ka tshwanelo 
Ge kganetšano e ama ditaba tša tšhuthišo mošomong, mošomi goba mokgatlo wa go emela bašomi wo e lego karolo go Tumelelano ye 
E saennwe le go fiwa letšatšikgwedi mo ka la letšatšikgwedi la . 
Ge ngangišano e amana le peomošomong ya mošomi, le gona ngangišano ye bjalo ga e wele ka fase ga tokelo ya boahlodi bja tiro yeo e sego ya loka ya mošomong, 
o swanetše gore o iše pele kganetšo go ya ka ditshepedišo tšeo di beilwego ka mo go temana ya 10. 
﻿Go holofelwa gore dipese tša Remant Alton di tla ba di le tseleng gape ka Lamorena, gomme di tla ba di thuša diketekete tša banamedi ba eThekwini bao ba lego tlalelong.
Tlhabollo ya Phaka ya Maritime, phaka ya dikoloi ye e nago le tebego ya naga le lefelo le le bulegilego, e akaretšago didirwa tša bokgabo tša ka lewatleng, tšeo di bapago le Musiamo.
Tonakgolo Rasool o amogela ka lethabo ka Kantorong ya gagwe ya Sehlopha sa Taolo Shado Twala bjalo ka Seboleledi se seswa.
Ka nako ya thuto ya tlhomo ya semmušo, sefoka se ile sa fiwa Prof. Tobias ka boyena le seboledi sa polelokgolo, Prof. Sidney Brenner.
Legatong la badudi, bahlankedi le Mmasepala wa eThekwini, ke kgopela go fetišetša matshidišo a kwelobohloko go Mohlomphegi Mopišopo e mogolo   Dennis Hurley.
Badiredi ba rena ba RS e be e le bahlankedi ba ka nako tšohle bao ba bego ba šoma mešomo ye e tsenetšego.
Go arogana batho ka go tlotšwa  ka kgapeletšo le go senya setšhaba se se bego se kopane gore se se kopane e bile ye nngwe ya ditlamorago tša kgethollo ya semerafe tšeo di bego di kweša bohloko.
Go fegela go mafelo ao a bego a sa šomišwe kudu peleng lefelong la bookelo bja LG go netefatša gore mananeokgoparara a a magolo bjale a tla šomišwa ka botlalo.
Kliniki e šoma ka Seleteng sa Maphelo sa Mosel Bay Langeberg ka Tikologong ya  Kapa Leboa .
Kgokagano ya gagwe ya bosenyi e be e le ya ditšhele gomme o utsweditše mmušo dimilione tša Diranta.
Swami o hueditšwe ke maemo a go phela a go tšhoša a  Maindia Diparakising tša Magazine.
Morago ga ditšhupetšo tše šoro ka baithuti WCED e ile ya fa tumelelo ya go tswalela dikolo tše di Phagamelo le tša Godimo tša Masiphumelele.
Tolara ya Australia ke tšhelete ya semolao le ge e le goreTuvalu le yona e phatlalatša dikhoine tša yona.
Maikemišetšo a mokgwa wo wa kabo ya ka thoko ke go tsošološa intaseteri ya Afrika Borwa le go hlatloša tšwetšopele ya  naga ya tharollo yeo e bitšwago molokoloko wa boleng bja phadišano go ditšweletša tša tiišetšo ya mabokgoni le tiišetšo ya thyeknolotši.
Magotlo a be a kgona go tla ka seleng ya  Mohamed bošego gomme a ja dipampiri tša go ba le mobu.
Modulasetulo ke rata go boeletša gape gore motho a ka se kgone go akaretša.
Gago tokelo ya go tsena thwii ya dikoloi goba basepelakamaoto yeo e tlago kgonagala go tšwa go  Otto du Plessis Drive sebaka se.
Ditifikeiti tša LPI ke tša go hloka bathekgi, fao di dumelago mokgatlo go fetolela go kabo ye nngwe ya Linux, ntle le go hlala bašomi ba bona .
Ga re a swanela go lebelela fela gomme ra tlogela Basenyi ba go atlega ba dire mešomo ya bosenyi go tšwa ntlong tša manobonobo ka Plattekloof gomme ra tlogela ba Elsiesriver, Mitchell's Plain, Khayelitsha, Mannenberg, Hanover Park le Nyanga gore ba bolayane.
Diradioakhthifi tšeo di phatlalatšago kedišo ka baka la karologanyo ya nyukleara ya athomo ya fetogafetoga.
Lefapha la Ditlakala tše Thata la Mmasepala wa EThekwini wa Durban, le šomiša mafelo a mararo a go lahlala ditlakala ka Bisasar Road, Marian hill le La Mercy.
Dikolo tša marega tšeo di rulaganywago ke Metro pole South EMDC di šoma gabotse, re leboga mošomo wo mobotse wa tirišanommogo ka dihlogo tša sekolo, baritiši le bahlankedi ba EMDC.
O rile Syria, yeo e bego e emetšwe kopanong ke Tona ya Dinaga di šele Walid Muallem e thekgile lentšu le le tšwilego.
Difolaga di hlongwa koteng e tee ya go bea difolaga yeo e tšwelelago godimothwii go tšwa mafelong goba ye e tšwelelago e tsepame, ka go rapama goba ka khutlo go tšwa moagong.
Tšhomišo ya dikobatši ya boitapološo e iša fase tshepedišo ya tšhireletšego ya malwetši gomme ya dira gore mmele o be le kgonagalo ya go itemogela go diphetšo.
Gare ga Maafrika a bathobaso bao ba hlokofetšego e be e le banna ba ba tumilego ba bjalo ka dikgoši tša Mapondo Henry Bokleni, Dokoda Richard Ndamase, Mxonywa Bangani, Mongameli go bolela ba mmalwa.
Tshepedišo ya tlhamoleswaya mokgatlo yeo e ikemišeditšego go aga bokgoni bja mokgatlo go thekga maatla a Leano la Ikapa Elihlumanyo.
Ka go ahlola "Beneza Allah" Kgorokgolong ya Grahamstown bekeng ya go feta bekeng y ago feta Moahlodi Zamani Mhlongulela b ile a re bosenyi bjo ke tlhaselo ya "tlhaselo ye šoro" ya go "tšhoša"..
Tirišano ye e kgontšhago e tla netefatša lefaufau le le bolokegilego ntle le go ama gampe lekala la bofofane.
Sethunya sa mohuta wa Norinco, seo e lego sa bagononelwa, se humanwe ka gare ga Kkhumbi ya VW ye e tlogetšwego ke bahlakodi motsaneng wa Kombi gaMaja.
Motseta wa Afrika Borwa ka  Saudi Arabia o dumeletšwe go Bahrain ka mabaka a go se be modudi.
Rethikhulamo ke karolo ya sebopego sa folaseke ya go ba le tebego ya go lebelega bjalo ka "lemapo".
Yena le Konsatabolo Nyangane ba ile ba latela mogonolelwa yo a bego a tšhaba yo a ilego a ba iša ntlong ye nngwe Mmileng wa Long.
Dikgorotsheko tša Boislamo bjale di napile di hlopshaleswa gomme ba gwantela  motsemogolo wa Mogadishu, gwa rialo Mna Mufila.
Batho bao ba sa šomišego mebasepala gagolo ba thušwa ke nebikeišene ka MIS ye e bontšhago palo ya dilo tša maemo a godimo bakeng sa LM, DM le profense ye e lego ka mašakaneng.
Go na le magoro a go fapana a dihotele tšeo di šomago ka baeti ba tša kgwebo le badiramakhutšo go thoma ka dišaleyi tše di tlwaelegilego go fihla go marobalo a boditšhabatšhaba a maemo a dinaledi tše hlano.
Nna le Mopresidente Mbeki re hlwele maabane ka moka ditherišanong le Mopresidente Domitien Ndayizeye wa Burundi, Uprona, CNDD-FDD le Frodebu.
Mpša ya maphodisa Boucher, yemalobanyana mo e hlabilwego ke mogononelwa wa mokati, le mohlahli wa yona  Konstabolo Khan.
Kgatišo ya CNN TV ya kgašothwii go tšwa New Orleans e bontšhitše gore dipula tša moya o maatla wa go tšutla di gogotše toropokgolo, tša tlogela morwalela wa go tlala khwiti ya kanale ya diintasteri.
Konstabolo Risebe Andre Jynsford le Inspektha Charles Moorcroft ka dikilokramo tša go feta tše tharo tša lebake le ba le thopilego.
Ka morago ga kitimišo ye telele ya lebelo la godimodimo la dikoloi, Maphodisa a Paarl a ile a golega bahlakodi ba bagonolelwa ba batshela gomme ba thopa dithunya le dikolo.
Letlakala le le tla go fetišetša go letlakala la khomphuthara la gae la  the dti.
Lenaneo la Klapo ya Phokotšo ya Tlhkomelo ya Maphelo a Ditlakala ke lenaneo la kago ya mabokgoni la go tšwetša pele taolo ye kaone ya tlhokomelo ya maphelo ya ditlakala go dihlongwa tša tlhokomelo ya maphelo.
Ditoto di hlopšha bjalo ka proteine ya diphoofolo go fihlela ge dipolai di etšwa, gomme ka morago setoto se wela ka fase ga legorolo la mengwaga ya A.
Legoro le le latelagola taolo e be e le sehlopha sa bahlapetši seo se bego se etilwe pele ke Khomandara  ya Sehlopha le Khomisara wa Sehlopha.
David e be e le motho yo a ka kgathego tema ntweng, leina la gagwe le ile bolelwa mathomong gomme gabotsebotse o dirile boineelo go khomišene ya Nnete.
Tlhabelo kgahlanong le  Hepatitisi A le B le yona e digetšwe.
Tiragalo le boithomelo bja  Khansele ya Setšo ya Basadi Boetapeleng bja Setšo ya Msogwaba le mokgatlo wo e sego wa mmušo wa Vukamake Ubuyele Emasimini .
Moahlodi Elna Revelas o hlalošitše bosenyi "bjalo ka ye nngwe ya dikgaruru tšoro kudu le   "bjalo ka kgaruru e  tša go šiiša tše mpe".
Batseta ba ile ba swayaswaya gore kopano e ile ya ba tiišetša gore bolaodo bo tšeela polekego ya bona hlogong.
O ile a thuša go rulaganya mekgatlo ye e theilwego setšhabeng Senthara ya Umtampo yeo e dirago mananeo a tlhahlo ya kgahlanong le kgetholganyo ya semorafe le boetapele.
Re thabišwa kudu ke dintwa tša Palestina magareng ga Majuta le Mamosleme, la Leboa la  Ireland ka histori magareng ga Makatoloiki le Maprotestante .
Lekala la go aga le dikago le hlatsetše kgolo ye e kgethegilego ya godimo nakong tša phethagatšo ya Protšeke ya Meetse ya Nagathota ya Lesotho.
Raba ye e ripilwego e ka kopanywa le asfale bakeng sa go dira ditsela le goo dira bobapalelo bja bana.
Mešomo ye e dirwago ke batološi, bahlwekiši ba dielktroliki, goba mekgwa ye mengwe ya go tšweletša dimetale tša go se thulege tša motheo wa go hloka tšhipi.
Ka tshwanelo wo gape ke moalto wa Difoka tša Metro FM.
UNEP goba mokgatlo ofe goba ofe wo o emago legatong la wona o swanetše go ba ka  Nairobi, Kenya.
Tsebišo ya dintlha - difihlolo tša mehutahuta le kamogelabaeng ye botho ke dipolelokgolo go madulo a go se lebalwe kudu.
Dikgato di tla kaonafatšwa le go dira gore di šome gabotse dinyakišišong tša Kgonagalo tša Olifants-Sand ORWSDP tšeo di thomago ka pejana.
Tona Dlamini Zuma o sa kaonafala ka Bookelong bja tshwane.
Ngosa Gobodo le Ismail Abrahams bao e bego e le karolo ya bašomi ba thekgo ka karolong ya go otlela.
Maloko a  lekala la Thibelabosenyi la Greenwood Park, Konstabolo Pravin Singh le Konstabolo Troy Ismail ba golegile bagononelwa ba bane mabapi le melato ya go fapana tikologong ka beke e tee.
Toropongkgolo yaRafah, dintlo tše mmalwa di ile tša phušulwa gomme Mapalestina a ile a bolawa diphuruphutšong tša Israele tša moyeng.
Godimo ga boemakepe bja Motsekapa, maemaketswana a go la Hout Bay, Simons Bay, Kalk Bay le Gordons Bay.
Mešomo ya bakgabiši ba bjalo ka Gavin Younge, Malcolm Christian le Clive van den Berg e utolla bošoro bja mmele bja kgethollo ya semerafe.
Se se tliša kakanyo ka moka ya gore Mido o rakilwe mošomong ka baka la  phegišano ya gagwe le mošomi-ka-yena Wigan, Amr Zaki, a rialo.
Stompie Sepei le bašemane ba bangwe ba babedi gabotse ba be ba  phopholaphophola Stompie Sepei, se se ra gore bjale ba ba be ba dira maitokišetšo a  bongpedi gare ga bona.
Lekala la Bana  Lapa la Tygerberg le fa bana le bafsa tlhokomelo ya balwetši ba go humana kalafo ba robala bookelong le ba go se robale ka bookelong.
Maphodisa a Metro a ile a tswalelela le go emiša dithekisi gomme ba dira diphuruphutšo go banamedi le baotledi ba dithekisi.
Tlotlolego ya dimela le mobu ka baka la temo le thywalo ya go feta tekanyo ya payomase ya dikgong.
Go kgopelwa dikhotheišene tša tlhagišo, kabo, le  tokelo ya legora la phaliseiti kliniking ya Fanyana Nhlapo.
Tshwarelo, na o ka šomiša maekhrofouno ka gobane re a theipiwa.
Meyara wa Mmasepala wa eThekwini, Mokhanselara Obed Mlaba, o laletša ka lethabo maloko a phatlalatšo ya tshedimošo pulong ya leporogo le leswa la basepelakadinao ka Booth Road Cato Manor.
Baagišani ba kaone ba fana ka motswako wa mehlagare ya Seamerika le dikamano tša sebjalebjale tša selegae .
Go fokoletša tšhošetšo ya tshedimošo ye e fošagetšego le bohlodi ya ANC gobašomedi ba sešole le didirišwa.
Tlesolo le thomile ge US e thibela dipanka tše pedi tša Iran  - Sepah le Sadaret - gore di se humane phihlelelo ya tshepedišo ya US ya ditšhelete mabapi le ditheransekšene tša tolara ka dipanka tša leloko la boraro.
Godimo ga dikgaoletšo tše itšego, kago ye e theilwego godimo ga bašomi e boloka tšhelete go e na le kago ya go thewa godimo ga dimela.
Lontšhe ya selegae e okeditšwe go kgona go rwala palo ye e oketšeilego ya banamedi.
MEC o bonwa le ditšhiwana Mbongeni le Phumlani Khuboni le Mfundo Ngcongo ka morago ga ge ba mo etela ka kantoro ya gagwe.
Go tloga go Jai Ho go ya go Gimme Hope Jo'anna, tswalelelo ya tirelo yae IPL e ile ya kgahla Maafrika Borwa, ya ba fa tatso ya setšo sa Maindia le Maafrika.
Eupša bontši bja tšhomišo ya lesolo la metsotso ya bofelo le boiponagatšo ka McCain I be di le ka Florida, Carolina Leboa le Virginia.
Lenaneo la taolo ya tšweletšo ya toropokgologare le motse, iTrump, e dira dikgato tše kgolo tša go fediša bosenyi le bošoro ka Warwick Junction.
Toropokgolo ya Motsekapa e šetše e hlabollotše le go phathagatša mananeo a taolo a  Melkbosstrand, Granger Bay go ya go Bantry Bay, Muizenberg go ya go Wolfga tle Kogel Bay.
Mopresidente Barack Obama o tshepišitše ka Mošupologo go "emiša koketšo ya mahoduwatle," ka ge mahoduwatle a Somalia a tšwelapele go hlasela le go tšea ka kgang dikepe ka lewatleng le le bulegilego.
Ge Tonakgolo a bula Theramolao, o ile  a tsebiša kakanyo ya  iKapa elihlumayo - Kapa ye e golago.
"Kgoelelolefaufaung" le difofane tša go lahla diphamfolete di be di šomišetšwa go hlohleletša batho gore ba se šetše dipitšo tša ANC tša go dira boipelaetšo le ditirelo tša go se lefele an.
Tlhakatlhakano ya phetogo ya dijo mmeleng bjalo ka go tsenya oreamo mpholo, le  diasidosisi, gantši di hlola go ruruga dikgomong.
Go tšea difatanaga ka dikgoka go ba kotsi kudu ka ge nyakego ya dikoloi ka ge dilhopha tša go tšea difatanaga ka dikgoka di oketšega.
Melokoloko ya dipompi le dipompi tša go šomišetšwa maswi di hlangwa ka dotokolong gore ka mabaka a go hlwekiša, dihlwekiši di ka pompiwa ka gare.
Gumede o itše ditherišano le Tongaat-Hulett di be di tshepiša gomme khamphani e bontšhitše maikemišetšo a go šoma le Toropokgolo.
Karolo ya mathomo ya leano la Winnie Mandela mabapi le Katiza Cebekhulu ntlong ya kereke ya Paul Verryn ga e a šoma.
Hlogo ya makala a NAT tikologong e be e le Wandile Dlamini; Lister Mooi gammogo le bahlankedi ba kgolego ya Uganda ba be ba na le maikarabelo a go hlapetša bagolewa.
Tlhokomelo ya didirišwa tša ka ntlwaneng ya boithomelo e ka boloka dilitara tše diketekete tša meetse a go gogwa ao a sa hlokagalego.
Thenjiwe Mtintso le yena o ile a hlaloša mabapi le thutafase ka fao go tšhaba go katwa ka mehla go lego gona basading ba bagolegwa.
Mhlatse le mahlogonolo go babegaditaba ba  Radio Khwezi, Braveman Mhlaba le Mabutho Ngcobo bao ba thopilego difoka tša legoro la ditaba tša seyalemoya le tša nako ye e tlago ka go latelelana.
Maphodisa a ile a thoma go re gobatša, ba re laela gore re atle leboto, ba bangwe ba bona ba re raga.
Tona Ramatlakane gape o dirile boipileto go batseta ba dinaga di šele gore ka mehla ba hlokomele ge ba sepelasepela le toropokgolo.
Nka se kgone go akanya dinomoro eupša bontši bja tšona bo be bo tletše ka go boitlhamelo.
Ditlhaselo ka mahoduwatle a Somalia di oketšegile dikgweding tša bjale, gomme di baka go tshenyega ga  boditšhabatšhaba.
O ile a bušetšwa mošomong, tshwarelo, o be a sa ntšhwa lenaneong ka gona o be a sa dumelelwa gape.
O re botša o amega mo go tšeeng ka dikgoka koloi ya marotho le Katiza Cebekhulu.
Reka dithekethe lebenkeleng la Vodacom, leo le lebetšego kanaleng ya Point.
Baotledi ba tla tsebišwa pele ga nako ka ga phethagatšo ya kgonthe ya phetolelo ya sehumanaditsela ya tsela-thokotee ka babegaditaba, ditsebišo le matlakalatshedimošo.
Yunibesithi ya tshwane e laeditše gore e tla neela sekolo sa  Tshegofatsong LSEN Secondary School ka Mamelodi khomphuthara ye e thopilwego ke  Ramlal.
Ehud Olmert, tonakgolo ya Israele, o šišintše kakakanyo ye bekeng ya go feta.
Mongwaledipharephare waFifa  Jerome Valcke o re dilo ka moka di tlaba di lokile ka Junebakeng sa mathomo a Mogopo wa Khonfedereišene.
O tsebagala kudu ka Soweto, gagolo ka Zola le Diepkloof.
Dikhamphani tša Afrika Borwa tše bjalo ka  SASOL, Murray and Roberts, Macsteel le Diolasa tša Karstens di beleditše ka katlego ka Egepeta.
Lategan Botha o leleditše Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodikgwa gomme a kgopela thušo ya mašeleng mabapi le go ngwala  WSDP.
Le seboledi sa DA  Willem Doman malobanyana mo eo ile a dumela gore kgoro yaka e abile le ge e le gore re na le tikologo ye e hlakahlakanego kudu ya go tšwela pele.
Ditlhaoblogo tše kgolo le dinonyana : meetse ao a amilwego ke  Sekema sa Metse sa Nagadimo ya Lesotho bjalo ka mohlala.
Phathagatšo ya ditirelo tša mathomo tše di kontraktilwego go ralala le Mmila wo o kgabaganyago le dinaga wa Klipfontein e tla thekga se.
Maikemišetšo a go iša tshekong dipese le dithekisi tša go tlala go feta tekanyo, tšeo di bakago kotsi ye itšego go banamedi.
Mna Rajbansi o itše go bohlokwa gore re latele le go dumediša baphulamadibogo ba Maindia.
Kgolo ya koketšego ya palo ya boetapele ya baoki bao ba amegago mererong ya akhademiki mabapi le merero ya tša booki.
Shrapnel le debris go tšwa dithuthupeng di ka sepela dimetara tše makgolokgolo a mmalwa.
Re lakaletša mosetsanyana yo wa go a le talente, wa go ba le mafolofolo kudu gape wa go ba le phišegelo mahlatse a ka moso.
Molaodi wa protšeke ke moeletši wa Tona ya Thuto ya Tikologo  Ngk. Razeena Wagiet.
Ke iponagatša legatong la Mogenerala Jac Buchner le  Kapotene Jerry Brooks.
Gantši ba ipeakanyeditše go šomiša maatla a maksimamo kgahlanong le mohlasedi wa ka ntle wa bošole.
Hlogo ya Kgoro, Denver A. Webb, o belegetšwe le go golela ka Transkei.
Younus Khan o robile direkoto tše mmalwa tša  tseleng ya gagwe ya makgarebe a ngangišano kudu a makgolo a mararo.
Lešaba le le bego le kgobokane Sekwereng sa histori sa Tiananmen go tloga mesong, ba swaretšego godimo diolaga tša bosetšhaba tša Tšhaena le difolaga tše tšhweu tša Diolimpiki tša  Beijing.
Baht ya Thailand le Tolara ya US di šomišwa ka bophara.
Mpshafatšo ya bjale ya ka botlalo le tlhamoleswa ya melawana ya bofofane bja selegae.
Kopano e dumeletše Molaokakanyaphetošwa wa Diphedi tša Leabela le le Fetotšwego woo o ikemišeditšego go thekga tlhako ya polokego ya bophelo ya Afrika Borwa le Prothokholo ya Boditšhabtšhaba ka ga Bophelo ya Cartagena.
Aboobaker Ismail o kgethilwe bjalo ka moladi wa Ditshepedišo tše di Kgethegilego, gomme o be a bega  Joe Slovo go la MHQ.
Nayager o itše maphodisa a hlaotše lefelo la go khuta la mogononelwa gomme ba le hlasela.
Maemo a ile a mpefala ka tlhokego ya peomolao woo o matlafatšago Kgoro ya DSR go go dira goba go se dire se sengwe.
Re tlile gape go ba le pontšho ya tša kgwebo ka Tšhaena, Hong Kong, Shanghai le Beijing.
Diphapano tše bjalo tša mokgwa wa bophelo ga di a dumelelwa setšhabeng sa lehono seo se hlabologilego le mmušong wa temokrasi.
Eupša Ruwanda ye ke boletšego ka yona, ka Gambodje ba sa šomiša bana ditirong tša dikgaruru.
Ditemana tša go diragala ka leboelela le mabaka di tla laetšwa gomme mra lebelela go setlogo sa Molaodi wa Phego.
Melato e mebedi e ile ya nyakišišwa ke Inspektha Gaesale gomme wa boraro ke Konstabolo Ramadie.
Get the latest news and happenings by subscribing to the ECDOE's newsletter.
Thapelo Khuma le Lebogang Mokgothu, gabjale ba kgolegong ka ditatofatare currently in custody on seven charges for crimes committed in the Pudimoe area.
Go dikgomo tše di sa imago, sephedi se humanwa ka gare ga tlhalenamatswi ya matswele.
Ditaba ka moka tše bohlokwa tša phapano ya  Bohlabelagare - Arab-Israele, Iraq, Iran, tlhokego ya dimpshafatšo tša ekonomi, le kgethollo le botšhošetši di tswalane kudu.
Tsenelo setšhabeng e swanetše go reriša nwa ka tebanyo ya leano la thoto le maatla ao a ithekgilego go tebanyo ya tlhabollo.
Mokgatlo wa bosetšhaba wa bohlodi ke thoto ya setšhaba gomme ka gona ga o a swanela go thekga phathi ye itšego ya dipolotiki.
Gomme o re boditše moragonyana bohlatseng bja gago gore o be o le mothekgi yo mogolo wa IFP.
Go fa tirelo ka botlalo ya go fepa go Bookelo bja Botsetši bja  Mowbray.
Ka tšatši leo le bohlokwa Vuyani o ile a hlaba motšwasehlabelo wa gagwe kgafetšakgafetša gomme o ile a hlokofala semeetseng.
Ga go diela, ditlolo goba dikhene tša arosolo, go akaretša le ditšhelopompo tša asma, tšeo di dumeletšwego go ya ka tNo liquids, ointments or aerosol cans, including asthma pump canisters, are permitted in accordance with IATA regulations.
Babogedi bao ba lebantšwego ke batswadi le bana go tšwa Bellville Borwa, Belhar, Ravensmead, Uitsig le Noka ya Elsies.
Baoki ba mahlo le dingaka tša mahlo ba hlahloba ba bašomiši maokelong, maemong a selete goba a ka fase .
Gantši arena e diragala gammogo le Hoodia gomme gape e lewa bjalo ka sethibelakganyogo ya dijo.
Motšhabi Khulekani Khumalo o ile a fihla le Nongoma fao a ilego a tshwarwa ka morago ga gore tshedimošo e humanwe ka ga fao a bego a le gona.
Maphodisa a banna le a basadi ba a ratwa, hloiwa, ba bolawa, ba gobatšwa le go solwa .
Molokoloko wa dikoli o be o rwele dikarolo tša bašomedi ba UNAMID go la West Darfur, ba be ba thuntšhwa ka dibetša tše bohwefe le digranata tša go sepetšwa ke rokhethe.
Akhaebe ya Bosetšhaba ya Meetsekamobung gabjale e a hlabollwa gape ke tshepeditšo ye e theilwego godimo ga khomphuthara e swarago tshedimotšo ka moka yeo e amanago le meetse ao a humanwago ka mobung.
Bagononelwa ba golegilwe mabapi le kgonono ya go hlakola Yebo chicken ka Belfast.
Ditshenyegelo tša inuiria - tshenyoina le go se dumelelwe, puruphutšo ya go se lapišege ka nako ye mosekišwa o be a hlaselo o šoro -  ge go palelelwa ke go bitša hlatse go sa tokafale
Aliwal Shoal ke lefelo le legolo la Durban la go thinya gomme le goka bathinyi go tšwa lefaseng ka moka.
Gare ga maokelo a TB go tla ba le phetogo ya go ya go matlafatša a kalafo ya TB ya go palelwa diokobatši ka go lekalekanya diprothokholo tša MDR.
Baphenkgišani ba go fapafapana, babogedi le bathekgi ba ile ba lebogiša SAPS mabapi le oineelo le boprofešenale bja bona.
Ba loutša mogopolo wo o nyakišišago le go kaonafatša bokgoni bja go nagana.
Go hlaloša Winston Churchill, re sa le mafelolong a mathomo.
Dithole tša saese ya ka tlase gantši di fa boineelo bja fase, kudukudu ge go hlokagala dijo tša diruiwa tša godimo.
Ka gona go ya ka  pitšo ya  Ngaka Wouter Basson, ditshepedišo tše di a fegwa lebakanyana.
Serbia le Russia ba ganane le UDI le Serbia gomme ba re Kosovo ke karolo ye bohlokwa ya Serbia gomme e tla dula e le bjalo.
Ditšweletšwa tše bohlokwa di akaretša leswao la maleba, tebego ya naga, dikaonafatša go tšhuma mabonele ditsela.
Khomišene e bitša Mogenerala Lothar Neethling le Mna Vally ba tla tšea tlhahlobo.
Go gogela morago ditšhelete tša thušo tša sekolo, goba sebopego se sengwe le se sengwe sa thušo go tšwa go baithuti ba dihlopha tše di laeditšwego ke mabaka a kiletšo.
Kereke ya Lapa ya Deo Gloria ke kereke ya Sekriste ya go goga maikutlo, ye e gatelelago mošomo wa Moyamokgethwa bophelong bja rena bja motho le  sehlopha bjalo ka Bakriste.
Intasteri e akaretša  'boleng bja sehlopha' ka moka go akaretša mafelo, go direla, le tšweletšoo ya difilimi, thelebišene, dividio, dipapatšo le dibopego tša go ema le dikhathuni.
Inspektha Klaasie Klaasen wa Taolo ya Kabo ya Ditirelo o kala lebake.
Baby Raidon  o hlokomelwa ke mamago Robert  Desiree Maas, yoo Tracy a kgokaganago le yena ka mehla .
Go humana ditaetšo ka tšhoganetš  - ditheransponda di loketšwe go fa maphodisa tše di tlago pele, mohl.
Mmoleledi wa mmasepala wa Mbombela Vusi Sibiya o itše senthara e tla thekga intasteri ye e golago ya profense ya boeti.
Khansele ya ka fasana ya Mitchells Plain e direla diwate tše tshela, go akaretša le Strandfontein.
Ke boditšwe gore protšeke ye ya taetšo ya dikreiti tše ntši di thomilwe go bontšwa dikolong tša Piketberg.
Go tšhošetša kudu gomme go swanetše go iša go lebanywa kudu go kgokano ya go raloka ka sehlopha.
Tšwela pele Mna. Lyster, gomme ka morago Adv Goosen o tla ruma.
Kantoro ya Botseta ka Ankara e dumeletšwe ka mabaka a go se be modudi ka Repabliking ya Kyrgyzstan.
CAV e ka Pierre van Ryneveld katshwane, mo go naga ya maemo a godimo ya mmušo ya go bapa le  Aerosud Holdings.
E tee ya mafelo a go pono a tuma ka Motsekapa, Rocklands Lookout Hill ka Mitchells Plain, e a  botsefatšwa ka go bjala mehlare ya tlhago.
Ditirelo tše di kgaoleditšwego tša motsemošate wa Dushanbe di hwetšagala go tšwa go Istanbul, Moscow le Almaty, Kazakhstan.
Bodulo bjo bobotse, bja go ba le bohlapelo ka gare yeo e lebeletšego lebopo ka dipono tša lewatle tša go bona mahlakore ka moka.
James Slabbert o hlagišitše Komiti ye e hlamilwego leswa  ya Tekolo ya Thoto.
Dipalomoka di akaretša dihlopha tše dingwe le tše di sa laetšwago tša batho le bao ba se nago diphapoši tše di sa laetšwago.
Cantharidin o swanetše go ba karolo ya lerato leo o ka le fago mosetsana.
Setumo le mahlatse ga di a nyenyefatša bonolo le botho bja Vuka Tshabalala.
Maphodisa a ile a hwetša gape le Toyota Hilux ya go utswiwa, yeo e bego e tlogetšwe lefelong la baipei la Samsamshoek ka Nuwerus gammogo le sethunya le karolo ya tšhelete ye e utswitšwego.
Khumano ya didirišwa tša maemo a godimo e tla thuša mo go fokotšeng ga merwalo yakalafo ya kankere makaleng Onkholotši ya  Radiešene ka Bookelong bja Groote Schuur le  Tygerberg Hospital.
Mabaka a Bosenyi : Mna. Mokone o nyakwa ke SAPS mabapi le molato wa kgonongo ya go kata.
Go be go se na le dikgobalo ka ge maloko a bašomi a be a obamela tshepedišo ya go tšwa le go tšwela ka ntle ga mogao ka nako.
E tee pele ga ya bofelo, kgolego ya maloko, gomme ya bofelo ditšhošetšo tša dipomo le lehu kgahlanong le maloko.
Mospikara, bjalo ke nyaka go bolela ka ga ka fao kgoro e bilego le sebe ka gona go Ikapa Elihlumayo.
La bofelo, NAMDA  e dirile lesolo la go lokolla bagolegwa ba dipolotiki bao ba bego ba na le mathata a maphelo.
Dišo, ditlhokofefe goba maphone go dikologa ditho tša thobalano, tše di ka bago bohloko goba tša se be bohloko.
Ditsela tše ke maikarabelo a Mmušo wa Selegaet.
Tona Ramatlakaneoo re  bahlapetši ba Tselakgolo ga se ke ba ntšhwa eupšay ba ile ba matlafatšwa.
Metšhene ya go dispensa e tla ba e le mapatlelong ka moka a bakeng sa diokobatši tša motheo.
Mna. Roshalt, ka kgopelo a ka ema goreNgk. Boraine a go eniše.
Humana emeile ya DFA le sehlwekiši se se mpshafaditšwego sa diteng le mananeotirišo a khomphuthara a go thibela baerase di fihleletšwe gosenyane, ka Mešomo e mengwe e sa šoma ka UNIX.
Leafhoppers e welago ka legorong la Jassidae e ntšha baerase ya boleng ka lefeleng.
Ka go se kgotsofale ka ge go be go se na tšwelopele ye e dirwago, Dorothy Hendricks o ile a ngongorega go  Mothušamokomišinara  Raymond Ntobela, yo a ilego a kgopela Lekala la Bosenyi bjo bo Rulagantšego la Profense go tšwela pele ka dinyakišišo.
Ka nako tša tšhilego ya maekropiale bokaalo bja gae ya mitheine.
EXCO e thekgile tlhagišo ya dithibelo tša go ya go borwa bja Noka ya Mkomazi le Lekeišene la Magabeni.
Ke laeditšwe ke Patrick Falconer wa feme ya  Friedman le  Falconer gomme re emela  Inkatha Freedom Party le maloko a yona ao a amegago ditshepedišong tše.
Godimo ga fao phaka ya bosetšha ya diphoofolo ka Zambia e na le risoto ya khwitiwatle letsheng la Tanganyika ka Kasaba, dikou tša Nkamba le Ndole, Letsha la Kariba, letsha la mgo dirwa ke motho.
Maphodisa a ile a thopa dithunya tše pedi, tšeo go kgolwago gore ke dibetša tšeo di dirišitšwego mo go tšeeng koloi ka dikgoka.
Phetogo ye kgolo le dipoelo tša ditšhelete tša steers ka go diphepokudu le 'dithokgwakudu''.
E šoma kudu ka mašemo a merogo- mabele e mannyane, lupini- le malwetši a khanola.
Kopano e tla thoma ka molokoloko wa go šoma le bakgathatema bao ba amilwego ke tshepedišo ya BRT.
le lengwe la mafelo a go tuma kudu  ka Motsekapa a pono, Rocklands Lookout Hill ka  Mitchells Plain, le dirwa botse ka mehlare ya tlhago.
Ka morago ga go sebotša ke setšhaba, maloko a Matseka a  Alldays ka fase ga Insp. Mathebula a ile a golega lehodu.
Mo kgatong yeo, dithekethe di tla ba di abja ka gore ke mang yo a tlilego pele.
Go thuša ka ditokišo tša karolo ya Leoprogo la  Connaught ka tikologong ya North Coast Tseleng ya Umgeni  Roadhouse Crescent e dirilwe gore e tswalelwe letšatši ka letši ka letšatši .
Go tshwarwa go tšere e le katlego ke Mokgomišinara wa Profense ya Gauteng, Perumal Naidoo.
Maphodisa a hweditše sethunya gomme ba se romela ditekong tša palistiki.
Mmoleledi wa Kgoro ya Merero ya Dinaga di šele,  Nomfanelo Kota o boditše BuaNews gore Faghmi le Mari e be e le bona fela Maafrika Borwa ka hoteleng.
Naletšana ya US Michael Phelps o ile a ba wa bone nakogn ya go khwalifaya ya go tšhabeša kudu .
Tlhahlo ya mošomong e akaretša khoso ya Motheo ya Tšhireletšo ya Batho ba ba kgethegilego , khoso ya Maemo a Godimo ya Tšhireletšo ya Batho ba MAemo a Godimo le khoso ya Keletšo ya Bohlapetši.
Kgoro gape e kgokagantše le go laola  Foramo ya KZN ya Phokotšo Tirišoleswa le Tšhomišogape .
Go na le kgonagalo ya gore e ka ba e le Louis Watermeyer goba mohlomongwe Kolonele Claassen.
Tekolo ya boleng le nepagalo ya tekanyo ya dipalopalo e dira gore go hlokagale go hlahloba mananeokgoparara ao a matlafatša kgobokanyo ya tshepdišo ya tshedimošo.
Ke karolo ya diphapano, go tšwa go naga ya dikgwa go ya go dithaba tše botse, dikagodikgwa tša tlhago tša bogologolo,  boomo bjo bo sa senyago le malapa a naga ya polasa.
Mahlatse le mahlogonolo goMokhanselara Roelf le Mokhanselara Nieuwoudt, bahlankedi ba bon le sehlopha sa bona sa protšeke ya 'Protšeke ye go hlwekiš' mabapi le Sefoka sa Toropokgolo Ya Go hlweka ka go fetišiša.
Kgotlelelo ya ditaolo go kriptokerafi le tlhabollo ya ditšweletša tše di theilwego godimo ga mebaraka le ditšweletšwa le ditirelo tša go laolw ke badiriši.
Tiro e be e etetšwe pele keSupt Zithulele Sithole wa matseka a Bhekithemba gomme e bile ye e atlegilego.
Dikopano tše di ile tša hlola tlhamo ya ditulo tša phenkgišano tše pedi bakeng sa diflorokhemikhale.
Go diragatša, tšweletšo, go ngwala dingwalwa - Themistocles Venturas o di tseba ka moka.
Mokgatlo wa Afrika Borwa wa Thutadinaledi o na le banepadinale ba magogorwane le ba diprošenale bjalo ka maloko.
Insp. Jan Mogano o lebeletše mošomi wa dimetale tša dikgerekgere tša Bez gomme Supt. Envor Solomon ka go la go ja o bala dikoporo.
Grindrod o itše o thabile kudukudu ka ge dihotele le ditšweletšwa tša Motsekapa di atlegile gabotse.
Go netefatša Moduoasetulo, ke nna S T Mavundhla yo a emetšego lapa la Johannes Mabotha.
ABC e begile gore go na lepalo ye mmalwa ya dikarogo mo go dikarolokgwetho tše dingwe mesong ye.
Beira, ka Mozambique, ke boemakepe bja go boloka tšhelete kudu bakeng sa dienywa tša senamune  le tša nngamolatšatši tšeo di tšweletšwago Nagagodimong ya Zimbabwe.
Ditšweletšwa tša Nageng di ka  Kwanza, kgauswi le Luanda go la Congo Basin.
Matshwane o be a tšwile ka parola mabapi le go thuba ka ntlong ge a be a bolaya Mdi. Schaefer.
Kgonagalo ya go tloša dilo tšeo di hlolago ditlakala tše kotsi tikologong.
Dirempe tša taetšo tša Makopanelo a Koeberg; kago ya tšona e tla thoma ka Ngwaga wa Matlotlo.
Bontši ba bao ba tsebišitšwego ba be ba le ka Witwatersrand le KwaZulu Natal.
Supt Anna Molobi, mokomišinara wa setiši sa maphodisa sa Atamelang o kgobokaneditšwe ke maloko a setiši ao a bego a amega mo go huetšeng ga go swara le go thopa.
Go thuša ka ga tlhabollo ya ditaetši tše itšego le go lekola phathagatšo ya Mušo go fihlelela dinepo tša iKapa Elihlumayo.
Akaretša tshedimošo ka ga ka fao maloko a setšhaba a kago thuša ka gona Groote Schuur ka go abela bookelongl.
Mosepedišamodiro, banna le basadi a re ketekeng mekgwa ya go phela e kaone lehono.
Mna. Zhang o ile a etapele baromelwa boemedi bja bahlankedibagolo ba bahlano go tšwa Shandong bao ba ilego ba tšea maeto a a go ya Sekolo sa Sekontari sa Garlandale ka Athlone le Sekolo sa Basetsana sa Rustenburg pele ga moletlo wa go saena .
Babalela ditshepedišo tše bohloka tša tikologo, mesepelo ya mmila ya go kgabaganya dinaga ya mohlaba, mebila ya go kgabaganya dinaga ya nokeng le mesekamo ya klaemete .
Potlako ya ditlhaselo e tlišitše dikepe tša ntwa tša dinaga di šele go tla go hloma khorito ya tšhireletšo ka kalofong yeo e hlapetšwago ke dikepe tša ntwa tša mohlakanelwa tša boditšhabatšhaba.
Hlatse e re e kgotsofaditšwe ke gore go emelwa ga AIN ke Mna. Houstongo tla tliša melaetša e bjalo go ya ka ge e amana le AIN go akaretša le Ms Stoman.
Le ge go le bjalo phenyo ya go latela le peakanyoleswa yeo e tlošitšwego lehlakoreng la histori dipoelo tše di dirilwego ka Afrika mabapi le tlhabollo ya lefase.
Lebelela lebotlelo le ke le tšerego ka ntlong, Ernest Seitshoko o rialo.
Bjalo ka kokwane ya Kings Park Sporting Precinct, lepatlelo le hlametšwe go ba la mešomontši, go šoma ka maatla le thoto ya go ba bonolo go hlokomelwa bakeng sa Durban.
Mna. Cachalia, leina la ka ke Liezl Gerntholtz, gomme ke emetše Bishop Verryn.
Mna. Vally o ile go ithoma ka tšhoganetšo gomme o kgopela.
Re gapeletša gore Mapalestina  ba emiše go thuntšha Israel ka dirokhethe.
Tona ya Kapa Bodikela ya Polokego ya Setšhaba Leonard Ramatlakane o ile a tše magato ka maswabi mabapi le go se bonwe molato gwa mohlakodi wa go atlega Mujahid Daniels ka Kgorokgolong ya Tsheko ya Godimo ya Kapa.
The dti e tla hlokomela kamano ye e sa tšogo thoma go fihlela e šireletšega gomme ditumelelano di šoma.
Tšweletšo ya dibosabosane tša swikiri tše bjalo ka malekere a go bedišwa, dithofi, dimašmalo, futši, dikaramela, khatšhaose, nougate, malekere a boleta le tšhokolete ye tšhweu.
Dithelefomo tša setšhaba di go kgabaganya  ICC ka moka le Senthara ya Phatlalatšo ya tshedimošo.
E ka šomišwa fela dihlakhlakeng tša Sao Tome le Principe.
CPP le yona e bone phethagaditšo ya tshepedišo ya tšhupatšo ya payometriki.
Re tsebišitšwe ka ga lehu la tšhoganetšo la Mna. Bert Wessels, Modulasetiolo wa Sehlopha wa Toyota SA  ka letšhogo le legolo le go se kgolwe.
Villa Rosa ke yuniti ya go ba le diphapoši tše pedi  - phapoši e tee e na le bohlapelo bja ka gare  - phapoši ya bobedi e loketše bana.
Tšhelete yeo e kgobokeditšwego e ya go maithomelo a lesolo la go kgooketša tšhelete gomme e tla neelwa go mekgatlo ya thušo.
Koloi ya Go laolwa ka Rimoutu  e ile ya šomišwa go lekola ditshepedišo tša dikgetho ka tikologong ya Witwatersrand.
Didirišwa tša Nano tša go dirišwa meagong mohlala diintastering tša dikloi le difofane.
Tšweletšo ya alumina le ditaba tša nikhele le koporo.
Go hlabolla dintlha tše bohlokwa tša ekonomi go bapa le khorito bjalo ka disenthara tša toropo le dintlha tša mešomo, go akaretša, Isipingo Rail, Mobeni, Jacobs, Clairwood le Bayhead.
Go ya ka Michael, Johannes Oupa Siakamela, ke tatago ngwana wa mathomo wa Zinzi Mandela, Zuleka.
Maphodisa a  Kestell a netefaditše gore molato wa go thopa le setiši sa maphodisa sa Clarens.
Mopresidente Mbeki o ile a swara ditherišano tša digana tše pedi le Mopresidente  Bashir Samiting ya NAM.
Go fokotša goba go efoga phetišetšo ya tšhilafatšo go tloga go mokgwa o tee go ya go wo mongwe.
Kgwebo le tše dingwe tšeo di lefelwago di boletšwe ka go boleng bja ka fase.
Banna bao ba ba thuntšhitšego ba be ba diriša tsela ya Wills go rwala banamedi go ya Pinetown.
Ke rata go leboga kudukudu bahlankedi ba kgokagano ba babedi, Festy Nyamate le Palesa Mpuru, mabapi le matšato  le dikgahlego tša bona.
Mphodisa ba ile ba dira mapheko a go ema le go phuruphutša gomme ba phuruphutša dikoli ka moka maphekong a tsela.
Tona ya Kapa Bodikela ya Polokego ya Setšhaba Leonard Ramatlakane e tla ba e le seboledisegolo tiragalong ya ditebogo le pharaeiti ya dimetlele yeo mongae e lego  SAPS ya Strandfontein.
Sekgoba magareng ga tlhagišo ya tlhokomelo ya maphelo ya Maafrika Borwa bao ba nago le mahlatse le bao ba se nago mahlatse se tlile go fokotšega ka tlhomo ya meento ye mebedi ya go phološa, go ngwala Sholain Govender.
D Insp. Msibi o swere setifikeiti sa thwalo sa bofora le seswantšho sa Mothušamokomišinara Ngobeni sa go tšwa go letlaka la morulaganyi la khopi ya jenale ya  SAPS.
Sephethotlhangwa gape se dira boipiletšo bja mošomo wa lotšistiki wo o katološetšwego wa  UN.
Maphelo goba ditiro tša boithabišo go akaretša le dikgwebo tšeo di neelanago ka disona, dimasatšhe, senukha, dipoliyate, diselotematšhini, dinaeteklapo, le dipaesekopo.
ke nagana gore mohlatholli o be a nyaka gore Chris Hani, e sego Chris Hanekom.
Dikolo tša go šomiša maleme a mabedi se fa taetšo ka maleme a mabedi ka phapošing ya borutelo  tee.
Go rulagantšwe ditekelo tša nako ye e tlago  tša go ya go Namibia le go Ombudsman wa Mmasepala wa Breede Valley.
Helene Coutinho o thwetšwe bjalo ka  Moloadi-Ombudsman: Dinyakišišo tša ka Ntle.
Malebo go Thaedrostatiki ye e kgethegilego ka kgomaganyo ye e bopegilego bjalo ka phaephe, go hlokagala gore go epiwe melete ye mmalwa bogareng bja toropokgolo , go bolalego gore go tla ba le sephetphethe se sennyane .
Ke eng ditlamorago tša gore pego e reng le seo Paul Marshal a se akaretšago.
Ba apere diyunifomo tša khakhi ye sotho le diyunifomo tša lebotho la mašole.
Go na le pelaelo ka ga phokotšo ya methopo ya ka lewatleng, kudukudu diphedi tša go laolwa ke kelo ya meetse le dihlapi tša go swarwa ka lešika le huku.
Helderberg Lodge e šoma ka kudu ka batho bao ba nago le dementiase, mohl. Bolwetši bja Alzheimer.
Dimetale tše e sego tša tšhipi tšeo di jela naga dimilione tša Diranta ka ngwaga.
Koketšego ya karoganyo ya dikgoro le ditaolo tša profense tša maikarabelo a taolo a tšatši ka tšatši le tšeosephetho.
Bontši bja bagodi ba letseno la fase le la magareng ba tla holega go tšwa go protšeke ya mophulatsela ya leago ya dimilionemilione ye e tlago thakgolwa ke MEC wa Kago ya Dintlo.
CIFAL ke akhronimi ya Sefora ya Disenthara tša Tlhahlo tša Boditšhabatšhaba tša Badiragatši ba Selegae.
E tlile go ba tshwanya kudu mabapi le kgwebo le go ya ka ditlamego tša bona le bathekgi ka ditšhelete tša kontraka.
Pego ya leeto ya CIMMYT le seo ke ithutilego sona  Mexico.
MEC ya Polokego ya Setšhaba  wa Kapa Bodikela Leonard Ramatlakane  o tla felegetša Tona  Nqakula ka nako ya gagwe ya go ya go Pitšong profenseng gosasa.
Humana histori ka botlalo ka ga mošomo wa Noria Mabasa mo.
Palo ya dilo tše di ka peletiwago ka mokgwa wo o fošagetšego mo lentšung di ka laetšwa.
Kgopelo ya go dira boipiletšo ka baemedi ba semolao ba Mokutswane le Frans Letsobe e ile ya ganwa.
Kliniki ye e šoma ka Seleteng sa Metro sa Tikologo ya Maphelo ya Mitchell's Plain.
Molato o nyakišišwa ke Letseka la Inspektha Danie Bierman wa Phuthaditjhaba.
Kliniki ye e šoma ka Tikologong ya  Metro ya Selete sa Maphelo sa Borwa bja Tygerberg .
Tona ya peleng ya Merero ya Basadi ka Austria, Mdi. Prammer, o laleditše ka bobedi  Ditona Fraser-Moleketi le Dlamini-Zuma go etela  Austria.
Ke no nagana fela gore go fele, Mna. Macadam o na le phišegelo ka ga dintlha.
Bookelo bo šoma Seleteng sa Maphelo sa Mitchells sa Tikologo ya Metro.
Mekgwa ya phetleko le didirišwa tšeo di šomišwago Laboratoring ya Cedara Feed .
Go na le kgonagalo ye kgolo ya gore Sunni-Shia a lwe go ralala le lefase la Boislamo.
Sekgoba se se bulegilego sa boithomedi le kgonagalo ya go boela maemo a mabe mo tshepedišong ya saense le theknolotši.
Mo ke go fihla fao dilotšistiki tša Sharm El-Sheik di amegago.
Mdi. Sofia van Eeden go tšwa Clarens ntlong ya gagwe le D Insp. Machobane Mngomezulu fao bagononelwa batsenego gona gomme ba utswa dibenyabe ka phapošing ya gawe.
Bahlankedi ba humane diokobatši tše bjalo ka Lebake, Mandrakse le Thikkristale.
Methopo ya diphedi e a gogolwa ditikologong tše ntši, kudukudu diamuši tše kgolo karolong ya Mozambiki.
Masakh' iSizwe e lebantše baithuti bao ba go hlokomola go tša ditšhelete - kudukudu basadi le baithuti ba go tšwa ditikolong tša magaeng malebana le dipasari tša yona.
Ka masetlapelo, dikgaruru tša Sharpeville le Poqo, gare ga tše dingwe, e bontšhitše mokgwa le tšweleopele ya go tšhoša.
Nibso o opela a nnoši košeng ya Matšoba puleng e bose.
MEC ya Temo, Mme Dikeledi Magadzi,o tla fa poleokgolo tiragalong.
Go ya ka go tšhuma ga gago, phethagatša ya eitšente ya go tsenya tshedimo e tletše gosenyane.
Taletšo ya go thendarela go tsenywa ga didirišwa tša fenitšhara le metšhene ye meswa Kholetšheng ya Northlink, Khamphaseng ya Wingfield, Goodwood, Motsekapa.
Tonakgolo Rasool o bolela kgahlnong le dikgaruru tša lehloyo la batšwantle ka Kapa Bodikela. 
Bookelo bjo bo šoma ka Seleteng sa Metro sa Tikologo ya Maphelo ya Bohlabela bja Tygerberg.
Tšweletšo ya Monyumente wa Basadi Sekwereng sa Strydom.
Modulsetulo ke Angola, Modulasetulo yo a latelago ke  Swaziland gomme Modulasetulo yo a tšwago ke Tanzania.
Ya bofelo e a kgonagala ka go netefatša tlhokomelo ya diruiwa ya maemo a godimo ye e hlolago dipuno tše kaone ka taolo ya mafulo a maemo a godimo ya go hlola mafulo a maemo a godimo.
Bjale re itebantšhitše go phethagatšo ye kgolo ya kabo.
Mošomo wa lekala la setšhaba tšweletše kudu dikgaolong ka moka tše di latelago.
Dikabelotša go balelwa godimo kudu goba fase kudu di tšewa bjalo ka tša go se fetolwe.
Phapano e tla rarollwa ka mokgwa wa tharollo ya mathata ya tšhomišano, ya go aga tumelelanor.
Klerksdorp le yona e golegile mogonolelwa mabapi le go ba le sethunya sa go hloka laesense.
O ragilwe le go hlabiwa ke barutwana ka yena bao ba gononwago go fihlela a hlokofala.
Babolai ba bana ba mpa ba Rwanda le Hutu le batšwasehlabeloba Matutsi  ka bobedi ba ile ba tshela mollwane go ya ka  DRC gomme ba ile ba fiwa madulo lego tšhireletšwa ka dikampeng tša bafaladi tša Kopanoditšhaba.
Go laetša ditšhilafatšo tše bohlokwa le meela ya ditlakala pele ga ditebanyo tša phokotšo ya ditlakala malebana le ditlakala tše di a bewa gomme tša mlekolwa ka mabaka.
Ka bobedi ga bona ba ile ba tiišwa gomme ba kitimišetšwa Bookelong bja St Dominic's ka Southernwood.
Mokibelo gape go ile gwa ba le dikgaruru magareng ga Wolmaransstad le  Leeudoringstad ka Witpoort, ge mabenkele a batšwantle a be a hlaselwa le go hlakolwa.
Titokišetšo tša dipolelo, ditsenoganong, ditšhišinyo le dipotšišo tša palamente.
Tšhelete ke Dobra yeo e sa kgonagalego go fetolelwa ka bontši.
Tona Skweyiya o ile a etela  Austria go tsenela kopano ya Ditona ya UN.
Batho ba bantši ba ile ba kgobokana go hlompha letšatši, ba opela ka lethabo.
Gomme o bolela gore molao wo o tšwa kae.
Mmotlolo woo o hlohleletšago tšweletšo ya peobakeng ya kholapedi ya dinamane.
Sephethephethe se tla  fapošetšwa go bapa le leboa la Tsela ya Centenary, bohlabela go bapa le Mmila wa Carlisle, leboa go Cross gomme se boele go Mmila wa Johannes Nkosi  Alice .
Ga ke na kgopolo ya riragalo ye bjalo.
Mabaka a Bosenyi: Go gononwa gore mogononelwa Io amega mo go thopeng ga Lethoko Joshua Ntsutle yo a ilego a tšewa ka Afrika Borwa a išwa ka Malawi.
Sepelela kgauswi go thibela le go lebana le sephethephethe se se tlago.
Tlhohleletšo ya tlhamo ya go tšwela pele  le boithomedi bja kabelo ka tirišo ya theknolotši ya kago ye e lekaneditšwego le go ba le dimotšule gammogo le difaporiki tša ka ntle dikontrakeng tše di kgethegilego.
Mlaba o ile a lakaletša Tatum Keshwar , Mmasebotsena wa go belegwa ka  Durban yo a rwešitšwego  kgare bjalo ka Mtšana. Afrika Borwa ka Mošupologo bošego ka Johannesburg,  mahlogonolo.
Dumisa Ntsebeza ka go la nngele la ka, Mokomišinara le hogo ya  Lekala la Dinyakišišo.
Baithuti ba be ba etšwa ditikologong tša Nsikazi, White River le Sikhulile.
Legatong la ka seo se akaretša makala go tloga go Ngwana wa mosetsana go ya go Makgolo.
Ge motho a goga gase ya megokgo e tla hlola  pronkhospaseme.
Tebanyo ya leago ke go tšweletša mmarakeng ditlabakelo tša go fokotša mohlagase.
Mohlomphegi Meyara, Mokhanselara Obed Mlaba, ka boikokobetšo o laletša maloko a phatlalatšo ya ditaba go moletlong wa Meyara yo moswa wa Mauritius yo a hlomphegago Motseta yo a wa Mauritius.
Insp. Thabethe le molaodi wa Grand Canyon Spur.
Maphodisa ka morago ga mokitimišo wa lebelo le legolo a ile a thopa gape le BMW ye e tšeerwego ka dikgoka.
Ditshepedišo tša mmasepala -Difloratete, Dialdehaete, Merodi, Bariliamo le Khadimiamo di  tloša  diintasetering tša go fapafapana go ya lefaufaung.
Mna. Jabu Nkabinde, molaodi wa WCPP: ditshepedišo  o tsenela kopano ya  Mokgatlo ya Kgweranoditšhaba wa Diklereke tafoleng yeo e diragalago ka nako ye e fapanago le khoneferense ya  Ghana.
Ba go boditše gore Richardson o tšeere Stompie bošego bja go feta.
Dfatanaga tše pedi tša mohuta wa Toyota Run-X di ile tša fiwa SAPS.
Maswabi ka ga phošollo, Richardson o be a sa leetong le, e be e le Xoliswa, Cebekhulu le Bosmont, e sego  Richardson.
Kgatišo ya go Bonala le Diloko tša Studio : Tše ntši tša dikhopi tša go paeretwa di ka ba di na le diloko tša dikhamphani tša go gatiša tše bjalo ka Sony goba PAL.
Dinkgwethe tša Kgwele ya Maoto  Kaizer Cheifs le Orlando Pirates di swanetše go raloka mmogo ka Coca Cola Park gomme diketekete tša balatedi di holofelwa go tla lefelong leo.
Bonkgetheng ba bantši ba amogetše megolo ye mekaone, yeo e akaretšago madulo, gammogo le dikholego tše dingwe - difofane tša go lefelwa pele, diponase tša mošomo, bj.bj.
Gabjale  WCED  e di fetolela go  Seafrikanse le isiXhosa.
Kagoro ya mabitla a EThekwini gabjale e lebanwe le mathata a tlhokego ya naga yeo e abetšwego dipoloko.
Tšhišinyo ye e beakantšwego ke HF Consultants e rometšwe Kantorongkgolo.
O ka kgetha go beeletša sebaka sa mengwaga ye mebedi, ye meraro goba ye mehlano.
Lebopo la  Agulhas ke tikologo ya kgauswikgauswi ga borwa ka Afrika.
Marikhaltšha le akhwakhalatšha: Tšweletšobontši ya dilo tša ka meetseng ka maitapišo a motho ka mabaka a kgwebo.
Ditswalelo di tla diragala magareng ga  mmila wa Johannes Nkosi Alice, Mokgothana wa Warwick le Mmila wa Russell.
Setopo se išitšwe Motšharing wa  Port Shepstone State go dirwa tlhahlobo ya setopo.
Ga a ikhutša fela setulong sa gagwe sa bogoši ka myemyelo ya gagwe ya go bontšha go kgotsofala.
Lehu le go phušulwa gam Mapalestina le Maisraele di swanetše go ema.
Ditokelo tša mošomiši di ka se fetišetšwe gomme di tla boela go Mmušo.
Kalatinar - o swanetše go boledišanwa le Tona ya Bosetšhaba ya Maphelo, Ngk. Manto Tshabalala-Msimang le Tonakgolo ya Kapa Bodikela, Mna. Ebrahim Rasool.
The Cradle of Humankind, lefelo la peleng la bogologolo la Sterkfontein, Kromdraai, Swartkrans le ditikologoo ka Gauteng.
Thuša ge go hlokagala ka go nyaka dibjalwa tše diswa goba tša go fetošwa, ditshepedišo tša tswalela le tša go thoma.
Othotiksi - Saense ya kalafo yeo e šomanago le didirišwa tša semotšhene tše dikgethegilego go thekga le go thuša malokollo le goba ditho tše bokoa goba tše di sa tlwaelegago.
Go hlola go sokola kudu le go senya dipopolo tša tharollo ya maemo a mabedi  maemo a mabedi.
Ka go dingwalwa ka moka tša semmušo Rabolo e khutsofatšwa bjalo ka Rbl.
Dipoledišano magareng ga moromiwamogolo wa Palipehutu FNL le bahlankedi ba Tanzanian di diragetše ka Tanzania ka fase ga thekgo ya Mopresitente  Benjamin Mkapa.
Madulo a a fišitšwego a badudi ba batšwantle ka Mohlaletsi ka Apel.
Go tšwa Eagles Pride le New Caledonia go ya Sekolong sa Praemari sa Stawelklip .
Motseta wa Afrika Borwa ka Dakar, Senegal o dumeletšwe go ka Gambia ka mabaka a go se be modudi.
Diphetogo tša maemo tša ka mabaka klaemeteng yeo e amanago go ya dihla tša ngwaga mohl. marega a go ba le pula, dilemo tša go oma kudu.
Ditšhifi tša diiri tše lesomepedi, ditšhifi tša matšatši a mabedi le ditšhifi tša bošego tša matšatši a mabedi, ka lebaka la nako la matšatši a seswai
Go ye nngwe ya ditiragalo maphodisa a ile a thopa gape le sethunya.
Ka baka la pheledi dinomoro ga nke di kopana go dira dipalomoka.
Dimela tša peakanyo ya matsha a Wilderness le bothata bja  tšhwahlelo ya makhrofaete.
Bohwa bo akaretša meepo ya go hloka bašomi yeo e tšhilafatšago ponagalo ya naga ya Afrika.
Ntlo ya lebato la phaene la Old Oregon yeo e mpshafaleditšwego go ntlo ya baeti ya diphapoši tše tharo le mahlapelo a mane.
Polimease ya propilene goba diolifini tše dingwe, ka dibopego tša motheo.
Ba be ba latofatšwa ka dikato, bohlakodi le go thuba ka dintlong ka tikologong.
Diprofense tše di šetšego di begile ditiragalo tša malwetši tša palo e tee.
go se tlatše goba go se romele diforomo tše go tla dira gore o se dumelelwe.
Tlhako ya kakanyo ya tekolo ya dialokhemikhale tikologong ya mobu.
Ke mopresitente wa Mokgatlo wa Kgwebo wa Boisalmo  gomme Mna Bogont le Yusa ka bobedi ke maloko a phethišo a Mokgatlo wa Kgwebo wa Boisalmo ka bobedi.
Fao go sa nago le diphapano kontinente e šoma ka maatla go di rarolla.
Mna. Rajbansi o itše kakanyo ke go godiša phadišano.
Ba ile ba lemoga Opel Kadett ye tšhweu - ka banamedi ba babraro - e sepelasepela le mebila ye mmalwa ya ka thoko .
D Insp. Maseyimani le Sgt Masimla, ka thušo ya maphodisa a setiši sa Maletswai, ba dirile mošomoo wa maemo a godimo gomme ba lakaletšwa mahlogonolo ka katlego ya bona.
Metšhene ye mebedi e be e šoma go tšwa Western Front  Lusaka ka Botswana .
Senthara ya Tlhokomela ya Ethembeni e šoma kudu ka tlhokomelo ya balwetši bao ba nago HIV AIDS.
Ka Leboa la Kivu go ba gona ga madira a sešole sa  Congo ao a thekgago moeki Mogenerala Nkunda le go gana ga bona gwa go beakanya sehlopha se se kopantšwego e sa le mathata a a magolo.
Ge babapadi ba tsena ka lepatlelong, dikgohlano di ile tša mpefala.
Obamela baphološi ba ka lewatleng gomme o ruthe fela mafelong ao a beilwego.
Mokomišinara wa Setiši sa Colenso, Supt Francis Bantham, o be a thabile kudu ka baka la katlego gomme a lakaletša bahlankedi ba maphodisa nahlogonoolo malebana le tlohkomelo ya bona le mošomo o mobotse woo ba o dirilego.
Sekolo sa Skontari sa Sinethemba se šomile gabotse kudu le ge e le gore ga se na ditlabakelo.
Lefase la Boithabišo la Khasino la Suncoast ka Durban's Golden Mile ke le tee la mafelo a go goga šedi.
Rapabliki ya Bososiale ya Cuba e abelana dikamano tša segologolo gomme tša go ba le botho.
Ke amogela boemedi bja BLA, Mna. Justice Phosa and Mna. Jake Maloi, bao ba tla bego ba bolela legatong la  BLA.
Maphodisa a ile a thopa thipa yeo e ilego ya šomišetšwa go hlaba mohu.
Mo molokolokong wa boitshwantšho Cindy Sherman o bontšha mošomo wa basadi setšhabeng, difiliming, le phatlalatšong ya tshedimošo.
Ke file Pelo le Thabiso tšhelete gomme ka ba laela go ya Diepkloof.
Mothwalwa wa boraro gape wa bofelo go tsenela PMU ke Mdi. Nosiseko.
Tšhwaane ye koto diphaneleng tše di tonyago e fokotša bokgoni bj ago tonya bja foritši goba tipifirisi.
Ba nyaka go re bea matsogo a bona go re dikologa gomme ba opele.
Thekgo ya bokgoni bja tirišo e filwe mebasepala ya diprotšeke tše di kopantšwego ka bea mošomong dinolofatši tša kabo ya ditirelo ya Siyenza Manje Service.
Bathenari ba laletšwa go iša dinyakišišo tša malebana le kabo ya dithentara mokgatlong wa kgoro wa maleba woo o hlagišago thentara .
Ditokumenteng ka moka ka ga SSC gago dikganano tše bjalo tšeo di ilego tša begwa.
Sehlopha sa Afrika Borwa seo se bego se etilwe pele ke Motseta Kingsley Mamabolo go SEOM.
The Manor  ke ntlo ya baeti ya matsaka ya go ba le moya wo borutho, wa botho tikologong ya naga ya Kloof.
Dikhapete le dikhupetši tše dingwe dilogwa tša lebato, tša go kwege, tša go hloka maboya goba go tlala, e ka ba di dirilwe goba di sa dirwa.
ProLaser II e šomiša selemogamabone le molao wa peakanyo wa  LIDAR go ela lebelo la difatanaga .
Maphodisa a  Kuils River a ile a lemošwa gomme  Sehlopha sa Pele - Letseka la Inspektha Mike Thebus le  Letseka la Konsatabolo Stoffel Matroos - ba ile ba goroga lefelong go tšea molato.
Bohlahli bo tla fiwa dirsebakgwebo tše di tlegilego ka ditirelo tša di-LBSCs.
ICP e dumeletšwe bjalo ka maithomelomagolo a kago ya bokgoni ya selete ka Asia le Pasifiki, Middle East, le Latin America le Caribbean.
Diyunifomo tša maphodisa di fiwa marisefe maha ka ngwaga.
Bonnyane ke dikepe tša ntwa tše tharo tša US go akaretša le sešwalalanyi USS Bainbridge tše di bego di le gona ge tshepedišo ya mašole a sekepe e thoma.
Setsebakgwebo Raymond Ackerman o amogetše Taelo ya mohlankedi wa Disa, ye nngwe ya Difoka tša Tlhompho tša Profense ya Kapa.
Barena le bahumagadi, e thomile gape go kgatha tema kudu ke badirišani-ka-rena ba Angola mabapi le hlatlošo ya kakanyo ya  Maithomelo a Tlhabollo ya Sebaka ka morago ga maithomelo a bjalo go gongwe.
Dihlašanatšhuthana tše di lego mohlabeng wa moela godimo ga leswikakalakake tša moswananoši go BCA.
Ke nako ya gore re tšhikinywe ke go kgotsofala.
Tlhamo ya dikgwebo tša mmušo, mošomo wa dikgwebo tša mmušo, tšwetšopele ya dikgwebo tše, bjalo ka ISCOR, FASCOR, ARMSCOR.
Go fihlelela mošomo wa Mmušo mabapi le ditumelelano tša boditšhabatšhaba tša go se tšweletše , dikgwerano le mebušo yeo Afrika Borwa e lego karolo gona.
O humanwe a swere Opel Monza ye e utswitšwego.
Se se akaretša ponagalo ya naga ditseleng tše kgolo le makopanong a magolo a ditsela.
Go beile magato go netefatša kwešišo ya ditebanyo ka go mangwalo a tumelelano.
Mna. Nofili o bolail mogwera w gagwe ka go mo hlaba ka thipa.
Go aga mo dikatlegon tša amthomo tše re šetše re thomile diprotšeke tše bjalo tša go tšhela mellwa le Mozambique le Swaziland, tša go tsebala ka  Lubombo SDI le Beira Development Corridor le Mozambique le Zimbabwe.
Taolo le tlhahli ya tsošološo ya karolo ya Mondi yamohlaka wa Lenjane.
Tshedimošo e ka fetišetšwa ka maemo a ka ntle ga lefelo goba ya fihlelewa ka ntle ga lefelo.
Sehlophatšhomo sa maitemogelo se be se etilwe pele ke  Senior Supt Madonsela.
Tše di karetša weposaete le kuranya ya gabedi ka kgwedi ya Ezasegagasini Metro.
Motaeta wa Peru Mna. Daul Matute-Mejia ka nako tša tlhagišo ya mangwalo a tumelelelo goba khomišene go Mopresidente Kgalema Motlanthe, tshwane.
O ile a hlabiwa dikgareng gomme a hlokofela semmetseng.
Maloko oa phatlalatšo ya tshedimošo a mengwa moletlong wa go fa Hostele ya SJ Smith, ya go mpshafatšwa malobanyana mo .
Ka letsogong la ka la go ja ke Ngk. Fazel Randera yo e lego mmitšapitšo gomme a lego molaodi wa kantoro ya Johannesburg ya TRC.
Lefelo la naga fao ditlakala di tšhollelwago gona ka mokgwa wo e sego wa taelo ntle le go hlompha tšhireletšo ya tikologo.
Restorente ye e sa tlwalegago ya  Mofora Mamorišia yeo e laolwago ke lapa la Mauvis, beng ba peleng ba St Geran.
Šelthara ya go thibela letšatši ya go šireletša dinamane, ya go rulela ka mabjanng goba didirišwa tša maleba tše bofefo.
Maloko a baphatlalatši ba tshedimošo ba mengwa go tla go fa ditikara tša tumelelo go dithekisi tša dimitara.
Mešomo Pontšho ya Bagale ba ntwa ka Cyprian Shilakoe, Azaria Mbatha, Bongiwe Dhlomo le Paul Sibisi ka moka ke ditshwayotshwayo ka ga masetlapelo ao a hlotšwego go maphelo a batho ke kgethollo ya semorafe.
Diteku tša modirišo le tšhomišo ya maswo a matsogo le krafiti.
Tlhohlo ke go swara dibaka tše di butšwego ke lefase ka bophara mola  e fokotša dikotsi tša yona.
Go se šomiša tšhelete ka fase ga tekanyo  go ka abelwa go tšhelete ye e fokoditšwego yeoe tlaleditšweo ka akhaonto ya Kgwebo.
Go na le mmotlolo wo o tsebjago ka la thuto ya dipolelopedi ye e theilwego godimo ga polelo ya ka gae.
Tuna ka bodikela bja Lewatle la India ga e sepele le ditolfini gomme tuna e ntše e  swarwa ka  didirišwa tša go goka dihlapi e bago di-FADs .
Khansele ya Tšhireletšo e tla amogela ditshedimošo go tšwa go Dikemedi tše di Kgethegilego tša Mongwaledipharephare ya Botseta bja UN  ka Georgia le Kosovo.
Rekoto ya godimodimo ya dipalopalo tša go laiša go feta tekanyo e be ele banmedi ba lesomeseswai ka peseng le banamedi ba bahlano ka thekising.
Diopedi tše Nnyane tše Tharo tšaTinoro tša go tšwa Gugulethu le pasepente ya Senthara ya Mmino ya Frank Pietersen ba fana ka boithabišo.
Mrna. Enver Surty, Motlatšatona wa Thuto, o ile a lebogiša Kapa Bodikela mabapi le ditokišetšo tša phethagatšo ya lenaneothuto.
Sean Flanagan, e emetše kgwebokopanelwea ya Roberts le WBHO , o itše  "bjalo ka nako ya go bea ka thoko dikgakanego tša rena gomme re kgathe tema".
E  swara karolo ye kgolo ya dipese le dithekisi tša diminipase gomme go holofela ditiego tše telele ka nako tša tšhomišokudu.
The Contact Group e ntshedimošitše ka ga tumelelano ya yona ka ga dikakanya tša ditherišano tša go tšwela pele magareng ga Pristina le Belgrade.
Seswantšho se bontšha MEC wa Dipapadi le Boitapološo, Mna. Amichand Rajbansi le di-VIPs se šupa pitšo ya dikhonkerese ya go dirišanammogo go lwantšha bohloki.
Dinyakišišo di swerwe ke Inspektha Adriaan Janse van Vuuren wa go tša lekaleng la Mtsek a Klerksdorp.
Mokgatlo wa Dikhomphuthara wa Afrika Borwa o thuša  Khanya ka go sepediša dithuto tša mošomo ka go Lenaneo la go thoma Thutelamošomo la Khanya.
Ditlogelo ka ga tielelo ye e holofelwao e be e le le tee la mabaka ao a lemošitšego Stats SA  ka ga go se kgontšhe ga ditatelano tše dingwe tša dipalopalo.
Meyara Obed Mlaba o kgothadiše baithuti ka  Newcastle go bala le go feta gomme ba lebanye mo go kaonafatšrng dikereiti tša bona.
Masea ao ba phetšego gabotse le go feta ke ao a amušwago letswele ka botlalo.
Melaotheo ye e amanago le Kapa Bodikela  e ngwadilwe fa ka tatelano ya dialfabete.
Go koafala ga boleng bja meetse a leopong go bea maphelo a batho le tikologo kotsing.
Ngk. Debra Roberts ke Motlatšahlogo wa Taolo ya Tikologo ya eThekwini.
Mna. Abdul Minty o emela Afrika Borwa kopanong ye.
Go se kgotsofale go go kopanego le go hlasela go se kgotsofatša go ile gwa baka ditlhaselo tša bokoloniale le boimperiale tše kgolo tša lefase ka Asia, Afrika le Amerika.
Phethagatšo ya tharollo ya  taolo ya tshepedišo ya kgwebo ya Direkišwa tša bašomi go rarela le mmasepala go  tsošološa, go nolofatša le go sepetša kgwebo ka mokgwa wa setegniki
Senior Supt Tiyo  o ile a tlaleletša gore maphodisa a ka Mbekweni a tshepedišong ya go hloma diprotšeke tša go fapafapana go lebanya bosenyi.
Maemo a tšhilafatšo ao a amegago lefelong la kgauswi.
Seminareng go bolela ka tirišano magareng ga eThekwini le Canadians,Ngk. Michael Sutcliffe, Molaodi wa Toropokgolo: eThekwini, o ile a laetša ka dinamelweng tše dingwe.
Se se laeditše gore Toropokgolo e be e dira go feta ka mo go kgonagalo ga gona go koleka ditšhelete tša go šalela morago.
Ba ka no raloka diletšo, ba opela, go ngwala ditlhamo tša mmino goba go opediša badiragatši ba diletšo goba baopedi.
Mathata  a ka moka khuetšo ya go se lekalekane go bahloki.
Bala dileipole ditšweletšwen tša dijo malebana le dikagare tša letswai.
Inspektha ya Letseka ya Sydenham Cliffy Reddi ka thipa ye e šomišitšwego go bolaya mosadi wa ka Reservoir Hills.
Laurie o ema go gongwe  lefelong gomme o tla ba a etla moragonya ka morago ga Roger.
Matšatši a mmalwa a go feta go bile le katlego ye kgolo ya phuruphutša basenyi ba maemo a godimo, go šala morago difeme tša diokobatši, go šala morago bahlakodi bao ba latofaditšwego le go fokotša bosenyi bja kamano.
TB e a alafega gommego kaone gore o phekolwe ka bonako.
Polelo ka Motlatšatona Derek Hanekom pulong ya kgoboketšo ka go Iinstitute ya Afrika Borwa ya Institute ya Akhwathitki ya Akhwathiki ya Payotaebesithi ny.
Go filwe gape kakanyo ya karolo ya AML CFT ya lenaneopotšišo malebana le Kopano ya OECD ka ga  Tsogokobong.
Go hlohleletša ditšhaba go bušaleswa mebila, dikereke, dikolo, dintlo, ditšhaba tša bona, bj.bj.
Ditlohlo ke tše ntši eupša re hlohleletšwa ke moetlo wa: Mayibuye Afrika.
Ka lethabo, Hercules o kopana le Henriette, gomme ka morago ga gorea ime ngwna wa bona wa mathomo, gwa thoma mathata mathata.
Lehono re boeletša gore re ineetše mo go fetoleng kamano ka dinamelwa.
Zeekoevlei le jukskei ka Khayelitsha le tšona di tla amogela thušo ya mašeleng go tšwa go Toropokgolo.
Badudi ba ile ba fa toropokgolo ya go tuma ka Afrika Borwa leina la meswaso  "Joburg", "Jozi" le "eGoli".
Dimeyara ka moka tša KZN le baeti ba tla fiwa ka tlhompo didirwa tša bokgabo .
kopano e ile ya boeleša bohlokwa bja go netefatša go NEPAD e a atlega.
Tona ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle  Alfred Nzo o aena kgwerano ya go iletša melaba ya dipomo ka Ottawa.
Re fa dikhamphani tše bohlokwa kudu tša ditšhabantši tše bjalo ka Daimler Chrysler, Boeing le Rolls Royce.
Ba ithuta ka GIS ka mošomo wa ka ntle, ka gona re tlaletša dithuo tšeo ba ithutilego tšona go tšwa ka dipukun tša bona tša kgakollo le dikhomphuthara.
Go akareditšwe gape le mašel a galase ya gol logwa le go dirwa ga mašela a a kgethegilego a bjal ka diphaele goba mašela a tšhenile, ditoulo tša theri, sefo, bj.bj.
Bagononelwa ba hlakotše banna ba babedi dillathekeng Difoleteng tša Casamia Flats ka Bloemfontein.
O ganana le wena gore go šomišitšwe digranata tša go idibatša goba dikolo tša  rabara papading yeo.
Seswantšhong Mna.  A. Rajbansi le Hlogoya Kgoro Mdi. Sumayya Khan ba bonwa le ba bangwe ba baraloki di-Sharks bao ba tsenetšego thonamente ya dikolo ya rugby.
Ke setlogolo seo se beekago Maburu matšoba mabitleng a St Helena le the Bahamas.
Lefelo le kgauswi le YFM le magareng ga morathodiko le Ster Kinekor escalators ka lehlakoreng le lengwe le Seattle Coffee ka go le lengwe.
Efoga go phata mafelong ao go tsebegago gore a tletše ka  dišaka tše tšhweu, go swana le kgauswi le kgobokanong ya dinebi tša lewatle le mefelong ao di kopanago lebopong ka gare ka dikgwedi tša selemo .
Gape Toropokgolo e kontrakile  Taolo ya Boditšhabatšhaba ya Kgogolego le  setsebi sa Cathodic Protection, Nkg. DL Van Oostendorp o swanetše go kelolwaleswa dithuto tšeo di dirwago ke  PPT.
Dean Gagnon go tšwa Madison, USA, o hlagišetša  barutiši ba go tšwa Kapa Bodikela.
Senthara ya Maphelo ya Setšhaba ya Robbie Nurock Ce keteka mengwaga ye lekgolo ya kabo ya ditirelo go setšhaba lenyaga.
Silias Sebea, khomoreiti wa go ikokobetša, modirakhutšo le morerišani, setopo sa gagwe  se gorogile se lewa ke bodutu.
Banyakišiši bao ba lego ka Yunibesithing ya Motsekapa ba be ba nyakišiša ditatofatšo tša tekanyo ya go kgoga ka ditšhabeng tša Ravensmead le Uitsig .
Anne Rice, mongwadi wa tlhahlamano ya go rekišwa kudu ya Histori ya Senwamadi o thoma lekala le leswa, gomme fa o bontšha histori ya bophelo bja Jesu Kriste yo monnyane.
Ya protšeke ye e hwetšagala kantorong ya Blocuso le Kai!
Go aga ekonomi  - go bušetša morago go se bolele nnete, go tloša mapheko, go šireletša ditokelo tša bašomi, tirišanommogo ya selete.
Tikologo e šireleditšwe kudu ke marabele a Tamil kgahlanong le mmušo wa madira a tlhaselogo tloga ka Manthole.
Padi ye bose , ya koša ya tlhagothomo ka ga malapa a mabedi ya Maaeriši  - kanegelo ya ditoro, ya phišego ya bao ba thabelago bonnete.
Dikhoutu di hwetšagala go bašomi ba DAEA go tšwa go Bokgobapuku bja Cedara.
Bahlankedi ba UN le Palestinia ba itše naga ye e diilago ya go tlala go feta tekanyo e šeteše thomile go hlola mathata a šoro a tlhokomelo baka la tlhaelelo ya dijo, dibešwa le dihlare.
Meyara wa Montreal  Gérald Tremblay o ile e fa polelo ya  Boipolelo Khonferensena ya  Tulo ya go tsenela ke batho ka moka ya Bakgathatema.
Dimpshafatšo tše di akaretša peakanyo le tekanyetšo ya ngwagantši.
Go araba,  DST le NECSA mmogo di ile tša kgatha tema le diyunibesithi go šomiša sedirišwa se se mpshase se hlabolotšwego sa dinyakišišo.
Go thoma ka Goodwood Library Gardens, Mokhanselara Vos o tla tšwela pele lefelong la ka morago ga Senthara ya Shoprite ka Mmileng wa Hugo, gomme a tšwela pele go ya go Vasco Boulevard ka Goodwood.
Washington - Mopresidente yo a rolago modiro wa US  George W. Bush o ile a fa polelo ya gagwe ya taelano ka dinako tša thelebišene go setšhaba ka Labone bošego, gomme o ile a dumela gore go ile gwa bana le "ditšhitišo" ka nako ya pušo ya gagwe.
Mongwaledipharephare o nyamišwa ke tlhaselo ka dipomo yeo e bolailego Mapalestina a mmlawa gomme ya tlogela ba bantši ba gobetše ka Palamenteng ya Iraqi lehono .
Mna. Mofokeng, o re o mothekgi wa pele wa sehlopha sa Orlando Pirates gammogo le go ba morulaganyi wa selete sa Gauteng Borwa sa Orlando Pirates?
Ka gare ga iri, Konst. Mahuba le Konst. Pheta ba ile humana koloi yeo e bego e tlogetšwe kgauswi le Kieserville, Lichtenburg.
Eric Majola le Jacob Ntuli ba amogela Tlhompho ya  Ikhamanga, silibere, ka morago ga lehu, ya khirikhethe le ntwa ya matswele ka go latelelana.
Thakgolo ya tiragalo e tla latelwa ke wekšopo ya matšatši a mararo yeo e hlanaetšwego bonggae ke AIMS, NITheP, STIAS le Instithute ya  Newton ka Cambridge.
Ka mošomo wa dinyakišišo tše di tseletšego Letseka la Inspektha Victor Seeti, bakati ba babedi ba ie ba golegwa.
Gomme ge o laetša go  Sitambiso, o laetša go Sitambiso Buthelezi.
Ka nako ya Kopano ya Boto ya  SALOC, Tona ya Merero ya ka Ntle Nkosazana Dlamini-Zuma o ile a leboga Mna. Blatter malebana le go ba nkgwethe le mothekgo wa go ba le phišegelo wa  Afrika.
Moseke wa Mokgatlo wa Setšo sa  Boislamo wa Bayview: Moseke wo o na le balatedi ba bantši ba  Zanzibari.
ATS le ANS ka gona ba swanetše go fiwa kabo ya ditirelo ye e ikemego ka mabaka a polokego ya go ya go ile le go khwetšo ya ditshenyagalelo.
Bontši bja mekgatlo ya dipolotiki ya Israele e lapišitšwe ke go ba setšhaba sa go ba ntweg ye e sa felego.
Sa bobedi, go ka se kgonagale gore Mna. Vally a tliše dikganetšano ntle le go bea mabaka kgakantšhe.
Samiti e tla ka nako yeo bosenyi bo nabago lefase ka bophara gomme dikgokaganyo tša bjona di a hlakahlakana le go feta go bapa le mellwane le temogo ya go tšhaba.
Dintlwana tša boithomelo tša baithuti ba banna le basadi; go aba dintlwana tša boithomelo tša bašomi le go tsenya diphaephe tše diswa tša go tsenya moya bakeng sa tše di lego gona  ka Krombeksrivier NGK, Sekolong sa Praemari sa Palmietrivier VGK : Heidelberg.
Kliniki ye e šoma ka Tikologong ya Maphelo ya  Khayelitsha Seleteng sa Metro.
Diswitšhi tša go dira goe go be leswiswi di thuša go laola maemo a seetša le go fokotša tšhomišo ya mohlagase, mohl. malebana le mabone a go tima a maemo a fase.
re leboga kudu Boto ya Masakh 'iSizwe, yeo e sepetšwago ka botsebi le Ngk. Ramphele Mamphela.
Mabenkelekgoparara a a fana ka dithabišo tše di kgethegilego le ditlošabodutu tša mehutahuta.
Khanya le yena o abetšeTauriq Jackson, yo a folago dikgobalo ka gae lepthopo.
Dintlhakgolo tša masetlapelo tše di renago dipego tša ditaba tše di a masetlapelo tše gatelelago go ba kotsing ga bana ba rena le seabe sa diokobatši.
Morgan Tsvangarai o fa pego ya ka morago ga Samiti ya Makgethe ya  SADC ka Sandston, Job.
Semelo sa maemo a godimo sa Holstein-Friesland ke bokgoni bja go gama.
Tiragalo ya letšatši le tee e tla ba monggae wa menyanya ya tlhamo le  dipabilione tša pontšho fao maloko a setšhaba a tlago ka ditlhomelo le taetšo ya  FOSS ya di-PC goba dilepthopo.
Ke seepamabitla kgorng ya mabitla gomme go thwe o kaone go feta bašomikayena ba banna .
Senthara ya khonferense ya dikoša tša Maruarua e bile monggae wa maithomelo a ao a bego a etilwe pele ke Tša Boeti bja  Bitou.
Seabe sa maatla le bokgafetšakgafetšo bja go khumulwa ga matlakala a dimelameetsentši le ditšweletšwa tše  di omilego.
Dilo tše ntši tša boithabišo bja bana go dira dilo tša kgokaganego le tšeo e sego tša kgokaganego tša Junie B Jones.
Dira letshwenyo ka go lahla makaka a batho goba mohlapologo lefelong le lengwe le le lengwe leo e sego la maleba goba le le se dumelelwago.
Diekonomi tša Asia Borwa di be di dirwa gore di lahlagelwe kudu go tšwa go ditlamorago tša ka pela tša mathata  Asia Bohlabela.
Mazisi Kunene e be e le mohlala wa maemo a godimo wa setsebi sa boiphedišo.
Se se laetša gore poo ye e rwele maabela ao a nago le sebe ka maemo a itšego bakeng sa phethene a mmala o mohubedu ka go Holstein-Frieslands.
Treilara ya maotwana a mabedi ye e kgokagantšwego metšheneng ya go kgobokanya furu e na le go senya diperinge tša motšhene wa go kgobokanya furu.
Dipaloo tše di laetša fela maitekelo ao a dirilwego ke Biro ya Dikopano le Ditiragalo ya Ditsela tše di Felego tša Motsekapa.
Insp. Swanepoel le Sgt. Els ba Lekala la Dimpša la East London ba thopile lebake gomme ba golega bagononelwa ba bararo.
Mokomišinara wa Setiši Maphodisa sa Sydenham, Mosupherithentetemogolo Glen Nayager o itše maphodis a šomile dipuleng tše maatla go diriša molao.
Re tlile ka boithomedi bjo bo bitšwago  Lenaneo la go ba Kotsing.
Mosupherithententemogolo Nayager o itše le tšatši ka moragonyana mohlapetši wa tšhireletšo o ile a thuntšhwa makga a mmalwa Tseleng ya Kennedy gomme sehthunya nsa gagwe se ile sa utswiwa.
Go gononwa gore kerese e ile ya wa gomme ya tšhuma ntlo, gomme bana ba swarega ka gare.
Banyakišiši ba šala morago ka maatla tshedimošo ye nngwe yeo e ka ba išago go ditshwaro le diphuruphutšo tše dingwe.
Kgokaganyo le Boinspekthara le tlhokomelo ya tirišo, modiriši le ditifikeiti tša tirišo gammogo le go beakanya diketelo legatong la Diinspekthara tša Boditšhabatšaba.
Tikologo ya go bapa le Noka ya Kgolo ya Great Kei le makala a yona le na le sethsa se bohlokwa sa dimela tša dikgwana.
Bjale nnte ke gore tshedimošo ya ke Mopišopo Verrynyo a go lemogišitšego go hore o hlaloše Stompie bjalo ka mpimpi.
Ka kgopolo bitša hlatse ye e latelago, Lita Nombango Mazibuko, go tla bohlatsetšong.
Mo go hlabolleng ditsela tša go haeka tša go sepela, go swanetšwe go hlokomelwa go netefatša gore kgobokano ya tsela ga e sepelelane le tikologo gape ga e e kotsi ka temogišišo.
Hercules o dira bokaone bja tšhomišo ya talente ya gagwe ye e kgethegilego ka go etela Yuropa mo morerong wa gagwe wa go ba tlalelong ya go humana Henriette.
Go swana le go tloga go seipone sa mohlolo go ya lefaseng la boipshino le setu .
Maphodisa a golegile bafsa ba babedi Kgorong ya tsheko ya Magistrata ya Paarl ka polao ya mosadi wa  Franschoek.
Bangwadiši le baeti ba saete ya rena ba swanetše go hlokomela  maitekelo a go dira boradia go humana tshedimošo ao a thakgotšwego ke motho yo mongwe ka dterese ya emeile ya DanielaBarrientosgsjgty@fut.net.
Mmušo wa kgethollo ya semorafe o tlhokomologile ka boomo bontši bja batho bao ba tlwalegilego ka kgokagano ye e akaretšago ya melao le ditirišo tša kgethollo.
Motseta yo e sego modudi wa Burkina Faso wa Afrika Borwa  a Addis Ababa, Ethiopia.
Ee, kudukudu ka gore ke molatedi wa Pirates.
Ge e le gore go na le dilo tše di sepelego ka lenaneo tše di diragetšego, di tla ba di nyaditše botshepegi ka diphapošing tša boithutelo tšeo go bolelewago ka tšona.
Ka kgonthe, lefase la lehono le laetšwa ke dikamano tše di sa tlwaelegago tša bodiidi le bohumi, bosadi le phetatekanyo, ditselakgolo tša tlhabollo le ditsela tša maoto tša go go swabiša.
Yo a swantšhitšwego mo ke Tona ke Fatima Kagee mong wa Kago ya MSK yeo e abetšwego thentara ya go aga sekolo se seswa sa praemari ka Delft.
Mopresidente wa Tšhaena  Hu Jintao le Mopresidente wa Komiti ya Diolimpiki tša Boditšhabatšhaba Jacques Rogge ba ile ba emelela ditulong tša bodulo bja VIP go dumediša lešaba leo le bego le thakgetše ka lepatlelong la go tlala.
Go boa gwa Marcus Mosiah Garvey ka Afrika go ile gwa baka boikutlo bja Tšhwalalanyo ka ga dikamano tša go se kgaogane le baratho le dikgaetšedi tša bona tša Maafrika Afriika.
Ka Reno, Afrika Borwa e tla ba e emetšwe ke baithuti ba bafsa go tšwa  Johannesburg, Bradley Pieter Rautenbach le Sean Daly.
Kampa ya go ba le ditente ya Machampane, yeo e lego noši lefelong la dithokgwa tše botse Dithabeng tša Lebombo.
De Gucht o itše dikiletšo tše di swa ka Iran di lekanyedišwe, di ka bosele, gomme di ka bušetšwa morago.
Dipoedi di ka tšwelela ka mešomo ya go fapafapana, e lego bahlami. Badiragatši goba baopediši.
WCED e beile go agwa ga sekolo se seswa sa praemai lenaneong le bohlokwa la Rouxville.
Phokotšo go kotsi ya mollo le go falala goo go latelago mello.
Go hlohleletša go ikilela gwa thobalano ya pele ga lenyalo ke mokwa wa go bolokega go feta go thubela leuba le.
Mendelssohn goba Afrikana, Jardine le Dikgoboketšo tša go bapatšwa tša Ntwa ya bobedi ya Maburu le Maisimane di emela thoto ye kgolo ya Palamente, gomme ke karolo e bohlokwa kudu ya kgoboketšo ya bokgobapuku.
Morocco le Frente Polisario di dumelelane gore ga go a dumelelwa ka mokgwa wo dilo di lego ka gona gomme ditherišano di tla tšwela pele.
O feditše tikirii ya gagwe ya  BA Kholetšheng ya Yunibesithi ya  Indians, Sehlakahlakeng sa Salisbury gomme dithuto tša gagwe tše kgolo e le Seisimane le Terama .
Tšhomišo ya go feta tekanyo ya molibdenamo e hlola koketšego ya dinaethreraete ka gare ga mogodu, e hlolago mpholo.
Naa o ka re bontšha kae goba kae mo sengwalweng se fao Mna. Nyaluza goba Caselleti Page goba Mna. Dlamini wa PSL a bolelago ka palo?
Ditikologo tša Fynbos di sentšwe ke bahlabolli pele karoganyaleswa e dumelelwa, mohl., Suiderstrand .
Gomme Oupa Sehere e be e le yena a ba thuntšhitšego.
Ba koafatša mmušo le dihlongwa tša wona ka go dira gore bahlankedi ba dire bomenetša, ba humane ditokumente ka boradia le ka ditokelo tše di sa swanelago gomme ba senye serithi sa rena ka mono gae le mošeng wa mawatle.
Maikemišetšo e be e le go hlola titikologo tša di bitšwago tša go lokologa ka Ranteng Bohlabela East Rand, Khutlotharo ya Lekwa, Kapa Bodikela le Dinagagare tša Natala..
Go ile gwa tšwelela mokitimišo wa lebelo la godimo magareng ga maphodisa le bagononelwa ba bagweba-ka-dikobatši woo o laetšago filimi ya Hollywood.
Afrika Borwa ga e a emelwa ka bodulo ka Repabliking ya Dominiki.
Tona Ramatlakane o ile a kgopela gape baotledi gore ba hlokomele ge ba šomiša tsela ye go bolelweago ka yona.
Bjoo ke bothata bjo ke sa bo tsebego.
Baemedi ba bašomi ba bolailwe, dipese tša thuntšhwa, bolaodi bja tšhošetšwa, gomme bašomi, ba be ba sa laolege.
Lehono Kereke ye kgolo e a mpshafatšwa  eupša e sa na le dikgopotšo tše ntši tša go kaonafatša Durban.
Sehlopha se se akaretša  go dira disamente tša haedroliki, go akaretša ditšhila tša malahla le suphafosfeiti, e ka ba ka sebopego sa mokgwa wa diklinkere.
Mokaka o swanetše go ba bonolo, e be ya siliki gomme e be le sebopego sa go swana le mokotla.
Mokgwa wo o kgontšhago wa go gamola le go go lahla diela tša ditlakala o tla abiwa.
Ellis Park ke mokero, e ka gare ga mokero, mokero wa fasefase.
Mo mabakeng a mantši, ditaetšo tše di ka bopša kgahlanong le dithempoleiti tirišong ye e tlwaelegilego ka gare ga melawana ya go fapafapana ya moabi wa ditirelo .
Tiro ya dialoye, phatlalatšo ya metswako ya yuraniamo ya tlhago goba ditlhakantšhetšo tša yona.
Tlhokomelo ya tikologo ya tlhago e fokotša tahlegelo ya payotaebesethi tikologong.
Naa o dumela goreMaphodisa a KwaZulu a na le maatla a go thuntšha?
StatsOnline e dira go feta tekanyo mabapi le phatlalatšo ya tshedimošo: ke sedirišwa sa kgokaganyo ya tselapedi.
Tshepedišo ya difilimi e akaretša tlhabollo, kgatišo le sebopego sa go godiša dinekethifi tša diswantšho tšeo di tšerwego ke diklaente goba diswantšho tše di sepelago, e ka ba ka baswantšhi ba bomagogorwana goba bakkeng sa badirelwa ba kgwebo.
Gabotsebotse ka ntle ga ditikologo tša dipušetšo tša naga tša ditshepedišo ya BEE le B-BEE e swanetšwe go dirišwa mo temogong ya ditiro tša potseletšo.
Go ya ka go tlogediša ditlogediši di ile tša tipiwa, le go kopanywa gomme tša bewa godimo ga mabjang as raye, sehlagodi sa  Midmar se be se šomišwa ka gohle.
Williams-du Bruyn ke motlatšasepikara wa Lekgotlapeomolao la Gauteng.
Ramatlotlo, Krish Kumar, e ba leloko la maloko a Komiti ya ka fasana ya Kotsikopanywa le Taolo ya Toropokgolo ka leeto la maoto ka bogareng bja Durban go dira ditlhahlobo .
Ngaka Koekemoer o be a  tšhogatšhoga ka go dira ekesetesi gomme o ile a yo Mogenerala Neethling mabapi le seo.
Itlwaetše diprothokholo tša go balemogi ba dišaka le difolaga tša go fapana tšeo di dirišwago.
Khathaloko ya  Metadata e na le didathasete tša go fapafapana tša sebopego sa Shapefile, seo se khupetšago dibopego tša go fapafapana tša thutafase ka Kapa Bodikela.
Mohlankedi wa Dikgokaganyo wa Maphodisa a Noka ya Elsies , Mokaptene Pierre Jordaan, o ile a re bagononelwa ba be ba sepela ka Toyota Corolla e Methaliki o motala yeo e utswitšwego ka Manneberga pejana kgweding ye.
Ge o e tšwa netwekeng ya khomphutha, netefatša gore o šomiša  GO TšWA mo go Para ya go Nebikeitha mo letsogong la nngele la sekirini.
Insp. Ngobese moragonyana o ile a kopana le lephodisa leo le bego le se mošomong, Inspektha Dikobe.
Sgt Gqozo le Sgt Tobalete ba ile ba phuruphutša gomme ba humana Pukwana ya Boitsebišo yeo e bego e le ya Ms Britz ka koloing.
Boramolao ba Difofane tša Afrika Borwa e be e le banna ba go tšwa Transnet, batho ba go tšwa  Barlow le Clyde ka London le Mna. Puckrin.
E be e le tlhahlamano ye kgolo kudu ya ditherišano.
Gare ga bašomedi ba e PSL go na le gape Mbatha.
Re kwele gore  kgakanego e dirile gore go be gona pilione e tee ya diranta go hlohleleša batsebakgwebo ba bannyane makeišeneng le go pilione e tee ya mananeokgoparara.
Re kgodišitšwe gore dibaka di a itlhagiša go fediša leuba la go se hlabologe goo go hlolago mathata a Afrika.
E hlametšwe go hlohleletša mapheko ao a gantši a kopanwago le maphodisa a ka pele tikologong ya kgonthen ya mošomo.
Khumano ya difliptšhate tša dipukwana tše nnyane tša dipalo tša hlogo malebana le kgato ya motheo le ya magareng.
Ledimo le le phethegilego la digase tša madubedube leo le tšeerwego ke Theleskoupu ya Sephatšamaru sa Hubble.
Bogolo kudu, taelelo le taolo ya mašole a UN di kgaoleditšwe kudu.
Profesa Naidoo o re tiragalo e tla direla gape ka mokgwa wo mongwe  badudi bao ba palelwago.
E laeditše bohlokwa bja go feleletša MOU le Mosampiki le Namibia.
E dira lešata le legolo gomme e na le rasa go feta gabedi gape e hlahlakantšha lebakanyana.
Ka mokgwa wo, Mmušo wa Afrika Borwa o amogetše ditherišano magareng ga Tonakgolo ya Israele Ariel Sharon le Mopresidente wa  Mahmoud Abbas ka Sharm el-Sheik, Egypt kgweding ya go feta ya Dibokwane .
Khonsaltente ya Senthara ya badiriši ya Musgrave Cassandra Stephens o itše, ka molao, senthara ya taolo e emogetše palo ya mebapa leswa yeo e šišintšwego ya ditsela.
PresidenteKgalema Mothlanthe wa Afrika Borwa o amogela lengwalo la Tshepo go tšwa go Motseta Elio Menzione wa Itali Ntlong ya Baeti ya Presidente.
Ke humane gore dikgonono tša bohlodi tša Bomorena Maharaj le Shaik ga di humanwa.
Ditoropo tše pedi tša Geneva le Samson di kgauswi le mollwane wa  Alabama ka  karolong ya naga ya Florida.
Go ka dira gore motšhilafatši a lefe ditshenyagalelo  ge e le gre toto ya gago e sentše ke tšhilafatšo.
O ka taonelota Šetule ya Tshepedišo ya Thomelo ya Tšhupamolato ya UPFS ya balwetši bao ba lefelago ka botlalo le Šetule ya saense ya didirišwa tša kalafo ya maoto.
Mokapotene Petersen o kgobokeditše tshedimošo ya batho bao ba bego ba lebelega ba gononwa foleteng ka Grassy Park.
Thuo ya diboko goba thuo ya dinogametsana e sa le dirišwa mengwagakgolo ye mentši  - intasteri ya go atlega ya go ruela dinogameetse go rea dihlapi.
Ka lebaka goba ka boomo e lebanya diphadišano tša sekolo tša mmino goba meletlo bjalo ka sedirišwa goba mmaditsela wa go direla bophelo bja setšhaba disenthara tša dikolo.
Sandy Dale wa Ngwakwana wa Palmsbury o le amogela go itemogela kamogelabaeng tikologong ya praebete, ye bose gape ya khutšo.
Motho yo go bolelwago ka yena o be a etela  Lesotho fao a bego a tseba tahlego ya Ngalitye le Herbert.
Ditebanyo tša Pholisi ya Enetši ka kamano ya seabe le kaonafatšo phetogo ya klaemete.
Dipoleiti, dithupa,dithipi, le didirišwa tša go swana le tšona tša dithulusi, tše di sa  kgomaretšwago, tša disemete.
Lekgotlaphethišo le šišintše go thotha gwa Lekgotla lal Thibelo ya Tlaišo ya Diphoofolo la  Durban le Lebopo : Willowfield Crescent Inanda Road, Springfield.
Gomme go la dinnete tša saense tša kgonthe tša gore mola di tšwele lebakanyana go dintlhakolo, ga di a fedišwa gomme go sa tliwe go boledišana ka tšona.
Baotledi, Sarie Marais, gape ba otlela dikepe malebana le meletlo, dino tša phirimatšatši le matena.
O eme pele ga lefase le le hlabologilego, la amemo a diintasteri,ntlhene ya nako ya elektroniki.
Segae ke leinakakaretšo la dithuto tše hlano tša Boentšinere e lego Thutopetlo, Mošomo wa Thutopetlo, Go aga ka setena, Go pleistera, Theknikale ya Segae le Sethalo sa Theknikale .
Phetolo ya potlako ka maloko a maphodisa a  KwaHlabisa e ile ya hlola khumano ya theraka ya Mercedes Benz ye e tšeerwgo ka dikgoka ka Witbank ka Mpumalanga.
Sdenel yeo e lego ya mmušo le dihlopha tša diintasteri tša makala a mararo a magolo a praebete  - Altech, Reunert le Grintek, gabjale a laola mmaraka wa seleagae wa tšhireletšo.
Khwaere ya Magnificat, sehlopha sa diletšo sa marimba le khwaere ya kereke ya St Gabriel, ka Gugulethu di tla ba di opela koša ye e hlamilwego ye mpsha ya  'Lešaba la Afrika'.
Bjalo ka leloko la mebušo ya EU, Austria e dumeletše Kwano ya Tirišanommogo le Tlhabollo ya tša Kgwebo ya SA-EU.
Tokumente ye e hlalošago mokgwa wa diponelopele tša Dipalopalo tša Afrika Borwa e ka taoneloutiwa go tšwa wepsaetene ya Dipalopalo tša Afrika Borwa.
O be a sa dula fase, eupša o be a iname bjalo ka ge laetša goba ke bontšha.
Ka lebaka le, sehlophatšhomo sa ditirišano magareng ga dikgoro se tla kopana go hlabolla tebanyo ya makalantši bothateng bjo.
Re ile go ba le dibapadi tša seprofešenale  tše bjalo ka Seputla Sebogodi, Mpho Molepo le Presley Cheneyagae bao ba tla bego ba thekga protšeke ye, o itše bjalo.
PresiDente Kgalema Mothlanthe wa Afrika Borwa o amogetše lengwalo la Potego go tšwa go Motseta Angel Villa Hernandez ka Ntlong ya Baeti ya Presidente.
Diphororo tša mokero di tlhabollotšwe gabjale ke Haedrolotši ka tirišanommogo le  WRC le Yunibesithi ya Stellenbosch.
Ba hlama gape Lefelo la go lahlela ditlakala ka Mariannhill ka mabaka a tšhomišogape go fihlelela dinyakwa tša Leano la Phokotšo ya Ditlakala la Bosetšhaba.
Maeto a dikarikana tša ditrerekere le dipere iša baeti ka garegare ga dithokgwa, mola ditselanathoko di iša magageng a Ma-Khoisan le leporogong la go lekelela Molomong wa Noka ya Storm.
Šomiša setlabelo sa go mona ka didirišweng tša tšhollela go phumula setološi  - go phumola setšholedi go tšwa ka ntle go ya bogareng .
Motho yo mongwe le yo mongwe yo a laetšwago a na le TB ka maekroskoupu goba ka kalafo, goba ka go hlahlobja ka mahlasedi a  X le go phekolwa ke ngaka.
E be e le tšona Kaizer Chiefs le Pirates.
Didirišwa ka moka mka go MPC di sepela ka maemo a kaone  Xu Jicheng, Motlatšamolaodi wa Senthara ya Bophatlalatšatshedimošo ye Kgolo ya  MPC .
Go fokotša go tswaka mo go sego molaong ga tisele le parafene ya go seka, selatišišaditaye sa parafene ya go seka se tsenywa ka parafeneng ya go seka.
Sehlopha se se akaretša go dira kgole ya maitirelo goba ya senthetiki, go basepatiši sa lodi ya filamente, ya go hloka karata goba ya go se kamiwe.
Mohlala, ka boentšiniere, diprotšeke tša polokego di swanetše gore ka mehla di amanye le bokgoni bjo bo amago le diprotšeke.
Dihlopha tša ditherišano tša Ehud Olmert, tonakgolo ya Israele, le Mahmoud Abbas, Mopresidente wa Palestin, ba sa swara dikopano tša ka mehla go tloga ka khonferense ya Annapolis.
Mosadi wa go tšwa go protšeke ya  Khulumani ya baphologi ba dipolao tša batho ba bantši o bolela le batheeletši segopotšong sa dipolao tša batho ka bontši  tše tharo ka p Sedibeng.
PSP e swanetše go sa kgethwa go begala WSDP.
Go tšwela pele ka go buša batho ba Afrika, bakoloniale ba ile ba tlema mogopolo wa wa Moafrika gomme ba šwalalalnya moya wa Moafrika.
Kapt. Perumal Pillay ka disampolo tša madi go tšwa maphekomg a tseleng ao a bego a swerwe ka Newlands.
Bodulo bo a mpshafatšwa gomme mekhukhu e bewabakeng sa dintlo tša go thušwa ka tšhelete ke mmušo.
Se se thušitše Mabeltšiamo go phethagatša taolo ya tshepedišo ya kgethollo ya semorafe ka tumelwana ya go buša ga Matutsi.
Tlhagišo ya bohlodi bjo bo kgokagantšwego go tshepedišo ya taolo ya tšhireletšo.
Kgoboketšo ya letswai ka mobung, yeo e hlolago gokoafala ga sebopego le mpholo ka dimeleng.
Peopepeneneng le boprofešenale le tšona ke dinyakwa tše bohlokwa tša bathekgi ka ditšhelete ba bohlokwa.
Tšhomišo ya phulu ya go kganaya  - diphihlolo e ka ba ka phapošing goba ka phulung praebete.
Gabotsbotse, go fokotša ga se karabo ya tšwetšopele ya tirišo ye e a belaetša.
Ka ntle ga dikwano gare ga dinaga tše pedi,  re lekodiša pono ya lebelela Kwano ya Kgwebo ye e Lokologilego ya Dinagatharo.
Nnete ke gore histori ya rena le mahlatse di kgokanane mmogo kudu.
Dipherefere ga di a swanelwa go gadikwa go feta tekanyo, di swanetše go boloka mebala ya yona ge di gadikwa ka potoro.
Sefoka se se filwego Moprofesara Tobias ka boyena le seboledisegolo malebana le thakgolo ya thuto, Moprofesara Sydney Brenner.
Gabjale ke motlatšahlogo wa Sekolo sa Praemari sa  Kathleen Murray ka Grabouw.
Donges, o hlamile molaotshepedišo wa mathomo wa semmušo wa kgethollo ya semorafe gomme ka molao a  kgethologanya dipapadi ka nageng ya rena.
Sekhwama se phošollotše ditšhelete tšeo di kolotwago tšeo di hlotšwego ke phetatekanyo ngageng wo o fetilego.
Dikgaolo tše di latelago tša Pampiritšhweu di hlaloša mekgwa ye e fapanego ya dinamelwa.
Gomme bahlapetši ba tselakgolo ba tšwela pele mafelong a kotsi fao ditiragalo tša go foša maswika di diragetšego gona.
Difokotšamaatla a tomiši di lekotšwe ka katlego ke  CSIR goba SABS go ba le maswanedi a tirišo ye bjalo.
Fynbos le naga ya go ba le kgonagalo ya godimo di dira bontši bja naga ye e šetšego ya ditikologo tše di sa hlabollwago.
Ge ba sa hlasele batho bao ba ba hlohleletšago, bao ba ba thekgago le le go hlama madira a magogelathoko le le ba go itšeela molao matsogon ka dibetša.
Satšene Chetty le Inspektha Inspector Bramley ba iša mogononelwa ka diseleng.
UNITAR e šoma mmogo le ditheo tša mmalwa tša Kopanoditšhaba le mekgatlo ya selete ye bjalo ka SALGA.
Ditheke tša metale  di di a tshepega le go šomišwa ka sedirišwa se se kgethegilego.
Monna o sa le kgolegong, go sa emetšwe dinyakišišo tša go ya pele ka ga basenyammogo-ka-yena.
Malokwane ga a kgokagana le  JOC le ge e le papadi.
Go nna go ya Afghanistan le Iraq go swana le mosepelo wa kakanyo go e na le wa tirišo, go rialo Mna. Wheeler.
Morwalo wa ditatamente tše ke gore ga re a swanela go rerišana ka kgethologanyo ya semorago ka gobane go rerišana ka ga kgethologanyo ya semorafe ke kgethologano ya semorafe le ditlhohleletšo tša kgethologanyo ya semorafe ka bobedi.
Pasari ya Theknikone e akaretša tšhelete ye thuto, mola pasari ya Yunibesithi ya Stellenbosch e akaretša tšheleye ye thuto, dipuku, didirišwa, madulo le dijo.
Mothušaseopedi wa peleng wa Soul Brothers, Vusi Ngcobo, o thakgotše alpamo ya gagwe ya solo Holong ya Setšhaba ya  Ntuzuma.
Kgonagalo ya go kgatha tema ka dikhamphani tša Russia intasetering ya meepo ya Afrika Borwa e ile ya katološwa.
Ka fase ga taelo ya  Inspektha Marcus Ferreira, sehlopha sa gagwe e lego, Satšene Amos Seeco, le Bokonsatabolo Izak Blom le Elisha Moshoeshoe, ka kgonthe ba tlogela mohla wa bona ka go tswalela melato ya go se rarollwe.
Kgwebo ya Bathobaso e swanetše go šoma ka gare ga mapheko a ditikologo tša karoganyo ya mellwane makeišeneng a bona.
Ka lona lebaka leo ke nagana gore o bolela ka setatamente sa MDM ka Adzar Cachalia le Murphy Morobe, bao ba dirilego diigelo mo.
Mohl. Thibelelo a phihlelelo ya go tsena ditikolong tša kabo, go lota direkoto tša maleba tša lenaneo la diphahlo go thibela kabo ya phahlo ya go feta tekanyo, go netefatša matšatšikgwedi a go felelwa ke go šoma.
Tlhabollo boeti e akaretša  Tourism KwaZulu-Natal, KwaZulu-Natal Philharmonic Orchestra, the Playhouse Company le  the Natal Sharks Board.
Naa o ka mpotša gore Lt Bester o amana bjang le sebopego.
SAPS Carnarvon e ile ya kopana le Lekala la Dimpša la De Aar, SAPS ya Loxton, SAPS ya Van Wyksvlei, SAPS ya Vosburg SAPS  le  Kgoro ya Sephethephethe ya Britstown.
Dioribithamini le dibithamingi, tša tlhago goba tša go tšweletšwa ka maitirelo, go akaretšwa le metswakotii yeo e tšwago mo go šomišweng bjalo ka dibithamini, le metswako ye mengwe e ka ba setološi goba aowa.
Ge ba fihla, ba humane Tshepo Moselane a robetše mpeteng ka ntho ya go hlabiwa ka thipa dikgareng.
Lebaka la rena la bobedi ke la gore bomenetša bo phaela ka thoko temokrasi ye e lego bohlokwa; bo nyatša bomolao le go botega ga mebušo ye e kgethilwego ka temokrasi le bašomedi ba mmušo bao ba nago le maukarabelo.
Le ge e le gore bahlankedi ba Israele ba itše Hamas e itemogetše tshenyo ye kgolo kudu, marabele a Gaza ka Laboraro a tšwetše pele ka ka go hlasela Israele Borwa ka dirokhete, maemo ao Israele e ikannego gore e tla emiša katiro ye.
Tikologo ya borwa' e akaretša lešoka la diphoofolo la Selous, Mikumi, lešoka la diphoofolo la Ruaha le mabopo ao a sa šomišwego a Letsha la Nyasa le Letsha la Tanganyika.
Sengwalwa se tsebiša badudi ba Tikologo  ya Mmasepala wa Mossel Bay ka ga ditshepedišo le dipoelo tše go ikemiditšwego tšona tša Tlhako ya Tlhabollo ya Sebaka.
Khansele e itemogela ditahlegelo tše kgolo ka baka la bohodu bja go tšwelapele bja mohlagase makeišeneng.
Ke bošaedi gore Mna.Vally a šišinye gore ke katana le leano.
IMF e šomile ka go tšweletša ROSC bjalo ka kgato ya go matlafatša tshepedišo ya boditšhabtšhaba ya ditšhelete.
Protšeke ya maithomedi e aba dikholego tša payotaebesiti bakeng sa tikologo le setšhaba sa selegae.
Maphodisa ka Kimberley, Galeshewe le Roodepan ba fišegela setšhaba gore se utolle basenyi bao ba senyago dihlogo tša mabitla. Go holofelwa gore go dire ditshwaro tše dingwe.
Gabjale DSW di tšwela pele ka phethagatšo ya dikimi tša tšona tšadi-ERs, ka mošomo wo moswa wa taolo ya gase ya bobolokeladitlakala.
Khansele e thekga dikganano kgahlanong le karatšhe ye mpsha khoneng ya  Jip de Jager le Riebeeckhof Drives ka Bellville.
Mantšu a sereti sa Chili Pablo Neruda a bolela ka ngwagakgolo le miliniamo tše di boelago  bogologolong.
Molaokakanywa wa Laesense ya Madila ya KwaZulu-Natal : Ditshwayotshwayo ka ga molaokakanywa wo di etšwe hloko gomme di tla romelwa.
Mohlala, badudi ba malapa ka mešašaneng ka agre ga tshepedišo ya sebaka se se bulegilego sa Dizouni tša Morape.
Ge e le gore sebalamakgolo se a šoma, le ge e le gore sebalamakgolo ga se šome ?
D Capt Bambelela Ngxaki Lekla le le Beakantšwego la Bosenyi la Profense le lebelela entšene ya sefatanaga, mola Konstabolo P Andile Mahintsho a ngwala dintlha tša se sengwe.
Mna. Mokoena, o sa tšwago go tsenela sehlopha sa kgwele ya maoto sa Portsmouth FC go tšwa Blackburn Rovers ka Engelane, o tiišetša gore kamano magareng ga dibapadi tša mošamawatle le tša selegae e be e le ye kgolo.
Ditshwayotshwayo ka Cobus Dowry Tona ya  Mmušo w Selegae khonferenseng ya babegaditaba go tsebiša ka ga poelo ya dinyakišišo tša mabitlakabontši a  Laingsburg .
O a bona, go botšišiša ke go feta gosenyane ge mmotšišiši a no dumela karabo.
Mebasepala ya Mookgophong le BelaBela  di na le tlhaelelo ye kgolo ya meetse gomme kgetho ye e kgonagalago ke go tlaleletša ka meetse a a go nwewa a dihlapi go tša go molokoloko wa dipompi wa Boto ya Meetse ya Magalies.
Tlhahlo lel tlhahloleswa ya bao ba fetišeditšwego ka baka la tshepedišo ya peakanyoleswa, go dira gore ba kgone go humana dibaka tša go bewa gape mošomong.
Lebelela ditshwayotshwayo malebana le kgotlelelo ya esiti ya kikuyu le khebula mo sengwalweng.
Maindia a mantši ba tlišitšwe ka kgapeletšo ka Afrika Borwa bjalo ka makgoba gape bjalo ka bašomedi ba tumelelano.
Pitšo ya tšošološo ya kontinente e tla hlola mathata mo go nago lethulano ye bjalo.
Meyara wa eThekwini  Obed Mlaba o tsebišitše semmušo kemišo ya Tirelo ya Dipese ya  Remant Alton sabaka sa dikgwedi tše mmalwa.
Ka tlhompho ya maitekelo a ggagwe, o thopile Sefoka sa Khutšo sa  Dag Hammarskjold  gomme a fiwa moputso UNESCO Grand Prix du Conseil International de la Musique.
Barena le Bahumagadi, bjale ke tla fetišetša go Mokomišinara Mabaso go re sedimoša go ya pele.
A re tlotleng mohu Thabo Mofutsanyane le Braam Fischer.
Kgoboketšo ye e akaretšago ya dingwala tša elektroniki, ye o ka nyakišišago ka yona ya go tlala ka kgobokanyo ye go ka dirwago dinyakišišo ka yona ya Dijenale tša Afrika Borwa tša elektroniki lefaseng
Ka morago ga go kgobokanya tshedimošo mabapi le mogononelwa, Supt Engelbrecht  le Insp. Coetzee bao ba bego ba etetšepele sehlopha sa maloko, ba ile ba swara kopano e telele go rulaganya le go beakanya maiteko a bona.
A ke thomeng ka go leboga Moswari wa Two Holy Mosques Kgoši Abdullah bin Abdul Aziz Al-Saud, malebana le go kgobokanya kopano ye g.
Go hlokega go laetša le go kgokaganya maano a lebaka le le kopana go thoma kgolo letlholego ya mešomo.
PSDF e matlafaditše palo ya ditlhahli go akaretša le Ditlhahli ka ga  di-Golf Estates, di-Polo Fields le di-Polo Estates.
Ge a sa tšee leeto, Joseph Shabalala o dula  ka Kloof le mosadi le bana ba gagwe ba tshela .
Stats SA e tšwela pele go hlabolla ditekanyo tša maleba tša dipalopalo leteori ya bohloki bja tekanyontši.
Sa bofelo, nka rata go tsopola go tšwa mothopong wo o sa tlwaelegago, morutegi wa  Mobahai o ngwadile :  Baha'u'llah mabapie le pharologano.
Dišo tša kgale di a timelela go ba mabadi a go lebalwa goba tša šala bjalo ka bohloko bjo bo sa kwagalego ntle le tšhireletšo.
Sa bobedi ke tikrii ye e sego ya mathomo ya maleba  mohl. BA, BSc, Bcom, ya latelwa keTiploma yaThuto ya Maemo a godimo, ADE .
Ditlaleletšo tše dingwe tša diaparo tša go itirela, dikarolo tša go logwa goba go korotšhiwa tša diaparo goba ditlaleletšo tša diaparo.
Go Ms Shanaaz Majiet mošomo wa boetpele bja gago o a thablewa le go ketekwa .
Ka moka di fetotšwe ka Computicket bakeng sa dithekethe tša peobakeng ya thalokogape.
Ka mabaka a tšhireletšo diphasewete ka moka di a  enkriptiwa, gomme ka kgopelo, diphasewete tše diswa di tšweletšwa ka go itiriša gomme ya romelwa ka emeile atereseng ya gago ya emeile.
E kgothaditše AU le EU go akgofiša poledišano ya go swara Samiti ya bobedi ya Afrika -Dinagakopano tša Yuropa.
Lešaba le le bego le thabile la go ba le phišegelo le ile la kgobokana Sekwereng sa Tiananmen  go tloga ka masa, se emišeditše godimo difolaga tše hubedu tša bosetšhaba tša Tšhaena le difolaga tša Diolimpiki.
Mošole a Dikepe a Afrika Borwa a etetše Jeremane malebana le Sehlopha sa Protšeke ya Mohlakanelwa bakeng sa Dikepe tša Sešole tša Afrika Borwa  ka fase ga Blohm le Voss GmbH ka Hamburg.
E be e le kombi e talalerata  - kombi ya mebal e mebedi, botalamorogo le bošweu, e be e le kombi ya Volkswagen.
Gomme ka morago Mna. Phillips o ile a tsebišwa ka gobane Bokomišinara ba be ba nyaka go mo thuša.
Kgoro e nyakiša le gape kgonono ya maitshwarompe a tša thobalano ao a akaretšago morutiši ka Sekolong se se Phagamego sa Oude Molen.
Kopano ya Tlemaganyo ya Boreadihlapi gare ga Mebušo ya Afrika ye e rarelago le Mollwane wa Lewatle la  Atlantiki.
Basenyi ba Afrika Borwa bao ba soro kudu le bao ba beakantšwego ba lebane le baphegišani ba baswa  - senthara ya dinyakišišo ya maemo a godimodimo ya go bitša dimilionemilione tša diranta.
Molly Martin o thušitše Ruth Lewin le Odele Pearce bao ka mehla ba thušago ka go ameogela baphatlalatši ba ditaba.
TAG e fa gape bašomi ditlhahli ge ba dira diteko tša saekhometri.
Ka morago ga go fetša marematlou ka Sekolong se se Phagamego sa Menzi ka Umlazi o ile a ya Yunibesithing ya Zululand ye e tsebagalago ka la Ongoye.
Tšhilisi ya go baba ke selo seo se lewago ke batho bao ba hlomphegago ba Durban, gomme e sepelana le salate le tšhatni.
Seswantšho se bontšha Mna. Alec S'khosana a emetše MEC Rajbansi le kgobokanyo ya diswantšho tšeo di emetšego ditiragalo tšeo MEC a thušitšego go tšona.
Ka gona Toropokgolo e phethagaditše leano le le kwagalago mabapi le tlhabollo ya madulo a batho go kaonafatša boleng bja bophelo bja mang le mang, go rialo Mokhanselara Erleigh.
Go netefatša gore thulaganyo ya lefaufau ka go EMA e oketša dibaka tša tikologo le go fokotša matšhošetši a tikologo.
Komiti ya ka gare ga dikgoro ya SSC e kgethilwe go nyakišiša hethagatšo ya sephetho sa SSC.
Motlatšatona wa Dinaga di šele  Aziz Pahad, le Moladipharephare Ngk. Ayanda Ntsaluba, ba tla tsebiša baphatlalatšetshedimošo ka ga dipoelo tša Samiti ya Dinagakopano tša Yuropa -Afrika.
Setimo goba dipoilara tše dingwe tša go fehla mohlagase, ntle le dipoilara tša meetse a go fiša tša bogareng tšeo di kgonago go tšweletša setimi sa kgatelelo ya fase, dipoelara tša meeetse a go fiša kudu.
Motsemogolo o itokišeditše go amogela diketekete tša baeti ka nako tše di tlago tša sehla sa maikhutšo.
Go dira gore Afrika Borwa ye bohlokwa ka melomonoka malebana le pabalelo: mohlala wa tirišo wa ka go šomiša dinonyana.
Dikolo tša dirabara le digranata tša go idibatša, tšeo ke tšona tše pedi tšeo nyakago go di šomiša?
Toyota Corolla e silibere e tšeerw ka dikgoka ka Pinetown gomme maphodisa a amogetše tshedimošo gore sefatanaga se bonwe ka Chesterville.
Mokgwa ke go boelela le bahlankedi babagolo ba sephodisa ka tshedimošo mabapi le go go tšea difatanaga ka dikgoka.
BRT Tšhaena ke polelo ya weposaete ya Semandarine yeo e ikemišeditšego go fa tshedimošo ya  BRT le mpshafatšo tša diprotšeke ka Tšhaena.
Mokgokagabyi wa Phatlalatšo ya tshedimošo le Boditšhabatšhaba o rulaganyetša poledišano le baphatlalatšatshedimošo ge go hlokagala.
Diklereke tša khwitšhi di kopanya Klinikhomo le dipego tša go ngwala gomma ba tšweletša ka matsogo dithekete tša dijo dijong tše dingwe le tše dingwe.
E tla ba e le e tee ya molokoloko wa ditlhakantšho tša Amfitamine.
Motšweletši TV wa maemo a godimo wa boditšhabatšhaba gap e le setsibi sa kgwebor, Ngk. Felicia Mabuza-Suttle e be e le motseta wa khonkrese.
Thuto ya Dithuto tše di Ithutilwego e gatelela boleng bja karolo ya lefaufau bja  di-URPs.
Maloko a phatlalatšo ya tshedimošo a mengwa kopanong ya maikutlo ka ga khumano ya taetšo ya Essenwood Musgrave, gomme e sepedišwa ke Ethekwini Transport Authority le wate .
Go hlotletša diragi bodiidi le thibel ya leago ka Afrika Borwa ka go šomiša tshedimošo ya  go šomiša le ya go se šomiše dinomoro.
Maokelo a Valkenberg le Stikland a fa ka bontši tirelo  ya malwetši a monagano ka kakaretšo .
Khutšo ka Angola le Sudan e sa le thatago e kwešiša gomme ka gona e tliša ditlhohlo go rena ka moka .
Mmalo, o e tlodišetša go nna bjale.
Ge go lebelelwa kgatišo ya dikopano tšeo, di bonala di na le ditherišano gomme tše di tletšego.
Ke nako ya go dira ore go be le tlhokomelo  ka gobane manaba a maswa a bana ba rena a a tlala.
Wašere e tla ba yuniti ya go ikemela ka boyona, ge go kgonagala ya go kgona go laiša ka godimo, go hlwekiša le go bolaya ditwatši gadipane tša go ithomela, mabotlo a mohlapologo le mabotlolo go mona.
Kankere - dikgolo tše di sa tlwaelegago tša go hlolwa ke karogano ye e sa tlwalegago ya go selaolege ya disele.
Protšeke ya dintlo ya KwaMashu Newlands  e tla fana ka mafelo ao a lokišitšwego a go ba le ditsela tša sekontiri le bosepelo bja basepalakadinao, traolo ya mantleledi, sanitheišene ya kabo ya meetse ya will provide serviced sites with surfaced roads and pedestrian access, storm water management, semi-pressure water supply and waterborne sanitation.
Disilipere di a hwetšagala bakeng sa batho bao ba bolawago ke bolwetši  bja polio, malwetši a megalatšhika, setorouku le  maikutlo a fase a mešifa.
 MEC Cameron Dugmore o ile a re: "Mola tekolo ya go tšwela pele e ka fetša ditlhahlobo tša mafelelo a ngwaga, tšona ga se dinywakwa."
Judith Sephuma o diragatša peong semmušo ya Thabo Mbeki' bjalo ka mopresitente ka tshwane.
Sephesente sa boteng ka botlalo bja kabo ya matamo ao a ababelago CCT ka meetse a matala malebana le tlhokomelo.
Mehutahuta ye mentši ya dipuku tša dinonwane le tša go se be dinonwane, dipuku tša tšhupetšo, dikhasete, di-CD's, Dupuku tša go kwewa, Dividio, di-CD ROMs  le dilwana tša go bonwa le go kwewa  .
Bolela ka ga Greyville go badudi ba bantši ba  Durban - le ba bantši ba go tšwa ditoropong tše dingwe - gomme ka bonako ba nagana ka mokato wa dipere.
Cameron Dugmore o bontšha go lokologa ka morago gore go be le khutšo lekeišeneng la Masiphumelele ka Fish Hoek mathapameng a, ditšhupetšo tša dikgaruru ka baithuti ba sekolo se se phagamegoa.
Diphetolo tša lefase go ditlhohloe tša Kgethologanyo ya Semorafe, Lehloyo la batšwantle le Go se kgotlelelane go go amanago le tšona.
Tebanyo ya lebaka le letelele ke go ntšha pele tahlo ya ditlakala tše kotsi le ditlakala ka kakaretšo.
Gago tshedimošo ya  iWSDP yeo e šetšego e amogetšwe go tšwa go Consultancy le ka  motho yo go ka ikgokaganywago le yena wa Masepala wa Selete sa Nkangala : D T Seroka.
Senior Supt Nayager o itše ditiragatšo tša molao tša diokobatši tše di tšwelago pele di tla tšwela pele.
A re se ba rogakeng goba ra  bolela ka bona bošaedi, re ba tšeeng bjalo ka sehlopha sa batho bao ba senyegilego ba šitwago.
Seswantšho se bontšha Mna. Alec S'khosana a emetše MEC Rajbansi le kgobokanyo ya diswantšho tšeo di emetšego ditiragalo tšeo MEC a thušitšego go tšona.
Go na le difofane thwii ka Air Cameroon go tšwa  Johannesburg go ya Douala le  Yaounde.
Mdi. Veronica Searle wa Kirstenhof  le Mdi. Beline Ingles wa Kreupelbosch ka bobedi ba be ba hlohleleditšwe ke dingwalwa tša beke ya go feta gomme ka go latelana ba ile ba ineela mo go abeleng dibapadišwa le khoto.
Mo mabakeng a mantši setšhaba se se be se le merafentši, dipolelontši le bodumedintši.
Ngk. Ivan Meyer o thoma tulo  ya peakanyo ya leanophethagatšo ya bjale ya Taolo ya Thoto ye e bego e swaretšwe go la Houwhoek kgauswi le Grabouw.
Dikontraka di tla aroganywa ka diphuthelwana tša go laollega go hlohleletša dikabelo ka dikhamphani tše di nago le dikgwebo tše nnyane, tša magareng le tše kgolo.
Ba kgethile go dumela go nnete go e na le gore ba tlaišwe ke dihlokannete le dinnete tša go se felele.
Moswarelamohlankedimogolophethiši, Mna.Seelan Naidoo, le rotše modiro.
Tona Dlamini Zuma o bolela le Kgobokanokakaretšo ya Kopanoditšhaba, New York.
Go na le mafelo a tshela a tikologo ya  West coast Wine lands, ao a lego maokelong a a latelago: Stellenbosch, Paarl, Citrusdaal, Clanwilliam, Vredendal leVredenberg.
maloko a maphodisa go tšwa  Garies, Nuwerus le maloko a Lekala la Dimpša la a Springbok ba kgathile tema.
Motseta wa Afrika Borwa ka Dakar, Senegal o dumeletšwe ka Cape Verdeka mabaka a go se be modudi.
Ditshwaro tše tharo tše di šetšego di hlohleleditšwe ke maphodisa a  Leeudoringstad, ka boraro ga tšona ka ditatofatšo tša go thuba ka ntlong le go utswa.
Modulasetulo ke nna Ismael Semenya gomme ke emtše Mdi. Madikizela-Mandela.
PX-WEB ke datapeisi ya tatelano ya nako ya kgokagano ye e theilwgo intheneteng, ye e dumelelago peaknyo ya sekrining ya tshedimošo ya tatelano ya nako ye e kgethilwego.
Go na le lenaneo la thuto le le sa šomego ka mokgwa wa dipontšho, disampolo tša dimela tše di leipotšwego, bj.bj.
Phetolo ya Israele go maithomelo a Araab ya go se kgaoletšwe, ya go ba le mohola, ya go ba le kakanyo.
Motšwasehlabelo, Bongiwe Mazibuko,  ile a itemogela dikgobalo tše šoro gomme o ile a hlokofala lefelong.
Maloko ao a golegilego bagononelwa : Inspektha Malefetsane Hotsi,  Inspektha  Corrie Spies le  Inspektha Sephula Mofokeng.
Efa banna le basadi dintlwana tša boithomelo tše mpsha, mpšhafatša dintlwana tša basadi le tora ya meetse  Sekoloo sa Praemari sa Gelukshoop NGK, Wakkerstroom-Oos, Bruintjiesrivier Sekolo sa Praemari sa EK l: Bonnievale.
Konsatabolo G Rossouw, gabjale o šoma  Lekaleng la Lotheni Stock Theft, KZN Midlands, o nyaka šuthišetšwa go Durban Flying Squad goba Setišing se sengwe le se sengwe sa maphodisa ka  Port Shepstone, Port Edward  goba Hibberdene.
Mlaba le Mkhize ka bobedi ba gateletše bohlokwa bja go ntšha  "go foranta" moo e lego gore basepidiši ba semolao ba bea bašomi ba go lefelwa mogolo wa fase mebileng bjalo ka bagwebi bao ba sego molaong.
MacBob  e a oketšega gomme mohlomongwe go tlile go ba le diphethagatšo tše kgolo go tšwa go tšona ka bobedi.
Boinspekthara Ramogale le Ramano ba netefaditše le go tiišetša tshedimošo le maloko a  lekala la Lekala la Kgoboketšo ya Bohlodi bja Bosenyi ka Lehurutshe.
Ga di hlole malwetši, eupša ke ditaetši tša kgonagalo ya go ba gona ga dipathotšene.
Bathekgi ba hlohleleditšwe gore ba šomiše dinolofatši tša go phaka le go namela go ya le go tšwa mapatlelong.
Ditshenyagalelo tša sepolotiki tša bomenetša ke gore di nyenyefša temokrasi, di koafatša tlhabollo ya mmušo le go nyenyefatša boikarabelo, maikarabelo le bomolao.
Kgolego le kahlolo e be e le ka baka la go šoma ka maatla le boineelo bja D Const Masilela CH wa SAPS ya Schoemansdal .
VOC e tšea sephetho sa go boloka makgoba bjaloka bašomi ba bagolo ba Kapa.
Dipumukeiti di swanetše go tšhungwa ka konope ya letšhogo gomme bahlapetši bao ba sa itlhamago le bona ba tla fiwa  dikonope ya letšhogo .
Insp. Kevin Pretorius le Insp. Bonita Dry ba Matseka a  Potchefstroom gape ba bontšhitše bokgoni bja bona bja go šoma le go go netefatša gore basenyi ba babedi ba golegilwe.
E bitšwa "Joule",  ya go se ntšhe muši  ke karabo go phetogo ya klaemete  ka Afrika.
Biyotaebesithi  - palo le mehutahuta ya diphedi lefaseng.
Go na le ditlhagišo tše bjalo ka dikabelo tše di ngwadilwego ka kuranteng ya mmušo fao pono e sa kgaoletšwago.
Motlatšameyara Arnolds o tla ba a na le Mokhanselara Neil Ross le Christa le Roux, Molaodi: Diphaka tša Motsemogolo.
Cathedral ke moago wo mobotse kudu ka dibopego tše botse tša boagiteke.
Go tšwa Klipheuwel Station Cash Store  go ya Sekolong sa Poraemari sa Trevor Manuel.
Ge o šetše o phatlaladitšwe , molawana wa IWM o tla bewa bakeng sa melawana ka moka ya ditaolo tša pele.
Ditirelo tša Bosetšhaba tša Bohlodi bao ba bego ba šoma ka fase ga thekgo ya  Mopresitente wa Naga  PW Botha.
Diswantšho di bontšha mahoduwatle a maatla a go ba le sebete  - ao a nago le go bonalaa na le pelo ye botho go e na le ka fao a lebelegago ka gona.
Se se akaretša mafelo a go khempa, diphaka tša dikharabane, dinolofatši tša marobalo le sefihlolo, dintlo tša baeti, dilotše tša baeti, diaphatmente tša go ikapeela, dihotele le dirisoto.
Tona ya Maphelo e tsenet ASEAN le maloko a Maasia a Setšhaba sa Botseta bja tshwane  thonamenteng ya kolofo ya lesolo la kgoboketšo ya tšhelete.
Melaothsepeditšotlhangwa wa Taolo ya Dithoto ya MLRF  le thekitšo ya diphoofolo tše di thopilwego.
Kabo, kabelo le go hlongwa ga thanele ya lebelontši ka Philippi.
Ditokomane tša thentara di tla hwetšagala go tšwa kantorong ya Moentšinere wa Ditsela tša Slete, Mmileng wa Bon Chretien, Oosterlig, Ceres.
Bea bakeng ditšidifatši tša kgale tšeo di šomišago enetši ye nnyane go e na le tša sebjalebjale.
Go hlokomela dihlapi ka lethseng la go ba le letswai le melomonokeng ya  Lešoka la Diphoofolo la Wilderness.
Go tlošwa ga dikarolo tša seporo bogareng bja Tsela ya  Chamberlain go tlogetšwe molagare wa bošaedi, woo o šomišetšwago go phaka diloki le ditheraka.
Re šoma le gape le Mozambique le Namibia mo go hlabolleng  ditikologo tša gase tša Pande le Kudu.
Sa pele, kamano ya ditsela tše pedi magareng ga dilemente tša   a  le  b  di utollwa ka kamano ya go fapana ga klaemete ya tlhago.
Tiragalo e akanya gore kato e bile tiro ye e bego e dumeletšwe ke SADF.
Mohlomphegi Motlatšameyara Logie Naidoo ka boikokobetšo o laletša maloko a phatlalatšo ya tshedimošo go moletlo wa difoka fao phadišano ya bathopi ba dikakanyo tša boagiteke e tla bago gona.
Modulasetulo wa Komiti ya Kgokaganyo le Mananeokgoparara , Mokhanselara Sbu Gumede, ka boikokobetšo o go lelaletša go ba gona thakgolong yakopano ya kago ya dintlo ya  KWAMASHU NEWLAND.
Go thuša ka ditšhelete masolo a mangwe a tšhomišogape go dira gore a be a kgonagalago malebana le ekonomi.
Ka kgonthe, nka raka go bona  Luke Watson a diragatša ka sebele,a phela, "a eme kgauswi le wena" mohlala wa go tshepiša bahlabani ba go tšwa Manenberg goba Gugulethu go e na le go ntšha sekipa sa gagwe sa Springbok.
Ka gona, ga e kotsi, e ka gobatša fela fela go tšwa go hlahuneng goo.
ke nagana gore o boditše Mdi. Mandela gore Paul Verryn wa go tšwa Methodist Manse o dula le bašimane ka Manse Methodist.
Tlholego ya dibaka tša mešomo gammogo le go fa bathušabarutiši bokgoni go phethagatša ditebanyo tša bokgoni iKapa Elihlumayo le go šomana ka maanomagolo a batho le leago.
Ditshwayothswayo ka Mopresitente Dihlogo tša Mišene ka Moletlong wa Ditokumente, Ntlong ya Baeng, tshwane.
Molaodi Roberts o itše o tla tšwela pele ka tlhaselo ya dinaeteklapo le dipara.
Ngwako WA Botseta ka Vienna, Austria,o dumeletšwe go Slovenia ka mabaka a go se ba bodulabatho.
Baithuti ba tla dira dinyakišišo tše di tlaleleletšago  tebanyo ya RETECZA ya go hlabolla theknolotšigoal of developing resource-driven technology concepts from basic research.
Go dumelela magato a maleba a go thibela tshenyo ya tikologo ya go tshela mellwane, go akaretša mesepelo ya tshelo ya mellwane ya ditšhila tše mpe tše kotsi.
Diphapoši tše botse tše dikgethilwego tša go ba le bohlapelo ye nngwe le ye nngwe e nago le botseno bja yona bja praebete.
Bonageng bjo bontši bja bathobaso bo diragetše, gantši ka mokgwa wa kabelano ya puno goba bodudi bja bašomi dipolaseng tša makgowa.
Ka kgonthe, ka kgonthe, gore go be go na le tšhomišano ye kgolo le Mogenerala  Knobel.
Fatyela o itše mogononelwa o be a amana le palo ye ntši ya bahlakodi ba bao ba itlhamilego ka Mqanduli, Elliotdale le East London.
Rena, phuthego ya Kereke ya Katoliki ya  Old-Episcopalian ka Netherlands, re latela matsapa a khomišene ya Nnete le Poelano
Šetulo ya nako ya WIS e tla kgokaganywa le maothomelo a mangwe a NWMS.
Tswalelo ya molomonoka ya St Lucia o amana mohola le mošomo wa tikologo ya molomonoka.
Dibaka tša boeti bja maleba le tlhabollo ya boitapološo go ditsha tša lebopo ga di hlolofetše.
Cele o godišotšwe ke tatgwe, ntona ye kgolo Ditimeleng tša Afrika Borwa.
Lethabo la bareki ba Durban ka disenthara tša mabenkele tše bjalo ka senthara ya mabenkele ka  Westville, Senthara ya Mabenkele ya Gateway ka Umhlanga, Mabenkelekgoparara a La Lucia le Senthara Musgrave.
Dithulano tša semerafe le lehloyo la batšwantle di hlotše tše dingwe tša dipolao tšoro kudu kontinenteng hya rena go akaretša dipolao tša bana ba mpa.
Phepo le kabelo ya msphafatšo ya tiro ya nyeklea ye nnyane ya kgetho ya selekanyo sa godimo sa poratšhiterapi ka morago ga serwadi.
Ka baka la gore batswadi goba bahlokomedi ba bafsa ga ba kgone go šalwa morago, molato kgahlanong le ka moka ba babne e ile ya phumolwa nakwana .
Mošomo wa dipete tša go tšweletša dikgetla, musele le dipeu tše dingwe tša molaskase, dilopstase, diširimpi tša ka morago ga diboko le dipeu tše dingwe tša kerasetašia le dihlapi tša go gadika le difinkalingi .
Tlhalošo ya batho ba bangwe le setšha ya mokgwakakaretšo o mobe e swanetše go tlogelwa.
Mekgatlo e mentši ya dithekisi e boledišana la Toropokgolo ka ga ditšhišinyo tša  IRT.
Mengwageng ye mehlano ya go feta akhronimi ye mpsha e ile ya tšwelela go hlaloša lekeišene la Inanda Ntuzuma le KwaMashu: INK.
Motabogi wa makga a mararo a Cuba leetong la gagwe la mathomo la Diolompiki o itše motse o fetile tekanyo.
Gomme gape mahu a kgolegong tšeo re tla tlago go tšona, le dipolao ka dihlopha tša go bolaya.
Polelo ya Tona Mosibudi Mangena thakgolong ya kgato ya bobedi ya  Protšeke ya Digital Doorway.
Ke ile ka dula le Mkuze go fihlela ke fola.
Go laola  Groote Schuur le karolo ya akademi ya Bana ya Sefapanokhubedu .
Dipenara diruthufatši, bakeng sa dibešwa tša dithata tše di šitšwego goba tša gase; disetouku tša semotšhene, go akaretša le dikereitara tša semotšhene, dilokollamelora tša semotšhene le didirišwa tša go swana le tšona.
Ke ka baka leo  Stats SA e kgaogantšeleswa mebasepala ya go tshela mellwane ya selegae ka dikarolo tše pedi.
Legongtlhale le kota goba materiale o mongwe wa kota, e ka ba o kgomantšwe goba aowa ka reisene goba dinto tše dingwe tša tlhago .
Insp. Miller ka yunifomo  R Const Valley du Plessis wa boraro gotloga go la nngele.
Maemo a Bohlapetši a boetše sekeng gomme gomme go hlapetša ka mohlakanelwa ditoropongkgolo tše kgolo tše bjalo ka Kinshasa bo fokoditše kgonagalo ya ditshwenyo tša go huetšwa ke dipolotiki.
Bosenyi bja Lekgetho bo fepa mekgwa ye mengwe ya bosenyi gomme bo ka se dumelelwe.
Ba lapa la Motatinyane wa Panikeng, Dassenhoek, ba amogetše didirišwa tša go aga go tšwa go Mokhaselara wa Wate, Patrick Mfeka.
Moprofesara Phillip Tobias, setsebi sa lefase sa paleo-anthropolotši, o dirwa Moprofesara yo a rotšego modiro ka Anathomi le Payolotši ya Batho le  Lelokotlhompho la Dinyakišišo tša Seprofešenale ka Disaense tša Anathomi  Yunibsething ya  Witwatersrand.
Naa le rena ka - re kwele bohlatse bja gore go na le sehlopha sa Orlando Pirates gare ga Bahlapetši ba PSL.
Ke maswabi, yo ke Norman Kades, gomme o tšwelela legatong la lapa la Asvat.
Tlhomo ya boeti bja leopong le dinolofatši tša boitapološo ga di kgokaganywe le go se laolwe.
Sa bone, hlatlola bokgoni le boprofešen ale gare ga banyakišiši ba maphodisa.
Leflo la go goga šedi lebopong laka lenaneo la dijo la go fapafapana le dintšwelakae tše botse.
Mahlatse le mahlogonolo go  Inspektha Charles Moorcroft le Konsatabolo ya Risefe Andre Jynsford mabapi le go netefatša gore mebila ya rena e hlwekišitšwe.
Ka ge dikolo tša peleng tša Makgowa di eba ka ditikologong tšeo di hlokometšwego, go ra gore mapatlelo a sekolo a bohlokwa kudu go e na le a makeišene a bjalo ka Khayelitsha le Mitchell's Plain.
Babegi ba bjalo ka Thandi Khubule, ba bega bjalo ka Norma Venda, yoo ka nako tšeo go bego go gononwa gore o amana le maphodisa.
Sephatlalatši sa maemo a mogolo le dinotšhe tša bašomedi ba mmušo ba dinako tša botlalo.
Mlaba o itše phetišetšo puku e be e le karolo ya protšeke ya meyara.
Meyara wa Mmasepala wa eThekwini  Obed Mlaba o ile a fa badudi ba lesome ba eFolweni mangwalobohlatse a bong ka mphelabeke.
Mmasepala o itše ba tshwarane le go peakanyo ya IDP ya tikologo ya Priemanday.
Dikago tše di amanago le di-SMEs di lebane le mathata a go fapafapana a go humana tokelo ya go tsena mmarakeng fihlelela.
Madira a fase a Israele  a thekgwa ke difofane tša Israele, gwa rialo hlatse ya mahlo.
Ka nako ye, dikorela tše nnyane tše nne, e tee ya pholo tše tharo tša ditshadi, di be di gogotšwe ka Serapeng sa Difoofolo sa Taiping ka Malaysia ka ditokomane tša bofora.
Se se akaretša seswaradidirišwa sa PLWHA, ke gona se fetšwa, se nepišitše go tšwetšopele le go kgatha tema gwa bohlokwa gwa PLWHA.
Šomišaa dijeke tša kgale le ditšhelo tša plastiki go boloka dilo, di dira dipitšana tše botse tša go bjala dimpšanyana, go swana le dikhathone tša dino tša motu.
Moetapele wa Palipehutu FNL  Mna. Agathon Rwasa nakong tša khonferense ya babegaditaba yeo e bego e swaretšwe go la Dar es Salaam pele ga ge a boela morago nageng ya gabo ya   Burundi.
Re emetše Hanif Vally yo a nyametšego.
Re swanetše go kaonafatša ditlhako tša makroekonomi tša tlhabollo le go matlafatša kopantšho.
Maemo a boreadihlapi bja Afrika Borwa a arogantšwe ka dikarolo tše tharo tše kgolo : boreadihlapi bja sekwiti-tšikini, boreadihlapi bja tuna le maemo a boreadihlapi bja boitapološo le kgwebo ka kakaretšo.
Manya le manya ao e sego a nnete a ke dikhunkhwane tše di arogile eupša tša kgonagalo ya go ba šoro, gomme go hlokagala gore nako le nako o hlokomele dikhunkhwane tše.
Gomme tlhaloganyo ya kake gore setšhaba sa go bolela Seisimane se thomile go dumelela mekgwa ye e oketšegilego yeo e bego e oketšegas go ba megwa ya Seafrikanse.
Insp. Mfetane wa Rustenburg FCS e be e le mohlankedi wa go dira dinyakišišo molatong.
Dipontšho tše dingwe di akaretša kgoboketšo ya didirwa tša bokgabo le tiroatla ya Mazulu, kakaretšo ya setšo sa  lenyalo la Mahindu le la Mamosleme.
Mokomišinara wa Setiši sa Queenstown, Mothušamokomišinara Nikki Mlilwana, o tumišitše phetolo ya ka pela le boprofešenale bjoo bo bontšhitšwego ke matseka.
Go bonwa molato le kahlolo e be e le ka baka la go šoma ka maatla le boineelo bja  Letseka la Konsatabolo MW Mpulampula wa SAPS ya Schoemansdal.
Mokgatlo o ka pabalelong ya Maafrikanere kudukudu babašweu ka kakaretšo, bjalo ka ge go dirile Mohlomphegi Koos van der Merwe legatong la IFP.
Bjale ke tla rata go bitša  Joyce Marubini go tla lepokisin la dihlatse, emelelang hle.
Kgoboketšo ya difosili le materiale o mongwe wa paleontolotši, go akaretša le go šalamorago difosili tše bjalo ka mehlala ya bogologolo.
Operation Marion, yeo e bego e ama go hlahla lekala la thušamadira la bathekgi ba IFP gabjale ke taba ya tsheko ya thipitlo ya KwaMakutha.
 EU e ile ya tsebišwa ka tlhabollo ya  ESDP le mošomo wa yona wa ka moso.
Gape kgwedi ye e tlago lekala la bodumedi le tla ba le thakgola maithomelo a kgahlano le bosenyi.
Sešupo sa Leone, seo se sa fetogego ka ntle ga  Sierra Leone, ke "Le".
Phathagatšo ye maatla ya kišontle e matlafatša tšwetšopele ya tsela ya kgolo ya  ekonomi ka botlalo .
Go sepediša le go thekga maemo a Mokhanselara Themba Sikhutshwa bjalo ka Lelokophethiši la ICLEI la go emela selete sa Afrika.
Mna. Suren Govender, Molaodimogolo wa Lenaneothuto  ka ga lenaneo la Leano la Kaonafatšo ya Katlego ya Moithuti le bahlahli ba ba hlohleleditšwego ba dikolo tše di sa šomego gabotse.
Lehono Tona Witbooi o boletše moladi wa kalafo wa NRGP, Ngk. Rodger Meyer, le bašomi ba diprofešenale senthareng, gammogo le ba bangwe ba balwetši kliniking.
Ma-Khoi le Ma-San ba be ba bitšwa ka lenyatšo were Mahottentote le Barwana.
Leina le ile le fetolelwa go  Pioneer School for the Visually Impaired ka nako ya ngwaga wa matswalo.
Verryn le Katiza le thipa ya gagwe ba robetše dabolopeteng e tee.
Go rata batho bao ba šitwago le tšhireletšo ya bokoa e swanetše goba karolo ya nako ya rena ye e fetilego.
Na go be go le bonolo go notlolla goba o humane motho gore a go notlollele?
Heke ye e legopareng ya Martel e ragilwe goba e robegile.
Ke apere borokgo le baki, ka duputsu maotong a ka, gomme ke gapeletšega gore ka sewelo ke dumediše tamfurafu le Hausas.
Go boetša morago taetšo ya magaleng e sukumeletša moya wa go fiša ka phapošing fase.
Pukwana ye ya go šikarwa ya pego ya SoE e tšweleditšwe ke Grid Arendal.
Bahlankedi ba IQMS ba ka go di-EMDCs go dira tekolo ya go tšwela pele ya tshepedišo, gomme ba ikarabela gatee ka kgwedi go  PTT  komiti ya ka fasana ya PELRC.
Naa o humane kae thekethe ya gago?
Tirelo ya ngwaga ka ngwaga ya didirišwa tša go tima mollo maokelong le dikliniking tša ka seleteng sa Boland Overberg.
Bagononelwa ba bangwe ba be ba hlakotšwe tšhelete, dithelebišene le di-DVDs.
Moragonyana Sgt Steyn, nna le moswantšhi re ile ra mo šupetša mafelo a mangwe.
Dikimi tša maikutlo a setšo, mohl. Dikimi tša Halaal, le tšona di a hwetšagala.
Mohlankedi wa Dikgokaganyo wa Mayville, Inspekthara Patrick Ngwane, o ile a tumiša bahlankedi ka ge ba fetotše ka pela.
Urban Zulu ke albamo ye bohlokwa ya Busi gomme ke ya maemo a godimo kudu.
Motlatšatona wa Tšhireletšo, Mna. Mluleki George o tla fa polelokgo.
Ka go fa thekgo go  diphetogo, ditheknolotši le bokgoni tše di lego bohlokwa di ka bolokwa ka ditshenyagalelo tša fase.
Diswantšho tša gothopa di tla tšwelela ka gare ga kgatišopaka ya METRObeat ka ditebogo go motšeadiswantšho.
Se se akaretša tlhopho ya ka mehla ya kgauswi le lewatle ya dišaka tše tšhweu ka tsela yeo di sa beego kotsing bašomiši ba tša boitapološo.
Diketekete tša Diranta di kgobokeditšwe mabapi le ditšhelete tša thušo ka gare le go dikologa  Toropokgolo ya of Tshwane.
Re thabile ka gobane o tla ba o emela Ireland ka meketeko ya lenyaga St. Patrick ka  Afrika Borwa.
Sinuka o itše dikgaruru kgahlanong le basadi le bana di hlotše lešoko la mmele le monagano.
E be e le pono yeo Mazimbabwe a mmalwa a ilego a holofela go e bona bophelong bja bona ka moka - baphenkgišane ba dipolotiki Robert Mugabe le Morgan Tsvangirai ba dutše tafoleng e tee gomme ba dumedišana ka matsogo.
Maphelo a bohlokwa kudu mo go efogeng phethetšo le go efogeng go fetetša ba bangwe, go rialo  Ngk. Ivan Bromfield, Molaodiphethiši: Maphelo a Toropokgolo.
Lepanta la go sepetša merwalo le kaonafaditšwe go dumelela banamedi go hwetša merwalo ya bona ntle le mathata.
Tshepedišo ya setifikeiti sa boingwadišo ya disepetšaditlakala tše kotsi tšeo yeo e  kopantšwego le WIS e hlabollotšwe le go phatlalatšwa bakeng sa ditshwayotshwayo.
Sebokopeu sa Amerika ke sesenyi se segolo sa dibjalwa tše ntši.
Le ge go le bjalo e be e le Ngk. Wouter Basson gomme ke nagana le Ngk. Wynand Swanepoel ka nako tše dingwe ge Ngk.Wouter Basson a ile khosong.
Maabane, Mohlomphegi Pieter Mulder o ile a ipiletša go rena ka moka gore re bolele nnete.
Kgweding ya go feta ke butše lefelo la mešomo ye mentši ka  Zoar gammogo le lepatlelo la rugby go la Gamka Oos ka Klein Karoo.
Ikgokaganye le bakgathatema ka moka mo go karoganyo ya mellwane ya Buffer Zones le phedišo ya dikampa le thibelo ya madira a sedemilitarization ole ditikologo and demilitarization of camps and areas.
Ditshepedišo tša Sephiri e ka ba ditshepedišo tša go tshela mellwane le ditshepedišo tša lekunutu fao batho ba bego ba šalwa morago ditikologong tša go fapana.
Ka sewelo BCA e ile ya babalela mehuta ye meraro ya dimela ye e bego e le kotsing, gammogo le magoro a phetogo nagareng ga tšona.
Ka go dumela dikhii tša ntlo ye mpsha, mmaZothe, e lego moholegi o ile a bontšha lethabo la go amogela ntlo.
Go thopa, go gobatša le go bolaya Stompie Seipei go diragetše pele ke eba mohlapetši wa lekala ka Soweto.
Bjale, baotledi ba dithekisi ba latela mohlala wa bona gomme ba bantši ba topa ditlakala, go e na le gore ba di lahla, gwa rialo, Davids.
Ka go ruma wekšopo, bomme ba ile ba fiwa dihamphara tša dimpho.
Dilo tše di ntšhago kedišo ka baka la kgaogano ya dinyuklea tša athomo tša go seeme felo gotee.
Bana ba sekolo ba makgolopedi go tšwa Macassar le Khayelitsha ba tla ba ba tsenetše tiragalo ye e tla bago e swere ka Macassar Dunes.
Mokomišanara wa Sitiši sa Maphodisa sa Hillcrest, Mosupheritendentemogolo Z J Zondi, o ile a tumiša maloko a gagwe mabapi le mošomo wa maemo a godimo wo ba o dirilego.
Thomišo ya tshepedišo ya dipalopalo tša bosetšhaba yeo a nago le maemo a a dumeletšwego le ditshepedišo tša tekolo le peomameo a dipalopalo e oketšegile kudu malebana la boradipalopalo bao ba nago le bokgoni.
Maphodisa a Mitchells Plain, ao a hlogo ya wona e lego  Director Jeremy Vearey, ba ile ba šoma ka maatla go swara bagononelwa ba seswai ba go amana le dikgaruru tša dithekisi.
DWAF e tiišetša Dinyakwa tša Fasefase tša mafelo a epela ditlakala, go netefatša gore tsošološo ye e lego gona e dirwa semmušo le golaolwa.
Currents of contrast ke puku ya maemo a godimo gomme go bohlokwa kudu gore e tsenya ka setokong sa rena sa bokgobapuku.
Morago, dipakteria tša go tšweletša methane di fokotša diesiti tša go fetoga kudukudu go methane le khapontaekosaete, ka ge se se ka tšhilafatša gase ya go nkga gantši e tseega bjalo ka gase ya go tšwa go didirišwa tša go senyega.
Makala a sepolotiki Motsemoša a be a beakantšweleswa go ba komiti ya ka gare ya peokanyoleswa, ka  Ronnie Kasrils, Steve Tshwete le Rabkin bjalo ka mahlankedibagolo.
O boditše BuaNews gore o tla ba a ingwadišitše ka Yunibesithing ya Motsekapa gomme itokišeditše go ithuta Saense ya Akthuari.
Rethikhulamo le yona e hlola tlišo ya dijo ka maleng ya lemetšo ka nako tša go akanya, gomme e šoma bjalo ka karolo ya dilo tša ka ntle.
Mokomišinara wa Setiši sa Kanyamazane Mothušamokomišinara Nhlamvu Elias Dlamini o rata go leboga gape maloko a setšhaba ao a filego tshedimošo ye e dirilego gore go swarwe mogononelwa.
D Const Khanyi le Const W Ntumbe yo a bego a le gona ge bagononelwa ba swarwa.
Difolete tša Tokelo ya thoto ya sehlopha di tla lefišwa lekgetho ka noši go ya ka  MPRA.
Mchunu o fihlileSAPA ya Dududu gomme a ineela maphodiseng.
Mohlomongwe ka morago ga khona ya Curry le Sivewright e tla ba methaladi e mene le gona e sa le  VIP e thibela karolo e bile e fihla bofelong?
Phadišano ya go safa ya Lephoto le le Golola Afrika ya Red Bull e swarwa ngwa ka ngwaga go la Dungeons, Hout Bay ka Phupu.
Mna. Chaskalson, ke tšea gore re dira potšišišo ya Ngk. Van Rensburg.
Go na le tahlegelo ya mafelo a bohwa a setšo, mohl. Setwaedi sa bareadihlapi sa Waenhuiskrans , mefi, ditshenyego tša dikepe.
Durban e ikgantšha ka bahlami bao ba kago go rokela roko ye botse bakeng sa tiragalo ye e kgethegilego.
Maloko a Palamente a Pan-African a tla bouta ka maemo a bobona le a boitaolo.
Tirišanommogo magareng ga makala go maano a tiro ya mmušo le ao a sego a mmušo.
O tlile go hloka Acrobat Reader go bala difaele tša PDF.
Dijo tša ka mehla tšeo di gantši di naggo le diwaši tša boleng bja fase gantši ga di fe dikhapohaetreiti tše di leknego bakeng sa tšhomišo ya oreamo.
Diphapoši ka moka di na le mahlapelo a praebete a ka ntlong, tekantšhomoya, thelebišene ya  Mnet, lefelo la BBQ, lontšhe, para, phapoši ya go jela, phulu ya go kgahliša, kgauswi le khwiti, phapoši ya tirelo ya khonferense.
Yunibesithi ya Rand Afrikaans le Theknikhone ya Witwatersrand di kopantšwe go bopa Yunibesithi ya Johannesburg.
Re sepediša taolo ya dipapadi ka KZN gammogo le mananeo a bohlahli, theknikhale, le tlhabollo ya dibapadi.
Le ge go le bjalo, Bhoko bjalo ka Zinhle Ndawonde, o tsebega kudu go bakgotse ba gagwe ba kgauswi le baralokammogo, go se swane le ya mohuta wo.
Go bapa le mollwane wa Afghanistan, Pakistan le Bangladesh fao dihlopha tše dingwe tša batšhošetšidi dirago gona, Indiae kotsing ya ditlhaselo tše.
La mathomo ka Afrika Borwa, khoso ye mpsha ya Maphelo le Lethabo e tla ba e rutwa ke  HH Sri Sri Ravi Shankar.
Gore tlhabollo ya lenaneothuto e amana bjang le mabokgoni a maswa, e rulagantšwe ke Jos Letschert gomme ya phatlalatšwa ke CIDREE.
Re lokišitše dinyakišišo tša rena tše di theilwego godimo ga kgwebo tša thwalo le matseno, tšeo di bapetšwago le dinyakišišo tša malapa tša bašomi, fao di emelago bašomi.
Bahlankedi ba tlaleletšo ba maphelo le taolo ba thwetšwe gomme go akaretša le borakhemisi, dingaka, baoki, ditsebi tša phepo, badirelaleago, diklereketaolo, le baswaratshedimošo .
Ke kgolwa gore go na le molato wa nnete molatong wa   Oupa Seheri fao Mdi. Mandela a tla beo a sekišitšwe ka katlego.
Re khamphani ya papatšo ya dithekišo, kudukudu ya dimpho le diaparo tša papatšo.
Ke be ke eme mo, ke khona ya leboa-bodikela bja  Sivewright le Curry.
Mmasepala mwa eThekwini , Durban Art Gallery ka e tee ya dikalari tšeo di etelwago go feta ka nageng gomme karolo ye kgolo ya baeti ke bana ba sekolo.
Maphodisa a ile a swara bagononelwa ba babedi bakeng sa go ba le mekotlana ye seswai ya Dirito tša Tšhipi tša Seporo  le dipanere tše seswai mola ba dira mešomo ya go paterola polasenng ya Weldevreden ka Dryden.
Khuduthamaga e dumeletše tumelelano ya tirišano nagareng ga mmasepala wa selegae, Bolaodi bja Maemakepe a Bosetšhaba le  khamphani ya tlhabollo ya Durban Point Development Company.
Dir Breedt o ile a lakaletša maloko mahlogonolo malebana le tiro ya bona ya ka pela ya go netefatša go swarwa ga basenyi ba kotsi ba.
Dipolaka tše tharo tša go aroganywa di šomišwa naga ka bophara, ka gona tšea atapthara .
Se ga se "boitlhopho", gomme gantši se theilwe godimo ga tsebo ya mohlophi, ka gona a barwalago maikarabelo a dikhuetšo.
Dihlongwa tša boithabišo, mohl. diphaka tša boithabišo, dikolo tša go namela dipere, mafelo a go relela, bj.bj..
Naledi yela, ya madubedube, dubelela, fase  
Lefelo la patofisikhale, fao naga, lewatle le moya di hlakanago le go kopana gona, fao dirifi, dikhwithi, marotobolo, dikpa tša go ba le maswika le mehlaka di thekgago kgobokanyo ye e humilego ya dimela le diphoofolo tše di kgethegilego.
Ka kgopelo, tobetša mo go fetišetša go Wepsaete ya  AMI.
Matseka a Kherekhe ka fase ga taolo ya Supherithendente  Piet Byleveld le bona ba ile ba thopa  dipalo ye ntši ya seokobatši sa Thiki, methamphetamine, Efradine, dikhemikhale tša go fapana le didirišwa tša go dira Thiki.
Unlike Word documents and many other formats, PDF files cannot carry viruses or other nasties.
Ka gona, Mozambique e boetše mo go go kgeneng go ithuša ka mafela, punokgolo.
Bjalo ka ge se e le keteleotšhomo, Mopresidente Mbeki o tla swara ditharišano le Mopresitente wa Jeremane President Horst Koehler le Mokhanselar Angela Merkel.
Šomišaleswa galase le plastiki gammogo le mekotlana ya go rwala ya plasitki.
Baotledi ba dithuthuthu tša SAPS, e lego  Insp. Zack Swart le  Insp. Micheal Coetzee bao ba tšwelago pele go šoma le  Dusi le ge e le gore o thuntšhitšwe leotong mengwageng ye mebedi ya go feta.
Hlengiwe Mkhize ke Mokomišinara le Modulasetulo wa komiti ya  Dipušetšogae le Tsošološo.
Mebial ye e bulegilego, mehlare ya Jakaranda,  diphaka tša mebalabala le methopo ya go kganya di hlaloša toropokgolo.
MP ya ANCya George, Bruce Kannemeyer, o ile a laletša ditona ka morago ga dipaelalo ka ga seokobatši sa "Tik" ka dikolong.
Lesetja Kganyago ke moetapele wasehlopha sa Matlotlo a Bosetšhaba ka matšato.
Tabataba ke gore thekgo ka tšhelete ya go swara kopano ya IFPe tšwa sekhwameng sa balefalekgetho.
Re ile lefelong la go bitšwa Nhlungwane.
Feme ya Afrika Borwa  IMG Tantalume e beakanyetša go hlabolla mabummewa a tantalite a go tsebegago gore a tšwa molapong wa Tantalite ka tikologong ya borwa bja Namibia.
Boingwadišo bja barwadi ka moka ba ditlakala tše kotsi bao ba hwetšagalago le ditifikeiti tšeo odi fiwago d.
Maafrikanere ba ile ba tlošwa gomme ba sa dula kudu ka dintlong tše nnyane tšeo di emetšego dintlo tša diphapoši tše tharoi tša bahloki le mešašana ya ka moragpo ga jarata ya Sophiatown.
Melawana ya AU ye e swanetšego go phethwa e swanetše go dumelelwa ke dihlopha tša selete sa ka fasana.
Ditsebi tša tsebo ya go bala le go ngwala ya bafsa ba tla hlaola dikgopelo ka moka tša go tsenela tšeo di rometšwego mola tekanetšo ya bofelo e tla dirwago ke batho ba go tuma go tša go bala le go ngwala.
Motlatšatona wa Thuto Enver Surty o tla thakgola leano semmušo.
Tebanyo e tla ba sephetho sago dira mošomo go e na le akgofa.
Ke humane Tholo le Biza wbao ba bego ba katana le go bethwa gomme le nna ke ile ka bethwa ka sona sebaka seo.
Dikgaoletšo tša meetse di gapeletšwa ditikologong tša Borwa bja Noka ya Umkomaas.
Pali Lehohla ke radipalopalo-pharephare e bile ke hlogo ya Dipalopalo tša Afrika Borwa.
PHCT e swanetše go akaretša baoki ba maphelo a setšhaba, baoki ba go belegiša, dingaka, baoki ba tlhokomelo ya maphelo ya motheo, baoki ba ba ingwadišitšego le baoki ba tlaleletšo, baalafi ba ditlhekišo tša ka ganong, bašomedi ba mošomo wa boklereke le thekgo gammogo le bašomedi ba tsošološo.
Ka morago ga go fetša Mphato wa Bosenyane ka Pholela, Vuka o ile a ya Kholetššheng ya St Francis ka  Mariannhill go yo dira dithuto tša gagwe tša marematlou.
Pali Lehohla ke radipalopalo-pharephare wa Afrika Borwa legatong la Dipalopalo tša Afrika Borwa.
Palamente ya Australia ka Mošupologo e ile ya hlobošetša batšwasehlabelo ba mollo wa sekgwa.
Drostdy e be e hlomilwe ka nako ya kantoro ya Mogenerala Jacob Glen Cuyler' bjalo ka Magistrata wa Uitenhage.
Spikara sa Parliamente, Ngk.Frene Ginwala, le baromelwa bao bahlakedibagolo ba taolo go tšwa palamenteng ba ile ba etela Vienna ka leeto la go go humana tshedimošo.
Matseka a Kherekhe ka fase ga taolo ya Supt Piet Byleveld le bona ba ile ba thopa  dipalo tseized large quantities of the drug Tik-Tik  methamphetamine, Ephradine, various chemicals and equipment used in the illegal manufacture of Tik.
Dilaporatori tša Patholotši di hloka go fana ka Nako ya potlako ya Go fetola o thuša ka phekolo le kalafo ye e kgontšhago uya balwetši.
Molato o nyakišitšwe ke Letseka la Inspekatha Kreeba Govender wa Lekala la Dikgaruru tša Lapa la Umzinto, Lekala la Tšhireletšo ya Bana le  Melato ya tša Thobalano .
Leloko la Mokgatlo wa Afrika Borwa wa Hipnosisi ya Kalafo .
Bagononelwa ba babedi ba šetše ba dirile ipone molato ka morago ga go swarwa.
Mna. Thabo Mvuyelwa Mbeki, Mopresidente wa Repabliki ya Afrika Borwa le  Mohlomphegi.
Bahlankedibagolo ba maphodisa ba ile ba sedimoša kopano ka ga koketšo ya dikgaruru tša dithekisi  - gagolo ka  makopanepong a Delft, Kraaifontein, Bellville le go la  Cape Town City deck.
MRC e phatlalatša tshedimošo ka ga ditaba tša maphelo wepsaeteng ya SAHealthInfo.
Mafelo ao a sa beelwago a tla fiwa gomme ditlhagišo di swanetše go dirwa gore go be bonolo go šomiša diolelamatlakala tša go ba le maotwana.
Dikgonthe tša bao ba amegilego di be di tletše ka kahlolo e mpe, godimo ga go tlala ka phišego goba tlhokomologo.
Mabarebare gape ke gore ke eng seo Komontanta de Bruin a bego a se lebeletše seo a se filego ke  Brig Basson.
Baetapele ba ba bedi gape ba boledišane ka ga kgonagalo ya kanayo ya mogolewa, go ananya Gilad Shalit, lesole la Israele leo le swerwego ke selhopha sa Mapalestina, bakeng sa bagolegwa ba diketekete ba Mapalestina bao ba swerwego ke Israel.
Tona Ramatlakane o be a swayswaya ka ga go humana ka ga mogononelwa wa bosenyi 'wa go atlega' ka  Delft mesong ye.
Se nka se dirago fa ke go no humana  dintlhakgolo .
Ka nako tšeo dikgonono tša ditshenyagalelo tše di sego molaong ka mmasala wa Overstrand di tla fetitšwa go  MEC wa Mmušo wa Selegae wa Kago ya dintlo Richard Dyantyi.
Ngk. Basson, o tiišeditše gore gabobotse ke be ke le phošo.
WSA malobanyana mo e feditše WSDP sethalwa sa ditshwatshwayo tša pele ga tša setšhaba.
Ke tšhaba gore ke a thumola le go fetoša lefoko ka wona mokgwa wo.
Dinolofatši tša go šomiša gape di a hwetšagala lefelong la go lahla ditlakala la Borwa bja Bellville, lefelo la go lahla la  Gordon's Bay le lefelo la go lahlela ditlakala la Coastal Park.
Killa o boile a kitima go tla go mpotša  Maxwell o swerwe.
Kereke ye ke kereke ya go tuma ya toropokgologare ya Edwardian yeo e hlamilwego ka tlhathollo ye e lokologilego ya mohuta wa mehlagare.
Dikoloi tše di thopilwego ke  di-BMWs tše tharo le di-City Golfs tše pedi.
Re tše sebaka se go lakaletša di-Springboks mahlatse le mahlogonolo molokolokomg wa dipapadi wo o tlago kgahlanong le British le  Irish Lions.
Khuduthamaga e dumeletše tumelelano ya tirišano nagareng ga mmasepala wa selegae, Bolaodi bja Maemakepe a Bosetšhaba le  khamphani ya tlhabollo ya Khamphani ya Tlhabollo ya Ntlha ya Durban.
Dibaka tša mešomo do hlolwa ka go ba thwala bjalo ka bathuša ka phapošing.
Go tla ba le gape ditiragalo tša maemo a magolo tša go bontšha  bobotse le go goga šedi ga Toropokgolo.
Diboledi ka moka di gateletše gore go ka se kgotlelelwe nyatšo ya molao.
Phokotšo ya tšhilafatšo ye go nago le kgonagalo ya gore e tla hola mafelo akotsi  a tahlelo ya ditlakala  le phokotšo ya polomoka ya ditlakala tša go lahlwa.
Karolo ya madulogolo stadiamong a tlogetšwe.
Webpheitši ya sehlopha sa letseno la kepetlele la leago saeteng ya  Yunibesithi ya Nebraska-Lincoln.
Tlhabollo ye kgolo e hlola tahlegelo ya naga ya temo ya maemo a godimo le thogo ya boleng bja dinolofatši tša setšhaba.
Gape, ditšhelete tše di ka šomišwa ka mokgwa wo o kgontšhago go kaonafatša thuto.
Maphodisa a ile a thopa dibetša tša polao bjalo ka bohlatse gomme mogononelwa o ile a latelwa le go swarwa ka Bohlokong.
Tekololeswa ya khuetšo tlhwekišo, dikago tše dingwe le taolo ka kakaretšo ya setšHba sa dihlapi.
Moago wa kgale o be o na le dipolara gammogo le mabone a khonkhoriti.
Botsebotse tseleng ya rena re be re opela dikoša tša mokgatlo, seo ke go epela dikoša tša borabele.
Kgoboketšo ya maemo a godimo a mašaledi a botlhabanelo, dimadale, dipetšhe le dilo tše dingwe tša sešole.
Ka kgonthe, ge e le gore gabjale ga o hloka mošomo goba o ithuta ka nako tšohle.
Ditshepedišo ka moka tša go itiriša tša nwešetšo di swanetše go lokelwa le disensara tša moyameetse.
Dinaga tše dingwe, mohl. Tanzania, Zambia le Malawi di be di dumeletšwe tumeleleo ya monaoswere go aba go ya ka dikhouto tše itšego.
Hamas e itše e itokišedittše dipoledišano le tša poelano le Fatah gomme ya biletša dipoledišano go ba ka fase ga leina la Lliki ya Maarapo a.
Eupša Betty o tla bolela pele, ka morago gwa latela Mna. Nel gomme ke moka ke tla dira kakaretšo ya disthwayotshwayo.
Ditlakala tša silika, go akaretša le dikgopana ga di a swanelwa toloki, ditlakala tša tlhale le setoko sa go ba le kanete.
Aasvoëlkop ke thabana ye e tumilego kgauswi le mollwane wa bohlabela bja Risefe.
Jacqui Gooch o boelala le bakgathatema Saimiting ya Basadi Kagong.
Go laetša dikamano magareng ga tiro ya ekholotši, leago le ekonomi.
Mmaraka wa ditšhelete wa mahlahla wa ka gare ga dipanka o thomile go šoma gabotse gammogo le mmaraka wo o ruišang wa dibonte wa mmušo .
Plaza ye e mpshafaditšwego ya go ba le tsela ya go ba le ponagalo ya naga go bapa le tsela ye e lego gona go ya le go boa seteišeneng sa ditimela.
Cleator o ile a ya go Dube gomme a mo tsebiša gore o ile go ba mothušamolaodi wa khamphani ye mpsha -CKB.
Ke ba bakae ba lena bao ba nago le dithekethe?
Mekgwa ya bjale ya go laola ekonomi ye e diragalago go ACL e dumeletšwe.
Tšhomišo ka bontši ya dipapadi e tla hlohleletšwa, mola go lotwa ditshepedišo tša maleba tša go bolokega.
Ditepisi tše o bolelago ka tšona ke ditepisi tša go dirwa ka tšhipi.
Tikologo ya Afrika Borwa e fokolola go tšwa go tšhilafatšo ya tlhakanyaditho tše di latelago: taoksaete ya sebabole, ditaeoksaete tša naetrotšene, dihaedrokhapone tša moyafalo, khaponmonoksaete, khapontaeoksaete le diflorohaedrokhapone tša klorine gammogo le ditsekana.
Banna le nasadi ba ba hlomphegago, ka kgopelo emišang digalase tša lena le nna, ke lakaletša mahlogonolo go Motseta le Mdi. Skuratovskyi.
Mogononelwa wa bobedi o ile a namela thekisi gomme ka morago ga metsotso e se mekae Konst "Babs" Hlongwane le Sgt Willie Mtshali ba emišitše thekisi Mmileng wa Pieters gomme mogononelwa a golegwa.
Maphodisa a ile a humana tshebošo ka ga gore bagononelwa ba kae.
Lephodisa  le ile la gobatšwa ntweng ya mothuntšhano le batšeadifatanaga-ka-dikgoka kgauswi le Springs imesong ye. Sethunya le koloi di ile tša hwetšwa. 
Botšhošetši bja diphedi e ba tšhošetšo ya kgolo ka gobane lefase ga le a ikemišetša kudu ditlhaselo tša botšhošetši bja diphedi.
Ke motlotlo ka go ba le lena mateneng a a are ga ditumelo a IFTAR.
Ntle le maitekelo go ba le masetlapeleo a botho ka Gaza.
Tonakgolo e  Peters gape o thakgotše Tšhatha ya Batšwasehlabelo polelong ya gawes.
Dithentara tša go biša go bitša dimilione tša diranta di dumeletšwe gomme ke tše ntši kudu go ngwala .
Folaga ya go fofišwa ka nako ya seripagare sa pala ka nako ya go hloboga .
Marentšara a Moepong, sehlopha sa kgwele ya maoto sa selegae, ba tsenetše lenaneo le letelele la ba go lakaletša mahlogonolo.
Ga re a e kgetha, Chiefs e kgopetše madulo ao a sa beetšwego.
Ee, ke be ke le gona geTholi Dlamini a thuntšhwa ke Sizwe Sithole.
Mapokisi a tšhelete a ile a dirwa gore a thome go šoma gomme a dira mothuthupo wa lešata le lennyane woo o lokollago lerojana la tae.
Tsošološo ya batho bao ba bego ba na le setorouku, dikgobalo tša go ripiwa goba tša mokokotlo di tšwela pele go ba gona Senthareng ya Tsošološo ya maemo a godimo ya Motsekapa ka Mitchell's Plain.
Sehlwaseeme se sa Jesu se eme godimo ga leasika la segopotšo Mabitleng a Stellawood ka Umbilo.
Re lebogiša Bokonstabolo Ishmael Letlojane, Thabo Rakate le MJ Mofokeng mabapi le go tlaleletša ka katlego go ye e šetšego e le gona lenaneong.
Modulasetulo wa CAV  Jackie Sedibe o itše senolofatši se ke phaka ya kabo ya bofofane ya mathomo ka Afrika go akgofiša tlhabollo ya baabi ba ditirelo ka gare ga intasteri.
Mokomišinara wa Sitiši sa Maphodisa sa Queenstown, Mothušamokomišinara Nikki Mlilwana, le yena o ile a leboga setšhaba ka go seboša maphodisa ka koloi ye.
Madimabe,Yunione ya  Maarapo ya Maghreb ga e sa šoma, gomme badiraditherišano be leka go thomaleswa ploko ye ya moago ya   Dinagakopano tša Afrika.
Mo poledišanong ye e kgethegilego ya BBC Mopresidente Bashir o ile a tiišetša gore mašole a gagwe a pomile.
Sydney Brenner wa go belegwa ka Afrika Borwa ke o tee wa borasaense bao ba filwego Sefoka sa  Nobel sa dinyakišišo tša  genome ya motho.
Sgt Govender o itše maphodisa a sa tšwela pele go emiša le go phuruphutša dikoloi ka tikologong ya Chesterville le go leka go thibela dihlopha tša go tšea dikoloi ka dikgoka.
Pono ya rena ke gore batho bao ba kgonago go ngwala le go bala saense, ba tsebago theknolotši gomme ba tsebago go bala le go ngwala mmetse, bao ba matlafatša go batho ka noši go kgatha tema ekonoming ye e theilwego tsebong ye e sa tswelelago le dithekgo tša tlhabollo ya go ya go ile.
Oliphiate ya Khomphuthara ya CSSA ke e tee ya diphadišano tša kgalekgale le tše kgolokgolo tša mohuta wa tšona lefaseng.
Mo pegong ya gagwe, Bowen o itše go bušetša morago diprotšeke tša kagoleswa tša go thekgwa ka ditšhelete ke US go mmušo wa  Iraqi  "e sa le e emišwa" sebaka se se ka bago ngwaga.
Leotong lefe, letlalo la diphoofolotlhako.
E lekanyetša tokollo ka moka ya ditšhilafatšo tša methopo ya go hloka dintlha tše go bolelwago ka tšona.
Re thabetše gore tšwelopele e dirilwe ka  Sierra Leone le Liberia.
Palamente e kgokaganya dithotole ditirelo tše itšego kamokgwa wa go thendara.
Ka go legoro la kgebo le botsbi bja kgwebo go thopile  Nozolo Lumbe go tšwa Bohlabela bja Philippi.
Ge dikiletšo di be di thoma go fihlala ekonomi ya Mmušo wa Kgethologanyo ya semerafe gomme bengmešomo ba kgahliša.
Go lokile, go tloga fao batho ba be ba tsena ka potlako mejakong ye fao.
Melato ya Siphiwo Mthimkulu, Frank Chikane, Thami Zulu, le maiteko a go bolaya  Dullah Omar ke ye mengwe ya mehlala ye e tsebegalago kudu ya tšhomišo maano.
Toropokgolo e šomišitše dikgwedi tše ntši e rulaganyetša methaladi ye metelele ye bego e holofelwa le pitlagano ya sephethephethe.
Maphodisa  a fihla ka nako ge mahodu a sa hlokometše phahlo ya go utswiwa.
Tlhalošo goba animeišene ya legoro lela maswao le ka se dumelelwe.
Re mo ragile, re  no mo raga bjalo ka kgwele ya maoto.
The dti e thuša bagwebelantle ka go aga mabokgoni a bona a go gwebela ntle, ka go oketša bokgoni bja bona go hlabolla ditšweletšwa tša go išwa  ntle ka aenaneo la TIDP la go laolwa ke Ntsika.
Malwetši a a fetetšwago ka thobalano a dula e le mathata le ge e le gore a mantši a ka ga alafsa gabonolo le ntle le bohloko.
Ailsa theknišiene ya phatolotši ya kalafo, o hlalošwa bjalo ka ge a na le mekgwa le tlhohleletšo ye e kgethegilego.
Tšweletšo ya didirišwa tša thathariki, lerojana la go paka, khastete, marojana a phuting gammogo le marojana a dinotšididi tša go tswakwa.
Mookamedimogolo Nayager o itše mogononelwa gape o pedifaditše dipolatanomoro tša theraka.
Gomme Yasmin Sooka e tla ba Mokomišinara yo a tlago go go ena.
Ge ke thoma go šoma le bona  Ngk Danie Goosen e be e le Molaoditshepediši.
Ditshepedišo tša papatšo le ditherišano tša go tšwela pele ka PTIP di tla ba le gona ka go šetšega nako ye e šetšego ya ngwaga.
Badudi ba Helderberg ba ka šomiša Mabitla a  Rusthof ka Strand.
Tiragalo ya batho bao ba sa bonego e lebelelwa gammogo le  mošiano wo o tlwaelegilego wa diwilitšhere .
Thušitše ka kgokaganyo ya ditlabakelo tša khonferense, ditlakelo tša masolo a papatšo, le dipotšho tše di bontšhago ditšweletšwa tša rena le tša bathekgi ka ditšhelete ba rena.
Ga ke sa gopola gabotse, e be e le mengwageng ya bomasomesenyane.
Gagolo diphadišano tša boditšhabatšhaba tša kopanyo ya ekonomi ya tikologo le phatlalatšo ya motheo wa bong ekonoming ya naga.
Re swanetše go matlafatša ditiro tša dihlophantši gomme re tlogele ditiro tša sehlophanoši.
Dikganano tše la mothomo di ile tša hlola manganga gomme ke moka thulano magareng ga bathekgi ba mekgwa ye ya thulano.
O nkgopela gore ke hlatholle palo ya babadi?
Go lahlela ditšhilafatšo tša lewatle le ditlakala, gagolo  ditlakala tša dikepe tše kgolo, dibešwa tša ka lewatleng le meetse a palase ka meetseneg a lebopong go tla fokotšwa le go laolwa ka tlhoko.
Vuyo Segalagala, mothekgi waDots supporter, o ile a rapela maloko a setšhaba gore a kgathye tema maphelong a bona.
Ditemana tša go tšwa dikuranteng di tladitšwe ka tsela ya tatelano ka dilthophong tša maleba ka difaeleng tša maleba tša go amogela.
Ka gona ba be ba rometše moo go humana dithekete, go reka dithekethe.
Tshedimošo ya sephiri yeo e ilego ya hlola go golegwa le go bolawa ga Biko e ile ya ntšhwa ke badiredi ba mmušo ba bjalo ka Craig Williamson.
Go romela mangwalo, difekese le molaetša ka elektroniki tšeo di nago le dikamano tša tša thobalano.
Gape go akareditšwe mošomo wa go goga le go kgorometša, leeto, dikepe tša leeto la go hlola goba go boga,diketswana tša banamedi, dithekisi tša ka meetseng, bj.bj.
Go nolofatša ditokišo tša potlako ka botshelaseporo ka Tseleng yaBadulla lefelong leo Tsela ya e kopanago le Tsela ya Duranta Road, Badulla .
Jean-Pierre Bemba a ka se bowe ka nageng lehono goba gosasa, gomme letšatšikgwedi leleswa ga se le beakanywe, mmoledi wa gagwe Moise Musangana I rile bjalo ka Labobedi.
Ke seo ke bego ke leka go se botšaMna Faber.
Re thuntšhitše fela batho bao ba bego ba foša maswika.
Ke tseba fela gore o rometše dimilione tša Diranta.
Tona ya Thuto, Naledi Pandor o etela Pioneer Printers bao ba nago le maikarabelo a go gatiša materiale wa sekolo sa bao ba sa bonego nageng  ka bophara.
Mokomišinara wa Setiši sa Maphodisa sa  Queenstown, Motlatšamokomišinara Nikki Mlilwana, o ile a tumiša bokgoni bja maemo a godimo bja boprofešenale le bja theknolotši bja matseka a Queenstown gagolo Mokapten Joseph Stander le  Moinspektha Louis Sinclair.
Ka gare ga ntlo ba humane didirišwa tša go thuba ka ntlong gammogo le ditlabakelo tša lektroniki tšeo go holofelwago gore di utswitšwe.
Ba dumetše gore ba kgethollotše kgahlanong le babegaditaba ba bathobaso le go thwala dihlodi.
Peakanyo goba metšhene ye mengwe ya go kgokgološa, ntle le dimetale goba digalase, le disilintere tša gona .
Mna Harrison o ile Mpumalanga le ba babedi a bagwera ba gagwe gomme ba swaragana le  mešomo ya go pompa madi go akaretša le go otlela sethuthuthu sa maotwana a mane, go tlola ka thapo, go akgaakga ka moeding, go bona diphoofolo le maeto a khenopi.
Payotaebesithi ga e sa le taba yeo e kgaoleditšwego fela go pabalelo goba balatedi ba tlhago.
E tla lebelelana le tšwelopele ya porojeke ya phetolelo, yeo e akaretšago magareng ga tše dingwe go fihlelela bokgoni bja go ela maemo a bodiidi.
Kudu ba nale hlompho go rena bjalo ka badirelaleago.
Go šupa tsamaišo ka mokgwa wa go lekola tshenyo mabakeng ao e lego gore kotsi le go tshologa di ka hlolago kgase ya moyeng yeo e sa emelwago, go sa kgathale gore na ke lefelong goba nakong ya dinamelwa.
Tšeo di sa ithekgago thwii godimo ga tša tsamaišo ya hlago goba tšeo di sa jego ditlabakelo tša paolotši eupša ka go hloka hlokomelo di na le khuetšo godimo ga diphedi tša mehutahuta, mohlala, meepo le ta boeti.
Sehlopha seo se bopšwago ke batšeakarolo ba go fapana se tla lekola go tsenela phadišano mme se tla kgetha bathopi.
Ditiragalo tše dintši tš go kgangwa ke meetse di sepedišana le botagwa ebile di direga bošego go sena baleta kgoro bao ba lego mošomong.
Baotledi ba swanetše go tšea šedi ge ba šomiša magahlano a ditsela a maswa le tsela yeo e putlago go fihlela ba itlwaetša ditsela.
Setšhaba se ile sa amogela batho go sepela ge ba be sepela go putla motse.
dikgopolo tše dibotse, lerato la rata naga le go ba le kgopolo ya go direla.
Bašomi bao ba hlahlilwego ba tla ba gona go thuša ka gona go netefatša gore kgwebo e sepela gabotse ka ntle ga mathata.
Go tlaleletša seo, kgatelelo ya mmušo ke yona yeo e godišago moya wa letšhogo , le go thibela batho go bolela megopolo ya bona.
Ntwa ya go lwela setšhaba seo se sa thewago godimo bong e swanetše go ba bolhokwa go swana le ntwa kgahlanong le semorafe.
Mananeo a go tsošološa didirišwa ao a ka šomišwago a akretša, setitšhi sa go fetišetša, mafelo a go lahlela tšhila yeo e ka dirišwago gape, mafelo a mekgotheng a go tšea tšhila yeo e arogantšwe, le thekgo ya mašeleng ke mmušo ya go diriša ditšweletšwa go dirwa ka tshila yeo tsološitšwego.
Letšatši leo le šetše le le godimo le beilwe godimo ga maphego a hlame mme le phethagatša sebopego sa nkgokolo sa go namelela.
Gape e netefatša gore bakgethi ba maleba ga ba thibelwe go kgetha le go godiša bohlokwa bja dikgetho ka go thibela go utswiwa ga dikgetho.
Maiteko a mafelo a dinamelwa tša rena a tla kgoniša go tlga go mokgwa o tee wa dinamelwa go ya go e mongwe, go tloga go lefelo la go lahla go ya go le lengwe ka go šomiša karata ya theknolotši ye botse.
Ke rometše thelekese Polokoane gore ba kgone go ya go lebelela ngwakong wa batswadi ba gagwe.
Maemo a maleba a taolo a mehuta ka moka ya tšhila yeo e amanago le batšweletši ba tšhila, basepediši, mafelo a go lahla tšhila le go romelwa ntle le go tliša go tšwa ntle, hlokomelo le go tshuma tšhila.
Ge balaodi ba mafelo ba be thekgwa ke balaodi ba porojeke matšatšing a mathomo kopanong ya setšhaba , mokgwa wo o ile sa ikhweletša thekgo ye kgolo.
Bobeadikgang bo ka dira ditokišetšo ka dihoteleng ka mafelong a ka Pretoria le Johannesburg.
Efa dialoga tša thuto bao ba senago mošomo woo o ka ba fago maitemogelo a mošomoao a nyakegago go re ba kgone go thwalega.
Bagononelwa ba ile ba nyaka go tseba gore naa lefelo la go bolokela sethunya le gore sethunya seo se thuntšhitšego batšwasehlabelo ba bararo.
A ekaba o bolela ka lefelo le letsogong la nngele la ka tlase la dihlopha tša dikebeka leo o le bonago.
Hlwekiša go ya ka tšhupetšo go dikologa disiki.
Yeo ke hlotlo ye kgolo ya naga- mme le tharollo e ka godimo ga rena ge re ka leka go šomana le yona ga nnyane ga nnyane ka mokgwa wo o sa beakanywago.
Kgoramolla go pakelana ga ga laeme godimo ga elemente o šomiša binka ye tšhweu bjalo ka ge seo se fokotša go šoma gabotse.
Khamphani ya mmušo ya oli le kgase e filwe tumelelo ke kabinete go eta pele hlobollo ya mafelo a kgase ka Kapa Bodikela.
Re digela gape gore baoki ba hlohleletšwe go bega kgatako ya ditokelo tša botho thwii go khansele.
Letlakala le la dinthla le hlaloša gore ke kelo efe yeo tla tšewago ya go netefatša gore ditšhwaana di bolokegile.
Pholisi ya Portugal ya go amana le Afrika Borwa e theilwe kudu godimo ga tsamišo ya EU.
Lerala leo le raraganego le wulu yeo e sa rekišwego ka mabenkeleng.
Go tlatša lešata ka tseleng ya go tšwa ka boemafofaneng bja Goa bekeng ya nako ya rena ya go abelana nako ka India, mootledi wa thekisi o duletše go re rasetša, a lebelela morago go bolela gape.
Mo nakong ye ntši ge o kgonega, go šoma ka LaMorena go swanetše go akaretša dikgahlego tša motho ka motho.
Le ge go le bjalo ditlabakelo tša dilete tše nnyane e tla tšea šedi ya ya polane.
thekgo ya balemi ba bannyane bao ba hweditšego naga ka KwaZulu - Natal.
Diphapoši tša kgotlatshekelo, mabato, dikantoro, le ditshwamare tša kgotlatshekelo di maemoong a mabotse a go re di ka lokišwa.
Sehlopha se se akaretša dinšorense , go akaretša go šireletša gape ka inšorense kgwebo yeo e sego ya bophelo, mohlala, kotsi, mollo, thoto, koloi, sekepe, bofofiši, dinamelwa, tahlegelo ya tšhelete le inšorense ya rwala maikarabelo.šššš
Dilaporothori tšeo e sego tše di bohlokwa ka kudu tšeo bogolo di theilwego godimo ga maemo a distiriki ya selete se sennyane yeo e nago le katološo, eupša e thibelwa  ke teko ya mešomo yeo e ka dirwago.
Ka kotsing ye nngwe maabane ka mmileng wa NMR bagononelwa ba bahlano ba swerwe mabapi le malato wa go hula o ihlamile.
Letšatši la kotsi ya lehu ke lona letšatši leo leho le diragetšego ka lona e sego letšatši la kotsi leo go tšwa go lona go hlokofala go bileng gona.
Ke eng seo se gapeletšago , bjalo ka ge se laeditšwe, hlaelelo ya ditlabakelo ka dipetleleng moo re hlaelelago ke didirišwa tša motheo, ke eng tše di gapago ditheko.
Gape maemo a mangwe ao a tlaleletago thibelo , go itemoga, ya Afrika le MaAfrika mabapi le dikgopolo tšeo di tsemilego medu tša semorafe.
Ko morago go tswakatswaka go lekanela ga bong e be e tšweletšwa bjalo ka kgopolo ya bobedi.
E laetša fela go hloka molao le tshenyego ya setšhaba mo matšatšing ao a fetilego.
Ditefelo tša meetse di tla fokotšwa go tloga ka leetšatši leo le swanago.
Ditlabakelo tša mabato ao sekamego gantši a diriša terekere mošomong wo.
Re tla oketša maiteko a rena a kgapeletšo go fihlela re fediša dikoloi tša go šeišana.
Bontši bja boramebenkele ba MaIndia ba be dirw kgwebo mengwagangwaga ye mentši lefelong leo.
Tudišego ye kgolo, maemo a go fihlelela hlahlo le  tsela ya go betla bokamoso bja mošomo woo itšego wo o amanago le hlabollo ya kelo ya tša kgwebo, e tla netefatša gore kgolo e sepedišana le hlokego ya go lebeledišiša go hloka tekatekano le go hlola mešomo ya sa ruri.
Go hlongwa ga ditlamo tša mananeo a mengwaga ye meraro e phethagetše  le go neelana ga seo gore go hwetšwe thekgo ya mašeleng.
Meepo e swaragane le go ntšha tshipi le yeo e nago le ya thaethaniamo maknethaete le santa ya tshipi le shepedišo ya go lokiša dirafšwa tše bjalo.
O sepele mebileng yeo e nago le mabone a go kganya ka sehlopha ge go kgonega.
Mmonwa molata o nale mokgwa wa wo mobotse wa go rata go bolela maaka.
Sa bobedi, go phegelela go šomega ga mananeo a bjalo, go akaretša ditheo le peakanyetšo ya bolaodi.
Lefelo leo le amegago ke bogare bja toropo mme le akaretša dikgoro ka moka tša go tsena ka toropong.
Hlabollo ya bokgoni le tsebo ya dilo tše dintši kuda ka maemomg a tlase a tirelo ya setšhaba , fao e lego gore go hloka tsebo le bokgoni le go tloga ebe e ntše ele bothata.
Lebaka la go hlokega ga dinako tšeo di beilwego tšeo tša go khutša e bile ka lebaka la thibelo ya mošomo ka matšatši a LaMorena.
Gape ebile o hlatsetše gore go be go nale bašomi ba Wolf ka diphapošing go thibela go thuba ka diphapošing.
Morago ga moo, dithunya le ntwa ya go tliša taolong e bile mokkgwa wa go tshephega woo o lego ka matsogong a batho bao ba tlilego ba dula ka nageng ye.
Re katološitše dipoledišano tša rena tša dinaga tše pedi le China eupša re nyaka go lebedišiša kudu go batiiša le go bakatološa gore ba fihlella bokgoni bja bona.
Go hlabolla peakanyetšo ya mafelo a tša thuto, le monabo wo o sepelwago ke barutwana di ile tša lekolwa ke dipalopalong tša tshedimošo yeo e fago setšhaba sa bana mengwaga ya go ya sekolong.
Maphodisa a Afrika Borwa a ile a re ka bogale a sola maitshwaro moleloko.
Tšhelete yeo e kgoboketšwego go tšwa dipapading e tla neelwa Setheo sa Mandela.
Bjalo ka mmušo re nyaka go boloka, go hlokomela le go hlopmpha bohwa bja bao fetilego pele ga rena.
Go nošetša ka go realo o tla akaretša ka molokolokong wa hlahlo ya tšweletšo, 'Go nošetša ka Natal'.
Dilo tšeo di tsošitšwe ke seo se tsamaišo e bego e se dira go yena.
Lebenkele la go rekiša dijo leo le sa rego selo eupša la mehutahuta ya dijo tša khari tša mono gae.
Leachate, ke lereo leo le šomišwago go šupa seela seo se nago le sebaka sa go šilafatšwa seo e elago go tšwa ka lefelong thothobolo ya ditlakala.
Tšhila yeo e ganelago goba ya go kgomarela šomiša meetse ao a nago le sesepe se sennyane goba tagi ya isopropyl.
Bekeng ye, ba taolo ba be ba emetšwe go tla go tiišetša ge eba basadi ba Mossel Bay ba tshwaeditšwe ke mokhohlane wa dikolobe mme diteko tša laporothori ya poraebete di laeditše gore ga go bjalo.
Sehlopha seo se thapilwego go thunya batho se hlapeditše gore se kgone go tšhabiša goba go bolaya ba lekoko la kganetšo la dipolotiki, kudu batho bao ba golaganago le ANC.
Seboledi, dimamathane tša rena tša hlapetšo di tla tšwela pele go thuba sehlopha sa batšweletši ba diokobatši, batšweletši, barekiši, ka maitekelo a phuruphutšo le masolo a go thopa le go senya mafelo ao a dirišwago go tšweletša diokobatši.
Ke ge ditlabakelo di bušetšwa gape tshepedišong ya tšweletšo.
Tumelelo yeo ikgethago - le go le go itokolla mabaka a go tea lehlakore.
Go molaleng gore nepo e tla ba godimo ga gore o ka netafatwa bjang gore kopano ya ka Copenhagen Disemere ngwageng woo o tla tšweletše se sngwe sa mohola.
Ba lemogile go palelwa ka ditšhabeng tša ka magaeng go ikaga le go ipeakanya goba ditšhaba tšeo di holpilwego ka lenaneo le go hlohleletša ka katlego ye kgolo.
Se ke setlabakelo sa go dira diteko seo se tsengo kudu gabonolo ka taolong ya setlogo sa dilo.
Hlabollo ya ka mabopong e tla beakanywa le go laolwa go fokotša tšharakano ya tšwelopele ya hlabollo ya mabopo le go efoga go bea nyanyeng le go ihlagiša kotsing ya go welwa ke kotsi ya hlago.
Motsomi wa tsebo yeo e tseneletšego goba motsomi yo a nago le mangwalo a go tsoma ka kgwebong ya tša go tsomayo a tlago neelana ka tša go tsoma go moeng wa go tšwa ntle.
Palomoka e akaretša tše dingwe le dihlopha tše dingwe tša setšhaba tšeo di sa khethwago, bong le 'ga ke tsebe' karolo ya tšhomišo ya tša leago yeo e fapanego.
Segopotššo sa Pušo ya Kgethollo se tla ba le rena nakonyana ye telele yeo e tlago.
Ditaba te dingwe tšeo di tšeo di nago le khuetšo go mešomo ya kgoro.
Ga ke na mabadi a go bontšha lefase, eupša lehono nka bolela ka bokgantšho ka re ke mophologi, a realo, a tlaleletša ka go re go mo tšeere mengwaga go hwetša boitšhupo bja gagwe.
Dihelikopthara ka sephodiseng sa Afrika Borwa di laeditše gore ke setlabakelo se sebohlokwa kudu twantšhong ya bosenyi.
Tirelo ye e tšea bophelo ka moka bja motho ebile e akaretša thekgo, hlatlošo, thibelo, hlokomelo le go fokotša bogale.
Ba ke bona boraentšeneere le babeakanyi ba toropo bao ba dutšego godimo ga meetse a go hlweka  le go lahlwa ga meetse a ditšhila.
Ge o ka fetola dinotlelo, o swanetše fe modudi senotlelo sa tlaleletšo.
Kahlolo yeo e dutšego ya tshepedišo ya boahlodi bjo bo šaletšego maikemišetšo tsamišo yeo e ka dirago boipelaetšo.
Switzerland e a tonya marega gomme selemo e magareng.
Mosela ke taetšo ya tumo ya bokgoni bja go gapeletša go kgona go rwala boipušeletšo bja rena  goba ditiro tša go ba kgahlanong le ANC.
Go re o kwešiše go raraagana ga ikonomi ya bobedi le go netefatša go tsenwatsenwa wo o nepilwego kelo ya setšhaba le ikonomi ya setšhaba e tla dirwa ka mengwaga ye meraro ya go latelana.
Tshwaelo ya setšhaba le pegelo ka dipoelo tša ka hlahlo ya ponelopele ya selete.
Bana ba boetše ba bega go timela ka gae.
Pukuphelo ka mosadi wa go ratega le go ithoba yo a phetšego bophelo bja go makatša bjo bo tletšego ka diphihlelelo.
Karolo ya bjang yeo e epolotšwego e khupeditšego leoto ka mmu wo o tlošitšwego  ge go dirwa mekoti.
Ka tiro, le ge go le bjalo, dikgopolo tše di fapanego le dinako tša peakanyetšo di ka hlakahlakantšha tssamaišo.
Dibjalo tše kgolo tša go romelwa ntle di akaretša kofi, khathuni, ditloo tša khešu, motsoko, kgopha, mehlare ya go bolaya dikhunkhwane le teye.
Dišitiši tše dintši go swana le go se šetše gwa phatlalatša, letšhogo, go wela lehlakoreng le tee le dirile gore digole di kgethollwe ka setšhabeng le go tša mešomo.
Mafelelo a beke a matelele a sehla sa mekete a batametše mme a thoma matšatši a mathomo a go ikhutša a Disemere.
Nagana ga bedi pele o tla diriša setlabakelo sa go lahlwa morago ga ge se šomišitšwe go swana le poleiti ya pampiri le dibjana tša polasitiki.
Gape re bile le ditabana tše dintši tša dipetlele tše dingwe mo tiragalo ye bjalo e diragetšego, gomme ebe e se tiragalo ya mooswananoši.
Ge karolo e le ye kgolo e tla dira mašeleng mantši ao a tlanetefatša  tsamaišo  ye botse.
Le efoge dijo tšeo di nošeditšwego ka meetse ao a tšwago mafelong a kelelatšhila.
Bjalo ka MaAfrika Borwa re kwešiša gore kagolefsa, tsošološo, kaonafatšo ya ikonomi ya rena gore ebe yeo e lego mošomo wa motheo ka demokrasing ya rena ye mpsha.
Ge ke bolela ka koko ga ke bolele ka wa leloko, eupša bakekolo ka moka bao ba hlokometšego moloko wo o latelago.
Naga ya rena yeo mo mengwageng ye mentši e be e dutla madi go tšwa dinthong tše dintši e tšwela pele go fola.
O tlwaelena kudu le mošomo wa gago go fehlela o ka re o šetše o le lekgoba.
Mo nakong ye ga o na nnete ya gore ebe ele ditekete tše nne goba tše tharo goba tše pedi.
O fihlile ka nako ya ge Maphodisa a Afrika Borwa a be a thibile ditsela ka twantšhong ya bona ya bosenyi.
Lefelo le lengwe le lefsa le tla fa tumelelo ya go fetiša tshedimošo ka SMS goba go mgwala molaetša wa sellathekeng.
Batšeakarolo ba bangwe go akaretša indasteri ya dithekisi le dipese tša maeto a matelele bao ba tlago go ba gona.
Mmo wa tlou le letlalo la lepogo  di thopilwe nakong ya ge go golegwa banna ba bahlano ka mollwaneng wa ka Skilpadhoek.
Ga ke, eupšaditatamente tše di umaka gore bophafogi bja ruri ga bo hlokege.
Diphoofolo, mehlare, dinonyane, dihlapi le diphedi tše dingwe tše di lego kotsing ya go timelela ka lebaka la ditiro tša motho diphetogo tša hlago.
Monna ka nakonyana o ile a phumula molato wa go thuba ka ngwakong le wa bohodu.
Buthelezi o swante go gopotšwa mo mahlong a batho ma tabeng yona ye a e ganago gore ke yena yo a lebanego le taba ye.
Bao ba ikgafelago tsošološo ya Afrika ba swanetše go netefatša gore hlakahlakano ye mpsha ya Afrika ga e be gona.
Ye nngwe dilo tše bohlokwa e be ele go tloša kgethologanyo magareng ga maAfrika le maIndia gore batho ba šomišane.
Tshepedišo e atlegile, le ge go bile le go pitlagana ka gare ga melao ya mmušo wa selegae.
Bjalo ka karolo ya seo re thušana le mebasepala go hloma Molao wa Ditefelo tša Dithoto ka hlomo ya mananeo a tekolo, diswantšho tša ko godimo, melao ya masepala le melao ya ditefelo.
Lehodu la dikepeng leo le swerwego le lebaganwe le kotlo ya bophelo ka moka kgolegong bjalo ka ge molato wo bjalo le wa go tshwara bokgoba di rwala kotlo ya  bophelo ka moka kgolegong go ya ka molao wa US.
Aga ditsela tše difsa ka go šomiša maatla a batho, o thome ka go dira mebila ka ditena gona le go e dira ka sekontiri.
Kgahlanong le, go kgethwa ga tshepedišo e rile mafelelong ya tlwaetšwa ke Poto.
Dikarolo di swanetše di thuša ka go fedišwa ga go se lekane le tšeo di sa amogelegego magareng ga dikarolo tša kabelo ya dikolo.
Na o ka re fa fela kgopolo ya gore ke ka lebaka la eng lekaneditše go ganelela seo.
Ke dumela gore re na le seo re ka se bolelago ra re re mo karolong ya khutšo.
O rile boipiletšo bo no lokela Brkina Faso, e lego ye nngwe ya dinaga tša lefase tša go diila.
Mekgatlo ya rena ya tša thuto le didikothuto tša go ithuta le porofense ya go ithuta di ithekgile godimo tshepidišo kgokagano.
Thušo ka moka yeo yeo e nepilwego e swanetše e akaretše karolo ya melawana ka ga go subela ga letšatši le go šireletša ga go hlatloga ga ditheko.
Lengwalo tša Thekišo le laetša bao ba thopilego thenda, ba fa le lenaneo la ditheko le mabaka a mangwe ao a tšeelwago hlogong ge go abiwa thenda.
Kakanyo ya leanola go šomana diphedi tša mehutahuta e laeditšwe mo seswantšhong se se lego ka mo tlase.
Re be re lebeletše dimilione tša batho ba rena ge di subelela gannyane gannyane ka gare ga bodiidi mme di fetoga batšwasehlabelo ba malwetši a mantši go akaretša le leuba la AIDS.
Se se akaretša bogolo bja mananeo ao a tumilego go swana le a metlae le a dipapadi  go iša go a mannyane go sswana le a opera, a di nyakišišo tša dihlogo tše itšego bjbj.
Tsebišo e dirilwe ka nako e tee le hlaselo ya ka Gaza ya mo fase yeo e bego e ikemišeditše go thibela rokhete yeo e lebilego ka ditšhabeng tša ka borwa ka Israele.
Ge ele go MaPalestina seo se ra go hloma methaladi ya mafelelo ya khutšo yeo e tlago akaretša ditumellano tša dikgogano.
Koketša ya marotholi a bithamene ya A a fiwa bana bao ba bolwago ke tlala le bao ba nago le go fetelwa ke malwetši kgafekgafe go swana le letšhollo, mmoko goba go fetelwa ke HIV.
Ntle le go fediša bothata bja ka Palestina le Israele, ga go na dihlohlo tše nngwe ka seleteng, go akaretšwa botšhošetši di kago rarollwa.
Go senya leina le go roga batho go sa kgathale gore e hweditšwe ka bohlatseng- tšhireletšo ya kholego ya setšhaba - maatla a kgoro ya boipiletšo a go bušetša bonnete bja bohlatse bjo bo hweditšwego.
Morwalo wa thušo ya hlokodišo o letetšwe gore o tla fofišwa ka Johannesburg.
Gomme mafelelong ba ile ba neela dillathekeng tša baletadikgoro le tša diswantšho tšeo ba di utswitšego ka lebenkeleng.
Bathekgi ba kgwele ya maoto bao nyakago go tsenela phadišano yeo e thomago ka June ba tla kgona go reka ditekete thwii ka mafelong a go rekiša ditekete.
Modiriši ga se moeletši - sa bona ke go thuša go swara ya tlilego mme ba mo romela go motho yo  a nago le maswanedi a go thuša.
Go phulega ga bolwetši ba meningitis ka nako ya sehla sa komelelo go tloga ka Desemere go fihla ka June.
Merwalo ya go sepetšwa ka dinamelwa tša tsela di tla thopšwa go fihlela tshedimošo e e hwetšwa  go tšwa go bahlahlobi ba diphoofolo go tšwa go la Brazil.
Dithoto tše mmalwa tša go utswiwa bjalo ka dibapala di CD, diyalemoya tša difatanaga, dillathekeng, dinotlelo le karata ya boitsebišo ya maphodisa di hweditšwe mo go bona.
Bahlomphegi, magagešo, ditona, bagolo ba bašomi ba mmušso, ke le lebogelo go theetša ka šedi.
Afrika Borwa le Cuba di nale tšhomišano ya bobedi yeo e tiilego go tša dipolotiki le tša ikonomi.
Tše dingwe tše di lego gona di akaretša mešomo ya boruti, basokologi le mekgatlo yeo e swanago le maikhutšo ao a sepelago le tša bodumedi.
Ka go dira bjalo o tla o kgatha tema ka go hloma hlabollo ya tekatekano ya maemo a setšhaba le ikonomi ka Afrika Borwa.
SAPS ka Stormrivier e ka gare ga lefelo le le botse la moya o fodilego mme maloko ka setitšhing seo a dungwa ke ba mphato wa bona ka Kapa Bohlabela.
Modimo ge a ratile, kgokagano ye e tla tla le dipoelo tše dibotse, a realo, letšatši morago ga hlaselo ka sesole sa Chad ka mellwaneng ya Sudan nakong ya ge ba rakediša marabele.
Pego ya CNN e re maphodisa a selegae a tšhabile ka lefelong gomme ba lemoša babegi ba ditaba go tšwa ka moo ka pelapela.
Poelano ya diphapano gore go be le go kwana ka gare ga diphapanogo kganya bjalo ka mosaiki woo phatsimago ka huma ga bjona.
Maloko a bobeakgang a mengwa go tsenala go hlongwa ga beke ya bosetšhaba ya go bjala mehlare.
Go bile le lešoba gomme ye nnngwe ya dikarolwana e ile fase gare ga tšeo di emego thwii.
Le rena re tšeere sephetho sa gore kgethollo e be eya ka ikonomi, gore go sotlwa ka maemo a godimo go be go le semolao, go tsopolwa goba go be go setheo sa kgethollo.
Tshepedišo ya kgopelo ya go reka ya go sepedišana le mebaraka yeo e ka fokoletšwago palong ye nnyane goba ya bulelwa bohle.
Banna le basadi ba gešo - tshedimošo ya lehono e tla ba godimo ga maleme le tšhomišo ya ona.
Re šomana le mokgwa wa kgolo yeo e kgorometšwago ke ditheko tša dithoto le go reka ga badiriši gomme mekgwa yeo ka bobedi ga e tshepiše.
Go hlongwa ga pontšho-maeto a dipontšho go ya mafelong ao a fapanego ka gare ga METRO le go feta.
Go tsenela lesolo la go tsena motse ka motse, go swara dikopano le dikhanselara tša diwate le go swara dikopano le dikgoro tša go tsenelana go tiišetša lananeo.
Gomme o rre ga se nke o mmone felo ka lefelong leo.
Komiti ya mohlakanelwa ya tiro e ile ya hlongwa gomme dihlophatšhomo tše nnyane di hlomilwe ka lona letšatši leo ka Musina.
Koloi ya maphodisa ya hlapetšo  e rometšwe ka lefelong.
Magareng ga tše dingwe se se akaretša go hlabolla bokgoni bja mošomo  le go šupa dilo tše bohlokwa tšeo di thušago go hwetša mošomo.
Hloma leano la go thibela titelego ya mananeo a ukangwago le go netefatša gore a sepela ka thelelo.
Go molaleng gore mananeo a tirišano le go tsenelana ke motheo wa mananeo a rena a go puša ya tšhomišano.
Lentšu la go tšwa mekoting la dipalopalo tša tšweletšo ke la gore dihlopha di letiele ka phišagelo nako yeo di tlago ya mafelong bekeng yeo e tlago.
Go omiša toulo ka maatla marago ga go tlišwa kgauswi le meetse ka phošo go ka thibela kgofa ya Schistosoma go tsenelela letlalong.
O sa le gona ka mojakong wo mo nnayane wa sekepe gona ka moo a bego a eye godimo.
Gabotse, a re bušeletšeng tše dingwe tša dinnete tše di se nago mooko  tšeo di hlalošago Afrika Borwa ya rena yeo e tsebjwago.
Go tloga go le bohlokwa go ba gona ka moketšaneng wa letšatši la setšhaba ka Ripapoliking ya Korea.
Dingwalwa tša maswika goba dimenerale tše dingwe go akaretša dihlale tša khabone, dikorolwana tša hlale ya khabone le karolwana ya dibjalwa ya go bola yeo e sa bolelwago goba ya akaretšwa.
Go nale lenaneo la boditšhabatšhaba la mafelo leo le laolwago ke Komiti ya lefase ya  mebušo ye e hlakanego ya bohwa.
Go hblongwa ga mafelo a go go ema a mmušo a tshedimošo.
Mafelo a ka magaeng a hlaeletšano a emela tsela ye tee ye bohlokwa yeo ka yona ICT e tlago fihlelela batho ba kwa fasefase.
Ntlha e dirilwe ya gore Afrika ke mmaraka wo mogolo wa lefase wa tša hlaeletšano.
Ge o ka lebelela diaparo tša Stallion Security e ka seo se sepedišano le oborolo goba thethwana?
Kelo ya tshepedišo yeo e hlamilwego ka bosemorafe e hlodile setlamo sa tšhomišano, peakanyo le thekgano yeo e ka se thubiwego.
Fynbos ke wo mongwe wa mehlala ya mehuta ya mehlare yeo Kapa ehumilego ka yona.
Go bile le go pharwa ka molato wo bjalo ka woo, eupša ga ke tsebe selo ka seo.
Eke ditšhegofatšo tša ngwaga wo le lethabo leo le ka tlago tseleng ya gago le go thuše go dira letšatši la matswalo a Morena e be a ikgethago e le ka nnete.
Go tlala ga bogole go a oketšega ka lebelo ka go tsena ga botšofadi.
Ba tla be ba phatlalatša  matlakala ka tša thuto le go bolela le basepela ka dinao bao ba letetšego go putla monna yo motala.
Maloko a maphodisa ba hlakane le sefatanaga sa Nissa seo thwego se be se dirišwa ka tabeng ya go hula ka lepakeng la marotho e sale pejana mesong.
Banna ba bararo ba be ba eme ka mokgwa wo o belaetšago kgauswi le lefelo la tiragalo.
Batho bao swerwego bokgoba goba ba tšeelwa difatanaga ba nale gona go ba le maikutlo a go se dudišego, letšhogo, go se dumele, le go hlakahlakana.
Re nale palo ya dithethwana tšeo di dirišitšwego manthapama, a o ka kgona go šupa yeo go bolelwago ka yona?
Potlako yeo go swanetšego go swara dipoledišano tša mabapi le go hlongwa ga mmepe wa tsela wa Quartet.
Go fetola neelano yeo e šomanago le kudu le ditaba tša diporofense.
Bontši bja bao ba aperego seaparo se, ba dumetše tsogolekobong, ba bangwe ba thušitše dinokwane tšona tšeo di senyago setšhaba le batho ba rena.
Go a hlokega gore re bane le mokgwa wa kakaretšo wa dinhla tše di ntši le maphaga ao a fapanego gore go hlongwe molwana wa mabopo.
Bjale re na le mmepe wa ka Ellis park mo seswantšhong se.
Go amogela, go faela le go boloka direkhoto  tša badiradikgopelo ka kgorong ya tsheko le ditokomane tšeo di amanago le seo.
Hlotlo ya mathomo ye kgolo ke go kgona go tlabakela bašomi bao ba lego gona ka tsebo le bokgoni gore ba kgone go lebana le dinyakwa tše difsa tša mošomo.
Se se re gapetše kgokagano ya dikgao tše dintši le go hloma ditaba tšeo di amanago le paballo ya diphedi tša mehutahuta.
Tshwarelo, o seke wa e otla kudu gomme ka kgopelo o hlokomele ka moo o swarago pampiri ka gona.
O neele leina la modiriši la maleba leo o le filwego ke motsamaiši.
Lebopo la ka bodikela le thomile go itemogela khuetšo go fetoga ga bosa ka mokgwa wo šorowoo o huetšago setšhaba ssa balemi.
Pego yeo e beilwego yeo re nago le nnete ya go re e tla thumana le bathekgi ba mafolofolo.
Bjalo re tla bitša moemedi wa kereke ya Roma.
Šomiša dijo ka moka tšeo di senyegago tšeo di šetšego di apeilwe goba di letetšwego go lewa ka pela ka moo o ka kgonago.
Ke rile ge, ka gona re ka nyetlelwa ka seo re swanetšego go go botša sona.
Phenyo ya Pirates goba Chiefs e tla ra gore ba tla namele sebakeng sa bobedi mo lenaneong la loko.
Kakanyo ya palo ya setšhaba ya gare ga ngwaga, ka go le lengwe, e akaretša go tswaka tshedimošo yeo fapanego tshepedišo ya dipalopalo ya mararankodi.
Dinaga tša boagelani di a hlaka ka gore di ka gare ga naga kgole le lewatle, dithoto le ditirelo di tsamaišwa go kgabaganya ka Khenya gomme se ke tšhitelo go dinaga tša baagelani.
Ka fao go na le batho bao ba robalago mo mojakong wa sekepe mo fase bao ba wetšwego ke legora la go sireletša merwalo godimo leo le nago le batho bao ba bego ba le nametše.
Marron ke mohuta wa hlapi wo o nyakegago kudu yeo e hwetšwago ka meetseng a mabotse gomme e tšweletša maumo a mantši a tšweletšo.
Go le gantši go feta tirišano le kamano ya selete le dilete tše nnyane di bonwa kgahlanong le bomorago bja ikonomi le ditaba tškgwebo.
Karolwana ye e goga kudu go tšwa go kago ya hlamo yeo e tseneletšego le go hlaloša tlemagano magareng ga kago ya hlamo le taolo ya tšhomišo yeo e laeditšwego mo lekaseng la ditlabakelo.
Ka Afrika Borwa, khuetšo ya dipholisi tša dikopano tša nako tše di fetilego di tlogetše phatlalatšo ya letseno e  sekamile kudu, e le seo se hlolago ngangišano ye maatla yeo e sekamelago ka thoko ya kabelano ya tša ikonomi.
Go ikgolagantšwe le Maphodisa a masepala wa Durban gore gore ba neelane ka rapharakano ka nako ya sephathephathe.
Ka kgopelo lebelela ditaba tša boingwadišo tšeo di hlalositšwego ka gare ga langwalo la taletšo.
Go tla kgonthišišwa gore phapoši e tsena moya gabotse wa go tšwa ka ntle ka lefestere la go thiba letšaštši le pula le ka mekgwa ye mengwa e mengwe.
Ye ke kgopotšo ye nnyane ya dinyakwa tša rena ya go re re nyake go hloma ikonomi ye mpsha yeo e theilwego godimo ga tsebo go thekga tšeo di hweditšwego ka ikonoming yeo e theilwego godimo ga ditlabakelo.
Mokgwa wa go nošeštša, ditlabakelo tša dipeipi, mekoti, mekero le ditšharatšhara tšeo di tlišago meetse lefelong leo le omilego. Tšeo di šomišwago ka boleming go nošetša ka mokgwa wa moretha-o-itiriša ge o nošetša dibjalo.
Pele ga ge theransfoma di palelwa go be go šetša go na le ditokišo tša lebakanyana tše di dirilwego.
Dika tša lefaufau e ka ba dika tše bohlokwa tša mo lefaseng ka mafelong a magolo a ka ditoropong go akaretša mellwane ya selegae le yeo e sego ya selegae.
Dihlabolla tša kgale le ditiro tša gona di laeditše ditheko tša gona tša ka ntle, tšeo di tlošitšwego madulong a tšona a maleba tša thewa godimo ga tshepedišo ya hlago le batho bjalo ka kganetšo ya tša hlago le tša maphelo le kgatelelo ya tša tšhireletšo.
Ke tloga ke ikgantšha ka bašomi ba UN bao ba ilego ba lebana le maemo a mathata le a kotsi go thuša bao ba hlokago.
Bobeakgang bo phatlaladitše tshepedišo ya go thibela bosenyi, mekgwa, maikemišetšo, dikatlego le dinomoro tša megala kgafetšakgafetša.
Tokelo ya go ya moyeng ya poraebete e ithekgile kudu ka moo go ikgethago godimo ga letseno la go tšwa go dithekišo gore ba kgone go phela.
Mošomo wo o hlatlošitšwego ka lefapheng la tša meago o šitišwa ke hlaelelo ya mekgwa ye mebotse ya go šoma e lego fao indasteri ye e ithekgilego gona.
Ke leboga People's Republic of China go itlema ngatana le rena mo mošomong wo mogolo wo wa go tsošološa naga ya rena, ka nepo ya gore bohle ba holege.
Neelano ya go bona ka kakaretšo phetolelo ya tirelo ye mpsha ya dipese.
Diphaka di šomišwa gabotse nakong tša mafelelo a beke ge go dirwa meletlo ya bana, ge go tšewa diswantšho tša manyalo, diporai gape bjalo ka mafelo a go hlakana ga malapa.
Ka tsela yeo re kgoboketšago tshedimošo ya CDI le go kgoboketša index.
Khuetšano dimela go mašaledi a sekoro go ka moo dimela tša go swana le mafela le soya di hwetšago dijo ka gona.
Taba ye nngwe ke ya leuba la HIV AIDS ke ya  khuetšo yeo e nago le yona go tša kgwebokakaretšo ka ikonoming ya ka nageng.
Le hlokomele, bjala bo gwametša motho kudu a felela ke meetse mmeleng ka tsela ye nngwe, ga o dumelelwa go nwa bjalo ka mafelong a go hlapela ka lewatleng.
Lebenkele la ditlabakelwana tša bokgabo le rekiša dipitša tša letsopa, dišego le tše dingwe tša go dirwa ka matsogo.
Batho ba lekgolo le masome a mabedi bao ba tlilego go thoma mošomo ba fihleletše go dira lenaneo la mafelelo.
Go phetha mošomo wa gagwe ka tshwanelo go lefšwa ke ba lekgotlataolo.
Ka nnete seo o se boletšego ka PE matšatšing ao se bušitše dikgopolo tše botse go nna.
Gore ka nnete kgonagalo ya gore dinaga tšeo di sa hlabologago di gwebe ka tokologo le dinaga tšeo di hlabologilego gore mafelelong e be e nngwe ya mekgwa yeo dinaga tša go diila le tšona di tlogela go bodiidi.
Afrika Borwa bjalo ka naga yeo elego leleko la Lekgotla la Ditšhabakopona e tšea karolo ka mešomong ya komišeneng ya UN ya go fediša dibetša tša kotsi.
Tshepedišo ye ya boitšhupo ke go fediša dipolane tša go hlahlo, mananeo a kago, sekema go bea ka mafelo le mananeo a ditaelo tša pušo.
Ge dipego tše dingwe di ka neelwa pele ga nako, di swanetše di gatišwe ka go ngwalwa di bewe ka gare ga difaele di fiwe batšeakarolo.
Melotlo ya tša setšo le mmino, dikopelo, go tumiša, go abelana ditshwantšhetšo tšeo di nago le go bontšha diswantšho.
Lenaneo la hlabollo yeo e ikemego ya toropo le beetšwe nako ya mengwago ye mehlano gomme le etelwa kgafekgafe.
Khamphani ya bofofiša ya setšhaba elego South African Airways e neelane ka kamogelo ya lesolo la go thoma gomme seo eba hlotlo go dikhamphani tše dingwe go tsenela lesolo.
Ge kgwebo ya tša boeti e bonala e gola le letseno le gola mme boleng bja dithoto le mašeleng e dula ele seo se lego bothata go se fihlelela.
Ge ke gopola, setatamente se se latelago seo ke se se rego ga re na dibetša.
Mananeo a go thwalwa mešomong, hlahlo ya tša mešomo le menyetla ye meswa ya hlahlo go bao ba bego ba bonwe molato e tla hlongwa gommogo le dintlo tša magareng le mafelo a tšhireletšo a setšhaba.
Maswao ao a šupetšago sephethephethe ka diphetogo a tla hlongwa go laetša boradifatanaga le go netefatša polokego ya bona.
Potšišo, o be o nale sethunya le sethuthupi ka nako yeo e beilwaego, karabo ya gago ke aowa.
A o a lemoga gore legora le ile la kgaolwa mo nakong e e itšego.
Ka yona nako ye ole ge go le bjalo re swanetše re gatelele taba ya go tshuma ka thaere le ge ebe e le taba ya sehlogo e ka se thibele motho go hwetša tebalele.
Mo nakong ya dibeke di se kae batho ba boditšhabatšhaba ba tla kopana ka Cancun ka mexico ka kopanong ya ditona.
Go tšhela manyora, kudu a natrotšene, go ka hlola mathata a go tšhela mpholo, bobedi go tšwa go bontši bja naetreate go dibjalo morago ga go tšhela manyora, makwate a manyora le manyora ao a tšhologilego nakong ya ge a tšhelwa..
E ka ba go se monkgo wo o sa lokago goba dintši mokgobong wa morole, seo ele gore ga wa dirwa gabotse. Se gape e ka ba go tšhel meetse a mantši.
Sehlopha tšhomo sa porofense go tšwa ka KwaZulu Natal se šomile se sa kgaotše go netefatša gore mmolayi o hwetša kotlo ya bophelo ka moka ka kgolegong.
Go kopantšha ditlamo ka gare ga setšhaba ka moo ba tšeago karolo ka gona go tša hlabollo le go neelana ka thuto ya batho ba bagolo.
Nakong ya dipapadi tša lefase bana ba tla tšea karolo ka ma aleng a mararo a go šomiša maatla go kuka, go kuka o kotame, go kuka o dutše pankeng le go kuka selo se boima go tšwa thwii mo fase.
Dinako tša dipapatšo di beakantšwe go šoma nakong ka moka ya lesolo.
Ke lethabo go nna go bula diphadišano tše semmušo.
Gabotse dikhamphani tše di bapala karolo ye bohlokwa kudu bopa WTO le dikwano tše dingwe tša kgwebo le dipeeletšo tšeo di fago dikoporase go maatla a go namela mmušo.
Potšišo ke ya kelelo ya moya gore naa ke ya mohlola goba aowa?
Mo mengwageng ye lesome ya go feta thlaeletšano ya theknolotši e tseneletše kudu ka dikgwebong tša ka Mauritius.
Gape, ditaetšo tše tša nomoro e teedi theilwe godimo ga botebo bja tshedimošo yeo e humilego.
Ba swanetše gotlatša foromo ya go dira dikgopelo, go eya le taolo ya lapa ka thekong ya ditekete, bogolo lapa le dumeletšwe go reka ditekete tše nne le go fihla go diphaditano tše šupa.
Boeti ka mabopong  le menyetla ya hlabollo ya tša go ithabiša di tla laetšwa tša godišwa mafelong a maleba ka mabopong.
Se šele ke go kwa gore moleta kgolego ke yena yo a go felegetša mogolegwa yo a dumetšego go rwalela mogolegwa bjala go bo tliša ka kgolegong.
Go neela, go fana le go hloma setšidifatši sa fase.
Marulelo, mabotana  le lefelo la go bolokela ka lefelong la go gamela tšeo di šomišwago ke yena di tla šireletšwa leroleng, ditšhila le bobi bja dikgwa.
Saete ya wepe ga e ntšhe goba go fana ka tshedimošo ye bohlokwa, go swana le morafe wa motho, tumelo le gore motho o wela kae ka tša sepolotiki go sa nyakege tumelelo ya gago.
O sware mokatlana wa ditlakala ka koloing gomme o diriše.
Go tšwetša pele bokgoni bja dikgwebo tša baamogedi gore di kgone go phadišana ka katlego go hwetša dithendara le mekgwa ye mengwe ya hwetša yeo e dirwago ka ntle.
Ge batho bao ba ithutilego ka ka lefaufau ba lebelela lefase go tšwa lefaufaung lefase la rena le bonala e le le letalalerata.
Baeti ba bahlompgilego, lehono re šupa phihlelelo ye nngwe ka tirišanong ya sekgauswi le ye botse ya magareng ga Afrika Borwa le China.
Go re bea maemong ao re tla dulago re tseba ka mekgwa le hlabollo tše diswa mabaka a dihlotlo, le go oketša mokgwa wa go hwetša ditlabakelo, go katološa menagano le go netefatša goba le seabe le go tsentšha mošomong dikaonafatšo le ditharollo.
Tirelo ye e tla ba gona go mekgatlo ya dipapadi  le mekgatlo ya dipapadi ya setšhaba.
Kgoro ya tekolo ya toropo e re phošo e bile ditlamorago tša ditekolo tše di phošagetšego ka mafelong ao go nago le tokelo yeo fokoditšwego ya dithoto.
Maphodisa a mmasepala a beakanya go fokotša menyetla ya go oketšega ga bosenyi ka go fediša bareki ba dithoto tša go utswiwa.
E akaretša go tšweletša ka bonolo ditumelo tša bofaladi tšeo di tšweleditšwego go re senya.
Re dumela gore thušo ka se e theilwe godimo ga poledišano ka dijo tša matena, fao Marrgo a bego a fišegela go e ntšha mo dinyakišišong.
Pukwana ya boitsebišo yeo e nago le pa khouto ya motswadi yo sego wa madi wa mohlokomedi.
Difolaga tša rena tša bosetšhaba le coat of arms di nale mošomo wa go boelantšha batho.
Ke nagana gore karolo ya mošomo wo ke go leka go hwetša kelo ya maitemogelo a ka fao o ilego wa tlontlollwa ka gona gore ga ya huetša hlago le bašomimmogo.
Ba dira dikgopelo bao ba šitilwego go tsenela kopano ba ka seke ba šetšwa ge go etla taba ya go tšea sephetho.
Di tla hwa ge di ka se fiwa hlokomelo ka nako le go fiwa meetse ao alekanego.
Ba etetše karolo ya ka sepetlele ya batho ba go bakwa le badimo fao mohuta wa bolwetši wa bana ka karolong yeo o hlalošitšwego ke malaodi wa karolo.
Gabotse ke mang a bego a le ka phapošing ya mohlapetši bošegong bjoo.
O re ke mokgobo wa ditatamente tšeo di hlakahlakanego?
O a e ganetša ka ge a tseba gabotse gore o tlile, gomme a e tsena ka bogare.
ke a tseba gore o kopane le sebetlwa sa bokgabo seo se ikgethago seo se bopilwegogo tšhileng ke bana bao ba sa itekanelago ka thušo le hlohleletšo ya seswantšho.
Bohumi bja diphedi tše di fapanego tša hlago ka Kapa Bodikela bo bea porofense maemong a kotsi moo go ka bago le bohodu bja dilo tša hlago.
Ngwako o agilwe ka diripa tša konkorite gomme wa rulelwa ka masenke a go dirwa ka samente.
Se se akaretša ditefelo tša go lokiša dipeipi tšeo di senyegilego, go hlwekiša mekoti, go thibolla dipeipi tša kelelatšhilale go lefa bošomi le mohlagase wa go sepediša mošomo wa kalafo.
Go a kgonega gore ba kabe ba bone dilo - go seo e, ka gore ke be ke se ka mabaleng goba kere ke be ke se ka sefofaneng nakong ya ge ba fološa morwalo.
Mothopo: Tshedimošo bjalo ka ge e hwetšwa ka sekemeng sa setšhaba sa dikgomo tša maswi diteko tša botlogolwana.
Lefelo le le šomana le tša menagano le setšhaba ya go šome gabotse ka mafelong a bao ba fokolago malwetši a go wa le malapa a bona.
Makgotlatshekelo le ona a fetogile mafelo a go ithuta go dialoga tše difsa tša thuto ka mananeong a go ruta mošomo le a go tsentšha sekolo sa mošomo ele seo se ba lokišetšago bokamoso bja tša mošomo wa tša melao le go šoma ka lekgotlatshekelong.
Dipakete tša go olela diktlakala tša maotwana di swanetše di tswalelwe mme go se be le ditlakala ka mo ntle ga tšona.
Le rena re potlakiša mananeo a rena dikomiti tša diwate le tsošološo le go hlahla tšeo di tla tiišetšwago morago ga go thapiwa ga bošomi ba hlabollo ya setšhaba.
Go lla ga dithaere ge dikoli tše hlano, yeo e tee ya tšona e thadilwego maswao a sephodisa, di kitima go mena legopo.
Bašomi ba dipolase tiišetša tshepedišo ya go fediša konteraka ya mošomo.
Nagana ka ditsela le mekgwa tša go hlakahlakantšha dipolane tša baganetši le go ba nola mooko le pele ba ka thoma.
Ga go motho yo ka bago le sethunya ntle le ge a na le mangwalo a tumelelo ya go ba le sona le go tliša dikarolo tšeo di laetšago seo.
mogononelwa o ile are morago a boa mme a mo hlokofatša ka matswele a gagwe.
Rakgwebo o tla hlahliwa a swerwe ka leetong la gagwe la kgwebo go netefatša katlego ya maemo a godimo e a fihlelelwa.
Ka Rustenburg banna ba babedi ba golegilwe ka go hwetšwa ba swere taamane yeo e sa šongwago.
Tlhamo yeo e swanetše go tšeela hlogong matšhošetši a mafsa, bjalo ka ge a laeditšwe pele, le maemo a godimo a theknolotši yeo e lego gona go sekgao seo e sego sa mmušo.
Seka se se laetša bokgoni bja go hloma dithokgwa gape, e esego kelo ya dithokgwa ka porofenseng.
Dimillione tša diranta di filwe sekhwama sa go thuša go fokotša bodiidi.
Se ke karolo ya sekhwama sa toropo sa dipasari sa ngwaga seo se lebelelanago le dikarolo ka moo masepala o nago le hlokego ya bokgoni ka go yona.
Ke mahlatse ebile ke motlotlo go ba mo lehono ka memo ya motseta Mogolo.
Go fihlela re kwešiša tatelano ye bjalo ya ditaba, maphodisa a tla ikwa a nyatšegile kuduka mošomong wa bona wo boima wa go sarwa bagononelwa.
E golaganya, go hlatloša le laola tše di latelago: Peakanyo ya dithoto le taolo ya tšona.
Re ka seke ra lapa le go kgaotša go le leboga ka kemonokeng ya lena, segwera le thekgo nakong ya rena ya go lwela tokologo.
Ka go ganetša batho go ikgokantšha le tša setšo le setšhaba seo se hlabologilego, ba maatla ba ka gwahlafatša setlogo sa batho.
O tiišeditše bokgoni bja papadi ya khrikhete ka lebaleng la lebakanyana ka serapaneng sa gagwe nakong ya ge e ssale yo monnyane ge a be a bapala le mogolo wa gagwe.
TB gantši e hlasela maswafo, eupša e ka hlasela ditho tše dingwe gape tša mmele.
Bahlankedi ba sephodisa ba šetše banna ba babedi morago, ba ba laela go ema.
Se laetša boikgafo le thekgo ya kagišano ka Sweden go dinyakwa tša hlabollo ka Afrika borwa.
Mo tseleng yeo o e tšeerego a ekaba o bone rasephethephethe yo a bego a laola sephethephethe goba a šupetša boradikoloi?
Tshepediša ya taolo ya mošomo e tla thewa godimo ga motheo wa saense le go lemoga phapano yeo e lego gona ya ditlabakelo le go thekgana ga di dikarolo tše di itšego tša diphedi tša lewatleng.
E gakantšha ka sebakanyana batho bao ba emego ka ntle ga kgorwana bao ba emetšego go tla go bogela papadi.
Kgwedi ya mafelo a bodulo e laetša bohlokwa bja paballo ya hlago yeo e hlwekilego le bohlokwa bja go neela bao ba se nago bodulo madulo.
Ge ba phatlalatši ba tla be ba ikeme, ba swanetše ba golagane ka ditaba tša go swana le peakanyo ya go tlabakela mohlagase, ditefela, lefelo la gare la ditherišano.
Tobetša konopi gomme o pinyeletše konopi ya maose ka letsogong la nngele methalading yeo e kgethilwego ka nako ye tee.
Sehlopha se tla kgona go latišiša mabarebare ao a amago batšeakarolo gore maemo a ka hlolwa go batho ba ka Zimbabwe gore ba kgone go bouta ka tokologo.
Ke nagana go disampoko di be di ganetšwa le ka Sephodiseng sa ka Afika borwa, eupša tše ke, ee, maemo ao beilwego a motheo ao a ka bapetšwago,ee.
Ke bjang bjo bo bose bjo bo sa nyakego gontšha mahlare.
Karolo yeo e bapalwago ke mebušo yeo e kopanego e hlalošwa ka lengwalong la kwešišano leo le tla latelwago ke lengwalo leo le ikgethago le le tseneletšego la kwano.
Gore go fedišwa ga semolao ga ditirelo tša bošomi ba go tšwa ntle  ka Afrika Borwa e hlatselwe fela ka mmušo ge go ka ba le kwano ya kamano.
Ge tirišano magareng ga toropo ya durban le Leeds e tšwela pele go tia, menyetla ya dipeeletšo ya sekgao sa poraebete  magareng ga ditoropo tšeo tše pedi e butšwitše.
Mehlala ye e laetša diphetolo tša ditšhaba tšeo di gakanegilego ka maemomg ao ba ikhwetšago ba le go ona ka go Afrika Borwa ya kgethollo.
Kopano e tšwetše pele go amogela gore mananeo a go ago mabala a dipapadi a tšwela pele gabotse gomme a tla fihlella dinako tša mafelelo tša FIFA le ge go namelela ga ditefo go dutše go eya godimo.
Pono ya rena ke ya kontinente ya Afrika, ya katlego, ya khutšo, ya demokrasi, ya go go se be ya semorafe, le go hloka bong yeo e kopanego yeo e tlago thuša go tšweletše lefase leo le lokilego la go lekana.
Lenaneo la diporojeke le beilwe maemong a godimo gomme le neetšwe khantshele gore le fetišwe le phethagatšwa.
Go neela bašomi ditlabakelo tša go netefatša gore tšweletša mošomo wa bona wa go romela ntle le go amogela dithoto go tšwa ntle ka makgethe le ka tshwanelo.
Go tla ba gape le le go široga go tšwa go tshepedišong yeo e nepilego banamedi yeo e tla holago banamedi ka moka.
Ke a go kwa ebile ke nyaka go go leboga wena le Mna motlatša modula setulo ge le mphile sebakanyana se.
Leano la ikonomi leo le theilwego godimo ga bašomi bao ba sa hlahlwago le go hloka tsebo go ntšha le go romela ntle ditšweletšwa tša motheo le tšeo di tla emelago dithoto tša go tšwa ntle le bonala le phošagetše kudu.
Dientšeneere tša meago ba dira kgetho ya meputso ya bašomi nakong ya letšatši la LaMorena.
O sedimošitše batšhotšhiši- le bašomimmogo ka yena-gore o be a ikemišeditše go golega mogononelwa wa polao ka lefelong la dipontšho la setšhaba.
Bobedi re dumellana gore magato a mašoro a swanetše go tšewa kgahlanong le maloko.
Re swanetše go baballa hlago bjalo ka maiteko a boditšhabatšhaba gore re kgone go bolokela moloko wo o latelago polanete yeo ba tla phelago go yona.
Ka fao go bohlokwa  gore boradifatanaga ba ntšha mahlo dinameng le go bega kotsi ya go belaetša yeo e ka amanago le tshenyo ya dithoto.
Ditlabakelo tša go šuthišwa gabonolo le go hlahlobjwa  di swanetše di kgone go šupšwa gabonolo magareng ga diphetogo moseleng wa ditšhupetšo.
Kgoro ya ditšhelete ya setšhaba e rwele maikarabelo a go kgoboketša le go phatlalatša tshedimošo ka patšete ya bosetšhaba ya mmušo le gore e šoma bjang.
Efogang go kgoboletša ka mafelong a ka dithokgweng go swana le ka diphakeng, mafelo a go se be le selo le mesela.
Ke mang a le filego ditaelo go re le ntšhe batho ka gare ga marokgwana?
Dipalopalo tša ka gare di lebeletše go fa ditšhupetšo le ditaelo nakong ye ya mathata eupša ka nako e le yeo e kgahlišago, gammogo le yeo e thabišago babadi le badiriši ba dipalopalo.
Ba golegilwe ka Ranteng Bodikela nakong ya ge ba be ba le leetong ka sefatanaga sa motšwa sehlabelo seo se utswitšwego, sa modirelo wa Toyota.
Kgahlanong le se, ga re a kgona go dira tsenatsena ka tshwanelo go tša neelano ya tša maphelo ya motheo.
Go lebelelega go ka re thaele ya lebato, o a bona bonabo bja dithaele tša lebato, di lebega bjalo ka dithaele tšela tša lebato.
Dikarolwana tše di nyaka go tlošwa fao di ka se no go ba fela tša go putlaputla tša go thekga eupša tša go tšeo di šomago tša go thekgo mešomo ya mmušo.
Lefelo le lebotse la go thwadišwa le akaretša lebenkele la go rekiša dijo tše botse tša mosegare le tša Sondaga.
Ye nngwe ya dilo tšeo  e bile gore mmušo o kgone go sekiša go seo e ka be ele melato ya maleba.
Bobedi ba pharilwe ka molato wa go hwetšwa ba swere dithunya le dikolo tšeo di sego molaong.
Re gokarela setšhaba seo se thewago godimo ga semorafe,  sa go se šetše tša bong le sa demokrasi sa go betla tsela ya boithobo le kgotlelelo.
Bohlami bja metse ya ka ditoropong bo akaretša go hlola, go tsošološa, go hlatloša le go kgona go tšwetša pele dibaka tša setšhaba, go akaretšwa mebila, dikwere le diphaka.
Ditiro tša Gypsum tša meepo go hlehla le noka di hlola kgogolego ya mmu le go apola matlapa.
Afrika Borwa, ka ditšo tšeo di fapanego, e neela batho ba yona dibaka tša go tswalana le go goga maatla le hlohleletšo go tšwa go maitemogelo a a fapanego ao a tlišago dikgonagalo tša go se fele.
Bjalo ka ge ke laeditše le peleng, ye ke khutlo ya ka leboa bohlabela , mme mo ke moo kotsi e diragetšego gona ka Ellis Park.
Phadišano ngwageng wo e nepile kudu go ditšhaba tšeo di bego di sa sa holege le dikolo ka go di neela ditšeadiswantšho ka dikgorwaneng.
Re swanetše re bolele ka taba yeo e lego molaleng ya go se lekane ya kabelano ya mahumo lefaseng ka bophara, ka dileteng le ka maemomg a bosetšhaba.
Go tliša ka gare kamogelo ya ngwaga ya thekgo ya mmušo e swanetše e dirwe ka mokgwa wo e tlgo bea mafelo ao maemong a pele ao a hlokago le go palelwa ka baka la hlaelelo ya thekgo ya mašeleng.
Bošoro bja tsamaišo bo ile bja bewa nyanyeng ka setšhabeng sela.
Lenaneo la go buša ditefelo le hlomilwe eupša ga se la phethagatšwa bjalo ka ge le sa tšewe gore ke la maleba go ba mokgwa woo o ka šomišwago go ela ditefelo tša baswari ba dihlapi ka Afrika Borwa.
Eupša e sa le leeto le letelele gwa realo John Holmes lehono e lego mokgokaganyi wa Under-Secretary-General wa ditaba tša setho le tša hlakodišo tša nakwana.
Phatlalatšo ya khalendara ya tša setšo le go hlongwa ga wep saete ya kgokagano.
Hwetša o be o kwešiše ditlabakelo tšeo di tla ba kgonišago go ela maemo a kotsi ao a ka tlago ge re dira dikgetho tša dipeeletšo.
Karolo ya go hlehla e tla ralala le makeišene ka Durban, e tšea diswantšho go batho ba ka magaeng le ka makeišeneng.
Se ke mohuta wa bolwetši pneumonia bja go hlolwa ke twatši ya Pasteurella.
Tekelo yeo e golago ya kgoro ka nepo ya go hwetša sebopego sa bašomi.
Ge o neelana ka kgopelo ya polane ya mengwako, ditefelo tša tekolo di tla balwa go ya ka theko ya semmušo.
Go hloma le go emiša mehlare, go hloma mabone le maswao a tsela, le a diporo, baemafofane le boemakepe.
Kopano ya histori ya ka Nthlorwaneng e bile gona ka gobane Afrika le European Union di nyaka go hloma maemo a tirišano.
Diphoofolo tša go otla di laetša mohlala wo mobotse wa kamano magareng ga diphoofolo le diphedi tše nnyane.
Go bohlokwa gore re hlome mekgwa ya go šomana le mabarebare a kgethollo ka morafe le taolo ya ditšo tše di fapanego.
Diphokotšo tše di rilego tša go šireletša pholisi di ka ba bohlokwa ge molaotheo o moswa o fetišwa .
Meetsana ao a tšwago matsweleng pele ga maswi a nnete a bohlokwa go hlwekiša mala.
Baeletši bao ba lego ka setšhabeng ba swanetše go hlahlwa go thuša botho bao ba sotlegilego ge go gatakelwa ditokelo tša batho, le go thuša bao ba itemogetšego ditiro tše bohloko le go tšhoša.
Dinyakišišo ka Afrika di hlageletše tša ba taba ya go hlakanelwa.
O ile a tshwenyega kudu yena ka baka la hlaselo yeo ye sehlogo.
Baithuti ba bantši ba tlogela sekolo gomme e tla ba kwero ge se e ka ba ka lebaka la kgatelelo yeo e nepilego kelo ya tšwelelo pele ya godimo.
Kgonagalo ka moso ya go thwala lefsa ga bašomi bao ba bego ba rakilwe.
Phatlalatšo ye e neelana ka tshedimošo go batswadimabapi le tšhwaana ya mmoko le polio.
Hlalošo ye nnyane e tla fetolelwa goba konteraka ya go kwagala ya go ba le hlalošo ya diphihlelelo , dinako tšeo di beilwego, ditefo, patšete le mananeo a ditefo.
Maloko a biditše thekgo ya tlaleletšo, gomme a laela bagononelwa go ithekga ka sefatanaga gomme gwa hwetšwa dišupanako tša letsogo di bofilwe ka gare ga jakete.
O be a le lenaneong la bao ba nyakegago mabapi le go hulwa ga dipanka.
Go efoga ditsela tša bosetšhaba bjalo ka ge ditsela ka bontši di lokišwa.
Komiti ye filwe maikarabelo a go theo lefsa dipolotiki tša sephiri le go beakanya tshedimošo ya maaka ya ANC ka gare ga naga.
Ba beakanya go lokiša le go penta marulelo le mafasetere le go neela lapa le lengwe le le lengwe ka lepokisi la mangwalo.
Ga go na seo se ka tšwago ka go se ntle le tshenyo ya setšhaba, yeo e tlago le go amologanya setšhaba ka go se dira ngatana yeo e dirwago ke batho ka motee ka motee yeo šetšego morago dinepo tša boganetši bja go ikhola.
Bogolo bja matlapa bo hlola meetse a go tšhoša go bapela le lebopo.
Batho ba go tloša bodutu ba tla diragatša go hlehla le tsela ya setšhaba ya go tšea karolo.
Ka dinyakišišong, metšhene ya mehutahuta ya go iteka mahlatse, ditafola le dikarolwana tše dingwe tša boleng bja seripa sa milione di thopilwe.
Setšo sa tsamaišo seo se godišago tšhomišano ya kgabaganya dikgao ka bogare le dipoledišano tša tshepedišo magareng ga pholisi ya ditšhaba le kgokagano ya pholisi.
Go gomarela maemo a mahlatse a papetšo tshepedišong ya tšweletšo ka dileteng ka moka go tla oketša maemo a phadišano a boditšhabatšhaba ka Afrika Borwa.
Ga go na le phokotšo ya tirišo ya dithunya go batho bao ba di dirišago mabakeng a dikgwebo, mohlala, dikhamphani tša tšhireletšo, ba hlahlo ya ithuta go thuntšha, batsomi eupša go tla ba le mabaka a boima.
Ka tlwaelo mollo wa malahla goba dikgong o be o dirišwa go tshuma tshipi, eupša mollo wa kgase o ka pela le gona o bonolo go šoma ka ona.
Ba ke batho bao, ge ba filwe monyetla, ba swanetšego go fiwa thekgo ya maleba gore ba kgone go ipea ka boitshepo go ba bašomi bao ba nago le bokgoni ka mafelong a mošomo.
Barulaganyi ga ba rwala maikarabelo kgonthišiša seo e ka bago maitshwaro ka tsebišong ka go kgopela mašaba go lahlela ditlakala ka gare ga dilahlela ditlakala le go fokotša tšhomišo bošaedi ya bjala.
Eupša ga re a swanela go dumelela dipolotiki tša ka thoko di re tloša maikarabelong a rena bjalo ka makhantshelara.
Lenaneo le ke leano la mmušleo le nepilego go neelana ka ka go fokotša matshwenyego ao setšhaba se lebanego nao kudu maloko a setšhaba ao a lego kotsing go swana le baswa le setšhaba ka kakaretšo.
Ke a tseba gore e mongwe wa baithuta mošomo o amogetšwe ka lenaneong la rena la batho ba baswa ba boporofešenale  gomme ka nako ye o ithutela lengwalo la mastase ka Agricultural Economics.
Setopo sa pudi le setopo sa nku di hweditšwe ka makeišeneng ona ao.
Go fokotša tšharakano ya sephethephethe, difatanaga di tla hlokomelwa tšhomišo ya 'ema -sepela' legetleng la tsela.
Mekgwa ye laeditšwe ka bothakga le bokgwari bja gagwe bja go dira mošomo.
Ka kgopelo, neelana ka tshedimošo ya tlaleletšo , go akaretša tshedimošo ka dipalopalo, le bao ba nyakago tšhireletšo ya sepolotiki, bafaladi bao ba felegeditšwego le bana bao ba se nago maemo gomme o hlaloše kelo yeo e dirilwego ke ditirelo tša mmušo.
E re ke re re tla thoma gape ka lesome hlano la metsotso go tšwa iring ya bobedi.
Batho ba dirile dikgetho, bathekgi ba dihlopha tše itsego ba kgethile mafelo.
Porojeke ya diteko, e tla elwa ke molekodi yo a ikemego.
Go dumelela dinaga tšeo di lego kotsing go amogela khuetšo yeo e ka se efogwego ya paballo ya hlago, ikonomi le ya setšhaba.
Nepo ya lesolo e be e le go thibela bosenyi bjo šoro bja ikonomi, bohodu bja dikoloi, go utswa tšhelete, go hula o ihlamile le go hloma tšhireletšo ka metseng ya magaeng.
Diindasteri tša dibetša ka Afrika Borwa di tšwetše pele le go hlabologa ka theknolotši mme le dinthla tšeo di ka go thuša go hlabolla mehuta ya dimesaele.
Ditaba tša pušetšo ya naga tše di sa šaletšego di tla felelletšwa ka potlako.
E fa dinthla tša kgokagano le tshedimošo ka mokgatlo wo o thušago Groote Schuur.
Setlogo sa dithunya tše tše pedi tšeo di thopilwego nakong ya lesolo go akareetša le sa sela sa sedirišwa sa sethuthupi, se a nyakišišwa.
Seripa sa pele sa go bopa tsela ya moela o tee se tla thoma ka Mošupologo.
Ge bjang bja go fepa diphoofolo bo swanetše go fepiwa ka mašemong, letlapa la segopotša la nkgokolo le tla dirišwa.
Dikgao ka moka tša go šomana le dikgarurur di filwe metšhene ya go mina le ya muši le go neelwa kgase ya meokgo yeo e lekanego le seela sa go šomiša methene ka tshwanelo.
Go molaleng go rena gore kgatelelo yeo e tšwago ikonoming ya lefase e golela godimo gomme e šuthile ka mo go bonalago.
Bagononelwa ba babedi ba ile ba tlengwa ba tlogelwa ka gare ga sefatanaga.
Go boletšwe gore ka nako bahlankedi ba tša dikgolego ba ithiba mahlo ge go tshelwa molao kudu ge go etla go tša go sepediša diokobatši le dihlopha tša dinokwane, ka fao.
Go ka no re, ka fao gwa ba le phapanonyana magareng ga dipalo tša ditlabkelo tšeo di lego le dipalo tšeo di laeditšwego.
Difoko di tla amogela katlego ka baithuti ka bobedi ka dithlahlobong le mafelong ao ba ithutetšego go ona.
Bao ba nago le ditokelo ba ka swara mohuta wa hlapi ya snoek ntle le tšhitišo le mehuta ye mengwe ye mentši ya dihlapi yeo e ileditšwego go rewa.
Maemo a bjalo, mahlong a setšhaba, a nyaditše maiteko a katološo boemakepe gomme seo se hloletše setšhaba sello.
E ela kelo ya khuetšo ya go paballo ya hlago le go lekodišiša dipolane tša meago ka ge go ka ba le khuetšo ya mašata.
Se se neelana ka pono kakaretšo le go tswakana ga leši la lewatle.
Pego ye e re fa dipalopalo tša dikonteraka tša manyalo le mangwalo a hlalo ao a filwego ka Afrika Borwa.
Ka ntle ga masolo ao hlomilwego, leano gape le akaretša masolo a go lemoša ka bosenyi ka fao CPF e be e amega.
Ee, ba be ba hlokometše mašaba a batho ka dikantorong tša ditekete, mafelong a ditekete gape ba be ba dira seo se bonagetšego go  nna la mathomo o ka re ke mošomo wo mobotse.
Bediša meetse o tšhele ka gare ga folaske gore o be le meetse a go nwa dilo tša go fiša ka nako yeo go tla bego go se mohlagase.
Morago, dinthla ka maemo a tshedimošo ka nako di emelwa ke dikakanyo yeo e tšweletšago ke mekgatlo ya boditšhabatšhaba.
Re swanetše re be le ponelopele ge re hlabolla segwera sa nnete le maloko a setšhaba ao tlwaelegilego.
Dinyakišišo tša ka hostele di tla ikemišetša go ba le kwešišo yeo e tletšego ya maemo le tshepedišo ka hosteleng ye nngwe le ye nngwe.
Tšhelete yeo e kgobokeditšwego le yeo e šomišitšwego e nale khuetšo go mabaka ao a bonwago a go swana le kgolo ya ikonomi le dika tša hlabollo.
Ke khamphani yeo e dirago kgwebo ya go neelana ka dipuku, ditlabakelo tša ka kantorong, dithoto tša ka kantorong, didirišwa tša hlatlošo le ditirelo tša go apea.
Sefoka sa bonamodi le mabaka di tla fiwa le go bolokwa.
Go a bonagala gore go ya le nako sekhwama se se tla fokotšega , bjalo ka ge diporojeke tša go tlabakela batho ka mohlagase di phethagaditšwe.
Go bohlokwa kudu gore maemo a tšhireletšo ao motho a a dirišago ka gae o swanetše a a šomiše le ka ntle.
Tshedimošo ya maleba:Gatee fela ge a ka hwetša tšhelete, o a nyamela.
Re le leboga ka kamogelo ye botse yeo ra go e fiwa, yeo re šetšego ebile re e tlwaela, go tšwa go bobuti le bosesi ba rena ba go tšwa Nigeria.
Kabinete e bušeleditše boikgafo bja yona dipholisi tšeo di sa nyakego go phatlalala kudu mme le bao ba šomago ka yona ba ba ka fase ga kgatelelo.
Karabo ke gore ke be ke le ka ntle ga naga mme ga ke a botšwa ka taba ye.
Re hlohletša makgotla go swarelela godimo ga maitshwaro a mabotse ka tumelelano ya peomarumo fase.
Ke dirile kgopelo ya tebalelo ya ge ke bolaile maphodisa a mararo fela.
Diyunibesiti di di ruta baithuti boithwaro bja ka sekolong ka mokgwa wa maemo a godimo wa go tšweletša hlahlo ya boporofešenale le go tsenela dinyakišišo tša saentshe.
Bjalo ka ge hlabolotšwe ikonomi yeo e theilwego godimo ga meputso , ba dula ba tlošitšwe madulong le go sotlwa , ka menyetla ye mennyane ya go efoga bokgoba.
Ga ke nape ke na le bonnete bjo bo tletšego bja gore ke kwana le gore go ba le bokgoni bja tšweletša sematlana  seo se golofetšego seo se swanago.
Baipelaetši ba fošitše maphodisa le dikoloi tša poraebete ka maswika, seo sa tlogela dikoloi tše dintši di senyegile, gammogo le lephodisa le gobetše.
Sefatanaga seo se dirišwago ke mogononelwa le sona se thopilwe.
Dikarolo tše fapanego tša dikoli tše di fapanego di hweditšwe ka lefelong la go kgebetlela dikoloi leo le se nago mangwalo a maleba.
Ke lebeletše ka godimo ga noka ya Nile gomme ka hloma Diphiramiti ka godimo ga yona.
Re swanetše re tsebe gore boleng bja ditšo tša rena tšeo di fapanego ge re dutše nyaka go boloka tša paballo ya hlago.
Motho wa go tšwa Portugal le lebenkele la go rekiša dijo tša lewatle leo le hlokomelago lapa ka moka.
Go lokile, go bonala go ka re setatamente se se bolela ka sebetša se se rilego seo se swerwego ka lebenkeleng lela ka gare ga lepokisi la bahu.
Agente ye e nale mokgobo wa dikgokagano tša go sefetoge tša boditšhabatšhaba go akaretša le boradipolotiki.
Go hlokomela le go lekola khuetšo ya dipholisi le mananeo tša phetolelo ka nageng  le ka diporofenseng.
Ba ke sephodisa seo se hlahlilwego ka mokgwa wo o ikgethago seo se šomago bjalo ka sehlopha gomme se šoma ka dilo tšeo e lego tša kotsi.
Ga go na mangwalo a mangwe a tlaleletšo a go dumelela go tsena ka meetseng a ka False Bay ao a tlago fiwa.
Kakanyo yeo re e beago tafoleng e tla netefatša gore setšeadiswantšho sa go tše lebelo la dikoloi se  akaretša lefelo leo le ratwago ke dikotsi ka ditseleng tša rena.
Didirišwa bjalo ka ditaamane tšeo di sa kgonegego go di mpshafatša goba go di emela ka tše dingwe ka hlago ka lebelo le nako ya setho.
Dipalopalo di a makatša, tše dingwe tša tšona di be di ngwadišitšwe maabane.
Motlatša modulasetulo wa porofense wa komiti ya porofense ya mokgatlo wa tsošološo ya maitshwaro.
Leeto la mengwago ye lesome ya go feta , le ge le be le le thata, e bile la go tlala ka ditiragalo la go segopotšo.
Re nyaka gape go hlohleletša le go thuša maiteko le mananeo a ka morago ga ntwa le go hlola khutšo.
Re swanetše hwetše tšhelete yeo e filwego ke Palamente ka lona lebaka leo.
Ga go na khemikhale goba seokobatši seo se ka šomišwago bjalo ka hunyentša tšhika ya madi ya motho mang le mang , e ka ba ka kota goba eng?
Kharikhulamo e nyaka baithuti ba ithute dithuto tše šupa , tšeo di arotšwego ka tše nne tša motheo le tša tharo šeo ba ikgethelago.
Fao mekgatlo yeo e thwalwago e ka kwana go e ka fedišwa go lebeletšwe tiragalo efe le efe ya ka moso,  nako yeo e ka ukangwago yeo e ka fedišwago ka nako ye botse go ka se kgonege ge go se bohlatse.
O tla kgona go bona gore dipoelo tša dikwano tše gore di bitša mašeleng a makae?
Ke ra gore re tshepiša gore go plelwa ke go bonagala go tla thibelwa.
Šomiša kopano ye go gafela bokgoni bja gago go ya ka ntle le go lokolla batho fela, o be MoAfrika wa nnete yo bohlale le go ikgafela go aga demokrasi ya lefase.
ka go realo re bolela gabotse ka palo ye kgolo ya tšhelete.
Sekema se tla hlongwa sa batho bao ba ipuletšego mešongwana ya bona le kgonagalo ya sekhwama sa mašeleng se tla nyakollwa.
Setšeadiswantšho sa gagwe sa mathoma e be e le kodak ya posekarata ye bonolo ya go jaa pene tše tshela.
karolo ya ikonomi fao batho ba nago le mešomo ya bona le go itirele mašeleng ka mešongwana ya go swana le go rekiša ka mekgotheng.
Ga o a re pele o bala tokomane e ya ba o lemošitšwe ka dipampiri tšeo di bego di tshumilwe ka leboa la madulong a ka lepatlelong.
Ge di na le diphošo mme di sa lokišwa, di hlola maemo a go belaetša le go hloka tshepo.
nako e fihlile bjalo ya gore bahlami ba dipholisi ba maAfrika Borwa ba tle ba itebantšhe le ditaba tše amanago le dikago.
Ke nagana gore o kwana le nna, ka morago ga dingangišano tše maatla le balaodi bagolwane baka mo mesong.
Eupša ka mokgwa wo mogwe neelana ga e ya tšeelwa hlogong.
Motlatša Mokomišenare o rile dipeakanyo tše di tseneletšego e be e le le tša tiragalo yeo e rilego le go šomana le mafelo a itšego a mošomo ka nako ya dipapadi.
Ba bantši ba ile ba holega ka tshepedišong mole ba bantši ba hweditše gore se ke thulano le histori ya bona ye boima.
Selete se se nale meetse a mannyane go ka abelana mme ka mafelong a mangwe go epa meetse ka tlase ga lefase go tla fokotšwa.
Bagononelwa ka moka ba ile ba golegwa ka lebaka la go dira tiro tša bonokwane go tloga go tša go tlaiša, bohodu le go jabetša le go utswa, go hwetšwa ka thoto ya go utswiwa, batho ba go hloka mangwalo, go nwa ka mafelong a bohle le go tlaruma fela.
Se se tla akaretša go šomišana ga mebaraka ya ditšhelete le dithoto le go katološa bo ka ntle le bo ka gare bja kgwebo ya selete.
Go ka ba le dipušeletšo tša ka moso, bjalo ka ge lenaneo la kgwebo le tšwele pele go katološwa.
Seo se šupiwago ke se, ke gore ka ge di amana le kakaretšo ya baithuti bao ba sa itekanelago ke seo se sa kago sa hlalošwa le go nyakišišwa.
Masepala wa kapa le lefelo mabapi la go nošetša di ka tlase ga hlaselo kgafetšakgafetša ka lebaka la hlaelelo ya meetse.
Ka lebaka la diphoofolo tšeo di agetšwego ka Mitchell Park tshebotšo ka moka e dirilwe gore di seke tša tlišwa foa go lego mašata a dithuthupišwa.
Se ke mafetšo a mangwe ao go ona re nyakago gore mmušo le barerišani ba rena bao ba hlomphegilego ba ka Eugore maemo a ke a mašoro le go se kgahliše.
Green Fields le Dithaba tše di laetša botee bja le hlago, didrišwa tša hlago, maatla, botee, tšhireletšo le taolo.
Yeo ke ya mathomo yeo ke nyakago go go tliša go yona.
go fetolela go a direga fao go fetolago mekutwana ye ya dikano tša kgethollo goba mafelo ao a ka ditoropong fao batho ba phelago , ba ralokago le go šoma gona.
Re rata go fetša ge eba go se na yo a nago le potšišo.
Mafelo a ka kgauswi le mafelo a ka tempeleng ka leboa le leboa bohlabela bja naga.
Re lebeletše tšweletšo ya bobeakgang yeo e theilwego godimo ga theknolotši ya ditšithale yeo e tla fihlelelagomaemo a godimo a ao a nyakegago ka mmarakeng wa mmino.
Ebile o kgonne go tšwa ka gare ga dikgase tše le maro.
Tšhalelo nthago ya melato ka makgotlatshekelo e ntše e golela godimo gomme ga e neelane maemo a go nyamiša ao a tlago go fa dinokwane maatla.
Bana bao ba tsenetšego ntwa ya go lwela tokologo ba lahllegetwe ke tša dithuto ka gore ba be sotlwa le go golegwa ke maloko a maphodisa le ba tšhireletšo.
Mafelo ao a nago le tša bolemi bja ka lewatleng di tla šupšwa le go hlokomelwa ka lona lebaka leo, go lebeletšwe peakanyo ya maleba le kelo ya khuetšo ya tša paballo ya hlago.
Kiletšo ya dinokwane e swanetše go godišwa ka baka la melato ya go swana le go thwala bana ba bannyane medirong.
Maemong a mathoma a thekgo, baithuti bao ba šupilwego go ba baithuti bao ba nago le seo se ba šitišago go ithuta ba tla fiwa thekgo ka diphapošing tša bohle.
Karolo ya Maphelo go tša paballo ya hlago eletša beng mengwako go latela melao ye e latelago.
E netefaditše gape gore Lekgotla le theilwe ka nepo ya go fediša dišitiši tšeo di kago ba gona ka moso.
Peakanyetšo ya lefelo leo le tswaleletšwego dikoloi ka mafelong a ka lebopong e tla akaretša go golaganya mafelo a taolo a ka mababopong le tša bobolokelo bja tša hlago, diphaka le le go beakanya lefelo la bohle.
Ke bona dimilione tša batho bao maphelo a bona a ka ditoropng le ka dipolaseng a tšwelago pele ka tlase ga maemo ao go thwego ga a loka ke batho bao ba lokilego mengwageng ye lekgolo e fetilego.
Se se bontšha gabotse gore ka nnete re gatela pele lege re nale go šalela morago ge go etla go dinepo tša tekatekano, elego seo r dumelago gore re ka se fihlelela.
Thaere yeo manegilwego gabedi goba thaere ya rabara ya go šomiša moya, ya bothata goba ya go letefatšwa , thaere ya makwala ya rabara.
E laola ditaba tše di rilego tša naga yeo e rekišwago, le go ba le maikarabelo a go kgokaganya le go netefatša gore tatelo ya molao ka dinako tša go tsenwatsenwsa  ga ditaba tša masepala ke porofense.
Dikete tša dikwano di ka tšewa, eupša di ka se kgone go šomišwa ge re sa nyake khutšo.
Kgonagalo ya go šomoša baahlodi ba motšwa-o-swere ka nako ya nako tša go ikhutša e tla lebeledišišwa.
Afrika Borwa e na le doikgonagalo tše dintši, tšeo di emetšego go go gokaretša dikgahlego tša gago le go di beeletša le go di dira tša mohola go dikgonagalo tša yona tše dintši.
Seo le sona e lego karolo ya botee le go hlohleletša lesebo la setu.
Ba be ba hlapeditše lefelo ge ba tla amogela tshedimošo ka sefatanaga seo se sepedišago mathale akoporo.
Ka go ithuta dikago tše šele tša kgapetla tša mohuta wo wa hlapi, ba kgona go tiiša gore tše dingwe tša tšona di dula ka meetseng a ka Sodwana.
Go thekga, go phetha le go oketša bohlokwa bja go boloka diphedi mafelong a tšona a setlogo ka mokgwa wa go tiišetša ka tšeo di bolokwago mafelong ao e sego a tšona a setlogo eupša e le go boloka maphelo a diphedi tšeo di fapanego.
Mo karolong ya pele ya porojeke, nepo ye kgolo e tla ba mo godimo ga karolong ya IT le tša mebaraka, go aga kgokagano le go huetša pholisi ya IT.
Go sepelela godimo ga meetse a go tonya go ya godimo ga lewatle go hlola diphefo tše maatla, tšeo di hwetšwago ka bodikela le borwa bja mabopo a Afrika Borwa.
Gomme ye nngwe ya dihlohleletši tša bonokwane kgohlanong le maloko a setšhaba ao a se nago tshele, go golegwa, re leboga kgotlelelo le boikgafo bja maloko a sekgao sa Potchefstroom.
Ka maatla a sepolotiki ao a fetišeditšwego ka dinageng tša bathopi go tšeo di bego di thopilwe, boima bja bogolo bo godimo ga tšeo di bego di thopilwe.
Baoki ba komane madula a bapile ka mahlo a dintšu go lebelela mešomo ya bona.
Modulasetulo, ke dumela gore potšišo ya gago e hlaelela dinthla fa go nna.
Mogononelwa o hlanotše ngwako, a tšea didirišwa ka moka tša mohlagase le tše dingwe tše bohlokwa, tšeo a di laišitšego godimo ga sefatanaga sa lapa, seo ba se dirišitšego go tšhaba morago ga moo.
Go na le hlokego ya go fediša mafokodi a go hlolwa ke go hloka dikotla le go hlokomela mahu ao a hlolwago ke mophelelo wa motho.
O na gona go ba le segwera se se botse le bašomi ka yena ka sekolong.
Peakanyo e mpsha le go fetola mokgwa wa go neela ka ditafola di šetše di tšweleditšwe.
Go tla nyakega go bothela le go tlaleletša mošomo wo o tšwelago pele.
Ge o diriša setlabakelo sa go phunya letlalo go swana le legare, nalete,  goba tšhwaana, dilo tše e swanetše e be tše difsa goba di be di hlwekišitšwe kudu go bolaya ditwatši.
Le ka lengwalo leo le gatišwago ga ne mo kgweding, e lego lengwalo leo le kgoboketšago diathikele tšeo di ngwadilwego ke boraikonomi ba diminerale ka ditaba tša lefase tša indaseteri ya meepo.
E direga ge ditlabakelo di dirišwa gape le gape di hwetšwa gape goba di šongwa lefsa  ka ntle ga tsamaišo ya tšweletšo.
Pušeletšo ka dikotareng tše di šetšego di fetile e la dirwa ge eba go na le tshedimošo ye mpsha yeo yeo e tlišitšwego ke batšeakarolo.
Go tiišetša maemo a kelo a go boloka go fapa ga diphedi tša payolotši le poloko ya tša hlago le mafelo a hlago le ao go itiretšwego go boloka hlago.
Moo go ka šupšago bao ba lego kgahlanong le khantshele, khantshele e bolela gore mabaka a go lefiša a maleba a tla  dirwa gore go holege batšwasehlabelo ba bjalo.
Lebato le lengwe leo le nyakago gore le lebelelwe ka mokwa wo maatla le hlola  maemo a mabotse a go dira gore bao ba hlahlago baeti ba šome gabotse.
Ge o nagana ka melato ye mengwe yeo e swanago yeo e begilwe go ralala le porofense, ya mafelelo e tšewa go ba yeo go tseneletšwego gona yona go fediša mohuta wo wa bosenyi.
Go fokotša tša kamono le lehu le mahu ao a amanago le malwetši a bophelo le go kaonafatša kalafo le hlokomelo ya bakudi ba bjalo.
Lentšu leo le dirišwago go hlatholla kelo ya khabone ka mekgwa ye mentši go swana le khabone daeoksaete ka lefaufaung, ka lewatleng, le mo nageng le dikagong tša lefase.
O be a nyaka go hlalosa selo se tee fela ka kgase ya go ediša meokgo.
Kgoro e tla swaro theeletšo ya kgalemelo le hogo ya sekolo le bao ba hlokomelago baithuti ge ba ngwala e se kgale.
Re mo leribeng la go hloma lesola la kgoparara la go tša thuto ya dipalo le go kgona go bala.
Boemafofane  le sephethephethe se sengwe gape ssa go se ikamanye le dinyakwa tše bohlokwa.
Dika di tla bewa gohle mafelong gore diphetogo tšeo di tlilego go šitiša batho dikgone go šalwa mordago le go elwa.
Ga bjalo toropo e tsenetše ditherišano le mekgatlo yeo e amegago ka go leka go rarolla bothata ka go epolla mobu wo kotsi gomme o kgone go lahlelwa lefolong la polokego.
Taolo ye botse ya phatlalatšo ya tšhelete ye e nyakega.
Khutšo le kgotso ke dinyakwa tša demokrasi, hlabollo le tirišano.
Mokgwa o nnoši wa go tšwetša pele maikemišetšo a maiteko ke go hlohleletša dikolo tša thuto ya godimo tša dinaga maloko go tšweletša gape ditiro tšeo di diregago ka dikopanong tše.
Ga re se ke ra nyaka go hlaloša goba go hlalaša lefsa go tšhaba.
Se se laeditše maiteko a bohlokwa go leka go godiša dipeakanyo le mekgwa ka kakaretšo yeo e amanago le tshepedišo ya ditšhelete le taolo ya neelano ya tšweletšo.
Go hlaelela ga diswantšho tša ikonomi tša go neelana ka kgokagano go ditšhaba tša magaeng tšeo di sa hlokomelwego fao go se nago hlaeletšano megala, bagwebi ba goga maoto go beeletša ka ditšhabeng tše bjalo.
Fao go lego porojeke ye boleta, ditšweletšwa tšeo e lego dika tša sephetho di nyaka go hlalošwa ka gare ga peakanyo ya porojeke, mohlala, palo ya baithuta mošomo yeo e alagago.
Tshepedišo e tla swanela ke go hlongwa ka tirišano ya kgauswi le indsateri ya batšweledtši ba dikoloi le go phethagatšwa ka tsela ya botse ya thekišo le lesolo la kabelano ya tshedimošo.
Ditšhaba tša ditumelo ka moka di kgopelwa gore dithero le dithuto tša bona di šetšane kudu le matšatši a makhutšo ao a tlagomme ba thuše ka go hlohleletša maloko a bona.
Ka mantšu a mangwe , go thibela kelo ya phetolelo, dika tša diikonomi ka moka tše bohlokwa di hlatlogile.
Ga go na diswantšho tšeo di nyakegago fao sephiri sa papampiri ya go boutela se kago hlokomologa.
Ke tima kisara ya ka ge e sa šomišiwe.
Dirapana tša dijo ke dirapa tša merogo tšeo di kgonago go ikema ka botšona tšeo di bjalwago ke malapa ka mafuri a bona goba ka polasaneng tša bona.
Durban e nale lefelo la tša maphelo la Dikei le diLesbian.
Sethunya se ile sa romelwa go dire diteko tša mororomelo go bona ge e ba se dirišitšwe ka komišeneng ya bonokwane.
Re emetše fela batšeakarolo go emela kontinente.
O seke wa gamola madila pele ga goba nakong ya ge go ruthwa, go fofelwa ka meetseng goba go bapalwa ka diketswana.
Karolo ye nnyane fela ya dithuthupi e hweditšwe mo go mogononelwa,ga mmogo le tšhelete yeo go dumelwago gore e utswitšwe go tšwa di go di ATM.
Ditokomane ka moka tšeo di amogetšwego go tšwa go mohlankedi wa kgorokgolo ya tsheko tšeo di amanago le dithoto, go felelwa ke tšhelete, dikoloto, sekhwama bj.bj.
Laola le go hlokomela ditiro ka moka tšeo di amanago le phedišo ya dibetša le neelano ya keletšo, ditaelo le tshedimošo yeo e kgokaganego le seo.
Re tla tlamega go šoma le ba kantoro ya taolo ya dithoto tša bothlale go ruta batho bao ba tšeago karolo ka ditirong tša go hlama dilo go di ngwadiša gore ke mošomo wa motho ya a itšeng bjalo ka kgato ya go dira kgwebo ka ditšweletšwa tšeo di theilwego godimo ga theknolotši.
Ge go se na go fihla ka Motse Kapa neelano ya morwalo ya tiišetšwa, mapale a šupa a mapolanka le mapokisi ao a rwelegwego a phuthetšwe ka polastiki a latetšwe go tla go tšewa.
Gore selemo seo se omilego e ka ba marega a mafula.
Ge hlakahlakano e ka tsoga, balwetši ba tla ba išwa maemomg a mangwe a tša hlokomelo.
Dithoto tšeo di tšwago ka ntle di wela kudu ka dikarolong tša dijo tšeo di lokišitšwego, dino, mabjala,, motsoko le motšoko wo o tšweleditšwego.
Ditaba ka ga kopano labonedi tla fiwsa ka nako ya gona.
Sehlopha se sennyane sa Maburu se ganeditšwego maatla a go fenya, ka go hlakahlakantšha diporo le mathaladi ya kgokaganyo.
Kgopolo ya botee bja Afrika e bile gona menaganong ya meloko ye mentši.
Molao o dumella bana ba se lefele tšhelete ya sekolo, eupša dikolo ga di hwetše tšhelete ya tšona morago.
E tlaleleditše ka gore hlompho ya mellwane ya Sri Lanka le tharabollo ya khutšo ya dithulano ka mokgwa wa dipoledišano e bohlokwa.
Motšwasehlabelo o ile a kgoromeletšwa ka karatšheng ya dipese fao a go katwa gona.
Hlamo ya Lefelo la ditoroko la go ema le fedile, go aga go šetše le ona o thomile ke lefelong.
Lebelela mebepe ya rena o kgone go bona gore o hwetša bjang tsela ya gago.
Wena ka bowena o dirile kgopelo ya gore ba hwetšwe ka potlako.
Dikgopelo tša ditekete di ka dirwa le ka mafelong a mantši a go rekiša ditekete a go swana le dioparathara tša semmušo tša go bekanya maeto.
O phela ka tšhelete ya UIF go dinyakwa tša go swana le tefo ya madulo, dijo le meetse.
Ee, re mo file pego yeo e tletšego ka mabarabare ao a dirilwego ke batho bao botšišitšwego.
Naa o ka hlalosetša kgoro gore go bolelwa ka lepokisi leo go bolelwago ka lona.
Ga go na pego yeo e begilwego ya tshenyo ya moya goba mafula.
Mna. Modulasetulo, ke a tseba gore sethunya se bjalo se hweditšwe.
Go tla ba boima go šupa dikatlego tše dintši ge re šomana le seo ke se hlalošitšego.
Hlama lenaneo la ditlabakelo le lenaneo la kelo gore re kgone go thuša ka meepong yeo e tlogetšwego le mafelo a go fehla maatla a mohlagase.
Bjalo ka ge maphodisa ele karolo ye nnyane ya go gapeletša go bonwa molato, maphodisa a dinyakišišo a nale karolo ye kgolo yeo ba e bapalago.
Goba le  tšhomišano ka ditherišano ka bontšhi ka tabeng ya dikopano tša boditšhaba, kwano tša khutšo le dikomišene.
Motšhotšhisi wa mmušo- Ramolao wa mmušo yo a sekišago mmonwa molato ka molatong wa bonokwane.
Mošomo le hlatlošo ya IT ka mapatlelong a dipapadi o phethagaditšwe.
Boiphetolelo bja tšhomišano yeo e golagantšwego ya sehlopa le Namibia ke tharollo e nnoši ya go laola dinyakwa tša hlabollo.
Lenaneo la dinyakwa le dika di swanetše go hlophiwsa go dumelele tšwelopelegore e hlapetšwe nako le nako.
Tšhwaana ya Tetanus e bohlokwa ge e ba mengwaga ye mabedi e fetile go saka gwa ba le tšwhwaana ye nngwe peleng.
Bašomi ba dipolaseng kudu ba go šoma go ya ka dihla ka dipolseng ba lebane ke bokamoso bo boso bjalo ka ge boradipolase ba šitwa go ba lefa goba go ba thwala.
Mollwane wa hlago wo o bonagalago wa lebala la golofo bjalo ka meetse mariba a matala le mariba di swanetše go phethagatšwa.
Ke la mothomo o neelwa ka keletšo goba phethagatšo goba thušo ka go tlatša tokamane ye bjalo.
Dekete tša borakgebo ba ka Motse Kapa ba itokišetša ye nngwe ya ditiragalo tša hlabollo ya tša kgwebo ye nnyane ka nageng.
Makgotla aka utulla dikteng tša kwano ye go baeletši ba bona.
Leano la tša thibelo ya go katwa le neoile go go fokotša tshotlo yeo e theilwego godimo ga bong, kudu go basadi le bana ebile e sepelelana le Leano la thibelo ya go kata ya bosetšhaba.
Bjalo kla ge go tšweletša mahlagae ka Afrika Borwa gole kotsi go hlago ka lebaka la khabone yeo oketšegago.
Ga o šupa go seo ka neelanong ya gago manthapameng a lehono.
Khuetšo ya mararankodi a a ditaba tšwelopele ya tshenyego ya bogare bja toropo goba segola sa ditšhila sa go amogele kgolo ya ikonomi.
Mošomo wa gagwe wa botšweletši bja dilo tše mpsha ka payolotšing ya molekhule o tlišitše letseno go ikonomi ka indasetering ya dithokgwa mme mafelelong le naga ka bophara.
Dumelang banna le basadi ba gešo, Ke kgopela le itsebiše  le tsebiše le mekgatlo yeo le e emetšego lehono.
Manyofonyofo a, ge a ka tlogelwa a sa šalwe morago, a ka tliša kotši go demokrasi le go hloka khutšo ka setšhabeng sa rena.
Di ba gona go kgoniša kgoro go sepediša dilo ka potlako le ka mašeleng a fase.
Go a lemogega gore, tše nne tša dilo tše tše bohlokwa gore di nale mokgwa wo ikgethago wo go godiša ikonomi le setšhaba.
Mengwageng ye meraro ya go latela, re holofela go bona maiteko ao a okeditšwego a dinaga tša go swana le Russia le Japan tšeo di tla be di hloma sathalaete yeo e nago le bokgoni bja go go dira dinyakišišo ka tša lefaufau.
Badudi ba be ba ipelaetša go maphodisa ka ngwako wo o sa dulego motho go ona ka toropong ya ka karoo, fao go nago le mabarebare a gore go fihlwa bjala gona.
Go ba hlogo ya lapa, gammogo le setšo le mmušo wa bokolonial ka moka di laetša kago tša setšhaba ka ka meamong a seka sa 'kgoši le MaIndia' bjalo ka karolo ya hlago ya peakanyo ya dilo.
Hlotlo yeo e lebanego le Unicity ke go hloma motheo wo o tiilego wa pušo ye botse fao dikarolo tše tharo tša hlabollo ya ikonomi, setšhaba le ikholotši yeo e ikemego e tlogo agwa gona.
Re rata go bona ditšhupetšo tša taba ye botse e fetolelwa go ba didirišwa tše thata le tša maikemišetšo a mabotse.
Go fetša se Tona o šetše a boditše dikolo ka dinyakišišo.
Go rata dipolotiki, go bala, go kitima, diswantšha tša sefaleng le mmino wa jazz.
Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhababo thekgile maloko le go a hlohleletša go golega ka potlako ka nepo ya go fokotša komišene ye e sego molaong ya go fediša go ima.
Ka ntle le kganetšo goba ye nnyane go tsamišo ya masole a mmela, twatši e nale bokgoni baj go hlasela mmele mme e ka bolaya.
Mokgwa ofe le ofe wa go lefa, wa go leboga ka tefo, go bušetša, go tsošološa le go lemoga.
Sa bobedi mekgwa ya maleba ya go kgona go šireletša Afrika Borwa kgahlanong le boganka bja ka ntle ka go ba le ponelopele.
Pukwana ye e nale tshedimošo ka ditokelo tšbotho bjalo ka ge di ngwadilwe ka gare ga Molaotheo.
Abalone - e lego sephedi sa ka lewatleng sa go lewa sa tsebe yeo o ka rego šele ya manegwa ka pheta.
Tše dongwe tša dilwana tše go akaretša tšeo tša tšona ga bjalo ke sa tsebego selo ka tšona tšeo di ka bonala ka gare ga lenaneo la kopano ya khantshele ya Khutšo le tšhireletšo.
Kutšo e thome ka kwešišano, ya tiiša dikago tša segwera, botee le segwera sa boditšhaba sa go tia.
Mmu o nale mehutana ye mmalwa go etša wa santa, le o na le dijo tša fase, o thekga bogolo bja lefelo la di-fynbos e lego leo le bago le mehlare ya mehutahuta ya go fapana.
Nepo le maikemišo a molawana wa bjalo wa taolo ya dithunya o nale maikarabelo a tšhomišo ya dithunya le bomong.
Lekola bosemolao bja go ya ka kwano ya mafelo a thibelo ya radieišene le dilo tša go thibela dadieišene mo legatong la kgoro ya maphelo.
Se le sona se dirile mmušo itšhoge ka seo se diragalago go fihlela maiteko a ba tšwa ka diatleng.
Gore babaetli ba dire mošomo wsa bona gabotse tse di latelago di emelwa go tšwa go bona: bokgoni bja matsogo, tšhomišano ye botse ya leihlo le letsogo le temogo ya sekgoba le sebopego.
Se se laeditše go ba le thušo ka go hlatloša tšhomišano ka malapeng.
Go amogelegile kudu lehono gore phetogo ya bosa e kgokantšwe le phokotšo ya bodiidi le kgolo yeo e ikemego.
Balaodi ba mafelo, ka ge ebe e le baeletši ka fao ba le ka ntle ga kago ya semmušo go fihla nako yeo e rilego, ba be ba kgona go dira ditherišano le batšeakarolo ba boganka go swana le beng naga.
Ka fao go akaretšago ka mo go kgonegago, diteng tša lenaneo la tšhupetšo go ya ka porofense , ka tatelano ya dithlaka le go ya ka selete sa magisterata gape ka tatelano ya dithlaka go ya ka moepo.
O rile gantsinyana a kgalemela a dithlaselo tše gammogo le maikarabelo a Israele a go fetelela. 
Kgoro ya dinamelwa le mešomo ya setšhaba di laeditše gore borakonteraka ba ka fetša diphapoši tše tša go rutela mo bagareng bja ngwaga.
Ge re šuthela ka go segwera sa tirišano se se hlomilwego le go hlokomelwa ka Afrika Borwa le Sweden, ke rata go bolela ka boripana ka maemo a tirišano ya rena ya tša maphelo.
MaAmerica a nale maemo a godimo a go bitša mašeleng a godimo a mekgwa ya taolo ya mellwane magareng ga yona le Mexico, eupša ga ema go go falalela ga batho ba mexico ka United State of Amerika.
Di thulano tše di ka bonwa ka mafelong a bodulo ka bogareng bja toropo mme di bonala di hweditše tsela ya go phela mmogo felo go tee.
Badudi ba babedi ba Namibiaba golegilwe mesong ya maabane, morago ga tshedimošo e sena go amogelwa ka koloi yeo e belaetšago kgauswi le khasino.
Tona o ile a ntšha maikutlo a gagwe mabapi le monagano wo o sa lokago wa setšhaba ka bokgoni bja taolo bja bolaodi bja go fa ditaelo go mogaši wa setšhaba.
Mošomo wa setlamo o tsemilwe godimo mokgwa wa go bona neelano ka thušo le baamogedi ba thušo bjalo ka batšeakarolo le go šomiša maano ele mokgwa wa go laetša seswantšho sa kakaretšo ka Afrika Borwa.
Seo se bonwago fa se laetša bosa, kago ya lefase, mawatle le meetse  le payolotši ya mabopo a rena.
Go thopšwa ke maikutlo a setho, ba bantši ba tšhetše dino tša khola ka mpholo tše ba di fago bagwera ba bona.
Babeadikgang bao ba sego ba ingwadiša ba ka se ba dumelelwa go tsena ka kopanong.
Go tliša taolong Mmasepala wa Kannaland go netefatša maemo ao a laolegago a ditirelo go badudi ba ona go fihlela ge tsošološo yeo e tletšego e ba gona.
Bontši bja balaodi ba dikolo tša kgwebo, bao peleng e bego ele baamogedi, bangwaledi goba bahlankedi ga bjalo ba hlakantšwe le bolaodi bja sekolo seo  e lego taba go bontšha tšwelopele.
Go netefatša gore lefase leo le lokišeditšwe šgabotse go tla aga mengwako ya theko ya fase.
Re ka se kgone go šomana le mathata ao a raraganego a dipalo ao a lebaganego le naga ya rena ka go hloka baradipalo.
Bjalo ka maiteko ao a swanago ka dinageng tše dingwe a laeditš, yo mongwe le yo mongwe o a holege ka banamedi ba fihla mafelong a bona ka nako ye nnyane le tšhelete ye nnyane mme ga go na pitlagano ya dinamelwa .
Porojeke ya diruthetši ke porojeke ya mathomo mme re nale bonnete bja katlego ya yona ya go tšwetša pele hlabollo ya ikonomi go ya maemo ao godimo ao a sa kago a bonwa peleng ka Kapa bodikela.
Hlotlo ya rena ye kgolo ke go gwaletša banna le basadi  ba maAfrika le basadi ba mmala go tsenela bolaodi bja magareng.
Kantoro ya boentšeneere bja tša bosa bo emeletša wepo ya tšhireletšo go tšwa ka porofenseng ya boagelani ya metsetoropo ya ka Beijing.
Morago ga ge a botšišitšwe , o ile a šupa bagwera ba gagwe ba babedi , mme le bona ba golegwa.
Go abela thušo ya mašeleng ya pasari ka dithutong tša maleba tša boentšeneere le tša meago , gomme go lebeletšwe kudu baithuti bao ba bego ba sotlegile kudu basadi le baithuti ba go tšwa ka metsemagaeng.
Go swaya leruo ka tshipi ya go tonya go kaone kudu go feta go swaya ka tshipi ya go fiša, eupša ga se ka mehla fao e swayago ka katlego go swana le ya tshipi ya go fiša mme e nyaka ditlabakelo tše dintši le nako go e diriša.
Tšweletšo ya letlalo la boya, matlalo a digagabi le dinonyane ka lesolong la go tsoma.
Ba kgethile go hlompha molao go na le gore e be batšwasehlabelo ba dibaka tša go ikhola.
Hlale ya boya bja phoofolo goba bja pere go akaretša le boya bja pere bja go ripšwa bjo bo goba bo sa beelwago go rekišwa.
Ga se ka mehla e bago kotlo yeo e beetšwego go go ba sona.
Ba swanetše go itlemelela konterakeng yeo ba e tsenetšego le bakgethi ka fao go kwanego ka tirišano yeo e theilwego godimo ga mekgwa le lenaneo la maitshwaro.
Lepatlelo le kgethilwe go ba la a mangwe ao a tlogo swarela dipapadi tša makgaolakgang.
Ka go huetša bokgoni bja motho go dira ditekolo ka bo yena  le go lemoga, o ka huetša motho.
Sehlopha se segolo sa MaAfrika Borwa le MaBrithani se tla tšea karolo ka komišeneng ya dipoledišano magareng ga Afrika Borwa le United Kingdom.
O swantšhitše porojeke le ya mohuta wsa yona ka Johannesburg.
Go kweša goba go senya mafelo a hlago ka mabaka a ditiro tša motho, kudu ka baka la tšhila ya ka gae le dikhemikhale go swana le, diela, lerole, lešata le menkgo.
Re hlohleletša dihlopha tše di beye marumo fase go di tsenele ka botšona ntle le mabaka ao a beilwego ka go iša maikutlo a bona fase, le go boela dinageng tša ga bo bona, go dudišega le go hlakanana  ka moo go sanetšego.
Tšatši ka tšatši, go kgabaganya porofense, bošomi ba tša maphelo ba leka ka gohle go neelana ka hlokomelo le go kaonafatšo ya maphelo.
Ga bjalo ga go na dinyakišišo tša go akaretša mabarebare a bosenyi tšeo di bego di sa šaleše dikgweding tše tharo tša go feta.
Mmogo a re laetšeng ka lentšu le ka mediro gore go šutha ga kontinente go go dirilego go kobega ga seo e kilego ya ba kontinente ye kgolo yeo e swaraganego ga e na khuetšo go rena.
Hlabollo ya metse setoropong yeo e runyago ka lebelo e dirile gore go lahlegelwe ke lefase la botse la temo le mafelo a go itapološa le khuetšo ye mpe go tebelelego ya ya lefase.
Seka sa go nontšhwa, se šupa gape kgopolo ya go mela, go gola le tšwelopele ye e bonalago ya mokgwa ofe le ofe.
Infleišene e fase ka baka la maemo ao a tiišitšwego a tša ditšhelete le boikgafo go dipoledišano tša meputso.
Dphaka le mafelo ao a bulegilego ka mafelong ao a hlabologago a fa tirelo go mafelo ao a pitlaganego ao a se nago mehlare goba mafelo a boithabišo.
Foleile goba setlabakelo sa go buna mabele se swanetše go theiwa gabotse  go efoga go šilafatšwa ke mmu goba maloko ga bjang.
Se se tlišwa ke maitshwaro le bohlogo thata bjo bo tlišwago ke go itšhira ka baka la bosemorafe woo o tlišwago ke go hlologela ditaba tšeo di fetilego tša kgethollo ka go le lengwe go ganetša le letšhogo la diphetogo.
Mmino o bapala karolo ye bohlokwa go hlabollo ye menagano ya bana , maikutlo le moyeng,  le go hlatloša maemo a bophelo ka setšhabeng.
Se e tla ba theleskoupe ya radio ye kgolo ka go fetiša lefaseng mme le ka mekgwa ye mentši maiteko a mo lefaseng a go dira theleskoupo ye kgolo ka go fetiša ye e lego gona.
Tšwelopele ka thuto ya dipalo le saense e tla fiwsa šedi .
Mananeo a tshenyo ya diokobatši a nale maikemišetšo a go fokotša tshenyo ya bjalo le diokobatši ka mokgwa wa go thibela, tshokollo le hlokomelo ya setšhaba.
Mafelo a go rekiša dihlare tša kalafo a tla blwa diiri tše masome pedi nne ka letšatši nako ka moka ya tiragalo.
Thekgo ya yona ya mašeleng e fihlile mothalading wa diranta tše bilione, e lego tšhelete yeo e lekanego le go feta ka indasteri.
Dira kakaretšo ya tšeo di hweditšwego ka go dinyakišišo ka maleme  le ditaba tšeo di amanago le maleme tša go akaretša dithuto tša hlahlo tša SAPS.
Thoma ka letšatši leo poo e nametšego tshadi.
Karolo e akaretša papatšo ya dioloi tša go itsamaiša tše gantši sepelago nageng goba ka meetseng go akaretša dithekisi , dipese, ditimela le dinanelwa tša go sepediša dithoto go sa balwe difofane.
Ye ke kgetho ye nnyane ya dingwalwa go tšwa go dintlha tše diketekete go tšwa ka bobolokelong bja ka Timbuktu le mafelo a mabapi a bodulo.
Mokgwa wa bolemi wa go ikema o šupa mokgwa wa go lema wo o nago le tšweletšo ya thekgo ya ikonomi le go baballa hlago mom nakong ye telele.
Mo mesong ya Mošupologo, dikonstabolo tše pedi tša go thuša gammogo le maloko a mangwe ba be ba le mošomong wa bona wa ka mehla wa hlapetšo.
Go lema ka terekere go thatafiša mmu gomme go thibele meetse go tsenella fase mmung gomme seo se tla dira gore phulo e le e sesefale ka moso.
Go hloka mahlatse tšwelopele ya bana ka mephatong ye mengwe ga se ka dinako ka moka moo e kgahlišago.
Go tšwa mafelong a mabedi ao a farologanego go tšwa dikontinenteng tšeo di fapanego, re kopana mo lehono, re lebelelane le dihlotlo tša go swana.
Go ukamela mešomo yeo e rilego le go arolwa ka maemo a ikonomi le ka mokgwa wa go arola lekodišiša ditheko le tšweletšo ya dika tša bokgoni.
Ge ka mokgwa o mongwe o nale maatla ao a swanetšego gomme o sa itemogela mathata a go tshuma, ikgolaganye le rena.
Kgaolo ye e latelago e bolela ka boleng bja dithoto le ditirelo tše di neelwago ke tshepedišo ya tša hlago ka mabopong.
Maphodisa a dumela gore banna ba ke karalo ya sehlopha sa go utswa dikoloi sa go rata kudu dikoloi tša go bitša mašeleng a godimo gomme ba di otlela go tshela mollwaneng.
Go nyakišiša bomorago bja diporojeke tšeo di fapanego tšeo di filwego le go hlopha pego ya go ba le tšeo di swanetšego go dirwa ka tharolla ya mathata.
Bohlatse baj bolwetši bo a nyakega ge motho a sa iponagatše tekano ya matšatši a mabedi le go feta.
Gbotse le keteka moletlo wa maleme ka bontši bošegong bjao, gomme ka thabile go ba le lena moletlong wo.
Dithoto tseo bogolo Afrika Borwa e di romelago Qatar ke metšhene, didirišwa tša bomakhanikhe, tshipi le dikhemikhale.
Ditefo tše di beilwego di tla nyakega go tšweletša hlahlo ye ka mo e lego ka gona.
Gatee fela ge tshepedišo ye e fetile tshedimošo e tla ya dihlopheng tša tšhomišano go fa tšeo di swanago ka maleme ka moka a Afrika.
E tloga e golagane kudu le tshepedišo kago ya setšhaba gomme ka mo sa go ganetšegego e nale bokgoni bja go tliša batho mmogo ka meletlo.
Ye ke mokgwa o motee wa go kgona go itekola ka tshepidišong ya kgašo ya Afrika Borwa.
Ntle le mafelo a mane a a go tsenatsena ditaba re lemogile gape gore go reka fao go dirwago felo go tee go tla re iša kgole ge o ka tšewa bjalo ka selo sa go dira gore kgwebo e tšwele pele.
O hwetša manyalo a selegae ao a tšewago go ba a semolao le a setlwaedi ao a dumelelwago ka ditšong tše dingwe go swana le manyalo a maMosleme.
Go neelana ka tirelo ya makgethe go e lekola, go e laola le go alafa TB.
Sehlopa sa maatla sa borao se swanetše go šoma go fediša botšhošetši.
BaEgepeta ba be ba kgona go boloka ditopo ka go di omiša ka baka la bokgoni bja godimo bja bona tša bongaka.
Bašomi ba ka lefelong le ba neela ka mananeo a tša fihlelela batho fao ba lego gona ka dikliliniking tša sathalaete ka mafelong ao a fapanego gatee mo kgweding tše tharo.
Banna ba bararo ga bjalo ba ka kgolegong morago ga go golegwa ka ditabeng tše mabarebare a go amega tabeng ya go hla monna diporogwana tša gagwe morago ga gore ba mo thuntšhe le go mo hlokofatša.
O rile dihlalefi tše di phetše nakong ye šoro gomme ba phologile ka tlase ga maemo a mabe go fetiša ge naga ya rena ebe e sa le ka tlase ga taolo ya bathopi.
Kwano ka potlakišong ya ditirelo tša diposo le lengwalo la kwešišano ka tšhireletšo go tša diposo.
Makgotla a magolo ao a tlilego go tše karolo ka dikgethong tšeo di tlago di neelana ka ditshepišo tša kwalakwatšo ya dikgetho  go maloko a setšhaba.
E ka ba kgato ya mathomo go ya bophelong bja botse le bja mahumo.
Fao go ka šomišwago go imiša wa maitirelo go ruthetšo lefelong le tee go bohlokwa nakonyana ye nnyane fela.
Sehlopha se se akaretša thekišo ya makhura, tesele, peterolo yao e dirilwego kgase ya difatanaga le dithuthuthu goba makhura a tšhomišo yeo eswanago le ka diketswaneng.
Mathatananyana a mannyane a hwetšwa gomme a fedišwa.
Ditšhitišo di tla robjwa mme setšhaba sa rena se phela gabotse.
Ke dumela gore ke dira dikakanyo tšeo nago le nnete le tša mabaka a go kwagala.
Komiti ya Pholisi ya Ditšhelete e tšeere sephetho sa gore lege go na le go wa ga nnyane ga infleišene, pholisi yeo e sa fetogego ya mašeleng e bonala ele ya maleba ga bjalo.
Bagononelwa ba hweditšwe ba swere dijo tše go gononwago gore di utswitšwe ka thabeneng ya kgauswi gammogo le dikgapetla tša nako ya moya tša go tlaleletša dillathekeng le sellathekeng seo go dumelwago gore se utswitšwe.
Setlwaedi se swere gore go be go na le leswika la go kgaola batho dihlogo ka diphororong leo le bego le šomišwa ke kgoši go bolaya batho bao go dumelwago gore ke baloi.
Polelo ya gore selo se phošagetše e tla šomišwa ka morago ga ngwaga o motee ka morago ga ge e amogetšwe ka tsebišong ya Mongwaledi Kakaretšo.
Diteng ka moka tša go thopa di tla phatlalatšwa mme bao ba latelago bathopi le bona ba nale menyetla ya go bona mešomo ya bona e phatlaladitšwe.
Diphethene tše dngwe gape tše mmalwa di tla lemogwa gore re tla di tlogela gore babadi ba kgone go ikhweletša tšona.
Ka Afrika fao malaria e lego bolwetši ba go iša lehung, dihlabollo tše bjalo di laetša ka tsela yeo saense e lego maleba go rarolla mathata a selapa ao a lebanego le dimilione tša batho lefaseng.
Boipiletšo bja tša maitshwaro go tšwa go bao ba hlokago go ya go bao ba nago le sa bona go na le gore bo seke bja re iša felo.
Ge ele gore o tla be o bolela ka polelo ya se Xhoza naa o ka tsentšha foune ya ka tsebeng ka gore ke na le bothata bja bogolo bja se Xhoza.
Ge botelele bja nako yeo e tšeerwego ke mokgopedi ge a be a šomana le kgwebo ya go sepetša banamedi gore a hwetše tefo bjalo ka thekisi.
Bjalo ke tla boela morago go mabarebare a a molato wo o hlakahlakanego wo o ka se kgonego go go botša motho ka nakonyana ye nnyane.
E ke dumela gore ke pinyeleditšwe ka lehlakoreng la khreiti gomme ka ikemeletša gore ke kgone go tšwa ka mo gare ga khreiti.
Babedikgang bao ba sa ngwadišwago ba ka se dumelelwe ka kopanong.
Le ge go le bjalo ke nthla gore bolwetši bja Afrika bja dipere ke tšhitišo e nnoši yeo e thibelago se.
Kapa bodikela e tla fokotša mešomo, mme kgolo ya yona ya ikonomi e tla fokotšwa.
Maemo a pele a tla fiwa ba mohola ka ditšhabeng tša ka gae.
Se ke ka gobane phetogo ya maemo a bosa ga mmogo le go amegago kudu ka dinageng tšeo di hlabologago di fetotše kudu ka tsela yeo bao ba dirago dikgetho ba lebelelago ditaba tša paballo ya hlago ka gona.
Palo ya le go go fapana ga dimela le diphoofolo, le go fapana ga di diphedi go ya ka mohuta le go fapana ga mafelo a bodulo a diphedi le tshepedišo ya tša hlago.
Ge re feleletša ngangiašano ka polelo ya maemo a setšhaba, ke rata go bušeleša dintlha tše tše pedi tšeo ke di bonego.
Re itumetše kudu ka seo o se fihleletšego, o fihlile ka nako yeo maphodisa a rena a lego tseleng ya go fetola maemo mabapi le bosenyi ka nageng.
Polathinamo ke yona kokwane yeo e dirišwago ka gare ga dikokwane tša makhura a haedrotšene.
Neelana ka tsinkelo ya maemo demokrasi ka nageng.
Ge go ka be go se bjalo, re ka be re tshwenyegile, ka gobane e tla be e tšweletša ditaba tšeo di iphihlilego.
Lesolo le tšweleditše go golegwa ga batho bao go hweditšwego ba swere patše, ba seswai  ba bona ke batšwantle, o tee o gweba ka bjala ntle le molao mme o tee o hweditšwe a na le sebetša sa kotsi.
O dira gore mosadi yola a myemele Ngaka, o a myemela, o hwibitše  ka go myemela ,ka nnete.
Maemo a bjalo a ikonomi le bosetšhaba ka Zimbabwe le ka ditsela tšeo a iponatšago ka gona a nyaka go leblelwa.
Bašomi ba tša dithuto - se se akaretša go tšwetša dithuto le go oketša mothopo wa dialoga tša thuto, mola re rapa bašomi ka makaleng a saense, tša kalafo, saense ya dikhomputara le thknolotši ke hlotlo.
mengwageng ye mene ya go feta, re bone baithaopi ka makeišeneng a rena  le ka mafelong.
Mašaba a a batho a kgodilwe gore o tsenetše ntwa yeo e telefaditšwego , o dirile seo ka gobane o be o le kgahlanong le bosemorafe, kgethollo ka mmala, lehloya la bat wantle le go go hloka kgotlelelano mo gohle.
Tsamaišo ya go tlogediša letswele e ka tsebalega ka dipolaseng tše nnyane tšeo di sa lengwago go tsenelelaka mabaka a go hloka mošomo wo go fao nako ye botse ya go hlokomela kudu ge palo ya dikgomo e le ye nnyane.
Ke gona, ke ka lebaka leo re dutšego ka thokong ya ka borwa.
Se se lego se šele ka porojeke ye ya maphakga a mantši ke go tsenatsena ga dikgoro tša mmušo go tšwa maemong ka moka a mararo a mmušo e lego wa bogare, wa porofense le wa selegse.
Go tsenela tša thobalano le motho o tee yo botegagogo fokotša kotsi ya go fetelwa ke twatši ya HIV.
Mo ditamating, sebokwana se iphepa bogolo ka maloba le dikenywa , gomme di ka hlola tshenyego ye kgolo kudu ge di ka se laolwe.
Mmušo o tla hloma mekgwa ya maleba wa tša tsamaišo ya mašeleng a go hlokomela go hloma kelelatšhila go bašomi ba ka dipolaseng go hlokometšwe gape mathata a bodudi a bašomi ka dipolaseng.
E be ele ntwa ya dihlophana tša go lwela mmušo, ntwa yeo e sepelago.
Kgotla ngwaga wo ka mo fase o kgone go bona magwalo a Molaodi wa Toropo.
Ka boripana ka kgopelo nthlalosetše ka mokgwa wa go hlaba.
Toropo ya Motse Kapa e tla thoma ka go dira dikgopelo  go hwetša motsamaiši wa nako ye telele wa lepatlelo la Green Point.
Re tlošitše lefelo la kantoro gomme ra phatlalatša ditlabakelo tšeo di bego di filwe sebaka seo ka dititšhing tše dingwe.
Tše dingwe tša go ba kgahlanong le botšošetši, dintwa le dithulano tšeo di bonwego lehono ke tša bo semorafe le tšhomišo ya maatla. Ka hlago ya tšona.
Sekhwama sa boditšhabatšhaba sa ditšo tšeo di fapanego se tla lebelelana le ditaba tša go lekalekane ka gare ga maemo a tša setšo lafaseng ka bophara.
Go bjalo lehono, ka gore setho se fihletše maemo a godimodimo a ikonomi, tšwelopele ya saense le setšo mola bodiidi le bohumi di phela mmogo.
Mo baneng, dika tša tshebotšo di akaretša dika tša go hema ka pela bothata ka go hema, go se new diela tše dintši, go se tsoge goba go se dirišane.
o go ka diregago gore go be le go se kwane lekgotla le tla fa dikiletšo.
Bosenyi ke hloba boroko, bo nale sesesedi seo se jago maikutlo ao a amanago le; pefelo, botšhošetši, dikgopi, bosenyi  le maikutlo a go se be selo.
Ga bjalo, bao ba tshumago tšhila ka kakaretšo, bao ba šomago, ka ba bannyane mme ga ba šome ka tshwanelo.
Dikantoro tša selete di abelana melaetša le diteng tša leano la hlaeletšano la mmušo wa bosetšhaba ga mmogo le ba mphato wa bona ba ka porofenseng.
Diphadišano tša dipapadi di keteka  pulo ya lebala la kgwele ya matsogo leo le lokišitšwego lefsa gape di ikemišeditše godiša  papadi ye ka setšhabeng sa Beacon Valley.
Bjalo ka ge mongwe le mongwe a tsena mothalading fao le lekolwago le ditekete tša lena di lekotšwego gona.
Ke na le tshepo ya gore kamogelo ya borutho ya batho Durban le Afrika Borwa e tla dira golre ketelo ya le na ebe ya ditiragalo le matemogelo a mabotse.
Ka moka mafelo mešomo a tla swanela ke go hlokomela mekgwa ya go sebotša dihlopha tša hlakodišo ga mmogo le go šomana le dialamo.
Kgoro ga bjalo e nyakana taelo ya kgoro ya tsheko go thibela go nyaka tefo kgahlanong le badira molato.
Gatee fela,re ka se atlege go fenya ditaba tša ka gare le tša ntle tšeo di arolago Leboa le Borwa, bosemorafe le bong, go fihlela re fediša bodiidi magareng ga batho ba rena.
Tshedimošo le thuto ka ga ditokelo le dinyakwa tša maphelo le go ikoketša.
Ga ke maatla a go fetiša peakanyetšo ya ditšhelete, komiti ya taolo le bokgokaganyi ke yona e fetišago ditšhelete.
Molato  šuthišeditšwe pele ka matšatši a šupo gore go dirwe kgopelo ya peila.
Ke tsene ka mokgwa wa go fetola mangwalo ao sego a saeniwa.
Mmušo wa Brithani o be o bonagala go ka re o thekga mmušo wa Afrika Borwa, lebaka la gore ntlo ya boemedi ya Brithani e be lefelo leo go tla dirwago boipelaetšo gona.
Aowa, ga ke na ke na seo ke se gopolago le gatee, Moemedi.
Ke bolela ka lephodisa leo o ka le gopolago.
Maphodisa a hweditše mapokisi a lesometshela a dibjana tša galase, digalase tša go nwa beine,, dikhabara tše lesomenne tše khubedu, dibjana tše masomepedi-tee tša mabonwa tše tšhweu le mapokisi a dikomiki tša kofi.
Seo e lego motheo wa tsamaišo wa ditlamo tšeo di tsamaišago taolo yeo e tšwelago pele le kgokagano magereng ga batšeakarolo bao ba fapanego le go laetša kgolo ya ka moso.
Ka fao ga go na selo seo se nyatšišago le go go se ka mokgwa demokrasi go swana le go ganela batho ka ditikelo tša bona tša motheo go swana le go kgetha.
Re tla re le ge go le bjalo ra lekola lefsa ge go ka tsoga mafelo a mangwe a a fago kamego go feta ka moo ke bego ke nagana gore ke ditabanyana tše sa rego selo.
E nale bo botse bja bo ka se lekanywego le selo, ikonomi yeo e tšwelago pele mme le go feta fao se bohlokwa ke setšhaba seo se fapanego seo se fago kgonthe ya gore re setšhaba sa molalatladi.
Go tswakana le tšeo e sa tsebjwego ke mehlare, diphoofolo, diphedinyana tše nnyane tšeo di tlišwago dinageng tše dingwe gomme tša thoma go phenkgišana le diphedi tša setlogo.
Tšhomišano ya diphedi, ditšhaba tša mehlare yeo e fapanego, diphoofolo le diphedi tše nnyane le mefelo ao di lego go ona ao a sa phelego mme a šomišana bjalo ka ngatana e tee.
E ka no a diregile, eupša re ka se kgone go e hlatsela.
Re ka se kgone,ka letswalo le lebotse, go aga mengwako ya metsesetoropo yeo e sa hlokomelwego, mafelo a bodulo ao a se nago mafelo a dipapadi, boithabišo, menyetla ya go dira kgwebo, le mafelo a tša hlokomelo ya sephodisa.
Lebenkele la go rekiša dijo le lennyane la MaGerika le setšo sa Segerika sa bina le go thuba dibjana.
Seka seo se kgomareditšwego go bapela le lebato goba se pentilwe pele ga lebotana goba godimo ga marulelo ao a sa thekgwago ke lebotana ao a khurumeditšego dipompo tša go lefelo la go tšhela makhura.
Katlego ye bjalo e ka bušeletšwa ge fela re ka laetša go hloka mogau ge re gapeletša molao ka ditseleng .
Ke nyaka gore o etšee gore ke dumelelana le bokgonthe bja gago le selo se sengwe le se sengwe ka wena.
Batho ba go se itekanele mmeleng ba itemogela hlokego ya dipapadi, go akaretša le nyakaego ya phenkgišano ka dipapadi.
Mekgwa ya go lekola e tla kaonafatšwa le go beakanywa lefsa, le go tsentšhwa tirišong mekgwa yeo e lekanyeditšwego ya dipotšišo go lekola batho ka moka ba bafsa bao ba nyakago mošomo.
Ba tlogile fao ba bego ba sa amege mo papading ya go itaola, mo ba ka begago ka bokgauswi, go ya go botšea karolo bja mafolofolo mo ba bapalago karolo ka botlalo go tša boeletši ba bobeakgang le tšwetšo pele ya ntwa ya tokologo.
E hweditšwe e lego seo sa tlago akaretša hlakodišo ya potlako ya moyeng ya botsamaiši bja difofane bjo bo tsebegago.
Batho ba bagolo bao ba ikhwetšago ba le mekgotheng ba ka hwetša madulo a sebakanyana, ka tefo ya nnyane, ka lefelong le lengwe le lengwe leo le ingwadišitšego le kgoro ya hlabollo ya setšhaba ya porofense.
Dikgomo tša go ba le dinamane di sotlega kudu dinakong tšeo go nago le hlaelelo ya dijo.
Tsošološo ya maikutlo a bona a setho e bile taba ye bohlokwa kudu ya go thibela batho ba ba tšitlanya dithoto ka mokgwa wa go ikhola gore e se be batho ba go hloka mohola.
Aowa ga ke a itshwara ka mokgwa wo o lego kgahlanong le ditaelo.
Ge re bolela nnete,mananeo a a ikgethago a go nagaa swanetše a šongwe ka tsela yeo re tlago atlega go go fihlelela se le maikemišetšo a mangwe ao a tswalanego.
Ee, re sepetše go kgabaganya lefelo fao barekiši ba mebileng le dilo gomme ra tsena fao go lego ka ntle.
O boletše gore ga se a bale karolo yeo e tlantšwego.
Dikopano di be di swaretšwe go beakanyetša go phatlalatša porojeke.
Kgokagano ya mabonwa ya go hlapetšo ya moyeng e filwe gore e kwalakwatšwe go thedarišwa.
Re kwalakwatša sekema se sefsa sa inšorense ya bosetšhaba ya maphelo ka kgato ka kgto re ntše re tšwela pele.
Sepediša tšwetšopele ya kgwebišano magareng ga Namibia le ikonomi ya dilete tše dingwe lefaseng ka moka.
Moletlo o tla tsebjwa ka ditiragalo tše dingwe go akaretša melaetša go tšwa go baetapele ba tšwa mmušong, ditiragatšo tša setšo, dipontšho le dipapadi tša setšo.
Go tlaleletša sa mohola ke gore bareki ba badiidi ba nale kgetho ya go reka didirišwa tša theko ya fase go tšwela pele.
ns1:t
Kabo le thomelo ya motswakotii wa maswi go Polase ya Diteko ya Outeniqua.
Ke nyaka go bona mafelo a go abelana ka marobalo le djo tša go fihlola (B B) go tša maeto le dithabene tša motsesetoropo wa metsesetoropo.
Ba swanetše go ba mehlala le ditsela tša lenaneo la dinyakišišo le tlhabollo tša naga ka go Nanotheknolotši.
Morago ga gore molaokakanywa e be Molao, ditemana tša wona di bitšwa dikarolo.
Senthara ya taelo ye e kopantšwego ye mpsha e tla akaretša dipalo tša go lekana tša mašole a mmušo le marabele, le gona e tla šoma go phatlalatša batho bao ba hweditšego tlhahlo ya sešole go tšwa ka mahlakoreng ka bobedi.
Seemo sa tlhakahlakano go la Zimbabwe gape go nyaka tsinkelo ye e tseneletšego ya rena ka kudu.
Mantšu a ditebogišo ka mong a fetišeditšwe go Mohlahlobi Jack.
Bakwalakwatši ba belaetše ka seo ba se bitšago ditefo tša godimodimo tše di lefišwago ke bobegaditaba.
Lekgata go tšwa go dienywa tša senamone, go swana le dinamune le diswiri, ka tekanyetšo efe goba efe di tla dira gore pini e kwale esiti kudu go diboko.
Aekhone ye e laetša gore faele ke tokumente ya Microsoft Word.
Dikhamphani tša inšorentshe tša dipremiamo tše di fetišago tekanyo tše di lefišwago bahlankedi ba sephodisa ka lebaka la ntlha ya go ba seemong sa kotsi ya godimo, di hlagišitšwe ke pelaelo go tšwa go bolaodi.
Go bega ga datha ya NHIS SA mo makaleng ka moka go swanetše go dirwa ka nako, ka nepagalo le go felelela.
Maemo a fasefase moo khuetšo ya mmakgonthe ya kabo ya ditirelo e itemogelwago.
Se se swanetše go rekotiwa, ka ge leswao le e le thušo ye bohlokwa ya go akanya osterase ye e latelago ya kgomo.
Diokobatši tše ba di hwetšago ba di swere di akaretša Khokheine, Lebake le LSD.
Dipoelo tša mathomo di laetša katlego ye kgolo kudu ka go kabelo ya dithunya.
Le ge e le gore batho bao ba dirilego ditatamente tše ga ba na lebaka lefe goba lefe la go bolela maaka.
Šišinya mošomi wa Khansele, go ba Naletšana ya Miliniamo [Millennium Megastar] gore bao ba šomago ka maatla, bao maitapišo a bona a ka se lemogwego, ba ka hlaolwa le go hlompšhwa.
Bao ba tlišitšego ditšhišinyo tše di akaretšago dintlha tše, k.g.r. ba obamelago molao, ga se ba swanelwa go tliša dikgopelo tša bona gape.
Khomišene ya Harms, go bonagetše ka morago, e be e lebagane le leboto.
Maloko a SSC a be a fiwa tshedimošo ya bjale ka tsela ya kgatišo ya tša Bohlodi ye e ikgethilego le ditekolo tša Bohlodi tša Bosetšhaba di be di bolokilwe go sepela le tshedimošo.
Nka se arabe potšišo efe goba efe malebana le Ikaneng.
Ke nagana gore motho a ka e bea bjalo ka ge Kritzinger a boletše, gore yo mongwe o mo swere ka ditlelafo tše di aparwago diatleng.
Ga go na leina la mošomiši le le hweditšwego ka go dathapeisi - gore go kgone go hlaolwa go tšwela pele o kgopelwa go abelana ka nomoro ya gago.
Kalafo le tšhomišo ya leboelela ya dibjalo ga se tša hlopšhwa bjalo ka ditheknolotši tše hlwekilego kudu.
Go netefatša gore tikologo ya lebopong ya Motse-Kapa e šireleditšwe le gore mokgwa wo o kopantšwego o mofsa go taolo ya lebopo o a nyakega.
Le ge e le gore re be re le šoma ka mafolofolo go mokgwa wa rena go diokobatši, gape re na le matseka ao a dirago diphatišišo tša diiri tše masomenne, go swara le go latofatša bagweba-ka-diokobatši le bašomiši.
Go bothata go gatelela khuetšo ye botse yeo kgwerano ye e bilego le yona; ditebogo kudu go ntlha ya gore bao ba e kwešišitšego e be e le ba go ba le ponelopele ba maemo a godimo.
Dipalopalo go ditirelo tša StatsOnline di abelane ka dikarabo tše di kgahlišago go dipotšišo tše.
Go diriša ka botlalo bokgoni bja tša temo bjo bogolo le go kaonafatša go tielela ga tikologo.
Mopresitente Kabila gape o tla fegeletšwa ke kemedi ya borakgwebo ba maemo a godimo.
Thandi, tsenya ditsebjana gore o kgone go nkwa - Ke tlile go go botšiša dipotšišo ka Seisimane, eupša o tla kgona go kwa ka polelo yeo o ikgethelago yona.
Ge nako ye e abetšwego dingangišano e le ye nnyane gomme seboledi se tšea go feta nako yeo e abetšwego, Modulasetulo o tla se lemoša ka seo ka potlako.
Re fetišeditše kgopelo go balaodi ba Zimbabwe, gomme ga se ra hwetša phetolo.
Lerole gabjale le fedile ka go iletšwa ga koša ya gagwe - le go amogela ga gagwe gore a ka ba a pentile Moindia yo mongwe le yo mongwe ka poraše ye e swanago.
E akaretša go kgontšha batho go tšea diphetho ka tsebo ye e tletšego mabapi le merero yeo e ba amago le go ba bea maemong ao ba ka kgonago go šomiša menyetla ya dibaka.
Ke ye nngwe ya dilo tše di tlišitšego mathata go setšhaba bjalo ka baruti le bothata bjo re itemogetšego bjona bjalo ka baruti.
Mafelelong go ile gwa ikopanywa le maphodisa le gona dikutollo tše šiišago tša netefatšwa.
Mohlomongwe, go swana le meloko ya nnete ya Gondwanaland, e lego kontinente ye kgolo, ga se ra ba le kgetho eupša go swara leeto mmogo.
Go fihlelela ditshenyegelo tše ntši tše e sego tša mogolo tše di lekalekanago tša dilo tše bohlokwa bjalo ka didirišwa tša go ruta, go sepela le mabaka le tlhokomelo, go nyakega dipeakanyetšo tša ditekanyetšo tše di okeditšwego ka dikarolong tše Ntsho tše kgolo kudu tša tshepedišo.
Motlatša Tona go tšwa Czech Republic o be a re etetše.
Dipolitiki ke kgwebo ya go kgaola mogolo gomme ke šupa se thwii.
Tlhahli ya Phethagatši ya Aarhus gabjale e a hwetšagala mo wepesaeteng ya tlwaelo.
Tshedimošo mabapi le ka moo o abelanago dipoelo go Sepetlele sa Tygerberg e ka ba ka ditheto goba dipelaelo.
Badudi, bao ba etilwego pele ke barutwana ba Sekolo sa Poraemari sa Rockford, ba beakanya go thomiša ka go bea leihlo tikologo.
Go tswalelwa ka ntle ga dikgoro, ka ntle ga ge go tswalelelwa ka ntle ga dikgoro e le go iphetolela go seteraeke.
Mekgatlo ye e etilego pele ya Afrika Borwa gabjale e sepetša dithuto/dikolo, go šupa gore go na le tlhahlo ya semmušo ye kaone ya talente ya baswa yeo e itšweletšago.
Mong o swanetše go tsebiša SAPS ka tahlegelo, ka go abelana ka nomoro ya tshenyo ya leina.
Kabo le thomelo ya motswakotii wa maswi go Polase ya Diteko ya Outeniqua.
Makalatirelo a sephodisa lefase ka bophara a gatelela nyakego ya tšhomišano mererong ya phethagatšo ya mešomo ya sephodisa.
Vish Suparsad o šometše Khansele ya Dipanka ka leanotshepedišo la lekala la tša go panka go abela batho bao ba itlhokelago ka phihlelelo ye kaone go tshepedišo ya go panka.
Ka nnete o rerišane thutakhemisi le nna gomme re thulane le go feta ka moo tsela ya khemikhale e bego e le ka gona.
Ga go na mapheko go feta le ka godimo ga ao a tšweleditšwego ka tokumenteng.
Re tla abela dihlongwa tša rena ka dithulusi tša tlhahlo gape bjalo ka Cape Administrative Academy.
UNCLOS ga e hlame mananeo afe goba afe a boditšhabatšhaba le gona gabotsebotse e emela seemo sa melawana ya molao wa boditšhabatšhaba wa dinaga go o obamela go mediro ye e amanago le tša lewatle.
Dipoelo di akaretša temogo ya nyakego ya go aga mabokamoso ao a kgotlelelago.
Ge ke itebanya le motšhotšhisi yo ka se, lešata la gagwe go ya ka nna le be le šoma go tiišetša dipelaelo tša ka mabapi le se.
Go ya ka kgopolo ya ka re ka se tsoge re e bone gape, e ka se tsoge e bile ekišitšwe, Hackett a bolela ka Sontaga.
Pego ye e abelana ka tshedimošo godimo ga tshenyo ya ka boomo ya setlabela sa sephethephethe.
Tše di nyaka gore go šoganwe le tšona le semeetseng gore go kgonwe go fetela pele mo go NEPAD.
Tlhamo ya Pratley putty ke yona e le noši ya Afrika Borwa go ya lefaufaung.
Hesketh King ke setlabela seo se thušwago ka ditšhelete se se laolwago ke Salvation Army ye e abelanago ka kalafo ya banna ba bagolo le bao e lego ba bafsa ba ba nago le bothata bja diokobatši goba bjalwa.
Ge e le gore mašakanabora a akareditše ditemogo tšeo di dirilwego nakong ya stediamo seo se se nago motho.
Tshedimošo ye e šomišwa go hlakanya dikabelo tša UIF tše di lefelwago go UIF.
Ka baka la ditšhitišo tša ekonomi, go na le nyakego ya go phatlalatša methopo ya maphelo ya setšhaba, bobedi ka tsela ya tikologo le ka tekanyetšo ya tlhokomelo.
Mmaraka wa Tšweletšo ya Merogo wa Philippi o akanyeditšwe go ya ka maemo a polokego ya dijo a boditšhabatšhaba le go akaretša ditlabela tša tshepetšo tše tiišeditšwego tša HACCP.
Burgundy ke selete sa beine se bohlokwa kudu go la France le gona ke se sengwe sa tše bohlokwa kudu mo lefaseng, gagologolo ge go bolelwa ka dibeine tša boleng.
Le ge go le bjalo, tshepedišo ya kakaretšo mo lefaseng gabotsebotse e hlaloša leswa lereo le tlwaetšo ya boipušo bja bosetšhaba.
Tshedimošo ya mabapi le ka moo go ka fihlelelwago Sepetlele sa Tygerberg ka mmepe le diiri tša go etela.
Datha e etšwe boima, go lebeletšwe gore se e be e le diphatišišo tša sampolo fela.
Dinyakišišo le diphatišišo tša tšhomišego tša dinyakwa tša bašomiši di swanetše go dirwa.
Gape nka rata go hlagiša tebogo ya Afrika ya kabelo ya Turkish Red Crescent  Kizilay  go masolo a thušo a boditšhabatšhaba go thekga kontinente ya Afrika.
Ke a mangwe a makala a go fapafapana ao a kgatilego tema ka go disamiti tše re ka go aga godimo ga tšona tša tlhomo ya lesolo la 'Rwala Maikarabelo'.
Hlogo ya ngwaga wo, "Ditemošo tša Maphelo ka Motsoko", e fa tshedimošo ka ditemošo tša maphelo tše di tšwelelago go dipakana tša disekerete bjalo ka ye nngwe ya ditšhireletšo tše maatla kudu kgahlanong le leuba la boditšhabatšhaba la motsoko.
Bohlatse bja Facie bja diteng tša rekote ya tokumente.
Ditherišano di tla thomiša ka potlako ka nepo ya go ruma tumelelano ya dithekišo.
Leselawatle e šupa seketswana sefe goba sefe goba selo se sengwe seo se kgonago go šomišwa bjalo ka mohuta sa tshepetšo goba mosepelo godimo goba ka fase ga meetse ka ntle ga seketswana sa go thala godimo ga maphoto goba seketswana sa go sesa.
Fikile Masiko, moemedi wa Young South African Women in Dialogue, o hlohleleditše Basadi go hwetša ditharollo ka tsela ya poledišano.
Ga se wa fetoša ponagalo ya senamelwa, ke fela dinomoro-polata?
Go latofatšwa gore ka tšatšikgwedi ye go bolelwago ka yona, mohlahlobi o ile go ngwako wo go dulago basetsana a swere mabotlelo a mabedi a bjalwa.
Laetša dikgoba/diphošo ka kabong ya ditirelo le go kgontšha dipoledišano mo kgatong ya Tikologo.
Le nna ke tloga ke tšweleditše maikutlo a ka kudu mabapi le tlhokego ya ditlabela le dithekgo tša ditšhelete tša kgwele ya maoto, ge go bapetšwa le rakpi le khrikhete.
TRP e nepile go kaonafatša polokego ka go intasteri ya dithekisi, le gona e abelane ka sebaka sa go bea intasteri ka fase ga molao.
Gagologolo, tšhupetšo ya tikologo go direkote tše ga e sepelelane ebile ga e gate ka mošito o tee le tlhako ya tikologo ya Stats SA.
Kgoro ya tša Maphelo ka gona, ka dinako ka moka, e hlohleletša dikamano tšeo di nago le khuetšo ka tsela ye e kgahlišago go maikemišetšo a yona a bosetšhaba.
Le ke lenaneo le le feleletšego, le le akaretšago go beakanywa ka tshwanelo ga ditlabela tša maphelo tša sepetlele, theknolotši ya tša maphelo le boleng bja ditirelo tša maphelo.
Ntwa ye e tšerego nako e telele ya tokologo ya ekonomi e thomišitšwe ka nako yeo.
Bakgopedi ba mošomo bao ba hlaotšwego ba tla tlamega go lefela ditshenyegelo tša bona tša mosepelo.
Ditahlegelo tše di ka bapetšwa go dintlha tše di akaretšago masetlapelo a tlhago bjalo ka mafula goba komelelo; bathopi; go utswa le go utswiwa ga dipuno, ditlabela, leruo, metšhene, bjbj. le go thubja ga magae.
Bao ba thwetšwego gabjale ga se ba swara maemo a Batlatša Balaodi-Pharephare a a dumeletšwego go la Kantorokgolo.
Le gona - go e bea gabotse - go ka se be le dikgogakgogano tše di bago gona.
E ka ba o e fetišitše ka lebelo goba e ka ba yeo e no ba fela kakanyo?
O se nwe meetse go tšwa thepeng, le ge e ba ka mafelong a boithabišo a maemo a godimo.
WCED e beakantše diphuthelwana tša methopo ya dithutišo go barutiši ka tšhomišano le diyunibesithi tša tikologo tše nne go aga tsebo ya diteng le mabokgoni a go ruta a barutiši bao ba se nago mangwalo le bao ba nago le mangwalo ao e sego a maswanedi.
E abelana ka mehutahuta ye e feletšego ya ditirelo tša balwetši ba ka ntle le tša tšhomišano, go tšwa go tša bobui le tša malwetši a meno go ya go malwetši a marapo le terapi ya polelo.
Mabapi le dipilipote tše pedi tše di kopantšwego mmogo, kwalakwatšo/papatšo e tla bontšhwa ka aksis ya tekatekano ye e tsepamego le tsela yeo sephephethe seo se tlago e e swerego.
Monna go bontšha o ka re o tlile ka tsela ya go ba tshephiša dibaka tša mešomo, go ba gokela lefelong le le itlhaotšego moo ba katwago gona.
Ya mafelelo e swanetše go ntšhetšwa go Kgoro ya Dinamelwa le ya Mešomo ya Setšhaba.
O boletše gore ke sa tšwa go bolela ka tsela ye e kwešišegago ka fase ga boikano gore theipi e theipilwe, ga se ka bolela seo.
Mo mafelelong a letlakala go na le akhaebe ya Melaokakanywatšhišinywa [Green Papers].
Klaemete e swana kudu le ya Afrika Borwa, ya dilemo tše di fišago kudu le marega a boruthwana go feta East Coast.
Sekolo se na le mehutahuta ya diokhestra tša dithapo, dipente tša phefo le okhestra ya simfone.
Ditumelelano tša kgwebo tše di mpshafaditšwego tše di lego tshedimošong le di-SLA tša dipeakanyo tša tsenelano tša bosetšhaba, tšwetšopele ya kgwebo le kabo ya ditirelo ye e kaonafaditšwego ya dipeakanyetšo tšeo.
Lefelo le le nago le khuetšo la boemafofane, go akaretšwa lehlakore la naga ya boemafofane.
Go tla ba le tiragalo ya setšo nakong ya mantšiboa mo Montecasino go la Johannesburg.
Mama, gape le wena o boletše gore o kwele gore Mamasela o be a le gona go tirelong ya bošego ya poloko ya Sonto.
Mmušo wa nakong ye e fetilego o hlokomologile ditšhaba tša gaborena mo Cape Flats.
Mokhomišenare wa go eniša o swanetše go tiišetša gore ba kgotsofetše mabapi le boitšhupo bja motho yo a abelanago ka bohlatse le gore will ke wili ya motho yo a abelanago ka bohlatse.
Ke na le bonnete bja gore go tla ba le ditiragalo tše dingwe tše e ka bago e se nnete.
Go letetšwe gore peo-marumo fase e tla phethagatšwa ka botlalo ka morago ga tharollo ya morero mabapi le tshwarelo.
Bodiidi bo fediša maemo a mangwe ao a sa nyakegego bjalo ka bosenyi, phepompe le go phatlalatšwa ga malwetši a go fetela.
Ke leboga kudu, ke ikwa e le gore o bile le lerato kudu ka go ba gona ga gago.
O tloga o nepile bjang ka dinako tšeo, o na le rekote?
Ditoropo tše di welago ka fase ga taolo ya Mmasepala wa Tikologo wa Ngwathe di itemogela mathata ka ditirelo tša kabo ya meetse a mantši le gagologolo go ditoropo tša Edenville le Koppies.
Molao wo o beakanyetša gore go hlangwa ga khomišene go kwešiša le go beakanyaleswa mmušo-selegae mo go Cape Metropolitan Area.
Motho yo a latelago yo a tlilego go bolela ke Ann Mackay, yo a tšwago go protšeke ya Bao ba Phologilego ba Dikgaruru ya KwaZulu-Natal.
O hlohleleditše ditšhaba tše dintši go thekga foramo le go kgathatema ka mafolofolo ka go bea gabotse ya boyo bja tšona.
Ngwana o theletšwe ka segoleng, eupša a itemogela dikgobalo tše kotsi tša go kgoboga molaleng wa gagwe, ka morago ga moo mmagwe a tlogela go dira maitekelo a gagwe.
Tšwetša pele bašomi bao ba nago le bokgoni bja go fapafapana, go emelwa ka kakaretšo le go ba bonolo, ba ba kgontšhago mokgatlo go itokišetša ka potlako go tikologo ye e šomago ye e fetogago.
Tla sekolong e sa le mesong gomme o bonala a sa be le mafolofolo a go boela gae ka morago ga moo.
Ditshonto le ditlabela tša go swana malebana le phahlo ya bona bjalo ka ge e abetšwe maloko go maemo ao a bapetšwago a diponelopele tša ditiplomate.
Mo go ditemokrasi tše di theilwego, ofisi ya godimo e šireleditšwe le gona bao ba thwetšwego ba abelwa tshonto.
Moo e lego gore sešole se abelana ka ditlabela tša tšhomišo ka setšhaba di tla swanelwa ke go amogela ditlwaelo tša peo ya diporeisi ya maleba le ditefo tša bona tša go sepelelana le mmaraka tše di sepelelanago le melawana ya DOF.
Ke ithekgile ka  bohlatse bja hlatse ye mabapi le seo.
Ditatofatšo gantši di lebanywa go mmušo, eupša go na le makala a mabedi ka go ditraskešene tše di sa lokago tše.
Isidima, ge e fetolelwa go tšwa go isiXhosa e ra gore "go kgontšha ditšhaba tše di hlomphegago".
Dikoša tša gagwe, "Aluta Continua" le "Gauteng" di be di bolela ka bokgafo bja gagwe go ntwa ya tokologo le gore lebaka la bašomi ba Afrika bao ba tlaišwago ka meepong ya gauta ya Afrika Borwa.
Ke tsebišitšwe gore baswa ba be ba toyi-toya ka gare ga pese.
Le ge go le bjalo, tselaphapani ya Southbound e tla dula e bulegile dinako ka moka.
Ka ntle ga se, seemo go la Iraq se a nyamiša le go ba befa go tšwela pele.
Go ikopantšwe le maphodisa a Gluckstadt le gona molato wa polao o butšwe.
Go diaparo le mašela le gona re phethagatša maanophethagatšo a bohlokwa.
Le gona ge ke be ke le moo ke hlatswa, hei, o a tseba ga ke kgethollo yo ga ka mmala, ka semorafe, eupša o a tseba ebile ke be nka se bolele leina.
Re lemoga ditokelo tša Iran ka fase ga NPT go tšwetša pele dinyakišišo, tšweletšo le tšhomišo ya enetši ya nyuklea go merero ya khutšo ka neelo go ditlamego tša yona tša NPT.
Bagononelwa ba babedi ba letetšwe go tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Ingwavuma.
Dipoelo tša sepolitiki tša ponelopele ye ya go bonela kgole di ka lemogwa lehono ka tsela ya tielelo ya sepolitiki ye e phatlaletšego le matlafatšo ye e gatelago pele ya ditlwaelo tša temokrasi.
Ka lebaka la go se be le bonnete bja dipoelo tša melato ya kgorotsheko ya ka godimo, tahlegelo ye e kgonagalago go Sekhwana e ka se laetšwe bontši ka tsela ye e kwešišagalago.
Bahlomphegi ba bangwe ba go fapafapana go tšwa go Dikgoro tša Bosetšhaba le tša Tikologo gape ba tsenetše go khupollwa.
Re keteka fela go fela ga mengwaga ge e le gore re swere tsela ye e lebilego thoko ya maleba.
Nanotheknolotši ye e theilwego go dipeakanyetšo tša tlhwekišo ya meetse di ka fokotša go lebagana le malwetši ao a hlolegago ka meetseng bjalo ka kholera.
Ngwagakgolo wo o fetilego, setu se se belaetšago seo mafelelong se bipilego naga ya gaborena se ile sa fedišwa ke lešata la dithunya tša ntwa.
Go lebeletšwe phethagatšo ya gagwe ye e kgahlišago ya ekonomi, lekalatirelo la kelo la Moody le kaonafaditše kelo ya naga.
Dikgomo tše di lego kgauswi le go tswala dinamane ga se tša swanelwa go tshwenywa ka ge di tla leka go diegiša go tswala ge go na le bao di sa ba tsebego kgauswi le tšona goba ge di le lebane le maemo a tikologo ao a sa tlwaelegago.
Labohlano ke letšatši la mafelelo la lebelo la relay la matšatši a mararo go la Beijing.
Merero ya legae ye e amago gampe ditemogo tša Yuropa go Afrika Borwa bjalo ka mogwebišani go tša ekonomi le tša bokamoso bja naga di swanetše go hlaolwa ke batseta le go tlišwa pele go bewa šedi ke Mmušo.
Sehlophatšhomo sa sephodisa sa Garsfontein se ile go nyaka difatanaga tše di utswitšwego.
Ditšhelete di a nyakega fela mo go peakanyong ya lenaneokgoparara la ERM eupša gape le mo kaonafatšong ya ditshepedišo tša taolo ka mafelong a hlaelago.
Lynn Pascoe ye e boletšwego gore pulo ya kopano ya lehono ye e swaetšego go thoma ga kgato ye mpsha ka go nyako ya tharollo ya Western Sahara.
Go molaleng ka gona gore ditemokrasi tše pedi tše di tšwelelago tše di lebanwego le palo ya ditlhohlo tše mmalwa tša tlwaelo.
Tšhelete ya saposkripšene e ka se fetolwe ke Komiti-Phethiši nako le nako.
X e tla ra gore bobolokelo, kamora ye maatla, lepokisi le maatla, thili, retšistara ya tšhelete ya seatla, lepokisi la tšhelete ya seatla goba sebjana sefe goba sefe se sengwe sa tšhelete goba motšhene ofe goba ofe wa go frenka.
Ripa ditlabela gabotse go netefatša pitlaganyo ye botse le bonolo bja kabelo.
Go kaone go utolla ka dihlopha le go kgomarela go mekgotha ye e nago le leemaema ye e laetilwego gabotse.
Mokgoboketši wa Bohlodi bja tša Bosenyi a ka se bee leihlo bagononelwa ka temogo ye e sa šuthego, sefatanaga, tlhodi ya maoto, go rekota ga vidio goba go tšea dinepe go thekga dinyakišišo.
Šomiša dikgokaganyo le tshedimošo ka fase go hwetša tše ntši mabapi le CoastCare.
Profešene ya tša booki ke profešene ye e hlomphegago, ye e akaretšago bašomi ba seprofešenale ba baoki bao ba ikgafilego go tšwa ditšhabeng ka moka.
Ga se gwa swanelwa go ba le kgethollo ye ya poelo morago ka morago ga gore SANLAM e holege thwii go tšwa go kgethologanyo.
Ge e le gore monna ke sephedi sa moya, gona ka nnete mogopolo wa gagwe ke sebopego sa ka ntle, ye e sego sa mmele se se laolago sebopego sa mmele wa gagwe.
Oketša dikholego tša rena go tšwa go nyakego ya tsenelano ya dilete ye maatla ya mešomo ya tša boeti, ka go hlabolla masolo ao a kwalakwatšo ao a nepilego baširiši a go ikgetha.
Melawana ye mengwe ya tlaleletšo ke ya ka lebaka le dirišwa go maemafofane a ACL.
Re tšwela pele go bea leihlo seemo ka go se kgaotše ka tsela ya ponelopele ya rena go la Ramallah.
Ge ke fihla go la Sunset, bahlapetši ba Makgowa moo, ba be ba ntlhapaola kgafetšakgafetša ebile ba mpitša ka maina.
Ka lebaka la magato a potlako a mohlankedi wa sephodisa yo a bego a se mošomong le mošomimmogo wa gagwe, masogana a mabedi go tšwa go la Tshing ka ntle ga Ventersdorp ba ka kgolegong, ka morago ga go golegwa ka lebaka la go thuba ntlo le go utswa.
Ka gona se ke tšhomišanommogo magareng ya makala a mararo a a tšweletšego gomme re tla e tšwetša pele.
Tšhaena e rata go gatelela gore ga go na mmotlolo wo o sa fetogego goba wa motheo wo o ka dirišwago gohle wa pušo ye botse, pampiri e boletše bjalo.
Makga a mantši moraloki wa kolofo o nyaka nako ya go itlwaetša.
Stetiamo se sengwe le se sengwe se na le sebopego sa go fapana ka gona melao kakaretšo ga se ya swanelwa go lebelelwa thwii ka go seemo se sengwe le se sengwe.
Go ntšha mahlo dinameng ga makala ka moka ao a amegago go hlotše gore go be le kanegelo ye ya katlego ebile SAPS Villieria e nyaka go leboga batho ka moka ba ba amegilego ka seabe sa bona.
Le gona o ka akanya gore ke mabotlelo a makae ao o a bonego a feta?
Maphodisa gape a utollotše dillathekeng tše tharo gammogo le diraloka DVD tše pedi.
Ge dilakalaka le tšona di swanetše go tšhumiwa goba go thuntšhwa go thoto ya setšhaba, tumelelo ya mong wa mabala ao e swanetše go hwetšwa pele.
Tšhatha ya SABC le yona e go nyakego ya go swana ge e le gore e swanetše go fiwa maatla a Palamente go dula e le mmegaditaba wa setšhaba.
Ditlabela di akaretša tsela ya ka thoko ga lefelo la go dula le thapile ye e nago le ditora le bokhuto bja dinonyana.
Thušo le yona e tla fiwa go dinyakišišo tše di sepelelanago le tlhabollo ya tša boeti le ekonomi.
Melao ye e beakantšwego ka tshwanelo e tla ama togaganyo ya ditirelo ya potlako le ye e šomago ka tshwanelo.
Le yona gape e lemoga gore ditšhitišo, tše bohlokwa tša tielelo ya tikologo, di ka hlola boitlhagišetšo.
Ipeakanye go phethagatša leanotshepedišo ka tshwanelo, ke tsela ya maleba le ka boikarabelo.
Se se tla dirwa ka tsela ya dihlongwa tša FET tša Thuto le Tlhahlo tše di Tšwetšwago pele tše di tla hlaolwago ke Yunibesithi ya Walter Sisulu le kgoro.
Melawana ya tlaleletšo ke ya ka lebaka le e dirišwa go maemafofane a ACSA.
E ka ba o tseba dika le kalafo ya go lebana le kgase ya go ntšha megokgo?
Ditaetši tša infleišene di baletšwe ka go šomiša dirotwana tša go fapafapana tša dijo, tša maima a go fapafapana ao a amanywago le ditšweletšwa go lebeletšwe naga yeo e amegago.
Kelo ya thušo ya ditšhelete ya praebete go tshenyegelo go mmušo mo dipapading.
Ka lebaka la bohlokwa bja RDP, tshenyegelo godimo ga tšhireletšo e swanetše go bolokwa go maemo a maleba.
Diholo tša setšhaba di ka beeletšwa ke setšhaba ka tefo ya tšhelete go ditiragalo le meletlo ya go fapafapana.
Mmušo o tla diriša, ka tsela ya Dikgoro tša Merero ya Naga le Diminerale, methopo ye megolo ya go potlakiša tshepedišo ya go hlopšhwa ga mothopo wa datha wo o fihlelegago gabonolo.
Setšeadiswantšho le dillathekeng tše di utswitšwego di hweditšwe ge bašemane ba bane ba swerwe.
Modumo ke dipoelo tša diphetogo tša kgatelelo mo moyeng, tše di hlolwago ke mororomelo goba mokurukuru.
Molato wa polao o nyakišišwa ke Matseka mo SAPS ya Mbongolwane.
Le ge go le bjalo, ga se gona mo karolong ye seo se thibelago makala go ganetšana gore go fihlelelwe tumelelano goba go fihlelela tumelelano yeo.
E ka ba se se kile sa šomišwa ke bjalo ka JOC go ya ka tsebo ya gago?
Nka se se hlaloše ka tsela yeo, bjalo ka yeo e lego "itlhamilego go fihla menong".
Dikgetho tše di utollwago tša mehuta ya dišaka tša tlaleletšo di laolwa ka tšhomišo ye e sego ya go dirišwa.
Lenaneo le nepile go malapa ao a hlokometšwego ke basadi, ao a bonwago ke mekgatlo ya badudi le Makhanselara a Wate ao a amegago, go ba ao a itopelago tša fase.
Maitekelo a mmalwa a dirilwe go hlaloša ka tsela ye e kwešišegago dipapadi le boithabišo.
Ga ke nyake go botšiša potšišo, eupša ke na le bonnete bja gore Mna Boinamo o nyaka go dira bjalo.
Tona Mapisa-Nqakula o boletše gore kgoro e dirile dipeakanyetšo tša gore balatedi ba kgwele ya maoto bao ba etelago ba abelwe di-visa tša ditiragalo tša dipapadi go sego di-visa tša motheo.
Ditšweletšwa tša petroleamo tše di hlwekišitšwego di sepetšwa ka tsela, seporo, diphaephe le ka go kopanywa ga tšona go tšwa mafelong a tlhwekišo a mabopong go ya mafelong a bobolokelo a ka nageng.
Molaotshepedišo wa merero ya ka ntle wa ka morago ga kgethollo ka gona e theilwe go leka go aga Afrika ye kaone le lefase le elago tlhoko le gona leo le lokilego kudu.
Tšweletšo le phatlalatšo ya karolo ya go omelela go mafela ka morago ga go dira matšoba.
O tsene sekolo sa gagwe sa poraemari go la Butterworth le go phetha mengwaga ya gagwe a le sekolong sa sekontari sa bašemane sa Roman Catholic, De la Salle College, go la East London.
Ditransekšene magareng ga diakhaonte le dikhwama tša ditekanyetšo tša tlaleletšo tša go fapafapana ga se tša tlošwa, eupša di bontšhwa bjalo ka ditšhutišetšo go diakhaonte le dikhwama tše dingwe tša ditekanyetšo tša tlaleletšo.
Ga go diphetišišo tša WHO goba ditlhahli tša Afrika Borwa tše di rekotilwego.
Dipeakanyo tša maemo a fase, tše di sa šomego gabotse goba di sego gona tša kgoboketšo ya ditlakala le tša tlhwekišo ya mekgotha.
Furu ya sešegong e kaone bjalo ka panka ya furu ka lebaka la gore furu e a bola nakong ya polokelo.
Seemo se se tiilego sa sepolitiki le ditseno tše di golelago godimo di kgahlanong le tlhohleletšo ya dithulano, le kgolo ya ekonomi ka kakaretšo ke tsela e le noši ya go thomiša ka twantšho ya bodiidi.
Ditlhahli tše gape di tla nolofatša tšhomišano magareng ga di-AHSC tša go fapafapana.
Ka tikologo ya boraro ya pontšho ya papadi ya metlae ya go ema-ka-maoto ye e swarwago kgwedi ka kgwedi ye e atlegilego kudukudu.
Go hlagiša kgathotema ya tikologo ye e oketšegilego ka go taolo ya methopo le go netefatša gore mananeo a tloga a e ba ao a hlomamego ka tsela ya tikologo le lephelo.
Ge a bolela le babegi ba ditaba, Holmes o boletše gore ga go na yo a ka lokollwago ka go kweša bohloko baagi le bašomi ba tlhakodišo: e ka se be marabele, le ge e ka ba mašole a mmušo.
Bakgopedi ba mošomo ka moka bao ba hlaotšwego ba tla tlamega ke go tsenela dipoledišano.
Papadi e dirile histori gabjale ka go dira gore papadi ya mathomothomo ya Afrika Borwa e bontšhwe thelebišeneng go Eurosport, e lego sathalaete ya dipapadi ye kgolokgolo ya Yuropa le netweke ya dikheibole.
Re kgopela tshwarelo godimo ga go le swarege gabotse gofe goba gofe go go ka bago go hlotšwe go fihla mo.
Di-CPM di hlangwa ke dipampiri tše di tlišitšwego ke batho bao ba nyakago go kgathatema go khonferense bao e ka bago maloko goba e ka se bego maloko ka kakaretšo.
Go tla ba le phetogelo ye kgolo kudu go tšwa go maemo a bogwebanoši.
Ditsela tše di be di le kotsi go swana le Old Klipfontein goba Old Crossroads ka moo di ka bego di le ka gona.
Bagononelwa ka mmotorong ba golegilwe le go tšwelela pele ga kgorotsheko ya Maseterata wa Secunda.
Etela karolo ya maloko go wepesaete ya SAPP go hwetša dintlha tša kgokagano.
Borakontraka ba gopotšwa gore ke fela kopano e tee ye e swanetšego go tsenelwa.
Diklaente tše bohlokwa tša SAWEN ke badudi bafe goba bafe ba Afrika Borwa ba basadi ba ba nago le goba ba laolago kgwebo bjalo ka karolo ya go tšweletša poelo, ka gona ba le seabe go kgolo ya ekonomi ya Afrika Borwa.
TAMA e ikemišeditše go hwetša dikwano tše mpsha le go hlama dikgwerano tša tšhomišano ke dikgwebišano tša kgwebo tša bokamoso.
Gore go hwetšwe seswantšho se se feleletšego sa seo se diregago mo memmasepaleng, tshedimošo ye ka moka e swanetše go kgoboketšwa, go kopanywa, le go sekasekwa.
Nka se rate go eta ke sepelasepela go bolela ka bophelo bja ka ntle le tefo.
Bagwera le bona ba sengwalwa sa ditaba sa Kalari sa kgafetšakgafetša, go hwetša go kopano le batho ba megopolo ya go swana le bona le go abelana dikgopolo gammogo le go amogela ditaletšo go dipulo tša dipontšho ka moka mo go Kalari.
Monna yo a bego a itira o ka re o sepetša ditirelo tša go upa ka malapeng o utswitše dibenyabje le sellathekeng go tšwa ntlong ya Reservoir Hills beke ye e fetilego ka Mošupologo.
Bašomi ba polase le bašomi ba ka malapeng ga ba akaretšwe ke Molao wa Meputso.
Mogononelwa o tee o bonwe a tloga lefelong ka potlako ka sefatanaga se se ntsho seo se sa tsebjego se go kgolwago gore ke sefatanaga sa go ngwega.
Go gononwa gore bagononelwa ba golegilwe nakong ya lesolo leo le etilwego pele ke bohlodi.
Go bolawa ga baswa ba bahlano bošegong bjo bo fetilego e bile tiro ye šoro, le gona re ipiletša go maphodisa go tšea magato ka potlako go thibela tšhollo ya madi ye e ka tšwelago pele.
Mna Modulasetulo ke tšea se ka tsela ye bjalo ka bohlatse bja mabarebare.
Ka moragonyana lesogana le le lahletšwe diatleng tša Col De Kock le gona ga se wa kwa selo ka lesogana le.
Re nyaka go tseba gore o nagana eng ka Dipapatšo.
Ke ntwa ye e hlangwago ke mohuta o moswa wa manaba.
Bašemane le basetsana ba bantši kudu go tšwa ditšhabeng tše di itlhokelago ba fetogela go diokobatši le dihlopha tša basenyi bjalo ka ditsela tša go ngwega go bophelo bja ka lapeng bjo bo tšhošago.
E ba lokolla go tšwa go sebopego sa taelo sa botho, tatelano ya theknolotši ye, le mokgatlo wa tša leago wo o amanago, ka moo o laetšago.
Go se go dirišwa go sengwalwa sa mmakgonthe se se positšwego go USENET.
Ga ke dumele gore Moprof Haysom o bone tokumente ye, aowa.
Tlhago ya go se matlafale le ya dithulano tša sepolitiki ka Kapa Bodikela.
Dinaga maloko go akaretša motšule wa tlhahlo mo go Interpol le ditirelo tša wona ka go lenaneo la tlhahlo la maleba go dihlongwa tša sephodisa le National Central Bureaus (NCB).
Sehlophatšhomo sa bakgathatema ba ba bantši se se nago le Jowsco, Kgoro ya tša maphelo ya bosetšhaba le ditirelo tša taolo tša tšhoganetšo tša Toropokgolo ya Johannesburg le hlomilwe go thuša kgoro.
Dihlongwa, ka tsela ya tshepedišo ya tekanyetšo, di swanetše go netefatša gore thušo ya ditšhelete ye e nyakegago e lebišwa go phethagatšo ya ERM.
Hlwekiša maphoto ka filthara kgafetšakgaefetša gomme o tloše dimateriale tše šele go tšwa go seroto se se ngangegilego.
Afrika Borwa e na le setšhaba se se golago ka lebelo le go phela bophelo bja setoropong eupša kgolo ya setšhaba e tla hlola gore go be le baagi ba dinagamagaeng ba dipalopalo tše tiilego.
Go dira le apolosteri/go rokwa ya ditulo tša dinamelwa tša sefatanaga, go sa lebelelwe mašela a a šomišwago, dilogwa, mokgopha, bjbj.
Sepetlele sa Bana sa Red Cross War Memorial se tla tšwela pele go abelana ka ditirelo tša phaetiatriki tša tlaleletšo tše feleletšego tša boikgafo tše di nago le mehutahuta ye e fapanego ye e lego ditsebi mafapheng a tšona.
Ga go na molao goba mmušo o mongwe wo o ka fetago dipeakanyetšo tša Molaotheo.
Tekanyetšo le marobalo a sehlopha, go akaretšwa ya bahlophi-ba-ka-morago, le tšona di gona.
Mo tirišong ye, mošomo wa rena bjalo ka maloko a palamente go tšwa mafelong a go fapafapana ao a hwetšwago kgolekgole o tloga o eba o bohlokwa kudu.
Ke go tlola molao go go huduša lapeng la gago ka lebaka la seemo sa gago sa bophelo.
Go bea marumo fase go la Lebanon go tshwaro le ge e le gore seemo se dutše se sa tielela le gannyane.
O se ke wa lahlela ditšhila ka meetseng goba go a tšhilafatša ka tsela efe goba efe ya mohuta o mongwe.
Ntlha ya fasefase ye e fihleletšwego ke lewatle nakong ya dipaka tša diphulawatle tša seruthwane tša tlwaelo.
Wepesaete ya LGTA e go hlohleletša go lekola Setatamente se gore o hwetše tshedimošo mabapi le ka moo Wepesaete ya LGTA e šireletšago tshedimošo ya gago.
Le ge go le bjalo, Iraq le yona e laetša tšhošetšo go Afrika Borwa ka ge e le ka fase ga tlhahlo ya mohlahli yo a belegetšwego Serbia wa maitemogelo, Bora Milutinovic.
Palo le mehutahuta ya dihlongwa tša ditšhaba tša tikologo di a kaonafatšwa.
Mehuta ya magareng ka kakaretšo e jega kudu le go ba monate go feta mehuta ya molatšatši.
Dipharologanyo tše ke tša tšatšikgwedi ya pele ga Khonferense ya Polokwane le gona ga di tloge di sa tlwaelega ka botlalo go mokgatlo wo o nago le histori ye e ikgantšhago ka yona ye e hlohleletšago dingangišano tše maatla.
Tlhohlo ge go le bjalo go šala ya kabo ya go netefatša gore maikemišetšo ao a beeleditšwego a tšwetšwa pele ka tsela ya maleba le gore re diteng tša mmakgonthe go ditokelo tše.
Ka gona e be e le tlhohleletšo ya gago ye e dirilego gore ba thomiše ka go dira se sengwe?
Pušološo ya go sekena ga mošomo wa bokgabo, thulaganyo, go gatiša, go phuthela le thomelo ya Kgatišobaka ya Cape Librarian ya tekano ya nako ya ngwaga o tee.
Tše ke dilo tša go swana le malokwane wa khrikhethe a di šomišago go palo ya dikgwele tše di poutšwego?
Boitlhagišetšo le matšato a gago bjalo ka bakgokaganyi di swanetše go hlohleletšwa go netefatša gore katlego ya poledišano ye magareng ga mmušo le batho.
Gabotsebotse, kakaretšo ye e kwešišegago ya naga e tloga e le ye e bewago pele kudu.
Ba arabile ka gore o bethilwe ke "Mamma".
E thekga diprotšeke tša nošetšo, go thuba maswika, go buna ka metšhene le peakanyo ya dijo, gammogo le tšhomišo ya dikgase tše phelago go tšweletšo ya enetši.
Ditlhahli tše e sego tša semolao di akaretša bao ba sa hlahlwago ka tshwanelo, ba šomago go ditikologo tše di sego ka fase ga taolo ya bona gomme ba paletšwe ke go mpshafatša dilaesentshe tša bona tša tlhahli tša boeti.
E ka ba e be e le wena motho a le noši ka mo kamoreng yeo ya motho yo a nyakanago le bokgoni?
Tlhabollo ya ngwana go ya ka dikgato tša ngwana yo a golago.
Ka go šoma mmogo go dira sense ya kgwebo ye botse, go boloka methopo le go re dumelela go bea šedi go maatla a rena mabapi le seo se tlogago se le bohlokwa.
Tekolo ya Kamego ya Tikologo e tla eta pele le go abelana ka tshedimošo go tlhabolloleswa.
Pitter, yo a amogetšego tsebišo ye, ka morago o ngwadile tsebišo go ya go HDIO, van Tonder, ye e balegago ka tsela ye - ka kgopelo lebelela mo botlaseng bja tokumente yeo.
O hlohleleditše badirišani ka moka ka go intasteri ya tša boeti go thuša ka go bega ditlhahli tša boeti tše e sego tša go ingwadiša ka moka.
Nakong ya diwekšopo barutwana ba rutwa mabapi le ka moo go ngwalwago dikanegophelo, ka moo ba swanetšego go itshwara ka gona nakong ya dipoledišano le ka moo ba ka amogelago go se amogelwe.
Re tshepha gore phethagatšo ye e tlwaelegilego ya tumelelano ye di tla tšwelela mo ngwageng ka moka.
Gabotsebotse bontši bja seo gabotse se diregago gabjale mo Kontinenteng se gakantšhitše bao ba hlokago kholofelo.
Mo mafelong a dinagamagae go la Afrika Borwa, palo ye e ka lekanelago malapa a dimilione tše tharo ba gotša mollo wa dikgong go dinyakwa tša bona tša enetši, gantši mo mafelong ao a tswaleletšwego le ka ntle ga ditofo goba ditšhimele.
Tše di latelago ke dikgokaganyo go diprotšeke tše gabjale di tšwetšwago pele ka go MCM.
Dipapadi tša batho bao ba golofetšego di swanetše go 'lokologanywa' ka kudu ka moo go ka kgonegago go oketša boleng bja thekgo ya ditšhelete.
Ke thabile go bolela gore iiLwimi e šetše e ngwadilwe go rekote ya thereke ye e kgahlišago mo mengwageng ye mehlano ya mathomo ya go ba gona ga gago.
Gabjale o a botšišollwa mabapi le go timelela le lehu la ngwana.
Ka fao le gona go bjalo, e na le TICAD go tšwa moo ke sa tšwago go boa gona lehono.
Durban le mafelo a yona o tikologo e ikgantšha ka palo ya mafelo a poloko ya tlhago a bogolo bjo bonnyane go ya go a magareng.
E be e šupa fela go ba tirelo ya tlaleletšo le ya thekgo go thibela "burn-out" ya baabi ba tlhokomelo bao ba gapeletšwago go hlokomela metswalo ye e lwalago.
Ke tloga ke tshepha gore bafenyi bao ba tseneletšego le bao ba holofetšago go tsenela phadišano ya kanegelokopana lehono ba akaretša bobedi moya le maikemišetšo a mongwalo wa Steve Biko.
Mna Mokanseliri, tše dingwe tša ditoropo le mafelo a rena di theilwe maina a Sejeremane.
Lekala la praebete le bohlokwa mo go lemogeng dinepo tša DPP.
Go tlaleletša, dinaga tše mmalwa ga se tša tšwa di tiišetša Prothokholo ye.
Thušo ya ditšhelete ya mmušo go abelana ka bokgoni bja mananeokgoparara a bontši bjo bo okeditšwego bo beetšwe mellwane le go ba se tsepanywe ka tshwanelo go palo ye nnyane ya thušo ya ditšhelete ya peakanyetšo ya kago ye mengwako.
Go na le batho ba bantši bao ba lwalago, ba bangwe ba bona ba tla ineela go malwetši a go thibelega.
Le gona ka nnete Somalia e tšwela pele go ba lefelo la dikgohlano tše šoro.
Maitshwaro a a laetša gore o na le dintlha ka moka mo kgatong ye.
Bahlankedi ba CPU ba phuruphuditše ntlo gomme ba hwetša mapokisi ao a tswaletšwego ka kamoreng.
Ka nnete e ka se be gore re hlamile SANEF gore re kgone go ba le meletlo ya ditee ye e sa kgethollego go ya ka mmala.
Bahlankedi ba ka bobedi ba šomile gabotse le ka potegelo go ANC mo maemong a bona a mafsa.
Tshwarelo, ke nyaka fela go bolela gore ga se Chile, ke Chili, mohlomongwe ge re ka nagana ka se sengwe se se fišago.
E nyakile go ba kholego ka botlalo go tšwa go dikilogramo (kg) tša mathomo tše mmalwa tša motswakotii wa oc.
Aowa, e be e bolela ka mošomo wa sepolitiki le go bona mošomo wa sepolitiki bjalo ka bosenyi.
Bašomi ba akaretša bahlahli bao ba abelanago ka tlhahlo go barutwana/bahlahlobiwa.
Ka gona, re gopola le go keteka mediro ye megolo le ya bonatla ya baswa ba naga ya gaborena mo ntweng ya rena ya tokologo.
Tše dingwe tša tše di akaretša tlhabollo ya sekolo ka moka, moithuti, morutiši le tlhabollo ya boetapele bja motswadi, ditheknolotši tša tshedimošo le dikgokaganyo le kaonafatšo ya mananeokgoparara.
Masea ao a belegwago ke bomma bao ba kgogago ke a mannyane kudu go feta ao a belegwago ke bomma bao ba sa kgogego.
Leina la pele la kholetšhe ya, Cwaka, le be le e tšwa go nokana ya Cwaka, leo le rago gore nokana ya go homola.
Lesolo la Mohlakanelwa la Lekala la Durban la Bosenyi bjo bo Rulagantšwego le la Thibelo ya Bosenyi le bile le katlego go swareng ga bagononelwabagolo ba go thuba Metšhene ya go Ntšha Tšhelete (ATM).
Dinyakišišo di feditšwe gomme bekeng ya go feta balatofatšwa ba bararo ba hweditšwe ba na le molato wa go kata go kgorotsheko ya Fochville.
Musiamo wa KwaMuhle o bontšha Durban e le toropokgolo ya Afrika yeo e nyakago ponagalo ka gare ga merero ya dipolitiki tše mpsha.
Ke tla mmušetša morago mo nakong ye e tlago go ya ka mešongwana ya Esikhaweni.
Yeo e tla be e lebeletše melao ya kgahlanong le trasete, go ikhumetša ka ekonomi ka mo nageng go be go se selo sa maleba le ge e le se se lokilego.
Ditemošokgolo tša maswi a go ba le makhura a a tlwaelegilego a tlase di ka letelwa.
Dinyakišišo ka ga, ebile di akaretša tswadišo ya Simmentaler go Borwa bja Afrika.
Ge moithuti a go botša mathata a gagwe goba o gonona tlhorišo, bula foltara goba faele ya go bula molato.
Ge o gonona gore mohiriši o tshela molao, ikopanye le Western Cape Rental Housing Tribunal goba moemedi gore a go eletše.
Tona o retile ACSA ka ga dipoelo tše botse tša matlotlo go sa lebelelwa dihlotlo tša tikologo.
Gape, tlhalošo ya poelano ka pukuntšung ke go iketla goba go bušetša segwera.
Le go feta Stetiamo la Green Point, protšeke ya IRT e tlile go leka mabokgoni a gago.
Ee, gomme a ke bontšhe gore se ke nako ya GMT.
Kgonagalo ya kopantšho ya metšhene ye meraro, go akaretšwa le kelo ya mošomo wa o mongwe le o mongwe, e laeditšwe ka tlase.
Mokgwa wa tlwaelo bophelo bja Basotho bo ka be bo sa bonwa le gore ditlwaedi tše dintši di sa phethagatšwa ka botlalo.
Mosadi o boletše gore o thomile go gohlola ge a le leetong la go boela Singapore pejana mo bekeng ye, kgoro ya maphelo ya Singapore e boletše ka setatamenteng.
Pontšho ye e lego gona ka ga batho ba baHananwa ba Profense ya Leboa.
Tshepedišo ya datha yeo e swerwego bjalo ka tirelo ya thušo ka dikgopolo tša kgwebo go ikhola.
Ka ntle le dithulano ka ga tlhweko le tshephagalo ya datha, ditšhupetšo tše di latelago di abilwego ke Sehlopha sa Tekolo ya Lekala la Toka ye e Kopantšwego [Integrated Justice Sector Review Team] di a laela.
Borokgo bja selemo ka gempe ya matsogo a matelele le thai ka kefa ya modiro.
Naa o ka hlaloša maitshwaro a maphodisa bošegong bjola bjalo ka a go se amogelege?
Bjalo ka ge ke laeditše, re ikopantše le makala ka moka a badudi ba Zimbabwe ka tatelano, ka nako ye nngwe le go feta mmušo wa Zimbabwe.
O ka no e ngwadiša eupša ke sa ganana le potšišo.
Ga ke na bonnete, eupša o bonala a le seemong se se mpe.
Gonarathnam o goletše Grey Street, Durban, le barwarre ba bararo le dikgaetšedi tše tharo.
Tikologo ye e hlwekilego ya lebopong go ditšhaba tša Motse-Kapa.
Go ya le ka moo ke gopolago ka gona ga se ba tšwewa ka kgang, eupša ba be ba rometšwe go fiwa tlhahlo ya bošole.
Ge e ba go na le go gola ga matswele le ditlhoko le goba go ruruga ga mokotlana wa setho sa bonna - bona ngaka.
Go ye nngwe ya dintlo tše di sego molaong, dikarolo tše fapanego, go akaretšwa le dithaere, tša dipaesekela tša maotwana a mane di hweditšwe.
Tšhomišo ya gago ya Wepe Saete ya SANCTR ke karolo ya kwano go dipeelano tšeo ka moka, mabaka, le ditsebišo.
Re botše ka boripana, ge e ba go na le dikgopolo tše fapanego tša motheo magareng ga Fabcos le Nafcoc, tšeo di filwego sebopego se seswa sa kgwebo.
Afrika le yona e tšere sephetho sa go lwela tekatekano ya bong.
Ka gona bohle ka moka ka tshwanelo le be le hlobotšwe le bethilwe.
Mo dinageng tše dingwe, kopantšho ya ngwadišo ya batho le seka sa diphatišišo tša magae e šomišetšwa go hwetša maemo a datha ya mmasepala magareng ga dipalo ya batho.
WINSA e na le dinepo bjalo ka mekgatlo ye mengwe ya basadi - se ke go kaonafatša kemedi ya fase ya basadi mo makaleng a bona.
Hlatse e laeditše gore o be a le lehlakoreng la leboa la lepatlelo le ge e le gore o be a se lefelong la bodulo, ka morago ga lefelo la go dula.
Hlogotaba ya wekšopo ye ke "Go dira RNCS kharikhulamo ya gago".
Ba swanetše go bontšha kgahlego ya nnete ya dipolitiki go fediša go se kwane.
Masea ao a belegwago ke bomma bao ba kgogago ke a mannyane kudu go masea ao a belegwago ke bomma bao ba sa kgogego.
Dikgopotšo tša fekese le mogala di šomišwa go latišiša tšeo di sa arabjago.
Batswadi bao ba nyakago go godiša bana ba e sego ba bona ba lekolwa ka tlhokomelo le go amogetšwa tlhahlo ye e tseneletšego go ba thuša ka thokomelo ya ngwana, taolo ya ngwana le mabokgoni a botswadi le ditlhohlo tšeo go kopanwago le tšona mo kgodišong.
Bjalo ka karolo ya go godiša "Ngwana wa Mosetsana" ntlha ya TWIB ka Techno-Girls, basetsanyana ba hlohleletšwa ka diwekšopo tša bosetšhaba go tsena le dula mo makaleng a saense le tekhnolotši.
Go kaonafatša segwera bjalo ka seo se hlomilwego go ya ka makala a ditikologo tše nnyane.
Kgopolo yeo e lego gona ka ditswalle tša Afrika Borwa le naga ye nngwe le ye nngwe, le ge go le bjalo, e nyaka šedi e kgolo.
O thopile sefoka go tšwa go baphegišani ka yena ba seswai bao ba bego ba emetše diprofense tša bona.
Dipapadi di thomile go tsebja ka lebelo go mehlobo ka moka ka nageng, le ge go le bjalo mo tlholegong ya tšona e be e sa le tša bašweu ka babogedi ba mahlahla ba bathobaso.
Se se hueditše Pan-Africanists ba bangwe ba bantši, go akaretšwa le bangwadi ba African-American, diopedi le badiragatši bao ba amogelago ponagalo ya bona le go lwela kgethollo ka mmala mo lefaseng.
Bonnyane bja batho bao ba re thušago, Solly Terblanche, yo a dutšego a re thuša mo ditheeletšong tša rena ka moka ka setšeamantšu.
Hle ntlhalosetše gore "opmerkings" botse go ra go reng.
Go hloka seabe go matlotlo a dintlo ke bothata bogolo.
Gape ditiro tša maphodisa go la Hanover Park di hlotše tše dingwe tša go golegwa le go thopa bobedi dithunya le diokobatši mo lefelong leo.
Ga go na senamelwa seo se tla šomišetšwago morero wa papatšo.
Motšwasehlabelo o tlogetšwe le makgolo'agwe Motsesetopropong wa Mlungisi ka ge mmagwe a be a le mošomong.
The Copperheads ba atlegile bohodung bja ka pela bjo bo nyalelanago le ditiragalo tša go utswa metato le ditshipi, ba bolokela mmasepala dimilione tša diranta.
Ke rata go thuša le go iponagatša go tshepedišo ka moka.
Go na le ditsela tše pedi tšeo o ka nyakago PALS Online Catalogue ka hlogotaba.
Mo lebakeng le letelele šedi e filwe go tiišeletša thušo ya matlotlo go dinamelwa.
Lekala la setšhaba le akanyeditšwe go ithekga ka ditsenwa tša papatšo, mphiwafela, dimphiwafela, dithušo tša ditšhelete, thekgo ya ditšhelete, ditšhelete tša boleloko gomme le swanetše go šoma ka tsela ya go se dire tseno.
Go dira bong ya kemedi ya ekonomi ya dipalo tša batho ba Profense.
Dipuku tša go bala tšeo di šetšego le go tlišwa ga dingwalo go tla dirwa mo bekeng ye go ya ka dinyakwa tša Lefapha la Thuto la Bosetšhaba.
Di gona gape ka makgobapukung a mmasepala ke dikantorong tša khansele.
Go bontšhitše talente ge bašomi ba be ba binela morethetho ya dikoša tša mmino wa House le Kwaito.
Kabo ya ditirelo ya lekala la setšhaba le tla šetša go oketša dibaka tša mešomo ka tsela ya kago ka go šomiša bašomi, le go matlafatša ditšhaba ka kgathotema le tlhahlo.
Go thibela bathobaso go fihlelela dibaka tša thuto le mošomo.
Go lekola ka go putlaganya ga boleng bja ditšhila tšeo di hlotšwego ke boima bja ditšhila tšeo ya go go lahlwa le šwalalanywa.
Ge e phethagaditšwe ka botlalo, Civil Scanning Solution e tla aba diputseletšo tše mmalwa.
Bone bjo ka moka bo tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Stilfontein lehono.
Bagononelwa ba golegilwe gomme ba tla tšwelela go kgorotsheko ka pela gomme bafaladi bao ba sego molaong ba tla išwa senthareng ya bafaladi ya Lindela gore ba beakanyetšwe go boela gae.
Dipharomolato kgahlanong le bagononelwa tša gore ba thubile ntlo gomme ba rwala ditlabelo ka koloi tšeo e lego tša mongntlo pele ga ge ba tšhaba.
Go ngwadišwa ga kgwebo ye mpsha go šetše go hlohleleditše kgoboketšo ye e tseneletšego kudu ya kgwebo.
Modiragatši yo monnyane wa Lerasta o rile bošegong bja go feta a re gopotša ka ga tumo ya Afrika ya go feta gomme ba e boletšego gabotse gore ga re ya swanela go ba makgoba go tšwa mabitleng.
 Impumelelo Innovations Award Trust e fa diprotšeke tše sa tlwaelegago, tšeo di akaretšago digwera le lekala la setšhaba leo le thekgago boleng bja maphelo a ditšhaba tšeo di dilago ka mekgwa ya go boitlhagišetšo.
Ke nnete, tše dingwe tša dilo ke boditšwe ke Mshoshovu.
E hlokomela fela morala wo mogolo esego dinyakwa tša phepo ka tsela ya tšhupu.
Ge phenkgišano ya dithentara ka moka feditšwe, kelo ya mošongwana e ya fokotšega gomme boima bo a theoga.
Ecotox go ya le ka moo ke tsebago ga se ya ka ya ba le kwano le sešole sa tšhireletšo.
Dinyakišišo ka ga tšweletšo ya swikiri di dirilwe seleteng sa Caprivi Strip.
Tsebong ya ka ye e tseneletšego le go dumela molatofatšwa, yo e be e le Braam.
O laeditše gore o tla ithuta mabapi kamano ka lehlakoreng la Dikgoši.
Gomme o boletše ka bašemane, le ba bakae bao le gopotšego go ya?
Ba ba nyakelwa makala a setšhaba le a praebete; bjalo ka borasaense, boraentšinere le borathekniki; le bjalo ka balaodi le bašomedi ba mmušo.
Botelele bja kalafo ke go netefatša gore bolwetši ga bo ipušeletše.
Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ba le dithuto tša maleba mo lefapheng le a ithutetšego lona.
Batho bao ba reketšwego diaparo, ke baswa ba babedi, Thabiso le Filly.
Maabane Mopresitente Mbeki o tsebišitše gape gore go tlo ba le kopano ye nngwe magareng ga Bangwaledi-Pharephare ba babedi ba MDC le kemedi ya Afrika Borwa.
Intasteri e kgopetšwe go ikopanya le Bongwaledi bja Non-Proliferation go ingwadiša.
Tšhušumetšo ya Lovedale le kgathotema ya yona go kaonafatšeng tumelo ye e tiilego mo tekatekanong ya batho ga e balege.
Mo kontinenteng ya Afrika, Mtšana Makeba o iponagaditše bjalo ka mošireletši wa naga ya gabo, a gašago toka yeo e hlotšwego bathong ba Borwa bja Afrika mo ntweng ya kgahlanong le bokoloniale le kgatelelo.
Ga se ke go kwešiše gabotse, eupša seo se lokile ee.
Intasteri ya dihotele e letile go bona diphetogo tša maleba, ye e thibelago go šoma gabotse ga ekonomi yeo e hlotšego gore go be le batho ba se kaalo bao ba nyakago go tšea maeto.
E hlaloša ka moo phetogo ya leratadima e tla senyago le go gobatša tlhago.
Ba gapeleditšwe go goma maitekelong a go efoga bahlasedi.
Boleng bja thekišo ya gae ke mahala go boleng bja setimela gomme boleng bja diromelwantle ke mahala go boleng ka gare.
Bjalo re thoma ka tshepedišo ya go kagoleswa le tsošološo.
Dikgokagano tša ekonomi ya setšhaba: Molao wa dintlo, ka bogolo le tšhušumetšo ya boleng bja ntlo yeo e abjago go tielelo go dipolitiki tša setšhaba, tšweletšo le mekgwa le maitshwaro.
Mmasepala o dula o itlamile go netefatša gore badudi ba ARK bao ba le go gona ba fiwa dintlo gape ka tshwanelo le gore ditshepedišo tša maleba di a latelwa mo tshepetšong ya kabo gape ya dintlo.
Dingwalollo di fetišitšwe ka moka ka go swana, ka tsela ya go swana.
Re šoma mebileng le bakgathatema ba mmalwa mo mabakeng ka moka esego feela ge re eba le dikhonferense.
Thomelontle ye kgolo ya Afrika Borwa go ya Zimbabwe e akaretša ditlabela tša dithoto, gomme ditšwantle tša go tšwa Zimbabwe ke mašela le tšweletšo ya temo.
Dithereilara tša papatšo ke dikoloi tšeo morerokgolo wa tšona e lego go bontšha papatšo go tšona.
Bao ba šetšego ba otlilwe kudu esego fela ke ANC goba balaodi bengdinaga tše dingwe ga ba swanela go otlwa go-ya-go-ile.
Batšweletši ba ditšhupu tša ka gare tša dithaere di hlalositšwe ka godimo.
Seswantšho se laetša se sengwe sa ditšhupetšo tša letsogo tšeo di šomošwago mo tikologong go emiša thekisi.
Tikrii ya Honase ya B.Com ka go tša Ekonomi go tšwa Yunibesithing ya Kapa Bodikela.
Dingaka tša diphoofolo di be di le gona dibong tša mašole ebile di be di tlošitšwe go mebušo ya diprofense.
Ke ile go kgopela Ngaka Ramashala go laola go tšewa ga kano hle.
Ga go nyakege tshipi goba bora bjo bongwe le bjo bongwe bjoo bo ka rusago go ka šomišwa mabapi le dikhutlwana goba dikgopotšo dife goba dife.
Mareo a kakaretšo a šomišwa go hlaloša bosenyi kgahlanong le bana, ke tšhomišo ya lereo la go hlodia ditho tša thobalano le go hlodia ngwana.
Pego ya dinyakišišo go ya ka lesolo la go tšea phahlo.
Molaetša wa Mtšana Mosia go ya go batšwasehlabelo ba dintwa tše amanago le bong e be e le go tšea ntlha ye nngwe le ye nngwe e nnyane ya seka sa tlhorišo gomme wa se fediša.
Kanegelo yeo e fedilego ka kgotsofalo yeo e tla bago bohlokwa bjalo ka yeo e tla balelwago gape le go e bala o nnoši.
Go bala batho - Ke kabaganyo ya batho go ya ka mengwaga, bong, mmala, letseno, bjbj.
Dikgakollo go ya go khuetšo ye e Akareditšwego ya Ngwaga ka ngwaga ya Sekema ka dipeakanyo tša phetišetšo ya dikotsi, eupša ga di laole go ya Sekemeng.
Go tiišeletša mešifa, metšhene ya go swiela ye mebedi e tla dirišwa, o mongwe o tla hlwekiša santa ka tlase ga lefase gomme o mongwe o tla hlwekiša ditsela tša basepela-ka-dinao.
Arch, seo re ya go go se dira ke gore Mna Piers Pigou o ile go botšiša Mna Cebukhulu tše dingwe tša dipotšišo gomme ke tla araba dipotšišo tše mmalwa tša Mdi Nicholson.
Ka morago ga go fologa o re o kitimetše lepatlelong?
Ditsejana tše pedi tša go bulega di tla lebiša go thuto ya profešene ya barutiši, ya mathomo ya tšona ke Tikrii ya tša Thuto [BEdegree].
Magomo a lebelo la tlasetlase le theošitše dikotsi tša go šiiša gammogo le palo ya tšona.
Go tloga go le lethabo le tlhompho go amogela bohle ka moka go BiNational Commission [BNC] ya bohlano magareng ga dinaga tša rena tše pedi.
Bjalo ka theknolotši e gatela pele, lefase ka moka le tšwela pele go sesefala.
Re swanetše go amogela gore go palelwa go rarolla seemo sa Darfur go na le khuetšo ye mpe go seemo ka moka sa Sudan.
Mna Peyaga, ge e ba o tla ipea mo rekotong.
Backsberg le rekote ya histori ye e kopantšwego ya beine ye tshesane le tlhokomelo ya tlhago bjale e thoma go ba motšweletši wa SA wa beine go ikhweletša maemo a khabone ya magareng.
Go na le mešomo ya taolo yeo e sego ya tlatšwa.
Go na le mafelo a mmalwa a batšofadi ao a thušwago ke mmušo ka ditšhelete kua Kapa Bodikela.
Ke holofela gore nakong yeo e tlago ke etela dikoro tša Voortrekker Hoogte gomme matšoba a tlhago a tla be a tšerwe ka botlalo.
Gape re ipiletša go Makgotlataolo a Dikolo (SGB) ao a nago le naga yeo e sa šomišwego go thoma ditherišano magareng ga ona le ditšhaba, le go lekola tšwetšopele ya dinyakwa mabapi le naga ka bona.
Dinyakišišo di laetša gore maemo a tšhilafalo ka gare go mafelo a a bodulo le wona gape a tloga a sa amogelege.
Kgopelo ya tumelelo lenaneo le arogantšwego goba peakanyo ya mmila wo moswa.
Go hloma segwera le setšhaba le bakgathatema go kaonafatša tshwaro ya maleba go bagolegwa le tlemaganoleswa le ditšhaba tša bobona.
Kgoboketšo ya ditaba yeo e tšwelago pele ya boraditaba ka ga tšhomišo ya methamphetamine, yeo e tsebegago ka Tik e šeditše kgogedi ye e mpshafaditšwego ka ga tšhomišompe ya diokobatši mo dikolong tša rena.
Re tšwela pele go fediša maemo a a dikgaruru ao a tšwelago pele.
Ditšhišinyo tše di lego ka mo tokumenteng ye di huetšwa ke boleng le dibaka tše di fapanego.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka moo o ka bulago ditokumente tša .pdf klika mo.
Tsela ya peakanyo e dirwa go ya le ka melao ya maleba.
Ye e kile ya ba molao gape wa kakaretšo mo papading.
Se se rekota phetogo ya phesente ka gare ga CPI go mafelo a histori a mebasepalamegolo go tloga go nako ye nngwe go ya go ye nngwe.
Karolo ya akwatiki e amogetše bontši bja maitapišo a dinyakišišo gomme e ngwadilwe botse le go kwešišwa.
Tempele ya Shembe mo bogareng bja toropo e na le seripana sa naga yeo e sa hlabollwago yeo e nago le maswika a mašweu ao a laetšago mellwane ya yona.
Pego ye e na le dipoelo tša dipalopalo tša makalatirelo a go nyakela batho mešomo, mekgatlo ye e thwalago batho le ditirelo tša diinšorentshe tša bašomi.
Go e beakanya, Kgoro e ipshinne ka tšhomišano ye kgolo kudu  go tšwa go Dikgoro tša Thuto tša Diprofense, gomme ya thabela ditshwayotshwayo le ditšhišinyo tša tšona.
Motho yo a fanago ka bohlatse o swanetše go saena wili pele ga dihlatse tša go kgona tše pedi goba go feta.
Gomme o be o le sebapadi sa mafolofolo kudu go dikhamphani ka botlalo tše di lego ka pele,  diponagalo mo diprotšekeng tša sešole sa tšhireletšo go feta ge o itirela.
Go palelwa ga Airline Pilots Association go phatlalatša dikutollo tša bona, tšeo di tiišeleditšwego go nna ke baotledi ba bantši ba difofane, go swanetše go nyakišišwa.
Ke tla dumelela Wynand gape eupša o swanetše go botšiša potšišo ya gago gomme bjale a re dumelele Wynand.
A go be le tshephano ka lebaka la gore go hloka tshephano go tla ba le tšhitišo ye e tseneletšego go fihlelela dikwano.
Kontinente ya rena le dinaga tša rena tše pedi di bile le dilo tše dintši; re bone dilo di senyega ka e tee ka e tee le go fihla go kgakanego ya Chinua Achebe.
Mmasepala o kgobokeditše batho bao ba sa šomego go thuša ka go hlwekiša mebila le go thiba dikgoba ka go aba ditirelo.
Peakanyo ya taolo ya sephethephethe mo tikologong ye e phatlaletšego yeo e sepetšwago ke Toropokgolo ya Motse-Kapa, yeo ke boditšwego gore ke ye kgolo ka mo nageng.
Letseno leo le okeditšwego go dihlopha tša letseno la tlase di ka be le na le khuetšo ye kgolo lekaleng la dintlo ka go fetola nyakego ya moragorago ya dintlo go ya go nyakego ye e golelago godimo ya dintlo.
HSRC e swere dinyakišišo tša saense ya setšhaba yeo e lego mabapi le merero ya tlhabollo le phedišo ya bodiidi mo Afrika Borwa, tikologong le mo Afrika.
Ditshepedišo tšeo di swanetšego go šoma go leka go lota tšweletšo.
Mogononelwa wa bone gabjale o tšhabile gomme o nyakwa.
Molao wa Mmušo ke go tloša tshedimošo ya go timetša le go hlohleletša diporeisi tša enetšI gore di bontšhe ditshenyegelo ge go kgonega.
Go bolaya go akaretša tšweletšo ya ditšweletšwa tša go swana le matlalo le mekgopha e meswa, wulu ya go gogwa, mafofa goba fase, meno goba marapo.
Naa ba kgonne bjang mmaraka wa go swana le wa rena mo phadišanong ye kgolo ye go tšwa go baToyota, go tšwa go baMercedes?
Go a nyamiša gore tiragalo ye e diregile go sa le ka pela mo nakong ya maikhutšo.
Mabaka a ka moka a dira ntwa ya masetlapelo ya selete go ba ya mmakgonthe.
Tshepedišo ya mmakgonthe ya dinamelwa ke tsela ya go hlohleletša ekonomi ya rena ya selete mo tseleng ya kgolo ya godimo gomme ya go ya go ile, go re kgotšha go fihlelela dinepo tša tlhabollo ya rena, gwa realo Mokhanselara Thompson.
Sa pele go gana go amogela kgetho ya ntwa yeo e tšerwego ke ANC.
Ka kgopelo a re emišeng digalase tša bona go thousta go Mokhomišenaremogolo Kamphambe-Nkhoma.
Baadimiši ba ditšhelete ba ka swarwa ge ba hwetšwa ba swere dikarata tša ditefelo tšeo di šomišwago bjalo ka netefatšo ya dikadimišo.
Ke a leboga Mna Pienaar, Mna Ntsebeza o tla tšwela pele ka dipotšišo.
Ka dika tša ona gomme ge go kgonega, etela ngaka.
Ke kgopolo ya rena gore ditsebišo tša semmaletee tšeo di akaretšago dikgopolo tše di ka rerišanwa ge mmušo o be o ka ba le kgahlego ya go gapeletša mokgwa wo wa go akaretša.
Re a boledišana ebile re abelana tshedimošo le bakgathatema ka moka ba maswanedi ka tshwanelo go netefatša kgathotema le go tšeeng diphetho tše lebanego.
Lefelo leo o le laeditšego moo, ke leo o lahletšego mabotlelo a mabedi go tšwa go lona?
Go tiiša kwano ya leboa-boa go phihlelelo ya mmaraka wo golago le kgwebo ka kakaretšo le dikholego tša dipeeletšo, go dutšwe go kaonafatšwa neelwana ka tšhomišano ya ditheknolotši tša maleba.
Ke kgopišega kudu ka setatamente seo se dirilwego ke monna yo a lego ka letsogong la ka la goja ka go mpitša “martel gat”, gomme ke nagana gore a gomiše seo ka pela.
Kantoro ye e dumela gore palo ya bagolegwa e swanetše go le gore etla fokotšwa ka moka.
Bahrain le lona ke legae le legolo go setšhaba se e tlogago e le se segolo sa go lelekwa nageng ya Afrika Borwa.
Go sehlefala e tla ba dika tša bolwetši, goba dipoelo tša go hloka phepo.
Dikatološo le diphetošo go meago ya mohuta wo bjalo ka ditirelo tše itlhaotšego le tšona gape di ya akaretšwa.
Mna Modulasetulo aowa, ka mokgwa woo o e beago ka gona e fošagetše.
Karogano magareng ga magato a a mabedi a tloga a feta go ba fela sehlalogantšhi.
Ke nagana gore seo re nyakago go se tseba go tšwa go wena, Mna Braizblatt, ke go tseba gore o kile wa ba le tshepedišo ya go šomana le dilo tš di sa begwago.
Mo dinakong tše sephethephethe ka moka se se yago ka toropongkgolo mo Hospital Bend se tla tšwelapele go leba bogare bja toropokgolo go bapa le De Waal Drive.
Khunkhwane ya Colophon ke sona sephedi se le noši seo se beilwego ka go mametletšo ye ke Afrika Borwa.
Tšohle tšeo ke le šišinyetšago tšona ke gore Mogolo wa Bohlodi bja Bahlankedi o be a le ka gare go mabapi le Project Jotta.
Go na le temošo yeo e golelago godimo lefaseng ka moka ya go ngwala ka go fihla gomme dinaga tše mmalwa di hlomile melao, yeo e hlohleletšwago ke tshedimošo ya OECD.
Go na le bontši bja dintlha tšeo di nyakago tlhokomelo ye kgolo.
O boletše gore o mongwe wa melato yeo a kgathilego tema e akaretša le go swarwa ga batšhotšhisi bao ba bego ba šunya nko go ramatlotlo kua pankeng.
Naga ya geno e be e le lefelo la gare la kopano go ye nngwe ya dikopano tšeo di ka se lebalwego tšeo di atlegilego tša lefase kgahlanong le kgetholo ka mmala yeo e sa ka go ya bonwa.
E hlamitšwe go kaonafatša boleng bja bophelo bja gago le phihlelelo ya ka pela ya tlhokomelo ya tša maphelo, dingaka tša praebete, go akaretša boimana le dithibelapelegi.
Mešongwana ya mengwe ya bagweba ka diokobatši e fihlile mafelelong mo Bohlabela bja Barkly.
Ditšhelete tša tikologo tša mebaraka ye mengwe yeo e hlabologago go swana le Turkey le Brazil di bone go gwahlafala go feta Ranta ya Afrika Borwa, o boletše.
Ke nagana gore rena re lego mo ka moka re swanetše go itlama-leswa go tiiša setšo sa ithuta le ruta.
Gomme ngwana a ka se tsebe mollwane go se, o tla dira sengwe le sengwe le seo se diregago Ruwanda, le seo se diregago Bosnia.
Sepetlele sa Lentegeur se abela batho ditirelo tša malwetši a monagano goba malwetši a monagano.
Ka protšeke ye, re holofela go fetola se ka moka ka gho hlohleletša le go hlahla baithuti ba rena, ka mekgwa ya maleba, go latela mananeo a nnete a PhD.
Bengmešomo ba swanetše go netefatša gore tlhahlo yeo e laolwago ke tlhahlo e swarwa go bašomi ka moka, go šeditšwe mabokgoni le bokgoni bjo bo nyakegago, kgetho ya boiphedišo le dinyakwa tša tlhahlo ya mošomo wo itšego.
Re a go amogela Mokhomišenaremogolo ebile re leboga maduma go tšwa go Mopresitente Biya.
Senepe se laetša Molekgotlaphethiši (MEC) a lebeletše magareng ga bakgathatema.
Gape e be e le go pharologanyo ye e sa fiwego šedi ya Maafrika Borwa ka bobona go tšwa go dikontinente tše dingwe.
Korea ga se naga ye kgolo, le ge go le bjalo e na le boso bjoo bo fapanego kudu bjo bo fetogago ka maatla sehleng se sengwe le se sengwe.
Se segolo se se tshwenyago ke gore selekano sa kabo se tlase kudu go feta selekano sa phalalelo, yeo e ka dirago gore go be le kgatelopele yeo e tšwelago pele ya go sepetšwa ga dikgorotsheko.
David MacEnulty o tla bula phadišano bjalo ka moemedi wa tšhese fela go dira diphetogo.
Lota phahlo yeo e lekanego ya dijo tše bohlokwa tša ka ditshitswaneng tšeo di sa nyakego go tšidifatšwa.
Dipiskiti di tla oketša go diphahlo tša dijo tša naga tšeo WFP e thomilego go di phatlalatša mo mafelelong a beke go diketekete tša batho.
Ke gopotše gore re swanetše go lebelele se gore re tloše menagano le dikgopolo tše di fošagetšego ka ga gore se se mabapi le eng.
Ditefelo tša go lokiša di thongwa ke moreki gomme ga di akaretšwe ke mošireletši.
Fediša mafelo a botswalelo bja monang ka go fokotša palo ya meetse ao a emego, ka go phušeletša le go ntšha meetse mafelong ao a tletšego meetse.
Tšwelopele ya ditheknolotši, le phetogo ya mekgwa ya ditshenyagalelo go sepelelana le dikholofetšo tša ekonomi ya setšhaba le dikhuetšo, le go bapatša le mathomo a papatšo.
Ba babedi ba bao ba swerwego ba šoma mo Duiwelskloof Armed Response.
Hloma mekgwa le ditsela tša go rarolla diphapano tša mmušo wa mohlakanelwa.
Baithuti ba bantši gape ga ba ithute leleme la boraro, gomme bonnyane bana bao ba bolelago Seafrikanse le Seisimane ka profenseng ba bolela seXhosa.
Lenaneo le phethagaditšwe ke rakontraka wa ka fase yo a filwego mošomo ka diprofenseng.
Diphahlo tša leswika tša tafola, tša morala, le dilwana tše dingwe tša ka ntlong le dilwana tša ka ntlwaneng, go e na le tša letsopa goba tša china.
Sengwalwa se swanetše go tlišwa go bohlokwa bja tša temo go diphedi tše fapanego.
Re swanetše go latela mohlala wa go aga setswalle sa ditšhaba tše kopanego.
Gomme gape ke re re na le moithutelabolwetši yo mogolo wa Mmušo yo a tiišeleditšego maatla a gagwe go fediša mešomo ya go nyamiša yeo e bego e itira o ka re ke tekolo ye e sa felelelago.
Ka boitlwaetšo, tšweletšo ya ditshepedišo tša tekanyetšo di ka thoma go hlakahlakana gomme di ka beakanya ka botlalo le ditaolo tše di fapanego tša maleba ka pela go tshepedišo.
Ge poledišano e fedile mofetoledi o fediša pitšo ka go bea fase lekopelwana la gagwe.
A ke fetše ka go tlaleletša ka thekgo yaka ka mantšu bohlale ao a felago a tsopolwa a mongwadi yo a sa tsebjego: "Monagano wa motho ga se wa ka wa tšweletša setlabelo sa lota mošomo go swana algebra".
Re fihlile maemong ao re tšerego ntle le tlhokomologo.
Magato a a fapanego a katološo ya BWS go ditšhaba.
Re kgopela tshwarelo ya gore re fihlile morago ga nako efela sephethephethe se be se sa šuthe magareng ga Pretoria le Johannesburg, Mna Ntsebeza.
Lehono šedi e go tlhabollo ya dinyakišišo le tlhabollo ya mekgwa ya ditheknolotši tša haetrotšene le sele ya makhura.
Go begilwe ka morago gore gabotse o be a lip-synching go lentšu leo le gatišitšwego pele la mosetsana yo mongwe.
Seo re se dirilego, re be gwanta, re iša dimemorantamo, gomme ba tsena ba re thuntšha ka dintšhišamegokgo, ba re swara.
Ka taba ya go tlaišwa ga go botse ge mooki a fihla tsebo ka tsela ye.
Thušo ye ya ditšhelete e ka šomišwa mo legatong la bosetšhaba goba la profense.
Mmušo o itlamile go rarolla dipelaelo tše ka mokgwa wo feletšego ka gare ga sehlomo sa maano a tlhabollo ka kakaretšo bjalo ka ge di hwetšwa ka gare ga RDP le GEAR.
Ka morago ga go mo kata, ka gona monna o ile a mo lokolla.
Go tšwa go seo ke kgobokeditšego o be a le noši, naa o filwe ditsela tše dingwe tša go ikgokaganya le yena, walkie talkie yeo o e bonego?
Mogononelwa o tšweletše pele ga Kgorotsheko Maseterata wa Ermelo gomme ba filwe peile ya mahala.
Inšorense ya Lekala la boraro – Inšorense yeo e lefelago go lekala la boraro go ra gore yo mongwe yo a sa amegago thwii gomme yo a gobetšego mo kotsing.
Se se be e ra gore basadi ba bantši le bana ga ba sa ya ka tsela ye boima ya letšatši ka letšatši ya rwalela dikgong.
Go sa letilwe, tsela ye mpsa ya go putla e ile ya bulwa kgauswi le lepatlelo ka Labobedi.
Ka Oktobere mmušo o hlomile thentara ya metheo ye mmalwa ya dibaka tša peeletšo ka gare ga GSLWP, go ipiletša ba tlhagišo ya dikgahlego.
Sampolo ya motheo e tšerwe go tšwa go dathapeisi ya mafelo ao a hlathilwego gomme a hlaotšwego ka nako ya legato la thalo ya mellwane ya palo ya batho.
Ga re na kgopelo mo rekotong ya ketelo ya lapa la ga Bosch go la Mna William Bosch.
Ka gona Mmušo wa bosetšhaba o rwele maikarabelo a go ikopanya le mebušo ya dinaga tše dingwe goba mekgatlo ya mebušo ya mohlakanelwa.
Gape ba tla tšwelapele ka maatla go tšwelapele go nyakišiša dikgonagalo tše dingwe tše dingwe tša dikgokagano magareng ga thekišo ya diokobatši le dihlopha tše dingwe tša barekiši go la Gauteng.
Tekolo ya monagano yeo e akaretšago temogo ya tekolo le tša bophelo bja motho.
Ka tlwaelo, bogolo le ntlo ya lebopong ya boiketlo go Lebopo la Anstey.
Bobegaditaba bjoo bo tšeago ditaba tša dikgetho gape bo tla kgona go fihlelela tshedimošo ya bjale go tšwa go ditiši tša kgetho naga ka bophara ka go šomiša dikhomphutha tšeo di beakanyeditšwego sa ruri tšeo di abilwego ke IEC.
Boraditaba bao ba tšeago ditaba tša dikgetho gape ba tla kgona go fihlelela tshedimošo ya bjale go tšwa go ditiši tša kgetho naga ka bophara ka go šomiša dikhomputhara tšeo di beakanyeditšwego sa ruri tšeo di abilwego ke IEC.
Ka gona seo se bego se le ka meropeng ke selo sa go swana bjalo ka ge a file Commandant de Bruin, ditšhupo tšeo tše tharo, se ga se kwagale.
Go fa le go tiragatšo ya dihlare tša go bolaya ngwang go laola kgolo ya merogo go bapa le Ditsela tša Profense mo tikologong ya Mointšinere wa Ditsela tša Tikologo, Oudtshoorn.
Mopresitente Mbeki o ile go tsenela Samiti ye go la Yokohama.
Samiti ya IBSA e tla lebelela gotišeletša tirišano ya mahlakoremararo go fedišeng mereo ya ditaba tša lefase go swana le botšhošetši, ditherišano tša mahlakori a mantši a kgwebišano, tlhabollo ya kakaretšo, dijo le tšhireletšo ya enetši.
Ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Benoni ka pela ka ditatofatšo tša go swara lebake.
Borekišetšo bja sebjalebjale bja dijo bja lapa ka moka leo le nago le dikheri le dijo tša lewatleng.
Gape, tema ye bohlokwa ya Regional Economic Communities di be di laeditšwe ka go lota thekišo le tlhabollo kua pele.
Borekišetšo bja dijo bja hotele yeo e nago le lenaneo la dijo la Bohlabela le tikologo ya sebjalebjale.
A re se leke go senya seo re šetšego re fihleletše.
Go hlahla gape methopo le dibaka go bao ba di hlokago.
Pakete e swanetše go ba le sekhurumelo sa go ba le sebopego sa maleba sa go konopela go kgontšha pakete go e kgonamiša ge etletše ntle le go falala goba go dutla.
MTN e tla ikgobokeletša diboute go phoustara ye nngwe le ye nngwe go nyakišiša phoustara ya go thopa.
Setšhaba se hlokofala ka mathata a leago seo se nyakago tharollo ya ka pejana.
Aowa, ga se ka tseba gore go ka be go na le balemoši goba aowa.
Go lokile, e sego ka tsela ye ge sekhutlo se tloga le fapana kudukudu le gona se sa tumišwe ka go fetišiša, eupša e sego ka kakaretšo le dikgokagano tše mohola go tšwa thwii go maphodisa.
Dula o phafogile ka dinako tšohle, disenyi di ka be di khutile ka morago ga sekhutlo.
Karolo ye e latelago e utolla kgopolo ya taolo ye e logaganego ya lebopong.
Go tlaleletša se, mekgwa e utollotšwe go kgontšha di-SME fana ka ditefelo tša kwano go dibopego tša ditšhelete go fihlela dikadimišo tša bona di lefelwa.
Ge o nyaka go šišinya gore ka go bala dingwalollo tšeo botse di thulanago le sephiri sa gagwe, bjale seo a ngangišega.
Banna ba bane ba go itlhama ba swere motšheladipetrole ka dithunya gomme ba mo gaša ka lehulo la pherefere.
Mokgobo wa dibetša go dumelwa o utswitšwe go tšwa Sebong sa Masole sa Lohatlha.
Boitlamo bjo bo amogetšwe ka lethabo ke dibilione tša bahloki le bao ba bego ba sa tlogetšwe ka ntle.
Efela re be re sa nyake go ba le yona ka tsela ye nngwe.
Mdi Molewa o laeditše gore profense e dirile dipalopalo tša dinyakišišo ka gare ga intasteri ya ditsela mo mengwagangwaga.
Sehlopha se se akaretša tšweletšo ya perela tše šomilwego, go ra gore tšeo di bjaletšwego go ntšha diphošo, epetšwego goba di bjetšwego.
Dipalopalo tša tlase tša batho bogareng bja ngwaga di akanywa ka ngwaga, profense, bong le ka mengwaga.
Afrika Borwa gabjale ga e na molao wo o lego kgahlanong le go dira kopišetšo ya diphoofolo le batho, eupša mmušo o laeditše gore ga o thekge go dira kopišetšo ga batho
Bagononelwa bao ba swerwego ba tla tšwelela Kgorotsheko ya Maseterata wa Tzaneen.
Bjalo ka ge go kgonega go tlhokomelo e tšerwe go tliša kwešišo ye e swanago ka diphetolo tša seo se bopago R D.
Go a kgahliša gore di-OM di tla be di tseba mokgwa wo.
Dikakanyo tša GDP di tla pele ka mehla, gomme tša boeletšwa ka mehla go ya le bohlatse bjo bo tlaleleditšwego mo kotareng ye e latelago.
Go laetša gore maphodisa a na le tšhomišano ye botse le dikhamphani tša tšhireletšo Dir Mocwaledi a realo.
Ka gona go gakantšha gannyane ka moo tshepedišo sepetšego ka gona.
Tshedimošo ya maleba: Ke lebaka la bobedi yo Mna Mondlovu go ya ka dipego a mo katile.
Sekhwama sa Umsobomvu seo e lego sa tlhabollo ya baswa le tlhahlo se tla thoma go šoma ka morago ga ge Old Mutual e feditše ka tshepedišo ya yona ya phatlalatšo ya dišere.
Ke kgopela baemedi ba Tongaat-Hulett go tla ka pele, ka kgopelo hle.
Ka go sola manyalo a ka pele, kaonafatšo ya thuto ya basetsana, go tlwaetša dikamano tša go lekana, le ka go thekga phelego ye botse ya basadi le ditokelo tša bona, tšwelepele e dirilwe.
Mokaptene wa Brass Band, Thamsanqa Khuzwayo o boletše gore mokgatlo wo mongwe le mongwe goba sehlopha se lebane le mathata gomme le tšona di na le seripa sa tšona sa ditšhitišo.
Tshepedišo ya khutšo e tseleng gomme phetišetšo ya maatla legatong la mopresitente ka Aprele le laeditše gape tharollo ya Barundi ya go go gatela pele.
Kgato ya go dumelela batho go tseba lepatlelo e amogetšwe ke lethabo la bathekgi ba kgwele ya maoto bao bao ba bego ba sa kgone go uta lethabo la bona.
Go na le tsela go kgathotema ka bontši le mokgwa wo theilwego go ditebogo le go tloga mokgweng wa setšo wa go laela le go laola wa taolo ya lebopong.
Go na le tsela ya bjale ya lefase ka moka ya kanalentši, bjalo ka bontši bja dikanale tša boditšhaba tšeo di nyakago maemo mo mebarakeng e mmalwa yeo e golago mo lefaseng.
Saamstaan o kgathile tema ye kgolo go kgobokanyeng ditšhaba ge go e ba le megwanto ya boipelaetšo le go kgoboketša batho go ditaba tša go swana le tše.
Ka kgorongtsheko go laela go bušetšwa ga ditokelo tšeo.
Ga wa ikemišetša gore ditšhupetšo tše di šumišetšwe go laola.
Se gape se hlaotšwe bjalo ka se sengwe sa ditlapele tša rena tše bohlokwa go dinolofatši tše nyakilego go felela tšeo di lekotšwego, Tona Tshabalala-Msimang a realo.
Ba katile, ebile ba tšwela pele go bolela gore: "O tloga o le mathata mo motseng, o tšwela pele kata".
Re hlohleletša kopano ya batho-go-batho ka kabelano ya ditšo, thuto le dipapadi go swana le kaonafatšo ya tša boeti magareng ga dinaga.
Bea ka boripana, se se ra gore re swanetše go šoma ka maatla le ka kgotlelelo go tiišetša katlego ya African agrarian revolution.
Bontši bja mafelo ao a šireledišwego ke ao a beetšwego ka thoko ka baka la go hloka mokgwa wa tlhago wa kakaretšo le wa tsenelano.
Re thabetše go tiišeletša Khansele ya Tšhireletšo gore maiteko ao a tšwelago pele a Bolamodi a theilwe godimo ga kamogelo ye ya ditšhišinyo tša motheo ke diphathi ka moka tša Ivory.
Mvimbio boletše gore ba thabela ka setu seo Foramo ya ECD e se dirago - "gomme re fa go hlompha seabe sa lena".
Ka go kgona go tšweletša balaetši ba theknolotši bao ka pejana ba ka e fetolelago go ba theknolotši ya sešole ge go kgonega.
Gomme Mna Rasafarti mo pegong ya gagwe, ke dumela gore le na khopi ya pego ya gagwe.
Mohlala wo o beilwego ke ditiši tše tše pedi ke wo ikgethilego, gomme o tloga o retega.
Keletšo ka peakanyo le phethagatšo ya dikokwane tša ditšhišinyo tša tlhabollo ya intasteri.
Lebelela go šomiša gape meetse a go hlapa a ka pafong le meetse a ka sinking ka serapaneng sa gago.
Tšhelete yeo toropokgolo e e senyago ga e dikologe feela le ekonomi ya tikologo, eupša gape le badudi ba toropokgolo ye.
Mookamedi wa ketapele o tla hlokomela kgokagano ya maleba magareng ga boemedi bja mmušo bjo bo amegilego go aba tumelelo, tumelelo ya magomo a a swanago le tebeleloleswa ya dikelo tša seabe sa tikologo le ditekolo.
Ka morago ga ge tefo ya go ema e dirilwe papatšišano e ka se gomišwe.
Gomme re ka se gapeletšwe ke kgopolo ya khansele ya gao ya semolao.
Mmušo wa Afrika Borwa o tsentše melao ye mentši ya go kaonafatša tlhahlo le tlhabollo ya mabokgoni go phakišetša go aga bokgoni bja maemo lefase le phadišano.
Bjalo ka ge mabokgoni a mantši a nyakega kalatšo e tla golela godimo go ya magatong a a fapanego go fihla ge ntla ya "bokgoni" e fihleletšwe.
Ke mokopafatši, feela ka nako yeo o nyakago thekgo.
Zakhona Zama yo a nago le mengwaga ye lesometshela o boletše gore kgatelopele e ntši e tlile setšhabeng sa gabo, a tlaleletša ka go re o be a hlomphilwe go hlatsela tiragalo ye kgolo ye ebile ye bohlokwa setšhabeng.
Diyunifomo le ditlabele di ka aparwa feela ke batlatši ge ba le mošomong.
Sello sa go hlaba pelo sa mosadi yo moswa sa mahlabi ka pejana se tlišitše kimollo ge a kgorometša la bofelo gore ngwana wa gagwe a belegwe.
Go hlongwa ga SANEF gape go tliša potšišo ya go gakantšha ya ge e ba mekgatlo le dihlongwa tšeo ka botšona di kgethollego go ya ka mmala di ka kaonafatša dipoelo tša kgethollo ya mmala.
Papadi e laeditše gore "ka bonnyane bja papatšo le nakwana ya go ketapele, badudi ba Kapa ba ka kopana gomme ba tlatša lepatlelo", a realo.
Kgoboketša meetse a pula go tlo a šomiša gape ka serapaneng goba go hlatswa koloi.
Ka morago o swanetše go ba o fihleletše lefelo la boamogelo bja batho gore o kgone go tsena ka lepatlelong.
Dikgokagano, taolo ya masetlapelo, nyakišišo le thušo le ditirišo tša boso tša Inmarsat di aba dikholego tše dintši go Afrika Borwa.
Ee, ka gona ba ile kua gomme ba ba le balatišamehlala ka lehlakoreng la borwa.
Nako ya bjale go nyaka gore ba lebelele dikgahlego tša badudi ba Kenya le Afrika ka kudu.
Able o amogetšwe sepetlele ka morago ga go lwala ge a be a tsenetše Sekolo sa Lebollo sa Verdwaal go la Itsoseng.
Šedi ye ikgethilego e swanetše go ba ya petšha dikgoro tša maleba tša profense tšeo di akareditšwego ka go DIMAFO mo lebakengh la tshepedišo ya Tshekatsheko ya IDP.
Se e tla mokgwa wa go thibela thekišo ya ditofo tša boleng bja go fokola le tše kotsi.
Pele o ka rutha ka nokeng, ka mehla netefatša gore ga go na le dikwena goba dikubu kgauswi.
Ditebogo go sehlopha, seo se ikemišeditšego le go itlama go tliša diphetogo mo Kanana.
Maloko a bobegaditaba a mengwa go tsenela phethišetšo ya mphjo ya tšhelete go Ditšhiwana tša go hlolwa ke Aids mo Cato Ridge.
Maphodisa a Ladysmith šomile ka thata go hlaola le go swara mogononelwa yo go tloga mola tiragalo ya mathomo e diregago.
O na le mabaka ka moka bolela maaka le go aketša ka yona.
Go molaleng go šetša mohola ge go lekolwa kgaša ya praebete le ya setšhaba.
Lenaneo la LED le lebeletše tše di lego ka godimo ge le hlangwa.
Bohlokwa bja Makala a Kgwebo go fedišeng mešongwana ya bomenemene go kgabaganya le profense, e bontšhitšwe ke dikatlego tšeo di fihleletšwego.
Ke išitše kantorong ya Mna Atwell ka pela.
Go tlaleletša, go bonala gho na le go swana ga mešomo ya DSR le ya mokgatlo wa dipapadi ka kakaretšo gagolo ya NSC.
Bohlokwa bja Makala a Kgwebo go fedišeng mešongwana ya bomenemene go kgabaganya le profense, e bontšhitšwe ke dikatlego tšeo di fihleletšwego.
Le ge go le bjalo, ba išitšwe lefelong leo le lego kgauswi le Nietverdient moo ba ilego ba hlabelwa ka dikhemikhale tša go ba robatša gomme ba tsenya ka thekising, yeo e ilego ya tšhungwa.
Ka seo ke re mema Mna Piedt go tšwa go boraditba go dira pego ya mathomo.
Tlhalošo ya mešongwana ye mengwe le ye mengwe ye megolo ya protšeke le mešongwana ye mennyane yeo e amanywago le protšeke ya lenaneokgoparara.
Dibopego di swantšhwa di lebelelane ka tumedišano le ka kwano.
Go emela bohlokwa bja tokologo le phihlelelo ye lekanago ya tshedimošo mo setšhabeng sa temokrasi.
Maloko a a hlomphegago, boeti bo emela sebaka go kgolo ya ekonomi le dikholego tša tikologo le dipalopalo tša batho.
Bagononelwa ka moka ba bahlano ba tla tšwelela pele ga Kgorotsheko ya Maseterata wa Benoni.
Kgonagalo ya yona ya mela ya lehlabula e godimo go feta ye ya cocksfoot.
Gabotse e tla ba go nyatša go bolela gore re phela dinakong tša go kgahliša.
Re šomela go setšhaba seo se dulago mafelong batho bao ba dulago go logaganego ga go ya go ile ka gare ga tlhabollo le mebasepala yeo e bušago ka gabotse.
Šomiša sebonegedi ge goba moratetšo ge o tšea diswantšho ka gare ga Kamora ya National Assembly.
Tšweleditše Melao ya Ditšhupetšo gomme ba bapatša Thentara ya go iša ntle modiro wa Tekolo ya Kelo ya Phethagatšo ya Mešomo .
Meetse a go šiwa ka morago ga go šomišwa, mohl. Ka magaeng, dirapaneng le difemeng.
E na le lenaneo la go bitšwa Thuto ya Tirelo "moo go nago le kgopolo ya dintlha tša taolo le kgopolo ya tlhokomelo," go realo Gelebe.
NNMC e tla hlola dibaka tša baentšinere ba bathobaso go tsenela molokoloko wa go abelana ka diintasteri tša go tšweletša nyuklea.
Lefelo la Kgolego ya Bogare ya Kgale le rekilwe ke Khansele ya Toropokgolo go hlabolla Senthara ya Khonferense.
Maphodisa a boletše gore ba tla tšwelapele go bea leihlo go bagwebi ba sego molaong bao ba rekišago dijeresi le diaparo tše dingwe tšeo di nago le leswao la seka sa Springbok mo go yona go se ka molao.
Phutha diaparo tša gago tšeo di hlatswitšwego, ka gona ga se wa swanelwa go di šidila.
CeI o mema baabi go tšweletša kgahlego ka go aba tharollo.
O se tlogele dijo le dino di sa hlokomelwa mo mafelong a setšhaba.
Dikisara tša go bewa thwii di na le maatla a mantši go feta tša go bewa ka go phekaganywa.
Go fana ka pego ye mesong ye, ke tla šetša mo mafelong a a latelago a bohlokwa bjalo ka ge a nyalelana le Dikgoro tšeo di bopago Seboka sa Leago.
Tumelelo e swanetše go hwetšwa go tšwa go Metro Electricity pele sebopego sengwe le sengwe sa papatšo se ka bewa go kota ya mohlagase.
Ga go bohlatse bjo bo šupago ntlha ya gore phalalelo ya baithuti go tšwa diprofenseng tše mabapi di amile gampe WCED.
Gape o ka tliša ditshwayatshwayo go kantorong ya gago ya khansele ya tlase ya selegae.
Naa re ka nyakišiša ge e ba go na le mokopafatši.
Go mokgobokano wa re kolota kgapeletšo ya tlama mmušo gape wo ke bolelago legatong la wona, go aga setšhaba se theilwego bathong.
Ke holofela gore mo matšatšing a mmalwa ao a latelago tše le ditaba tše dingwe tše dintši tšeo di tšhošetšago kontinente ya rena di tla šongwana le tšona ka maatla.
Ke lebogile kudu go tšohle ka moka tšeo o di boletšego mabapi le leeto le sa tšo feta.
Gantši o boletše ka gore "Tlhago e dirile boloi bja go dira bodulo go lefelo la yona le le botse", ka nnete ke lefelo la go bogega.
Bontši bja tlhaelelo ya diminerale, goba go selekalekane, go ama monono, gantši go tšweletša dika tše itšeng.
Mna Modulasetulo, go tloga go le molaleng go tšea sephetho se kgonegago gomme re amogela seo.
Bagononelwa ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Vanderbiljpark kgauswinyana.
Phošollo ya dikwano -pele ga maikemišetšo a a tsebegago a makala e swanetše go be di ikemišeditše go e kopanya le tokumente ye e ngwadilwego.
Kua Impendhle le mafelong ao a nyalelanago le lona, mafela a swanetše go bjalwa pele ga bogare bja Nofemere, mola nako ya nnete ya go bjala cowpea e le Disemere goba ka moragonyana ga moo.
Go tla ba go se šetše ga ka go fetša ka ntle le go amogela bokgoni bja mošomo bja Mokhomišenare wa Ditokelo tša Botho le Bongwaledi bja gagwe.
Sehlopha sa melao le maitshwaro, yeo e kwanago le molao wa merero ya naga, e bile bohlokwa ge hlahleng tshepedišo ya go hlama molao go akaretšwa le tirišo ya wona.
Sammaletee, ba swanetše go kwešiša gore poledišano ya nnete ya bohlale e tšweletša maatla a phekgišano ya dikgopolo.
Bobedi Ditona di ipileditše go makala go fediša dikgohlano ka ditherišano.
Maswi ao o a rekago mabenkeleng a dijo a themišitšwe gomme phuthelwa ka gare ga setšhelo sa maswi seo se dumeletšwego.
Mošomo wo boima wa go nyakišiša melato ye o be o filwe Letseka Sepektere Nhlanhla Gwamanda wa Ditirelo tša Botseka tša Ladysmith.
Dilwana tša go swana le dipetše, diyunifomo, difinišara tša ka kantorong le tšeo motho a nago le tšona di tšerwe ka mafolofolo.
Peakanyoleswa ya rena le šedi ya maleba go leano la rena e tlišitše mathomo a go kgahliša ao a tšwelago pele.
Mananeo a thekgo a dijo a akaretša dikema tša phepo dikolong, disopo tša ka meraleng, bjbj.
Re na le palo ye ntši ya dikolo tša bahlohleletši mo temaneng ye.
Konopi ye e go dumelela go phethola mmepe ka go kgotla konopi, bjale kgotla go la nngele mo mmepeng gomme o sepediše sešupetšo sa legotlo o dutše o kokobeleditše konopi ya nngele ya legotlo.
Le ge a dula Pretoria, Mpete o ngwadišitše "dikhamphani" tša gagwe ka diatrese tša Mafikeng le Mmabatho.
Ka mokgwa wo, ga ra nyake batho tirelong ya mmušo bao ba bonago mmušo bjalo ka mohumiši wa ka pela wo o lego bjalo ka kgomo yeo e tlo go gangwa.
Ka nnete rena re abelana maitshwaro a go swana a motheo le setšhaba sa Cuba, ke go re toka ya leago, tekatekano le tokologo.
Ka kgopelo ela hloko gore kabelo ya ditaba ka mantšu e ka fapana le ya sengwalwa seo se phatlaladitšwego mo saeteng ye.
Maloko a a fapanego a leloko la Aphididae ba nwa sopo ya mahlare a mananana.
Ke a tseba gore molaodi wa ka Tonakgolo Mbhazima Shilowa o be a le mo maabane gomme ga se ka duma go bolela selo.
Ditaelo tša phuruphutšo le tšona di hweditšwe gomme tša šomišwa ka nako e tee le go golega.
Se hlohleleditše dingangišano tša seo se hlolago tshepho go dipalopalo tša semmušo.
Re swanetše go emana nokeng le mekgatlo yeo e thekgago melao yeo re swerego ka tshwanelo, gomme AAPSCOMS e tla eta pele.
Se se tla aba gabonolo ditshekatsheko tša tlhahlo ya baeti go ya ka melao ya moo ditlhahlo tša baeti di beilwego, dipalo tšeo di ngwadišitšwego le lefelo la ngwadišo.
Go laola tlhahlo ya bahlankedi ba mmušo go ya ka Molao.
Ke feela Molaodi wa Toropokgolo, Ramatlotlo wa Toropokgolo le Hlogo: Human Resources ke yona e dumeletšego dikgoba tše bohlokwa ka morago ga go tsinkelo ye tseneletšego ya ditiišeletšo.
Go na le phihlelelo yeo e fokolago ya setšhaba ya lebopong ka baka la maemo a lefase, tlhokego ya mananeokgoparara, mothaladi wo o laolwago ke mmušo, mohl. dithokgwa tšeo di bolokilwego .
Ka maitapišo a baetapele ba rena, Afrika gabjale etiišeleditše tlhongo ya lenaneothero la lefase gomme re dula re loketše go ema gomme ra akaretšwa.
Hlogotaba, "Re Bomang ", e kgethetšwe se kholokhiamo/ditherišano di tloga di le maleba kudu go diphetogo tšeo Maafrika Borwa le Brithania a kopanago le tšona lehono.
Go na le setswalle seo se fokolago magareng ga Portnet le Khansele ya Toropokgolo.
Ka Labone, bahlankedi-bagolo ba Kgoro ba tla etela lefelo la go šoma ka mabotlelo a plastiki a go lahlwa go dira a mangwe la Blackheath, Kapa Bodikela, leo le matlafatšago setšhaba sa tikologo.
Re leboga Brazil, Presidente ya Khansele ya Tšhireletšo go swara kopano ye bohlokwa ye ya go lekola maemo a Cote d'lvoire.
Bjale o tšweleditše ntlha ya seširo sa PA le modumo le RM yela, gomme seo ke sona?
Go molaleng gore maemo a theogela tlase esego feela go tlola mellwane eupša seleteng sa Darfur.
Maemafofane ka moka, go akaretšwa maemadihelikopthara, le maemafofane a sešole go šomišetšwa setšhaba, go tla nyaka gore a hwetše laesense.
Lieze ke leboga pego ya gago le nako ya gago.
Go tloga mola o re gaugetše ka kemedi yela ya go kgahliša, re beakanya go šomiša sebaka se go ithuta go tšwa go wena ka moo re ka bago benggae ba kamogelo ye botse.
Sa pele mošimišane ka nna wa moithuti ga a na tokelo ya semolao ya go tšwelela pele ga gago ka lebaka la klaente yeo e sego gona.
Maloko a swere monna letšatši ka morago ga ge a thuntše batho ba babedi tikolong ya Nkande kgauswi le Nqutu.
Norway e fodile ka lebopong la ka bodikela gomme e a tonya ka gare ga naga.
Bagononelwa ba babedi bao ba swerwego ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Pretoria gosasa.
Re nyaka go gatelela gore ke tokelo ya Khansele go tšea diphetho go ema goba go ba kgahlanong le tshepedišo ya go fetola leina.
Go nyakišiša ditlhaselo tša nnete goba maitekelo a tlhaselo go badudi ba dipolaseng.
Go a re makatša gore pele re ka tliša molato wa rena, TRC e šetše e bolela ka dipolao ka kampeng ya rena.
Ge o boela ka koloing ya gago lokiša dinotlelo gabotse go notlolla koloi.
Difoltara di ka bulwa goba tša tswalelwa ka go kgotla leswao la hlakanya ntšha, seka sa foltara goba leina ka bolona.
Dinepo tša tshekaseko ya thekišo ke go hwetša dintlha tša papatšišano ya thekišo le seo seemo sa boleng bja thoto -dibopego tša sona dib ego di leka gona nakong ya papatšo.
Mmogo, Molaodi wa Mpša le monyaki wa mpša ba bopa sehlopha.
Togagano ya taolo ya bolahla ditlakala ka tirišano le Bongwaledi bja Basel Convention.
Wepe saete e tla hlohleletša kopafatšo yeo e nyakegago ya datha go hokomela tšwelopele ya tlhabollo ya Water Services Planning Reference Frameworks.
Mna Fish o boletše gore baswa bao ba kgathilego tema mo dikliniking tša tlhahlo e dirile gabotse.
Thekgo ya dikhopi tša dilipi tša panka tša depositi tša maleba tšeo di kgatlilwego setempe tšeo di nyakegago di akareditšwe.
Naa ke nnete gore tlhagong o goletše tikologong ya Hammersdale go la KwaZulu-Natal?
Diprotšeke ka moka tšeo di tsentšwego di laetša boitlhamelo, boikgafo le boitlamo go kabo ya ditirelo.
O se ke wa thabiša bakgopedi bao ba hlabologago ba mmileng le bagweba ka mmele.
Ditiragalo tša thibelo, gagolo kgahlanong le Saamstaan, eupša ke holofela gore histori e ngwadilwe, gore e be karolo ya rekoto.
Go a nyamiša gore ke lemoge mohola wa ka bjalo ka mothomošweu wa MoAfrka Borwa.
Maphodisa a thakgotše lesolo la go nyakana le bagononelwa bao ba tšhabilego.
Ke kgopela tshwarelo ge ke se ka tla le tšona eupša ke go abetše tšona bjalo ka ge o kgopetše gomme ke bone gannyane.
Go amogela semmušo boikgafo boleng bja New Partnership for Africa's Development ka tsela ya boetapele.
Setatamente se bolela gore o kwele gore Madondo o bethilwe sebakeng sa Mdi Madikizela Mandela.
Gabotse ditlhongo tše go tla nyaka gore di nyakišišwe le ditlamorago tšeo di etšwego.
Bathuba ka dintlong ba tšhabela maphodisa ka mehla gomme ba thoma go ba le makoko gomme ka nako ye nngwe ba boela morago lefelong le go tšea tšeo di šetšego nakong ya pele.
Ka ntle le datha ya boleng bja maleba, kelo ka moka e tla bay a boleng bja go se kgodiše.
Lekala la EMS le lona le kgokaganya le go kgathatema go ditlhongo tšeo di ikemišeditšego go rarolla dinyakego tša pheotlo ya mafolofolo go dikgopelo tša meepo ya santa tše di lebišitšwego tikologong ya Schaapkraal.
Gabotse, ga se nke ka tseba ka gore ke lokile ka mo morago mo dihlareng tša ka.
Sa bobedi kgokagano, polelo le therišano, ke ditsela tša go fediša dintwa gomme di swanetše go hlahlwa ke ba ka ntle ge go nyakega.
Maemo a bosenyi: Mna Maphanga o swerwe ka tatofatšo tše nne tša polao.
Dikoloto tša dinaga go dila tšeo di nago le dikoloto tša godimo di swanetše go phumolwa.
Ke fetiša mo merero ya go kata le HIV-AIDS.
Go thuša kgopolong ya kakaretšo le mmušo wo logaganego.
Mna Modulasetulo seo se fediša setatamente seo se hlatsetšwego lehono.
Mabaka a tšhupetšo ya sehlopha sa bašomi a tla thalwa ka tšhomišano le bakgathatema ba maleba le melokoloko ka moka ya mmušo.
Ka mabaka a tekanyetšo, e swanetše go tšewa bjalo ka karolo ya RDP go feta mošomo wa mehlang wa tšhireletšo.
Ka morago ga ge dikgopelo ka moka di amogetšwe, tshepedišo ya mathomo profense ya tlhaolo e tla thoma.
Re tla magato a boima kudu mo tabeng ye.
Ka go hloka mahlatse, leleme le itlhaotšego la mereo ya ekonomi le tsenelela ngangišano ya rena go kgatelopele ya tlhabollo ya ditšhaba.
Naa go na le phaphano magareng ga mokgokaganyi le molaodi?
Mokgwa wa go kgontšha emplacement, sustenance le extraction ya baokamedi.
Ka letšatšikgwedi le tee, e fokoditše mahu a bomma ka dikotara tše tharo, le mahu a bana ba ka tlase ga mengwaga ye mehlano ka bobedi-boraro, a dipalo tša bjale.
Go se ye kae Durban e swanetše go hlweka, lefelo le le kaone ditebogo go maitekelo a Toropokgolo ao a nepilego go hlohleletša batho go kgoboketša mabotlelo a plastiki le ditšhila tšila tše dingwe morerong wo.
Aowa, ka letorokisi leo ke bego ke le ka gona go be go se na kopano le batho ba ka matorokong a mangwe goba ka pele ga lori.
Tsela ye kgolo e tla bapela le molapo go tlemaganya disenthara tša mešomo tšeo di t3welelago go ya leboa la toropokgolo yeo e akaretšago boemafofane bja boditšhaba bjo boswa bjoo bo hudugago.
Ke holofela gore ba bantši mo holong ba be ba ipotšiša potšišo ya gore ke ka baka la eng ke rometše ka bjako go Mangwalo a Makgethwa a Bakriste.
Ka tsela yeo e thomago go ba kotsi go maphelo a bona le tlhabollo.
Nepo ya rena ke go thuša go bea seemo maemong a mabotse le go itšhireletša kgahlanong le ditlamorago dife kapa dife tše mpe go tšwa go maemo a go se kgahliše a Zimbabwe.
Ke nagana gore ke akareditše dintlha tše tharo tšeo o di tšweleditšego Mna Ntsebeza.
Mokgwa wa karata ya PIN ya go tlaleletšwa ya go lefela megala, modemo le fekse ka moka e tla tsenywa.
Go aba tirelo ya thekgo go bašomedi ba diphoofolo, dingaka le balemi mabapi le Ditirelo tša Kalafo le Dinyakišišo tša Epidemolotši tša go phulega ga malwetši a diphoofolo.
Bana ba ka bapala ka gare ga moela wo šilafetšego gomme ba tšea twatši.
Samiti e swanetše go kopanya mmušo le bagwera ba wona ba leago to kwantšha maitapišo a rena a bosetšhaba le methopo go phakišeng ga kgolo ya tlholo ya mešomo le go fediša bohloki.
Ga ke tsebe ka dipeakanyo dife le dife tše itšeng tša tšhireletšo ka ga Mopresitente Mugabe.
Go phumolwa ga dikoloto ka moka tša dinaga tša go dila tšeo di nago le sekoloto sa godimo.
Bakeng sa ngwana, ba hweditše mokotla wo moso wo o bego o tletše ka lebake.
Go nyantšha ke mokgwa wo mobotse wa go seketša wa go fepa lesea.
Dikamano tša bona tša mošomo di dumeletšwe ka molao ka gare ga tshepedišo ya komiti ya mošomo le dikgokagano go ya Molao wo ke šetšego ke o laeditše.
Kholostramo maswi a mathomo ao matswele a gago a thomago go a ntšha a hlwekiša mpa, gomme maswi a a hlwekile.
Magareng ga tše dingwe, Molaokakanywa wa IP woo o ukangwago o tla kgontšha kgoro ya ka go hloma Kantoro ya Intellectual Property Management go thekga bahlami le bampshafatši go laola IP tša bona.
Ka mantšu a mangwe, go swanetše go ba le ditharollo tša bosetšhaba go tlaleletša mokgwa wa selete, Holmes a fetša.
Go hwetša dintlha ka botlalo ka kgopelo ikopanye le lekala la Ditšhalelomorago la thušo ya mogaleng.
Bjalo ka ge go letetšwe, moya o be o tletše ka go hloka kholofelo le tahlego.
Go nolofatša ngwadišo le kaonafatšo ya dika tša ketapele ke Ketapele ya Mmušo (State Herald).
Ke ile go kgopela Ngaka Ramashala go sepetša kano.
Dipitšo tše sa ngwalwago tša Bongwaledi tša go re biletša go bolela ka ditšhišinyo tše kwagalago le tše bohlokwa tša go matlafatša gape mokgatlo le go thibela gore o se ke wa hwa lehu la tlhago.
Mmonwamolato o laeditše matseka moo ba utilego matlalo.
Dikgomo di tlogetše dijo tša tšona, tša thoma go fokola, le bonagala di gatelelegile.
Go tološa le hlwekiša makhura goba makhura a go jega a diphoofolo.
Bana bao ba fetwago ke lesolo la tlhabelo ba ka se šireletšege ka botlalo kgahlanong le twatši ya mooko.
Afrka Borwa, gammogo le segwera sa yona, e dirile tšwelopele e botse go lokišetšeng mošomo wa tsošološo ya Afrika le thibelo go tšwelopele ya tlhaolo ya kontinente.
Leloko la Senthara leo le kgathathilego tema tshepedišong yeo e tšwelago pele ya go kaonafatša bokgoni bja Bongwaledi bja ESAAMLG le go thuša ka kgoboketšo ya dipotšišo tše tlantšwego mo protšekeng ya tshepetšo ya ditšhelete.
Gape, re ipiletša go batho ba baswa go bontšha go maikemišetšo go tšwela pele ka dithuto tša bona, ka gona go tla ba le phokotšego ya palo ya godimo ya bao ba tlogelago sekolo le go se akaretšwe dithutong.
Hlengwa o boletše gore lebake le rwelwe ka bene go tšwa Kapa Bohlabela.
Ba hlahlwa ke Sehlophatšhomo sa ditona tše hlakanego mabapi le Tlhabollo ya Intasteri ya go Aga, peakanyo le tshepedišo ya dikopano e tseleng go hlama sebopego sa molao wa CIDB.
Go ya ka Moody, polokelo ya Motse-Kapa e hlomile melao ya tia ya thušo ya ditšhelete le karogano ya phahlo, go swana le dikgato tše kwalago tša taolo ya mokitlana.
Netefatša gore lefelo la bobolokelo le a tonya, le omile gomme le tsenya moya gabotse.
Mna Modulasetulo, ga ke tsebe ka ga dingwalollo tša mogala.
Tšea sebaledi sa metara gomme o ngwale dipalo ka moka mo godimo ga metara.
E kgatha tema e bohokwa ka go Khansele ya Tšhireletšo ya Ditšhaba tše Dikopanego, gomme bjale kudu ka go African Union le ka go ECOWAS.
Dula o tswaletše mabati a onto go fihla ge dijo di butšwitše gomme šomiša lebone la onto go lebelela dijo gape.
Klosari ye e hlaloša mareo ao a šomišwago ka gare ga Dikumente ya Dingangišano.
Tlhokomologo ya go tsebiša molli ka ditokelo tša gagwe goba tokelo.
Kutollo ye e dirile gore Maphodisa a Parkroad Police a gonone gore dihlophana tša basenyi ba na le skeema sa manyalo, moo ba nyadišago basadi ba Afrika Borwa ka ntle le tsebo ya bona.
Thekgano magareng ga bobedi bjo ke Service Station Rationalisation Plan ya boithaopo.
Mpho ye ga e šome go Boulders ka lebaka la saese ya yona e nnyane.
Sehlopha se se akaretša kgwebišano ya dikgwebjana ka setšweletšwa se sengwe le se sengwe ka kataloko le ka otara ya lengwalo.
Tsela ya mohlagase le ditshepetšo tše dingwe, di phuthetšwe ka diphapoši tša semeetseng.
Ke bolela se ke lemogile ntlha ya gore ba bangwe kua Abidjan ba ka sola se ke sa tšwago go se bolela bjalo ka tsenatseno yeo e sa amogelegego mererong ya Cote d'Ivoire.
Gomme gape o hlalositše mo ditlhaselong tše gore ma-Caprivi ba swanetše go ba le dithunya.
Micro finance ke lentšu le phatlaleletšego leo le hlalošago gore go adimiša tšhelete ka bonnyane.
Motho wa go makatša yo a fetilego mengwaga ye masome-seswai yo a dulago foteng ya tlase ga ka o mpha dikeletšo kgafetšakgafetša.
Gabjale e sa agwa eupša go na le kgokagano le wepe saete ya kgale yeo e sa lego bohlokwa.
Tlhabollo ya boitlhagišetšo ka tsela ya go hlangwa ga dikošana go theilwe godimo ga boleng bja maina a dikgwebo tše di amanago le eisteddfod.
Ke no ba moya feela bjalo ka meboya e mengwe.
Ye ke ya diopedi ka moka tšeo di dulago seleteng sa Cape metro pole.
Lekala lel lengwe leo le segola akaretšwa ka go EAS le akaretša banamoledi ba ditšhelete.
Se se amanywa le ditshenyagalelo tša tšhireletšo tša go lokiša dintlo tšeo di sentšwego tšeo di sego tša lekanyetšwa le ditshenyagalelo tšeo di hlotšwego ke katološo ya protšeke ya kontraka.
Se se šupa moya o moswa wa khofelofelo le tielelo ya kontinente ya rena.
Se se šupa moya o moswa wa khofelofelo le tielelo ya kontinente ya rena.
WCED e tšere sephetho sa go beakanya diwekšopo go latela kopano le dikemedi tša kgwebo le intasteri tšeo di gateletšego matshwenyego ya gore maermatlou ga o na le mabokgoni a a lekanego a go nyakana le mošomo.
Malebana le se, kwešišo ya seo se diregilego se tla thuša go fediša dikgopolo tše thulanago gomme ya batamela e tee ya histori yeo e amogelegago.
Gabjale ke ka mokwa wo a tsebilego go phedišano ka mmagwe.
Kua Stilfontein batho ba šupa ba swerwe ka ditataofatšo tšeo di fapanago go tloga go swara phahlo yeo go gononelwago gore e utswitšwe le megala ya koporo yeo go gononelwago gore e utswitšwe le go swara lebake le bohodu.
Go fana ka tlhathollelo yeo e okeditšwego go dira tšwelopele go ya go Dinepo tša Tlhabollo tša Miliniamo go meetse le kelelatšhila bjalo ka ge e tshedišwa mahlo mo Johannesburg le Kyoto.
A re ba amogeleng mo Afrika Borwa ka diatla tša setlwaedi tše borutho le ka fanfare.
Ka ntle le lena ka moka go ka be go se gwa kgonega go fihlelela phokotšego ya dikotsi.
A nke dikamano magareng ga Algeria le Afrika Borwa tšeo di dirilwego pele ka nako ya mathata gabjale di tšwele pele go matlafala gomme di laetše tsela kua pele.
Protšeke e nyaka go bea leswa lekala la Afrka Borwa la difofane go netefatša kgathotema lona mo mmarakeng wa lefase wa difofane.
Hloma National Gas Regulator bjalo ka mohlokomedi le mophethagatši wa sebopego sa taolo ya bosetšhaba.
Ge re dutše re tšwelapele ka go šetša polokego ya maleba ya ditekanyo tša ekonomi ye kgolo, ka gona re gopotše go fa šedi ye e tletšego go merero ye bohlokwa ya ekonomi ye nnyane.
Dingwalwa tša asphalt goba tša didirišwa tša go swana, mohlala, petroleamo pitumene goba sekontiri sa malahla.
Peakanyo ya bofelo e tla tlišwa gape Kabineteng go latela dikopano tšeo.
Re latile bommasepala, gomme lefelo la maleba le hweditšwe Durbanville.
Magare ge šomišetšwa go tlošwa ditedu go motho yo mongwe le mongwe a tla phumolwa lehulo ka pampiri ya go hlweka goba selo se sengwe le sengwe sa go hlweka sa go swana ka sebopego.
Mosepelo wa lebopong wa Meyara o thomile gape gomme o beakanyedišwe go thakgoga ka Labohlano le.
Virtual Breathalyser e gona mo wepesaete ya Kgoro ya Dinamelwa.
Re nyaka leboga Khomišene ya Nnete le Poelano go re akaretša mo wekšopong ya bona ya ka morago ga ditheeletšo.
O kgopetše Juta barutiši ba babedi feela go tšwa sekolong go etela Bangalore go hwetša kwešišo ya setšo sa bona.
Diromelwantle tše bohlokwa tša Afrika Borwa go ya Zimbabwe di na le didirišwa tša tšhelete, gomme ditšwantle tše bohlokwa go tšwa Zimbabwe ke mašela le ditšweletšwa tša temo.
Ee, eupša go na le mmala wo modipa mo piping.
Mmasepala wa Selete wa Amajuba ga o itlame go amogela bonnyanenyane goba thendara ye nngwe le ye nngwe.
Ke a tseba gore e be e le mohuta wo mongwe amphetamine gomme amphetamines di be di beakantšheditšwe dilo mo Afrika Borwa.
Go tsenya legatong le go mpshafatša sehlopha sa khansele sa pland le dikoloi.
Protšeke e šeditše tšweletšo ya didirišwa tšeo di šomišwago go ageng di-VIP mo metseng go akaretša ditena, lebato le mabato a marulelo.
E tšweletša dikarolwana le dinekethifi tša Lekala la Kgatišo go tšweletša dikgatišo tša ka gare, dinoutse tša baithuti le tatelano ya Ditlhahlo tša dikgatišo.
Kagoleswa ya Holo ya Strelitzia, Warner Beach: Dikhotheišene di swanetše go mengwa go mošomo, gomme ka morago kabelo ye kaone ya amogelwa.
Thwala Self-Drive Motor Home ye e tlabetšwego ka botlalo gomme o bone Borwa bja Afrika bjalo ka Legae la gago godimo ga Mabele.
Kwano ya go hlompha dikwano ka moka tša go nyaka tharollo ye e rerilwego.
Datha ya Afrika Borwa e laetša gore botši bja phalalelo go tloga dinagamagaeng go ya dinagasetoropong ke ga lebakanyana.
Go ditiragalo ka moka, dikgopelo di amogetšwe bjalo ka mošongwana di laolwa ke phaerotheknišene yo a nago le tsebo le gona setšhaba se lemošwa ka kotsi ya go bewa pepeneneng ya dikhrikhethe.
Dinyakišišo tša Horse mackerel di fedišitšwe ka baka la thušo ye e sa lekanago ya ditšhelete.
Mna de Kock ga ke abelane tlhalošo ya bohlomphegi le wena.
Mahodu a tšere dikoloi tše tshelelago, dikhomphutha, dithulusi, setšidifatši, maekro-obene, mabotlelo a kgase le ditšenereitara go tšwa ka dikamoreng ya polokelo gomme a tšhaba.
Samiti e swanetše go lebelela gape mo go hwetšweng ga methopo ya rena ya bohlale go gapeletša tše le dipotšišo tše dingwe.
Efela e be e le mosadi yoo a mmethilego mafahla.
Kgotla mo go hwetša letlakala la dikgoba ka StatsOnline gomme wa download dipapatšo ka botlalo.
At core, magato a mošomo a LFS a abela ditsela, thušo go ditseno tša mošomo go ditseno tša malapa, le dipalo tša tlhokego ya mešomo.
Se ke tlhalošo ye e phatlaletšego ya seo se tla direga mo Addis Ababa mo bekeng ye e latelago.
Ditšhitišo tša go ja tša go swana le go se dume go ja, go ja gannyane go se swane le mehleng le go phokotšego ya boima, goba ka lehlakoring le lengwe go ja go feta ka mehla gomme go tliša mmele.
Le ge go le bjalo ga se ba ka robala gabotse go tloga ka Labohlano, ka Sontaga mesong ba tabogela ka mabaleng go la Spruitview.
Maleatlane a Durban ke gore o ka thabela mafase a ka moka, ka gore mo ba dula gabotse, gagolo khutšo ye e tšweletšego.
Go fetola matšhogo ao a sego gona ka ga bokamoso magareng ga ba bangwe ba baagišani, re kgopetšwe go se bolele nnete.
Maloko a boraditaba gape ba tla fiwa sebaka sa go boledišana le tona, Moprof Levin le Ngaka Watson ka dipotšišo le karolo ya dikarabo.
Ye ke ye nngwe ya dintlha tšeo di nyamišago tšhomiša ye kgolo ya maemo a a dinamelwa tša bohle.
McCain o hutša go tšwelela go dula kudu go kgoneng ga gagwe go thopa diboute tša dikgetho tšeo Mosenatoro John Kerry a di thopetšego Democrats mengwaga ye mene ya go feta.
Tshekatsheko ya mekgwa ye mene e fapanego ya kelo ya maemo a naga mo Nagadimo ya Sourveld, bjalo ka thulusu ya katološo mo seleteng sa Underberg.
Tshekatsheko ya mošomo le tšweletšo ya bašomi bao ba sa etekanelago tsela ya papetšo ya tekatekano le bašomi bao ba etekanetšego.
Dipoelo tša yona di šomiša go kgoboketša diakhaonte tša bosetšhaba, go akaretša tshenyagalelo ya ditšweletšwa tša ka gae GDP le sebopego sa tshenyagalelo ya ditšhelete tšeo di beilwego.
Le ge a ka ba le sehlopha se tee le ka se mo tliše ka gare ga mošongwana wo o thulanago le yena.
Magato a tšhireletšo a swanetše go ithekga ka tlwaetšo ya maleba yeo e lego gona ya tikologo.
A re re dihlopha goba dibopego tša sešole ba swanetše go tsenelela, mekgwa ya go swana e a šomišitšwe.
Kgoro ga se ya measured seabe sa dikgoba tša mešomo mo mošomong wa yona.
Bjalo ka boemafofane bjo bongwe le bjo bongwe, bogorogelo bja boditšhabatšhaba ke bjo bo botse kudu.
Pretoria - Sehlopha sa Bosetšhaba sa Kgwele ya Maoto sa Spain, se se tsebegago ka La Roja, se tsebišitšwe ka Mantaga pele ga Sebjana sa Khonfenderaišene wa FIFA.
Sehlopha se se akaretša go adimiša ka tefo metšhene ya go aga le moentšinere wa selegae le ditlabelo tšeo di akaretšago dilori tša dikreine ntle le mootledi.
Bagale ba ntwa ya tokologo bao ba hlokofetšego go swana le Oliver Tambo, Chris Hani le ba bangwe ba bantši ba be ba tla holofela gore re se ke ra dira selo eupša go thuša bana ba rena.
Le bana bao ba hlabetšwego ka botlalo ba hwetša dikholego tša tlaleletšo go tšwa go masolo tlhabelo ya mašaba.
Ke fela kgwedi ya go feta moo mošomi a hlokofetšego ge lebato la khonkrithi le mo wela mo lefelong la go aga la lepatlelo la Peter Mokaba mo Polokwane, Limpopo.
Ka baka la gorelegato la seboko ke le tšhabago bohloko ge le šitelega, seripa sa kgatelelo ya dikhunkhwane tša palo ye balegago di ka be di hweditšwe ge go lengwa ka Setemere le Oktobere.
Gomme basepela-ka-dinao ba tšwetše pele go tshela sefero sela ba tsena ka lepatlelong, naa o gopola gore seo se ka be se kgahliša?
Ge mabjang le dinawa di hlakane o se fokotša kelo ya peu ya semela sefe goba sefe.
Go mpshafatsa segwera sa tlwaelo sa China-Afrika, go hlabolla mohata wo moswa wa mokgwa wa tšhomišano wa China-Afrika le go aga lefase la khutšo ke mokgwa wa rena wa kabelano ya tšea sephetho le ponelopele ya histori.
Dikabelo tša Molao woo o nyakago ngwadišo ya selefouno le di-SIM karata o tla thoma go šoma mafelelong a ngwaga.
Ka kgopelo šupa an hourly rate go aba ditirelo bjalo ka ge di hlalositšwe ka godimo.
Go tloga go le molaleng gore nnete ke tšhišinyo yeo e segišago le ya botlaela, gore ga ke tsebe ka moo Mdi Mandela a ka bego a amogetše seo gabonolo.
Phatlalatšo ya diokobatši ka badudi ba Nigeria a mabedi ka pejana a ile a fedišwa mo mafelelong a beke a go feta, ge ba be ba swarwa ke maloko a maphodisa a seteišene sa Marikana.
Go oketša bašomi kekgatho ya phethagatšo ya matšatši a a šupago a beke a mošomo mo Ditshokollong.
Dikarolo tše dingwe tša dilahlwa tša tshipi tšeo di sa hlwego di hlatswega gomme di hlaolwetšwe metšhene, ya dithulusi tša metšhene go šomana le tshipi ya go ripa, bjbj.
O be a e ra gadgets tšeo a mo diretšego tšona.
Afrika e lebeletše bokamoso bja khutšo, polokego bja go tia.
Phanele ya go ruma e lebeletše go tlhongo ya mokgatlo wa Botee bja Afrika le New Partnership for Africa's Development.
Afrika Borwa e beeleditše go maitekelo a dikgwebo tša meepo kua Papua New Guinea.
Se se akaretša ka tee-tharong ya bahloki ba nnete ka moka kua KwaZulu-Natal.
Samiti ya Mokgahlo e amogetše ka borutho barerišani ba Zimbabwe, e šoma le Monolofatši, e feditše ditherišano tša mereo ka moka.
Ngwaga wo, MaAfrika Borwa a tla tlemagana ka tlase ga hlogotaba ya bosetšhaba, 'Swaranang - South Africans Caring Together for Basadi le Bana'.
Ke tšwela pelego kgopela Mmušo go fediša matshwenyego a bjale a ntwa le go se hlomphe molao le toka mo nageng ya rena.
Go go nyakwa bokgoni, go bohlokwa go kwagala mabapi le dikamano le mešomo, bjalo ka ge se e le motheo wo dikwano le dikontraka di rerišanwago.
Mafelelon, Mokomišenare o kgopetše fediša diphaphano ka go dingwalwa tša polelo gomme a bea setsebi sa molao seo se bolelago polelo ya Searapo go thuša.
Mna Letsogo la Modulasetulo, ditaelo tša ka ke gore ke monkgo wa go hlaolege.
Bjale ke lethabo go nna go go tsebiša maloko a maswa a SANAC.
Mahu a sa tlwaelegago, malwetši le bogolofadi ke bothat bjo bogolo mo Afrika Borwa.
Tlhago le go tlišwa ga disamone tše do hlaloseditšwe moamogedi ka morago.
Pono ya gago ya letšatši le le kaone, e go fa maatla le kgotlelelo yeo e sa lekanywego.
Diesiti tšeo di lebeletšego goba dibeisi ga se tša swanelwa go lahlelwa ka tseleng ya kelelatšhila.
Government Motor Transport e laola tšhomišo ya difatanaga tša mmušo go la Kapa Bodikela.
Eupša e be e theipilwe gomme tšatši le lengwe e be e le mo theiping ye.
Tonakgolo, Tona le Meyara ba tla apara diputsu ba thuša ka go hlwekiša.
Palo ya bašomišani magareng ga City Engen, ACSA le dikgwebo tše dingwe mo tikilogong e šetše e hlomilwe.
Go tšwetše pele ka go thibela phatlalalo ya HIV AIDS go la KwaZulu-Natal.
Maloko a Glencoe SAPS a kitimetše go molli gomme ba swara mogononelwa.
Pego e fetša ka gore maemo a ga a sepedišane mo historing le maemong a bjale a tlhokomelo ya monagano.
Monna o be a tšwa go fetša kgoga peipi e tee gomme a tšhumile ya go latela ge Maphodisa a tla kgakganetša.
Goba, taolo ye nngwe le ye nngwe goba maitshwaro a tlhorišo go motšwasehlabelo, moo maitshwaro a a senyago, goba e ka hlola tshenyo ya ka pela go polokego, maphelo goba go phela gabotse goba motšwasehlabelo.
Yo a nyakago go hlola khutšo ga a thome ka go tšea marumo ao a lego kotsi go selete, Walid Muallem o boletše ka Labobedi.
Ditshepedišo tša ditšhelete di swanetše go šetša tlhokego ya methopo le balemi bao ba thomago, go bakgontšha go hwetša naga le dikabelo tša temo.
Gomme ka morago ga nako e kae gore matlafatšo e fihle le gore ke ba ba kae bao ba bego bale moo?
Kgokaganya mananeo a ka morago ga sekolo le a maikhutšo, Back-to-School Drives, dikopano tša batswadi le tlhahlo go dikologa thibelo ya bosenyi.
Papetšo ya dipalo e hlophilwe gape ka baka la diphošo tša pele ga nako le go tliša statamente tšhomišo ya ditšhelete ka tlhago.
Mna Khomišenare ga ke tsebe ge e ba mokgobo wa gago wa pontšho o nomorilwe.
Maano a lebaka le le telele la mananeo a maleba le diprotšeke tša go tšwetša pele bokgoni bja dithuto, maemo le thušo ya maleme a Afrika.
Phuthela materiale wa mpete ka gare ga llaga ye tshesane ya ditšhila tša ka moraleng gomme tlogela diboko di ikabele beke feela.
Tshedimošo ya Maleba: Mna Ramogale le Mna Modiselle, go gongwe le go gongwe mo letlakaleng, go nyakwa ka ditatofatšo tša go swana.
Bohloki bjo bo tšwago go ekonomi, dipolotiki le mekgahlo ya leago ya setšhab.
Mohlomphegi Mospikara - Tekhnolotši ya Mehleng yeno e a nthabiša ebile, a ke se ke ka tšhaba go amogela se, ka mabaka a mngwe le nna se a ntšoša.
Ye ke tshepedišo ye dirilwego ke lekala la maphodisa go papadi ye nngwe le ye nngwe ka nako ya ka morithi pele phadišano e thoma.
Retšistara ya bosetšhaba ya dinyakišišo tša HERD tšeo di nyalelanago le maphelo di swanetše go hlongwa.
Go swara dinyakišišo tšeo di sego tša tsebišwa le diteloko tša ditlabelo tša go lokiša dijo go akaretša ditekolo tša dinako tša maleba tša go šoma.
Taolokakaretšo ya protšeke yeo e kgokaganyago mešongwana, go hokomela protšeke, tekanyetšo ya protšeke.
Go hlabolla thulano boetapeleng bja go nyaka tsebo ya go tiiša mabokgoni a motho wa magareng go nagana le go hlabolla diphetho.
Re lebelela pele ditlamorago tša MLC go batswadi le go lapa la go ithuta go bala le go ngwala le go hlohleletša tšwelopele ya go ithuta ga baithuti ba rena ba bannyane.
Naa o re go be go tletše kudu go palediša motho go tsena ka kgorwana yela?
FW de Klerk o itokolla bjalo moetapele wa National Party le go tšwa Palamenteng.
O ka kgetha go tlaleletša mašokotšo go peeletšo ya gago e ra gore e beeletše gape.
Tshedimošo yeo ke nago le yona taolong ya ka, e be e le gore Gen Knobel o be a se na kwelobohloko, ka gore ga se a ka a amogela gore re be re le karolo ya bašomedi ba gagwe.
Bafenyi le bao ba thopilego maemo a bobedi ka dihlophana tše nnyane, tša magareng le dikontraka tše kgolo ba amogetše difoka, disethifikheiti le mpho ya thušo ya ditšhelete.
Go kgathatema ga basadi go netefaditše gore BPA go akareditšwe ka gare ga melao ya mmušo, mananeo, gomme le ka tsela ya tekanyetšo.
Lethabo laka legolo la go ba mo bošegong bjo, ke go abelana le lena tiragalo ye ya mahlatse, e pentilwe, ke swanetše go dumela, ka noute e tee ye nnyane ya manyami.
Go ngwala, go tšweletša, go thumaša, go diragatša, Lisa le Aaron ba di dirile ka moka, go ralala le naga mengwaga ye mehlano, go hwetša boitemogelo le bophelo go swana le batsomi.
Mna Modulasetulo ke be ke sa tlo šogana le thwii le kahlolo ya Nugent.
Gape ke rata go tšea sebaka se go le leboga ka tšohle tšeo le le di dirago ka polelontši mo dikolong tša rena.
Gopola gore go na le ditshenyegelo tše di okeditšwego tša didirišwa ka ntle le ge mofenyi a ikemišetša go rulaganya seo go tšwa kgorong ya gagwe.
Kgoro e dira ditefelo go ya ka lenaneotheko la mathomo.
Ke tshepha gore dikakanyo tša gago mo di tla hlohleletša le go ba mohola.
Mammokramo - X-reyi ya matswele go lekola kankere ya letswele.
Gore o kgone go dira lefelo le le bolokegilego le go thibela koketšego ya bao ba swerego dibetša tša nyuklea ba swanetše go thoma go itlama tshepedišong ya kgato-ka-kgato go fedišeng dibo tša bona tša dinyuklea.
Magato a mangwe a tlhago a šeditše dinyakišišo, bodulo bja taolo, thuto, le go kalatša thušo ya bengnaga ba praebete.
Ke dumediša yo mongwe le yo mongwe wa lena mo lehono: ka moka bahlohleletši le baatlegi ba ba ikgethilego.
Bjale bašireletši ba ATS naa le ya lemoga gore ba apara bjang?
Ke ya tšhoga gore tlotlontšu e ikepetše mo pegong ka nako ye.
Ditšwantle tše kgolo go tšwa Bulgaria di akaretša ditšweletšwa tša khemikhale, metšhene le didirišwa tša semotšhene, dikarolo tša difatanaga, ditšweletša merogo, dijo tša ka ditshitswaneng le mašela le dilwana tša di polastiki.
Bjale re go lebogiša ka thušo ya gago mo protšekeng ye ka tša maphelo le tlhahlo ya go ya go ile.
UIP e nepile go hloma sebopego sa taolo ya selegae ya mabapi le mellwane ya maano a a itšeng yeo bengthoto le babeeletši ba kgathago tema.
Re rata go leboga Mongwaledi Kakaretšo ka pego ya gagwe ya bone ya tšwelopele ka ga Lesolo la Ditšhaba tše Dikopanego go la Cote d'lvoire.
Temošo e swanetše go tsebišwa ke balaodi go phethagatšeng ditšhišinyo tše, go phema maatla a taolo ao a sa nyakegego ao a ka go šitiša ditlhongo tša tlhabollo.
Maafrika Borwa ba swanetše go hlokomela go hwetša dilo tše swanago le kabelano ya maitshwaro.
Thušo ya go se lefelwe e tla fana ka thušo le tshepho.
Boitlamo bja mmušo bja go oketša peeletšothwii go tshenyagalelo ya kago bo šitišwa ke mellwane ya motšhelo wa setšhaba.
Tokumente yeo reetšwego Dimphosiamo, Diseminare le Dikopano tša go Swana bjalo ka ge e dumeletšwe ke Kantoro ya Sebopego sa Pušo e hwetšagala wepesaeteng.
Thakgolo e swarelwa Bokgobapukung bja Setšhaba bja Cloetesville go la Stellenbosch.
E fetša ka go hlaola merero ye bohlokwa go phethagatša ya Lengwalo Tirelo ya Batšwasehlabelo Lengwalo la Batšwasehlabelo ba Ditiro tša Bosenyi go ya ka diphetho tša khonferense.
Lekala la Praebete la Tšhireletšo le laetša ditshepedišo tša phedišo ya kontraka ya mošomo.
Ditšwantle go tšwa Bulgaria: ditšweletša tša khemikhale, metšhene le didirišwa tša semotšhene, dikarolo tša difatanaga, ditšweletšwa tša merogo, dijo tša ka ditshitswaneng, mašela le dilwana tša polastiki.
Baeti bao banyakago go tseba ka ga lehumo le karogano ya ditšo le maatlakgogedi a tlhago a mafelo a mantši ao a utamilego le ao a tsebegago gannyane.
Go tšwela pele, bangwadi ba swanetše go laetšwa le gore ba hwetšagale go kgonthiša diteng.
Gomme mabapi le tiragalo ye, go bile ntlo ye e swago ya Mna Chili.
Maatla mohlahlofi a lotetšwe go phethagatša ditlhahlobo.
Maphodisa bjale a fetetše ngwakong go la Gqumeni Area moo ba sehlophana se sengwe se ilego sa swarwa.
Re beakantšha gape go hlola bio-economy go leka go fetola dipoelo tša dinykišišo go ya go ditšweletšwa.
Ge tša morago di be di thewa mo melaong ya seriti sa motho le ditokelo tša botho, tša pele di be di le pele go botho ka bo bjona.
Ba ke baemedi ba phethagatšo ya molao gore Senthara ya Tsebo ya Ditšhelete e tsenelane.
Šomiša onto ya maekroweibe, thoustara, kirili ya mohlagase, pitšakgatelelo, pane ya go gadika le lebotlelo la go ruthetša ge go kgonega, bjalo ka ge di šomiša mohlagase wo monnyane go feta mekgwa ye mengwe.
Dinagamagae tša naga ya rena di emela maemo a mabe a bohloki.
Re hlomphilwe kudu bjalo ka mmušo wa Afrika Borwa go ba benggae ba Palamente ya Afrika.
Go bolela se ke gore senthara ye e šoma gabotse, e tloga e le go kudutla ka kgonthe.
Se se tla šomišwa go tliša le go romela gape ntle ga dithoto tšeo.
Ga go sa tlo dumelelwa badudi ba sego molaong go dula mafelong a tlhokomelo ya tlhago.
Melao ya Kaonafatšo ya leago le mananeo a lokišetšwa gore a thome go maanotshepedišo le mananeo di tla beakanywa ka tsela ye e beilego šedi go bong le go rarolla dinyakwa tša go ikgetha le mathata a basadi.
Ga go dikabelo mo lefelong la go aga tšeo di dumeletšwego ka dinako tša sehloeng.
Download foromo ya kgopelo  .pdf , e tlatše gomme o e bušetše go aterese ye e laeditšwego.
Taolo ya papatšo e fedišeditše go kgoboketšwa ga ditšhelete tša tlaleletšo tša lekala la EPZ gomme dikelo tša mašokotšo di laolwa ke mmaraka.
SAOM e tšwela pele go ipiletša go setšhaba sa boditšhaba go tšwela pele go thekga batho ba Congo ge ba tšwela pele ka kagoleswa ya ka morago ga dikgetho le tlhabollo.
Go hlaola molao wo mogolo, go tsebiša taolo ya maleba mabapi le thulano le go latela molao wo mogolo.
Efela, bagwera ba ka, dipharomolato tše di tsebalegago ga se maikemišetšo a khonferense ye.
Molokoloko wa diphoustara tše di tshelelago tšeo ye nngwe le ye nngwe e nago le ngwana goba moswa yo a fapanego di tla ba gona ka maleme a mararo.
Taolo ya Phetišetšo gape le yona e dirile setatamente sa gore Somaliland ke karolo ya bogolo bja Somalia.
Mekgobokgobo ya mapokisi ao a nago le malekere a go utswiwa le tee la ao a amogilwego ge go swarwa bagononelwa ba babedi ka ntle ga Potchefstroom.
Ka morago ga ge kgatišo ya menwana ya Mahlangu e tšerwe, go utullotšwe gore o be a nyakelwa bomenetša go la Brackendowns, Vereeniging le Hartswater.
Toropokgolo ya Motse-Kapa e tla keteka letšatši le ka tiragalo go la Rylands Civic Centre.
Seo ke mafelelo a ditsopolwa go tšwa go Sephetho se se itšego, Modulasetulo.
Candice o okeditše maikutlo go morero wa matlafatšo ya basadi bao ba sa e tekanelago, ka mošomo wa gagwe le Telebišene ya Difoa.
Go latela tlhongo ya the industry-size distillation factory mo lefelong le, re ka bolela re sa tšhoge gore gabjale re fihleletše magato a bohlokwa go la  Northern Cape Essential Oils Cluster initiative.
Botee bja Afrika bo e ipileditše go ditšhaba tša ekonomi ya selete go hloma dibopego tšeo.
Go be go na le pitlagano ya sephethephethe efela ba kgonne go tsena ka lepatlelong.
Mmušo o tla thuša gape MITB maitekelong a wona a go fihlelela mekgwa ya maleba le phethagatšo ya thušo ya ditšhelete yeo e nyakago bonnyane bja tshenyo ya methopo ka ga taolo le phethagatšo.
Ba lekala la go thopa thoto ba ka nyaka tšhelete gomme ba se fane ka rasiti.
Le ge go le bjale, go tla be go na le tšhitišo ya ditshenyagalelo ge go bapetšwa le terrestrial over-the-air delivery.
Thušo ya ditšhelete le letseno la thušo di lemogwa feela ge di amogelwa goba gabotse di amogelega ebile go na le tiišeletšo ye e kwagalago ya gore di tla be di amogetšwe.
Lekala la dinyakišišo ka nako yeo le tšwela pele ka dinyakišišo ka tirišano le setho sa go ba kgahlanong le borabele.
Yo mongwe le yo mongwe yo a ikgweranyago le ditiro tša bosenyi o tla otlwa ka tshwanelo.
Ke dumela gore re thekgile gagolo ka kabelo ya mananeo-kgoparara go diintasteri tše dintši kudu.
Afrika Borwa ka poledišano le Ditšhaba-Kopano le batšea-karolo ba tla bona ka moo ditaba tše di ka phakišetšwago ka gona.
Motlatša-tona, o ka bolela ka pitšo ya Mopresidente wa Iran ya gore Israel e sentšwe.
Thuto le go aga bokgoni ke karolo ya leano la tiišeletšo ya OCIPE.
Intasesteri ya kamogelabaeng, go akaretšwa dihotele, mabenkele a dijo, dipara, mafelo a boikhutšo le kgwebišano ya maeto.
Mmeeletši yo a dulago karolwaneng ya moago wo moswa woo o sa tšogo agwa mola go adimišwa karolo ye nngwe go ka se be maleba ka baka la gore moago ga se swanelwa go šomišetšwa kgwebišano.
Le kontraka ya go aga bogorogelo yeo e lego lenaneong ka botlalo, lebato le go tšhela khokhorithi magatong a bogorogelong le go sepela a feditšwe ka June.
Mmušo o tla netefatša gore ba tšea mešongwana e mennyane ba e fa borakgwebo ba bathobaso gomme ba se etiše dikhamphani tše laolwago ke bathobašweu pele.
Ditiragalo tše di fapananego tša lefase di swerwe gabonolo, go akaretšwa go bulwa ga Mogopo wa Lefase wa Krikhete le Mogopo wa Kolofo wa Mopresidente.
SAOM ga se ya ka ya lekola ditiragalo tše dingwe le tše dingwe tša diphošo mo tshepedišong ya go bouta.
Mafelelong e tla kopanywa le Kgorotsheko ya Bosenyi ya Afrika.
Ka morago ga go bolela seo, re kgopela gore o re botše kanegelo ya gago, yeo e tlogago e kgahliša efela gape e tiiša dikgonono tša rena mabapi Ditiragalo tše tša Trojan Horse.
Kabelo le kaonafatšo ya mabone a mmileng mo mafelong a a bohlokwa a leago go la Clairwood.
Mna Swartz o laotše Difoka tša Gala bošegong bja beke ye go hlompha bašomi mo lekaleng,  moo dihlopha tše lesometee tša bathopi di hlomphilwego ka bokgoni.
Go araba taba ya Khalid Rashid ga mo lenaneong la mošongwana wa rena ka kakaretšo ka baka la gore ga se ra ka ra akaretšwa go ditaba tše di amanago le yona.
DEA T e tšweletše kudu mo mengwageng bjalo ka setsebi sa kgetho ya ditlhologelo ebile ba itšweleditše le go dinyakwa tša ka ntle bjalo ka kakaretšo ya boditšhaba yeo e thomile go tsebega kudu.
Ba tswaletše dikgokagano le end users ka sešoleng, le ge e ka ba ka bonnyane bja bašomi go bolaodi bja sešole, goba ka dikamano le DoD ya maleba.
Ntle le pelaelo, seemo se se na le seabe, ka mabaka a mangwe, go tiišetša demokrasi ka nageng.
Hwetša thekgo ka baka la gore setšhaba se abelana le wena mathata a sona.
Ga se tša tia le gore ge di gatwa, di gomela morago gape.
Re dula re tiile ka gore mokgwa rena o ikepetše go bohwa bjo humilego ka boitemogelo bja maleba, tsebo ya dipotšišo le kahlolo ya setho.
Boikgantšho bja Afrika Borwa bo nepile go hlohleletša nyakego ya ditšweletšwa tše di dirilwego ka Afrika Borwa,  go thuša ekonomi ya tikologo le hlola maemo ao a ka oketšago mešomo.
Go hloka mahlatse ke gore dikanegelo ka moka di gatišitšwe ge ke be ke se gona go Lekgotla la Kabinete pele ke fofela Liverpool ka morero ye mengwe.
Ka gona ge motho yo mongwe le yo mongwe ka tlase ga taelo ya gago a gopotše go ntšha taelo ye esego molaong motho yoo o tla be a dirile ntle le molao.
Bathekgi ba bangwe, le ge go le bjalo, ba ka be ba beeleditše pakana ya kamogelabaeng ka  PAPADI yeo e akaretšago go sepetšwa go ya go mosepediši wa bona wa maeto go feta lefelong leo le beetšwego go phaka go la Loftus Versfeld.
E abela letšatšikgwedi leo tšweletšo ya mafelelo e swanetše go abelwa, le go hlaloša ka ga dinako tše beetšwego legato le lengwe le lengwe la tlhamo le tlhabollo le dinako tša go tliša maeletstoune.
Naa ke pele ga tsheko ya Mbambo?
Le ge e le gore NEPAD e bile le ditsholo go fihla mo, e bonala e le kgauswi le go atlega go feta dikhuetšo tša pele tša OAU le maano go mabaka a a fapanego a dikamano tše tsenelanego .
Mabapi le methopo ya setšo le histori, mohl., go nwelela ga dikepe, Molao wa Digopotšo tša Bosetšhaba di tla tloga di tšeelwa legato ke Molaokakanywa wo o Thadilwego wa tša Bohwa.
Morero wo moswa wa kgopolo go mananeo ao a beakantšwego a tšhireletšo ya tirišo go fediša tšhalelomorago.
Ka kgonthe re holofela gore kopano ye e tla tloga e tiiša tlemagano.
AU e emišitše Mauritania go mešongwana ka moka efela go ya ka mabaka a melao ya rena re ba thušitše go ya pele maemong ao demokrasi e ka hlongwago gape.
Setsopolwa sa ditirelo se thekga gore mogolegwa yo a lego ka kgolegong  a ka leta goba go se lete go tšwa go Mo-ofisiri wa Consular bjalo ka ge go gatišitšwe Wepesaeteng ya Kgoro yeo e ngwadilwego go yona.
Banna ba bane ba tšweletše kgorongtsheko ya Hartbeespoortdam maabane, go latela tshwaro ya bona ka merithi ya Labohlano leo le fetilego , mo tseleng ya magareng ga Hartbeespoortdam le Johannesburg.
Go latela ditšhišinyo ka ga tekanyetšo, merero ya tlaleletšo gape bjale e tla ahlaahlwa ke bakhanselara.
Ke manyami ka gore o ka no ba o le yo monnyane kudu go dira tše dingwe tša the out-figuring.
Sa pele, mmušo wo o ka se dumelele dintwa mo go intasteri yeo e hlaološago go tliša tirelo go ditšhaba tša profense ya rena.
Go mpshafatša le go kwantšha ditaolo tša peteroleamo le molao mo khontinenteng.
Gabotse, e hlola karogano ka baka la gore e thibela tshepedišo ya morethetho wa megalatšhika ya gago mo digobeng tša gago, ka gona mafelelong o tlo swarwa ke asphyxia.
Bjalo ka ge NEPAD e laeditše, re na le maatla, bohlale, boitlhamelo le tsebo ya go bopa Afrika yeo re e nyakago.
Ka gona ba thomile lenaneo la bosetšhaba leo le ikepetšego go dikgopolo kaonafatšo ng ya saense, saekholotši le saekhatheri bjalo ka tsela ya ka tlase ya go fediša mathata a batho ba Bašweu ba bahloki - gagolo MaAfrikanere bao ba hlokago kudu.
Botee bja Afrika le Ditšhaba-Kopano ba šoma kgauswi le kgauswi go maatlafatša gape tshepedišo ya dipolotiki le go tliša tharollo ye e rerišanwego go mathata a Darfur.
Dikholego di tloga di le molaleng gomme gape di le mohola go fetleng maemo a diekonomi tša rena.
Bagononelwa ba masome a mane le metšo ye e šupago ba swerwe ka profenseng ka moka ka ditatofatšo tše di fapanego tša bomenetša bja boleng bja tšhelete ya go feta diranta tše dimilione tšeo seswai.
Gomme ke mohuta wo wa thoto ya leago - botho bjoo - bjoo re bo nyakago ka kudu.
Ditumelelano tša mahlakori-mabedi magareng ga diyunibesithi goba dithekhnikhone le dikholetšhe tša thuto, mabapi le diyunibesithi le thekhnikhone tšeo di phethagatšago tiišeletšo ya boleng le mešomo ya go fana ka sethifikeiti.
Se ke kaonafalo ye bohlokwa bjalo ka ge lefelo la Mbongolwane e le leo letsebegago ka dintwa tša lona.
Difatanaga tše dintši di nyakile go ema thwii go lebelela pontšho.
Go ngwadiša ditlhahlo tšeo di tlemilwego ke Molao wa Boeti tšeo di nyakago gore re be le maswanedi, a maleba le go dira ka bohlale go ditlhologelo tša diklaente tša bona tše kaone ka molao.
Go na le maikemišetšo ao re ikemego ka ona le ao le rena re a kaonafatšago.
Ke holofela go lebelela ditiragalong tše itšeng tšeo bohlatse bjaka bo nyakegago go tšona.
Histori ya pele ga bokoloniale bja Afrika e ruta gore mo ditšhabeng le mebušong, basadi ba eta pele tlhabollo gomme ba hlahla dinaga tša bona ka pono e kgolo.
Le ge e le gore seJeremane se thomile e sona se laolago, gabjale ke maleme-mabedi ka botlalo, bobedi seJeremane le Seisimane ke maleme ao a bolelwago.
Mašaledi a kgalekgale a batho ba mehleng a hweditšwe ka gare ga Mphoma wa Noka ya Klasies go la Kapa.
Baithuti ba tla šoma ka tlase ga tlhahlo ya Adam Madebe, yo a dirilego sehlwaseeme sa Kgosi Mogale.
Tsebišo ya katlego ya mophenkgišani le thomološo ya bona ya kabelo ya ditirelo.
Ke hlomphilwe kudu go bolela mantšu a mannyane mo nakong ya tiragalo ye bohlokwa ya go thakgola Northern Cape Essential Oils Cluster mo go la Onseepkans.
Setatamente se bolela gore Konare o latetše dikgatelopele tša bjale go la Zimbabwe ka šedi ye kgolo.
Senamelwa se be se gononelwa go yo šomišwa bjalo ka sa bagononelwa go tšhaba.
Ke rata go fetiša mantšu aka a ditebogo go ba karolo ya tiragalo ye kgolo ye le go kgona go hloma tirelo ya segwera ka go Tlhokomelo ya Maphelo ya Motheo mo go la Welkom lehono.
Baditirelo tša mollo ba dula ba le komana malala-a-laotšwe mo sehleng sa 'temošo ya mello'.
Ka nako ya mošomo wa ka ntle, mokgwa wa go uwauweletša pontšho o tla šomišwa ke ge mmontšhi a swara poledišano le mofetodi ge ba tlatša dipotšišo sammaletee.
Ba bararo, ba bane, na ba bonagala ba matlafaditšwe, batho bao?
Protšeke-ngangego ya bafaladi go ra gore motho yo a tshelago mellwane nako yeo e beetšwego go šoma ka protšeke ye itšeng  yeo a e filwego ke mongmošomo wa gagwe.
Go na le tshepho ye e sa lekanywego le kholofelo yeo e beilwego mo mabokgoning a gago go eta pele batho ba Zimbabwe, mo leetong la bona la go pele go aga-leswa naga.
Didirišwa gape di šomišwa go aba tlhahlo ya kgakollo go bašomi ba baswa mo lefelong ka morago ga mnoo ba tla amogetšwa dioborolo tša go ba le moeno wa papadi ya kgwele ya maoto.
Fepa- gomme dinyakwa tša lefelo la mogopo wa meetse go mehuta ya dihlopha tša diruiwa.
Ke moloko wo o šoro kgahlanong le ditiro tša kgale, go akaretša le ditiro tšeo di tšwelago pele,  di tiišetša tšwelo pele ya Afrika ya tswaloleswa ya yona.
Efela re ka bolela re tiile gore diphapano tše di laetša pušo esego go nyatša ditšhišinyo tšeo re lekago go di tšwetša pele.
O kgopela dikhopi wa tlatša foromo gomme wa e fa mohlankedi.
Ka mantšu a mangwe, go lokile gore wena o tšee lehlakori?
Michelle o dumela gore diphaka le mafelo a go bulega a setšhaba a ka fediša tekanelo ya maikarabelo a setšhaba le tlwaelo a lekala la kgwebo.
Go na le baithopi bao ba hlahletšwego Phapoši ya Thekgo ya Batšwasehlabelo ya Kwanonqaba.
Le ge e le gore bašomi ba dipolaseng ba tiišeleditše le go amogela mafelelo a tshepedišo ya "dop",  yeo ka yona meputso elego karolo ya go lefela bjalwa,  tšhomišompe ya bjalwa e lego tlhobaboroko.
Go dira gore ye mengwe ya melato ya sephethephethe e se sa ba bosenyi go dira gore tshepedišo ya kahlolo ya melato ya sephethephethe e tla ba ye mekopana,  e bothata le ya go fetšega.
Moakanyetšo wa morulelo o swanetše go šetša dipula tše dikgolo, le go netefatša gore mesela ya meetse go ya mahlakoring  a mabedi a tlasetlasea šoma gabotse.
Masomesome a diketekete tša badudi a tshephile naganyana yeo e omilego ka lebopong la leboa-bohlabela bja naga.
A pro-active forum ya go tšwetša pele batho bao ba nago le bogolofadi.
Tšwelopele ya go feleletša Molao wa Intergovernmental Relations go hlola sebaka sa pono ya Comtask ya tshepedišo ye e kwalago ya dikgokagano tša mmušo go putlaganya ditikologo tše tharo gore e be nnete.
O boletše gore Afrika Borwa ga se ya ka ya kopana le tšhošetšo ya bohoduwatle ka boyona.
Maemo a lešika la bontši bja diphedi tša mohlobo wa bohlapi a bonwa bjalo ka a we a tlgago a fokola kudu.
Ka gare, bommasepala ba nyaka go tiišeTša maemo a wona a letseno le go kaonafatša maano a wona a peakanyo le ditshepedišo tša tekanyetšo go hwetša methopo ka tshwanelo mo lebakeng la magareng.
Nepo ya go tšweletša protšeke le go lemoša maloko a setlamo.
Gape, ge o dutše o bolela ka go se dumelelane le boipiletšo bja go go iletša.
Lešoba la lebotong la ka ntle le diretšwe go thibela pula go tsena ka gare.
Diphathi ka moka gabjale di kgathatema ka mafolofolo lesolong la tshepedišo ya dipolotiki.
Mošomo wa borammino o a fapana, o ikepetše lefelong le a le ithutetšego lona.
Bafaladi ba ikopanya le metse ya bona ya dinagamageng, gantši ba swara tšhelete goba diphahlo, gomme ba fela ba boela gae dinagamagaeng ge ba tšwele pentšhene goba ba bafokoditše.
Ka tshwanelo, efela peniseline ka nnete ga se seokobatši sa bikgethelo ge go tliwa go kalafo ya sekutu sa mengwaga.
Naa e tlile bjang gore o be o šomišwa maemong ka go JOC kua Ellis Park?
Ke iša ditebogo go Modimo ka maatla a magolo ao a a laeditšego ka MaAfrika Borwa a mantši mabakeng a mabe.
Mo Sontageng se se fetilego, maphodiSa a nyakile go swara sehlopha motsaneng wa Seweding.
Gabjale tshedimošo e a latišwa mabapi le bathuši ba gagwe.
Ditiragalo di tšweletša seboka sa barutiši le baithuti, di laetša saense le letšatši la tša mošomo.
Sehlopha se se swanetše go laetša go ba didirišwa tše bohlokwa tša abelana mothopo le tielelo.
Ba boile ba nyaka go tlo fa dithuto, dišupo tša mahala le phoustara.
Ipshine ka difihlola tše monate tša go apewa ka gae mo nageng ye ya lethabo yeo e fanago ka mepete ya mafahla.
Moentšenere o hutša go šomiša go thuša mo mabaleng a go feta le tee.
Re gopotše go thuša mmasepala wa Hibiscus Coast ka go ba fa didirišwa tšeo di šomilego tša go lwantšha mollo.
Ka ntle le dipeakanyo tša mathomo tša boikgantšho, tšwelopele ye nnyane e dirilwe mo boikagelong bja pele.
Khomišene ye nngwe le ye nngwe yeo e ikgethilego yeo e bontšhwago mo Sengwalwa sa XX e tla ba le Ditona tša maleba goba Ditona tše dingwe goba Batsetaphethi bao ba hlaotšwego ke Maloko a Mebušo ya Dinaga.
Tona ya maphelo, ketelo ya Moh Barbara Hogan lehono e tlišitše kholofelo ye nngwe ya go kaonafatšo ya tshepedišo ya tlhokomelo ya maphelo go la Freistata.
Diriršwa tše ratwago ke batšwasehlabelo di tloga di nale mohola wo o itšego go batšwasehlabelo ba ntwa ye e ithekgilego ka bong ka go kgontšha setatamente sa batšwasehlabelo go tšewa ka sephiring mo tikologong ye e fodilego.
Ga go makatše ditlapele tša mmušo wa selegae gape di fetogile ka nako ye.
Re amogela gape tirišano ya rena ya go tia le intasteri ya ditshipi tša go lahlwa yeo e šomišanago le Toropokgolo ka go hlwekiša intasteri,  go bolela Van Dalen.
Seteišene sa mohlagase sa Tseleng ya kgale ya Dock mafelelong se tswaletšwe le go se sa hlokomelwa.
Go bea naga ya mmušo ka tlase ga lekala la praebete mo lebopong go fokotša phihleleo ya setšhaba.
Lekgotla le lebeledišitše tše dingwe tša tšhitišo tšeo di tlemago go putlaganya ekonomi ka moka le go hlaola ditamolo tše phatlaletšwego tšeo di nyakwago go fetiša ditumo tša "go tlošwa".
E katološitšwe mo lefelong leo le bonagalago gabotse go tšwa tseleng ya setšhaba.
Maphodisa a hweditše ditšidifatši tše pedi, mpete wa batho ba babedi le stofo ka gare ga bene.
Go tiragalo ye nngwe e sa le sona sehlopha seo sa kimollo go putla monna yo a belaetšago kgauswi le Bhoboza Caltex Garage.
Go na le dibaka tše di kgolo tša babeeletši mo mafelong a mantši a mešongwana.
Tšhalelomorago le go se fihlelele meetse a go makaone go dikarolo tše dingwe tša mmasepala gagolo mafelong a dinagamagaeng.
Ka gona ke kgopela, gomme ke gopola gore re swanetše go dumela ka moka gore re thekga gore TRC e lebelele go sekiša Siphiso Nkabinda le ba bangwe bao ba nago le yena.
Ka nako e tee, Mosepikara,  mafelo a a latelago,  mafelo a go ikopnya le sephodisa di ile tša hlongwa go la Lwandle le sefateng sa Sir Lowry.
Ditshepedišo tšeo di beetšwego ruri le ya maleba e ba gona go beakanyaleswa melao.
Ge a lemogile gore ba be kitelane ka dikolo, ka pejana o ile a ya seteišeneng sa maphodisa go bega tiragalo.
Go palelwa mo go be go sa belaetše gomme ke ye nngwe ya diphošo tše kgolo tšeo AHI e di dirilego.
Re fa baswa ba rena sebaka sa go hwetša mabokgoni bjo tseneletšego bja mošomo wa go aga,  tlhabollo ya temo le tlhahlo ya khomputhara kua De Nova.
Go akaretša merero ye mmalwa go dikologa selete, musiamo o abela kakaretšo ya tlhabollo ya tikologo ya Pinetown go tšwa go histori ya pele go ya go dinako tša bjale.
Nepo ya MIP ke go hlohleletša  peeletšo ka gare ga intasteri ya tšweletšo.
Baholegi ba bannyane ke ditšhaba tšeo di sego tša golega le batho ba baswa bao ba kgathago tema.
Diintasteri tša diminerale di swanetše go hlohleletšwa ka tsela ya tšhomišano ya dilete le dilete tše nnyane.
Phethagatša leano-tshepedišo go fokotša phesente ya maeto a phetošo ka dinamelwa tša madulo a motho o tee ka diphesente tše lesome mo mengwageng ye e šupago.
Go leka go hlaloša ka tsela ye yona ye bonolonolo, mmušo wa kgethollo o be o šupa maatla ka Makgowa, e sego boetapele, eupša ka taolo le bogolo.
Dipeakanyo tše di tsenelanago ka moka ka mo profenseng di tla kgokaganywa mo KwaZulu-Natal Provincial Nerve Centre.
Ke tla rata go le leboga gape ka go nkamaganya le yunibesithi ye e kgolo.
Mokgatlo wa AU gape o katana le tlhohlo ya ka moo go ka potlakišwago togaganyo ya sepolitiki le ekonomi tša kontinente ya rena.
Ka ntle ga ge dikgomo tša tshadi di ka bonwa di le mo sehleng di ka se ke tša hlabelwa tšhwaana ya go emara.
Ee, ebile ge o bala setatamente sa Eugene de Kock, Dirk Coetzee le batho ba bangwe, ka nnete o tla lemoga gore dilo di be di direga.
Ngaka Ramashala ye ke ya mafelelo pele re ka emelela go ya dijong tša matema.
Setšhaba se tla thušwa bokaone bjalo ka bobedi bakgopedi le bao ba thulanago ke dikgopelo.
Meyara o filwe maatla a go fetoša kelo ya peo ya mellwane.
Go tšwela pele ka go la goja go na le mabala a go poula le a khrikethe mola ka go ya go la nngele go na le seratswana sa Thutadimela se se botse.
Ba ile ba ba ba ntahlela ka letamong la go rutha le go ntšhouka ka mohlagase.
Ditlhohlo tša rena tša moragorago di akaretša leuba la "tik-tik", seokobatši se atile mo Cape Flats gabjale, le diphetogo ka go leano-phethagatšo la dihlopha go goketša baswa.
Go thomišwa ga ditlhahli tša leano-tshepedišo tša taolo le thibelo ya go se hlamege ga ditho ka tshwanelo, diphošo tša pelego le bogolofadi di thulana le go bulwa ga khonferense ye.
Go nyamelela ga dithekišetšano goba go aroganya go šupa gore diprotšeke di kgaogantšwe ka dikontraka tša boleng bjo bonnyanenyane gore go oketšwe dibaka tša dikhamphani tše nnyane go hwetša mošomo.
Diaparo tše o di aperego ka fase ga pipi, e ka ba ke yunifomo ya Tšhireletšo ya Marabe?
Go swarwa ga thoto ka go phaka ka potlako ka ntle ga mafastere a ntlo ya borobalelo - o tloga o bolokegile.
Makhanselara a abelwa ka diofisi tša wate tše e lego ditiši tša mošomo tše di tlogago di tlabetšwe ka tshwanelo.
Yena le sehlopha sa gagwe ba šomile ka bokgwari ka fase ga maemo a boima.
Tšea go ba o thwetšwe ka tsela ye e tlwaelegilego ke mongmošomo woo ka mo Rephabliking.
Dikakanyo tša fase tša gare ga ngwaga, sehlopha sa batho, bong le sehlopha sa mengwaga.
Go be go na gape le ditheo tše dingwe tša leano-phethagatšo la thibelo le lefsa leo Tona Uys a šoganego le lona le semeetseng - ka moka ga tšona di ithekgile go tšhuthišego ye kgolo ka go mekgwa ya maitshwaro ya batho ba rena.
Kgoboketšo ya Dihlapi ya Bosetšhaba ke maitekelo a mohlakanelwa magareng ga sehlongwa sa thuto ya godimo le South African Institute for Aquatic Biodiversity (SAIAB), yeo e laolago lefelo.
Ka morago ga dinyakišišo tše di tseneletšego tše di tšerego kgwedi ka Lekala la Bosenyi bjo Beakantšwego la Kimberley (Kimberley Organized Crime Unit), bafaladi bao e sego ba semolao ba babedi go tšwa Uganda ba swerwe ka go latofatšwa ka go ntšha mpa ka tsela ye e sego ya semolao.
Go no swana le letlakala la ka ntle, difatanaga tša Maphodisa a Afrika Borwa di ile tša kaonafatšwa le go tšwelela ka lehlakoreng le lengwe ka maswao ao e tlogago e le a maswa.
Ke mošomo wa rena go tliša dikgonagalo tše tšeo di nyoretšego go fihlelela bonnete.
Bagononelwa ka bobedi ba letetšwe go tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Kwamsane.
Re tsebišitšwe gore tlhagišo ya ditheeletšo tše e ka se be mabapi le boikarabelo goba mabapi le go amogela bosodi, eupša mabapi le ditlhohleletšo le ditemogo.
Seemo se sa go se laolege se ka se dumelelwe go tšwelapele.
Ka go Tirelo ya Sephodisa ya Afrika Borwa dikuka gantši di šoma go ditlhakantswiki mo dihlongweng tša tlhahlo tša Sephodisa sa Afrika Borwa.
Go tloga mathomong a kago ya setšhaba sa rena sa temokrasi, re gateletše gore re nyakile setšhaba se se ithekgilego ka batho se se bopšago ke tshepedišo ye e etilwego pele ke batho ya phetošo.
Go kaonafatša kabo ya ditirelo ka bokgoni ga se tiragalo ya nako e tee, eupša ke tshepedišo.
Ke na le bonnete bja gore go fihla go legato le la mafelelo la phadišano e be e se fela go ngwatha-bo-fodile.
Banna ba bararo, ba babedi ba bona e le ma-Nigeria, ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Fochville lehono, ka morago ga go golegwa ga bona maabane mesong ka tatofatšo ya go gweba ka diokobatši.
Go swana le Nosipho, morwedi wa bona o swanetše go ba a tsene fase ka dipuku tša gagwe tša sekolo legatong la go ba ka dikgorotshekong.
Mohlare wa sebjalebjale wo o swarwago go feta tekanyo o hlomile ke Toropokgolo ya Motse-Kapa go lwantšha tlhokego ya meetse ye e golelago godimo mo motsesetoropong.
Sephethephethe le sona se ka dula se le gona go De Waal Drive go tšwela pele go bogare bja toropokgolo.
Ke re ye ke bešene ya mmakgonthe ye e swaennwego ke de Bruin.
Mo lefelong le le tumilego kudu la Kapa, dinomoro tša taxa ya puku ya datha ye Khwibidu tše di filwego ke tša selete ka moka; dipalopalo tša ka thoko tša mafelo a fasana le a dithaba ga a gona.
Mašole a Tšhireletšo a laeeditše gore ba nyakile bontši bjo bo itšego ya yona bjalo ka didirišwa tše di ka šitišago.
Ka lebaka la ditlamorago tša Kinross, moepo le Mmušo di be di le tshwenyegile kudu go thibela NUM go botšiša dipotšišo mo dinyakišišong.
Go hloma lenaneo la thutišotiro le le beakantšwego leo le tla šomago bjalo ka neeletšo go netefatša kabelo ye e sa kgaotšego ya methopo ye e nago le bokgoni.
Ge e le gore o leka go tsena ka gare gomme o sa tsebe gore paakhoute goba leina la sephiri la gago ke dife, e ya mo go hwetša thušo.
Ke botšiša gore ke ka lebaka la eng o se nke wa tshenyega go nyakišiša, o boditše Mna Magadhla gore o be o se na kgahlego.
Mmušo wo o bušago o be a tlamega go dumelela diphuruphutšo tša go kgabaganya mellwane.
Mmušo o tla diriša go efoga dikotsi le tsela ya tlhokomelo tše di lemogago mellwane ya tsebo ya bjale mabapi le ditlamorago tša tikologo tša diphetho goba dikgato.
Ka kakaretšo, AU Mediation e dumela gore kgatelopele ye kgolo e dirilwe malebana le kamogelo ya molao wo o beilwego ke Tumelelano ya Linas Marcoussis.
Leloko la Komiti ya Bogareng le Biro ya Sepolitiki ya SACP ka bobedi.
Ke moka re ile ra ya go dula ka tsela ya go dira sediko tekano ya metsotso ye mmalwa.
Lonmin le yona e abelane ka borale bja yona mo matšatšing a pejana a go hlatsela theknolotši.
Mmušo o dula o ikgafile go netefatša gore SAA e ba tirelo ya difofane ya ketapele ya boditšhabatšhaba.
Sehlopha se se akaretša go dirišwa ga maselago, go bolawa, go segwa goba go phuthelwa ga nama ya kgomo, dikolobe, dinku, dipudi, dipere, kgogo, mebutla, diphoofolo goba diruiwa tše dingwe.
Pego e abelana ka dipalopalo tše itšego go šupetša seo se tlogago se direga malebana le seo se e se šupago bjalo ka meputso ye e phatlalatšwago "ka go se lekane lego se lekalekane".
Tlhahlo e abelwa ka tsela ya diwekšopo tše di ikemišeditšego go sedimoša bakgathatema ka leano-tshepedišo la tikologo le ditlhako tša peakanyo ya tlhabollo.
Ka lebaka leo PetroSA e na le maano a a gatetšego pele a go reka go tšwa ntle LNG ya maatla gammogo le tšweletšo ya makhura.
Mehutahuta ya mediro ya diatla ya boleng tše di tšweleditšwego mo tikologong di ka hwetšwa ka go disenthara tše tša boeti.
Samiti ya Kgweranaditšhaba ye e swerwego go la Afrika Borwa ngwaga wo ye e bopšago ke bodiidi bja boditšhabatšhaba bjalo ka phošo ya dibopego ka go ekonomi ya lefase.
Mong wa lebenkele o tlile go mootledi wa sefatanaga gomme maphodisa a tlolela godimo ga bona.
Maloko a yona, bjalo ka Unilever, Standard Bank le Anglo American di tšweletša didirišwa tša tlwaetšo tše kaonekaone le bokgoni le go itokišetša go di abelana le dikgwebo le dikhamphani tše dingwe.
Monamedi o fologile gomme a tšhabela leswiswing mo lefelong la badudi ba mekhukhung la kgauswi.
Le rena gape re thekga go hlongwa ga tlhakišo ya leano-tshepedišo ka go DRC.
Palomoka ya mollwane wa kgwebo ke dipoelo tša kgwebo go sa akaretšwe ditshenyegelo tše fapanago tše di hlotšwego ke yona.
Hlama theo ya dipoledišano tše di nago le mohola magareng ga Mmušo le lekala la praebete go dibaka tša dikgwebišano tša lekala la mmušo le praebete tša lešaba-ka go peeletšo ya lekala la praebete.
Tlhokego ya šedi ye e fiwago kaonafatšo ya mananeokgoparara ka tikologong ye e hwetšwago go go botse go bile le seabe mo go phuhlameng ka kakaretšo ga kgwebo ya intasteri ka lefelong.
Bohlatse ke tlile go kgopela Mdi Burton go sepetša go tšea kano.
Ditemošo tša kakaretšo - Magato a thibelo ao a swanetšego go tšewa ke mang le mang go netefatša gore HIV Aids ga e phatlalatšwe.
E ka ba tsela ya tlhabollo le gona ka go lekana e ka ba tšhušumetšo ye e sa lokago go tokologo ya basadi ye e gapeletšwago.
Ke šetše morago seo Ramolao Semenyea a bego a se tšweletša.
FDI ka go realo e ikgafile ka noši go kgatha tema go ditheeletšo tša setšhaba.
Ka go realo se ke dinyakwa tša motheo tša go nolofatša kabo ya dintlo.
Le gona o a lemoga gore nakong ya dipapadi tša boditšhabatšhaba M-Net e šomiša lepokisi la go ela tlhoko gagologolo go morero woo?
Go hlongwa ga ditirelo tša bohlodi tša mpsha le tše di nago le bokgoni go lebeletšwe peakanyo ya bokgoni go swanetše go ba maikemišetšo magolo.
Tsela ye kaone ya go ruta thuto ya tša modiro e tloga e ngangišanwa go phatlalala.
Mmušo o thuša ka ditšhelete go swana le ditshenyegelo tša nošetšo tše di fokoditšwego, le ditshenyegelo tše di fokoditšwego tša dikhemikhale tša temo gape o hlohleleditše ditlwaelo tša tšhomišo ya naga tše di sa kgotsofetšego bjalo ka go lema mo mafelong a mellwane, go bjalo mohua o tee wa sebjalo, le go notšha ga go feta tekanyo.
Re swanetše go netefatša gore dithutišo tše go ithutilwego tšona go tšwa go tshepedišo ya boahlodi di fetišetšwa go batho ka bontši ka moo go ka kgonagalago.
Re hlagišitše lenaneo la tlhahlo go bao ba tsenetšego tlhahlo lekga la mathomo ka mo mmarakeng.
O rumile ka gore ditharollo e šala e le mantšu ao a se nago selo ge e le gore ga di phethagatšwe.
Mahodu a mabedi ao a latofatšwago ka go utšwa dikheibole a golegilwe mo mabaleng a Ditirelo tša Phošollo tša Zonderwater.
Diketekete tša dingaka tše e lego maloko a SAMA le tšona di swere megwanto ya boipelaetšo go la East London le Durban.
Ke nna G Fichardt yo a emelago Stallion Events le bašomi bafe goba bafe bao ba ka bitšwago.
Le gona go feta moo, bjalo ka ge o tiišeditšwe ka bohlatseng bja gago, se ke sefero sa difatanaga, ga se ya direlwa go šomišwa ke basepela-ka-dinao?
Tshedimošo go diprotšeke le dikgatišo tša CoastCare e ka hwetšwa ka fase.
Mna Mnisi, ke metsotso ya gago ye mehlano gomme morago ga moo ke tla kgopela Tarien go bolela metsotso e mehlano gomme ka tšea dipotšišo.
Šireletša ngwana kgahlanong le tšhomišompe ka tsela ya Dikiletšo tša Ditaelo tša Tšhireletšo.
Spikara - Leloko la palamente le le kgethilwego go sepetša dikopano tša palamente le dingangišano.
Lenaneo la dikgokaganyo go mekgatlo ya mmušo ya go fapafapana, dikgoro, makala ao a welago ka fase ga taolo ya mmušo, di-NGO le makala a mangwe a mmušo.
O tshetše mellwane ya seo se kgethegilego, seo se sa ralokelwego.
Sekgoba sa setšhaba se se šomišegago sa tlhalošo ya maleba se swanetše go akaretšwa.
Se ke protšeke ya mathomo ya mohuta wa yona ye e lekwago go la Afrika.
Kopano e boeleditše tsela ya mmušo ye lokilego ya gore diokobatši tše di tloga di thuša go kaonafatša boleng bja bophelo bja bao ba lego mo seemong se se itšego sa tšwelopele ya AIDS, ge e laolwa ka tshwanelo.
Kgoro e abelana ka thekgo go dikgwebo tšeo e lego tša bathobaso ka tsela ye e sa kgaotšego ka go thuša ka go notlolla dikgwebišano le go oketša phihlelelo go matlotlo.
Boleloko bja nakwana bo a hwetšagala go bakgopedi bao ba šomišago makgobapuku ka ntle ga lefelo la bona ka mmasepala.
E ka ba re letetšwe go katološa lentšu le – ke šupa letsogo go balapa la Neweni?
Tikologo ka go ekonomi, go hlama dibaka tše kaone go badudi ka moka.
Polokego le tirišo ya dinamelwa tša bohle go fihlelela lenaneo la kaonafatšo le go fediša dithulano tša dithekisi, go tla phethagatšwa ka tsela ya RTMCC le ka go šomišana mmogo ga dikgoro le Kgoro ya Dinamelwa.
Batho ba lekile ka maatla nako ye telele kudu ba lwela temokrasi ka nageng ya gaborena.
Donations di swanetše go tšwetša pele le go hlohleletša boikemo le tlhabollo ya ditšhaba, e sego go holofela go tlametlwa.
Bontši bja rena bo llela ditšhuana tšeo di tlogetšwego di se na le o tee yo a ka di fepago.
African Component e mafelelong e amogetšwe bjalo ka karolo ya "Kgoeletšo ya Gleneagles".
Mokhomišenare wa Setiši sa Lichtenburg, Mookamedi-Mogolo Sibramoney Naicker, o hlagišitše ditebogišo tša nnete tša gagwe go maloko ao a kgathilego tema go mošomo wa bona wo o phadimago.
O na le matšatši a mararo ao o ka khanselago tumelelano ya kadimo ya tšhelete ye nnyane le moadimiši wa ditšhelete tše nnyane yo a ingwadišitšwego, ge e le gore o fetola monagano wa gago.
Ka lebaka leo, le ka lebaka la gore re Bomma ba Afrika bao ba tlošitšwego mala le bana ba Rwanda ba ma-Afrika bao ba kgaotšwego dihlogo, re swanetše gore re kwele go lekane.
Dinaga ka moka di kwešiša diplomasi ya ekonomi ka ditsela tša tšona ka ge ka moka di amega go hwetša mohola wo o bapetšwago wo o itšego wa tšona ka go lefase la kakaretšo.
Dipšalollo tša pelo, pshio, leapešaleihlo le sebete di dirwa mo dipetleleng tše.
Kgona go šogana ka tsela ya seprofešenale le dinyakišišo go tšwa sehlopheng sa tša boeti.
Re rerišane ka yona nakong ya Lekgotla le nakong ya tlhagišo ya Sehlopha sa IRPS.
Taelo ya ka ke gore go na le gape sefero mo kopanong ya Ove le Upper Railway.
Tše ke dinyakwa tše bohlokwa tša phedišo ya bomenetša, dithulano tša dikgahlego le bošaedi ka lekaleng la mmušo.
Ge diambulense tše dingwe di ka be di tlile, di tsene ka lebaleng le go tšwela ka ntle gape?
Khamphani ya Pilkington e thopile seteraeke sa khamphani ya rapara ya Afrika Borwa go la Howick, moo bjalo ka ge o ka ba le kgahlego ye nnyane ke tlogilego ke dirilego borutwatiro bja ka bja boentšinere.
TIA e tla ba sehlongwa sa mmušo se se tla kgontšhago tlhabollo, phetišetšo le kwalakwatšo ya theknolotši ya tikologo.
E tla lebelela gape ka moo makgotlataolo a sekolo a šomišago dikolofisi, le gona e tla swanelwa ke go phethwa mo mafelelong a Matšhe ngwaga wo o tlago.
Re lemoga dintlha tša kgatelelo ka gare ga tekanyetšo, gagologolo tšhireletšego ya tša leago le dingangišano malebana le maikarabelo a thušo ya ditšhelete go ditirelo tše ka tlwaelo di phethagatšwago ke mebasepala.
Thekgo ka sehlongwa ya go thala mananeo a tša leago e a nyakega.
Tlhokego ya thušo ya matlotlo ke ntlha ye bohlokwa ye e thibelago go tšwelela ga dikgwebo tše nnyane, tša magareng le tše kgolo (di-SMME) tše mpsha.
Gabjale leano la kgwebo le a thalwa gore le dumelelwe ke Kabinete ye e nyakago phetolo ya magareng ga dikgoro go leuba le.
Swanetše go laetša gore dipeakanyo tša matlotlo tše di šomago ka tshwanelo di gona moswaradipukutlotlo wa ramatlotlo yo a lekolago dipuku yo a ingwadišitšego.
Go feta nakong ya pele bokamoso bja bao ba gatetšego pele bo tloga bo kgoagantšwe go bokamoso bja badiidi.
Ba tšere dikhomphutha tše mmalwa go tšwa moagong le go ngwega lefelong ka sefatanaga sa go tšhaba.
Lesolo Kamogelo la Afrika Borwa [SA Welcome Campaign] le hlomilwe go eta pele go agwa ga setšhaba sa bao ba ratago tša boeti.
Ditetelo di begilwe go bobegaditaba bja bohle go lebaka le tee fela - ka lebaka la gore ke ditaba, ka lebaka la gore ke maarogi e sego molao.
Setšhaba sa Mamoslemo go kgabaganya lefase le ka go la Kapa Bodikela, gammogo le batho ba bantši bao e sego Mamoslemo, se tla keteka kgwedi ye kgethwa ya Ramadan mo dibekeng tše di tlago.
Mdi Shabangu, mošomi wa ka lapeng go tšwa Marloth Park kgauswi le Komatipoort, o boletše gore o be a nagana gore o tlile go hlokofala ge a e kwa meetse a kitimela ka gare ga ambulense.
Re na le maatla go no swana le bao ba lego bokoakoa magareng ga rena; diekonomi tša rena di gatetše pele go swana le tša bao ba lebaganego le bodiidi magareng ga rena.
Nepo ke go potlakiša kgatelopele ya botho ka tsela ya go ba le seabe go hlatlošitšwego le go ba ye e kgahlišago ka ditšhaba tše ntši ka go šomiša dinyakišišo tša saense bjalo ka setlabela sa morumo wa mafelelo.
Ka ditlabela tše di beakantšwego gabotse, dikgomo di ka hlabelwa ka lebelo le legolo le go bušetšwa mafulong a tšona.
Ka gona kamego ya kgauswi ya Kgoro ya ka ya Dipapadi go Stediamo sa Athlone se se hlabologago go tšwela pele bjalo ka lebala la maemo a godimodimo le bohlokwa.
Go swanetše go ba le sekhwama sa setšhaba se se hlalošago ka tsela ye e kwagalago le go ikgetha sa batho ba bagolo.
Ofisi ya Mopresitente e tla sepediša kabo ya mananeokgoparara a makaone mo go šomeng ka tshwanelo ga NHTL.
Nepo ya tšhoganetšo ke go hloma retšistara ye e abelago dintlha go dikgwebo tša mošomo wa lekala la mmušo, le gona yeo e swara datha ka phethagatšo ya dikgwebo tše.
Boemedi go boromiwa bja rena le magareng ga balaodi-bagolo di kaonafetše ka tsela ye e makatšago.
Nako ye e latelago ge potšišo ye e lebišwa go wena, o ka letša sefei go mokgwa wa tsebo wo o latelago.
Tarien, re nyaka setatamente sa gago le gona ka go ngwala bjalo ka ge re tla hwetša setatamente sa Paulus.
Dipoelo tša maano-tshepedišo tše ke gore theo ya bakgathatema bao ba nago le maswanedi e katološitšwe.
Kopanyo ye 'e bušeditšwego morago' e swanetše go hlohleletšwa: ke gore, batho bao e sego bagolofadi bao ba nyakago tlhahlo ya pele ga thwalo ba swanetše go akaretšwa ka gare ga disenthara tša tsošološo tša thutišotiro.
Mmasepala o tla tšwetšapele maemo a ditekanyetšo a a matlafetšego, leano-tshepedišo la matlotlo le le kwešišagalago le go babalela, gomme dikoloto tša yona di tla dula di laolega go sa kgathalege lenaneo la ditshenyegelo la letlotlo le le nago le phišegelo, wa laetša bjalo.
Mešomo ye ka moka e re fa lehutšo la gore referentamo e tla tšwela pele gabotse bjalo ka ge go beakantšwe.
Koketšego go dithoto tša protšeke le dibaka: Kgwebo e rekile sefatanaga sa thomelo seo se tlabetšwego ka setšidifatši.
Diphatišišo tša go laetša ditekanetšo tša bokgoni tša NWMS tša bahlankedi ba mmušo.
Go notlelwa mo hoteleng ya dinaletšana tše nne go thomile ka Labohlano ka morago ga gore modudi wa Mexico yo a dutšego moo e be motšwasehlabelo wa mathomo wa tiragalo ye e netefaditšwego ya bolwetši bja mokgohlane wa dikolobe bjo bo swarago batho bjo bo phulegilego Asia.
Se se tla nyaka go hlangwa ga leano-tshepedišo le le yona e kopantšwe ka tsela ye e kgotsofatšago.
Re kgathile tema dinako tšohle ka ditherišanong tše bjalo ka Afrika Borwa le gona re gateletše theo ya dipoledišano tša sepolitiki tša khutšo ka go tharollo ya thulano efe goba efe.
Go lokišwa ga ditšidifatš mo meagong ya profense ya go fapafapana ka gare ga selete sa bogare sa Motse-Kapa.
Kabinete e tšere sephetho sa go romela mantšu a yona a tlhobošo go Motlatša Tona Joe Matthews yo mosadi wa gagwe a hlokofetšego matšatši a mmalwa ao a fetilego.
DTP Component e šomiša softewere ya go ikgetha go tšwa go mehutahuta ya barekiši go dira Web Development le Desktop Publishing.
Hlama kabo ya methopo go leano-phethagatšo leo le tlaleletšago dikamano tša thušo ya ditšhelete le le lego gona la mekgatlo ye e sego ya mmušo.
Sethopo se botse se se beakantšwego gabotse, se se se nago le sekoro, e a nyakega ge go bjalwa mafulo.
Ge e le gore go a kgonagala, re nyaka gore tharollo e be ya khutšo le ya poelano.
Batho ba ba babedi ba tla ba le phihlelelo ye e sa beelwago mellwane go tshedimošo ya sephiri.
Maikemišetšo a dinyakišišo tše ke go nyakišiša bokgoni bja kaonafatšo ya dilete tša lebopo tša Kapa Bodikela.
Amilcar Cabral o be a kwagala gabotse ge a be a re "Se fihle selo go tšwa go mašabašaba a batho ba rena."
Tshepedišo ya go hlabela batho ka tšhwaana ya kenti ye e hlolago gore ba be le twantšho go malwetši a mangwe.
Taolo ya payolotši - ka go šomiša dikhunkhwane le malwetši a a itšego a benggae go tšwa nageng ya setlogo ye šele.
Gabjalebjale re hlagišitše tsela ya go netefatša boleng go mešomo ye e amanago le kgwebo ka moka, ye e bitšwago Quality Council for Trade and Occupations.
Ee, ga se ka bona lebaka lefe goba lefe la go dira seo ka nako yeo, se se be se theilwe godimo ga ditemogo tša go swana, go kgeloša tše di re tlišitšego mo re lego gona.
O tlaleleditše ka gore Sebjana sa Lefase se ga se fela mabapi le kgwele ya maoto - se mabapi le maikarabelo a tša leago le "go tliša batho go ba felo gotee ".
Toropokgolo e na le lenaneo la tlhabollo le le matlafetšego leo le nago le nepo ya go ikgetha go phetogo ya klaemete - yeo e hlaotšwego bjalo ka tšhošetšo ye kgolokgolo go tikologo e le noši go lefase.
Go tloga moo lekala la Boahlodi bja tša Semolao le tšwetše pele go diriša setiši sa mošomo sa elektroniki le gona di-IPV di hlohleletšwa go e šomiša tšatši ka tšatši.
E tla rwala maikarabelo legatong la tiro goba go tlogela gofe goba gofe ya mohuta woo.
Tshenyegelo ya Mmakgonthe mo go diprotšeke nakong ya mafelelo a kotara.
Ga go na madulo go bontši bja badudi/baagi.
Re Thuša Bana ba Rena [We Help Our Children] ke mokgatlo wo o theilwego godimo ga setšhaba wo o lego ka Borwa bja Durban, mo motsesetoropong wa Wentworth.
E no tsenya mantšu a gago a bohlokwa ka lepokising la sengwalwa la Mantšu a bohlokwa gomme o klike kunope ya Nyaka go bušetša lenaneo la dikgatišo ka moka tše di sepelelanago le lentšu le bohlokwa.
Tshepedišo yeo ka yona diphaephe tše mpsha tša mPVC di kgokagantšwego go diphaephe tša thomelo tše kgolo tše di lego gona.
Ka go tiragalo ye nngwe le ye nngwe dihlopha di a phegišana, le gona sešupanako, le gona di ahlolwa go ditlhohlo tše nne – lebelo, bokgoni, bokgabo, le taolo.
Bong bja mmušo bo tla thibela go bolokwa ga ditokelo tša diminerale le go dumelela phihlelelo ye e lekanego le ya tekatekano go bao e ka bago babeeletši, gagologolo bengmeepo ba bannyane.
Ge re be re rerišana le badudi, ba re file dinyakwa tša bona tše tharo tša godimodimo – mešomo, kabo ya mengwako, le polokego le tšhireletšo.
Go tšwa go hloka makalatirelo a bjalo ka dikgwebo tša tikologo, dikgoro tše dingwe tša mmušo, goba dihlongwa tša dithuto tša maemo a godimo.
Ge e le gore seo ke bohlatse e ka ba o ka bo ganetša?
Local Governments for Sustainability Partnership e ikemišeditše go kgokaganya, go beakanya le go hlabolla maitekelo a pušo-selegae le go hlaola dibaka tša tšhomišano.
O tlaleleditše ka gore go swarwa ga tiragalo go be go tloga go le gabotse go kago ya setšhaba go la Jeremane, le go thuša go fetoša ditemogo tša lefase ka Majeremane.
Tekolo ya tlhabollo - go lekola gore ngwana wa gago o gola ka tshwanelo go lebeletšwe go sepela, go bolela, go swara dilo le bjalobjalo.
Kgokagano ye e kaonafetšego e a nyakega, kudukudu mo ditikolong tša tlhabollo ya bašomi, tlhahlo le go tšwetšopele ya ditshepedišo tša kgalemo ya maleba kgahlanong le bao ba phošitšego.
Gape ke laletša makhanselara ka moka mo ditikologong tše di angwago ke tšhomišompe ya diokobatši go tsenela kopano ye - ka mantšu a mangwe ke gore ditikologo ka moka.
Go tlaleletša go tekolo le tsinkelo ka makala a go fapafapana a dihlopha tša mmušo le bakgathatema, Melawana ye e thadilwego e tla gatišwa go nyaka ditshwayotshwayo tša setšhaba.
Go boloka tekatekano magareng ga kgebo ya dihlare tša mešunkwane le paballo ya dimela tša rena.
Bokgoni bja go kwešiša motheo wa mešomo ya go fapafapana ya makala tše bjalo ka tša Sethekniki, tša Semolao, tša Dipalopalo, tša Dinyakišišo, bjbj.
Ka morago ga tshekišo ya Makuta ke boletše gore TRC e re file sebaka se se kaone sa go utolla nnete.
Maboto a tla agwa ka ditena goba khonkriti, lebato la khonkriti goba ditlabakelo tše dingwe tše di sa tsenelelwego, tlhaka ya khonkriti ye e matlafaditšwego.
Palo ya godimodimo ya diphoustara tše di hlomeseditšwego go boemo bofe goba bofe bjo bohwefo bo tla beelwa mellwane go phoustara e tee.
Dempsey ga se a be le bothata bofe goba bofe bja go lota mohlala wa ka, e ka ba ke be ke tšwile toropong, o be a tseba, o be a na le methopo ya go kgokagana le nna.
Lereo la "Sešole sa Batho " le be le tšwetšwa pele ka go tlhomo ya diyuniti tša boitšhireletšo le dihlopha tša twantšho, ka maloko a MK ao a lego ka nageng a šoma bjalo ka motheo.
Moago wo o sa tlwaelegago wa bokgobapuku bjo ke gore bo na le bokgobapuku bja tša molao bjo bo tlabetšwego ka tshwanelo, bjo bo hwetšwago mo lebatong la fase bjo bo šomišwago ke lekala la tša semolao le setšhaba.
Molao wa peleng o be o, ka tlwaelo, sa rarolle tlhokomelo ya tša maphelo mo mošomong le mathata a phumolameokgo go bašomi ba meepong.
E elwa bjalo ka phetošo ya phesente ka go tšhupetšo ya poreisi ya modiriši.
Tlhwekišo le kgoboketšo ya ditlakala tša magaeng go badudi ba mekhukhung di dirwa ka tsela ya dikontraka tše di theilwego godimo ga badudi.
Baemedi bao ba tsenetšego samiti ya kgahlanong le go kata ba tšwa go Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa, Mekgatlo ye e sego ya Mmušo le dihlongwa tša praebete.
O swanetše go gopola gore Taipei ka nako yeo e be e le ka fase ga boetapele bja sešole.
Lephodisa ga se la kgona go thuntšha ka lebaka la gore go be go na le basepala-ka-dinao le batho ba go bogela ba bantši tikologong yeo.
Leeto la go ya INK le tla dumelela matseno a makopana go Toropokgolo ya Durban - histori le thutafase ya yona tše di amanago le ditikologo tša INK.
Ge e le gore mošomo goba seemo seo ke ka lebaka la go palelwa ga go obamela dinyakwa tša Molao, motho yoo a hlokometšego o swanetše go obamela dinyakwa tša Molao.
Kgoro ya gagwe gabjale e swere Masolo a HIV Aids le ditemošo ka Tšhireletšo ya Bana go akaretša profense gammogo le mananeo a Matlafatšo go Makgotla a Sephodisa sa Badudi [Community Police Forums].
Belefe ye e sa gomelego morago ye e hlometšwego ka phaepheng ya ka ntle go tšwa pomping ye e lego magareng ga pompi le belefe ye e kgaoganyago tše go bolelwago ka tšona go temana ya b.
Badudi ba mekhukhung ga se ba swanelwa go tloga ba rweša maikarabelo a tšhilafatšo ya moya wo o tšwago go tšhomišo ya malahla moo mohlagase o sa hwetšagalego goba o sa fihlelelwego.
Ka moka tše di betšwego ka thoko le dikontraka tša ka fase di swanetše go hlongwa mo dikgweding tše tshela tša go thomišwa ga dikontraka.
Re dirile se sengwe le se sengwe seo se kgonagalago go šireletša tokologo le toka tša dikgetho tše, gwa realo Mdi Tlakula.
E nepagetše, eupša seo e tla ba mošomo wa mohlankediphethiši.
Mekgatlo ye e lego kgahlanong le baferekanyi e swanetše go tšwetšwa pele go maemo a semorafe gore go kgone go thibela sekgoba sa sepolitiki seo se šomišwago bohlaswa ke bontwadumela go hloma mokgatlo wa bona.
Go tšošološwa ga mananeokgoparara a ICT a Kgoro gammogo le go hwetšwa le tlhabollo ya tshedimošo ye e logagantšwego le dipeakanyo tša taolo.
Mmušo o tloga o tiišetša ka maatla tšhišinyo ya gore mananeo a tša leago ao a kgonago ya go nolofatša kamego ya tahlegelo ya mešomo ya sebopego e thalwe.
Naa re ka hwetša ge e ba ramolao yo a emetšego Gift Ntombeni o gona mo.
Go matlafatšwa ga dikgwebišano tša tlhabolo ya dikgwebo tše Nnyane, tša Magareng le tše Kgolo ka tsela ya thekgo ya dialamedi tša ICT le disenthara tša boitlhagišetšo.
O be o dutše o sa le ka ntle ga stediamo?
Molawana wo magareng ga tše dingwe o abelana la kotlo ya go lahla disekerete tše di tukago.
Go kaonafatša kgokagano ya magareng ga dikgoro go tla nyaka gore e be ntlo ya dikgoro tše mmalwa, ka moka tšeo di nepilego go abelana ka maitemogelo a dinamelwa ao a kaonafaditšwego a badudi ba Motse-Kapa, gwa realo Thompson.
O mohlahlobi wa Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa le gona o šomela go Setiši sa Maphodisa sa Jeppe?
Dipelaelo tše kgolo tše di letetšwego go hlathollwa ka go memorantamo di akaretša go diegišwa ga phethagatšo ya Occupation Specific Dispensation le maemo a mošomo ao a sa thabišego.
Tlhagišo ya Thuto ya Tlhabollo ya Dihlogo tša Dikgoro go tšwa dikolong tša poraemari le sekontari bjalo ka ge di kgethilwe ke di-EMDC tša tšona mo go la Cape Teaching Institute.
Mo mafelong a magolo kudu ao a ka epšago ka seatla, terekere le mogoma wa tiski wo o nago le tlhahli ya selee-leotwana le ka šomišwa go fihlelela effect ya go swana.
Satšeri ya kaonafatšo ya bothata bja seflahlego seo se sa bogegego ke tshepedišo ye e nyakago tšhelete ye ntši kudu - gantši e nyaka thušo ya dingaka tša boditšhabatšhaba go šoma le ditsebi tša tikologo.
Balekani ba basadi bao ba ithwelego ba swanetše go lemoga maikarabelo a bona le go se hlokomologe mešomo ya bona, Tona Uys a phetha ka go realo.
Go thibela dintwa tšeo ga e sa le taba ya go šireletša dinaga goba go šireletša bagwera, ke taba ya go šireletša botho ka bobjona.
Motho ka gare ga tikologo ya taolo ya Khansele, ge e le gore phedišo e nyaka go rwešwa maemo ao a sego ka go melawana.
Ke kgethile molamo wa tlhago wa go dirwa ka kota wa kota ya tlhago bjalo ka seswantšho sa go emela Tshepho.
Go hlohleletša temo bjalo ka kgetho ya boiphedišo magareng ga bana bao ba tsenago sekolo.
Re lekile go hlaloša seo ka tsela ya go gatelela le ye e kwešišagalago ka moo re ka kgonago.
Dibolayadikhunkhwane tša mabung, tša go swana le tša khunkhwane ya mafela ye ntsho, di tla laola seemo sa seboko.
Mahodu a dikoporo a phatlaletše mo ditšhabeng ka go tloša dipeakanyo tša diphaephe tša meetse ka bophara go tšwa dintlong.
Nako ya basenyi ya go eta ba senya ya sehlopha Mqanduli gabjale e fihlile mafelelong ka tshwanelo bjalo ka ge Tsela ya Twantšho ya Bosenyi ka Botlalo [Zero Tolerance Crime Approach] e amogetšwe ke sephodisa sa Mqanduli.
Kaonafatša phethagatšo ya bašomi ka tsela ya go fokotša dinako tša go eta pele dipotšišo tša diklaente.
US Secretary of State Condoleezza Rice gabjale o mo leetong go la Middle East.
Ke be ke no kwa ke tshwenyega mabapi le go bolokega ga ka ka go tsena ka stetiamong.
Se ke kaonafatšo kgolo go bontši bja dikolo tša rena.
Go swanetše go gopolwa gore dilo tše mpe kgahlanong le baetapele e be e le tše ntši kudu.
Botiplomate bja rena bja ekonomi bo matlafatša botiplomate bja rena bja sepolitiki bjalo ka ge re tšwela pele, ka mantšu a Seme, go aga "bophelo bjo boswa bjo go akaretšago dikgato tša go fapafapana tše di lego gona tša godingwana, tša di hlakahlakanego".
Ramolao Visser o be o nyaka go thomiša ka setatamente sa go bula.
Dipego tša WFP tša gore diketekete tše masomesome tša batho di tšhabile South Ossetia mo matšatšing a mane ao a fetilego, bontši bja tšona bo ile dikarolong tše dingwe tša Georgia.
Phaephe ya go ema ya go ba le kunope ya go kgotlwa ya ka ntle goba setlabela sefe goba sefe se sengwe bjalo ka ge se ka phethwa/kgethwa ke phothofolio ya mananeokgoparara ya mmasepala goba sebeelamellwane flow/flow restrictor ya meetse mo maemong ao a kgethegilego.
Le gona ga e akaretše mešomo mo Mmušong wa Bosetšhaba le wa Pušoselegae.
Ka go mo gatelela monagano wo o šomago, ga go tlola ga tokelo ya go homola.
Bagononelwa ba hweditšwe ba swere VW Golf le dithunya tše pedi tše di se nago laesense le dibetša tše go dumelwago gore di šomišitšwe go dira bosenyi.
Bokgoni bja sehlongwa go phethagatša maatla ao a lego fetišeditšwego le maikarabelo ao a abetšwego.
Ge go tšewa sephetho, Tonakgolo Brown o ithekgile godimo ga maele a ramolao yo mogolo.
Ge e le gore re bolela ka go epolla bjbj., go tloga go nyaka tšhelete ye ntši kudu.
Go fapana le kakanyo ye nngwe ya tshedimošo ye e sego ya maleba, bobedi diphatišišo di a hlokomelwa, le go kaonafatšwa.
Ke ka fase ga mabaka ao abelanago ka ditšhišinyo tše di latelago.
Ka tsela ye, maitekelo a go tsena ka bogare a LAED a kgona go ba le kamego ye kgolo gannyane.
Mna Hendrikse pele o ka dula fase ke tlile go kgopela Mna Malan gore a go kgopele gore o tšee kano hle.
Kgonagalo ya go dumelela/amogela melato ka moka ya sephethephethe ka ntle ga go otlela ka go se šetše, ka bošaedile go hloka tlhokomelo, e tla nyakišišwa.
Ka gona, ke leboga kudu Ngaka Johan Koekemoer ge o tlile.
Motho o swanetše go tsenela tirelo ya sephodisa ya taolo ya setšhaba, dithutwana tša dimotšule tša twantšho le tša go ikgetha.
Re letetše gore dipoelo di tla ba le khuetšo ye e nyakegago kudu mo go maikutlo a babeeletši.
Lekala la Twantšho ya Bosenyi la Rustenburg, le lona le bile le bagononelwa ba lesome bao ba golegilwego.
Se ke karolo ya lesolo la kabo ya ditirelo la Siyabulela la Tonakgolo.
Ka gona PAS e na le maatla godimo ga tšhireletšo ya legae?
Tšhokopote, moseto wa aluminiamo le mahlapelo a mahlano di hweditšwe di swerwe ke mogononelwa.
Le gona digongwana tša go fapafapana di thomišitše go šoma go hola maloko a tšona a go fapafapana.
Ka morago ga go kopanywa le kereke ya Seisimane ya kgauswinyana go bopa Durban South Baptist Church ya bjale.
Ka gona lehono go swaya diphihlelelo tše bohlokwa tša leeto la rena go ya go nepo yeo ye kgolo.
Diakhaebe tša dikhonsolo le ditokumente di tla ba tše kgethegilego dinako ka moka le kae le kae moo di ka bago gona.
Go hlokomelwa/lokišwa ga ditšidifatši mo meagong ya profense ye e fapafapanego ka gare ga selete sa gare sa Motse-Kapa.
Go eta pele profense ye e botse eupša e hlakahlakanego ke mošomo wo boima kudu - ke maikarabelo a magolo kudu ao a rwešitšwego godimo ga magetla a rena ka moka.
Mohlomphegi Tonakgolo, re go leboga kudu ge o re hlomphile ka ketelo ya gago.
Dikarolokgetho tšeo di paletšwego ke go ba le boemedi, mohlala bana ba bannyane le batho bao ba fokolago monaganong kudu, di tla dumelelwa go emelwa ke dihlopha tše di nago le kgahlego.
Sefatanaga se ile sa kitimišwa ka gare ga Toropokgolo ya Durban gomme se ile ya tšhaba ka go šomiša Tsela ya Windermere.
Masea ao bommago ona ba kgogago nakong ya ge ba ithwele le bona ba fetelwa ke sehuba, mokhohlane, bronchitis le nyumonia go feta masea a mangwe.
Se se swanetše go lebišwa go fihlelela nyakego ye e etilwego pele ke batho, taolo ya methopo ye e tileletšego le go rarolla go hloka toka ga nako ye e fetilego le go hloka ditekatekano.
Go fa šedi ye kgolo ya ditharollo tše di kgonagalago go akaretšwa go tsena ka bogare ga tlhahlo le go gongwe go e sego ga tlhahlo.
MEC wa Ditirelo tša Leago le Twantšho ya Bodiidi Koleka Mqulwana o dirile tšhireletšo ya bana go ba ntlhakgolo ya teleledišišo go kgokagano ya gagwe le ditšhaba ka tsela ya ditshepedišo tša bjale tša Imbizo.
Marega a boruthonyana go la borwa mola sehla sa dipula e le Nofemere go fihla go Matšhe.
Go go swara ka tsela ya tlhompho le go go abela ka tshwarelo le tlhalošo ge dilo di sa sepele gabotse.
MRC le lekala la bosetšhaba leo le sepetšago dinyakišišo tše di nepilego go kaonafatša maphelo a Maafrika Borwa ka moka.
Go laola protšeke ya diprotšeke tša tšhomišo yeo e nyakago go šongwa ka diatla ye e sepelelanago le lenaneo la EPWP le dinyakwa tša kalo ya dipego tše di sepelelanago le yona.
Ge e le gore o na le moriri ofe goba ofe, gempe goba jeresi ya wulu di tla šoma gabotse.
Go tla swanelwa ke go loga maano a mekgwa ya go abelana ka ditšhelete ge e le gore nepo e swanetše go fihlelelwa.
Re phadimaka tokologo le boitshepho go hlama dikgopolo tša boitlhagišetšo.
Ke tshepha gore phethagatšo ya NCS e thomile go fihlelela phetho.
Go hlatloša methopo go tšwa go ditekanyetšo tša line tše di lego gona le go tšwa go dikhwama tše bjalo ka Sekhwama sa Mabokgoni sa Bosetšhaba ka tsela ya dikamano tša go šoma le tša mananeo le dikgoro tša mmušo.
Bagononelwa ba bararo bao ba golegilwego ke maphodisa ba dumetše ka botlalo gore tlhaselo e be e le na le bao ba etilwego pele.
Kgokagano magareng ga intasteri ya oli ye e sa hlotlwago le intasteri ya makhura a tlhago di swanetše go ba ka tsela ya ditherišano.
Netefatša gore gape o šira yuniti ya sefehlamoya ka ntle.
Šedi ye kgolo e swanetše go fiwa go Molao wa Tšhireletšo o moswa wo o dirišitšwego go taolo le kgalemo ya borakontraka ge ba romelwa mellwaneng ya tlaleletšo le SANDF.
Gabjale ye nngwe e tsentšwe go balapa: Khayalethu.
E re ke fetše ka go le lakaletša tše botse mo mešomong ye e remišago hlogo le go ba bohlokwa ye le lebanego le yona kua pele bjalo ka Maloko a Phanele ya APR.
Gabjale re hlamile komiti ya tšhomišano ya dikgoro go hlama Leanophethagatšo la Saense le Theknolotši tša Sekgoba.
Go diriša leboelela Igloos ya pampiri le dikhatepote le mabolokelo a mabotlelo a galase di hwetšwa go palo ya mafelo a mmalwa a a loketšego go kgabaganya Overstrand.
E be e le lekga la mathomo moo naga ka ntle ga Amerika e hweditšego poelo yeo mo go Intel International Science and Engineering Faire.
Didirišwa tša tiišetšo di tla bewa go Mongwaledi-Pharephapre wa Ditšhabakopano.
Gona e ka ba ba be ba apere diaparo dife goba dife tša tše itšego tša tšhireletšo goba ka dipipi goba se sengwe le se sengwe?
Go nolofatša le go kgokaganya dipeakanyo tša go šoma tša Toropokgolo bjalo ka benggae ba ofisi ya ICLEI Africa.
Mongwaledi-Pharephare o tshepha gore tharollo ye e rerišanwago e tla matlafatša pušo ya boditšhabatšhaba ya go se tšweletšwe ka bontši le go hutša gore dipoledišano di tla thomiša mo go ntlha ye ya bohlokwa bjo bogolo kudu.
Karolo ya motsetoropo wa Kapa Borwa go tšwa Plettenberg Bay go ya Mossel Bay e bontšha kgonagalo ya kgolo ye e makatšago kudu ye e nyakago peakanyo ye e kgokagantšwego le dipeeletšo tše nepilwego le go latelana ka tshwanelo.
Bjalo ka batho, le boradipolitiki, re swanetše go rarolla dikgohlano go la Darfur, Sarkozy o boletše ka morago ga go swara kopano mo mošate wa Elysee go la Paris.
Baswa bao ba fokolago monaganong ba ka dira kgopelo ya go tsenela lenaneo la Diwekšopo tša Tlhahlo tše di sa beelwago mellwane.
Šedi ye e se nago kwelobohloko e beilwe godimo ga ntlha ya bomenetša ka gare ga tirelo ya mmušo.
Ke tokologo ye ye e lego gore batho ka moka ba a e nyaka, yeo ditemokrasi ka moka di e tšwetšago pele.
Ditebogišo go maloko a bego a le mošomong go netefatša gore basenyi ba bangwe gape ba a otlwa.
Diketekete tša balwetši di tšholletšwe ka ntle go tšwa go dipetlele tša Mmušo, ka go šomiša mantšu a Mokhomišenare wa tša Maphelo wa peleng, le go ikopanya le maloko a lapa la bona ao a amegilego gampe.
Go na le maitekelo ao a sa fetogego mo dinakong ka moka a go ipelaetša kgahlanong le ditiro tša go hloka tše di hlohleletšwago.
Go theilwe godimo ga dipoelo tša tekolo ya dikotsi, Taolo ya ka Gare e lekola tekanelo le go šoma ka phethagalo ga ditaolo tša ka gare.
Maano a tla ba gona go tlatša dikgoba moo di tšwelelago gona.
Magae a go phaka a letetšwe go fihla go mafelo a tšona ao a hlaoletšwego mo dikgweding tše pedi tše di latelago.
Go swana le mašole ka moka a mangwe, MK e bile le melao mabapi le go šogana le marabele.
Peakanyo ya bobegaditaba bjalo ka ge e hlangwa gabjale e ithekgile kudu godimo ga letseno la papatšo.
SAPS e amogetše tsela ye e theilwego godimo ga dipoelo ye e sepelelanago le Molao.
Ngaka, o gopotšwa gore o bolela ka fase ga kano.
Tše dingwe tša melao di bolokilwe ka gare ga dimusiamo.
Samiti e laetše gore methopo ya Bongwaledi e swanetše go oketšwa le go nyalelanywa le mananeo ao a lego bohlokwa a SADC.
E tla tšewa go ba yeo e filwego laesense go ya ka Karolo ye.
Bobegaditaba bo swanetše go fihla pele ga nako gore go be le nako ya tshepedišo ya boingwadišo.
Kgoro e phethagaditše ka katlego leanophethagatšo la kalatšo le kgetho le le tiilego leo le netefaditšego tlhaolo le thwalo ya batho bao ba nago le talente ye e nyakegago kudu go Kgoro.
Leeto la go ikgetha la di-smme tše di kgathago tema go sealamedi sa tšweletšo le tla phethagatšwa.
Dikarolo tša go fapafapana tša badudi ba Afrika Borwa di nyaka mananeo a go fapafapana ka lebaka la ka moo mananeo a aroganywago ka gona, a šomago le go ipshina ka bobona.
Ka ge re fedišitše Khonferense ye, a re e sware leswa bjalo ka Khonferense ye e fapanego.
Ke be ke kgotsofaditšwe ke gore Mohlomphegi Baleka Mbete, Motlatša Spikara, o ile a bea šedi ya gago go ntlha ye bohlokwa ya Freedom Park.
Mopresitente o boletše gore diphihlelelo tše di tšwa go maanotshepedišo a a hlamilwego ke mmušo wa temokrasi go rarolla bohwa bja kgethollo ye e akaretšago ka botlalo, bjoo bo tlogilego boa ma dikarolo ka moka tša maphelo a batho ba rena.
Mekgwa ye e dumeletšwego go la Afrika Borwa ya go lema ka nepo ya go rekiša ga leokodi leo le palelago dikhunkhwane, leokodi leo le kgotlelelago dibolayadikhunkhwane, Soya ye e kgotlelelago dibolayadikhunkhwane, lefela le lešweu le le lesehla leo le palelago dikhunkhwane.
Bakgathatema ka moka bao ba kgethilego go tsenela dithutelatiro ba lefša putseletšo ke mongmošomo.
E tšweletše nakwana pele ga Kgorotsheko ya Matsulu Periodical go kgopela peile le boipobolo.
Hlama tikologo ya maleba go kaonafatšo ya phethagatšo ya mešomo ka mošomi.
Gabjale, go na le dipeakanyo tše pedi tša metswako ye e lego ya go ithuta  go la Kapa Bohlabela mo lešoka la tša tlhago la Hluleka ka go Wild Coast le mo setšhabeng sa kgauswi sa Lucingweni.
Baetapele ba rata go fa dipolelo eupša balwelatokologo ba phutha digempe tš bona, gomme ba tsena fase go dira mošomo.
Afrika Borwa le Papua New Guinea ga di na diponelople tša go-ya-go-ile ka dinaga tša bona.
Thuto ya tlhabollo ye e tieletšego e swanetše go bontšha tlhompho le kgotlelelo, moo go ikopanya le ba bangwe go lego ba matlafatša, go abelana ka ditlhotlo le go fa mafolofolo.
Boraekonomi ba bantši nageng ya Amerika ba dumela gore melao ya kgahlano le potego e na le seabe se bohlokwa go ekonomi ye e šomago gabotse le boetapele bja Amerika ka go ekonomi ya lefase.
Bjalo ka Maafrika, re swanetše go ithuta go tšwa go le amanya Diaspora tša rena bjalo ka bahlahli, baokamedi, babeeletši le bengkgwebo.
Mokgopedi wa thentara yo a hwetšago palo ya godimodimo ya dintlha o tla abelwa kontraka.
Ke lebogiša Downtown Music Hub wo go borammino le diopedi tša Afrika Borwa.
Re kgoboketša/rekiša mehuta ya go fapafapana ya difenišara tša go sepela le mabaka, silibera ya segologolo le ya sebjalebjale, dibenyabje, dilo tša go pentwa, dišupanako, dihlabani, diseramiki, koporo le porase.
Go tsena sekolo gape le gona ke karolo ye bohlokwa ya tlhabollo go setšhaba sa lehono.
O boletše gore re swanetše go nyaka Sibusiso le go tla le yena pele go ofisi ya Winnie.
Ge e le gore dithušo tša ditšhelete di a nyakega tše di swanetšego go phethagatšwa pepeneneng go theilwe go ditsela tše go dumelwanego ka yona.
Balaodi ba Dipeeletšo ba bararo ba thwetšwe go laola karolo ya dikhwama tša dipeeletšo.
Statistics SA gantši e sepelelana le datha yeo e kgoboketšago mo go ekonomi, dipalopalo tša batho, bašomi le go profaela tša leago.
Bjalo ka ge go laeditšwe, setlwaedi se se tseneletše kudu go peakanyo ya rena ya leago.
Eupša o šomišitše le polelo, ke ra gore o amogela ntlha ya gore ka go kgopelo ye e lego ya gago le gona o šomišitše lentšu la “uittewis” go šupa go bolaya.
Gomme e amilwe gagologolo ke peu ya bonna ya pholo le kopanyo ka tsela ya thobalano.
Karolo ye e akaretša kabo ye ditirelo ye e amegago ka go goba ye e nyalelanago le tseno ka bogare ya matlotlo, eupša ga e amege go tseno ka bogare ya matlotlo ka botšona.
Mo ngwageng wa mafelelo kgoro e swere ditherišano tša go fapafapana go rarolla ponelopele le leanophethagatšo tša paka ye telele tša thuto ya Kapa Bodikela.
Ke ipiletša go Mmušo go netefatša gore dipušo-selegae go la Darfur di gopotšwa ka maitlamo a tšona ka fase ga tumelelano ya seemo sa mašole.
Go a kgonagala, re ile go bona Thembiso mo ditekong/tshekong.
Go gopoditšwe gore bodiidi, go hloka bodulo, tlala, tshenyo ya naga le phetogo ya klaemete ke matšhošetši go bohwa bjo.
Re ka fetela go ye ye nngwe, o boletše mabapi le balapa la Masoeko.
Tona, ge e le gore e dumelelana le Tona ya Matlotlo, e ka laetša.
Moeti e šupa motho ofe goba ofe yo e sego modudi wa go-ya-go-ile ka gare ga Port Natal-Ebhodwe Region.
Molaotheo o laetša gore e swanetše go phethwa mo dibekeng tše hlano.
Maloko a beakantše lešolo la go emiša difatanaga mo tseleng ya Ficksburg le go lemoga difatanaga tše di gononwago tše pedi.
Go šišinywa gore sengwalwa se bolokwe se hlwekile le go ba bonolo ka go šomiša difonte tše di abetšwego tša boitaolelo.
Dikgopelo tša dithentara tše di se nago disetifikheiti tše go hlatsela tefo ya motšhelo tša mmakgonthe di tla phaelwa ka thoko.
Go swana le sefatanaga di išitšwe go Setiši sa Maphodisa sa Sasolburg.
Ka gona e akaretša dikanegelo tše di kgahlišago tše e ka bago tlhohlo go dikgetho.
Ba tla tšwelela pele go Kgorotshekeko ya Maseterata ya Somerset West nako ye e sa fetšego pelo.
Ka gona, Rafah le ditsela tše dingwe ka moka di swanetše go bulwa, go sepelelana le ditumelelano tša maleba.
Ye nngwe ya tše ke mafelelo a Ntwa ya Megopolo [Cold War] le gona ka go realo ke kakanyo ka dinaga tše dingwe tše di swerego maemo a taolo ye kgolo ka go phethagatšo ya maatla lefaseng ka bophara.
Balaodi ba diprotšeke ba be ba amega mo tshepetšong ya tokollo ya naga ye e lego ka fase ga khansele ya diprotšeke.
Setšhaba le batšeakarolo ba bangwe bao e sego ba mmušo bao ba amegago; pušo; tikologo; le bong.
Kgwebišano e dula e le ye nngwe ya diphihlelelo tše bohlokwa mo tshepetšong ya tlhabollo ya kontinente.
Re kgopela gore re fokoletšwe bogale bja seetša gannyane hle, wena lesogana leo le lego moo godimo, ke a leboga.
Aowa, ga se ra leba thoko ya seporo sa setimela, re ile go la Noordgesig.
Basadi ba Afrika ba kgotleletše mathata a bodiidi le go hloka tekatekano.
Gomme ga se wa botšiša yo a ka bago a go kgopetše pipi yeo gore ke ka lebaka la eng o swanetše go ba se hlaolege bjalo ka Stallion?
Beijing e a fiša le go ba borutho nakong a selemo eupša e tonya kudukudu le go oma nakong ya marega.
Ee, dihlopha di be di sa sa dutše di itšhidulla ka nako yeo.
Ke boletše gore e ka ba karolo ya sehlopha se segolo sa organo-phosphates.
O boletše gore go bulwa lefsa ga lefelo le go tla netefatša gore bahlankedi ba sephodisa ba se gapeletšege go sepela maeto a matelele go ya diseleng tša kgolego tše di lego gona tša kgauswi.
Mohiri - Motho yo a se nago lefelo leo e lego la gagwe la bodulo eupša a le hirilego go tšwa go monglefelo go le šomišetša go sepetša kgwebo, bodulo goba morero ofe goba ofe o mongwe.
Mokgatlo wa Dinagakopano o tla abelana ka bahlankedi ba balaodi.
Se se ka akaretša ka tsela ye botse phetolo yeo ka moka re boletšego gore e hlama ditšhila tše ntši tše di sa hlakahlakanywago tšeo o ka bago o kile wa kwa bohloko go e theeletša.
Kopanyo ya didirišwa tša taolo le tša ekonomi di tla šomišwa go tšwetša pele boitaolo bja mafolofolo kudu le go šoma ka nepagalo le maikarabelo a mohlakanelwa.
Wate e be e emetšwe nakong ye e fetilego ke mokgatlo wa African National Congress le go hloka moemedi ka lebaka la go itokolla ga mokhanselara.
Tlholhleletšo go GCIS setlwaedi sa go ithuta go tšwa go maitemogelo a rena.
Kgolo ye e tieletšego mo maemong a godingwana go nyaka kaonafalo go ya go ekonomi ye e ithekgilego go tšwa ka ntle ye e nago le bokgoni.
Kabinete ya Profense e kopane lehono lekga la mathomo ngwaga wo le go bea šedi lenaneotshepedišo la bona mo go tiragalo ya bjale ya masetlapelo ka Profenseng le komelelo ye e befelago pele.
Kgopelo yeo e dumeletšwe ke National Assembly le Senate ka sephetho se se tšerwego ke bontši bja palomoka ya maloko a Dintlo tša kopano ya mohlakanelwa.
Maitekelo a go tsena ka bogare a moakanyetšo le go bea dilo go ya ka bohlokwa bja tšona tšeo di tla dirago phapano ye kgolo.
Ke nako ye telele kudu moo Maafrika e bego e le batšwasehlabelo bao ba solegago ba thulano le ntwa.
Baetapele ba sedumedi ba raloka karolo ye bohlokwa kudu le tema ye kgolo mo maphelong a ditšhaba tša gaborena.
Ka madimabe, kgokagano magareng ga makala a a mmušo le ao e sego a mmušo a go fapafapana e beetšwe mellwane.
Le ge e le gore mešunkwane ye e hlwekilego ga go na go beelwa mellwane ge o reka poo, ye e nago le bolwetši bja go swana le trichomoniasis, ke fela dipoo tše nnyane goba tswadišo e sego ka tsela ya tlwaelo [artificial insemination] tše di swanetšego go šomišwa.
Sefatanaga le thoto di phuruphutšwe go akaretšwa diaparo, bjalwa, disekerete, airtime le diboutšhara di thopilwe.  Ba hweditšwe gape ba swere dikrediti-karata tše di utswitšwego.
Go tloga mola a rolago modiro bjalo ka moraloki Moprofesara o gatetše pele ka go tšwetša pele thuto ya boiphedišo ya bolaodi ya katlego, gomme o tšwetše pele seriti se maatla sa go boloka dihlopha tše di lebanwego ke go rengwa ke selepe.
Dinyakišišo tša maitemogelo a Yuropa di ka se re šomiše bohlatswa ka potlako ka kwešišo efe goba efe yeo.
Re na le tshepho, ka go realo ya gore tshepedišo ye gatee le lekga la mafelelo, e tla fediša ditiro dife goba dife ya taolompe le bomenetša, ka ge e tloga e le sepetša dilo pepeneneng, MEC Mokonyane a ruma ka go realo.
Ka morago ga senthara ya Ithala fetogela go la goja le go tšwela pele go sediko sa sephethephethe moo re fetogelago ka go la goja go leba go Bejhani Road ye mpsha.
Mehuta ya dilo tša tlhago ke diphedi le dimela tše di bago gona ka tlhago mo lefelong.
Go fihla gabjale, khutšo le tielelo go akaretša Afrika di tšwelepele go re phefa.
Seemo sa boso, mohl. nakong ya maemo ao a tonyago leruo le nyaka dijo tše ntši gomme ge go fiša kudu, go ja dijo go a fokotšega.
Ka gona, go tloga go se bohlokwa le gona e lego kgahlanong le tšweletšo go mang le mang go hlohleletša go hloka nnete mabapi le tiragalo ya bosenyi bjo mo nageng ya gaborena.
Se ke karolo ya lenaneokgoparara leo le kwešišegago le tlwaetšo ya dipalopalo.
Le yena o boletše gore manaba a hlohleleditšwego gape phošo mabapi le setšhaba sa great Iranian seo se tlemaganego le go ikgafa go tšwetša pele ditlhologelo tša bona tše di phagamego.
Tlhahlo ya go tšwela pele e akaretša tlhahlo ya go ikgetha ka go lekala la maleba la saense ya forensiki.
Pathalione ya mathomo ya mašole a a hlahlilwego, Rapid Reaction Battalion, e amogetšwe ke Tona ya Tšhireletšo ya DRC, Chikez Diemu beke ye e fetilego.
Dihlabani tša cross bow le disete tša mesebo le tšona di ka rekwa ka ntle ga laesense.
Ye nngwe ya dintlhakgolo tša ngwagakgolo wa Afrika e swanetše go ba tokologo ya basadi.
Kgakanego ye e le lebanwego le mmušo wa bosetšhaba ke gore go tla tšwetšwa pele bjang go tielela ka ntle ga kgolo ya ekonomi ye e makatšago ka melawana ye boima.
Mo go tikologo ye mpsha moo bong bja dišere bja praebete go la ACSA e tla bago nnete, melao yeo khamphani e e šomišago e nyaka go lekolwa leswa.
Ditirelo tše di bapetšego tše di šomago ka phadišano, go nametša bananedi e sego ka kgapeletšo, gagologlo ka mafelong a Ditoropokgolo.
Mna Mopresitente, Mohumagadi Mongwaledi-Pharephare, Motseta d'Albis, baeng bao ba hlomphegago, ke ikwa ke hlomphilwe go fa polelo pele go Kamora ye e hlomphegago lehono.
Kapa Bodikela e na le mehutahuta ya dimela tše mentši tša moswananoši go swana le lavender, geranium, rosemary, le marigold tše di ka šomišwago ka ditsela tše ntši tša go fapapafana.
Dipolelo tše di filwego ke bahlankedi le boradipolitiki ba bantši ba mmušo wa bjale le wo o fetilego.
Ge a efa tshwayotshwayo ka pego, Tona Pandor o boletše gore tekololeswa ya leanotshepedišo e be e le ntlha ye bohlokwa ya mošomo wa mmušo ofe goba ofe.
Mošomo le ditokumente tša bona tše di thušago bafaladi gantši di be di sa amogelwe ke balaodi.
Didirišwa tša phihlelelo di tla bewa go Mongwaledi-Pharephare wa Ditšhabakopano.
Boloka seripagare sa materiale wo go mabu ao a tšhelwago ka pitšeng goba a fetišetšwago ka seratswaneng sa gago.
Kutollo/exploration ya mošomo e bile ye nnyane ka lebaka leo go tloga nakong yeo.
Mesepelo ya tša maeto go feta Mamba's Store Node go ema mo tseleng ya ka godimo ga Amaoti.
Disampolo di tšerwe go tšwa go tše tharo tša meropa ya plastiki ye botalalerata ye gomme gabjale di swerwe ke nna.
Thutabolwetši ya tša leago ya Motse-Kapa e a fetoga, o boletše bjalo.
Peakanyo ya phetolelo ya go tshebelo ya Kgoro ya Merero ya Setšo le Dipapadi.
E bile kimollo gore toka e tšwelele mo bekeng ye; Toropokgolo e begile gore e tla tšwela pele go thuša Wesgro ka ditšhelete.
Tšatši la mafelelo la ditlhahli tša maeto go romela bohlatse bja tšona go tekolo ya THETA, go katološitšwe go fihla mafelelo a Mei ngwaga wo o latelago.
Gabotsebotse, tše di bile le khuetšo go meketeko ya go aloša ya tlhago, mekgwa ya tlhago ya tharollo ya dithulano, le gona le ka pelo ka moka, mo go boitshepho bja batho ba rena.
Meyara Mahasela o tšere sebaka go hlohleletša bana mabapi le bohlokwa bja thuto, go ja dijo tša phepo le go hlompha batho ba bagolo.
Maitemogelo mo maemong a bolaodi-bogolo gagologolo go pušo-selegae a preferred.
Badudi ba mathomo e be e le batho ba go nyaka dikgong, gwa latela balemi, baruirui le barui ba dikgomo le ba go lema mašemo gomme ka moragorago tikologo ya fetoga go ba lefelo la maikhutšo le lefelo la bao ba rolago modiro.
Dinyakišišo tša mathomo di šišinya gore babolayi ba be ba le akanyeditšwe pele le go bonala ba tswalana le go se lefelwe go go latofatšwago ga mošomo o mongwe wa tlaleletšo wo molatofatšwa ao a dirilego mo ntlong.
Se batamele meetse ge e le gore go na le mabotlelo a matalalerata le hlapi ya tšeli ya ka lewatleng.
Ke thabile go tseba gabjale gore ge ke eme mo ge e ba se ke ya go kgethelwa goba ya phetho ya ntlha gore e be e se yena mokgokaganyi.
Go a nyamiša gore CATA e gwantele diofising tša ka lehono go fana ka memorantamo wa bona go nna.
Fomete ya motheo ya tshedimošo mo go wepesaete ye ke HTML.
A re thušeng barutwana ba rena go ba tlabela/thuša ka Mmetse le Thutamahlale.
Lehono ditiragalo tša sedumedi tša kgafetšakgafetša go akaretšwa moletlo wa go sepela godimo ga mollo wa ngwaga ka ngwaga o swaretšwe gona moo.
Le gona o kwele gore tše dingwe tša go se obamele melao gabotsebotse di hlagile moo.
Fokotša nyakego ya bokgoni bja tšweletšo ya maatla ya tlaleletšo ka go fokotša kgolo ya morwalo wa nako ya leemaema.
Ditirelo ka moka tše di abelwago ke Ombudsperson le Hlogo: Dinyakišišo di tloga di sa lefišwe le gatee.
Morago ga go bolela bjalo, ke na le kholofelo ya gore tshenyo ye kgolo ye e dirilwego ke pušo ye e fetilego e tla re hlohleletša go šoma ka maatla go fihlelela botee ka tsela ya dipapadi.
Ka morago ga ditheeletšo, re tla kitimela go bala pego ya gagwe, ka go nyaka go tseba gore ke ditsholo dife tšeo a di tšweletšago, ke ditumišo dife tšeo a di rekotilego.
E na le go bolela ka letlotlo la tša leago le go rarolla go se akaretšwe ga leago tša dihlopha tša go fapafapana.
Ka tirišong yeo, Bathobaso, le gona kudukudu basadi ba Bathobaso, ba hlophilwe mo botlaseng, mola Makgowa a tšwelela mo maemong a tša letseno la godimo.
Morago ga gore e phethwe, ithute/bala dikgetho tša leanophethagatšo ka fase le go ntlha ya dikgetho ka go maano a mošomo.
Thekgo ya SADC ya tshepedišo ya TFCA ke ye bohlokwa bjo bogolo kudu.
Maphodisa go la Batho a hlomile lesolo ka go nyakana le batho ka nepo ya go tloša bafaladi bao e sego ba semolao go tšwa setšhabeng sa bona.
Diphatišišo tše, tše di akaretšago sampolo ya diofisi tša maseterata, di kgoboketša tshedimošo malebana le melato ya bosenyi ye e rekotilwego, ditafatšo tša melato ya bosenyi tše di ntšhitšwego le dikahlolo tša melato ya bosenyi tše di rekotilwego.
Tšwetšo pele/kago ya karolo ya paediatriki le togaganyo ya sepetlele.
Go tloga go nyamiša gore CATA e kgethe go bea ditatofatšo tše itšego kgahlanong le nna ka memorantamong wa bona.
Kgopolo le yona e tloga e le ye maatla ya gore dihlopha tša go thunya tše mpe di thwalwe go tšwa magareng ga bona.
Go na le nyakego ya go lekodišiša pheletšo ya yona ka morago ga decommissioning.
Pitlagano ye e hlotšwego ke dipalopalo tše ntši kudu tša bagolegwa bao ba letetšego go sekišwa e phela e le bothata bjo bogolo.
Ka dipalopalo tša badudi ba go feta milione, Khayelitsha e tloga e hlokomologilwe mererong ya tlhabollo - ka tlhokego ya mešomo, bodiidi le tlhokego ya magae e le tše go itemogelwago tšona.
Gore go rarollwe dipelaelo tša ekonomi le leago ka nageng, go na le nyakego ya go huduga go tšwa go maanophethagatšo a ekonomi ye kgolo go ya go maanotshepedišo a ekonomi ye nnyane.
Go huduga go tloga go ekonomi ye e ithekgilego ka thušo ya go tšwa ka ntle go ya go ekonomi ye e ikemego ka noši.
Mo mathomong a kgwedi ye kemedi ya maemo a godimo kudu ya baemedi ba lesometee go tšwa go profense ya Zhejiang e etetše Palamente ya Profense ya Kapa Bodikela morago ga go laletšwa ke Mospikara Byneveldt.
Ka lebaka la mathata a dintlha tše ka moka tše di tšweletšego ka dikampeng, le gona magato a kgato a ile a hlaelela go maikemišetšo ao Mokgatlo o dutšego go nyoretšwe go a fihlelela.
Ka go šomiša boitšhupo bja phoofolo go mo rekota le phethagatšo ya bana ba gagwe ke tlwaetšo ya tlwaelo.
Ee, ke nnete, ke e bušeletša lekga la bobedi gape.
Le gona e be e ka ba ka tlhago go t3a ka fase ga taolo, e be a gateletšwe a amogetše setiši sa bona ka ntle ga pelaelo, ka ntle ga boitamolelo, ka ntle ga twantšho le gona ka ntle ga ntwa.
Ke moka e thalwa ka gare ga Molaokakanywa ka goba ka ntle ga diphetošo.
Basepedi ba bile le go emaema mo tseleng go hlohleletša ditšhaba/badudi go kwešiša bohlokwa bja go ikilela le go thekga baswa bao ba ikgafilego godimo ga boikilelo.
Mešomo ya kalafo ya KwaMakhutha le Isipingo peleng e be e le maikarabelo a Taolo ya Profense, dithoto le bašomi bao ba amegago.
E be e le leloko le le hlamilwego Transvaal Union Congress gabotsebotse e be e le, Mopresitente wa mathomo wa Transvaal Union Congress.
Ditiši tša OPAC tša go fapafapana di a hwetšagala bokgobapuku ka bophara ka ditaelo tše di kwagalago le tša kgato-ka-kgato tša ka moo go ka fihlelelwago le go šomiša dathapeisi.
Ka gona e a tšwelela le gona ya go lebelelega bjalo ka moraloki yo a timelelago mo sekrineng, ga e dire bjalo?
Tšhošetšo ya kgahlano le kago ya instasteri le go phuhlama ga ekonomi ka lebaka la go se šome gabotse ga lekala la tšweletšo leo re le hweditšwego, di rarollotšwe ka tsela ya diphetošo tša ditefo le intasteri.
Leka le go boloka go mafelo ao a goteditšwego mabone gabotse goba moo go nago le batho.
Go lebeletšwe gore mogolo wa gago ka moka ke bokae pele go gogwa ditšhelete tše dingwe gore letseno la ka lapeng la kgwedi ka kgwedi ke bokae.
Tlhahlo ya semmušo ya dimpša e bopa karolo ya kharikhulamo ya mafapha a bokgoni a go ikgetha.
Le ge go le bjalo e na le maikutlo a gore The Mercury le wona o swanetše go tšwetša pele "botšenalisme bja maikarabelo" le gona ga se ya swanela go tumiša ditaba ka go fetišiša ka ntle ga motheo ofe goba ofe.
Phetogo ya klaemete e tšwelela bjalo ka seo se hlohleletšago bontši bja mathata a le gona go na le kgonagalo ya gore e ka matlafatša diphetošo tše di makatšago tše di šetšego di le gona tše di diregago go kgabaganya kontinente.
Ka mantšu a mangwe se ke se sengwe seo motho a ka ahlolwago ka sona.
Kgonagalo ya mongdišere tša ditekatekano wa ACL e tla kaonafatša tsela ya go bea melao ya bjale ka ge go tla ba le phapano ye kgolo magareng ga molaodi le ACL.
Stetiamo se sefsa sa Green Point se fihleletše significant construction milestone ye nngwe, ka mošomo wo o thomišitšego wa go kuka dikheibole tša tlhaka ya stetiamo.
Magato a mantši kudu a amegile gigolo go tshepedišo go tšwa go kgorotsheko ya tiragalo ya mathomo go ya go kgorotsheko ya godimodimo ka mererong ya molaotheo.
Tsela ya ya ka moso ya IOR-ARC le leanophethagatšo tša paka ya magareng.
Sa mafelelo, malebo go baadi ba rena ba ditšhelete, Royal Danish Embassy ka thekgo ya bona ya protšeke ye - re tloga re ba leboga kudu.
Eupša tsinkelo ka tlhokomelo e utolla gore lehumo bjo bogolo bja go feta bja mathomo bjo bo sa dulego bo amogela go lemogwa ke batho.
Gomme ba bonala ba tloga iketlile kudu ge a be a se gona mo saeteng.
Aowa, ke nagana gore dintlha di dirilwe ka tsela ye tlogago e le bohlokwa le ye e kwagalago kudu, le gona ga ke nagane gore nka tlaleletša go seo.
Karabo nka tiišetša gore Mopresitente el-Bashir a ka se tsenele tlhomamišo.
Bahlankedi ba Senthara ya Tshedimošo ba ka thuša batho bao ba letšago megala ka Seafrikanse, Seisimane le seXhosa.
Maloko a North East Rand Dog Unit a swere banna ba babedi ba mengwageng ya bo masomepedi ka go ba ba swere diokobatši tše di sego molaong go la Boksburg North ka Labone.
Ka gona re dumetše gore kgwebo le khomese tša Afrika Borwa di tieleditše peakanyo.
Dikakanyo tša badudi tša gare ga ngwaga tša magareng ka ngwaga, profense, bong le sehlopha se mengwaga.
Palo ya dipušeletšo tša sethekniki tše nnyane go mollwane wa mmasepala di amogetšwe.
Toropokgolo le yona e hlaotše Mafelo a go bogela Dipapadi a Bohle (di-PVA) tše di kgonagalago tša sebjana sa lefase.
Ka gona re kgopelwa go bolela ge e ba re kgotleletše goba aowa.
Ge e le gore mosadi o na le dika tše itšego goba seela se se tlwaelegago sa peleng goba go na le ditaetšo tša bolwetši, a ka ba le diteko tša seela sa setho sa bosadi tša mahala go tlaleletša tše tše tharo.
Mortimer : Nka se arabe potšišo yeo ka nepagalo efe goba efe.
Tshwarelo, Moegamat, nka go botšiša ka go iketla.
Ka lebaka la go agwa ga stetiamo, go phaka go papadi ya Mokibelo go tloga go amile maphelo ka tsela ye kgolo.
O laeditše gore mmasepala le bakgathatema ba wona ka moka, baaba-ditirelo le badudi ba tloga ba makaditšwe ka botlalo ka bobedi sephetho le lebaka le hlotšego go tšewa ga sephetho seo.
E be e se batho bao ba aperego ye nngwe ya dipipi mohlomongwe?
Dithutelatiro tše di ngwadišitšwe/retšistarilwe lebakanyana le Kgoro ya tša Mešomo.
Diprofense le pušo-selegae di hlama sehlopha sa protšeke le go laetša maikemišetšo a a tšona phatlalatšo.
Phethagatša mošomo wo ka go dira gore go be maleba go tsena go karolo ye kgolo ya tsela.
Mogononelwa o tla tšwelela go Kgorotsheko ya Mmaseterata wa Benoni lehono.
Makala ka bobedi a kgethile di-SMME tše di tla kgathago tema go lenaneo.
Mohlomongwe re ka re be kgopetše Moprofesara Folb go re lekolela se.
Pelaelo e a tšwelela mabapi le maitshwaro a go hloka tlhokomelo ka diintasteri tšeo di šilafatšago le go lefa phumolameokgo ye nnyane.
Ee, e bušeletša setatamente se ke se dirilego pejana se se dirilwego go kgopelo ya gago ya mathomo.
Nyakišiša bokgoni bjo bo feleletšego bja mafulo ka nontšho go tšweletšo ye kaonekaone.
Kabo ya mananeokgoparara a netweke le hatwere go di-CHC tše di kgethilwego ka profenseng.
Gabjale maikutlo/kgopolo - le gona ke fetile go yona maabane feela, ke gore motho yo a nago le maikutlo a godimo le go tšea diphetho ntle le go gopodišiša ka tsela ye nngwe, yo a tlogago a tšea diphetho ntle le go gopodišiša le gatee.
Le gona wa swanelwa ke go rarela ka lebaka la gore turnstiles di be di notleletšwe, di be di tswaletšwe?
Maitlamo go tirelo ya setšhaba a tla dula a le gona go rena bjalo ka ge a kgethelwa ke IBA le go ya ka dipeakanyetšo tše di beilwego ke Bolaodi.
Ke boletše gore ga ke tsebe ka moo e tšweletšego ka gona, eupša re ile ra ya go nyaka dijesi, diyunifomo, eupša ga ke tsebe.
Dipalopalo di ka kgoboketšwa ka ditsela tše mmalwa tša go fapafapana: ka tsela ya go balwa ga batho, disampolo tša diphatišišo le diretšistara.
Dithomelontle tša motheo tša Bahrain go Afrika Borwa ke ditšhipi le ditlabela tša elektroniki.
Ke tlile go bušeletša go bala gape seo Mohlomphegi Justice Kriegler a se boletšego.
Diakhaebe tša makalatirelo ao a kgethegilego, le ditokumente ka moka ka kakaretšo tše e lego tša bona goba di swerwego ke bona di tla kgethega, kae le kae mo di hwetšwago gona.
Batho ba mafelelo ba San bao ba šetšego ba dula mo tikologong ya Kalahari ya Kapa Bodikela.
Sa mafelelo, e re ke re ke holofela gore Proteas e fenye papadi ye legatong la Afrika.
Bontši bja bao ba gobetšego e ka no ba e be e se bahlankedi ba sešole eupša ba be ba thwetšwe ke SAAF, gomme ka gona ba be ba ikamagantše thwii le boganka bja sešole sa nakong ya kgethollo.
Nna le Mna Falconer re tšere sephetho sa go šogana le yona ka tsela ye.
Taolo ye kaonekaone ya tshepetšo le peakanyo ya dijo tše di loketšwego ka ditshitswaneng go rekišwa le go bolokwa.
Go palelwa go go latofatšwago ga molaotheo ka National Assembly go fihlelela maatla a ditlamego tša molaotheo go bega molao go ba wo o sego wa mmakgonthe-go se be wa mmakgonthe go go latofatšwago go tšwa go go se obamelwe ga ditlamego tša molaotheo go nolofatša kamego ya setšhaba go tshepedišo ya peomelao.
Mo lefaseng la lehono, ga go naga ye e sa kgwathago ke maatla a kopanyo ya lefase.
Tlhagišo ya enetši sola ya phišo le ya seetša go la Cape Columbine.
Gantši ba fela ba beakanya mešomo ye e sego molaong ya naga ke sehlopha sa batho go merero ya bodulo.
Hugo o boletše gore bjang bja go šomišwa lebaleng bo a bjalwa kgauswi le Stellenbosch.
Maikemišetšo a asoseišene ke ditherišano tša ditumelelano tša tšweletšo ya dibetša ka bontši le peo-marumo-fase tša dinaga ka bontši.
Mmasepala wa Selete wa Amajuba ga o tlamege go amogela tšhišinyo ya fasefase goba ye nngwe le ye nngwe ya ditšhišinyo ka moka.
Sebjalwa sa molaba se swanetše go šomišwa bjalo ka furupeelwa pele ga ge moloko wa bobedi o tšwelela.
Bjalo ka Mokriste yo a porofetago ke tšea boikano bjo bjalo ka bjo bo tlamago mo go tumelo le maitshwaro a ka ka botlalo le gona ke lekile go e fihlelela ka kudu ka moo nka kgonago.
Maphodisa a hlomile lesolo la go nyaka baganonelwa bao ba ka lekanago ba bane go fihla go ba bahlano.
Tonakgolo o tšweleditše tokumente ye go dirilwego gore e hwetšagale go bakgathatema ka moka.
Maloko a setšhaba ao a nago le kgahlego a kgopelwa go apara ditrekesutu.
Tlhalošo ya Tšhišinyo: Ad alts tše di šišinywago go bodulo bjo bo lego gona go phetošetšo ya yona go Ntlo ya Kgorogelabaeng [Guest House].
Ga a šišinye gore e be e le karolo ya sehlopha se tlolago molao ka go wešetša sefero fase, ga a bolele seo.
Ka gona go a nyakega go lekodišiša ditatelano tša kaonafatšo, moo go nago le kgonagalo ya gore ka bokamoso bjo bo ka ukanywago, le go akanyetša ka tsela ya maleba, ka go ditlhaelelo tša ditsheneyegelo tša lehono.
Le ge e le gore di-REC tše tharo di be di šetše di tšweletše gabotse ka go tokelo ya bona, ba tla swanelwa ke go dumelana go melao ya tlwaelo.
Phedišo ya diasiti tša metswakotii goba methopo di swanetše go dirwa ke rakontraka wa go rwala ditlakala tša khemikhale yo a nago le laesentshe.
Re dira se e sego ka taelo go tšwa go ba bangwe eupša ka lebaka la gore re tloga re dumela go yona.
O ngwadile dipuku tše mmalwa ka Bertrand Russel, pukutheto, dingwalwa ka merero ya Sepolitiki, Bohlodi, Tšhireletšo, Meetse le tša Dithokgwa.
Tatelanyo ya tshenyegelo ya fase le mananeokgoparara a polokelo tše di laolwago ka tshwanelo go hlohleletša peeletšo ye optimum, go thibela tšhomišompe ya dikgwebonoši tša tlhago tše le go thibela go se akaretšwe ga batho bao ba tsenelago ba bafsa.
Ditshenyegelo tša mmakgonthe tša go fiša setopo sa mohu goba go se tsenya ka lebitleng.
Malebo go lenaneo la City's Open Space and Nature Conservation ka go lokiša le go hlokomela mananeokgoparara ka go mafelo a go phaka go bapela lebopo, go senya ka boomo ga se gwa tuma kudu.
Phetošo ye e akaretša dipeakanyo tše di akaretšago magato a lebakanyana a ge mebasepala e a hlangwa goba go kopanywa.
Morero wo o tla ba o hlamile mohlala wo o tla bago boima kudu go tšwetšwa pele le go hlama ditlhohlo tša UN SC mafelelong.
Kgathotema ya matlotlo ya lekala la phatlalatšo ya ditaba mo dinageng tše bjalo ka Fora, Jeremane, Italy, Australia le Canada di netefaditše thomelo ya filimi go babogedi ka kakaretšo ka tsela ya thelebišene.
Batho ba lesome ba go ba le mahlo a go sehlefala ba tla dirwa ophareišene mo sepetleleng ka ntle ga tefišo.
Diyuniti tša vitamine gantši di hlagišwa go ya ka boima bja active compound le go bitšwa i.u.
Baakanyi ba leruo bao letseno la bona le legolo le tšwago go kakanyo ya leruo.
Toropokgolo le yona e amogetše tekolo ya dipuku ye e thabišago go tšwa go Molekodipharephare wa dipuku ya ngwaga wa bohlano ka tatelano, le go tšwela pele go hwetša kelo ya godimodimo ya krediti ka nageng go tšwa go lekalatirelo la dikelo la boditšhabatšhaba la Moody.
Dipelaelo tša boradia le bomenetša di swanetše go begwa ka potlako go Ombudsperson le Hlogo ya Dinyakišišo.
Beke ya go feta go bonwe go fetšwa ga molato kgahlanong le Masilo, ge a be a ahlolelwa mengwaga ye mehlano, yo a latofaditšwego ka botlalo go mengwaga ye mene.
Mna Modulasetulo, ga ke dumele gore o tla gatelela kudu ntlha ye.
NYSP e tla raloka tema bjalo ka tsela ya go kaonafatša mabokgoni a baswa ba rena mola e le gore ba amega go maitekelo a tlhabollo ya setšhaba.
Go dirwa ga furupeelwa ga se gwa ithekga godimo ga boso go feta go dira furu.
Gabjale e ka ba e le bohlatse bja gago bja gore o fetile ka gare ga dikhafola?
Ke lebogela Morena le Mohlomphegi yo Mogolo bodulo bjo bobotse mo nageng ya gaborena.
Go leka go fetola ka tshwanelo go tšhošetšo ye, naga ya gaborena e ipileditše Mmušo go dira seokobatši sa AZT go hwetšagala mo maokelong a mmušo a tša maphelo.
Mna Mekgwe, ke nyaka gore re fapanye magareng ga dilo tše pedi.
Diphetho le ditetelo tša lekala la Kontinente di tla tsebišwa makala a maleba ke tshepdišo ya mokgatlo wa African Union go la Addis Ababa.
Go rekiša ditokelo tša go thea maina tša stetiamo, boentšinere bja polokelo ya ditshenyegelo le dithekišo tša dithekethe pele ga dipapadi di tla thuša go laola ditshenyegelo tša protšeke.
Re ntšhitše ditaelo tša maleba go mašole a le makala a mangwe a phethagatšo ya molao go dira se sengwe le se sengwe se bohlokwa go emiša le go golega babolayi.
Tlogela dikhurumelo mo dipitšeng ge o apea go boloka phišo le mollo/enetši.
Dikakanyo tša badudi tša gare ga ngwaga tša godimo ka ngwaga, profense, gong le sehlopha sa mengwaga.
Maphodisa a Siyabuswa a golegile yo mongwe wa bao ba nyakegago kudu mo tikologong ya bona.
Yena le Mna Zapatero ba nyaditše nyakego ya "tsela ye e kwešišagalago yeo e kgokaganyago phepo, tšhireletšo ya dijo, temo le kgwebo" go rarolla bothata bja dijo.
Maphodisa a Tseki a be a mo nyaka tekano ya mengwaga ye mehlano, go fihla ge letsela leo le rwelego maikarabelo le amogela tshedimošo ya gore o be a dula le go šoma mo Vinnies go la Ladybrand.
Aowa, ga ke fetoše tšhišinyo ya gore ke founela eng.
Ye ke tekanyetšo ya bone ya Mmušo wa Mekgatlo ye Mentši go tloga mola o thomago go buša.
Di-MPCC ga se dihlongwa tša setšhaba tša sepolitiki tše di laolwago ka go obamela ka tsela ye e tiilego ya ditheo tša Batho Pele, moo batho ba lego bohlokwa le gona kabo ya ditirelo e swanetšego go kaonafatša maphelo.
Mošomi ofe goba ofe a ka swanelwa ke go romelwa le go bega go ye nngwe le ye nngwe ya diofisi, ditepo goba mafelong a mošomo a Mmasepala ka gare ga tikologo ye e laolwago ke ona.
Ga go selo se se lego ka mo se se hlamago goba se ikemišeditšego go hlama kontraka goba tumelelano magareng ga GCIS le mošomiši ofe goba ofe yo a etelago wepesaete.
Ka go gatelela tema ye bohlokwa ya setšhaba/badudi ka go tšea diphetho le tlhabollo, CIVICUS ke lekala la boditšhabatšhaba le le ikemišeditšego go lemoga tema ye.
Tema ye bohlokwa ya ofisi ya tlhakišo ya dikwalakwatšo tša diminerale e swanetše go nyakišišwa.
A mangwe a maina ao e sego a nnete ao a bego a thopilwe e be e le Levi Strauss le Signet Marketing bjalo ka maina a rakpi le kgwele ya maoto.
Mešomo ye ya ditsela e tla nyaka gore e phethe pele go thomišwa ka kontraka ya motheo.
Tona ge e le gore molaotheo ga o dire peakanyetšo ya go fihliša mafelelong.
Le gona, bjalo ka ge go laeditšwe ka go kgopelo ya motheo le go hlathollwa ka botlalo ka tokumenteng ye, diphošo di dirilwe, tšeo re tlogago re itshola kudu ka tšona.
Dipoelo di tšweleditše kabo ya mešomo gagologolo magareng ga dikgwebo tše nnyane tše di tieletšego.
Moagišane wa gago, yo a nago le kgwebo ya go potolla difatanaga, go penta difatanaga le go lokiša mebotoro o tšhollela oli ka nokeng mo mafelelong a mokgotha wa gago.
Sebopego sa moakanyetšo le moago tša madulo a lebopong di tla sepelelana le dibaka le ditšhitišo tša bokgabo, ditirelo, dibopego tša dilo tše phelago, ekonomi, leago le setšo tša ditikologong le dileteng tša mabopo.
Dinyakišišo tša laporatori di tiišeleditše gore ka nnete dinyakišišo di hlatsetše go ba gona ga meningococcal meningitis.
Kabo le kago ya dimetara tše masometharo tša toro e kgolo ya kota ya sekepe ye e itshamilego ka boyona ka dithereyi tša dikheibole.
Ngwadišo ya elektroniki ka kgokaganyo ya inthanete ye mpsha le peakanyo ya kgopelo ya diphemiti di a hlamilwe.
Thentara ye e tla dumelela go kaonafatša go go bonagalago ga tlhwekišo ya meetse a a tšhilafetšego ka tikologong ya Tongaat.
Black Oystercatchers tše bophelo bja tšona bo lego kotsing ka tikologong ya lebopo gabjale di tswala ka tikologong ya lebopo ka lebelo le le golelago godimo.
Dipotšišo le dikarabo go dipotšišo tše di botšišwago kgafetšakgafetša go tšwa go ECDOE.
Go hlomela diphaephe go kgokaganya go sebopego sa ka gare go ya go setiši sa go pompa meetse ka sampo ya pompi.
Intasteri ya Kgokaganyo le tlhahlo, gammogo le balaodi ba tikologo le selete pele ga, le nakong ya tlhabollo ya mananeo a ditlakala ka kakaretšo a a logagantšwego.
Tše di a hwetšagala go ditlabela ka moka tša maphelo moo balwetši bao ba ikemišeditšego go  fihlelela Kalafo ya Anti Retroviral le go dihlongwa tšeo dihlare di abjago.
Afrika Borwa e bile karolo ya maitekelo a selete le kontinente go thuša badudi ba Zimbabwe go rarolla mathata a bona le gona e thušitše ka go bolokwa khutšo go la Ethiopia Eritrea, DRC le Burundi.
Mokgopedi wa thendara yo a atlegilego o tla tsebišwa ka Nofemere.
Ditlamorago tše dingwe gape e be e le gore tema ye e kgathwago ke ditlabela tša tšhireletšo tša mmušo di be di gateletšwe go fetišiša gomme di se na mekgwa ye e lego gona ya go lekola go šoma ga tšona ka tshwanelo.
Ka lehlakoreng le lengwe, ga o na bao ba go abelago tlhohleletšo.
Ofisi ya Meyara wa Motse-Kapa e nyaka dibaka tša boemakepe/letšibogo tša tšhomišano ya protšeke ya magareng ga toropokgolo ya Motse-Kapa le Toropokgolo ya Rijeka.
Soobben e abilwe bošegong bja go feta go moletlo wa maemo a godimo wo o bego o swerwe go la International Convention Centre.
Gold Dust ye e thopilwego nakong ya phuruphutšo ya maphodisa a kgauswi go moepo wa gauta wa kgauswi le Mareetsane.
Malebana le polelo ntlha ye bohlokwa ke ka moo go ka laet3wago tlhagišo ye e kgonagalago go dinyakwa tša molaotheo tša tekatekano ya polelo le pharologanyo mo nakong ya kopanyo ya lefase le mathata a ditšhelete.
Go na le nyakego ya go kaonafatša tsebo le kalafo ya malwetši a menagano.
Lenaneo leo le theilwego godimo ga ditetelo leo le ikemišeditšego go abelana ka ditlabela tša go ithuta tša motheo, tsebo le mabokgoni, le leo le tlabelago bakgathatema ka mangwalo ao a amogelwago maemong a bosetšhaba.
Mokgahlo wa Enterprise Organisation o abelana ka thušo ya ditšhelete tša kheše go dikgwebo tše di amanago le tša boeti go la Afrika Borwa.
Re tseba gore phasepote yeo e tla tšeago batho bao ba phelago bodiiding go ba mo bophelong bjo bo botse le go kgatha tema, ke go ithuta ga maleba.
Maloko a sephodisa a šetše morago tshedimošo mabapi le ntlo ye go tšweletšwago diokobatši go yona go la Buccleuch.
Mešomo ye e ikemišeditše go boloka bobedi bao e sego maloko ba na le tshedimošo mabapi le mešomo ya sehlopha le go abelana ka thušo ya mmakgonthe malebana le maitekelo a go thibela tlhamo ka bontši ya dipeakanyo tša thomelo tša WMD.
Tema ye e kgathwago ke mogaši wa radio go la ZUR, o ka hlaloša bjang gore ka go tatelano ya SAA, e ka ba e be e le kgauswi le maemo a gago.  tseno ka bogare.
Mo matšatšing a peleng, bontši bja dipšalollo di be di dirwa go dipetlele tša mmušo.
Safe Schools e ikepetše go tshepedišo ya kaonafatšo ya mananeo ye e nago le kamego go kgoro ya thuto ka botlalo.
Problem Building Strategy ye e sa tšwago go hlangwa e tšweleditšwe go fokotša palo ya meago ya bothata le ka go ditoropokgolo.
Go kgokaganya le karolo ya dikamano tša bašomi ba profense mo go merero ka moka ye e tšweleditšwego ka godimo.
The Congress of the People e swerwe go la Kliptown mo go lebala la kgwele ya maoto le bong bja lona e lego bja praebete.
Bobedi makala ba phethile tshepedišo ya kgetho ya bakgathatema go theilwe godimo ga tekolo ya khamphani ye nngwe le ye nngwe ka boyona.
Gona, e re ke thomiše gomme e ka ba Nikki goba Bobby a ka rata go tlaleletša go se.
O boletše gore go bile le maitekelo ao a paletšwego ao a ipušeletšago go kgokagana ka tsela ya go hwetša tharollo le dingaka.
Tšwetšapele mmušo wa kgwebišano ya boditšhabatšhaba ye e laolwago ke melao ka tsela ya World Trade Organisation.
Netefatša gore MTEF ya Mmasepala, tshedimošo mabapi le dikabelo go tšwa go makala a mangwe tša mmušo di akareditšwe ka go diphetošo dife goba dife tša leano la IDP.
Ditiši ka go North West gape di hlatsetše gore ge o šogana le basenyi, di dula di ikgafa ka moo di ka kgonago.
Bohlatse bo laetša gore palo ye e oketšegago ya boingwadišo bja batho ba bagolo ka go mananeo a go fapafapana ao a abjago ka tsela ya disenthara tša rena tša ABET, ao a tsebegago gagolo bjalo ka Disenthara tša go ituhta tša Setšhaba [di-CLC].
Dihlogo tša Dinaga le Mebušo di ipileditše go tlhomo ya Sekhwama sa Tlhabollo gore se potlakišwe.
Dikamano tša ekonomi tše matlafetšego magareng ga dinaga tše pedi di tla tšwela pele go ba le seabe go mešomo ya kgwebišano ye e kaonafaditšwego magareng ga direphabliki tše pedi.
Se se tla nolofatša kaonafatšo ye e sa kgaotšego ya nepagalo ya dikakanyo tša GDP.
Tiragalo ya ngwaga wo e tla ba ye kgolokgolo le ye kaonekaone le ge e le gore senthara ka bophara ya kopano e beeleditšwe.
Tsela ya motheo ya go pharologanya dinyakišišo le tlhabollo go tšwa go mešomo ye e nyalelanago, ke go ba gona ga ntlha ye e lebogegago ya go ba moswananoši go dinyakišišo le tlhabollo.
Mna Richardson, re rata go go netefatletša, ke tloga ke go theeleditše ka tlhokomelo ka ditlabela tša ka tša go thuša go theeletša.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo, ikopanye le Embassy ya Sultanate of Oman go la Pretoria.
Dihlongwa tša bana bao ba tlogago ba golofeše menaganong di be di tsebja bjalo ka 'disenthara tša tlhahlo'.
Hlama kholofetšo magareng ga Baswa le basadi mabapi le bokamoso.
Ge e le gore ga a boe ka Setemere, re tla swanelwa ke go lekola ge e ba go se be gona ga gagwe go thekgwa ka mabaka goba aowa, Senator Ngongo Luwowo a realo.
Bašomišanimmogo ba ka moka ba bile le seabe ka go abela ka seo ba nago le sona go dira gore letšatši le e be katlego ka moo re nyakilego le e ba ka gona.
Ke tla kgopela gore se se swanetše go phošolla ka lebaka la gore Mna Mealosa ke yena yoo a tlilego go nna.
Ka go ikwa a gatelegile le goba a nyamile, le gona ka dinako tše dingwe a na le megopologo ya go ipolaya.
Netafatša gore go na le ditemošo le ditsebišo mo go metšhene ye kotsi.
Ka tšhomišano le bakgathatema ka moka, DPW e tla katološa peakanyo ka tshwanelo le go hlohleletša phihlelelo ya tshedimošo ye e kaonafaditšwego.
Tšwela pele go dira bjalo ka phegelelo, le go ngwala fase tshedimošo ka moka ye e kgobokeditšwego.
Bjalo ka bao ba ratago kgatelopele, re tshwwenyega ka twantšho ya bodiidi?
O nameletše godingwana go ya sekgaleng sa ka morago ga setulo.
Makala ka moka ao a emetšwego ka go NEAF, le go ba le seabe go maitekelo a leanotshepedišo ka tsela ya ditshepedišo tša kgathotema tše beakantšwego ka tshwanelo.
Bagononelwa ba utswitše dillathekeng tše pedi le go tšhabela ka mahlakoreng a mabedi ao a fapanego.
Netefatša le go bea leihlo go aba ditirelo ga MCWH le ditirelo tša Lenaneo la Phepo le Logagantšwego.
Ditsebi tša sethekniki di tla go fa tshedimošo godimo ga hateraebe go laetša ge e ba tshedimošo efe goba efe malebana le go ntšha dimpa go go sego gwa semolao go go gononwago e ka hwetšwa.
Kantorokgolo ya taolo ya feme e hlophilwe ka fase ga sehlophana sa go swana le sa feme go ya ka mošomo wa yona wo mogolo.
E phethagatša mešomo ya go swana ya UNITA go la Afrika Borwa.
Dintlha tša tshepedišo ya kgopelo di hwetšagala mo go wepesaete ye SACE.
E ka ba batho, mekgatlo, bjalobjalo, bao ba lego moo ka morago ga dikota tša go nešwa dino tša ka leboa ba be ba kwešišega go batho ka go JOC?
Sekepe sa tšhireletšo ya tikologo ya letšibogo la mathomo ya Afrika Borwa - ka Julae ngwaga wo.
Sehlopha sa mmino wa setšo se tla raloka seletšo se se bitšwago "erhu", e lego seletšwa sa mathale a mabedi seo se bilego gona mengwaga ye e fetago ye sekete ye e fetilego.
A apere gempe ye e gatišitšwego folaga ya Afrika Borwa godimo ga yona, Didintle Gaopepe o boletše gore le ge e le gore o be a thekga sehlopha, o be a hutša gore ba itšhidullotše ka maatla gore Afrika Borwa e itumele.
Se bohlokwa kudukudu, ke kwešišo ya rena gore kgolo ya ekonomi ya dilete tše di hlabologago di ka kaonafatšwa ka tsela ye e bomagalago ke ditirelo tša sathalaete tša protepente tša theko ya fasana.
Letamo le le rutheditšwego, thelebišene, ditlabela tša tee ya kofi, kamora ya bodulo bja baeng, go ruthetša le difehlamoya ka dikamoreng ka moka.
O tšwetše pele ka go lebogiša maloko a komiti ya gagwe mahlatse ge a be a eya dikarolokgethong tša bona.
Kgoro ya City Parks e tšea Lesolo la Tlhwekišo ya Mehlare, bjalo ka karolo ya lesolo la Molaodi wa Toropokgolo go "go boela morago go dilo tša motheo".
Re kopana bošegong bja lehono go keteka tlhamo ya mokgahlo wo e sego wa semorafe wa SANEF.
Palo ya magareng ya bagolelwa bao ba phethago dikotlo tša bophelo ka moka e hlatlogile le go feta.
Tlhamo ya maanotshepedišo, ka gare ga tirišo ya lenaotshepedišo la dipapadi le boithabišo ya bosetšahaba, gammogo le makalatirelo a bohlokwa le difetereišene tša profense le makala a mannyane.
Le gona e ka ba ke khirišo goba khirišo ye nnyane ya motheo, e šoma ka tsela ya mohuta mang?
Tšwetšo pele ya tielelo ya ekonomi ye nnyane ke motheo mo go netefatšeng khutšo le kgatelopele go la Lesotho.
Ka go botšišwa dipotšišo, a ka ntšha tagafatšo ya go tšwelela ga dihlatse tšeo.
Kgotla le go lokolla khii ya Ctrl, gomme o kgotle nomoro goba tlhaka ya khii ya phihlelelo.
Tokumente ye e na le tshedimošo ya kgato-ka-kgato mabapi le seo o se dirago ge e le gore o amega mo kotsing ya sefatanaga.
Tša boeti le tšona di laetšwa ka tsela ya Inanda Heritage Trail.
Mna Odendal o tloga a boletše gore e be e le kholera ye ntši go hlola leuba le legolo kudu.
Le ge e le gore go bile le kaonafalo ye e bonalago, diphesente di tloga di sa le fase kudu.
E be e tloga e bile maitemogelo a 'nationalistic rivalry and totalitarianism' ao a dirilego gore o šome ka maatla go kopanyo ya Yuropa.
Maloko a uniti a bile kgahlanong le peile ka katlego go kgorotsheko ya Pedro.
Ye ke pontšho ye kaonekaone ya go lota mohlala go go botse ga tshedimošo ka maloko a gago le gona e tla tloga e tliša dipoelo tša katlego tše ntši, gwa realo Mokhomišenare O'Kelly.
Mmušo le batšeadiphetho ba bangwe ba ka no se bone ditlakala bjalo ka ntlha ye bohlokwa.
Dikrediti-karata tše lesomehlano di phuthetšwe ka gare ga foltara ya plastiki le go utwa ka gare ga khapoto.
Tumelelano ya go ikgaoganya go tšwa go setlabela sa go poswa se se sego molaong goba sa maponapona go saete ye.
Se se dirilwe gagologolo go netefatša gore boprofešenale bjoo ka go dira khirišo ya maemo a bona ka go boikemo bja DG bja ditona tše itšego ka fase ga bao ba beilwego le go šomelwa.
Baithuti ba a hlahlwa go hloma diratswana tša dibjalo sa balemi ba mmoba tša go fapafapana.
Setifikheiti sa Yellow Fever se a nyakega be balaodi ba Afrika Borwa go pušetšo ya phekse go tšwa dinageng tša South America.
Re tlile le sehlopha se bohlokwa sa baemedi go tšwa go la Argentina.
Ee, gabotsebotse ke fofetše go la Motse-Kapa, go Tona Magnus Malan le gona ke be ke swanetše go ala leano le yena malebana le go tla ga tlhaselo ya Gaborone.
Legae la setaele sa Yuropa la sebjalebjale la go ba le dikamora tše kgabišitšwego le go hlokomelwa tšatši ka tšatši tša maemo a godimo ye nngwe le ye nngwe.
Go bewa semmušo ga dikamano tša setiplomate go tšweletša tlhagišo ya dikamano tše maatla tša nako ye telele tša segwera le thekgano magareng ga batho ba Afrika Borwa le Palestine.
Go Kimberley, go agwa ga senthara ya khonferense, ye e nago le dibaka tša yona tša boeti, e tla tiišetša mošomo wa ekonomi ya tikologo le go kaonafatša Palomoka ya Tšweletšo ya Tikologo ya profense.
Ke dumela gore Mna Pretorius o mo letšeditše mogala nako yeo eupša ye ke tsela yeo ke gopolago seo se diregilego bokgauswi ka moo go ka kgonegago.
Ge mafelelong o tsena ka stetiamong, o fihlile kgauswi le sekhutlo sa go la leboa-bohlabela.
Ka nnete, mo tulong ya bona ya kgauswinyana baemedi ba setšhaba ba kontinente ya rena ba boledišane ka ditlhohlo tša NEPAD le tema yeo ba ka e ralokago bjalo ka maloko a palamente a Afrika.
O ka tliša khomphutha ya gago ya lepothopo bjalo ka ge go abelwa dintlha tša go pholaka.
Hlama mešomo le go tšweletša tšweletšo ya letseno la batho bao ba sa šomego ka tsela ya tšhomišo ya leboelela.
Nka se ganetše seo, go a kgonagala, ke no ba ke sa gopole tšatšikgwedi, ka gona nka se ganetše matšatšikgwedi go basis efe goba efe.
Ke leboga kudu le gona Mna Middleman, ka kgopelo dula fase.
Gabotsebotse, ye e be e le ye nngwe ya dintlha tše bohlokwa tše di ahlaahlilwego ke Mopresitente Mbeki nakong ya kopano ya gagwe le Mokanseliri Schroeder go la Berlin beke ye e fetilego.
Gomme o be o thabišitšwe ka seo se a se tsentšego bošego ka pukung ya gagwe?
Cape Teaching Institute, go la Kuilsriver, e hlomilwe mengwaga ye mene ye e fetilego.
Go fihla mafelelong re tiišeleditše Action Plan mo go Global Partnership.
Ntlha moo go yona phetogo ya klaemete ya potlako le ye kgolo di sa efogwego.
Go tloga bogareng bja go masomeseswai go ya pele, le gona go tšerwe sebopego sa ka gare se maatla.
Ke itumela ka gore Afrika e tšea magato a go ya pele ao a tšeago lehono mo legaeng la lebakanyana la Mahatma Gandhi.
Merero ya dikamano magareng ga mebušo ke maikarabelo a a sa akaretšego a Mmušo wa bosetšhaba.
Ka morago ga go mo kata, mogononelwa o išitše mohlokofatšwa lešakeng la tatagwe moo a mo tšhošeditšego ka go mmolaya ge a ka botša motho yo mongwe.
Go na le karogano ye e oketšegago ka lebelo mabpi le tšhomišo ya theknolotši magareng ga dinaga tše di hlabologago le tše di hlabologilego, tše di swanetšego go tswalelwa.
Mna Modulasetulo ke na le maswanedi a go nyankolla dilo tše di amanago le ditaetšo tša gore selo se sengwe se phošagetše.
Lefapha la Taolo ya WCED: Peakanyo e hlophile ditatelano tša diseminare go hlabolla kwešišo ye e swanago ya dintlha tše di amago thuto ya boleng.
Lenaneo le ikemišeditše go dira dikolo tša gaborena ka tsela ya bea maemong a maleba tikologo ya go ithuta.
Protšeke le yona e nyakišiša merero ya ditokelo tša leago, semolao le tša botho malebana le AIDS.
E hweditšwego go tšwa go Lao PDR Embassy efe goba efe ya ka dinageng tša ka ntle pele e fihla ka nageng.
Samiti e tiišeditše thuto bjalo ka motheo wa tlhabollo ye e tielelago.
Ponagalalo ya letlotlo ya mathomo ye nnyane e a nyakega, eupša e hwetšwa ka pejana.
Galase ya cast le ye e rotšwego, ka dipampiri goba diprofaele, e ka ba e na le sa go nwelela goba aowa, tše di bontšhago goba di sa bontšhego leyara, eupša di sa šongwago ka tsela ye nngwe.
Go no swana le sehlongwa sa SANDF e emela botee bja dibopego tša sešole, ka gona PampiriTšhišinywa ye e bontšha kwano ya bosetšhaba mo go leanotshepedišo la tšhireletšo.
Mission ya Christel House International ke go thuša bana go akaretša lefase ka bophara e fediša maitemogelo a bodiidi le go itshepha ka noši, go kgatha tema ka maloko a setšhaba.
Ge e le gore o na le ngwana yo a nago le bolwetši bja go wa go na le sebaka se segolo kudu sa gore a ka go alafa, gwa realo Uys.
Mo dinyakišišong go tšweletše gape gore "katone ya weekender ya dilitara tše hlano" ya alkoholo e bonala e le tlwalegilego kudu magareng ga bašomi ba polaseng mola tšhomišompe ya alkoholo magareng ga baswa e oketšega.
Tshela legato la pele ga go hlatswa la motšhene wa ga hlatswa ge e le gore diaparo ga di tloge di na le ditšhila.
Mopresitente Mbeki o tlogile mesong ye gomme o letetšwe gore o tla fihla Addis Ababa nako ye nngwe lehono.
Ge o ka be o lekile ka kgwele ya maoto go ba le dithekišo mo mafelong a mangwe a dithekišo, Computicket le a mohuta wona woo?
Ka morago ga go lekodišiša kgopelo ya molli le yo a tlwaetšego molatofatšwa, ka go latela ditaelo tša tlwaetšo di a ntšhwa ka molatong wo.
Nako ya Afrika e fihlile, a re dire tswalo lefsa le tsošološo gore e be dinnete ka tsela ya go tšea kgato.
Ditheeletšo le dipoelanyo di swarwa ka kudu ka moo go ka kgonagalago go fihla go ntlha ya pelaelo.
Gabjale ke tla fa sebaka go Mna Ntsebeza, yo a tlilego go sepetša go botšiša dipotšišo.
Jubie, e ka ba o tlile go tšea tiišetšo goba kano, go ya le gore ke efe.
Zille gape o lemošitše gore ge e le gore Motse-Kapa ga se wa swara seka-makgaolakgang, e la lahlegelwa ke dikholego go tšwa go Sebjana sa Lefase.
Le ge e le gore ke motho o tee yo mafelelong a dumeletšego leano ka tsela efe goba efe, ntlha ya gore o be e se BCO yo a beilwego e hlotše go ba le kutollo ya Kgorotsheko ya Boipelaetšo kgahlanong le mmasepala.
Ke a le lebogiša go khonferense ya lena ka moka le go hutša gore ditherišano tša lena di tla re tliša kgauswi le tekatekano ye bohlokwa ye re e nyakago yela ka moka re e nyoretšego.
Christel House ke lefelo la bana la go ithuta le go fihlelela katlego ka seriti.
Maikemišetšo ke go hlohleletša boitekolo bjo bo sa kgaotšego ka dikolo le kaonafatšo ya sekolo ye e gatelago pele.
Ditlamorago tše di sa kgaotšego tša dikamano ka moka tša peleng di tla akaretšwa ge go hlakanywa dikrediti tše bjalo go ya ka šere ya mmaraka bjalo ka ge a elwa ka diyuniti tše din ago le seabe tša tšweletšo.
Palo ya maeto a phetošetšano e šetše e dirilwe magareng ga Durban le Nantes.
Ka go klika gabedi go tšwa go letlakala la gae, o tla hwetša lenaneo la tshedimošo ya diatrese le tshedimošo ye nngwe ye bohlokwa ya bokgobapuku bjo bongwe le bjo bongwe.
Paka e hlaotšwe ka tšatšikgwedi ya go thomiša le go fetša ye e ka laetšwago ka go tlanya matšatšikgwedi goba ka go kgetha matšatšikgwedi ka tsela ya kunope ya go nyaka ya khalentare.
Mešomo ya tša meepo ya katlego e tšewa bjalo ka thwalo ya sehlopha sa taolo se šomago ka tshwanelo le ka bokgoni le bašomi ba tšwelešo bao ba nago le bokgoni.
Sa pele, dinku ke difudi tše di kgethago le gona di ka fula ka go kgetha, goba mohlomongwe go fula go fetišiša, bjang bja madišong bjo bo nyakegago, tša hlola kgonagalo ya go apoga ga naga.
Dilo tše di latelago ke dikakaretšo tša seemo sa tikologo ka go hlogo efe le efe ya pego.
Legoro la A le a lebogiša, le ke maatla a magologolo ka nako yeo, e ka ba go bjalo?
Yet e be e le ka fase ga mabaka ao, mohlala, Edward Blyden, yo mongwe wa foremost Pan-Africanists, a hlohleleditše kgopolo ya gore Maafrika a tšee maemo a maphelo a bona, a go ba beng ba bokamoso bja bona.
Sehlopha sefe goba sefe sa ka metseng ka bogologlo, se e sego sa mehlare ya vascular, k.g.r. ka ntle ga medu, dikota le mahlare.
Se se tla akaretša datha godimo ga dipalopalo tša ka fase, dilete le bjalobjalo.
Go na le peeletšo ye e sepelago ka boiketlo le ye e lebogegago ye e lego gona ka go dinaga tša rena tša go fapafapana.
Gabjale go na le baabi ba mmalwa ba ATS go la Afrika Borwa.
Ke boditšwe gore ke tšweletše sekete sa dikilogramo gomme tše di ile ka tsela ya ditšhanele tša matlotlo tša tlwaelo tša khamphani.
Kapa Bodikela e dula e le profense ye e hlokago meetse ka ntle ga dipula tše botse tša marega tše e bilego le tšona mo mengwageng ye mmalwa ye e fetilego.
Lesolo, a realo, le ikemišeditše go abela badiriši ka maele gammogo le go ba ruta ka ditokelo le ditlamego tša bona.
Profaele ya EE e kaonafetše le gona e tla tšwele pele go rarollwa ka tsela ya go faela dikgoba tše di lego gona.
Ehm, legora le le lego kgauswi le keiti ya mafelelo mo lehlakoreng la la letamo la go rutha.
SciFest Africa e ikemišeditše go fediša ditšiebadimo tše di tumilego le go tšweletša kwešišo ye mpsha malebana le thutamahlale, boentšinere le theknolotši, gagologolo magareng ga baswa.
Ditona tše di rwelego maikarabelo a enetši di amogetše tlhahli ya Peeletšo ya Lekala la Maatla ka maikemišetšo a go rarolla bokgoni bja maatla a kabelo ya mohlagase bjo bo fokotšegago ka seleteng.
Go laetša, go na le sebaka sa kgolo mo go bapatšeng letseno bjalo ka phesente ya GDP.
Memmasepala e rwele maikarabelo a kelo le tekolo ya thoto.
Memmasepala e kgoboketša le go kgokokanya tshedimošo mo go kabo ya ditirelo ka ditikologong tše fapanego tša yona.
Gape re na le boitshepho bja gore re phethagatša ka tsela ya ditšhišinyo ka tshwanelo tša Pego ya Ntsebeza.
Badudi ba Indonesia bao ba itemogetšego mathata go swana go hwetša tokologo ya bona ba kwešišitše seo re bego re itemogela sona.
Setšhaba sa Cypriot no doubt ba abelana ditoro le dinepo tše, gomme ka gona re go laletša gore o kgathe tema ka tsela efe goba efe, mo tsošološong ya kontinente ya rena.
Mmasepala wa Selete wa Amajuba ga o nyake go itlama go amogela thentara ya fasefase goba efe goba efe.
Mesong ye, re butše Samiti ya IBSA gomme ra rerišana godimo ga dintlha tše ntši tšeo di lebanego le dinaga tše tharo tša bašomišani, Borwa le lefase ka bophara.
Ya mathomo ke, ge o be o išwa go Jamba, ke gore ke ka Angola.
Bookamedi bja meepo ka mmušo bjo bo beakantšwego go tswalelwa mo mengwageng ye mehlano.
Gabjale Hanif e ka ba o šišinya go, naa o nyaka go dira eng.
Se se ka tšea sebopego sa phetišetšo ya Tshedimošo, maele go tšwa go ditsebi, dipeeletšo tša boikgafo, tšwetšopele ya Afrika le dilo tše e lego tša Afrika.
Re gwantetše mo mekgotheng go nyaka gore mmušo wa rena o abelane ka kalafo ya anti-retroviral mo dipetleleng tša mmušo.
Bohlatse bja dipalopalo bja ditšhišinyo tša diphetogo di tla akaretšwa gabonolo kudu.
Khansele e ka ka nako efe goba efe ya phatlalatša goba go hlama lefsa komiti.
Ka nnete, dikelo tša maatla di tla swanelwa ke go fokotšwa ka tsela ye e bonagalago ka tsela ya tshepedišo ya phokotšo ya maatla le peakanyolefsa.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka moo dikhwamatetameso tša praebete le dikhwama tša phenšene di šomago ka gona etela Black Sash le wepesaete ya maele a tša paralegal ya ETU.
Go kgoga motšoko ke ntlha ya kotsi le go feta ya mabaka a go fapafapana a maemo a go šitišwa le a kotsi.
Dikhamphani dife goba dife le goba khonsotia tše di arabilego go Kgopelo ya Tiišetšo ya mathomo di tla hlohleletšwa go tliša gape ditšhišinyo ka go tshepedišo ye e akaretšago le ya pepeneneng ya kgopelo ya go thentara ye mpsha.
Goba ba ka ela phapantšho ya go swana mo mafelong a go fapafapana ka nageng.
Bašomi ba seprofešenale ba mabokgoni a tša menagano ba na le tema ye bohlokwa ye ba e ralokago, gagologolo go nolofatša ditshepedišo tšeo di tla rarollago dikgakanego tša maikutlo.
Straatwerk, mokgatlo wo e sego wa mmušo (NGO) wa katlego ka bogareng bja toropokgolo, o abelana ka bahlwekiši ba bararo makga a mararo ka beke, go hlwekiša mafelo a matseno a Seratswana.
Diphoofolo tše kgolo di nago le mokgwa wa go tshwenya diphoofolo tše nnyane le go di phaela kgole le mafelo a bojelo.
Ba bane ba ba sa tšwa go hula ntlo go la Honeydew, a realo.
Go netefaditšwe gore Biro ya tša Boso e tšwelapele go ba e na le taolo ye e kgethilwego ye e abelanago ka ditirelo tša metereolotši go difofane, go ya ka maemo a ICAO le ditlwaelo tše di šišinywago.
Maphodisa gape a golegile motho wa go dira bomenetša yo a nyakegago go la Silverton, Pretoria beke ye.
Dikgokagano magareng ga alelokhemikhale le dintlha tša kgatelelo tše dingwe tša tikologo ya mohlare.
Dipoledišano tše di swerwego go netefatša kamego ya temogo ya le tshepedišo ya kgokagano.
Re bile le ditherišano tše di tseneletšego le Mopresitente, Tonakgolo le boetapele bja FPI.
Mogononelwa o latofaditšwe ke maitekelo a go bolaya le go swara dithunya tše di sego molaong le dihlabani.
Baetapele ba Iraq gantši ba bolela gore gab a nyake karogano ya naga, eupša re hweditše gore baetapele ba key Shia le Kurdish ban a le boitlamo bjo bonnyane go poelano ya naga.
Setsha se se sa thalwago ka tshwanelo, se hwetšwa go mabung a seloko sa lešabašaba le gona se na le disele tše pedi.
Ditebogišo go dikolo tše le batho bao ba šomilego gabotse bao ba kgethilwego go tsenela.
Le ge go le bjalo, re tla tšwela pele go thekga makala a rena Kapa Bohlabela a setšo, dikhaphani tša diaparo le mašela le tša go thea dihlapi, ka tsela ya mananeo a go tsea ka bogare a mannyane eupša a bohlokwa.
Boithalgišetšo bja kgodišo, boitlamo le go ba le sebete go Mmušo go tliša thomelopele.
Eupša lesogana le, ka morago ga go nkata, o ile a timelela lebakanyana.
Ka kgopelo o fele o iša mahlo go ditshwayotshwayo tša ka go kgopelo ya mathomo malebana le mediro ya Komiti ya Kahn.
Ka moya wa letsema, moo ka go wona tlwaetšo e abelanago ka tlhagišo go boithaopo, Kgoro e thwetše bahlankedi ba taolo ya tša go thea dihlapi ye e filwego tlhompho go tšwela pele go matlafatša bokgoni bja go obamela melao.
Kgatišo ye e fa badiriši maele ka moo o ka bolokago ka gona mohlagase le enetši.
Ke a leboga ge o ntaleditše go Kopano ya Maloko a Salga-Gauteng.
Mma o ile a lekola ngwana, eupša a se ke a bona selo seo se phošagetšego.
Re humile kudu ka moya wa go ba re tsebile lerato le gagwe le bokgoni bja gagwe.
Mohlankediphethiši wa protšeke, Henk Auret o boditše BuaNews gore ba thomišitše ka protšeke go hlama mmotlolo wa kgwebo wa balemi-potlana ka profenseng.
Gona ke mangy o a dirilego tšhireletšo ya stetiamo nakong ya ge go swiela go direga?
Go tloga go le bonagala gore maselago a mafelong ao a bonwago bjalo ka a quarantine le gore phoofolo efe goba efe ye e tsenago lefelo leo e se ke ya tloga go lona gape, k.g.r. e swanetše go bolawa.
Bagononelwa bao ba swerwego ba tla tšwelela ka go Kgorotsheko ya Maseterata wa Randburg nako ye e sa fetšego pelo.
Go tloga go sa makatše gore thušo ya ditšhelete ye nnyane ka mehla e be e le karolo ye kgolo go peakanyo ya thuto ya thutišatiro.
WSE e bopa karolo ya peakanyo ya bosetšhaba ya tekolo ya dikolo le go lebelela go mafelo ao a nepilwego a senyane.
Lefelo la mabitla la lapa, leo le laolwago ke trasete ya balapa, le ka seratswaneng.
Tšhišinyego ya lefase ya bjale ye kotsi e amile gagologolo tikologo ya intasteri, ye e lego gore ga e tloge e e etelwa kgafetšakgafetša ke baeti.
Dikantorokgolo tša African Standby Force ga se tša dumelelwana ke Assembly ya African Union.
Gabjale Tona Pandor o efogile poleo ya mabapi le metheo ya go ithuta.
Maloko a bobegaditaba a kopana ka pele ga photiamo go lentšu lefe goba lefe le mosepelo wa Mopresitente wa Naga.
Ka nageng ya Amerika, magato a tirotokišo a nyaka gore, moo bakgopedi ba mošomo ba nago mabokgoni ao a tlogago a swana, bengmošomo ba se sebaka batho bao ba tšwago dihlopheng tše di bego di hlokomologilwe.
Kowolsky e be e le motho yo a tlišago go tšwa ntle yo mogolo wa ditlabela tša motšhene ka gona e be e le gagolo ya go kopana le baabi.
Ditharollo tša bona go mafelo a ke gore di swanetše go tlošwa le go fedišwa.
Ka ntle ga ditemošo tša bahlankedi ba sephodisa, go tloga go sa bonagala gabotse gore setšhaba se gana dithoto tše di utswitšwego, le gona se tšwelapele go bega ditiragalo tša mohuta wo.
Go iponagatša go tloga go kgotsofaditše kudu mo mafelong ao a amilwego kudu ke seteraeke, ka dipalopalo tše di fetago tše di bego di letetšwe mo mafelong.
Setatamente se se latelago se amanywa le Ngaka Boraine mo kuranteng.
Mo nakong yeo Collision Unit commander, Mokaptene Dolf Otto, o be a thuša go dikotsi tše pedi tše kgolo ka tikologong ya Pietermaritzburg.
Ka lebaka le MIG e bea pele dinyakwa tša lenaneokgoparara la motheo tša malapa ao a itlhokelago ka tsela ya kabo ka bontši, lenaneokgoparara la kgokaganyo le la ka gare la ditirelo tša motheo.
Moprofesa Tamsanqa Kambule o abetšwe gauta ya Tlhompho ya Baobab, ka lebaka la tema ye a e kgathilego ye bohlokwa kudu go thuto ya mmetse, tlhabollo ya botho le tirelo ya setšhaba.
Diyuniti tše lekgolo le masome a mahlano di agilwe go tsenya bagwebi bao e sego ba semmušo bao ba ingwadišitšego ka mo tikologong ya kgauswi ya mmaraka wa mokgotha o mogolo wa Isipingo.
Nka tšea sebaka se go bolela ka moo ke thabilego ka gona go abelana le lena kamogelo ye ya Meyara wa Tshwane, Ngaka Gwen Ramokgopa.
Ctrl Shift lerungwana la fase goba lerungwana la godimo: Kgetha temana ya latela goba ye e fetilego.
Go hlatholla leswa ga digopotšo/dimonyumente tše di lego gona tša sebopego sa tharollo ya go se lekalekane go go fetilego ka go le lengwe, le tlhaolo ya bohwa bja sekoloniale bjo bo abelanwago bja rena.
Naa bogolo bja pelaelo ya gago e be e le efe gagologolo bjalo ka APS bošegong bjoo?
Magareng ga dilo tše re nyakago go di dira ke phethagatšo ya potlako ya ditebanywa tša Monterrey, go tlaleletša go phetha ka katlego Doha Round.
Godimo ga bohlatse bjo bo hweditšwego malebana le mešomo ya motho yo a hlokofetšego.
Sehlopha-tšhomo sa go bopša ke makala a go fapafapana se hlamilwe ka fase ga boetapele bja Metro Police go nyakišiša ditharollo tša go šireletša dithoto tša khansele kgahlanong le tshenyo ya ka boomo.
Efoga go phaphaila o sa dire selo - ge e le gore go phaphaila ga go feta motsotso o tee go kaone o time entšene, ge go bolokegile go dira bjalo.
Ka lebaka leo di-DG di etetše senthara ya baswa ka maikemišetšo a go matlafatša maanophethagatšo ao a logagantšwego a rena le go kaonafatša mananeo a thuto le bobotlana a bana ba.
Mokhomišenare wa Profense wa KwaZulu-Natal, Mokhomišenare Hamilton Ngidi, o lebogišitše maloko ka boikgafo le boitlamo bja bona mo go lwantšheng melato ya mohuta wo ka profenseng.
Matlafatšo ya bokgoni - Leanohethagatšo la go oketša mabokgoni a bahlankedi le bašomi ba mmušo.
Bapetša tša boeti le diintasteri tše dingwe tše hlalošitšwego go swana go dira gore dipalopalo tša yona di be tša maatla kudu.
Wate e be e emetšwe peleng ke mokgatlo wa Inkatha Freedom Party gomme ya tla ya hloka motho ka lebaka la go itokolla ga mokhanselara.
Lero leo le šomišwago go šupa tshedimošo ya diphedi tše di nago le lešika - palomoka ya go fapafapana ga mašika a diphedi.
Gape re ka mo tshepetšong ya ditokišo tša kakaretšo tša Disamiti tša Kgolo le Tlhabollo (di-GDS) go ya ka Manifesto wa Pušo-Selegae.
Maitekelo ao a tliša khutšo le poelano ka tsela ya pea marumofase ya potlako ka mo ntweng, gagologolo moo badudi bao ba se nago molato ba ikhwetšago ba le magareng ga marumo, gwa realo setatamente.
Boitlamo goba go rwala maikarabelo, ka ntle ga ge motho yo go bolelwago ka yena a dumetše go seo.
Go ahlaahla dipelaelo le Hlogo ya Kgolego, goba mohlankedi wa tša tshokollo wa ka fasana wa maleba, ka nepo ya go rarolla mathata ka gare.
Boloka tsela yeo osepelago go yona ka gae e se ya tšhirega kgahlanong le mafelo a go ituma a basenyi.
Kholego ye kgolo ya ye ke gore lebelo leo dipego di šogwago le tla oketšega ka tsela ye e makatšago, go netefatša gore tirelo ya boleng go Dihlogo tša Dikgolego le di-IPV.
Mangwalo a ditlhathollo tša thutišo a mafelelo a tla swanelwa ke go ngwadišwa le SAQA le tiišetšo ke Standards Generating Body ya maleba.
Tšhomišo ya Peakanyo ya Ditshenyegelo tša Paka ya Magareng ya go lekola ngwaga wa ditshenyegelo ka lekaleng la tša boagi e hweditše thekgo ye e phatlaletšego, le ge e le gore ba bangwe ba tšweleditše go hloka kholofelo mabapi le tirišo ya yona ka tlwaetšo.
Gabjale, ke feela Indian Ocean Tourism Organisation e nago le maemo a bookamedi.
O kgethile go šomela setšhaba ba rena - o ka se re nyamiše.
Dumelela setifikheiti sa gagwe sa go rola modiro go šomišwa ka tsela ya bomenetša.
Maloko a bobegaditaba a tla nyaka tumelelo ya Results Operation Centre go la Pretoria.
Maswao a tla šupa fela go go ba gona le go šoma ga tirelo ya tšhireletšo ya tša kgwebo, peakanyo ya alamo ya go thuba goba go bea leihlo le motse wa moagišani tša go swana goba sekema.
Kakanyo e tlile bjalo ka bohlatse bjo bongwe bja boemo bjo bo thabišago bjo bo oketšegago bja naga magareng ga babeeltši ba dinaga tša ka ntle ka go latela go hlatloga ga Vietnam go World Trade Organisation ngwaga wo.
Baetapele ba lefase ba laeditše gore ba a e nyaka, gomme le bana ba lefase ka nnete ba na le maswanedi a go e hwetša, UNICEF ya phetha ka go realo.
Tsenela kamano ya kontraka le bao ba tlišago go tšwa ntle, bareki goba borakgwebopotlana goba methopo ya borakgwebopotlana.
Go boloka goba go romela faele ye e nago le diphetošo goba ditshwayotshwayo tše di lotilwego mohlala.
Ge legae e le tlhako gagologolo ka go USA, bontši bja ditshenyegelo ke kota.
Ke tlile go mmotšiša, nkgolwe, ge ke hwetša sebaka.
Bea selo sa go tswalela mo belefe ye e šomago sa mohuta o mongwe le o mongwe wo o sa ganetšanego le meetse le lethopo ka go hlomela mollo ye e loketšwego ka kgokaganyo yeo.
Tshepedišo ye e abelanwago ke go tumelelano ya seboka ga e šome.
Ge batho ba sa šome, se se akaretša batho ba go nyaka mošomo bao ba feletšwego ke tshepho bao gabjale ba sa tšeago magato a mafolofolo go hwetša mošomo.
Ditšweletšwa tše bjalo ka sešepe sa go hlatswa, pampiri ya boithomelo le diserele di ka rekwa ka bontši, ka go boloka diphuthelwana, maeto a go ya mabenkeleng a go šomiša maatla le tšhelete!
Tiragalo e tla bona bakgathatema ba go fapafapana go akaretšwa Land Bank, ABSA, Empowerdex le Kgoro ya Kgwebo le Intasteri ba efa dipolelo.
Thušo ya gago go batho goba, ka ntle ga mabakeng a mangwe ao e sego a mantši, go abelana ka dithušo tša ditšhelete go sekhwama, goba ba le seabe mo go dikhwama tša go aga le tše di šomišetšwago go reka.
Se ke fela kakaretšo le matseno go hlogo tše di ka tlogago di nyakišišitšwego ka go tsenelela kudu le gona babadi ba ka tloga ba dira se ge ba ile ba lebelela lenaneo la dipuku le le kgethilwego le le sepelago mmogo.
Dikgwebo tše di ithaopilego nako ya tšona go swara diphatišišo tša sephiri tše di nepilego go hlama dinyakwa le ditemogo tša tšona ka area tšeo di hlahlilwego ka go lona.
Ke holofela gore ga o šupe bibi yeo e lego bohlatseng bja gago ge o re o e rekile go mošireletši yoo a bego a apere bibi?
Balemi, bobedi ba bao ba lego ba kgale le bao ba tšwelelago, gammogo le bašomi ba polasa le bona ba tla bolela.
Go hloma lefelo la kantoro ya setoropo yeo e fanago ka tšwetšopele ya kantoro bjalo ka tebelelo ya motheo ya tšwetšopele.
Merumo yeo e laeditšwego godimo ga matlakala a a wepe ke dihlahli gomme ga se dithekišo tša molao.
Go laetša maemo afe goba afe le dikgaoletšo tšeo di lebanego le laesense.
Ba tla ba baithaopi bao ba hlahletšwego ditirelo gomme ba kgona go bolela maleme a šele a go fapafapana.
Jakarta e sepetše leeto le letelele mo mengwageng ya lehono go ya ka hlweko, eupša dintlha tše mmalwa di hlokwa go elwa tlhoko.
Tše ke ditaba tše dikgolo tša go ama Mmušo ka ge go tla ba go hloka maikarabelo go rena go se ete pele ditemošo tšeo banyakišiši ba kalafi ba bego ba di dira.
SEEA e hlaloša kamano magareng ga tikologo ya tlhago le ekonomi.
Kantle le thekgo ya matlotlo ya KKNK< PGWC le yona e thuša go tsinkela magato a botšeakarolo go karolo-putla ya baboledi ba seAfrikanere ka seleteng.
Ke mang yoo a hlokomelago go ba gona ga dikhamphani tša tšhireletšo lepatlelong la dipapadi?
Ka fao ka morago ga baithuti ke fela kakaretšo go tšwa go diboledi.
Naga e swanetše go amega mo go lebeleleng mathata a.
Phatlalatšo ye e akaretša tshedimošo ka ga ditaetšo, dihlola le kalafo ya asthma.
Mošomo wa kgoro yak e go oketša R D yeo e lego gona le mošomo wa bothomi go “ditheknolotši tša theko ya tlase tša phatlalatšo” ka go thekga thomo ya kgokagano.
Mo Mmileng wa Quality, mollwane wa bophara wa leboa o fane ka dibaka tša go swana go kaonafatšo ya lefase, go akaretšwa maswika a magolo ao a hlopilwego.
A nka go emiša gomme nka kgopela, Denzil o ka thuša?
Se se akaretša go kaonafatša phihlelelo go matlotlo le tikologo ya taolo, le go matlafatša dithulaganyo tša instithušene ya rena ya NSI.
Go bohlokwa gore mathata a monontšho a laetšwe gabotse ka go dira teko ya mobu.
Mogala le instrumente, ntlha ya netewok ya IEC – e fane ka dikhomphuthara tša bong, khomputhara le segatiši seo se abelanwago.
Tshedimošo ka kakaretšo ka ga peeletšo go Afrika Borwa le tikologo ya kgwebo.
Ekonomi e sa ntše e le ka tlase ga kgatelelo ye ntši, go boletše Mna Dykes.
Kgethologanyo le kgatelelo ya semorafe ya batho ba bantši e laeditše histori ya naga.
Zooplankton le maemo a tikologo ka lefelong la meetse la lebopo la borwa bja Kapa.
Polio e hlolwa ke ditwatši tša kokwanahloko ya polio, yeo e hlaselago ditšhika, e dira gore o kwe o sena maatla goba o hwile mo leotong le goba letsogong gomme ge le le bohloko le go feta, go ka akareta mešifa ya go hema.
Moapei o swanetše go kgona  go rulaganya dijo, go beakanya le go noketša dijo, go hlokomela bašomi ba ka boapeelong le go hlokomela bohlweki le go swara direkoto tsa di saplaya.
DSW e ikemišeditše go thuša bao ba nyakago ditlabelo tše dingwe tša matlakala.
Re swanetše go lwa gomme PAWO e swanetše go etapele ntwa yeo.
E hloka legato leo le išitšwego godimo la botee magareng ga dinaga ka moka tšeo di tšwelelago.
Karolo ya MFD Africa's Shred Shed e fana ka tirelo ya ka sephiring ya go nyameletša yeo e sepedišago pampiri ya kantoro ka kakaretšo.
Go iša pele, gantši go a hlokega go boloka dipeile tša sekwere ka tlase ga khupetšo.
Moo go kgonegago, tsenyo yeo e amogetšwego e loketšwe ka gare ga Peakanyo ya tšhelete.
Tšwetšopele y among le hlatlošo ya keletšo ya bodudi, mabokgoni a bophelo, mehola ya maitshwaro, dielemente tšeo di amanago le mešomo, go swana le peo ya mešomo le tlhahlo ya mešomo. 
Re tla šoma go hwetšagape bohwa bja seAfrika, go hola kudu baswa ba rena.
Maloko a CPU ba tšere maitapišo a mantši go hwetša katlego ye.
Leano le le netefatša go akaretša maloko a metseselegae ka gare ga tshepetšo ya tlhamo ya pholisi.
Ke a tseba gore o be o le mohlankedi wa komišene ya Hoekstra.
Dibjana, ditlabelo tša ka kitšhi, ditlabelo tše dingwe tša ka ntlong le ditlabelo tša ka ntlwaneng ya boithomelo, tša porseleine goba china.
Nka se kgone go go fa yona ka tsela ye nngwe ye kaone ya go phala yeo e filwego ke Justice Kriegler.
Dino maphodi tše dintši di ile tša timelela gomme ga se a kgona go fetola malebana le maikarabelo.
Gape, re swanetše re tšweletše maikutlo a rena malebana le diphetolo tša baphošolli go ya ka moo go laeditšwego ka gare ga ditsopolwana tše tša diphošollo.
Go swana le ditoropokgolo tše ntši lefaseng ka moka, re eletša baeti gore ba dire thibelo pele ba ka etele Durban.
EO – Mohlomongwe o ka re fa kakaretšo ye kopana ka bophelo bja gago go tlogela ge o se no phetha dithuto tša gago Yunibething ya Natala mo mengwageng mengwageng ya masomešupa.  
Lemoša baswa le setšhaba ka ga dikotsi tša diretebatši le tirišo ya tšona.
Bana ba rena ka moka ba swanetše go ipshina ka bokamoso bjo bobotse bjoo bo laetšago boithabišo go rena ka moka.
Re ikemišetša go hlatloša ditirišanommogo tše ntši go hlahla baithuti ba digrata tša godimo Afrika ka bophara.
Go nthabiša ka kudu go ba karolo ya gare ya moletlo wo wo bohlokwa kudu.
Seo se fetilego e ba tša go feta ka ge nako e phumula dikgopotšo tša tšeo e bego e le maitemogelo a bophelo.
Tirelo ya Musiamo e tla be e tsebagatša ka dikopano tša histori ya polelo dikolong ka lefelong la Caledon.
Ka nnete dikaonafatšo tša kabelo ya ditirelo di tla fihlelelwa ge tshepetšo ya molao e phethilwe.
Ke go leboga kudu gomme ke tla go bona  go la New Delhi.
Kgetholla mehuta ya dithoto yeo e nyakago go se e akaretše go data ya phetišo.
Kgopelo ya tšhupetšo e tla romelwa le tefelo ya maleba go saete ka saete gomme e tla sepela le thulaganyo ya saete, karolo, kgodišo ya tšhupetšo, le diswantšho tša maleba.  
Konferense ya boraditaba e tla ba gona nakong ya ketelo ya Tonakgolo le Molekgotlaphethiši Sekolong se se Phagamego sa Manyano.
Bahlankedi ba Toropokgolo ba tla be ba šoma le Kereke ya Katoliki go rulaganya tirelo yeo e kopanetšwego ya segopotšo, dintlha tšeo di tla phatlalatšwago.
Moentšinere wa sebopego wa Geremane o tlo fa maitemogelo a ka gare godimo ga thulaganyo le kago ya morulelo wa Lepatlelo la Green Point.
Gomme o be a na gape le disete tša pedi tša diatla go šomagana le dikhamphani tše pedi tša tšhireletšo?
Tefišo e direlwa kopantšho ya kgatelelo-gare le tsenyo ya tanka.
Se se swanetšwe se šupetšwe go lebeletšwe thulaganyo le dibopego tša sefatanaga.
E laetša gape le maemo ao a kgaoletšwago ao ka go ona ditokelo tše di ka ganetšwago.
Ge nkabe ke tsebile gore Mna Pretorius o bile le mmegi wa mohuta woo nkabe ke ikopantše le molaodi wa gagwe le yena.
Re itokišetša go tšea karolo ka pela ka go ekonomi ya bolefase.
Maitemogelo a kakaretšo ke gore mothopo wa hlapi ka go la Kapa Bohlabela o lapile.
Kotsi ya malaria magareng ga Mei le Nofemere: go ka hlokega Prophylactic.  
Diphedi tša go ka ba tše makgolo a mabedi tša dinonyana di rekotilwe, bontši bja tšona e lego dinonyana tša meetse.
Ga bjale re na le tsela e tee, yeo e kopantšwego gabotse go fana ka thuto ya khwalithi go bohle.
Go nyakišiša dikgonagalo tša tlhlolo ya dipoelo tša meetse tšeo di sa letelego molao le go diragatša ditiro tša phošollo.
Tekolo ya Pholisi ya Boemadifofane bja Naga ya Afrika Borwa e šišintše gore karolo ye nnyane ya ACL e rekišetšwe mmeeletši wa leano go goga šedi ya tšhelete ya nagašele, theknolotši le mabokgoni a taolo.
Bohodu bja leruo ke ye nngwe ya ditlapele tša bosenyi mafelong a metseselegae a Harrismith go la Bohlabela bja Free State.
Beng ba dikepe tša Afrika Borwa ga ba ipshine ka mehola ya phadišano go swana le batšwantle ba bantši.
Taolo ya matlotlo ye mpe dikgorong tša go fapafapana e nyaditše bokgoni bja bona bja go abelana ka mešomo ya bona yeo e ba lebanego go ya ka thomelo.
Ke pono ya rena gore go ya ka dipoelo, bakgethi ba Zimbabwe ba nyaka boetapele bja naga gore bo šome mmogo go kago le tšwetšopele ya naga.
Modulasetulo wa Komiti ya Dipapadi tša Bosetšhaba Butana Komphela o boletše beke ye gore o na le Tshepo ya gore Matlotlo a Bosetšhaba a tla ba le tharollo yeo e ka se gobatšego ditoropokgolo tšeo di swarago dipapadi.
Maikemišetšo a tabakgolo ya tšwetšopele ya methopo ya botho ke go oketša motheo wa mabokgoni a batho bao ba šitišitšwego peleng lefelong la Bitou area, le go phahamisa menyetla ya mesomo.
Mongongoregi ga a swanelwa go dira poeletšo yeo e sa hlokagalego ya dintlha tša tswalelo.
Ke na le bonnete bja gore bontši ba baromiwa ba bone sengwalwana seo se tšweletšego ka gare ga ye nngwe ya dikuranta tša rena tša Sontaga, maabane, e ngwadilwego ke Guinness Ohazuruike, a e pego Kopanong ye.
Go hlokega taolo ye kaone ya tšhilafatšo ya moya go tšwa go intasteri le go fiša mmoba.
Kabelo ya diyunifomo tša bašomi ba ditirelo tša thekgo ba kakaretšo ya banna le basadi.
Ke kgopolo ye botse gore diphaepe tšeo di dutlago di lokišwe ka pela ka moo go kgonegago.
Diposo tšeo di bapaditšwego di thwala batho gore go hlatlošwe kemelo ka go tirelo ya sephodisa.
Karolo ye e fetleka karolo ya dintlo ka go diteng tša ekonomi ya makro.
Ke holofela gore o swanelwa ke go bea dinako tšeo di amanago le tshepetšo ya kamano yeo.
Go ya ka tikologo ya Durban, se se fana ka tšhireletšo yeo e bonagalago go sebaka seo se bulegilego sa tsela.
Sehlopha se se akaretša go hira ditlabelo tša senamelwa sa meetse, se se šupa dikepe tša papatšo, dikepe tša dintlo tšeo di se na go sesepediši.
YISS ke tharollo ya nako yeo e hlokago go kitimišwa.
Ke taba yeo e se na go ntlha le thito, Mna Modulasetulo, ka ntle le ge ke le phošo.
Protšeke ya Tlhokomelo ya Media e amane le kelo ya kakaretšo ya modiro wa media mo nakong ya lesolo.
Tirišogape ya dimateriale tšeo di dirišitšwego, tirišo ye kgolo ya methopo ya rena le tirišo ye kgolo ya dipeobakeng tšeo di ka mpshafatšwago di swanetše di akaretše karolo ya dikarabo tša rena.  
Go fetšiša go se tsebe go bala le go ngwala ke ye nngwe ya ditlapele tša diprofense tše senyane tša Leano la Thuto ya Bosetšhaba, Tirisano.
Lephodisa la godimo la Afrika Bora, Mosupridente Piet Byleveld, o memilwe theeletšong ya porabete le Nelson Mandela.
Batho ba lesometshela, bao ba šupa e lego basadi, ba latofaditšwe ka go utswa maruo go la Hogsback le Kleinbulhoek  bekeng ya go feta ka morago ga bohodu bja dinku le dikgomo. 
Se se bjalo ka mehla – ka mantšu a mangwe protšeke efe goba efe ya banyakišiši e hlahlobja ke ditsebi go bona gore ga a hlokofatše diphoofolo.
Afrika Borwa e bea karolo ya thibelo go CRC go la Pretoria gotee.
Dipolaseng tše ntši botsomi bja botala bo bunwa gape bo fepa dikgomo tšeo di nyantšhago nako ye kopana mo ngwageng.
Mongwadiši o sepetša bontši bja mediro ya yona, yeo e akaretšago saete ya inthanete yeo e šomago.
Ba tlaišitše monna yoo a be go a sa nyake go ba fa mogalathekeng wa gagwe gabohloko.
Mmasepala o ka laela motho go emiša le go fetšiša modiro wa mohuta woo.
Barekiši ba mmarakeng ba dira gore maitemogelo a motho a go reka  a be ao motho a ka se tsogego a a lebetše, ka ge ba bitša dithekišo tša bona gape ba ikama ka mokgwa wo mobotse ka ga ditšweletša tša bona. 
O rile nako le nako ge naga e dira dikgetho tša khutšo, tšeo e lego tša tokologo gape di se nago dingongorego, go na le bakgethi ba bantši, gape re 'bontsha' (showcase) demokrasi.
Kgopelo ya tshwarelo kgahlanong le tefelo ya ramolao e lebišwa go Lekgotla la Molao la taetšo yeo e fetšišitšwego: tefelo yeo e dumelelanwego e hweditšwe e le maleba gape modirelwa o fihleletše.
Bašomi bao ba ithutago ba laetša mekgwatshepetšo ya phetšišo ya kontraka ya mošomo.
Ke re mošomo wa kgwebo ye kgolo ka go maikarabelo a leago e be e le wo monnyane.
Tiragatšo ye ya godimo e fihlelela badiriši ba bantši ba tsela ya soretše gomme e hola ditšhaba tše nnyane tša go se tsebe go bala le go ngwala.
Bjale, o re polasa ye e be e le kgauswi le Letamo la Roodeplaat.
Le ge peeletšo e le bothata, khwetšo ya ekonomi e na le seabe go maemo a sepolotiki  ka mo nageng.
Tše di ka ngwalwa ka polokego gomme tša dirišwa mo nakong ye e tlago.
Dipalo go tšwa ngwageng wa go feta di dirišitšwe gape tša beakanywa ka koketšo.
Bagononelwa ba hweditšwe bas were megalathekeng ye mebedi gomme thipa ya hlapi le yona e hweditšwe.
Ke kgorotsheko efe, ke file bohlatse bja potšološo gammogo le kolato wa bosenyi,  molato wa Surja.
Mahlakore a mabedi le ona a dumelelane go matlafatša tirišanommogo go lebelelana le ditaba tša tšhireletšo tšeo di se na go setšo.
Go abela Molaodi: Tlhahlo le Tšwetšopele ka tshedimošo go ya ka moo go kgopetšwego go thuša go laetša dinyakwa tša tlhahlo, batsenela ba thuto le ditaba tša go amana le tšona. 
Go na le Honorary Consuls tše ntši nageng tše nnyane tša go swana le Italy.
Denmark ke ye nngwe ya dinaga tše kgolo tša kabelo kamanong le GDP ya bona, e abela persente e tee go thušo ya tšwetšopele.
Mello e tla thuntšhetšwa kgole ka moo go kgonegago go maokelo, dikliniki, diteišene tša ditirelo tše petrole, magae a batšofadi le a kalafo,  mokgatlo wa diphoofolo le diinstithušene.  
Ditaelo tšeo di thomago tiro yeo ka go yona go akaretšwago taetšo ya rente.
Sefatanaga se emišitšwe ke Karolo ya Taetšo le Tšhireletšo ya Difatanaga.
Gatelela konopo ya Ctrl gomme o kgotle nomoro goba tlhaka ya konopo ya phihlelelo.
Meyara gammogo le bahlankedi ba profense ba tla tsenela tshepelo ya gagwe ya ngwaga ka ngwaga.
Badudi ba hlohleletšwa go lahla ditlakala tša bona Diteišeneng tsa rena tše Dikgolo tša Phetišo goba mafelong a Tahlo a Mafelelo a Beke.
Ka setlabelo se se kgethegilego, Sekolo se se Phagamego sa Oval North se kgona go tšweletša selo se sengwe le se sengwe go tloga ka dithulusi go ya go dithulusi go mošomo wa go kgabiša gammogo le dibenyabenyane, gwa realo hlogo ya sekolo Mna Na-aim Kassiem.
Karolo ya thutwana e kgontšhitše batšeakarolo go abelana tshedimošo, dintlhakgolo le ditšhitiša.
Ka maemo a boditšhabatšhaba, dipeeletšo tša Afrika Borwa tša malahla ke tše sesame tša go ba le meroko ye mekoto, tšeo di di dirago gore di be bonolo gape gantši di rekega.  
Rwala mokotlana wa gago mo molaleng gomme o putle mmele wa gago.
Ka fao ke tla rata go dira ditebelelo malebana le se.
Ga go le ye tee ya dipolelo tše tša maikutlo di ba go le seabe go mmušo.
Ba dirile kelo ya ditirelo yeo e bilego ye botse go swana le ka moo go laeditšwego ke beng dintlo.
Piletšo go ditaetšo go la Kapa Bodikela malebana le molawana wa bosetšhaba.
Re hloka maloko a bjalo a go ba le boitlamo ka mo gare ga tirelo, go boletše Sam Mocwaledi.
Go ya ka nyakišišo, se se ka akaretša tokišo ya sehla, moo go se lekalekane ga modiro woo o hlotšwego ke mabaka a sehla o ka kaonafatšwago go tšweletša mabaka a mangwe a makaone.  
Maikemišetšo go ya ka kwešišo, e be e le go fokotša maemo a gagwe a bohlale le bokgontšhi ka go hlohleletša tshenyo ya bjoko.
Le amogetšwe mo Afrika Borwa le go Karolo ya Bobedi ya Komišene ya rena ya Boditšhaba –Bobedi.
Go kirimetša, ka moo go tšweletšago ditšhupetšo tša elektroniki, tšedo di sepelelanago le modumo woo o hlolago mokirimetšo.
Go ba maikarabelong a go lahla direkoto tša kgale goba tšeo di sa šomago tša Khansele.
Meropa yeo e se na go selo ka gare, e dirišetšwago go kaetša morwalo wa mannete, e ka bonagala gabotse.
Go sepetša ditiragalo tšeo di beakantšwego gape di ka elwago ka go dikabelo tša ditšhelete le mothopo go tikologo go fihlelela maikemišetšo ao a lebanego le batho, taolo ya mothopo le poelomorago ya dikgethologanyo tša peleng.
Go ya ka moo go hlalošitšwego ka gare ga laesense e arogantšwe goba e kopantšwe le thoto ye nngwe.
Ga ke na palo ya nnete eupša tekano ka botlalo ya tše pedi.
Tshedimošo ya saense yeo e phatlalatšwago ka dipuku, dipampiri le dipego, gammogo le Novitates tša dimuseamo.
Bašomi ba ka gae ba laetša mekgwatshepetšo ya phetšišo ya kontraka ya mošomo.
Afrika Borwa e laetša direkoto tša lefase ge go etla go ditshwaro tša ka pejana tša babolai ba batho ba bantši.
Go ba naga yeo e šomago gabotse ka tšwetšopele go godiša ditebelelo tša selegae gape go goga šedi ya batho ba bantši Profenseng.
Go netefatša gore baswariwa ka moka ba swara ka tlase ga maemo a botho, ba swarwa gabotse gomme ba lokišetšwa go kopana le setšhaba gape.
Direkoto tša gagwe di bolokwa ka tlhokomelo gomme thulaganyo ya gagwe ke ya maemo a godimo.
Dithulaganyo di beakantšwe go thomiša go la Kleinmond ka Tirišogape ya go swana go diprotšeke tša Mothopo le tšeo di lego gona  go la Hermanus le Hangklip.
Seo se akareditšwe gomme sengwe le sengwe seo re nyakago go se bea pele ga Komišene.
Tabakgolo ya bjale e bontšhitše gore phetišo ya motho go ya go motho e a diragala gomme se se ke hlobaetšo go balaodi ba tša maphelo.
Ga bjalo le yona e na le tšhelete ye ntši kudu go maloko a mannyane.
Ge go šetšwa ngwaga wo o latelago, ke go fa le Dihlogo tša rena tša Naga ditebelelo tše mmalwa.
Palamente e tla tloga e thomiša ka ditheeletšo tša setšhaba malebana le se.
Dumelela Molaodi-Kakaretšo wa Profense go diragatša mošomo ofe goba ofe woo o lebanego le Molaodi-Kakaretšo go ya ka Molao wo.
Re nyaka gore dikolo tša rena tša tebelelo di be diketapele gape e be diinstithušene tša maemo a godimo.
Ke rata go leboga Chief Whips ge ba ntumeletše go dira se lehono.
Ke dira phokotšo ya ditlogo tše pedi tša bophelo bja gago.
Go tšwa go diteng tša histori ye, Sešole sa Tokologo ya Batho ba Azania se ile sa feletša se tšweleditše sebopego seo se šomago gabotse sa mokgatlo, woo e bego e le go bona tiragatšo ya go lwa kgahlanong le bosenyi. 
Ka go pego yeo o ra gore Moh Mandela ka bohlokwa taba yeo o e boletše lehono.
Kopano ye e dumeletše Lengwalo la IOR-ARC, gomme ya laetša ditaba tša go balega tša taolo le tshepetšo.
Khupetšo ya naga e laela dibopego ka moka tša tlhago le tša go dirwa ka matsogo tšeo di khupetšago lefelo la kgauswi la materiale la lefase.
Ke nagana gore bobedi bja rena bo bile bja mafelelo go ema thwii godimo ga di khreiti.
Tumelelano ya Sethalwa malebana le Kwarantine ya Dibjalo e kgauswi le go phethwa mo nakong ye e tlago ya kamano ya ITEC.
Afrika e tšweleditše NEPAD bjalo ka lenaneo la yona la tšwetšopele leo le amago batho.
Go IDZ ye mpsha, kgopelo ya tumelelo ya tshepetšo ya IDZ e swanetše e sepele le kgopelo go laetša lefelo leo tumelelo ya Tshepetšo ya IDZ  e nyakegago gona.
Tshepetšo ya kago ya NWMS e tšewa bjalo ka taba ya go tla pele.
E tla lwela gape go fihlelela tumelelano ya selete ya ka moo go laolwago dihlakahlakano ka go Borwa bja Afrika, go boletše Ngaka Mhlanga.
Go boela morago le go lebana le dipoko tša mafelo ao go bohlokwa ka go nthuša gore ke di robatše ka khutšo.
Ka dikgetho tše di tlago, kgolo ya temokrasi ya rena e amogela pono ye nngwe gape yeo e kgahlišago.
Tswalantšho ya lefelo ka go tsela ya tshepetšo ya selete e a gatelelwa.
Ge a fihla mengwaga ya boswa, bokgoni bja gagwe bo dirile gore a kgone go hwetša sebaka ka go Manhattan Brothers bao ba tumilego gape o bile moetapele ka go khwathete ya basadi ya Skylarks.  
Go amantšwe taolo ya dikgofa le bolwetši bja ditšheri ka go KwaZulu-Natal.
Diprotšeke tša CDM di swanetše di akaretše gape dielemente tše itšego tša go ama setšhaba.
Thuto-gape ya bašomi ba ga bjale go ditaba tša go lebana le tokay a leago, bong, bosemorafe gammogo le molao go ya ka moo go laeditšwego ka gare ga molaotheo  ke ntlha ye nngwe. 
Badiriši ba ditlabelo tšeo di fetilwego ke nako ba tsebišwa ka lengwalo, emeile goba ka mogala.
Bjalo ka MaAfrika, re hloka tumelelano le badirišikanikarena ba Yuropa gore ditšhišinyo tše ka moka di tloga di nepagetše.
Legato la bobedi la go ikopanya go akaretša ditaba tša tefelo, go abelana lefa, dithulaganyo tša tšhireletšo, dithulaganyo tša tlhokomelo ya thibelo ya mollo, mmušo le go abelana maatla, bj.bj. 
O re batho bao ba bego ba nyaka go nthuša, ba a nyatšwa felo fa?
Khansele ya Bosetšhaba ya Papatšo ya Temo e swanetšwe gore e amege go dihlopha tše di latelago: mekgwatshepetšo ya papatšo ya temo, balemi ba ditemo tše nnyane, kgwebo le intasteri tšeo di amanago le temo, gammogo le bareki.  
Ka fao ke thabile kudu ka go ba gona ga badirišanikarena go tšwa kgorong ya ga bo rena. 
Gomme wena, Bagolo, Dihlogo tša Naga le Mmušo, le dihlatse tše di phelago, bajalefa le bangwadi ba diphihlelelo tša Mokgatlo wa kontinente ya rena.
O hloka temogo yeo e bonagalago ya maitapišo a gago go swarelela fapriki ya leago gotee.
Se se thušitše gape ka tshepedišo ya phetošo le go peakanyoleswa ya sebopego sa khansele.
Ke tlo kgopela Moh Mary Burton go fetola potšišo ya gago.
Re swanetše re hlomphe gape le mošomo wa Koporasi ya Peeletšo ya Setšhaba, yeo e laolwago ke mohlankedi mogolo Brian Molefe.
Eupša ke be ke tla rata go kgopela gore o phakiše gore o kwagale mo dikarabong tša gago.
Mollwane o swanetšwe o tšweletšwe ke mong pele ga ge sehlopha se ka fihla saeteng.
O kgopelwa go kgotla godimo ga senepe go bula seswantšho seo se godišitšwego ka go lefasetere le leswa.
Ga lemoge gore e ile go Delta-G.
Eupša bafetleki ba bantši ga ba na bonnete bja gore kabelo ya OPEC e ka swarelela thekišo ya oli ka ge sephetho sa yona sa peleng sa go fokotša ditlamorago le seabe se se nnyane.
Se ke se bolelago fela ke gore ge e ka phatlalatšwa, gona ga ya swanelwa go phatlalatšwa ka seripa, gomme bohlatse ka moka bo swanetšwe bo bewe.
Molao ka botlalo o gona go dirwa tlhahlobo ya kgauswi dikantorong tša khansele le makgobapuku toropongkgolo ka bophara, le go wepesaete ya Toropokgolo kgotla fa.
Go araba kgopelo ya Mohlomphegi Melanie Verwoed go rena ka moka gore re theeletše le go kwa, re swanetše go ithuta go itumelela go boledišana.
DiCER ka moka tša disaete tše tharo di filwe ka go Kakaretšo mo mathomong a pampiri ye.
Lerumo la ka la go nngele la Ctrl goba la ka la go ja: Tshela lentšu ka moka ka nako.
Diteišene tša maphodiwsa di emetšwe mo kopanong yeo ye bohlokwa, yeo e laetšego Diforamo ka moka tša Sephodisa sa Setšhaba CPFs le diteišene tša sephodisa gogo thomiša ka ntwa "lesolo la go lwa kgahlanong le bosenyi".
Seteišene sa sephodisa sa Ennerdale se thakgotše leano le leswa la go lwantšha bosenyi leo le akaretšago tirišo ya go romela SMS.
Nka šišinya keteko go mmušo le batho ba Finland gammogo le tšwelopele ya segwera seo se hlomilwego kgale magareng ga mebušo ya rena le batho ba rena.
Moo go kgopetšwego ke Moentšinere, bareki ba hloka go fana ka dikarolo tša diteišene go taetšo ya Moentšinere.
Maloko a setšhaba a biditše maphodisa ge ba ekwa mosadi a goelela.
Ke fa legatong la Mna Brian Currin yoo e lego ramolao wa Jan Lourens.
E tšweletše gape ka dipalo tša godimodimo tša ngwaga go feta ka moo e ka bago e bile ka gona.
Nyakišišo e ikemišeditše go hlama ge eba CKB e be e eta pele gape e filwe kontraka ya Tsela ya Taolo ya Tokumente ka mabaka a gore e be e le khamphani yeo le go ya bathobaso.   
Kantle le diputseletšo tša kgodišo ya leago, lenaneo le tla bona koketšo ya nako ya bophelo meagong ya profense le ditefelo tša godimo tša tlhokomelo di tla fokotšega.
Bontši bja dikwankwetla tše bo be bo sa phela, eupša bophelo bo be bo fapane nakong yeo.
Ngangišano ya ‘Mohola wa Diprofense’ ga se ya tšhwa e bopša gomme re lebagane le kotsi ya hloka bothata bja nnete mo mošomong wa lefase la karolo ya bosetšhaba maemo a tšwetšopele.  
Ga bjale, palo ya baithuti ba dithuto tša digrata tša godimo bao ba atlegago ngwaga ka ngwaga go tšwa diinstithušeneng , kudukudu legato la bongaka,e tlase kudu ge e bapetšwa compared to that of developed countries.
Sefoka sa silibere go tirelo go tšwa go Mekgatlo ya Dihlahli tša Bosetsana ya Afrika Borwa.
A nka, ke maswabi, batšeadinepe, ke le file sebaka.
Ge o lahlegelwa ke mošomo o ka dira kleime ya tefelo go tšwa go inšorense ya batho ba go se šome.
Dikarolo tša ka moso di tla akaretša ditirelo tša inthanete le diphetišo le mmušo.
Go hlola le go tšweletša maikemišetšo a go direla: ka tsinkelo go gore go dirilwe bontši naa.
Ke maswabi, ke be ke ipotša gore le filwe Ngatana yeo e nomorilwego, ke kgopela tshwarelo.
Tikologo e swarwa ka go kholofelo ya setšhaba go batho bao ba tšweletšago tlhago ya setšhaba ya lewatle yeo e hlalošitšwego ka godimo.
Diprotšeke tše tlhano go tšwa go Masepala wa Makhuduthamaga o amogetše difoka go tšwa go Kgoro ya Limpopo ya Temo bjalo ka ditaetšo tša go kamogelo ya bokgathatema ka go ditanka tša fase ka mafelong a bona. 
Go matseno a gago ke mantšu ao o a dirišitšego, o bile le ntlha yeo e tlilego pele ga nkao ya gore go be go se na selo theiping yeo, o se wa ka wa theeletša pele.
Bontši bja dintlo tša rena ga se tša thomiša ka go latela tšhutišo ya pholisi go tšwa go khwanthithi go ya go khwalithi ya dintlo.
Masome, ge e se makgolo, a dithunya di be di sa hwetšagale go tšwa go taolo ya Sephodisa sa Metropolitan. 
Ga go molaong go bolaya motho ka maikemišetšo le go hloka molao Morena.
Mohlankedi wa nyakišišo Mosersanta Simon Kubheka o be a thabetše kahlolo.
Kgaolo ye e hlahlobile tlhago ya lebopo, mellwane ya yona gammogo le dikarolwana tše bohlokwa.
Kgoro ya Maphelo ya Profense ya Kapa Bodikela e lemogile gore go phatlalatšwa tshedimošo ya maaka malebana le tirišo ya dihlare tša antiretroviral.
Tsela ya mathomo ya go hlola phetogo yeo e nyakegago ke ka phetošo ya thuto.
Re fana ka tlhlokomelo ya tšhoganetšo le ya ka pela go dikarolo tša mekheniki meagong le dikarolong tša mmasepala.
Mehola ye mebotse ya bana le baswa e swanetšwe go eta pele medirong ka moka.
Ke nagana gore go maleba gore ditshwaetšo tša go phetha di dirwe ka seAfrikanere.
Go ya ka tlhopho ye, theko yeo e lego gona ya tiro e beilwe.
Molawana ofe goba ofe wa mohuta wo ga wa swanelwa go dumelelwa go tsena ka gare ga melawana ya temokrasi goba go hlohleletša karogantšho ya dipolotiki.
Dithutwana di dirilwe ka ga saese ya polotiki, le bokgabo bja ntwa.
Mmušo wa taolo ya hlaphi woo o diragaditšwego o fanago ka motheo wa go bopa NPOA go thea dihlapi.
Maemo a Bosenyi: Go latofatšwa gore Mna Zwane o robetše le morwedi wa gagwe wa lenyalo ka ntle le tumelelo ya gagwe.
Reka ditšweletšwa tšeo di dirilwego ka materiale wa go dirišwa gape, goba di phuthetšwego ka gare ga tšona.
Kabelo ya go dirwa ka go hlatloša tikologo ya maphelo ka bophara.
Ke nagana gore ke potšišo ye botse kudu gomme ka morago ga go fa ditshwaotshwao tše tharo ke tlo botšiša JB Makwasa go thuša go e araba.
Masepala woo o kgonago go fihlelela dinyakwa ka moka tša motheo tša setšhaba ka go  hlatloša kgolo le tlhokomelo ya tšwetšopele go hlola bokgoni bago e fepa le go ikemela.
Ke nyaka go tseba gore nka diriša guillotine.
Ditharollo tša nako le tša maano ge ditaetšo di šupa go phihlelelo ya tlase.
Thuto e lebeletšwe gore e šome ka tsela ya go hloka moroko le dikgoro tše dingwe ka go aga kapitale ya leago ka profenseng le kabelo ya mohlala go leano leo le lebišago go tšwetšopele ya ekonomi.  
Matlafatšo ya maikarabelo a leago, kamano ya karolo ya poraebete ka go matlafatšo, kaonafatšo le tšwetšopele ya Afrika.
Baadimiši ba ditšhelete ba ganetša baputseletšwa dithušo tša leago ka go ba fa kadimo ya ditšhelete ka tefelo ya godimo ya dinamane.
E thuša mebasepala ka thekgo yeo e sego molaong ge go diragala mathata a instithušene goba matlotlo.
Batsenelatirelo ba filwe sebaka sa go ikopanya le diprofešene ka go ba botšiša dipotšišo.
Melawana yeo e laeditšwego ka godimo e hlama taetšo ya bophara yeo ka go yona phetišo e swanetšwego e laolwe.
Lengwalwana le la ditaba le phatlaladitšwe gape ka lebaka la dikgopelo tšeo ke di filwego go hlaloša ka moo re šomago ka ditšhoganetšo ka morago ga mollo wag a bjale lefelong la ENGEN.
O tšwa o le lefelong la Ephatheni go la Richmond, gomme re a go amogela.
Re na le kholofelo ya gore Kopano e tla tšwela pele le gore go tla ba le kemedi ya go bonagala go netefatša gore e tla ba mohola.
Se se mmeile bjalo ka motho yo bohlokwa mo tshepetšong ya kopantšho ya dikarolo tše mmalwa tša bohlale tšeo di bilego gona ka tlase ga mmušo wa kgatelelo le pholisi ya yona ya Bantustan.  
Gomme ngwaga go la Quatro, go swana le mengwaga ye lesome.
Kabelo ya tirelo ya Inthanete – khamphani yeo e lego molaong yeo e kopanyago batho goba dikgwebo le inthanete.
Gantši o lefela se ka tsela ya tefelo ya dikgao mo nakong yeo e beilwego.
Gore ba dumeletšwe go bega sengwe le sengwe le dilo ka moka – nnete goba maaka – kantle le tumelelo, ka thekgo go tšwa go baphošolli go ama setšhaba kudu.
Gomme seo mafelelong se tšweleditšwe gore ga se a fihla fao.
Tirišanommogo e fana ka maitemogelo ao a kgethegilego ka go taolo ya lepatlelo le papatšo ya kgwebo, go boletše Morne du Plessis, Modulasetulo wa Joint Venture le Molaodi wa Director Sehlopha sa SAIL .
Ka tsela ye, setlabelo seo se kgethegilego, modudi wa  Inqaba Biotechnical Industries  Pty  Ltd, se tla dirišwa go thuša mediro ya platefomo ye.
Fana ka tshedimošo ye nngwe yeo e swanetšwego go šetšwa ge go dirwa go fagolwa.
Temperetšhara ya tlase e a kaonafatšwa gomme ntlha ya go letefatša ya temperetšhara ya godimo e a oketšwa.
Khansele ya Boditšhabatšhaba ya Papatšo ke direlwa ke sehlopha sa protšeke ya dikgoro tša ka gare yeo e laolwago ke GCIS.
Ka nnete, keg e re nyaka ditsela tše mpsha tša go lebagana le mathata a rena, ge re thoma go nagana sefsa, gore re kgona go agaleswa ditšhaba, ditšhaba le rena.
Ke mokgwa wa go lekanya le go bea tseleng intasteri gape le go netefatša gore dihlahli ka moka tša boetei di fihlelela maemo le dinyakwa tšeo di nyakegago.
Moithuti wa Saense ya Meago go tšwa Polokwane o boletše gore ke semaka gore basadi ka moka bao ba tsenago ka go intasteri ba agegile gape ba na le maatla.
Ke dilo tša kgale mola tikologo e bego e tšewa gore ke seswaro sa bohwa le bohumi.
Bjale pele laporatori ye go la Roodeplaat e tšweletšwa, o boletše ka ga Block C.
Re swanelwa go lwa le go se kwe gabotse go ka dinako tšohle.
O ka hwetša tshedimošo ka ga kgwebo le dikarolo tša intasteri bobeding bja profense le bosetšhab ka dikgorlo le ditho tša setšhaba tša go fapafapana.
Tony Blair o tla thekgwa ka mošomo wo ke sehlopha se sennyane sa ditsebi, seo se dulago Jerusalema, gore a tsenywe ke dinaga le instithušene tša tirišanommogo.
Setšweletšwa sefe goba sefe, ntšho, tahlego goba mašaledi tša tshepetšo goba modiro ofe goba ofe.
Go roga, tlaišo, tlhorišo, tšhošetšo goba ka tsela ye nngwe go ganetša ditokelo tša molao go swana le ditokelo tša sephiri goba go tsebega ga ba bangwe.
A re thomeng tshepetšo ye ya poledišano magareng a rena, ka pono ya go hlaloša gape le go lekola gape maemo a maAfrika le Diaspora ya seAfrika lefaseng.
Le ge go le bjalo, e bontšhitše sengwe sa maikutlo magareng ga bašweu mo nakong yeo, maikutlo ao a abelanwego ke bašweu go bašomi ba kuranta.
Go sa kgathalege ditšweletšo tše ka moka re sa ntše re lebane le poelomorago yeo e hlophago ya bodiidi le phatlalatšompe ya letseno le bohwa go ya ka moo go begilwego ke Biro ya UNISA ya Market Research.
Go utswa mekotlana go ka diragala kudu diteišeneng tša diterene le boemadifofane.
Senthara e hlatloša foramo ya dikolo ya setšhaba gomme e fana ka thušo go diprotšeke tša setšhaba.
Seripa seo se segolo sa go hlohleletša sa moswananoši ke tlholo ya setšhaba seo se sa kgethologanyego ka semorafe le bong go ya ka moo go bontšhitšwego ka gare ga Lengwalo la Tokologo.
Se se hweditšwe se tšwelela go phaepe yeo e lego kgauswi le senthara ya mokoti wa ka fase ga mobu.
Mang le mang yoo a nago le bothata bja tirišompwe ya madila le diretebatši o a dumelelwa.
Kgoro e dumelela mokgwa wa tirelo woo o abelanwago go tiragatšo ya MPRA.
Kgwedi ye nngwe le ye nngwe, Stats SA e phatlalatša data go dithekišo tša kgwebo ka go dikarolo tša go fapafapana tša mabenkele, difatanaga, le temo le tšweletšopele ya ditšweletšwa le dithekišo.  
Basadi bao ba lego mmeleng ba lego maemong a kalafi ao a ba beago kotsing ya mogohlwane ba swanetšwe go hlabelwa legatong lefe goba lefe la boimana.
A tše ke dikanale tša koketšo tšeo di agilwego, leplanka leo re kwelego tše ntsi ka ga lona ka go disofa, di hlolago dintlha tša koketšo?
Ke ge fela ge kopantšho ye e hlomilwe pele tokelo e ka thongwa.
Thušo ya boditšhabatšhaba e swanetšwe go abelwa ka karolo go ya ka motheo wa senyakwa, e sego bjalo ka setlabelo sa polotiki go fetoša dipholisi tša mmušo, go boletše Molaodi Mogolo wa Oxfam International Jeremy Hobbs.
Yuniti e laola gape le phetleko ya dinyakwa tša tšwetšopele ya mabokgoni ka gare ga Kgoro.
Tona Ramatlakane le yena o ile a bolela le setšhaba seo se bego se kopane ka Nyanga ka morago moo a kgopetšego setšhaba go thuša maphodisa go fokotša bosenyi  ditseleng tše kgolo le go dira gore go be le molao.
Se ke seo o ka se dirago ge motho yo a lego kgauswi le wena a na le tirišompe ya madiila goba diretebatši.
Baswari ba ditumelelo ba swanetše go dula bas were ditumelelo tša bona ka dinako tšohle.
Mmušo wa Afrika Borwa o lemogile gore go na le badudi ba Zimbabwe bao ba dulago ka Afrika Borwa bao ba sa amogelego diphenšene tša bona go tšwa go Mmušo wa Zimbabwe kgafetšakgafetša.
Bahlankedi ba Georgia ba re bonnyane bja dikete bo tšhabetše dikarolong tše dingwe tša Georgia go tšwa South Ossetia, eupša ngwadišo e swanetšwe go dirwa go hwetša palo ya nnete.
E re ga bjale ke boele go taba ya kgodišo ya ka ya thušo le malebana a yona go ditaba tšeo re be go re boledišana ka tšona.
Go šoma gammogo go hlohleletša diphošollo le phodišo go lebeletšwe makga a kabelo ya tirelo ka gare ga senthara.
Boloko bo šupa boitlamo ka badudi ba rena go dira gore Johannesburg e be toropokgolo ye botse go di feta ya sebjana sa lefase, go boletše MMC.
Sehla sa marega se thona ka Nofemere gomme se ba gona go fihlela Febereware.
Mafelelong a mmaraka a magolo a fase a direlwa ke barekiši ba mebila le mabenkele a dispaza a kgauswi.
Bafokeng ba na le mahlatse a go ba le dipoleini tša go fapafapana tša methopo ya sehlopha sa minerale wa polatinamo.
Go boletšwe gore SSR e amile gape tirišanommogo ye botse le baneeli, mekgatlo ya dikarolo tša diele, bj.bj.
Ditaba tšeo di tšwelelago go tšhetšo ya dikgopelo tša sešole ka Komiti ya Sešole.
Ditshwaotshwao:  dikarolo tše ke tša tshedimošo ya tlaleletšo malebana le maemo a protšeko.
Afrika Borwa le yona e tšwela pele go thekga maitapišo a khutšo go la Cote d'Ivoire, tshwarelelo ya maitapišo go la Bodikela bja Sahara gammogo le go maatlafatša dikamano tša rena le dinaga tša Afrika.
Leswao la Under-canopy le ra gore leswao leo le fegilwego goba le kgomantšhitšwego ka tlase ga kanopi goba mathudi.
Go bohlokwa gore dihlogo tša go kgaogana di rerišanwe ka Notes Verbales tša go kgaogana ka ge diteseke tša dikarolo tša go fapana di šoma ka ditaba tša go fapana.
Go bohlokwa ka gobane kgoboketšo yeo e šomago gabotse ya tlhokomelo e na le bokgoni bja go kaonafatša seabe se se šoro sa bodiidi go dihlopha tšeo di lego kotsing tšeo re ratago gore di šome.  
Khwetšo ya naga ye nngwe go hlatloša poloko ya ditlou diphakeng tše dingwe tša bosetšhaba ka Afrika Borwa, go akaretšwa mafelo a mangwe a poloko.
Go fihla ga bjale United States ya Amerika ga se ya ka ya dumelela Kopano.
Ka Afrika Borwa, phihlelelo ya media e fiwa batšasehlabelo, dimpimpi le maphodisa, eupša badiredi bao ba sepetšago thobalano ya bana ka go fana ka tlhokego ga ba šetšwe.
Tše di latelago ke dikakaretšo tša maemo a tikologo go tabakgolo ye nngwe le ye nngwe ya pego.
Le ge go le bjalo, go na le tšwelopele ya go bonagala malebana le se go godiša kholofelo malebana le mošomo wa basadi ka go ekonomi ya Afrika Borwa.
Kantoro ya motho wa go šomela Molao le Hlogo: Dinyakišišo di theilwe go la Durban Central East gomme mafelo a tirelo ao a welago ka tlase ga lefelo la molao goba la tšhomo ya masepala wa eThekwini.
Wepesaete e re fa sebaka sa go thoma dipoledišano malebana le mediro ye mebotse le mathata ka ga tlhamo ya kharikhulamo.
Ditšhutišo di diragala go tliša ditirelo tše ka tlase ga taolo e tee.
Dikotsi tšeo di sa amego difatanaga, mohlala maloko ao a nweletšego ge ba leka go tshela Zambezi le dinoka tše dingwe, go leba gae.
Go ya ka Alex Rugamba, mosepediši wa Sehlopha sa Motheo sa Afrika,  motheo woo o šomago gabotse o tla tšwelela ka ditheko tša tlase, o lokolla matlotlo a selegae go tšwetšopele le hlohleletšo ya peeletšo ya ka ntle.  
Batšweletši ba kgethwa go tšwa go datapeisi ya tšweletšo ka go šielana go ya ka ditšweletšwa tša bona le goba mabokgoni, tšeo fa di bitšwago ditirelo.
Maboto, lebato le hlaka ka ntle le dikgoba di kgonago go fihlelela dithei tša magotlo.
Pego ye ya tiragatšo e tsošološitšwe malebana le leboo la kgwedi tše pedi la go bega ka ga dihlopha go Kabinete. 
CPIX e dirišwa ke Panka ya Resefe ya Afrika Borwa bjalo ka kelo ya tswalo yeo e lebeletšwego.
Tshepetšo ya kgetho ka DRC e bile le kakaretšo ye kgolo ka go media wa naga.
Batsenela ba kopano bao ba tsenelago WCAR ba swanetše go hwetša tumelelo ka nageng ya bona ya bodulo, yeo e tlago thuša ka phumulo ya ditlabelo tša media.
Mmogo le badirišanikarena ba leago, re dumelelane ka tšwetšopele ya mabokgoni a go fapafapana le lenaneo la khwetšo go fihlelela dihlaelo tšeo re ka bago le tšona.
Se se ra gore o tla lefišetšwa meetse ka moka ao a dutlago.
Sheila re tla go dumelela go fa setatamente se tee fela sa go tswalela.
Gomme o re o be o sa tsebe selo ka ga seo?
A gomme sefero sa go notlelwa se tla ba ka seemo sa go tswalelwa?
Ge o tee a fetša, yo mongwe o tsena ka pela, ee.
Go abelana ka tsela efe gobe efe yeo e ka kgonegago go dira gore Afrika Borwa e be naga ye botse.
A re dirile go lekane go ya ka moo MBF e boletšego nnete ka gona, go tšwetšapele taolo ya Bathobaso?
Tšhelete ya tebogo e rerišanwe le diyunione gore e befe bašomi ba diambulanse bjalo ka tefo ya go dumela ga bona go romelwa go Taolo ya Profense ya Kapa Bodikela.
Mo dibekeng tše mmala tša mathomo maseo gantši a kaka nako le nako ge ba se no ja.
Dinako tša protšeke le ge go le bjalo, ga di dumelele peobakeng ya ka pejana ya maswao ao a sentšwego.
Go na le go kota go go ntši ga bjang, ka ge se se ka fiša ka pela gomme sa gobatša diboko.
Dinaga tša rena di fetošitšwe go ba bohwa bja maatla a koloni.
Go ba leloko la Durban Expatriates, o kgopelwa go kgotla mo.
Putseletšo ya polotiki le ekonomi go naga ya rena le kontinente e ka se balelwe tefelo.
Ba kgonne go swara bagononelwa ka moka ba bararo gomme ba ba iša seteišeneng sa maphodisa.
Bagononelwa ba swerwer metsotso ka moragonyana Mmileng wa Reading, Actonville.
Go hhs tše mpe tšeo di baletšwego tšhelete go amogela tirelo ya mahala ya motheo go ya ka moo go laeditšwego ka gare ga pholisi ya ditirelo tša motheo.
Ee, mohlomongwe o swanetše go e hlopha gomme o e laetše ka botee bjalo ka taba ya ditshepedišo.
Dipego le dipolelo tša media tšeo di rometšwego di tla phatlatšwa go Senthara ya Media ke Sehlopha sa Media wa Mmušo sa Afrika Borwa.
Go nyantšha- moo ngwana a hwetšago fela lebese la letswele ka ntle le tše dingwe.
Go bona mošomo le maikarabelo a setšhaba sa sekolo sa seAfrika ka go fihlelela maikemišetšo a NEPAD.
Ke bothata bjoo re bo fetišetšago go baagišane b arena ka mo nageng ya rena.
Tšwelopele ka go kaonafatšo ya ditsela tša kgoboketšo le phatlalatšo ya tlhokomelo.
Motho yoo a nyetšego motswadi wa tlhago wa ngwana a ka thwala ngwana yoo, ke thwalo ya ngwana yo o mo hweditšego lenyalong.
Se ke molaetša woo sehlopha sa badudi bao ba amegago ba ratago go o fetiša go basenyi bao ba sepelagosepelago mebileng ye e itšego go la Bohlabela bja Bohlabela bja Newlands.
Go na le mahodu mo tikologong, ka fao bula mahlo.
Go mediro yeo e amago Mopresidente wa rena palo ya mekgatlo ya go swana le NIA le ACCU e bapala karolo ye bohlokwa kudu.
Ba lena bao ba se ba ka go ba ba ka Afrika Borwa peleng ba tla makatšwa ka boithabišo.
Seo se tla lebiša go ‘phetošo ya tebo’, ka diinstithušene di lebeletše mananeo a thuto a maemo a godimo go tahlegelo ya mananeo a thekniki le mošomo.
CIDB e bea maemo a bosetšhaba a kabelo yak ago le dikontraka ka tsela ya Molao wa Maitshwaro le go bea molaong papatšo ya kago yeo e theilwego godimo ga tiro ye botse.
Ga ra swanela go tšwela pele le go dumelela maemo ao mo go ona kgolo le tšwetšopele ya direkoto tša lefase le Afrika di bolelago molaetša wa poelomorago le tlhokego ya tšwelopele.  
Baeti ba swanetše go phema mafelo a thulano a go swana le Leboabohlabela moo go na go le modiro wo montši wa wa borabela, bopantiti le batšwantle go tšwa CAR le Sudan. 
Kgoro ya Maphelo e tla hlohleletša mananeo a tšwetšopele a ka morago ga sekolo sa bana a bana bao ba tsenago sekolo ka go dirišana le Kgoro ya Thuto.
Boemo bja lepatlelo bjoo bo godišitšwego bo tla dumelela phihlelelo yeo e lego bonolo gape e bolokegilego saeteng.
Sa pele, e lebiša go thibela FAS ka go ruta, go tsebiša le go eletša bomme ka ga go nwa ba le mmeleng.
Godimo ga tirišanommogo yeo e lego gona le masepala wa Bitou, re tšwela pele go akaretša tirišanommogo ya rena le masepala wa selete ka ditirelo tša dirapa tšeo di lebeletšego mekgatlo yeo e tšwelelago.
Tebelelo go flora, go šoma le Fynbos biome le mehuta ya yona ya go fapana ya mašemo.
E beilwe mafelelong a mafelo go lebana le Resefe ya Tlhago ya Hawaan, kgauswi le mabopo, mabenkele a go jela, mabenkele le ditirelo ka moka.
Maloko a Carnarvon SAPS a ile ka pela a latela dikoloi gomme a lemoša diteišene tša kgauswi tša sephodisa.
Dira temošo ya tswalano magareng ga HIV AIDS le tlhorišo yeo e lebaneng le bong.
Komelelo ya nako ye telele mo nakong ya pula e tšweletša kotsi ye kgolo.
Mo Polelong ya gagwe ya Bosetšhaba mathomong a ngwaga wo, Mopresidente Thabo Mbeki o swantšhitše dinako tša rena kholofelo bjalo ka “Age of Hope".
Go tšweletša maemo a mableba a thwalo go bašomi dikarolong tšeo di sa rulaganywago.
O boletše gape gore balaodi ba dithekisi ba ka se be le tahlegelo ya poelo goba mešomo.
Go eletšwa ka maatla gore dithibelo tša tetanus le bobedi bja Hepatitis A le B di swanetšwe go hlabelwa.
Re na le dipiri le digalagala fela, dino maphodi di gona ka lebenkeleng la ka kgauswi.
Re tla dira tlhalošo ka botlalo beke ye e latelago.
Re fana ka taetšo ya kakaretšo ya mafelo a marobalelo a Afrika Borwa ka moka.
Ditshepetšo tše di kopantšwego tša go diriša dihelikoptara go sepetša mašole a fase ka go mafelo go lwantšha bosenyi bjo kotsi.
Ka go realo, a re bolele ka ga tše dingwe tša dintla tšeo di šupilwego fa.
HIV AIDS e hloka dikarabo tša kakaretšo, tšeo di kopantšwego ka botlalo, go akaretšwa kabelo ya Ante-retrovirals le mananeo a go thibela phetetšo.
Tirelo yeo e lebanego le PHC, yeo e nago le diteko tšeo di kgaoletšwago, mohlala, disenthareng tša maphelo tša setšhaba.
Boemadifofane bja profense bo hweditšwe go tšwa go Dinaga tša go ikemela ka noši tša peleng le dinaga tša go ipuša.
Kgopelo ya taetšo e swanetšwe go romelwa le tefelo ya maleba go Mmušo wa Selegae.
Kopantšho le tshepetšo ya diphetho tša pholisi ya maleme le kabelo ya ditirelo tša maleme.
Kaonafatša phihlelelo go theknolotši le kgwebo ka moo o tla be o hlohleletša tikologo yeo e loketšego kgolo ya SMMEs le BEE.
Pampiri ye Tala ka ga kaonafatšo ya ditlwaelo e tlo lokollwa ka pejana go fiwa ditshwaotshwao.
Faepa ga e sohlege gape ke ye kopana, gape ga e fane ka nutriente le ye tee go kabelo.
Dikoketšo tša nako di hlotše gore bosenyi bjo bo dirwe ke batho kgahlanong le ba bangwe.
Ke fetša go saenela babotšološwi bao ba kgethilwego, gomme thwalo e tla tsebagatšwa mo nakong yeo e sa fetšego pelo.
E hlola lehu go batho ba bantši le bolwetši bja swikiri le ba madi a magolo gape e tšweletša tšwetšopele ya tiragalo ya bolwetši bja pelo.
Tlhamo ya uShaka ga e fetogefetoge le ditšwetšopele tše dingwe tša go thuba lefase, tša go swana le Senthara ya Boditšhabatšhaba ya Kopano, yeo e laetšago boetapele go ditoropokgolo tše dingwe tša Afrika Borwa go latela.
Palo ya dikantoro e phorophošitšwe bjalo ka karolo ya ditlhahlobo tša nako le nako.
Kamano ya seAfrika e tla itemogela kgolo yeo e kaonafaditšwego go tlogela ga bjale.
Pontšho yeo e boeletšwago ya mona yeo e hlolago phemo ye kotsi ya sephiri sa bangongoregi, tokologo, bonnete le goba tšhireletšo.
Ka go šoma ka boima le boitlamo, mohlankedi mogolo wa sephodisa sa Limpopo o fetile diphihlelelo tše ntši go feta ba mphato wa gagwe.
Bagononelwa ba bane bao ba bego ba bofilwe ba a lebelela ge dithapo tša koporo tšeo di utswitšwego  le ditlabelo di laišwa go tšwa ka gare ga sefatanaga.
Le ge go le bjalo, pego ya bošego go tšwa go GM China e boletše gore maemo a go hloka tšhelete ga batswadi ba US a tla fokotšega go dikgwebo tša rena tša China go akaretšwa le ditshepedišo le dithekišo.
Tše ebile dipego tšeo di tlišitšwego, ke a nagana, bjalo ka karolo ya tokumente ya nyakišišo ka bophara go Mna Von Lieres.
Ge thutwana e ka fetela ka nakong ya dijo tša mosegare, dijo le dino di tla fiwa.
E lebeletše tshepetšo ya thuto gore e kgone go hlatloša mehola le maitshwaro malebana le tikologo mekgwa yeo e lebeletšwego gammogo le ka moo go ka dirwango.
Ge dibaka tša bagwebi di ka ba gona, dikgwebo le bagwebi bao ba nyakago go buna go Sebjana sa Lefase ba swanela go kwešiša le go latela molao.
Afrika Borwa e romela ka ntle bontši bja dimetale, ditšweletšwa tša khemikale, dijo tšeo di lokišitšwego le ditšweletšwa tša minerale go ya Myanmar le dithekišo tša ka gare ga naga tšeo bontši e lego dieta, mengatse, le ditšweletšwa tša merogo gammogo le tša metšhene go tšwa Myanmar.
Re ka se go nyamiše, re tla dira netefatša gore re phethagatša tshepišo ya rena go LOC le FIFA ya go fetša lepatlelo la dipapadi ka nako, o rile bjalo.
Ke tšea sebaka se sa Foramo go leboga batho ka moka bao ba tšerego karolo ka go Foramo ye.
Ditšheke di swanetšwe di lebišwe go Kgoro ya Dinamelwa le Mešomo ya Setšhaba.
O ile a tlaleletša ka gore mmušo o atlegile mo maikemišetšong a ona a go fetšiša bodiidi ka go thulaganyo le tiragatšo ya mananeo le ka go tshepetšo ya thulaganyo ya ditšhelete.  
Ke kgopela tshwarelo, ga ka swanelwa go ba ke bolela le wena.
Kantoro ya IUCN e šomile ka go thekga pholisi le mošomo wa tiragatšo wa mmušo, gomme ba se nyake tefo.
Komišene ya Godimo ya Afrika Borwa go la Canberra, Australia, e ka kgokaganywa go botšišwa dipotšišo.
Mmušo o tla šoma go lebiša go klaemete yeo e loketšego babeeletši ka go karolo ya enetši ka taolo ye botse, yeo e sa šuthego gape e se nago sephiri, melao le diintrumente tše dingwe tša pholisi tša maleba.
Dithunya tšeo di tsenago ka Afrika Borwa go sepetšwa ka dinamelwa go lefase la Afrika Borwa go ya nageng ye nngwe ya Afrika go dirišwa ke batho moo tumelelo e ka fiwago. 
Palopalo ya batho ya gare ga ngwaga e kamaka ka ngwaga, sehlopha sa batho, bong le sehlopha sa mengwaga.
Ka go realo, tahlegelo ye kgolo ya temo ya naga e bile gona.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ikopanye le Consulate-General wa Repabliki ya Zimbabwe.
Esale go tlogela tlhamo ya Joint Bi-National Commission, re amogetše diketelo tše mmala tša maemo a godimo gomme yeo e sego ya kgale ke ketelo ya Tonakgolo Fradkov ka Matšhe ngwageng wo.  
Molawana wa tšhomo o hlokwa go lokišwa go netefatša gore bašomi ba ka lewatleng bao ba thwetšwego ke beng ba SA le balaodi ba fiwa ditokelo tša go swana le tša bašomi ba bangwe.
Mohola wo mongwe wa rena wa go bapetša ke gore basadi ba na le hlohleletšo ye ntši ka malapeng, kudukudu go lebana le bana ba bannyane.
ETQA e ka, ka tumelelo ya SAQA, laela mešomo yeo e kgethilwego go moabi goba setho se sengwe, eupša e ka se fane ka maikarabelo a yona go SAQA.
Godimo ga dinyakwa tša ka godimo, maemadifofane ka go potfolio ya ACL a hlokega go šoma go ya ka maemo a ICAO le ditlwaelo tšeo di laeditšwego.
Go fihla go gongwe, se se lefelelwa ka taetšo ya maemo, tsela yeo dikarolo tša data tša go ba le dimelo tša go fapana di kopanywago go holega go tšwa go maatla a makala ka moka.  
Maloko a Dinaga ao a se a bago a dira bjalo a kgopelwa go kaonafatša AEC Treaty goba go dumellana le yona ka pela ka moo go kgonegago.
Di buša digopotšo tša mehola, melao le mekgwa yeo e agilego botho nakong yeo e sa gopolwego.
Botšeakarolo bja HDSA go hwetša phetošo mo nakong ya mengwa ye mehlano ka motheo yoo o lebanego le khamphani o tla laetša ka gare ga karata ya kelo, yeo e kgomareditšwego fa bjalo ka  Annexure A.
Bagononelwa ba kgonne go tsena ka ntlong ka go thuba lefasetere.
Se se ra gore ge eba o ka se kgone go lefela ditefelo tša gago tša kgwedi ka kgwedi, mohlankedi wa mekitlana a ka rekiša ditlabelo tšeo go bolelwago ka tšona.
Temana le diswantšho tše di šišintšwego di tla fiwa ka nako ya tlhalošo.
Kgwebo magareng ga Afrika Borwa le Slovakia e gotše gabotse mo mengwageng.
Setho sa setšhaba ke setho sa go ikemela ka noši, se laolwa ke mmušo ka seripa goba ka botlalo.
Ke a leboga gomme ge eba go na le dipotšišo ka morago.
Makhanselara a masepala wa selegae a gare a lokiša dithulaganyo tša poloko, tšeo di tla phethwago lehono.
Phetetšo e ba gona ge letlalo la motho le kgomagana le meetse ao a tshwaeditšwego, ao ka gare mehuta ye e itšego ya dikgopa tšeo di nago le schistosomes di phelago.
Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o be a le gona ditshepedišong tša rena, go gatelela bogolo bja Molaotheo le molao wa sebaka woo o sego molaong.
Palo ya dipego tša ditiragalo tša media e tla ba taetšo ya temogo yeo e oketšegilego ya setšhaba.
Tiragatšo ya tumelelano ya tirišanommogo ya mengwaga-ntši e lebeletšwe gore e thome kotareng yeo e latelago.
Mna Modulasetulo, taba ye ga e ame Mna Currin le gatee.
Ka lebaka la gore maphelong a bona ka moka, ba lwetše dilo ka moka tšeo di bego di befile, di se gabotse gape di išago maemo a bona fase ka moka.
Ge o bona mohuta wo kotsi o eme, o kampe o boele ka mo thoko ya temošo.
Barutiši ba amogetše matšoba, dipongpong le ditšhokolete gammogo le mangwalo a go tšwa go batswadi ba ba lebogela kabelo ya bona ya thuto go bana ba bona.
Ba swanetše ba ipone bjalo ka baabi ba mohola bao ba dirago gore bangwe ba kitimiše ditšhelete tša bona.
Boleloko bja ngwaga ka ngwaga bo bitša go feta thekete ya paeskopo gannyane gomme bo fana ka ditiragalo tše ntšimo ngwageng tšeo di lapošago gape di thabišago.
Poelomorago e emelwa ke mafelo a peleng ao a se nago mabone a mebileng.
Khwanthithi ya diphedi tšeo di lebeletšwego le tše dingwe tšeo di tšerwego ka ntle le go phengwa ka tshwaro, di kgaoletšwago go ya ka persente ya TAC.
NEEP-GET ke karabo go gape e fana ka thekgo go dipholisi tše mpsha tša thuto ka gare ga diteng tša tlhako tša tikologo ya pholisi ya Afrika Borwa.
Lešoka le lengwe la diphoofolo, Kampa ya Noka ya Thakadu ke tirišanommogo ya boeti-ekonomi magareng ga boto le setšhaba sa Molatedi.
Tlhopho ya tefelo ke tsela yeo dithoto di tlišwago ka nageng ka yona go ya ka moo go hlophilwego ka tsela yeo e lego yona, goba ka moo e dirilwego goba e dirišetšwago.
Ke leboga kudu, o fana ka sebaka, ke a leboga.
Go diriša dipapadi tša sekolo gabotse bjalo ka taetšo ya talente le tšwetšopele.
Ke bile le tshepo ya go tlala go Ngaka Koekemoer, ya gore dikelo tša tšhireletšo ya gagwe di tla loka.
Godimo go tsenela ga ditokišo go sefero seo se lego gona sa go tsena sa kantoro ya Masepala wa Selete wa Amajuba.
O šomile gabotse Sepikitlere van der Mescht, gape re rata go go lebogela botshepegi bjoo o bo bontšhitšego setšhaba ka go hwetša sefatanaga seo se bego se utswitšwe gomme se gononelwa. 
Dithereišano di phethilwe gomme taelo e beilwe go sekenara sa pele sa sekepe go la Durban.
Stilfontein e okeditše go lenaneo ka go swara mogononelwa o tee, yoo a bego a nyakwa malebana le molatlo wa tlaišo ka maikemišetšo a go gobatša mmele.
Meyara o laeditše gape mošomo wa gagwe wa go swarelela thekgo yeo e tiilego ya sepolotiki go tšwa legatong la Bogolo.
Gandhi le ba bangwe ba bantši ba tlogeletše rena le bana ba ka moso mogopolo le tirišo ya tlhokego ya dintwa.
Kgoro e tla re morago ga moo ya dira gore tokumente e be gona go maAfrika Borwa ka moka, bobedi go inthanete le ka khopi ya go gatišwa, go boletše Mtšana Machaka.
Dithutwana di be di swerwe magareng ga ditšhaba le bašomi ba tšhemo go hlohleletša tirišanommogo.
Kahlolo ya Moahlodi Navsa le Justice Nugent e be e le ka ga ditselatshepetšo gomme ke mošomo wa gago, nakong ya mokgwatshepetšo ofe goba ofe, go diragatša ditokelo tšeo..
Re na le tshepo ya gore instithušene ye, go akaretšwa sehlopha sa New Orleans, e tla dula e mpshafatša gape e aga leswa moya woo o emelago botho bjo bobotse.  
Setifikeiti sa bodulo, go ya ka Melawana ya Bosetšhaba ya Kago, se filwe ke masepala, ka morago ga go phetha mošomo wa kago.
Masepala wa eThekwini o go mema go tla kopanong ya boraditaba go amogela Ladysmith Black Mambazo ge ba boa gae ka morago ga leeto leo le atlegilego la US.
Ge re ka fetogela go maikarabelo a leago Anglo American le sekhwama sa modulasetulo De Beer se kgobokeditšwego, kudu ka go thuto, ditlogo tše bohlokwa go tšwa go pholisi ya peleng le tlwaelo.  
Temošo ye nngwe e tšwile malebana le mebotwana ya dikwae, yeo e tsebegago ka mahlasedi a mollo.
Koketxšo ya motšhelo wa maene wa gauta go mehuta ye mengwe ya dimaene.
Kantle go lehloyo la mong, kgapeletšo goba go nyaka, yeo e lebišitšwego kgahlanong le motšwasehlabelo wa mediro yeo e dirilwego.
United States ga sa ka ya saena goba ya dumelela Kopano ya Kgatelelo le kotlo ya bosenyi bja Kgethologanyo.
Wepesaete ye le Diteng di ka se tšweletšwe gape, tša kopiswa, tša kopollwa, tša rekišwa gape, tša etelwa goba ka tša senywa ka tsela ye nngwe ya mehola ya kgwebo ka ntle le tšweletšo ya maikutlo ya go ngwalwa ya Moabedi.
Le ge ekonomi ya gare e be e gola ka lebelo, rekoto ya yona ka go tšweletšo ya mešomo le phatlalatšo ya letseno e be e nyamiša.
Dinyakwa tša temo, dikgwa le boeti bjoo bo thelwego godimo ga tlhago di swanetšwe go lekanywa.
Go ya ka ditlhaselo tša ngwaga wa go feta tšeo di šiišago tša go se nyake batšwantle, sehlopha se latetše lenaneo leo el holofelago go maAfrika ka moka ka Afrika Borwa.
Go tšweletša lenaneo la kago go akaretša makara ka moka a mmušo.
Kitšhii yeo e feleletšego e fiwa setofo, sefuthumatši le setšidifatši.
Afrika Borwa e tla dira maitapitšo a go hlola le go diragatša dibaka tša g o matlafatša khutšo, le go fetela ka Israele le Palestina. 
Bangwe ba ka nganga gore tše ka moka di bolaile toka ya rena yeo e hlomilweg.
O boletše gore bontši bja megala yeo e amogetšwego e tšwa go batho bao ba sotlegilego moyeng, ditšheleteng le mebeleng gammogo le bana  ba batswadi bao ban a go le tlaišo..
Ngaka Knobel, nka go gopotša gore o sa ntše o le ka tlase ga boikano.
Ge nkabe o be o apere pipi, nka be e bile Viper?
Dinyakwa tšeo di lebanego le dithulusi, ditlabelo le ditsela di swanetšwe go laetšwa, mohlala, sefatanaga sa mong, setlabelo sa khomphuthara le lenaneo la moswanananoši ya  ARCGIS.
Re ka se itshepele go ya go ile go barutiši ba kontraka le ba lebakanyana gore ba tlatše diposo tše.
Re hlohleletša ke boitlamo bjoo bo dirilwego ke Mopresidente Gbagbo le Tonakgolo Banny go šoma mmogo malebana le maikarabelo a bona go setšhaba.
Badudi ba kgopelwa go netefatša gore dithepe tša bona di dula di tswaletšwe gabotse mo nakong ye go phema tshenyo ge meetse a ka boya di sa butšwe.
Kgoro ya Matlotlo ya Bosetšhaba e magatong a mafelelo a go ngwadiša Boemasefofane bja King Shaka bja Boditšhabatšhaba bjalo ka Tirišanommogo ya Setšhaba – Poraebete.
Mebaraka lefaseng ka moka e bile le maitemogelo letšhogo la tlhokego ya tšhelete ya bolefase.
Dinyakišišo tša peleng di šetše di amantšha bagononelwa ba bararo le bohodu bja ka dintlong tša go ka ba tše nne.
A o na le setlabelo sa go theeletša fao ka gobane se ka go thuša.
Go boitlamo bjo bongwe le bjo bongwe re dira thulaganyo ka botlalo ya protšeke, ya bo le ditebelo gammogo le maikemišetšo.
Go ntšha le go romela ka ntle diela, mohlala, meši ya dikoloi.
Le ge go le bjalo, kaonafatšo e raloka karolo ya gare ka go leano.
Go oketša mananeo ao a lebeletšwego a phetošo ya maitshwaro go swana le lenaneo la thuto leo le theilwego godimo ga sekolo sa dithaka go baswa le laolwago ke Kgoro ya Thuto. 
Dikgwebo tše ntši tšeo di sa thomago di hloka matlotlo go tšweletša kgopolo ye mpsha kgwebong. 
Ka go laola phatlalatšo ya kgolo yeo e lego gona le go thibela tsebišo ye nngwe ya diphedi tše mspha, IASP e fane ka mešomo go dikaralo tše ntši tša bohloki tša setšhaba s arena.
Nontšha ka mobu ditšhila ka moka tša dijo ka ntle le nama le hlapi gammogo le dijo tša makhura.
Bili ya Kaonafatšo ya Dithaetlele tša Karolo, yeo e laolago ngwadišo le maikarabelo a melao go ya ka moo e tšwelelago go maloko a mangwe a ditho tša molao.
Maphodisa a Gingindlovu a tšwela pele go ganetša bosenyi ka ge se se thuša ka go iša fase ditiragalo tša bosenyi bjo bogolo.
Ge go lebeletšwe ditšwetšopele tša bolefase e sa le go tlogela Havana, kopano y arena lehono e tšere maemo a magolo a tšhupetšo.
Dikopano ke karolo ya tshepetšo ya Mopresidente yeo e tšwelago pele ya SADC go la Zimbabwe.
Bontši bja batho ba baswa go la Kapa Bodikela bao ba sa swarago bontši, ka ntle le mošomo, ka ntle le mabokgoni – le ka ntle le dintlo.
Mopresidente Calderon le Motlatša Mopresidente Mlambo-Ngcuka ba mpshafaditše boitlamo bja bjona go akaretša le go matlafatša ditswalano magareng ga Mebušo le batho ba Mexico gammogo le Afrika Borwa go hola dinaga tše pedi.
Nna le batho bao ba le go ka gare ga boto le taolo ya mokgatlo wa rena.
Thušo e gona go diketekete tša badudi ba dintlo tša Khansele bao ba palelwago ke go lefela ditefelo tša bona tša kgwedi ka kgwedi.
Gomme seo ke sebaka seo se lego gona seo peleng se bego se dirišwa bjalo ka phapoši ya JOC.
Kgonagalo ya phokotšo ya tšweletšo ye ntši ka OPEC e sa ntše e kala mebarakeng.
Ka gare ga lengwalwana le lengwe le le lengwe la ditaba, KEEG e go tlišetša dintlha tša tirišo ya emeile le inthanete.
Go ditiragalo tše tše pedi ga se gwa ba le dibili tša bobedi, go ya ka palo ye mpsha ya metara le matšatšikgwedi a bili.
Ka morago ga go nyaka ka gare ga sefatanaga ba hweditše Sethunya sa Taurus ka gare ga City Golf godimo ga setulo sa ka morago.
Bong bja poraebere bja ditokelo tša minerale bo gatelela modiro gammogo le sebaka sa dipono tšeo di išwago go diekonomi tša maene.
ZEC e swanetše go hlaloša titelego ka go tsebagatso ya dipoelo.
Ke thomile go ba le bolwetši bja mafahla (asthma), yeo ga bjalo ke na go le yona gape le madi a magolo.
Mna Malakoane, o ka kaonetša go fa bohlatse ka Sesotho goba Seisemane?
Go bonagala e ke go na le go se kwešiše gore re tlo ya go rekiša naga ka kakaretšo, yeo e lego ya dikolo tša peleng tša Model C.
Go na le sehlopha sa bona seo se rulagantšego go swara kampa gape.
Se ke tshedimošo yeo e fetišeditšwego go nna ka Ngaka Immelman.
Ka fao e be e le kakanyo ya ka gare ya RRI, ke phetho.
Ke ka lethabo go nna go amogela Mopresidente wa Repabliki ya Czech, maloko a Kabinete ya gagwe le baemedi ka moka ba kgwebo nageng ya rena ya letšatši le borutho.
Molaotheo o kgonthišiša gore tiro ya taolo e tla ba le mabaka, molao le mokgwatshepetšo.
Bagwera ba ba rategago ba Swedish, ke rata go leboga gape go ba le rena.
Go ka se be le batho ba bantši go feta ka moo re tlwaetšego re bonago ka go seswantšho sela?
Hlokomelo e swanetše go fiwa go poloko ya matlotlo a tlhamo ya dikhomputhara tša mmušo wa selegae le wa probense.
Mogononelwa o latofaditšwe ka molato wa tlhakolo e šoro gomme maphodisa ga bjale a tsomana le maloko a sehlopha ka moka. 
Bohlokwa bja kopano ya rena lehono, magareng ga tše dingwe, ke gore re feleletša sediko sa mathomo sa  Disamiti tša IBSA.
Komišene ya Dikgetho e na le maikarabelo a go laola dikgetho ka moka tša magareng.
Go fa ditirelo tša thekgo ya tlhahlo go Lekgota la go Dintlo tša go Rentišwa go kgona go šoma ka ditlhahlobo, dinyakišišo, poelanyo ya dingangišano le ditirelo tša bomagwaledi.
Lehono, mo dirapeng tše di botse tša Leeuwenhof, moo makgoba a šometšego marena a bona, bjale re swere lesedi leo le re fago tshepo.
Mmetse le saense di akaretšwa ka mehla bjalo ka 'ditlaleletšo' tšeo di fago kamano fela goba tsebo ya mošomo o itsego.
O tla hwetša kabelo ya thušo yeo e tla go lokollago gore o se ke wa lefela kabelo fela ge eba ga se wa itekanela mmeleng goba o golofaditšwe ke bolwetši.
Go ya ka setlwaedi se sekaonekaone sa ditšhabatšhaba, Panka ka mehla e boeletša dibopego tša poloko le tshwantšho  tša tšhelete ya pampiri ka lebaka la gore Panka e ineetše go kgonthišiša gore setšhaba se be le moela wa go tshepagala.
Babelaelwa ba batshelela, bao ba bego ba swarwetšwe polao ya lephodisa kua Hluhluwe , ba lebeletšwe go ya Kgorong ya Tšheko ya  Mtubatuba lehono.
Bjalo ka ge re le maloko a Palamente re swanetše go kgotsofatša dinyakwa tša batho ba Kontinente pele.
Ka fao,  ka tsebo ya Mohlomphegi Leon, go be go se na potšišo ya go bouta ya go botšišwa ke ba United Nations Human Rights Council ya mabapi le Uzbekistan le Iran.
Go tšea magato kgahlanong le dikhamphane tša monngae le ba fa ditirelo bao ba sa latelego dikgopelo gomme ba tšwela pele ka go thuša baradia ka go šomiša matsha a bona.
Setšhaba sa Majuta seo se lego kua Durban se dula lefelong leo se lokologilego go kgahlano ya semitisimi.
Lebaka la diteko tša sengwe moo tšhomišo ya meetse e swanetšego go laolwa.
Ke itlama go ba le dikamano tša maano tša go tia le bakgatha tema ka moka ba kua eThekwini.
Mohlahlobi wa Lefokisi Manduleli Nomnganga o hweditše tsebo go tšwa go maloko a setšhaba mabapi le koloi le dinku tše pedi tšeo go belaelwago gore di ka ba di utswitšwe.
Ditsela tša ditefelo tša phethagatšo ya lebaka le letelele la NWMS di tla nyakišišwa le go tšweletšwa.
Ka morago ga ketelo ya meago e mmalwa yeo e kgethilwego, diprojeke di tla dirwa, go dumelela matsha a diswantšho.
Metale wo o mobotse o epšwa mmaeneng wa kua probenseng ya  Leboa-Bodikela bja Afrika-Borwa.
Tlhago ya sehla sa intasteri ya tša boeti e na le mathata a thušo ya tekanelo le kago.
Naa go ka ba go na le tšhišinyo ya gore batho ba go ithutela mešomo ya bona ba dira mešomo ya bona bokaone?
Boithutelo bja Afrika-Borwa bo swanetše go fihlela maemo a lefase ka bophara ka go šomiša tshepetšo ya papetšo. 
Dipharologantšho tše di hwetša kgalagadišo e kgolo ya maemo a gago a mo Central Karoo. 
O be a eme ka ntle ga Kube ya Meetse, Mrn. Kitajima o boditše babega ditaba gore o ikwele a lokologile kua Beijing gomme dijo le dinolofatši tša Kua Olympic Village di be di lokile.
Ke kgetha polokego ya lapa laka go feta ditirelo tša ka go baagišane.
Ke boikokobetšo bjo bogolo kudu go ba banggae ba kgobokano ya histori yeo hlomphegago ya malapa a Afrika go tšwa mafaseng a go fapafapana ka bophara.  
Ye ke tlhaselo ya boraro ya bosenyi bja go nyalelana le diretebatši tikologong ye.
Bogale bja bona le boikgafo bja nnete bja ntwa kgatlhanong le bosenyi bo tloga bo tumišitšwe kudu.
Go ba bjale ka ge e dirile, godimo ga dikgodišo ka moka, Afrika-Borwa e tsenetše sediko seo se telefaditšwego sa dithibelo le dingangabalo.
Mrn. Blatter o hlalositše gore kgwele ya maoto e be e le mabapi le morethetho le gore o kwele mošito wa Afrika ge a goroga ke ka tsela yeo a ilego a ikwa o kare a ka bina.
E šomiša ditlabelo tšeo di kgonago go tšhuma ka go itiriša go dira mollo woo o ka phatlalalago le go baka dikgobalo le dikotsi.
Dikarabo di hwetšagala go tshepetšo ya histori e thata ya go fa dipalopalo tša semmušo go ralala le Afrika ka bophara. 
Ke la mathomo gore madulo a semmušo a sebjana sa lefase a tla akaretša madulo ao e sego a hotele.
Dipholisi tše mmalwa tša mmušo, melao le mengwako yeo e thekgago matlafatšo ya basadi ka botšona di šoma go tloša dikgopamo tšeo di tlišitšwego ke bokgoba, bokoloni le kgethologanyo.
Re swanetše go šomišana le  COSATU go le hlokomela.
Ka boiteko bja go fetola dimusiamo, re tlhahlile Projeke ya Scrapbook bjalo ka karolo ya Oral History Program ka Setemere ngwagola.
Go eletšwa gore ditokumente tše di gatišwe godimo ga hard drive ya gago gomme o e bule moo.
Boineelo bja go kgonthišiša gore ditirelo tša dikeletšo tšeo di sepelelanago le maemo a botlalonyana tšeo di tšweleditšwego ke NACOSA di hwetšagala go ditšhaba ka moka, bo dirilwe.
Tseba gore banna ba dikarolo tše dingwe tša motse ba sa ntše ba sa amogele mehuta e bjalo ya dikhampheine, gape ba tlhagiša seo ka go hlokofatša basadi le bana ka nako ye.
Dimenerale, dimetale tša motheo, sesohlo sa legong, swikiri le dikarolo tša hlogo ya setimela.
Fifalo ya muši le mošidi yoo o lekeletšego ka gare ga metara ya khube ya moya wa lefaufau.
Sepheto sa digora tša go fepa  le setšo sa sekokomoši sa isti di a eletšwa go kgonthišiša gore mogodu a a bela.
Ke tla thoma ka setsopolwa sa go tšwa dinyakišišong tša lehu la Steve Biko.
Go ya ka mabarebare a batho bao ba lego kgauswi le mananeo ao a nyakišišago ka ditho tša fosfate le diagente tša go fenya kankere di dirilwe, gomme le Presidente Mandela o be a tlo lebanywa.
O nagana gore o bone Nyala tikologong ya Mmila wa Currey?
Ka ge ke bile Afrika-Borwa ke ile ka lemoga gore kgethologanyo ya semerafe e tloga e sa šaletše nageng ya lena e botse.
Batho ba bangwe ba dumela gore go gola ga go nyalelane le kgotlelelo ya lebaka le le telele.
Na o nagana gore megala ya magare a mabedi ao a tlišitšwego mosegare a a lekana?
Sekolo se ka hwetša dipoelo tša godimo tša tšhelete ge se ka dumelelwa go rekiša dikarolo tša naga ya sona. 
Lauren o thomile go ithuta go rutha maphothong dikgwedi tše nne tša go feta, gomme o holofela go dira tikologo e kgolo tšatši le lengwe.  
O na le kgothatšo ya go pšhatla le kgotlelelo ya go tlapuletša.
Ga ke na bonnete bja seo potšišo ye e ka bago e na le sona mabapi le potšišo ya go diega.
E re ke lebogiše SAUS ka go hlongwa ga  yona mengwaga e meraro.
Rena bjalo ka Khansele, re lemogile maitshwaro a mabjalo gomme re tla kitimišana le baradia.
Kgonthišiša gore sethibi sa raba sa lebati la obene se maemong a mabotse gomme lebati le tswalela ka maleba.
Tekanyetšo ya tšhelete e gotše go tloga ka sedirišwa sa taolo go fihla ka lepheko la taolo.
Ngaka Klapp, ke leboga kudu ge o kgonne o tla ka tsebišo e kopana.
Setšhaba sa Sikhona se etela lefelo ka kago kgafetša kgafetša go lebelela gore projeke e tlo fetšwa neng.
Mokgwa wa kaonafatšo ya dinamelwa tša setšhaba ke enngwe ya bohwa bjoo Afrika-Borwa e tla bo šireletšago ka go ba benggae ba ditirelo. 
Re tseleng ya go kgonthišiša gore ga go motho yo mongwe yoo e sego mo-Afrika a ka fago hlaloso ya AFrika.
Aowa, se ga se seo ke se šišintšego.
Dinomoro tša Dipalopalo tša batho tša bjale di laetša gore boentšenere bja selegae bo šeditšwe kudu, gomme bja kago ya dintlo tša ka-gae ga bo šetšwe.
Ke rata go go leboga, buti'aka wa go tšwa Middelburg.
Na o botšišitše ge eba  ke thušitše mokgatlo ka diyunifomo?
Bohlatse bja go bapetšwa bo šišinya gore mo go bonagalago mananeo a bofokisi a phethagatšwe ka maatla gomme basenyi ba swarwe, bosenyi le letšhogo la bosenyi di theoge.
Ka nnete bosenyi bo tloga bo kaonafetše dikarolong tše mmalwa.
Ge nka kgona go botšiša dipotšišo tše mmalwa ka ga Barbara ka kgopelo, hle.
Ditirelo tša Molao di laola le go kgotlaganya mešongwana ka moka ya molao Kgorong.
Ba phatlalatša ditaba bao ba dumeletšwego bao ba tlago le didirišwa tša sethekeniki mo Afrika-Borwa ba swanetše go feta go ba Taolo ya Khastamo kantle le ge mohlomongwe ba ka hwetša ATA Carnet.
Ee, pele ke tsena ka gare ga lepatlelo ke ile ka swanela ke go feta maphekgo.
Kgoro ya Thuto ya Kapa Bodikela e lemogile gore go na le sehlopha sa barutiši seo se se nago mešomo seo se bego se leka go rapa baithuti sekolong seo e sego sa semmušo kua Crossroads.
Thaba ye e namelwa ka magato, lethabo le fihlelelwa ka kgato ka kgato.
Mananeo a CDW ke a mangwe a mananeo ao a lebišitšego go bolela ka sekoti.
Direkhoto tša bohlwekišetšo di mabapi le go fetolela talente go bokgoni, di hlwekiša ditalente tša baswa.
Tshepetšo ya dilo ka moka tša tsebo ya go akaretša moketeko wa Letšatši la Tikologo la Afrika.
Dinoka tše dintši tše dikgolo di thibilwe bjalo ka matamo goba di na le dikimi tša meetse tšeo di gopolwago, gore di kgone go thuša entasteri, temo le bašomiši ba ka gae.
Polane ya fomete e kgolo ya go gatiša le ditirelo tša go gatiša tša setšhaba le kgoro ya bareki.
Mrn. Pretorius a be kopana gomme a arabe dipotšišo ka tebo.
Mohlomphegi, ke go neela segopotšo sa poso ya gago mo Afrika-Borwa.
O rile ge a fihla ntlong ya moagišane, o ile a mo forafora gore a tsene ka ntlong moo a ilego a thoma go moswaraswara gomme a mo kata.
Go dira papetšo ya maemo a thekgo le go lekodišiša se ka mehla.
Maikarabelo a go bona, ka go šomišana le ditšhaba tša bona, go tšweletša, go phatlalatša le go tlhama dipholisi tša dipolelo tša go fapafapana. 
Primedia e akanyeditše khampeine ya phethagalo ya, Crime Stop, yeo e fihlelelago batho ka go šomišana le SABC go fihlelela setšhaba.
Sephetho ke gore, bothata bjo bo ka se rarollwe ke mmušo o le noši.
Go na le senyakwa sa go tiiša taolo ya kgolego ya Pollsmore.
E tla be e le dinyakišišo tša mileneamo tša difiwa-tša mothalotheo tša bana le bahloki.
Re tloga re lahlegetšwe kudu ka go kwa ditaba tša lehu la Profesara  Mazisi Kunene.
Maphodisa a  SAPS Organised Crime Unit a thušitšwe ke maphodisa a kua Kimberley Crime Combating Unit go latela mohlala wa tsebo yeo e filwego mabapi le go swara meala ya koporo ka go tshela molao gomme ba ile ba tšea magato kua Kuruman.
Le ge go le bjalo, ga go motho  yo a ka lebalago batho bao ba phelago, bao ditaelo tša bona di re filego sebaka sa go kgona go bolela re le mo photiamong. 
Lebelo le bokgoni bjoo dihlopha di dirilego mešomo ya tšona ka gona le laetša gore BNC e fihleletše maemo a godimo.
Projekeng ka moka, le tla ba le dikopano ga tee ka beke le molaodi wa lena wa projeke.
Kapt.Thebeyagae, molaodi wa Sun City Crime Prevention Unit, le koloi yeo e hweditšwego.
Gape mošomo o mogolo wa toloki ya rena ke go eletša batho bao ba sa bolelego polelo ya SeAfrikanse kua madulong a godimo a dikuranta ka seo se diregago.
Lenaneo la Thekgo ya tša Boeti la SMME: Mešomo ya tlhahlo le boteng bja Kago ya tša  Boeti ya SMME e be swarwetšwe Dileteng ka moka tša Mmasepala.
Naa le wena ga o tsebe ka ga dinyakišišo tšeo di lebišitšwego go ba Lepatlelo la Johannesburg mabapi le tšhomišo ya seširo se se golo?
Gore go na le bohlatse bjo bo tiilego bja tshepetšo ya pipetšo ya taolo ya godimo kudu.
Re tla tšwela pele ka ditherišano tša rena le bašomišane ba rena bao ba kgethegilego go kgonthišiša gore ekonomi ya rena e tšwelapele, bjalo ka ge Rudolf Gouws a laotše. 
Museamo o tlhahla bana ba sekolo bjalo ka batlhahli ba banyane bao ba fetšago ba tlhahla dihlopha tša dikolo tšeo di etelago.
Palo ya maemo a kaparo ya lepanta la setulo ke e kgolo kua Gauteng, KwaZulu-Natal le Kapa Bodikela.
Baruthi ba bahlano ba be ba gateletšwe ke moela wa go gagola kudu le maemo a mabe a go tshela maphotho ao a galefitšwego ke moya wa go tšutla wa bohlabela.
Mosadi o ile a swarwa gomme a golegwa kua Germiston SAPS.
Afrika-Borwa e šomile kudu ka paballo ya meetse, go boletše Profesara Asit Biswan, setsebi sa ditšhabatšhaba sa taolo ya meetse kua Johannesburg ka Labone.
Bareki ga ba swanela go tloša mapokisi ao a lego pepeneneng, diroto goba dikreiti tšeo di lego mollwaneng wa mmaraka. 
Ke neelo go thuša ba Komišene ya Nnete le Poelano go kwešiša Sehlopha sa Argus seo se direlwago mošomo  ke ba Independent Newspapers. 
Mmušo wo ke kgale o dumela gore thuto e botse ke senotlelo sa go fediša bohloki metseng e mentši yeo e gateletšwego Kapa Bodikela ka moka ga yona. 
Go fihlelela ditebanyo tša tšona tša maatlafašo ya lebaka le letelele le diphetogo ka go tšweletša le go thekga dikgwebo phonkgelela tšeo di tlhamilwego le go sepetšwa ke HDP.
Maano a beilwe pele go tšweletša balemi ba bannyane le go ba thuša ka phepo ya mo motseng ka go dira eThekwini le KwaZulu-Natal bogare bja tšweletšo ya dinawa .
Maemo a modumo wa Tikologo o hlalosa gore palo yeo e lego go metara ya maemo a modumo wa  tširogo ya kopanyo yeo e tšeerwego go se na lešata…
Moleloko yoo e sego modulasetulo o swanetše go tsebiša modulasetulo ka lengwalo mabapi le go itokolla ga gagwe. 
Motlatša Molaodi Kakaretšo Sindiswa Nhlumayo wa Kgoro ya Boeti le Ditaba tša Tikologo o kgopela bahlahli ba tša boeti gore ba thome ka go ditokumente tša maleba kua diofising tša Ditaba tša Gae pele ba ka bula dikgwebo tša bona.
Ditiro di swanetše go rekega ka theko, go fihlelelega gape di tlwaetšege go ya ka maemo a mo motseng. 
Re tšeere sephetho sa go bopa se gore re kgone go  bolela le batlhlahli goba barutiši mabapi le dingongorego tša rena tša thuto ya Bantu.
Re ile tsena ka gare ga dikamora tša lekgotla tša dikgwebo tše dikgolo le ba kgatha tema ba ditirišano tše kgolo mo nageng.
Go hwetša tsebo ya boso ya tšatši ka tšatši lebelela websaete ya Ditirelo tša Boso tša Afrika-Borwa, go hwetša tsebo ya tšatši ka tšatši ya maemo a go tshela maphotho lebelela Sharesurf goba Webcam ya rena ya North Beach.
Mabarebare a re mošomi wa kgale wa kgwebo ke mmeakanyi mogolo wa tlhakolo.
Godimo ga thebe go beilwe lerumo le molamo, di beilwe go tshela yuniti.
Dihlopha tše nne di tšhabile gomme tša leba mahlakoreng a go fapafapana, yo mongwe le yo mongwe o be a swere mokotla wa go katelwa dithedibere. 
Ditlwaetšo tša mešomo tša dikamano tša ka gare di beilwe eupša di nyaka tšwelopele ya go fihlelela thupišo e botse, bošomedi ba  fiwe tsebo le lefelo la mošomo la go beakanywa botse. 
Ditirelo Thuši tša OHS, polokego, ngwadišo, go hlwekiša, tshwaro le taolo ya thoto.
Leka gore o se laiše morwalo o montši, dikoloi tša go rwešwa kudu ka morwalo di ja makhura a mantši.
Ka tsela yeo, ke tla rata go iša ditebogo tša rena go Mohlomphegi Phakalitha Mosisili, Tonakgolo ya Lesotho, yoo naga ya gagwe e šomilego mmogo le SADC go tšweletša dipoelo tša go swana.
Se se tla dumelela tebelelo ya maleba le taolo ya naga ya baseki.
Kua Burundi, Mmušo wa Phetogo o hwetša thekgo ya setšhaba se sentši ga nyane ga nnyane.
Go babalela le go laola ditlabelo tša bohwa bja batho ba EMA le Afrika-Borwa.
Boikokobetšo bja rena bo bega boitapišo bja go iša pele bja Seefsa bja go boledišana le mmušo gore o dumelele bašomi ba Baso gore ba be le kemelo thwii ditherišanong tša intasteri ya gare.
 CBPWP e šoma le bommasepala go šupetša diarea tša tshepedišo le go hloma diprojeke. 
Ke eme legatolng la Tona-Kakaretšo S J J Smit.
Bengmešomo ba swanetše go goga tšhelete ya UIF go bašomi gomme ba e lefele le ya bona e ye go UIF.
Kgoro ya Tona e saena dikeletšo tše, kudu motheo o tee wa boithutelo bja tlhako.
Dipoledišano di tla tshwarwa go ya ka ditaetšo tša D:HRM.
Spikara, ngwaga wo phethagatšo ya maano e tlo gatela pele ka maatla. 
Bakeng seo, teko e ntši e lebišitšwe go pego ya botlalo ya ditiragalo le phegišano ya metse ya makgowa.
Demarche ya bobedi ya Presidente Mandela e bile: "Ga o tsebe seo batho ba ba bego ba se dira ntle le tsebo ya gago, ba hlokomele gomme o se fediše".
Ke swanetše go bolela gore, ye ga se fela intasteri yeo e golago ka lebelo mo Kapa Bodikela, e bonagala e le intasteri e botse kudu mo Kapa Bodikela.
MR: Aowa ke nagana gore e be e le bibi ya Stallion morena.
Thušo e filwe ya Dinyakišišo tša Forensiki ya go dira mošomo o itšeng wa Dinyakišišo tša Forensiki le rutana mabokgoni a mošomo.
Ditiro di beakanywa ka go aroganya mananeo a mabedi, e lego Diplomasi ya Setšhaba le Prothokholo.
Laola tšhelete ka moka yeo e amogetšwego, ngwala dikgopelo, retšistara ya batho bao ba tlilego le diforomo tša go se tle mošomong ka  ka gare ga pukutšatši.
Go kgonthišiša gore tsebo ya tšweletšopele le tšhomišo ya GPPSTE e fiwa baswarakabelo  kgafetšakgafetša.
Go bolela nnete dikhuduego kgahlanong le batho ba Afrika di tšwelapele ka go theoga kudu.
Re holofetše tsebišo ya Mongwaledi wa Khuduthamaga Dr Salamao ka morago ga diiri tše mmalwa gore laetša gore kopano yeo e okeditšwego ya Troika e tla swarwa neng.
Khuetša le go bolelela ditokelo gomme o beye ditlabelo tša didirišwa tša go lebelela dinyakwa tša ngwana.
Ke kgopela gore o mpotšiše ka sengwe seo se diregilego kua Joburg.
Beakanya sengwe - motho yo mongwe le yo mongwe yoo a ka fago polelo bj.j. morerong wa ngwaga wo le hlogo ya taba enngwe yeo e sepelelanago le mmotsoko bjalo ka motsoko le maphelo bj.bj.
Batho bao ba etelago Kapa Bodikela kua Afrika-Borwa ba hlohloletšwa go šomiša batlhahli ba tša boeti bao ba ngwadišitšwego molaong.
Ke thabile kudu go fiwa sebaka sa go hlagiša baithuti bao ba tšweletšego kudu go Lekala la thuto la Entšenere la UCT ka dimetale tša gotšwa Toropong ya Motse Kapa.
Mafokisi P Hay le Rolanda Hay ba eme kgauswi le thekisi yeo e šomišitšwego ka tlhakolo ya dithunya.
Re rata go tumiša Mmasepala wa Nelson Mandela Bay Metropolitan ka mošomo wo o dirilwego lepatlelong, go boletše Mrn. Khoza.
Palo ya dikgoba tša mošomo yeo e bego e beetšwe Sekolong sa Steinthal kua Tulbagh e theogile ka lebaka la palo e kgolo yeo e theogilego ya baithuti bao ba tsenago sekolo seo.
Probense e tla tšwela pele ka go thekga ditšhišinyo tša besetšhaba tša go thekga mafelo le dinaga tšeo di amilwego ke Tsunami, kudu mo Afrika.
Ba SAPS kua Edenburg ba swere bagononelwa ba bane maabane bošego ka ge ba Bapatša Patše.
Lebi ya tšhelete ya Tekanyetšo ka tlwaelo ke tšhelete ya lebi yeo e tlemilwego, yeo e bapetšwago ke Tonakgolo ya Dimenerale le Enetši ga mmogo le Tonakgolo ya Tšhelete.
E akareditše mafelo ao ga bjale a bopago Diprobense tša Gauteng, Mpumalanga le Limpopo.
Websaete yeo e ikemišeditšego ya tša maphelo e feditšwe gomme e tlo thoma go šoma ka Setemere.
Dimela tšeo di sa nyakegego di phatlalala go ralala le naga ka bophara.
Ge go šupetšwa sephetho,  Ahmadinejad o rile ditiro tše bjalo di tla tliša dikgakgano go ditho tša ditšhabatšhaba gape di tla dira gore ditšhaba di se ba tshepe.
Dinaga lefaseng ka bophara di amogela mohola wa tšhomišano ya kgoboketšo ya difiwa tša boso, go abelana tsebo gomme ditirelo tša difiwa tša klaemete di tloga di nyakiwa kudu.
Area e nngwe yeo e lego bohlokwa go mpshafatša diintasteri tša rena le go tšweleletša poledišano ya megala le tsebo ya theknolotši, ke tšweletšo ya motlhagase le dikhabone tša haedro tša enetši.
Re phafogile kudu ka phethagatšo yeo e lego go rena ya seo ke dumelago gore ka nako tše dingwe e bitšwa phethagatšo ya motsemabapi.
Tebo ke go kgonthišiša gore lebese le la maleba le tšweletšwa le go phuthelwa ka maleba go fihlelela maemo ao a nyakegago. 
Ge o ka kopana le mathata a sethekeniki a websaete, ka kgopelo hle ikopanye le Surendri Chetty.
Kgobokano ya mafelelo kua Geneva  ya kgobokano e Kopana le Tonakgolo ga se e tšwelele.
Ke kgopela gore o boeletše gore ke kgone go go kwešiša botse.
Dithuto tše masomepedi-hlano di feditšwe dikolong  ka moka tša praemari, tšeo di phagamego,  le makala a dithuto tša godimo le mešongwana ya go ripa ka nyalelano.
O tlaleleditše gore meletlo yeo e sa beakanywago ka tshwanelo e ka tliša mathata a magolo toropong le intasteri.
Go thwalwa ga mo fa ditirelo go bopa setho sa lebenkele la ditirelo tša dinyakišišo tša ka gare tša kgoro ya Ditaba tša Naga, Dinayakišišo tša AD-HOC le dinyakišišo.
Tirelo e e dirwa ka Kgwedi ya Bohwa gomme lenaneo la bahlomphegi, ka tsela e nngwe le dirile ditirelo tša go makatša go dira gore Motse Kapa e be 'Legae la Bohle'.
Mengwaga e mentši batho ba Afrika-Borwa ba arabetše tlalelo ya bona le "mafelo a go laola tikologo ya bona" bjale ka ge e hlalositšwe ka gare ga pampiri ya ditšhišinyo seminareng ye.
Naa o tšea Mrn.  Peyaga bjalo ka leloko la sehlopha sa gago sa molao.
Re holofela gore bothata bjo bo ka rarollwa ka pela ntle le go diega.
Motheo wa difiwa tša setšhaba o tla tšweletšwa ka tirišano ya bakgatha tema.
Ka morago setsebi se tla katološa thekeniki ya sona ya maitemogelo kudu, le mokgwa woo a rekhotilego dipoelo tša gagwe ka mokgwa wa saense.
Šetule ye e laetša ditefišo tša magomo tšeo di ka lefišwago go ya ka Molao wa go tshela melao yeo e beilwego Molaong wo. 
Tšea palo e nngwe ya go bala metara gomme o ngwale meno ka moka ya metara .
Diphetogo tše bjalo di ka diragala ge dithoto di arogantšwe, teefaditšwe goba di thubilwe.
Gantši ke tlhophollo le hlathollo ya difiwa yeo e dirago tlhakahlakano tše dintši.
Lekala la tša meepo ke lona fela leo le laeditšego maemo a mabe a kgolo ao a akantšwego ngwaga ka ngwaga. 
Kontraka e fa tumelelo ya go šomiša tsela goba netweke ka theko ya kontraka ya tendara. 
Tefelo ye e beetšwe baswari ba pasporoto ya praebete ya ketelo ya semmušo ya Iran fela ka tumelelo ya Kgoro ya Tonakgolo ya Dinaga tša Ka ntle ya Iran.
Diphetogo tša kelo ya CPI le PPI ya maemo a infleišene mafelong a go fapafapana a palomoka ya sediko sa tšweletšo, phatlalatšo le thekišo ya dithoto le ditirelo.
Baeti ba tla imogela selemo sa komelelo le phišo gape go tla fela go ba le marega a go tonya.
Ditheko tšeo di hweditšwego go tswaletšwe di ka se tšeiwe.
Kelo ya ka pela ya bana le baswa bao ba kgahlanago le molao.
Dihlopha di be di na le maikarabelo a go kgonthišiša gore kheraetheria ya go kgetha mehuta ya merogo e be e phethagaditšwe ka biome enngwe le enngwe.
Sehlopha sa Phepo ya Nyuklea, seo ga bjale se laolwago ke Brazil, se šoma ka didirišwa tša tšhomišo-pedi tšeo di ka dirišwago dira khutšo goba go hloka khutšo.
Mošomo wa gagwe ke tsepelela go dinoko tša setšo le beine tša intasteri ya boeti.
Pušo ya tlemano e tla oketšwa, e lebišitšwe go tšhomišo e botse ya ditlabelo tša batho tšeo di hlokegago lekaleng la setšhaba le go hafola dingongorego tše 'boima'.
Dinaga ka bobedi bja tšona di lemoga gore dikamano tša rena tša ekonomi di a oketšwa kudu.
Mesong ya lehono maloko a Maphodisa a Ditirelo tša Tšhoganetšo a tšweletše ka go swar bagononelwa ba ba bedi morago ga ge ba thubile fifolete tše pedi kua Arboretum bošego.
Re amogela tumelelano magareng ga Eritrea le Ethiopia ya go thoma dipoledišano tša go rarolla mathata a bona a mollwane.
Sa pele, Etšensi e kgonne go kgonthišiša hlokego ya diphapano tša materiale wa dinyuklea tšeo di begilwego kua Iran.
Lehlakore la Afrika-Borwa le dumetše tšhišinyo ye gomme le dumetše go nolofatša bonnete bja tšhišinyo.
Joe Stiglitz o boletše gore tšwelelopele ga e mabapi le go tliša dithoto tša theko ya godimo go batho bao ba humilego ba metsetoropong  gomme gwa tlogelwa bahloki ba šaparegile.
Litšhete ke seela seo se hlolegago ge matšhila a kopana le meetse goba seela se sengwe.
Ga tee molekodi wa ka le baemedi ba ka ba be ba swere diradio ga ke a ba le bothata bja go ba le yona le nna. 
Le ge go na le mekgwa  ya go lekanyetša, go swana le go budulela palomoka ya setšhaba ka kakanyo ya palomoka ya kgolo ya ngwaga ka ngwaga , maitapišomagolo a šomiša mokgwa wa bohlabani.
Lehono, bjalo ka ramatlotlo wa Mmasepala o mogolo wa Thekwini, Kumar o laola le go hlokomela kabotekanyetšo ya dibilione tše ntšintši mo legatong la badudi ka moka ba Thekwini-babaso le ba bašweu.
Ke sa nyake go lebega okare ga ke ne tšhomišanommogo,ke nagana gore yeo ke potšišo yeo Louis Watermeyer a ka e arabago,ga ke ne ditaba e le ruri mohlomphegi.
Holisimo ke pono ya lefase yeo e bonago dilo kamoka di kopane di hwetša tlhalošo tša tšona go tšwa go dilo tše dingwe ka bontši.
SARS e ka se sa phatlalatša diforomo tša tša letsogo go bao ba  tsenyago dikhophi tša bona ka e-Faele.
Diprojeke tša ditirelo di beakantšwe gabotse gomme dielemente tše bohlokwa tša lenaneo di gatišitšwe gabotse.  
O laodišitše diphethene le maemo a ntwa ya  thobalano kua probenseng ya Borwa bja Kivu bjalo ka yeo e lego mpe go fetiša  yeo a kilego a e bona mengwageng ye mene bjalo ka Mmegaditaba wa go Ikgetha.
MaAlbania ao a dulago Kosovo a laeditše gore dipoledišano di ka se thuše selo ka ge ba nyaka go ipuša feela e sego se sengwe.   
Ke segopotšo gore toro ya Mopresidente  Kenyatta ka ga  Afrika yeo e lokologilego go bokoloniale e ile ya lemogwa.
Go thotha dipere tše fetetšego ke malwetši e dula e le ye ngwe ya dilokgolo tšeo di ka hlolago go hwa ga dipere tše ka fetelwago ke malwetši gomme gwa ama maemo a go iša ntle a Afrika-Borwa ga mpe. 
Kgetho ya hwetša dipholo tša go tswala ka setopo e ka kgonagala ka diteko tša moloko wa dinamane. 
Karolo ya bobedi ya RAP ke go thoma go bea bo malokwane maemong a kopano ya maloko. 
 E re ke kitimele go tlatša gore poledišano ye ga se e mpsha, eupsa seo e lego se sempsha  ke maemo a go tšea karolo ga setšhaba, bapalamente, le magato a go fapafapana  a selegae le a sepolotiki. 
Molaetša wo o swere ditemana tšeo di šomago ka kakaretšo dibjalong le bjalo ya merogo mebotong, mo go tletšego, go segilwego, mekoti ya go adingwa, ditsela tšeo di beetšwego goba diarea tše dingwe tšeo di go ka bjalwago dimela. 
Ke ile ka nagana gore go kaone gore ke etele Italy ka ge ke tla be ke le Malta gomme e kgauswi. 
Ge o šomiša seomiši, omiša mokotla wo tletšego gomme o netefatše gore filthara e hlwekišitšwe ka morago ga go šomišwa go netefatša go dikologa ga moya. 
Metsotso kakaretšo ya ditulo tša Khomišene e tla ngwalwa ka maleme ao a šomišwago. 
Ke swabišwa ke maitshwaro a bašweu ba Afrika-Borwa gomme ke swabela go se be mahlahla ga ka ka go se ganetše go tlaišwa ga ditokelo tša badudi ba gešo ba Afrika-Borwa. 
Bokgoni bja maano a tebanyo ya National Crime Prevention Strategy Centre bo tla akanywa mengwaga e meraro go iša go e mehlano yeo e tlago. 
O sepetše pele morwa wa gagwe a ka fegwa ka baka la gore o itše ga a nyake go tla go lebelala lepokisi.  
Afrika-Borwa e tla tšea karolo go Khonferense ya Ditokišetšo ya Matona ya  TICAD IV ka gare ga kamano ya go godiša tlhabollo ya Afrika ka kgwebišano le Japan.
Maloko a boraditaba ao a  tšwago dinageng tšeo di visa di sa nyakegego a ka no se ingwadiše 
Memorantamo wa Kwešišano wa nakwana woo o adilego ka bophara dikarolo le maikarabelo a mmušo wa a bosetšhaba, wa diprobense le wa selegae di ngwadilwe.
Bana bao ba setšego ba fihla le mengwageng ya bona ya boswa, ba tlogetše sekolo go ya go šireletša bophelo le dithoto.
O be a serwe gomme molahlakore wa gagwe wa bosenyi o utollotše gore ke moradia woo a tsongwago.  
E tla ba le seabe sa go swana le sa CS ka ntle le gore go se dule o sa iketla go ka ba gwa go feta CS.
Teropo e beakanya tekanyo kakaretšo ya theko ya dintlo tša mafelo a metropholithene. 
Karolo ya maemo le yone e ngwadišitšwe maemong ao a rilego a a NQF.
Tše ke dikarolo tše bohlokwa tšeo di sepedišago maemo ao kgonošago go dira dipeeletšo ka Guinea Bissau.
Ge o ka lebelela metsotso, M Mbuli o emela Maphodisa a Masepala.
Toropo e neelane ka ditokelo tša yona ka tlase ga kwano ya dipeeletšo ka Investec bjalo ka tšhireletšo ya yona ya kadimo le tefo ya go ikgethela.
Nako ya keteko ya lehu la Morena ke nako ye botse ya go ketekwa ke balapa le go itekola meboyeng ya rena mme le ngwaga wo go bile bjalo.
Moporesidente  Mbeki ka mehla o bile le dikamano le Chad ka ditsela tša go fediša dithulano magareng ga dinaga tše pedi gomme dikamono tšeo di tšwela pele, gwa realo Beshir.
Bohlatse bjo bogolo ka go fetiša bo laetša gore bontši bja barutiši ga se bo amogele mekgwa ye mefsa ya go ruta.
Mananeo a a fapana go ya  maiteko  ao a šetšanego le hlabollo ya thlahlo le bokgoni bja go tsena mananeong a mebaraka le mananeo a motho ka motho a tša tlatlaišo.
E šetšane le dipotšišo tša thekgo ya mašeleng le go fa tshedimošo yeo e nyakwago ke bathekgi.
Mananeong ka moka a EPWP re tla swanela ke go hlokomela botebo bja bokgoni.
Ba bangwe ba bagononelwa bao ba golegilwego ke batšwantle bao ba sego molaong mme ba bangwe ke bagononelwa bao ba tsongwago.
Mokgwa wo e lego gore setšweletšwa sa hlago se hlabollwa ka tatso, bogolo, bj.bj. gomme ka fao se oketšago boleng ge se tšweletšwa.
Tabeng ya katološo ya meago re na le dikgetho tše tharo:thekišo ya lefelo la mmušo la sekolo leo le sa šomego, kgetho ya go fokotša peakanyetšo tša mašeleng, le kgetho ya go ba ka tlase ga tirišano ya segwera magareng ga lekala la poraebete le makala a bosetšhaba.
Dipetlele di gare gannyane gannyane di hwetša bokgoni bja hlokomelo ya ka mehla ya balwetši ba malwetši ao a nyakago kalafo ya ka mehla bao ga bjalo ba bowago go nyaka kalafo.
A o a tseba ge eba go be go na le legora la meotlwa  mantšibua a letšatši leo gore go be go na le mothaladi wa maphodisa go tšwa ka legoreng la ka mmileng wa North Park?
Gantši dikarolwana tše, o šomiša dimililitere, gore gabotse di thuše batho, ke karolwana ye nnyane kudu.
Baithuti ba ka ithuta ka demokrasi, go beakanya le kantoro ya setšhaba ka go makgotla-kemedi a barutwana.
Morero wa rena ke go hwetša ge eba go bile le kgatako ya ditokelo tša botho, e sego go di godiša.
MEC wa tša mengwako le tšhireletšo le kgokagano, Thobile Mhlahlo o rile go bohlokwa gore batho ba ikwe ba bolokegile ka porofenseng ge ba etla dipapading tša mogopo wa lefase.
Go hloma lefsa ga dilo tše di rilego ka Masepala wa Ethekwini go tla dirwa gomme lefelo le tla boela maemomg a lona a pele.
Ke porojeke ya go matlafatša basadi yeo e thwetšego basadi bao peleng ba bego ba hlokomologilwe go tšwa ka Botrivier.
Maiteko a go dira bosenyi bjoo, a bonwa bjalo ka a kotsi le boganka.
Porojeke ye e hlamilwe ka nepo ya go thuša DEAT go fihlella mešomo ya yona go ya ka molao le go tseba ka ga maemo a tša hlago a kgauswi le a ka nageng.
Banna bao ka bobedi ba diseleng ka molato wa thekišo, mme ba tla tšwelela pele ga kgorong ya tsheko ya maseterata wa Potchefstroom ka labone.
Dinyakwa e swanetše e be tša maleba, ka ge tšhomišano ka maemong a maikemišetšo a swanetše go ba a fihleletšwe.
Kelo ya nnete ya tswala e dula e le ye botse mo nakong ye ya kekišo, eupša e a wa ge e lebana le koketšo ya theko ya dithoto mo karolong ya bobedi ya nako.
Maphodisa a fihlile ngwakong wo o sa pentiwago wa theko ya tlase wo o okeditšwego wa karatšhe ye tee.
Bogolo dithoto tše di romelwago ntle go tšwa ka Afrika Borwa ke dikhemikhale, gauta, silifera, malahla le mišidi, tshipi, manyora a okaniki leo ao e sego a okaniki, kota yeo e šitšwego le pampiriya ditšhila, mabje a bohlokwa le ao a sego a bohlokwa.
Re tla amogela sa gago sa botegniki gammogo le wena ka lethabo ka ketelong ya naga bjalo ka ge e begilwe ka tsamaišong ya APR.
Go na le mafelo a mantši a go lahlela tšhila, ao a nago le khuetšo ye mpe ka mafelong le maemomg a setšhaba a paballo ya hlago, ka lebaka la go hloka peakanyo ya maleba nakong tša go feta.
Ga ke na pelaelo le gatee gore kopano ye e tla dira phapano ka dingangišanong tše.
Go reka le go phatlalatša dihempe tša kolofo le dikepisi go bašomi bao ba thekgilego le go šoma ka porojekeng.
Ka fao seo se dirilwe ke sehlopa sa gago sa go šoma ka ngwakong, e sego sehlopa sa SABC goba e mongwe le e mongwe yo a begago ka papadi?
Ke nagana gore go nale dinthla tše bohlokwa tšeo di ka dirišwago ka moso.
Di rwele dipalo tše di laetšago tšweletšo le thekišo ya diromelwa ntle ya dimenerale.
O re, seo o se bolelago gabotse ke gore thulano magareng ga COSAS le PAC e hlapeletšwe ke maphodisa ka nako yeo.
Tšhilafalo ya lefaufau, go hlola le go laolo monkgo wo maatla, gammogo le monkgo wa ka ngwakong e tla akaretšwa.
Maemong a  naga ka bophara, tshepedišo ya go hlopa dikgoro gore di dirišane e tla thakgolwa.
Ka Kapa Bodikela temo ke ye nngwe ya metheo ya go lwantšha bodiidi le go hlabolla maemo a maphelo a batho ba rena.
Ee, ka gobane e tla ba le dipoelo tša yona, a realo a sa hlalose le gatee.
Katlego ya komiti ya tirišano ya dikgoro tšeo di fapanego e tla thewa godimo ga boikgafo, boineelo le go šoma ka thata ga maloko.
Mošomo wa go se tsebalege wa go hlaloša tahlegelo ya naga pele ga bao ba mo ratago.
Lenaneo la GEAR le akaretša go beakanya lefsa dithoto tša mmušo tšeo di ka akaretšago go beakanya lefsa ga dithoto ka dikhamphaning tše difsa, go di fetolela go tša poraebete, leano la go lekanyetša tšhomišano le ditiro tša maleba tšeo di tswalanego.
Ka Nofemere ngwageng wona wo, re tla ba le menyetla ya go tiiša segwera le Korea ka tabeng ya kopano ya Korea-Africa.
Bjalo ka ge o tseba, e bile beke tše tharo tše tša leemaema tša hlotlo.
Bagononelwa ba ile ba golegwa le dikarata tše tharo tša panka, tšhelete le ditlankana tša dipanka di hweditšwe di swerwe ke bagononelwa.
Ntle le mešomo ya tšatši ka tšatši, CSA e bapala karolo ye bohlokwa ka diporojekeng tša go swana le phetolelo ya mebaraka le phatlalatšo ya thekišo le go bea tirišong maemo a kgwebo a mmušo.
Nthla yeo ke e tšweletšago ke gore pele ga ge papadi e ka thoma batho ba swerwe ka thaneleng.
Khwalithi ya moya go dikologa lefelo la di-Olimpiki ka Qingdao matšatšing a a fetilego e be ele ya maleba.
Go molaleng gore tsamaišo ke ya tirišano, ya molaleng ka fao ya demokrasi.
Sehlodi se be se thwetšwe ke Mna. Brown le Bekker go kgoboketša tshedimošao ka ANC ka Maputo.
Kwalakwatšo tše dingwe go tšwa go dikarolo tša go tsebalega ka mananeong a setšhaba , mohlala, mananeo a dipoledišano  a selegae.
Go ka se be le kgethollo go motho mang goba mang ka baka la maemo a gagwe a HIV le gore ga go motho yo a tla gomišwago a sa hwetša kalafo.
Go tšea leeto ka setimela ke taba ye botse ebile ye bonolo, ebile ke ye botee go feta ka moo batho ba ka naganago.
Badudi bao bao ba se nago maswanedi ka ge e le badiidi ba ka lefa tefo ya gatee go lokela setlabela sa go laola meetse.
Molaodi wa porojeke ya Lerala la Bophelo ya Hlabollo ya ka Borwa bja Afrika Milo Zama o šeditše gore ngwaga ka ngwaga mokgatlo o gapeletšega go katološa dinako tša wona tša mošomo le go tsentšha dinako tša tlaleletšo mafelelong a beke ka dinako tša lesolo.
Mohlala wo mobotse ke wa Afrika Borwa wa CSIR ka go ba le ditokelo tša yona tšeo di latelago dinyakišišo le hlabollo ya molekhule wa go gatelela takatso ya dijo ka go Hoodia cactus, yeo e hwetšwago ka Afrika borwa.
O seke, le ge o robetše, mmele wa gago o iphetolela go yona bjalo ka seka sa temošo.
Go hira ga mafelo ao a dirišwago ke ba Sekhwama ka tsamaišo, go lefelwa ke DEAT.
Ga go na lefelo la go laiša la mahala mola re le gare re agela batho ka moka  mengwako.
Seo ke nnete kudu ka tshepedišong ye mpsha ya go swana le ye ya rena.
Re šomana gabotse le ditaba tše pedi tšeo di tšhošetšago khutšo le tšhireletšo lefaseng, e lego; thulano ya Bohlabagare le Iraq.
E bonolo kudu, Mna. Law o tla hlalosa gore dipipi tšeo di filwe bjang.
Go ya ka dikakanyo tše dingwe tša gore theko ya manyora a maitirelo e hlatlogile ga raro morago ga go hlatloga ga theko ya oli.
Bogolo bja mananeo ao a swanetšego go diragatšwa ka tšhomišanong le maloko a setšhaba le borakgwebo a maemong a godimo a dipeakanyo.
Mo mengwageng yeo go sa le go hlongwa tiragalo ye ya maemo, diphadišano di tšwetše pele go ba boima, go fihlela mo e lego gore go kgetha mofenyi eba taba ya maemo a magolo kudu, ao a amogelago katlego ya maemo a godimo.
Ka fao tshedimošo yeo e kgobokeditšwego le yeo e ngwadilwego ka matlakaleng, ka dikarateng, ka dipukung, le ka dikhalantareng e swanetše goba tshepedišo yeo e fetoletšwego go tšwa go tshedimošo yeo pele e ba ye bohlokwa.
Ba swanetše gape  go lebelela taba ya go neela dikolo tša go diila menyetla ya go šomiša mafelo a a dipapadi.
Mananeo ao mmalwa a matšatši a boikhutšo go swana le botaki bja mekgotheng, mešongwana ya go khalara le dipoledišano, le tšona di tumile.
WCED ga e na tshedimošo ye kopana ya sebopego sa setšhaba, eupša e ka tiiša gore palo ya setšhaba e a goloa ka mafelong ao.
Ke e tšea gore moo lego gona ka gare ga para, o kgonne go bona gore ke batho ba bakae bao ba batametšego le go thoma go namela sekhafolo.
Re a tseba gore ka katlego ya go swana le ya Erna Wedemeyer ya rekhoto ya lefase ka dipapadi tša Commonwealth ngwageng wa go feta ka Julae, naga ya rena e ka tšea karolo ka katlego maemomg a godimo a dihadišano tša lefase.
Kgoro e tla tšwelapele go tiišetša segwera se sebotse le SASSA go golaganya bao ba tlago holega ka maphelo a mabotse ao a ikemego le mananeo a bophelo bja bo botse.
Ka gona, diphapano di tla ba gona magareng ga palo ya dikorolwana le palomoka.
Sekema sa difoka seo se hlokometšwego ke lekgotla la tša Maphelo Meepong le lekgotla la tša Tšhireletšo se laolwa ke melawana yeo e beilwego.
Maitemogelo ka dikarolong tša lefase - kudu ka Yuropa -a laeditše gore botee bja selete bo ka tliša dilo tše ntši tša mohola.
Peipi ye kgolo ya kelelatšhila ka mmileng wa Brickhill e tla fetolwa ka lebaka la gore e bodile go šoro.
Mosadi yo imilego ka phoso o swanetše a hwetše tirelo kgauswi le kliliniki ya tša maphelo ya motheo.
Difatanaga tše dingwe di beilwe molaba ka Trompbergpass le masepala o a thuša ka tabeng ye.
Go thapiwa ga yoo a tlago fana ka ditirelo le go neelana ka ditirelo tša maemo tša go hlwekiša  ka distiriking ya Bophirima: NWPLRO nakong ya mengwaga ye mebedi.
Go thwalwa nako yeo e lego ka godimo ga ngwaga bathapiwa ba tla fiwa nako ya teko mošomong nakonyana yeo e rilego.
Hlabollo tša maphelo le go neelana ka meetse a go hlweka, go ya ka lengwalo la hlokomedišišo la NICD, ga eya fokotša kelo ya godimo ya twatši ya rota ya go hlola letšhollo ka dinageng tšeo di hlabologago.
Ee, o kgonne bjang lefelong la tiragalo mo o bego o dutše gona mafelelong.
Ka moka re a tseba gore babeeletši, ba go tšwa ka ditlabela tša mehlagase le ka ikonoming, ba nyaka tiišitšo ya kakanyo ya ditefo le go se fetoge ga ditheko.
Go na le seo, e swanetše go nagana ka tsela yeo e sa fapanego le setlamo sa peakanyo ya ditsela.
Matseka a ka Woodstock a šoma bošego le mosegare ka nepo ya go golaganya bagononelwa le melato ye mengwe ya bosenyi yeo e begilwego ka lefelong la ka Observatory.
Sethunya seo se hweditšwego se tla romelwa gore go dirwe diteko.
MEC o tlaleleditše ka gore kgato yeo mmušo wa porofense e tšeerego ke go netefatša gore di SMME di tšea karolo ya maleba le go bapala karolo ye bohlokwa ka halobollong ya ikonomi.
Lenaneo la taolo ya mebila ya lefelo ka moka la masepala wa Cape Agulhas le rulagantšwe.
Ko ke goletšego gona ka KwaGengeshe go be go se na mekgatlo ya dipolotiki.
Bokgoni bja go swara methaladi ye metelele ya dipeakanyo tša thekgo bo bohlokwa.
Akhademi e nale mafelo a go ithabiša le go itapološa bjalo ka ngwako wa klabo, lefelo la go rutha, lefelo la go bapala thenese, mapatlelo a kgwele ya maoto, lepatlelo la khirikhethe, DSTV le senukha.
Go ka no ba bohlokwa go akaretša bontši bja dilo ka dinthla tša go sepediša hlathollo ya tshedimošo yeo e filwego.
Neelana ka lenaneo la mantšu a seteginiki go bo ramaleme ba ka SAPS ka malemeng ka moka ao a kopantšwego ka di nako ka moka.
Tshedimošo ka ditaba tša Jimmy ke gore o go file theipi.
O e lokafaditše ka go bolela gore e bile fela kgopolo ya bohlatse bjo ke bego ke bo kgopela.
Bogolo bja diromelwantle go la Bulgaria: ditšweletšwa tša dimenerale, wulu,mehuta ka moka ya dienywa, motsoko, mohuta wa matlapa wa kranaete, samente, matlapana a khroniamo le mehuta ya dijo tšeo di lokišitšwego.
Fološa lengwalophelo la gago ka tokomaneng ya go ngwalela, gomme e be maemong a go gatišwa goba go romelwa ka imeila.
Motho wa go hlokomela ditlabakelo goba mošomi wa hlokomelo ya didirišwa goba molaodi wa tša tšweletšo wa fao, go ya le gore otara e dirilwe kae.
Bjang bjo bo omišitšwego ka tshwanelo bo dula nako ye telele go feta mahlaka, ka gobane mahlaka a lahlegelwa ke oksitšene ge a ka bewa nako ye telele.
Ka fao ke thabile kudu go bolela gore kopano ya rena ya mathomo ya SAEON e butšwe.
Ditaba ka moka tša go amana le ditiro tša tšweletšo di akareditšwe ka gare ga pego ya ngwaga.
Dithorwana tša Anthrax ga di na tatso, ebile ga di nkge gape ga di bonale gabotse ge o di lebeletše leihlo la nama.
Mna Modulasetulo, o tla thaba kudu go tseba gore ga ke na dipotšišo go dihlatse tše.
Molawana o fa hlathollo ye botse ya karolo ya mmušo le setlamo sa setšhaba sa Destination Marketing Organization.
Le ge re le batho bao ba tšweletšego dinageng le dikontinenteng tšeo di fapanego, tšeo di arotšwego ka mawatle le go kgaogantšhwa dinako, le go le bjalo re eme mmogo go hlabolla maphelo a batho ka moka.
Dinthla ka ditaba tša kgale di laetša gore Agosetose mathomong e boruthole go ba le moya wa go koloba gomme ke nako ye botse ya pulo ya dipapadi tša di Olimpiki.
Lenaneo la hlokomelo ya ditlabakelo tša go aga ka Cape Metropole ka leboa la Motse kapa.
Go tliša mmogo tsamaišo ya mohlagase wa go lefelelwa pele yeo e bego e sa šome gabotse ka ga ga mebasepala ya ka lefelong le tee.
Dinyakišišo tša go hlabolla ditšweletšwa, ditirelo, le hlahlo ke ye nngwe ya dinthla tše bohlokwa tša mešomo ya COMSEC.
Go tsema demokrasi le go tiišetša ditlamo tša pušo go ka tliša phokotšo ya tshenyo ka lebaka la mekgwa ya go go tliša dilo molaleng, go hlokomedišiša le go rweša maikarabelo.
Barutiši bao ba tsenetšego hlahlo ya CTI ba šupilwe ke bahlankedi ba EMDC le go ba mema go tsenela hlahlo nakong ya dikolo.
Sengwalwa se se sennyane se hlalosa ka botlalo kopano ya dihlopha tša malapa le gore di šoma bjang.
Ka mo go swanetšego, mmušo o šomišane le bolaodi bja Volkswagen gammogo le NUMSA go netefatša gore bothata bja bo hlotšwego ke sehlophana sa bao ba go hloka maikarabelo bo rarabolotšwe.
Bjalo ka ge re kopane bjalo ka Paris, a re tšeyeng moya wa hlohleletšo go tšwa molokong wo o fetilego wo o beilego motheo wa bohlale le setšo go mošomo wo re lebanego le ona.
Go tla ba le kopano ya tshedimošo ya Komiti ya ditona tša dikgoro mabapi le dikgetho tša ka DRC ka moso ka morago ga kopano ya kabinete.
ANC e laeditše gore e kgahlanong le pholisi ya rena go kgetha dintlha tšeo nepo ya tšona e tlago ba go thuntšha batho.
Dimaene tše di tšeago karolo di tla elwa go ya ka go ya ka tshepedišo ya go hlophiwa bjalo ka ge e laeditšwe ka kakaretšong ya godimo.
Go tla ba gape le dikopano tše kgolo tšeo di tla bapelanago le kopano ya General Assembly.
Ntle le ge mahlaka a ka fepiwa gona moo polaseng yeo a diretšwego gona, bogolo bja matswai a photheše K a tla swanela ke go tšhelwa godimo ga mahlaka ka ngwaga.
Mothopasefoka wa pele, wa bobedi le wa boraro o tla amogetšwa ditlankana tša dimpho.
Go gola le hlabollo di beile kgatelelo godimo ga sehlakehlake se sennyane ka lebopong , dinoka le dikanale le mafelo ao a bulegilego.
E swanetše go ba ntwa ya go fediša go beelwa ka thoko ga batho ba Afrika ka bontši mo nakong ye.
Ke nale nnete ya gare dingangišano tšeo di thomilwego di tla tšwela pele ka dinako tša dijo tša mosegare le ka karolong ya karolo ya mosegare.
Ka fao, dikopano le maiteko a go swana le a COVIDSET a tla neelana ka menyetla e bonolo go tliša dihlohlo tafoleng go fihlelela tharabollo yeo e tlago thabiša bohle.
Bagononelwa ka moka ba tšwile ka mafesetere go tšwa lebatong la pele morago ga moo ba ipha naga ka sefatanaga sa Toyota Tazz se sehubedu.
Re kgopela tshwarelo go batheeletši ka go dieega eupša go bohlokwa kudu gore motho mang le mang o swanetše a hwetše tshedimošo yeo e tletšego ka ditokomane ka moka tšeo di tlago go ahlaahlwa ka tshepedišong ya lehono.
Ditheo di swanetše go gokara hlathollo ye e beago maemo kotsing ka mafelong ao ba lego go ona.
Kgopelo ya maina e tla phatlalatšwa ka maano a go diriša bophatlalatši bja ditaba ka bontši.
Ke mošomo wa rena go tiišetša maemo a toropo a go leka go bopa mafelo a maemo a tšhireletšo le ao a hlwekilego ka ditšhabeng.
Lehono ke eme mo pele ga lena bjalo ka moruti yo a thabilego go feta mo lefaseng.
Ke na le bothata bja go araba ka mo go kgodišago go feta ka moo ke dirilego.
Ke ka lebaka la eng go bile le go ditelega ge ele gore ke ona ka go hlomeng seo, a o a tseba?
Re kgopela tshwarelo ka tshedimošo yeo e phošagetšego yeo e filwego ka kopanong ya boraditaba le ka kgakanego yeo re e hlotšego.
Re ka tiišetša gape gore dipampiri tša go bouta di fihlišitšwe ka ntle le mafelong a mane ka Kinshasa.
Thekgo yeo e tšwelago pele e tla neelwa mafelo a ka KwaZulu - Natal go fihlela ge go bonagala tšwelopele ka maitekong a hlakodišo.
Bohlokwa bja Afrika bo bonala ka serapaneng sa paballo ya hlago ka Sandveld fao mohlare o mogolo wa meotlwa wa kamela e lego semelo sa lefelo leo la mabjang a magolo.
Molato wa polao o butšwe mme le maloko a maphodisa a Mphophomeni a golegile mogononelwa mme ba fega molato wa polao.
šupa dikaonafatšo goba dikgopolo tše difsa tša mananeo a go tlwaetšwa mošomo.
Tantshi ya dijo ka Mokibelo bošego, para le lefelo la ka ntle la pono ye botse ya lewatle.
Mohlomongwe go boledišana ka go nyaka go fiwa tshwarelo, le go hlagelela nyanyaneng, go kgpoela tshwarelo, ke taba yeo e lego ya tekolo yeo e bulegilego.
Kotlo ya Bower ka nnete e rometše molaetša wo maatla go dikgwebo ka moka le dikgoro tša mmušo gore batho bao tšeago karolo ka bosenying le bofora ba tla sekišwa.
A ekaba ke bona bahlapetši bao ba bego ba apere dipipi tša boserolwana le mmala wa namune.
Go tšhela mmu ka letswai ka Kapa Leboa ke bothata, kudu ka mafelong ao balemi ba nošetšago gona.
Mosaeno mo kwanong ye ya tšhomišano ya mohlakanelwa e netefatša gore re šoma gabotse go tiišetša segwera sa rena.
Go hweditšwe gore sefatanaga se se ile amaga ka molatong wa maiteko a polao ka lefelong la Navalsig.
Ka polelong ya gagwe meyara o mema leloko go tla go tsenela a kopano ya go hlakana gape.
Dinthla ka dikgwebo tše nnyane tša bolemi go swana le mafelo a go rekiša mehlare, dirapana tša merogo,dipolase tša maloba le dipolase tša maswi di akareditšwe fao ditšweletšwa tša gona di dirwago ka nepo ya go di rekiša.
ka fao ka ge re le fa lehono mme re neelana ka polelo ya molomo ke seka se sebotse go nna ka gobane se emela magomo a godimo a kgaolo yeo e rilego ya bophelo bjaka.
Ge a batamela sefatanaga , mootledi wa sona o ile a se gotetša a leba go yena a dutša a letša pele.
Go fihliša karolo yeo temo e kgathago maemong a godimo, bjalo ka sekgao sa segolo sa ikonomi ka Afrika, maemong ao e lego gore dikgao tšeo di ikemego le ikonomi yeo e kgonago go tšweletša.
Ditheo tša bosetšhaba tša Nyakišišo ya Pholisi - Dinthla ka phatlalatšo le dinyakišišo, ditiragalo tša bjalo le tša ka moso, go hlakantšha le dintlha ka batho ba dikgopolo tše kgolo le ditheo tša pholisi.
Baemedi ba gona nakong ya go bala le go saena ditlankana tša dipoelo tšeo di gatišitšego dipoelo ka mafelong a dikgetho.
Kgatišo ya pampiri le ya elektroniki e tla neelwa kantoro ya selete ya DWAF letšatši lona leo.
Ditiro tše di tlago šitiša mesela ya hlago ya fetiša meetse, mekgwa ya go gogolela magogodi kgaufsi le lewatle, boleng bja meetse  goba dimela tša setlogo tša ka mabopong di tla efogwa goba tša hlokomelwa go šoro.
Maloko a ipiletša go baetapele ba mekgatlo go tsenela le go tšea karolo ka tsamaišo ya merero ya AU -UN.
Naa mna Vally o ka nhlalosetša seo o se bolelago ka seo se hweditšwego ka sephiring, ga ke tsebe gore o bolela ka eng.
Molemi e šupa motho yo mongwe le yo mongwe yo e sego yo mošweu yo a filwego tumelelo ka lengwalo ke ramebaraka yo mogolo go rekiša goba go bonagatša seo a se rekišago ka mmarakeng, le ditšweletšwa tša temo tšeo di tšeo di tšweleditšwego ke yena.
Ga bjalo mananeo a tirelo a tla dirwa ka setšhabeng bjalo ka mokgwa wa boithaopo , mohlala, hlahlo ya tša dipapadi, masolo a go hlwekiša, tsošološo ya setšhaba goba go kgotha dikoro.
Tša boeti di a oketšega ka seleteng le go golaganywa le neelano ya mafelo a boamogedi ka mafelong a bokgabo a kgauswi le molomo wa noka ge e tšhela ka lewatleng.
Karolo yeo e bapalwago ke dipetlele e tla hlalošwa go ba ya maemo ao a sa šikinyegego a eya le maemo a hlokomelo ya tša maphelo ya motheo.
Tshedimošo yeo e lekanyeditšwego le pego ya mathomo ya kakaretšo ya phatlalatša ka meela ya kelelatšhila ka Afrika Borwa.
Le yena o ngwadile tshotlego ya rragwe, yo ebilego ye modulasetulo wa mathomo, ka go golaganywa le ikonomi yeo e sa maemong a mabotse ya tshepedišo ya go latelana ya mmušo wa kgethollo.
Maemo a sesole a hlahlo ya tšhitišo yeo e sego ya maleba ya maemo a hlahlo a hlahlo ya tšhitišo yeo e sego ya swanela hlahlo ya sephodisa.
Re dumela gore go nale sebaka se sebotse sa go amogela dipeeletšo go tšwa dikhamphaning tša ka Sweden.
Ba ka golaganywa le bohodu bja ditšhelete bjo bo diragetšego ka Gauteng le go ralala naga ka bophara.
Go ka no kgonega go hlola dibaka tše difsa tša mešomo ka dikgaong tše, kudu ka dikgwebong tše nnyane.
Tebelego yeo e gapiwago ke sebopego e šomišwa ka fao e lego gore ngwadišo ya porojeke e bopa karolo ya matheo wo go begwago kgalhanong le wona ke bao ba neelanago ka dipego tša mašeleng le tšwelopele yeo e bonagalago bjalo ka peelano pele ga tšwelopele ya ditefo.
Ke laeditše fa gore ke tla araba tatago Mgojo bofelong  bja se, le gore re tla akaretša seo.
Dikakanyo le diperesente di fetolwa ke palomoka ya thekišo ya difatanaga.
Hlagola nakong ya ge letšatši le fiša kudu ge sonebolomo e ponne, se se fokotša go robega ga dikutu.
Afrika Borwa e amogetše kopano yeo e bego e swaretšwe ka Baghdad e sego kgale ya tokišetšo ya ya kopano ya ditona tša dinaga dišele.
Lenaneo la hlabollo le kagolefsa , le amogetšwe bjalo ka maikemišeto a motheo a hlahlo ao a tla hlahlago diphotogo ka nageng, le hlomilwe.
Go swanetše go be le tekatekano ka malwetšing ka moka ao re filwego maikarabelo a go a hlokomela.
Go tšweletša ditebogo tšaka go bašomimmogo ka nna mo sehlopheng se, go Hanif le maloko a gagwe.
Ka mošomo wa phetolelo, tsebo ka dikhomphuthara le tsebo ya go tlanya di bohlokwa ka gobane diphetolelo ka moka di dirwa ka khomphuthara.
Phahlo ye ye mpsha ya hlahlo ya IDP e neelana ka peakanyo ya molekwana le maemo a taolo ya phethagatšo ka mokgwa owo bonolo kudu.
Sentech e ikemišeditše go hloma bonnyane tšhanele ya sathalaete e tee ya HDTV ka nako ya tiragalo.
Kgwebo ya go rea dihlapi go bapela le mabopo yeo e šomišago Qolora Mouth bjalo ka lefelo la motheo la kgwebo.
Ka nako yeo, nka o netefaletša gore, ebe e se segaswi ka mo a lego ka gona ga bjalo.
Mekgwa ya go nošetša ye e ka feletšago e tšhoeletše meetse ka ditseleng ga e swanela go hlongwa ka mafelong a maswa a dihlabollo.
Dipoelo tša Setemere tša LFS di tla lokollwa pele ga mafelelo a kgwedi ye.
Tšhireletšo ya setšhaba e kaonafaditšwe, mme pušo ya molao e hlomilwe le ditheo di fetotšwe.
Mabaka ka moka a go dira  kgetho a tla gatišwa le go fiwa maloko a setšhaba go a lekodišiša.
Kelo tše dingwe ka moka di tla tšewa go efoga poeletšo ya bosenyi bja botšhošetši bjo bo tlago senya maemo a botse a Afrika Borwa.
Ge dipapetšo tše di neelana ka tshepedišo ya kakaretšo, dinthla ka tša mašeleng tša mengwaga ye mebedi ga di bapetšege le ga tee.
Go netefatša taolo e a phethagatšwa le go kgonagatšwa, go hlopa taolo le go tla šomišwa goba go ka šomošwa ka diphahlong tšeo di laolwago le mananeo a mešomo bjalo ka ge e phatlaladitšwe ka kuranteng ya Mmušo.
Mna. Seboledi wa mohlomphegi, ke leboga diphetogo tše tša molaotheo ka temogo ya ngwako wa Agostose le go rapela gore tshwaragano ya rena ye mpsha ya maikemišetšo a batho ba Zimbabwe e tla kgotlelela go ya pele, gwa realo tona.
Ee, ba tlogetše lefelo ba tsena ka difatanageng tša bona gomme ba gomela morago.
Re lemoga nthla ya gore go hudugela ntle ga dingaka go tšwa dinageng tša go diila go ya dinageng tšeo di humilego ke ye nngwe ya dipoelo tše phenkgišano ka motseng wo wa lefase.
Aowa, nna ke ile ka swanela ke go tšweletša metswako ya maloba a go nkgiša monate mme bona ba dira dikgetho tša bona.
Beya mogala wo o hlomilwego ka lefelong leo le tlago fihlelelwa ke bohle ka ngwakong woo ka nako ye tee o ka se fihlelelwego ke dithunya ka mafasetere.
Ga bjalo, kgatello ke go tlabakela bašomi ka bokgoni le tsebo tšeo di nyakegago gore ba kgone go di šomiša ka lefelong le lefsa.
Ge o sa šomiše tšhatšara ya sellathekeng, e ntšhe mo polakeng mo lebotong, e sa goga mollo ge o e tlogetše mo lebotong.
Go molaleng gore thekgo ya gago yeo e sa kgaotšego le kemonokeng le bana beno le dikgaetšadi ka Afrika Borwa ba thekga maiteko a rena a go potlakiša tshepidišo ya go aga demokrasi ya nnete , ya go hloka semorafe le go se ye ka bong.
Ee, ee, ke ra gore bokgole bjo o ka gopolago gore o nkolota karabo.
O boetše morago tabeng ya taolo le go ntšha lengwalo leo go lona sesenyi se dirišitšego thipa, le go ithiba sefahlego gomme a kata batšwasehlabelo.
Mna. Modulasetulo ka hlompho re laetša gore mošomo wa gago o hlalošwa ke molao.
Ditaba tše bohlokwa tša selegae ke tšona di otlelago maikemišetšo a rena a ditaba tša ka ntle mme di bohlokwa ka gore mošomo wa rena wa boditšhabatšhaba o thekga dihlotlo tšeo Afrika Borwa e hlakanago le tšona le go tlotla mošomo wo o dirwago ke dikgoro tše dingwe tša mmušo.
Pego ya semmušo Mna. Nadel ke gore e gatišitše fela poledišano ka matena.
Thuto ya kgethollo, go fa mohlala, e be e hlamilwe ka mokgwa wo e lego gore e tla go ganetša bontši bja batho go ba le karolo ya mohola yeo ba tla e bapalago ka maphelong a bosetšhaba ka setšhabeng sa Afrika Borwa.
Maikemišetšo a nakwana a tla laetšwa ka mafelong a mahlano mošomo wa go hlahla ka ntlanyana ga metse setoropo.
Maiteko a akaretša tirišo ya selaola moya, seo se fokotšwago, ka dinako tšeo di rilego tša mošomo.
SAIAB  e hlotše mothaladi wa inthanete woo ka ona bonyakišiši le maloko a setšhaba lefaseng ka bophara ba ka phuruphutšago le go šomiša tšeo di kgobokeditšwego ka gare ga inthanete.
mokgwa wo moswa o neelana ka menyetla ye mentši ya go netefatša khwalithi ya dinthla ka ditheko tšeo di šomišwago ka go CPI.
Ka kalafong ya go thuša batho go dira mešomo ya tšatši ka tšatši le ya mebele, molwetši goba moreki o a hlokomelwa.
Mathomong ke bile le bothata eupša morago ka hwetša hlahlo mme bjalo ke setsebi ka dinyakišišong tša bofora, a realo.
Re swanetše go gatelela gore katlego ya Nepad la mathomo le sa bohlokwa ke ke gore e ithekgile  godimo ga MaAfrika ka bobona.
Diphetolo ka molaong e sale di akanywa tša go amana le mathata a a rilego a setegniki le a semolao, seo ke mathomo a ditiro tšeo di rilego, go tiiša dihlathollo le dinako le tshepidišo ya boipelaetšo.
Mananeo a ditirelo a goga go tšwa ka bokgoning le khwalithi ya batšeakarolo ba bona, thuto ya boporofešenale goba hlahlo, mengwaga, go go fapana, dikgopolo, bohlale le dithoto tše dingwe.
Ye ke ye e swanatšego go tsenelwa ke dihlopha ka moka tša dithapelo, masole a thapelo, baemedi, bahlapetši ba moya le badumedi..
Mna. Modulasetulo ke nyaka go bala direkoto ka phetolo ya go tša Mna. Bridgeland.
Go a kwešišega, sephetho se kopaneditšwe ke kgonetšo ye šoro go tšwa go dihlopha tša batšeakarolo , kudu sekgao sa bao ba sa itekanelago mebeleng.
Ee, na go bile le bahlankedi ba bangwe ka moseo ntle le Ryno le wena mo nakong ye.
Ge mmušo bosetšhaba o dira dipoledišano tša kwano ye mpsha tša kgwebo, bolaodi bja hlabollo ya diintasteri bo phatlaladitše tshedimošo ka kwano yeo go baromela dithoto ntle le bao ba amegago.
Maikemišetšo a motheo a IES ke go neelana ka ka tshedimošo ya go tshephagala ya maleba go ya ka dipalopalo ka letseno la lapa, tšhelete yeo e šomišwago le letseno ka mehuteng ka moka ya madulo.
Kantoro ya boentšeneere bja bosa ka Beijing , ka tlase ga bolaodi bja kgoro ya tša dinyakišišo tša lefafau le bosa ka masepaleng wa Beijing, e eta pele porojeke ya kaonafatšo ya bosa ka nako ya diOlimpiki.
Tirišano e tšea karolo ka maemong ao a fapanego le ka dikomiting tšeo di fapanego tša dikgoro tša mmušo tšeo di dirišanago le dihlophatšhomo.
O mongwe wa bona o wetše pele ga setupu gomme a tlogela lerumo gona moo.
Kgaolo ya bošupa e akaretša maikarabelo a ditona le Malekgatlaphethiši elego bao ba bitšwago gore ke baokamedi ba ba taolo ya dikgoro le ditheo tša setšhaba.
Ka gobane karolo ye tee ya bohlatse bja bja go bapela le bohlatse bja mokapotene Molapa ke gore batho ba ile ba namela sekafola.
Ka lehlakoreng la yona, Kabinete e tla re go thoma ka Aporele ya thoma ka tekolo ya kgwedi tše pedi, e leseo se theilwego godimo ga dipego go tšwa go dihlopha tša maleba tša Molaodi Pharephare.
Maikemišetšo ka boitapološo, le moemedi mogolo e lego khantshele ya bosetšhaba ya boitapološo ya Afrika Borwa.
Meetse a mo godimo ga naga ke ona mothopo wo mogolo wa meetse ka di-WMA mme ke ona a fago mothopo wa meetse ka porofenseng.
Mathata a Afrika ke a mehutahuta mme a ka se rarollwe ka thokwana, go tšwa go a mangwe.
Ke pono ya Boromiwa gore go bulega le go tsenega ga tsamaišo ka mafelong a dipoelo ao a laeditšego maemo a godimo a botshephegi.
Masolo ao a swaraganego le temošo a swerwe le ditšhaba tša ka mabopong le balekodi le bahlomphegi bao ba kgethilwego  ba MCI.
Afrika Borwa e nyaka go ithuta ka tsebo ya hlabollo ya ditšo le go hloma ditheo tša tsebo ya ditšo tša kalafo.
Re atlegile go ba le tshepedišo yeo e phedilego ya tsenelana ga dikgoro tša mmušo maemong ka moka  le kaonafatšo ya ya tšhomišano magareng le ka bo tšona.
Re biditšwe go tla go dira gore lefelo le be la tšireletšego leo le bolokegilego ka nako ya dipapadi tša bosetšhaba.
Ga ke tsebe ge eba ke kwešišitše potšišo ya gago botse, a o ka e beda gabotse.
Leeto le ka tšea iri ye tee le seripa, gwa hlaloša Mna. Nkwane.
Mark Van Wyk o be a thabile go ba le kgatišo ya pampiri le ya ilektroniki ka ge e mofa monyetla wa go abelana bokgoni bja go dira gore BBBE e go šomele.
Mophenkgišani wa gago a ka no ba le ditefelo tšeo di phošagetšego, gpe mohlomongwe o ka neelana ka dithoto tše kaone ka ditheko tše botse.
Ka go kgetha maloko, šedi e tla tšewa le hlokego ya boemedi bja batšeakarolo ka moka bao ba angwago ke leuba.
Dikgatišo ka moka tšeo di lokolotšwego bekeng ye di tla hwetšagala ka go di gogela fase khomphuthareng ka lenaneong la dikgatišo ka StatsOnline.
A re ikgopotšeng gore mošomo o tla oketšega go ya nako yeo e lego gona ya go o dira.
Ka moka kudu ka go ikgafa go godiša kgwebo le peeletšo go kgabaganya Afrika.
Methopo ya meetse molomong wa lewatle di tshwenywa kudu ke tšhilafalo ka lebaka la meetse go se iše fase le go ela go ntšha tšhila.
Mošomo wa Bookamedi Bogolo e laolwa  ke melawana yeo e beilwego le boromiwa bjo bongwe.
China le Afrika di tla tiiša tirišano ya go lwantšha botšhošetši  le go godiša phedišo ya dibetša tša athomiki.
Re tla botšiša Joe Modise gore a šomane le potšišo yeo.
Durban, toropo ye kgolokglo ka KwaZulu-Natal, e bopa karolo ya masepala o mogolo wa Thekwini.
Leloko la Komišene le ka itokolla mošomong ka kantorong ka go neelana ka tsebišo ya maikemišetšo a bjalo bonnyane dikgwedi tše tharo go palamente ntle le ge Palamente ka sephethong e dumelela nakonyana ye nnyane ka mabakeng a a rilego.
Mohlapetši o golegilwe gomme a išwa kgolegong ka maphodiseng a ka Mondeor.
Se se tla boloka lefelo la go rutha le hlwekile, seo se tlago fa dipolelo tša go hlwekiša lefelo le go gokoletša pompo mošomo.
Bašomi ka nna , go hlakantšwe le lenyora la rena la go tliša khutšo le kgotso, re lebane gape le hlotlo ya go hwetša hlabollo yeo e ikemego ka kontinenteng.
Go bopa porojeke ya Mvelediso, eo e lebeletšego dipoelo tša kahlolo ya Moseneke, e dirile gore ditirelo tša Moahlodi mogolo e be hwetšwe gabonolo ke maloko a setšhaba ka moka.
Maikemišetšo a phadišano ke go godiša le go hlohleletša bokgoni bja go otlela.
Ke nyaka go go emiša gona moo, ka gore re nale nako ye nnyane.
Nolofatša le go golaganya phetolo ya maemo a maphelo mabapi le go phulega ga malwetši a go fetela.
Ka Afrika Borwa , kgoro ya ditaba tša ka ntle mookamedi wa semmušo wa tsamaišo ya MDG, mola e le gore Statistics SA yona ke moemedi ketapele ka tshepedišong ya taolo.
Go kgoniša basadi go šoma ka maatla a bona ka moka le go lemoga ditumo tša mešomo ye mengwe.
Go thibela, go laola le go hlapetša sebopego sa tsamaišo ya go tswaka di tla fiwa ke Lekgotla la Ditšhaba Kopano.
Maiteko a morero wa tša mabopo  le taolo o tla tsepele godimo ga tsamaišo ya hlago ka botlalo.
Mokgobo wo wa difaele tše tshehla di šoma ka ditaba tša kgalemo ya barutiši go tloga mengwageng ye mmalwa ko morago.
Aowa, ruri aowa go be go se na ditokete goba bohlatse ka tabeng yeo le gatee.
Monna a gapela mosetsana kgole le ngwako, mo a ilego a mo kata go šoro.
Mna. Kafaar o ile a re go thoma nako yeo a tiišetša o ngwadile ka boyena.
Bjalo ka leloko la sehlopa sa taolo sa sekolo, o hlohleletša le go thekga bošomimmogo gabotse.
Tšhireletšo ke mokgwa wa go thibela ba bangwe go kopolola le go gatiša mošomo wa gago goba ditlabakelo tša dingwe le go di šomiša ntle le tumelelo ka nepo ya go ikhola ka letseno la mašeleng.
Africa e nale menyetla ye megolo ya go hlabollo ya dikago le dinyakwa, mme bokgoni bja China ka makaleng a bo tloga bo thegilwe gabotse.
Kgoro ya Thuto e nale maikutlo a godimo a go tsomana le bontši bja barutiši bao ba hlahlilwego Ka mo go kgonegago.
Aba thekgo ya ka gare gammogo le thekgo go mebasepala ya ka Kapa Bodikelago netefatša ponagalo ya molao.
Balwetši ba ka sesa romelwa gae ka setlankana sa IOU gore ba kgone go bowa gape ka moso go tla go tšea dihlare tša bona.
Ge o gohlola, khupetša molomo le nko ka go apara maseke goba sekhafo ge o la lefelong leo le tswaletšwegogoba mo go lego mašaba.
Sehlophanyana se sennyane se akaretša mešomo ya meago yeo e phethagaditšwego go swana le lebota la kgalase, mabato le dithaele tša maboto, go kgopha mabato ka mohlaba, go betla dithoto le go lokela digodiša mantšu le go hlwekiša ka ntle.
Maitemogelo a mathomo ao a ka se lenkanywego le selo a tla thuša ka go bopa maikemišetšo a mabotse ao a laetššago maikutlo a go dihlotlo tša go phethagatša.
Kgatelo pele ya bašomi ba baso le ba boporofešenale go ya ditulong tše di phagamego ka indasteri ya tša meepo e fokoditšwe.
Se se tla kaonafatša phihlišo ya ditirelo go swana le ditsela le diporo, meetse, mohlagase, mengwako, dikolo le dikliniki, mafelo a thekgo ya dikgwebo, mefelo a dipapadi le mafelo a ditirelo tša mmušo.
Se se tiišetša go ya pele ka go ithuta ka Menyetla ya Kgolo ya Ditoropo ka Kapa Bodikela.
Tshwarelo go go tsena ganong gape, ga re na nako ya dihlaloso tše ditelele.
Go hlongwa ga di CMA ke porojeke ya nako ye telele yeo e nyakago diphetogo tša go bonagala tša mekgatlo.
MaAfrika Borwa ka moka , kudu batho bao ba tšwago dihlopheng tšeo di bego di sa hlokomelwe ba sotlegile kudu ka baka la kgatelelo ya maemo a ikonomi.
Mananeo a a akaretša kampa ya bafsa ya DST Thuthuka, beke ya bosetšhaba ya saentshe ga mmogo le palo ya meketeko ya saentshe le ya bafsa yeo e swerwego ngwaga ka moka.
E etapele mešomo le go šomiša tšhelete, go nyefola neelano ya ditirelo tšeo di rulagantšwego.
Bahlankedi ba hlokomedišišo ya mešomo le tsela yeo e dirwago, ba tla rwala maikarabelo a go lekola tšweletšo  le tsamaišo ya kgwebo go bušeletša tsenatseno ya boentšeneere ka gare ga mebasepala.
Ge ba ka kgetha go homola, go lokile, molao o tla ba hwetša e se kgale mme re tla be re ba fega molato re befetšwe.
Go šitwa go fihliša ditokomane tše di boletšwego ka godimo go tla dira gore neelano ya gago e se be ya semolao.
Mengwageng ye lesome ya go feta re bone tsenelelo ya demokrasi le dikgetho tša makgotla a dipolotiki ka bontši di swarwa ka dinageng ka bontši.
Go šoma ka methopo ya tšhilafatšo ya moya ye e lego molaleng go akaretša lerole go tšwa ditseleng tšeo di sa tšhelwago sekontiri le go tshuma dit?hila.
E thomaka go sepelelana le katološo ya bokgoni bja rena, re ka dira boikgafo bjo bongwe.
Dikgopolo tše di nabilego di nyaka go tiišetšwa go feta ka sehlopheng sa go ahlaahla  ditaba tša ka bošomelong.
Afrika Borwa e bona go le bohlokwa gore Iraq e tiiše tšhomišano ya yona le Boemedi le go neelana ka hlalošo bjalo ka ge e kgopetšwe ke Boemedi.
Re tla tšwela pele go tsoša taba ye ya thibelo ya tšweletšo ya dibetša ka dinageng tše nnyane tša ka Afrika.
Seripa se segolo sa lefelo la bodulo leo le bago le setšhaba sa mehlare le diphoofolo tšeo di nago le dilo tša go swana ka sebopego le maemo a lefelo, eupša go sa akaretše dilo tšeo di sa phelego ka karolong ye nnyane ya lefelo.
Lekgoba le lengwe le lelengwe leo le lekago go lwa moswari wa makgoba o swanetše a bolawe.
Go tloga go lekane, ka fao, gore ka fao re kopane ka Afrika Borwa lehono, ka letšatši la Mahatma Ghandi la matswalo.
Ka fao e be e le setlwaedi go dira bjalo ele seo se laetšago kgonagalo mabaka a go thapiwa mešomong ka mafelong a mešomo.
Kabinete le yona e tla šomišana le ba sekgao sadikgwebo, beng mešomo le thuto ye e phagamego go ahlaahla hlabollo ya porofense.
Phihlišo ye, e thomile go lokiša lefelo la dipapadi le go tšwetša pele menyetla ya sekgao sa setšhaba le dikolo tšeo di bego di hlokomologilwe.
ka fao ke kwešiša karabo ya gao e ra gore ka moka le hlahlilwe bjalo ka babolai ba go lefelwa.
Polane yeo e feleletšego le go hlakana e saenetšwe ka dikgoro tše mmalwa tša Jowsco le tokomane ya go thendara ya abiwa.
Eupša go molaleng gore bana ba nyaka hlokomelo le thušo kudu kudu go feta ka fao ba bagolo ba e hlokago.
Eupša sekema se ga se akaretše dinamelwa tšeo di beakantšwego ke ka baka la maeto a dikolo.
Morero wo o lemoga dilo tše pedi tšeo di swanetšego go bolela ka bohlokwa bja mošomo o re kopanego fa go go tšweletša.
Porojeke ye e nale maikemitšo a go fa semelo bokgole bjo menyetla ya tša maeto a Bolemi tšweletšego ka gona.
Setlwaedi sa boditšabatšhaba se šupa mathata ka boikgafong ka dinageng tšeo hlabologago.
Eupša ka go tsepelela ka šedi go rarolleng hlohlo ya bosetšhaba , re ka kgona go aga bakgoni bja go gaba kgolo ya maemo a  teknolotši  le sekgao sa go hlola dilo.
Maabane , kgoro ya Dipalopalo ya Afrika Borwa e lokolotše tshedimošo ya moragorago ya dithekišo, kgwebo le kgwebokakaretšo ya difatanaga
Ditona tša dinaga tša ka ntle go tšwa dinageng tše šupa tša ka Islamabad di dira boipiletša bja go nyaka dikarabo tšasetipolomate go tšeo di ba amago mabapi le mananeo a iraq a dibetša nuklea.
Bokamoso bja lefelo la ka Culemborg la hlabollo yeo e hlakanego - bobedi ka baka la ikonomi le kago ya mengwako ya setšhaba.
E hlalošitšwe gabonolo gore ka lefaseng la lehono la tshedimošo le go gapiwa ke tsebo, methopo ye mefsa ya bokgoni e a nyakega.
Ga se ka mehla balemi ba ka go kgona go ithekga ka dijo tšeo di tšwago karolong ye nngwe ya kontinente ka nepo ya go efoga hlaelelo ya dijo.
MOC ke seka se bohlokwa sa go kgona go laetša tiragalo yeo e tšwelago pele ya tša mašeleng ya modiša ka setho sa gagwe.
Go bohlokwa go swara lesolo leo le tšwelago pele la boemedi go kgoniša diphetogo tša setšo sa go jabetša.
Bokgole bja ke kwešišago bohlatse bja gago, go nale kanale le dikgorwana le dikgorwana tša go dikologa tša tsentšha motho ka ote ka o tee.
Go nale mathata a maphelo le a tšhireletšo ao a tswalanego le meepo ye mennyane yeo melao ya bjalo le mmušo di sa e hlokomelego ka tshwanelo.
Eupša mo makgeng a mantši e ikhwetša e lebane le bogale bja bao ba nago le pono ye nnyane mabapi le hlakahlakano ya tshepidišo ye.
Ga go a ba le taelo ye bjalo ebile ga go na porojeke yeo e ngwadišitšwego le RRL.
Go bonalo e kare re lebane le hlohlo ya go leka go tiišetša tirišano le kadimano magareng ga rena bjalo ka ge dinaga tša Borwa, go tiiša tirišano ya Borwa le Borwa.
Pušeletšo le phethagatšo yeo e tletšego ya TDCA go ya ka dilo tše tše bohlokwa tša ka godimo.
Dihlokwa tša bo masepala go ya go tšeo di theilwego godimo ga setšhaba ka kgatong ya hlabollo le ya go ba ya hlabollo ka nnete yeo e šomago.
Selo sa go thibela kelelo goba mithara wa go lefelwa ko pele goba sedirišwa sa go thuša go fokotša tšhomišo.
Thekgo ya mmušo e swanetše e neelwe borameepo ba bannyane ka ga hlokomelo ya hlago.
Saentshe ya bohle e swanetše go kgodiša ya go hlohleletša mebušo, mekgatlo ya baithaopi, barutiši le boramahlale.
IMF e begile gore dinaga tša ka tlase ga Sahara di tla tšwela pele go dinako tše botse tša kgolo e sale di hwetša boipušo.
Go lekola le ona o ka šomišwa bjalo ka setlabela sa go ruta, le go hlola temošo.
O be a sa amega ka kgatišong ya se ge ke gopola.
Mabu ao a fetogago goba a esiti, ka baka la go ntšifala ga baktheria ya naetriki le esiti ya salfa yeo e latelwago ke kgogolego.
Go bonala go ka re monna yo ka mokgwa wo mongwe o fologetše ka nokaneng ya Klipriver mengwaga ye mebedi ya go feta.
Kabelo ya tokelo ya go šomiša methopo ya dilo tša ka lewatleng e tla abiwa moka , go hlokometšwe gore tumelelo e swanetše go fokotšwa ka nepo ya go fihlelela nepo ya maikemišetšo tšhomišo ya didirišwa tšeo nako ye telele.
Badiradikgopelo bao ba swerego mangwalophelo ba tsopole nomoro ya maleba ba di lebiše go motho yoo a laeditšwego ka fase ka kgorong ye nngwe le ye nngwe.
Go ya ka ditšhaba, go godiša mantšu le go dira diphatlalatšo ka seyalemoya di šomišwa bjalo ka ditlabela  tša go rekiša.
Demokrasi le tokologo di beile godimo ga ngwako wo mošomo wo mogolo wo bohlokwa wa go hlokomela ponagatšo le go molaleng ga dilo le hlompho ya dikgetho.
Bofofiši bja Afrika Borwa bo laeditše kgahlego ya bjana ka boemafofaneng bja ka Bisho le dikhamphani tše dingwe di tla ka dikakanyo.
Tona o tla kopana ka ketelong ya gagwe le bahlankedi ba maemo a godimo go tšwa kgorong ya gagwe.
Maikemišetšo a rena a akaretša ke go fetola Mmušo go ba setlabelo sa mathomo sa motheo sa hlabollo, le go hwetša batšeakarolo setšhabeng bao ba nago le maikemišetšo a go phethagatša kwano ya rena le bakgethi.
Mo letlakaleng leo le laetšago ditaba tša ka gae, ka tlase ga dihlogo tša ditaba, o tla lemoga hlogwana ya ditaba yeo e rego, ingwadiše le lengwalwana la rena la ditaba ka sekgobeng seo se filwego gomme o lokele aterese ya gago ya elektroniki.
NAFCOC  ka gare ga yona e na le bokgoni bja go betla tsela ye mpsha  ka lefelong la boditšhabatšhaba  mme ka go dira bjalo e tla be e thuša go fihlelela leano le bohlokwa la mmušo.
Dieta tše di nago le bogato bja ka ntle bja rapa, polastiki, letlalo goba motswako wa letlalo le lešela.
Bafsa bao ba, ka mabaka a itseng, ba tsenetšego tša thobalano ba swanetše ke go thibelwa.
Go fa badudi tumelelo ya go hwetša tshedimošo yeo mpshafaditšwego ka ditšhaba tša bona le tshedimošo yeo e tla ba thušago go dira dikgetho tše botse, seo ka nnete se tla ba fa maatla.
O re boditše gore mohumagadi Mandela o be a le ka Brandtfort tša la tiragalo le go mpotša ka bowena seo.
Ke setšhaba sa botho seo se hlokomelago seo ka go sona maAfrika Borwa ba nago le tumelelo ya go hwetša hlokomelo ya khwalithi ya maphelo.
Sekolo sa Mmino le lefelo la Diakonia ke mehlala ye mebotse ya maiteko ao a tšeerwego ke beng dithoto go kaonafatša  lefelo.
Matorokisi e tla ba ao ka boikgantšho a diretšwego ditimela tša Afrika Borwa e sego go ekiša ditimela tša ka London tša ka tlase ga mabu.
Maiteko a go hlohletša a dirilwe godimo ga dikotikoti, tunsten, niobium, fsefeiti, krafaete, gauta, polatinamo,taamane le tšipsamo.
Taetšo ya letseno ya gago le ya molekani, go swana le UIF ya karate ye bolou, setlankana sa mogolo goba dinthla ka motla-o-dutše.
Tšwelapele o bala lengwala la ditaba ka Stats ka mothalading wa inthanete gomme o tla ba le tshedimošo ka ga dihlabollo ka Stas SA.
Tumellano gape e dirile gore mekgatlo e šomele go tloša dikiletšo tša Bodikela le go hlohleletša ditšhaba tša lefase go emiša ka go hlokomolga naga ye.
Bao ba tlago ba gona go akaretša Baruti ba ditumelo go tšwa ditumelong tše di fapanego le go batšeakarolo le bao ba nago le kgahlego bao ba tlago tšea karolo ka makgotleng bjalo ka mokgwa wa go dirišana le ditšhaba.
Kwano e sego yeo e tlago akaretša botebo bja go fokotša dikgase tša go ruthetša lefase tše di hlolwago ke mafase ao a hlabologilego.
Karabo ke gore re a tseba gore mmušo wa Zimbabwe o tla tsenela kopano eupša ga ke tsebe gore maemong a bjang.
Mogononelwa o tla bonagala ka kgorong ya tsheko ya maseterata wa Bloemhof ka molato wa tshenyo ya dithoto.
Ditjheke tša basepedi le karata tša mokitlana di mka no se amogelwe kae goba kae ka Cambodia.
A e kaba ke phošo go bolela gore seo ke selo se bohlokwa kudu go go boloka goba go thibela mašoba a legora la ka ntle.
Ga go na ka fao bao ba fanago ka ditirelo tše bohlokwa ba ka thibelwago go go tsena ka mafelong ao.
Tsela e nnoši ya oketša tšhomišo ya ditlabela go tšwa ka lefelong la go aga le go phušula ka lefelong goba lefelong la gare la tshepedišo.
Lekgethho la dipontšho tše di ikgethago ka letšatši ka dipontšho tša go tšwa ka Afrika Borwa di tla beakanywa.
Ga bjalo re boledišana le ditsebi go bea bokao bja ditefelo tša tsamaišo ya Toka.
Se se akaretša tšhomišano ya dikgoro tše di fapanego le go ngangišana le maikemišetšo, moalao, bookamedi le mešomo ye mengwe ya hlokomelo ya hlago.
Eupša, tshedimošo ka dipalopalo ka ga hlago,tšwelopele le dipoelo tša boeti di theilwe godimo ga bogolo bja dipalopalo go swana le dinako tša go goroga, madulo a nako tša bošego le boleng bjo bo fihlilwego ka palomoka ya dinthla tše dintši tšeo di rilego.
Gape go be go sena kgolagano ye e ka dirwago go peipi ya go ntšha le ya go tsentšha magareng ga sentšhamoya le tanka.
Ka tlase ga hlaloso ya papetšo, kgolo e e bonala e le ka lehlakoreng la badiidi, ge letseno la batho bao ba diilago le gola ka lebelo go feta la setšhaba ka moka, go bonala e iša maemong a go se lekane le a letseno.
 Balemi ba swanetše ke go nagana gape ka dibjalo tše dingwe go kaonafatša mothamo wa meetse ka lefelong.
Maphodisa ao a šomago ka sephiring ba hlomile lesolo mme ba swere basadi ba dihlola ba go itshwara gampe.
Dithoto di romelwa go moreki yo a dirilego kgetho morago ga go lebelela ka gare ga dikathaloko, mehuta goba se sengwe le se sengwe seo se fiwago.
Gabotse ka gare ga melato ka moka thušo ya mašeleng e feta kudu mašeleng ao a dirišitšwego go dira dipeeletšo, le ka mabakeng ao katlego le thekišo tša boditšhabatšhaba ya go ukamela mebaraka e fihleletšwe.
Ke maikemišetšo a rena go fihlelela maemo ao a dulago a namelela a kgotsofalo ka go neelana ka tirelo ya khwalithi.
Botšweletši bja ditšweletšwa tša polasetiki tša setlogo: matlakala, dikotana, dipeipi bj. Bj.
Dithoto tša go tšwa Mexico di akaretša diterekere tša maotwana, metšhene, ditlabela, pampiri le ditšweltšwa tša dikhemikhale.
O tla re, le ge go le bjalo, a bonagala pele ga magisterata wa Katlehong ka molato wa go amana le go hwetšwa a swere dithoto tša go utswiwa.
Tshepedišo ya taolo e hlomilwe go šomana le ka potlako  le dingongorego ge di amogelwa.
Mmušo o swanetše go thuša batswadi le bahlokomedi go hlokomela bana ka moo ba ka kgonago.
Tiišetša le go boloka bobotse le phapano ya mabopo a rena, le go hlokomela ka maatla go thibela go naba maoto le go tšweletša malente.
Ponagatšo ke eng, seo se loketšego wena, se loketše le nna, goba seo o ka se naganago, a re leke go thušana.
Re bile le dipoledišano tša mohola ka Round Doha le go šomela go fihlelela dipoelo tša go lekanela le go lekana tša dipoledišano tše tše bohlokwa.
Beng mešomo ba swanela go fa bašomi ba bona ditlankana tša megolo gore ba kgone go swara rekoto ya meputso ya bona.
Mna. Nuttall ke rata go go amogela ka ditheeletšong le go go kgopela Bokhomišenare go ba hlahla ka neelanong ya gago.
Tsošološo ya mafelo a setšhaba a bokgabo a tla thuša sekgao gore se diriše monyetla  wa go oketša tša boeti go iša go le ka morago ga tiragalo.
Go ihlama mo ga gore go ihlama ka dithunyagoba dithuthupi goba sengwe sa go swana le seo.
Maikemišetšo a magolo a KCT ke go nolofatša hlabollo ya selete sa kgwebo sa Khayelitšha le go swara tekanelo ya batho ba mono gae ka hlabollong yeo.
Gabotse,  botse ke rata ge nkabe a be le kwelobohloko, le go laetša thekgo mabapi le mogadibo waka.
Ba re bethile ge re be re leka go kgopela tshwarelo, ba thoma go re šapa le go re betha.
Kantoro ya moemedi wa lapa e ikgafile go ruta baithuti ka mešomo ya bona.
Ge o ka tsena ka kgorwana ya go dikologa, kgorwana ya go dikologa?
Ditaelo tša go maatlafatša badudi ka motee ka motee di ra gore magomo a swanetše a bewe godimo ga maatla a pušo.
Le ge go le bjalo e be ena ka lefelong gomme dinoka di hlokometšwe.
Toolkit e tla lebeledišiša ka lefelong le, le ge mokgwa wo o tlišwago e le wa maleba ka maemong a taolo ya porojeke.
Baithuta mošomo ba ipshina ka dinako tša go se gapeletše,  bjalo ka ge Stats SA e ba abela menyetla ya go tsenela mananeo goba dihlogo tša dinyakišišo tša go amana le dikgahlego le bokgoni bja bona.
Maikemišetšo a ka bjako a se ebe ele go beakanya kgoboketšo ya dipalopalo tša ikonomi go thekga di-MDG le maano a go fediša bodiidi.
Re a thaba ka maemo a godimo a bokgoni bja bahlankedi ba mmušo mabapi le ditokišetšo tša dipolane, gwa realo Ngaka Ramathesele.
Dikoloyana tša phatlalatšo ya papatšo di ka no se hlwe di eme ka mebileng goba ka mafelong a bohle goba lefelong leo rilego fao di ka go bonwa ka mebileng goba mafelong a bohle.
Ka pono yaka mananeo a tšhireletšo ya dikolo a WCED e tšwetše pele go fihla nhleng yeo e lego gore dikolo ka bontši di fana ka maemo a tšhireletšo ka maemomg a boima.
Lefelo la go ithuta ka lefaufau la Iziko le hlabolotše papadi ya poroto ya go tloša bodutu go thuša dibapadi go ithuta ka tshepidišo ya mahlasedi a letšatši.
Ga go na dinyakwa tšeo ditheo tša mmušo go ka hloma tshepedišo ya taolo ya tša hlago (EMS), go hlokomela hlotlo, go dira ditekolo goba go tšweletša ditekolo tša khuetšo ya tša hlago.
Ditiro tše di lebišitše go swara mebaraka ya selegae, go hlabolla theknolotš le tša diintasteri le go hloma melawana ya naga ya motheo ya go gatiša.
Holo ya Toropo e be e sa ya maleba ka dipuku di ile tša swanela ke bewa ka mabatong ao a fapanego.
Ke rata go mema Ngaka Adissa go go fa tlhaloso ya ditaba tšeo re tla bego šomana le tšona mo bekeng yeo e latelago.
O ka seke wa bolela ka gore Mna.Mbata o amegile ka tiragalong ya go apeša bathekgi ba Kaizer Chiefs.
Ngangišano mabapi le boemo ka tlase ga ona go ba go le botereki bo ka lokafatšwago ka gona go tšwela pele.
Aowa ke nagana gore se se bolelwago fa ke phihlišo ya mandrax go tšwa fao e ntšhitšwego gona go tloga mathomong gomme ya romelwa ka Delta-G.
Go hlohleletša le go beakanya masolo ao a theilwego godimo ga setšhaba le ditiro le ditlabakelo tša go di swarelela.
Gantši batho ba fa dingongorego tša bofora tša bohodu bja difatanaga, dillathekeng, khomputhara ya difaro gore ba kgone go bela mašeleng a inšorense.
Go tšwa go rakgwebo go naganiša ka maemo pele a dira kgetho ya tsamaišo ya go fudiša.
Ditaba tša diwate, tshepedišo yeo e šomišanago yeo e theilwego godimo ga kgokagano e nale dimelo tša ditšhaba tšeo di fapanego ka diwateng tša bakgethi ka Afrika Borwa.
Tšhetšo ya ditshwayatshwayo ka go kgoboketša kakanyo ya setatamente le nepo ya  maikemišetšo.
Kereke ya Katoliki ya Roma e hlomile moago wa kereke woo o tlgo dirišwa ka maloko le Setšhaba sa Majuda a tla amogelwa mme a tla diriša kgorwana ya boseswai.
Re boledišana gape le ka kakanyo ya Korea Borwa ya go lekola mesaele wa nuklea.
O tla bitšwsa - o tla bitšwa gape go tla go fa bohlatse ka moragonyana le gore o sa le ka tlase ga keno.
Bobedi toropo le Porofense di laeditše manyami ka go šuthišetšwa pele , eupša ba gatelela gore mošomo ka lepatlelong o tla tšwela pele go ya ka peakanyo.
Morago ga ge banna ba bane ba filwe kahlolo, Moinspekthara Jansen le maloko a mangwe a maphodisa ba ile ba wela bagonenelwa ba bangwe godimo ge abe a leka go ngwega ka gare ga batho ba bangwe.
A o a dumela Mna. Kwinana gore ka tsela yeo tsenego ka lepatlelong go se ka tsela ya maleba ya go tsena ge o tsena ka lepatlelong.
Mohlomphegi, ruri nka se kgone go tiišetša gore maina a bona a ka lenaneong leo.
Sephetho se tšeerwe sa gore dipapadi t?a dikolo di nyaka tsošološo ye boimanyana , le MEC Dugmore o tla re ka morago a hlaloša ka seo.
Re dumela gore go na mo go ntši mo re kago swanela ke go dirišana.
SADC e hlohleletša makgotla ka moka go tsenela dipoledišano tša bobedi le go hlompha pušo ya molao le go ikgogela morago tirišong ya boganka ka nepo ya go fediša diphapano.
Setatamente sa gago se laeditše gore Madondo o bethilwe  sebakeng sa Mohumagadi Mandela.
O seke wa reka setlabakelo sa mohlagase ge eba sa go šomiša letsogo se le gona.
E hlalošitšwe bjalo ka tšhomišo yeo e tšwelago pele ya go tswakana ya leano la thibelo la paballo ya hlago yeo e šomošwago ka tsamaišong, ditšweletšwa le ditirelo go oketša tirišo ye botse ya hlago le go fokotša kotsi go batho le hlago.
Ge ka tšatši le lengwe re ka kopana gape o tla mpotša gore e bile fela taba ya go borumulani.
Ga o šišinyie gore ba be ba swanetše go tšhela batho ba ka kgase?
Bobedi fao e lego gore di file Afrika Borwa menyetla ya go ba naga ya neelano ya go gola ka lebelo, gwa realo tona.
Go sekamela ka thokong ya pušo ya go ba mong e tla ba kgahlanong le tumelo ya mmušo le maikemišešo a ona ka phekgišano le go fetolela dithoto go ba tša poraebete.
Bao ba tsenago ka inthaneteng ba ka hwetša tshedimošo le ditirelo ekaba ka polelo ya seXhoza, Afrikaans le Sekgowa.
Seo se tla re gore ge eba o swanetše go metša palo ye kaka ya diphejana tšeo gona o tla lwala.
Goba ke Mna. Rupert goba Old Mutual gape ka lehlakoreng le lengwe re - dipalo di a ipolelela.
Ka setlwaedi sa yona sa go lekola dinthla le go di tswalantšha, Stats SA e lemogile gore nako ya ge CPI e laetša ditheko tšeo di wago ka thekišong ya diaparo le dieta, borakgwebo ba begile gore ditheko tša diaparo di hlatlogile.
Sehlopha sa taolo ya porojeke se tla hloma taolo ya porojeke le go kgokaganya ditirelo fao go tlago ba le diporojeke tša go tsenelana le go dirwa ka nako teetše di tlago otlelwa ke kgoro ya mmušo ya thlaeletšano, yeo e tlago ema legato la dikgoro tše dingwe.
Go ya ka seo re se bonego go sene bohlatse, re rometše seo le ka morago ga nako, kgolo ga e feletše e fokoditše bodiidi.
Gopola, o boledišane ka dingongorego tšeo di kago ba gona gatee fela ge di tlišitšwe ekaba ka go romelwa bjalo ka lengwalo goba motho a itlišitše ka boyena a tlile go etela kantoro.
Mokgatlo wa tša taetšo wa Boeti wa ka Kapa ke wa poraebete, wa go se tsenye tšhelete woo o emelago bathlahli ba tša boeti ka Kapa Bodikela.
Go tlaleletša se, kgoro ya ka e tla hloma sehlopha tšhomo seo se tlago potlakiša kgopelo ya tsamaišo ya dilaesense.
Tshotlo ka go bethwa, mohlala, dikgobalo mo nakong  goba ka morago ga nako yeo e rilego ya mabadi ao a folago, go ruruga, le mabadi a go fsa, go robega tšeo ka moka di ka se hlalošwego.
Ee o a tseba, MaCuba le bona ba ile ba amega ka thulanong ye mme seo e be ele karolo ya lenaba bokgole bjo ke tsebago.
Ka fao legatong la Baruti ka  moka, Ke moruti wa kereke le nna.
Dikarata tša mokitlana tša kgolo di ya amogelwa ka dihoteleng tše ntši, mafelong a dijo le ka mabenkeleng.
Sentšhamoya se teesa go lekola goba setswalelo sa sekgoba seo se loketšwego, seo se kgomareditšwego goba se loketšwego kgauswi le  mafelelo a go ba le meetse.
Re swanetše re kwešiše karolo yeo e bapalwago ke babeadikgang ka tsela ya go matlafatša demokrasi.
Bjalo boema dinamelwa bo hlwekile go feta ka mo e felago eba le ditšhila a reala a sega.
Masepala wa Namakwa o swanetše o nolofatše go tšea karolo ga setšhaba ka khuetšong sona ka dithutong tša hlago.
Ka mabakeng ao go nago le mekgatlo yeo e fetago botee ka lefelong leo le rilego, leo le laetšago, leina la kgwebo ye nnyane, legora, kgorwana goba sebopego sa kgorwana.
Naga ye botse yeo e lego gona ya go kgona go tšweletša ditšweletšwa tše botse ka letseno leo le tla amogelegago le tsenyo ya fase ya hlago. 
Ge batho sa dula fase ka tsela yeo, ke kgopela go dira ditsebišo di se kae.
Tsošološo ya lefelo la difofane la go kitima pele e fofa le fedile mme ga bjalo le butšwe gore difofane di kotame.
Go tloga dinakong tša kgale, batho ba be diriša dikota le matlapa, diragamabje le marumo go tsomale go itšhireletša.
Re o tlišetša madum,e a go tšwa go bana beno go tšwa mmušong le batho ba Afrika Borwa.
Go netefatša taolo ye botse ya mašeleng yeo e sepelelanago le PFMA.
Bobea dikgang bo hlohleleditšwe go se lebelele fela ditaba tša go ba kgahlanong tšeo di tšwago go bommasepala, eupša le taba tše botse.
Mna. Modulasetulo, e re ke bolele selo se tee gore batho bao ba amegago le dikarolo tšeo ba dibapalago di tšwa go dikgopelo tša tebalelo tšeo di bopago karolo ya boitsholo ka tlase ga keno.
Gore o hwetše tshedimošo ye nngwe gape etela saete ya wepo ya Mmuša wa Bhutan.
Mokgatlo o fa mekgatlo ya go ikema ya go ba le bokgoni ka mafapheng a bona gore ba hlahle barutiši le go go bonnete bja mošomo.
Ka mehla, ka mehla, o sebotšwa le go botšwa gore o se dumele go dirišwe bjalo ka lesole.
Ge o ka bala ka hlokomelo se re nago le sona ka gare ga ditokomane, seo ke taba ya go ba maemong a goba kgauswi le se sengwe.
Rotterdam ga bjalo e gare e amega ka palong ya diporojeke ka Durban, go tloga ka kagong ya mengwako go ya go ka moketeng wa go tuma wa dipontšho ka Durban.
Mo mengwageng ye e sa tšwago feta, ba tša paballo ya hlago, ditšhaba, bao bontši bja bona ba hlokomolgilwego le dihlopha tše dingwe tša go laetša kgahlego di laeditše go makala ka hlabollo le  bogolo bja lebala la kolofo go bapela le tsela ya go tuma lefaseng ya Garden Route.
Ge laesense e sa fiwa, ka fao ka kgopelo laetša tšatšikgwedi la kgopelo.
Le ge seka seo se sa tsebjwego se sennyane sa setlwaedi ka ikonoming, ka phatlalatšong ya kgwedi ye go fanwe ka ponelopele ya ditiro tša ikonomi.
Go lokišetša bokgoni bja batho le menyetla ka hlahlo le neelano ya batho maatla a go fetola mebaka ya bašomi.
Motho ka tee ka o tee o tsenela hlahlo ka dikhosong tše di fapanego go akaretša le taolo ya porojeke, boeteledi peletsamaišo ya tshedimošo ya maotho ka motho le bogononelwa bja ISIS le tsamaišo ya tshedimošo ka mafase.
Ee ke be ke se leloko la sehlopha ka fao nka se tsebe ge go be go sena mohlahli.
Seo ke se NEPAD e lego sona, seswantšho sa hlabollo sa Afrika, seo se theilwego godimo ga maemo a tša peeletšo a segwera.
Ditlabakelo tša thekgo di akaretša thekgo ya dinyakišišo le tekolo, thušo ya setegniki le thekgo ya thwii ya tšapekanyetšo ya ditšhelete.
Ntle le fao, maikemišetšo ao rilego, ao a ka go šongwa ka gare ga mateng a molaokakanywa, o akaretša tšeo di latelago.
Ke go kwele gabotse ge o re ka sehlopheng goba sekgao sa go ba kgahlano le go itokišetša modirosa batho ba seswai go sa balwe le wena.
Kopano ya lefase ya kgahlano le bosemorafe e swanetše e šomane le ditlwaedi tše dingwe le go se kgotlelelane le dilo tša go swana le go šomiša bana mešomong, go šomiša makgoba le go kgetholla ka bong go akaretša le tsamaišo sehlopha sa tumelo ya seHindu.
Tšweletšo ka fao e fokoditšwe ke boemo bja bosa, bjalo ka ge maemo ao a lokilego a se gona nageng ka bophara.
Gape, kantoro e tla tšwetša pele maiteko a go tiišetša phihlelelo ya yona.
Seo se ka fapana go tloga go sehlopha boeletši go ya go sa go hlokomela, le go ya go sa go tšea karolo ka mafolofolo le maikarabelo ao a tlatšego ka tlase ga hlahlo.
Thuša go šupa ditšhitišo tša go hloma mekgwa ya go seketša mohlagase le go hlabolla tharabollo ya go a fediša.
O tla bonagala pele ga magisterata wa Germiston ka molato wa go nyabetša.
Se ke ka lebaka la dikago a go se tsebjwe - kgapa ya oli le seporo sa setimela - di hweditšwe ka tlase ga mmu ge rakonteraka a be a phusula, gwa realo mohumagatšana More.
Tona Uys o re motswako o ka fiwa ka fao ngwana a kago kgona go o nwa.
Bokgole bjoo ke tsebago go be go se na porojeke ya go nontšha yeo e ngwadišitšwego ka Roodeplaat.
Re swanetše re tiišetše segwera sa poraebete le mmušo le go netefatša gore go tla ba le mekgwa ye mentši le bokgoni bja go phethagatša ditlabakelo tša dikago le mananeo a setšhaba.
Hlaeletšano ye botse, bokgoni bja go šomišana le go boledišana le go šoma bobedi ka metsesetoropong le ka magaeng.
Ge Mna. Kemp a se na dipotšišo tšeo a nyakago di etapele ke tla tšwela pele go botšiša Mna Kritzinger tšaka.
Go feta fao, histori ya bjalo le ya kgale ya Seminare sa Inanda e laetša go ke mo nnyane wo re ka o fihlelelago ka thutong go sena segwera.
O ka re o ka ka borutho bja mahlasedi a letšatši la Afrika go feta fao le boeng gape lapeng le la MaAfrika Borwa leo bjalo le lego karolo ya lona.
Lenaneo la go tswakana la kgodišo ya setšhaba le tla tšweletšwa ka ditšhabeng tšeo di lego kotsing.
Efang batswadi le bao ba amegago tshedimošo ka tšwelopele.
ke dumela gore dipotšišo ga di a botšišwa bjalo ka tša go sola, eupša tša go aga maiteko rena a go netefatša botebo bja maemo a sa ruri a namolo.
Go šomišana le lapa bjalo ka setlabelo sa go tšhireletšo, le go netefatša gore ngwana ga a tsene kudu ka gare ga tsamaišo ya molao.
khampani yeo ikgethago ya dipeeletšo ka di SMME ya go fana ka mašeleng, taolo ya dithoto, go tlatlaiša, go rerišana, thekgo ya go tšwelopele ya kgwebo ka dikgao tša go ikgetha tša indaseteri.
Kopano e swanetše e swanetše ditaba tše dintši, ke kopano ya go boledišana - E tla betla tsela ya bokamoso.
Seo o se akanyago ke gore batho gabotse b lepatlea tšwile ka lepatlelong ka kgorwana ye nngwe gona fale.
Ditokomane tša go swana le diforomo, dipego,diphatlalatšo, dipholisi le tše dingwe tše ntši.
Maloko ao a lego mošomong ka CSC a amogetše ngongorego ka batho bao ba bego ba elwa.
Ka ga yoo a bego a le kgauswi le fao ke bego ke eme, ke bone motho yoo a foša kgapetla ya kgase ya meokgo.
Afrika Borwa e ikgafile go tšwetša pele bommakgonthe le tsela ya go matlafatša basadi ka maemong ka moka a bophelo.
Ge o na le potšišo goba tshwayatshwayo ka kgopelo bonana le A Booysens.
Ditšhaba tša Bodikela di gononela Irana lenaneo la nuklea ke seapešo sa maiteko a go tšweletša dibetša tša athomiki, e lego seo Tehran e se ganetšago.
Ba go fana ka dithoto ba ka se tsebišwe ka ditlamorago eupša ba tla eletšwa ka dipoelo ge ba ka letša mogala.
Ditshwayatshwayo ka moka di ngwadilwe ka mokgwa wa go fa dinthla, gammogo le diphetolo tša kopana.
Bona le bagononelwa ba bangwe tšweletše makgaa a mmalwa ka kgorong ya tsheko ka melato ya amana le diokobatši yeo e dirilwego ka ngwakong.
O rile mmušo wa Iran o tla lekola sephetho le taba phetolo ka matšatšing a se makae ao a tlago.
Go lekola le go namola go maleba le go netefatša gore diMDG ka mafelong a tša maphelo le tša thuto di a fihlelelwa.
Ke a tseba le nna gore ba bangwe ba nyaka go senya go šitwa go fana ka tshedimošo ya molaetša ka ga maloko ao a hlomphegago bjalo ka seo se senago maswanedi ao a lokilego.
MEC wa mmušo wa selegae Qedani Mahlangu o re mello ya mešašana yeo e sa tšwago direga yeo e bolailego palo ya batho ba mmalwa le go senya mafelo a bodulo go ralala Gauteng ke taba ya go tshwenya.
Re kgodilwe gore kgonagalo e gona ya gore rena re tšwelepele  ka ditaba tše ka moka, le ge e le thlohlo ye kgolo.
Kgokagano magareng ga tšhireletšo ya setšhaba ka lehlakoreng le lengwe , le maikemišetšo a hlokomelo ya setšhaba le mananeo a a hlabollo ka go le lengwe ga e ya lekana, e feleletša e sa šome gabotse le go hloka mohola.
Tshedimošo yeo e filwego ga e akaretše mengawga ya peleng ya GAMAP bjalo ka ge se se ka se fe taetšo ye botse ka setlwaedi sa tšhomišo ya mašeleng.
Maloko a setšhaba ka kgopelo a swanetše go lemoga gore kgoro ya pharakano ka Khayelitsha e hudugile.
Ee,  a re re o hwetša dika tše šoro tša mokhohlane , bohloko bja mešifa, bohloko bja malokologo tšeo di o dirago gore o šitwe go šoma - go thata go gore , nakonyana ya matšaštši a se makae.
Ka lefaseng leo e lego motse a re tšeleng pele ntwa ya go lokolla basadi ka Borwa ka bophara.
Le ge segwera se sebonalago se hweditšwe peresente ya phapano e baletšwe go ke ye nnyane go ka bala sengwe ka segwereng se.
Moperesidente Gbagbo o emetše go fa setšhaba polelo yeo e theilwego godimo g ditherišano.
Molatšatši , go fiša kudu le moya wa go koloba, sehla sa dipula go tloga ka Mei go fihla ka Febereware.
Mohlankedi wa tšhireletšo o fologile a tsena ka gare ga kgwebo yeo e rilego go ya go tšea tšhelete go sa tsebjwego gore ke bokae ka gare ga mokotla wa tšhelete.
Re tšwetše pele go šoma ka go tiišetša tšhomišano ya borwa le borwa ka go swara dipoledišano tša kopano ya ditona tša dinaga tše tharo elego India-brazil-Afrika Borwa tšeo di swaretšwego ka Motse Kapa pejana mo ngwageng.
Ba re ga ba na nnete gore maemo a tla ba godimo go feta ka fao a lego ka gona ga bjalo go feta ka fao go šetšego go le ka gona ka mono gae.
Re dumela gore tiro yeo e ka tšewago ka maemong a bjalo ga e ya swanela go tšhumela maemo kotsi pele.
Palamente e ile ya solwa go šoro ka tlase ga boetapele bja Mohumagatšana Mongella mabapi le tsamaišo ya mašeleng ya PAP.
CD ya mmino wa Jabulani e gatišitšwe ya phatlalatšwa magareng ga bošomedi ba SAPS.
Go tšea karolo ga setšhaba go nolofaditšwe ke CBPWP ka dikopano tša setšhaba.
La mafelelo Mna. Moperesitente, o amogetšwe ke dipelo ka moka legaeng la gago la bobedi le ditebogo tša dintši ge o ile wa kgona go re hlompha ka go ba gona ga gago.
Latela dikgokagano tše gore o kgona go bona Molao wo goba ditshwayatshwayo ka Molao woo.
Bjang bjo bo omitšwego bo ka dula go fihlela sehla se sengwe ge bjang bo thoma go hloga, ntle le fao phulo e ka fokola kudu.
ka fao ke re ke dipoelo tša hlago tša maemo gore go se bonale gabotse go ka latela.
Tše dingwe tša tlaleletšo, go fa mohlala, o nyaka ntlo ye kgolo goba tshwamare ye nngwe e hlongwe.
Tshepedišo ya go bopa pholisi bjalo e fihlile nthleng yeo e lego gore molawana wa tekanelo mešomong e ka akanywa le go fiwa gore Kabinete e nagane ka yona.
O rile tiragatšo ya sefala maikemišetšo a yona e tla ba go šetšana le tša hlokomelo ya setšhaba. Ka nako ya dipapadi tša diOlimpiki.
Go mpshafatša le go matlafatša demokrasi ka setšhabeng sa rena go tliša bobedi mathata le menyetla ya dinyakišišo le mpshafatšo ya theknolotši.
Ke tseba kudu histori ya ntwa ya tokologo ya Logra Civic le ditšhaba tšeo e di hlankelago le ga bjalo.
Re ka se itumelele ra gakanega mo nakong ya ge tiro le go phethagatšwa di le maemong a bohlokwa ka tsela ye.
Molekodi wa masepala o nale bokgoni bja go thuša masepala wa gae go neela diripa tša dithoto go elwa ka ka go fapantšha.
Hlabollo ya maano a go fokotša maatla fao go laetšwago se le ka kgahlegong ya bosetšhaba.
Baahlodi ba tla dira kwagatšo ya mafelelo ka ga ge eba ka nnete go nale kwano yeo e lekanego.
Ka morago ga dipoledišano tše di telele magareng ga mmušo le NCCD, go fihleletšwe sephetho sa gore SAFCD  swanetše e kago ya kemedi ya batho bao ba sa itekanelago.
Maikemišetšo a yona ke go oketša palo ya kelo ya tshipi ye e tšweleditšwego ka mokgwa wo o ikemego ka indastering ka dinyakišišo le hlabollo ya maleba, go fetolelwa ka theknolotši mme mafelelong ya rekišwa.
Gape go ya le ka therišano ya ditona tšeo di fapanego, molaokakanywa wa bosetšhaba wa dinamelwa tša ka nageng go šomana le ditaba tšeo di šupilwego nakong ya ditherišano tšeo di thibelago phethagatšo ya molao wa bjalo.
Pego ya komiti ya tlase yeo e lokišitšwego ke Mna Myburg, e nale dinthla tše di latelago tše bohlokwa.
PSP e šomoša WSDP ya moragorago go hlopha pego ya kelo, pego yeo e tla rerišanwa ka ketelong.
Bana ba fela ba enwa diela tša ka gae, go swana le pharafene le diela tša go hlwekiša, kudu ge eba diela tše di tšhetšwe ka gare ga mabotlelo goba kotikoti yeo gantši e swarago dino goba dijo.
O gateletše gore Afrika Borwa e kgotsofetše ka maikemitšo a pego.
Hlabollo ke lenaneo  leo le katologilego leo le šomanago le magareng ga tše dingwe;  khutšo, tšhireletšo, demokrasi le pušo ya sepolotiki, ekonomi le pušoya tša kgwebo le selete se se nnyane le mokgwa wa go šomana le hlabollo.
Tše ka dipalopalo tše di lokolotšwego tšeo di hweditšwego ebile di theilwe godimo ga CPI ka mafelong a magaeng gammogo le ka nageng ka bophara.
Di akaretša go rekišwa gape thekišo ka ntle le phetolelo ya dithoto tše difsa le tšeo di šomišitšwego le ditšweletšwa go setšhaba ka moka.
Kgatelelo e swanetše e bewe godimo ga hlalelelo ya tshepidišo go nale go re e bewe godimo ga go palelwa ga moithuti.
Tokologo ya rena e tlile godimo ga rena ge ngwagakgolo le mengwage ye sekete di phethagala go ya go tswalela.
Ngaka Leon Burger , wa paballo ya hlago wa Pick-it up o nale bahlankedi ba babedi, bao ba hlokometšego tšhila le go rwala ga tšhila , a ekaba ke nnete?
Tumelelo ya go hweletša borameepo ba bannyane mašeleng e tla hlohleletšwa le go nolofatšwa ke ditlamo tša maleba le tšeo di šupilwego.
O seke wa lokela seka sefe goba sefe sa tšhelete, fegelwana, goba sekgoba sa kamologanyo.
Bahlankedi bao ba okametšego ga ba swanela goba maloko a magolwane a mokgatlo bao ba ingwadišitšego le mekgatlo ya dipolotiki goba maikemišetšo a bjalo.
Ka go akanya diphetogo go fihlelela maikemišetšo a, go bohlokwa go gatelela dikokwane tšeo di rilego.
Thušo yeo re hwetšago go tšwa mafaseng ao a hlabolgilego e swanetše thuša maikemišetšo ao a tšwelago pele.
Katološo ga e ya swanela go dirwa ka gobane mothapi a šitilwe, ka go hlaelelwa ga gagwe , go neelana ka dipoelo tšeo di nyakegago ka dinako tša mathomong.
Sešupo se bonolo ka go se kgethe se šupa bogolo bja dihlopha tše pedi tša magareng, le dikgwebo tše tharo le tše nne.
Sehlopha se ke kgokagano yeo e sego semolao, ya go hloka maloko le tšhelete yeo e ntšhiwago ya boleloko.
Hlabollo ya Taolo ya Ditšhelete e akaretša kaonafalo ya taolo ya mašeleng le hlahlo gammogo le ditirelo tša ka gare tša tekolo.
Mohlankedi wa kgoro ya tsheoko o swanetše go rakwa ka fošwa ka matlapa mme le tokomane yeo a e tlišitšego e hlokomologwe le go fošetšwa kua.
Netefatša gore Molao wo o amegago o a obamelwa , le go gopola gore diphetho aša kgoro ya tsheko ka moka di a obamelwa.
Ga ke kwešiše melato ka gobane ke nagana gore komišene e gopola mengawga yaka nakong yeo.
Eupša go bile le phihlelelo yeo re swanetšego go e amogela ka gobane go bile le dinako tšeo di okeditšego lebelo tša go hlohleletša MaAfrika ka dinakong tšeo di tlago.
Nako ye nngwe le ye nngwe ge a tla kata batšwasehlabelo, o ba boditše gore leina la gagwe ke 'Maseven' mosenyi yo mogolo ka seleteng sa Moutse.
Re fišegelwa go gore o be leloko la rena mo nakong ye ya lethabo le hlahlo ya go šidulla monagano.
Sekgao se gape se bapala karolo ya bohlokwa ka go fana ka ditlabakelo tša go thewa godimo ga tšweletšo diindasteri ya bolemi.
Seka seo se lego molaleng sa go bonagala se hlomilwe ka lefelong le botse go sedimoša setšhaba ka ga bohlokwa bja porojeke.
Se se akaretša seo se ka bitšwago phošo ya setho goba go šitwa ga tshepedišo.
Ba filwe lefelo la mošomo le tumelelo ya go kopanela khomphuthara nakong ka moka ya go ithuta mošomo.
Khamphani ya Difala ya Jungle e tla etela dikolo ka pontšho hlahlo ya dimakatšo ya 'Babogedi ba Dimakatšo Ba diWhale'.
Sebopego sa polane ya kgwebo e ka hwetšwa gape ka PMU.
Kopano ya enngwe ya Boraro bja Ditona e tla swarelwa ka seleteng sa SADC ka nako yeo e tla bewago ke mekgatlo.
E sale e hlongwa, mafelo a magolo a tirišano go tšwa dinageng tše tharo a akaretša, meepo, kgokagano ya theknolotši, hlokomelo ya maphelo, dinamelwa, kgwebo ya tša bolemi, hlabollo ya bokgni le tsebo le sekgao sa enetši.
Tše di akaretša tswalano ya dinaga tša boagelani, le dinaga di šele le mekgatlo ya bofofiši go swana le ICAO.
Tshepedišo ya maphodisa a masepala ya go fediša setlwaedi sa difatanaga go tšea mafelo a go phaka gabedi le bao ba tshelago molao wa pharakano e tla tšwela pele.
Karabo nakong ye, MaAfrika Borwa go ya ka mabarebare e amegile ka maitekong a go menola mmušo a boile gae.
Sello sa kgakanego sa batho ka bontši le bohloko bja tlala bja bana ba bona fao e lego dijo tša go fepa lesego le boipshino bja batlaiši ba bona.
Tshedimošo ka dillong ka moka tšeo di tswalanego le hlabollo ya dimenerale le tshenyo di tla hwetšagala ka DME ka mokgwa wa lefelo le tee la go ema.
Peakanyo ya sekirini e ka arolwa ka mafelo a mateng ao a sa sepelego , a go selaganya le ao a tlišwago ka go fetogafetoga.
Gape e bile thogako ya hlompho ya setho ya mošomo yo mongwe le yo mongwe ka fao yo a kgetolotšwego ka mafelong le go menyetla.
Lehono re theeleditše ka fao go hloka taolo go iphilego maatla ka gona ka metseng ya bathobaso, le ka fao e amago maphelo a batho ka gona.
Katogo go tšwa go maemo a go se itekanele bjalo ka tokelo yeo e lego godimo ya setho le taba ya hlabollo e nyaka mokgwa wa go go lebelelwa lefsa ga thušo ya mašeleng.
Karabo ya Moperesideste Konare e file pono kakaretšo ya mathata a Afrika le seo se nyakago go dirwa go šomana le seo.
A eka ba ka nako ye ngwe o ile wa bona bahlapetši ba dira mošomo ba sena thethwana.?
Dinthla tšeo di kgobokeditšwego lefelong le tee di nyakega fao dintla di beilwego gona mafelong ka moka a tekolo go kgabaganya naga.
O bušetše badiriši bao e sale ba tsena go tloga maabane , beke ya go feta bjalo bjalo.
Le ge Afrika Borwa e ka se hlophiwe bjalo ka setšhaba seo se nago le tsebo yeo e tletšego, e gola ka lebelo ka lehlakoreng le.
Ge ele ga bjalo o tla thabela go tseba gore lori ya gao e fa gore o tle o kgone go lokologa le gore o seke wa šiwa ke sefofane sa gago.
Bao ba ratago go boledišana le makgotlana a mannyane a selegae ka taba ye, ba ka no tsenela go dira seo ka go ingwadiša ka makgotlaneneg a mannyane ka kantorong ya kgaufsi le bona.
Ke nale nnete gore rena ka moka re lego fa, re tla amogela dinnete tše.
Molaetša wa ECO ka tiragalong yeo sephedi se sengwe seo se lego kotsing seo e ka bago mohlare gona phoofolo yeo e amegago ka bosenying.
Kelo gantši e šomišwago go laetša phapano yeo e ka bago gona magareng ga sešupo sa kakanyo le palomoka ya setšhaba ke phošo yeo e lego magareng.
Ke rata gape go bopa mokgatlo wa barutiši bao ba rotšego modiro, go šomiša bokgoni bja bonago tšwetša pele khwaliti ya thuto rena pele.
Ka morago ga dingangišano tše maatla tša ditaba tše, maloko a lekgotla a rerile go ikgafa ka bjako ka yona nako yeo. 
WCED e šoma kudu kgauswi le kgoro ya mešomo le makala a mangwe a yona go hlatloša le go neela baithutamošomo hlahlo ya bokgoni tšeo di abiwago ke dikholetšhe tša thuto ya godimo.
PSP e dirišitše WSDP ya moragorago  le go kgoboketša pego ya kelo, pego yeo e boledišanwego ka yona ka ketelong.
Go nale dikgao tše nnyane tšeo di golago ka gare ga yona, go swana le hlago le tša boeti, tša boeti tša go lefelwa, tša boeti bja maphelo, kgwebo le boeti bja dikopano.
Tshepetšo ya lefelo le tumelelo ya EIA le hlokomelo le go lahlwa ga mafelo, go akaretšwa tshepetšo ya ka gare le ya ka ntle.
Karolwana e tšea taba ya potšišo ya tswalano ya mehutana ya mafelo a pholisi ka latela maikemišetšo le kokwane tša hlabollo ya pholisi ya Australia.
Kgorotsheko ya Toka e tla emiša ka ditaba ka moka tša hlathollelo tšeo di tšwago tshepedišong ye.
Re thabišwa ke go kwa gore bagononelwa ba golegilwe pele ba ka tšwela pele ka go reka ka bofora.
Go šireletšwa bošorong bja dipampiri tša bona le ditokomanetšeo di amanago le mošomo wo ba o swerego wa mokgatlo.
Amogela mokgwa wa bonolo wo o theilwego godimo kudu godimo ga dišego  le go maemo a go amuša.
UNMIS e hlohleleditše mekgatlo ka moka go šupa le go rweša maikarabelo a bao ba hlohleletšago bahlasedi.
Go diriša tagi gampe, go akaretšwa le motsoko, ke sehlola se segolo seo se oketšago hlolego ya mahu le malwetši.
Lesolo la dikgetho leo le sa akaretšwego ka bobeadikgang le tla tšewa bjalo ka hlotlo le gore le tla eletša mmušo wa Zimbabwe ka moo go swanetšego.
Nakong ya go thuba mohlala o ile wa tšewa ka baemedi ba HDTI go šupšwa ge go kgonega.
Se ke nnete ka motopo wa bohlale, woo e lego motheo wa tsebo ya ikonomi.
Go sotlwa, go hlokomologwa le go hloka metswalle batho ba bagolo ba swanelwa ke go amogelwa ka mafelong a hlokomelo.
Bjalo ka ge o tseba Moperesidente Musharraf ga bjalo o goeleditše maemo a thibelo le go fega molaotheo.
Go tswakantša le go golaganya pholisi magareng ga maemo a bosetšhaba le diporofense go tla nolofatšwa ka MINCOM.
Se ke phihlelelo ye kgolo kudu ka gobane ga re nyake lebelo la tshenyo le thibelwe ke dikotsi tšeo di ka efogwago, a realo.
Bjalo ka karolo ya SCMP lefelo le lengwe le le lengwe la kgatišo e tla swarwa ya tsheko yeo atlegilego.
Ke a go leboga Ngaka Stals le mošomimmogo le wena go fihla fa mo mosegareng wa letšatši.
MEC Rajbans o tla hloma porojeke ye mpsha , ya go akaretša setlabelo sa mathomo e sale ka lebopong la Mandeni.
Basenyi le bangwe ba go se tshephege ba swanetše ba ntšhiwe go fihlela ba laetša go tshephagala.
Go neela le go iša otara yeo e šomago gabotse ya Bronchfiberscope, go akaretša le seetša se sennyane bjalo ka ge e hlalošitšwe.
Sekgao seo se beakantšwego sa go lwantšha bosenyi ka Kimberly se iphetoletše ka tshedimošong yeo e amogetšwego ya gore koporo yeo e utswitšwego e hweditšwe ka polotong ka Witdam.
O swanetše goba le bokgoni bja godimo bjo bo ka laetšwago le bokgoni bja go ngwala le go bolela.
Latela seka sa tšhupetšo go ya ka kgorong ya tsheko ya magisterata, o fete kgoro gomme pele ga lefelo la barutiši o tlago thoma go bona leina la tsela e lego Ithendele.
O file bana ba sekolo polelo ya go hlohleletša le go ba kgopela go dirišana le yena.
Ebile ga e sale potšišo ya tšhomišano, ke taba ya gore ICC e nyaka go leka badudi ba Sudan seo e lego ditšiebadimo tona ya toka ya realo.
Go lebeletšwe gore ba tla šoma bjalo ka moeletši le mohlahli wa batšweletši ba tšhese ba ka moso go tšwa ditšhabeng teo di bego di hlokomologilwe peleng.
Lebelela lenaneo la Lefelo la Batšofadi go hwetša lefelo la tšhireletšo la kgauswi le wena.
Ye ke nako ya mengwaga ye senyane le seripa nakong yeo ditheko tša dithoto di bego di nameletše.
Ge e le ka dipanka se beetšwe toko nako ye telele  le botebo di nale sehlopha sa dipoelo.
Mong wa mpša o swanetše a hlahliwe gabotse gore a kgone go swara ka seporofešenale bohlatse bja mohuta wo.
Ge a ka kgona go dira seo ntle le go lekega ka dinthla nka se be le bothata.
Ke le leboga kudu ka ka polelo ye kopana le mantšu ka tlaleletšo yeo e lego ya go kgahliša.
Ke rile ga ke nyake tšheletenyana ya bona ya ditšhila, eupša ga ke nyake go hlohleletša bao ba dirago bofora.
Sekhwama se fana ka thušo ya mašeleng ya kgauswi le ditefelo tša mebaraka le dinyakišišo tša ka mafelelong , tšeo di tšweletšago bohlale bja dithoto, kgwebo le katološo ya sekgao sa boindasteri.
Eh, seswantšho seo ke bolelago ka yona, motho yo ke mmonego a efa ditaelo e be ele Mokapotene Albisini, ka fao nka ba ke le phošo ka diswantšho tšeo.
Bohlokwa bja Komišene ya Afrika bo tla elwa go ya ka bokgole bja ditlabakelo tša go matlafatša NEPAD.
Go oketša polokelo ya letseno la mašeleng ka tsela ya go fokotša sekoloto, kelo hlatlogo ya ODA le letlotlo la poraebete, gammogo le taolo ye botse ya letseno le tšhomišo ye botse ya tšhelete ya setšhaba.
Motho ya a godilego ga bonolo aka nyaka madulo, gomme go nale ditlamo tša go thekgwa ke mmušo ka mašeleng fao batšofadi ba kago dira dikgopelo tša thušo ya go hwetša madulo.
Tša maphelo tša Eriod le moemedi wa tšhireletšo ka mafelong a bjalo a mošomo, goba dikarolo tša go fapana le tšeo.
Go diriša ditlabakelo bošaedi - se se ama tšhomišo ya bokamoso bja bona le paballo ya hlago.
Ka borutho ke lebogiša bao ba fihlilego mafelelong ka kabong ya difoka tša ngwaga wo ka NSTF.
Go bohlokwa gore re thome ka go tsepelela godimo ga ditokišo tša katlego ya mephato ya ko fase.
Ka fao ke mošomo wa morutiši go lemoga dika le dimelo tša tshotlego ya bana le go kgona go ba šupa.
Ka letšatši la dikgetho, balekodi ba tla hlapetša dikgetho le tsehpetšo ya go bala ka mafelong a dikgetho.
Lenaneo la Thušo ya bašomi EAP: Lenaneo leo le theilwego godimo ga bašomi leo le fanago ka thušo go bašomo bao ba nago le bothata bja tirišo ya dinotagi goba mathata a setho ao a amago mediro ya bona mešomong.
Thlaselo ye e elane le maitekelo a ANC a go tloša ntwa ya tokologo ka mafelong a babaso le go e iša mafelong a babašweu.
O ka ingwadiša ka lenaneong goba wa fetola boingwadišo bja gago bjo bo lego gona, dikarolong tša ka tlase.
Ee, o hlahlobilwe ke ngaka Asvat, eupša ka nako yeo o be a sa šomiše, gabotse o fetotše mootledi, mootledi ebe ese John Morgan ka nako yeo.
E nale hlabollo bokgoni ditlabakelo tša setšhaba le ikonomi, gomme e fana ka khwalithi ya botse ya bophelo.
Mohumagadi Ngwenya o tla bolela ka bophelo bja botse bja setšhaba le tša maphelo le monagano wo botse wa setšhaba.
Re sa tšwa go boa Addis Ababa fao go tšeerwego sephetho sa gore Komišene ya Mokgatlo wa Botee bja Afrika e swanetše go fetolelwa go ba Mokgatlo wa Botee bja Afrika wa taoloka maiteko a go o maatlafatša.
Ee, kgonagalo ke e bile gona ya gore ba  itšeetše molao matsogong a bona.
Ge diIDP di sa fihlelele maemo ao a beilwego, ka go hloka mahlatse di ka se fetišwe.
Ge mothalwana - o laeditšwe ke gore ga go bafetodi ka lekaleng leo.
Tše dingwe tša ditheo tša thuto ya godimo di le gore di amega ka fetola mananeo a tšona a ditaeletšo go a lebiša gongwe.
Bohlatse bja gagwe ka tabeng yeo, bonnyane bohlatse bja gagwe bo kgaphetša Mohumagadi Mandela, e sego Mohumagatšana Falati.
Sekgoba se swanetše se be dirwe go ka lebaka la go šošobantšha bjang bja botala ka go bopa kgare bagareng bja sešego.
Go bohlokwa go lemoga gore ditherišano tše di direga kgahlanong le seo se diregago ka morago e lego go phuhlama ga ikonomi ya lefase, kgoro e rile bjalo.
Baswa ba nyaka gore ba šomiše maatla a bona le go kgona go hlola  go tšwela pele ka hlabollong ya dipapad le ka bokgabong le bokgoni bja tša setšo.
Ka tshwanelo, morago ga ge Iseraele ikgogetše morago, Gaza, e bile lefelo leo e tswaletšwego, la bokgoba leo le thopilwego.
Molao wa Boditšhabatšhaba o nyaka gore basepedi bao ba tshelago mellwane ya dinaga fao go nago le bolwetši bja malaria ba hlaba tšhwaana ya malaria.
kapa Bodikela le yona e bapetšwa gabotse le le dikarolo tše dingwe tša naga ka bophara ge go bolelwa ka kelo ya bodiidi.
Kotsi ya bontši bja esiti bo hola kelo ya godimo ya asitiyeo e lego ka godimo ga yeo e tšweletšago le go fokotša khuetšo ya asiti go mehuta ya phulo ka go iša asiti ya mobu godimo.
IDC e tla fana dikgwebo tšeo iponelago mathata tšhelete ka baka la mathata a ikonomi eupša e ka se fe fela ye nngwe le ye nngwe, a realo.
ICLEI ke mokgatlo wa  boditšhaba wa mebušo ya selegae wa go phethagatša hlabollo yeo ikemego ya sa ruri.
Bogolo bja Lefelo ga bo a hlabolga ka baka la menyetla ya ikonomi yeo e sesefetšego, ditlabakelo tša fase le ditirelo.
Maikemišetšo a Porojeke ya Phetolelo ya Tšhila ke go fokotša tirišo ya didirišwa tša hlago ka go hlohleletša go šomiša tšhila gape.
O seke wa gakantšhwa ke mathata ao a nago le dinako tša go fetša e ka bago dibeke goba dikgwedi:tekanyetšo ya kabo ke yeo e tlwaelegilego ya hlapi ye hubedu.
Lefelo le le goga bohlokwa bja lona go tšwa go letlapa la kranaete ya ka Tabla Mountain, yeo e ikadilego ka bobotse ka mokgwa wa setlogo bjalo ka ye nngwe ya dithaba tša kgale mono lefaseng.
Mešomo ye mengwe e ka akaretša ya go alafa le boentšeneere bja meago ya go šoma go  thibela le go  šireletša.
Ke dumela gore semphato - sa go swana le seo re se dirago mo bošegong bjo, go kopantšha mebušo, Sekhwama sa Lefase, diNGO, boetapele bja setšhaba le maikemišetšo ao a swanago, ke kholofelo ya rena ye kgolo.
Mokgatlo wa Ditšhaba Kopano o ka neela bahlankedi ba ona tumelelo ya go fata ka mellwane.
Letšatši pele ga ge re etela Mexico SANAC e bile le ditherišano tše kgolo ka ditaba tša go lekola le go ela , e mongwe le e mongwe a fišegela go bona maikemišetšo a mmušo a fihleletšwe.
PSP e dirišeštše pego ya moragorago ya WSDP le go kgoboketša tekolo, mme pego yeo e ahlaahlilwe ka ketelong.
Go neela ka tšeo di lego bohlokwa ka tsebišo ya moragorago  yeo e laetšago go hlweka  le bobjale bja tshedimošo yeo e phatlaladitšwego.
Mokomišenare le Bolaodi bja Setitšhi sa Maphodisa Carnavon o tlotlile maloko ka mošomo wo mogolo le go lwantšha diokobatši.
Šuthiša maose godimo ga selekodi mme o kgotle go bona dinthla ka moka tša diswantšho le tshedimošo ya setegniki.
Go lekola, go hlahloba le go ela phethagatšo ya maikemišetšo a PSTE.
Kgato ya menyetla e akaretša mananeo a mebaraka go ditšhaba le bao e tlago ba baithuti ka moso.
Ga go na tefo ntle le ge foreime ye mpsha goba nomoro ya entšene e swanetše e bonagatšwe.
Go bala dipolelo tša dti tšeo di kgethilwego, tobeletša kgokagano yeo e latelago.
Kgoro ya rena taelo ya gore dinyakišišo tša go lekola khuetšo yeo e hlolwago ke go dira matengwa go bao ba a dirago, go feta fao, pego e tla dirwa gona kgweding ye.
Gatee fela ge maina a dumellanwe, ditšhupetšo tša maina a mebila di tla hlongwa ka magahlanong a ditsela.
Mohlankedi wa hlapetšo  le wa sephodisa ba thibetše maiteko a go hula panka ka FNB ka lefelong la mabenkele a Gameka Kimberley.
Ye nngwe ya maikemišetšo a motheo a boentšeneere bja pharakano ke go laetša mafelo ao go diragalago dikotsi gore maiteko a thibelo a tle a phethagatšwe.
Mekgatlo ya batho ba segae yeo e nago le maemo a tšwelopele ao a sa amogelwego  goba a akaretšwa ka gare ga tsamaišo ya bophelo bja bo botse.
Letlakala le le fa setatamente, polelo le ditokomane tšeo di fago kago yeo go yona thlaeletšano ya mmušo e beakantšwego goba go phethagatšwa.
Ke nyaka fela tshwayatshwayo ya gago ya gore motho yo alego ka maemong yo a tla ba ka tlase ga mogopolo wo o phošagetšego wa mabapi le Trevits.
Senamelwa sa L se hlaloša ka fao dikhemikhale di sepelago ka gare ga lefelo.
Kgwebo yeo e beakantšwego, tša mešomo, le dikago tša setšhaba di swanetše di netefaletšwe boemedi bja go šoma gabotse ka lekgotleng.
Go nale hlaelelo le go se šome gabotse ga phatlalatšo ya diokobatši e lego seo se feletšago se hlola hlaelelo ya go hwetša diokobatši tše bohlokwa.
Ba be tšwelapele go fapantšhwa ke mohuta wa lefelo wa magaeng, lefelo la bogošing, metsesetoropo yeo e hlophilwego le yeo e sa hlophiwago.
Ngwaga wa go feta WCED e bile monggae wa lekgotla la tšhireletšo le batšeakarolo, go rera khuetšo ya lenaneo la tekolo.
Lefase la rena le itemogela nako ya bothata bja bogolo, bjo bo sa kago bja bonwa e sale Lekgotla la Ditšhaba Kopano le hlongwa , gwa realo Mna. d'Escoto ka polelong ya gagwe ya pulo.
Ke rata go laetša ye nngwe ya menyetla ye e sego gona yeo baemedi ba NAFCOC, diSMME ba ka išago pele ka maemong a boditšhabatšhaba.
O hlolose gape ditšweletšwa tša porojeke tše di šongwago ka URL le go ngwadiša moreki, fao go lkgonegago.
Go fa tumelelo ya gore lekgotla phethiši le tla dira mešomo ka moka yeo e tlago bewa godimo lona ke Tona ka molao wo.
Hlahlo ye e tla tliša mmogo boporofešenale bja taolo ya hlago le bong bja bo lekaneditšwego ka mešomong ka histori ye neelano yeo e tiilego le khuetšo ka ditšhabeng tša bona le makgotleng go tšwa ditoropong ka moka ka Afrika.
O nale kgotlelelo le go kgona go ikgoboketša e bile ele motho yo bohlale.
Ge bomasepala ba tšea mokgwa wa go reka le dira dinyakwa tša mabapi le sebopego sa tokomane ya go thendariša, diphatlalatša lego kgona go tšea sephetho sa go ama bohle.
Ka matšatši a diphadišano, ditimela tšeo di beetšwego fela dipapadi di tla be di sepela go tloga Johannesburg Park Station le go tloga setitšhing sa ka Germiston go ya setitšhing sa Rissik ka Hatfield le go boela morago ka morago ga papadi.
Dipalo tša go hlakantšhwa ka moka di dirwa ke tshepedišo ka nepo ya go fokotša kgonagalo ya go fetiša dipalo tšeo di phošagetšego.
Ga go na lebaka lefe goba lefe go ka gononela gore e be ele sematlane sa mmušo wa kgethollomo nakong yeo.
Lenaneo la dipontšho le hlakantšhitšwe go thabiša bana, leo le laetšago diswantšho tša sebjalebjale, ke yeo e swanetšego le go ba gona ka tafoleng ya Tshedimošo ya Musiamo.
Dikomiti tša Tšhireletšo ka dikolong di tla hlola gafetša tšhireletšo le go lekola dialamo ge di sa šoma.
Papadi e tla dirišwa gape go leka boitokišetšo bja toropo mabapi le tša tšhireletšo le polokego, gwa realo Molaodi Mogolwane wa masepala wa toropo ya Johannesburg Sbongile Mazibuko.
Dumelang Mna. Swart, o tla be o bolela ka mošomo wa barutiši ka nako ya dikhuduego.
Sethunya sa go ba le dikolo tše seswai, Toyota Corolla le dikarata tša mokitlana di hweditšwe.
Baswa ba bahlano ba be ba tsebjwa gabotse ke mosadi, ebile o ba begile gatee taba yeo maphodiseng.
Ngaka ya mengwaga ye masomenne e tla tšwelela pele ga maseterata wa Mafikeng  lehono ka molato wa bohodu, morago ga go golewa ka labohlano.
Ba tla fa maloko bokgoni bja setegniki gammogo le setšhaba le bao e sego baemedi ba mmušo.
Go amega ka mafolofolo ka peakanyong , hlabollong, go hlongwa le go dirišong ya tshepedišo ya mpsha yeo e theilwego godimo khomphuthara.
Se se ra gore ba fetwa ke menyetla ye bohlokwa go ikgatelela ka bokgoni bja bohlale le dinyakišišo tša ditlamo tše.
Lehono, go ya ka Tona, o fetile nepo ya rena ya go aba kalafo ya di ARV ka porofenseng.
Ka gare ga phedišano ye botse ya diphedi ditlabela tša hlago di bapala karolo ye bohlokwa ya go tšwetša pele go ikema.
Sa botshelela, kantoro ya moemedi mogolo wa bosetšhaba ga e ya swanela go ba le go diriša kgetho ya yona mabapi le botšhotšhisi le mabakeng a mangwe.
Ge o bona hlapikgolo, ka go sephapharege lemoša baruthi ba bangwe kgauswi le wena.
Ntle le ge re ka bona dikgomo tša rena mo sehleng gabotse ka thekniki ya A.I. ka dikgomo tšeo di nontšhitšwego le dipoo tša gona re ka se kgone go imiša dikgomo tša rena.
Ke bona, go feta moo go be go sena ba kalafo.
Le ge yona yeo ya go tšhoša e tloga e le yona ya go hloka kotsi, baruti ba MaHindu ba swere thapelo yeo e ikgethago go netefatša gore moya wa Sheila o robala ka khutšo.
Go re le bona ba hwetše boitemogelo bja bohlokwa bjalo ka bahlahli nakong ya ge ba be ba šoma ka Stats SA.
Neela o be o fane ka pampiri ya ntlwana ya boithomelo, thethwana tša polasetiki, mekotlana ya polasetiki le ditlabakelo tša go hlwekiša nakong ya mengwaga ye meraro.
Bjalo ka MaAfrika re lebeletše re le ka ntle mollwaneng ge Yuropa e dira diteko tša hlabologa tšeo di tšweletšago ke Mokgatlo wa Botee bja Yuropa.
Lekala le le hlokometše dinyakišišo tša ka ntle  legatong la dikgoro tša modirelwa ka gare ga lekgotla.
Togagano le tirišino ya pholisi magareng ga maemo a bosetšhaba le diporofense a tla nolofatšwa ke MINCOM.
Re tšwela pele go šomišana le batšea karolo ka bothateng bjo ka nepo ya go bopa tshepo le kholofelo.
DBSA e gateletše boikemo bja mašeleng le diporojeke tša dipeeletšo; e lemoga phihlelelo ya ditirelo ke ditšhaba le baadimiši, le go tšwetša pele go boelwa ke ditefelo ka moka ka maitekong ka moka.
E sego kgale setlabela sa tekolo ka mong se rometšwe dikolong ka moka - gore di kgone go fihlelela dikago tša tšona le ditshepedišo.
Ka gare ga se, e ka kgonagatša kabelo ya karolo yeo e sa amegego ya patšete ya letlotlo ka go realo.
O tlaleleditše ka gore dikgoba tše di bulegilego tšedi hlodile moya wa monyanya le gona ba be hlapeditšwe ke maphodisa le mašaba a be a itshwere gabotse.
E swanetše ebe le mosela wo mobotse wa hlaeletšano le maemo a godimo a taolo ya kakareretšo.
Holo ya setšhaba e be e tletše la go falala, le moya o le godimo ka tetelo ge basadi ka batheeletšing ba thomile go hlaba mekgolokwane.
O tšeerwe go tloga motsaneng wa gabo a išwa motsemošate, fao a ilego a fiwa ditaba tše dibotse.
O be a tseba leina la gago, lege o be o se leloko.
Re kgethile phapoši ya balwetši ya bana ka gobane ke bona baetapele ba ka moso le gore ke bona bao ba nago le gona go hlaselwa ke tshotlego le malwetši, gwa realo Butler.
Ke rata go le leboga kudu , mohumagadi,Tona ge re mema go tla nageng ya lena ye botse.
Mmušo o tla hlokomela ka bokgaufsi khuetšo ya bona go nolofatša kgonagalo ya dipoelo tšeo di sa emelwago.
Lehu la tshepo le sehlogo le kwešitše le go tšhoša setšhaba ka moka, le dikgopolo tša rena di nale le na mo nakong ye ya mahloko.
Karolo ya nnyane ye bonolo dinyakišišo e tla dirwa go hlopha dikgwebo tše pedi tša magareng  le lekanyetša go hlopha dikgwebo tše tharo le tše nne.
Tsehlopha sa mathomo seo re bapetšego le sona ke s Brothers Football Club mme re tšwetše pele go bapala le sehlopha sa Sawelo.
Ditlwaedi tša setšo le mokgwa wa bokgabo wa go rea dihlapi e tla supšwa , ya lemogwa le go laolwa ka gare ga bokgole bja ditlabakelo di bo fihlelelago.
Dipholisi tšeo di tlago ba le seabe ka ditlamong , tša go swana le dikholetšhe tša bjalo tša tegniki, tšeo di akaretšago tša FET le HE.
Re sa tšea bohlatse bja Majoro Pharephare Joubert.
Ngwako o bonala go ka re o be o dirišwa bjalo ka lefelo la go ripaganya dikoloi, fao dipaesekela tša go utswiwa di amologantšhwago mme tša rekišwa.
O ka phuruphutša dikolo ka lefelong la kgauswi le ka geno ka lenaneong la hwetša sekolo.
Go na le gape mabarebare a go re bagononelwa ba hlasetše khitšhini  le lefelo la boiketlo fao ba hwditšego mokotlana wa letsogo.
Go goeletša bao ba thwetšwego dikgobeng tša mošomo, MEC Rjbansi o rile bathapiwa boraro bja bona ba tšweletše ka magetla go feta bao ba ba latelago ka makgeng ka moka.
Ntlha e dirilwe ya gore ka setšhabeng sa ditšo tše dintši ka tsela ye tirelo ya lefase ka moka e swanetše go kgatha tema ka polokong ya dikarolo ka moka tša ditšo tšeo di kopanego.
Lenaneo le la naga ka moka le akaretša makala ka moka a mmušo ga mmogo le makala a dikgwebo tša mmušo.
Molokoloko wa kabo ya maatla a mohlagase wo o fapanego o dirišitšwe le go hlongwa , gwa šomišwa dikonteraka ka moka tšeo lego gona tša go se kgaotšwe, sefehlamollo sa tšhoganetšo hlokego ya go tšea karolo ga mebaraka, pele go ka naganwa ka ga go kgaotšwa ga kabo ya mohlagase.
Ba apere disutu tše ntsho go ya ka dipego tša rena, ke sehlopha sa boiphetolelo sa maphodisa.
Ke ya go leboga Mna. McNally ka phetolo yeo o e dirilego.
Re swanetše re kgone go golagantšha mananeo a rena bjalo ka gfe nolofatšo yeo e dirilwego le ka babangwe.
Se se akaretša kago ya lefelo la sathalaete ya bobedi go neelana ka bokgoni bja tlaleletšo bjo bo nyakegago.
Boemakepe bja Koega le lefelo la hlabollo ya Diindasteri di nyaka peakanyo ya hlokomelo le khuetšo ya tekolo.
Ponto ya kgwebo ya RSA e thlamilwe ka tsela yeo e tlago go go thuša go tšea taolo ya dikgetho tša dipeletšo tša gago.
Transtel e aba gape hlahlo ya maloko a maphodisa a Afrika Borwa go kgona go beakanya tshedimošo ya sathalaete go kgona go thea setitšhi sa sathalaete.
Tsebiša modira dikgopelo le motho yo mongwe le yo mongwe yo a ganetšago dikgopelo ka go ngwala lengwalo ka kgetho yeo.
Mengwaga ye šupa morago ga tokologo ya rena , re bile le batho le dikhamphani tšeo di tšeago matsapa go fediša go hlokomologwa le go hlokišwa maatla go bontši bja batho ba rena.
WCED Online, e fana ka tshedimošo yeo e theilwego godimo ga kgokagano ya khomphuthara le tirelo ya baithuti, barutiši, batsaimaši ba dikolo le batšeakarolo ka go tša thuto.
Mfazwe o šupilwe gabotse ke batšwasehlabelo ba gagwe ka phareiting bjalo ka monna yo a ba katilego.
Ge eba ee, neelano ya MFMA e swanetše e kgopelwe pele ga ge motšeakarolo a ka kgethwa.
Maemo a tla begwa ka tlase ga kiletšo ya go gatišwa gomme ga e a dumelelwa go fološwa go tšwa inthaneteng ntle le tefo go tšwa ka kgokaganong ya khomphuthara ya SABS.
O ka no phuruphutša SAQA tshedimošo ya karolo ya maemo a go hwetša go go ntši ka karolo ya maemo.
Manaba a a batho ba rena a dira gore mošomo wa rena o hlakahlakane ka gobane ke karolo ya setšhaba sa rena.
Ke Komang-ka-nna yoo a nyakago go lebelela tokomane ye.
Beakanya le go gatiša ka gare ga pukutšatši, dikopano, ketelo tša semmušo, le go dira dipeakanyo tša maeto le tša marobalo bj.bj.
Ke rata go ruma ka go tsopola go tšwa polelong ya Moperesitente Mbeki Mokgatlong wa segwera wa Ghana le Afrika Borwa.
Lekgotla la Ditšhaba Kopano le swanetše go akaretša dikgopolo tša go laetšwa le go ngwalwa ka gare ga molatheo.
Ke be ke thabile ge modula setulo wa Botee Bja Afrika a bolela gore Afrika e ka seke ya etapele ketelo ya go gapeletša Zimbabwe le gore seo se swantše se naganwe ka lefsa.
Ditirelo tše dingwe tša keletšo ka, go fa mohlala, go tšea karolo ka dihlopheng tša porojeke le dikopano tša dikomiti.
SAPS e hlola temoššo ya bolwetši bja Hepatitis ka mafelong a mošomo le go thuša ka thibelong ya dikotši tšeo di sa emelwago tša go amana le mošomo.
Dinyakišišo ka ga kgonagalo ye mpsha go rea hlapi ya mohuta wa Octopus le ya go katološa tlaišo ya mekgwa e mefsa yeo e lego gonaya go rea hlapi ya mohuta wa horse mackerel wo o hlomilwego.
Seo motsotso woo o se bolelago ke gore o swanetše gape ke go dira mošomo wa hlaloša seo batho bao ba lego ka JOC, e kaba seo ke nnete?
Go fa tshedimošo ka botlalo ka Afrika Borwa, ikgolaganye le puku ya peakanyetšo ya ngwaga.
Kgopelo ya thwii goba go laeletšwa go tšwa go methopo ye mengwe go ka no se amogelwe.
Maphodisa a Table View a khukhuneditše bagononelwa ba babedi mogolo le moratho gomme ba utolla faporiki ya sephiri ka ngwakong fao lebake le bjetšwego gona gomme le lokišeditšwe go ya go bapatšwa.
Ke rata go o hlohleletša gore o ingwadišetše go ngwala dihlahlobo tša tlaleletšo ngwageng wo o tlago.
Maemo a a motheo ebile pholisi ya kgale ya ANC, go tloga e sale bothopšwa  le ga bjale e le ka mmušong.
Se se re gopotša gape kgopolo yeo e tletšego ya leano , fao elego gore go nale maiteko a go golaganya kakanyo yeo e hlakanego ya batho ka moka bao ba amegago ka tsamaišong ya mmušo bjalo le bjalo.
Ga go na setatamente sa go bula, re filwe mangwalo a go tla go bonala fa le go re re mo ebile o ikemišeditše go araba dipotšišo.
Batšeakarolo ba bangwe gape ba mmalwa ba amogetše hlahlo ya mošomong, yeo e ba beago maemong a mabotse a go hlatlošwa mošomong ka kgwebong ye.
Mo legatong la badudi ba Kapa Bodikela, ke leboga baithaopi ka moka ka boikgafo le boineelo bjo bo sa kgaotšego, Uys a tlaleletša ka seo.
Mna. McNally o nale mogopolo wa gore taba ye e ka se atlege ka kgorong ya tsheko ya molao.
Karolo, maikarabelo, mešomo le maatla a mohlankedi yo a šetšanego le dingongorego tša batho kagahlanong le mekgatlo di tla lekolwa gabotse .
Mo mabakeng ao mekgatlo ya tša meepo e šupilego mehola yeo ba e dirišanego ka dinyakišišong le hlabollo ya ditiro.
IEC e tla tšwela pele go dira bjalo go humiša demokrasi ya naga ye.
Ntle le dipolotiki, thuto, kgwebo le setšo go nale mafelo a magolo a mabediao go kgahliša ao aka tlišago batho ba Afrika mmogo, e lego boithabišo le dipapadi.
Kankere ya sethong sa bosadi ke kankere yeo e tlwaelegilego ka basading ba ka Afrika Borwa.
Tše dingwe tša dikarolo di nale dinthla tše di bohlokwa le gore di ka be di na le mengwago ya go feta ye lekgolo.
Go feta dikgwedi tše tshela go bile le phatlalatšo yeo e sa lokago le ya go nyamiša mooko ya go laetša gore makgolo a dithunya tša maphodisa a mmasepala di lahlagile le bjalo.
Mmušo o tla tsebagatša seo se dirwago ke dihlopha tša JCPS go netefatša tšhireletšo le polokego ka porofenseng.
Pele re tšwela pele, o be ole mphatong ofe ge o tloga KwaNdegezi?
Ditiro di be di adilwe go kgabaganya Overstrand gomme tiišetšo e ile ya fiwa diporojeke tšeo di nago le seabe go fokotšeng bodiidi, tša go hlokomela hlago le go kgona go laola tšhila.
Go matlafatša karolo yeo e bapalwago ke ke sekgao sa poraebete ka NSI.
Diphetogo tše bohlokwa tšeo di swantšego di dirwe di ama boipiletšo bja mabapi le karolwana ye.
Mothaladi wa ditiragalo o fa lenaneo la ditiragalo tšeo o swantšego go di phetha go theilwe godimo ga tumelelo yeo o e filwego ke mohlankedi wa tsamaišo.
Bana le bafsa ka mehla ka tsela ye nngwe ba golantšwe le ba malapa a bona goba kgokaganmo ya thekgo, setšhaba goba setšo.
Baithuti ba swanela ke go gatiša mantšu gore ba amogelwe ka dikolong le go kgethwa go theilwe godimo ga bokgoni.
Ka nakonyana ye nnyane ya mengwaga ye mebedi , le go ba kgole le tikologo ya manyami, go diragetše tše ntši.
Se ke lefelo la hlwekišo ya meetse a ditšhila leo le nyakago go hlatlošwago fediša go kgotlelwa ga meetse a ka tlase ga lefase ka lebaka la go falala ga tšhila.
mobilizing the community against violence directed at women and children and strengthening the courts to deal with such cases.
O tlogele mosadi wa gagwe Asha , le mosadi wa gagwe wa peleng le bana ba bane le setlogolo sa mosetsana.
Bahlahli ka tirelong tša sephodisa  ga ba hlahliwa gabotse  ka mošomong wa go nolofatša dilo  le go hlama ditlabakelo tša hlahlo.
Go lekola le go lekanyetša khuetšo ya maikemišetšo le mananeo le tšhomišo ya mphiwafela wo o beetšwego mabakaka kgorong tša mebušo ya porofense.
Maano a bosetšhaba le maano ao a sa tiišetšwago a swanetše go akaretša bobeakgang bobedi ka hloleng  temošo  ka tabeng ya fokotša kotsi le go laola mabaka a kotsi.
Mna Steinberg, re o leboga kudu go ba o ile wa itliša wa ipula ka tsela yeo o dirilego.
Go tsenela ditaba tša mananeo a ditšhelete tšeo di sa beego kgatelelo godimo ga ditlabakelo tša bosetšhaba le tša ditšhelete tšeo di sesefetšego le go hlaelela.
Mootledi wa Winding Engine  yo a hlahlilwego mme setifikeiti sa gagwe se feletšwe ke nako ya go šoma ka morago ga fao tše hlano tša dithuwana di tla lekolwa.
Ba hlohleletša dipeletšo tša kamano le phetolelano ya theknolotši magareng ga dikhamphani go tšwa dinageng tšeo ka bobedi.
Ba dirile mošomo wa go kgahliša kudu wa go ba mong gae le go ala taba ya mošomo wo o bohlokwa wa molokoloko wa dinyakišišo tša dithuto.
Go fana ka tšhwaana ya thibelo ya mmoko le polio go bontši ba bana ka moo go ka kgonegago ka nako ye tee.
Go kgoboketša thekgo ya maseleng yeo e sa kago ya gona go leka le go thekga tshepedišo yeo e phuhlamago ka lebelo.
Ke ka lebaka la dikatološo tša le dihlabollo tše mpsha tša gore re hlagiša dikolo tša go šetšana le dikarolo tše di itsego.
Motse kapa o kgokantšwe le mafelo a boditšhaba ao a fanago ka ditirelo tša tšatši ka tšatši goba beke ka beke ka ditirelong tša difofane tše kgolo tša boditšhaba.
Re o leboga kudu Mookamedi, re leboga le dinthla tšeo o di di bontšhitšego ga bonolo ka tatelano.
Tona Leonard Ramatlakane o ikemišeditše go tšwela pele go fokotša bosenyi le dinkhu tša ditseleng ka go diriša baithaopi ba Bambanani le maphodisa a mafelong a kotsi.
Go netefatša gore dikarolo ka dikgorong tšeo di fapanego di kopanya dipholisi tše di amanago le setšhaba ka pekanyong ya dikgoro.
Baetapele ba dikgwebo le maloko a bo ramelao ba tla mengwa go tsenela kopano.
Ka mantšu a mangwe go fa mohlala bao ba gaogolago ditekete ga ba sa le gona.
Go godiša tšhomišo ya tshila gape le gape le go phatlalatša gape tšhila yeo e lego bohlokwa go bao ba ka e šomišago.
Go tiišetša kgomarelo go mahlomo a ikonomi yeo e hlomilego kokwane  ye ka molaotheong o mofsa.
Go agwa ga tshepedišo ya pušo yeo e šomago, ya go hloka bomenetša, ya go amana le batho le ya se be ya theko ya godimo go bohlokwa gore re fihlelele bontši bja mešomo yeo re lebanego le yona.
ITEC ka kgonthe, e fane ka mahlomo ao lego bohlokwa ya go agiša gore re kgone go katološa segwera.
Tiragalo ye e tiišetša gore karolo ya setšhaba yeo e bapalwago ke setšhaba ka ntweng ya kgahlano le bosenyi e ka se ka ya tšeelwa fase.
Seboledi Byneveildt o tla kopana gape le sehlopha sa boromiwa ka poledišanong ya motho ka motho  pele e sepela.
Re šomišana bjalo ka dinaga ka mekgatlong ya boditšhaba le mafelong a mangwe gape a mantši a go swana le phetolelano ya ditšo le go kopana ga batho le batho ba bangwe.
E ikemišeditše go aga bokgoni bja mebušo ya selegae go fokotša maatla le go bea maemo a kotsi ka tlase ga taolo, e ka ba a kotsi ya go amana le dikotsi tša hlago, mauba le malwetši ao a kago phulega ka ka metse setoropong.
IE tla laetša le mananeo a khansele, dithuto le go lemoša  le go dira diphatlalatšo.
ntle le sethunya, maphodisa a hweditše gape le disele tše pedi ga mmogo le bokao bja bonnyane bja tšhelate go tšwa go bahlakodi ba babedi.
Mašele, dikarolo tša mašela, hlapi yeo e tšidifaditšwego, ditšweletša tša hlapi, diminerala le ditšweletša tša diminerale.
Mmušo o tla laola ka tshwanelo, wa boloka le go leka go katološa polokego ya sesole seo se hlokometšego ba bogošing.
Seo ke se Mna. Attwell a se bolelago bonnyane re lt a kwana gore hlatse e bone fela mathoma a go gatakana.
O ile a re morago o rakiwa ke banna ba bararo ka morago ga lefelo la kgwebo ka mmileng wa First Avenue ke Kleinbegin ka Kraaifontein.
Go tloga go phošagetše , ba bangwe Maloko ao Hlomphegago ba lletša meropa godimo ka ditaba tšeo re rilego  tšeo ba rilego di tla bolelwa ka Polelo ya Maemo a Setšhaba.
Legae leo le kgethilwego gabotse, leo le hlomilwego godimo ga leribeng la toropo , la pono ya boemakepe le pono ye botse ya lewatle.
Ka nepo ya go efoga go pitlagana ga pharakano, babogedi ba tla eletšwa go šomiša dinamelwa tša bohle gore ba kgone go fihla ka mapatlelong a dipapadi le mafelong a bathekgi a go bogela dipapadi.
Maloko ka yena a sehlopha a dumellane go fana ka tša boithabišo ba dumetše go etela Afrika Borwa lekgaa la bobedi ke taba yeo e tla kgonegago.
Setlabakelo sa mohola sa go thekga leano la IEC le go šupa menga yeo e tla nyakago go lebelelwa ka lefsa.
Maina a mafelo ao e ka bago a ngwadilwe bošaedi, goba a bonala ka mafelong a go feta a mabedi, maina ao a nago le dikgopišo goba a go kgethollo le ao a sa ngwadišwago.
Ba amogetše gape le Ukraine bjalo ka moeng wa mokgatlo.
Modulasetulo wa komišene o tla kgopelwa go tšea magato a maswanedi go netefatša gore Mebušo yeo e lego maloko a saenela le go go lokiša Kopanelo yee lekotšwego lefsa.
ANC e dirile kwalakwatšo ya maikemišetšo a yona a go huduša Mošate wa yona go tloga Lusaka ka Zambia go ya ka Johannesburg, mme Nelson Mandela o kgethilwe bjalo ka motlatša Moperesidente wa mokgatlo.
Ka kgopelo dira RSVP ka ge se se tla thuša ka tshepedišong ya boingwadišo bja ka boabeakgang.
Go netefatša kgwebo le indasteri go amogela dikokwane tša boetapele bja paballo ya hlago le hlabollo yeo e ikemego le go boloka kobamelo ya bona.
Go oketšega ga nnyane ga phišo ya lefase , go o hlolwago ke mahlasedi a letšatši ao a fihlelelago lefase mme a swarelela ke tšhilafalo ya moya ko lefaufaung.
FIFA e nale palo ya godimo ya dinaga tšeo elego maloko go feta le dinaga tšeo elego maloko a Lekgotla la Ditšhabakopano mme seo ke sešupo sa thekgo ya dipapadi.
Le ge e sa le godimo ka tsela yeo e sa amogelwego dikgobalo tša gi iša lehung  di a oketšega le go tšwela pele go golaganywa le dikotsi tšeo di amanago la bafsa, banna, bjala le tshotlo ya dinotagi tše dingwe.
E hlamilwe ke baagi ba mapatlelo a dipapadi le go agwa mmogo le lepatlelo.
Se e bile kobamelo ya mekgatlo ya selete le kgahlego ya go rarolla mathata ka nageng yeo.
Gore kgoro ya Dinamelwa e tšwele pele ka kgopelo ya yona ya pholisi ya polokego ya bofofiši ka gare ga mahlomo ao a ikadilego a theilwego ke ICAO.
Sa pele, go ruta le go ithuta wo o phethagetšego o ka tšea karolo ka lefelong leo le šireletšegilego la polokego.
Ee, ge re be re di phuruphutša , re mo hweditše ka sepetleleng sa JG Strijdom.
Nthla ya gore o tswetše ga bedi ka serapeng sa diphoofolo, seo se e dirile katlego ya bobeakgang le go tsebagala setšhabeng.
Go molaleng gore re tla holofela go amogela pego yeo e tletšego go tšwa go mang le mang go akaretša le Moperesiotente Kikwete le baemedi go tšwa ka Zimbabwe, ele seo se theilwego godimo ga seo se tla laolwago ke selete ka seo se swanetšego go dirwa.
Go sa kgathalege gore ke go sepela, go itšhidulla, boithabišo, go ya mabenkeleng, go bogela dipapadi goba tiragatšo, St Georges e tla bulelwa boipshino lefaseng la lethabo le boiketlo.
Diriša tšhupamabaka yeo e elego ka tlase  go go thuša go hwetša kopano goba tiragalo yeo e diragetšego peleng lehono.
Mna. Gosper yoo e lego gape modulasetulo wa komišene ya bobeadikgang wa IOC, gape o tlotlile maiteko a babeakanyi ba MaChina go fana ka ditlabakelo tše kaonekaone go babeadikgang bao ba ingwadišitšego.
Ba swanetše go eletšwa le go šupetšwa lefelong la maleba la tša maphelo ka nepo ya go hwetša kalafi ya nako ye telel ya maemo a bona a twatši ya HIV.
Maikemišetšo a poto ke go godiša menyetla yeo e kago ba gona ya go godišetšwa maemong a Mmabaledi mogolwane wa Hlago go ya maemong ao a tletšego.
Afrika Borwa, go swana le dinaga tše dingwe tše dintši tša Afrika, e ikamanya le kokwane ya gore APRM e swanetše go thekgwa ka mašeleng ka setlogo ke dinaga tšeo di kgathago tema.
Hlabollo ya tirišano ya magareng ga Molekodi Mogolo le go lokišwa ga ditlamorago tše mpe tša tekolo.
Myanmar e nale dihla tše tharo tšeo di ikgethago, le sehla sa dipula seo se thomago ka Mei sa fela ka Oktoboro.
E sego kgale, ba bonwa molato ba babedi ka nnete ba lemogile se ge ba sena go kwebiwa ga sehlogo ka kgorong ya tsheko ya magisterata wa Delareyville.
Hlotlo ye kgolo go rena ke gore ga bjalo ke go aga bokgoni bja mokgatlo ka maikemišetšo a go godiša bokgoni.
Ditumelelo tše bjalo e tla ba tša nakwana mabapi le mafelo ao a nyakegago.
Ge go imišwa wa maitirelo go ka šomišwa,  kgomo ya tshadi ge e ruthela gomme e namela ye ngwe , e swantše go hlokomelwa ngwaga ka moka , go tlaleletša kudu dinyakwa tša go tswadiša.
Go fihlela ge boipeletšo bo theeditšwe le go tšea sephetho ka bjona, kahlolo ya Moahlodi Hlope e tla dula e eme.
Ga go kgonege gore go gatelelwe go fetiša taelo yona ye, ka fao bohlokwa bja lefelo le magareng ga maiteko a pontšho yeo e kgahlišago re swanetše re tšee phišegelo ya go fediša bosemorafe.
Thekgo ya dinyakišišo mabapi le dipeakanyetšo, seka sa kago, taetšo ya mmepe yeo e le mo nakong  le go šupswa ga mafelo a ketelo.
Se ke ka fao re tlago thekga maiteko ka moka a go dumelela batho ba Kenya go tla mmogo g hwetša tharollo.
Theresa o boletše gore ba ka be ba o bolaile, mathata a gago a ka be a rarolotšwe.
Go hlola maemo ao batho go ona ba kago ba le menyetla ya go hlabollwa  le go phela maphelo a mabotse.
Ka go fediša kgolo ya mono gae ya ditšhelete bolaodi bo ka ba le seabe ka go kaonafatšeng maemo a ranta ka ntle.
Bjalo ka ge e hlalošitšwe ka ditshwayatshwayong mathomong, bokamoso bja Afrika Borwa ke bjo bo logaganego bjo bo golaganego le le kontinente ka moka ya Afrika.
Pholisi ya pušo  ka sekgaong se ke e nyaka go netefatša  hlalošo yeo e lekanego le go arogantša dikarolo, go amologanya gabotse mešomo ya bahlami ba dipholisi, balekanyetši, basepediši le ba go sepediša maatla a nuklea.
Ka fao, dihlokwa tša bona di a fapana mme dikgao tša mekgatlo di tla mmogo go godiša dihlokwa tšeo, mme ka nako di a thulana.
Batho ba bantši bao ba hlokometšego malapa ba lobile mešomo ya bona, ka gobane ba amegile ntweng  ya go lwela tokologo.
Šedi e beilwe godimo ga mananeo a go ithuta o le kgole ao a sa thušego gabotse, kudu ka mathomong a dithuto, go feta mafelo a go akaretša dikgatišo le diteng tšeo di fapanego le mananeo a ao a bulegilego a dithuto.
Go lekana le go se lekanele ga ditlabakelo tša dinamelwa go ka ba le khuetšo ya go tšwetša pele goba go  thibela hlabollo ya setšhaba le ikonomi.
Ka kakaretšo, poledišano ya rena e tla etapele ditherišano tša rena go šetšana la ditaba tšeo re di šupilego.
Ditaba tša go swana le diphadišano, tekanelo ya ditefelo tša dithoto tša go romelwa ntle, sekema sa go putseletša di sa nyaka go phethagatšwa ka dikgaong tše dingwe.
Mabaka a kwano ya mohlakanelwa ga a kgetholle kgahlanong le bao e sego maloko a mokgatlo.
Moinspektoro Vincent Ngubane wa maphodisa a Toropo o re magato ka moka a maleba a tla tšewa go netefatša gore Durbana e nale sehla sa mekete se sebotse.
Gape go nale MaAfrika Borwa a mantši bao ba lego ka Irag ntle le molao bao ba swaranego le ditirelo tša tšhireletšo.
Moperesidente Obama o feditše letšatši a šomana le dihlohlo tšeo di lego molaleng tšeo di Amirika e lebanego le tšona; go ntšhwa ga madira a Amerika ka Irag le go tsošološa ikonomi ya naga.
Setlami sa Tša Boeti sa Sir Lowry Pass : ditlabakelo di hlabolotšwe le bokgoni bja go hlongwa ga setlamo.
Go šitwa go obamela le ye nngwe ya tše tša ka godimo e ka feletša e dirile gore kgopelo e ganwe.
Kakanyo ya go fa tshedimošo ka taba yeo e rilego ka mmušo mabapi le tfhuto le hlahlo fa e phatlaladitšwe ke Kgor ya Thuto.
Tsamaišo le Poloko ya bokgoni - Sekema se tla sepedišwa le go bolokwa ke kgoro ya tsamaišo ya ETM.
Kakanyo ye e hlola seka se segolo se maatla seo se emelago maatla le kopano.
ka maikemišetšo a go dira mošomo wa mošomi yo mongwe le yo mongwe yo a tswaleletšwego ka ntle , ntle le ge gop tswalelelwa ka ntle go le mabapi le go tereka.
Ga bjalo ke tla bolela gore ke laetšwe go tla go iponagatša fa lehono.
Bjalo ka ge o tseba, US le Britain di hlakanetše go thekga ma mašeleng tharollo yeo e sešogo ya tsentšhwa tirišong.
Le bofsa bo tla bonala ka mokgwa wa tša ditšhelete le taolo yeo e hlabolotšego.
Kudu kgorwana ya bone, tshepedišo e tla thoma ka Arni gwa realo J van Rooyen.
Bagononelwa ba seswai ba golegilwe morago ga lesolo leo le bego le swaretšwe ka Thabong mafelelong a beke.
Setšhaba se hlohleleditšwe go fokotša tirišo ya mohlagase ka go dira dipeeletšo ka reka didirišwa tše difsa tša theknolotši, go akaretša le tirišo ya kobo ya apeša kisara dipalepo tša go seketša mohlagase le go diriša maatla a letšatši.
Re swanetše go dira Dinyakwa ka go thibela batho ba bafsa go ithuta diokobatši le go tla go palelwa ke go phela ntle le tšona ka mananeo a  a lego gona a go ba lemoša ka bophelo bjo bo botse.
Seka sengwe le sengwe seo se dumelelago ka mphato se tla hlangwa, sa hlokomelwa le go tiišetšwa ke Entšeneere ya Meago yeo e Ngwadišitšwego.
Mašaba a a ka se dumele gore boradipolotiki bao ba gakanegilego ba gakantšhe dilo go thopa goba go ganelela maatleng .
Nako ya ge ba be ba mo phuruphutša, o ile a bona sefatanaga sa tša tšhireletšo sa Vimba se batamela.
Thlohlo ya gore go ka golaganywa bjang tsebo ya menagano ye botse le maitemogelo a mošomong e tšwela pele go hloriša TVET.
Bobedi dingaka tša selete tšei di amegago ka bolaoding bja kalafo ya Steve Biko nakong ya matšatši a gagwe a bofelo ba file karabo yeo e swanago dinyakišišong.
Gabotse re tla dumellana gore go nale MaAfrika a mmalwa, go kgabaganya kontinente, bao ka bobona e sego setšhaba se sebotse.
Hlokomela maemo ao a sego a fase go ao a bapetšwago ka ditlomong tša thuto tša setšhaba.
Panka ya Polokelo e swanetše e thuše dipanka tše nnyane tša go laolwa ke babaso tšeo di itemogelago mathata goba di nago le bothata bja go tswalelwa.
Go basadi, go fola go oketša kotsi ya go amana le tša thobalano le maphelo.
Kgatišo yeo e saenilwego ya Molawana wa Porofense o akareditše bohlatse bja neelano ya Molao woo, le ka morago ga phatlalatšo, re swanetše re go go neela Kgorokgolo ya Molaotheo go go boloka.
Go matlafatša le go kgobokantšha diREC bjalo ka dikokwane tša go fihlelela maikemišetšo a Lekgotla la Ikonomi la Afrika le go lemoga Mokgatlo wo o ukangwago.
Hlabollo ya Kgwebo ya Tša Boeti e bopilwe segwera le mekgatlo ye mmalwa yeo e šetšanego le diphetogo le BEE bjalo ka ye nngwe ya maikemišetšo a bohlokwa.
Ge moreki a ka neelana ka kgopelo ya go hloka khoutu ya moreki, thekišetšano yeo e tla ganwa.
Ba tla be ba boledišana ka potšišo yona yeo Moperesidente Blatter le nna re boledišanego ka yona lehono, a realo ka LaMorena.
Ee, eupša ke nagana gore ke kgetho ya gagwe go bolela sengwe goba go se bolele selo.
Re dumela gore sa mathomo se bohlokwa ke maikarabelo a batho ba Zimbabwe a go rarolla mathata ao ba lebanego le ona. 
Mosadi wa mengwaga ya ka fase yoo a hweditšwego ka sefatanageng o golegilwe.
Bosenyi kgahlanong le botho, bo ka se efogwe  gore tshepediša ya kgethollo e be e tlile go ba ya kotdi go batho baso ka moka ka nageng ye.
Dikgao tše kgolo tše bohlokwa tša diindasteri ke tša samente, boentšeneere, diindasteri tša temo, tšweletšo ya dimenerale, taamane le ditšweletšwa tša bodiriši.
Ka tabeng ya go ba gona ga IDZ, tokišetšo ya mabapi le phetolelo ya tumelelo ya motsamaiši wa IDZ e swanetše e obamelwe.
Bogolo bja mafelo a bodiidi a tletše ka mafelong ao a sa kgonego go fihlelelwa ke menyetla ya go thapiwa.
Nakong ya kopano, Tona Ivy Matsepe-Casaburi o tla neelana ka polelo ya pulo, gomme a laetša ditaba tše bohlokwa tšeo di šupilwego go lebelelwa ke molao.
Kalafo,hlokomelo le thekgo ya bao ba nago le kokwana ya HIV le bao ba lego kgauswi le bona.
Tefo ya Dinyakwa, yeo e lefelago KVA ye nngwe le ye nngwe ya nyakego ya godimo yeo e filwego mo kgweding.
Peakanyetšo ya ntwa ye kgolo kgahlanong le HIV le AIDS le malwetši a mangwe a go fetela.
Ga go a swanela goba le kgethollo kgahlanong le bašomi ba meepong ka lebaka la mafelo ao ba tšwago go ona.
Kopano yeo e ikgethago ye , fao go tla amogelwago patšete le Leano leo le Loagaganego le Hlabollo , e be e swaretšwe ka Holong ya Msobomvu.
Ge o na le yo mongwe wa bagwera ba gago yo a thuntšhitšwego , go molaleng gore ke tiragalo ya go tšhaša kudu go bnahlankedi ba sephodisa.
Ga ba dumelelana le le mmušo wa nhla ya Afrika Borwa yeo e ba amago le yeo ba e  bušeletšago ya tumelo ya gore kakanyo ya dipoledišano e tla thuša ka go fihlelela dipoledišano ka tsela ya go hloka dikgaruru.
NEMA e hlaloša lefelo e le la hlago le la khemikhale yeo e bonwago, le lebotse  la go ba le dikarolo tša setšo leo le huetšago maphelo a batho le bophelo bja bo botse.
Ye nngwe ya dipotšišo tšeo beng mengwako ba nago le tšona ke gore ge se se namelela ka boleng se tla ra gore ditefelo tša godimo.
Go gogela dinyakišišo tša tlaleletšo, tsinkelo tsamaišo bošomelo ya diphedi tšeo di fapanego, kabelo go tšwa palo ya batšeakarolo, le molao kakanywa o tla bušeletšwa.
Kgoro ya Saense le theknolotši le Thuto di tla šomošana ka phethagatšong ya leano.
Ka baka la ditlamorago tša ka godimo, ditšhaba tša batho di tla swanelwsa ke go amogela taolo ya ka moso ya bosa.
Mo nakong ye, go bonala go ka re go bile le palo ye nnyane bašomi bao le setereking.
Dipeakanyo tša mabaka a go bana le naga ka Transkei ya maloba, tšeo e fokoditšwego maatla kgahlanong le bokgoni bja godimo bja go tšweletša hlabollo ka sekgaong sa bolemi.
Gape e ka ga keteko ya dikgopolo tšeo di lego ka morago ga yona - tekanelo, toka, le hlabollo ya dinaga ka moka ka Afrika.
Ka lehlakoreng la dikago tša sebopego sa marulelo a seka sa V tšeo tša ka godimo di tla šoma ka go kgaoganywa le tšeo di putlago ka go ya fase gomme di lebane ka go bopa sebopego sa V.
Kago ya mengwako le mabaka a mafelo a bodulo go bašomi ba bantši ka indastering ya meepo a ka tlase ga ao a dumeletšwego.
A re šomišeng tulo ye ya go se tlwaelege go tiiša boikgafo go phethagatša mošomo wo  le go hloma kwano ya Kopano ya Abidjan.
Lefelo la go putla magareng ga Gaza le Egepeta le šetše le tswaletšwe ka bjako.
Mna McNally, morago ga fao o hlophile go etapele bohlatse pele ga seo se bitšwago Komišene ya Harms karolo ya seo Komišene e se šupago e bego e le go lebelela ka sehlopheng sa polao?
Maloko a yona a tšwa bokamoragong bjo bo fapanego le go tliša tsebo le maitemogelo ao a fapanego mmogo.
Pušeletšo le phetogo ga di bonolo, le go hlabolla lefsa molokoloko wa ikonomi wa Stats SA go ka se tlogelwe.
Dinyakišišo tša dihlopa tša go tsenelana tša dikgaruru, go fa mohlala, dikgaruru tša dipolotiki, dikgaruru diotimeleng  le dintwa tša dihlopha.
Dikgopelo ka moka tša di fihleletšego dinyakwa tša thušo ya mašeleng ka sehlopha sa panele ya boditšhaba.
Ke dirile setatamente se tee, ke neetše setatamente se tee ka Brixton.
Tekolo ya kobamelo ke maikarabelo a yo a swerego lengwalo le tumelelo, le mmušo o ntše o dira dihlahlobo kgafekgafe le goba tekolo go netefatša moswari wa lengwalo la tumelelo o tšea dikgato tša maleba tša tekolo ya kobamelo.
Go tloga Afrika Borwa go ya Ethiopia go nale mašaledi a marapo a kgale, a sa ituletše bjalo, a bolela ka setlogo sa SeAfrika sa batho ka moka.
Madulo, dijo le dinamelwa go ya hblahlong di akareditšwe matšatšing a mararo a mathomo, go bao ba e nyakago.
Maloko a mangwe a khansele a ile a kgopela gore be le kopano yeo e ikgethago ya SAMDC e dule.
Re tsomana le hlahlo ya bona ya potlako ka fao re ka go kgaotša modikologa wa dikgaruru le go fihlelela tharollo yeo e tlago tšea lebaka le letelele.
Philile go tšwa ka sekgaong sa inšorense o laeditše khuetšo ye kgolo ka nako ye nnyane yeo a bilego fao.
Tšweletšo ya maikutlo a maatla ao tokomane yeo e a rwelegoka gare ga pego ya Monolofatši e laetša mahlomo, moya le maikemišetšo a sephetho sa SADC le AU.
Lephodisa le kgonne go ntšha sefatanaga mme morago ga go phuruphutša sefatanaga , dillathekeng tše pedi tša bahlankedi ba tšhireletšo di ile tša hwetšwa mo go bagononelwa ba tshela.
Ge nkabe maphodisa ao o tsebiše ka yona nako yeo go ye nngwe ya dikopano, goba ka nako yeo ka taba yeo, kgonagalo ke gore tekete ye e ka gatišwa?
Ditšhele tše dintši tšeo di tsebjwago ka mafaseng a boditšhaba le ditšheke tša mosepedi di ka fetolelwa gabonolo ka dipankeng tša kgwebo, dihotela le boemafofane bja boditšhabatšhaba.
Nako ye e tilego ya go ba ya maleba ya go neelana e swanetše e laetšwe ka go ye nngwe le ye nngwe ya  ya diporojeke tšeo di akantšwego gatee fela ge thekgo ya mašeleng e hweditšwe.
Go hloma taolo ya tshedimošo bjalo ka nthla ye bohlokwa ya go kgoniša go šoma gabotse ga kgoro.
Ka mahlatse re nale tsela ya go tia ya seo ka motheong wa hlabollo wa African Union e elego Segwera se Sefsa sa Hlabollo ya Afrika.
Kabo ye ya difoka ya matlakala a wepo ao a amanago le lefaufau a hlomilwe ke baithuti nakong ya beke ya Lefase ya Lefaufau.
Taetšo ye e šomana le holgwana tša ditaba tšeo di hlohlago mmogedi go hlatholla go kgolwa ga bona le go lekola lefsa kwešišo ya bona ka Afrika Borwa, ga bjlo, nakong yeo e fetilego le yeo e tlago.
Lehono, re neelane mme re laeditše gabotse gore maemo ka nnete a fetogetše go tirelo yeo e theilwego godimo ga batho
Bjalo ka ge ke kwešiša, mehuta ka moka ya merwalo ya sesole e swanetše e sepele.
Mogwebi yo mongwe le yo mogwe go gweba ka maswi o tla boloka dikgapetla tša go tšhela aese kherime cream le aese kherime ka tsela yeo go tlago thibela go senyega le go šilafala.
Nthla ya gore malao wa peila o sepetše ka tsela ya ditiragalo ya diphetogo ngwageng ye lesome ya go feta ke taetšo maikemišetšo a mmušo go netefatša tšhireletšo ya ditokelo tša basadi ba rena.
Go eletša Tona ka ditaba tša go amana le tekanyetšo tša sekago sa hlabollo ya setšhaba.
Toropo e ikgafile go fihlelela maikemišetšo ka tsela ya go ama setšhaba go akaretša le Mokgatlo wa go Tlwaelega Wa Green Point le batšeakarolo ba bangwe, gwa realo Meyara Hellen Zille.
Golden Games e fane ka menyetla ya go kalatša batho ka tabeng ya mananeo a bosetšhaba le a kimollo ao Kgoro ya porofense ya tša leago ya setšhaba e golaganyetšago batšofadi.
Kgoboketšo - sekotlelo sa kelelo ya meetse le go elediša meetse, kgoboketšo ya meetse a pula ka lefelong le le go elela ka nokeng goba letamong.
Ge o hlwekiša ge dinamane di sa le ka ngwakong, hlokomelo e swanetše go tšewa ya mohuta wa sebolaya ditwatši seo se šomišitšwego.
Go be go sa kgonege gore re fe dikarolo tše lebanego maemo magareng ga di-biomes.
Rwanda e bapetše karolo ye bohlokwa ya ketapele ka go se ka go tšea karolo ka tshepedišong ya le go ba ba mathomo ba naga ya go tšea magato a bjalo.
Kgopišo ye nngwe le ye nngwe yeo go yona sethunya se dirišitšwego ntle le ge motho a lefile kotlo ya go amogela molato.
Ge batho ba nyaka mapokisi a mannyane le digodiša mantšu tša go bewa hlogong, ka kgopelo a seo se ka fiwsa mosadi yola a lego fale.
Nthla ya letseno le tšhomišo la mašeleng: thekišo ya mengwako le kgwebo ya ditirelo tša diindasteri go sa balwe le tša mašeleng a magareng ga dikgwebo le inšorense.
Ee ke kwešiša gore UNITA gabotse e thekgilwe ke mmušo wa Afrika Borwa.
Ditebogo go Mna. McAdam ge o rata go ka tšwela pele.
E fana gape ka tshepedišo ya kgetho ya tekolo bjalo ka ge e nyakwa ke molao.
Ke be ke laola dilo ka moka mme ke na le balaodi bao ba bego ba nthuša.
Godiša setswalle seo se bonagalago sa tšhumišano ya mebušo go netefatša neelano ya ditirelo yeo e tswakanego magareng ga makaleng ka moka a mmušo.
Morago ga dikgwedi tše tshelelago ba ntšeere go ya go fa bohlatse ka tshekong ya masomepedipedi, Joyce Sekukane  le Winnie Mandela fao ke gannego go fa bohlatse.
Kabo ye ye bohlokwa ya difoka e be e dutše e gagaba tekano ya mengwaga ye mebedi ka tšhomišano le PriceWaterhouseCoopers le Standard Bank.
Mathata ao a amanago le hlolego ya mafula le laetša kgonagalo ya go tekolo ya go fokotša ya maatla.
Thlahlo ka poloko ya hlago le setšo di kile tša abiwa ka Maleoskop.
Rasethunya gape o re laeditše gvore re dire eng ge re eswa menwana  goba ge re diaparo tša rena di swere ke moolo., a realo.
Mothaladi wa inthanete wa Midvaal o go hlohleletša gore ka nako o bušeletše setatamente se gore o sedimošwe ka fao mothaladi wa inthanete wa Midvaal o šireletšago tshedimošo.
Eupša a re lebaneng le dinthla - ke ka baka leo ke ikgogetšego morago ka tabeng ya dipalopalo.
Sa mathomo, mokgatlo, sa bobedi, botšhašetši, sa boraro ntwa ya sesole le sa mafelelo ntwa ya go thetha.
Ke motlotlo gape go bolela gore, palo ya tša mathomo ka nageng maemong a porofense.
Ge dinako tša go etela di fela, nakan e tla lla  goba go tla ba le kgoeletšo yeo e dirwago.
Tirelo ya setšhaba ya baswa e tle neelana ka mokgwa wa nako ya telele ya go šoma gabotse ya go tsošološa setšhaba sa Afrika Borwa mola ka nako ye teeo hlabolla bokgoni bnja baswa ka ditirelo le go ithuta.
Bobedi bagononelwa ba ka kgolegong, mme ba tla tšwelela pele ga kgoro ya tsheko ya magisterata wa Vryburg e sego kgale.
Kgoro ga mmogo le TEP di beile mmogo dinthla tša tshedimošo ka ga batho ba go neelana ka dithoto le ditirelo.
Maloko a tla emiša ka go kgobela le go rekiša diIAP ntle le dibjalwa tšeo di hlabetšwego
Lefelo le ditirelo la thutong le nale bolaodi bjo maatla mme seo se kgatha tema katlegong ya bona.
Ke rata go dira gore taba ye e tsebjwe ya gore kakanyo e naganišitšwe morago ga go lebelela tekolo yeo e ikemego ya mošomo wa CTRU.
Maitshwaro goba dinyakišišo tša go ya pele, diphenkgišano, dikema tša go dira tšhelete ka lebelo le diketane tša mangwalo.
Re le leboga kudu ka ge le tlile mme ke a bušeletša ponagatšo ya maikutlo aka  a kwelobohloko le matshidišo ao mošomi ka nna a le filego ona.
Baithuti ba bararo ba neelane ka diporojeke tša bona maemong a bosetšhaba ka Pretoria ka Setemere , ba felegeditšwe ke mohumagatšana Ontong.
Nka re, legatong la mmušo le maAfrika Borwa ka moka , ke fetiše ditebogo tša ka go Nomathemba ka mošomo wo mogolo woo a o fihleletšego.
Gabotse se ke bohlatse bja gore kgato ya renaka mathata a Zimbabwe nako ye ka moka a be a le ao a lokilego, lege re solwa ka mahlakoreng a mangwe.
Go dikgaetšedi le bobuti ba rena ba MaJuda hlološo ya Pesach ke nako ya kopano ya go lemoga le go gopola phapano magareng ga bokgoba le tokologo.
Ka fao e tloga e le molaleng gore Mmušo o swasnetše go ka maikarabelo o netefatše gore ditiro tše bjalo ga di diragale ka nako tša go tliša khutšo, ka gobane ga gabotse ebile e ka se nako ya maleba.
Re amogela ditsebišo tše gomme re lebeletše pele dipoledišano tša leago go fediša bothata bjo.
Mogononelwa o hweditšwe moragonyana ga fao a hlokofetše kgauswi le River Park.
Ka morago ga dinyakišišo go hweditšwe gore se sengwe sa dithunya se utswitšwe ka Gravellote ka Limpopo.
Mohlagase o leka go fediša go ya fase dinakong tša tšhomišo ya godimo goba tšhomišo ye kgolo.
Go itemogela maemo a go theilwe godimo ga boemedi bja semolaowoo o šomišanago le kgoro ya tsheko.
E re ke go botše gore Mna De Kock o tlile go fa bohlatse bja gore o ye nngwe ya tsheko yeo a sa kago a e tsenela.
Ga ke na nnete ya gore ba nyaka go boledišana le go ge eba ka nnete ba ile ba swara dipoledišano le tona ya dinaga dišele ya Tanzania.
Re be re nyaka gore e hlahlamollwe ka gobane e be e hlola mathata le batho ka makeišeneng.
O nale tokelo ya go se swarwe goba go otliwa ka tsela ye sehlogo yeo  le go gobošwa.
Go apara yunifomo, go kokotela tshedimošo le thuto ya sepolotiki go tla aga maitshwaro ao a nyakegago le tatelo ya setho.
Kgopolo ya go thiba sekgoba magareng ga setšo sa mokgatlo le dinyakwa le dihlologelo tša bašomi bjalo ka ge di utollotšwe ka ditekolong tša pharologano do swanetše gohlangwa ka tsela ya dipoledišano, go akaretša bašomi ka moka.
Mookamedi Nkunda , yo a swanetšego go moeteledi pele wa marabele, a ka se tsenele kopano eupša o nale kemedi ya sepolotiki le ya sesole ka kopanong.
Se se filwe go bonamodi bja thwii ka banka ya hlabollo ya Borwa bja Afrika.
Ga re phenkgišane eupša re re mehuta ye mengwe ya dibetša e ile ya dirišwa.
Bjalo ka mathapama ao go bolelwago ka ona, o šetše o rile go bile le amalanse tše hlano tšeo di emego kamana madulo a bapile pele ga ge go ka tsoga bothata ka kgorwaneng ye.
Bjalo ka mokgokaganyi wa thuto le tekolo o fetolela maono a gagwe a maikemišetšo go ba lenaneo tiro.
Le ge go le bjalo go bile le palo ya batho ka gare goba ka godimo ga sekafolo, ga go bjalo?
Kwešišo yeo e lekanego ya tshepedišo ya diphedi ka mabopong yeo e kgonago go ikoketša e tla hlabollwa ka nepo ya go hlahla diphetho ka mehuta ya maswanedi, sekala le botebo bja tšhomišo ya gape le gape ya didirišwa.
re tla dira seo ra ka se kgonago go na le gore gogela didrišwa tša pušo tšeo di swanetšego go bewa pele ka baka la mešomo ye mengwe go oketša dipeeletšo ka mafelong ao re a filwego e lego hlabollo ya ditlabakelo.
O tla kgopelwa gape go lefa tefelo ya go ingwadiša kgwedi ka kgwedi ya sedirišwa seo o se kgopelago.
Tšhomišo ya goba go tšhošetša ka tšhomišo ya maatla kgahlanong le boganka bja sesole ke taba yeo e lego molaong ya mafelelo yeo e ka dirišwago ge tharollo ya sepolotiki e šitwa.
O tsena ka mmila wa Stegman o tsena leffelong go emiša difatanaga ka letsogong la go jamafelelong a seporo le mafelelong ga tsela.
Se se ka tloga go hlokomelo ya hlago go iša go hlokomelo ya batšofadi.
Phokoletšo ye nnyane ka palong ya difatanaga tšeo di kgbaganyago Free State e hlokometšwe ka Mošopologo.
Motho mang le mang yo a kago nwa lebotlelo la Dettol a ka se ke a gopolo morago ga fao.
CIGS e fane ka mahlomo a leanao la ikonomi yeo nabilego yeo e tlago sedimoša ditiro tša rena le maikemišetšo a rena mabapi le diindasteri tša setšo mengwageng yeo e tlago, gwa realo mohumagadi Mabandla.
Re tla potlakiša tsehpedišo ya hlabollo ya bokgoni , re šeditše hlaelelo yeo re šetšego re e šupile.
Mme ke tla fa Tona sebaka sa go oketša fao a naganago gore re ka oketša.
Le ka gae, batsena fela ka ngwakong wa gago ba o hlokofatša.
Ke rata go bolela seo gore mme se hlokomelwe, re a leboga Mme Modulasetulo.
Maemo a Afrika Borwa ao e lego dikokwane a tšwela pele go godiša ikonomi, kgwebo le fega dikiletšo kgahlanong le Cuba.
Ge re tšwela pele re ka re , Modula setulo, re šomana thwii le merero ya diSDU.
Ka maatla le boetapele le bokgoni tšeo di laeditšwego ka lefelong le, ka nnete mmogo re ka dira phapano.
Selo se se bohlokwa ga se go se theetša dipolelo eupša go tsena fase go lebana le mošomo wo o lego pele ga rena, e lego go ipshina.
Mangwalo a ditefelo a romelwa ka poso go motho a nago le maikarabelo, bjalo ka ge e laeditšwe ke moreki ka foromong yeo yeo e filwego.
Kgoro ya Thuto e gokara menyetla yeo mokete o e fago kobamelo.
Le di nale mina a go swana, ke ditumelo tše pedi tšeo di sa swanego.
Ditšheke le otara ya poso di swanetše go lebišwa go Masepala wa Theewaterskloof.
Boledišanang le nagane ka dingongorego bjalo ka g di tlišwa ekaba ka poso goba motho a itlišitše ka bo yenage a etela dikantoro tša poso.
Re nyaka re be le tumelo ka go rena, re be le pono le go tia maatla.
Afrika Borwa bjalo ka naga yeo e hlabologago e nale go ntši go holega go tšwa ka theknolotšing ya Nano.
Ka tirišanong ya ikonomi le setheo sa peeletšo seo se oketšegago sa Trukey ka Afrika, re nyaka boithnaopo bja bo kotšegago go fetišetša bokgoni ka Afrika.
Ye nngwe ya dikgato tše bohlokwa, mmušo o ikemišeditše go potlakiša patlalatšo ya ditlabelo tša ICT go tlabakela metse ya magaeng.
Ga ke na bothata , mme, eupša ga ke gopole se, ka nnete ga ke gopole.
Ka morago ga papadi, o ile wa tla wa neelana ka dijo lefelong leo o bego o dutše go lona?
Bjalo ka ge o lemoga, IRS e sa tšwela pele tšea taba ya khutšo le tšhireletšo.
Go netefatša taelo le therišano tša maleba le batšeakarolo ba MaAfrika Borwa pele ga dipoledišano tša bodiktšhaba.
Gantši e bapetšwa le ditheko tša go fihlelelwa tšeo gantši di akaretšago tekanelo ya ditheko go ya ka lefelo la bodulo.
Motse kapa o hweditšwe gore o nale batho ba bantši ba go diriša seokobatši sa heroin.
Maloko a boraditaba a mengwa go tla go tsenela polelo ye kopana ya boraditaba ka katlego ya masepala le dipeakanyo tša tsamaišo nakong ya sehla sa maikhutšo sa FESMAC.
Re thomile ka dipoledišano le baraloki ba bosetšhaba le ba boditšhaba go hlohletša hlabollo ya setheo sa makhura le khemikhale ka Borwa bja Kapa.
Batho ba bantši ba šoma ka dikgomo go tšwa ka letsong la go ja ke go re, ba šomiša letsogo la nngele go dira diteko tša ka maleng.
Mongwaledi kakaretšo o kgopetše nako le sebaka go dumelela moperesidente wa maloba Mkapa go dira mošomo wa gagwe.
Morago ga go amogela molao o bjalo go nal,e mošomo wa go hlolasetlamo le go hloma tshepedišo yeo molao o e lebeletšego.
Maloko a laeditše gore beakantše gore setopo se fofišetšwe India fao poloko e tlago ba gona.
Maphodisa a Meadowlands a swara lesolo le bjalo mafelelong  a kgwedi ye nngwe le ye nngwe.
Batšeakarolo ba maleba ba dira maiteko a mohlakanelwa go thopa katlego ye botse ka tabeng ya Darfur gwa realo Jiang.
Go fihlelela go tšeelwa hlogonggo swanetše ka mehla go sepedišwe go ya ka maemo a boditšhaba.
Sekgao sa pele se hlapeditšwe go fana ka mangwalwana a tshedimošo go maloko a setšhaba go ba lemoša gore ba se nwe bjala ka mafelong a bohle le go diriša bjala gampe.
Go ya ka mohlankedi wa dinyakišišo, mokapotene Lithebe, lapa le kgotsofaditšwe ke kahlolo.
Kabinete e dumetše go hloma komiti ya tsenelano ya mebušo ka ikonomi ya Haetrotšene, go gapa dinyakišišo le hlola di tše difsa le go šomana le ditaba tša taolo le mananeo a tšhupetšo.
Go hlagiša ka go rata goba go hlagiša ka bohlaswa tshedimošo ye e sa swanelago go batho bao e sego ba malebale go go hwetša tshedimošo ka fao go sa swanelago le goba go swara sephiri le ditokomane tša bohlokwsa e tla molato.
Tekatekano ya maatla lefaseng e tla dula e le maemo ao a lekanetšego, le ge aka thewa godimo ga diphetogo, masome a mengwaga.
Nka se ke ka ba ka tsoga ke nyakile go šireletšwa ke motho wa mohuta wola wa John Morgan.
Tima ka moka didirišwa tšeo di dulago di tshumile le ge di timilwe nako le nako ge etšwa ka ngwakong le pele ga ge le eya go robala.
Bašomi ba eletšwa go eletša GEMS ke ge ba ka kgona go lokela batho ba e kaba ba bahlano bao e lego maikarabelo a bona ntle le tefo.
Go diriša ditlabela tša rena tša temo ka mo di swantšego go swana le meetse, tša bosa ka hlabollong ya ikonomi yeo e ikemego go dula e le gona.
Ka pegong ye nngwe ya molatogo tšwa ka Kapa Bodikela ka Matšhe, kgoro ya maphelo ya porofense e ile ya tsebišwa ka taba ya lehu la go hlolwa ke twatši ya diphthria.
Dipego tša moše di akanya gore ammonium sulphate le yuria di mohola kudu go monontšha wa N ka mmung wo o kolobilego goba mmung woo o nago le meetse a mantši.
Pego gape e šupile gore palo ya difatanaga tšeo ditšwago ka karatšheng ya Engen e fokotšegile le ge go le bjalo palo yeo e tsenago lefelong la ka Musgrave e oketšegile.
Ntle le tumelelo ye bonolo ya go tsena ka mafelong a dintlwana tša go ithuša setšhaba se nale gona go welwa ke malwetši le leuba.
TOR le leano la porojeke le hlabolotšwe ka therišano le batšeakarolo ka moka.
Go bao ba thwadišitšego mafelo, go bohlokwa gore ditokelo le maikarabelo a beng mafelo le bathwadiši di tšeelwe godimo.
Monna o golegilwe ka go hlokofatša ka maikemišetšo a go kweša bohloko le go gobatša.
Ditefo le lekgetho tšeo di lefišwago ke boromiwa ka nako ya mošomo wa yona wa semmušo bo tla tlogelwa go se lefele seo se swanetšego se lefelwe le makgetho.
Ge eba go šetše go nale tšeo di hlomilwego ka lefelong gona go bonlo go šetšana le le taba tše sego kae ka dikopanong tšeo di o kgahlago.
Maitemogelo a batho bao ba dirišago tshepedišo ya tša maphelo e sanetše go ba ao a go hlokomela le kwelobohloko.
Ka baka la letšatši le maemo a bosa bontši bja thušo ya dijo bo sentšwe.
Ke be ke tšhogile ka gobane ngwako wa rena o be o tlile go tshungwa mme re be re tlile go hloka lefelo la go dula.
Go eya le kwalakwatšo setšhaba le phatlalatšo ya seyalemoya di šomišwa bjalo ka ditlabakelo tša go rekiša.
Bjalo ka MaAfrika Borwa , o ka nyaka go šomiša taba yeo e ka bago kahlanong le mogopolo wa hinterland woo re bego re bolela ka wona ka taba ya ka mono gae.
Se gape se tla tšwetša pele ke neelwa ga tumelelo ya go šomiša inthanete ka mafelong ao.
Batho ba bantši ba dumela gore matšaštši a go swana le a ke fela go nyaka go ba maikhutšong.
Gape le gape, palo ya godimo ya mahu ka ditseleng tša rena ao a šilafaditšego sehla sa khutšo le ditiro tše botse.
Afrika Borwa e tla swanela ke go hlathllo karolo ya yona, ka ge e sa dirwa ga bjalo, ka tshepedišong ye mpsha ya lefase.
Taba yeo e amogo e gona ka ga tšhilafalo le go gapeletša taolo yeo e sa lekanago ya tšhila yeo e lego godimo ga mmušo.
Kgonagalo ya go šomiša sekirini se segolo ka lepatlelong la Johannesburg moo go ka bago le batho ba bantšibao ka falalago e ka boleišanwa le E Williams.
Dinyakwa tša tšhireletšo yeo tlwaetšwego go dirwa ya moyadi sesefile go tloga ge bokgoni bja moyeng, kudu ka dinakong tša thulano, tša baphenkgišani bjo tlago dula bo sesefile nakonyana.
Bokgoni bja go impshafatša bja tshepidišo ya dilo tša hlago go amogel amathnata ao a tlago le ditiro tša bathogoba ditiro tša hlago.
Ditsela le ditselana di swanetše beakanywa go latela boalo bja hlago ka moo go kgonegago.
Lenaneothero le metsotso tša dikopano tše tse di a hwetšagala  le go fa tshedimošo yeo e tletšego tabeng ye.
Go bonagala go ka re sekolo se beakantše go ya leeto ga botse mme tiragalo ye ke ya kotsi.
Modulasetulo o swanetše a fiwe maatla a boemedi go lekola tumelelo ya tšhoganyetšo.
Gomme o be a go netefaletša gore ba ile go leletša amalense mogala?
Ditokomane ka bobedi Taolo ya Labvohlano le A-ube di šomišitšwe bjalo ka mothopo wa go lokišetša tekolo lefsa.
Bjale ke a kwešiša gore o be o se na le Altech ka nako ya masetlapelo a Helderberg, seo e lego mothopo wa dinyakišišo tša rena.
Go tšhela mmutedi wa dikgomoge o bjala o tla thuša go fokotša hlokego ya dikotla ka mmung.
Setswalle sa boditšhaba se swanetše go tšwela pele lefaseng leo le fetogilego go tloga dikokwaneng masome a mengwaga yeo e fetilego.
Ee, ke dutše mo, Morena, go feta dibeke ga bjale, ke theeditše ditšiebadimo tše ka nna.
Ke thabile ka mošomo wsa maphodisa le ge maemo ao ba swanetšego go šoma go ona a le a šoro, gwa realo mohumagadi Roux.
Ditefelo di akaretša VAT mme go go na go lefiwa morago ge motho a phumola ka morago ga dibeke tšeo di lego ka tlase ga e tee go tloga mola e hlongwago.
Ke dumela gore batho ba ko Pietersburg ba tla ntirela seo.
Dikokwane tše tša ka gare tšeo di laeditšwego ka gare ga pholisi ya Afrika Borwa ya dinaga tša ka ntle.
Dihlahlobo tša ditho tša bosadi di thuša go hwetša dikokwanehloko tšeo itekanelago tšeo di kago hlola kankere ya mapele a basadi.
Dipekanyo ka Eskom go oketša sefehla kgase sa thebaene sa dimillione tša diranta ka Atlantis se emetšwe go retha kgolo ya ikonomi ka lefelong leo.
Mmogo re bopa lekgotla la kgwebo ya tša boeti, leo le hlakanago kgafekgafe mme le amogetše leano le tee.
Thuto ya Bokgoni ka dikhomphuthara ka Barberton ka Mpumalanga, e emetšwe go kaonafatšwa morago ga pulo ya lefelo le lengwe gape la theknolotši ya tshedimošo  ka Bokgobapukung bja Setšhaba ka Mjindini.
A le be le arotšwe ka dihlopha tšeo kgweding ya go fta ge le be lele ka Camp Hippo?
Re lebogiša ka moka bao ba amegilego ka go hlongweng ga NERSA.
Re boditšwe gore bjalo gore theipi e gatišitšwe gape le ka ditshwaelo tša gagwe, "Ke hwetša se e le selo se šele kudu".
Meetse a go tšwa maruleleong a mengwako a ka hola ka go bolokwa ka ditankeng go nošetša dirapana.
Ka tlase ga  mahlomo a Transfrontier Park, taolo ya diphedi tša mehutahuta go akaretša, magareng ga tše dingwe, poloko ya hlago,, tšhomišo le mešongwana ya taolo.
Ge baemedi ba se ba swara mangwalo a tumelelo a go tshediša dithoto, go tla nyakaega lengwalo la maleba la go tshediša dithoto ka mollowaneng.
Tokomane ye e latela setlwaedi sa mmušo sa go farologan tšha phapano magareng ga Mešomo ya Kgoro ya thuto le Kgoro ya Thuto.
Mokgwa wo mokaone wa go bega ga botse diforomo o theilwe godimo ga eba o nale foromo ye tee goba tše pedi go šomana le tšona.
Mogongwe seo se ka lebogegago kudu ke menyetla ya yeo e tlago ka go ba gona ga yona ga mmogo le dihlohlo tšeo di tlišwago ke menyetla yeo.
Nthla ya tiragatšo e akaretša lefelo la go phaka difatanaga, kelo ya go fokotša pharakano, tsheketšo ya meetse le mohlagase.
Tsela yeo TRC e tlago rarolla bothata e tla bolela ge eba tsela ya poelano e tla bonwa bjalo ka ya semolao goba papadi felabjalo ka ge PW Botha a hlalosa TRC.
Moputso o ka emišwa , wa fegwa goba wa emišwa ge moamogedi a ka leka go o fetišetša go e mongwe le go neelana ka wona.
Kwano ya mohlakanelwa  e laeditše gore lifi ya tlwaelo ga e ya swanela go tsenatsena go ditaba tša tsamaišo ya IQMS.
Kwano e dira gore mekgatlo e ineele go hlongweng ga kelo ya lefase ka tlase ga hlokomelo ya Palamente , e le seo se tla magareng ga tše dingwe sa lebelela ditaba tša bomong bja dipolase ka bontši.
Ketelo ya Tonakgolo Jiabao ka Afrika Borwa e tla bjalo ka karolo ya leeto la dinaga tše šupa tša Afrika.
Lebekele la boikhutšo la dikgwebo tše di lego gona le tše mpsha di lebeletše thušo le keletšo.
PTOE e tla rwala maikarabelo a go golagantšha le go laola tshepedišo ya dinamelwa tša bohle ka porofenseng.
Ka kakaretšo ga re dumele gore nako e šetše e fihlile gore dikokwane tša fao mekgatlo ye mebedi e fanago ka thušo e tla šoma ga bjalo.
K e amogela gore go robjwa ga melao ye go ka feletša ka tabeng ya go rupiša.
O ile a napa a ya go letlakala leo le latelago ka gare ga fao Mookamedi van der Merwe a realo.
Eupša, Mna. Kupelo o rile ngakao ba file tiišetšo ya ya gore fela bao ba bego ba se mošomong ba tla tšea karolo ka matšheng le gore bao ba bego ba le mošomong ba tla tšwela pele go thuša balwetši.
Bjalo ka ge e tla laetšwa ka gohle ka neelanong, mokgwa wo o bonolo ga o a fetoga mo mengwageng, le ka tlase ga borumulane bjo maatla.
Le gona, ge go kgonega gatee fela ka tlase ga moo, mangwalo ka mothalading o tee.
Re tla rata go akaretša batho ba rena ba bafsa bao ba se nago mešomo go itokišetša go šoma le go ya ka mašemong.
Bontši ba tše bo dirilwe ka kota, letsopa, leswika, dipheta, raffia le mahlaka gomme di rekišetšwa baeti ka theko ye botse.
Se se tla dirwa go hlohletša mekgwa ya go šomiša maano a go ikgolaganya le kgoro ka thekgo ya gokatološo ya mebaraka ya boditšhaba.
O tlile go ba bitša le gore go bona go nale kopano ka Thokoza.
Lefelo le le sale legatong la go gola, ka baka la hlokego ya boineelo le bokgoni le ditlabela.
Mohlagase le Lekala la Nuklea di godikša bogolo le tšhomišo ya ditlabakelo tša maatla ka mo go swanetšego.
Pego ye e nale dipoelo tše dipalo tša baagi le tirelo ya tekolo ya lefase.
Sa pele go dilo ka moka, e re ke le leboge ka monyetla wo wa go kgona go ba mo Unibesithing ya Tsinghua.
Hlabollo ya sekwaere sa Setšhaba ko morago ka lefelong le e be e sa hlokomelwe gomme go nyakega ka potlako go hlabollwa le go hlokomelwa.
O swanetše o be la maitemogelo a go kgona go šoma ka mahlomo a  wepo le bontši bja mainaka maemong ao a fapanego.
MSB e tla ba le boemedi bja batšeakarolo ka moka.
Re dira boipeletšo go batho ba rena ka mokaka mekgotlong ka moka go theeletša boipiletšo bja rena.
Hwetša lenaneo la maina a bahlomphegi, o mongwe le o mongwe a be le temana ya go mo hlalosa gore o diretše eng setšhaba.
Kwalakwatšo ka taba ye e tla dirwa ma nakong ya beke.
Re kgethile khutšo le hlabollo yeo e ikemego sebakeng sa ntwa, poelano sebakeng sa go itefeletša, dipoledikšano sebakeng sa thulano.
Go holega ka mo go tletšego ka tšhomišo ya bontši ya didirišwa tša ka mabopong, ka tswaka dipholisi, maano a taolo a ditiro tšeo di fapanego tša ikonomi.
O sa gopola ketelo ya tshawamare  ka nnoši goba o sa kgona go akanya gore seo ke seo se bego se swanetše go dira?
Morekiši le Sekhwama sa Umsobomvu di tla kopana go tšwetša pele bokgoni bja tšona bja mašeleng.
Dinyakišišo tšeo di tšwelago pele di swanetše go dirwa go nyakišiša lebaka la diphapano magareng ga bong.
kamego ya motho ka boyena e swanetše go fiwa ditokelo ka moka tšeo di tletšego le gore ga ba na molato go fihlela ba sekišitšwe.
Ke holofela ka pelo ka moka gore maikemišetšo a rena a tla re thuša go fihlelela maikemišetšo a dingangišano tše.
Go šuthiša ka kgang, le go hlongwa ga molao wa ditšhaba go ya ka mmala , go rakwa ga dikete tša batho magaeng a bona le dikgwebong tša bonago ba hloletša mathata, le kgodišo ya bjana le go lahlegelwa ke letseno.
, Ka fao, e buletšwe kgatelelo ya bogolo bja magareng , dinaga tša letseno la magareng tša ka borwa ka tshepedišo ya maikemišetšo a go thopa lefase ka moka.
Go nale mehuta ya mehlala ye e sa hlangwago ga botse le go hwetšwa ka dikagong tše di tshwenyanago le tshepdišo ya hlago yeo e bonagalago ka mabopong.
Go se rate go amogela diphuthelwana tša maemo a itšego le tša mehuta, ge didirišwa tša gona di lebeletšwe go fokotša tšhilafatšo.
Go eteletšwe pele ke Mokmišenare wa maloba wa Porofense Lennit Max yo ga bjalo a llelago gore re leka go nyatšiša segwera sa setšhaba.
Ba lekile go rekišetša mma waka  dithoto tša dijo tšeo utswitšwego gomme ge ba mpona , ba tšhabagwa realo Marai.
Opareišene, yeo e nago le maikemišetšo ao setlogo e lego go golega bagononelwa bao ba sa šaletšego, e golangatšwe ke Mokomanda wa Lekala la Matseka a Ikageng, Mosupurudente JC Scholtz.
Hlabollo yeo e nabilego e nago le khuetšo ka porojekeng yeo e nago le seabe ka maemong a  bosetšhaba goba sekgao.
Katološo ya Flag Boshielo East e ka dirwa ka dikgato tšeo di fapanego ge go nale le mašeleng.
Kgolo yeo e oketšegago ka tšhoganyetšong ya kalafi le tabeng ya maikutlo a mabe, ka bogolo bja bolwetši bo oketšega.
Se ke setatamente se se telele mme moragoo tla solwa ka gobane ga o dumelelana le taba ye.
Mafelo ao a sego a bjalwa a swanetše go kitelwa le go tiišwa ka ditlabela tšeo di ka se leselelego go senyega.
Bogolo bja dinthla bo ka hwetšwa ka mothalanding wa inthanete, di-diskete goba dikgatišong tša khumphuthara.
E nale gape boikarabelo bja hlabollo ya Pholisi ya Porofense ya Tša Boeti le tekolo lefsa ya melao ya tša boeti yeo e lego gona.
Re ka se kgone go bolela re le fa gore re phethagetše, eupša re bea matsapa a magolo ka tabeng yeo.
Go nale kamogelo yeo e tletšego ya gore mmušo o nyaka karolo yeo e tlatšego ya go thoma tša hlabollo.
Tshepedišo ya hlahlo yeo e dirišwago ka Afrika Borwa mo nakong ye e lekolwa lefsa.
Diphetogo ka moka tša tshedimošo ya porojeke ka hlokomelo ya sekirini sa porojeke di gatišwa ka ditekong tšeo di tletšego tša mohlala.
Palo ya diphapoši lapa ka lapa e tla akaretša morale le dipahpoši tša ka ntle tšeo di šomišwago ke maloko a lapa.
Lesolo le nyaka go fihlelela basepela ka dinao bao ba lego kotsing ya go amega ka kotsing.
Dihlatse o ka re di ka laetšwa karolo ya setatamente fao go ukangwago ka setatamenteng gore basetsana ba be ba. ka tsenatsenong ba be ba gapeletšwa go dira dilo.
Phatlalatšo ye e lebeletše mekgwa ya go aga letlotlo la batho ka ditsela tšeo di fapanego.
Leano la maikemišetšo a bolaodi bja mabopo, le ikemišeditše go go netefatša gore meetse a ka gare ga lewatle leo le hlokometšwego le go elwa le ditiro tšeo di beilwego ka lefelong fao khwalithi ya meetse e fetago melao yeo e beilwego.
Go šupšwa, go kgoboketša, go golagan ya le go hlatloša mafelo a mehlare ya hlago ya tshepediša ya diphedi tšeo di fapanego.
Kgolo yeo e abelanwago e theilwe godimo ga batho, kgolo yeo e tlišago batho mmogo ka kwano ya maikemišetšo le tshepo ya bokamoso.
Go be go na le kantoro ya porojeke ka Pretoria ga mmogo le ka Brisbane.
Batho ba tshela ba golegilwe ka maphodisa ka Free State mo ba amegago ka gweba ka lebake, bomenetša le go dihlopha tša digongwana.
Re anywa maatla go tšwa ka dikatlegong tša Afrika ka go tša bokgabo, setšo, saense ya hlago mahlale le bodumedi, bobotse bja meago bjo bo tšweleditšwego ke mogopolo wa Afrika makgolokgolo a mengwaga.
Motlatša mookamedi wa maphodisa o tumišitše hlahlo ya tshepedišo ya mohlakanelwa ya tšhireletšo yeo e swaretšwego ka dikarolong tše fapanego ka nageng.
Dintlha di ba tše bonolo go dirišwa tša go hlohleletša tšhomišo ya tšona ke balemi, boraikonomi le batšeakarolo ba bangwe bao ba ka kgahlegago ka go realo ba ba le seabe ka go tšeeng sephetho ka Kapa Bodikela.
Tsomešang go hwetša tshepedišo yeo e lego ya taolo ya magareng , go swana le PERSAL yeo e hlomilwego go thekga dikgoro tša porofense le tša bosetšhaba ka go hlomeng pholisi ya taolo ye mpsha ya taolo ya bašomi.
Nomoro ye mpsha yeo e sa tlwaelegago e tla bonagala go ya go ile mo segomaretšing, gomme e tla kgoniša dingongorego bj.bj go begwa ka go tsopolwa ga nomoro ye ye mpsha.
DEAT e holofela go neela o tee wa mathomo hlahlo yeo e tletšego ka ga go fetoga ga leratadima, tšhireletšo ya letlapi la legodimo le ditiro tša go amana le seo ka Afrika Borwa.
Taelo ye ya go tšwa Kgoro kgolo ya Molaotheo e tla rwalwa ga tee fela ge palamente e dujla mathomomg a Febereware.
Maswi ao tšhetšwego swikiri le maswi a lerole le ditšweletšwa tše dingwe tša maswi, ntle le lebebela aese, diaese bj.bj.
Moragonyana ga go katwa , batšwasehlabelo gantši ba ba le letšhogo, ba nale gona go tsenwa ke phefo, go idibala, go gakanega monaganong, go thothomela, go tlelwa ke selelega le gona go hlatša.
Alderman Dan Plato o kgethilwe go ba Meyara Mogolwane wa Motse Kapa gomme a ikana go godiša hlolo ya mešomo le kgodišo ya ikonomi ka seleteng.
Re na le gona go kwela bohloko ge ore o gopola gore nka be o ikhwele ge o nagana ka mathata ao o lebanego le ona.
Ditlabakelo tša go aga di tla abiwa ke ba Ditirelo tša Kago ya Mengwakogo batšwasehlabelo go tsošološa mengwako.
Ge ele gona fokola, le go ba yo monnyane, ke gona go dirago gore thulano ya go fetolela lefase go ba motse o monnyane mo tabeng ye ya go ikema.
Kgahlego yaka e bile gore ba laeditše tšhomišano ka dipelo tša bona ka moka go dilo ka moka tšeo ke di kgopetšego.
Molao wa tša Thireletšo, ge o fetolwa ka mabaka a Tekolo lefsa ga tšhireletšo le go fetola Pholisi ya tša tšhireletšo e swanetše go akaretša tsamaišo le maitshwaro a borakonteraka ba e lego maloko a setšhaba, ge ba išwa ka dinageng tše dingwe le SANDF.
Ka boemafofaneng bo tee goba a mabedi, batho ba poraebete, ke go re, bao ba sa thwalwago ke ATNS, SAAF goba mmušo wa porofense ba fana ka tirelo ya tshedimošo yabofofiši.
O nale tšhomišano ye botse le batho ba bangwe le gona go ratwa ke mang le mang ka lefelong.
Ka moagong go nale bašomi ba babedi bao ba lego gare ba amologantšha mapokisi a tšhelete le go lekola dithunya nakong ya ge pele e lla.
Mahlomo a maemo, go hlabolla le go hloma pholisi le molao, lekgotlatheramolao le fetiša molaogomme le nale okamela khuduthamaga, gomme kgoro tša melao di godiša Molaotheo le molao.
Mabaka a bosenyi: Mna Meyer ka mabarabare o rekišitše sefatanaga seo e sego sa gagwego bareki ba babedi.
Motheo wa kgodišo le go tšwelapele ka mošomo le mediro go feta ka bogolo goba mangwalo a mošomo.
Go thuša ka ditabeng tša phetolelo mabapi le tirelo ya setšhaba ka kakaretšo le PSTE ka thokwana.
Boleloko ka MTCR ga bo fe kgonthe ya ba le tokelo ya go hwetša theknolotši go tšwa go molekane gomme ga go na seo se gapeletšago go fana ka seo.
Sa mafelelo khansele e fana ka phokoletšo ya ditefelo go batšofadi le badudi bao ba sa itekanelago.
Go hlongwa ga metse setoropong - Ge batho ba tloga metse ya magaeng go ya metse setoropng.
E bile letšatši la mekgolokwane le go opela ka Chesterville ge makgolokgolo a badudi ba fiwa mengwako yeo e fetoletšwego maineng a bona bekeng ye.
Go tla ba le dikopano tša dinako tšeo di beilwego maemong a bohlankedi bagolwane go boledišana ka ditaba tša selete, tša kontinente le lefaseng ka moka.
Go katološa tšhomišano ya ikonomi, sekgao sa Iran se tšeere sephetho sa go fana ka kakanyo ya go hloma lefelo la pontšho ka Afrika Borwa.
Ge go be go kgonega gore o bone ge eba seo o ka se iša hlogong go e ka ba batho ba ba ka?
Ka kakaretšo, kgato ya mmušo yeo e beakantšhitšwe pele ga rena ka pono ye le maemo.
Go begwa gore balekani ba bile le go se kwane mme mosadi o be anyaka go tšwa ka ngwakong.
Tshedimošo e thomile go ba maatla, mme go ikgolaganya gonae thomile go ba kokwane ya hlabollo ya batho.
Mangwaga ye mentši morago re kgethile sebapatši go šoma le rena.
Hloma ditlabakelo tša maleba - nepo ya peeletšo ka gare mahlomo a MTEF le tšhomišano le le dikgoro tšeo di amegago le batšeakarolo ba diindaseteri tše dingwe.
Bao e ka bago baeti ba swanetše go boledišana le bao ba ba inšorilego go dira bonnete bja gore inšorense ya bona e kwana le dinyakwa tša bona.
Palo ya maloko a boraditaba e kgopetše pego ka seo Thekwini e se dirago mabapi le tshenyo dikago tša leporogo.
Peeletšo ka kagong ya mafelo ke mokgwa wo mogolo wa go oketša tšweletšo ya ikonomi, ka fao le go hlohleletša kgolo ya ikonomi.
Ka fao legatong laka le la mmušo wa porofense ya Kapa Bodikela, re a le amogelo ka lapeng le le legolo leo le bitšwago Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa.
Gape, o a tseba, go molaleng gore o amogetšwe o ka tshwarelwa nako efe le efe ge o nyaka.
Bomasepala ba tla amogela thakanelo ya letseno ka kokeletšo ka tekanong ya mphiwafela go tšwa mašeleng ao a kgobokeditšwego ka nageng.
Seboledi, dihlohlo ka diphihlelelong tše ka moka , ke gore tše ka moka di ka se bonwe bjalo ka ditiro tša nako ye tee.
Go phuthela, go bopiwa ka mokgwsa o itšeng goba tharollo ya motswako, ye e dirilwego ka tatelo ya dinyakwa tše rilego tla amogelwa.
Kanegelo, yeo e gagabilego mengwaga ye mentši, mafelelong e ile ya hwelela.
Ge sefofane se ka se kgone go go bitša go tla boima go rena go tseba seo.
Go tlaleletša seo, kelelo ya letseno, e nyaka go nepiša godimo ga phokoletšo ya sekoloto le go lebalelwa, go bopa lefsa thušo ya Afrika le go šoma ka mekgwa ya go oketša kelolo ya mašeleng ka Afrika.
Se se akaretša dipoelo tša Stats SA tša kgwedi le kgwedi ka tša meepo, mohlagase, kgwebo le thekišo ya dithoto le difatanaga.
Go nale ditsela tše dintši tšeo o ka itlwaetšago tšona go swanela dinyakwa tša gago.
Tiro e diragetše ka lefelong la ditšhila la tsela ya ditšhila, mehlare, matlapa le dinoka, gwa realo Nicolai
Maemo a bosenyi, Go bolelwsa gore o hweditše tšhelete ya go reka sefatanaga ka puku ya boitsebišo ya go utswiwa  le ka tšheke yeo a fetoletšego.
Ke tloga ke lemoga gore bahlahlobi ba setšhaba ka metseng ya rena ba nago le khuetšo maphelong a rena, eupša kudu go tša thuto.
Ntle le pelaelo, se ke se sengwe sa dimelo tše bohlokwa tšeo di laetšago NEPAD go tšwa go tšwa go dipolane tša hlabollo tšeo di fetilego.
Kakanyo ya ka ka ga thuto bjalo ka moithuti wa tša thuto le bjale morago ke le morutiši di tebile kudu ka thušo ya sehlalefi se segolo le morutiši.
Eya go karolo ya bobelegiši  ka metsesetoropong go kliliniki yeo e agilwego goba ya go thetha le go mafelo a tša hlokomelo ya maphelo ya motheo.
Mafelo a go rapela a ka bapala karolo ye bohlokwa ka tshepedišong ya kagolefsa le go hlohleletšwa go tsenela mahlomo afe le afe.
Phadišano ya Mosepelo ya go Ikilela ka H.O.P.E le go thekgwa ke mahlomo a mmušo e hweditše katlego ka thekgo go tšwa go makala a mmušo le a poraebete.
O kgobokeditše bohlatse, go latela tshedimošo yeo a e hweditšego, taelo ya dihlatse mme mafelelong a hwetša sekwebo seo se lokilego.
Go begwa gore o hweditše ka bofora pukwana ya boitsebišo  fao a go fetola seswantšo sa yona a lokela sa gagwe.
Go netefatša taolo ya tshedimošo yeo e tswakanego go kgabaganya molao le toka go thuša go fihlelela sephetho.
Mekgwa e tla hlabollwa ya go amogela batho mafelong, go netefatša go swarwa le tšhomišo yeo e phethagetšego ya bokgoni ka gare ga sekgao sa setšhaba.
Palo ya bagwebi ba mebileng ka lefelong le ba nale tumelelo ya go dira kgwebo ka mafelong a.
Gomme o phakile ke nagana gore o mpoditše, ka lefelong la kgauswi le ka lepatlelong la tša mabelo la Johannesburg.
Tokollo ya dipalopalo tša ditšhelet e fana ka dipalopalo tša phetolelano ya tšhelete ya bosetšhaba le tlaleletšo ya tekanyetšo ya tlaleletšo ya peakanyo ya tšhupaletlotlo le ditšhelete.
Bana ba ka mokgwa o itšego ke sehlopha sa batšwasehlabelo ka gobane ge ba sena mofetoledi, ba ka se kgone go bolela ka mathata a bona.
Go hloka mahlatse fa ke gore balekanyetši le bahlami ba dipholisiga ba na taolo ya gore ke mang a hwetšago tumelelo ya go gaša.
Go bea maemong a pele kgonagalo ya baithuti ba baso le basadi go tsenela dithuto tša masetase le digrata tša godimo, le go hloma lenaeno la hlabolla la mothomo wa bašomi ka dikthutong tša godimo.
Kabinete ya Israel ya Tšhireletšo ya Bosetšhabae kopane ka Laboraro go boledišana ka ge eba go swanetše go katološwe hlaselo yeo e tšwelagopele goba go gomiša.
Lefelo la tshepedišo ya dithuto leo le hlokomelago le go netefatša menyetla ya bana ka moka.
Kgoro e hlalosa lefsa boalo le bokgole bja ditirelo tše difsa le molokoloko wa tekolo ya go kwagala ya mošito ya pholisi.
DiREC ka bontši di šomana le go lebanya mananeo a tšona le maikemišetšo a NEPAD.
Ditefelo tše di swanetše go lefiwa ka botlalo ka nako ya go fihliša dikgopelo gomme ditefelo ga di lefiwe morago le ge kgopelo e sa atlega.
Sa mathomo ke gore ikonomi ye mpsha ya sebjalebjale e swanetše e šome gabotse ka go ba kgahlanong le go se phadišane.
Baithuti ba bahlano ba tla kgetwa go tšweletša seswantšha se segolo sa bronze e le go keteka ngwaga ye lesome ya demokrasi ka Afrika Borwa.
Ke dula ke maketše ka se re se fihleletšego le ka dinako tša mathata.
Se sengwe se bohlokwa le go amana le mokgwa wa go lekola wa segwera ke hlokego ya go boledišana ka kokwane ya go se tsenatsene ele go šomela go ya khutšong le tudišego ka seleteng.
Go kgoboketša maano a kobamelo go mananeo a dikgao tša setšhaba, bareki ba dikgoro,dikgao tša lekala la poraebete go iša go tša Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba gore go bane le phihlelelo ya ditrelo.
Marematlou ke phihlelelo ya katlego, gomme e lokišetša dithuto tša godimo le menyetla ka lefaseng la mošomo.
Ka morago ga kgolego, o ile a iša maloko go malapa a o mongwe le o mongwe wa bagwera bao go ukangwago gore ba šoma mmogo.
Se, a re bjalo, se dirwa ka nepo ya hlohleletša segwera le setšhaba ka twantšhong ya go swara toropo e hlwekile le goba lefelo la bodulo.
Lefase leo re lego go lona le nale tšhelete, theknolotši le bokgoni bja batho go fediša bodiidi le go se hlabologe.
Bohlokwa bja go nepiša ka tharabollong yeo e bonalago go maatlafatša ntwsa go bohlokwa.
Tiišetšo ya bokgoni bja sesole sa tlwaelo go netefatša tšhreletšo ya setšhaba ka kgato tša go naganela pele le boikemo ka hlabollong le tšweletšong ya dibetša, fao go kgonegago.
Dimelana tšeo di melago ka tlase ga mehlare ye megolo ka sethokgweng se ka setlwaedi e phatlaletše le go fapana le yeo e lego kgauswi le yonaka mafelong ao a sego a hlaselwa.
E lego lebaka leo ke nago le batho ba bannyane ba babotse ka bophelong bjaka bao ba nthekgago le go nkemeletša.
Dinyakišišo tše difsa di tšweleditše dikakanyo tša maemo a bonagalago a godimo le go laetša ka mo go bonalago mokgwa wo o fapanago wa dihla.
Ge go na le maikutlo a go imelwa gona bohbloko - bona ngaka.
karolo ye gape e fana ka setlabela sa lenaneo la ditokelo tša botho tšeo di filwego tumelelo ke Afrika Borwa.
A ekaba se ke go hlagelela ka gare ga seo se butšwego gannyane goba kgorwana ya go bulelwa godimo.
Kgato ye ya go bana le ponelo pele ya kgoro e hlohleletša bathogo hlokomela maphelo a bona.
Diromelwa ntle di wela kudu ka dihlopheng tša metšhene le didirišwa tša bomakhenikhe, didrišwa tša mohlagase bj.bj. diromelwa ntle tšona di akaretša tshipi le metšhene bj.bj.
Go be go sena dikgorwana tša go dikologa, ka fao, go be go sena dilo tša go bala dikgorwan a tšeo.
E bile taba ya go ama ya gore yena le ba bangwe ba kgometšana ka meahaladi ya lebelo.
Ge kgopelo e ka se atlage , lengwalo la go ingwadiša le swanetše le bewe fao le tlago bokn ala ka dinako ka moka.
Ngwaga o mongwe le o mongwe, beke e beelwa thoko ka ditaba tša kgodišo ya tša hlokomelo ya maphelo ka khalendareng go godikša temošo ka ga go hlabelwa tšhwaana ya thibelo.
Mothaladi wa inthanete wa Midvaal ga o šomiše goba go utulla tshedimošo ya maikutlo  ya motho, go swana le mohlobo, bodumedi, tša dipolotiki ntle le tumelelo ya gago.
Go lokile, o ka mmotšiša go re na a ka dira seo ka thokong ya ka borwa?
Tšwelopele ye nngwe le ye nngwe ye e ka hlongwago goba tsamaišo ye e tshwarwago ka tlase ga melawana yeo e fedišwago semmušo ke Molao wo, e swanetše tlošwa tše go ka rego molao ga senke o dirwa.
Panka ya Hlabollo ya Afrika e lemošitše gore diporojeke tše dintši di kotsing ya go loba mašeleng  ka baka la mekitlana ya lefase yeo e lego mathateng.
A ekaba go bile le motho ya a bego a fošetša dilo ka lepatlelong, mobotlelo a dinomaphodi?
Afrika Borwa e ile ya bea tharollo fase ka bokgoni bja komišene yeo e ilego ya hlongwa ka la lehlabula.
Lokela tšhupabodulo yeo e feleletšegyeo e dumeletowego go bopa hlaselo ya gannyane bjalo ka ge e laeditšwe godimo ga polane ya mong, polane yeo e rwelego  nomoro ya tšhupo ya Raentšeneere wa Toropo.
Setšhabeng seo go sona go nago le menyetla ya ikonomi go batho ka moka, bodiidi bo tlošitšwe, tekanelo ya letseno e lego gon a le ditirelo tša motheodi lego gona go bohle.
Modulasetulo, maiteko a ka moka ke karolo ya polane ya mohlakanelwa go dira Porofense ya rena ya polokego go dihlophana tša disenyi, ba go gweba ka diokobatši le baradia.
Mongwaledi pharephare yo a šetšego a  nale dipoledišano tšeo di tseneletšego le Moperesidente Bashir ka taba ye o tla tšwela pele le yena go fihlelela kwano.
Selo sa motheo ke gore go tla nolofatšwa bjang mošomo wa REC tše tharo ka tsela yeo di tlago šomišana go godiša ditiro tša ikonomi.
Mathata a bjale a e-NaTIS a dirile gore go be le mathata ao re itemogelago ona ka mefelong ka moka a Toropo a tshepedišo ya pharakano.
Ka fao kopano tlaleletša mananeo a poloko ya bohwa le tšhireletšo le taolo ya lefelo maemong a bosetšhaba.
Go tswaka goba go hlakantšha tshedimošo ka moka ye bohlokwa  le dinthla ka kopantšhong go kopanong yeo e feleletšego.
Ka mantšu a sego makae a ke rata go neela marapo go Molaodi Pharephare wa kgoro ya Hlabollo ya Setšhaba, Vusi Madonsela , yo a tlago re laetša wepo saete.
Go šoma le dikolo tšeo di bulegilego go thuša baithutigo mafelo ao diilago bao ba tlogetšego ka mphato wa marematlou.
Molwana o moswa wa Ngwako wa Setšhaba o akaretša go hlongwa ga molekanyetši o beilwe tafoleng pele ga Palamente.
Lekola le go hloma gore lenaneo la thupišo ya mošomo e o hotše bjang.
Afrika e ka se kgone go ba mleloko leo le tletšego la setšhaba sa lefase ntle le ge e ka fihlelela tsakano ya yona ya tšhelete le ikonomi.
Ge o ka e bapetša le maemo a yona le maemo a kgale a sephodisa, na seo se ka bapetšwa le eng?
Go hlola maikemišetšo le nepo go phihlišo ya ditirelo makaleng ka moka a mmušo a mararo ka mafelong ao a šupilwego.
Basadi ba lehono ba tlile le mabopo ao a omilego, ba boile ba robegile ka dieta tša maratha eupša banna ba bona ba tšweleditše mahumo a naga ye, eupša bona ga ba ipshina ka seo.
Mogononelwa o tla tšwelele pele ga kgorotsheko ya maseterata ka molato go hula.
Go begilwe gore bosenyi ka moka le kgolaganyo ye seswai di laeditše go ya fase nakong yeo e beilwego.
Re mema badudi ba Kapa ka moka go amega ka peakanyong ya bokamoso bja Motse kapa, a realo.
Mmušo o šupile  hlokego ya go mpshnafatša le go godiša ikonomi ya rena ka saense le theknolotši.
A o kwa tše dingwe tša dika tša kgase ya go ediša meokgo go tšwa tšatšing leo?
Nagana ka go šomiša dipakete tše pedi tša meetse go hlatswa koloi ya gago.
O tšwetše pele go re mosadi yola o fetotše melao ye mentši go akaretšwa le wa dipukwana tša boitsebišo le bokgoni bja go emiša bosenyi.
Kgaolo e bolela ka diponagatšo tše fapanego tša nnete tšeo di hlagišitšwego  ke Komišene, tša nnete le tša dinyakišišo tša forensiki, ya mtho ka boyena le ya kanegelo, nnete ya setšhaba le ya phodišo goba ya tsošološo.
Dikgoro tšeo di fapanego di šomišane mmogo le SAPS, ba etela mabenkele a go rekiša dillathekeng le dikgwebo tše dingwe, ba lwantšha bagwebi ma mebileng go netefatša gore go nale molao le toka.
Pholisi ya go se kgetholle  ka mafelong a mošomong ya HIV/AIDS yeo e lego tselng ya go lekolwa lefsa gabjale.
A o ile wa lemoga mo gongwe ge eba mollwane wsa ka ntle wa legora o be o gatakilwe nakong yeo goba karolo ya lona?
Re ile ra bitšwa ra saena tshepišo ya  e lego seka sa kamogelo le thekgo ya batšwasehlabelo ba Victims Charter ka Kapa leboa.
Ge šedi yeo e sa amogelegego e ka bušeletšwa le ge e gannwe, goba ge motho a tšhošetšwa ka baka la gana maiteko a bjalo, maemo a ba a boima.
Ke thoto ya mmušo le ge e laolwa ke kgwebo ya setšhaba, Eskom, yeo e fago pego go Tona ya Dikgwebo tša Mmušo
Thlaeletšano ye bonolo yeo e bulegilego e a hlohloletša ka gare ga kgoro le ge e nale le dipolotiki tša yona.
Re fa lehono, go ikgafa go fetola maphelo a batho ba rena go ba a kaone.
Setemere se goeleditšwe ka kgwedi ya go sepdiša lebake ke maphodisa a Lady Frere le maloko a komiti ya sekgao sa bosenyi.
Mmeeletši o re kgopetše gore re sware dintlhla sephiri dibekeng tše mmalwa tšeo di latelago.
Tsamaišo ya thekgo ya mašelengga e ya hlamiwa ka tsela yeoe tlago tsoša dipeeletšo tšeo di dirilwego.
Segwera sa Setšhaba le Makala a Poraebete - fao konteraka ya lekala la poraebete ga mmogo le mokgatlo wa mmušoka nepo ya go fana ka tirelo ya mmušo goba go phethagatša mošomo wa bohlankedi.
Go re ka mehla re phegelele go tlogelela ditlogolwana tšeo di tlago lefase le le kaone go feta leo re le hweditšego.
Masepala wa Thekwini o dumela gore thekišo lefsa ya polasetiki ye koto ye ntsho e šomišana le hlago go ka ka Hlogo: Go hlwekiša le go tia.
Naga e ka kgetha go swarelela go ditšhupetšo ntle le tsenela sehlopha , bontši bo dirle bjalo.
Ka tsela yeo mmušo o thomile go fana ka thekgo ya mašeleng ka dihlopha tša bokgabo tša go thabiša.
Thulano ya mengwaga ye masomepedi tshela ya ka Angola ke yeo tfshwenyago kudu ka ge e falalela le go ama dinaga tše dingwe ka seleteng.
Ditefelo le bobotse bobedi ke menagano ye bohlokwa ka tsehepedišong ya hlamo.
Bolwetši bja Hepatitis A le B bo ka ba gona ka dihlakahlakeng tše dingwe gomme hloko e swanetše go elwa.
Go rutha ka lešing la lewatle le gape ka nageng ka go gokara diseila tša sekepe le khamphase goba maphoto go hwetša tsela.
Mošomo wo o beakanyeditšwe LaMorena leo le fetilego eupša wa šitwsa go thoma ka bka la maemo a bosa a mabe.
Tokišo ya dihla ga e nepe go tloša khuetšo yeo e sego ya ka mehla goba yeo e sa yego ka dihlayeo e ka bago gona kgwding ye nngwe le ye nngwe.
WCED e laleditše bahlahli ba maitemogelo go dira dikgopelo tša go ruta ka mekibelo ebile e šetše e sepediša dikgopelo tše tša dikgoba tše.
Ba babedi ba bagonenelwa ba ipoletše go maphodisa mabapi le polao le bea molato godimo ga magetla a buti wa Gwebu.
Go akanywa gore kgwebo ye nngwe le ye nngwe ye nnyane yeo e hlomilwego e tla thapa batho ba tlaleletšo ba bararo.
Molawana wa Ditokelo o hlomile go tokologo ka moka ke karolo ya ye bohlokwa ya demokrasi ye botse.
Tumelelo ya dilaetši tša go šoma ga konteraka e tla kgonthišiša kamogelo ka kakaretšo ya ka intastering ya lefelo la tshedimošo le dinyakwa tša tlhokomelo.
Tlhabollo ka Afrika Borwa e nyaka tšhomišo ye kgolo le ya go ya go ile ya methopo ka moka ya tlhago ka nageng.
Ke nagana gore ba be ba šoma bošegong bjoo gape, naa ba be ba sa šome?
Sehlopha se se akaretša tirišo ya difeufeu tša saga le difeufeiu tša polane, di ka be di sepela goba di sa sepele, ka sethokgweng goba go gongwe.
Gabotse, go bea dilo go ya ka dilete go bonwa gantši bjalo ka go ba le mehola ya ekonomi ka dinageng.
Sehlophatšhomo sa tekodišišo ya CJS se hweditše mafelo ao a nyakago go kaonafatšwa ebile se šetše se rometše ditšhišinyo go Kabinete.
Boeti bja tša tikologo le maeto a go kampa a beakanyetšwa bana go tšwa mafelong ao a hlokago ka moso mo go sa fetšego pelo.
Go molaleng gore molawana wo o šupa maemafofane a mantši ao a šomišwago ke setšhaba e sego maemafofane ao a lego a phraebete le ao a šomišwago ka phraebete.
Bjale mmušo o tla tšwela pele go fa šedi kudu taba ye gore re kgone go thea ditiro tša rena go mabaka ao a kwagalago sebakeng sa tshedimošo ye e phošagetšego le dikgopolo tša bošaedi tša mmakgonthe.
Mekgwa ya maithomelo ya go hwetša thušo ya ditšhelete ya go ya go ile, didirišwa le bašomi di tla nyakišišwa.
Ka go ntšha palomoka ya ditshenyegelo go tšwa go mellwane ya palomoka go hwetša letseno ka moka la polasa.
Aowa, ke nagana gore Mdi Sisulu o ile a boletšwe nakong ye nngwe ge re be re bolela ka ga Ngaka Asvat le Mdi Mandela.
Re na le maikarabelo ebile ga re na sephiri, go aba boleng bja tšhelete, di lebeletše kudu bareki le go nyaka go hwetša boleng bja tirelo ya godimodimo.
Baholegi ba rena bao ba lebeletšwego ba akaretša basadi, bao ba nago le maswanedi a dithuto eupša bao e lego bafsa bao ba sa šomego le digole.
Sefatanaga ka moragonyana se ile sa hwetšwa se tlogetšwe ka moo go phakwago difatanaga  ka lefelong la mabenkele ka Illovo.
E ka no ba e bile batho bao ba tshwenyago le batho bao re bego re ba hlokometše.
Seo ke nnete ka lebaka la gore ngaka e boletše gore o na le bašomi ba bakae le diampulentshe tše kae.
Ka dinako tše dingwe, tshedimošo e aroganywa ka palogare ke phrobentshe, gomme se sa kgontšha tshekatsheko ya ditlhabollo tša ka dileteng.
Karabo e bile gore Terblanche o be a na le mošomo wa go bolaya maphodisa.
Moloko wo o swanetše go hlaloša nepo ya ona go ya ka ditlhohlo tše mpsha tše Afrika e lebanego natšo ka lefaseng leo le hlakanago ka ditiragalo.
Boleng bja tshedimošo ye e kgobokeditšwego ka ga ditiro tša bosenyi tše di rulagantšwego, bo bontšhitše gape go ba motswako wo o thopago, o tlaleleditše bjalo.
Ge naga e šetše e bjetšwe e swanetše go dikološwa gabedi ka rolara ya Cambridge.
Molawana o akaretša mesepelo ka moka ya banamedi go thoma ka senamelwa sa metsesetoropong sa leeto le lekopana go fihla ka sa leeto le letelele sa magareng ga ditoropokgolo, sa magaeng, le sa go putla mellwane.
Mmeyara goba Helen Zille o tshephišitše gore "mašaledi a tirišano a tla tšwela pele", gomme abolela gore tiragalo yeo e be e le moketeko wa ka morago ga tshepedišo ya ditherišano ye e tšerego lebaka le letelele.
Pese ya kgale e hweditše ditshenyegelo tša godimo tša go se sepetša gomme o paletšwe ke go hlokomela lenaneo le le bontšhago mesepelo ya pese.
Eupša ga go na gore re se bolele gore tlhohlo ya tlhokego ya semorafe ga e lebane fela le mmušo eupša setšhaba sa rena ka moka.
Leano leo le lona le ka thuša go bea Zimbabwe maemong a makaone le setšhaba sa boditšhabatšhaba le go bušetša dikamano le IMF.
Dikoketšego ka dithekišong tša tšweletšo di begilwe ke dikarolo ka moka tša go tšweletša tše lesome.
Dipharologantšhi tše bohlokwa bja ekonomi di na le khwetšo ya magareng go fihla go ya godimo gomme di ka elwa ka go bobedi banna le basadi.
Rena ka DNSM ka moka ga rena re a go hlompha wena Jo gomme re go lakaletša gore o be le mengwaga ye mentši ya bophelo bjo bokaone le lethabo.
Ga go kakaretšo ya kgašo ye e tlago dumelelwa ge diteše tša go kgetha di tswaletšwe ebile go bala go thomilwe.
Go rarolla ditaba tše bohlokwa le tše di akaretšago mafapha ka moka tše di bontšhitšwego ke bobedi ditekodišišo tša ka gare le tša ka ntle, le mo go kgonagalago go nolofatša ditharollo ka diyuniti tša Kgoro ya Ditšhelete ka tatelano ya mošomo ya maleba le ka bakgathatema ba bangwe.
Bokgale bjo e lego kgale a šetše a sepetše, nkabe a ile a e utolla.
Dihlopha tša go swana le Ditlhahli tša Bana di akareditše legoro le ka mehutahuta ya ditiro tša ditirelo.
Lenaneo la Mananeokgoparara a Bohlokwa la CIP ga le bušetše tšhelete gape, kabelo ya tšhelete ye e hwetšwago ke moholegi yo a dumeletšwego ka morago ga ge a feditše protšeke ya lenaneokgoparara.
Le ge go le bjale, re tla kgopela gore o amege ge go na le mathata ka mokgatlong wa rena.
Ga se a ka a hlahlwa go dira mošomo o mongwe ka khamphaning ya Cleator.
Afrika Borwa e fetile go mohlolo wa dipolotiki, seo se nyakegago ka pelo ye bohloko ke mohlolo wa ekonomi.
Gape re lemoga sebete sa F.W. de Klerk, yo a ilego a lebana le seemo seo a bego a ka se se fotoše gomme a hlohleletša batho ba gagwe go e amogela.
Bjale ga go na lenaneo leo le amanago le moemedi ofe goba ofe go tšwa ka Korea Leboa.
Wo ke mohlala wa tirišano magareng ga mmušo wa selegae le intasteri ya dilogwa ka tlhabollong ya go ya go ile.
Go bolelwa gore go ka ba le  bahlokomedi bao ba dirišanago eupša ke be ke sa tsebe gore ke bomang.
China e bona Afrika Borwa bjalo ka molekane ka maikemišetšong a yona a go maatlafatša le go tiišetša dikamano tša histori le Afrika.
Ke a itshola gonabjale ka ge ke se ka mmotša ka moo ke ikwelego ka gona ge a be a bolela a le mo sefaleng se, a reta tlhompho, bohlale le setho sa batho ba rena.
Ke no nyaka fela go tseba go tšwa go bašomimmogo ba ka mo ge eba ke ka fase ga legoro leo - Ngaka Mgojo.
Dikhamphani le dihlongwa di ka hwetša tshedimošo ye nngwe le diforomo tša kgopelo ya boleloko  ka wepsaeteng ya WCEF.
Se se dirilwe ka tshenyegelo ya go ikakaretša ka botlalo ka moo ba ka kgonago ka gona ka tiragalong ya merafe ka moka.
Nurcha ke etšentshi yeo e abago letlotlo la go šoma le mašeleng a go ithuta.
Go tšweletša maikutlo a kago ka bophara gomme, a kopantšwe le bokgoni bja mohlala wa ekonomi wa maleba, aba keletšo go bobedi mafapha a setšhaba le a phraebete ka ga diabe tša kakaretšo tša dinyakwa tša Mmušo tša go šomiša tšhelete.
Ka mehla e be e le go sesa mo go se nago sela ka Ngwageng wa Ditšhelete wo o fetilego - gomme Ngwaga wa Ditšhelete wo o fetilego o ka se fapane.
Bohlatse bo šišinya gore go ba kotsing ka tsela ye nngwe go direga nakong ya polao, ge go hlobja mafofa, le go lokišetša nama ya kgogo go tlo apewa.
Ga go na tšhireletšo ya kakaretšo kgahlanong le ditlaišo tše di amanago le mošomo wa phuruphušo mabapi le go tliša khutšo.
Re bona go makatša gore barutiši ba bangwe ba šoma dikgwedikgwedi ba sa hwetše tefelo efe goba efe, gwa realo Mvimbi.
Go maatlafatša dikamano tša magareng ga mebušo, kudukudu magareng ga kgoro le mafapha a mangwe a mabedi a mmušo.
NRAs ke tshepedišo ye e šomago ka diphahlo le diphetogo ka go dithoto tša tlhago.
Mafapha ka moka a setšhaba, ao Kgoro e rerišanago le ona thwii ka bakgathatema.
EThekwini ke fela toropokgolo e nnoši ka nageng moo Magoši, baetapele ba setšo, a šomago mmogo ka botlalo.
Lemoga maitapišo a go ithaopa a balaodi, bahlahli, bahlankedi ba sethekniki le baetapele ba setšhaba.
Go tla lebelelwa go hloma, ka tirišano le dipanka tša kgwebo le NEPA, mananeo a go ruta dikgwebokgolo tše di tšwelelago ka ga dikadimo, ditshepedišo le dinyakwa.
Diintasteri tše di lego gona di akaretša go tšweletva diphahlo tša bareki, go šongwa ga ditšweletšwa tša temo tše di sego tša hlwa di šongwa, go hlwekiša oli, go šoma dimetale, tšweletšo ya samente, dilogwa le tšweletšo ya dihlare.
Bjale re ema mo re hwetša dibe tša nako ye e fetilego eupša tšeo di beilego ditlamego tše itšego go rena go šoma bjalo ka leloko le le nago le maikarabelo la setšhaba sa boditšhabatšhaba.
Go bušetša sekeng taolo ya kgoro ya thuto ya ka phrobentsheng ke selo se bohlokwa go kaonafatšeng ga katlego ya baithuti ka dikolong.
Go tsenya boleng le go dirišana le makala a mangwe a mmušo go akgofiša kabo ya dintlo.
Dipampiri tše di badilwego ka Mokgatlong wa Dinagakopano, UNESCO le ka dikhonferentsheng tše dingwe tša bosetšhaba le tša boditšhabatšhaba.
Ngaka Odendal, ka ntle le go ya ka dintlheng tša sethekniki, se se akaretša go hlwekiša ga mpholo ye mengwe.
Tlhako ya taolo ya bjale ka moo naga ye e abjago ka gona e aroganywago ka gona, ye e hlakahlakanego le ye e sego ya maleba le ka thulana le dinepo le maikemišetšo a leano la dintlo le le šišintšwego la RDP.
Ga ke gopolo gore ke mmotšišišitše ka bonna ka ga molato wo, aowa.
Dinyakišišo tša maphodisa di tla tšwela pele gomme re holofela gore babolai ba tla golegwa.
Go tla bonagala eke go ba gona ga Baeti ba ka Kgolegong bao ba Ikemego go na le seabe sa thibelo go bomenetša le go hloka bonnete.
Go bile le mathata a mantši ao a amanago le seo, gomme bjale re kae ka lebaka le?
Re dumelelana ka ga leano la tlhabollo leo le akaretšago mang le mang leo le beeletšago go batho ba rena ka moka.
Go swana le dikgoro ka moka ka Museamong, Kgoro ya Thuto ya Dikhunkhwane le Digoko e amega ka maetong ao a sa tsebjego a dikolo le dihlopha tša batho ba bagolo ka tirišano le Tirelo ya Thuto ya Dimuseamo.
Mmušo o rulaganya go ngwala ditšhišinyo tše di kwagalago tša mabapi le diminerale go hloma dintasteri tša ka godingwana le tša ka godimodimo tšeo di ikemišeditšego go tsenya boleng bja godimodimo go borale bja diminerale bjo bo sego bja hlwa bo hlwekišwa.
Ke fela nako yeo e tlago re laetša ge eba re na le kgotlelelo ya maitshwaro le ya bohlale gabotse ya go lebana le tlhohlo ye.
Mafelo a tlhwekišo a beakantšwe go ya ka tshepedišo ya karoganyo ya tlhwekišo yeo e dirilwego nakong ye e fetilego.
Ka letšatši le lengwe, ke rapela gore, Modimo le magagešo le -basadi ba tla e hwetša ka dipelong tša bona go ntshwarela.
Bao ba sa šomego ba ka setšhabeng bao nago le mabokgoni a dithuto tša godingwana ba thwalwe bjalo ka bašomi ba go ithutela mošomo.
Matseka a ka Ikageng gape ba bontšhitše gore go šomiša mokgwa wa go makatša ge o šetše bagononelwa bao ba nyakegago morago, ka mehla go bonagala go atlega.
Ba begilwe ka bophara gomme bjale ga go na sephiri moo.
Batho bao ba hwetšwago ba rutha ka lewatleng ka morago ga dinako tša go hlapa ba tla golegwa ba sekišwa.
Le ge e le gore Afrika Borwa ga se leloko la WFP, e tsena letsogo ka mananeong a mehutahuta.
Gomme naa bjale ga o na bonnete ge bjale o eme mo ge eba o be o apere pipi ya Viper ye ntsho bošegong bjoo?
Gomme bjale leloko la godingwana la bohlodi bja sešole ke Mna van der Westhuizen.
Tsebokakaretšo ya phrobentshe ya Kapa Bohlabela, go akaretšwa diphetogo tša polotiki ya setšhaba le tša tlhabollo.
Maloko a bašomi bjale ba gapeletšwa ke konteraka go hlompha sephiri sa tshedimošo ye e rometšwego bjalo ka karolo ya dikgopelo.
Ee ke ra gore bjale re bolela ka ga go dira gore bohlatse e be maaka bjo bo ka šomišwago ka tshekišong ya bosenyi.
Rena, ka ge Ngaka Randera a boletše, yona, mošomo wa rena o mogolo o bile mabapi le didirišwa tša elektroni ya difofaneng le didirišwa tša kgokagano ya megala.
E fa diswantšho tše kgolo gammogo le dihloa tša Kgoro ya Bosetšhaba ya Dinamelwa le tša Phrobentshe ya Foreistata.
Ditšhelete tše di lekanego di dirilwego gore di hwetšwe ke DCS go thuša dinyakwa tša Banyakišišo ba Semolao ka ditšhelete.
Netefatša selekane sa kakaretšo sa magareng ga bakgathatema go akaretšwa tirišano ya magareng ga mafapha.
Go go golegwa mo go fegilwego ka botlalo, kgolego ye e phethagaditšwego ya mengwaga ya lefeela e ngwadilwe bjalo ka pego.
Ditekolo tše tša ka popelong tša MAHALA di hwetšagala ka kliniking ya geno ya kgauswi goba ka senthareng ya kalafo.
Go bonagetše e le o mongwe wa meago ya mathomo ka Pretoria yeo ditena tša clinker di šomišitšwego go yona.
Go nolofatša phokotšo ya seabe go tikologo go tšwetša pele tlhabollo ya go ya go ile le tikologo ye e bolokegilego, ye e lokilego le ya go ya go ile.
Ga se ra tsebišwa ka ga kgatelopele ya mabapi le dipoledišano tše di tšwelago pele tša mabapi le taba ya nyutleleara ya Iranian.
Mna  Mpahlwa o be a bolela mafelelong a kopano ya matšatši a mabedi magareng ga mmušo wa Afrika Borwa le maloko a yona a khansele ya peeletšo ya boditšhabatšhaba ka Khanseleng ya Peeletšo ya Boditšhabatšhaba ka Mossel Bay.
Ee, o bile le boitshepo ka botlalo ka go Mna Jerry Richardson go fihla maabane, bjale o ganetša ka pela bohlatse bja gagwe.
Bala dingwalollo tša Ditheeletšo tša Ditiragalo le tša Batšwasehlabelo le ditlhagišo tše di tšwago go mekgatlo ya dipolotiki le mekgatlo ye mengwe.
Goba, go tšweletša mokgwa wo ka ona modiredi yo a etilego pele a hwetšago ditshwaotshwao le maikutlo go tšwa dikgorong tša bosetšhaba.
Re tshepha gore go tšwa ka mo kopanong, re tla tšwa re le setšhaba sa lefase seo se nago le dikwano tše di bonagalago ka khutšo, go ba le bonnete le go kgona go akanyega.
E ka alafša ge dihlare di thoma go nwewa ka pela gomme dihlare di nwewa ka nako ye e swanago go fihla mafelelong a tšona.
Tshepedišo ye e dula e le kotsing eupša go na le maitapišo a go phethagatša lesolo la AMISOM leo le ka dumelelago mabotho a Ethiopia go tšwa.
Bongwaledi bja CONNEPP, bjo bo lego ka Johannesburg, bo tsenete taolo ya letšatši ka letšatši le kgokaganyo ya protšeke.
Ditsenyo tša ka nageng di akaretša diidrišwa le metšhene ya mohlagase, difatanaga le dikarolo tše di šaletšego, dihlare, dijo le dilogwa.
Mna Varney, naa o ka dumela gore bobedi puku ya mathomo le ya bobedi ya Fraser di fela ka dikakaretšo tša se sengwe le se sengwe tšeo a di ngwadilego ka pukung ya gagwe?
Mahu a a tliša mosepelo wa go mpefatša dithulano magareng ga badudi le mang goba mang yo a bonagalago a  a šoma le mmušo.
Go nyakwa ke mongmošomo gore go tšewe nako ya go khutša ya go feta iri e tee le kotara.
Aowa, ke tloga ke nagana gore, ke ra gore, re tla fetoga ka morwalo wa Bodikela.
Go tloša "Kgorotsheko" ka tlhagišong "goba Kgorotshekokgolo ya Afrika Borwa-Bodikela".
O tseba go mphetha gore naga yeo ke taba ya maikutlo ka mo nageng.
Gape ba rerišana le karolo ya Bašomi ka Kantorong ya Bosetšhaba go phethagatša diphetišetšo tšeo.
Barutiši ba swanetše go hlokomela kudu ge ba kgetha dipuku le ge ba boledišana ka hlogotaba le baithuti.
Kaonafatša kgokagano, papatšo le go fa maina: setheo se sengwe le se sengwe se lebeletše kudu papatšo ya sona le go thea maina ga sona gomme ye ke nyakego ya go aga leina la toropokgolo le la mmasepala.
Mosadi o golegilwe ka morago ga ge maphodisa a lomilwe tsebe gore banna ba bararo ba rekiša mathale a koporo ka pholotong ka Byenespoort ka lefelong la Cullinan.
Palo le % ya malapa ao a sa hwetšego meetse a dipompi ka gae goba lefelong.
Thuša ka tlhamo le tekolo ya diprotšeke tše di rulagantšwego tšeo di tlago hlohleletša go kgatha tema ga batho ka moka ka ekonoming ya tikologo.
Difatanaga tša ditirelo tša boleng tše di kgonwago le pušetšosekeng ka tlhabollo ya ekonomi ya setšhaba le boetapele bja tirašano.
Toropokgolo ya Nantes  ka France  le mmasepala wa eThekwini di saenela tumelelano ya tirišano ye bohlokwa ya kamano lehono.
Dingwalwa ka moka tše di nyakegago ka thekišong ya thoto ya tšhireletšo di fiwa ba tirelo ya metšhelo ya Dikhamphani gomme, ge e le gore di sepela gabotse, tepositi ya mathomong e bušetšwa morago.
Protšeke ya Dintlo ya Brickfields ke tlhagišo ye e kwagalago ya ka moo taba ya lefase ka bophara ya bokagare bja ditoropokgolo bjo bo bolago, e ka, ka go tsenya tshepedišong ga setoropong ga go ya go ile, go fetošetšwe go ba mafelo a boagišane ao a nago le khutšo, mafelo a makaone le a segwera.
Tumelelo ya Diphemiti tša Phetišetšo tše di sego tša Tlwaelega goba ditiragalo tše di sego tša mehleng goba moo maemo ao a sego a tlwaelega a gapeletšago.
E swere dipalopalo tša phrobentshe tša tšweletšo le tša dithekišo tša diminerale tše di romelwago dinageng tša ka ntle.
Makgobapuku a aba gape ditirelo tša go fothokhopa go setšhaba gomme a mangwe a aba phihlelelo ya inthanete ya mahala.
Mengwaga ye e fetilego ye mebedi, WCED e fetošitše sekimi sa dinamelwa go netefatša gore go ba le melawana ya tšhireletšo ya godimo le bokgoni bja mošomo bja godimo.
Ge protšeke e šetše e tiišeditšwe le go dumelelwa ke naga ye e lego monggae, e ngwadišwa ke Boto ya Phetišo ya CDM.
O retile Balekane ba Tirišano ya Boditšhabatšhaba le balekane ba tlhabollo ka seleteng ka thekgo ya bona ya ditšhelete ye e filwego mananeo a SADC.
Durban ke boemakepe bjo bo tletšego kudu ka ditiragalo ka Afrika gomme koketšo le ditlhabollo tša boemakepe di rulagantšwe go fihlelela nyakego ye e oketšegago.
Tlaleletšo ya wili ga se ya swanela go saenwa ke hlatse ya e saennego wili ya mathomo.
Go phatloga moo go bogetšwe ke ba bangwe ba baraloki ba kgwele ya maoto ba diphrofešenale ba peleng ba ka KwaZulu-Natal.
Di ka no se be le tirišo ya tšhireletšo fela eupša di ka ba gape le ditirišo tše dingwe tše di sego tša tšhireletšo.
Tšweletšo ya furu ya bjang bjo bokopana seruthwane, ge bjang bja furu ka tlwaelo e le bjo bontši, e swanetše go fiwa šedi.
Go holofelwa gore ka morago ga seminare yo mongwe le yo mongwe o tla boela makgobapukung a bona a hlohleleditšwe go tšwetša pele go bala ka ditšhabeng tša bona.
Batho bao ba nyakago go lekolwa ka tlhahlobo ba swanetše go bolela bjalo ge tiišetšo ya peeletšo e dirwa.
Dinako tše di beilwego di dumelela mmušo mmogo go laola ge eba methopo ya maleba e fetišetšwa go fihlelela nepo ye nngwe le ye nngwe.
Bagononelwa ba lebanwe ke ditatofatšo tša bomenetša, go tlola Molao wa Dikgokagano le Dikgwebišano tša Elektroniki, bofora le go phatlalatša maaka.
Ge a šetše a enišitšwe, Moahlodimogolo o tsebiša tshepedišo ya dikgetho tša Mopresidente wa Rephabliki le Mospikara.
Ee, ga le na le maemo a twantšho ya dikgaruru ka ntle ga naga.
Bjale karabo ke gore ga se wa ka wa sepela wa tsena ka dikgorwana tša lepatlelo dife goba dife ka Ellis Park bošegong bjoo?
Ke nyaka go leboga batho bao ba dutšego phaneleng, kudukudu Mdu le Dumisa bao ba tšwago ka ntle goba ka lefelong la Gauteng, go tšwa Durban le ka Kapa Bodikela go abelana se le rena.
Letšatši le be le tletše ka boipshino ge baithuti ba thabišitšwe ka mmino wo o diragatšwago thwii, go bina le ditiragatšo ka maselamotse.
Mekgwa e akareditše go šomiša baithuti ba bagolwane bjalo ka bahlahli ba dithaka le dithušathuto tša baithuti tše di kgethegilego.
Ka sengwalweng sa Komiti ya Mathata, mafelelong a sengwalwa sa Komiti ya Mathata go na le ditlaleletšo tše mmalwa.
Go bile molaleng gore tharollo ya mafelelo e kamanong magareng ga Mmušo, setšhaba le SAPS.
Pele ga ge ba ka sepela ka sefatanaga sa mmušo, baithuti ba kgopelwa go saena foromo, yeo e šireletšago maikarabelo a Mmušo.
Maswao ao a kgomareditšwego foleteng goba ao a pentilwego moagong le meagong ye mengwe ye e lego gona ya go swana le maboto a mellwane, dikgorwana le meago ya dikgorwana.
Thekgo e hwetša fela ka mogala ka Senthareng ya Megala ye e nago le bašomi bao ba lekanego go go hlahla ka tshepedišo.
Dipapadi tša bošego di tla ra gore septhethephethe sa nako ya mantšiboa seo se tšwago ka toropokgolong ka matšatši a dipapadi ga go kgonagale gore se ka amega.
Ke bone selo se se nago le boleng gomme ka gogwa šedi, a realo.
Go dirwa ga dithuthupi ka difemeng tše di nago le dilaesentshe ga bjalo go a romelwa le go laolwa ke Kgoro ya Bašomi.
Diphetho tša mafelelo ka ga Modiriši wa Bobedi wa Dikgokagano tša megala wa Bosetšhaba di tla tšewa ka ntle le go ditelega go netefatša gore go ba le tlhabollo ye ntši le phadišano ka mo lefapheng le.
Sehlophatšhomo se hlomilwe ebile se šetše se dirile kgatelopele ye kgolo ka go bušetša khutšo le tlhokego ya dikgaruru ka lefelong la Cape Gate.
Diphoofolo tše kgolo ka lebaka la ditšini di dira gore go kgonagale gore molemi a phethagatše taolo ye kaone kudu.
Ka kakaretšo, dinyakišišo tša maitswaro a go se nyakege kgahlanong le maseterata di a dirwa tša ba tša fetšwa ka nako ye e kwagalago.
Bakgathatema ka moka ba tla ngwadišetšwa Simphosiamo ge ba se no fihla ka lefelong la tiragalo ye.
Ka nako ya go golegwa ga gagwe, mogononelwa o be a šetše a šomišitše tšhelete ka moka ye a e hlakotšego ka lebenkeleng la modudi wa Pakistan ka Manyatseng.
Thotšhe e be e diretšwe go bonegela ditshepedišo ka kgabo ya yona ya khutšo.
Tsenya lentšu le tee goba a mantši a bohlokwa go nyaka, O kgopelwa go lemoga gore ' ' le '?' ditlhakakemedi di a šomišwa.
Mogononelwa o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Pretoria ka moswane gomme go emetšwe gore molato o tla fetišetšwa Musina.
Seabe sa tshepedišo ya tirišano ya dinaga tša lefase ka go setee sa dinaga ke lebaka le bohlokwa la lefase la lehono.
Khansele ya Tšhireletšo e filwe mošomo wa go šoma ka go se tšeye lehlakore le ka go se kgethe.
Dingwalwa le diswantšho di ka kopišetšwa ka matlakaleng le tee ka le tee ge fela go fiwa ditebogo go mothopo.
Naa go dirilwe dinyakišišo dife goba dife ka nepo ya go tseba tshenyegelo ya sekerini se segolo ka Leboa la Parklane?
Bokgoni bja ditsebi tša Iran bja go tloša tlhaelelo ya bjale ya mabokgoni, kudukudu bjo bo amanago le boentšeneere.
Tlhale ye goba gare e ka ba le dilo tša dilogwa, go akaretšwa ditswaki.
Mmušo o tla tšwetša pele phihlelelo go ditirelo tša motheo tša mohlagase tša malapa ao a hlokago, ka nepo ya go kaonafatša diabe tše mpe tša maphelo tše di tlišwago ke go šomišwa ga dibešwa tše dingwe.
Go rekiša, ka tokologo, ka thentara ya setšhaba dithoto tše di latelago, ka ge boradikonteraka ba tla thušwa ka mešomo.
Go bonagala e le dingwalwa tše di kwešišegago, dingwalwa tša khamphani.
Mošomo wa yona ke go kgokaganya, go hlokomela le gore tlhahlo ya go tiišetša boleng e abja ke dihlongwa tše di kgathago tema.
Go na le tlhokomelo ye e sego ya lekana gomme dinyakišišo ka ga diphedi tša temo goba tša tlhago di tla kgona go tseba ge eba diabe di hlaga ka lebaka la tšhilafatšo ya moya goba go tšholla ga esiti.
Ka ge le tseba, Afrika Borwa ga e na lenaneo la yona la PMBR.
Go hlohleletša mmušo, dihlongwa tša setšhaba le tša phraebete ka ga ditaba tšeo.
Phetogo ya go ruthufatša ya histori ka dithempheretšha tša ka mehla tša godimodimo le tša fasefase ka lefelong la ka Swartland.
Ke kgopela tshwarelo Motšenerale Knobel, o šomile ka yona ka legatong leo.
Ka kgotlelelo ya gago, ye nngwe ya bosenyi bjo bo lebeletšwego kudu ka lefelong la Orkney, bo filwe bjalo ka tshenyo ye kgolo.
E re ke fetšeng ka go tiišetša gape dikamano tše maatla tša segwera le setee tše di lego gona magareng ga dinaga tša rena le batho ba rena.
Ba be ba elwa le digongwana gomme ke ba tlišitše tafoleng go ahlaahla mathata ao.
Mabakeng a poloko, mo e lego gore se se a hlokagala go laola, go sepediša le go hlokomela tshepedišo ya meetse.
O ka šomiša thrankheišene ge e le gore ga o na bonnete bja mopeleto wa lentšu goba ge e le gore o nyaka go hwetša mehutahuta ya lentšu.
Methopo ya bjale e dumelela fela lenaneo le tee la tlhahlo ya Cadet go dirwa ngwaga o mongwe le o mongwe.
Go fa mohlala go lla gararo ga nakana  e ka ba taelo ya karolo gore e kopane ka lefelwaneng le itšego mmileng.
Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa e na le mehuta ye mebedi ya batšeadiswantšho.
Go beakanya lefsa ga phraebete ka go tsenya dithoto tša mmušo lefapheng la phraebete le go tsebagatša dikimi go dumelela setšhaba ka bophara go ba beng ba dithoto tšeo.
Tiragalo ye e swarwa ka tirišano le mmušo wa phrobentshe le mmasepela wa tikologo wa Hantam.
Kamano magareng ga Afrika Borwa le Brazil, ye e nago le makala a mantši, e bohlokwa ge e le gore re nyaka go fihlelela toka ye mpsha ya lefase ka bophara, ye e theilwego bathong le go hola bohle.
Aowa, aowa ga ke nagane gore re bone gore seo se tla hlaga, gore re be re swanetše go ntšha ka hlogo.
E ka ba maikemišetšo e le go rua dikgomo bjalo ka kgwebo goba go rua dikgomo mabakeng a mangwe, melawana ye e tšwela pele go swana.
Hon Turok, bjale nka direla, le ge ke ile ka dira gatee peleng, go se go fe sebaka.
Nka no bolela fela gore ke leboga thekgo kudu le šedi yeo Cape Town e e hwetšago go tšwa go batho ba thušo ya bahlaki ba boditšhabatšhaba.
WIPO e na le sehlongwa se segolo sa ditsebi go thuša dinaga tša maloko ka merero ya bohlale bja thoto le dikgetho tša melao, ge go nyakega.
Maikemišetšo a lesolo ke go lwantšha go rekiša diokobatši ka phrobentsheng gomme ditiro tšeo di akareditše go phuruphuša dišepini le dithabene le go nyaka bagononelwa bao ba nyakegago.
Tshepedišo ya tlwaetšolefsa e tla direga mmogo le tshepedišo ye e lego gona gomme tshepedišo ye mpsha e tla tsenywa semeetseng.
Ka Afrika Borwa phemiti ya go tsenya dithoto ka nageng e a nyakega go mehlala ka moka ye e akaretšago ya ka Tlaleletšong ya II le III.
Go katološa le go mpshafatša Mmila wa lephefo wa ka Bodikela go fihla go palo ya fasefase ya ditsela tše nne go ya ka boyo bja tšona.
Mokhomišenare wa seteše sa maphodisa o dumetše gore go tla ba le phokotšego ye kgolo ka melatong ya go thuba dintlo ka  eMondlo ka morago ga go golegwa ga bagononelwa ba.
Go kgonagala kudu, ka lebaka la gore ao e be e se fela mabaka a tsebo, eupša go kgonagala kudu go swana le ka moo go bego go le ka gona.
Netefatša gore diprotšeke di a tsebja le go thekgwa ka mašeleng go ya ka magoro ao a beilwego ka lenaneong la MIG.
Bobedi masolo a a bona di-ICT bjalo ka dilo tše bohlokwa go fihlelela dinepo tša tlhabollo.
O hlohleleditše batšwasehlabelo go bolela le go rerišana le gore ba se tsoge ba ikwele gore ba hlaotšwe.
Sehlopha sa matseka a maphodisa a tlhaselo se tšere lebaka le le lego ka fase ga dibeke tše pedi go hlasela segongwana sa go thuba difatanaga, seo go dumelwago gore ke karolo ya segongwana sa bosetšhaba, seo se šomago ka Mthatha.
Afrika Borwa e tlo amogela thekgo ya ditšhelete le ya sethekniki ka ga bohlale bja thoto go tšwa ka Japan ka maikimišetšong a yona a go šireletša bohlae bja thoto ka nageng.
Ga ke nagane gore re swanetše go hlagiša tšhišinyo efe goba efe ya gore, ka boyona, go putlela ka mokgatlong o mongwe ga go molaong, ke go nyaka temokrasi, go senya temokrasi ya mekgatlo ye mentši goba ye nngwe ya dilo tše.
Go na le kgonagalo ya go katološa intasteri ya go šoma dijo le ye nnyane ka go tsenya letlotlo la tšhelete, theknolotši le maano a mmušo a go tsenya tše dingwe tša dikgwebokgolo tša mmušo lekaleng la phraebete.
Go hlongwa ga dipetelele tša malwetši a ka mogopolong go golega bathobaso, e bile le lengwe la mananeo a mantši ao a phethagaditšwego nakong ya kgethologanyo go tšwetša pele kgatelelo ya monagano le kgatelelo ya setšhaba sa bathobaso.
Go hloma melawana ye mengwe ye bohlokwa mo go ikemišeditšego go hlokomela seriti sa Mafelo a Bohwa bja Lefase le tlhabollo ya go ya go ile ya mafelo a.
Mabenkele a mangwe a akaretša mabebneke a fešene le a go rekiša dibenyane, badiredi ba maeto, lebenkele la maphelo, lebenkele la kofi, salune sa meriri, salune sa manala, baabi ba tirelo ya dillathekeng le lebenkele la dikhamera le le kgethegilego.
Ditekanyetšo, go ya ka tiragalo le go dirwa palogare go ya ka legoro, go fa mohlala, ditšhelete tša go direlwa ka ntle, dithenyegelo tša go gatiša, bjalobjalo.
Ka morago ga matšatši a mabedi, mogononelwa wa bobedi, George Rebane, le ye na o ile a golegwa.
Mathomong ke boletše ka kakaretšo mabapi le dikholego tša go se lekane tša tirišano ya dinaga tša lefase le seabe sa yona sa tshenyo go dinagana tša ka Borwa.
Maloko a bašomi ao a kgethilwego le ona a tla hlahlwa go dira hatewere ye e rulagantšwego le go rarolla mathata a sethekniki.
Ka maswibi e na le mafelwana a yona ao a tlogo thewa go thomelo ya yona, go melawana le ditlhahli tša yona.
Difoka di lemoga gape katlego ya dikolo tše di šomago ka ditikologong tše itšego tša setšhaba le tša ekonomi, go ya ka khwinthaele yeo di hlaotšwego ka go yona.
Dikholetšhe di lokišetša baithuti mešomo ye itšego ya go swana le ya baoki, borutiši le bophodisa, gomme ga se ba emelwa go dira dinyakišišo.
Tshedimošo ye e theilwego go bohlatse e ka hlaloša ditiro tša lefapha la setšhaba le la phraebete tšeo di nyakegago go kaonafatša ekonomi.
Mašobana a Anthrax a bonolo go tšweletšwa, a tšwela pele go ba kotsi mengwagasomeng ye mmalwa, gomme a ka phatlalatšwa moyeng gabonolo.
Afrika bjalo ka khonthinente e lebane le mošomo wo boima ka lefapheng la tlhabollo ya bašomi.
Ge a be a le gae o ile Gaborone makga a mmalwa.
Ka maswabi taletšo ya go felegetša Moruti Mbangula e dirilwe ka tsebišo ya nako ye kopana.
Ditshepedišo tša tlaleletšo tša taolo ya mošomo di tla tšweletšwa gomme tša tsenywa ka go SCMP ye nngwe le ye nngwe ge go hlokagala.
Bjale ka seo ke nyaka go amogela moemedi wa go tšwa SANLAM.
Kopano le sephetho sa ka Netherlands le go palelwa ga marabele go phethagatša sephetho.
Baeng bao ba Hlomphegago, ga a gona mo gareng ga rena yo a ka bolelago ka bohlokwa bja tlhabollo ya didirišwa tše mpsha go fetišiša.
Naa o na le mathata a itšego ka ga tekanyetšo ya mešomo ya tšhireletšo go fihla gabjale ka mo tlhagišo ye?
PDC e dirile tshepedišo ya go kgetha setšhaba gomme ke amogetše batho bao ba kgethilwego.
Mang goba mang yo a fago motho yo mongwe, puku ya pego e a swaenwa ee.
Ditsela, ka ge ka moka re tseba, ke motheo wa setšhaba.
Baromiwa ba ba gare ba a feleletšwa, ka ge e le baromiwa ba bosetšhaba ba Afrika Borwa bao ba tlogo etwa pele ke Tona ya Kgoro ya Bašomi Membathisi Mdladlana, le baromiwa ba ka palamenteng.
E tliša temogo ka ga seemo le ditirelo tša Setheo sa Bolwetši bja Dithunthwane sa Afrika Borwa.
Ka mafapheng a dinyakišišo le tša thuto ka Afrika Borwa, go bohlokwa gore dinetweke tša tirišano di thuše go kaonafatša tlhokego ya tekatekano ya bokgoni bja dinyakišišo magareng ga dihlongwa tše di bego di le tša ba bašweu le tše di bego di le tša bathobaso.
Go thwalwa ga moabi wa ditirelo go ngwala leano la Kgwebo la Tlhabollolefsa ya District Six : Kgato ya Mafelelo.
Difoka tša Bosetšhaba ke difoka tša godimodimo tšeo naga e di fago badudi ba yona le badudi ba dinaga tša ka ntle bao ba tumilego.
Go beakanya lefsa le go maatlafatša melawana, tikologo ya taolo le ya ditšhelete tša Mmušo wa Selegae le go fa šedi ye kgolo go magato a phethagatšo.
Re tla swanelwa ke go tšwela pele go šomišana le dihlongwa tša ditšhelete tša boditšhabatšhaba le dinaga tše di hlabologago go tsenya tirišong peakanyo ya tshepedišo ya ditšhelete ya lefase ka bophara yeo e thekgago se se bitšwago "mebaraka ye e tšwelelago" go tšwa go tshepedišo ye e sa kwagalego ya mebaraka ye e tlago ka sewelo.
Mna Gabashane o boletše gore bakgopedi ba swanetše go ba le  phasephote ye e amogetšwego gomme ba tla swanelwa ke go ngwala lengwalo leo le fago mabaka leo le bolelago gore ke ka lebaka la eng ba bona gore ba na le maswanedi a go hwetša thušo ya ditšhelete tša thuto.
Ditsebi di bolela ka ga maemo ao a hlakahlakanego a ditlhaselo gomme ba bolela gore badudi ba dinaga tša ka ntle ba hlasetšwe la mathomo ka ditlhaselong tša batšhošetši ka India.
Ke dumela gore Lesolo la Thwantšho ya Dintwa le ralokile karolo ye bohlokwa ka go akgofiša go phuhlama ga kgethologanyo.
Ke kgopela tshwarelo go se tsebe gore Afrika Borwa e na le methopo ya themale ya lefase ya enetši.
Aba dikimollo tše dingwe tša mabapi le tšhitišo ya mešomo ye e bakilwego ke ge e dirilwe tsebagatšo ye e šireleditšwego.
Dikgoro tša mešomo di hlagišwa ka dikhwetšo, tše di di dumelelago go laola magato a kimollo go kaonafatša tlhaelelo ka tšweletšong.
Go na le histori ka mo tlhabollong Mna Modulasetulo, gomme histori e mabapi le ka tsela yeo ntwa ya rena kgahlanong le kgethollo e thomilego ka gona.
Ke ka kwešišo ya gore mekgatlo ye e lego molaong e ile ya iletšwa gomme baetapele ba tšhabela dinageng tša ka ntle, gomme ba romelwa kgolegong dinako tše ditelele ka dikgoleng tša rena.
Ke tloga ke kwele go bolelwa gore tshepedišo ya diphetogo yeo re lego gare ka yona e šitiša nepo ya poelanyo ya bosetšhaba.
Lenaneo la batho bao ba rometšego ditshwaotshwao ka ga sengwalwa sa dipoledišano sa CONNEPP bjalo ka batho ka o tee ka o tee goba legatong la mekgatlo.
Go hlabolla theknolotši, mananeo a saentshe a swanetše go maatlafatšwa go fenya kelo le go hlakahlakana ga dithepedišo ka kelo ya nano.
Di na le seabe go maemo a godimo a go hloka khutšo setšhabeng le go bosenyi, tšeo di šitišago kgolo le tlhabollo.
Di dikanetšwe ke maboto a a mane, ka siling ye e lego godimo ga dihlogo tša rena, re palelwa ke go lebiša tebelelo ya rena leratadimeng la ka borwa.
Pego ye e fa 'seswantšho sa mohlagase' sa lefelo la bogareng bja toropo la Cape Town.
Ditlhagišo tša molawana di dumelela sehlopha sa protšeke go tšwela pele ka ditlhahlobo ka morago ga go amogela dingongorego goba tshedimošo ya mabapi le go bopa mathata.
Makgobapuku a mantši a na le diphapoši tša GA, gomme tše di dirwa gore di hwetšagale setšhabeng.
Samiti ke lefapha le lengwe leo kopano ye ya BNC e tlago swanela ke go e fa šedi kudu.
Ba bararo ba romelwa go tšwa Mmušong wa Kapa Bodikela gomme ba šupa ba thwetšwe thwii ke Mmasepala wa Bitou.
Solana o boletše gore dipoledišano le Larijani di tla nyaka go "lokiša ditsela tše di lebilego tharollong ye e tlišwago ke ditherišano tša thulano ye".
Se se šoma go nako le thulaganyo ya nako ya go šoma, go šielana ka dinako tša mošomo, dinako tša go khutša, le diiri tšeo mošomi a šomago ka tšona.
Ge e eya pele, intasteri e thekga boingwadišo bja kgapeletšo, yeo ba ikgafilego go šomiša batšweletši bao ba ingwadišitšego fela le mamapo ao a bapaditšwego.
Go fihla ka tšatšikgwedi le, WSDP e be e le legatong la mošomo la nakwana, gomme go be go se na khopi ye e gatišitšwego ye e ebego e le gona.
Ke kgopela gore le emišetšeng digalase tša lena godimo gomme le beng le nna ge re lakaletša Mohlomphegi mahlatse le mahlogonolo ka mošomong wa gagwe o mofsa ka Hungary.
Mna Faber, ke kgopela gore re tlogele ntlha yeo nakwana gomme o tla šoma ka dilo tše dingwe tša taba ye nakwana.
Gopola ka bao ba sa kgonego go fihlelela, e ka ba e le ka tlhokego ya dikhomphutha, mohlagase goba kgokagano.
O latofaditšwe ka go kata gomme a tšwelela ka Kgorotshekong ya Nakwana ya Boschfontein moo molato wa gagwe o ilego wa fegwa gomme a šala ka kgolegong.
Go beakanya le go laola toropokgolo ya Durban go swanetše go itekela go buša boleng bja tšhomišego ya lebopo le hlwahlwa ya dilo tša go bonwa.
SABC e sa tlo nyaka go agwa lefsa ka semolao, go ya ka ditlhagišo tša maleba tša Molao wa IBA.
Mmušo o tla fa thekgo ye e nepišitšwego ya tlhabollo, taetšo le phethagatšo ya methopo ya mohlagase wa go mpshafatšwa go bobedi ditiragatšo tše nnyane le tše kgolo.
Go aga lefsa le go beakanya lefsa go tla rulaganywa gomme gwa dirwa ka go kgatha tema ka botlalo ga dihlongwa ka moka tše di amegilego.
Mo mengwageng ye mentši, re dumeletše baerase ya HIV go phatlalala, ka lebelo ka nageng ya rena leo e lego le lengwe la mabelo a magologolo lefaseng.
Tebalelo e tla fiwa mabapi le ditiro, ditlogelo le ditlolo tša molao.
Go bolela nnete, re ka se bolele ka tlhabollo mola batho ba phela ka ntle le meetse ao a hwlekilego le tlhwekišo ya maleba, gomme go realo ba ba kotsing ya malwetši a mmalwa ao a ka šireletšwago.
Mošomo wo o dirwa ka go fa setifikeiti sa go šoma go motho yo a nago le laesentshe ngwaga o ongwe le o mongwe.
Magareng ga kagolefsa ya histori le mošomo wa bjale go na le kgopolo ye e ka bago le mabaka kudu goba ya hloka mabaka.
Go swantšha ga dinyakwa tše di beilwego ke Mmoleledipharephare mabapi le go šomiša dithuši tša theknolotši ka taolong ya sephethephethe.
Go šilega ga dijo ke karolo ya dijo yeo e sa ntšhwego gomme go akanywa gore e tsene ka mmeleng wa phoofolo.
Mehlodi 'ya ka morago' ye e bakwago ka dipaktherieng tša Kholifomo ya maswi ke taetšo ya tlhwekišo ye kaone ya mafelo ao a kopanago le maswi le didirišwa.
Ga se ka mmotšiša ka Kholera, EUP eupša ke mmotšišitše ka ga Salmonella.
Tirišo ya Boditšhabatšhaba ke kgopolo ye kaone le phetišetšo ya mabokgoni, gomme e ka ba mohola ka tshepedišong ya thuto ka seleteng.
E swana le dikarolwana tša phasele ya jigsaw tafoleng.
Gomme ka dinako tše dingwe ga go na pelaelo ya gore go na le bošoro bjo bo feletšago ka ditlaišo, tšhomišobošaedi le ditlotlo tše kgolo tša ditokelo tša botho.
Mathata a magolo ao dilaporathori tša maphelo tša bosetšhaba ka Afrika Borwa di lebanego le ona a akaretša karoganyo, pušeletšo le go hloka tekatekano ga kabo ya ditirelo ka mafelong le tlhokego ya kgokaganyo ya ditirelo.
Ka fase ga tumelelano, mašole a Georgia a swanetše go boela dibong tša ona, gomme mašole a Russia a swanetše go boela morago maemong a ona a peleng.
Kopano e ikemišeditše go oketša temošo ya mmušo wa selegae le tirišano ka go neelana ka tshedimošo ya mabapi le diprotšeke tše di atlegilego, ka go ahlaahla mehlala ya dinyakišišo ka diwekšopong le go etela diprotšeke tša go ya go ile tša tikologo ka Cape Town.
Ka taetšong ya maikutlo a Dikuranta tše di Ikemego, pego ye e kgopetšwe gore e dirwe bjalo ka dinyakišišo tše di ikemego, e sego bjalo ka tšhireletšo ya khamphani.
Go itokišetša lenyalo le go nyala gape, go humiša bophelo bja ka lapeng, go maatlafatša kamano magareng ga balekane, mabokgoni a bophelo bja ka lapeng, gomme mananeo a batswadi a bohlokwa go tšwetša pele go phela gabotse ga malapa.
Bašomi ba dipalopalo ba basadi bao ba tšwago dinageng tše di hlabologilego ba ka kgopelwa ge go na le mabaka ao a sego a tlwaelega.
Aowa ye re a tseba, e be e le kgauswi go gašwa ka megala ka morago ga ge papadi e fedile.
Go palelwa goba go gana go bušetša mošomi wa peleng mošomong go ya ka tumelelano.
Taba ke gore re a tseba gore Brigadier Basson o go boditše gore o sentše dingwalwa ka moka tša sethekniki.
Gabotse ke phošo go bolela, go swana le ge baboledi bao ba fago ditshwaotshwao ba boletše, gore ditirelo tša motheo di tla fokotšwa ka nepo ya go feleletša lepatlelo, o boletše bjalo.
Mma wa bana ba babedi yo a tšwago Eldoraigne ka Pretoria o bolela gore o hweditše go le boima go dumela dilo tše di kwešago bohloko tše monna wa gagwe a bego a mmotša tšona letšatši le lengwe le le nngwe.
Kabo, go tliša le go aga diyuniti tše nne tša go dirwa tša ditšhipi tša go gadika nama ya kgogo.
Nepo ya rena e be e le go tsenela wekšopo ya matšatši a mabedi ye e rulagantšwego ke Tšenale ya SAPS go rarolla mathata a phatlalatšo.
Bobedi Bomopresidente ba šoma mmogo, e sego fela ka dinaga tše pedi eupša ka dinaga tše ntši go akaretšwa Yunione ya Afrika.
Tshekatsheko ya go kgona go šoma e bontšha gabotse go kgona ka ditšhelete le boleng bja tšhelete ga kgetho ye e ratilwego.
Go phamoga go tšwa seemong se se tlwaelegilego go a hlaga, go fa mohlala, ge morekedi wa dišere a tšweletša gannyane, go na le kgonagalo ya gore mokgatlo wa dipapatšo wa A.I. o tla kgona go bontšha letseno la gagwe le lekaone, leo la nago le tšweletšo ya poelo ye e kaone.
Kabo le go tliša dikabo tše di bolago tša nama ye e šomilwego go ASB Durban mo nakong ya mengwaga ye mebedi.
Tšweletšo ya nyakego ya motheo le ye e sego ya motheo ye e arogantšwego ya dintlo ka batho, dihlopha goba ditšhaba ka go hlagiša ditokologo tša godimodimo tša kgetho.
Ditlhahli ka ga tlhabollo ka mafelong ao a nago le dithaba, go tseba bohlokwa bja tikologo le tlhokomelo ya yona, go phethagatša ga tlhahlošo ya ditiragalo tše di filwego le dinyakwa tša fasefase le ditshepedišo ka go Melao ya EIA.
Maphodisa a tla nyaka ditlolo tša molao ka moka tša mabapi le sephethephethe go akaretšwa go otlela o nwele bjala, go tlatša sefatanaga kudu, go otlela ka lebelo, go lapa ga mootledi, go raloka ditaese mo go sego molaong le go tshela molao go gongwe mo go ka bakago dikotsi ka phrobentsheng.
Batho bao ba lahlegetšwego ke dipukwana tša bona tša Boitsebišo le bona ba hlohleletšwa go dira dikgopelo tša Pukwana ye nngwe ya Boitsebišo.
Seo nkabe e le sebaka se se tlogetšwego sa go šiiša go Cape Town, Zille a realo.
Ke feditše ka ga taba ya go poma le dipomo tša go epelwa fase ge e le gore Khomišene e nyaka go botšiša dipotšišo dife goba dife.
Banna ba bararo ba ka Jouberton ba golegilwe mafelelong a beke ka ge go kwagala gore ba kgathile tema ka go kateng ga basadi ka ditiragalong tše di fapafapanego,  gomme ba bangwe ba bahlano ba sa tšhabile.
Matšatši a go tswala dinamane le kgato ya go duša, go rago go omiša le matšatšikgwedi a mafelelo, a swanetše go tsebja go kgomo ye nngwe le ye nngwe ya tshadi.
Bophelo bja mohlape bo hlahlobja kgwedi ye nngwe le ye nngwe ke ngaka ya diphoofolo, gomme keletšo ya gagwe e a latelwa.
Ka ge Khansele e thibelwa ke ditaelo go a ba ditšhelete, Khansele e šupile balekane ba maleba le ba maano go rarolla ditlhohlo tše di lebanego le lefapha la di-SMME.
Tona Ramatlakane o boletše gore moago wa tsheko ke taetšo ya gore mmušo o ikgafile go fihlelela lenaneotlhabollo la dinagamaga la selete sa ka Karoo.
Boemafofane bja boditšhabatšhaba bja OR Tambo  ke tsela ya go ya sebjaneng sa lefase gomme masepaleng o maemong a makaone go šomiša monyetla wo ka botlalo.
Dinyakišišo tše di amanago le tshedimošo ye itšego ya ka moragonyana e swanetše go romelwa go motho wa maleba yo go boletšwego ka yena.
Re dumela gape gore tharollo efe goba efe ye e dirilwego ke motho o tee gomme a re fa yona e ka se amogelwe gomme e tla ba selo se se bakago dikgarutu tše dingwe.
Tlhahlo ye e dirilwe ke baabi ba ditirelo bao ba nago le seriti bao ba kgethilwego ka ditshepedišo tša bodiredi bja ka ntle bjo bo nago le molawana.
Karolo ya boraro ya mmušo; ye e swanetšego kudu motse, peakanyo ya dinagamagae, toropo goba toropokgolo.
Aowa ke nyaka gore go lemogwe gore se se boditšwe Motšenerale Knobel, o be a sa lebelelege a maketše gomme o dumetše gore tše ke didirišwa tša polao.
E šitiša hlatse kudu gomme ka kgopelo le seke la bolela ge hlatse e efa bohlatse.
Tlhamego le moo meago e lego gona di swanetše go hlokomela go hloka go se iketle ga boso mo go ka kgonagalago, phišo le madimo a mamogašwa ao a tlago ka dinako tše itšego.
Mabapi le molawana wa dinaga tša ka ntle Mopresidente Sarkozy o tloga a e beile gabotse gore o bone ditlhohlo tše tharo tša lefase ka bophara tša France.
Nka se e tšweletše, ka lebaka la gore ga ke nyake gore re ngangišane ka yona ebile Modulasetulo a ka se e dumelele.
Tšwetša pele di-PPP ka peakanyong lefsa ya intasteri ya difofane gomme re age bokgoni bja taolo ya difofane.
Ka maemong a Godimo a ka nageng, le ge go le bjale, kgwele ya maoto ka Durban ke papadi ye e lego ka fase ga tlhaselo.
Afrika Borwa e obamela mokgwa wa dinaga tše ntši go rarolla taba ya botšhošetši gomme, ka kwešišo ye, e ikgafile go dirišana le baromiwa ba Mokgatlo wa Dinagakopano.
Mosuphritente Manie Esterhuizen o bolela gore ba tla tšwela pele go fihlela bagononelwa ka moka bao ba amegago ka bohodung bja mathale a koporo ka moo lefelong leo ba golegwa.
Dilaetši tše dingwe tše di šomišwago ka mehla, go fa mohlala, matseno a batho a ka malapeng, bjalobjalo, a botile kudu GDP ka Motho.
Dikgwebo tše di nyakago dikonteraka tša kabo ya ditirelo bjalo ka karolo ya ditiro tša yona tša kgwebišano.
Go lekodišiša lefsa le go mpshafatša dingwalwa tša tlhahlo tša mešomo ya go lahla ditšhila kgafetšakgafetša.
Mohlomongwe ke swanetše go tloša megala ya ka tsebeng gomme ke go theeletše ka Seisemane gomme ke fe phetolo ya ka ka Seafrikantshe.
Toropokgolo gape e tla kgopela mmušo wa phrobentshe le wa bosetšhaba, barulaganyi ba ditoropo, setšhaba le dihlopha tša tikologo, baagi le bathadi ba dipolane keletšo ya bona le maikutlo a bona.
Buša dilo tše di tsentšwego go tloga mola o tsentšwego, beke ye e fetilego, bjalobjalo.
Tekano ya meetse a ditšhila ao a hlwekišitšwego ao a šomišwago gape ge go bapetšwa le tekano ya palomoka ya diela tše di hlwekišitšwego tše di amogetšwego.
Lengau gabjale le ka serapeng sa bolotatlhago kgauswi le Kuruman gomme le seemong se sekaone.
Ka Yunione ya Afrika re thomile go beakanya lefsa khonthinente ya rena gore re kgone go fetoša Afrika go ba khonthinente ye e nago le khutšo le ye e bolokegilego ya temokrasi.
Go ya ka Nojozi lesolo le le thomile ge ba be ba ile seminareng ka Pretoria ngwageng wa go feta.
Go bohlokwa gore o tliša taba ye ya go tshepha le ya go kgona go botana e sego go senya bophelo ba kamano.
Le ge e le gore Tumelelano ya Kgwebišano ye e Lokologilego ya SACU-US e fihleletše seemo sa go se fetoge, re amogela sephetho ka makala ka mabedi go šomela go fetša ditumelelano tša go maatlafatša kgwebišano le peeletšo.
Go diriša ditekolo tša mabokgoni a tirelo ya setšhaba le a mmušo wa selegae go tšwela pele.
Mabapi le methopo le badiredi, Mopresidente ga se a thibela phihlelelo ya tshedimošo ka moka ye e swerwego ke bohlodi bja Naga le makala a tšhireletšo.
Nepišo ye e kgethegilego go GET ka disekete e bontšha bohlokwa bjo bo filwego dikolo tša phoraemari bjalo ka motheo wa thuto ye e tšwelago pele le thuto ya godingwana.
Bjale mang le mang o nyaka go ba kgauswi le kantoro ya go rekiša dithekete.
Tšhelete ye e lefilwego ke ya maswanedi a ngwaga o tee, goba ditshenyegelo tša poloko, go eya ka gore ke efe e lego tšhelete ye nnyane.
Tlhagišo ya dinaga tša ka ntle e swanetše go putlaganya mošomo ka moka wa dinaga ka bobedi yeo Dihlogo tša Masolo di tlago di dira ka mafelong a mošomo a mafsa a bona.
Sekolo se sengwe le se sengwe sa bomapimpana go tšwa go tše hlano tše di kgethilwego se tla hwetša didirišwa tša go ja dikete tše nne tša diranta.
Go šoma mešomo ya ka mehla ka mokgwa wo o swanago nako le nako, go swana le menyu wo o sa fapanego goba setlwaedi sa go apara.
Ke maikemišetšo a foramo go šomiša letšatši le bjale ka mošomo wa kago ya sehlopha le go tliša segwera magareng ga maloko a basadi.
Re ka be re tšweletša maikutlo ka lešata mo go lekanego ke boletše bjalo gape, thagišo ya ka e fetiša maikutlo a, ga ke dumele bjalo gomme ke selo se se tlišago go itshola kudu.
Go phethagatša diphetogo tša ditekanyetšo tše di rulagantšwego le tše di elwago ka dikabelong tša methopo ka dikgorong ka moka le ka makaleng a mmušo.
Ka morago ga dinyakišišo tše di tseneletšego, Sandton Convention Centre e beeleditšwe bjalo ka lefelo le tee la samiti ya Mokgatlo wa Dinagakopano.
Go hlokomela go lekanya dibaka tša batho ba digole ka ditšhabeng tša bona tša tikologo, le ka legatong la diphrobentshe le la bosetšhaba.
Gape re na le difolipitšhate ka metsotso ye lesome ya ka mehla ya Mmetse wa ka mogopolong.
Nakong ya tshepedišo, dimela tše di lego gona di tla tsošološwa le bophelo bja tšona bjo mohola bja oketšwa.
Ditsebišo di a fiwa gore kopano ye e latelago ya khansele e tla swarelwa ka dikantorong tša mmasepala ka Bhisho.
Sekhafole se ke nago le bonnete bja sona.
Metšhene ya go dira goba go lokiša dieta goba dilo tše dingwe tša bopipo, matlalo, mokgopa goba maboya.
Dipuku di ka be di hweditšwe lefelong goba e bile methopo ya go tšwa makgobapukung a ka ntle.
Se se ra gore baetapele ba ka moso ba tloga ba nyaka thuto ya maleba le tlhahlo.
Boipiletšo bo tla mpshafatšwa le go bušeletšwa ka ge seemo se tšwelela le ge ditekolo tše kaone di thoma go kgonagala.
Ge go nyakega, dilo tše di ka tsenywa ka bosese ka phensele gomme dipego tša "semmušo" tša hlatlaganywa ge di amogelwa.
Eupša Ngaka Akoojee le yena o ile a bolela le nna gomme setšhaba se be se nthekga kudu.
Ke maitshwaro a mabe gore mooki a kgathe tema ka tsela efe goba efe ya go botšišiša goba go thotšhara mogolegwa goba motho yo a golegilwego.
Se se akareditše lenaneo le legolo la go tsenya tirišong ga letlolo la bosetšhaba go netefatša gore dikholetše tša setšhaba tša FET di na le methopo le dinolofatši tša maleba.
Ka morago ga tiragalo ya go tšhaba kgolegong, digonyo tša disele tša Kgorotsheko ya Maseterata ya ka Bethlehem di ile tša fetošwa go thibela go tšhaba kgolegong gape.
Ke fela ka go hlohleletša go hwetša methopo ya mmušo wa selegae, kgwebo, mekgatlo ya sedumedi, baetapele ba setšo le bakgathatema ba bangwe go fihlelela dinyakwa tše dingwe tša setšhaba tšeo katlego e ka netefatšwago ka tšona.
Ba hlasetšwe ke banna ba bararo, bao ba šupilego basadi ka dithipa, ba nyaka tšhelete.
O na le monna yo a nametšego sekhafole a swere khamera ya thelebišene.
Re tšere sephtheo sa go aga mo ka lebaka la gore e sepelelana le Tlhako ya Tlhabollo ya Sebaka ya Bogare bja toropo, ka ge e beilwe go ya ka maano mabapi le moya, ditsela le dikgokaganyo tša ditimela.
Go thuša bakoloti gore ba lwantšhe tšhomišobošaedi, tlaišo le go lefiša go fetišišwa ke bakolotiši, bakgoboketši ba dikoloto, bjalobjalo.
Gomme go be go na le Njala le sefatanaga sa legora la go hlaba seo se bego se emišitšwe moo.
Tshepedišo ya kgethologanyo e tlogetše bontši bja batho ba rena ba hloka, ba se na madulo, ba se na thuto ya maleba, ebile ba hloka mešomo.
Baraloki ba diatleletiki ba kgethilwe ka tshepedišong ye telele ye e thomilego ka go hlokola la mathomo mo Durban, gwa latela ditlhokolo tša bosetšhaba ka Pretoria gomme mafelelong gwa swarwa diteko ka Bloemfontein.
Lenaneotlhwekišo la dikolo ka dikolong, gammogo le ka dikliniking, mafelong a go lefa mphiwafela le ka meagong ye mengwe ya lefapha la setšhaba.
Lebaka le lengwe gape e bile go beela thoko le go hlokiša batho ba digole.
Maitshwaro a kgwebo - Mekgwa le melawana ye e dirišwago dikamanong le ditirong tša dikgwebo.
Tšhišinyo ya go thuša ka ditšhelete e hlokomela metheo ye bohlokwa ye, le go hwetšagala ga ditšhelete ka Sekhwameng se Bohlokwa mengwageng ya ditšhelete ye e amegago.
Maphodisa a golegile bagononelwa ba bararo gomme ba sa le mohlaleng wa bagononelwa ba bangwe ba babedi.
Ke tlolo ya molao go šomiša thušo ya tšhelete ya gago ya mmušo go hwetša kadimo go baadimiši ba ditšhelete.
Lebakeng la karolo ye, "selo se se gatišitšwego" e ra pilipote efe goba efe, polakate, phoustara goba phamfolete.
Lepheko la mmakgonthe le maemo a go se šuthe a Israele go tšwa ka lehlakoreng le tee, le tlhokego ya go tsenatsena mo go šomago gabotse ka setšhaba sa boditšhabatšhaba go tšwa go se sengwe.
Bjale re swanetše go lebiša lefsa maitapišo a rena go fihlelela maikemišetšo a rena a bosetšhaba.
Setatamente sa ka se se latelago se ke tlogo se dira ke sa bjalo ka morutiši wa peleng gomme kudukudu morutiši ka setšhabeng se ke tšwago go sona.
Moletlo o swarelwa go gopola tema ye e ralokilwego ke Maphodisa twantšhong kgahlanong le bosenyi.
Tlhokego ya dibaka tša tlhahlo go dihlopha tše di sego tša hlokomelwa mo nakong ye e fetilego ka setšhabeng e iletša kudu go kgatha tema go bohlokwa ka intastering ya boeti.
Sehlongwa se se hwetšago konteraka se ingwadišitše goba ga se sa ingwadiša ka ge ngongorego e etšwa go sengwalwa se sengwe.
Gape o kgoboketša dipuku tša bokgobapuku gomme a fa bana tsebo ka ge sekolo se le setšhabeng se se hlokago.
E laola baeti ba boditšhabatšhaba le lenaneo la neelano ka tirišano le dikgoro tša maleba.
Ke na le bonnete bja gore ka ditsela tše ntši e bontšha seo se hlagago ka go di-REC tša rena ka moka.
Tokollo ya dipalopalo e na le tshedimošo ka ga dipalopalo tše di šomišwago go ela bogolo bja dithekišo tša kgwebišano tša ka ntle.
E bolela gore o hlabetšwe kgahlanong le phišo ye kgolo ya mmele mo dikgweding tše di fetilego tše tshela.
Go ngwalwa ga tshedimošo ka go šomiša dinyakišišo tša maikutlo, ditekodišišo tša dinolofatši, bjalobjalo.
Ka ge go laetšwa gore digongwana di a amega, Yuniti ya Twantšho ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego e tšwela pele ka dinyakišišo tša yona.
Mokgatlo wa ditiragalo tša setšo tša Senegal ka Afrika Borwa o bontšhitše gore dinaga ka bobedi di šoma mmogo.
O boletše gore baarabi ba kgopetšwe go romela dikarabo tša bona ka dikarolo tše pedi, e lego tša sethekniki le tša ditšhelete.
Bontši bja maloko ao a kgethago a SGB ba swanetše go ba batswadi.
Afrika e lokile e bile e a itokišetša go dira kgolo le tlhabollo, ye e hlohleletšwago ke maitapišo a yona le tsenyo ya e nago le mohola le ye e bolokegilego ya letlotlo la phraebete la boditšhabatšhaba.
gore ga go na badudi ba ka ntle bao ba nago le tokelo go ipiletša goba go dira lesolo la phetošo ya pušo ya Zimbabwe.
Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa e phatlaladitše Sethalwa sa Pampiri ye Tšhweu kudukudu ka makaleng a yona, gomme ya hwetša ditlhagišo tše mmalwa.
Go dira gore kago ya bokgoni e se hlwe e le lefelong le tee le go aba tše ntši ka ga tlhahlo ya mešomo le mananeo a go ya "Setšhabeng".
Ke maikutlo a rena gore ge re tsenatsena ditaba tša Zimbabwe ka mokgwa wo o sego wa kago re dira gore seemo se phuhlame go tšwela pele.
Ge nkabe a se a emišwa, ga go na pelaelo ya gore nkabe re bile le  mahu a mantši, Mna Tonmelton o boletše bjalo, a tlaleletša ka gore o be a thunya mang le mang yo a bego a mmona.
Le ge e le gore maitapišo a go kaonafatša kgotlelelo ya ditšini go GLS ka mehuteng ya lefela, go ka bonwa gore le mehuta ye e kgotlelelago kudu e sa arabela kalafo ya difanki.
Go fihla gabjale ditsebišo di tla dirwa mo lebakeng le.
Se se tumile kudu kudukudu moo diteko tše kgolo di dirwago ka dinageng tše di hlabologago.
Ge ke be ke sa thoma mošomo wa ka ka kantorong ke bile yo mongwe wa bahlohleletši ba poelano, batho ba bantši, kudukudu bahlaki ka nna ka ntweng ya go lwela tokologo, ba ile ba makala, le go tšhošwa ke semaka.
Mna Webster, o tla swanelwa ke go leka gape le go bolelela godimo ka kgopelo.
Dikamano tšeo di laolwa ke ditumelelano tša dikonteraka magareng ga bao ba amegago.
Ka setšhabeng seo se theilwego go tsebo, kgokagano magareng ga dipalopalo le tšwetšopele ya dikgahlego tše itšego di tla dula di le maatla.
Ahlaahla le go dira ditšhišinyo mabapi le go fihlelela tharollo ya khutšo le yeo e rerišanwego ya mathata a sepolotiki ka Comoros.
Tše di amegago ka mo ditherišanong e swanetše go ba makala a ANC le a SACP, mekgatlo ya setšhaba, mafapha a yunione ya kgwebišano a ka nageng, dihlopha tša basadi le tša bafsa, mekgatlo ye mengwe go sa lebelelwe gore ke ya dipolotiki dife goba dikgopolo dife.
Kabo le go romela dikenywa le merogo ye e bolago ye e fiwago ASB ya Durban mo lebakeng la mengwaga ye mebedi.
Batho bao ba ngongoregago le bona ba swanetše go phatlalatša tlhokego ya melawana yeo.
Eupša go ya ka temogo ya gago naa lešaba le be le laotšwe ka mo go kwagalago pejana pele ga ge le beletša gase ya go ntšha dikeledi?
Sebopego sa mmušo wa bogareng ka legatong la pušoselegae se phethagaditšwe go kaonafatša kabo ya ditirelo le kopanyo.
Dirišana ka go hwetša ditšhelete tša thušo, ka nepo ya go netefatša gore mehola ya tlhako ya mohlakanelwa e a abelanwa ka seleteng ka moka.
DWAF e tsebiša mong wa lefelo ka ga nyakego ya go romela leano la go fihlelela go obamela Dinyakwa tša Fasefase, le letšatši la mafelelo le le amegago.
Dipego dife goba dife goba diakhaonte tše di hlokegago go hlaloša ka mo go lekanego mešomo ya ditšhelete le maemo a ditšhelete a sehlongwa.
Go fetša dithuto tša marematlou tša maemo a godimo go dumelela baithuti go ya dihlongweng tša thuto ya godingwana.
Mešomo ye ya ka godimo ka moka e fihleletšwe gomme godimo ga moo o rometše maano a dipeakanyo tša dikantoro.
Go ya ka kgatišo ye naa ke bolela nnete ge ke re o botile seo khomphutha e go boditšego sona, naa ke nnete?
Molaodipharephare o file setšhaba dinomoro tša sellathekeng tša bahlankedi bao ba nago le maikarabelo a, magareng ga tše dingwe, merero ya ditšhelete tša go godiša bana gomme a ba kgopela gore ba šomiše dinomoro tšeo.
O rekišitše tše dingwe tša dithoto tše di bego di utswitšwe ka lekheišeneng gomme o bonwe ke maloko a mangwe a setšhaba bao ba lemošitšego maphodisa.
Dinaga ka Seleteng di na le dinyakwa tše di sa swanego gomme ditumelelano tše di amago Selete di swanetše go hlokomela se.
Bagononelwa ka bobedi ba amantšwe gabotse le tiragalo ya bosenyi gomme matseka a tla bona ge eba ba ka amantšhwa le melato ye mengwe ya go Hula difatanaga ka kgang ka lefelong la Pretoria.
Zac - ka ge a tsebja bjalo - o foufetše ge a na le dikgwedi tše lesometshela ka morago ga go fetelwa ke meningitis.
Tše di akaretša difatanaga, theknolotši ya tshedimošo, dikgokagano, dikhemikhale, go šoma ditšweletšwa tša temo le boeti.
Ke tla fa tlhagišo ka tlhompho ya gore re tšwele pele gomme Ramolao Cilliers, a ka dira kgetho ya gago ka moragonyana.
SABC e bile mathateng a magolo a ditšhelete gomme leano la go boetša dilo sekeng le diretšwe go lebelela magato a mmalwa go netefatša go šoma ga yona go ya go ile le go šoma ka katlego.
Ditirelo tše dingwe tša thuto - barutiši ba akhaonte ya rena, dikolo tša go rutela bootledi, barutiši le mmino, go bina le dikolo tše dingwe tša bokgabo, bjalobjalo.
Ga go na le tlhobaboroko mabapi le koketšo ya tlhabollo ye e akgofišwago le go phatlalatša, kudukudu tikologong ya molomo wa noka.
Aowa ke kwešiša ntlha yeo, ke tšea ntlha yeo, ke e boletše go Wilhelm peleng, ga ke na bonnete ka ga yona.
Dikhemikhale, dibenyane, tšhipi, ditšweletšwa tša temo tše di šongwago ke mebaraka ye mefsa ye e tlogo utollwa.
Nakong ya Maemo a Tšhoganetšo basetsana ba bannyane bao ba bego ba ka ba le mengwaga ye lesomenne ba ile ba golegwa, ba thotšharwa, bethwa le go thunywa ka digase tša dikeledi.
Bjale, dinyakišišo tša motheo le tšeo di phethagatšwago ka ga Triticale di tshephiša go hola thwii dinyakwa tše tše pedi.
Ba bangwe ba ka be ba leka go thibela go tsena ga ditona tše dingwe ka sefaleng sa boditšhabatšhaba goba go raloka tema ye e fetišišago ya kgokaganyo tlhamo ya melawana ya ekonomi ya ditona tša dinaga tša ka ntle.
Ga go seo se nago le bonnete kudu ka setšhabeng sa lehono go feta maikutlo a gore ga go na dilo tša bonnete.
Dipheto tša tšhomišo ya naga di swanetše go thewa go go šoma gabotse ga ekonomi gomme meepo ga se ya swanela go ipshina ka gore yona e tla pele.
Maphelo a tla ba le kemedi, ke gore, mokgwa wa go thwala bašomi o tla bontšha sebopego sa bosetšhabatšhaba sa mehlobo ya batho.
Ye ke nako yeo dithulano tša ka gare di dirilego ditshenyo tše kgolo ka go sebopego sa mokgatlo le go mošomo.
Ka maikutlo ao a swanago ga re dumelel gore mmušo, wo o nago le bokgoni bjo bonnyane, o swanetše go ikhwetša go fetišiša.
Khwetšo ya ekonomi le tsošološo e tliša kgolo ye e mpshafaditšwego le kgonagalo ya go šomiša menyetla ye mefsa ya diromelwantle tša rena tša go ya ka seleteng le go hlohleletša dipeeletšo tše mpsha go tšwa ka Borwabohlabela bja Ešia.
Mengwaga ye mene ye e fetilego re be re se na le LTMS yeo e laolago tlhako ya rena ya melawana ya tša boso.
Ga bjale go na le mathata le tlhaelelo ya kopanyo ka kabong ya mešomo le maikarabelo a taolo ya ditšhila ye e kopantšwego.
Sebopego sa ditšhelete sa ditirelo tša motheo se ka lebelelwa wepsaeteng ya Mmasepala wa Cape Agulhas.
Stats SA e na le maswanedi a go fa ditshwaotshwao ka ga tlhathollo ye e nago le phošo le tšhomišobošaedi ya dipalopalo.
Eupša, ka phokotšong, ke tla bolela gore kabo ya dintlo ka mo phrobentsheng ye le ka mo nageng ke taba ye e hlakahlakanego kudu.
Naa go na le lebaka le itšego ka gore ke ka lebaka la eng motho yo a nepišago ka Bothakga ka khutlong ya leboa-bohlabela nkabe a se a bona se?
Dinaga tše ntši di beile dikepe tša mašole ka moo lefelong leo go fa tšhireletšo go dikepe tša dinaga tša tšona.
WSA e sa tlo šupa moabi wa ditirelo yo a tlogo dira kaonafatšo.
Mothopo wa go mpshafatšwa - mothopo wo o tšweletšwago bjalo ka karolo ya go šoma ga ditshepedišo tša tlhago ka dikelo tše di bapetšwago le kelo ya yona ya tšhomišo.
Ka nnete, go begilwe kgatelopele ye nnyane ka mo lefelong le, ye e šupago tlhohlo ya go nyaka magato a go ithomela a go aba dithomelo tše gore di fihlelelwe.
Ka go le lengwe, mmogo re mošomong wa mothopo wa tsebo, wo o swanetšego go tsenya tirišong ga bong le go laola sebopego sa bokamoso bja yona ka bobedi.
Mokhomišenare Pruis o boletše gore gape ba na le magato a go šoma ka batšhošetši goba batšhošetši bao ba gononelwago.
Bao e be e le batho bao ba bego ba betša maswika, batho bao ba bego ba etilego pele ditiragalo tše tša go betša maswika, ge nka e bitša seo.
Gabotse Mokaptene Basson o mpotša gore ka dinako tšeo ge sekerini sa go šikarwa se segolo se be se šomišwa se bile le seabe se sekaone kudu.
Go phethagatšwa ga ditatamente tša seabe sa ekonomi ka tirišano le WTO.
Ke hlompha Nelson Mandela ka ga mohlala wo wa gore go ra goreng go boelanywa le manaba a gago.
Didirišwa ka moka tša khomphutha tše di sa šomišwego, mabone le didirišwa tše dingwe tša mohlagase di swanetše go tingwa goba di pholakollwe.
Mahlakore ka bobedi a hlalošitše kopano ya Oktoboro bjalo ka yeo e nago le kago, eupša ga go na le diphihlelelo tše di dirilwego.
Ke netefaleditše Mopresidente Blatter gore mmušo, dihlongwa le LOC ka moka ga tšona di ikgafile kudu gore ye e be phadišano ye e atlegilego kudu, gwa realo Mopresidente Mbeki.
Ka morago ga metsotso ye mmalwa, maphodisa a ile a fihla, a felegeditšwe ke tshebi ye le yona e bego e dula Attridgeville.
Moafrikanere go begwa gore o atlega ka mogopolong a nnoši gomme o kotsing ya go se fetoše mogopolo le ge a le ka fase ga kgatelelo, le ge e le gore go se kopane le Moafrikanere ga go bolele gore a ka ipolaya.
Ditheknikone di hlahla baithuti ka go dirišeng ga tsebo ka nepo ya go aba tlhahlo ya maemo a godimo ya mošomo, le go amega ka dinyakišišong tša mahlale tša tlhabollo.
Mmanki wo mofsa wo o šišintšwego wa dipalopalo tša theko ya bašomiši CPI ke phetolo ya diphetogo tše kgolo tše le tše di tšwelago pele.
Afrika Borwa e fetile lesolong la go lwela tokologo, ka go fetogela go temokrasi le bjale ka go ditshepedišo tša kagolefsa le tlhabollo.
Gabotse, go na le go hudugela ka mafelong a magolo a metsesetoropong, eupša go na le dikamano tše di tšwelago pele tše di dirago gore dinagamagae di kgokaganywe le ditoropokgolo.
Ka nnete batho ba bantši ba fentše mathata a a phetogelo go ya go maemo a godingwana.
Ka ntle ga kgatelopele ye ka moka re tšwela pele go lebana le ditlhohlo tše boima tša go fediša bohloki le tlhokego ya tlhabollo.
Ke šetše ke boletše gore bjale re tšere kgato ye e kwagalago ka ga di-MDG le ka moo re ka šomago ka dilo tše bohlokwa tše di tlago pele.
Go fihlelela ga setšhaba se se theilwego go batho, se se kgathalago ke mošomo wo o ka se fegwego letšatši le tee le lengwe.
Ke ka mo tikologong ye e šiišago kudu ye, ye kotsi le yeo e ka se akanywego gore SA ya temokrasi e ikgafile go tšwetša pele maikemišetšo a molawana wa dinaga tša ka ntle.
Ge a lokollwa sepetlele, mogononelwa o tla tšwelela pele ga kgorotsheko ka ditatofatšo tša go kata le go robalana le wa leloko.
Mogononelwa o tee o golegilwe moo tiragalong ye gomme badudi ba bangwe ba bararo ba ka Zimbabwe ba sa tšhabile.
Re a tseba gore ke fela baithuti ba batho Mmala le ba Bathobaso ba mmalwa bao ba ithutelago marematlou bao ba ngwalago mmetse le saentshe ka kreiti ya godingwana.
Dinyakišišo tša Mophrofesara Rao, dithušo tša mašeleng tša gagwe le ditirelo tša gagwe tša sephrofešenale di bile le khuetšo ye kgolo ka teoring le phethagatšong ya dipalopalo.
Ge go nyakega maemo a godingwana wona a ka rerišanwa magareng ga moabi le moreki ka theko ye e lefšago kgwedi le kgwedi.
Palo ya mananeotlhahlo a mabapi le taolo ya tshedimošo, tshekatsheko ya tshedimošo le go phatlalala ga malwetši ka magatong ao a fapafapanego a tshepedišo ya maphelo.
Ke a leboga, Ngaka Stals gomme ke swanetše go bolela gore ke hweditše tlhagišo ya lehono e le mohola kudu.
Magareng ga bao ba dirago dikgopelo e bile Mokgatlo wa Babapatši le Freedom of Expression Institute.
Peakanyo le taolo ya ditshepedišo tša tlhokomelo ya maphelo ye e maatlafaditšwego le dihlongwa tša go thekga dipeakanyo tša lekala la tša maphelo.
Ntumelele go fetša ka go le leboga ka moka ge le tšere nako ya go tla mo khonferentsheng ye, gomme ke le lakaletša katlego ka ditherišanong tša lena.
Ditaletšo di šetše di rometšwe gomme le kgopelwa go lemoga gore lekgotlatheramelao la ka Leboa Bodikela le tla amogela fela batho ba mmalwa.
Se se tla ka morago ga ge mahodu a koporo a tlošitše tshepedišo ya diphaephe ka moka ya ntlo mosegare.
Kgokaganyo ye nngwe ya melawana ya ka godimo e sa le ka pela, kudukudu mabapi le dimpho tša ditšhelete tša peeletšo.
Kgoro e ka se rwale maikarabelo ka ga diphošo dife goba dife tše di ka hlagago ka dikarolong tša tshedimošo tše di filwego.
Ka go le lengwe mešomo ya yona e bile karolo ya leanokakaretšo la kgatelelo ka batho ba mmalwa ka tshepedišo ya kgethologanyo.
Godimo ga moo o be a kgatha tema ka mafolofolo ka go dira gore Senthara ya Setšhaba sa Mitchells Plain e begwe gore ke lefelo leo go sa kgogelwego go lona.
Naa o bolela gore go ya ka maikutlo a gago o rometšwe Caprivi go hlahlwa bjalo ka dihlopha tša go thunya batho?
Le ge go le bjalo, go fihlelela dinepo tše ke mošomo wo o tšwelago pele wo boima.
Tsela ya rena go tšwa kgatelelong ye kgolo ya mogopolo ya kgethologanyo - go tšwa go Molao wa Karoganyo ya Mafelo, taolo ya go tsena madulong ga batho le melawana ya bašomi ye e beilwego go ya ka merafe - ga se ya ka ya ba mosepelo wo bonolo.
Polelo ya semmušo ya ka Iran ke Farsi yeo e bolelwago ke palo ya go feta seripagare sa setšhaba ka moka.
Bobedi bja bona ba wetše ka legageng, gomme o tee o hlokofetše semeetseng.
Le ge e le gore kgopolo ya go fa maikarabelo a mantši le maatla go makala a ka fasana a Mmušo e thekgwa ka kakaretšo, mokgwa wo o swanetše go sepela le methopo ye e oketšegilego, kago ya bokgoni le tlhahlo ya mabokgoni.
Go swana le batlathapelong bao ba tlilego mo dihlakahlakeng tše tše botse tše ba nyaka botšhabelo bja tshotlo ya sedumedi.
Ge ditšhaba tše di obamelago molao di tsenela dilekane tša lebaka le letelele le maphodisa go tla ba boima go basenyi, o boletše bjalo.
Baithuti ba dithuto tša ka morago ga kgrata ya mathomo bao ba tla bego ba dira ditlhagišo nakong ya khonferentshe ye ba swanetše go ipotšiša potšišo e tee ye bohlokwa.
Go šišinywa gore Lebotho la Mašole a Afrika Borwa le hlome bokgoni bja dinyakišišo mabapi le tšweletšo ye e hlaelelago ya dibetša tša dikhemikhale tšeo di sa bolaego le go tšwetša pele seo.
Karabo Re be re na le pelaelo eupša re tsebišitšwe ke Botseta bja rena gore seemo se boetše sekeng le gore ditokišo tša dikgetho di tšwela pele ntle le mathata.
Se se akareditše gore mafelo a mangwe, makala a mangwe a bophelo le ona a ile a swanelwa ke go akaretšwa.
Ditherišano tša ka Arusha, ka ge le tseba, di feleleditše ka go amogela Molaotheo ka Burundi le go swarwa ga dikgetho.
Ba ile ba fa mabaka a gore ke ka lebaka la eng ba ka se dire, eupša ga ke tsebe gore mabaka ao e be e le afe.
Bjale ke ipiletša go lena go šoma le rena go "go godiša talente ya bafsa go fihlelela Tshepedišo ya Maithomelo ya Bosetšhaba".
Bašielani ba ka thwalwa goba ba kgethwa ka lebakeng le lengwe le lengwe go šoma lebakeng la ge leloko le se gona.
Go tloga fao Mdi Caseletti Page a tla: Ke kgopela diiri tša mošomo tša dikantoro tša go rekiša dithekete.
Sehlopha se se akaretša dinamelwa tša banamedi goba ka dinamelwa tša go sepela ka dinoka, dikhanale le ditsela tše dingwe tša ka meetseng tša go swana le maemakepe.
Go lahlega ke kgatelelo ya mogopolo kudu go bana ba bannyane ebile go boima kudu go bahlankedi go hwetša batswadi ge bana e le ba bannyane kudu.
Ke tseba motho yo, ga ke gopole leina la gagwe la maleba eupša gantši re mmitša Pontsu.
Ka legatong la mathomong, Yuniti ya Tshepedišo ya Kantoro ya Tona ya Tšhireletšo e laola le go šoma dikgopelo tša kgwebišano ya dibetša ya setlwaedi.
Ka morago ga go saena tumelelano ya dinaga ka boraro, dihlophatšhomo tše di šomago ka fase ga komiti ya sethekniki di ile tša hlongwa.
Re a go lebogiša ebile re lebeletše go oketša kgwebišano ya dinaga ka bobedi, ye e tšwelago pele go ba fase ka lebaka la bokgoni bja ekonomi bja dinaga tša rena ka bobedi.
Dihlopha tša sediko di tla akaretša balaodi ba didiko bao ba tlago ba le maikarabelo a keletšo ya IMG.
Ge go ka se tšewe magato a tšhoganetšo go šireletša ngwana, o kgopelwa go bega bothata bjo go Mokgokaganyi wa Tšhireletšo ya Bana ka seleteng sa geno.
Ba bantši ba boletše gore ba ile ba thaba ka go bonagala ga maphodisa kudu le gore se se thibetše bakgathatema gore ba se ke ba lebelelwa ke batho bao sego ba loka mo tseleng.
Gomme lehono, seo se tšweletšego seo se go dirilego gore bjale o bolele taba ye e fapanego pele ga Khomišene ye e fapanago le yeo o e boditšego Khomišene ye e fetilego?
Bjalo ka moithuti yo a tšwago SOMAFCO yo a boletšego peleng, re nyaka batho ba go swana le yena go e fetoša.
Mebila ya Maarapo e tletše - batho ba bona mebušo ya bona bjalo ka yeo e sa kgonego go araba seo se hlagago.
Melawana ye mmalwa ye e lebišitšwego go hlohleletša tlhabollo yeo le go netefatša gore go ba le phadišano ye e tšwelago pele ya intasteri ya diminerale e a šišinywa.
Di-SMME le tšona di laletšwa go abelana katlego ya tšona le go hlohleletša ba bangwe go atlega.
Tlhaselo e boima gomme a bolela gore ke ye nngwe ya mabaka ao a swanetšego go hlokomelwa.
Maswika ao a lego ka fase ga mobu ao a rwelego meetse - meetse a a ka hwetšwa le go šomišwa go hlatswa le go apea.
Ditirelo tše dingwe tša thuto -barutiši ba akhaonte ya rena, dikolo tša go rutela bootledi, barutiši le mmino, go bina le dikolo tše dingwe tša bokgabo, bjalobjalo.
Ye ke nako ya moanegi wa kanegelo gomme motho yo mongwe le yo mongwe o tee ka mo phapošing o na le kanegelo ye a ka e anegago gomme tše ntši di swanetše go anegwa.
Go hloma dikelo tše peeletšo tša dinaga ka bobedi tše di lekanelago mabapi le bobedi tekano le mohuta.
Gore tekolo ye e theilwego dikolong e be le kopano, molawana wa selekane sa kgwebo o swanetše go diragatšwa.
Tokelo ye ga se ya swanelwa go šomišwa le gatee go dira gore bana ba šome mešomo.
Kutollo ye e e tšweletša ka botlalo taba ya maitshwaro a setšhaba, mekgwa le ditlwaedi ka setšhabeng sa rena lehono.
Ga go kwešišege gore taba ya mohuta woo e se ke ya išwa kopanong ya dinaga tše maatla kudu lefaseng ka bophara.
Ka ngwageng wa mathomo wa tirelo, llifi ya bolwetši e a oketšega kgwedi ye nngwe le ye nngwe.
Go rakwa mošomong mo go sego molaong - kgopelo ya go lekodišiša lefsa go rakwa mošomong ka fase ga konteraka ya go thwalwa mošomong ka ge e gannwe ka maleba bjalo ka go rakwa mošomong mo go sa nyakego tiro ya tshepedišo ya semolao.
Adima tšhelete - khansele e ka tšea kadimo ya tlhabolo goba ya go dira protšeke ye nngwe le go šomiša dithoto tša mmasepala bjalo ka tšhireletšo.
Re kopane lehono ka tulong ya mmušong, meagong ya Union Buildings, go amogela motho yo a kgethegilego wa Sefoka sa Mapungubwe.
Motšenerale Knobel, go no go gopotša gore o sa le ka fase ga kano.
Magareng ga tše dingwe, methopo ya mananeo a mešomo ya setšhaba e tla akaretšwa go netefatša gore go ba le seabe sa godimodimo go bobedi mabapi le ditšweletšwa tše di tlišitšwego le dibaka tša mešomo le tša tlhahlo ya mabokgoni.
Danny Jordaan o badile dipampiri tša mehutahuta ka dikhonferentsheng tše mmalwa tša boditšhabatšhaba tša mabapi le ekonomi ya lefase ka bophara, dipapatšo, ka dithulaganyong tša ditiragalo tše kgolo gammogo le tša, semorafe ka kgweleng ya maoto.
Ge go nyakega, tlhabollo ya rena bjalo ka setšhaba e hueditšwe ke mašaledi a lebaka la rena le le fetilego.
Leano le le thadilwego le hlohleleditšwe ke dinyakišišo tša kakaretšo tša kgonagalo tše di dirilwego go latela tekodišišo ya dingwalwa le go šupa ditlhaelelo.
Mmušo o tla netefatša gore go ba le go obamela ditlhagišo tša Tšhata ye gomme o be mohlala ka tsela ye o šomago ka dithoto tša mmušo.
Ka nako yeo bobedi Ditona tša peleng di boletše gore tirišano magareng ga dinaga tša rena ka bobedi di tšwa kgole kudukudu, e theilwe go dikamano tša histori, go ba kgauswi le kgauswi, dikamano tša dipolelo le tša setšo.
Ge e le gore ka mehla ga o šomiše khontomo gabotse, o kotsing ya go ba le HIV ye e palelago diokobatši.
Ka ge mebušo ya dinagamagae e be e swanetše go dira ditekanyetšo gomme ka dinako tše ntši e netefatše gore e tla lefa dikadimo tša DBSA, DBSA e be e nyaka tumelelo ya semmušo.
Mmušo wa lehono o swanetše go dira motheo wa tshedimošo wa badirišani ba gomme o se ke wa ba akaretša ka dikonterakeng dife goba dife tša Mmušo.
Menyetla ye mefsa ya mebaraka ya bobedi ka nageng le ya boditšhabatšhaba ka ditumelelano tša naga ya boraro di ka tšwa ka mo motheong wo.
Bjale re na le kgoro ya thuto e tee, ye e nago le lenaneothuto le le swanago le maemo a ditlhahlobo.
Ge ye ya peleng e ka dumelelwa, Israele go a kgonagala gore e ka romela dikete tše masome tša mašole a maresefe ka Gaza go lwantšha lesolo la Maislamo.
Ka mahlatse, bontši bja meetse ao a šomišwago ka Cape Town a tšwa megobeng ya meetse a dithabeng ao a sego a šilafala, gomme ga go kgonagale gore a tla šilafatšwa ge a tsena ka didirišweng tša tlhwekišo ya meetse.
Go na le tlhokego ya go tšweletša maikutlo a tlhokomelo le setlwaedi sa go šomiša lewatle le methopo ya lona.
Lesolo la go emiša le go phuruphuša leo le dirilwego ke senthara ya thibelo ya bosenyi le ditirelo tša diklaente.
Ga go disetifikeiti tša tlhabelo goba tša go entela tša maphelo tše di nyakegago go baeti bao ba tšwago Afrika Borwa ba yago Algeria.
O itšhupile mo khonthinenteng ya rena le go feta bjalo ka yo mongwe wa diopedi tše di tumilego kudu le tše di rategago kudu le batho bao ba tsebegago ba nakong ya rena.
Ka mo gare ga tlhako ye ditlhobaboroko tša tikologo di ka gatelelwa gomme tlhabollo e ka fokotša boleng bja tikologo.
Ezemvelo e bonwe bjalo ka moabi o tee wa bašireletši ba molao wa lewatleng le mananeo a temošo ka ga lewatle ka phrobentsheng ya KwaZulu-Natal.
Tirišano magareng ga mekgatlo ye e boletšwego le SAPS ka ntle le pelaelo e ralokile tema ye bohlokwa ka go fenya digongwana tše.
Di-KPI di tla nolofatša tlhokomelo ya kgatelopele ya diphrobentshe le taolo ya tikologo go phethagatša nepo ya dinamelwa tša go sepela fase tša go rwala banamedi.
O boletše gore ba bone se bjalo ka semaatlafatši se se kgonagalago se sekaone gomme gwa fela fao.
Tsebagatšo ya mafelo a meetse ao a dutšego a noši ka gare ga lefelo la mekhukhu.
Ke nagana gore go hlokega ga tšhelete ge go bapetšwa le ditoropokgolo tše dingwe go ra gore ga go na phadišano ya go bolayana.
Tlhahlobo e lekola ge eba sefatanaga se seemong se se lokilego le gore se loketše go ba tseleng.
E be e le taba ye e bego e sepela le lekheišene ya gore go bile le ntwa magareng ga Siboniso le Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela.
Dintlo gantši tša nakwana tše di agilwego nageng yeo e sego ya begwa le go hlokomelwa ka ditirelo go tla go dulwa ke badudi.
Go tsebagatšwa ga mokgwa wo wa kgoboketšothwii wa diphahlo tša go rekišetšwa setšhaba go tliša CPI ka tshepedišong ye e amanago le bontši bja dinaga tše dingwe.
France ke molekane wa kgwebišano wa boseswai wa Afrika Borwa ebile ke mmeeletši yo bohlokwa ka ekonoming ya Afrika Borwa.
Re swanetše go dira mošomo wa rena ka tshepho ye e nago le kholofelo le go fišagalelwa mo go lego kaone.
Borakonteraka ba bangwe ba kgona go tlola ditlamego tša bona mabapi le melao ya bašomi.
SAAF e fokoditše mešomo ya yona ka go maemafofane a mangwe a yona, gomme dinolofatši tše di amegago di gomišitšwe go ka šomišwa ke mašole.
Metšhene ye mengwe ya go dira tlelupu ya pampiri, pampiri goba papetla ya pampiri, go akaretšwa metšhene ya go sega ya mehuta ka moka.
Ke yona ye e hlohleleditšego kudu ka lebaka la gore gape go be go na le thulano, thulano e be e šetše e le gona, eupša sethunya se sennyane se dirile gore go mpefale.
Difatanaga tše hlano le didirišwa tša go fetoša dinomoro tša entšene le tša dinomoro tša boitsebišo di ile tša thopša.
Go bolela nnete lena banna le fetile fao gomme ba ile ba boledišana ka ntle ga mellwane ba leka go rarolla seo.
Sa mathomo, go tlošwa ga magato ka moka a kgethologanyo ao a šitišago go phethagatša tshepedišo ye mpsha.
Dijo di na le mpholo ka lebaka la gore dipaktheria tša pathotšeniki di di šilafaditše, gomme di dumeletšwe go oketšega ka nakong ya go boloka mo go sego ga maleba ga dijo.
Ka nako yeo, dinaga tša ka thokong ya leboa di be di kgona go holega ka phihlelelo ya methopo ya mohlagase wa mollo wa malahla ka borwa.
Go tšea magato ka moka ao a lego maleba a go netefatša gore dibopego le dihlongwa tšeo di di laolago ga di amege ka tirišong ya dikgaruru.
Baabi ba mohlagase ba selete ba swanetše go laolwa ke diboto tša balaodi tše di thwetšwego ke Mmušo.
NPASC e dirile ditšhišinyo tše di latelago tša mabapi le go phethagatša NPA.
Ga se la mathomo mo Mokoena a tšweletšego pele ka phadišanong ye kgolo ya boditšhabatšhaba.
Mna Webster, bohlatse bja gago ke gore ga se wa bona bahlankedi ba tšhireletšo ba leka go laola lešaba.
O tla dumela gore ye nngwe ya metheo ye e dirago gore kgwebo e atlege, ke kgolo ye e tšwelago pele.
Setšhaba sa rena se hlaotšwe le go aroganywa ka merafe ka ditsela tše ntši tše re ka kgonago go di bolela.
Rarolla ditlhohlo tša go swana le go se phethagatše dilo tše bohlokwa tša bosetšhaba tše di tlago pele ka makala ao a fapafapanego, go swana le ditšhelete tšeo ka dinako tše dingwe di fetišetšwa ka go dilo tše dingwe tše di tlago pele.
Se se akaretša thulano ye e bakilwego ke phadišano magareng ga makala le bonkgetheng ka o tee ka o tee ba maemo ao a kgethelwago a maleba ka makgotlatheramelaong a rena.
Ge e le gore meago e a hirišwa, boingwadišo bjale ka fase ga molao bo a hlokagala go tiišetša go hiriša moo, mohiriši.
Mna Modulasetulo, re na le modiredi wa maeto wa ka gare, re ka rulaganya sefofane sa moragonyana gabonolo kudu.
O tla swara kopana le baetapele ba setšhaba le mekgatlo ye e sego ya mmušo ka Mossel Bay gomme ka moragonyana a swara moletlo wa bošego Letšatši la Afrika wa Mmasepala wa Hessequa ka lefoko.
Go tšweletša le go eta pele tshepedišo ya phetošo ya molao ye e hlokagalago go fa seabe ka botlalo sa GPPSTE.
Go tsenya letsogo ka pabalelong ya seriti sa ekholotši sa phedišano ya diphedi tša tlhago ka KZN ka taolo ya go tsena ga mehuta ya diphedi tše di sego tša fao.
Ga se ba tla fela le obarolo ya bohlano, eupša gape ba ile ba hlomphiwa kudu, ka go phala bafsa go tšwa dinageng tše masomehlano, ka ga mananeo a bona a tikologo le a go ya setšhabeng.
Go hlahloba kgopolo ya go hlama "sekhwama se se kgethegilego" sa go phethagatša diprotšeke le mananeo a IOR-ARC.
Retšistara ya kgwebo, yeo go yona disampole tša kelo ya ekonomi di dirwago gona, e agilwe lefsa, le dipušeletšo tše di latetšego di feleleditše ka kakaretšo ye e kwešišegago kudu le kelo ya ekonomi.
ACSA e swanetše go dumelelwa go šoma go swana le khamphani efe goba efe ye e tlwaelegilego; ka dikgwebong tše dingwe tše e ka šomago ka go tšona.
Pele ga ge e ka bea lefelo la seteše sa go kgethela, Khomišene e ka rerišana le mekgatlo ye mengwe le bonkgetheng bao ba tsenetšego dikgetho.
Basadi ba swanetše, le ge go le bjale, go šomiša khuetšo yeo go tliša motswalo wo o latelago wa bafsa bao ba hlokomelago merero ya bong le ka tlhalošo, tlhokego ya kgethologanyo ya bong.
Maikarabelo a gagwe fao a akareditše go tšwetša pele le go bapatša dibaka tša peeletšo tša dinaga tše mmalwa.
Ditšhila tše kotsi tša ka ntlong gantši ga di aroganywe le moela wa ditšhila ka kakaretšo gomme di a šongwa, eupša di lahlwa mmogo ka lefelong la go lahla Ditlakala ka Kakaretšo.
Tlhahlo ya taolo ya tikologo ye e tseneletšego e tla abja ka mafelong ao go nago le meepo ye mentši ye mennyane.
Ge go hlokagala, bao ba laolago dihlongwa ba dira gore ba ipone ba na le maatla gomme ba hlohleletša gore ba tšhabje.
Dikuranta tša Seafrikantshe di na le babadi ba bantši, ka ge Seafrikantshe e le polelo ye e bolelwago kudu ka toropong yeo.
Ditiragalo tše mmalwa tša kgwele ya maoto, khrikhete, thenese, rakbi, hokhi le ditiragalo tša go sesa lewatleng.
Temo le go bulwa ga mebaraka go bohlokwa gomme bjale tlhabollo ya ditherišano tša Doha di swanetše go phethwa.
Go ya ka dipego go ya ka mo go swanetšego ka gona, re šupile Mna Swanepoel bjalo ka Ngaka mathomong le phošollo go ya ka fao go e lego ka gona e swanetše go lemogwa fela.
O aga melete ya go tsena ka gare ga moela wa kelelatšhila, a ala le go kopanya diphaephe tše mmalwa le go hlakanya tekano ya dilo go tšwa dipolaneng.
Gomme ke a bona gore o šišinya gore motho yo mongwe o swanetše go ema ka godimo ga moago go kaonafatša go kwagala ga yona.
Mabokgoni ao a lego maleba go dinyakwa tša tlhabollo ya ekonomi ya tikologo ya mebasepala, kudukudu boraekonomi ba tlhabollo.
Go tsenya lekaleng la phraebete - Moo ditirelo tša setšhaba, tša go swana le kabo ya mohlagase, di rekišetšwago dikhamphani tša phraebete.
Go tlatšwa ga dikgoba tša mošomo tša bašomi ba maleba ba taolo ya dikotsi le go diriša leano phethagatšo la taolo ya dikotsi ka mafolofolo.
Mafapha a mangwe a gana molawana wo, ka go bolela gore o hlokomologa maikemišetšo le kgonagalo ya molawana wa tikologo wa bosetšhaba.
Se e bile phetolo ya bobedi ya Mmušo go ditiragalo tše di sa kgahlišego tše di tlišwago ke batho ba bangwe mabapi le go hwetša dibetša tša tšhireletšo.
Bohlatse bjo bo begilwego mabapi le karolwana ye bo tla dumelelega bjalo ka bohlatse ka dinyakišišong.
Khomišene ye e tla tšea sephetho sa ge eba e dumelelela kgopelo yeo goba aowa.
Moletlo wo o swarwa matšatši a mmalwa fela pele ga go thoma ga kgwedi ye kgwethwa ya Ramadan.
Sekolo se sentšwe gomme mathale a megala, dipitša tša dintlwana tša boithomelo le mapokisana a mohlagase a ile a senywa.
Thentara ya mpshafatšolefsa ya Green Point Common go ba phaka ya motsesetoropong e abilwe, gomme mošomo o thomile.
Go hweditšwe gore hlogo ya dikgomo e bolailwe ka polaseng e sego kgole le Rulaganyang, ka lefelong la Wolmaransstad.
Ka go tšwelela go fihlelela ditlhohlo tša ekonomi ya kakaretšo le tša setšhaba, intasteri le Mmušo di swanetše go fenya mehuta ya mapheko a bohlokwa.
Afrika Borwa e kgethilwe bjalo ka modulasetulo wa selete sa Afrika gomme go realo go ra gore e swara kopano bekeng ye e tlago.
Ka morago ga dikgwedi tša go šoma gaboima, ke thabile kudu ge Mopresindente Kgalema Motlanthe a re file tumelelo ya go tšwela pele go lokolla pego.
Mdi van Wyk o boletše gore o nyaka go botša basadi bao ba golegilwego ka maemong a tlaišo go emelela go hwetša thušo.
Mabothata a go kgona go phela ka malwetši a go se fole gape a ka feletša ka mathata ao a oketšegilego a ekonomi le a ka mogopolong go batswadi le go bana.
Go bile le thekgo ye maatla ya masolo a eupša gwa ba le ditšhišinyo tša dikaonafatšo tše bohlokwa, gwa bolela Trewin.
Tshedimošo ka ga ditokelo tša diminerale le tša megogolwa ya diminerale tše di hwetšagalago go hlabolla di tla dirwa gore di fihlelelwa, kudukudu go hola bengmeepo ye mennyane.
Go fiwa šedi go boredikhale bja sedumedi, tšhošetšo ya bjona go selete le diabe tše bo ka bago le tšona go dikamano magareng ga Afrika Borwa le selete.
Mopresidente a ka fa matšatšikgwedi ao a fapanego mabapi le ditlhagišo tše di fapafapanego tša Molao.
Afrika Borwa le Afrika di tla thekga sephetho sefe goba sefe seo batho ba Zimbabwe ba ka se tšeago.
Selo se bohlokwa sa se ke bohlokwa bjo bo golago bja naga ya rena bjalo ka mothopo wa FDI ka khonthinenteng ya rena.
A re tšeeng gape nako ya go dira dikhopi tša sengwalwa seo Mna Nadel a bego a se šomiša.
Efogile go tšweletša sebopego sa lekgarebe ka go šomiša khonkhoriti ya kgale le maswika.
Bokgoni bja ditšini bo ka se bope taolo ye mpe goba bja dira letseno la tswadišo ya godimo go fenya ditlhaelelo tša dijo.
Gore moeti wa go tšwa nageng ya ka ntle go kgatha tema ka papading a phadišano ya tiragalo ya go thunya ye e rulagantšwego ke kgwebo ye e tsebjago, ba go tsoma, papadi ya go thunya goba mokgatlo wa bakgoboketši.
Go khupetša - ge go dirišwa go raretša dimela go tla kgama dikoro tše nnyane le go thibela mobu wa ka godimo gore o se ke wa oma.
Ka ge e šišintšwe ke Afrika Borwa, MoU e tla lebelela kudu molawana wa ekonomi ye kgolwane le dinyakišišo, go dira ditekanyetšo tša mabapi le bong, thušo ya mašeleng a mannyane, dikgaruru kgahlanong le basadi, ditšhaba tša tirišano ka basading le tirišano ka diforamong tša mešomo ye mentši.
Go aga dikamano tše di holago mahlakore ka moka le setšhaba sa boditšhabatšhaba sa bokgabo le setšo.
Mebasepala ye e sa swarego diphadišano le yona e tla hwetša sebaka sa go šoma bjalo ka dikampa tše di kgonagalago tša madulo, gomme di tla fa boeti le diintasteri tša maithomelo dibaka tša mehutahuta, gwa realo Mdi Molewa.
Bagwera ba ka, re swanetše go gopola gore tshephišo ya bophelo bjo bokaone ga e na mollwane.
Godimo ga fao, re swanetše go hwetša tharollo ya sa ruri ya tšwetšopele ya boitirelo ya dikgahlego tša mohlobo, sedumedi, morafe le ya bosetšhaba ye e tšeago lehlakore tše di nago le maikarabelo go dithulano tše ntši ka gare le magareng ga dinaga.
Re swanetše go hwetša ditsela tša go netefatša gore baithuti ba rena ka moka ba kgona go šomiša dikhomphutha.
Ke botša Mna Kritzinger ba nyakile gore seemo seo se tšwele pele, moo e lego gore Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela goba maloko a sona, a tšwetšego pele go kgatha tema ka ditirong tša bosenyi.
Go fihlelela maikemišetšo a lesolo la Afrika ye Mpsha re swanetše go ba le makala a maatla a dihlongwa ka magatong a khonthinente le a ka dileteng tša ka fasana.
Yuniti e tšwetše pele go bolela gore seabe sa bašomi ka go ageng ga lepatlelo le la mašaledi se ka se tšwele pele se sa lemogwe.
Tšhireletšo, khutšo le tlhabollo tša naga ye nngwe le ye nngwe ya Afrika di kopantšwe ka mo go sa aroganywago le dinaga tše dingwe tša Afrika.
Taba ya go šitišwa ke melawana e tšweleditšwe ke lefapha makga a mmalwa.
Go fihlelela maikemišetšo a NEPAD re swanetše go ba le re swanetše go ba le makala a maatla a dihlongwa ka magatong a khonthinente le a ka dileteng tša ka fasana.
Ka ge re lebeletše dikgato tša rena tše di latelago, re swanetše go hlokomela seemo se se fetogago sa ekonomi ya lefase ka bophara.
Go ya ka maikutlo a ka lenaneo la Dikolo tše di Bolokegilego la WCED le gotše go fihla seemong se e lego gore dikolo tša rena ka kakaretšo di aba ditikologo tše di bolokegilego ka fase ga maemo a boima kudu.
Bjale, tšeo ke dipotšišo tšeo Komiti ya gagwe e swanetšego go di araba pele ga go dira dikutollo tše di tlago ama klaente ya ka gampe.
Dikolo tše di nyakago go rulaganya maeto a go ya mo mafeleong a di ka ikgokaganya le mafelo ao thwii.
Bagononelwa bao ba golegilwego ba tšweletše pele ga kgorotsheko gomme ba ganeditšwe ka peila.
Ke nnete, ka lebaka la gore go ka ba le se sengwe seo Motšenerale Knobel a nyakago go bolela ka sona ka abitabiting ya Mna Kennedy, eupša a ka re botša ge eba seo ke nnete.
Pego e boletše gore go hlweka le tlhokego ya ditlakala e be e se ntlha ye maatla ka kakaretšo gomme dipetlele tše mmalwa di bone bjalo ka tšeo di fokolago.
Re amogela gore dikgetho di nyaka tikologo yeo ka go yona go nago le tiragalo ya dipolotiki ye e nago le tokologo, moo mekgatlo ka moka ya dipolotiki e kgonago go hlohleletša thekgo ka ntle le letšhogo goba tšhitišo.
Aowa, o bolela ka bohlatseng bja gago ka tshekong gore o befeditšwe ke tšhišinyo yeo.
Go tsošološa le go bušetša sekeng maphelo a diphedi le go tšwetša pele go hwetšwa lefsa ga mehuta ya diphedi tše di ka felago le tše di lego kotsing.
Bjale ge re e tla go dinomoro, o boletše gore bašomi ba gago ba kgonne go bona gore ke batho ba bakae bao ba tsenego ka dikgorwana tša go dikologa.
Mašole a swanetše go, ka mo go kgonagalago, hwetšwa go tšwa dinageng tša Afrika.
Pele ga go hlongwa ga COMSEC, bodiredi bja ka ntle le kabo ya tirelo ye e be e fokola ka mmušong.
Re dirile gape kelo ya katlego gomme gabjale re ipshina ka maemo a godimo a seemo se sekaone sa ekonomi ya fasana le boitshepho bja kgwebo.
Gantši banna le basadi ba mmakgonthe ba tiro, ba seriti le mekgwa ye mekaone kudu - bao ba fetošago lefase la rena, ga se boradipolotiki goba dipresidente, ke batho fela bao ba tlwaelegilego.
Bosenyi le bohodu ka mo selaetšing se bo šupa bobedi bosenyi bja ka dikantorong le go hula ga go itlhama ka dibetša le go thuba meago ya kgwebo.
Ke fela batšwasehlabelo le ba leloko goba bao ba ba botilego bao ba tsebilwego ke Khomišene gomme ke bao ba dirilego dikgopelo tša tefelo bao ba tlago ba le maswanedi a IRG.
Ke a leboga, Mna Modulasetulo, leina la ka ke nna Brian Currin gomme ke mo ke emetše Ngaka Jan Lourens.
Pego ya tshekatsheko yeo le kopantšholefsa yeo e rometšwe le go dumelelwa ke hlogo ya tlhabollo ya leago ka phobentsheng.
Lereo goba lefokwana le kgaruru ya mothomoso go mothomoso le ile la tloga le šomišwa, go bjalo.
Ditekolo tša kalafo le tša ka laporathoring tše di hlatlošitšwego di beilwe go tseba malwetši afe goba afe ao a gononelwago a batho a Mokhwehlane wa Dikolobe.
Dikaonafatšo tše dingwe tša lebopo di akaretša go lekanyetša ga leisa, go rulaganya lefsa tshepedišo ya nošetšo, le go hlokomela kelelatšhila.
Mdi Matima o tšwetše pele go bolela gore tlhahlo e tla akaretša tirelo ya bašomiši, go kwešiša toropokgolo ya Rustenburg le phrobentshe ka kakaretšo.
Peleng mo bekeng ye, Tirelo ya Dipalopalo ya SA e lokollotše dipoelo go tšwa ka dinyakišišong tša yona tša moragorago tša ekonomi, tše di elago tiragalokakaretšo ka ekonoming.
O tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Germiston a lebanwe ke ditatofatšo tša maitekelo a go hula sefatanaga ka kgang le bohodu bja go itlhama.
Ga se fela tlhagišo ya ka ye ke e hlagišago ka tlhompho, ke thekgwa ke Kgorotsheko ya Molaotheo ka moo tlhagišong yeo.
Ke maikarabelo a ka go go laletša, Ngaka Moosa go dira tlhagišo ya gago gomme go tloga fao re tla dira kakaretšo mafelelong.
Diwepsaete le diphuthelwana tša tshedimošo gantši di na le dikarolo tše di arabago dipotšišo tše.
Ka mo kopanong ye, Afrika Borwa e kgethilwe ka go biro ya khomišene, bjalo ka mmegi.
Bokgobapuku bja diphuthelwana tša e-Learning le mananeotlhahlo a dinaga tša maloko go abelana ka methopo ya tšona ya tlhahlo.
Batipi ba ka meetseng le bao ba hemago ka meetseng ba šomiša ditlabelo ba kotsing kudu ge ba eya godimo ka lewatleng goba ge ba tsoša hlogo.
Gore e šomišitše molao ka boyona go hlohla ditšhomišobošaedi tša maatla ka mmušo le go sola mmušo.
Bolela ge e ba o nyaka go thekga goba go ganetšana le molaokakanywa goba taba ye go tlogo ngangišanwa ka yona.
Tshedimošo mabapi le mafelo a mannyane a temo a go swana le dirapana tša merogo, tša matšoba le dipolasa tša maswi e ile ya akaretšwa fela moo ditšweletšwa di bego di diretšwe go tlo rekišwa.
Go oketša dikelo tša letlotlo ka phokotšo ya dikoloto ye e tšwelago pele le koketšo ya dikelo tša ODA.
Lebala ka mantšu a se swarege, eupša kemelo e bile gore go ka se be le tsenatseno ya boradipolotiki ka mošomong wa mabotho a tšhireletšo, yeo e tloga e le thomelo.
Bjale ke nagana gore kudu go fetiša tekanyo, se ke sebopego sa dipolotiki tša merafe tše intasteri ye e itemogetšego tšona go tloga mola e thomago.
Setšhaba se tla tsebišwa ka ga dipeakanyo tša sephethephethe ka ditsebišo tše di tlwaelegilego tša sephethephethe ka ditešeng tša diradio.
Nka no se ganetše seo, eupša ke tšwa ntlong ya gagwe.
Mošomo wa sethekniki wo o tseneletšego, godimo ga maitapišo a botseta o tla nyakega go tswalela dikgoba tše di lego gona.
Ka lebaka la maikutlo a bohlokwa a e bile gore ANC e tšere maemo ao maitshwaro kgahlanong le tšhomišo ya botšhošetši bjalo ka selo se se dirišwago ka ntweng ya tokologo.
Lenaneo le le nyaka go bula bokgoni bja temo bja phrobentshe le go dira tšhireletšego dijong go badudi ka moka ba ka phrobentsheng.
Taba ke gore - gomme seo ke seo se lokilego ka ga yona - motho ofe goba ofe o myemyela ka polelo ye e swanago.
Ka polelong ya gagwe ka Mošupologo, Mna Mashatile o beile pele tlhomo ya mešomo, kabo ya thuto ya boleng le tlhokomelo ya maphelo, go lwantšha bosenyi, peakanyolefsa ya naga le tšhireletšego dijong.
Ka kakaretšo malapa a bathobašweu a ile a amega ka lebaka la tshepedišo ya kgethologanyo ba be ba na le kwelobohloko go badudimmogo le bona ba ka nageng.
Dikaonafatšo tše mmalwa di ile tša šišinywa ka kgatišong ya mafelelo, yeo e tiišetšago melawana ye e fapafapanego ya ditaolo tše lesome tše di fetilego go ba melao ye e swanago.
Ditsenatseno di akaretša go thuša Ekonomi ya Bobedi moo bontši bja batho ba rena ba hwetšago letseno la go ba phediša.
Bagononelwa ba bararo ba ile ba golegwa ka lebaka la polao ka ditiragalong tše tharo tše di aroganego tše di hlagilego ka Leboa Bodikela mafelelong a beke.
Afrika e ka atlega fela ka go tsebagatša ditšweletšwa tša boleng ka mebarakeng ya lefase ka bophara ka go tsenya tirišong ga dinolofatši tšeo tša motheo.
Basadi ba babedi bao ba bapatšago ditirelo tša bona ka kuranteng ye e tsebegago kudu ya ka mehla, ba golegilwe maabane ke maloko a Yuniti ya Twantšho ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ya ka Potchefstroom.
Nka se thuše selo go makala gore go be go hlaga eng ka mogopolong wa gagwe, o a tseba, maikutlo a kgopodišišo a tšona ka moka gore go yena a ngwale mantšu a gagwe pampiring.
Tlhako ye ya go bea melawana e swanetše go thewa go bokgoni bja tshepedišo ya kgašo go itšwetša pele.
Tšweletšo ya setoko se se dirilwego bjalo ka tšhireletšo e akareditšwe ka mo sehlopheng se ge e dirilwe bjalo ka karolo ya tshepedišo ya tšweletšo ye e kopantšwego.
Tshepedišo ya bontši ya dinyakwa tša go tšea diphetho e swanetše go hlabollwa go oketša go šoma bokaone ga ekonomi gammogo le diabe tša setšhaba le tša tlhabollo tša lenaneokgoparara.
Tlhahlobo ya mahala le keletšo ka ga maemo a mohlagse wa ka gae le lenaneotshepedišo la meetse.
Molaotheo o bea ka botlalo mekgwa le melawana tša motheo tšeo di swanetšego go laola tshepedišo ya tirelo ya setšhaba.
E ka ba kgomo ya tshadi e tswetše goba e se ya tswala go ka begwa ka, go fa mohlala, go mosehlo ka tsebeng ya gagwe.
Go molaleng gore go na le pharologanyo ye bonolo go palo ye bonolo go ditemana tšeo tše pedi magareng ga motšweletšipele wa ditiragalo le molaodi wa ditiragalo.
Ka go le lengwe, malapa ao a hwetšago letseno la godimo a nyakile go tshepha kudu mohlagase go fihlelela dinyakwa tša ona tša enetši.
Digase tša dikhaponetaeoksaete - digase tša ka atmosfereng ya ka fasana tšeo di thibelago phišo, gomme tša baka gore go be le koketšego ka thempheretšhareng ya Lefase.
Difoka di ikemišeditše go lemoga batho goba dihlopha tšeo di tsentšego letsogo ga bohlokwa ka tlhabollo ya ditšhaba tša tšona.
Ga ke na pelaelo ya gore bathopasefoka ba lehono ba tla kgona go itseparela ka kgatong ya bosetšhaba ya kahlolo.
Kopano e kwane go dumelela tlhagišo yeo ya Molaokakanywa wa dikopanyo go ya go Palamente wo o bolelago ka merero ya taolo ya mabapi le go kopanya dikgokagano tša megala, kgašo le diintasteri tša IT.
Bjale, ke bea kgatelelo ye kgolo go selekane se le go Kwano ye yeo re lego kgauswi le go e saena gomme ke holofela kudu gore e tla phethagatšwa ka moso.
Methopo ya tshedimošo ya moragorago le ye bohlokwa kudu mabapi le Palamente ge e ntše e tšwela pele.
Gape o hloma maemo a bosetšhaba a bohlokwa go maselaga, wa laola go tsenya ka nageng le go romelwa nama dinageng tša ka ntle le go hlama dikimi tša polokego ya nama.
Ka tlhago, se ga se re gore mafelo a mangwe a ka nageng a tla hlokomologwa.
Mo mengwagasomeng ye e fetilego di-CHOGM di lemogilwe ka mabaka ao a fapafapanego gomme ngwaga wo o ka se fapane.
Ditšweletšo tše di amogelegago di kgonagala fela moo mathata a go nona ga mobu a phošollwago ka go tšhela laeme le manyoro.
Bobedi dikaonafatšo ke karolo ka maikemišetšo a kgoro a go kaonafatša boleng bja bophelo bja badudi ba ka toropokgolong ka go aba dikgoba tše di nago le boleng tše batho ba ka iketlago go tšona, ba raloka, ba ikopolla dihlogo le go imaatlafatša lefsa.
Molawana wa kelo wo o tlago bewa ke mmasepala o ka no se akaretše dithoto tša mmasepala gomme go realo thoto ya mmasepala e ka se elwe.
Ke kholofelo ya ka gore dipoledišano tša rena lehono di tla dira ka mo go lekanego go maatlafatša dikamano tša rena tša sešole go sešole, ka ge go bonwe ke dineelano tša mehutahuta magareng ga dinaga tša rena ka bobedi.
Tshepedišo ya kakaretšo, ye e tšwelago pele le ya go fetogafetoga ya tšhomišo ya methopo ya lewatle ya go ya go ile, tlhabollo le tšhireletšo ya yona.
Kabinete e hlahlobile ditsenatseno tšeo mmušo o di dirilego go fihla gabjale go fokotša seabe sa maemo a komelelo ka dikarolong tša naga.
Re le leboga gape ge le bile gona setšhabeng sa rena gomme re le lakaletša mahlatse le mahlogonolo ka mošomong wa lena.
Dikarogano tša ditšhabeng di maatlafaditšwe ke histori ya thulano, go tšea lehlakore, kgethologanyo le tšhomišobošaedi.
Ga go melawana ya tša maphelo le ya polokego yeo e tlogo tsenywa ka gare ga melaotshepedišo ka ntle le ka morago ga go rerišana ke Khansele.
Bea thekete morwalong wa gago le go dilo tša gago gore o tle o di tsebe gabonolo le mabapi le ditshepedišo tša kgokagano.
Ge e le gore o ipshina ka go haeka dithabeng, go rea dihlapi tša ka meetseng ao a hlwekilego, goba go iketla moyeng wa nageng o swanetše go etela Drakensberg.
Selete sa ILembe ka Yuniti ya sona ya tša Bong e šupile bana go tšwa dikolong tše di fapafapanego ka seleteng seo se se akaretšago.
Yo mongwe le yo mongwe wa rena o na le tsebo le mabokgoni a setho ao a sa elwego ao diyunibesithi di swanetšego go a lemoga ge e le gore maithomelo le pharologano di tlo šomela bohle bokaone.
Ge nka botša khomišene, ke be ke le yo mongwe wa baemedi ba Trewits.
Aowa o sa tšwa go re eletša gore Ngaka Koekemoer ke motho yo a laotšego tshepedišo.
Melawana ya go akaretša mafapha ka bophara e ama mehutahuta ya mafapha, eupša a na le nepišo ye e sa akaretšego kudu.
Go na le kotsi ye nngwe ka meepong ya Egoli, banna ba lahlegetšwe ke maoto a bona gomme ba bangwe ba hlokofetše; maina a bona ga se a hlwa a tsebja.
Maikutlo ao a retwago go tšwa go motho yo a nago le mengwaga ye mene fela a tšwele mošomong.
Kelo ya kadimo bjale e tla dula go dipersente tše senyane ka ngwaga.
Naa go na le mabaka a itšego moo Bothakga bo tlago fa temošo ya bjona go bašomi ba tšhireletšo bao ba hlokago Bothakga?
Ba swanetše go mpotša maikemišetšo a bona a go mpetha le gore ba ikwele bjang ka ga ditiro tše ba di dirilego go nna le gore ba re eng.
Ge a bolela ka tsebišong ya semmušo ya seteše mafelelong a beke, Tonakgolo ya Phrobentshe ya Leboa Bodikela Edna Molewa o retile seteše ka go tšwela pele go fa dikanegelo tše kaone ka ga phrobentshe.
Eupša lebaka la gago fela la go tsebiša Mopresidente Mandela ke seo Moprikatiri Basson a go eleditšego ka sona ka lebaka la gore ga o na tsebo ya chemistry le payolotši.
Ka matšatši a go khutša a leemaema, dihlopha tša tlhwekišo di tla ya mebileng dinako ka moka, ka go šielana.
Ge ba šetše ba tšere peite, maphodisa a hweditše le go golega bobedi bja bona.
Mafolofolo a bona le boikgafo, a dirile gore bašomimmogo le setšhaba se tlale ka moya wa katlego le phihlelelo.
Tšhireletšo ya bosetšhaba, ya setšhaba le ya motho ka o tee ka o tee e tla hwetšwa kudu ka masolo a go fihlelela dinyakwa tša setšhaba, tša sepolotiki, tša ekonomi le tša setšo tša badudi.
Thuto, tlhokomelo ya maphelo, tlhabollo ya dikgwebo le tlhomo ya mešomo le maatlafatšo ya setšhaba.
Go bolela nnete, ga a gona wa rena yo a ka bego a ile Cairo go fihlelela dipoelo tšeo.
Lekola taolo, lefapha la ditšhelete le la molao la tlhabollo ya dintlo la dikonteraka tša sekhwama sa dintlo.
Se e bile nako e tee ya bohlokwa bja histori ka ditshepedišong tše di tletšego ka "ba mathomo".
Mna Webster naa o ile wa tloga o botšišwa ge eba o ile wa itemogela gase ya dikeledi goba gase ya pherefere ka motho yoa  ngwadilego setatamente?
O file gape bašomi ba toropokgolo ye thekgo ye kgolo ya mafolofolo ge o hwetša sefoka sa Mmeyara wa Lefase.
Re tla tšwela pele ka lesolo la rena la go ruta ba malapa go hlohleletša batswadi bao ba ithutago ka malapeng le bahlokomedi ba bana go itlwaetša tsebo ya bokgoni bja go bala le go ngwala le ya dipalo le bana ba bona ka gae ka mehla.
Gomme o nkeleditše gore ba nyaka sephetho semeetseng go sego bjalo ba ka se age sekerini gomme ke ikgokagantše le Mdi Kaselete Page.
Kantoro ye e ka thuša ka dipeeletšo tša madulo le keletšo ka ga mafelo a mantši ao a ka etelwago ka mo seleteng se.
Re ka se khutše, gomme re ka se fele maatla, ka lesolong la rena la go fediša bohloki.
Maphodisa a ka Parkweg a tswaletše lefelo la go rekiša inthanete ka morago ga ge khomphutha ye e bego e gononelwa gore e utswitšwe e hweditšwe ka moo lebenkeleng leo.
Magato ka moka ao a kwagalago a tla tšewa go fokotša bontši bja lerole le lešata le le bakwago ke mešomo ya go ga lekgwara.
Mna Mokhomišenare, ke belaela - ka ntle le go boledišana le hlatse ye, gore digalase tša mahlo tša letšatši di aperwe ka go tšhaba go tsebja.
E ka ba Keresemose e ama bophelo bja gago bjang, e ke sehla se sa matswalo a morena se be sa mothakgalo le go tlala ka lethabo.
Ka ge go boletšwe ke bašomimmogo, Panka ya Lefase ke sehlongwa se se ikemego seo se fago masolo a temo ditšhelete.
Batswadi ba gagwe bao ba sego ba madi ba be ba mo rata kudu gomme o bile le go gola mo go tlwaelegilego ge a gola ka Johannesburg.
Ka maleba, Mmušo wa United States o gateletše gore ditiro ka moka tše di dirwago di swanetše go nepišwa gabotse kgahlanong le batšhošetši.
Go bolela nnete poledišano e ikemišeditše go hlohleletša ngangišano go netefatša go kgatha tema ga bafsa kudu ka boingwadišong bja bakgethi mafelelong a beke le ka Letšatši la Dikgetho.
Go swanetše go fiwa šedi ye e kgethegilego ka go thwalweng ga Dikhansele tša Kholetšhe go tšwetša pele kemelo ya mohlobo le ya bong.
Re swanetše go itokišetša go tlwaela, gomme re swanetše go dira gape go fokotša diabe tša phokotšo.
Re swanetše go dumela gore bafsa ba Afrika Borwa ga se sehlopha se se swanago seo se ka lekolwago ka ntle le go ba bea mafelong ao a fapanego.
HRU e hlokomela le go sekaseka dipalopalo tša mabapi le bong, mohlobo le phatlalatšo ya bogole ya tlhomo ka kotara.
Go fihla gabjale Busi o be a gakantšhwa ke mantšu a magolo ka moka ao a bego a a kwa.
Moo bengmešomo ba nyakago go efoga go bušeletša dikholego tša banyalani, ba ka dumelela banyalani gore ba tšeye sephetho sa gore ke mang yo a tlogo hwetša kholego.
Gape Leeudoringstad e ile ya lebelela kudu melato ya go amana le bjala, gomme ya golega ba bahlano ka botagwa.
Dinyakišišo tša motheo gabjale di a dirwa go tseba malapa ao a hlokometšwego ke bana ka masolo a go tšama a tsena ka malapeng go thuša ka tlhamong le ka phethagatšong ya mokgwa wa kabo ya ditirelo go bana bao ba hlokofaletšwego le bao ba lego kotsing.
Dira gore go ngwala melao go be ga sebjalebjale le tšwetšeng pele tšhomišo ya dipolelo tša semmušo.
Mašabašaba a ile a opela le go tšhanta, ka taetšo ya bontši ya ka moo temokrasi le tokologo ya sepolotiki e lego bohlokwa ka gona go Afrika Borwa.
Ge e le gore o swaile letlakala le, o kgopelwa go gopola go mpshafatša tshwao ya gago ge o tsena go letlakala le lefsa le lennyane.
Dikhamphani tša ka nageng di ka ingwadiša le lesolo le le go bontšha Lloko ya Proudly South African ditšweletšweng le dipapatšong tša tšona.
Ka lebaka la tshedimošo ye e filwego, karolo ye bohlokwa ya mošomo wa rena ka Kapa Bodikela mo ngwageng wo e tla ba go tšweletša le go tšwela pele go mpshafatša ditumelelano tše di kwešišegago, tša kakaretšo, tše bohlale, le tše go dumelelanwego ka tšona ka bophara.
Batho ba makgolo a mabedi ba ile ba dirwa diteko tša go kgoma ga morpho touch, tšeo di thušitšego go golela bagononelwa ba babedi bao ba bego ba nyakwa.
Mmušo, mekgatlo ye e tumilego le ditšhaba di tla swanelwa ke go hloma maemo ao a loketšego dikamano tše kaone tša boagišane.
Le ge e le gore re bone kgatelopele, tumelelanokakaretšo ke gore re swanetše go dira kudu go lokišetša bana bao ba sego ba hlwa ba tsena sekolo sa phraemari go ya sekolong.
Lloko e be e swana le phetolo ya tšhaene go tloga lefelong la thakgogo moo e lego gore maitemogelo a mangwe le a mangwe a moswananoši a ilego a feletša ka a mangwe ao a latelago.
Taba le ge go le bjale ke gore re hweditše tshepedišo ya mmušo kudu ye e bego e se ya swanela go fihlelela maikemišetšo a.
Go hwetša mabokgoni a itšego le ao a nyakegago ka tšhoganetšo ao e lego a nakwana goba ao a hwetšagalago ka gare ga Tirelo ya Setšhaba.
Mokhomišenare Hlela o nyetše ebile o na le bana ba tshela, barwedi ba bane le barwa ba babedi.
Taolo  ya tšhilafatšo le magato a taolo ya ditlakala a tla dirišwa go netefatša gore go dutla go bewa ka ditekanong tše di lekantšwego tša diphedi tša tlhago tša ka lewatleng.
Di ka akaretša dikadimo tša kelo ya fase, thušo ya ditšhelete tša go ithuta, go eta, diaparo goba diputseletšo tša dijo tša matena, bjalobjalo.
Re šišinya gore re tšwele pele gomme ge re ikwa gore re tloga re kopana le mathata re tla bolela.
Go maatlafatša bokgoni bja mmušo bja go rarolla go hloka tekatekano ga nako ye e fetilego, go phatlalatša methopo lefsa le go fetoša setšhaba sa Afrika Borwa.
Se se dira gore go kgonagale gore ditšhanele tša Afrika Borwa di feleletše bjalo ka ditlabelo tša diteng tša dinaga tša ka ntle.
Go opela o nnoši goba go opela ka khwaere le tšona di a abja ka khwaere ya bafsa le ka khwaere ya batho ba bagolo.
Ditsebi tša lefapheng la maphodisa go putlaganya lefase ka bophara di tla kopana go kgokagana le go abelana ka lesolo la go fihlelela tema ya tšona ye e swanago ya mošomo wa bohlapetši wo mokaone.
Papadi e hwetša kgašo ya godimo ya thelebišene gomme go bohlokwa gore tiragalo ye e tle Cape Town ka ge se se tla thuša go tšweletša letseno le bohlokwa go tšwa go baeti, gwa realo mokhanselara wa wate Pieter van Dalen.
Ee seo ke ge batho ba kgeregela go tšwa ka ntle go tsena ka gare ga mollwane, go leba mollwaneng wa ka gare.
NEPAD ga se tiragalo eupša ke tshepedišo ye e hlohlago kudu le go tlala ka mathata a mantši.
Gape go bonolo kudu go nyaka dingangišano tša mabaka ka moka, tšeo di lwantšhago tirišo ya phetošo ya maemo a polelo.
Ke tla tlogelela Jay gore a bolele ka seo ka moragonyana.
Leloko le lengwe le le lengwe la mmušo wo le filwe mošomo wa go arabela mathata a mangwe ao a hlohlago kudu ao bafsa ba lebanego le ona ka go dira gore Dikgoro tša bona di abe ditirelo ka moya wa Siyabulela.
Bontši bja tokišo bo tla dirwa bošego ka nepo ya go fokotša tšhitišo ya sephethephethe, le ge e le gore mošomo wo mongwe o tla dirwa mosegare.
Ka tsela ye khamphani e swerego go ngala mošomo ka gona ka nako ya ka Morago ga Theransefala go bego go goga šedi, gomme gwa baka go befelwa.
Dinyakišišo di bontšha gore kago ya dintlo le tlhokomelo ya maphelo di bonwa bjalo ka mafelo a bohlokwa a tlhaelelo ya kabo ya ditirelo, le ge e le gore tše, go swana le dinamelwa le polokego ya setšhaba, ga se maikarabelo fela a mmušo wa selegae.
Go be go le molaleng ka lebaka la gore ge pese e be e dikologoga ka yona e be e le moo.
Mothaladi goba kholomo e swanetše go tsenywa ka pukung ya go bega maswi, goba llaga ya mmutedi ya ka lešakeng la kgomo ya tshadi, go tlo gatiša seemo sa kgomo ya tshadi kgafetšakgafetša.
Mebušo e a dumela gore thelebišene, radio, bagatiši ba dipuku le ba bangwe ba swanetše go tšweletša mananeo le dipuku tše di holago le go ruta lefaseng ka moka.
Ba kgašo ba amogetšwe go tsenela Diseminare le Diwekšopo ka ntle le go lefa, ge fela ba ka ipega gore ke ba kgašo ge ba se no fihla.
Gape ke rata go go lakaletša leeto le le bolokegilego ge o boa Warsaw gomme ke go lakaletša katlego ka Kantorong ya Mopresidente.
Tše di akaretša tebiti-otara akhaonteng ya gago ya panka, ditepositithwii ka akhaonteng ya NSFAS, diphoustale-otara, ditšheke goba ditšhelete tše di gogwago ke mongmošomo.
Ge tšhelete ye e ka hwetšwago ya thoto e theogetše fase go fetwa ke tšhelete ya go lekana le yona, tšhelete ya go lekana le yona e a fokotšwa go bontšha go theoga ga boleng.
Mmušo o tla nolofatša kabo ya methopo ye e hlokegago go hloma makala a IEP le ditshepedišo tša go ngwala molawana wa enetši.
Bjale ke nyaka go tšea nako ye go bitša Mna goba Moruti S O'Leary go tla ka pele.
China e ipileditše go setšhaba sa boditšhabatšhaba mo bekeng ye e fetilego go bontšha go se felele Sudan pelo gomme ya bolela gore dikeletšo tše mpsha di tla hlakahlakanya maitekelo a go diriša leano la khutšo la Mokgatlo wa Dinagakopano la Darfur ye e nago le dithulano.
Tumelelano ka ga mapheko a tša temo e bile tšhitišo ye kgolo ka go tumelelano ya kakaretšo ka kopanong ya bjale ya kgwebišano ya ka Doha.
Go hwetša ga titšithale ga tshedimošo ya GIS le maano ao a dirilwego go ya ka mo go nyakegago go dirwa ka dikhaontareng tša rena tša tirelo tša setšhaba le tša dikgoro tša diklaente.
Go ya ka tshedimošo ye e lokollotšwego maabane, dithekišo tša go rekišetša batho di tloga di oketšegile.
Ke nyaka go tseba fela, naa go na le letšatši la mafelelo le lefsa la go tswalelwa ga madulo a batšwantle bao ba tšhabilego dinageng tša gabobona, a bosetšhaba hle.
Re swanetše go dira se sengwe gonabjale gomme re se dire ka maatla le go hlapetša ka mogopolong tšhireletšego ya mohlagase wa ka nageng ya rena.
Bjale go no fa kakaretšo bjale o be o tloga o na le mahlatse go putla masorong a go phutholloga o sa tšhoge selo, o se wa kwešwa bohloko, o se wa gobatšwa?
Ka boripana, Khomišene ke sehlongwa sa keletšo seo maikemišetšo a sona e lego go mpshafatša le go kaonafatša  molao wa Afrika Borwa mo go tšwelago pele.
Batho bao ba sa šomego ba swanetše go ingwadiša bjalo ka batho bao ba nyakago mošomo bao ba nyakago batho bao ba ka ba thwalago.
Aowa, ga ke nagane gore e be e le Kolonele Hesslinga ke nagana gore e be e le mohlankedi o mongwe wa maphodisa yo a bego a bitšwa Heartwell.
Lenaneo le la ka fase le bontšha dintlha tša thušo ya mašeleng le dinomoro tša mošomo tša mebasepala ye e fapafafanego ka ditumelelano tša WECCO.
Ge e le gore o tseba ditirelo tše dingwe tša boingwadišetšo tša mmušo tše re ka di tsenyago mo lenaneong le o kgopelwa go re tsebiša.
Kgetho ye nngwe go ya go ditheipole tše di šomago ka mafasetešana a phopapo ke go ba gona ga konope ya Tsenya Mothalo ka fase ga theipole.
Go ya ka kwešišo ya ditlhohlo tša rena, "kgopolo" ye e swanetše go šoma go lebiša šedi ya rena go ditaba tše dingwe tše e sego mešomo ya tšweletšo le phatlalatšo ya lehumo la dithoto.
Ga ke tsebe ge e le gore e tšea lebaka le letelele ka tsela yeo go tloša mehlala ka moka.
Gantši tshedimošo e fiwa ka ntle le go tsebiša maina, gomme re leboga bonnyane bjo re bo hwetšago, gwa realo Mokhomišenare Engelbrecht.
Phapoši ya go robalela ya Zinzi, gabotse lesogana la gagwe la peleng ebile mogwera wa ka ka lebaka la gore o tlile moo bjalo ka moeng gomme ke be ke dula ke le kgauswi le yena.
Ga ba gatelele gore lefapha la setšhaba le swanetše go kgatha tema kudu, eupša ba gatelela gape tlhokego ya pharologantšho ye e lego phatlalatša ka tlhakong ya thekgo.
Se se bohlokwa go ageng ga setšhaba, e lego seo se ka agago, hlabolla, godiša le go tšwetša pele ekonomi ya sona.
Lesolo la bona la twantšho ebile lesolo la twantšho la banna le basadi ka moka, gore go phela ga bathobašweu go swanetše go swana le tokologo ya bathobaso.
Gareng ga dikholego tšeo di boletšwego ebile dikaonafatšo tša seriti sa Afrika Borwa dinageng tša ka ntle le dinamelwa tše kaone le dikgokagano tša megala.
Ke be ke le molaodi wa Phrothekniki, molaodi wo e sego wa phethiši bjale ke be ke sa kgathe tema thwii ka diprotšekeng dife goba dife.
Kantoro ya Tona e thekga melawana ye gomme e tla e amogela ge go phethagatšwa dipeakanyolefsa le ge go lekodišišwa kgatelopele lefsa.
Go lahlegelwa ka sebele ga badudi bao ba nago le tšweletšo go sepetše mmogo le taba ya gore Maafrika e be e se batho gomme ba be ba sa phele maphelo a tšweletšo, ao a hlabologilego.
Ge e le gore ga o kgone go bala, kgopela mogwera, wa leloko goba wa molao go go thuša.
Seemo se se fokolago sa mananeokgoparara a setšhaba ka lebaka la bosenyi bja dithoto le tlhokego ya tokišo ke tlhobaboroko.
Mananeo a dinyakišišo ao a laotšwego, a kakaretšo ao a hlomilwego go rarolla ditlhohlo tša diphetogo tša batho le tša setšhaba ka tlhabollong.
Bjale naa o ka - naa ke tema efe yeo mosadi wa gago a e ralokilego bošegong bjoo ka lepokising la tlhokomelo ya moraloki?
Ditiragalo di tloga di le šoro kudu, gomme ke tlo tšea magato go netefatša gore dikolo tša rena di fetoga mafelo ao a se nago dibetša.
Tlhokego ya tlhokomelo ya thuto ye e swanago ya sepolotiki le ya taolo e bile le seabe se sempe go dikolo ka mo phrobentsheng.
Badudi ba baithuti ka mafelong ao a hlokago ditirelo ao a šupilwego ba swanetše go ba bona ba fiwago šedi pele.
Maemafofane ao a lego gona le a mafsa a tla hlabollwa le go šomišwa ka nepo ya gore a šome go ya go ile le go šoma gabotse.
Ga se ya hlongwa khomphutheng ya gago, e ka taoneloutwa mahala wepsaeteng ya Adobe.
Lehono, kgato ya sephetho ye e hlokagalago go thomiša ka tshepedišo ya go aba tlhokomelo ya maphelo ye e lego maleba go dinyakwa tša batho.
Go gatiša le go lamineita methopo go gonnyane mo go tšweleditšwego ka Senthareng ya Methopo ya Maphelo go a dirwa ge go nyakega.
Dithulaganyo tše pedi magareng ga ditoropo tša mehutahuta le dilete ka dinageng tša rena tše pedi le tšona di laetša boikgafo bja rena bjo bo swanago bja go aga selekane se se tiilego magareng ga batho le dinaga tša rena ka bobedi.
Leihlo la gagwe la ntšhotšhonono le go ba le šedi mošomong go thušitše gore go tsenywe mohuta wo mongwe wa semela go diphedi tša tlhago tša go kgahliša tše di šetšego di le gona tša Selete sa Matšoba sa ka Kapa.
Go bota ga Germany ga go romela dithoto dinageng tša ka ntle tša go swana le difatanaga le didirišwa tša difemeng go dirile gore go be kotsi ka lehlakoreng le lengwe go go wa ga ekonomi ya lefase le go phuhlama ga kgwebišano ya lefase.
Selo sefe goba sefe se se hlagago gampe se tla tliša maikutlo ao a phošagetšego ka ga seo se tlago hlaga ka Afrika ka bophara.
Komiti ya rena e akanya ka ga ditefelo le ditsošološo gomme e filwe mošomo wo boima kudu.
Maitekelo a go fokotša kgolo ya setšhaba, go fokotša bohloki, go fihlelela kgatelopele ya ekonomi, go kaonafatša tšhireletšo ya tikologo, le go fokotša mekgwa ya tšhomišo le tšweletšo ye e sego ya go ya go ile di gapeletša mahlakore ka bobedi.
Re leboga Johan Cruyff Foundation, ba na le sebaka se sekaone sa go fihla fao go feta le peleng.
Makala a dinyakišišo a hlomilwe ka diyunibesithing tše mmalwa go maatlafatša bokgoni bja go dira dinyakišišo ka mafapheng ao a fapafapanego a nanotheknolotši.
Ka ditheo tša dikhonthinente le tša dilete, re tla šomela go fihlelela temokrasi le tlhompho ya ditokelo tša botho ka khonthinenteng ya Afrika.
Khansele e tšere kgato ye ka morago ga ge ditona tša dinaga tša ka ntle tša Maarapo le tša Bodikela di dumelelana ka ga kgatišo ye e fetošitšwego ya sephetho se se thadilwego sa Britain.
Bjale o bolela gore go be go se na poledišano, o no tšhela se sefahlegong sa gago gomme Mna Molapo o ile a sepela.
Ka ge ke boletše, holo ye e beeleditšwe lehono, go fihla mafelelong a beke ye e tlago.
Kgobokano ye ya menagano ye bogale e swanetše go ikhwetša e le ka gare ga ditlhohlo tšeo khonthinente ya rena e katanago le tšona.
O be o leka go, go ya ka bohlatse bja gago, efoga tefelo ya VAT.
Re keteka baithuti ba rena ba marematlou bao ba atlegilego ngwaga o mongwe le o mongwe le dikolo tše di phagamego tšeo ba bego ba tsena go tšona.
Leeto le le ikemišeditše go bea motheo wa khonferentshe ya khutšo ya boditšhabatšhaba yeo United States e tlogo e swara ka moragonyana mo ngwageng wo.
Ka tšhišinyong ya yona ya boraro ebile e lego ya mafelelo, molaodi wa WHO o bone gore tšweletšo ya tlhabelo ya mokhwehlane wo o tlago nakong ye itšego ngwaga o mongwe le o mongwe e swanetše go tšwela pele mo nakong ye, go eya ka tshekatshekolefsa ge seemo se tšwelela.
Re tšere taelo go tšwa go klaente ya rena mabapi le taletšo ya Moahlodi Hefer ya go tlo fa bohlatse pele ga khomišene.
Go ba bantši, lengwalo la go otlela ke nyakego ya go hwetša mošomo, goba go ba le kgwebo.
Ke a tseba gore go na le ba bangwe gareng ga badudimmogo ka rena ba bathobašweu bao ba itshwarago ka tsela ye e sa amogelegego.
Go hlabela kgahlanong le bolwetši bja tetanus go a šišinywa ge o eya dinagamagaeng.
Gape ke maikarabelo a batswadi ba rena le ditšhaba go tšwetša pele setlwaedi sa rena sa tlhompho, kgotlelelo le tlhokego ya dikgaruru.
Mokgwa wo o šomišwa fela go akgofiša pula, go ditela pula, goba go fetoša lefelo ge pula e ena, setsebi sa ka Beijing se ile sa bolela bjalo ka letšatši le lengwe.
Seo ke nnete, ee, seo e be e le kakanyo ya ka ye e bego e theilwe go selekane sa ka sa phatlalatša le Mmoleledipharephare.
Afrika Borwa ye mpsha e mphile sebaka sa go lemoga le go hlompha seriti sa Maafrika Borwa ka moka.
HC ye e nago le mafolofolo e ka netefatša gore mehutahuta ya bakgathatema ba etela pontšho yeo kgafetšakgafetša.
Boraekonomi ba lebelela dipoelo tše ka tlhokomelo ge ba ntše ba efa dilaetši tše bohlokwa tša tšhomo le tša diphetogo tša ekonomi ka botlalo.
Dipolelo tše di se nago le bonnete kgahlanong le bona ke gore ba diretše resturente yeo bomenetša ka go šomiša dikarata tša khretiti tše di kopišitšwego go dira ditheransekešene.
Temogo ya gore HIV e ka thibelwa le gore mošomong go swanetše go tšwetša pele masolo a thibelo ao a šomago gabotse.
Lenaneo la peakanyolefsa ya dithoto mabapi le go ba mong le pušo ya dihlongwa tša mmušo.
Dipolelo dife goba dife tše di se nago bonnete tše di dirwago, ka kgopelo di swanetše go tlišwa go rena gore di kgone go fiwa mafapha a maleba.
O boletše gore City of Matlosana e latetše mehlala ya mebasepala ye mengwe gomme e thomile mananeo ao a ikemišeditšego go hlabolla kgwele ya maoto.
Re bile le netefaletšo yeo ye re e amogetšego go Setšenepharephare ka nako yeo.
Bjale re filwe maikarabelo ao a hlomphegago a go laola toropokgolo ye e kaone ye, ye e tletšego ka bobotse le thulano.
GSH ga e na le mokgwa wo o aroganego wa diwate tša tšweletšo ya godimo, gomme ga e nyake dipego tšeo di fago dipalopalo go ya ka lepanta la tshepedišo.
Ge re ahlaahla lenaneo la rena la tiro ka mo godimo, re ile ra ikgafa go hlaloša dinepo le manaba a rena.
Go latela kopano, di-DG di tla sedimoša ba kgašo ka ga dipoelo tša kopano ya tšona gomme tša etela mafapha ao a amanago le mošomo wa sehlopha.
Ditshekatsheko tša phekolo tše di dirilwego di lebeletše kudu dinyakwa tšeo tša mošomo bjalo ka tlhabollo ya dihlongwa, go šoma bokaone ga ditšhelete le taolo, mananeokgoparara a kabo ya ditirelo, tlhabollo ya ekonomi ya tikologo le pušo ye kaone.
Go bonala go se na lebaka la gore ke ka lebaka la eng badiri ba phraebete ba se ba swanela go gapeletšwa go fihlelela dinepo tša kakaretšo tše di hlalošitšwego le tše di fihlelelegago.
Kgoboketšang diaparo, mapai goba dilo tšeo di sa bolego go tlo di fa bahloki, gomme le di išeng madulong a lena a kgauswiuswi goba lefelong la kgoboketšo.
Maitekelo a a baetapele ba Afrika a go ntšha Afrika ka seemong sa yona sa bjale a hweditše tlhagišo ya ona ya mafelelong ka go selekane se sefsa sa Tlhabollo ya Afrika, NEPAD.
Gomme bjale naa metsotso e ile ya fetoga goba ya fetošwa ka morago ga ge e phatlaladitšwe?
Ba kgašo ba laletšwa go tla tsebišong ya semmušo ya mehutahuta ya ditšweletšwa tše mpsha tše di hlametšwego Lekala la Dikgokagano la Mmasepala wa eThekwini go kgokaganya badudi le ditiragalo tša tikologo.
Bjale, baithuti, ka morago ga se go tla kgonagala gore le tla lebelela dikgetho tše dingwe tša mešomo tše di bontšhitšwego ka mafelwaneng a pontšho.
Intasteri ya boreahlapi, ye e gateletšego ke dikhamphani tše mmalwa tše kgolo, e a phuhlama.
O bolela ka setatamenteng sa gago gore o kwešišitše gore Madondo o bethilwe ka lebaka la Mdi Mandela.
Ka kakaretšo, tshepedišo ya kabo e tloga e tshephagala, ka go tsenya mekgwa gore e hlage ka sewelo.
Tšwetšopele ya makhura ao a hlwekilego a go swana le makhura a payolotši le theknolotši ya tšhilafatšo ya fase.
Phetišetšo ka dinako tše dingwe mabapi le bogolo bjoo ba bego ba dumela gore Komiti ya Mathata e bego e dira mošomo wa yona.
Mekgwa ka ntle le dingwalwa ka moka tša maleba di tla tlošwa.
Metšene ye e lekanego ye e dirilwego le go lokišwa go netefatša khwetšo ye e šomago gabotse go tšwa go "go khreša" ga khomphutha, bobedi ga hatwere le ga softewere.
Ga go ganetšwe gore bosenyi bo re ama ka moka ka ditsela tše ntši tše di fapafapanego.
Seo se ka baka tshenyo ya megalatšhila ye e swanago le bolwetši bja meningitis, go ya ka tshedimošo ye ke filwego yona ke Ngaka Basson mengwaga pele ga moo.
Go tloga fao ereile ye e šomago gabotse kudu e ile ya dirwa ka go šomiša dinyakišišo go tšwela pele tšeo di swanetšego go tloša tšhalelomorago ye ya ka godimo.
Phetišetšo ye nngwe le ye nngwe e a sekasekwa go bona kotsi ya tsenyo ya dibetša ka nageng ye e sego molaong ya phetišetšo ye itšego, go lebeletšwe dilo tše di amegago, tšhomišo ya mafelelong le mošomiši wa mafelelong.
Ga se tshepedišo ye bonolo eupša re holofela go fihlelela sephetho mo nakong ye e sa fetšego pelo, gore badudi ba ka Burundi ba kgone go thomiša tshepedišo ya go aga lefsa naga ya bona.
Bothata ke gore ge e šetše e tšwele taolong gomme batho ba le ka gare ga yona e thoma go ba boima ka ge o boletše, go thekga mollwane wa ka gare.
Kanegelo ya gago ga e kgonagale Mna Zwane, ke tloga ke nyaka go e šala morago go tšwela pele eupša re na le dikgatelelo tša nako.
Bjale ba ka se emele gore setšhaba se lokollwe go maatla a mmuši ao a tlišitšego dikoloto tše mpe e lego dikoloto tša batho ba maatla ao.
Ka mantšu a mangwe, lenaneothuto ka bolona ke karolo ya mathomo a tlhako ye bohlokwa go morutiši yo a rutago.
Lekala la molao la ka Mozambique le ipileditše go TRC go fetišetša mošomo wa yona go putla mellwane ya Afrika Borwa.
Ditlhagišo tše tša molaotheo di na le seabe go sebopego, mohuta le nako ya mokgatlo wa kgašo wa Afrika Borwa go amogela bokamoso.
Kimollo ya kago ya setšhaba ye e tlogo dirišwa ka bontši bjo bo hlokago mollwane, ka ge le ge go nyakega.
Protšeke e tla fetšwa ka botlalo ka Desemere ngwageng wo o tlago go latela tlhomo ka botlalo ya tshepedišo ye mpsha ya taolo ya merwalo ge batho ba boditšhabatšhaba ba goroga.
Maphodisi a ile a tšwela pele a thopa dikarata tša bofora tša khretiti tše tharo, didirišwa tša mehutahuta tša khomphutha, lepthopo le hatetraebe ya khomphutha.
Karolo ye gape e a hlabolla ya ba ya hlokomela melawana le mananeo a bjale a phetošetšo ka ga merero ya go swana le HIV Aids, bong, phetošo le pharologanyo le tlhabollo ya mabokgoni.
Ge e le gore khonthinente ya rena e gatelela basadi e tla tšwela pele go šoma ka batho ba seripagare gomme e ka se tsoge e fihleletše bokgoni bja yona ka botlalo.
Maloko a kgašo a gopotšwa gore go na le madulo a mannyane ka sekepeng sa go ya sehlakahlakeng gomme dithekete di tla abja go ya ka gore ke mang yo a tlilego pele.
Go tloga fao o ile wa tsena ka lepatlelong gomme naa o ile mafelelong wa fihla ka khutlong ya leboabodikela?
Maemo a mmakgonthe a othofosfeite a a oketšega ge maemo a amega gomme a fokotšega ge e le gore go na le kaonafalo ya maemo.
Eupša ke nnete gore ka nageng ya rena re bile le dikgaruru tša bathobaso go bathobaso, seo ke nnete.
Malwetši a go hema, e lego poelothwii ya moya wo o sego wa loka, ga a bonagale ka Afrika Borwa.
Lenaneo le fa dišilafatši tše di nyakago gore o ingwadiše le go fa pego ka ga mešomo ya gago go IPWIS.
Se se fihleletšwe ka motheo wo o tiilego wa temokrasi, ditokelo tša botho, seriti sa batho le toka ka lebaka la gore bophelo bjo bokaone bjo batho ba rena ba bo nyakago bo ka se rekišetšwe taolo ye mpe le bobošanoši.
Kgaolo ya bohlano e ahlaahla dimpho tša phihlelelo ya maikarabelo a.
Ba ke batho bao ba tsebago gore go ra goreng go ba motšwasehlabelo wa semorafe se se tseneletšego le kgethollo ya semorafe.
Re swanetše go raloka tema ya mafolofolo ka go šoma le bona go hwetša mothakgalo le lethabo le go phethagatša ditlhologelo tša bona.
Se se bonagalago se le molaleng ke gore tšhomišo ya maatla, ka boyona, e tla feletša ka dipolao tše ntši.
Disenthara tša mešomo ye mentši tša ditirelo tša go ema lefelong le tee: Disenthara tše di abago mehutahuta ya ditirelo tša leago tše di lebeletšego kudu nepagalo.
Ke gore, re amegile kudu go šala morago le go hlohleletša bobedi seemo sa Afrika le mokgwa wa Borwa-Borwa mo go merero ye.
Molato wa go hula sefatanaga sa tšhelete tseleng o butšwe  gomme o tla nyakišišwa ke karolo ye e Kgethegilego ya Twantšho ya Bosenyi bjo bo Rulagantšego.
Maikemišetšo e bile go laola mananeo a tlhapetšo ka khonthinenteng ya Afrika go fihlelela bohlapetši bja maitshwaro.
Kantoro ya Tona e amogela tlhabollo ya thuto, mananeothuto a legato la mathomong gomme mananeothuto a tlaleletšo a swanetše go tsenywa ka gare ga mokgwa wa go thekga ka mašeleng.
Afrika Borwa e na le bokgoni bja diminerale bjo bo kgahlišago, gomme ditšweletšwa tše mmalwa tše kgolo di na le bokgoni bja kabo ye e fetago kudu ka moo mebaraka ya lefase e ka e šomišago ka gona.
Ka maswabi, palo ya mananeo a bohlokwa ao a swanetšego go dirwa a feletša a kopana le mathata gomme ga a fiwe šedi ye e nyakegago.
Mo ke moo Standard Bank e tsenago gona - bjalo ka molekane ka mo lesolong le la go thekga le go hlabolla di-SMME, kudukudu tšeo di tšwago setšhabeng seo se hlokišitšwego peleng.
Dinyakišišo tša motheo, mošomo wa go itemogela goba wa teori wo o dirwago kudu go hwetša tsebo ye mpsha ya metheo ye bohlokwa ya tiragalo le ya mabaka ao go ka itemogelwago ona, ka ntle le tiragatšo ye itšego goba tšhomišo ya maikutlo.
Di-SMME di swanetše go lebelela kamano le go bona gore ke menyetla efe ye e lego gona.
Ge e le gore mokgathatema o kgetha go ipiletša kgahlanong le sephetho, taba yeo e tla fetišetšwa go MHSC.
Magareng ga ditlhohlo tše Mmušo o lebanego le tšona go na le tlhokego ya go fetoša maikutlo a setšhaba le go dira gore theknolotši ya nyutleleara e kwešišege.
Setho sa rena se se swanago ga se sa swanela go dumelela yo mongwe wa rena go thaba ge batho ka moka ba dula ka maemong a bohlaki le a bohloki bjo bo šiišago.
Lerole, muši goba meši ya dikhemikhale ye e šilafatšago moya e dira maemo a leutu ao a sego a loka, taba ke gore ke motswako wa muši le lehlwa.
Ke be ke šišinya gore ba swanetše go kgopela yo a filego ditaelo tša gore ke bolawe.
Bakgabiši bao ba nago le kgahlego ba swanetše go romela di-CV, ba bolele lerato la bona la bokgabo, kudukudu bja bobetli, go Mogale Foundation.
Ba gana go amogela gore mmušo wa Afrika Borwa o tloga o hlohleleditše kudu le ka mo go swanago tiro ya temokrasi, ditokelo tša botho, khutšo le seemo se se hlokago dikgaruru.
O bonwe a tšhaba ka maoto le bagononelwa ba lebile Mmileng wa lephefo wa Jan Smuts.
Tlhalošo ye nngwe ye e tšwelago pele ya mogopolo wa semorafe wa Kgoro, o ka bontšhwa ka go šoma ka ditaba tša dikgaruru tša sepolotiki, kudukudu ka KwaZulu Natal.
Ga ke tloge ke tseba seo mo go kgodišago, eupša monna yoo o be a na le diophareišene tše pedi gomme o robetše mpeteng, le ge go le bjale o ikemišeditše go tla mo.
Ka makga a mararo moo ke tšweletšego, ke ile ka fa bohlatse pele ga Khomišene ya Tebalelo mabapi le dilo tše mmalwa tšeo di tlišwago gape mo lehono.
Dilaetši tše dingwe tša CGE le mokgwa wa bosetšhaba wa bong ka ga boyo bjo bofsa bja maano ao a ka tšwewago.
Dinyakišišo tša bosenyi tša godimo tša mabapi le monagano tša ka Afrika Borwa di abetšwe tlhompho ya dithuto ye e kgethegilego.
Go hwetša tlhahlo ka ga menyetla le dilo tše di sego tša loka ka dihlongwa tše di fapanego, etela wepsaete ya SEDA.
Maatlafatša lenaneo la go kaonafatša dipetlele gomme le abe bašomi ba sephrofešenale ba bantši kudukudu ka dinagamagaeng.
Lereo le ka dinako tše dingwe le šomišwa gape ka bokopana go šupa Khuduthamaga le taolo ya Mmušo.
Ye nngwe le ye nngwe e tla tsenywa lekaleng la phraebete ka botlalo gomme ya rekišetšwa bogaši bja phraebete.
IOR-ARC ke sedirišwa se bohlokwa sa go tšwetša pele kholego ya ekonomi ye e abelanwego magareng ga dinagamaloko ka moka tša Mokgatlo.
Ke ra gore o tsenya bjang tsebo ye e hweditšwego go batho ka kakaretšo e sego go e bea fela ka gare.
E tloga e le mohola go go fa phihlelelo go mafelo ao a sa fihlelelego le go direla dinagamagae.
Ntwa kgahlanong le Botšhošetši e tla thopša ntweng - gomme mo ke moo ntwa ya Amerika kgahlanong le botšhošetši e swanetšego go tšwela pele, Mopresidente Bush o boletše bjalo.
Bothata bjo bo mpefatšwa ke palo ya godimo ya bafaladi bao ba tlago Cape Town go tšwa dinagamagaeng ngwaga o mongwe le o mongwe.
Go hlohleletša go abelana tsebo ka bakgathatema go eya ka boitekolo le dineelano tše di beilwego tša maitemogelo.
Ka gare ga magoro a a mangwe le a mangwe - le ao a bontšhago ekonomi sa sebedi ya Afrika Borwa - ke diintasteri tša sebjalebjale, tše di dirilwego dikgwebo kudu, gammogo le ditiragalo tša setšo kudu, tša go iphediša fela.
Ka lebaka la gore bjalo ka basadi re swanetše go ba bao ba hlokometšego ditšo tša rena, gomme bjale re fetiša ditšo tše go meloko ye e tlago.
Naga ya rena e tšwela pele go kolota bafsa ba rena ka ga ditšhitelego tše ba di dirilego mo mengwageng ya rena ka moka ya twantšho ya kgethologanyo le go tloga fao.
Ka kwešišo yeo, Ditherišano tša ka gare ga Congo di tšere nako go phethagala le go tšea lebaka le letelele go fihlelela sephetho.
Ke rata go leboga IEC le diketekete tša Maafrika Borwa ao a ratago naga ya bona bao ba thušitšego go netefatša gore re sepediša dikgetho tša rena ka tsela ye e šomilego gabotse le ye e kgotsofatšago.
Go na le tše dingwe tša ditlhohlo tša maano tše re lebanego le tšona gomme mananeo a rena a ikemišeditše go di fihlelela ka tsela ye e kopantšwego.
Se bohlokwa kudu ke gore Tirelo e tla šoma ka go tšea sephetho mabapi le go efoga motšhelo le bomenetša go katološa motheo wa motšhelo ka go tliša dikgwebo le batho bao ba sego tša ingwadiša  ka gare ga kotlo.
Mošomo wo o bohlokwa o tla re thuša gape go hwetša seswantšho se se nepagetšego kudu le se se sepelago le mabaka sa bophelo bja rena.
Se se šomišwa go gatiša dikgatišo tša menwana le diswantšho tša molatofatšwa gomme se diretšwe go tloša bothata bja kgale bja go fetoša molatofatšwa.
Go fihla gabjale ga se ra ka ra ba le dipego tša go kgatha tema ga methopo ya bohlodi ya ka Afrika Borwa ka tirong yeo ya maitekelo a go tšea mmušo ka kgang.
Ditšhila tše kotsi ga setša swanelwa go lahlwa le ditšhila tše di tlwaelegilego go tlo tšhollelwa ka nkoting goba tša tšhungwa ka lebaka la gore di na le dilo tša mpholo tšeo di ka šilafatšago tikologo.
Ke ka lebaka leo re amogelago khutšo magareng ga Ethiopia le Eritrea gomme re tloga re holofela le go rapela gore, thulano yeo ka nnete re tloga re e fetile.
Re tsebagaditše mehutahuta ya diprotšeke mo dikgweding tše di fetilego go thekga tlhabollo ya mabokgoni kudukudu ka mafelong ao a lebeletšwego a ka Kapa Bodikela ao šupilwego go hwetša šedi ye e kgethegilego.
Maloko ao a tšwago ka ditikologong tša Thekgo le ona a tla romelwa go yo šoma nakong ye go oketša go bonagala le go ba gona kudu ga maphodisa.
Kgokagano le letlakala la peakanyo ya kgatišo e ka hwetšwa go letlakala la gae la wepsaete ya rena.
Go thekga dipeeletšo, kabelo ye mpsha ya motšhelo e a šišinywa go dikhamphani tše di beeleditšego ka diprotšekeng tše di dumeletšwego tša intasteri ya leano.
Maloko a maphodisa a SAPS ka Davel a utollotše mathale a koporo ao a utswitšwego gomme a golega bagononelwa ba seswai ka ge ba be ba swere mathata a koporo ao a utswitšwego.
Dingwalwa tše go bolela nnete di swanetše go bonwa bjalo ka dikgatišo tša godimo tša tsebo ya setlogo sa Seafrika.
Se se bontšha ka go tlhohleletšo ye e golago ka mehla ya tshedimošo ya dipalopalo go thekga le go maatlafatša dikgahlego tše itšego.
Gape, e re ke tšeeng sebaka se go lebogiša dialoga tša thuto tše re nago le tšona mo le go ba lakaletša mahlatse le mahlagonolo go bokamoso.
Melao ya twantšho ya kgethologanyo le melao ye mengwe ya maleba e swanetše go hlokomelwa dinyakwa tša lefapha la batho ba digole.
Go tše ke tlhabolo ya dinaga tša rena bjalo ka ditemokrasi tše di sa fetogego, tša khutšo le tše di atlegilego tša go hloka semorafe.
Sehlopha sa StatsOnline se tšea sebaka se go le lakaletša le go lakaletša bao le ba ratago mahlatse mo mafelelong a beke a matelele.
Ke tšere gore ke sedirišwa sa go thena mmele seo Lebotho la Tšhireletšo le bego le nyaka go se šomiša.
Mmušo o swanetše go tšwetša pele le go hlohleletša bengmeepo ye mennyane go šoma ka fase ga melawana ya kgwebo ye e kwagalago.
Aowa ke thušitše Henk ka dinyakišišong, ga se nka ka ba mohlankedi wa dinyakišišo wa molato wo.
Le ge go le bjale ka lehlakoreng la dikhemikhale le la payolotši o be o se setsebi, o be o tshephile Moprikatiri Basson.
Lepatlelo le la ka Kapa Bohlabelo le tla swara dipapadi tše šupa, go akaretšwa ya sekamakgaolakgang.
Tšeo di welago thwii ka lefapheng la boeti, go fa mohlala, badiredi ba maeto, marobalo le dijo tša mesong, basepediši ba maeto.
Ke kgopela gore le ntshwareleng ge nka se atlege ka maitekelong a ka a go dira gore polelo ye e be ye kopana le gore e se ke ya tsoša dipolelo.
Ka ge e hlamilwe ke bašomi ba ka intastering ya boentšeneere, EngNet e go kgontšha go hwetša ditšweletšwa tša boentšeneere, ditirelo le dikhamphani, le dinyakišišo le mafapha ao a katološitšwego.
Ka kgorong ya ka, tlhohlo ya rena ya kgauswi ya mabapi le bokgoni bja mošomo e amana le Phetošo ya Kgoro le Tlhahlo.
Batho ba bantši ba theeletša radio, batho ba bantši ba lebelela dikakaretšo tša thelebišeneng gomme e latelwa ka kgahlego ye kgolo.
Phetošetšo ya methopo ya ditšhelete le yona e a nyakega, gomme dithušo tša mašeleng tša tsošološo tše di bontšhago seabe se se dirilwego ke di-DPO.
Phetolo ya ka pela ya SAPS e netefaditše gore Mdi Pule le sefatanaga o hweditšwe a bolokegile.
Nako ye nngwe le ye nngwe o be a lebelela Stompie, o be a no mo raga ka lebaka la gore o rekišitše Balwelatokologo.
Dikgwebo le dikgwekgolo tše di lego bogareng bja tiragalo ya ekonomi ka mafelong a tlhago le a dinagamagae, go akaretšwa disetolo tša dipolase le dikgwebokgolo tše dingwe tša dipolaseng le dikhamphani tše nnyane.
Mafelo a ka gare ga mmasepala o mongwe le o mongwe a beakantšwe go ya ka mohuta wa polase, hostele, lefelo la diintasteri, mekhukhu, dikhamphani tše nnyane, madulo a ba mošate, madulo a metsesetoropo, goba naga ye e se nago selo.
Tlhahlo ka moka e swanetše go dumelelwa go ntšha motho yo a hlahlwago go laola protšeke ye e thekgilwego ka mašeleng goba go nyaka mošomo go gongwe.
Hloma dikamano tša tirišano o kgokagane gammogo le mekgwa le ditsela ka go abelana tshedimošo le didirišwa le mekgatlo yeo maikemišetšo a yona a sepelelanago le a WINSA.
Bjale re na le mehutahuta ka botlalo ya dikgatišo tša mabapi le seo se hlagilego ka ga khasete ye eupša re na le bonnete bja selo se tee.
Se se bontšhitše gore ke tshepedišo ye e kgahlišago ya go boloka bašomi.
Go se iketle ga mala mo go bonwago ka kholiki, letšhologo le go tlabatlabja ke dibete, eupša ga se gantši o hlatša goba o eba le phišo ya mmeleng.
Ditiro tša taolo ya merero ya bašomi di tla bulelwa go tlo lebeledišišwa ka gare le ka ntle.
Tokollo ya tshedimošo ya theko ya badiriši ka Labobedi ya Matšhe e be e tloga e sepelelana le dikemelo tša mebaraka le dikakanyo tša boraekonomi.
Bjale o tlogetše lesoro ka difatanaga moo Upper Ross, mo ke kgauswi le moo bahlankedi ba go rekiša dithekete ba lego gona.
Go šoma gabotse moo ga dinyakišišo ka ga ditlaišo tša maphodisa go šitišitšwe gape ke seo se ka hlalošwago fela bjalo ka go se šome ka mafolofolo ka kakaretšo ga kantoro ya mmoleledipharephare.
Dihlongwa tša magareng tša semolao tša taolo, tša go swana le dithraste tša diminerale, di tla tlošwa.
Ka lebaka la dikamano tša histori le tša setšo magareng ga Afrika Borwa le Portugal, dikamano magareng ga dinaga ka bobedi di bile kgauswi kudu go tloga kgale ebile ya ba tše di nago le tlhokomelo.
Mafulo ka moka, e ka ba a go fula goba a go dira furu, a swanetše go nontšhwa go ya ka ditšhišinyo tša sampole ya mobu.
Re swanetše go dira se ka go šomiša go tšea diphetho mmogo; toka ya peakanyolefsa le go lebelela kudu bohloki; tlhabollo ye e laolwago ke nyakego; maatlafatšo ya ekonomi, go kgatha tema ga setšhaba le go hlohleletša methopo ya tikologo.
Le ge e le gore ga go na ditsela tše di tswaletšwego ka lebaka la tiragalo ye, motho a ka emela gore go tla ba le go pitlagana ga sephethephethe ka Marine Parade.
Gomme ka mo nageng ya rena re na le mmušo wa temokrasi wo o sa kgethollego go ya ka morafe.
Re lemošitše gape gore ka ntle le ge modu wo o bakago botšhošetši, e lego, tlhokego ya tlhabollo, bohloki le dithulano di sa rarollwe, bošoro bja botšhošetši bo tla tšwela pele go re tshwenya.
Re ka se gateleleng go fetišiša dipoelo tša go se tšeye kgato ya go phošolla bothata bjo.
Mohlomphegi, Kgoši Mswati III, ke rata go tšweletša tebogo ya rena ye kgolo ka ga kamogelo yeo wena le Mmušo wa gago le re filego yona.
Re dumela maitshwaro a bohle a tlhompho le go lemoga gore re gona go direla setšhaba.
Dipoelo tša Bosenyi: Go kwala gore mogononelwa o ntšhitše karata ya Edgars ye e utswitšwego go reka diaparo ka karata yeo.
O bile le boitshepho ka ga bokgoni bja batho ba go swana le Moprof Schloss go tšea sephetho seo?
Dinyakwa tše di a elwa gomme mafelo ao a hwetšago dintlha tša godimo a bonwa bjalo ka ao a tlago pele mo ngwageng woo wa ditšhelete.
Ge se arabela mathata a, setšhaba sa boditšhabatšhaba se swanetše go hlokomela dinyakwa tša dinaga tše di hlokago, gomme dikabo tše di hloletšago kgolo ya tšona di swanetše go hlokomela se ka maleba, Mna Ban a realo.
Douglas Dyers, sa mathomo bjalo ka moraloki wa rakbi, mohlahli le molaodi yo a ikgafilego bophelo bja gagwe ka moka go hlabolla le go kopanya dipapadi.
Dinyakišišo tša mabapi le mabaka ao a fokotšago tšweletšo ya lefela ka seleteng sa pabalelo ya mobu sa Winterton.
Wepsaete ya etšentshi ya tirelo ya maphodisa e swanetše go raloka tema ye maatla ka go ruta batho ka ga merero ya go swana le tšhomišobošaedi ya diokobatši.
Kgoro e swanetše go thomiša ka gare gomme e netefataše gore dilo tše dingwe ka moka tša tikologo ya DFA di hlokomela bong le gore di loketše go šoma ka botlalo ga bobedi basadi le banna.
Nka se re go be go se molaong ka lebaka la gore o be a sa gapeletšege, ke mo file kgetho.
Go aga ga mabokgoni a itšego ka go mafapha a go swana le ditshenyegelo, kelo ya mošomo, peakanyo ya maano le go dira mohlala ga ekonomethriki.
TOR le maano ao a diretšwego sehlophatšhomo se sengwe le se sengwe ka go rerišana le bakgathatema ka moka.
Ka boikokobetšo ka botlalo, ke rata go šišinya gore Mmušo ga go hlokagale gore o rutwe ka go tše dingwe tša ditaba tše.
Se se akaretša meetse a go nwa ao a bolokegilego, ditlabelo tša tlhwekišo ya meetse, go fihlelela methopo ya mohlagase, dintlo, tikologo ye e hlwekilego le ye e bolokegilego ye go sa kgogelwego go yona, ya go hloka dikhemikhale, mekgwa ya dinamelwa tše di bolokegilego le tše di tshephagalago.
Ka tlhompho ye kgolo Mna Mokhomišenare nka se be sefofu ka taba ya gore ke swere setatamente sa boikano sa hlatse ye seo se ganetšago bohlatse bja gagwe.
Rephabliki ya Uzbekistan ke ye nngwe ya dilete tšeo di nago le maemo a makaone kudu a tlhago le a naga.
Khamphani e tee fela ye e beilwego pele go ya ka tlhalošo ya ka ka mo sehlopheng se sa dikhamphani e bile Delta-G Scientific.
Ditaba tše bohlokwa tša mabapi le kago ya bokgoni go laola ditšhelete tša masepala di ama sebopego sa ditšhelete; go kgontšha go dira tekolo ya dipuku tša ditšhelete, mešomo ya ka mehla ya ditšhelete, go hlahla mabapi le NQF le phetišetšo ya mabokgoni.
Hwetša lebone le lennyane la gase ya LP, ka ge le efa seetša se sekaone sa lefelo le legolo.
Dinaga tše mmalwa lefaseng le hlamile melawana go netefatša gore bagaši ba ditirelo tša kgašo tša go se lefelwe ba fiwa maswanedi a go hwetša ditokelo pele ga basepediši ba TV ya go lefelwa.
Ke tlo dira boikano go wena gore ditshepedišo di thomišwe gomme go tloga fao re ka tsena ka go bohlatse bja gago.
Ke a leboga Mohlomphegi gomme gape ke rata go hlagiša go kgotsofala ga ka kudu mabapi le dipoledišano tša rena tše re sa tšwago go di fetša.
Bašomiši ba dipalopalo bao ba kgethegilego ba nyaka dintlha tše ntši go feta baakaretši bao ba šomišago dipalopalo go hwetša kwešišokakaretšo ya ditaba tša mosegareng.
Maburu a mangwe a bokoloniale ba ile ba lwa, le ge go le bjale, ba kwela badudi ba ka rephabliking bohloko.
O boletše gore seteše se be se thuša go tsenya lerato le boikgafo go Leboa Bodikela ka dipelong tša bao ba dulago ka phrobentsheng.
Sa bohlano, go na le mathoko a boditšhatšhaba ao a kgethegilego go mafapha a mantši a merero ya setšhaba.
Dinaga tše di kgathago tema ka tshepedišong ya CSSDCA di tla tšea sephetho sa gore mafelo ao a swanetše go ba eng.
Le ke lenaneo la phraebete, go rago gore lenaneo la maloko ga le hwetšwe ke bao e sego maloko.
Re holofela gore diteše tše dingwe di a šoma go swana ka fase ga kgatelelo gomme seriti se fiwe batšwasehlabelo le ba malapa a bona, gwa fetša Mokaptene Maphalala.
Barokhemese le ditsebi tša ditšweletšwa le bona ba tla ba gona go fa keletšo mabapi le dikgetho tša kalafo le go romela ngakeng ge go hlokagala.
Ditšhupetšo le dikgokaganyo tšeo ga di bope thekgo efe goba efe ya DLGH ya ditšweletšwa goba ditirelo tša dikgwebo tšeo.
Ke hlopmphilwe go bega gore lefelo le la go khutša la mafelelo la Sarah Bartmann le hlomilwe bjalo ka lefelo la bohwa bja bosetšhaba.
Ge di fihla, dišerifi di tla hlaloša diteng tša sengwalwa seo ba se tlišitšego le seo o swanetšego go se dira mo go latelago.
Ba lefapha la kgwele ya maoto ba tla fetša beke ka Cape Town, gomme gwa ba le matšatši a mane a ditiragalo ao a rulagantšwego.
Mospikara, taba ya mafelelo ye ke nyakago go e tšweletša lehono pele ga ge re ka tšwela pele go nako ya dipotšišo ke tshepedišo ya go thea mebila maina lefsa.
Tlhokomelo e thoma ka polaseng ya motšweletši, polante ya go phastšharaesa le ya phatlalatšo, dinamelwa tša go ya tepong gomme sa mafelelo maswi ka ge a rekišetšwa moreki.
Barei ba dihlapi bao ba hirišetšwago tokelo, bao ba rentilego goba bao ba filwego konteraka ba tla lefa khamphani theko ye go rerišanwego ka yona go swara dihlapi.
Ke go kgopetše makga a mantši, ke kgopela gore o bolaye Dali.
Go fihla mo lebakeng le, go na le kamogelo ka bakgathatema ka moka gore tshepedišo e bile ya mahala ebile e bontšha thato ya batho ka DRC.
Mafapha a gagwe a kgahlego le botsebi ke mekgwa ya go dira disampole, dipalopalo tša naga le go ruta dipalopalo.
Ge e le gore seo e be e le maikemišetšo, ka molatong wa gago nkabe e bile go se tsebe gabotse?
Ditaba tše dibotse go badudi ba Khayelitsha ke gore dithentara di boletše gore bašomi ka moka ba tla hwetšwa mafelong a ka moo lefelong leo.
Melawana le melaotshepedišo yeo e gapeletšago go hwetša le go ba mong wa dimetale le diminerale tše bohlokwa ka badiri ba dibenyane e swanetše go lekodišišwa lefsa.
Ke rata go hlagiša maswabi a ka a nakong ye e fetilego ka mo nageng le go lemoga maikarabelo a ka ka go homola le go se dire selo.
Sekolo se fa thuto ye kaone e sego fela go bana ba ka Muizenberg, eupša gape go bao ba sepelago maeto a matelele go tla sekolong.
Dikgopelo di tla dumelelwa ke WCCC ka Julae gomme bakgopedi bao ba atlegilego ba tla tsebišwa gomme ditefelo tša mathomo tša dirwa mafefelong a Agostose.
Ditirelo tša Tefo ya Meputso, ditefelo, ditirelo tša diethantšentshi, go swantšha, taolo ya tshepedišo, go nolofatša tekodišišo ya ditirelo le go fa dipego.
Go na le karolo ka mohuteng o mongwe le o mongwe wa nyako ye e nago le dišupi tša go dira nyako le mehlala ya nyako.
Go tšwetša pele phatlalatšolefsa ka go hloma mešomo le go abela methopo lefsa ka ditekanyetšo.
Ge dipoelo tša marematlou tša mafelelo di šetše di amogetšwe ke kholetšhe, kamogelo ya moithuti e tla tiišetšwa.
Komititaolo ya phrobentshe e tloga e dumela gore Eistedfod e swanetše go aga bokgoni go fihlelela leano la iKapa Ehlihlumayo la go aga letlotlo la batho le la setšhaba ka ngwageng wo mofsa.
Sehlopha se se akaretša go laiša le go fološa diphahlo goba merwalo ya banamedi go sa lebelelwe gore ke senamelwa sa mohuta mang se se šomišwago.
O ka nyaka ka lefelong la tshedimošo la dithuto tša SAQA go tseba gore ke dithuto dife tše di hwetšagalago go kgato ye nngwe e ye nngwe, di na le boleng bja dintlha tše kae, le gore ke baabi bafe ba ditirelo bao ba abago tlhahlo ye.
Ee, ke gopola ke bala seo, eupša ga ke na bonnete bja gore Mna Bridgeland o nepile.
Gape re dirile ditlhagišo go batho ba mehutahuta ka ga seemo seo ka Fort Glamorgan e lego ye nngwe ya dikgolego tša ka lefelong la East London.
Mo mengwageng ye mmalwa ye e fetilego kgatelopele ye kgolo e dirilwe ka go bobedi makala a sepolotiki le a ekonomi.
Go šoma le balekane ba maleba ba boditšhabatšhaba ka go fedišeng ga malwetši ao a ka thibelwago le go tšwetša pele maphelo a makaone ka khonthinenteng.
Sebopego sa pušeletšo ya dipalopalo le phetošo, e lego motheo wa tshepedišo ye e tšwelago pele ya kaonafatšo ya boleng, e hlalošitšwe gantši ka Dipalopalong tša ka Gare.
E ka šomišwa bjalo ka go šoma ga makgoba gomme ba no dumelelwa go hlokofala ka seo se ka bitšwago bosenyi bja tlhokomologo.
E sego dipego tše di ngwadilwego, James Davies le nna re boledišane ka ga didirišwa, eupša ka dipego tše di ngwadilwego, le gatee.
Aowa go theeletša ge Watermeyer a efa bohlatse maabane ga ke nagane gore go na le bohlale bjo itšego.
Aowa re fe mohlala wa papadi ge e šomišwa ge papadi e gašwa thwii?
Ga re gane gore tše dingwe tša di-SDU di amega ka go ditlaišo tše mpe tša ditokelo tša batho.
Maano a go ruta le go ithuta ao a sa nyakego mošomo wo boima a swanetše go tsebagatšwa ka lenaneo le ka mafolofolo, moo boleng bja ona bja thuto bo ka bontšhwago.
Mopišopo Storey, ke kgopela gore o tlogele setatamente sa gago mo motsotso.
Gape re amogela mošomo wa gago wa maithomelo go kaonafatša  ditaolo mabapi le go gweba ka dibetša tše nnyane mo go sego molaong le kudukudu dibetša tše nnyane.
Gore mosenyi o swanetše, ge go nyakega, go tlogela go šomiša goba go šomiša bošaedi bjala goba diokobatši.
Le ge o tšwetša pele melawana ya maphelo le ya polokego ka lefapheng la meepo ye mennyane, Mmušo o tla lebelela lefsa melao ya bjale go netefatša gore ditlhagišo tša maleba go a kgonagala gore di phethagatšwe.
Mna de Kock o kgopelwa go tšwela pele, ke kgopela tshwarelo go go tsena ganong.
Ka pasa ye, o tla hwetša phihlelelo go kabo ya ditaba tša motsotso ka motsotso tša mabapi le letšatši la go tsebagatša semmušo.
Go phaka le dimithara tša mebileng, tirišo ya molao ya maleba gammogo le go phethagatša tlhokomelo ya ka mehla ka tshepedišo ya tlhokomelo ye e hlomilwego.
Go na le tshedimošo ye ntši ka wepsaeteng ya rena yeo e arogantšwego ka magoro a go fapafapana ao a bitšwago mehuta.
Mmeeletši yo a nyakago go beeletša go tša boeti yo a nyakago tshedimošo ye e lekanego go sekaseka dibaka tša tlhabollo ka mo mafelong a dinagamagaeng.
O se ke wa bea leina foltareng, gomme o le tsenye thwii ka go molaodi wa sehlongwa.
Leano la Diphedi tša Tlhago le tla laolwa go ya ka sebopego sa taolo ya dihlongwa leo le bontšhitšwego ka taekramong ya methaladi ka mo godimo.
Legato la mafelelo - magato a lesome - e tla ba go kaonafatša ditirelo ka karolong ya kgale ya mathomong ya Wallacedene, gwa bolela Steyn.
Go ya ka Ngaka Ivan Toms, Molaodi: City Health, dinyakwa tša bafsa di beilwe go peakanyo ya lapa, go alafa ga malwetši a thobalano le go dira diteko tša HIV.
Mekgwa ya tlhokomelo e tla dirwa le go agwa ka mo tshepedišong, go nolofatša tlhokomelo ya pego ye e dirwago ka nako le ye e kwešišegago.
Thibelo ya tšhilafatšo e ikemišeditše go fokotša dikotsi tša maphelo a batho le tikologo ka go nyaka go fediša dilo tše di bakago tšhilafatšo e sego go alafa dika fela.
Rerišana ka ga kwano ya bašomi ya selete yeo e tlago hlaloša maemo a mošomo a fasefase go bašomi ba go aga mabapi le go kgontšha tlhako ya melawana.
Mmasepala wa eThekwini o hweditše tsholo ye maatla ka morago ga go tingwa ga meetse ka bophara ka dintlong tše di kolotago ditirelo.
Khwathete yeo e hlohleleditše gore go be le thekgo ye kgolo ya mašeleng gomme ya gatelela kudu peakanyolefsa ya lefapha la tšhireletšo, kagolefsa ya mananeokgoparara ao a sentšwego le tlhabollo ya ekonomi.
Tshedimošo ka ga dipalopalo tša badudi le merero ya tikologo ka ga ekonomi ka bophara e a hlaelela, ka mabaka ao a fapanego.
Gomme China e ba thuša gore ba tšwetše pele bokgoni bja bona ka botlalo le go kgatha tema ka mafolofolo ka tirišanong le phadišanong ya boditšhabatšhaba.
Afrika Borwa e na le diphrobentshe tše senyane, ye nngwe le ye nngwe e na le lekgotlatheramelao, tonakgolo le khansele ya taolo - e sego go bolela ka ga boikalo bja yona bja naga bja moswananoši, setšhaba, ekonomi le boso.
Leeto la kgetho ya mathomo go babeeletši mola ba tšwela pele le go katološa tekatekano ya setšhaba le melawana ya bašomi ye e kwagalago.
Le ge go le bjale, ditlhohlo tše ntši tša go fediša bohloki le go hloma mešomo di sa le gona.
Soli, o moletši wa mafelelo bošegong bja lehono, ka lebaka la gore ga re sa na le nako.
Ga se gwa ka gwa ba le mmušo o mongwe, mmušo wa nako yeo e be e le wa Mokgatlo wa Manešinale.
Go ka se be le tšwelelo ye maatla ya maatla a sešole ka go Afrika ya Ekhwathoriale ya ka fasana ka nepo ya go fenya goba go tsena nageng.
Mna Modulasetulo, ka tumelelo ya gago, leina ke Von Lieres, ke laelwa ke Molaodi wa Lebotho la Mašole gomme ke tšwelela legatong la gagwe.
Dikarolwana tša watšhe le tša sešupanako tša go swana le diporeng, dibenyane, dilo tša go bea nako, dipoleiti, dipritšhi le dikarolwana tše dingwe.
O feditše polelo ya gagwe ka go ka go ipiletša go bafsa go hlokomela batšofadi.
Re sotšwe ka go se dire mo go lekanego go bao ba bilego lenaneong la bao ba nyakago dintlo sebaka se setelele.
Gomme ee, dipoledišano tša SACU-India di sa tšwela pele gomme se se tla nolofatša gape kgwebišano magareng ga dinaga tša SACU le India.
Ka dikgwebong tše di maatlafatšago badudi ba tikologo, mmasepala o hweditše dimela le didirišwa, bahlapetši le dinyakwa tše dingwe tša protšeke go tšwa go baabi ba boagišane.
Tše di akareditšwego ka go šongweng ga diweile nageng goba ka diketswaneng tše di diretšwego mošomo wo.
Masolo a mabedi a magolo ka mahlaleng le theknolotši lehono ke di-bioscience,  di-biotechnology, le theknolotši ya tshedimošo le ya dikgokagano.
Kgoro ya Mmušo wa Selegae ke kgoro ye e kgethilwego ke Kabinete go tšwetša pele le go eta pele masolo a tlhabollo ka moka a mafelo ao a lebeletšwego ka diphrobentsheng.
Hlokomela ge khešia e sekena dilo tše o di rekago bjalo ka moreki pele ga ge o ka tsenya tše dingwe tša dilo tšeo tša gago ka mokotlaneng wa gagwe wa go ya lebenkeleng.
Somaya o leka kudu, eupša o dutše kgauswi le nna gore ke kgone go mmona.
Legatong la Mmušo wa Kapa Bodikela re hlagiša tebogo ya rena go batho ka moka bao ba nyakago go hwetša ditharollo ka mo komiting ya taolo ya dikotsi tša mohlagase, Tona Essop a realo.
Tsenya se sengwe le se semgwe, ka maemong, tema le mešomo ya moetapele wa sedumedi ka ge go filwe ka mo Molaong wo.
Ditshenyegelo tše di oketšegilego ka go katološeng ga tlhahlo ya FET, tlhabollo ya mabokgoni le tlhabollo ya bašomi ka kakaretšo.
Ke laetšwe ke feme, Dawsons Attorneys, ya ka Pietermaritzburg, gomme ke eme legato Mokaptene Barber.
Ge e le gore go na le bohlatse nkabe ke se ka hlohleletša tiro ya mohuta woo gomme nkabe ke ile ka ba kgahlanong le yona.
Ke no nyaka fela go botšiša ge eba Ngaka Koekemoer o na le setatamente sefe goba sefe se a nyakago go se fa pele ke thomiša ka dipotšišo.
Ke mo ke rata go leboga mothekgimogolo First National Bank ge e re thušitše go dira gore letšatši le le atlege kudu.
Go thwalwa ga baithaopi ba Sebjana sa Khonfetereišene sa ngwaga wo o tlago go sepela gabotse tonakgolo ya fetša ka go realo.
Maphodisa a rata go ipiletša go setšhaba gore se se ke sa tliša dingongorego tša maaka ka lebaka la gore o tla swarwa gomme wa sekišwa.
Ke rata go le leboga kudukudu ka sebaka se le re filego sona go tla mo Ntlong ye bohlokwa ye ya Lekgotlatheramelao la Bosetšhaba.
Dithušo tša ditšhelete tše di lebišitšwego go rarolla mathata ao a dirilwego ke melawana ye e fetilego ye e phethagaditšwego ke Mmušo, go akaretšwa dithušo tša ditšhelete tša Tiišetšo tše di ikemišeditšego dikimi tša lefelong leo le tša tirelo tše di phethagaditšwego ka fase ga dithušo tša ditšhelete tša mmušo wo o fetilego.
Batho ba tshela ba golegilwe mo nakong ye itšego ka ditatofatšo tša go betha ka maikemišetšo a go gobatša mmele gampe.
De Kuilen e agile setšo sa boikgantšho sa bokgoni ka mošomong wa dithuto, dipapading le ka ditiragalong tša setšo mo mengwageng ye mentši.
Ke kgopela tshwarelo ge ke itshephile kudu ge ditiro tše ntši tše di sego tša toka tše di sego tša botho di be di direga pele ga ka.
Naga ya go swarela tiragalo ka boyona e ikgafile go dira mašaledi a khonthinente ka moka go ba ye nngwe ya mafapha a motheo a ditokišetšo tša tiragalo.
Re be re tšwele re ile dijong tša mantšibua re nnoši ka Goa gomme re be re boela hoteleng ya rena.
Toropokgolo e ganne mokgobo wa dikgopelo ka dihlopha tša Minstrel go swara dipapadi bošego, gomme ya leka go ba akaretša ka mo e ka kgonago ka gona.
Lebaka la go anegela Mdi Madikizela Mandela kanegelo ye o be o nyaka go tsena gare bothata bjo o hweditšego Katiza ka gare ga bjona.
Ba tla lebiša ditšhelete go mekgatlo ye e hlokometšego le go thekga batšwasehlabelo bao ba phologilego ba dikgaruru le tlaišo.
Gape ke rata go bolela gore ka phrobentsheng ya rena bjale re thoma go ba le bašomi ba malwetši a menagano le gape bašomi ba kalafo ya megopolo.
Tona Motsoaledi o tshephišetše dingaka tše di ngadilego mošomo gore taba yeo e tla rarollwa mo nakong ye e sa fetšego pelo.
Naa o ile wa namela sekhafole?
Tsebo ya mohuta woo ya kakaretšo e swanetše go tsebja gomme e tlišwe ka fase ga taolo ya phethagatšo ya melawana ya bosetšhaba, gomme mo go hlokagalago, e putswe ka maleba, gwa realo Tona.
Protšeke ya moletlo e ikemišeditše go katološa phihlelelo ya ditirelo ebile e laolwa ke melawana ya Batho Pele: Re a Kgathala.
O ka, bjale, wa se dire se sengwe mabapi le go fothokhopha foromo ye.
Bagwera, gore ka mengwaga ye senyane ya temokrasi re šetše re šomile gaboima go lebiša khutšo dikarolong tše dingwe tša khonthinente.
Bohloki ka mo go tlwaelegilego bo swantšhwa le letseno le tshenyegelo ya motho, ya ka lapeng goba ya sehlopha sa batho.
Go bohlokwa go lemoga gore sekoloto se le tumelo ye di be di sa tsebje ke baadimiši ba nako yeo.
NWMS gape e tla rarollwa tiro ya bjale ya melawana ye e fapafapanego ye e dirišitšwego go go lahlwa ga ditšhila tša ka moepong mafelong a meepo, ge e bapetšwa le melawana ya ditšhila tše dingwe.
Magato a pabalelo ya tlhago a thušitše weili ya ka thokong ya lehlakore la go ja la ka borwa gomme bontši bja diweile tša mototolwana tše di tšwelego ka lewatleng la Afrika Borwa go kokotlela ka ge di be di le tše nnyane.
Go tla ba bohlokwa gore re kwešiše mošomimmogo wa ka mabaka a gore ke ka lebaka la eng ba be ba sa dire selo le mapheko ka tshepedišong.
Ditaolo tša ka gare di thekga balaodi ka go sekaseka ditshepedišo tša taolo ya ka gare le go šišinya dikaonafatšo moo ditaolo di hwetšwago di hlaelela goba di se maleba.
Dimpho di filwe bana ba di-VIP le baeng ba bangwe bao ba etetšego Lefelo la Afrika Borwa.
Modusetulo o swanetše go fiwa maatla a go laola dikopano ka moka go šoma ka dikgopelo tša tšhoganetšo.
Ka ge re tseba, mebušo ya selegae ga e na methopo ye e lekanego ya ka gare go rarolla ditlhohlo tša tlhokego ya tlhabollo, go šalela morago ga ditirelo le bohloki.
Go ya ka fao ke tsebago ke gore ge e le gore o LeAskari o leloko la maphodisa, Mna Modulasetulo.
Eupša go na le kgatelopele ya mmakgonthe, re dirile mošomo wa rena wa gae; gomme re na le mabaka ka moka a go tšwela pele.
Lebakeng la ge diboto tše pedi di kopantšwe papatšo e tla bontšhwa ka eksese ya tekanelo go bapela le lehlakore leo sephethephethe se se tšwelelago ka lona.
Maloko a mararo  a bolela gore go bile le dinyakišišo ka Benoni.
Di-CV tša bakgopedi ba maleba di romelwa ka Kgorong, yeo le yona e di romelago go mekgatlo ya maleba go yo kgethwa.
Metšhene ya go šoma ditšweletšwa tša temo, go di šoma le go di phuthela le akhwakhaltšha: Spain ke ye nngwe ya baetapele ba tšweletšo ya dikhaponetaeoksaete, ditshepedišo tša nošetšo le metšhene ya go phuthela dijo.
O boletše gore e be e le ye ntši ka thokong ya bohlabela, ka khutlong ya leboabohlabela moo mapotlelo a beleditšwego gona go ya ka thokong ya nkoting.
Boto ya Meputso ga se ya kgatha tema ye kaone ka tlhabollong le ka go phethagatšeng ga melawana ya go thwala batho mešomong ka mafapheng ao a sego a laolwa gabotse.
Dipoelo tša Bosenyi : Go kwala gore banna ba bararo ba B ba hlakotše ka Vlaaklaagte ba itlhamile ka dibetša, ba tšea didirišwa tša mohlagase le tšhelete.
Tshepedišo ya taolo ya tšhireletšo ya bosetšhaba, ebile e lego tirelo ya bohlodi.
Dithulano di amana thwii le tlhokego ya tlhabollo, bjale, kopanyo ya selete le Lenaneo la tlhabollo ya Afrika di ka se fihlelelwe ge e le gore ga go na khutšo le šebešebe ka khonthinenteng ya rena.
Go ya ka fao ke tsebago ka gona nkabe a se a swanelwa ke go tsena ka go lefe goba lefe la mananeo ao.
Go phethagatša phetogelo go ya go ye 'mpsha', tshepedišo ya rena ya tlhokomelo ya maphelo e nyaka batho bao ba nyakago go aga khatheterale … ba myemyela difahlegong tša bona!
Masolo a go emiša thulano ya ka gare ga Palestina le go hloma mmušo wa mohlakanelwa wa bosetšhaba ga se a atlega kudu.
Ke motheo wo wo o netefatšago gore dikgorotsheko di diriša maatla a tšona a molao ka šedi ye kgolo.
Mmušo wa rena o tla dira ka moo o ka kgonago ka maatla a ona go bona gore selo sa go swana le se ga se hlage gape.
Pušeletšo, ye e feletšago ka mošomo le diphošo tše dingwe tša tlaleletšo, e a efogwa ka mo go kgonagalago.
Diphetišetšo tše di tšwelago pele di dirilwe go ya ka dinyakwa tša ge dikgopelo tšeo di amogetšwe.
Go bolela nnete, re šišinya go ba le dipoledišano goba dipotšišo tše di lebišwago go Motšenerale Geldenhuys gabjale kudukudu mabapi le sengwalwa.
Se e bile kamogelo ya semmušo ya leano la mmušo wa elektroniki ka ga seo se bitšwago Lenaneo la Toka ya elektroniki.
Seemo se tla sekasekwa lefsa ge tshedimošo ye nngwe e hwetšagala.
Helen, re leboga dilo ka moka tše o di diretšego batho ba Cape Town.
Aowa ge nkabe ke bile le tshedimošo yeo e bego e bontšha kudu seo o se bolelago.
Go kgopela khamphani go re thuša go lokišetša ditatamente tša ditšhelete tša nakwana.
Eupša go fapana le dinaga tše di hlabologilego, babeakanyi ba rena ba swanetše go šoma ka dinyakw atše di tlago pele tša methopo ye e sa hwetšagalego gabonolo kgahlanong le dinyakwa tša motheo tše mmalwa tša go swana le dintlo, kelelatšhila, tlhokomelo ya maphelo le thuto.
Gape gareng ga baamogedi ba rena re na le Molaodi wa Selete wa rena, Ruth Lewinwho o thušitše ka go amogela ba bangwe ba baeng ba rena ba bohlokwa mesong ya lehono, re leboga kudu.
Gape re ganetša kgopolo ya gore ditsholo ka moka di hlohleletšwa ke maikutlo ao a tšeago lehlakore a semorafe, a bokoloniale, goba a sepolotiki.
Ka ntle le dilo tše di bontšhago kamano le dinyakwa tše kaone, tekodišišo e tla ba sengwalwa sa setšhaba, se se hwetšwago ke ge se nyakwa ke bašomi.
Dilaporathori tša Kgoro di tletše ka disampole go tšwa go ba taolo ba tikologo le go putlaganya ka intastering ya dijo go tlo sekasekwa gomme diteko tše ntši di sa tlo dirwa.
Gore ba kgone go thuša maphodisa go netefatša gore go ba le go šoma ga maphodisa go gokaone, maloko a setšhaba  a sa kgopelwa gape gore a se ke a tlogela dilo tše bohlokwa di bonala ka difatanageng tša bona.
Botša ba lapa le bagwera gore o tlogela go kgoga gore ba se ke ba go fa disekerete.
Tafola ye kgolo ye e kgokaganya mellwane ya naga gammogo le ditsela tše hlano ka SuperCross.
Leloko Gerrit van Rensburg, le maloko a komiti ya nakwana, re leboga ge le dirile gore re be le botshephegi ka dipotšišišo tša lena tša mabapi le ditekanyetšo.
Ke nagana gore ntlha yeo e boletšwe ke wena gomme ke nagana gore re a e lemoga.
Tše lesome tša difatanaga tšeo di tloga di diretšwe fela go šomišwa ka kgokaganyong ya boemafofane, gomme di na le didirišwa tša tlaleletšo tša go swana le sekgoba sa merwalo le ditulo tše di bulegilego.
Toropokgolo e šegofaditšwe ka dilo tše bohlokwa tša go swana le Table Mountain le Cape Point, gomme ke kgetho ya boeti ye e tumilego kudu ka Afrika Borwa.
Ka ntle le pelaelo le tla fa polokego yeo ya tlaleletšo ye e nyakegago go batho ba rena.
Bjale go ka se kwešišego go dira ka tsela ye e beelago thoko mothopo wo wa bohlale o bohlokwa, go fa mohlala ka go nyaka go gatelela maikutlo ao a ikemego.
Aowa, go be go na le taelo go ya ka fao ke tsebago ye e tšwago SAMS.
Hlaloša dinyakwa dife goba dife tše di kgethegilego tša mmasepala gomme, ka tlaleletšo, mothuši wa mašeleng yo a sego a akaretšwa ka dikarolong tše di tlilego pele.
Mna Guterres o boletše gore phihlelelo ya thušo ya bahloki le go sepela ka polokego ga badudi bao ba hudugago ka kgang le bašomi ba thušo bao ba lekago go ba thuša bjale e be e le bohlokwa.
Moinspekthara Malefane Helepi, yo a bego a nyakišiša molato, o lemošitše basenyi gore ge ba ka dira bosenyi ba tla golegwa gomme ba romelwa kgolegong.
Go hloma foramo yeo baithuti ba ka kopanago go tšwa ditšong tša mehutahuta le go rerišana le go fana ka dikgopolo le go tšweletša tlhomphano ye kgolo.
Dikgokagano ka moka go akaretšwa ditirelo tša tšhoganetšo, taolo ya sephethephethe le dikgokagano di tla sepedišwa go tšwa mo.
Motho a ka se thuše selo eupša o tla lemoga boikgafo le maitshwaro a bona, Mokaptene Stoffels a realo.
TRC e na le tokelo ya go rulaganya, go phošolla goba go kopafatša ditlhagišo ka nepo ya tlhathollo.
Gantši go a diragala gore ge mabokgoni a thoma go ba lepheko la kgolo ya ekonomi le tlhabollo, go na le maitekelo a phišegelo a go 'kaonafatša' thuto ya mešomo ya diatla.
Phrobentshe ka moka ke lefelo la kotsi ya godimo ya go rengwa ga mehlare ka lebaka la gore bontši bja phrobentshe bo bonwa e le 'naga ya komelelo'.
Tshepedišo ya bjale ya tirišano ya dinaga tša lefase bjale e swanetše go tšwela pele go hlokomela bohlokwa bjo bogolo bja go maatlafatša seriti sa boditšhabatšhaba sa lesolo la temokrasi ya setšhaba.
Eupša radio e be e lla e sa homole ge wena o be o sepela le tikologo ka lebaka la gore batho ba be ba tsena ba etšwa.
Methopo ye bohlokwa ya thušo ya ditšhelete ya sekhwama se e swanetše bonyane e akaretše letseno la tirišo ya lekala la phraebete, dipoloko tša ditšhelete tša Afrika le tša boditšhabatšhaba.
Mna Morgan o file bohlatse bja gore o filwe tlhahlo ya go itlhama ka dibetša lefelong la gago.
Go tšweletše gore monna yoo o be a šoma bjalo ka mohlapetši mo nakong ye e fetilego ka go o mongwe wa meepo.
Naa seo se ka be se akareditše go hlapetša legora la ka mathoko go bona ge eba go na le se sengwe seo se bego se sa amogelegego moo goba aowa?
Dithušo tša ditšhelete tša dithuto tša Tlhabollo ya Leago di akaretša dithuto, dipuku le, ge go na le mabaka, madulo.
Tšeo e bile dilo tše ke di hweditšego tše di ke dirilego go bonyane bjo ke bo kwelego, mo le mola.
Ba tšwela pele go lebelela kudu bosenyi ba tshephile kudu maphodisa gomme bagononelwa ba seswai ba ile ba golegwa ka go swara lebake.
Le ge e le gore re tla dira ka mo re ka kgonago ka gona go fa phihlelelo ye e tseneletšego, ya go se šitišwe ya ka Cape Gateway, ga re e tiišetše.
Dikakanyo tša gare ga ngwaga tša dipalopalo tša setšhaba di ngwalwa mengwageng ya magareng ga dipalopalo tše dingwe le tše dingwe tša setšhaba.
Godimo ga meketeko ya bosetšhaba, diphrobentshe tše dingwe di tla swara meletlo ya tšona go keteka letšatši leo.
Dipotšišonyakišišo ka ga lenaneo la thibelo di ile tša phatlalatšwa go maloko a setšhaba.
Ee, go tšwa mo khutlong ye, o bona mothaladi wa tsela ya ka nngeleng ya kgole ye e fihlago Currey.
Ka Feperware, bašomi ba lefapha la setšhaba ba hweditše diputseletšo tša tšhelete ya ka ntle go ba thuša kgahlanong le tshenyegelo ya go iphediša ye e oketšegago kudu.
Mokhanselara Plato o kgopetše bakoloti go šomiša sebaka se go dira dithulaganyo tša go lefa ditšhelete tše di šaletšego morago ka kantorong ya kgauswi ya dintlo.
Tshedimošo ka ga ditokelo tša dimenerale le megogolwa ya diminerale ye e hwetšagalago go tlo hlabolla e tla dira gore e hwetšagale, kudukudu go hola bengmeepo ye mennyane.
Katološo ya temo go tsena ka mafelong ao a sego maleba, ka lebaka la dikgatelelo tša ekonomi goba tša go iphediša.
Mabakeng a ge ba tšwela pele ka lefelwaneng la mootledi wa sefofane ba beile tlhathollo ye e fapanego ka ga ditiragalo tšeo di bego di etšwa go Dinyakišišo tša Margo.
Ga ke gopole gabotse seo ba se dirilego, dintlha eupša o bolela nnete, dipoledišano tša rena di be di le mabapi le seo.
Mopresidente Mugabe o swanetše go tšwetša pele poelano ya setšhaba gomme ka nako yona yeo o swanetše go tšwetša pele tirišano ya ekonomi.
Mmino gape o na le seabe ka thutong le ka setšhabeng ka kakaretšo ka ditsela tše ntši.
Ke tšere therekesutu ka lebaka la gore go be go na le ditherekesutu tše ntši tše di bego di le fase.
Ke na le tumelo ya gore ditsenatseno tše o di dirilego mabapi le se di bile le seabe go re raka tseleng yeo nka bego e bile le tshenyo.
Go fetišetša maikarabelo go tšwa go moabi wa ditirelo go ya go sehlopha sa tekodišišo ya ka gare sa PGWC.
O tlaleleditše ka gore lefase le na le dikgetho tše pedi tše le ka tšwelago pele ka tšona ka ga taba ya nyutleleara: go tšwela pele ka ditherišano goba go hlasela.
O be a le ka legorong la B bontši bja nako ya gagwe ka moka ya ge a tsena sekolo gomme a kaonafala a ya go moithuti wa A ka nako ye a fihlago go legato la marematlou.
Motlatšamopresidente Mbete o boletše gore Maafrika Borwa a  swanetše go ipona a na le mahlatse gomme a swanetše go leboga lefase ge le kgethile naga ye go swara dipapadi.
E boima go e laola ka ge e palela bontši bja dibolayamehlašana tše di kgethilwego.
Re tla tšwela pele go tiišetša lenaneo la Afrika bjalo ka karolo ya go nyaka go fihlelela sehla se sefsa sa kholofelo ya Afrika.
Hlogo ya sekolo e tla fa batswadi tshedimošo ya mabapi le dikgetho tša SGB.
Ge e fetola koketšego ya bomenetša bjo bo dirwago ka mangwalo a mohlankedimogolo, CIPRO e tsebagaditše lesolo la togamaano.
﻿Seboleledi sa maphodisa a Gugulethu Kapotene Elliot Sinyangana o re mosadi o bonwe molato wa go gweba ka diokobatši.
Kgonagalo ya go hlakanela tirišano le go logišana maano ka ga bohwa bja dibenyabenyane e tla lekolwa.
Mna Molapo, go ya ka tsebo ya gago naa dikgapetla tša dokolo tša go ediša meokgo di ile tša hwetšwa?
Go na le diswantšho tša pentiwa, dingwalwa,tša go betlwa le ditaba tše ntši tša botse le korolo ye nnyane ya dikgapetla tša seremiki tša go betlwa ke babetli le bataki ba porofense ye.
Se se hlohleleditšwe ke go hudušwa ga bašomi ba go gatelelwa ke melao kgatelelo go ya ka mmala yeo e logagantšwego ka hlokomelo go laola mekgotlo ya bašomi.
Hlokofatšo, go kata le maitshwaro ao sa lokago le tšhomišo ye mpe ya polelo ya go kweša bohloko, bomphenyašilo le botšhošetši go sa kgathalege go re seo se dirwa monkane goba leloko la setšhaba.
Ponelopele - ke ponelopele yeo e amogelwang ke bohle ka ga mabaka bokamoso.
Bjale ka ge moinspektara Hartwell le maloko a gagwe ba be ba hlapeditše lefelo, Mokonstapolo Thomas o ile ka tšhoganyetšo a bona koloi ye tšhweu ya Toyota Corolla e ba feta.
Re lebogiša Hanlie ka katlego ye nngwe gape.
Hlomang khomišene yeo e hlokomelang entšiokrafi ya go akaretša le tsamaišo ya megalatšhika.
Maphodisa a biditšwe le Ins Moffat Sefora wa Ditirelo Tša Dinyakišišo wa Ikageng a filwe molato woo.
Encyclopaedia ya Wikipedia ya go se lefelwe e fa ponokakaretšo ya pego ka taba BRT.
Ke dumela go re hlokomelo ya lelepa e hlaloša go re sedirišwa sa hlathollelo se šoma bjang.
Polao ye ya batho ka bontši e gapeleditše gore re nagane gape ka leano la dipoledišano tša ka mmonwa molato wa pele wa Rivonia Nelson Mandela le sehlopha sa gagwe sa babonwa molato ba Delmas.
Banka ye Federal Ya Philadelphia e begile gore karolo ya tšweletšo karolong ye e koafetše ka Febereware.
Tšwelopele ya ruri e nyaka gore go rarollwe dikago tša kgale ka fao di bonagalago le ka mo di beakantšwego.
Ke Mna Khumalo yoo a tšwilego go ya go tšea letlakala la setatamente le Mohlomphegi Barnard, Gerhard wa kereke ya NG.
Ba ile mafelelong ba bolokwa ke mmušo dirapeng tša Winterveld.
Bobedi maphodisa a KwaZulu Natal le Mpumalanga ba be ba le mohlaleng wa dinokwane tše šoro.
Ka lebaka la ge go fedišitšwe dikgokano, ga go bjalo?
Bokgobapuku bjo bo lego mmileng wa Alfred: go tla fetolwa dikarolwana tša dilaola moya(Air conditioner)
Makatika a mantši le didirišwa di šomošwa bjalo ka bobolokelo bja SITU go akaretšwa dirapa tša dimela le diphoofolo, neseri, aboreta, dihlapi, dibanka tša leabelo, dikarolwana le kgoboketšo ya setšo le bobolokela bja tswadišetša.
Ga ke a botšišwa.
Go re o ikhwetše o le phenkgišanong nako le nako , dipalopalo di swanetše go tšeiwa gomme di fenyekollwe go ya ka dipeakanyo, maemo, dikgopolo le hlathollo tšeo di kgokaganego le go tia.
Umalusi ke setlamo sa mmušo seo se hlomilwego go netefatša dipoelo tša dihlahlobo.
Diswantšho tša Roger Ballen di swana le motho a tsoga torong: di tšea maikutlo ebile di dira gore motho a nagane, di humile ka dikgapetla tša ditaba tša go segiša.
E hlagisa leano la Australia la kago peeletšo ya setšhaba.
Mohumagadi Hallows o re boditše gore o sa swere tekete ya gago.
Ge e le gore Jerry Richardson o botšišitšwe ke Henk Hesslinga se se tla ba ka gare ga dokete.
Ka hlohleletšo ya mokapotene wa di All Blacks yo a boilego marago ga kgobalo, Richie McCaw, sehlopha sa Crusaders se tla leka ka moo se ka kgonago go ikhweletša sekgoba sehleng sa dipapadi tša maikhutšo.
O biditše phenyo ya Mna Obama nako ye botse nageng ya Kenya ka ge tatago Obama a tswaletšwe gona.
Sehlagana se sengwe le se sengwe se na le sekgomaretši sa silika le sekhurumelo, mme mabakeng ka moka go bonala go gakantšhitšwe ka marathana.
O ikgapetše gauta ga bonolo ka dipapadišane, a fenya baphenkgišani ka mabelong a bonolo mme a atlega go fihlella phenyo le ge dikokolose tša gagwe di sa šome gabotse.
Se se bitšwa ephidedemisi , ke sona se rwalago peu ya bonna.
Ga go phenkgišana ya mohola go tšwa semeleng se woo o ka amago lehea le.
Maloko a bo raditaba a laletšwa go ba gona tirelong ya mokete wa bophelo bja Mopišopomogolo Denis Hurley.
Konstabolo Perciville Lukas o edišitše sefahhlego ge a ntše a ngwala ka gare ga dokete morago ga go bonwa molato.
Ka tsela ya bana ba tlošwa mahlong a bosenyi bja phatlalatša.
Maikemišetso a golela godimo ge a dutše a hlapeditše mafelo a go tsebjwa ka bosenyi.
Batho ba bangwe mo setšhabeng ba ikgafetše go ba karolo ya maitshwaro a a sa lokago setšhabeng.
Go swanetše go be le fiwe ditirelo tša tšhireletšo moagong wa sepetlele sa Groote Schuur mengwaga e ka bago e meraro.
Motse wa Kapa o tsebjwa ka mabopo, dipapadi , dithaba, maeto a letšatši , go nwa beine , go sobela ga letšatši le dijo tša matsaka.
Ke mohlankedi wa maemo a godimo goba a fase.
Go ahlaahla maemo a sa lokang ao batho ba phelong go ona dikampeng tša baipei ka lebaka la go šuthišwa ge go sa dirwa kaonafatšo.
Go bonalo go se na tekatekano ge go e tla go tša go rutha.
Go tla logiwa maano go fediša nyakego ya tirišo ya diokobatši.
Go amuša go thuša ngwana go phela ntle matswele a maitirelo.
Ge e le ka ga ICC moporesidente o gateletše bohlokwa bja fediša bonaba ka Darfur.
Thlathollo ya dikago tša mofolotši e tla hwetšwa ka gare ga Appendix.
Re a thaba le ge maemo a tšhireletšo a theogile ka gore AMIS e tla tšeelwa legato ke UNAMID.
Maphodisa a thopile dikhomputhara le di laptop tšeo di dirišwago go tšweletša mangwalo a bofora.
Bosa bjo go tonya go tla fokotša difofi ka gona le ditwatši di tla fokotšega.
Go tšea karolo ga Leeds go dira sehlopa sa Leeds sa kgwele ya dinao se dire dikatišo le go ruta batho ka tša kgwele ya maoto.
Hlogo ya karoloo ya selete ya tša semmušo e be ele Benjamin Mongalo yo a begago thwii go tšwa Lusaka.
Mna Gool lebogišitše bana a ba a leboga le hlogo ya sekolo ka maikemišetšo a bona le ponelopele.
Go molaleng gore maemo a nyakego a feta maemo a ditseno.
Sodwana Bay ke ye nngwe ya mafelo a bohlokwa mo Afrika Borwa go tša go ra dihlapi tša mohuta wa Marlin le wa go sesa.
Mo nakong yeo Falati o be a tshwenyegile kudu ka ka Mohlomphegi Paul Verryn le mosetsanyana yoo gobane e ka ba kotsi go Mohlomphegi Paul Verryn.
Šedi ye kgolo e ile ya fiwa go thoma setwalle magareng ga Namibia le Mozambique.
Ka lebaka la hlaelelo ya tšhomišano ya dinaga tša ntle kgatelelo e godimo ga nyakego le tshenyo ye kgolo ya tirišo ya botšweletši ye e beilwe godimo ga kgatelelo.
PMS ya nnete e tšweleditše ke bommasepala e tloga go ya mararankodi ka kwešišo ya kgopolo ya gore, gabotse go na le kweišo ye nnyane ka taba ye.
Durban ke toropo ya go tuma ya go tsoša nthla ya mohuta wo.
Go ya ka pono peakanyetšo le dithulaganyo molawana wa go tshediša makoloi ke wono o nnoši o tla fetišago se.
Mmušo o ikemišeditše go tliša diphetogo tša leano ,tša sebjalebjale, tša go ba le ditlabakelo go laola thsepedišo ya bosenyi le toka.
Diphetogo tša dinako di tla bušeletšwa mme tša latelwa mme rabokgobapuku o nale mošomo wa go tlaleletša molawana wa maleba go sepdišana le mabaka.
Mohumagadi Buton o tla laola keno gomme Glenda Wildschut o tla eta pele bohlatse.
Kamogelo yeo e bulegilego e amogelegile moo boitsebišo bja mekgatlo ye e fapanego e tsebjwa ke mekgatlo ka moka.
Kelo ya molato le bophelo bja ona le go fatollwa go tloga thlolegong ya ona le tsošološo ya ya ona ka gare ga JCPS.
Maikemišetšo aka e tla a gose dirišane le dimpimpi le baeki.
Mna Olmert o šireleditše maikemišetšo a Kabinete ya Tšhireletso ya Israele go tšwela pele go mošomo wa yona ka Gaza kgahlanong le phihlelelo ya Lekgotla Kopano la Ditšhaba yeo e rego go beiwe marumo fase go be le khutšo ya ruri.
Ngaka Jordaan o o hlohleleditše baithaopi go šoma mmogo le LOC go nnetefatša sebjana e ba seo se ka se lebalwego.
Ditaba tše di lego molaleng mo di akaretša go hlokofatša batšwantle, bosemorafe, le tše amanago le go se kgotlelelane.
Bjalo ka mothopasefoka wa kago tša matlo, mmasepala wa Thekhwini o ikgafetše go fetola a dintlo tša pelegišo go thwego ke makeišene goba mafelo a metsesetopropo ao go ka phelang batho, ba be bašoma mme le bana ba roloka gona gabotse.
Na o latofaditšwe ka melato ya polao ye mekae?
O tla laola peakanyetšo ya tšweletšo mmogo le sehlopha seo se tlatlišago bahlodi ba diteng, bahlagiši le batšweletši.
Sephethephethe se tla arošwa go tšwa mmileng o mogolo wa Jun Smuts mme go tla ba ditšhupetšo tša maleba go lebušetša gape mmileng o mogolo mo mmileng wa Brickfield.
Aowa ke tatago Sipho yoo a hlokofetšego , Sipho Mabuza Hotgstix ke morwa, go hlokofetše tatagwe.
Le metsana a mannyane ao a ka tšwago ka tlase e ka taetšo ya malwetši a thobalano.
Re nale maitemogelo ao a tseneletšego ge re etle go thlagišo ditirelo- tša kliliniki le tšeo sego tša kliliniki.
Motšweletši wa lekala la tlaleletšo go diriša dipoelara , go swana le tša go seketša matla , diruthetši tša maemo a godimo, le dialolo muši le diakhumuleitara.
O netefatše gore Molaodi o hlokometše tshepedišo gomme go nale kgonthišišo ya tšhireletšo.
Re amogela masole gabedi ao a tla išwago dikampeng tša go itšhidulla.
Maphodisa a hweditše dinotlelo tša sefetanaga seo se tla dirišwa go tšhaba morago ga bosenyi mo mosenying.
Go ya ka bohlatse bjo bo lego gona mohu o ile a hlokofatša moratho wa gagwe o monnyane.
Maersk Alabama ke sekepe sa botshelela sa go thopjwa ke baradia ba dikepe bekeng ye e fetilego.
Peakanyo ya tšhireletšo ya batho bao ba thibetšwego le maatla ao Ministara a nago le ona le IS a tla fokotšwa go laetša dinyakwa tša selehono le mabaka a gona.
Diperesente tše masome seswai hlano tša thušo ya mohlakanelwa ya naga ya Ireland e thuša Aforika.
Bothata bja go hlathollela IDP go ba maikemišetšo a mokgatlo, le go a theošetša fase goba maikemišetšo a motho ka motee.
Modumo wa lešata ke bothato bjo bogolo, kudu mantšiboa go tšwa diklapong tša maphelo le ditiskong.
Ge a ka bušeletša potšišo seo e tla e le maikarabelo a gagwe go fihlela a thoma ka kagpeletšo.
Leina lela lea ntimelela.
Tshepedišo ya tsela ye mpsha ya elela go tee e amogetšwe ka maikutlo a a fapanego ke badudi le le bagwebi ba lefelo ge ba itlwaetša mohuta wo wa tsela mo mmileng wa Essenwood Musgrave.
Ihlakantšhe le baagi ba dintl mo profenseng go lekola maemo ao a lego gona le go le go thušana ka dipeakanyo go fihlela mafelelong a June.
Motlatša meyara Logie Naidoo o tla gona moletlong wa go neeletša ka moso.
Go ya ka mosetsana , Mosotho o mo hlokofaditše a ba a nyaka go mo hlaba ka sekurufi teraeba.
Tsošološo ya tsela le go e kitela gape magareng ga mmila wa Candella le TollGate Bridge e tla dirwa bošego go fokotša pitlagano ya sephethephethe sa dikoloi.
Mna Kobus Mulder wa Agri Expo o tla felegetša sehlopa sa bone , bjale ka ge ele maikarabelo a Agri Expo go dira dipeakanyetšo tša dikatišo mabapi le go hlahla.
Go matlafatša le go šireletšo dikolo, ka mokgwa o beakantšwego gabotse, go di lekanetša le go di tsošološa gore di iphemele dikotsing t a hlago.
ANC e amogetše gore go nale masšole a mokgatlo wa MK ka Ciskei mme ya ganetša gore e amega hlokofatšong yeo e bego e sa emelwa.
Ga go kgonege gore sefela sa mahloko se se ka se ka felegetša Mwalimu Julius Nyerere lefelong la gagwe la mafelelo la go ikhutša.
Bobedi Mna Sujan Miah le Nur Dulal badudi na naga Bangladesh ba sa golegilwe ka molato wa polao lemaiteko a go jabetša toka.
Tshedimošo e amogetšwe go tšwa lenbenkeleng la sephasa la go rekiša patše e tla ka maloko a Bloemspruit a kantoro ya CIAC.
Mokgatlo wa UIR o tla tšea magato a maleba go go tsošološa ditokelo tšeo di timelelago goba difedišitšwego tša mphiwafela.
Goba baemedi ba bona ba go reka ditlabakelo tša go dirišwa gape le gape.
Go bopa dikepe tša ntwa le ditlabakelo tše dingwe tša dikepe tša sesole go swana le dikepe tša masole le tša dipetlele.
Go a tsebega gohle gore mafelong a a go aga go nale titelego ya metaladi ye metelele ya go selekiša le go dira gore baotledi ba hloke kgotlelelo.
Kotsi ye kgolo ya nako ya dijo ke go bipelwa le ge e sa le mehlašana ye mennyane ya mahlarenyana.
Nakong ya ge mohodu a mane a dikoloi a swarwa, dithunya tše nne tšeo di sego molaong di ile tša thopjwa.
Bolaodi bja go fapana bja GCIS bo nnetefatša gore go be le tirelo ya maemo a godimo dikgorong tše fapanego tša mmušo.
Ka nako yeo khutšo yeo e thopilwego ka maatla ka Burundi e ka seke ya bušetšwa morago.
Ditelo ka moka tša Mmušo wa Russia di tla lefelwa ka tšhelete ya ka fao.
Se se ra gore badudi bao ba lego kotsing ka dinagamagae ba fihlelelwa ka dihlophana tše di nnyane fela, gwa realo hlogo ya tshepedišo ya ICRC ka Darfur e lego Denise Duran ge a tsopolwa setatamenteng sa gagwe.
O tšwetše pel go botša ba ditaba ba Bua gore lepatlelo la dipapadi la Royal Bafokeng le a kgahliša morago ga go agwa lefsa.
Mokgwa wa tshepedišo le go tšweletša mekgatlo o tla ahlaahlwa ka thušano magareng ga mmušo le mekgatlo ka moya wo tiilego wa lekgotla la kabinete le SANEF.
Thuto ya grata ya LLB ka Nigeria e tla ba mengwaga ye mehlano mme e tla abiwa di yunibesithing tše di nago le maswanedi a go aba ke lefapha la molao la yunibesithi.
Go kgomaretša burdizzo mogaleng o tee wa peu ya bonna.
Baithuti ba maemong a godimo ba bararo e bile Joyce Feretelo, yoo a hweditšego dinaletšana tše nne, Thoko Bell le lerato Ditiri, yoo mongwe le mongwe a hweditšego dinaletšana tše tharo mongwe le mongwe.
O golegilwe go tee le Sinky van Wyk yoo le yena a bego a nyakwa mabapi le melato ye mmalwa ya go hula le go hlasela difatanaga ta go sepediša tšhelete.
Kelo ya kelo ya theko kelotaetšo yeo e wago mo go bonalago ke yona karogantšho ye kgolo mebileng.
Ba thopile gape le sefatanaga sa mohuta wa Opel Corsa sa go rwala dithoto go rwala koporo.
Bathuša barutiši ba makgolo nne masome tshela nne bao ba tšeerego karolo hlahlong ya baithuta bathuša barutiši ngwageng wo ba abetšwe disethifikeiti tša go iponagatša thlahlong.
E tla ba ya nakonyana ye nnyane ya ka pelapela.
Mohamed o hlalosa ka fao mosadi yo a mo tsebago- yoo a katetšwego magotlo ka fase a ilego a kwešwa bohloko ka gona.
Mo motsaneng wa Makhabeleni, kgorong ya ga Gwala go bile le phuruphutšo ya sethunya seo se sego molaong.
Komišene ya Tirišano ya dinaga tše pedi ke mohlala wo mo botse wa segwera sa dipolotiki seo se lego magareng ga Afrika Borwa le USA di ipshinago ka sona.
Maitshwaro magareng ga bathobaso le babašweu a ile a amega kudu ka nako yeo kgethollo go ya ka mmala ka nako ya kgethollo ya setšhaba le tšwetšo pele ntwa kgahlanong le kgethollo.
Raditaba wa Grahamstown o swanetše go ba boetapeleng ba kagolefsa ka ga ditaba ka Afrika, Motlatša ministara wa thlaeletšano Radakrisha Roy Padayachie o boletše seo ka mošupologo.
Ee, ebe ele Komanda JJ.
CC e eleditše NPC ka ditaba tša kiletšo, dikgopelo tša tumelelo le dinyakišišo tše ikgethago.
Laola mošomo o boima bjalo eke ke porojeke yeo e sepelelanago le molawana wa EPWP.
Naa o bolela ka Mna. George Stainton wa molaodi yo a dutšego mo morago gaka.
Khamphani ya tša boeti ya Imvubu Nature Tours ya setšhaba ye e lego Serapaneng sa poloko ya tša hlago ya Rondevlei e fa maeto a diketswana, marobalo bošego, hlalošo ya maeto, lefelo la dikopano le maetwanaetwana a letšatši le letšatši.
Yoo mongwe yo a tlago ba gona ke kaptene ya HMS Southampton, yoo ga bjalo a lego boemakepe bja Table Bay e lego Molaodi Richard Morris le shlopa sa gagwe.
Palo ye e tla golela godimo ge go ka tsoga ledimo le lengwe gape le legolo.
Bolaodi bo tšea mantšu a mafsa bjalo ka a kganetšo ebile a hlohleletšwa go fetolwa.
Bolaodi bja Diteko bja WCED bo tla hlapetša tshepedišo.
Go tlaleletša mabaka a phatlalatša a pitlagano, mediro ye mentši ya sephiring yeo e dorwago ke mmušo goba kemedi tš ona.
Jonty ga se fela gore o mahlahla a lebelo lebaleng la dipapadi ebile o bohlale ka dithutong.
Go hlongwa ga tora ye mpsha ya phodišo sepetleleng sa Groote Schuur.
Khamphani ya BP ya go gweba ka kgase e tla hloma lefelo le le mpsha la go rekiša makhura ka ditefelo tša bona.
Ba mo amogetše ka ge ba sa tsebe Zwele Simbawawe.
Pente ya go fothela ya indasteri, go penta ka mohlaba le go thibela phehli dikagong tša tshipi di gona.
Morago ba ile ba kopana le Meyarra Mogolo Helen Zille le motlatši wa gagwe Grant Haskin.
Kgoro ya Temo ya Kapa Bodikela e mema ka lethabo go tla go kopana le Ministara Cobus Dowry go tla go keteka letšatši la Mokgatlo wa Lefase wa Dijo.
Mahlare a dinawa tše dihubedu o nale khuetšo go kgolo le hlabollo ya dimela tše dingwe.
Go fa, go fihliša, go hloma, go laetša ga seswantšho sa video sese felelešego sa tshepedišo ya endoscopy se akaretša go lekola ka maleng gore se dirišwe ke ba sepetele sa MaHottentots sa Holland ka Somerset West.
Go tiile gore bareki, baeti le batho bo ipshina ka matena ba rata go etela mafelo ao a hlwekilego a maphelo a botse kudu mafelo a go rekiša dijo.
Thelma Ritter ke yena yo a ilego a bala maina a baraloki.
Ee Mna Moswaramarapo, Mna Oosthuizen o gona go fa bohlatse gonabjale.
Tolara ya Amerika e hlokwa kudu go baeti eupša ka mabaka a dikiletšo tša kgwebišano, Dinar ya Iraq ga e ya dula felo go tee ka baka la diphetolelo tša ditšhelete tša boditšhabatšhaba.
Mokonstabolo Greeno ntšhitše sethunya sa gagwe sa mošomo gomme ka phošo sa thunya sa mmetha leotong la go ja ka godimonyana.
Bao ba bitšwa bahlapetši.
Masolo a itsegoa tla hlangwagomme baithaupi ba tla kgethwa go tšwa mohuteng o itšego wa batho.
CAA e tla diriša tshedimošo bjalo ka lenaneo la kagolefsa le tsošološo.
Go phara ka molato woo o lego pepeneneng le go otla woo šoro wa batšeakarolo bao ba amegago go gwebiša bana le bao ba sa felelago monaganong gabotse ka mmele.
Go ya ka lenaneo la porojeke di PDP hlahlo ya bašomi ke taba yeo tšwelago pele ka mehla.
Boipelaetšo le dikgopelo kgorong ya tsheko di tla theeletšwa.
Hlotlo ya rena ke go atiša katlego ye porofenseng ka moka.
Mohuta wo wa mohlare o tsebjwa ka bokoto mo kutung.
Tonakgolo Ebrahim Rasool o laetše WCED bjalo ka kgoro yeo etago pele e nago le maikarabelo a go hlabolla setšhaba.
Mokonstabolo wa maphodisa a bogare bja Kapa Bodikela Carol Vraagom o lekodišiša bonnete bja borokgo.
Mmamoratwa e bile cyanide, yeo e kgethilwego gahlano, mme ya latelwa ke Thallium le Botulinum tša go taga ga raro ka matla.
Seboleledi sa maphodisa a Aforika Borwa go la Cato Manor, moinspektoro Valery Govender, o re molato o butšwe wa go utswa dikoloi setitšhing sa maphodisa sa Westville.
Re disenyi le dihlola tšeo di šomago mmogo go nyatšiša kontinente ye ya rena.
Toyer naa o nyaka konopi ya ke tsebeng goba o a nkwešiša?
Morole wo hlwekilego wa bjang wa go hloka ngwang - o thibela dikgopa, dirunya le dikhunkhwanyana tše dingwe geo dirišitšwe.
Kopano ya le Lolo Sono e theilwe godimo ga segwera sa gagwe le Tebogo,e lego yo mongwe wa masole ao a lego ngwakong wa Jerry Richardson.
E laetša tsela ya diphetogo ka mokgwa wa tatelano ditšhupetšo.
Dilaborothori tša hlolego ya malwetši,(di ka ga ba go bala ka malwetši, di ka ga ditsebi tša kalafi le ditsebi tše dingwe) ba tla dirišana le bathekgi le balwetši.
Banna le Basadi ba gešo go nagana ka ga go tswalwa lefsa go laetša gore e be e ntše e le gona taba ye le kgale.
Dikarolwana tša laborothori ya tša dinyakišišo le tekodišišo ya meetse a ditšhila go tšwa methopong yeo e akaretšago hlwekišo ya meetse a ditšhila, ditšhila go tšwsa dikhamphaning le ditšhila tšeo di ka jewago ke mmu.
Karolo ya Mmasepala wa Thekwini ya taolo ya tšhila o ikemišeditše go ipshina ka sehla sa keteko.
Lefelo la hlaeletšano le swanetše go hlongwe mme le tla kgopela tšheletenyana ye nnyane ya ditefelo.
Go bonala gabotse gore mathomo a mabjale gore a tšwa kgole ka nnete, Mna Jenkins o boditše boraditaba ba Bua.
Leo ke lentšu le le boletšwego ke Tona ya kgwebo le diintasteri Tona mandisi Mphahlwa.
Seo se ile netefatša ditiro le mešongwana kgahlanong le kgethollo mme ya laetša bokgonthe bja mediro tša go lwantšha go se be ga molao ga mmušo.
Mešomo le dithutwana ka ga diphedi tša lewatleng tše di dulago mohlabeng le matlapeng.
Mohlankedi yo a theogetšego ke yena a kgonthešišitšego gore ke sefatanaga sa Toyata Corolla seo se utswitšwego.
Babetli ba makgolo a mabedi ba hlahlilwe go loga dipheta, go bopa dipitša tša letsopa, go šoga mekgopa, go šoma ka lethale, le go roka le go loga.
Mafelo bolota tšhila ye kotsi a hlomilwe mme a tla dirišwa ke dijenerathara le baotledi.
Hlogo ya lekala la thibelo ya bosenyi ya maphodisa a tirelo a Afrika Borwa ka Sydenham e lego Kaptene Chule le dithunya tše di utswitšwego le sefatanaga sa BMW.
Ke taba yeo e bonalago ya go thabiša go ba le go fokotšega ga mahu a basepela ka dinao mo sehleng se.
Afrika Borwa e tshwenyegile kudu ka mathata a batho bao ba lego ka Iraq ka baka la dikiletšo.
Toropo ya Durban e filwe hlompho moletlong wa ngwaga wo wa pontšho ya maloba ya Chelsea ka London.
Mmušo o file dipese le ditimela go huduša ga bonolo.
Moambasadara wa Britain Emry Jones Parry o rile naga tša Bodikela o thekga mmušo wa Gedi, efela o nyaka go bona tšwelopele ya sepolotiki pele o tla romela madira.
mogononelwa o thubile mabenkele a bogare bja toropo a utswa didirišwa tša mohlagase bjalo ka DVD. Dithelebišene le mehuta ya diyalemoya.
Metšhene ya sesole e be e etilwe pele ke Thenjiwe Mthintso, Patrick Mavundla e lego Naledi le Dan.
E theilwe ka ntlenyana a lefelo la masepala wa Thekwini.
Laetša ka tatelano dithlaka tše theilwegobjalo ka mo lentšung le WILDCARD' ca-rt' leo le kgonišago go hwetša lentšu la dihlaka tše tharo goswana le 'cat' le go ya go 'crt'.
Mehlala ya mešongwana yeo e akareditšwego faa ke yeo gantši e hwetšwago dihoteleng, dimotheleng le dikolong, megnwakong ya baeti le dihotelng tša bafsa.
Khomišenare wa setitšhi sa maphodisa sa Welkom, Molaodi Sam Mocwaledi o tlotlile maloko ka mošomo o mobotse o ba o dirilego.
Patše e be kitetšwe e phuthetšwe gabotse ka pampiri le sekgomaretši e loketšwe ka mokotleng.
Deepavali goba Devedi, mokete wa seetša ke mokete wo bohlokwa wa MaHindu woo o ketekwago ka kgwedi ya Kartik e lego Oktoboro go iša go Nofemere.
Bogolo bontši bja mehlare ye ke ya mo go omilego yeo e hwetšwago felong ga meetse le lefelong la difynbos.
Re gare re lekola Pego ya Kgetho le tše di tla amegago, gwa realo seboleledi sa masepala wa toropo ya Kapa e lego Pieter Cronje.
Mošomi kanna Komie Naidoo ke yena a tla dirago mošomo o mogolo wa go neeletšana woo o tlago akaretša mohlomphegi Ngaka Muli Fetzili.
A ke thome ka go tsopola seretong sa sereti sa Lebanon, Gibran Khalili Gibran, seo ke hweditšego gore ke sa maleba moletlong wa lehono.
Mo maemong a bjalo go tla botse gore maikemišetšo a mabotse go efoga mathata a sa emelwago le ditšhitišo tše di ka bago gona.
Ga o swanela go ba sefofu sa mebala goba go tšhaba bogodimo.
Masepala wa Thekwini o ile g phatlalatša lenaneo la setlamo sa tsheketšo ya maatla a mohlagase.
Kgokano ya kelelatšhila ye e tla akaretšago mpshafatsšo ya ditsela, tša dikoli le basepela ka dinao.
Go ya ka molaodi wa CCID e lego Abdul Kerbelker, porojeke ga e thuše feela ka hlwekišo ya dirapana, e thuša gape le ka thibelo ya bosenyi le bakgopedi ba mebileng.
Kapa Bodikela e gatelela dilo tše ntle le bohwefebjoo bo sego ka bontši le ge FAS e lego yona e tlago hwetša šedi pele.
Ke rata go tšea sebaka se go lebogiša Malaysia ka mošomo wo mobotse wa bodulasetulo bja NAM ke be ke amogele Cuba bjalo ka ge ele yona modulasetulo.
O a e lebogiša ka bokgoni le bobotse bja yona bja go makatša e le seka seo se lego gona magareng ga Table Mountain le Robben Island.
Mo Motse Kapa mafelo a bjalo ke Khayelitsha le Mitchells Plein.
Go tšweletša mašole a kganetšo le go lwela pušo ao a thwetšwego ka boradia le makatika a masole ao a nyakago go menola pušo a laole setšhaba.
Dihlogo tša dikolo di tla swanela ke go bega koloi efe le efe yeo yeo e bonalago e s lokela tsela go WCED.
Dipolane tša mengwako le botaki, boentšeneere, tša boindasteri, tša kgwebo goba le tša mohuta woo e lego tša setlogo tša go thalwa le go ngwalwa ka seatla, ditšweletšwa tša diswantšho mo dipampiring tše tshese le tša khabone.
Ka fao mohlape wo o golago, dikgomo le matholatse di tla tshwarwa gabotse ge fela go na le mamamane le ao a feditšego ngwaga.
Maloko a lekala la botseka a Ikageng a ile a wela mahodu godimo a sa lebelela.
Re na le dipanere, bobedi tša mohuta wa go hlaba le tša mohuta wa nelete.
Maswao a adilwe mo maboteng le mathuding.
Ngwako wa boeti wo mobotse wa lephakga le le ikemigo wo o bulegile wo mobotse wa go kgabišwa ka mokgwa wa sejeremane , Se Zulu le SeEngelane.
Maemo a mmele, maswi aoa tšweletšwago a dikgomo mo hlabollong ya bjalo ya dijo tša dikgomo e hlamilwe ke Haresign W.
Ge re šoma ka go lemoga yeo e tswalanego le go latefatša seo e tla ba seo se fihleletšwego.
Go ba mophenkgišani le monamodi wa makgonthe o phenkgišana le bareki le dinyakwa le ditokelo tša bareki.
Pallo Jordan o tla leano la go reka setudio sa Downtown ka Johannesburg go se fetolela goba se maatla sa go tšweletša hlabollo yeo e ikgeethago ya modumo wa mmino wa Afrika Borwa.
Bjalo ka lefelo le le ikgethago WCRC le yona e tšweletša maikarabelo a tlaleletšo ka go fihlelela thekgo ya ditirelo tša moteo le tša bobedi le tša maemo a godimo.
Thibelo ya maphelo ya AIDS ya motse le ya keletšo e tla lebeledišiša baotledi ba ditheraka ba tla lebogišwa ka bathekgi ba bona ba mašeleng e lego Babotseta bja bogoši bja Netherlands.
Ditsela ka moka tša go nyakolla le go nyakišiša ditekong tša laborothori di tla dirwa ke ba lefapha la hlolego ya malwetši, tša maphelo tša nama, payokhemisteri, thuto ya ditwatši, histophatolotši, serolotši le paristolotši.
Maloba go fihlelela tsela ya kgokagano ya pušo le diterelo go be go le boima.
Re šetše re laeditše gore maikemišetšo a rena mabapi le go fetišetša seka maemo a semmušo a poloko ya lesole la UDF e lego Mna Zollie Malindi.
ISI e phatlaladitše mehuta ya dipuku tša porofešenal, dijenale, mangwalo,dipego e le go emela tšweletšo ya tsebo ya dipalopalo tša sebjalebjale.
Tšweletšo le go fana ka dinyakwa tša bongaka bja marapo gore go be le tšweletšo ditho tša mmele tša maitirelo.
Ke tšeere Lolo legaeng la gagwe ka mmeya kgaufsi le Mzimhlophe moo Richardson a dulago gona le moo Tebogo a bego a le gona.
Mafelo a go swana la a maswika le meepong ao a dirišwa go lahlela tšhila ya ka gae le ya diindasteri le tšhila ye kotsi.
Mokomišinare wa Porofense ya North West, Komišenare Lesatja Beetha o lebogišitše maloko ka moka ka katlego ya bona go thibela bosenyi.
Mme le ngwana ba be ba le lefelong la setšhaba la Thokomelo go amogela keletšo le thekgo ka ga masetlapelo a ba hlagetšego.
Mna Morgan o boletše gape gore wena o file taelo ya go tšea Richardson le bašemane ba bangwe go ba iša kerekeng ya Methodist ka pese ye nnyane ya thekisi.
Kliliniki ye e šoma ka sediko sa maphelo sa Knysna Plettenberg ka karolong ya borwa bja Kapa.
Gatee fela ge ditekete tša kgopelo di tšeerwe lefelong la tšona ka molokolokong wa mabenkele a Maponya ka Soweto goba mabenkeleng a ka Eastgate ka Gardenview.
Ka maitshwaro a setho, molao ke molao e bile ke gapeletšwa ke molao le maitshwaro ao go godiša molao.
Mopresidente wa Palestina Mahmoud Abbas le Tonakgolo ya Isiraele Ehud Olmert ba tsenetše dipoledišano tša dibeke tše pedi tšeo maikemišetšo a tšona e lego go tšwetša maiteko a khutšo pele.
Mokošenare wa setitšhi sa maphodisa a Afrika Borwa ka Emondlo, Mosupuritente JT Zwane o retile kudu mošomo wo o dirwago ke maloko setitšhi sa gagwe.
Ke nagana gore bjalo re ka bitša Mna Willemse, Mna Tienie Willemse.
Sepetlele se se šomela ka Sediko sa Maphelo sa ka Knysna Plettenberg ka karolong ya Borwa bja Kapa.
Ka ge e etšwe ke Gini Coefficient, Afrika Borwa e nale phatlalatšo yeo e sekamego ya mahumo mo lefaseng.
Go diriša dikago tše dingwe, šomiša tsamaišo ya lentšu le WILDCARD gabotse le ye nngwe le ye nngwe ya dihlaka tše di šomišitšwego mo tafoleng ye.
Ngaka Sturman o re ikonomi ya Rwanda e a kokotlela ka lebaka la mešongwana ya meepo yeo e etilwego pele ke dikgohlano.
Batho ba mengwaga ya ka tlase ga ye masomepedi be ba kgahliša kudu ba laetša makatika a bona a bona a dipapadi tša diarobiki ka gare ga dipala gore dibapadi ka yena ba be ba mofe leina la Spider.
Lenaneokgolo la dinyakwa tša bobolokelo bja didirišwa ka Nzikasi le Nkomazi.
Tefo ya tšhelete ya mešongwana le theko ya dithoto tše di amanego le tšhelete di abilwe ka mokgwa wa ikonomi le mešomo ya tšona.
Mopereistente Aulal Seehaam Sammai o file kakaretšo ya lenaneo go akaretša le maikemišetšo a gagwe.
Go a hlokego gore re fe ditekete go babogedi ka theko ya fase, gwa realo Mookamedi wa LOC Ngaka Danny Jordan..
Lesego le swana le mmino o mobose, o kwešišwa ke batho ka moka, ba mengwaga ya go fapana, ba ditšo tše di fapanego le ditšhaba tše fapanego.
Ba boditšwe ka ga bahlapetši lefelong la bona.
Moraloki wa khirikhete wa WP-Boland Paul Adams yoo Kevin a rego ke mogale wa gagwe wa khirikhete o mo felegeditše.
Ga ke sa tlile go hlaloša gore go diregile eng ka taba ya ISCOR.
Maemo a taolo ya mabopoao a laolegago , a go tlwaelega le theko ya fase a tla godišwa.
O seke wa dumelela le o tee ntle le bašomi ba difofane goba o hlokomele merwalo ya gago.
Mo makgeng a mmalwa, batho ba rena ke mehlobohlobo yeo e fapanego , ba maleme a mmalwa le ditumelo tše ntši.
Holgo ya International Atomic Energy agency Mohamed ElBaradei ga bjalo o ka Iran- re hlohleletša badudi ba Iran go šomišana le yena.
Lefelo leo le nago le maikemišetšoe bile la Jacobs la diindasteri.
Mofahloši wa dirapana ka kholetšheng ya ka Kapa e lego Astrid Badenhorst le yena o tlile moletlong.
Ba taolo le bona baipiletša go baruthi go theeletša bahlapetši le dinako tša go rutha.
mabaka a bjalo ka hlokego ya tšhireletšo, meago ye e sa fihlelelwego, maemo a kotsi a tša hlago, methaladi ye metelele ka moka di laetša go nyatšiša batho le go ba nola moko.
Go e bapetša mabele a mangwe sonobolom e diriša dijo tša ka mmung gabotse go feta tše dingwe.
A sa le ka Gaborone, Tona Dlamini Zuma o a tlamego go swara kopano ya tšhmišano ya sepolotiki le tša kgwebo le ditona tša ditaba tša mafase a ka ntle tša Iceland , Sweden le Botswana.
A o lemoga gore seo bogato bjo phagamilego le lefelo la meetse?
Polastiki le pampiri di amogelegile ka lefelong la bofologelo.
Mo tseleng ya go golegaSibula go bile ngangišano le mašata.
Tšhomišo ya dithuthupi tše di ileditšwego tša meepong , e dumeletšwe fela mafelong ao šireleditšwego leo a thadilwego.
Maphodisa ka Kuruman a tla fediša bohodu bja megala ya koporo ge ba sena go golega bagononelwa ba bane bao hweditšwego ba swere megala ya koporo.
Konstapolo Green le sehlopha ba amogetšwe ka kliliniking ka Paarl ka maemo a lego ka tlase ga taolo.
Moperesitnte wa ANC Jacob Zuma o ile a dumediša Luis Ayal mathomong ga kopano go fetoga ga bosa ka Kleinmond ka Kapa Bodikela.
Re kgopela thušo gore re kgone go hlabolla mohola wa phatlalatšo ya dipalopalo tša CPI.
Lenaneo la taolo le bolaodi le tshepidišo ya go gweba le ka hlapi le go rea dihlapi bjalo ka papadi.
Mafelo a a dipapadi a akaretša mabala ao go ralokelwago dipapadi tša go fapana, mabala a khirikhete le dinete tša go itšhidulla.
Maeto le mesepelo le mehlala ya dipere di fa khuetšo le dilo tše dibotse tše di ka bonnwago tšeo di akaretšago batho le mafelo.
Ka lebaka la go akaretša dipalopalo ga di hlakane.
Tirišo ya mahuto a mohuta wa reef le mahuto a seswai e šomišwa kudu go feta mahuto ao a menegnatšwego gabedi, le tšomišo mahuto a tshipi yeo e apeilwego e fokotša kgonagalo ya dilo tše.
Mopišopomogolo Desmond Tutu, mothupi wa Sefoka sa Khutšo sa Nobel e bile e le molwela tokologo yo mogolo kgahlanong le kgethollo o laeditše thekgo ya gagwe go lefelo la Woodside yeo e fago lesolo mafolofolo.
Batšeakarolo ka moka ba tla tsebagatšwa mme mešomo ya dikarolo tše di itšego ya dikgokagano le hlabollo di tla go ya kadihlologelo tša batho le mešomo ya tšona.
Masepala wa Thekwini o tšea dipalopalo tša letseno la batho bao ba dulago difoleteng tša masepala go tseba gore naa lapa le diktseno tše bjang.
Go tshela malawana wa maitshwaro wa masole a MK ka nako go tliša kahlolo ya lehu.
Go amogelegile gore dikarolo le kgokagano ya dikarolo tša mafelo di ka se hlathollwe fela ka mokgwa wa ikonomi bjalo ka go matlafatša ikonomi le t a ditšhelete.
Mmepe wa tšwelopele le hlabollo o theilwe mooko wa mmepe woo ka makatana o emelago masepala wa selegae ka Kapa Bodikela.
Kgopelo ya tšhupetso ya maphelo ya astšhuare go astšhuare ya se Afrika Borwa.
Maloko a CPU a Bloemspruit a filwe maikarabelo a tshedimošo ye.
Botha yo e bego e le tona ya tšhireletšo o tiišeditše gore masole a Afrika Borwa ka Angola a be a ile fela go šireletša bafaladi le setheo sa Kaloecs le Ruwalana.
Ke be ke sa lemoge seo pele ga ge ke hwetša dipilisi tšeo di lekotšwego ke maphodisa gore di nale tagi ya ekestasi, ke di lekotše dipilisi tšeo.
Mmušo Afrika Borwa ka Tshwane o nale go tšhoga go phuhlama ga maemo a setho le a tšhereletšo ya setšhaba ka Sri Lanka.
Mašaledi a Sarah Baartman a bolokilwe go bapela le noka ya Gamtoos.
Porojeke ya dintlo ya Jamaica e akaretša bobedi setšhaba sa Jamiaca le sa Nkanini.
Koloi yeo e utswitšwe ka go supšwa ka sethunya morago go gore bagononelwa ba lahle koloi ya mohuta wa Nissan sa paki ye hubedu.
Sehlopanyana se se akaretša sa go rekiša dinotai le dinomaphodi ka bontši.
Re sa bušeletša thekgo ya rena yeo e tletšego go IAEA le bašomi ba yona.
Mmušo wa go abelana mmatla wa Zimbabwe o šireleditše mothomomayo a naga yeo a go e tloša naga naga yeo tseleng ya mengwagangwaga mathata a ikononi le tshotlego ya batho, gwa realo mongwadi Bathandwa Mbola.
Letlakala leo le šišintšwego ke moswa wa Afrika Borwa wa dipalopalo e lego Waleed Jacobs, o bega gore ke yena wa bobedi diphadišsnong tše.
Re hlatsela le gore ponagalo ya bohumi, le boitshepo bja naga ya Russia mo sefaleng sa lefase.
Ditokelo le maikarabelo di ka se aroganywe ebile di sepedišana mmogo, mathateng le go lego bose.
Mohlami wa dikolo tša bana ba nnyane tše tharo ka Ciskei e lego Ngaka Francis Wilson di theilwe godimo ga bodiidi.
Mekgatlo ya go hloka maikemišetšo ya go akaretša ya go akga diatla, ya go šišinaya hlogo le mmele go ba go tokološa poleiti.
Gilbert o tla ba gona pulong ya pontšho yeo e hlamilwego ke bataki ba gae e lego Bernice Stott.
Go nale palo ya go pharapharana ka molato yeo e dirilwego.
Hlatse ye e latelago ke Ngaka Mike Odendaal.
Kgošana Saud o re o makaditšwe ke dipolelo tša motseta wa US ge a bolela le moemedi wa UN Zalmay Khalidzad moo a pharago Saudi Arabia ka go gatakela maiteko a go tliša khutšo ka nageng ya Iraq yeo gagotšwego di dintwa.
Motšweletši metswako yeo e lokišedišwego go emela setatšhe.
Boemedi bja Afrika Borwa ka Athens ka Greece bo filwe Bosnia le Herzegovina madulo a labakanyana.
Peeletšo ka Afrika ka e dirwa ke dikoporase tše difsa ka Afrika Borwa le dikago tša mmušo tšeo di filwego maikarabelo.
Kuranta yeo lebeledišanego le bafsa ka distriking ya masepala wa Amathole.
Nakong ya beke ya mathomo ya go hloma dikolo tša setšhaba ka WCED ebile maiteko a ditlamo le batšeakarolo ba mmalwa, ke hlatsetše tše dingwe tša ditiragalo tše botse tša go kgahliša.
Matlakala a a phatlalatšwa makgahlanong a ditsela ka nako e tee.
Tona ya tšhireletšo ya setšhaba ka Kapa Bodikela e lego Leonard Ramatlakane o amogetše nako ye telele yeo ya go goromelwa toronkong ga moetapele wa sehlopa sa disenyi wa Hard Living e lego Rashied Staggie le ba bangwe ba šupa bao ba bonwego molato le yena.
Mna Larijani Salso o re o swere dipoledišano le mohlankedi wa EU wa ditaba tša ka ntle wa go lebelelana le melao ka moso.
Naa o bone o mongwe wa babogedi yo a nago dika tša bolwetši bja go hlolwa go hema kgase ya meokgo mo monaganong wa gago.
Mo go nago le diswantšho tše mmalwa tša kgale, tše mpsha di gatelela tša kgale.
Mohlomphegi Meyara wa Thekwini Obed Mlaba o laletša maloko a boraditaba go tla kopanong ya pego mmogo le moeteledipele wa khantshele ya Leeds ya ka UK e lego mokhantshela Wealker.
Ee mo tseleng ya setepisi.
Tiro goba polelo efe le efe yeo e kago hlola bonaba bja semorafe goba karolo ye itšego goba ya phatlalatša dithulano ka mokgwa wa dihlopanahlopana goba kgetollo go ya ka mmala.
Bakudi ba lesome ba mmušo ba bothata bja kgapetla ya mahlo ba ile ba buiwa mahala.
Metseng ka moka ya magaeng le seka magaeng e tla fiwa pego ka tšwelopele ya DDR.
Motse Kapa o be o emetšwe ke Henrico Grobbelaar wa Wine Estate ka Helderberg mo e lego moapegi mogolo.
Byker o re phetogo e ka se be e kotsi goba ya hlakahlakano.
Moralokagare wa sehlopa sa kgwele ya maoto sa AC Milan Ronaldinho o be sa hlwe a na le mafolofolo mo sehlopheng sa gagwe le sa bosetšhaba.
Lebenkele la dijo tša lewatle la go tlala la go falala la dijo tša Japane le borekišetšo bja bjala.
Ba dira gape le ditokišetšo tša ketelo tša batho ba bohlokwa ba go ba le khuetšo go tšwa Netherland le Afrika Borwa.
Mafolofolo a gago a dirile gore bosenyi bja go hula o ithlamile bo folotše.
Mošomi ka nna wa kgauswi ke phorofesa Peter Folbwa go thuto ya go tswaka dihlare ka UCT.
Ke tla bitša Mohumagadi Winnie Madikizela Mandela go tsena ka lepokising la dihlatse.
Tšweletšo, go hloma, pontšho le go komišena ya go hloma Mobile C- ARM ya go matlafatša diswantšho tša sepetlele sa Victoria.
Sekolo se phagamego sa Esselen Park ka Worcester se theilwe kgaufsi le badudi ba ka difoleteng.
Go hloka mahlatse bao e bego e tlile go bahlakudi, ba ile ba kwa ke o mongwe wa ka lefelong la go nwela bjala ba bolela a loma maphodisa tsebe.
Se se nngwe sa dihlopa tša kgale tša rugby ka Cape Flats se keteka ngwaga wa bo lekgolo o le gona mo moketšaneng wa kamogelo wo o hlomilwego ke motlatša meyara Andrew Arnolds.
Tša boeti le kgwebo di humile ka mehutahuta ya go fapana di nale menyetla ya go tsoša kgwebo le hlabollo mo setšhabeng.
Go gadika ditloomake goba go tšweletša dijo le metswako tša go dirwa ka ditloomake.
Mafelelong go atlega le go šitwa ga boemafofane di tla laolwa ke mašeleng le hlokego le go ineela ga banamedi , ba go šoma ka merwalo bjalo le bjalo go diriša lefelo le.
Go ba gona ga dinamane go dira gore kgomo e ntšhe maswi a mantši.
Ke karolo ye kgolo ya lefase le dipolotiki yeo bohlokwa bja yona bo thušago IAEA AFRA tšhomišano le mešomo ya setegniki ka Afrika.
Se se thušitše kudu gore a kgone go boledišana le masole a Russia ao a hlaselago le go netefatša go phologa ga gagwe dinakong tša mathata.
Mafelo a dimaene le ao a ukangwago a nyaka go tsošološwa go netefaša gore a tla ba le mohola ka moso.
Ditheko tša setho, sepolotiki le tša kgwebo tšeo di tlišitšwego ke dipolotiki tša kgethollo di tloge di sa laodišege.
Di IAT maikemišetšo a tšona ka fao ke go fetola tšweletšo ya dithulusi go tloga go gapa hlokego ke didirišwa go ya go tsela ya di tšweletša ke go di bopa ka tsela ya maemo a godimo a theknolotši ya go dira dithulusi.
Le ruthe fela ka gare ga dilo tša go širelatša ka nako maemo a go rutha a go for a mme le bahlapetši ba diriša bokgoni bja bona go tseba gore ke kae mo go bolokegilego go ka rutha.
Batho ba rena ba swanetše go hlohleletšwa dibetša tša maitirelo gore ba kgone go itšhireletša.
Baeletši le ba tša thekgo ba Thuso Mentorship ba thekga le go eletša borrakgebo go tšweletša bokgoni bjo bo nyakegago go tša kgwebo.
Dikolo tšeo di bego di tlile di hweditše diporojekthara tša tshedimošo tšeo di abilwego ke ba Engen.
E tšwela pele go laetša le go šupetša mahumo ao Mquma a ikgantšhago ka ona e lego granite, titanium le tše dingwe.
Ga bjale go nale dihlopha tše seswai tša PALS naga ka bophara tšeo di thušago makgobapuku a setšhaba.
Peter Magubane o amogetše thuto ya bongaka ya hlompho ke Unibesithi ya Afrika Borwa.
Ke ka hlompho ye kgolo go amogela mokgatlo wa Walk Thru ka Bible le World Teach le Ngaka Bruce Wilkinson.
Go diriša kago ya matlo bjalo ka sedirišwa sa hlabollo ya bodulo bja batho bja ruri e le go thekga kagolefsa lefelong le le lego gona.
Tona Mangena o tla fa polelokgolo mo kopanong.
Komišene ya kgoro tša tsheko e tšweleditše pego yeo e nago le khuetšo menagano e rilego yeo e phagamišago maikemišetšo a pušo ya kgethollo.
Ba tla bona marago ga sehlogo se ka sa bao ba dirilego ditaba tša botšhošetši le bao ka sehlogo ba go bolaya le go golofatša batho ba go hloka molato kudu basadi le bana ba ka Sierra Leone.
Karolo yeo e bapalago ke bommasteratago go tšwetša pele tsela ya kgethologanyo e a makatša ebile e a segiša.
Basadi ba tla swanelwa ke go laetša go amogela ga bonolo le go bulega go amogela mehuta ya batho ba ba fapanego le ba maatla le gore ba se ka ba thibela tšhomišano.
Go golega go thušitše ke go šala dihlopa morago kudu tšeo di hlomilwego go tsomana le dinokwane tšeo di tsongwago.
Katara ehlamilwe gabotse go go tshwanela mohuta wa mmino wa bafaladi ba bašomi ba MaZulu.
Bjalo hlaloso yaka yeo e nwešago a mokgako yeo e kgodišago kgahlanong le wena ya gore o swere swere Lolo Sono bokgoba ga o e tšeele hlogong.
Bakgopedi ba swanetše go dira dikgopelo ka nako gore ba kgone go pho olla tšhupabodulo.
Go fa mohlala, go pharwa ga Mohumagadi Madikizela-Mandela ka molato wa gore yena ka seatla sa gagwe o ngwadile a fa Mna Mabotha letlakalana.
Indasteri ye e tletše ka go šoma ka kota le saga, go betla kota go dira diphahlo tša ka ngwakong le go betla mehuta ye mengwe ya kota.
Ke tšhoga gore ntwa ya ka bohlabagare goba ka lefaseng la MaMuslim le ka ba le ditlamorago tše mpe ka Pakistan, go feta ka Iran, gwa realo Elbaradei .
tle le go bopiwa ngatana ke dipapadik, maemo a sa tšwela pele ka boemedi.
Ka kakaretšo, diteko tše botse le diswantšho tše tletšego tša go laetša gore demokrasi ka Afrika Borwa ke bohwa bjo bo sa felego.
Ka Washington, Hurricane Gustav e gatile mmu ka US ka mmušong Louisina ka mošupologo mo go dirilego gore go wa ga yona ka borwabodikela bja toropokgolo ya New Orleans go ya ka National Hurricane Centre.
Hlaselo yeo e akaretšago batšwasehlabelo le go ba swarwa bokgoba ke bohlatse bja gore dika tša Al-Qaedae tša go hlasela ka Bohlabagare le ka Leboa la Afrika, gwa realo moeletši wsa bosetšhaba wa tša tšhireletšo.
O be o theeleditše Vincent Domingo , re na le gape le Molaodi Pharephare le dihlogo tše dingwe tša dikgoro tša mmušo le Ngaka Gilbert Lawrence yo a ba eteletšego pele letšatši letšatši.
Mo makgeng a mantši bokoko ba emišitše matsogo a bona mme ba dumetše go ba bomme gape, ka lebaka la bošiwana bjo bo hlotšwego ke AIDS ditlogolong tša bona.
Didiko tša makotlatshekelo di tla laolwa ka dihlopana tša go bopša ke didiko tša mmaseterata.
Leano le akanya go hlongwa ga theknolotši ya Nano yeo e tla tsebegago mafelong ka moka, dinyakišišo le go thoma didirišwa fase le lenaneo la hlabollo le phihlelelo ya porojeke.
Mogononelwa o ile a swara gape a le ntlong ka mmileng wa Lupini, ka Paarl East.
Mahlo a mo go bao ba phelago ka HIV/AIDS, kudu ka hlokego ya dijo, diokobatši, tša maphelo a botse le ditsoša mosole a mmele, malwetši a go ikgatelela le malwetši a thobalano.
Go seo se bonalago o ka re ke seka sa kgagakgogano e le sona hlotlo ya nnete, Mna Obama o rekile nako ya go bapatša lesolol la dikgetho ka Arizona e lego legaeng la McCain.
Maemo a go rola modiro a bašomi ba pele ba SABC mabapi le ditaba tša sekema sa tša maphelo le phokoletšo ya laesentshe ya thelebišene, thušo ya mašeleng ya tša maphelo le phokoletšo ya tefelo ya laesentshe ya thelebišene yeo e dirilwego ke SABC e nnoši ka ge go be sena go sena taolo.
Mna Van Niekerk taelo ya gago ebile gore o ye o golege batho ba go hlola mathata, e lego belhammels bjalo ke ge o bolela.
Se se tla feletša se fokoditše kelo ya maknesiamo ka gare ga mahlašana yeo mafelelong e tlago oketša kelo ya maknesiamo yeo e amanago le diphoofolo tšeo di fulago bjang.
Konstapolo Hlengwa o tlaleleditše ka gore mogononelwa o kile a golegwa a ba a bonwa molato ka go hwetšwa a swere patše le gweba ka yona.
Mna Ubisse o re maemo a bosenyi a ile a thibelwa mo lesolong la maphodisa ditseleng ka Bloemhof , ka koloi ya go utswiwa.
Dihosetele tše di leng ka masepaleng wa Thekwini di a tsošološwa ka maikemišetšo a go hlobolla maemo a maphelo.
Ke netefaleditše kemedi ya UN le AU ka thekgo ya rena yeo e sa tekatekego, yeo e tletšego mabapi le tshepedišo ya sepolotiki.
Ba lebeletše go hlahliwa gore naa ba lebeledišiša bjang WSDP.
Sebopego seo se rwele ka gare ga sona diswantšho tša mae tšeo di lego seka sa tšweletšo ya tswalo.
Porojeke ka gare ga lefelo le la mošomo e laolwa ke balaodi ba porojeke ba Zenzele.
Maloko a boraditaba a mengwa go ba gona moketeng wa kamogelo wa go hlompha Verdanta Institute ka go ba monggae wa ketelo ya Parthasarathy yeo e bego biditšwe ke Meyara wa Thekwini Obed Mlaba.
Mogwera o bohloko wa moperesitente wa pele Nelson Mandela le mosadi wa gagwe wa pele,Winnie le Fatima Meer bona ba ngwadile puku ka Madiba.
Ka go tsenela lenaneo la Letsema la go aga dintlo ka Rietpoort, Khayelitsha le ka Worcester.
Tygerberg ke lefelo ntle le tshedimošo o ka se kgone go hwetša bolwetši.
Go rekiša mo mathuding bjalo go tsenela ka tseleng ebile o palediša basepela ka dinao go sepela seo se dira gore ba bake tsela le dikolo e le seo se tla tsenya kotsing.
Dijo tša mesong di abiwa mo mathuding ao a okametšego serapana le lefelo la go rutha.
Masole a rena a meetseng a tla itšhidulla le ba mphato wa bona ka BaChina.
Mogononelwa o mongwe e lego Amos Mthembu Maphosa o kgokantšwe le melato ye mengwe ya go hula dipanka.
Moragonyana ka Febereware ngwageng wo maphodisa a Afrika Borwa ka langlaagte a epolotšo ka medu mehalre ya patše ka Riverlea le Zamimpilo ka lefelong la baipeyi.
Papadi ya pele e tla bjalo ka ya Kaizer Chiefs le Pirates.
Motho yoo o lleditše yo mongwe mogala ka Swartruggens mme a beakanya gore ba kopana ka Roodepoort.
Go tloga go holofetšwe gore Juta Law e tla fetolwa gore ka moso e tle e kgone go thekga defoka tša Ismail Mohamed ka lebaka la phetolo ya melao ka nageng ya rena.
Thokozani Masangu yo tsebjwago ka la TK o golegilwe ka Lamorena manthapama ka Tembisa mola e le gore Arnold Ndlovu yena o golegilwe bošego bja maabane ka Diepsloot.
Thaba ya dijo e be e lokišitšwe ke komiti ya go lokiša dijo yeo e eteletšwego pele ke Ahmed Kathrada.
Mokapotene Breytenbach o ile a gotetše kerese ya segopotšo, mantšu a Michausdal Voices of Victory a pina ya phenyo le go tumiša le Moruti Bagoes wa tirelo ya semoya yo a filego molaetša wa tshepo.
Mohlankedi mogolo wa Denel Aviation Ismail Dokrat o re hlabollo ya CAV e tla ba taba ye kgolo mo indasteri ya bofofiši bja difofane ka Afrika Borwa.
O diriše kgamelo ya alwa ka rabara goba polastiki ka gare goba polastiki, mohlala dikotikoti tša ditlakala ka ge tshwele e ja tshipi.
DSW e hlabolla lefelo la bofologelo, e le go hlohleletša mafelo a go reka ka morago bo šomiša didirišwa tše di lahlilwego gape le gape le go thekga maitekelo a gae a go olela ditlakalo gore di šomišwe gape.
Kopano ya Afrika le Asia le yona e fetišitše NEPAD bjalo ka lenaneo la go hlabolla Afrika ka tša hlabollo ya setšhaba le ikonomi.
Leano la tša tshepidišo ka Klipfontein Corridor, Central Karoo and George le šete le hlomilwe.
Bagononelwa ba bangwe gape ba babedi e lego Zethonia Mamphulu le Ben Mokobe ba golegilwe dibeke tše pedi tša go latela.
Thibela moya ka dihlare tala tše tala goba e be lebota le legolo la go thibela diphefo tša marega.
Thwala bošomi ba bokgobapuku ba nakwana ka konteraka ya ngwaga ge o fetša o ba romele bokgobapukung bjo bo hlokago bašomedi.
Mohuta wa tšhelete wo o šomošitšwego ke shekel ye mpsha ya Israel le Dinar ya Jordan, ya mafelelo ke yona e šomišitšwego ka West Bank.
Lefelo lea marobalo le le akaretša diphapoši tše botse tše rotogilego ganyane go ya godingwana tšeo di agilwego go bapela le noka di lebeletšego ka nokeng ya Machampane.
Aowa Mna Du Toit o be a le modirong ka ZUR gomme a neela marapo go yoo a bego a tlile go theogela ka nako yeo e lego Gavin Dick.
JP Duminy le Graeme Smith ba re dirile batho.
Tšwelopele ka tirišano ka lefapheng la go hlatswa mašaledi a koporo ka meetse(bioleaching)
Mehuta ya mehlašana ya maloba (geophytes) ka Renosterveld e a fokola , mme ya mentši ke lefelong leo e a hwelela.
Dikholetše tša thuto ya godimo di laola lefelo la tša kgwebo le hlabollo ka mmileng wa Kent ka Salt River.
Ge re elwa le leuba la HIV Aids, MaAfrika Borwa a beile kgatelelo godimo ga ditlamo tša boditšhabatšhaba tša go go tšweletša dihlare go fokotša theko ya diokobatši.
Peakanyetšo ya tlatlaišo e hlomilwe go go thuša banyakišiši go itlwaetša ditaba tša dinyakišišo.
Ba šetše ba hweditše Eurogap le le maemo a kgwebišano a ma botse ebile ba šetše baromela diapolo, dipeere le mehuta ye mengwe ya dinywa ntle le diterebe tša go dira beine di romelwa motho wa go tuma wa go dira beine.
Lefelo la baeti la gol emiša dikoloi le thadilwe ka gare ga mabala a a sepetlele mo mmileng wsa Groote Schuur.
Aletta ke yena a bego a amega ka yona nako yeo.
Phetolo ya molao ga e ya dirwa mo go tšweletšwago tshepidikšo ya hlaeletšano mabapi le go kgaolwa ga hlaeletšano.
Bogolo bja ngwagakgolo tšhomišano ya mešomong e be e hlalošwa ka semmala, mme bathobaso ba ganetšwsa ditokelo go swana le bathobašweu ebile go ileditšwe le tirišano ye botse mešomong.
Tiragalo yeo e begilwego e diragetše ka lefelong la baipegi ka Holomisa.
Naa papadi magareng ga Kaizer Chiefs le Orlando Pirates e swaretšwe ka?
Taolo ya dinoka mabopong a lewatle e feditšwe mme e sepelelana le molawana wa ICM.
Microbus wa VW wa bohubedu ba go taga ke wa e mongwe wa bagononelwa.
Ba tša tsamaišo dipoloko ba tla boloko mohu lebitleng leo le kgethilwego mme ba taolo ya dirapa ba kgethile dirapa tša Lekoa.
Seboleledi sa masepala wsa Thekwini mokhantshelara Nomusa Dube o mema maloko a boraditabago tla go ba gona kopanong ye e tletšego ya khantshele.
Phetolo ya ka pejana ka maloko a maphodisa a KwaMashu VissPol e dirile gore go golegwe bagonopnelwa ba bane ka motseng wa Ntuzuma.
Lentšu la dipalopalo la kgethologanyo, dipolotiki tše di mpsha le thulano ka hlabollo di gola ka maatla e bile e ba ya kgapeletšo.
Dipoledišano magareng ga Mna Kofi Annan le moperesidedte wa Zimbabwe di swaretšwe ka Banjul.
Bohlokwa bja tša boeti bja Cape Town Routes Unlimited e le bjalo ka mokgwa wa kwalakwatšo e ka ga kgolo le mpshafatšo.
Se ke go bontšha ponelopele le maikemišetšo a Masakh' iSizwe Centre for Excellence le maloko a lekgotla la baeletši.
Ge e le ka ga URP,porojeke e swanetše e fele ka nako yeo e beilwego ya URP.
Kankere ya sebudula le lela le legolo di bapetšwa le mohujta wa dijo tša makhura a mantši.
Ditiro tša kwa Jennin le mafelo a mangwe a Palestina ao ao a thopilwego a nyaka gore International Community e tšee kgato ya ka pejana.
Go tšweletša maemo a ditheko tša fase le a go hlokomela hlago le hlabollo ya go buna meetse a mafula le tshepedišotaolo boentšeneere bja mabopo.
Dibetša tša dikhemikale di ka hlola diketekete tša dikgobalo tšeo dika oketšago ditlamorago tše šoro.
Go akaretša go hlatswa le go fa diaparo mmala le go feleletše go roka diaparo.
Ngaka Ayanda Ntsaluba o šomišana le maloko a boraditaba e lego Yousefi le Peter ka nako ya pego ka Union Building.
Tumelo ya gagwe e tsebjwa ka go hloka meruswi e le yeo e dirago gore ntwa ya batho kgahlanong le kgethollo e be ya go hloka meruswi.
Ngaka Augusto Salamao o tla fa bahlankedi polelo nakong ya kopano ya bahlankedi yeo e tla bago gona pele ga kopano ya SADC yeo e tla tshwarelwago ka lefelong la kopanelo ka Sandton gare ga kgwedi yona ye.
Ke poliyestara ya go logaganywa ya PVC ya go khupetša yeo e tšweleditšwego ke ba indasteri yha theknolotši godimo ga bophara bja Susner.
Lefelo la tša kgwebo ya dinku le dipudi ya go ja dimilione - milione yeo e bego e letetšwe le tla bulwa ka Umlazi ka Laboraro.
Molato wa bobedi o diragetše kgauswi le motsana wa Dzumeri ka ntlenyana ga Giyani mo magisterata Noel Maluleke a bolaetšwego gona.
Ke nyaka go go botša gore go tšwela pele o amega ditabeng tša Stompie Seipei ntle go golegwa ga Mna. Mabotha.
Porojeke ke mošongwana wo o beetšwego dipoelo tše itšeng , le nako yeo e beilwego le kelo ye e ukangwego.
DSR e tšwela pele go lebelela mokgwa wo e tlago goketša baithaopi ba go fana ka tšhelete go mehuta ya dipapadi yeo e sa hwetšego thekgo ya ditšhelete.
Cuba ke naga ya mafolofolo go tša dipapadi go swana le Afrika Borwa.
Sterkfontein ke ye ngwe ya mafelo a ikgethago ao go ya ka sanse a kago fa lesedi ka ga batho ba mathomothomo ba kgale.
Mohlasedi wa gagwe o mo gogile go tšwa sefatanageng sa gagwe mme a mo amoga sethunya sa Thwala.
Nako ya ge maloko a be šoma ka go thibeleng tsela ka Crossroad, banna ba babedi ba go išetša batho diphahlo ba ile ba emišwa mme ba hulwa setšidifatši le setofo ke banna ba seswai ba go ihlama ka dibetša.
Tše masome senyanesenyane go tšwa go tše lekgolo tša ditlamo tša boditšhabatšhaba di tšwa mafaseng a diindasteri.
Toropo ya Durban e ipshina ka bosa bjo bo ruthetšego e bile e tsebjwa ka marega a magareng a go ba le letšatši.
Mahloko le matshwenyego a a bao ba tlošitšwego ka swele mafelong a bona a matswalo e bile hlohleletšo dingwalwa tša Govender.
Ke šomane gabotse le dinyakišišo tša go tšwa go Richardson yoo e bego e le yena yo mogolo mo lefelong leo.
Re bile le mmušo wa kgethollo woo o theilego dinagamagae tše nne, tšeo di tsebjago bjalo ka dinaga tšaTranskei, Bophuthatswana, Venda le Ciskei(TBVC).
Seo ka bo sona se tsoša le go lemoša borakonteraka bao ba ingwadišitšego le CIDB ka mokgwa wa imeila le go ngwala molaetša ka selefoune.
Go fiša kota le ditšhila tše dingwe- Khabone, Dioxins le mphloye mengwe e ntšhetšwa lefaufaung.
Molawana o laola go swara dithunya le dithuthupi e bile o hlagiša le taolo ye thatana ya go fa batho dilaesentshe tša go ba le dithunya.
Grata ya tša botaki go tšwa unibesithing ya Vista ya English le IsikXhosa.
Molaodi wa Toropo e lego Michael Sutcliffe, o kgadile ka bogale dipego tša boraditaba tšeo di godišago mabarebare ka ga fegwa sebakanyana tirelo ya dipese ka Thekwini.
Mekgolokwane ya naga ya rena e a bitša gore re tšee difolaga tša rena re etelle ntwa pele, moo go yago bagale fela.
Maloko a maphodisa a mmasepala le maphadisa a Afrika Borwa ka Johannesburg ba ile ba rakelela bagononelwa ka Yeoville.
Pele ke tla o neela go Mna Denzil Potgieter mophorofesara Simpson o tla itsebiša.
Pego ka United States e hweditše gore dikokwane tše hlano tša tšhireletšo ya dihotele di akaretša ditšharatšhara, dikhamera,le dinotlelo tša elekteroniki, mesela yeo e šireleditšwego le tshedikmošo ya ka diphapošing ka ga tšhireletšo.
Go le kelo ya maemo a a lebanego ya go thibela tšhilafalo ya lefaufau go tšwa dinagamabapi go akaretša le thibelo ya go fetišetšwa go tšhila ye kotsi go tšwa go dinaga mabapi.
Letseka la ka Bloemspruit le nyakile le kopane le go thuba o ihlamile ka dinokwane ka sephaseng ka Bangladesh.
Mokhomišenare wa setitšhi ka Lady Frere, ka Riaan Kemp o tlotlile maphodisa ka maikemišetšo le boikgafo bja bona.
Go letilwe gore kemedi e tla kopana le tona ya ditšhelete Trevor Manuel.
Kiletšo ya tirišo ya dithuthupi tša meepong e tiišeditšwe , ka thekgo ya e gatišitšwego.
Dikliniki di tla fa balwetši dimaske ge ba tlile go etela lefelo la tša maphelo ntle le tefo.
A ekaba ba bonala ba apere dimaske tša go thibela kgase ya meokgo mo seswantšhong seo se gatišitšwego?
Go fana ka ka sedirišwa se ke ka mabaka a lego fase a setho ka lefelong le kgopelo ya thušo ya setho
Gabotse mmolai wa Stompie Seipei o file bohlatse ka boyena gore seo ke bogaswi fela.
Mohlare wa mahlare a mabose ke leloko la Asphodelaceae, e emetšwe gabotse ka Borwa bja Afrika.
Dijo tša go bjalwa mo gae, tša go se rekišwe eupša di bjaletšwe mafelo a go gweba ka maswi, di tšweletšwa ka theko ya tlase go thuša mafelo ao, mohlala wa dijo tšeo o akaretša mohuta wa bjang wa raese le tša medu tša Japane.
Lefelo la magahlanong le adilwe ka ditena tšeo di manegilwego ka dithaele tša mosaiki, fenitšhara ya ka ntle ka mmileng ka ditulo tša panka le lefelo la kgorwaneng le thadilwe ka mebala ye mebotse.
Ditherišano di kgokagantšwe ke ke mongwaledi pharephare wa boromiwa bjo bo ikgethilego e lego Peter Walsum.
Moago wa Sydenham Heights ke wona o nnoši wo o lego o moteleletelele mo porojekeng ya tša meago woo o nago le peresente ya godimo ya go hloka bareki.
Boganka kgahlanong le Amerika bo fihlile kelo ya godimo kudu e le seo e hlolago motheo wa botšhošetši.
Ke kwa ke itumetše kudu ebile ke ikwa ke hlohleletšegile kudu go ba le nako ya go šala molato wo morago, gwa realo inspektara Willie Snyman.
Go fiwa maatla go tša bolemi e tla ba taba ye kgolo kudu ka labohlano ka ditiralo tša kwa Piketberg, Monrovia le Riebeck Kasteel.
Ee ke tlogetše SRD ka ya Protech mme morago ka tloga, ee mafelelong ka tlogetše Protechnic.
Dikoloi tše nne tša go tšhaba morago ga go hula tšeo di dirišištšwe ke bagononelwa di hweditšwe morago ga bohodu ba ditšhelete ka Brackendowns mathapameng a lehono.
Mokomišenare wa setitšhi sa maphodisa a Sydenham mosupuritente mogolo Glen Nayager o tlotlile maphosisa ao a amegilego a ba netefaletša setšhaba gore maphodisa a tla tšwela pele go šomana le ba go gweba ka diokobatši gore ba tla tsongwa mme ba golegwa.
Aowa go tla bjang go re Oupa Seheri a dule ngwakong waka?
Meyara John Ngonyama wa Breede River Winelands o rile o thabile kudu gore bommasepala ba thomile go dira ikonomi ya temokrasi.
Ngaka Ayanda Ntsaluba yoo e lego Mohlankedi mogolo wa kgora ya ditaba tša ka ntle o file boraditaba pego ka kopano ya IBSA le ka ditherišano tša karolelano ya maatla ka Zimbabwe.
NICRO e nale ditokelo le maikarabelo a go gana go amogela mothapiwsa yoo e sa se nago maswanedi a go ba mananeong a yona.
Sydney Makhaye o re o fega molato bophelong bja bohodu godimo ga bodiidi ge a tla latofatšwa ka go thuba dikoloi le go tšea ditlabakelwana tša boleng bja godimo.
Ntle le hlabollo ya papadi ya rugby, toropo e abile meago ya yona ka Wetton, Ottery le ka Silvetown go šomišetšwa hlabollo.
Balemi ba bantši ba nontšha diruiwa tša bona ka gare ga bojelo goba mafelwana a mannyane ao a ageleditšwego, ba diriša dijo tša go rekwa goba tša go tšweletšwa ka gae.
Mafelo a mangwe a tša bolemi, dirapana, le tša dithokgwa le mafelo a go ruela dikgogo goba dinose a akaretša mafelo go tswadiša ao a tlabaketšwego ka setlabakelo sa go ela bosa le sa ruthufatša matsuana a dikgogo.
Stats SA e šomiša lenaneo la tšwetšo ntle le la go tšwetša ka gare go fihlelela maemo a go akanya GDP.
Moletlong wa lehono wa go hloma go tla mengwa baagi ba mengwako e le maiteko a go fokotša tšhalelo morago ya dintlo ka Western Cape ka tšwelopele le hlabollo.
Tshepedišo ya tirišano ya diphedi yeo e lego gona magareng ga diphedi tša mafelong a meetseng le a nageng, mohlala: mafelo a lego fasefase le le a mafelong a meetse a runya.
Dipego go tšwa go beng ba didrišwa tša thiba dikoti, le balekodi le tsamaišo ya kgokagano ya kelelatšhila, di laetša gofokotšega ga mafelo ao.
Le go le bjalo seo se diregago ka MPA, kudu mafelong ao a laolwago, a swanetše go ikamanya le molawana wo.
Re bile le Ngaka Koekemoer yoo a hlatsetšego gore Baxil e be ele leina la go iphihla leo MDMA a ipitšago ka lona e lego la seokobatši sa ekestesi.
Bolaodi bja lefelo la kamogelo bo nale maikemišetšo a šomišana le CMA go thekga le go hlabolla CMS ya Mvoti go iša go ya Mzimkulu.
Wo ke molato wa bobedi wa go nyakišišwa ke inspektara Apolis mo a dirilego gore mohlokofatši wa go kata a fiwe kotlo ya bophelo ka moka kgolegong.
Maikešetšo a rena ke go thea tshepedišo ya toka ya mpshafatšo, yo hlabollwa, ya sebjalebjale le go tlabakelwa le go laolwa gabotse.
Omasum goba manyplies e na le mahlare a mantši a dikgapetla ao a thušago ka tšhilego ya dijo.
Re etela mafelo a bjalo ka a go itšhidulla, a go dira meriri le a tša maphelo ka maikemišstšo a kgothkgothe a go lebogiša barutiši.
Aowa ntle le IDPs tša maemo , bomeyara le makhantshelara a gešo a re gateng kgato ye tee kwa pele ya tšwelopele.
Pego ye e bušeleditšwe go begwa ka gare ka MarkData pty ltd le kgoro ya dinamelwa.
Babegi ba mmalwa ba akaretša Simon Nicks wa CNdV Afrika moemedi yo a nago le maikarabelo a go thala lenaneo la porofense la hlabollo ya mafelo ao a bulegilego ao a tšweleditšwego ka kopanong.
Ngaka Goldin re badile ka nnete re badile pego yeo ye telele ya gago.
Ka nako ya go iketla Cele ga go na se a se ratago go swana le go fetša nako ye telele a na le morwedi wa gagwe Yoliswa wa mengwaga ye mene.
Bataki, baithuti le ba go thala diporoto ka pente ya mebala le ya go širega ganyane le mebala ya go segiša le ye mengwe dikgapetla tša matlapa, le ya ditšhupu, tšase, mabotlelwana, dipane le tša mehuta ye bjalo le tša go pakiwa bjalo.
Ke nale tumelo le kholofelo ka sehlopa sa rena le gore Ronaldo ga se bothata.
Lefelo le le nale tša ditaba tša kgale tšeo di kgokaganago tša borakgwebo ba maArab, Mapotokisi le bokoloniale tša Britain.
Setopo sa Mna. Lekhoana se beilwe lefelong la bolotabahu la mmušo ka mmileng wa Gale.
O tlotlile gape le sehlopa sa dinyakišišo ka maikemišetšo a bona a go se fokole a go šala molato morago.
Se theilwe ka serapaneng sa go ba lefelo la go rutha la go phatsima la mathudi.
Lefelo la go rekišetša dijo la ditefo tša godimo la maemo a godimo a setaele sa Indonesia la go ba le lefelo la go bogela boruthelo le sethokgwana seo se lego kgauswi.
Bjalo ka ge e laeditšwe ka godimo SSC e fetišeditše molato gape morago go Heunis le Malan go dira dinyakišišo.
Motšweletši wa materase a mehutahuta: Materase a go tlabakelwa ka diporing goba a go kitelwa ka ntle lethekgilwe ka ditlabakelo tša go etša rabara goba materase wa polastiki.
Nnete ka ga bolwetši ba swikiri e bonagetše khalendareng ya matšatši a boditšhabatšhaba a lefase seo e le taetšo ya gore e thomile go ba hlobaboroko le leuba leo le fihlelelago kelo ya godimo.
Setlabakelo se se tla tšweletša diphethene mo go ditlabakelo tša go ba le go swara mollo ka gonnyane tšeo di dirilwego gore di dupelle.
Mo hlaselong ye, a ekaba Gcina Mkhize o be a le gona ka nako ya dihlaselo tše.
Nomoro ye kgolo ya batho, ke yona tšhupetšo yeo o ka bago le yona e bile e bohlokwa ge go bolelwa ka mabaka a peakanyetšo.
Motšweletši wa materase a mehutahuta: Materase a go tlabakelwa ka diporing goba a go kitelwa ka ntle lethekgilwe ka ditlabakelo tša etša rabara goba materase wa polastiki.
Dixon Mokaila o bonwe molato wa go hula ka maemo go godiša molato ,le go thuba ka ntlong le bohodu , maitekelo a polao le hwetšwa o swere sethunya seo se sego molaong.
Sekepe se tšwešte pele tseleng ya sona ya leba ka Kenya ka tlase ga hlapetšo masole a lewatleng le ge khampani e re sethuthupi sa rokhete se se tsene hlogong mme sa hlola lešobanyana le le nnyane.
Ke tlile le dipampiri tše di gatišitšwego mme ke swere tše pedi tša ye nngwe le ye nngwe go le neela.
Mabotana a phapoši ya go bapalela e pentilwe mme le ditlabakelo tša go raloša di gona.
Mahlahla le mafolofolo a maphodisa a dirile gore go hetšwe koporo le mehuta ye mengwe ya tshipi yeo e bego e utswitšwe la radikgerekgere ka Lansdowne.
Melaetša e swanetše go thoma go ngwadišwa ditiro ka bophara, go fetola mokgwa wa go phela le maitshwaro.
Moinspektara Martin Thiema o amogetše sefoka sa Director -Salukazama bjalo ka yo mokaonekaone wa tša taolo ya dikoloi ka Kapa Bothlabela ka moletlong wa go aba difoka woo o bego o swaretšwe ka Rhodes.
Ke mothekgi wa poledišano ya seyalemoya ebile ga se gantši theeletša mmino tseleng yaka ya go leba gae.
Go ntšha dikarolwana tša mpholo- ka mokgwa wa lenaneo la kalafo leo le hlapetšwago la go thuša mmele we motho go ntšha mpholo wo bjalo ka diokobatši goba dinotagi.
Mna. Moswaramarapo leina laka ke Moosa Moosa ebile ke feleseditšwe ke morwa waka Abe Moosa.
Nepo e ka ga go hloma kakanyo le tekolo ya dikakanyo tše dingwe.
Mothopi wa phadišano ya IAOS ka kakaretšo ke Mika Grissler wa go tšwa Finland, yo nyakišišitšego mathomo a dipalopalo tša go laetša dipolelo tša mohola di hwetšwa go sa kgathale tebelelo ya ditaba tša sephiring.
Maabane moo barutwana ba Masiphumelele ba be ba dira boipelaetšo le ditšhupetšo kgahlanong le motlatša hlogo ya sekolo le moruswi wo o thuntšego.
Go ba lapa la Nyathi ka Shluvukane ke rata go fetiša maikutlo aka a ditebogo ka go ntemoša ntle le mašata ka botlaela bjaka bja kgethollo go ya ka mmala.
Ka fao ga se nhla gore APLA ebe e se lerumo leo phaphulago goba ba itšeetšego molao matsogong.
Mono le Katiza le Mekgwe le yena Katiza , ba re o be o le gare o tšea karolo go hlokofatšeng baswa bao.
Kgotla konopi ya Enter goba ye nngwe ya mantšu a bohlokwa gore o kgone go nyaka o šomiša Zoom Search Engine.
Seo Kwame Nkruma a se boletšego ka tokollo ya batho ba Afrika gore ba ka se aroganywe e sa dutše ele nnete go fihla tšatšing.
Re tla kgopela TRC gore tsoše dinyakišišo ka tša kalafo yeo e filwego Elda Bani le diketekete tša batho bao ba golegilwego.
Diphapo tše nne tša go robalela batho ba babedi, le tše tharo tša motho ka motee ka moka ke tša go le bohlapelo le bohlabepelo ka gare ga tšona ka gare ga dintlo tša nkgokolo tša go rulelwa ka bjang.
Bjalo ka ge Brikan Williams a laeditše ka gare ga sereto sa gagwe" koša ya naga ya rena e bitša gore re tšwetše ntwa ya rena pele mo go tla yago ba pelo tše thata.
Karolo ya kampa ya El Fasher ka Sudan moo maphodisa a Afrika Borwa a tsenetšego hlahlo gona.
Tshepedišo ya kgokano ya elekteroniki ya go reka e hlomilwe yeo e dirilego gore nako ya phetolo e be ya potlako ya fetola le nako ya letseno la borakgwebo ba bannyane.
Ke a tseba ka mabarebare ao, bokgole bjo ke badilego ka ona dipampiring ke badile le ka go ipušeletša.
Re lebogiša leloko la maphodisa la go dira dinyakišišo inspektara Aaron Rathlakwana wa sekgao sa botseka sa Madibogo.
Mafikeng e mpshnafaditšwe go swanetšana le maemo a yona a go ba mošate.
Leina laka ke Peter Jordi ke emela malapa a Sono le Shabalala.
Morago ga gore ke bolele seo ke tla neela marapo go wena Pumla gore o ka tia dia lla , dipotšišo, e tee goba tše pedi tše dikopana, o di lebiše go Laurie, ke a leboga.
Mokomišenare wa setitšhi sa Petrus Styn e lego mokapotene Kunene o tlotlile maloko a maphodisa ka mahlahla ao ba a laeditšego ge sena go longwa tsebe.
Mahodu a mabedi ao a bego a ntšhitše mahlo dinameng ba ile ba re ka pejana ba tšwa lefelong leo ba bego ba iphihlile gona mme ba ineela.
Morago ga ge re sena go thoma go thuntšha bathlasedi le bona ba emiša ka thlaselo ya bona mme ka laela ba sehlopa saka go emiša ka go thuntšha.
Kgapeletšo ya molao yeo e sa lekanago, le go bolaya diphoofolo tša lešoka, le rema mehlare yeo e ka se tsošološwego tšeo ka moka di direga ka Mozambique.
Sekolo sa phoremari sa Kalkfontein ka Kuilsriver se laeditše bobotse bja go makatša bošegong bja maabane.
Mokonstabolo Govender wa taolo ya seyalemoya o kgonthišišitše gore polelo ye bjalo ka seyalemoya e bile gona.
Ka go nyaka thekgo ya mebušo ANC e kgonne go ikwalakwatša bjalo ka mokgatlo wa go lwela tokologo e šomiša OAU bjalo ka seboleledi sa yona.
Mehlašana ya hlago mabopong e a hwelela ka lebaka la mehlare ye mengwe yeo hlogago moo le hlabollo ya meago yeo e agwago mo go swanelago.
Lefelo la go jela la go pentiwa ka bokgabo bo bogolo godimo ga kota leo go lona go lego lefelo le lebotse go kgona go bona Kleurboom Coastline le Plettenberg Bay.
Go lekane gore ,hlabollo ya kgale bjalo ka ya Egepeta, e bile go mengwaga ye dikete ka baka la bokgoni bja bona bja go hlatholla dika tša legodimong ka tshwanelo go le dikarabo tša seo se diragalago lefaseng.
Mohodu a ile a re morago a tšhaba ka sefatanaga sa modirelo wa Mercedez Benz se sešweu bja go tiba.
Molato wa go hula o ihlamile le go hwetšwa o nale sethunya sa go se be molaong o butšwe.
Bohlatse bja go amana le histori ya Quaternary ya matsha a Wildernes.
Maloko a boraditaba a laletšwe go ba gona go tšea ditaba nakong ya kopano ya boitokišetšo ya matšatši a mabedi.
Maloko a boraditaba a eletšwa go tla le di-laptop le kgokana ye inthanete bjalo ka ge kgokagano e hlaelela.
Taba ya seo se bitšwago Witdoeke ka Western Cape se laetša gabotse seo se ilego sa dirwa ka makala a tšhireletšo a kgethollo gonetefatša gore bathobaso ba gatellane ka bo bona.
Dihlalefi tše pedi, tšeo bobedi di nago le thuto ya Ph. D, e lego James M Statman le Amy Ansell di ithaopa go re thuša go kwešiša diswantšho teo di fetago menaganong ya rena.
Melato ye boima ya baotledi le go bonwa molato ka go phaka dikoloi le melawana ye mengwe ya amana le dikoloi, kudu go hlokomelo ya basepela ka dinao.
Dikgokano tše e tla tša matlakala a CMS ao bahlankedi ba ka phošollago.
Masepala wa Thekwini o dile histori ka go ba wa mathomo wa go ntšha kuranta ya mmušo ya Metro ya eZasegagasini ya mantšu a go gatišwa le go begwa ka gare ga diski.
Mathlasedi a maknete a mohuta wa B a hlola tshenyo ye kgolo go mekgwa yeo mehlare e itirelago dijo le go senya sebopego sa mehare.
Ke tlotla mokgatlo wo ka go šomela maikemišetšo a ona e lego Asithuthukise Okwethu e lego -A re ikageng.
Baithuti ba tla swanelwa ke go lebelelega ka diphapošing tša go ithuta le tša go jela.
Toropo ya Cape Town e beakanya go tshuma hlaga yeo e laolwago ka Tygerberg le ka Bracken Nature Reserve kgweding ya Matšhe le Aporele go thibela go tšwa taolong ga mello yeo.
Ditirelo tša setšhaba di boledišana ditefelo tša fase tšeo di tla kgonwago ke bahloki go fihllela tša peakanyo ya poloko.
Kabinete e lebogišitše di-Protea ka molokoloko wa papadi ya bona ye botse kgahlanong le naga ya England bekeng ya go feta.
Baamogedi ba bangwe ba difoka go akaretša le mmago Moperesitente Thabo Mbeki, Mophorofesara Barney Pitjana wa Unisa le Moh. Sheena Duncan.
Ge bakweri le ba go sola ba lebelela Afrika , seo ba se bonago ke go bona kontinente ya go palelwale le go hloka mahlatse.
Thekgo ya tša bohlankedi le ya tša mašeleng go barei ba dihlapi ba ka Doring Bay go hwetša diketswana tša maswanedi go tsena ka lewatleng le go lokela go rea dihlapi.
Bafan Zondo ke o mongwe wa batho bao e lego maloko a ANC.
Ke le lengwe la dirapa tša diphoofolo tše botse ka dithabeng tša Mahale ka Letsheng la Tanganyika.
Charlize Theron o amogetše sefoka sa Oscar sa moraloki wo mokaonekaone moo a bapalago karolo ya gagwe papading ya Monster.
A o a lemogile ka dithuthupi tšeo di seo tša thuthupa tšeo di dirišitšwego mo mabakeng ao a swanago le a ka Ellis Park.
Go uta wo mo ntši o dira gore mahlaka a se be bose gomme a ka hlola go se iketle ka maleng a diphoofolo.
Tiragalo ya go makatša ya bohlodi e galogantšwe le taolokgolo sesole sa Germany yeo e dumelelago go balwa le go tšea maikutlo.
Tonakgolo o hlotlile kgoro yaka go etella pele leano la go hlabolla mothopo wa bašomi ka baka la Ikapa Elihlumayo.
Bana ba tla amogelwa le go robala ka hoteleng ya Cabana Bay ka Margate.
O ile a bolela setlogo sa moetapele wa Barotse or Lozi yoo a ilego a godišwa go ya maemong a kgoši goba Litunga.
Kgaolo ya bobedi e ka ga hlahlo gomme e fa le maele ka ga go iketla mmeleng le go hlohleletša, mola kgaolo ya boraro e tšweletša kgetho ya mabato, le mehuta ya go itšhidulla.
Lefelo leo le beeleditšwego le nale lefelo le lennyane la go iketla le go itirela dijo, mafelo a mararo a marobalo, lefelo la go hloma ditente, lefelo la botshwela mare le lapa.
Boradikoloi ba eletšwa go diriša ditsela tše dingwe ka ge go tla ba le titelego le go hlokomela ge ba fihla lefelong la mo gošongwago leo le tlago ba le laeditšwe.
Molekgotlaphethiši yo a sa tšwago go hlongwa wa kgoro ya tša Setšo,Dipapadi le Boithabišo, Sakkie Jenner, lehono o tšsweleditše maikutlo a go tshwenyega ka lehu la mogale wa papadi ya sefala le thelebišene e lego Shaun Arnolds.
Moperesitente Motlanthe file sehlopha se segolo sa kgwele ya dinao-Bafana Bafana- thorišo ka moo ba šomilego ka gona gabjale.
Ke belegetšwe Soweto ka tsena sekolo Sekitla ka Hammanskraal, mohumagatšana Hloyi o nyetšwe ebile o nale ngwana o motee.
Dipeipi tša kelelatšhila tša go le aciti di tšhela tšhila ka lebopong la borwa ka KwaZulu Natal e le seo se dirago gore mehlašana ya fase lewatleng e be makata kgauswi le moo go tšhologago asiti.
Legora la mohlagase ke se sengwe seo se fago kgetho go legera la go hlaba leo le tlwelegilego.
Go tšwela pele go matlafatša tirišano ya mekgatlo ye e fapanego, mohlala, go swanetše go hlongwa Sehlopa Tšhomo Sa Maemo a Godimo gore re kgone go lwantšha bosenyi bjo bo beakantšwego.
Ka nako yeo mmušo kgethollo o bego o sa hlokomele thuto ya bathobaso, Sultan o ile a lora a efa MaIndia a ka Afrika Borwa thuto ya swana le ya ba bašweu.
Ka morago ga letšatši le letelele re ithuta ka tša dithokgweng le mekgwa ya go tsoma , batsumi ba bafsa ba ile ba abelana maitemogelo ka dijo tša lešokeng.
Ge re bolela ka pušo ya go amogelo dikeletšo le go theeletša, re bolela ka mo batho ba bušago.
Kopano ye e tla fa lefelo la go hloma borakgwebo le borakgwebo bao ba sa thomago kgwebo go abelana maitemogelo le go hloma lenaneo la kakaretšo la hlabollo ya borakgwebo ba baswa.
Se ga se kgahliše ebile se kotsi - ke tsela ya go hlola thulano ya go swana le ya ka Libanon.
Molawana wo o laolo go hloma ,go ngwadiša, go laola le go šomana le mehuta ye mengwe ya tirišano le go ruma kamano.
Modulasetulo o okamela dikgetho tša motlatša mongwaledi.
Dijo tše di tla solelwa ka gare ga dipoleiti ka diwateng.
Khampani ye e neela kago ya lepatlelo la dipapadi go moagi yo mogolo e lego Murray Roberts WBHO
Hlohleletšo ye e phedilego le go šoma ya go thapa bašomi e swanetše go hlongwa go dira gore batho ba o tsenele.
Go boloka kalo ya setlogo ya setlabakelo se tla se tšweletšwa ka Adobe Acrobat ka mokgwa wa pdf.
Nepo ya molawana wo ke go laola go se hlokomelwe ga nako ya go laolo kgahlego ya yo a amegago go ya go phahlo ya sekema sa kabelano ya nako le tšeo di amanago le tšona.
Ditsebi tša ikonomi di boletše gore sekgao sa tša kgwebo se emetše go go tsošološwa ka mokgwa wo maatla ge se ka fiwa thekgo yeo se e tsomago bjalo ka maitsetserepelo gore se šome.
Ke lefelo le maemo a botse go tšweletša bontši bja dikgopolo.
Sa bone, go bolaya goba go gobatša karolo ye bohlokwa ya ba go šomela lenaba ebile leano le le botse le makatika a go re hola.
Barulaganyi ba Natinal Science Olympiad ba mo laleditše go tla go ba moahlodi diolimphiateng ka Tshwane ngwageng wo o fetilego.
Bjalo ka ge o bone hlakahlakano yeo e hlotšwego ke MaIsimane ka Mozambique.
E re ke go tsopolele go tšwa tokomaneng ya mabapi le tatelano ya go tšeelwa naga ga batho ka Ebehaeser.
O rile dikoloi tšeo di seo tša phakwa gabotse di tla gogwa.
Leina laka ke nna Alec Boraine modulasetulo wa komišene wa motšwa-o-tshwere ge mopišopomogolo Tutu a se gona ka ge ele yena modulosetulo.
Baithuti ba tla ya phapošing ya go thetha, phapoši ya ka setimeleng , ka Musiamong wa ka Simon's Town moo ba tlago go ithuta ka lefase la dishaka le diphinkwini.
Moporofesara Mbulelo Mazamane o tla re nyetlela maitemogelo a gagwe a go ba ka ntle ga naga.
Kotara ya boraro ya palomoka ya ditone ka mmelwaneng ke merwalo ye megolo, o motee go ye seswai ke yo go thubega, o tee wa ye seswai e loketšwe ka gare ga dikhontheina.
Go kgonagala bjang gore palo ye ya batho e hlole go gatana.
Ga re a šomiša dikolo tše kgolo, re šomišitše fela AAA le tša dinonyane, seo ke se re se šomišitšego.
Re lebogiša boradipapadi ba rena bao ba šomilego gabotse ka diolimipiking ka Sydney le diolimpiki tša bao ba sego ba itekanela gabotse mebeleng le bao tšeerego karolo dipapading tše dingwe mono gae Afrika le mafaseng a boditšhatšhaba.
Ke ketelo yeo e bego e emetšwe ka tetelo mo Afrika Borwa ya Motšhantshelara Merkel.
Eupša monyakišiši wa molato e lego moinspektara Murphy Papa o ile a eta pele lesolo la go tsomana le mogononelwa ka foleteng ka mmileng wa godimo ka Liesbeeck ka Mowbray.
Afrika Borwa e tšwela pele go ba monggae wa bongwaledi bja Nepad le APRM ka Midrand ebile ke ye nngwe ya dinaga tšeo di thekgilego mekgahlo ye ka mašeleng.
Go dipeakanyo ka moka tšeo masepala wa Thikwini o di dirilego go itokišešta sehle sa maikhutšo , dithekisi le dipese ga di a lebelwa.
Dinaga tše dingwe tše di tlago go nyaka tebelelo lefsa e tla ba Mauritius, Kenya, Uganda le Nigeria.
Kliniki e šoma ka Distriking ya Maphelo ya Malmesbury ya karolo ya West Coast.
Kliniki ye yona e šoma Distriking ya Maphelo ya Vredendal ka karolong ya West Coast.
Porojeke e šomišana ka sekgauswi le mokhantshelara a motse, wate ka wate.
Mna Wally ke ile ka o phošolla e sego kgale, ke be ke sa lemoge ka lenaneo la mandrax le ecstacy.
Molao o be o thibela baraditaba ba bathobaso go šoma mo ba bašweu ba bego ba šoma gona le go thibela boraditaba ba bašweu go šoma moo ba baso ba šomago gona.
Go fa mohlala, balemi ba dienywa ba tla nyakana le dilori tša go laola moya go iša puno ya bona mafelong ao a swanetšego.
O rile pego ya Avani le ya Fairwood di ahlaahlilwe mme kgatelelo ya bewa godimo ga pego ya Fairwood.
Letsogong la ka la mpati go dutše moporofesara Piet Meiring yoo e lego leloko la komiti ya tsošološo le mpshafatšo.
Maphodisa a Afrika Borwa ka Galeshewe a dirile diphihlelelo nako ya ge banna ba seswai ba baswa ba golegwa ka molato wa go senya thoto le go thuba dihlogo tša maswika a mabitla ka dirapeng.
Ditefelo di a lekolwa go fa boradifofane tokelo ya go thea ditefelo go ya ka nyakego le hlokego.
Ka Beijing-Serumula sa diolimpiki se tla tšea leeto la sona la mafelelo ka Beijing ka laboraro , se tla seralala le toropo ya go tlo ba monggae moo go fofago difolaga le lesego le legolo.
Go tshwenyana le TVET e no ba fela tabanyana e bonolo , ya tšupetšo ya bokgoni bjo bo sentšego maemo a yona le go nyat isa boleng bja yona.
Pele ga ge a ka tšea mašomo bjalo ka ramatlotlo, Kumar oile a nyaka hlahlo go setsebi segolo e lego Swami Sahajananda.
E ile go ba nkga e ja nkgawane , gwa realo mošireletša sefoka.
Ge e le taba ya go akaretša Afrika, Tona Dlamini Zuma le Aboul Gheit ba gateletše thekgo ya sepolotiki le ikonomi ya go akaretša kontinente ya Afrika.
Go akantšwe gore Tona ya porofense, Mna Ebrahim Rasool o tla fa polelo ya kamogelo moletlong wo.
Mogononelwa o ile a ntšha sethunya a thuntšha gatee.
Hlahla hlabollo ya bodulo bja batho bjo bo ikadilego bjo bo ikemego ka tša ikonomi , setšhaba le maemo a tša hlago ao ikemego.
Molekgotlaphethiši Dugmore o be a ferekane ka baka le maemo a moragorago ka Enkanini.
Sekolo se se phagamego sa Settlers ka Bellville se thopile Tygerburg Olympiad ya tša tikologo ngwaga wa bone ka tatelano.
Mekgwa ya go thuša ke mekgwa ye mengwe le ye mengwe yeo e ka go fa tharabollo ya maemo a batho mešomong le go fokotša go palelwa woo motho a ka kopanago le ona.
Bokonstapolo ba ile ba bitšwa mme bagononelwa ba babedi ba golegwa.
Ga re tsome kakanyo ya ngaka Asvat ya maaka ao a hlophilwego.
Metšhene ya go sefa le go hlatswa le didrišwa tša kgase, ntle le disefo tša go gogela moya ka gare tša go tshuma entšine.
Tšweletšo ya letlalo la boya e akaretša tše bjalo go le karapa, go tswaka, go le fetola mmala, go le kota le go lokišetše letlalo go thekišo ya matlalo.
Tšhireletšo ya dihlwadieme e beilwe ka fase ga leihlo la bogale morago ga gore batšhošetši ba senye Hotele ya Taj Mahal le lefelo la polokelo ya bohwa ya lefase ka lefelong la Chatrapati Shivaji ka Mumbai kgweding ye e fetilego.
Maemo a boemedi a tša maphelo ka boaloding bja IHL a tla gafelwa maikemišetšo a.
Katlego ya bona ya sebjana sa Coca Cola e bolela go tlala seatla gape e bile karolo ya bohlokwa yeo e dirilego gore kgoro e kgethe sekolo se se holege ka thekgo.
Seboleledi sa maphodisa a Newlands, mokapotene PM Pillay o re bahlankedi ba maphodisa ba ile ba rakediša mogononelwa ka dinao gomme a timelela ka gare ga mekutwana ya baipei.
E sale go eba le kiletšo yeo e tšwelago pela ya mmepe wa ditsela go bile le kgolo yeo e bego e sa emelwa ya meruswi.
Dikarolo tša sebopego di akaretša dipala tša enkele tšeo di tšwelelago go bapela le thlaka ya ngwako bjalo ka sehlwaseeme sa kota go laetša setitšhi.
Re thabile kudu go amogela motlatša tonakgolo le tona ya ditaba tša ntle wa Grand Duchy Luxembourg e lego Jean Asselborn.
Ga go na sediba sa go itiriša go moetana woo o tlago go dirišwa hlwekiša lefelola go hlapologela.
Lesolo la pontšho la MEC la tseleng le thomile beke ye e fetilego ka kamogetšo ya lefelo sekolong sa fase ka Summerfield.
Go bao ba gononelwago ka go gweba ka diokobatši diphathlo tša bona di tšeerwe mme tša bewa ka tlase ga hlokomelo ya ba molao moo mokitlana ye meraro ya panka, o tee wa Polo Playa le ye mengwe ya didirrwa tša boleng bja godimo lefelong leo.
O laeditše gore ke ka morago ga lefelo la bodulo ka theko ya bodikela kgauswi le dikantoro tša Ellis Park.
Ditirelo tša tsošološo di lebi itšwe kudu go motho yo bego a ka tlase ga hlokomelo ya tša maphelo, yo a builwego, yo a nago le kgatelelo ya monagano, wa go tshwenya ditšhika, wa go ba le magole mmeleng le malwetši a mangwe.
Ee, a ka noba a boletše bjalo eupša seo se re selo mo gonna.
Laetša lefelo leo go sego selo moo go bago le kago le tirišano ya khampani ya poraebete le ya setšhaba.
O tloga a segiša ele ka nnete, ke pego e nnoši yeo re nago le yona.
Ke diteng tšeo di bonagalago gabotse, tšeo di laetšago lethabo le boipshino bja ditiragalo, tšeo di laetšago maikutlo a lethabo go babogedi ba tiragalo ye ya dipapadi ye ye kgolo ya boditšhabatšhaba.
Ditiragalo di tla diragala nako le nako ka Notharm le mafelo ao a bapilego ka nepo ya go fokotša bosenyi.
Nhla ya boraro ke go hloma FTA mme mafelelong re amogele Seychelles gape.
Motlatša President wa FIFA ebile ele mongwaledi wa wa komiti ya FIFA ya go rekiša ditekete, e lego David Will o laeditše gore maikutlo ke a go kgahliša lefaseng ka bophara.
Lenaneo la WSE le tsoma gore balekodi ba netefatša bonnete bja bolekodi bja barutiši.
Go ya ka mokhanselara wa DA Tex Collins o re tshepidišo ye e tla ikhwetša e nale mathata le manyofonyofo.
Mohlankedi wa dinyakišišo, Moinspektara Louis Sinclair o tlotlile kahlolo ya kgoro ya tsheko.
Ke šupa yona teko yeo o bolelago ka yona.
Ka seka se sengwe sa maikutlo a boleta , Israel e dumetše ka laboraro go tšea karolo dipoledišanong le Egypt ka maikemišetšo a yona a go bea marumo fase ka Gaza.
Maphodisa a Afrika Borwa ka Tseki a golegile mogononelwa ka motsaneng wa Leribe ka molato wa go hokofatša mosadi wa gagwe.
Tona Kgolo Olmert o rile go bohlokwa kudu gore Abu Mazen a diriše thekgo ya gagwe ka moka mo tabeng ye, gwa realo mohlankedi mogolwane wa mmušo wa Israelge a bolela le boraditaba ba mokgatlo wa AFP.
O hlohleleditše setšhaba go ba pelotelele le go ba le segwera go baeti ge ba etle go etela porofense ka nako ya mogopo wa khonfetereišene.
Boipiletšo bjo bo šaletšego bja motho ka boyena go kemedi ya gagwe bo tla išwa ka kelo ya Thekwini.
O nale ponelopele ka lenaneo leo le tlago thuša bao ba hlokago, le go beya pele khudušo ya mekutwana ya bafaladi yeo e ka hlaselwago nako ye nngwe le ye nngwe.
Mokgatlo wa hlabollo ya Naga o tla swanela ke go hwetša lefelo le lebotse mo leole ka dirišwago go hlabolla mašemo.
Ka morago ga polao ya Maxwell Madondo ke ile ka ya London, moo ke bego tsenela kopano ya mokgatlo wo o lego kgahlanong le kgethollo woo o bego o emetše makgotlamotse.
Mo dipolaseng tše dingwe ka Rosendal le Senekal ba thubile lefelo la bobolokelo mme ba utswa dithunya tša mehutahuta le dikolo.
Kgopelo e tla lebelelwa gape kopanong ye nngwe ye e latelago ya AB.
Molato wa go kata o butše mme Satšene Sibusiso Mbeje wa seo e bego ele sekgo sa hlokofatšo ya ka lapeng, tšhireletšo ya bana, le melato ya hlokofatša ka thobalano o mohlaleng wa Sokhela.
Sebolaya dikhunkhwane seo se nago le mašaledi a PCP le hydrocarbon ya chlorine se hweditšwe ka ka gare ga dihlapi le le dinonyane tša ka letsheng la Wilderness.
Ditiro tše di amanago le kgoro ya tsheko e bile bohlatse bjo bo lego gona bja go laetša kgonagalo ya botšhotšhisi bja bosenyi.
Boradipaesekela ba feditše bošego bjo bo fetilego ka Yzerfontein mme ba ema lefelong la dijo le go tšea diswantšho ka Kreeft Bay ka Melkbosstrand.
Sa boraro ke gore ebile batšeakarolo ka lebaka la gore taba ya se tšee karolo ga e šome.
Glenda Wildschut o tlile go eta pele Mohumagadi Ryklief , eupša pele ga moo, Mapule Ramašala o tlile go mo eniša.
Moinspektara Hanlie Blignaut , ke letseka la kgale la go ba le maikutlo le kutlwelo bohloko.
Mafelelong katlego le go šitwa ga boemafofane , ka taba ya thekgo ya tša mašeleng, di theilwe godimo ga hlokego le maikemišetšo a banamedi, le ba go sepetša diphahlo go diriša lefelo le.
Šomiša leswielo e sego lethopo ge o hlwekiša mathudi le dikgorwana tša dikolo.
Mna. Ernest Husteadt wa go tšwa GTZ o abile lenaneo la gagwe la Sejeremane la go tsošološa sekao sa setšhaba.
Go tšweletša, go hlagiša, go hloma, go laetša le komišene ya Mobile, C-arm ya go godiša diswantšho.
Ka Israele- Mongwaledi Kakaretšo wa Lekgotla Kopano Ban Ki-moon o laeditše a bogale ka tiragalo ya moragorago ya go dikeletša meago ya UN ka Gaza Strip.
Meropa ya megala e šetše e fološitšwe ka lefelong la fekthori ka bohlabela bja Alrode.
Komiti ya RRC e tla dira poipiletšo go UIR gore sebopego sa ditefelo e be sa magareng.
Diphuthelwana tša lebake le ditompi di hweditšwe ka gare ga ngwako.
Bareki bao nago dimithara tša mekitlana ba tla fetolela go dimithara tša mohlagase tša go reka o dutše diriša.
Pali Lehohla ke radipalopalo yo mogolo ka Afrika Borwa e bile ke hlogo ya Statistics South Afrika.
EasyPay ke lefelotirelo ya go se lefelwe la go lefela mekitlana le go reka ditirelo tša lefelelwa pele.
Mna. Naidoo o hlalošitše kopano ya tša boeti bjalo ka pontšho ya katlego yeo e sale ya ba gona ka Afrika.
Nyakišišo e dirile gore maphodisa , ao a etilwego pele ke mokomišinare wa setitšhi Mosupuritente mogolo Enolium Joseph a ye ngwakong ka mmileng wa bone ka Retreat.
Masterata bjalo ka o mongwe lo mongwe wa tša toka o nale maikarabelo a go laola lefelo la tsheko mo šomelago gona le tshepidišo ya ka fao.
Le šomiše mabone a go se je mohlagase o montši le mabone a go se kganye kudu ka ntle ga mengwako.
Bohlatse bjo bokaone bjo re bo kwelego bja gore Mna. Stoman ke mokgokaganyi ke motsotsonyana wa seo se boletšwego ka papadi magareng ga France le Afrika Borwa ka Louis Lyt yo monnyane.
Ge a bula mojako ke bone Xoliswa, Katiza Cebekhulu gape go be go nale monna yoo a bego a bitšwa Bosmonts.
Mohuta wa tšhelete wo o dirišwago ke Real R$ - bontši = Reais.
Ee, e sale batho ba ba hostele ba bolaya bana e le seo se diragetšego ka Thokoza le ka Twala.
Mo nakong ye o boletše fela le Katiza.
Go feta tee go tše hlano bakgethi ba ka Austria ba ile ba bitšwa go tla dikgethong go tla go kgetha.
Godiša gore ditlakala tša kelolatšhila lefelong leo le nyakago go tlatšwa la maleba.
Meyara Mlaba o fetišetša matshedišo go ba lapa la Khanyile , le bagwera le meloko mo nakong ye ya mathata.
Kliniki ye e šoma ka distriking ye kgolwane ya maphelo ka Athlone ka karolong ya Metro.
Ge go ka ba le go ditelega, baotledi ba ditimela le bathuši ba bona ba tla kgona go sedimoša le go gaša tshedimošo ba diriša lenaneo go phatlalatša tshedimošo go bohle.
Ke ye nngwe ya dialbamo tše di sego kae tša go tšweletšwa ke sehlophha sa basadi sa isicathimiya.
Dikhemikhale le khuetšo ya tšona phatlalatšong ya dimela ka mašemong a kgale a ka Illinios.
Meboto ye metelele ya mabopong o ka rego mehlare ke ye nngwe ya tšeo o ka di bonago mo lefelong le.
Mathata a mabedi a magolo re itemogelang ona mo kliniking ye ke nomoro ya godimo ya go ima ga bana ba mengwaga ya ka tlase ga ye masomepedi le nomoro ya bomme bao ba nago le twatši ya HIV.
Ke a tseba gore baraloki ba bjalo kaJean de Villiers, Gcobani Bobo, Schalk Burger le Conrad Jantjies ba nale tumo ye botse dira dilo tše botse ka makeišeneng a rena.
Ditaba tša Israele le Palestina di swanetše go tlošwa papading ya dipolotiki ya ka bodikela-gare gore go hwetšwe tharollo yeo e theilwego godimo ga mananeo ao a theilwego a UN.
A re boeng maikhutšong ka maatla le mafolofolo a maswa re kgone go lebana le dihlotlo tš ngwaga o moswa.
Batšea karolo bao ba sego ba itekanela ba tšwa mafelong a bjalo ka Umlazi, Lamontville le Phoenix.
Ee taba ya go hwetša mokgatlo wo o lokilego.
Foromo yeo e tlišitšwego e ile ya lekolwa ke molekodi le balekodi bao ba ikgethilego.
Kgopolo ya lenaneo e le mokgwa wa go itlwetša go dira botse e ka tšwetšwa pele ka kgopolo ya Antonio Gramsci ya mahlale a okaniki.
Hlokego ya go tiišetša le didirišwa ke yona e ditelago tsošeletšo ya mafelo a.
Ka morago ga dinyakišišo tšeo di tseneletšego, letseka moinspektara Sipho Lukhele o ile a hwetša gore Polo e ile ya utswiwa ka Gugulethu letšatši lona leo la polao.
ICRC e tshwenyegile kudu ka hlokofatšo yeo e dirwago ke batho ba go ihlama kgahlanong le maloko a setšhaba kudu basadi le bana, gwa realo Patrick Walder, e lego hlogo ya ICRC ya kemedik ka Bukavu.
Go tlaleletša seo, kelo ye kgolo ya tik, patše le khokheine e ile ya thopša mo nakong ya dikgwedi tše tharo.
Go tla ba le meletlo, dipontšho , go ithabiša, mmino le bina, malea, moletlo wa Bhangara le dithuthupi go laetša gore ke moletlo bošegong bjo.
Ke bolela ka tiragalo yona yeo Flippie a bolelang ka yona.
Poelo ya tšhoganetšo ya go fetana ka maikemišetšo a rena a go aga lefsanaga ye a ihlaloša.
Seboleledi sa Mohamed Elbaradei e lego molaodi-pharaphare wa IAEA, o re o filwe tshedimošo ye mpsha ka mohuta o mofsa wa Iran wa sedirišwa se sefsa sa go kgaogantšha meetse le dilo tša tia mo dipoledišanong tše.
Soltanieh o re pego ya El-baradei e šoma bjalo ka tokomane ye nngwe yeo e ganetšago maitekelo a bao , e rego ba se ne mabaka a go kwagala ba phara Iran ka molato wa go re ba dira ditiro tša go se be tša khutšo.
Go tutuetša le go hlohleletša ditšhaba tšeo di kopanego, tša go kgona go ikemela, tša go thekgana, tša tšwelopele le go amega.
Sehlopa se se akaretša seo sa go tšweletša didirišwa tša bupi tšeo di sego tša apewa, go swana le sepakethi, makaroni,dinutlele le mehuta ye mengwe ya gabo tšona.
Bothata- bothata ke seo se sa phethagatšwego go nepo yeo e sa fihlelelwego go maikemišetšo.
Motho ka motho o tla tsenela hlahlo ya mokgatlo ka nyakišišo ya diokobatši le laborothori ya sephiri..
Go fetišitšwe molao wa go hlakantšha naga gore kliniki e kgone go agiwa ka KwaMakhuta.
Tafola ye e beela feela ka thoko batho bao ba laeditšego gore ga ba kgone go bala le go ngwala.
Diphetogo ka kalo ya sehlopha sa kantoro yeo e lego gona ya karolwana ya kago ka distiriking ya boentšeneere ba ditsela ka Oostelig ka Ceres.
Thulano ye e godišwa ke palo ya sephethephethe sa dikoloi ka lefelong le.
Dipoledišano mabapi le bao ba swerwego bokgoba di theilwe ka ditirelong tša maphodisa a Afrika Borwa naga ka bophara.
Pego e fegile molato godimo hlokego ya ka ntle yeo e seenyago ditaba, le go koafala ka potlako ga ikonomi ya lefase le yen yeo matlafetšego.
Ge re šupa ditšhila tša go tšwa mmeleng, mohlala, ditšhila tšeo di tšwago mmeleng di hlola twatši ya go hwetšwa ka meetseng.
Maphodisa a hweditše seka sa koloi yeo e utswitšwego gomme ba šala mohlala wa yona morago.
Tirišano ya diporofense , ke go hlohleletša kamano ya diporofense le tirišano le go hlabolla le go tiišetša kwano yeo e šomago ya tsenelana ga dikgao le diporofense.
Mefikela le go fokola ga megolo, dinko le mefikela ya ka maleng ke malwetšana ao a tlwaelegilego nakong tša marega gomme go a eletšwa gore o be le meriana yeo motho a ka ithekelago yona khemesing ka baka la ona malwetšana a.
Molaodi Vearey o tla eta pele sehlopha se maatla sa maloko ao a tlago šireletša kgoro ya tsheko.
Moleloko wa lekgotla la khonkerese Howard Berman o rile kgauswinyana a thekga molao kakanywa wa khonkerese woo o tlago fa mmušo wa Amerika maatla a go fediša dikiletšo tša go amana le mekgatlo ya balwela tokologo ba Afrika Borwa yeo go bego go thwe ke ya batšhošetši.
Ke ba tsopotše e se ka lebaka la gore ke be ke le magareng ga lena bjalo ka Jacobin.
Dipotšišo tša diteko di tla hwetšwa lefelong le lengwe le le lengwe la mošomo.
Kgatišo ye e latelago ya jenale e tla ba le ditaba tše dintši ka Polmusca.
Go aroganya dikarolwana tšeo di padišanago le tšeo di lego
Maphodisa a ditirelo a Afrika Borwa a a hweditše tshedimošo ya gore yo mongwe wa bagononelwa yo ba mo nyakago Mna Ronald Lizamore o be a iphihlile ka ngwakong wa boeti ka Tweni Waterfront.
Dijo tša dikgomo tšeo di omilego di fa dikgomo dikotla tšeo di di hlokago.
Go thapiwa ga batho bao ba sa tšeego lehlakore le bao ba nago le bokgoni bjalo ka bahlankedi, boramatlotlo, bahlokomedi ba dimosiamo le bafediši ba melato.
Moletlo o ile wa feleletšwa ka sehlopha sa Thlatswanang Diatla sa mmino wa setšo, seo se ilego sa thabiša babogedi ka meragelo le mešito ya Setswana.
Hotele yeo e lego ya maleba go ka amogela dihlogo tš mebušo le dinaga e ile ya kgethwa.
Mokomišenare wa setitšhi sa Ezakheni o retile maloko ka katlego ya bona ya maemo a godimo.
Naa Mna Engelbrecht o tla netefatša gore re nale lenaneo la beya maloko a tšhireletšo mafelong a maleba ka Ellis Park.
Maemo a ile a bewa la mathomo ke sehlopa sa dinaga tše nne(Quartet) seo e bopilwego ke US, EU, UN le Russia.
Motlatša Meyara wa masepala wa Thekwini e lego mokantshelara Logie Naidoo o ile ese kgale a bula semmušo lefelo la mabonwa la go lahlela tšhila ye thata ka Mount Edgecombe.
Go reka le go tlošwa ga tšhila ya polastiki yeo e senyegilego le dipakete tša ditšhila.
Go na le mašaledi merogo bodilego e šomišwago bjalo ka monontšha le leswika la kgohlo tšeo di ka somiswago go nontšha mmu wa ka Zambia.
Go goga meetse go tšwa nokeng ya Mooi go ya letamong la Midmar, eupša mothamo wa meetse ka letamomg la Albert Fall o fokotšega ka letšatši.
Kakanyo ya go fa Dwesa-Cwebe tumelelo ya go feta e lokišitšwe e bile e maemong a godimo morago ga dipoledišano tše telele.
Ka Nairobi: Sekepe se sengwe sa Amerika seo se rwelego thušo ya hlokodišo se hlasetšwe ke marabele a MaSomalia.
Go godiša temošo ka mokgwa wa go fa pego, go tšweletša ditokomane tša hlatlošo le melaetša ya pampiri ye meputso.
Mosupurutente -mogolo Joseph o tlaleleditše dinyakišišo tše kopano di laeditše gore dikarata tša mokitlana tšeo di utswitšwego di šomišitšwe ka mabenkeleng le mafelong a go ithabiša go swana le dinaeteklapo ka Muizenberg le mafelo a kgauswi. weeks.
Balatedi ba Abbama ebile bjona bja mathomo bje go go nyaka go hlagišwa mme pontšha ya yona e ile ya hlehla le lefase.
Tšhomišo yeo e sego ya maleba ya maatla a sesole ditabeng tše di sa amanego le bosole ke go koafatša maatla a ikonomi.
Lentšu ke gore o a ikgethela, o tla hwetša dipoelo tša go swana ge o ka tsena ka Minnesota o rwele merwalana ya gago ka magetleng.
Kgato ya Dream World e ile ya ganetšwa ke ba sosaete sa paballo ya tša hlago le dithokgwa le sa Afrika Borwa le CapeNature.
Dikgobalo tša batho di ba bea ka tlase ga kgatelelo mme kgobalo ya diruiwa di tliša go loba mašeleng.
Dinaga tša ketapele di tsebjwa ka dipolase tša tšona tša diphoofolo tša lešoka le paballo.
Lefelo la kgale la go rekiša dijo tša khari le dijo tše bonolo tša tatso ya gae.
Seo ga se mokgwa o nnoši woo o ka dirišwago go humana tshedimošo ka mokgwa wa QES go ripilwe diripana.
Lehono re tla gatella tšhireletšo ditseleng tša rena ka go otla go šoro bao ba otlelago ka lebelo.
Mogononelwa wa bohlano o ile a gobatšwa la go hwa ke maphodisa ge a tla ntšha sethunya mme a thuntšha ga mmalwa a lebišitše maphodisa.
Andrea Levy ebe ele moahlodi wa phadišanong ya Saga la ka moputso wa Orange Fiction.
Ke rata go go botša gore o amogelegile.
Tshedimošo ka ga mokgwa wo tšhila ye kotsi dirwago ka gona le ka mokgwa wo e bolokwago le go senywa.
Ge re batamele letšatši la lekgolo la poloko re ile amega ka o tswalelwa ga faktori ya Novell ka Atlantis.
Ke buti wa morwedi wa Zinzi wa mathomo.
E tiišetša mafelo ao batho ba humanago thušo ka bobona, gona moo lebatong leo.
Nel le yena o ile a tšea diswantšho tša sona, Dali Tambo le George ge ba be ba le gare ba šoma ka lefelong leo.
Bahlapetši ba lewatleng ka masepaleng wa Thekwini ba phološitše maphelo a batho ba bahlano lesolong la hlakodišo maabane mathapama ge baruthi ba tsena mathateng lefelong la go sesa ka Dune Beach kgauswi le Suncoast Casino.
Le ge go le bjalo mo dibekeng tše mmalwa tše di fetilego , meruswi e ile ya tsoga gape magareng ga MaIsraele le MaPalestina.
Mabaka a bosenyi: Mna. Smith o begilwe gore o itlišitše bjalo ka mokgokaganyi yoo a beeletšago tšhelete ka mebarakeng ya mašeleng.
Lenaneo leo le akantšwego a go tsošološa dithokgwa tše di tšhabago meetse ka mafelong a Natal.
Seo gape se abilwego e bile matutu a namune, tšhwaana, prophaine yeo ke naganago gore ke yona go nago le kgonagalo ya go hlohletša kgase ya aerosolo le kgase ya metanolo le dinoga tše pedi.
Maloko go tšwa Tirelong ya maphodisa ya Afrika Borwa e wetše godimo ngwako ka Cucko Cresent , Parkwood ka maiteko a go fediša masetlepelo a go gweba ka diokobatši tšeo di ileditšwego.
Go na le kiletšo ya dithuthupi tša meepong, SAVA e tla thekga lesolo leo e lego la boditšhabatšhaba la go fediša ka gohle-gohle tirišo ya dithuthupi tše le mafelo ao a di tšweletšago.
Masole a lekgolo le masome a mararo ka go hloka maatla a bona masole a lekgolo le masome a masome tshela hlano ba ile ba hlahlwa.
Charles Dickson le moasdi wa gagwe Desiree Jackson ba ile ba golegwa ba tlišwa pele go ga kgoro ya maseterata Plettenberg Bay.
Tafolo ya ka mo tlase e tla laetša PDDS yeo e buletšwego tshekatsheko ya setšhaba.
Banna ba bararo ba lefelo la go rekiša bjala le mohlapetši yo a bego a se mošomong ba ile ba rakediša mogononelwa.
O efoge go ba kgogedi ya mahodi ka go fokotša go apara dipheta tša gauta le taamane le go bea pepeneneng ditšea diswantšho le dilo tše dingwe tše bohlokwa.
Dikampa le dikgolego tšeo di bego di hlapeditšwe ke mekgatlo ya balwela tokologo.
Sebapadi sa ba mengwaga ya ka tlase ga ye masomepedi se be se laetša makatika ka dipaleng moo ba bapalago le yena ba mo filego leina la Spiderman, leina leo le bego le filwe sebapadi sa kgale sa PSL.
A eka ba se se tšwa mašemong , baeteledipele ba koša, dilo tša mohuta woo, opela difela.?
Go ya ka ditiro tša maphodisa a tlaleletšo a mane ka Bothasig, yo mongwe wa go gweba ka diokobatši o golegilwe.
E be ele mokgokaganyi wa dipapadi tša Inanda Zone moo a bego a šoma le Motlatša Moperesidente wa naga Mohumagadi Phumzile Mlambo Nqcuka.
Gatee fela morago ga ge molato o tla be o tsošitšwe ga go sana seo se tlago dirwa go thibela dithuthupi.
Se ke kwalakwatšo ye nngwe gape gomme badira dikgopelo bao ba di dirilego pele ba seke ba di dira tše dingwe gape.
Maloko a maphodis a Grassy Park ao a eteletšwego pele ke mokapotene Ashley Petersen, o fihleletše maemo a godimo ka go golega bagononelwa ba šupa bao molaro wa go hula ba ihlamile ka Wynburg.
Lenaneo la dikgoba le šoma ka gohlegohle bjalo ka sedirišwa sa go kopantšha.
Ngaka Dering o ile a lefišwa ka semolao ka baka la tshenyo ka ge a rile o sentšwe leina ka go hlagišwa ka pukung bjalo ka yo a dirilego mošomo wa gagwe bjalo ka motho yo a se nago maikarabelo le kwelobohloko.
Mmušo o tla bothela indasteri ya phatlalatšo mahlagase go palo ya godimo ya bao ba ikemego ba kgonago go phatlalatša mothlagase ka dileteng.
Šedi ye e ikgethago e tla fiwa go hula batho ka mabenkeleng, mo go nago le dikhamera tša CCTV tšeo di dikaneditšego lefelo tšeo di kgonago go gatiša go bonokwane ge o direga.
Re potlakiša leano la thibelo ya dihlopha tša dinokwane, leo le akaretšago thibelo ya tirišo ya diokobatši leo amanago le porojeke ya godimo ya molawana wa POCA mafelong ao go nago le bonokwane ka bontši.
E saenile ditumellano tše dintši le go tšea karolo dipoledišanong tše dintši tša mananeo a go hloma go fedišwa ga dibetša tša go bolaya batho ka bontši le dithuthupi tše bjalo ka tša meepong.
Go fa mohlala, distriki le bomasepala ba a lekana mme le karolo ya bona e lekana le maikarabelo a bakhantshelara ba masepala a tla ahlaahlwa.
Go hlohlomiša le go ahlaahla melawana le ditaelo tša go kgobokanya tšhila ya kotsi le taolo ya yona ka lenaneo la DEAT.
Thuto e tla abiwa go dirišwa mehutahuta ye itšego ya teknolotši - thelebišene , CCTC, porojekthara ya diswantšho bj.bj.
Legoro la go sebe le kotsi kudu le letelele le kgorwana yeo e hlapetšwago di tla hlabollwa ka sepetleleng sa Valkenberg ka Mailand.
Molao kakanywa o tla fa maikarabelo a itšego go bathomi, baotledi ba difatanaga, ba go hloka maikarabelo, le ba go lahla tšhila ya tša hlokomelo ya maphelo.
Maphodisa a kgonne go thopa dithunya tše pedi tša go utswiwa le sefatanaga sa modirelo wa VW sa Polo se go ukangwago gore se dirišitšwe ka bonokwaneng.
Nako ya go gola ya PS e swanetše go tšewa bjalo ka badira molao le balekodi ba molao.
Mešomo ye e phethagetšego ya sa ruri e ka se fihlelelwe , ka gobane mešomo ya indasteri ya go aga ke ya lebakanyana.
Setopo seo se bego se senyegile go šoro sa Daile Thozamile Kole se hweditšwe bošegong bja go feta ka gare ga tshwamare ya mokoti ka motsaneng wo mongwe ka ntlenyana ga Mafikeng.
Melatonyana ye mennyane go akaretša ya go lahla tšhila go gongwe le go gongwe le fao go eleditšwego, mebileng ya go bapa le mabopo , le go tlemola dimpša ka mafelong a go rutha ka mawatleng, le tšhomišo ya diketswana mafelong a go sepela le go ithabiša.
Tonakgolo le ba mphato wa gagwe ba Machina ba tla hloma hlabollo ye nngwe gape ya mešomo ya tirišano le kgodišo ya boemedi bja Shandong le mešomo ya mmušo wa porofense ya Kapa Bodikela.
Dithipa le magare tša metšhene le gona didirišwa tše dinggwe le tše dingwe tša bomakheniki.
Banna ba swanetše apara marokgo a go felelela, e sego a ma kopana kudu ka dihempe tša matsogo a matelele.
Raindasteri le mokonsebetifi wa MoAfrika Borwa Ngaka Anton Rupert, o amogetše sefoka sa maemo sa World Wide Fund sa tša hlago sa Duke wa Edinburgh karolo ya gagwe ya tša paballo ya hlago.
Maiteko a paballo ya tša hlago a ka elwa ka nomoro ye e tiilego ya go thibela go hwelela ga diphedi.
Mokete ke wa go gopola kopano ya magareng ga Krishna le bao ba go ikgafa mengwaga ye mentši ya ka Kuruksetra ka India.
Masepala wa Thekwini o iphihleletše o nale mathata a go o bušetša morago ka go hlokofala ga mogale ntwa ya go lwela tokologo , e lego Mokhantshelara Flora Dumazile Mkhize.
Hawks Rest e fa baeti ba yona ba maemo khutšo le maemo la sephiri ka lefelong le le botse kudu la maemo a godimo.
Go gatelelwa kudu mathomong gore hlabollo ye ga e ya swanela go hlakantšhwa le dipoledišano tša bašomi ba dipolaseng ka Limpopo Valley.
ANC ka Thekwini e kgadile ka bogale bobeadikgang le maphodisa go tswalanya mongwaledi wa mokgatlo wa Liki ya bafsa ka tikologong ya Thekwini e lego lekgoa Mabena le bohodu bjo bo bilego gona.
Moeentšeneere wa meago wa Mojeremane Knut Göppert wa feme ya Schlaich Bergermann und Partner o file hlaloso yeo e tletšego ka tlhamo le boentšeneere bja hlaka ya setetiamo se sefsa sa Green Point.
Gore leporogo le bulwe go felelela go tla tšea dikgwedi tše mmalwa.
Porojeke ebe e nepile go fokotša go dutla nakong ya ge go se sephethephethe.
Mafelo a thuto ka ga tša hlago le menyetla ya tša thuto di mojakong a lefelo leo le tletšego wa go falala.
Tshepedišo ya tšweletšo e ka dira gore go tšwele pele tswapoga le go tšhilafala ka tšhomišo mekgwa yeo e sego ya loka.
Go hlokomela mafelo a tletšego ka diphedi tša mehutahuta lefelong poraebete le mafelo a mabapi.
Palo ya baithuti ba lesome e amegile go utsweng ga dipaesekela.
Ge re sa kgona go thoma le go hlola , e kgona gape le go šomiša seka sa segopotšo gore ebe selo seo se ka lemogwang ka bjako seo se ka tsošago go akaretša, go fapana ga dilo le botee.
Go nale se re ka rego ke mogopolo wo o sego madulong a mabotse ka diathikele tša mešomo ya WCED ka go thuša batšwasehlabelo ba kotsi ya pese ba sekolo sa poraemari sa Dennegeur.
Ke tla rata go bitša mohumagatšana Carole Lewis go tšea setulo sa bohlatse.
Porojeke ye nepo ya yona ke go nyakišiša le go hlatholla mararankodi a setšhabana sa dikgofa tša dinemathoute.
Go lokile re lebelela gape papadi ya Pirates.
Diphahlo di ile tša tšewa go loring yeo e utswitšwego ka Phoenix.
Ke maitemogelo ao a dumelago gore a mo thušitše ka tiragalong ya bohodu bja ditšhelete.
Ka Entokozwenilefelo la hlokomelo la selegae ke gantši le fepa bana ba sekolo.
Aowa, ga go bjalo, le ga bjalo ga ke moleloko wa IFP.
Ka lebaka la go dikološa dinomoro palomoka ga se gantši e fihlelelwa.
Pontšho ya diswantšho tša kgale tša batho ba etlogo ba Amerika, e le seo se bitšwago Sacred Legacy ka mogale wa motšea diswantšho le setsebi sa ditšo tše di fapanego.
Bjalo morena Mkhize o ema kae ka polaong ya go kgetholle ya batho?
Mokomišemare wa porofense ya Gauteng , Mokomišenare Perumal Naidoo , o tlotlile maloko a gabo ka nako ya potlako le go golega ka lebelo.
Go phatlalatša , go tswaka le go hloma le mekgwa ya tirišano le mekgwa ye mengwe tirišano ya tša kgwebo.
Go lokiša le go hlokomela tsela ya mmu le mathudi ao dirilwego ka samentego dikologa mengwako , mesela ya meetse a go ela ka maatla ka polaseng ya dinyakišišong tša ka Drostersnes, Vyeboom: Overberg, Western Cape.
Ke tšhaba go bolela gore dikakanyo tše pedi ga di a akaretšwa mmogo.
Go godiša ponagalo ye botse sa SDB ABM ka go aga kamano ye botse le diNPO.
Go itekola matswele ke mokgwa wo mo botse wa go hlahloba kankere ya matswele wo o ka o šomišago le ngaka ya gago le ge le dira eksrei.
E ile ya kitimišetšwa ngakeng ya diphoofolo gomme ya rokiwa.
Mananeo a kgoro ya Cederberg . Mananeo a thlabollo a phethilwe mme le dipoledišano le mošomammogo wa poraebete di a ahlwaahlwa.
Dipuku tšeo di ngwadilwego, diporoutšha, matlakala le tše dingwe tše bjalo, tšeo di ka bago goba go se be letlakala le tee.
Maloko a setšhaba a swere mogononelwa mme maphodisa a Afrika Borwa ka Tongaat a ile a bitšwa.
Go bonolo go nyakalola le go hlopha - go bonolo go hwetša lefelo leo o le nyakago.
Phil Masinga le Mark Fish baraloki ba pele ba boditšhabatšhaba ba Afrika Borwa ba ba ilego ba bapala ka Italy sehlopheng sa bari le Lazio mongwe le mongwe, ba ile ba hlakana le MaItalia moletlong woo.
Go nale hlokego ya taolo ya kamogelo , e sego yeo e tiilego, ya go kitimela go iphetolela ge go le bothata.
Tšweletšo, go tiliba, le go hloma peipi ya go nošetša ka Matjiesrevier, ka Hotnotsrevier.
Tšweletšo, go tiliba, le go hloma peipi ya go nošetša ka Matjiesrevier ka Zuurhoek.
Andrew Zondo o boletše ka mokgwa wo o sa belaetšego wo o laetšago go itshola ka mahu ao a hlagilego.
Maloko a sekgao sa dinyakišišo le thibelo ya bosenyi ka Queenstown ao a lego ka fase a bolaodi bja Moinspektara Vuyani Cingo a golegile dinokwane tše tharo tša go ihlama ka dibetša tšeo di gononelwago mme ba thopa le sethunya seo se sego molaong,tšhelete, founo le sefatanaga.
Mekgwa yeo e fapanego ya go thabiša le go hloma, mohlala , mafelo a diphka a go ithabiša, dikolo tša go otlela le mafelo a go sesa.
Sehlopha saporojeke e lego Johan Olivier , Musa Resenga le Tshepo Zikhali se eme pelong ya tshepedišo ye e sa tšwago go hlongwa ya hlapetšo ka kliniking ya Bishop Lavis.
Thulano yeo e golago ka Kashmir le kotsi ya ntwa yeo e ka runyago magareng ga Maindia le MaPakistan ke taba yeo e tswenyago kudu.
Galase yeo e nago le kolo , le dikerese tša maitirelo , diaparo le mafelwana a mangwe a go kgahliša go moreki wa maemo.
Mmogo le Moperesitente Mogae re hlomile phaka ya mathomo ya tša paballo ya hlago yeo e lego mmellwaneng ya dinaga tša ka Borwa bja Afrika yeo e bitšwago Kgalagadi Transfrontier.
Torotswana tše nnyane tša Bathurst, Salem, Sidbury le Riebeeck East di nale mišenare wa kgale, dikereke tše botse , dimosiamo tšeo di nago le ditaba tša kgale tša go kgahliša.
Mokotla wo o swerego diphuthelwana tša seokobatši sa Tiko thopilwe mme o momgwe wa banamedi o be swere lolly ya Tikmo go yena.
Go ema setia ga melaetša e fihlelela fase mananeong a HIV.
Go šomiša tšhelete go fetišišago ka pharwa godimo ga ditefelo tša dipanka tša godimo.
PR ya mellwane ye mengwe ya Botswana le Afrika Borwa, go akaretša tsela ya go tšwa ka Nata eya ka Kazangulu , ka maikemišetšo a go thibela masole a ANC go tshelela ka Afrika Borwa.
Khemoise, go akaretša go hlakantšha khemoise le letlalo, le letlalo la go bontšha le go kgomantšhwa le la go tswakwa le tshipi.
Hlokego ya meetse ga se gore e thulana le sekgoba seo se lego gona sa phatlalatšo ya meetse.
Maloko a bobeadikgang a mengwa go ba gona moletlong wa Meyara woo monggae wa ona e lego Meyara wa Thekwini Mokhantshelara Obed Molaba, wa go amogela sehlopa sa borametlae ba MaSwede ka Durban.
Maloko a bobeadikgang a mengwa go ba gona hlahlong ya Big Mama ya bobedi.
Tšweletšo le go tilibara ga didirišwa tša bongaka baj marapo ka mafelong bongaka bjoo ka Cape Town.
Go fetola melawana yeo e dumelelago ditaba tša kelelatšhila le leano la go e fokotša.
Mohumagatšana van der Westhuizen o hlomile porojeke ya gagwe ya Minki Book ka Aporele ngwaga wa go feta , yeo e thekgilwego ke You, Huisgenoot le Kalahari.net.
Mebušo ye meraro yeo e lego maloko a EU e laeditše tšee Kosovo bjalo ka leloko, mebušo yeo ke Cyprus, Romania le Slovakia.
Re thoma gape manthapama le mohumagatšana Pumla Gobodo-Madikizela re botšiša dipotšišo tša Mna. Vermeulen.
Ke ka maikemišetšo ge ke sa bolele ka Vispol goba POP, eupša ka maphodisa.
Kgalase ye e akaretša go meeno goba maina a didirišwa tšeo di tla bewago lefelo la go bontšha ka mathoko ga megala ya SOS ke bathekgi.
Sephethephethe se tla efošetšwa ka mmileng wa go fapoga wa Virginia, letsogong la mpati la go ya ka Hilton Place, mme ya fapogela ka go la go ja ka Faiway.
Banna le Basadi , tiro ye nngwe le ye nngwe ya ikonomi e tla dirwa magareng ga dinaga tša rena tše pedi.
Le ge go le bjalo, ditiro tše pedi tše di lego nthlorwaneng ke tše di laolago ditaba tša dipolotiki tša Mahatma Ghandi le go hlongwa ga Satyagraha.
Re kwešiša Black Project e le go šomiša kgase ya CR bjalo ka sebetša.
Go tšwetša pele lesolo la go swana le go se reke ga bareki le didulagae, UDM MDM e file pego e ipiletša gore go be le maitshwaro le melao yeo e swanetšego go latelwa.
Bokgobapuku bo nale lefelo la go koleka dipuku tšeo di hlokwago, mešomo ya botaki, mebepe ya ditaba tša kgale, mangwalo, diswantšho le didirišwa tše dingwe le dilwana tše bohlokwa.
Gatee fela ge dipoledišano di bonagetše goba di tšwela pele ga botse ka Kempton Park, go bowa gae ga masole go ile gwa ba ka lebelo.
Le ge setlogo sa go phulega ga AFB go se go tsebjwe, dinyakišišo di hweditše gore modu wa yona o hweditšwe go netefatša gore go phulega ga yona ka moso go tla fedišwsa.
Bahlankedi ba MaSudane le bona ba netefaditše gore ba tla fa thušo ya setho go bao ba e hlokago.
Metsotsonyana morago ga go kopana le Mna Daya, o motho yo fetogilego sa ruri go tšwa go lešoba la go rokwa ka seatla la hempe le go rokwa gabedi la SeFora.
O seke wa goka mahlo a dinokwane, ka go tlogela tšhelete molaleng, dikgabišane tša go bitša mašeleng a godimo, ditšeadiswantšho le dilo tše dingwe tše bohlokwa.
Mmme a go botša gore o e hlahlamolle bja le go diriša, ke nnete.
Matlapa a go tshela a gona gore re kgone go tshela nokana.
Le go hlabolla, go hlopha le go godiša tšwelopele ya dibapadi tša basadi tša go ipontšha ka Afrika Borwa.
Mafelo a mabotse le meedi le meboto di tla šireletšwa bjalo ka bohwa bja ikonomi ya rena.
Mo lefelong la leporogo go nale lefelo la go swarelela le legera ka mo fase.
Mna Adolf Malan ga a bolele seo Mna van Niekerk a re botšago sona.
Yena le Brenda ba potlakišeditšwe ka bookelolong bja Ladismith go fiwa kalafo.
Bagononelwa ba bane ba golegilwe ka molato wa go kata ka ditiragalong tše nne tša go fapana tšeo di diragetšego ka Boitekong, Lethlabile, Phokeng le Jouberton.
Diphedi tše di ikmego tša go swana ka mabopong , ka tsela ya nngwe di phela ka ithuša ka lewatle gore di phele.
Go kgangwa ke meetse ka lefelong la go rutha ka lewatleng go ile gwa tsoša ngangišano ka ntle ga Khantshele.
O tlaleleditše gore Molaodi Chali o be a ikgafile, e bile a phafogile a fodile ka hlogong mme a le bonolo ge a le mo omong wa gagwe.
Lenaneo la bosetšhaba la go matlafatšana le tla hlongwa, la rulaganywa mme la tlabakelwaka mašeleng.
Tumelo ya Hare Krishna e fapana le le ya se Hindu ka ge e lemoga Krishna bjalo ka sebopiwa sa maemo a godimo e sego seo tšeerego maemo a Vishnu.
Mafelelong ke gore dipalopalo di theilwe godimo ga dikakanyo le tšeo re di bonago.
Se sengwe se se bohlokwa ke go nyaka go lokiša seo se sentšwego ke kgethollo.
Ge o kgetha go ba lephodisa o dirile kgetho ya go obamela le go šireletša molao.
Lefelo le hlago goba go ya ka nna ba be ba sa hlokomele hlago.
Bjalo Mna Moperesitente seo o re botšago sona le se o se botšago setšhaba ke gore DiScorpions di ka se fedišwe eupša di tla hlabollwa.
Ngaka Asvat ga a tla ngwakong waka tšatšing leo.
Mekete ya jeneware , kudu wo o bego o swerwe gare ga jeneware, o bone balatedi ba Shembe, ba apere diaparo tša setšo tše tšhweu ba le bjalo ka mohlape wo o lebilego thabeng ye kgethwa ya Nhlangakazi.
Naa o bile le mokgwa wa go hwetša goba go bolela le leloko la PSL ka JOC.
Ge o sena tekete ye e lekotšwego goba o se wa botšišwa ka tekete.
kakanyo ya tiragalo ya HIV ka dithutong le nyakollong le dinyakišišong.
Morwa wa mmu wsa ka Durban o šomile gabotse ka ntle ga mabala dikantorong le ditopong, Kurt Egelhof, o boetše torpong ya gabo go abelana le ba gabo phenyo yeo e bego e letetšwe.
Molaodi Leshabane o gateletše bohlokwa bja tšhomišano ya setšhaba ka ntweng ya go lwantšha bosenyi.
Mahlatse a go kgethwa go ba radipalo ke taba ya kgale yeo e šomišitšwego go gatella semorafe le go se lekane.
Boitšhupo bja motho ka motho bo hwetšwa godimo ga motho ya e ka bago motšwasehlabelo.
Dipalo di akaretša tše dingwe le tšeo di sa bolelwago ka sehlopa sa setšhaba, go balwa bong le bogolo.
Go se diriša mašeleng ka botlalo e ba go pharwa godimo ga taba ya go se be le bakgokaganyi ka nako.
Go nale dinoka tše bohlokwa le mafelo ao a phelago a na le meetse , kudu a Olifants le Berg, Verlorenvlei, Rocher Pan le Langebaan Lagoon, e le mafelo ao loketšgo dinonyane tšeo di dulago ka meetsing.
Se se feleleditše ka ditiro tša boganka tša sesole tša Israele ebile se nyaditše maikemišešto a Palestina a toka a boditšhabatšhaba.
Ge re be re le phošo re ikemišeditše go ithuta gape go seo re bego re se nagana.
Aowa, tshwarelo Mna Stainton, ga se a efa nna.
Bjang bjo bo tala bjo botelele bja go mela ka tlase ga mehlare ye mengwe bo nale mahlatse le madimabe.
Re itemogetše botereki bjo bo bego bo sa emelwa, hlokomologo ya molao wa boditšhabatšhaba le kemonoši yeo e sa emelwago.
Hlopha o sware bokgokaganyi ka bontši bja mengwaga ye mentši le mananeo a ngwaga ka ngwaga le pego ka se.
Bjale seo Mna Havenga a se dirilegoke taba ya mathomo ya go lekola ditekete ka ge a tšweleditše ditekete tše hlano, tša setlwaedi e sego tša ditulo tša maemo mme morago a di senye.
Go kama moriro ka mokgwa go kamela fase e le mokgwa w go šala tsela ya sebopego sa moriri wa gago.
Mengwageng ya bona ba le mmogo ba le ka Inanda ba tiišeditše segwera le go botegelana le ka sekolong.
Le yona e ile ya amega go tša thušo ya setho go batho ba Mozambique bao ba bego ba falaletše ka seo e bego e le Eastern Transvaal.
Ka mahlatse ke ile ka ithuta go rutha ka sa na le mengwaga ya ka tlase ga ye masomepedi, go sego bjalo re ka be re kgamilwe ke meetse re jelwe ke dikwena, gwa realo Mna Mashiyi.
Tumelelo yeo e sego ya go kgetholla ya bohle , ya go se maitemogelo a go se senye, e tla hlongwa.
Ge e ka dula e sa hlokomelwe e tla feletša ele mangope ao a ahlamego ka baka la kgokgolego.
Mogononelwa o ile a tsongwa go fihlela a rakeletšwe letšatši le le latelago ka Rietvallei.
O ka noba ka mokgwsa o mongwe o šomišitše ditepise goba lefelo la go namela.
Peu ya mafela ya sehla se se kopana yeo e nago le puno ye ntši e swanetše go bjalwa.
Dinyakišišo tšeo di swanetšego go etwa pele ke Moeletši wa Tona Archie Lewis e tla menagana gabedi.
Go a kgonega , ka gore Thembiso o nale kamano le Zinzi.
O šomiše polaka ya sokete ya go šoma ka nako go gotetša mabone le go a tima ge ele mantšibua.
Nepo yeo e akantšwego ya go fokotša meela ya tšhila le dilo tša go tšhilafatša tšeo go boledišanwego ka tšona le maloko ao a amegago.
Kakanyo ya gago ke gore ditekete tša tlaleletšo di ile tša ngwalwa gape le morago ga ge rekišitšwe.
Ka ge ba Mmala ba emetšwe ka bontši, bobedi bona le Bathobaso ba na le kemedi ka mokgwa wo o makatšago mo maemong a bolaodi.
Mmila wa Carlisle o tla ba le meela ye meraro yeo e yago bodikela le o tee o ya go bohlabela.
Venessa o re o a tseba gore Mna Dube ke yena mong wa CBK ebile ke yena a nago le maikarabelo a go hlokomela mešomo ya letšatši ka letšatši mo lefelong la dipeakanyo e le sešupo sa gore bareki ba hwetša diphahlo tša bona ka lebelo.
Lehono re dihlatse tša seo Tona Mufamadi a bego a se šupa.
Batho bao ba hwetšago mphiwafela ba tla kgona go reka ditekete tša sehla.
Naletšana ya moraloka pele yo a lego ka England a ralokela le Blackburn Rovers , Benny McCarthy o be a se gona go ba karolo ya dipapadi tša segwera kgahlanong le Portugal le Norway ka baka la kgobalo.
Re lebogiša mohlankedi wa dinyakišišo wa go tšwa Wolmaransstad e lego satšene Ignatius Madibo.
Go phara molato ka tša tšhilafatšo -molato o fokotšwa ge tšhilafalo e fokotšwa.
Maeto ao a kgahlišago a go ediša a go laetša toropo a gona.
Batšhošetši ba tla lekanetšwa maatla ka mokgwa ofe le ofe wa hlapetšo.
Go a makatša gore poeletšo ya hlago ya mehla le mahla ya dipalopalo ga e kwešišswe ke bagoeledi ba bangwe.
Šomiša tselanyana ye khutswane go hlatswa dibjana tša ditšhila kudu.
Grata ya bongaka ka dithuto tša dipolotiki go tšwa unibesithing ya Sussex.
Afrika e nale seo o ka rego tee go tshela ya batho bao ba dirago palomoka ya batho ba lefase gomme e dira tee go hlano ya kgwebo ya lefase - mme karolo ya yona e a fokotšega.
A e ka ba e be e falala ge e le gore ke e bitša gabotse.
Bobeadikgang bjo bo sa dumelelwago bo ka se dumelelwe go tsenela mananeo a se mmušo.
Katološo ya kgokagano ya ART ya go mokgwa wa go gatiša malwetšana ao go kopanwago le ona le mekgwa ya go a alafa.
Mosiamo o ile wa ikgolaganya le bakgoboketši ba dika tša taetšo ya maemo le unifomo lefaseng ka bophara.
O rile ka lehlakoreng le lengwe basadi ba bafsa ba sa tšhaba go tsenela tša kgwebo.
Maemo a bosetšhaba a go beela pele ditšhilafatši a tla hlongwa ngwaga wona wo.
Kamano ya Afrika Borwa le Spain e bile ye botse , ka tša sepolotikile le tšhomišano ka mekgwa ye mentši.
Karolo ya tšhelete yeo e šomošwago ke Kina yeo e ka fetolelwago gabonolo.
Bjale Mna van Rensburg ke nagana gore tshepedišo e latetšwe malebana le DCA ka dinyakišišo tša Helderberg.
Ke tla hlaloša seo ka botlalo ka lengwalo go kantoro ya Mna van de Hoven.
O ka bea Coke goba motswako wa go letefatša nama godimo ga ntho go e gokobatša.
Meswinki le tšhetšhelela di go fa maatla le dinako tša go ipshina.
Khuetšo ya kgase ye kotsi ya go tšwa go lelehla go diteng tša mahare a matala le kgolo ya dinawa tša soya le dithora tša mabele.
Batšwasehlabelo ka bobedi ba laeditše bahlasedi ba bona mme ba golegwa.
Sefatanaga se tlabaketšwe magareng ga tše dingwe ka seyalemoya sa tsela tše pedi sa maemo a godimo, khomputhara ya imeila, inthanete le ditlabakelo tša fekese.
Safa e laola bobedi dipapadi tša bomagogorwana le tša godimo ka nageng.
Rasethunya o ile mafelelong a tšhabela ka bogareng bja toropo ka Winnenden.
Mmušo wa Afrika Borwa o laeditše maikutlo a wona le ditebogo go mmušo wa Thai ka thekgo ya ona yeo e o filego banamedi ba Afrika Borwa nakong ya ditšhupetšo ka boemafofaneng bja Thai.
O netefatše gore mollowa porai o timile go felelela pele o sepela.
Lehono mošomo wa booki o nyaka mooki yoo a hlahlilwego ka makaleng a mangwe.
O seke wa kgoma bogodimo bjo bo phadimago ka menwana ya gago ya makhura a dithuthupe.
Ba ile ba thuntšha maloko ao a bego a batamela , gwa napa gwa tsoga mothuntšhano.
Ga a hlokofatša babangwe go swana le ka moo a hlokofaditšego Stompie.
Go phetha kago ya sekolo se sefsa le go hudušetšwa ga baithuti go tšwa sekolong se se phagamego sa Usasazo ka Maitland go ya ka Khayelitsha.
Ke nagana gore ke tshediša mahlo, ke nagana gore e di tshediša mahlo ka bobedi.
Se ke mafelo a go rutha a mawatleng ao a laolwago ke lapa , mo go dirwago mantlwantlwane letšašti ka moka le go thabiša bana.
Bobedi Mzwai Piliso le Andrew Masondo ba ile ba iletšwa ke boeteledi bja ANC , bjalo ka ge e laeditšwe ka godimo.
Gantši ke dipapadi tša liki ya godimo tšeo di laetšwago go ka sathalaete ya thelebišene.
Mafelo a mane a go tlabakelwa ka didišwa tša theknolotši tšeo di thušago go amogela tshedimoša go tšwa difofaneng le ditšeadiswantšhong tše dingwe.
Re swanetše go ba karolo ye maatla ya tša thuso ya setho.
Sehlopha sa dinokwane se thubile ka difoleteng ka go namela maboto a matelel, le dihlaka le dipeipi, e lego seo se ba filego leina.
Mme o tla bona gore seo van Schalkwyk a se bolelago se thaletšwe.
Go neela ka tirelo ya tšhireletšo ya poraebete ka sepetleleng sa Brooklyn Chest.
Bogolo mananeo ao a tsenelelago le a botebo a nyaka kelo ye kgolo tšhelete e a nyakega.
Phetolo yaka mesong ya lehono e ka sebe yeo e nabilego.
Se se tla matlafatša tša boeti ka mafelong a ka Overberg.
Barutwana bao ba tšeago karolo distolong tšeo di fapanego ba amogetše diphuthelwana go swana le dikhipa, diphentshele, dirula le mopikisana a dijo ditlabakelwana tša go swara dinotlelo tša thalwa melaetša ya GYC.
Mo Chris Viljoen o lokiša mananeo a mabedi a radio a radio ya Afrikaans ya Sonder Grense.
Re kgethile mophorofesa Riana Borman, yo e bego a šoma ka sekgaong sa boopa le go se belege, a ithutile kudu ka dinyakišišo tša ka mafapeng ao.
Tšhila yeo e tšwelelago e a lekolwa ya kalwa godimo ga leporogo la go kala.
Ge di tlogetšwe ka gare ga lefelo leo le tswaleletšwego la bjang, o fele o di šuthišetša mafelong a mangwe, di ka fetša bjang tša bo gatikela, tša šia mmu o le molaleng wo o ka kgogolwago ke meetse.
Amla modumedi wa Islam, o ile a tumišwa ka kgopelo ya gagwe ya gore maswao a thekišo ya dinotagi e tlošwe diaparong tša gagwe tša go bapala.
SAMDI e tla dirišana le ditheo tša mohuta wa yona ka DRC.
Mekutwana ya baipei ka Kayamandi ke ye mengwe ya mafelo a bodiiding ka Stellenbosch.
Naa go hlomilwe legora la meotlwa ka thokong ya leboa?
Motlatša Tona wa maloba ditaba tša ka ntle Mna Aziz Pahad o bile le moletlo wa taelano ka Ghallager Estate ka Midrand.
Ge o boloka motšhene wa go bolaya botona bja diphoofolo, go bohlokwa gore o tlogele meno a wona a bulegile gore o thibele go hlagala mo merumong.
MTCR peakanyetšo e nnoši yeo e akaretšago bofofiši bja mesebe le mehuta ye mengwe ya tshepedišo ya WMD le didirišwa tše dingwe tša theknolotši.
Baruthi bao ba sa belaelego selo ba tshwaeditšwe ka go metša meetse a ka lefelong la go rutha ao a tšhetšwego ka tlolorine le mantle a batho.
Re nyaka go ka tshwanelo re kwešiše hlabollo ye pele re kitimela go fa sephetho seo e sego sa maleba go ya ka saentshe.
Ba bohle re tla re gata ka mošito ka ge re le mohlaleng wa senatla bohlale go swana le Alfred Moleah.
Bana ba šomiša mapokisi bjalo ka ditulo.
Mohlankedi wa dinyakišišoš, moinspektara Zenzele Dlomo o thabišitšwe ke kotlo mme a reta setšhaba ge se amega twantšhong ya bosenyi.
Morena modulasetulo, ga ke rate go amega ditabeng tša Ngaka Wouter Basson tša mabarebare ao a amago ditaba tša Ngaka Riana Borman tša mabarebare.
Bahlapetši ba ditona tše pedi bao ba hlapetšago dikgoro tše pedi mafelong a bona a bodulo ba ile ba hlaselwa, mme dibetša tša bona le diyalemoya tša bona tša hlaeletšano tša tšewa.
Re be re leka go boelantšha dikgoro tše pedi tša MaSomali mme re emetše thekgo ya boditšhabatšhaba gwa realo Ali Mahdi Mohammed.
Ditšweletšwa di akaretša, cotton, cocoa, aluminiamo, ditloo tša cashew, mmoba, diaparo tšeo di loketšwego go aparwa, dihlapi le taamaneyeo e sego ya šongwa.
Lenaneo la hlabollo ya kakaretšo la Polane ya Hlabollo ya Mafelo le Polane ya Mafelo ao a tswaleletšwego difatanaga le hlomilwe ke sehlopa sa SDB ADB.
Mabakeng a tša ikonomi, kiletšo le go se reke di ile tšabeiwa kgahlanomg le Afrika Borwa.
Modulasetulo wa Masakhane Zandile Gumede o rile ANC e be e sa diriše bontši bja yona ka khantsheleng gore ka mokgwa wo o sa lokago e gatelle makgotla a mannyane.
Go be go sa swanela go ba le metsotso yeo e tšeerwego kopanong yela.
Se se dirile gore baoki ba hloke boitshepo le boitumelo.
Morena George dumetše gore sekirini se segolo se segolo se tla thuša go fokotša kgatelelo.
Matseka a Esikhawini a fokoditše go utswa dikoloi, go thuba ka dintlong, go hula le go gweba ka diokobatši.
Mohlare wa fynbos ke wona mohlare wo montši ka Borwa-Bodikela bja Kapa karolo ya Kapa ya hlokomeloya mehlare.
Ge a botšiša, monna yo a sa tsebjwego o ile a mo laela go hlobola diaparo.
Go dumelwa gore makhura a tisele a gogilwe go tšwa terakeng yeo e bego e swanetše go ba e e tšhetše ka mafelong a go tšhela makhura ka Gauteng le Mpumalang.
O boditše IRNA mo gore ditiro ka moka a tša dira dibetša tša nuclear a hlapeditšwe ka setšeadiswantšho le bahlapetši ba mafelo.
Ke ka baka la tshepho go mafelo a rena, bokgoni bja rena go tša hlaeletšano mme le bathekgi ba papadi ya khirikethe ba šetše ba rekile ditekete tša dipapadi tša dipapadi tša IPL, a realo.
Se se tla ba gona lenaneongthero la kopano ya Setemere yeo e bidwego ke Mongwaledipharephare wa Dinaga Kopano Kofi Annan.
Ba golegilwe ka Mbizane ka lefelong la Mbongolwane, ka lefelong la go se hlobologe la magaeng kgauswi le Eshowe.
Kopanelo mabapi le kopano yeo e rulaganywago ka Qatar ka Nofemere e bohlokwa.
Ka kgopelo dira dipeakanyetšo tša go laetša go ba gona go mongwadi mabapi le dijo le mafelo a bodulo.
Ba ditirelo tša tšhoganyetšo ka Masepaleng wa Ethekwini ba ile ba tlotlwa ka mafolofolo ao ba a laeditšego ge ba se na ggo longwa tsebe mme ba kgona go tima mollo wo o phulegilego ka moagong wa Florence Mkhize.
Morena Qureshi o rile hlaselo e bile ditiro tša digongwana tše di lego kgahlano le mmušo tšeo di nago le maikemišetšo a go fediša tshepidišo ya maemo a khutšo ka nageng.
Hermanus e tšewa go ba lefelo la bohlokwa lefelong le.
Tshedimošo yeo e hwetšwago dinyakišišong tša SSA bjalo di maemong a go netefatšwa morago ga ge dinyakišišo di dirilwe.
Mohlala, baruthi le basesi ba diketswanamabopong ba ka phenkgišana ka mafelo ka mabopong le mafelong a go sesa.
Ke ka mabaka a go hloma ditšhaba tša go kgona go iphediša le go hloma mafelo a go ihlabolla nako le nako.
Makhura a hlago a na le mokgwa wa go thibela oksitšene go sepela ka mading, e le seo se hlolago se se bitšwago hlokego ya oksitšene mading.
Setsebi sa go šoma ka diokobatši, mokonstabolo Johan Du Toit le bošomi ka yena go tšwa ka sekgaong sa botseka bja go kgoboketša ditaba tša bosenyi ka Kimberley ba kgonne go golega yo mongwe wa ba go gweba ka diokobatši ka nako ya matena.
Ge re gopola ditaba tša kgale ka go lwela tokologo, re gopoa gape le ntwa ya Cuito Cuanavale fao masole a MaAngola a ilego a fenya masole a mmušo wa kgethollo.
Mmušo wa Malawi o tšeere kgato ya matsaro ka maikemišetšo a go goka babeeletši ba ditšhelete ka nageng ya bona.
Ke karolo ya naga yeo e bego e arotšwe go ya ka mmala, ya makgoba le mong wa makgoba , le ya phapano yeo e hlotšwego ke ntwa ya semorafe le go se tshephane.
Ke senthulwane sa meetse ao a thibetšwego fao go elago meetse ao a hlwekilego moo a hlakanago le ao a nago le letswai ao sepetšwago ke lephoto la meetse leo le hlolwago ke moya go tšwa lewatleng.
Lenaneo la motlalanaga la go diriša diruthufatši tša ka magaeng tša go šomiša maatla a letšatši le thakgotšwe, go lebeletšwe malapa a ditseno tša magareng le tša godingwana ka Gauteng, Kapa Bodikela le KwaZulu Natal.
Moperesidente wa Sierra Leone, Kabbah yo a kgethilwego go ya demokrasi o bušeditšwe maemong a gagwe mme molaotheo wa naga o bušeditšwe maemong a wona ka nageng yeo.
Tšhomišo ya maatla go sena kgethollo go t wa makgotleng ka moka, le pego ya lapa ka lapa le kgolego ya motlalanaga di hlotše maemo a letšhogo ka nageng ka mokgwa wo a sa kago wa bonwa peleng.
Ka kgwedi ka kgwedi boraikonomi ba phatlalatša dipego tša ditheko go bareki.
Ge o tlantše aterese ya web letlakaleng la nnete seo se ka ra gore ga o a e tlanya gabotse.
Lefaseng ka bophara go ya ka tšhomišano ye botse ele seo se netefatšago hlabollo ya ruri ka sekgaong seo.
Difofane tša entšene e tee di tlaleleditšwe ka ditirelong tša maphodisa a Afrika Borwa.
Mangwalo a go eletša baganetši ka dipoelo a tla romelwa marago ga dibeke tše pedi.
Mogononelwa wa mengwaga ya ka tlase ga ye masomepedi o dirile boipobolo ka setatamenteng mme a itatetša ka ditaba yena le babangwe ba babedi ka molatong ye mebedi ya polao ye sehlogo yeo e rarolotšwego ke matseka a mabedi a ka Kuils River a o a tsebjwago ka la "First Team"
Ba ile ba hlokofatšwa ka sehlogo le go tšhošetšwa ke maloko a mekgatlo ya ntwa ya tokologo ao a sa nyakego ge maina a bona a phatlalatšwa goba ba tšewa bjalo ka babonwa molato.
Go tšeelwa naga e bile ye nngwe ya ditaba tša sehlogo tša go thopiwa ga naga ya Zimbabwe.
Eupša ga o tsebe ka bothata bja Computicket goba diteko tše dingwe.
Sa bone, o boletše ka ditaba tša go amana le tšhomišano mešomong, tšeo di nago le diphapano le bosemerafe le bosemohlobo di hlohleleditše dokgogakgogano mešomong.
Sedirišwsa se ke sa kgale mme le thuto yeo e abjwago ka kakaretšo ke ya maemo a kwa tlase.
Dipoelo tšeo di amogetšwego tshepedišong ye ya mohlakanelwa e dirišitšwe go tsošološa phatlalatšo ya Stats SA.
Mna.Zuma o lebogile setšhaba seo se kgethilego ANC la mathomothomo dikgethong tše.
Molokoloko wa di thulano mabapi le ditaba tša amana le naga di tšweletše ka gare ga SDB.
Mosupurutente Nayager o tlotlile bahlankedi bao ba amegilelgo ka kgolegong.
Tšhelete yeo e šetšego ya NSRI e tlaleleditšwe ke meneelo ya batho ka bobona , meneelo go tšwa dikhamphaning, meletlo ya kgoboketšo ya sekhwama le diphadišano.
Dibetša le dithuthupi di kgobokeditšwe lefelong ka Bilene, tša hlopiwa mme tša laišiwa ka gare ga sefatanaga sa Isuzu tša išwa lefelong la go senywa mosong wo o latelago.
Tšeo di bego di sa akaretšwe ka tlase ga Exit Poll.
Mafelelong Tonakgolo o ile a dumelela go hudušwa ga baithaopi ba ka Bambanani ka dikolong tšeo di fetogilego mafelo a meruswi.
Dinyakišišo di laeditše go kgaogantšhwa ga mohuta wa hlapi ya mafegwana a mahubedu go ya ka setlogo ka nokeng ya Berg yeo hlolegilego ka Verlorevlei le ka Breg River.
Hlapetšo ya mahu ao seo a hlago e thomile ka polokelong tša bahu ka bontši.
Molato o ile wa šuthišetšwa pele gore kahlolo e dirwe ka kgorokgolo ya tsheka ka Polokwane.
Sehlopha se se akaretša tšweletšo ya kota, go tološa ka semakhaniki le ka khemikhale, go tswaka ka politšhi le go se tswake le go tswaka ka seka khemikale.
Maphodisa a ile a wela godimo ga ngwako marago ga go longwa tsebe gore dokoloi di pentiwa ka lefsa mme tša ngathiwa ka diripa.
Tšweletšo ya dipeipi tšeo di khupeditšwego di diretšwego metšhene ya mohlagase, didirišwa tše dingwe le tša seramiki.
Mabaka a go thwalwa a fapane, e le seo se hlolago mešongwana ya nakwana, ya go se tšeelwe hlogong e bile mešomo ya gona e fiwa batho ba šele gore ba e dire.
El Salvador ge e na kemedi ka Afrika Borwa , kemedi ya yona e ka Jerusalem,ka Israele.
Se se nyaka kopano ya taolo yeo e menaganego gore re fihlelle katlego.
Plettenberg Bay e fa kelo ye kgolo kudu ya lefelo la go iketla ka mabopong, e lego a mobotse, a maemo ao se šego a senywa.š
Tekodišišo ya GEMSle tirelo yeo e e fago e laetša phihlelelo ye kgolo kudu.
Palo ye nnyane ya bareki e ile ya lemošwa eupša ga go na yo a ilego a sekišwa.
Mokonstabolo Lebepe o golegile monna yo go hweditšwego a swere sebetša se kotsi.
Mojako wa go tsena ka lebenkleng la dijo le na le sedirišwa sa theknolotši ya ditšithale, seo se nago le dikarolwana tše mmalwa tše di kgonago go lekola batho mešomong ya bona, me se kgona go hlongwa ga bonolo.
Lekgotla le tle ba le maikarabelo a go thea ditefelo tša kotlo le go hloma mananeo a go thibela go tsholla ditšhila mo gongwe le mo gongwe.
Go sapolaya, go tilibara le go hloma lefelo le legolo la go fiša oli ka sepetleleng sa Swartland ka Malmesbury.
Dipapadi tša pulamadibogo di tla hlagišwa ke borammino ba gae.
Ditšhupetšo le dika tša bahlami di laeditše mateng a web a kgone go netefatšwa.
Mafelo a makeišeneng a fa baeti sebaka s se botse sa go bona lehlakore le lengwe la Durban.
Bobedi mahlakore a laeditše gore a itokišeditše go šomišana ka go fana ka mankalanyana le go kopantšhwa tšeo di nyakwago ke ba tshepidišo ya diporo ke ba naga ya Islam ya Iran.
Ge ba tša tirelo ya tša tšhoganyetšo ba fihla, maphodisa a ile a kgona go etapele Nosethu Kula go tloga lebenkeleng la dijo mme moragonyana ga moo ba kgona go lokolla yo mongwe yo a bego a thopilwe.
Mmušo Afrika Borwa o hlohleletša ditšhaba tša mafase go ba le dipoledišano go sa kgathalego gore direga eng ka mmušo wa mohlakanelwa wa Palestina le go fediša diletšo ka moka kgahlanong le mmušo wa Palestina.
Batho ka bontši ba phela le batswalle ba bona goba ba dula ka mafelong ao a sego a bolokega.
Ntle le fao, ebile re tlaleletša ka lepanta ka mapatlelong ao a mabedi na go na le bahlapetši ba ba ikgafilego ba go hlokomela diphapoši.
Babogedi ba ile ba phaphatha ge bathuši ba ka lebenkelng ba dutše ba ba tšhelela dino.
Hlabollo ya sesole seo se tla go lwantšha thibelo ya hlabollo seo se tla go thwalwa se šomiša makatika a sesole sa go lwantšha pušo le go fediša dihlopana tša digonngwana tša go lwantšha mmušo le go thopa taolo ya setšhaba.
RXH e nyaka go hlahlobjwa yeo e tlea tswalanywago le mokudi.
Bontši ba bommasepala bo palelwa ke go lefela goba go thuša ka mašeleng ge go hlongwa diporojeke tša mehlagase.
Dišo tšeo di hlolago go hlohlona le go ruruga ga letlalo, mahlo, matlalo a masese a mamina ka dikarolong tša mmele tša go thuša go hema.
Kloof Country Club e leka lefelo la yonaleole hlomilwego ka mokgwa wo o kgahlišago ka lefelong la bobotse bja hlago la mehlare.
Sa pele go ema le ditiro tša bona tša bošilo kgahlanong le kontinente ya Afrika , ba ipitša dikwankwetla le go re tšea go ka re ga re batho.
Ditirelo tša tšhoganyetšo di kgona go fihlelela badudi bao ba ka nyakago thušo ka potlako.
Go efoga go thuthupa woo o sa emelwago maphodisa a ile a bea dimpša tša go dupelela go dupelela mekotlana yeo yeo e ka bago le dithuthupi.
Laos ga e na boemedi bofe goba bofe ka Afrika Borwa.
Lefelo le bone moraloki o tee yo a bego a laola mmaraka wa go bapatša mahala moyeng, gomme moraloki yo mongwe ke yena a nnoši a nago le tokelo ya go motšweletši wa thelebišene ya go lefelwa ka nageng.
Mananeothero a dikopano tšeo a sa tlile go feleletšwa.
Tšweletšo ya merogo yeo e tšweletšago dinawa tša go omišiwa.
Dipolata tša sekgorametši, matlakala, difilimi, difoele, metato le tše dingwe tša phaphathi, e kaba bopilwe ka mokgwa wa nkgokolo goba aowa.
Go nwa maswi a kgomo ao a sa hlahlobjwago a ka bea setšhaba kotsing ya go hlaselwa ke malwetši a mmalwa.
O šomile ka dipapading tše bjalo ka Ellis Park ebile o swanetše goba o tseba gore lepanta leo le šomišwa bjang.
Le rena re na le hlaelelo ye kgolo ya bora-entšeneere ba tša meagole le ba mehlagase.
Ga a dumele gore a ka amega go tša bosenyi.
Mafelo a go godiša le go tswadiša, kgodiša ya setšhaba le poloko ya Gull Larus ya hlogo ye tshehla yeo e bitšwago cirrocephalus ka Borwa bja Afrika.
﻿Batho ba be ba rwalwa ka dipese go ya ka gare ga St Barnabas go tšwa seleteng ka moka sa mmasepala wa OR Tambo, gwa realo Kupelo.  
Seopedi se se tsebegago kudu sa mmino wa opera, Mimmie Coertse, o ile a amogela tokologo ya Toropokgolo ya Vienna, Austria , gomme naletšana ya bitšwa ka leina la gagwe. 
Dr Becker nka tla go potšišo ya baswarwa.
Mongwaledi-Pharephare Ban Ki-Moon o amogetše taletšo ya Mopresidente El-Bashir ya go etela Sudan gomme a re dintlha di tla phethagatswa go ya ka ditshepetso tsa sepolotiki.  
Ka ntle le tshwaro ya peleng ya kago ya setoropo, mmila o laeditše tebelelo ya kakaretšo ya tlase ya go se lebelelege gabotse.  
Go peo ya thulaganyo ya phaka go maraka wo o neelanago ka mehutahuta ye mebotse ya didirwa ka matsogo tša ka gae gammogo le mekgabo ya go kgabiša.  
Fifa e ntšhitše setatamente ka Mošupologo e lemoša setšhaba gore ge se hwetša di e-meile tša mohuta wo se hlokomele ka ge di bonagala e ke ke tša molao gape di goga šedi.  
Tlhalošo goba go šuthiša ga diswantšho ga mohuta wo wa saene go ka se dumelelwe.
Afrika Borwa e na le bokgoni bja go etapele ntweng ya kgahlanong le bophaerete kontinenteng ya Afrika, gwa realo Molaodi wa Amerika Naval Forces Mark Fitzfegerald, go ngwadile Edwin Tshivhidzo.  
Go la Bitterfontein, meetse a ka fase ga mobu a hlokwa gore a hlwekišwe pele a ka dirišwa ke batho go a nwa.  
Mahodu a mabedi a swere Mna Mtshiselwa poo ba mo tšeela mogalathekeng ka morago ga go thuntšhana.  
Blatter o ile a lebogiša sešupi sa Toropokgolo, a re se tloga se "na le maatlakgogedi".
Tsala ya North Coast ke ye bohlokwa go mafelo a KwaMashu le Inanda.  
Mošomo wo mobotse wa go nyakišiša ka meloko ya Sehlopha sa Tšhomo sa Douglasdale Robbery o lebišitše go tshwaro ya lehodu la ka ntlong ka Laboraro.  
E be e buletšwe gape go baithuti le batšeadinepe ba hlwahlwa.
Go sa le bjalo, Mna McCain o thomile Mokibelo go la Virginia, naga e tee ya Repabliki yeo Balwelatoka ga bjale ba kwago gore ke ya bona. 
Maloko a Sehlopha sa Tšhomo a  Mahodu a Dintlo a Thohoyandou a šomile ge ba be ba swara babelaelwa ba šupa bao ba bego ba tshwenya dišhaba tše šupa ka go ba thubela dintlo.  
Ga go agente ya mmušo ya dipalopalo yeo e ka amogelago khwalithi ya dipalopalo yeo e se nago ntlha le thito gore e dirišwe go thekga goba go ganetša data ya dipalopalo. 
Ke ditepisi tše di yago ka gare ga moago tšeo di thibelago modiriši wa setulo sa digole go na le setulo sa digole.  
Lehono go be go theeleditšwe tlaišo le kganetšo kgahlanong le bana.
Kantle le go hloka tshepo, Angola le Mozambique di lefile theko ya godimo lebakeng le.
Molaodi Janet Basson - motho yo a nago le maitshwaro le toka gape a swarago tekano ya go kwagala magareng ga lebaka le maikutlo.  
Dithutwana tše di nago le tshedimošo tšeo di na go le maikemišetšo a go matlafatša diSMME ka tsebo di tla tšwelela gotee go mašedi ka moka moo ditsebi go tšwa go dikhamphani tše di thekgago tša go swana le le TBDC, SARS, TIK, bj.bj. di tla swarago diseminare.  
Kgona go ruta le go thekga badiriši ba diritebatši bao ba kgonnego go hwetša tlhahlobo ya tlhokomelomorago. 
Ga bjale ke tla rata go kgopela Glenda Wildschut gore a re tswalelele modiro.
Ke nnete gore ga go tshepagale ka gare ga temokrasi gore dikhanselara ba swanelwa ke go sepediša dikgwebo tša bona ba sireleditswe ke basireletsi. 
Kabinete e ile ya lemoga tswelopele mo go sepetseng Tselatshepetso ya Intasteri yeo e kopantswego ya Dikarolo tsa Petroleum, Gase le Petrochemical.
Maatlakgogedi  - dirisa go thea, go tlosa kabelo ya dijo goba go ba le dikatse.
Rutha go mafelo ao a tlhokometswego ke basireletsi ba bophelo, gantsi go zoune ya magareng ga difolaga tše pedi di hubedu le tše serolwane. 
Kabelo ya thulaganyo ya tsela le dinamelwa tša setšhaba ditseleng tša lebaka le le telele. 
WESSA e abelana ka ditirelo dikolong, dihlopha tša barutiši le barutiši ba bangwe ba tikologo, go swana le Share Net le Lenaneo la Dikolo tša Eco.  
Tokumente e ganetša gape tirišo ya maatla le tiro efe goba efe ya sešole gape e bonelapele phihlelelo ya mphiwafela go thušo ya botho.  
Borakontraka bao ba laeditšego Mercedez Benz wa maemo a godimo go Tonakgolo ya Dinamelwa S'bu Ndebele ba re moya wa Ubuntu woo batho ba Afrika ba ikgantshago ka wona o tshedisitšwe mahlo.  
Charles Abani wa Oxfam o boletse ka morago ga kemiso ya kgaoletso ya mekgatlo ya boditshabatshaba, Oxfam o be a le maikemisetsong a go fana ka thuso go Zimbabwe.  
Ditirelo tša go se be maleba, go ya ka mokgwa wa metšhelo le go diriša merwalo ya pele le morago go tloša ditšhila tše di lego gona, di filwe peleng.  
Go hlokega tirišwa ya kgafetšakgafetša ya direkoto tša datapeisi ya ditlabelo tša mmasepala wa OMU tšeo di ka se fihlelelwego gabonolo go tšwa go seteišene se se emego.  
Bjalo ka malwetši a mangwe ao a fetelanago ka thobalano le malwetši a mangwe a go fetelana ka kokwanatlhoko .
Monna wa sethunya o hlokofaletše ka phaking go la Geneva ka morago ga go thuntšhana le maphodisa.
Go latofatšwa gore babelaelwa ba babedi ba utswitše Toyota Corolla go la Mamelodi mantšiboeng a Labohlano.  
Kgobokanyo ya moswananoši ya divideo tše diketekete, diswantšho le difaele tšeo di laetšago diphedi tša lefase. 
Dihlophantšho tše di šomago gape tše di beakantšwego gabotse tša setšhaba ka gare ga SDB di netefatša gore ditaba tša tikologo di dula di le godimo go lenaneo la tšwetšopele.  
Dirapa tša meetse tša go ba le dibopego tša Japane ke tšona di bonagalago ka gare ga phaka ye ye botse
Ge mosadi a thoma go goeletša le go ganetša tlhaselo, mmelaelwa o ile a mo hlaba mo molaleng.  
Holmes o ile a ganetšwa go tsena ka gare ga kampa ya Kassab go karolo ya leboa ya selete.
Go kwagala gore babelaelwa le bona ba nyakwa ke maphodisa a Langlaagte le a Florida malebana le bohudu bja ka dintlong.  
Bontši bja dikgobokantšho tša mengwaga ya gagwe ya peleng ya boswa bo tletše ka dikganetšo, ditšhošetšo le dibomo tša maloko a lelapa la gabo ka Bašireletši.  
Eragrostis plana ga ya swanela go ba bothata mašemong a kikuyu ao a nontšhitšwego gabotse gape a dirišwago gabotse.  
A lebaka la gore sefofane se biditšwe e bile gore ke ka lebaka la gore diambulanse ga se tša kgona go fihla mašemong? 
Bolaodi bo tšea karolo dikopanong tša go lebana legatong la DME go mabaka ka moka ao a amanago le tša meepo. 
Go thibela kotsi ka go diriša mokgwa wa tlhokomelo go tšwetšopele le taolo ya tikologo.
Sefatana sa porabete se se silibere sa Mazda se hweditšwe ke maphodisa a Betlhehem ka dinku tše tharo ka morago ga sefatanaga se.  
Ka moragonyana, mahodu a ile a bonwa ka gare ga Toyota Conquest ye šweu.
Mo kgweding ye ka moka, baithaopi ba be ba hlokometše diteišene tše nne go laetša go ba kgahlanong le motšoko.  
Setswalelo sa tlhago, sa makgwakgwa sa sekwere goba ka sekwerepapetla sa go akaretša diploko tša sekwere, dipoleiti, matlakala goba dithapo tša go akaretša mapolanka a go ba le dintlha go ditswalelo.
Bodiidi le tlhokego ke dilo tše pedi tše bohlokwa tša go ama temo ya tlhago ya rena mafelong a go omelela goba a seka go omelela.  
Mphe karabo ya go ba le lebaka yeo e lego ka tlase ga bonolo.
Go bohlokwa ga bjale gore diinstrumente tše di lego gona tša sebjalebjale di dirwe gape go hlola molokoloko woo bopegilego wa sebjalebjale go lebelela "sekgoba sa sebjalebjale".  
MEC Rajbansi o dula a holofetše gore motseasefoka wa DSEA o tla šoma gabotse legatong la phadišano ya dikgoro tša ka gare.  
Bakgobadipuku ba hloka dimphiwafela tše di kgethegilego bjalo ka diporeisi go diphadišano le meletlo ye e kgethegilego yeo e beakantšwego mo Bekeng ya Bokgobapuku.  
O kgaoletšwa ke babeakantšhi ba dipapadi le dikhanselara tša selegae. 
Go lokiša, e re ke dire tšhišinyo ye nngwe gomme ke arogane le mogwera wa ka, Vladimir Mayakovsky.
Thsepo Shabalala o swerwe Labohlano la go feta ka morago ga ge a se no boela Volsrust go tšwela pele ka mekgwa ya gagwe ya bonweenwee.  
Projeke e bjala mešunkwane ya go akaretša pesele, minti, tili, khorientere, rokhete le sorele go rekišetša ka mo nageng le ka ntle ga naga.  
Le ge tselatshepetšo e emišitše, gantši e a nanya gomme dikgoro tša therafiki di sa ntše di šitega ka go šalela morago kudu.  
Mohuta wa legae - folete, ntlo ya go ema ka noši.
John Hare e be e se mofofišasefofane nakong yeo.
A o ipona o le molatedi wa kgwele ya maoto wa nakwana?
NDPG ke thušo ya go ba le mabaka go mebasepala ka Karolo ya Molao wa Motšhelo e tsebegago ka DORA .
Gomme re be re le go gongwe mo ka morago ka ya godimo ka ditepisi.
Wepesaete ya Makasine wa Metro e swara letlakala la gae la BRT leo le fanago ka tshedimošo ya go fapafšapana go akaretšwa le dimorago ka ga dikanegelo tša ditaba tša ga bjale ta BRT.  
Dikabelo ka go molao wa Naga woo o laolago sebaka sa tšwetšopele.
Dikhreine - šuthiša ditlakala go tšwa go molete go ya go tseno ya lefelo la go lefiša.
Tše di tla akaretša tirelo yeo e okeditšwego ya ditlabelo tša thušo tša digole le tlhamo ya disenthara tša basadi le bana bao ba hlokofatšwago.  
Mmelaelwa, Nnimdia Eze go tšwa Nigeria, o swaretšwe go diriša diokobatši.
Khopi ya Melawana ye e tla bewa mabenkeleng ka moka a go dira meriri.  
Ka setšo polelo ya bosadi ga se ye šoro ka tlhago gomme maloko a mangwe a tlogela go hlakahlakanya ka go dira dipolelwana.  
Ka mabaka, e le go thibela hlakahlakano ya go se nyakege ya mošomo.
Ka gore wena le Margo le e gateletše, ke nyaka go e tlogelela wena.
Go oketša botšeakarolo bja baithuti ka moka ka go setšo le kharikhulamo ya diinstithušene tša thuto le go apola gape le go fokotša dišitiša go ithuta. 
Essa Moosa o beilwe bjalo ka motšhotšhosi ka go Kgorokgolo ya Tsheko ya Toropo ya Kapa.
Netefatša gore galase ya go theoga ya lesedi la lefaufau e lebelela leboa.
CTA e rwala maikarabelo a tshepetšo ya tšatši ka tšatši ya projeke.
Ga a re o tšere karolo le lešaba, o re o hlatsela tiragalo.
Dipolaka di bopilwe ke motaki wa selegae, Tanya Babb, ka go diriša letsopa go tšwa gona mo lefelong.  
Ditšhila tšeo ge di le ka thoko goba di kopantšhitšwe le ditšhila tše dingwe di tla hlolago kotsi ya maphelo goba bohloko.  
Ntlo ya polasa ya histori godimo ga mmoto yeo e nago le dipono tše botse tša lewatle.
Molao o laetša gabotse maikarabelo a makhanselara le bolaodi.
Mekotlana ya mangwalo le mekotlana fela di swanetše go tlhahlobja ke tšhireletšo mo matsenong a lefelo la kopano le Dihotele tša Kantoro ya Godimo.  
Babelaelwa ba babedi - Badudi ba Uganda bao ba itirago dingaka tša setšo - ba swerwe ka morago ga go fekeetša monna tšhelete ye ntši. 
Ge re ka rulaganya gona bjale go thoma, banna le basadi.
Aowa, ke leboga kudu banna le basadi ba media.
Go oketša thwalo ya baithaopi mafelong ao a amago ke dišebini, gammogo le go ditsela tše dikgolo tša terene ya Metro.  
Ba ganeditše ka maatla gore tlhokego ya tshedimošo ya mmušo e meditšwe ke babegi ba bona goba bangwadi ka bobona.  
TB e ka lebiša go tshenyo ye kgolo yeo e ka se bušetšwego morago ya maswafo, bogole gape le ge e le lehu.  
Dikgofa tša go se tsebege tšeo di amantšhwago le diphedi tše di tsebišitšwego tša go swana le seboko sa ribone.  
Ka morago ga diiri tše mmalwa Moithuti Constable Jacobs le baemedi ba babedi ba basadi ba ile ba bona mmelaelwa a sepela ka toropong gomme ka morago ga moo a swarwa ke basadi ba ba bogale ba aperego botala.  
Kopano ya batšweletši e tla swara ka moragonyana, moo ba tla botšwago ka ga ditšhišinyo tše di amago tša ka godimo.  
Maatla a thekgo a ka fiwa dibetša tša go dirwa ka gae tša mošomo le mokgobo wa dipeeletšo tsa dithunya.
Maloko a latetše tshedimošo ka ga lebenkele leo le se go molaong la go rekiša dilo tšeo di šetšego di dirišitšwe leo le le go dikhutlong tša Mebila ya Webber le Loveday go la Selby.  
Go na gape le boitšhupo, go atlega ka nako e tee le go sotlwa, go kgaolwa, bogole gape gantši le bošula.  
Batho ba setlogo ba Amerika ba be ba bitšwa "MaIndia", ka gobane ge maSpaniard a fihla nageng ya bona, ba dirile phošo ya go nagana gore ba fihlile India yeo e nonnego ya senoki.  
Dube o tšebišwa dikopanong tša taolo ka ga dithentara tšeo ga bjale di lokišwago gomme o fa maikutlo a gagwe gape a fa dikeletšo godimo ga fao.  
Go tloga Bellville sefatanaga se se be se šetšwe morago ditorotswana tše mmalwa go fihla ntlong go la Macassar moo banamedi ba sefatanaga ba ilego ba tsena ka gare ga ntlo.  
A o bone mongwe wa bašireletši ba APS ba beile dibetša mo mapanteng a bona? 
Ga go na bohlatse bja kgopelo ya dikayi tša ditheknolotši.
Godimo ga go etela Gaza, Mna Ban o be a etela gape toropo ya Sderot borwa bja Israele, molebelelwa wa kgafetšakgafetša wa ditlhaselo tša dirokhete tša Hamas. 
Aowa ke re puku e re morwa go Sipho Mabuza ke Hotstix.
Tše dingwe tša difatanaga di swerwe ke Yuniti ya Dithoto tša Faene.
Saete e kile ya ba karolo ya polasa ya beine ya Tygerberg e lego Eversdal, gomme ka morago ya ba ya Lapa la Schabort.  
Maporogo a basepalakadinao a na le kgonego ya go dira phapano ye kgolo go khwalithi ya tikologo ya batho ka go SDB mo nakong ye nnyane.  
TB e fetetša ke motho yo a na go le yona ka go gohlola, go ethimola goba go tshwa.
Metšhene ya muši goba mabu le metšhene ya go swana ya jete yeo e dirago tshekatsheko.
Ka tlhompho, Mna Modulasetulo, ntlha ya mathomo malebana le kgopelo ya tshwarelo e amana le mpholo, bj.bj. go ya ka moo e laeditšwego ka go teko ya LOthar Neethling kgahlanong le Max du Preez.  
Bakgopedi bao ba atlegilego ka go kgopela dithekete go www.FIFA.com ditšhelete di tla ntšhwa dikarateng tša bona tša tefo tšeo di dirišetšwego go kgopela dithekete.
A o mmmone a bolela ka mogala wa gagwe wa go dirišwa o sepela?
Ka nyakišišo ya go tšwela pele o hweditše Mohumagatšana Khoabane a robetše ka gare ga kanale ya mokoti a na le dikgobalo mo hlogong ya gagwe.  
Ke ye nngwe ya maswikana ao a se go a hwetšwa a Kapa Bohlabela, ao a nago le bohwa bja histori ye botse le tlhago.  
Mna Mamabolo, a o dirile setatamente malebana le taba ye?
E re go ya ka mehola ya taelo ya maleba le taolo ka Mna Coetzee re fa go bea Mohumagatšana Christa Stoman bjalo ka mosepediši.  
Molekgotlaphethiši wa Polokego le Tshireletšo wa Mpumalanga, Mohlomphegi Siphosezwe Masango o tla fa aterese ye kgolo ye bohlokwa moletlong wo.  
Go le maleba ka tsela ye, gore Komišene ye, ka tlhompho ye kgolo, ga e dire maitapišo a go nyakišiša mediro yeo e dirilwego ka ntle le molao ke ANC UDF mo nakong e tee le ye go botšišwago ka yona.  
Ditšhupu, diphaephel e dihoso, tša rekere yeo e tiišitšwego ka ntle le rekere yeo e tiilego ka tlhago, ka le ka ntle le go lekanya mohlala, diikopanyo, dijabana, melomo.  
Tshepetšo le tlhamo ya dikopano tša kotara tša maemo a godimo tša bobedi magareng ga Toropokgolo le TMNP.  
Vuyani Mbewu, o kgopelwa gore o emelele go tšea maikano.
Projeke ke Thulaganyo yeo e sego molaong yeo e beilwego lefelong la Cato Manor.  
Tikologo yeo e fanago ka tikologo ya dibjalo le diphoofolo tša ka meetseng yeo gape e swarelelago tshepetšo ya tikologo ya meetse. 
O ka tiišetša gape gore Ellis Park ke legae la Kaizer Chiefs gomme FNB ke lagae la Orlando Pirates?  
Itemogele Tlhagišo ya Didumedi tša Islamo, Setšo, go bontšhwa mošomo wa bokgabo, khalikrafi, menkgo, dijo, moaparo wa Islamo, ditšweletšwa tsa matlotlo tšeo di se na go poelo, ditsweletswa tsa media ye mentsi ya go fapafapana, dipuku tsa mahala le tse dingwe gape tse ntsi.  
Media o mengwa go tlo kopana le sehlopha ge ba etela mafelo a Phillipi le Mfuleni.  
Go na le diphaka tše hlano tša bosetšhaba go la Malawi tšeo di tsebegago ka tiragatšo ya tšona ye e kgethegilego, bobotse le morafe wa bophelo bja diphoofolo.  
Dintlwana tša boithomelo tše mpsha tša banna, go agaleswa ga dintlwana tša boithomelo tša basadi le go go fana ka molete wa meetse wo o na go le monamelelo wa meetse, go agaleswa poloko ya dintlwana tsa boithomelo go tswalo ya meetse ya Sekolo sa Poraemare sa Diepkloof VGK, Sekolo sa Poraemari sa Blackwood SSKV: George.  
Tšwetšopele ye ya ntlo ya polokelo ya data e tla akaretša metadata wa gare le lefelo la polokelo la data.  
Go tloga ka Nofemere basepediši ba profense ka go lenaneo ba tla amogela ditlabelo tša tlhokomelo tšeo di tla dirišwago ke baoki le makhanselara ao a se nago tsebo ka mangwalo.
Moo aesekhirimi e lego maemong a go tološwa, e ka se kgahlišwe gape goba ya rekišwa ka morago.  
Thelelo ye nngwe le ye nngwe e tla ba le batho bao ba aperego diaparo tša setšo tša go fapafapana gomme ba di laetša godimo ga dithelelo.  
Diphaerete tša Somali di okeditše ditlhaselo tša tšona mo dibekeng tša ga bjale ka morago ga kemišo ye kopana.  
Tikologo ya maphelo ya mafelo e tla netefatšwa, go akaretšwa mapatlelo, dihotele, mafelo a semolao le diphaka tša bathekgi.  
Mo matšašing a mmalwa a go feta dintwa di oketšegile kudu, gomme mo nakong yeo mašole a AMISOM ao e lego a Uganda ba išitšwe Mogadishu.  
Go e godiša, kgotla nopo ye gomme o kgotle-o-goge papetla godimo ga mmepe woo o laetšago lefelo la mmepe leo o nyakago go le godiša.  
A o amogetše melaetša ye ya gore mafelo a diphasetše le dintlha tša go tšwa gammogo le lefelo la borabalelo la batho ba bantši di be di tletše ka babogedi? 
Go ya ka tumelelano yeo e tlwaelegilego ya JSE, DS e tla amogela sekiripi gomme ya lefela Diranta. 
Mna Mopresidente, o tšweleditše taba ya kgethologanyo le kgatelelo ka bogale kudu.
Dihlogo tša dikolo tše di boletše gore ga ba dumelelane le karolantšho ya sešole gomme ba romela sehlopha go WCED.  
Dintlha tša kabelo ya ditirelo di akaretša disaene tša maleba, seswantšho sa naga, lesedi, dinamelwa tša setšhaba, kaonafatšo ya ditsela, sebaka sa setšhaba, meriti ya go rekiša, go dula le bjalo bjalo.  
Sebaka sa thumulo goba sa tšhireletšo moo UDF ANC SACP e ka thibelwago go senya dikopano tša Inkatha, go senya dithoto le go tshwenya, go bolaya le go gobatša maloko a Inkatha.  
Fokotša dikgobatšo tša ka boomo le tšeo e se go tša ka boomo magareng ga baswa, go akaretšwa le go ipolaya ga baswa. 
Ke a le kgopela gore le se ke la bušeletša bohlatse gore hlatse e bo tiišetše.  
Go ya ka go la go ja Senthara ya setlogo ya Ithala ye nngwe ya tše mmalwa tša disenthara tša kgwebo go la Kwa-Mashu e tšweleditšwe nakong ya kgethologanyo.  
Leina ke Antrobus gomme ke emela Ellis Park gammogo le modirišanikanna Jan Engelbrecht.  
MaAfrika Borwa a mangwe a go swana le Nasief Morris, Steven Pienaar le Zuma ba thušitše dihlopha tša bona go thopa bonkgwete bja liki dinageng tša go fapafapana tša Yuropa.  
A o itlwaeditše ka moo o ka tšwago ka gona ka ntle ga dikreiti.
Xulu le Payi ba swerwe gomme ba ahlolwa:  polao gararo e fihleletšwe ke sehlopha sa kgethologanyo ka ntle le  go thuntšha le gatee ka bobona.  
e ge boleng bja dithunyi bo se godimo, ditshenyo tšeo di ka hlolwago ge di dirišwa di dirišetšwa dithunyi tšeo di se go molaong, di ka fihlelela dimilione tša Diranta.  
Majoro wa eThekwini Unicity, Mororiši wa gagwe Obed Mlaba, le bahlankedi ba bangwe ba godimo ba khansele le mapolotiki ba lebeletšwe go tsenela modiro wo.  
Molao wa Molaotheo o saenilwe ke dinaga ka moka tša maloko a OAU gomme go fihla ga bjale o tiišeditswe ke dinaga tše masome hlano tee. 
Malebo go mohlankedi wa nyakišišo wa Lekala la Bophodisa bja Ikageng, Sipikitlere Grobbies Grobler.  
Dikhamphani tša China di atiša go ba pele ka maatla a go aga ditsela tše dikgolo le maporogo.  
Ditaetšo tša go hlaloša tekano ya maleba magareng ga kgolo ya ekonomi ya leago le tšhireletšo ya tikologo.  
Mohumagatšana Brand o ama bana ka mekgwa ya go ruta ya kgopolo le ya setlogo.  
Ge re eya pele, kaonafatšo ya dikgokagano e tla tšwela pele go akaretša nomoro yeo e phelago e oketšega ya difofane tšeo di sepetšwago go tšwa Lanseria.  
Ge ba sa swaragane le go patrola ga bona, ba ile ba bona Citroen ye hubedu yeo e be go e na le dinomoro tša ngwadišo tsa Kapa  
New York - Mongwaledi-Kakaretšo Ban Ki-Moon o kopane le Ditonakgolo tša nagadišele tša Arab ka tšhišinyo ya go tiišetša maikemišetšo a gagwe a boemedi a go šireletša mollo wa Gaza.  
Setšhaba sa selegae se mengwa go tla go tsenela Imbizo kudukudu batho bao ba tšwago mafelong ao a latelago:  Mpola, Ntshelimnyama, Marianhill le Marianridge.
Ditshepetšo tša Intasteri tšeo di ke taolago di akaretša mekgatlo ya baemedi ba mošomo yeo e le na go le tšweletšo ka tlhago ya tšona le sebopego sa mokgatlo.  
Tshedimošo e hweditšwe ka ga bohodu bja go thuba go la Syferfontein kgauswi le Dewetsdorp gape le gore babelaelwa ke bararo ba bahlano bao ba ngwegilego go tšwa Dewetsdorp.  
Naga yeo e hweditšwego ke Agente ya Tšwetšopele ya Naga e tla tšwetšwapele gore e thome ka tshepetšo ya tšwetšopelegape ya SDB. 
Ka ge motlogolo wa Mahatma Gandhi, Ela Ghandi a amogetše difilosofi tša go dira khutšo ga rakgolo wa gagwe gomme mošomo wa bophelo bja gagwe bo lebišitswe go khutšo, toka le phokotso ya bodiidi.  
Kgolo ya lekgoba la bobedi go la Kapa yeo e bego e eta pele ke Galant, lekgoba go tšwa Koue Bokkeveld.
Maitemogelo a bošoro bja kgethologanyo bo tšwetšepele gape bja tsenelela maikano a rena go poelano.  
Bohudu bja ditšhelete goba dithoto tša dithoto tšeo di sa lefelwego ka tlase ga boswari ke baputseletšwa goba bamolao ba mekitlana.  
Kgethologanya kgetho ye go ganetša tshepetšo ya go direga ka boyona ya letlakala ge sešupo sa legotlwana se fihla mafelelong a letlakala.  
Seminari ya Inanda e tsebagatšwa ka go ruta makgarebe ka moo ba ka ba go baetapele.  
Ka go realo, go ka se be maleba gape go se loke ga molaong go lekanya kgethologanyo le kganelelo kgahlanong le yona.  
Thakgolo ya dikgorotsheko tša bosenyi bja thobalano go George, Atlantis le Khayelitsha.
Thomelo ya mašole a tšhireletšo ka kakaretšo ka go botšeakarolo bja thwii bja tšhireletšo bjalo ka kgetho ya mafelelo.  
Leloko la setšhaba le bone babelaelwa ba fiša kombi wa VW, gomme a bitša maphodisa. 
Phapano magareng ga bašomi ba go lefelwa ka beke le ba go lefelwa ka kgwedi ke ya kgale gomme ga e sa dirišwa mo molaong wa mošomo. 
Babelaelwa ba bararo ba swerwe gomme tlhokomelo ya bona yeo e "se go molaong" ya lephodisa la go swara seyalemoya se sennyane e fetšišitšwe. 
Go na le diphedi tše dingwe tša dintšhi, di bitswa "mabotlelomatala, mabotlelotalamorogo goba dintšhibutšetšwa". 
O ile a ba a dira tattoo ya Springbok godimo ga legetla la gagwe.
Go goragora mo mebileng ya matlakala ya botlase bja Leboa la Durban go sa nyakwe selo eupša maitemogelo. 
Moemedi wa Iran e lego Saeed Jalili o tla kopana le kgoši ya pholisi ya sešele ya Yunione ya Yuropa moragonyana kgweding ye go rerišana ka lenaneo la nuklere.  
Go ra gore ga o tsebe ka ga therišano ya Computicket goba thekišopele ya dithekete ka tsela ya go kwagala?  
Kgolo ya setšhaba sa batho e hlotše hlakahlakano ye kgolo ya tshepetšo ya tikologo, tahlegelo ya bophedi, le phokotšo ya methopo ya lebopo le marine.  
Mašole a US a thakgotše tlhaselo ya sekepe sa tšhireletšo sa tšhoganetšo seo ka gare ga sona diphaerete tše nne di swerego mokaptene wa sekepe Riharch Phillikps, go bolawa bahlasedi ba bararo gomme o tee a sekiswa.  
Frank Wygold, Ramahlale gape e lego moentšineere, yoo a lebišitšego maatla a gagwe go thuto ya tikologo le mabokgoni a bophelo, go swana le senthara ya mabokgoni a kgwebo Bookelong bja Kgara bja Brooklyn.  
Re swanetše re dire lesolo la go fetšiša dipolao tša koketšo ya molao, kotlo ya kgoboko, le phušulo ya tselatshepetšo ya kgokagantšho ya Palestina.  
Go na le kgonagalo ye kgolo ya gore mafula a bjale a tla oketša ditšhoganetšo tsa botho kudu go la  Malawi, Mozambique, Zambia le Zimbabwe.
Yo mongwe wa babelaelwa o thuntšhitše batšwasehlabelo mo nakong ya tlhaselo ya mahodu, eupša ga go motho yo a gobetšego.  
Se se swenyago gape ke gore mašole ao a se nago profešene a go thewa godimo ga leloko le ona a thoma go amega, a fetoša dikgopolo tša ntwa.  
Haskin o bile bohlokwa ka go laetša dintlha tša polokego ya ditsela mo nakong ya ge e le Motlatša Majoro.  
Kagoleswa ya dikontraka tša dipese go tsebiša basepediši ba bangwe ka go tselatshepetšo ya dithekisi tša dipese tše nnyane le basepediši ba dipese tše nnyane. 
Data yeo e amanago le diKPI tše e tla laetša ge eba ditiro tše dingwe di thongwa kgahlanong le WSA go phošolla mafelo a mathata.  
Re kwele ditshwaotshwao tša gore peleng diinstithušene tsa go swana le Computicket di be di dirišwa go rekiša dithekete tša pele ga nako.  
Mebasepala ya Selete sa Amajuba le Newcastle e bapala karolo ye bohlokwa go bobedi bja go thuša ka ditšhelete go moletlo gape le go dithulaganyo. 
Ponagatšo ye e swarwago ya diswantšho tša histori ya batho ba kgale ba Amerika, Sacred Legacy yeo e filwego marapo ke motšeadinepe wa hlwahlwa e lego Edward Curtis e butšwe Durban Art Gallery.  
Le ge go le bjalo, urea e ka ba kotsi la go bolaya ge e sa fepše gape le go hlangwa gabotse.  
Gomme o tšwela pele: go fihlelela ditebelelo ke leeto la tsela e tee.
Go lebana le se, diyunibesithi tša Afrika Borwa tšeo di tšeago karolo di godišitše maitapišo a tšona ka go hlahla babaladinaledi le dientšineere.  
Kgopolo ye ke toro ge eba o bona seo se diragalago Bookelong bja Cecilia Makiwane Kapa Bohlabela.  
Ee, e be e le pego ya go hloka ntlha le thito ya go ba le MX gomme nna ke tshepa gore go be go na le mehuta ya diretebatši ka gare ga yona. 
Ka moka ba abelana kgahlego ka go phema ditlamorago tše šoro tšeo di tla elelago go tloga Iraq yeo e lego mathata, go lebeletšwe mathata a botho le pebofatšo ya selete.  
LOC Mohlankedi Mogolo wa Diphadišano Dennis Mumble o rile Balaodi ba Lefelo ba kgethile ka go swana papadi ye botse, bobedi bjalo ka babapadi le balaodi magatong a go fapafapana a taolo.  
Setlola sa sefahlego se sepeditšwe ka ntle le molao go tla ka mo nageng go tšwa Mozambique.
Mo nakong ye e fetileng e sego ya kgale re bone ditiro tše dingwe tša semorafe gammogo le ditswhaotshwao tša borafe ka ga batho ba baso.  
Bea go ka ba seripa sa diboko ka gare ga lepokisi le lokišitšwego seswa gomme leboo le tla thoma gape. 
Mna Wheeler o boletše gore lefase le makaditšwe ke go se be gona ga Amerika le setu mo nakong ya thulano ya dibeke tše tharo magareng ga Israele le Palestina.  
Tshepedišo ya kagoleswa yeo WCED e tla be e e thoma e tla akaretša go feta kagoleswa ya diposo tša bolaodi ka gare ga kgoro.  
Ntwa ya mafelelong e tlogetše batho ba bantši ba hlokofetše gape ba gobetše go tšwa go ditlhaselo tša rokhete, dibomo tša mo tseleng le mello, go boletše moemedi. 
Go hlabela Vitamin A gantši go lekana le tshenyagelo ye e itšego.
Ge hapo e be e bulwa ngwageng wa go feta e be e direla dinyakwa tša dipapadi tša bana ba mmileng.
Ke maikarabelo go netefatša gore dikelo di hlangwa ka go lekana.
Ketelo e lebane le go akaretša dikamano tša sepolotiki, ekonomi le kgwebo magareng ga Afrika Borwa le Qatar e le gare e tšwetšapele tirišanommogo ya Borwa-Borwa.  
Shaun Magmoed o itahletše godimo ga mpete wa ka gomme a hlokofalela godimo ga mpete wa ka.
Maitapišo gantši a kitimišwa, go se sepetšwe gabotse, go se rulaganywe gabotse le go se fiwe methopo goo mafelelong a sa swarelelwego.  
Go hlagiša gape AMIS go tshepetšo ya UN go tla nyaka maitokišetšo a dikgwedi tša go ka ba tše tshela.
Re rata gape go leboga Revlon ka dimpho tšeo e fanego ka tšona le go dibeine tša Montpellier ka mpho ya bona ya beine.  
Datapeisi ya ngwadišo e gona go WebPALS go dirišwa ke makgobapuku ao a ingwadišitšego go datapeise ka PALS.  
Shakes o be a otlela, e be e le Guybon, Ninja gammogo le nna.
Pono ye e bonwe bjalo ka pitšo ya dikgetho tša Dithopa tsa Bakgokagantši ba Mmušo tša mathomo e sa le tšeo di thomago lehono.  
Eupša bjalo o tseba se sengwe ka ga dithekete tša mphiwafela, dithikete tša go rekelwa le dithekete tše dingwe.  
Tona ya Kapa Bodikela Ebrahim Rasool o dirile piletšo ya ka pejana ya dikobo le dijo go thuša diketekete tsa batho bao ba ilego ba ikhwetša ba se na magae ka lebaka la merusu ka mo profenseng.  
Go tšwa go maitemogelo a ka a bokgoba bja botee ga se seswantšho sa go tsenywa ka gare ga dipuku le ka gare ga diphamfolete tša go fapafapana tša mananeo a sepolotiki.  
Kopanong ya mafelelo ya go tlala ya Khansele, tsebišo ya tiro malebana le diemi le dikgopotšo e rerišanwe lebaka le le telele ka phišego.  
Ke tla mema moemedi wa OASSSA, Mohumagatšana Ann Harper go tla ka pele ka kgopelo.
Tonakgolo ya Mali ya Merero ya Kantle le Tirišanommogo ya Boditšhabatšhaba, Mna Moctar Ouane, ka go fetola o dirile ditswhaotshwao tše di latelago legatong la baromiwa ba Mali.
Lefelo la fešene la go ba le moya wo mobose le pono ye botse ya lebopo, taetšo ye botse ya dijo ya go ba le tshwaetšo ya seLatini. 
Mehlala ya difatanaga yeo peleng e tshetšego mekgobo ya mobu gomme ga bjale ga e sa bonagala ka ge mekgobo ya mobu e lokišega ka tlhago ka lebaka la kamego yeo e se e bego ye ntsi.  
E re ya morware, gomme ke ye go Baba Sidilwane.
Gomme o tšwela pele, dilebelelwa tša kopano ke leeto la go lebiša gotee.
Go tše dingwe tša go akaretšwa ke tšhidullo ya sefahlego, manala a maoto le a diatla, le go botsefatša. 
Maikemišetšo a projeke ye ke go laetša dikhwalithi tša kgonagantšho tša Madumbe go la Kapa Bodikela. 
Ka morago ga matšatši a lesome, Mbatha o ile a swarwa ke D Insp. Bhutomncane Khumalo gomme a latofatšwa ka go kata.  
Dingwalwana tšeo tše dibotse, tša go apešwa di lefetšwe ka gauta ya nnete, tšhelete ya letšatši ya bohumi le katlego ya Timbuktu.  
Tima didiriši tša mohlagase ka moka tša go swana le diTV, dibapadi tša DVD le distereo ge o sa di šomiše.
Mofenyi wa sehlopha sa bokgabo le setšo ebile Evelyn Koopman go tšwa Belhar.
Bohlahli le boitšhudullo tša ka gare ga toropokgolo ga di bitše mašeleng a mantši gomme di kgaogana ka letšatši go ya mafelo a go fapafapana.
Baemedi ba India ba reta ADM go ba lefelo la dibaka.
Maphodisa a Mokopane a swere bagononelwa ba babedi, Diana le Khothatso Mashamaite ka lebaka la go swara dithapo tše di utswitšwego tša koporo. 
Exco e amogetše tswalelo ya saete ya Bisaser Road Landifll le mokgwatshepetso wa go fiša digase tša methane gore di tlošwe kgauswi le ditšhaba tše di lego kgauswi le saete. 
Palomoka ya mohlagase woo o swanetšwego go hwetšwa go polase ke wo monnyane kudu gomme ka fao o ka se kgone go rarolla tlhaelelo ya mohlagase yeo e lebanego le naga.  
Kgogolo ya mobu mafelong a itšego e hlola tshenyo ya mabopo a noka.
Ge ba fihla Thokoza, ba ile ba bewa ka gare ga hostele.
Mohlankedi wa Sephodisa wa Sydenham, Sersanta Murthi, o ile a araba ngongorego gomme ka morago ga go botšološa mong o ile a botšiša badiredi ba mmalwa. 
Kgwebo ye e sego molaong ke ye ntši go Warvick Avenue le Mmila wa Grey wo o bapanego le wona, mebila yeo e kopanywago ke mmila wa lephefo woo o fetošeditšwego go mmaraka wa dihlare tsa setso. 
Go hloka molao ga badiredi ba ditaxi go ganeditswe ka thata ke Motlatša Mokomišinare wa Profense e lego Benny Ntlemeza yo a ilego a bolela gape gore maitshwaro a mohuta woo ka badiredi ba ditaxi a ka se tsoge a dumeletswe.  
Bakgathatema ba semelo sa go hloka bohlatse " " le "?" ba kgontšha bonyakišiši bja semelo sa go hloka bohlatse. 
Go tšweletša bokgoni bja kganetšo ya boleng go nyamiša ditlhaselo tša naga le merusu.
Batho ba mmala wo moso goba wo moputswa ba na le tlhagelo ya go se šetšege ya kankere ya letlalo ka lebaka la mmala wa melanin letlalong la bona, eupša ba sa ntše ba na le go hwetsa tshenyo yeo e amanago le letsatsi.  
Lesolo le bile le thomo ya lona Sekolong se se Phagamego sa Manenberg, moo o tee wa barutwana ba sona, Cheslyn Jones a ilego a hlabja go iša lehung ke maloko a sehlopha kantle ga sekolo.  
Le ke lesolo leo ka go lona nomoro ya ditsebegi di tšweleditšwego godimo ga palo ya dipostara.
Moo dinalete di thibegilego, diphaephe di rusitše goba dientšeniere di sa lokišwa gabotse, go kgotla ka gare ga kitimišo ya seporei ga go be le seabe gakaalo.  
Koketšo ya mokgoboketši wa bodulo o tla ithekga ka tšweletšo ya Hlogo ya Borwa ye mpšha.
Go mešomo ya maemo a fase, ka go gapeletša dipolelo tšeo di theilwego godimo ga seYuropa, bathwadi ba ka kgona go ntšha maAfrika.  
Mo phegelelong yeo le yona, go bile le dikatlego, eusša go bile gape le ditlholego le manyami. 
Ipshine ka diphapoši tše dikgolo tša borabalelo, phapoši ya bodulo ya go tsenela ke letšatši goba o ikhutše kgaušwi le ka mo go ruthelwago ka lefelong la boitapološo.  
Dihostele tsa Jacobs le Dalton di ka gare ga SDB gomme mokgwatshepetšo wa bolaodi bja ga bjale o bonagala o sa atlege.  
O ile, bjalo ka moabedi wa nako ya boithaopo go pampiri ya Sontaga ya London, Molebeledi, a botšološa moetapele yoo a kobilwego gape a ganetšwago wa PAC e lego Robert Sobukwe.  
Tonakgolo ya Mediro ya Setshaba, Mna Jeff Radebe o tla be a swere kopano ya tsebišo ya tshedimošo nakong ya difihlolo le koporasi ya baemedi ba dinaga le media.  
Gore tshepetšo ke tshepetšo yeo e laolago ke batho - se se ra gore batho ba tšea bong bjo bo tletšego bja tshepetso le diphetho.  
Tlhamo ya dibopego tša kgokagantšho ya kamantšho ya mehuta ye mebedi ya dinamelwa go hlola kgokagantšho yeo e laolwago gabotse, yeo e kopantšwego gape ya tshwarelelo ya dinamelwa.  
Ka dikaralo tše ntši ka mo nageng, bontši bo lego bja maHindu le maMuslim, diphapano tše ntši di tšwelela magareng ga ditšhaba tše pedi, go lwelwa ditumelo tša go fapana tša sedumedi le dikgahlego tsa bona.  
Tshotlo ya bana e fihlela gape e kweša ngwana bohloko - gantši goba go imolla mathata a gago.
Disathelaete tša tebelelo ya lefase di hlokomela mediro ya tikologo gore mathata a tlhago le a maitirelo a hlokomelwe, a kgone go bonelwapele gape le go thibelwa goba go fokotswa.  
E swanetše go ba gare ga botho, ka mantšu a mangwe, e be gare ga motho, gare ga lapa, gare ga setšhaba. 
Ge eba go na le motho yo a bego a lebeletše gore Fatima Meer o tla rola modiro ka setu ka morago ga ge temokrasi e seno go fihla ka Afrika Borwa, ba ile ba nyama.  
Mongwaledi Kakaretšo o tla ba le tokelo le modiro wa go se šetše tšhireletšo.
Ee eupša taba ye ga se ya rerišanwa le Neethling ka morago ga ge re dirile lethabo.
Ke lenaneo la go ithuta o le kgole leo le bewago bjalo ka lenaneo la go ithuta la maitemogelo tirišanongmmogo le mohlahli wa kgwebo-temo.  
Ge thutwana e fetela ka go nako ya dijo tša mosegare, dijo le dino di tla fiwa. 
Se se tla re thuša kudu go fihlelela maikemišetšo a rena a tlhokego kgethologanyo ya semorafe, kgethologanyo ya bong, tšwetšwopele yeo e lekanetsego ya motsetoropo-motselegae le kamantsho ya leago.  
E a fokotša - ga e ntšhe- kgonagalo ya tiro ya botee ka ditšhaba tša go ba le maatla a ekonomi.
Ga go na le o tee wa rena yo a bego a le gona ge makgoba a gapeletšwa ka gare ga dikgolego godimo ga Sehlakahlaka sa Goree go la Senegal le go sehlakahlaka sa Zanzibar. 
Godimo ga moo, tšhireletšo e ile ya godišwa le ditirelo tša tšhireletšo tšeo di fiwago Ntlong ya baeti ya Baemedi le Meago ya Yunione.  
Go tla ba gape le seteišene seo se hlamilwego ka dibopego go akaretša mehlare yeo e lego gona ka ntle ga moago wa kgale wa go tonya o lego kgauswi le mmila wa Buitenkant.  
Phetetšo ya bolwetši bja thobalano bo fetelana ka nako ya thobalano ya go hloka tšhireletšo. 
Bula tirišo ya Acrobat Reader ya gago gomme o bule tokumente yeo o e hweditšego ka theknolotši.
Kgontšha bontši bja batho ba bagolo bao ba sa tšwago go ithuta go tšea bohlatse bja go tšwetšapele dibaka tša thuto le ekonomi.  
Palelo ya rena e aparetše madimo ao a bethilego ka bošoro diekonomi tše di tšwelelago. 
Re be re sa swanela go iša Stompie go la Parys ka gobane ke tšeere pene ka e fa Stompie gore a ngwale aterese ya gagwe.  
Ditšhila tše di akaretšago dipikiri, ditšhila tša wulu le setoko sa bohubedu sa digare tša go dirwa ka matsogo. 
Difofane tša tšhireletšo ditseleng tša dipese borwa bja Johannesburg ka morago ga ge bana ba sekolo ba se no thuntšhwa kgauswi le Eikenhof.  
Ditšweletšwa tša projeke ya Khumbulani di išwa ka ntle go London le dinageng tše dingwe tša boditšhabatšhaba.  
Ditirelo tša Tšhoganetšo tša mmasepala wa Ethekwini di retilwe ka go araba ga bona gwa ka pejana go tima mollo woo o bilego gona moagong wa Florence Mkhize mesong ya lehono.  
Ga bjale re tla bitša Mna Diliza Mthembu gore a tle ka pele.
Mdu a o ile wa bitša Ahzar Cachalia - o kgopelwa gore o netefatše gore boramolao ba na le dikhopi.
Mohlahli wa Bosetšhaba wa Banyana Banyana e lego Augustine Makalakalane, gammogo le ba bangwe ba ditsebi, ba ile ba tsenela dipapadi.  
Megalathekeng ye masomepedi hlano e tla fiwa bašomi bao ba kgethilwego ba šomago mo ditseleng tše tše pedi tše dikgolo.  
O bile monna wa dibjalo tša maemo a pele gape mokgoboketši wa dibjalo, woo a bilego le maitemogelo a go šoma ka Dirapeng tša kgale tša Bath Botanic go la Jamaica. 
Go dumelelana le thakgolo ya puku "Working with Warwick" ke pontšho ye e kgethegilego ya diswantšho ka Dennis Gilbert, moBrithane yo a belegetšwego Afrika Borwa.  
Dibaka di sepela go tloga go mafelo a maikhutso a mabopo go ya go dihotele le marobalelo a ka dikampeng tsa diphoofolo.
Tokollo ka kganetšo goba molaokganetšo woo o theago tokollo ka ntle le go ngwala gomme ka moo o ka se diragatšwe.  
Go na le dilo tše ntši tšeo re di dirilego Stompie.
Difolete tše di lego Tseleng ya Alabama di hloka tlhokomelo gomme mengwalo ka moka yeo e sa dumelelwego e hloka go tlošwa.  
Mmelaelwa o lebane le ditatofatšo tša bohudu bja go swara dibolai gape le go swara sethunya seo se se nago laesense.  
Go laetša mediro ya birase ya HIV legatong la kamano.
Gapeletša dikgokantšho magareng ga diSMME tšeo e lego tša batho baso le dikgwebo tša karolo ya setšhaba le mešomo.  
Bega mabone afe goba afe ao a thubegilego goba a swelego, mafelo ao a se nago mabone, lebati leo le sa notlelego gabotse, goba mafasetere ao a robegilego.  
Tonakgolo Dlamini-Zuma o gateletše lebaka la gore bontši bja basadi ba metseselegae ga ba na naga, mola dibaka tše dikgolo tša naga mo nageng di dula di sa šomišwe selo. 
Nako ya go bolela fela e fetile, ke nako ya go diragatša go dineelano tša go elwa gape tša go laetša khwalithi.  
Ke rata go boeletša gore dikolo tšeo di hlokomelwago ka dilo ka moka di tla agwa bjalo ka dikolo tša go akaretša moganagare.  
Batho ba makgolo tharo le masometharo seswai ba swerwe Hillbrow, Braamfontein, Berea le Joubertpark.
Kontraka ya ditirelo tša tlhokomelo tšhireletšo ya ditseleng go hlakantšho ya ditsela godimo ga Ceres.
Kontraka ya ditirelo tša tlhokomelo tšhireletšo ya ditseleng go hlakantšho ya ditsela godimo ga Vredendal.
Gautrans e rerišane gape ka kakaretšo ya phatlalatšo go seyalemoya sa selegae, gape e be e amane go thibelo ya tsela ya go fana ka tshedimošo ye e bego e sepetšwa ke karolo ya poraebete godimo ya tsela ye kgolo ya Schoeman. 
Re swanetše re fe baeti kgahlišo ya pele ye botse, gwa realo mootledi Jin Shunhai.
Bašomi ba Temošo ba media go tshedimošo yeo e sego ya kgale malebana le bolwetši gammogo le phatlalatšo ya diokobatši tsa anti-retrovirals nageng ya molao ya eThekwini.  
Go na gape le mafelo a boruthelo a meetse ao a hlwekilego le lefelo la boithabišo la go ya go ile leo le gogago šedi ya batho ba bantši.  
O seke wa tsoga o tlogetše mollo o sa hlokomelwa gape o netefatše gore mello e timilwe gabotse pele o tloga lefelong.  
Gape gore legae la Kaizer Chiefs ke Ellis Park?
Motšweletši X o rekile lebala ka UDZ gomme a aga diploko tša dikantoro tša go ba le magato a masomepedi a go namelelana.  
DoT e ihlopha le maemafofane a mannyane a setšhaba le poraebete fela.
O kgopelwa go elwa tlhoko gore bobedi bja ditsela tša difatanaga Mmileng wa Khwalithi - dirampa tša Soundbound di tla dula di butšwe.  
Kgoro ya tshedimošo le Komiti ya HRV di tla kgopelwa ke RRC go kitimiša tshepetšo ya go nyakišiša.
Kgokagano ya Lebopo go ya ka leboto la lewatle la Lebopo la Lebowa la Umdloti e nyaka tokišo ya ka pejana. 
Go tšweletša mmogo mo Afrika Borwa go bonagala go se ka tlase ga tirošo ya tshwanelo go hlohleletša tiro ya mananeo a selegae.  
Tsenela mekete ya setšo ya ditšhaba tša go fapana mo nakong ya mekete.
Moela wa tikologo o lokolla khwalithi le bontši bja go fapana bja meetse ao a tšwago matangwaneng go netefatša tshwarelelo ya go ya go ile le polokego ya temo gape le go netefatsa tiriso ya mothopo ya go ya go ile.  
Thulaganyo e tla lebelela dikgokagano le ditsebišo ka beke, ka kgwedi le gabedi mo kgweding.
Mna Mzilikazi o boletše gore Poland ga ya swanela go nyatša sehlopha sa bosetšhaba ka gobane ba ka seke ba nyamiša Afrika Borwa.  
Maemo a AIDS ya Appellant ao a swanetšwego go šetšwa ka go tšea sephetho sa sekwebo - maseterata a sa fe mabaka a sekwebo- ga go mabaka ao a kgopelwago ke kgorotsheko ka taba ya ka tlase yeo e nyakago gore e tseelwe sephetho ka pela ke kgorotsheko ye.  
Lokollang noka ye nngwe le ye nngwe gomme le hlatswe madi ka moka ao a tšhologilego mengwagangwaga ye makgolo ya go feta.
Batho ba selete sa Asia ba bile le maitemogelo ao e sego a mabotse a go sepetšwa go tshela mawatle go ya Afrika gape le go ya kgole go fihla Caribbean ba le bobedi bja makgoba le basomi ba go soma ka tumelelano. 
Dienfelopo, dikarata tša mangwalo, diposokarata tša go se ngwalwe le dikarata tša kgokagano, tša pampiri goba boto ya pampiri; mapokisi, mekotlana le matlakala a go ngwala, a pampiri goba boto ya pampiri, di nago le mehutahuta ya ditlabelo tsa go ngwala tsa pampiri.  
Ntšha mohlare ka gare ga mokotlana gomme o lokolle mobu gannyane mo modung.
Lebelela diSMME tše di lego gona tša go ba le kgonagalo ya go gola gabotse ka go ekonomi yeo e lego molaong.  
Moseresanta wo mogolo Abbey Qumashe le yo mongwe wa bakgekolo yoo dipudi tša gagwe di hweditšwego.  
Phalopo ya khemikale ya legong, soda goba sulfeite, ka ntle le dikreiti tša go nwelela.
Mošomo wo mobotse wa go nyakišiša ka maloko a Yuniti ya Phokeng ya Bosenyi bjoo bo Beakantšwego le Morusu o lebišitše go tshwaro ya mmolai wa lephodisa yoo a lahletšwego kgolegong bophelo bja gagwe ka moka.  
Se se akaretša mapatlelo a dipapadi; lefelo la tlhahlo; dihotele; senthara ya phatlalatšo ya boditšhabatšhaba; diphaka tša bathekgi le mafelo a setšhaba a go bona.  
Dinonyana Aves tša moela wa gare wa Noka ya Save, Mozambique.
Niel Barnard ka boyena o ile a re o bonetšepele tahlegelo ya bophelo bjo bo tla tšwelelago go projeke ya mohuta woo. 
Mofenyi wa TB Paul Modisakeng, yoo a phelago ka thušo ya setulo sa go thothišwa, o boletše ka bohloko ka ga maitemogelo a gagwe a bolwetši.  
Tajikistan e na le methopo ya meetse yeo e lego ya bobedi ka bogolo go CIS ka morago ga Russia. 
Norris o reta tatagwwe Patrick ka go mo ruta go bapala kolofo ya go fekeetša moya.
Washington - Washington o sepela ka kere ya godimo ka ge e šaletše ke ka tlase ga beke pele Barack Obama a bewa Mopresidente wa mathomothomo wa MoAfrika-MoAmerika go la United States.  
Hlatse ya rena ya mathomo mesong ya lehono ke Mna Thulani Dlamini yoo a bego a sa ikwe gabotse maabane eupša ke boditšwe gore o gabotse lehono, ka fao ke bitša Thulani Dlamini. 
Sehlopha sa WSDP se hlamile thutwana ya temošo ya sepolotiki gomme kelo ya WSDP e dirilwe.  
Rekoto ya ditshwaro tša bokgobapuku ka bolumu, nako ya khumano le makga a tirišo.
Romela pele Moya Woo gomme ba tla dirwa gape -Go tla tsošološwa sefahlego sa lefase.
Kopano e sepeditšwe ke Mohumadi Marsha Gabriel, CEO ya Helping Hand Network, sebapadi se segolo ka go thušo ya ditšhiwana le batho bao ba lego kotsing.  
Sehlopha se se akaretša go ntšha ga metale wa uraniamo go tšwa go minerale goba go dimateriale tše dingwe tša go swarelela uraniamo.  
Maloko a Randburg a thibelo ya Bosenyi ba ile ba fetola ka pejana go ngongorego.
Ke na le nnete ya gore Mopresidente o tla fetola ditatofatšo tša bogaswi tšeo di dirilwego ke mogenerale wa kgethologanyo, Mohlomphegi Holomisa maabane.  
Lokela mathopo a nošetšo ya serapa godimo ga matšoba le diporei godimo ga bjang.
Go hlolega ga balwetši go fetša dihlare tša bona tša TB go re fa bothata bjo bogolo.
Se se akaretša taolo ya meetse, soretše ya intasteri, tokollo ya meetse a ditšhila le meela ya disoretše. 
Le ge go se na dipalopalo tša nnete, ditekanetso tša nomoro ya basadi bao ba tlhorišitšwego ka mantšu le moyeng ke balekani ba bona ka Afrika Borwa e tloga e tšhoša e le ruri.  
Kgoboketšo ya bokgobapuku e akaretša mehutahuta go akaretšwa dipuku, dijenale, mebepe, difilimi, dinepe, diatlase, divideo, diCD, diDVD, dipapetla, didatapeisi tša inthanete le dikgokagantsho go methopo ya inthanete.  
Malebo go kgopolo ya Rev Kelly Kosky, mothomi wa Southern Cross Ministries, dimilinoe tše mmalwa tša Diranta di dirilwe mo nakong ya mengwaga ye mehlano ya go feta go moago, gwa realo Dr Toms.
Maboo a meetse a go tonya a go hlatswa lebaka le lekopana le maboo a go tlošološa go metšhene ya go hlatswa dibjana le ya diaparo a diretšwe poloko ya maatla le meetse.  
IBSA ke polatofomo ya kontinente gare go diragatša mokgwatshepetšo wo moswa wa Borwa. 
Methaladi ye mennyane e šireletša  sehleng sa leporogong.
Go sa le bjalo, kua Berlin monna wa sethunya o ile a thuntšha sekolong sa kgauswi le toropokgolo ya Geremane ya Stuttgart, a bolaya batho ba go ba ba lesome gomme a gobatša ba mmalwa, dipego tša thelebišene ya Geremane di itše bjalo.  
Khanyi Dhlomo-Mkhize o beilwe molaodi wa boeti bja Afrika Borwa go la Paris, Fora.
Dikhupikile tše tharo tša go ba le mathoko a seswai di gona go ditlabelo tša pontšho go ka bewa godimo ga tšona.  
Kholetšhe ya Cedara mengwageng ye mebedi ya go feta e be e le ka tlase ga tshepetšo ya kharikhulamo ye mpsha, moo kharikhulamo ka moka e lebelelwago seswa.  
Eupša lefaseng la ka morago ga sebjalebjale la boemedi go na le baraloki ba bangwe ka ntle le baraloki ba naga.  
Tšweletšo ya mathale a go hloka  aene go tšwa go materiale, dimata, dimateriale tše dingwe tša magareng ga materiale le mathale, mohlala, alumina goba go tšwa go sekerepe.  
Tiragatšo ya tlhako ye e tla laolwa ke Komiti ya Tiro ya Phaka ya Manynardville MPAC, tirišanommogo magareng ga Toropokgolo ya Kapa le setšhaba sa Wynberg.  
Le ge moago o bile le ditokišo mo mengwageng, khothase ya setlogo e na le maboto a magolo a maswika le diboto tša lebala tša legong le serolwana tša go dirwa ka diatla.  
Sefatanaga sa go belaelwa, Toyota Camry ye Šweu, e bonwe thibelong ya tsela ge se be se otlelelwa go lebiša gona thibelong ya tsela.  
Mo nakong ye e fetilego e se go ya kgale, lehodu la ka magaeng le filwe kotlo kgorongtsheko ya Selete ya Klerksdorp gomme le lengwe le swarwe ka lebaka la kamano ya lona mo tatofatsong ya molato wa go thuba ka ntlong go la Assen.  
Lebala le rekilwe gomme mošomo wa go hlwekiša saete o gare wa kgatlampana".
Phihlelelo ya basepelakadinao go tsena ka gare ga lebopo la Big Bay, e tla ba e ntše e le gona go tšwa ka Eerster Steen le Bloubergstrand.  
Bontši bja mešomo ye bo tla ba Kapa Bodikela magareng ga maAsia le bao ba le go magareng Mmalapedi - le bašomi bao ba se nago mabokgoni.  
Mna Molapo, ke dipapadi dife moo Mna Louis Kruger a dirišago gase ya go ntšha meokgo? 
Sehlopha se sengwe se ngangela tirišo ya sona go šireletša bao ba sa kgonego go gopodisa phapano magareng ga dikarolo tša setšhaba tša go tšwetšwapele godimo le tšeo di sa tšwetšwego pele.  
Kopano ya Mekgatlo go Kgobokano e dumelelane go beelapele kgetho ya Bogosi bja Cape Floristic.  
Go fihlelela maikemišetšo a, go lebeletšwe go kgaoletša ditiro tša kgahlanong le phadišano, go fokotša tlaišo ya maemo a godimo le go matlafatša taolo ya kopantšho.  
Se se thuša go thibela mananeo ao a diregago ka bowona go ba le tirišompe ya tshepetšo ya rena ya inthanete.  
Dikanale tša maswi ka bontši le tšona di a hlokomelwa mo mellwane ya Unicity, se ke kgopolo ye mpsha gomme e tšwelela go thekišo ya maswi ka bontši go setšhaba.  
Ke la mathomo lefase le bona kgethologanyo le kgatelelo ya mohuta wo ya ditšhaba go tšwa go diinstithušene tšeo di agago gape di laolago maphelo a tšona.  
Go hwetša ditaetšo tsa ka moo o ka bulago tokumente ya .pdf kgotla mo.
DSW le yona e tlatša dintlo tša mmasepala tša ditshila tše di tiilego, dikgwebo gammogo le diintasteri tše nnyane.  
Tshwaro ya Nathi Maedela yoo e bego e le moetapele wa sehlopha sa go utswa ditšhelete seo se bego se šomela Gauteng.  
Molato wo o be o nyakišiša ke Sepikitlere Brits wa Maphodisa a Thabong.  
UNHCR, yeo e nago le kantoro go la Leboa la Ossetian toropokgolo ya Vilakazi, e rile e dula e ikemišeditše go fana ka thekgo go batho ge balaodi ba Russia ba ka e kgopela.  
Moopedi wa peleng wa ka morago wa Soul Brothers, Vusi Ngcobo, o thakgotše alpamo ya gagwe ya mathomo a le noši Holong ya Setshaba ya Ntuzuma bekeng ya go feta.  
Tlhago ya mogala ya nawa ya dolichos le yona e ka ba bothata ge go bunwa. 
Ge go na le nyako ye ntši ya tokollo ya diekonomi go na le koketšo ya bošireletši.
HRM e tšwela pele go lwela go tšweletša, go thekga le go hlola temošo ya maleba malebana le phetošo gape e tsebagatša tšwelopele ya Matlotlo malebana le maatlatšhomo ao a phatlaletšego.  
Mayora Mogolo Nomaindia Mfeketo lehono o kgopetše baemedi ba setšhaba go tšea maikarabelo a Lesolo la Toropokgolo la Smile-a-Child go bana bao ba lego mebileng ka lebaka la go hloka magae.
Ge baruthi ba Afrika Borwa ba hlolegile go thopa sefoka ka gare ga boruthelo, go bothata go nyatša mediro ya bona, yeo e lahlilwego le direkoto tša bosetšhaba le tša Afrika.  
Legae la maemo le le lego lefelong la ka thoko kgauswi le pono gammogo le modumo wa lewatle. 
Diphahlo tša go utswiwa tša go swana le megalathekeng, diDVD, metšhene ya mmino le dipikara di hweditšwe. 
Dinaga tša rena, gotee le sesole, di thomile go thopa dintwa tše dingwe mo ditshepedišong tša go dira khutšo le go aga khutšo.  
Ba hloka kitimišo ya tshepetšo yeo e lebišago go kago yeo e feleletšego ya bohwa bja kgethologanyo.  
Kopano e feditše ka gore ditaba tša malebana le tshepetšo ya BRT, di fegwe go fihlela ditherišano tše di tlago, mmoleledi wa kgoro Collen Msibi o boditše BuaNews.  
Go hloma metheo ya dintlha go kwešiša le go lebelela dikamano tša diphapano tša setšhaba, ekonomi ya leago le tikologo, gape le go kaonafatša tšwetsopele ya lenaneo, tiro, go hlokomela le go ela.  
Laetša mehola yeo e tla ba go gona ge go diragatšwa lenaneo le ka gare ga Kgoro ya Temo.
Mosemorafe bo dirišitšwe Afrika ke bobedi bja balekokdi le balwedi ka lebaka la mabaka a mabedi a magolo.  
Mosito wa go fa dithulaganyo diporeisi le go thuša mekgwa ka ditšhelete ka go fihlelela theko ya makhura le didirišwa.  
Repabliki ya Ecuador ga se ya emelwa ka bodulo ka Afrika Borwa.
Bahlenkedi ba Sephodisa sa Metro ba be ba tšwile ka maatla go la Khayelitsha le Gordon's Bay mafelelong a beke ya go feta ka maikemisetšo a go swara baatlodi bao ba nwelego mafelong a go lekola difatanaga.  
Nyakišišo ya tša kgale bjale e kgonthišišitše gore ga go na bohlatse bja go thekga ditatofatšo.  
Ditlhaselo tša marabela kapitaleng ya India ya matlotlo e lego Mumbai di tshošitše lefase ka bosola bja tšona gomme di okeditše go tshoga ga tlhokego ya tšhireletšo ka gare ga toropokgolo.  
Ge kgomo ye e rwelego ditshwantšho tše e ka robalwa, e ka hlola namanyana ya bohubedu le bosweu.  
Maikutlo a golela godimo gape gomme ditšhošetšo tša Israele tša go hlasela Iran ke tšona tše di tshwenyago ka kudu.  
Tanka e tla be e tiišitšwe ka go tswalelela moya ka morago ga go khwamola diphaephe ka go tloša melongwana ka moka le go bofelela dipolaka tša gase tša mathale godimo ga disokhete ka gare ga tanka.  
Dikolo tše mmalwa di thuntshitšwe go monna le mafasetere a lebenkele. 
Kopano e baletše fase tlhokego ya SADC go oketša tiragatšo ya lenaneo la yona la kopantšho ya selete.  
Gomme motheo, ba tsenela poledišano go swana le go la Iraq, Afghanistan, Palestine, Israel.
Bothata bja batho go la Palestina bo a re imela - go tloga go hlokega khutso ka pejana.  
Balaodi le bangwadiši ba kgorotsheko ba thwalwa go tšwa go bašomi ba ka gare moo mabokgoni le maitemogelo ao a nyakegago a lego gona, goba go ka bago le bokgoni bja go a tšweletša.  
Letlakala la magato a megolo le dinotšhe tša basomi ba mmušo bao ba šomago diiri tše hlano ka letšatši.  
Mphato wo o na le boselegae- disaene tša go tlema tšeo di lebišitšego go laetša le go bea: Dikgwebo, dikgwebjana le diintasteri mafelong a metsesetoropo.  
Pego ye e ikemišetša go fana ka taetšo ya tshepetšo go Kogelberg Biosphere Reserve.
Dithakgolo di tla latela kopano ya Kopano ya Sehlopha sa Tshomo sa JIPSA.
Mokimisinare wa Seteisene sa Elandslaagte SAPS, Mosupretende mogolo Vilakazi, o laeditše maikutlo a gagwe a kamogelo go bašomi ba gagwe ge ba fihleletše seo ba beetšwego go se dira.  
Diriša mabone a CFL, mabone a solara, mabone a go kwa mošuto goba mabone a bošego le mosegare a fotošele go hwetša lesedi la ka ntle.  
Ka gobane go swana le polanete yeo Cosmonaut Aleksei Leonov a e bonego lefaufaung, ke "legae leo le swanetšwego go šireletšwa go swana le mašaledi a makgethwa" . 
Go bohlokwa go laetša mekgwatshepetšo ya go bonagala le ditšelatshepetšo tša kago ya lefaufau gammogo le kabelano ya ATS go lefaufau la mohuta woo. 
Ditlabakelo tšeo di hweditšwego di akaretša dithunya tše tharo le ditlabelo tše mmala tša ka ntlong tša go swana le mapai, dipaesekela, setšidifatsi, setlabelo tša Hi Fi, dijo, motšhene wa go weletela, ditirili, dithuluse le dikarolo tša sefatanaga.  
Ka maemo a gagwe Mopresidente wa Inkatha Freedom Party, Tonakgolo Mangosuthu Buthelezi o etetše Vienna.  
Rudy van der Elst go tšwa Oceanographic Research Institute, a emela dikgahlego tša Dipapadi le Boitapološo. 
Peobakeng ya maatla a sebjalo ka dintlha mekgwa yeo e theilwego godimo ga tšhomo le botšeakarolo bja setšhaba ga di nape di kwešišwa gabotse ka botlalo ke barutegi ba karolo ya setšhaba le ya poraebete.  
Kganetšo ya thomelontle ya ditlakala go ya dinageng tše dingwe meholeng ya go lahla goba go fiša.  
Baruti ba rena ba rapeletše katlego ya rena, gomme diyunibesithi tša rena di re rutile ka ntwa.  
Tsenya gare ya go goga phišo godimo ga siling ya gago gore o boloke ntlo ya gago e le borutho le go fokotša gore moya wo borutho o tswele ka ntle.  
Bjalo ka karolo ya nyakišišo yeo e phatlaletšego, banyakišiši ba tlogile Cape Town go ya Gauteng gomme ba swara dikebekwa tše pedi tše dikgolo tšeo di sepetšago bonweenwee.  
Ka go se makatse, ke intasteri ya dithekisi yeo e re opišago hlogo gantši.  
E sale go tloga ka Sontaga, Israele ga se ya dira diphošo tša sesole sehlopheng sa Palestina gomme ke rokhete e tee fela le kgokolo e tee ya sethunya tšeo di lahletšwego ka Israele.  
E akaretša le diketekete tša maloko a basomi ao a nago le maikemišetšo, go tloga go ditimamello go fihla go banna le basadi ba ditirelo tša ditirišo, go tloga go baeletši ba molao go fihla go baoki.  
Mna Rajbansi o kgopetše setšhaba sa maIndia gore se be ngatana e tee kgahlanong le manaba.  
EMDC ye e rwala maikarabelo a taolo le thekgo ya thuto seleteng sa Breede River Overberg.
Ditirišanommogo le dikgwerano tše ga se tša thuša go  hlola tielelo, go ya le ka moo go ka bonwago ka gona ka go phetošo ya ga bjale ya mmušo go la  Laingsburg, Knysna le Central Karoo.
Babelaelwa ba šupa ba swerwe tseleng ya go tsena Fitti Park go tloga Ladysmith go ya Helpmekaar.  
Dipoleiti, dikarolo, megala, dithapo le dibopego tša profaele, tša rekere yeo e tiišitšwego ka ntle le rekere ya go tia.  
Moetapele o tee wa go swana le woo ke Taddy Blecher, modiredi wa palodipalopalo le taolo woo mmogo le dirutegi tše dingwe ba thomilego C.I.D.A.
Lebenkele la bojelo leo le lego molaong le fanago ka dijo tša mathomo, dibeswa, kgetho ya dijo tša go phetha le kofi.  
Mmušo wa Afrika Borwa o tšweletša maikutlo a yona a go se amogele tlhaselo ya manaba ka terene yeo e sepelago go tloga India go ya Pakistan yeo e tlogetšego dipalopalo tša go gobala le go hlokofala.  
Sarah Bartmann o be a se a ba a swanelwa ke go tšeelwa boitšhupo bja gagwe bja setlogo sa Khoi-San le boAfrika gomme a rekišwa Yuropa bjalo ka setseketseke.  
Ga se kgale a hweditše kotlo ya sekete se tee sa Diranta ka lebaka la go swara patše.  
Gastroenteritis gantši e fetela ka go metša dijo goba meetse ao a tshwaeditšwego ka pakteria ya Bacillus cereus, goba ka tsela ya makaka a legano.
Setlabelo sa kalafi Bookelong bja King Edward VIII Hospital gantši e be e le sa kgale gape se sa dirišwa.
Setopo sa Hannes van Wyk se tlošitšwe lefelong la polao.  
Baotledi ba Dithekisi tša Metara: Tlhahlo ya Mabokgoni a Kgwebo e tšeerwe go thekga dikakanyo tša go itšhomela.  
Mokgwa wa thibelo ya tshilafatso le phokotso ya ditshila woo o lebelelago mothopo wa meetse gape o siroga go ditharollo tsa "end-of-pipe".  
Sephetho seo se tšerwego ka Labobedi se setse se tsebisitšwe Majoro wa Mmasepala wa Nelson Mandela Bay e lego Nondumiso Maphazi.
Ba tla bona sengwe ka morago ga ngwa yeo e sa felego ya Angola. 
Hlohleletsa kakaretšo ya Taolo ya Snydromic ya diSTI ka gare ga dikharikhulamo tša dirutegi ka moka tša maphelo.  
Yuniti ya Matlotlo a Khapone ya Panka ya Lefase CFU e diriša tšhelete yeo e abetšego ke mmušo le dikhamphani dinageng tša OECD go reka diphokotšo tša tokollo ya gase tšeo di theilwego godimo ga projeke.  
Ka gare ga setšweletšo se sa masela a go logwa, ka goba ka ntle le wulu goba gare ya rekere gape le ngatana ya go loga goba masela a ditoulo.  
Mna Coetzee, o kwele dintlha tša Modulasetulo tša go akaretša, kwešišo ya gagwe ya bohlatše ntlheng yeo.  
Metshelo ya konkoriti go menyako ya mathoko  a moya magatong a dikgorogo le diphatlalalo le tšona di phethilwe.  
Polokego ya dienywa le merogo yeo e apeilwego le yeo e sa apewago ka go kgatliša, go akaretša tokišo goba polokego ya metsana a dienywa le merogo.  
Sheina, re go lebogela go tla go rena, Sheina Duncan go tswa Black Sash.  
Ntlo ya Brevis ke legae la difofu, difoa-difofu, difoa le dimumu, digole tša bontši le batho ka moka ba mohuta ofe goba ofe wa bogole.  
Khwalithi ya meetse ka nageng ya go thapa e fokotšwa ke meetsimantši go tloga Nokeng ya Big Lotus le moela go tloga Lefelong la Phillipi Horticultural.  
Ntlha ye nngwe ya katlego ka go goga sedi ya boitlamo bja naga go projeke ke gore borapolotiki ba matlafaditše DBD dipolatefomong ka moka tša setšhaba.  
Dikholetšhe tša FET di bopša lešwa go netefatša kgetho yeo e lekaneditšwego gabotse ya dikgetho tša thuto.  
Go hwetša tshedimošo ka botlalo goba go fana ka dintlha o kgopelwa gore o ikopanye le Clayton Wakeford ka e-meile. 
Lenaneo la Botalafatši le akaretša thulaganyo ya mejako ya lebala le taolo ya dinamelwa tše bohlokwa  go mafelo a diphaka le dipapadi gape le boitapološo.  
Se se latelwa ke go tsošološa meago ye ya mathata go na le go e thuba.  
Muši wa motsoko le tšhilafatšo ya ka gare, mello ya ka ntle, di kotsi kudu go balwetši ba go ba le asthma.  
Babelaelwa ba mo gapeleditše go boela ka ntlong, ba mmofa gomme ba mo tšeela sethunya sa gagwe.  
Monna o šupilwe ke maloko a lapa la gabo bao ba dulago Bohlokong ba re ke Paseka Joseph Mashinini go tšwa QwaQwa.
Diswaro tša go akaretša diswaro tša disepedisi tša diela tšeo di diretšwego go rwalwa ke mohuta o tee goba ye mentši ya senamelwa.  
E tla akaretša dikhonsata le meletlo ye mengwe ya hlatlošo yeo e swarelwago Ellis Park.  
Mo dikgweding tse mmalwa tse di fetilego, methubo ya go fapana ya ka dintlong, moo dikhwanthithi tse ntsi kudu kudu tsa ditlabelo tsa mohlagase di utswitswe go tswa ka dintlong, di diragetse mafelong a Taung le Pudimoe.  
Dikopano tša ka ntle tša sepolotiki di ile tša fetsišwa, gomme dikopano tše mmalwa tša gare ga meago le dipoloko di ile tša ganetšwa goba tša kgaoletšwa.  
Re tshepa gore ditshepetšo tša bobedi tša go swana le Khomisene Bosetshababobedi ya Afrika Borwa-Geremane e bile bohlokwa mo go matlafatseng ditswalano.  
Go hlama le go laola ka tirišanommogo go motheo wa tshwarelelo, Phaka yeo e kgonagalago ya Gaza-Kruger-Gonarezhou Transfrontier yeo e nago le bokgathatema bja batšeakarolo bjoo bo feleletsego, go akaretsa ditshaba tsa selegae, go gapeletsa tirisanommogo ya selete, polokelo ya mehutahuta ya diphedi le dibjalo, le tswetsopele ya ekonomi ya leago yeo e tshelago mellwane.  
Yeo e be e le temošo go ditšhilafatši lesolong la tlhwekišo ya Phoenix Mokibelo wa go feta.  
Barekisi ba bathobaso ba ganeditše bontši bja melao ye, ka kgolelogodimo ya thekgo.  
Mmuso o tla tsebagatša intasteri ya oli yeo e laolwago ge maikemišetšo ao a lebeletšwego a fihlelelwa.  
Ngaka Swanepoel o tsebile gore SADF e dirišitše Roodeplaat Research Laboratories go dira diprojeke.
Lenaneo le le tla tsebagatšwa lefasekabophara, la lokišwa profenseng le nageng ka pophara gomme la diragatšwa selegae.  
Dintho di a fetoga ka mmala, ipotše ka go phadima goba sehlopha sa bosehla ge e keka.  
Se ka morago ga ge badudi ba Hermanus, Hawston, Stanford, Kleinmond le Caledon ba ngongoregile gape ka ga seabe sa kgaoletšo ya ditokelo tša go thea dihlapi.  
Magato a tšhilafatso a "Fase" gape a ka tlase ga legato la mothaladi wa taetšo wa CMA.  
Eupša leeto la go tsoma le be le se na maikemišetšo a go senya setu sa diphoofolo tša naga tsa lesoka.  
Dinoutu tše pedi tša selete tsa go thea dihlapi ke ditoropo tša Port Nolloth le Hondeklipbaai.
Jayraj Singh wa The Minority Front o boletše gore mokgatlo wa taolo tagwa ke maatla ka tsela ya wona ya go fa maina a maswa.  
Godimo ga tlhahlobo yeo e dirwago go ditšhwaetšo, dihlare tsa go lwantsha dibirase tsa go swana le Bactrim di gona go thibela ditshwaetšo e sa le ka pela go batho bao ba nago le tshwaetso ya HIV.  
Mokgwa wa thibelo ya go phena tšhilafatšo le phokotšo ya ditshila woo o lebelelago mothopo wa ditšhila gomme o široga ditharollo tša "end-of-pipe".  
Ke fela disaene tšeo di rekilwego go tša go Khansele tšeo di tla dumelelwago go kgomaretšwa. 
Maemo a golela pele go se dumelelege go batho ba dinaga tše. 
Bara ya Tshupetšo ya Mmepe e dirišwa go šupetša tsela ya gago godimo ga mmepe.  
Mme a se a re botša gore re ye re dule kae gomme yena o ile a ya go dula kgauswi le Zinzi gomme nna le Charles Zwane re ile ra dula ka lehlakoreng le lengwe.  
Ka beke, ka ntle le diploko tše dingwe tsa difolete, dintlo tša setoropo, bj.bj., moo go ya ka mafelo ao a kgaoletšwago a tšhwaro, dikgobokantsho tša kgafetšakgafetša di beakantswe. 
Bohlatse bja go re taba ya bokgabo yeo e swanetšwego go rekotiwa ka morago ga moo e ile ya rekotiwa gabotse.  
Khansele ya Tšhireletšo e gopola Khomisene ya go aga Khutso bjalo ka foramo ya tirišanommogo magareng ga tselatshepetšo ya United Nations le mekgatlo ya selete le karolo-selete.  
Botho bo magareng ga ditsela, bjoo bo hlaloswago gabotse kudu ka seo se re arolago go na le seo re kopantšhago.  
Mafelo a go phaka gomme wa namela a tla ba gona mafelong ao laeditšwego toropongkgolo ka bophara gomme dipese edi tla nametša bathekgi go ya le go boya dipapading.  
Khomisene ya Motsanyane le yona e hlometšwe go lebelela dipolao tše di bilego gona botšhabelo.  
Alderman Justus o ipeletša go badudi go latela dikgaoletšo tša legato la fase tša meetse tšeo di sa šomago.  
Ditlamorago tša diphetogo tša tirišo ya naga godimo ga dinoka tša Wilderness.
Sekolo sa Dimpša sa SAPS se ikgantšha ka Senthara ya Roodeplaat Breeding yeo e lebeletšego tswalo le leago la dimpša.  
Mpholo wa moroto gantši o amantšhwa le hlakantšho ya go se be maleba ya phepo, le goba kakaretšo ya karolo goba tatso yeo e nago le moroto.  
Ditšweletšwa tšeo di ka kgonegago e tla ba gore go silafatša go tla fokotšwa ka ditoropong gomme wa oketšega ka ntle ga tšona.  
Baotledi ba difatanaga ba swanetše go lemoga ditsotsi tša go thuba mafasetere a difatanaga gomme ba utswa se se lego kgauswi ditseleng tše di lego ka tlase ga kago go swana le Mebila ya  Wolmarans, Saratoga, Joe Slovo le Smith.
Lenaneo la Sehla la Tekantsho le dirišwa go reteletša ditebelelo tšeo di lekantšhitšwego ka sehla. 
Phokotšo ya ozone ya ka godimo ga lefaufau e tla tliša phišo ye ntši yeo e lego kotsi ya ultra-violet B yeo e fihlago legatong la lebato.  
E akaretša dithutwana tšeo di ithutilwego go tšwa go tshepetšo ya peleng ya IDP. 
Bana ba ratile mekotlana gomme ka pela ba e bopula mo magetleng a bona go swana le ka moo basadi ba swarago mekotlana ya bona ya matsogo.  
Lehono re na le tokelo ya go belaela difilosofi tša tokollo ya ekonomi tšeo di gatelelwago ke tumelo mebarakeng yeo e sa laolwego gabotse.  
Babelaelwa ba bararo ba tlogetše sefatanaga Hostele ya G go la Thabong gomme ba ngwega.  
Dithuto tša go rutha le dibuduletšwa tša mo matsogong di ka se tsoge di emetše tlhokomelo ya motho yo mogolo. 
Ke le lakaletša ditherišano tša go ba le moputso Konferenseng gape le ketelo ya lena ye bose mo Ethekwini. 
Sengwalwana se se tiišetša gore molaetša wo wa e-meile o swietšwe ke GWAVA ka go ba gona ga birase ya khomphuthara.  
Nando's e mathateng gape, sebakeng se ka lebaka la papatšo yeo e ka tlago ya tshwenyana le maikutlo a Buddhists.  
Ba Media ba mengwa go tsenela moletlo wa meyara wa go amogela balaodi ba sekolo le borakgwebo go tšwa Birmingham le Scotland bao ba bego ba abelana maikutlo.
Sedi ye kgolo e be e le go dipese le ditaxi tšeo di tletšego kudu gomme ka lebaka le ditshepetšo di dirilwe mo nakong ya mesong.  
Dikgwebohlapi le tša dipapadi di fokoditše diphahlo tša ditho tše dingwe tša lewatle.Commercial and sport fisheries have depleted stocks of some marine species.
Tokologo-go-moya: Diphatlalatso tse di ka amogelwago ka ntle le tlhokego ya tshepediso efe goba efe ya fetosetsa go khoutu.  
Fokotša ditshadi gomme o tlogele kgetho ya kgomo ya go di phala ka moka go barati ba tšona.
Ka lebaka la ditaolo le maemo a mabe, ditšhila tša maphelo, ditšhila tše di le go kotsi le mantle di lahlwa ka ntle le molao disaeteng tša go lahla ditšhila, gantši ka tle le tlhahlobo ya maleba.  
Sefatanaga se theilwe ka ramahlale wa British e lego James Prescott Joule, yoo a bego a tsebega gabotse ka nyakišišo ya gagwe ya mohlagase le thermotaenamiki.
Motlatšamoswarwa o tsebišitše leloko gore o tsebisitšwe ke babotšološi ba gagwe gore Stanza Bopape o thuntšhitšwe ge a be a leka go tšhaba.  
Ellis Park e tla lefelela dikhamphani tše dingwe tšeo di lego kontrakeng.
Diriša gape goba bjalo ka kgetho ya mafelelo fiša goba lahlela ka ditlakaleng.
Bobe bjo bo bego bo tšwela pele go basadi mo setšhabeng sa rena ka lebaka la hlohleletšo ya dihlogo tša malapa yeo e gateletšwego ka dielemente tša go boela morago tša setso le ditlwaelo tsa rena.  
Tlhathollo e kaya bonolo bjoo ka bjona badiriši ba ka kwešišago tshedimošo ya dipalopalo ka go hlatholla metadata wo o lego gona.  
Thelebišene ya Trinity e gaša bjalo ka seteišene sa setšhaba sa sedumedi profenseng ya Kapa Bohlabela.  
Dingaka tša setšo di phethile ditaelo mola dihlopha tša sedumedi di dira moletlo wa hlwekišo ge ditopo di goroga. 
Molokiši wa difatanaga o na le maikarabelo a go lokiša diphanale tše di senyegilego tša mebele ya difatana tša Tirelo ya Sephodisa ya Afrika Borwa.  
Kgoro ya Kelo ya Toropokgolo ya Cape Town ga se kgale e thomile ditokišetšo tša kelo ya yona ya kakaretšo ya boraro meholeng ya go tekanetšo.
Ben Rabinowitz, Ramolao gape yo e lego rakgwebo, yoo a ratago moya wa tirišanommogo le go diriša tsebo ya gagwe ya molao go lwantšha dilo tša go ba le mohola
Bagononelwa mafelelong ba ile ba swarwa gomme dithunya tše pedi tša go se be molaong tša tšewa. 
Mosetsana ka go tseba mohlasedi wa gagwe, o ile ka pelanyana a mo supetša maphodisa ka morago ga moo Tumelo Moshupo o ile a tšhwarelwa go kata.  
Seboledi wa go Hlomphega, bothata bja rena bjo bogolo ke go fihlelela ditshenyagelo tše di yago fase le godimo kgafetšakgafetša.  
Disilintere tsa Gabions - Hollow tšeo di diriswago go aga matamo le metheo ya meago.
SABC-TV go gasa dipapatšo tša GOROGA O PHETšE ka seripa sa tshenyagelo yeo e tlwalegilego.
Mna du Plessis o boletše gore disaene tša go hlahla baotledi ba difatanaga le tšona di beilwe.
Moragonyana ngwageng wo re tla ba le Beke ya Sekolo sa Setshaba sa WCED, yeo e tlabego e le maatla a karolo ya ka gare a go akaretša batšeakarolo ka moka ba go swana le lena.  
Kabelo ya moba go tšwa tšhemong ye e thekga Tshemo ya Swikiri ya Tongaat.
Kgoro ya Thuto e tla sepetša dithutwana ge WCED yona e lebelela dithulaganyo tša tshepetšo.  
Re setshaba sa ditšo tsa go fapafapana gape seo se tletšego ka moya wa tshepo sa badumedi bao ba ratago gape ba tumišago Modimo.  
Lemoga - a re lwantšhe meelo ka go dirišanammogo go ba le kelelo.
ka ntle le maitapišo a rena a maikemišetšo a go kopantšhwa, kgethologanyo e sa ntše e le gona.  
Dikolo tše le tšona di tla bewa pele mabapi le phihlelelo ya dineteweke tša phetšišo ya diretebatši.  
Kopano ya Rice le Abba ke ya mathomo e sa le Hama a tšea taolo ya sehlopha se sengwe sa Palestina, Gaza.  
Bokgobapuku bo na le phaka ye tala yeo e ageleditšwego ka dipanka le ditlabelo tsa lepatlelo la go bapalela moo bana le batho ba bagolo ba ka ipshinago - yeo e filwego ka lerato ke John le Carol Thompson.  
Lefelo leo le ša Suthego la go Tšea dinepe la Projeke ya Mabopo le ikemišetša go nyakišiša phetošo ya sebaka le motswaoswere go mabopo a mafelo a bothata a a itšego ka gare ga Toropokgolo.  
Kgopolo ya setlogo ya thakgolo ya pono ya khapone e na le kgato ye nnyane ya tikologo.  
Mmoleledi wa Sephodisa sa Diep River, Sipikitlere Keith Chandler o boletše gore maloko a dirile mošomo wo mobotše kudu.  
Tše di ka hwetšwa ka go kgotla godimo ga thaetlele ya maleba ya PDD godimo ga lenaneo.  
QS o thuša mothaladipolane ka kelo ya thentara le tšhepetšo ya kgetho.  
Dibaka tse dikgolo mo gare ga mepete di tla thi bela phetetšo ya go putla gape go tla ba le ditlabelo tša ka thoko tša balwetši bao ba hweditšego marapo go tšwa go ba bangwe.  
Tšwelopelo ya tšwaro ya Israele ya didolara tša go feta seripa sa bilione sa motshelo wa Palestina ebile ye kgolokgolo go mathata a ditšhelete a Palestina.  
Ye nngwe e tšwaleletšwe ka gare ga mokotlana wa go bontšha woo o nago le thibelo ya go senywa o lekolwago kantorong ya selegae ya kakaretšo.  
Go dikgokagantšho tše di lego magareng ga bao ba holegilego peleng le bao ba sego ba holega le mafelelong tšwetšopele ya ekonomi.  
Tše dingwe tša ditafola di tla pentwa ka diboto tša ditsheke moo batho ba ka dulago gomme ba bapala tšheše goba dikarata.  
Ka go swana go na le kgonego ya gore ngwadišo ya setšhaba ya diteko tša kliniki e ka ba le seabe sa go se nyakege go kaonafatšo.  
O dirile segwera le Allan Donald yoo ga bjale a rotšego modiro bjalo ka sebapadi sa krikete gomme se ebile tsela ya diphadišano tše ntši tša dipapadi ka tlhaselo ya bona ya mathomo ya go fosa.  
Re ipiletša go Bolaodi bja Palestina go emiša ditlhaselo tša dirokhete kgahlanong le Israele.  
Re ipiletša go mekgatlo ka moka ya setšhaba sa tlhabologo, dirutegi, dikgwebo, go dikarolo tše dingwe di ka hwetšago dibaka tša go lekana tšeo di tšhepišago go phihlelelo le kholo ya bohle.  
Dinyakišišo tšeo di sa amogelwego gape di sego maleba ka ga bophelo bja bong bja motho; le melodi yeo e sa amogelwego goba medumo yeo e sisinywago yeo e lebišitšwego go motho goba sehlopha sa batho.  
Bjalo o boela morago go tšhepedišo ya dithekete go la Ellis Park go fihla kae?  
Seo se hlalošitšwego ka godimo se amana le tsebagatšo ya morwalo wa diphahlo woo o sa sepelego le selo.  
Tharollo e tee ke tharollo yeo e rerisanwego ka go hola batho ba Sri Lankan.  
Dithepe, ditšwalelo, difelefe le didirišwa tša go swana le tšona, dibedisi, ditanka, ditanka tše dikgolo goba tša go swana natšo, go akaretšwa difelefe tša go fokotša maatla le difelefe tsa go laolwa ka seruthufatsi.  
Tonakgolo Dlamini Zuma o lebeletšwe gore o tla boa Afrika Borwa ka morago ga go phetha moletlo wa segopotšo.  
Ge a be a bolela le BuaNews ka Labobedi, Mna Morake o boletše gore ka ntle le go ba le babapadi ka moka ka gare ga kampa, Mohlahli Joel Santana o be a kgotsofetše ka tšwelopele mo dinakong tša tlhahlo.  
Ketelo nageng ya Myanmar e kgaoletšwa go mafelo ao a laeditšwego semmušo gore ke a baeti.  
Lerole le rometše go Dinyakisiso gore le tlhathollwe le go laetša boleng bja lona.  
Ke nagana gore nako ya kgopolo ya tshepetšo ya Congo e thomile ka gare ga sekepe sa Antaniqua ka fao kgoro ye e dirile gabotse fao.  
Ga bjale e tla ba sebaka sa ka sa go bula segopotšo sa Mopresidente Nelson Rolihlahla Mandela go banna ba bangwe ba naga bao ba kgethilwego le bamolao fa go Peace Palace.  
Mo ngwageng wo o fetilego maitapišo a bona a fihleletše pulo ya Senthara ya Joe Gqabi go la Phillipi le senthara ye nngwe Bodikela bja Linguleu, Khayelitsha.  
Seboledi sa Maphodisa a Berea, Mokaptene Caroline Naidoo, o boletše gore bahlankedi ba Sephodisa sa Metro ba thubile meago lefelong la Botani yeo e bego e dirišwa bjalo ka lefelo la kgwebo ya mebele.  
Bodikela bja Kapa bo fihletše ke manyami a mello ya nakwana mo sehleng sa maikhutšo a mafelelong a ngwaga.  
Yuniti ya IThuba ke lefelo la motheo la baithuti ba go ba le bolwetši bja monagano.  
E tla tloga e eba katlego go dinkgwete tša Cuba.  
Kgweding ya go feta go la Gauteng, diketekete tša baotledi ba dithekisi di tsenetše mogwanto wa letšatši le tee kgahlanong lenaneo la BRT.  
Pele ke fetša e re ke bolele gore Ntate Maseko, go swana le Ntate Mhlaba, ba re fa maatla.  
Monna o ile a latela motšwasehlabelo go la Amsterdam.
Mohlankedi wa Sephodisa sa Trichardt, Konstabolo Zanele Sibambo, o kgopetše setšhaba sa Trichardt gore se tšwelele ka tshedimošo yeo e tla lebišago go tshwaro ya mahodu a megala ya koporo.  
Ke a bona gore e tlwaetše go bitšwa ka NAT, N-A-T.
Phapoši ya media e beakantšwe go tla go dira dipotšološo, gomme diteye le dijo tša mosegare di tla fiwa.  
Tšhwaotšhwao ya mmotšološi - Mmušo wa Bosetšhaba o be o le godimo kudu mo nakong yeo.  
Ke ka lebaka la eng IFP e tla go hlasela?
Mehuta ya ditšhilafatši tša Afrika Borwa tša tikologo ya meetse ao a hlwekilego e akaretša disoretše; disoretše tša ka gae le tša kgwebo; moela wa esiti ya meepo; meela ya temo, le ditlakala.  
Go ya ka mmoleledi wa Sephodisa sa Mayville, Sepiketlere Patrick Ngwane, bahlankedi ba tsene ka gare ga bodulo bja mekhukhu ka tlase ka leswiswi go lekola ngongorego ya dithunya tse o di thuntshitsego.  
Ke ye nngwe ya ditšhogo tšeo ke kwelego ka ga tšona mo la mathomo.  
Bahlankedi go tšwa Kgoro ya Maphelo ba ka se tlatše ditlankana tša poso legatong la babapadi bao ba tšwelelago.
Mmelaelwa o tee o mo supile ka sethunya gomme a mo laela gore a tswe ka sefatanageng. 
Go hloma netewoke ya dikgogano ka go mmušo, bathomi ba ditšhila, baradinamelwa le balahli; dirutegi; diNGO; tšhomo; diinstithusene tša nyakišišo, maloko a intasteri le bakgathatema ba bangwe.  
Boloka enetši ka go tima mabone le ditlabelo ge o sa di diriše.  
Tokumente ye e laetša maikemišetšo a karolwana ye nngwe le ye nngwe ya ISIbalo yeo e lebanego le maikemišetšo ao a itšego a karolowana ya lenaneo, dithulaganyo tša modiro, dilebelelwa le dinako tše bohlokwa tša phihlelelo mo leboong le la lenaneo.  
Ke bone difahlego tša badiidi ba Mabri go la Harare le bohumi bja Borrowdale.  
Ke amogela tirišanommogo yeo e lego gona lekaleng la bobaladinaledi magareng ga Yunibesithi ya Nagoya go la Japane le Astronomical Observatory ya Afrika Borwa.  
Tšweletšo ya dinoki, bineka, sekokomoši, ditšweletšwa tša mae, disopo le ditšweletšwa tše dingwe tša dijo.  
Digopotšo tše di tšweletša mohola wa tirišanommogo ya leago ka go fihlelela maikemišetšo a lebaka le letelele go hola naga.  
Ka morago e be e se Rene van Zyl yo a tlilego a kgopela e be e le Roy Downs yo a tlilego a kgopela theipi.  
Steadfast Greening e tla thuša mathomo a phokotšo ya khapone ya rena go thakgola Disetifikeiti tšeo di Mpshafatswago tša Enetsi, bontši ka ga seo mo dintlheng tša rena tša ditaba.  
Dilo tše mmalwa, go akaretšwa diaparo, mekotlana, dikheisi, dithoto tša ka ntlong, diHi Fi, ditlabelo tša mohlagase le tšhelete di hweditswe.  
Komiti ka morago ga moo e romela ditshwaotshwao tša yona morago go DNA.  
ECOWAS e ile ya laetša go tswela pele gore Bamolao ba Nigeria ba swanetše go matlafatsa dikgorotsheko tša molao tša dikgetho go kitimiša tharollo ya dingongorego ka moka.  
Tshedimošo malebana le dinyakwa tše itšego tša boitekanelo, go se lekane, le tsweletso ya disalelamorago di tla kgoboketšwa.  
Moeletši wa Molao wa Naga - moeletši wa molao wa Palamente yoo a lekolago gore melao ye meswa e thadilwe gabotse gape e theilwe godimo ga molao.  
Tonakgolo Mafumadi le Moruti Chikane nakong ya kopano ka ga tabakgolo ya dikgetho tša Zimbabwe.  
Go na le dibaka ka go kago le tlhokomelo ya diphaepe, tirišanommogo go diintasteri tša khemikale ya makhura le ka go bapatša dikhapone tša meetse le dikhemikale tša makhura tseo di nago le boleng.  
Godimo ga mabopo a yona a mabotse le boso bjo bobotse, bunny chow e thomile go ba bokgoni bja Durban.  
Bašomi ba mmušo ba phatlaladitse dipostara le diphamfolete dikolong gape dithutwana tša tshedimošo di swerwe moo batshotshoši, bomaseterata le boramolao ba tšerego karolo.  
Re na le nnete ya gore Kopano ye e tlago ya Asia-Afrika e tla thakgola kgopolo ye mpsha ya mokgwatshepetšo wa dikontinente tše pedi tšeo di agago moya wa botee go la Bandung.  
A o tla kgona go gopela ge eba Mna Mailuza o be a le gona kopanong ya ka morago ga modiro ya go lebelela dikatlego le ditlholego?  
Mmušo wo o angwa ke karologantšho le bonyefišo bjo bo lego gona bja dikamano tša dikgwebo tše nnyane.  
Tiragalo ya sehloweng e tlišitše  kutollo ya lefaufaung, yeo e dirilego gore go kgonagale gore go hwetšwe diswantšho tša dipholanete, dinaledi tša kgole, le tša dinaledi tše ntši tša dithutlwa.
Unitarian Congregations South Africa ke mokgatlo wo o hlametšwego batho bao ba sego ba kgotsofala ka ditumelo tša bona tša bjale, goba bao ba nyakago tshedimošo mabapi le ditumelo tše dingwe tša sedumedi.
Tona ka Kantorong ya Mopresidente Essop Pahad o bušeleditše maikutlo a Mna Jordaan, a gore Afrika Borwa e tseleng ya go swara dipapadi tša sebjana sa lefase ka katlego.
Monyetla wo o tla bjalo ka lenaneo la thutelomošomo la dikgwedi tše pedi leo le tsebagaditšwego semmušo ke Mogale Foundation.
Mouton's Valley ke polase ya dikenywa tše di hlohloregago ka lefelong la Piketberg yeo e tšweletšago kudu diapole, dipiere, dikenywa tša bodinamune, dinektharine le diperekisi.
Klika mo go hwetša mmepe wa Breede River Valley.
Dikago tša dikgwebo le tša boitapološo di a oketšega, gomme dikgorotsheko di gare ga tšona.
Fothomethri le radiomethri, redieišene ya go dira ayone, polokego ya redieišene, nako le frekhwentshi, dipono tša faepa, medumo, medumo ya mothothomelo le go thothomela, thempheretšha le bošidi, DC le frekhwentshi, frekhwentshi ya radio.
Ke a leboga Glenda ebile ke a leboga Tim ge le se la tlatša sekgoba ka mantšu, ee o bolela nnete Glenda.
Maithomelo a rena a go hloka, SA-Mali Project, a thuša poloko ye e tšwelago pele  le mošomo wa dirutegi lefaseng ka bophara a go dira mošomo o mogolo wo o akaretšago dingwalwa tša dikete tše mmalwa.
Afrika Borwa e tšwela pele go ba moetapele wa diphahlo go ya Mauritius.
FTH ya go hloma mananeo a tiragatšo le a thuto ya ditšo ka moka ka SA, go nyakišiša kopanyo ya go anega dikanegelo tša setšo ka SA ka go šomiša tiragatšo ya sebjalebjale.
Maano a tla tšweletšwa go rarolla mathata a mothopo o tee a setšweletšwa se se kgethegilego.
Mellwane ya mafapha a e tla oketšwa ka mo go gopolwago go akaretša mathoko ao a oketšegago a metsesetoropo.
Go senywa ga thoto ya KwaZulu le thoto ya baetapele ba IFP?
Thuto ya semmušo ka diyunibesithi, Theknikone le dihlongwa tša thuto tša go swana le IWM le CSIR.
Bobedi bagononelwa ba ile ba pharwa ka molato wa go swara sethunya seo se se nago le laesentshe le dikolo.
Kanegelo e fetoga go tloga nakong ye e fetilego go fihla lehono, gomme ka tlhokomelo e aga maphelo a bobedi Alice le Alais, bao ba kopanego ka leetong leo le swanago, ka mafetšong ao a kgahlišago le ao a kgtsofatšago.
Tshepedišo ye e ka swantšhwa le go tiiša disepoko tša leotwana la paesekele.
Morwa wa gagwe Aboobaker Moosa yo mafelelong a tlogo tšea taolo ya sinema o mo thuša go sepetša kgwebo ya diranta tše dimilionemilione ebile o ithutela kgrata ya gagwe ya B Com.
Dira gore taolo ya pharologano e be sehlongwa ka go e kopanya le ditiro tša taolo tša mokgatlo.
Ga o tsenye letsogo fela ka dikgopolo tša tshekatsheko eupša gape ka dikgopolo tša bašomi ba bokgoni, bao ba šomago ka maemo a thulano.
Eupša kgahlanong le moswari wa dipapadi France, le ka boso bjo bo tonyago kudu, papadi ya mathomo ya Afrika Borwa dipapading tša makgaolakgang di tšweleditše maswabi a magolo.
Go bile le lethabo le legolo ka morago ga ge mohlokomedi wa tlhago ya lešoka CapeNature, Jacques van Rooi, a utollotše mohuta o mofsa wa otšhiti, gomme se sa baka modumo ka mafapheng a thuteladihlare.
Balwetši ba batho ba baso ba hlokofetše ka lebaka la malwetši ao a ka alafegago gabonolo a go swana le yumonia goba malwetši a bothata bja go hema.
Resturente ya Seithalia yeo e tumilego ka dijo tša matena le tša mantšibua tša ba kgwebo.
Mošomo o monnyane wo o okaretšago go aga lepheko la samente o sa tšwela pele gomme baotledi ba eletšwa go obamela melawana le mellwane ya mabelo.
Mohlatholli o hlaloša tshepedišo ya tlhathollo  gomme go tloga fao a hlatholla poledišano.
Go ruteng ga Go kgona go bala le go ngwala, leano le hlagiša mokgwa wa phrobentshe wa go ithuta go bala ka ditlhaka wo o rutwago ka botlalo eupša wo o tsentšwego ka mokgweng ka moka wa polelo .
Gape ke rata go leboga komiti ya batho ba babedi ya dinyakišišo ye e nago le Mna Len Dekker bjalo ka modulasetulo le Mna Efraim Oppelt ka tsela yeo ba dirilego mešomo ya bona.
Makgetho a Ditšwantle le Metšhelo ya dithoto - Go palelwa ke go tsebagatša tšhireletšo ye e lego ka lengwalong ka kgopelong ya go amana le yona, e sego yeo e senyago kudu.
O dira nepagalo gannyane eupša le ge go le bjale a re kwe karabo.
Maano a boikgethelo a tirišano, a go tloga ka taolommogo ya tirišano ya setšhaba le makala a phraebete, a tla utollwa.
Mmušo o šoma le dikhamphani tša go dira dihlare go fokotša theko ya dihlare tša malwetši a.
Gomme e sego ka kamano, e be e sa kwane le tlhago go e bea gabotse.
Disemelthara le dihlwekiši tša koporo, tšhipi, koromo, mankanise, lesenke, aluminiamo, nikhele, tšhitswana goba dimetale tše dingwe tša go se ruse le mašaledi a mangwe a dimetale tšeo.
Dikgopelo tša tefelo ya mabapi le go senya leina, tshekišo ya bosenyi, go romela kgolegong ka phošo, go golega ka phošo, maitekelo a tša thobalano le go tlola tshephišo ya go nyala motho.
Moithalia Federica Pellegrini, yo a hlomilego rekhoto ye mpsha ya lefase ka dithalokong tša ka Mošupologo, o bile maemong a boraro ka go makgaolakgang.
Re theile ECC gomme re šetše masolo a rena morago ka mabaka a mararo a magolo.
Ditšhelete tša go lefa Bathadi ba dipolane, ditšhelete tša go lefa balekodi ba hlahlwa ya dintlo, ditshenyegelo tša tswala tše di kopantšwego le ditšhelete tša phetišetšo ya dithoto.
Senthara e hlokometše mananeo a mmalwa a go swana le thempheretša ya mollo le dialamo tša thelemethri ge go hlongwa ka Khanseleng ya Toropokgolo.
Yo mongwe wa baithuti ba gagwe le yena o thopile metale wa silibera ka diphadišanong.
Ka Vernon, ditiragalo tše mmalwa tša Campylobacterdi latišišitšwe go šomišweng ga maswi ao a sego a šongwa.
Re tseba bonokwane bja gore ba kgwebo, kudukudu setšhaba sa kgwebo sa Maafrikantshe, se holegile ka Kgethologanyo.
Mokonstabole wa Matseka Dalios o dirile tatišišo ya maleba ya karata le dinyakišišo.
Kakaretšo ya ditsela tše nne tša phatlalatšo a tshedimošo ka SuperCross e fiwa ka mohlakanelwa wa faele ya sebopego sa thutafase go ya ka tsela ya bona ye itšego.
Nyakišiša o bege ditaba ka moka tša go se obamele ga maphodisa ga Tumelelano ya go Tliša thušo ya Setšhabeng.
Eupša senthara e fa maikutlo a setho le mafolofolo a setšhaba sa Cato Manor.
Mariannhill e bile lefelo la mathomo la go tšhollela ditlakala, ka go realo le tla ba lefelo leo le tlago dirwa la phedišano ya diphedi tša tlhago la lefaseng ka bophara gomme la ba lefelo leo le ngwadišitšwego la Bosetšhaba la Pabalelo ya Tlhago.
Makgolokgolo a dihlapi tše tša kgalekgale tša go dula ka magageng di hweditšwe.
Bongwaledi bo tla lota le go boloka dikhasete tše tša ditiragalo tša Khomišene.
Dikeletšo ka batho bao maina a bona a sa tsebjego di šoma bjalo ka ditšhitišo tše bohlokwa kgahlanong le go hloka bonnete goba maitshwaro ao a sego a maleba.
KwaNobuhle e bile gona ka lebaka la go thothišwa ka kgang moo e lego gore bontši bja dintlo di ile tša senywa gomme batho ba ile ba thothišwa go tloga Xaba go ya KwaNobuhle.
Re ile ra rekiša diyunifomo tša rena tše tsootho ra ba le tša mebala ya mebalabala, re ile ra dira gore meriri ya rena e gole e be ye metelele gomme bone bja rena re ile ra ya go šoma le Koevoet dikgwedi tše dingwe tše šupa.
Boitokišo bja bobotse goba bja go e kgabiša ka di-make-up ka go hlokomela letlalo e sego dihlare, go akaretšwa boitokišetšo ka go tlola ka ditlolo tša go thibela letšatši tša go swana le sunscreen goba sun tan; boitokišo ka menikhua goba petikhua.
Ntlo ya kgale, dintlwana tše nnyane le nakana ya makgoba di ile tša tšwela pele ka katlego gomme tša bopa karolo ya khamphase ya Kholetšhe ya Bolemi ya Elsenburg.
Moabi wa ATS yo a nago le maikarabelo goba motho yo a filwego laesentshe ya boemafofane goba mokgopedi o swanetše go hlagiša diphihlelelo tša tshekatsheko ye go boletšwego ka yona ka godimo go CCA go tla go amogelwa le go tšeelwa sephetho la mafelelo.
Dikolo tša bomapimpana tša phraebete le disenthara tša tlhokomelo ya bana mosegare di bopa legoro le le kgethegilego la tšhomišo ya naga.
Go tla fiwa šedi go maleba a go hloma motho wa monyakišiši wa taolo ya lewatle.
E ka ba tsholo ya Varney e nepagetše goba aowa, ge e le gore e ikemišetditše go senya McNally leina seo ke bothata bja Varney.
Gopola go tima hithara ya gago, fene goba selaolamoya ge o tsenya moya ka phapošing.
Ge bagononelwa ba bona bene ya go hlapetša, ba ile ba tlalelwa gomme ba lahla baki.
Sa mathomo se file lebaka la gore go tšewe magato a tšhireletšo ao a diretšwego mellwane gomme sa bobedi se laeditše go ba kgahlanong le mmušo ka ge o sa botege le ka go ba eka.
Ka tsela yeo e lego gore mekgwa ya go tšea dipheto o nnoši le go tšea dipheto mmogo go dipolotiki tša lefase ka bophara di šomago mmogo mo go sego bonolo, le bjalo ke dikgopolo tša mmušo le tša tšhireletšo ya batho.
O ile a tsenya Setšene Mthethwa go mo thuša ka go nyaka mogononelwa.
Ba babedi ba bagononelwa, Petros Sithole le Sihle Dlamini, ba ile ba lokollwa ka peila gomme bagononelwa ba bangwe bona ba ile ba šala kgolegong.
Go arabela le go dula ba le komana madulaabapile ga maphodisa le bahlankedi ba tšhireletšo, go netefaditše gore matšatši a gore mahodu a tšhabe ka dilori tše di tšeetšwego ka kgang ga banna ba ba bahlano a badilwe.
Ka ge le filwe morero wa 'Bithamine A e boloka Maphelo', lesolo la ngwaga wo la bithamini A le tsebagaditšwe semmušo ka Mošupologo ke Tona ya Maphelo Manto Tshabalala-Msimang ka Vosloorus ka Ranteng Bohlabela.
Difaepa tša galase go akaretšwa wulu ya galase le garane ya difaepa tša galase.
Ba be ba se na ditokelo tša semolao gomme ba be ba tla golegwa ba swarwa bokgoba ke bašomi ba malwetši a monagano bao ba bego ba le ka godimo ga molao.
Tirelo ya ngwaga ka ngwaga ya didirišwa tša ditimamollo ka dipetleleng tša phrobentshe le dkliniki ka seleteng sa Bogareng bja toropo.
Wendy o sa tšwa go bolela ka banyakišiši, ba ile ba bolelwa ka pulong ya ditiragalo gomme go boloka nako nka se bolele ka bona gape.
Re legae la mafelo a bohlokwa a phedišano ya diphedi tša tlhago ao a tumilego lefaseng ka bophara - e lego Cape Floral Kingdom le Succulent Karoo.
Mmušo wa Afrika Borwa o kgalema ka bogale polao ya Batlišakhutšo ba bahlano ba Yunione ya Afrika.
Tlaleletšo ye bohlokwa go lenaneokgoparara la IRT ke go aba ga lebaka la nako la dinamelwa tše e sego tša difatanaga le dinolofatši tša basepelakamaoto tseleng.
CODESA II e a kopanywa ya ba ya tswalelwa ka ntle le go dira kgatelopele ye kgolo.
Maphodisa a Sydenham a ile a phuruphuša segongwana se sengwe seo se amegago ka go hlakola batho tšhelete ya bona ka ntle ga dipanka.
Gabotse, ke be ke fetola dipego tše di senyago ka ga nna.
Mna Vally, re tla swanelwa ke go tla ka moswane ka tiragalong ya go botšišišwa dipotšišo.
Manenberg Gardens e akaretša sefala sa molaleng sa papadi ya go opelwa le ditšweletšo tša bokgabo, lebenkele la go rekiša kofi le ditlabelo tša meetse.
Afrika Borwa e tšweleditše baraloki ba kgwele ya maoto ba maemo a godimo ba bantši ka go swana mo mengwagasomeng eupša ga se ba ka ba hwetša sebaka sa go swana le seo motswalo wa bjale o ipshinago ka sona.
Sehlopha se se akaretša sa go tsenya dikgatla tša dipuku le mošomo o mongwe wa go amana le go tsenya dipuku dikgatla go swana le go tsenya mmala wa prontshe dipukung, go pipa ka gauta le go dira mathoko, mebepe le go aketša.
Dikabo tše di keteka dinyakišišo tša mahlale tšeo di nago le maithomelo, tše di lebeletšego pele le tše di lego maleba.
Maitekelo ao a boletšwego ka mo godimo a tšwela pele go thekgwa ke go phethagatša ga lenaneo le legolo la thutelamošomo leo o lego karolo ya lona.
Go aga lefsa ga Mmila wa Sandkraal , George, le go mpshafatšwa ga dinolofatši tše di sego tša difatanaga le lenaneokgoparara ka Mmasepeleng wa Selete wa Cape Winelands .
Sehlopha sa mmino se šoma alepamo ya sona ya bobedi yeo e tlago lokollwa ka Leipole ya Kgatišo ya Mmino ya Quincy ye e bitšwago Ruffinery Records.
Tumelelano ye mpsha ya kabelano ya maatla e tla ka morago ga dibeke tša dipoledišano lefelong leo le sa tsebegego ka Afrika Borwa kgole le ba kgašo bao ba ratago ditaba.
Naa bjale re tlo bolela ka nako mang Mna Fourie?
Ke kgahlegile kudu go bula khamphase ye ya rena ya bokgobapuku bja setšhaba semmušo.
Mong wa tumelelo ya lefelo la go tšhollela ditlakala o tla ba le maikarabelo a go tsenya semmušong le go laola tsošološo ya lefelo leo.
Twosome Motawu gantši o re ge matšatši a se bose, bagwera ba ba ba mmalwa.
Dinyakišišo tše di tseneletšego tše di dirilwego ke Moinspekthara Deon Viljoen di dirile gore motho yo a katilego a romelwe mengwaga ye lesomehlano kgolegong.
Kabo le go tliša dilo tša go nošetša ka polaseng ya Goedverwacht, Seleteng sa Piketberg.
Insuleita kisara ya gago ka go e pipa ka dikuranta, ka mapai a kgale goba ka dilo tše dingwe tša go insuleita go e dikanetša le diphaepe tša meetse tše di fišago.
Ye ke taetšo go FOSS gore re šetše re šomiša diseba tša rena tša wepsaete, difayawole, PABX, diphroksi, dithomelo tša meile le ditlabelo tša netweke gareng ga tše dingwe.
VW Golf yeo e utswitšwego lefelong la maphodisa la Parkweg le yona e hweditšwe ka Kagisanong.
Ka dinyakišišo, bagononelwa ba babedi, Bhekani Buthelezi le Thamsanqa Ntshangase ba ile ba golegwa, o tee ka Ulundi le yo mongwe ka Gauteng.
Mabaka afe goba afe ao a utollotšwego ka go tlogelwa ya yona goba go se bolele nnete, go ya ka maikutlo a Senthara, go ka huetša diphetho goba ditiro tša ba taolo goba tša lekgotlatheramelao.
Se se ile sa hlokagala bjalo ka phetolo ya e kopantšwego ya tšhošetšo ya bosenyi bja lefase ka bophara.
Mokaptene Kana, Molaodi wa CIAC o tiišetša gore masolo a a go emiša difatanaga le go di phuruphuša a na le seabe go bosenyi ka moka bjo bo begilwego.
Dipotšišo tša go tšwa go phanele lehono di tla ba tša Ngaka Ally le Moruti Bongani Finca.
Tatago bašemane ba babedi Gyana le Kiyan o re o ipshina ka go tšea nako ya gagwe le mosadi wa gagwe Vanashree le ba lapa la gagwe.
Kgethologanyo ye e fokotšegago kgahlanong le batho bao ba sego ba itekanela mo go theilwego ditumelong tša kgalekgale le ditlwaedi.
Difatanaga - Khaponemonoksaete le dihaetrokhapone di ntšhwa go tšwa go dioksoso tša difatanaga tše di sepelago ka pheterole.
Leswao la cedi, leo le sa fetošetšwego ka ntle ga Ghana, ke "C".
Baithaopi ba masometharohlano bao ba hlahlilwego ka ga tlhokomelo ya balwetši ka magaeng ba tlo aloga.
Ke nna Mokhomišenare ka Komiting ya Ditlolo tša Ditokelo tša Botho gomme re ka yuniting ya dinyakišišo.
Go kopana ga mma le lesea go bile molaleng ge masea ao a bego a phuthilwe ka mapai a ile ba gokarišwa mebeleng ya bommagobona ka go kgomana ka matlalo.
Banna ba bangwe ba Masomalia bao ba swerego dithunya ba thopile batšwantle ba mmalwa go akaretšwa bagaši ba ditaba le bašomi ba thušo, gomme ba be ba kgopela gore go lefše tšhelete gore ba lokollwe.
Ke a leboga Lionel naa o ka itsebiša pele ke efa Hlengiwe Mkhize.
Mmušo wa SA o thušitše baithuti bao ba bego ba na le maswanedi a dithuto bao ba itlhokelago ka mašeleng.
Diruiwa tše di ebelago mmileng wa lephefo di tla thopša gomme beng ba tšona ba tla lefišwa kotlo.
Dinyakišišo tša OSEO di ile tša dirwa ka botlalo lebaka le le ka bago la ngwaga.
Kopanyo ya motlolo, ya sekgoba le ya dihlongwa e swanetše go hlohleletšwa, kudukudu mabapi le maano a go aga mmila wa lephefo, motlolo le tšhomišo ya bokgoni.
Mokgwa wo o šomišitšwego mo maphodisa a tletšego ka Johannesburg, ba emiša difatanaga tše di tletšego kudu ka baromiwa bao ba bego ba le tseleng ba eya Kliptown.
Thibela phihlelelo ya didirišwa tša mohlagase le go pipa disokete tša dipholaka ka ntlong ka moka.
ICCAT e dirile dinyakwa tša kabo gore e kgone go abela melawana ya ka nageng ya mabapi le mehutahuta ya tšhuna.
Ke tla maatlafatša tema ya bona ye bohlokwa ka Ditshepedišong tša ka Morago ga Dithulano le Tshwaollo ya Khutšo.
Ngaka Wouter Basson e be e le hlogo ya yuniti yeo, Ngaka Philip Mijburgh gomme go be go na le dingaka tše dingwe le bontši bja dingwadišo tša go šomela mmušo.
Gape go na le bafaladi ba bantši ba tša ekonomi ka EU kudukudu bao ba tšwago Bodikela bja Afrika.
Maabane Tona le diboledi tše dingwe tše ntši di lemošitše Maafrika Borwa ka ga ditlamorago tše mpe tša go se obamele dikiletšo tša UN kgahlanong le UNITA.
Mokgatlo wo o tšhabago o ile wa ya tseleng ya Mew Way gomme wa leba Khayelitsha.
Motlatšatona wa Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle Lefapheng la Merro ya tša Afrika Mohammad Reza Baqeri o ya go fa ba kgašo dipoledišano tša mabapi le tša sepolotiki, tša economi le tša kgwebišano.
Molaodipharephare o file Moahlodi Wilhelm Heath lengwalo la ka gore a le iše setšhabeng.
Go thomišwa ga ikapa elihlumayo go tla hwetšwa ka kopanyong ya maano a tša ekonomi ka maikemišetšo a go aga letlotlo la batho le la setšhaba.
Go tsenywa ga theknolotši ya go swana le Morpho Touch, Noutepuku ya go thewa Khomphutheng ya go Thetha le ditshekatsheko tše dingwe tša softewere, gammogo le dikgokaganyo tša dillathekeng.
Go hlohleletša goba go bopa mabotho a monaoswere a twantšho ya mmušo ka thekgo ya dikgokagano, bohlodi le tlhahlo, go swana le Malawi, Swaziland, Lesotho le Namibia.
Go hloma ga tikologo ye e loketšego ditiro tša tirišano tša Dinyakišišo tša Nanotheknolotši le Tlhabollo tša phadišano ya peleng ka intastering.
Kapa Bodikela ke phrobentshe ya monggae wa mokete wa ngwaga wo wa IDDP.
E amana le potšišo ka ga seo se bitšwago lenaneo la batho bao ba angwago ke tša sepolotiki kudu.
E sego go tšweletša kgatelelo ya gore ke dumela gore hlatse e tšhabela dipotšišo tše dingwe ebile e tsena batho ganong, ga ke sa na le dipotšišo tše dingwe.
Mošomi wa ka bokgobapuku gape o swanetše go kgopela dibibliokrafi tše di kgethilwego go tšwa ka mabenkeleng a go rekiša dipuku.
Ka ge se se dirilwe mengwagakgolong, bathobaso e bile batšwasehlabelo ba semorafe e sego bakgethologanyi ba semorafe.
Re nyaka tshedimošo ka botlalo ka ga dipolelo tša gore go tla ba le go tšea mmušo ka kgang ka Burundi.
Se se tla šoma bjalo ka selo sa motheo se se kopanyago seo se putlaganyago setšo, morafe le mabaka a mangwe ao a tlišago thulano.
Gape se theilwe go mananeo ao a tiilego a go gatiša tshedimošo, ka thulaganyo ya dipalopalo ka botlalo, ka ditshepedišo tše di swanago tša kelo le ditlhagišo tša go lefa baarabi bao ba timetšego.
Aowa nomoro ya tšheke e ka se thome ka KZ, nomoro e tla ba ya dinomoro gomme e gatišitšwe peleng godimo ga tšheke.
Dipheto ka moka tša TEC, tše di amanago kudu le tshepedišo ya ditherišano, di swanetše go dumelelwa ke palamente gore di be le taolo ya semolao le ya molaotheo.
Kgoeletšo ye e dirilwego ke lefapha le tee ya boipušo bja dihlogwa tša phrobentshe ya boipušo bja Kosovo e fa setšhaba sa boditšhabatšhaba, gammogo le rena, tlhohlo ye kgolo.
Sehlopha sa ba kgašo se ba se sentši mo go sego gwa tlwaelega gomme se se tla ba fela ka lepatlelong la Overlay.
Dithutwana le mošomo wa go thetha wa go tšama o nyaka mehlare ya mehuta ya Fynbos le diphoofolo.
Taetšo ya ka tsela yeo ba sekasekago go tsenya letsogo ga bona, ke kgopolo ya mabaka ao a fiwago e le boipušeletšo ka ga gore nkabe go bile bjang ge nkabe Kgethologanyo e se ya ba gona.
Balefi ba ditirelo ka eThekwini ba ikemišeditše go lefa ditirelo kgwedi ka kgwedi.
Mna Semenya o bolela ka lefokwana la Mna Madosela ke tshepha bjalo.
Mmeyara wa Mmasepala wa eThekwini, Mokhanselara Obed Mlaba o ile a swara kopano ye kaone ya mabapi le tshedimošo le baemedi bao ba ka bago ba masomenne ba Balefi ba ditirelo.
Motse o fela o swara dipontšho tša bokgabo kgafetšakgafetša gammogo le ditiragatšo tša sefaleng tše di dirwago thwii ka amphitheethareng ya sandstone.
Palama ke koketšo ye e kgahlišago ka pukuntšung ya bjale ya diakhronimi tša ka Afrika Borwa.
O dirile diketelo tše mmalwa tša ka sephiring ka Switzerland moo a ilego a hloma ditšhanele tša kgokagano tše di tshephagalago le baetapele ba ANC ka bofalading - batho ba go swana le Mac Maharaj le Joe Slovo.
Go lahlela diela tša ditšhila tša diintasteri goba tša ka gae ka lewatleng di ka be di šomilwe goba di se tša šongwa ke phošo.
E tloga e le selo se bohlokwa sa Molao o Mofsa Lefaseng ka bophara gore e theilwe bathong, e hlokomela kudu, e a lekalekanya ebile e bohlokwa.
Mohlomogwe o nyaka go boelela taba yeo ge mabaka ao a se gona.
Go hwetšwa le go alafa ka pela ga malwetši a go se fole go tla hwetšwa le go fihlelelwa ke ditšhaba tše di lego kotsing.
ICC e bile kgato ye e latelago ye e kwagalago ya go maatlafatša diphetho tša go tšewa ka tirišano ya mafapha a mantši.
Ee, Connie Booysen e bile mothušamolaodi ditshepedišong tša difofane yo a bego a na le maikarabelo go seteše sa diyalemoya.
Dira dipeeletšo tša madulo tša ka pela ka go ikgokaganya le Kantoro ya Dikamano le Setšhaba.
Ditiro tše di hueditšwe gannyane ke dikgopolo tša filosofi ya Mohandas Gandhi.
Molekgotlaphethiši go tloga fao o ile a tloga moo lefelong leo gomme a dikaneditšwe ke legoa la godimo go tšwa go badudi.
Letela dikutollo tša Robert Penguin le Sophie Minnow ge ba ntše ba šiana le nako go utolla sephiri sa wepsaete ya bophelo ya bitio ya foleše.
Leina la tšhelete ke Emalangeni yeo e arotšwego ka di-lilangeni tše makgolo a mabedi.
Ka Tshamutumbu pudi e utswitšwe ka šakeng bošego.
Go na le moya wa toropokgolo ye, ka dinako tše dingwe ga o fihlelelwe gomme o tsena ka moyeng wa gago gomme wa se tšwe.
Hlogo ya Kgoro, Mna Thami Manyathi, o tiišeditše gore Kgoro ya Dinamelwa le Mešomo ya Setšhaba e kgonne go tliša phapano.
Tšhomišobošaedi le go ba lekgoba la diokobatši go amantšhwa le bohodu, bosenyi bja dikgaruru, dikotsi tša difatanaga, digongwana, le koketšego ya maitshwaro a tša thobalano a kotsi kudu.
Go gana ga bahlankedi bao ba godingwana go fokotšwa maatla ke dingwalwa tše.
Bjale naa o a tseba gore lepatlelo la gae leo le šomišwago ke Orlando Pirates ke FNB?
Go tloga fao o tšweletša taba: Go lokile, naa Computicket e a amega.
Setšene Busaphi Mathenjwa, mohlankedi wa dinyakišišo, o thabetše kgolego yeo.
Ditefelo tša tšhelete tše di hweditšwego dikhwameng tša ditšhelete tša phrobentshe tša go sepediša mešomo le go reka dithoto tše di sego tša ditšhelete di ile tša hlophiwa go ya ka tsheketšo ya tšhelete le go šoma ga tšona.
Re lemogile gabohloko gore go ya ka histori, Kgoro e ile ya fetišetša maikarabelo a mangwe a yona mo go sego nneteng go dihlongwa tše tša setšhaba.
Yo a nago le nna mo kgašong ye ke Miranda Strydom, mošomimmogo wa ka ka SABC, mogaši wa ditaba tša sepolotiki.
Go kwagala gore o ile a tla le sethunya mabaleng a sekolo gomme o be a se bontšha bagwera ba gagwe ge sethunya se tla lla, gomme sa gobatša Lee-Roy gabohloko.
Seo se bego se rulagantšwe ka dikopanong tše ntši ke komiti ya Maphodisa a Mollwane a East London se ile sa feletša ka moletlo wa go kgahliša wo o tsenetšwego ke bahlankedi ba maphodisa ba maemo a godimo, baemedi ba dikgoro tša mmušo le babegi ba dikuranta bao ba nayakgo ditaba.
Ge a efa kakaretšo ya dikgetho tše di sa tšwago go feta tša mebušoselegae, Molekgotlaphethiši Bheki Cele, moetapele wa ANC ka eThekwini o ile a bolela gore go na le se sengwe seo se sego sa loka gabotse ka dipolotiki:
Nako ya maleba ya go dira se sengwe le go huetša bokamoso e fihlile.
Dikanegelo tše tše tharo tša maina a mararo di a kgahliša - Ke ile ka bala dipuku feIa matšatšing a mmalwa.
Mehlašana ye mengwe ya clover le ya lusere e kgona go kokomoga kudu, mola e le gore mehlašana ye mengwe ga e ke e baka go kokomoga kudu.
Maloko a ile a hwetša gape lebake, thelebišene, di-DVD le dillathekeng.
Ditiro tša bofora bja bomenetša di ile tša tšeela batho ditšhabeng ditšhelete tša bona tše ba bego ba di bolokile.
Tšhireletšo ya mohuta wo e swanetše go tšwetšwa pele gomme ga go na mabaka a gore re tlogele mokgwa wo wa BCEA.
Molaodi Maaki, Mokhomišenare wa Seteše sa Potchefstroom, o retile kudu ka tsela yeo Konstabole Masekoa a ilego a nyakišiša molato ka gona le ka go golega batho mo go ilego gwa latela.
Maikemišetšo ke go hloma le go hlokomela dinolofatši tša mešomo ye mentši tše di phatlaladitšwego le naga go fa banyakišiši didirišwa tše di gatetšego pele tša tlhamo, tša tekodišišo, tša tiragatšo, tša go dira mohlala le tša go aga ka go ithomela.
Baetapele ba sepolotiki ba ka Lebanon ba bušeletša boikgafo bja bona bja go emiša ka bjako tšhomišo ya dipolelo tša go phara molato ka go senyetša mmušo goba tša go tliša go dira bošoro bja sepolotiki goba bja mafapha.
Eupša letšatši ga le mabapi le go keteka OAU fela.
Pontšho ye ke leeto le le sepelago sebopegong sa ditokelo tša botho le go tlola ditokelo tša botho.
Tshedimošo ya maaka ye e phatlalatšwago ke batho bao ba sa tsebjego ba go amantšhwa le Mokgatlo wa Abahlali Basemjondolo yeo SA e swanetšego go fa tshwaotshwao ka ga tšona.
Maikutlo a rena a bolela gore kgolo ye e abelanwago le tlhabollo ye e kopantšwego di ka fihlelelwa fela ge dilo tše bohlokwa tše hlano di kgokaganywa ka maano, di lekalekana ebile di hlatlošetšwa maemong a melawana ya tlhabollo.
Konstabole Moodley le Luke, bobedi ba ile ba thunywa ke bahlakodi.
Go tšwa go Tammie le baisa fela ka moo ba nyakago go di phatlalatša ka gona.
Go ya ka Moinspekthara Collins, tlhahlo ye a e hweditšego, e mo thušitše go phologa moo tshokolong yeo.
Tefelo ya ditirelo ka Dirapeng tša Welmoed e swana le ya ka Dirapeng tša Modderdam, tšeo di lego kgauswi le go tlala gomme ga di sa na le mabitla a pharaebete.
Monna o ile a amega dingangišanong ka Mmileng wa Thejane ka Bohlokong.
E Roberts House, Monumente wa Bosetšhaba wo o mpshafaditšwego ka bothakga.
Diphrobentshe tše di se nago mafapha a tša kalafo di swanetše go holega go "mafelo a kgoboketšo ya meetse" a kopanyo ya diphrobentshe.
Tlhahlo ye e ka phethagatšwa ka sehlongwa sa thuto sa Cape Teaching Institute.
Ka mantšu a Diprofesara Hunwick le Henry Louis Gates, dingwalwa tše di tla thuša go phumola go gana tekatekanyo ya motheo ya bohlale go Mafrika.
Go fihla gabjale, tšeo ke go boditšego tšona e be e le maaka.
Lekola ditsebišo tša gago tša go mpshafatša tšhomišo ya lepokisi la poso le ditšhelete tše di lefšago  tša bobedi Mapokisi a Poso le Mekotlana ya Poso.
Ditokišo tša ditsela tše mmalwa le mafelo a go phaka difatanaga: Sepetleleng sa Groote Schuur, ka Observatory.
Ditokišokakaretšo le dimpshafatšo: Sekolo se se Phagamego sa Godingwana sa Glendale, ka Mitchell's Plain.
Magagešong boeti bo swanetše go ba karolo ya Cape Flats gomme Cape Flats e swanetše go ba karolo ya boeti.
Mmeyaraphethiši Helen Zille o tla ba seboleledi ka moletlong wa go fa dithušo tša ditšhelete tša thuto.
Ka nako ye ngwe Shabalala o ile a kgaogana le IFP nako ye nyane, yeo e ilego ya mo raka morago ga go eta pele mogwanto Durban, woo o ilego wa feleletša ka thuntšhano le maphodisa.
Baabi ba dijo tša masa go laola kaamo ya baabi kaone gare ga masepala.
Raba ya tlhago, ‘balata’, gutta-percha, guayele, chicle le motu ye mengwe ya tlhago, ka sebopego sa pele goba sa dipolata, malakane goba ka moseto.
Moruo woo o dirišwago fela ka maikemišetšo a serapa goba phišong ya ditopo.
Taletšo ya tentera ya go aba le go tlhoma metšhene ye e latelago ya go enjiniera bolokišetšong bja Northlink College, Wingfield Campus, Goodwood.
Beakanyetša baphatlalatši mediro ya go phatlalatša le go swantšhetša legatong la mmušo.
Ka ge Hong Kong e le lefelo la dipula, marega a phefšana, gagolo ge o akanya gore meago ye mentši e thadilwe go ntšha phišo le gona ga e fišwe ka marega.
Mna Erasmus o na le maitemogelo a se, o hlakahlakantšha merero ye mebedi kua.
Ngaka Rebanta Bandyopadhyay yo e lego Mohlankedimogolo wa Saese wa iThemba gomme o na le maitemogelo a tseneletšego intastering ya pharmaceutical, go akaretša tšhibollo le kgodišo ya setagi.
Lefokisi la motlatši, D Insp. Makgae, gammogo le batsebi ba kgatišo ya menwana go tšwa LCRC ba ile ba bitšwa ka gare gomme molato wa go bolaya wa ngwadišwa.
Digenereithara tša go tšweletša gase goba tša gase ya metsi, ka goba ka ntle le dihlwekiši tša gona, digenereithara tša gase ya asetilene le digenereithara tša go swana tša gase ya go sepediša metsi, ka goba ka ntle le dihlwekiši tša gona
Sehlopha se se akaretša batšweletši ba ditšhelo tša tšhipi ya gase ye pataleditšwego goba ye e lego metsi.
Dira ka go bula dikahlolo, ditshema, le dibelaelo tsedimušong le hlathollong ka moka.
Ga gwa ba gwa ba le polawo yeo ke ilego ka e dira ka sepheto sa ka.
Ka ge maphodisa a be a sa putuka, Merriam Mthombeni, leloko la bašomi, o ile a tsena go tlo tšea mekotla ya gagwe.
Ke ka lebaka la eng IFP e ka re o be o le lefšega?
Mathaere a ka dirišwa gape go ba dihlagišwa tša raba go swana le meseme ya raba ya medirišo ye boima, megato ya dieta, meseme ya mebotoro, dikgokelo tša diheke, dithapo tša diraba tša go bofa diphofolo, mekotla le ditulo.
Megopolo ye tsepeletšego go tee ya batho ba Bogare le Borwa bja Amerika go ya ka tlhatlhobo ye ke go re ba boso ka letlalo, ba befela ka pela, khuduega,ga ba nagane, ke ditlaela, ka ba na nnete ebile ba a nyeletša.
Tonakgolo ya Merero ya ka Gare ya Austria, Mna. Strasser o eteše Afrika Borwa go saena Kwano ya  Tirišano ya Maphodisa ya dinaga tše tše pedi.
O lemoga gore lerato la gage le na seroto se segolo gomme le swanetše go hlakanelwa.
Se ke nnete, gomme ka Kingspark re na le meputso ya dikhamera tša CCTV.
Maitshwaro a maikarabelo a thobalano ao a le go bohlokwa go tšhireletšo ya HIV le diphetetšo tša malwetši a thobalano gomme le go ima woo o sa nyakegego.
Re hlohloletša baeti ba rena ka moka ba lewatle go hlomphana nakong ye ya maikhutšo gomme le go se nwe ditagi pele ga le lewatle.
Maphodia a ile a bitšwa gomme a latiša banaganelwa mmileng wa Glenhove.
Go nnetefatša  katlego ye e tšwelago pele ya tlhamego ya sesole, mola go theogišago tefo y among ka go pheta tlhokomelo ye e akantšwego pele, thekgo ya tshepešo ya dithoto, le phetolo go kaonafatša tshepo.
Dithekete tše di bontšhitšwe ka mebala ya go fapanafapana go ya ka dinyakwa tša dijo go dira gore tsebišo e be bonolo le go tloša diphošo.
Maemo a lehanata sekgaong sa lefelo le a hlola mohlaba wo mobe le dibjalwa tša Karoo tše sese tša bošidi.
Le go na go nagenelwa gore sefatagana seo be se tšhaba se ile sa amogwa Kempton Park.
Phetagatšo ya ditigelo tša go amana le tšwetšopele ya meetsi a ka tlase yeo e bontšhitšwego ka WC Olifants Doring River Irrigation Study.
Tirišo ya prophylactics ya go thibela malaria ba eletšwa ge e ba sepelela bohlabengtšatši bja Indonesia, le ge Jakarta ka bo yona malaria ga e akanywe e le bothata.
E kgauswi le Amphitheatre ye e tsebegago kudu ya thaba ya Drakensberg ebile e bopa karolo ya tsela ye botse ya godimo.
O leleditše maphodisa gomme a wa tsebiša ka ga ntlo ye e le go sekgaung sa Maokeng.
Be beiwa molato wa go bolaya, le go tlhakola ka sebetša le go ba le sethunya seo se sego molao le dibetša.
Seela ke sekagare se se bohlokwa sa ditagi.
Tšweletšo ya nama goba nama ya ka gare, diphae tša nama ye pakilwego le mogwapa.
Dikliniki tša go ba le palo ye godimo ya baimana bao ba hlokago setagi ba filwe kgetho ya pele.
Re ile ra tšea le ditlhagišo tšeo di tlhagišitšwego ke Mna Norman Arendse.
Go beakanya ditherišanothwalo tše di ka kgonegegago le Tonakgolo, lehono, hle leletša Mna Leslie Mashokwe.
Re e rwele ka makase a manyane le a magolo dirapeng tše dintši.
Tikologong ya maboo le madulo ao a theogilego gagolo ka seroto goba ao a sentšwego ke lebaka la mediro ya go feta ya batho e tla fetolwa.
Gape bohlokwa ke gore e nnetefaditše gore BPA e gopotše ke ba bantši go re e be ka gare ga molaokakanywa.
Sibula, yo a dulago Dube, Mbekweni o amantšwe le melato ye mengwe ye e lego tlase ga dinyakišišo yeo e dirilwego lefelong la Mbekweni.
E bile Kgoeletšo ya Maikemišetšo a rena ebile e bontšha maikemišetšo a mokgatlo wa rena gabotse.
Molaolo wa Kotsi o rulaganya koketšo ya diambulense le bašomi ba bongaka.
Aowa, ke a tseba go tšwa go ditokomane tše gore be se ra tšeo di bitšwago Mosrefcat goba MX bjalo bjalo, eupša be ke sa amane le porojeke ya gona.
Seboledi Byneveldt o memile baetapele ba Profense ya Zhejiang to etele Kapa Bodikela.
Multi Cultural Representation, e akaretša batšhabi go tšwa Afrika, India le Europa le babini ba dikoša tša setšo, ebangedi, hip-hop le kwaito.
Ngaka Jordaan o hlohleletša MaAfrika Borwa go reka dithekethe gore mapatlelo a tlatšwe, Mogopong wa Lefase wo “monate ebile wo tlo gopolwago”.
Eupša go ya ka nna, dipego ka Cyril Mbatha le Dlamini di ama Moh. Mandela le lehu la Ngaka Asvat morago ga tšatšikwedi ya lengwalo le.
Konstabolo Morne Thomas a tšea dinote lefelong leo go beiwago dikoloi tša go utswa moo dientšene le difatanaga tše mmalwa tše di gopolelwago go re di utswitšwe di ile tša humanwa ka Bohlabelo bja Philippi.
Ga gona molao wo o nyakago digenereithara, dithwalo le dibeakanyo tše sekgwerekgwere go bega tshedimošo sekgwerekgwereng.
Kgatišo ya bohlano ya SIC le yona e fapana le kgatišo ya go feta.
Dinagantši di huduetše dikarolong tša kontinente, di reka lefase le legolo, di thoma temo le difeme tša go tšweletša makhura.
Ke thabile ge ke kgonne go ba le dithekethe mola batho ba bantši ba nyakana le tšona, go rile Todd Gillenwater,   mokanyakanyi yo a dulago Washington.
Seswantšho sa sefataga se swane le seo se amogilwego ke mohodu bekeng ya pele.
Ao e be e le mašupatsela go tšwa go seo se ka bitšwago Sesole goba seo se ka bitšwago baswari ba dišere.
Be re swanetšwe go ba ka phaphošing ya JOC, seo ke mošomo wa rena.
Diokšene, moo ditšweletša di rekišetšwa moreki wo mogolo, di ba setlwaedi ka Amerika le New Zealand.
 Kopantšho le tšhutišo ya bong ka ge di na le kgomagano go bašomi.
Bontši bja tše di tšhošwa ke tshenyo le theošo ya seroto ka ditiro tša batho.
Se se kgomagane bjang, Sonwabo o be a se gona seswantšhong gomme Kenny ga a gona seswantšhong.
Mogobadi wo mongwe, Leonard Matete o ile a alafwa ebile a ntšwa.
Phapoši ye kgolo ya malao le lontšhe, morale le sofa ya marobalo ya go pedifatšwa – di loketšwe ka botlalo go ikapiela le go ithobalela.
Ee, ebile ka letšatši la papadi go ba le lekitikiti le legolo la go yo go reka dithekete.
Bofelong o ile a tlogela botumo go ba mosadi wa sediredi sa teatere Cecil Tennant go tšea kgato ye mpšha ya mosadi le mma.
Leeto la rena mo Afrika Borwa le ile la tiišwa go ya pele ka nako ya Motlotlegi, Muhammad Jusuf Kalla.
Ka lehlakoreng la kgwebo le tlhakanyo ya ekonomi, Kopano ya Mekgahlo ye Meraro e demetše tlhamo ya FTA yeo e akaretšago maloko a mmušo a diREC tše tharo.
Ba lemogile sefatanage sa Toyota Hilux ka toropong, eupša be go se na selo sa bosodi ka nako yeo.
Go apea e ka ba maikarabelo a gago, goba re ka go apeela.
Lesolo le le kemišeditše go hlohleletša baswa go se amane le thobalano pele ga lenyalo ebile le maitshwato a mangwe a kotsi.
Bekeng tše pedi tša go feta, baetapele ba mmalwa ba mmušo, borakgwebo le bašomi ba kopanetše Beluluane ka ntle ga Maputo ka Mozambique go bula setologiši sa aluminiamo sa didolara tše Bilione, seo se bitšwago Mozal.
Mohuta wa semela sa fenebos biome se se pharologatšhitšwego ke bonnyane, bothatafo, ditlakala tše sehla le bookamedi bja Asterasa ya leloko la Daisy.
Ee, go re Vatican e be e dirišwa go reka dibetša ka Croatia.
Ke dinolofatši tša maemo a godimo a baphatlalatši, go rile Mna Gosper.
Be re rata go bitša Meyara Craig Williamson boemong hle.
Kgoro e thantšha bašomi ka EPMDS go kaonafatša phetagatšo ya bašomi le kgoro.
Go ya ka se re se kwago tše ke mabadi a go hlajwa ga molala.
ZANU-PF e nganga le dipoelo mašakong a mmalwa ebile bahlankedi ba bangwe ba ZEC ba swerwe.
Tlabakelo, kgorošo, tlhomo, taetšo le tefo ya go renta PABX Sepetleng sa Stikland.
Hle bontšha dinyakwa go tšwa go lenanong la tshedimošo ya thutafase le yeo e sego ya thutafase.
Dikhomputhara di fiwa dikhanselara dikantorong goba magaeng a tšona
Sehlopha se se akaretša lebenkelekgolo la ditlabakelo tša  magae.
Go lebelela dinonyane le go rea dihlapi ke digogašedi tše kgolo tša baeti lefelong la go ba le dinoka le meedi.
Metšhene ya go laola moya, e nago le sefokišamoya ebile le metheo ya go fetola themperetšhara le monola, go akaretša metšhene yeo moo monola o ka se bolokwe ka go fapana.
Eupša o tšhabile ka lebelo gomme a gapeletšega go ema ka Kensington morago ga kitišwa ka lebelo le legolo.
Pukuina ya Bosetšhaba ya Diteko tša Dikliniki tša Afrika Borwa e bontšha diteko tša kliniki ka diphapanophapano go akaretša diteko go dipharmaseutikale, ditlabakelo, ditiro tša sejeri le tšeo di lebelelago dikamano tša menagano-ya-leago le letlamego ya maphelo.
Go bolela nnete be ke sa lemoge go re Mna Lemmer o tšere bohlatse kae.
Maloko a baphatlalatši a memwa to go tla go neelo ye mpšha ye kaonafaditšwego ya La Mercy Lagoon go tšwa go boradikontrakara.
Tumelelano go netefatša go re kokeletšo yeo o e lokelago le melaetša ga e be le ditlišampholo.
Ke e beakanya ka tsela yeo e ganago pelaelo.
Tšhelete yeo e humanegwe e balwa seteišining sa maphodisa sa Bishop Lavis.
Mongwadipharaphara wa United Nations Ban Ki-moon o boeleditše go botša dinaga tše humilego go naganela dihlokwa tša dinaga tša go diila ge di sa nyaka go boloka diikonomi tša tšona.
Lenano la go aba metsi gantši le a hlwekišwa gomme mola le bolokegile le ka baka bohloko bjo no nyane maleng.
Maphodisa a Parkweg a dirile ditshwaro tše mmalwa ka Šakong la Bogare la Kgwebo la Bloemfontein ka go diriša setlabakelo sa kgatišo ya menwana.
Badudi ba Joe Slove bao ba amilego ke mmolo ba tla hwetša dilwana tše nnyane go thoma maphelo a bona ka boswa lehono.
Mabapi le Iraq, Mna Obama gare ga polelo ya gagwe ya mathomo o laeditše go re Amerika ka maikarabelo e tla biletša masole gae ebile o tla šoma ka go nyaka khutšo le Afghanistan.
Bjale Todo ya gago ke yona Todo yeo batho ba bolelago ka yona.
Ga se setlwaedi se segolo ge sebetša sa MK seo se tsenego ka nageng go swana le gereneitara ya letsogo se ka bošetšwa ka šebining ka lebaka la ntwa ya ka bareng.
 Palau e na le dikliniki tše pedi tša praebete le sepetlele sa bohle.
Gantši, bao ba dirago bonokwane ke banna, bopapa, maloko a lelapa, bagwera ba lapa goba bao ba tsebjago.
Ka ge a be a feta Letamong la Chibini ka Wela Reserve ka Mahlabatini o ile a kopana le monaganelwa yo a katago kgaetšedi ya gagwe.
A re gopoleng go re bohumi bjo bo sa hwetšagalago gabotse, matla, ditlabakelo le kabelo ye e sa lekanego ya dipoelo tša tlhakanelo ya maruo ka ditšhaba bo okeditše seemo se sebe se se sa lekanego.
Dipapetšo tša phofolo ka sebele go thuša ka go rua, go kgetha le dipheto tše dingwe.
A se le sona se tla dirwa dithalokong tša mmino wa POP, go swana le tša Michael Jackson.?
Seo o se hlokago go thoma ke thaloko goba setsibi sa thaloko.
Go na le dikamano magareng ga ditikologo tša lefase le ye mengwe merero yeo go bolelwego ka yona pegong ye.
Komišinare wa Porofense ya Gauteng, Kom. Perumal Naidoo, o retile maloko ka mošomo wo mobotse.
Maikanyo a motheo a pharologanyo magareng ga lenaba le bao e sego manaba le dikamano ditlhaselong di swanetše go hlomphiwa.
Tše ke dikotlo tša molao le tša go latelwa ge go sa šomišane mohl, ditumelelo, diila, kabo ya tokelo tša badiriši.
Go hlama temošo le go ruta bohle ka ga mogopolo wa tlhokomelo ya sekgwerekgwere.
Go humana tshedimošo ka ga maemo a thwalo lebelela pampiri ya go kwalakwatša ya Dial-a-Ride.
SASAR e swanetše go ba molao le go dumelelwa go ya ka ditlabakelo tša maleba tša molao.
Go tiišetša bookobatši ditirelong tša balwetši ba ka gare le ba gae ka go oketša tlhako yeo e lego gona ya dinolofatši tša sepetlele le ditirelo tša gona tšeo di amanego le tlhokomelo ya gae.
O kile wa lemoga maphodisa a sephetephete a laola sephetephete?
Go tla ba le boemo bjo fapafapanego bja bodulo bja difatanaga – nook ye nyane, go ema le go sepela, ditlabakelo tša go hira koloi le dipese.
Badudi ba Afrika Borwa ba UN bao ba amanago le maano le ditogamaano tša UN.
Komišinare wo Mogolo wa Singapore Mna HE Benard ka nako ya tlhagišo ya mangwlo a Tumelo goba komišene go Mopresidente Kgalema Motlanthe, Pretoria.
DiSGB mohlomongwe di swanetše ke go lekola le go nagana kgaogano le thekišo ya naga.
Bašomi bao ba šomago ka Sontaga ba swanetše go lefwa ka dinako tša tee le seripagare sa tefo ya iri ya tefo.
Digase tše di akaretša khabon dioksite, methane, nitorias okside le dikhemikhale tše dingwe tša sinthetiki.
Go a kgonega go re o šupe ditirelo tše tharo tša go thekga tšeo di nyakegago go diamano tša phetolo ye kgolo ya toropo.
Mafelo a bohle moo batho ba go tšwa leagong le ditšong tša fapanafapana ba ka šomago mmogo ebile ba ikwa ba bolokegile a na le mošomo wo mogolo wa go hlakanya le go lokologiša.
Bašomi ba ka tlase ga taolo ya Mna Schalk Hugo ebile o šoma kudu le bašomi ba Sekolo sa Pionner, seo hlogo ya sona e lego Ngaka Petrus Botes.
Mphiwafela-wa-thušo – Ke mphiwafela wa batho bao ba hlokago pabalelo ka mehla.
Re tšea monyetla wo go gopola bao ba ilego ba bolawa gabohloko ka Matola le moetapele wa batho b arena e lege Joe Gqabi.
Gomme ke mang yo a go išitšego Mkuze?
Ke tlotla baoki ba rena bao ba šomago kudu mo tikologong ya rena ye e hlohlang ya lekala la bohle.
Lehono, Vietnam le Afrika Borwa di ikemišeditše go aga maporogo a go tia le tirišanommogo ka Indian Ocean.
Poelo ya lenyora la P. letsong la go ja, bogolong bja khabetšhe mobung wa KwaZulu-Natal.
Kgonagalo ya ditšhoganetšo tše nyane tša sesole di ka se lebalwe, dikarolo tša lefase le selete sa Afrika sa Borwa ga di maemo o go lekanela a sepolitiki ebile le bokomoso bjo botelele ga bya a tišetša.
Tšhomišanommogo ya Flemish e nyaka go hlatloša tlwaetšo ya tirelo-ya-ka-gare le ya pele ya dithakga le barutiši ba bokgabiši.
Ka nako yeo gomme ke ile ka leletša ntla ya rena ya mogala.
Ka mokgwa wo ke kwešišago ka gona e be e le sehlopha sa Orlando Pirates seo be se ka se go theeletše ebile ba ile ba ba bolediša.
Tiro e tla tšwela pele letšatši ka moka seporong sa Mitchel’s Plain, Mafelong a Bowra, le tsela ya go tloga Cape Town go ya Wellington.
Thekga nyakišišo ya saense ya sebaka se se telele yeo e tla go fa kwešišo ya motheo wa seakanyetša, tlhakano, semelo, sebopego le tšweletšo ya ditlabakelo
Hanif, leka go botšiša dipotšišo tša gago ka mokgwa wa go se rumule.
Ntle le maitokišetšo a Toropo, be re rata go šupa go re meetsefula le maraga a ka tšwelela ka lebaka la maemo a boso a go fapanafapana, go bolela Marsden.
Ke na le mogopolo wo monyane wa kgobokano ya pego eupša ga ke na tsebo ya go re e be e le thapollo ya Stratcom goba aowa.
Kopano e bi le gona morago ga Mogwadipharaphara wa UN Ban Ki-moon a begile pego ka Mokibelo, a kgoeletša phedišo ya bošoro ka tšhoganetšo.
Tlhaelo ya difatanaga tša GG ka lebaka la bothata bja ditlabakelo tša dipampiri tša boingwadišo le tša go lota tše di hlodilego ditelo ya phetolo go dinyakwa tša ditirelo.
Re tla šoma ka go bušeletša dikamano tše di lekanego tšeo di sa lego karolong ya bohwa bja Apartheid.
Ditlhamego tša kgapholo di ba tlase ka theko mafelong a go pitlagana, a go ba le kiakanyetšo tša go hlamalala kudu, mola ditlhamego tše di lego gona di kgonega moo ditene e le tše kgolo.
Tšwelopele e tla hlolwa ka tšweletšo ya ditšweletšwa ka nako.
Bašomi ba Mmasepala wa Thekwini ba go hlokomela maphelo ba a thušwa mafelelong a dibeke le matšatšing a boikhutšo ke dihlopha tša go tšhireletša maphelo tša lewatleng.
Tshedimošo le tshedimošo ka tshedimošo di ka šuthitšwa go tloga go khumphutara go ya go khumphutara ye ngwe go tloga lehono.
Gomme magareng ga babogedi le molete wa meetsi a fa go na le disetepisi tše yago fase?
Tšhomišo ya dipalopalo ka maikarabelo ntle le phemo e tšwelela ka thalabanya le gobeetša le tokišo.
Le ge ditatofatšo tše dintši tša mašula di dirilwe, Komiti e humane ditatofatše nyane tše netefaditšwego.
Taolo ye mpe le temo ye mpe ya mooba dinokong e hlola seemo se sebe dinokeng, seokodibeng, meeleng le lepogong.
Dikgoro tša mmušo le tšona di a thušwa go humana ditsopolwa ka ditheko go ditšweletšwa tša bideo.
Hlogo ya sekolo e lebogile MEC, WCED le setšhaba ka ga thekgo ya bona yeo be e tšwele pele morago ga kotsi ya go hlabana.
Tshekatsheko ya mmoto e ile ya akanywa go hlaphola porojeke ya Gateways le Beautification.
IOR-ARC ga e akaretše dikamano tša mebušo ye mebedi le merero ye menge ye e ka hlolang dingangišano gomme tša ba sethibedi go tšhomišano dileteng.
Poledišano ya nepo ya ka mehla le baphatlalatši ka, mohl. dipego le baphatlalatši, dingwalwa le dikwalakwatšo.
Tlhamo ya tiro ya senamelo sa go swara banamedi ba bantši go tloga mafelong a bohlabatšatši bja borwa le Toropokgolo.
Gomme re a go amogela, Mna Mongwadipharaphara, bjalo ka mopholuši gare ga baphološi bja sesole, moo o swanetše go ba gona ka tokelo.
Dikgatišo tše kgolo tša dinepe di kgabiša mabota, ka tšeo ya dinepe ye bonalago ya kganetšo, tlhobogo le kganyetšo.
Holo ya Merebank hlakanyang matsogo go matlafatša baswa ka go ba fa mpho ya bokomoso bjo bo kganyago- pasari go thuša bao ba hlokago mašeleng le baithuti bao ba kgonago ka tša dithuto.
Maloko a Senthara a kgathile tema go FATF Mutual Evaluation ya Canada gammogo le kopano ya go šala morago tshekatsheko ya UK.
Mongmošomo yo a thwalago mošomo fela wa kontraka o na le maikarabelo ge e ba mong wa kontraka o kgakgapa le maemo a mošomo.
Batšwetšapele ba tlhako ba tla gwerišana le selete sa praebete go netefatša go re ditlhako tša tshedimošo di akareditšwe ka gare ga NHISSA.
Dipalomoka di akaretša karolo ye e sa bitšwago ya mohlagase go phapano ya moapeo.
Apartheid e be e le tiro ye šoro ebile ya phošo leagong, ebile be e ka se šome setlogong.
Se ke se se kgothatditšego maloko, balwi le bathekgi ba ANC.
Ka bohlatsi bjo bo ngwetšwego ka letsogo bjo bo bontšhitšwego go wena ka Mna Semenya.
A bolela a le New York, Mongwadipharaphara wa UN Ban Ki-Moon o rile be a segamišitšwe ke go re sehlopha ga sa kgona go etela Sudan, le go na o boletše morero wo le presidebnte ya Sudan.
Tsejana ya ka sethokgweng  sa Mabuasehube e tloga go thoma bogareng bja karolo ya phaka ya Botswana go tloga lefelong la phaka ya Mabuasehube go fihlela kampeng ya boikhutšo ya Nossob.
Tema ye ya kopano lehono e tla neela go palo ya dikakaretšo tše dingwe tša dipego tšeo di tlišitšwego go rena.
Bjale, go morero wa dikamano tša mošomo, baphetiši ka sehlopa ba kgatile tema ye kgolo Komišining ya Wiehahn.
Dikgato tše ke dinyakwa go tlhobaetšo ya seemo sa Iraq ebile le go tsošeletša ikonomi.
A le yena o na le mabadi mmeleng wa gagwe morago ga go segwa?
Borokgo bja lehlabula ka gempe ya matsogo a manyane le kefa ya boropele.
Bahumagadi le bahlomphegi, Spain se tlhamile Leana la Africa, leo e lego le leswa.
Lefelo la berafo ye mentši le ile la ba leswao la theku ya apartheid morago ga go re e beiwe lefelo la bašweu fela ka tlase ga moloa wo šoro wa Group Area Act.
Batho ba rena mola ba hlakile go lekalanela ka lebaka la tahlo ya mmošo ye šoro ebile ga ba swanelwa ke hlaka kude, go rile Erakat.
Arogantšho ka dikota, goba ka maboto, di ka lokelwa kirisi goba tša rupaetšwa bjalo ka mokgwa wa go hlwekiša.
Bofelong, dipoelo tša tikologo tša tšweletšo ye e hlwekilego di ka bapatšwa.
Kabelo ye paajana le ye lekanego ya dikganetšo tša bokgwebi tša naga go dinaga tša lebopo tšeo di sa hlabolago, gagolo dihlapi.
O ka namela sefofane, setimela goba pese nako ye ngwe le ye ngwe.
Methopo ye dirago esiti gagolo ke salefate ya amoniamo le naetrata ya salefate ya amoniamo, mola ye dirago esiti ga nyane e le naetrata ya kalaka ya amoniamo.
Be go na le lebenkele le itšego la bahumagadi leo be le šomago go se.
Bošoro bjo bo hlagago go tšwa go dititelo tšeo di bonego molato wa difahlego tša batho ge ba sa emetše polawo le gantši mohwa wa polawo ka bo yona.
Bohlokwa bya kakanyotherwa yeo ba e tlišitšego pele ke kgathata tema gabjale ya mebušo ye mentši le badiri fela.
Ee, eupša morero ke go re ke eng seo mokgokaganyi wa dipapadi a ka se dira?
Gomme o re o humane katlego mola a sa le bookelong bjo.
Bahlankedi ba EMDC, dihlogo tša dikolo le barutiši ba šomišwa gabotse gammogo go netefatša katlego ya lenaneo go fihlela lehono.
Dikamano tše mmalwa tše diswa go lokelwa phaephe le tlhako ye bolokegilego ya meetsi.
Barediši ba bantši le batlhomi ba ditlhako tša SI ba agile lenane le le golo la dišupetšo tša meelo ya tshepedišo, yeo e ka dirišwago gape ke bareki ba baswa ba kgwebo ba go ba le dinyakwa tša go swana.
Go swana le kgale dipukubokgoba di tla amogela meketla ya mebalabala go fa bakadimi.
Kgopelo ya batho ba bantši ya mošomo e gakantšhitši kgetho, eupša WCED e be e kgahlegile kudu ka boleng bja banyaki ba mošomo bao ba fetilego tshepedišo ye thata ya kgetho.
Ka koketšo mebušo e lemoga lebaka le bohlokwa la go beeletša go batlhami ba mmakgonthe ba e-education, ba ba bitšwago barutiši.
O be a tšwa sekolong, go ya ka seo ke se kwelego.
Mna Ban o be a tswenyegile go re ntwa e be e fetelela pele seleteng sa South Ossetia ebile palo ya botho e be e gola.
Bjale, selo se sengwe seo le sa swanela ke go se feta ke kakaretšo ya Mna Tom Manthata yeo a tli lego go efa.
Mna Fourie o re o be a na le yean khutlong ya leboabohlabela.
Ke ntlha ye e dumeleletšego ya go re mokaka wa go ba le mošifa wa bogare wo mobotse ke wo o dulago sebaka se se telele
Ke bone difatanaga ebile ka bona maphodisa a mane a nametše dipere.
Kabelo ya dikaamano magareng ga diakanyetšo tša biophysical le tša ikonomi ya leago ka gare ga seemo sa tlhabollogo ye thekgegago.
Memapa ye mengwe ye kgobokaneditšwego le yona e a emelwa go bontšha kabelo, tlhago le legoro le tee leo le kgathago pipetšo-ya-naga go legoro le tee le kakareditšwego.
Tlhabollo ya tshepedišo ya tshedimošo ya mabapi le dikgoba go balemi bao e sego ba kgwebo ka Kapa Bodikela.
Ditlhapetšo tše di tla lebelela kudu thibelo ya bohodu.
Mokaptene Richard Batshamiki, Mokomišenare wa Seteše sa Maphodisa wa Morokweng, le ba bangwe ba maloko bao ba amegago ka katlegong.
E utolla mekgwa ya ditlwaedi le ye e sepelago mmogo ya tša maphelo le dihlare.
Dihlongwa tša batho le tša mekgatlo di laletšwa go tsenela WCRP bjalo ka maloko.
Go na le ditaolo tše di sego tša lekana tša mabapi le go sepetša ditšhila tše kotsi.
Go bola ga ditšhila tše di kokotletšego go baka menkgo ye e sego bose le go bopa meetse ao a bodilego ao a ka senyago maphelo le go ama bobedi meetse a ka godimo ga mobu le meetse a ka fase gampe.
Go bile le kgatelopele ye kgolo magareng ga dikopano tša Cape Town le Kigali.
Dipolelo tše dingwe go tšwela pele ke gore go tloga fao ba ile ba rekišetša barekiši ba mebileng diokobatši, baeng le makgoba a diokobatši, kudukudu mafelelong a beke, ebile ke karolo ya digongwana tša diokobatši.
Nakong ya ge ba golegwa, ba leloko ba ile ba kwana go bolaya motho yo leina la gagwe e lego Lindele Gizani.
Molaodi wa Selete o tla oketša dikgopelo tša maleba go ya go Mokgokaganyi wa Selete.
Ditiro tše di ka akaretša thibelo ya dipheto tša dikiletšo tše dingwe tša U.N.
Motlatšamokhomišenare Bushie Engelbrecht le yena o ile a leboga setšhaba ge se ralokile tema ye bohlokwa ntweng kgahlanong le bosenyi.
Khoruntamo ya maitirelo, e ka be e tsentšwe dikhemikhale; aluminiamooksaete; aluminiamohaetroksaete.
Tona ya Kgoro ya Bašomi Membathisi Mdladlana o bontšhitše go makala kudu le go šorofala ka go phulega ga mollo gape ka femeng ka Paarl bošegong bjo bo fetilego wo o rometšego bašomi ba tshela sepetlele ka lebaka la go hema muši.
Khamphani ye nngwe ye kgolo ya go phatlalatša maswao ye e tšweletšego ke yeo e lego ya phraebete, Orbicom.
Go hlokomela dirapana ka moka tša Mmasepala, dirapana tše nnyane tša matšoba, ditlabelo tša meetse le matseno a toropo.
Gape ba ile ba mo lebogiša ge a thwetšwe gape bjalo ka Tona ya Polokego ya Setšhaba.
Sekimi sa tlwaelo sa go hlopha go khupetšwa ga naga sa dikgopelo tša kgole ka Afrika Borwa.
Bjalo ka mokgatlo wa kgwebo re swanetše go ba re lemogile peleng gore ditaba tša maitshwaro le tša ekonomi, di thibela tlhathollo ya maleba ye e lego kgahlanong le go agišwa ga batho go ya ka merafe kudu.
Pholakollang ditšhatšhara tša lena ge le sa tšhatšhiše dilo, ka ge di tšwela pele go ja mohlagse.
Dikgaruru di be di se tša hlwa di fela ka Jubatine ka nako yeo.
NEPAD e tšwela pele go ba leano la tsošološolefsa ya setšhaba le ekonomi ya khontinente.
Ke lebeletše go le amogela ka moka ka New Delhi mo nakong ye e sa fetšego pelo.
Ga re na le ditumelo tša bofora tša go nyaka diphihlelelo tša ka pela le tše bonolo.
Mna Coetzee, o badile tlhagišo ya Ellis Park, sengwalwa seo se filwego pele ga ge ditheeletšo di ka thoma?
Kabo ya moabi wa tlhahlo yo a tlogo hlahla Bahlokomedi ba Balwetši ba ka Gae Setšhabeng.
Ge maikutlo a gago a re o lwe ka mmele- o se ke wa boela morago.
E akaretša ditiro tša badiredi ba diinšorentshe, babeakanyi ba magareng le ba tahlegelo, basekaseki ba dipalopalo le taolo ya tša phološo.
SANDF e swanetše go šomiša mananeo a maleba le mabokgoni go netefatša tšhireletšo ye e fetogagofetogago yeo e arabelago ya mešomo ya tšhireletšo ye e nago le kotsi ya fase yeo e ka tšwelelago mo lebakeng la nako e kopana.
Nka se arabe potšišo yeo ebile ke nagana gore ke tla be ke akanya.
Khomišene gape e re botšišitše dipotšišo tša go amana le go fetišiša kgahlanong le makhomoreite le ditshebi tše di swerwego.
O tla tšea Cebekhulu gore a tiišetše gore o robetšwe matanyola.
Go na le mokotla wo o aroganyago matseno gomme moo ke mo ke bonego go kgototšana le go gogagogana.
Bjale ka polelo ye e tlwaelegilego batho ba le bona ba be ba swanetše go tšewa bjalo ka ditshebi, ka go le lengwe bao ba bego ba utolla diphiri.
Naa o kwele go na le motho yo a bitšago dipholampara goba bašomi ba mohlagase bošegong bjoo?
Re dumela gore go tla ga gago kgorongtsheko gantši go opiša hlogo ebile go go bakela kgatelelo ya godimodimo ya mogopolo.
Magagešong, ke kgopela gore le phaphatheng matsogo, dihlogo tša sekolo, barutiši, makgotlataolo a dikolo le baithuti gammogo le batswadi ba bana ba sekolo se.
O be o swanetše o boditše Fred Bridgeland ka lebaka la gore se se bonagala e le puku ya gagwe e go hlaloša.
Diprotšeke ka moka di thušwa ka mašeleng go tšwa kantorong ya bogareng ka Elsenburg, go latela tshepedišo ya gore ke dilo dife tše di tlago pele.
Ke mehuta ye e phelago lebaka le letelele ka bjanyeng ye e lego ya setlogo ka Afrika Borwa.
TICAD gape e nyaka go hlohleletša thekgo ya maitekelo a tlhabollo ye e lego ya Maafrika.
Afrika Borwa e tlo kgatha tema gape ka Pontšhong ye e tlogo swarwa ka Shangai.
Ke a leboga, Moruti Leader, bobuti le bosesi, magagešong.
Re ka se dumelele sehlopha sa bona go sepetša digongwana tša go tšeela difatanaga ka kgang ka morago ga dintlo tša bona - tše o ka rego re dula ka nageng yeo e se nago molaotheo goba molao.
E be e tswaletšwe gannyane ka  polastiki e kgolo, ye e ka bago bogolo bja go lekana le kheisi ya disuthu.
Boeta o nyaka gape go mpshafatša lebala la kgwele ya maoto la sekolo.
Leswao la dalasi, leo le sa fetošetšwego ka ntle ga Gambia, ke "D".
Ge o bala ka ga tumelo ka Afrika Borwa, go bonolo go gakanega mabapi le Bosione bja Seafrika le Bosione bja Majuta.
Go ya ka mathomo a sengwalwa, ke wa Kaizer Chiefs goba o ile a emela Kaizer Chiefs.
Mengwaga ye meraro le seripa ye e fetilego Mokaptene Thabo Mofamere o ile a thoma go dira dinyakišišo ka ga baruti ka SAPS.
Go fela ga osoune ya strathosfere ya ka godingwana ya lefaufaung go tla feletša ka redieišene ye ntši ye e senyago ya ulthrabayolete B ya fihla fase.
Koketšego ya palo ya balwetši ba AIDS bao ba fihlelelago ditlaleletši tša phepo go tšwa dihlongweng tša setšhaba.
Magagešong, le ge go ka kwala go fetilwe ke nako, lesolo la twantšho ya kgethologanyo le sa le maleba kudu, e sego fela go Maafrika Borwa eupša kae le kae mo batho ba dulago ka ditšhabeng tše di hlokago tekatekano.
Seswantšho se bontšha Clive Barker ka seswantšho sa gagwe se se tumilego sa 'sefofane se se šetšego se thoma go fofa'.
Nka kgona go gopola selo se ke se nago bonnete bja sona sa go swana le seo eupša ka hloka mabaka.
Lehono re hlatsela kgolo ya godimo ya ekonomi ka China le ka India le seabe sa tšona ka dilo tša motheo tša lefase ka bophara.
Maphodisa a Warden a lemošitše maloko a lapa ao a dulago Polaseng ya Cornelia ka seleteng sa Warden ka ga polao yeo go bolelwago ka yona ya tatagobona wa lenyalo.
Ka ditšhelete sephetho e bile sa Kaizer Chiefs gomme re a se amogela.
Mna Oosthuizen o boletše gore Maafrika Borwa ba lebeletše go amogela dinkgwethe tša bjale tša Sebjana sa Lefase sa Kgwele ya Maoto sa FIFA.
Ge motšwasehlabelo a gapeletšwa go dira ditiro tša thobalano tše di sego tša tlhago, go fa mohlala, go robalana le phoofolo, go kwa bohloko thobalanong, bjalobjalo.
Go lekanyetša maatla a go reka go bohlokwa go dira kelo ye e nepagetšego ya bohloki.
Gape ba ile ba kgona go thopa Opel Cadet ye khubedu ye go begilwego gore e utswitse ka Polokwane gammogo le sethunya sa pump-gun seo nomoro ya sona e kgobotšwego.
Melawana ya mmasepala e swanetše go fetošwa go dumelela go fa dikotlo tša lefelong go bao ba hwetšwago ba lahla ditlakala mo go sego molaleng.
Tšeo di welego ka go tsepama goba ka taekonale di ka fetiša go fela ga meetse, tše di ka hlamago maope.
Kgoro ya Mmušoselegae ka Gauteng e thomišitše ka lenaneo la thutelamošomo leo le nago le dipoledišano tša nako ya dijo tša mesong go maatlafatša basadi ba makhanselara ka phrobentsheng.
Madulo a aba dijo ka moka le go kgona ka moka ka ditšhele, gomme se se thoma ka mafelo a bonolo a go kampa  go fihla ka dihotele tša manobonobo tša five-star.
Ngaka Fazel Randera o tla go thuša go dira tlhagišo.
Go bolela nnete, dingwalwa tša go tšwa Timbuktu di re fa sebaka sa go lebelela histori bofsa.
Go khutša go bohlokwa go lokišetša dikahlolo le boipiletšo bjo bo badilwego.
Gomme NPA le ngwaga wo o tlago di tla bona tiro ya godimo ya maphodisa le go golega disenyi kudu.
Abdullah Ibrahim, setsebi sa mmino wa jazz sa boditšhabatšhaba, se boela Cape Town go yo diragatša a nnoši makga a mmalwa.
Mna Houston, o re ba be ba swanetše gape go šomiša gase ya go tšholla dikeledi?
Mong wa thabene o ile a šupša ka sethunya gomme a gapeletšwa go fa bahlakodi tšhelete, ge ba ntše ba mmetha ka kepi.
Neal Petersen o belegwe a se a itekanela mmeleng, gomme le ge go le bjale o bile yo mongwe wa banna ba mathomo ba Afrika Borwa ba go sesa ka phathe ya go sesa maphoto a lewatle.
Go phela ba le madula a bapile le go kgotlelela ga maphodisa a mabedi a Bishop Lavis bao ba bego ba šoma ka Bonteheuwel go ile gwa feletša ka go golega banna ba bahlano le go hwetša difatanaga tše di utswitšwego.
Bontši bja batho bao ba bego ba hwetša tlhahlo e be e le bašomiši ba bathobaso, go thoma fao.
Ke ge ditšhelete tša thušo ya mmušo di fokotšwa kudu e bile di ntšhwa, batho bao ba di botilego ba swara bothata go hwetša methopo ye mengwe ya letseno.
Lapa re sepetša resturente ka ditsela tše di kgethegilego go tšwa Hong Kong le ka dikgetho tše dingwe tše di sego tša tlwaelega.
Dinyakišišo ka botlalo ka ga go amega ga batho bao ba šupilwego ke motho yo a pharwago ka molato bjalo ka bao ba rulagantšego le go hlohleletša go ba gona ga Segongwana sa Esikhaweni Hit Squad.
Go be go tloga go na le lehlakore le lengwe la tlhamo ya kgethologanyo, leo mošomi wa malwetši a monagano Hendrik Verwoerd a bego a na le maikemišetšo ka lona ka ga Afrika Borwa.
Go sesasesa ka garegare ga lewatle go dira gore boso bja Sarie Marais Jetty bo dumelele, ka mehla.
Melawana ya Kwano ya Geneva e tloga e lokile, o ka bušeletša Mna Vally.
Ka nako ya ka fase ga kgwedi matseka a Mpumalanga a ile, magareng ga dikatlego tše dingwe, a rarolla melato ye mebedi ya go tšeela dilori ka kgang, gomme a swara batho ba mmalwa, gomme a šwahlela segongwana sa go thuba dintlo seo se šetšego se amantšhwa le melato ye seswai.
Bjang bja napier ke bjo bobose kudu ge bo sa le bjo bonnyane ebile bo na le mahlarenyana gomme bo thoma go ba le dikutwana kudu gomme bja se sa ba bose ge bo sa šomišwe dinako tše telele.
Maloko a maphodisa a ile a arabela, ba fihla Mmileng wa Chestnut moo ba ilego ba lemoga banna ba bahlano ba ntšhaganya dikarolo tša sefatanaga se setala sa Ford Sierra.
E re ke bontšhe hlatse setatamente se re sa tšwago go se hwetša mo nakong ye e sa tšwago go feta sa Absolom Dumisani Madosela.
Go dira Khonferentshe ya Sehlopha sa ba Lapa - Bahlankedi ka moka bao ba sa lekwago mošomong ba ile ba ya go hwetša tlhahlo ka ga pušetšo ya toka gomme bjale ba hlahlilwe go sepetša Go dira Khonferentshe ya Sehlopha sa ba Lapa.
Ba amogetše maitekelo a Interpol, ao a thekgilwego ke Alfred P Sloan Foundation, go kaonafatša kwešišo, go itokišetša le go kgona ga dietšentshi tša go diragatša molao go lwantšha botšhošetši bja go šomiša mpholo wa go bolaya batho.
Yo mongwe wa balatedi ba kgwele ya maoto Sizwe Lamani o boletše gore o thabile bjale ge mafelelong lepatlelo le lokile go swarela dipapadi tše dingwe tše kgolo.
Banna ka bobedi bao ba lego mengwageng ga bogareng bja masometharo gabjale ba ka kgolegong gomme ba tla pharwa ka molato wa go swara ditaamane tšeo di sego tša hlwa di segiwa.
Ikgokaganye le ba lefapha la go dira mellwane lefsa gomme o ahlaahle maikemišetšo a gago le bona.
Godimo ga moo go hloma mekgatlo ya bašomi ka mo mafelong a go ile gwa thibelwa kudu.
Ye e tla ba pego yeo e dirilwego ke Mokaptene Molaba yoo go begilwego gore ke mohlankedi wa tšhireletšo wa Orlando Pirates.
Nka bolela fela gore dipolelo tše di se nago bonnete tša bobedi Ngaka van Rensburg le Ngaka Goosen gammogo le mabaka a tša mahlale le a mošomo ao ba šišinyago gore a tloga a segiša kudu.
Naa le a tseba gore go emetšwe bathekgi ba bakae go tšwa Orlando Pirates go ba ka papading, naa le boditšwe se?
Botšhošetši e tla ba go šomiša dipomo ka ntle le go kgetha tšeo di bewago mafelong a setšhaba ka moka a mehutahuta go tšhoša setšhaba sa kgatelelo gore se ineele.
Magagešong, re swanetše go leboga go thothišetšwa lefsa Cape Town mo go rulagantšwego ke Manning Rangers gomme ke tšea sebaka se go ba amogela setšhabeng sa kgwele ya maoto sa Cape Town.
Motswako wo o ka fetošwa ka go dira diteko ka ditswaki tše dingwe, mae, hemo, nama ya kolobe, tšhese, piltong le dimašerumu.
Banyakišiši ba tlošitše tše dingwe tša tšona gomme ba hwetša disampole tša ditlhalenama go tlo dirwa diteko tša ditšini.
Dithekete ka moka tše di hwetšagalago go tlo rekwa ke badudi ba Afrika Borwa di rekwa ka Diranta tša Afrika Bowa.
Mekgwa le dikamano tša tlaišo ya šelefiši ya Diby ka batho ba thokong ya lewatle ka Transkei: selo sa go se kwešišege sa tšweletšo ya phrotheine.
Banamedi mafelong a magolo a neelano ya dinamelwa le ona a tla fiwa dikeletšo tša maphelo gomme ba tla kgopelwa go apara diširadifahlego go fokotša bogoboga bja mabapi le go apara diširadifahlego ka ditšhabeng.
Matseka a ka Ndwedwe a golegile monna yo a latofatšwago gore ke yena a bakilego go utswa dikgomo ka lefelong la Ndwedwe.
Go tlošwa ga basekiši ba melato ye e sego ye megolo, ye e se nago maatla goba melato yeo bagononelwa ba emetšego tsheko nako ye telele kudu.
Tom Lasater, motswadiši wa dikgomo tša nama yo a tsebegago, o ile a bolela lefokwana le mengwaga ye masomehlano ye e fetilego.
Gabjale Molaodipharephare wa rena Ngaka Ayanda Ntsaluba o gare o feleletša dithulaganyo tša gore Motlatšatona Aziz Pahad a bowe Afrika Borwa a felegeditšwe ke dingaka tše pedi tša Afrika Borwa.
Jabulani o šetše a tšweletše pele ga kgorotsheko gomme molato o bušeditšwe morago.
Lefokwana la Ngaka Boraine le lona le tliša kwešišo ya gore Mopresidente De Klerk o paletšwe ke go fa Moleftenentetšenerale Steyn thekgo ye e lekanego gore a kgone go netefatša gore go ba le thumo ye e atlegilego ya dinyakišišo.
Mohlankedi wa dinyakišišo, Mokonstabole Nokhuphila Ntuli o thabile kudu gore mošomo wa gagwe o boima a putsitšwe.
Dionto tša samente di kgona go tšhuma dithaere ka tirong ye e hlwekilego, gomme ka go le lengwe di šomiša enetši ye e lokollwago.
SAOM e lemogile ka maswabi gore maphelo a lahlegile nakong ya ditiragalo tše di aroganego tša dikgaruru.
Ga se ka ya go DCA Mokaptene Mitchell, re itemogetše mohlako woo eupša re leboga ge le kgathile tema.
Tshwarelo, gore, le mabapi le Stompie, ga se wa ka wa dira dipolelo dife goba dife tše di se nago bonnete mabapi le Stompie?
Se se tla kgontšha go tsena le gore matlakala a tshepedišo a mošomiši a fihlelelwe ka go šomiša phrothokholo ye e bolokegilego mola e tlogela wepsaete ka moka e na le phrothokholo ye e sego ya bolokega ya lebelo.
Kabinete e fetišitše matshedišo a yona go Ditona Manto Tshabalala-Msimang yo a lahlegetšwego ke sesi wa gagwe le Ngconde Balfour yo buti wa gagwe a hlokofetšego.
Metšhene ya lepakeng la marotho le metšhene ya go dira makarone, spaghetti goba ditšweletšwa tša go swana le tšona.
Naa o reng, gore leporogo la go hlatlagana le a nyakega?
Go hwetša methopo ya EE, etela methopo le matlakala a dipukwana tša diporoutšhara tša thuto ya rena ya tša tikologo.
Mmeyaraphethiši o ile a šoma ka lesolo la go tšama a theta la mmeyara go hwetša thekgo go tšwa ditšhabeng le go bušeletša dinyakwa tša bona gore di tsenywe ka gare ga IDP.
Ntlo ya baeti ya Sasavona ka Lulekani, dikhilometara tše mmalwa go tšwa ka Botsenong bja ka Phalaborwa bja Serapa sa diphoofolo sa Kruger National Park, e buletšwe baeti le baeng mo bekeng ye.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga Melanie Lowe e tela wepsaete ya gagwe.
Go kwala gore o katilwe le go bethwa ka fase ga leporogo ka Bohlokong bošegong bjoo.
Mna Eliasson le Mdi Salim le bona ba nyaka go ela ka moo Mekgatlo ya ka Darfur e lokilego go ka kgatha tema ka kopanong ya UN-AU go thomiša ka ditherišano tše kgolo le mmušo.
Mananeo a thušo ya bahloki a tla beakanywa lefsa gore a hlokomele bong kudu.
Ge e le gore dilo ka moka di lokile, mehlala e romelwa ka sekepe gammogo le tumelelo ya phemiti.
Ka boripana, Mna Morgan Tsvangarai o tla hlomamišwa semmušo bjalo ka Tonakgolo ya Zimbabwe gammogo le batlatšatona ba babedi.
Nako ya ge, ge Ngaka Basson a be a tla etela RRL, go a kgonagala gore o tla kopana le Ngaka Immelman.
Go molaleng, re swanetše go hlaloša seo re sa tšwago go se bolela, ka lebaka la gore go ka kgonagala gore re bonwe molato wa gore re dira boipiletšo bjo bo kgethegilego le gore re tšweletša dimaka kudu.
Ke hweditše bontši bja mehlala, dipampiiri tša go itokišetša le dipampiri tša tlaleletšo tše di lego mohola go dipalo eupša ke paletšwe ke go hwetša dikhopi tša dipalo tša tsebo ya go bala le go ngwala.
Gape ke ile ka lemoga ka maswabi dipego tša maemo ao a oketšegilego a go šorofala gomme mabakeng a mangwe dihlogo tša sekolo le tšona di ile tša tšhošetšwa moo go bego go ngwalwa meleko.
Mananeo a go swana a go senya tšhelete le bašomi ba phethagatšo di swanetše go thibelwa.
Gape o hweditše tše dingwe tša dimamaretši tše khubedu tše di kgomareditšwego diphemiting ge di šetše di feditšwe.
Barutiši ba šomiša dipapadi, mešongwana ya kekišo, diprotšeke le go raloka diterama go thuša bana go tšweletša kwešišo ya ekonomi le kgwebo.
Lefelo la meago la Ellis Park ye kgolwane ke legae la mafelo a dipapadi tše tharo tša boditšhabatšhaba - Johannesburg Stadium, Ellis Park Stadium, le letamo la go ruthela la bogolo bja tša Olimphiki.
Ke phakile sefatanaga sa ka lefelong le go phakwago difatanaga tše di beeleditšwego madulo leo le lego magahlanong a mebila ya Simmet le Barking.
Pego ye e na le dipoelo tša dipalo tša dingaka tša malokologo, dingaka tša kalafo ka dilo tša tlhago, dingaka tša kalafo ye e sego ya dihlare, dingaka tša kalafo ya go masatša le ditirelo tša dingaka tša mešunkwane ka ge go beilwe ka mošomong wa phraebete ka Afrika Borwa.
Maloko a Mokgatlo wa Sathalaete ya Radio ye e sego ya Sephrofešene a Borwa bja Afrika a šomiša kgokagano ya radio ya kamano ka bobedi go ikgokaganya le diradio tše dingwe tše di sego tša sephrofešene lefaseng ka bophara.
Sethunya seo se se nago le laesentshe gammogo le dilo tše dingwe tše di ka šomišago go thuba difatanaga di thopilwe go mohu.
Re na le bonnete bja gore batho ba Scotland le Palamente ya Scotland di tla re thuša go fihlelela maikemišetšo a a histori.
Morerišani wa tša nyutleara yo a sa tšwago go thwalwa wa Iran o kopane le bahlankedi ba Yunione ya Yuropa ka Roma mabapi le lenaneo la nyutleara la ka Tehran.
Barekiši e se kgale ba hweditše gore bengmeago ba be ba ikemišeditše go lefiša ditšhelete tša rente tša godimodimo, le ge go le bjale, bjale re tlile ka letlotlo la rena la tšhelete gomme ra ikagela dintlwana tša go rekišetša ka Mmileng wa Victoria, gwa realo Mudaly.
Dieiye tša Zet Zoet Sweet di na le phepo ebile di bose ge di jewa ka tsela efe goba efe.
Kabo ya mananeo go babogedi ba mmalwa, ba go swana le ba dipolelo tše nnyane goba ba dihlopha tše di phatlaladitšwego, le bana, ga e tliše babogedi ba bantši, goba babogedi bao ba humilego, go babapatši.
Barutiši ba mmino bao ba nago le maitemogelo ba tla sepetša dithutwana tša mmino tša go thoma ka tša klasiki ya semmušo go fihla go mmino wa setšo sa Seafrika le go ruta mmino wa jazz.
Ke thabile kudu go amogela mošomimmogo wa ka go tšwa Slovakia, Tona ya Dinaga tša ka ntle Jan Kubis le baromiwa ba gagwe go tla ka Afrika Borwa.
Thwii ka morago ga go laeta mogwanto wa setšhaba o tla tloga sefaleng se segolo wa leba godimo Mmileng wa Adderley le go bowa  ka Sedikong sa Heerengracht Circle.
Magareng ga bona ke sehlopha sa rena sa boramahlale ba dilo tše nnyane kudu seo se dirago mošomo wa go kgahliša wa go ithomela ka ga mollwane o monnyane kudu.
Dirapana tša setšhaba tše masomehlano-pedi di diretšwe legora gomme se se dirilwe ka tirišano magareng ga kantoro ya Selegae ya ABMD, makhanselara a tikologo le dihlopha tša dirapa tša setšhaba.
Le ge go le bjale, Nomvete o boetše Afrika Borwa mo nakong ye e sa tšwago go feta go ralokela Orlando Pirates.
Baromiwa ba emetšwe gore ba tla etela dikantoro tša iTrump ka Warrick Junction le ka dikarolong tše dingwe tša bogare bja toropokgolo mesong gomme ba tla thetha le Cato Manor mathapama.
Ka leano la rena la Bambanani Unite Against Crime, re hlohleleditše ka tsela ye e bego e sego ya ka ya dirwa, tlhohleletšo ya setšhaba.
Di-SME di ka ba le bokgoni go feta difeme tše kgolo ka ga mehuta ye itšego ya diprotšeke tše nnyane tše di fapanego le tšeo di phatlaladitšwego le naga ka lebaka la gore ka kakaretšo di na le ditshenyegelo tša fasana.
Mongwadi yo a thopilego difoka wa Vienna blood o fa babadi go bala mo go gogago šedi ka puku ya gagwe ya moragorago, kanegelo ye e amanago le go penta ka  histori.
Modulasetulo, ga re na le leano la khutšo go MaIsraele le Mapalestina.
Tšhomišo ya Motšoko ke selo se se bakago dikankere tše di hlolago lehu le selo se segolo se se bakago kankere ya maswafo, ye nngwe ya dikankere tše di ka thibelwago.
Tlhabollo ya naga ye e sego ya laolwa e ka ba le diabe tše mpe kudu go diphedi tša nageng, go boikalo bja naga ya setšo le go boleng bja moya le bja meetse.
O ka se tsoge o hweditše lengwalo la ditaba la StatsOnline ka beke.
Methopo ka karolong ya bokgobapuku e akaretša dipuku tša go balwa, ditšenale le dikgatišobaka, dibitio, diphoustara le diphamfolete.
Maikemišetšo a molawana wa Tlhabollo ya Botseno ke go beakanya ditlhahli tša taolo ya tšhomišo ya naga ya ditšhišinyo tša tlhabollo ya botseno, le go šireletša seriti sa Khansele sa mananeokgoparara a toropokgolo le dinetweke tša ditsela tša go tsena.
Gomme ga se ra swanela go dumelela ba malapa a bona goba baeng ba eya go bona.
Maano a gare a a dirwa go katološa Disenthara tša Thekgo ya Batšwasehlabelo go ya ka dipetleleng tša Parys le Embekweni.
Mašole a SANDF a tla dira mošomo wa ona wa bobedi kudukudu ka bokgoni bja ona bja tšhireletšo ya motheo.
Dimpho tša dipeeletšo le ditiro tša kwalakwatšo di swanetše go se senye tšhelete gomme ga se tša swanela go feleletša ka dinyakwa tša go se lekane go ditšhelete.
Go nwa meetse mo go diretšwego mellwane go fokotša bontši bja diela, gomme gwa oketša go tsena ga amonia go diphoofolo.
Tšhomišo ya dilo tša tlhago lebopong la lewatle go bontšhitše gore ke tsela ye e šomago gabotse ya go laola kgogolego ya mobu le go lefa go šoma ka go tsenatsena ga batho.
Diesiti tše maatla tša diminerale di ka arabela gabogale ka manyoro le dibeise.
Dibaka tša mohlagase wo o hlwekilego le wa go mpshafatšwa wo Afrika e nago le ona ka bontši eupša bokgoni bja ona ga se bja hlwa bo šomišwa.
Ntumeleleng gape gore ke lebogeng dikatlego tša Santos ka go Sebjana sa ABSA ge se fihlele go dikotara tša makgaolakgang.
Ke Mna Trevor Phillips le mošomimmogo wa ka Mna Ledwaba bao re tlogo eta pele bohlatse bja gagwe.
Dingwalwa tše di tsentšego letsogo di akaretša ditaodišo tša semmušo kudu, tše di nyakišišitšwego le ditshekatsheko tše di ngwadilwego tša semorafe.
Dithentara tše di hwetšagalago ka nako yeo di abja ka fase ga Dithentara tše di Kwalakwatšwago.
George C Marshall Institute Washington, DC, USA - Sehlongwa seo se sa dirego letseno seo se šomago kudu go aba tshekatsheko ya sethekniki ye e tseneletšego ya go se tšeye lehlakore ya dilo tša mahlale yeo e amago molawana wa setšhaba.
Ka mantšu a mangwe ke palo ye e akantšwego ya maikemišetšo ka moka le dinepo.
Sa rena ke go rerišana le yona ka tsela ye e kwagalago.
Mohlomongwe se diregile kgale mo e lego gore Lt  Vermeulen o be a sa kgone go e gatiša.
Sa boraro, bošoro bja mafsa bao ba hlabologilego ka mekgwa ya ntwa, gomme ke bolela ka ga go rumulana, go tšhuma, go apeša dithaere, bjalobjalo.
Dithuthupi tše dingwe le ditswaki tša go baka mothuthupo le tšona di laolwa ka fase ga Molao wa Twantšho ya go Tsenya Dibetša tša Tshenyo ka Bontši ka Nageng.
Dihlogo tša Ditirelo tša Tšhoganetšo ka Mmasepaleng wa eThekwini Mna Manzi, le Yuniti ya Tlhabollo ya Bokgoni Mdi Mji, ba laletša maloko a kgašo go tla tsebišong .
Mehlala ye mengwe ya ka moo malwetši a go se fole a thibelwago ka gona, a laolwago le go alafša e fiwa ka mo fase.
Lesea leo le sa tšwago go belegwa go tšwa Delft le timetše gomme ka moragonyana la hwetšwa le phela ebile le phetše gabotse ka ntlong ya Delft.
Musiamo wa Phansi o na le ye nngwe ya dikgoboketšo tše kgolo kudu tša bokgabo bja Borwa bja Afrika, bokgabo bja go dirwa ka matsogo le dilo tša go kgabiša ka nageng.
Tsela ye nngwe ya go thekga Serapana sa Khamphani ke go fana ka dipanka tša serapa sa segopotšo goba matamo a go nwela meetse.
Go ikgokaganya le Buthelezi ka nepo ya go dira tshekatsheko ya ditlhoko le dinyakwa tša gagwe mabapi le mabotho ao a beakantšwego bjalo ka mašole.
Mo ke moo TRC e ilego ya tlatša dikgoba tše ntši tša mahloko ao a nyakago go tlatšwa ka tlhokomelo go a fodiša go bokamoso bja rena.
Kgoboketšang maina a naga ao a sego a ngwadišwa gomme le netefatšeng gore a ngwadišitšwe gabotse.
Diphrobentshe tše tharo di bonwe bjalo ka baholegi bao ba nepišitšwego, tšona ke, Limpopo, Kwa-Zulu Natal le Foreisetata.
Mdi Busisiwe Pule le maloko ao a amegilego phološong ya gagwe.
Se se amana le Mamoselemo gomme, bjale W.I.E.F ye, yeo maikemišetšo a yona e tlogo ba Kgaugelo go Dilo ka moka tše di Hlotšwego.
Re fihlile mafelelong a kopano ye nngwe ye e atlegilego le yeo re ipsinnego ka yona ya Khomišene ya Dinaga tše pedi tša Afrika Borwa -Nigeria.
Tše, magagešong, ke magae a dikete tše masome tša batho bao ba hlokago bao ba lego kotsing.
Naa o ile wa botšiša Richardson gore o tseba eng ka ga maemo a bafsa ba ge ba tlošwa ntlong ya moruti?.
Maphodisa a ka Malmesbury a golegile banna mabapi le tiragalo ya ka ntlong ka Malmesbury.
Bophelo bja bontši bja badudi ba mo mekhukhung ye ke bja go tsena le go tšwa, ntwa ya ngwaga ka ngwaga ya go lwela go phela.
Go loga maano go ra go šupa mekgwa ya go fihlelela dipoelo tše di lebeletšwego le go kgetha mekgwa ye e ratwago.
Go hwetšagala ga ditlabelo tša thekgo ya tšhelete tša maithomelo a setšhaba le tša lefapha la phraebete go phethagatša maano le go nyakišiša go kgonagala ga go hloma Sekhwama sa Nanotheknolotši sa Togamaano.
UN-HABITAT le UNODC di ikgafa go dirišana ka go tšwetša pele le go thuša maikemišetšo a toropokgolo ye e bolokegilego.
Mananeo le ditshepedišo di a nyakega go netefatša gore peeletšo e a phethagala le gore kabo e sepelelana le nepo ye e lego ka gare ga molawana wa motheo wa mabapi le sekgoba.
Ka nnete dipalopalo tše tša ka godimo di ka se bontšhe ditshenyegelo tše di fihlilwego tša go swana le dikotsi, dititelego le go gakanega ga bengdifatanaga ka lebaka la go senywa ga maswao a sephethephethe.
Ke tlo kgopela Mna Mkiwane gore a tle a fe, tlhagišo legotong la makhanselara a peleng a ka Vaal.
Boso bjo bo fišago, bjo bo fokotšago ke meboya ya lewatleng go thoma ka Nofemere go fihla ka Feperware e lego sehla sa diphefo tša ka bodikela.
Go obamela tša kgapeletšo ka pela go bontšha gore motho o obamela dinyakwa tša Allah Modimo yo Maatla.
Ga ke dumele gore re tshephile kudu go boipolelo.
Motho wa setšhaba o romilwe go hlohleletša batho ba mmalwa ka Botswana le Bophuthatswana bao maina a bona a tlošitšwego.
O dutše kudukudu ka London, gomme a tšea nako ka Angola le Zambia.
Go ya ka Moprikatiripharephare Les Lombard go tšwa SAAF, ditiro tše mmalwa di dirilwe mo dikgweding tše mmalwa tše di fetilego go leka seemo sa go itokišetša ga naga.
Polelo ya setšhaba ke Urdu, eupša Seisimane se šomišwa kudu ke batho ba maemo ba Pakistan le ditona tše ntši tša mmušo.
Re na le bohlatse bja Motšenerale Neethling bja gore bona ka Amerika ba ile ba lebelela LSD bjalo ka etšente ye e kgontšhago ye e ka kgonagalago.
Go fokotša digase tša khaponetaoksaete tša lefaufaung gape go tla nyaka maitapišo a magolo a lefase ka bophara.
Moragonyana o ile a boledišana le bašomi ka lefelong la UN ka Gaza ka poledišano ya go šomiša bitio.
Kapa le mehlare ya yona ya metswapitswapi ye e llago, white stinkwood, star apple le suurtaaibush e dira mollwane wa dinoka tše pedi.
O a bona, Ngaka Mijburgh o re boditše gabonolo kudu gore o dirile tšhelete ka neelanong ya dithoto.
Cajole o rata go raloka dipapadi le wena, goba a hwetše bešene ya khomphutha ya Scrabble goba Hangman.
Mna Mbatha, leina la ka ke nna Michael Miller gomme ke tšwelela legatong la molatofatšwa ka wena tshekong ya polao ya Thulani Dlamini.
Ba gononelwa gore ke bona baabi ba bagolo ba dillathekeng tše di "mpshafaditšwego" ka Mpumalanga.
Mahu a HIV le AIDS le a TB a a oketšega ebile a a amana.
E bapaditše ka ga ditaba tše mmalwa tša go amana le mekgatlo ya basadi.
Mafelo a go kampa ao a nago le mafelwana a mohlagase, mafelwana tlhwekišetšo le a bojelo bja ka ntle, le mafelo a motheogela wa dikepe le dintlwana tša diketswana, di agilwe ka lebopong la ka leboa la letamo.
Ba lebanwe ke ditatofatšo tša go hlakola ba itlhamile ka dibetša le go swara sethunya seo se se nago le laesentshe le dikolo.
Kelo ya theko ya neelano ya Ranta le Tolara ya Amerika e fedile maatla ge e bapetšwa le nako ye e fetilego.
Le seo e bolelago ka ga khonferentshe ya semorafe.
Sepetlele sa kgato ya mathomo seo se sa lebelego malwetši a itšego moo balwetši go tšwa dikliniking goba disenthareng tša kalafo di ka ratwa.
Se se tla ra dikaonafatšo tše kgolo mo lefelong le, go akaretšwa go dira labato le tee la go pheibiwa la bophara la basepelakamaoto leo le tlogago uShaka Marine World go fihla ka Blue Lagoon.
Karoganyo ye ya sepolotiki ka diphapošing tša ditaba e tloga e bakile thulano ye nnyane kudu ya phatlalatša magareng ga maloko a bašomi.
Uzbekistan e nale bokgoni bjo bogolo kudu bja ekonomi magareng ga Direphabliki tša Bogareng bja Ešia ebile e bontšhwa ke dilaetši tše ntši tša bobedi tlhabollo ya diintasteri le tša temo.
Ba Kgoboketšo ya Bosetšhaba ya Dihlapi ba tsebagaditše semmušo Motlatšatona wa Mahlale le Theknolotši, Derek Hanekom, lehono.
Go se swane ga didirišwa, tšeo ditšhila tša tšona di tlišwago ke methopo ye e fapanego ebile di na le dilo tše di fapanego ka dikelo tše di fapanego.
Go ya ka seo ke se kwešišago, o be o tshwenyega ka ga boleng bja methakhualone e sego gore o paletšwe ke go e fihlelela ka gare goba go e dira ka gare.
Ao, ke nagana gore Mna Ayob o tla gopola seo, ke tloga ke se na gopodišiše gabotse.
Maloko a kgašo a laletšwa go tsenela pulosemmušo ya Polante ya Tlhwekišo ya Peleng ya Diela tša Kgwebišano ka Gelvenor Textiles, Hammarsdale ka Mmeyara Obed Mlaba.
Tema ya go tsentšha mmeleng le di-ionophore go kaonafatša tšweletšo ya nama ya kgomo.
Kabo, go tliša, go hloma le go bontšha ga lepanta la tshepedišo ya Lekala la Tirelo ya dijo, ka Sepetleleng sa Brewelskloof, Worcester.
Lenaneo la dibetša tša nyutleleara le go bolelwago ka lona le tšwela pele go oketša dithulano le dikgonagalo tša dintwa tše dingwe.
Ka go šomiša keraentara le didirišwa tše dingwe tša go thuba dintlo tša go swana le ditlelafo, dikepi le diširadifahlego, bagononelwa ba be ba šetše ba borile lešoba lebotong ge maphodisa a ba fihlela.
Go molaleng gore re šetše re etla kgole go feta dimmasepala tše di nago le methopo ya go feta ya rena ge re ntše re ipeakanya lefsa gore re lebelele kudu bareki le go lebelela tšweletšo gannyane.
Mekgwa ya go dira mehlala ya dinyakišišo go netefatša gore diboka le diboka tše di amango gammogo le mekgwa ye e amago mafapha ao a fapafapanego  go direng ga dipeakanyo, go dira ditekanyetšo le phethagatšo.
Go godiša diphoofolo tše di lego tša ka gae seripa ka legoreng goba diphoofolo tša nageng go akaretšwa dinonyana, digagabi, dikhunkhwane, mebutla le diminki.
Afrika Borwa le Denmark di ipshina ka dikamano tše kaone tša dinaga ka bobedi gomme Denmark e bile mothekgi yo mogolo wa lesolo la twantšho ya kgethologanyo le gape naga ye e bakilego gore go be le dikiletšo le go gomiša dipeeletšo ka Afrika Borwa.
O lwele kgahlanong le semorafe, kgethollo ya bong le mekgwa ye mengwe ya kgethologanyo.
La mathomothomo, re na le diteše tša ditimamollo ka Umlazi, Ntuzuma le Borwa bja Pinetown.
Go tlošwa ga bogodimo bja bjang bjo bogodimo bja gona bo lego bjo bothata go swanetše go lebelelwa.
Ke maikarabelo a gago go hwetša tumelelo pele o ka hwetša ditshenyagalelo tša go amana le sekimi.
Motho ofe goba ofe yo a amanago le boikarabelo bja motho wa mathomo yo a boletšwego.
Se se tla dira gore go be le khutšo mo lefelong leo le ka bago le dikgaruru.
WCED e lebeletše gore go tla ba le kgatelelo ye e oketšegilego ya tlhokego ya madulo ka dikarolong tša Philippi, Paarl le Stellenbosch.
Ka makheišeneng le ka direnkeng tša dithekisi go na le mafelwana a shisanyama moo o ka kgonago go reka karolo ya nama gomme wa e gadika mollong wo o dulago o tuka.
Ba emišitše lori ye tšhweu ya Toyota Hino gomme ba kgopela mootledi gore a bule ka morago.
Go nyakišiša mabaka ao a ka bakago dipoelo tša sampole ya meetse a boitapološo tšeo di sa obamelego molao le go phethagatša ditiro tša phošollo.
Dikhamphani tša dinaga tše ntši di file dikhamphani tša Afrika Borwa dilaesentshe tša boithaopo go dira di-ARV tše mmala tša kakaretšo.
Theknikone ya Mangosuthu e ka Borwa bja Durban, kgauswi le lefelo la diintasteri la toropokgolo.
Ditherišano le bakgathatema tše di swerwego bjalo ka karolo ya tshepedišo ya go hlabolla NPOA.
Boipiletšo bja bobotse bja lefelo leo bo fokoditšwego ke methopo ya tlhago le mafelo a meepo ao a nyakago go tsošološwa.
Fosfatase ke ensaeme ya ka maswing ebile e diragatšwa ka go phastšharaeswa.
Lehono Maynardville e swarela ditiragalo tše mmalwa, ye e tsebegago kudu ke Khanibale ya Ngwaga ka ngwaga ya Tšhese ya Setšhaba.
Moketeko wa ngwaga ka moka wa Segopotšo sa Bomasomehlano sa mokgatlo o tla tliša moya wa mokete ka kopanong, gomme go tla dirwa ditiro tša setšo, moo e lego gore badudi ba ka Durban ba tlo kgatha tema ka go tšona ntle le kgonono.
Efa Toropokgolo ge o šomiša wepsaete ye, o tseba goba o sa tsebe.
Ditiro tše dingwe ka pontšhong di akareditše dimmobi tša kwalakwatšo ya Afrika Borwa, mmino wa Sezulu le wa Seindia ka Surialanga Dance Company le mokgabišo wa diaparo tša setšo.
Seokobatši sa go lekwa ke seokobatši se sefsa goba sehlare sa seokobatši se se sa tšwago go utollwa  seo se sa tšweletšwago.
Molaetša wa ka go lena ke gore: diokobatši, bjala le bo dira ditiro tša bosenyi ka segongwana ke dinako tša boipshino tša lebaka le lekopana, tšeo di sa tlogo feletša felo eupša kgolegong goba lebitleng.
Yin-Yang e kgethilwe bjalo ka setheo sa motheo sa go hlama moetlo wa WCAR gore ba amogele moetlo wa Lesolo la Twantšho ya Kgethologanyo.
Re tšweleditše khwešišo ye e kwagalago kudu ya sebopego sa go hloka tekatekano gomme re thomile go fokotša sekgoba magareng ga bahloki le bahumi mabapi le tša maphelo.
Sepikara se hlokometše go kgethwa ga Motlatšasepikara.
Mdi Mncube gabotse ga go na tše ntši tše ke nyakago go go botšiša tšona.
Ee ke mmoditše gore kua godimo go na le go welana ga batho.
Serapa sa GKG Transfrontier Park se tla ba se sengwe sa mafelo a magolo kudu a pabalelo ya tlhago ka Afrika gomme re na le bonnete bja gore se tla ba se sengwe magareng ga mafelo ao a ka etelwago a diphedi tša tlhago ao a hwetšagalago kae goba kae.
Bahlahlobi ba ditopo bao ba ikemego ba hweditše gore o fetetšwe ke baerase ya HIV gomme o be a na le bolwetši bja go Hlakahlakana bjo bo amanago le AIDS, le gape TB ya maswafo.
Maikarabelo a Dikgoro le Mmušo; go hlatloša ditumelo tša sedumedi ka ntle le ditiro tša go ya setšhabeng tša thušo ya bahloki tša dihlongwa tša sedumedi; ditiro tša kgethollo.
Dikamano  magareng ga dinaga tše pedi di gapeletša le go thekga dinaga ka bobedi go bobedi ka maemong a dinaga ka bobedi le a dinaga ka bontši.
Modulasetulo, makala a rena a dihlopha tša toka ao a akaretšago ba SAPS, ba lekala la Tshekišo, ba Lekala la Go tšeela Dithoto, NIA- ke mokgwa wo ke nago le bonnete bja gore o tla re thuša go fokotša bosenyi.
Sepikara, e re ke tšeye sebaka se go lebogiša Sekolo se se Phagamego sa Sinethemba sa Phillipi, ge se thopile phadišano ya Bosetšhaba ya Coca Cola mo dibekeng tše tharo tše di fetilego ka Durban.
Ke hlomphilwe go bula semmušo Simphosiamo se se bohlokwa kudu ka ga  Tlhokomelo ye e Bolokegilego ya Dimaekhropisaete ka Ditekong tša Kalafo mo Durban.
Selaodi se sa Histori ya Kelo ya mošomo se fa pego ka botlalo ya dikgwebišano tša kelo ya mošomo ka ga sebopego go thoma la mathomo ge e romelwa ka tshepedišong ya kelo ya mošomo.
Ditšhaba tše di hlokago di swara batho ba go swana le Colin Stansfield bjalo ka bagale ba go fenya tshepedišo ye le ka ga tšhireletšo ya maemo yeo ba e fago ka ditikologong tše di hlakahlkaanego.
Ikgokaganye le FLOWERLINE go hwetša tshedimošo kgafetšakgafetša ka ga matšoba a seruthwane, dipontšho tša matšoba le tša kakanyo ya maemo a boso.
Eupša, tumelo ya rena ye kgolo le boikgafo ke go lebelela kudu bahloki le bao ba hlokišitšwego ditokelo mo nakong ye e fetilego.
Busi e be e le mosetsana yo monnyane yo a bego a dula a thabile, ka mehla a dula a opela ebile a sega le go ralokiša buti wa gagwe yo monnyane.
Se go dumelwa gore se baka dithulano ka moo lefelong leo ka ge diminerale tše di hwetšwago ka moepong ka tsela ye e sego molaong go kwala gore di išwa go putla mellwane go ya ka Rwanda.
Iran e tsebagaditše go nyaka ga yona ga go fa Mokgatlo wa Dinagakopano phihlelelo ye ntši ya bahlahlobi ba dietšentshi tša dinyutleleara go e thuša go efoga dikeletšo tše dingwe tša U.N.
Pušo ye e kopantšwego e nyaka gore mebasepala e dumelele tirišano ya taolo ya tatelano ya mabapi le mathata a go hloka tharollo le merero ye e sepelago gabotse magareng ga mafapha a mararo a mmušo.
Ngaka Danny Jordaan o hlalošitše gore MoU ga o amane le selo sefe goba sefe seo se hlagago ka lepatlelong, eupša o amana le ditaba tša ka "ntle ga lepatlelo" tše di akaretšago mekgatlo ye meraro ya kgwele ya maoto.
Go bile le sebaka se sennyane go batho ba baso go šoma bjalo ka ba molao nakong ya kgethologanyo eupša se ga se sa šitiša Vuka Tshabalala go tšwela pele ka mošomo wa go ba ramolao.
Toropokgolo ya Durban e tswaletše dikhamera tša mmonithara moo lefelong leo la lebopo la lewatle gomme ba SAPS le Maphodisa a ka Toropong a di hlokometše nako ye nngwe le ye nngwe.
Re thabile kudu gore ditirišano magareng ga dikgoro tša rena a feleleditše ka selo se se bohlokwa.
Dihlopha tše di swanetše go kwešiša gore maitekelo afe goba afe a dikgaruru ao a dirwago ke bona a ka se kgotlelelwe ke Afrika le UN.
Phyllis Naidoo o thwetše bagwera ba gagwe ba sepolotiki ba mmalwa ka morago ga gore ba lokollwe kgolegong.
Mgononelwa Nyandeni o swere Samkelisiwe, a mo iša godimo gomme a mo lahlela mpeteng, gomme a mmetha.
O rometšwe ka gare ga naga go tliša lešela la ANC le diphamfolete go motho yo a bitšwago Mapule ka Mapetla, Soweto.
Dikolo tše di hlokago kudu di ka go khwinthaele ya mathomo gomme tše di sa hlokego kudu di ka go khwinthaele ya bohlano.
Motlatšamopresidente Mlambo-Ngcuka gape go rulagantšwe gore o tla etela Crown Prince Naruhito ka seboka yo e lego morwa yo mogolo wa Moemphera Akihito.
Letšatši la mafelelo le le beilwego ke dihlopha tša ka Palestina tša tokollo ya bagolegwa ba Palestina, bjalo ka seo se tla ba dirago gore ba lokolle lešole la Israele, le felela lehono.
Ipshine ka lebopo ka lebelo la gago la mosepelo go tloga ka godimo ga pese ya Ricksha ya Durban.
Bahlami ba bangwe ba melawana ba fa tshedimošo ka ga boeti le mešomo le diabe tša bjona tša ekonomi ya setšhaba.
Re tshepha gore kopano ye e tlago ya Komiti ya Dinaga tše ntši ka Canada e tla fa dikgopolo tše tše mpsha tše bohlale sebopego.
Le ge go le bjale, PPT e file ka botlalo ditšhišinyo tše mmalwa tše di nago le dinako tše di beilwego tša bohlwekišetšo ka bobedi gore di phethagatšwe ka nepo ya go dira gore diphaephe ka moka di buetšwe tirišong ye e bolokegilego.
Mna Morgan, ge e le gore ke kwešiša bohlatse bja gago gabotse ka letšatši leo Mdi Falati o begile tlaišo ya thobalano ya Katiza Cebekhulu.
Mogononelwa yo mongwe, Sizwe "Power" Mngomezulu, o nyakwa ka melato ya go utswa a itlhamile, go tšeela difatanaga ka kgang le melato ye mengwe.
Hlogo ya kgoro ya bohlodi le tšhireletšo e be e le Mna Mzwai Poliso.
Bagononelwa ba babedi, ba golegilwe ke Setšene Ngonyama le Konstabole Moodley ge ba be ba leka go taboga legora la leboto la mohlagase leo le lego godimo la ntlo yeo.
Ge go tsenya ditlabelo, go fa mohlala, mafasetere, mabati, le didirišwa tša dihithara le tša go fodiša moya, bontši bja dihapote tša masenke di a dirwa.
Go hloma mafulo a kikuyu ka peu go a nanya go phalwa ke go hloma mafulo a dimela tše di melago ka botšona.
Maloko a kgašo a laletšwa go tla tsebagatšong ya semmušo ya lesolo la tlhwekišo leo le thomilwego ke Mmeyara wa eThekwini Mokganselara Obed Mlaba.
Go thwala, go pharologana le khuetšo ya ditšhitišo ka ga phatlalatšo ya dihlapi ka tshepedišong ya matsha a Dithokgweng, ka Afrika Borwa.
Bagononelwa ba ile ba bonwa molato wa go utswa sefatanaga le go swara sethunya se se se nago le laesentshe le dikolo.
Mebu ye mesesane ye e gogolegago goba mebu ya letsopa yeo ka tlhago e nago le kelo ya fase ya go sefega.
StatsOnline e gare ga se, gomme wepsaete ke setlabelo se segolo sa go phatlalatša tshedimošo.
E šupa tshedimošo ya go amana le bogolo bja thoto yeo e ka se kgonego go bontšhwa ka lefelong leo le filwego.
Mekgatlo ya Sedumedi - Mekgatlo ye e sa dirego letseno yeo maloko a yona a nago le ditumelo tše di swanago.
Ditirelo tša maphelo tša metsemagaeng di abetšwe tšhelete ye nnyane mo lebakeng le letelele ge e bapetšwa le dinolofatši tša metsesetoropong ka lebaka la gore di tloga di sa bonwe ke batho ba bantši ebile ga ba gopole ka tšona.
Bagaleadi le bagale ba rena bao ba sa tsebegego ba nakong ye e fetilego, bao re swanetšego go ba godiša le go ba maatlafatša ka leanong la rena la tirišano.
Go senywa ga mebušo ya Manazi le Mafasisi lefaseng ebile ye nngwe ya dipoelo tše kgolo tša Ntwa ya Lefase ya Bobedi.
Seboleledi sa IDF se boletše gore batho ba bangwe bao ba lego komanamadulaabapile ba šetše ba tsene ka Gaza gomme ba bangwe ba tla ya ka moragonyana.
The dome ke ye nngwe ya tše ntši tše di kgabišago tempele ye e humilego ka bokgabo Mmileng wa Bellaire.
Go agwa ga sekolo se sefsa ka Westlake go tlo thongwa go tloga ngwaga wo o tlago, gomme Vrygrond le yona e tla tlišwa pele.
Tšhelete ye e tla tšwela pele go se fetoge ka ge e akaretša ditšhelete tša phrofešenale, tša putseletšo ya dilo tše di sego tša emelwa le tša go oketšega ga ditheko.
Bengmešomo ba bagolo bao ba beilwego go ya ka leano goba bao ba tšwelago pele go bontšha kemelo ye e sego ya moswanedi ka mošomong ba tla kgopelwa go phethagatša ditshepedišo tša tekatekano ya mošomong kudukudu, le go dira dipego ka ga tšona ka botlalo kudu.
Maporogwana, diphaepe tša meetse a pula le matamo a phokotšo ya maatla ke a mangwe a ditaolo tša peakanyo tše di šomišwago go thuša go šireletša mafula ge go hlabollwa ka gare ga lefelo la fasana la mafula.
Gabotse ke dumela gore dingwalwa di tla nolofatša gomme,  ge nako e ntše e eya, tša bula maatla a thuto ye e theilwego go dipoelo ya OBE  le setatamente sa kharikhulamo ya bosetšhaba sa NCS .
E re ke thome ka go go leboga ka ditshwaotshwao tše dibotse ge o re amogela mo le gape ka ditshwaotshwao tše o di dirilego tše di ntibišitšego thwii.
Pele ga ge o efa bohlatse Mna Koekemoer ke tla kgopela Moatbokheiti Potgieter go go eniša semmušo.
Bafaladi ba bantši ba go tšwa Somalia ba leka go fihla Yemen ka lewatle, eupša ba bangwe ba kgangwa ke meetse mola ba bangwe ba hlaselwa ke mahodu a lewatleng.
Taba ye e hlobago boroko kudu go tshepedišo ya bosetšhaba ya maithomelo ke go hlokega ga bagaši ba ditaba tša mahlale.
Diphapoši tše pedi tša ka gare, ka moka ga tšona di na le botseno bja phraebete lefelong la thoto la pharebete le legolo le le hlokago lešata.
Ke sehlongwa sa kgalekgale sa setšhaba sa toropokgolo ebile ke dirapa tša mehlare tša kgalekgale ka Afrika tše di phologilego.
Thulano fela moo ntlheng yeo ke gore Mna Madondo ke leloko la Sehlopha sa Kgwele ya maoto.
E beilwe dithabeng le ka lefelong la mehlare; e beilwe sapopong ya maemo a godimo gomme e na le diphapoši tša borobalelo tše hlano tša go kgahliša, gomme tše pedi di na le diphapošo tša go hlapela ka gare ga tšona.
Kgoro ya Maphelo ya Mmasepala wa EThekwini e sa tšwa go tsebagatša semmušo lefsa protšeke ya khalentare ya tikologo ye e hlwekilego ka Borwa bja eMagabheni bja Durban.
Ba itshwere ka khutšo ka dinako ka moka.
Mopresidente Dmitry Medvedev ka Mokibelo o saenne leano la khutšo, yeo ka go yona mašole a Georgia a swanetšego go boela dibong tša ona gomme mašole a Russia a swanetše go goma a boele maemong a ona a peleng.
Peleng ka Labobedi o kopane le Tonakgolo Ehud Olmert, gomme gape a hlagiša go imologa ga gagwe gore Israele e tsebagaditše peomarumofase ya naga ya yona.
Go tloga mo di tšwago gona bohlaking di tšweletše go ba mafelo a ditiragalo tše ntši le tša bophelo bja setšhaba.
Mo sethunya se tšwago gona ga mmakgonthe go sa nyakišišwa, gammogo le moo mogononelwa a lego gona.
Ditiragalo tša bolemi, go kgora ka dilori tše kgolo, mašemo a meterebe le dirapa tša dikenywa ka gare ga lefelo la fase la mafula go fetošitše moela wa noka le lebopo la yona, gomme se sa fokotša boleng bja meetse le go oketša mobu wa go gogolega.
Dipolelo tše di se nago bonnete tša go se thabe ga Uys ka gare ga merwalo ka ga tiragalo ye goba tše dingwe di bile gona go tloga mola sefofane se lahlegago.
Ka tsela ye re ka fetola ka go nepagala kudu go bao ba sego ba fetša dithuto.
Naa o hweditše kae lepotlelo le la Coke?
Mmušo wa Iran gape o dumeletše bahlahlobi ba IAEA go ya mafelong ao ka Iran e lego selo seo se bego se le boima go se dira mo nakong ye e fetilego.
Ke maikarabelo a gago go hwetša tumelelo pele o ka hwetša ditshenyagalelo tša go amana le sekimi.
Ka ntle ga kantoro ya ngwadišo ya manyalo ka seleteng sa Chaoyang, go be go tletše lerato mo mesong ye moo e lego gore balekane ba mmalwa ba be ba hlomile mothalading go hwetša disetifikeiti tša bona tša lenyalo.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa sa Queenstown, Motlatšamokhomišenare Nikki Mlilwana, ba retile bo konstabole ba babedi ka ga boikgafo bja bona le mošomo wo mobotse wa go dira mešomo ya bona.
Tshedimošo ya moragorago ka ga mafula - Mmeyara wa Bogare bja Toropo o re seemo se boetše sekeng.
Ga ke tsebe ge eba go na le ba bangwe ba bagolegwa bao ba ilego ba hlokofatšwa ka tsela efe goba efe.
Tona ya Mahlale le Theknolotši, Mosibudi Mangena, le modirišanimmogo wa gagwe wa go tšwa Uganda, Ephraim Kamuntu, ba saenne tumelelano ya dinaga tše pedi, ba kgafela dinaga tše pedi go šoma mmogo go tšwetša pele mahlale le theknolotši.
Maphodisa a ile a šala mohlala morago gomme ba fihlela bagononelwa ba babedi ka Mmileng wa Aliwal.
Ka karolong ya ka borwa, le ge mmušo wa Dutch o šetše o ile wa tsena, ka morago ga Khonferentshe ya Berlin, Majeremane le Maisemane le Mapotokisi ebile bafenyi.
Madulo ao gape a aba mabokgoni a bophelo gomme batšwasehlabelo ba ka hwetša tlhahlo ya dibeke tše pedi e ka ba ka bokgabiši bja manala, dikhomphutha, go hlokomela bana, go apea dijo goba go hlatswa diaparo.
Gore re boloke nako, naa nka emiša go dira dipotšišišo tša gago, ge o ntše o na le monna yo, o ka no boa.
O tsentšwe le go ngwadišwa ka leina la mongwadiši, atrese le nomoro ya mogala.
Go šoma le setšhaba go netefatša gore mathata a rarollwa mmogo.
Mhlope o leboga makgolwagwe ka go rata ga gagwe ga go anega dikanegelo yo a rego o gogile šedi ya baagišane ba kgauswi ka dinonwane tša gagwe tša Seafrika.
Lebakeng la thobalano ya molomo, diela tša kotsi ya godimo ke: Madi, Peu ya bonna le Diela tša sesadi.
Maswao a tšweletše ka fase ga marulelo a setupu goba palekhone ka fase ga maswao a go onala.
Mo dibekeng tše mmalwa, dikgaruru le polao ya batho ba bontši ka Lebanon le Gaza di ile tša tšwela pele ka ntle le go fokotšega.
Tše di ile tša lefša, taba yeo, ya gore bonyane molaodi o swanetše go ba motho yo a nago le maitemogelo a sepolotiki, yo gape a ka ralokago tema ya mofahloši wa tša sepolotiki.
Le ge ba leloko la ka ba bolaiwe ka Ephatheni ga se ka ya dipolokong tša bona.
Ahlaahla Lesolo la Tlhabollo ya Sekgoba la Lubombo leo le bonwego bjalo ka le bohlokwa go hlohleletša kopanyo ya tša ekonomi magareng ga dinaga ka bobedi.
Go hlongwa ga mehlala ya dimela tša mehutahuta tše di omišitšwego tše di hwetšwago ka tikologong ya Serapa sa Bosetšhaba sa Dimela.
Go fokotša bontši bjo bja ditlakala, Toropokgolo e tšwetša pele go hlongwa ga Ditlelapo tša Phokotšo ya Ditlakala.
Ka moka ga rena re ka gopola, ka nako ye ke bego ke bolela ka yona, Stella Sigcau e be e le Tonakgolo ya Rephabliki ye nnyane ya Transkei ye e bego e lokologilego.
Gomme batho bao ba ile ba romelwa mafelong ao a bego a na le mathata moo magora a bego a kgaolwago.
Re swanetše go hloma tikologo ya kgwebo moo e lego gore go thomišwa ga dikgwebo, talente le maithomelo di ka atlega.
UN e tla romela mašole ao a hlakanego a go hlapetša mebila go maatlafatša boikgafo bjo.
Mangwalo a go biletša kgorotshekong a ile a fiwa go melato ya go tlola melao ya sephethephethe gomme baabi ba ditirelo ba ile ba gomišwa ka lebaka la go se obamele melawana ya maphelo ya go sepetša dijo ge di hlahlobja.
Ba lapa, bagwera, sekolo le bathekgi ba ile ba rulaganya moletlo wa kamogelo ka boemafofaneng ka Senthareng ya Khonferentshe ya Tonakgolo, ka Faranani Room.
Mdletshe, mohlapetši wa tšhireletšo wa Enforce, o be a šoma ka Setešeng sa Ditimela ka mmileng wa Duff.
Go akaretša intasteri ye e amanago le tšhireletšo ya ba tikologo ka baemeding ba mašole bao ba tsenago le bao ba sepelago, kudukudu ge go bonwa mafapha  ao a nago le tirišano ya diintasteri goba ya mašole.
Maloko a Thibelo ya Bosenyi a ka Meloding go tšwa ka go Shift A ka fase ga Mokaptene DM Khapola a golegile bagononelwa ba bararo bao ba nyakegago kudu ka Meloding.
Legato le tee la a mararo la madulo le kgauswi le go fetšwa, mola e le gore thenthara ya marulelo a theknolotši ya godimo ya go fokotša lešata e abilwe.
Dipapadi tše tša metlae tše di theilwego go ditaba di latelwa kudu gomme di diragatšwa ka ditheethareng tše ntši tša setšhaba le go kaonafatša mafelo a theetha ka mathomong a Durban.
Maikutlo a ka ke gore bathuši ba ba swanetše go romelwa dikolong tše di hlokago kudu tše di tletšego ka baithuti ba bantši, kudukudu dikolong tša dipolaseng moo go nago le diphapoši tša baithuti ba dikreite tše ntši.
Se ke go ya ka Tona ya Dinamelwa Jeff Radebe, ge a gatelela menyetla ye mmalwa ya go šomiša setimela go sepela magareng ga Pretoria le Johannesburg le go boa.
Matlakala a dijotekanywa a bolela ka ga dijo ka magorong ao a latelago: sepetša fremekgolo ya Unisys le go šomiša softewere ya kekišo ya theminale bjalo ka inthafeise ya bašomiši.
Ba tša Boeti ka Cape Town ba ikhwetša ba na le tšhalelomorago ya ka Table Mountain, gomme Lepatlelo le lefsa la Green Point le tla ka pele.
Para ya Why-Not e ile ya lebelelwa kudu ka lebaka la gore e be e etelwa kudu ke maloko ao a bego a se mošomong a bahlapetši.
SANDF e swanetše go ba le lekala la mašole leo le ka kgonwago le leo le tšwelago pele go ya go ile leo le loketšego tema ya go tliša khutšo le go kgona go oketšega e sa le nako go fihlelela ditiragalo tše di sego tša emelwa ka moso.
Ditumedišo tša batho, melaetša goba ditsebišo, di ka be di na le diswantšho goba di se na le diswantšho, di le ka gare ga diomfolopo goba di se ka gare ga tšona goba di kgabišitšwe ka mathoko.
Ka go dira bjalo, o ka kgona go hlohleletša dinaga tša Afrika go ithomela go phethagatša ditšhišinyo tša UNISPACE III.
NHISSA ya mang le mang e tla hlabollwa bjalo ka lenaneo le legolo la kakaretšo leo le nago le dikarolo tša go fapafapana.
Ka lebaka la bokgafetšakgafetša le palo ya ditšweletšo tša yona tše mmalwa, le go hlakahlakana ga kgoboketšo ya tshedimošo le tikologo ya phatlalatšo ya tshedimošo, ga e na le bašomi bao ba lekanego.
Mna Lefevre o boditše gape babegi ba ditaba ka lefelong leo le kopantšego batho ka go fapafapana gore ke maikutlo a go kgahliša go thopa metale wa silibera.
Go lekedišana moo go tšwetše pele ka maoto gomme maphodisa a swere mogononelwa yo a bego a ba thunya.
Go phadišana kgahlanong le bao ba kgonago kudu ka lefapheng la gagwe Tribe o ile a tšwelela maemong a pele ka moletlong wa dikabo tša difoka ngwaga ka ngwaga tša SAIEE wo o swerwego mo nakng ye e sa tšwago go feta.
Go fihla mo lebakeng le maithomelo a tee a magologolo ke Cape Town Routes Unlimited, mokgatlo wa rena wa papatšo ya maeto wo re o thekgago ka mašeleng le ba Toropokgolo.
Dihlopha tše di tla fiwa se sengwe le se sengwe gore ba be le dinolofatši tša gore ba be le bokgoni.
Ga go na lethabo le le hlokago ditlhobaboroko tše di tlago pele ga tšona.
Sebenyabenyane se se bopilwego ka bothakga se keteka mengwaga ye lekgolo ya sona gomme go rulagantšwe ditiragalo tše ntši tša ngwaga wo.
Eupša mošomo wo bohlokwa wa AIN ke go hlokomela diphapoši, ga go bjalo?
Mošomo wa go tliša kopanyo o hlakantše le go aroganya taolo ya methopo ya meetse mafelong a kgoboketšo ya ona.
Renosterveld ya ka Lebopong la Bodikela ye e lego Kotsing e tla holega go yona ka go tsebagatša lefsa phalafala ye e fulago.
Lefaseng ka bophara go na le tlhaelelo magareng ga kharikhulamo ye e lebeletšwego le yeo e rutwago ka diphapošing.
Boradifatanaga ba kgopelwa go otlela ka tlhokomelo le ka šedi mo nakong ye ya maikhutšo a matswalo a morena ka ge difatanaga di thoma go oketšega go ba tše ntši ka Cape Town le ka Kapa Bodikela.
Motlanyo o bonala gabotse, o swifaditšwe ebile o ka bothakga bjo bo swanelago hlogotaba ye bohlokwa.
Diswantšho tša lesolo di bontšha khudu le mmutla, le baanegwa ba puku ya kgale ya dikanegelo.
Taba ye bohlokwa ya ditshwaotshwao tša ka lehono ke gore maithomelo ka kwešišego ya 'mmušo wo o hlabologago' ke tlhohlo ya tekatekanyo.
Mohammed Saeedi, motlatšahlogo wa etšentshi ya enetši ya diathomo, o boletše gore letšatši la mafelelo go dumelelanwe ka lona ka lesolong le gomme le tla bontšha lefase gore dinepo tša nyutleleara tša Tehran ke maaka a tša khutšo.
Taba ye nngwe ya phaka e akaretša Tiva - letangwana la meetse a setu leo le laetšago khutšo le šebešebe.
Bogaswi bja dimpša ke bolwetši bjo kotsi bja baerase, bjo bo bonwago ka go opša ke hlogo, go fiša ga mmele le go se iketle ga mmele.
Kgoro ya Ditirelo tša Setšhaba le Taolo e hloma lenaneo la thekgo la methopo ya maswanedi.
Molekgotlaphethiši wa Thuto ka Kapa Bodikela Cameron Dugmore lehono o hlagišitše pelaelo ka morago ga gore a bale pego ka ga kotsi ya pese kgauswi le Malmesbury moo e lego gore baithuti ba babedi ba sekolo sa phoraemari ba hlokofetše gona dibeke tše di ka bago tše pedi tše di fetilego.
Menyetla ya ekonomi ya setšhaba e akaretša dibaka tša ditiragalo tša go tsenya letseno tša "batho bao ba atlegago", kudukudu basadi bao e lego batho bao ba šomago ka temo kudu ka mafelong a dinagamagaeng.
O fentše ditlhohlo tše ntši, gomme o tšwetše pele go ipea kgauswi le ditlhabollo tše mpsha ka thutong.
Ditlhaselo tša Mumbai di senyeditše mokgatlo wo o bušago wa Khonkrese wa tirišano ya mmušo, kudukudu ka ge go lebilwe dikgethong tša kakaretšo tše di rulagantšwego go swarwa ngwaga wo o tlago.
Lefela le amilwe kudu ka komelelo mathomong a ngwaga le ke megogola ka dikarolong tše dingwe tša naga.
Tšhilego ye e fokotšegilego ka lebaka la go kgama go gongwe le go gongwe ge di eja ge di na le tekanyo ye e lakanago, go fokotša go ya godimo le fase ga pH ka mogodung wa phoofolo ya go otla.
Lenaneo la maemo a pabalelo ya naga ya temo ya kgwebo ye e lemilwego ka Natala.
Seabe sa protšeke ye ka mafelong ao a sego a hlabollwa mo nakong ye e fetilego goba ka mafapheng ao a beetšwego tlhabollo.
Mo lebakeng le maloko a go tšwa ka Hillbrow a ile a leba Monza gomme maloko a go tšwa ka Yuniting ya Dimpša a šala morago bene ya Nissan.
Maloko a maphodisa a Table View a ile a thibela go hlakolwa ga bene ya tšhelete ge ba golega bagononelwa ba babedi ge banna bao ba bego ba swere dithunya ba thuntšhana le bona kudu.
Lekala le šoma ka diprotšeke tša mešomo ye megolo gammogo le go dirišana le bahlabolli ba phraebete moo  e lego gore ditšhišinyo tša bona di na le seabe setšhabeng.
Ka go diphoofolo tše di otlago karolo ye kgolo ya dikhapohaetreite ka moka, go akaretšwa dikhapohaetreite tše di kopakopanego tša go swana le selulose le hemiselulose, e šilwa ke tiro ya dipaktheria ka mogodung  wa phoofolo ya go otla.
SANDF e tla bopša ke karolo ye nnyane ye e tlwaelegilego, ye e thušwago ke karolo ye kgolo kudu ya mašole ao a sa šomego dinako ka moka.
Bašomiši ba ditirelo ba swanetše go hlompša le go hlokomelwa.
Bjale ke thabile go tsebagatša semmušo Disenthara tša Maithomelo tša Nanotheknolotši.
Mna Bemba o šala ka meagongmegolo ya Botseta bja SA ka Kinshasa, ge a ntše a emetše tumelelo ya go sepela ga gagwe go tšwa go ba taolo ya ka Congo.
Afrika borwa e fetogile naga ye e segwago dinageng tša boditšhabatšhaba gomme batho ba SA ba dirile gore naga e se bušege.
E fa thušo le taolo go hlabolleng ga leanokgolo la mekgatlo.
Tlhabollo ya mafapha le kopanyo ya mafapha ao a lego gona di tla tšwetšwa pele go dira gore bokgoni bja ekonomi e be bja go ya go ile le go šireletša boleng bja bokgabo, bja dinolofatši, bja setšo le bja bophelo bja dilo tša tlhago tša mafelo le dilete tša mabopong.
Ka RXH bašomi ba ka wateng ba tlatša matlakala a dijotekanywa gatee ka letšatši.
ZenbiSushi ke lefelo le lekaone ebile go a kgonagala gore le ka ba lefelo le lekaone kudu leo o ka nwago šampheine go lona.
E be e se pese ya mmasepala ebile e be e se pese ya femeng.
Mabapi le dinoka, phedišano ya diphedi tša ka lewatleng le phedišano ya diphedi tša ka lewatleng  tše di di botilego.
Nepo ye e thekgwago ke Mopresidente le Tona Manuel le leano le le tšwelelago ka phrobentsheng gomme la phethagatšwa ka kgopolo ya iKapa elihlumayo, e nyaka go dirišwa legatong la mmušo wa selegae.
Bjale, tsela ye o e kgethilego ke yeo e tlago thoma ka gore o tla ba pele ka bošoro bja bosenyi bjo bo thomago ge o sa tšwa go tloga mo.
Go olela ditšwammeleng le go di šoma: ditšwammeleng tša kgopa di ka šongwa lefsa ka go šomiša bemikhaltšha go dira manyoro a diboko a manyoro a phepo ya godimo .
Seboleledi sa maphodisa, Mokaptene Mbele, o boletše gore go bonwa molato ga basenyi go šomile ka twantšhong kgahlanong le bosenyi.
Re itemogetše go ba kotsing ga rena bjalo ka Probentshe ye e nago le tlhaelelo ya meetse, ye e se nago le mohlagase wo o lekanego le ya go bakotsing ka mello.
Mmušo wa Afrika borwa gape o kgopela dinaga tša boditšhatšhaba go tloša dikeletšo.
PSDF e tla ba le seabe ka ga gore mmušo o šomiša tšhelete bjang, kae le ka ga eng.
Lenaneo le le lego mo letlakaleng le re lebanego le lona le fa kakaretšo ya dilo tše di fapanego tše mmalwa tše di ka swanelwago ke go hlokomelwa ge go phethagatšwa mošomo wo.
Ka moo re šomago mašaledi a nako ye e fetilego a tlhokego ya tlhabollo mafapheng ka go fapafapana ka tlhaolong ye kgolo.
Ke rata go gopotša batho ba dikhamera, batho bao ba tšeago diswantšho go mohlankedi wa rena wa kgašo, Christel Terblanche ka ga go tšea diswantšho
Lesolo la ka Seoul leo le beakantšwego ka bobotse bja setšo, bja fešene le bja boeti.
Toropokgolo e thwetše CCA Environmental bjalo ka khamphani ya bodiredi ye e ikemego ye e kgathago tema ka protšekeng.
Dithulano tša bašomiši di hlaga magareng ga bašomiši ba temo ye e sego ya kgwebo, ba kgwebo le ba boitapološo, go fa mohlala, Hawston .
Ke a dumela gore go boima go tseba bokgoni bja mahlakore a ka bobedi ka ntle le go amogela mabaka a boliberale goba a maliberale.
Kgethologanyo ga se ya ba fela tsela ya tlolo ya ditokelo tša botho ye šoro, ya bompe ye e bego e dirwa ka leano, gape e hlokišetše bontši bja batho go fihlelela ditlhologelo tša bona.
Gape o tšwele maemong a bobedi ka motabogong wa botelele le wa go taboga gararo ka Diphadišanong tša Bonkgwete bja Afrika ka Mauritius.
Go swana le ge bakgopedi ba tebalelo ya semorafe ba ka nyaka re dumela ka tsela ye nngwe, e sa le ye ntši kudu setšhabeng sa rena.
Ka kwešišo ye, SADC e bušeleditše boipiletšo bja yona bja go hlompha ditumelelo tša ditefelo tša Lancaster House tša mabapi le peakanyolefsa ya naga.
Bjale o a bona, ke hwetša seo se kgahliša ka lebaka la gore ditumelo tšeo di dirilwego ke Mbatha, go ka se kgonagale gore di ka amogelwa kgahlanong le Dlamini.
Go lota le go apea nama le ditšweletšwa tša nama ka tshepedišo ya go swana le go e omiša, go e beša, go e tšhela letswai, go e tšidifatša ka lebelo, go e inela ka gare ga meetse a letswai goba go e tšhela ka gare ga ditšhitswana.
E fa ditiragalo tše di fapafapanego go akaretšwa go thuthupa ga dipomo pele ga dikgetho le ditlolo tše dingwe tša molao tše di dirilwego ke ba lephakga la go ja.
Re ka se sa kgone go emela tiragalo ye nngwe gape ya ka Three-Mile Island goba ya ka Chernobyl, goba ra no iketla gomme ra emela ge go hlaga ye nngwe gomme ra dira se sengwe.
Maloko a ile a retwa ke Mokaptene Boshoff wa Tirelo ya Botseka ka mošomo wa bona wa go kgahliša wa go latišiša yo a pharwago ka molato.
Tona ya Merero ya Setšo, Dipapadi le Boitapološo ka Kapa Bodikela, Mna Sakkie Jenner, o tla ba moswaramarapo ka moletlong wa go aba difoka ge dipapadi di fela.
Kgašo ya elektroniki ye e lego ka fase ga taolo ya mmušo ya boithatelo, ye e šomišitšwego go tšwetša pele maikemišetšo a maatla a ka sephiring a mmušo, ga se ya angwa ke ditšhošetšo tše.
Dipula tše kgolo tše di sa tšwago go na ka lefelong la kgoboketšo ya meetse ya letsha le lennyane la Isipingo le bakile go phatloga ga lešoba la go tsenya meetse ka lekoribeng la soretšhe go fihla ka Tlhwekišong ya Meetse a Ditšhila ya Isipingo.
Gape reka ditšweletšwa tše di ka šomišwago gae go tšhela le tša metswakotii - tše gantši di akaretša go phuthela gannyane.
Dirang pušetšomorago ya kelo ya go palelwa le go hwetša ditsela tše di ka thekgago bathomi ba dikgwebo ka mananeo a go thomiša dikgwebo.
Tsela ya rena ya Molaotheo e bontšhitše ka boyona gore ga se fela ye e tiilego le yeo e kgotlelelago eupša gape ye e ka se fenywego.
Pampiri, galase, polastiki, oli ya sefatanaga, mašaledi ao a ripilwego ka serapaneng, tlhokego ya diteng tša khitšhing.
Mna Sisala o boletše gore go tla dirwa tokišo ya pele ga tiragalo go netefatša gore dinolofatši tša tšweletšo ya godimo di tla tšwela pele go ba gona go kgonthišiša gore go ba le kabo ye e tshephagalago.
Mohlala o tee wa go holega ga sekolo mo go tsenatseno ye ke Sekolo se se Phagamego sa Atlantis.
Tlhaselo ya Dikantorokgolo tša ANC ka lefelong la Matola, ka Mozambique.
Go beakanya lefsa le go fetoša bohlodi ka Afrika Borwa ga se fela peakanyolefsa ya ka mošomong.
Go fa mohlala, dikhipa tše di nago le moetlo, goba kgwele ya maoto, goba go šišinya gore go be le tiragalo ye e tla ba tlolo ya molao.
SCM e thuša Maatlafatšo ya Ekonomi ya Bathobaso ka go aba lefelwana la thušo, dinepišo tša bodiredi bja ka ntle go Mmasepala, dinepišo tša dihlogo tša dikgoro, dikeletšo tša mabapi le dithentara le go swara diwekšopo kgafetšakgafetša.
Mafelelong a Samiti, Mopresidente Thabo Mbeki o be a emetšwe gore o tla swara ditherišano tša dinaga tše pedi le Tonakgolo ya Prithani Gordon Brown.
Ba ile ba ba lekediša gomme bagononelwa ba thunyetša go maphodisa le bahlapetši.
Dithahli tše di akaretša ditlhahli tša mabapi le maitshwaro tša bahlahli, balaodi, baraloki, bathekgi le babogedi.
Lefelo la go tšhollela ditlakala le šoma bjalo ka tsela ye bohlokwa ya tlhago yeo mehutahuta ya dimela e hudugelago gona.
Letseka le ile la lemoša sefatanaga se sengwe sa maphodisa seo se bego se hlapeditše lefelo leo gomme maphodisa a lekediša Opel Astra ka lefelong la Worcester.
Molekgotlaphethiši Dugmore o lebogišitše maphodisa ka ge ba dirile dinyakišišo tša ka pela gomme ba golega bagononelwa ba babedi.
Peakanyo ya poelara e tee ya thahlobo ya ka gare le ya ka ntle: ka Sepetleleng sa Groote Schuur, Observatory.
Ka pejana o bone bene ye e bego e eme tseleng ya go tsena ntlong gomme a phaka sefatanaga sa gagwe kgauswi.
Go dirwa ga dijo tša mesong mo go hwetšwago ka go gadika goba go kokomoša dithorwana tša serele goba ka go dikološa, go perela, go dira dikgapetlana goba go pholitšha dithorwana.
Dipego tše pedi tša mošomo tše di ikemišeditšego go fa TRC kwešišo ye e kwagalago ya dithomelo le mešomo ya MK le NAT.
Molemi o swanetše go netefatša gore o šomiša fela rešene ya diruiwa ye e dirilwego ka tša mahlale ye e obamelago melawana ye.
Mokhomišenare wa Seteše sa maphodisa a Kuruman, Molaodimogolo Japie Riet, o retile bahlankedi ba maphodisa ka ga mošomo wa bona wa ka pela gomme o lebogile setšhaba ge se begile tiragalo yeo.
Didirišwa tša mabone a difatanaga; khapone le dielektroute tša krafaete; didirišwa tše dingwe tša mohlagase.
Ka tirišano le Boto ya Tlhabollo ya Intasteri ya Dikago, re oketša tlhahlo- le kago ya bokgoni go basadi bao ba šomago ka dikonterakeng.
Go bohlokwa gore dikolo di šomiše mokgwa wa go rarolla mathata wo o sepelelanago le setšhaba gomme di netefatše gore dikarolo tše dingwe tša batho ba sekolong di a akaretšwa.
Naa o badile lefokwana la Mdi Stoman le a le boletšego go Mna Attwell?
Mmušo wa rena o tlo lekodišiša le go lekodišiša diabe tša sepolotiki le tša semolao tša tlhabollo ye mpsha ye.
Ee, go welana ga batho go thomile pele ga ge papadi e ka thomiša le pele ga ge nno ya mathomo e ka nwešwa.
Dikolo di lefa tšhelete ye ntši kudu go lokiša meago le go tsenya didirišwa tše dingwe go tšeo di sentšwego.
Mokhomišenare Philippe Justo wa maphodisa a Fora, o boletše gore ba šomile gaboima le SAPS go lokišetša Sebjana sa Khonfetereišene.
Mašabašaba ao a šomilego ka lesolong la mošomo wa batho bao ba kgethegilego go tloša mmušo wa go buša ka patla, gomme bagale ba bona le bagaleadi ba bona bao ba ikgafilego go tliša tokologo ba tšwela pele go se rorišwe.
Lehono re itemogela go tšwelala ga batho ba maikutlo ao a fapanego  ka Washington.
Re hlomile lenaneo la temokrasi leo le laolwago ke molaotheo leo le tiilego leo go ba ga lona sa ruri go tlošitšwego  ke dikgethokakaretšo tše pedi tše di atlegilego.
Tshekatsheko ya methopo ya dithokgwa le leano la taolo ya dithokgwa tša dipolase tša Montrose New Biggen le Hopewell.
Go ya ka tshedimošo, go hweditšwe gore Moremi le Modikale ba bile le maikarabelo a go hlasela Deysels.
Ga se ra fofiša difolaga tša rena bogareng bja kota goba ra tsebagatša Matšatši a Go ba Mahlokong ga Setšhaba.
Mekotla ye e bego e na le nama ye tala e ile ya tšeelwa bagwebi ba mebileng bao ba bego ba rekiša nama mmileng gomme ba tlola dinyakwa tša maphelo le polokego.
Go be go na le meepo ye mmalwa ya santa kgauswi le Gonubie yeo e bego e epa santa ya go aga dintlo.
MHQ le yona e ile ya katološwa, gomme gwa thwalwa batlatši ba mmalwa ka legatong la HQ.
Mna du Plessis, ga ke tsebe gore o nyaka go leka  bonnete bja hlatse ye go fihla kae.
Mafapha a taolo a go šoma gabotse, ao a kgonago go naganela pele, a go ithomela ao a nago le boetapele bja mekgatlo bjo bo ikemišeditšego a tla ba motheo wa setšhaba se se hlalefilego sa diphrofešenale.
Ba ntatofatša ka gore ke pomile ntlo ya rena gomme ba nkiša setešeng sa maphodisa sa Attridgeville.
Re mmušo wo o tšwetšago pele ka mafolofolo moya wa go thoma kgwebo, gomme re tšwela pele go šomela go tšweletša bokgoni bjo bo lego gona mo ka ntle le pelaelo.
Dinoga tša ka lewatleng tša mpholo le dihlapi di ka tliša dikotsi go bao ba hlapago ka mawatleng a mangwe.
Khamphani ya dikhomphutha yeo Armscor e e sepetšago, e rekiša dikhomphutha tša kgwebo.
Didirišwa tša tumelelo di tla fiwa ke Mongwaledipharephare wa OAU.
Phetogo le yona e bonwa ka makala a kemelo a mmakgonthe ao a bontšhago temokrasi ka kakaretšo.
Go šoma mmogo le Boto ya go Kempola le ya Mabelo ya ka Kapa Bodikela, NRGP e kopanya kalafo le keletšo, dinyakišišo le thuto ka ga go kempola ga mathata.
Eurakha Singh o na le maikarabelo a go hlama le go phethagatša mananeotlhabollo a setšhaba ka SDB ka go kgathatema le go rerišana.
Ke Diranta le disente, ke nagana gore ke fela Diranta tše di fiwago mo.
Se se ka be se bile ka lehlakoreng la ka leboa bohlabela tikologong yeo, seo ke ge o be o fihla la mathomo.
Ge ba fihla moo tiragalong yeo, maphodisa a hweditše setopo sa Mna Anthony Barret.
Monna wa go betla yo a emetšego sehlopha ka moka o ile Nantes go bontšha bobetli bja setšo bja ka nageng gomme a dira dikgokagano bja gore bobetli bja ka eThekwini bo rekišwe ka Nantes.
Go akgofiša kgolo le go netefatša gore Dikgwebopotlana, Dikgwebo tša Magareng le Dikgwebo tše Nnyane di tšwela pele go ya go ile.
Ke molatedi wa sehlopha sa Manchester United gomme ke ile ka ba ka Old Trafford, bjale gape go ile gwa ba bose go nna, gwa realo Ellis.
Ka pela o ka lebelela dithenthara tša moragorago, diathekele tša ditaba le dikagare tše di tumilego kudu.
Spikara, go a hlohleletša ge re bona gore dikgorotsheko tša rena bjale di bona digongwana tše ntši tša disenyi molato ka molao wa POCA le gore di lahlegelwa ke dithoto tše di tšewago ke mmušo.
Seopedi sa go tuma kudu sa mmino se leina la gagwe la Miriam Makeba le amantšhwago le lesolo la lefase ka bophara la ntwa kgahlanong le kgethologanyo le tokologo ka Afrika Borwa.
Dipoelo ke go tlala kudu ga dikgolego tše di nago le mošomo wa tshokollo o monnyane kudu.
Ka morago ga go tsena gare ga mašole a ka Angolan khutšo ka kampeng ya Viana e ile ya bušetšwa.
Kabo, go tliša, go hloma le go dira gore go be le lenaneo la meetse a go fiša: Kromme Rhee: Stellenbosch.
Teko ya tlhahlobo ka kakaretšo le goba ya morotho goba ya makaka ya go fiša ga mmele ga mala goba ga tengkgolo.
Dipolelo tše di se nago bonnete tše di boletšwego e bile tša gore wena, go bile le go golegwa batho le go ba betha gabohloko.
Go tšwela pele Mna Nyaku ka bo iri ya bošupa mesong ya letšatši leo go be go na le bašomi ba ka kgolegong ba e sego ba mehleng ba seswai, bašomi ba ka kgoleng bao ba bego ba thwetšwe go hlokomela mapheko a mmalwa.
Ga e re mokgwa o tee wa bohlatse o a amogelega le gore mokgwa o mongwe ga o amogelege.
Go fetoša taolo ye e fetišišago ya intasteri ye ka go dirago gore kabo ya diphemiti tša go rekiša dibenyane e be lefelong le tee ka gare ga Kgoro ya Diminerale le Enetši.
E re ke phamogeng gannyane ke bolele se sengwe ka ga tshepedišo ye e tšwelago pele ya kopanyo ya Jeremane.
CCA e rwele maikarabelo a go netefatša gore ATS ya maleba, ye e thekgwago ke ANS ye e hlokagalago, di a abja ka ditseleng tša difofane le ka maemafofaneng.
Tološa dijo ka setšidifatšing bošego bja pele ga go apewa sebakeng sa go di tološa ka gare ga maekhroobene.
Go lebelela difaele tše o tla swanelwa ke go ba le Adobe Acrobat Reader.
Ditshepedišo e bile go letšetša difofane ka sellathekeng goba go di letšetša go HF ka go difrekhwentshi tše di swanetšego go ba go tšona gomme re lekile seo.
Ka mašabašaba a batho go tla lešata le le ka se efogwego le ditiragalo tše di aroganego tša dikgaruru ka seboka.
Nepo ya go fetišiša ya molaotshepetšo wa IP WM ke go tloga seemong seo se bile le mathata mo nakong ye e fetilego sa taolo ya go rwala ditlakala ye e bego e sa kgokaganywe.
Maphodisa a thibetše dintwa tša phatlalatša tša dithekisi le tša seboka, ba swara batho ba bantši, gomme ba tšea bobedi dibetša le diokobatši.
Ka morago ga ge motšwasehlabelo wa go katwa a etetše ntlo ya Sadi ye e ilego ya hlaselwa gomme ka moragonyana ya begwa go mohlokomedi Modise gore Sadi o bolokegile.
Go fiwa mpholo kudu go ka baka kgatelelo ya madi a magolo, go swarwa ke dithunthwane le go opša ke hlogo gabohloko.
Metšene ya temo, ya dirapa goba ya dithokgwa ya go beakanya mobu goba ya go lema; metšhene ya lone goba ya go ala mabala a dipapadi.
Tsošološo ya naga ye e thapilego le mafelo a disanta ao gabjale go dulago setšhaba sa Los Angeles.
Tokollo ya akhaonte ye kgolo ya palantshe ya ditefelo le kgonagalo ya go tloša ditaolo tša neelano.
Ke ipona bjalo ka lešole, eupša lešole le le beilego tša dipolotiki ka mogopolong goba lešole le le welago ka mokgatlo wa dipolotiki.
Naa o thomile neng go dira mošomo wa mohuta wo ka JOC ka Ellis Park ka kgopelo ya Mna Houston?
Sefoka ke dilo tše mmalwa tše di beakantšwego ka sebopego sa tekanelo sa sekalee sa moswananoši goba ka dibopego tša lee tše di hlatlagantšwego.
Go hlakola difatanaga tša tšhelete tseleng mo go bonwego go fokotšega, go ya godimo kudukudu mo sehleng se.
Re na le tirišano ye kaone le dingaka tša setšo ka lebaka la go hlongwa ga Mokgatlo wa Dingaka tša Setšo.
Gantši ke dira dipapatšo tša Kowolsky International gomme ke ile Poland go yo dira se.
Thibelo ya ditiro tše di sego tša dumelelwa, tše di tšwelego tseleng le tše di se nago mohola le tshenyo le ditahlegelo tše di bakwago ke maitshwaro ao a sa amogelegego.
Aowa ga ke sa na le mehlala ye mengwe ke kgopela tshwarelo ga se ka go kwešiša gabotse Mna Modulasetulo.
Ka lebaka la gore nkabe di ile tša fiwa ba wepsaete ya dithekete ba papadi ya khikhete ya makgaolakgang a BOB.
Motšwasehlabelo o ile a išwa go Ngaka ya Selete Sepetleleng sa Prince Mshiyeni  gomme ngaka ya tiišetša gore o katilwe le go bethwa.
Gomme go ya ka tshepedišo Ngaka Jan Lourens o swanetše go tšwa ka mo foramong ye semmušo.
Go ya ka Mokhanselara Lionel Roelf, Lelolo la Komiti ya Mmeyara ya Ditirelo tša Didirišwa, lapa le lengwe le le lengwe le swanetše go hwetša dikhilolitara tše tshelela tša meetse ka kgwedi.
Payokhemistri - "Khemistri ya payolotši", thuto ya dikhemikhale le diphetogo tša khemikhale tše di hlagago dipheding.
Tonakgolo Ndebele o boletše gore go fetšwa ga areke ya lepalelo go bontšhitše go feta motheo wa bothadi bja dipolane, wa boentšeneere le bja boagi.
Go rutha go dumeletšwe mafelong ao a diretšwego mellwane ka lefelong la meetse a mantši la Eilandvlei.
Lesolo la Setšhaba la go tšwetša pele Tikologo ye e Bolokegilego le fa mananeo a setšhaba a thibelo ya bosenyi ao a ikemišeditšego go fokotša ditiro tša digongwana go bana ba sekolo ka lefelong la Hanover Park.
O re Moprikatiri Basson o be a na le maikarabelo go Komiti ya Dikgokagano go laola le go hlabolla protšeke.
Senthara ya Sethekniki ya Afrika e tla maatlafatša bokgoni bja go dira tshekatsheko, ya oketša menyetla ya mošomo, le go hloma maithomelo ka gare ga intasteri ya dikhemikhale.
Mmila wa Gansbaai wo o šongwago kudu go ona o mpshafaditše tšweletšo ka morago ga ketelo ya Mopresidente Mbeki.
Mešomo ye e fapafapanego ya naga e na le diabe tša mehutahuta go šomeng ga naga go diphedi tša tlhago.
Kelo ya mahu a makgoba a seokobatši sa heroin e godimo ga masomepedi go feta ka moo go tsebegago ka gona.
Ditšhila tša makaka di gogolwa ke meetse, gomme di tloga di elela fase ka dinokeng.
Se se lego molaleng ke gore go na le leano la Israeli la go senya selete se ka moka.
Sepela ka sefatanaga o iketlile go leba ka bodikela go tšwa ka mpilobilong wa Johannesburg goba wa Pretoria gomme mo nakong ya iri o tla hwetša lefelo leo le tlago go thabiša.
Tshepedišo ye bonolo ya lenaneo ya go dira sampole ya sewelo e šomišitšwe go kgetha mafelo ao a tlogo balwa.
Masolo a mangwe a mašole ka mafelong a mmalwa ka Gaza Strip a feleleditše ka mahu a mantši ka lebaka la bošoro bja Israele bja polao.
Monna yo a a sa tsebjego o tsene ntlong yeo ka lebati le le bego le se la notlelwa gomme a kata motšwasehlabelo a ba a mmetha.
Lesolo le legolo la tlhwekišo le dirilwe mo nakong ye e sa tšwago go feta  ka Galeshewe, yeo e bonwago bjalo ka le lengwe la makheišene a kotsi kudu ka Afrika Borwa.
Maloko a IFP a be a mpitša lefšega.
O gogela šedi go maemo ao a sego a nepagala gabotse ka ga boitšhupo bja semorafe le tshenyegelo ya setšhaba ya go hlokomela setsebi sa mohlobo bjalo ka motheo wa go ela phetogo.
Maithomelo a a dinaga tše mmalwa goba a selete a tiišeditše go nepagala ga mokgwa wa rena go tlhabollo, mokgwa wo o lego wa selete ka sebopego sa ona.
Sudan e dumetše "leano la khutšo la Annan", leo le šišinyago go romela mašole a UN go thuša mašole a go tliša khutšo a Yunione ya Afrika, eupša e ditelegile go phethagatša kwano ye.
Khansele ya Taolo, le ge e ipiletša go kgalemo ye bogale ya ditaelo tša boditšhabatšhaba tša go golega batho tše di filwego ke tše dingwe tša dinaga tše di sego tša Afrika, e šišintše gore e amogelwe ke Kopano ya Maloko ka moka a  AU.
Go tloga go mokgwa wo o lebeletšego methopo go ya go mokgwa wo o lebeletšego batho: Taolo ya mawatle e lebeletše kudu merero ya mmušo sebakeng sa go hlokomela dilo tša sethekniki fela.
Dititšiti tša mafelelo tše hlano di bontšha lefelwana le lennyane la moswananoši ka gare ga mmasepala.
Go fa mohlala, tšhomišo ya dikhemikhale tša temo ga se gwa begwa gore di be di dirišwa kae, gomme bogolo bja go rema dithokgwa bo akantšwe ke ditsebi eupša ga se bja kgonthišišwa.
Mekgatlo ya diintasteri e filwe mešomo ya go netefatša gore bakgathatema bafe goba bafe ba ka intastering bao ba sego ba ipopa ba tsenywa ka gare ga tshepedišo.
Kliniki ye e šoma ka Seleteng sa tša Maphelo sa George ka Seleteng sa Borwa bja Kapa.
Mmušo o šoma le dikhamphani tša go dira dihlare go fokotša theko ya dihlare tša go alafa malwetši ao.
Kanegelo ka moka e mabapi le go iphediša le ka moo batho ba kgonnego go phela maphelo a bona a ka mehla.
Ke nagana gore re tloga re hwetša katlego ye kgolo ya boitokišo pele ga diphadišano tša rena tša boditšhabatšhaba tša kgwele ya maoto, o boditše BuaNews.
Ka kopanong ye e latelago ye ke bilego le yona le Danie o mphile dithuthupi tšeo le didirišwa tša pomo ya lengwalo bjalobjalo gomme gwa fela fao.
Taba ke gore nkabe ke se ka kgona go mo lefa ka lebaka la gore ke be ke se na tšhelete ya go mo lefa.
Urea, le dikhomphaonte tše dingwe tša NPN, ke dikhomphaonte tše mohola kudu, kudukudu ge go na le go dutla ga marega.
Diprotšeke tša go tloša tlala, tša go swana le dikhitšhi tša go apea sopho le go aba ditlaleletšo tša phepo, ka ditšhabeng tše di amegilego kudu.
Ke a dumela, ngangišano ya ka Sun City ga se ya tšweletša dipoelo tše di akaretšago mang le mang tše di bego di emetšwe.
SAOM e lebeletše ditiragalo tše ka leihlo la ntšhotšhonono gomme e maswabi ka ga batho bao ba hlokofetšego.
Go bonala go na le tumelelano ya kakaretšo go dirutegi gore batho ba thomile go ba gona ka Afrika.
Ka mo tiragalong ye o ile a thunywa gomme motho yo a bego a tšea sefatanaga ka kgang a thunya a bolawa.
Ke thabela segwera se se tšwetšego pele ka nako ye e bego e se ya emelwa ya kgatelelo gomme bjale re tla ipshina ka sona ka botlalo kudu.
Kahlolo ya Kgorotsheko e abilwe ke Mahomed DP gomme maloko a mangwe a Kgorotsheko a dumelelane le yena.
Mehuta ya diphoofolo tše di sego tše ntši ka tlhago le mehuta ya diphofolo tše di fokoditšwego go ba tše nnyane ke ditiro tša batho.
Tsebiša ba taolo ka ga bengmabu bao ba bakago gore go phatlalale dimela tše di sego tša setlogo.
JM Coetzee o thopa sefoka sa Mongwadi wa Puku ka padi ya gagwe ya Disgrace.
Re nyaka gore batho ba makheišeneng ba thome go raloka khrikhete ya sehlopha ka mafelong a bona, a realo.
Ga go na lebaka la go ganetša gore ka letšatši le lengwe bontši bja bafsa ba rena ba tlo amogela Difoka tša Grammy, go swana le ge Ladysmith Black Mambazo e sa tšwa go dira mo nakong ye e sa tšwago go feta.
Dihlakahlaka di šomišwa ke dihlopha tše kgolo tša dinonyana tša ka lewatleng le disili go tswala, gomme diphenkhwini tšona, di alamela ka nako ya tšona ye kotsi.
E - coli, staphylococcus le streptococci ke sehlopha sa diphedinyana tše nnyane tše di bakago malwetši go banna gomme ga se tša swanela go ba gona ka maswing.
Naa o ka botša khomišene ka ga seabe sa dithuthupi tša go betšwa go batho bao ba emego ka ntle ga mo?
Ka tshedimošo yeo Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa e e hweditšego, go ile gwa dirwa tekodišišo gomme Honda Ballade, ye e bego e otlelwa ke Tshepiso Zibora, e ile ya emišwa gomme ya phuruphušwa.
Taolo ya lefapha la setšhaba, ye e bego e ikemišeditše go netefatša gore go ba le boikarabelo, gantši ga e arabele maithomelo le dinyakwa tše di fetogago tša lenaneotlhabollo la Afrika Borwa.
Toropokgolo ya Cape Town e ikemišeditše go dira pontšho ye kaonekaone ya seetša sa nako ya sehla sa matswalo a Morena ka Mmileng wa Adderley, Cape Town.
Le pele ga ge ditiragalo di ka thoma lepatlelo le šireleditšwe le go hlapetšwa.
Go ya ka Leano la Mengwaga ye Lesome ya Maithomelo, Disenthara di tla aba sefala seo se diretšwego maithomelo a nanotheknolotši.
Gomme ga se ka ba le lebaka la go se kgole Richardson, ka lebaka la gore e be e le yo mogolo kudu ka mošomong.
Gape le ka ga ka moo o ka e šomišago ka gona go bokgole le ge go na le maru, ka Nombombo.
Dipapadi tše tharo di tla rolokelwa ka Pretoria ka Lepatlelong la Loftus Versfeld.
Ruthang fela ka mafelong ao a diretšwego mellwane ao a swailwego ka difolaga tša mebala ye mehubedu le ye serolane.
Maphodisa a go tšwa setešeng sa maphodisa sa Actonville manthapameng a Labobedi a ile a golega bagononelwa ba babedi bao ba utswitšego megala ya koporo ya Telkom kgauswi le Sekolo se se phagamego sa Etwatwa ka Wattville.
Tumelelano ye e tla saenwa ke Dihlogo tša sekolo ge ba le gona ka moka gomme se se tla hlatselwa ke Mosepediši.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodsa a SAPS ka Humansdorp, Mosuphritente Swarts o ikgantšha ka maloko a gagwe.
Ditheknolotši tša go mpshafatšwa di hloma menyetla ya go oketša kgolo ya ekonomi gabedi go tšwa go meši ya dikhaponetaeoksate.
Ditswalelamafasetere, diseila goba dikerini di direla diphapoši meriti ka go thibela mahlasedi a letšatši ao a fišago nakong ya selemo.
Iran e boletše ka Sontaga gore e nyaka nako ya go lebeledišiša tšhišinyo ya Ngaka ElBaradei ka ga "go fela ga nako" yeo mošomo wa go dira nyutleleara wa Iran le dikiletšo tša UN di ka fegwago mmogo.
Tshepedišo ya mathomo ya go hlokola e tla dirwa gomme diteko tša mošomo tša ge ba biditšwe di tla dirwa ka Setemere le bakgopedi bao ba hlokotšwego.
Modiri wa dikarolwana tša thaere tša go swana le digare tša thaere tša go fetošega, goba dillaga tša thaere.
Lefelo le lengwe le lebose ke Upstage Jazz Café, lefelwana la lerato leo le abago dijo tša mantšiboa gammogo le jazz ye bose kudu go babogedi bao ba phaphathago diatla.
Mna Enoch Lerato Liphoto o tla re sedimoša ka ga maitekelo a mmasepala a go fokotša diabe tša tikologo tša diphetogo tša klaemete.
Go tswadiša ga dimpša, dikatse, diboko, dimoluske tša ka mobung le digwagwa.
Ge e le gore nko e be e swana le ya lekgowa ka botelele le ka bophara ba be ba hlalošwa bjalo ka MaTutsi a maemo gomme ge e be e paraletše ebile e le mphara e be e le MaHutu a šoro.
Yena le Proteas ba dirile histori ka go ba sehlopha sa mathomothomo sa go thopa bobedi Teko le dipapadi tša molokoloko tše mmalwa kgahlanong le West Indies ka Caribbean.
Afrika Borwa  e bona matswalo a phoofolo ye e tswadišitšwego ka maitirelo, namane ye e bitšwago Futhi.
Maikemišetšo a MK a hlalošitše gore ditiro tša go itlhama ka dithunya di be di hlokagala ka lebaka la dikgaruru tše di dirwago ke mmušo le go direla dipolotiki tše dingwe tša ka palamenteng mellwane.
Diathekele tše di lekodišiša menyetla ya bjale ya ekonomi le ya lebaka le lekopana ya ka Kapa Bodikela.
Go emetšwe gore setšhaba sa ka GEO se tla bontšha bobedi dikatlego tša sona le ditlhohlo tša ka moso ka mo Samiting ye.
Tlhwekišo ya mafelelong a phaephe: Go hlwekiša ditšhilafatši mafelelong a tshepedišo, go fa mohlala, ka disefi, dikhemikhale tša go hlwekiša le dilo tša go gohla, sebakeng sa go thibela go hlolega le go tšwelela ga ditšhilafatši.
Molao wa Taolo ya difofane go thibela lešata la mabapi le go sesa ga difofane goba merero ya go amana le difofane.
Go laola mešomo ya dihlongwa tša mmušo le dihlongwa tša setšhaba go tšwetša pele kgolo le go hwetša mešomo.
Re ka se tsoge re dumeletše Bultfontein go šilafatšwa ke diokobatši gomme re tla golega bagononelwa gore ba lebane le melato ya bona, gwa realo Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa sa Bultfontein, Mosuphritente Mapuleng Mbeloane.
Tshekatsheko ya dipuku- Tlhahlobo ye e lekolago go nepagala le go felela ga dipego tša khamphani.
Go tšweletša maanotiro a kgokagano mabapi le lenaneo la boditšhabatšhaba, le masolo a ditharollo tša dithulano ka Afrika.
ITP e maatlafatša le go thuša leano la sekgoba la Toropokgolo, maanotlhabollo a ekonomi le maanotaolo a tikologo le maano a Toropokgolo.
Mmeyara wa eThewkini , Mokhanselara Obed Mlaba o laletša maloko a ba kgašo go tla moletlong wa go keteka phenyo ya bonkgwete ba "Sebjana sa Lefase ba mengwaga ya ka fasana".
Ka dinako tše dingwe go ya dikopanong re tla šomiša sefatanaga sa kantoro ya IFP ka Empangeni le sefatanaga sa Mdi Mbuyazi.
Thulaganyolefsa le peakanyolefsa go netefatša gore go ba le tirelo ya setšhaba ye e kopantšwego ye nnyane.
SADC ka botlalo gabjale e dirwa peakanyolefsa ye bohlokwa kudu ye re nago le bonnete bja gore e tla thekga maemo a kgolo ka mo Seleteng, kudukudu ka lefapheng la diintasteri.
Letangwana la go ruthela, go phaka ka ntle ga tsela, Diphapoši tše hlano tša marobalo a mabedi le marobalo a motho o tee a mabedi.
E hlatsela katlego ya Mna Obama ya go hloma mmušo o mofsa le go thibela dikgetho tša Mna McCain ka diiring tša mafelelo.
Re lefelong le boima kudu ka go bobedi Palestina le Israele le ditaba tša nyutleleara tša ka Iran.
Makgolo wa go tšwa Alabama ka ntle ga Klerksdorp, o dirile kutollo ya go tšhoša ka morago ga go lemoga gore setlogolo sa gagwe sa dikgwedi tše lesomehlano se be se itemogela mathata a go sepela le go hlapologa.
Maithomelo ao a šomago gabotse a nyaka go fetošetša dikgopolo tša go ithomela go ba ditshepedišo tše di kaonafetšego, le goba ditšweletšwa le ditirelo tše mpsha tše di nago le boleng ka ekonoming.
Abel Khoza o ile a bonwa bjalo ka yo a sego a itekanela go swara sethunya.
Kgoro ya Maphelo ya Mmasepala wa eThekwini e laletša maloko a kgašo go tlo tsebagatša semmušo kliniki ya maphelo ya lori.
Baerase ya hepatitis B e hwetšagala ka dieleng tša mmeleng tše di tšwago le tše di tšweletšwago.
Gape gore re a leboga go Wendy Orr le Hugh Lewin le go maloko ka moka a bašomi ba rena bao ba šomelago go netefatša gore  ditheeletšo tše di sepela gabotse.
Dikgabiši ditseleng di tla šielanywa ka bokgole bjo bo latelago bja fasefase.
Ka lebaka la tše, balefi ba ditirelo ka moka ba kgopelwa go tšwela pele go lefa ditirelo tša bona ka ge Toropokgolo e tla be e gapeletša tefelo yeo.
Go fetola potšišo ya mabapi le gore ke ka lebaka la eng Liu Huan a kgethilwe go opela koša ya morero, o boletše gore ke kgetho ye kaone, ka ge Mdi Huan a tumile kudu.
Dipese le dithekisi di sepela Tseleng ye Kgolo, gomme tša ema kgauswi le Sepetlele.
Sehlopha se se akaretša go penta le go kgabiša mo go dirwago bjalo ka tirelo ye e kgethegilego, go akaretšwa go kgabiša maboto ka pampiri.
Direnke tša dithekisi tša Umbumbulu le KwaXimba ke dipoelo tša lesolo le.
Go mpshafatša bogodimo bja mafulo ka tšipise  go na le kgonagalo ya gore go ka tšwetša pele go theogela fase ga maknesiamo go tloga mobung wa ka godimo.
Moepo wa Venetia o magareng ga mebasepala ye mebedi gomme Musina ke kantorokgolo.
Go huduša go go rulagantšwego ga batšwantle bao ba dulago ka gare le tikologong ya Kereke ya Methodist go fegilwe lebakanyana.
Go swanetše go bile le tsebišo ya go tliša ye e tšwago go Medchem Technologies gammogo.
Culverts - Soretšhe goba mosela wa kelatšhila wo o putlago ka fase ga tsela goba motheogeng.
Seo ke nnete gabotse e agilwe bjalo ka phapoši ya go dira dipoledišano gore M-Net e sepetše dipoledišano tša ditiragalo.
Go thwalwa lefsa ga Mdi N Sihlali bjalo ka molaodi yo e sego wa khuduthamaga ka Botong ya Sentech, lebaka la mengwaga ye meraro.
Melawana ya khwetšo e swanetše go hlokomela ditheknolotši tša go loga maano le mabokgoni ao a nyakwago ke SANDF ge e aba dikonteraka.
Re na le lenaneokgoparara le le kgahlišago le dinolofatši tše di amanago le ditirelo le mehutahuta ya mafelo a go swarela dikopano.
Mošomo wa seminare: go hlahla baithuti ka Kholetšheng ya .
Lefapha le bohloka la SSM ke tšwetšo pele ya theknolotši goba thekgo ya maithomelo.
Mananeokgoparara ao a sego a maleba a gona, go fa mohlala, ditsela tša go tsena mafelong, dinolofatši tša didirišwa mawatleng.
Ba hweditše tlhagišo ka tirišanong ya rena ya dinaga ka bobedi goba ya dinaga tše ntši ka go šomiša SADC, AU, UN le dihlongwa tše dingwe tša lefase ka bophara.
Ba kgathile tema ka go hlomeng ga Thraste ya Thuto ya JB Marks, yeo e abago dithušo tša ditšhelete tša go ithuta go bašomi ba meepong le go bana ba bona.
Naa ke kwešiša seo bjalo ka lebati la go tswalelwa ka go phuthagana ka bogareng bja botseno bja go ba le maphekwana a go rarela?
Ka ga taba yeo ga se go se kwe gabotse, ke go se kwešiše gabotse seo a bego a bolela ka sona.
Ka dipolaong tše tharo tše di aroganego mo mafelelong a beke, go ile gwa swarwa batho ba bararo.
O be a na le Jimmy Mouton ka letšatši leo a ilego a bitšwa go tla meagong ya baahlodi.
Tseba o hlohleletše bakgathatema ba motheo bao ba ka phethagatšago diprotšeke ka nako ye e beilwego.
Go romelwa ga baithaopi ba Bambanani bjalo ka koketšo ya mašole go phethagatša tirišo ya molao ye e etilwego pele ke SAPS le Maphodisa a ka bogareng bja toropo.
Go fokotša ga go tšholla ditlakala mo go sego molaong le ga go kokotlela ga ditlakala  le go tlatša ditlakala ka mafelong a protšeke.
Efoga dinama tše di bešitšwego, tše di tšhetšwego dinoko goba tša ka bolekaneng tše di nago le letswai le lentši.
Setšhaba se be se na le mafolofolo ka ga go golega batho ba le go tsebiša maphodisa ka ga ditiragalo tša bosenyi tše di bego di direga ka moo lefelong leo.
Khansele e tsebagaditše lesolo le semmušo la go hlwekiša maswao a mebileng ao a šetšego a senyegile le ao a pentilwego.
O file keletšo ya di-SMME gore di oketše kgolo ya tšona ya kgwebo.
Mna Kritzinger, go kwagala e ke o be o mo swere bjalo ka lee gomme ke bona se se tloga se mmakatša.
Go šorofala le go belaela ga dimilione tša batho lefaseng ka bophara go a oketšega ka Afrika Borwa.
Leina le Vuki ke lentšu la Sesotho leo le hlalošago go ema ge le fetolelwa ka setlogo.
Kally yo a phetšego bophelo bja gagwe ka moka a apere dipeketsane ga a nyame ka seo.
Eupša go ya ka maikutlo a gago o ka se be le dikganetšo dife goba dife, go rekiša dithekete ga gago ka Ellis Park?
Magagešong, ka moka ga rena re tseba bohlokwa bja Dipalo, Mahlale le Theknolotši setšhabeng sefe goba sefe.
Dihotele di beilwe ka Pennsylvania Avenue, tsela ya setšo ya phareite ya tlhomosemmušo, di beeleditšwe marobalo lebaka le letelele.
Lefapha le a ngwala le go fetoša melawana ya mehutahuta yeo e tsebagaditšwego ka fase ga melao ye e fapafapanego ya diminerale.
Ga go yo a kgethilego go ba lekgoba, go laolwa ke mebušo ya ka ntle, go gatelelwa morafe wa gagwe.
Thobela Mna Ebrahim ebile ke a leboga ge o tlile mo mesong ye.
Babuni ba foleile goba ba furu ya go segwa gabedi ba swanetše go bewa gabotse go efoga mobu le maloko ao a šilafatšago furu ya go bolokwa.
Ye mengwe ya mehola ya go hloma Taolo ya Dinamelwa ya eThekwini e akaretšwa mo.
Dithomelontle tša Afrika Borwa tša go ya China di na le dilo tala tše di sego tša hlwa di šongwa tša go swana le aluminiamo, nikhele, mankanese, zirkhoniamo, banatiamooksaete, borale bja koromo, kranaete, pholathinamo le gauta.
Monyetla ke gore e akaretša dilo ka moka tša sephuthelwana seo tše di dirago gore setšweletšwa se be bonolo go šomišwa go swana le dijo tša mantšibua tša go tšidifatšwa, disalate tše di loketšwego go jewa goba dikhurumelo tša go phensulwa tša sešepe sa meno.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga peakanyo ya lefase le klaemete ya Australia, eya go AUSLIG - Etšentshi ya Bosetšhaba ya go Dira Mebepe ya Australia.
Tsela ye e kgonagalago ya gore o 'kgokaganywe' ke go etela gape dikgopolo tša motheo tše  di thekgilego ditherišano tša peakanyo le phethagatšo ya tšona.
Mokolonele de Jager le Mokolonele Bosman, gore ke nyaka go tlaleletša gore e be e le monna wa sethekniki le monna wa mafelelo, Mohlankeditaolo wa Dinyakišišo.
Karolo ye e fa tebelelo ya ka mehla ya ditiragalo tša kopano ya CSD.
Dinyakišišo tše di tšwelago pele ka mafolofolo tša Lt-Gen Steyn le bao ba mo thušago.
Dikhamera tša CCTV tša ka Kimberly di dirile mošomo o mokaone ka go thuša ka go golega bagononelwa ba bane ka morago ga gore ba hlakole motho motšheneng wa ATM ka toropong.
Aowa, ge e le gore o gapeleditše go ntšha taelo ye e sego molaong o tla be a dira selo se se sego molaong.
Ka nako yeo, go ile gwa fiwa šedi kudu ditšhišinyo tša gore Stats SA  e file dipalopalo tša fase ka ga go hlongwa ga mešomo.
Le kgopelwa go lemoga gore thentara ye e laolwa ke Tshepedišo ya Boahlodi bja Bao ba Nyakwago ya Mmasepala.
O hlomile tirišano ye botse le Bateshda kidsclub, yo a dirago dikgobokano tša beke ye nngwe le ye nngwe go hlohleletša baithuti ka tša semoya.
Ge o ka tšea bogoši bja morafe, motho o tla dira ka yona tsea yeo.
Go diregile nako le nako gore go tloga mola basekaseki ba Delta-G ba letšetša Lefapha la Tlhahlobo ya ditopo mogala.
Go hwetša mabokgoni a ga go thulane le maikemišetšo a bohlokwa  a thuto ye e theilwego go dipoelo.
Lesolo la setšhaba leo le nago le maikemišetšo a go hloma tshepedišo ye mpsha ya setšhaba.
Seo se lebeletše tlhokego ya go fetša dikgaruru le go rarolla mathata ao a magolo a bohlaki bja batho ka Mellwaneng yeo e nago le Batho ya ka Palestina.
Dikgokagano tše di se nago nomoro ya maleba ya thentara, dithentara tše di tlilego morago ga nako, tša go fekeswa, tše di sego tša fetšwa le tšeo di sego tša dirwa gabotse di tla phumolwa.
Go na le batho bao e bego e le babolai, batho bao e bego e le badirabošula.
Ke ka kwešišo ye ya ditlhohlo tše dingwe tša motheo tše re lebanego le tšona moo re swanetšego go sekaseka dipoelo tša Samiti ya Yuropa le Afrika ka šedi le ka tlhokomedišišo.
Go ya ka kwešišo ya se, re kgopela kgotlelelo ya balefi ba ditirelo mo lebakeng le leteletšana gomme re kgopela tshwarelo ka ga tšhitelo efe goba efe ye e ka bego e bakilwe.
Sephethephethe Motheogeng wa Durban se nyakile go emišwa tsii diiri tše nne ka Laboraro.
Diphuruphušo tše di rulagantšwego gabotse ka difatanageng tša dibetša le ka bolahlelong bja ditlakala tša mašole, maphodiseng, baleming bjalobjalo go hwetša dibetša tša diyuniti tša rena.
Bjale o be o tseba seo se hlagago ka maphothong a diyalemoya goba a radio ka Ellis Park.
Leswao leo le bonegilwego ka gare leo le bontšhago gore thekisi e a hirišwa.
Nyaka go netefatša gore go ba le temogo ya maleba ya setšhaba ka ga go tšea dipalopalo le ditiro tša tšona.
Ge e le gore dti e kwešiša gore dikhotheišene ga se tša oketšwa go ya ka go sepelelana le mebaraka, dti e na le tokelo ya go hwetša dikhotheišene tše di kgahlišago tša mešomo ye e kgopetšwego.
Dinaga tša rena ka bobedi di na le mathata a go swana a go hlokega ga meetse mo go bakwago kgafetšakgafetša ke diklaemete tše di swanago.
Dikantoro tša lena tše botse di laletšwa go tla Tsebagatšongsemmušo ya probentshe ya Lesolo la Mašabašaba la Tlhohleletšo ya Twantšho ya Bosenyi leo le kgokaganywago ke Kgoro ya Polokego le Dikgokagano.
Dithole tše dingwe le dikgomo tša ditshadi di ba le oedema - go ruruga lefelong la magareng ga mokaka le mokhubo pele ga ge di ka tswala.
Mzoxolo o be a le tseleng a eya gae ge a tla hlaselwa ke batho ba bararo bao ba mo hlabilego go fihla a hlokofala.
Ee, go be go se bjalo, khonferentshe e be e se botsenong, botsenong e be e le pele ga moo.
Re kgopela tshwarelo go balwetši bao ba tlaišitšwego ka dipetleleng tša monagano.
Phethagatšang lenaneo la keletšo le la keletšo ya sethaka ya Bafsa bao ba lego kotsing.
Mananeokgoparara a magolo le a sekgokaganyi: mešomo ya disoretšhe tša go tšhollwa le ya tlhwekišo,  moo dilo tše di nyakegago gona.
Ditološi le disesefiši  tša manyoro a tlhago, tšeo di sego tša bolelwa goba tša akaretšwa felo; pente ye e lokišitšwego goba ditlošabeniše.
Thobela magagešong, baeng bao ba hlomphegago le maloko a setšhaba sa merero ya mohlagase.
Maloko a Komititaolo ya Sehla sa Matswalo a Morena a retile badudi ba Durban ge ba obametše melawana nakong ya mafelelo a beke a kheresemose.
Lena Otto go tšwa sekolong sa polaseng sa Willems Valley Primary School kgauswi le Porterville o ile abegwa a timetše ka Mošupologo ge a sa tle sekolong.
Go lemoga gore go na le dikgahlego tše di phadišanago le tše di thušanago, dinepo tše di nyalelanago tša go swana.
Ke dirišane, mabapi le diprotšeke tše, le kudukudu batho ba babedi fela - Ngaka Andre Immelman le Ngaka James Davies.
Ditshepedišo tše di nago le mošomo wo montši, tša go swana le dibenyane tša go betlwa, go dira dimetale le go bopa letsopa.
Ka morago ga dinyakišišo tše di tseneletšego tše di dirilwego ke Moinspekthara wa Botseka Tempe Mtambo wa Lefapha la Ditirelo tša Botseka ka Mahole, mogononelwa o ile a golegwa.
Kabo ya didirišwa tša go aga tsela ka Cape Winelands le ka Lefelong la Bogare bja Cape Town.
Leeto le bjale le putla lefelo la INK go tsena lefelong le le bapetšego la Phoenix.
Ge a hlaloša mabaka a diphetošo tše Tona Pandor o boletše gore go dira gore dipoelo di be gona ka dikuranteng bošego go bile le dipoelo tše mpe.
Ke tla bitša Khonferentshe ya Thušo ya mašeleng ya Phrobentshe ka Setemere yeo e ikemišeditšego go hwetša thušo ya mašeleng go tšwa go baabi ba thušo ya ditšhelete ba phraebete le go babeeletši ka diprotšekeng tše di tumilego tša ISRD le URP.
Go dumelela le ditumelelo tše di ngwadilwego mabapi le se di tla fiwa mokgopedi wa thentara yo a atlegilego fela.
Diphoofolo, dilo tša kgalekgale, maetwana a dikutollo le temo ke karolo ya maitemogelo a Greater Addo Route.
Maafrika go be go emetšwe gore a hwetše tlhahlo dinagamagaeng gore ditirelo tša Bantudi kgone go phethagatšwa ka dinagamagaeng moo ba tšwago gona.
Mogononelwa ke modudi wa Bronville kgauswi le Welkom gomme mo nakong ye e sa fetšego pelo o tla tšwelela ka kgorotshekong ya Maseterata ya Odendaalsrus.
Motu wo o kgobokanego o na le selo sa go kgomarela goba o se hloka le dilwana tša motu wo o kgobokanego.
Ke a go tshephiša, Baba Nyegezi, ga go se ke se dirilego go go šadiša ka ntle.
Ke tla fa tshwaotshwao ya mabapi le se mafelelong a theeletšo Mna Vally.
Kgato ya go thomiša ya sehlongwa se se bonwego bjalo ka seo se tlogo tšea madulo e šetše e thomilwe gomme tlhahlo ya bašomi e gare.
Ka Lusaka o be a fela a letšetša Nel mogala go tšwa ka hoteleng ya Ridgeway gore a romele dipego.
Katlego ya lesolo le e bonwa e bakilwe ke go lebelela tlhabollo ya mabokgoni le kago ya bokgoni, go šoma ka sehlopha magareng ga banyakišiši le basekiši le taolo ye e šomago gabotse ya kelo ya mošomo.
Tumo ya rena ke go akgofiša go hlahla batho ba dikete mo mengwageng ye e latelago ye mebedi.
CPI e bontšha dibontšhi tše mmalwa, tše di akaretšago infoleišene ye kgolo, infoleišene ya dinagamagaeng le infoleišene ya dijo.
Dinyakišišo di dirilwe ke Moinspekthara David Tlholoe wa Yuniti ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ya ka Phokeng.
Ka lebaka le nka se fe tshedimošo ya sephiri mabapi le lehu la Setšene Pretorius goba maloko a mabedi a MK  e lego Maleleke le Mbenenge.
Go se lekalekane mo go tlišitše merwalo ye boima go setšhaba, go ekonomi le go batho.
Go na le ditaetšo tše di fago kholofelo ya gore Sethosa se tla gola ka maemo go kgabaganya mafapha ka moka ka phrobentsheng.
Go realo, bao ba bego ba hloka maatla bao ba bego ba ganetšwa go ba balaodi ba ile ba hloka naga, ba hloka mešomo, ba se rutege, gomme batho ba tlaleletšo ba romelwa gagabobona mo go bitšwago dinagamagaeng, batšwasehlabelo ba bohloki bja godimo.
Dikelo tša letlotlo go emetšwe gore di tla akaretša sekoloto sa akhaonte ya bjale ka ge dithoto tše di gateletšwego ke ranta di tšwela pele go kgahliša go babeeletši ba dinaga tša ka ntle.
Ke nagana, go fa mohlala, ka ga mošomo wa rena wa go kgahliša wa go hlokomela maitswaro a ditšhelete.
Tiro ya go goteša mabone metsotso ye lesome ye e latelwago ke go tšhabeša ga metsotso ye masomepedi ka mehla e tla lekana.
Dirente tše di lefšago ka fase ga go rentišwa mo go šomago di lefišwa go letseno ka tšhomišo ya molokoloko mo nakong ya go hiriša.
Meago ya madulo e ngwadilwe ka fase ga dihotele tša Tlaleletšo ya A le Tlaleletšo ye nngwe ya B.
Ka ntle le ditheko tše di laotšwego, dipalopalo tša theko ya bareki  CPI  go tloga fao di tla ngwalwa di nnoši go tloga go dikhotheišene tša ditheko tše di kgobokeditšwego thwii ka mabenkeleng a dithekišo.
WCED e tsebišitše dikolo ka ga diwekšopo ka tsela ya dingwalwa tša go thetha le ditsebišo tše di positšwego ka disenthareng ka moka tša dithahlobo.
Lehono ge re ntše re keteka letšatši le ga go ka mokgwa wo re ka se bolelego ka Mahatma Gandhi.
Ka go dira bjalo, mmogo re ka kgona go fokotša kgolo ya diphetetšo tše mpsha tša HIV, Mokhanselara Vos a realo.
Go tšwela pele sehlopha se se ka šomišwa gape bjalo ka bahlapetši ba Buthelezi ka maemo a gagwe bjalo ka Mopresidente wa Inkatha.
Mokgatlo wa Afrika Borwa wa Dirokhethe tše Maatla Kudu o na le ditlelapo nageng ka bophara tša barati ba dirokhete tše maatla kudu.
Eupša ka maswabi, go tlile gore botho bja bona bo kopane le ditiro tša batho ka leina la go ipea maemong.
Le ge go le bjale, go ba kotsing kudu go direga ka malapeng ao a bešago malahla ka metsesetoropong ye e se nago mohlagase le yeo e sego ya felela ka go tsenyetšwa mohlagase, le malapa ao a bešago dikgong ka dinagamagaeng.
Maphodisa a dumela gore bagononelwa ba babedi ba amegile ka boforeng bja tolara ya ka sephiring le bja bongaka bja setšo bja bofora.
Sehlongwa sa Go ruta Barutiši sa Kapa, ka Nokeng ya Kuils, se aba tlhahlo ye e tseneletšego ya mošomo, kudukudu go barutiši bao ba tšwago mafelong ao a hlokišitšwego.
Ka lebaka la gore e be e le bošego ke robetše le Xoliswa ka phapošing e tee ya borobalelo gomme ke netefaditše gore Bosmonts le Katiza ba robala fao.
O šišintše gore ECEAC e lekodišiše melao nako le nako le go netefatša gore go hwetšwa ditharollo tša mathata afe goba afe ao a tšwelelago.
Ke rata go thoma polelo ya ka go ntlo ye ka go lebogiša semmušo, gape, sehlopha sa bao ba sego ba itekanela mebeleng ka go re godiša ka Dipapading tša bao ba sego ba itekanela mebeleng ka Sydney.
Hlatswa o tlošeletše mapotlelo ka moka le dijeke pele ga ge o ka bea dipankeng - o gopole gape go šomiša meetse gape.
Ge o bogetše ditaba tša boso tša CNN goba tša BBC thelebišeneng, o ka se hwetše toropokgolo ya rena ye botse ya diphote tša lebopong la ka bohlabela go ye nngwe ya mebepe ya tša boso.
Lefapha la diholeseile le Dithekišo le bolela ka ga ditshepedišo tša go fediša konteraka ya mošomo.
Bahlapetši ba Chiefs le Pirates, naa ba be ba itlhamile ka dibetša bošegong bjoo?
NPS e šomela Khansele ya Afrika Borwa ya Twantšho ya go Tsenya Dibetša tša Tshenyo ka Bontši ka Nageng.
Ba tšere Mercedes Benz gomme ba hwetša diphahlo ka moka tše di utswitšwego.
Ee, yoo e bile Mokaptene Potgieter, yo ke bego ke swanetše go ba ke mmone.
Sehlopha sa Argus se be se le ka lehlakoreng le lešweu la mapheko a semorafe a semmušo.
Seo se akaretša go diriša dikiletšo tše boima ge Iran e ka palelwa ke go emiša go maatlafatša ka yuraniamo eupša e tla fa ditherišano ka ga menyetla ya tša ekonomi le tša sepolotiki ge Iran e ka tsena tseleng.
Bosenyi le bohodu ka mo selaetšing se bo šupa bobedi bosenyi bja ka dikantorong le bohlakodi bja go itlhama le go thuba dikgwebo.
Ka lebaka le, tiišetšo ya ka morago ga dinyakišišo ke mokgwa wo bohlokwa wa go hlatloša boleng le go tshephagala ga tshedimošo ye e kgobokeditšwego ke bašomi ba go thetha.
Dipeakanyo di a dirwa go oketša phothefolio go dioli tše dingwe tša go swana le tšhamomile, peperminte, labenta le letšoba, tše di loketšwego go bjalwa ka dikarolong tša go tonya tša naga.
Molaodi wa gagwe wa lesolo, David Plouffe, o boletše gore lesolo le na le boitshepho bja go swarwa ka New Hampshire le Pennsylvania.
Selekane sa Kgolo le Tlhabollo, se se etilwego pele ke dti, se ikemišeditše go rarolla go se lekalekane ga bjale ka kgwebišanong ya dinaga ka bobedi.
Puku ye e bolelago gore nako le nako ge e leka go go tsopola e tla be e go tsopola gabotse, e lego Katiza's Journey.
Gape se se akareditšwego ke tšweletšo ya dikgatišo tša dibitio tša bareki tša go swana le dikgatišo tša bito tša manyalo.
Melato ka moka e dula e se ya hlalošwa, gomme e a nyakišišwa ka masolo a lefase ka moka.
Mokolonele Kritzinger go tloga fao o ile a šoma bjalo ka molaodi wa yuniti yeo.
Di-Jacuzzi tša go hlapela ke tšona dilo tše di jago mohlagase wa ka gae kudu ka lebaka la go nyakega ga gore di ruthetše le go sepediša pompi.
Re le leboga kudu ka moka ga lena ka ga maikutlo ao le a ntšhitšego le seabe se le bilego le sona.
Pego ye e na le dipoelo tša difeme ka moka tše di abago tirelo ya go apea dijo ka mehla mo lebakeng leo le diretšwego konteraka.
Mokhomišenare wa Phrobentshe Mzwandile Petros o tlaleleditše ka gore maphodisa bjale a tla šoma ka maatla go fediša bosenyi ka dinagamagaeng le ka dipolaseng.
Tona Ramatlakane e tlo ba Tonakgolo ya motšwaoswere go fihla ge Tonakgolo ye e kgetheilwego Ebrahim Rasool, a enišwa semmušo ka Labohlano la beke ye e tlago.
Ga se ka fa taelo ya mohuta woo,  ke bogaswi go šišinya bjalo.
Bjale o bolela gre maabane o, ke nagana gore mantšu a gago a ile a hlathollwa gore o kwele go nkga gase ya dikeledi goba o be o nkga gase.
Se se bontšhitšwe ke go ba gona ga Tona ya Dinaga tša ka Ntle ya Bangladesh ka tlhomišong semmušo.
Mathata a taolo ya dikhunkhwane go balemi ba ditamati le dimela tša khole ka Letsheng la Umlaas.
Bathuši ba tša molao le diklereke tša Dikgorotsheko tše Nnyane ba tla go thuša mahala.
Go tšwetša pele mebaraka ya Afrika e nnoši ka mo go ka kgonagalago ya ditšweletšwa tša go tšwa nageng ya koloni.
Didirišwa tša meepo tše di lahlilwego di senya boleng bja bokgabo bja lebopo mafelong a mantši.
Le laletšwa go romela bagaši ba ditaba le batšeadiswantšho go tla kopanong ya ditona.
Mdi Mncube naa o file setatamente?
Mušo wa Iraq o ka se atlege go buša, go itšhireletša, le go itšwetša pele go ya go ile ka go tshepha thekgo ya sešole le ya ekonomi ya U.S. fela.
Ka moka ga bona ba golegilwe gomme ba latofatšwa ka bohlakodi bja go itlhama, go šupa ka sethunya le go swara sethunya se se se nago laesentshe.
Gabjale o ithutela tiploma ya dithuto tša ekonomi ka Yunibesithing ya London.
Baromiwa ba maloko a seswai go tšwa Khomišeneng ya PBC ya Go tliša Khutšo ya Dinagakopano ye e sa tšwago go hlongwa ba etetše Burundi bekeng ye e fetilego ka nepo ya go thuša go tiišetša khutšo moo.
Baromiwa ba emetšwe gape gore ba tla etela KCAPs ka KwaMashu go tliša dikgokagano le dikolo tša ka Nantes.
Mebasepala ye e itemogelago mathata ka go phethagatša BPCMEP e thušwa ke DPSA.
Re swanetše go tloša dilo tša kgale tša mašaledi tša dithulano ka khonthinenteng tše di sentšego dinaga tša rena.
Maano a mananeokgopara a lebaka le letelele a swanetše go dirwa gore a sepelelane le mekgwa ya dinamelwa.
O boletše gore balatedi ba kgwele ya maoto go tšwa ka Johannesburg ka setimela ba tla theoga ka Setešeng sa Rissik ka Hatfield.
CKD ge e hweditšwe ka pela e ka alafša, go realo e le go fokotša go hlakahlakana ga bjona.
Go kgona go boledišana le batho ba bangwe kudukudu ka molomo di akaretša dinyakwa tša go ithuta tša go swana le mabokgoni a mogala, go theeletša, go hlaloša, go botšiša, go šoma ka batheeletši ba bantši, diphetogo tša sehlopha, dikgokagano tše di sego tša molomo.
Diphepthoune le tše di tšwago go tšona; dilo tše dingwe tša phrotheine le tše di tšwago go tšona, tše di sego tša bolelwa go gongwe goba go akaretšwa go gongwe; phuere ya go uta, e ka be e na le koromo goba e e hloka.
Sefala se agilwe go thuša lewatle la Umhlanga Rocks go tšwela pele ka maemo a yona a Blue Flag ka go romela meetse ka ntle ga lewatle go tsena ka tšhaneleng ya meetse a go ya fase.
Kabo, go tliša, go phethagatša, go direla go šoma le taolo ya tirelo ya Senthara ya Dithoto tša Baotledi ba Difofane ya tlwaelo le ya bogareng.
Tshepedišo ya medumo ya PA ye e tlogo beakanywa goba ya mpshafatšwa go kgontšha babegi  go bolela le mašaba le go ba dira gore ba ye botsenong bja maleba ka lefelong la dithekišo ya dithekete.
Sehlopha se se akaretša go betla ditšweletšwa tše di feditšwego goba tše di sego tša feleletšwa tša dimetale tše di sego tša tšhipi.
Kwešišo e tlišwa ka tsela ye e lego gore dikgaruru tša sekolong di a begwa gomme mmušo o arabela mathata.
Naa o kwele dipego tša gore ba butše dikgoro ka kgang le mabati a go bulega ka go hlatlagana?
Ge se lebeletše dithuto tša go amana le mmetse le mahlale, Sekolo se aba dithuto ka botlalo tša mmetse.
Senthara ya tlhahlo ye e nago le tshepedišo ya megala ye e diretšwego fela go amogela megala e tsentšwe go hlahla baamogedi ba megala ba ka gare le ba ka ntle.
Pankakgolo ya Afrika Borwa e utolla gore go na le batho ba bantši bao ba tepositago tšhelete go feta bao ba adimago tšhelete dipankeng tša Afrika Borwa.
Baoki bao ba amantšhwago le dikgopolo tše itšego ba ile ba hlohleletšwa go tsenela mokgatlo wo.
Go kgona go phela ka phetogo ya klaemete le go fetogafetoga ga yona go nyaka kwešišo ye kaone ya tša mahlale ye e theilwego go ditlhokomedišišo tše di lekanego le tše di tshephagalago.
Gomme ka boripana o thibetše batho bao go tsena ka tsela yeo?
Tirišano ye kgolo ka tlhahlong ya yona go fihlelela maikemišetšo a lefapha la setšhaba, dinyakwa tša intasteri le tšwetšopele ka dilo ka moka tša diphrofešene tše di lego gona le tše mpsha.
Ka ntle le molato wa Maitekelo a Polao, Diinspekthara di ile tša nyakišiša melato ye mengwe kgahlanong le Rapagadi ye e amanago ka tsela ye nngwe le molato wo.
Gabotse ke nyaka go go botša gore Pelo ga a tšwe Parys.
Bagononelwa ba bane ba ile ba tsena lebenkeleng gomme ba šupa bašomi ka sethunya.
Se sengwe sa dilo tše di bonagalago tša tirišano ye ya lefapha la phraebete le la setšhaba, seo gape se amago tirišano ya Borwa bja Afrika, ke Mmila wa Lephefo wa Maputo Development Corridor.
Go poleistera le khomphosite ye nngwe le matlakala a go maatlafatšwa ka faepa, diphaepe, bjalobjalo, go tšwa go gypsum, samente, borela, bjalobjalo.
E na le sekgoba se segolo ebile ga se ya tlala ka batho kudu go phala ya go swana le yona ka nageng; moya wo o fodilego o gona ka kakaretšo; gomme kofi e nyaka go nwega.
Le ka sepetleleng sa Baragwanath ga ba kgone go nthuša gore ke kgone go bona gape.
Nka se tsoge ke ngangišane le Ngaka Asvat.
Ge e feditšwe, go kopanya tafola ya freime ye telele go tla fa kgokaganyo ye e kwagagalo go dipoelo le go maano ao a dirilwego ka fase ga dikgato tše di bontšhago tša thulaganyo tša thulaganyo ya URP.
Re be re le ba bantši kudu, re be re le ba bantši kudu go akaretšwa bao ba nametšego ka Mzimhlope, leo ke lekala la MK la ka Mzimhlope.
Ba be ba lebeletše kudu mafelo a mabedi ao a šupilwego, e lego Lebenkele la Kabo la Mmileng wa Lephefo le tsela ye e dikologago Kopanong, magareng ga Dewetsdorp le Reddersburg.
Morutiši wa sekolo sa phoraemari go tšwa ka Hopetown o golegilwe ka ditatofatšo tša go betha GBH ka morago ga ge a robile letsogo la mošemane yo monnyane.
Setatamente se se filwe ke Molaodi wa Motšwaoswere wa Toropokgolo, Mna Sayo Skweyiya.
Tshekatsheko ya seabe ka kakaretšo le  dinyakišišo tša kholego ya ditshenyegalelo ka ga kago ya bokgoni bja bašomi e dirilwe ka fase ga thekgo ya Yunibesithi ya North West.
Dinyakišišo ka ga kgonagalo ya go nyaka lefsa goba go šomiša dilahlwa tša ka moepong le tša ka setešeng sa mohlagase, go akaretšwa mekgwa ya taolo ya go šomiša dilo gape.
Go ya go sepelasepela ka toropong le Doung Anwar Jehangeer - go butše maahlo a ka go toropo ye ke bego ke nagana gore ke a e tseba, eupša go molaleng gore ke be ke sa e tsebe.
Taolo ya Tlhabollo ya Boditšhabatšhaba ya Sweden SIDA  e file thekgo ya mašeleng tshepedišong ka moka.
Se se ka feletša ka go nyakega ga madulo a go rentišwa a go  bitša tšhelete ye nnyane, a go swana le mekhukhu ya ka morago ga dintlo goba diphapoši ka legaeng la leloko la lapa.
Gape e thibela dibaka tša tlhabolo tša bathomi ba kgwebo ba bafsa ka diintastering tša meepo ye megolo le ye mennyane.
Dikgaruru di ka hlasela go ba molaong ga sepolotiki ga mmušo wo o lebeletšwego ka tsela ya semolao goba le ka tsela ye e šireleditšwego ke molaotheo.
Go tla nyakega tlhohleletšo ye maatla le lenaneo la go tloša semorafe.
Afrika Borwa, Nigeria, Argentina, le Pakistan di kgethilwe bjalo ka dinaga tše di dirwago mohlala tša go ngwala maitshwaro a makaone le dithutwana tše go ithutilwego tšona ka ga go tsenya tshepedišong ga merero ya bong ka masolong a go tliša khutšo.
Go ba gona ga naetreite ye e oketšegilego go ka bakwa ke go tšhollwa ga soretšhe mo go sa sepetšwego gabotse le go tšhilafatšwa ga makaka.
Ke nyakile go kgopela tshwarelo eupša ka kgetha go hlaloša kgakanego ya rena.
Temogo ye e ile ya fa lesedi la gore dihlongwa tše dintši di swanetše go kopanywa ka ge di hlomilwe ka nako yeo bontši bja rena re bego re sa ipshina ka maemo dikholoni.
Bjale o ka no se tsebe gore Mna Dipela e be e le mokgokaganyi wa papadi ka letšatši leo?
Tše dingwe tša ditumelelano tše ke tša Khomišene ya Ekonomi ya Sa ruri ya Mohlakanelwa  JPEC ya Afrika Borwa le Uganda.
Re ipileletša go mekgatlo ka moka - Maindia le Ma-Pakistan go akgofiša tharollo ya thulano ya ka Kashmir.
Dikgoro tša go tsena ka lebitleng la Napoleon peleng di be di le botsenong bja phakeng kgauswi le Thabana ya Carr, ka morago ga go hudušwa go tšwa ka St Helena, eupša ke kgale e bušitšwe.
Matlakala a dintlha ka ga ditaba tša tikologo, diphoofolo, dimela, madulo le go phela ga go ya go ile.
Ga go na pelaelo ya gore bošaedi bjo ga bo šitiše fela le go gakantšha bahloki ka ga dihlophana tša bohloki, eupša bo tsenya ditshepedišo tša rena tša tikologo tša moswananoši, mafelo a temo le madulo a diphedi tša tlhago.
Go tliša le go hloma difilthara tša ditlabelo tša go diriša moya.
Go tla ba le go tswalelwa ga seripa ga methaladi ya ditsela tša difatanaga nakong ya ge go šongwa tseleng.
Mmasepala wa eThekwini o rata go leboga bengdifatanaga ka tirišano ya bona pele ga nako.
Baromiwa ba maloko a šupa a Phoenix ba eitilwe pele ke Mna Rajack modulasetulo wa Foramo ya Maphodisa , maloko a Komititšhomo ya Phoenix, mokgatlo wa dithekisi le baetapele ba bangwe ba setšhaba.
Dithoto tše mmalwa tša intasteri di hlomilwe tše di ilego tša tloša maphelo ka moka a babeeletši ka ntle le le tee gomme di hweditše naga yeo go tlogo agwa difeme gona.
Go hweditšwe gore difatanaga ka bobedi di utswitšwe nakong ya bohlakodi bja ka ntlong, gomme di šetše di kgokagantšwe le bohlakodi bja ka dintlong bja ka Northcliff le Winchester Hills.
Ditefišo tše di kgahlišago tše di sa fetogego tša mohlagase le dinamelwa tša go sepetša ditšweletšwa tše di šomilwego di a nyakega.
Lehono dikgokagano tšeo di hlongwa lefsa ka maitekelo a mantši,  a go swana le tirišano ya Yunibesithi ya Glasgow Caledonian University le yunibesithi ya rena ye kgolo ya bongaka, MEDUNSA le Yunibesithi ya Transkei.
Mohlankedi wa dinyakišišo e bile Moinspekthara wa Botseka Nyakane Moloi wa Ditirelo tša Botseka ka Bethlehem.
Lefapha la diintasteri ka Angola le a beakanywa go fihlelela maemo a boditšhabatšhaba.
Ponagatšo ye kgolo e hwetšwa ka go ngwala go dikhutlonne tše di fapafapanego ka mebalabala.
Ba hweditšwe ka difoleteng tša ka Hillbrow, ka Eldorado Park ba bolela gore ba rekiša diokobatši go iphediša.
Re tlo neelana ka baromiwa kgafetšakgafetša gore re kgone go tiišetša tirašano ya rena.
Go ya ka seo, se re swanetšego go šoma ka sona ke twantšho ya semorafe kgahlanong le bathobaso se se dirwago ke bathobašweu, gomme ka go le lengwe re sa kgotlelele setlwaedi sa go semorafe kgahlanong le bathobašweu se se dirwago ke bathobaso, se ka be se direga goba seo se ka tlago sa direga, gammogo le twantšho ya BoSemithisimo.
Pušeletšo ya dilo tše di fetilego re sa itemogela yona le lehono, go swana le ka dithulano tše di ipušeletšago ka Angola le dipoelo tša bohloki bjo bo bakwago ke mananeokgoparara ao a sentšwego ka dinageng tša boagišane.
Ka nako yeo ya tlhaselo, yo mongwe wa bahlasedi o ile a thuntšhwa a bolawa ke molemi.
Gopolang go reseta dišupanako tša mohlagase, kudukudu alamo ya gago ya ka lehlakoreng la mpete, le dišupanako tše dingwe tše di ka bego di ile tša šitišwa, tša go swana le pompi ya meetse ya ka letangwaneng gona lenaneonošetšo la go šašetša.
Kgoboketšo ya Taetšo ya Lefapha DCC  e bile le maikarabelo a kgoboketšo ya tshedimošo ya go amana le bošole ka tsela ya taetšo.
Bašomi ba RRC ba tla šoma ka ditatamente ka moka tšeo di tlišitšwego go TRC gore ba kgone go tseba batho bao ba tlogo fa bohlatse gore ba hwetše diforomo tša tshedimošo tša UIR.
Kaonafatša phihleleo ya ditirelo le methopo ya tša mohlagase tše di tshepagalago, tša go se bitše tšhelete ye ntši, tša go lokela ekonomi, tša go amogelega setšhabaeng le tše di hlokomelago tikologo, go hlokometše dinyakwa le mabaka a bosetšhaba.
Mmasepala wa eThekwini o gare ka Lenaneotlhabollo go kaonafatša kabo ya ditirelo, go rarolla go hloka tekatekano ya merero ya setšhaba le ekonomi le peakanyolefsa ya naga, ka Tikologo ya Borwa bja Durban.
Lerole le dilo tše thatana tše di tlišwago ke phefo go tšwa go dikgogolwa tša mašaledi le seabe sa tšona go boleng bja meetse.
Mo nakong ye o ile gape a aloga go tšwa go Sehlongwa sa Mahlale a Setšhaba ka Moscow, Russia gomme a phetha dithutwana tše kopana tša bošole ka Angola.
Baithaopi bao ba se nago le dithunya ba swanetše bonyane ba itlhame ka diphate tše pedi tše thata, ditlelapa goba dikota tša tšhipi le kotse ya go dirwa ka gae.
Mna Visser naa o be o nyaka go bolela se sengwe pele ga Mna Goosen?
NAASP e theilwe go segwera sa tša ekonomi le tša sepolotiki gammogo le kgokagano ya motho le motho.
Re swanetše go kgoboketša diabe tšeo, re rulaganye ditherišano tša dihlopha, le diwekšopo, bjalobjalo, go ithuta le go fa kakaretšo go tšwa go maitemogelo  a dilo tše di diregago.
O no mpotša gore ee go lokile.
Ka lebaka la tšhireletšego, UN e palelwa ke go šoma ka mo dikarolong tše tša Somalia gomme e fa thušo ka di-NGO tša Somali, Mna Redmond o boletše bjalo.
Lengwalo le rometšwe difeme tše tharo tše di hlokotšwego go tlo hloma Foramo ya Bakgathatema ba ka CBD le dinyakwa tša papatšo le tša kgokaganyo ya TRUMP.
Go hlokega kgokaganyo le kopanyo ye kaone ya ditiragalo tša polokego ya mebileng tše di dirwago ke mekgatlo ya go fapafapana le ka magatong ao a fapanego a mmušo.
Naa o ka re botša ka ga ditlhathollo tše di fapafapanego tše di filwego ke wena le Mdi Mathibe?
Go tla ba le di-PVA tše di ka se bego ka fase ga taolo ya FIFA tše di tlogo swarwa ka Senthareng ya Dipapadi ya Swartklip, ka Lepatlelong la Athlone, le ka Belville Velodrome.
Ga se ka ya Lusaka, Angola go yo hlahlwa, ke be ke šoma tša bohlodi.
O laletšwa go ba le Tona Dipuo Peters le Molekgotlaphethiši wa Maphelo, Mdi Shiwe Selao, ge ba ribolla mobu go tlo aga dikliniki tše ne tš empsha.
Ka morago, buti wa Gwebu o šupile bagononelwa ba bangwe ka monwana.
Ga go nyakege go šoma ka tlhokomelo ka botlalo go bašomi ba mmasepala wa OMU.
Medchem Pharmaceuticals ga se ya šoma fela ka Mašole a Tšhireletšo goba Medchem Technologies.
Protšeke ke ya Madulo a Mekhukhung yeo e lego magareng ga KwaMashu le Newlands.
Gomme le ge go le bjale dimilione tša batho di tloga letšatši le lengwe le le lengwe la maphelo a bona la tlala ye go lego molaleng gore ga e fele.
Re tšere sephetho ka go GCC go lebeledišiša go romela le go šomiša maatla a nyutleleara go tšweletša mohlagase le go tloša letswai ka meetseng.
Batho ba MaSan le MaKhoi ba ile ba itemogela bošoro bjoo bo rulantšwego le bja go se kgahliše mo ba ilego ba nyaka go fedišwa ka botlalo.
Se se bohlokwa kudu ge re lebeletše kgonagalo ya go rema mehlare, gomme le dinaga tša dipolase di kotsing kudu ya go rengwa ga dihlare.
Re thabile go bega gore EMIS ka WCED e hwetša katlego ye kgolo.
Ka ASGISA re tla oketša bohlokwa bja baotledi ba kabo ba kgolo ya rena.
Stephenson o ile a ba le batseta le bahlankedi ba maemo a godimo ba maphodisa moo leetong leo.
Disetšene tša maphodisa tše di sa tšwago go thwalwa di ile tša bontšha boikgafo bja bona ka go thuša ditšhaba tša gabotšona.
Magagešong, go na le mellwane ye e lego molaleng ka ga ka moo maithomelo a theknolotši a ka thekgago go tšwela pele go ya go ile.
Ka maemong ao re a kwelego, Vlakplaas goba netweke ya tšhireletšo ba ka be ba ile ba mo nyaka go fihla ba mo hwetša bjalo ka mošomo ka lebaka la gore o ile a ngwega moo.
Mafelelong o ile a šoma bjalo ka modirelaleago ka Mokgatlong wa Tlhokomelo ya Bana ba Ditšhuana wa Verulam Child Welfare.
Lepatlelo la FNB le agilwe mengwageng ya mafelelong a bomasometshela, goba ya mafelelong a bo masomeseswai goba moragonyana ga moo, ga go bjalo?
Godimo ga moo, DSR e tla saena ditumelelano tša boditšhabatšhaba tša mabapi le dipapadi le boitapološo.
A re šomišeng sebaka se ka mehla go tšweletša Maatla a kgwebokgolo ka Dikhamphani tša mohlakanelwa le Go thoma kgwebo, go realo e le go netefatša gore re ba le bokamoso bja di-SMME le dikhamphani tša mohlakanelwa tša mafolofolo.
Balatofatšwa ba babedi ba ile ba swarwa ke maloko a setšhaba gomme mafelelong ba tlišwa go maphodisa.
Tše di tlišwa mabakeng a go tlo dirwa tshekatsheko, e sego bjalo ka kakanyo ya diphetho tša mmušo.
Mmušo le Palamente ya Serbia di goeleditše gore UDI ga e šome.
Go hwetšagala le boikgafo bja bašomi bao ba nago le bokgoni kudu ba DEAT go phethagatša Laeanotirišo.
Motlatšamopresidente Mlambo-Ngcuka o emetšwe gape go etela Solo ka Bogareng bja Java le Makassar ka South Sulawesi.
SAIA e thuša dihlongwa le mekgatlo go tšweletša mokgwa wa sephrofešenale go tliša peeletšo ya baabi ye e nyakegago go tšwetša pele maikemišetšo a bona.
Katlego ya Ethekwini ya go swara dipapadi tše bohlokwa mo nakong ye e sa tšwago go feta go dumeletše Mmasesepala go aga botsebi bjo bo kgahlišago ka mo lefelong le.
Ngaka Mohamed ElBaradei o boletše gore, go latela dipolelo tša gagwe ka North Korea gore e ikgafile go tumelelo ya go bea marumo fase ye e fihleletšwego ka Feperware eupša ya re e nyaka gore dikiletšo kgahlanong le yona di phumolwe pele.
Makgolokgolo a badudi ba Chesterville ba filwe bonnyane bja dintlo tša bona.
Maetong a matelele Freddie Mercury le Queen, dikoša tša sehlopha se segolo, klasiki ye bobebe, mmino wa classic rock.
Ke a e kwešiša, ke fela batho bao ba kgethilwego bao ba tsebago gore Vlakplaas e be e le gare e tlošetša mešomo ya bokhutelo.
Bothata bjo bo okeditšwe ke tahlegelo ya maitemogelo ka go tšwa mošomong e sa le ka pela.
Molekgotlaphethiši wa dipapadi le Boitapološo, Mna Amichand Rajbansi o tsebagaditše go tlatšwa ga dikgoba tše tharo tša ba taolo ka Kgorong.
Uys o amantšhitšwe le melato ye mengwe ye mmalwa  go akaretšwa maikemišetšo a polao.
Dira mekgwa ya tirišo ya softewere ya maitirišo, maanopeakanyo a tirišo ya dilo le peakanyo ya ditšhelete ya dithomelo tša MTEF.
Ga ke nyake gore re boele morago ditherišanong tše di fetilego.
Tiro ye e lokolla TB bacilli moyeng gomme batho ba bangwe ba ka e hema gomme ba fetelwa.
Phapoši ye nngwe le ye nngwe ya borobalelo e re iša ka setupung seo se lebeletšego serapana.
Se e bile tlhaselo ya leswao le legolo la temokrasi ya Iraq  ye e sa tšwago go thoma.
Westville Christian Fellowship ke kereke ya tikologo ye e lego ka Bogareng Bja Toropokgolo ya Ethekwini ka  Durban .
Gomme ka sewelo la mathomo e bile, go ya Mmileng wa Lansdowne.
Moletlo wa go bea dikgare ka Jose Marti Memorial go beile motheo wa mathomo wa ketelosemmušo go ya Cuba.
Mošomo wa ka ntle o be o tlo kgokaganywa ke Komiti ya Kgokaganyo ye e sa tšwago go hlongwa.
Go dira ditšhelo tša galase; dibjana tša ka khitšhing tša galase le tša tafoleng; dibjana tša galase tša saentshe le tša ka laporathoring, sešupanako le diwatšhe tša galase le ditšweletšwa tše dingwe tša galase n.e.c.
Go kwala gore go ile gwa thomiša ngangišano ye kgolo magareng ga banna ba babedi gomme ba ile ba bethana ka matswele.
Phetošetšo ya sebopego sa ntwa yeo e bonwego ka Afghanistan le Iraq.
Go lota dikenywa, dimake, matlakala a dikenywa le dikarolo tše dingwe tša dimela ka swikiring.
E ile ya swanelwa ke go tšweletša mekgwa ye mekaone ye e kgonagalago ya ditšo tša tlhokomelo ya bahlaki, ye e akareditšego mpholo.
Taolo ye mpe ya kgoboketšo ya meetse, go fa mohlala, go fetša ga meetse mo go fetišišago, ditiro tše mpe tša temo, go šalela ga mobu wa dinoka.
Mothaladi ka pukwaneng ya Tanya Jovanovski o re, "Tsebiša motho ofe goba ofe yo a sa ratego selo yo a putlago tseleng ya gago sengwe."
UNESCO, Setheo sa Ford Foundation le dietšentshi tša mmušo le tšona di thekgile maitekelo ao a go kgahliša.
Ge re etla go tiro ye e bonwago bathong, ditoropokgolo di swanetše go kgathatema kudu, gwa realo Motlatšammeyara wa London, Nicky Gavron.
UShaka Marine World bjale e tšweletša morero o mofsa wa mešomo ya ona ya diphaka, gwa realo Motlatšamolaodi wa Toropokgolo wa Ditšhelete, Krish Kumar.
Ga go na molao wo o ba gapeletšago go dira bjalo mo lebakeng le, gwa realo Keraan.
Mengwaga ye makgolotharo ya taolo ya naga ka batho ba bannyane ba bathobašwe e a rarollwa.
Motho yo a katilego ka molatong wo o swerwego ke Ba Dikgaruru tša ka Malapeng ba Motswedi, Yuniti ya Tšhireletšo ya Bana le Melato ya tša Thobalano FCS, o sa tšwa go bonwa molato gomme a romelwa kgolegong ka Kgorotshekong ya Selete ya Lehurutshe.
Melaetša e mentši ye e sego ya loka e tšwa ka gare ga mellwane ya rena tše di sa tšweletšwego rena gabotse.
Katlego ya CAV e theilwe go katlego ya kgwebo ya sehlopha go fihlelela dinyakwa tša mmaraka wa aeroskoupu ya boditšhabatšhaba, Mna Dockrat o boletše bjalo ka boripana.
Sehlongwa se se ikemego sa "lesolo", se se theilwego go bokgoni, se ikgafile go thuša setšhaba go hwetša ditharollo tša mahlale go mathata a sona le go hloma dibaka tša go amana le mahlale tša kgolo le katlego.
Karolo e tee ye bohlokwa kudu ya mokaka ke karolo ya malokologo ya ka gare, goba ya bogareng ye e lekeletšego.
Ka mekgwa ye mentši re phela ka dilo tše di šetšego tša kgatelelo ye e diregilego.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa sa Harrismith SAPS, Mosuphritentemogolo Fred Maree, o bolela gore se e bile mošomo wo o kgahlišago wa maphodisa gomme o lebogiša maloko a maphodisa ao a kgathilego tema ka moo dinyakišišong.
Kabinete e lakaletša setšhaba sa Mamoselemo mahlatse le mahlogonolo nakong ya kgwedi ya Ramadan.
Nyakišišang dipolao tše di amago batho ba bohlokwa, ba molao, boradipolotiki le maloko a SAPS.
Meši ye mesesane go tšwa ka dintlong tše di bešitšego malahla le mešomo ya meepo go ntšha malahla go ama tikologo gampe.
Tše dingwe tša dibeine tše le tlogo kwa tatso ya tšona di tšwa go ye nngwe ya mašemo a kgalekgale a beine ka mo nageng - Vergelegen.
Gammogo le mafelo a itšego a go swana le madulo a batho ba VIP goba dipara goba mafelwana.
Bokgoni bjo bogolo bo a nyakega ka legato la maleba go akaretšwa nagana, moya le bokgoni bja mawatle, go rarolla mešomo ya tshepelo, go hlapetša le maatla a dibetša.
Mafelo a tirišano magareng ga Durban le Oran gabjale a a sekasekwalefsa go tseba bokamoso bja mafelo a tirišano.
Dithoto tša bona, tše di akaretšago difatanaga tša mabaibai, dintlo ka Plattekloof di ile tša thopša.
SANDF e swanetše go aba thibelo ya sešole, ye e bontšhago bokgoni le toka ya sepolotiki ya mmušo go šireletša Afrika Borwa kgahlanong le dikgaruru.
Dinyakišišo tša ekonomi ka ga tša lefapha la boitapološo di dirilwe ke mokgatlo wa ka ntle.
Rena bjalo ka Maafrika re tloga re tseba gabotse gore khonthinente ya rena ke yeo e amilwego kudu ke matšhošetši ao a bolayago a dipomo.
Peeletšo ka ditseleng tše bohlokwa tše di sego tše kgolo, tše di kopanyago toropokgolo le ditsela tša go tsena ka go yona.
Ba hlomile lekala la thuto go fokotša bontši bja go kgangwa ke meetse.
WCED e abile difoka go batho ba bagolo bao ba fihleletšego se sengwe ka moletlong wo o kgethegilego ka Sehlongweng sa Go Ruta ka Kuils River bekeng ye e fetilego.
Bodiredi bjo kudukudu bo akaretša go sekaseka dinyakwa tša bašomiši le mathata le go hlagiša ditharollo tše kaone.
Eupša ke dikgopolo tše tharo tše ke nyakago gore di gatišwe ka megopolong le ka ditorong tša lena.
Tema ya Kaizer Chiefs le PSL ga se ya bewa ka tlhagišong ya Ellis Park ka sengwalweng seo.
Go tlošwa ga mašaledi a kgethologanyo go tla nyaka maitekelo a magolo mo lebakeng le letelele.
Tema ye bohlokwa ya tlhokomelo ya balwetši ba ka gae ka Ditirelong tša Maphelo ka Kapa Bodikela e gateletšwe gape lehono ke tona Uys ge a be a etetše bašomi ba tlhokomelo ya kalafo ka Citrusdal.
Motshephi - Motho yo a botilego yo mongwe go mo thekga ka mašeleng.
Dinyakišišo ga se tša kopana, ga se tša kgokaganywa gabotse gomme ga go na le maano a bohlokwa a dinyakišišo.
Go lahlwa ga ditlakala tše thata le tša diela go tla fokotšwa  le go laolwa kudu, go ya ka bobedi bokgoni bja go ja ditlakala le dinyakwa tša go lahla ditlakala.
Nna, ka bonna ke ile ka gogwa ke Maphodisa a Tšhireletšo makga a mmalwa.
Ka lebaka la boikgafo bja gagwe, mosenyi o ile a nyakišišwa gomme a amantšhwa le bosenyi.
Tshabalala ke motho yo a ratago dipapadi kudu, yo a nago le kgahlego go kgwele ya maoto, kolofo, le ntwa ya matswele.
Sehlopha sa Setšhaba se tla šoma ka Leano le Legolo la setšhaba le le kopanyago diabe tša melawana ye e fapafapanego ya Pego.
Wepsaete e ikemišeditše go hloma temogo ka ga mafelo a fosili a ka Sterkfontein, Swartkrans le Kromdraai ka leboabodikela bja Gauteng, ao a kgethilwego bjalo ka mafelo a Bohwa a Lefase.
Bontši bja dihotele le mafelo a boithabišo a na le ditlabelo tše kaone tša dipapadi, gomme a magolo a na le mapatlelo a go ralokela kolofo.
Tiragalo ye e holofela go tliša temošo le go bolela ka ga bophelo bja basadi le bana bao ba lego ka ditikolong tša ka gae tše di nago le tlaišo.
E šomišetšwa dikgašo tša radio, kudukud ka dipenteng tša kgašo tša MW le SW.
Banna ba bangwe ba bararo ba ile ba golegwa ka Kanana ka ntle ga Orkney, ge ba sa le gare ba hlatswa maswikana a gauta.
O be a swere dithunya, dikolo le mokgobo wa diokobatši go yena.
Kgoši Sandile e be e le morwa wa Kgoši Ngqika gomme mosadi wa gagwe, Suthu, wa Ntlokgolo.
Mehuta ya Afrika Borwa e akaretša magareng ga tše dingwe tšhukudu ye ntsho, lengau, saekhate, nkwe, pshinyaleraga ya lewatle le maruarua.
Re na le Leano la Tlhabollo ya Ekonomi go fihlelela nepo ye - Ikapa Elihlumayo - go godiša le go abelana Kapa.
Ge motho yo a bego a thuntšha sethunya a sepela, Nicolene o ile a emiša mosepelakasefatanaga yo a bego a feta yoo, ka mahlatse, e bego e le ngaka.
Bunnychow e ka ba le mehutahuta ya ditlatšo gomme ditheko di sepelelana gabotse.
Mna Vally, Ke lekile go go hlalošetša go tloga le peleng gore Protechnic e be e se khamphani ye e bego e beilwe ka pele.
Moinspekthara Hay o boletše gore o tšweleditšwe dipego tša kalafo ka kgorongtsheko go fa bohlatse bja gore mogononelwa o be a na le maikemišetšo a itšego ge a be a beeletša marobalo ka sepetlele ka go fa bohlatse bja maaka go efoga go golegwa.
Ke boletše gore ke thuntšhitše gašupa ge batho ba be ba betša maswika gomme nako ka moka ya ge ke thunya gašupa batho ba be ba betša maswika.
Sehlongwa sa Afrika sa Disaentshe tša Mmetse se tsebagatšwa semmšo ka Muizenberg, Cape Town.
Go bile le dipoledišano le Mna Lerothodi Ikaneng, poledišano ya radiong.
Sa bobedi, ka protšekeng ya leano ka botlalo leo le ikemišeditšego la Botha la go lwantšha tlhaselo ka botlalo ye go bolelwago ka yona le go hlohleletša kgatelelo ya bathobašweu le bokapitale bja semorafe.
Protšeke ye ya dinyakišišo e ikemišeditše go oketša taolo ya Heterodera Schachtii ka Kapa Bodikela.
Ge seemo se se sego sa loka sa ekonomi seo se dirilego gore Chris Stals a dire ditekodišišo tše re boletšego ka tšona.
Woodclay Square, Phoenix modudi o ile a hlakolwa gare ga mosegare ge a be a tsena tseleng ya gagwe ya difatanaga.
Diesiti tša makhura tša monokhapoksiliki tša diintasteri; dioli tša esiti tša go tšwa tlhwekišong; dialekhohole tša makhura a intasteri.
Mogwera wa gagwe o ile a mo romela go modirela leago gomme o ile a feletša ka senthareng ya Ikhaya Lethemba, yeo Mdi Mxumalo a boletšego gore e mo phološitše.
Magato a tšhomišobošaedi yeo e sa tšwetšwego pele a tšhošetša seriti sa bophelo bja tša tlhago bja diphedi tša mafelelong a noka, kudukudu moo mehuta ye mmalwa ya diphedi e lebeletšwego go tlo bunwa.
O boletše gore, o boditšwe gore Xoliswa Falati o be a na le maikarabelo a go golega ka ntlong.
Se se tla nolofatša kgwebišano ya gase ya go putlaganya dinaga le go maatlafatša tlhabollo ya ekonomi ya setšhaba ya selete.
Go phatlalatša dithoto mahala le batho le gammogo kgatelelo ya dithibelo tša ditseleng.
Thekgo ya bašomiši ba tša boitapološo ba go swana le bareadihlapi, ditlelapo tša diketswana tša go sesa lehlweng bjalobjalo.
Ngaka Okumu o boletše ka pela go gopotša gore le ge go le bjalo le ge Mopresidente Obama e le wa botšo bja Afrika, taba ke gore ke mopresidente wa United States.
Ke re ke be ke fetola dipego tšeo di senyago leina.
Ke boletše gore ke bone ditsopolwa tša go gatišwa ka ga dipoledišano tšeo eupša ga se nka ka bona se sengwe mabapi le Mdi Winnie Mandela.
Tiro ya boitlhamo, ya go thoma ka diphuruphušo tša sewelo tša mašole a phuruphušo ka dinageng tše mmalwa tša boagišane, go fihla ka tlhaselo ka botlalo ka Angola.
Etla Moya o Mogethwa o tlatše dipelo tša batho ba Gago bao ba nago le tumelo gomme o tsenye mollo wa lerato la Gago.
Mathata a bona a maikutlo goba a maitshwaro ke mapheko a go ithuta le tlhabollo ya bona.
Lenaneo la tirišano la tlhabollo ya Polelo ya Sefora le setšo sa Frankhofoune magareng ga bahlankedi ka Afrika Borwa bao ba boledišanago le baboledi ba Sefora le ile la phethagatšwa.
Tshedimošo ya maleba: Mna Modiselle le Mna Ramogale, go gongwe mo letlakaleng le, ba nyakega ka ditatofatšo tše di swanago
Boitshekatsheko, go opela, go ya kerekeng le go bala ke tše a di ratago kudu.
Lenaneo la St Lucia le na le diphedi tše ntši tša mehutahuta tša avifauna go akaretšwa mehutahuta ya diphororong tša meetse, gomme ka dinako tše dingwe bontši bja tšona lefelong le tee bo a hlaga.
Maloko a a ka tloga a ikgantšha  ka bobona ka ge e bile la mathomo mo Khanabone ya SAPS e ile ya thopa Mandrax.
Ditiragatšo di ka beakanya masolo a yona mabapi le dinyakwa tša gago, tše o di ratago le tše o sa di ratego ka go kgoboketša le go gopola tshedimošo mabapi le tše o di ratago.
Mahlo a katse a tloga e le maithomelo le maitekelo a Afrika Borwa.
O a tseba gore ke kgopolo ye e šaetšegilego gore batho bao ba hlokago le ba go se kgone go bala le go ngwala ga se ba hlalefa.
Tona ya Maphelo ka Kapa Bodikela, Pierre Uys, o tsebagatša semmušo protšeke ye e kgethegilego ye e tlogo thuša go thibela mahu ka baka la go felelwa ke meetse mmeleng go bana bao ba nago le bolwetši bja letšhologo ka Senthareng ya Setšhaba ya Wallacedene ka moswane.
Go fa mohlala, didirišwa tša go hlahloba ka sewelo le ditšhelo tša polokelo, go lokiša mathata ka pela, go latela ditshepedišo tša tiro ya mošomo ye e tlwaelegilego.
Ngaka Asvat o boletše gore Stompie o be a nyakega kudu gore a išwe sepetlele.
Laesentshe ya sefatanaga  Dilaesentshe tša difatanaga tše di hlametšwego kudu go fetiša le go sepetša dithuthupi.
Dikgahlego tše di phadišanago le tše di thušanago, go tshephana le dinepo tše di swanago di swanetše go lemogwa.
Taba ya gore mmušo wa feterale o tla dira gore dipanka tše dingwe di be tša setšhaba, go dira gore dišere tša tšona di se be le boleng, go realo e le go thibela Panka ya Amerika le kudukudu Citigroup.
Bana ba ile ba thotšharwa, re sa nyake go bolela go tšea bana ba.
Mathata ao a bakilwego ke diphoofotšwana tše nnyane tša malwetšana di tla nyaka kalafo ya anthipayothiki ye e laetšwego.
Mmasepala wa eThekwini o dumela gore go rekiša gape ga mekotlana ya dipolastiki ye mekoto ya go šomišwa gape go na le segwera le tikologo go ya ka Hlogo: Go Hlwekiša  le Ditšhila tše Thata, Mna Raymond Rampersad.
Ke swanetše go lebogiša toropokgolo ka go ba mathomo ka tlhamong ya REDS.
Nako e fihlile ya tharollo ya lebaka le letelele ya mathata a Israele le Lebanon.
MP ba maemong ao a nago le maatla a go huetša go tšea diphetho tša maemo a godimo.
Fana ka diaparo tša kgale goba dilo tša ka ntlong tše di sa lokilego go mekgatlo ya bohloki.
Thušo ya ditšhelete e ka išwa gape magareng ga ba taolo ba mmalwa goba ka dileteng tše nnyane.
Mna SIS Ntombela o thwetšwe bjalo ka Mohlankedimogolo wa Mešomo ka kgorong ya Temo.
Go dumelelanwe gore tsebišo ya go ngwalwa ye e thethago e swanetše go romelwa makhanselara gomme e bolela ka ga bohlokwa bja go rarolla semorafe.
Ditlhahli tša go hloma le go laola mafulo a ryegrass a go ya go ile ka Natal.
Go fa mabala a dithaloko dithaere, ao a lekeleditšego ditšhaeneng tša ditšhipi goba dithapong go dira diteku tše kaone kudu.
E beilwe go lebana le Maneelanong a Dinamelwa a Joe Gqabi, lefelo le lefsa le le na le lebenkele la go rekiša ditšweletšwa tša maswi le diholeseile, bagwebi le meago ye e oketšago boleng.
Taba ya go wa ga ekonomi, gabotse, ke taba ya taolo.
Bjale, Disenthara di tla fa tikologo ye e kgontšhago go hlohleletša kholego ya nanotheknolotši.
Naa ke nnete, mohumagadi, gore o mothekgi yo mogolo wa kgwele ya maoto?
Go fetoša mananeothuto le go beakanya go ithuta semmušo go gare go tšwela pele ka fase ga tlhokomelo ya ba taolo ya thuto.
Oliver Tambo o ba modulasetulo wa bosetšhaba  gomme Jacob Zuma, motlatšamongwaledipharephare.
Diteko le Keletšo ya Boithaopo  VCT  e hwetšagala ka ATICC, gammogo le ka dikliniking tše ntši tša ditlabelo tša maphelo tša setšhaba.
Holmes o tšwetše pele go hlaloša mathata a go rarolla ditaba tše di amago Darfur, Chad le CAR.
Bašomiša ba ka utolla le go taonelouta tshedimošo le tshedimošo ye kgolo ka difomete tše di fapafapanego.
Phetolo fela ye e ka phethagatšwago ya lefase ka bophara ya mathata ao a sa felego a tša maphelo le a ekonomi ya setšhaba ke thibelo ya malwetši a go se fole.
Lehono se se a dirwa, ka dikgato tše di fapanego tša go šoma gabotse, nageng ka bophara.
Tonakgolo, Ebrahim Rasool, legatong la Mmušo wa Kapa Bodikela, o go laletša go tla Tirelong ya Segopotšo sa mohu Kgoši Xolilizwe Sigcau.
Dithentara di tla ahlolwa go latela Tshepedišo ya Boahlodi bja Bao ba Nyakwago ya Mmasepala ka ge go beilwe ka Maemong a Thentara.
Kgatelelo ye kgolo ya monagano yeo e tsentšwego ka mogopolong wa gago wo o bego o se wa phafoga gabotse selo se kotsi sa sefatanaga se se bego se tšwelela sa maphodisa a tšhireletšo gomme sa dira gore entšene ye nngwe le ye nngwe e kwagale bjalo ka lešatana le le tšhošetšago.
Dikgwebo tše di ka ba tše mpsha goba di oketšwa mešomo ya tšona kudu.
Menyetla ya bophelo bja ka lewatleng e tla tsebja gomme ya hlohleletšwa go mafelo a maleba a ka mabopong.
Sehlopha sa bao ba kgethilwego ka o tee ka o tee se nyakišiša melato go bona ge eba bagononelwa ba ka amantšhwa le bosenyi bjo bongwe.
Go bolela nnete, semelo sa Anansi se ile sa tšwelela ka boripana ka go badingwana ba Amerika.
Batho ba bangwe ba ka sega maotwana a rena a dikgogo, eupša bagwera ba rena ka makheišeneng ba duma ge fela o bolelea ka seneke se se bitšwago 'walkie talkie'.
Go romela moyeng go ka thušwa ka go beletša tšhipi ka go tsepama thothobolong go dira mašoba a mmalwa.
Magagešong, ntumelelng ke boleleng ka ga ye nngwe ya ditšhitišo tše kgolo tša kgolo ya ekonomi go bao ba lena bao ba dirago kgwebo ka Afrika Borwa.
Go be go se na dipolelo tše di se nago bonnete tše di swanago le tšeo di tlišitšwego go nna mabapi le Cebekhulu.
Batšwasehlabelo ba amogetšwe gore ba dule ka setešeng sa maphodisa ka Apel.
Ngaka Wouter Basson o gopotšwa gore o sa le ka fase ga kano.
Ba kgašo ba laletšwa go tla pulong ya semmušo ka Ezimbuzini Goats Hive, lefelo la kgwebo le lefsa leo le mpshafaditšwego go amogela bagwebi ba dipudi le ba dinku.
Sekolo sa Phoraemari sa Caritas se bile le go thubelwa kudu mo dikgweding tše di fetilego tše tharo.
Bagononelwa ba mmalwa ba golegilwe ka morago ga ditlhaselo tše mmalwa le go hlakola ga go itlhama mafelong a mannyane ka lefelong la maphodisa ka Rustenburg.
Klaente e ikopanya le kantoro ya tlhahlo ya selete ya Khula mabapi le sengwalwa sa peakanyo ya kgwebo goba mabapi le thušo ya tlhahlo.
Dipoelo tša Bosenyi : Ka mmileng Willem, ka Booysens Mna Mabula o tsene ntlong ya motšwasehlabelo, a mo thunya gomme a tšhaba moo tiragalong ye.
Mmušo wa Afrika Borwa o kgalema maitekelo a polao kgahlanong le Tonakgolo ya Somalia.
Hugh Lewin o tla sepediša tshepedišo ye ge o tla be o bolela taba ya gago.
Afrika Borwa e tšere sephetho sa go reka difofane tša Grippen go tšwa ka SAAB BAE tšeo di lego gare di tlogo tloišwa ka Afrika Borwa.
Ge leraga la soretšhe le tšhollwa ka mekoting ya go tšhollela ditlakala, taolo ya ditšhila tše e tla bopa karolo ya NWMS.
Go nyaka ga Fatima yo a bolelago kudu ka dipolotiking go thomilwe ge e sa le wa mahlalagading - gantši o be a bolela ka dikopanong tša setšhaba tša mekgatlo ya go swana le Natal Indian Congress.
Dira tirelo ya go hlwekiša ka lefelong la EMDC: ka Metropole North, ye e lego ka Mmileng wa Timmerman, Parow, mo lebakeng la mengwaga ye mebedi.
Go tseba HAZCHEM le ditsela tše dingwe tša dikgokaganyo tše di kgethegilego le go laola mesepelo ditseleng tše dingwe.
Diathekele di boletše ka botlalo goba ka seripa mabapi le phuere goba dithoro tša tlago goba tša maitirelo, go dilo tša motheo tša nesoi, ka matlakaleng, manting, ditiskeng, bjalobjalo.
Go dirwa ga sopho ye e nago le nama, hlapi, dikhrustašiene, dimoluskse goba phasta.
Mmušo wa Afrika Borwa ke mosaenedi wa Kwano ya Intelsat Convention, moabi yo mogolo wa bokgoni bja sathalaete go bagaši.
Mapokisana a tekolo ga a na le seabe go fihla ge konope ya go Mpshafatša e klikwa.
Gomme ke ba le Maamerika a mangwe go lakaletša Mopresidente yo a kgethilwego Obama mahlatse le mahlogonolo, mogatšagwe Michelle, le barwedi ba bona ba babotse ba babedi, a oketša ka go realo.
Morarolli wa mathata  le hlogo ya dinyakišišo gape a ka hlokomela go phethagatša ditšhišinyo tše di šišintšwego ka godimo.
Diabe di tloga di le tše ntši go batho bao ba bego ba le ka sefatanageng.
Sebakeng se, ANC e ganetša ka phošo batho ka moka bao ba lwelego ka lehlakoreng la Mmušo bjalo ka maikemišetšo a semorafe ka kgatelelo ye e tšwelago pele ya Maafrika Borwa.
Diphetošo ka morago ga moago di thibela mafula ka Polokong ya J.
Ke boletše gore Falati o tlišitše bafsa go nna.
Lenaneo le le thuša bana ka mošomo wa bona wa ka gae, la tloša mapheko a theknolotši, ka, go fa mohlala, go ba fa phihlelelo ya inthanete.
E beilwe gare ga lefelo la Bogareng bja Ešia, gareng ga dinoka tše pedi tša Amudarya le Syrdarya.
Aowa, seo ga se ka pela ka moragonyana ga kotsi yeo.
Tokete ya molato wo o nyakišišwago e butšwe ke banyakišiši ba ICD bao ba bonago go thunya moo go be go swanetše.
Go thuntšhitšwe gahlano go thunywa monna yo a hlokofetšego gona fao.
Tshepedišo yeo e thomile ka bjako ka morago ga ge re tloga Orlando.
Senthara ya Mahasiddha Kadampa Buddhist e ka hlalošwa bjalo ka bobedi tempele le senthara ya go naganiša ka sedumedi ebile e aba dithuto le dithutwana tša go naganiša ka sedumedi go setšhaba.
Lentšu le la Sezulu la 'ubuntu' le bolela ka ga nepo ye e abelanwago ke batho ye e feletšago ka maikarabelo a setšhaba a go tšwetša pele bophelo ka pholaneteng ya rena.
Ampele ye e kopanego goba ye bonolo, diprakthitsi; dipraktse tše tharo go fihla go tše hlano, tša go swana le matšoba, tše ditelele go lekana goba tše ditelele go feta diampele.
Molao wo o dumelelago tirišosemmušo ya ditlhahli le melawana, le go hloma khansele ya keletšo.
Go bonwe gore kelo ya bohodu bja maswika a bahu e oketšegile mo nakong ye  e sa tšwago go feta.
Monyakišiši wa nakwana o na le maikarabelo a go nyakišiša le ditiro tše di akaretšago dimetale.
Ba taolo ba tšere magato a maleba go netefatša gore mehutahuta ya disaekhate e a phologa.
Legatong la Mmušo, ke rata go fetiša mahloko a rena go ba lapa la ga Mhlaba.
Dikomiti tša Baeti ka diphrobentsheng ka moka di tla hlongwa  ka nako e tee le go thwalwa ga Baeti ba Dikgolego bao ba Ikemego, ka diphrobentsheng tšeo.
Mna Du Toit, moeletši wa gago wa tša molao gape o swere sengwalwa go tšwa go Mohumagatšana Ngadimeng yo a bego a ratana le Mna Mabotha.
Mmušo wa Selegae ka EMA o šoma ka maemo a ditšhelete a makaone gomme o na le ditshepedišo tše kaone tša taolo ya ditšhelete.
Ge a be a diragatša pele ga Johnson, Liukin o ile a swara megalatšhika ya gagwe gomme tlhagišo ye e bego e nyakile go ba ye kaone kudu ya dira gore babogedi ba gowe.
Bjale o ile a swanelwa ke go bolela maaka a gore o emetše bašomi gomme a re ke yena Sinko Mawase.
Gabotse, re tla be re rekiša dithekhete ka lepatlelong la Ellis Park.
Maatla a bahlahlobi ba diintasteri a šongwa a arogantšwe ka melaong ya bašomi.
Balekane ba tša kgwebo ba tla swara diphadišano tšeo ka go tšona maloko a setšhaba a tlago thopa dithekhete.
Klinikhone e feletša ka dinyakwa tša dijo ka maitirišo go molwetši yo mongwe le yo mongwe yo a se nago le dinyakwa tše itšego tša dijopeelwa tše di beilwego.
Bašomi le borakonteraka ba ka WFP ba emišitšwe ba šupilwe ka dithunya, ba gogwa ka difatanageng tša bona gomme ba hlakolwa ka lebelo le le šiišago, a realo.
Gomme mafelelong ka mo sengwalweng se, ge e le gore sengwalwa se ka tsela yeo, naa o hlahlile mang ka ga diteng tša sona?
Seabe sa ka monaganong sa batho bao ba lebeletšwego le diphoofolo tše di dirwago ditekodišišo se ile sa tsebja gomme mehlala goba disampole tše mmalwa di ile tša dirwa go dira ditekodišišo.
Re sa tšwa go hwetša lefelo le la sethokgwa - lefelo le le bulegilego le le tletšego ka mehlare.
Gape, dingangišano magareng ga tiro ya naga e tee le ya dinaga tše ntši e tšwela pele go gola kudu.
Ge re katološa phihlelelo ya tshedimošo, re katološa dibaka tša bodiredi bja ka ntle.
CNN-IBN e boletše le Tona ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle ya Afrika Borwa, Ngaka Nkosazana Dlamini Zuma ka ga kgonagalo ya go abelana methopo ya nyutleleara le India.
Seo ga se kgonagale go se phethagatša ka mokgatlong wo mogolo.
Katlego ya go swarela dipapadi tše bohlokwa tše di sa tšwago go feta ka Ethekwini go dumeletše mmasepala go aga bokgoni bjo bo kgahlišago ka mo lefapheng le.
Ka ge ke boletše mathomong, re swanetše go dumelelana le taolo ye maatla ye e nago le kgatelelo.
Kabinete e lakaletša Mamoselemo ka moka mahlatse le mahlogonolo ka ge ba itokišetša go keteka Eid.
Mokonstabole Kem go tšwa go SAPS ya  Woodstock o nyaka go yo romelwa go yo šoma setešeng se sengwe ka lefelong la East London.
Ga ke na tsebo ka ga dipotšišišo le lehu la Themba Johannes Mabotha.
Mosekaseki wa Ditopo tša Difahlego tše di Agilwego Lefsa o šoma ka Yuniting ya Payolotši, Laporathori ya Disaentshe tša Ditopo ka Pretoria.
Mošomo wa setheo sa ditsebi tša dipalopalo tša boditšhabatšhaba o ile wa kgobokana go tlo thuša tirelo ya dipalopalo ya Stats SA go sekaseka ditšweletšo tša yona tša ekonomi ka ge go beilwe mo lebakeng le letelele.
Paul Berry, go tšwa go tša bohlodi bja mašole, Deon Terblanche go tšwa SAP ba ile ba ba moo.
Ke dumela gore simphosiamo se sa booki se tla ba le seabe sa mohola ntweng kgahlanong le TB, gwa realo Uys.
East Coast Radio, Radio Ukhosi le Phoenix Radio di tla be di le fao di gaša thwii, gomme di go fa sebaka sa go thopa difoka tše kgolo.
Mabapi le taba ya go se lefe batšweletši bao ba ikemego, SABC e ikgafile go kopana le batšweletši go rarolla mathata a ka ntle le mathata a ditšhelete ao kgašo e lebanego le ona.
Maatla a ekonomi le seemo sa phadišano ye nnyane se se dirwago ka nepo sa bontši bja dikhamphani tša disoftewere se kgontšha diphetolo tše itšego go tšwa mmušong.
Tshedimošo ka moka yeo Primedia e e amogelago e fetišetšwa go SAPS go ya ka dinako tša mmakgonthe.
Moketeko o nyakile go senywa ge sehlopha sa bafsa bao ba bego ba sa tsebje, bao ba bego ba kgoga ka morago ga dintlwana tša boithomelo tša go rwalwa, ba ile ba lahlela sekerete se se bego se goteditšwe fase, seo se ilego sa thoma mollo wa hlaga.
Phetošosebopego - bokgoni bja go baka go fetoga ga dibopego goba diphetogo ka diseleng tše di phelago.
Bjale, ee go bolela nnete taelo ya gore batho ba dule ka dintlong e ile ya phethagatšwa ka Maseru, ye e hlohleleditšwego ke ditiro tše tša dikgaruru.
Maphodisa a ka Sydenham a ile a phatlalatša segongwana sa disenyi tše kotsi tše di tšweleditšwego ka mekhukhung ya Kennedy Road mola Ngwaga o Mofsa o thomago.
Ditherišano di ile tša dirwa ka gare ga Kgoro gomme sengwalwa seo sa ahlaahlwa le SASS.
Ditebogo tša rena di lebišwa gape go komititaolo ka maitapišo a yona a go kgahliša le a go se lape ka go dira gore khonferentshe ye e be gona.
Mo mengwageng ye mehlano ye e fetilego eThekwini e atlegile kudu ka kabo ya ditirelo.
Mohlomphegi Mmeyara, Mokhanselara Obed Mlaba, le maloko a Mmasepala wa Ethekwini a go laletša go tla Kabong ya Difoka tša Bokgoni tša Mmeyara tša ngwaga ka ngwaga.
Ba ile ba tšwela pele go latofatša bagononelwa go reka mohlankedi wa maphodisa ge ba be ba efa maloko a maphodisa tšhelete ka Mmileng wa Bramley Crescent ka Germiston.
Ka moka ga rena re a tseba gore go šomiša dibešwa tša fosili ka mo go sego gwa laolwa ke selo se segolo se se bakago meši ya digase tša khaponetaeoksaete.
Ka Afrika Borwa re ikemišeditše  go fokotša go hloka tekatekano le go dira gore go be le tseno ka mmarakeng wa bašomi go dimilione tša bafsa mo nakong ye e sa fetšego pelo kudu.
Dikatlego tše re di fihleletšego ga di tloše kgatelelo ya tshwanelo ya motheo ya go fetoša tshepedišo ya tša toka ka botlalo.
Baithuti ba ile ba thopa renke ya dithekisi, ba lokiša meago ye e bego e sentšwe, ba hlwekiša mafelo a tikologo, ba dira masolo a tlhwekišo, ba utolla bana ba mmalwa bao ba bego ba na le mengwaga ya ka godimo ga ye tshelela, bao ba bego ba se ba ngwadišwa ka sekolong.
Ditlhahlobo tša kholego tša go tseba malwetši ao a hwetšago tefelo go bašomi ba peleng ba ka meepong di swanetše go išwa mafelong ao a hlokago ditirelo.
Manyoro le dilo tše di tlišwago ke dinogameetsana di ka šomišwa go humiša mobu.
Monna yo mongwe o golegilwe ka mollwaneng wa Kopfonten ka ge a peletšwe ke go lefa dikotlo tša sephethephethe tše di šaletšego ka Afrika Borwa, gomme yo mongwe o ile a fiwa kotlo ya go otlela a se a swara lengwalo la go otlela.
Baeti ba maemo a godimo ba go tšwa Kuwait le ka seleteng ba tla etela lefelo leo.
Dintlo tše di thibelago mollo tša ka Wendy di abilwe di na le ditirelo tša motheo tša kelelatšhila le tša meetse.
Banna ba bararo ba tšweletše pele ga Moahlodi wa Kgorotsheko ya Godimo Jan Combrink le Mosekiši Moatbokheite Cyril Selepe.
Dikgaruru di oketšegile kudu gomme tša feletša ka mahu a mantši le dikgobalo.
Hlokomela le go tiišetša tshedimošo ya mošomo wa protšeke ka ga MIG MIS.
Dinyakišišo tša moo tiragalong yeo di hweditše gore banna ba babedi ba itebantše le Zulu gomme gwa thoma ngangišano yeo e feleditšego ka dithulano le go hlabja ga motšwasehlanbelo.
Se, magagešong se ra gore melawana ya ditšhelete ya go fetogafetoga e a nyakega.
Letlakala la gae le swanetše go ba le tshedimošo, le goketše, le be le lekopana gomme le balege gabonolo.
Explorer e swana le Windows Explorer ye e tsebegago kudu, moo mananeo, dinetweke le diteše tša tlhokomelo di ka bogelwago gona ka tsela ya tatelano.
Go bile e thekgo ya ditlhabollo tša morarorago ka fase ga Moprof Nic Wiehahn.
Go fa tirelo ye e kgethegilego ya taolo le kalafo ya Malwetši a go Fetetšwa ka Thobalano.
ISG gape go emetšwe gore e šišinye go ngwalwa ga lenaneo la dinako le le sepelelanago le Mmušo wa Iraq wa bjale, wo o thekgilwego ke selekane, sa go gomiša mašole ao a itlhamilego.
Mathomong moeletši wa tša molao fela ge ke be ke šoma bjalo ka moemedi wa SAA ka Khomišeneng ya Dinyakišišo ya Margo ya mabapi le tirelo ya tumelelo ya difofane.
Manamodi wa Direlo tša Dipanka o rarolla dingongorego tša batho mabapi le ditirelo le ditšweletšwa tša panka.
E tla aga motheo wa tshedimošo wa masolo a mehutahuta a boeti bja tša temo ka Kapa Bodikela yeo e tlago laola ke Elsenburg GIS.
Fetišetša ka gare ga naga ye e amogelago goba di romelwe dinageng tša ka ntle lefsa mabakeng a go fapana le melawana ya ka nageng ya Afrika Borwa.
Yo mogolo Joseph Ngwenya, yo a belegwego ka Sophiatown, o boletše gore mmušo wa kgethologanyo o ile wa rulaganya kgethologanyo ka lebaka la gore badudi ba bangwe ba be ba kgatha tema dipolotiking.
Go ata ga dikotsi tše di amanago le maphelo a tikologo ke dilo tše bohlokwa tše di bakago mahu le mauba.
Medchem e be e le lefelo la kgokagano magareng ga Delta-G le Mašole a Tšhireletšo.
Go fetogafetoga ga dihla ka ga ditšweletšwa tše di lego boima go hlokomela dimela tša phulo di ka se dirwe phulo gomme go boima go dira furu goba dikarolo tša lehlwa.
Tiragalo ye e tumilego kudu lefaseng ka bophara e ralokwa mo matšatšing a mararo ka dinoka tše di elago ka lebelo tše maatla, matšibogo a dinoka tša Afrika le phišo ye kgolo ya lefelo la phišo.
Kgalemo e swanetše go dirwa ka tekatekanyo, ka go swana, ka go tšwela pele le ka pela.
Meletlo ya segopotšo ke metheo yeo e šupago kgatelopele ya leeto la gago le itšego.
Go kwešiša ka tsela yeo CPI e hlakanywago ka gona, go akaretša ditaba tša kelolefsa, go bušeletša magoro le go thea lefsa ngwaga wa tšhupetšo, ga go bonolo le gatee.
Makheišene, mafelo a batho ba bantši bao ba šomago ba go hloka go ditoropo tša bathobašweu bjale a a fetoga.
Tšweletša mabokgoni a go dira dithoye le kgokaganyo magareng ga ngwana le mohlokomedi wa ngwana.
O lebogile mošomo pele ga tšatšikgwedi la go lefša ponase - dipoelo tša tšhelete ya motšhelo.
Barutiši bao ba thušago ka diphapošing tša tlwaelo ba ka thuša morutiši wa ka phapošing go kaonafatša maemo a tsebo ya go ngwala le go bala le tsebo ya dipalo.
Bobedi Mopresidente wa Palestina le Tonakgolo ba ikgafile go nyaka tokollo ya lešole la Israele.
Dinolofatši tša maphelo a setšhaba di na le maikarabelo a go aba kalafo ya malwetši ao a tšwelelago ka morago ga bolwetši bjo bongwe bjo bogolo.
E be e le leaskari, leloko ka botlalo la Leboto la Maphodisa a Afrika Borwa.
Se ga se sa šitiša mohlankedi wa dinyakišišo, Moinspekthara TS Mongale, go šala basenyi morago.
Magagešong a kgašo, re thabile kudu go amogela Tona Peters mo go rena gomme re bile le ditherišano tša mohola kudu le yena.
Hilikhopthara e tee ya go lwantšha mollo moyeng ye e lego ka Cape Town, le hilikhopthara ya tlaleletšo ye e bego e le komanamadulaabapile ka Newlands.
Sekene sa CAT, ye e šomišago x-rei, dihwetši tša rediešene le dikhomphutha go tšweletša diswantšho tša dipholeine mmeleng ka moka.
Ke kwele mo gore Vincent Siphako ke motho yo ke mo tsebago bjalo ka comrade V.
Masetlapelo a direga ge dikotsi di ama setšhaba moo e lego gore gore methopo ye e hwetšagalago ga e kgone bothata gabotse.
Maphodisa a atlegile go ganetša go fiwa ga peila ga Pe Yu Xie ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Cape Town.
WSDP e beakantšwe eupša re emetše tumelelo ya Kgoro ya Merero ya Tikologo e lego lebaka fela leo le dirago gore WSDP e se ke ya phethwa.
Makgeng a mmalwa, maloko a Lefapha la Maphodisa la Lephefo ka Potchefstroom ba bile le dikatlego tše kgolo, ka lebaka la go dula a ntšhitše mahlo dinameng.
Mmila wa Seaview - difatanaga di ka kgona go leba bodikela bja Sea View go leba Mmileng wa Brickhill.
Mešomo ya CITES ka go dira gore dikgwebišano tša boditšhabatšhaba tše di lego ka mehlala ya mehuta ye e kgethilwego go ditaolo tše itšego.
Batšwasehabelo ba mollo ba ile ba fiwa madulo a tšhoganetšo ka Holong ya Setšhaba ya Masiphumelele le ka Kerekeng ya Methodist.
WM e abja bjalo ka thutwana ye e swanetšego go akaretša kgahlego ya intasteri.
Bolumu ya Boraro ke tlaleletšo ya Bolumu ya Bobedi ye e bolelago ka ditiro tša tlotlo ya ditokelo tša botho.
Gomme o boletše gore go be go tlelapiwa goba go bethwa ge bana ba ba thoma go tla la mathomo.
Maloko a ile a tsebiša bašomimmogo bao ba ilego ba emela sefatanaga seo ka Wesbank, moo batho bao ba sepelago ka sefatanaga ba ilego ba menoga.
Lefapha leo re lebišitšego ditherišano go lona ke tshepedišo ya tlhabollo ya molaotheo yeo le lego gare ka Bolivia.
Ka lebaka le, ba tirelo ya Stats SA ba fela ba gatelela dipalopalo tše itšego tša ditheko go feta tše dingwe, bonyane ka kgatong ya tšona ya godimo goba ka dikakaretšongkgolo tša tšona.
Mokapotene Petersen le Setšene Claudine Timmie ba ile ba nyaka mogonenelwa gomme ba hwetša dibenyabenyane tša go tura, sekhwama seo se bego se na le dipukwana tša boitsebišo tše pedi le dikarata tša khretiti tša mehutahuta.
FESTOC ke sehlongwa sa kakaretšo sa barulaganyi ba diphadišano tša mahlale a tlhago, theknolotši le tša boentšeneere le Diolimphiate, gomme e phatlalatša tshedimošo mabapi le tše, kudukudu dikolong.
Padi ye ya mathomo ye e thopilego sefoka ye e ngwadilwego ke mofsa yo a ithutelago bongaka go tšwa ka Cape Town e retilwe ka bophara.
Gomme ke ge o be o sa le ka moo gare o tswalela lebati la go bulega ka go tatologa moo o bonego Mna Mkwanazi goba ga se ka go kwešiša gabotse?
Tshekatsheko ya boleng ke kakanyo ya motho o tee, ka lebaka la gore ditlhokego tše kgolo ka tshedimošong ye e lego gona go dira gore go se ke gwa kgonagala go sekaseka boleng bja ditirelo tša mehutahuta tša lebopong la lewatle.
Mopresidente wa China Hu Jintao o dile dilo ka moka go dira gore Dipapadi di atlege.
Mopresidente wa Palestina le yena o boletše gore o emetše go swara dipoledišano le US le Israel mo lebakeng la kgwedi mabapi le tlhako ya mabapi le go hloma Mmušo wa Palestina.
Tshekatsheko ya netweke ya ditirelo tša thekgo tše di nago le seriti tše di lego gona e tla romelwa Kantoro ya UIR ke RRCC.
Moinspekthara Ngwane o boletše gore bagononelwa ba tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Durban gomme ba ganeditšwe ka peila.
Mokonstabole Goba le Moinspekthara Sithole ba swere sekhafothini le nama ye e bego e na le lebake.
Re tla netefatša gore go ba le Dipapadi tša Diolimphiki tše di se nago matshwenyego, Mna Dongming o boletše bjalo.
Tlhalošo le tiišetšo ya magoro a ditopo ka go hlopheng ga ditopo tša kgomo.
Eupša o na le bonnete bja gore o be o nkga gase ya dikeledi ye e bego e šomišitšwe.
Se se ra gore Siyabonga Belle o tla tšea mengwaga ye tshela ka kgolegong.
Mmasepala wa eThekwini le Botsetabogolo bja Australian ba tla amogela semmušo Sehlopha sa Bosetšhaba sa Kgwele ya Maoto sa Australia e lego Socceroos ka Durban ka moletlong wa dijo wa bagaši ba ditaba bekeng ye e tlago.
Go agwa ga seporo sa setimela go tšwela pele, gomme go fihla gabjale go bile le ditšhitišo tše mmalwa ka lefelong la kgwebo ka Sandton, moo go agwago seteše se segolo sa ka Sandton.
Mathata ao re kopanago le ona ge re phethagatša melawana ye a tloga a dirile gore kabo ya ditirelo e nanye.
Ka morago ga mengwaga ye mene ya go šoma ka maatla, Moinspekthara Motsumi o itemogetše katlego ge go fetišwa kahlolo.
Go tšweletša le go hlokomela motheo wa tshedimošo wa bakgathatema le diatrese go maatlafatša dikgato tša kgokagano tša Lenaneo la ABM.
Sebopego sa diphadišano tše di tlago tša FIFA di ra gore babogedi ba tlo phaka difatanaga lefelong leo le beilwego gape ba ka sepela goba ba nametšwa go ya lepatlelong, kgoro e boletše bjalo.
Mabenkele a go tipa, go rentiša didirišwa, tlhahlo ya go tipa, tirelo ya tšhatha ya tša go tipa le maeto a go bogela ditolifini a batho ba go tipa le bao ba sa tipego.
Potšišo ye e botšišwago kgafetšakgafetša  FAQ  - Dipotšišo tše di botšišwago gantši.
Go tsenya tirišong ga Lenaneo la go Tseba Diruiwa le la Go Lekola mo di Tšwago gona go sa tšwela pele.
Samiti ye e Sego ya Mehleng e gopotše gore Kingdom of Lesotho e sa tšwa go swara dikgetho tše di atlegilego, tša khutšo le tša temokrasi.
Ge lenaba le ka tseba gore ga o tsebe, le tla no oketša bomenemene bjo.
Afrika Borwa e tšwela pele go ba moamogedi yo mogolo wa peeletšo ya a ntle ya Spain ka Afrika.
Go na le tlhokego ya kwešišano eupša e sego boitefeletšo, tlhokego ya ditefelo tša tshenyo e sego boipušeletšo, tlhokego ya botho eupša e sego go tsenya ba bangwe kotsing.
O re, sa mathomo o bolela ntlha ya gore dithekete di swanetše go rekišwa peleng.
Go ba le segwera le go ba le thušo ga bona gantši bo kwešišwa ka phošo bjalo ka taletšo.
Go ya ka tšatšikgwedi le, o bolaile Sono le Shabalala pele ga ge makhomoreite a bolawa ka ntlong ya gago.
Tlhale sebakeng sa gare ya go roka difaepa tša maitirelo tša seteipoleng, ga di tliše theko ya kgwebišano.
O šupa selo se se lebelegago bjalo ka mokgokgoetši a namela ka khutlong ya fase ya letsogo la ka gojeng ga seswantšho.
Diemeile le diathatšhemente tše go boletšwego ka tšona gabonolo bjalo ka "emeile"  di lebišitšwe baamogedi bao maina a bona a ngwadilwego FELA.
Sibusiso Chili naa nka go botšiša dipotšišo mo nakong ye e latelago ge ke nyaka.
Go swara tiragalo ya ISI go tla kgontšha palo ye kgolo ya bašomi ba dipalopalo ba ka nageng go tsenela kopano ye kgolo ye ya boditšhabatšhaba ya dipalopalo le go hloma dikgokagano le bašomi ba dipalopalo bao ba etilego pele ba lefase.
Setopo sa monna yo a sa tsebjego se hweditšwe mesong ya Sontaga ka Mmileng wa John Daka se na le ntho ya go hlabja mafahleng.
Lefelo le tee leo nka bolelago ka lona ke Umzimhlope, Dube le dihostele tše dingwe tša kgauswi.
Tshenyo ye kgolo ya ntwa; Polao ya Afrika Borwa ya batho ka bontši ba Namibia.
Lefelo ka gare ga semela le diabe ka dialokhemikhaleng tše dingwe di bonagala di fapafapana.
Dilo ka moka di homotše  ebile ka moka di a šoma - re lokile go šoma le bareki ba rena ka moka ka ge go tlwaelegile, gwa realo Neil MacLeod, Motlatša-CEO wa Metro.
Ee ke ikemišeditše go hloma mafelo a mantši a go tsena sebakeng sa dikgorwana tša go tsena tše di dikologago ka go šalana morago.
Go thuša ka tšhelete ya go reka goba go aga meago ya kgwebo, goba go reka didirišwa tša dithoto di a hwetšagala ka bona.
Ditlhamo tša maemo a godimo tša Gautrain di akaretša boleng bja thula o senye, gomme di sepelelana le dinyakwa tša sebjalebjale tša polokego.
Eupša o be a dula a letšetša baagišane ba gagwe gomme a kgopela go bolela le Lolo.
Nakong ya ge a golegwa, maloko a ile a lemošwa gore mogononelwa o be a tlaiša mošemane wa mengwaga ye lesome ka tša thobalano ka mokhukhung wa gagwe.
Ga o kwešiše gabotse, Mna Beukes o boletše gore kgopelo e be e etšwa go wena.
Mohlankedimogolo wa maphodisa a Afrika yo a lego ditabeng ka ditiro tše mpe Jackie Selebi o hweditše dithorišo tše kgolo ka Mošupologo.
Dube o tšere sephetho sa go bega taba ye ka ge Cleator a tšwela pele go mo gapeletša go saena dingwalwa tše di filwego matšatšikgwedi a morago, e lego selo se a sa se kwešišego.
CKB ga e mo romele pele ka ge Mna Dube a le gare a kgatha tema ka masolong a mosegare a khamphani.
Ka kakaretšo, Kgoro e ikwa gore di-NGO di ka raloka tema ye kaone.
Ditshedimošo tše kopana tša ditaba tša ka mehla ka Seboleledi sa Khonferentshe gomme dikhonferentshe tša babegi ba ditaba di tla swarelwa ka Senthareng ya ba Kgašo.
Ge go kgonagala dipere di tla hlahlelwa ka dintlwaneng moragonyana manthapama go fihla bogareng bja mesong.
Mafelelo a beke a matelele ao a fetilego a bile le ditiragalo tša go kgangwa ke meetse mabopong bjale go efoga gore seemo se sa ditaba toropokgolo e maatlafaditše ditlhapetšo tša bošego go.
Maikemišetšo a ROSC a akaretša tšwetšopele ya ponagatšo ya go hloka sephiri, le go tsenya tirišong ga melaotshepedišo le melawana ye e amogelegago lefaseng ka bophara.
Dilaetši tša dipalopalo, tše di gwadilwego ke bobedi dietšentshi tša dinaga ka mehutahuta tša go swana le UN le ke dietšentshi tša bosetšhaba tša dipalopalo, di fa motheo wa papetšo magareng ga dinaga.
Manamane a go godišwa ke batho a kotsing kudu ya go tsenwa ke malwetši a go fetela, kudukudu mauba a letšhologo.
Mohlankedi wa dinyakišišo, yo a tlogago a na le bokgoni ka Carletonville, Moinspekthara Piet Brits, gape a ka ikgantšha ka go bonwa molato ga basekišwa.
Go dira dihlare ka tekanyo ye ntši tša go swana le dianthipayothiki,  go fa mohlala, penicillin le insuline ya batho go alafa bolwetši bja swikiri.
Gomme Kelsey Stewart a re ee, ba swanetše go hlokomela se sengwe le se sengwe.
Tirišo ka boithatelo ya tlhago ye e tsebjago ka diphaepe tša go tšweletša digase e tliša kgonagalo ya tirišo ya maatla a  mohlagase wa mmarakeng, go akaretšwa phihlelelo ye e diretšwego mapheko ya baphadišani ba ka intastering ya gase le go kgona go lefela ditheko tša godimo.
O boditše ba  BuaNews gore o golegile basenyi ba mmalwa gomme a ganetša dikgopelo tš ntši tša peila gammogo le go rarolla melato ye e hlakahlakanego.
Mo nakong ye e fetilego, bobedi Ghana le Nigeria di be di le batšwasehlabelo ba go tšea mebušo ka kgang ka go latelana ga sešole.
Diweithara tše tshela tša resturente ya Woodstock di ile tša golegwa mabapi le dikarata tša kheretiti tše di kopišitšwego, bao go kwalago gore ba be ba dira bofora bja khomphutheng gomme ba ntšha tšhelete ka motšheneng wa tšhelete.
Moinspektharapharephare yo a nago le maikarabelo a mešomo ya bohlahlobi, o thalwa ka leloko la go se kgethe la go ya go ile.
Ke tšere mantšu a swana thwii go tšwa go khasete ya NBC.
E be e le bafsa bao ba nago le dibete, ba se ba itlhama ka selo eupša ka maswika fela, dithaere, tšeo di dirilego mapheko a tseleng a mohola nka realo le muši wo moso wa go se bonagatše ge di tšhumilwe.
Manakana a tlou ya Afrika, ao a tšweletšwago ka bobedi a emetše banna le basadi, a šupa bohlale, go se fetoge le maatla.
Go kopana fao go tšwela pele go nyatša thomelo ya rena ye bohlokwa go tšweletša go tla ga baeti ka seleteng sa SADC.
Go šomiša šawara go seketša meetse a mantši go feta go hlapa ka pafo, le ge go se na dihlogwana tše tša dithepe tša šawara.
Dinakong tše ntši, dinetweke tše di tšweletšago tsebo ke tša bokgabo, gomme di phatlalala le dinaga tše ntši le dikhonthinente.
Tše di amanago le se e bile go šomiša 'dihlopha tša polao' tše di bego di rometšwe ke mmušo ka bošorong bja semolao bja tlaleletšo le dipolao ka bontši ka Biro ya Tirišano le Setšhaba le yuniti ya Maphodisa a ka Vlakplaas.
Disete tša Ditšhupaene tša poelara goba entšene ya moya ye e lego lefelong le tee le poelara ye e kopantšwego le yona.
O ka di šomiša go botšišiša dipotšišo, eupša re ka se di amogele bjalo ka bohlatse.
IOR-ARC e theilwe go molawana wa peoseleteng ya phatlalatša, ka ge e hlohleletšwa ke WTO.
Bagononelwa bao ba golegilwego ba amantšhwa le bohodu bja ka dintlong bjo bo fapafapanego le go utswa ka lefelong la Clermont.
Dihotele di a eletša baromiwa gore ba ka reka kae diatapthara le dikhonbethara ge di ka nyakega.
Ke tlo kgopela Hlengiwe Mkhize go re tsebiša hlatse ye e latelago.
Mmušo ga se wa ikemišetša go dira diprotšeke dife goba dife tše mpsha tša saenfuele.
Ka ntle le maikutlo a rena, go be go na le kwešišo ye e swanago ya maikutlo ao a fapafapanego ao a bego a amega.
Dietšentshi tša go godiša bana di na le mokgwa wo o theilwego go bana  go go godiša bana, go rago gore ba lebeletše dinyakwa tša bana sebakeng sa dinyakwa tša balekane bao ba se nago le bana.
Ke thaletše lentšu, ke fela seo ke se dirilego.
Dinaga tša Borwa bja Afrika tše di fago tšhišinyo di na le kholofelo ya gore bohlatse bja tša mahlale, bjo bo bilego motheo wa Tumelelano ya CITES, bo tla rena ka kopanong ye e tlago ka Santiago.
Le ge e le gore re lekile ka maatla kudu go fihlelela dilo tše mmalwa tše bohlokwa.
Ditebelelopele le ditšhišinyo tša ditekanyetšo tše di fiwago mabaka ao a kwagalago di tla tšwelela ka mo tirong ye.
Mna Ntsebeza o rata go itshwarelela gomme o ka kgona go di araba ka moka di le tše tharo.
Selo se bohlokwa kudu ka Abidjan e bile go amogela go ba beng ba tshepedišo ya khutšo ya ka Ivory Coast ka mekgatlo ka kwešišong ya Tumelelano ya Ouagadougou.
Bontši bja tshwaotshwao ye ga se ya sedimošwa botse goba e tšweletša dikgopolo le maikutlo a itšego.
Mokaptene wa Spain o retile Zakumi, a re e bile "maskote yo a bego a iketlile ebile a lokile".
Mapotlelo go kwala gore a utswitšwe a ba a rekišetšwa khamphani ya go titiela bjala ya SA Breweries ka Polokwane ka thušo ya molaodi wa thabene ka Seshego.
Basadi bao ba rekišago ba ka tsenywa kgatelelong ke diklaente go fihlelela dinyakwa tša thobalano gore ba kgone go hwetša kgolo ya dikgwebo tša bona.
Gomme se go a kgonagala gore se ka akaretša batho bao e lego basenyi, bao go kgonegago gore ba ka be ba hlaka ka kgatelelo ye kgolo ya mogopolo ka ge ba ralokile tema yeo.
Mofsa wa mahlalaganying wa go tšwa Kuilsrivier o hweditše sefoka sa bonkgwete bja mathomo bja dipapadi tša bosetšhaba tša ka fasana tša go namela dipaesekele ka sethokgweng.
Mopresidente a ka, ka go rerišana le Khomišene, a thwala leloko la dinako tše di sego tša mehleng bjalo ka leloko la dinako tša mehleng go šoma nako ye e sa felego ya nako ya leloko leo la dinako tše di sego tša mehleng.
Sehlopha sa Khanya se emetše go fetša go hloma moo ge beke ye e fela.
Mašaledi a semorafe a sa ikepetše mo e lego gore ga go naga kae goba kae mo lefaseng ye e ilego ya atlega go dira setšhaba se se hlokago semorafe.
Seswantšho sa bogareng sa sefoka sa rena se sefsa ke Hlame ye Kgolo yeo e emišitšego diphego.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta Kabinete e dumeletše Leano la Rena la Maithomelo la Mengwaga ye Lesome, leano la maikemišetšo leo le bolelago ka nepo ya go maatlafatša boithomelo le go tsenya letsogo ka go kgolo ya ekonomi ya go ya go ile.
Many advances in African statistical practice can be traced to last year's inaugural session of the ASSD in Cape Town.
Mospikara wa Mmasepala wa eThekwini, Mokhanselara James Nxumalo, o laletša maloko a kgašo go tla kopanong ya khansele ka botlalo.
Karabo ka ge ke boletše nakong ye e fetilego, kopano ya mathomo e swerwe magareng ga Polisario, baemedi ba mmušo wa Morocco, Mauritania le Algeria.
Dikgoro tša mmušo ka moka, tša bosetšhaba le tša diphrobentshe, di ikgafile go tirišano ya dikarolo ka bontši.
Molekgotlaphethiši MEC wa Mebušo ya Selegae Qedani Mahlangu o nyamišitšwe ke tahlegelo ya maphelo a bana ba bararo ba bannyane bao ba bolailwego ke go swa ka mokhukhung ka Soshanguve mo mafelelong a beke.
Lebakeng la ge go ka hwetšwa dintIha tše di lekanago, phenkgišano ye e tla fiwa mophenkgišani yo a hwetšago dintlha tša godimodimo tša maikemišetšo ao a beilwego.
Go tšwela pele go se kwešišwe ka moo Quartet, EU le US di arabelago tiragalo ye e tšweletšego ka Palestina.
Leswao la taetšo la go tsebagatša lesolo go bašomiši ba ka lefelong leo.
Motšwasehlabelo mafelelong o ile a hwetšwa ka gare ga ntlo ya diphapoši tše pedi, a robetše gomme a se a tšwala marokgo mpeteng.
Mmušo wa Afrika Borwa o lebogiša Mmušo wa Djibouti le mekgatlo ya maleba ya selete ka seabe sa tšona go tliša dipoelo tše kaone tše.
Se se a direga ge e le gore mong wa sethunya o sa nyaka gore "sethunya" seo e be sa gagwe bjalo ka segopotšo goba thoto ya kgale ye bohlokwa ya ka lapeng.
Bjale go thoma go kwešišega  gore ke ka lebaka la eng de Kock a ile a thunya monna yo wa batho, ka lebaka la tshedimošo ye Richardson, wena le Xoliswa le bego le swanetše go e botša maphodisa.
Tše ke dikahlolo tše di tšeago lehlakore, tše di tlišwago ke maikutlo a molemi wa maswi, e sego mabaka a tša mahlale.
Diphapoši tša go robalela tše hlano tša ka gare, serapana sa moo go fišago, mo go nago le khutšo ebile go homotšego - metsotso ye mmalwa go tšwa ka toropong, mabenkeleng, diresturenteng le mabopong.
Nepo le maikemišetšo a Molao wa Taolo ya Dithunya wa bjale o nyaka tšhomišo le go ba mong wa maikarabelo wa sethunya .
Re thabetše gore o tlo šoma le Mongwaledipharephare, Kofi Annan, yo a bontšhitšego boikgabo bja go hloka pelaelo go fihlelela dinepo tša Mokgatlo wo.
Foromo e tšwela pele go šoma bjalo ka sefala sa go tliša dikamano tša dinaga tše pedi tša mabapi le ekonomi magareng ga Afrika Borwa le Mozambique.
Balwetši ba sefahlego ba Maxillo ga ba sa wela ka gare ga dipalopalo ka ge bjale ba le ka fase ga dihlongwa.
Badiraditšhupetšo ka Klipgat le ka Wolmaransstad ba lemogile gape gore ba ka dira ditšhupetšo, eupša ge ditiro tša bona di thoma go ba le dikgaruru, maphodisa a tla šoma ka bona.
Dikisara le dihithara tša ka ntlong di šoma gaboima dikgweding tša marega.
Ke ile ka biletšwa sefofaneng ge ba šetše ba hweditše kheise mpeng ya gagwe.
Bosenyi bja go swana le go amoga thoto, ka lebaka la gore lefelo leo le thomile go tlala kudu ka batho.
Eupša o ile raga Stompie gabohloko kudu, kudu go feta bafsa ba bangwe.
O ile a dira kamantšho magareng ga go lwela tokologo ga ka Afrika Borwa le ga batho ba ka Palestina.
Tšweletšo ya temo e lebeletše kudu dikhokhonate, sinamone, banila, dipotata, khasaba, dipanana le teye ya matlakala a matalamorogo.
Sparky ka pejana e ile ya dupelela mekotlana ye mebedi ye e bego e na le bontši bja tšhelete ye e bego e utswitšwe e fihlilwe ka morago ga mpete ka go ye nngwe ya diphapoši. Bagononelwa ba bangwe ba babedi ba ile ba golegwa.
Semorafe le go hloka tekatekano ga merafe mo go tšwelago pele ka nageng ya rena go dira lepheko leo le šitišago phihlelelo ya nepo ya poelano ya bosetšhaba.
Ka ge e na le dintlha tše ntši go feta EAS, LSS ke lenaneo la tshedimošo leo dibopego tša ditefišo tša dintasteri tša mehutahuta tša ekonomi di hwetšwago gona.
Nna le baromiwakanna re ikwa re hlomphilwe kudu ka go laletšwa ke Mohlomphegi Tonakgolo Adrian Nastase go etela Romania.
Go lebeledišiša Samiti, Sehlopha sa Batho ba bararo bao ba šomago le Tona le JCC-ba beakanya dikopano tša phethagatšo ye e sepelago gabotse ya diphetho tše di tšerwego, le go tšea sephetho ka ga ditiro tša ka moso.
E tloga e le ditiragalo tše di diregago ka nako e tee ka semaka ge dilo di sepetše ka tsela ye di sepetšego ka yona ka ge di sepelelane le Samiti ya SADC.
Se se bontšhitšwe ge re amogela sefoka sa Bosetšhaba sa VUNA ka go ba phrobentshe ye kaone ye e thekgago mebasepala.
Mafelo a mabu ao a swanago, motheoga di bewa ka go arogana gore bokgoni bja tšweletšo bo šongwe bo arogane go oketša tšweletšo.
Ge di bonwa ka kwešišo ya dipelaelo tše di swanago tše di tšweleditšwego ka dingwalweng tša Katzen, dintlha tše di šupa mokgwa wa tshepedišo ka gare ga ditsebi tša mašole le dihlophatšhomo tša SADF.
Pušeletšo efe goba efe ya TVET e swanetše go netefatša gore mabokgoni a kgwešišo a maemo a godimo a kopanywa le mabokgoni a tlhahlo ya go dira mošomo.
NEIMS bjale e fa mmušo, la mathomo, bokgoni bja go dira bontši le go bolela ditlhaelelo tše, le go beakanyetša go tlo di tloša.
Dikgato le dinako tše di beilwego di laetša maemo ao a ka šomegago le dinepo, ka baka la maemo a bjale le dikgonagalo tša ka moso.
Ge pego ya sethekniki ya Komiti ya go Hlokola e šišintše phenkgišano ya Afrika Borwa, Nigeria le Tanzania di bile bathekgi ba rena ba bagolo ka kopanong ya Boto ya Balaodi ka New Dehli ngwaga wo o fetilego.
Nka rwala rokhete ge e le gore e hlaotšwe ka fase ga IATA gomme e be e se ya loutwa goba ya thakgolwa.
Re hweditše sefatanaga se tlogetšwe kgauswi le Polasa ya Damascus ka seleteng sa Clarens.
Tonakgolo le Ditona Mcibisi Skwatsha le Pierre Uys ba ile ba ba le maloko a setšhaba go keteka pulo ya moago wo o bohlokwa.
Digohli tše di thapilego - di tloša digase tša esiti ka go di swara ka marotholodi a mannyane a meetse.
E ile ya swanelwa go dirwa ka difofaneng tša phraebete goba ka difofaneng tšeo di dumeletšwego maeto.
SABC e thwetšwe bjalo ka mogaši wa monggae go eya ka memorantamo wa kwešišano ka botlalo, wo o bego o le kgauswi le go fetšwa mafelelong a ngwaga.
Ka baka la gore tokologo ga se ya ka ya ba gona, re swanetše go šoma gaboima go fenya kgethollo ya bong, semorafe le lehloyo la batšwantle.
Baithuti bao ba itemogelago mapheko a go ithuta le baithuti bao ba filwego le bona ba a akaretšwa.
Dihlopha tše di itlhamilego ka dibetša le tšona di tšweletše ka dihlopheng tša dikampa tša IDP, go ba gona mo go gokilego mašole a tšhireletšo a ka Sudan.
Ge e le gore o nyaka go bona ditokollo tša dipalopalo tša CPI tša bjale goba tše di fetilego, o kgopelwa go klika linke ye.
Kgwebišano le Khoekhoe ya diruiwa tše di bolailwego e se kgale e ile ya feletša ka go phuruphuša le dintwa.
Maemafofane a Toropokgolo ya London le Luton a ile a tswalelwa, gomme le tsela ya phofišo ya difofane ka boemafofaneng bja Southampton le yona e ile ya tswalelwa, le ge go le bjale, boemafofane bja Norwich bo butšwe gape.
Mathata a ka theetha yeo e abago boithabišo bja "tiragatšothwii", go fa mohlala, palete, ditiragatšo,dikhonsate, bjalobjalo.
Ke nyaka go šišinya EMDC ye gomme ke gopole ka tlhompho mošomo wa Mna Piet Hermanis le sehlopha sa gagwe.
Mokhomišenare wa Seteše sa maphodisa a SAPS ka Koster, Mokaptene S Thambo o gatelela gore yo mongwe le yo mongwe o swanetše go šoma mmogo go netefatša gore go ba le Tirelo ya Momyemyelo.
Khomišene ya Dikgetho e tla ahlaahla mošomo wa yona wa setšhabeng wa dikgetho tše di tlago tša bosetšhaba le tša diphrobentshe.
Nepišo ke Breede River Valley moo baemedi ba tlago tsebišwa bokgabo bja kanego ya dikanegelo.
Dikgetho tša moithomedi wa ngwaga  di tla tšewa magorong a ka godimo ao go boletšwego ka ona ke phanele ya baahlodi.
Batho ba bararo le bona ba filwe kotlo ya go tlola Molao wa Khophiraete.
Mna Dadnos, Mna Maloto ba boletše gore ba tla ya ka moswane.
Poroutšhara ye e utolla tše dingwe tša dikgopolo tše di phošagetšego tša tlwaelo mabapi le dišerifi le go hlaloša thwii gore šerifi ke mang le gore ke maatla afe ao ba nago le ona.
Ke tlaleletšo ye bohlokwa, ye e thomago ka go romela molaetša wo o rego, bjalo ka tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa, re ba le maatla kudu re tšwela pele ka ntweng ya rena ya twantšho ya bosenyi.
Ke ka botlalo tshedimošo yeo e filwego ka boithaopo ke Ngaka Basson gomme o be a tloga a bolela, kudu go ya ka maikutlo a tšhireletšo.
Go ba ga rena mo go tloga go bontšha gore re tla šoma mmogo bjalo ka lebotho le maatla la go nyaka phetogo ya lefaseng ka bophara.
Ba ile ba golegwa ka diseleng tša maphodisa tša Ngwavuma gomme ka moragonyana ba ile ba fiwa maphodisa a ka Pongola.
Matlakala a maina a ka ntle a dikuranta tše tša mmušo a a fothokhopiwa gomme a faelwa ka tatelano ka faeleng ya lever arch gore a hwetšwe gape ka pela.
Mebušo e ikemišeditše go tšwetša pele intasteri ya difilimi tša ka nageng le ya dithelebišene ka dikimi tša thušo ya tšhelete, go tliša ditlamego go bagaši ba setšhaba, melawana ya kgašo ya dilo tša ka nageng, le diphokoletšo tša metšhelo le dipušetšo.
Diprotšeke di hlametšwe go fihlelela batho ka ditiragalo tša setšhabeng, makgobapuku, dimolo tša mabenkele le diposo tša thwii, gwa realo Mokhanselara Erleigh.
Tlhohlo ya rena ke go bušeletša dipotla tše nnyane tša dikatlego phrobentsheng ka bophara.
Mathata a phepo gantši a tlišwa ke maemo a go fetišiša a khapohaetreite ka dijong, goba ka baka la go fepa kudu.
Papadi ye e tšweletša go hlaka ga ka mehla ga baagišane ba rena ka nageng ya rena.
Polio ke bolwetši bjo bo bakago go felelwa ke maatla ka pela, go sepela gaboima ga maoto le ka dinako tše dingwe lehu go bana.
Tsebagatša Mokgwa wa Tšhupetšo ya Sethekniki go šoma bjalo ka tšhupetšo le go sekema sa tlhopho sa melawana ya tšhomišano ka moka.
Tlišang makgaolakgang ka Durban gomme le Ketekeng eThekwini le rena.
Sehlopha sa Maphodisa sa Lephefo se tsebagaditše semmušo tlhaselo go basenyi ka Mmasepaleng wa eThekwini.
O tlaleleditše ka gore intasteri ya dithekisi e bile motheo wa lenaneo la BRT.
Selo se sengwe se bohlokwa sa polelo e bile go šomiša go ngwalwa ga tlwaelo, go tlogela polelo ye telele kudu ya mmušo.
Molekgotlaphethiši MEC Dugmore mesong ya lehono o etetše  Sekolo sa Phoraemari sa Dennegeur ka Strandfontein go tliša mahloko a gagwe le go fa batswadi bao ba lego mahlokong thekgo, baithuti le barutiši.
Go lokile, Mna Richardson, re be re le mo go bego go thunyanwa gomme wena o be o le setešeng sa maphodisa sa Protea.
Go tšwela pele go tšweletša mebaraka ya ditšhelete ya Afrika Borwa le go oketša thekišo ya dišere ka mmarakeng wa bjale ka go dumelela Johannesburg Securities Exchange go hloma mmaraka wa bokamoso bja Ranta.
Di bopa karolo go Keteka moletlo wa eThekwini e le moletlo wo monnyane wa Difilimi tše Nnyane wo o rulagantšwego ke Lafapha la Bohwa la ka Mmasepaleng  wa eThekwini.
Go kwala gore bagononelwa ba gorogile Suphamaketeng ka BMW ye ntsho le Toyota Corolla.
Molawana wa Tlhabollolefsa ya Dihostele o gatelela gore ye nngwe ya dinepo tše bohlokwa tša lenaneo le ke go tšwetša pele kopakopano ya setšhaba ka gare ga ditšhaba tše di dulago dihostele le gape magareng ga dihostele le ditšhaba tše di lebanego le tšona.
Ngaka Wendy Orr o tla go thuša go bolela ka ga tlhagišo ya gago.
Mmušo o butše Dikgorotsheko tše tharo tša Setšhaba ka Cape Town, Mitchell's Plain ka Fezeka,  Gugulethu, Mannenberg  go sekiša ka ga melato ye mennyane ka mo mafelong a.
Ka ge ke boletše, Ma-Nordiki ke batho ba bagolo bao ba nago le seabe  ka tšhomišo ya Dinagakopano, Yunione ya Afrika le ka dinaga tše pedi thušo ya ditšhelete ka moka ye e yago Afrika.
Mosadi a be e le ka thekising a eya kliniking  ge dihlabi tša gagwe tša go belega di sa hlwe di kgotlelelega.
WCRP-SA ya Kgaolo ya ka Durban e gare ka tshepedišo ya go tsošološa Kapa Bodikela le selete sa ka Gauteng gomme rena re thuša Kapa Bohlabela.
Setšene Ngonyama le Mokonstabole Moodley ba ile ka mmileng wa ka morago mola maloko a mangwe ona a šetše ka kgorwaneng ya ka pele.
Ee, ke ba bone ka ba ka ba hlatsela.
Maitekelo a mafsa ka Yuniti ya Taolo ya Tikologo ya Khansele ya Bogareng bja Toropo ya eThekwini, a tlišitše bophelo ka ditšhabeng tše di hlokago ka Ntshongweni le ka Giba Gorge .
Mmogo re swanetše go aga setšhaba se se bonago bohlokwa bja bokgoni le go putsa maitapišo, e lego seo se ganago bobodu le go hloka tsebo.
O na le tokelo ya go rulaganya melaetša ya gago eupša ke tlhompho go ba bangwe go laetša ka gare ga molaetša gore o rulagantšwe.
Tefelo, diputseletšo le melawana le maemo a mangwe a kantoro le dikholego tša tirelo tša maloko a go šoma dinako ka moka le a dinako tše itšego a Khomišene di tla laolwa ke Mopresidente.
IThemba Laboratories e na le maikarabelo a diaesothoupo tša kalafo le ditiragatšo tša kalafo.
E re gape ke tšeeng sebaka se go le tsebiša gore ke thwetše Mna Archie Lewis bjalo ka Moeletši wa Molekgotlaphethiši MEC.
Go bohlokwa gore nepo ya rena ya lebaka le letelele e akaretše kwano ye.
Themi Venturas, ka ge a tsebja bjalo, ke moanegwa yo a kgahlišago yo a nago le boikgafo, ka mehla o dira ka moo a kgonago ka gona ka intastering ya boithabišo.
Ka tsebišong ye nngwe, magagešong, ke kwele ka methopo ye e tshephagalago kudu gore Motlatšamotšhanseliri Fischer o tlo ya Cape Town ka moswane - la mathomo.
E bile Winnie ka boyena yo a bego a mpeta la mathomo.
E na le risiba ya sathalaete le Tirelo ya Radio ya Phakete ya Kakaretšo  (GPRS)  e lego theknolotši ya tshedimošo ya selula ya go mpshafatša diteng le tlhokomelo ya dinako tša tlwaelo le poelo ya mošomiši.
Dikhilometara tše di ka bago tše senyane di šomišitšwe go hlama dipontšho.
Mmušo o tla sepetša go ba gona ga mešomo ya moepong ka bobedi ye megolo le ye mennyane ye e holegago ka moka.
Mna Potgieter, o rometše Mna Mabota go boela morago ka Vlakplaas, o tloga o tshwenyegile ka yena ka pelong ya gago, naa seo ga se nnete.
DIHLOGO, MESELA, MAROFA LE DIKAROLO GOBA DINGWATHA TŠE DINGWE , TŠE DI SEGO TŠA KOPANYWA, GOBA TŠE DI KOPANTŠWEGO KA NTLE LE GO TSENYA DILO TŠE DINGWE TŠA GO SE AKARETŠWE.
Go hloma ga mehutahuta ya tšhireletšo go rarolla tharollo ya rena ya go phethagatša diabe tša Molawana wa IKS gore di atlege.
Isaac Eliel Kouakou Konan go tšwa Ivory Coast e bile mothoposefokapharephare wa phadišano ya mmetse, yeo e lekago bakgathatema ka phadišanong ka ga altšipra, tšeomethri, teori ya dinomoro, lotšiki ya kopanyo, le teori ya kgonagalo.
Molaodi wa Yuniti ya ACCU, Mokaptene Malau Senatle, o lebogile maloko a gagwe ka go ikgafa, go ba le sebete le go tshephagala.
Tona ya Dikgokagano Motšenerale Siphiwe Nyanda yo a tlogetšego lehono o swere kopano ya go hloma semmušo boto ya Koporase ya Kgašo ya Afrika Borwa  SABC  ka Pretoria.
E hlagile gomme ya emišanyana go fihla ge e hlaga la bobedi ge Madondo a bolawa.
Mafelo a phikniki le a go beša le ona a gona, gammogo le ditsejana tše nnyane tše kopana tša go sepelasepela le bokhutelo bja dinonyana.
Tona Fraser-Moleketi o leboga maloko a Boto ye e rolago marapo ka ga seabe sa bona sa go phethagatša thomelo ya SITA.
Tumelelano ya tirišano ya mengwaga ye mehlano e saennwe go utolla tumelo ya Seafrika ya gore "Motho ke Motho ka Batho Babang" yeo e fetolelwago bjalo ka motho ke motho ka batho ba bangwe.
Ka ge a be a šorofetše, Zondo o tlogetše pomo ka lefelong la mabenkele.
Cape Gateway e a mpshafatšwa - re kgopela tshwarelo ka ga tšhitelo efe goba efe ge re ntše re mpshafatša tshedimošo ye.
Thoto ya yona ye kgolokgolo ntle le pelaelo ke batho ba yona bao ba fapafapanego, bao ba ikgantšhago ka bohwa bja bona le go fetogela ga naga ka go temokrasi ye e atlegago.
Aowa, nepo ye e amana thwii le potšišo ya ka ye e fetilego ya mabapi le molato wa Motšenerale Neethling le Max Du Preez.
Go hlweka ga meetse go ka se tshephiwe gomme hookworm e hwetšagala kudu ka lebopong le ka nageng.
Ga ke tsebe ge eba o tseba ba lapa la ga Sithole ka baka la gore go na le Sinet ka lefelong la Sithole.
O swanetše go hlatloša ditalente, dikgahlego le  bokgoni bja baithuti ba rena.
Ya mathomo ya khansele, CCTV ke kgopolo ya thelebišene ya ka ntlong yeo e tlago tloša bodutu ka methalading ge batho ba ntše ba emetše go lefela dipili tša meetse goba mohlagase.
Toropokgolo, ge e keteka leina la Alexander, e ile ya fetoga toropo ye kgolo e tee ka nageng ye e bego tumile ka tša setšo, bohlale, dipolotiki, le tša ekonomi, yeo mašaledi a yona a sa bonagalago go fihla le lehono.
Go phatlola phaepe go ra go phatloga gannyane ga bogodimo bja naga, ka ge e le go epolla go gogolo fela ga melete ya go tsena le ya go tšwa le kgokaganyo ya meago gwa realo Kee.
LOC gape e netefaleditše bathekgi  le dihlopha tše di kgathago tema gore ga se ba swanelwa go tshwenyega ka tšhireletšego nakong ya dipapadi tše ka bobedi go latela tlhaselo ya baraloki ba khrikhete ba Sri Lanka ka Pakistan ka Labobedi.
Leano le le thekgwa ke maanomagolo a mahlano - Tlhabollo ya Mananeokgoparara, Tlhabollo ya Sekgoba sa Naga, Tlhabollo ya Ekonomi ye Nnyane, Tlhabollo ya Letlotlo la Setšhaba, le Tlhabollo ya Bokgoni bja Batho.
Mo kgweding ye e fetilego re butše tše dingwe gape tše tharo ka Hermanus, Atlantis le Paarl.
Yuniti e thušwa ke ICC Consulting, karolo ya keletšo ya Panka ya ICC, ka Ireland.
Mokgatlo wa lena ya kgašo o laletšwa go tla moletlong wa Ngwaga ka ngwaga wa Tsebišo ya Dipoelo tša Marematlou, le Tonakgolo Ebrahim Rasool le Molekgotlaphethiši wa Thuto Cameron Dugmore.
Se ke motheo o bohlokwa ka lesolong la Mmušo leo le tšwelago pele la go katološa mollwane wa polokego ya setšhaba go lefapha leo le lego kotsing kudu la lefapha la mmaraka wa Bašomi ka Afrika Borwa, gwa hlaloša Mdladlana.
Mmušo o tla tšwetša pele tlhabollo ya diminerale ka go diriša molawana wa "e šomiše goba e go lahlegele" "e šomiše e be ya gago".
Eksisi, go tšwela pele, ke taetšo ya boyo ka seabe seo se okeditšwego sa khamphase yeo e bontšhago mo go iwago gona.
Bjalo ka karolo ya lenaneo o tla fiwa Nevirapine le Zidovudine, sehlare sa twantšho ya HIV.
Senthara e hlokometše, ka kgopelo ya Etšentshi ya Ditsela tša Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANRA) , megala ya tšhoganetšo ya SOS yeo e hlomilwego ditseleng tše kgolo ka moo lefelong leo.
Mohlomphegi Mmeyara wa eThekwini, Mokhanselara Obed Mlaba, o tla bula moletlo wo mola Molekgotlaphethiši MEC wa Merero ya Temo le Tikologo Gabriel Ndabandaba a tla tsebiša Motlatšatona.
Ditsebišo di ile tša dirwa gape ka kgašo di hlohleletša bathekgi go tla ka pela. 
Aowa, pele ga ge ke felelwa ke nako, ke swanetše go le botša gore se se bitšwago go le tsoša ga se sa ka sa direga.
Ditlhagišo tše bjale di swanetše go aroganywa go ya ka mohuta wa phenkgišano gomme tša sekasekwa go bona ge eba di feditšwe, ge eba di obamela molao le melawana.
Ithala e šoma mafapheng ka moka ka phrobentsheng ya KwaZulu-Natal gomme mošomo wo mogolo ke go nolofatša peeletšo ya tša boeti ka phrobentsheng ya rena.
Mabakeng a mangwe, digongwana di dutše kgauswi le legora la tikologo ya sekolo gomme gantši dikgaruru tša digongwana tša moo motseng di fetela ka sekolong.
Ditiragalo tša dipoledišano tša samiti di tla kgontšha mokgatlo wa Afrika ka botlalo go rulaganya gabotse le go rarolla ditlhohlo.
Ga go na pelaelo ya gore dihlongwa tše di swere bathobaso go fapana le bathobašweu.
Selete se sengwe seo EU e swanetšego go rerišana le sona ke Afrika.
Ke swanetše go bolela thwii gore banna bao ba bane ba be ba tloga ba rometšwe ke Modimo go rena bošegong bjoo.
Bobedi Ma-Bushmen le manong ba be ba tšhabela mo matšatšing ao a fetilego.
Ga ke gopole Krish Naidoo a le gona ka kopanong yeo.
Botsetapharephare bja Afrika Borwa ka Mumbai bo tšwela pele go thuša ka tša botseta go Maafrika Borwa bao gabjale ba lego ka Mumbai.
Gape re lakaletša Sbusiso Mathaba go fola ka pela yo a sa lego seemong seo se šiišago", gwa realo Mmeyara Mlaba.
O ka dira dikgopelo tša go hwetša Thušo ya go Thota ge o šetše o dirile Tumelelano ya Peakanyolefsa le yo a go adimilego tšhelete, go ba ge o šetše o hweditše ntlo yeo e beakantšwego gabotse go ka e reka goba go e rentiša.
Metšhene ya Tšhelete ya Maitirišo (di-ATM) e tla amogela dikarata tša kheretiti tše ntši tša dipanka tša boditšhabatšhaba go akaretšwa Visa, Cirrus le Maestro.
Selo se bohlokwa sa Lesolo la Red Door ke gore bathomi ba kgwebo ba bafsa le ba basadi ba tla lebelelwa kudu.
Re kgopele methopo re le mmogo go tliša kago ya bokgoni gore re kgontšhe dinaga tša Afrika ka moka go kaonafatša mananeokgoparara a ona a tša maphelo le taolo.
Nka se bolele legatong la Ngaka Goosen goba Ngaka van Rensburg.
Bengdithekete ba tumelelokakaretšo ba tla dumelelwa go tla le ditulo ka lefelong la methaladi ya lebelo.
Sehlopha sa phenkgišano seo se kgahlišago seo se nago le bathopasefoka ba Nobele ba bararo le bona ba be ba swanetše go thušo lesolo la rena ka lebaka la gore re a tseba gore Madiba magic e tsebega ka go dira mehlolo.
Re tla lebelela kudu phetho ya ka pela ya ditumelelano tša kgwebišano le Mercosur, EFTA, US, India le China.
Ka ditiragalong ka moka, mokgwa wa phethagatšo wo o swanago o ile wa šomišwa, e lego go tsena kgwebong ka marulelong, le go utswa diphahlo tše bohlokwa.
Taba ya gore Maafrika ba be ba se na maatla a sepolotiki le gore ba be ba se ba beakanywa botse ka ekonoming go be go ka ba dira gore ba be batšwasehlabelo ba bonolo ba bašomi ba batho bašweu bao ba bego ba ba šomiša bošedi kudu.
Ke nagana gore Kolonele Fred van Niekerk wa Lekala le le Kgethegilego o ile a botša kgorotsheko gore bagolegwa ba ile ba thoma go bontšha bohlatse bja go se sa kwana, dika tša go hloka kwano mo matšatšing a mararo.
Bomenetša ke taba ya maitshwaro ye e nyakago kwešišo ya kakaretšo le phetolo ye e beakantšwego ka bophara.
Seemo se se ile sa godišwa ke "go fodiša" dibaka tša kgolo ya ekonomi ya China ye go bolelwago ka yona.
Ka mo tshepedišong mofsa yo a nago le talente o tla tsebja gomme a kgethwa go tlo fiwa keletšo, gwa realo Mna Koboekae.
E re ke e beye gabotse mo dipegong, gape, gore ANC le baeti ba yona ba tšwela pele kudu go tšhošetša tšhireletšego ya rena ka mo nageng.
Ke be ke sa tsebe Moruti Paul Verryn, ke be ke efa tlhalošo go tšwa go bohlatse bjo ke bo filwego ke Falati.
Ao e be e le mašobana a Anthrax gomme a be a beilwe karolong ya sekgomaretši ya omfolopo.
Baithuti ba hlahlwa ka go dira protšeke ya go tšea dikoro ka go tseba, go bolela leina, go hlopha le go kgomaretša mohlala wa kgoboketšo ya dimela tše di omišitšwego.
Gomme go tšwa moo o lego gona ka go JOC ya mathomo o swanetše go ba o tseba gore go hlaga eng ka go JOC ya bobedi?
Ke ile ka išwa lefelong leo le bulegilego ka gare ga seteše sa maphodisa  gomme ba ile ba tšwela pele go raga ditho tša ka tša bong, ba mpetha ka selo se seso se se bego se sa bonagalego gabotse.
Naa o tseba ka ga polao ya motho yo leina la gagwe e lego Nathi Gumede?
E dira mešomo ye itšego gomme e šoma mabapi le Molao wo itšego.
Ka Setešeng sa Amabhele, ke a tseba gore o kopane le lesogana le lekgarebe, bao ba bego ba hlahlwa bjalo ka baweletedi ba seporo, balaodi ba ditimela, le baotledi ba ditimela le ditsebi tša diporo.
Bagononelwa ba babedi ba tla pharwa ka molato wa go kgweba ka di-DVD gomme ba tla tšwelela Kgorongtsheko ya Maseterata ka Pinetown mo lebakeng le le sa fetšego pelo.
Ge ba thoma go tšwelela ka ngwaga wa bobedi le go namela katlego ya meketeko ya ngwaga wo o fetilego, barulaganyi ba holofela gore e tla ba ye kgolo le go ba kaone mo lebakeng le.
Go na le mathata a mmalwa le go tlogela mo go nyakago go nyakišišwa le go dirwa diphathišišo go tšwela pele.
Molatofatšwa o sepetše go tloga Cape Town go ya Motseng wa Ngculu ka Ngqamakwe go tšea morwa wa gagwe go kgarebe ya gagwe. O ile a golega morwa wa gagwe ka ntlong gomme a mo hlaba ge maphodisa a be a leka go tšea lesea go yena.
Kgoro e thušitše ka kgokaganyo ya lenaneo la ketelo ya bagaši ba boditšhabatšhaba le go kgokaganya dikopano tša lenaneo la bagaši ba bodutšhabatšhaba.
Serapa sa Robert Jameson, seo se nago le serapana sa matšoba se segolo, peleng se be se le temelo ya phaeneapole seo se bego se tumile ka bontši bja tšona.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa ka KwaMashu, Molaodi Zondi, o lebogile mošomo wo o dirilwego ke maloko a gagwe a maphodisa.
Ka lebaka la gore e a rwalwa ya ba ya fetišwa ke batho, e na le rena ka mešomong ya rena, ka diphapošing tša thuto tša rena le ka diholong tša rena tša bofahloši.
Mogwera wa gagwe sekolong Athenkosi Matika o boditše BuaNews gore thuto e tee yeo a ka lekago go ithuta yona kudu ke Seafrikantshe.
Go ralala le dikarolo tša ka leboa la lebopo la bodikela, ditaamane di a rafša mabopong a lewatle le ka matšibogong a lewatle.
Mosepediši, Tona Nqakula gape o ka Tanzania ka maitekelong a go nyaka sephetho sa taba ya Tumelelano ya Peamarumofase ya Kakaretšo.
Mošomo wa Taolo ya Tšhomišo ya Naga gabjale o gare o beakanyalefsa dikimi tša peakanyo ya mafelo a tikologo a Toropokgolo ao a lego gona go ba sekimi se tee sa tlwaelo sa peakanyo ya mafelo se se kopantšwego sa toropokgolo ka moka.
Protšeke e be e se na thomelo ya go dira mpholo Mna Vally.
Ba Diphoofolo tša naga tša KZN le Boto ya Pabalelo ya Tlhago ka KZN ba thabišitšwe ke gore Serapa sa uKhahlamba-Drakensberg se filwe maemo a Lefelo la Bohwa la Lefase la setšo le la tlhago.
E fa maikarabelo le konteraka ya setšhaba ka kgahlegong ya sona go hlatloša , sebakeng sa go gatelela bahloki.
Tshedimošo ye e lebeletšego selo kudu ke tshedimošo yeo e hlalošago moabi wa tshedimošo.
Spikara, magagešong - taolo ye e ikgantšha ka ga seo e se fihleletšego ka nako ye kopana kudu.
Makga a mabedi le seripa a katlego ye e bego le lebeletšwe e nyakile go se sa nka ya kwagala go kgwebo ya ngwaga o tee.
Koporase ya Ditšhelete ya Boditšhabatšhaba (IFC) e akaretša Mauritius ka dipalopalo tša yona tša Mmaraka wa Mollwane wo o tšwelelago.
Re dumela gore thibelo ya HIV le AIDS ke sebetša se maatla kudu kgahlanong le leuba le.
Pušeletšo ya MIOS ke maikarabelo a  Komiti ya Nakwana ya Bothadi bja Dipolane ya GITOC.
Kgetha tswadišo ya dikgomo ye e tlwaetšego maemo a malwetši a tikologo, gomme o kgethe go ba bothata kgahlanong le dikgofa ka dikgomong moo polaseng.
Ka go golega mo go šetšego go dirwa, motho a ka lebelela palo ya mafelelo ya phrobentshe ge sehla sa matswalo a morena se eya mafelelong.
Mosepelo o tla felela ka Serapeng sa Settlers ka Ladysmith moo go tlo bago le konsate ya mmino ya mahala.
Batlanyi ba tshedimošo ba na le maikarabelo a go tlanya mangwalo, dimemorantamo le go hlokomela kelo ya dingwalwa ka gare ga yuniti.
Mafelo a mangwe a Sebjana sa Khonfetereišene sa FIFA, e lego Ellis Park le Royal Bafokeng Sports Palace, a be a lokile go fihlelela dinyakwa le dinako tša go fetšwa ga ona tše di beilwego ke FIFA.
Sehlopha sa Boditšhatšhaba sa Amerika (AIG), Mong wa inšorentshe wa US, ke setheo se sengwe se segolo sa ditšhelete  seo se  se amilwego ke Lehman.
SENTER e lebeletše kudu kgokaganyo ya thušo ya tlhabollo go tšwa ka Netherlands.
Galase ya go folouta le ya bofase goba galase ye e pholitšhitšwego, ka dillaga,  e ka ba e na le setološi goba e se hloka, e na le llaga ye e bontšhago goba ye e sa bontšhego, eupša e se ya šongwa.
Sehlophatšhomo se hlomilwe go nyakišiša ditlhaselo ka toropong ya ka lehlakoreng la lewatle ka Cape Flats.
Lerothodi Ikaneng, ke a leboga, o ka dula fase.
Tše ntši di tla emelwa go wena, makhanselara ka nna tšeo di sego tša ka tša emelwa go bakhanselara bafe goba bafe.
Ka mekgwa ya bona ya maithomelo, dikhamphani tše dingwe di ganne bogaswi bjo ka moka gomme lehono di bonwa bjalo ka bakgathatema ba lefase ka bophara.
Palama ke lentšu la Sesotho leo le rago 'namelela' goba 'namela'.
Magare le masenkana a magare go akaretšwa didirišwa tša magare tše di beilwego ka meseto.
MLC e sa tšwa go tšweletša setatamente seo se ipiletšago tumelelano ya khutšo le dipoledišano go rarolla bothata.
Lena bao le sa tšwago go thwalwa, ke nyaka go le tsebiša gore, wo ke mohuta wa mošomo woo maphodisa a rena a bileditšwego go o dira.
Baithuti ba Afrika Borwa bao ba hlokišitšwego mo nakong ye e fetilego ke batho bao ba phethilego dithuto tša dikgrata le tša ka morago ga dikgrata ka katlego.
Mokgwa wo o beakanya go kgona go belega ga dikelo tša go kgona go belega mo go amanago le mengwaga, tšeo, mafelelong, di šomišwago bjalo ka tshedimošo ya go akanya palo ya masea ao a belegwago ka ngwaga.
Tirelo ya rena ya tlwaelo e be e le Google - go batho bao ba ratago inthanete kudu, ke lefelo la go nyaka la mafelelo ka ge le buša dipoelo tše bohlale.
Seemo se befišwa ke kabo ya ditirelo yeo e fokolago, go dula mafelong moo go sa rarollwego, le tlhokego ya tshedimošo ye e lekanego le mašaledi a peakanyo ye mpe ka mebušo ye e fetilego.
Kabo ya renke ye dipese ye e nago le dintlwana tša boithomelo, mafelwana a borekišetšo ao a bulegilego le ditsela tša basepelakamaoto.
O ka se thwalwe bjalo ka morutiši ge e le gore ga se wa ingwadiša le SACE.
Kgorotsheko ya Molaotheo e tsebagatšwa semmušo ka Arthur Chaskalson, yo mongwe wa baboleledi ba Tshekišo ya Rivonia Trail, bjalo ka mopresidente wa yona wa mathomo.
Ka legatong le le beilwego, bontši bja melawana le maano ao a se nago mathata go tšwa ka legatong le tee la mmušo go ya ka go le lengwe go ka direga ka mafapheng a mmušo ka moka.
Akol o boletše gore Khartoum e dumetše gape gore tatelano ya taolo ya kgato ya bobedi e latela ditiro tša UN.
Langa lekheišene la kgalekgale la ka Afrika ka Cape Peninsula le gape e lego lefelo leo motho yo a tumilego kudu wa tša setšo mohu Brenda Fassie ke lefelo le le loketšego go thomiša lesolo le.
Beachwise gape e šoma mmogo le SAPS, Maphodisa a Toropokgolo ya Durban le SANDF twantšhong kgahlanong le bosenyi ka lebopong la lewatle.
Diprotšeke tše mmalwa di diretšwe bao ba hlokofetšego ka nametše SS Mendi.
Mabapi le tshedimošo go tšwela pele ka ga mpholo ee ga go na bothata.
Molekgotlaphethišo wa Thuto ka Kapa Bodikela MEC Cameron Dugmore o tšweleleditše pealaelo ka ga kgonagalo ya tšhitišo ya go tsena ga sekolo nakong ya ditšhupetšo tša Cosatu tše di rulagantšwego mo bekeng ye.
Ditherišano tše bohlokwa di akareditše tema ye e kgathwago ke phrofešene ya dithulaganyo le tlhokego ya phetošo ya mokgwa.
Ditšhelete tše di tsenywago ka mo Sekhwameng se di tla tšwa go bakgathatema ba ka intastering, babeeletši ba phraebete, bathekgi ba ditšhelete, dithušo tša ditšhelete tša mmušo tše di sego tše ntši, le ditšhelete tša laesentshe tše di lebeletšwego go tšwa go baphatlalatši ba diknale ya ditšhanele tše ntši.
Ditaba le Kgašo   Baromiwa ba India ba reta ADM go ba lefelo la menyetla.
Ke mathomo a  mafelo a tlhago a setšo le mafelo a ao go iwago go ona a bophelo bja diphedi tša tlhago.
Go nolofatša go pitlagana ga bjale ditsela ka bobedi, magareng ga Mmila wa  Berea le  Mmila wa St. Thomas, di tla ba le methaladi ye meraro ya ditsela ka moka.
TB ya maswafo e tloga e fetela kudu go feta TB ye e amago ditho tše dingwe tša mmele, ka ge paktheria e ka ntšhetšwa ntle gomme ya phatlalala ka marothinyana ao a tšwago moyeng.
Mmušo wa phrobentshe o thuša tirelo ya meno ka mašeleng go batho ba bagolo bao ba hlokago, go bao ba hwetšago mphiwafela wa botšofadi le bao ba lego ka dihlongweng tša thušo.
Moabi yo mongwe wa phatlalatšo ya disiknale yo a nago le laesentshe ka Afrika Borwa ke Orbicon, lekala le le dirago dithulaganyo le dikago la Multi-Choice Africa leo mong wa lona e lego MIH Holdings Ltd..
Go šomiša dikepe ke ga tšhielano kudu gomme beng ba dikepe le basepediši ba tšona ba swanetše go beakanya dikepe tša bona gore di fihlelele maemo ao a fetogago.
DST e tsebile maithomelo a theknolotši le mpshafatšo ya bokgoni ye e amanago le ona bjalo ka selo se bohlokwa sa di-SMME tša Afrika Borwa.
Sehlopha se sa ka fasana se akaretša go aka ga kakaretšo mo go akaretšago go aga dintlo tša ba lapa tša lebato le tee le tša mabato a mabedi tša go swana le dintlo le difolete.
Kgoro gape e be e fatišiša ditšhišinyo tša Feterale ya Russia, tše di ka akaretšago go aba difreime tša difofane  go dinaga tše dingwe tše di tsenyago letsogo ka mašole.
Hole in the wall' ke lefelo le le goketšago baeti kgauswi le Coffee Bay leo le tsebjago bjalo ka izi Khaleni goba 'lefelo la ditladi'.
Ga se diphrobentshe ka moka tše di tšweletšago ditšhila tše ntši tše kotsi go dira gore mafelo a kgone ka tša ekonomi ke ka baka leo tirišano magareng ga diphrobentshe e tlogo hlohleletšwa.
Lefelo la ka ICC Durban ke la maemo a boditšhabatšhaba ebile le diretšwe le batho bao ba sego ba itekanela mebeleng.
Menyu o theilwe go dijo tša Sejeremane tša go swana le Eisbein.
Hloma Sehlophatšhomo sa Tshepedišo ya Tumelelo  PSWG  ka gare ga mmušo wa bosetšhaba  DME DEAT DWAF.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga Sepetlele sa Groote Schuur o kgopelwa go lebelela letlakalakgolo la sepetlele.
O boletše ka tshekong ya gago gore go bethwa go thomilwe ka wena ge Mdi Madikizela-Mandela a be a go betha ka diatla tše di bulegilego gomme matswele le sampoko di šomišitšwe.
Go hlongwa ga theknolotši ya boikgethelo ka lefapha la phraebete go lahlwa ga ditšhila tše kotsi, go fa mohlala, ditšhila tše di sego tša tlhago tše di feditšwego maatla.
Go etela kantoro ya Mokgatlo wa Twantšho ya Kgethologanyo (wa-AAM) le go kgetha dingwalwa tše mpsha.
Afrika Borwa e kgopela  dihlopha tše di hlakanego tša mašole le balaodi ba tšona go kopana go ba Leboto la Sešole la Democratic Republic of the Congo (FARDC) and to stop recruiting activities.
Yuniti ya Bohlodi ga se ya šomiša dikantoro tšeo gomme le Lekala la Tšhireletšo la ka Soweto le lona ga se la di šomiša.
Bjang bja go omišwa bja Ryegrass gantši ke bjo bobose kudu, le ge e le gore bjang bjo bo thapilego kudu, ge ditšweletšwa tša komedišo di ka thibela gampe go tšewa ga dilo tše di omilego.
Toropokgolo ya Cape Town e dumeletše dikgopelo le maano a kgwebo a go hloma Dilete tša Kaonafatšo tša Toropokgolo ka Zwaanswyk, Vredekloof le ka Observatory.
Ke tseba histori ye e humilego ya kgale ya Turkey, ye e thušitšego dikhonthinente tša Afrika, Asia le Yuropa.
Kgrata e na le dithutwana tša motheo tše di swanetšego go dirwa ka moka, dithutwana tše o ka di kgethago le dithutwana tša boikgethelo.
Go na le mafelo a mantši ao o ka a utollago go akaretšwa Dirapa tša Sejapane, Durban Yacht Basin le Boto ya Dišaka tša ka Natala.
O begwa a le seemong se se sa fetogego gomme o be a tlo fofišetšwa ka Nairobi go yo alafša.
Ngaka van Rensburg ka mafelelong a mengwaga ya bomasomeseswai, o ile a bolela ka ga go hloka bokgoni bja lesolo a RRL.
Ge re ntše re sepela ka Mmila wa Malendela o ile a šupa dihostele le madulo a mekhukhung ao a bego a le kgauswi.
SAOM  e fetša ka gore dikgetho tša DRC tša bopresidente le tša diphrobentshe di bile tša temokrasi, tše di bilego le khutšo, seriti le go hloka sephiri kudu.
PASA gabjale e šoma ka protšeke ye ya ka ntle ya koketšo ya šelefo ya khonthinente.
Bohlatse bjo bo tlišitšwego pele ga Kgorotsheko bo utollotše gore Mnisi o bone mosadi a kgaoletša ka morago ga Matsamo Plaza. 
O tšhošeditše mosadi ka thipa gomme a mo kata.
Tshedimošo ye e kgobokeditšwego dikolong e sekasekwa ke dikantoro tša selete gomme ditlhaelelo di begelwa Kantorokgolo.
Frances O'Brien o thomile le go sepetša thutwana ya dithuto tša ka morago ga marematlou ka ga Thuto ya Talo ya Ditšhila.
Mohlašana wa go sepelasepela saeteng o tla bulega mo go kgontšha JavaScript ka praosareng ya gago.
Aba mareo a tekatekano ya bong; le go aba ditaba tše di amanago le yona.
Metsotso e ka fomete ya PDF gomme e ka balwa ka go šomiša Adobe Acrobat Reader.
Go bile le ditiragalo tše di sa tšwago go feta moo dipholampara tše di bego di bolela gore di ingwadišitše goba di file konteraka le Lefapha la Meetse ka Mmasepaleng, di hwetša phihlelelo go .
Motlatšamopresidente wa Mokgatlo wa Bašomi ba Kgwebo, ba go Apea le ba Bokgabo (SACCAWU).
Šomiša meetse a go tistilwa ka diaeneng tše di šomišago meetse go thibelwa go bopega ga khalsiamo.
Re ile ra tšea dipeiti le digarafo ka lefelong la ka ka Muzimhuhle gomme ra ya bolahlelong tša ditlakala tša moepo.
Mmušo o lemogile ka maswabi tiragalo ye e diregilego ka Crossroads ka Cape Town moo e lego gore kopano ya setšhaba ye e tsenetšwego ke Mmeyara Helen Zille e ile ya šitišwa gomme dikgaruru tša šomišwa kgahlanong le Mmeyara.
Dikhwetšo tša dilo tša kgale tše di ka bago tša kgalekgale nakong ya Mengwaga ya Borulatšhipi di fa bohlatse bja katlego yeo mahlale le theknolotši di ilego tša dirišwa ka Afrika Borwa.
Lefelo le la meago le bile gona ka thekgo ya mašeleng ye e bilego mohola ka mo go sego gwa tlwaelega ka ekonoming ye e wago ya dikgwebo tše di bego di le karolo ya kopanyo ya mafapha.
Protšeke e thekgwa ke tumelo ya gore ge re na le maitemogelo, baithuti bao ba feditšego dithuto tša marematlou ba tla kgona go thwalwa le go kgona go itirela mešomo.
Mo go kgonagalago, meago ya sa ruri ye e beilwego mafelong a kotsi e tla tlošwa gomme ya išwa go gongwe.
Ge maphodisa a thoma go šwahlela meago ya kgwebo ye e bego e se molaong, re ile ra emela lešata la leemaema la ditšhupetšo le matšhošetši go tšwa go beng ba dišepini le dithabene.
Maloko a maphodisa a Woodstock, bao ba ilego ba thunywa ge ba thoma go lekediša mahodu ao a tšeelago difatanaga ka kgang, ba ile ba golega mogononelwa yo a bego a gobetše khutlong ya Mmila wa Lansdowne le Duinefontein kgauswi le Gugulethu.
Dikolo tša magaeng ka Mpumalanga di šomišwa bjalo ka mafelo a motheo a go goketša le go hlahla bahlankedi ba maphodisa.
Lenaneo la Mopresidente la ka lefelong la Inanda Kwamashu Ntuzuma leo le bitšwago INK  le hlatloša mošomo ngwaga wo.
Sehlopha sa Maphodisa a Lephefo sa ka Durban se hlasetše kudu basenyi ka Mmasepaleng wa eThekwini.
Ba nyakile gomme ba se mo hwetše ka dintlong tša boagišane.
Maloko a Galeshewe Youth Congress, mokgatlo wo o ingwadišitšego le United Democratic Front (UDF).
Tokollo ya bitio ya dipolelo tše di tumilego kudu tša Ngaka Nils Bergman di dirile kakaretšo le go hlagišwa ka tsela ye e lego gore motswadi ofe goba ofe yo a emetšego go belega a ka ipshina ka tšona.
Mohlomongwe ge e le gore o tlo bolela Seafrikantshe mohlomongwe re swanetše go fa batho bao ba sa bolelego Seafrikantshe sebaka sa go bea megala ya ka tsebeng gore ba kgone go kwa seo o se bolelago.
Go begilwe gore Mmušo wa Bofeterale wa Phetišetšo (TFG) o ile wa šoma ka tshepedišo ya ditherišano le bontwadumela ba bohlokwa ka Somalia.
Nellie ke mohlokomedi wa meago ka senthareng ya tlhahlo ya Mohlagase gomme o bontšhitše gore o a kgona go atlega ka mošomong wo o šongwago kudu ke banna.
Maloko a kgašo a laletšwa go tsenela kopano ya tshedimošo ya ka morago ga kopano ya Kabinete yeo e go fiwa lefoko ke CEO ya GCIS, Mna Joel Netshitenzhe.
Tšeo gape di akareditšwago ke go mametletša ga diselaete le go kopiša  le go bušetša sekeng goba go šoma lefsa sebontšhi sa lebotong mabapi le dinepe tša kgale.
Ke rata go fetša gape ka go go leboga le baromiwa ba gago ge le re laletša go tla Moscow go tlo dira ditherišano tše dingwe tše bohlokwa tša ITEC.
Lefelo leo le akareditšwego le swana le lebaka le le fetilego leo le bego le sa batamelwego, le sethokgwa seo se nyakilwego go lebalwa ka Afrika Borwa.
Resebe ya Feterale ya New York e swere dikopano ka Mošopologo ka ga seemo sa AIG le baemedi ba Kgoro ya Ditšhelete, difeme tša ditirelo tša ditšhelete le bahlankedi ba mmušo.
Go feta le peleng, re ka dirišana le balekane ba rena ba boditšhabatšhaba gomme ra thekga ditho re tseba gore re tlogetše mmušo wa go lahlwa go ya go temokrasi ye e theilwego go temokrasi.
Go kgontšha le go tsenya tirišong ga batho bao ba hlokišitšwego mo nakong ye e fetilego, go fa mohlala, basadi, bafsa le bao ba sego ba itekanela mebeleng.
Molatofatšwa yo a belegwego ka Afrika Borwa, yo a tsebjago bjalo ka Vincent Khumalo, o be a sepela ka mollwaneng wa Port of Entry ge maphodisa a emiša Mercedes Benz wa gagwe bjalo ka tekolo ya ka mehla.
Lebaka la peakanyolefsa ye ke gore dimela tše nnyanenyane tša ka maleng di swanetše go tlwaela phepo ye mpsha.
Modulasetulo wa LOC, Irvin Khoza, le mohlankedimogolophethiši, Danny Jordaan, ba be ba le leetong, gammogo ba na le ditsebi tša diphadišano, tša dipapatšo, tša tshedimošo ya theknolotši, tša kgašo, tša tšhireletšo ya mapatlelo le tša dinamelwa.
Ka ntle le ditshekišo tše bohlokwa ka Kgorotsheko ya Bosenyi bja Boditšhabatšhaba ka tšhomišong ya go kata bjalo ka bosenyi bja ka ntweng, dikgaruru tša thobalano di ile tša tšwela pele di se tša lekolwa le go se hlohlwe.
Dinolofatši tše di sego tša lekana di feleletša ka koketšego ya bogolo le bompe bja bogole.
Ye nngwe ya taetšo ye e makatšago ya boikgafo bjo ke kopanyo ya mabotho a semolao le ao a bego e se a semolao ka Lebothong la Tšhireletšo la Bosetšhaba la Afrika Borwa (SANDF).
Lefapha la Meetse le Tlhwekišo ka eThekwini (EWS) le thopile ye nngwe ya difoka tše kgolo tša go thetha tša Dinagakopano (UN), ka Sekimi sa yona sa Kimollo ya Dikoloto sa yuniti yeo.
E šomišwa bjalo ka selo sa kgokaganyo ya seyalemoya sa kgole ka ge disiknale di bontšhwa go tšwa go ionosfere.
Go šoma mehutahuta ya dimela go akareditšwe methalo ya boikgethelo o tee goba ya go sepela ka mebedi ka mabedi ya cowpea le lefela.
Sekgoba se se oketšegago magareng ga bahumi le bahloki se bakile go se kgotsofale magareng ga batho bao e sego ba bantši gomme dithulano tša setšhaba di thoma go mpefala.
Sefatanaga se tlogetšwe ka Tubelos Place, Avian Park ka Worcester moo maphodisa a golegilego yo mongwe wa bagononelwa.
Bengmeepo ba tla kgopelwa go sekaseka tshepedišo ya go fokotša ditšhila, tlhwekišo ya peleng ya ditšhila goba go di hlokiša maatla, pele ga ge di ka lahlwa.
Pampiri ye e hlaloša dipalopalo tše di šomišago go fa konteraka theko ya meago ka magatong ao a fapafapanego.
Go tla ba le go katoga ga motheo go tšwa go maemo a tšhomišobošaedi ka boithatelo.
O be a na le Moatbokheite Chris Marlow ka letšatši leo.
Go dula la iketla ka khefing ya basesi ba ka lewatleng, mafelo a godimo a diperela tša bohlale ka morago ga diphuthelwana tša swikiri.
Di boloke ka gare ga ditšhelo tše di ka se gakantšhwe bjalo ka dinomaphodi goba mapotlelo a dinamoneiti.
Mathomong, letlakala lefe, se ke sengwalwa se setelele.
Karolo ya lenaneotlhabollo le e akaretša rakonteraka wa bogareng le mothopo wa tshedimošo wo o bitšwago FP Lite, le lenaneo le le hlokometšego protšeke leo le bitšwago CAPMON.
Re tseba nnete ye bohloko - gore histori ya ka morago ga go dira dikoloni ka khonthinenteng ya rena e sentšwe ka melaotshepedišo le dikgopolo tše di padilego.
Ke lefelo leo malwetši ao a kopakopanego a semaka a ka Msileni a hlagago gona.
Tona Ramatlakane o be a efa tshwaotshwao ka ga tokollo ya pego ka Kgoro ya Polokego ya Setšhaba ka ga dikatlego tša lenaneo la yona la twantšho ya bosenyi la ngwaga o mongwe le o mongwe.
Balaodi ba lefelo ba ile ba bona gore ba ka se gone go phethagatša mešomo ya bona ya konteraka ka lebaka la mathata ao a tlišwago ka taolong ya bona a go kgatha tema ka ARP.
Tlhako ya diprotšeke tša mohlakanelwa e swanetše go hlongwa gomme diprotšeke tše kgolo tša mohlakanelwa di swanetše go tsebja.
Go se sa laola - Go tloša mellwane le ditaolo tša mmušo tše di dirago gore kgatelopele goba katlego e be boima.
Mola Ghana e boela taolong ya temokrasi ga se gwa hlwa go eba le go ipušeletša ga go tšea mmušo ka kgang.
Dipoledišano tše mmalwa di a rulaganywa tša baithutelamošomo mabapi le ditshepedišo, melaotshepedišo, le setšo sa kgwebo sa tirelo ya Stats SA.
Kgolo ya phadišano ye mo e lego gore e goketša dihlopha tša godimo ka PSL le dihlopha tša boditšhabatšhaba e dirwa ke maitshwaro a sephrofešenale a go rulaganya phadišano ye.
Bagononelwa ba bane ba ile ba golegwa mabapi le go thuba ka dintlong le bohodu ka dipolaseng tša Rondebosch ka Makhado ka Limpopo.
Mo dibekeng tše di sa tšwago go feta, go thuba ga dikgwebo ga mmalwa go hlagile ka dikgwebong tše mmalwa ka tikologong ya mafelo a ka Mmabatho le Mafikeng.
Gomme seo ke se se ka bego se bakilego kgakanego ka baka la gore Stratcom ye e sa tsebjego e tšwele go nna ka nako yeo.
Khansele ya ka Midvaal e file taelo go Kgoro ya dintlo go kwalakwatša dithentara go thoma go hloma ditirelo tša boentšeneere.
Senthara e file keletšo go Mokgatlo wa Dikimi tša Peeletšo ya Mohlakanelwa mabapi le thabollo ya ditšweletšwa tša peeletšo ya motheo go sepelelana le ditokollo tša ka fase ga Molao wa FIC.
Ye nngwe ya dikhilokramo tša go feta tše lekgolo tše di hweditšwego di fihlilwe ka ntlong ka Tswelelang.
Moletlo gape o tla hlopša ke go ba gona ga Tonakgolo wa KwaZulu-Natal, Ngaka Sibusiso Ndebele le kabinete ya gagwe.
Go hlokomelwa mo go tseneletšego ka ngaka ya kalafo go a nyakega  go balwetši ka dikalafong ka bobedi.
Mešongwana ya tekolo ye e swanago, ye e sekasekwago kgahlanong le dirubriki tše di filwego, di swanetše go dirwa ka mehla.
Ntlha ka ga selo sa tlwaelo le dihlopha tša ekonomi tša GFS di mametleditšwe bjalo ka tlaleletšo ka mo Bouteng ye.
Ditokišo le dimpshafatšo go akaretšwa mošomo wa tša mehlagase: Sekolo sa Phoraemari sa Newfields: ka Athlone.
Ngwana wa Moafrika ga se a swanelwa go hlwa a le ka fase ga kgatelelo ya monagano yeo Ngugi a boletšego ka yona.
Kaizer Chiefs le PR  ye e sego ya Chiefs di tla mpha metsotso ye mmalwa ka morago ga kopano, go bona se ba se nyakago moo ditheketeng.
Ge ngwana a gohlola, netefatša gore o šomiša thawele go thibela molomo wa bona, Kupelo a realo.
Dikakaretšo tše di hlaloša maphelo a Bathopasefoka sa Nobele le go fa kwešišo ya seabe sa bona setšhabeng.
Se ke sa mafelelo seo se sepelelanago le kelo ya tshedimošo ye e sego ya nepagala le ya maaka.
Setšo sa Mari ka Afrika Borwa se ile sa lebelela kudu bolemi bja dikgetla ka Knysna mengwagasomeng ye mentši.
Ditšhelete tša boleloko tša go thekga ditlelapo tša dipapadi le tša boitapološo, go fa mohlala ditlelapo tša go etela dithokgweng le ditlelapo tša dikolofo.
Bjale ke na le boitshepo bja gore re beile motheo wo o kwagalago wa ditiragatšo tše botse le tše kaone kudu.
Thulanong le se, katlego ye e ka feletša ka kgatelelo ye e fetišišago ya tlhabelo ya malwetši ao a tlišwago ke bolwetši bjo bongwe.
Mo sebakeng se leano la khwetšo le phethagaditšwe go dira gore seemo se boele sekeng ka Mmasepaleng wa Kannaland.
Ye nngwe ya mathata a bohlokwa ao a lebanego di-SME ke tlhokego ya bokgoni bja taolo.
Lehono diekonomi tše di gatetšego pele tša bokgoni ga di sa le ka bo Amerika le bo Yuropa.
Motlatšatona Surty le Molekgotlaphethiši MEC Dugmore ba tla etela dikolo gomme ba ahlaahla kgatelopele la ba taolo ya sekolo le barutiši.
Gore magato a maleba a tirišong go šoma ka setšhelo seo gase ya khomphresa e dutlago go sona.
Setšhaba ka bosona se hloka thekgo le thušo go thibela le go kgona go phela ka masetlapelo le diabe tša ona.
Mebepe e a hwetšagala go tšwa go Kgoro ya Tshedimošo ya Ditshekatsheko le Naga.
Ba ile ba bethwa ka sampoko gomme motho a ka bolela gore ba ile ba tšhoukwa ka sela ye itšego gomme ke tlwaelo gore ba ile ba thotšharwa le go tšhoukwa gape.
WIS e tshephile maitekelo a mangwe a go tla pele ka gare ga NWMS gore a fe magato a dintlha tše ba di nyakago go WIS.
Gape re kwele gore kgwebo e be e le batšwasehlabelo ba Kgethologanyo gomme ga se ba ka ba holega go yona.
Go rulaganya kopano ka Nigeria gomme ge motšwasehlabelo a šetše a le ka Nigeria, phasephote ya gagwe e a tšewa gomme o a golegwa go fihla ge tefelo ye e lekanego e lefša.
Godimo ga bakgathatema ba Afrika Borwa, baemedi ba lesomepedi ba go tšwa Egypt, Ghana, Kenya, Morocco, Namibia le Zimbabwe ba tla laletšwa ke IAEA go tla go kgatha tema ka seminareng.
Re holofela gore kemedi ya mafapha ka mehutahuta le dikgetho tša go šoma ka Komiting ya Keletšo go tla dira toka go dihlopha ka moka tše di nago le kgahlego, gwa realo Tona Witbooi."
Dikete tše lesome tša mekhukhu di beilwe kgauswi le kgauswi kudu ka ntle le tlhwekišo ya maleba, le ka mafelong a kotsi a go swana le ditseleng tša mafula le mafelo a mehlaka.
Gomme di-SMME le dikgwebo tša rena tša tikologo di beelwa ka thoko ka kakaretšo gomme gwa ratwa difeme tše kgolo tše di lego ka ntle ga eThekwini.
Lesolo la Tiro ya Kalafo (TAC) - Mokgatlo wa tlhohleletšo wo o ipiletšago go kabo ya mmušo ya dianthiretherobaerale go Maafrika Borwa ka moka ao a nago le HIV.
Gore le ka lefelong leo le diretšwego Maindia, Maindia ga se a dumelelwa go ba beng ba meago ye e agilwego, eupša dikgwebo tša bathobašweu e be tšona di lego beng ba yona.
Re hlomphegile go amogela Mongwaledipharephare wa UN Kofi Annan yo re nyakago go mo leboga kudu ka seabe sa gago se segolo ka mošomo wa UN.
Tšhireletšo ya dikhemikhale e lego karolo ya SRD e bile Phrothekniki gomme e ile ya gola go ba lefelo le legolo la tšhireletšo ya dikhemikhale, leo gabjale le lego la Armscor.
Mokhomišene wa Seteše sa Maphodisa ka Queenstown, Motlatšamokhomišenare Nikki Mlilwana, o retile  maloko a setšhaba sa Queenstown, kudukudu motho wa go tšwa New-vale.
Dibetša tše di bego di utilwego go tšwa ka Mozambique le ka Afrika Borwa di tla senywa ka Mozambique mo bekeng ye.
Khutlong ya mebila ya Lansdowne le New Eisleben, ka Nyanga mootledi wa sefatanaga o lahlegetšwe ke taolo ya sefatanaga gomme sa ema.
Lebelela  "Tlhahli ya . . . . . ." moragorago go hwetša mpholo ye e ngwadišitšwego gabjale.
Re go kgopetše gore o iletše papadi ya kgethologanyo? 
Lehono re go kgopetše gore o oketše dineelano tša dipapadi le mekgatlo ya dipapadi ye e se nago le kgethologanyo ya semorafe.
Ba ile ba thoma go mo hlasela ka melamo le sabole.
Setšo sa molaotheo se se kwagalago sa seriti se tšwelela kudu ka gare ga tiro ya bohlale ye e tšwelago pele le tlhahlobo ya maitshwaro a bahlankedi ba toka.
Dipayokhaenethiki di beilwe go ye nngwe ya ditlelapo tša dipapadi le tša boitapološo ya tša Tirelo ya Maphodisa ka Afrika Borwa nageng ka bophara.
Wepsaete ya Madam Eve e bontšha letlakala la khalentare kgwedi ye nngwe le ye nngwe, yeo e ka taoneloutwago le go šomišwa bjalo ka teskethopo ya gago.
Ka sebopego sa yona masolo a ka diphiring ao ke sa a tsebego a ile a ahlaahlwa le go ngwalwa.
Mna Houston, o lephodisa la peleng gomme o šomile ka Ellis Park mafelong a mantši, naa ke nnete seo?
E re go se be yo mongwe wa rena yo a tšeago gore dingangišano di tla kgona go swarwa ka tsela ya poledišano ye borutho tafoleng ye kgolo ya nkgokolo.
Re be re nametše pese ye e tšwago femeng ya nama ya kolobe ya Escort, ye e lego ka Heidelberg.
Maloko a kgašo a laletšwa go ba le Mmeyara ge a sepelasepela lebopong la lewatle.
Batho ba file maphodisa diphahlo, go akaretšwa ditofo, ditšidifatši, dithelebišene le metšhene ya fekese.  Diphahlo ka moka di be di beilwe ka phapošing ya bobolokelo ya Maphodisa a ka Ocean View gore di bolokege.
Ka ntle ga lepatlelo go gongwe mo khutlong ya borwabodikela  bja go gongwe?
Mohlomphegi Tonakgolo ya Mpumalanga, Mna Ndaweni Mahlangu, o tla bula samiti.
Kabo ya go reka ka go beelatša ye e bolokegilego le ya maleba le diphapoši tša marobalo tša bošego tša baotledi ba maeto a matelele ditseleng tše kgolo di tla tšwetšwa pele.
Boto ye e na le maikarabelo a bohlokwa a go laola merero ya NYDA gammogo le go netefatša gore go ba le phetošetšo ye e hlokago mathata nakong ya kopanyo ya NYC le UYF.
Re hlohleleditšwe ke dipolelo tše kaone tša Mokhanselara Schroeder ge a dumela go thekga leano le.
Methopo ya lebopong ya go se mpshafatšwe  e swanetše go šomišwa ka tsela ye e lego gore e buša dikgetho tša tšhomišo ye ntši ka kgahlegong ya setšhaba.
Dinolofatši tše di swanago tša tšimnastiki di hlomilwe ka Probentsheng ya Leboa Bodikela le ka Bohlabela bja Kwazulu Natal.
Dilo tše di tlogo bontšhwa e tlo ba metšhene ya go fothokhopha ya mebala ye e tšweletšago diswantšho tša boso le bošweu, metšhene ya go fothokhopha ya mebala ya dingwalwa le diphoustara tša go akhaebiwa.
Ka dinako tše dingwe, ka lebaka la gore ge nako e ntše e eya ba kgašo ba šomišitše dihlogo tša ditaba tša bona, go tšweletšwa kwešišo ya gore mmušo o arabela mathata fela.
Mošomo wa go kgahliša e bile karolo ya go hlahla ka mabokgoni a go amana le tšhireletšo go netefatša gore go ba le tikologo ye e bolokegilego ka ditoropokgolong tše di swarago dipapadi le mafelo a mangwe nakong ya tiragalo ye kgolo, go akaretšwa go hlapetša lefaufau la difofane la bosetšhaba.
Bagononelwa, ka moka ga bona bao ba tšwago Dennilton, ba ile ba golelwa nakong ya ditlhapetšo tša ka mehla tše di tlwaelegilego ge maloko a maphodisa a bona sefatanaga se se belaetšago gomme ba se emiša go se phuruphuša.
Methopo ya rena le ditalente ka moka, tše dingwe tša tšona di šomišitšwe ka thulano mo nakong ye e fetilego, di swanetše go hlohleletšwa gabotse ka moso go tšweletšwa setšhaba se se atlegago kudu.
Go na le tlhokego ya go hlaloša lefsa dinetweke tša bosetšhaba, tše di kgokaganego le ditiro tša ekonomi le dipalopalo tša batho, le gape dinetweke tša Borwa bja Afrika.
Bagononelwa ba tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Nigel gomme molato o ile wa fegwa ba le ka kgolegong.
Tona Ramatlakane o dumetše gore ditharollo tše ke tša lebaka le lekopana fela.
Go swanetše go fiwa šedi go dipoelo tša diphetho le ditiro tše le diabe tša lebaka le lekopana, la magareng, le letelele a diphetho le ditiro tšeo.
Mathata a molaotheo ao Federal Islamic Republic of the Comoros e lebanego le ona go bušetša toka le khutšo ka mo dinageng tše.
ATS le ANS di tlo fiwa ka lebaka la go tšwela pele go ya go ile le go kgonagala ga mabapi le polokego le thušo ya mašeleng ya ditirelo tše.
Ke ka lebaka le moo, ka lebaka la moetlo wa yona, Museamo wa Afrika Borwa o fetogetšego go Pliny ya peleng.
Dihlwadieme tša Bathopasefoka ba bane ba Nobele ya Khutšo ba Afrika Borwa di tla ema ka tsela ya mokgopamo, gomme Table Mountain ya ka Cape Town ye e tumilego kudu e le ka bokamorago.
Lefapha la Dikgokaganyo le bile le maikarabelokakaretšo le kgokaganyo ya dithulaganyo tša kgokaganyo le thekgo ya kgokaganyo ka SADF.
Kopanyo bjale e a nyakega ka lebaka la gore e hlompha bobedi Boprithani le karolo ka Kakaretšo ya mang le mang gomme ya dira gore dilo tše ka bobedi di sepele mmogo gomme gwa holofelwa tirišano le kamano.
Go hlagiša dikotsi ka go dibopego tša GIS (Tshepedišo ya Tshedimoišo ya Thutafase) tšeo di ka kgokaganywago le mebepe ye mengwe ya probentshe le tshedimošo go kaonafatša  peakanyo le maitekelo a taolo ya masetlapelo.
Balemi bjale ba eletšwa go ikgokaganya le dingaka tša diphoofolo le ditsebi tše dingwe go rulaganya tlhabelo ye e šomago, go di fa selekanyo sa sehlare le mananeo a go di tipa.
Dikakanyo tša diakhaonte tša setšhaba di tshephile kopanyo ya dinyakišišo tša lebaka le lekopana le le letelele.
Diteko tša palastiki di tiišeditše gore sethunya se se hweditšwego go monna yoo ke sebetša sa polao.
Mošomo wa toropokgolo ya Johannesburg o a swabiša  mabapi le WSDP ya yona.
Ka go hloma ga phihlelelo le ditirelo go thothišwa go gongwe go tla dirwa gomme go tla ba le seabe go go kgathola bontši go fihla tekanong ye itšego eupša mokgwa wa motheo o tla šala.
Go ya ka ditlhagišo tše di sego tša nepagala, Mmasepala wa eThekwini, ka bohlatse, eupša o go file konteraka ye go bolelwago ka yona ka phošo.
Ditlhaselo tša anthrax ka United States, tšeo re di kgalemilego gabogale, di bontšha dikotsi tša maikutlo a go itshepha kudu a ntwa ye.
Ga go morekiši wa maswi yo a swanetšego go kgahliša lefsa goba a baka goba a dumelela gore a kgahlišwe gape goba a rekiše aesekherimi yeo e tologilego.
Go kwala gore bagononelwa ba bane ba šwahletše ka lebenkeleng gomme ba šupa ba taolo ka sethunya.
Kgato ya bobedi e be e bitšwa Protšeke ya Thekgo ya Mmušo (GSP) goba Lenaneo ka ga Pušo (POG).
Se se amile dikgwebo tšeo di tswaletšwego ka pela ka lebaka la mašabašaba ao a bego tlatša mašata ebile a sa laolego.
Toropokgolo ya Cape Town e dirile le felo la polante ya go dira ditena.
Diswantšho tša khamera ya lebelo di gatišwa ka ditsebišong ka moka tša mathomo le tša bobedi tšeo ba Kgoro ya Sephethephethe ka Theewaterskloof ba di romelago.
Phapoši ye kgolo ya marobalo a mabedi ya maemo a godimo ye e nago le phapoši ya phraebete, ditulo tša ka bodulelong, setšidifatši, thelebišene, tafola ya bojelo e ditulo, motšhene wa go sepediša wa tša maphelo ka phapošing le mogala wa go ya madulong a magolo.
Go bolela nnete moepo wa go sobelela fase wa ka maswikeng a mathata ka mafelong ao a tletšego ka batho moo go iwago godimo le fase gomme go nago le ditšhitšhinyego tša lefase , o kotsi.
Diphalete tše pedi tšeo di nago le mapokisana a seswai a Lebake le bene ya Toyota Hilux di ile tša tšewa semeetseng.
Ga ke dumelelane le se sengwe le se sengwe seo Prof Terblanche a se bolelago, eupša taba ya gore Bathobašweu ba ile ba hwetša menyetla ka lefapheng la phraebete ka - e ka se ganetšwe.
Ka karolong ya basadi, motho yo a ratwago kudu Abbey Miedema e bile wa mathomo wa go putla mothaladi wa go fetša ka Durban's Blued Lagoon ka mesong ya Mokibelo.
Dikonope tše di go dumelela go sepelasepela go magato ka moka a kgodišo ao o a šomišitšego go tloga mola mmepe o thoma go bontšhwa.
Maphodisa gape a golegile baotledi ba bahlano ba banna ka ge ba be ba otlela ka fase ga khuetšo ya bjala.
Mohlomongwe tlhokego ya gore go ketekwe go phuhlama mo ga melao ye go hlalošwa bokaone ke Khomreite Cyril Ramaphosa ka gare ga athekele ye a sa tšwago go e ngwalela Sunday Times.
Khonthinente e a tsoga ka morago ga dinako tša bokgoba, kgatelelo ya bokoloniale le Ntwa ya Setu.
Ke mokgatlo wa boitaolo wo o dumelelago go bea dikgopelo lenaneong, go fa barekiši ba dithoto dilaesentshe, le go sepetša kgwebišano, go kgonthiša le go dira phetho ya thekišo ka neelanong ya dithoto.
Dilo tše tša kganetšano ya go išwa bošole mafelelong di ile tša feletša ka go hlongwa ga Lesolo la Fetša Go išwa bošole.
Bjale o ralokile tema ya go hlasela le ya go thibela?
Go na le mehlala ye mmalwa ya Voortrekker, Bothadi bja dipolane bja ka Prithani le bja India ka disenthareng tša ditoropong tša mmasepala.
Tshedimošo ya phedišano ya diphedi tša tlhago ga se ya felela nageng ka bophara, e šiilwe ke nako, gomme ga e laolwe bogareng.
Go tšwa go rena go šomiša sebaka se sa menyetla ye ka go farologanya diekonomi tša rena le go fokotša mathata a ka lehlakoreng la kabo.
Peakanyolefsa ya tshepedišo ya pušoselegae go fapana le tshepedišo ya pušoselegae ya kgethologanyo e bile bohlokwa.
E bile maikutlo a rena, ao a tsebagaditšwego kudu ke  pego ya ElBaradei gore gabjale ga go na bohlatse bja sephetho gore Iran e na le lenaneo la dibetša tša nyutleleara.
Mmasepala wa eThekwini o itšhireletša kgahlanong le datha le tshedimošo ka moka ye e akareditšwego ka mo gare ga emeile ye goba dimametletšo dife goba dife.
Kabinete e tsebišitšwe ka ga dipoledišano tše di lego gare tša go fetša go thwala bašomi ba maemo a godimo ka NIA le ka SASS, ditsebišo tša maleba mabapi le se di tla dirwa mo bekeng.
Gomme ke tla go kgopela gore o se ke wa bolela dintlha ka botlalo ka ga dintlha tše di kgethegilego tša Lesolo la Katzen.
Ka kelo ya godimo ya setoko go fudiša lefelong ka go šielanya go a nyakega go dumelela go gola ga dimela tše di hwetšagalago.
Dinyakišišo tše di tseneletšego ka letseka la go tšwa setešeng sa maphodisa sa Erasmia di ile tša feletša ka go tseba le go golega Lungu.  
Lungu o ile a hwetšwa a swere sellathekeng se se utswitšwego.
Mna Van Wyk, ge o ka no nthuša mo kgakanegong ya ka.
Go laeta mabone ka ntle go dumeletšwe  ge fela go laeta moo go sa bakego kotsi ya polokego ya mebileng ka maikutlo a Molaodiphethiši: Sephethephethe le Dinamelwa, go ka baka ditšhitišo tše di fetišišago.
Ditempele tše di phologile histori ya mathata ge melao ya kgethologanyo e raka setšhaba sa maindia go tšwa moo lefelong leo.
Badudi ba Overstrand ba tšwela pele go dula ba tsebišwa ka kgašo le diphamfolete.
O na le rena ka lebaka la gore batho ba Maindia le Maafrika Borwa ba ka ya go yo bolela gore ke batswadi ba motho yo a bego a tumile kudu mo historing, Mahatma Gandhi.
Bagaši ka morago ba ile ba lemoga gore go tsena moo go dumeletše ntwa le gore dinyakwa tša UDF di phatlalatšwe maemong a boditšhabatšhaba; gape se se ile sa goga dikgopolo tša batho gomme sa thuša go dira gore setšhaba se amege dipolotiking.
Ka mehla o bile le thekgo ya batho ka bontši go tšwa go badudi ba KwaZulu ya peleng.
Naa ketelo ye ya Mna Stainton le Mna Coetzee e bile neng?
Ee monna o be a gateletše motšwasehlabelo fase, ke mofsa yo a lego kgauswi le letangwana.
Selete se gape se tsebja kudu ka ga tšweletšo ya tšhese ya boleng bja godimo.
Naa mo o swailego gona ke moo Lucas le Martha ba theilwego gona?
O laetše - o kgopetše John Morgan le nna go ya go tšea Cebekhulu.
Dikaonafatšo tša peleng ka Museamong wa Maritime, e lego o pheiba, tafola ya mosaiki le bogodimo bja dipanka le disamporele.
Sehla sa selemo, seo se sepelelanago le sehla sa pula, se thoma ka Oktoboro go fihla ka Aporele
Re bile le baromiwa ba mmalwa bao ba bego a etšwa dikgorong tša mmušo tše seswai, karolo ye maatla ya ba kgwebo le baemedi ba mmalwa go tšwa go dihlongwa tša mmušo tše di šomišanago le Russia.
LFS ke dinyakišišo tša ka lapeng tše di tlago gabedi mo ngwageng, tšeo kudukudu di hlametšwego go ela mmaraka wa bašomi.
Gape e tla akaretša lefelo la dipapadi leo le tlago ba le mehutahuta ya dipapadi le dinolofatši tša dipapadi.
A mangwe a maikemišetšo ao a tsebišitšwego a bakoloniale ka America e bile, ka ge ba e bea bjalo, go boloka meboya ya Maindia a bahetene.
Kwešišo efe goba efe ye e dirilwego ya gore re na le dikamano le AIN ke phošo.
Bodiredi bja ka ntle goba 'go bulela' go a hlaga fela go oketša bokgoni bja maatlafatšo, ge go kgonagala, goba moo e lego gore mathata a dithoto a gapeletšago, eupša khansele e ka se bulele dikonteraka go putla ditshepedišo tša go thentara.
Re a le hloka ebile re le swanetše le go lebelela lena magagešong ka tshwaollo ya semmušo ya maleba.
O se ke wa robala ge o sepela ka dithekisi goba dipese.
Taolo ye e fokolago ya kgoboketšo ya meetse e ama tikologo ya lebopong le matsha gampe.
Moo go sa nago le difatanaga tše ntši tša bahlomphegi ba VIP tšeo di emetšego go tsena ka lepatlelong?
Ntumeleleng, ge ke tswalela, go lebogiša NECSA ge e etile pele lesolo le.
Tirišo ka botlalo ya sehlare sa go bolaya dibokwana, seo se tšhelwago diako, e ka nyakega.
Gape o ile a lebogišwa ke Molaedi wa gagwe, Mokaptene Strydom ka mošomo wo mobotse wo a o dirilego.
Ditlolo tše dingwe tša kgafetšakgafetša tša melao ya ka mabopong di akaretša go tsebagatša semmušo dikepe mo go sego molaong le go dira mellwane ya go tsena lebopong ka setšhaba.
Thapo ya nete ye e dirilwego mahuto, dithapo tše koto goba lenti; di dirile dinnete tša go rea dihlapi le dinnete tše dingwe tše di dirilwego, tša dilo tša go logwa.
Basenyi ba šoma ka dihlopha- yo mongwe o a go šitiša mola yo mongwe a utswa karata ya gago goba tšhelete.
Samiti ye e Sego ya Tlwaelega e bušeleditše boipiletšo go Britain go hlompha ditlamego tša yona tša ditefelo tša mabapi le peakanyolefsa ya naga ye e dirilwego ka Lancaster House.
Pego ya Cardoso - ye e lebeletšego kudu go kaonafatša dikamano le tirišano ye bohlokwa kudu magareng ga UN le Setšhaba.
Go ngwala le go sekaseka dipalopalo tša go amana le llifi ya bolwetši, go lofa mošomonga ga IR go tseba mafapha ao a nago le mathata le go šišinya ditsela le mekgwa ya go rarolla mathata.
Modudi yo a bego a tšhogile o ba file dikhii gomme banna ba babedi ba tabogela ka sefatanageng sa gagwe gomme ba sepela, gomme ba šalwa morago ke Opel Corsa ye tšhweu.
Re swanetše go hloma lesolo le le hlakahlakanego le bohlokwa la go tliša khutšo leo le le dumeletšego lehono.
Lenaneo le le lebeletše malapa ao a etilwego pele ke basadi ao a bonwago ke dibopego tša setšhaba le makhanselara a wate bjalo ka ao a hlokago kudu.
Re kgopela tshwarelo ka ditšhitišo tšeo phetošo ye e ka bego e di bakilego.
Kopano e kwele gore diphemiti le tsela ye e bego e tletše ka kgwebo e bile seo se bakilego go thunyanwa.
O swere pharologano gabotse kudu gomme sehlopha sa gagwe se na le baithuti bao ba bolelago Seafrikantshe le Sethosa.
Ka dipoledišanong Rice o bušeleditše kabo ya gagwe ya go boledišana le Iran "ka nako efe goba efe, lefelong lefe goba lefe" ge Tehran e ka thoma ka go emiša lenaneo la yona la yuraniamo.
Efa senolofatši seo bafsa ba rena ba ka se šomišago go fihlelela bokgoni bja bona ka botlalo.
Mo gape ke nyaka go lebelela kudu mafapha a mmalwa fela go dira mohlala.
Go dira dinyakišišo go ya pele tša mabapi le kgašo o kgopelwa go ikgokaganya le Mandla Yeki mo dinomorong tše di ngwadilwego ka mo fase.
Naa o be o le mo ge Mokaptene Fanie Molapo a be a efa bohlatse bja gagwe ka ga gase ya dikeledi?
Bjale ka ba thuto re ile ra swanelwa ke go feleletša moago woo gomme ra iša baithuti ba  Sekolo se se Phagamego ka Maitland go ya ka Khayelitsha.
Baithuti bao ba ba phadilego ka moka ka kakaretšo bao ba tšwago ka Mitchell's Plain le ka Khayelitsha le bona ba tla amogela dimpho tše di kgethegilego.
Gomme ka manyami e be e le thulano ye e bego e tloga e nyaka go tsenwa gare ke Viper go ka fela.
E tla ralokwa ka Lepatlelong la Ellis Park ka Johannesburg, Lepatlelong la Loftus Versfeld ka Pretoria, Lepatlelong la Free State ka Bloemfontein, le Royal Bafokeng Sports Palace ka Rustenburg.
Magagešong, re boletše ka ga taba ya botšhošetši ka letšatši la mathomo la tiragalo.
Iša le ageng ditanka tša meetse: Sekolo sa Phoraemari sa Maskam: Van Rhynsdorp.
Tšweletšo ya disosetše le go dira dipipetši tša tlhago tša disosetše go akareditšwe.
Praosara e bontšha dipego tša tshedimošo ka botlalo, go eya ka dikgetho tša noute ka go Explorer ka mokgwa wa keriti wo o swanago kudu le Microsoft Outlook.
Ke rata go leboga buti wa ka Motlatšatona Pahad ka ditshwaotshwao ka moka tše botse tše a di dirilego mo.
Gomme Mna van Remoortrere o ikgafile gore yo Ngaka Hendriks o bonwe molato wa bomenetša ka Belgium, le gape bomenetša bja dithuto.
Se se bile le seabe se bohlokwa ka go bokgoni bja twantšho ya difofane tša ntwa, dilo tša go šireletša dibetša, bokgoni bja sešole sa moyeng le bja ka meetseng.
Stats SA e kgopela tshwarelo kudu ka ga tšhitišo efe goba efe yeo tlhokomelo ye e e bakilego.
Se ke se bolelago fela ke mohlala wa ka moragonyana wo o o tsopolago; ga o bolele ka ga kgokagano yeo.
Seemo sa ditaba seo se ka hlagago se tla tšweletšwa ka metsesetoropong gammogo le ka mafelong a disapapong goba ka dinagamagaeng.
Re lebogiša maphodisa a ka Orkney ka ga mošomo wo mokaone wo ba o dirilego.
Re lebogiša maphodisa a ka Kgomotso ka ga mošomo wo mokaone wo ba o dirilego.
Bjale ke tlhompho ye e ka se lebalwego go ba ka Guildhall, gareng ga tšona ka moka.
Ka dikampeng, ditiragalo tša go makatša tša go hloka maitshwaro tše di dirwago ke makhomoreite a mmalwa di ile tša thoma go tšwela pele.
Gape ke nyaka go leboga go ba gona ga Tona ya Peleng ya Thuto ya Bosetšhaba Moprofesara Kader Asmal, le yo ke mo hlatlamago ka mo probentsheng Moatbokheite Andre Gaum.
Moinspekthara Smit o hlomile, ka thekgo ya taolo ya radio, gore sefatanaga se utswitšwe ka Delft mo nakong ye e sa tšwago go feta.
Poelanyo ya motšwasehlabelo le mosenyi e tla kgokaganywa ka legatong la selete ka tshekatsheko ya ditirelo tša maleba tša thekgo tše di kwagalago ka ge go beilwe ke Komiti ya selete ya RRC.
Bomma bao ba sa leo ka diwateng ba ka etela Yuniti ya Masea ao a sa tšwago go belegwa go bona masea a bona ka nako efe goba efe.
Ke a leboga ge le ntaleditše go le swara ka lefoko lena dirutegi tša mmetse, ditsebi tša kgwebo, tša mahlale le tša accountancy.
Afrika e itokišeditše ebile e sa itokišetša kgolo le tlhabollo, gomme e fa mafolofolo ke maitapišo a yona.
O šomiše sethunya sa nawa sa thoye ge e le gore sethunya se ka se kgone go go direla.
Go sa lebelelwe gore re lekile bjang go ganetšana le tshedimošo ye ya maaka, ditaba tše di sa ganelela go tšwela pele.
E theilwe leina lefsa go ba Africa House gomme gabjale e a mpshafatšwa go tla go šomišwa ka moso ke Palamente.
Diforomo tša go dira dikgopelo di hwetšagala ka mo atereseng ye go boletšwego ka yona ka mo goba di ka taoneloutwa mo.
DWAF e ka se kgone go thuša ka mašeleng, eupša thušo e tla fiwa DM go ngwala WSDP ya selete.
Lebopo la CCT go ka bolelwa gore ke le lengwe la dithoto tša yona tše kgolo kudu.
Mogononelwa wa bohlakodi, yo a tsentšego maloko a maphodisa a SAPS a Task Force a maemo a godimo tebetebeng ya bohlakodi bja go hlakola difatanaga tša tšhelete ka Bredell, Kempton Park o ile a thunya a bolawa.
Ajax Cape Town e tlwaetše go raloka ka Newlands, ka ge e le šomišitše bjalo ka lepatlelo la yona la gae pele ga ge e tla raloka ka Lepatlelong la Athlone.
Ka ge ka moka ga rena re tseba, bohloki bjo go tloga bo amana kudu le semorafe le kgethologanyo ya bong yeo re bego re bolela ka yona.
Tlhokego ya dingaka le baoki ke tlhohlo ya lefase ka bophara, kudukudu ka dinageng tše di hlabologilego.
Ditheknolotši tša tshedimošo le tša kgokagano di fa tsela yeo ka yona batho bobedi ba tšweletšago le go kgokaganya tshedimošo.
Ditlamego tša kakaretšo tša go šireletša go tliša khutšo le masolo a mangwe a UN le a thušo ya batho di filwe go mekgatlo ye e thulanago.
Ge re ekwa ka ga mathata a a mašoro ao a bego a tšhošetša go emiša go sepetšwa gabotse ya Sebjana sa ka Godingwana sa Bayhill Premier Cup, re ile ra kwa re gapeletšega go tsena gare ka pela ka mo go kgonagalago.
Mmasepala wa eThekwini o laletša badiragatši ba tša bokgabo go tliša ditšhišinyo tša bona tša mošomo wa bokgabo ka kakaretšo wa setšhaba wa ka Lepatlelong la Moses Mabhida MMS .
Lefapha la maphodisa la Lephefo ke tirelo ya karabelo ya ka pela ye e diretšwego go arabela maemo a tšhoganetšo a go amana le maphodisa.
Dikgoba di dumeletšwe; kwagatšo ya mantšu ga se ya dumelelwa ka ntle le dinako, ditlami, le go thalela.
Blatter o retile ka gore "maatla, boikgafo, maikemišetšo le boitseparelo" bja Zille ka go fenya mapheko a mantši gore mafelelong a fihlelele go agwa ga lepatlelo.
Gape go molaleng gore mahlakore a a tsenywa ka seemong sa dipolotiki tša ka Burundi.
Khomišene gape e filwe mošomo wa go eletša ditho tša UN ka ga kgoboketšo, tshekatsheko le phatlalatšo ya tshedimošo ya dipalopalo.
Dinyakišišo tše di sa tšwago go dirwa di bontšha tšhireletšo ya mmele malwetšing a dikgofa a marapo e dira gore a sepele ge dikgomo di sa hlaselwe ke malwetši a kgafetšakgafetša, gomme ge tšhireletšo ya mmele e ka lahlega, go ba boima gore e hwetšwe gape.
Kudukudu, difeme tša Afrika Borwa di bile lebelo go šomiša monyetla wa dibaka tša dipeeletšo tše di sego tša šomišwa ka dinageng tše ntši tša rena tša boagišane.
Tona ya Tšhireletšo Nqakula le Motlatšatona wa merero ya dinaga tša ka ntle Sue van der Merwe ba boledišana ka Samiting ye e sego ya Mehleng ya SADC.
Ge ke tswalela, Ke nyaka go bolela ka sereti sa rena sa go tuma Wally Mongale Serote, yo a ilego a bolela mantšu a a mabotse ka mošomong wa gagwe wa Ofay-Watcher Looks Back.
Kaonafatša tsebo le go tšea magato a maleba go babalela dihlopha tše di sa tsebjego gabotse tša go swana le diphoofo tša go hloka mokokotlo, fanki le diphoofotšwana tše nnyane tše di ka se bonwego ka maahlo.
Olice o ile a ya moo lefelong leo gomme a hwetša mogononelwa a tšhabetše go golegwa ka go tšwa ka lebati la ka morago. O ile a nyamelela makgatheng a dintlo tšeo.
Se se akaretša go bolokega ga mosepelo ka go swaya le go tloša dithuthupi tše di bego di kgomareditšwe, go tloša maphušuga, go lokiša mananeokgoparara a bohlokwa kudu, le go dira gore ditirelo di hwetšagale.
O be a hwiphila Lolo Sono le Richardson, o be a eme, a ba raga gomme ba bangwe, Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela, ba be ba dikanetše.
Go duma motsotso o tee fela go ja tekano ya makhura go swana le go thomiša entšene.
Kgolego ke tikologo ye e sego ya tlhago moo e lego gore batho bao ba nago le maitshwaro a mehutahuta ba bewa mmogo.
Mmušo o swanetše go phatlalatša thekgo ya ona ya phokotšo ya ditlakala le go šomiša dilo gape gomme o swanetše go gatelela boikgafo bja ona bja gore go fokotša ditlakala le go šomiša dilo gape ka Afrika Borwa go na le seabe se segolo ka ekonoming.
Ge e le gore ga go na batho bao ba thwetšwego ba ba lekanego dipalopalo di šišinya gore di ka fokotšwa ka seripa ka ntle le go tsenatsena  peakanyo ya sebopego.
Afrika Borwa e na le dithoto tša yona tša mekgobo ye mennyane tša dibetša tša sešole tša mokgobo tše di fetilwego ke nako.
Mmasepala wa eThekwini o laletša badiragatši ba tša bokgabo go tliša ditšhišinyo tša bona tša mošomo wa bokgabo ka kakaretšo wa setšhaba wa ka Lepatlelong la Moses Mabhida MMS .
Re swanetše go tšea magato a maatla a phihlelelo, kudukudu a go tloša mauba a go swana le  HIV AIDS, Malaria, le Bolwetši bja Mafahla bjo bo hlasetšego Afrika lehono.
Mo mengwageng ye mentši go bile le ditiragalo tše mmalwa tša tlaišo le ditšhošetšo tša maloko a mokgatlo le bathekgi.
Go bapela le noute ye go na le seteše sa maphodisa sa Inanda se gabjale se lego gare se agwago.
Maloko a CIVPOL  SAPS  a thibela melato ya go kata le ya polao ka magato a go ithomela a go swana le ditlhapetšo tša mello le meetse.
Katlego ya SAPP e ka elwa ke bontši bja mohlagase bjo bo fetogago bjo bo rekišitšwego ke Eskom.
Olimphiate ya Mmetse ya Pan African (PAMO) ke tiragalo ya ngwaga ka ngwaga ebile ke motheo wo o thomilego Yunione ya Mmetse ya Afrika.
Dirapana di bokgole bja mosepelo wa metsotso ye mmalwa go tšwa Warwick Triangle ye e tletšego ka batho, lefelo la ye nngwe ya mebaraka ye megologolo ya polante ya mehlare ya go dira dihlare.
Re šišinya gore Khansele ya Kgwebo ya Australian le Borwa bja Afrika e Raloke tema ye bohlokwa ye kaone ka kgwebong ya Afrika Borwa gore e tsene mmarakeng wa Australian le go tšwetša pele Kgwebišano ya dinaga ka bobedi.
Bjale re swanetše go hloma tikologo ye e loketšego go tšweletša dikholego tše di kgonagalago tša lefapha le le tshephišago la mahlale, a realo.
Polelo e boletšwe go swana le ka moo re boletšego ka gona; e dirilwe peleng gomme mafelelong ya bušetšwa morago.
Go tloga fao, ke dumela gore tše mmalwa tša tše di sepetše le ditherišano tša boditšhabtšhaba le dikgokagano go disenkhrothrone tša mehutahuta.
Ga se a latela ditaelo tše go bego go le molaleng gore di bohlokwa gomme a ya fase.
Difoka tše di bonwa bjalo ka ye nngwe ya ditiišetšo tše kaone tša setšweletšwa sa maeto.
Dipolaseng, monyetla ke gore go bonolo kudu go šomiša go phala kgotlaomone ka motswakong.
Phaka ye bjale e tumile ka pontšho ya yona ya matšoba  ao a lego a mabotse le ka mehutahuta ya ona gomme se ke bohlatse bjo bo tletšego bja gore matšoba a khukhuša bosong bja monola bjo bo sa fišego kudu.
Bašomi bao ba šomago le WSDP ga ba sa le ka mmasepaleng.
Lenaneo le le tla akaretša methaladi ye e aroganego ye e diretšwego pese fela, gammogo le diteše tša pese tše di bolokegilego, tša boiketlo, tše di šireleditšwego kgahlanong le maamo a boso le go ba le segwera go batho bao ba sego ba itekanela mebeleng.
Steadfast Greening e tla thekga twantšho ya meši ya khaponetaeoksaete go tlo tsebagatšwa semmušo gammogo le Disetifikeiti tša Mohlagase wa go šomišwa Lefsa - go hwetšwa tshedimošo ka botlalo ka ga se o tla di hwetša ka dintlheng tša rena tša ditaba.
Ke rata gape go lebiša mahloko a rena go batho ka moka ba Indonesia ka tahlegelo ya maphelo, go hlaka le tshenyo ye e bakilwego ke tsunami, ditšhitšhinyego tša lefase tše di sa tšwago go hlaga le go phatloga ga bolkheno.
Ba bantši ba be ba nagana gore barulaganyi ba Diolimphiki tša Beijing ba kgethile letšatši la boseswai leo le lokilego la kgwedi ya boseswai.
Re ikemišeditše go fetša taba ye le go netefatša gore go hloka bonnete bjo bo tsenego Clairwood bo a rarollwa mafelelong.
Godimo ga moo, Tona Dlamini Zuma o tla swara dipoledišano tša dinaga tše pedi le Tona ya Merero ya ka Ntle ya Iran pele ga ge a ka kgatha tema ka dipoledišanong tša Khansele ya Tšhireletšo ya UN tšeo di tlago boledišana ka ga tharollo ya Iran.
Didirišwa tša maemo a godimo di hlomilwe ka Sepetleng sa Tygerberg go direla setšhaba ka bokgoni kudu.
Dithekete tše di ka Rekwago tše di latelago di beetšwe Dihlopha tša Bareki tšeo di nago le kgetho goba tše di tlogo fiwa kgetho ya go reka dithekete.
Ba fološitše mohlapetši le mosepediši tseleng ya Smithfield.
Lefapha la enetši le na le mananeo a mmalwa a go kaonafatša go šoma gabotse ga mananeo a mohlagase wa phišo ya malahla.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta Motlatšamongwaledipharephare wa Masolo a go Tliša Khutšo Hedi Annabi o lemošitše Khansele ya Tšhireletšo gore seemo sa tšhireletšo ka Darfur, se mpefetše go tloga mola Khansele e fiwa tshedimošo ka Juni.
Ka mmolelo wa Seafrikantshe gomme moletlo wa kanego ya dikanegelo e tla bopa karolo ya meketeko ya Kgwedi ya Bohwa.
Dinaga tše ntši tše di hlabologago le tše di hlabologilego di itemogela dikgatelelo tša infoleišene tše di bego di se tša bonwa pele gomme tša mpefatša ditokologo tše re šomago ka go tšona.
PSP e šomišitše WSDP ya kgale go ngwala pego ya tshekatsheko, pego ye e tla ahlaahlwa ka ketelong.
Mehlape ya dikgomo tša maswi tše di fulago mafulo a clover a ryegrass ka tlwaelo di tšweletša maswi a mantši, kudukudu selemo, ka lebaka la maemo a tšona a phepo ao a kaonafetšego ge go bapetšwa le dikgomo tša kikuyu goba mafulo a mangwe a selemo.
Ka ntle le tlhabollo ya dikgwebo tše nnyane, ekonomi e a ema, mešomo ya fokotšega gomme mafelelong maemokakaretšo a go phela a theoga.
Netweke ye e fa kgwebo le mmušo sefala sa go boledišana le go loga maano mmogo.
Mekotlana le ditshwao tša dipuku tša bokgobapuku le tšona di tla fiwa bašomiši ba bokgobapuku mo nakong ye.
Boso bja ka Argentina bo tloga go Sapthrophikhale ya ka fasana ya ka leboa go ya go Anthakthiki ya ka fasana ka borwa; dipula tša magareng tša selemo.
Setšhaba sa boditšhabatšhaba se amogela thato ya batho ba Nicaragua gammogo le go šoma mmogo go rarolla tlhokego ye kgolo ya tlhabollo le bohloki ka Nicaragua.
Mošomi ga se a swanela go hwetša putseletšo ya mong wa ntlo ge e le gore mong wa ntlo o šetše a lefa putseletšo ya mong wa ntlo ya molekane wa gagwe.
Tšhitišo goba titelego ka go tloša ditaelo tša moadimišwa yo mogoIo go a šitiša le go ditela taelo ya yo a rwalago maikarabelo a ditšhelete.
Ga ba hlahloba sefatanaga se se sentšwego, maphodisa a hweditše diomfolopo tša lebake ka gare ga sefatanaga.
E be e bitšwa Ntlo ya Mmušo gomme gabjale e šomišwa bjalo ka ntlo ya baeng ba Mopresidente wa Naga.
Go tseba le go rarolla ditlhaelelo tše bohlokwa tše di putlelago ka mafapheng a mangwe ka setlwaedi le moo go kgonagalago go nolofatša  ditharollo ka tshepedišo ya mošomo ya maleba.
Ditlhabollo tša ka moso ka fase ga tshwao ya meetse a ka fase di swanetše go hlagišwa le ka tlhabollo ye e sego ya maleba ye e tlošwago lebakeng la nako.
Dithulaganyo tša selekane sa dišere tše di logetšwego maano, sebakeng sa go dira gore di be tša phraebete ka botlalo, go lebeletšwe go dikhamphani tva kgolo tša setšhaba.
Kliniki e šoma ka Seleteng sa Maphelo sa Klein Karoo sa Selete sa Borwa bja Kapa.
Go a kgahliša gore ka mabakeng a mantši lefokwana le tee le thekga le lengwe.
Ka morago ga go ema ga mengwaga ye šupa, ditokišetšo di gare ka ga seo se holofetšago go ba Samiti ya histori magareng ga Dihlogo tša Dinaga tša Afrika le tša Yuropa ka Portugal ka Desemere mo ngwageng wo.
Go se nyake go ya ka ntle le goba go yo boledišana le batho, goba ka go le lengwe go boledišana go feta ka mo go tlwaelegilego ka gona.
Megala ye mebedi ka bogareng bja toropokgolo e tla kgokaganya lepatlelo ka Orlando le lepatlelo ka Ellis Park ka go putla lefelong la Joubert Park.
Ribotech  Pty  Ltd, ye e sepetšago Dipayotloune tša ka fasana, e na le lefelwana la tšweletšo ya dilo tša mehlala tše di hlametšwego go sepelelana le dinyakwa ka moka tša tiro ye kaone ya bohlami.
Hlokomela mapanta a tatišišo ka mahlakoreng ka mabedi a bogareng bja mokero.
Nama ya kgomo ke seabe se tee se segolo seo go GDP ya temo le letseno la dithomelontle.
Melato kgahlanong le bao ba bego ba na le bona e ile ya sepetšwa ka katlego; molato o tšwetše pele ka fase ga boetapele bja ka gomme o filwe Mmoleledipharephare, Moatbokheiti Claus von Lierres.
Mošomo wa gagwe bjalo ka mogaši wa ditaba o akaretša mešongwana ye mennyane bjalo ka mongwadi wa dikholomo, motšweletši wa radiong, mogaši wa thelebišeneng, motšweletši le molaodi.
Tšhireletšo le tshepedišo ya ditšhelete tša bana ba bannyane, yeo e sego ya fiwa maatla ka konterakeng le go hlokomologwa le go hlokega ga batho bao ba ka fiwago yona ka ge e ba lebane, yeo e lefilwego ka Sekhwameng sa Mohlokomedi wa ngwana.
Sehlopha gape se amogetše go romelwa ga mašole a UN ka karolong ya ka bodikela bja naga.
Bašomimmogo ba ka go tšwa Mozambique le Swaziland ba gateletše maitapišo ao dinaga tša rena tše tharo di a dirilego go hloma maemo a pabalelo le tlhabollo ka seleteng sa Lubombo.
Seemo sa dipolotiki sa moragorago se se tšwelelago ka Zimbabwe, go akaretšwa go golega, go swara le go betha baetapele ba godimo ba mekgatlo ya kganetšo ke selo se segolo se se bakago tlhobaboroko.
Khubedu e bontšha kgatelelo ye e golago ka kabong ya mohlagase moo bašomiši ba hlohleletšwago go tima ditofo, dimaekheroweibe, diketlele le mabone ao a sa hlokagalego.
Gomme Denzil Potgieter, moatbokheiti, leloko la peleng la Komiti ya Ditlolo tša Ditokelo tša Botho, o ile a hlatlošetšwa goba a theošetšwa Komiting ya Ditshwarelo ye e lego mo.
Sepetlele se se šoma ka Seleteng sa Maphelo sa Klein Karoo sa Selete sa Borwa bja Kapa.
Disiling ka moka di swanetše go ba selo se se dumeletšwego se sethata seo se pipilwego ka laeme goba poleisetere ya samente goba dilo tše dingwe tša maleba tše di thibelago meetse tše di nago le bogodimo bjo bo redimogago tša go bonwa di thibela lerole.
Dinaga ka bjalo di na le maswanedi gape ge nako ya tšona e fihla mafelelong.
Ditlelapo tša Phokotšo ya Ditšhila ke tsela e tee ya go tliša phetogo go tšwa go diela tše "di tlago mafelelong phaephe" go tše go efoga le go thibela, ka tsela ya boithaopo.
Ke nako ye e humilego ka dika tša semoya le setšo se se lebelelwago morago go meketeko ya peleng ya go swarwa, go sekiša, lehu le go tsoga ga Jesu.
Riaan Nel, mootledi wa dipapadi tša bao ba sego ba itekanela mebeleng yo a nago le bolwetšo bja go repha ga mešifa yo a thopilego dimetale tša tharo tša silibera tše di hweditšwego ke sehlopha sa Afrika Borwa ka Dipapading tša bao ba sego ba itekanela mebeleng ka Beijing.
Motšwasehlabelo o kgonne go sepela go tloga Warden go fihla ka Afrikaskop moo a ilego a thušwa ke monna yo a ilego a mo iša maphodiseng a Kestell.
Mogononelwa, yo go belaelwago gore o bolaile ngwana wa Mokaptene Jabulani Zuma, o tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Verulam ka polao.
RE dirile se go netefatša gore re swara phadišano ya Afrika ya maemo a godimo a lefase le gore bathekgi ba bantši bao ba tlogo sepela mo ba na le dikgopolo tša maithomelo a Afrika ao ba ka se a lebalego, a realo.
Kantoro ya Tona ya Meepo le Enetši e mpshafatša melao ya phethroliamo go hlokomela le go laola diphemiti tša kutollo le dikabo tša tšweletšo.
Ke sehlopha sa ba kgole le šelefong, go fetišiša ya kelo ya intasteri le didirišwa tša elektroniki, tšeo di phuthetšwego ka softewere ya mothopo wo o bulegilego le mananeo.
Mna Beukes  e be e le mošomi wa Delta-G Scientific, gomme ka moragonyana e bile molaodi wa Medchem Pharmaceuticals.
Naa go na le maemo a boikarabelo bja - ka DBSA ka seo se hlagilego ka ditšwelelong tše di sa tsebjego tša Bantu?
Kantoro e tla šomela go netefatša gore go ba le lenaneokgoparara la toropokgolo ka bophara, la go hloka mathata la dikgokagano tša megala le netweke.
Di abelanwa magareng ga dihlopha ka moka tša ka godimo ke ka lebaka leo e bago bohumi go hlatlošwa.
Mehlala ye mebotse kudu ya kota ye e thathafaditšwego e ka hwetšwa gape mehlala ya kgolomodumo.
Ditiro tša boeti di akaretša disafari, go bogela diphoofolo, go sesa ka meetseng, go sesa ka sesa ka seketswana, go khurusa le go rea dihlapi bjalo ka papadi.
Johannesburg - Go wa ga ekonomi lefaseng ka bophara go wešitše kgahlego ya bathekgi ba ka moso ba Sebjana sa Khonfetereišene sa FIFA se se tlago.
Homolang ge re kopana le go ba gona ga yo a sego a tlwaelega.
Seboleledi sa Maphodisa a Cato Manor, Mokonstabole Hlengwa, o boletše gore bagononelwa ba latofaditšwe ka go swara dikolo tše di sego molaong, go swara diokobatši, lebake le go weba ka lebake.
Pharologanyo ye e feletša ka go šoma ka maatla kudu le bokgoni bjo bo oketšegilego go kgotlelela mathata ka mafapheng a ekonomi ya lefase.
Go ya ka mokgwa wa kakaretšo le wa dikarolo tše ntši tša MRM, tsošološo ya mekgwa  e bile karolo ye bohlokwa ya mošomo wa dikgoro tša mmušo.
Banamedi ba sefatanaga ba ile ba itshwara ka mo go belaetšago gomme ba boela ka thoko ya tsela ge ba bona sefatanaga sa maphodisa sa go hlapetša.
Mepopi e ile ya phatlalatšwa ka Sepetleleng sa George Mukhari, Sepetlele sa Pretoria Academic, Sepetlele sa Kalafong le Sepetlele sa Borwa bja Bodikela.
Ka mantšu a mangwe, e swanetše go hlohleletšwa mmogo ka ditiragalo tše kgolo.
Tsebo ya Dikotsi e dirilwe ka legatong la Mmasepala wa Tikologo.
Khomišene ye e Hlomphegago Mna Vally gape o bolela ka lenaneo la Soweto.
Tlhohlo ya bjale e tšwela pele go ba tlhokego ya go hlokomela phethagatšo ya Leanophethagatšo la Mohlakanelwa la Selekane sa Afrika le EU ka ge se thekgwa ke Samiti ya Lisbon.
Sehlopha se se akaretša go gatiša dikuranta, ditšenale le dikgatišobaka tša sethekniki goba tša mohuta wa kakaretšo, go akaretšwa ditšenale tša kgwebišano, dipukwana tša tshegišo, bjalobjalo.
Yo mongwe wa sehlopha sa banna ba bahlano, bao ba bego ba itirile bahlankedi ba maphodisa gomme ba hlaloka mafelo a mabedi ka go šupa ka sethunya mo nakong ye esa tšwago go feta, o tla tšwelela pele ya Kgorotsheko ya Maseterata ka Mogwase lehono.
Dilipi tša dipoelo di tlatšwa ke mohlankedi yo a swerego marapo gomme tša saenelwa gape ke motlatšamohlankedi yo a swerego marapo.
Karolo ya A e hlaloša bothadi bja dipolane bja tshepedišo le bja dihlongwa tša URP ka kgato ya godimodimo ka kgatelelo ye itšego ya tlhalošo ya tema le ya mošomo.
Ngaka Mamphela Rampele o thwalwa bjalo ka molaodipharephare wa Panka ya Lefase, USA, yo a rwelego maikarabelo a tlhabollo ya batho.
Galase e bopa llaga ge e kopana le modula, yeo e thibelago le go fokotša mosepelo, bjale modulo wo bonolo o a nyakega.
Bogolo bja bjale bja SANDF ga bo seketše tshenyagalelo goba go sepelelana le legato la maemo a tšhireletšo.
Klika mo go bogela ditefelo tša ditirelo tša ka Plettenberg Bay.
Tshepedišo ya bommeyaraphethiši le yona e tliša kgatelelo ka ga peanyolefsa ya mešomo le masolo a khansele.
Naa ke ka lebaka la eng o kgethile ye e bulegilego ka papading yeo?
Ge ba ekwa ka ga mathata a thekgo ya mašeleng ga se ba senya nako go itebanya le nna ka leano.
Go kama go dirwa pudu e eme.
Leano le nyaka go kaonafatša go thwalega ga baithuti bao ba tšwago sekolong ba atlegile le dialoga tša thuto ka mananeong a ditirelo tša bafsa.
E tla hwetša bašomi ka mo go swanetšego bao ba kgethilwego go ya ka bokgoni le seriti seo se bonwego.
SAPS e golegile batho ba mmalwa mabapi le Lesolo la Trio.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa, Mokaptene Sithonga, o retile maloko a ka ga mošomo wo mokaone wo ba o dirilego.
Go dira mohlala go kgontšha tlhabollo ya dipalopalo tše di kopantšwego, tše di amanago tšeo di tlago tsebiša bašomiši ka ga diphetogo tša ekonomi.
Bjale o tseba pharologano magareng ga seporei sa pherefere le gase ya dikeledi?
Gape ke nnete gore ke ka baka la mokgabišo wo wa dilaetši tše di fago kholofelo, mo go nago le ditlhohlo tše kgolo.
Moruti Paul Verryn o file rena bahloki le makhomoreite ao a tlogetšego magae go tšwa mafelong ao a fapanego ka ntle le go emela go holega go tšwa go rena.
Thuša go tliša poelano, phetogo ye e lekanago le šebešebe, e lego dilo tše kgolo tša setšhaba sa mafolofolo ebile di tliša bophelo bja magaeng bjo bo bolokegilego.
Go tsebiša le go ruta setšhaba ka ga ditšhelete tša tšhipi tše di kaonafaditšwego, SARB e gare ka lesolo la kgokagano le le tseneletšego.
Ge ba šetše ba le ka ntle ga thabene, ba ile ba thoma go mo hloriša ka go mmetha le go mo raga.
Museamo wa Montagu o rulaganya go ba le ditlhagišo ka ga bohlokwa bja dimela tša setlogo tša go dira dihlare.
Le ge go le bjale, nyakego ya megala ya ka ntlong e fokotšegile ka baka la go tuma ga dillathekeng.
Athekele goba karabo ya gagwe e ka mo dira gore a be molato.
Mdi KC Goyer, yo a dirilego dinyakišišo gomme a ngwala sengwalwa ka ga taba ye itšego, o dira ditšhišinyo tše di nago le mohola.
Afrika bjale e na le mokgwa wo o lego wa Afrika le wa go laolwa ke go abelana ka maitemogelo, go hwetša tiro ye kaone le go tsenya maitekelo ao a atlegilego go fihlelela dinepo tša rena tša tlhabollo.
Re tlo tsebagatša semmušo mehutahuta ya diprotšeke mo dikgweding tše di tlago go thekga tlhabollo ya bokgoni, kudukudu ka mafelong ao a lebeletšwego ka Kapa Bodikela ao a tlogo fiwa šedi ye itšego.
Ge ba fetša dipoledišano tša dinaga ka bobedi Tona Dlamini Zuma le baromiwa ba gagwe ba tla sepela go leba Jeremane.
Diswantšho tša sathalaete di bontšha dika tše kaone tša taolo ye e šireletšago kgahlanong le tšeo di bušetšago morago go senyega ga tikologo, gwa realo bangwadi.
Ge ke bala sengwalwa se se tšweleditšwego go tšwa ka dikopanong tše di sa tšwago go swarwa tša ASEAN ka Bangkok, ke makaditšwe ke go swana ga bobedi dilo tša sepolotiki le tša ekonomi ka mokgwa wa SADC.
Intasteri - Go tšhuma ga dibešwa tša fosili di feletša ka meši ya salfa go dinaethrotšeneoksaete lefaufaung.
Go ya ka dipoledišano ke nagana gore ditaba tša mabapi le ICC di tla tšwelela.
Gabjale ke gape leloko la ANC NEC le Modulasetulo wa Lekgotlatheramelao la NEC le la Komiti ya ka fasana ya Pušo.
Mmušo bjale o tshepedišong ye kaone go kaonafatšeng ga bontši bja batho ba rena ka lefapheng la dipapadi.
Sa boraro ge a diriša leano le lefsa la kgethologanyo la Botha leo gabotse le tsebagaditšwego semmušo ka kgopelo ya setšhaba sa kgwebo ka nepo ya go kgaola lehuto la infoleišene ya godimo.
Go tla ba le mollwane go ditone tša godimodimo tše di amantšhwago le goba persente ya thwii ya TAC yeo e ka hwetšwago ke mong o tee wa molawana.
Tokologo e ra tokologo ya go hloka šedi, ya malwetši, ya nyakego, ya go hloka naga, ya go hloka dintlo, ya go hloka mešomo, ya tlala le ya letšhogo.
Ditšhišinyo tša mabapi le go thwala batho le go ba hlokola, go romela mošomong ka leano le itšego, go hlahla, mekgwa, maitshwaro le taolo ya mošomo di dirilwe.
Go kwala gore o ile a thula mohu gomme a mo hlaba gore a hlokofale.
Ditirelo tše di ka fihlelelwa ka dikantoro tša tshedimošo ya tša boeti tšeo di ka hwetšwago ka toropokgolong ka bophara.
Sa boraro, lenaneo la karoganyo ya batho le a atlega ka India leo le nago le mollwane o mogolo, setšhaba se segolo le tlhabollo ya ekonomi ye e sa lekalekanego.
Ke tla kgopela Joyce Seroke go go botšiša dipotšišto tše mmalwa.
Naa maemo a ditsejana tša ditulong tša ka fasana a bile bjang goba e ka ba se se amana le lepatlelo ka moka ka ditsejaneng tša ditulo tša ka godingwana?
Dibo tša mašole, maboto a tšhireletšo, boitšhidullo ka kakaretšo le go leka dibetša, go akaretšwa go leka nyutleleara, di ileditšwe.
Thibelo ya go redimoga e a kaonafatšwa gammogo le go phatlalatša go kaonafaditšwe.
Falati o boletše gore o belaetše seemo sa gagwe sa ka mogopolong, ka baka la gore o be a dutše mojako wa lebati la phapoši ya go robalela gomme o be a tšhošetša go betha Moruti Paul Verryn.
Sekimi sa thušo ya ditšhelete tša thuto sa ka ntle se thuša sekimi sa ka gare sa Toropokgolo sa bašomi.
Gomme o be o tshwenywa kudu ke go laola mašala a batho.
Seo nkabe se se sa ba boima go yena go se dira.
Dikatlego tša lesolo le di akaretša  go hloma ga Komiti ya Twantšho ya Diokobatši ka KwaMashu.
Maphodisa a ile a thopa sefatanaga gomme bagononelwa ba golegwa ka setešeng sa maphodisa a SAPS sa Alberton.
Bokgoni bja bona bo tla kaonafatšwa, gomme ba tla hlahlwa le go hlohleletšwa ka mekgwa go balwetši ba bona.
Ee re tla tsena thwii go bohlatse bja gago Moprikatiri Oosthuizen gomme ke tla kgopela Mokhomišenare Lyster go go eniša.
Tlaleletšong go yuniti ye e kaonafaditšwego ya balwetši bao ba nago le kgatelelo ya godimo ya mogopolo senthara ya maphelo gape e ile ya tshepedišo ya oksitšene ya bogareng ye e tšeelago tshepedišo ya kgale ya go thetha, inthakhomo le tshepedišo ya alamo ya ge go ka hlaga mollo.
City Parks e tla iletša go kera bjang mafelong a itšego a setšhaba ao a bulegilego ka Toropokgolong go dumelela matšoba a seruthwane go khukhuša a sa tshwenywe ke selo.
Mo ke moo tshenyagalelo ya mmakgonthe e hweditšwego gona ke LM goba DM go tsebišwa bjalo.
O ntšhitše mpa gomme a e beletša ka thoko ga tsela ka karolong ya Umthambeka.
Mokonstabole wa Leresefe Phumlani Kobo o hweditše therei ye e bego e tletše ka lebake ka fase ga mpete wo mosadi wa molwetši a bego a robetše go ona.
Lesolo la tša Mahlale a Dikolo tše di Phagamego ka Mpumalanga (MSSI) le laletša maloko ka moka go tla moletlong wa pulo ya wekšopo ya matšatši a mabedi.
Lenaneo la baphenkgišane bao ba bilego le maswanedi peleng go tloga fao le tla hlokolwa gomme go tloga fao ba kgopelwa go tliša phenkgišano ya theko ka ga melokoloko ya ditsela tšeo ba bontšhitšego kgahlego ka go tšona.
Nepišo ye e kgethegilego e lebišitšwe go ditaetšo ka ga tlhohlo ya go fetoša tirelo ya molao.
Efogang go bontšha dikhamera tša go tura, dibenyane le merwalo yeo e ka gogago šedi.
Ge a bolela ka pulong ya ntlo ya difofane ye e sa tšwago go agwa ka Boemafofaneng bja Oudtshoorn, tona Uys o amogetše go bušwa ga tirelo yeo, yeo e ralokago tema ye bohlokwa ka tlhokomelong ya maemo a tšhoganetšo a pele motho a romelwa sepetlele.
Ba lwele kgahlanong le mokgwa wa go tloga godimo go ya fase wa go laola maphelo a bona.
Safaa Saban, mošomi wa Tšeoinfomathiksi ka Eskom, o tla fa tlhagišo ka ga maitemogelo a go godiša talente le bokgoni ka tša mahlale ka ntle ga phapoši ya go rutela ye e tlwaelegilego.
Tšwelopele ya go ya go ile e bile lentšu le legolo le le bolelwago kudu ka tlhabollong.
Mekgwa ya laparoskopiki ye e gatetšego pele ke didirišwa tše bohlokwa tša tlhabollo ya sephrofešenale ye e thweilwego go molwetši.
Bana ba motswadi yo a hlokofetšego, yo a tlogetšego bana, ba tla hwetša thoto ka moka yeo e sego ya direlwa wili.
Baromiwa ba kgwebo ba mmalwa ba ka Afrika Borwa ba tla felegetša Motlatšamopresidente ka Sweden go kgatha tema ka mo seminareng ye ya peeletšo ye e swarwago mmogo ke Afrika Borwa le Sweden.
Bjale naa o tla dumelelana le nna gore go betša gase ya dikeledi ke tiro ye e solegago?
Go kgoboketša dimela tša go dira dihlare ka ntle le go babalela gore di be gona go ya go ile go senya methopo ya tlhago ye bohlokwa.
Keith o boletše gore Mdi Mary Burton o rata go dira tshwaotshwao gomme ka ge e le Mokhomišenare ke tla mo fa sebaka seo.
Naa le a tseba gore lepatlelo la gae la Orlando Pirates ke Lepatlelo la FNB?
Bakgathatema ba tla etela meago ya dinyakišišo tša lefaufaung ye e lego kgauswi ya go swana le Senthara ya Ditirišo tša  Sathalaete le Astronomi ya Radio ya Hartebeeshoek.
Tona ya Kgoro ya Mahlale le Theknolotši, Mosibudi Mangena, o tla tsebagatša semmušo Disenthara tša mathomo tše pedi tša Boithomelo bja Nanotheknolotši tša Afrika Borwa ka CSIR ka Pretoria.
Madulo a Ripari a šupa madulo leribeng la noka.
Athekele e tšweletše la mathomo ka go Natalia, Tšenale ya Setšhaba sa Natala.
Mešomo ye e bopa motheo wa mananeotaolo a URP ebile ke selo sa motheo sa Sephuthelwana se sa tirišwa.
E hlaloša lenaneo la dintlha tše di hwetšwago go ya ka go nyakwa tše di šomišwago go sekaseka dithentara le dikhotheišene.
Sefatanaga se se bego se šomišwa ke bagononelwa  se begilwe bjalo ka seo se tšeetšwego ka kgang ka Port Edward.
Mna Williams o hlohleletša le go fa bašomi ba gagwe mafolofolo go šoma ka moo ba kgonago ka gona ka dinako ka moka ka go amogela maithomelo le dikgopolo tša bona tša go itirela.
Ye ke kakaretšokopana ya mafelo ao re a akareditšego.
Tema ya kgoro ya gago ka Pontšhong ya mathomo ya IKS e bohlokwa, ebile re lebeletše thekgo ya lena.
Ditaetšo ka moka ke gore go kgetha go thomilwe gabotse ntle le mathata gomme bjale tshepedišo ya go bala e tšwela pele ntle le mathata.
Lesolo le le phethagatšwa ka dinetweke tša laporathori tše nne tša dilete le ka diphakeng tša teknolotši, tšeo di lego gare ka go dira dinyakišišo tše le ditlhabollo tše bohlokwa tša boithomelo le go fetišetša ditheknolotši tša payosaentshe.
Pula ye ntši kudu e na magareng ga Julae le Octoboro, eupša madimo a maatla ga a tle gantši.
Ke sa tšwa go hlaloša gore ga ke tsebe ka moo nka aroganyago Orlando le Diepkloof.
Afrika Borwa e lebeletše dipoledišano tše mohola tša mabapi le bokamoso bja IOR-ARC.
Ditšhišinyo le mabaka a go kgopela dikabelo tša ditšhelete tša tlaleletšo di lokišitšwe gomme dipoledišano di swerwe le DST.
Melawana ye mennyane ya kgethologanyo le dika di hlohlilwe phatlalatšwa tša ba tša tlošwa.
Baatlelete ba ile ba dirwa diteko tša HGH la mathomo nakong ya Diolimphiki tša ka Athens mengwaga ye mene ye e fetilego gomme ga go dipego tše kaone tše di begilwego go fihla lebakeng le.
Meago ya madulo ya go ithekela dijo go akaretšwa mafelo a maikhutšo, diphaka tša dikharabane le mafelo a go kampa, a beilwe go bapela le lebopo la lewatle goba le mafelo a mangwe a dinagamagae.
Baetapele ka moka ba ka Palestina ba beile kgahlego ya batho ba Palestina ka godimo ga maikemišetšo a bona.
Mdi Von Gottberg o boletše gore ditlhabelo ka bobedi di na le bokgoni bja go fokotša kelo ya mahu a masea ka Afrika Borwa ka ge malwetši ka bobedi a tlwaelegile go masea a ka Afrika Borwa.
ERM e atlegile kudu go sepetša mananeo a a go ithutela mošomo mo mengwageng ya mene ye e fetilego.
Maikutlo ao a tšweleditšwego ke bakgathatema ga a tloge a bontšha maikutlo a DTI.
Afrika Borwa e ka pele ga lwela go ba gona ga lefase le le hlokago kgethologanyo ya bong.
Ditsebi tša dipalopalo tše di tsebegago lefaseng ka bophara tše di tšwago Australia le Canada di thušitše tša tlhabollolefsa ya retšistara ya kgwebo, gammogo le go tsenya tirišong lefsa ga tše dingwe tša melokoloko ye bohlokwa ya ekonomi.
Afrika Borwa bjale ke molekane yo mogolo kudu wa kgwebišano le Mexico ka Afrika, gomme ya latelwa ke Morocco, Algeria le Egypt.
Re rerišana ka legatong la baetapele ba sedumedi, mekgatlo ya dipolotiki, mekgatlo ya bašomi, lefapha la phraebete le ka mafapha a mmušo.
O tsentše letsogo kudu go oketša kudu palo ya tekolo ya kankere ya ka popelong ye e dirilwego go hwetša kankere ya popelo go basadi.
Spikara, go fetša, tše ke ditekanyetšo tše di lebeletšego kudu bahloki, goba gape, tša go tloša tlala.
Naa ke hlongwa ga Yunione ya Afrika le go hloma ga leano la tsošološo ya ekonomi ka khonthinenteng?
Tlhakatlkakano e tsogile ge mogononelwa a itwela ebile a gana go golegwa, gomme batho bao ba hlabago le šata ba emaema ba eya ka mo le ka mo.
Alfred Hitchcock e be e le moithuti yo a bego a na le tlhokomelo, gomme a dula a le kgole le mathata.
Lenaneo le le Kopantšwego la Go tsenya Mohlagase la Bosetšhaba (INEP) le ikemišetditše go kaonafatša maemo a ekonomi ya setšhaba ya malapa le ditšhaba.
Go romelwa go bašomi go tla ahlaahlwa ke ba taolo ba Mafapha le bahlankedi ba IDP.
Ba be ba hlapeditše ge ba bona bene ye khubedu ya Volkswagen ye e bego e belaetša e lebile thokong ya Bethlehem go tšwa Fouriesburg.
Mong wa thekisi o hlokofetše  gomme yo mongwe a romelwa sepetlele ka morago ga go thunywa ka Borwa bja Delft.
Mna Koboekae o boletše gore diwekšopo di tla swarwa ke badigatši ba banna le ba basadi ba sephrofešenale go hlahla bakgathatema pele ga ge moletlo o mogolo o ka thoma.
Ge nyakego e feta kabo, dithekete tša dipapadi tše di reketšwego dithekete tše ntši le magoro a dithekete a tla fiwa ka matengwa a sewelo mo kgatong ye.
Mabapi le taba ya dipoledišano tša ka Malawi re tšwela pele go bona ka moo re ka thušago batho ba Malawi go lokišetša dikgetho.
Ditaetšo tša GIS di tla akaretša 'go fofišetša go' ya lefase ka bophara, go phepheula le dillaga tše di fapafapanego tša tshedimošo, gammogo le sefatanaga sa tlhokomelo ya CCTV.
Na o kile wa ba gona ka setšering ya Ngaka Dr Asvat ge go kwagalago gore o bile le dipoledišano tše di bego di na le ngangišano le Mdi Madikizela-Mandela.
Lenaneo leo le tšwelago pele la difofane tše di bonwago tša mosegare tša tekolo ya sešole, ka go šomiša Maphodisa a SA le balekodišiši ba Mašole go lwantšha bosenyi bjo bogolo le ditiro tša SDU SPU ka makheišeneng.
O bolela gore o biditšwe ke Kol Grobelaar gomme o go boditše gore Mna Mabota o golegilwe ke Lekala la Tšhireletšo la ka Soweto.
Ge Kolonele Potgieter  a bolela bjalo gona hlatse ya gagwe e bolela maaka.
Dintlha tše di ngwangišanwe le Motšenerale Oelschig ka tsekong ya Msane.
Go molaleng gore boipiletšo bja leano le lefsa la botseta le le akaretšago bakgathatema ka moka le hlohleletšwa ke bakgathatema ba bantši ka dipolotiking tša ka US le dinaga tša boditšhabatšhaba.
Ketelo ya Khansele ya Bosetšhaba ya Diphrobentshe: Komiti ya Motšwaoswere ya KwaZulu Natal ya go ya Austria.
O kgopela go tsenya senya sefane sa gago sa go tsena ka mo fase, gomme phasewete ya gago ye mpsha e tla emeilelwa atreseng ya gago ya emeile.
Boto ya Thušo ya Semolao (LAB) ka kakaretšo e phethagaditše protšeke go lebelela bagolegwa bao ba emetšego go sekišwa bao ba bilego ka kgolegong go feta ngwaga o tee.
E ka ba maithomelo ao a feletšago ka maithomelo a mangwe go tšwela pele.
Ke lethabo go ba le leloko la maemo a ka sehlopheng sa rena gwa realo Molaodi Daniel Mokone, Mokhomišenare wa Seteše sa Odendaalsrus."
E šoma bjalo lefelotšhupetšo la nakwana la peeletšo ya lefapha la setšhaba ka dinyakišišong le tlhabollong ya intasteri ya kago.
Naa o sua Boto ya Thušo ya Semolao ka boyona ka tiro ya bošaedi.
Ba be ba kgona go dira mešomo ya masolo, ya go swana le dilloko tša go otlela le go sepetša dikarikana tša go sepetšwa ka mohlagase.
Re swanetše go ba le dikatlego tša baithuti ka go higher grade go netefatša gore go ba le bašomi bao ba tlogago ba na le maswanedi kudu ka moso.
Ka kwešišo ya maemo a a beilwego ka kakaretšo ka sengwalweng, go na le lefelo leo go ka dirwago tiro ye ka go kgetha.
Go ya ka dipego Moprofesara Peter Forbes ga se a ka a amega felo ka go go eletša mabapi le taba efe goba efe.
E sego šepini, go ya ntlong, ntlo ye ke e tsebago.
Sekolo sa Phoraemari sa Mvula se hwetša tlhwekišo ye e nyakegago ka yo mongwe wa maloko a Senthara ya Methopo ya Tikologo ya Tsoga
Ka tikologong ya meetse, selo sefe goba sefe sa ka ntle seo se senyago go šomišega ga meetse.
Peu ye ya ryegrass e ka šomišetšwa go gaša semela sa lefela gannyane nakong ya Janeware Feperware.
Ge toropokgolo ya Durban e emetše baeti bao ba ka bago ba milione nakong ya sehla sa matswalo a morena, go dumelwa gore nako ye ya matswalo a morena e tla ya godimo go feta le peleng.
Rente ya mothopo ke kelo ya go hlokega ga boleng bja methopo ya go ntšhwa ka botlalo.
Diaparo tša maleba tša tšhireletšo di a nyakega ge go dirwa ditiro tše, go fa mohlala, diobarolo le dieta tša mokgopha di swanetše go rwalwa ge go dirwa ditiro tša boentšeneere tša mekheniki.
Go ya ka Mokhanselara Cllr Brian Watkyns, modulasetulo wa Komiti ya Phothefolio  ya Dipeakanyo le Tikologo, "dintlo tše di senyegilego ke gape bothata bjo bo oketšegago ka toropokgolong ka moka".
Le kgopelwa go eletšwa gore ditšhišinyo tša go botšišišwa ke tše ke bolelago ka tšona ka fekeseng ya ka pejana lehono di gomišitšwe.
Taolo le tshepedišo-Mananeokgoparara a tšhilafatšo ya moya, go hlokomela le dinetweke ke tše di sego gona ka khanseleng ya tikologo.
Tiragalo ye nngwe, ye e swanago le ditiragalo tšeo ka Three-Mile Island goba ka Chernobyl ga se tša swanela go diragala gomme bjale re swanetše go dula re ntšhitše mahlo dinameng gomme re tlogele go ba le boitshepho le go arabela tiragalo.
Gomme naa nakong yeo ditlhaselo le dipolao tša baetapele ba IFP di ile tša hlaga?
Maikemišetšo a thušo ya mašeleng ya bjale ke go thuša batšweletši ba diprotšeke ba fokotše ditshenyegelo tša thoto tša go phethagatša diprotšeke tša mohlagase wa go šomišwa gape.
Gore CAA e beakanywe lefsa ka nepo ya go netefatša gore e phethagatša tema le mešomo ya yona gabotse le ka bokgoni.
Bjale go šetše go nna go go leboga wena Khomreite Mattera.
Seabe sa kahlolo ya DAVIS, sephetho sa SEAPOINT, ke gore batho ga se ba swanela go fa bohlatse.
Diphamfolete, diphoustara le dikhontomo di a hwetšagala go ka phatlalatšwa ka tekano ye nnyane.
O no lebelela disenthara tše pedi tše mpsha ka KwaMashu le ka Umlazi.
Go di eta pele ka mo tshepedišong ye, dikgoro tše bohlokwa tša kabo gape di dirwa peakanyolefsa ye bohlokwa go netefatša gore go ba le nepišo ye kgolo le bokgoni bja go tšweletša iKapa Elihlumayo.
Re be re fela re opela koša ya Inkatha gomme re ile ra rutwa gape ka ga Inkatha.
Badudi ba tikologo le dikgwebo tše kgolo di hwetšwa gabonolo le go fihlelelwa ke baeti, le baabi ba ditirelo ba setšhaba le ba kgwebo.
Kgoro gabjale e tsebiša dikolo ka ga dikabelo, go latela ditherišano le mekgatlo ya barutiši, mekgatlo ya dihlogo tša sekolo le mekgatlo ya taolo ya dikolo.
Bona foromo ya rena ya kgopelo ya mebepe go bona direfišo le go otara mebepe.
Answer South Africa ke kagommogo ya ICC gomme ka nnete, re bile ba mathomo ba basaenedi ba ICC.
Larijani gape o tšhošeditše ka go tšwa ka kwanong ya thibelo ya go tsenya ga nyutleara ka dinagaeng ge Tehran e bewa ka gare ga kgatelelo ye nngwe ya boditšhabatšhaba ka ga taba ye.
Seo se bontšha kamano magareng ga ye e theilwego setšhabeng goba ye e theilwego go ba go se ikarabele goba go bao ba ikarabelago kudu.
Khansele e kgopela balefi ba ditirelo go lefa ditirelo tša bona goba ba be kotsing ya go lahlegelwa ke thoto ya bona.
Ba fetile motheo wa go saenela ditumelelano.
Ke ka kwešišo ye mo e lego gore dipoledišano tša mabapi le semorafe, tše di ikemišeditšego go fediša kgethologanyo ya semorafe, ka botšona di tšweletša letšhogo la gore e tla hlohleletša dikgaruri tša bathobaso kgahlanong le badudi ba rena ba bathobašweu.
Ge mokotlana o šetše o hweditšwe le go phuruphušwa, maloko a hweditše raboloro e se na dikolo, hamola, sabola le serwalasethunya.
Baotledi ba bantši ka Afrika Borwa, banamedi ba bona le basepelakamaoto ba bolawa ka dikotsing tše di bakwago ke go otlela ka bošaesdi.
Mmogo re lokollotše bohloko bja kgethologanyo; mmogo re ka kgona ebile re tla fenya bosenyi.
Tše di tla ba dikgkagano tše kgolo magareng ga mokgoboketši wa madulo le kopanyo tša kgokaganyo tše nnyane goba tša go di hloka magareng ga tšona.
Go diriša tirelo moo e lego gore go tšwelela ga dikgofa go a hlokomelwa, laolwa le go tlošwa go fokotšago go fetetša ga malwetši a marapo ao a fetetšwago ke dikgofa.
Ke dikamano tša kgauswi kudu le manešinale a Maafrikanere ka dithušo tša ditšhelete tše ntši, go mokgatlo wa National Party.
Ka setatamenteng sa kgašo lehono seo se boletšwego ke Mmeyara Johanna Stoffels, o boletše gore kabelo yeo ke karolo ya tšhelete yeo mmasepala o e thopilego ka Difokeng tša Vuna ngwageng wo o fetilego.
Mokgatlo o bolela gore re swanetše go lemoga mekgwa ye e fapafapanego ye e humilego ya maitemogelo a batho ka dikamanong tše ntši tša ponagalo le tša dikamano tša setšo sa setšhaba sa lefase.
Baeti ba tla bontšha dipontšho tš a fešene tša ka mehla ka tiragalong ya pontšho ya mmakgonthe; diphadišano tša bonkgwete bja go sesa lehlweng ka mesong ya Labohlano le tšhokolete go gongwe le go gongwe - go akaretšwa fešene ya tšhokolete.
Sepediša o mpshafatše mananeokgoparara a ekonomi ka go beeletša ka lefapheng la intasteri ya rena.
Ke gore ba šomiša maatla a bona go hlohleletša go hloka tekatekano ga maatla ge ba efa taelo ka mererong ya lefase ka bophara.
Bahlankedi bao ba kgonago go bolela Searapo, Seisimane, Sefora le Sepotokisi ba tla nolofatša poledišano ka mafelong a tshedimošo ka maemafofaneng a boditšhabatšhaba ka Durban le ka Johannesburg ka ICC.
Nakong ya go nyaka batho mo go bego go arogantšwe, maphodisa a golegile bagononelwa ba tshela ka go thuba dintlo.
Re leboga kudu Craig, re leboga seabe sa gago re tloga re se leboga.
Ke fela mo dinakong tše di sa tšwago go feta  moo ke ilego ka lemoga bogolo bja ditiro tša kgobošo le tša go tloša seriti sa botho tše di dirilwego go batho ba bantši ka tsela ye.
Setsopolwa sa bitio sa go golegwa se a hwetšagala go ba kgašo.
Ditlhabollo tše di tliša menyetla ya ekonomi ka molawana o mofsa wa bodiredi bja ka ntle bja SANP.
Go kgatha tema ka botlalo ga dipeeletšo ka kaonafatšong efe goba efe ya theko ya dišere ya khamphani ye go beeleditšwego ka go yona.
Mafelo ao a nyakago tlhokomelo a go swana le go hloma boemafofane le tša sešole ga se tša swanelwa go tšewa diswantšho.
Ditlhapetšo tša thibelo ya bosenyi le go tsatsela go dirile gore Maphodisa a Paarl a golege bagononelwa ba bararo gomme go realo a rarollotše melato ya go thuba le ya go kata.
Mdi Archary o amogetše go thwalwa moo gomme a bolela gore ke tlhohlo ye kgolo, eupša ke yeo a e ratago.
Senthara ya lefelo la kgwebo e tla thomiša diintasteri tša tlhabollolefsa le kgodišo ya difenitšhara le ya dikota ka seleteng le ka phrobentsheng.
Karolo ya mafelelo ya thutwana e lebeletše kudu melao ye e fapafapanego ye e laolago mebasepala, tema ya mebasepala ka go Afrika Borwa ya Temokrasi le go hlakahlakana ga ditshepedišo tša ditšhelete ka ge go laelwa ke melao ya bosetšhaba.
Kgopolo ya tlhokišo, ge a sepela, e re ama kudukudu go feta bophelo bjo bokaone bjo re bilego le bjona le Mwalimu Julius Nyerere, ge a sa phela.
Dikobatši, tše di phuthetšwego ka bothakga ka mekotlaneng ya dipolastiki, di hweditšwe ka khapoteng.
Re rata go bitša Ngaka Ebrahim Akoojee go tla sefaleng ka kgopelo.
Re kgopelwa go bolela gore mašaledi a kgethologanyo ya karoganyo ya merafe le go hloka tekatekano ga e sa le gona.
Maloko a palamente bjale a seemong se sekaone sa go netefatša gore maemo a bona a phethišo a tšea diphetho ka ga merero ye itšego.
Re a lemoga gore ka mehla re swanetše go hwetša ditsela tša go šoma ka bothakga, ka lebelo le ka go seketša tšhelete kudu - ka ntle le go se akaretše boleng.
Setatamente se se lebišitšwego go Khansele ya Tšhireletšo ka Mna. Aziz Pahad, Motlatšatona wa Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle wa Afrika Borwa legatong la Lesolo ya Poelanyo la Yunione ya Afrika ka Cote d'Ivoire.
Koketšego ye e sa tšwago go thomiša ka bohodung bja ka lewatleng, ditiro tša go tsoma diphoofolo mo go sego molaong le go otlela ditseleng tša mabu mo go sego molaong go hlohleleditše Toropokgolo ya Cape Town go thwala sehlophatšhomo go lwantšha bosenyi mawatleng a yona.
Mekgwa ye e aroganego e swanetše go efogwa go thibela malwetši ao a sa alafšwego.
Re tlo dirišana le lesolo le mo nakong ye e sa fetšego pelo go rulaganya dipoledišano.
Ka Juni le ka Agostose morutiši o etela dikolo ka Cape Town tšeo di ka se kgonego tla museamong gomme a hlagiša lenaneo ka ga go dira ditlolo ka dimela.
Go senywa ga leptalelo ga se gwa amantšwa semolao le go agwa ga lepatlelo le lefsa.  Khansele ya Toropokgolo e file ditumelelo tše pedi tše di aroganego gomme ditumelelo tše ga se tša ganetšwa.
Go akaretša ditirišano tša mabapi le ditaba tša ditokelo tša Botho, go keteka dilo tše di swanago le dipharologano tše di fago seriti.
Gomme ge re be re tšhabeša, re bone khompi, ye re bego re sa e tsebe gomme Zinzi gammogo le Shoes ba be ba le ka gare ga khompi yeo e lego ya Mdi Mandela.
Diphetogelo tše di dumelela tshepedišo ya toka yeo e hlokometšego dinyakwa le ditokelo tša bana.
Taba ke gore ge go balwa ngwalollo ya maphodisa go tšhabešatšhabeša ke ga mošomo.
Mohumagadi Modulasetulo, ge e le gore go lokile gore se re nyakago go se dira ke matseno ao a tlago tliša kwešišo ya dingaka tša dilete.
Go hwetšwa ga theknolotši ya Geo Manzi go tla tšwetša pele dinyakišišo le tlhabollo ka nageng ya rena, tšeo di ikemišeditšego go utolla methopo yeo e sego ya ka ya fihlelelwa ya dithoto tša dintlo ka nageng.
Francis Makgatho, Mokhanselara wa Toropokgolo, o dumelelane le Langa, a re dingaka tša setšo di swanetše go emiša go fa batho dihlare gomme di swanetše go ba romela go bahlankedi ba tša maphelo.
Bogole bo a bakwa goba bja oketšwa ke maemo a bophelo ao a tletšego ka batho go fetišiša le ao a se nago le bophelo.
Go ya ka James Slabbert, Hlogo ya Taolo ya Dithoto, dintlo tše hlano ka mafelong a George, Strand, Milnerton le Franchhoek di tla bapatšwa go tlo rekišwa mo nakong ye e sa fetšego pelo.
Magoro a dihlare tša go bolaya dibokwana a akaretša dihlare tša go bolaya dibokwana tša dimela, dihlare tša go bolaya dikhunkhwane, dihlare tša go bolaya magotlo, dihlare tša go bolaya difanki le dipaktheria.
Maitshwaro a motheo a mošomi wa ditirelo tša setšhaba a tla tlewa gape go tirelo ya setšhaba ye e theilwego go bophrofešenale le go mekgwa.
Smith o tlaleleditše ka gore dinyakišišo tše di dirilwego ke Meraka Institute di tla, mo mengwageng ye e latelago ye meraro; lebelela kudu go utolla mokgwa wa go ya go ile wa Lefapha la Tshepedišo ya Titšithale, gammogo le go katološa go šoma ga lona.
Ee, ke sa mo gopola gannyane, eupša e be e le Veronica Hlatwayo.
Ka nako yona yeo, go hlongwa ga lebotho la go tliša khutšo leo le hlokago kemo ye e tšhošetšago go tla ba le seabe go kago ya boitshepo ka Borwa bja Afrika.
Ke bone batho ba sepetšwa ba nametše dilori ka morago, dilori tša go rwala marotho le diterekere.
Ka lebaka la sekgoba se sennyane sa go dira pontšho, go tla bontšhwa fela mabalankwe ka ga phetogo go tšwa go semorafe.
Masolo a Tlhabollo ya Naga - Maitapišo a mohlakanelwa a go hlabolla bokgoni bja lefelo le itšego.
Re na le bohlatse bja gore Stompie Seipei o latofaditšwe ka go ba tlhodi.
Pego ka botlalo bjale e a hwetšagala Inthaneteng ka fomete ya Acrobat PDF.
Go fihla fao o tsebago, naa go na le mokgathatema yo a emetšego palo yeo ya bao ba tlago?
Pele ga moo, Kapa Bodikela e be e tshwenywa ke mathata a semorafe ao a bego a oketšega; tlhabollo e ile ya bewa ka lehlakoreng le tee kudu ka dikarolong tša bahumi tša ka Toropokgolong le ka Probentsheng.
Le ge go le bjale, ditlhabelo kgahlanong le Polio le Tetanus di a eletšwa bjalo ka dikgato tša temošo.
Lenaneo la bjale la go hlopha la CPI ke Tlhopho ya Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba (ITC).
Go fahloša ga mathomong go swanetše go šoma ka mabaka a boitšhireletšo le tema ya TDF.
Go ba redieišeneng ya godimo go ka go bolaya, mola e le gore dilekanyo tše nnyane di ka baka dikankere le go fetogafetoga ga ditšini.
Leeto le le kgahlišago la bongwagakgolo ya mathomong a bolesomesenyane ka Madagascar, taba ye e sa akaretšwego gantši le lefapha leo rena bjalo ka babadi re tsebago gannyane ka ga yona.
Letšetšang Roland mogala goba le mo romele emeile go dira dipeeletšo gomme le dire gore tšhelete yeo e tsene.
Eupša, ka morago ga ge lesolo la lebotho le maatla la ka fase ga bahlomphegi Roberts le Kitchener le fihlile, go batamela ga Britain go bile ga lebelo.
Sega fela tše ntši tše di ka kgonago go swarwa, tša dirwa ngata le go bolokwa tša letšatši le tee.
Ke dumela gore ke mošomo wa ba kgašo go dira gore mmušo o dira dilo ka tshwanelo le ka nepagalo - eupša e sego go dira bjalo ka maitshwaro, ka mabaka le ka go hloka lehloyo.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta, go bile le ditiragalo ka lefelong la Malvern Queensburgh.
Sekhwama se swanetše go arabela le go šomišetšwa go maatlafatša Borwa- Borwa, Leboa-Borwa, gammogo le tirišano ya ka seleteng.
Disorokisi tša Zip Zap, tšeo di rutago bana ka ga mabokgoni a disorokisi, le tšona di tla hwetša thušo ya mašeleng.
Ke leboga gape dikete tša maloko a ANC, SACP, COSATU, SANCO le balelatokologo ba bangwe bao ba šomilego gaboima go netefatša gore re hwetša phenyo ye re e fihleletšego.
Tše di beilwego ka mo fase ke mafelo a thekišo a diteše tša borekišetšo moo o ka rekago dithekete tša mohlagase go tlo di šomiša motšheneng wa gago wa mohlagase.
Bjale re nyaka molaotheo wo o sepelelanago le dinyakwa tša batho wo o amogelago ka botlalo mekgwa ye e lego ka ditshepedišong tša kagolefsa ya leago, bong le ekonomi ya setšhaba.
Re be re se na Roodeplaat Research Laboratories ka nako yeo.
Go dirwa ga mebanki, fenitšhara ya mahlakana le dilo tše dingwe tše di dirilwego ka go loga dilo goba tše di dirilwego ka dillaga, mathale goba dithapo tša go logwa.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta, maloko a maphodisa a Yuniti ya Thibelo ya Bosenyi bjo bo Beakantšwego ka Potchefstroom ba bile le ditiro tša tšhitišo magareng ga Potchefstroom le Khuma, moo bao ilego ba makatša dihlopha tše pedi tša banna ka dintlong tša go semelthara tše di sego molaong.
Ditsela ka moka tše di sego tša thewa maina ka makheišeneng di tla fiwa maina ka go rerišana le setšhaba.
Tshwarelo go go šitiša, maphodisa a mangwe a peleng a tlhapetšo a tla kgona go tiišetša seo.
Panka ya Resefe ya Malawi (RBM) e tšere mešomo ya go panka ya bogareng ya Panka ya Rhodesia le ya Nyasaland gomme ya tšea ditaolo tša neelano ya tšhelete ge e hwetša boipušo.
Go fetoša naga go tliša go hloka boiketlo mo go ka dirago gore naga e lebelele kudu merero ya ka gare ga yona sebakeng sa go kwešiša gore re gona go direla batho.
Mokonstabole M E Maleke, yo gabjale a šomago ka Lefapheng la Thibelo ya Bosenyi, ka Knysna SAPS, o nyaka go yo šoma setešeng se sengwe sa maphodisa gongwe ka go fetoša mafelo a mošomo le o mongwe ka Gauteng, Free State, Kimberley goba North West.
Mo lebakeng le, banamedi ba tla kgona go ipshina ka botlalo ka moago wa ditheminale tše ntši wo o lego magareng ga ditheminale tša boditšhabatšhaba le tša ka nageng.
Magagešong, go na le gape mehuta ye nngwe ya masolo ao a thomišitšwego ke mmušo - ao a šomilego gabotse kudu.
Ke monyetla wo o kgethegilego go le swara ka lefoko legatong la SADC ka mo tiragalong ye ya histori: kopano ya mathomo ya Samiti ya Mafapha a mararo ya COMESA, E.A.C. le SADC.
Ke kgona go kwešiša, Ngaka, go ikhola ebile ka nagana gore go tloga go kwešišega.
Sehlopha se se akaretša go sepetša digase, diela, motswako wo o nyakilego go ba seela le ditšweletšwa tše dingwe ka diphaephe.
Dikgopolo tša historing ke tša gore e ngwadilwe gabotse ka ga maemo a setšhaba le dilaodi tša maphelo gomme ke tlo tlogela seo.
Bagononelwa ba babedi ba golegilwe ka Sontaga ka ga bohlakodi bja go itlhama ka dibetša ka lebenkeleng la PEP ka Rayton.
Batho ba bangwe ba bantši ba bohlokwa ba go tšwa dipolotiking tša ka Congo ke karolo ya ditshepedišo tše.
Ga se sephiri gore Kapa Bodikela e swere bothata ka dihlopha tša digongwana, bosenyi le bosenyi bjo bo beakantšwego
Bjale ke selaetši sa bokgoni bja godimo ka ichthyology ya semmušo.
Go tliša pele diprotšeke tše di amanago le IDP le ditekanyetšo tše di theilwego protšekeng ya lenaneo ya go tliša dilo pele.
Naa ga le nyake tirelo ye kaone kudu, baotledi ba dipese bao ba nago le segwera, barekiši ba mebileng bao ba thabilego le badudi bao ba nago le thušo?
Maphodisa a Klerksdorp maabane a bontšhitše bohlatse bja maitshwaro a go se kgotlelele bosenyi ao go tshephišitvwego gore a tlo šomišwa kgahlanong le batho ba go ngala mošomo bao ba tšhošetšago, a tla tšwetšwa pele.
Great Limpopo Transfrontier Park e tla ba lefelo la boeti la phedišano ya diphedi tša tlhago, yeo e nago le ba lefapha la phraebete bao ba kgathago tema, eupša ya kgona go oketša dikholego tša pabalelo ya diphedi tša tlhago le tlhabollo ya ekonomi ya ditšhaba tša tikologo.
Go dira dijo tše di lokišitšwego kudukudu tša diphoofolo tša polaseng, go akaretšwa metswako ya peleng goba dijo tša metswakotii , furu ye e nago le swikiri goba ditlalaletši tša dijo.
Mokgwa wo o thoma go lwantšha tlhago ya bohloki le go ba kotsing.
Re amogetše Setatamente ka ga go tsenya dibetša tša tshenyo ka bontši ka nageng ka ntle ga molao le go thekga Leanotiro ka ga thibelo ya botšhošetši bja radiolotši le go šireletša methopo ya radiolotši.
Ke dira legatong la yo mongwe, ke nna moemedi wa Charles Zwane, yo gape a tsebjago bjalo ka Bobo.
Ke bone seo, ka basadi ba bantši bao ba emetšego basadi ka makaleng a pušo, melao ya rena bjalo ke ya batho kudu ebile e na le tlhokomelo kudu -kudukudu ka ga ditaba tša ekonomi ya setšhaba.
De Kuilen ke sekolo seo se šomišago dipolelo tša pedi tša go ruta ka nako e tee seo se rutago polelo ya gae ka bobedi Afrikantshe le Seisemane ka diphapošing tše di aroganego.
Lefelo la bomedišetšo bja mathomo bja otšhiti ke Serapa sa Pabalelo ya Tlhago sa Helderberg, seo ka lerato se fanego ka dintlo tša bomedišetšo.
Tlhompho ya batho ka moka go akaretšwa ba mohlobo wa go fapana le wa lena le tlhompho ya ditšo ka moka e swanetše go rutwa.
Le diwate tše di bego di beilwe bjalo ka tše di hlokišitšwego kudu ka phrobentsheng di tla ba le batho bao ba hlokišitšwego.
Taolo ya tikologo ya mabotho a tšhireletšo le a bohlapetši a tla tsebišwa ka bjako ka ga ditumelelo tše di filwego mašole a mannyane a PALIPEHUTU-FNL go efoga go se kwešišane gofe goba gofe.
Mošomo wa bona wo ba filwego ona ke go lebelela kudu dinyakišišo tše di nago le dikelo še di bonwego peleng le tša mmakgonthe.
Mopresidente o kgopetše ba taolo bao ba amegago go nyakišiša ka pela tiragalo yeo gore disenyi tšeo di tsebje le maikemišetšo a bona a bewe pepeneneng.
Ge e le gore mošomi o itokolla mošomong gomme a se na maswanedi a go hwetša moputso, moputso le dutšhelete dife goba dife tše di gogwago di swanetše go swarwa.
Se se na le tlhaka ya khoute ya mohlape (HCL) , le nomoro ya tatelano ya ngwaga.
Dithentara di tla swanelwa ke go itšwa tshepedišong ya go hlokolwa yeo e tlago hlokomela magareng ga tše dingwe dinyakwa tša setšhaba, sebopego sa mokgatlo le bokgoni bja go dira mošomo wo o lebeletšwego.
Lenaneokgoparara la mmušo wa sepolotiki, leo le akareditšego ditlhomo ka moka tša mmušo le bašomi bao ba šomago ka tshepedišong ya mmušo wa kgethologanyo.
Dipalomoka di akaretša bong bja hlogo ya lapa bjo bo sego bja bolelwa le mothopo o mogolo wa letseno.
DEAT e tla šoma ka mafolofolo go kgokaganya kabo ya tshedimošo, thuto le kago ya bokgoni, go hwetša thušo ya ditšhelete ya masolo a mehutahuta a phokotšo ya ditšhila, le go sepetša dikamano tša setšhaba le tša phraebete.
Bana ba ile ba rutwa gape go latišiša mehlala.
Leano le le lebeletše kudu go fokotša tlhaelelo ya ditekanyetšo, go beakanya lefsa lefapha la setšhaba le go bea sekeng le go beakanya lefsa mmaraka wa bašomi.
O ipiletša go bathekgi ba ditšhelete go thekga masolo a kimollo a tšhoganetšo, le go gatelela bohlokwa bja go tšwetša pele lefelo le le bolokegilego moo bašomi ba ka kgonago go aba thušo ya maleba.
Ee, Ngaka Randera le nna re tla be re botšiša dipotšišo gomme ke tla dira tlhagišo ya mathomo.
Dihlogo tša ditaba tša mabapi le ekonomi gantši di lebelela kudu nomoro e tee.
Sehlopha se sa ka fasana se akaretša kgwebišano ya ditaamane, diperela, le maswika a mangwe a bohlokwa le ao a nyakilego go ba bohlokwa, dibenyane, gauta le dibenyane tša silibere le dimetale.
Ke na le tše ntši lenaneong la ka la dilo tše ke hlologelago gore di ka dirwa eupša ke nagana gore ke šomišitše nako ya ka ka moka bjale gomme ke rata go le leboga kudukudu ge le mphile sebaka se.
Mokonstabole o be a le mošomong ge mogononelwa wa sefatanaga se se utswitšwego a mo reka gore a fihle sefatanaga.
Kopanya dilo tše di hlokometšwego tša phedišano ya diphedi tša tlhago ka go ditshepedišo tša peakanyo ya tšhomišo ya naga le ka dipeeletšong tša tikologo.
Mna Vally, ga ke tsebe gore ke ka lebaka la eng ba Bohlodi bja Bosetšhaba ba ka nyaka go šomiša CR.
Go palelwa ke go dira se go tla feleletša ka dipoelo tše di nago le mathata a magolo: tikologo ya go hloka kholofelo le go felelwa ke maatla moo e lego gore go ditiro tša go tšea lehlakore kudu di ka dirwa.
Ka morago ga ge lebake le thopilwe, Rapie Modibane o lefile kotlo ya kamogelo ya molato gomme o ile a lokollwa.
Mna Taffy Adler o thwetšwe bjalo ka Mohlankedimogolophethiši wa Etšentshi ya Tlhabollo ya Dintlo ye e sa tšwago go hlongwa.
Peleng, maphodisa a swere banna ba bangwe ba babedi, ka pejana ka morago ga gore ba fete mollwane wa Oshoek ka Mpumalanga.
Ke maikarabelo go sepetša le go kgokaganya difilimi tša tikologo ka go bobedi Toropokgolo le ka Phrobentsheng.
Gomme Mna Taljaard o be a le gare ga mothaladi wa ditulo ka lehlakoreng la nngele la gago, seripagare magareng ga tsela ya sehlotswana ya gago le tsejaneng ye e latelago ya sehlotswana ka godimo?
Ke kgopetše Joyce Seroke gore a go thuše ka go anega kanegelo yeo.
Go tsenya ga magato a kgalemo go rarolla go lahlela ditlakala mo go sego molaong le gona go la nyakišišwa.
O ile a bolela ka ga tebogo ya gagwe go magato a Mmušo wa Israele a go hloma disenthara tša masolo a thušo ya batho le go aba thušo ye e hlokagalago ya batho.
Batho bao ba etelago kliniking la mathomo goba senthareng tša maphelo ya setšhaba ba tla kgopelwa go tlatša foromo gomme foltara e tla bulelwa molwetši.
Ka ge re tseba go na le ditiragalo tše dintši tša Maešia, Maarapo le Mayuropa ao a tsenago ka khonthinenteng ya Afrika ba nyaka dimetale tše bohlokwa.
Bjale ba amogetše go romelwa ga Mabotho a UN go thuša AMIS gomme ke nagana gore ye ke kgato ye kaone ye e lebilego thokong ya maleba.
E dira gore go be le methopo ya ditšhelete ye e lekanego go tlo phethagatša molawana wo.
Ditiragalo tše mmalwa di ile tša swarwa go sepelelana le Beke ya Rakbi ya Dikholetše tša Temo tša Pannar tše di swerwego ka Cedara.
Mo lebakeng le karolo ye mpsha ya Dithokgwa ya ka Kapa e tla kgona go amogela tlhabollo ya dikampa tše pedi tša baeti, tšeo di tlago hloma mešomo ka moo lefelong leo.
Ka Boipatong, go na le sehlopha seo se bitšwago Kulumani, seo se thušago bao ba gatelegilego megopong moo nakong ye.
Ga ke dumele gore go na le yo mongwe wa rena yo a nyakago go dula ka mo lefaseng le la bofora le le sego la nnete leo le nago le batho ba dimpše bao dihlogo tša bona di utilwego ka santeng ya Kgalagadi.
E bile fela ka lebaka la go kgotlelela ga moya wa batho moo e lego gore mekgatlo ya go swana le NAFCOC e ile ya atlega.
Ge e le gore palamente e ganetšana le maikemišetšo afe goba afe goba maikemišetšo ao a tla emiša go dirwa go fila moo a ganetšwago ka gona.
O bolela gore o bile le maikarabelo a lehu la Mna Sitelo Lomo ka lebaka la gore o be a gononela Mna Lomo bjalo ka tshebi ya maphodisa.
ICGEB e fa sefala moo baraloki bao ba nago le khuetšo kudu ka lefapheng la boentšeneere bja ditšini le ka go payotheknolotši ba ka kopanago go fana ka dikgopolo le go huetša maikemišetšo a bona a tlhabollo.
Re šomišitše difala ka maikemišetšo a go tšwetša pele ditokelo tša basadi.
Bathekgi ba tshephilwe go dinyakwa ka moka tša go swana le dilo tša go hlwekiša.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa sa Newcastle, Molaodi Jula, o thabišitšwe ke mošomo wo o dirilwego ke maloko a.
Ntlo ya manobonobo ya maikhutšo ye e nago le letangwana la phraebete le lefelo la BBQ leo le ruletšwego ka mabjang.
Mathomong, go bohlokwa go lemoga gore Mmasepala wa eThekweni o tšweletša tlhobaboroko ye kgolo mabapi le tiragalo yeo, yeo e feleleditšego ka bompe.
Ga re kgopele tshwarelo go mmušo wa Zambia le batho ba yona, gammogo le go batho ba Afrika Borwa ka ge ditaba tše di etšwa Afrika Borwa.
Ditsela tše di beilwe ditshepedišong tša bjale tša lefelo la tshedimošo la mmasepala la GIS.
Afrika e emetše go fihla ga gago ka lefelong la borwa kudu la khonthinente go keteka tsebo le bokgoni bja diphihlelelo tša diatleletiki tšeo di lego tša, e sego gannyane, bafsa ba Afrika.
Ge a thomiša ka holong ya setšhaba sa tikologo, Mospikara Noluthando Mangole o ile a eta pele a hlohleletša ditšhaba go hlokomela meetse.
Bontši bja balaodi ba dikolo tša kgwebo ka UK, bao peleng ba bego ba le baamogedi ba batho le megala, bangwaledi goba basepediši, bjale ba kopantšwe ka go dihlopha tša taolo ya sekolo, e lego tlhabollo ye kaone kudu.
Lekodišiša dingwalwa tše di kgethegilego, go fa mohlala, tša mešomo ye e kgethegilego, peakanyo ya tshedimošo le dithempleite tša tlhamo tše di amanago le phothale.
Vuyani o latofaditšwe ka go hlakola ga tlwaelo, go golega ka ntlong, go kata le polao.
Diteše tša taolo tša masomepeditshela di beilwe go itšhiretša go maru goba go ditela mosepelo wa ona.
Gabotse, e fa banamedi le mootledi setimela se sefsa.
Lebelela ditheipole tša mošomo ka mananeong ao a latelanago go hwetša dintlha ka botlalo mabapi le phetogo ya mepete magareng ga maemo le mosepelo wo o sepelelanago le yona ya balwetši ba ka ntle.
Mabapi le se, re fetišetša gape mahloko a rena a magolo go ba lapa la Madlala le la Ndabandaba.
Go betha le dipolelo tša semorafe go moithuti Nosipho Mkhize go diregile ngwageng wo o fetilego ka ntle ga meago ya Seloko se se Phagamego sa Edgemead.
Naa se se diregile pele ga ge nno ya mathomo e nwešwa?
Go kwala gore mohu le lekgarebe la gagwe ba be ba etetše le lengwe la malapa ka polaseng ge ngangišano e thoma.
Diswantšho tša kgatelopele le dikatlego le dipego tša ditlhohlo tša diprotšeke di fiwa bahlankedi ba mmušo ka mošomong gammogo le maemo a leano kgafetšakgafetša.
Peakanyo ya leano la meago ya Clairwood le tla akaretša dipolane tša kgato ya lefelo leo la dikarolo tša madulo le la diintasteri ka Clairwood.
Ge re lebelela thuto, Ditona tše dingwe di fa ditsebišo tša bogaswi ge motho a lebelela diyunibesithi gomme Mna Bengu o mo le yena ke mosenyi yo mogolo.
Ba sa bona mafelo a mekhukhung bjalo ka diketho le mafelo a kankere moo badudi ba bonwago bjalo ka 'baeng bao ba sego ba laletšwa'.
Toropokgolo gape e thušitše dinyakišišo ka mašeleng tša seabe sa ekonomi le sa setšhaba sa intasteri ya difilimi ka Cape Town le ka Kapa Bodikela, tšeo di sa tšwago go fetšwa mo nakong ye e sa tšwago go feta
Phanele ya bosetšhaba e sekasekile ditaodišo tše  gomme dikolo tša baithuti bao ba atlegilego di ile tša laletšwa go tlo amogela difoka tša bona ka Letšatši la Basadi.
Bula lenaneotirišo la Acrobat Reader o bule dingwalwa tše o di taoneloutilego.
Tlhamo ya ntikodiko ya lepatlelo e aba lefelo la ditiragalo tše ntši leo le ka šomišetšwago bjalo ka lepatlelo la kgwele ya maoto ya boditšhabatšhaba, rakbi, diatleletiki le ditiragalo tša khonsate.
Mega RED Door, ka tirišano le Business Place ka Toropongkgolo le ka selekane le Investec le Sekunjalo Investments di tla hlongwa.
Go kopanywa ga Dihlongwa tša Mošomo ka gare ga Mmasepala wa e-Thekwini go bile boima kudu le go  tlala ka mathata.
Mafelo a mangwe  le mebila ka lefelong le tikologong ya lefelong a tla tswalelelwa sephethephethe mo nakong ya ditiragalo tše, gwa realo Mosuphritente Naidoo."
Sebopego sa nkgokolo sa "lešaka" se gatelela moya wa go ba mmogo le go laetša kamogelo ya baeti ba ka Afrika Borwa.
Ba kgašo ba laletšwa go tla gomme ba tla fiwa sebaka sa go boledišana le di-VIP.
Papadi ya mabuladitsela ya papadi ya kgwele ya maoto e tla ba papadi ya kgwele ya maoto ya basadi ye e rulagantšwego ke mokgatlo wa kgwele ya maoto wa ka Kwa-Zulu Natal.
Kgapeletšo ya dikgopolo tšeo  bjalo ka ge ponagatšo le boikarabelo bo bolela bjalo, ka seripa, se se tlišitše potšišo.
Polane ya meago e tla laola pušeletšo ya mafelo a tšhomišo ya naga a lefelo leo.
Lebopo le kgauswi le bona gomme baeti ba swanetše go hlokomela badudi.
Mna Modulasetulo, Ronnie Kasrils o rata gape go fa tshwaotshwao ka ga potšišo yona yeo.
Tlhabelo ya rotabaerase e tsebja bjalo ka yeo e šireletšago bana kgahlanong le rotabaerase ye e tsebjago bjalo ka yeo e bakago letšhologo le legolo go bana ba ka fase ga mengwaga ye mehlano.
Fokotša ditswaki tše di sego bose, go fa mohlala, tallow, botelo ye e sego ya bedišwa gabotse, fišimili, nama ya kgomo, marapo a go šilwa, bjalobjalo.
Se e be e le fela tlhohlo ya ntlwana ya nakwana ye e šomišitšwego bjalo ka ntlwana ya go rekišetša dithekethe ka letšatši leo?
Chetty o tšere gape boimafefo bja Afrika Borwa le difoka tša panthamo ka fase ga tlhokomelo ya sephrofešenale ya Bill Latham, yo a hlalilwego sehlopha sa matswele sa Afrika Borwa ka Dipapading tša Empire ka Sydney.
Dikgaruru tše di amanago le bong ka mafapheng a tšona ka moka ao a fapanego ga di amogelege gomme di swanetše go tlošwa.
O tla be o bolela ka ditaba tše gomme re emetše tshekatsheko ya gago le diphetho tša gago.
Dikarolo tša peleng tša Sephuthelwana se sa didirišwa se šomile ka mešomo le ditshepedišo tšeo OMU a kgopelwago go di laola ka phethagatšo ye e kwagalago.
N.B.: Bakgopedi ba swanetše go lefa dikotlo tša bona ge ba tšwelela gomme ke fela ka maemong ao a sego a tlwaelega moo ba ka lefšago ka ketelong ye e latelago.
O be a aga maporogo ka mafapheng a mmalwa, eupša gape o be a elwa.
Ka Probentsheng ya Leboa Bodikela, ka Motseng wa Gopane, maloko a setšhaba a thomile go sepelasepala ba tšama ba thibolla dintlwana tša boithomelo ka dikolong ka moo lefelong leo.
Lenaneo le ga le hlohleletše tumo ya thobalano, ebile ga le šome ka payolotši ya thobalano le "go šomiša dikhontomo" ka mengwageng ya fase ye e sego maleba.
Tshedimošo ye e lego motheong wa tshedimošo wa Interpol GA se ya swanelwa go tsebišwa motho yo a amagegago.
Ge re boela mo dinageng tše tša Ešia, re tiišetša lefsa gare ye bohlokwa yeo, go tloga Bandung, e re kopantšego mmogo ka Setheo sa Dinaga tše di sa Tšeego Lehlakore.
Protšeke ye e tla ikemišetša go kaonafatša le go fa dikliniki tše di lego gona ka SDB go dira dikabo tše itšego tša kalafo ya malwetši ao.
Leeto la go swara Karolo ya Afrika e thomile le Nigeria, Afrika Borwa le Tanzania gomme la tšweletša phenkgišano ya tlhompho ye.
Go iletša dipapadi ebile se sengwe sa masolo a twantšho ao a dirilwego kudu ka ntle ga Afrika Borwa- Aziz o be a le moo.
Baraloki ba ile ba ya go ikhutša gomme Portugal, yeo e thomilego ka Seraloki sa Ngwaga sa Kgwele ya Maoto sa Lefase, Cristiano Ronaldo a le pankeng, e etile pele ka nno e tee go lefela.
Le ge e le gore ka dinako tše dingwe go bethwa le ditlhaselo di diregile ka ntle le ditaelo tše.
Legora la meetlwa le le kgahlišago la thibelo ya ditaetšo le hlomilwe go aroganya lefelo leo la pušetšo ya megogolwa ya santa le go tloša setšhaba kgauswi le megogolwa yeo ya santa ye bohlokwa ye e šireleditšwego.
Tlhokomelo ya tsela ya ka mehla Makopanong a Ditsela tša ka Elands Bay go akaretšwa go hlwekiša meela ya kelelatšhika ya ka fase ga tsela, go hlwekiša ka diatla le ka metšhene ga ditšhanele tša fase le go lokiša maswao a tseleng a sephethephethe.
Ditheknolotši tše mpsha tša kabo go akaretšwa saerintše sa paledišo ya maitirišo seo se sa dumelelego go šomišwa gape ga saerintše di tsentšwe tirišong.
Ba tšweletše gomme ba thoma go bušeletša seo ba bego ba ithuta sona.
Melomo ya noka ke methopo ye e tšweletšago meetse kudu lefaseng.
Dititelego tša go hwetša ditumelelo tša tikologo di swanetše go tlošwa ka tshepedišo ye e kaonafaditšwego.
Bokgoni bja motheo bo swanetše go katološwa gomme tlhatlošo ya mabokgoni a go thoma kgwebo a tla hlohleletšwa.
Diphaephe di tla swanelwa ke go aba phihlelelo ya phatlalatša ye e sa kgethologanyego ya bontši bjo bo sa šomišwego, go hloka sephiri ga ditefišo, le tsebagatšo ya ditshenyagalelo le tshedimošo ka ga go bea ditefišo go ba taolo ba maleba.
Dipoledišano le barulaganyi ba mmalwa ba Argus le barulaganyi ba peleng go tiišeditše go nna gore ga go o tee wa bona yo a bego a tshepha leano la "tlhaselo ka botlalo".
Go latela tumelelo ya yona ka palo ye e kwagalago ya dinaga tša Afrika, Tshepedišo ye e dumelelago go hlongwa ga Palamente ya Afrika ka Botlalo e thomilwe.
Sa bone, gona re swanetše go ba le diphatišišo gomme sa bohlano, ya bohlano, re swanetše go ba le kahlolo.
Bjale, re tla bitša Paula McBride go tla sefaleng gomme o tlo re eta pele ka ga ditlhagišo tša mabapi le kotlo ya lehu.
Seswantšho sa gago se ka šomišwa ka sekgatleng sa ka pele sa makasine wa METRObeat gomme gwa lebogwa motšeaseswantšho.
Batho bao ba lebeletšwego kudu ke batswadi le bana go tšwa Nyanga, Gugulethu le Old le New Crossroads.
Bontši bja bjang bjo bo omišitšwego bjo bo bolokilwego bjalo ka furu bo amilwe kudu ke botelele bja nako ya go khutša ya serutwane.
Ka baka la go theoga mo, re tšere sephetho sa go oketša dikhwetšo tša rena.
Tshwarelo; ke leka fela go thuša.  
Masetlapelo a go se kgahliše a bohloki, go hlaka le kgobošo ya khonthinente ya gešo ke tshenyo ye re e abelanago ka moka.
Bea mekotlana ya gago ya ditlakala kgole le moo e ka fihlelelwago ke diphoofolo.
Ba ile ba re iša boikalong bja naga, boikalo bja nago bjo bo bego bo na le mehlare.
Go a thabiša go lemoga gore go na le maphodisa a banna le basadi bao ba dirago mošomo wo o kgahlišago ka mešomong ya bona.
Magato a go fokotša meši ya dikhaponetaeoksaete ka dinamelweng tša bohle a tla utollwa.
Go na le dikgopolo tše di phošagetšego tše mmalwa goba maikutlo ka ga Millennium Bug ao, ge a ka se phošollwe, a ka ba le  dipoelo tše mpe.
Ditiro tše di be di phatlaletše le Kapa Bohlabela, Transkei, Kapa Bodikela, Witwatersrand, Leboa la Thransefala, Natala le Foreisetata.
Pukwana ye, ye e tlago šoma bjalo ka tlhahli go bathomi ba kgwebo, e lebeletše kudu intasteri ya boeti go akaretšwa dihotele le madulo, boithabišo, bahlahli ba maeto, kamogelo ya baeng le mafapha a ditirelo.
Go hloma le tšhomišo ye e tšwelago pele ya Dirapa tša mabitla ka ntle le Taolo ya Khansele go ileditšwe.
Le ge go le bjale, mabapi le dikgaruru, Progressive Party e tšwetše pele gore tlhokišo ye e tšwelago pele ya sepolotiki le ya ditokelo, e tla feletša ka dikgaruru tše ntši kudu le dikgaruru tša boitefeletšo.
Mopresidente o be a bolela nakong ya tshedimošo ya bagaši ba ditaba le Mopresidente wa FIFA Sepp Blatter ka Ntlong ya Baeti ba Mopresidente ka Sontaga.
Tshepedišo ya go beakanya lefelo la go tlo fa bakgopedi ba tefelo dintlo e gare.
Go latela dinyakišišo tše ditelele, Maphodisa a Diep River a golegile bagononelwa ba babedi ka ge ba be ba swere disekerete tše di bego di se molaong tša go bitša dikete tša diranta.
Bjalo tharollo ya gago ya bothata ke gore toropokgolo e šomiše dimilione e age leporogo la godimo ke tharollo yona yeo?
Ka ge ka mehla ba dira pego ya baoki e tla bolela ka moo o bolelago ka gona ka seo balwetši ba ngongoregago ka sona.
Semorafe se a gola lefaseng, ka dinako tše dingwe se ba ka dibopego tša tshenyo.
Letšhisi ke semela sa boso bjo bo fodilego seo se sa senywego kudu ke phefo ya marega le mahlwa a mannyane, le ge e le gore diphapano tša go kgotlelela diphefo goba phišo di ka fapana kudukudu go dikhalthiba.
Ka lebaka la go batametšwa kgauswi, dinomoro ga di hlakane go bopa dipalomoka.
Go hlokofala ka kgolegong ga Steve Biko le ka morago ga lehu leo go file ka kgegeo le masetlapelo kwešišo ye e swanago e nnoši ka ga seo nka bolelago ka sona.
Go na le diresturente tše mmalwa tša go reka dijo wa sepela ka tšona, le barekiši ba mebileng ba bantši eupša ga go na diresturente.
Ga ke tsebe selo ka ga go belegwa ga masea moo, mohlomongwe o a tseba Max.
Tsošološo ya Afrika bjale ga se taba ya kgetho, ebile ga se ya swanelwa go ba tlhagišo ya ponelopele ye kaone ke ba maemo.
Ke rata go tšweletša tebogo ya ka go Northam le Anglo Platinum ka go abela semelthara se sa ka Randburg ka borale.
Ka go dira tiro ya maphodisa ya motheo Moinspekthara Makhema o netefaditše gore ga go diokobatši tše di fihlago mo di yago gona.
Gore o be molaodi wa sehlopha sa mmino sa diphala motho o swanetše go ba le dithuto tša mmino le setifikeiti sa go khontaktha sehlopha sa diphala sa mašole.
Bogwebi, go imphota, diromelwantle le go sepetša dithuthupi go laolwa ke Lefapha la Dithuthupi la Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa.
Godimo ga se, ba Cape Nature gape ba gare ba hlatloša le go dira dipabalelo le boetapele bja mananeo le bengnaga bao ba dikaneditšego dirapa tša rena ka Phrobentsheng ka moka.
Diphoustara di swanetšwe go thekgwa ka dilo tša go tia tša go tšea lebaka le letelele tša maleba tše di swanago ka mmalwa.
Mang goba mang yo a bolelago gore o romilwe ke Mdi Madikezela-Mandela o be a sa bolele nnete.
Leano la Mmušo wa Phrobentshe ya Gauteng la go kopanya lefsa batšwantle bao ba tšhabilego magaeng a bona nakong ya tlhaselo ya batšwantle ka Mei le tšere kgato e tee go ya pele ka Ekurhuleni maabane.
Ka tsela ye, disenthara tša ABET di fa tsela ye e lebilego go ithuteng ga bophelo ka moka.
Ee, ka ntle le ge motho yo mongwe a šišinya ka tsela ye nngwe ke nyaka go lokolla Mna Phillips.
Lenaneo la phepo le le kwagalago go payolotši la go seketša tšhelete ke nepo; motheo wa lona ke furu ya boleng.
Ka kopanong ya yona ya kgafetšakgafetša lehono, Kabinete e amogetše Tona ye mpsha ya Dintlo Bridgette Mabandla, gape go lebogwa go ba gona ga Tona Dullah Omar yo a hwetšago kalafo.
Diphapogo tše di swanetše, le ge go le bjale, go kopanywa ka NQF go kgonthišiša gore go ba le phihlelelo, tirišano le go ithuta le tlhahlo ya bophelo ka moka.
Bothata bjo bogolo bja polokego bo tlišitšwe ke kotsi ya mollo wo o ganelelago, wo o ka bego o ile wa mpefala kudu ka go ba gona ga alekhohole ye e šomišwago go boloka mehlala.
Kalafo ya balwetši ba ka ntle e loketše batho bao tšhomišo ya bona ya diokobatši e ba amago maikutlong, mmeleng, setšhabeng le moyeng.
Molato o nyakišišitšwe ke Mokaptene Nkosi wa Ditirelo tša Botseka tša Ladysmith.
Phetošetšo ya kgang ya Maafrika go ba mehuta ya dikabatho e bopa tshepedišo ye e hlakahlakanego yeo e akareditšego mengwagakgolo ye mentši.
Samson Budeli le yena o bile le ditaelo tša go golegwa tše tharo tša bomenetša, go swara dithoto tša go utswiwa le bohodu. Ditaelo tše tša go golega di filwe Polokwane, Thohoyandou le Pretoria ka go latelana.
Bjale o re boditše gore o be o swere dithekhete tša tlaleletšo, tša dithekhete tša madulong a ba maemo, naa dithekhete tšeo di be di swailwe?
Maitemogelo go tšwa ditaetšong le diprotšekeng tša go amana le mafapha a hweditšwe, ka go le lengwe, go tšwa diprotšekeng tše di thekgwago ke DANCED.
Dinyakišišo di ka ba tša kakaretšo goba tše nnyane  gomme di ka šomiša dikelo tša dinomoro tša bontši goba dikelo tša tlhathollo ya boleng.
Eupša o rile ge a lebile thapong ya lehu, naa o boletše eng?
Di adilwe ka setaele sa setšo, matangwana a Dirapa tša Sejapane a goketša mehutahuta wa dinonyana tša ka meetseng.
Maina a bašomiši le diphasewete a hlokomela bogolo bja ditlhaka kudu; netefatša gore khii ya caps lock ga se ga kgontšhwa.
Diprotšeke ka moka tše mpsha tša go aga meago di tla sekasekwa go latela melawana ya lenaneo la tše di nyakegago le go tsenya lefsa meago ye e lego gona go tla dirwa ka mabaka a koketšego.
Bjale go nyakega phihlelelo ya mošomiši wa praosareng ya Wepsaete go  mešomo ye mentši ya tshepedišo.
Tšwetša pele tirišano ya mahlale le ya theknolotši ka Borwa ka dithuto tša neelano tša Borwa-Borwa.
Dikgaruru le bosenyi tše re di bonego di dirwa ke Maafrika Borwa a mmalwa di ganetšana le se sengwe le se sengwe seo tokologo ya rena go tšwa go kgethologanyo e se emetšego.
Bjale o tloga o ganne dipolelo tše di se nago bonnete tša Mna De Kock moo a rego - o fa sebopego se se fapanego kudu go seo o se botšago Khomišene ye.
Ba kgašo ba ka nageng ba begile gore Athens e tsentšwe ka mathateng ke ditaetšo tšeo.
Mo ngwageng woo Sekhwama se ile sa leboga Florence Mkhize ka tšhelete ge a tsebile seketswana.
Maloko a maphodisa a Tlhabane ka go hwetša korosari ye e utswitšego, ka morago ga ge e theošitšwe a ntlong ya bobolokelo ka Tlhabane.
Maanotlhahli a tekolo ao a tšweletšwago a theilwego go dipuku tša go ithuta tša dipoelo tša NQF ao a nago le didirišwa tša tekolo tša maleba.
Ka letamong re beile kgare moo setopo sa Tshepo Matloha se hweditšwego gona, yo a tšerwego go rena ka bošoro ka bofseng bja gagwe.
Re aga methaladi ya tsela ya tlaleletšo, re aga ditsela tša maphefo tše mpsha gomme mo nakong ye e sa fetšego pelo sephethephethe se tla kaonafala, Mna van Niekerk a realo.
Ke nna motho yo mogolo wa monna gomme ke moeletši wa tša tšhireletšo gomme ke dula Goodwood.
Mna. Joseph Kabila o etile pele baromiwa bao ba bopilwego ke Ditona tše lesome, Batlatšatona ba babedi le bahlankedi ba maemo a godimo go tšwa ka dikantorong tše di fapafapanego tša Ditona ka Democratic Republic of the Congo.
Ye nngwe ya difatanaga tša bona, Opel Astra, go kwala gore e utswitšwe ka go hlakoleng ga ka ntlong ka Douglasdale ka Nofemere ngwageng wo o fetilego.
Yeo ke khamphani ye e filwego konteraka ya go šoma ka dithaka tša rena.  
Megalatšhika e ka fa batho dimantšhisi ge di ka tswalelelwa.
Tate e be e le hlogo ya sekolo, gomme ke gopola gabose ka moo ke godišitšwego ka gona.
Re no tšea diphoofotšwana tšeo tše nnyanenyane, ra di tsenya ka mapotlelong, gomme gwa fela fao.
Memorantamo wa Kwešišano magareng ga SA le EU ka ga tefelo ye ntši yeo e rarolla mathata ka moka a bohlokwa ao a sa šaletšego ao a paledišitšego sephetho sa Tumelelano ya Dibeine le Digalagala.
Maphodisa gape a hweditše sethunya se se se nago laesentshe ka Kamesh, ka morago ga go latišiša tshedimošo ye kaone.
Max, goba Mna Du Preez, ke rata go le amogela mo lehono ka maemo ao a fapanego.
Naa o a mmona, motho yo o mo hlalošitšego bjalo ka Madlanduna?
Maphodisa a sa nyaka batšhabi ba babedi go ba bahlano.
Seo ke ka moka seo re naganago gore se wela ka fase ga kakaretšo ya ditefelo tša dika tša botšwasehlabelo.
Dinyakwa ka moka tša diphrobentshe le dikarolo tša Kantorokgolo tša dibesete tša thibelo ya dikolo di amogelwa ka Lekaleng la Dikgokaganyo tša Karolo, Bobolokelo bjo bo Fapafapanego bjo bo romelago dinyakwa go Dir berg: Borekedi.
Lenaneo la BioFISA le thoma fela go Desemere ye e fetilego, eupša dithuto tše mmalwa tše go ithutilwego tšona go SAFIPA le go COFISA di tla šomišwa ka tlhabollong ya yona.
Ba babedi ba bagononelwa ba seswai ke basadi gomme ba ile ba golegwa ka Tshikota le ka Makhado ka boyona.  Di-DVD, maekheroweibe le didirišwa tša Haefa di hweditšwe.
E lebeletše kudu kopanyo le kgokaganyo, ka ntle le go tlola maikarabelo a kgoro.
E be e le modulasetulo wa Mokgatlo wa Dientšeneere tša Difofane.
Magapi a yona a kgorametše kudu gomme diphegwana tša yona di gotše gabotse gomme e na le mokokotlo o mogolo.
Lepokisi le sefapano di ile tša iša molaetša gabotse gae gore go na le batho setšhabeng sa rena bao ba tlaišwago, ba bolawa le go golofatšwa.
Gape re na le tshepho go Khomišene ya Kago ya Khutšo ya UN le mabokgoni a yona a go thuša dinaga go tšwa ka thulanong le go ba thuša tseleng ya kago ya ka morago ga dithulano.
Setheo sa Tikologo le Tlhabollo sa Denmark (DANCED) seo se thekgilego ka ditšhelete tshepedišo ya go ngwala Sethalwa sa Letlakala le Lešweu.
Tshepedišo e akareditše go rerišana le bašomiši ba dikgatišo tša CPI le tša GHS ka ditherišano tša dihlopha tše di lebeletšwego nakong ya diwekšopo tša bakgathatema.
Se se laetša gore mošomo wo wa baswari o swanetše go lebišwa go modumeledi yo.
Leano le le tla hlagišwa go Samiti ya OAU ka Lusaka mo kgweding ye.
Ba Lefapha la Mohlagase ka eThekwini ba mpshafatša kabo ya mohlagase ka lefelong la Tongaat go tloša mananeokgoparara a kabo a kgale ao a lego gona le go netefatša gore ba tla kgona.
Monna yo leina la gagwe e lego Johannes, eupša ga se ba kgona go golega motho yo.
Matseka a ile a ya Mekhukhung ya Atteridgeville kgauswi le Pretoria moo ba hweditšego ba golega mogononelwa.
Go bolela nnete seo re se bonego ebile go hlakahlakanya ditšhaba ka gare ga Afrika Borwa le ka ntle ga Afrika Borwa.
Ba be ba fela ba etla go nketela ka hostele.
Tshedimošo ya ba kgašo ye e bego e rulagantšwe go swarwa ka moragonyana lehono ke Tona Charles Nqakula e fegilwe.
Bjang le dimela tša ka Karoo di akaretša mabala ao a bulegilego ge besembush, mehlare ya olibi ya sethokgweng le guarri ya ka sethokgweng tše di phatlaletšego le koppies.
WCED le KEF di bopile phanele ya go dira diteko tša barutiši go thwalwa dikolong tša rena ka moka tše nne.
Go tloga fao o hwetša ditshwaotshwao tša Brig Basson tše di rego, boraro bja tšona mafelelong di ile tša fiwa Komantante de Bruin ka baka la gore gabjalo di timilwe.
Ka lesolong le le tšwelago pele la go tloša disenyi ka maphodiseng,maphodisa a mararo a ka Delft a ile a golegwa.
Re tshephile wena go dira gore Ntlo e e thekge.
Dikota tše thata tša lefelong le le fišago ke ditšweletšwa tše bohlokwa kudu, le ge e le gore ditemelo tša mophaene le eucalyptus le tšona di gona.
Mafapha ao a bonagalago kudu a ka se dumelelwe ka mafelong a lewatleng ao a sego a hlabollwa.
Mo lebakeng le, go utollotšwe gore ATM ka lefelong la mabenkele e pomilwe, ka go šomiša dithuthupi tša go rekišwa.
Ditšhaba di swanetše go sedimošwa ka ga kotsi ya phetetšo ka mafelong ao a tletšego ka batho kudu, ao a se nago moya wo o lekanego, le ka moo go ka oketšwago moya wa tlhago ka go bula mafasetere, gwa realo Ngaka Bromfield.
Go thwalwa ga mohlankedi wa taolo ya protšeke go thuša ka tirišo ya protšeke ya peakanyolefsa ya lefelo le le nago le mong: Bongwadišo bja mangwalo a go ba mong wa thoto   dinyakišišo tša mafelo ao a nago le beng tša ngwaga o tee.
Bontši bja dimela tša Bromes tše di melago mafelong ao go phelago go ena pula di na le matlakala a boletšiana ao a se nago le meetlwa goba makgwakgwana.
Ge o seibile, klika faele gabedi ka lefelotšhupetšong le le šomišwago go taoneloutela ka go lona Khomphutheng ya gago go e bula.
Se se tlišitše kgopolo ya Utolla Islam e lego lesolo la Mokgatlo wa Baithuti ba Mamoselemo (MSA).
Go sa lebelelwe ditaetšo tša rena le maikutlo a rena ao a goeletšwago ka ga rena, bontši bja rena re sa le ka tshepedišong ya go ithuta ka ga ka moo re ka swarago ngangišano ya phatlalatša ye e tseneletšego.
Phelps o fentše mo e ka bago go gongwe le go gongwe, maloko a sehlopha sa gagwe, baphadišani, bahlahli, bahlankedi ba tša go rutha le gape babogedi.
Sehlopha se sa ka fasana se akaretša kgwebišano ya holesile ya dipuku, dimakasine, dikuranta, setešenari, diposekarata, dikarata, pampiri le papetla ya pampiri.
Ge a bolela nakong ya tirelo ye e tšeago maikutlo, Jabu Shabangu wa AZAPO o lebogile NPA ge e hweditše le go buša mašaledi a balwelatokologo go ba malapa a bona.
Maikemietšo a protšeke ye ke go rarolla go senywa ga tikologo mo go bakwago ke maemo a mabe a ekonomi ya setšhaba ao a tlišago kgatelelo go methopo ya tlhago ka Seleteng sa Greater Sekhukhune.
Go romela dinageng tša ka ntle dimisaele, dirokhete, didirišwa tša go amana le tšona le ditlaleletšo tše di hlametšwego fela go šomišwa ke mašole di laotšwe mengwaga ye mentši.
Ye ke potšišo ye e sa kwešišego gabotse ye e phatlaletšego kudu.
Motswalo wa boramahlale ba Afrika Borwa, ba mmetse le ba dipalopalo o sentšwe.
Le ge go le bjale Adams o ile a tšea matsapa ago laletša Kevin, moraloki wa khrikhete ka boyena, go tla boutšhidullo bja go itlwaetša bja sehlopha sa WP-Boland go kopana le Gibbs le baraloki ba bangwe.
Parafene e ka tšhuma kudu, gomme ditofo tša parafene tše di thulwago goba tše di thunyago di ka baka dikgobalo tše kgolo le mello ka mekhukhung.
Afrika Borwa e swanetše go sekaseka maemo a yona ka ga tirišo ya mekgwa ye ya tirišano, ka nepo ya go fetoša mokgwa wa yona mabapi le ditherišano tša dinaga tše pedi.
Ke nagana gore e tla tla ge maikutlo a e goketša.
Kopanya lefsa malapa ao a phatlaladitšwego ke ntwa le thulano go fa mohlala ka go tšwetša pele Etšentshi ya go Latišiša ya Bogareng ka Geneva.
Ke ka lebaka la gore go sola dipalopalo ka ntle le go hwetša mabaka a kgoboketšo ya tšona go tloga go sa ye kudu ka gare ga boleng bja dipalopalo.
Maswika a a magolo a monumente ke dibopego tša kgale kudu tša astronomi ao a beakantšwego ao a ilego a utollwa, ao a tlilego pele ga Stonehenge se se swanago le ona sa ka Britain bonyane mengwaga ye sekete.
Mohlokomedi wa ngwana le mekgatlo ye e fago thekgo ke ye bohlokwa go tloša morwalo wa malwetši.
Ga se thulano le selo se se boletšwego go fihla gabjale eupša e sego ka go thulana le lefokwana leo ka ntle le ge Mna Vally a ka kgona go bontšha gore se ke thulano.
Re swanetše go lebelela ditsela tša go rarolla go tsena ga batšwantle bao ba se go ba ngwadišwa ka Afrika Borwa.
Go ntše go le bjale, ditsela tša dikepe dithoma go ba kotsi kudu ka lebaka la go gola ga bohodu bja dikepeng.
Banamedi ba tla kgona go reka dikarata tša tumelelo tše di di tiišetšwago gore ke tša mmakgonthe ge motho a tsena ditešeng ka ditsela tša dikori.
Se se akareditše dipoledišano le dikolo go lemoša baithuti ka ga dikotsi tša tšhomišobošaedi ya diokobatši le go hlahla bahlokomedi ba diokobatši go fa mehlala ya batho bao ba sa šomišego diokobatši.
Dintlha tša ditiragalo tše bohlokwa di ka fihlelelwa ka dikgokaganyo tše di lego ka mo fase.
Ngangišano ye e golago ya mabapi le boleng le go dirwa ka nako ya maleba ya dipalopalo e bontšha kgolo ya tlhago ka tšhomišong ya tshedimošo ya dipalopalo go tšea diphetho.
Diforomo ka moka tša dikgopelo le dinyakwa tša go tliša bjale di a hwetšagala inthaneteng ka difomete tša Adobe Acrobat.
Gomme Mokolonele de Jager ka nako ya gagwe o be a swanetše go boledišana le molekane wa gagwe gomme ba kgokaganya tshedimošo ka tsela yeo.
Poelanyo ya AU e tla kwa e hlomphilwe go begela AU, Khansele ya Tšhireletšo ya UN le batho ba Ivory Coast mabapi le dipoelo tša kopano ye bohlokwa ye kudu.
Batho bao ba nyakago mešomo, bengmešomo le bathwadi mešomong ba ka ingwadiša inthaneteng go motheo wa tshedimošo.
Inšoentshe ya lebaka le lekopana le go direla inšorentshe ya bophelo, go beakanyetša dithoto le go reka le go rekiša ke tše dingwe tša ditirelo tše nnyane tše di abjago ke ba lefapha la dipanka.
Ge nkabe re kgethile go araba potšišo ye ka tsela ya boikokobetšo le ye e fago kgonthišo, re tla araba ka - ee, re dira kgatelopele ye e kgopetšwego.
Re leboga kudu ge le agile babadi ba bagatiši ba bannyane.
Ga se semaka ge lehono re na le dillo tša go felelwa ke maatla gore maemo a bogaši bja ditaba a ya fase.
Go hloma ga selekane sa lefapha la setšhaba le la phraebete ka go beakanyeng le tirišo ya mafelo a go tšhela ditlakala tše kotsi go bohlokwa gomme go tla šalwa morago kae goba kae ge go kgonagala.
Se se feleditše ka go hlokega ga go ba molaong ka tshepedišong ya tša bobotlana.
E dirišitšwe bjalo ka protšeke ya mohlala magareng ga Mebila ya Gardiner le Field, lefelwana le lengwe le le lengwe le akaretša disetolo tše mpsha tša go rekišetša le madulo, gammogo le mehlare ya mopalema ye e gotšego, go realo e le go maatlafatša motheoga wa mmila.
Re kopane go katološa seatla sa kwelobohloko go ba lapa la ka Tanzanian le batho ba ka Tanzania.
Mmasepala ga o šome thwii le setšhaba mabapi le dirapa tša mabitla, dipoloko goba go tšhuma bahu.
Go fa mohlala, badiri ba mananeo ba ka ruta baithuti ba rena le diprotšeke tše dingwe tša mohlakanelwa.
Go otla go thuša fokotša bogolo bja dikarolwana tša dijo, le go kopanya mare ka dijong.
Ba ile ba tšwela pele go dumelelana ka go tlogela go thuša le go thekga sehlopha sefe goba sefe se se itlhamilego.
Le ge dikolo di seta meleko ya Juni, WCED e file dithempoleiti tša matlakala a meleko, le mehlala ya dikarabo go thuša dikolo go seta meleko le go e swaya.
Sepetlele se šoma ka mafolofolo ka ga go fihlelela masea le mananeo a thekgo Afrika Borwa ka bophara.
Aba Dijo, Senthara le Mafelo a Khonferentshe, Aba Didirišwa tša ka Dikantorong,   Setešenari, Aba Diaparo tša Kwalakwatšo, Mekotlana, Dimpho, Diyunifomo, Diaparo tša go Itšhireletša le Kago ya Bokgoni.
Naa o kgona go gopola gore Njala o be a le kae ge o be o e bona?
Ke ile ka kgokagana le Trevor gomme yeo e bile tiragalo e tee-tee ka monwana, gomme ka ntle ga moo ga se nka ka kgokagana le yo mongwe wa bona.
BCEA e thibela basadi bao ba imilego go šoma dibeke tše lesomepedi.
Ke nagana gore re phamogile gannyane go potšišo.
Ka Phalaborwa go na le protšeke ye itšego ye e dirago dikhipa gammogo le dipene le dipampiri gomme ke be ke swanetše go beakanya bafsa go thuša ka moo protšekeng yeo.
E hlamile nepo ya lebaka le letelele le maikemišetšo a dinamelwa ka Afrika Borwa.
Ka Diphenyo tša bona le ka meago ya bona: basadi ka Afrika Borwa ya Kgethologanyo.
Methopo ya basadi ye e lekanego e a hwetšagala ya ba ya tšwetšwa pele ka mafapheng ka moka a mmušo.
Setšhaba sa Israele, kudukudu badudi ba ka borwa, ba na le go se fele pelo le go nyaka mo go kgopetšwego - le mmušo o bjalo, a realo.
Go latela tshepedišo ya dithentara, dikhamphani tša boditšhabatšhaba le tša bosetšhaba tša dikamano le setšhaba di thetšwe  gomme dipoledišano ka ga dikonteraka tša thomišwa.
Ke kgopela tshwarelo ka go ba le semorafe nakong ya mengwaga ya kgethologanyo.
Sefatanaga se tsentšwe dilo tše di kgethegilego magareng ga tše dingwe, diradio tša kamano pedi tša maemo a godimo tša titšithale tša mohuta wa Tetra, dikhomphutha tše di nago le emeile, inthanete le dinolofatši tša fekese.  E na le mabokgoni a go swara dipego.
Magagešong, ke tla fetša ka go lakaletša baeti ba rena bao ba lego mo maitemogelo ao a kgahlišago a Afrika.
Re kgopetše mmušo wa Iran go obamela dikgopelo tšeo le go fetša ditaba tše di bego di sa šaletše le ba taolo ba IAEA.
Se se se akaretša tshedimošo ya elektroniki, dikgatišo, mebepe, ditshedimošo tše kgolo le tshedimošo ya kakaretšo.
Mošomo wo o kaonafetšego gape o nyaka go fetogela go mokgwa wa selekane le kamogelo ya mekgwa ya taolo ya go kgatha tema bjalo ka motheo wa dikamano tše di sa fapanego kudu ka tshepedišong ya kabo ya kago.
Panka e etetše Aachen gabedi gomme ya hlagiša dikhonsate tše mmalwa le diwekšopo go bafsa.
Tshedimošo ka ga go goga meetse ka godmo ga mobu - le meetse a ka fase ga mobu, ge di kopanywa le go ela mo go ipušeletšago, go fa taetšo ya ditekanyetšo tša meetse tša tikologo.
Lesolo le le swerwe ka thušo ya Setheo sa Bobotlana bja Bana sa PPO le SANDF.
Se e be e le koketšo go ditšhošetšo le ditshwaro tšeo di bilego gona go tšwa go maphodisa. 
Le nna ke rata go thekga seo Francis Ames a se boletšego maabane ka ga ka moo ba bangwe ba rena ba ilego ba tlaišwa gape le go nyatšwa ka lebaka la go bolela nnete.  
Dinutriente di a gamolwa ge materiale o nelwa ke pula ka morago ga go segwa gape le pele o ka dirwa peile.  
Mohuta wo wa pakteria o tla hwelela, o hlola monkgo wa makaka le tatso ye bošula ka gare ga maswi. 
Mo magatong a mathomo a bonamane, matlalwana a go tlala ka meetse a a tšwelela. 
Dikgakgano ka gare ga kontinente di nyatša molao gape di hlola tokologo ya kotlo.
Dibetša ka moka, go sa kgathalege gore di tšwa moša wa mawatle goba ka mo nageng, di hloka thekgo yeo e se go ya tšhelete ya godimo nakong ka moka ya tšhomo. 
Mmušo o be o ntše o ama maloko a Mokgatlo wa Dinaga tša go Thomelokantle ya Petroleum (OPEC) ka dikanale tša batseta go oketša tšweletšo.  
Le Matthew, ga se ka bona Matthew ge e se fela lebaka la metsotso ye mekopana, Matthew o be a tloga a šitišitšwe, a fekeeditšwe ka go mošomo wo.  
Go ipea kotsing ga toka ya setšo go hwetša nnete le poelano ke kotsi yeo e hlokago hlohleletšo le maatla a mantši.
Phapano le bao ba bego ba sa rate taba ya gore ba ka se ke ba šoma go la SABC ka lebaka la kgethologanyo ye kgolo fao.
Thulaganyo ya theko ya karolo ya setšhaba e tla ba instrumente ya go tiišetša tikologo yeo intasteri e šomago ka go yona, le ge e le gore šetše e tla fiwa ditaolo tša kamano.  
Bona mabaka a kakaretšo malebana le ditšhupetšo tšeo di lego mafelong ao a kgaoletšwago a lego dikhutlong tša mebila.  
Ka tlwaelo, dikolo tša rena di tsebišwa ka Setemere ka ga ditlhamo tša barutiši ba bona ba ngwaga wo o latelago wa sekolo. 
Go maatlafatša mekgatlo ya bašomi ba rena le go tsenela tiro yeo e kgokaganego ka go difapriki, dimaene, dipolasa le ditorotswana.  
Tšweletšo ya ditšweletšwa tšeo di sa felelago le tšeo di feletšego tša rapa; ditšweletšwa tša rapa yeo e thatafaditšwego le yeo e sa thatafatšwago; ditšweletšwa ka botlalo goba seripa tša maitirelo goba tša go swana le mmotu.  
Seo se amanego le mošomo go fetiša tekanyo, phema dipoledišano tša go se be molaong go hlama seswantšho sa profešene gomme o boloke nako. 
A Molaodi wa moago wa gago o sa ntše a hlatswa mabato le mebotwana ka lethopo la meetse?  
O boletše gore lebaka la gore gase ya dikeledi e fošwe ke gore e kgontšhe bašireletši go tswalela, gomme ke seo a se akanyago.  
Maloko a bašireletši ba setšhaba ba be ba sepelasepela ka nako ye ba be ba kgona go dira ditshwaro tše di lebanego le bohudu bjo bo amanago le dibetša le bjo bo tlwaelegilego.  
Mongwe le mongwe o swanetše a gopole gore se ke pego ya mabarebare; ke pego yeo e yago go Mna Stainton.  
Bobedi bja ditsela di a lekana ka maemo, gomme di tla lebiša go ngwadišo bjalo ka morutiši ka Khansele ya Barutiši ya Afrika Borwa (SACE).  
Re tla hlompha khutšo gomme ge re na le konferense ya rena ya balaodi re tla tsenela ditherišano tša khutšo, molaodi Jar el-Neby o boditše babegi.  
E ama kagoleswa ya mathata go dikatlego ka ga go hlama dikamano tšeo di swarelelwago.  
Sehlopha sa go hloka mohuta se akaretša diphedi ka moka tšeo di etelago lefelo ka sehla eupša di sa nyantšhe fao.  
Mosepediši wa Folaga ya Bosetšhaba ye Tala o tšweleditše kgahlego ya gagwe go seo mabopo a a se fihleletšego gomme a a ela bjalo ka a mangwe ao a lego a godimodimo mo nageng.  
Kagoleswa ya mollwane go ya go tebego ya naga ya setšo goba ya tlhago ga e šome go legato la tikologo ya polotiki.  
Kgogolego ya moya e ba gona mo nakong ya komelelo gomme e tšweletša popego ya mmoto wa mobu. 
Kantle le go dithipa, diphanka le dibetša tše dingwe tše bogale, tša go swana le terata le sekero sa go robega sa serapa, le tšona di hweditšwe.  
Masepala wa selegae o swara rekoto ya ditokumente ka moka tša phadišano tšeo di hweditšwego khomphuthareng go netefatša gore diphadišano ka moka tšeo di rometšwego di tladitšwe ka botlalo.  
Mmoledi, go tla ba maleba go laetša go mabaka a mangwe ao re a emetšego ge re hloma Kakanyo ya Ditekanyo.  
Laetša bogolo bja dikhupetšo le botelele ka godimo ga legato la lebato.  
Dibetšwa ka moka tšeo di hweditšwego ga bjale di tla nyakišišwa go hwetša kamano ya tšona go bosenyi bjo bogolo bja dintwa tšeo di bilego gona go gongwe.  
Re nagana gore re agile Google ya dinyakišišo tša tshedimošo tša mmušo.  
Senepe se sa Sepetlele sa Groote Schuur se laeditše maemo a sona ao a tswalanago le tikologo ya sona.  
Diela tše di hlohleletša kelelo ya dikakanyo tše mpsha gomme di kgontšha kakanyo ya tša ka gae gore e bonwe bokaone lefaseng ka bophara.  
Go dirilwe tše ntši go fetoša le go fetšiša kgethologanyo ka gare ga naga. 
Beke ya go feta maphodisa a hweditše lepogo la go phela ka gare ga sefatanaga thibelong ya tsela magareng ga Hotazel le McCarthysrus.
Le yena o ralokile karolo ye bohlokwa ka go fokotša go ima go gontši goo go sa nyakegego go baswa ka go diriša leano la gagwe la go sepetša masolo a temošo dikolong.  
Banna le basadi, go bohlokwa gore re lwele mmušo wo o na go le maikarabelo gape o se nago bosenyi.  
Toropokgolo ya ka gare ga Durban e phologile ka bogolo phetšišo yeo e wetšego Johannesburg le Cape Town, ka dirente tšeo di pedifaditšwego mo mengwageng ye mehlano ya go feta.  
Ka go realo o na le dikoketšo gammogo le tše dingwe tša sehlopha se sa setlogo ka gare, bontši ka ntle le dithekete.  
Toropokgolo e tla beakanya gape thutišo le feme yeo e tla bego e hlophaleswa tsela, o itše bjalo.  
Tše di akaretša baotledi ba difofane, balaodi ba moyeng, dientšinere, dingaka, bahlankedi ba dikepe, ditheknišene, baruthi, bj.bj.  
Bakgobapuku le bašomi ba tshedimošo ba beilwe Makgobapukung a Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa naga ka bophara.  
Ee, ditsela tše tše pedi di tšewa bjalo ka tše dingwe tša dintlha-kgadimo.  
Mna Mkhondo le yena o kgopetše badudi gore ba reke dithekete tša bona ka pela ka ge dithekete di ka se rekišwe nakong ya moletlo.  
O tla ikopanya le karolo ya poraebete ka lebaka la dipholisi tša botseta bja ekonomi.  
E amantšwha le bao ba tlogetšego sekolo le bao ba palelwago ka sekolong, monei wa bošomi bja go se bitše tšhelete ye ntši le dibaka tša mešomo ya tlase.  
Šedi e be e beilwe go dihlopha tša kotsi ya godimo tša go swana le baeti bao ba tsenago le bao ba tšwago ka gare ga Afrika Borwa, baotledi ba dilori le bathuši ba bona.  
Thwalo ya modiredi wa ditirelo e tla phethwa gore go kitimišwe tshepedišo ya tebelelo gape. 
Ge eba go na le motho yo a go kwešago bohloko goba a go tšhošetšago, goba a kweša motho yo o mo tsebago bohloko, O KA HWETšA THUšO.  
Maemo a motheo a FNL ke gore tumelelano e swanetše e fihlelelwe ka go aroganya sešole le go kagoleswa ye mpsha yeo e kopantšwego, go tsebagatša ka ga melawana le maitshwaro a yona a maswa.  
Lehono go na le musiamo go Genadendal woo o latago mohlala wa dikamano tše tša setšo sa ekonomi le ditumelo gomme batho ba toropo ye ba na le boikgantšho bja histori ya go lwa kgahlanong le kgethologanyo.  
Sekwere se be se kgabišitšwe ka matšoba a mantši; disaene tša Olympic le difolaga di be di bonagala khutlong ye nngwe le ye nngwe; dikoša tša go ba le melaetša ya Olympic di be di letšwa ka gare ga dithekisi tšeo di be go di feta.  
Mo go kgonegago, dipolatefomor tše di swanetšwe di bewe ka gare ga diinstithušene lebaka la nako ye telele gomme di kgone go dira tšhelete.  
Bahlankedi ba Maphelo le ditho tšeo di lego molaong di rileng  ka ga pego yeo e sa kgahlišego.  
Selete se na le klaemete ye borutho gape ka dinako e ba le disaeklone tša selemo.  
Ba bangwe maphelo a bona a phethotšwe – gomme fa leloko la peleng la Springbok e lego Ashwin Willemse o a gopolwa.  
Maikemišetso a Kopano ke go fokotša tirišo ya dibetšwa tšeo go boletšwego ka tšona ka godimo tšeo di hlotšego mahu le dikgobalo tša go se kgethe go dimilione tša batho lefaseng ka bophara, go akaretša le ba go hloka molato.  
Ditefišo tša soretše di laetšwa ke nomoro ya dintlha tša soretše, dintlwana tša boithomelo le tša banna moagong.  
Kgorotsheko ya bana e ka fapana, ya fega goba ya phumula taelo ya kabelo goba ya tsošološa taelo ka morago ga ge e se no phumulwa.  
Godimo ga tša moragorago, le ditiragalo tšeo di sa tšwago go ahlolwa tša lebaka le letelele, tshepetšo ya go hlaloša pholisi ya maleba ya phetogo ya klaemete ya Afrika Borwa e thomilwe. 
Go na le mehutahuta ya go fapana mo dithekišong moo diaene le diphišo di bopogo setlabelo sa thekišo.  
Go na le kgonagalo ya gore dibetšwa di be di ikemišeditše go tšea maphelo a batho ba go hloka molato mo nakong ya bohodu bja batho bao ba bego ba swere dibetša, go tšea difatanaga ka kgang le bohudu bja ka magae, gwa realo Molaodi Leshabane.  
Batho ba maAfrika ba fetile mehutahuta ya go se tšewe bjalo ka batho – go tloga go bokgoba go ya go bokoloniale 
Cape Verde ga e na botseta bja bodudi goba boemedi bja bohlakendi bja mmušo ka ntle ga naga ka go Afrika Borwa, eupša Boemedi bja Cape Verdean go Angola bo fiwa Afrika Borwa ka ntle le bodudi.  
Bareti ka moka bao ba tsenetšego ditlhahlo ba tla phatlalatšwa ka gare ga antholotši ya direto go gopola Letšatši la Afrika.  
Go makga ka moka a mararo, tšhelete ye ntši yeo e ka bago masome a dikete a diranta e ntšhitšwe ka gare ga diakhaonte tša motšwasehlabelo.  
Go barutwana ba bantši se e tla ba ketelo ya bona ya mathomo go Makassar Dunes, mothopo wa tlhago wo o lego pele ga bona.  
Aowa, theeletša potšišo gabotse.
Ka kagoleswa ya Mandela Road, kaonafatšo ya tebego ya mmila mo tseleng ye le yona e rulagantšwe.  
Tšwetšopele yeo e kopantšwego ya selete ka moka ke sine qua non ya kgolo le tšwetšopele ka go efe goba efe ya dinaga tša rena. 
Go nošetša serapa sa gago kgafetšakgafetša gannyane, eupša go nwelela sebaka se se telele, go hlohleletša modu wa fasefase, woo o tšweletšago dibjalo tša go tia.  
Dikomelelo tša Australia le mafula a mašoro go la China a sepelelana le kakanyo ya boso ya Phanele ya Kamano ya mmušo ka ga Phetogo ya Klaemete.  
Kgokagano ya tšwetšopele e lebelela kamano ya go kopana ya sebele magareng ga mmušo le batho.  
Go ba gona ga gago go na le seabe se bohlokwa go sephetho sa mohlankedi go šišinya gore ngwana a išwe goba a bewe ka tlase ga tlhokomelo ya legae go na le gore a swarwe. 
Ditatofatšo di dirilwe gore o bolailwe kampeng, eupša ditatofatšo tše ga sa ka tša netefatšwa.  
Ka go thekga diboto tša taolo tšeo di okeditšego dithekišo tša dijo mo nakong yeo temo ya Baso e bego e phuhlama. 
Sehla sa mafelelo a ngwaga se fedile gomme bophelo bo boela sekeng gannyane gannyane.  
Go matshwenyego a rena go swanetše go be le go hlola dibaka le dikgonego tša tšwetšopele ya ditirišanommogo magareng ga dihlopha ka go kontinente ya Afrika gape le ka go Diaspora gammogo le ka ditirišanommogo tša setšhaba-poraebete.  
Phadišano mafelelong a phetha ka moletlo wa difoka moo bathopi ba sehlopha se sengwe le se sengwe ba begwago.  
Eupša a re gopoleng gore re ka se kgone go epolla lehono gomme re kgona epa gabonolo gape gosasa.
Mna Blanckensee o laeditše gore go be go kweša bohloko kudu go bona tšwelopele ye kgolo ya kago, eupša gape le maemo a thulaganyo ka ntle le go dikologa mapatlelo.  
Le meholeng ya go fetiša melaetša, o hlamile kakanyo ya gore a ka se kgone go rarolla bothata. 
Mekete ya Letšatša la Afrika e kgauswi le go fela, gomme ka tše go tla keteko ya mekete yeo e tla netefatšago gore Joburg e tlala ka seAfrika.  
Boramahlale bao ba hlahlilwego gabotse le boraditheknolotši ke bona bao ba hlokegago go tšwetšopele ka kakaretšo.  
Ka ge difofane tša ditsela tše di telele di diriša makhura a mantši, se se tla dira gore difofane tša Kapa Bodikela di bitše tšhelete ye ntši.  
Bontši bja dihlapi tša meetse a borutho le dihlapi tša meetse a go tonya di kopana Aliwal Shoal go bopa kaleidoskopo ya mmala. 
Re kgopela tshwarelo ka ga tshedimošo yeo e fošagetšego gape le ka hlakahlakano yeo re e hlotšego go batho ka moka, kudukudu go Mohumagadi R Taljaard.  
Re thabile kudu go fiwa se le dibaka tše dingwe tša go swara dikgobokano tše bohlokwa tša kontinente.  
Ntlo yeo e lebeletšego leboa e fana ka lesedi la tlhago gape le go fola ga tlhago ge letšatši le le godimo.  
Ditiragalo tša kgafetšakgafetša di kgontšhitše protšeke go fihlelela legato la godimo la tshwarelelo ya mong mo nakong ye nnyane.  
Go ba mokgatlo woo o šetšago batho ka nnete woo o arabago dinyakwa tša maAfrika Borwa ka moka.  
Disaene tšeo di beilwego godimo ga hlaka ya mathudi.  
Re na le Mosupridente Skosana yoo a bego a emetše go botšološwa.  
Komišene e romela dipego go tsebiša Kgoro ka seo se tšweletšego dikopanong tša yona.  
Di hlompšha gape ka lebaka la go hlokagala ga tšona dileteng tše ntši tša lefase, go akaretša dikarolo tša Kapa Leboa.  
E be e le kopanong ye moo Mna Blatter a filego Madiba seka sa sefoka sa Sebjana sa Lefase sa FIFA.  
Mohlomphegi, Majoro, Mokanselara Obed Mlaba o mema maloko a media kopanong ya setšhaba go hlompha Sehlopha sa Kgwele ya maota sa Basadi sa Durban.  
Tše kgolo ke tsebagatšo ya thulaganyo go tiro ye e lego pepeneneng e tšwelelago kgafetšakgafetša.  
Bopiketlere bo tšwela pele go amogela dipego go tšwa go Dihlogo tša Dikgolego tša mahu ka moka a baswarwa ka dikgolegong.  
Difihlolo tšeo di feletšego tša Sekgowa di tla fiwa ka morago gomme re hlohleletša ditiišetšo moo go kgonegago gore re kgone go beakanya dijo.  
Kabinete lehono e begetšwe ka ga tšwelopele go ditokišo tša Konferense ya Lefase ya UN kgahlanong le Bosemorafe, Xenophobia le Kamano ya go se Nyakege.  
Dithulaganyo tša sebaka di diragatšwa go ela dikgopelo tšeo di rometšwego ke batšweletši ba meago.  
E sale temokrasi ya rena e thoma, ga se ra ka ra bona bošula bja mohuta wo.  
Re ka se kgone go bolela ka kgonono le manyami, eupša re swanetše gore re lekodišiše ka tsinkelo mathata ao a lebanego le Afrika.  
Dipalomoka di akaretša dihlopha tša “go se laetšwe” le “go se tsebege” tša magato a go fapana a kgotsofalo.  
Tebantšho ye ya makala a mantši e swanetše e tšweletše dikakanyo tše mpsha gape tša tlhago tšeo di tla tšwelago pele ka go hloma ditsela tša kaonafatšo.  
Go pepeneng gore dibaka di bohlokwa go feta dikotsi.  
Bothata bja tirišo ka go tsebagatša tirišanommogo le karolo ya setšhaba ke senyakwa sa gore mošomo wa mohuta woo o bapatšwe go baphadišani, gape le go lebana le diprotšeke tša bonoši.  
Ye ke tharollo ya bothadi yeo e akaretšago tšweletšoleswa ya mašela ao a lego gona a Moago wa Holo ya Toropokgolo gammogo le ditsenyo tša sebjalebjale tša maemo a godimo go tiišetša kamano ya moago nakong ye mpsha.  
Mna Fourie, maabane o ile wa hlatsela gore, gomme ke boela morago go khutlo ya bohlabelaleboa le seo o se bonego, gore batho ba be ba namela scaffolding.  
Badudi ba Ekurhuleni ba tla ba le dibaka tša ekonomi mo nakong ya Sebjana sa Dihlopha le sebjana sa lefasi, gwa realo Setsebi sa Tiragatšo ya Protšeke sa Mmasepala wa Ekurhuleni, Simphiwe Morajane.
Dingaka, baoki, barutiši, barutwanammogo, bašomimmogo, bagwera le maloko ka moka ba kgoma batho bao ba nago le HIV gomme ga ba hwetše birase ka ntle le ge ba ka robalana ka ntle le tšhireletšo goba ba abelana dinalata le bona.  
Mogononelwa o tee woo a bego a swere dibetša o ile a šupa lephodisa ka sethunya gomme o ile a thunywa gatee mo kgareng ke lephodisa.  
Se se ile sa lebiša go tshepetšo yeo mafelelong re ilego ra swanelwa ke go fetšiša khamphani ka ntle le akanya ditlamorago tša yona.  
Thekgo, kabelo, taetšo le kabelano ya phapoši ya Kakaretšo ya Bucky ya go ba le hlaka ya siling ya godimo.  
Pholisi ya leago ya mmasepala wa legae e swanetše e sepelelane le maikemišetšo a pholisi ya bosetšhaba.  
Tshedimošo yeo e kgobokantšwego mo dikotsing nakong ya lesolo e laetša gore dipaterone tša go swana di sa ntše di tšwela pele.  
Sekhwama sa Mohlagase go thekga kaonafatšo ya mohlagase mafelong a madulo a go ya go ilea o a lego mafelong ao a bego a sa thekgwe peleng.  
Tšhilafatšo ya lešata go tšwa difofaneng ka mokgwa wa go tšwa lefaufaung kgole le mafelo a bodulo.  
Se se ka hloka gore re age diphapoši tše mpsha, re huduše dikliniki tša pele ga pelego, re thwale bašomi ba bangwe, re hlome ditirišanommogo le dingo.  
Lekala la bolaodi le ikemišetša go hlatloša tšwetšopele ya dikgwebo tše nnyane goba tšeo e lego tša batho baso.  
Re tshepa gore kopano yeo ga bjale e lego gare e kgatlampana go la New York, yeo e  sepetšwago ke Mongwaledi- Kakaretšo e tla tšweletša ditaba tše di tiilego ka ga ka moo go ka phuthullwago tumelelano ka bophara.  
Mphato wo o na le disaene tša ka godimo ga mobu tšeo di pentilwego godimo, di kgomareditšwego goba di tšweleditšwego ke sebudula goba difofane tše dingwe.  
Maswi ke a mašweu, go swana le a Holstein-Friesland, eupša a ana le makhura a mantši kudu.  
Kgokagano magareng ga maitemogelo, tsebo le kwešišo e a gatelelwa.  
Maikarabelo a go hlaloša, sepediša, tswalantšha, tšweletša, tekologape le go hlokomela ditaba tša pholisi ya motheo wa maphelo gammogo le ditswalano tša bohlokwa tša instithušene ka gare ga NHS.  
Tebanyo ya Protocol e okeditšwe go akaretšwa dithulano magareng ga semelo seo e sego sa boditšhabatšhaba, kaonafatšo yeo e itšego ya gore dimaene tše ntši di dirišwa ka gare ga dithulano tša ka gare.  
Go goga šedi le go hlola tiro ye ntši ka gare ga lefelo, ka tšweletšo go dikgwebo tšeo di lego kgauswi.  
Moo phihlelelo go ditirelo goba boloko e ganeditšwego ka mabaka a go se nyalelane le ekonomi, se se swanetšwe go phošollwa gomme ditirelo di oketšwe moo go hlokegago.  
Ditlamorago tšeo di nyalelanago le mathomo a Molao wa rena ke karolo ya Molaotheo.  
Go tumiša pono ya maikemišetšo ao a abelanwago a naga, selege le kontinente gomme go kopanywa kgahlego ya bosetšhaba le tšwetšopele yeo e abelanwago.  
Nama ya kolobe e swanetšwe gore ka mehla e se kopanywe le dinama tše dingwe le dijo tše dingwe, go thibela phetetšo ya go fetela.  
Tshwaro e dumeletše maphodiwa go kgobokantšha tshedimošo ka ga sehlopha, gomme ditshwaro tše ntši di tla latela lebakanyaneng leo le sa fetšego pele.  
Boloka ditofo lebatong le boreledi – kgole le moya le dilo tšeo di ka swago.  
Go polokego le ponagalo ya barutiši ba tla be ba apere dihempe tše hubedu le dijase tšeo di bonagantšhago.  
Bolaodi bo tšweleditše dimanuale tša bahlokomedi ba nama go fana ka tshedimošo le dihlahli tša tirišo go thuša bahlokomedi.  
Mogononelwa woo a swerwego a ka amantšhwa le bohudu bjo bongwe bja ka dintlong mo lefelong le.  
O boletše gore batho ba be ba belaela gore ba loilwe ge ba be ba na le TB. 
Mogonobnelwa, yoo a bego a le kgauswi le go namela sefofane sa go ya Ireland, o swerwe ka dikilogramo tše masomepedi tša Patše ka gare ga morwalo wa gagwe.  
Kamantšho ya dikholetše tša thuto ka go diyunibesithi le ditheknikhone, gore dikholetše di tlogele go ba ditho tše di aroganego eupša di be mafapa goba ditho tša mafapa a diyunibesithi le ditheknikhone.  
Kganetšo ka mmotu wa noka ye hubedu, mabjang a tlwaelegile go mabopo a noka moo mediro ya temo e tlošitšego temo ya dibjalo tše di butšwitšego. 
Gape, ntwa ye ya godimo ye bothata go la Kwa-Zulu Natal le ditlamorago tša yona di nyaka tebelelo le hlokomelo.   
Tsebagatša mokgwa wa bosetšhaba wa go ela go laetša le go hlopha magato a instithušene, bjalo ka motheo wa phetišo ya dikgao ya maatla ao a laeditšwego.  
Mafelo ao a lego kgauswi le mehlare a swanetšwe go tlošwa go thibela moyafatšo.  Mobu ka moka woo o bulegilego o swanetšwe go thibelwa.  
Bontši bja SAPS bo rulagantše ditiragalo tšeo di tla ba go gona naga ka bophara go lebeledišiša phokotšego ya mekgwasetšo ya setšhaba.  
O ka phumula phošo ya ponagantšho yeo e itšego goba wa boela go sekirini go e thomolla gape.  
Sehlopha sa Kapa Bodikela di tšere karolo ka go dikhoutu tše tshelela go tše seswai tša dipapadi.  
Homogenising go tla di dira gore ka moka di be tša bogolo bootee gammogo le go dira gore maswi a natefe le go feta gape a jege.  
Bolaodi le dipego tša semolao tša Ekonomi ya Minerale di gona ka khopi ya go gatišwa go tšwa go Phapoši ya Diphatlalatšo.  
Ka fao re tla ipotša gore maemo a kgahlanong le taetšo, sebopego sefe goba sefe seo e ka se akanyago.  
Kasserchun o ile a tlatša ka gore madulo a setšhaba a tla ba gona kgauswi le lefelo la go ba le mohuta wa bofelo ka go kganyiša bošego.   
Bangwe ba badudi keba molao ba bakgopedi ba Selete sa Boselela; maemo a ba bangwe a sa nyakišišwa.   
Ke tla rata go hwetša go tšwa go Motlatša Tonakgolo gore Kgoro e reng ka ga ditatofatšo tšeo di dirilwego ke Simon Mann.
Go bile le diketekete tša dithekete tše, a e ka ba ke nnete?  
Tonakgolo Ramatlakane le yena o ipileditše go batho bao ba ka bago ba bile bathunyi gore ba ba itšweletše ka tshedimošo.  
Bjalo ka mothomo wo mongwe wa enetši e ka dirišwa go tšweletša mohlagase, ditšweletšwa tša mollo le dibidiši gammogo le ditofo tša go dira ditena.  
Lefelo le arotšwe ka go dikarolo tše hlano tša go fapana, tšeo ye nngwe le ye nngwe ya tšona e na go le mokhanselara wa yona.  
Tšatšikgwedi leo bjang bja korong ya Ithali bo futšwego ka lona la mathomo le laolwa ke tšatšikgwedi la tlhomo.  
Mohlala woo o laeditšwego ke diteišene tše tše pedi o tumišwa e le ruri, gomme di swanetšwe di retwe ka go diragatša gore Mokete wa Tshepedišo o šome gabotse.  
Nyakišišo ya kelo ya thoto e ka se be gona go fihlela kelo yeo e beakantšwego e phatlalatšwa.  
Diminerale ke karolo ya mpho ya bosetšhaba gore Naga ke yona e nago le tokelo ya mpho ye.  
Re tla hwetša gore dilo tše di okeditše mollo ya manganga a sepolotiki mola tshwenyego yeo ka nako tše dingwe e lego bothata, di thušitše go ba lebiša go ntwa.  
Sehlopha se se akaretša kgwebo ya thekišo yeo e kgethegilego ka go thekišo ya dihlare, booki le tša marapa, go akaretša dihlare tša mešunkwane, diathikile tša bonkgišabose le tša go hlapa le go tlola.  
Ka ga ditsela tša pese o kgopelwa go ikopanya le dikhanselara tša gago tša tšwetšopele ya leago.  
Tswalo ya seAfrika ka fao ga se “selo” fela seo re itletšego ka sona.  
Ka fao ka tlwaelo o tlwaetše ka moo dithekete di rekišwago ka gona lepatlelong la dipapadi?  
Vuvuzela le makarapa ke tšeo di kgethegilego go kgwele ya maoto ya Afrika Borwa, go bala tše ntši kgotla mo.  
Re be re le kgolegong gomme re tseba ka moo go lego bonolo ka gona go bolela dilo tša go kgopiša ka tlase ga tlaišo.  
Consider carrying a personal shark shield on your kayak or surf ski.
Phapano magareng ga thuto le tlhahlo e tloga e eba ye nnyane mo ditshepetšong tša TVET, tša go swana le “tselatshepetšo pedi” go la Germany, England le Botswana.  
Setšhaba se dula se gopotšwa go kgoboketša dilo tšeo di ka dirišwago gape ke diboto tše mpsha tša tshedimošo mafelong ka moka a selete sa rena.  
Mahodu a sefatana a bone sefofane sa maphodisa gomme ba thuntšha makga a mmalwa ge ba be ba ba kitimiša.  Ga go na tshenyo yeo e dirilwego go sefofane.  
Venturas o boletše gore khamphani e dirile mehuta ya mešomo, go tloga go tšweletšo ya lefelo la mmino go ya go tiragatšo ya mešomo ya sekolo.  
Le ge go le bjalo, e ka se fokotše dithulaganyo tša tšhelete mo lebakeng le le kopana.  
Dipoledišano – dipoledišano tša go fapafapana tša dikarolo tša basadi di tla ba gona mo kgweding.  
Kontinente e na le bothata bja tsošološo ya mileniamo wo moswa gape leloko le leswa la baetapele le ganeditše sešole le ditaolo tše dingwe tšeo di se go molaong.  
Khudušo ya batho go ya KwaMashu e be e sa dumelelwe go ya ka dinako le bokgole bja leeto.  
Tumelelo le molao wa twelo ye di ngwadilwe ka gare ga dipalopalo tša ditumelelano tša setšhaba sa boditšhabatšhaba.  
Ka kganetšo, Nigeria e bile le maitemogelo a kemakemo ya peoleswa ya temokrasi le molao wa sešole.  
Tlhako ye mpsha e swanetšwe e tšweletšwe gore dinyako tše mpsha di sepelelane le maatla a maleba.  
Dikhampani tše ntši di ikopantše le mmasepala di nyaka go tsebagatša gape ditirelo tšeo di rulagantšwego tša banamedi go tšwa boemasefofane go ya go mafelo a go fapafapana ka mo nageng.  
Re ka se kgone go tloša kgethologanyo ka ntle le go šetša bong ka nako e tee.  
A go na le khampani ya tšhireletšo yeo e aparago yunifomo yeo e laetšago dipelete tše hubedu go tšeo o di thwalago?
Ge sehla sa Absa Premiership se fihlela mafelelo a yona a go tswalela ke fela ntlha yeo e kgaogantšhago dihlopha tše tše pedi kgauswi le bogodimo bja tafola.  
Ye nngwe ya mafelo ao re a nyakišišago gape go tla bago le theeletšo go ona ke tla ba potšišo ya dikganetšo tša dikgolego le ditokelo tša botho tšeo di bilego gona ka gare ga dikgolego.  
Batho ba China ba na le maikemišetšo a go itlama ka tšatšikgwedi leo le tshepišago.  
Mokgwa wo mobotse woo o lego goona ke mollo wa materiale wo lefelong leo le dumeletšwego la mollo.  
Mohlare wa diteng o laetša diteng tša kgopelo tšeo o di laeditšego ka mokgwa wa tatelano ya difaele.  
Go šupa go Tumelelano ya Mecca, o šupile gore tumelelano magareng ga Hamas le Fatah e tšewa bjalo ka sebaka sa maleba sa lefase la Arab go boloka khutšo ya Arab.  
Sekhwama sa Phadišano go keletšo go theknolotši le papatšo.  
Go ya ka tsela ye, ba bona naga ya rena bjalo ka ye nngwe yeo e arotšwego go ya ka bontši le bonnyane bja semorafe, ka dikgahelego tša go fapana gape tšeo di sa boelanywego.  
Semaka sa kgwedi sa Ramadan ke gore se lebeletšwe ke maMuslim ka moka lefaseng ka moka.  
O tlogela mollo woo a o goditšego o sa hlokomelwa, pele mollo o ka tima gabotse.  
Ke motlotlo go bolela le Khansele ya Tšhireletšo ka morago ga pego ya yona ya tharollo ye ya histori ya mathomothomo.
Go bonagala gore tebelelo ya setšhaba e šuthile go tloga go kote ya ka pejana ya bolwetši go ya go ditebelelo tša lebaka le le telele ka ga khwalithi, polokego le tekano.  
Tiragalo ye nngwe ye bohlokwa e be e le go netefatša gore batho bao ba dulago kgauswi le diphaepe ba hwetša mohola go tšwa go protšeke.  
Se se lebiša go ditlhaselo tše ntši tša go se fele go dinaga tša selegae tšeo di hlolago setšhaba seo se ka se hwetšwego gape.  
Pego ya Ngwaka ka ngwaga e bonagatša kgoro ya enetši gore e bea maemo a thomo le katlego naga ka bophara.  
Disaete tša pikniki le dintlwana di a fiwa gape di kgona go dirišwa ke digole.  
Ka mehla re bolela gore mothopo wa rena wo mogolo wa letseno e be e le khwetšogape, khwetšogape ye mpsha. 
Ka moo ditshepetšo tša tlhahlo e be e se tša botho, e be e le taetšo, taetšo yeo e boeletšwago.  
Afrika Borwa le yona ke legae la dibopego tše dingwe tša leswika la pele tšeo di hwetšwago Barberton yeo e sego kgole le fa.  
Dipasari tša nako ka moka ka gare ga Kgoro di gona go dithuto tša Entšinere le Tikologo ya Kago fela.  
Gomme dithulaganyo tše di ba gona le ka selemo, mo nakong yeo mollo o hlaselago madulo a rena ao a se go molaong.  
Tšweletšo ya binika, yisti goba ditšweletšwa tše dingwe tša dijo tšeo di sa hlopšhago kae goba kae, go akaretšwa ditšweletšwa le metsana a nama, hlapi, crustaceans goba molluscs.  
Ge eba o kgetha go beeletša gape kgahlego ya gago, o ka se be le kotsi ya peeletšogape.  
Mo mafelelong a mengwaga ya bomasomešupa le ya masomeseswai gape le mathomong a bomasomesenyane, mokgwa woo o fetogetše go tikrii yeo e oketšegago bjalo ka lephotho la kgahlanong le lefase go ya go kgethologanyo yeo e bilego gona.  
A o šeditše bahlankedi ba therafiki bao ba bego ba laola therafiki?  
Go hlopha dikarolo tša go fapana tša insteri efe goba efe ya phatlalatšo e na le mohola fela ge diphapantšho di tla ba bohlokwa ka tsela ye nngwe.  
Tshwarelo ya nnete e bohlokwa gape seo se akaretša tefelo ya ditokišo tšeo di hlokegago ka baputseletšwa ba Kgethologanyo go na le balefi ba motšhelo.  
Ke be ke tšhogile ge dikoloi tša maphodisa di tsena ka gare ga Bridgetona gape le ka dikolong tša rena.  
Šireletša fenišara ye kgolo yeo e ka kgopamišwago gomme o letefatše dikhutlo ka moka tša go ba le ntlha.  
Re swanetše re godiše tlhalošo ya mpshafatšo ya setho go setšhaba s arena ka setho seo se lebišago go motheo wa mokgwa wa thobalano.  
Taolo ya thoto, gomme e gatelela gore dithoto tša Toropokgolo di rekotilwe ka gare ga ngwadišo ya thoto yeo e sa šuthego.  
Phadišano ya gare Kgoro ya Profense ya Maphelo ke neelo ya tirelo ya maphelo, ka mantšu a mabngwe, hlatlošo, thibelo, phodišo le phodišomorago ya ditirelo tša maphelo.  
Maatlakgogedi, potšišo le nyako ka sebaka gape le leeto la botho le le itšego, di bile gona mo melokong ye mentši.  
Durban e fana ka mehutahuta ya mafelo a magolo a go dira filimi, eupša thoto ya rena ye botse ke boso bja ka ntle bja go ba le letšatši.  
Ge eba o nyaka go e diriša ka sephiring gomme o ka se nyake gore e bonagale.  
Thulaganyo ya taolo ya sehla sa mekete ya toropokgolo se thomile mafelelong a beke ye ya go feta ge diketekete tša batho ba go tla maikhutšong ba etela ka go mabopo ao a tumilego a Durban.  
Phetišo ya batho bao ba sa bewago gabotse go tšwa matsenong a setšhaba sa Toropokgolo ya Kapa go ya go disaete tše tharo tša polokego e thomile mesong ya lehono go la Bothasig.  
Ditlhamo tšeo di phatlalatšago maatla a tšona ao a dirilwego goba rekilwego le tšona di akaretšwa ka go sehlophšana se.  
Go na le hlokagalo ya go hlokomela diphetišo tša tlhago tša mašaledi magareng ga lebopo le lewatel, le lebopo le meboto.  
Go beakanya ditshepetšo tša tshedimošo go ditemošo tša khemikhale le ditšweletšo tša mpholo le go netefatša tsebagatšo ya tshepetšo go latela senamelwa sa materiale wa kotsi.  
A e ka ba lebaka la gore helikoptara e bitšwe e be e se ka gore diambulanse di be di ka se kgone go tsena ka mašemong?  
Letšatši le le dumeletšwe ke United Nations go oketša temošo le kwešišo ka ga ditaba tša biodiversity.  
Kago e tla thomišwa ke Bathadi ba Setho, mokgatlo woo o fanago ka ditirelo go ditšhaba tšeo di hlokago, le Green Fields, yeo e agago le go tšweletša ditshepetšo tša bjang.  
Mohlankedi wo mogolo wa khutšo wa UN o ile a bolela pejana kgweding ye gore bontši bja ditšhaba tša Afrika di itlamile eupša ditshepetšo tše bohlokwa le thekgo ya moya di sa ntše di hlokagala.  
Bakgopedi ga ba swanelwa go ba ba na le pasari goba thušo efe goba efe ya sekolo.  
Ba ile ba itira baleta dikgoro ba tshepetšo ka go ganetša tseno ka go profešene ka batho Baso.  
Ge makgwara a fepa gona go ra gore ditlabelo tša maleba di gona go fepa diphoofolo ka noši.  
Barutwana ba selela go tša Sekolong se se Phagamego sa Borwa bja Bellville ba iole China ka Labobedi go emela Afrika Borwa ka go phadišano ya boditšhabatšhaba ya bokgwebo bja baswa.  
Lenaneo la ditšhila tšeo di bewago pele le ditšhilafatši tšeo go boletšwego ka tšona gape di phatlaladitšwego go bakgathatema ba maleba.  
“Maloko a boraro” a go ikema ka noši le a go se be a seripa a tla thuša ka go rarolla dikgakgano tša ka ntle.  
Se se latela taelo go tšwa go sehlopha sa tšhomo sa eThekwini seo se hlometšwego go šoma ka taba yeo e amago maikutlo.  
Bohlatse bo laetša go dithekete tšeo di rekištšwego legatong la peleng.  
Trevor Manuel o tiišeditše gape tabakgolo kakaretšo: “Maikemišetšo a na le mošomo wo bohlokwa wa go netefatša gore babeeletši ba batšwantle ba hwetša tshedimošo ka ga dibaka ka mo Afrika Borwa.  
Go sa le bjalo, setho sa A se bolokilwe ke balaodi go Millside.  
Ke emišitše mathata a batho bao ba ganetšwago, ka ya go bona ka bonna mafelo a tuloleswa ao batho ba tlošitšwego go ona ka kgang.  
Pego ya rena e ka se fele ge re sa phošolle melao ya khwetšogape.  
Tshwarelo gore o be o foša, o laela phošo, phošo ya digase tša dikeledi.  
Sebopego se se fana ka tlhako ya thibelo ya kgakgabo, taolo le tharollo ya khutšo le kago-khutšo.  
Tirišanommogo e e tla bopša go fana ka leporogo la ditšweletši tša ekonomi-bobedi ya nnoši ya mmino le batšweletši.  
Go ra gore, gammogo le ka morago ga tlhabollo, dintwa tša ditšhaba le hlokego ya taolo ya diekonomi, kgethologanyo ya basadi di bile le seabe go tlase ya tšwetšopele go Afrika.  
Ditheke tšeo di swayilwego peleng di gona mmarakeng, eupša di bitša go feta gomme ditlhaka tše di ka phumuga goba tša tloga.  
Go tše šupa tša dirapa tšed, Kantoro ya Rural ABMD ka tirišanommogo le Kgoro ya Meetse ya eThekwini e tsenya ditshepetšo tša nošetšo.  
Ke rena Mmasepala wa mathomo go la KZN gape wa bobedi go RSA go tsebagatša diUIP ka gare ga CBD.  
Mohola wa mokgwa wo o kopantšwego ka go hwetša tsebo go tšwetšopele yeo e hlokomelwago e ka tiišetšwa le go feta.  
Go na gape le seswantšho sa letšatši leo le hlabago, le akanya masa a maswa go kontinente ya seAfrika.  
Thomo ya theknolotši ya titro ya tirelo e laeditšwe ka moo Theknolotši ya Tshedimošo ya Setšhaba (ICT) e lego kgontšho ye bothata ka go lebelela dithibelo tša tiro ya tirelo.  
Go la Kapa, Durban le Transkei, hlohlono ya bjang, maphene le dikatse e laeditšwe bjalo ka dintlha tše bohlokwa tša go hlola asthma.  
Maemo go la Kinshasa ga se a mabotse eupša go bile le poelo ya go boela sekeng.  
Mošomi wa bokgobapuku o thuša ka dinyakwa tša bona tša tshedimošo, dinyakwa tša fenišara gape o thuša ka go hlahla bašomi.  
Dikganetšo go mediro ya thekišo le dikgwebo di thibetše gape Baso go hloma dikgwebo tša matsogo ge ba be ba bona dibaka tša go dira bjalo, bogwebi le mabokgoni ao a tšwelelago gape le bokgoni bjoo bo fihlilwego.  
Neelo, kabelo, tsentšho, taetšo le phatlalatšo ya seyalemoya le mogala gammogo le tshepetšo ya go thušwa ke khomphuthara. 
Karolo ya tšweletšo e tšwela pele go amega ka moo go sa kgahlišego ke tikologo ya eknomi ye mpe go la Zimbabwe.  
Sehlopha se se akaretša go hlapa meriri, go kota, go beakanya, go fa mmala, go otlolla le mediro ye mengwe ya go swana ya banna le basadi, gammogo le go kota le go lekanya ditedu.  
Bjalo ka naga ya Islamo, baeng ba gopotšwa go hlompha setšo le sedumedi.  
Palokamoka ya mogolo e swanetše go akaretša mogolo wa motheo gomme e ka akaretša ye nngwe goba botši bja diputseletšo tše di latelago.  
Batho bao ba gohlolago kudu, ba lapago, ba ela dikudumela bošego, gape ba se na tumo ya go ja ebile ba ota ba hlohleletšwa gore ba etele bookelo bja kgauswi go dira diteko tša mahala tša TB.  
Phokotšo ya ditshenyagelo go thuto e tloga e bile le seabe sa matshwenyego go Kapa Bodikela, kudukudu seabe go thwalo ya barutiši, le hlakahlakano ye ya “thwalogape” yeo ka manyami e re šetšego morago. 
Dinaga tša rena, go teel le sešole, di thomišitše ka go thopa difoka go ditshepetšo tše tša go dira khutšo le go aga khutšo.  
Go bapatša mo saeteng le mafelong a mangwe: dikhopi tše pedi tša dithalwa le thulaganyo ya saete, dikarolo tša dithulaganyo, hlatlogo ka botlalo.  
Dipudi, go bonagala e ka ke bafeti ba sehla gomme di be di le gae ka gare ga sefatanaga.  
Se se gatelela boitlamo bja rena go thuto ya bagolo le go ithuta ga bophelo ka moka.  
Botšeakarolo bja Setšhaba go thuša mebasepala ka go rulaganya, go bopa, go dumelela le go diragatša ditshepetšo tša botšeakarolo bja setšhaba.  
Setšhaba se eletšwa gore go ya ka bosenyi bjoo bo oketšegago gape le bohodu, ditšhupetšo tše di latelago ga di šome.  
Legatong la selegae, thulaganyo ga ya swanela go fapana le maikemišetšo a Tlhako ya Tšwetšopele ya Sebaka sa Mmasepala, le ya dipholisi tša Profense le tša Bosetšhaba tša tšwetšopele ya sebaka.  
Badudi ba naga tša ka ntle bao ba ratago go etela Moldova ba ka dira kgopelo ya divisa tša go tsena le go tšwa dimišeneng tša botseta tša Moldovan tša ka ntle ga naga.   
Dithuši-putla di swanetše di be le seabe sa tlase go theko ya mohlagase go bareki ka go karolo a tšweletšo ya ekonomi.  .
Sehlopha se se akaretša theko ka botlalo le theko ka boripa ya dikuta gammogo le dikarolo le ditlabelo tša tšona.  
Go bona Rolo ya Kelo goba go hwetša diforomo tša kganetšo, kgotla mo. 
Maemo ao a tšwelago pele a go se nyakege a SABC a oketša hlakahlakano ka ga dikarolo tše.  
Re lemoga hlokego yeo e oketšegago ya go šetša maemo a boitokelo mmeleng ga maphodisa a basadi le banna.  
Afrika Borwa le yona e tšwetšepele go tšea karolo ka go Sehlopha sa Tšhomo sa seo se sa Felego sa UN go instrumente ya boditšhabatšhaba ya Taetšo le Nyakišišo ya Dibetša tša Nnyane gape le Dibetša tše Bofefo.  
Metadata e bohlokwa ka ge go se na dilo tša go swana le thulaganyo ya data yeo e tlogago e lokile goba e se na mathata le gatee.  
Bohlatse bja maitemogelo a gore re tloga re atlega, goba re sa atlege, go fetšiša diphapano tšeo di hlalošago tše dingwe bjalo ka tša bomorafe bja go eta pele gomme tše dingwe e le tša morafe wa go etwa pele.  
Lenaneo le le fetoletšwe ka go tiragatšo ye e latelago ya tšwetšopele ya sebaka ya Butterworth. 
Mekgatlo ka moka e swanetše go dirišana go netefatša gore phapano magareng ga Palestina le Israele ga e hlasele mebila ya rena.  
Diteišene tše di kgethilwego tša go hlokomela ka gare ga Explorer di ka bewa ka sebaka.  
Aowa, potšišo ya ka ke gore, a o amegile mo go khutišeng le tlaišo?  
Le ge batho ba tšwela pele ka go tloga Mogadishu, ba tšwela pele ba boa ka kelo ya godimo.  
Mathata a maphelo a swanetšwe a lekodišišwe ka mekgwa ya go fapafapana go akaretšwa kalafi ya mmele, ditsela tša maphelo le tlhathollo ya pholisi.  
Go laola ditaba tša pholisi tšeo di amanago le mananeo a go fokotša bodiidi le ditirelo tša tšwetšopele-leago.  
Mohu o thuntšhitšwe mo phatleng ka sethunya seo se hlotšego dikgobalo tša go iša lehung.  
Ke na le bonnete bja gore gannyane gannyane re ka thomiša gomme dipoelo di ka ba le tshepišo gape tša ba le tšweletšo.  
Senthara ke lefelo la motheo la go fa pego ya ditiragalo tša go falala ga materiale woo o lego kotsi go ditsela tše dikgolo ka gare ga Profense ya Kapa Bodikela.  
Re hloka go oketša kamano le tlhokomelo ya rena gammogo le go hlohleletša thekgo ye ntši mo ditšhabeng tša rena go thibela mekgwa ye šoro ya tlaišo kgahlanong le bao ba lego kgauswi le rena.  
Ka moo, bobedi bja khamphani le boraditaba ba bathobaso e be e le batšwasehlabelo ba ditlaišo tša ditokelo tša botho tšeo di hlotšego ke mmušo.  
Tše ke dikgoboketšo tša diathikele tšeo di ngwadilwego ke boraekonomi ba minerale ka ga ditaba tša intasteri ya meepo.
Tshepetšo ya go kaonafatša dinamelwa tša terene le go aga meago ye meswa ya go swana le go kaonafatša ditsela tše dikgolo, go akaretšwa Hospital Bend le Koeberg Interchange, e gare ya kgatlampana.  
Ba ile ba tšwa gomme ba swara batho ba bahlano ba go thuba, go utswa le go otlela ka tlase ga khuetšo ya madila.  
Divisa tša go lebana le moletlo di tšweleditšwe go kgontšha baswari ba dithekete go tsena ka mo nageng gabonolo.  
Mekgatlo e bileditše gape le popego ya sehlopha se seswa sa tšhomo seo se nago le ditsebi tša molao, ditsebi tša tikologo le bahistori go sepetša tshepetšo ye ya nyakišišo.  
Dipostara tša diphatlalatšo tše bohlokwa gape di beakantšwego di swanetšwe go bewa godimo ga wepesaete gape di kgone go bonwa khomphuthareng.  
Boitlamo bja mmušo go mokgwa wa kakaretšo woo o lebeletšego tše ntši o thekgwa ke methopo yeo e oketšegago.  
Mang le mang yoo a etetšego Timbuktu o tla go botša ka moo go le go maemo ka gona go amana le bohwa bja dingwalwana tša kgale.  
Letswai la leswika la moepo le matswai a go moyafala ka gare ga dipane tša matswai a akaretša khwetšo ya letswai go tšwa go meetse a lewatle, go akaretšwa go kgokgora, go kgetha le go šila.  
Se se fetiša nyefišo ya maikemišetšo a batho ba Afrika ka go kamogelo ye e itšego ka batho ba go pono ya gore ga ba kgone go matlafatša.  
Ga go tšhireletšo ya setšhaba yeo e ka hlatlošwago ka go tšea le go gatelela naga ye nngwe.  
Ba tla thuša ka go lokiša ditlabelo tša thušo go ya ka moo go nyakegago.  
Maitshwaro a bahlankedi ba dipapadi, babapatši le bakitimi e tla ba sešupo se bohlokwa.  
Re bone gape le dintwa go la Afghanistan le Iraq di tliša ditšhošetšo go tshepetšo ya boditšhabatšhaba ya pušo, gomme United Nations di amegile kudu.  
Bokgoni bja bona bo laeditše kwelobohloko gomme thekgo ya bona go maitapitšo a botho a boditšhabatšhaba tšeo di lego gare di kgatlampana ka go ditlamorago tša dihlakahlakano tša tlhago tša bontši go la Myanmar le China.  
Mna Modulasetulo seo se ka se wele ka tlase ga lekala la tšeo di rulagantšwego ke Operation Romulus.  
Ka morago ga tlhahlo ya bona ya sešole sa motheo, dipapatšo tšeo di lebanego tša MSDS di tla fiwa sebaka sa go kgetha tlhahlo ka go mešomo yeo e itšego.  
Seo re se bonago ke nnete; re bone hlokego ya meetse, dihla tše borutho le mollo.  
Se se bonagala ka go nomoro ya dithekete tšeo di rekišitšwego le nomoro ya gare ya dithekete tšeo di rekilwego ka sehlopha.  
Ke godišitše gape ka tsenya bana ba ka sekolo ka tokologo, mola ba bangwe kgauswi le nna ba ganeditšwe. 
Kelo ye e bohlokwa go dumelela dipompo tše di šetšego go kaonafatša magato a meetse a matamo.  
Ka mo gare ga toropokgolo go na le mehlala ye mentši ya meago ya peleng ya Victorian yeo e hlokomelwago ke khansele ya Toropokgolo ya Bulawayo le bahlokomedi bjalo ka disaete tša bohwa.  
Go be go ka se kgonege go theeletša ditheipi. 
Diphedi tša kakaretšo tšeo di sa tsebegego di na le ye nngwe ya ditšhošetšo tše dikgolo go biodiversity ka go Toropo ya Kapa.  
Ge eba go be go na le dibetša tša sešole ka go sefofane sela, Difofane tša Afrika Borwa di be di ka se kgone go swara nyakišišo.  
O be o akanya gore o na le lebotlelo la polastiki?
Thulaganyo ye mpsha e na le ditlabelo tše di kaonafaditšwego tša tšhireletšo go baotledi, ditlabelo tšeo di kaonafaditšwego go tlhokomelo yeo e sa bitšego tšhelete ye ntši.  
Go lwela setšhaba se se kaone sa maloko a ka moso, go moloko wo mongwe le wo mongwe woo o bitšwago ke mengwaga ya wona go diragatša “taetšo ya yona ya boloko”.  
India e bone ditlhaselo tša polao ka marabela ngwaga wo mongwe le wo mongwe mo mengwageng ya go feta, tšeo di bilego le dikgobalo tša go ka ba dikete.  
Phapano ye kgolo ya tlhago ya selete e hloka tlhokomelo ya ditsela go mehola ya ekonomi, maphelo le polokego.
Gomme mabarebare a be a re go bile le kgapeletšo ya go fofiša sefofane se sa lehu.  
E diragaditšwe ke babini ba mahlahla ba selegae, bontši bja bao ba bilego le tlhahlo go la India, seripa se hlohleletšwa ke ditiragalo tša tšatši ka tšatši tšeo di amilego lefase ka tsinkelo.  
O ile neng go reka dithekete tša gago. 
Motšwasehlabelo le molekani wa gagwe ba be ba robetše ge ba be ba hlaselwa ke bagononelwa ba bararo.  
Dipostara tša maemo tšeo di fegilwego godimo ga dipala di tla dumelelwa fela moo di ka se bego le seabe se se mpe sa go bonagala mo mmileng le semelo sa lefelo.  
Boetapele bja yona bo tšwela pele ka go tlala ka bathobaso, eupša kgolo ya boetapele bja bathobaso bo bo sa underpinned ke papatšo yeo e hlokwago ke babadi bao.  
Thulaganyo ya Tshepedišo e bea maemo a godimo go tiišetšo ya maatla a thibelo gomme e šupa melaetša ye bohlokwa ya thibelo le ya go fetoša mekgwa ya go phela le maitshwaro.  
Toropokgolo ya Mme e tsebegago bjalo ka Kapa e tsebagaditše mekgwa ye bohlokwa ya netefatša gore dimilione tša baeti ba dinako tša maikhutšo – ba selegae le baeti – ba ipshina ka sehla se se lokologilego sa go hloka mathata go Toropo ya Kapa.  
Boto ya Phethiši, yeo e akaretšago Mopresidente le Maloko a Komiti a go se fete a šupa, a šoma mošomo wa tšatši ka tšatši gape e hlokomela taolo.  
Sehlopha se tla ba gape le maikarabelo a tlhokomelo le hlatlošo ya phaka ya setoropo yeo e lego kgauswi le Green Point Common gammogo le tikologo ya dipapadi.  
Ge ditshepetšo tša tlhopho tša dikhako tše kotsi di diragatšwa, ga go na tshepetšo yeo e kopantšwego ka kakaretšo ya taolo ya tshepetšo ya dilo tše kotsi gape le go dikarabo tša ditiragalo.  
Modirišanommogo wa mogononelwa a ba be a bile motšwasehlabelo wa polao yeo e beakantšwego ke modiredi wa mosadi wa khamphani ya bona.  
Re gopola gape le bokamoso bja lebaka le letelele bja thuto ka mo profenseng.  
Ba itshwere bjalo ka kholosase ya Baobab yeo re e filwego ke lefase la tlhago yeo e diretšego batho ka millennia.  
E tla thuša gape go šišinya dikarabo tša maleba go tikologo yeo e fetogago gantši ya theknolotši ya Nano.  
Netefatša tseno ya moya ya maleba go hwetša moya wo o hlwekilego – diphaphoši di ka ba le tseno ya moka ka go diriša ditena tša moya, go tseba ga moya woo o gapeletšwago goba ka go bula mafasetere.  
Re swanetše go netefatša gore Metro ye e fihlelelwa ke baeti ka moka gomme re hlole tikologo yeo e se nago bosenyi go batho ba rena ka moka.  
Kgatelelo e ganeditše batho ba bantši botho bja bona gomme ya ba dira gore ba be bothata, ba se tšhabe selo gomme ba dule bas a thaba.  
Senthara ya Taolo ya Hlakahlakano ya Kotsi e goeletša go badudi ka moka le baeti ba Toropo ya Kapa gore ba keteke ka maikarabelo, eupša ba kgopelwa go lemoga ka dinako tšohle dikotsi tšeo di ka ba go gona ditseleng tša rena.  
O ipeleditše go batho bao ba yago mabopong gore ba ruthe fela mo mafelong ao a laeditšwego, gomme ba gopotšwa gore setšhaba gas a dumelelwa go tla le bjalo moo mabopong.  
Ba mo tshwere poo ka sethunya gomme ba mo tšeela mogalathekeng wa gagwe pele ba ka tšhaba. 
Go bile le tšwelopele yeo e bilego gona malebana le go akanya mekgwa ye meswa ya maikarabelo le maikarabelo a leago ka go tlhokomelo ya maphelo.   
E tla hloka ditlabelo tše ntši go aga bokgontšhi bjoo bo nyakegago ka go lekala leo le sa tlwaelegago.  
Di ka balwa gantši ka sephiring gomme di ka tlase ga tšhireletšo go feta ditheke tša polastiki tšeo di ka kgeigago.  
Hwetša tšeo baeng ba di rekago le gore ke diinsteri dife tšeo di holegago kudu go tšwa go ditheko tše.  
Kaonafatšo ye kgolo yeo Bokriste e bo tlišitšego ka ga moletlo wa lenyalo e bile kereke ya yona ya kgapeletšo ka molao, tšhegofatšo le kapešo.  
Mehola yeo e ka ba go gona go mebasepala yeo e sa swarego meletlo e akaretša go hlola bohwa bja dipapadi le dibaka tša go sepetša Mafelo a Tebelelo a Setšhaba le ditiragalo tšeo e se go tša kgwebo.  
Maswi ao a sa apewago a go nwewa ke batho gantši a tšwa go dipolasa tšeo di sa dumelelwago gape di sa hlahlobjego, tšeo di sa hlokomelwego go ba gona ga diretebatši tša go swana le dibolaya kokwanahloko.  
Mampudi wa lefase e lego Johnson ga se a dira diphošo tše kgolo eupša Liukin o be a le mphatong wa go fapana dipareng tša go se lekalekane.  
Lefaseng leo le aparetšego ke phapano le karologantšho, khutšo ke ye nngwe ya maikemišetšo a bokamoso.  
Mellwane yak gale ya maseterata yeo e golago ka molao woo o kgaogantšwego e swanetšwe e lekolwe.  
Afrika Borwa le yona e bile go tše tharo tša godimo ka go sehlopha sa Godimo sa Dinaga tšeo e se go tša Yuropa.  
Bagononelwa le bona ba swerwe malebana le sekeme se ke maphodisa go la United Kingdom.  
Moagong wa kgodišo kgauswi le Pretoria, go godišwa dimpšanyana tša go ba le dimelo tše di kgethegilego.  
Ka Oktoboro ngwageng wa pele, mosadi wa gagwe o bolailwe tlhaselong ya nako ya bošego ka legaeng la bona.  
Mafulo a mantši a ka ensiled gabonolo, eupša a ka se dirwe dijo gabonolo ka tsela yeo.  
Le ge go le bjalo, ga go selo seo fišago ka gare ka go protšeke yeo e dirwago.  
Maphodisa a hweditše mekotlana yeo e bego e swerwe ke mogononelwa e rwele dithoto tša ka ntlong.  
Moago wo o kgontšha badiriši go hlola mananeo a bona le go bona dipoelo gabotse bjalo ka ditšhate le mebepe.  
Naga ya Brithane e file bafaladi boikemakanoši, e le gare e fana ka tokelo le maatla go bafaladi ba go swara setšhaba bjalo ka ditaba tša bofaladi.  
Ka ntle le go hloka pelaelo, Modulasetulo, mabadi a kgatelelo ya ekonomi ya leago a tlogile, a tseneletše moo e lego gore ga go mokgatlo woo o ka a fodišago ka ntle le ge dinyakwa tša phišagelo ya baswa di ka šetšwa ka lenaneo la katlego.
Rulaganya ditumelelano tša tirišanommogo ya selete magareng ga diinstithušene tša profešene go sepetša tirišo ya seprofešene ya mellwane ya go putla.  
Kopano ya Ghana yeo e tlago e tla šetša fela potšišo ye ya Mmušo wa Yunione.  
Ke ka lebaka la eng o se wa lebelela difero tšeo? 
Re akantše gomme ra kgoboketša methopo ya lenaneo la rena le leswa la Difoka tša Phlanthropy go gopola batho bao ba fanego ka sengwe ka go lekala la philanthropy ka Afrika Borwa.  
Fetiša molawana woo o šireletšago diphasetše tša tikologo le dimelo tše dingwe tša tikologo, mohlala, meetse, dibjalo tša go enywa dijo, legae la diphoofolo tša naga le tirišo ya diphedi tša tlhago go tšwa go tšwetšopele yeo e sa hlokomelwago.  
Letšatši leo le tšwago ka godimo ga legodimo le bewa magareng ga maphego a nonyana gomme le phetha nkgokolo ya monyogo.  
Dikgobalo tše ntši di begilwe ka lebaka la ntwa magareng ga sešole sa Georgian le Russia gomme badudi ba diketekete ba tlošitšwe magaeng a bona.  
Motswako wa feineposo ya thoko ga meetse le sethokgwa sa mmoto o gona mo mebotong yak gale ya borwa bja mawatle a mannyane.  
Re khamphani ya go bolaya dikhunkhwane yeo gape e dirago metswako ya kalafi le hlweko.  
Dikelo tšeo di dirišwago go meteriale woo o dirišwago mo nakong ya go kgetha le go balela di akaretša mekotlana ya go se bonagatše yeo e ka se kgeigego gabonolo, dikhurumelo tše mmalwa, dinamelwa tša tšhireletšo le ntlo ya tšhomo.  
Gomme re nganga gore re bona tshepetšo yeo e tšwelago pele ya bohlokwa bja histori.  
Ka go le lengwe, thekgo e swanetšwe e hwetšwe go difeme tša Afrika Borwa tša ditiragatšo tše botse go romela ka ntle dithoto le ditirelo tša tšona.  
Nyakišišo e sa le gare e tšwela pele gomme megala yeo e šetšego ya go utswiwa e swanetšwe go hwetšwa.  
Potšišo e arabilwe, Mna Maritz.
Re šoma ka taelo ya boditšhabatšhaba yeo e lego mohlala woo o fetišwago wa motheo woo o fetogago gantši, ka mehla o lahlela ditharagano tše mpsha gomme o tšhošetša go ba gona g arena.  
Ka ntle le go hloka pelaelo ditefelo tšeo di phatlaladitšwego tša go hloka tefelo tša laesense ya kamogelo di neela go klaemete ya matlotlo yeo ka go yona SABC e swanetšego go šoma.  
Ka moo o laetše bahlankedi ba Metro o dira ditsebišo ka digodišamtšu tša bona?  
Dihaeke tše dingwe tša letšatši mo lefelong di tla go iša sethokgweng le meetseng, go ya mafelong a meetse le dinoka kgauswi le meetse, maswila le mabopo a mohlaba.  
Go dirilwe nyakiši so gomme mogononelwa o tee o hweditšwe a na le ntho ya go thunywa mo leotong.  Bagononelwa ba bangwe ba babedi le bona ba hweditšwe, ntle le dikgobalo.  
Pego yeo le yona e dirilwe Komišeneng ya Margo gomme ke a e ganetša.  
Malan le bahlankedi ka moka ba sešole bao ba amegilego ka go sepetša sephiri sa monna yoo go bolelwago ka yena baa mega ka go leka go timeletša mohlala wa bosenyi.  
Babaladipalopalo ke bona methopo ya melawana ya temokrasi ya boiponagatšo ka go kelo le phihlelelo, gomme ka fao ya boikarabelo.  
Boitapološo bja lapa le bataki, bathadi le thekgo go tšwa go setšhaba sa legae bo fela mo mathapameng a boipshino le boithabišo bja lapa.  
Thakgolo ya phatlalatšo ye ya mathomo “FOCUS ON MIDVAAL TOURISM” ke kgato go lebiša go temogelo ya maikemišetšo le mekgwatshepetšo ya go fapafapana.  
Ke sa ntše ke sa tshepe seo se diragetšego, go boletše Liukin yoo a bego a thabvile, yoo a ilego a gokana le tatagwe le mohlahli ka morago ga ge dipoelo tša mafelelo di bontšhwa mo sekirining.  
Gotee le ekonomi yeo e theogago le maatla a boditšhabatšhaba ao a oketšegago, ditšwetšopele tše di dirile gore diphetogo tša histori di lebelelwe.  
Bala go gontši ka ga maemo le melawana yeo e laolago tšhupetšo ya setlabelo le ditšidifatši tša ka ntlong.  
Mopresidente Mbeki sepetša nako ye mpsha ka go fa difoka ga ditlhompho tša bosetšhaba ka gare ga Afrika Borwa ya temokrasi.  
Katlego ya pono ya Mmušo e swanetše e lebelele ditšhitišo tša ka godimo ka leano la kakaretšo gape leo le kopantšwego, le mananeo a mmalwa a tiišetšo a hlama  motheo wa leano le.  
Tshepetšo ya dinamelwa e tla akaretša molokoloko wa dinamelwa tša setšhaba, dithekisi tša go lefelwa ka metara, ditirelo tša tumelelano le boeti, go renta dikoloi le tirelo ya banamedi bao ban ago le dinyakwa tše kgethegilego.  
Ka tlhahlo tše di ka dirišwa ka tsela ye bothata go itšhireletša kgahlanong le babolai bao ba swerego dibetša tša motheo.  
Godimo ga moo, sehlopha seo se thopilego sefoka sa Springbok sa go ba le bababpadi ba mmalwa bao ba nago le dimeriti ka gare ga sehlopha ba tla bona kgolo ya mathomo ka gare ga papadi.  
Khunkhwane ya bupi yeo e lego bobeding bja bohlokwa ka Afrika Borwa ke seboko Euxoa le diphedi tša Agrotis.  
Ka tlhalošo ya gagwe dikoloi tša VIP di ka se kgone go tsena, ka fao ke gopola gore o a tseba gape le gore bašomi ba gagwe ba lekola dithekete tša VIP, dithekete tša go tsena.  
Mokgatlo o tla ba setho seo se tla latelwago go ya go ile gape le sephetho sa tlwaelo seo se ka kgonago go swariša goba sa swarišwa.  
A diphasetše le dilo di a thibelo, batho bao ba emago diphasetšeng?  
Maloko a hweditše dikoloi tše pedi tšeo di utswitšwego, motšhene wa go weletela, dithipa, mogalathekeng le bjala bja go hlotliwa. 
Kereke e kopanya tumelo ye le mešomo ya setšo ya Zulu gammogo le ditlwaelo tša setšo, go e dira gore e fihlelelwe ke badumedi ba bantši ba Zulu.  
Maemo karolong ya Bohlabela bja DRC a sa ntše a sa kgahliše ka lebaka la ditiragalo tša ga bjale tša dintwa seleteng.  
Ge baeti ba dinako tša maikhutšo ba tsena ka gare ga mabopo a eThekwini mafelelong a beke ye a Keresemose, tiro ya thulaganyo ya polokego yeo e beakantšwego ke bahlankedi ba toropokgolo ka Komiti ya Taolo ya Mekete e sepetše gabotse.  
 Mmušo o be o gapeletšwa bobedi bja boditšhabatšhaba le ka gare moo o bego o swanelwa ke go šoma ka magato a mathomothomo a ngongorego ya seboka yeo e dirilego gore naga e bonwe e ke ga e na pušo.  
Terama ya go fihla batho, yeo e thomilego ka Ikageng ka Mokibelo, e bile le mafelelo a lethabo ge tatago ngwana a swarwa, gomme ngwana wa dikgwedi tše senyane a kopanywa le mmagwe gape.  
Sehlopšana se se akaretša thekišo yeo e kgethegilego ya jewelari le dišupanako.  
Go oketša moo, tselatshepetšo ya dithekete e tla dumelela maeto a mantši ka ditirelo tša go fapafapana tša dinamelwa.  
Ke wulu ye botse, yeo e nago le poloto yeo e sopago go ya gare le gare.  
Sepikitlere Direng o sepeditšwe go ya bookelong go hwetša thušo ya kalafi, maphodisa a ile a lemošwa.  
Dintlha tša gare tša go akaretša go Mnquma moo mediro ya dinamelwa, kgwebo, intasteri le bodulo di ka go goba tša diragala.
Dikolo tša Dinaledi ke disenthara tšeo din ago le methopo ka botlalo ya ditlabelo tša dipalo le saese, ka taolo ye botse le thekgo ya barutiši yeo e fiwago ke Khanya.  
Phapano e ka rarollwa fela ka poledišanao go setšhaba sa polotiki le setšhaba sa leago.  
Ke be ke šoma ka batho, taolo le thekgo ya ditshepetso gomme ke sepediša mešomo ye.  
Meago ya go akaretša lefelo la go ya go ile la go kitima le direile tša aene gammogo le ploko tša hlapišo sa le di agwa.  
Goba e ka ba e le motho fela yoo a huetšago batho go hwetša dikgetho ka go dikgetho tša mmušo wa selegae.  
Filimi ya dinepe ka dirolo, yeo e sa bewago kotsi, ya materiale ofe goba ofe ka ntle le wa pampiri, boto ya pampiri goba mašela; filimi ya go gatišwa ka dirolo yeo e sa bewago kotsing.  
Dikanegelo tša bophelo di beakanywa ka alfabete go ya ka sefane sa motho yoo puku e ngwadilwego ka yena.  
Re šetše re bile le ditiragalo tša ditatofatšo tša maaka tšeo di dirilwego ka ga bosenyi bjoo go akanywago gore bo a oketšega ka mo lefelong.  
Theknolotši ya Nano e ka ba ye nngwe ya mafelo a ketapele go goga šedi ya dipeeletšo tša boditšhabatšhaba ka Afrika Borwa. 
Ga ba bone mohola go bona goba naga ya rena ka go laetša diphošo tša setšhaba sa rena le go fokotša dikatlego tšeo re di kgobokeditšego gammogo.  
Ka nako ye gape, re hloka go dira tekologape ya kakaretšo ya maitemogelo a bobedi bja UN le dinaga tšeo di swarago meletlo ka ga maikemišetšo a tshwaro ya khutšo ya UN.  
Ke kwešiša gore Scorpions e be yuniti yeo e hlomilwego ka bokgethegi?  
Khotase ya lapa, diphapoši tša bobedi ka moka di na le lefelo la poraebete la go hlapela.  
Bjang ya Ithali bo ka fulwa go ya ka tlwaelo ka morago ga dibeke tše tshela go ya go tše šupa ka morago ga go bjalwa.  
Bana ba swanetšwe ba gopotšwe ka nako tšohle gore sethunya ga se sebapadiši.  
Yuniti e tee e tswaletšwe go polante ya Koeberg ka ntle ga Toropo ya Kapa – seteišene sa maatla se tee fela sa Afrika – seo se bilego le tahlegelo ya mohlagase.  
Ka nnete e le ruri, ke ka moo re agago boitšhupo, tumelo, setšhaba le naga, ka ntle le mathata a tekano, bosemorafe bja badudi, le mahloko ao a fetišwago.  
Dipoloko tša bahloki di ka rulaganywa go mang le mang setšhabeng ge eba dinyakwa ka moka di a fihlelelwa.  
E thuša gape Ditirelo tša Tšhoganetšo go bona badudi bao ba hlokago thušo, yeo e dirago gore badudi ka moka ba dule ba lokologile.  
Ditebelelo di swanetše di kgone go elwa, di be le mabaka, di tsebagatšwe setšhabeng, dihlokomelwe gape di fihlelelwe.  
Di tla emelwa ke bašireletši bao ba kopnantšwego ba sešole sa Ivory le marabela a peleng.  
Ke rata go fetišetša go Wendy yoo a tlogo amogela batho ba ba itšego.  
Koketšo yeo e ka kgonegago ya tšhilafatšo ya lewatle le mathoko e amana le koketšo yeo e ka kgonagalago ya karolo ya khemikale ya makhura.  
Khomišene ya sešole e okeditšwe ka morago go kgontšha sebopego se seswa sa sešole.  
Maemo a kakaretšo a klaemete a akaretša selemo, marega a go tonya ao a nago le phoka, pula le mahlasedi a enetši a go tsenelela.  
A o kaya gore ga se ka go thuša, o be o ka se kgone go bona communality yela?  
Go bile gape le tirišanommogo yeo e tšwelago pele go ya ka barutiši bao ba rutago Yunibesithing ya Walter Sisulu bao ba dulago ka Afrika Borwa mengwaga ye meraro ka nako.  
Bjalo o rekile kae dithekete tša gago? 
Ka fao, banna le basadi, go oketša naga ka tlase ga phatlalatšo go tla oketša mošomo mo lefelong.  
Go be go na le hostele ka ge re tseba fa mo Ermelo. 
Lenaneo le e sa le motheo wa maitapišo a batšeakarolo profenseng ya rena bao ba nago le maikarabelo a go hlokomela polokego le tšhireletšo ya baeti ba ka profenseng ya rena.
Dikgopolo tše le tšweletšo ya maikutlo ke dikemedi tša Ntlo ya Tsebo yeo Yunibesithi ye e di tšweletšago. 
Lepatlelo la Dipapadi la Moses Mabhida, ke lona leo le bonagalago go di feta ka moka gomme le tseleng ya go fela mo mafelelong a ngwaga.  
Bontši bja mašole a peleng ba kgethile go boela gape ditšhabeng gona le go boela sešoleng.  
Melato e ka ba ka gare ga ngwadišo gomme ya ba gona mengwaga ye mengwe, eupša e ka se be gona ngwaga wo o itšego wa motšhelo.  
Se ke Selete seo se beilwego ka gare ga kontinente yeo e sa fetwego ke methopo ya tlhago gomme e tšwela pele ka go holega.  
Tše dingwe tša ditshepetšo tša legato le tšona di tla bona kago ya matangwana a motšwaoswere ao a tla khupetšwago mengwageng ya ka moragonyana.  
Go bonwa gore katlego ya maikemišetšo ao a laeditšwego fa a šupa tšwelopele yeo e tšwelago pele.  
Ka nako ya tlhaselo re hweditše beine yeo e bitšago dimilione tša diranta, le dikhemikale tša go dira beine ye.  
Kopanyo le go tswaka semorafe e tšwela pele gannyane gannyane gomme lefelo le sa ntše le bonagatša bontši bja bašweu.  
Dibopego di be di emelwa ke maloko ao a hlahlilwego ka gare ga naga le ka dinageng tša kgauswi.  
Nyakišišo yela e laetša magato a motheo ka go karolo ya kgwebo go magato ao a bapetšwago le baphadišani b arena ba boditšhabatšhaba.  
Bambanani Neighbourhood Watch e hlahla baithaopi gomme maphodisa a Metrorail le wona a bile karolo ya tshepetšo yeo e thomilego seteišeneng sa Khayelitsha.  
Kua fase go na le mafelo a go rutha moo bobedi bja bagolo le bana ba hlwago matšatši a bona ba rutha gomme ba ikanega ka tlase ga letšatši.  
Ye ke wepesaete ye botse kudu yeo e nago le dikgokagano tše ntši go disaete tše dingwe tše bohlokwa tša go dira nyakišišo le diathikele.  
Ditšhila di swanetšwe go bolokwa ka gare ga diswaro tšeo di nago le dikhurumelo gomme di swanetšwe go bewa mafelong ao go nago le moriti woo o lekanego.  
Mmoledi re sa le moo e re ke fe pego ya gore katlego ya maphodisa yeo e amago bagononelwa go bosenyi, ke poelo ya senthara ya theknolotši ya godimo ya rekoto ya Bosenyi.  
Tshepišo ya mebaraka ya mahala e kaya go go nnyane mola dimilione di sa tsebe go bala le go ngwala gomme ba swerwe ke tlala, goba ba e hwa ka lebaka la malwetši a go se thibelwe.  
E theile gape le motheo wa go hwetša gape taolo go mafelo a leago le ekonomi, ao a thomilego go lenaneo la selete leo le lego go amana le tšwetšopele.  
Baswa ba tšwela pele go gokega go dihlopha tša bosenyi mo mengwageng ye mennyane gomme ka nako yeo bag are ba ba batšwasehlabelo.  
Re mo fa tlhompho ya mafelelo bjalo ka molwedi wa tokologo yoo a bego a ikemišeditše go dira sacrifice ye kgolo gore re kgone go lokolla naga ya rena go tšwa go kgethologanyo ya semorafe, kgatelelelo le lenyatšo.   
Ga go na boithabišo ka ntle le ditoro tše mpe tšeo di di etago pele gomme di di tliša leseding.  
Dipoloko ga di oketše merwalo go magae a badiidi goba tša nyatša lenaneo la go godiša ditšhaba tšeo di bego di thibelwa peleng.  
Mmušo o na le taelo ya go thuša bathwadi, bašomi, badiredi ba intasteri le ditšhaba tšeo di amanago le meepo ka go akanya le go laola ditlamorago tša ditahlegelo tša mošomo ka bontši.  
Diatla tša gagwe ka moka di be di ripilwe gomme o ka tlase ga tšhireletšo ya sephodisa bookelong.  
Ka moo ke tsebagatša pulo semmušo ya INSITE ya Boditšhabatšhaba ya Saense, Motheo le Pontšho ya Theknolotši.  
Mešomo ya bona e akaretša go fana ka dilaesense, go rulaganya le go dumelela ditefelo, go thuša ka tharollo ya dikgakgano, go kgoboketša tshedimošo yeo e amanago le diphaepe tša gase le tša petroliamo, gape le go hlatloša tirišo ya godimo ya methopo ya gase.  
Letseno le emela dineelo le dithuši tšeo di amogelwago go šwa go mmušo le bathuši.  
Phokotšo ya ditefelo tše bohlokwa tša ditlabelo tša go swana le ditutetši tša meetse tšeo ga bjale di hlokegago nageng ka bophara le lefaseng ka bophara.  
Ye nngwe ya metheo ya bonnoši bja rena bjalo ka Komišene ya Dikgetho e hlalošwa ka botlalo ka gare ga sekhwama sa yona.  
Tabakgolo ya Difahlego e tla tšwela pele go ditšhupetšo gammogo le koketšo ya tshedimošo.  
Go batho ka moka bao ba bego baa mega e be e le letšatši la kgopotšo, leo le bego le lebeletše go ruta makatika a kgwebo ya go tsoma ka tsela yeo go ipshinwago ka gona.  
Go phadišano ya phihlelelo ya theknolotši, dikoketšo tša matlotlo le dipapatšo tša maatla di a oketšega.  
Therišanong nakong ya kopano ya bona e be e etilwe pele ke leano le lesolo la kgahlanong le bosenyi.   
Lekala la Kgwebo le ka oketša nomoro ya dikatlego go nkgokolo ya go lwantšha tša go bitšwa ‘bosenyi bja bošweu’, bjoo bo kayago bohloko le mošomo wa nyakišišo.  
SAOM e rata go leboga CEI le batho ba DRC go sebaka seo ba se filwego go Afrika Borwa go lebelela dikgetho tše tša histori.  
A e ka ba pipi yeo o e bontšhitšwego mo nakong yeo e sa fetšego pelo e wela ka tlase ga sehlopha seo, a e ka ba ke mohuta wa pipi yoo o o bonego?  
Le yena o amegile go diprotšeke tša filimi tšeo di akaretšago paesekopo ya: “The Making of the Mahatma” yeo e bolelago ka bophelo bja Mahatma Gandhi.
Le ge tiragalo e be e tšhoša, e ntumeletše gore ke tlamege le go feta go ntwa ya tokologo go tšwa go kgatelelo, o rile bjalo.  
Kliniki ye e šoma ka go Selete sa Maphelo sa Borwa bja Peninsula sa Selete sa Metro.  
Mohlala wa terene o kaya tsela ya go rwala le go hlahla diterene, go akaretša mabone le ditafolo tša go dikološa.  
Motswako wa khari, gemere le reisi tšeo di laditšwego ka gare ga yokate bošego ka moka, di fiwa ka metseng ye mentši le mabenkele a go jela a maIndia.  
Tshepedišo e ile ya fiwa leina la metlae la “Rush hour” ka gobane e diragetše ka nako yeo go bego go direga dilo tše ntši ka yona mo letšatšing ge baotledi le banamedi ba kitima go tšwa le go ya mešomong.  
Tšweletšo ya materiale wa asphalt go aga ditsela le mehola ye mengwe; makhura le dikgong tša go tukiša mollo gammogo go tšwa go malahla a go rekwa.  
Thulaganyo e butšwe ka motheo wa bolefase le go hloka kgethologanyo go bathekgi bao ba lebeletšwego bao ba latelago ditsela tšeo go dumelelwanego ka tšona.  
Difatanaga tša mmušo di dirišwa go nametšwa baithuti ka maeto a mešomo ya tirišo le ya thuto.  
Moya ka Kantorong ya Ramolao wa Lapa ga se wo thata kudu go bapetšwa le wa ka gare ga kgorotsheko.  
Dinaga tšeo di tšeago karolo ka go dipapadi tša ga bjale tša England ke: Afrika Borwa, England, Toronto go la Canada, Western Australia, Babados, Antiqua ka go la West Indies le British Virgin Islands.  
Kabinete e dumetše gore moetapele wa Cuba, Fidel Castro, o tsebagaditše sephetho sa gagwe sa go theoga setulo bjalo ka Mopresidente wa Khansele ya Naga ya Cuba.  
Ke boditše dihlatse gore go na le pego ya kalafi yeo e laetšago kalafo ya go hema gase ya meokgo.  
Hostele peleng e tšweleditšwe go dirišwa ke batsomi ba mošom ba banna bao ba tsenago ka tikologong ya motsesetoropo la mathomo.  
Ge a amogelwa ka Sterkfontein, o be a na le dišo mo kgokgoilaneng ya gagwe gomme tše, go bontši bja lena bao ba tla tsebago, ke ditšhupetšo tša lephera, e se go bolwetši bja monagano.  
Ditsela tša dikago di ka thuša ka taolo ya bosenyi, eupša ga se tšona ditharollo tša go ya go ile.  
Mediro ya go gweba ka mebele yeo mosetsana goba mošimane a ka e dirago go komišene e tla ba tiro yeo e sa dumelelwago, e tla ba molato.  
Go itekola letswele go ka boloka letswele la gago gape ya boloka le bophelo bja gago. 
Moithuti o kgetha peu yeo a tlo go e bjala gape. 
Ka maikemišetšo a go tšwetšapele go ba mmogo le tirišanommogo magareng ga Asia le Afrika, re lokišetša gape le botšeakarolo bja rena ka go Kopano ya Bandung yeo e tlago.  
Dinyakwa tša tlhahlo yeo e se na go thekniki goba ya kakaretšo di sepetšwa ke Yuniti ya Tirelo ya Koporasi.  
SABC ya ga bjale e tla aroganywa ka go dikoporasi tše pedi tša thelebišene ya poraebete moo ye nngwe le ye nngwe e tla ba go le kanale e tee ya bosetšhaba.  
Ka mo gare lefelo leo le swanetšwego go lebelelwa go tla kaonetšwa paterone ya manyokenyoke.  
Ka morago ga mengwaga ye mene ya go ikopanya le babapadi, Kabinete ya Profense e saenetše tshepetšo ngwaga wa go feta.  
Mekgwathibelo ye e latelago e swanetšwe go dirwa gore ge pakteria ya pathogenic e ka ba gona ka gare gadijo goba e tsene ka tsela ye nngwe mo nakong ya go di lokiša, e tla thibelwa go oketšega.  
E fana gape ka mekgwa ya go rarolla mathata a go se fele: Tlhako ya Ditswalano tša Mmušo-Gare.  
Komišene ya Kapa ya Difilimi ke molao wa semmušo wa difilimi tšeo di botšhwago, video, dipapatšo, gape le intasteri ya tšweletšo ya dinepe go la Kapa Bodikela.  
Ba a tšwa go dira go tshepedišo ya kgorotsheko e phakiše gape e se bitše tšhelete ye ntši.  Hwetša ka moo o ka hlomago kleime ka go Kgorotsheko ya Dikleime tše Nnyane.  
Go atlega ka profaele ye kaone ya maphelo a bosetšhaba gape le go fokotša ka bontši dihlola tšeo di ka thibelwago tša lehu, go akaretša bosenyi bja tlaišo le dikotsi tša mo tseleng.  
Ge tshedimošo e šetše e kgobokeditšwe, balela palomoka ya tshenyagelo le putseletšo go hwetša ge eba go na le poelo, tekano gob age eba tshenyagelo e tla feta diputseletšo tšeo di lebeletšwego.  
Bakgoboketši ba ba ka go eletša gape ka ga dithekišo tša lehono tša materiale wa go dirišwa gape.  
Dikgokagano tša papatšo di hlotšwe ke dikhamphani tše mmalwa tša bolefase bja theknology le thekišo ya dihlare, gomme tše e tla ba badirišanimmogo ba gagwe ka go godiša khamphani ya gagwe.  
Metheo ya theknolotši e swanetšwe go dirwa bonolo le go feta go kaonafatša le go tsošološa diekonomi.  
Maphodisa a mollwane ao a lego mollwaneng wa Pongola a maikemišetšong a go fetšiša bosenyi lefelong la bona la bophodisa.  
E ithekgile kudu ka go thekišo ya Afrika Borwa gomme e tšhologela go baeng go mafelo a mangwe ka seleteng, ka ge e le ye nnyane go ka šetswa bjalo ka lefelo la boeti la go ikema ka noši go boditšhabatšhaba.  
Banna le Basadi, go boletšwe tše ntši ka ga ngangišano malebana le thuto ka nageng ya rena.  
Ditšo di swanetšwe go hlompša bjalo ka diteng tša bophelo tšeo ka gare ga tšona batho gohle fa ba hwetšago mehola le boitšhupo bja bona.  
Ke tla be ke lekola dihlopha ka moka tše tshelela ka tsinkelo ka gare ga mangwalo a tsebišo a ka moso.  
Eupša se se nyaka bobedi bja ponokagare ka lehlakoreng la bona, le kwešišo gammogo le tlhahlo go tšwa go bagolo le ba go lekana le bona.  
Tukushe o file baotledi ba dipaesekela le baotledi ba boitapološo ditaba tše dibotse tša gore ka Janaware, Toropokgolo e tla be e bitša dikhamphani tša profešene go arabela thentara ya moago wo o kaonafaditšwego wa dipaesekela.  
Ba tšweleditše protšeke ya tirišogape yeo e fetošetšago dithaere tša rekere tšeo di lahlilwego ka go dithaele tšeo di sa bitšego tšhelete ye ntši tša hlaka.  
Khansele e phatlaladitše pukwana yeo e laetšago melawana le mekgwatshepetšo yeo e swanetšwego go latelwa ge go šišinywa leina le leswa goba go fetošwa leina.  
Taletšo ya bokgathatema bja bahlenkedi bagolo le baemedi go tšwa go Bongwaledi bja UN, ditho le baemedi bao ba kgethegilego gammogo le baemedi ba Mmušo bao ba šetšago mananeo ao a amanago le bong.   
Maphodisa a dirile ditshepedišo tša ka sephiring bekeng ya go feta mafelong ao a gononelwago go gweba ka mebele go la Berea le Morningside, tšeo di lebišitšego go tshwaro ya basadi ba tshela.  
Dipalo tše pedi tša mafelelo di šupa lefelo le legolo la moswananoši ka gare ga masepala.  
Bolwetši bja letšhologo le hlotše mahu a bontši bja bana ngwaga ka ngwaka ka Kapa Bodikela.  
Mo nakong ye Kgoro e be e se na bašomi ba go lebana le bohlale: go be go se na sebopego seo se bego se laetšwe go šoma ka go lekola dipapatšo le ponagatšo ya baemedi go senthara ya rena.  
Ka ntle le go hloka pelaelo, basadi ba ka se tsoge ba matlafaditšwe ge eba ditokelo tša bona tša botho di a ganetšwa.  
Boloka ditlabelo tša mollo komanamadula a bapile gore ditimamello di kgone go hwetša meetse a go tima mollo.  
Tselatshepetšo ya St Lucia ke ya polokego yeo e kgethegilego ya go swarelela phatlalatšo ya kakaretšo lefelong la lewatle la Maputaland.  
Tšwetšopele ya balemi bao ba tšwelelago e thekgwa ke Khansele ya Nyakišišo ya Temo, setho sa semolao sa bosetšhaba seo se laetšwego. 
Kantoro ya yona ya go ya go ile e ka go la The Hague, Netherlands, moo e akaretšwago. 
Ka go šireletša hlaka ya gago o ka boloka seripa sa mohlagase wa phišo.  
Go boima go botša baswa bao bal ego ka gare ga dintwa tše gore s arena ke setšhaba se tee le batho ba tee.  
Tše di akareditšwego gape ke mediro yeo e dirwago ke baemedi legatong la batho, gantši go akaretšwa go hwetša kamano ka diswantšho, tšweletšo ya terama goba digogašedi tše dingwe tša boithabišo le dipapadi.  
Dithibelo tša ditsela yeo e lebelelanego le baotledi ba go otlela ba nwele madila, go otlela ka lebelo la godimo le bosenyi bjo bongwe bja therafiki di di swerwe gape beke ya go feta.  
Phetišo ya mohuta wa dimela woo o tletšego ka bjang go ya go ye e tletšego ka magong, ka phulo yeo e itšego, goba phušulo ka dišele.  
Methopo ye mentši ye bohlokwa ya mawatle e tla bolokwa ka tiragatšo ya D’MOSS.  
Dementia ke seka seo se tšwelago pele sa bjoko seo se amago kgopolo, mokgwa wa go nagana le maikutlo.  
Xenophobia e na le seabe go kgethologanyo ya leago ya batšwantle ka gare ga setšhaba.  
Ye nngwe ya ditaetšo tša tiragatšo ye kgolo tša boitlamo bjo ke kopantšho ya mmušo wa peleng, mašole a gae le makerila ka go Sešole sa Tšhireletšo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANDF).
Se se akaretša tshedimošo ka ga matlotlo le sekhwama, mekgatlo ya thekgo ya kgwebo le keletšo ka mešomo.  
Tokišetšo ya Kganetšo ya Dibetša le Kopanyo-gape ya mašole a peleng dihlopha tšeo din a go le dibetša e tšwela pele.  
Re feditše matšatši a mabedi re ekwa gore ga go na motho yo a tsebago dikarabo tša dipotšišo gomme ke ka moo Mna Wally a bonagalago e ke o a swenyega ka mabaka a go kwagala.  
Tlhalošo yeo e godišitšwego ka fao e akaretša, bjalo ka ba go se šome, bao ba ka bitšwago “banyaki ba mošomo bao ba sa hlohleletšwego”.  
Ga re tshepe gore Mmušo wa Yunithi wa Palestina o itlamile go šoma ka taba ye ya lešole la Israele leo le hlasetšwego gape le ka taba ya baswarwa ba polotiki.  
Phapoši ya bodulelo e fetela kantle moo e lebanego le phulu ya meetse.  
Kemišo ya ntwa go la Gaza, e dumelelane ka go mašaledi lege mašole a ile a tšwela pele ka go foša mello ka go borwa bja Israele mo dikgweding tše pedi tša go feta.  
E be e le dipoelo tša maitapišo ao a bilego gona mengwageng ye mentši go hloma kwešišo magareng ga dimilione tša batho bao e lego gore bontši bja bathobaso e be e le sebe go na le bontši ba bašweu.  
Sebjalo se se hlokwa go godišwa ka ge e le sa kgale gape le go dumelela batho ba ka moso.  
Ka go le lengwe, mo legatong la boraro, re swanetše go lwa ka ditlamorago tša dikatlego tša rena mo magatong a mabedi a mathomo.  
Tšwetšopele ye nngwe yeo e swanetšego go thekga Sebjana sa Lefase ke kago ya phatlalatšo ya tšitithale le diphetišo tša tšhupetšo ya phatlalatšo.  
Senthara ya Motheo e akaretša theknolotši ya tshedimošo le dikarolo tša mmušo tša Mmušo wa Profense.  
Bogolo bja Korea bo tletše ka dithaba gomme e dutše godimo ga peninsula.  
Go hwetša tshedimošo ka botlalo, o kgopelwa gore o lebelele wepesaete ya Ditirelo tša Tshedimošo ya Hong Kong.  
Foramo ya Bolefase ga e emele dipolatofomo dife goba dife tša tswalano ya mmušo eupša di nyaka go thekga dipolatefomo tša mohuta woo.  
Bodiidi le bohumi ga tša lekalekanywa gabotse gomme bontši bja “bahloki” ba maphelong a bodiidi bjo bontši le kgatelelo.  
Mohlala woo o laedišwego ke Investec o ka latelwa gabonolo ke dikhamphani tše dingwe tša poraebete.  
Motšhotšhisi o etetše dikgolego tše ntši gomme a bolela dikopanong kgafetšakgafetša, le go ditirotšhomo gammogo le dikopano tše dingwe.  
Apara tšhireletšo ya mahlo, dipeketsana tša letšatši tša khwalithi ya godimo di šireletša mahlo kgahlanong le mahlasedi a UV.  
Ka go ruma ke tla rata go gatelela gape gore re tloga re leboga e le ruri go Repabliki ya Islam go la Iran ge ba sepeditše modiro wo ka dinako tše tša mathata.  
Ke rata go tšweletša maikutlo a ka a tebogo go bahlankedi ba kgoro ge ba šomile gabotse ka go eta pele.  
Mohola wa motheo wa phišo ya mollo ke gore e fokotša palo ya ditšhila yeo e yago saeteng ya naga, ka fao e oketša bophelo bjo bo ka dirišwago bja naga.  
O okeditše ka gore mogononelwa o tla lebana le melato yeo e amanago le diretebatši ka kgorong ya tsheko.  
Mohlomongwe Michael o tla rata go hlaloša ka botlalo ka seo.  
Le tla lemoga, banna le basadi, gore Dihlogo tša Naga le Mmušo di itlamile go diragatša dipholisi tša go fapafapana gammogo le mananeo.  
Maloko a media a mengwa go tla go swara kopano ya difihlolo go tsebišwa ka ga Protšeke ya Kgwedi ya Tikologo ya eThekwini.  
Ntlo ye botse, yeo e kgabišitšwego gabotse ya go ba le serapa gape le matseno a poraebete go tšwa go phaking yeo e šireletšwego e gona. 
Bolwetši bja go se thabe ga rena bjoo bo tšwago go se le go tšwa go hlalošo ya mathoko ya go laela ditaba tša botho e re tlogela fifing yeo e tšwelago pele ya go hloka kholofelo.  
Kabelo ya diretebatši tša anti-retroviral go baphologi ba tlaišo ya thobalano ga bjale ke pholisi ya bosetšhaba gomme disaete di a oketšwa.  
Godimo ga go tsena mahala, tirišo ya mahala ya ditlabelo e tla ba gona ka Tokai le Newlands Forest. 
Se se boletšwe, go bohlokwa go bolela gore ge bana ba bapala dipapadi tša go thempula ka dinako tše dingwe, kgonagalo ya gore ba ka tshwaetšwa go sekolo sa papadi ke ye nnyane kudu. 
Ditšhaba tše mpsha tša selete le mekgatlo ya boditšhabatšhaba di hlomilwe, ka kgatelelo ye e itšego go tshepedišo ya kgwebo ya naga-gare.  
Bolwetši bja go se thabe ga rena bjoo bo tšwago go se le go tšwa go hlalošo ya mathoko ya go laela ditaba tša botho e re tlogela fifing yeo e tšwelago pele ya go hloka kholofelo.  
Le ge ke be ke se gona fa nakong ya kgatelelo, bjalo ka yo mongwe wa go tšwa nageng ya balwelatokologo ya peleng, ke gopola gore ke holegile ka bohumi bja Fora ka tša go swana le dikganetšo tša tokelo ya botho.  
Go lebedišiša bohwa bjo go ka kopanywa le kgolo ya ka moso ya intasteri gomme ka pono y arena, go tloga go le bohlokwa go šireletša phadišano ya ka moso ya meepo.  
Dikelo tša bobdi tša mahu a mase, go lebeletšwe kudu magareng ga maAfrika, maMmalabobedi le Bašweu.  
Se se hlotše melaetša ya go kopanywa le ya go hlakahlakanya yeo e ilego go maloko ka ga mananeo a intasteri ya dithekisi.  
Le yena o kwele go bolelwa gore dithekete tše dingwe di gatišitšwe.  
Bagononelwa ka moka ba pharwa ka molato wa bohodu bjoo bo amanago le go swara dibolai, maiteko a polao le go swara dithunya tšeo di se go molaong.  
Go sepediša dikgopelo ka moka tša tumelelo le go fana ka lefelo le tee la gare la ngwadišo.  
Bakgobapuku ba kgoboketša gape tshedimošo ka ga ditaba tše bohlokwa gomme ba e dira gore e fihlelelwe bjalo ka difaele tša tshedimošo goba diloko tša wepesaete go badiriši.  
Maemo a a kgaoletša mafelo a legae go bao ban ago le dikamano ka go difofane tša boditšhabatšhaba.  
Badiriši ba diretebatši le dihlopha tša bosenyi ba goketša bana ba rena bao ba le go kotsing.  
Seo e be e le tokumente yeo ka go yona Mojenerale Neethling a e beilego gabotse go wena ka ga seo a se naganago ka tokumente ye ya bohlale bja monagano.  
Mmušo wo moswa woo o kgethilwego wa Israele o boletše gore ga se ba ba le badirišanimmogo go rerišana le bona gomme ba tla swanelwa ke go šetša ditiro tša lehlakore le tee go laetša mellwane ya tšhireletšo.  
Dipapatšo tša Dithentara godimo ga saete ye ke fela tšeo di filwego ke Kgoro ya Matlotlo ya Profense.  
Maphodisa ga bjale a šala morago tshedimošo ye e itšego ka ga bagononelwa ba babedi bao ba šetšego le Toyota Venture ya bona ye tala yeo ba e dirišitšego ge ba be ba thuba ka dintlong.  
Dithunyi ka tlase ga sefala, gomme babapatši ba tla swanelwa ke go tseba gore ba nyaka eng.  
Maloko a maphodisa ka Makhado a swere bagononelwa ba seswai ba go thuba ka dintlong le bohodu.  
Bobotse bja ditšo tše ka moka tša go fapana go la Durban bo ra gore go na le medumo le mehuta ya go fapana.  
Diriša seapei sa maatla go boloka enetši go apea dijo tšeo di tšeago nako ye telele go butšwa, go swana le dinama.  
Maitekelo ka moka a swanetše go dirwa go netefatša gore batho ba selegae le ditšo ga ba bapatšwe goba go tlaišwa go feta tekanyo.  
Ditebantšho di swanetšwe di kgone go elwa, di be le mabaka, di phatlalatšwe setšhabeng, di lekolwe gape di fihlelelwe.  
Difatanaga tše pedi tša Ford sedan di hweditšwe gomme mogononelwa wa go swarwa o tla tšwelela pele ga kgoro ya tsheko lebakanyana leo le sa fetšego pelo.  
Kgatelelo e atlegile ka go ganetša bontši go phela bophelo bjo bobotse.  
O latetše mohlala wa bagononelwa ba bararo gomme a hwetša sethunya, moo bagononelwa ba babedi ba tšerego sephetho sa go ba dihlatse tša mmušo kgahlanong le Mohapi.  
Ponagalontle ya bontši bja tše dingwe tša ditaetšo tša koketšo ga se e fetoge go tlogela kopanong ye e fetilego.  
Rooney le bahlahli ba bangwe ba ba bontšhitše makatika a kgwele gomme ba raga kgwele le ba bangwe ba bona, pele ba ka saena maina a bona le go bolela le bona.  
Re amegile kudu ka boruthu bja kamogelo yeo re e hweditšego ka Romania le toropokgolo ye ye botse, Bucharest.  
Selo se tee seo re ka se ketekago ke taba ya gore kgethologanyo ya semorafe ga bjale ga e sa dumelelwa lefaseng ka bophara.  
Bontši bja baswa ba hlwa nako ya bona ye ntši ban a le bagwera bao le bona e lego baswa.  
Le ge thekišo ya dijo e ile fase lebakanyana le le nnyane, Mongwaledi-Kakaretšo o lemošitše ka ga tlhokego ya tšhelete lefaseng ka bophara gore e ka hlola gore batho ba bantši ba bolawe ke tlala.  
Se se kgoromeditšwe ke tiragalo ya ditiragalo tše mmalwa moo madulo a Ditonakgolo a hlasetšwego.  
Re be re dula ka lapeng le tee le Winnie le Tembe gammogo le buti wa ka ka gae.  
Dithentara di tla lekolwa go ya ka Pholisi yeo e Lebeletšwego ya Thentara ya Mmasepala.  
Re tla lekodiša maemo ka leihlo la tsinkelo gomme ra fana ka thušo gammogo le Kgoro ya Matlotlo ya Profense.  
Ditaba di latela dipego tša gore tše dingwe tša diswantšho tša ditiragalo tša mello tšeo di thuntšego go toropo ya China nakong ya moletlo di be di tsentšwe ka mokgwa wa theknolotši ka go kakaretšo ya thelebišene.  
Methopo e a ganetšana malebana le maemo a palo ao maAfrika Borwa a hlokofalago ka gona ka lebala la bolwetši bja Aids goba malwetši ao a amanago le Aids.  
O seke wa dumelela gore thepe ya meetse e dule e etšwa meetse le moo go sa hlokagalego, mohlala, ge o hlapa meno.  
Go phošolla se, bašomi mafelong a bohlokwa ba swanetšwe go laetšwa gomme ba hlahlwe go sepetša diteko tše, go fihlela tšhalelomorago e fetšišwa.  
Phetšišo ya protšeke e phakišitšwe ka morago ga ge selete se se no welwa ke madimo a magolo, ao a sentšego dintlo le go meago ya dintlwana yeo e sa tiiago.  
Ka fao re tla tšwela pele ka go dira dipotšološo, ge eba di gona, tša Mna Mkhize.  
Tša kalafi di bopile karolo ya ditšhireletšo gomme tša fana ka tlhokomelo ya motheo ya kalafi.  
Thomološoleswa le kagoleswa ya Leano dimotlolo tša kabelo ya rena ya ditirelo ke ye nngwe ya dintlha tša tsela ya rena yeo re e kgaolago.  
Se se bile le seabe sa go fetšiša maemo a bohodu bja go thuba sekolong.  
Tshwaro ya bagononelwa ba go thuba ka dintlong e bile katlego ye kgolo ka ge ba be ba hloriša setšhaba gape ba hlotše hlakahlakano ye kgolo ka lefelong la bophodisa la Mtubatuba.  
Sepediša kago ya mebotwana ya mo ditseleng ya go thibela lebelo la difatanaga le tsenyo ya disaene tša ditsela mafelong a maleba go madula a go fapafapana gotee le Kgoro ya Dinamelwa le Kemedi ya Bosetšhaba ya Ditsela.  
Ka kgorong ya tsheko, modulasetulo o tla netefatša gore ga o tšhošetše goba wa botšišwa dipotšišo ntle le go hloka mabaka.  
Ga se ka e bona gape, eupša e be e le makga a mararo moo ke nago le bonnete bja gore modus operandi  wa  pere ya Trojan o dirišitšwe.  
Efa mabaka moo o dirago kganetšo ya kgapeletšo, phapano goba taetšo.  
Ga re mekotlana ya moya yeo e ka dumelelago maemo a hloka pelaelo le go hloka pelaelo, eupša re swanetše go lekola mathata ao a lebanego le Afrika le dinaga tše di tšwelelago.  
Godimo ga diabe tša yona tša ekolotši, go fiša dihlare go ra gore re tla lahlegelwa ke methopo ye mengwe ye bohlokwa moo go tla hlolago gore ditšhaba di lahlegelwe ke maphelo le methopo ye bohlokwa ya enetši.  
Pontšho ya tsela ya Krikete e šetše e fetile toropongkgolo ya rena gomme e bile le babogedi ba bantši go tšwa go balatedi bao ba bego ba tletše mebila ya Durban.  
Ge eba o kile wa ba lefelong la borwa bja Ushaka Marine World, o ka be o bone tiroatla tše tše ntsho tše dibotse tšeo di yago godimo le fase ga dikanale.  
Malki o gateletše gore bašomi bao ba šomelago Hamas, bao ba tšwelego taolong go Gaza Strip kgweding ya go feta, ba ka se lefelwe.  
Leano le latetšwe ke ponagalo yeo e ilego ya oketšega ya maphodisa moo ditshepedišo tša diphufutšo gammogo le thibelo ya ditsela di bilego gona.  
Godimo ga seo, tonakgolo o boletše gore, ditefelo le melao ya go kwagala di šetše di laeditšwe gape di phatlaladitšwe gomme dithoto tša Eskom di kaonafaditšwe.  
Selete se sengwe le se sengwe se tla ba le maikemišetšo a go swana, ditšhupetšo tša tiragatšo gammogo le ditebantšho.
E tla tšweletša dihlahli le ditšhupamabaka go thekga thulaganyo go mekgatlo ka moka ya go thwala.  
Sengwalwana se na le diphošo tše mmalwa gammogo le ditatofatšo tšeo Masepala wa eThekwini o ratago go di phošolla le go di fetola.  
Karabo- Ga se ka fiwa tshedimošo malebana le pego ya Mokimišinare wo Mogolo wa British go Komiti ya Potfolio.  
Ba tšweletše pele ga kgorotsheko ya Maseterata wa Dimbaza maabane gomme ba laetšwe kgopelo ya peile yeo e le go semmušong.  
Ge mathata a dikolo tša setoropo gantši a akaretša diphapoši tšeo di tlalago go feta tekano ka barutwana, go dikolo tša metseselegae, ga go na barutwana ba bantši go ka tlatša phapoši.  
Re tla goka mekgatlo ka moka ya sedumedi le yeo e theilwego godimo ga tumelo, kgwebo, le ditho tša dipapadi gammogo le diinstithušene go fihlelela maikemišetšo a.  
Mo nakong ya tiragalo maloko a hweditše dithoto tša go swana le disofa, mepete, dikhomphuthara le ditlamelo tša serapa le diruthufatši tša dijo. 
Bobedi bja mathoko ba boletše maikutlo a boitlamo bja bona go tlhokego ya tšweletšo ya dibetša ka moka le go phetšišo ya tšona ka botlalo.  
Gape gore e be gona ga motšwaoswere go la Alexandra go nna e ra gore e ka se be le mohola ge go ka direga gore e hlokege.  
Ditsebišo tše di fana ka ditlhalo so tša ka moo dipholisi tša mehutahuta di swanetšego go diragatšwa ka gona, mohlala mohola wa mebasepala, maitshwaro a bathuši le batšweletši.  
Mokgwa wo o bonagatša kgonagalo yeo e se go botse wa go tšweletša diphapano ka go kakanyo ka ntle le go lebelela mohola woo data e kgobokeleditšwego wona, gammogo le dikakanyo le methopo yeo e dirišeditšwego kakanyo ya dipalopalo.  
Leswao le laetša boitšhupo bja tlhalošo ya toropokgolo, Table Mountain, ka tlase ga letšatši la seAfrika le meetse ka tlase ga Table Bay.  
O filwe gape le sefoka sa David Dixon ka lebaka la kgotlelelo ya gagwe ya go rarolla mathata le go hlohleletša.  
Mapalestina ka ge ba kopantšwe ka tiro, ga bjale ba ka tšwela pele go lwela naga ya Palestina ba dula kgauswi le kgauswi le naga ya Israele.  
Netefatša gore motšhene wa go hlatswa dibjana o tletše, eupša ga se wa tlala go fetiša tekano ge o o diriša.  
Aowa ga se ra fiwa gase ya meokgo go tshepedišo ye.  
Ba mpoditše gore o ya go fegwa ke bahlokomedi.  
Go šomiša tšhelete go feta tekano go ka lebinywa le maeto a sefofane go tšwa go maeto ao a sa lebelelwago ao a bonwago a le bohlokwa go ya ka ditshepedišo tša Bopresidente. 
Ba ba utsweditše dibenyabenyane le ditlabelo tša mohlagase tša ka ntlong.  
Kgato ye e latelago e tla ba ya tlhako ya tirišanommogo yeo e swanetšwego e dumelelanwe semmušo.  
Ba bone koloi ya go belaetša yeo e se nago dinomoroplata – e na le banamedi ba bararo – e le lefelong la go phaka.  
Diketekete tša baemedi di bile le leeto la matšatši ka gare ga dipese le ditheraka, ba tliša dijo le mapai gore di ba swarelele mašego ka moka a marega.  
Dikolo tše ntši le diinstithušene tša thuto tšeo e bego e le tša bontši bja bahloki di sa ntše di hloka ditlabelo, gape gantši di sepetšwa ke bašomi bao ba se ba hlahlwago gabotse.  
Eupša ge e le go kganetšo ya ditiro tša mmušo wa Myanmar, re na le bonnete.  
Se se tla ama mekgatlo yeo go bolelwago ka yona go swarelelwa ditirelo tša moemedi. 
Go sepediša kago ya nkgokolo ye mpsha ya therafiki, therafiki e ile ya swanelwa ke go išwa ka tseleng ya ka thoko lebakanyana la motšwaoswere.  
Go thakgola Datapeisi ya Baphetha dithuto bao ba sa šomego ba Saense, Entšinere le Theknolotši go tloga go le bohlokwa go kgoro ya ka.  
E tla ba seminara ya mafelelo ya protšeke gomme ka fao, sephetho sa mafelelo. 
Koketšo ya dipomo e ile ya kaya gape gore maikemišetšo a ile  a swanelwa ke go fokotša ditshepetšo tša yona gomme ga bjale e sepediša fela dipatrolo tše bohlokwa.  
Go sa le bjalo, ntwa yeo e e lwelego kgahlanong le mmušo wa Angola e be e oketšega ka go ba bothata go swarelelwa gomme go be go le pepeneneng gore ba lebanwe ke go hlolwa.  
Toropokgolo ya Kapa e dirile dithulaganyo tša gare ga sebaka go fokotša ditšhošetšo tša dikgogolo le meetsefula go tšwa go meboto ya go fišwa ya Table Mountain ka morago ga mello ya lenyaga yeo e bilego gona ka bophara.  
Re lebogela go ba le kgotlelelo gag ago gape le maikemišetšo a gago a go thuša Mna Loewe go sepela e sa le ka pela.  
Melomo ya dinoka ya Afrika Borwa e dirišwa kudu go bobedi bja go thea dihlapi ga phologo le ga boitapološo gammogo le kgoboketšo ya maatlakgogedi.
Go be go sa hlokege go ya ka tatelano gore bohlatse bja Mna Coetzee bo be gona fao.  
O ile a šupa gore tšhelete yeo e beakantšwego e “mpe ntle le go botšišwa”, go ya ka maikemišetšo a yona go phokotšo ya bodiidi ka go hlola mešomo le kgodišo ya ekonomi.  
Go karolo le bonnyane bja taolo gape go tla ya ka tlhalošo ya disaene tšeo di pentilwego godimo ga maboto le dihlaka di ka se dumelelwe.  
Mananeo a bontši bja kganetšo a emela kgontšho yeo e kwagalago ya ka moo bodiidi bo gopolelwago gape bo elwago ka gona.  
Ka ge o hweditše tlhahlo ye, a o ile wa thwalwa leswa ke Umkhonto Wesizwe ka gare ga tshepedišo.  
Maloko a Sekwate sa Difofane tša Potchefstroom ba ile ba tšea legato le lengwe la go tšwela pele mesong ya lehono, ge babelaelwa ba babedi le sefatanaga sa seo se bego se laišitše dithapo tša koporo di hwetšwa.  
Dibopiwa tše dingwe tša go swana le diboko, dikgogolaboloko le megokolodi di tsena ka gare go thuša go ja le go metša dimateriale tše bothata.  
Bakgokagantši ba mmušo ba diriša senthara go dira melaetša yeo e amago ditaba tša go fapafapana tšeo di amanago le Afrika Borwa tšeo di akaretšwago ka go boditšhabatšhaba.  
MaAfrika go dišitiša ka moka ba phela ba thopa sefoka; ka mehla ba phela ba phetola “bophelo ka go lepatlelo la dikgonagalo”.  
Dikelo tše ka moka di lebiša go hlohleletša ekonomi le peeletšo gammogo le tlholo ya mešomo.  
Dihlopha tše tša go ba le maloko a go tšwa go mafelo a go fapana a mmušo le dikgoro a laolwa ke Senthara ya e-Innovation.  
Semelo sa yona ke mafelelo a Ntwa ya go Tonya, maitemogelo a lefase la bootee, gape le lefasefatšo la mathomothomo.  
O boletše gore Russia e šomile ka maleba go šireletša badudi le balwelakhutšo.  
Dibjalo tše di bitšwa barati ba letšatši, di ganana le komelelo gomme ke tša bontši bja lefase la go oma. 
Ka ge re tseba, dimakatšo di ka kaya dimakatšo.  
Bjalo ditlamorago tša ngangišano ye e bile hlakahlakano ya boneelo.   
Polio ke bolwetši bjoo bo fetelago ka kudu gomme bo hlolwa ke birase ya polio yeo e amago gantši bana ba bannyanem, eupša motho ofe goba ofe yoo a se go a thibela le yena a ka hwetša polio.  
Ditebatšho tša tša tirišanommogo di tla akaretša dimotlolo tša go swana le rulaganya-gomme-o age le rulaganya-aga-sepetša-fetiša, tšeo mathomong di tla akaretšwago ka go dikontraka tša laola setšhaba.  
Butterworth ga bjale e hlwekile gomme e a lebelelega ka morago ga ge e se na go lekolwa mengwageng ya go feta bjalo ka toropo ya ditšhila go di feta ka moka ka Afrika Borwa.  
Ditlhaselo tše dingwe go ya ka methopo ya tlhago ka bontši di akaretša abalone, aevori le lenaka la tšhukudu.  
Koketše ye bohloko go dinomoro tše e bile kgobatšo ye bošula ya go hloka botho ya batho ba bantši ba Sierra Leone, Liberia, dinaga tša Selete sa Great Lakes, Sudan le Angola.  
Bontši bja barwa ba rena ba ganne go topelela mabjang, gomme ba kaonetša go hlahlatha ka mašokeng.  
Go tše bohlokwa ke tšwetšopele ya bohwa bjo le bothata bja go kgorometša mellwane ya naga ya go se šetše morago.  
Tšhelete ye mpsha, Ranta, le folaga ye mpsha, koša ya setšhaba le moano di tsebišitšwe semmušo.  
Go swanetše go be le mmušo wa tekano gape ya go se tekateke woo o bapetšago ka go rata le yeo e lego ka go melawana ye mengwe.  
Maemo a dula a sa fetošwe mo ditšhabeng tše; le ge go le bjalo lenaneo la lehono ke le lengwe la maitlamo ao a laeditšwego a mmušo go lenaneo la tokišo.  
Tše di tla akaretša tlhamo le hlatlošo ya “maemo a tirišo ye botse”, yeo e theilwego godimo ga ditebanyo tša tshepetšo-mošomo tšeo di laeditšwego ke difeme tše dikgolo tša Afrika Borwa le tša boditšhabatšhaba, gammogo le dikelo tša go hlatloša phihlelelo ya tšona.  
O ile a oketša ka gore se se tla thuša go laola nomoro ya dikotsi mo ditseleng le ditefelo ka Sekhwama sa Dikotsi tša Tseleng.  
Dihlogo tša Mmušo di laeditše Mongwaledi Kakaretšo wa Commonwealth go hlama sehlopha sa botonakgolo go Guyana go hlokomela ditšwetšopele go ya ka dikgagano tšeo di lego gona.  
Senthara ya Methopo ya Artscape e ikemišetša go ama bakgabi ba baswa le bao ba tšwelelago ka go protšeke ya hlahla ka go makala a mehutahuta gape le go dintlha tša go fapafapana tša intasteri.  
Re lebetše go keteka Eid yeo e hlomphegago gape ya lethabo le setšhaba s arena sa Muslim mo mafelelong a kgwedi.  
In estuaries and bayous, dihlakahlakano tša meetse a letswai di bea maphelo a setšhaba kotsing gomme di romela diphoofolo, tša go swana le dinogo, go tšhaba mafelong a mafula gomme tša dula mafelong a setoropo.  
Generale Liebenberg le yena o ile a hlaloša ka go teko ya KwaMakutha ka moo sehlopha sa go rumula se ka gape se dirišwago bjalo ka maatla a boitapološo go fana ka tšhireletšo.  
Go motho e hlola bolwetše bjo bo feletšego, gantši le dika tša go swana le mpshikela.  
Laporoti le yona e dira diteko tša ka morago ga lehu gomme di dira dinyakišišo ka go mathata a tlhago ya kalafi ya diphoofolo.  
Diyuniti tša go renta di godišitšwe gomme dihostele tša bong bootee di fetoletšwe ka go diyuniti tša malapa.  
Mafelo a Qumbu, Tsolo le Mthatha a šupilwe go thakgola diprotšeke tša teko tšeo di ka diragatšwago mafelong a mangwe goba dihlopha. 
Kgobalo ya tahlegelo ya nako ke palomoka ya magole, dikgobalo tše šoro le dikgobalo tša tahlelegelo ya nako go mehola ya sekimi se sa sefoka.  
Ditaetšo ke gore maemafofane a mantši ga a ema gabotse ka matlotlo gomme ka fao ga a na bonnete bja kgwebo.  
Seboko se sennyane seo se khutago ke kamantšho yeo e se nago maatla ka go leboo la bophelo.  
Dirali tše di šišintšwego tša khutšo di swanetšwe go eta pele ke baetapele ba mekgatlo ya sepolotiki.  
Ge re lebeledišiša seemo seo se fokolago sa bontši bja diintasteri tša lehono, lekala la bohle le tla tsebagatša tirišo ye kaone dikontrakeng tša yona.
Ge re le gare ka mošomo wa go aga le go lota khutšo, re fela re ikhwetša re elwa kgafetšakgafetša le ditlamorago tša lehloyo la batšwantle le go hloka kgotlelelo.
 Ntle le ditlabelo tša thoto, go rulelwa ga palo ya go bonala ya direnke tša dithekisi go tla akaretšwa protšekeng ye.
Molao wa dinamelwa tša ka meetseng o swanetše go leka go gapeletša le go lekanya moya wa phadišano mo go lego maswanedi, ka gona, mmušo o tla thibela. 
Matšatši a Laboraro a tšweleditše baraloki ba botse mollwaneng wa sehlopha.
Polelo e re fa malebiši le kwešišo ye e tseneletšego ya ka mo re bonago lefase ka gona le rena ka borena.  
Re ithutile tše ntši ka seo se nyakegago go sepediša lenaneo la thibelo ya HIV go tloga go motswadi go ya go ngwana.
Se se gokile ka maatla šedi ye ntši kgahlegelong ya setšhaba le temogo ya nyakego ya go šireletša tlhago le diphidi tša ka meetseng. 
Morago ga dikgetho ba bangwe ba bašomi le boradipolitiki ba ile ba ba bahlankedi ba setšhaba le maloko a palamente. 
Gore go tle go be le kwešišo ya phadišano ka gare ga moriti wo re itlholetšego wona, wo le nna ke o tlišitšego ge go tlišwa
Ka tsebo ya se, o ile a ipelaetša go badudi gore ba kgathe tema diphadišanong tšeo di sepedišwago ke thekgo ya mašeleng  ya semmušo gore le bona ba hwetše monyetla wa go ithopela ditiki.
Go gangwa ga maswi go tšwa theleng o ka fetetša setšweletšwa ka bolwetši bjo bo rwelwego ke mošomi.
Mo therišano ye a sa itsebagatšago, mosadi o ile a hlaloša boitemogelo bja gagwe bja go swarwa.
Ka gona palo ye ya lefase e thoma goba le moeno ka ge diphetogophetogo goba dihlaola di e kgomaretše.
Lefelo le le na le boemapese, renke ya dithekisi le lefelo la go ema la dithekisi gammogo le setiši sa ditimela seo se lego ka lehlakoreng le lengwe la Claremont Boulevard. 
Taba yeo e nyakago tharollo e mabapi le mmušo wo maikarabelo a wona e le go go kgontšha dipeakanyo tšeo di  bontšhitšwego ka godingwana, le ka mo mešomo ye e swanetšego go phethagatšwa ka gona.
E swaragane le maloko a a sešole ao a golofetšego mebele le megopolo. 
Didirišwa ka moka tša kgwebišano ya dika merethaeitiriša ya dithunya tšeo di e itirišago ka botšona goba dithunya tše nnyane di swanetše go tlišwa Sentareng ya Boingwadišo le Taolo ya Dithunya. 
Mmušo o tla leka go hlabolla ditlamorago setšhabeng tša go ya fase ga moruo le go tswalelwa ga meepo.
Se se fokotša tšwelopele le temokrasi ebile se hlohleletša ntwa kgahlanong le bohloki ka go aroša ditlabelo tša motheo mo mananeong ao a diretšwego go hlabolla seemo sa bophelo gagologolo bahloki lefaseng ka bophara.
Baithuti ba go šoma go hwetša maitemogelo ba beiwa sehlopheng sa bona se itšego sa boithutelo ebile ba a lefwa tirong ya bona ya mošomo. 
Ge fela maitshwaro a aroganego a go nwa pilisi a fihla, le balwetši ba sa tle ka mehla, go bothata kudu go bušetša seo morago le gona e no ba nako fela pele ba hlokomologa.
Sehlopha sa mehlare ye bohlokwa, go akaretša mehlare ya kota ya rosi, eponi, le mehlare ya kota ya tambotie, le mohokani le malberi, di hwetšagala dithokgweng tša leboa tšeo di bego di sa šomišwe go tloga ka tokologo.
Mo tabeng ye ya molao, kgoro ya ka e tšere magato a bogale kudu matlafatšong ya Tlhamego ya rena ya Setšhaba ya Diphetogo.
Go re re kgone go phadišana lefaseng ka bophara, re ka se kgone go itsemela ka pegaditlago ya dinaledi ditshekatshekong tša rena.
Kgolo ye ya ekonomi ga e akaretše fela tšwelopele ya ekonomi ya leago, efela e akaretša khutšo le boikemo.
Ka gona ke phegišano ya ka gore re ka se kgone go bolela fela ka tekatekano lefaseng mola basadi ba nyenyefatšwa.
Ka nako ya rena ya tshotlego kgahlanong le kgethollo, re hweditše maatla go tšwa bagaleng ba rena le boikgafo bja bona. 
Tše ka moka di akaretša dilo tša go swana le go swa, dikgobalo tša hlogong, difolane, sehlabi, dikgobalo tša matsogo, kgaotšo, malwetšana a  mangwe go swana le a megemo le pelo.
O gateletše bohlokwa bja go ikgogela morago ga mašole a Isiraele go tšwa Gaza gammogo le go bea sehlomo go netefatša kemišo ya lebaka le le telele yeo e katološitšwego ya dikgaruru.
Le ge go le bjalo Kgoro yona e gare ka go maatlafatša Lekala la Ditšhelete.
Sefehlamohlagase sa kgase se nyaka sekgoba se sennyane go feta sefehlamohlagase sa tlwaelo sa malahla a go lekana ka maatla.
Tshwaro ye borutho nageng, ‘’The Orchard’’ e fa badudi dikamora tše pedi tša goba le bohlapelo, gammogo le botsenelo bjo arogantšhitšwego le lapa la mong.
Maphodisa a tšere kgato ka tshedimošo yeo ba e hweditšego go tšwa setšhabeng ya gore mathale a koporo ao a utswitšwego a be a rekišwa mo jarateng ya go lokiša dikoloi kua Kuruman.
Go lemogilwe gore ba be ba utela maphodisa mengwaga ye tshela yeo e fetilego mabapi le go kgoga ditagi. 
Melao ye meswa le kgapeletšo ya molao yeo e hlabolotšwego e fokoditše kudu tšhomišompe ya dithokgwa tša Thaba ya Kenya yeo elego lefelo le bohlokwa kudu la go ema meetse le go fehla mohlagase ka meetse.
Bao ba hwetšwago ba rekiša madila go tšwa mabenkeleng a mannyane, diputu tša dikoloi goba mafelong a mangwe ba tla swarwa.
Ba be ba le kae batho mo fase bao o bolelang ka bona, ka kakaretšo o ile wa šupwa moo o bego o le gona.
Tsamaišanommogo ya tshepedišo ya dikgatišo tša dipasporoto e thomile ebile e mo seemong seo se gatetšego pele.
Ke ile ka fofišetšwa Durban gore ke ihlolele dipego tše dingwe go mo šireletša.
Thibela batho bao ba le go ka fase ga khuetšo ya madila gore ba se šomiše didirišwa tša go ba le mollo.
Go letetšwe gore babetli ba tla šoma mmogo le barutwana ba tša diintasteri go phetagatša morero wo. 
Mokgatlo wo o lebeletšego thekišo ya diaparo le mabenkele a go rekiša dibaledi o ile wa swara morago ga lesolo la go hlaola bosenyi bjo bogolo.
Go godiša kgokagano ya dinyakišišo le intaseteri le go nolofatša tšhomišano mmogo ya dinyakišišo tša diintaseri.
Sekgao ya moepo se be se le gare ka tshepedišo ya tlhamoleswa yeo e tšerego mengwaga le gona e sa le gare ka go fokotša bašomi ka lebaka la ditlamorago tša makwakwa a metsesetoropo ya kgauswi.
Lenaneo la thuto ya tikologo le tsepelela mo bohlokweng bja mafelo a monola le dinonyana tša meetse.
Ka seemo se, tšhušumetšo ya tsamaišanommogo ya sekgao sa bohle le dipeelano tša phethagatšo di swanetše go akaretša katološo ya maikemišetšo ao.
Pego yeo e hlalošago ka botlalo ditshenyegelo tšeo di akantšwego tša moeno wa bona e lego dithekethe tša sefofane tša maemo a godimo, madulo, bjalobjalo.
Tlhamego ya tshedimošo ya setšhaba yeo e lego bonolo, ebile e rekega e tla godišwa go thuša balaodi ba mabopo.
Ntlha ye e hlaloša gore Bolwetši bja TB ye e palelago Diokobatši tša go fapafapana ke eng ebile efa tshedimošo ka phekolo le thibelo ya yona.
Tlhahlo e gona go boradikontraka bjalo ka karolo ya Mešomo ya Setšhaba yeo e Katološitšwego
Ke swanetše go gatelela gore melato ye e no ba fela bonnyane ka ge go sa na le melato e mentši yeo e sa begwago.
O se rate leano la kgwebo ya gago ka pelo le moya.
Kwano yeo e šišintšwego e hlakanya ditirelo tša tlhago le tšeo di lefelwago ke baletakgoro bao ba dumeletšwego yeo mafelelong e feleletšago e tliša dipeeletšo tša go bonala Toropong.
Mekgatlo ya kganetšo khanseleng e amogetše go katološwa ga nako efela e bontšhitše maswenyego a yona ka tshepedišo ya go thewa ga maina.
Maphodisa a bogare bja Durban ao a bego a letile lefelo la kgauswi a ile a bitšwa gore a kitimiše dikebekwa.
Mo bekeng dipalopalo tša tatelano ya ditabakgolo tšeo di gogilego šedi tšeo di šomišwago go laola le go tsebiša ditaetšo tša motheo di tla lokollwa.
Sefatanaga se ra gore sedirišwa seo se loketšwego maotwana a go dikologa ao a sepelago goba a sepetšwago efela tlhalošo ye ga e akaretše paesekele ye e otlelwago ke motho.
Dinyakišišo tše di ka šomiša bobedi bja meakanyetšo ya dinyakišišo ya boleng le ya bontši ebile e ka hlakanelwa.
Phela le dire ditsela di bonale gore botsenelo bja dientšene tša mollo bo be bonolo.
Mekgwa ya go laola tšhilafatšo ya moya e akaretša meago ye mengwe ya go tokiša mollo, didirišwa tša go gohla le mekgwa ye mengwe ya go tloša esiti ya digase le ditšhila tše dingwe.
UK e gateletše maikemišetšo a yona a go thuša ka ditšhelete lenaneong leo le sa tšeego lehlakore la mpshafatšo ya naga mola e gatelela nyakego ya  go fediša dikgaruru le go hlongwa ga dipolasa.
Pego e bolela gape ka ekonomi ya tikologo ya motsesetoropo yeo e tiilego ebile e phurullotšwego yeo e laolwago ke leano la kgolo ya ekonomi leo le eteletšwego ke ba taolo ya ditlabelwa tša selegae.
Ditlhabologo tša bjale di laetša gore dillathekeng di ka šomišwa go fetišiša bjalo ka mekgwa ye mengwe ya kabo ya ditirelo tše bjalo ka tša mmušo, tša maphelo, thuto le kgwebo. 
Sešupo se se bontšha kabaganyo le bogolo bja diphidi tšeo di kgethilwego tše šele mo Kapa Leboa.
Tšhibollo ya diminerale e bile le khuetšo ye kgolo mo karolong ye nngwe le ye nngwe ya setšhaba.
Re beele mabala a nkwe ka dikanegelo tša bao ba phologilego dikgaruru tša bong le ditlamorago tšeo di tlišitšwego ke lesolo le maphelong a bona.
Ke mokgwa wa thibelo wa go kwagala wa go fokotša palo ya dihlaselo tša dišaka mo mabopong a go tuma a Kapa. 
Go fihla nakong yeo, e be e  le ditokumenthari tša go senya kudu  mo go BBC le baphatlalatši ba bangwe ba ditaba ka seemo se.
Mo mengwageng ye mehlano ye e tlago, Hitchcock o nweletše kudu mo elego gore a ka se kgone go thušega.
Felo la tlhokego ya tša maphelo le hlaola mafelo a go ba le palo ye ntši ya batho bao ba hlokafalago e sa le ba bannyane.
Boemafofane bja Heathrow le bjona bo ile bja swanelwa ke go emiša bobedi bja mabala a difofane fela go ya ka Mokgatlo wa London wa Ditselamaphefo go be go na le ditiragalo tše dintši tše nnyane tša dikotsi mo ditseleng.
Gonabjale o modudi wa ka ntle wa lebakanyana ebile o be o na le pasa ya Afrika Borwa nako ye e fetilego.
Dipego di be di sa abaganyetšwe ka moka go dipoelo goba diakhaonte tšeo di amogetšwego.
Komiti ya Dipoelo e šogile se ya ba ya šišinya go potologa lefelo bakeng sa Interpol Symposium for Heads of Police Training ka go potologa selete.
Thuto e swanetše go tšweletša tše kaonekaone ka dirithi tša bana, talente le mabokgoni a kgopolo le phetagatšo.
Kago ya tlaleletšo e be e le ka fase ga pušo ya sešole ka fase ga Modimo, yoo a bego a filwe mošomo wa go sediša mašole ka nageng bao ba bego ba bega kua Lusaka.
Sehlophatšhomo sa ditekisi tša dimetara se tla šoma go tlaleletša dinamelwa tša bohle go ralala le motsesetoropo.
Khomišene yeo e hlomphegago, ge e ba ke go kwele gabotse o botšišitše gore naa ke megala ya bomang yeo e gatišitšwego?
Botho ka nako tše dintši bo kopana le dihlotlo tše boima gore bo phele go akaretša le phetogo ya tlhago le tikologo yeo nako le nako e kgontšhitšego tšhutišo go ya mafelong a maswa le mafelong a go ba le mathata a bofefo. 
Mo Afrika Borwa, tšweletšo ya selegae e fokotšegile ka baka la nyakego ya go fokola.
E ikarabela go Asphalt Manufacturing Plant yeo e abago metswako ya go fapafapana mo diprotšekeng tša kago le tša kgwebo.
Ipshine ka sefihlolo sa gago se monate mo mathuding mola o lebeletše dihlapi di thala.
Bjalo ka ditoropo tše dintši tša Afrika, histori ya peakanyetšo ya meago ya Durban e bontšha ketapele ya bokoloniale.
Bobedi bja banna ba le bona ba netefaditšwe gore ga ba swanela go ba le dithunya. 
Go molaleng gore ke mongwalo wo o dumelelago dika tša temogo ya kago ya setšhaba yeo Maafrika Borwa ba swanetšego goba le yona. 
Tonakgolo ye e tla bego e efa polelo ye bohlokwa e tla hloma Khomišene ya Baswa ya Profense yeo e lego kgale e letetšwe.
Go se matlafatšiwe ga bontši bja bathobaso e be e le leano leo le be go le rerilwe ebile e le kokwane yeo e bego e farologanya tlhako ya kgethollo le bokoloniale mo nageng ya rena.
Ke nako yeo re thomago go godiša ba bangwe ba Maafrika ba dimilione mo eThekwini.
Boraro bjo bo phethagaditše mešomo ya tebelelo mo diatreseng tša go fapafapana le go kgoboketša  tshedimoso mo dipampišaneng tšeo di feleleditšego ka go swarwa.
Tšweletšo, phatlalatšo le kabaganyo ya intasteri ka bophara e swanetše go diragatša ditefelo tša go laetša ditshenyegelo gammogo le thušo ya tšhelete ya ka thoko go lokeleng mohlagase le ditirelo tše dingwe tša mmasepala. 
Bokgoni bja yona bja go bontšha semoya mo nakong ye thata bo ka se tlogelwe bo sa lemogwe le ge e le ka bahlokatshepho ba Afrika.
Ka baka la tlhago ya mafula, e ka se thibelwe ka moka ka ge pula e fela e feta maatla a moakanyetšo wa kelelatšhila.
Kgoro ya Profense ya Tlhabollo ya Leago e lekodišiša bakgopedi ba madulo ebile e tla theoša mašeleng go digole tšeo di nyakago tlhokomelo le thušo neng le neng.
Naa go be go na le dipikara tša ditsebišo tšeo di bego di laetša batho diferong tša go fapana?
Toropo e lebogile gape badudi bao ba tlilego go lokiša dikwano tša tefelo.
Kamora ya rena ya bodulo ya go ba le bohlapelo e fa madulo a magolo a maemo ao a beakantšwego ka mokgwa wa serapa.
Ga gona motho yo a ka hlomago phaepe ya meetse a go nwa mo lebatong goba mo go adilwego ditena ntle le tsebišo yeo e ngwadilwego.
Diphahlo tša toka ya semolao ya bolaodi di lefela fela dithini tša ditlakala tšeo di šomišwago.
Ke nagana gore batho ka moka ba ba filego bohlatse mo ba file ditšhupetšo.
Komiti e ka gatiša ditatofatšo le dingongorego tša dikgatako tša ditokelo tša batho tša go se thabiše
Go be go na le kota yeo makgoba le batho bao ba ahlotšwego ba bego ba tlengwa go yona ge ba be ba otlwa ka go kwešwa mebele bohloko.
Ka gona, tokelo ye e tiišeleditšwego go ya ka molaotheo le semolao godimo ga tekatekano le go se kgetholle e bohlokwa kudu go twantšho ya kgahlanong le semorafe.
Tebanyo ya potlako ke go phetha merero ka moka ya kgalemo ye e amago batšhotšhisi mo kgweding ye e latelago.
Thomiša go dira tekolo ya diphetošo tša paka ye telele go phatlalatšo ya mehuta ya mehlare ye e hlagago ya ka lewatleng go matsha a Lešokeng.
 Batho bao ba nyakago go dira tlhagišo ya molomo ba ka beeletša sekgoba sa nako go ofisi ya khansele ya ka fasana ya bona, tekano ya matšatši ao e ka bago a mabedi pele ga kopano ya khansele ya ka fasana ye e latelago.
E sego gagologolo tša tlhago, ke nagana gore lereo la moloko wo o lahlegilego le tla akaretšwa ka go tlhalošo yeo.
Stediamo se sefsa se tla agwa mo setsheng se se lego gona sa stediamo sa King's Park le gona se akanyeditšwe bjalo ka lebala la go swarela dipapadi tša go fapafapana la maemo a godimodimo.
Wate le yona e hlangwa ke metsana ye mmalwa.
Dingaka tša malwetši a diphoofolo tše di nago le mangwalo, melawana le bathuši ba hlokometše maphelo le go phelega mebeleng ga diphoofolo tše di šomišwago ke maphodisa.
Ga ke e tshediše mahlo, ka tlhompho, Modulasetulo, ke lekola phapano ye ke tsela ye e tseneletšego kudu.
Go šwalalana ga West Bank go matlafaditšwe nakong ya dikgwedi tše tharo tša mafelelo.
Ka go le lengwe, batšwasehlabelo ba go katwa ba ikhwetša ba huduegile maikutlo le go ba le fetogafetoga ga maikutlo.
Mdi Bridget Gasa yo e bego e le seboledi sa letšatši mo moletlong o boletše gore Afrika Borwa e na le dibaka tše di swanetšego go thabelwa le go tšwetšwa pele.
Re nyaka tsela ya tšhomišo ya makala-ntši go rarolla ka tshwanelo bodiidi bja bana le go fediša tlhorišo ye e lebišitšwego go bana le dikgaruru.
Dira furu goba digwaši tše dingwe tša go oma gore di hwetšwe ke dikgomo.
Maikemišetšo e sa dutše e le go hlabolla borakontraka ba setlaboswane go ba borakontraka ba ba ipheditšego gore ba kgone go phethagatša diprotšeke tšeo go thwalwago bašomi.
Mo mabakeng a tšhoganetšo, maatla ao a fiwago ke karolwana ye a go tswalela renke ya dipese lebakanyana a ka phethagatšwa ke Lephodisa-Legolo goba motlatši wa gagwe yo a filwego tumelelo.
Ga go na dikolo tše di thuntšhitšwego nakong ya tiragalo eupša yo mongwe wa banna go begwa a gobaditšwe ka morago ga gore yo mongwe wa bagononelwa a mo hlasele.
Ke leboga kudu sebaka se le mphilego sona le go le leboga ge le ntaleditše go tla go le anegela ka botlalo mabapi le toropokgolo ya rena.
Go bohlokwa gore re tšwele pele ka go tsena ka bogare ga rena go go nepilego go bobedi go tšwetšopele ya ditekatekano tša ekonomi ya kakaretšo ye e šomago ka tshwanelo le go kaonafatša kamego ya diphetogo tša ekonomi ya rena ye nnyane.
Magato a tšhoganetšo a tšerwe go kgabaganya lefase mo mafelong ao baerase e netefaditšwego, eupša ke fela Hong Kong ye e hlaotšego hotele ka botlalo.
Dingwalwa-tlhatlamano tša Santee ke kgetho ye e tumilego go bao ba nyakago dingwalwa tše di kgahlišago tša semolao tša go balega ka lekaleng la Sekriste le maatla.
Se se tla etwa pele ke kopano ya boitokišetšo ya ditsebi tša sethekniki ye e biditšwego ke Khomišene ya tša Ekonomi mo Afrika ya Ditšhabakopano.
Makgobapuku a setšhaba go la Atlantis a be a rwele maikarabelo a go anega dikanegelo, ditaetšo le dipontšho tša dipopi, go bea šedi go ditaba ka moka tša dikgaruru kgahlanong le basadi le bana, gammogo le tlhorišo ka tša thobalano le go kata.
Dihlogo tša Mmušo di nyamišitšwe ke go hloka kgahlego ga Lekgotla la Tšhireletšo ka go tšea magato ka tšhoganetšo go ikarabela go boipiletšo bja go nyaka thušo ka Mmušo wa Haiti.
O tšwela pele ka modiro wa gagwe o boima wa go itšhidulla ka go latela lenaneo la go ja dijo tša phepo tšeo di sa akaretšego nama ye khwibidu.
Meyara wa Mmasepala woo o laletša maloko a setšhaba go tla ka bontši go tla go hlatsela tlhomo ya lenaneo la dinkgwete tša baswa.
Bahlankedi ba sephodisa ba swere batho ba mmalwa, ba kgoboketša dithunya, thoto ye e utswitšwego le diokobatši.
Tšea nako go bolela le batsomi ba dišaka le batho ba go phološa maphelo a batho ba bangwe pele ga go tsena ka meetseng le go ba botšiša ge e ba go bile le tšeo di bonwego kgauswinyana mo lefelong.
Lebopo ke thoto ya bosetšhaba ye bohlokwa le gona ga se ya swanelwa go tšwela mohola batho ba mmalwa bao ba nago le mahlatse fela.
Go dumelwa gore dihlopha tše di itlhophilego di tsenelela mabenkele a a itšego a diaparo ka gare ga Molokoloko wa mabenkele go utswa diaparo.
Tšhireletšo ya ditefišo ye e abetšwego go intasteri ya makhura a maitirelo e išwa fase go tšwela pele.
Le rena re badudi ba naga yeo e ilego ya "batamele kudu gore e fedišwe ka noši ka tsela ye e šiišago" .
Setopo se sengwe se hweditšwe maabane ka mašemong a mmoba ke bašomi ba polase bao ba ilego ba lemoša maphodisa.
Hlaloša ka moo bohwa bja mohu bo tla phatlalatšwago ka gona ge mohu a se a tlogela wili.
Tlhokego ya mekgatlo le dibaka go kgathotema ka setšhaba e thibela kgatelopele mo taolong ya tlhabollo le mešomo.
Ditlamorago tše kotsi ka morago ga go hlabelwa ka tšhwaana ga se tše kaalo ebile ke tše nnyane kudu go feta go hlakahlakana ga malwetši.
O mo gokeditše go ya sethokgweng sa kgauswi moo a mo tšhošeditšego le go mo hlokofatša.
Phetolo ye e kgotsofatšago kudukudu go tšwa go bathekgi ba rena ka ditšhelete e tloga e lebogilwe kudu le go bontšha bohlokwa bjoo dikgwebo tša praebete bo bo beago go protšeke.
Go na le dipego tša gore mašole a Ethiopia a ikgogela morago le ge e le gore mmušo wa Somali o ganetša se.
Kgauswinyana monna wa go tšwa Parys o filwe kotlo ya kgolego ya mengwaga ye lesometshela go Kgorotsheko ya Godimo ya Bloemfontein ka lebaka la go kata morwedi wa gagwe wa mengwaga ye senyane.
Kgoro gabjale e tsebiša dikolo mabapi le dikabo, ka morago ga ditherišano le mekgatlo ya barutiši le diasoseišene tše di emelago dihlogo tša dikolo le makgotla-taolo a sekolo.
Go tloga mola ba hwetšago tokologo ya bona, badudi ba Vietnam le Maafrika ka bobedi ba beile šedi ya bona go merero ya tlhabollo, go lwantšha bodiidi le go aga leswa dinaga tša rena.
Dikhomišene di tla fiwa mešomo ka morero wo o lebišitšego mo go hlameng mananeo-phethagatšo godimo ga ditaba tše bohlokwa.
Lekala la Tlhwekišo ya Lefelo le rwele maikarabelo a go topa ditlakala mo nokeng le maribeng a kanale.
Re dumela gore tšhireletšo ya lefase e tloga e kgokagantšwe ka tsela ye e tiilego le tlhabollo ya yona le gore bobedi di tloga di tsenelana ka tshwanelo.
Batho ka kakaretšo ba bonwa bjalo ka ntlha ya tšhitišo ya motheo go tikologo efe goba efe. 
Khonferentshe ya Mekgatlo e rerišana le go tšea diphetho ka ditharollo tše mpsha le tša kgale tše di tšerwego ke mekgatlo gammogo le go tla ka lenaneo la go ya godimo le la go ya fase la go kgathotema ga mafolofolo ga maloko.
Ka lebaka la gore tokumente ye o e beilego pele ga ka ke tokumente ga se ya mmakgonthe.
Pego a lekola dintlha tše bjalo ka temogotlhago, dimela tša šele tše di sa nyakegego, go phathakgana ga dinagasetoropong, go mediša mehlala ya khapone, boleng bja meetse a go hlweka le a lewatle le phihlelelo go tlhago.
Le gona, tema ye e kgathwago ke sešole go merero ya sekgoba sa moyeng e lebeletšwe fela ge e tsenelana le ditirelo tša difofane.
Mohlomphegi Mospikara, banna le basadi, re dutše re na le mošomo wo re swanetšego go o dira.
Ditshetlana tša dikota di be di tšhelwa fase go boloka lebala gore le dule le kolobile le go thibela go foka ga phefo ye e ka rwalago santa ye e sa tšwago go tšhelwa.
Ba thopile maemo a godimo go bobedi protšeke ya Tikologo ye kaonekaone le lenaneo la phihlelelo ya badudi le le kaonekaone.
E ka ba dipolao tše di be di na le kamano le go rola modiro ga gago?
Sehlopha sa maloko a mahlano se be se tsebja bjalo ka Komiti-Tshepedišo ya Sepolitiki.
Dimilione tša bana di holega go tšwa go tlhokomelo ya maphelo ya go se lefelwe, mananeo a phepo ya bana dikolong, molaotshepedišo wa dikolo tša go se lefiše sekolofisi go bana ba go tšwa malapeng a go itlhokela.
Karolo ya bobedi e bopša ke malwetši a go se alafege a mekgwa ya bophelo, ao a itaetšago kudukudu ge motho a fihlile maemong a bogolo bjalo ka malwetši a a amanago le mmele o montši, bolwetši bja go se šome gabotse ga pelo, kgatelelo ya madi, bolwetši bja swikiri le dikankere tše dingwe.
Peakanyo, morago ga gore e phethwe e tla ba le ditsela tše di diretšwego ebile di hlaoletšwego dipese fela, gammogo le ditiši tša dipese tše di bolokegilego, tša boiketlo, tše di šireletšago kgahlanong le boso le go šomišega ka tshwanelo ke banamedi ba bagolofadi.
Dipontšho tše di filwe bjalo ka bohlatse bja dinyakišišo tše dingwe.
Afrika Borwa ye e hweditšego tokologo e tloga e leboga badudi ba Nigeria kudukudu bao ba šomilego ka maatla go hlohleletša thekgo ya lefase mo twantšhong kgahlanong le kgethollo.
Ee, go kwagala o ka re o abelana ka bohlatse, Mna Wills.
Mandela o amegile ka pelo ka moka go eta pele lesolo leo e sego la dikgaruru la twantšho ka badudi ba naga, go thuša go beakanya diteraeke, megwantho ya boipelaetšo, ditšhupetšo le go hlohleletša batho go se obamele melao ya kgethologanyo.
Mekgatlo ya bašomi ya motheo go polokego le tšhireletšo le yona go ile gwa rerišanwa le yona.
Temogo ya botebo e a fokotšega, gomme ya dira gore go se kgonagale go ela ka nepagalo bokgole bjoo dilo di lego go bjona.
Ka moka re lemoga ntlha ya gore mmušo wo o hlokomologago maikarabelo a wona o nyatša ditokelo tša badudi ba wona.
Peakanyo, morago ga gore e phethwe e tla ba le ditsela tše di diretšwego ebile di hlaoletšwego dipese fela, gammogo le ditiši tša dipese tše di bolokegilego, tša boiketlo, tše di šireletšago kgahlanong le boso le go šomišega ka tshwanelo ke banamedi ba bagolofadi.
Sa boraro, ga re dumele gore bokapitale le Kgethollo e be e le goba di hlaloša selo se tee.
Tirelo ya Sephodiša sa Badudi e tšweletše ka tsela ye kgolo go la Laingsburg moo maphodisa a thopilego palo ye kgolo ya bjalwa bjo bo lekanago makgolokgolo a diranta, le go golega monna.
Ka mabaka a tšhireletšo, go kgatha tema go tla ntšhwa ka dipetše tša kamogelo, le gore bakgathatema ka moka ba tla kgopelwa go bontšha dipetše tša bona tša kamogelo mo dinakong ka moka.
Maafrika, go feta nako efe goba efe ye e bilego gona, a nyoretše go hwetša ditirelo, go temokrasi, tlhabollo le kago ya institšušene.
Gore go fetiša diphetho mo dipoledišanong ga go bohlokwa kudu go feta go phethagatša diphetho ka tsela ya mananeo ao a kwagalago.
Banna ba babedi ba tlogile ka tsela ya go se lemogege ka merwalo ya bona ye mebedi ye boima.
Ditlabela tša go aga tše di sa tshwenyanego le tikologo di ka šomišwa, go akaretšwa kota ye e phološitšwego, polastiki ye e hlametšwego go šomišwa leboelela, dipente tše di sa tshwenyanego le tikologo tšeo di sego kotsi.
Mmagwe o tsebišitše maphodisa, gomme molato o ile wa bulwa le go abelwa go lephodisa.
Diboledi tša letšatši di laletšwa go tla go abelana ka thuto go mafapha a go ikgetha.
Ke nagana gore bogolo bja dikemedi ka bobedi bo bontšha boima bjoo re ka bo beago go dikamano tša rena tša tšhomišano magareng ga makala a mabedi.
Gomme ke tla rata go leboga diboleledi tša mmušo ka moka go boitlamo le maitshwaro a bona a seprofešenale.
Maitapišo a phegelelo ao a laeditšego go molato wo a bile le mohola.
Molora wo o ka ba kotsi go tikologo le gona o swanetše go tšhelwa go lefelo le le akanyeditšwego ka tsela ye e kgethegilego.
Taolo-mmogo ka setšhaba godimo ga dipeakanyotikologo tše di lego bohlokwa ebile di sa tielelago e tla hlohleletšwa.
Tšhomišano magareng ga makala a mmušo le a praebete, le ge e le ya boithaopo, e tla hlohleletšwa le go tšwetšwa pele go tlhabollo ya ditsha tša lefelong la tikologo.
Diromelwantle di akaretša khabaete ya kalsiamo, samente, ditsekana tša boto, kotallaga, magong, kartamome, korong le folouru.
Kgwebišano ye e oketšegilego, ditheknolotši tše mpsha, dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle, bobegaditaba bjo bo golago, le dikgokaganyo tša Inthanete di hlohleletša kgolo ya ekonomi le kgatelopele ya batho.
Tatofatšo yeo e tla, ge go se na bohlatse bjo bo thulanago le yona, tšewa go ba ye e nepagetšego.
Ke nna Mokhomišenare, ke mo Komiting ya Tlhokomologo ya Ditokelo tša Botho ebile ke hlogo ya lekala la dinyakišišo.
Maikemišetšo a masolo ke go rarolla bosenyi le go thubja ka dintlong tše di hlatlogilego kgauswinyana mo tikologong.
Tikologo ye e nepile go ditikologo tše go dulago ditšhaba le go tsenwa ka bogare ka mmasepala ga paka ye telele tšeo di tla hlolago gore go be le dikaonafatšo tša tikologo tše di sa kgaotšego.
Ge a bolela mo khonferentsheng Tona Baloyi o kgopetše dikgopolo tša boitlhagišetšo go tšwa go dirutegi, ditsebi tša boitlhagišetšo, borakgwebo le badiredi ba mmušo, ka go ba hlohleletša go goga mmogo go aga setšhaba se tiilego kudu.
Go tlaleletša go ithuta mabapi le Mmino, kampa e tla abelana ka nako ye ntši ya go hlama mmino ka baithuti ka tsela ya phethagatšo nakong ya dithuto tša semmušo le dikhonsate nakong ya mantšiboa.
E swanetše gape go rarolla ntlha ya motheo ya phethagatšo ya lenaeothero la lefase la tlhabollo ye e theilwego godimo ga batho.
Gape go na le tšhošetšo ya phetogo ya klaemete ka lebaka la dipalopalo tše di oketšegago tša greenhouse gases (GHGs).
Afrika Borwa e dira dinyakišišo ka mafolofolo ka morero wo le go abelana ka maitemogelo a boditšhabatšhaba.
Ka mabaka a tšhireletšo, ditšeadiswantšho tša bitio le dithunya ga se tša dumelelwa.
Temošo ya setšhaba ya nyakego ya tšhomišanommogo le go rwala maikarabelo-mmogo di tla tšwetšwa pele.
Kemedi ya Afrika Borwa e tla etela Amerika Borwa ka nepo yeo Afrika Borwa e e etišitšego pele ya go matlafatša dikamano magareng ga dinaga tše pedi tša sepolitiki, ekonomi, le kgwebišano le Cuba.
Se bohlokwa mo morerong wo ke kgatelelo ye e kgethegilego ya tlhabollo ya diinstitšušene tša tlhahlo tše di ka tšweletšago borathekniki le boraentšinere ba bokgoni bja maemo a godimodimo ka makaleng ka moka a mananeokgoparara.
Mopresitente Abbas yo a kgethilwego ka tsela ya temokrasi, ka go šomiša molao wa motheo, o goeleditše Seemo sa Tšhoganetšo le go hlama Kabinete ya Palestina ye mpsha.
Mo go diphatišišo tše e sego tše bohlokwa tša kgauswinyana tša ditšhilafatša moya ka go South Durban Basin go hweditšwe gore diintasteri le dinamelwa ka bobedi di na le seabe go metswako ye mentši ya tšhilafatšo ya moya.
Ditshepedišo tša tharollo ya dithulano tše di fihlelegago, tša boithaopo, tše di lekanyago, le tša go se je nako le tshenyegelo di tla tšwetšwa pele.
Lefase le rena ka moka re hlalošwa ke karoganyo magareng ga bahumi le bahloki, bao ba nago le sa bona le bao ba se nago selo, bao ba hlabologilego le bao ba sego ba hlabologa.
Mauba a tliša ye nngwe ya ditlhohlo tše kgolo kudu ka Afrika.
Ka morago ga go rerišana le Hlogo ya Kgoro, basetsana ba ile ba ipshina le monggae wa bona.
Dikgaruru kgahlanong le basadi di tlola ditokelo le go nyatša seriti sa bosesi ba rena, bomma le barwedi.
Bjale e be e se fela taba ya gore yena o gomiša yuniti ya gagwe mafelong a mangwe?
Re bile le dipego tše ntši tša bagolegwa bao ba bego ba kgokwa, ba hlahlobja go na le mabotho a tšhireletšo, le gore diphetho tše boimanyana, ka ge Betty a hlalošitše, di be di laolwa ke dikgahlego tša tšhireletšo.
Dipoloko di ile tša bewa go dira gore go be le phihlelelo ya go tsena ka lewatleng go basepedi ba ka lewatleng.
Go bolela nnete, mokaka, ge o lebeletšwe ka lehlakoreng ga se wa swanela go kadiela ka fase ga nyaraga ya kgomo ya tshadi.
Ke tla kgopela Christo go tšwela pele ka karolo ya mathomo ya tlhagišo.
Ge mogononelwa a bula lebati, mokonstabole a mo swara.
Ke belegwe ka Mozambique gomme gabjale ke dula ka Johannesburg.
Ge e le gore re bile le kgatelopele, ka ge re bile la semorafe seo se bego se dirilwe semmušo, naga efe goba efe e ka atlega.
O thomile kgwebo ya gagwe ka go kgoboketša maratha a aluminiamo gomme ka morago ga ntlo ya gagwe go ile gwa thoma go tliša boleng go yona ka go di tološa le go di betla.
Seo e be e le go ikgokaganya le sehlopha seo, sehlopha sa Stallion.
Mogononelwa o tšwelela pele ga Kgorotsheko ya Maseterata ya Johannesburg ka ditatofatšo tša go swara sethunya seo se se nago laesentshe le dikolo.
Mdi Loots o boletše gore dilo tše bohlokwa tša dimonumente le tša bokgabo di dira gore nako ye e fetilego ya rena ka moka e bonagale le go maatlafatša dikamano tša ditšo tše ntši.
Re a gile ekonomi ye maatla, ye e nago le kgotlelelo ye e phadišanago, gomme mananeo a rena a ekonomi ya setšhaba a ikemišeditše go tloša bohloki le go kaonafatša maphelo a batho ba rena.
Ka legatong la bosetšhaba, Gauteng ke lefelo leo ditiragalo tša ekonomi le bohloki di sepelago mmogo.
Senthara ya Methopo ya Artscape e ikemišeditše go maatlafatša bophelo bja setšo ka masolo a maatlafatšo ya maithomelo.
Kgwekgwe ya molaetša wa Mna. Lamy ke gore bakgathatema ba bohlokwa ba bontšhitše mosepelo wo o sego wa lekana go mo kgontšha go emiša phego ge go bulwa lefsa ditherišano tša bjale.
Maloko a mabotho ao a fapafapanego a ile a rwalwa ka hilikhopthara ya Oryx le Lefapha la Difofane la SAPS  gomme ba ema ditseleng tše di fapafapanego tša togamaano moo dithibelo tša mebileng le masolo a go phuruphuša a ilego a dirwa.
Tšweletšo ya mohuta wa manyoro, dipleiting tša kgatišo tše di lokišitšwego goba disilintara, maswika a lithokrafi ao a swailwego goba dikgašo tše dingwe tše di swailwego tša go šomišwa go gatišwa ka yuniting ye nngwe.
Re kgobokane ka mo lefelong le lekgethwa le go llela polao bjalo ka sehlabelo sa sebenyane sa Afrika.
Ka morago ga tshekatsheko ya histori ya Afrika Borwa ye a nago le maikemišetšo le ya seriti ka mengwageng ya bomasomešupa eupša kudukudu, ka mengwageng ya bomasomeseswai go latela mabaka ao a sa laolegego ao a swanetšego go hlokomela.
Ke šetše ke hlalošitše le peleng gore tše dingwe tša dipolelo tše di lego ka mo ga ke di tsebe.
Nyalelano le magoro ao a amanago a go swana le Go thala dipolane, Go beakanya Metsesetoropo le Boetšeneere bja Diphethephethe.
Ge e le gore go na le go hloka bonnete mabapi le dinyakwa tša maphelo, le go kgokaganya Botseta bja Norway.
Didirišwa tše mpsha tšeo sepetlele gantši se se hweditšego ke seo se lahlilwego ke Sepetlele sa Addington.
Bjale re tla hwetša yuniti ya kabo ya ditirelo ya go thetha yeo e tlogo šomišwa bjalo ka karolo ya moletlo wa kabo ya ditirelo go aba ditirelo tša go ema lefelong le tee ka dinagamagaeng.
Ka diiri tša ka pela mesong ya Labohlano, bahlankedi ba maphodisa ba tsebagaditše semmušo lesolo la mohlakanelwa la go golega bagononelwa  ba go thuba dintlo bao ba nyakegago ka lefelong la bona.
Moinspekthara Grobler le mpša ya gagwe ya phološo o phuruphušitše lefelo leo ba šupeditšwego lona.
Ke tloga ke se ka hwetša diabe dife goba dife tša mokgatlo wa Manešinale.
Taba ya gore Ngaka Dering e bile modudi wa ka kampeng ya bathopša e be e se taba ye e ka lebelelwago bjalo ka lebaka, ka ge e be e se lebaka gore go be go na le mmušo wo maatla wa kgethologanyo.
Go ya ka Molaodi wa Karolo, yuniti ya gagwe e lebeletše kudu diokobatši.
Matseka a ka Randburg a atlegile ka ge a golegile bagononelwa ba babedi bao ba bego ba leka go reka ka dikarata tša kheretiti tšeo ba di utswitšego ka bohlakoding bja ka ntlong.
Diphoustara di tla bewa go ya ka melawana ya mabone a mohlagase goba sebopego sefe goba sefe seo se abilwego go tšweletša mabaka a go mametletša goba go kgomaretša diphoustara le ditsebišo.
Se ga se fela kgetho ye kaone ya go aba marulelo a go se ture, eupša gape e tloša dithaere tše di befilego tše di šomišitšwego le diabe tša tšona tše mpe go tikologo tše di swanetšego go hlokomelwa.
Bjalo ka bakgathatema ba mafolofolo ka masolong a boditšhabatšhaba a go rarolla dithulano ka khonthinenteng, Afrika Borwa le Nigeria le tšona di swanetše go hlohleletša ngangišano magareng ga dihlopha tše di lwago.
Legato le la temošo le dirilwe go šireletša seriti sa boditšhabatšhaba sa intasteri ya temo ka Afrika Borwa.
Ditšhelete tša thušo tša lebakanyana le goba ditekanyetšo tša Kabo ya ditirelo tša meetse le kelelatšhila di šomišitšwe go phethagatša tumelelano.
Pego ya Baker-Hamilton e ipileditše gore go dirwe ditherišano tša botseta bja go rarolla dithulano go akaretšwa Syria le Iran bjalo ka tsela e tee fela ya go fihlelela toka le tšhireletšo ya selete.
Ke rata go lebogiša Nikolai, le go mo hlohleletša go tšwela pele go šoma gabotse ka papading ya gagwe le go diragatša maikarabelo a bjalo ka mohlala go ba bangwe, gwa realo Pieter.
Ga ke bolele gore ke na le dikarabo tša dipotšišo tše tše boima, eupša Biko o be a dumela gore go ka kgonagala gore ditšo tše di fapafapanego tša Afrika Borwa di swanetše go huetšana ka botšona.
Bjale go boima go akanya bontši bja melato yeo e tlago tšwela pele go se rarollwe ge go tswalelwa.
Babapatši ba dilo tša setšo kudukudu ba diphahlo tša maemo a godimo ba hweditše phetolo ya dipapatšo tša bona ge di wela fase, e lego seo se ba feditšego maatla go tšwela pele go bapatša ka mokgwa woo.
Ke tsela ye e tswaletšwego gomme sefatanaga se swanetše go ema.
Gore karabo ya mohuta woo goba athekele yeo e ka mo tsenya kotsing ya gore ke mosenyi.
Go sepela mmogo le lenaneo la lefaufaung, tshepedišo ya molao e gare go hloma Etšentshi ya tša Lefaufau ya Bosetšhaba.
Lefelo la magareng ga dilathitšhute tša magareng le mafelo a go fiša ao gantši a itemogelago boso bja magareng go fihla go bjo bo fišago ka dinako tše dingwe bo huetšwa ke diphefo tše maatla tša lefelo la go fiša tša thempheretšha.
Tšwetša pele seriti le go ba molaong ga mekgatlo ya bona ya kemedi maahlong a setšhaba le ditšhaba tša bona.
Go ka no ba go šetše go na le dibokwana ka mobung ka serapaneng sa gago.
Mogononelwa o tšere mekotlana ye mmalwa ya tšhelete yeo e bego e na le tšhelete ye go bego go sa tsebje gore ke bokae.
Dipilione tše di kopane ka twantšhong kgahlanong le kgethologanyo, yo mongwe le yo mongwe a tsenya letsogo ka tsela ya gagwe go weša tshepedišo ye ya go hloka tekatekanyo.
Legoro le le na fela le dipapatšo le maswao ao a mametleditšwego go goba ao a pentilwego dibopego tše kgolo tšeo di sego tša agelwa go bontšha dipapatšo go swana le meago, dithawara le maporogo.
Godimo ga lenaneo la thušo ya ditšhelete tša dithuto batho bao ba thušwago ka ditšhelete tše tša thuto ba fiwa maitemogelo a mošomo a lefaseng la mmakgonthe ka dibaka tša go ithuta ditirelo ka ditšhabeng tše di hlokago.
Go ba gona ga palo ye kgolo ya dišepini tše di se nago le dilaesentshe ka boagišaneng bjo badudi ba gona ba hlokišitšwego nakong ye e fetilego go ka amantšhwa thwii le melao ya nakong ye e fetilego ya go fa dilaesentshe ye e nago le kgethologanyo.
Dinyakwa tša thekgo ya go ba le maswanedi di tla hlalošwa gabotse gammogo le dinyakwa tša go emiša thekgo.
Mo lebakeng la mengwaga ye lesome fela, re fedišitše tshepedišo ye e bego e hlomilwe ye e nago le tshenyo ya molao wa batho ba mmalwa ba bathobašweu wa kgethologanyo.
Gomme bjale naa o a tseba gore o file bohlatse bja gore gase ya dikeledi e ile ya thunywa?
O bolela ka lefelo leo le diretšwego mollwane ka lehlakoreng la go ja la seswantšho?
Bontši bja ditšhumi le  mafelo ka moka a go fetošetša ditšhila go ba mohlagase a dira mohlagse ka phišo ye e ntšhwago ge ditšhila di tšhungwa.
Ge e le gore o a tshwenyega gore o ka be o na le bothata bja go betša, leka go tlatša lenaneo la dilo tše di nyakegago la inthaneteng la mabapi le Go Betša ka Maikarabelo.
Aba tirelo ya maemo a godimo ya moswananoši ya Phrothokholo ya Mmušo wa Afrika Borwa.
Ga go na bohlatse bja dinyakišišo ka ga go bolotša basadi tša go ripa ditho tša bong tša basadi, le ge e le gore go na le dikgononelo tša gore di ka be di dirwa ka ditšhabeng tše dingwe.
Afrika Borwa e kgopela bobedi Mmušo wa Sudan le dihlopha tša marabele go obamela ditumelelano tša phedišo ya ntwa.
Thuša dihlophataolo go bolela le go hlagiša maikemišetšo a togamaano ka tsela ya magato le masolo.
Maphodisa a ka China a paledišitše maitekelo a tshenyo ya dithoto tša mmušo ao a hlohleleditšwego le go dirwa ke badulathoko ba "Eastern Turkistan" bao ba bego ba nametše sefofane sa Southern Airlines ka Matšhe.
Go boletšwe ka "mošomo wo o kgethegilego" wa "bathobašweu ka moka bao ba lwantšhago kgethologanyo".
Maitshwaro a mabe ga a šitiše go ruta le go ithuta fela eupša gape go ka tsenya baithuti le barutiši kotsing.
Go dumelwa gore sehlopha se ka be se amegile ka molokolokong wa ditiragalo tša go thuba dintlo ka Port Alfred le ka mafelong a tikologo.
Se se swanetše go dirwa ka go aba ditekanyetšo lefsa le bašomi go tšwa ka mafelong ao a bego a sa šomiši bašomi ba kudu go ya ka mafelong ao a bego a sa hwetše ditirelo ka mo go lekanego le ditirelo tša maphelo.
Maikemišetšomagolo a go tšweletša Leano la Sekgoba la SDB ke go aba motheo wa sekgoba wa togamaano wa diphetho ka moka tša ka moso ka mo lefelong leo.
Ba nyaka go netefatša gore ditiragalo di direga ka polokego le ka tšhireletšego ka tsela ye e kgokagantšwego.
Ka ntle le moo re tšwago gona ka moka ga rena, go na le dilo tše ntši tša go swana tšeo badudi ba Uganda le Maafrika Borwa ba nago le tšona.
Go bohlokwa go kwešiša gore mathata le mekgwa ya kekišo le ya dipapadi tša dintwa gore re kgone go tšweletša le go dira ditshepedišo tšeo go ya ka dipeakanyo tša tšona.
E bile fela batho ba babedi bao ba bego ba se na dithekethe, ba bangwe ba be ba na le dithekethe.
Go agwa ga Lepatlelo le lefsa la Green Point le šitetše badudi ba bangwe le dikgwebo ka lefelong leo ka mo go bego go ka se efogwe ka gona.
O be a le ka kgolegong a emetše go tšwelela la mathomo ka kgorotshekong lehono.
Khansele gape e šomela go thibela go tšwelela ga bogole bja mmeleng.
Mmušo o nyaka go e bea gabotse: re reta masolo a ditšhaba le taolo ya dikolo.
Gabotse, nkabe re ile ra bolawa ke tlala kudu ge nkabe o se tle wa dira tlhagišo gomme re leboga ge o thibetše tlala gore e hlage.
Sa mafelelo, eupša go bolela nnete e sego gannyane, ke nepo ya rena go ba le seabe ka kwešišong ya go fetoša diphetogo tša setšhaba, le tema ye e kgathwago ke mahlale go hlohleletša kgolo le tlhabolo.
Ge a be a etetše motlatšamopresidente o lebeletše pele gore tshepedišo e tla be e šoma nakong ya phadišano ya kgwele ya maoto.
Gammogo le mapokisana a rena a mankgware le go tšhuma batho ka dithaere re tla lokolla naga ye.
Ke befeletšwe boramolao bao ba sego ba dira selo bao ba sego ba tla go tlo re fa pego gomme ngaka ya ka e mpekotše bjale ka yo a swerwego ke bolwetši bja menintšaethisi.
Dinaga tše pedi di kgauswi le go saenela tumelelano ka ga go Efoga Mmogo ga Motšhelo Gabedi.
Dinyakišišo tša Mathomong tša maphodisa di utollotše gore bagononelwa ba na le dikgokagano le dikhamphani tše di tšweletšago dinetweke tša dillatekeng.
Nakong ya ge re bethwa ke be ke sa tsebe gore Katiza le yena o be a latofatšwa ka go robala le monna, ke no mmona a le ka lehlakoreng la batho a re betha.
Sedirišwa sa kgatišo seo ba se šomišitšego go kopiša di-DVD le sona se ile sa tšewa.
Maloko a setšhaba a kgopelwa gape go hlokomela gomme ba ruthe fela mafelong ao a bolokegilego kudukudu ao a swailwego ka difolaga tše mebala ye mehubedu le ye serolane ao a hlapeditšwego le bahlapetši ba tšhireletšo ya bophelo.
Fihlelela bokgoni ka botlalo bja mafulo ka go a nontšha kudu ka manyoro.
Lesolo la twantšho ka Afrika Borwa, a re kwešišegeng gabotse kudu, ga se lesolo la batho ba Afrika Borwa ge ba lwantšha bathobašweu, eupša ke lesolo la twantšho ya semorafe ka batho.
Go fa disetifikeiti tša bokgoni gape le mošomo wo o bolokegilego le go sedimoša diphrofešenale tša bašomi ba maphelo e swanetše go ba maikarabelo a dikhansele tša nakwana tša diphrofešenale goba bahlatlami ba bona ka maemo.
Ke nna yo a botšišitšego ka ga sethunya gomme ke be ke nyaka go tseba gore re ka hwetša sethunya kae.
Protšeke ya tlhohleletšo ke protšeke ya dilo tše ntši tše di amanego yeo e goketšago karolo ye kgolo ya peeletšo ya URP gomme e na le seabe go palo ya godimo ya batho.
Lekala le aba tirelo ya keletšo go bašomiši ba mananeo ao a kgokaganego ka gare ga Khansele gomme bao ba lekago go dira diphetišetšo ba eletšwa kudu go e  šomiša.
Mosadi, yo a hlabilwego makga a mmalwa gomme a hlakolwa diphahlo tša gagwe, o ile a kgokwa matsogo a išwa mepeteng a katwa.
Ke leka go phela bophelo tše nkego ke kanegelo ye e tšwelelago ye e lego ka taolong ya ka ka seripa.
Inanda Trail e hlomilwe go tšwetša pele le go maatlafatša boeti bjo bo theilwego setšhabeng.
Go bolela nnete, khumišo ya ba Bodikela e akantšwe gore e tla hlokiša Afrika.
Ge e le gore o tlantše aterese ya letlakala ka gare ka para ya Aterese, netefatša gore e ngwadilwe gabotse.
Kanegelo e bulwa ka nako yeo lapa le bafaladi ba bangwe ba Majuta ba dula ka Alexandria moo Jesu wa mengwaga ye šupa a hwetšago thuto ye kaone ebile e le moithuti yo a tshephišago.
Nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase bahlabani ba sekepe ba Britain ka Singapore ba ile ba fiwa go dira tlhaselo go tšwa ka lewatleng.
Ka tebeleleong ya polane, le ka polaneng ka moka, ditlhatlošetšo tša godimo le dikarolo di swanetše go direlwa mathoko ka botlalo.
Ke na le ditatamente ka moka tša mathomong tše di saennwego ka faeleng ye e kgethegilego gomme re file Khomišene dikgatišo tše di tlantšwego tša se sengwe le se sengwe.
Mafelelong re ile ra bontšhwa tsela yeo re bego re ka e tšea go fihla ka khutlong ya ka leboabodikela.
Diphulara tše di apešitšwego diaparo tša mebalabala ya go kganya, tšeo di nago le diporeng ditepising tša tšona, di tla go nametša gomme wa ipshina ka go thethathetha.
Mafelo a ka lebopong ao a sego a hlabollwa ao a swanetšego go tšwetšwa pele a swanetše go tsebja ka maanong a ka seleteng sa lebopong.
Gape re na le baotledi le basepelakamaoto ba bantši bao ba se nago le maikarabelo bao ba bakago mahu ao a sa hlokegego le dikgobalo go bašomiši ba tsela ka moka.
Ga di šome gabotse le magato ao a fapafapanego a polelo le a thuto - go tloga go kgwebo ye e sego ya hlakahlakana go fihla go dikgwebo tšeo di hlakahlakanego kudu.
Dira ka katlego le ditlhaelelo ka mmušong, ka mošomong le ka tirišanong ya togamaano ya dihlongwa.
Kgwebišano ya dinaga tše pedi magareng ga  Afrika Borwa le Namibia e bopa pedi-tharong ya palomoka ya kgwebišano ya ka ntle ya Namibia.
Potšišo bjale ke gore ke mokgwa ofe wa kopanyo wo o loketšego go fihlelela maikemišetšo a.
Maloko ao a ikgafilego a thibetše polao ye e bego e ka kgonagala gomme a golega gape mosenyi yo kotsi.
Re leboga gape barerišani bao ba emetšego mekgatlo ya dipolotiki ya ka Zimbabwe ge ba tlile tshepedišong ya ngangišano ka ga go hloka boitirelo le bophrofešenale bja bona bjo ba bo bontšhitšego ka tshepedišong ka moka.
O moetapele yo bohlokwa wa Leboa le le humilego, leo le hlabologilego.
Ke sepela le mekotlana ya ka ya go ya lebenkeleng ge ke eya suphamaketeng.
Ke nyaka gape go lebiša ditebogo tša ka go ba lapa la ka ka ga thekgo le lerato la bona tše di sa šikinyegego.
Kgoro ya Mahlale le Theknolotši e tsebagatša semmušo Maithomelo a tša Mahlale le Pontšho ya Theknolotši ya Boditšhabatšhaba.
Le ge e le gore Dikhomišene tša Nnete ka dinako tše dingwe di a solwa ka go dumelela bosenyi gore bo se ke bja otlwa le go hlohleletša igo se otle ditlotlo tše kgolo tša ditokelo tša botho, di thuša go fa sekgoba sa dipolotiki go tliša bokamoso bja rena ka moka.
Dilaetši di emela sedirišwa se maatla sa go tšweletša tshedimošo ya kakaretšo go setšhaba le go bao ba tšeago diphetho.
Amogelang molawana goba le phethagatšeng lenaneo leo le hlamago mešomo ye e holago tikologo ka mekhukhung le goba ka mafelong a boagišani ao badudi ba gona ba hwetšago meputso ya fase.
Selekane se se bontšha dikgato tše di dirilwego ke mmasepala go maatlafatša pušo ya tirišano.
Kopanyo ya tirišano ya dilete le kopanyo ya dilete tše ntši e swanetše go lebelelwa ka kakaretšo go feta go wa ga mathata a ekonomi le a kgwebišano.
Boetapele bjo bofsa le bjona bo be bo tseneletše kudu go hlokomela ditiro tša go botšišiša, gomme ge go bonwa ditlolo tša molao, magato a kimollo a be a tšewa ka bjako.
Meetse a go nwewa a ka Cape Town ke meetse ao a bolokegilego kudu le go hlweka kudu go ka a a nwa go tšwa thepeng ya ka ntlong ya gago.
Mmušo o tla tšwetša pele tšhomišo ya makhura a muši wo monnyane le didirišwa tša go tšhuma tše di šomago gabotse go kaonafatša tšhilafatšo ya moya ka go šomiša malahla le dikgong.
Taolo ya ditšhelete le tshepedišo, mananeo a go fa pego, go dira ditekanyetšo le ditikologo tša go dira dipeakanyo ka moka ga tšona di šomišitše methopo.
Dintlha tše di bonwego tša Senthara ya Go Tsena mo mengwageng ye mebedi ye e fetilego di akareditše ditirelo tšeo sehlopha se ikgafilego go di fa barutiši bao ba sa šomego.
Serapa sa Tshegišo sa ka Beachfront ke lefelo la dimaka tša tshegišo le boipshino go bobedi batho ba bagolo le bana.
Dikgwebo tša ka nageng di tla hwetša thekgo ye kgolo ka ge diphapoši ka moka tša madulo a baeti di šetše di beeleditšwe ka moka go tlo šomišwa ka tiragalo yeo ke Kgoro ya Dipapadi le Boitapološo.
Ba be ba apere dipipi le ge e le gore ga ke gopole gore ba be ba apere dipipi tša mohuta mang.
Methopo ya ka lewatleng yeo e sa mpshafatšwego e tla šomišwa ka tsela yeo e bušetšago dikgetho tša ditšhomišo tše di ka kgonagalago ka moso tša tatelano ka kgahlegong ya setšhaba.
Lenaneo la moletlo le akaretša Moletlo wa Dipuku le ditiragalo tša go bala dipuku tša direto ka mafelong ao a fapafapanego toropong ka bophara.
Phušula, tloša goba fetoša lefelo la taolo ya meetse goba o dire gore lefelo la taolo ya meetse le se šome ka tsela ye e hlagišitšwego ka taelong.
Sefatanaga seo se hlakotšwego - Audi ya mmala wa Silibere- se ile sa ema khutlong.
E senya maphelo; ya phatlalatša maikutlo a lehloyo le go hloka tshephano ditšhabeng tša rena.
Moahlodi o tlaleleditše ka gore se e bile bosenyi bjo bo rulagantšwego bjo bo beakantšwego pele ga nako, bjo bo bonwego ka bošoro bjo bo sego bja tlwaelega go mosadi yo a  bego a babja.
Puku ye mpsha ka ga Durban, ye e tlogo phatlalatšwa ka Mei, e iša babadi kgole ka fase ga bogodimo bja naga, ya nyakišiša dinnete tša toropokgolo ye e hlakahlakanego ka thokong ya borwaleboa.
Mešomo ya taolo, go fa mohlala, go ripa manaka, go hlabela, go fagola, e swanetše go dirwa kgafetšakgafetša ngwaga ka moka.
O šomiše dipharologantši tša tšweletšo tša phote ya naga go fihlelela peakanyolefsa ya metsesetoropo le mpshafatšo ka go hloma menyetla ya metsesetoropong ya kgauswi le batho bao gabjale ba lego kgole le yona.
Ka ntle le go itokišetša ga Toropokgolo, re rata go bolela gore mafula le go phohlela ga naga go ka no tšwela pele go hlaga ka lebaka la maemo a boso ao a fapafapanego, a realo.
Ka lebaka la bana ba Israele le Palestina, re swanetše go maatlafatša maitekelo a rena go netefatša gore ditherišano tše di theilwego go Ditšhišinyo tša Tenet le go Leano la Mitchell di ka thoma ka ntle le go ditelega.
Dikgetho tšeo bašomi ba meepong ba bego ba na le tšona mo nakong ye e fetilego di fokoditšwe kudu.
Moo mobu o fapanego bokgole bjo bokopana go swanetše go šomišwa go fodiša ka tšhielano.
Ngangišano e bontšhitše mafapha a mararo ao a tlišago tlhobaboroko: go hlasela badudi le go thunya ka ntle le go kgetha, go tloša bathong moo ba dulago ka kgang le tlhokego ya phihlelelo ya bašomi ba thušo ya bahlaki le ba tšhireletšo.
Oketša masolo a temošo le a tlhohleletšo mabapi le TB le TB ye e palelwago ke go alafša ka Diokobatši tše Ntši le ya Kotsi go ditšhaba ka moka tša ka Phrobentsheng.
Tema ye e kgathwago ke badudi go thuša mošomo wa Mokgatlo wa Dinagakopano ka Afrika Borwa e be e le mohlala.
Mna Liu o boletše gore o be a holofela gore babogedi ba ka Afrika Borwa ba tla ipshina ka setaele sa opera sa Setšhaena seo se tsebjago ka go ba "bonolo kudu le go ba le maemo".
Ke hlatsetše ebile ke bogetše dilo ka moka tše a bego a di dira.
Re reta maemo a gago a go nyaka go aga dikamano bjalo ka balekane le Afrika Borwa.
Afrika Borwa e tla fetogela go šomiša mekgwa ya sešole ge maano a thibelo le a go hloka dikgaruru a padile.
Johnson o šoma mmogo le bašomi ba phepo ba Lenaneo la Phepo le le Kopantšwego go tšwetša pele go ntšha masea letswele.
Maphodisa a phuruphušitše banamedi gomme a hwetša bagononelwa ba swere mekotlana ye mene ye e bego e tletše ka disekerete tša ka Zimbabwe gomme a ba golega.
Ka tshepedišo ya go tloša melao, SABC e ka se emelwe go ba lefelo la tlhahlo la intasteri.
Ga go malere a tšhipi goba a aluminiamo ao a ka bewago disetenteng tšeo diphoustara di tlogo bewa gona.
Ka mehla, masolo a a dirwa phrobentsheng ka bophara, gomme go eya ka palo ya batho bao ba golegilwego mo nakong ye, masolo a tloga a eba le mohola.
Dinyakišišo go tloga fao di ile tša romela maphodisa ntlong ka karolong ya Umfuyaneng.
Tlhohlo ya ka ka intastering ke gore e swanetše go tloga go karoganyo le tlhomong ye e tiilego.
O dirile gore naga ya rena e be karolo ya khonthinente gomme a šoma ntle le go lapa go tliša tsošološo ya Afrika.
Ga ba šome ka mehuta ka moka ya keletšo gomme ba tlogela dikgoba tše ntši ka mmarakeng.
Maikemišetšo a tlhako ye ke go nyakišiša bokgoni bja boeti bja Difolete tša ka Kapa le go tsenya lefelo leo ka ekonoming ya boeti.
Difeme tša ka Afrika Borwa di rata go abelana ka bokgoni bja go šoma dijo le India.
Se se diregilego ke gore bašemane ba ile ba tšwela pele go apara diyunifomo.
Amogelang melao ya maleba ya bosetšhaba goba melao ya tlolo ya thibelo ya kiletšo ya dibetša ka ge sephetho se tšerwe ke Khansele ya Tšhireletšo ya UN.
Re bona dikabo tše tša dikgokagano tša sathalaete e sego bjalo ka phadišano, eupša bjalo ka thušo ya ditheknolotši tša kgokagano ya megala ya fase.
Tebelelopele ke gore ditherišano tše di thomološitšwego ka Julae ka Bonn di ka tšweletša diphetho tše di amogelegago kudu ka US go feta dithalwa tša bjale.
Maloko a Palamente, maloko a botseta, baetapele ba dikgwebo, bahlomphegi, magagešong, tshepedišo ka moka e latetšwe.
Tshedimošo ka boripana ke sebaka go bathekgi ba mašeleng go kwa tshedimošo ye e tlišwago ke bona beng ka ga protšeke ye kaone ye.
Ditšhelete tša mafapha, tša dithoto tša go se šuthe le tša ditshenyegelo tša bjale, tše di filwego go ya ka dikgopelo le tshekatsheko ya nyakego.
Naa o ile mo mothalading wo go reka dithekethe?
Mna Deng, setsebi sa thenese sa ka Tšhaena yo a nago le dimetale tše nne tša gauta tša Diolimphiki, o bile mohlankedi wa dipapadi ka morago ga go tlogela go raloka gomme a hlohleletša le go tšwetša pele Dipapadi tša ka Beijing lefaseng ka bophara.
Baabi ba mohlagase ba tla swanelwa ke go obamela melawana ye ya fasefase.
Mmušo wa temokrasi o hweditše ekonomi ye e sentšwego ke pušo ya kgethologanyo ye e tšerego mengwagasome.
Leano la lebaka le letelele ke go aroganya ditšhila tše kotsi le tša kakaretšo ka mothopong le ka tšomišong lefsa, mabakeng a ge tšhomišolefsa e le maleba, e kgona go tšwetšwa pele ebile e na le mabaka a ekonomi.
Ga go na le lebaka la go kopanya ditirelo ka moka tše di lego tša phraebete.
Dithaere ke bothata ge di lahlwa ka ge di tšea karolo ye kgolo ya moya wa lefaufaung go ya ka boima bja tšona ebile ga di kgone go pitlelwa.
Ye ke tsela ye kaonenyana ya go fa leina goba go swaya phoofolo eupša ga se gore ga go bohloka ka botlalo.
Yeo ke polelo, ge dilo tše bohlokwa di tsena ka dipoledišanong le ka ngangišanong, ao ke mafapha ao ba bolelago ka ga ona.
Ba amantšhitšwe le molokoloko wa bohlakodi ka moo lefelong leo.
Seetša le sona se kaonafaditšwe ka lebopong la lewatle, gomme ge ditšhelete di dumelela, matangwana a diketswana a tla direlwa legora dinakong tša ge go na le batho ba bantši.
Mananeo a mašole a go kgathatema ga intasteri a tla beakanywa kudu go thekga ditheknolotši le bokgoni bjo bo bonwego bjalo ka bjo bo lego bohlokwa go Lebotho la Mašole a Afrika Borwa.
Ka sebopego se se nago le tsenelelo ye nnyane ya tshepedišo ye ya maithomelo, balwetši ba bantši ba kgona go boela mešomong ya bona ya ka mehla ka pela kudu.
Lefelo tikologong ya lepatlelo le hlapeditšwe ka morago ga tiragalo ya go thuntšha sethunya.
Gape e ka akaretša leswao lefe goba lefe leo le nago le mothaladi o tee wo o ikemetšego ka bowona, o nnoši, wa go ripiwa, ditlhaka tše di ntshofaditšwego, dika goba maswao.
Ke dumela gore lenaneothuto la rena le kgona go thuša bafsa ba rena bao ba šomišago diokobatši, bao ba nago le kgatelelo ya dithaka, semorafe, go tšea lehlakore go tša bong, go kgalema le mehuta ka moka ya dikgaruru.
Ke bona dimilione tša batho di hloka sa go reka ditšweletšwa tša polaseng le tša femeng gomme ka lebaka la bohloki bja bona ba ganwa ka mošomo le tšweletšo go dimilione tše dingwe tša batho.
Tlhamo ya Metsesetoropo e akaretša go dira, go tšweletša lefsa, go maatlafatša tšhomišo ya go ya go ile ga mafelo a setšhaba a ka toropokgolong, go akaretšwa ditsela, dikwere le diphaka gammogo le mafelo a bohlokwa a tlhabollo le mafelwana ao a kgethegilego.
Ke boditšwe gore Venfin le Remgro Limited e bile dikhamphani tša mathomo tša go fetola  boipiletšo bja go tsenya letsogo ka tlhabollong ya thuto ya maemo ka dikolong tše di nago le mathata.
Mo mengwageng ye mebedi ye e fetilego, thušo ya mašeleng ya Kgoro e akareditše diwilitšhere tše mmalwa.
Mmeyara o tla felegetšwa ke sehlopha sa Makhaselara le dihlogo tša Mafapha tša ka Mmasepaleng wa eThekwini.
Gape dikoketšego tša dithomelo tše di sego tša thušwa ka ditšhelete tša maikarabelo ao a filwego Mmušo wa Selegae di bonwe bjalo ka kotsi ye e ka hlagago.
Lefelwana la Durban ka Kopanong ya tša Boeti e bile motlolo wo o goketšago mahlo wa lepatlelo la toropokgolo la Moses Mabhida, leo le phethilwego le na le areke ye e tumilego kudu gabjale.
Bogare bja toropokgolo ya Durban ke lefelo la kgwebo le la boithabišo le le tletšego ka batho leo le lego tikologong ya boemakepe bja bo tletšego ka batho.
Maphelo a bona a ka kaonafatšwa kudu ka kalafo ye e šomago gabotse le taolo ya malwetši ao a bakwago ke malwetši a mangwe.
Afrika Borwa e nyakile phetošetšo ya dikamano tša Leboa-Borwa kudukudu mabapi le kimollo ya dikoloto, phihlelelo ya mebaraka le maemo ao a lekalekanyago a kgwebišano mola ka go le lengwe e tiišetša dikamano tša Borwa-Borwa.
Go lebeletšwe gore melawana e tla lebeledišišwa lefsa ge nako e ntše e eya.
Kabo ya mangwalo a beng ba dintlo ka Kgoro ya Dintlo ka Mmasepaleng wa eThekwini ye e rulagantšwego go swarwa ka Mokibelo wo, ka manyami e fegilwe go tlo swarwa ka letšatšikgwedi la ka moragonyana.
Melawana ya tlhabollo ya dinamelwa le mafelo e bontšhitšwe ka diphethong tša tlhabollo; le ka phethagatšong ya molao.
Dipanka le dihlongwa tše dingwe tše di swarago tšhelete, gammogo le barekiši ba šetše ba tlile ditiragalong tša tlhahlo ka ga dikagare tša tšhireletšo tše di kaonafaditšwego.
Motšhene wa go tšhela diaparo ka pele o šomiša meetse a mannyane gomme o šomiša mohlagase wo monnyane go feta motšhene wa go tšhela ka godimo.
Diphenkgišano di tla sekasekwa ke Komiti ya Tshekatsdheko ya Diphenkgišano pele ga ge Komiti ya Kahlolo ya Diphenkgišano e aba.
Ee, mo mengwageng ye e fetilego ye mehlano, ekonomi ya rena ya phrobentshe e tšwetše pele go feta kakaretšo ya bosetšhaba.
Setsebegi sa ntwa ya tokologo le mogale wa MaZulu le sereti, Kunene o hlokofetše ka morago ga bolwetši.
Maitekelo a go hlabolla lefapha la boeti a ikemišetditše go hloma mešomo le go thuša  letseno la tšhelete ya ka ntle.
Re swanetše go dumela gore ga se ra fetša tshepedišo ya go bopa setšhaba se sefsa, dikgopotšo tša mengwaga ye e fetilego, dikgopotšo tša ntwa ya tokologo, lebaka le le fetilego la karogano le tlhokego ya tlhabolo di tlošitšwe.
Baromiwa le bona ba ile ba rwala dikefa tše thata gomme ba sepelasepela le lepatlelo, seo se fedilego karolo ye e ka bago tee-tharong, gomme rei ya mathomo e šetše e dirilwe.
Maikutlo a ka ke gore, ebile ke gatelela se, ke nagana gore se ke go phamoga.
Mmušo o tla šomela go hloma le go amogela dinepišokakaretšo tša bosetšhaba ka go fokotša meši ye e amanago le mohlagase yeo e lego kotsi tikologong.
Beke ya mošomo wo montši ga e ame mafapha ka moka.
Leloko la setšhaba se tsebišitše maphodisa gore monna yo a gobetšego o kae, gomme matseka ao a bego a le komanamadulaabapile a mo golega semeetseng.
Dikgobokano tša setšhaba di ka šitiša šedi go bana bao ba lego kgauswi le letangwana.
Tona Hogan o rerišana le bakgathatema bao ba fapafapanego bjalo ka karolo ya go nyaka ditharollo tša ditlhohlo tše tshepedišo ya maphelo e lebanego le tšona ka Foreisetata.
Batho bao ba hlahlwago bao ba phethilego le lengwe la mananeo a tlhahlo a Kgoro ya Tlhabolo ya Setšhaba ba ka hlokolwa go tsenela dithuto tša mošomo tša ngwaga o tee ka mokgatlong wo o ngwadišitšwego le yona.
Ka lebaka la gore Mabota o amegile ka go thunyeng ga maphodisa a mabedi a banna le gore e tla hlaga gape le gore e swanetše go thibelwa.
Ga go matšošetši afe goba afe le goba dikgaruru tše di tlago kgotlelelwa, o boditše ba kgašo.
Sa bone, tikologo ya sekolong e swanetše go lokela go ruta le go ithuta go go dirwago gabotse; bjale e swanetše go bolokega, go šireletšega, e be le toka, e godiše le go hlohleletša.
Go na le ditaetšo, a realo, tša gore bagononelwa ba ka ba karolo ya segongwana, le gore go golega ba bangwe go ka latela mo nakong ye e sa fetšego pelo.
Lekola tshepedišo yeo ya meetse a pula tikologong ya ntlo ya gago le boagišaneng bja gago gore e hlwekile le gore e šoma gabotse.
Ke taelo ya milenia, ya gore batho bao ba gateletšwego ba tla tšwelela go nyaka lefsa seo se lego sa bona ka nnete, kudukudu ka lebaka la gore ga ba ka fase ga batho.
Go bediša meetse bonyane motsotso o tee go ka bolaya dipharasaete tše kotsi, dipaktheria, goba dibaerase tše di lego gona.
Re kgopela mekgatlo ka moka go šomela go fediša dithulano le go tšwetša pele peomarumofase.
Re swanetše go bona tlhomo ya mešomo bjalo ka selo se se tlago pele le go tloša bohloki kgahlanong le go ikhumiša le bojato bjo bo sa laolegego.
E swanetše go ba mabapi le tsošološo ya ekonomi gore re kgone go intšha ka legorong la "bao ba sego ba hlabologa" sa ruri.
Ge tshepedišo ye ya ka godimo e šetše e phethilwe, Rakonteraka yo a amegago o na le maikarabelo a go hloma ditsela gape ka botlalo, dibetše le dipheibemente.
Ga se nka ka lemoga gore ke be ke mo lwantšha kudu ka tsela yeo.
Re dumela gore ka go lebiša šedi ya rena go digongwana le bagwebi bao ba sego molaong, re fihlelela bogareng bja bothata.
Re leboga dikamogelo tše le re filego tšona go tloga mola re fihla ka Tehran.
Pheibemente ye mpsha e kopanya dikarolo tše pedi tša lefelo la segopotšo gomme ya hlama kelo ya ponagalo go leba Paddocks.
Theknolotši ya sebjalebjale e mpefaditše setlwaedi se, gomme se sa feletša ka go befediša batho le kgogolego ya maikutlo a setšhaba.
Stats SA e na le maikarabelo a go ngwala le go phtlalatša tshedimošo ka ga dipalopalo tša tšweletšo, diakhaonte tša bosetšhaba, dipalopalo tša theko ya tšweletšo, dipalopalo tša theko ya bareki, mmaraka wa bašomi le dipalopalo tša setšhaba.
Bjale a re se ke ra gakantšha ya setlwaedi le ye e sego ya setlwaedi, ke lemoga ka botlalo gore ntwa ye e sego ya setlwaedi e mabapi le eng.
Bathobaso ba ile ba fiwa tshepedišo ya thuto ya maemo a fase ye e bego gape e tsebja bjalo ka Thuto ya Bantu.
Bao ba bego ba le ka pele le ka morago ba be ba goeletša mabapi le gase ya dikeledi?
Go be go na le setu ka botlalo, gomme dikgato di beilwe fase, mang le mang a nyaka go bona gore dikgato tšeo di tlo ema kae.
Se se ra gore go swanetše go kgonagala gore maemo a mokgatlo wo o hweditšego diboute tše ntši a swanetše go hlohla le go sekasekwa.
Go dira mohlala wa kotsi le go fa pego di tla dirwa mabapi le maitshwaro a mootledi le mafapha a mangwe a kotsi go tlo latelwa ke diklaente.
Di tloga ka Blue Lagoon ka leboa go fihla ka Addington ka borwa.
Go hloka bokgoni ga bašomi go bothata kudu ka mo maemong a.
Le ge e le gore kgatelelo ye kgolo e ka setšhabeng sa Mathosa lesolo le le lebeletše kudu batswadi bao ba bolelago Seafrikantshe bao ba tšwetšego pele kudu go ngwadiša bana ba bona ka diphapošing tša Seisemane.
Tshwaotshwao, ye e bontšhwago ka lebone le letalamorogo la roboto, gantši e na le tshedimošo ya tlaleletšo goba tlhathollo ye e ikemišeditšego go tšweletša goba go ngwala ditiro tša kelo ya mošomo, ka ntle le go nyaka mošomiši yo mongwe go šoma ka yona.
Batho ka o tee ka o tee bao baamegago ka mo ditiragalong tše ga go selo sa mohola se ba tlogo se dira eupša ba tlo senya thoto ya Mmušo ka go tšwelapele ka dithulano tša di tseneletšego tše di sego molaleng.
Go netefaletša ka mohlala, sekgoba, dihlongwa le kopanyo ya peakanyo go bohlokwa ka molawaneng wa tša dinamelwa.
Mo mafelelong a beke ao a fetilego, maloko a maphodisa a Bloemhof a golegile bagononelwa ba mmalwa ka morago ga go foša maphodisa ka maswika le mapotlelo a dipiri.
Tlhamo ya sampole ya sewelo ye e arogantšwego, ye e theilwego go letseno la kgwebo, e šomišitšwe.
Setopo sa mohu se hweditše ka lona letšatši leo, se le tseleng ka Bophelong se na le dintho tša ntši tša go hlabja.
O boletše gore Khansele ya Toropokgolo e šetše e dumeletše go beeletša ka go tsošološa Parade mo mengwageng ye mebedi ye e tlago ya ditšhelete.
Ka lebaka la gore se ke mašaledi a melawana ya semorafe, re ka se ebile ga se ra swanela go efoga dipoledišano ka ga semorafe, kudukudu go netefatša gore re fediša semorafe ka nageng ya rena.
Go swana le ka nageng efe goba efe lefaseng baeti ba lefase ba swanetše go ba le tlhokomelo gomme ba se ke ba lekeletša dilo tše bohlokwa phatlalatša ge ba etela mafelo a mabotse a go bogela mafelo.
Dilo tše di nyaka go kgontšhwa kudu go thuša masolo a makaone a Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa.
Ke hlomphilwe ke sebaka se ba mphilego sona sa go ba eta pele.
Go tloga fao, ke fela seboledisegolo sa letšatši seo se fiwago sefoka, seo se nago le betše ya molaleng godimo ga ripone le rosethe ya laphele.
Ka lebaka la bohlokwa bja mošomo wa go tima mollo wo gape o lego kotsi, ba tirelo ya Tlhago ka Kapa ba ikemišeditše go aba tlhahlo ya motheo, ya go mpshafatša le ye e gatetšego pele go kgontšha Balaodi ba tša Pabalelo fase.
Mošomo wo o nyakega ka pela ka lebaka la gore mathata a tlhokego ya mešomo gareng ga bafsa bao ba sa šomego bao ba se nago bokgoni le bao ba nago le bokgoni.
Ditšhupetšo tše di dirilwego ke Mokgatlo kgahlanong le melao ye e se nago toka, ya go swana le Molao wa Peo ya Batho go ya ka Merafe le Melao ya go Dula Lebakanyana e ile ya dirwa.
Mabapi le dilo tše di swanetšego go dirwa ka protšekeng, go hlahla bahlatholli ba polelo go kgontšha tshepedišo ya semolao ge go ka ba le ditiragalo dife goba dife tše di akaretšago batšwantle di ka thoma.
Molato kgahlanong le yena o tla fegwa go tlo dirwa kgopelo ya peila.
Ngangišano yeo e ile ya feletša ka go bethana moo e lego gore mohu go kwagala gore o ile a hlabja mafahleng ke buti wa gagwe.
Go bjala dimela tše di šomišwago kudu ka khemeseng goba tša go šomišwa mabakeng a go dira dihlare tša go bolaya dikhunkhwane, tša difanki goba tša mešomo ye e swanago le seo.
Se se tloša seabe sa infoleišene ye e hweditšwego, tše di fapanago go ya ka legoro.
Motho yoo a ka ba le sethunya ka morago ga ge a hweditše laesentshe ya maleba ya sethunya.
Poleisetere le khomphosite ye nngwe le faepa di maatlafaditše dillaga,diphaephe, bjalobjalo, ka tšipsamo, samente, aspestose, bjalobjalo.
Tirelo ya inthaneteng ya mebepe ya lefelo la mafula e go dumelela go tsena ka lefelong le itšego.
E tloga e le tlhohlo ye kgolo ya bonamodi le ya selete.
Godimo ga se e bile melao ya kgethologanyo, go se dumelele bagolegwa bao ba bonwego molato tokelo ya semeetseng ya go dira boipelaetšo, ditlhagišo tšeo le tšona di bonwego bjalo ka tšeo di sa sepelelanego le molaotheo.
Taolo ye kgolo ya motswako wa dijo tša diphoofolo e swanetše go dirwa, kudukudu ge o fetogela go tšwa go dirafetše, go mabjang a ka sethokgweng goba mafulo, go ya go dithoro goba motswako wa dijo ka botlalo.
Ga ke gopole dikgobalo eupša ke na le mengwapo ka mokokotlong wa ka ka lebaka la disampoko.
Go realo go ra gore re sa tšwela pele go nyaka ditsela le mekgwa yeo ka yona re ka fetošetšago dikgopolo go ba dilo tše di dirwago tša setšhaba se se theilwego go batho le tshepedišo ya tlhabollo ye e theilwego go batho.
Re na le dikgopotšo tše kaone tša setee se maatla le thekgo ya mafolofolo ya batho ba Netherlands ka ntweng ya rena kgahlanong le kgethologanyo.
Ge re ngwala sethalwa se, Toropokgolo le yona e tla lebelela ka moo e sepelelanago le Molawana wa Tlhabollo ya Mafelo wa Phrobentshe ya Kapa Bodikela.
Re tla tšwela pele go ipiletša go ba Taolo ya Mmušo wa Palestina go emiša ditlhaselo ka moka tša dirokhete kgahlanong le Israele.
Ka molokolokong wa ditheknolotši tšeo di kgokaganego mmogo go aga ekonomi ya haetrotšene, pholathinamo e raloka tema ye bohlokwa bjalo ka selo se se fetošetšago haetrotšene go ba mohlagase.
Se ke go le tsebiša lena badudi ba Durban le baeti gore mabotho a tšhireletšego a tlo tsenya tirišong melawana ka moka mo nakong ya matswalo a morena.
Mafelelong o tla fa batšwasehlabelo bao ba bego ba sa gononelego selo dikhotheišene tša mošomo wo o tlogo dirwa gomme a ba kgopela gore ba lefe tepositi gomme ka moragonyana ga moo a nyamelela ka tšhelete ya bona ka ntle le go dira mošomo woo.
Se se tla sepela le tirelo ya katološo ya kakaretšo go bengnaga.
Se bohlokwa ka mo go swanago ke tema ya phrofešene ya dipeakanyo ka go utolla bokgoni bja tlhabollo le go nolofatša tshepedišo ya phetošetšo ya sekgoba tše di hlokomelago maphelo ao a phelwago ke badudi ba rena.
Letšatši le ile la hlogonofatšwa gape ka dithapelo tša ditumelo tša mehutahuta tša go swana le tša Maislamo, Mahindu le Bakhriste.
Legatong la Mmušo le batho ba Afrika Borwa, ke le amogela Khonferentsheng ya bobedi ya Mekgatlo ya Dilete tša ka Fasana tša Ešia-Safrika.
Bjale, diphetho di tloga di dira seo, gomme re ganetšana le diphetho tšeo.
Bontši bja bašomi ba meepong ga se ba hwetša menyetla ya thuto le tlhahlo gomme, ka lebaka la se, bontši bja bona ga ba kgone go bala le go ngwala.
Baemedi ba Botseta bja Australia ba laola dikgahlego tša Botseta tša Papua New Guinea ka Rephaboliking ya Afrika Borwa.
Ka ntle le tsebo ye, melawana e ka ba kotsing ya go hlongwa gomme ya se feletše felo, ya hlokomologa dinnete tša bokgoni bjo bo hlaelelago goba ditshepedišo tše di fokolago ka legatong la phethagatšo.
Ba bolela gore ba tla e bea ka gare ga motswako wa phaerotheknikhale ka sebopego sa gase ya go tšholla dikeledi goba se sengwe sa go swana le sona.
Lesolo le le tiišetša gape boikgafo bja Maphodisa a ka Toropong go netefatša polokego ya banamedi, bao ba šomišago lenaneo la rena la dinamelwa tša bohle.
Polasa bjale e ge o retogela la mathomo ka letsogong la goja.
Mmušo wa SA o tla rwala maikarabelo a madulo a Mna Aristide le go mo hlokomela.
Tšhišinyo efe goba efe ya gore re ganne go šomišana le seo se bitšwago Yuniti ya Heath e tloga e hloka maitseparelo.
Herman o ile a kgototšwa go tloga setulong sa mootledi gomme palo ya bagononelwa bao ba sa tsebjego ba tšhaba ka Toyota Quantum ye mpsha.
Ge ba fihla, maphodisa a hweditše sethunya se se bego se se na laesentshe se go dumelwago gore se šomišitšwe nakong ya bohlakodi, megala ya bohle le tšhelete ye e utswitšwego go mosadi.
Ngaka Jordaan o kgopetše Maafrika Borwa go hwetša dithekete tša bona ka pela ge kgato ya bobedi ya thekišo ya dithekethe e thoma.
United States e swanetše go gopola ka ga dimpho, gammogo le dilo tše e sego dimpho.
Mmeyara le Tona go emetšwe gore ba tla sepela go ralala le lebopo la lewatle gomme ba dumediše batlamaikhutšong le go ba amogela ka lebopong la Durban ge nako ya matswalo a morena e thoma beke ye e tlago.
Mehuta ye ya maswao bjale e dumeleletšwe ditseleng tša ka metsesetoropong e sego ka ditseleng tša maphefo le ka bogareng bja ditsela.
O boditše ba kgašo gore ge mollo o ka thoma ka go ye nngwe ya ditlepo tša bošego tše di tletšego ka batho, go tla ba boima gore batho ba tšhabe moo meagong yeo.
Go fetošetša ditshephišo tše go ba dinnete ke taba ye nngwe, le ge go le bjale, ka ge Holmes a dumela gore masolo a marabele a tšwela pele go arogana ka fase.
Ka papatšong, dinaledi tše pedi tša maemo a godimo di bontšha bokgoni bja tšona bja kgwele ya maoto le go tšweletša lethabo la bona la phadišano yeo.
Go tla fiwa šedi go ditlamorago tša mellwane ye mentši tša ditiro tša batho.
Ka morago ga tše ka moka, tše dingwe tša tlhagišo ya peleng ya "tlhokego ya bošaedi", bjalo ka tlhagišo ya filosofi, e ka gare ga Pebele ye Kgethwa.
Ka go latela ditherišano tše pego le ditšhišinyo di tla alwa pele ga Kopano ya Dihlogo tša Dinaga le Mebušo tša AU ye e beakantšwego go la Accra, Ghana ka Julae mo ngwageng wo.
Maloko a palamente ke batho ba le noši bao ba filwego maatla a go bega go Palamente gomme se ba tla se dira.
Ke borukhuhli go thibela molao gore o phethe mošomo wa wona ka maikemišetšo kakaretšo a protšeke ye e itšego.
Tumelo ye e felago e e ba gona ye e bego e phatlalatšwa nakong ya pušo ya kgethollo e be e le ya gore Panka ya Resefe e be e šoma ka go ikema, ka ntle ga khuetšo efe goba efe ya Mmušo.
Bao ba lebalago tše di fetilego ba tla ikhwetša ba di boeletša.
Eupša le ge go le bjalo batho ba ka tsena ka tsela ya dibalamakgolo?
Phothale ya kabelo ya tshedimošo yeo e tla dumelelago phihlelelo ya elektroniki ka baabi go megala ya go fapafapana ya tshedimošo go akaretša dintlha tša dithentara tše di hwetšagalago go Mmasepala wa eThekwini di tla tšwetšwa pele.
Ka nnete, re hweditše tsela ya rena ka tsela ya lewatle la ditiragalo tše šoro, mo ntlheng efe le efe mo tseleng, re be re gapeletšega go fetola ka boitlhagišetšo go ditiragalo tše di letetšwego le tše di sa letelwago.
Go gakatša seemo sa bothata, diketekete tša batho di ikhweditše di hloka magae.
Tlhokomelo ya ka lapeng ga se ya swanelwa go bonwa bjalo ka mošomo wo e lego wa maemo a fase ge o bapetšwa le tlhokomelo ya institšušeneng, gwa realo Uys.
Go phaka mo lefelong la go phaka la Cattleman go tla iletšwa ka lebaka la tiragalo ye.
Le gona motho-ka-lebese ofe goba ofe yo a palelwago ke go obamela dipeakanyetšo ka gona o tla bonwa bjalo ka yoo a tshetšego Molawana wo.
Bjale ka ge go tshephišitšwe pejana, šedi ye kgolo mo sehleng se sa Maikhutšo e tla lebišwa go ditharollo tšeo di hlohleletšago bosenyi.
Bjalo ka mothopo wa peakanyo ye e kgokagantšwego, dathapeisi tša lenaneokgoparara le le kwešišegago e tla hlongwa mo maemong ka moka.
Nepo ya yona ke go tšwetša pele thuto ya go-ya-go-ile le thuto ya mošomong.
Makala ka moka a mmušo le batšeadiphetho ba bangwe ba bona ditlakala bjalo ka ntlha ya bohlokwa.
Go hlatholla dipalo tše go ka hlakahlakanya, go lebeletšwe bogolo bja ditaetši tše di lokollotšwego.
Ka tšhomišo ya setlabela se, bana le batho ba bagolo ba lefelo le gabjale ba na le, mo dintlheng tša menwana ya bona, setlabela seo ba ka bulago ka sona ponelokgole tša tsebo ye mpsha.
Ditlabela tše di lego gona di swanetše go šomišwa ka tshwanelo kudu le mananeo a merero ye mentši a tla tšwetšwa pele.
Eupša seo re se fihleletšego go fihla mo ke karolo ye nnyane ya kgatelopele ya mošomong.
Go ba le khuetšo go bodiidi ka tsela ye e kopantšwego, ya mahlakorentši go ya go thomišeng le go bolokeng tlhabollo ya ekonomi le leago e a nyakega.
Mo ke laeditše boleng bja go tsenelela kudu le go kgokagana le dipoledišano tše dingwe go hlama polatefomo ya bohlale ye e kwagalago moo go ka thewago go beakanya tlwaelo le dipoledišano.
Re efogile dikgaruru tšeo di etilwego pele ke go hlangwa ga Komiti ya Kgokaganyo ya Dihostele ya Bosetšhaba.
Boloka sekhwamatsogo le sellathekeng tša gago mo go wena gomme o se ke wa di tlogela di sa hlokomelwa.
Kgoro ya Tšhireletšo e tla lebelela go hlama mananeotshepedišo moo ditokelo tša thoto tše di sego bohlokwa tša theknolotši ye e thekgwago ke mmušo ka ditšhelete di ka fetišetšwa go, goba tša hwetšwa ke, difeme tša tšhireletšo tša mmušo le tša praebete.
Mengwaga ye mehlano ye e fetilego Ghana e bile naga ya mathomo ya Bogare bja Afrika go theoša folaga ya Brithane le go emiša folaga ye mpsha ya naga ya Ghana.
Le ge e le gore, pego ye nngwe ya mmušo e laeditše gore infoleišene mo maemong ka kakaretšo e hlatlogile ka tsela ye e bego e sa letelwa ka Janaware.
Dintlha tše pedi di tla rarollwa, e lego, boleng bja tikologo bja mahlakore ka moka le go bea leihlo tshekegelo ya melawana.
Kankere ya setho sa bonna e alafega kudu, gagologolo ge e lemogilwe le go alafša e sa le nako.
Banna ba bararo le mosadi ba hlakotše lesogana sešupanako sa gagwe sa seatleng le sellathekeng gomme ba ngwega ka Ford Laser ye e tšhweu.
Re nyaka go dira lehu la badirišani go ba ka tsela ye e kgagamatšago gore batho ba se tsoge ba naganne ka lona.
Leina le Mongoose le tšerwe go tšwa go phoofolo ya Afrika ye e tlwalegilego yeo tlwaelo ya yona e lego go ntšha mahlo dinameng ge e le kua lešokeng.
Thekga maitekelo a go tliša diphetogo go dipalopalo tša batho le mehuta ya bophelo go fihlelela tlhabollo ye e matlafetšego ka tsela ya leago le tikologo.
Bašomi ba toropokgolo ba sepediša lefelo la go aba tshedimošo le go bolela le baeti mabapi le bohlokwa bja mabopo a Blue Flag le merero ya tša lewatle le mabopo ka kakaretšo mo mabopong a mararo a Blue Flag.
Ka moka tša ka godimo di be di šupa kaonafatšo ye e makatšago go ditirelo tše di abetšwego balwetši.
Difeme tša bommaditsela ba tša maruo tše šupago gabjale di šomela go Stock Exchange, go akaretšwa tše tharo tše di šomago ka go šoma mmogo le bašomimmogo ba go tšwa dinageng tša ka ntle.
Ke mang yo a rwelego maikarabelo a go laetša nyakego ya dithekethe ge e bapetšwa le dinomoro tša dithekethe tše di abilwego?
Mekgatlo le dikhansele tša melao tše di phumotšwego go tšwa go lenaneo la balwelatokologo ba kgahlanong le kgethollo ya bao ba latofaditšwego ka bonsenyi bja sepolitiki.
Go golega go gongwe go amilwe ke bosenyi bja go swana le go thuba ka dintlong le bohodu, go swarwa lebake, tshenyo ye kgolo ya thoto, go otlela o nwele le go utswa ka lebenkeleng.
Mabapi le dikelo godimo ga thoto, Petersen o boletše gore asoseišene e nyakile maele go tšwa go balekodi ba dithoto bjalo ka ge e be e letile tokumente ya lenaneotshepedišo go tšwa go mmasepala.
Sepetlele se se šomela go la Cape Town Central Health District sa Metro Region.
Matlakala a a dintlha a makopana a hlaloša dintlha tše fapanego tša Palamente ya Profense le ka moo e šomago ka gona.
Go molaleng go tšwa go tokumente ya tšhireletšo ya mmušo le sešole gore ditiro tša ka sephiring, ka gare le ka ntle ga naga, di be di dumeletšwe mo maemong a godimodimo.
Go matlafatša tshepedišo ka bakgathatema ka moka gape go šupa go fetoša Khansele ya Tšhireletšo ya Ditšhabakopano go dira gore e sepetše merero pepeneneng, e be ya temokrasi le go emelwa ka tshwanelo kudu.
Mmušo wa Kapa Bodikela o šogana ka mafolofolo ka kgonagalo efe goba efe ya dikgaruru tša go swana le tša dikarolo tše dingwe tša naga tše di ka phunyago ka go profense ya rena, gwa realo Rasool.
E be e le mothekgi yo mogolo kudu wa mekgatlo ya go lwela tokologo nakong ya go lwela temokrasi go la Afrika Borwa.
Kapa Leboa ke selete se se alegilego, se se omeletšego seo se tšeago karolo ye e ka lekanago tee-tharong ya lefelo la bokagodimo bja Afrika Borwa.
Maphodisa a Rosendal a etetše lefelo la tiragalo, a kgoboketša bohlatse le go bula molato wa go thubja ga ntlo le bohodu.
Le ge go le bjalo, maano-tshepedišo ao a etišitšego pele kgolo a be a tloga a na le kholofelo go feta tekanyo go dikakanyo tša ona gore dikholego tša ekonomi tše di hweditšwego ke bahumi go ditšhaba tše di sa lekalekanego di tla abelwa go bahloki.
Khansele ya Maphelo le Polokego ya Meepong e abelana ka sefoka se se tsebjago bjalo ka Sefoka sa Diketekete tša Ditšhefi tša Tšweletšo tša go Hloka Mahu go intasteri go hlompha bakgathatema ba katlego.
Diphihlelelo tše di fihleletšwego ke sephodisa sa Schweizer-Reneke, gantši ke bohlatse bja go bea leihlo bosenyi bjo ka tsela ye maatla.
Kopano e nepile go ya go kwešiša magato a bjale ao a phethagatšwago mo twantšhong kgahlanong le bosenyi le dikgoba.
Setaele le taolo tša kgathotema, le sa tsela ya temokrasi go ya ka dinepo se swanetše go hlohleletšwa.
Go sa kgathalege go nanya ga tša ekonomi ya lefase ka bophara, ekonomi ya Afrika Borwa e tšwetše pele go gola, go bontšha maatla a yona a go kgotlelela.
Maano a tšhoganetšo le matšhošetši ao a sa amanego le botšhošetši bjalo ka mollo le mafula gape le ona a elwa tlhoko ka go leano la tšhireletšo.
Ye nngwe ya ditiragalo tša dipapadi tša malapa tše kgolokgolo mo Afrika Borwa e diregile ka Sontaga.
Africa Archipelago e aba ditirelo tša peakanyo ya matšatši a maikhutšo le boipshino ka banyalani tše di amanago le dinyakwa tša batho go Bohlabela le Borwa bja Afrika le go tše dingwe tša dihlakahlaka tše di sa tlwaelegago kudu ka Lewatleng la India.
Ba thušwa ke Kgoro ya tša Maphelo ya profense go kontraka ya thušo ya ditšhelete tša tšwetšopele ya dithuto.
Mananeo ka nepo ya go fokotša mahu a bommago masea le a masea a hlomilwe bjalo ka Dinyakišišo tša Khupamarama tša Bosetšhaba ka go Tsebišo ka Mahu a Bommago masea le Temogo ya Mathata a nakong ya Pelego.
Seboleledi sa mosadi wa maphodisa, Mookamedi Thembi Nkhwashu, o boletše ka Labohlano, gore banna ba bane ba swerwe ka morago ga gore sephodisa se emiše sefatanaga sa bona gomme se hwetše ba swere didirišwa tša mohlagase le dibenyabje.
Re leboga Marena a bona ka go ba abela kgonagalo gape ya go etela Malaysia.
Dithomelontle tša motheo go Bulgaria di akaretša ditšweletšwa tša diminerale, wulu, dienywa tša senamone le tše di hlohloregago, motšoko, granaete, poleistere le samente, borale bja khromiamo le mehutahuta ya dijo tše di beakantšwego.
Bong ka badudi ba Afrika, banna le basadi ka bobedi, bo bopa karolo ya bakgathatema ba bohlokwa bao ba amogelwago go ya ka molao.
Maikutlo a sehlopha ke gore naga e swanetše go phela e beilwe go tšhomišo ye e laetšago tšweletšo le ekonomi ye e kwagalago.
Gabotsebotse, molli yo e lego setsebi sa tša elektroniki ebile ka go le lengwe e le ramohlagase, o iphediša ka go lokiša dillathekeng le didirišwa tša mohlagase tša batho ba bangwe.
Bjalo ka ge o ka ba o letetše, go lebeletšwe tikologo ya kgethollo, baithuti ba batho ba bašweu ba thadile mebepe go akaretša bokapele bja lebopo, boemakepe le dikarolo tše dingwe tša toropokgolo.
Go tlaleletša, bahlankedi ba etetše dipetlele le mafelo a bolotabahu gore go lotwe mohlala wa badudi ba rena.
Se se re gopotša ka mohlako wo o sa hlalošegego le tshenyo ye e hlotšwego ke ntwa efe goba efe.
Mabone a sephethephethe ao a sa šomego, meletšana mo tseleng, diphaka tše di sa hlokomelwego ka tshwanelo, diratswana tša go bjala merogo le bahlankedi ba ba itšego bao ba sa dirego mošomo wa bona ka kakaretšo ba amogela ditshwayotshwayo tše di sa thabišego gagolo.
Ke methaladi ye mekae yeo e bego e le moo, ye o gopolago ka yona?
Mošomo wo o wela ka fase ga lekala la saense tša payotheknolotši, le gona lebelela tšhomišo ya ditlhale tša tlhago bjalo ka tšeo didirišwa tša tiišetšo ka go dibopego tše mpsha.
Sehlopha se gape se akaretša tšweletšo ya beine go tšwa go diterebe tše di sa bjalwago ke yuniti ya go swana, go akaretšwa dibeine tše di hlwekišitšwego le tša tšhetšwego motswako.
Gape e swaragane le taolo ya dikadimišo tša ditšhelete le kgoboketšo ya dikoloto.
Metšhene ya go kgokagana le setšhaba, ke nagana gore e ka no ba e le wena o botšišitšego seo, e be e sekamedišitšwe ka lehlakoreng la leboa-bohlabela.
Malapa ga a na meetse ao a sepelago ka diphaephe k.g.r. dithepe tša ka dintlong goba tša ka jarateng.
Mna Erasmus naa o ka dira diphetolo tša gago gore e be tše kopana le go ba se rarele taba hle.
Go dutla ga meetse go go kgonagalago go ka akaretša dintlwana tša boithomelo mo lefelong la gago, phaephe ye e phulegilego goba thepe ye e dutlago.
Ge foromo e le gore e netefaditšwe gomme ga go na diphošo, foromo e bontšhwa gape ka diphošo tše di filwego mo godimo ga letlakala.
Ditirelo di abelwa barutiši, dihlogo tša mafapha, batlatša dihlogo tša dikolo, dihlogo tša dikolo, baeletši ba dikharikhulamo le ba thuto ya go ikgetha, le balaodi ba didikothuto.
Ke e bone bjalo ka thekišetšano ye e gogago šedi e kgolo kudu ka nako yeo.
Lekalatirelo la Ditirelo tša Kgokagano le abelana ka thušo ye e bego e sa letelwa go ditona tša dikgoro ka phethagatšo ya boitšhupo bjo tlemanego bja mmušo.
Mothopo wa seetša wo o tšwago go molokoloko wa mabone o tla bonagala go sephephephethe se se sepelago ka go lehlakoreng lefe goba lefe.
Metšhene ya go rekiša, ye e amogelago fela dikarata tša go reka tša krediti le dithekethe, e fa bareki ditaelo tša kgato-ka-kgato ka go reka dithekethe tše di phrinthiwago.
Re tla ruta bokgabo bja rena go mang le mang yo a nyakago go ithuta, gwa realo Mna Liu.
Sehlophatšhomo se ile sa hlongwa go hlama Leano-Tšhomo la paka ye kopana la dilo tše bohlokwa la Phokotšo le Tšhomišo ya leboelela ya Ditlakala.
Difeme tše di latelago di hlaotšwe bjalo ka borakontraka ba ka fase ba go šoma go kontraka ye.
Ka go šomiša maitemogelo a ditiragalo tše di fetilego, o nagana gore go tla ba maleba go laletša batho go kopano pele ga kopano?
Go tlaleletša, e na le seabe go boleng bja datha ye e kaonaditšwego ka go šomiša ditokumente tša datha tše di tsentšwego khomphutheng, goba metadatha, go thekga tirišo ya ditlhopho le ditlhalošo tša aetheme ya datha ya motheo.
Ke ka lebaka la temogo ye moo e lego gore Ditherišano tša Yunione ya Yuropa le ya Afrika di tloga di eba bohlokwa le go feta.
Potšišo e ile ya botšišwa go tšwa go maloko ao a dutšego fase ka Menno Hiemstra, yo a botšišitšego mabapi le peakanyo ya tlhabollo ya tebelelego ya seemo le ge e ba mellwane ya dinagasetoropong e fetotšwe.
O latofatšwa ka go ba a rekišeditše bana ba mengwaga ya ka fase bjalwa.
Ge batswadi ba mosetsanyana ba lemoga maphodisa, ba ile ba tšhaba le go tlogela mosetsanyana ka mokhukhung mo Nokeng ya Modder.
Dilo tše di hwetšwago ka lewatleng le meetseng a go hlweka di dula di sa emelwa go kgotsofatša le go lebanwa le seemo se kotsi kudu go tšhomišo ya bošaedi le tšhilafatšo.
Tokumente ye e abelana ka tshedimošo go molao wa maitshwaro wa sekolo, dikotlo tše di ka dirišwago, go fegwa le go rakwa.
Klika go ye nngwe le ye nngwe ya dithepo go bala kudu mabapi le Foramo ya Kgwebo ya tša Boeti go ka thuša borakgwebo ba tša boeti.
Sa boraro, ke tla go abela teori ya ka ya diruiwaratwa yeo e ka hlalošago dikamano magareng ga tlhorišo le yo a hlorišwago.
Maitapišo afe goba afe a a dirwa ka phapošingborutelo go thibela gore mathata a tšweletšo ya maikutlo le goba maitshwaro a se bonagale goba pefelo ya go tšwela pele.
Imbizo ya letšatši le tee e akareditše tulo ye e bego e sa rerišanwa magareng ga Mopresitente le badudi ba tikologo bao ba bego ba sepetšwa ka pese go ya Wepener go tšweletša dipelaelo tša bona le boetapele bja bona.
Bakgathatema ba tla rutwa mabapi le tema ye e kgathwago ke borakgwebo, bokgoni bjo bo nyakegago go thoma kgwebo ya bona, le methopo ye e lego gona go bao ba nyakago go ba bona borakgwebo.
Ditšhaba, diekonomi le ditšhaba di kopanywa maemong a boditšhabatšhaba le go kgokaganywa ka tsela ya moswananoši, gomme se sa hlola maemo a a hlatlogago a boikemo magareng ga batho ba lefase.
Stats SA e tla šomiša mareo a boditšhbatšhaba, ditlhopho le mekgwa, moo batho, go hlohleletša phegelelo le bokgoni bja dipeakanyo tša dipalopalo magareng ga dinaga.
Sehlopha se se akaretša moago, phuthego le goba go hlongwa ga ditlabela, bjalo ka dibaledi, dišelefo, dikhapote le mafelo a go bea direkišwa ka lebenkeleng, mo mabaleng a modiriši ka meagong.
Go tšhungwa ga mmoba go hlola tšhilafatšo ya moya le go tlogelwa ga molora mo lebaleng tše di feleletšago di le ka dinokeng.
Hlapa matsogo, o hlatswe dithipa le diporoto tše go ripelwago godimo ga tšona ka meetse a go fiša ao a nago le sešepe ka morago ga go swara dijo tše di sa apewago.
Mo temogong ye maitshwaro ke go leka go gatelela baetapele bao ba kgethilwego ka tsela ye e sego ya temokrasi a ka bonwa fela bjalo ka tšwelopele ye e thabišago.
Pierre Uys, Tona ya Maphelo ya Profense, yo a etetšego sepetlele, o boletše gore protšeke e thušitše go hwetša tharollo go tšhalelomorago go Kapa Bodikela.
Mathata a taolo ya nako, ka lebaka la dinyakwa tše ntši, go ba le mohola, tlhokego ya tiišeletšo.
Se se šupa peakanyo ya pele ga nako ye e gatetšego pele kudu, le gona ge re lebelela seo le gore mokgwa wa tshepedišo wo o šomišwago re ka ruma ka gore e be e le tshepedišo ye e rerilwego pele.
Mengwagakgolo ye mentši ye e fetilego, ka go goketšwa ke go kganya ga Southern Cross, le mabarebare a mahumo le dikgonagalo tše di se nago tekanyo, dikepe tšela tše telele di eme mabopong a rena.
Lenaneo la go noša dihlare le tlhabelo le bohlokwa go manamane a a phelegilego.
Letšatši le le kgethilwe ke mebušo ya Afrika ye e ikgafilego go fetola kgatelopele ya bolwetši bja letadi/malaria le go fihlelela Dinepo tša Tlhabollo tša Mileniamo tša UN tše amanago le bolwetši bja letadi.
Sehlwekiša moya - šomiša pediša, matšoba a foreše, mešunkwane, go tloša menkgo ya ka kamoreng ya bohlapelo gotetša lehlokwa.
Mafelo a go rekiša bjala le ona a ile a hlaselwa mo tikologong le ge e le gore Maphodisa a ile a bewa ka fase ga kgatelelo go tšwa go sehlopha se se bego se befetšwe sa babogedi.
Ka go tšewa ga sephetho se se segolo, ga se ra letela selo ka ntle ga go lokolla kontinente go tšwa go pušo ya kgatelelo ya bokgoba, bodiidi, malwetši, go boela morago, go se hlabologe le go tshediša mahlo.
Ka lehlakoreng la ka la goja ke Mna Magadla, yo e lego hlogo ya dinyakišišo tša go ikgetha ka lehlakoreng la phethagatšo la Lekala la Dinyakišišo.
Botšwa ka potlako seo ba bego ba swanetše go ba ba se dirile.
Malobanyana matšhošetši a maswa a tšweletše gagologolo ka go mehuta ya dimela tše di sa tsebjego ebile di sa nyakegego le phetogo ya klaemete tše di sepelago le tšhilafatšo ya lewatle.
Go fa mohlala o tee, legae la moagišani wa Chris Hani go la Lesotho le šwalalantšwe ka go thuthupišwa.
Tsela-tshepedišo ya go swana ya thušo ya ditšhelete le ditumelelo mo go mananeotshepedišo a tšhireletšo di be di šomišwa go kgontšha Japan go tsošološa ekonomi ya yona ka lebelo.
Ka morago ga maitekelo ka phišegelo ka Sephodisa go tliša basenyi go lebana le letsogo la molao, balatofatšwa mafelelong ba ile ba golelwa.
Toropokgolo e ngwaletše go Tonakgolo Ebrahim Rasool go mo kgopela gore a tsene ka bogare mo tabeng ye.
Ge o lebelela ka fase ga sengwalwa se se tlantšwego ka fase, go na le dinoutse tša gago tše di ngwadilwego ka seatla.
Ka gona go šišinywa gore dithole di godišwe ka lebelo le le kwagalago la go nanya mo ngwageng wa tšona wa mathomo.
Ke nagana gore e bile go tloga mo mengwageng ya bogareng bja masomešupa go fihla ge Ngaka Erasmus a eya Canada.
Motsesetoropo e be e le mothopo wa mediro ya kgahlanong le kgethollo gomme Brown ga se a angwa ke selo se.
Go homola tuu ka lekaleng la koporasi go tloga go kwagala kudu lehono.
Sa pele o bile le maikutlo ao a thulanago go mebušo ya bokoloniale le go phetha ditumelelano le babuši ba ba latelanago, eupša ga se wa lohlanywa ke maitshwaro a bona a go se amogelege.
Mo maitekelong a yona a go rarolla ditšhomišammogo tša leano-phethagatšo la twantšho ya bodiidi le mekgatlo ya go abelana ka thušo ya ditšhelete bjalo ka Lekalatirelo la Tlhabollo la Bosetšhaba, Panka ya Tlhabollo ya Afrika Borwa, le mekgatlo ye e ithekgilego ka bodumedi di tla hlohleletšwa.
Leanotshepedišo la dinamelwa tša ka lewatleng le swanetše go leka go hlohleletša le go tšwetšapele seemo sa phenkgišano kae le kae moo go lego maleba le gona Mmušo o swanetše go efoga ka kakaretšo ditlwaelo tša mokgwa wa tšhireletšo ya ka lewatleng le go tšwetšapele leanophethagatšo la "matšibogo a se nago mellwane".
Mebušo ya lefase e itlamile go šireletša melapo.
Dinaga tše di nago le ekonomi ye kaonekaone di hlabolla bokgoni bja boitlhagišetšo magareng ga baswa ba tšona ka tsela di diphenkgišano.
Lefelo le la thuto le akaretša Lefapha la tša Temo ka botlalo le Institšute ya Methopo ya tša Tlhago.
Lenaneo la matšatši a mabedi le tla hlangwa ke ditulo tša go bula le ditulo tša mang le mang tše di tla bulelago bobegaditaba, mola ditulo go ya ka magoro di tla beelwa bahlankedi.
Go katološa temokrasi le maikutlo a bohlokwa le go ba karolo.
Le ge go le bjalo, pH ya fase ya mabu a e amantšhwa le mathata a phepo ya mehlare, a a tlwaelegilego kudu e le aluminiamo ye ntši, gammogo le go se lekanele ga fosforase le ge e ka ba khalsiamo, maknisiamo le molibdenamo.
Go dira bjalo go tla šupa go kgokagana go mafelo a mantši a dipoledišano ao a ka bonegelago dikarolo tše kgonagalogo tše kaone tša tlhabollo ya tikologo mo tshepedišong ya kaonafatšo.
A ke magato ao a abelanago ka go sepetša merero pepeneneng go merero ya sešole gore go lwantšwe kgonagalo ya go se tshephagale le go thibela go se kwešišane gore go feleletše e le dikgohlano.
Pego e bolela ka maitekelo a mantši ao a dirwago go netefatša gore boitlhagišetšo le tšwelopele di sepela mmogo.
Mokgobo ya mmutedi dirile mokgobo godimo ga diphedi go thomiša ka dijo mo go ditswaki tše boleta le go le todi ye ntši kudu.
Ditšhelete di swanetše go abelwa go balaodi ka mokgwa wa kabelano.
Mabokgoni a motho a elwa tlhoko le go bapetšwa le dinyakwa tše di nyakegago tša Maikemišetšo.
Mmasepala o tloga o kgopela tshwarelo ka seemo se sa ka godimo seo se, ka tekanyetšo, hlotšwego go tšwa go nako ya dipula tše kgolo le go kopana le go tswalelwa ga intasteri.
Afrika Borwa gape e itlhagišitše go maemo a phemiti a a tiišitšwego ka maitekelo a go fokotša go swarwa ga dinonyana tša lewatleng ka go maruahlapi a tšona.
Banolofatši le bona ba itsebišitše go dibopego tša go fapafapana bjalo ka Dikhansele tše Nnyane, Dikomiti tša Diwate, dikgoro tša Toropokgolo tša go fapafapana gammogo le dikomiti tša go fapafapana.
Bokgobapuku bjo ke tirelo ye e sepelago yeo e šomago go tšwa go bobolokelong bja rena le go abela ditirelo go maloko fela ao a phelago ka ntlong  ao a se nago motho yoo a ka a tšeelago dipuku tša bokgobapuku.
Re nyaka tšhomišano ya mošito, ye maatla ye e tletšego ka dingangišano tše di sepetšwago ka tsela ya temokrasi tše di bonago bohlokwa bja maikutlo a go fapafapana le go amogela diphapano.
Vitamine D e šoma bjalo ka selaodi mo polokong ya diminerale ka marapong.
Go feta moo, ditatofatšo ka moka tša go ba tlhodi ya mmušo wa kgethollo, mmušo o nyaka go tiišetša gore merero ye e swanetše go sepetšwa ka tsela ya seprofešenale ka makalatirelo a bohlodi a maleba.
E be e le fela ba babedi ba bona bao ba tlogetšwego moo go bula dikeiti tša lebati la go kgonywa la mohuta wa go rola ge go ka ba le go tšwa ka tšhoganetšo.
Go nyemiša pelo ya batho bao ba akanyago go dira bosenyi, dinyakišišo di laeditše gore dikotlo tše telele ga di bohlokwa.
Baotledi ba difatanaga ba kgopelwa go se fele pelo le go otlela ka tlhokomelo.
Ba tloga ba tletše ka mafolofolo, go swana le ge ba dirile bjalo ka, ka Seisimane, Seafrikanse le Xhosa.
Lekala la kgokaganyo ya tekanyetšo ya kgoro ya ngwaga wa ditšhelete le ntšha dipego tša matlotlo.
Mna Botha o boletše gore karolo ya Sehlopha sa Tlhamo ya Sethalwa le goba tshepedišo ya ditherišano di tla rata go akaretša gammogo le Bolaodi bja Moepo, Kumba Resources.
Kgokaganya mediro ka moka ye go boletšwego ka yona ka gare ga lenaneo la ka fase gomme o hwetše tšhomišano ya makala a bolaodi ka moka ka gare ga Kgoro ya Matlotlo ya Profense.
Morago ga go rungwa ga kgopelo, kadimo ya tšhelete e ile ya lefša.
Ditšhanele tša kgokagnyo tše di šomago gabotse magareng ga makala a mabedi di tla hlongwa go emiša dikgaruru le botšhošetši go tšwa go makala ba mabedi la tshwanelo.
Eupša le ge go le bjalo o filwe palomoka ya didolara.
Ke tla rata go fetša gomme nako ye e tla bago e dirišitšwe e ka ba magareng ga metsotso ye masomepedi le masomepedihlano.
Tona ya Ditirelo tša Setšhaba le Taolo, Geraldine Fraser- Moleketi o tla tsebagatša e-Gateway, e lego protšeke ya mmušo wa elektroniki.
Mna Qureshi o boletše gore go kgatha tema ga dilo tša ka ntle go ka se beelwe thoko tlhaselong ya sehlopha sa khrikhete sa Sri Lanka.
Di hlatlošetša maemong a semoya e lego dinyakwa tša bophelo le bohlokwa bja tokollo ya rena ya ekonomi.
Bathuši ba dipapadi tša SSS  ba kopane gabotse nakong ya lesolo la Bambanani gomme ba fa bafsa mananeo a dipapadi nakong ya maikhutšo.
Tsebagatša mananeothuto ao a sepelelanago le mengwaga a thuto ya thibelo ya STD le HIV bjalo ka karolo ya thuto ya maemo ya tša maphelo ya sekolong.
Ge e le gore o nyaka khopi ya molawana wa rena o kgopelwa go ikgokaganya le Angela Spencer.
Melaotshepetšo ya go swana le pušo ye kaone, tlhokego ya kgethologanyo ya bong, tlhokego ya kgethologanyo ya semorafe ke tlhabollo ye e theilwego bathong, e sepelelana le tlhago ya bokgabo ye motho wa tlwaelo a swayago sefapano ka dikgethong.
Mahloko go ba lapa le bagwera ba Mzimasi Marhwanqana.
Gedi o ipileditše go Mopresidente wa Somalia Abdullahi Yusuf go emiša go tšea diphetho tše kgolo a nnoši gomme a mo kgopela gore a nyake poelano ya mmakgonthe le go se tšee lehlakore.
Bašomi ba diphrofešenale ba tlaleletšo,  dingaka, baoki, dingaka tša mauba, ditsebi tša maphelo a setšhaba, bjalobjalo,  ba ile ba hlohleletšwa gomme ba romelwa go šoma ka Musina.
Go tšea dikgato tša maleba tša go thibela phokotšo ya ozoune ya strathosferiki le go tsenya letsogo go emišeng ga digase tša lefaufaung tša khaponetaoksaete.
Nantes e thušitše basadi ba Mazulu bao ba šomago kudu ka dilo tša bokgabo go fofela Fora go ya go bontšha bokgabo bja setšo sa Mazulu.
Go beakanya lefsa bohlokwa le go rulaganya lefsa ditekanyetšo le dithenyagalelo tša mafapha a mararo a mmušo, go sepelelana le dintlha tše bohlokwa tše di bonwego.
Sehlopha se se akaretša go ala mathale a dinetweke tša dikhomphutha le mešomo ye mengwe ye e amanago le khomphutha.
Nka re ka kwešišo ya ka morago ga ge a ipoletše motho a ka kwešiša seo.
Bana ba tšwetše pele ka maemo a go hlweka ka go topa ditlakala tše ba bego ba di bona.
Ke nyamišwa ke taba ya gore Nkosazana Stella Sigcau o hlokofetše pele ga ge a ka phetha mešomo yeo a ipeetšego yona.
O boletše gore dikgaruru tša go amana le bong di bontšha go hloka tekatekano magareng ga banna le basadi gomme di akaretša maphelo, tšhireletšego le boitaolo bja batšasehlabelo ba tšona.
Gabotse selo sa go swana le se se ka direga go bathekgi ba Pirates?
E aba mepete ye mebedi ya di-single le šawara ka ntlong, phapoši ya bodulelo le botseno bja ka serapaneng bja phraebete.
NZAV e gare ka dithuto tša bofahloši, ditiragalo tša tshedimošo le neelano ya tshedimošo ya mabapi le Afrika Borwa.
Dikotsi tša go thulana: tšhabeša ka lebelo kudu ka mabaka a itšego le go putla difatanaga methalading yeo e sa dumelelego go putla goba ka pele ga difatanaga tše di tšwelelago. 
Magagešong, re kwele ka kgahlego ka moo Finland, ye nngwe ya badirišani ba rena ka mo lesolong le, e ilego ya fetogela go ba ekonomi ya tsebo ka katlego mo nakong ye nnyane.
Go bolelwa gore mofsa o be a sa lemoge gore sethunya se be se na le dikolo ge a goga thrika.
Go se šomiše tšhelete kudu go ka be go bakilwe ke go thwalwa badiredi ka morago ga nako gomme mošomo o dirilwe ke Kgoro ka boyona gomme wa se fiwe badiredi ba ka ntle.
Lesolo la Tlhwekišo la Kapa-Bodibela le bile le seabe se sekaone go Knysna gomme la dira gore toropo e kgahliše gape.
Baithuti bao ba ka bago seripa sa milione ba šetše ba buna mehola ya protšeke.
Karolo ya yona e bonwa e le peyo ya dilo go ya ka bohlokwa le melawanatokišo ye e lebeletšego pele ye e laolago dikgetho tša rena tša ditekanyetšo.
Manyoro a tlhago ao a tlwaelegilego kudu ke manyoro a diphoofolo le dimela tše di kopantšwego tša go bola.
Meyara le Khansele ya eThekwini ba rata go romela mahloko go tšwa dipelong tša bona go ba lapa la gaKunene le go setšhaba.
Go kempola ga maikarabelo – Go betša le go kempola ka tsela ya tlhokomelo, ya go se fele pelo gore o se be lekgoba goba gore o se itsenye mathateng a ditšhelete.
Difatanaga tša West St Mall di ka leba fela leboa go tloga mo.
Go tloga fao Japhta o gapeleditše baithuti – ka go ba šupa ka sethunya – go otlela go ya  ntlong ya Japhta ya  Hanover Park moo a tlogetšego diphahlo ka phapošing ya gagwe.
Batho ba gago ba be ba hlokometše dikeiti, ba be ba tlo gagola dithekete.
Ke šetše ke gomišitše lefokwana leo gomme ke mo kgopetše tshwarelo.
Le ge ditlhabollo tša sebjalebjale di ka be di nolofaditše boima bja go ruta, gape di hlomile mabohlokwa a mafsa ka tikologong ya go ruta.
Bothata bjo  bafsa ba bantši bao ba sa tsenego sekolo ba ikhwetšago ka gare ga bjona bo na le seabe thwii ka ga ka moo bafsa ba ikwago ba sa hlomphiwe le go nyenyefatšwa ke ba malapa a bona le ditšhaba.
Go lahla dilo mo go sego molaong ke tlolo ya molao ye e otlelwago go ya ka melawana ye e dirišwago lebakeng le.
Gape e ra dikopano tša dipoledišano le maloko a lapa go rarolla bothata.
MTCR ga e tšeye diphetho tša go fa laesentshe ya thomelontle bjalo ka sehlopha.
Maphodisa a go tšwa Greenwood Park a arabile ngongorego gomme a golega mogononelwa o tee ka pela ka morago ga moo gomme a hwetša sefatanaga seo se tšwerwego ka kgang.
Dikimi tša Dihlopha le tša Botsebakgwebo, tlhabollo ya dikgwebo le dihlopha tša bolekane bja tirišano go maatlafatša dikabo.
Seswantšho sa motho yo a nyakegago se ile sa thalwa ka thušo ya mosetsana wa mengwaga ye senyane, yo e bego e le yena fela hlatse mo molatong wo.
Ntlong ye nngwe ka Boitumelo, Meqheleng, Ficksburg , dithuthupi tša Stopeline di utollotšwe gomme ntlong ye nngwe, dirolo tše pedi tša mathale a go thuthupiša a mohubedu le a maso di ile tša hwetša gammogo le a matalamoro le serolane.
Pholampara o tsenya mehuta ka moka ya dintlwana tša boithomelo tša go pholampiwa, dikisara, dišawara, kabo ya meetse, bjalobjalo.
O swanetše go Tsena goba o Ingwadiše go lebelela dintlha tša boikgokaganyo tša batho bao ba šomišago ditšhelo gape.
Diphahlo tše di hweditšwego di swerwe le tšona di hlakotšwe mosadi ka Stirling Drive, Morningside gomme di bušeditšwe go yena.
Thekgo ya Bulgaria ya tiišetšo ya lenaneo la maikemišetšo la Afrika go akaretšwa maikutlo ka ga  molawana o mofsa wa Bulgaria ka ga Afrika.
Tše ke di dihlophana tša kholi go tšwa phaktherieng gomme ke dilaetši tše di nepagetšego kudu tša tšhilafatšo ya makaka ka lebaka la kgolo ya tšona ka dithempheretšha tša godimo.
Nako le nako ge morutiši a se gona, Mdi. Van Louw o tla tšea legato la morutiši yoo.
Mokgwa o mofsa wa go fa pego, wa go beakanya le go rulaganya bjale o go dumelela go tšweletša dipego tša sekerining, go beakanya gomme le ka moso le go rulaganya.
Jeremy Rochefort wa Think Bike Western Cape o boletše gore Cllr Haskin o beile mohlala wo ba nyakago gore dihlongwa tše dingwe, dikhamphani le ditoropokgolo tše dingwe di o latele.
Gore go na le maatlafatšo ya setšhaba-se se ra gore baholegi ba šomiša baagi ba tikologo go aga dintlo tša bona.
Mehuta ya dihlongwa di akareditše kudu go hloma difeme tša go tšweletša dilo le meepo.
Go bolelwa gore dikgokaganyo tše di tla lokolla dinomoro tša diboutšhara tša airtime go ya go badirabomenetša bao go tloga fao ba šomišwago khomphutha go hlama le go gatiša dinomoro tša diboutšhara.
Dinolofatši le tšona di a hwetšagala go ba malapa ba mellwaneng goba go bahlokomedi bao ba hwetšago tlhahlo le dikliente tše di emetšego dinamelwa tša go boela morago dileteng tša magaeng goba go ya diphrobentsheng tše dingwe.
Di apewa bjalo ka karolo ya setšhu, tša bedišwa di nnoši, tša hlakanywa le puthu go dira mmeše wo mokoto, goba tša setlwa le puthu go dira sesolwa se se bitšwago isithwalaphishi.
Lesolo le rarollotše ditaba tša go swana le bohodu bja dikgwebong, batho bao ba sego ba ngwadišwa le ditšweletšwa tša bofora.
Diswantšho le Dipolane ka Kakaretšo go tšwa Kantorong ya Balekodi ka Kakaretšo le tšona di ngwalwa diaterese tša moragorago tša mebila gomme tša phatlalatšwa mafapheng ao a fapafapanego a dikliente go dirwa dipego tša bona.
Borakonteraka ba ba šoma ka lebelo le legolo, gwa realo Rainer Backeberg, molekodi wa ditshenyegelo tša kago ka Mešomong: Lefapheng la Thuto.
Kgokagano ya Delta-G le lebotho la mašole e be e sa tsebege eupša dikgokagano tša Taolo ya Mokgwa wa Bophelo le Phrothekniki di be di tsebega kudu pepeneneng.
Ke thabile go bega gore ditaba tša ba kgašo ka moka tša rena tša ka morago ga tulo ya Kabinete bjale di hwetšagala lenaneong la go theeletšwa gomme di ka fihlelelwa wepsaeteng ya rena.
Ee, Afrika Borwa e bile mothekgi wa mohlakanelwa wa Samiti ye e sa tšwago go swarwa ya Ešia-Afrika gammogo le Indonesia.
Go aroganya goba go beakanya kudukudu ka go šomiša mašela ao a thapilego ao a sa tšwago go segwa go akgofiša go omiša, kudukudu ge furu e dirwa ka bjang bja meetse.
Rapolotiki wa nakong ye e fetilego Frederick van Zyl Slabbert o hlamile Khula mmogo, khamphani ya dipeeletšo ya phraebete ye e nago le bontši ba bengdišere ba bathobaso.
Phoustara ya tshedimošo ye e nago le diswantšho tša dirapa tša diphoofolo tša Toropokgolo, tše di bontšhago bophelo bja dilo tša tlhago tše di tlwaelegilego bjo bo bontšhago lehumo la dimela le diphoofolo tše di beilwego lešokeng le le dulago le oketšega la toropokgolo.
Thepe ye e rothišago meetse goba mmino wo o sego bose wo o kwagalago godimo wa "go ipušeletša" o ka baka kgatelelo ya monagano ye kgolo.
Go bapetša tshedimošo ya ekonomi le ya leago mafelong ao a fapanego go nyaka dikgopolo tšeo di swanago le go bea ka magoro, le mekgwa ye e swanago ya kelo ya dilo tša tshedimošo tše di swanago goba tše di fapanego.
Melawana ye e nyakago gore go tlošwe dilo tše kotsi tše di šilafatšago ka tšhomišo ya dilo tše di bolokegilego ge dikgetho tšeo di bolokegilego di le gona.
Re šetše re kopane le moruti wa go tšwa Wesselton.
Dinako tše di beilwego tša maleba di swanetše go dumelela bengmešomo go laola dishenyegelo tše ka ntle le go ditela dišere kudu.
Diriša tšhišinyo ya nakwana ye e tlatšago sekgoba le go kgoboketša tumelelano ya bakgathatema ba maleba.
Senthara ya Methopo ya Semolao: mokgatlo wa mmušo wo o išago ditaba tša semolao tša phetošo ya molaotheo kgorong ya tsheko legatong la ditšhaba tše di hlokago kudu.
Go tšwa mo ke kwešišo ya gore Mmušo wa KwaZulu wa nako yeo o be o laolwa kudu ke bathekgi ba Inkatha.
Mmušo o tla ikgafa go kgoboketša, go sekaseka le go phatlalatša tshedimošo.
Re leboga kudukudu batho bao ba bilego bahlagiši bao ba tlogago ba dirilego gore se se šome.
Ka nnete gomme le Moprikatiri Schoon yo a sa tlago.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta e bontšhitšwe ka Metro Manila le ka Museamong wa District Six ka Cape Town.
Thapo e koto, lenti, dithapo le mathale, a ka be a phothilwe goba a logilwe goba a ka be a tšhetšwe selo se itšego goba a se a tšhelwa, a pentilwe, a pipilwe goba tloditšwe llaga ya raba goba ka dipolastiki.
Mna Mabena o tlile lepatlelong ka sefatanaga?
Go tšwa kantorong ya merero ya selegae go ya ditolong tša bona tša go rekišetša le go ya Senthareng ya Pušetšogae ya Lindelani, moo ba emetšego go  romelwa dinageng tša gabobona, gomme ba taboga go tšwa ka senamelweng; ba boa ba thoma mošomo wa go ba bušetša morago lefsa.
Pego ya poelo ya molato wa kgorotsheko wo o tsentšwego ke mmasepala kgahlanong le leloko la Khuduthamaga Ngaka B.J Ndlela, wa Mmušo wa Selegae wa KwaZulu Natal.
Ee, ke molawana wo o šomišwago kudu wa mašole wo o šomišwago gape kae le kae.
Australia, Canada, United States le United Kingdom ka moka ga tšona di dirišitše mokgwa wo itšego wa sehlopha sa ka lapeng goba poledišano ya khonferentshe ya setšhaba bjalo ka phamogo goba dikgetho tša kotlo.
Setšene Murthi o kgonne go hwetša senokwane se se bego se gononelwa, mootledi wa lori ya khamphani gomme a mo golega.
Tumelelano ya dinaga tše pedi ye e dirwago ya botseno bja mollwaneng bja go ema gatee bja senolofatši se tee.
Le ge go le bjale, dipolelo tša gore Shabalala o be a swanetše go latela mohlala wa mogale wa nakong ye e fetilego wa ANC Sifiso Nkabinde gomme a tsenela United Democratic Front ga se tša šoma.
Di-DVD tša bofora di tsentše monna bothateng ka ge konstabole wa leresefe a mo golegile ka morago ga ge mogononelwa a lekile go rekišetša di-DVD tša bofora tseleng.
Go ba karolo ya tatelano ye ya dilo ya tlhago go ba lokolla kgatelelong ya theknolotši le go mošito wo theknolotši ye o e gapeletšago go bona.
Go molaleng gore re tla hlokomela thekišo ye e sego ya semmušo le go tsena ga basepelakamaoto go bea dipanka ditseleng tše,' gwa realo Tukushe.
Ehud Olmert, tonakgolo ya Israele, go begwa gore file ditaelo tšeo tše mmalwa tša ditlhaselo tše "bogale le tše kopana", ka Gaza le ka West Bank.
Metheo ya Peakanyo ye e Kwagalago: Dikelo tša bontši tše di hlamilwego ka mo go kwagalago, le tshekatsheko ya taba ya tšhilafatšo di ka šomišwa ke bobedi mmušo le intasteri bjalo ka motheo wa go bea melaotshepetšo, melawana le ya phokotšo.
Maphodisa a thopile difatanaga tše lesome, dientšene tše tharo, Dioleladitlakala tše nne tša Mazda, karolo ya lephaka la bene, le didirišwa.
Eiye ye Bose ya Zet Zoet ye e tšwago Phrobentsheng ya Leboa e bjalwa ka mašemong ao a bulegilego, ka mebung ye e omišitšwego gabotse.
Tikologo ye e hlwekilego ye e nago le bophelo e kgokagantšwe mo e ka se tlogelanego le kaonafatšo ya ekonomi ya leago ya batho ka moka, Tona Essop a realo.
Mogononelwa gape o ile a bonwa molato wa maitekelo a polao le go swara sethunya se se se nago laesentshe.
Neville le Shamen Reddi ke beng ba lefelo le la tikologo la sephiri le le golago leo gape le abago dijo tše itšego tša bodikela.
Kgorotsheko ya Seafrika ya Toka e gapeletša ditlhagišo tša Molao wa Molaotheo.
Dipoelo tša bosenyi: Mna Mfili go kwala gore o ile a amega bohlakoding bja go itlhama ka Delweg seleteng sa Bloemhof.
Modirišanimmogo wa gagwe ka sehlopheng Aaron Peirsol o boletše gore e ka ba gatee ka ngwagakgolong mo o ka bonago mabelo a Phelps.
Ge nka ba le sebaka ke tla boela morago lekaleng la Tšhireletšo ka Soweto gomme ka šomiša ditokete tše ke di nyakišišitšego.
FOSS e fa bašomiši khoute ya mothopo le tokologo ya go fetoša softewere le go phatlalatša dibešene tše di fetošitšwego.
Re na le Langa ye e tlogo ba lefelo la tsebagatšo ye ya semmušo ka ge e re fa seka se se bonagalago gabotse sa bobedi nako ye e fetilego le kakaretšo ya ka moso.
O be a šoma gomme o hlohleleditše mašole a bafsa a mantši a MK go tsenela lesolo leo.
DEAT e tla sepetša le go nyakišiša nyakego le go šoma go ya go ile ga senolofatši sa bosetšhaba sa ditlakala tše kotsi.
Godimo ga moo, go na le go se lekalekane le go se šome gabotse mo gontši ka phatlalatšong ya methopo ya tša maphelo, go šomiša ditšhelete mo go sekamišetšwago kudu ka diphrobentsheng tše di ratwago, metsesetoropo le tlhokomelo ya kalafo ya sepetlele.
Diluphine tše bose tše di bjetšwego bjalo ka setšweletšwa sa mašemong ka Natal.
Ditirelo tša ditšhaba tše di hlokago tša go swana le dipese le dithekisi.
Maloko a ile a hwetša gape dithunya tše hlano, sethunya se sennyane se tee le diphistele tše nne tše di lego tša bagononelwa le sefatanaga sa Renault.
Maloko a kgašo a laletšwa go tla tirelong ya segopotšo go hlompha mohu Tonakgolo ya peleng, Raymond Mhlaba ye e swarwago ke Mmasepala wa Ethekwini.
Lefelwana la go tšeela diswantšho le rulagantšwe leo le nago le Dietšentshi tša Kgašo le Dihlopha tša Kgašo.
Said Arikit, seboleledi sa lesolo la UN ka Iraq, o boletše gore pego e tlišitše "seswantšho se se hlobaetšago".
Go romelwa ga mašole a Angola go ka, le ge go le bjale, mpefatša thulano go tšwela pele, Ngaka Sturman o hlalošitše bjalo.
Dennis Mumble, hlogo ya sehlophatlhahlobo, o boletše gore e bile tlhahlobo ya boselela ye e dirilwego ke FIFA le LOC mola go agwago le go kaonafatša mapatlelo a Sebjana sa Lefase go thongwago.
Go phetha mošomo, wa go swana le go šweufatša, go fa mmala, go rulaganya khalentara, go nepa, go šuthiša goba go gatiša di a akaretšwa, ge fela go dirwa bjalo ka karolo ya ditshepedišo tše di boletšwego ka mo godimo.
SAPS gabjale e gare e hlama melawana ya bosetšhaba le melaotshepetšo ya go phethagatša le go šomiša CCTV.
Dikliniki tša Marie Stopes le dipetlele tša phraebete le tšona di aba tirelo mahala.
Magareng ga tše ke nyalelano ya dinaga tša lefase, go nyefiša melao ya thibelo, go tloša melawana le setšhaba sa tshedimošo goba phatlalatšokgolo ya tshedimošo.
Ka Katorus go na le go se amege, e sego molawana, go ya ka bohlatse bjo re bo swerego.
Mmušo o ka se nyake tefelo ya royalthi o lebeletše dinako tše di fetilego, eupša o ka nyaka ditefelo tša royalthi go tšwa difemeng tša tšhireletšo ka moso.
Bierblik Botsilium, ke tšweleditše mpholo wa Botsilium, eupša gore o tsene bjang ka tšhitswaneng ya piri, nka se tsebe.
Tšhomišo ya diphedinyana tše nnyane,  go fa mohlala, dipaktheria go hlwekiša go tšhologa ga oli goba go tloša ditšhilafatši tše dingwe mobung, ka meetseng le ka meetseng a ditšhila.
Redieišene ya Ultra-violet B e baka tshenyo go ditsela tša fothosenthethiki le go sebopego sa ditšini mo dimeleng.
Mna Stainton, ke wena molaodikakaretšo wa Ellis Park Stadium  Pty  Ltd.
Moruti Tutu ka boyena o boletše ka ga Johnny ge a tsenya ditlhagišo ka  khonferentsheng ka Dinageng tše di Etilego pele mafelelong a bo mengwaga ya bomasomeseswai.
Tsela e tee yeo go ka fokotšwago mpholo wa muši wa setšhomaditlakala ka yona ke go aroganya kudu dilo tša mpholo go ditšhila pele ga ge di ka tšhungwa.
Diabe tše mpe go tikologo le ditokelong tša batho tikologong di swanetše go emelwa le go thibelwa, gomme moo e lego gore di ka se kgone go thibelwa ka botlalo, di fokotšwe le go imollwa.
Go bona molato le go romela kgolegong e bile dipoelo tša mošomo wo boima le boikgafo bja D Konstabole MM Matikwane wa Schoemansdal SAPS.
Ditheipole tše di bontšhitšwego ka mo fase ka lenaneong la phošollo di tšeela sebaka ditheipole tša matlakala ao go boletšwego ka ga ona mo nakong ye e fetilego.
Dilaetši le dithulaganyo tša tshedimošo ka ge go nyakwa ke Maano ka moka a nako ye kopana ka gare ga NWMS ye e hwetšagalago le ye e nepagetšego
Mehlare ye megolo ya setšhaba ya ka meetseng ye e kgonago go bonwa ka mahlo ya matsha a Dithokgweng: lefapha la setšhaba le Maemo a tikologo ao a amanago le lona.
Boikalo bja naga bjo bo fapafapanego bja go hwetšwa ka mo go šomeng ga bogodimo bja naga, ga ka meetseng a naga, ga ka meetseng, ga lefase le ga bophelo bja dilo tša tlhago.
Setšene Govender le yena ba be ba dira mešomo Lefelong la Bogareng bja Durban.
Go tloga maemafofaneng ka Thailand gomme se ga se karolo ya thekete ya sefofane.
Ka nepo ya go šireletša "thoto ye mpsha ye" mo lebakeng le letelele, Kgoro e šišinya PPP ka sebopego sa Taolo ya Senolofatši.
Ka lebaka le, go molaleng gore Recoc stratkom e sepetše gabotse e sego fela go nyefola ANC, gomme e šomišitšwe bjalo ka tlhohlo ya dintwa tše itšego tša "lebotho la boraro".
Diphapoši tša hotele gape di beeleditšwe motsemošate ka moka ka dinageng tša mabapi tša Virginia le Maryland.
Dikolo tše dingwe di tsenyw kgatelelong ye e kgolo kudu ya mogopolo mo e ka gabo ka mehla, ka lebaka la gore bafsa bao ba tsenago ka meagong, ba senya,ba pepenketša dithunya baithuti ba ba lebeletše, le go rumola barutiši.
Gape go bile le ditiragalo tše dingwe tša dikgaruru tše di fapafapanego ka dikolong ka kotareng ya mathomo, tšeo di fihlilego sehloweng ka go bolaya ga go hloka lešoko ga Marewaan Blankenberg.
Gabotse Mna Vally ke be ke se na maikarabelo a go laola gore lenaba ke mang.
Standard Bank SA e dumetše go thuša bobedi meketeko ya Phoenix le Chatsworth ka ditšhelete.
Se se feletše ka dikemišo tša sewelo ka kabong ya dikarolo tše bohlokwa, gomme tša mpefatša kabo ye mpe ya ditirelo ye e šetšego e le gona go banamedi.
Re bone setsopolwa se sešoro sa thelebišene mo nakong ye e sa tšwago go feta ka ga seo se hlagago nakong ya mafula ka moo lefelong leo le nago le dintlwana tša boithomelo tša melete.
Seboleledi sa Kgoro Mpho Gabashane o boletše gore kabo ye e be e ikemišeditše go fokotša tlhokego ya dingaka ka phrobentsheng.
Naa o ka nkeletša ka tlaleletšo polaong ya Mna Stompie Seipei le go gobatšwa ga bafsa ba bararo, gammogo le polao ya Kuki Zwane.
Pego ya Baker-Hamilton bjale e bontšha gore dikgato tše ga di kgontšhe kgatelopele ka ntle le dipilione tša ditolara tše di beeleditšwego.
Seo se bonala e le palo ye nnyane ya dithekete tšeo di tlogo gatišwa go ka rekišwa ka Ellis Park.
Leloko la Komiti ya rena ya Ditšhelete ya Ratoropo, Alderman Ian Neilson, le tla go fa dintlha ka botlalo tša ditekanyetšo.
Mongongoregi o felegeditše Maphodisa ge ba ntše ba phuruphuša selete sa dikgwebo tša diintasteri se se tletšego ka batho sa Springfield.
Dithuto tša ka ke, ke na le kgrata ya Bachelors ka Boentšeneere bja Dimetale, kgrata ya Masters ka Boentšeneere bja Diintasteri, le kgrata ya Bongaka ka Boentšeneere bja Payometikhale.
Batho ba bantši ba go ebela le mebila le bao ba hlokago magae ba ka Bogareng bja Toropokgolo ba išitšwe Leribeng la Borwa bja Durban.
Dijokgolo tša ka mehla di akaretša lefela, mabele, leotša, raese, korong, diphalse, cassava, matsapane, dipanana le dipanana tša dipholantheine.
Pomo ya limphete e phatlogile ka fase ga sefatanaga sa Maphodisa a Afrika Borwa ka Mamelodi.
Le Ngaka Motlana ga se a a tliša bohlatse bja gore ke mo ganne ka bana ka maikemišetšo.
Taba yeo – mohlomongwe re tla ya go Mojenerale Knobel gomme ra dira gore a lefše.
Komiti ya Phemiti ya Kepollo ya Bahu ba kgale, Difosili tša dimela le batho le Diwagodimo e na le maikarabelo a go dumelela dikgopolo tša diphemiti tša go amana le mafelo a bahu ba kgale le Difosili tša dimela le batho le diwagodimo ka Kapa Bodikela.
Ga go kgomišo ye kotsi ya godimo ya go hlokomologago kgonagalo ya mathata ao a mangwe go tšwela pele.
Tshepedišo ya go hlopha le tumelelo go akaretšwa ditlhahli tša go tšhuma ditlakala tša moepo le tša malahla, tše di kopantšwego letshepedišo ya EMPR, di ngwadilwe le go phatlalatšwa ka kuraneteng ya mmušo.
Molekgotlaphethiši wa Dipapadi le Boitapološo, Mna Amichand Rajbangsi, o bontšha batšofadi gore le yena o phela bophelo bja mafolofolo ge a bina le bona mmino wa bangara.
Mootledi o phologile gomme batho ba bane bao ba hlokofetšego le bona ba ile ba bolokwa bjalo ka bao ba sa tsebjego lefelong leo le sego la swaiwa la mabitla a kgale ka motseng wa Hartbeesfontein, yeo gabjale e bitšwago Lethabong.
Dikolo di bontšhitše dilo tša tšona tšeo di nyakegago tše di akaretšago mpshafatšo ya dinolofatši tša tlhwekišo le dilaporathori tša saentshe, go agwa ga diphapoši tša boreal le dilaporathoro tša dikhomphutha.
Ditokumente tša dithentara di tla hwetšagala ka kantorong ya Moentšeneere wa Ditsela tša Selete, ka Bon Chretien Street, Oosterlig, Ceres.
Le ge go le bjale, botswerere bja Mido ka kgwele ga se bja swanelwa go hlaelwa ka botlalo, ka ge mahlo ka moka a tla be a le go moraloki wa naledi wa sehlopha , Mohamed Zidan.
Eupša phapano e kgolo e bile – naa dikgwebo tša Maafrikanere di be di se kgahlanong le tše dingwe ka moka.
Ke šišinya gore re hloka megopolo ye e nago le boithomelo le boitlhagišetšo ka Tsepedišong ya Bosetšhaba ya Boitlhagišetšo.
Meetse a ka lewatleng a šilafatšwa ke go ntšhwa ga meetse ke ballast le go tšhollwa ga oli go tšwa dikepeng.
Mafelelong, bangwadi ba molao o mofsa wa Seisemane ba hueditšwe ke ditlhagišo tše pedi tše di gapeletšago tše di ratago kimollo ya molamodi.
Bogare bja toropokgolo ya Durban bjo bo nago le ditšo tše ntši le disapapo tša kgauswi tša yona di bonagala gabotse go ba dikarolo tše di fapafapanego ge o etšwa ka toropokgolong.
Se ga go na pelaelo ka sona, senolofatši sa go šoma diela se bohlokwa sa Toropokgolo le katlego ya sona go tla feletša ka go kaonafatša mešomo ya go šoma diela tša meetse a rena a mangwe a ditšhila ka gare ga toropo ka moka, gwa reako Cllr Roelf.
Re šomiša tšhelete ye ntši ka go hiriša mafelo moo e lego gore re emetšwe gabotse sa ruri.
Mokhomišenare wa Monaoswere wa Seteše wa Groblershoop SAPS, Mosuphritente Calitz, o lebogile maloko a moka aka mošomo wa bona o mobotse wa boleng bja go swana bo nnoši.
Lefelo la lathitšhute ya magareng leo ka tlwaelo le itemogelago boso bja magareng go fihla go bja go fola ka sewelo le huetšwa ke maatla a meboya ya sapthrophikhale le ya Phoule ya Borwa-Leboa.
Khonferentshe e tla swarwa ka Nederburg Wine Estate ka Paarl.
Mna Modulasetulo, phetolo ye e bego e le kgale re e emetše ya Mmoleledi wa semolao Cilliers ya tlhagišo ya gago ya mathomong.
Mmepe wa Kgonagalo ya Go Gelela Meetse a ka Fase ga mobu ke maitekelo a mathomo a go fa tshedimošo ya bontši ka ga dikelo tša go ya go ile tša go gelela meetse a ka fase ga mobu ka Afrika Borwa go ya ka naga ka bophara.
Dipolelo ka moka tše di se nago bohlatse tše di akaretšago dipolelo tša maitshwaro ao a sa amogelego mabapi le tša thobalano di nyakišišitšwe gomme tša phethwa.
Khomišene ye e tla bea ka godimo ga Dikantoro tša Tona gomme di tla ba le maikarabelo kudu a go lekola go obamela mošomo wa Dikantoro tša Ditona ka go šomiša Molaotshepetšo wa mafelo a thokong ya Lewatleng, ya kopanya mešomo ya mafapha le go phethagatša dikamano tša togamaano.
Seabe sa tšhomišobošaedi ya bjala ka mahung ao a sego a tlhago, dikgaruru, dikotsi tša mebileng, go kgangwa ke meetse le dikgobalo.
Koketšo ya mafelo ao a dulago a thapile ka lebaka la protšeke ya pušetšosekeng ka Serapeng sa Diphoofolo sa Bosetšhaba sa Diawling  le tikologong ya sona go thuša go laola mafula le go kaonafatša maphelo ka Mauritania.
Gape ba tla ba le maikarabelo a tikano ya ka gare le diphapoši tša motho o tee.
Diboutšhaba ke dikgoboketšo tša diphedinyana tše nnyane tšeo di hlokomelwago go aba dingwala tša sa ruri tša go bonwa ka mahlo tša mehutahuta le tshedimošo ya go amana le yona ye e tlišwago ke mananeo.
Tirelo ya Dipalopalo ya Afrika Borwa e tla kgetha mothopo mabapi le boleng, go dira dilo ka nako, ditshenyegelo le morwalo go bafetodi.
Feketshane o boletše gore bathekgi ba ditšhelete bao ba dirilego gore letšatši leo le kgonagale, ba swanetše go lebogišwa le go lebogwa ka tirišano le thekgo ya bona.
Se se akaretša mehutahuta ya ditlabelo tša boentšeneere tša go swana le matamo, dipompi, diphaephe, dikanale, mananeo a nosetšo, dipetse le matamo a meetse.
Le tiragatšo ya ditokelo tša botho goba ditshepedišo tša dinyakišišo goba tša go nyaka go utolla se sengwe.
Ke maswabi gore o fetetšwe ke HIV ka lenyalong la gagwe, go begwa gore o boletše bjale.
Re laetše Tona Dugmore go tšweletša leano la tlhabollo ya merero ya bašomi ya phrobentshe.
Bjale maabane o re boditše gore molaodi ka JOC e be e le Mtšana Stoman.
Mapokisana a poso moo go se nago kabo ya mangwalo ya go thetha le mebila, ya gapeletša dikliente go renta mapokisana a poso.
Ke thabile bjale ka gore o dirile selipi ka lebaka la gore bonyane e fokoditše kgatelelo ya ka gannyane.
Diswantšho tšeo di bontšhitšwego ka ditheipoleng di sepelelana le go bapetšwa ngwaga ka ngwaga.
O kgopelwa go lemoga gore maina a bašomiši ka moka le diphasewete di sa nepagetše.
Sepetlele sa Bana sa Red Cross War Memorial se ikemišeditše go ba moabi wa tlhokomelo ya maphelo a bana yo a etilego pele ka Afrika.
Lefapha la ka fsana la Bophelo bja diphedi le hlatloša boetyi bja tikologo ka lefelong la Driftsands ka netweke ya ditsejana tša maoto, mafelo a diphiniki, go bogela dinonyana, emphoriamo ya setšo, bokgabo, Mešomo ya diatla, go loka le madulo a boeti a maemo a godimo.
Go na le Mehuta ye e aroganego ya Mengwakwana ya Diotšhiti ya mehutahuta ya diotšhiti, tše di nago le matšoba a mannyane eupša a na le monkgo wo diotšhiti tše dingwe tše di kopantšwego di o hlokago.
Se se hlagilego lehono ke polaokabontši, polao kgahlanong le batho ba Mapalestina.
Tokollo e be e se kgakanego, kgakanego ya ka e be e le go dira gore a tle ka tsela ya boithaopo.
Romelang kabo ya dikhontomo mafelong ao a sego a setšo a go swana le dihotele, ditlelapo, mabenkele a sephasa le direnke tša dithekisi.
Leswao la tolara, yeo e sa fetošetšwego ka ntle ga Liberia, ke "L$".
Lenaneo le la dipese le tla ba gape le ditsela tše di lebilego mapatlelong a tlhahlo le mapatlelong ao go tlogo swarelwa dipapadi go ona.
Dipoelo tša Bosenyi: Motho yo go kwala gore o sentše sefatanaga seo se bego se phakilwe Schuss Huise ka Kleinmond.
Meyara Mlaba o sa tšwa go ya Switzerland go yo saena tumelelano ya tirišano le UNITAR.
Lesolo la go tiišetša le go maatlafatša temokrasi ye le tšwela pele ka lebelo, go ka be go na le ditšhitišo dife goba dife le dilo tše di nyamišago.
Go fela ga meetse a pula a metsesetoropong go ka baka tšhilafatšo ya dipaktheria ya meetse a ka lewatleng, gomme se sa fokotša go hlapa ka dipafo, go sefa le menyetla ya boitapološo le boeti ye e bakwago ke se.
Le ge e le gore bafaladi ba ile ba tšwela pele ka dikamano le mohlami yo maatla wa setšhaba sa Mazulu ka thokong ya leboa la bona, dilo di ile tša fetoga go ba tše mpe kudu ge mohlatlami wa gagwe Dingane a tšea bogoši.
Digwere tša boleng bjo bo nyakegago bja mengwageng ya go bjalwa lefsa di ka fiwa diphoofolo ka go beakanya palo ya dikampa goba nako ya go bjala lefsa ye e latelago tšhomišo.
Kgolekgole le dikgoba tše nnyane tše šoro tša Marshall Square, o be a pekenya tlelupu go swana le setetšhu se segolo se se iketlilego.
Pele ga sephetho se, naa o ile way a papading ya magareng ga Kaizer Chiefs le Orlando Pirates ka Ellis Park?
Ditoro le dikgopolo tša batho tše di sa lapego ka ga go fihlelela "dinaledi tše di pekenyago" tša kopanyo di thomile kgalekgale pele ga ge Leonardo da Vinci a atlega go hlama maphego a gagwe a mathomo.
Amajuba e tlo ba selete se se hlabollotšwego ka botlalo, se se nago le ekonomi ye e šomago kudu le ye e tšwelago pele go ya go ile, boleng bjo bokaone bja bophelo, ye e lotilwego ka gare ga ditlwaelo tša setšo le tša ditlwaedi.
Re nyaka go yo bitša Shafwaan Ryklief, tshwarelo, ke kgopela tshwarelo, Zainab Ryklief go tla go ema ka lefelong la bohlatse.
Sehlopha sa baamogedi  sa ngwaga wo se akaretša sekgoba se segolo sa thutafase, go tloga ka Atlantis ka West Coast go fihla ka Nyanga Bodikela, Wellington go fihla ka Beaufort West.
Ditaetšo tša dimpša di thetha le naga ka kgopelo ya dikolo le dihlongwa go bontšha mešomo ye e fapafapanego ya mehuta ya dimpša tša tswadišo.
Dititšiti tše tharo tša mafelelo di šupa lefelo le lennyane leo le swanago le nnoši ka gare ga lefelo le legolo.
Bafsa ba kgeregela ka Leeds go tšwa nageng ka bophara mafelelong a beke, ba gokeditšwe ke setšo sa yona sa dipara tša dikhefi tše di nago le bophelo le lefelo la mabenkele la maemo a godimo.
Ntle le pelaelo, dikholego tša ekonomi go Mozambique, Zimbabwe le Afrika Borwa, ka lebaka la serapa se se kopantšwego se se lebeletšwego, ke tše ntši.
Kgoro gape e na le maikarabelo a go nyakišiša le go fa ditšhišinyo tša ditoropokgolo tša boditšhabatšhaba tša maano go dirišana le mmasepala wa Thekwini.
Setšhaba se se nago le baemedi ba ALS, BLA le NADEL e thwetšwe go nyakišiša peakanyolefsa ya phrofešene ya baboleledi ba semolao.
Ka ngwaga woo, tšhapele e phethilwe ka Church Road Assagay, moo mabitla a phuthego a lego gona.
Ka ge dithalwa ka moka tša boentšeneere di dirilwe ka maekherofilimi, melawana ye e latelago e swanetše go obamelwa go netefatša gore go ba le ditšweletšolefsa tše di bonalago gabotse.
BMW ya bobedi ye e bego e gononelwa e emišitšwe gomme bagononelwa ba babedi ba swarwa.
Ga ke dumele gore ba be ba thopilwe.
Mna Wheeler o boletše gore bontši bja mašole ao a tšwelego ka Iraq a tla romelwa lefelong la ntwa ya bobedi ya Amerika, ka Afghanistan.
Kgoro e rerišana ka mafolofolo le dikolo le dihlongwa tša thuto ya tlhahlo ya godingwana go tsebiša baithuti ka ga mafapha ao a bokgoni bjo bo hlaelelago ka go šomiša dipontšho le taetšo ya dibaka tša mešomo ka morago ga go phetha dithuto.
Gomme ga e hlalošege, ke kgopela tshwarelo kudu ka ge e se ya tlišwa go nna gore ke e fe šedi.
Ga se leloko bjale ke ka lebaka leo a sa e kwešišego gabotse kudu.
Mna Morgan ga se a fa bohlatse bja gore Ngaka Asvat o bone yo mongwe wa bašemane, Mohumagadi, o fihle fela bohlatse bja gore o bone Ngaka Asvat ntlong ya gago.
Sehlopha se se akaretša go dira ga mabjala a moroko a go swana le piri, eile, photha le setaote.
Ge e šetše e amogetšwe, Toropokgolo e tla tsenela dipoledišano le CapeNature le TMNP go dumelelana ka tharollo ya lebaka le letelele.
Diphapano tše di ka hlohleletša gape go hloka tekatekano gomme ge re rarolla go se lekalekane mo ke moo re ka kgonago go tliša kgatelopele ye kgolo mmogo ye e ka holago motswalo wa ka moso.
Motlatšatona Jabu Moleketi o tlišitše kgopolo ye mpsha ye e amogelegago ka ga ditherišano tša rena.
Bjale o tshetše kgato yeo ye kgolo gomme o tabogetše ka go ye e latelago gomme bjale o re ye ke kgato ya mathomo.
Tseba ka moo dinetweke tša setšhaba tše di lego gona tša go swana le di-NGO di hlohleletšwago ka gona le go hlabollwa go hola setšhaba.
Dingwalwa tša semolao tše di thekgago tše di tiišeditšwego go akaretšwa ditatamente tša ditšhelete.
Mna Du Toit o golegile gomme ka moragonyana wa ngwala setatamente go tšwa go Mna Mabotha.
Motšwasehlabelo o bolela gore o ile Maseru Bridge go letšetša molekane wa gagwe wa mošemane mogala.
Mšana Janse van Rensburg gape o fa tlhahlo le thušo dikolong tše mmalwa tša bohle moo baithuti ba itemogelago mapheko a go ithuta.
Kgoro e hlalošitše gore dikholego tša go swara phadišano ya papadi ye e bogelwago kudukudu go fetišiša lefaseng ka bophara di swanetše go abelanwa go ya ka dilete.
O tla be a etile pele maithomelo a tlhabollo ya ekonomi ao a nago le maikemišetšomagolo - go swana le ngwaga wo, mešomo ya tlwaelo ka Phapošingkamogelo ya Meyara.
Tirelo ye e kaonafetšego ya balwetši ba TB le go dira gore dipetlele ka moka tša TB tša diphrobentshe di phethwe mo ngwageng wo.
Sehlopha se se akaretša tšhilo ya mabele: Folouru, dikraote, bupi goba dithorwana tša korong, rae, dioutse, lefela goba mabele a mangwe a serele.
Sekolo sa bao ba Kgethegilego sa Ezibeleni, seo se bego se swere moletlo wo gabjale se lebane le mathata a ditšhelete.
Tselatharedi ye mpsha ya difatanaga e tla išwa godingwana gannyane go dumelela gore go be le sekgoba se se lekanego sa basepelakamaoto ka fase ga yona.
Iran e boletše mo dikgweding tše di sa tšwago go feta gore e nyaka gore Charlier a se sa hlwa a bona dipego ka ga Iran ka dikantorongkgolo tša IAEA ka Vienna.
Mananeo a TVET ka palong ye e oketšegago ya dinaga a dirwa, goba a dirilwe diphetošo tše di tshephišago tše di hlamilwego go aga godimo ga maatla ao a hweditšwego a lenaneo leo.
Mošomo wa diatla wa Linoprint wo o šomišitšwego letlakaleng le legolo o hlamilwe ke Mna Lucas Lesedi Bambo.
Mengwako ye megolo yeo e nago le matseno a yona ye e abago Marobalo le Dijo tša mesong (B B) goba dinolofatši tša go itirela dijo.
Kabo ya tlhahlo go maloko a SAPS e hwetša mpho ya Toyota SA, ka lebaka la gore SAPS e reka difatanaga tša Toyota.
Baithaopi ba tlo ba ditešeng tše nne tša ditimela ba laetša Kgwedi ya Twantšho ya Motšoko ka Mei.
Dinomoro tša mapotlelo a sampole ya go ngwala maswi, dipersente makhura a potoro, lebebe la maswi le dintlha tša maemo di ngwalwa kgwedi ka kgwedi.
AU PSC e dumeletše go romelwa ga Lebotho la Tšhireletšo la AU gomme se se tla šoma bjalo ka selo se bohlokwa sa go aga boitshepo go phethagatša CCFA.
O swanetše go lebana le ditatofatšo tše mmalwa tša go amana le go direla mmušo bomenetša le dientšentshi tše di fapafapanego tša dintlo.
Re dula re na le kholofelo gore bakgathatema ba tla ikgafa go hwetša ditharollo tša mathata a diinstasteri tše di hlokago dikgaruru.
Maanotlhabollo a swanetše go tloga a bontšha ditlhalošo tša lebaka le lekopana, la magareng le le letelele tša, le ditlamorago, le dipalopalo tša setšhaba gammogo le mekgwa ya tšweletšo le ya tšhomišo.
Go tloga fao ba ile ba ya Sehlongweng sa Pholela moo a ka se kgotlelelego boso bja Bulwer.
Ka morago ga ge mogononelwa a tsebilwe, o ile a thoma go nyakwa gomme o ile a golegwa ka go kata ka bobedi.
Tokologo e ka se fihlelelwe ka go thunya dipomo, goba ka karoganyo ya maboto goba ya maitekelo a go tšewa ke motho o tee go tsena taba ya mafefelo ya mabapi le maemo.
Ditho tša Afrika le Kharibia tša mekgatlo ya setšhaba di swanetše go utolla le go hloma magato ao a kwagalago a go tšwetša pele dikgokagano le tirišano magareng ga mafelo a mabedi.
Le dikamano tša tirišano di bohlokwa ka mafapheng ka moka a bophelo ge e le goe re tlo hloma setšhaba se se lekalekanago – setšhaba se se beilego batho pele – ka ditikologong tše di tšwelago pele go ya go ile.
Go kwala gore ba be be šoma ka lebenkeleng la go rekiša mabjala ye e lego khutlong ya mebila ya Ntemi Piliso le Bree street.
Palo ya bomma bao ba filwego thuto ya tša maphelo ka ga dika tše kotsi le tokišetšo ya ORS.
EU e ipileditše go batho bao ba fago tiišetšo ya Tumelelano ya Sepolotiki ya Lefase ka bophara go netefatša phethagatšo ya ka pela ye kaone ya dikarolo tša yona ka moka.
Go swana le se, di ka no se šomiše tshepedišo ya go boledišana le batswadi le baithuti bjalo ka mokgwa wa tekolo wa kgethologanyo.
Go ka no ba le bokgoni bja go dira dinyakišišo tša dipapatšo tše di kgokagantšwego tša ditšweletšwa bjalo ka tsela ya go oketša letseno la neelano ya ka ntle.
Mo mengwageng ye lekgolo leratadima la rena la Afrika le bile le leso ka bohlaki le maikutlo a gore se sengwe se bohloko se tla hlaga.
Mokhomišenare wa Seteše sa Mangaung SAPS, Mokhomišenara Pierre le Roux, o lebogišitše moofisiri wa dinyakišišo, Moinspekthara Arina Oosthuizen, ka maikemišetšo a gagwe a go nyakišiša molato wo wa maemo a godimo.
Le ge e le gore ka dinako tše dingwe e bontšha mabokgoni a kgwele ya maoto ao a ipušeletšago, New Zealand e tšweletša tšhošetšo go bobedi monggae e lego Afrika Borwa le go dinkgwete tša Ešia tše o ka se tsebego ka tšona, Iraq. 
Lefelo leo dipomo tša pheterole di hweditšwego gona, le bile ditabeng kudu mo bekeng ye ge batho bao ba tsenego dintlo ka ntle le molao ba phalalela dintlo tše difsa tše go lebeletšwego gore di fiwa bahloki ba bangwe bao ba se nago magae.
Molekgotlaphetiši wa Dipapadi le Boitapološo, Mna. Amichand Rajbangsi le baeng ba bangwe ba bantši ba bohlokwa ba tlo tsenela moletlo wa pulosemmušo.
Baithuti ba go tšwa Lekheišeneng la Lamontville ba ile ba thaba ge ba bona dihlongwa tša thuto le dikhamphani di efa dithušo tša mašeleng a go ithuta le tlhahlo ya maitemogelo ge di be di etetše lefelo la bona.
Tlhabollo ye ke motheo o mokaone wa tšhireletšo ka lefelong la Great Lakes, gomme e tla ba le seabe go fokotšeng ga dithulano magareng ga Rwanda le DRC. 
Selete se sa na le mathata a tshepedišo ya peakanyo ka lebaka la lenaneo la go tshepha badiredi kudu.
Kgopelo e dirilwe ya go dumelela lefapha la tshokollo la Durban-Westville bjalo ka lefelo la go fa kalafo ka di-ARV.
SAIA e aba sentara ya go ithuta ye e tšwelago pele, ye e lebeletšego kudu Kgatelopele.
DNA ke khutsofatšo ya teoksiribonyukleiesiti, molekhule o motelele wa go swana le tšhaene wo o hwetšwago ka diseleng, wo o bolokago tshedimošo ka moka ye e hlokegago bophelong.
Maswika a seramiki a hlamilwe le go dirwa ka diatla ke bokgabiši wa tikologo, Tanya Babb, yo a šomišago letsopa la ka phonteng ya phakeng.
DotP ke monggae wa PSEA gomme re hlohleletša wena le sehlopha sa gago go tsenela dikabo tše.
Khansele ya toropokgolo e tsebagaditše lori ye e tsentšwego dikhomphutha go direla ditšhaba tše di hlokago.
Bontši bja mafelo a mafula bo pipilwe ka alubiamo ye ntsho ye e humilego ka manyoro.
Tshepedišo ya go boledišana le molekane wa go loga maano a dišere ka ACSA e a thekgwa.
Diphedišano tša diphedi tša ka lewatleng gape di senywa ke go dutla ga dirosetšhe le meetse a pula.
Go tlošwa ga alamo ye mpsha ya go bega mollo le go hloma le ya bohodu ka setešeng sa pitšo ya baoki: ka Senthareng ya Maphelo ya Setšhaba ka Worcester, Cape Winelands.
DVCDF- ye e nago le dihlopha tša tikologo tša setšhaba le tša sepolotiki: dikgokagano, go šupa dinyakwa, go kgatha tema ga setšhaba, go reka dišere ka setšhaba ga lebaka le letelele.
Koketšego le koketšegago ye e lebeletšwego ya ka moso ya tšhomišo ya dinolofatši tša dipetlele tša setšhaba ke balwetši ba phraebete e tla tloga e feletša ka dikemelo tše di oketšegilego tša tša ditirelo mabapi le go hwetšagala ga tirelo ya tlhahlobo ya ditopo.
Setswadišwa se sa mebalabala ye mehubedu go ya go ye tsootho se be se le se sentsho ka moka mathomong gomme re tšwa seripeng sa naga ya Ayr, ka borwa-bodikela bja Scotland.
Go fa mohlala, ba abile thuto ya tlhahlo ya matšatši a mane ka ga go dira jamo le tšhatni go badudi ba bahlano ba Beaufort West.
Mošomo wo o dirwago ka ga go tšwelela ga disele tša fothobolthaike, e tloga e le kaonafalo ye kgolo ya go tiišetša maatla a sola, ke wa moswananoši, gomme o ke motheo wo mokaone wa lenaneo la mohlagase wo o šomišwago lefsa.
Diphoofolo le dimela tša ka meetseng tša tlhago ka Afrika Borwa di beilwe gabotse gore di kgotlelelo maemo a boso a go fapafapana, gomme tše ntši di kgona go ikoketša ka lebaka le.
Mafelo ao go šomelwago go ona ke Dirapa tša thoko ya Lewatleng, Vissershoek le Bellville South gomme mafelo a a sekasekwa go tlo dirwa lefelo le lefsa gore re kgone ka kgolo ya toropokgolo.
Go ilwe gwa golegwa batho ka lebaka la ge ba swere dithunya tše di se nago le laesentshe, go otlela ba nwele madila le go swara diokobatši.
Maphodisa a holofela gore a tla swara batho ba bantši ka ge ba le lesolong la go dira gore lefelo la bona la go šomela le be leo le hlokago bosenyi.
Dikgorotsheko tša ka thoko ga tsela di ile tša bewa ka Nylstroom fela ka Phrobentsheng ya Leboa.
Kabo ya Saudi e emetšwe gore e tlo kaonafatša ditšhireletšo tša naga go dimisaele le go mašole a lefaufaung le bokgoni bjo bo oketšegilego bja mašole a ka meetseng , mošomi wa mašole o boletše bjalo ka Mokibelo. 
Mahu a mafsa a begilwe ka Narbethong moo batho ba seswai ba hlokofetšego le Yarra Glen ye e nago le lehu le tee.
Diaetšo tša maemo a godimo tše di elago, go fa mohlala, infoleišene ya bareki le ya batšweletši, e goketša šedi ye kgolo ka mo go sa fetogego.
Mo mengwageng ye mebedi ye e fetilego, Leano la Mafelo a Mantši le gatetše pele ka mafapheng a mmalwa.
Go dipayoklaemete tše ntši ka Natal, bjang bja lone bjo bo tšeago lebaka le letelele ga bo šišinywe bjalo ka mafulo a lebaka le letelele.
Le ge e le gore go molaleng gore ga di tšeye lehlakore, diswantšho di tladitšwe ka maikutlo le maikemišetšo a sepolotiki ao a fihlilwego.
Gabotse, go be go lebeletšwe gore go tla homola kudu go fihla ka nako ya ge gase ya go rothiša dikeledi e ntšhwa ye e bakilego bothata bjoo.
Le ge e le gore ke setatamente ka ga seo se hlagilego, seo go sego gwa ikenelwa sona, naa go na le lebaka la go se kgole seo ke go botšago sona.
Baeng bao ba tlago kgafetšakgafetša ba ka hwetša dikelo tša ka mehla tša dipula tša mafelo ao a kgethilwego ka Kapa Bodikela.
Sibongile Khumalo o eta pele go opelwa ga dikoša tša setšhaba ka makgaolakgang a magareng ga Afrika Borwa le New Zealand.
Go ya le go boa boemafofane, madulo le go ya lepatlelong ka dipese tše di nago le dikuketši tša diwilitšhere tše di nago le haetroliki.
Moispekthara Tsotetsi, Mokonstabole Morabe le Mokonstabole Ndaba ba be ba dira lesolo la go latišiša mohlala lefelong leo ba amogetšego tshedimošo ka ga monna yo a bego a rekiša lebake. 
E be e arogane, e be e le - sehlohleletši – e be e le fela lepokisana la mekgwa ya go hlohleletša, ee.
Palo le mehutahuta ya diphedinyana tše nnyane lefaseng le diphedišano tša diphedi le ditikologo tše di lego karolo ya tšona.
Kgato ya bobedi e ikemišeditše go tseba "maemo a melawana" moo e lego gore Phrobentshe e ka kaonafatša dikgonagalo tša mafapha le go rarolla mathata ao a kgethilwego a mafapha ka moka.
Go tsenya letsogo ga mothadi wa dipolane mo go akaretšwago kaonafatšo ya faporiki ye e lego gona ya Holo ya Toropokgolo.
Malawi gape ke legae go mehlape ya ditlou, dikubu, dikwele, tholo ya lehlaka le diphalafala.
Ditiro tša batho tikologong di bakile tokollo ya digase tše kotsi tša lefaufaung, go fa mohlala, tokollo ya khaponetaeoksaete nakong ya go tšhungwa ga dibešwa.
Papatšo e felela ge Torres a re "Ke Nako!", e lego lentšu la Sesotho le le rago "ke nako!".
Gape e ile ya ralokelwa ka Phakeng ya Orlando mo Soweto, ka Lepatlelong la Orlando Stadium?
Phorinthara ya mmala ya HP PaintJet e fa dipoelo tše kaone go tšwa pontšhong ye.
Sele e ahlola diphetolo, ya fokotša lenaneo la baabi bao ba nago le maswanedi, bao go tloga fao ba tlogo kgopelwa go romela ditšhišinyo.
Ghalieb o dula Bo Kaap, o bolela Seisemane le Seafrikantshe gomme o ikgafile kudu go direla naga ya rena tše kaone.
Sa mafelelo, ba thekgile tlhokego ya tirišano ya tša mahlale ya bobedi Borwa-Borwa le Borwa-Leboa, ya theknolotši le maithomelo, le go maatlafatša tema ya Afrika ka selekanong sa boditšhabatšhaba.
The office of the Provincial Commissioner of KwaZulu- Natal appreciated the excellent work done by these police officials.
Morero wo o tla tšwelela ka kelo ye nnyane ka difiling tša moragorago tša go swana le Vertigo, Psycho le The birds, go bolela tše mmalwa fela.
Re swanetše go šoma mmogo go akgofiša mekgwa ya phethagatšo.
Ngaka Wendy Orr o tla sepediša tiragalo ye e latelano ye e tla bago metsotswana ye mmalwa ye e tlago amana le dipotšišo, dikarabo le dipoledišano.
Ronny Lekay o ile a tšhabešetša ka jarateng ya kgauswiuswi ya ntlo ya kgauswiuswi, a nyaka thušo.
Aowa Jimmy Deal yo ka maswabi a hlokofetšego o mpoditše mo khaseteng ye e gatišitšwego gore o file Mickey Mitchell le Gert Van Der Veer khasete yeo.
Go tloga maemong a godimo, batho ba ile ba hwetša putso ya mašeleng goba ka dimpho tše dingwe.
O be o le ka JOC nakwana pele ga ge papadi e ka thoma.
Dinaledi tša boditšhabatšhaba tša kgwele ya maoto go tšwa Barcelona di tla sepediša ditlhahlo tša kgwele ya maoto ka tirišano le David Beckham Academy le go hloma Museamo wa Kgwele ya Maoto wa Soweto.
Ge o ruta tsebopalo leano le gatelela gore go itlwaetša ke selo se bohlokwa sa maitirišo ao a nyakegago - ge dikgopolo di šetše di kwešišega - go thuša ka bokgoni bja dipalo.
Ramahlale Mna Nceba Hene o tla dira tekolo gomme a eletša Sekolo ka ga lenaneo leo a le šišinyago.
Trattoria ya boiketlo lebopong la lewatle ye e nago le dijo tše kaone tša Seithalia le dilo tše kaonekaone tše di kgethegilego tša go swana le khari ya phrone.
Dipakane tša dintlo di tlošetšwa mafapha a dikliente le maloko a setšhaba ge ba reka naga ya Khansele.
Bjale o boletše gore o dira gape mošomo ka lepatlelong la ABSA Kingspark gomme wa re o šoma gape ka Minolta Loftus.
Dikiletšo tše mpsha di ka kweša bohloko " Tirišano ya Iran le etšentshi gomme tša dira gore moya o be wa go hloka kwelobohlolo," gwa realo Rahmani-Fazli.
Mmasepala wa eThekwini o šoma ka maatla ka kaonafatšo ya ona ya mpshafatšo ya metseditoropo gomme CBD ya Umhlanga Rocks e tla latela go hwetša tirelo ye.
Re lebogiša diinspekthara Botlhomo le Mokgosi ge ba fihleletše gape go golega batho ka Yuniting ya Dikgaruru tša ka Malapeng, Tšhireletšo ya Bana le Melato ya tša Thobalano.
Ka maswabi, bokgoba, bokoloniale, boimpheriale, bokoloniale bjo bofsa le Ntwa ya Setu di fentše maitapišo a Afrika a boitsošološo.
Babadi bao ba lemogago bohlale bja bongwadi le bao ba nyakago selo seo se tlogago se le sa nnete ba tla hwetša gore ba tla putswa ka maitemogelo a go bala ao a sa lebalegego.
Ka mehla, nna le wena re bona bao ba tlogo ba badudi ba Kabulonga le Borrowdale le Victoria Island le Morningside ba belegwa kae le kae ka nageng ya rena.
Protšeke e akaretša go fa mebila maina a maleba ka makheišeneng a peleng gomme se se laetša mathomo a nako ye mpsha ka maphelong a badudi ba dimilione ba makheišeneng.
Maloko a Sehlophatšhomo, ka fase ga Mokaptene Thebeyagae, ba lebogišwa ka mošomo wo mobotse wo ba o dirilego.
Dinako tša dipese di ka fihlelelwa ka emeile goba ka wepsaeteng ya Golden Arrow.
Ba tlošitše dillaga tša polastiki le mapai ao a pipilego difaki gomme ba hwetša diphuthelwana tša lebake ka gare.
Ka lebaka le, CIDB e tla dirišana le dietšentshi tša Mmušo tše di hlometšwego go tšwetša pele ditirišano tšeo go hlabolla bokgoni bja lefapha la setšhaba le la phraebete, le go phatlalatšeng ga tshedimošo.
Tlhabelo: tše ke ditlhabelo tša malwetši a bana tša kgafetšakgafetša tšeo di re šireletšago kgahlanong le malwetši a mmalwa. Lebelela ka fase ga dipeakanyetšo tša ditlhabelo tša malwetši go hwetša tshedimošo ka botlalo .
Dithunya tše pedi tše di utswitšwego, tšeo dinomoro tša tšona tša seriale di feitšwego, di thupilwe tiragalong yeo.
Go kwala gore bagononelwa ba tsene ntlong ka maoto gomme ba kokota lebating.
Mosuphritentemogolo Prins o lebogile maloko a maphodisa a lesolo le le atlegilego la VCP.
Ka moragonyana leloko la Dinagakopano tša UN le lona le ile la fihla gomme la sepelasepela le Mashiphumelele.
Barutiši ba dikolo ba hlagišitše ditebogo tša bona go babontši le go barulaganyi ba dipontšho.
Bjale ge re bona AIN ka mo dingwalweng tše ka moka, e tloga e le selo sa tšhomišobošaedi ya maina ka nnete?
Go loga goba go dira mašela ao a logilwego ka bophara a mašela ka moka ao go boletšwego ka ona ka godimo, go akaretšwa metswako ya ona.
ICCAT gape e tšweletša magato ao a kopantšwego a tlhokomelo le a go obamela molao le magato a go fediša go rea dihlapi mo go sego molaong le mo go sa laolwego mo go sego gwa begwa ka go boreadihlapi bja IUU .
Mmeyara Obed Mlaba o na le kholofelo ka ga tsebišo ya ditekanyetšo tša Mmasepala wa Ethekwini.
Kabo ya mananeothuto go baithuti bao ba nago le dinyakwa tša thuto tše di kgethegilego tša  LSEN , bobedi go bao ba filwego le bao ba nago le mapheko a go ithuta.
It is anticipated that the Presidential elections will coincide with the provincial elections.
Sa bo masometshela, ditiro tše kaone tša tšhomišo ya naga go rarolla phokotšo ya boleng bja tikologo go akaretšwa go bjala mehlare, taolo ya mafelo ao a dulago a thapile; go nošetša le go lema dibjalo ka go di fetošafetoša mobung o tee go swanetše go tšwetšwa pele ka dimpho tše di hlokagalago.
Egepita e lebeletše kudu go tloša dithulano magareng ga dihlopha tše di lwago tša Mapalestina go hwetša thekgo ya bona ka lesolong la Peakanyo.
Re ile ra fiwa dijo ka dinako tša matena goba ka dinako tša dijo tša mantšibua ka kantining.
Go bonala o ka re EU le USA di tla tšwela pele go diriša dikiletšo go Mazimbabwe, gomme se se tšwela pele go mpefatša maemo a yona a ekonomi ao a hlobaetšago kudu.
Ngaka Khoza o lebogile ditoropokgolo ka moka tše di tlogo ba benggae ba dipapadi ka mošomo wo o kgahlišago kudu wo di bego di o dira.
Ditente tše tharo tša kalafo di beilwe gomme tša ba le bašomi bao ba lekanego le go fiwa ditlabelo go šoma ka leuba ka Sepetleleng sa Musina.
Lešaba le ile la thoma go kgototšana gomme go kwala gore maphodisa a ile a thunyetša gase ya go rothiša dikeledi ka moo lešabeng, gomme se sa dira gore go be le go tšhoga mo go feleditšego ka go welana ga batho.
Ka ge ke bolela ka mehla, mo gonang le tshotlego, ga gona kgololesego - "moo go nago le bohloki, ga go na tokologo".
Dinaledi tša dipapadi tša ka nageng le balaodi ba go swana le batšhabeši ba dimarathone, Gawa Mentoors le Ursula Frans, ba tlo hlomphiwa ka moletlong wa Letšatši la Basadi wo o rulaganywago ke Khansele ya ka fase ya Mitchells Plain.
ANC ga se ya ka ya dumelela ditlhaselo tša go se kgethe go badudi.
Mokhomišenare wa Phrobentshe wa maphodisa a Kapa Leboa, Mokhomišenare Miriam Mbombo, ba lebogišitše Setšene Gerber ka maitshwaro a gago a go kgahliša le a sephrofešene le ka dinyakišišo tše botse tša molato.
Badiri ba marathana a mašela a selulosiki ya faepa ka tshepedišo ya metšhene, ya dikhemikhale goba ya sekakhemikhale.
Kabo, go romela, go hloma, go laetša le go kgopela gore go rentwe PABX: Sepetlele sa Mafahla sa Brooklyn.
Ka lebaka la diphefo tše maatla tša lewatleng molomo wa noka ya Kleinrivier o ile wa thibega gomme noka e a falala gomme e ka baka tšhošetšo go Stanford.
Kgatha tema ka ditherišanong tša boditšhabatšhaba tše di ikemišeditšego go iletša dipomo tše di epetšwego fase tše di gobatšago batho le go tsenywa ga dithunya tše nnyane tše di sa dumelelwego ke molao.
Dintwa tša makgoba ka Kapa tše di bego di etilwego pele ke Louis wa Mauritius.
Ba ile ba mmetha ka molao gomme ba mo hlakola sellathekeng sa gagwe pele ga ge ba ka tšhaba.
Toropokgolo ya Cape Town e phatlalatša dithentara tša yona ka moka tša setšhaba ka wepsaeteng ya Toropokgolo ya Cape Town.
Naa Mtšana Stoman o filwe ditaelo tša gore phapoši yeo e notlelwe?
Ee setatamente se filwe ke Murphy Morobe bjalo ka karolo ya mošomo wa Stratcom.
Moela wa meetse o dirilwe go ela kelelo ya meetse ka dinokeng tša di tletšego ka maraga tša Afrika Borwa.
Ka morago ga go kgangwa ke meetse, lefapha la Boitapološo la Mmasepela wa eThekwini le kgopela baruthi go latela melawana le melaotshepetšo ge ba rutha.
WCED e file makhanselara ka bobedi Jan Van Riebeeck le Dennegeur go fa thekgo go baithuti bao ba amegilego kotsing, go batswadi ba bona le barutiši.
Go ya ka histori, ditaba tša go se itekanele mmeleng di rarollotšwe ka tsela ya dikgatokgato ye e arogantšwego.
Ba tšere dibenyabenyane, dillathekeng, mekotla ya go athwa le khomphutha ya lepthopo.
Gabotse, molawanatheo wa peakanyo ye e swanetše go ba maikemišetšo a go gatela pele ka go tšea sephetho go tloša mašaledi a semorafe, kgethollo ya bong, bokoloniale le kgethologanyo.
Lehu le re tšeetše talente ye kgolo, motho yo bohlale, motho wa dikgopolo tše bogale le yo a tlišago diphetogo tše bohlokwa.
Khonferentshe bjale e ikemišetditše go aga netweke ya ditirelo tša setšhaba go dikolo.
Mokgwa wa Temokrasi ya Lefase o akaretša melawana yeo e kgontšhago batho go fenya ditiro tša go hlopha batho ka dihlopha, karoganyo le go ba phaela thoko.
Khansele ya Boditšhabatšhaba ya Baoki e keteka letšatši le bohlokwa le ngwaga o mongwe le o mongwe ka go tšweletša le go phatlalatša Sephuthelwana sa Letšatši la Boditšhabatšhaba la Baoki
Tshedimošo ka ga meši e šiilwe ke nako, ga se ya felela, e beilwe ka dikarolo ka dihlongweng tše di fapanego ebile ga e fihlelelwe.
Ga go se gwa thunywa dikolo nakong ya bohlakodi gomme mohlapetši ga se a gobatšwa kudu.
FIFA e ile ya bolela gore makala ka moka a tlo tlatšwa ka moka ka Mošupologo.
Ge se se atlega kudu, go thoma go ba boima go bušetša morago tshepedišo ya go phaela batho thoko.
Dikarolo tše di kgethegilego tša go kuka le go swara didirišwa  go akaretšwa dipakete, digarafo, metšhene ya go kuka, eupša e sego dikhatapole goba metšhene ya go kuketša ya matsogwana.
Afrika e nyaka tsošološo ye mpsha, Carthage e emetše pušetšo ya bobotse bja yona.
Baralokamorago ba Afrika Borwa ba tla swanelwa ke go hlokomela kudu monošadino wa Iraq, Younis Mahmoud.
Naa o thabile ka tiro ya mešomo ya bašomi ba Tšhireletšo ya Ellis Park?
Sele ke yuniti ye nnyane ya sephedi ye e tlogago e kgona go itšweletša.
Go na le dikgetho tše mmalwa tša go beakanya dithoto tša intasteri tša SANDF.
Bjale seo se go fa phetolo Mna Coetzee, dipheto tše kgolo?
Go netefatša gore go ba le temogo ya bobotse bja mafapha a mantši le go pharologana ga dilo, ka tikologong ya ditšo tše ntši.
Karolo ya letobe le letshooto ke lehlwa le maatla, leo le hlamega ge moyameetse a kopana le dilwana tša tšhilafatšo lefaufaung.
Go beilwe dinako tša go fetša Melawana le kabo ya ditokelo ka Mawatleng a magolo.
MmaSisulu o fa mohlala wa gore go be le kgotlelelo, tiišetšo le boikgafo bjo bogolo kudu go tokologo le go nyaka bophelo bjo bokaone bja bohle mo go sa felego maatla.
Manyoro ao a bodišitšwego ao a tšweletšwago ge dibokwana tša mabung tša dipaktheria di aroganya ditlakala le dilahlwa tše di bodišwago ke tlhago, gomme tša dira manyoro a tlhago.
Toropokgolo ka Lenaneo la SDB ABM e ikemišeditše go tliša phapano maphelong a bafsa bao ba sa šomego ka go šomiša maithomelo a a go nyaka mošomo a wepsaeteng.
Dilo tše di huetša ditšhaba tše di sego tša semmušo go ganetšana le go thothišwa mo go šišintšwego.
Mengwakwana ye kaone ya go itirela dijo goba Marobalo le Dijo ye e lego tikologong ya nageng ye e fodilego ye e nago le khutšo.
E sego ka khamphani efe goba efe ya gago ye e filwego konteraka ya tšhireletšo ya legae goba ya ka ntlong?
Seo se hlalošwago ke tshedimošo ye se tla lekodišišwa kgafetšakgafetša ke kopano ya mafapha a mararo ye e biditšwego ke Mmušo.
Semela se se tlwaetšego bophelo bja maemong ao a omilego kudu, go fa mohlala, desert cacti .
Mna Kloppers ka lebaka leo o be a se Vlakplaas, o be a le Soweto, gore o tšere kae tšhišinyo yeo ga ke tsebe.
Lebelela letlakala la Thuto go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga dithutwana tša dilo tša tlhago, tša dipholanete le tša dinaledi.
Diela tša ditšhila tša ka ntlong le tša diintastering tše di gogolwago ke disoretšhe le mesela ya kelelatšhila.
Tumelelano ya konteraka-tlhathollo-tirišano ya go rekiša ga dithoto tša leloko le le hlokofetšego ka tirišano ye kgolo le kgetho ya mophatlalatši wa mošomi wa dipuku tša ditšhelete go dira gore batho bao ba bakago dithoto ba fiwe sebaka yo mongwe le yo mongwe.
Dipetale tša mophrothia di beilwe ka sebopego sa khutlotharo go swana le sebopego sa bokgabo sa Afrika.
Kgoro ya Tšhireletšo e tla rarolla tlhokego ya mašeleng ka ditshepedišo tše di tlwaelegilego tša ditekanyetšo le peakanyo.
Folete ya diphapoši tše pedi tša go robalela, yeo e nago le dilo ka moka ye e nago le diponagalo tše botse tša lewatle.
Mmeeletši bjalo o mpshafatša lebenkele gore a kgone go sepediša kgwebo ya thekišo ye e atlegago.
Ka Mokibelo, beng ba Polase ya Roodeberg Kloof Farm ka Garies ba tlogetše ntlo ya bona gomme ge ba boa ka Laboraro, ba hwetša gore ntlo ya bona e tsenetšwe ke ditšhwene.
Mna Polsen ke kliente ya gago yeo e ka kgonago go huetšwa go šala go tlo botšišišwa dipotšišo ka moswane.
Mdi Mandela o ile a thoma go mpetha ka sampoko - re be re robetše fase.
Banamedi ba swanetše go be ba šorofaditšwe kudu ke SAA.
Go netefatša gore Ditekanyetšo tša Mmasepela di lekalekanetše go rarolleng ga bohloki le tlhokišo, le go oketša menyetla ya ekonomi.
O be a ikgakantšhitše bjalo ka Stephen Nhlapo wa go tšwa Alexandra - leloko la Komiti ya Lesolo ka Tokolllo ya Mandela.
Ge Ngaka Boraine a be a sa le gona, gore bohlatse bo fiwe ka letšatšikgwedi leo ke masolo a Esikhawini ga se gwa ama dikliente tša rena.
Ge a efa kakaretšo ya dingangišano, Moahlodimogolo o ile a hlagiša dinyakwa tša tlaleletšo go ya pele tše a boletšego gore maloko a Khomišene a swanetše go di hlokomela nakong ya dipotšišo tša mošomo tša baahlodi bao ba ka thwalwago.
Babuši ba šoro ba tšhaba mašabašaba gomme ka mehla ba tla nyaka go ba aroganya ka tirokgethollo, ka pipamolomo le tiro ye šoro.
Mabapi le go šwahlela ka ntlong o ile ka bonako a dumelelana le seemo sa ditaba ka ge se beilwe.
Bašomi ba nakwana ga se ba šireletšwa gabotse ke BCEA le Molao wa Meputso.
Go be go se na meetse a dipompi ka Cape Town gomme makgoba a be a rongwa go yo ga meetse dipetseng tša setšhaba goba didibeng tša go swana le se.
O ile a bonwa molato wa maitekelo a polao le go swara sethunya seo se se nago le laesentshe le dikolo.
Khraethokrafi - Tšhireletšo ya inthanete ye e akaretšago go tsenya tshedimošo gore e kgone go utollwa fela ke batho ba bangwe.
Ditšhupetšo tše di rulagantšwego le go beakanywa gabotse ka disapapong tša ba bašweu le tša ka bogareng ga ditoropo.
Mo bekeng ye e fetilego matseka a Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ba šomile ka ntle le go fela maatla, ba holofela go tšwela pele ka go golega batho le go thopa dithoto.
Thibelo ka botlalo ya go lokolla dilo tše kotsi tše di nago le dilwana tše di ka tlišago tšhilafatšo ka nokeng ya setšhaba goba ka letamong la meetse.
Konstabole Mosidi Mafora, o lebanwe ke go lebogišwa ka ga dikatlego tše, kudukudu ge go lebeletšwe, go kgatha tema ga batšwasehlabelo bao ba phelago ka go se ietekanele mebeleng.
Dikliente le tšona di ka ya kliniking ya WCRC ya balwetši ba go robala gae mabakeng a go hwetša tekolo le tlhokomelo ya lefelokemo.
O bonwa molato wa maitekelo a polao le go swara sethunya seo se se nago le laesentshe le dikolo.
Mabokgoni a go ithomela le a bohlami gantši a sepelelana le dipalo.
Mošomo wo montši ka lefapha la ABM ya dinagamagae o tsebagatšwa semmušo ka mo tlaleletšong ye.
Lekhomreite le lengwe ka nna yo leina la gagwe e lego Mkotcho o nkopantše le Vusile.
Mohlomongwe Hogarth ga se a bala temana ya mafelelo ya pego ya Business Day, ye e hlagišago hlogotaba ya 'Wrong again' ye e tsebagatšago ditshwaotshwao tša Hogath di le maleba ka mo go sego gwa tlwaelega.
Laola dikopano tša ditharollo tša merero ya kgwebo maemong a dilete le a diphrobentshe go netefetša gore go tsenatsena ga mafapha e ba thibelo kudu go phala go tsena bogareng ga ka morago ga ge dilo di hlagile.
Kapa Bodikela e ikgantšha ka ge e kgona go fa baeng kopanyo ya mohlodi wa Kapa wa moswananoši wo mobotse, wa setšo sa ditlwaedi, boithabišo le dikopano tša maemo a godimodimo le menyetla ya dikopano tša diboka.
Dilaporathori tše pedi di šomišwa ka obene ya go omišwa, khapote ya meši le dimaekhrosekoupu.
Re dumela gore re swanetše go aga dikamano tše bohlokwa le tše di šomago gabotse tša Borwa-Leboa, Borwa-Borwa le tša batho-ka-batho le go hloma meboya ya maikarabelo ka Ntweng ya Lefase ka bophara kgahlanong le Bohloki.
Seswantšho se se tšerwe pele ga Lesolo la Tlhwekišo la ka Kapa Bodikela leo le dirilwego ka lefelong la Knysna.
Se ke motswako wa bagasse le dimolase tše di nago le maemo a enetši a fasana go fetwa ke todi ya dimolase goba lerole la dimolase.
Ga ke dumele gore tshedimošo ye e ka be e utetšwe Col Dempsey.
Se se ka go thuša ge o šoma mahlakore a pontšho ya gago.
Baithuti ba itemogela go kwa bohloko ge diphapoši goba sekolo se senywa.
Metšhene, sediradikgatla sa Dipuku se tee, mapokisi a mabedi a dithulusi le erene e tee.
Dinepe di a taoneloutega ka sebopego sa rese ya godimo go tlo gatišwa.
Dikhomphutha ka moka di kgokagantšwe le seba ye e laolwago bogareng ye e abago ditirelo ka moka.
Tloša morwalo wo boima kudu wa go fula kudu ga diphoofolo, go sega bjang goba go tšhuma mathomong a seruthwane.
Ba be ba nyaka gore re age lefase leo le theilwego go setee sa tumelelano ya mafapha a mantši ye e hlomphago ke bohle.
Batho ba lekgolo le masomešupa-nne ba ile ba golegwa mo diiring tše masomepedinne tše di fetilego ka Hillbrow, Braamfontein, Berea le Joubertpark.
Mmasepala wa eThekwini o thabile go bega gore taba ye e bego e le kgale e le ditabeng ya go dutla ga meetse a Letamo la St Helier bjale e rarollotšwe.
Tsela ye e šišintšwego e bopa karolo ya nepo ya Toropokgolo ya go kaonafatša dinako tša go eta le polokego ya banamedi ba dinamelwa tša setšhaba le banameladipaesekele, kudukudu ditseleng tše di tletšego kudu.
UN e swanetše go aba thušo ya mašeleng go lesolo la go tliša khutšo ka Darfur, go emetšwe tiišetšo ya bontši bja mašole.
Tlhako ye e fapanago gannyane e tsebja bjalo ka tlhako ya go Tliša Kgatelelo ya Phetolo ya Mmušo (PSR).
Ye nngwe e be e le gore batšwasehlabelo ba kgethologanyo ka bobona ba be ba swanetše go phethagatša tokelo ya bona ya go gopela tefelo ya go tlaiša batho.
Mogononelwa o ile a ntšha thipa gomme a hlaba Biyela gatee molaleng.
NEF e tla thuša ditšhaba tša dinagamagaeng go kaonafatša maphelo a bona ka dikabo tše di nepišitšwego.
Mmušo o hlomile Disenthara tša Thuthuzela tše di ikemišeditšego go fokotša ditshohlo tše di sego bohlokwa kudu.
Go bile le kgatelelo ya batho ba bantši marobalong a ka sepetlele ka Bogareng bja toropo mo lebakeng le letelele go fihla gabjale.
Bo beilwe Mmileng wo o tletšego ka ditiragalo wa Raleigh Rockey, bokgobapuku bjo bofsa bo thomile ka tram ya kgale ka Yeoville, gomme bo tliša moya wa selegae ka mo sapapong ye, gwa bega Joburg.org.
Tokollo ye e hlagiša kakaretšo ya dipalopalo tša bašomi tše di swerwego ke Stats SA mabapi le lefapha la kgwebo la semmušo le e sego la temo.
Deltas le matamo - ketelo molomong wa noka ye kgolo ya Zambezi.
Maphodisa a ka Paarl a amogetše ngongorego ya mabapi le go otlela ka bošaedi le ga go hloka šedi ga Citi Golf ye ntsho ka Bodikela bja Paarl.
Kgopolo ya kgethologanyo e tšweleditšwe le go beakanywa botse go ba dinyakišišo tša mahlale tša maaka le ditumelelano tša bašomi ba mathata a megopolo le malwetši a menagano, mengwaga ye masomesome pele ga ge Mmušo wa kgethologanyo o tla buša.
Ba swanetše go šireletšwa le go hlohleletšwa - gape e le go tšea nako ya bašomi ye bohlokwa.
Go otlela ga boipshino, tsena ka tsela ya boraro ya go phamogela ka go la nngele ka morago ga Hotele ya Arminel.
Baromiwa ba go tšwa ka toropong ye kgolwane ya Bulawayo ba tlo tla Durban mo bekeng ye.
Ka ditshwaotshwao tše mmalwa tše, ke rata go bula seminara ye.
Mokhomišenara wa Monaoswere wa Seteše sa Mandini, Mokapotene Kuben Pillay, o lebogišitše maloko a gagwe a maphodisa ao a ikgafilego ka mošomo wo mobotse wo ba o dirilego go golega basenyi.
Mokhomišenara wa Seteše sa maphodisa, Mosuphritentemogolo Gcaba, o lebogile maloko a maphodisa ka mošomo wa bona wo ba o dirilego.
Molawana wo ga o šome go baithuti bao ba fetogelago go tšwa dikholetšheng eupša e sego ka kholetšheng tša Owen Sitole le ya Cedara.
David Williams, Moentšeneeremogolo wa Diintasteri, o boletše gore mafelo ka moka a swanetše go beakanywa ka go lekanetšwa le go tiišwa pele ga ge diphapoši tša go rutela di ka tlišwa go tlo šomišwa.
Aba maeto ao a nago le ditlhahli go ralala le Cedara go tlo thuša bana ba sekolo le dihlopha tša temo tše di nago le kgahlego.
Nissan Micra, yeo go kwalago gore e rekilwe ka bomenetša le yona e thopilwe.
Tiragalo ya dikarolo tše pedi: Matseno a go kopanya le go aroganya galase.
Padi ya semoya ya mathomo ye e amogetšego ditekodišišo tše di phatlaladitšwego tša thorišo ga e tshepe mekgwa ya semaka eupša ke ya maikutlo a bongwadi ebile e fega mmadi.
Go dira gore mafelo a tle pele ka peakanyong ya Maanotaolo a Tšhomišo ya Naga go tla laolwa ke Leanotlhabollo la Sebaka (SDP).
Lehono go šupa phihlelelo ya tshepedišo ya lebaka le letelele ye e thomilwego ke bao ba tlilego pele ga ka.
Pholakolla didirišwa tše di sa šomišwego gantši, tša go swana le setšidifatši sa tlaleletšo goba foritšhi ye e lego ka karatšheng ye e nago le dilo tše mmalwa fela.
Mafelo a ile a dirwa gore a se sa ba le selo ka lebaka la go tlošwa mo go sego maleba ga dimela tše di šwahlelago tše di sego tša setlogo.
Go fenya mathata a bokgoni bja diintasteri le go se lekalekane ga histori go nyaka tšwetšopele ya di-SME.
Gopola gore go ba gona ga Malwetši a Thobalano nakong ya boimana go oketša kotsi ya phetetšo ya HIV.
Dinyakwa tše di tlago pele ka Uganda di akareditše madulo, dijo, le meetse a go hlweka, le ge tlhobaboroko ka ga go tšwelela ga bolwetši bja go tlišwa ke meetse e be e gola ka ge dintlwana tša boithomelo di ile tša hlakana le meetse a dipula.
Di ama kudu maphelo a motswalo wa bjale le wa ka moso.
Diphapoši tša phraebete tše di nago le matseno a tšona, kgauswi le ICC, mabopo a mawatle, khrikhete, rakbi, kolofo, noka le serapa sa dinonyana.
Tlaišo ye kgolo ye šoro ya motšwasehlabelo le tiragalo ye šoro ya go kata e tšere matšatši ao a ka bago a mane.
Hweditše raba ka sebopego sa yona sa mathomong goba dipoleiti, dillaga goba meseto.
Go bona ngaka ka bagolegwa  bao ba nago le mathata a maphelo le gona go ka direga mo lebakeng le.
Marega go a fola gwa na pula, se ke go tloga gare ga Nofemere go fihla gare ga Feperwere.
Khomphutha ya go kgwathwa sekerining e tsebiša baeng kakaretšo ka botlalo ya histori ya phrobentshe ka maphelo a batho ba.
Dinyakišišo tša ka lewatleng tša diphedi tša ka meetseng ka nepo ya go tšweletša ditirelo le ditheknolotši tše di šomago gabotse le tše di ka fetišetšwago.
Go aga ga dilaetši tša tlhago ya leago goba ya tlhabollo go akaretša mekgwa ye e tlogago e hlakahlakanego le ya dipalopalo tše di phadišanelwago.
Ge e le gore o go bitša go kgona go šomiša molamo le sampoko, ee morena.
Mafelo a dilete a UIR  a nolofatša ditefelo tšeo ka morago ga go fihlelela dikgopelo.
Go ka akaretša ditirelo tša thušo ya batho, ditlabelo tša thušo le didirišwa tše di kgethegilego.
Kgopolo ya kopano ya ka sephiring e rorišitšwe ke Mna Bheki Cele, modulasetulo wa ANC ka Seleteng sa Bogare bja toropo.
E re ke go botše gore Johannes Mabotha ga se Temba, leina le la Temba o le filwe ka Mdi Mandela.
Maeba ao a utswitšwego a go thopa difoka tša mabelo a go šiašiana a bušeditšwe morago ka hokong ya ona ya tswadišetšo.
Sehlopha sa Sri Lanka go be go rulagantšwe gore se tlo thomiša ka papadi ya sona ya boraro le sehlopha sa Pakistan ka Papading ya sona ya Teko ya bobedi ge tlhaselo e hlaga.
E bile maikarabelo a APLA go tšea seo se bego se tloga se le sa batho ba Azania bao ba bego ba gateletšwe le go thothišwa mafelong a bona.
E re ke tšweletše lethabo la ka gore re hweditše gape letšatšikgwedi leo le re swanetšego ka bobedi ga rena la go tsebagatša semmušo Kgato ye ya Bobedi ya Digital Doorway mo eNtshongweni.
Maloko a kgašo a laletšwa go tla tsebišong ya semmušo ya Hotele ya KwaMashu.
Mang le mang yo a nyakago go tliša tlhagišo ka kopanong ya khansele ya ka fasana o swanetše go beeletša sekgoba sa nako ka go ikgokaganya le khansele ya ka fasana.
Gomme ka moo phasetšeng yeo go na le mafelwana a mehutahuta a dijodilapološi, dipara, dikioske, bjalobjalo gammogo e ka ba ke nnete seo?
Bobuti le bosesi, ditherišano tša lena tša mafolofolo mo matšatšing a mmalwa ao a fetilego di tloga di tlišitše seabe se bohlokwa ka ngangišanong ya mabapi le ditlhohlo tše di fago kgatelelo.
Ba thopile sengwalwa sefe goba sefe seo ba se hweditšego gomme ba tswalela matseno ka moka le moo go tšwewago.
Bjale, ke ka lebaka la eng o se wa ahlaahla dipolelo tše tša kgononelo tša gore bašemane ba ba thopilwe le Mna Richardson.
O kgopetše go tla go etela Mopresidente.
Go na le ditšhaba tša mafolofolo tše di nago le bohwa bja setšo bjo bo humilego le bjo bo fapafapanego tše di dulago makheišeneng a rena ao a phatlaletšego.
Gabotse seo se bontšha go hloka bokgoni ka mešomong ya Khomišene, o tseba ditokišetšo.
Tše ke dipotšišo tša maleba tša ge re kopana le maloko a palamente gore ba di rarolle go dira gore Khontinente ya rena e holege.
Ka mo pukung ye, Emerging Market Century, Antoine van Agtmeal o gatelela tlhokego ya maikemišetšo a magolo le dinepo tša tlhohleletšo tša ditšhaba tše di nago le tlhohleletšo gore di be dinaga tša diekonomi tše di nago le tsebo.
Go phetha ga kgato ya Tiro ya mošomo go bontšhwa ke tšweletšo ya pego ya protšeke ya tswalelo goba ya tekodišišo ya ka morago ga protšeke.
Go molaleng go setšhaba sa boditšhabatšhaba gore bjale se swanetše go tšea sephetho sa go rarolla taba ye.
Disuthukheisi tše di tladitšwego diaparo, dibenyabenyane le dillathekeng di hweditšwe go bagononelwa.
Yunione ya Dinaga tša Yuropa, le bontši bja dinaga tše di hlabologilego, di na le melao ya go laola meši ya go tšhuma le ya gase ya go tšhungwa ye e tukago.
Dibetša le dithuthupi di be di phuthilwe ka dillaga gomme dipustara di beilwe magareng ga dithut\hupi.
Kgethollo ya bong le setšhaba sa go bušwa ke banna se dirile gore basadi ka kakaretšo e be batšwasehlabelo ba bagolo kudu ba kgethologanyo, ka ditsela tše ntši.
Matseka a Kwanobuhle le bahlankedi ba thibelo ya bosenyi ba ile ba tsebišwa ka bjako gomme maphodisa a ile a tlala le lefelo leo a nyaka bagononelwa.
Wepsaete ye kaone yeo Morris Gleitzgman a balago kgaolo ya mathomo ya puku ye nngwe le ye nngwe ya gagwe.
O tlo thušwa ke Molaolasephethephethe wa Phrobentshe gomme Mna Pat Curran o tlo šoma go hlapetša le go hlokomela ditiragalo tša tlolo ya molao.
Afrika Borwa e aba mafelo a mantši ao a ka bonwago, medumo le maitemogelo a go kgahliša.
Re swanetše go se naganele kgauswi, go thoma go tšweletša mekgwa ya maithomelo ya go beakanya, ya go dira ditekanyetšo, ya kabo le ya pušo.
Ka tlhompho, o phamogela mellwaneng ye kotsi Ngaka Wouter Basson.
Ba ile ba golega maloko a bašomi ka dithunya gomme ba utswa tšhelete ye go sa tsebjego gore ke bokae dithiling.
Gape e akaretša go tliša khutšo, go dira gore go be le khutšo le gapeletšo ya khutšo gammogo le dipoelanyo tša ka morago ga dithulano, tshokollo le kagolefsa.
Bjale naa batho ba ile ba kgona go tsena moo lefelong leo la ditepisi tša go kgopama go tšwa lefelong leo le tswaletšwego?
Mo bekeng ye ke ya simphosiamong se se bušeletšwago ka moragonyana ka Kigali.
Tšhelete ke Pula yeo e arogantšwego ka dithebe tše lekgolo.
Gumede o be a amegile kotsing, ka morago ga go betha lefelo la oli, yeo e bolailego Edith gomme ya mo tlogela a gobetše kudu gomme bolwetši bja go palelwa ke go hema bja tsena.
Go sefa ka meetseng nakong yeo šaka e tla bego e lekola lefelo gomme bahlapetši ba ka meetseng ba šoma.
Eupša go arogana le mmago go bile boima go wena.
Ke lemogile gore ba be ba efoga tsela ya go sepela ka mathoko, ka lebaka la gore moo go bego go na le ditsela tša go sepela ka mothoko, di be di na le ditlakala le matangwana a maraga.
Bea letangwana, foro, molete wa mašohlošohlo, moela wa meetse, ntlwana ya ka ntle ya boithomelo, lefelwana la go hlapologela, tanka ya ka fase ya soretše, mosela wa kelelatšhila, jarata, foro ya meetse, lefelo la meetse leo le lego thokwana, sinki goba pafo ka tsela ye e phošagetšego goba ye e sego maleba.
Mosuphritentemogolo Myburgh o boletše gore phološo yeo e be e le lesolo la mohlakanelwa la magareng ga SAPS, dihlopha tša kalafo le batho bao ba sesago ka diketswana.
Legoro la mathomo le akaretša dithekete tša ditulo tše kaone ka mapatlelong ao a fapafapanego, mola e le gore dithekete tša legoro la bone e le dithekete tše di sa turego kudu.
Go tšea le go tloša maphušoga tseleng le go hlwekiša le go hlokomela mafelo a go khutša a ka thoko ga tsela le maswao a tseleng magahlanong a ditsela ka Ceres.
DeNOSA e dumela gore go na le maitemogelo a mantši ao a lego maleba go baoki ao a tšweletšago dikgatako tše kgolo go ditokelo tša baoki.
Naa o tseba maloko afe goba afe a sehlopha sa bahlahliwa ba Caprivi bao ba amogetšego dikarata tšeo?
Go sekaseka diphatišišo tša dipalopalo le disampole go netefatša gore go ba le nepagalo le go dira dilo ka go swana.
Belgium le yona e ile ya ba le kgahlego ye kgolo go thekgeng ga ditshepedišo tše tša phetogo ka DRC.
Go botšiša goba go botšišiša le lehu la Themba Johannes Mabotha.
Kapa Bodikela ka moka e abelwa ke Senthara e tee ya Ditumelo tša setlogo le tše e sego tša Mathomong ka Pinelands, Cape Town.
Dipoelo tša Bosenyi : Mna Jacobs go kwala gore o utswtše pakete ya megwapa Karatšheng ya Caltex ka Camps Bay.
Dikgokagano tša megala di thoma go ba le phadišano kudu, ka go dira gore moabi wa ditirelo tša dikgokagano tša megala, Telkom, e be ka seripa ya mmušo le ye e sego ya mmušo, se se fokotša tefelo ya megala ya boditšhabatšhaba.
Se se ra gore Austria e tsenya letsogo ka go EU bjalo ka mothuši wa ditšhelete, gomme se mafelelong se hola Afrika Borwa.
Ee seo ke se ke se kwešišago , ee gammogo le batho ba bangwe, go lokile.
Mna Seneke o bolela gore motho yo mongwe o boletše dipolelo tšeo tša kgononelo.
Dithulano di hlaga gareng ga dihlopha tša bašomiši ba ka thokong ya mafelo a lewatleng, go fa mohlala, diketswana tša go sepela lehlweng, bareadihlapi, baruthi le basesi ba maphoto a lewatle .
Maemo a itšego a tlhokišo ya dilo ka mo fase moo e lego gore motho o hlaka mmeleng, maikutlong le leagong.
Diphrobentshe tše ntši le tšona di dirile dikgorotsheko tše di kgethegilego tša mabapi le melato ya baotledi gammogo le dikgorotsheko tša ka thoko ga tsela go akgofiša kahlolo ya melato ya baotledi le go fediša go se lefe dikotlo tša melato ya baotledi.
Mananeo a SDI a akaretša dikamano tša lefapha le e sego la mmušo le la setšhaba le dipeeletšo.
Aowa, nkabe ke se ka dira seo, nkabe ke se ka ya maphodiseng.
Rwalang tšhireletšo ya maoto mabopong a go fiša a santa ao a sego a hlweka, a maswikana.
CASA e na le mogala wa thušo wo o hlokometšwego ke mookimogolwane yo a nago le mangwalo a maleba, yo a tlago thuša mang goba mang yo a nago le dipotšišo ka ga mathata a go se laole moroto goba makaka.
Go topa dilo lefelong la tshenyo ya dilo ke bothata bjo bogolo ka lebaka la dikotsi tša maphelo le tša polokego go baphološi ba dilo bao e sego ba semmušo.
Tshepedišo yeo ka yona dithulano di rarollwago ke ye telele ka lebaka la gore seriti sa dipoelo se bohlokwa gwa realo Molaodi wa Tekanyetšo ya hlwahla, Chris Gavor.
Di bolela go tšea ditlakala tše kotsi le sehlophatšhomo sa tshepedišo ka dinamelwa.
Ditemelo tša mehlare ebile dilo tše kgolo tše di bakago phetošo le karoganyo ya madulo a dilo tša tlhago ka lebaka la kgetho ya  mafelo a itšego a go dira dithokgwa.
Re hlatsela ge Yuropa Bodikela e aga sebo tikologong ya yona gomme go bolela nnete sebo seo se tswala semorafe le go hloka kgotlelelo ka mogopolong.
Sehlopha seo se ikgafilego seo se hweditšego dithoto tša go utswiwa tše di balelwago go diranta tše dikete tše masomepedi-hlano.
Ke tla, ge ke go amogela, gape ke tla kgopela Mokhomišenare Yasmin Sooka go go thuša go hlagiša setatamente sa gago.
Lefapha la tlhabollo ya setšhaba le nyakišišitše melato ka moka ya bakgopedi bao ba hlokago kudu gomme la šišinya go komiti ya go kgetha bahloki gore e ba dumelele.
Ba fihlelele ka aterese ya emeile ya phetolo ya ka pela, ka senthara ya megala goba ka senthara ya go no tla.
Matseka ka SAPS ya Magatle a golegile bana ba dinokwane mabapi le bosenyi bja go amana le go thuba dintlo le go utswa mo go dirilwego kgweding ye e fetilego.
Eupša go ralala le Phrobentshe re rometše bašomi ba rena gomme batho ba bewa ka diholong tša setšhaba mafelong a go swana le Elim, Bergsig, Genadendal le Waenhuiskrans.
Dikete tša malapa a ka Joe Slovo ya peleng bao ba kgethilego go ya madulong a nakwana ka Delft ba ile ka moragonyana ba ba beng ba dintlo tša mahala tša diphapoši tša go robalela tše pedi ka Delft.
Ye e gatetšego pele go tše ke Tsela ya Lephefo ya Maputo Development Corridor.
Mošomo o nyaka gore mošomi yo a thwetšwego a dire mešomo ya go laeta le go tima go ya ka mo go laetšwego.
Hlatse e swanetše go ikana e be e saene wili ge motho o a ngwadilego wili a le gona le ge ba le gona ka moka.
Gape phatlalatša thuto ya dikabo tša motšhelo le thuto ya go lekanyetša hlwahlwa ya dithoto le ditiro tša tlhabollo ka moo lefapheng leo.
Bjale ke tlo go botša seo Ray Scott a rego Margo o ba boditše sona.
Go sepediša wekšopo ya Tshekatsheko ya Dikotsi ka bophara tša kgwebo le maloko a godimo ka moka a bašomi.
Gape e be e le setsebi ka lenaneong la tswadišo ya diphoofolo tša naga.
Ba kgašo ba tla swanelwa ke go kgobokana ka senthareng ya kgašo ka Siyabuswa Casino gomme go tloga fao ba tla išwa Marquee ka Zimbali Lodge go tlo ngwadišwa.
Ge a fihla Moshaneng monyakišišwa o letšeditše Modise mogala gomme a mmotša gape gore o be a le tseleng ka sefatanaga seo se tletšego dilo.
Diphahlo tše di hweditšwego di akaretša dithelebišene tša plasma, dithelebišene, dikhomphutha le dimaekheroweibe.
Ka lebaka le, ba ka lebana le methaladi ye metelele ya banamedi le dikotsi tša go sepela leswiswing.
Ga ba bone badudi ba rena ba bathobaso bjalo ka sehlopha se segolo sa badudi ba ka nageng bao ba tšhošetšago ba šoro, eupša bjalo ka bagwera bao ba šomago mmogo le bona ka mehla go tliša dilo tše kaone tša bona ka moka.
Tlhwekišo ya mothamo wa meetse gantši ga e šome gabotse nakong ya mafula - gabotse go falala go hlaga kgafetšakgafetša kudu ka ntle le mafula.
Maitapišo ao a sa tlogo dirwa a swanetše go šireletšwa gore a se tsenatsenwe gampe ke dipolotiki.
Lefelong la rena la lebenkele la go rekiša diwilitšhere, re a rekiša, ra lokiša le go hiriša mehuta ka moka ya didirišwa tša thušo.
O gana go apola go tlo raloka dipapadi goba ditlhahlobo tša mmele tše di nyakegago ka sekolong.
Sa bobedi, se se feleleditše ka go gakanega gareng ga bahlabolli, ka lebaka la go ditelega mo go tšerego lebaka le letelele go šoma dikgopelo.
Maphodisa moo lefelong leo mo lebakeng le a ile a tlaleletšwa gomme a dira dinyakišišo tša gore a hwetše basenyi ba ditiro tša bosenyi, tšeo di dirilego gore go be le thulano yeo.
Ba lefapha la dipapadi le boitapološo ka Kapa Bodikela go fihla gabjale ba holegile mo kabong ye ya mašeleng ye e bego e nyakega kudu.
O hwetša cypromethrine bjalobjalo yeo e šomišwago go bolaya menang go fa mohlala.
Kgooro e ka tiišetša gore go tlošwa ga dimela tše di šwahlelago tše di sego tša setlogo kgauswi le letamo le lefsa la Franschoek e bile seemo se boima sa gore ke mang yo a fenyago ka mošomo wa gagwe.
Gomme tlhalošo ya ditiragalo tša nako yeo, ga se karolo ya tiro ya ditiro tša bošoro.
Go fela ga estuarine go bakwa ke ditiro tše mpe tša taolo ya go kgoboketša meetse a pula le peakanyotlhabollo ye mpe.
Kopano ya semmušo ye e fetilego ka ntle ga lefelo le e  bile George.
Bjale se ke pele ga iri ya senyane, ka metsotso ye mehlano go ya go iri ya senyane papadi magareng ga Kaizer Chiefs le Orlando Pirates e ile ya fegwa lebakanyana.
Go gohlola gabohloko go dira gore go be boima gore ngwana a je, a nwe goba le ge e ka ba go hema.
Go šomiša tšhelete gannyane go ka be go bakilwe ke titelego ya go hwetša naga.
Go fokotša ga boleng bja tikologo ka lebaka la ditiro tša batho, go fa mohlala, go fokotša ga boleng bja dinoka, go fokotša ga boleng bja mobu.
Mna Ericson o tlo utolla ntlhakemo ya mokgatlo wa lefase wa taolo ya kgwele ya maoto ka ga tirišo ya ditokelo tša kgašo ya dillathekeng.
Bjale, re biletša Ngaka Wouter Basson go tla sefaleng.
Go holega dimaekherofaete di ka aroganywa ka dihlophana tša go hwelela ka meetseng leo tše di tšweletšego nyanyeng.
Mešomo ya tseleng ye e rulagantšwego e tla akaretša dilori tše kgolo le didirišwa gomme go tla emelwa dititelego ka ge difatanaga tše kgolo tše di tla be di kgopedišana lefelo la mošomo.
Lesolo la sepolotiki le tla swanelwa ke go thomišwa gore mabotho a boitšhireletšo a itlhame.
Maloko a maphodisa a seteše sa maphodisa sa Madibogo, le tše dingwe tša diphahlo tša ka ntlong tše di thopilwego tše di bego di utswitšwe.
Tshekatsheko ya mobu le go hlopha bokgoni bja naga bja dipolase tša Amalinda le Davelsvlakte.
Ke tla fa Sepikara sa Mmasepala wa Swellendam dipolelo tše tša kgononelo.
Sebopego se se arogantšwego le seo se tlogelanego sa mekgwa ya mmušo ya go aba ditoirelo.
Sehlophatšhomo se laolwa ke mokgokaganyi wa protšeke wa phrobentshe, Mosuphritentemogolo Aiyer, gomme se na le sehlopha sa matseka a masomepedi ao a ikgafilego ao a nago le bokgomi bja godimo
Re rarollotše diabe tša go tšweletša kudu lenaneo la nyutleleara leo le gatetšego pele la Iran ka Polelong ya rena ya mabapi le go se tšweletše dinyutleleara kudu.
Gomme ge o bona, ya rena ye e bitšwago tšweletšo ye kgolo ya dithekete ye e thomago kgatišong ye?
Dintlo tše di tsentšwego fenišara ye botse tše di beilwego serapeng se segolo ka Kloof.
Se se ra gore, fela dikgwedi tše mmalwa pele ga mathata a gagwe, o ile a ba Mohlomphegi Alfred Hitchcock.
Se se kgontšha go kgoboketša ditlakala tša matlakala a mehlare ao a ka thibelago le go šitiša go tšwelela ga mehutahuta ya dimela tše di nyakago tlhokomelo.
A re lekeng go e bea lefsa Mna Seneka, ga ke kgone go e latela gabotse.
Ka moka ga rena a re šomeng gaboima go tiiša tšhomišano ya mafapha a mantši le go se nyake tiro ya dilo ka lefapha le tee, e lego seo se fokotšago dikamano tša boditšhabatšhaba.
Mmasepala wa eThekwini o feditše tshepedišo ya go sekaseka dikgopolo tša mabapi le lenaneo le lefsa la tshekatsheko ya hlwahlwa leo le bakilwego ke kgato ye .
Lefelo la ka thokong ya lewatleng le na le maikarabelo a go laola kabo ya dintlo ka diprotšeke tša dintlo go ba dintlo tša theko ya fase ka Bogareng bja toropo ya eThekwini, ka Mebasepaleng ya Dilete ya Ugu le MmaseIllembe.
Ba ka moka ke bagale le bagaleadi bao, ka maswabi, ba sa tsebegego ka botlalo.
Bothata bja go tšweletša mpholo le alkae ye e nago le tshenyo ke tlhobaboroko ya lefase ka bophara go bobedi borei bja dihlapi bja setlwaedi le bja nageng.
E bile tlolo ya molao ya nyanyeng gomme dingwalwa ka moka tše di lego gona di hlatsela se, o boletše bjalo a šupa dinyakišišo tša GPS tšeo Iran e šetšego e di fa bahlankedi ba Prithani.
Go hwelela ga mehutahuta ya diphoofolo ka dipheding tše di kgethilwego ka lefelong le itšego, go fa mohlala, ka sehlakahlakeng, le ge e le gore diphedi tše dingwe di ka ba go gongwe.
Re tloga re fela pelo re emetše Lenaneotiro la gago le le gatelago pele la mafolofolo.
Afrika bjalo ka khonthinente e šaletše morago go dikhonthinente tše dingwe ka tlhabollong ya ditirelo tša kgašo.
E buletšwe batšeadiswantšho bao ba sa thomago le bao ba gatetšego pele, batsenedi bao ba sa thomago ba bontšhitše gore ba na le tsebo ye ntši go dira mošomo wo ba filwego ona ka ge diswantšho tša bona di bontšhitše bokgoni bjo bontši.
Taba ye nkabe e ile ya ahlaahlwa ka gare ga dibopego tša UDF le mekgatlo yeo e ngwadišitšwego le yona.
O šomile gabotse, ditiro tše dingwe tša gago le Ngaka Neethling ga se tša akaretšwa o tla mo letšetša mogala wa mmotša ka ga dintlha tše dingwe tša tshekatsheko.
Ka maswabi bontši bja ditšhanele tše ke dinetweke tše di tswaletšwego gomme go tsena go tšona go boima.
Ee, o hlokile šedi ka seo, eupša Botha Swala ke yena a se bakilego.
Manyoro le o na a ba le monola gomme a thuša go kaonafatša mabu a santa ao a sego a kopana kudu.
Go tšwetša pele tšhomišo ya tshedimošo ya dipalopalo ka Afrika bjalo ka go dira melawana mo go theilwego go bohlatse le go hlama sefala sa go abelana ditiro tše kaone.
Baraloki ba diterama ba banna le ba basadi ba ka nageng ba bile le sebaka sa go raloka ditema tša baanegwathwadi ka mo ditšweletšong tše.
Go kgokaganya le go kopanya dipeeletšo tša lefapha la setšhaba le go tsena gare dilo tše ntši.
Ka mokgwa wo se lego ka gona, se na le ditlhalošo tše ntši Mna Louw, lefokwana leo le na le ditlhalošo tše ntši.
Boleng bja QES bo ka tshekatshekong ya yona ya intasteri ya diphetogo tša lefapha la mmušo.
A ke maano a rena ao a tlago pele gomme a tšea nako ye telele, a na le maitshwaro ebile a a swana.
E bile ka tshepedišong ya go dira gore Delta-G e se sa ba ya mmušo, e bile khamphani ye e laolago dikhamphani tše dingwe tša ka fase, ee.
Ka ge a dula a nagana ka ga bohwa bja gagwe bja Seafrika, Mtšana Makeba o ralokile tema ye bohlokwa go hlama sebopego sa boitšhupo bja Afrika-Amerika ka ditaele tša gagwe tša meriri le diaparo tše a bego a di apara ge a le sefaleng.
Mo baeng ba ka bogela bophelo bja diphoofolo tša nageng tša Afrika go akaretšwa Dinare, Ditšhukudu, Ditau, Mangau, Diphukubje, Dipitsi le Dikgokong.
Re aba diphapoši tša maemo a godimo - ka moka ga tšona di lebeletše lewatleng gomme di na le ditebelelo tše kaone.
Maphodisa a Sydenham ao a amegilego go golegeng ga batho ba babedi bao ba katilego.
Le ge go le bjale kabo ga se ya bolela gore seokobatši sa ecstasy se tlišitšwe go Kowolsky International.
Isipingo Rail Hindu Marriaman Temple: Tempele ye go bolelwa gore e agilwe legaeng la petla ye kgethwa.
Dipoleiti tše dingwe, dillaga, difilimi, foele le meseto, ya dipolastiki, tšeo di sego tša sele le tše di sego tša maatlafatšwa, tša go lamineitwa, tša go tiišwa goba tše di kopantšwego ka go swana ka dilo tše dingwe.
Bagononelwa ba bahlano ba tšweletše Kgorotshekong ya Selete ya Verulam gomme ba ile ba dula kgolegong go fihla ge kgopelo ya peila e dirwa semmušo.
Ka ge ka nnete ka mo lapeng ba phela go fihla ba tšofala, Zodwa o tloga ka nnete a latetše dikgato tša Iron Duke.
Phošo e phošollotšwe ka dikhotheišeneng go tšwa pegong ka mo sengwalweng se.
Maatla ao a ikemišeditšego go kopanya ga go šoma mmogo a swanetše go ba nepo ya rena.
Lesolo la go dira gore go be le mpshafatšo le go agwa ga dipholathefomo tša moše wa mawatle.
Go tšea lehlakore ga ka godimo go be go elwa, mola e le gore go tšea lehlakore ga ka fase go be go sa elwe.
Gona moo kgabagareng yeo, Ledwaba  o tšere thipa a hlaba mosadi yoo.
Dipalopalo di bontšha gore magahlano a a ditsela a tliša ditiragalo tša godimo tša dikotsi tša basepelakamaoto.
Mazisi Kunene o bonwa bjalo ka yo mongwe wa direti tša godimodimo tša Afrika.
Ka lefelong la rena metšene ye tshela ya go betša e ile ya thopša gomme ya fiwa Boto ye e laolago merero ya go Betša ya Gauteng.
Gape go bile le dipeeletšo tše kgolo ka dikhereineng tše mpsha tša ka morago ga panamax gantry le ka didirišweng tše dingwe le mananeokgoparara a go aba bokgoni bja go šoma ka dikepe tše tše dikgolo.
Ba be ba swanetše go tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Goodwood ka ditatofatšo tša go betha le molato wa bosenyi.
Mosadi wa mofsa o ile a golegwa ke maphodisa a Bultfontein SAPS ge a ntšhitše dimpa.
Bogolo le palo ya ditšhelo tše di nyakegago go tšhwelwa bontši bja ditlakala tše di tšweleditšwego.
Go lokile, potšišo ya ka ya mafelelo e mabapi le seo o se boletšego ge o be o eya Lusaka.
CBD e a mpshafatšwa le go hlabollwa, go akaretša senthara  ye mpsha ya dikgwebo, moago o mofsa wa taolo, mmaraka o mofsa, le ditsela tše mpsha.
Dikuranta tša mmušo di a balwa gomme ke dikuranta fela tše di lego maleba go kgoro ya rena tšeo di bolokwago.
O apara diaparo go thibela kgobalo ka maikemišetšo, tša go swana le tša matsogo a matelele.
Molaodi wa Tekanyetšo ya Hlwahlwa, Christopher Gavor, o boletše gore bothata e bile bjo bo swanago bo nnoši ebile ga bo ame  dithoto tša maina tše di sego tša karolo yeo ka tsela efe goba efe.
Dithaka tše di kgahlišago kudu ke tšeo di phulago ditsebe tša tšona gomme meriri ya tšona ya logwa ka mehutahuta ya ditaele.
Godimo ga moo, go na le Seiselamo sa Seafrika, seo se tlilego mo go tšwa go gongwe ka Afrika.
Go šoma le go hlokomela petse le lenaneonošetšo le go nošetša serapana sa merogo.
Stats SA e na e baithuti ba mmalwa ba dithuto tša ka morago ga kgrata ya mathomo ka Wits bao ba hlahlwago.
Ka dikhonferentsheng le dipoledišanong tša AHI le ka dikopanong le Mmušo wa bjale, dithulano tše tša dikgopolo di ile tša tšweletšwa kudu pepeneneng.
Ge go bewa ditšhelete tša tefelo ya ditirelo go swanetše go hlokomelwa go kgona ga malapa.
Bea melawana yeo e fago tlhahlo ya go fokotša ditlakala gomme e šome bjalo ka motheo wa go bona bohlokwa bja mananeo a ditlakala le go hloma dinepo tša phokotšo tša ditlakala.
O holofela gore basenyi ba tla golegwa mo nakong ye e sa fetšego pelo gomme ba sekišwa.
Taolo ye e kopantšwego ya dibokwana tša dimela le ya malwetši a diapole le dipiere ka KwaZulu-Natal.
Maswika a mabitla ka maikemišetšo a go nyaka ditharollo le go rarolla mathata ao a tšwelelago kudu.
Hlogo ya tša Mehlagase ka Mmasepaleng wa EThekwini Mna Sandile Maphumulo o hlalošitše gore go tingwa ga mohlagase ga se gwa nolofatša fela mathata a go kgona ga mohlagase wa bosetšhaba eupša go thibetše go tingwa ga mohlagase ka bophara mo go ka bego go kgonne go dira gore toropokgolo ka moka e hloke mohlagase.
Ge ke fihla fao ba be ba šetše ba bethilwe gomme gape bošego re ile ra ba betha.
Bjalo ka motho wa mmala dikolo tša rena le tšona di ile tša šitišwa ke dikgaruru.
Magagešong, seabe se sengwe sa Sekhwama sa tša Maithomelo ke seabe sa sona go tšwetšopeleng ya setšo sa bosetšhaba sa maithomelo a theknolotši.
Ditlwaedi tše tša go kgoga kudu di fa dikgetho tše mpsha go malwetši a mauba ao a phatlaletšego kudu a go swana le bolwetši bja maswafo bjo bo sa folego, emphysema le TB.
Warrenton SAPS e sepedišitše lesea leo le mogonononelwa woo Galeshewe moo a ilego a golegwa gomme lesea la kopantšhwa le mmago lona.
Boleng bja tshedimošo bo ka hlalošwa go ya pele mabapi le mafapha a seswai a boleng: go ba le maswanedi, nepagalo, go tla ka nako, phihlelelo, go hlathollega, tirišano, go kwagala le seriti sa mekgwa ye e dirišwago.
Mmeyara o lebogile tona yo a tlilego ka kgopolo ya gore lenaneo la Dinamelwa tša Dipese tša ka Toropong tša Bus Rapid Transport le tla ba le lengwe la mašaledi a sebjana sa lefase ao a tlogo tšea lebaka le letelele.
Mekgatlo e saenne Molao wa Ditherišano wo ka go le lengwe o kgontšhago go emiša ka bonako le ka botlalo ya dithulano go ralala le phobentshe ya north Kivu.
Ditsela tše di filego botseno go yeo lehono e bitšwago Indonesia.
India gape ke ketapele ka lefapheng la kabo ya dihlare tša dianthiretherobaerale tša theko ya fase.
Ka dinako tše dingwe ba tla tsena ba thoma go mpotšišiša dipotšišo, ba mpotšiša, ba mpotša gore go na le mafula, go bile le mafula ka Piville.
Diphathišišo tše di tseneletšego di dirile gore maphodisa a golege monna yo a boletšego Mboniseni bjalo ka mogononelwa.
Moinspekthara Le Roux o ile a amogelwa Sepetleleng sa kgauswi sa Groote Schuur, eupša a hlokofala ka pela morago ga moo.
Re ile ra re mo mengwageng ye e nyakilego go ba ye senyane, ra hlakišwa ke dipolelo tše tše bohloko, tše boima kudu le tšeo di felago di boa ditabeng tše di lebišitšwego Mdi Madikizela-Mandela.
United States le Iran di ile tša dirišana ka Afghanistan, gomme mahlakore ka bobedi a swanetše go utolla ge eba mokgwa wo o ka bušeletšwa ka Iraq.
CDW le yona e ile ya bona ka tirišano le Bambanani, Dišepini ka moka tše di sego molaong le dintlo tša Tik gore maphodisa a SAPS a latele le go sekiša.
Go tsena ga FDI tša Dipeeletšothwii tša dinageng tša ka ntle di mo maatleng a tšona mo lebakeng le, gomme di laolwa ke boitshepo bjo maatla bja dikgwebo.
Gabotse, bjoo ke bothata ge dikoketšego tše ditelele di tsebagatšwa, o a tseba.
Sekepe sa komanamadulaabapile se a nyakega magareng ga dinoka tša Gouritz le Breede.
Gape e bušeleditše boipiletšo bja go tloša selo se se bakago dithulano.
Dikhathune tše di dira dihlogotaba tša go thoma ka Mdi Ples go fihla ka dinaledi tša lekgema tšeo di fihlelelwago ke setšhaba ka bophara tšeo di nago le lefetla la tshegišo.
O ka dira bjalo gomme go tloga fao Mtšana Wildschut o tla eta pele dipotšišo.
E sego fela go fa tsebišo ye kopana, eupša ba tšwetše pele ka go ntsebiša.
Ke tla fa Glenda Wildschut yo a tlago go eta pele mo mesong ye.
Dipapatšo tše pedi tše mpsha tša thelebišene di tšweleditšwe - ka ga go otlela ka lebelo le go tlema mapanta a sefatanaga.
Go haeka ga go tsoma lebopong mo go kgahlišago go tloga Kei Mouth go fihla East London, Strandloper Trail, go fa baeng tsebo ka ga bophelo bjo bja diphedi tša tlhago.
Ke eme legatong la Inkatha Freedom Party le Tona Buthelezi.
Seemo sa Tšhoganetšo sa naga ka bophara se tlošitšwe, ka ntle le ka Natal.
Dilo tša sehlopha le tša motho ka o tee tše di ikemišeditšego go thuša bašomiši bao ba thomago, tše di nago le dimotšule tša sehlopha le tša motho ka o tee tše di ikemišeditšego go fa bašomiši mabokgoni a motheo a tsebo ya khomphutha le tshedimošo.
Go bolela nnete, batho bao ba bego ba re nyenyefatša ba swanetše go tsebišwa bomankgagane.
"Sampole ya go swara ka lebelo" ye e tšerwego Sekolong sa Settlers gabjale e a sekasekwa ka Yunibesithjing ya Potchefstroom.
Go swana le ka mo godimo, gammogo le kabo ya lea.ets ye e hlalošago tshepedišo ya go hwetša ditshwanelo.
Eupša tebelelo ye ya palogare e šupa diphetogo tše di hlophago boroko ka mafapheng a bohloki.
Se se hlohleleditše kgatelelo ya go kgona go itirela le go itokišetša ga mašole tše di kopanego go fa mafolofolo a magolo a ka gare.
SADC e maswabi ge batho ba hlokofetše, ge go bile le dikgobalo le tshenyo ya dithoto.
Tswalelang mafasetere ao a lego fasana ao a se nago le dipatlelaphurufu gomme le fokotšeng go ya ka dipalekhoneng.
Pegokakaretšo ka ga taolo ya lefelo la lebopong ka Cape Town le tshedimošo ka ga mehutahuta ya dilaetši tša boleng le tša bontši.
Go kaonafatša thušo ya mašeleng ya maphelo a batho ka koketšo ya Sekhwama sa Bogareng seo se Thethago sa Tšhoganetšo.
Phokotšo ye ya boleng bja tikologo e mpefatša seemo sa bohloki seo se hweditšwego ka moo mafelong ao a madulo.
Ee e bile nna le Maxwell Madondo gammogo le mofsa yo mongwe, ke lebetše leina la gagwe.
Diripone tše pinki le dipalone tše di kgabišitšwego keiting le ditlankana tše khubedu tšeo di lebogišago banyalani ba bafsa di be di beilwe mabotong mo moletlong wo o kgethegilego.
Pele ga kgethologanyo, Cape Town e ipshinne ka mathomo a dikgwebo tša meraferafe.
Sehlopha sa Badiragatši sa Chongqing Artistic Troupe, seo se tšwago toropokgolong ya Chongqing ka China, se na le motswako wa badiragatši ba akhropathiki, ba mmino wa setlogo, ba mmino wa setšo le badiragatši ba opera.
Mašaledi a bašomi ba bafaladi a ka be a beile melawana ya ditiro tša go thwala batho ka diinstastering.
Ditirelo tša bokgobapuku ka kgašong ye e kgethegilego ya batho bao ba sa bonego.
Ge se se dira gore o ikwe o se wa bolokega, tsebiša ba tšhireletšo goba ba taolo ka ga dipelaelo tša gago.
Ke nyaka go bega mo lehono gore dibetša tše tša mašole di be di tlo šomišwa go senya.
Ditshwaotshwao le diphetolo tša lena di bohlokwa  go thekgo ye e tšwelago pele ye e atlegilego ya WebPALS.
Naa ke morodi ofe wo o tšeetšwego ka kgang ka lerumo wo o swanetšwego go bušetšwa morago ka lerumo.
Yuniti ya Karabelo ya Bohodu ka Sandton e šetše morago tshedimošo gomme ya šala bagononelwa morago ka Alexandra moo ba ilego ba golegwa.
Mabapi le se, Motseta Minty o phadišana kgahlanong le mokgopelamošomo wa Japane.
Molato o nyakišišitšwe ke Moispekthara Mofya wa Yuniti ya Dintwa tša ka Malapeng, Tšhireletšo ya Bana le Melato ya Thobalano ka Mahwelereng.
Lefapha la Boradientšeneere ba Toropokgolo le lona le kgobokeditše dithoye le diaparo, tšeo di tlago fiwa bana ba Enqabeni Skokoko ka Inanda.
Boeti bja setšo bo tla bapatšwa go goketša baeti go tla Genadendal.
Ke kgahlanong le polelo ya gago ya gore o theile Mopišopo Verryn.
Mlaba o boletše gore baeng ba bantši ba boditšhabatšhaba ba fa tshwaotshwao ya gore Durban ke yona toropokgolo ya Seafrika ya mmakgonthe ya Afrika Borwa, yeo e nago le legoa la medumo ya khonthinente ya Afrika.
Ka ntle le go itemogela ditšhitišo tša lebelo la thotše ka moše wa mawatle, tšhikinyego ya lefase ye e bolailego batho le infoleišene ye e sa kgahlišego, China ga se ya emiša go ya torong ya naga ya yona ya Diolimphiki tša Ngwagakgolo ka go nanya.
Bjale bohlatse bja gago maabane gape ke bja gore JOC e be e le fela mofetiši wa tshedimošo.
Diphihlelelo tša rena ka mo lefapheng di lekana le tšeo di atlegilego lefaseng.
Ke go hlalošeditše bekeng ye e fetilego ka ga blue-hatting ya Lesolo la Yunione ya Afrika ka Sudan.
Diswantšho tše ntši di tla hwetšagala go batšeadiswantšho ka moka ka emeile le ka Senthareng ya Kgašo ka Southern Lawns.
Mmasepala wa eThekwini o thuša Mekgatlo ye e sa Dirego Letseno, e lego di-NPO go hloma ditirišano le mafapha ao a fapafapanego a mmušo go a thuša go  hlabolla ditšhaba tša go ya go ile.
Re hlomile dinyakwa tša polokego tše di swanetšego go obamelwa tša go sepediša baithuti ka dinamelwa tše di nyakilwego ke WCED le tša dikimi tša dinamelwa tše di laolwago ke dikolo ka botšona.
Lefapha la ka fasana leo le kgonago go sekaseka le go šoma dikgopelo tše di amago Dibetša tša Tshenyo ye Kgolo le tše di ka šomišwago mešomo ye mebedi.
Dintlo tše di sa jego mohlagase kudu le tša tshenyegelo ya ba maphelo a fasana di ka agwa ka tshenyegelo ye e lekanago thwii le  go swana le dintlo tše di senyago mohlagase.
Di humiša mobu ka manyoro a tlhago, ao a kaonafatšago diteng tša ka mobung, go nwelela ga meetse le go a swara ka mobung, go tsena ga moya le ditšhila.
Maemo a boleng bja tikologo ao a lekanego - a tliša ditšhilafatši tše itšego tše ntši tše di teteanego ka moyeng wo o lekanego, meetse le mobu wa naga.
Bjale o ka kgona go bona gore re bile le dipoledišano tše di fapafapanego tša mehutahuta.
Mna Oslo o file thušo go Armscor maemong a go fela a thuša ka maele, mabapi le kgwebišano yeo Armscor e bego e na le kgahlego go yona.
Konstabole Majola o ile a kitimišetšwa Sepetleleng sa Edendale, moo ka moragonyana a ilego a hlokofala.
Go ba le šedi ye kgolo ga bahlankedi ba maphodisa a Ikageng ao a bego a hlapetša lefelo, go ile gwa feletša ka gore banna ba babedi ba Soweto ba golegwe ka ge ba gononelwa gore ba bile le seabe ka go poma ga di-ATM.
E bile khamphani ya ka fase ya Medchem gomme goba moo lebakeng leo, Delta-G le yona e be e le khamphani ya ka fase ya Medchem.
Go tloga go Vredefort Dome - lefelo la kgale leo le bego le hlokometšwe ebile le babaletšwe.
Mosekaseki wa Bosenyi bja Mpholo o ya tlhahlong ka ga tšhomišo ya ditlabelo, diokobatši le mpholo.
Ke ka lebaka le moo ba lego gahlanong le seo ba se hlalošago bjalo ka 'tšhomišobošaedi ya bontši'.
Magagešong diphihlelelo tše tša go kgahliša tša maatlafatšo ya basadi di tlišitšwe ke ANC bjalo ka mokgatlo wo o bušago ka Afrika Borwa ya ka morago ga kgethologanyo.
Ge ke bone e ka wela ka fase ga morero le maikemišetšo a Stratcom.
Mo nakong ye ya dikgetho go a goketša go nyaka ditharollo tše bonolo tša ka pela tša ditlhohlo tše di hlakahlakanego tše di lebanego thuto ka Kapa Bohlabela.
Kabo ya ditirelo tša difofane tše di sego tša rulaganywa ka ditseleng tše di rulagantšwego.
Balekane ba ka Australia ba etetše Leboa la  Foreisetata ka Nofemere go tiišetša kamano.
Mogononelwa o ile a ama batho ba bantši ka molato wo gomme mafelelong a gomiša seo ka go fa lebaka la gore go dumela molato woo go dirilwe ka fase ga matšhošetši.
Lebopo la Umhlanga le sepela monabo wo motelele ka leboa la toropokgolo, gomme le dikaneditšwe ke mašemo a matala a mmoba le mabopo a lewatle ao a kgahlišago a go se felele ao e lego karolo ya lefase le.
Maikutlo a go swana le go thaba, go befelwa, go tšhoga le lešata a ka galefiša asma.
Ke nagana gore la mathomo ge ke dira se e be e le ka Lusaka.
Dijo tša Mexico tša tatso tše di filwego theko ye kaone, tše di lego pareng ya ka godimo.
Gomme o boditšwe gore dithekete, dithekete tša mafelelo tše di bego di hwetšagala di be di rekišwa.
Masaka le mekotla, ya mohuta wa go swana le ao a šomišwago go phuthela dithoto.
Gare ka VO go fetošetša le go feleletša go ya fometeng ye mpsha kudu.
Mna van Rooyen gape: bothata go bolela nnete bo thoma ka Arnie.
Johannesburg - moletlo wa go tswalela wa go kgahliša, wo o nago le motswako wa Seindia le Seafrika, o ile wa bula ditiragalo tša Dipapadi tša ka Godimo tša Indian Premier League ka Sontaga bošego.
Ke fela ka morago ga ge ke kwele go lla sethunya gantši, moo ke ilego ka godiša lentshe ya setšeadiswantšho sa ka gomme lephodisa le lengwe la thoma go ntemoga
Go bjala go gontši go ile gwa thomišwa ke Kantoro ya Tona ya Temo ga tlhabollo ya lefelo la sethokgwa.
Mokhomišenare wa Seteše sa maphodisa sa Kranskop, Zethembe Mzwakhile Chonco, o ile a lebiša tebogo ya gagwe go maloko a Yuniti ya go Tsena gare ya Bosetšhaba ka boikgafo bja bona bja go lwantšha bosenyi.
Tše tharo tša bohodu, tše pedi tša go thuba dintlo, tše pedi tša go utswetša mabenkele, tše pedi tša go tlola melao ya tsela le ye nngwe ya go nwa bjala phatlalatša.
Etšentshi ya Mmušo ya Theknolotši ya Tshedimošo e bile le mafolofolo a go sepediša protšeke ya bosetšhaba ya FOSS gomme ka go le lengwe e hlama maano a yona a go huduga.
Lenaneotlhahlo la CIFAL ka Durban le tsebagaditšwe semmušo bošegong bjo bo fetilego.
Merero ye ke kabo ye e lekalekanyago le ya tekanyo ya melawana ya ka nageng go dinaga tša mabopong tše di hlabologago, kudukudu albacore ya ka borwa, swordfish le tšhuna ya leihlo le legolo.
Bagononelwa ba bararo ba golegilwe ba swere Tik - ye e bego e na le boleng bja mmileng bja dikete tša diranta - ka maphekong a ditsela ka Philippi.
Kgoro ya Maphodisa a ka Bogareng bja Toropo e  fihleletše katlego ye kgolo ka ditiragalong tše di sa tšwago go hlaga tša go thuba digalase tša difatanaga gomme dinokwane tša tšea tšeo di lego kgauswi ka sefatanageng tšeo di bego di hlagela kudu baotledi ba basadi ka toropongkgolo.
Mohumagadi, ke kwešiša go tšwa go wena gore lebaka la kanegelo ya gago ya gore o bethilwe ke ka lebaka la kamano ya gago le Shakes.
Kalafo ye e swanago ya malwetši ka moka a TB.
Tlhokego ya go dira gore dihlongwa ka moka tše ntši tše di fapafapanego di be le temokrasi go akaretšwa Khansele ya Tšhireletšo le dihlongwa tša Bretton Woods.
Re be re opela dikoša tša tokologo gomme Xoliswa Falati o be a hlabeletša dikoša tšeo gomme re be re bina e bile re hlaba mekgolokwane.
Ka moragonyana Modise o tsebišitše mogononelwa go Setšene Smith yo a bego a šoma le yena, Modise, ka potareng.
Guybon le Ninja ba ile ba ya le bafsa ba babedi, ba kgokilwe mmogo.
Tshedimošo ya mabapi le go hlokomedišiša go akaretšwa go gatiša dipoledišano tša megala, go gatiša mantšu ka go fihla segatišamantšu, bjalobjalo, mabapi le ditaba tše di amago Mdi Winnie Madikizela-Mandela le Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela United.
Toropokgolo gabjale e gare ka mananeo a thutelamošomo, ao a tlago ba lokišetša go bokamoso.
Putu ke bogobe bja lefela bjo bothata bjo bo jewago ka mehutahuta ya disola tša setšhu goba ka dinama tše di gadikilwego.
Ka lebaka la go fetišetšwa kgauswi ga tšona, dinomoro ga di hlakane go bopa dipalomoka.
Theipole ye e fa lenaneo la dingwalwa tše di nago le mohola gomme ka moka ga tšona di šupetša malebana le SAGNS.
Sefatanaga seo ba bego ba sepela ka sona, le sona se ile sa thopša.
Legae la bana ka motseng wa bana wa SOS, SOS Kinderdorf  le hlomilwe ka Cape Town ka thušo ya mašeleng go tšwa dikhamphaning tša ka moo phrobentsheng ya Austria ya ka Godingwana.
Go tsena ka lebopong moo go diretšwego mellwane go thibela tšhomišobošaedi ya masele o moso wa  Mytilus galloprovincialis ye e sego ya moo, gomme se se tliša go tlala ka bophara ga yona.
Taolo ya resturente go tloga fao e ikgokagantše le matseka a Lekala la Kgwebo bao ba ilego ba tšwela pele go nyakišiša dikgononelo tšeo gomme ba golega batho.
Go tloga ka lebating la ka morago, ke na le mothaladi wa balwetši bao ba tlago alafelwa ka phapošing ya ka morago, yeo e bego e le lefelo la ka leo ke bego ke fela dihlare go lona.
Go lahlwa ga ditlakala tše kotsi le ditšweletšwa tša kopanyo ya dikhemikhale go tla thibelwa.
Go molaleng bjale gore, mmušo o tla tšwela pele go ba sehlongwa sa setšhaba se maatla, se se hlomphegago le seo se tšhabegago sa tlhohleletšo.
Ke bona hlogo ye ya taba e kgahliša kudu, eupša gape e tšhoša ka tsela ye itšego.
Se se eta pele mogale wa rena yo a sego a holofelwa lesolong la boitefeletšo, leo le hlohleletšwago ke lehloyo le legolo.
Ke ile ka makatšwa kudu ge ke ikwa ka mo foramong gore Sydney Mufamadi o be a na le tshedimošo ye go yena.
Mohlankedi wa Dikgokagano wa Maphodisa a ka Nyanga, Mokapotene Patience Sitshishi, o boletše gore maphodisa a be a nyaka bagononelwa ba banwge ba bararo.
Hlogo ya sekolo Mna Elmo Cairncross o boletše gore batswadi le batšofadi ba gopola dikanegelo tša nakong ya bona ye e fetilego gomme ba akaretša gape le baithuti ka dithutwaneng tša go bala.
Lehlakore le lengwe le bohlokwa la thulano ye e bile go kgatha tema ga Afrika Borwa ka dintweng tša dikgopolo tša lefase ka bophara magareng ga Bodikela le Bokomonisi ya Sobiete bjo bo katološwago.
Godimo ga moo, baagišane ba bantši ga ba abelwe ditlabelo tša leago le tša setšo ka mo go lekanego.
Se se feletša ka tlhalošo ya maemo ao batho dithoto tša bona di thopilwego ka semolao ba ka fiwago keletšo.
Maatlafatšang AU le makala a yona ka dithoto le ka maikutlo.
Mmušo wa Afrika Borwa o tšwetše pele go kgalema ditlhaselo go badudi, e ka be e le ba Mapalestina goba ba Maisraele.
LOGICT ke sehlongwa sa keletšo go ba taolo ba tikologo ka Kapa Bodikela.
Mananeo a National Geographic, Animal Planet le Discovery Channel a bontšhwa setšhaba go dikirini tša plasma tšeo di phatlaladitšwego dikalaring ka bophara matšatšing a gare ga beke.
E sego ka moka Mna Motlatšamodulasetulo, gomme ga ke leke go go šitiša.
Sehlophatšhomo sa Tlhabollo ya Selete se tla beakanya le go kgokaganya mananeotsenatseno a go amana le bohloki.
Ee, Mma Modulasetulo, leina la ka ke nna Hasina Hassen gomme yo ke Mdi Kalpana Sita, re batho bao ba fapanego go tšwa femeng e tee.
Mananeokgoparara le mpshafatšo le kagolefsa ya mananeokgoparara a mohlagase ka nepo ya go kaonafatša boleng bja kabo.
Maphotho a mahlasedi a letšatši a althrabayolete ya B: Maphotho a letšatši go tšwa letšatšing, ao ka tlwaelo a sefšago ke ozoune, ao a ka bakago dikankere tša letlalo.
Bontši bja baabi bao ba tlilego ba be ba etšwa Musina le Blouberg.
Dingaka tša ka Afrika Borwa, ka ge Tona a boletše maabane, di ile tša romelwa go yo šoma mmogo le dingaka tša ka Sweden tše di alafago Motlatšatona Pahad.
Se se nyefiša diphoofolo gore di se beye ditlhako tša tšona ka gare ga mogopo.
Ba Kgoro ya Boeti ka Kwa-Zulu Natal ka tirišano le Durban Africa ba na le setente ka foyareng ya ICC seo se ka thušago ka tshedimošo ya tša boeti.
Go dumelwa gore beine e phatlaladitšwe dišepining ka makheišeneng a mmalwa.
Galase ya foloute go fa mohlala, digalase tša mafasetere di tšweletšwa le go pholetšhwa mola e le gore galase ya seela yona e sepetšwa kalegong ya tšhitswana ye e tološitšwego.
Tše ka moka di dumelela boithabišo le go bala mo go hlohlago dikgopolo mo go bonalago go tloga go le ga mmakgonthe.
Meyara Obed Mlaba o botšiša "Jack" ge eba o ikwa a duma go gamola segalagala.
Go akgofiša mekgwa ya kabo le ya thekgo go dinyakwa tše di fapafapanego tša dikgwebopotlana.
Go alafša dikliniking ga dikotara ga malwetši a go hema gaboima go ya ka mohuta wa bolwetši.
Ge ba kopane ka lesolo, Mapalestina bjale ba ka, ka go tšea sephetho, lwela mmušo wa Palestina wo o tlago phela mmogo le mmušo wa Israele.
Dithuto tša kgrata tša thuto ya booki di tla abja fela ka UWC le ka Theknikone.
Ke dutše gabotse moo, ebile go na le khutšo.
Ditšhelete ka moka tše di tsenego go tšwa lebelong le di tla abelwa mekgatlo ya ditšhuana.
Lenaneo le fihleletše tlhabollo ya maano a thibelo ya bosenyi a mekgatlo ya setšhaba ka Thohoyandou, uMhlathuzi le KwaDukuza.
O re boditše gore lekala la tšhireletšo ka Soweto le sepedišitše mošomo wa lona wa Stratcom.
Pego ya kgoro, yeo SG Mna Ron Swartz a tlago boledišana le yona, e fa kakaretšo ya mošomo wa rena wo o tšwelago pele.
Ke eletšwa gore ditšhupetšo tša ka di ka no se swane le ditšhupetšo tše dingwe.
Go ngwala dihistori tša malwetši tša mabapi le Hepatitis, Typhoid le Kholera, bjalobjalo.
E re ke tšeye sebaka se go leboga kudukudu maloko a ka a bašomi, Beverley Van Reenen le Jemayne Andrews ge ba šomile gaboima le thekgo ye ba e filego.
Ke lebogišitše bakgathatema bao ba fapafapanego ka taolo ya bona ya seemo  ye e šomilego gabotse.
Tsebo ya setlogo e bile bohlokwa ka katlegong ya intasteri ya go dira dihlare ka India.
Ka mahlale go dira manyoro go hlalošwa bjalo ka go bodiša ditlakala tša tlhago ka payolotši ka fase ga maemo ao a laotšwego, se bohlokwa kudu e le gore di hwetša oksitšene le ka dithempheretšha tša godingwana.
Tšweletšo ye e tšwelago pele ya lenaneo la dipalopalo la boditšhabatšhaba ke selo se se tlago pele ge e le gore dipapetšo magareng ga dinaga, ga dilete le dikhonthinete di tla ba mohola
Ke a tseba gore ka Transkei ba be ba le TDC.
Eupša go na le lebati leo le aroganyago seteše sa radio le phapošo ya taolo.
Gomme ke boletše gore lekala la tšhireletšo la Pietermaritzburg gomme a bolela gore go lokile o tla le beakanya.
Ka bohlale e beilwe magareng ga maswika a magolo a kgalekgale a ka nokeng, resturente e aba dijo tše bose tša setšo gammogo le dijodilapološi tše nnyane.
Kudukudu ka ge go be go emetšwe gore e tiišetša le go hlohleletša seemo sa ditaba.
Rice o boletše gore sephuthelwana sa thušo ya tšhireletšo seo se sego sa bolelwa se filwe Saudi Arabia le dinaga tša ka Kalefong.
Ba lwantšhitše maitekelo a Prithani a go dira gore batho ba bona ba fetogele sedumeding sa Enklikhene le go ba tšeela setšo sa bona.
Mmasepala o nyaka ditirelo tša modiredi goba khamphani ya badiredi go hlama polane ya lefelo leo le go hlaloša mananeotsenatseno ao a nyakegago ao a ka kwalakwatšwago.
Mašego a fela a fola ka mafeong a ka godingwana a naga.
Bašomi ba diphrofešenale bao ba dumelelago dikgoboketšo tše ba ka fa dikeletšo le go thuša mong.
KwaZulu Natal, Leboa Bodikela le Limpopo ka ge di bile le go golegwa ga batho gomme sefatanaga seo se utswitšwego sa hwetšwa ka Mpumalanga.
Dipeakanyo le dipoledišano tše di dirilwego ka diforamong tše di fapafapanego tša ARP ga se tša dula di amogelwa gabotse ke balaodi ba lefelo leo.
Ke kwele ka ga Pego ya go se ratege ya Steyn Report, ke bone dinoutse tše mmalwa, eupša ga se nka ka bona pego.
Serapa sa GKG Transfrontier Park se tla ba lefelo la boeti la diphedi tša tlhago la maemo a godimo, leo le nago le go kgatha tema ga lefapha leo e sego la mmušo, eupša leo le laolwago go oketša dikholego tša pabalelo ya diphedi le tlhabollo ya ekonomi ya ditšhaba tša tikologo.
Dinyakišišo di bontšhitše gore go nyakega tšhelete go tšidifatša meetse.
Le ge e le gore tshedimošo ye e lebišitšwe go setšhaba ka kakaretšo, e ka šomišwa kudukudu ke mekgatlo ye e sego ya mmušo, mekgatlo ya setšhabeng le ba semolao.
Mešomo ya Boeti le Boitapološo: Dibaka tša go sesa godimo ga meetse ka seketswana se sennyane sa phate le seketswana sa go sepetšwa ka dikotana di gona ka Nokeng ya Doring marega le seruthwane, mola go haeka le go rea dihlapi go ka dirwa ngwaga ka moka.
Mna Modulasetulo re amogetše molaetša wa gore Mna Makanjee yo a emetšego ba lapa la Asvat le ba lapa la Seipei o mo tseleng o e tla.
Go fa mohlala, dipalopalo tše di sa tšwago go feta ka Zambia, Ghana, Kenya le Malawi di lokollotšwe ka magareng ga mengwaga ye meraro le mengwaga ye meraro le seripa ka morago ga go fetšwa ga go bala batho.
Moo e lego gore Mdi Madikizela-Mandela o ile a ema ka ntle le bahlapetši ba babedi ba gagwe.
Mangwalo a ditaba ao a bolokilwego a a hwetšagala wepsaeteng ya rena ka go latela linki ye.
Go roka goba go loga ga seaparo le dilo tše dingwe tše di dirilwego thwii sebopego di akareditšwe ka mo sehlopheng se.
Mabaka a a mararo a a hlokomelwa ka ditšhišinyong tša manyoro ao a ngwadilwego ka khomphutheng go tšwa ka laporathoring ya Selete sa Natal ka Cedara.
Maloko a MPC a ka makala gore go hlagile eng mabapi le go rekišwa ga dithoto le go wa ka mašeleng, tšeo ka botšona e lego dilaetši tša nyakego ya sekoloto.
Nakong ya mapheko a tseleng maphodisa a SAPS ka Parkweg a abile sengwalwa sa tšwetšopele le diphamfolete ka ga tlaišo ya basadi le bana, gammogo le dikeletšo tša thibelo ya bosenyi ka kakaretšo.
Leano la Kapa Bodikela leo le ikemišeditšego go godiša le go hlabolla phrobentshe.
Le ge e le gore go enetša naga le go šomiša naga di amana ka tsela ye itšego, di a fapana.
Go tloša melawana le go lokolla mebaraka ya difofane tša ka nageng le tša boditšhabatšhaba.
Gomme ke e kwešiša go seo o re boditšego sona gore o tseba mohu Ngaka Asvat.
Cox Swain e ka bewa ka diyuniting dife go ba dife tša go rutha tša Maphodisa nageng ka bophara.
Ke kwa ke hlomphilwe kudu ke taletšo ye ya go fa polelo ka Samiting ya Mathomo ya Afrika-Turkey ka mo toropokgolong ye botse ya Istanbul.
Ditshepedišo tše kgolo tša go dira boentšeneere gape di putla kabo ye e nago le mellwane le go nolofatša kabo ya ditirelo.
Kabo, go tliša, go hloma, go bontšha le go kgopelwa gore go dirwe mabone a mararo a siling a ka gare ga thietha ya ka Sepetleleng sa Karl Bremer.
O ba boditše gore o be a sa tsebe ka ga ditšhelete dife goba dife tše di hweditšwego goba tše di lefilwego ke CKB.
Tše di akareditšwego ke dipolante tša go fehla mohlagase tšeo, bjalo ka dikarolo tše nnyane tša dihlongwa tše, di tšweletšago mohlagase wo o tlogo šomišwa ke dihlongwa tšeo.
Go hloma tatelano ya mafelo ao a nyalelanego, mafelo a setšhaba le a phraebete ao a ka hlongwago le go hlokomelwa a mehutahuta ya ditiragalo tša boitapološo le boithabišo.
Mašaledi bjalo ka ditsela tše pedi tše di gahlanago- maporogo ga a kgone go rwala boima bja sephethephethe sa dinamelwa ka botlalo tše di sepelago ditseleng tše pedi tše di gahlanago.
Ge ke gola ke be ke dula ke nyaka goba moraloki wa dipapadi tša Diolomphiki, Phelps a realo.
Modulasetulo, ka tumelelo ya gago re nyaka go ngwadiša tshwarelo ya Ngaka Beyers Naude semmušo.
Netefatša kabo ya dikhontomo tša boleng bjo bokaone ye e šitišwago Diphrobentsheng ka moka.
Bohlatse bja se maemong a sepolotiki ke go ba gona ga Masakhane, Thušo ya setšhaba ka Mašeleng a mmušo, Tlhokego ya Semorafe, Tlhokego ya Kgetholaganyo ya bong le Komiti ye e sa Kgethologanyego, yeo e ikgafilego go tloša bohloki, phihlelelo ya tekatekanelo le go tloša kgethologanyo.
O kotsi gomme o tla tšea pušo go Lennox Sebe.
Tšhireletšo ya mellwane ya RSA le mafelo a lewatleng kgahlanong le go tsena ga batšhošetši.
Ditheko mo nakong ye e fetilego di akareditše go eta, dikhomphutha, kheše, ditlabelo, dithekete, dijo le diboutšhara tša ka mabenkeleng, diaparo le go tšwa mafelelong a beke.
NPS gape e tla, bjalo ka karolo ya lenaneo la yona la go ya setšhabeng, hlagiša dikeletšo tša dithuto tša tlhahlo tše di tlago kgafetšakgafetša gatee ka ngwaga goba ge di kgopelwa, ka ga ditlhabollo ka tikologong ye e se nago koketšego ye ntši.
Ka TEP, kgoro e thušitše go ngwalwa le go diragatša lenaneotlhahlo ka mašeleng leo le ikemišeditšego le go hlamelwa kudu di-SMME tša boeti.
Dilo tša yona tše bohlokwa ke go thibela go lahla ditšhila tša tlhokomelo ya kalafo ka mo go sego molaong, ka go hlokomela gore batho ba a obamela le go diragatša molao, go hloma lenaneo leo le bontšhago ditšhila tša tlhokomelo ya kalafo; le go kgetholla le go fokotša ditšhila tša tlhokomelo ya kalafo.
Re na le boitshepho bja gore ge SADC e na le maatla ka go thea kopanyo ya selete yeo e phatlaletšego le selete ka moka, batho ba rena ba tla maatlafatšwa go tšwela pele ka tša ekonomi le tša sepolotiki.
Dipego ka sebopego sa tsebišo ya motho wa go tuma ka gore go hlaga eng?
Ikaneng o a tseba gore ke ka lebaka la eng a bethilwe gomme ke be ke tseba gore ke ka lebaka la eng a be a bethwa, o be a tšwewa goba a bonwa bjalo ka mpimpi.
Go aga, go beakanya maswika, mošomo wa dimabole, go poleistera, go aga mafelwana a go tšwa ge go tšhabja mollo, go rulela, bjalobjalo.
Lelokophethiši la Thuto ka Kapa Bodikela Cameron Dugmore o re kgoro e tseba ka ga ditlhohlo tše di amanago le go kgona go bala le go ngwala ga bana bao ba tšwago ditšhabeng tšeo di hlokišitšwego.
Magato a phethagatšo a tla dirwa, a ba maleba go selete, a fihlelelwa le go hloka sephiri.
Ge a reka thekete ya gagwe ka lekaleng la FNB ka Soweto, motlatšamopresidente o lebogišitše LOC ka "mošomo o mokoane wo ba o dirilego" ka mošomong wa bona wa go lokišetša phadišano.
E šomišitšwe ka Ellis Park mo nakong ye e fetilego.
Go ya ka Molao wa Taolo ya Dikgobokano, re ka se direle tokelo ya Minstrels ya go swara dikgobokano tša setšhaba mellwane.
Dipoelo tša tshekatsheko ya meetse di tiišeditše gore ga go na dilaetši tša gore koketšo ya payolotši e be e hlokagala, gwa realo Mosai.
Go akaretša fao go swanetše go dira gore mekgatlo e kgone go thekga kago ya bokgoni.
Naa a ka re maphodisa a POP a ka šomiša mathale a go hlaba go raretša legora le go fenya lešaba leo le tsenago?
O tseba mahloko ao batho ba rena ba bego ba itemogela ona, gwa realo Tona Ramatlakane.
Se se feleleditše ka go hlama Umkhonto we Sizwe - e lego sephetho se bohloko- seo se dirilego gore go hlongwe mašole a mannyane ao a bego a laotšwego le go ba le maitshwaro lefaseng.
Maphodisa a ka Chatsworth lehono a amogetše maithomelo ao a ikemišeditšego go lwantšha bosenyi setšhabeng.
Ee, ke a tseba gore methaqualone le mandrax di na le selo se se swanago ka gare ga tšona.
O lebogile mošomo ka morago ga letšatšikgwedi la go lefa ponase- gomme se sa feletša ka sekoloto sa motšhelo.
Kopano gape e laetša go maatlafatša ga dikamano tša mafapha ka bobedi magareng ga Afrika Borwa le New Zealand.
Re a leboga ka moka ge le na le rena go keteka tiragalo ye e sa lebalegego ye.
Ka ge go nyakega, dilekanyo tša go maatlafatša tša tetanus-diphtheria le mabora, le selekanyo sa nako e tee sa polio go batho ba bagolo.
Ka nako ya kgobokano ya rena ka Yokohama, nka be re se ra tšea sephetho sa gore lebaka la nako le legolo la ditšweletšwa le kgato ya go atlega di tlo fela neng.
Kabinete e hlagišitše ditakaletšo tša yona go moetapele wa Cuba gomme ya mo lakaletša go tšwa mošomong ga gagwe ga lebaka le letelele le ga boikhutšo.
E be e se selo seo se sego sa tlwaelega ka Angola le gape ka Uganda gore bahlapetši ba hlohle bagolegwa go tlo raloka papadi ya kgwele ya maoto le bona.
Nyaka dipere tše tšhweu tša Percheron tša ditlhako tša go ba le maboya a matelele tše di sa šomišwago go goga dikota ka sethokgweng.
E swanetše go ba ntwa ye maatla go hwetša bohwa bja rena bja setšo.
Mabakeng a mangwe badiredi ba ka sephiring ba ile ba tlala ka makaleng gomme ba tšwela pele go leka go huetša batho go dira dintwa tše di sego tša rulaganywa goba tše šoro, ka maikemišetšo a go senya ANC leina, go dira dikarogano ka ditšhabeng, le go sitiša makala.
Nisa Mammon Associates  e hlagišitše pampiri ya dinyakišišo ye e bolelago ka sebopego sa metseseropong, dinolofatši tša setšhabeng le mafelo a setšhaba.
Setlabelo se tla romelwa Cape Town ka khoria moo se tlago sekasekwa.
Taolo ya dihostele e swanetše go dira gore e be le temokrasi gore badudi ba kgathe tema mmogo le ba taolo ya moepo ka mafapheng ka moka a go tšea diphetho mabapi le go laola dihostele.
Se se ka hwetšwa ka go šomiša dinyakišišo tša megala go tšwa go baabi bao ba tlogo šoma.
O tla pharwa ka molato wa maitekelo a go tšea sefatanaga ka kgang le go itira lephodisa.
Ge go hlokega maikutlo a dikgopolo, dithušo tše kgolo tša dibetša go dinaga tša Afrika ka dinaga tše maatla tša ka ntle di tlo kgonagala.
O se ke wa letša pele ge o kopana goba ge o tloga go ba lapa goba bagwera, gomme o se ke wa betša mabati a difatanaga goba wa refa dientšine bošego.
Se o se bonago ke gore Schoon o nyaka go tseba seo van der Merwe a se dirilego.
Naa ka moka tšeo ke diteko tše o di hweditšego ka mo kgatišong ye?
Setlankana se se hlaloša gore ke ka lebaka la eng bana ka moka ba swanetše go hwetša ditlhabelo tša polio.
Ke tla ya leswiswing leo le nago le lehlwa Gomme ka opela gabohloko kudu.
Ge o ka botšiša Henk Hesslinga ke tshepha gore o na tsebišo.
Tshedimošo ya mabapi le go hlokomedišiša go akaretšwa go gatiša dipoledišano tša megala, go gatiša mantšu ka go fihla segatišamantšu, bjalobjalo, mabapi le ditaba tše di amago Mdi Winnie Madikizela-Mandela le Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela United
Mešomo ye mentši ye bohlokwa ya phedišano ya diphedi tša tlhago ya thibelo ya go phela e ka no ba e ile ya tshedišwa mahlo ka lebaka la ge go be go lebeletšwe kudu diabe tša tshenyo tša dikhemikhale tše di tsentšwego fela.
Tshwarelo, re amogetše tshedimošo go tšwa go Mna Coetzee, gabotse ke dimetara tše tshela.
Se se bohlokwa, ka ge kgakanego magareng ga modiredi yo mogolo le mekgwa ye mengwe ya dikamano di sentše URP leina le dibopego tše dingwe tše di sa nyakegego tša ditsenatseno tša mafelong.
Sepikara, magagešong, mengwaga ye mentši ye e fetilego, moapostola wa Mojeremane, Dietrich Bonhoeffer, o ngwadile gore: "Teko ya maitswaro a setšhaba ke seo se se direlago bana ba sona."
Maphodisa a hweditše marope ao a bakilwego ke dithuthupi tše hlano ka jarateng ya lefapha.
Go dira teko lefsa go a dirwa gabjale ka Dikgorong tša Sephethephethe tše nne tša MLC le gape ke sehlopha sa teko ya difatanaga tša tesele.
Ge se se dira gore o ikwe o se wa bolokega, tsebiša ba tšhireletšo goba ba taolo ka ga dipelaelo tša gago.
Mpumalanga - "lefelo leo letšatši le hlabago gona" - ke phrobentshe ye e nago le diponagalo tša bobotse bja go kgahliša le diphoofolo tša lešokeng tše ntši, ye e lego ka bohlabelaleboa la Afrika Borwa.
Kostabole Moeketsi o kgopetše lefapha la tlhahlo la maphodisa go hlahla maphodisa a banna le a basadi go thuša bomma ka ditaba tša boimana.
Ke bonwa bjalo ka tshebi ka lebaka la thušo yeo ke e fago makhomoreite.
Mafelo a dithaba a a tonya gomme a welwa ke lehlwa le legolo marega.
Dipalomoka di akaretša legoro leo le sa 'tsebjego' la mothopo o mogolo wa mohuta wa meetse.
Mna Molapo o hlogo ya tšhireletšo ya Orlando Pirates, naa ke bolela nnete?
CRU ye e bego e tsebja peleng bjalo ka Dihostele  - kabo ya taolo le tlhokomelo ya diyuniti ye e sa jego tšhelete ye ntši ya go šoma gabotse le go kaonafatša maemo a bophelo bja badudi ba hostele.
Florence Mikati, morwedi wa monwešadino, mosadi wa mofsa, le yena o ile a tsena.
Naa o ka kgopela Mna Vally gore a se ke a bušeletša dipolelo tše di se nago ntlha le thito.
Mepanana ke dimela tše di dulago di le gona mo ngwageng gomme di bjalwa ka fase ga maemo a makaonenyana, a tlwaelo ka Afrika Borwa.
Se se boletše gore go swanetše go ba le ditherišano tša ka gare le Mafapha ka moka ao a amegago le go ngwalwa ga tšhišinyo ya tshekatsheko ya melawana ya ka gare.
UDPS ye e bego e etilwe pele ke Mna Tshisekedi e tšere sephetho sa go se tsenele dikgetho ka go fa mabaka a gore maemo a motheo a dikgetho tše di hlokago sephiri ga se a fihlelelwa.
Bokgobapuku bjo le bjona bo na le sehlopha se sengwe sa baithaopi - bafsa bao ba bilego le maswanedi a dithuto a go ba bašomi ba bokgobapuku eupša bao ba palelwago ke go hwetša mošomo.
Baeti ba ba tliša mmaraka wo o šetšego o lokile thwii mojakong wa ka nageng.
Mohu go kwala gore o hlabilwe ka thipa ka thekising gomme a hlokofala Sepetleleng sa Selete sa Thebe ka Harrismith.
Re na le sehlopha sa banyakišiši bao ba šomago ka merero ya Go Tšeela Dithoto.
Nqakula o begilwe bjalo ka mofaladi yo a ileditšwego gomme o paletšwe ke go tsena ka mollwaneng wa Afrika Borwa.
Ka ge o tla gopola, Kwano ya Abuja e lebeletše gore di-REC tše hlano go ba metheo ya Afrika ye e kopantšwego.
Sefaleng bjale gwa tla modudi wa Scotland yo a šorofetšego wa go šoma kudu yo a bitšwago Mark McKen.
Go ye nngwe le ye nngwe ya dinako tše, kotara ka kotara le ngwaga ka ngwaga, QES e aba phetogo ka dinomoro tšeo di šomišwago, gammogo le dipersente.
Mna Bhudu, re leboga kudu ge o re file tshedimošo ka ga ditlaišo tše šoro tša batho tšeo di dirwago go bagolegwa bao ba tlwaelegilego.
Dipego tše di fetošeditšwe go ba ka Pampiring ye Tšhweu, yeo e gatišitšwego ka dithalwa tše mmalwa, ka tirišano ya kgauswi le komititaolo le NCACC.
Lepatlelo la Moses Mabhida le le sa tšwago go agwa le fihlile kgatong ya peakanyo ya go šomišwa moo e lego gore Madulo a Kamogelo ya Dikgwebo a tlo hirišwa.
O kgopetšwe go lekola baithuti bao bego ba le masolong a dirali tša setšhaba, dikiletšong tša seboka le go dula ka gae.
Ba lefapha la mohlagase ka eThekwini ba lesolong le legolo la go fokotša tšhomišo ya mohlagase.
Malwetši a go fetela, Ngaka Frean a realo, a be a tletše ka khonthinenteng.
Sepikara, baeng bao ba hlomphegago, magagešong, ge le fihla mo mesong le ka no ba le kopane le lentšu le tee le legolo leo le le dumedišitšego la: Activist.
Sekime sa Thušo ya Lefapha le Itšego ke sekimi sa kabelano ya tshenyegelo seo se bušetšwago tšhelete moo e lego gore thekgo ya ditšhelete e fiwa ke mekgatlo ya dikgwebo yeo e sa dirego letseno ka mafapheng le ka mafapheng a mannyane a diintasteri tše di beilwego pele ke kgoro ya dikgwebišano le diintasteri.
Malome Ray o bile motho yo a bego a thekgile Seboka sa ANC le SACP ka dikgopolo le mokgatlo wa bašomi wo o nyakago kgatelopele, ge a be a le ka kgolegong le ka morago ga ge a lokolotšwe.
Khomišene e tla bea ditshepedišo tša yona: Ge fela go ka hlokomelwa kudu melawana ya go mabapi le go hloka sephiri, go bea dilo pepeneneng le go kgatha tema ga setšhaba.
Gore Mmušo wa Kgethologanyo o be o ahlolwa ke dinaga tša boditšhabatšhaba bjalo ka wo e bego e le mothekgi wa ditšhelete yo a bego a se molaong wa diphrofešenale o ka se ikgantšhe gore ke ona o tlišitšego mohlatlami wa ona wa temokrasi.
Bolwetši bja mafahla  TB  - Bolwetši bja paktheria bjo bo fetelago kudu eupša bjo gape bo alafegago.
Gore wena, ge o bona batho ba tsena ebile ba gatiša ditiragalo tše itšego.
Mna Coetzee, naa o be o le gona ge Mtšana Stoman a be a efa bohlatse?
Gore dipolelo tše di se nago ntlha le thito ke bogaswi ka ge o se wa bona tiragalo ye.
Le gona nkabe go bile gampe ka ge go tla be go bile bohloko go bona go rwala mašaledi a setopo sa mogale yoo wa setšhaba sa rena, Chris Hani o balailwe ke dikolo tša mofaladi yo a bego a na le kgethologanyo ya semorafe.
Kolo yona yeo e bethile monwana wa ka gojeng wa Konstabole Group.
Sehlopha se se akaretša go sepetšwa ga banamedi goba ga merwalo go ya moše wa mawatle le mawatleng.
Mokgwa wa tshepedišo o tšwelela go tsenyo ya mpholo, wo o tšweletšwago ke paktheria ye e bitšwago Clostridium botulinum, ye e bopilwego peleng ka dijong tše di nago le mpholo.
Tshepedišo ye e ka dirišwa mafelong ao a ruthufetšego ka Natal.
Ka tirišano le Coca-Cola, Yuniti e tšweleditše lesolo la go thetha la thuto, leo le etelago ditšhaba, dihotele, dikolo, bjalobjalo, kgafetšakgafetša, leo le fago moya wa moletlo wa mmino le go bina.
Ke leboga kudu ebile ke dumediša basadi le banna ba kgašo.
Bogolo bja go ribolla mobu ka CAV bo akaretša Tlhabollo ya Baabi ba Dirapa yeo e nago le go dira dikarolo tša metšhene ya difofane le dikarolo tšeo di tlago dirišwa go direng ga didišwa tša go amana le difofane.
Dirišang mekotlana ya polastiki ye e tiilego gape sebakeng sa go e reka, goba le šomišeng mekotlana ya sa ruri ya mašela go rwala dikorosari.
O a kwešišega ge o nkganeditše ka nako yeo ye bohlokwa, eupša ke lekile ka moo nka kgonago ka gona go e direla kakaretšo.
Moinspekthara M Ngesi le Konstabole wa Moithuti Zolani Sibanga ba ile ba tšea sephetho sa go hlokomela ngongorego ka maoto ka ge Suphamakete e le fela meago ye mmalwa go tloga setešeng sa maphodisa.
Go tsenya diphedinyana tše di sego tša setlogo ka meetseng a ka lewatleng ka meetse a sethekgi sa sekepe go tla thibelwa.
Ge a bolela le BuaNews, mmago mohu Jeremia Ntuli, Maria Ntuli o boletše gore o thabile ge bjale mafelelong a hweditše sebaka sa go boloka morwa wa gagwe ka tsela ya tlhompho.
Ka ge ke boletše gore re phomutše dilo tše dingwe.
Bašomi ba mathata a megopolo go tšwa WCED ba thuša ka dikeletšo le go botšišiša dipotšišo.
Kgoro e kgopela tshwarelo ka ga ditšhitelo dife goba dife tšeo batho ba ka bego ba itemogetšego tšona, eupša e rata go netefatša setšhaba gore e ikemišeditše go kaonafatša kabo ya ditirelo ka dikgorotshekong tša rena ka moka.
Ka morago ga tshepedišo ye e sepetšego ka tlhokomelo kudu ye e akareditšego mang le mang, badiragatši ba babedi ba ka Afrika Borwa bao ba hlomphegago kudu ba ile ba thwalwa go tšweletša diswantšho tša go betlwa tša Sekwereng sa Nobele.
Mogononelwa o tee o thuntšheditše sethunya go bahankedi ba maphodisa bao ba ilego ba itšhireletša gomme ba itefeletša ka go thunya.
Mafelelong a kgethologanyo, ditlhohlo tše kgolo tše khonthinente e lebanego le tšona ga se ya hlwa e eba masolo a twantšho ya kgahlanong le bokoloniale le kgahlanong le kgethologanyo.
Mna Phillip Dlabantu ge a hlatlošitše le go tšwetša pele diopedi le badiragatši, go tšwa ditšhabeng tše di hlokago le go kaonafatša maemo a bona a bophelo.
Tona Thoko Didiza, Tona ya rena ya bosetšhaba ya Mešomo ya Setšhaba, o re hlomphile ka go ba gona ka Samiting.
Ka go golegeng go gongwe ga batho, bagononelwa ba mmalwa ba ile ba golegwa ka ge ba be ba hweditše ba swere lebake le lerole leo le gononelwago la mandrax ka Lefelong la Area, Bonela le Chesterville.
Ka ge dinamelwa e le mošomo wa mafapha a mantši tshepedišo ya tekodišišo ya melawana e rarollotšwe ka tshepedišo ya mešomo ya mafapha a mantši.
Makhura ao a lokišitšwego a raba; dilo tša rekere tše di kopantšwego tša go dira raba goba dipolastiki, tšeo di sego tša bolelwa go gongwe goba tša akaretšwa go gongwe; ditokišetšo tša twantšho ya go bola le dilo tše dingwe tša go emiša go senyega ga raba goba dipolastiki.
Go amogelegile kudu gore go bea dilo go ya ka dilete le kopanyo ya dilete go ka se hlalošwe ka botlalo ka difomula tša ekonomi, tša go swana le go bušetša sekeng ga ekonomi, tshwantšho ya metšhelo goba ya mašeleng le ya ditšhelete.
Mosetsana o ile a bega taba yeo maphodiseng, gomme Mokaptene Mokgosi wa FCS ya Klerksdorp o ile a thwalwa bjalo ka mohlankedi wa dinyakišišo.
Tlhalošo ye ya ka godimo e swana le mekgwa ya Canada le ya Australia.
Maphodisa a nyakišiša bonnete bja tšhelete ya ka ntle.
Nako le nako, ditšhišinyo tša sebopego tše di šomišwago di a mpshafatšwa, eupša fela tšeo go kgonagalago gore di tla lebeledišišwa, tše di tlišago kgonagalo ya dipušeletšo, gwa realo Cook.
Tše dingwe tša dinolofatši tše mpsha tše di mpshafaditšwego ke diwate tše hlano tša kalafelo, theetha ya mosegare le ditheetha tše nne tše di mpshafaditšwego, khitšhi ye kgolo, panka ya mašela le karatšhe ya go phaka difatanaga.
Lehono, go ya ka leano la khutšo, re thomile go gomiša batlišakhutšo ba Russian le bathuši ba bona.
Dikarolo tša Lekala la Peakanyo le Kago di ile tša hloka bašomi kudu ka lebaka la tlhokego ya bokgoni bja sethekniki.
Bobedi dinaga tša rena di ile tša hwetša diphetogo tše di makatšago tša setšhaba le tša dipolotiki mo nakong ye gomme tša ithuta tše ntši go tšona.
Balwetši bjale ba tla hwetša tlhokomelo ye kaone ya tša maphelo ka lefelong la sebjalebjale leo le lego kgauswi kudu le bona, Tona Uys o tlaleleditše ka go realo.
Lefapha la Dipolelo le tla hlagiša wekšopo ya dikanegelo ka Montagu moo baemedi ba tlogo tsebišwa bokgabo le boleng bja go anega dikanegelo.
O tla kgopelwa go tiišetša kgopelo ya gago go netefatša gore kgopelo yeo ke ya boithaopo.
Ka lebaka la gore batho ba PSL ba Tšhireletšo ya Kaizer Chiefs ba ile ba solwa ka ge ba se ba dira mošomo woo ka papading yeo.
Gomme e bile - naa ao a bile madulo ao a sego a beeletšwa goba madulo ao a beeleditšwego?
Go tloga JOC, ponagalo ye kaone kudu ya khutlo ya leboabohlabela.
Sehlopha se se akaretša sa go dira dino tša bjala tše di tswapollotšwego, tša go rwalega, tša go swana le wiski, ramo, poranti, tšini, dino tša go tswakwa tše di diretšwego ruri, digalagala tše maatla tša swikiri, mabjala a maatla, mabjala goba dino tše dingwe tša alekhohole tše di nago le alekhohole ye e tswapotšwego ya ethele.
Maafrika a šogana thwii le dipotšišo tša kgethologanyo ya mehlobo, mehuta ya ditšhaba le semorafe.
Sehlopha seo se ile sa leba go ATM ye go boletšwego ka yona gomme ka bohlale sa lekola mogononelwa yoo  a bego a šitiša ATM ge modiriši a be dira kgwebišano go yona.
Ba šišinya dikaonafatšo tša tikologo le dikgokagano tša tlaleletšo tše di nyakegago tša dinetweke go tloša mapheko ka tshepedišong le go oketša tšhomišo ya dinolofatši tše di lego gona.
Ba tla bona go feta masetlapelo a polao ya batho ka bontši ao a ka se bolelwego ao a hlagilego ka Rwanda ge lefase le be le lebeletše tše o ka rego se ga se selo eupša se sa bonwa  bjalo ka go ripitla ga ntšhi.
Ye nngwe ye e filwego ke basepediši ba gagwe ke go hloma dikgokagano tša kgwebo ka Maputo tša go reka diphrontshe le aebori.
Naa o phuruphušitšwe gomme le dithekhete tša gago tša lekolwa?
Go dumelwa gore Tona le yena o ile a swara ditherišano tša dinaga tše pedi le molekane wa gagwe wa Bahrain nakong ya Samiti ya IT.
Le ge go le bjale, maitapišo a SIDS a tšwela pele go gakantšhwa ke tikologo ya boditšhabatšhaba ye e sa kgahlišego.
Go latela kopano ya Dublin go tlo ba le moletlo wa go saena wa kwano ye mpsha ka Oslo ka Desemere.
O a tseba gore motho yoo o bega a hema gase ya go ntšha dikeledi o lebelelega bjang?
Phihlelelo ya bobolokelo bja tshedimošo ya elektroniki ka botlalo: Tirelo ya tšhupetšo ya botlalo ye e nago le kgoboketšo ye e tletšego ya bobolokelo bja tshedimošo ye e thekgago mošomo wa Palamente le dinyakišišo.
Letšatši la Afrika le tsošološa mašaledi a tokologo, mašaledi ao a swanetšego go šireletšwa, go hlokomelwa le go fetišetšwa melokong ya ka moso.
Go maatlafatša ditšhaba go šomiša methopo ya tlhago ka tsela ye e tšwelago pele, go thuša go lwantšha bohloki bja lebaka le lennyane, le go ba le seabe go tlhabollo ya ekonomi ya setšhaba ya lebaka le letelele.
Re utollotše gannyane mabaka a mmalwa a gore ke ka lebaka la eng baahlodi ba Vuna ba re bone bjalo ka bogare bja toropo bjo bo sepetšwago gabotse ka nageng.
Diwate tša go theogela ka fasana di ile tša thušwa ka mašeleng la mathomo ngwagola, go netefatša gore  go ba le tlhokomelo ye e tšwelago pele ya balwetši bao ba robetšego sepetlele bao ba babjago kudu go ka lokollwa ka botlalo.
Ge go nyakega go sekorola, matlakala a swanetše go ba le nabikeišene ye e lekanego ka gare ye e fihlago godimo ka mafelelong a sengwalwa.
Sathalaete le yona e rwala transponder ya go kgoboketša tshedimošo go tšwa ditešeneng tša boso tša maitirišo, disefong tša dinoka le dipholathefomong tše dingwe tša tekodišišo tše di lego fase.
Ka lebaka la sebopego sa go arogana le sa sekgoba sa dilo tša LRAD, go tšweletše tlhokego ya go arogantšha tshedimošo ka bobolokelong bja tshedimošo bjo bo beakantšwego ka diteng tša phatlalatšo tše di nago le dikgoba.
Ge go fetišwa melao, ditemana tše di šupša bjalo ka dikarolo.
Verster o ikwa gore go na le tlhokagalo ya go tsenya Molawana semolaong ka lebaka la gore go na le dipapatšo tše kgolo tša dilo tše di tšeelago maswi a letswele sebaka ye e tšwelago pele.
Clive o file mopresidente wa peleng Nelson Mandela metale wa gagwe wa phenyo.
E ka ba e le gore metswako ye e tšhollwa ka maatla, e a rotha goba e bakwa ke disele tše di hwilego ge di tshola medu ga go kwešišege gabotse mo lebakeng le.
Godimo ga moo, tekolo ya mathomong ya dinywakwa tša kioske ya tshedimošo e dirilwe gomme dithentara tša baabi di ile tša ngwalwa le go phatlalatšwa.
Fosfathase ke enseme ye e hwetšagalago ka maswing gomme e dirwa gore e se ke ya šoma ka go e phastšharaesa.
Bjale ke tlo fa modirišanimmogo wa ka mo.
Diponagalo tša boitšhupo, letlotlo la setšhaba le maithomelo a kgwebo: dikgwebo tše nnyane ka Afrika Borwa.
Ditsela ka moka tša kabo ya ditirelo, ditsela tša go phuleletša, bjalobjalo, di swanetše go kgopamišwa gabotse le go ba le tshepedišo ya mosela wa kelelatšhila wo o šomago gabotse.
Protšeke ye e ikemišeditše go hlama thempleite ye e šomago ka GIS ya go kgona go mpshafatšwa, ye e šomago gabotse, ya go nabikeitwa gabonolo le ya tshedimošo ya temo ya selete.
Go boloka dilo tše di sego tša šongwa le enetši, go tloša dilo tše di sego tša šongwa tše di nago le mpholo, le go fokotša bontši le mpholo wa meši le ditšhila ka moka.
E hlamile nepo ya lebaka le letelele ya dinamelwa ka Afrika Borwa.
Re tšea sebaka se go lebogiša China ge e tšere kgato ya go thomiša dipoledišano le sehlopha sa Dalai Lama ka Tibet.
Diphetogo tše dingwe tše gape di diregago ka lefapheng la kgašo ya ditaba ka kgašong di akaretša go tswalelwa ga bonyane dibiro tša kgašo tše tharo e lego tša Jamaica, Kinshasa le go fokotša dibiro tša ka United States go ba tše pedi.
Mtšana Stoman, naa o be a na le maatla afe ka boitšhidullong?
Johannesburg, yeo e hlomilwego mebotong ye e humilego ka diminerale ya Witwatersrand, ke lefelo la kgwebišano ye kgolo ya gauta.
Tlhahlo ka go kgetheng ga badiredi ba diphrofešenale bao ba nago le bokgoni bja maleba le baalafi di swanetše go fiwa go bagale bao ba nyakgo thušo yeo.
Mama Sisulu, ke sa nyaka go boelela go taba ya go thopša ga bafsa ba ka ntlong ya moruti wa kereke ya Methodist.
Go tloga fao o ile a bolela ka ga go fetišetšwa ga ditšhelete go Mokaptene Jurg Jacomet, yo le yena a amegago ka Bohloding bja Swiss.
IDP e dirile maano a diprotšeke tša phethagatšo ye e beilwego gabotse le thušo ya ditšhelete ye e kgonagalago.
Mokhomišenare wa Lefapha de Beer wa Ditirelo tša Matseka, ka boikgantšho bjo bogolo o theeleditše ditakaletšo ka šedi le ka kgotsofalo ye kgolo, o abile disetifikeite go maloko ao a nago le maswanedi.
Dipoledišano di tla hlokomela kudu go lebelela dipotšišonyakišišo tše di bopago motheo wa ditokollo tše tša dipalopalo, le ditšhišinyo tša go kaonafatša ditšweletšo di tla lebogwa.
Ka morago ga go šala tshedimošo morago Mokaptene Balie o ile a hwetša dipaesekele moo di bego di fihlilwego gona ka dintlong tša baithuti ba bangwe.
Citrusdal ke ye nngwe ya disenthara tše di tsebegago ya diprotšeke tše kgolo kudu tša kgoro tše di bitšwago Selekano sa Thušo ya Maphelo ya Pele ye e hlokometšego kudu tlhokomelo ya ka gae le tlhokomelo ya ka malapeng.
Dipeakanyo tša bjale tša mabapi le go ba gona ga SASAR di a thekgwa.
Ye ke protšeke ye bohlokwa kudu ya dientšeneere tše di sa ithutago go tšwa mafapheng ka moka, le yeo e swanetšego go tlogela mašaledi a ditlhabollo tše dingwe tše kgolo le dipeeletšong ka toropokgolong.
Lebagane le lesolo la go thetha ka malapa le dikopano tša kabelano ya tshedimošo.
Go tšweletša lenaneo le lefsa la balemi ba kgwebo bao ba kgonago ka ekonoming, bao ba lebeletšego kudu mebaraka, bao ba šomišago polasa ya lapa bjalo ka motheo.
Ditsebišo di beilwe barekišing ka moka bao ba amegago, go fa mohlala, mabenkeleng, dikhefing, ditešeng tša peterole tše di eletšago bareki ka ga go tswalelwa mo go rulagantšwego.
Mafelo a godingwana a Horn of Africa ke methopo ya noka ye teleletelele ye e humilego kudu lefaseng, e lego Noka ya Nile.
Ditherišano gabjale di emišitšwe go latela dinyakwa tša Paliphehutu-FNL tša gore tshwarelo e dirwe molao le gore e thekgwe ke Palamente.
Menyetla ye mentši e buletšwe dipeeletšo tša phraebete, kudukudu go bea Seychelles bjalo ka lefelo la boleng bja godimo leo le nago le ditšweletšwa tša boleng bja godimo.
Se se maleba kudu ka setšhabeng seo se hlabologago le go gola go tšwa nakong ye e fetilego yeo e bego e na le karoganyo le go hloka tekatekano.
Le ge dipanka di be di oketša sekoloto go fetišiša le ge Maamerika ao a bego a le dikolotong a palelwa ke go lefa dikoloto tša bona tša dintlo, mebaraka ya US e wele, ya nyaka gore dipanka ka moka tše kgolo tša lefase di tsenye dipilione tša ditolara ka mebarakeng ya lefase.
Ntlo ye kgolo ya diphapoši tša go robalela tše senyane ya mabato a mabedi ye e nago le diphapoši tša go hlapela tše seswai, tshepedišo ya inthakhomo ya tšhireletšo, le dikeiti tša mohlagase.
Gabotse, tahlegelo ya mohlagase e tla ba fasana ka ge meetse ka gare ga dikisara a fola eupša, ka ge dikisara tša sebjalebjale di tsentšwe lepai la go thibela go tonya la go insuleita, dipoloko tše ke tše nnyane.
Gomme ka moo moletlong wo o bohlokwa kudukudu, ba kgašo ka Afrika Borwa ba ile ba hlaselwa le go šitišwa ke mmušo wa Manešinale gore ba se ke ba dira mošomo wa bona.
Ditlabelo tša sekolo le mabala a sekolo a sa bontšha maemo a melawana ya thuto ya kgethologanyo yeo e tlišitšego menyetla ya dikolo tše ge di bapetšwa le dikolo tša ditšhaba tše di hlokago.
Mna Modulasetulo, ke tla tšwela pele go bitša Brian Gcina Mkhize.
Tonakgolo Ebrahim Rasool o retile setšhaba sa Masiphumelele ka go kgoboketša dithoto tše di utswitšwego ka dintlong ka lefelong leo le go ipiletša go Masomalia go boela dintlong tša bona.
Diphatlalatšo tša ditaba, diathekele le dikgokagano tša mabapi le boleng bja moya, phetogo ya boso, El Nino, le mafelo a komelelo.
Dikhompi tša kgale tšeo di bego di hlamilwe go ba difatanaga tša ka malapeng di ka se dumelelwe go sepela ditseleng tša rena gomme tša dira gore banamedi bao ba lefago ba tsenye maphelo a bona kotsing ka go sepela ka mapokisi a bahu ao a sepelago.
Dithole di a kalwa goba tša ngwalwa boima bja tšona kgafetšakgafetša gomme kelo ya tšona ya kgolo ya lekolwa kgahlanong le dinepo tša tswadišo.
Tlhako ya thibelo le ya phokotšo ya mello le ya mafula a go nanya ka mekhukhung, gabjale e lokišwa ke sehlophatšhomo sa mafapha a mantši.
Go taonelouta bešene ye e nepagetšego ya pego, klika mo.
Kgogolego ya mobu e bakwa ke tšhomišo ye e se nago maikarabelo ya dithuthuthu ka ntle ga sekontiri.
Dipolelo di dirile gore ditsela tša rena di bege maitshwaro a makaone kudu a baotledi le kgoboketšo ya godimo ya ditšhelete ka go phethagatša diwarante tše di bego di sa šaletšego morago.
Dithentara di ile tša "fokotšwa" go ba dithentara tše nnyane go dumelela dikgwebo tše nnyane gore di kgone go romela dikgopelo tša go dira mošomo.
Ba ile ba re raga, ba ile ba re betha, ba ile ba re raga gomme ba re laela go atla maboto.
Mengwagakgolo ye e fetilego, go bile le basepelakadikepe bao ba latetšego leswao leo, ka ge sekepe sa bona se ile sa phonkgela ka gare ga meetse a leswiswi ge se le tseleng se lebile Terra Incognita - Mafase ga a tsebje.
Kalafo ka dianthiretherobaerale e fiwa balwetši ka moka ka Midvaal CHC, bao ba nago le maswanedi a dinyakwa leo bao ba fetilego lenaneong la bophelo bjo bokaone kliniking ya bona ya kgauswi.
Moinspekthara Read o boletše gore monna yoo o be a amana le bohodu bja go itlhama ka dithunya gararo, melato ye mebedi ka Bogareng bja toropokgolo ya Durban le molato o tee ka Verulam.
Re kopana lehonono go tiišetša kamano ya lebaka le letelele ye e kgethegilego magareng ga Scotland le Afrika Borwa, ye e tšerego mengwagakgolo ye e fetago ye mebedi.
Boipiletšo bo akareditše dikgopelo tša go tsena gare, ditshwarelo, le go fokotša ga dinako tša thomelo ya kgolegong, dutumelelano tša phetišetšo ya bagolegwa, bjalobjalo.
Gomme ga re nyake go kwa selo ka bao ba hirago dikebeka tše dingwe go bolaya, ke a tsopola, šireletša ditsela, ke tswalela setsopolwa.
Re leboga banna le basadi ba maphodisa le gape tema ye e kgathilwego ke setšhaba sa rena.
Tlhahlo ya semmušo ya lebaka le letelele, go fa mohlala, MBA ka dihlongweng tša thuto tše di ngwadišitšwego tša go swana le diyunibesithi e ka se fiwe se sengwe bjalo ka tlhohleletšo.
Naa o be o swere dithekethe tša papadi?
Gomme re a tsea gore Ellis Park ke lepatlelo la madulo ka moka.
Go na le tlhohlo ya go kgokaganya le go kopanya di-RRTF le makala a mmasepala.
Ba kgonne go hlahla mmušo go hloma mananeo ao a theilwego go bafsa le mananeo ao a nago le segwera le mafsa.
Go tsenya mananeo a thuto a go ithuta le a thuto ya kgole le maano ao a ka bego a le maleba, ao a tlago tšeela legato mekgwa ya go ruta ya tlwaelo ye e nyakago go šongwa kudu.
Toropokgolo ya Glasgow e tloga e le maemong a makaone kudu.
Tlhaelelo goba tlhokego ya ditirelo tša phetolelo go bakgopedi ba bofaladi bao ba fihlago ka dikantorong tša kamogelo ya bafaladi.
Mošomo wa bošego wo o nago le mohlankedi wa mošomo gammogo le molaodi wa tshepedišo ya mošomo le mošomiši wa radio ka ZUR.
Ke lefelo ka BAS moo o bontšhago go ya ka lefelo la mošomo gore ke baswari bafe goba badumeledi bafe bao ba šomago mmogo.
Leina la gago la mošomiši le tla emeilelwa atereseng ya emeile ye e lego faeleng.
Tsebagatša nepo ya meketeko pele ga ge dikgetho di dira moya wa kgonagalo ya phadišano mabapi le semelo sa bona.
Lenaneo le ga le hwetšagale go bengmeepo ba bannyane, gomme le šitiša tlhabollo ya lefapha bengmeepo ba bannyane bao ba nago le mafolofolo.
Mohlomongwe ka tsela yeo gore o kgone go bolela kgašong ya bitio, re nyaka gore dikarolo tše dingwe tša kgašo yeo ya bitio di lekolwe.
Dikhunkhwane tša mobu tša go swana le sebokosegi, khunkhwane ya mobung wa lerole le tšhupa ya mobung di ka baka tshenyo dimpšenyaneng tše di tšwelelago.
Nkabe go bile kaone gore o be ka morago JOC.
Melawana ye mentši ya mabapi le lewatle ya ka SA e feletšwe ke nako ebile e nyaka go mpshafatšwa goba go phumolwa.
Ka fase ga tshepedišo ya ECDP ya DPW, tshepedišo ye e rulagantšwego e tsebagaditšwe go phatlalatša tshedimošo ya mabapi le dithentara, tshepedišo ya dithentara, tlhahlo, ditšhelete le menyetla ya go hwetša dikoloto.
Dikhilometara tše makgolotharo tša mabopo di a hlwekišwa toropokgolong ka moka.
Banna ba babedi bjale ba na le batšofadi bao gomme ba tla fofišetšwa morago Nairobi mo lebakeng le le sa fetšego pelo, Mna Salad a realo.
Dinyakišišo di dirwa ke maloko a Yuniti ya Dikgaruru le Bosenyi Bjo bo Rulagantšwego ya maphodisa a Phokeng.
Maloko a Yuniti ya Twantšho ya Bosenyi ya SAPS ya Claremont a ka be e le ona a thibetšego bosenyi bjo bo rulagantšwego gore bo direge ge ba golega bagononelwa ba bararo gomme ba thopa sethunya se se bego se hlahletšwe dikolo ka fase ga sithi ya sefatanaga.
Go hlokomela boleng bja meetse ka matsheng, ka dinokeng le ka melomong ya dinoka tša ka Serapeng sa Dithokgwa tša Bosetšhaba le ka molomong wa noka ya Knysna.
Ge e ka ba sefe goba sefe, ke tla di šomiša bjalo ka motheo wa go tsebagatša maitekelo a mangwe ao a ikemišeditšego go tiišetša mošomo wo mokaone wo o thomilwego ke yo a tlilego pele ga ka, Tonakgolo Ebrahim Rasool.
C+A633o-e šoma le mafapha a mangwe a mmušo ka ge e maatlafatša le go hloma maitshwaro a rena a temokrasi.A817+A886+A909
Setšhaba sa Dilespiene le Makgalamatona le Senthara ya Maphelo ka Durban e tsebagaditše 'Pukwana ya Boitšweletšo'.
Re kgopela gore ge hlatse e ntše e sa botšišišwa dipotšišo, baeletši ba time dillathekeng tša bona go netefatša gore ditshepedišo ga di šitišwe.
Karolo ya Dipolane le Diakhaebe e akaretša go boloka dipolane tša meepo tše di sa hlwego di šoma le dikhopi tša Mafapha.
Mokgatlo wa Dinagakopano tša Lefase o be o swanetše go fatišiša kgonagalo ya go fetišetša dihilikhoptara tša maano go tšwa lesolong le lengwe ka go rerišana le Ukraine.
Ba hlaloša maemo a boima ka dinageng tša go feta tše lesomepedi.
Mo ngwageng wo re tlo e mpshafatša ka tshedimošo ya moragorago ya tša ekonomi le ditšhišinyo tša ka moso.
Molaetša wo le diathatšhemente dife goba dife  tše di fetišwago le ona di ikemišeditše fela go diaterese ebile e ka ba le mabaka a semolao goba a sephiri.
Nepo ye e swanago ya rena ke go aga dikatlegong tša theleskoupu ya HESS ka Namibia le theleskoupu ya SALT.
Se se dirwa go netefatša gore tlhahlo ya rena e sepelelana le melawana ya motheo ya boditšhabatšhaba ebile e bapetšwa le ya dihlongwa tše dingwe tša tlhahlo tša go swana le yona lefaseng ka bophara.
Ganetšana le maitekelo ka moka a go hlagiša dikakanyo tše mpsha tša molao wa boditšhatšhaba wa maikemišetšo a go dira dikarolwana tše dingwe tšeo di hwetšwago ka gare ga seo se bitšwago molawana wa tlaleletšo wa mafelo a mebušo yeo e itšego ka mokgwa wa dipoledišano tša bontši.
Kalafo ya malwetšana a go tswalana le go fetela le hlokomelo ya balwetši ba HIV le go hloka hlokomelo ya tša maphelo.
Bohlokwa le botebo bja makgonthe bja dithuthupi ga bo tsebjwe.
Ke tla bolela fela ka taba ya hlohlo ya go hlongwa ga karolo ya bathobaso ba maemo, ba ditšhelete tša bona, bahumi ba bathobaso.
Phišo e lekeletša mokotlana wa mabele(setho sa bonna), e le seo se dirago gore re kgone go bona ge go na le seo se sa lokago.
Le ge go le bjalo, se se hlotše go namelela ga theko ya didirišwa le gore e be maemong a godimo le go feta dinakong ka moka.
O mongwe wa bagononelwa ke yo mongwe yo a filwego phokoletšo ya kotlo kgolegong, yoo bjalo a lokolotšwego a be a golegilwe ka molato wa bohodu bja leruo.
Go godiša tirišano ya mekgatlo ka bontši magareng ga maphodisa le le mekgatlo ye mengwe ka maikemišetšo a go lwantšha bosenyi bjo maatla le boganka.
Se se sentše moloko wa borasaentshe, le boradipalo le boradipalopalo ka Afrika Borwa.
Maitekelo a maloba a go godiša maemo a godimo a bosetšhaba a ditheko tša maemo ao a beilwego a bone katlego, se e bile ka  lebaka la kgato ya tshepedišo yeo e hlokago tirišano ye botse magareng ga lekala la bosetšhaba le lekala la poraebete.
Dimilione tša batho ba rena ga di šome, ga ba na tsebo goba ba na le tsebo ye nyane le kholofelo ye nnyane ya go hwetša mošomo ka mono nageng le mafaseng a ka ntle.
Ke senyakwa seo e lego gore ntle le ge go nale le polao ya batho ka bontši goba dikhuduego, naga yeo e lego monggae e swanetše go dumelelana le ditiro tša UN tša go tliša khutšo.
Dipalopalo tša karolo yeo e senago le dinkhu ka morago ga kotsi ya go hlola lehu di thoma gatee feela morago ga ge kotsi e diragetše.
Sephetho ya poto ya aphili ke bokhutlo.
Poto ya boipiletša ya ditekolo e na le tokelo ya go fega molato ya go se tsebalege le boipelaetšo bjo bo dirwago ka mokgwa wa go hloka botshephegi.
Mme o rile o ile wa sepelela thoko ya Ellis Park.
Ga go rekhoto ya nnete ya palo ya ditekete. 
Lekgotla le tseba ka ga maikutlo ao a lego gona ka tabeng ye mme le tla rata go šomana le yona ka hlompho le maikarabelo ao a swanetšego.
Eupša o ile a lemoša gore mokgwa woo mafula a tšwelago pele ka wona a sa thibelwe, a tla iša maemo fase le go feta peleng.
Bohlankedi bja tshepedišo ya dikhamphani le dikhamphani tše nnyane di sepelelana le melawana yeo e beilwego.
Boemakepe bja yona ke bjo šomago kudu ka Afrika Borwa, le bja go šoma kudu ka dirwala dithoto ka mono karolong ya borwa bja Afrika.
Ditiro tša sesole sa ka meetseng, e ka ka nnoši goba ka tšhomišano le karolo tše dingwe tša sesole.
Go tlaleletša seo ba taolo ya pušo ya selegae ba dumeletše go agwa ga mengwako go tšwela pele ka karolong ya mašata kgauswi le boemafofane.
O re morago ga ge o file taelo- morago ga ge taelo ya kgase ya go ediša meokgo e filwe , tshwarelo, ba ile ela taelo yeo hloko mme ba thuntšha.
Mongwaledi kakaretšo o holofela gore dipoledišano di tla dira gore go fihlelelwe kwano ya sepolotiki ya go fediša dithulano.
Go tswaka thuto ya tša pabalelo ya hlago mananeong ka moka, maemong, le ka gare ga thutokgolo le mafapha a dithuto tša semolao le tša go sebe tša semolao ka gare ga National Qualification Framework.
Bao ba tšeago pušo ka dikgoka ga ba swanela go fiwa maemo a go ba mmušo wa semolao.
Ga ya gatišwa, ebile ga ya dirwa go ya ka tsamaišo ya semolao ya pušo ya selegae.
Mananeo a boagelani a bommasepala le dikarolo tša mafelo a swanetše a be le tšhomišano ye botse.
Re holofela gore se se tla bula kgonagalo ya dipoledišano le pušo ya Isiraele ka maikemišstšo a go fihlelela tharabololo ya nako ye telele.
Go nale mathata ao a rilego a mehuta eupša ga se ao a kago pala go rarabollwa.
Go phatlalatša kiletšo ya bareki mafelong ka moka a naga.
Go bile gape le mabarebare a go thopšwa ga bašemanyana.
Re hlatlwa ke pono ya bao ba etilego pele gore re fihlelele setšhaba se se kopanego, sa go se kgetholle go ya ka bong, le ka mmala  sa katlego ebile se theilwe godimo ga demokrasi.
Go na le tše ntši tša mohola tšeo di fapanego gomme ka go dirwa diteko, o ka kgonthišiša gore e ka ba se mohola go wena goba sa mohola ka thokong ya dithuto.
Tšitlano go sehlopa sa diporojeke di ka laolwa le go okamelwa ka mokgwa wa taolo ya porojeke.
O rile ke hlaloše ka mokgwa woo ke hweditšego dikgobalo ka wona ka Ellis Park.
Komiti ya dipoelo e laeditše gore Netherlands e rile e tla thuša ka tshepedišong ye.
Dipoledišano magareng ga Palestina le Isiraele tše di rulagantšwego ke Egepeta di mo maemong a kwa godimo mme di theilwe godimo ga go fana ka bagolegwa.
Le mafelong ao ditirelo di fiwago ka gae, didirišwa  tše ntši, mešomo le ditirelo di tšweletšwa ka gare ka maikemišetšo a go hlabolla ditirelo.
Hlokego ya go  šomana le leabela la kgethollo ka Afrika Borwa , ka nako yeo go agiwago setšhaba mo nakong ye ya lefase le le fetogago ka lebelo.
Ditlamorago tše šoro ke go tšwelela ka bontši ga  seela sa šireletša tshipi mabapi le sephetho sa sona sa go ganetšana le go  tswakwa ga koporo ka go bopa dikarolwana tša seela seo se ka se tološwego koporo ya slfeiti seo se tebjwago.
Letšatši le diketše maikutlo a le godimo, gomme go ile gwa abiwa le diyamaleng.
Ke rata go kgwatha dilo tše dingwe tše pedi, magagešo, e lego diphapoši tša ka sekolong le setšhaba se se lego kgauswi.
Wa mphato wa ka go tšwa ka Poland ga mmogo le nna re rile lehono ra rerišana ka dipoledišano tša segwera sa rena ga mmogo le tše dingwe tše dintši tšeo di amago segwera sa rena.
Ka fao ga se maikarabelo a khantshele go okamela  le go hlokomela maswika a segopotšo gore a se ke a senywa.
Eupša tshwaetšo ye kgolo ya mogala wa HIV mo basading ba baswa e bile hlotlo ye kgolo kudu go bao ba šomago ka tša maphelo.
Ka West Bank kgwebo e fokotšegile  go iša maemong a kwa fase ka lebaka la kgatelelo yeo e lego ka fase ga Isiraele, khutlotharo ya lefelong la ka West Bank fiwa tumelelo ye e hlapeditšwego ye šoro ya pušo.
Ga go hlokege gore re re molaetša woo o na le botshephegi gomme o ka tšweletša ditlamorago tše botse, go bohlokwa kudu gore baromiwa le bona ba tshephege.
Dira gore palo tšeo tše pedi di dumelelane ka go di beakanya gape ka lefsa, dijo tša diruiwa goba ka go fetola dinyakwa tša mohlape gantši ka go fokotša palo ya mohlape, gape le ka go lebelela lefsa go rua dithojana le go di godiša.
Ke be ke gakanegile ka nako yeo, mme ke sa kwešiše seo se ntiragaletšego.
Ngaka ye nngwe e ile ya bonwa molato ka maitshwaro  ao a sa lokago gomme o ile a lemošwa le go kgalengwa.
Go šoma nako ka moka le go latela ditshedimošo tšeo di filwego, maphodisa a Stella a golegile monna wa mengwaga ye masomepedi ka ka lefelong la baipei ka lefelong ka Stella.
Maemo nakong ya go ge dikgomo di tswala ke maemo ao a laeditšego gore a nale khuetšo ya tšweletšo ya maswi  kudu morago ga go tswala.
Gape ka go hlohleletša le go matlafatša kabelano ya tsebo ka mokgwa wa dikopano, le dipoledišano dinakong tša dijo, dipoledišano ka megala le imeila.
Di tla lekolwa kgafetšakgafetša, gomme di tla hlatlošwa  le go netefatša gore di sepela le dinako ka ngwaga ka ngwaga.
Ge o nyaka gore moromiwa a hlome dihlaka ka boyena tša lentšu la go fetiša, tobetšo 'Eng' mo konoping ya moretha-o-itiriša  ka mo fase gomme o tlogele lenaneo la dihlaka mantšu a go fetiša le se na selo.
Nhla ya gore pono ga se ye botse bošego, e dira gore bahlapetši ba šitwe go bona yo a lego kotsing.
Ke na le gape palo ya bao ba itšhidullago bao ba ipelaetšago ka mekhukhu yeo yeo e sego molaong yeo e dirago gore ba itšhidulle le go kitima mebileng yeo e sego ya bolakega.
Seo se ra gore hlabollo ya ka moso ya kago ya mengwako e tla akaretša bogolo bja setšhaba le phapano ya ikonomi sebakeng sa go akaretša fela ba badikobo di magetleng.
Mmušo o tla nyakišiša karolo yeo e bapetšwego ke Reactor ya SAFARI ka maikemišetšo a go bona gore ke ditiro dife tšeo di nyakegago le go ba bohlokwa.
Bašomi ba Gateway ka Kapa ba nolofaditše dipalo tšeo di hlakahlakanego e le go tšweletša, la mathomo, hlahlo ye e tlago go dirišwa ga bonolo ke ditefelo tša sepetlele go maloko a setšhaba ao a tlwaelegilego.
Ka šedi o hlwekiše karolwana ya setšidifatši ya khondentshara nako le nako, dikarolwana tše gantši hwetšwa ka fase goba ka morago ga setšidifatši.
AU e swanetše go tšweletša mokgwa woo ba go neelana ka thušo ya diphuthelwana e le mokgwa woo o tlago go hlangwa le go lekolwa e le go fokotša le go fediša pitlagano yeo hlolwago ke ditlamorago tša kgwebo ya mono gae.
Dithuto ka bontši di akanya gore seo se hlolwa ke leabela , mohuta wa dijo, mabaka a lefelo, le dihomoune mmeleng wa motho goba boraro bja dilo tše ge di hlakane.
Tšeo di amegago ka dikemeng tša dijo, marobalo, thuto, kereke le tsošološo ya bao ba hlokofaditšwego, le bahumanegi le bagolegwa.
Ba swanetše, gore ka ditiro e sego ka baka la kwelobohloko ba be le seabe mo tsošološong ya boikgantšho bja Afrika.
Boiketlo mabapi le tša dijo bo swanetše go godišwa  le go hlokomelwa  go ya ka dinepo tša bosetšhaba.
Le ge gole bjalo, kgonagalo ya tokollo  bekeng ye ke selo seo se sa kgonthišišwago.
Re lebogiša maloko ka moka ao a dirilego gore go be le go golega le go thopa.
Netefatša gore go be le go fa lenaneo la hlabollo ya setšhaba ya go amana le ditirelo tša maphelo tša paballo ya hlago.
Lebopo le swanetše go tšewa go ba lefelo la lenaneo leo le swaraganego, le go lemoga gore tšhomišano magareng ga badiriši ba mabopo le hlago le magareng ga naga le lewatle.
O re batho ba ka ba ganetša gore go be go na le kgase ya go ediša meokgo ka khutlong ya ka leboa-bohlabela, ga go na kgase ya meokgo yeo e fošitšwego ka khutlong ya ka leboa-bohlabela.
Ka kakaretšo go na le hlokego lefaseng ka bophara ya tsebo ka mafapheng a.
Kgalase yeo e gogilwego le yeo e budulotšwego ka bopepetla go sa kgathale gore e kgona go goga, ya letlapi la go laetša goba go se laetše, le ge ka mokgwa o mongwe e se ya šongwa.
Websaete e hlamilwe go thuša badiriši  go maketa didirišwa tšeo di lahlilwego le go kopontšha badiriši le bao ba šomišago ditšweletšwa gape le gape.
Ke rata go hlagiša maikutlo a ka a ditebogo ka karolo yeo Indonesia e e bapetšego bjalo ka mothuša modulasetulo ka ditokišetšong tša kopano ye.
Okamela mešomo ya baswa gomme o fe mohlala wo mobotse wa go šomiša nako ya go iketla.
Go no tloga mathomong, go bohlokwa gore re gatelele hlamo ya sammaletee ya molao, le go otlolla molao le go bea molao tshepedišong.
Ditaba tšeo di sego tša ahlaahlwa di tla swanela go lebišwa taolong ya sepolotiki go ahlaahlwa.
Palo ye e rilego ya masole e ile ya otlwa morago ga ge ba sena go sekišwa le go bonwa molato wa go kata le le go bolaya batho ba motse.
Peresente ya batho bao ba swanetšego go šoma le go godiša ikonomi ga e šome.
Ka go fediša phego, dikgoba tše dintši tša mešomo di tla tlatšwa.
Kgoro ya mešomo yeo e katološitšwego e tla akaretša barutiši ba hlabollo ya bana le kago ya ditsela e tla hlabollwa ka moo go bonagalago.
Ba šomile le UN ka kopanong ya peamarumo fase le dikarolo tša boditšhabatšhaba yeo e nago le maikarabelo a go gatelela kwano Nuclear Non-Proliferation le makgotla a go a go gapeletša phedišo ya dibetša tša dikhemikhale le paelotši.
Ge dijo tše dithata di ka fiwa ga bonolo, gona mafelo a tla ba gona a go fepa dijo tšeo di tiišeditšwego diphoofolong tše fapanego.
Hlatlo e hlamilwe go thuša barutiši go tšweletša thuto ygeo e theilwego godimo ga dipoelo yeo e gatelelago go ithuta ka mafolofolo le tseba gore dithuto di tswalane.
Ntikodiko ya go laola sephethephethe le mmila wo mogolo wa go leba Bodikela di tla tsošološwa go fa basepela ka dinao sebaka se sebotse sa go kgona go tsena le go tšwa ka lapatlelong la dipapadi.
Sekhwama se šoma gabotse maemong a boditšhabatšhaba mme se nale gona go thulana le kgohlano ye tlišwago ke phetolelano ya tša mašeleng a dinaga  dišele kudu dolara ya Amerika le Yuro.
Go bewa nyanyeng le go senywa ga dikago tše go bohlokwa go kgonthišiša gore di thibela gore  ka mokgwa o mongwe go thibelwe ditiro tša dikhudugego.
Moperesidente le Tonakgolo ba tla dumelelana ka kabelano ya ditona magareng a bona ka maikemišetšo a go kgona go ba ukamela. 
Dinyakišišo go fihla fa di utullotše gore sehlopa sa disenyi se beile mafelo a go rekiša dithaere, mabenkele a go rekiša dithoto, le didirišwa tša mohlagase le borekišetšo bja bjala leihlo ka mafelong ao a boletšwego.
Diswantšho tšeo di thadilwego mabotaneng di tla dumelelwa ge fela di thadilwe ka tlasenyana go mothaladi wa ka tlase ga mafesetere a ka lebatong la bobedi.
Ka nako yeo kgoro ya maphodisa a mmasepala e kgona go oketša palo ya bao ba golegwago le dikotlo tšeo fiwago ka go šomiša theknolotši ye mpsha.
Mooki yo a ikgafilego yo wa go tšwa kliliniking ya ka Cato Manor o šomile ka boikgafo setšhabeng se a sa lape gomme o nale dikgopolo tše mpsha gape ke moetapelo wa sehlopha.
O ka mo gare botebo go swana le ge o le ka gare mokoti wo o tlet ego meetse.
Bahlankedi ba tša sephethephethe le kgoro  ba šupa tafola ye ya difaene, yeo e hlotšwego ke magisterata, nako ya ge a dira kgetho gore naa faene e ka ba bokae.
Go hlahla , go hlatloša le go thekga mokgwa wa go ikgobokeletša tsebo, le go hlola mešomo le go fediša bodiidi, tšeo ka moka e tla ba go fediša mokgwa wa go taditetša ka lehutšo la gore naa thušo e tla tšwa kae.
Hlotlo ye kgolo go mebušo le go lekala la poraebete ke seo re swanetšego mmogo gore ka katlego re kgone go lebana le dihlotlo tšeo.
Dipoelo tša diteko tša ka morago ga lehu di laeditše gore lehu le hlotšwe ke go kgangwa.
Maphodisa a basadi ka setitšhing sa maphodisa a ketekile kgwedi ya basadi ka setaele ka go hloma masolo a go laola sephethephethe le go phuruphutša nakong yeo ya lesolo.
Ditlabakelo ka moka ka gare ga Atlase ga di a iletšwa go gatišwa mme di ka šomišwa ntle le tefo.
Taba ye kgolo yeo e lego hlobaboroko go setšhaba ke kgatelelo ya dikhamphani tšeo e lego kgale di šoma tše kgolo godimo ga tše nnyane tša mphato wa tšona gomme e lego gona di emelelago.
Le seke la šitelega ka diphošo tša tshepedišo, le tahlego ya ditokomane le difaele bj.bj.
Gore molawana wa bosetšhaba mabapi taolo ya maemafofane  le lefaufau o hlongwe.
Molawana wa taolo ya maemafofane le lefaufau o tla thalwa.
Go ka se be le ngangišano yeo e nabilego ya leano la go ikema ka nnoši kae maemong ka moka a mmušo.
Mme re hlomile ditšo tše di rilego mme ke dirišitše selo sa mohuta wo go tšweletša ditšo tše di ikgethago.
Ka fao katlego ya rena ya go tliša diphetogo e magetleng a rena ge re lemoga ka moo re tshwaraganego ka gona le go kopana.
Dithoto tše mmalwa tše di fapanego go akaretša dithelebišene, dillathekeng, dibapala mmino, le tšhelete ya bofora ya diranta tše lekgolo di ile tša thopšwa.
Tsebišo yeo ile ya ba ka ga go lokollwa ga ANC le SACP le mekgatlo ye mengwe le bagolegwa ba bangwe go akaretša le Mna. Mandela.
Maphodisa a porofense a Gauteng a ile a latela tshedimošo go tšwa go Primedia Crime Line mabapi le tšweletšo ya DVD tša bofora.
E ile ya bušeletša boipiletšo bja go fediša dithulano, tše e lego tšhitišo ye kgolo  go hlomeng lenaneo la hlabollo le kgokagano.
Phihlelelo ya dikgokagano ya ngwaga le ngwaga, le thekgo tše di rilego, di tla abelwa lenaneo la phatlalatšo ya mohlagase leo le theilwego godimo ga lenaneo la setšhaba la phatlalatšo ya mohlagase.
Thlale ya go dirwa ka silika yeo e lahlilwego, ga e a swanelwa go rekišwa.
Ga bjale toropokgolo e dira dikwalakwatšo tša motsamaiši wa lepatlelo la dipapadi.
Dithuto ka kholotšheng di dirwa ka leleme la Sekgowa.
Tšhomišo ya dinamelwa tše di sa dirišego maatla a mantši a mohlagase e swanetše go godišwa.
O tla lemoga gore se ke sehlopa sa tsinkelo yeo e phatlaletšego e le motheo wo o nabilego wa tsitsinkelo ye kgolo mengwageng ye meraro ya mafelelo ya sekolo.
Go fediša pitlagano ka go matlafatša bokgoni bjo bongwe bjo bo tlago go hlatloša dikgokagano tše botse tša mebileng.
Pego e gatelela gore ga go na peipi ya tšeo di tlago go bušetšwa moka.
Kgoro ya moperesidente e file maikutlo a kwelobohloko go malapa a batšwadihlabelo le go lakaletša bao ba gobetšego go kokotlela le go fola ka pele. 
Mokgwa wo o godiša go dupelela le go lemoga e lego wa go thuša go swara ba go jabetša ka diokobatši.
Go filwe motho ka nnoši, dihlopha le ditšhaba ka bontši go godiša bokgoni , boitshpo le maikutlo a setho.
Morago ga dipoledišano tše di telele tša go tshwarwa bokgoba, batšwasehlabelo ba ile ba lokollwa  mme dikebekwa tša golegwa gatee fela ka thušo ya ba National Intelligence Agency.
Mafelelong bahumanegi le badiidi ba Kontinente ya rena ba tla boela lefelong la bona la maleba ya ba ba kgona go itokolla go bagateledi ba bona,le botšhošetšing , bodiiding le go nyatšiwa.
Go fihla ka ye nako go bile le boitšhidullo ka sesole sa ka meetseng ka Borwa bja lewatle la Atlantic.
Mpshafatšo ya ditlabakelo tša go lwantšha mollo ka ngwaga ka ngwaga ka dipetleleng le diklilinikin ta porofense.
Monna o filwe kahlolo ya bophelo ka moka kgolegong ka Labobedi ka molato wa go hlokofatša le  bolaya rakgadi wa gagwe ka sehlogo.
Go tšweletša mehlare e šele ka lefelong la lešing la noka e fela e gatelelwa ke mohuta o itšego wa mohlare, wo ofokotšago boleng bja bodulo le go šoma gabotse ga tša hlago.
Mengwako ya ka mabopong a mawatle ke ya theko ya godimo mme ga e fihlelelwe gabonolo ke bontši bja setšhaba.
Nthla ya tša paballo ya tša hlago ke go fokotša tšhilafalo ya moya ka dikgase le go fokotša tirišo ya mohlagase ka go hlagiša didirišwa tša go boloka mohlagase. 
ke gateletše gantši gore re lebeledišiše bokgonthe bja tšwelelo ya baithuti ba rena ba mphato marematlou.
Dithulano tša badiriši di ba gona magareng ga diindasteri, tša boithabišo, ba tša kgwebo le badiriši bangwe fela.
O boloke direkoto ka ga poloko ya meetse le go a kgoboketša gomme o romele rekoto tšeo go mokgatlo wa go buna meetse.
Egepita, Afrika le lefase ka bophara ba be ba ema le batho ba lena ka noka ya ntwa kgahlanong le kgethollo.
Babeletši le borakgwebo ba mono gae le baboditšhabatšhaba ba lebeletše dika tše bjalo go tšwa go rena.
A eka ba o dirile seo-o laeditše gor o ba a swere woki thoki, a eka ga go bjalo?
Go tlwaelegile gore motheo temokrasi lefaseng ka bophara o tsebjwa ka gona go bana le thulano magareng ga makala a mararo a pušo ele ge go lwelwa maemo setšhabeng. 
Phatlalatšo ya tshedimošo go tšwa go WIS e akaretša tokišo ya dipego le phatlalatšo tšona ye e lekaneditšwego.
Hay o laeditše gore o file direkoto tša kalafo ka kgorong ya tsheko go laetša gore ka kgonthe mogononelwa o be a na le maikemišetšo a a rilego ge a tla ikiša sepetlele fao a filego tshedimošo yeo e fošagetšego ka nepo ya gore a seke a golegwa.
Didirišwa tša go šomiša maatla a letšatši le mehuta ye mengwe ya maatla ao a theilwego godimo ga theknolotši ya Nano di tla be di le ka mebarakeng ka nako ye, bjalo ka ge ele didirišwa tše botse go ka seketša mohlagase.
O boletše gor e o be a nagana go ba le kopano le boraditabamoo atlago go bolela phatlalatša gore o itokolla makgatlong wa ANC.
A o ile wa tšwela pele go leba ka go la Ellis Park.
Ee ka nnete ba be na le mona ka diaparo tša bona mme o a tseba gore diaparo tša bona ka lebaka la maemo ao di nago le ona le leina leo le lego go tšona.
E swanetše gore mafelelong e phalatšwe mafelong ka moka gomme e ka phatlalatšwa pele ka mafelong ao a kgethilwego a sekema.
Go tšeda karolo le boikgafo ka go hlankela setšhaba le khamphase di tla amogelega kudu.
Re hlalošitše setitšhi sa maphodisa sa mono gae go ba bohlokwa kudu go tša hlabollo ya ditirelo.
Ye nngwe ya ditlamorago tša go šuthela go pušo ya demokrasi e bile go amega ga batšeakarolo ge go etla dipoledišano ka go hloma melao.
Kotlo ya bophelo ka moka yeo e filwego gabedi e tlišitše lethabo le go phaphatha diatla go batho bao ba bego ba tletše lefelong la ka kgorongkgolo ya tsheko ya bobedi ka Kapa.
Roger naa o ka re botša gore bangwadi ba dipuku ke bo mang gore re kgone go rekota taba yeo.
Hloma ditlabakelo tša go diriša maatla a letšatši godimo ga hlaka ya mengwako go tšweletša mohlagase woo o tlago šomošwa ke ditlabakelo tše bjalo ka thelebišene, seyalemoya, mabone le ditšifatši.
Ke diphedi tša ka meetseng tšeo di phelago tlase ga dinoka, matsha le mawatle.
Go tšweletša mananeo ao a amanago le goga setšhaba le tša kgwebišano ele tšeo di tlago go thuša go hlabolla dinyakwa tša batho ka porofenseng  le ka nageng.
Go ba tlalelong ka motheleng wa Nevada ka morago ga ledimo le maatla, batho ba lesome bao ba sa tsebjwego ba ile ba tlamega go tlwaelana ge ba thoma go bona gore ba bolawa ka motee ka motee.
Sehla sa selemo le sa lehlabula sa go fiša le komelelo le marega a go tonya kudu le go wa ga lehlwa.
Palomoka e akaretša "ga ke tsebe" goba "di sa kgethwsago" go nako yeo e fapanego yeo e  e tšeerwego. 
Ke tla leka ka maatla go amogela mohlatholodi.
Diteko tša moragorago di laetša gore bao ba nwago meetse ao a tswakilwego ka matswai di laetša gore matswai ao a fokotšegile.
Beijing e laeditše gore e rata go romela dikepe tša ntwa go ya go lwantšha dikebekwa tša dikepe ka lelebopong la ka Somalia, kgoro ya ditaba tša ntle ya China e boletše bjalo.
Maphodisa a mabedi go tšwa ka sekgaosang sa maphodisa a tšhoganyetšo ka Johannesburg a be a hlapeditše lefelo ge a tla bona koloi ya go belaetša.
Go bona kgatišo ya lenaneo la hlabollo ya mafelo ka mmušong wa porofenseng ya Kapa Bodikela, tobetša mo.
Dira gore porojeke ye ya diaterese e fe dinomoro le mafelo gape  le diaterese ka mafelong a makeišene a kgale gore go be le tsamaišo ye botse ya tšhupabodulo.
O se kgotlelele polao ya batho ka bontši ya go swana le yeo e ilego ya bonwa ke badudi ba ka Rwanda.
Batho ba maemo a tlase ba MaAfrikanere ba thomile go bonagala ka ditoropong, e le bao ba ikhwetšago ba sa kgone go phadišana tabeng tša go nyakana le mešomo, ka ge batho ba bašweu ba nyaka tšhelete ye ntši go feat bathobaso. 
Se se re gapeletša go hloma mananeo a bosetšhaba a maphelo ao a tswakanego, a go akaretša dikgao ka bontši ka nepo ya go fetola maemo a setšhaba le a ikonomi a motheo.
Go ba gona gaka fa ke dipoelo tša boikgafo bja Moperesitente Felipe Caldron ka ge a ile a hloma segwera se maatla sa nako ye telele magareng ga dinaga tše pedi.
Diswantšho di sanetše go laetšwa godimo ga paroto ye ntsho le bosethla yeo e hlomilwego.
E tlabaketšwe ka baithuti go tšwa Unibesithing le Dikolo tše di phagamego le go akaretša tša mmino wa setšo tša ka Asia, Afrika le Yuropale pontšho ka batho ba go ripa mmoba le badirameepong.
Puku ya mmepe e nale mebepe yeo e nago le nepo yeo e laetšago mafelo a bo mmasepala ka Kapa Bodikela go ya ka maemo a hlabollo ya sa ruri.
Modulasetulo ke tšweletša nhla ya gore re šitilwe ebile ga re a tšea IFP le maloko a yona go ba seo re se lwantšhago ka sesole.
Kgoro ya tša setšo  le dipapadi e amogetše ka boikgantšho bokgoni bja gago go tša dipapading tše di sa tšwago go feta tša Commonwealth tšeo di bego di swaretšwe ka melbourne Australia.
Go tšwelela gape ga malele ka lefelong la meetse go tla dira gore lefelo leo le tswalelelwe setšhaba, le ge go le bjalo, se se ka se dir gore le tswalelwe le nakong ye e tlago ya sehla sa marega.
Se tla lekwa le go ahlaahlwa ke mahlakore ao a amegago.
Ka morago ga lengwalo la diphuruphutšo ge le hweditšwe, go ile gwa tsenwa lefelong la go ripaganya dilo.
Dipalopalo tše di lokolotšwego ke ba Stats SA di ka hwetšwa gape kgorong ka mokgwa wa go phatlatšwa ka pampiring goba kgatišong ya elektroniki.
Ga go na go šomiša tippex goba go tsikitla ofe le go šia dikgoba di sa tlatšwa mo mananeong ka moka.
Ke maikemišetšo aka go nyakišiša tswalano ye ye bohlokwa, ka nepo ya go hlobolla maphelo a bahloki le bao ba se nago magae ka Kapa Bodikela.
Dithoto tšeo di tšwago moše di arotšwe kudu ka dihlopha go swana le metšhene, didirišwa tša bomakhaniki le ditlabakelo tša mohlagase  le dikhemikhale.
O bone gape le dikrafo tša dikamogelo tša baithuto maabane ka fao nka se sa bušeletša.
Sefatanaga sa mohuta wa Toyota se sešweu se thopilwe ka ge nomoro ya boitsebišo ya entšene e phumotšwe.
Maphodisa a butše molato wa go hwetša motho a nale difatanaga tšeo go gononwago go re di utswitšwe mme dinyakišišo di tšwela pele.
Amerika e ile ya menagantšha letseno la yona gabedi mengwageng ye masompedi ya go feta le go hlabolla maphelo a batho, le ge go le bjalo e sa le naga ya setšhaba seo se šomego gabotse.
Go feta moo ge o šoma , le go hlabolla lefase, ke gona ge o katološa tokologo.
Naa o ka kgona go thuša Komišene go ba le monagano ka seo se diragetšego.
Ga go makatše gore Argus ke kuranta ya go se rate diphetogo.
O naganele batho ba bangwe, ka nako mabopo mawatleng a tlala la go falala.
Ka morago ga go tswalwa , gatee fela ge namane e thoma go nyanya go ruruga go a timelela gwa hlokega le ka bothata.
Hlabollo e bolela ka go kaonafatša maphelo a batho ka thuto, letseno, tsebo le go thapiwa mešomong.
Ee, sekgao seo ke bego ke le go sona , ke be ke na le kgahlego fela ka ge ke filwe mošomo wa go hwetša tshedimošo mabapi tša kgoro ya tsheko ka fao ke be ke amana gape le go nyakolla batšhošetši.
Lenaneo le tla tswakwa ka mmino le ditiragalo tša setšo.
Molato wa go thuba ka ngwakong, bohodu le go hwetšwa o swere dithoto tša go utswiwa o a nyakollwa.
Ditaba tša go amana le lepokisi la ditlabakelo, le ile la tsebjwa ka morago ga dipoledišano le bahlankedi bagolwane ba mafelong.
Maiteko aka a go hlaola Sehlopha sa Keletšo sa Porofense a ile a šitišwa ke tshepidišo ya semolao yeo ke bego ke swanetše go e latela gore ke tla hlome Sehlopa se sa keletšo.
Ka nako dikolo e be e le tšona fepago dihlopha le mekgatlo ka baraloki.
Na eka o a tseba gore legae la Kaizer Chiefs le sa rekiša ditekete le ka letšatši la papadi?
O tseba go dira metlae le go sega ge ba bangwe ba dira ya bona.
Ka kgopelo hlokomela se, go ya ka hlokego ye kgolo ya pula mananeo a a latelago a tla šuthišwa.
Ga go na dikgoba tša mošomo tšeo di ilego tša išwa fase goba tša hlatlošwa ka morago ga tekolo ya mešomo.
Tše ke mehlala ye mebedi fela ya seo Millenium Bug e tlago se dira ge loma.
Dinyakišišo ka mefelong a maswa ga mmogo le go hlapetša dika tlaleletšo tšeo di lego gona.
Mathaithai a rena a be a tšwetšwa pele ke bobegadikgang, mme beng ba rena ba sepolotiki ba be ba kgethwa gape le gape go tsokama ditulo tša maatla ka thekgo ya batho ka bontši.
Go tlaleletša seo , go hudušetšwa ka Mitchell's Plain e bile go ahlaahla go se lekane go ya ka bodulo.
Sa pele, go nale bohlokwa bja hlaeletšano  ya sebjalebjale bjo bo ka se ganetšwego e lego e bohlokwa go hlotla hlabollo ya setšhaba le tša ikonomi.
Mogononelwa o ile a ipha naga ka sefatanaga sa molemi sa Land Cruiser, gomme o tšhabile ka mašeleng a go bonagala, dillathekeng tše pedi, sethunya le dibenyabenyane.
Magareng ga tše dingwe bao ba ithutago mošomo ba itlwaetšwa mošomo wa tša electroniki , bomakhaniki, go dira diaparo, dikhemikhale, le tšweletšo ya didirišwa le tšweletšo ya tshipi.
Diphedi tše maatla tšeo di kago šomošwa ka nako ya ntwa ya dikhemikhale.
O dire bonnete bja gore bahlapetši ba go bona ge o tsena ka meetseng.
Bahlakodi ba bangwe ba be ba gobetše go šoro mothuntšhanong wa bona le maphodisa.
Botšweletši bja boetse le tšweletšwa tše dingwe tša boetse.
Setheo sa metse ya magaeng se phatlaletše, go phatlalala ga metse go dira gore go be thata go iša ditirelo tša motheo mafelong ao.
Salmonellosis ke bolwetši bja go hlolwa ke twatši yeo gantši e banagalago ka go opa ke hlogo, mekhohlane, bohloko dimpeng, letšhollo, go sellega, go hlatša le go fela meetse mmeleng.
Setlamo sa Dipalopalo sa Afrika Borwa se rile malobanyana sa phatlalatša dipoelo tša ikonomi le dipoelo tša dinyakišišo tšeo di dirilwego nako ye telele ngwaga wo o fetilego ka dinyakišišong tšeo di akaretšago tša meepo le maswika, meago, boamogedi le ditirelo tša setho. 
Go tloga mola go hlongwago lefsa segwera, dipoledišano tša tirišano di ile tša katološwa ka potlako, e bile go gona le palo ye kgolo ya baeti bao go abelwanego bona.
Lethabo le letla morago ga ge maphodisa a sena go longwa tsebe ka thoto yeo e utswitšwego yeo e rarelago ka Queenstown.
Tsheketšo ka balapa ka boleng bja tšhelete ka lebenkeleng la go rekiša dijo tša difihlolo le dijo tša mosegare le dijo tša moseo tša tšatši LaMorena.
Tshepedišo ya bašomi ba bofaladi bjalo ka ge e ama meepo ka moo e lego ka gona gona bjalo e tlile go fetoga.
Tirelo ya mogala ya go letšetša senamelwa e šoma ka kgopelo ke batho bao ba nago le dinyakwa tše di ikgethago.
Go tsošološa le go boloka maemo a khutšo ka mmelwaneng le dipoledišano tša khutšo le go fediša dikgohlano di tla rungwa mme tša fiwa tumelelo ke mebušo ya Afrika yeo e agelanego.
Maloko a Palamente ya Pan African a tla lefšwa tšhelete gore ba kgone go fihlelela go kgona go tšweletša mešomo ya bona pele.
Karolo yeo e kgathwago ke Thuto ya Godimo ya go godiša bokgabo bjo bo theilwego godimo ga maleme.
Tshepedišo yeo ka yona palo ye kgolo ya setšhaba ka lefelong leo le tlalago semolao ka metse ya ditoropong.
Maloko a Komiti ya Potfolio a ile Australia-Brazil le Singapore ka maeto a dithuto le go tseneladikopano.
Mohlomphegi , re leboga taba ya gore dinaga tša rena ka bobedi di na le pono ye tee ya go šetšana le go boloka tša paballo ya hlago ya ruri ka sepolotiki le ikonomi ka gare le boagelani bja selete.
Le ge go lebjalo tšhwaana ya go thibela polio , Hepatitis B le Tetanus e ya eletšwa bjalo tshebotšo.
E swanetše go tšewa bjalo tšweletšo yeo e ikemago ka nnoši ka nepo ya go netefatša gore e rarabolotšwe bjalo ka senyakwa sa go phethagatša porojeke.
Go maatlafatša maemo a go thwalwa a motho ka nnoši yoo nakong tše di fetilego a bego a kgethollwa ka moo go sa lokago le fediša kgethollo ye ka hlahlo le ka thuto.
Mudulasetulo , ke amogela se ke se o nago le sona ka gare ga sengwalwa sa gago.
Ba bangwe ba batho bao ba gobetše nakong ya ge go golegwa ,ee seo ke se bone eupša ga go se se ka dirwago gobane tšeo ke dinnete tša bophelo.
Polokwane e fela e amogela baeng ba boditšhabatšhaba ba maemo kgafetša kgafetša ka lebaka la didirišwa tša yona tša maemo a boditšhabatšhaba.
Mokgwa wa go thibela wo o hlapeditšwego, ga o a swanela go hlalošwa fela ka dilo tšeo di bonagalago le tše di phelago kudu tša phadišano.
Thulano le tshenyo yeo e ka se bušetšwego morago ya didirišwa tšeo di ka se bušetšwego e tla ganetšwa goba ya laolwa ka sehlogo.
Maphodisa a ka no be a ile a, eupša ge ele dibetša tšona ebile selo sa mathomo.
Tirišano magareng ga batšeakarolo ka gare ga seholpha sa bamolao le tokae tla kaonafatšwa.
Baithuta mošomo ba tla fiwa tšheletenyana ye nnyane gore ba kgone go lefela ditshenyagalelo tša go swana le dinyakwa tša go iphediša ka nako ya ge ba tla be ba ithuta mošomo.
Bjalo ka karolo ya maikaelelo a mmušo a go godiša ikonomi yeo e ikemego le maemo a tša ditšhelete ao a ikemego, Kago ya Bolaodi le Keletšo ya tša Ditšhelete ya Namibia e hlomilwe.
Bobeeletši bjo bjalo bo ba le kgatelelo ye kgolo  ebile bo tla saenelwa ke dikoporase tša pušo tše kgolo.
Ee, ke ditlabelo, ditafola, ditulo, le sengwe le sengwe seo se ka ba go gona, ka moka ga tšona di tla oketša ka mokgwa wo o fapanego.
Baemedi ba mebušo ya bosetšhaba, diporofense le mebušo ya selegaeka National Gender Machinery lokiša lesolo la dikgao tše di rilego tša metse magaeng le metse setoropong.
Ke e tšea gore o thuntšhitše ngwana yoo.
Yo mongwe le yo mongwe wa bona. Go tgenya letsogo.
Kgatišo ye e tiišeditšwego ya ya laesense, tumelelo  goba bothlatse bofe le bofe bja go laetša gore o na le tumeleo ya go ba le sethunya.
Go kgoro ya tsheko pego le bohlatse ka seo.
Lefelo leo le tletšego la go falala la ditirelo tša maemo a godimo go swana le toropokgolo.
A ekaba e le monkgo o maatla goba ka nako yeo ebile monkgo woo o ka dirago gore motho a idibale?
Tumelo ya baithuti ba batho baso go tsenela  lefapha la tša meepo le dimirale e swanetše go godišwa go fediša mekgwa ya kgale ya go kgetholla.
Dipalopalo tša moragorago le tšona di laeditše gore barakgwebo ba basadi ba thomile ka lebelo go ba le seabe go kgolo le kago ya ikonomi ka Afrika Borwa bjalo ka beng dikgwebo le bahlola mešomo.
Mpshafatšo e akaretša go bea bjang bjo boswa le lefelo la babogedi la go dula, gomme seo se dirwa go fihlelela dinyakwa tša FIFA tša mafelo a go itšhidulla nakong ya sebjana sa lefase.
Didirišwa tša elektroniki go bea fela seatla le tshepidišo ya go lebelelana le tša batho bohle.
Tša thibelo ya bogole le mananeo a tshedimošo di tla tšwela e le taba ya pele, kudu ge re etla go dikgobalo tša rugby le go fofa, la taolo ya kgatelelo ya monagano le malwetši a swikiri.
Ke ile fao ge re be re ile go reka ditekete.
Bjalo ka maAfrika re swanetše go hlokomela ka maatla go tsoga ga taba ya go fetola mebušo ka tsela yeo e sa yego ka molaotheo.
Ka kakaretšo Angola kudu ka Luanda e a fiša le go ba moya wa go koloba.
Palomoka e akaretša bao ba sa kago ba laetša ge eba goba bao ba kgethilego mešomo bolemi yeo e dirwago ka mafelong.
Go akaretša mešomo yeo e fapanego kgoro tša mmušo, le dikago ka bontši ,gomme maneo a tirišano a dikgoro tša mmušo a tla hlongwa.
Ke ra gore batho ka nako yeo ba be ba setše ba rarilwe.
Dikago tša tshipi tša go aga tora di fedile gammogo le setepisi sa tshipi le motheo wa tora.
Koketšego ya palo ya banamedi, baeti ba boditšhabatšhaba le basepediši ba difofane.
Kopano e tsenetšwe ke balaodi ba dikago tša dithuto, dihlogo tša dikolo, dirutegi tša maemo a godimo, balaodi ba dikolo, ba ditlamo tša bodirela leago, dijunione tša barutiši le bahlankedi ba mmušo.
E go fa monyetla wa go amana le sefoka sa Afrika Borwa sa bonabo bjo botelele sa maemo a godimodimo sa go tšeela teknolotši le hlamo ya didirišwa hlogong.
Ke taba ya setho fela ebile ga go na se re kgokaganyago goba mabaka ntle le gore e swanetše e dirwe go se na go tšea lehlakore.
Maphodisa a mmasepala a rata go lemoša baotledi ka hlakahlakano ya sephethephethe mafelelong a beke ka lebaka la ditiragalo tše kgolo tšeo di tlilego go swarwa ka toropongkgolo.
Ka mabaka a dikoloto tša godimo, hlatlogo ya kelo ya bodiidi, leuba, le hlabollo ya moruo wo o ikemego ka kontinenteng ke taba ye bohlokwa kudu.
Kgokagano e matlafaditšwe ke segwera sa nako ye telele sa dipolotiki, ikonomi le hlabollo ya tšhomišano magareng phathi tša dipolotiki.
Amogelang molao wa go aparela toropokgolo ka moka wo o laolago phokotšo tšhila, didirišwa tšeo di ka se bušeletšwego di fokotšege ka deperesente tše masomehlano ka mengwaga ye šupa.
Dinyakišišo tša thuto ka ga tša lefaufau le maemo a bosa di laetša gore dipula tša bjalo di tla tšwela pele go fihla ka kgwedi ya jeneware ka bogolong bja dinaga tša SADC, kudu ka karolong ya ka bogare le ka dikarolong tša Leboa-Bohlabela le ka Madagascar. 
Re tla swanela ke go tšea kgato ye boimanyana kgahlanong le baotledi ba dipese le dithekisi bao ba se nago le mangwalo a go nametša banamedi.
Maiteko a rena a go fokotša maemo a bodiidi mo nakong ye kopana go iša go ye telele, a nyaka kgato yeo e tlago go godiša ekonimi go ya ka maikemišetšo a mabedi, elego: go hlola dibaka tša mešomo le go lekalekanyetša meputso.
Lenaneo la mmino wa Afrika, leo le akaratšago go bapalela sehlopa sa marimba, mme le fiwa ka thowana.
Lefelo la bodulo le tletše kudu kgauswi le mosela mme le ditirelo tše dikaone di hwetšwsa ka fao mme di fokodišwa ke bokgole.
Nka se re ba be ba itšhirile, ba be ba apere diaparo tše tsothwa.
Gabotse re bona meetlo le mekgwa ya rena bjalo ka motheo wo maatla wa setšhaba sa demokrasi sa go thewa godimo ga go hloka semorafe,go se šetšane le tša bong, tša merafe ka bontši, maleme le ditšo tše difapanego.
Komišene e tla dira gore metsotso ya tshepedišo ya yona e bolokwe.
Kopano ye e swanetše e goeletše boikgafo bja Afrika bja go tiiša kemonokeng ya yona ya boditšhabatšhaba le tokelo ya go aba thušo ka nageng ya Palestina gore e hwetšo boipušo le go hloma pušo ya yona.
Go lahla tšhila woo o hlokago maphelo: Tšhila gantši e tlogelwa molaleng mo fase elego seo se hlolago tšhilafalo ya mmu, go ntšifala ga dilabi, menkgo, e goka le magotlo le tše dingwe tša go selekiša le go bea maphelo kotsing.
Se ke mathomo a leeto le le telele la go lapiša.
Tharollo ya maleba - tharollo ye e hlamilwego go ya ka lenaneo go šetšana le dinyakwa ka moka.
Nnete yeo e kgobokeditšwego mo mengageng ye mentši ke ya gore Afrika e bonwe bjalo ka kontinente ye e gakanegilego.
Dipego le maitemogelo a rena go fihla ga bjalo ga a re fa sebaka sa go hloka pelaelo.
Mošomo wo ka moka o laolwa ke tshedimošo gore re fihlelle dipolelo tše botse.
Ditlabakelo tšeo di utswitšwego di ile tša hwetšwa ka nako ya kgolego.
Maphodisa a sa dira dinyakišišo go hwetša ge eba bagononelwa ga na seabe ditirong tše dingwe tša bonokwane mafelong a ka Hillbrow le a boagelani.
Sefatanaga se ile sa thopšwa mme sa bušetšwa go mong wa sona.
Torpokgolo ya Motse Kapa e leboga barekiši bao ba tladitšego diforomo tša go dira dikgopelo tša go ba le sebaka sa go rekisa ka lefelong la Greenmarket.
Dintlha tše di tletšego tšhupabudulo le megala - akaretša le diswantšho, ditaetšo,  tšhupabodulo, mmepe le hlaloso ka ka ditirelo ka le mafelo, di tla fiwa ka nepo ya hwetš boamogedi.
Go tsebagatša phetolelano yeo e akaretšago diphahlo le mediro yeo gantši e kago romelwa kantle ntle le tumelelo, eupša ka lebaka la modiriši yoo e mo lebanego e nyaka tumelelo.
Ditaba tše monate tša borakgwebo bao ba senago nako ya go ema methalading.
Lefelo le le nale lefelwana leo le ikgethago la go hlokomela badudi bao ba nago le bothata bja menagano  bao ba kaonafetšego.
O a lemoga gore ngangišano ye kgolo ka mmušo wa Afrika ka Ghana e fihlile mafelelong.
Dikloupu tša bjalo di tlile go emelwa ke tša go seketša mohlagase.
Se ke hlaloso yeo ya gore nkane go fela go eba boima go lekola tsholo yeo e rilego ka dipalopalo tše di rilego.
Sa mathomo go laeditšwe ga bonolo gore ditiro tša kgapeletšo goba tirišo ya kgapeletšo yeo e ganetšwago ke ya ya go tšwa ka mmušong yeo e ganetšago tokelo ya go ikema.
Ka fao maemo a mabotse a swanetše go hwetšwa gore go phatlalatšwe didirišwa tšeo di sego nene.
Se se nale khuetšo ye kgolo mabapi le hlabollo ya didirišwa le dokgoba tša mešomo.
Se se akaretša go hlongwa ga badirišani mmogo bao ba filwego maemo a go ripa hlaga le mešomo ye mengwe ya go hlwekiša ka gare porojeke ya mengwako.
Batho ba lesome, go akaretša le moruti wa kereke, ba golegilwe nakong ya diphuphutšo e sale mesong ka Blackheath le Bellville.
Re bona go hlakantšwa ga dilete ele bjalo ka selo se bohlokwa go hlabollo ye e golago ka lebelo go tša ekonomi ya lefase.
Go bonala go le molaleng gore hlokego ya boron, manganese,koporo le tshipi e godimo ka mafulong a ka Natala.
E ka fase ga kgateleloebile e bonala e tla thoma go fokola bjalo ka sedirišwa se bohlokwa mo nakong ye telele.
Go fokotšega ga maemo a bophelo le boleng bja ona go makgolo a dimilione a maAfrika.
Ga go na nako yeo e sentšwego goba didirišwa tšeo di bolokilwego go dira kgetho le go bonagatša ditiro tša go thuša go fediša mathata.
Thekgo ya kgoro ya mmušo ka nepo ya go godiša hlabollo ya setšhaba le ikonomi.
Ke tiišetša bonnete bja diteng tša setatamente.
Re katološa maatla a sehlopa sa sesole seo se tlago ba gona ka nako tša maikagelelo a go tliša khutšo.
Re šomile ka maatla go tiiša mokgatlo wa Botee bja Afrika.
Boradifatanaga ba eletšwa šomiša ditsela tše dingwe le go se fela pelo.
Se ka go bonagala se hlaela ke go tia maatla ga boradipolotiki, e lego se se lego kgahlanong le makgaethe a polelo.
Mahlare ke ona a nyakegago ka gore ke ona a nago le dikotla go feta dikutwana.
Maphodisa a ka Claremont a ile a atlega go thibela kgopelo ya peila yeo e bego e dirwa baratani.
Bagononelwa ba ba golaganywa le ditiro tše dingwe tša bosenyi go akaretša polao le go hula o ihlamile.
Thekgang phenkgišano ya diintaseteri tša Afrika Borwa ka go fokotša ditheko tša kgwebo le polokego ya kgwebo.
Re atlegile go tliša kholofelo mo go bego go na le kgakanego, seetša mo go bego go le leswiswi, lehutšo mo go se nago tshepo, le kgakanego ya emelwa ke tšwelopele.
Katlego ya moragorago ya moago, dikokwane di šetše di etle godimo.
Badudi ba babedi ba China le bona ba kwalakwaditše ditirelo tša bona tša go šidulla.
Ke a gapeletšega magagešo gore ke tumiše bao ba go fa hlokomelo setšhabeng sa rena, ba lapa, bagwera le baithaopi mafelong a hlokomelo le mafelong a mangwe.
Potšišo ebile, ge boraintšeneere ba difofane ba bolela mabarebare a gore o re dinyakišišo tša molato wa Margo o fedišwe.
Go dira dihlahlobo tša ka gare mabapi le dinyakišišo tša kotsi gore e fiwe mohlankedi yo a rwelego maikarabelo a kgonthe ka tekano le mohola wa tsamaišo, taolo ya tshenyagalelo le tshepidišo ya taolo.
Ee go na le pego yeo e thadilwego ya gore mogala o amogetšwe ka nako mang le ka Fairview.
Dikopano tše bjalo di be di fela di phatlalatšwa ka dikgoka ka ge di be di tšewa gore ga di molaong.
Dihlopha tše tše pedi tše di fapanego tša batho di kopantšwe go ba setšhaba se tee.
Mo nakong ye ga go yo a bego a ka tseba gore o tla emeletša thulano ya tšhireletšo ya gore o be a se mo go diragetšego ditiro tšeo.
Maiteko a go ruta lefsa babonwa molato le go ba sokollela mohlaleng wa setho ebile motheo wa molao wa ANC wa mabapi le bao ba thopilwego.
Go hloma lefsa ga mošomo Security Mission o tseleng, bjale ka ge ele maiteko a kgoro go hlapetša ditokomane.
Le swiele lefelo la mošomo ge le fetša go thibela go thelela le go wa.
Ka ngwaga ka ngwaga rabokgobapuku o sepediša maina a dipuku go bao ba ingwadišitšego gammogo le maina a dipuku a mafsa.
Hlabollo yeo e lebelelanago  le taba ya karogano ya mabopo ya kgale ya leboa le borwa le go hlohleletša batho go sepele ka go iketla. 
Lefelo la go fološa, go dira monyora le mpshafatšo gape le gape ya didirišwa gammogo le hloma mananeo a go fokotša tšhila ka mokgwa wa mananeo ao a ikemego.
Go hlahla le go fa tshedimošo kudu ka ga mokgwa wa go fokotša tšhila le le lefelo la go mpshafatša didirišwa.
Kgoboketšo ya tshedimošo go tšwa go bafetodi ga se ka mehla moo e bago taba yeo e hlakahlakanego mo sedikong sa dipalopalo.
Hlokomela ya meetse a mafelo a boithabišo, meedi, matamo, le dinoka go thibela tšhilafalo le kgotlelo.
Tše dingwe tša diteko tša laborothori, mohlala tšeo di nago le taolo ya malaria le malwetši a mangwe a go fetela, dikhunkhwane tša go rwala malwetši, le ditirelo tša leabela, dihlare le malwetši.
Meepo le mafelo a mangwe a go epa ao a nyakanago le ditaamane.
Tshepedišo ya go tšea karolo ga batho ba gae ditabeng tša boditšhabatšhaba le nyakišišo tša segwera le ditiro tša dinaga tše pedi kudu ka ditabeng tša dinyakišišo tša theknolotši.
Ditšwantle di a nyatšega gore di ka laetšwa dipalopalong tša semmušo tša kgwebo.
Moletlo wo o tliša dikgonagalo tša go thabiša le menyetla porofenseng ya rena le go batho ba rena.
Diporojeke tša dinyakišišo di akaretša mehuta ye mentši ya diphedi , mafapa ao a kgahlišago le batšeakarolo ba mono gae le ba boditšhabatšhaba.
Bao ba sa kgonego go tsena moyeng ba tla kgona go abelana le banyakišiši le bagale ba go nyakolla bao ba kgonago go tsena go tšeo di sa tsebjwego ka mokgwa wa go bala.
Kopano ya beke ye ya histori e tšwelapele go kgokaganya ditaba tša setho, dipolotiki le ikonomi tšeo elego kgale di letetšwe magareng ga dinaga tše pedi.
Gatee morago ga fao o ile a bona koloi mme kgopela thekgo.
Bašomi ba tša hlakodišo ba babedi ba batšwantle bao ba swerwego bokgoba ke boradithunya ba maSomali dibeke tše pedi tša go feta ba lokolotšwe ka LaBobedi ntle le tefo morago ga ge bagolo ba mo motseng ba sena go swara dipoledišano le bathopi bao.
Meago ya setšhaba yeo e agilwego ka thuša ya boditšhabatšhaba e fokodišitšwe go šoro ke hlokego ya mašeleng, hlokego ya motlhagase le tshenyo ya sesole.
Mabone a maswa a mebileng, a matelele a dirilwe bjalo ka nepo ya go a šomiša bjalo ka seka.
Boikgafo bja Mauritius go tša kgolo ya tšweletšo ya diromelwa ntle e akaretša go gomarela melao ya boditšhabatšhaba le go amogela dipeakanyo tša tefo ya lekgetho le dinaga ka bontši.
Lehono re keteka phihlelelo ye nngwe gape mabapi le hlabollo ya tshepedišo ya thuto ya rena le go le ya go latišiša moithuti.
Hlabollo ya mafelo a hlapetšo a dikgokagano e nyaka ditlabakelo tše dintši eupša ge re se na le yona kgokagano yeo seo se tla fokotša bokgoni bja rena bja go iphetolela ge go etle go tša go fetoga ga leratadima.
Letlakala la khomphuthara la go laetša 'gae'  le laetš diporojeke, ditirelo le diphatlalatšo mo matsenong.
Mohlala, go thwala batho ba sa itekanelago go tšwa dikarolong tša setšhaba tše di bego di gakantšhitšwe ka nepo ya go bopa sehlopha se maatla sa mošomo.
Ka kakaretšo melao ye ke ya go bona gore ikonomi ya Afrika Borwa ke yeo e phatlalatšego, ya go thwala batho ka bontši, ya maikemišetšo a go romela dithoto ntle , ya kgolo, ya go se tšhilafatše lefaufau, ya go ikema  le yeo e theilwego godimo ga tsebo.
Maemo a theknolotše e swanetše ebe a maleba, a go hlatlwa ke phihlelelo ya tša mašeleng le ga dirwa ke mašeleng a mannyane.
Amogela pego go tšwa go moperesidente wa Pan-African Parliament.
Go godiša tšweletšo ya dijo tša temo tša phepo ya ya godimo.
Mellwane ga e sa bonala magareng ga batšeakarolo ba boemedi bja naga.
Ye ke tshepedišo ya kwano ya mohlakanelwa ya gare e lego yeo go sego ka mokgwa wo mongwe yeo e amogelegago go bengmošomo gohle.
Kgatelelo yeo e ikgethago e beilwe godimo ga dihlogo tša ditaba tša go swana le dimela, dinonyane, diphoofolo, mafelo a meeding a meetse, fynbos goba tšhilafalo.
Maemo a nakwana a tša bosa ao a fapanego a dihla tša dipula a sebopego se se fapanego bona karolo ya maemo a bosa le leratadima.
Kgatelo pele ya rena ya go aga motse o mo kaone e ka se thibjwe.
Gore naga e be maemong a phadišano ka tša tšwelopele ya saentshe le theknolotši, ditlabakelo tša saepa(cyber) di bapala karolo ye kgolo kudu.
Afrika Borwa e gapeletša dinaga tša boditšhaba go amogela maikarabelo a bona le go gapeletša Isiraele go emiša ka boganka bja yona.
Batho ba lesomenne ba ile ba kgethwa ke babadi le batheeletši ba kuranta le seyalemoya ba setšhaba sa Motse Kapa maemong a šupa ka mananeong a go letša mogala.
Maikemišetšo a moletlo ebile go bolela kgahlanong le hlaselo ya bošilo ya batšwantle le go go godiša Afrika yeo e kopanego yeo e lego gona.
Ge ke latela bohlatse bja gago go bonala go kare go bile le mollwane mo tseleng ya mo go fetago bahlomphegi.
Ka tshwanelo ga go ka fao diphetogo tša theknolotši di kago fetola metlwae, ditšo le ditumelo tša rena.
Dikgato tše tharo teo di swanetšego go latelwa ke go eletšwa pele ga diteko, diteko, le keletšo morago ga diteko.
Ga go na mehlare yeo e lemogilwego go ba yeo e lego kotsing ya go fedišwa ka lefelong le eupša go na le bolwetši ka lefelong leo.
Ee, go senywa ga dikgorwana le maemo a bosenyi a ba gona ka mabaka a mangwe ka nepo ya go nyaka go bogela dipapadi.
Se bjalo se fa lefase monyetla wa go fediša kgohlano yeo e bego ele gohle.
Molawana wo o fetotšwego wa Komišene ya Ditirelo tša Toka woo o hlagišago seo se bego se letetšwe ka dingongorego tša tshepedišo ya baahlodi.
Ba lefile tefo yeo mafelelong e bilego ya tokollo ya batho ba Angola le Afrika Borwa.
E ile ya nyamela gatee morago ga go tloga matsogong aka, ya se hlwe e bonala gape.
Dinepo tša motheo di ile tša bewa ka nepo ya go netefatša dinepo tša mafelelo.
Le lengwe le le lengwe la maleme a semmušo ka Afrika Borwa a ka dirišwa ka kgotlatshekelo.
Maphodisa a ile a golega mogononelwa morago ga go botšišollwa.
Mogononelwa o ile a dumela gore yena le banna ba bangwe ba be ba amega go tša bosenyi le go hula o ihlamile ka lefelong leo.
Re mo tseleng ya go tsebatša lefelo la maleba ka lefelong la ka Storms River.
Eupša ga ke na bothata ka seo, ke dumellana le wena , ke dumellana le wena.
Lefelo la go bapalela le fetotšwe ka nepo ya go goketša bana ba bagolo gannyane ka go hloma dibapadišwa tša lekanela le mengwaga ya bona tša go namela.
Sehlopa se se akaretša go aga le go lokiša dikepe le diketswana tše dingwe tša go ithabiša goba tša dipapadi, diketswana tša go goga ka motsogo, tša go betlwa tša kota le tša go budulelwa moya.
Se ke bophelo bja ikonomi ya mono gae.
Ka morago ga mello ye šoro ya ka dikarolong tša ka Table Mountain, toropo e rile gape ya hloma mananeo a malala-a-laotšwe a go thibela seo e kago ba go wa ga matlapa le mobu ka thušano le ba South African National Parks.
Mapale a dikhutlonne a swanetše go bolokwa ka bobolokelong, mola mapale a nkgokolo a swanetše go bolokwa lefelong la maleba kgole le lefelo la go fudiša.
Go hwetša lengwalo la boeletši le hlokomela ya maphelo leo le abjwago ke Clinical Association of South Africa.
Gomme sello sa gagwe se ile sa kwewa ke maphodisa ao a bego a hlapeditše lefelo.
Kabo ya meetse, kelelatšhila, mohlagase, ditsela tša mmasepala ka moka di tlišwa ke mokgwa wa go hlohleletša.
Go tloga go sa amogelege gore mola polao e tšwela pele tekano ya dibeke tše hlano le kgonagalo ya dikgaruru e le godimo ka seleteng mme Lekgotla la Tšhireletšo la fokotšwa.
Ditiragelo di akaretša thuto ka beke ya kwalakwatšo ya SeXhosa, le letšatši la Afrikaans le Polelo ya diatla.
Sa go segiša ke gore thuto e dula ele maemomg ka diporofenseng gomme ga e fete methaladi bjalo ka dika tše dingwe.
Go hloma mananeo a maswa a go tsošološa didirišwa le go boloka ditokomane ka mokgwa wa WIS.
Mpshafatšo ya tša thuto e nyaka peakanyo ya nako ye telele yeo e theilwego godimo ga mananeo a maikemišetšo le bokgoni bja go hlola makatika.
O ka kgona ka kgokagano ya palamente le palamente, go kgona go tshela mellwane moo mebušo e palelwago ke go tshela le go godiša ditsela tša demokrasi tše di tumilego mo kontinenteng.
Fao kakanyo ya peeletšo e kago kgonagalo, mekgwa ya go tsoša botšeakarolo ga lekala la poraebete e tla hlahlobjwa.
Ge o nyaka go tseba go feta ka ga mafelo a tšhireletšo ka lefelong la geno, lebelela lenaneo la ka Cape Gateway.
Kamogela ya mmušo wa Palestina e bohlokwa kuduka lebaka la gore e tla dira moela wa tšhelete o tla bulwa gape.
Ditlabakelo, tša dibopego tša hlago le sebopego seo se dirilwego ke motho mo nakong yeo e fetilego le yeo e tlago.
Rena bjalo ka maloko a pele a hlamo re ipiletša gore go be le sesole seo se kopanego sa tšhireletšo seo maAfrika Borwa a itumelago ka sona.
Go bohlokwa gore setšhaba se thekge mananeo a go fihlelela dikolo le dikhretšhe, mo motseng le dikliniking gore lesolo le atlege.
Russia e dumetše go oketša palo ya baithuti ba maRussia gomme go ahlaahlilwe dinthla tša motheo tšeo ka tšona re tlago go kgona go romela baithuti ba maAfrika Borwa go la Russia ka tšona.
Ge ntše porojeke e tšwela pele dinyakwa tša tshedimošo e ka hlakahlakana go ya pele.
Lefase la dithuto, kgwebo le bobeadikgang le tla emelwa ke dirutegi le ditsebi tše di fapanego .
Go tšweletša didirišwa tša bokgoni bjo bo šele goba ge maemo le ditumelo di fetoga di thoma go hloka mohola, tšwelopele ya mpshafatšo ya dithoto.
Mananeo a rena a tša tšhireletšo a na le leano le menagantšwego gararo elego go šireletša hlago ka go aga legoro, dialamo, legora la go hlabale, dika bj.bj.
Ba magareng ga ba bangwe ba bagolo ba go aga ditheraka mme ditheko tša bona di a phenkgišana ebile re šetša re naganne ka segwera seo re ka se dirago.
Le tla ntshwarela ke tla fofela nthleng ya bohlokwa. 
Maemo a a akaretša dipeakanyo tša setlamo ao a netefatšago bokgoni bja mošomo, go dira dilo ka mokgwa wa maleba le maemo ao beilwego.
Maemo ao fiwa a hlahlo a melao ya mmušo selagae ka nepo ya go hwetša maemo ao a swanago a a motlanaga le go se fetoge.š
Nepo ye nngwe le ye nngwe e hlaloswa ka tsela ye, ka maikemišetšo ao a etšwego le ditaetšo tša dipalopalo go ukamela tšwelopele yeo e beilwego. 
Go fihlelela ye nngwe ya tshedimošo yeo e lego ka webosaeteng ya OAG e ka nyaka go hlatlošetšwa go boingwadišo bja gago.
Tona o hlohleleditše thušo ya malapa ao a lego kotsing ya hlaselo go hloma tšhengwana tša merogo goba go ba maloko a lapa le tirišanommogo.
Ke tokomane ya semmušo yeo e thekgwago ke molao.
Batšweletši ba dinoki, mero le matswai ao a akaretšago bupi ja mastete.
Boganka bjo bofsa bja boemedi bja naga bo a nyakega mme re swanetše go netefatša tiro ye nngwe le ye nngwe kgahlanong le Syria le Iran ga e thibele goba go hlola tšhitišo go feta tharollo.
Go hlokega gore re lokiša dipoelo tša melao ya kgethollo ya feta.
Go dumelwa gore bagononelwa ba amega tirong ye nngwe gape ya go hula ka ngwakong.
Ee, e kwagala go ka re leina la batšweletšwi ba difilimi ba Amerika ba le lorilego ge ba dutše ba boledišana ka šomiša bohlaswa diokobatši.
Maphodisa a hweditše sethunya sa go utswiwa le dikolo lefelong la phuruphutšo.
Go ba molaleng gore sengwe se a hlaela mme sona selo seo se swanetše se dirwe kudu se direlwe baswa bao ba tshwenyegilego.
Go fa phetolo ya se, ka mantšu a mangwe re tlamegile go itebanya le dilo tše peditše di tswalanego.
Molao o tla tsebagatšwa ka pegong ya khomišene.
Bašomedi ba khantshele bao ba etetšego lefelo ba be ba sa tsebe ka ga ditopo tšeo di senyegilego tšeo di hweditšwego ka mmušareng.
Kgoro yaka e tshwaragane le mošomo wa mathomo malebana le menyetla yeo e bulegilego indastering ya makhura le khemikhale Borwa bja Kapa.
Kgopolo e be e se go golega.
Mokgwa o mofsa ka lefelong le wo o bolokegilego o tla thuša kudu ka hlabollo ya mekgwa ye mengwe ya go tsenya mašeleng le letseno.
Ke bethilwe mo mmele le sefahlegong  mme ba nthaga le mmeleng eupša ga ba ka ba nkgobotša hlogo.
Lebopo ke setlabakelo sa godimo gomme letseno la go tšwa go lona ga le a swanela go ya go ba se bakae.
Le amogetšwe mo pulong ya bone ya palamente ya porofense ya Western Cape yeo e kgethilwego ka mokgwa wa demokrasi.
Šomelang tharabollo ya khuto ya dithulano gammogo le thibelo le taolo ya dithulano.
Thekišo ya naga ye e lego ye kgolo goba yeo e sa dirišwego ya sekolo le thuto e tliša monyetla wa makgonthe go dikolo tšeo di humilego gore bohle ka porofenseng ba agelwe matlo.
Netefatša gore o fetša dilo tša kalafo ka thekgo ya motlalanaga ya mokgwa wa kalafo.
Afrika Borwa e tla ikgafa go rarolla thulano ya ka gare le ka ntle ka mokgwa wa go hlaka dikgaruru.
Ka nako go thwe molao wa boditšhabatšhaba o sa le kudu ka diatleng tša mmušo gomme o tsemilwe godimo ga dihlaloso tša sekgale tša go hlalosa boikemo bja mmušo gore o kgone go lebana le dihlotlo tša go swana le tše.
Mafelo a ditoropong a ripagantšwe go tšwelapele ka diripana tše nnyane tša tshepidišo tšeo di bitšwago dikarolo tše di thekgago.
Mafelo ao a loketšego baratani ge ba iphihla gore ba ipshine ka go ratana, goba mafelo a maikhutšo goba dihlopananyana tše dinnayane.
A obe o tseba gore sekafolo se be se swanetše go bewa ka kgorwaneng ya ka bodikela,go tsenatsena.
Maloko a mebušo a ikanne gore ona a tla itshwara go ya ka tsamaišo ka melawana yeo e lego ka gare ga Athikele III Tšhatha yeo e lego gona.
Ke nagana gore seo se ka kaone gannyane, ka gore ke tseba banna ba ka re hlokofatša sehlogo, eupša baletadikgolego ba basadi ga ba sehlogo bjalo ka ba banna, maphodisa.
Tshwarelo, go ka re ke a gakanega ge kgoro ya tsheko e fetoga.
Ke ke setlwaedi go dumellana, lefaseng ka bophara, gore tshepedišo ya makgotla ka bontši a loketše tsamaišo ya demokrasi.
Ditokelo tša bašomi ba tša maphelo ba swanetše go hlalošwa le hlompiwa, gore mokgwa wa go hlokomela e be o mobotse o seke wa tlaišwa.
Ba seke ba be ba leka go ntšha sethunya ka bobolokelong, ka mokgwa ofe kapa ofe, ba swere dinotlelo tša bobolokelo.
Go fana ka laborothori ya ditirelo tša dithuto go tla dirwa ke mafapha a dithuto a mafappha a dithoto tša diteko tša madi.
Blue Waters le Harmony park di agilwe lefsa gore di ba amogele.
Go fihlelela dinepo tše re gapeletšega go re ditlamo ka bontši di be le mananeo ao a šomošwago go hlabolla batho.
Ditokomane tše di latelago di hlaloša dinyaka bonnyane tša tsamaišo tša Lekgotla le tshepidišo ya tumelelo ya hloma semmušo makheišene, ao a tlago akaretša sekema sa setšhaba sa kago ya matlo.
Toropo e kgopela tshwarelo ka go hlakahlakantšha badudi le go ba leboga ka tšhomišano ya bona.
Badirišani mmogo le yena ba sa iphile naga, eupša golongwa tsebe ka mabarebare a mo ba lego gona go a latelwa.
Canada le Afrika Borwa di tšwetše pele bjalo ka dinaga tše difsa tše di kgahlišago ka go ba le batho ba mebalabala yeo o kare ke molalatladi, e lego batho ba setlogo ba dinaga tšeo, bathopi ba bona, makgoba ao a lokolotšwego le bafaladi.
Gape go bonala ekare ke batho bao sotlegilego bao ba amegago gampe.
O tla fetolela Sekgowa go seXhosa le Seburu, go fihlelela dinako tšeo di beilwego le go lekodišiša boleng bja diteng  tšeo di fiwago ke bošomimmogo.
Lenaneo la go hlahla le hlomolwe go thuša borakgwebo ba tša boeti.
Ka fao go fihlela nako ye nngwe gape badiriši ka moka ba kgopelwa go šomiša meetse ka hlokomelo mme go nošetša dirapana ga go a dumelelwa.
O tla be o lemogile ge go ka ba le motho yo a nago le bothata bja go hema kgase ya go ediša meokgo.
A re ageng tšhomišanommogo yeo e tlago tswala Afrika Borwa yeo hlabologilego ya mafolofolo.
Bothata bjo bo tla rarollwa bjang ge re sa theetše Mna. Phillips mme ra hlabolla hlahlo le bokgoni bja baletadikgoro.
Moperesidente wa Tanzania o etetše Zimbabwe ka Labone gore ba sware dipoledišano tša go rarolla maemo.
Modulasetulo, se ke nthla ya bobedi yeo e amago yunione, gomme kgonthe ke gore indasteri ya meepo e tsenatsenwe kudu ke ditaba tša diyunione ele seo se dumeletšwego ke molao.
Thekgo yeo mekgatlo ya go lwela tokologo ya Afrika Borwa e e hweditšego go tšwa go batho ba Indonesia nakong ya mathata ya Kgethollo mme e tla dula e gopolwa le go godišwa.
Tšhomišano ka mekgwa ya go potlakiša tshepidišo ya tshwaragantšho ya dilete le go tliša kwano  le hlabollo ya dikgao ka Kontinenteng.
Megala ya rena ka moka ya phatlalatšo e hlamilwe ka tsela yeo e lego gore meši e ka tlase ga maemo ao a dumeletšwego le gore se se tla fokotša kudu ka bokgole bja tshepedišo ya mohlagase.
Hlakahlakano ye e akaretša  tšeo di bonwago, tša hlago, tša bosetšhaba, tša sepolotiki le maemo a tša setšo.
Go bonala go ka re thibelo ya taolo ya thulano ya ka gare le ka ntle e theilwe godimo ga ditaba tša dipolotiki e sego tša sesole.
Dipoelo, re sa lebale tšeo di sa bonwego ponelopele ya ikonomi, di ka tsela ye.
Nepo ya meneelo ke go nyakolla go gatakwa ga Molao, go thopa dithoto tšeo di tlišitšwego ka nageng ntle le tumelelo, dithoto tše di swanetšego go romelwa ntle, le go sekiša bao tshelago molao.
Tiragalo yeo e begilwe nako ya ge ba be ba šomana le botsamaiši.
Baithuti ba ile ba goga ditulo tše pedi ba digogela thaereng yeo e bego tuka ka lefelong la go bapalela thenese, gomme ba tshuma le dithoto.
Gomme ba ile ba ntlemolla, ba tlemolla maoto aka, gomme Sam a tšea lesaka le lesweu a nkapeša hlogo a e tlemella ka morago.
Dintho tša go hlabjwa di ile tša lemogwa mo hlogong ya motšwasehlabelo, le kgareng le matsogong.
Seo se bonalago se le ka nhlorarwaneng ke ke potšišo, yeol e lego molalaleng- seo se tla nkhola ka eng!
Diapola tše mmalwa tša go bola di tla senya maitshwaro a mabotse a ba Ditirelo tša Maphodisa a Masepala.
Ge tiragatšo e sa šoma ka nako yeo gona a ka iteka mahlatse go tša dipapatšo, go tša go bega dikgang, bongwadi, lege e ka ba go bula lefelo la go rekiša dijo, motšweletši a realo.
Maiteko a tša bolaodi bja tša mabopo bo swanetše bo tšee kgato ya go thibela kotsi le go temošo ka tlase ga maemo a go se laolege.
Mmušo o ikemišeditše go se latele lenaneo la go bušetša  sekgao sa tša meepo goba sa bosetšhaba go tloga go beng.
E hlagiša gape lenaneo la go tliša khutšo le tirišano go dihlotlotša bolemi ka kontinenteng.
Ba babedi ba go utswa ka mabenkeleng, ba babedi ba go hwetšwa ba swere thoto ya go utswiwa, ba bangwe ka motee ka motee ka go senya leina, bohodu, le go otlela o nwele.
E thuša baphetha dithuto go hlola dibaka tša go dirišana le go hlola ditirelo tša dikgwebo le go alamela.
Boraditaba ba bantši ba tsenela meletlo ya rena gomme ba swara dipoledišano tše bohlokwa le ge ba palelwa ke go latela ditaba tše bohlokwa ka bobeakganyeng.
Se ke dipoelo tšeo di šalaetšego tša nako ya kgethollo.
Boikgafo go tša hlabollo ya tirišano ya selete le ya boditšhabatšhaba lefaseng leo le thekgaganego leo le swaraganego.
Seo se bonalago se le ka nhlorarwaneng ke ke potšišo, yeol e lego molalaleng- seo se tla nkhola ka eng!
Bokamoso mme le bjona bokamoso bjo naa bo tla kgona mo e lego gore re swanetše re be bonolo re dire ditumellano tšeo ka hlompho le ka tshwanelo re bego re ka ngangišana ka tšona.
Ga se nepo, eupša tsamišo ya go tshwarelela tekatekano ya magareng ga dinyakwa tša batho le seo se loketšego hlago.
Moo go lego bohlokwa go dirišana le mekgatlo ya lefase, le ge ele ya karolo ya selete, selete  goba ya lefase.
Mmušo wa Afrika Borwa o fa matshidiso go ba malapa a batšwasehlabelo le go batho ba Korea.
Mmušo o tla fa taolo ya megala ya phatlalatšo go fa tumelelo yeo e se nago kgethollo go bao ba hlokago go ikemišetša le go hloka go ba molaleng ka ditefelo le go tšweletša nyanyeng tshedimošo ka ditefelo le ditheko go Taolo ya Bosetšhaba Ya Mohlagase.
Ba tla fiwa mangwalo a bokgoni le ditlabakelo.
Ka moka re tshwenywa ke ditlamorago tša ditaba tša tshenyego le pušo e mpe.
Matla ao a fokolago a makgotlatsehkelo a mannyane ka seo a swanetšego go se dira a tla lekolwa gape.
Ka lebaka la mohuta wa thulano ga ra ka ra kgona go ka fihlelela kwano ya peomarumo fase.
Bontši bja batho bao ba nago le CKD yeo e sa lego mathomong yeo e sa kago ya hlahlobjwa kudu ka mafaseng ao a hlabologago.
Ke be ke nagana gore re tlile mo go hlagiša dinthla le go boelantšha naga ye ka godimo ga mathata ao a hlotšwego ke rena goba batho bao ba šomago le rena.
Ke rena re nnoši re kago itokolla go tšwa mathateng a semorafe ka nageng ya rena.
Mafelelong a nako ya dikiletšo oli a dumeletše bao ba hlotlago oli ye tala go amogela maikarabelo a go ikhweletša oli.
Letsogo la gagwe la go ja le be le gobetše go šoro ka lebaka la sedirišwa ka polaseng seo se bego se dirišwa go buna ditloo.
Go bothantš moletlo wa dijo woo monggae go ona e lego Tona morago ga go fa polelo ka dipeakanyetšo tša ditšhelete.
Go a tsebega gabotse gore mohuta wo wa tlaišega o hlohloletša mokgwa wa thobalano wo kotsi, wa bonokwane le boganka.
Dipalo tša karolo ya tšweletšo yeo e senago kotsi ya go iša lehung di tla thoma gatee morago ga ge nako yeo ya mošomo e fihla yeo e ka bago le kotsi.
Hlagiša sekgao sa sehlopa sa pušo sa tshedimošo ya go tsenelana le go šomišana le maemo a kemedi a go netefatšo tšhomišano mananeong a tshedimošo mo gohle ao a e lego a goba ao a hlakanetšwego ke batšeakarolo ba ba swerego dipeeletšo tšeo di fapanego tša pušo ka gare ga sehlopa se tee.
Ditlabakelo tše di thekga Tshepedišo ya Bosetšhaba ya go Bopa gomme e laetša bokgoni bja go oketša le go fokotša ka moo go swanetšego ka lefelong la theknolotši yeo e dulago e fetogafetoga.
Mo mengwageng ye lesome ya go feta ikonomi ka Kapa Bodikela e godile ka mokgwa wo lekanetšego le go feta ya bosetšhaba.  
Tshepedišo e swanetše ebe yeo lego molaleng ya go akaretša bohle bao kago tšea karolo ka go tša bolemi go netefatša gore mekgwa le ditlwaedi tša bona di tšeelwa hlogong.
Katlego ya go kopantšha, go fokotša maatla le tokafatšo di nyaka thekgo ya mašeleng yeo e lekanego.
Afrika Borwa ke naga yeo seripa sa yona omeletšego mme komelelo le go hloma dithokgwa ke hloba boroko ya go hlola hlaelelo ya dijo.
Ge re e bea ka šele kelo ya phetolelo ya ranta go go yuro ga e kgoniše go bapetša letseno goba maatla a go reka magareng ga  Afrika Borwa le Italy.
Ka Aporele wona ngwaga wo re hlomile Call Cetre ye mpsha ka nepo ya go kaonafatša ditirelo go bašomi ba rena le go agela Safe School Call Centre lefelo la mabonwa.
Lehono ngwako wa makgoba ke lefelo la go rekiša bjala kgaufsi le polasa.
FIFA e tiišitše boikgafo bja yona go Afrika Borwa bjalo ka naga yeo e nago le bokgoni bja go ba monggae wa sebjana sa lefase ka Afrika la mathomo.
Ke ka lebaka la eng re swanetše re be le masolo a go thibela polio.
Maphodisa aAfrika Borwa gape a ile a šomana le sehlopha sa digongwana sa go gweba ka diokobatši gommogo le go rakelela tše dingwe tša dinokwane tše di tsongwago ka mono nageng.
Phihlelelo ya lehono ke nthla ye kgolo ye bohlokwa kudu ya maikemišetšo a tirišano le Lekgotla la Tšhireletšo.
Ditlabakelo tša ikonomi le tša paballo ya hlago le tshepedišo ya hlabollo mokgwa wo moswa wa tšhomišo ya meetse ka ditoropong tša ka Afrika.
Maloko a maphodisa le bahlankedi ba bolaodi bja borasephethephethe ba golegile banna ba babedi ka mmileng wa Accorn gatee morago ga ge ba ile ba thuntšha boradithekisi ka mmileng wa Wills.
Bahlokomedi ba tša paballo ya hlago ba bolela gore hlokego ya tshedimošo ya saentshe le go tiišetša mokgwa wa taolo le hlokego ya tšhomišo ya tshepedišo ya temošo.
E bile nako ya hlokego yeo e feleletšego ya go se dire selo ge re etle tabeng ya gore babogedi ba tsene.
Ke tla rata go bitša dikhamphani tše beng ba tšano e lego basadi go ingwadiša le Poto ya Hlabollo ya Indasteri ya Meago.
Tšhomišo ye e tla akaretša mafelo a go rekiša dijo, diphapoši tša go ikhutša, mafelo a go ithabiša a maemo a boditšhabatšhaba.
Ditšhaba tša makgotla ao a theilwego godimo ga tsamaišo ya eletroniki a tla laola go tsena le go tšwa ka lefelong le, gammogo le tsamišo tše dingwe.
Re makala gore ke ka lebaka la eng dikgwebo tše dintši di eba le dingangišano tša go hloka tšwelopele mabapi le setutio sa diswantšho e lego seo se lego kgahlanong le tsela tša maleba tša go hwetša mekgwa ya go katološa sekgao se sa kgwebo.
Maswika ao e lego a magolo kudu go ka nokelwa ka gare ga motšhene wa go a thuba, matlapa ao a tla re ka mokgwa wo o kgonegago a fokotšwa ka mokgwa wo mongwe go a dira a mannyane ntle le go a thuthupiša.
Pušeletšo e nyaka go hlabolla dinyakišišo  le kahlola, go akaretša phihlelelo ya tšwelopele ka taolo ya kelelo ya melato le phokotšo ya nako ya tsheko ya melato ya bonokwane ka CJS.
Tirišano ya dinaga tše pedi ka tša dikepe le tumellano ka tša lekgetho di tla rerišanwa ke dinaga tšeo di lefišago lekgetho la merwalo go beng ba dikepe ba gae ka nepo ya go fediša lekgetho ka dinaga tša ka ntle.
Mokgwa wa elektroniki wa go rekiša ditekete go mekgwa ka moka ya dinamelwa tša bohle e tla fiwa šedi.
Mošomo wa gagwe wa tša dipolotiki o tšwetše pele mengwaga morago ga lesolo la gagwe kgahlanong le mmušo wa kgethollo.
Setlabakelo se se dumella badiriše go nyakišiša, go hwetša, go phetla, go lekodišiša le go ntšha mekgwa ka moka ya thibelo le dinyakišišo tša tshimošo ka mekgwa ya dipalopalo.
Ka dinako tša selemo tša dipula koketšego ya dijo tša diphoofolo e tla hwetšwa ka seruthwane le bogareng bja selemo.
Maloko a setšhaba a lemošwa gore a seke a reka dikgomo ka mo ba nyakago go batho bao ba belaetšago le bao ba sa ba tsebego.
Ka fao ka morago ga dipoelo tša tshepedišo ya kahlolo re tla utulla go ya ka rena mo tshepedišong ye ya difoka, kgetho ye ya mekgwa ya bohlagiši e phatlalatšwe ka moo go swanetšego.
Ke a bona mo letlakaleng la bošupa  la pampiri ya gago, o re dipanka di kopane le ditlamo tše dingwe mme di kgopetše tshwarelo.
Nyakišiša tatelano ye itšego ya ditiro tša bosenyi bjo šoro bja go etša polao ya batho ka bontši le go kata.
Sepediša Lenaneo Tiro la mehleng la polelo le bobadikgang leo le swarwago ngwaga ka moka.
Moralo o ile wa phuruphutšwa  gomme sephuthelwana sa seokobatši sa khokheine se ile sa hwetšwa tlase ka mokatlaneng se utilwe.
Le ge go le bjalo go molaleng gore ke hwetše sebaka sa go hlahloba lefsa morago ga ge re phethile dithlahlobo tšeo di tseneletšego ge go ka ba le hlokego ya go dira seo.
Ka fao ka lebaka la mokgwa wa go beela thoko mešomo yeo e itšego, mešomo ye e nyakago tsebo le go lefela tšhelete ye ntši e be e beetšwe bašweu  mola e le gore bašomi ba bathobaso ba be ba fiwa mešomo yeo e sa nyakego tsebo ebile e sa lefe tšhelete ye ntši.
Diteko tša sekliliniki tšeo di dirilwego ntle le tumelelo ya batšeakarolo goba batho bao ba emelago batšeakarolo ke taba yeo e sego molaong, ya go hloka maitshwaro le go se be ya se saentshe.
Taba ya bohlokwa ya tshepedišo ya bogole bja go ditho tšeo di rephilego e tle hlongwa ka nepo ya go sebotša le go phumula tshebotšo ya melato.
Maitekelo ka moka a efoga go mpea seetšeng eng se sebotse ka bobeadikgang.
Dika tša mo godimo ga marulelo di ka akaretša seka se sengwe le se sengwe sa seo se nago le mothaladi o tee wa hlaka ya lengwalo leo le ikemego ka nnoši bjalo ka seka.
Melawana ya karolo ye e mabapi le go huetša kgetho ya badiriši ba mohlagase ka maikemišetšo a go fihlelela maemo a gadimo a tša dinepo tša paballo ya hlago.
Efela ditebogo tše di ka se efoše hlokego ya go šomana le ka paballo le batšwasehlabelo ba dithulano ka kakaretšo, go sa kgathalege gore ke mabaka afe ao a dirilego gore ba hloke dinyakwa tša motheo.
Re swanetše go tšeela hlogong dipoelo tše kotsi tša boentšeneere ba setšhaba, bja go rata go gapeletša dinnete tše hlakahlakanego  gore di amane le ditumelwana tše sa reng selo.
Šupa obe o thekge maiteko ao a tlago hlabolla ikonomi le maphelo a setšhaba ka mafelong a magaeng.
Dikago tša tsamaišo ya khomphuthara di tla hwetšwa ka thekgo ya tša mašeleng e lego tše di tlago go ba le nako ye telele di šoma e lego tšeo di tlago elwa ka theko ya tlase ya sekoloto seo se kgobokeditšwego le tahlegelo.
Lengwalo le la dithuto le hlamilwe ka maikemišetšo go thuša motho yo a šomago ka kgwebong ya tša bolemi yo a nago le maikemišetšo a go tšwetša pele dithuto tšeo di amanago le tše di ikgethago.
Ke bodirišani bjo bo hlomilwego godimo ga motheo tšhomišano le hlompho ya go tšweletša maikutlo ao a fapanego o sa thibelwe ke selo.
Potšišo e be e theilwe godimo ga balatedi ba sehlopha sa Pirates yeo e bego e lebišitšwe yena, ke botšiša seo fela.
Ye nngwe ya ditaba tše bohlokwa ke ya ngwaga ye lesome ya go feta ee bile tiragalo ya go aga dihlopha tša selete ka Europa, Asia le Amerika gammogo le ka Afrika.
Hlagišang ditšhupetšo tša mohola gore go bane le tshepedišo yeo e tlago latelwa ge go dirwa mošomo wo bjalo.
Lemogang gore malapa a mantši ka nako ga a kgone fihlelela ditefelo tša ditirelo, mme mmušo o dumela gore ditheko tšeo di nago le thekgo ya phokoletšo ya ditheko go malapa ao diilago e bohlokwa go fihlelela tekatekano.
Hlokego ya ditšhupetšo tše di thekganego gore dikhuetšo di tle di arogantšhwe bonolo.
Ditlabakelo di ka gare ga tše dingwe tša diporojeke tša Lehu la Morena tšeo di šupilwego gore di kgarametšwe di sepele ka lebelo go fihlelela dinepo tša tšeo di beilwego ke Tona gore di felele mafelelong a Aporele.
Kgoro e thekgile ka mašeleng kudu mananeo a hlahlo a yona le Afrika Borwa ya kgwebo go hlahla le go tlabakela Botšhotšhisi le banyakišiši bao ba šomanago le dihlopa tša dinokwne ka makgotlatshekelong.
Taolo ya ditiro tša sephiri e ile ya tšwelapele go lekolwa lefsa morago ga go amogela pego ya komišene ya Harms.
Re dumela gore go lwantšha go phatlalala ga motse setoropo le go fa ikonomi kelo yeo e šomago gabotse le kabo ya ditirelo ya theko ya fase ya mehuta yeo e itšego ya ditirelo.
Go dumelela le go laola mafelo a go lahlela tšhila a magolo le a mannyane go ya ka dinyakwa tša fase.
Tsebišo le tirotšhomo di hlomilwe le go amogelwa ka morago ga matšatši a mararo a ditherišano.
Sekgao se se akaretša ka moka tsamaišo ya dinamelwa tša difofane tša merwalo le tša go rwala batho tša go ikema ka ditaba tša mašeleng.
Aga, ke tla rata go neela go badirišani ka nna ba babedi ba Dikomišenare bao ba tlago eniša le go sepediša bohlatse baj lena.
Le ge ba hweditše dikgobalo tše nnyane, ba tšhošitšwe ke seo mme ba alafšwa letšhogo.
Ditokišetšo tša maphelo di akaretša go bea maemo a ba go gweba ka dijo, tšhireletšo ya dijo le mananeo ao a beilwego ge go ka phulega malwetši ka lefelong la kopano le ka dikantorokgolo tša dihotela.
Ke swanetše ke gatelle gore go phumulwa ga go amane le hlatlošo ya ditefelo.
Ka fao seo se ra gore dikarolo ka moka tša mmušo, ga mmogo le thekgo ya bosetšhaba, di swanetše di dirišane mmogo ka sekgauswi le logišana maano ka kopanelo.
Morago ga ge Afrika Borwa e boetše go Commonwealth botseta bo ile bja fetolelwa go ba Botseta Bogolo.
O šetše o file bohlatse bja gore mosadi yo o bego o mothuša o lemogile gore mahlo a gagwe a be a sa sepele, le gore o be o sa bone gabotse dika tša go hema kgase ya go ediša meokgo.
Lefelo la tša tshokologo ka Kapa Bodikela le bapetše karolo ye bohlokwa ka go aga bokgoni bja tshokologo ka hlahlo ya bašomi ba tša maphelo, baithaopi, ba go hlokomela balwetši ka gae le bošomi ba mo motseng.
Melawana ya tirotokišo e swanetše ba le nepo ya go fetolela tirelo ya setšhaba ya tša maphelo go ba mokgatlo woo o senago bosemorafe, ya go se šetše tša bong.
Lefelo la go hlapela matsogo le go lokela mmetse ka diphapošing ka moka.
Maemo a bothata ke ao a dirilego gore mongwaledi Kakaretšo a kgethe Boemedi bjo boikgethago mabapi le ditaba tša go fetoga ga bosa.
Phedišo ya dithulano e ka tšwela pele ka lebelo ge setšhaba ka moka le dikgao ka moka tšeo di lamolwago di ka šoma mmogo le mebušo ka maikemišetšo a go hlola khutšo yeo e sa felego.
Go lekane gore re re go molaleng gore e nale bohlatse bja dikgopolo go feta dipego tša pele komišene.
Kgolego yeo e fetilego e tlišitšwe ke go thubjwa ga dintlo le bohodu, bofora, hlokofatšo ka maikemitšo a go gobatša, bohlaswa le go otlela o sa hlokomele le botagwa.
Molwana wo o tlogetšwego o nyaka gore o hlalošwe ka go molawana wa ditefelo, baamogedi ba mphiwafela ga ba balwe.
Sekolo sa ka Motseng wa Kapa sa tša go betla: Sekolo seo se fana ka thekgo nyakago go gweba  e lego bao ba šetše ba tšweletše ka magetla le bao ba thomago ka tša bokgabo ba mono gae.
Ga go na ka moo e ka bago o sa kwa ka tiragalo ya bosenyi yeo e sa tšwago go diragele bafaladi ka tlase ga morithi wa tlhaselo ya batšwantle.
Go na le ditiro tša tšatši ka tšatši tšeo di ka thušago go thibela go phatlalala ga ditwatši tšeo di hlolago malwetši a mohemo bjalo ka mekhwehlane.
Re holofela gore taba ya go fetoga ga bosa go ya ka thokong ya tša hlabollo e tla amogela maemo a godimo molawaneng wo o amanago le tša mafase a ka ntle ka tšhomišo ya dikgoro tša maleba.
Aowa le ga tee, go fihlela go na le mabarebare go ya ka fao go lego ka gona go na le bašemane bao ba gapeleditšwego go dula ka ngwakong waka.
Ka nnete, taba yeo e tshwenyago ke go runya ga bosemorafe le hlaselo ya batšwantle ele seo se bopago karolo ya kgonthe ya bjalo ya setšhaba le dipolotiki ka dinageng tše dingwe tšeo di hlabologilego tša ka leboa.
Taba yeo e tšwelago pele ya go swara bagononelwa le bao go thwego ba amogetše thoto ya go utswiwa, fokotšegile ka moo go bonagalago ka pegong ya melato moo go nago le bohodu bja metato.
Barei ba dihlapi ba laletšwa go reka ditokelo tša nnete tša gorea dihlapi tša nako ye telele ka tshepedišong yeo e tlego dirwa gatee ka kgoaletšong.
Se ke sona seo Western Cape Development Strategy e se lebeletšego.
E rekišwa ke batho bao sa šomego le ba go hloka magae ele mokgwa wa go hwetša letseno.
Wena ka bowena o rile o ithakile ,ga se nke a dule ka ngwakong waka, o be a tsena a etšwa.
E akaretša kiletšo ya go gatiša, le kiletšo ya go hlagiša, ya go hlagišo ya seindasteri, ditšhupetšo tša mafase le kalo yeo e tswakanego ya sediko.
Ba bonwe molato wa go gweba ka diokobatši mme ba golegwa ka setitšhing sa maphodisa ka Grassy Park.
Dipolakate tša tšhitišo ya neelano ya meetse di hlomilwe matšatši a mabedi pele ga nako le mokgokaganyi wa setšhaba yo a boledišanago sefahlego le sefahlego le ka matlakala le badudi.
Botshephegi bjo bo laeditšwego, ke bjo bo laeditšwego ke ketelo gararo le go feta go kliliniki ya HIV.
Lefelo la go koleka dihlare tša tšeo di swanetšego go bolokwa dihlalenama le disele  tša go ikoketša tša dimela goba diphoofolo.
Diswantšho tša video ka thuto ye di hwetšwa ka setokong sa ka bokgobapukung bja Porofense bja ka Kapa Bodikela.
Go ya ka molaodi wa porojeke Seymour Bedderson mengwako e tla agelwa badudi ka mafelong ao amabedi.
Batho ba bararo go tšwa dikarolong ba thopile dipasari go tšwa ka Boston Business College.
Go hudusetšwa ga ditirelo, hlahlo ya bašomi le go hlongwa ga tharabollo ya mathata a intranet.
Boraikonomi ba ba hlaloša botšeakarolo bja ditefelo bjalo ka karolo ya peresente ya setšhaba yeo e kgathago tema go tša ikonomi bao ba thwetšwego le bao ba nyakago mošomo.
E ka gatiša le go boloka theipi ya seripa sa kopano ya komiti, sehlophatšhomo le botseta bjo bonnyane ge komišene e ka kgetha bjalo.
Bahlabolli ba mabopo ba tla tsošološa mafelo ao a senyegilego goba ao a lego maemong a fase go a iša maemong ao a amogelegago.
Lebenkele la maemo la go rekiša dijo la go neela ka dijo tša matsaka tša matena le tša mosegare ebile o eja o lebane le pono ye botse ya lebopo.
Molokoloko wa dikgoba tša baithuta mošomo di a bulwa ngwaga ka ngwaga, mohlala, bašomi ba tša tsamaišo , bahlokomedi le bahlabolli ba setšhaba.
Neelwa ke motho, ntle le ngwana yoo batswadi ba gagwe goba mohlokomedi,  seo se theilwego kgafetšakgafetša godimo ga bana ba mengwaga ya go ya sekolong.
Goba go kgokaganya tshedimošo goba hlolo ye mpsha yeo e ka bago e tlogetšwe ka ntle.
Ngangišano ya gore ke mang e lego sebapadi segolo sa kgwele ya maoto ka Afrika Borwa e tla dula e le taba yeo go bolelwago ka yona le go hlohla ngangišano nako le nako ge barati ba kgwele ya maoto ge ba kopane.
Afrika Borwa e nale mothopo wo mogolo wa tsebo le bokgoni wa batho bao ba hlahlilwego, bao ba hlahlilwego seripa  le ba ba sa hlahlwago.
Meši yeo e tšwago mafelong a go tshuma tšhila le ao a sego molaong a hlola tšhilafalo ya moya ka fao e hlola khabone ya okaniki elego seo se beago maphelo a batho kotsing.
Baemedi ba makgolopedi hlano ba go tšwa go mebasepala ka Afrika Borwa ba tla tsenela kopano ya mabitla yeo e biditšwego ke masepala wa Ethekwini.
Ee, ke nagana gore ka menagano ya rena fela re tla neelana fela ka bohlatse bja batho mme ra ba botšiša dipotšišo ka seo.
Dilo tšeo di bego di utswitšwe ka tšhupabodulong ya ka mmileng wa Patrick di hweditšwe ka gare ga sefatanaga le sethunya.
Ka thušo ya ditlabakelo tša kopano le diphuthela tše di kgabišitšwego, matlakala a go ngwalela le dihlopha tša go thabiša le dijo.
Ngwaga wo ke wa mafelelo go bona sehlopha sa baithuti ba marematlou ba ngwalo lengwalo maemo a phagamego.
Kgoro ya maphelo e beile pele thuto ya tša menagano go ba ya bobedi ka go bea pele tsamaišo ya kabelo ya ditirelo tša maphelo.
Thušo ya setegniki ya go swana le diipone tša moela go tee le thelebišene ya sediko seo se tswaletšwego di tla šomišwa ka mabakeng a a dumeletšwego.
E tla neelana ka lefelo la bonolo la maatla la lekgotla la masepala la go hloma ditokišo.
O tla romelwa imeila ya go kgopela tiišetšo ya go thibela ba bangwe go fa le go amogela ba sa lefa.
Lekgotla le bopilwe ke dinaga tše lesomehlano mme tše hlano tša tšona di kgethilwe go fihla mengwaga ye meraro, tše lesome di kgethilwe mengwaga ye mebedi.
Go ikema ka thekgo ya tša mašeleng lekgotla la mmasepala leo le ikemišeditšsego go hlatloša khwalithi ya maphelo a a batho ka go fa ditirelo tša sa ruri.
Le ge bolaodi bo lebogilwe, diinspekthara tša selete di oketša go phafoga ga bona go hlokomela  le go gapeletša dinyakwa tša Mine Health Safety Act.
Go lokile, ga o a e bona ge e thoma go thuntšha, ka nako ye e be e šetše e thuntšha.
Ka Afrika Borwa go fokotša bohlokwa bja naga yeo e tšweletšago ke taba yeo e nyakago go lebelelwa gabotse.
Mokomišenare wa setitšhi sa Loxton o lebogile maloko ka mošomo o thata wo ba o dirago.
Dikgopolo tše bjalo ga di be di sa tsebjwe ditšhabeng tša go borena go fihlela ge di tla tlišwa ke bagateledi ba rena.
Boikgafo bja mmušo wa Austria go ditumelo tša Yuropa kudu ditokelo tša ditšhaba tše dinnyane le mokgwa woo ba swarago bafaladi le batšwakwa.
Nako ye botse ya mehlare ya orchids ya go ntšha moloba ke seruthwane le lehlabula.
Gape ke nagana gore ketelo ye go tšwa go lekala la tša tšhireletšo e nale se sengwe mabapi le kgopelo yaka ya hlopha dilo.
Twatši ya mekhwehlane le mefsikela e ka dira gore dika tša bolwetši bja mafahla di gakale gomme di ka dula di bonala dibeke tše nne morago ga bolwetši.
Beke ya bokgobapuku yeo e sepelago le mokotla wa posetiki wo o tlwaelegilego wa go rwala wa go makatša.
Go hloma leano la tša thibelo ya bosenyi ele taba ya pele le go dumellana le leano la phethagatšo.
Ba tirelo ya mohlagase ba Ethekhwini ba neelana ka dumellana ka tefelo ya go hudušetša mitara ka mollwaneng ka theko ya ko tlase go feta yeo e lefišwago ke boradikonteraka ka bohwirihwiri.
Ke meetse gohle eupša ga go na le lerothodi la go nwa ke ka fao a hlalošetšego go neela ka dilo ka bontši kudu ka dilo tšeo di sego bohlokwa.
O apare diaparo tša tšhireletšo bjalo ka dikokolose, sešira sefahlego, diklafo le diputsu tša tšhireletšo.
Kgohlano yeo e tšwelago pele ka Bohlabagare e hlola botšhošetši bja khutšo lefaseng ka bophara.
Dikhemikhale di ka bago tše kotsi go tšwa lefelong la kelelatšhila e lego yeo e tologago ka meetseng e ka hlola kotsi ye kgolo kudu go tša paballo ya hlago.
Lenaneo la tša phetolelo le fa dibofša tše di nnyane monyetla wa go hlabolla maphelo a bona a tša mešomo go na le go golgwa.
Masepala wa selegae o lefela raboletabahu mme balapa le bagwera ga ba na kabelo le ye nnyane.
Se se laeditšwe ka nako ya go hloma African Symposium go tša hlabollo ya dipalopalo ka Motse Kapa gomme e ile ya tiišetšwa gape ka kopanong ye bjalo yeo e swaretšwego ka Rwanda.
Ge re le amogela ka Afrika Borwa, re le amogela bjalo ka modirišani mmogo wa lesole yo a re thekgilego ka ntweng ya go fenya le go gatelela kgethollo ele seo e bego ele bosenyi kgahlanong le botho.
Magagešu, baeti ba ba hlomphegilego,  baemedi, ere ke boele ke le lakaletše mahlatse ke le meme le ipshine ka botho le bobotse bja porofense ya rena.
Ga se fela lefelo le legolo la go epa  fao go epšwago dirafšwa go tšwa botebong bja leswika la dolomaete , elego se naga ya rena e tsebjwago ka sona.
Go bohlokwa gore re hlatloše maemo a tša boeti le mafelo a tša boithabišo go goketša baeti ba bantši.
Ba tshwenyegile kudu ka maemo a tšhoganyetšo a bosetšhaba ao a lahletšego naga ya rena ka dikgaotšong tša mohlagase tšeo di bego di sa emelwa.
Mokgobo wa ditatamente o tlišitšwe ka kopanong ya melato.
Ga go na ditefelo tša go godiša dinamane tšs go swana le dilo tša go emela maswi le dijo tša dinamane.
Dikarolo tše kgolo tša biyodaebesithi ke tša mehuta ya leabela le mehuta ya tshepedišo ya hlago.
Kgatelelo yeo e amanag le botsamaiši bja dikepe e tlišwa ke go tshologa ga oli, tshipi ya go emisa dikepe le tšhila yeo e tšwago dikepeng.
Tšhomišo yeo e tseneletšego ya tshwamare ya mokoti e tla lebiša tšhilafalong ye šoro.
Letšatši le tla šegofala ka dithapelo tša ditumelo tšeo di fapanego go swana le tša seHindu, Islam le Bokreste.
Dikgokagano tša bobeadikgang tša elektroniki le tirelo ya dika ya thelebišene ya Afrika Borwa ka khamphani yeo e ingwadišitšeng ka JSE yeo e hlomilwego ke sehlopha sa dikhamphani tša bobeadikgang tša tshela.
Nnete yeo e lego molaleng ke gore maatla a go huetša mebaraka  a theilwe godimo ga bao ba laolago mebaraka yeo e lego gore le ge re hlakane ga re kgone go e laola.
E nngwe ye kgolo ya ka nageng ke go fediša mekutwana ya go hlahlagana e bile porojeke ya makgonthe yeo e tiilego mafelelong a beke ye ge malapa a masomehlano ao a diilago a be a hudušetšwa ka Quarry road West.
O be a sa le tlase ga sehlophana sa dikebekwa ka mašemong ka nako yeo.
Matlakala ao a kago gatišwa a setlogo a boso le bošweu ao tšweleditšwego a ka hwetšwa ka Health Resource Centre.
Bokgole bjo ke lemogago ke gore o lokolotšwe mme o ka sepela.
Baithaopi ba ka hlagiša mokgwa o moswa wa maatla ka maemong a bašomi ao a ka bago le mathata.
Kgotlatshekelo e fošitše ka dinthla ka go fa tharollo.
Ntle le moo le tla sepela bonabo bjo botelele go fihla setitšhing sa dikgetho.
Sehlophana se se akaretša thekiša ya dilo ka bontši yeo ikgethago yeo e sa akaretšwago ka dikarolong tša mathomo.
E ba le maikemišetšo ao a ngwadilwego a go amuša ao go boledišanwang ka ona le bašomi ba tša maphelo.
O hweditše kgobalo ya go hlabjwa ka letsogong la nngele.
Tšhomišo ye mpe ya tšhelete le bohodu di hola bao ba sego nene gomme di fetoša toro ye.
Ketelo ye ke ya go tiišetša segwera le mmušo wa Afrika Borwa le go bušeletša go bolela ka segwera seo re nago le sona le mokgatlo wo o bušago.
Mmogo re laeditše ka mediro ya rena gore tšhomišo ya maatla e ka seke ya re fokotša maatla le maikemišetšo a rena a go lwela tokologo le go hwetša maemo a rena bjalo ka batho  bao ba lekanago le motho yo mongwe le yo mongwe mo lefaseng.
Ka go rata le go se gapeletšwe re fa baeti ba go tšwa ntle tsela, tshedimošo le hlahlo ge ba e nyaka goba ba kgopela thušo.
Maitemogelo a bophelo ka Kapa Bodikela a re botša gore pelaelo ya setšhaba e ya godimo ka porofenseng moo kgokagano ya setšhaba e lego kotsing le dipolotiki tšeo di sa kwanego.
Le ge go le bjalo dinaga tše dingwe ga di na molao woo o nyakago go tshungwa ga kgase yeo e lego moyeng, kgase ye bjalo e ikela moyeng gomme ya ba le khuetšo ye kgolo go tša go ruthela ga lefase.
Re fihlile mafelelong ga ngawago wo wa ditiragalo.
Dikonstabolo le diinspekthara tše mmalwa ba ile ba thuša motho yo a bega a etšwa madi ba mo nametša ambulentshe gomme ba thoma go tsomana le mogononelwa  yoo ba kgonnego go mo golega ka boagišaning.
Kereke tše di kopanego di šoma ka lefelong le legolo ka Durban.
Komelelo ya lebelo yeo e swanago ya bjang bjo ba ripilwego.
Šomiša mmepe wa ka thoko woo o tla o kgokaganyago le matlakala a mangwe gore o kgone go bona saete ka moka le go kgona go nyakolla.
Bagononelwa ba golaganywa le melato ye mengwe ya go thuba ka mengwakong le bohodu mo di kgweding tše tshela tša go feta.
Ditšweletšwa tšeo di romelwago go morekiši e sale thoto ya motšweletši yo a neelanago go fihlela ge di rekišitšwe.
Go nale go hlokega ga dilo tša go thuša tšeo di nyakegago go thuša ka tshokollo .
Ke boletše le tona, o intšhitše tabeng ye, ga a gapeletša go go leka go hwetša tšhupatsela.
O mo hlabile gatee mo kgareng gomme a hlokofala le semetseng.
Ge motšwasehlabela a bula monyako mogononelwa o ile a mo šupa ka sethunya, a mo tšhošetša ka go mo thuntšha le go mo tšeela merwalwana ya gagwe.
Dikarolo tša mabato a moago o mogolo wo o lego mafelelong o tla ba le mafelo a mabenkele mme ge ele lebato la ka fase le šomišwa bjalo ka lefelo la go bea merwalo.
Pharakano ya diphedi e dirilwe ka mehutanahutana ya diphedi, tswalano ya tša diphedi tša hlago le go fapana ga tšona ka lebaka la leabela.
Spain e laeditšwe bjalo ka ye nngwe ya dinaga tšeo di tšweletšego tša go gwebiša le Afrika Borwa mabapi le kgwebišano ya ka ntle le tša dipeeletšo tša ka gare.
Hlahlo ye e latelago e swanelwa ke go tswalanywa le maikemišetšo a go laola bareki ba go reka dithuthupi tša go ithabiša.
Ba bobeakgang ba hlohleletšwa go tsenela seo e bonalago e tlile goba hlahlo ya mafolofolo.
Maloko a dira bjalo ka bahlahli ka dikolong , ba šala mananeo a dikolo morago, ba beakanya le go amogela dikampa tša bana, ba thuša la go aga boagelani, ka yona tsela yeo o dirago ka gona.
Tšhutišetšo pele e beilwe go tsheko ya barutwana ba tša sesole bao ba sa fetolego gabotse ga ba bitšwa.
Ga ke kwešiše, ga ke kwešiše mooko wa potšišo.
Taelo ya phapošo e ka akaretša taelo ya botlalo ya palo ye nngwe  le e nngwe yamananeo a phapošo ao a lego gona.
Diporojeke tše pedi tše kgolo tša mengwaga ye meraro di hlomilwe ka nepo ya go oketša maemo a tšweletšo ka nageng le ka lewatleng.
E laetša mehuta ye mentši ya meago go akaretša le ya ka mafelong a maemo e akaretša le bogolo bja mekutwana ya baipedi.
Kgolo ya letseno la mašeleng go letetšwe gape gore gore e feta kgolo ya lereko ngwaga wo o latelago.
Gomme re sa hloma lefelo la go kgoboketša tshedimošo ka lefelong la saepa(cyberspace) lehono.
Dithoto tša go tšwa ka ntle di tsena ka Bhutan di akaretša tesele, phetrole, raese, korong, makhura a merogo,khathuni, metšhene ya indasteri, dithaere tša dipese le ditheraka, tshipi le maatla a mohlagase.
Mafelo, neelano ya hlahlo le ya mašeleng, ditlabakelo tša hlahlo, hlokomelo le kgonthišišo ya boleng  le tlemagano.
Magagešu a go tšwa bobeakgang, le amogetšwe gape go tshedimošo ya rena ya ka mehla ya ditaba tša boditšhabatšhaba tša bohlokwa go mmušo wa rena le go batho ba Afrika Borwa.
Lenaneo le tla ikgafa go ba la mafolofolo e sego la repha ditho, ke lenaneo la go hlohleletša dihlologelo tša lefapha la poraebete mola e le gore le phethagatša dinyakwa tša batho bao ba dirišago mafelo a bohle.
Kgetho ye nngwe ya tšhomišo ya tšhomišo ya lefase ga e ya swanela go thibelwa ke ditiro tša meepo tša maemo a tlase.
Tsenatseno ya mmušo ka thekišong ya dirafšwa ga e ya dumelelwa ebile e kotsi mme e tloga e ganwa ke dikhamphani tša meepo.
Maphoto  a mabedi a moya ao a fetilego ka Cape Peninsula mafelelong a beke a feleditše ka dipula tša motlalanaga tšeo di hlotšego mafula, go kgaolwa ga mohlagase le tshenyo ya dintlo. 
Tokomane yeo e ngwadilwego lefsa e išitšwe mahlakoreng ka bobedi gore a tshwaetshwae.
Batho bao bagolofetšego ba nale gona go fetša nako ye telele ba nnoši go feta ba mphato wa bona bao ba itekanetšego ka lebaka la dišitiši tše mmalwa ka nageng.
Le yena o boletše ka tiragalo ya ka lefelong la go rekiša bjala fao go dirišitšwego sethuthupi sa letsogo ka ge a ile a tsena ntwa.
O iphetoletšo ka go re yena ditiro tša gagwe e be e se tša go hlasela Afrikaans goba dikolo tša leleme le tee, e be ele tša go fihlelela thuto.
Aowa nnaga se ke realo, ke rile ge o nyaka go thoma lefsa go nyakolla Margo mme seo ke sehlopha sa ditsebi, ga ke na kganetšo.
Lefelo le legolo la Joule la go rekiša dipetiri le kgona go amogela palo ye kgolo ya go fetolela dipetiri go tšwa go baneelani , gomme se se fa bareki kgetho ya ka moo di šomago le ya theko ya botse.
Go a nyamiša go lemoga gore boradipolotiki ba bantši ba thibela tshepedišo ya hlabollo ba sena taba le bao hlokago.
Baithaopi ba a thapiwa ka nepo ya go thušana le bahlokemedi bao ba fanago ka thušo.
Kelo yeo e hlomilwego ya go hlatloša kholego ya dirafšwa ga e ya swanela go bea kotsi go phenkgišano ya diintasteri tša meepo mabapi le dirafšwa tše di sa holego tša go romelwa ntle.
Hatton o rile lenaneo tshepedišo la dinamelwa tša bohle le ka dira gore Motse Kapa o goke baeti ba bantši.
Ka kakaretšo ditiro tša bosenyi di fokotšega ka nako tša mafelelo a beke a menyanya ge di bapetšwa le mengwaga yeo e fetilego.
Taba ya basadi ba ya ka pela ya go ikgafa e laetša gore ke maphodisa go tšwa ka pelong, ao a dirago seo se swanetšego go boloka maphelo.
Batšwasehlabelo ka moka ba bane ba mo šupile ge go šupša dinokwane.
Bjalo ka ge re lebana le hlohlo ya semorafe, go molaleng gape gore re swanetše go lebelela taba yeo e lego gabedi ya letšhogo la ba bašweu le dihlologelo tša batho baso.
Mokgwa wa taolo wo o sa thibelego wa go matlafatša o tla kgethwa.
Ke manyami kudu ka kgobalo ye e sego ka maikemišetšo le go se lemoge ye ke e hloletšego ba bangwe ka nageng ya rena ka lebaka la semorafe, setšo le go hloka kgotlelelo ya bodumedi.
Ke be ke sa lemoge seo se bego se direga mo mesong.
Thekgo ya mašeleng yeo e beetšwego thoko e tla lemogwa le go tšea gore e gona ge fela e amogetšwe mme go nale kgonthe ya gore e tla amogelwa.
Mogononelwa go dumelwa gore o amega ka bohodung bja theraka ebile o nale mangwalo a gore o swanetše a swarwe ao a lego maineng a gagwe.
Gape o lebogile barutiši bao ba bego ba ruta dipalo ka go aga tsebo le bokgoni gammogo le barulaganyi ba Olympiad bao ba lekilego go hlabolla dipalo le di dira thuto yeo e tumilego.
Ahlaahla dipelaelo tša gago le tshedimošo tšeo o di kgobokeditšego le malaodi wa setlamo ntle le ge a amega.
Neelano ya Kgoro ya ditšhelete ya go aga lefsa mokgwa wa go fana ka mphiwafela e beilwe leihlo mme e tla ahlaahlwa mo dibekeng tše mmalwa tšeo di latelago.
Bjalo ka ge go rena khutšo ka mafelo a meruswi, go bonala go na le tšwelopele ka taba ye.
O tla ntšha fela se se bohlokwa more tshedimošong ye e hlakahlakanego wa e dira ye bonolo yeo e tlago kwešišega ya diteng tša go teba tša maleba.
O tee o timeletše ka mo gare ga batho mola yo mongwe a tšhabile ka sefatanaga sa Toyota se sehubedu.
Go ya ka diporofense, ke tše mmalwa fela tšeo di dirilego dinyakišišo tšeo di tseneletšego, ka fao ga go na kwešišo yeo e tletšego ya seo se dirwago ka setšhabeng sengwe le sengwe.
Lebenkele la go rekiša dijo le ka hoteleng ya maemo le neelana ka dijo tša maemo tša mehutahuta.
Imeila yeo sebotšago gore dinokwane di fothela basadi ka kgase ya go baidibatša mola ba dira go kare ba bafothela ka senkgišamonate go kwa gore se nkga bjang mme morago ba ba jabetša.
Ke karolo ya mararankodi a tirišano a setlamo sa saentshe go ralala le lefase elego seo se tiilego bjalo ka nthla ya sešopu ka thuto ka dihlapi ka Borwa bja Afrika, Borwa bja Atlantic le ka West-Indo Pacific.
Go tlalelwa ke dibokwana ka bontši ke gona o hlolago letšhollo.
Taba ye bohlokwa ke go ke go kwešiša kgokagano ye nngwe le ye nngwe ka ketaneng ya boleng go ba le yona le go e lokišetša go šoma.
Lebelo e bile la go hloka ditiragalo ka kakaretšo e bile la katlego ye kgolo.
Lefelo leo le širetše ebile le dikaneditšwe ke mašemo a mmoba.
Go kgokaganya le go hlahla maiteko a go hlatloša , kudu ge palo ye kgolo ya dikhamphani e amega.
Go laola mošito woo hlotšwego ke leuba ka mabasepaleng ka bo yona mabapi le go fokotša mošito woo godimo ga bokgoni bja mebasepala go neelana ka ditirelo.
Ditebogo sekgao sa FCS sa ka Potchefstroom, ka go netefatša gore bao ba rwelego maikarabelo a bonokwane kudu kgahlanong le bana, ba rwale maikarabelo a ditiro tša bona.
Mothekgi  e mogolo wa mokgatlo o kgorometša taba ya maleba yeo e šomago ya go thulana le HIV AIDS ka Afrika Borwa ka hlabollo ya mananeo ao a logaganego a go tsena bogare taba ye.
Se ke demokrasi ya motheo yeo e nago le ditšo tše di fapanego gotšwa dikontinenteng tše tharo tšeo di fapanego.
Ditirelo ga se ka mehla moo di hwetšwago ditšhabebg tšeo di sotlegilego gomme ditirelo tše bjalo ga di fihlelele maloko a setšhaba.
Ka tirelo ya dinamelwa tša moyeng, dipoledišano tša bjalo tša tokologo ya ditirelo dinamelwa tša moyeng go tla bonala koketšo ya go bulwa ga ditsela tše mpsha magareng ga dinaga tše pedi.
Ka kgopelo naganišiša taba ye gape ya gore Sean ke o mongwe wa ba sekete.
Monyakišišišwa tša maphelo a diphedi tše di fapanego o ikgafile go laetša le go hlatholla mehuta, payolotši  le phedišano ka borwa bja Afrika.
Ke taba ya boikgafo ya banna le basadi yeo e tlago tšwela pele go fa naga ye bophelo.
O kwešišitše gore e ra gore ba gare ka nako ya bošupa mantšibua ao ba tšweletša ditekete tše dintši.
Batho ba Liberia le bona ba bile le maitemogelo a bohloko ka tlase ga mmušo wa sesole le ntwa yeo e sa le go ya latela.
Thuto ka dikhomphuthara le bokgoni bja go šomoša letlakala la khomphuthara la dipalo le go lokele tshedimošo le go e ntšha kago ya kgolo  goba bokgoni bja go tseba sengwe ka khomphuthara ka nakonyana ye nnyane.
Gore o be le tshedimošo ye ntši ka khuetšo ya tirišano ya diphedi le fao di dulago bala se.
O rile tšhelete yeo e kgoboketšwago ke indasteri ya dipontšho ka nnete ge e kopanywa le yeo e bonwago ka diindastering e phalwa ke tšeo di šomago ka Motse kapa go swana le indasteri ya tša boeti.
Ba taolo ya boemedi bja kgoboketšo ba ka buša ditefelo tšeo di dirilwego go tšwa go batho bao ba kopane goba a nnoši.
Malaodi Pharephare wa kgoro ya dikgwebo tša mmušo le kemedi ya maemo a godimo go tšwa kgorong ya gagwe ba etetše Austria.
Ge motho mang le mang a ka tšea molaetša wa go ikilela, le go botegalela molekani goba go diriša kgotlopo ka nnete , re ka fihlella maikemišetšo a rena a go lwantšha le go go fokotša kelo ya phetelo.
Se eka ba pala yeo e thutšwego, mabone a mahubedu a bekanya goba e ka ba gore mabone a kgaotšwe, goba le ga le a hlongwa gabotse.
Karolo ye e nale maikarabelo a go dira dipeakanyetšo  tša kopano ya kgoro ya tsheko ye e ikgethago le go boloko metsotso ye e tšwago kopanong yeo.
Ntle le mothopo le bobolokelo bja ditshedimošo go tla ba bothata le go feta go šireletša tsebo ya setšo le bohwa e lego lehumo la rena.
Letšatši le lengwe le le lengwe leo le fetago bonnete bja polelo ye bo tšwela go bonagala.
Ka lebaka la maiteko a tša paballo ya hlago le maemo ao a kaonafaditšwego a maphelo a šireleditšwe ka ditšhabeng tše ntši.
Go nale menyetla ye mentši ya kgokagano ya ikonomi yeo e ka katološwago.
Ke boletše seo ka lebaka la go befelwa le go tlalelwa ka lebaka la ka moo a boletšego le nna.
Thekgo ya mašeleng e theilwego godimo ga bokgoni bja mošomo e tla hlagišwa ka koketšo , ka maikemišetšo a go dumella ditheo go lekola tshedimošo ya bona le taolo.
Re lemoga bohlokwa le go hlakahlakana ga tša maphelo tšeo di amanago le paballo ya hlago le kgokagano le mokgwa wa tsenelano go mešomo ya mmasepala.
O tseba sengwe ka seo se lebegago bjalo ka legora la go hlaba, ke e bone go tše dingwe tša diswantšho.
Mokgoba wa patše le khokheine o thopilwe nakong ya go golega.
Makgolo a difolaga tša Afrika Borwa le diaparo tša mogopo wa FIFA wa ditokišetšo, dikepisi le matlakala a ditshedimošo di ile tša phatlalatšwa nakong ya lesolo.
Kapa Bodikela e hlalošitše mogopolo wo ka lenaneong la bona leo le tseneletšego la kgolo ya mohlakanelwa, le lenaneo la hlabollo le kgolo.
Mehuta ya bjang ya go ba le kgolo ya medu ye kgolo, bjalo ka bjang bja khathune ya wulu , e bohlokwa kudu go swaraganya mobu go feta bjang bja go kgabiša bjo bo sa golego ka pela.
Ye ga se lenaneo le le telele, eupša karolo ye nnyane ya tshedimošo ya bohle yeo e lego gona ka thutwana ye.
Mphato o nale dika tša selegae tšeo di nago le maikemišetšo a go šupa le go hwetša dikgwebo le di indasteri ka mafelong a ka ditoropong.
Dilo tše di a hlabollw nako le nako eupša di sa šitišwa ke bosa bja dipula tše maatla ka dikarolong le go se tsenege ka go tše dingwe ka lebaka la mafula.
Latela keletšo ya setsebi ka ga dijo ge o šomiša setšweletšwa se.
Go na le hlokego ya tšhomišo yeo e tletšego ya go rea dihlapi ka boemakepeng le hlokomelo yeo e tšwelago pele.
Mmušo wo mofsa wa Iran le ona o be o thekga mekgatlo ya go lwela tokologo ya Afrika Borwa.
O dirile gore go be le dibaka tše ntši tša kgwebo go di-SMME ka khamphaning ya gagwe.
O tlile ka mogopolo ya go hloma Mokgatlo wa Mebušoselegae wa Afrika Borwa.
Mohola wa diswantšho tša dikilimi tše di gopolwago ke setšhaba sa Amerika o a tšweletšwa.
Kopanya dikamano magareng ga bengdintlo le bahiri ka lefapheng la go rentiša dintlo.
Ba babedi ba bakgathatema ba hlahlilwe bjalo ka bahlahli ka go medišo ka ntle le mobu.
Go dira tlhale ya kekišo ya difilamente ya maitirišo, e ka be e na le dillaga goba e di hloka, ya boswarego kudu, ya tše ntši goba ya mathale.
Ditaba tša tharollo ya dithulano tše di tsentšwego ka Peakanyonglefsa ya Naga le ka maanong a mabapi le Madulo
Dilo tša a dikobo, ditlaleletši tša diparo le dilo tše dingwe tša letlalo la boya.
A ka thwalwa lefsa ke Boto ka tumelelano le Tona.
Go hlohleletša setšhaba, dikgokagano le maithomelo twantšhong kgahlanong le bosenyi.
Andrew Kelehe o thopa lebelo la Marathone la Khomreite la go tloga Pietermaritzburg go fihla Durban.
Ga se gwa swanelwa go dirwa papatšo ya dijo tše di tšeago sebaka sa maswi a letswele ka tshepedišong ya tlhokomelo ya maphelo goba go setšhaba.
Tlhahli ye ke ya mathomo ka go molokoloko wa dikarolo tše pedi tša mabapi le ka moo o ka šomišago NEMA.
Ford Telstar yeo e utswitšwego ka Kagisaning le yona e ile ya hwetšwa gomme mogononelwa o ile a golegwa ka ge a be a swere thoto ye go bego go gononelwa gore e utswitšwe.
Maikutlo a bathobašweu a ile a dira gore ditebelelo tša ditaba di sekamele ka lehlakoreng le tee ka bontšing bja dikuranta tša khamphani yeo.
Bešene ye ya tšhišinyo ya balekane bao ba se sego sa ngwadišwa e tla direga go dikamano tša balekane ba tša thobalano ba kgauswiuswi gammogo le go dikamano tše di sego tša thobalano tša balekane bao ba hlokomelanego.
Bontši bja ditšhišinyo tša Sehlophatšhomo sa Dithekisi sa Bosetšhaba di tsentšwe.
Bahlahli ba tša boeti bao gabjale ba sego ba ingwadiša le bona ba ka mpshafatša ngwadišo ya bona.
Lehono ke mabapi le go hlompha maitapišo a bona, ao gantši a dirwago gomme gwa se bolelwe selo ka ona.
Se se maatlafaditše nyakego ya gore dinaga tša meetsesetoropo di abe thušo go tšeo di bego di botile mo nakong ye e fetilego, gomme go realo tša kgontšha go se lokologe ga batho ba Afrika ka go maatla ao a fetilego a bokoloniale.
Bjale, ge go ka tsebja nako ya go gwaela bokaone gona nako ya tswadišo e tla ba ye nnyane.
Dipoelo tša dikelo tša boleng bja tšhomišo go tšwa go mananeokgoparara a setšhaba ka lefapheng leo a maatlafaditšwe.
Dikolo tša metsesetoropong di tla kopanywa gomme dikolo tša magaeng di swanetše go beakanywa go ya ka lefelo.
Nikki a ka no ba a kwele kanego ka botlalo goba ye e fapanego ka tatagwe.
Bofora bjo bo be bo dirwa kudu ke bašomi ba peleng ba mašole gomme go bolela nnete ba be ba sa amege ka lehlakoreng la tša thuto le gatee.
Magato a maleba a phokotšo ya dikotsi a tla tsenywa ka peakanyong.
Tshepedišo ya go sekaseka seemo ka dipolaseng ka go lebelela molato ka o tee ka o tee.
Samiti ya SADC ya Setho e lebišitše ditebogo tša yona le ditebogo go barerišani ba Zimbabwe le go mosepediši.
Phihlelelo ya tshedimošo ya maleba ya mmaraka wa bašomi ka batho bao ba nyakago mošomo e maatlafaditšwe.
Tlhompho ya ditokelo tša botho le ditokologo tša motheo ka nageng ye e lego moamogedi.
Ke taetšo ya tshepho ya bokamoso bja rena le sebaka sa gore re tliše diphetogo.
Go thoma ka diakhaonthente go fihla ka bakgabiši ba meriri go ya go bahlahli ba maeto le dithereka, intasteri ya boeti e akaretša mabokgoni a mantši.
Mna Blatter gabjale o gare o tšama a thetha le naga a lekola kgatelopele ye e dirwago go swara tiragalo yeo.
Baithuti ba mohu ba ile ba bea matšoba lefelong leo setopo sa Lee-Roy se hweditšwego gona.
Mna Brian Hastie go tšwa Norwood o ile a thaba go hwetša sefatanaga sa gagwe se sa le seemong se sekaone.
Tsošološa mafelo a mabopong le methopo yeo seemo sa yona se theogilego, go fa mohlala, mafelo ao a bego a dirilwe meepo kudu.
Kabo le go tliša pente ya go swaya tsela le mabonyana a galase a go bonagala tseleng.
Ba ngwadile mohuta wa intasteri wo o hwelelago ka lebelo, ka mokgwa wa bophelo wa bašomi ba yona.
Maemo a Bosenyi : Mna Legodi o tšhentšhitše tšheke ka bofora, yeo a e khešitšego ka Pankeng ya Absa.
Re ikgafa go fediša karoganyo, dikarogano, dithulano le go hloka kgotlelelo yeo e bonwego ka dipolotiking tša ka Zimbabwe le ka setšhabeng ka dinakong tše di sa tšwago go feta.
Dira mananeokgoparara a go bonwa ka mahlo go kgontšha dinyakišišo tša motheo tša maemo a godimo, go utolla ditirišo, go hloma ga diintasteri tše mpsha, le le go tsenya kgwebong ga maithomelo.
Tšhilafatšo ka diintasteri e swanetše go hlokomelwa kudu, kudukudu ka kgonagalo ya go katološa.
Ke nagana gore, o a tseba, e tloga e le go hloka maikarabelo ka botlalo, e tloga e le go hloka maikarabelo go dira bjalo.
Seetša sa leratadima ka marulelong go dumelela seetša sa tlhago go tsena ka ntlong ka matšatši ao letšatši le hlabilego gomme se tloša tšhomišo ya seetša sa maitirišo.
Go bolela nnete, e tla ba go hloka maikarabelo go nna go bolela bjalo ka ntle le go fa mabaka.
Tseba ditlhaelelo le dikgoba tša tlhokego ya bokgoni o šišinye mekgwa ye e ka šomišwago go rarolla ditaba tše.
Go dira selekane ka diprotšekeng tšeo di ka dirago seabe sa thwii maphelong a bao ba hlokago kudu.
Mmušo wa Zimbabwe o tšere maemo a ona go eya ka maemo a yona.
Magato a thibelo kgahlanong le malaria, a akaretša go dira thibelo ya malwetši le go seporeya.
Go bapatša le go thekga ka mašeleng, ka kwešišo ya kgašo, mošomo ka ditsela tše di latelago.
Go tšweletša go šoma gabotse ga mmušo wa selegae ka tshepedišo ya tlhokomelo ya letseno la ngwaga go tla go fihlelela mebasepala ya kgato ya boraro yeo dipuku tša tšona tša ditšhelete di lekolwago.
Ke fela Palamente ya bosetšhaba ye e kgonago go dira melao ka ga diyunibesithi le ditheknikhone.
Tšhuma hlaga le ge Mohlankedi wa Tšhireletšo ya Mello a e ganeditše.
Diphetogo tše dingwe di akaretša kakaretšo ye kgolo le temošo ya dikgaruru tše di theilwego go bong.
Se se a nyakega go hwetša phihlelelo go Wepsaete ya CIPRO.
Ge a be a le kgolegong o ile a ithutela dithuto tša Kgrata ya Dikgokagano ka Yunibesithing ya Afrika Borwa.
E tla šomišetšwa go tlola ditokelo tša botho le go di gatelela le ditokologo tša motheo.
Go nolofatša phetogo go tšwa konterakeng ya dipese ya nakwana ka Tirelo ya Dipese ya Golden Arrow Bus Service go dikonteraka tše di diretšwego dithentara goba tše rerišanwego.
Mna Matyobeni, yo a ithutilego ka Senthareng ya Go ithuta ya Batho ba Bagolo ya Phumelela, gabjale ke moithuti ka Yunibesithing ya Stellenbosch.
Se se maatlafaditše nyakego ya gore dinaga tša meetsesetoropo di abe thušo go tšeo di bego di botile mo nakong ye e fetilego, gomme go realo tša kgontšha go se lokologe ga batho ba Afrika ka go maatla ao a fetilego a bokoloniale.
Tirelo ya go thibela goba go gatelela dikgaruru tša tikologo ka gare ga Rephabliki.
Tona Paha Se ke sephetho seo batho ba Zimbabwe ba swanetšego go se tšea.
Motlatšatona Paha Molaodipharephare go bolela ka boripana gore go ya ka di-EPA re tla leka go fihlelela mokgwa wa tlhabollo gore e be maikemišetšo a rena a bohlokwa kudu.
Senthara ya tša Mahlale ya MTN e ketekile Beke ya Lefaufau ya Lefase ka Bophara ka ditiragalo tše ntši tše di kgahlišago.
Dikgomo tša ditshadi go tlo dirwa tlhahlobo ya ka mpeng: Dikgomo ka moka tša ditshadi tše di nago le dinamane goba tše di ntšhitšwego dinamane pele ga nako mo kgweding ye e fetilego.
Go lebeletšwe gore lesolo le le tla išwa dikolong le ditšhabeng go tliša temošo ye kgolo ya dikotsi tša TUK.
Palo ye ya mahu e bakilwe ke dilo tše itšego le yona e beilwe le go beakanywa go ya ka go tla kgafetšakgafetša ga yona.
Se se bonwe bjalo ka kgato go ya pele ya go rarolla mathata ao bahlahli ba baeti ba lebanego le ona letšatši le lengwe le le lengwe ka lebaka la  go hlahla Baeng mo go sego molaong.
Phetogo ke ya tlhago le setšhaba sa batho - pheogo go bolela nnete ka maselamotse.
Molawana wo o dira tlhako ya go romela bašomi ba mmušo ba ka Afrika Borwa go dihlongwa tša mafapha a mantši le ka dinageng tše dingwe.
Ditherišano di dirilwe le ba taolo ya Diphrobentshe go rarolla taba ya mafelwana a go emiša dikepe ao a sego molaong le ao a sego a ngwadišwa.
Bokamorago bjo bogolo bja lefelo la leswao la papatšo ga se la swanelwa go bonagatšwa ka mabone goba la ba la mebalabala.
Maphodisa a gare a tiišetša gore dithoto tše di šetšego ke tša mang.
Ga se fela dipuku tša go bala tša baithuti tše di kgethilwego ke dikolo, ditlhahli tša barutiši tša dipuku tše tša go bala le tšona di ile tša abja.
Mohlagase wo o tšweletšwago ke diteše tša mohlagase o feletša e le dilahlwa tša nyutleleara - dilo tša mašaledi le dilo tše di ka šilafatšago tikologo.
Wesgro, ke etšentshi ya semmušo ya tšwetšopele ya kgwebišano le peeletšo, ebile ke ye nngwe ya dihlongwa tše di bilego taba ya peakanyolefsa ye.
SABC e tshephile letseno la dipapatšo tša go hlakana, ditšhelete tša dilaesentshe tša kamogelo ya kgašo, bathekgi ba ditšhelete le methopo ye mengwe ye mennyane.
Go kgatha tema kudu ka ditiragalong tša dihlongwa tša boditšhabatšhaba tše di emetšego dikgahlego tša tumelelo ya ngwadišo, kudukudu IAF le ILAC.
Bokgoni bja tšweletšo ya khothone ka Maputaland le mathata ao a lebanego le balemi ba bannyane.
Diphenkgišano tšeo di tswaletšwego le tšeo di filwego dinomoro ka maleba di swanetše go tsenywa ka lepokising la dithentara leo le lego ka lefelong la kamogelo la kantoro ya Mmasepala ya Selete ya Amajuba.
O se ke wa otlela wa tsena ka meetseng ao o sa a tsebego - meetse ao a ka bonagalago a ile fase a ka no ba a sa ye fase kudu.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta go bolela nnete kgwebo ya NBI kgahlanong le dikgaruru le masolo a mangwe a mmalwa.
Maphodisa a Stilfontein le ona a ile a tlaleletša mo go motho yo a nyakegago kudu ka go golega bagononelwa ba bararo.
Dilo ka moka tša tshepedišo di swanetše go kgokaganywa le go amana go netefatša gore ga go na thulano magareng ga dilo tše di fapanego.
Ge a laletša Khansele, Moahlodi yo a dirago ditlhahlobo o ya dikopanong bjalo ka molebeledi.
Bokgoni le go kgokaganywa ga dihlongwa tša setšhaba tša tikologo go maatlafaditšwe.
Ke rena phrobentshe ya mathomo ye e hlahlilego Bahlahli ba Baeti ba Difoa ka ge re dumela gore boeti bja difoa ke mošomo wo o kgethegilego wo o sego wa ka wa dirwa.
Ga go ekonomi ye e sa fetogego, go sa lebelelwe mošomo wa yona goba mekgwa ya yona ya tlhabollo.
Re lebogiša bahlankedi ka moka ba maphodisa bao ba kgathilego tema ka go phetheng ga molato.
Go tliša temošo ya mabapi le tšhomišo ye e fetišišago ya makhura a go apea.
Bafsa, le filwe mpho lehono, lebelelang go putlela ka kua ga phapoši ya go rutela le dikhomphutha.
Dikakaretšo tša ditaba tša elektroniki le go fiwa makga a mararo ka letšatši.
Batho ba go feta ba sekete ba bolailwe gomme tše dingwe tše ntši di gobaditše bana ba bantši, basadi le batšofadi.
Go fokotša ga go hwetša sekoloto go tšwa go phethagatšo ya tiro ya tlhabollo.
Se ke ka lebaka la go theoga ga kgolo ya GDP ye kaone.
E na le lone ebile mohlagase o tsentšwe ka seteneng se sengwe le se sengwe.
Ka dinako tše ntši tlhokego ya bokgoni e tloga e šitiša mešomo ya diprobentshe go laola ditlhohlo tša tikologo ka gare ga Phrobentshe.
Intasteri ya kago ya SETA e swanetše go kgopela SAQA go dira mošomo wa molekodi wa boleng le modumeledi ka intastering.
Mna Nadel o gopotšwa gore o sa le ka fase ga keno.
Bašomi ba tlhokomelo ya maphelo ba swanetše go gopotšwa gape ka ga mehola ye megolo ya ditlhabelo.
Bohlatse bjo bo tšwago Yugoslavia, bjo bo tšwa Burundi bjo bo tšwago Ruanda, bo fa taetšo ya seo.
Ka ge go šetše go boletšwe bjalo, Afrika e na le methopo ye mentši ya tlhago, yeo go fihla gabjale e šomišitšwego bošaedi ke batho ba dinaga tša ka ntle.
Ditahlegelo dife goba dife tše ntši tše di ka se kgonego go fokotšwa ka lebaka la ngwaga di fetišetšwa pele lebaka le le sa tswebjego.
Bagononelwa ba babedi ba go hula difatanaga ba be ba le ka fase ga tlhapetšo ya maphodisa sepetlele ka morago ga ge ba hweditše dintho tša dithunya.
Ke nagana gore babapatši ba hlohleletšwa ke diekonomi tša papatšo ya bona.
Ditatamente tša ditšhelete tše di lekotšwego ke bahlakiši ba dipuku tša ditšhelete le metsotso ya AGM ya mokgatlo.
North Korea e itemogela marega a matelele, a go tonya, a komelelo le dilemo tše kopana, tša go fiša, le tše bošidi.
Tlhabollo le kabo ya maithomelo a go ithuta ga tirišano ya megala le taolo ya tsebo.
Ka ntle le bošoro bja yona bjo bo lego molaleng, e tliša mathata a mantši kudu a ka morago ga ntwa ya tokologo.
Tona Mpahlwa o boletše gore sehlopha sa tša ekonomi se be gape se lebelela phetolo ya molawana wa intasteri le menyetla ye e tlišwago ke maemo a tšhoganetšo a tša mohlagase.
Thomološa tikologo ya go bea manyoro a mangwe godimo ga lešela la moriti, gomme go tloga fao o tšhele seripagare sa ka godimo - seo se nago le dibokwana - seo o se ntšhitšego pele.
Sebopego sa ditlhagišo e be e le dipoledišano, go bolelela godimo, ditlhagišo tša PowerPoint goba ditlhagišo tše di sa šuthego.
E akaretša nomoro ya mogala wa kabelano moo o ka begago bosenyi ka ntle le go bolela leina la gago.
Dithoto le dilaesentshe go akaretšwa thoto ya bohlale, dilaesentshe tša dillathekeng, dilaesentshe tša dipanka le ditokelo tša go nyaka diminerale le tša go rafa ka moepong.
Setšhaba se hlohleletšwa go dira selo se se lokilego.
Mafelelong a sekala, go na le lefase la dilwana tše nnyane kudu, tše di tlišago tlhompho ka go lekana, leo rena Maafrika Borwa re na go le maikutlo a magolo go lona le go kgatha tema ka mafolofolo ka go lona.
Tshedimošo go tšwa dinageng tše e bontšha phokotšo ye kgolo ka go makatša ya malwetši ka lebaka la paktheria ya Streptococcus pneumonia, a realo.
Maafrika Borwa a fela a lebala gore lefase le le fela le hlaselwa ke dikomelelo.
Afrika Borwa e thekga kudu maitekelo a OAU a go tliša tharollo ka mathateng a magolo a molaotheo ka Madagascar ka lebaka la dikgetho tša mopresidente tše di sa tšwago go feta tšeo go bego go phenkgišanelwa tšona.
Tshepedišo ya Tshedimošo ya Banamedi e a hlahlobja gomme yo mongwe wa bašomimmogo ba ka o tla go botša seo.
Molao o tloga o netefatša gore Boto le bašomi ba yona e bontšha sebopego sa dipalopalo tša merafe le bong bja batho ka phrobentsheng le go phatlalala ga naga mabapi le metsesetoropo le dinagamagaeng.
Nama gape e lahlegelwa ke bokgoni bja yona bja go swara diela, gomme se sa dira gore e se kgonege go dira sosetše.
Yuniti ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ya ka Johannesburg e phuruphušitše ntlo ka Buccleuch, ka leboa la Johannesburg gomme ya hwetša laporathori yeo e bego e dira methamphetamaene.
Dikomelelo tše kgolo le tše di tšeago lebaka le letelele tšeo gantši di fedišwago ke mafula a magolo.
Kamano ya go bea melawana, go beakanya metšhelo lefsa, pušeletšo le kakaretšo ya ekonomi ye e kaonafetšego e a kgonagala gore e ka tliša seswantšho se se nepagetšego kudu sa ekonomi ge tshedimošo ya GDP e phatlalatšwa ka Nofemere.
Go boloka tšhelete go ka bakwa ke gore tshenyegelo ya go swara dikhonferentshe e fase go feta ka mo go bego go lebeletšwe mo ngwageng wo.
Re swanetše go maatlafatša tirišano le setšhaba, go šoma mmogo, bjalo ka maphodisa le ditšhaba, go tloša disenyi setšhabeng sa rena.
Go na le mabaka a mantši a gore ke ka lebaka la eng baithuti ba bantši ba etšwa ka go lenaneo la thuto ya dikolo.
Blatter o be a etetše Cape Town gomme a hlahloba lefelo la kago la lepatlelo la Green Point.
Thušo ya sethekniki le tlhahlo e a nyakega go bašomi ba meepong ye mennyane ka go ditiro tše di amanago le diminerale ka kakaretšo.
Madulo ao a bulegilego ao o a bonago, na o kgona go bona dikgoba tše di se nago selo?
Ke ahlaahlile taba ye le Mopresidente Mugabe ka Addis Ababa kgweding ya go feta.
Bjale, makhathiasamo e tsene polelong ya Seisemane bjalo ka selo se se hweditšwego goba lentšu le le šomišwago go nyatša bao ba solago ba bangwe ka bomenetša.
Go tsenya tirišong ga phraebete ga taolo ya go phaka difatanaga ka Mmasepaleng go a phethwa.
Mo bekeng ye re ile ra thabišwa kudu mo go bego go se gwa emelwa go fiwa sefoka sa maemo a godimo sa Vuna.
Dika ka mo legorong le ga se tša swanelwa go šomišwa bošaedi lebakeng la papatšo ya kgwebo le ya phadišano.
Tshepedišo ye e rerišanwego le moabi wa ditirelo yo a nyakegago mo e lego gore mabaka, go akaretšwa theko, a dirwa ka tshepedišo ya go rerišanwa.
Samiti ya Setho e kgopetše barerišani ba Zimbabwe go tšwela pele go rerišana ka taba ye.
Nka se tsebe ka baka la gore ga ke tsebe ka moo nka pharologanyago dithunya.
Ba bontšhitše nyakego ya go hloma dikamano tše di tšwelago pele le diphrobentshe tša Canada.
Dipampiri tše mmalwa tša tshedimošo di ngwadilwe gomme se se tla beakanya sebopego sa leano la MEDS ka tshepedišo ye e tšwelago pele.
Mokoena o tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Witbank ka ga ditatofatšo tša polao le bohlakodi.
Ke nagana ka bohlano go fihla ka bošupa.
Ke dumetše gore maloko a Palamente a tšwele pele go dumelela Phrothokholo ka bjako.
Gomme ke nyaka go le netefaletša gore maitapišo a lena ga a tšwele pele a sa lemogwe goba a sa šetšwe.
Ba be ba etšwa lefelong la gagwe, lefelong la Inyoni.
Tlošang goba le tswaleleng ditšhila dife goba dife tše di senyegilego tša makaka afe goba afe a mpša goba a katse, maleiri a go lahlwa, dikagare tša hlapi, meboto ya manyoro ye e lego molaleng le bjang bjo bo ripilwego bjo bo bolago.
Go bolela nnete, bohlokwa le maswanedi a thoto ya bohlale ga se tša ka tša ba ditabeng go swana le lehono.
Se ga se sa akaretšwa ka thekong ya thekete ya sefofane.
Mokgatlo wa batšweletši ba oli o kopana ka Algeria ka Laboraro go ahlaahla gore ke tšweletšo ye kaakang ye e swanetšego go fokotšwa go thibela go wa ga ditheko tša oli go tšwela pele.
Go dira ga polestere ye e nago le tšipsamo ye e nago le khalesine goba khalsiamosalfeite.
Didirišwa tša ka khitšhing, tša ka lonteri, Mnet, letangwana le lefelo la go phaka difatanaga le le bolokegilego le akaretša ditirelo le dinolofatši tše di abjago.
Yuniti ye e kgethegilego ya bohlodi bja kgwebo, ye e sepetšwago ke PGWC, yeo e tlago fa tshedimošo ye e sepelago le mabaka mabapi le menyetla ye mefsa.
Naa go beeletša ka thotong ya setšhaba go thuša go dira tlhabollo ya ekonomi ye nnyane ye e tšwelago pele go ya go ile?
Dipalopalo tša mabapi le dithunya le dikolo tše di tlišitšwego di tlišwa ka mehla ka Ngwadišong ya Bogareng ya Dithunya ka Pretoria moo lefelo la go lota tshedimošo la bogareng le ngwalago, le kopanyago le go boloka tshedimošo ye.
Tlhabollo le phetošo ya mogoma wa go lema wa go hloka mogoma wa go hlagola wa balemi ba bannyane.
Se se akaretša dithušo tša ditšhelete tša kgodišo ya bana, thušo go malapa ao a laolwago ke bana di diphuthelwana tša dijo.
Ka KwaZulu-Natal, lesolo la baotledi le le kgethegilego le tsebagaditšwe semmušo gomme go bile le kgašo ya papatšo ya radiong ditešeng tša tikologo go tliša kgašo ya kakaretšo ye e šomago gabotse.
Gomme ke re ke a go hlompha tate kae goba kae mo o lego gona.
Ga go na pelaelo efe goba efe gore se e be e tloga e le tlhaselo ya mašole ye kgolo ye e bego e lebišitšwe.
Ikgokaganye le Stuff Busters gonabjale gore a go thuše ka bjako le ka katlego gore o ikwe o gatelegile gannyane ka mogopolong gomme o lebeletše kudu pele.
Barulaganyi ba CWC ba dirile ka moo ba ka kgonago ka gona go netefatša gore baraloki ba khrikhete, babogedi le bahlomphegi bao ba etelago  ba bolokegile.
Dika tše di a mpefala bošego le ka morago ga boitšhidullo bja ge o šoma mošomo.
Boso bo bošidi gomme bo tletše ka maru bja marega a magareng a diphefo le dilemo tše di fodilego.
Difilthara ka moka tše di Gatetšego pele di maatlafaditšwe ka go tlaleletša ka dinyakwa tša go go thuša go dira gore go nyaka go direge gabotse.
Ka taolo ya maleba le boetapele bjo bo šomago gabotse, senthara ye a bego a e laola e fihlelela dipoelo tše kaone kudu ka mo go swanago.
Baadimi ba bannyane bao ba ingwadišitšego le MFRC ba šoma ka fase ga melawana ye e fapafapanego le ya baadimi bao ba sego ba ingwadiša.
Ga go na dipalopalo tše bonolo tša kamantšho ya ditšhelete tše di elago kgatelopele ka mo tebelelongpele ye e phatlalatšwago lefsa.
Balaodi ba tša maphelo ba tla hlahlwa ka peakanyong ye nnyane, ye e lebeletšego kudu go kaonafatša kakaretšo le go šoma gabotse ga ditirelo tša MCWH.
Lefase la rena la sebjalebjale le tsebja ka bonyane dipharologantšhi tše nne.
Se se akareditšwego gape ke go dira dioli tša go thapiša le dikerisi go tšwa kudu go dilo tše dingwe tša tlhago.
Kgokaganya mokgwa wa MCS le baagišani ba kgauswi ba lebopong ka go hlompha ditumelelano tše di lego gona tša SADC.
Ditiragalo tša diketswana tša go šoma le go lota dihlapi, dikhrustašiene le dimolaske le tšona di hlophiwa mo.
Seteše se sa phetišetšo se dirilwe gore se kgone go šoma mehuta ka moka ya ditšhila tša ka gae ebile se aba dinolofatši tša go šomiša lefsa dipampiri, ditšhitswana, polastiki le dilo tše dingwe tše di sa nyakegego.
Ngwala dipego tša ka nageng tše di bontšhago diphihlelelo tša bona goba go tšwetša pele tekatekano le tekatekanyo ya bong.
Mo nakong ye, re lebeletše ka moo re ka šomišago "BCC" le ka moo re ka šomago ka ditemošo tša dibaerase.
Diheifere tše di sa lego tše nnyane go ka tswadišwa di swanetše go tlošwa go dipoo tše di lego kgauswi le tšona.
Se se nyaka boetapele bja ponelopele, boikgafo bja sepolotiki le bongwaledi bjo bo nago le bokgoni le bjo bo nepišitšego.
Maswi ao a tšwago dikgomong tše di bego di alafša ka dianthipayothiki ga se a swanelwa go kopanywa le kholostramo go tlo bedišwa ka lebaka la gore mašaledi a anthipayothiki a tla thibela tshepedišo ya pedišo.
Dihlakahlaka tša lehumo ka gare ga lewatle la tlala le go hlokišwa maatla di ka feletša ka dikgaruru tša setšhaba.
Thekgang Molao o mofsa wa Metšoko wo o šireletšago batho bao ba sa kgogego kotsing ya go kgoga e se ka go rata.
Molawana wa Tšhireletšo ya Thoto o thadilwe gomme wa romelwa go yo dumelelwa.
Ditlhabollo tše ntši kudu tše di sego tša ithekga ka lewatleng di beilwe ka lebopong la lewatle.
Naa go bile le go goeletša ga godimo mo go sa felego go tšwa go batho mathomong?
Go fa mohlala, ge phoofolo e le kgauswi le mohlagase e a tšhoukwa tshepedišong yeo gomme ya hlompha legora.
Dihlakahlaka tša lehumo ka gare ga lewatle la tlala le go hlokišwa maatla di ka feletša ka tšwelelo ya dintwa tša setšhabeng.
O se tsoge o dumeletše motho yo a nogo ikemela fela go letšetša mogala wa go se lefelwe wa go emiša go šoma ga karata legatong la gago-ba ka go radia gore o dumele gore karata ya gago e emišitšwe gore e šome.
Ge ba phuruphuša ka moo mokhukhung, maphodisa a hweditše dikolo tše mmalwa tša sethunya se sekopana.
Lenaneo le le latelago la go hwetša dikoloto le dumeletšwe mabapi le ditšhelete tše di šaletšego morago tša rente le tša ditefišo tša ditirelo.
Re a tseba gore bangwaledi ba dikolo le baithuti bao ba hweditšego thušo ya mašeleng a go ithuta bao ba ithutelago thuto yeo ba tla holega ka sebaka sa kgolo ya sephrofešenale.
Diforamo tša go gopola ka tsenelelo di goketša batšeadiphetho ka setšhabeng gomme di sepetšwa bjalo ka dingangišano, moo baetapele ba mmušo, setšhaba le lefapha la kgwebo leo le tsenelago ngangišano ye e tseneletšego ka ga ditaba tše batho ba nago le kgahlego go tšona.
Go tiišetša netweke ya setšhaba sa lefase ka bophara ya batho bao ba Lwantšhago Semorafe.
Ka morago ga go phuruphuša ntlo ka šedi, Lebake le lentši leo le šetšego le phuthetšwe le ile la thopša.
Taba ya tlhokego ya mešomo e boletšwe ka boripana ka karolong ya Maatlakgogedi ya pego ye ya wepsaeteng.
Bjale sehlopha sa Mandela se be se tshwenyega kudu ka ga se gomme morago ga moo sehlopha sa Mandela se bolaile Joe Qlabe.
Eupša ke tše nnyane kudu go fetwa ke kemišo yeo ya kaone.
Dinaga tše mmalwa tša ka Yuropa di na le mekgatlo ya ka lehlakoreng la go ja ka dipalamenteng tša tšona, go akaretšwa Denmark le Sweden.
E gona ka dikgobokanong tša rena tša dikereke le ka meletlong ye mengwe ya sedumedi.
O ruta bafsa bao bao ba sego ba itekanela mebeleng kudu bao ba lego ka gare ga diwilitšhere mabokgoni a go ithomela a go swana le go penta.
Mogononelwa, yo a dulago Boksburg, o tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Germiston ka Mošupologo.
Mehutahuta ya masolo a lefapha la setšhaba a thoma go bula dibaka.
Mospikara, Ditekanyetšo tše tša Kholofelo di lebeletše kudu kabo ya ditirelo ye e maatlafaditšwego le ye e akgofišitšwego.
Malwetši a ka bakwa ke go se je dijo tše di lekanego tše di humilego ka bithamini A go akaretšwa sebete, dikherotse, dipotata, dimenko le sepeneše.
Mdi Mabudafhasi o boletše gore boeti ke ye nngwe ya diintasteri tše di golago kudu ka nageng.
Mmušo o tla tsenela tshepedišo ya go rerišana le di-SGB pele ga ge o ka tšea sephetho sefe goba sefe.
Ye gape go emetšwego gore e tla swara tiragalo yeo ka lefoko ke Mokgatlo ya Lefase wa Ditokelo tša Thoto ya Bohlale.
Durban e šetše e abetšwe "Sefoka sa ZK Matthews" sa toropokgolo ye e sepetšwago gabotse ka nageng.
Go netefatša gore mananeokgoparara a abja ka tsela ye e lego gore a hloma mešomo, a maatlafatša ditšhaba le go hlabolla bašomi.
Nakong ya lesolo le, metšhene ye šupa ya go raloka di-DVD, motšhene wa go raloka di-CD, Dihaefa tše tharo, dipikara tše pedi, diradio tša difatanaga tše hlano le thuthuthu e tee ya Yamaha di hweditšwe di tlogetšwe ka sethokgweng.
APRM e tla kgopela gore naga ye nngwe le ye nngwe e hlome ka šedi Lenaneotiro leo le nago le maikemišetšo ao a filwego dinako.
Ka thulaganyong ya bobedi, bobedi bjo bja Spain gape bo be bo swara bothata bja go hwetša morethetho le bosesi ba ka Amerika gomme ba dira thulaganyo ya bobedi ya lerato.
Sehlopha se se akaretša go renta didirišwa tša dinamelwa, ke gore, difofane tše di se nago mootledi.
Naa o ikamantšha ka botlalo le leano le la papadi?
Rediešene ya elekthromaknethiki e sepela lefaufaung ka sebopego sa maphotho.
Ekonomikgolo - Thuto ya seswantšho sa ekonomi ka botlalo ka nageng.
E dirilwe ka setampa, dinawa tša swikiri, potoro, dieiye, matsapane, ditšhilisi le dilemone, gomme tša kgabakgaba go fihla ge ditswaki ka moka di le boleta.
Re swanetše go phethagatša leano le go tšwetša pele go kgatha tema ga barekiši ba mebileng le bagwebi ba boagišani.
Maloko ao a hlomphegago a ka be a tseba ka ga tsebišo ye e dirilwego mo mesong mabapi le Anglo American plc le De Beers.
Go na le ditekanyetšo tše itšego ka go DoD tša go thuša DERI ka mašeleng.
Naa go tšere lebaka le lekaakang gore meši e hwelele?
Ngwala pego ya tšweletšo ya bahlahli ba ka mošomong.
Gomme sekolo seo baithuti ba bego ba išwa go sona, go belaelwa gore se tletše kudu.
Dipego tša kotara ka kotara ka ga seabe sa ekonomikgolo go dintlo, maemo a go boloka tšhelete le merero ya ditšhelete tše nnyane.
Ge o re ba tlogetše difatanaga tša bona naa o ra ge ba tlogetše difatanaga tseleng?
Re swanetše go dira bjalo, gore re se nyefiše moya wa kholofelo wo o fokago ka nageng gabjale le kudukudu ka toropokgolong ya rena.
Ge e le gore o šomiša eFiling, e@syFile, gabonolo boela morago o ye go fetoša dikgetho go wisate - letlakala la metšhelo le tla fetošwa go ya ka mo o kgopelago ka gona.
Ke kgale a tlogetše go tshepha tshephišo ya ka ya gore ka morago ya motheo wo o latelago re tla hwetša nako ye ntši.
Dipeakanyo tša tefelo ya le go thuša ka mašeleng ga ditirelo tša motheo tša mmasepala.
Bontši bja lena bao le lego mo lehono le tla di bitša mekhukhu.
Laporathori ye mpsha ya Tlhahlobo ya Ditopo e tla bewa moo lefelong leo la Sepetlele sa peleng Mosegare sa Bohlabela bja Paarl.
Mmepe wa lefelo o bontšha kgokagano le tshedimošo ya bokamorago ya lesolo, dikgopolo tše bonolo tša Thoto ya Setšhaba le mekgwa ya go maatlafatša ka ditšhabeng tša ka Amerika.
Banna ka moka ba bane bao ba hweditšwego ka moo sefatanageng ba ile ba golegwa  gomme Ford Telstar ya thopša.
Eupša o ile wa ya le yona le ge go le bjale ka lebaka la gore go be go kgonagala gore o itokolle bothateng?
E mabapi le go tšwa ka fase ga kgatelelo ya kgašo ye mpe ya ba kgašo yeo khonthinente ya rena e e hwetšago.
Ga ke tshepe gore baetapele ba dipolotiki ba na le bokgoni bjo bo lekanego bja go dira mošomo wo ba nnoši.
Ke nagana gore ke kwane le ntlha yeo ka setatamenteng sa ka, ge ke be ke etetše maabane.
Mogononelwa o ile a golegwa gomme a bewa ka kgolegong ka setešeng sa SAPS sa Babanango ka ge a hweditšwe a swere lebake gammogo le go bjala lebake.
Thutabjalo - Thuto ya go bjalo dikenywa, merogo, matšoba goba dimela tše dingwe.
Bagononelwa ba gape ba amantšhwa le go thuba ka dintlong go gongwe.
GCIS e phatlalatša tshedimošo ya mmušo ka go aba ditaba tša go bonwa le tša go theeletšwa tšeo di kgethilwego setšhabeng le go araba dipotšišo mabapi le ditaba tše di amanago le mmušo ka disenthareng tša tshedimošo tša bosetšhaba le tša diphrobentshe.
Gomme ka dikolong tša peleng tša DET barutiši ba fetošetša diphapoši tša bona - bonyane tše mmalwa - go ba tšeo di rutwago ka Seisemane ka pela ka moo go kgonagalago.
Mešomo le maatla a Wesgro a beilwe ka Molaong.
Go ahlola maikutlo le ditiro nagong ya dithulano ka ditebelelo tše nnyane tše di se nago tshedimošo ye e lekanego tša nako ya khutšo go kotsi gomme go ganetša seemo sa ditaba ka ge go itemogetšwe sona ka dinakong tša dithulano.
Tunisia Leboa e na le boso bja Metithereniene bjo bo nago le dilemo tša go fiša, tša bošidi le tša komelelo tše di latelwago ke marega a dipula tša magareng.
Maphodisa a ka Fochville le ona a ile a tlaleletša palo yeo ka go golega bagononelwa ba bahlano ka moka ga bona ka bosenyi bjo bogolo.
Protšeke ya Centrum Guardian e lemoga le go abela batho goba dihlopha tšeo di šomago go fetišiša ka moo di kgopetšwego ka gona.
Maemo a ozoune ao a oketšegilego ka lefaufaung la fasana ka lebaka la ge NOx le dihaetrokhapone di arabela seetša sa letšatši di tla feletša ka diabe tša maphelo mabapi le go hema.
Bohlatse bja anekthoute bo bolela kudu ka ga ditsela tša boithomelo tše di šomišwago ke dikhamphani go ruta mogopolo wa maithomelo ka gare ga mekgatlo ya tšona.
Ee gore re kgone go itlwaetša tlhahlobo.
Gape e ka go gopotša ka ga dikotsi tša nako ye.
Ge dibopego tša kholi di le gona ka ditšweletšweng tšeo di šomilwego gore di se bole, gantši di nyaka go bontšha gore dipaktheria tša go bodiša di gona.
Aga bokgoni ka ditšhabeng tše di nago le pere ye maatla ka go aba tlhabollo le tlhahlo ya bokgoni, go realo e le go ba maatlafatša go hlokomela dipere tše maatla tša bona ba ikemetše ba se ba bota CHPA.
Maloko a ile a thoma go rema mehlare ye seswai ya lebake, yeo boleng bja yona e lego diranta tše dikete tše masomehlano.
E ile bogareng bja maikemišetšo a boditšhabatšhaba gomme e tšwelela kudu ka dikhonferentsheng ka moka tše kgolo.
Maphodisa a ile a latela tshedimošo yeo gomme ba hwetša ditšidifatši tše pedi.
Afrika Borwa gantši e romela dimetale tša motheo ka Laos gomme ya imphotha bontši bja ditšweletšwa tša merogo go tšwa ka Laos.
Gape go na le dikotsi tša "phetolo ya kganetšo" go tšwa go batho ba "mebileng" ba Maarapo le mebušo.
Mopresidente Gbagbo ga se a tsenela Samiti ye e swaretšwego ka mathokong a Kopano ya Maloko a United Nations mo bekeng ye.
Monamedi o ile a golegwa ka nakwana yeo ka morago ga moo gomme dikagare tša ka mapokisaneng tše di hlahlobilwego gomme gwa hwetšwa e le Lebake.
Dibjana di swanetše go gohlwa tša seterelaeswa ka morago ga go ja go gongwe le go gongwe.
Bohlatse bjo bo ganetšwago bja dintlha tše di hweditšwego ke yena.
Le ge e le gore mobu wo o phuthetšwego gabotse o ka šoma, samente goba motswako wa khonkhoriti o kaone.
Go ngwalwa ga dikakanyo tša GDP di tshephile mehutahuta ya dipalopalo tša setšhaba le tša ekonomi.
Bathobaso ba tletše ka fase gomme bontši bja bathobašweu ba tšwelela ka maemong a meputso ya godingwana.
Tshedimošo ya maleba: Mna Gounden o ile a tšhaba moo tiragalong yeo.
Mo Addis bjalo ka lefelo la kopanelo la tlhomosemmušo ya Palemente ya Afrika ka Kakaretšo, mokgwa o mofsa wa tokollo ya batho ba Afrika e tla swanelwa ke ahlaahlwa le go maatlafatšwa.
Molaokakanywa wa Phrofešene ya Peakanyo, wo o tšealago melawana ye e fetilego ya mabapi le peakanyo ya toropo le selete, le go akaretša  phihlelelo ya phrofešene ge ka go le lengwe e tiiša melawana ya maitshwaro, tšeo di tlago laola babeakanyi ba toropo le ba mafelo.
SAOM e lebogiša CEI, mekgatlo ya dipolotiki, setšhaba le mekgatlo ye e sego ya mmušo ye e dirilego thuto ya bakgethi.
Mo lebakeng le letelele Eskom e tla swanelwa ke go beakanywalefsa ka dikhamphani  tša tšweletšo le tša phatlalatšo ya mohlagase.
Le ge go le bjale phetogo ya mmakgonthe e ka se fihlelelwe ka melao le melawana ya phetišetšo, le gape ka ditiro tša baetapele le badudi go tšwetša pele maitshwaro.
Ke dumela gore dikamano tša bjale tša go šoma mmogo tša mabapi le FEI di tla gola tša maatlafala.
Sephetho se šetše se tšerwe sa go raka monna yoo.
DPO e tla tsebiša foramo ya maphodisa a setšhaba sa tikologo goba mokgatlo wa balefaditirelo ka ga kgopelo yeo.
Ke gore, CKB le CNS ke dihlongwa tšeo di amanago ka ge CKB e šomiša setšweletšwa seo laesentshe ya sona e filwego CNS.
Gape ba ka hwetša mafelo a go befelwa ga bona le go gakanega ka ditsela tšeo di tsenyago maphelo a bona kotsing le a ba bangwe.
Maekheroweibe ga o je mohlagase kudu go o o šomiša go phala setofo ge o ruthetša le go apea.
Afrika Borwa ke naga ye botse, ke bone Johannesburg le Pretoria.
Bekeng ye e fetilego pego ye e kwešago bohloko ka ga molemi ka De Doorns yo go kwagalago gore o phušutše dintlo tša bašomi ba mebileng, o tšweletše thelebišene.
Maikarabelo a Molaodi wa GOV.ZA ke go kgokaganya ngwadišo ye e atlegilego ya tomeine ya ka fasana goba ya monggae.
Go ba redieišeneng kudu ya UV ge o sa le ngwana le ge o sa le mengwageng ya mahlalagading, go a tsebja ebile go efogega gabonolo.
Think Bike ke mokgatlo wo o sa dirego letseno wo o laolwago ke baithaopi gomme o tshephile thekgo ya mašeleng.
Dihlongwa tše di tšweletšago ditšhila di tlo fiwa tumelelo ya semolao ka morago ga phethagatšo ya ditshepedišo tša taolo ya tikologo ye e ka sekasekwago.
Dikhontomo di swanetše go šomišwa ka mehla ge batho ba amana thobalanong ka ntle ga lenyalo la motho o tee.
Kgolo ye kgolo ka letsenong leo e sego la difofane ke ka lebaka fela la dikoketšego tša ditiragalo tša dithoto, kgwebo ya motheo, go hiriša difatanaga, gammogo le dipapatšo.
Mekgatlo ya mmušo ga se ya swanelwa go lefiša ditšhelete tša ngwadišo, tepositi, go dumelelwa gape go dirwa diteko goba ditšhelete tša ka morago ga go dirwa diteko.
Leano la mafapha a mantši le tla dirwa go kaonafatša khwetšo ya ditefelo tša tlhokomelo go tšwa go batswadi bao ba sa lefego.
Yuniti ya Tikologo ya Bohodu bja diruiwa e golegile gape bagononelwa ba bane ka go tsoma mo go sego molaong ka polaseng ya Beja kgauswi le tsela ya Makhado-Elim.
Bjale naa ka morago ga kopano yeo o ile wa boela Esikhaweni?
Lesolo la ka Kapa Bodikela le tloga le tšweleditše pele go hlapa diatla le pabalelo ya maphelo ye kaone ka bontšing bja mafelo ao a amegilego.
Di šoma ka tshenyegelo ya letlotlo ye e sego ya ema gabotse ye e feleleditšego ka gore ditsela tše dingwe tša mebasepala ya rena di senyege.
Museamo wa Mahlale a Tlhago le Bokgabopuku bja Bogareng bja Kadimišo di bile le lenaneo la go thabiša la nako ya maikhutšo leo le dirilwego go dira gore bafsa ba thabišwe nakong ka moka ya maikutšo a dikolo.
Ba tla ruta dithutwana, ba fa baabi ba ditirelo tša tlhahlo dikonteraka, ba ngwadiša bašomi go ithuta dithuto ba le ka gae le go šomiša tlhahlo yeo SAMDI le SITA di ka e abago.
Dipoelanyo tša motšwasehlabelo le mosenyi le dikhonferentshe tša dihlopha tša malapa ke mehuta ye mebedi ya semmušo ya mananeo a toka ya poelanyo ao a e boletšwego ka gare ga Molaokakanywa wa Toka ya Bana.
Maikemišetšo a diwekšopo ke go go tsebiša Mokgwatlhabollo ya Tlhwekišo CDM , selo sa go ruthufala ga lefase le go tšwetša pele ditiragalo tše di kgonagalago tša CDM.
Noka ya Umgeni ke legale la dinonyana tša mebalabala ya go kganya tša setlogo le tša dinaga tše dingwe.
NICRO e dira ditshekatsheko tša ka gare tša bana pele ga ge ba ka tsenywa ka lenaneong la NICRO.
Netefatša gore dipego tša tiišetšo ya boleng le tša go obamela di tlišwa go SETQAA ka dinako tše di beilwego.
Ga ke nagane gore ke ka moo babapatši ba itshwarago ka gona.
Durban e a gola ka seriti bjalo ka lefelo la bosetšhaba, la khonthinente le la boditšhabatšhaba le bohlale.
Mabaka ao a laolago MOC ke dithekišo tša maswi le ditshenyegelo tša dijo tša motswakotii.
Bontši bja bana bao ba fetetšwego ba phela gabotse mengwaga ye mmalwa pele ga ge ba ka hwetša kalafo ka dianthiretherobaerale.
Mohlahliwa yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego o tla hwetša tlhahlo ka botlalo ka ga Pabalelo ya maphelo le ditirelo tša Tlhwekišo le mabokgoni a mangwe ao a amegago.
Moletlo wa tsebišosemmušo o tla swarelwa lefelong la mešomo ya tlhwekišo ya meetse, gomme wa dumelela dibaka tša go tšea diswantšho.
Ka batho ba, maikutlo a bona a motheo kudu a ba botša gore, gabotse, ke karolo ya tlhago e sego tatelano ya dilo tša go dirwa ke batho.
Lekang go se reke ditšweletšwa tše di phuthetšwego go fetišiša, tša go swana le merogo ya go phuthelwa ka dipolastiki ka dithereing tša pholisterine.
Go na le dutumelelano tše ntši tša boditšhabatšhaba tše di nyakago go hlahlobja go sekaseka go eletšwa ga SA go di dumelela.
Re a go leboga kudukudu Mohumagadi Modulasetulo ka sebaka se sa go tliša tlhagišo ya molomo.
Melawana ya mabapi meepo e swanetše go ba maleba, e kwešišege le gore moepi yo monnyane a e kgone gomme e swanetše go phethagatšwa ka tsela ya lefelong.
Maikarabelo a magolo e bile go aba dintlha tša ditokelo tše go rerišanwego ka tšona le balekane ba dikhamphani le ba bangwe.
Diromelwantle tše kgolo tša ka Afrika Borwa go leba Bahrain ke metšhene le didirišwa tša mekheniki, gammogo le dilogwa.
Tshepedišo yeo borekedi bja tšweletšo bo dirwago ka gona e fapana gannyane le mošomo wa tlhagišo, ebile e hlalošwa ka boripana ka mo fase.
Toropokgolo e na le diteše tše pedi tša phetišetšo, se tee ka Athlone gomme se sengwe se ka Swartklip.
Mopresidente wa FIFA Sepp Blatter o ipileditše go lefase go tshepha Afrika Borwa le Afrika go tšweletša phadišano ya sebjana sa lefase ye e atlegilego.
Faepa ye tala e fela e sa fetoge marega gomme phapano ye nnyane magareng ga dilo tše talamorogo le tše di tšidifaditšwego.
Dikarolo tša tlhamo di akaretša ditlabelo tša go pheiba le diphethene, dilo tša fenitšhara ya tseleng le peakanyo, mabone le maswao.
Tlhaselo efe goba efe go ditlabelo tša nyutleleara tša ka Iran di tla hlakahlakanya bothata bjo, a realo.
Hlaloša letšatši la tlwaelo bophelong bja gago ka matšatšing a dikgaruru tše kgolo ka Oudtshoorn.
Batho bao ba dulago ka Borwa bja Afrika ke bao ba amilwego kudu ke bohloki, gomme meputso ya bona e fase kudu go maemo a bohloki lefaseng ka bophara.
Ka lebaka la go ba gona kudu ga dithulano tša sepolotiki, ditlhologelo tša sepolotiki tša bathobaso le ditiro tša mekgatlo ya tokologo di gašitšwe ke dikuranta tša khamphani yeo ka mo go sego gwa lekana.
Le kgopelwa go lokologa go ikgokaganya le webmaster ge le ka kopana le bothata bofe goba bofe goba boima ka go ingwadišetša goba go phumolwa go hwetša tirelo ya tsebišo.
Boikgafo bja mmušo bja go tšwetša pele kgonagalo ya tšhomišogape ya ditšhila ka kakaretšo ka melao ye e nyakišišitšwego ka tlhokomelo.
Dihlongwa tša go fa pego tše di ka kgonago go rarolla ditlhokego ka mafapheng ao a lego gona a tshedimošo e kgopelwa go bega ka tšona.
Ka dikakanyong tša gare ga ngwaga, mokgwa wa seabe sa Aids se šomišitšwe.
Ka sebopego, sehlongwa se na le hlogo le bakgokaganyi ba bararo, bao dikgoba tša mešomo tše pedi di sego tša tlatšwa.
Go rengwa ga dithokgwa ka Saron go tla ba le seabe ka thibelong ya bosenyi ka moo lefelong leo.
Go swanetše go lemogwa, le ge go le bjale, gore thušo ye ya ditšhelete 'ke ya lebaka le tee', ke gore, kabo e tee ye e amanago le motheo wa kago.
Kakaretšo ya dinyakišišo ya lefapha la kgwebo e kaonafaditšwe kudukudu go dikhamphani tše nnyane le tša bogolo bja magareng.
Gabotse ke methopo ya mešomo ye e tlogago e nyakega go ya ka Mokgatlo wa Bašomi wa Boditšhabatšhaba.
Ka moka tše di nyaka go kopanya ga letlotlo la bosetšhaba leo le diretšwego mellwane, ditheknolotši le bokgoni bja sethekniki gammogo le tšhomišo ya tlhokomelo ya tirigatšo ya peakanyo ka maemong a bosetšhaba, a ka dileteng tša fasana le a ka dileteng.
Ke motho yo a biditšwego, Mna Modulasetulo.
Ka lebaka le ditšhanele tše di tšwelelago ka tlhago di tlwaelegile lefelong leo ka moka.
Senthara e kgoboketša tshedimošo ya nako yeo go tšwa ka disenthareng tše nnyane iri ye nngwe le ye nngwe gomme mafelelong ya dira tshekatsheko ya ka mehla ya maemo a moya wa toropokgolo, o tlaleleditše ka go realo.
A re direng mošomo wa rena wa setšhabeng re fokotšeng maemo a bosenyi ka go dira gore disenyi di golegwe.
Ga go bao ba tlilego morago ga nako bao ba tlago dumelelwa gomme go palelwa ke go tla go tla dira gore phenkgišano ya gago ya thentara e se sa šoma.
Etšentshi e beeleditše methopo ye mentši go hlahla ditsebi, kudukudu mabapi le go hlapetša le mafapha a mangwe ao a kgethegilego a tsebo.
Tona ya Kgoro ya Bosetšhaba ya Maphelo, Ngaka Manto Tsabalala-Msimang, o butše semmušo karolo ye e tsošološitšwego ya sepetlele nakong ya moletlo wa maemo a godimo wo o bego o swerwe ke Kgoro ya Maphelo ya Phrobentshe.
Letseno la dipapatšo le tla, ka fase ga mokgwa wo, tšwela pele go šomišwa ka SABC, gomme go thuša ditirelo tša mehutahuta ka mašeleng go ka dirwa.
Hwetša gase ya LP ya ka lepotlelong ye e dulago e lokile go tlo šomišwa go apea go bohlokwa le go bediša meetse go dira dino tša go fiša.
Malaria ke leuba mo lefelong le leo le šišintšwego go tlo aga TFCA, gomme bo tliša dikgopolo tše di sego tša loka go baeti bao ba ka nyakago go eta.
Ditefelo tša metšhelo le tša diroyalithi, ditefelo tša ditirelo le ditiišetšo tša tsošološo ga se tša swanela go šitiša tlhabollo ya masolo a mannyane.
Dikgokagano le baabi ba bjale le baabi ba ditirelo di bile bohlokwa ka tšweletšong ya tharollo.
Euthanasia ke yona tsela e tee yeo molwetši a ka lokollwago ka go hlakeng ga gagwe ga go kwa bohloko.
FoC e šišintše ka ntle le go boela morago gore dinaga di swanetše go ikgafa go dira kago ya bokgoni ka dikantorong le ka mananeong a tšona a dipalopalo tša bosetšhaba.
Modiragatši wa ka Cape Town, Jane Alexander, yo mošomo wa gagwe o fago ditshwaotshwao ka ga merero ya bjale ya ekonomi ya setšhaba, o thopa Sefoka sa Modiragatši yo Mofsa wa Bokgabo bja go Bonwa wa Standard Bank.
Tlhahli ka ga mešomo go baithuti, ka go gatelela mešomo ye e nyakago mmetse le dithutamahlale.
Seteše sa maphodisa se se feleletšego, maloko a ile a atlega go golega bagononelwa ba bararo bao ba bego ba itlhamile ka dibetša ge ba be ba le gare ba sa ipeakanya lefelong leo la meago.
Yona ka boyona e tla swanelwa ke go hlaka ka dipotšišo tše tša mmakgonthe tše boima.
Taonelouta matlakala a a ka fase go hwetša tsebo ya tša ekonomi ka ga Seemo sa Phrobentshe.
Tsošološo ya Afrika ke sedirišwa se bogare ka gare ga lepokisi la dithulusi sa go fetša bohloki le tlhokego ya tlhabollo khonthinenteng ya rena - a re itokišeng gomme re šomeng.
Selemo se thoma ka Matšhe go fihla ka Julae gomme se sepelelana le sehla sa pula.
Bolaboraro ba na le bokgoni bjo bogolo bja go tsenya letsogo gabotse ka go palo ye e theogelago fase ka mabaleng a dipapadi ka kakaretšo.
Didirišwa le theknolotši di tšweletša bokgoni bjo bogolo ka go nolofatša ditshepedišo tše di hlakahlakanego le go akgofiša mešomo ye e tšeago nako ye e akaretšwago ka go ERM.
Dipušeletšo tša dikotara tše di fetilego tše di dirilwego ge tshedimošo ye mpsha goba ye e bušeleditšwego e ka fiwa ke maarabi.
O se tsoge o ganeditše ngwana wa gago a bega dikotsi tše di ka hlagago ka ntlong goba tikologong ya ntlo ya gago.
Go tšwela pele ka go tliša tlhokego ya tekatekano ka dikolong go na le bokgoni bja go tšweletša pelaelo ka kakaretšo gareng ga ditšhaba tša thuto.
Lefelo la tšwelelo ya ntwa ya go itlhama ka mekgatlo ya go lwela tokologo e be e le phetolo ya go hloka kholofelo le kgakanego ye e bego e tlišwa ke tshepedišo ye šoro ya kgethologanyo.
Ba dira diphošo tše ntši, tšeo go wa ga tšona bašomi ba swanetšego go solwa.
Diaparo tše di tlwaelegilego tša kgwebo ke sutu le thai gomme go emetšwe gore e aparwe ka dikopanong le ka dikamogelong.
Re ipiletša go bahlahli ba baeti ka moka bao ba sego ba ingwadiša ka dikantorong tša rena ka moka tša ka diphrobentsheng, a realo, a tlaleletša ka gore ditlhahlobo tša kgafetšakgafetša di tla dirwa ka mafelong le ka maswaong a tša boeti ao a šupilwego.
Moletlo wo ke kago ya lefase leo le nago le khutšo.
Serapa, seo se bonwago ke batho ba bantši bjalo ka sebenyane se setalamorogo ka bogareng bja toropokgolo, ke se sengwe sa dikgoketšo tša boeti tša toropokgolo le diphaka tše bohlokwa kudu.
Tlhokego e bonwe go kgontšha dikgokaganyo tše le go dira diteko tša seabe sa seemo sa taolo ya meetse a mmalwa.
Tiragatšo ya pušetšo ya bjale ya tšhelete e emiša go fegwa ga ka moso.
Go hloma dikgetho tša go antšha ngwana letswele mo go bolokegilego go bohlokwa kudu go hwetša dipoelo tše kaone mabapi le kelo ya masea ao a se nago HIV.
Le ge go le bjale, Nicholas Burns, mongwaledi wa ka fasana wa mmušo wa US, o bone ditirišano tše bjalo ka tšwetšopele ya melawana ye e lego gona.
Maikemišetšo le kgotlelelo ya maloko ao a amegago ka go golegeng le go hwetša diphahlo a a retwa.
Go šoma ka boikgantšho bjalo ka moetapele wa lefase ka taolong ya tikologo ya mmasepala.
Mmasepala o tla boloka batho ge go filwe bohlatse bja gore ke badudi ba mmakgonthe ba ka mebasepaleng ya tikologo ya Midvaal.
CNRS - Senthara ya Fora ya Bosetšhaba ya Dinyakišišo tša Mahlale ke mokgatlo wa setšhaba wa dinyakišišo tša motheo wo o hlalošago maikemišetšo a ona bjalo ka yeo e tšweletšago tsebo le go dira gore e hwetšagale setšhabeng.
Tshedimošo ka ga ditokelo le ditlamego ša bengmeago bao ba rentišago dintlo go bahiri.
Gomme go hlasela Lesotho mo nakong yeo go bego go bakwa ke LLA.
Djibouti e fiša kudukudu le go ba bošidi selemo gomme e na le marega a go fiša le pula ye nnyane.
Go kwagala ga mokgwa go šupa tšhomišo ya melawana ya boditšhabatšhaba, ditlhahli, le ditiro tše go dumelelanwego ka tšona.
Protšeke e thekgwa ke mmušo ka ditšhelete ka BDC bjalo ka etšentshi ye e phethagatšago.
Afrika Borwa e romela dinageng tša ka ntle dikenya tše foreše le tša ka bolekaneng, beine, difilthara, ditheransefoma le didirišwa tša taetšo ka Estonia.
Ke kwero gore lereo le bjale le ka šomišwa ka maleba go hlaloša mafokwana ao a sa tšwago go bolelwa mo nakong ye e sa tšwago go feta.
Efa dikatse dijo tše di omilego tša ka bolekaneng goba tše di bedišitšwego gomme o di ganetše go tsoma goba go ja dijo tša ka ditlakaleng.
Mogononelwa o hweditše a swere diphahlo tše go dumelwago gore di utswitšwe ka Sekolong sa Phoraemari sa Emmanuel ka Homevale.
Tlaišo ya bana e bontšha bana ditiro goba dingwalwa tša phonokrafi.
Dintwa ka moka tša Afrika ka mo mabakeng a, tšeo go ya ka histori di tlogo palelwa, di šomile bjalo ka tiišetšo ya nnete ye e lego molaleng ya gore bathobaso ba ka se tsoge ba fentše bathobašweu.
Aowa go ya ka tsheko ka boyona le go ya ka seo Henk a se boletšego.
Mokgwa wa lefelo le tee o tla fa baholegi tshedimošo ye e dirilwego ka mo go nyakegago ka gare ga lefapha leo ba nago go kgahlego ka go lona le ka gare ga mmasepala wo ba dulago ka go ona.
Ka ntle le go oketša bašomi ba yona, kgoro e na le maano a magolo a katološo ya di-DLTC tša yona.
NECSA e dira dinyakišišo ya ba ya di tšwetša pele ka mafapheng a mohlagase wa nyutleleara, ka mahlaleng le theknolotšing ya redieišene, go dira aesothoupu ya kalafo, taolo ya maikarabelo go tša nyutleleara, taolo ya ditšhila le go se sa kgopela taolo ya tšona.
Se se ngwadilwe gabotse ka dinyakišišong tše di kwagalago tše mmalwa tše di hlamilwego gabotse tša mahlale tše di dirilwego ka nageng le moše.
Go dira gore setšhaba se raloke ke morero wo o phatlaletšego wa Letlakala le le Lešweu.
Ge e ka tsena ka tikologong ya ka lewatleng e tla feletša ka mahu a mantši, eutrofikheišene le kgolo ye e fetišišago ya malele, le diphetogo ka kelong ya kgolo le tswadišo ka mehuteng ye mengwe ya diphedi.
E ingwadišeditše mošomo wa phraebete goba ka tirelong ya dipetlele, dikhamphani tša phraebete.
Lori ye e bego e se na selo e hweditšwe e tlogetšwe kgauswi le tsela ya Kliprivier.
Mošomo bjale o thomile ka lebelo go tšwetša pele kgolo ya lefapha le.
Naa o kile lebakeng le lengwe wa nyaka go tloga mo lešabeng le?
FUEL - Palo ya dikhilometara tše di sepetšwego ka litara ye e šomišitšwego.
Mošomo wa bašomi ba dipalopalo, bjale, ke go kgokaganya boitšhupo bjo le dilo tše dingwe tše di fapafapanego, gore go ela, go hlokomela le tshekatsheko di kgone go maatlafatšwa.
Lindiwe o boletše gore bana ba gagwe ba oketšegile gabedi ka nakwana ka ge bjale a na le bana ba bangwe ba bararo.
Bontši bja mathata ao a nyamišago tshepedišo ya toka ya bosenyi re tloga re a tseba.
Moragonyana setšhaba se ile sa kgobokana gomme sa thoma ago aba tšhelete ya go tlo reka dithunya.
Pego gape e hlahlobile tema yeo diphrofešenale tša ka Afrika Borwa di e ralokilego go thuša goba go thibela tšwetšopele ya ditokelo tša botho.
Maloko a setšhaba sa boagišane bja Ladanna ka Polokwane ba thušitše maphodisa go golega bagononelwa ba bararo ba go thuša ka dintlong ka morago ga ge ba swere mokgekolo ka ntlong ya gagwe.
Ga go mohola go alafa dithala tšeo ka lebaka la gore o tlo hlokofala.
Dimela le diphoofolo, tšeo di sa hwetšagalego ka tlhago ka moo lefelong leo, di tlišwa ke batho.
Go ruta bana le go ba fa dikeletšo tša polokego tša mabapi le polego ya gagwe.
Tsholo ye e lebišitšwego gabotse ye e nago le tsebo ka mehla ke selo se se swanetšego go amogelwa.
Dihlogo tša dikolo tše di hlokago di šetše di tšweletša taba ye le rena ge re rerišana le bona.
Diresturente tše ntši mo kgauswi di ipshina ka dijo tša mesong tša Afrika Borwa.
Tshepho ya bohlatse e tlišwa ke wili ye e nepagetšego ya mohu.
Bangwadi ba histori ba lemogile, ka dingwalweng tše kgolo, dikamano tša kgalekgale magareng ga batho ba Afrika le ba Ešia.
ETM e ikemišeditše gore setšhaba se kgatha tema le go lemoga gore go bohlokwa ka go atlegeng ga diprotšeke.
Ke gore, merero ya phatlalatšo e a hlokomelwa ka kanegelong ya kgolo.
Mekgwa yeo ya go thoma godimo o eya fase e na le mehlala ye e sa rategego, e sego fela ditiragalo tše di sego tša rulaganywago gabotse tša "go ithomela ka sethokgweng".
O kgethilwe ka lebaka la bokgoni bja gago bja boetapele le seriti sa gago sa maitshwaro.
Dikgonagalo tše ntši tša khemikhale di dirilwe gomme kopanyo efe goba efe ya mebala ya titšithale ya go bonwa e a kgonagala.
Mohumagadi Mospikara, ba kgašo gantši ba a solwa ge ba thekga seo se bonwago bjalo ka dikhuetšo tše di sego tša loka ka mananeong.
Go rulaganya ditiragatšo tša taolo ya tlhabollo le dinyakišišo ka leanong la khatastrale ka Kgoro ya Taolo ya Tlhabollo gare ga Matšhe.
Go ya ka mafapha, tšweletšothwii ka dihlopheng tše di theilwego ka mafapheng a itšego moo mokgwa wa kakaretšo kudu o ka nyakegago go netefatša kgokagano magareng ga mafapha ao a fapanego.
Ntlha ya ka ke gore Mna Thidiela e bile monna yo le mo thwetšego.
Go tloša motho setšhabeng sa ruri go ka tloga go era go golega motho yoo go ya go ile.
Banna ba babedi ba tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Coligny maabane ka ge ba kgathile tema ka tlhaselong ya mokgalabje ka polaseng ka lefelong la Coligny mefelelong a beke.
Dinyakišišo tša sephethephethe tša lebaka le letelele di dirwa ditseleng tša maphefo tše ntši gomme tše dingwe tša ditsela tše bohlokwa di šomiša didirišwa tša maitirišo tša tlhokomelo ya sephethephethe.
Tazz e ile ya feletša e utswiwa ka Krugersdorp mo nakong ye e sa tšwago go feta.
Ka ge go rulagantšwe, se se tlogetše matšatši a mangwe a šupa a go feleletša, moo e lego gore bašomi ba mafelong ba ilego šala morago go hloka diphetolo.
Gore tumelelano e fihlelelwe mabapi le Tumelelano ya Mabotho a Sethekniki.
Go Boto le Bašomi ba CapeNature boikgafo le mafolofolo a lena a a lemogwa gomme ke na le maikemišetšo ao a feletšego a go bopa dikamano tša kgauswi le lena mo ngwageng wo o tlago.
Palo ye ntši ya setšhaba e dula dinagamagaeng, ga se ya rutega ebile e a hloka.
Karolo ya mathomo ya marulelo a theknolotši ya godimo e tlile ka sekepe go tšwa Kuwait, gomme ringe ya mathomo ya pitlelo bjale e a agwa.
Dikgokagano tša tlhabollo, mananeokgoparara le mafelwana a dinamelwa tša dikepe a tla maatlafatša kelo ya rena ya kgwebišano, a nolofatša mesepelo ya batho le go tliša bokgoni bja boeti ka botlalo bja bjona.
Go beakanya lefsa, mo lebakeng le itšego la nako, ga mafapha ka moka a thuto ka phrobentsheng ka legatong la selete le la selete sa ka fasana go ba tshepedišo ye mpsha ya taolo ya phrobentshe ya ka fasana.
Dipenara le difolaga ga se tša swanelwa go šomiša go bapatša dikwalakwatšo tša dithekišo goba ditšweletšwa tša kgwebo goba ditiragalo.
Se gape ke mošomo wa ITEC le setšhaba sa kgwebo go oketša kudu tirišano ya kgwebo.
Setheo sa MTN SA se ikgafile go aba bandwidth ye e nyakegago go thuša protšeke ye ya kgopelo ya dihlare ka megala.
Ge go na le ditirelo tše nnyane ka tswadišo gona go tla ba le karolo ya lebaka le lekopana la tswadišetšo ya "Nako ya tswadišo"  ge e le gore go tseba nako ya tswadišo go lokile.
Ke a gana gore go be go na le kgotlelelo le mokgwa wa kamogelo le thekgo ya mmakgonthe ya tiro ya mohuta woo.
Palamente e thekgile tšhišinyo ya go hlabolla lefapha le la kgašo ka go aba dilaesentshe tša mengwaga ye mene.
Maikemišetšo ke go maatlafatša methopo ye megolo, ye e ka akanywago, ya go tšea lebaka le letelele la maithomelo yeo e fihlelelwago.
Na ba itlhamile ka botlalo ka digase tša dikeledi goba se sengwe sa go swana le tšona?
Ditirelo tša thušo ya batho le tšona di na le seabe ka thibelong ya malwetši goba go babja mo go hlagago ka moragonyana, le go nolofatša go se robale sepetlele.
DDP e kgatha tema ka go kgaolo ya Afrika ya mokgatlo.
Boemo, mošomo le boleng bja bahlahli bjalo ka ditsebi tša tlhabollo ya bašomi di swanetše go hlalošwa lefsa le go maatlafatšwa kudu.
Thekgo ya mašeleng go SME e lefša dikhamphani go fokotša ditshenyegelo tša tlhahlo ka boyona.
Didirišwa tše ga se tša swanelwa go fiwa batho ba bangwe ka sewelo.
Tshedimošo ya mabapi le dilo tše di bakago mahu le malwetši ao a bakago mahu a bana le basadi e tla kgoboketšwa gomme ya phatlalatšwa ka botlalo.
Le ge go le bjale, Ngaka Fukuda o kgopetše batho bao ba itemogelago maswao a go swana le a mpshikela go ditela go eta ga bona gomme ba nyake kalafo ya ka pela.
Bagononelwa ka moka ba šetše ba tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Ezakheni.
Motho o ba le go felelwa ke meetse kudu mmeleng ka lebaka la go tšhologa kudu, kudukudu ka go hlatša.
Bahlasedi ka moka ba bararo ba mokgekolo ka Carletonville ba golegilwe, ka morago ga go golega mogononelwa wa mathomo metsotso ye masomepedi fela ka morago ga tiragalo yeo.
Nakong ya go fa pego, dikopano tša ngwaga le ngwaga tša dinaga ka bobedi ka ga tirišano ya tša mahlale tše di lebeletšego go aga Theleskoupu ye Kgolo ya ka Borwa bja Afrika di swerwe.
E bolela gore go bonagala gore WGHM e lahlegetšwe ke kgahlego.
Mašole a tšhireletšo a boletše gore a nyaka go e tšweletša bjalo ka yeo e sego ya maatlafatšwa.
Se se ra gore ekonomi e be e sa arabele kudu go feta ka moo go bego go ka ba ka gona.
Ke lekotše sengwalwa se / tlhagišo /  tšhišinyo gomme ke kgotsofetše gore e fihlelela dinyakwa tša Miningtek tša mošomo wa boleng.
Maatla a go golega batho mabapi le go hlapetša thoto le meago.
O tla e ganetša eupša mmotše yona le ge go le bjale.
Dipenara tša bona di dirilwe ka ditšweletšwa tša dihlahlwa di thomile go tsebega kudu le go retwa kudu.
Ka lefapheng la tlhabollo ya setšhaba, disamiti tša lefase le dikhonferentshe tša boditšhabatšhaba di agile go katološa kwešišo ye e swanago ya boditšhabatšhaba ya merero ya tlhabollo.
WCRC ke senthara ya tsošološo ye e šomago ka ditšhupetšo go tšwa magatong ka moka a ditirelo tša tsošološo tša ditirelo tša godimo, tša godingwana, tša selete le tša motheo.
Aowa go bona seo -ba bona papadi gomme ba nyaka go tsena ba ba karolo ya boipshino.
Batho bao ba yago lewatleng ba gopotšwa gore go nwa bjala phatlalatša ke tlotlo ya molao gomme maphodisa a tla tšea bjala ka moka.
Ke šoma legatong la dikhamphani tša Bothakga le Tšhireletšo ya Diphiri.
Tshepedišo ya methopo ya tlhago e na le bokgoni bjo bogolo gomme e swanetše go lebelelwa.
Sehlopha se hweditše gore mogononelwa o be a le ka Mapulaneng, Bushbuckridge ka Mpumalanga.
Se se tla swanelwa ke go dirwa ka sephetho sa mohlakanelwa sa mekgatlo ka moka ya Ivory Coast.
O hlamile le go tsebagatša  lenaneo la Thuto ya Tlhokomelo ya ka Gae la Amakhaya gomme kgatelelo ye itšego ka ga maikarabelo a batswadi le go kgathatema.
Goba tshenyo ya thuto ya gagwe, maphelo goba go phela gabotse.
Maafrika a bonagala a angwa kudu ke anaesthethiki le ka lebaka la gore re alafa Bathobaso ba bantši go feta bathobašweu, re tla swanelwa ke go oketša bašomi ba rena gabedi ge e le gore re šomišitše anaesthethiki.
Di šupa mangwalo a Dikhansele tša Tikologo ao a kgopelago balaodi dikgetho tša bona tše ba di ratago mabapi le go šoma dikgopelo tša ka karolong ye nnyane.
Dikhopi tša matlakala a ditlaleletšo a metsotso ya mananeothero ye e hwetšagalago go tlo šomišwa ka makgobapukung ka moka ka gare ga lefelo la mmasepala.
Bjale ke magoro a taetšo mabakeng a pampiri ye.
Tsela ya ka nngeleng ya NMR Avenue e tla tswalelelwa difatanaga gore di fihlelele mo go phakiwago difatanaga ka lepatlelong la kgwele ya maoto.
Ge e le gore diroboto ga di šome, mohlomongwe mabone a mahubedi a pekenya goba go SE na mabone ao a šomago, o kgopelwa go bona magahlanong ao a ditsela bjalo ka lefelo leo difatanaga di emago ka moka.
NSG e hlokomela dilo tša tšhomišogabedi, didirišwa le ditheknolotši tše di šomišwago ka tlhabollong goba ka go direng ga dibetša tša nyutleleara.
Mdi Ontong le sehlopha sa gagwe le bona ba ile ba hlohleletša dikolo go kgatha tema ka go tša Mahlale.
Bokamoso bjo bo nago le khutšo le bja katlego ke bja gore badudi ba Iraq ba itirele bjona, gomme setšhaba sa boditšhabatšhaba se ba fe thekgo ka maitapišo a bona.
Mabone ka mafelong a dikantoro a swanetše, ge go kgonagala, a fokotšwe ka go tloša mabone a mangwe a ditšhupu tša flouresente goba go fokotša maemo a lakse.
Mo kgatong ye, Toropokgolo e hlama nepo ya Cape Town.
Ge re sekaseka dipolelo tša Seemo sa Phrobentshe re hweditše mehlala ye mentši ya dipalopalo tše di kwagalago tša go kgahliša, tšeo di rego ge di sekasekwa ka mo go tseneletšego tša fetoga go se sa ba tše di nepagetšego kudu.
Maano a bokamoso a Lowe a akaretša go tšwetša pele mošomo wa gagwe wa mmino le go hlohleletša bafsa go latela ditoro tša bona.
Ba hweditše ba swere tšhelete ye ntši ya mehuta ya ditšhelete tša dinaga tše dingwe tše di fapafapanego tša go swana le Ditolara tša Amerika, Yuro le tšhelete ya Afrika Borwa.
Tlhahlo ye e abjago ke meago ya thuto ya maphelo e swanetše go bontšha kgatelelo go thuto ya kakaretšo e sego thuto ye e kgethegilego.
Bjalo ka balekane re ikemišeditše go hlohleletša bafsa le go tšwetša pele go kgatha tema ga mašabašaba a baithuti, gwa realo molaodi wa dikamano le setšhaba wa adidas, Zobuzwe Ngobese.
Mo e ka ba moo batho ba belegwego gona, eupša go tloga go makatša kudu gore batho ba kgethile dikhonthinente tše dingwe go dula go tšaona.
Monna yo o golegilwe ka magahlanong a ditsela tše nne ka Malamulele a swere Khomphutha ye go bego go gononelwa gore e utswitšwe le sekerini sa Khomphutha.
Naa re tlwaetša bjang bana ba rena ka ga maitshwaro a tlhompho le pharologano sebakeng sa maitshwaro a kgatelelo le a dikgaruru ao a theilwego go.
Maanotlhabollo a mafapha ka moka ao a lebeletšwego a swanetše go dirwa ka gare.
Ke bile yo a bego a le mahlokong a lehu la Finkie mo.
Maswao ao a bonagalago ge a laetilwe ke mabone gomme mmala wo mohubedu o le ka morago, wo serolane o le ka lehlakoreng gomme o mošweu o le ka pele ga sefatanaga.
La Mercy le Westbrook di robetše di letile fela kgojana le lewatle.
Se se rulaganywa ka tirišano le Setheo sa HCI.
Asitosisi e bonala e tšwelela gantši kudu nakong ya dikgwedi tša selemo.
Potšišo ye e botšišwago gantši ke gore ke ka lebaka la eng Afrika Borwa e le lefelo le le etelwago la go ratega la dikhonferentshe tše ntši tša boditšhabatšhaba.
Go na le kgatelelo ye kgolo ka go bobedi mafapha a phraebete le a setšhaba mabapi le tlhwekišo ya ditšhila tša "mafelelong a phaepe", sebakeng sa maano a thibelo.
Patricia de Lille o hloma mokgatlo o mofsa wa dipolotiki, Independent Democratic Party.
Molawana wo o hlaloša ka moo kgoro e dirago go kgatha tema ga setšhaba le papatšo ya peakanyo le ditiragatšo tša tlhabollo.
Mospikara, ditlhahli tše mmalwa le diprotšeke di fihlile mafelelong, go akaretšwa ditlhahli ka ga peakanyo ya payolotši ya selete, ke gore peakanyo ye e theilwego go melawana ya payosfere.
Go thibela go phatlalala ga yellow fever, baeti bao ba putlago mellwane ya dinaga  moo where yellow e lego ye ntši ba swanetše go hlabelwa kgahlanong le baerase ye.
Molete wo o pipilwego wa mollwane wa rodding eye ke karolo ya lenaneokelelatšhila la phraebete la dithoto, gomme go realo ga se la Khansele.
Mogononelwa o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Nquthu mo lebakeng le le sa fetšego pelo.
Ke mo nakong ye moo bobedi ba itemogetšego madimabe a mantši.
Ka ntle le taolo ye e tiilego, dipeelano tše di theilwego go tšweletšo di na le kgonagalo ya go hwetša ditshenyegelo tša godingwana le go hlatlagana ga diprotšeke.
Kantoro ya Mopresidente wa EU e maketše kudu go kwa ka ga ditlhaselo tša lehono tša ka kantorong ya Tonakgolo ka bogareng bja Algiers le setešeng sa maphodisa.
Bagononelwa ba babedi le mootledi wa sefatanaga se ba tšhabilego ka sona ba golegilwe.
Dinyakišišo tša seabe sa malahla sa kgauswi le khapone ya tlhago ya infra-red ye e akantšwego.
Kgoro ya Ditirelo tša Maphelo tša Probentshe e šomiša karolo ye kgolo ya ditekanyetšo tša yona go lwantšha bolwetši bja swikiri.
Motsetamogolo o tšwela pele go ba le lehutšo ka ga kgonagalo ya go lokollwa ga Maafrika Borwa a mabedi ka pela mo go sa fetšego pelo.
Se se thibela mooko le pholio go fetela bana ba bangwe.
Go fihla gabjale, palo ya baithuti e fokotšegile, go rago gore kgoro e tla aba dikgoba tša mešomo ka go ba le tsebo.
Go hloma ga selekane sa semmušo le dinaga tše se hweditše šedi ye kgolo ka nako ye e lebeletšwego.
E nyaka gore molao o kwešišege gomme e bolela gore molao o swanetše go phethagatšwa ka go lekana, ka tekatekanyo le ka go swana.
Se se tla hlongwa dikolong bjalo ka mafelwana moo netweke ya meše ya go hloka mathale e tlago aba kgokaganyo ya protpente ya mahala ditšhabeng tša tikologo.
Panka, IFC le MIGA ka tlwaelo di bitšwa Sehlopha sa Panka ya Lefase.
Switzerland le yona e kgatha tema kudu ka Middle East le ka mererong ya thibelo ya go tsenya dinyutleleara ka dinageng tše dingwe.
Kgoro ya Dinamelwa tša Setšhaba e a rulaganya, ya beakanya dilo go ya ka bohlokwa bja tšona, ya hlama, ya phethagatša, ya hlokomela, le go laola ditirelo tša dinamelwa tša setšhaba ka botlalo ka go hlama, go ahlola, go thuša ka mašeleng, le go hlokomela dikonteraka tša ditirelo.
Re kgopetše gore tlelapo yeo e tswalelwe gomme o ganne.
Ba ka romela kgohlano ye go Kgorotsheko ya Bašomi go yo ahlolwa.
Mokhomišenare wa seteše sa maphodisa sa Ekombe o retile maloko a gagwe ka mošomo o boima wo ba o dirilego ka go hwetša dithunya tše di sego molaong le go golega bagononelwa.
Go tšweletša Sengwalwa sa boleng se se sepelelanago le Molao.
Ditlhahli tša maitshwaro a makaone tša go bogela ga diphoofotšwana tša ka lewatleng tša bo ditolefini mo go phethilwego le sethalwa se se bogetšwego.
Bagononelwa ba bararo go tšwa Tsakane le Frankfort ba ile ba golegwa le go bewa ka diseleng tša maphodisa.
Molawana wa yunibesithi le tshwaro ya go lekalekana di swanetše go diragatšwa gomme dikamano tše kaone di šalwe morago maemo ka moka ka moo lefelong leo.
Karolo ye e arogantšwe ka Diakhaebe, Dimuseamo, Meago ya Setšo, Thušo ya Mašeleng le Thekgo, Dipolelo le Diphemiti.
Dillathekeng le dibenyane tše di utswitšwego go batšwasehlabelo le tšona di ile tša hwetšwa.
Tsenya ngwaga o tee ka ngwageng wa tšatšikgwedi la poo.
WINSA ke mokgatlo wa basadi ka intastering ya nyutleleara.
Kantoro ta Tšhomišogape ya dilo ya DSW e fa keletšo ka go šomiša dilo lefsa, tšhomišogape goba ka ga didirišwa tša go ruta mo go kopantšego ga taolo ya ditšhila.
Go dirwa ga beine ye e maatlafaditšwego ka alekhohole ya go swana le šeri le masala go akareditšwe.
Go dirwa ga dikoloyana tše di gogwago ke diphoofolo: Disalki, dikoloyana tša dipokolo, dikoloyana tša go seporeya le tša go šašetša, bjalobjalo.
O golegilwe ka setešeng sa maphodisa sa Mondeor SAPS gomme o tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Randburg mesong ya lehono.
Kamogelo ye re filwego yona ga e tiišetše fela dikamano tša lebaka le letelele magareng ga dinaga tša rena le batho ba rena, eupša gape, go molaleng, gore e bopa go tsenelela le go atlega ga kanamo ye.
Go loma ga tšona go bohloko kudu gomme batho ba bangwe ba ka ba le aletši ya tšona.
O a lebala gore bjale ke mošomi wa khomišene.
Ke nagana gore re leboga kudu go ba le bonnete bjoo.
Ga se taba ya gore nna le Klopper re kgathe tema, nkabe re se ra kgona go e dira ka borena.
Go hema - Dika tša pele di ka swana le gauta ye e tlwaelegilego, eupša ka morago ga matšatši a mmalwa dika di ka tšwela pele go fihla go mathata a go hema le go idibalanyana.
Bjale Mmušo wo wa Phrobentshe o ikemišeditše go lebelela dikgetho ka moka tše di hwetšagalago, ka tlhokomelo le tlhompho, go latela tumelelano ye re e tsenetšego le batho ya go tliša maphelo a makaone go ditšhaba tša rena ka moka.
Bašomi bao ba nago le bokgoni ba kgona go nolofatša phethagatšo ya NWMS.
Re lemogile gape gore re swanetše go ba le tlhohleletšo ka botlalo ya mafapha ka moka a setšhaba.
Ditiro tša bofora ke kgwebo ya maaka ye gantši e kgokaganego le bosenyi bjo bo rulagantšwego.
Ka morago ga go fetša tshepedišo ye tshedimošo e tla ya dihlopheng tša tirišano go fa diphetolelo ka maleme a Seafrika ka moka.
Go ya ka se, go tshepha ditšweletšwa tše di sego tša šongwa go dira gore ekonomi ya naga e be le ditheko tša ditšweletšwa di fetogefetoge le go fetoga mo go sego gwa emelwa ga dinako tše itšego.
Tshepedišo ya lebelo kudu ya ditšini e dirwa ka kelo ya polao ya godimodimo.
Re kgopela tshwarelo ka ga diphošo le ditlogelo tše di dirilwego nakong ya Khonferentshe- gomme re ikgafa gore re tla kaonafatša dilo tše ka moso.
Boetapele bjo maatla le bja tirišano bo tla re dumelela go latela ka maatla phethagatšo ya yona ka botlalo ka Ditekanyetšong tša Phrobentshe.
Polelo ya hlatse ka Seafrikantshe e tla ngwalollwa thwii ka pegong.
Ditšhupu tša go thuša go hema ka mo go tlwaelegilego ka mo go kgonagalago gore go be le dika tše nnyane tša tšhošetšo ya maphelo ao a tlwaelegilego ka mo go kgonagalago.
Tiragatšo ye e dumelela bahlokomedi ba bararo go ngwala le go fetša metheo ya mošomo wa bona wo o šaletšego.
Mopresidente o dira salute sa bosetšhaba sefaleng ka ntle ga New Wing.
Netefatša go bolokega le go šoma gabotse ga kabo ya diokobatši setšhabeng.
Nageng ka bophara, diketekete tša dikefa tša makarapa di a dirwa.
Ditšhalete tše lesome tše di nago le dilo ka botlalo ye nngwe le ye nngwe e na le lefelo la go phaka sefatanaga le lefelo la go bešetva nama.
Re lekile go hwetša, go nyaka ka dipegong tša rena tše ntši; naa go bile le mohuta wa dikabelo wo o bego o sa lekanyetše wo o diragetšego moo re bego re tseba gore re šomišitše seemo.
Dinyakišišo tša mobu le karoganyo ya bokgoni bja naga bja polasa ya Fairleigh.
Dira tlhabollo ya molawana ka kakaretšo le taolo ya Kgoro.
Eupša mabotho a ka nageng a ile a tšwela pele go pomiwa le go thibelwa go tšwa ka botlalo.
Ke rata go leboga dingaka tša Namda tšeo di bego di re hlokometše.
Go lefiša ga motšhelo wa dithekišo go a ganetšwa bjalo ka mokgwa wa motšhelo wo o sa hlokegego.
Afrika Borwa le Egypt di dirišana ka diforamong tše ntši tša dinaga tše ntši kudukudu ka WTO.
Go kgoga gape go tiiša ditšhika, mo gape go oketšago kotsi ya gore o hwetše seterouku.
Dimela tša furu tša selemo tša tšweletšo ya dijo tše di lotilwego di dirwa seruthwane.
Go ba molaleng gore lereo le "mami" le šomišwa ka go šielana le Mdi Mandela bjalo ka "Mama" bjalobjalo.
Mna Ntsebeza o tla botšiša dipotšišo gomme ke tshepha gore Mdi Mncube ga a dulele thokwana morago ga se.
Letseno la polaseng la nete ya godimo le ka fihlelelwa ke temo ya dinku.
Go tsebiša dilete le dikolo mabapi le go tšwelela ga meningococcal meningitis mo go gononelwago go netefatša gore dikolo di lebelela dika le maswao.
Go kwala gore ba rekile difatanaga ka dingwalwa tša bomenetša tša go swana le dilepi tša meputso le dipuku tša boitsebišo.
Palamente e na le maikarabelo a go dumelela goba go fetoša melao ya go amana le mohlagase.
Di ka oksitaeswa ke dipaktheria go ba naethrikiesiti, ka tokollo ya enetši.
Ke tshenyo ebile go a tura go fepa ka bjang bja siletše ka go bo phatlalatša lefelong.
Ee go ya ka nna batho bao ba bego ba betša maswika ba ile ba swanelwa ke go golegwa.
Peeletšo ye kgolo ya go hloma dioli tše bohlokwa di ya ka go peakanyo ya mananeokgoparara go ya ka peakanyo ya naga, mananeo a go nošetša, yuniti ya dipeu le ya go tistila.
Lehono re hlompha motho yo bohlale wa Afrika, yo a latetšego le go tšwetša pele ditlhologelo tša tokologo, tekatekano, khutšo, toka le ditokelo tša botho go bohle.
Se se lego moo ke sekerini se segolo ka Lepatlelong la Johannesburg gomme ye nngwe ke kgonagalo ya go aga se sengwe ka  Leboa la Parklane.
Go a lemogwa gore sebaka se se oketšegago sa moloko se ama kgetho ye e fapafapanego.
Ge re hwetša bohlatse bofe goba bofe bja thekgo ya Rwanda yeo re se nago le yona, re tla šoma ka taba ye re le dnaga tše pedi le ge re le dinaga tše ntši.
Seripaganyi sa nama seo se šomišitšwego ka nama ye tala le ka go nama ye e apeilwego ya pifi ya ka bolekaneng.
Mabapi le se, go dira ditsopolwa naa o kopišitše lentšu ka lentšu go tšwa mo dinoutseng tše di ngwadilwego ka letsogo?
Go tšweletša dikhamphani tša go dira mošomo wa toropokgolo ka mafapheng a go swana le taolo ya ditšhila, go ediša meetse, go ripa bjang, go sega merahle, go hlwekiša le go tliša dikgopelo tša go itlhagiša.
Tšweletšo ya bokgoni bja lefapha la setšhaba go laola tshepedišo ya go tliša.
Mmogo, ditekanyetšo tša dietšentshi tše di laetša kopanyo, kabo ya ditirelo tša mmušo tša go hloka mathata le tša kakaretšo.
Ka maswabi ga se ka tšea diyunifomo tšeo ka morago ga ge Tlelapo e tswaletšwe gomme seo ke se se hlagilego.
Dikopano tše dingwe di tla swarwa ka Bahama, ka Paris le ka Addis Ababa ka Ethiopia.
SABC, ka lebaka la mengwaga ye mentši e le mogaši yo mogolo ka Afrika Borwa, e bonwe ka tlwaelo bjalo ka mogaši wa setšhaba.
Sengwalwa sa bjale ke setšweletšwa sa kgato ya mathomo ya mošomo wa NSTT.
Ka tiragalong ye nngwe sekolo sa ka Lansdowne se dumeletše khamphani ya tlhapetšo ye e itlhamilego ka dibetša go hloma lefelwana la bona ka gare ga meagong ya sekolo, gomme se se thušitše go thibela tshenyo ya dithoto le bohodu.
Dikgomo di arabela motho yo di sa mo tsebego go tšona ka go nyaka go tseba e sego ka go tšhoga.
Mna Mondane, e re ke go gopotše gore wena ka bowena o di hlaotše ka pegong ya gago ka moo temaneng yeo.
Go bohlokwa gore sebopego sa tlhako ya go fa pego se dirwa ka pego ka nepo ya go bona ka moo tshedimošo e kgokagantšwego le go amana ka gona.
Re swanetše gore ke leano la molawana wa go fihlelela dilo tše difsa.
Ka go no lebelela la mathomo mafelo a ka gare ga toropo a hwetša batho ba bantši ba bafaladi go tšwa go mehuta ye mengwe ya madulo ka mo nageng.
Ka legatong la thibelo, go šoma ga lapa go tla maatlafatšwa gomme batswadi le bana ba tla hwetša tlhahlo ya mabokgoni a go phela setšhabeng.
O kgethile go šireletša molao gore o se tshelwe.
Bega kgafetšakgafetša le ka go hloka sephiri ka ga seemo sa tikologo.
Letlakala le le bontšha fela ditsopolwa tša diathekele ka botlalo ka mo legorong le.
Re ahlaahlile ge eba sekerini se segolo se ka agwa ka Leboa la Parklane.
Ditiragalo tša bokgobapuku di hlagišitšwe ka diphapošing tša ditiragalo, dipontšho tša dibitio tša difilimi, go bala diathekele, go fahlošwa le dipolelo, Diiri tša Dikanegelo, Dipontšho tša Diphapete, Mananeo a Maikhutšo, ditiragalo tše dingwe tša setšo.
A re lebeleleng ditaba tše tharo tšeo di go tennego.
Seriti sa taetšo ke motheo wa kamogelo ya dipoelo tša forensiki.
Ga ke dumele gore ke go se kwe gabotse, aowa Mna Modulasetulo.
Ka mošupologo tsheko ya Mopresidente wa peleng Charles Taylor ka ga bosenyi bja dintwa ka the Hague.
Dikgoro tša thuto di hlopha dikolo ka magoro a mahlano ao a bitšwago dikhwinthaele, go ya ka dikelo tša tlala.
Ge e le gore mokgatlo woo o gakantšhitše tharollo ya thulano.
Tshenyo ye e bakilwego ke ge babogedi ba tsena ka lepatlelong mo go sego molaong?
A re direng ka moo re ka kgonago ka gona go tšwetša pele eThekwini ye e sego ya semorafe, ye e sa kgethollego go ya ka bong, ye e hlokomelago le ya lerato.
Re bile le ditiragalo tše pedi go tšwa go baisa ba go swana le bona bao bao ba bego ba na le kgahlego kudu go kgwele ya maoto go feta ka moo.
Le kgopelwa go lemoga gore ga go tefelo yeo e tlogo dirwa go mophenkgišani wa thentara go fihlela ge a tliša bohlatse bja gore o ingwadišitše le CIDB.
Gomme yo mongwe wa bagononelwa o thuntšhitše Sifiso gareng ga mahlo.
Rarolla mašaledi a nakong ye e fetilego mabapi le meepo ye e hlokomologilwego le yeo e se nago beng gomme le dirišeng melao ya mabapi le tsošološo ya meepo ka go šomiša maano a taolo ya tikologo ao a laotšwego.
Bahlahli bao ba nago le kgahlego ka tlhabollong ya mešomo ya bona ba ka ba bohlokwa kudu.
GA e fetišwe ka go atlana, go šomiša dipoleiti goba diforoko mmogo, goba go šomiša ntlwana ya boithomelo mmogo.
Ke la mathomo ge theknolotši ya maemo a godimo ya mohuta woo - yeo e imphothwago kudu go tšwa ka USA le Jeremane - e šomišwago ka Afrika.
Bahlankedi ba maphodisa ba Bogareng bja Toropo ba hweditše sefatanaga, sethunya sa Norinco seo se bego se hlahletšwe dikolo tše seswai, sellathekeng le sekhwama sa molli.
O swanetše go obamela Melawana - Dinyakwa tša Taolo ya Pabalelo ya Maphelo ya meago ya dijo.
Ke tlhobaboroko ye kgolo gore dikolo tša peleng tša Motlolo wa C le tša HOR ya peleng ga di bontšhe kgahlego ye e nyakegago ya go kgatha tema ka go eisteddfod.
Ga go motho yo a ka, go ya ka molao le toka, tsenywago ka fase ga magato a kiletšo ya ditokologo tše.
Baeti bao ba ka sepelago ba swanetše go lekola le moabi wa inšorentshe ya bona go netefatša gore dipholisi tša bona di fihlelela dinyakwa tša bona.
Ditlhohlo tše dingwe tše lenaneo le le lebeletšego go di rarolla di akaretša go tlatša ditlakala, dikgaruru, dikgoba tša tshedimošo ya mabapi le mafula le dinolofatši tša tseleng.
Eupša lentšu leo le šomišitšwe peleng, tlhokego ya maitemogelo a boitiišetšo.
Gomme sekolo sa bomapimpana sa mathomo ka Afrika Borwa se hlomile mo.
Tlhaselo efe goba efe ya sešole kgahlanong le dibo tša PKK ka Turkey e tla, ke dumela bjalo, e tla mpefatša bothata ka kakaretšo ka moo seleteng seo kudukudu ka Iraq.
Mafelelo a Cretaceous, e bile fela dipoelo tša tshenyo ya madulo yeo e bakilwego ke phetogo ya boemo bja lewatle.
Leloko la setšhaba, Mna Paulos Molotsane, yo a dulago mmileng wona woo, o ile a šala morago bagononelwa bao ba bego ba tšhaba gomme a kgona go golega ba babedi.
Metšhene ya go ekiša le ya tshekatsheko ye mmalwa yeo e nyakegago go lokiša le go leka mehutahuta ya didirišwa tša kalafo.
Methopo ya meetse e ile ya elwa boleng ka lebaka la seabe sa ona ka go tšwetša pele maphelo le mekgwa ya bophelo.
Ge go šongwa ka motheoga wa lefelo leo, moela wo o tšwelago pele wa meetse o ile wa dirwa; mafelo a mangwe a akaretša ditsela tše di pheibilwego ka ditena, kasebo le amphitheetara ye nnyane.
Go dira gore dinyakišišo di hlakahlakane, mogononelwa e be e se motho yo a tsebegago kudu ka tikologong ya Indermark.
Ge e se leano leo le nago le tlhokomelo, tema ye e kgathwago ke SADF ka go šomiša dikgaruru le go kata ebile go tšhošetša ka bošoro, go tšhošetša le go otla.
Maphelo a mohlape a hlahlobja ke ngaka ya diphoofolo kgwedi ye nngwe le ye nngwe, gomme keletšo ya gagwe e a latelwa.
Tlhale ya khothone e sego go roka di a rekišwa.
Ka lepokisaneng la dipampiri tša thenthara lefelong la kamogelo la kantoro ya Mmasepala wa Selete wa Amajuba.
Se se amana le meago, kudukudu meago ya saruri, eupša go ka tlogelwa fela meago ya go swana le madulo a dinonyana.
Nka se re bontši bjo bo tla feletša ka seo.
O ile a išwa Sepetleleng sa Phekolong moo a ilego a hlahlobja gomme go ile gwa tiišetšwa gore o katilwe.
SAPS ke mokgatlo wa sephrofešenale gomme o emetše gore maloko a yona a dire le go itshwara sephrofešenale dinako ka moka.
Go tseba dinyakwa tša ka moso le ditlhokego tše bohlokwa, ka morago ga tekodišišo.
Maphodisa a SAPS ka Bainsvlei ka Bloemfontein a golegile mogononelwa ka polao.
Ge e le gore boipiletšo bjoo bo dirilwe SADC nkabe e ile ya dira se sengwe kgale pele ga ge moetapele yo a kgethilwego ka temokrasi a ka tlošwa.
Bobedi bja bona ba be ba le RRL gomme bobedi ba be ba le bašomi ba tša mpholo, bjale ka karolo ye kgolo, kudukudu James, James o be a rwele maikarabelo a lefelo la tekodišišo ya diphoofolo.
E tiišetša tumelelano ya Addis Ababa ya gore lesolo la Hybrid le swanetše go ba le sebopego se segolo sa Seafrika.
Ye e kgauswi le go fetogela go ba tshepedišo ye mpsha ka go šomiša dinomoro tša tatelano, maina a mebila le maina a disapapo le a ditoropo.
Phethagatšo ya kgato ye mpsha ya tshepedišo ya peomarumofase ya magareng ga Mabotho a Mafsa le Mabotho ao a Itlhamilego a Cote d' Ivoire e tšweletša kgatelopele.
Tšwelopele ya go ya go ile e nyaka diphetogo tša maitshwaro, maithomelo ka pušong, le go tsenya tirišong ga didirišwa tša ekonomi le mekgwa.
Ba ralokile tema ye kgolo ka go thuša baithuti ba ka Afrika Borwa go dula ka tikologong ye ba sa e tsebego.
Gape e na le lenaneo la ditheko la dinolofatši tša boeti ka moo dirapeng tšeo.
Mna U Mntosintshi le Ms N Pather ba kgethilwe bjalo ka maloko a mafsa a komiti yeo.
Go palelwa mo go bile le seabe se sengwe sa go fokola go diekonomi tša rena gomme go bile le seabe ka go beelwa thoko ga ekonomi ya rena go tšwa ka tshepedišong ya bjale ya kopano ya ditiragalo tša lefase.
Molli o ile a eletšwa go bula molato wa bohlakodi ka Setešeng sa Mpahodisa sa Kroonstad.
Kgašo ye e thekgwago ke mmušo ka ditšhelete ga se ya swanelwa go šomišwa go tšwetša pele goba go gatelela dikgahlego tša mokgatlo ofe goba ofe wa dipolotiki.
Ka mafula ao a nošetšwago diabe tše mpe kudu tša leraga le go bola ga dijo go ka fokotšwa ka go nošetša ge diphoofolo di se no ntšhwa ka kampeng.
Di beakanywe lefsa mabapi le Lebotho la Mašole la Bosetšhaba.
Kabo ya dintlo tša go bolokela direkišwa le mafelo a thekišetšo go bareki ba bagolo ba ka mmarakeng.
Re tloga ka nnete re leboga mošomo wo mobotse wo o dirilwego ke baahlodi le sehlopha sa peakanyo ge se dirile gore bošego bja lehono bo kgonagale.
Naa ka moka ga bona ba be ba apere pipi yeo?
Ke be nka se kgone go bega maaka ka taba yeo, ga ke kgone go dira bjale.
Nka boeletša gore ga ke tshephe gore o ka gatelela batho ka sedirišwa sa elektroniki sa sefofane.
Re rometše molekodi wa dikgetho wa SADC wa lesolo la dikgetho tša ka Madagasca.
Dikalafo tša dianthiretherobaerale - Dihlare tše di šomišwa go alafa batho bao ba nago le HIV, gomme di akaretša AZT le Nebaeraphine.
Ee ke thuntšheditše go batho bao ba bego ba re hlasela gomme re be re se ra hlapetšwa le go šireletšwa.
Seabe sa thušo ya Mebio ya go šoma ga heifere ka dijong tša diphoofolo tše di nago le rafetše ye ntši.
Ka morago ga go dumelela go se loke gabotse ga mabaraka, goba ga maikutlo, phapano ke letlotlo la bohlale le bohlokwa.
Afrika Borwa le yona e na le pelaelo ye e swanago le ya setšhaba sa boditšhabatšhaba sa mabapi le dibetša tša nyutleleara gomme e tšwetša pele ka maatla kgopolo ya lefase leo le hlokago dibetša tša nyutleleara.
Ka tlwaelo, mong wa lefelo a hlokomela bokantle bja moago gomme modudi o hlokomela ka gare.
Gape re ile ra thakgala ka ge bontši bja makhomoreite a rena a be a bonwe ke setšhaba sa dinaga tša lefase bjalo ka bao ba atlegilego kudu.
Go ithuta go bala ka polelo ya gae go dira gore go ithuta go bala le go ngwala ka polelo ya tlaleletšo go be bonolo ka dipolelo tše pedi tše di latelanago.
Mogononelwa le yena o ile a mo tšhošetša ka sekruteraeba pele ga ge a ka mo kata.
EIA yeo e akareditšego dinyakišišo tše mmalwa tše di kgethegilego gammogo le tekodišišo ye e ikemego ya tirišo ye e phethilwego ka tlhabollong eupša e swanetše go akaretša leano la phokotšo.
Go swana le Matiwane, bontši bja baraloki le bona ba tšwa ditšhabeng tše di hlokago.
Digalase tše di tlogo šomišwa lefsa le ditšhila tše dingwe tša go lahlwa le maratha a digalase; galase ka bontši.
Ottawa e a fiša ebile e bošidi selemo gomme e tonya kudu marega ya ba le go wa ga lehlwa le lentši ka dinako tše dingwe.
Go mpshafatša ga Greenmarket Square go arotšwe ka magato a mabedi.
Maitekelo le go nyaka go fetišetša thekete go moraloki yo mongwe.
Ditumelelano tša ditirelo tše di kwagalago go diriša di-MOU tše go tla phethwa ka Julae mo ngwageng wo.
Mekgobo ka o tee ka o tee e tla kgobelwa ka tsela ya go pitlelwa le ya maleba go kgotsofatša Mohlankedimogolo wa Mello.
Ka kgatong ya khonthinente, re swanetše go fa mabaka le go diriša mananeo a dilete a tlaleletšo le diprotšeke tšeo di ikemišeditšego go akgofiša tshepedišo ya kopanyo ya Afrika.
Maphodisa a amogetše tshedimošo ya gore ba hlokomele lori ya go tšea ye e nago le tente ye tšhweu ye e gononelwago gore e sepediša lebake go tloga Prieska go leba Carnarvon.
Go tloga mathomong a sona a pejaneng le ge se ile sa lebana le mathata a mantši, sekolo se phologile le go fenya maitekelo a mantši a go se senya.
Dikgetho di tla swarwa ka letšatši le tee, ka dinako tše di beilwego ka ge go beilwe ke ZEC.
Melato ya tlaišo e swanetše go nyakišišwa ka botlalo, gomme re tloga re ipiletša gore melato ye e fetilego e bulwe gape moo e lego gore bohlatse bja go hlakahlakana bo gona.
Dikgang Tsa Mogale e tšweletšwa ke Mmasepala wa Tikologo wa Mogale City go dira gore badudi ba dule ba sedimošitšwe ka ga ditiragalo tša Khansele le tša setšhaba.
Tshedimošo ka moka ye e amogetšwego ke nna e ile ya fetišetšwa ke nna go bahlankedi bao dinyakišišo bao go bolelwago ka bona gomme le dipoelo di ile tša fiwa Mna Tony Leon.
Go dira dioili le dikerisi tša go thedimoša tše di kopantšwego le go tswakwa ka dilo tše di rekilwego tše e sego phetroleamo le oli ye tala.
Moo mengwageng yeo, Mdi Madikizela Mandela nkabe a se a gana go mpona.
Se se latelago ke kakaretšo ya dingangišano tše ntši tše di tšwago ka dipoledišanong le ditherišanong tše di tšerego matšatši a mabedi le seripa.
Karolo ya tshedimošo ya kgatišo ya The Time e fa tshedimošo ya kgatišo ya nako yeo ya dikgatišo tša ekonomi tše di kgethilwego ka difomete tše tharo tša elektroniki tše di fapafapanego: ASCII, Excel le PX-WEB .
Laola tirelo ya setšhaba ya di-EHP ka phrobentsheng gammogo le mokgokaganyi wa phrobentshe wa Ditirelo tša Setšhaba.
Bahlahli ba masomenne-tee ba boeletše mošomong mafelelong a a beke ba na le bokgoni bjo bofsa go bo fetišetša go bao ba ba rutago.
Re bontšhitše ka go COSATU gore o ka tšea mošomi wa moepong e lego Felenzimas go mo dira moetapele wa maemo a godimo lefaseng.
Ditaolo tše di theilwego go mothopo di šomišwa go laola tšweletšo ya ditšhila le go di lahla.
Lefelo la ka godimo leo le nago le mafelwana a mabotse a go bogela lewatle, leo le fago dikhari tše kaone tša tikologo gammogo le dijo tša Leboa la India ka gare ga pafete.
Dihlopha tše di ikemišeditše go aba maikutlo a kakaretšo ka ga ditaba tše.
Letšhologo, go ota, go fetoga ga moriri o moso wa ba o mosehla, molomo wa setho sa bosadi se se rurugilego, go hloka maatla ka lebaka la go šoma kudu le go tia ga ditho tša mmele ke dika tše di tsebjago.
Se se ka fihlelelwa ka go tsebagatša Molao wa Lewatle goba go fetoša melao ye mengwe go dira Khomišene ya Lewatle.
Tsela ye kaone ya go ipshina ka go bogela boemakepe le boikalo bja leratadima la toropokgolo.
Se se akaretša mananeothero le metsotso ya komiti, dipotšišo tšeo di-MP di tlogo di araba ka Palamenteng.
Batho ba Zimbabwe ga se ba re fa matšatšikgwedi a go saena Tumelelano.
Mafelelo a nako yeo a bonwe ka go se bonagale gabotse ga pharologano magareng ga "ditiragalo tša go itlhama le tša dikgaruru".
Go kwešiša molawana, mabaka, boleng bja tshenyo ya maina, tlhathollo ya dipoelo, go boloka dipego le dikgokagano - go dira ditatedišo le diklaente le magareng ga ditirelo tša tlhwekišo ya sedirišwa sa go hlahloba setho sa bong sa mosadi.
Bagononelwa ba Izinyoka ba tlogetše sefatanaga seo gomme ba sepela ka sefatanaga se sengwe.
Go ka se fihlelelwe ka go tšwa ka ekonoming ya lefase go realo e le go tšwa ka tshepedišong ya go kopakopana ga ditiragalo tša lefase.
Go se iketle goba go wa ka lebelo, kudukudu ka dika dife goba dife tša ka godimo.
Lenaneo la neelano le šetše le dirile gore Durban e keteke le go tšwetša pele dimaka tša yona tša go bjala mehlare ka toropokgolong ya Nante.
A ke mananeothero a dikopano tša Boto ya Dilaesentshe tša Bjala ya Kapa Bopdikela.
Go mpshafatša ga Inthranete ya Kgoro ya Ditšhelete le diwepsaete tša Cape Gateway go tlo šomišwa ke dikgoro le bakgathatema ba bangwe go thuša ka go phatlalatša tshedimošo.
Hlohleletšang bao ba sa kgathego tema gomme le ba fetoše bakgathatema ka mešomong ya go šomiša mebele.
Mogononelwa o nyakwa gape ke Seteše sa Maphodisa sa Waterval Boven ka melato ye tshela ya bohlakodi bja go itlhama ka dibetša go baeti ka thaneleng, melato ye mene ya go thuba dintlo le bohodu le go tšhaba ka kgolegong ya semolao.
MTN e šetše e šoma ka Guinea Bissau gomme re nyaka go goketša dikhamphani tše dingwe go beeletša ka Guinea Bissau.
Baromiwa ba Afrika Borwa ba tsenela dikopano tša ditherišano le Khonferentshe ka dikopanong tša mekgatlo.
Mo kgweding ye e fetilego, go bile le ditiragalo tše di begilwego tša bolwetši bja meningococcal, rubella, le go wa ga bolwetši bja letšhologo, bogaswi bja dimpša le gnathostomiasis.
Eupša o biditše , dikhamphani tša tšhireletšo tša diphrofešenale naa ke dikonteraka tša gago tša ka fasana, ga go bjalo?
Dikolo tše di Bolokegilego di tla kopana le dikolo tše di amegago tšeo di thubetšwego kgafetšakgafetša go ahlaahla maano a ditiro tše kaone ka ga magato a tšhireletšo.
Dipeeletšo tše nnyane di ra gore go tla ba le mešomo ye mennyane - yeo re e bonago kudu ge lefase le tsena mathateng a bjale a ditšhelete.
Nakong ya ge go dirwa ditlhapetšo tša ka mehla Yuniti ya Maphodisa ya go Latišiša e kopane le bohlakodi bjo bo bego bo le gare ka Suphamaketeng ya TNT ka Bohlabela bja Lombardy.
Ka lebaka la seemo se se sempe baetapele ba Afrika ba feditše ka gore re swanetše go fetoša "ka botlalo goba re hlokofale".
Ditokišetšo tše di akareditše diwekšopo tša tlhahlo, dikhonferentshe, dingwalwa tša tlhahlo le dingwalwa tša kgašontši.
Moya wo o šilafetšego wa go tšwa ka difemeng le ditešeng tša mohlagase o na le salfataeoksaete ka go ona.
Tshepedišo ya megogolwa ya santa ya ka lebopong ye e akantšwego ke selo sa boikalo bja nago se se tumilego kudu sa ka mathokong a ka bohlabela bja Lefelong la Lebopong la lewatle.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo mabapi le Koeberg bona karolo ka ga Mohlagase wa Nyutleleara.
Re dumela gore kopano ya ka Slovenia le Samiti ya ka Fora di tla rulaganya moo go iwago gona ka dikamanong tša SA-EU.
Tshepedišo ya go ngwadiša lefsa bahlahli ba tša boeti e thomilwe ngwageng wa go feta.
Ge protšeke e ntše e gola Cape Gateway e tla tšwela pele go ba molekane yo bohlokwa.
Batswadi goba bahlokomedi ba bana ba swanetše go eletšwa ka ga dikotsi tše di ka bago gona tša go fetelwa ga ngwana ka baerase ya HIV.
Dinaga tša bokoloniale tša lebaka le le fetilego di tiiša taolo ya tšona ya bokoloniale go tše dingwe tša dinaga tša Afrika le go tšwela pele go maatlafatša ditlhohlo tša bjale.
Thandi Shezi, okgopelwa go emelela gore o kgone go dira kano.
Ke monyetla le tlhompho ye kgolo go ba le lena mo lehono ka moketekong wo le go nyaka go tšwetša pele poelano ka nageng ya rena.
Bontši bja mpholo wo o tlilego ka phošo o akaretša dihlare le diokobatši tše di tlogetšwego mafelong ao bana ba ka kgonago go di fihlelela.
Ge Underberg ye maatla e efa tšhalelomorago, moletlo o direga nakong ya Lehu la Morena ngwaga o mongwe le o mongwe.
Mohola wa Lekala la Kgwebo ka go rarolleng ga ditiragalo tša bomenetša go ralala le phrobentshe, o bonwa ka dikatlego tše di fihleletšwego.
Ditšhaba tše di amilwego kudu ke go ntšhwa mošomong ga batho ba bantši di tla thušwa go tseba mafapha a mangwe a boikgethelo a tiragalo ya ekonomi.
Histophatholotši - Thuto ya diphetogo tša maekheroskoupu ka ditlhalenameng tša mmele tše di bakwago ke bolwetši.
Gape re lekodišiša le go fetoša melawana wa bodiredi bja ka ntle ya phrobentshe.
Go agwa ga meago ya diphrifepe, kudukudu ya kota, go akareditšwe.
Diprotšeke tša go swana le Protšeke ya Isondlo, tšeo di gatelelago go nyaka batho bao ba sa lefego tšhelete ya kgodišo ya bana le baholegi, di gare di šoma ka botlalo.
Go šoma ga gagwe gaboima nakong ya dinyakišišo go a retwa gomme bašomimmogo ba gagwe ka moka ba a mo hlompha.
Ge botseno bjo bogolo bja ka moagong bo ka se šomišege go batho bao ba sego ba itekanela mebeleng, gona leswao leo le ba šupetšago botsenong bjo bongwe bja boikgethelo le swanetše go hlongwa botsenong bjo bogolo.
Tshepedišo ye e tšwelago pele ya tokollo ya setšhaba le ya bosetšhaba, yeo ka moka ga rena e re amago, e bopa tiro ye e tšwelago pele ya boitlhalošo.
Dipresidente di tiišeditše lefsa boikgabo bja tšona go tliša khutšo le seriti sa Sudan.
Molawana wa mabapi le twantšho ya tšhošetšo efe goba efe ye itšego kgahlanong le RSA.
Re ile ra hloma tente ka tšhoganetšo ka phakeng gomme re tla aba tlhwekišo lebakeng la nakwana.
Ke holofela gore bahlankedi ba lokišitše lenaneotiro leo le sego la tlwaelega go wena, leo le akaretšago go etela mananeokgoparara le mafelo ao a makatšago kudu a tša mahlale.
Lefelokgoboketšo la Bogareng la Difilimi le Dibitio le aba mehutahuta ye e fapafapanego ya maina ao a akaretšago go ya lefaufaung le tshedimošo ya mabapi le lefase la rena ka kakaretšo.
Go hweditšwe gore mogononelwa ke motho yo a tšwelego ka parola go tšwa ka Kgolegong ya Johannesburg.
Ke tla kgopela Joyce Seroke go go thuša ka tsela efe goba efe ye a bonago e tla ba maleba.
Difoka di na le dilo tše pedi: Betše ya molaleng ye e nago le ripone le lapel rosette.
Re be re sa dire gore go be le tekodišišo ka go hloka tsebo; re tsebile gore re tlo hwetša kganetšo go tšwa ka mafapheng a mangwe.
Tiragalo ye e fedile gore o be le bonnete, o ka kgopelwa go sepela.
Re ile ra romela dihlopha tša rena tša setšo moo-difilimi bjalobjalo.
Ka lebaka la dikotsi tše di tlišwago ke diprotšeke tše kgolo tša tekolo ya go ba gona ga diminerale, magato a kabelo ya mafelong a swanetše go tsenywa ke Mmušo go tšwetša pele ditiragalo tša go oketša boleng.
Maswao ka mo magorong a fasana a ka bontšhwa ka mafelong a taolo ka moka.
Go sa na le maikutlo a gore le ge dinyakwa di dirwa gore Mebušo ye e se nago dibetša tša nyutleleara e dumele magato a mafsa ka taba ya gore go se be le go tsenywa ga dibetšwa ka dinageng tše dingwe ka ntle le molao, magato ao a kwagalago a peomarumofase ya dibetša tša nyutleleara a a hlokomologwa.
LFS ye e dirilwego lefsa go aba kelo ya e tshephagalago kudu ka magatong a tirišo ya lefapha la semmušo le leo e sego la semmušo.
GA go ka moo mogononelwa a ka golegwago pele ga ge go ka rerišanwa le NCB ka Pretoria.
Afrika Bowa e boletše gore e gona ka ketapeleng ya Lebotho la Tšhireletšo.
Mogononelwa go kwala gore o bethile Mna van Schalkwyk hlogong ka phate.
Ge o boela morago ka dipolelong, dinyakwa le dingangišano tša nako ye e fetilego o tla lemoga gore ye ke taba ye e tšwelago pele.
Dikgwebo tša batho di swanetše go hloma lenaneo la ditekodišišo tša kgafetšakgafetša tša tshepedišo ye go netefatša gore go na le go obamela mo go nago le magato a taolo ya twantšo ya go tsenya dibetša ka dinageng mo go sego molaong.
Diphetho tše bohlokwa di tla tlišwa go wena le ge di dirilwe ke EXCO.
Bašomi ba dipolaseng le bašomi ba ka malapeng ba tšwela pele go se akaretšwe ka Molaong wa Meputso.
E ka be go ngala mošomo e be e le phetolo ya maitshwaro ao a sego a loka ka mongmošomo.
Le ge o be o le boima go fihlelelwa, dihlongwa tša peleng tša Mmušo tšeo gabjale e lego tša phraebete le tša kgwebo tše di lego nageng ya setšhaba ya peleng, dihlongwa tša mekgatlo ya mmušo le dihlongwa tše di thekgwago ke mmušo ka mašeleng di swanetše go akaretšwa.
Ke tšere gore Mokaptene Dempsey o obametše kgopelo ya ka.
Batho ka moka bao ba tlago dumelelwa ka dikgatong tša UIR ba tla tlatša foromo ya tshedimošo ya UIR go tlo sekasekwa labobedi.
Gantši lehono, go na fela le lentšu le tee ka gare ga kanegelo goba go bolela nnete, mothopo wo o tumilego wo o sego wa bolelwa.
Go tloga fao re tsenya diabe tša tlaleletšo tša ntlha ya c ka ga dikamano magareng ga dintlha tša a le b .
Mogononelwa o golegilwe ka lefelong la Mthandenhle ka Ekhombe ka morago ga ge maphodisa a dirile lesolo la go nyaka dithunya tše di sego molaong ka moo lefelong leo.
Bašomi ka go mafelo a mangwe ba ile ba swanelwa ke go šoma ka mošomo wo o oketšegilego.
Babeeletši ba ka ntle ba nyaka tokologo ya go bušetša dipoelo le letlotlo.
Re tloga re holofela gore maitapišo a gago a tla atlega go alafa setšhaba se sa rena seo se gobetšego le se se fokolago.
Mthoko a tsela a ra karolo ya tsela ye e sego ya agwa selo goba ye go ikemišeditšwego go ba le sephethephethe sa difatanaga.
E re ke le bontšheng tše pedi tša ditokumente tšeo Moahlodi Heath a di swerego.
Maswao a a sego a tikologo a tla dumelelwa fela ka mafelong a ditoropong ao a nago le taolo ye nnyane.
E lego ditshenyegelo tše di hweditšwego gannyane peleng tšeo letšatšikgwedi le bolegago ka tšona.
Ditona di tiišeditše boikgafo bja tšona go tliša khutšo le seriti sa Sudan.
Setešetšhomelo se se kgontšha Hlogo ya Kgolego goba IPV ka karolonbg efe goba efe ya ka nageng go tliša dipego tša gagwe go Moahlodi wa Tshekatsheko ka  Inthanete.
Seteše sa Mohlagase wa Nyutleleara sa Koeberg se na le maikarabelo a go tšweletša mohlagase.
Tšweletša nepišo ka ga dinyakwa tše itšego tša taolo ya go aba ditirelo tša lefapha la setšhaba.
Mmušiši Tito Mboweni le bašomi ba Pankakgolo ya Resebe ba dirile mošomo o mokaonekaone wa tshepedišo ya ditšhelete tša rena.
Go dira meago ya diphrifepe kudukudu tša metale go akareditšwe.
Lephodisa le be le le mošomong ge le tsebišwa ka ga banna ba babedi bao ba bego ba kgototša koloyana ye e bego e rwele ditšhitswana tša dipente.
Tumelelano ka ga ditšhišinyo tša toropokgolo tša go beakanya lefsa tšhomišo ya direnke tša dithekisi.
Bjalo ka mabaka a kgopelo a dipalopalo tše di ka tiišetšwago ka ga ditiragalo tša bosenyi di swanetše go fiwa.
Dikuranta tša mmušo tša mmakgonthe di beilwe ka magoro gore di hwetšwe ka pela.
Di-FAQ ka ga tshedimošo gammogo le ka ga merero ya wepsaete di filwe.
Lahlela thišu ka gare ga ditlakala ge o fetša go e šomiša.
Go šomiša mothomoso goba khamphani ya bao ba sa kgonego go bala ka mererong ya kgwebo go hwetša dikonteraka tša mmušo legatong la khamphani ye e lego ya batho ba mmalwa ba bathobašweu.
Se se ka bonwa bjalo ka selo se se sego sa tlwaelega mabapi le kamogelo ye bonolo ya ditiišetšo tša Mothomoso yoo a latofatšwago ke bommaseterata.
Molao o nyakišišitšwe ke Letseka la peleng  Moinspekthara Korne van Zyl.
Bagononelwa ba bangwe ba lesome ba ile ba tlaleletšwa ka moo lenaneong ke maphodisa a Stilfontein.
Didirišwa tša ka intastering le tša kgwebo tše di tlogetšwego goba tše di sa šomišwego moo katološo goba tlhabollolefsa e hlakahlakanywago ke tšhilafatšo ya tikologo ya mmakgonthe goba ye e lebeletšwego.
Efa bohlatse bjo bokaone ka kgorotshekong, gomme o tsebe ditshepedišo tša maleba.
Eupša lesolo la rena gape le swanetše go godiša lehutšo gareng ga selo se se sa tlogago se le maleba ka intastering ya rena ya mmino - baopedi ka bobona.
Ka tlhagišong ya gagwe AHI o tloga a e bea ka tsela ye gomme ke a bona gore ba mo.
Ke a holofela gore ga ba tshwenyege ge ke tsopola tlhagišo ya bona.
Bao ba rena bao ba dumetšego Phrothokhole ya Kyoto ba tiišetša lefsa maikemišetšo a go bona e phethagatšwa.
Tirišo ya sehlare sa go tloša tšhilafatšo lefelong leo le hlwekišitšwego go bolaya diphoofotšwana tše nnyanenyane.
Tlhokomelo, tekodišišo le go lokiša dikepe tša go phapamala.
Naa persente ya godimodimo ye e beilwego ya dikgahlego tša ditšhelete le tša go bouta ka kuranteng e swanetše go ba efe, goba kgašo ye nngwe ye mpsha ye e bonwago bjalo ka ya maleba ya mellwane ya dikgašontši.
Bao ba lego maemong a boetapele ba go swana le Reggie Oliphant ba itemogela ditlaišo tše ntši tša maphodisa le go golegwa.
Nakong ya go tsena bogareng go tloga nakong yeo, re itebantše le go fenya ditlhohlo tše mmalwa.
Pharologano e bonwa bjalo ka tlhohlo e sego maatla ao a nago le seabe ka mehuteng ya batho.
Ditaba tše di lego kahlanong le kgwebišano tša bobedi tšhireletšo le tše di sego tša tšhireletšo ya dikholego tša ekonomi tša diintasteri tša ka nageng le go direla maikemišetšo a leano a diintasteri tša bosetšhaba.
Bjale ka maitemogelo a gago lešaba leo bjale le be le le le legolo mo go sego gwa tlwaelega?
Tshepedišo ye e tla thewa go ditebelelo tša ditekanyetšo le bogolo le sebopego sa ka moso sa SANDF.
Bokgoni bja batho bja go rerišana, bja go laola dithulano, bja go šoma ka ditaba tša go ba le maikutlo le ditebelelo le go lekanyetša dikgahlego tša motho le tša "sephrofešenale", go fa mohlala mabokgoni a go phedišana le batho.
Le ka sengwalweng sa peleng o hlalošwa bjalo ka motho wa mogopolo wo o ikemego.
Karolo ye kgolo ya tsela e ka seleteng sa Cacadu.
E re thotšhe ya kgotlelelo e thumašwe ka seetša se se phadimago nageng ka bophara.
Gabotse Mna Augustyn maabane o boletše ka fase ga kano gore ga a amane felo le taba ya Mna Themba Mabotha.
Ye ke tsela ya maleba kudu ya go nyaka Khataloko ya Inthaneteng.
Naa ka moo freimeng yeo go ka se no ba le batho ba bantši go feta palo ya ditulo ye e tlwaelegilego, o no lebelela freime yeo?
Go tšea nako go aga dikamano le gore di tliše dilo tše kaone mabapi le go rerišana le setšhaba semmušo mabapi le diprotšeke.
Ka ge UNSG e boletše, re ka se tsogile re bile le kgatelopele ya go fihlelela se ge e le gore ga re na maikemišetšo a sepolotiki.
Borwa bja Afrika bo na le boso bjo bo swanago bo nnoši, thutafase, maemo a dipalopalo tša batho le a sedumedi, tšeo ka go le lengwe di nyakago sedirišwa se se beakantšwego.
Mokoena o paletšwe ge a taboga la bobedi, gomme a tšhabešetša ka moletšaneng ka morago ga ge a se a gata gabotse.
Ba hloka letlotlo la ekonomi le la setšhaba go ithomela le go tšwetša pele go hudugela mafelong a mangwe, e lego seo se fokotšago go hloka tekatekano mo go itemogelwago ke ditšhaba tše dingwe tša go swana le sehlopha sa Agincourt.
Ke tla tlogela taba ye go moya wa boithomelo le wa go ithomela kgwebo wa batho ba eThekwini.
Bontši bja setšhaba se be se dula magaeng, se se sa rutega ebile se hloka.
Foramo ya mekgatlo ye meraro e tla sekaseka ditshepedišo tše go dumelelanwego ka tšona tša tshepedišo.
Go fetogela go tloga go mohlagase go ya go go ruthetša meetse ka sola go ka, le ge go le bjale, ba le mehola ye bohlokwa ya ekonomi le ya tikologo.
A re ipshineng ka leeto ka tsela ya maikarabelo le ya tlhokomelo.
Ke na gape le tshepho ya gore re tla atlega go tloša dikgopolo tše di šaetšegilego tše di bakilwego ke tshepedišo ya Karoganyo ya mmušo wa selegae.
Dikgoro tše mmalwa kudu di sekaseka ka bokgoni mošomo wa tšona go ya ka boleng bja tšhelete.
Tshedimošo ye e lego ka mo tlhahling ye ga se ganetšane le setatamente sefe goba sefe sa tlhakišo ya ditšhelete.
Motlatšamopresidente wa Naga, Mdi Phumzile Mlambo-Ngcuka, ge a swere bafsa ka lefoko ka letšatši la tsebišosemmušo.
Ka Polokwane, Joe Moyo o dira bjalo eupša ka mathale le dipheta.
E fa mebasepala thekgo ya taolo ya maithomelo go netefatša gore e obamela melao ya taolo ya ditšhelete, melawana le ditlhako tša melaotshepetšo.
Ditlhahli di ile tša fiwa mabapi le metšhene ya go tšhuma ditšhila tša go lahlwa tša kakaretšo, eupša go fihla gabjale metšene ya go tšhuma ditlakala ye mennyane ye e sepedišitšwego ke ba taolo ga e laolwe.
Tshepedišo ya go fetošetša Dimemorantamo tša Kwešišano tšeo beng ba kgašo ba di saennego le mmušo mabapi le ditumelelano tša thušo ya mašeleng le MDDA di kgauswi le go phethwa gomme di tšwetše pele ntle le mathata.
Maphodisa a Fochville a ile a golega mogononelwa o tee ka tatofatšo ya bohodu.
Ka nnete, ge re fihla ka Dar-es-Salaam, re hweditše gore tshepedišo yeo e be e fokola eupša ga se ba palelwa.
E bile temošo ya go tšwelela ga seemo sa intasteri sa Afrika Borwa ya bjale.
Boramelao le baboleledi ba semolao ba ka šomišwa go thuša go šoma ka tšhalelomorago ya bobedi melato ya bosenyi le ya setšhabeng.
Ge o mo golega moragonyana ka ga seo o ile wa mo iša go Mokolonene De Kock.
Kudukudu mo dibekeng tše di fetilego tše mmalwa, maphodisa a Stilfontein a SAPS a ile a itšhupa gore ba šoma gabotse kudu ge ba šoma ka basenyi.
Ka mabaka a, TVET ga e na le "tekatekano ya seriti" ka legorong la thuto ka kakaretšo.
Molato wa polao o butšwe gomme matseka a Mpophomeni a ile a thomiša ka dinyakišišo tša ona.
Astronomi ya lefaufaung e fa dinyakišišo tše di pharologanego menyetla ye mentši, mešomo ya boentšeneere le ya maithomelo a theknolotši.
Tona Manuel, go fa tsela, mohlala le kabelano ya go lekana.
Barulaganyi ba holofela gore kampa nkabe e ba hlohleleditše go atlega go feta maemong ao a ka gopolegago.
O swanetše go nagana ka ga ditsela le mekgwa ya go šitiša dilo tša go seekiša goba go di senya pele ga ge di ka thoma.
Sekepe sa diphahlo se išitše dijo Afrika dinageng tše di bolawago ke tlala.
Palamente e dumeletše tšhšinyo ya gore Sentech, go fihla ka nako yeo e be e le karolo ya siknale ya SABC, e aroganywe le SABC gomme e fetošetšwe go ba khamphani ya setšhaba.
Se ga se selo seo go ilego gwa lorwa ka sona ka nakwana.
Bjale, dikwere ka moka tša setšo tša Diolimphiki di tla bulelwa mašabašaba mahala gomme dipontšho tše ntši di tla bulelwa setšhaba mahala, Mna Dongming o tshephišitše bjalo.
Mogononelwa o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Barkly West mo lebakeng le le sa fetšego pelo.
O boletše gore o hlohleletšwa ke moya wa hlogo ya sekolo, bašomi le baithuti ba Montevideo, le kudukudu Kevin.
Re tshwenyega kudukudu ka dikgaruru tše di golego go ya pele ka Somalia.
E na le dikakanyo tša setšhaba sa Afrika Borwa ebile e hlaloša mekgwa ye e šomišwago go ngwala dikakanyo tše.
Bjale re hohofela gore re tla kgona go šoma ka dinyakwa tša batho bao ba nyakago go etela Mecca go ya moketeng wa sedumedi.
Thuto ya setšhaba ya maleba le mananeo a thuto ao a sego a semmušo a tla sepedišwa.
Panka ya Dipeeletšo ya ka Yuropa e hlomile kantoro ka Afrika Borwa.
Lefelo la lebopo la lewatle magareng ga mafelo a go oketšega ga meetse a lewatle a fasana le a godimodimo.
Nakong ya ketelo ya lefelo la nyutleleara la Natanz, Mahmoud Ahmadinejad o boletše gore lenaneo la nyutleleara le be le lebile "samiting".
Phetolo ya rena ke gore ba tšere sephetho sa go dira ka fase ga molao kudu, re ka tšea magato ge ba ka dira ka ntle ga molao.
Palo ya mehuta ya dinonyana tše di phelago bjanyeng tše di amilwego gampe goba bokaone ke seteše sa peleng.
Ge ba šetše ba fihlile seemong sa dikgaruru, e tšwele ka matsogong a rena.
Motheo wa kholofelo wa tšwetšopele ya  bokamoso le ditlhologelo.
Go botana magareng ga toka le tlhabollo ye e tšwelago pele go ya go ile e swanetše go gatelelwa.
Boeti ke ye nngwe ya diintasteri tše di golago ka lebelo gomme bo na le seabe kudu ka go Palomoka ya Boleng bja Ditšweletšwa tša Naga ya selete.
Re tloga re rulaganya go tsebagatša iri le seripa ye e gapeletšago ka dikolong tša phoraemari ka mehla yeo e tlago gatelela arithimethiki ya ka mogopolong le go nagana ka lebelo ga mogopolo, go sepelelana le dinako tša go bala tša iri le seripa.
Hlagiša maikemišetšo a molawana go oketša kakaretšo ya dinetweke tša megala le tša dikgokagano tša megala.
Ka ge mogononelwa a be a sa tsebje, seswantšho sa gagwe sa kakanyetšo se ile thalwa.
Go hloma mabokgoni a peakanyo ao a šomago bokaone ka dikgorong tša maleba le dihlongwa tša phethagatšo ye e atlegilego ya HRDS ya Afrika Borwa.
Ke segopotšo se se phelago sa mašole ao a hlokogfetšego ka WWII.
E ka segatišing sa mantšu, naa se šetše se tšweleditšwe?
Maithomelo a a bopa karolo ya lesolo la go thwala dingaka tše mpsha ka tirelong ya tlhokomelo ya maphelo a setšhaba ka Mpumalanga le go bušetša morago go huduga ga dingaka go tšwa ka dipetleng tša diphrobentshe.
E ka ba gore dithulano di hlaga ka diphapošing tša dikopano.
Go swana le ka godimo, le lengwalo la taletšo go tšwa khamphaning ye e tlogo etelwa ka Trinidad and Tobago.
O šomiše Dikhontomo ka mo go Swanago - Di šomiše nako le nako ge o amana thobalanong gomme o di šomiše gabotse.
Gabotse, katlego ya leanotiro leo la go fetišiša le la go akaretša dilo ka moka, ka ge go boletšwe ka go Selekane se Sefsa sa Tlhabollo ya Afrika, e ka se fihlelelwe ke mebušo ya Afrika e nnoši.
E šupa ditiragalo tše dingwe tše itšego tša Kgoro go netefatša gore mmušo o phethagatša maikarabelo a ketapele ya tshepedišo ya tša maphelo.
Ke wena yo a sa arabego potšišo ya ka.
Ge e le gore ga go na dikgetho tša go lahla ditšhila le go tšhollwa ga meetse ao a nago le ditšhila, melawana ya temošo e a šoma.
Nageng ka kakaretšo go akanywa gore batho bao ba ka bago dimilione tše nne le seripa ga se ba ka ba ya sekolong.
Wepsaete ye le Dikagare tša yona e ka tšweletšwa gape, ya bušeletšwa, ya kopišwa, ya rekišwa gape, ya etelwa goba ya šomišwa bošaedi ka mabaka a itšego ao a beilwego ka moo tumelelanong yeo.
Go tloga fao re tla rerišana le dinaga tše di hlabologilego le dihlongwa tša mešomo ye mentši, tša go swana le IMF le Panka ya Lefase, ka lenaneo le le swanago la Afrika, leo le laolwago ke rena.
Naa ke nnete gore o gotše ka lefelong la Hammarsdale ka KwaZulu-Natal?
Moprofesara Folb o moo gomme o tla tseba go se kwagale ga mahlale ga tšhišinyo ye.
Mna Kwinana naa o kwele seo goba naa o nyaka go fetolelwa sona?
Pego e tla bewa phatlalatša ke SAOM mo lebakeng le.
Ye ke taetšo ye e lego molaleng gore selekane seo sa magareng ga mmušo le ditšhaba gammogo le ditheo tše dingwe, se ka tšweletša dipoelo tše kaone tša go swana le protšeke ye.
Go be go se na selo mabapi le Pere ya Trojan Horse, ga go na diswantšho dife goba dife.
E sepediša kelo ya sekoloto ya ngwaga ka ngwaga ya Toropokgolo, ebile e laola phothefolio ya yona ya inšorentshe.
Bjale naa ke dipolao tše dingwe tše kae tše o kgopelago tebalelo ya tšona?
Ge eba ke ngwaga wa dipoelo kudu go sa tlo bonwa.
Bjale ga ke na le ditlhagišo tše dingwe Mna Modulasetulo le Motlatšamodulasetulo.
Ke taetšo ye e lego molaleng gore go bolela ga rena ka ga Tsošološo ya Afrika le NEPAD ga se metlo ye e se nago selo goba ditoro tša boithabišo.
Gomme e thulana le bohlatse bja gagwe bjo gabjale a bo fago.
Malapa ao a laolwago ke basadi le kudukudu bafsa a tla lebelelwa kudu.
Tsenya khutšo kotsing ka go tsebagatšwa mošomo wa mašole wo o kgonago ka moo seleteng seo, goba mohlomongwe go ba le seabe sa dikgaruru tša ka seleteng le go huetša gampe tekatekano ya maatla.
Bomma ke motheo wa malapa a rena, metse le setšhaba sa rena.
Lebelela wepsaete ya bona go tlo di tsebiša semmušo ka lefelong la lena.
Ga se ka swanela go leka go senya tshepedišo ya gago ya go botšiša dipotšišo.
Karolo ya ka pela ya dinyakišišo e tla lebelela dingongorego tše di tlišitšwego ke batswadi go tšwa ka Dikolong tša Phoraemari tša Milnerton le tša ka Somerset-West.
Fort Wynard e emetšwe gore e bušetšwe le go tsenywa bokaone ka go Common.
Basadi, bao ba dulago ka motseng wa dinagamagae wo o bitšwago Shaleng ka Delareyville, ba na le lerato la go hlabolla setšhaba sa bona.
Se e swanetše go ba tshenyo ye kgolo kgahlanong le digongwana tše di nago le maikarabelo a go dira ga dikarata tša kheretiti tša bofora.
Ke nagana gore e be e le gare ga mesong, ga ke kgone go gopola gore e be e le nako mang.
Se se bohlokwa mabapi le ditsopolwa tše di latelago go tšwa go kahlolo.
Ke filwe setatamente sa Mna Sikele mo, seo ke nago le dikhopi tša sona tše mmalwa gomme ke swere setatamente sa Mna Simelane.
Go šomiša dilo lefsa ke tshepedišo yeo dilo tšeo di lahlilwego di kgoboketšwago, tša dirwa lefsa gomme tša šomišwa gape.
William Rowland o kgethilwe bjalo ka Mopresidente wa Yunione ya Difofu ya Lefase.
Naa ke nnete mohlomphegi gore ke wena setsebisegolo, sa Ditirelo tša Semolao tša Medico, ka Johannesburg?
Retšistara ka ge e amogetšwe go tšwa go SACAP e tla mpshafatšwa.
Ka bokaoneng kgethologanyo le yona e dirile gore malapa a lemoge bošoro bjo bo bego bo dirwa kgahlanong le batho gomme ya tšweletša maikutlo a itšego a kwelobohloko go badudi ba bangwe ba ka nageng.
Laola phothefolio ya dithoto tša phrobentshe go hola batho ka moka kudu.
Gallagher Estate e tla thwala bathadi ba dipolane ba maleba le barakonteraka ba go aga meago go dira diphetošo tša moago.
Ba bangwe ba badiragatši bao ba emetšwego ba akaretša, Bill Paulson, Christadelphias le ba bangwe ba bantši.
Nockwaka o ile a swanelwa ke go tšea sephetho sa ge eba a ka tswalela kgwebo ya gagwe goba a dira pharologano.
Baithuti bao ba bušeletšago ba tla swanelwa ke go sepediša Thuto ya Tlwaetšo ya Bophelo.
Ngaka Ramashala bjale o tla go thuša go bolela ka tlhagišo ya gago.
Ba tla latofatšwa ka molato wa go Swara dithunya le diyunifomo tša maphopdisa mo go sego Molaong.
Gomme o bontšhitše seswantšhong gore Martha le Lucas ba ile ba šarelwa gona moo.
Bokgobapuku gape bo šomišetšwa diprotšeke tša sekolo ke baithuti ba Sekolo se se Phagamego sa Percy Mdala gammogo le dikolo tše dingwe tše mmalwa.
Mogononelwa go emetšwe gore o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Kwa-Msane.
Ga go seo se ka tiišetšago kgatelelo ya batho ka yo mongwe.
E lebišitšwe kudu go tšwa go kgatelelo, taolo le tshepedišo ya batho.
Tekodišišo ya mananeo a kago ya bokgoni ao a lego gona le didirišwa tša mokgatlo go latela dinyakwa tša SAQA le tša NWMS.
Tshepedišo ya tšhireletšo ya setšhaba e tla beakanywa lefsa go fihlelela go kgona go šoma gabotse ga mafapha magareng ga mehola ye e amanago le mešomo ya setšhaba le ya phraebete.
Bokagare bja naga bo be bo šetše bo tletše ka bathobaso bao ba bego ba lebile thokong ya borwa.
Maafrika Borwa a a mehleng eupša a bagale ga a tšhošetšwe ke maima ao bao ba tsebago gore re lebane le ona.
Go swana le gore, re lebane le leuba la HIV-AIDS leo re sego ra le tlogela le itirela boithatelo go boloka maphelo a rena go leuba leo le tlišwago le bolwetši bjo.
Dikamano magareng ga balaodi, dikhansele tša diboto tša bona le mmušo di fapane kudu; le gareng ga balaodi bao ba nago le mešomo ye e swanago.
Mohumagadi Mospikara, yo ke mo hlatlamago MEC Jerry Dimotana Thibedi o hlalošitše tlhohlo ya go aga le go hlokomela melokoloko ya rena ya ditsela kudu gore pušeletšo e tla nyaka fela go gatelela ntlha yeo.
Maloko a na le maikarabelo a ditšhelete ka ga dilo tša ka bokgabopukung tše di tlišitšwego morago ga nako kudu, goba tše di lahlegilego.
Commonwealth ke ketapele go tšwetša pele ditokelo tša botho.
FRU gabjale e na le leanotiro le letelele la dikgwedi tša Agostose le Setemere leo le lebeletšego kudu mafelo ao a dikologilego lefelo la Khonferentshe.
Tšhuma hlaga ya gago mollwaneng wo o amegago ka letšatši le tee.
Rutang setšhaba mabapi le dikotsi tša go kgoga le ka ga dinyakwa tša melawana.
Maphodisa a SAPS a dumela gore a fihleletše segongwana gomme a tswalela motsemošate wa sona.
Go hlokomela le go dira sampole ya ditšweletšwa go thoma dipolaseng tša tšweletšo tše di tsebjago le go šireletša dimela.
Sengwalwa se se beile ditokelo tša bana ka sebopego sa go balega gabonolo.
Temokrasi ya go kgatha tema e nyaka go feta go ya ditešeng tša go kgetha go yo kgetha ka morago ga mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mehlano.
Tshepedišo yeo ka go yona lešata le šitišago moamogedi, go fa mohlala, lešata la moago wa madulo.
Batho ba sa gopodišiša ka ga ditaba tše di boletšwego ke Mopresidente ka Sontaga, ba kgetha sebakeng sa go tseparela ditsholo tše di tšweleditšwego.
Matseka a Eshowe SAPS ba itshepha gore ba tla kgona go kgokaganya bagononelwa ba ba bane le go thuba ka dintlong gammogo le melato ye mengwe ka lefelong la Eshowe.
Fa thušo le tlhahlo ya sethekniki ka tirišong ya tshekatsheko ya enomoni ye nnyane.
Ditiragalo tše di fapafapanego di tla dira gore setšhaba se thabišwe mosegare.
Tšweletšo ya oli ya peu ya khothone e akaretša dilintara tša khothone bjalo ka setšweletšwa se sennyane sa ka fasana.
Dikabo tša pente ya kineg le dilo tša go hlwekiša goba dimakasine gammogo le tšhelete di tla amogelwa ka tebogo.
Dikgopelo di ka tlišwa fela go FIC ke bahlankedi bao ba dumeletšwego bao ba ngwadišitšwego go tšwa ka Dietšentshing tša Phetagatšo ya Molao.
Ke tshepedišo ye e bolokegilego yeo e fetišago dikholego ka ga tšhireletšo ya batho go thoma ka go bola ga meno, ye nngwe ya malwetši ao a tlwaelegilego kudu .
Pego ka ga tlhabollo ye e tšwelago pele ya go ya go ile le komiti ya dikgwebokgolo tša toropokgolo di ile tša lebelelwa.
Mmušo wa Kapa Leboa o hlohleletša tshepedišo ya dikgwebokgolo tše di lokologilego.
Kankere ya molomo wa popelo ke ye nngwe ya dikankere tše di ka thibelwago.
Diprotšeke tša disenthara tša mmetse le mahlale di akaretša go lokišetša baithuti go tsenela Diolomphiate tša Mmetse le Dipontšho tša Mahlale tša tikologo le tša phrobentshe.
Batswadi ba tsebišitše Maphodisa a Donybrook bao go tloga fao ba ilego ba golega bagononelwa.
Go palelwa ga lenaneophethišetšo la dithoto go tšweletša dipelaelo mabapi le lesolo le le tšwelago pele le tlhokomelo ya diprotšeke tše di agilwego ke US, e boletše bjalo.
Maphodisa a hweditše sefatanaga se se utswitšwego, sethunya sa raefole sa polaokabontši le dithunya tše nnyane tše nne tše di utswitšwego.
Senthara ya Mothopo wa Tshedimošo, ye e kgoboketšago, kopanyo le go dira gore mehutahuta ya tshedimošo ye kaone e hwetšagale mabapi le Afrika Borwa.
Aowa, e re ke dire seo ke bego ke šišinya go se dira le hlatse.
Kgopelo ya tekodišišo-go palelwa gabotse ke go phethagatša sephetho sa semolao ka go tšwetša pele titelego ye e sa kwagalego ka go diriša ditshepedišo tša tekodišišo.
Go šomiša methopo ya ka lewatleng le ya lebopong la lewatle mo go sa tšwelego pele go ya go ile ke tlhobaboroko.
O hlohleletša gape bao ba amegago go šoma le MINURSO go dirišana thwii le go kgakagana mmogo ka mafapheng a tlhobaboroko ya rena ka moka ya go swana le go beakanya moepo.
Maphodisa a atlegile ka go golega bagononelwa ba bararo go ba bane.
Diabe tše di tšweletšwago ka go hwetša dikhristale tša khaponetaeoksaete le moyameetse lefaufaung e lego tšeo di pipago lefase le go thempheretšha ya lefaufaung ka go thibela tahlegelo ya phišo.
Ke no fela ke akanya gore bathobašweu ba be ba dula ka toropong, bathobaso ba dula Bonguletu gomme ba mmalwa bona ba dula Bridgeton.
Ge o hlatholla e tee fela ka mathoko, o lahlegile.
Tšwetša pele taolo ya mafelo a kgoboketšo ya meetse ka lefelong la taolo ya meetse ka tsela ya kakaretšo ye e kopantšwego.
Go holofelwa gore diintasteri tša dibešwa tša payolotši di hlohleletša ekonomi ya magaeng, tša hloma mešomo, le go thuša go fokotša meši ya dikhaponetaeoksaete le go thuša neelano ya ka ntle.
Difothokhopi tša dilo tše di kgethilwego di ka dirwa ka tshenyegelo ya gago.
Bagononelwa bao ba golegilwego ba tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Greytown mo lebakeng le le sa fetšego pelo.
E mabapi le go fetišetša ditoropokgolo tša rena le ditoropo le go aga ditšhaba tše di dirišanago, tše di tšwelago pele go ya go ile le tše di nago le tlhokomelo tše di kgonago go fihlelela mešomo kgauswi le didirišwa, go akaretšwa mafelo a dipapadi le a boitapološo.
Go ba le seabe ka go peakanyo ye e šomago gabotse le taolo ya tshepedišo ya dinamelwa tša ka bogareng bja toropo ka EMA.
Bobolokelo bja tshedimošo bo tla fetošetšwa go ba tshedimošo ye e šomišegago ka go dira gore e lokele go kwešišega go bao ba hlokago tsebo ya sethekniki le bao ba hlokago theknolotši ya tshedimošo ye e gatetšego pele.
Khopi ye e lego matlakaleng le khopi ya elektroniki di filwe kantoro ya selete ya DWAF.
Ke boetše morago gae ka Mpumalanga, e lego Hammarsdale.
Mogononelwa o tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Cape Town ka ditatofatšo tše mmalwa tša go amana le diokobatši.
Le ge a se gona ke rata go leboga Tona Naledi Pandor.
Ka dikolong tše ntši go ralala le phrobentshe, di-RCL di gona ebile di šoma ka magato ao a fapanego.
Dinako tša maleba tša go khutša ke selo se bohlokwa sa go beakanya nako ya rena ya mošomo.
Lehono re ka bolela, ka ntle le letšhogo le thulano ya dikgopolo, gore Boagišane bja Bambanani bo bogela baithaopi bao ba dirilego seabe.
Pontšho ya ditiragalo ka moka tše di rulagantšwego tša setšo, tša dipapadi le tša boitapološo e tla laetšwa ge go tsebagatšwa semmušo dilo tše di boletšwego ka mo fase.
Go tlatša difomo tša maleba ge go nyakega.
Dikgwebo tša Tswadišo tša Roodeplaat di tswaletšwe, ka boripana ba boditšwe gore khamphani e be e lahlegelwa.
Go molaleng gore IWG e lemoga gore go dirilwe kgatelopele eupša gwa bolela gore e swanetše go oketšwa.
Sullivan le yena o gopola ka moo, ge e be e le mogaši wa dipolotiki kuranteng ya The Star, yena le Helen Suzman MP ba ilego ba kwana go phatlalatša se sengwe seo melawana ya ka palamenteng e bego e sa se dumelelego.
Kgetha mošomi wa ka Khanseleng go hwetša sefoka sa "CityStars" gore bao ba lekago ka maatla maitapišo a bona a lemogwe, ba ka šupiwa ba ba ba abelwa difoka.
Go swanetše go ba le dika tša kgatelopele le go gomela morago le taetšo yeo e hlohleletšago lekheišene ka moka go ba seemong sa go itokišetša ntwa.
Re ile dikerekeng gomme ra rerišana le ditšhaba tše ntši tša sedumedi go fetiša molaetša.
Tše di šomišitšwe bjalo ka motheo wa dinyakišišo tše di lebeletšego kudu mafapha ao go boletšwego ka ona ka godimo.
Ka moka ga rena re a tseba, gore lentšu le "tsošološo" le ra go tswala lefsa, go mpshafatša, le go thomiša lefsa.
Mohlomongwe ba bangwe ba maloko a phanele ba ka nyaka go botšiša dipotšišo.
Nepišo e tla ba go gore ke eng seo se bopago "tlhagišo" ka kwešišo ya go ba le tokelo ya go homola.
Basekaseki ba go ba le tsebo ba etše wepsaete ya bjale gomme ba tliša dipoelo ka ga dikagare tša yona.
Ke nyaka go gopola Mdi Sisulu ka ga taba e tee fela.
Matseka a Yuniti ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ya Cape Town, ao a bego a šoma diiri tše ditelele ntle le go robala gannyane, a ile a golega mogononelwa yo a bego a amana le dipolao tša batho ba bahlano ye e bego e amana le digongwana ka lefelong la boagišane la Athlone.
Go romelwa ga ditšhelete ka mafelong a fasana a mmaraka ka mafelong a magolo ka mo nageng, go kgontšhitše magato ao a sego a mehleng a go tlišwa lefsa ga ditiragalo tša kadimo.
Leloko la komiti le ka lefša go ya ka mo go laetšwego ke Tona, ka tumelo ya Tona ya Ditšhelete
Folešelaete e tsebja bjalo ka tšhotšhe; mogwera wa gago yo mokaone o bitšwa brah, goba broe,  ye e kwagatšwago bjalo ka brew.
Kgoro e nyaka go bopa lefelo la kgoboketšo ya dithalwa mo lebakeng le itšego.
Ka pabalelo, go hloka tekatekano mo go oketšegago go tloša seabe seo kgolo ya godimo e nago le sona go fokotšeng ga bohloki; gape e fokotša lebelo la kgolo ya ekonomi, ya senya phetogo.
Balekane ba emetšwe, go swana le ka kgwebišanong magareng ga balekane le bao e sego balekane, go phethagatša maikarabelo a maleba le mellwane ka kgwebišanong ya balekane ba bantši.
Ba tirelo ya metšhelo ya dikhamphani ba lekola diphemiti kgahlanong le dithoto tše di romelwago ka dikepe gomme ba rerišana le Ba Taolo.
Ga se bohlale go fokotša ditekanyo tše di šišintšwego tša manyoro.
Go golega le go tšwelela ka kgorotshekong mo go latelago ga Kock ke selo se se tlago ka morago ga ditiragalo tše mmalwa ka moo go tšona a go kwagalago gore o itebantše le balli ka go ba tshephiša gore o tla ba agela dikhapote.
Re swanetše go ithuta ka Ellen Johnson yo a lahlegetšwego ke dikgetho gomme a emela dikgetho tše di latelago.
Go na le metswakotii ye mentši ya dilo tše nnyane kudu ka gare ga mafelo a madulo ao a tšhumago dibešwa, kudukudu ka mafelong ao a bešago malahla le dikgong.
Gabotse ka diphetošo tše di hlokagalago ka seemong sa Afrika Borwa.
Mogononelwa o ile a golegwa ka morago ga ge yena le banna ba bangwe ba babedi ba hlasetše morwa wa molli polaseng ya bona ya Wintershoek ka lefelong la Hoopstad.
Maphodisa ka Duncan Village ba ile ba nyaka go golega bagononelwa bao ba nyakegago kudu ka Mmileng wa Dunga ka ge ba rekiša lebake.
Sekimi sa Tšhielanontši ka ga dingongorego tše di lego gona tše di tsebagatšago tšhielano ya tlaleletšo.
Go eya ka dikatlego tša bona, maloko a Yuniti ya Twantšho ya Bosenyi ya Mmabatho a ile a romelwa go yo ba thuša.
Thabiso, modudi wa Lesotho o be a šoma bjalo ka mothuši wa dithekišo ka lebelenkeleng la Matšhaena ka Ladybrand.
Pharologantšho ye ya ka godimo ga se selo se boima go ka dirwa ebile e šoma bjalo ka tlhahli.
Lebenkele la go rekiša nama ya kgomo leo le phelago le tletše la go ba le ditheko tše di kwagalago le nama ye kaone ye e rekišwago.
Go hloma mananeokgoparara ka diporong tša ditimela, IT, thelekhomo le tšweletšo ya mohlagase le kgokaganyo ya mafelo e tla ba dilo tše di tlago pele.
Re holofela gore se se hlatholla go se kwešiše gabotse gofe goba gofe mo go ka hlagago ka lebaka la diteng ka pego ya kgašo ya peleng.
Lekola go nepagala ga khwetšo ya naga, go rekišwa ga naga le ditshepedišo tša go ba mong wa naga.
Maswao ao kgomareditšwego go goba ao a pentilwego goba a kgokeletšwego philareng, kholomong goba koteng yeo e thekgilego setupu, palekhone goba marulelo ao a se nago maboto.
Badiradikgopelo bao ba hlokofetšego ba tla kgopela go ngwala molekwana.
Mafelo a mangwe a na le boleng bja godimo bja bohwa bja tlhago, go fa mohlala, Langebaan le Verlorenvlei.
Taba ya CPIX e sa lebeletšwe mola e le gore ga se ra swanelwa go holofela mo lebakeng le gomme phokotšo efe goba efe e tla thuša.
Diphetošo tše dingwe tše di amanago le ditlhaelelo tša melawana le mešomo e akareditšwe go maatlafatša le go nolofatša molawana wa bjale.
Go swana le mabaka afe goba afe go tla ba le bothata.
Ke nyaka ditshwaotshwao tša gago ka ga dipolelo tša ka.
Tshepedišo ye e nolofatša tshekatsheko ya tlhahlobo Tshepedišo e nolofatša tshekatsheko ya dipotšišo tša moleko.
Boleng bja phepo bja go rema mehlare ye metala bo swanetše go swana le go rema o eme ge e le gore ga go tahlegelo ya go hema le go bediša  mo go lahlegago.
Diakhaonte tša pušetšo ya ka ntle, moo diresiti tša tšhelete ya ka ntle tša tšweletšo ye e tšwago ka Mozambique gomme dithekišo di a hwetšwa gomme tša bewa ka diakhaonteng tša dipankeng tša ka ntle, di a dumelelwa go ya ka tiragalo.
Tšhišinyo ya ge eba ba swanetše go fegwa mošomong goba ba rakwe mošomong.
Ke ka seemong se se swanago le sa mogwera wa ka yo a nago le tsebo, Mna Maritz, ka ge ke laetšwe ke bagwera ba ka.
Aowa seo ke se se latelago ka dingwalollong ee.
Ga o šišinye gore ba be ba swanetše go thunya bana bao ba hlokago molato le basadi ka dipulete tša raba?
Dipeakanyo tša go swana le tše di emetšwe ge diphetošo tša mohuta wo di dirwa, gwa tlaleletša Esteves.
Gomme ke dumela gore e na le bokgoni bja go fihlelela kgato ya katlego ya yona.
Ka papadi ya sefaleng ya bana gammogo le mmino wa di-gum-boot.
Go swanetše go hlokomelwa gore go matšha ga Minstrel ke setlwaedi sa kgalekgale sa Cape Town, mafelo ao a matšhetšago go ona bjale a na le badudi ba bantši.
Dikhemikhale di ka ntšha digase tša mpholo kudu tša go swana le segaloši sa tlelorine le amonia goba di ka thunya.
Ke gore molawana wo o mabapi le kgwebo sebakeng sa selo sa maleba fela sa sepolotiki.
Methopo ya boditšhabatšhaba le yona e tla šomišwa go akgofiša tlhabollo ya mananeo le go tšwetša pele tirišano ya mafapha a mantši.
Tšhomišobošaedi ya diokobatši e swanetše go rarollwa ka mokgwa wa kakaretšo, wo o kopantšwego, moo e lego gore mafapha ka moka a mmušo, ao a sego a mmušo, le a setšhaba le mekgatlo ya sedumedi e ralokago tema ya mafolofolo.
Go na le tlhokego ya go aga mabala a dipapadi ka mafelong ka moka a bohlokwa nakong ya peakanyo.
Go ruthufala ga lefase - Go oketšega ga dithempheretšha tša bogareng lefaseng ka bophara mo go bakwago ke seabe sa dikhaponetaeoksaete.
Go tšwa maeto a go hwetša dikeletšo tša bophelo le tšona di rulaganyetšwa barutiši bjalo ka karolo ya lenaneotlhabollo la barutiši le le tšwelago pele.
DAEA e go hlohleletša go lekodišiša Setatamente se ka dinako tše di beilwego go tsebišwa ka ga ka moo DAEA e šireletšago tshedimošo ya gago.
Go tloga fao Mopresidente Mandela o ile a fiwa thomo ya go rarolla taba yeo, gomme a latelwe ke Mopresidente Chissano.
Maatlafatšo ya ekonomi ya bathobaso le tlhabollo ya dikgwebopotlana le dikgwebo tša magareng, goba di-SMME, ke dilo tše bohlokwa ka leanong la Mmušo go godiša lefapha la kgwebo le go thuša kgolo ya ekonomi.
Ka lebaka la sebopego sa go aga, dikarolo tše di fapafapanego tša tsela ya dinamelwa ka lehlakoreng la ka leboa la Mmila wa Brickhill di tla tswalelelwa sephethephethe seo se tsenago.
Ga go na kiletšo ye e ka dirwago go ngwalelano ya semmušo le dikgokagano tše dingwe tša semmušo tša dietšentshi tše di kgethegilego.
Magato a a temošo a tla dirišwa kudu ke Kgoro ya Maphelo  go šireletša badudi ka RSA kgahlanong le baerase ye.
Khonferentshe e tšweleditše ngangišano ye kgolo, ya tsoša mafolofolo a magolo gomme ya fihlelela ditšhišinyo tše mmalwa mabapi le dilo tše bohlokwa tša leano la rena.
Dinyakišišo tšeo dipego tše di theilwego go tšona di šomišitve mekgwa ya maithomelo yeo e dirago gore peakanyo ya tshedimošo ya bosetšhaba le ya dilete tša ka fasana e tšwe diripa tše tharo.
Lebelela diipone tša gago tša go lebelela morago go bona motho yo a belaetšago ge a etla.
Gape e gapeletša go thwala le go bopa dikomiti tša tshekatsheko.
Tumelelano ye ya boditšhabatšhaba e bea ditokelo tša bana tša motheo.
Gape ke kgathile tema ka diprotšekeng tše mmalwa tša BSU tše di mphilego mabokgoni a mafsa a go swana le taolo ya kgwebo le tirelo ya bareki.
Re bogetše ka kgahlego tshepedišo ya dikgetho ya motheo yeo e tlago feleletša ka dikgetho tša Mopresidente wa Amerika yo mofsa, ka Nofemere.
Ba bararo ba bona ba latofaditšwe ka go se obamele melao ya sephethephethe, ba babedi ka go belaelwa gore ba swere dithoto tša go utswiwa, gomme yo mongwe le yo mongwe ka molato wa bosenyi, bohodu le go utswa ka mabenkeleng.
Dipoelo tša ditlhahlobo tše di tla ba kelo ye kaone ya go šoma gabotse ga lenaneothuto le lefsa.
Go ja dijo ke lebaka le bohlokwa la go kgona go tseba go šoma ga diphoofolo tša maswi mafulong.
Mna Jordi, e tla ntlheng ya gago hle, ke lefokwana le letelele kudu.
O šomiše ditšweletšwa tše di hlokago dikhemikhale goba o reke ditšweletšwa tša tlhago 'tša go ba le segwera tikologong' tša go swana le  dihlwekiši goba dihlare tša go bolaya dibokwana tše di se nago le mpholo goba dikhemikhale tša tshenyo.
O bile le molaetšwa wo o tšwago go batho ba gago mabapi le maporogo moo.
Le ge go le bjale, naa ke mathata a makae ao a ka se efogwego goba ao a palelwago ke go fenywa.
Go tswalelwa ga Tlelapo go be go sa šupe go lahlwa ga yunifomo.
Dipoelo tša Bosenyi: Go kwala gore mogononelwa o thubile a tsena ka dintlong gomme a utswa dilo ka kakaretšo.
Go tiišetša lefsa boikgafo bja yona go tšwela pele go ba le seabe sa tiišetšo ya toka le khutšo ka DRC ka nakong ya ka morago ga phetogo.
Ge Khonferentshe e fedile, didirišwa tšeo di romelwa nageng ya ka ntle ka go šomiša khanete ye e swanago.
Nka se tsebe ka lebaka la gore o be a eta kudu.
Re holofela gore mahlakore ka moka a tlo ba le seabe ka go feleletšeng ga lenaneo le.
Godimo ga moo, e na le mafelo a bohlokwa a mantši moo go hwetšwago bontši bja dimela tša lefelo leo.
Gabotse ke nyaka go go botša yona ka ntle le go go botša karabo, ka lebaka la gore go tloga go le molaleng go tšwa ka moo khaseteng yeo gore dijo di soletšwe mang e mang ka lefelwaneng la bathuši ba ka sefofaneng.
Ga se thomelo ya tša Mahlale go kgatha tema ka go nyakišiša le go bea nyanyeng ditiro tša tlaišo, eupša go romela kgopolo ya yona ya Mahlale.
Samiti e tšere sephetho sa go tsošološa mokgatlo gore o kgone go kgatha tema ya mafolofolo kudu.
Bobedi dikgoro di tla hlohleletša dietšentshi tša go imphotha dipuku ka diphrobentsheng tša tšona go imphotha dipuku tša go bala tše di tšweleditšwego ke dinaga tše dingwe.
Komiti ya go latišiša ditaba le yona e ile a ba akaretša le basaeni ba bangwe ba Lineas-Marcoussis.
Mekgwa ye mefsa ya dikgokagano-lefelo la tshedimošo-leo le akgofišitšego le go katološa phihlelelo ya tshedimošo le diphihlelelo tša dinyakišišo.
Mospikara, bogongwana le tšhomišobošaedi ya diokobatši e sa le selo sa histori, ntlha ya bopharasaete ka gare ga phrobentshe ya rena yeo e fepanago.
Tše di bontšhitšwe ka lenaneong ka letlakaleng le le lebanego le le.
Mošomo wa bokgabo le lefelwana le lefsa la go hlatswa di tla bulwa ka tiragalong yona yeo.
Mosetsana yoo o be a goeletša, gomme monna yo a bego a sa tsebje o tšweletše a tšhabeša.
Ge re batamela kgauswi le go kopanya ga khonthinente ya rena, Palamente ya Afrika ka Moka e šetše e thomile go swara dingangišano mabapi le taba ye e lego tlhobaboroko go Maafrika ka moka.
Mokgwaphethagatšo wo o nago le dikgato wo o fokotšago kgonagalo ya go se iketle ga mokgatlo.
Mokgwa wo o fa molwetši yo mongwe le yo mongwe nomoro ye e swanago e nnoši, yeo e ka šomišwago kae goba kae ka mafelong a maphelo.
Dikhamphani ka moka tše di romelago dithoto dinageng tša ka ntle le tšeo di lokilego go romela dithoto ka ntle, go akaretšwa tša di-SMME le tša di-BEE, di ka kgona go fihlelela kabelo ye.
Go raka go be go le kiletšo ya maleba ge go ka tlolwa molawana goba  maemo ao a beilwego.
Badudi ba dinaga tša ka ntle ba tla kgona go yo dirwa tekodišišo ya peleng le tshepedišo ya go lokollwa ya peleng ka mafelong a botseno a mellwaneng ao a kgethilwego go bao ba nago le visa ya tokologo.
Bjale ke tlhompho le monyetla wa motho o tee go tsebagatša semmušo KwaZulu-Natal JCPS.
Motšhedi wa peterole go kwagala gore o dirile tše o ka rego o tšela tesele ka loring.
Yeo e ka legatong la ka fsana la madulo a rena ka moka a mane a ka lepatlelong.
Efa thušo ya mabapi le go lahla ditahlegelo ka moka mo Kgoro e itemogetšego tahlegelo.
Macleod o tlaleleditše ka gore meetse ke mothopo wo o turago gome beng ba dintlo ba eletšwa go bega e sego fela ditiro tše di sego molaong eupša gape go dutla ga meetse.
Seo se direga ngwaga ka ngwaga le mebasepala ka moka ya Selete ka phrobentsheng ya KwaZulu-Natal.
Ngwalang molaotheo wo o beago ka moo SGB e tlogo šoma ka gona.
Go "tlatša lešata" ga diphetogo tše tša kgatelelo di beilwe mabapi le legato la modumo, le lebelo leo diphethogo tše di hlagago ka lona ke frekhwentshi ya modumo.
Re dumela gore ditiro tša kadimišo ya mašeleng ya Panka ya Merero ya Mobu di hlokomologile tšhireletšo ya dijo.
Mna van Walsum o tlo etela selete seo mo lebakeng le le sa fetšego pelo go kopana le bakgathatema ka moka.
E lego seo se ntirago gore ke makale mabapi le go lekola merwalo ka Boemafofaneng bja Taipei.
Ditswaki tša seokobatši se se dirago gore motho a be lekgoba, rock cocaine di hweditšwe ka laporathoring ya go dira diokobatši ye e gononetšwego ka Reservoir Hills.
DEDT e dirile dinyakišišo le tshekatsheko ye e tseneletšego ka mo mafapheng a.
Cecil Golden o laola lefelo le gomme o fa ditlhagišo go bakgathatema ka moka ba ka moso ka ga ka moo senthara ya megala e šomago ka gona.
Ka lenaneong le le latelago go molaleng gore tšhomišo ya ka gare ga bokgobapuku gantši e godimo kudu go feta dilo tše di fiwago ka bokgobapukung.
Go šorofala kudu ka ga selo se sengwe le se sengwe e lego seo se gopotšago motšwasehlabelo ka ga go kata.
Mopresidente o swanetše go lekola a lekanyetše, gwa realo Levin.
Maegepeta a kgalekgale a dirile mmetse gomme a o arola ka arithimethiki, altšipra le tšeomethri.
Ge e le gore khomphutha e a šomišwa ke ya go hlakanya ka lebelo le go hlakanya ga go hloka diphošo, e sego go tloša arithimethiki ye e nepagetšego ka lebaka la go hloka šedi mo go sego gwa nepagala.
Re beile metheo yeo go sego gwa begwa ka yona ye e , ge e ka hlabollwa go tšwela pele le go phathagatšwa, e ka feletša ka tirišano ya leano gomme ya arabela dilo tše kaone tša tikologo ya lefase la rena.
Mafaufau ao go fofago difofane a bjale ao a beilwego le maemafofane a swanetše go sekasekwa lefsa go latela dinyakwa tša ka godimo le ditshepedišo.
Ka tshepedišo ya go kgatha tema ga setšhaba, SALC e tšweletša ditšhišinyo tša melao ye mefsa tšeo di ka akaretšago melawana ye e thadilwego.
Ga se fela nyakego go maatlafatša dihlongwa tša mešomo ye mentši eupša go bohlokwa go fetošetša dihlongwa tše gore di arabele ditlhohlo tša lehono ka mafolofolo le ka kamego.
Batho ba lesomepedi bao ba šetšego bao ba golegilwego, ba latofaditšwe ka melato ye e sego ye megolo ya go swana le go tsena moo ba sego ba dumelelwa le ya go dula ka nageng ka ntle le molao.
Go ka se be bonolo go hlohla dikgahlego tše bohlokwa  ka go maemo a go se fetoge a bjale le tše di tsentšwego tša mabapi le ekonomi ya lefase la sebjalebjale.
E sego gore banna ga ba dire - eupša palo ya godimo ya basadi le bona ba a DIRA.
Yena, Buthelezi, o swanetše go gopotšwa gore maahlong a batho bao maikemišetšo a bona a a ekago ke motho yo a swanetšego go lebelelwa.
Borammino ba  Dithaena tša Bayolini ba tla emela naga le bona gomme ba tla diragatša nakong ya pontšho.
Mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mebedi, Sehlongwa sa Boditšhabatšhaba sa Dipalopalo se swara khonferentshe yeo e tsenelwago ke bašomi ba dipalopalo go tšwa lefaseng ka bophara.
Go tšweletša leano la tlwaetšo la mabapi le boso bjo bo fetogago go netefatša gore go ba le maphelo a go ya go ile le boleng bja bophelo ka tikologong ye kaone ya batho ba Bitou.
Kgokagano magareng ga go bea dikelo tša tswala ke Panka ya Resebe le go sepela ka go CPIX, yeo e sa akaretšego dikelo tša kadimišo ya ditšhelete tša dintlo, gantši go ngangišanwa ke ditsebi tša ditšhelete.
Setšhaba sa boditšhabatšhaba se kgopetšwe go šireletša dihlongwa tša phetošetšo le go netefatša gore go ba le tšhireletšo ka Kinshasa- mošomo wo MONUC e tlago o thoma.
Ka mafelong a mangwe a tikologo ya lefase, kakaretšo ya ditirelo tša maphelo a tikologo ga se ya maleba.
Maitemogelo a a sepelelana le diakhaonte tša kgale tša ntwa ya bobedi ya lefase le moragonyana ntwa ka Bosnia.
Ke rata go amogela Franklin Thomas yo e lego Mopresidente wa peleng wa Ford Foundation le yo mongwe wa bagwera ba lebaka le letelele ba naga ya rena.
Netefatša gore go lahla ditlakala tša ka gae, tša diintastering le tša kalafo go bolokegile ebile ke ga nako ya maleba.
Bokamoso bjo bokaone bjo bo hlokago kgobošo bjo bo ka kgonago bo ba romela kgolekgole.
Nakong ya selemo kudukudu, beke e kgona go fela ka go se na motho yo a itshekago ka gore mathoko a bjang bja bona ga se a segwa.
Basesi ba dikateboto ba hlohleletšwa go tsenela pulosemmušo ka Mokibelo wo.
Ga ke nagane gore seo ke se Mna Du Plessis a se bolelago.
Re sa go lebogiša gape ka mo lesolong le le bohlokwa le gomme re lakaletša SANEF katlego.
O nyaka go bona tekodišišo le ditekanyo go netefatša gore go ba le tekatekanyo.
Naga e na le kgetho ye kgolo ya diresturente, dihotele, dintlo tša baeti, disenthara tša mabenkele le  mafelo a mangwe a baeti.
Go bolela nnete, mmino o ama maphelo ka moka a batho lefaseng ka bophara gomme e bile sedirišwa se maatla le setlabelo seo ka tlwaelo se šomišitšwego ka ditiragalong le mabakeng a mmalwa, a mabotse le a mabe, a lethabo le a masetlapelo.
Go tloga mola e thomago, PAC e tloga e boletše gore naga, naga ya rena le methopo ya yona e tšerwe ka kgang ka maatla a dibetša.
Sa bobedi, dinyakwa tše kgolo tša peakanyolefsa ya naga ye e šomago bokaone ke: boikgafo bja sepolotiki; thekgo ye maatla ya naga ka bophara; le tlhohleletšo ya tshepedišo le ya methopo go phethagatša gabotse.
Sengwalwa se sa kahlaahlo se nyakišiša boetapele bja ka malapeng magareng ga banna le basadi le mekgwa ye e šomišwago go kgetha hlogo ya lapa.
Tiragalo ye nngwe ya go swana le yeo ka Hornsnek, Akasia, Pretoria e tla dula ka megopolong ya rena mo nakong ye telele ye e tlago.
Yuinione ya Yuropa e na le seo e se bitšago Dikhwama tša Ditšhelete tša Dihlongwa tša Yuropa.
Letlakala la MFMA le tlošitšwe o kgopelwa go šomiša  kgokaganyo ya ka mo fase ka moso go kgokaganywa thwii le karolo ya MFMA ya wepsaete.
Tlaišo ya bana e ra tiro efe goba efe goba tlhokego ya tiro ye e šitišago kgolo ya mmele, ya maikutlo le ya tlhabollo ya go phela gabotse ga ngwana.
Melawana ye mmalwa le dihlongwa tša Molaokakanywa di diretšwe go gatelela tlhabollo ya go ya go ile.
Go amogelwa ga bathobaso ka go rutweng ga mešomo ka botlalo ke kgwebišano ye e lebeletšwego.
Eupša o sepetše ka morago ga ge ba šetše ba file dipolelo.
Ge go na le panka ya balatedi, gotetša diyuniti go sepelelana le nyakego.
Modulasetulo, mengwageng ye mentši bahlankediphethiši ba sehlopha, go akaretšwa ba bararo ba rena mo, ba ikgafile kudu go šomela le nako ya bona go nyaka phetogo ya dipolotiki tša setšhaba ka Afrika Borwa.
Go opela ga kgwedi ka kgwedi, ditirelo tša kereke tše di dirilwego le dikopano tša dithapelo bošegong bjo bongwe le bjo bongwe.
Bahlahli bao ba ingwadišitšego ba saena melawana ya maitshwaro le go amogela betše le dikarata tša Boitšhupo tša bahlahli ba maeto.
Goeppert o tla fa batheeletši ba gagwe maikutlo a motho wa ka gare ka ga tlhamo le kago ya marulelo a moswananoši, ao a tlago tšea lebaka le le ka nyakago go ba ngwaga go le fetša.
Diromelwantle di wela kudu ka go dijo tše di loketšego go jewa le magoro a dikhemikhale.
PSDF ke sengwalwa se se phelago gomme se tla fela se mpshafatšwa.
SRPP e tla fa thekgo le go hlokomela phethagatšo ya protšeke.
Gore mahu a masea ao a sa tšwago go belegwa a fokotšwe ka dikotara tše tharo, gomme mahu a masea a mengwaga ya ka fase ga ye meraro ka pedi-tharong, a dikelo tša bona tša bjale.
Go sepetša go tlošwa ga mekhukhu ka Phrobentsheng ya KwaZulu-Natal.
Leporogo la Van Stadens le nyakile go ba la tiragalo ba batho bao go ipolaya ba babedi.
Kgetha dithaere tša diphethe tša radial-ply e sego dithaere tša diphethene tša cross-ply ka ge diphethene tše di efa kgotlelelo ye nnyane ya go kgokologa gomme di tšea lebaka le letelele.
Naa ntlha yeo e tlo šomišwa go bahwetši ba mafelwana?
Methopo yeo ke diabe tše kgolo tša go ruthufala ga lefase ka lebaka la meši ya digase tša dikhaponetaeoksaete tše di tšweletšwago nakong ya go tšhuma.
Diyuniti tše di lebeletšwego ke tša mehuta ya dimela tšeo di bego di swanetše go hlaga lehono, e ka be e se diphetošetšo tša go dirwa ke batho.
Diphaephe tše mpsha di dirilwe ka mPVC, dilo tše thata kudu tša go pipetša.
Lesolo la go akaretša dithuto tša bokgoni bja polelo ka mananeong a mantši a tlhahlo, go fa mohlala, thuto ya tiploma ka ga bophodisa ka Technikon RSA .
Go theka go šupa go hlopha dipili ka magaro a maleba a melawana.
Maswao a tla bontšhwa go bapela le sephethephethe se se tšwelelago.
Gomme go realo, o hlagiša seo ka fase ga hlogo ya go dira gore tiro ya sepolotiki e ba ya bosenyi le gore ga go ye nngwe ya tšona ye e bego e le ditiro tša bosenyi.
Tekodišišo ya Molawana wo o Kopantšwego wa Tikologo ya Bogare bja Toropo e šišinya gore go be le tirišo ya molao wo boima wa tikologo le tlhapetšo ye e bonagalago, gwa realo Smith.
Mmušo o tla, ka go rerišana le bengmešomo le bašomi, lekodišiša tshepedišo ya ditefelo tša bašomi ba meepong le bašomi ba meepong ba nako ye e fetilego ka lebaka la go oketšega ga tshenyegelo ya go iphediša.
Mongtafola e ra molemi yo a nago le maswanedi a go ba le tafola ya gagwe.
Godimo ga moo, Khomišene ya Tekodišišo e ile ya tiišetšwa, go netefatša gore ditlhahlolo tše di tšweetšwego diphetho ke dihlongwa tša tshekišo goba dihlongwa tše dingwe di hlahlobje ke maloko a godingwana a NEC.
Lefelo ka moka le tla tlošwa dimela tše di sego tša segwa le tše di gotšego go fetišiša.
Go fa mohlala, ga se gwa ba le go tšeela fase lefapha la mmušo.
Ka moo re ka hwetšago kgolo ya ekonomi ya godimo ye e hlomago mešomo, tekatekano ye kgolo le maphelo a makaone a badudi ba rena.
Ke na le bonnete bja gore o tla swanelwa ke go dira seo gomme wa dira gore di hwetšagale go Mna Hugh Lewin.
Lekgotlatheramelao la phobentshe le tla tšea sephetho sa gore le tla fela le etela kae ka tlwaelo.
Ke be ke le molaodi yo e bego e se wa phethišo, Mna Beukes o be a na le bokgoni bjo bo lekanego go laola khamphani ka mabokgoni a gagwe, gomme ga se ka bona go hlokagala go itshwenya ka seo.
Go fihla nakong ye e sa tšwago go feta, dipalopalo tša setšhaba ka Afrika di bile maemong ao a sego kaone.
Molao o nyaka gape gore motho a bule akhaonte ya thraste moo e lego gore letseno ka moka la dithekišo legatong la batšweletši le tepositelwe ka gona.
Lenaneo la thibelo ya bosenyi le a phethagatšwa ka Mdantsane le ka Motherwell ka Kapa Bohlabela.
Bophelo bja poelanyo ke bjo bo bonwago ka go dira segwera se sefsa le go laelana go go swabišago.
Ka nako yeo bana ba gago ba tla bego ba le mengwageng ya ba mahlalagading ba tla be ba itokišitše, gomme go kgonagala gannyane gore ba ka tšea diphetho tše di hlokago bohlale.
Etela Museamo wa GSH go bona gore dihlare di fetogile ge mengwaga e ntše e feta.
Gomme e ile moo, eupša e gatišitšwe.
Go na le setšhaba sa bosetšhaba ka tlhabollong ya bafsa.
Go aba inšorentshe ya sekoloto sa dithoto tša go romelwa ntle, gammogo le inšorentshe ya poelo ya pušetšomorago ya maemo a phemiti goba ya go se šome bokaone ga baabi ba ka nageng.
Ke le tlišetša ka moka madume a borutho kudu go tšwa go batho ba rena - badudi bao ba farologanego eupša bao ba kopanego ba Afrika Borwa.
Ditshepedišo tša kgwebo tšeo di angwago ke softewere ye nngwe tše di tlogo hudušwa di tla hlahlobja ka tekodišišong ye e rulagantšwego go tseba dikotsi tše di ka amegago ge go huduša go dirwa.
Mabapi le melato ye e sego ya bosenyi, thekgo ye e sa šitišwego go tloga go ba molao go fihla go ba taolo ya sephethephethe e swanetše goba setlwaedi.
Ke bolela ka ga ditšhišinyo tše pedi tše di tlišitšwego ke mogwera wa ka yo a nago le tsebo.
Mošomi a ka kgopelwa go romelwa le go bega ka kantorong efe goba efe, mafelwana a mešomo goba mafelo a mošomo a Mmasepala ka lefelong la taolo ya ona.
Maloko a hweditše gape lebake, dibetša tše kotsi le dithunya tše tshela tše di se nago le laesentshe.
Tšhireletšo e bonwa bjalo ka selo sa kakaretšo seo se akaretšago merero ya sepolotiki, ya setšhaba le ya tikologo.
Pego e boletše ka maatlafatšo ya sepolotiki ya basadi ka India bjalo ka tlhabollo ye bohlokwa, yeo e boletšego gore ke selo se sekaone sa ka moso.
Lekanyetša lefelo la letheka ka tsela ye e swanago, ka go šomiša seatla se tee, ge kgomo ya tshadi e iketlile.
Ke nyaka go thomiša le go fetša ka setsopolwa.
Bjalo ka molaodi wa merero ya ekonomi, NERSA e tla netefatša go kgatha tema ka go lekana le go thibela tšhomišobošaedi ka ditiro tše di sekametšego ka lehlakoreng le tee tša go ikhola.
Fokotša ditlakala tše di tlišwago ke go senya mafulo ao a tšwelago pele go fulwa ntle le go khutšišwa.
Go tsena ka Afrika Borwa ga go nyake mokgwa ofe goba ofe wa go hlabelwa.
Khoisan - Lereo la kakaretšo la go šupa batho ba MaKhoi le MaSan bao gape ba bitšwago MaHottentots le MaBushmen bao e bilego batho ba setlogo ba ka Borwa bja Afrika.
Diphethene tše di tšwelelago tše di bopilwego di ka tšwela pele go šomišwa goba go dirwa dibopego.
Go tloga fao e bolela gore sampole e ntšhwa go difaki tša polastiki tše nne.
Go swana le kgoeletšo ya gagwe ya gore ntwa e fedile, Mopresidente Gbagbo o boletše gore mmušo bjale o tla rulaganya dikgetho tša go kgetha mopresidente tše e lego kgale di emetšwe.
Ka morago ga go bjalela moo moithuti o kgatha tema ka taolong ya semela.
Tšhomišo ya mebala ye e šomišitšwego ka mmepeng wa go rapalala le yona e filwe ka lenaneong.
Tshedimšo ye e nyakegago go thekga masolo ka gare ga NWMS.
O fetošitše madimabe le go ikwela bohloko go ba mošomo wo boima le go tsenya mogopolo wa gore ga o be mokgwethwa fela ka go lebelela diswantšho tše kgethwa.
Kgwebopotlana goba kgwebo ya magareng ye e hlomilwego ye e nyakago letlotlo la maithomelo a mafsa.
Intasteri ye mpsha ya ka Afrika Borwa e tšweletše mo mengwageng ye e sa tšwago go feta, ye e lebeletšego kudu go hiriša dikhasete tša dibitio go tlo di bogela ka gae.
Go bea le go bapatša Selete sa Lewatle la India bjalo ka lefelo la ketelo ya baeti.
Dipetlele ga se tša laolwa gabotse kudu ka maikarabelo a mannyane le taolo.
Leano la Khwetšo ga se la khwetšo ya moputso la molawana wa 'ge o sa šome, ga o hwetše moputso', eupša le šoma ka kakanyo ya gore tefelo ga e aaretše barutiši ka moka le dikolo ka moka.
Seteše se sefsa se sennyane se gare se a agwa go bapela le lepatlelo le lefsa.
Tlhahli ye e fa dikgwebo, kudukudu di-SMME, mekgwa ya go phethagatša mananeo a mošomo a go seketša tšhelete.
Maikemišetšo a rena a go aga ditšhaba tše di bolokegilego ke ao a golago ngwaga ka ngwaga.
Bakgathatema ba dinaga tša ka ntle ba ile ba ntšhwa gomme Maafrika Borwa a fetoga Maafrika Borwa ka botlalo - dipanka di fetogile tše di lego tša Maafrika Borwa ka botlalo.
Kabo ya tikologo ye e maatlafaditšwego ya Maatlafatšo ya Ekonomi ya Bathobaso.
Maafrika a mantši a arabile dibaka tše di tlišwago ke bašomi bao ba hwetšago meputso ka mafolofolo, go sepela maeto a matelele go hwetša tšhelete go thuša dikgwebo tša dinagamagaeng ka ekonoming ya ka malapeng.
Phatlalatša dibaka tša mehutahuta le mehuta ya ditirelo tša bafsa.
Basadi ba rena ba tšwela pele go šitelwa ke go tšea lehlakore le go dira dilo ntle le go lekalekanya le dilo tše di sego tša loka ka setšhabeng tše di nyakago go ba dira badudi ba maemo a fase.
Bjale, bjalo ka setšhaba, re ile ra thopša ka ge go akantšwe - le ka kakanyo - seemo sa tlhakatlhakano se se latetšego.
Ditirelo tša go bjala mehlare di abja lefelong leo ka moka ka mokgwa wa diphaka tše di hlokometšwego, mabaleng ao a se nago selo le mafelong a pabalelo ya tlhago a  D'MOSS .
Re okeditše ditirelo kudu ka dinagamagaeng tša rena, gomme re tsebagaditše go dira dirapana tša merogo le dikimi tše dingwe tša temo, gammogo le magoši.
Mercantile e na le makala a lesomenne ao a abago ditirelo ka botlalo tša ka nageng le tša boditšhabatšhaba, gammogo le thušo ya ditšhelete ye e kgethegilego le dinolofatši tša dipeeletšo.
O boletše gore tlhaelelo ya dibithamini le ya diminerale e tšwela pele go emela ditlhohlo kudukudu ka mafelong a dinagamagaeng le ka mafelong a mangwe ao a sa hwetšego ditirelo gabotse.
Naa o tloga ka nnete o bone mosadi yo go bolelwago gore o be a kadietše ebile a sa šikinyege godimo ga sekhafole?
Ke tla fetola Lord Triesman ge ke hweditše sengwalwa ka botlalo sa polelo ya gagwe.
Toropokgolo e maswabi ka ga ditšhitelo tše di bakilwego ke tiragalo ye.
Pula e be e ena gomme mootledi wa ampulentshe o ile a phamogela ka thoko go širogela terekere, gomme a lahlegelwa ke taolo ya sefatanaga.
Nama ya mpšhe bjale e tlaleletša go romelwa ntle ga nama ya kgomo ya boleng bja godimo ka mmarakeng wa ka Yuropa.
Ka moka ga bona ba na le diradio, ba na le diradio tšeo di hlometšwego ka ditsebeng tša bona.
FET e tla fa baithuti menyetla ya go ithuta dithuto tše di kgethegilego tše di kgahlago bona, bokgoni bja bona le dinyakego tša ekonomi.
Maswao a ka mo legorong le a tla bewa ka gare go A, gomme ga se a ikemišetša bašomiši ba tsela ba ka ntle ga lefelo la mabenkele goba bjalo ka tsebišo ya dinamelwa.
Maloko a Bloemspruit CSC a bone sefatanaga se se gononelwago se se bego se sepela se se sa laeta mabone.
Bahlahli ba Lebopong la lewatle gape ba ka fa baeti keletšo ka ga boso, maemo a maphoto a lewatle le kgonagalo ya mapotlelo a matala ka meetseng.
Ka ge a boletše bjalo, motho o ya ntlheng ye e latelago, yeo nka rego ka ge ke sa kwane le  Mophrof Terblanche kudukudu.
Go palelwa ga fomula ya bjale ya thušo ya mašeleng go hlohleletša tlhabollo ya mokgwa wo o theilwego go baithuti.
Mmušo wa SA o ipileditše go mmušo wa Israele go emiša ditlhaselo tša sešole ka Gaza go gomiša mašole a yona ka bjako le mo go hlokago mabaka ao a fiwago ao gabjale a tletšego ka mollwaneng.
Bistro ya kgale ya Fora e fetogile sehlongwa sa ka Durban.
Eupša ke ka maikutlo go tseba gore re kgobokane mo bošegong bjo, go tšwa dipolotiking tše ntši tše di fapafapanego, le go keteka motheo o mongwe wo mokaone ka temokrasing ya rena ye e golago.
Seabe sa ka ka pukung ke gore matsenyagae ao ke a ngwadilego le go a rulaganya.
Go hlongwa ga dikgorotsheko go amogetšwe ka mafolofolo ke badudi ba makheišene a tikologo.
Ke nyaka go go fa tše dingwe tša diprotšeke tša rena ka boripana.
Diaparo tše borutho ka borwa marega eupša diaparo tše borutho kudu kae goba kae.
O šomiše 'selo sa sebopego sa seboko sa lebating' goba 'sa sebopego sa sosetše' go thibela meboya ka fase ga mabapi.
Tlhahlo ya mathomong e a nyakega go tsebiša bašomi ba sephrofešenale maano a mafsa.
Ka morago ga ditherišano tše mmalwa tše di tšerego mengwaga ye mmalwa, Diforamo tša Tlhapetšo ya Metse bjale di tla šoma ka fase ga molaotheo o tee wo o swanago.
Gomme mohlomongwe go sepelelana le seo se ka bego se gatišitšwego ka makopelwaneng a megala, gona nkabe ke ile ka leka go mo šala morago goba ka tsela ye nngwe, eupša ga se gwa ka gwa atlega.
Tirelo le yona e thomile maano a go thwala le go tšwela pele ka bašomi bao ba nago le bokgoni bjo bo sa hwetšagalego gabonolo bjo bo nyakegago go phethagatša mešomo ye e nyakago tsebo ye e kgethegilego kudu ka gare ga Tirelo, go swana le baotledi ba difofane, basekaseki ba ditopo, bjalobjalo.
Selekane se Sefsa sa Tlhabollo ya Afrika  Nepad, se tsebagaditše mathomo a mafsa gomme se fetogile makgoladitsela a go tloša khonthinente kgole le go se šuthe ga ekonomi le tlhabollo.
Hwetša maina a dikgwebo tše kgolo tše di nago le mantšu goba diphošo tša go tlanya tša lentšu.
Ka TIA le di-CoC, re ka ba le seabe se sekaone ka tlhabollong ya Afrika Borwa. 
Wate e ile ya emelwa ke Mokgatlo wa Badudi wa Adelaide mo nakong ye e fetilego gomme ya se sa ba le motho ka lebaka la go rakwa ga mokhanselara ke mokgatlo.
Maphodisa a ka Carnarvon a nyakišiša molato wa mabapi le go swara lebake.
E nyaka kgokagano ye e tseneletšego le hlogo ya OMU le ba bangwe ba taolo ba godingwana.
Moletlo wo o tliša kopano le go tsenya kwelobohloko ka dipelong tša batho.
Ke seo re phelago ka sona le go katana ka sona maphelong a rena le go leka go aga lefsa le go fetošetša ekonomi.
E tla ikemišetša go netefatša gore mokgwa wo o šomago gabotse le wo o kopantšwego wa taolo ya tlhokomelo ya maphelo ya mabapi le ditšhila le go hloma melawana ye e swanago ka phobentseng ya mabapi le taolo ya tlhokomelo ya maphelo ya mabapi le ditšhila ka Kapa Bodikela ka moka.
Ge mathata a ntše a oketšega setšhaba sa boditšhabatšhaba se ile sa dikadika gomme sa se nyake go tše kgato e sa le nako.
Gabjale Mmušo o thuša mananeo a mangwe a dinamelwa ka mašeleng ka mabaka a itšego.
Tshedimoo ka ga manyoro a dikgogo, didirišwa tša kgodišo le meetse a go nošetša a dipeu tša letšhisi.
Tlogela sekgoba se se lekanego sebakeng sa ge o ka tšwa ka lebelo ge go ka ba le maemong a tšhoganetšo.
Palamente le yona a dumetše tšhišinyo ya go rekiša ditsetše tša dilete tša kgašo tša kgwebo tše tshela tša SABC go ba lefapha la phraebete.
Fela o lebelela wepsaete ye go hwetša lenaneo la dinako tša ditlhahlobo tša tlaleletšo.
Haraka e tee ya go kukela godimo goba serwadi sa ka pele, go phatlalatša bjang bjo bo ripilwego go ya lefelong la thokwana.
Setatamente se se šupa lefokwana le le nago le nnete la dipalopalo: ditsela tša go ela ekonomi di ka se dule lefelong le tee.
Dikotara tše tharo tša bona di dula ka Leboa la Amerika, Bodikela bja Yuropa le ka Japan.
Gabjale, mohlankedi yo a sa rutwago mošomo o dira tšhšinyo go mosekiši, gomme mmogo ba tšea sephetho sa ge eba ngwana o swanetše go romelwa go gongwe goba a sekišwe.
Gomme o re go tloga fao o ile ka lepatlelong moo o ilego wa hwetša Mna Myaluza?
Di-LCRC di na le maikarabelo a go nyakišiša bosenyi, go akaretšwa go kgoboketša bohlatse bja mahlale ka ditiragalong tša mohuta woo.
Mna Modulasetulo bohlatse bjo bo latelago bo tla etwa pele ke mošomimmogokanna Mdi Gangadu.
Gomme bohlatse bjo bontši bjo bo kgobokeditšwego gomme ke amogela ka bjako dinetefaletšo tša gago tša gore go bile le tlhakatlhakano ka tsela ye e bego e sa laolege, bošegong bjoo.
Ngaka Mijburgh, o gopotšwa gore o sa le ka fase ga kano.
Tshedimošo ye e nyakegago kudu ke masolo a bohlokwa ka moka ka gare ga NWMS.
O fele o lebelela letlakala le go hwetša dikoša tše mpsha le ditsopolwa tša go bonwa ka mahlo.
Dipoleitšana tša diswantšho, filimi, pampiri, papetla ya pampiri le dilogwa, tše di beilwego nyanyeng eupša di sego tša hlabollwa.
Tshepedišo ya go thea mebila ya ka Durban maina lefsa e tšwela pele gomme setšhaba se tla kgatha tema ka go kgetheng ga maina a mafsa.
Mo go bona, maphodisa a hweditše dithipa tšeo di šomišitšwego go bolaya motšwasehlabelo.
Ge e le gore o hlatswa morwalo wo monnyane, šomiša peakanyo ya maleba ya boemo bja meetse.
Leano la peeletšo ya letlotlo le a hlabollwa, ka go šomiša tshedimošo ya NEIMS.
Swanetše maemo a go kgonwa ka mašeleng ga ditšhaba tša Afrika Borwa.
Eupša go swanetše go hlokomelwa gore dikolo tše dingwe tše mmalwa di kgona go ithomela mehuta ye itšego ya ditiragalo go thuša ditšhelete tša sekolo sa bona.
Bagononelwa ba bane ba tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Thabazimbi mesong ya lehono.
Sehlongwa se sefsa se tla fiwa mošomo wo o kwešišegago wa go hloka kgakantšho gomme se tla kgopelwa go hlokomela ditshenyegalelo ka botlalo le phatlalatša, go bea nyanyeng ga letseno le dikotsi.
PTIP e aga godimo ga mošomo wo o šetšego o dirilwe ke Kgoro ya ka.
Tlhapetšo ye e tseneletšego e tšwela pele nageng ka bophara ka dimpšheng ka moka tša kgwebo, dikgogo tša kgwebo le tšeo e sego tša kgwebo.
Toropokgolo e file ditokelo tša yona tša kadimo ye go First Rand bjalo ka tšhireletšo ya ditlamego tša yona go FirstRand ka fase ga kadimo ya mathomong le ka dikoloto tše dingwe.
Re leboga ba kgašo bao ba thušago go phatlalatša seo se hlagago mo.
Ditšhaba le batho ba swanetše go tsebišwa ka ga CD gomme ba swanetše go kgatha tema ka mo go swanetšego ka ditiragalong tša CDC.
Tsebišo e na le tshedimošo le ditšhišinyo tša mabapi le taolo ya tekano le sebopego sa mošomo wa gae ka gare ga diteng tša lenaneothuto le le theilwego go dipoelo.
Se se akanya gore kabo ya thuto ya godimo ya boleng, kudukudu ka ditšhabeng tše di lego kotsing kudu, e laolwa ke dikamano tša mafapha a mantši.
Toropokgolo e na le mehlare ya go phatlalala ye e bjetšego mebileng gomme e dikanetšwe ke diphaka tše botse, e lego mašaledi a Cecil John Rhodes.
Molaokakanywa wa Mabjala, wo o hlokometšego diphetho tša Kgorotsheko ka ga melao ya peleng.
Dintlha tša mafelo le dinako tšeo pego e ka hlalobjago le go kopišwa ka tšona.
Selete sa lebopong sa Border-Kei ke sa dinagamagae kudu, gomme East London ke lona lefelo le nnoši la setoropong.
Ge e le gore o kgetha ka tsela yeo go na le megala ya ka tsebeng gomme o ka kgopela gore e fetolelwe go Afrikantshe eupša seo ke kgetho ya gago.
Dimaekherofoune di tletše lefelo le ka moka bjale o no e swara.
Tiragalo e tla swarelwa ka Senthareng ya Setšhaba ya Carletonville ka Labone.
Afrika Borwa e dirišana le USA ka protšeke ye.
Heritage Market ke lefelo la mabenkele la maemo a godimo la ka Victoria leo le beilwego ka bogareng bja Hillcrest.
Pukwana ya dikgokagano e tla fa baeti taetšo ye e kwešišegago ya tšeo baotledi ba di emetšego le gape dintlha tša melawana ya Sekhwama sa Dikotsi tša Ditseleng FunRAF.
CBPWP e fa tlhahlo ya mabapi le tlhokomelo ya ditsela tša di-CDW gammogo le mabokgoni a tlaleletšo a tša bophelo le tlhahlo ka ga temošo ya HIV AIDS.
Ke rata go le leboga ka moka ge le tšere nako ya mešomo ya lena ya ka mehla gomme la tla mo dijong tše tša mesong.
Mongmošomo ofe goba ofe goba ngaka ka ge go boletšwe peleng yo a ka palelwago ke go obamela ditlhagišo tše di lego ka mo o tla bonwa bjalo ka yo a tshetšego molawana wo.
Dinyakwa tša bona tše nnyane di tloga di le fase ge di bapetšwa ka ge di beilwe ka fase ga mafelwana a matlakala ao a hlohloregago le bontši bja ditlakala.
Aowa, ka lebaka la gore le bile le masetlapelo ao a hlagilego ga ke bone gore go na le yo a lebeletšego kudu go bala ga botseno bja go dikologa bja go dumelela motho o tee.
Ke a dumela - ke a dira - gore dikolo di ka tliša phapano go bao ba hlokago gomme di ka fenya mehuta ya bohloki bjo bo hweditšwego.
Gape e akaretša tshedimošo ya kakaretšo, le ya maleba ya dinyakišišo tše di ngwaletšwego batho ba magato ao a fapanego a tsebo ka lefapheng la Letlotlo la Setšhaba.
Go dirwa ga mabati a tšhipi, mafastere le diforeime tša tšona, dipatlelaphurufu, le mafelwana a go tšhaba mollo, dikeiti, le mošomo wa go swana le ye yeo e šomišwago ge go agwa.
Dihlongwa tše di abago mašeleng goba methopo ye e amegago goba dikarolo tša yona go phethagatša tiro ya tlhabollo.
Mohuta wo wa motšhene wa go phatlola dilahlwa o laolwa ke motho ka o tee, gomme mellwane e beilwe go ya ka theknolotši ye kaone ye e hwetšagalago ya mohuta woo wa polante.
Seabe sa rena se be se le ka tsela ya setee le ka mafapha, eupša bašomi ba mašole a ka Cuba le ba bangwe ba bona ba hlokofetše ka lesolong le la bagale.
Wate e be e emetšwe ke Democratic Alliance mo nakong ye e fetilego gomme ya hloka motho ka lebaka la go itokolla mošomong ga mokhanselara.
O dirile gore go be le dibaka tše ntši tša kgwebo go di-SMME ka khamphaning ya gagwe.
O tlile ka mogopolo ya go hloma Mokgatlo wa Mebušoselegae wa Afrika Borwa.
Mohola wa diswantšho tša dikilimi tše di gopolwago ke setšhaba sa Amerika o a tšweletšwa.
Kopanya dikamano magareng ga bengdintlo le bahiri ka lefapheng la go rentiša dintlo.
Ba babedi ba bakgathatema ba hlahlilwe bjalo ka bahlahli ka go medišo ka ntle le mobu.
Go dira tlhale ya kekišo ya difilamente ya maitirišo, e ka be e na le dillaga goba e di hloka, ya boswarego kudu, ya tše ntši goba ya mathale.
Ditaba tša tharollo ya dithulano tše di tsentšwego ka Peakanyonglefsa ya Naga le ka maanong a mabapi le Madulo
Dilo tša a dikobo, ditlaleletši tša diparo le dilo tše dingwe tša letlalo la boya.
A ka thwalwa lefsa ke Boto ka tumelelano le Tona.
Go hlohleletša setšhaba, dikgokagano le maithomelo twantšhong kgahlanong le bosenyi.
Andrew Kelehe o thopa lebelo la Marathone la Khomreite la go tloga Pietermaritzburg go fihla Durban.
Ga se gwa swanelwa go dirwa papatšo ya dijo tše di tšeago sebaka sa maswi a letswele ka tshepedišong ya tlhokomelo ya maphelo goba go setšhaba.
Tlhahli ye ke ya mathomo ka go molokoloko wa dikarolo tše pedi tša mabapi le ka moo o ka šomišago NEMA.
Ford Telstar yeo e utswitšwego ka Kagisaning le yona e ile ya hwetšwa gomme mogononelwa o ile a golegwa ka ge a be a swere thoto ye go bego go gononelwa gore e utswitšwe.
Maikutlo a bathobašweu a ile a dira gore ditebelelo tša ditaba di sekamele ka lehlakoreng le tee ka bontšing bja dikuranta tša khamphani yeo.
Bešene ye ya tšhišinyo ya balekane bao ba se sego sa ngwadišwa e tla direga go dikamano tša balekane ba tša thobalano ba kgauswiuswi gammogo le go dikamano tše di sego tša thobalano tša balekane bao ba hlokomelanego.
Bontši bja ditšhišinyo tša Sehlophatšhomo sa Dithekisi sa Bosetšhaba di tsentšwe.
Bahlahli ba tša boeti bao gabjale ba sego ba ingwadiša le bona ba ka mpshafatša ngwadišo ya bona.
Lehono ke mabapi le go hlompha maitapišo a bona, ao gantši a dirwago gomme gwa se bolelwe selo ka ona.
Se se maatlafaditše nyakego ya gore dinaga tša meetsesetoropo di abe thušo go tšeo di bego di botile mo nakong ye e fetilego, gomme go realo tša kgontšha go se lokologe ga batho ba Afrika ka go maatla ao a fetilego a bokoloniale.
Bjale, ge go ka tsebja nako ya go gwaela bokaone gona nako ya tswadišo e tla ba ye nnyane.
Dipoelo tša dikelo tša boleng bja tšhomišo go tšwa go mananeokgoparara a setšhaba ka lefapheng leo a maatlafaditšwe.
Dikolo tša metsesetoropong di tla kopanywa gomme dikolo tša magaeng di swanetše go beakanywa go ya ka lefelo.
Nikki a ka no ba a kwele kanego ka botlalo goba ye e fapanego ka tatagwe.
Bofora bjo bo be bo dirwa kudu ke bašomi ba peleng ba mašole gomme go bolela nnete ba be ba sa amege ka lehlakoreng la tša thuto le gatee.
Magato a maleba a phokotšo ya dikotsi a tla tsenywa ka peakanyong.
Tshepedišo ya go sekaseka seemo ka dipolaseng ka go lebelela molato ka o tee ka o tee.
Samiti ya SADC ya Setho e lebišitše ditebogo tša yona le ditebogo go barerišani ba Zimbabwe le go mosepediši.
Phihlelelo ya tshedimošo ya maleba ya mmaraka wa bašomi ka batho bao ba nyakago mošomo e maatlafaditšwe.
Tlhompho ya ditokelo tša botho le ditokologo tša motheo ka nageng ye e lego moamogedi.
Ke taetšo ya tshepho ya bokamoso bja rena le sebaka sa gore re tliše diphetogo.
Go thoma ka diakhaonthente go fihla ka bakgabiši ba meriri go ya go bahlahli ba maeto le dithereka, intasteri ya boeti e akaretša mabokgoni a mantši.
Mna Blatter gabjale o gare o tšama a thetha le naga a lekola kgatelopele ye e dirwago go swara tiragalo yeo.
Baithuti ba mohu ba ile ba bea matšoba lefelong leo setopo sa Lee-Roy se hweditšwego gona.
Mna Brian Hastie go tšwa Norwood o ile a thaba go hwetša sefatanaga sa gagwe se sa le seemong se sekaone.
Tsošološa mafelo a mabopong le methopo yeo seemo sa yona se theogilego, go fa mohlala, mafelo ao a bego a dirilwe meepo kudu.
Kabo le go tliša pente ya go swaya tsela le mabonyana a galase a go bonagala tseleng.
Ba ngwadile mohuta wa intasteri wo o hwelelago ka lebelo, ka mokgwa wa bophelo wa bašomi ba yona.
Maemo a Bosenyi : Mna Legodi o tšhentšhitše tšheke ka bofora, yeo a e khešitšego ka Pankeng ya Absa.
Re ikgafa go fediša karoganyo, dikarogano, dithulano le go hloka kgotlelelo yeo e bonwego ka dipolotiking tša ka Zimbabwe le ka setšhabeng ka dinakong tše di sa tšwago go feta.
Dira mananeokgoparara a go bonwa ka mahlo go kgontšha dinyakišišo tša motheo tša maemo a godimo, go utolla ditirišo, go hloma ga diintasteri tše mpsha, le le go tsenya kgwebong ga maithomelo.
Tšhilafatšo ka diintasteri e swanetše go hlokomelwa kudu, kudukudu ka kgonagalo ya go katološa.
Ke nagana gore, o a tseba, e tloga e le go hloka maikarabelo ka botlalo, e tloga e le go hloka maikarabelo go dira bjalo.
Seetša sa leratadima ka marulelong go dumelela seetša sa tlhago go tsena ka ntlong ka matšatši ao letšatši le hlabilego gomme se tloša tšhomišo ya seetša sa maitirišo.
Go bolela nnete, e tla ba go hloka maikarabelo go nna go bolela bjalo ka ntle le go fa mabaka.
Tseba ditlhaelelo le dikgoba tša tlhokego ya bokgoni o šišinye mekgwa ye e ka šomišwago go rarolla ditaba tše.
Go dira selekane ka diprotšekeng tšeo di ka dirago seabe sa thwii maphelong a bao ba hlokago kudu.
Mmušo wa Zimbabwe o tšere maemo a ona go eya ka maemo a yona.
Magato a thibelo kgahlanong le malaria, a akaretša go dira thibelo ya malwetši le go seporeya.
Go bapatša le go thekga ka mašeleng, ka kwešišo ya kgašo, mošomo ka ditsela tše di latelago.
Go tšweletša go šoma gabotse ga mmušo wa selegae ka tshepedišo ya tlhokomelo ya letseno la ngwaga go tla go fihlelela mebasepala ya kgato ya boraro yeo dipuku tša tšona tša ditšhelete di lekolwago.
Ke fela Palamente ya bosetšhaba ye e kgonago go dira melao ka ga diyunibesithi le ditheknikhone.
Tšhuma hlaga le ge Mohlankedi wa Tšhireletšo ya Mello a e ganeditše.
Diphetogo tše dingwe di akaretša kakaretšo ye kgolo le temošo ya dikgaruru tše di theilwego go bong.
Se se a nyakega go hwetša phihlelelo go Wepsaete ya CIPRO.
Ge a be a le kgolegong o ile a ithutela dithuto tša Kgrata ya Dikgokagano ka Yunibesithing ya Afrika Borwa.
E tla šomišetšwa go tlola ditokelo tša botho le go di gatelela le ditokologo tša motheo.
Go nolofatša phetogo go tšwa konterakeng ya dipese ya nakwana ka Tirelo ya Dipese ya Golden Arrow Bus Service go dikonteraka tše di diretšwego dithentara goba tše rerišanwego.
Mna Matyobeni, yo a ithutilego ka Senthareng ya Go ithuta ya Batho ba Bagolo ya Phumelela, gabjale ke moithuti ka Yunibesithing ya Stellenbosch.
Se se maatlafaditše nyakego ya gore dinaga tša meetsesetoropo di abe thušo go tšeo di bego di botile mo nakong ye e fetilego, gomme go realo tša kgontšha go se lokologe ga batho ba Afrika ka go maatla ao a fetilego a bokoloniale.
Tirelo ya go thibela goba go gatelela dikgaruru tša tikologo ka gare ga Rephabliki.
Tona Paha Se ke sephetho seo batho ba Zimbabwe ba swanetšego go se tšea.
Motlatšatona Paha Molaodipharephare go bolela ka boripana gore go ya ka di-EPA re tla leka go fihlelela mokgwa wa tlhabollo gore e be maikemišetšo a rena a bohlokwa kudu.
Senthara ya tša Mahlale ya MTN e ketekile Beke ya Lefaufau ya Lefase ka Bophara ka ditiragalo tše ntši tše di kgahlišago.
Dikgomo tša ditshadi go tlo dirwa tlhahlobo ya ka mpeng: Dikgomo ka moka tša ditshadi tše di nago le dinamane goba tše di ntšhitšwego dinamane pele ga nako mo kgweding ye e fetilego.
Go lebeletšwe gore lesolo le le tla išwa dikolong le ditšhabeng go tliša temošo ye kgolo ya dikotsi tša TUK.
Palo ye ya mahu e bakilwe ke dilo tše itšego le yona e beilwe le go beakanywa go ya ka go tla kgafetšakgafetša ga yona.
Se se bonwe bjalo ka kgato go ya pele ya go rarolla mathata ao bahlahli ba baeti ba lebanego le ona letšatši le lengwe le le lengwe ka lebaka la  go hlahla Baeng mo go sego molaong.
Phetogo ke ya tlhago le setšhaba sa batho - pheogo go bolela nnete ka maselamotse.
Molawana wo o dira tlhako ya go romela bašomi ba mmušo ba ka Afrika Borwa go dihlongwa tša mafapha a mantši le ka dinageng tše dingwe.
Ditherišano di dirilwe le ba taolo ya Diphrobentshe go rarolla taba ya mafelwana a go emiša dikepe ao a sego molaong le ao a sego a ngwadišwa.
Bokamorago bjo bogolo bja lefelo la leswao la papatšo ga se la swanelwa go bonagatšwa ka mabone goba la ba la mebalabala.
Maphodisa a gare a tiišetša gore dithoto tše di šetšego ke tša mang.
Ga se fela dipuku tša go bala tša baithuti tše di kgethilwego ke dikolo, ditlhahli tša barutiši tša dipuku tše tša go bala le tšona di ile tša abja.
Mohlagase wo o tšweletšwago ke diteše tša mohlagase o feletša e le dilahlwa tša nyutleleara - dilo tša mašaledi le dilo tše di ka šilafatšago tikologo.
Wesgro, ke etšentshi ya semmušo ya tšwetšopele ya kgwebišano le peeletšo, ebile ke ye nngwe ya dihlongwa tše di bilego taba ya peakanyolefsa ye.
SABC e tshephile letseno la dipapatšo tša go hlakana, ditšhelete tša dilaesentshe tša kamogelo ya kgašo, bathekgi ba ditšhelete le methopo ye mengwe ye mennyane.
Go kgatha tema kudu ka ditiragalong tša dihlongwa tša boditšhabatšhaba tše di emetšego dikgahlego tša tumelelo ya ngwadišo, kudukudu IAF le ILAC.
Bokgoni bja tšweletšo ya khothone ka Maputaland le mathata ao a lebanego le balemi ba bannyane.
Diphenkgišano tšeo di tswaletšwego le tšeo di filwego dinomoro ka maleba di swanetše go tsenywa ka lepokising la dithentara leo le lego ka lefelong la kamogelo la kantoro ya Mmasepala ya Selete ya Amajuba.
O se ke wa otlela wa tsena ka meetseng ao o sa a tsebego - meetse ao a ka bonagalago a ile fase a ka no ba a sa ye fase kudu.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta go bolela nnete kgwebo ya NBI kgahlanong le dikgaruru le masolo a mangwe a mmalwa.
Maphodisa a Stilfontein le ona a ile a tlaleletša mo go motho yo a nyakegago kudu ka go golega bagononelwa ba bararo.
Dilo ka moka tša tshepedišo di swanetše go kgokaganywa le go amana go netefatša gore ga go na thulano magareng ga dilo tše di fapanego.
Ge a laletša Khansele, Moahlodi yo a dirago ditlhahlobo o ya dikopanong bjalo ka molebeledi.
Bokgoni le go kgokaganywa ga dihlongwa tša setšhaba tša tikologo go maatlafaditšwe.
Ke rena phrobentshe ya mathomo ye e hlahlilego Bahlahli ba Baeti ba Difoa ka ge re dumela gore boeti bja difoa ke mošomo wo o kgethegilego wo o sego wa ka wa dirwa.
Ga go ekonomi ye e sa fetogego, go sa lebelelwe mošomo wa yona goba mekgwa ya yona ya tlhabollo.
Re lebogiša bahlankedi ka moka ba maphodisa bao ba kgathilego tema ka go phetheng ga molato.
Go tliša temošo ya mabapi le tšhomišo ye e fetišišago ya makhura a go apea.
Bafsa, le filwe mpho lehono, lebelelang go putlela ka kua ga phapoši ya go rutela le dikhomphutha.
Dikakaretšo tša ditaba tša elektroniki le go fiwa makga a mararo ka letšatši.
Batho ba go feta ba sekete ba bolailwe gomme tše dingwe tše ntši di gobaditše bana ba bantši, basadi le batšofadi.
Go fokotša ga go hwetša sekoloto go tšwa go phethagatšo ya tiro ya tlhabollo.
Se ke ka lebaka la go theoga ga kgolo ya GDP ye kaone.
E na le lone ebile mohlagase o tsentšwe ka seteneng se sengwe le se sengwe.
Ka dinako tše ntši tlhokego ya bokgoni e tloga e šitiša mešomo ya diprobentshe go laola ditlhohlo tša tikologo ka gare ga Phrobentshe.
Intasteri ya kago ya SETA e swanetše go kgopela SAQA go dira mošomo wa molekodi wa boleng le modumeledi ka intastering.
Mna Nadel o gopotšwa gore o sa le ka fase ga keno.
Bašomi ba tlhokomelo ya maphelo ba swanetše go gopotšwa gape ka ga mehola ye megolo ya ditlhabelo.
Bohlatse bjo bo tšwago Yugoslavia, bjo bo tšwa Burundi bjo bo tšwago Ruanda, bo fa taetšo ya seo.
Ka ge go šetše go boletšwe bjalo, Afrika e na le methopo ye mentši ya tlhago, yeo go fihla gabjale e šomišitšwego bošaedi ke batho ba dinaga tša ka ntle.
Ditahlegelo dife goba dife tše ntši tše di ka se kgonego go fokotšwa ka lebaka la ngwaga di fetišetšwa pele lebaka le le sa tswebjego.
Bagononelwa ba babedi ba go hula difatanaga ba be ba le ka fase ga tlhapetšo ya maphodisa sepetlele ka morago ga ge ba hweditše dintho tša dithunya.
Ke nagana gore babapatši ba hlohleletšwa ke diekonomi tša papatšo ya bona.
Ditatamente tša ditšhelete tše di lekotšwego ke bahlakiši ba dipuku tša ditšhelete le metsotso ya AGM ya mokgatlo.
North Korea e itemogela marega a matelele, a go tonya, a komelelo le dilemo tše kopana, tša go fiša, le tše bošidi.
Tlhabollo le kabo ya maithomelo a go ithuta ga tirišano ya megala le taolo ya tsebo.
Ka ntle le bošoro bja yona bjo bo lego molaleng, e tliša mathata a mantši kudu a ka morago ga ntwa ya tokologo.
Tona Mpahlwa o boletše gore sehlopha sa tša ekonomi se be gape se lebelela phetolo ya molawana wa intasteri le menyetla ye e tlišwago ke maemo a tšhoganetšo a tša mohlagase.
Thomološa tikologo ya go bea manyoro a mangwe godimo ga lešela la moriti, gomme go tloga fao o tšhele seripagare sa ka godimo - seo se nago le dibokwana - seo o se ntšhitšego pele.
Sebopego sa ditlhagišo e be e le dipoledišano, go bolelela godimo, ditlhagišo tša PowerPoint goba ditlhagišo tše di sa šuthego.
E akaretša nomoro ya mogala wa kabelano moo o ka begago bosenyi ka ntle le go bolela leina la gago.
Dithoto le dilaesentshe go akaretšwa thoto ya bohlale, dilaesentshe tša dillathekeng, dilaesentshe tša dipanka le ditokelo tša go nyaka diminerale le tša go rafa ka moepong.
Setšhaba se hlohleletšwa go dira selo se se lokilego.
Mafelelong a sekala, go na le lefase la dilwana tše nnyane kudu, tše di tlišago tlhompho ka go lekana, leo rena Maafrika Borwa re na go le maikutlo a magolo go lona le go kgatha tema ka mafolofolo ka go lona.
Tshedimošo go tšwa dinageng tše e bontšha phokotšo ye kgolo ka go makatša ya malwetši ka lebaka la paktheria ya Streptococcus pneumonia, a realo.
Maafrika Borwa a fela a lebala gore lefase le le fela le hlaselwa ke dikomelelo.
Afrika Borwa e thekga kudu maitekelo a OAU a go tliša tharollo ka mathateng a magolo a molaotheo ka Madagascar ka lebaka la dikgetho tša mopresidente tše di sa tšwago go feta tšeo go bego go phenkgišanelwa tšona.
Tshepedišo ya Tshedimošo ya Banamedi e a hlahlobja gomme yo mongwe wa bašomimmogo ba ka o tla go botša seo.
Molao o tloga o netefatša gore Boto le bašomi ba yona e bontšha sebopego sa dipalopalo tša merafe le bong bja batho ka phrobentsheng le go phatlalala ga naga mabapi le metsesetoropo le dinagamagaeng.
Nama gape e lahlegelwa ke bokgoni bja yona bja go swara diela, gomme se sa dira gore e se kgonege go dira sosetše.
Yuniti ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ya ka Johannesburg e phuruphušitše ntlo ka Buccleuch, ka leboa la Johannesburg gomme ya hwetša laporathori yeo e bego e dira methamphetamaene.
Dikomelelo tše kgolo le tše di tšeago lebaka le letelele tšeo gantši di fedišwago ke mafula a magolo.
Kamano ya go bea melawana, go beakanya metšhelo lefsa, pušeletšo le kakaretšo ya ekonomi ye e kaonafetšego e a kgonagala gore e ka tliša seswantšho se se nepagetšego kudu sa ekonomi ge tshedimošo ya GDP e phatlalatšwa ka Nofemere.
Go boloka tšhelete go ka bakwa ke gore tshenyegelo ya go swara dikhonferentshe e fase go feta ka mo go bego go lebeletšwe mo ngwageng wo.
Re swanetše go maatlafatša tirišano le setšhaba, go šoma mmogo, bjalo ka maphodisa le ditšhaba, go tloša disenyi setšhabeng sa rena.
Go na le mabaka a mantši a gore ke ka lebaka la eng baithuti ba bantši ba etšwa ka go lenaneo la thuto ya dikolo.
Blatter o be a etetše Cape Town gomme a hlahloba lefelo la kago la lepatlelo la Green Point.
Thušo ya sethekniki le tlhahlo e a nyakega go bašomi ba meepong ye mennyane ka go ditiro tše di amanago le diminerale ka kakaretšo.
Madulo ao a bulegilego ao o a bonago, na o kgona go bona dikgoba tše di se nago selo?
Ke ahlaahlile taba ye le Mopresidente Mugabe ka Addis Ababa kgweding ya go feta.
Bjale, makhathiasamo e tsene polelong ya Seisemane bjalo ka selo se se hweditšwego goba lentšu le le šomišwago go nyatša bao ba solago ba bangwe ka bomenetša.
Go tsenya tirišong ga phraebete ga taolo ya go phaka difatanaga ka Mmasepaleng go a phethwa.
Mo bekeng ye re ile ra thabišwa kudu mo go bego go se gwa emelwa go fiwa sefoka sa maemo a godimo sa Vuna.
Dika ka mo legorong le ga se tša swanelwa go šomišwa bošaedi lebakeng la papatšo ya kgwebo le ya phadišano.
Tshepedišo ye e rerišanwego le moabi wa ditirelo yo a nyakegago mo e lego gore mabaka, go akaretšwa theko, a dirwa ka tshepedišo ya go rerišanwa.
Samiti ya Setho e kgopetše barerišani ba Zimbabwe go tšwela pele go rerišana ka taba ye.
Nka se tsebe ka baka la gore ga ke tsebe ka moo nka pharologanyago dithunya.
Ba bontšhitše nyakego ya go hloma dikamano tše di tšwelago pele le diphrobentshe tša Canada.
Dipampiri tše mmalwa tša tshedimošo di ngwadilwe gomme se se tla beakanya sebopego sa leano la MEDS ka tshepedišo ye e tšwelago pele.
Mokoena o tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Witbank ka ga ditatofatšo tša polao le bohlakodi.
Ke nagana ka bohlano go fihla ka bošupa.
Ke dumetše gore maloko a Palamente a tšwele pele go dumelela Phrothokholo ka bjako.
Gomme ke nyaka go le netefaletša gore maitapišo a lena ga a tšwele pele a sa lemogwe goba a sa šetšwe.
Ba be ba etšwa lefelong la gagwe, lefelong la Inyoni.
Tlošang goba le tswaleleng ditšhila dife goba dife tše di senyegilego tša makaka afe goba afe a mpša goba a katse, maleiri a go lahlwa, dikagare tša hlapi, meboto ya manyoro ye e lego molaleng le bjang bjo bo ripilwego bjo bo bolago.
Go bolela nnete, bohlokwa le maswanedi a thoto ya bohlale ga se tša ka tša ba ditabeng go swana le lehono.
Se ga se sa akaretšwa ka thekong ya thekete ya sefofane.
Mokgatlo wa batšweletši ba oli o kopana ka Algeria ka Laboraro go ahlaahla gore ke tšweletšo ye kaakang ye e swanetšego go fokotšwa go thibela go wa ga ditheko tša oli go tšwela pele.
Go dira ga polestere ye e nago le tšipsamo ye e nago le khalesine goba khalsiamosalfeite.
Didirišwa tša ka khitšhing, tša ka lonteri, Mnet, letangwana le lefelo la go phaka difatanaga le le bolokegilego le akaretša ditirelo le dinolofatši tše di abjago.
Yuniti ye e kgethegilego ya bohlodi bja kgwebo, ye e sepetšwago ke PGWC, yeo e tlago fa tshedimošo ye e sepelago le mabaka mabapi le menyetla ye mefsa.
Naa go beeletša ka thotong ya setšhaba go thuša go dira tlhabollo ya ekonomi ye nnyane ye e tšwelago pele go ya go ile?
Dipalopalo tša mabapi le dithunya le dikolo tše di tlišitšwego di tlišwa ka mehla ka Ngwadišong ya Bogareng ya Dithunya ka Pretoria moo lefelo la go lota tshedimošo la bogareng le ngwalago, le kopanyago le go boloka tshedimošo ye.
Tlhabollo le phetošo ya mogoma wa go lema wa go hloka mogoma wa go hlagola wa balemi ba bannyane.
Se se akaretša dithušo tša ditšhelete tša kgodišo ya bana, thušo go malapa ao a laolwago ke bana di diphuthelwana tša dijo.
Ka KwaZulu-Natal, lesolo la baotledi le le kgethegilego le tsebagaditšwe semmušo gomme go bile le kgašo ya papatšo ya radiong ditešeng tša tikologo go tliša kgašo ya kakaretšo ye e šomago gabotse.
Gomme ke re ke a go hlompha tate kae goba kae mo o lego gona.
Ga go na pelaelo efe goba efe gore se e be e tloga e le tlhaselo ya mašole ye kgolo ye e bego e lebišitšwe.
Ikgokaganye le Stuff Busters gonabjale gore a go thuše ka bjako le ka katlego gore o ikwe o gatelegile gannyane ka mogopolong gomme o lebeletše kudu pele.
Barulaganyi ba CWC ba dirile ka moo ba ka kgonago ka gona go netefatša gore baraloki ba khrikhete, babogedi le bahlomphegi bao ba etelago  ba bolokegile.
Dika tše di a mpefala bošego le ka morago ga boitšhidullo bja ge o šoma mošomo.
Boso bo bošidi gomme bo tletše ka maru bja marega a magareng a diphefo le dilemo tše di fodilego.
Difilthara ka moka tše di Gatetšego pele di maatlafaditšwe ka go tlaleletša ka dinyakwa tša go go thuša go dira gore go nyaka go direge gabotse.
Ka taolo ya maleba le boetapele bjo bo šomago gabotse, senthara ye a bego a e laola e fihlelela dipoelo tše kaone kudu ka mo go swanago.
Baadimi ba bannyane bao ba ingwadišitšego le MFRC ba šoma ka fase ga melawana ye e fapafapanego le ya baadimi bao ba sego ba ingwadiša.
Ga go na dipalopalo tše bonolo tša kamantšho ya ditšhelete tše di elago kgatelopele ka mo tebelelongpele ye e phatlalatšwago lefsa.
Balaodi ba tša maphelo ba tla hlahlwa ka peakanyong ye nnyane, ye e lebeletšego kudu go kaonafatša kakaretšo le go šoma gabotse ga ditirelo tša MCWH.
Lefase la rena la sebjalebjale le tsebja ka bonyane dipharologantšhi tše nne.
Se se akareditšwego gape ke go dira dioli tša go thapiša le dikerisi go tšwa kudu go dilo tše dingwe tša tlhago.
Kgokaganya mokgwa wa MCS le baagišani ba kgauswi ba lebopong ka go hlompha ditumelelano tše di lego gona tša SADC.
Ditiragalo tša diketswana tša go šoma le go lota dihlapi, dikhrustašiene le dimolaske le tšona di hlophiwa mo.
Seteše se sa phetišetšo se dirilwe gore se kgone go šoma mehuta ka moka ya ditšhila tša ka gae ebile se aba dinolofatši tša go šomiša lefsa dipampiri, ditšhitswana, polastiki le dilo tše dingwe tše di sa nyakegego.
Ngwala dipego tša ka nageng tše di bontšhago diphihlelelo tša bona goba go tšwetša pele tekatekano le tekatekanyo ya bong.
Mo nakong ye, re lebeletše ka moo re ka šomišago "BCC" le ka moo re ka šomago ka ditemošo tša dibaerase.
Diheifere tše di sa lego tše nnyane go ka tswadišwa di swanetše go tlošwa go dipoo tše di lego kgauswi le tšona.
Se se nyaka boetapele bja ponelopele, boikgafo bja sepolotiki le bongwaledi bjo bo nago le bokgoni le bjo bo nepišitšego.
Maswi ao a tšwago dikgomong tše di bego di alafša ka dianthipayothiki ga se a swanelwa go kopanywa le kholostramo go tlo bedišwa ka lebaka la gore mašaledi a anthipayothiki a tla thibela tshepedišo ya pedišo.
Dihlakahlaka tša lehumo ka gare ga lewatle la tlala le go hlokišwa maatla di ka feletša ka dikgaruru tša setšhaba.
Thekgang Molao o mofsa wa Metšoko wo o šireletšago batho bao ba sa kgogego kotsing ya go kgoga e se ka go rata.
Molawana wa Tšhireletšo ya Thoto o thadilwe gomme wa romelwa go yo dumelelwa.
Ditlhabollo tše ntši kudu tše di sego tša ithekga ka lewatleng di beilwe ka lebopong la lewatle.
Naa go bile le go goeletša ga godimo mo go sa felego go tšwa go batho mathomong?
Go fa mohlala, ge phoofolo e le kgauswi le mohlagase e a tšhoukwa tshepedišong yeo gomme ya hlompha legora.
Dihlakahlaka tša lehumo ka gare ga lewatle la tlala le go hlokišwa maatla di ka feletša ka tšwelelo ya dintwa tša setšhabeng.
O se tsoge o dumeletše motho yo a nogo ikemela fela go letšetša mogala wa go se lefelwe wa go emiša go šoma ga karata legatong la gago-ba ka go radia gore o dumele gore karata ya gago e emišitšwe gore e šome.
Ge ba phuruphuša ka moo mokhukhung, maphodisa a hweditše dikolo tše mmalwa tša sethunya se sekopana.
Lenaneo le le latelago la go hwetša dikoloto le dumeletšwe mabapi le ditšhelete tše di šaletšego morago tša rente le tša ditefišo tša ditirelo.
Re a tseba gore bangwaledi ba dikolo le baithuti bao ba hweditšego thušo ya mašeleng a go ithuta bao ba ithutelago thuto yeo ba tla holega ka sebaka sa kgolo ya sephrofešenale.
Diforamo tša go gopola ka tsenelelo di goketša batšeadiphetho ka setšhabeng gomme di sepetšwa bjalo ka dingangišano, moo baetapele ba mmušo, setšhaba le lefapha la kgwebo leo le tsenelago ngangišano ye e tseneletšego ka ga ditaba tše batho ba nago le kgahlego go tšona.
Go tiišetša netweke ya setšhaba sa lefase ka bophara ya batho bao ba Lwantšhago Semorafe.
Ka morago ga go phuruphuša ntlo ka šedi, Lebake le lentši leo le šetšego le phuthetšwe le ile la thopša.
Taba ya tlhokego ya mešomo e boletšwe ka boripana ka karolong ya Maatlakgogedi ya pego ye ya wepsaeteng.
Bjale sehlopha sa Mandela se be se tshwenyega kudu ka ga se gomme morago ga moo sehlopha sa Mandela se bolaile Joe Qlabe.
Eupša ke tše nnyane kudu go fetwa ke kemišo yeo ya kaone.
Dinaga tše mmalwa tša ka Yuropa di na le mekgatlo ya ka lehlakoreng la go ja ka dipalamenteng tša tšona, go akaretšwa Denmark le Sweden.
E gona ka dikgobokanong tša rena tša dikereke le ka meletlong ye mengwe ya sedumedi.
O ruta bafsa bao bao ba sego ba itekanela mebeleng kudu bao ba lego ka gare ga diwilitšhere mabokgoni a go ithomela a go swana le go penta.
Mogononelwa, yo a dulago Boksburg, o tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Germiston ka Mošupologo.
Mehutahuta ya masolo a lefapha la setšhaba a thoma go bula dibaka.
Mospikara, Ditekanyetšo tše tša Kholofelo di lebeletše kudu kabo ya ditirelo ye e maatlafaditšwego le ye e akgofišitšwego.
Malwetši a ka bakwa ke go se je dijo tše di lekanego tše di humilego ka bithamini A go akaretšwa sebete, dikherotse, dipotata, dimenko le sepeneše.
Mdi Mabudafhasi o boletše gore boeti ke ye nngwe ya diintasteri tše di golago kudu ka nageng.
Mmušo o tla tsenela tshepedišo ya go rerišana le di-SGB pele ga ge o ka tšea sephetho sefe goba sefe.
Ye gape go emetšwego gore e tla swara tiragalo yeo ka lefoko ke Mokgatlo ya Lefase wa Ditokelo tša Thoto ya Bohlale.
Durban e šetše e abetšwe "Sefoka sa ZK Matthews" sa toropokgolo ye e sepetšwago gabotse ka nageng.
Go netefatša gore mananeokgoparara a abja ka tsela ye e lego gore a hloma mešomo, a maatlafatša ditšhaba le go hlabolla bašomi.
Nakong ya lesolo le, metšhene ye šupa ya go raloka di-DVD, motšhene wa go raloka di-CD, Dihaefa tše tharo, dipikara tše pedi, diradio tša difatanaga tše hlano le thuthuthu e tee ya Yamaha di hweditšwe di tlogetšwe ka sethokgweng.
APRM e tla kgopela gore naga ye nngwe le ye nngwe e hlome ka šedi Lenaneotiro leo le nago le maikemišetšo ao a filwego dinako.
Ka thulaganyong ya bobedi, bobedi bjo bja Spain gape bo be bo swara bothata bja go hwetša morethetho le bosesi ba ka Amerika gomme ba dira thulaganyo ya bobedi ya lerato.
Sehlopha se se akaretša go renta didirišwa tša dinamelwa, ke gore, difofane tše di se nago mootledi.
Naa o ikamantšha ka botlalo le leano le la papadi?
Rediešene ya elekthromaknethiki e sepela lefaufaung ka sebopego sa maphotho.
Ekonomikgolo - Thuto ya seswantšho sa ekonomi ka botlalo ka nageng.
E dirilwe ka setampa, dinawa tša swikiri, potoro, dieiye, matsapane, ditšhilisi le dilemone, gomme tša kgabakgaba go fihla ge ditswaki ka moka di le boleta.
Re swanetše go phethagatša leano le go tšwetša pele go kgatha tema ga barekiši ba mebileng le bagwebi ba boagišani.
Maloko ao a hlomphegago a ka be a tseba ka ga tsebišo ye e dirilwego mo mesong mabapi le Anglo American plc le De Beers.
Go na le ditekanyetšo tše itšego ka go DoD tša go thuša DERI ka mašeleng.
Naa go tšere lebaka le lekaakang gore meši e hwelele?
Ngwala pego ya tšweletšo ya bahlahli ba ka mošomong.
Gomme sekolo seo baithuti ba bego ba išwa go sona, go belaelwa gore se tletše kudu.
Dipego tša kotara ka kotara ka ga seabe sa ekonomikgolo go dintlo, maemo a go boloka tšhelete le merero ya ditšhelete tše nnyane.
Ge o re ba tlogetše difatanaga tša bona naa o ra ge ba tlogetše difatanaga tseleng?
Re swanetše go dira bjalo, gore re se nyefiše moya wa kholofelo wo o fokago ka nageng gabjale le kudukudu ka toropokgolong ya rena.
Ge e le gore o šomiša eFiling, e@syFile, gabonolo boela morago o ye go fetoša dikgetho go wisate - letlakala la metšhelo le tla fetošwa go ya ka mo o kgopelago ka gona.
Ke kgale a tlogetše go tshepha tshephišo ya ka ya gore ka morago ya motheo wo o latelago re tla hwetša nako ye ntši.
Dipeakanyo tša tefelo ya le go thuša ka mašeleng ga ditirelo tša motheo tša mmasepala.
Bontši bja lena bao le lego mo lehono le tla di bitša mekhukhu.
Laporathori ye mpsha ya Tlhahlobo ya Ditopo e tla bewa moo lefelong leo la Sepetlele sa peleng Mosegare sa Bohlabela bja Paarl.
Mmepe wa lefelo o bontšha kgokagano le tshedimošo ya bokamorago ya lesolo, dikgopolo tše bonolo tša Thoto ya Setšhaba le mekgwa ya go maatlafatša ka ditšhabeng tša ka Amerika.
Banna ka moka ba bane bao ba hweditšwego ka moo sefatanageng ba ile ba golegwa  gomme Ford Telstar ya thopša.
Eupša o ile wa ya le yona le ge go le bjale ka lebaka la gore go be go kgonagala gore o itokolle bothateng?
E mabapi le go tšwa ka fase ga kgatelelo ya kgašo ye mpe ya ba kgašo yeo khonthinente ya rena e e hwetšago.
Ga ke tshepe gore baetapele ba dipolotiki ba na le bokgoni bjo bo lekanego bja go dira mošomo wo ba nnoši.
Ke nagana gore ke kwane le ntlha yeo ka setatamenteng sa ka, ge ke be ke etetše maabane.
Mogononelwa o ile a golegwa gomme a bewa ka kgolegong ka setešeng sa SAPS sa Babanango ka ge a hweditšwe a swere lebake gammogo le go bjala lebake.
Thutabjalo - Thuto ya go bjalo dikenywa, merogo, matšoba goba dimela tše dingwe.
Bagononelwa ba gape ba amantšhwa le go thuba ka dintlong go gongwe.
GCIS e phatlalatša tshedimošo ya mmušo ka go aba ditaba tša go bonwa le tša go theeletšwa tšeo di kgethilwego setšhabeng le go araba dipotšišo mabapi le ditaba tše di amanago le mmušo ka disenthareng tša tshedimošo tša bosetšhaba le tša diphrobentshe.
Gomme ka dikolong tša peleng tša DET barutiši ba fetošetša diphapoši tša bona - bonyane tše mmalwa - go ba tšeo di rutwago ka Seisemane ka pela ka moo go kgonagalago.
Mešomo le maatla a Wesgro a beilwe ka Molaong.
Go ahlola maikutlo le ditiro nagong ya dithulano ka ditebelelo tše nnyane tše di se nago tshedimošo ye e lekanego tša nako ya khutšo go kotsi gomme go ganetša seemo sa ditaba ka ge go itemogetšwe sona ka dinakong tša dithulano.
Tunisia Leboa e na le boso bja Metithereniene bjo bo nago le dilemo tša go fiša, tša bošidi le tša komelelo tše di latelwago ke marega a dipula tša magareng.
Maphodisa a ka Fochville le ona a ile a tlaleletša palo yeo ka go golega bagononelwa ba bahlano ka moka ga bona ka bosenyi bjo bogolo.
Protšeke ya Centrum Guardian e lemoga le go abela batho goba dihlopha tšeo di šomago go fetišiša ka moo di kgopetšwego ka gona.
Maemo a ozoune ao a oketšegilego ka lefaufaung la fasana ka lebaka la ge NOx le dihaetrokhapone di arabela seetša sa letšatši di tla feletša ka diabe tša maphelo mabapi le go hema.
Bohlatse bja anekthoute bo bolela kudu ka ga ditsela tša boithomelo tše di šomišwago ke dikhamphani go ruta mogopolo wa maithomelo ka gare ga mekgatlo ya tšona.
Ee gore re kgone go itlwaetša tlhahlobo.
Gape e ka go gopotša ka ga dikotsi tša nako ye.
Ge dibopego tša kholi di le gona ka ditšweletšweng tšeo di šomilwego gore di se bole, gantši di nyaka go bontšha gore dipaktheria tša go bodiša di gona.
Aga bokgoni ka ditšhabeng tše di nago le pere ye maatla ka go aba tlhabollo le tlhahlo ya bokgoni, go realo e le go ba maatlafatša go hlokomela dipere tše maatla tša bona ba ikemetše ba se ba bota CHPA.
Maloko a ile a thoma go rema mehlare ye seswai ya lebake, yeo boleng bja yona e lego diranta tše dikete tše masomehlano.
E ile bogareng bja maikemišetšo a boditšhabatšhaba gomme e tšwelela kudu ka dikhonferentsheng ka moka tše kgolo.
Maphodisa a ile a latela tshedimošo yeo gomme ba hwetša ditšidifatši tše pedi.
Afrika Borwa gantši e romela dimetale tša motheo ka Laos gomme ya imphotha bontši bja ditšweletšwa tša merogo go tšwa ka Laos.
Gape go na le dikotsi tša "phetolo ya kganetšo" go tšwa go batho ba "mebileng" ba Maarapo le mebušo.
Mopresidente Gbagbo ga se a tsenela Samiti ye e swaretšwego ka mathokong a Kopano ya Maloko a United Nations mo bekeng ye.
Monamedi o ile a golegwa ka nakwana yeo ka morago ga moo gomme dikagare tša ka mapokisaneng tše di hlahlobilwego gomme gwa hwetšwa e le Lebake.
Dibjana di swanetše go gohlwa tša seterelaeswa ka morago ga go ja go gongwe le go gongwe.
Bohlatse bjo bo ganetšwago bja dintlha tše di hweditšwego ke yena.
Le ge e le gore mobu wo o phuthetšwego gabotse o ka šoma, samente goba motswako wa khonkhoriti o kaone.
Go ngwalwa ga dikakanyo tša GDP di tshephile mehutahuta ya dipalopalo tša setšhaba le tša ekonomi.
Bathobaso ba tletše ka fase gomme bontši bja bathobašweu ba tšwelela ka maemong a meputso ya godingwana.
Tshedimošo ya maleba: Mna Gounden o ile a tšhaba moo tiragalong yeo.
Mo Addis bjalo ka lefelo la kopanelo la tlhomosemmušo ya Palemente ya Afrika ka Kakaretšo, mokgwa o mofsa wa tokollo ya batho ba Afrika e tla swanelwa ke ahlaahlwa le go maatlafatšwa.
Molaokakanywa wa Phrofešene ya Peakanyo, wo o tšealago melawana ye e fetilego ya mabapi le peakanyo ya toropo le selete, le go akaretša  phihlelelo ya phrofešene ge ka go le lengwe e tiiša melawana ya maitshwaro, tšeo di tlago laola babeakanyi ba toropo le ba mafelo.
SAOM e lebogiša CEI, mekgatlo ya dipolotiki, setšhaba le mekgatlo ye e sego ya mmušo ye e dirilego thuto ya bakgethi.
Mo lebakeng le letelele Eskom e tla swanelwa ke go beakanywalefsa ka dikhamphani  tša tšweletšo le tša phatlalatšo ya mohlagase.
Le ge go le bjale phetogo ya mmakgonthe e ka se fihlelelwe ka melao le melawana ya phetišetšo, le gape ka ditiro tša baetapele le badudi go tšwetša pele maitshwaro.
Ke dumela gore dikamano tša bjale tša go šoma mmogo tša mabapi le FEI di tla gola tša maatlafala.
Sephetho se šetše se tšerwe sa go raka monna yoo.
DPO e tla tsebiša foramo ya maphodisa a setšhaba sa tikologo goba mokgatlo wa balefaditirelo ka ga kgopelo yeo.
Ke gore, CKB le CNS ke dihlongwa tšeo di amanago ka ge CKB e šomiša setšweletšwa seo laesentshe ya sona e filwego CNS.
Gape ba ka hwetša mafelo a go befelwa ga bona le go gakanega ka ditsela tšeo di tsenyago maphelo a bona kotsing le a ba bangwe.
Maekheroweibe ga o je mohlagase kudu go o o šomiša go phala setofo ge o ruthetša le go apea.
Afrika Borwa ke naga ye botse, ke bone Johannesburg le Pretoria.
Bekeng ye e fetilego pego ye e kwešago bohloko ka ga molemi ka De Doorns yo go kwagalago gore o phušutše dintlo tša bašomi ba mebileng, o tšweletše thelebišene.
Maikarabelo a Molaodi wa GOV.ZA ke go kgokaganya ngwadišo ye e atlegilego ya tomeine ya ka fasana goba ya monggae.
Go ba redieišeneng kudu ya UV ge o sa le ngwana le ge o sa le mengwageng ya mahlalagading, go a tsebja ebile go efogega gabonolo.
Think Bike ke mokgatlo wo o sa dirego letseno wo o laolwago ke baithaopi gomme o tshephile thekgo ya mašeleng.
Dihlongwa tše di tšweletšago ditšhila di tlo fiwa tumelelo ya semolao ka morago ga phethagatšo ya ditshepedišo tša taolo ya tikologo ye e ka sekasekwago.
Dikhontomo di swanetše go šomišwa ka mehla ge batho ba amana thobalanong ka ntle ga lenyalo la motho o tee.
Kgolo ye kgolo ka letsenong leo e sego la difofane ke ka lebaka fela la dikoketšego tša ditiragalo tša dithoto, kgwebo ya motheo, go hiriša difatanaga, gammogo le dipapatšo.
Mekgatlo ya mmušo ga se ya swanelwa go lefiša ditšhelete tša ngwadišo, tepositi, go dumelelwa gape go dirwa diteko goba ditšhelete tša ka morago ga go dirwa diteko.
Leano la mafapha a mantši le tla dirwa go kaonafatša khwetšo ya ditefelo tša tlhokomelo go tšwa go batswadi bao ba sa lefego.
Yuniti ya Tikologo ya Bohodu bja diruiwa e golegile gape bagononelwa ba bane ka go tsoma mo go sego molaong ka polaseng ya Beja kgauswi le tsela ya Makhado-Elim.
Bjale naa ka morago ga kopano yeo o ile wa boela Esikhaweni?
Lesolo la ka Kapa Bodikela le tloga le tšweleditše pele go hlapa diatla le pabalelo ya maphelo ye kaone ka bontšing bja mafelo ao a amegilego.
Di šoma ka tshenyegelo ya letlotlo ye e sego ya ema gabotse ye e feleleditšego ka gore ditsela tše dingwe tša mebasepala ya rena di senyege.
Museamo wa Mahlale a Tlhago le Bokgabopuku bja Bogareng bja Kadimišo di bile le lenaneo la go thabiša la nako ya maikhutšo leo le dirilwego go dira gore bafsa ba thabišwe nakong ka moka ya maikutšo a dikolo.
Ba tla ruta dithutwana, ba fa baabi ba ditirelo tša tlhahlo dikonteraka, ba ngwadiša bašomi go ithuta dithuto ba le ka gae le go šomiša tlhahlo yeo SAMDI le SITA di ka e abago.
Dipoelanyo tša motšwasehlabelo le mosenyi le dikhonferentshe tša dihlopha tša malapa ke mehuta ye mebedi ya semmušo ya mananeo a toka ya poelanyo ao a e boletšwego ka gare ga Molaokakanywa wa Toka ya Bana.
Maikemišetšo a diwekšopo ke go go tsebiša Mokgwatlhabollo ya Tlhwekišo CDM , selo sa go ruthufala ga lefase le go tšwetša pele ditiragalo tše di kgonagalago tša CDM.
Noka ya Umgeni ke legale la dinonyana tša mebalabala ya go kganya tša setlogo le tša dinaga tše dingwe.
NICRO e dira ditshekatsheko tša ka gare tša bana pele ga ge ba ka tsenywa ka lenaneong la NICRO.
Netefatša gore dipego tša tiišetšo ya boleng le tša go obamela di tlišwa go SETQAA ka dinako tše di beilwego.
Ga ke nagane gore ke ka moo babapatši ba itshwarago ka gona.
Durban e a gola ka seriti bjalo ka lefelo la bosetšhaba, la khonthinente le la boditšhabatšhaba le bohlale.
Mabaka ao a laolago MOC ke dithekišo tša maswi le ditshenyegelo tša dijo tša motswakotii.
Bontši bja bana bao ba fetetšwego ba phela gabotse mengwaga ye mmalwa pele ga ge ba ka hwetša kalafo ka dianthiretherobaerale.
Mohlahliwa yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego o tla hwetša tlhahlo ka botlalo ka ga Pabalelo ya maphelo le ditirelo tša Tlhwekišo le mabokgoni a mangwe ao a amegago.
Moletlo wa tsebišosemmušo o tla swarelwa lefelong la mešomo ya tlhwekišo ya meetse, gomme wa dumelela dibaka tša go tšea diswantšho.
Ka batho ba, maikutlo a bona a motheo kudu a ba botša gore, gabotse, ke karolo ya tlhago e sego tatelano ya dilo tša go dirwa ke batho.
Lekang go se reke ditšweletšwa tše di phuthetšwego go fetišiša, tša go swana le merogo ya go phuthelwa ka dipolastiki ka dithereing tša pholisterine.
Go na le dutumelelano tše ntši tša boditšhabatšhaba tše di nyakago go hlahlobja go sekaseka go eletšwa ga SA go di dumelela.
Re a go leboga kudukudu Mohumagadi Modulasetulo ka sebaka se sa go tliša tlhagišo ya molomo.
Melawana ya mabapi meepo e swanetše go ba maleba, e kwešišege le gore moepi yo monnyane a e kgone gomme e swanetše go phethagatšwa ka tsela ya lefelong.
Maikarabelo a magolo e bile go aba dintlha tša ditokelo tše go rerišanwego ka tšona le balekane ba dikhamphani le ba bangwe.
Diromelwantle tše kgolo tša ka Afrika Borwa go leba Bahrain ke metšhene le didirišwa tša mekheniki, gammogo le dilogwa.
Tshepedišo yeo borekedi bja tšweletšo bo dirwago ka gona e fapana gannyane le mošomo wa tlhagišo, ebile e hlalošwa ka boripana ka mo fase.
Toropokgolo e na le diteše tše pedi tša phetišetšo, se tee ka Athlone gomme se sengwe se ka Swartklip.
Mopresidente wa FIFA Sepp Blatter o ipileditše go lefase go tshepha Afrika Borwa le Afrika go tšweletša phadišano ya sebjana sa lefase ye e atlegilego.
Faepa ye tala e fela e sa fetoge marega gomme phapano ye nnyane magareng ga dilo tše talamorogo le tše di tšidifaditšwego.
Dikarolo tša tlhamo di akaretša ditlabelo tša go pheiba le diphethene, dilo tša fenitšhara ya tseleng le peakanyo, mabone le maswao.
Tlhaselo efe goba efe go ditlabelo tša nyutleleara tša ka Iran di tla hlakahlakanya bothata bjo, a realo.
Hlaloša letšatši la tlwaelo bophelong bja gago ka matšatšing a dikgaruru tše kgolo ka Oudtshoorn.
Batho bao ba dulago ka Borwa bja Afrika ke bao ba amilwego kudu ke bohloki, gomme meputso ya bona e fase kudu go maemo a bohloki lefaseng ka bophara.
Ka lebaka la go ba gona kudu ga dithulano tša sepolotiki, ditlhologelo tša sepolotiki tša bathobaso le ditiro tša mekgatlo ya tokologo di gašitšwe ke dikuranta tša khamphani yeo ka mo go sego gwa lekana.
Le kgopelwa go lokologa go ikgokaganya le webmaster ge le ka kopana le bothata bofe goba bofe goba boima ka go ingwadišetša goba go phumolwa go hwetša tirelo ya tsebišo.
Boikgafo bja mmušo bja go tšwetša pele kgonagalo ya tšhomišogape ya ditšhila ka kakaretšo ka melao ye e nyakišišitšwego ka tlhokomelo.
Dihlongwa tša go fa pego tše di ka kgonago go rarolla ditlhokego ka mafapheng ao a lego gona a tshedimošo e kgopelwa go bega ka tšona.
Ka dikakanyong tša gare ga ngwaga, mokgwa wa seabe sa Aids se šomišitšwe.
Ka sebopego, sehlongwa se na le hlogo le bakgokaganyi ba bararo, bao dikgoba tša mešomo tše pedi di sego tša tlatšwa.
Go rengwa ga dithokgwa ka Saron go tla ba le seabe ka thibelong ya bosenyi ka moo lefelong leo.
Go swanetše go lemogwa, le ge go le bjale, gore thušo ye ya ditšhelete 'ke ya lebaka le tee', ke gore, kabo e tee ye e amanago le motheo wa kago.
Kakaretšo ya dinyakišišo ya lefapha la kgwebo e kaonafaditšwe kudukudu go dikhamphani tše nnyane le tša bogolo bja magareng.
Gabotse ke methopo ya mešomo ye e tlogago e nyakega go ya ka Mokgatlo wa Bašomi wa Boditšhabatšhaba.
Ka moka tše di nyaka go kopanya ga letlotlo la bosetšhaba leo le diretšwego mellwane, ditheknolotši le bokgoni bja sethekniki gammogo le tšhomišo ya tlhokomelo ya tirigatšo ya peakanyo ka maemong a bosetšhaba, a ka dileteng tša fasana le a ka dileteng.
Ke motho yo a biditšwego, Mna Modulasetulo.
Ka lebaka le ditšhanele tše di tšwelelago ka tlhago di tlwaelegile lefelong leo ka moka.
Senthara e kgoboketša tshedimošo ya nako yeo go tšwa ka disenthareng tše nnyane iri ye nngwe le ye nngwe gomme mafelelong ya dira tshekatsheko ya ka mehla ya maemo a moya wa toropokgolo, o tlaleleditše ka go realo.
A re direng mošomo wa rena wa setšhabeng re fokotšeng maemo a bosenyi ka go dira gore disenyi di golegwe.
Ga go bao ba tlilego morago ga nako bao ba tlago dumelelwa gomme go palelwa ke go tla go tla dira gore phenkgišano ya gago ya thentara e se sa šoma.
Etšentshi e beeleditše methopo ye mentši go hlahla ditsebi, kudukudu mabapi le go hlapetša le mafapha a mangwe ao a kgethegilego a tsebo.
Tona ya Kgoro ya Bosetšhaba ya Maphelo, Ngaka Manto Tsabalala-Msimang, o butše semmušo karolo ye e tsošološitšwego ya sepetlele nakong ya moletlo wa maemo a godimo wo o bego o swerwe ke Kgoro ya Maphelo ya Phrobentshe.
Letseno la dipapatšo le tla, ka fase ga mokgwa wo, tšwela pele go šomišwa ka SABC, gomme go thuša ditirelo tša mehutahuta ka mašeleng go ka dirwa.
Hwetša gase ya LP ya ka lepotlelong ye e dulago e lokile go tlo šomišwa go apea go bohlokwa le go bediša meetse go dira dino tša go fiša.
Malaria ke leuba mo lefelong le leo le šišintšwego go tlo aga TFCA, gomme bo tliša dikgopolo tše di sego tša loka go baeti bao ba ka nyakago go eta.
Ditefelo tša metšhelo le tša diroyalithi, ditefelo tša ditirelo le ditiišetšo tša tsošološo ga se tša swanela go šitiša tlhabollo ya masolo a mannyane.
Dikgokagano le baabi ba bjale le baabi ba ditirelo di bile bohlokwa ka tšweletšong ya tharollo.
Euthanasia ke yona tsela e tee yeo molwetši a ka lokollwago ka go hlakeng ga gagwe ga go kwa bohloko.
FoC e šišintše ka ntle le go boela morago gore dinaga di swanetše go ikgafa go dira kago ya bokgoni ka dikantorong le ka mananeong a tšona a dipalopalo tša bosetšhaba.
Modiragatši wa ka Cape Town, Jane Alexander, yo mošomo wa gagwe o fago ditshwaotshwao ka ga merero ya bjale ya ekonomi ya setšhaba, o thopa Sefoka sa Modiragatši yo Mofsa wa Bokgabo bja go Bonwa wa Standard Bank.
Tlhahli ka ga mešomo go baithuti, ka go gatelela mešomo ye e nyakago mmetse le dithutamahlale.
Seteše sa maphodisa se se feleletšego, maloko a ile a atlega go golega bagononelwa ba bararo bao ba bego ba itlhamile ka dibetša ge ba be ba le gare ba sa ipeakanya lefelong leo la meago.
Yona ka boyona e tla swanelwa ke go hlaka ka dipotšišo tše tša mmakgonthe tše boima.
Taonelouta matlakala a a ka fase go hwetša tsebo ya tša ekonomi ka ga Seemo sa Phrobentshe.
Tsošološo ya Afrika ke sedirišwa se bogare ka gare ga lepokisi la dithulusi sa go fetša bohloki le tlhokego ya tlhabollo khonthinenteng ya rena - a re itokišeng gomme re šomeng.
Selemo se thoma ka Matšhe go fihla ka Julae gomme se sepelelana le sehla sa pula.
Bolaboraro ba na le bokgoni bjo bogolo bja go tsenya letsogo gabotse ka go palo ye e theogelago fase ka mabaleng a dipapadi ka kakaretšo.
Didirišwa le theknolotši di tšweletša bokgoni bjo bogolo ka go nolofatša ditshepedišo tše di hlakahlakanego le go akgofiša mešomo ye e tšeago nako ye e akaretšwago ka go ERM.
Dipušeletšo tša dikotara tše di fetilego tše di dirilwego ge tshedimošo ye mpsha goba ye e bušeleditšwego e ka fiwa ke maarabi.
O se tsoge o ganeditše ngwana wa gago a bega dikotsi tše di ka hlagago ka ntlong goba tikologong ya ntlo ya gago.
Go tšwela pele ka go tliša tlhokego ya tekatekano ka dikolong go na le bokgoni bja go tšweletša pelaelo ka kakaretšo gareng ga ditšhaba tša thuto.
Lefelo la tšwelelo ya ntwa ya go itlhama ka mekgatlo ya go lwela tokologo e be e le phetolo ya go hloka kholofelo le kgakanego ye e bego e tlišwa ke tshepedišo ye šoro ya kgethologanyo.
Ba dira diphošo tše ntši, tšeo go wa ga tšona bašomi ba swanetšego go solwa.
Diaparo tše di tlwaelegilego tša kgwebo ke sutu le thai gomme go emetšwe gore e aparwe ka dikopanong le ka dikamogelong.
Re ipiletša go bahlahli ba baeti ka moka bao ba sego ba ingwadiša ka dikantorong tša rena ka moka tša ka diphrobentsheng, a realo, a tlaleletša ka gore ditlhahlobo tša kgafetšakgafetša di tla dirwa ka mafelong le ka maswaong a tša boeti ao a šupilwego.
Moletlo wo ke kago ya lefase leo le nago le khutšo.
Serapa, seo se bonwago ke batho ba bantši bjalo ka sebenyane se setalamorogo ka bogareng bja toropokgolo, ke se sengwe sa dikgoketšo tša boeti tša toropokgolo le diphaka tše bohlokwa kudu.
Tlhokego e bonwe go kgontšha dikgokaganyo tše le go dira diteko tša seabe sa seemo sa taolo ya meetse a mmalwa.
Tiragatšo ya pušetšo ya bjale ya tšhelete e emiša go fegwa ga ka moso.
Go hloma dikgetho tša go antšha ngwana letswele mo go bolokegilego go bohlokwa kudu go hwetša dipoelo tše kaone mabapi le kelo ya masea ao a se nago HIV.
Le ge go le bjale, Nicholas Burns, mongwaledi wa ka fasana wa mmušo wa US, o bone ditirišano tše bjalo ka tšwetšopele ya melawana ye e lego gona.
Maikemišetšo le kgotlelelo ya maloko ao a amegago ka go golegeng le go hwetša diphahlo a a retwa.
Go šoma ka boikgantšho bjalo ka moetapele wa lefase ka taolong ya tikologo ya mmasepala.
Mmasepala o tla boloka batho ge go filwe bohlatse bja gore ke badudi ba mmakgonthe ba ka mebasepaleng ya tikologo ya Midvaal.
CNRS - Senthara ya Fora ya Bosetšhaba ya Dinyakišišo tša Mahlale ke mokgatlo wa setšhaba wa dinyakišišo tša motheo wo o hlalošago maikemišetšo a ona bjalo ka yeo e tšweletšago tsebo le go dira gore e hwetšagale setšhabeng.
Tshedimošo ka ga ditokelo le ditlamego ša bengmeago bao ba rentišago dintlo go bahiri.
Gomme go hlasela Lesotho mo nakong yeo go bego go bakwa ke LLA.
Djibouti e fiša kudukudu le go ba bošidi selemo gomme e na le marega a go fiša le pula ye nnyane.
Go kwagala ga mokgwa go šupa tšhomišo ya melawana ya boditšhabatšhaba, ditlhahli, le ditiro tše go dumelelanwego ka tšona.
Protšeke e thekgwa ke mmušo ka ditšhelete ka BDC bjalo ka etšentshi ye e phethagatšago.
Afrika Borwa e romela dinageng tša ka ntle dikenya tše foreše le tša ka bolekaneng, beine, difilthara, ditheransefoma le didirišwa tša taetšo ka Estonia.
Ke kwero gore lereo le bjale le ka šomišwa ka maleba go hlaloša mafokwana ao a sa tšwago go bolelwa mo nakong ye e sa tšwago go feta.
Efa dikatse dijo tše di omilego tša ka bolekaneng goba tše di bedišitšwego gomme o di ganetše go tsoma goba go ja dijo tša ka ditlakaleng.
Mogononelwa o hweditše a swere diphahlo tše go dumelwago gore di utswitšwe ka Sekolong sa Phoraemari sa Emmanuel ka Homevale.
Tlaišo ya bana e bontšha bana ditiro goba dingwalwa tša phonokrafi.
Dintwa ka moka tša Afrika ka mo mabakeng a, tšeo go ya ka histori di tlogo palelwa, di šomile bjalo ka tiišetšo ya nnete ye e lego molaleng ya gore bathobaso ba ka se tsoge ba fentše bathobašweu.
Aowa go ya ka tsheko ka boyona le go ya ka seo Henk a se boletšego.
Mokgwa wa lefelo le tee o tla fa baholegi tshedimošo ye e dirilwego ka mo go nyakegago ka gare ga lefapha leo ba nago go kgahlego ka go lona le ka gare ga mmasepala wo ba dulago ka go ona.
Ka ntle le go oketša bašomi ba yona, kgoro e na le maano a magolo a katološo ya di-DLTC tša yona.
NECSA e dira dinyakišišo ya ba ya di tšwetša pele ka mafapheng a mohlagase wa nyutleleara, ka mahlaleng le theknolotšing ya redieišene, go dira aesothoupu ya kalafo, taolo ya maikarabelo go tša nyutleleara, taolo ya ditšhila le go se sa kgopela taolo ya tšona.
Se se ngwadilwe gabotse ka dinyakišišong tše di kwagalago tše mmalwa tše di hlamilwego gabotse tša mahlale tše di dirilwego ka nageng le moše.
Go dira gore setšhaba se raloke ke morero wo o phatlaletšego wa Letlakala le le Lešweu.
Ge e ka tsena ka tikologong ya ka lewatleng e tla feletša ka mahu a mantši, eutrofikheišene le kgolo ye e fetišišago ya malele, le diphetogo ka kelong ya kgolo le tswadišo ka mehuteng ye mengwe ya diphedi.
E ingwadišeditše mošomo wa phraebete goba ka tirelong ya dipetlele, dikhamphani tša phraebete.
Lori ye e bego e se na selo e hweditšwe e tlogetšwe kgauswi le tsela ya Kliprivier.
Mošomo bjale o thomile ka lebelo go tšwetša pele kgolo ya lefapha le.
Naa o kile lebakeng le lengwe wa nyaka go tloga mo lešabeng le?
FUEL - Palo ya dikhilometara tše di sepetšwego ka litara ye e šomišitšwego.
Mošomo wa bašomi ba dipalopalo, bjale, ke go kgokaganya boitšhupo bjo le dilo tše dingwe tše di fapafapanego, gore go ela, go hlokomela le tshekatsheko di kgone go maatlafatšwa.
Lindiwe o boletše gore bana ba gagwe ba oketšegile gabedi ka nakwana ka ge bjale a na le bana ba bangwe ba bararo.
Bontši bja mathata ao a nyamišago tshepedišo ya toka ya bosenyi re tloga re a tseba.
Moragonyana setšhaba se ile sa kgobokana gomme sa thoma ago aba tšhelete ya go tlo reka dithunya.
Pego gape e hlahlobile tema yeo diphrofešenale tša ka Afrika Borwa di e ralokilego go thuša goba go thibela tšwetšopele ya ditokelo tša botho.
Maloko a setšhaba sa boagišane bja Ladanna ka Polokwane ba thušitše maphodisa go golega bagononelwa ba bararo ba go thuša ka dintlong ka morago ga ge ba swere mokgekolo ka ntlong ya gagwe.
Ga go mohola go alafa dithala tšeo ka lebaka la gore o tlo hlokofala.
Dimela le diphoofolo, tšeo di sa hwetšagalego ka tlhago ka moo lefelong leo, di tlišwa ke batho.
Go ruta bana le go ba fa dikeletšo tša polokego tša mabapi le polego ya gagwe.
Tsholo ye e lebišitšwego gabotse ye e nago le tsebo ka mehla ke selo se se swanetšego go amogelwa.
Dihlogo tša dikolo tše di hlokago di šetše di tšweletša taba ye le rena ge re rerišana le bona.
Diresturente tše ntši mo kgauswi di ipshina ka dijo tša mesong tša Afrika Borwa.
Tshepho ya bohlatse e tlišwa ke wili ye e nepagetšego ya mohu.
Bangwadi ba histori ba lemogile, ka dingwalweng tše kgolo, dikamano tša kgalekgale magareng ga batho ba Afrika le ba Ešia.
ETM e ikemišeditše gore setšhaba se kgatha tema le go lemoga gore go bohlokwa ka go atlegeng ga diprotšeke.
Ke gore, merero ya phatlalatšo e a hlokomelwa ka kanegelong ya kgolo.
Mekgwa yeo ya go thoma godimo o eya fase e na le mehlala ye e sa rategego, e sego fela ditiragalo tše di sego tša rulaganywago gabotse tša "go ithomela ka sethokgweng".
O kgethilwe ka lebaka la bokgoni bja gago bja boetapele le seriti sa gago sa maitshwaro.
Dikgonagalo tše ntši tša khemikhale di dirilwe gomme kopanyo efe goba efe ya mebala ya titšithale ya go bonwa e a kgonagala.
Mohumagadi Mospikara, ba kgašo gantši ba a solwa ge ba thekga seo se bonwago bjalo ka dikhuetšo tše di sego tša loka ka mananeong.
Go rulaganya ditiragatšo tša taolo ya tlhabollo le dinyakišišo ka leanong la khatastrale ka Kgoro ya Taolo ya Tlhabollo gare ga Matšhe.
Go ya ka mafapha, tšweletšothwii ka dihlopheng tše di theilwego ka mafapheng a itšego moo mokgwa wa kakaretšo kudu o ka nyakegago go netefatša kgokagano magareng ga mafapha ao a fapanego.
Ntlha ya ka ke gore Mna Thidiela e bile monna yo le mo thwetšego.
Go tloša motho setšhabeng sa ruri go ka tloga go era go golega motho yoo go ya go ile.
Banna ba babedi ba tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Coligny maabane ka ge ba kgathile tema ka tlhaselong ya mokgalabje ka polaseng ka lefelong la Coligny mefelelong a beke.
Dinyakišišo tša sephethephethe tša lebaka le letelele di dirwa ditseleng tša maphefo tše ntši gomme tše dingwe tša ditsela tše bohlokwa di šomiša didirišwa tša maitirišo tša tlhokomelo ya sephethephethe.
Tazz e ile ya feletša e utswiwa ka Krugersdorp mo nakong ye e sa tšwago go feta.
Ka ge go rulagantšwe, se se tlogetše matšatši a mangwe a šupa a go feleletša, moo e lego gore bašomi ba mafelong ba ilego šala morago go hloka diphetolo.
Gore tumelelano e fihlelelwe mabapi le Tumelelano ya Mabotho a Sethekniki.
Go Boto le Bašomi ba CapeNature boikgafo le mafolofolo a lena a a lemogwa gomme ke na le maikemišetšo ao a feletšego a go bopa dikamano tša kgauswi le lena mo ngwageng wo o tlago.
Palo ye ntši ya setšhaba e dula dinagamagaeng, ga se ya rutega ebile e a hloka.
Karolo ya mathomo ya marulelo a theknolotši ya godimo e tlile ka sekepe go tšwa Kuwait, gomme ringe ya mathomo ya pitlelo bjale e a agwa.
Dikgokagano tša tlhabollo, mananeokgoparara le mafelwana a dinamelwa tša dikepe a tla maatlafatša kelo ya rena ya kgwebišano, a nolofatša mesepelo ya batho le go tliša bokgoni bja boeti ka botlalo bja bjona.
Go beakanya lefsa, mo lebakeng le itšego la nako, ga mafapha ka moka a thuto ka phrobentsheng ka legatong la selete le la selete sa ka fasana go ba tshepedišo ye mpsha ya taolo ya phrobentshe ya ka fasana.
Dipenara le difolaga ga se tša swanelwa go šomiša go bapatša dikwalakwatšo tša dithekišo goba ditšweletšwa tša kgwebo goba ditiragalo.
Se gape ke mošomo wa ITEC le setšhaba sa kgwebo go oketša kudu tirišano ya kgwebo.
Setheo sa MTN SA se ikgafile go aba bandwidth ye e nyakegago go thuša protšeke ye ya kgopelo ya dihlare ka megala.
Ge go na le ditirelo tše nnyane ka tswadišo gona go tla ba le karolo ya lebaka le lekopana la tswadišetšo ya "Nako ya tswadišo"  ge e le gore go tseba nako ya tswadišo go lokile.
Ke a gana gore go be go na le kgotlelelo le mokgwa wa kamogelo le thekgo ya mmakgonthe ya tiro ya mohuta woo.
Palamente e thekgile tšhišinyo ya go hlabolla lefapha le la kgašo ka go aba dilaesentshe tša mengwaga ye mene.
Maikemišetšo ke go maatlafatša methopo ye megolo, ye e ka akanywago, ya go tšea lebaka le letelele la maithomelo yeo e fihlelelwago.
Na ba itlhamile ka botlalo ka digase tša dikeledi goba se sengwe sa go swana le tšona?
Ditirelo tša thušo ya batho le tšona di na le seabe ka thibelong ya malwetši goba go babja mo go hlagago ka moragonyana, le go nolofatša go se robale sepetlele.
DDP e kgatha tema ka go kgaolo ya Afrika ya mokgatlo.
Boemo, mošomo le boleng bja bahlahli bjalo ka ditsebi tša tlhabollo ya bašomi di swanetše go hlalošwa lefsa le go maatlafatšwa kudu.
Thekgo ya mašeleng go SME e lefša dikhamphani go fokotša ditshenyegelo tša tlhahlo ka boyona.
Didirišwa tše ga se tša swanelwa go fiwa batho ba bangwe ka sewelo.
Tshedimošo ya mabapi le dilo tše di bakago mahu le malwetši ao a bakago mahu a bana le basadi e tla kgoboketšwa gomme ya phatlalatšwa ka botlalo.
Le ge go le bjale, Ngaka Fukuda o kgopetše batho bao ba itemogelago maswao a go swana le a mpshikela go ditela go eta ga bona gomme ba nyake kalafo ya ka pela.
Bagononelwa ka moka ba šetše ba tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Ezakheni.
Motho o ba le go felelwa ke meetse kudu mmeleng ka lebaka la go tšhologa kudu, kudukudu ka go hlatša.
Bahlasedi ka moka ba bararo ba mokgekolo ka Carletonville ba golegilwe, ka morago ga go golega mogononelwa wa mathomo metsotso ye masomepedi fela ka morago ga tiragalo yeo.
Nakong ya go fa pego, dikopano tša ngwaga le ngwaga tša dinaga ka bobedi ka ga tirišano ya tša mahlale tše di lebeletšego go aga Theleskoupu ye Kgolo ya ka Borwa bja Afrika di swerwe.
E bolela gore go bonagala gore WGHM e lahlegetšwe ke kgahlego.
Mašole a tšhireletšo a boletše gore a nyaka go e tšweletša bjalo ka yeo e sego ya maatlafatšwa.
Se se ra gore ekonomi e be e sa arabele kudu go feta ka moo go bego go ka ba ka gona.
Ke lekotše sengwalwa se / tlhagišo /  tšhišinyo gomme ke kgotsofetše gore e fihlelela dinyakwa tša Miningtek tša mošomo wa boleng.
Maatla a go golega batho mabapi le go hlapetša thoto le meago.
O tla e ganetša eupša mmotše yona le ge go le bjale.
Dipenara tša bona di dirilwe ka ditšweletšwa tša dihlahlwa di thomile go tsebega kudu le go retwa kudu.
Ka lefapheng la tlhabollo ya setšhaba, disamiti tša lefase le dikhonferentshe tša boditšhabatšhaba di agile go katološa kwešišo ye e swanago ya boditšhabatšhaba ya merero ya tlhabollo.
WCRC ke senthara ya tsošološo ye e šomago ka ditšhupetšo go tšwa magatong ka moka a ditirelo tša tsošološo tša ditirelo tša godimo, tša godingwana, tša selete le tša motheo.
Aowa go bona seo -ba bona papadi gomme ba nyaka go tsena ba ba karolo ya boipshino.
Batho bao ba yago lewatleng ba gopotšwa gore go nwa bjala phatlalatša ke tlotlo ya molao gomme maphodisa a tla tšea bjala ka moka.
Ke šoma legatong la dikhamphani tša Bothakga le Tšhireletšo ya Diphiri.
Tshepedišo ya methopo ya tlhago e na le bokgoni bjo bogolo gomme e swanetše go lebelelwa.
Sehlopha se hweditše gore mogononelwa o be a le ka Mapulaneng, Bushbuckridge ka Mpumalanga.
Se se tla swanelwa ke go dirwa ka sephetho sa mohlakanelwa sa mekgatlo ka moka ya Ivory Coast.
O hlamile le go tsebagatša  lenaneo la Thuto ya Tlhokomelo ya ka Gae la Amakhaya gomme kgatelelo ye itšego ka ga maikarabelo a batswadi le go kgathatema.
Goba tshenyo ya thuto ya gagwe, maphelo goba go phela gabotse.
Maafrika a bonagala a angwa kudu ke anaesthethiki le ka lebaka la gore re alafa Bathobaso ba bantši go feta bathobašweu, re tla swanelwa ke go oketša bašomi ba rena gabedi ge e le gore re šomišitše anaesthethiki.
Di šupa mangwalo a Dikhansele tša Tikologo ao a kgopelago balaodi dikgetho tša bona tše ba di ratago mabapi le go šoma dikgopelo tša ka karolong ye nnyane.
Dikhopi tša matlakala a ditlaleletšo a metsotso ya mananeothero ye e hwetšagalago go tlo šomišwa ka makgobapukung ka moka ka gare ga lefelo la mmasepala.
Bjale ke magoro a taetšo mabakeng a pampiri ye.
Tsela ya ka nngeleng ya NMR Avenue e tla tswalelelwa difatanaga gore di fihlelele mo go phakiwago difatanaga ka lepatlelong la kgwele ya maoto.
Ge e le gore diroboto ga di šome, mohlomongwe mabone a mahubedi a pekenya goba go SE na mabone ao a šomago, o kgopelwa go bona magahlanong ao a ditsela bjalo ka lefelo leo difatanaga di emago ka moka.
NSG e hlokomela dilo tša tšhomišogabedi, didirišwa le ditheknolotši tše di šomišwago ka tlhabollong goba ka go direng ga dibetša tša nyutleleara.
Mdi Ontong le sehlopha sa gagwe le bona ba ile ba hlohleletša dikolo go kgatha tema ka go tša Mahlale.
Bokamoso bjo bo nago le khutšo le bja katlego ke bja gore badudi ba Iraq ba itirele bjona, gomme setšhaba sa boditšhabatšhaba se ba fe thekgo ka maitapišo a bona.
Mabone ka mafelong a dikantoro a swanetše, ge go kgonagala, a fokotšwe ka go tloša mabone a mangwe a ditšhupu tša flouresente goba go fokotša maemo a lakse.
Mo kgatong ye, Toropokgolo e hlama nepo ya Cape Town.
Ge re sekaseka dipolelo tša Seemo sa Phrobentshe re hweditše mehlala ye mentši ya dipalopalo tše di kwagalago tša go kgahliša, tšeo di rego ge di sekasekwa ka mo go tseneletšego tša fetoga go se sa ba tše di nepagetšego kudu.
Maano a bokamoso a Lowe a akaretša go tšwetša pele mošomo wa gagwe wa mmino le go hlohleletša bafsa go latela ditoro tša bona.
Ba hweditše ba swere tšhelete ye ntši ya mehuta ya ditšhelete tša dinaga tše dingwe tše di fapafapanego tša go swana le Ditolara tša Amerika, Yuro le tšhelete ya Afrika Borwa.
Tlhahlo ye e abjago ke meago ya thuto ya maphelo e swanetše go bontšha kgatelelo go thuto ya kakaretšo e sego thuto ye e kgethegilego.
Bjalo ka balekane re ikemišeditše go hlohleletša bafsa le go tšwetša pele go kgatha tema ga mašabašaba a baithuti, gwa realo molaodi wa dikamano le setšhaba wa adidas, Zobuzwe Ngobese.
Mo e ka ba moo batho ba belegwego gona, eupša go tloga go makatša kudu gore batho ba kgethile dikhonthinente tše dingwe go dula go tšaona.
Monna yo o golegilwe ka magahlanong a ditsela tše nne ka Malamulele a swere Khomphutha ye go bego go gononelwa gore e utswitšwe le sekerini sa Khomphutha.
Naa re tlwaetša bjang bana ba rena ka ga maitshwaro a tlhompho le pharologano sebakeng sa maitshwaro a kgatelelo le a dikgaruru ao a theilwego go.
Maanotlhabollo a mafapha ka moka ao a lebeletšwego a swanetše go dirwa ka gare.
Ke bile yo a bego a le mahlokong a lehu la Finkie mo.
Maswao ao a bonagalago ge a laetilwe ke mabone gomme mmala wo mohubedu o le ka morago, wo serolane o le ka lehlakoreng gomme o mošweu o le ka pele ga sefatanaga.
La Mercy le Westbrook di robetše di letile fela kgojana le lewatle.
Se se rulaganywa ka tirišano le Setheo sa HCI.
Asitosisi e bonala e tšwelela gantši kudu nakong ya dikgwedi tša selemo.
Potšišo ye e botšišwago gantši ke gore ke ka lebaka la eng Afrika Borwa e le lefelo le le etelwago la go ratega la dikhonferentshe tše ntši tša boditšhabatšhaba.
Go na le kgatelelo ye kgolo ka go bobedi mafapha a phraebete le a setšhaba mabapi le tlhwekišo ya ditšhila tša "mafelelong a phaepe", sebakeng sa maano a thibelo.
Patricia de Lille o hloma mokgatlo o mofsa wa dipolotiki, Independent Democratic Party.
Molawana wo o hlaloša ka moo kgoro e dirago go kgatha tema ga setšhaba le papatšo ya peakanyo le ditiragatšo tša tlhabollo.
Mospikara, ditlhahli tše mmalwa le diprotšeke di fihlile mafelelong, go akaretšwa ditlhahli ka ga peakanyo ya payolotši ya selete, ke gore peakanyo ye e theilwego go melawana ya payosfere.
Go thibela go phatlalala ga yellow fever, baeti bao ba putlago mellwane ya dinaga  moo where yellow e lego ye ntši ba swanetše go hlabelwa kgahlanong le baerase ye.
Molete wo o pipilwego wa mollwane wa rodding eye ke karolo ya lenaneokelelatšhila la phraebete la dithoto, gomme go realo ga se la Khansele.
Mogononelwa o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Nquthu mo lebakeng le le sa fetšego pelo.
Ke mo nakong ye moo bobedi ba itemogetšego madimabe a mantši.
Ka ntle le taolo ye e tiilego, dipeelano tše di theilwego go tšweletšo di na le kgonagalo ya go hwetša ditshenyegelo tša godingwana le go hlatlagana ga diprotšeke.
Kantoro ya Mopresidente wa EU e maketše kudu go kwa ka ga ditlhaselo tša lehono tša ka kantorong ya Tonakgolo ka bogareng bja Algiers le setešeng sa maphodisa.
Bagononelwa ba babedi le mootledi wa sefatanaga se ba tšhabilego ka sona ba golegilwe.
Dinyakišišo tša seabe sa malahla sa kgauswi le khapone ya tlhago ya infra-red ye e akantšwego.
Kgoro ya Ditirelo tša Maphelo tša Probentshe e šomiša karolo ye kgolo ya ditekanyetšo tša yona go lwantšha bolwetši bja swikiri.
Motsetamogolo o tšwela pele go ba le lehutšo ka ga kgonagalo ya go lokollwa ga Maafrika Borwa a mabedi ka pela mo go sa fetšego pelo.
Se se thibela mooko le pholio go fetela bana ba bangwe.
Go fihla gabjale, palo ya baithuti e fokotšegile, go rago gore kgoro e tla aba dikgoba tša mešomo ka go ba le tsebo.
Go hloma ga selekane sa semmušo le dinaga tše se hweditše šedi ye kgolo ka nako ye e lebeletšwego.
E nyaka gore molao o kwešišege gomme e bolela gore molao o swanetše go phethagatšwa ka go lekana, ka tekatekanyo le ka go swana.
Se se tla hlongwa dikolong bjalo ka mafelwana moo netweke ya meše ya go hloka mathale e tlago aba kgokaganyo ya protpente ya mahala ditšhabeng tša tikologo.
Panka, IFC le MIGA ka tlwaelo di bitšwa Sehlopha sa Panka ya Lefase.
Switzerland le yona e kgatha tema kudu ka Middle East le ka mererong ya thibelo ya go tsenya dinyutleleara ka dinageng tše dingwe.
Kgoro ya Dinamelwa tša Setšhaba e a rulaganya, ya beakanya dilo go ya ka bohlokwa bja tšona, ya hlama, ya phethagatša, ya hlokomela, le go laola ditirelo tša dinamelwa tša setšhaba ka botlalo ka go hlama, go ahlola, go thuša ka mašeleng, le go hlokomela dikonteraka tša ditirelo.
Re kgopetše gore tlelapo yeo e tswalelwe gomme o ganne.
Ba ka romela kgohlano ye go Kgorotsheko ya Bašomi go yo ahlolwa.
Mokhomišenare wa seteše sa maphodisa sa Ekombe o retile maloko a gagwe ka mošomo o boima wo ba o dirilego ka go hwetša dithunya tše di sego molaong le go golega bagononelwa.
Go tšweletša Sengwalwa sa boleng se se sepelelanago le Molao.
Ditlhahli tša maitshwaro a makaone tša go bogela ga diphoofotšwana tša ka lewatleng tša bo ditolefini mo go phethilwego le sethalwa se se bogetšwego.
Bagononelwa ba bararo go tšwa Tsakane le Frankfort ba ile ba golegwa le go bewa ka diseleng tša maphodisa.
Molawana wa yunibesithi le tshwaro ya go lekalekana di swanetše go diragatšwa gomme dikamano tše kaone di šalwe morago maemo ka moka ka moo lefelong leo.
Karolo ye e arogantšwe ka Diakhaebe, Dimuseamo, Meago ya Setšo, Thušo ya Mašeleng le Thekgo, Dipolelo le Diphemiti.
Dillathekeng le dibenyane tše di utswitšwego go batšwasehlabelo le tšona di ile tša hwetšwa.
Tsenya ngwaga o tee ka ngwageng wa tšatšikgwedi la poo.
WINSA ke mokgatlo wa basadi ka intastering ya nyutleleara.
Kantoro ta Tšhomišogape ya dilo ya DSW e fa keletšo ka go šomiša dilo lefsa, tšhomišogape goba ka ga didirišwa tša go ruta mo go kopantšego ga taolo ya ditšhila.
Go dirwa ga beine ye e maatlafaditšwego ka alekhohole ya go swana le šeri le masala go akareditšwe.
Go dirwa ga dikoloyana tše di gogwago ke diphoofolo: Disalki, dikoloyana tša dipokolo, dikoloyana tša go seporeya le tša go šašetša, bjalobjalo.
O golegilwe ka setešeng sa maphodisa sa Mondeor SAPS gomme o tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Randburg mesong ya lehono.
Kamogelo ye re filwego yona ga e tiišetše fela dikamano tša lebaka le letelele magareng ga dinaga tša rena le batho ba rena, eupša gape, go molaleng, gore e bopa go tsenelela le go atlega ga kanamo ye.
Go loma ga tšona go bohloko kudu gomme batho ba bangwe ba ka ba le aletši ya tšona.
O a lebala gore bjale ke mošomi wa khomišene.
Ke nagana gore re leboga kudu go ba le bonnete bjoo.
Ga se taba ya gore nna le Klopper re kgathe tema, nkabe re se ra kgona go e dira ka borena.
Go hema - Dika tša pele di ka swana le gauta ye e tlwaelegilego, eupša ka morago ga matšatši a mmalwa dika di ka tšwela pele go fihla go mathata a go hema le go idibalanyana.
Bjale Mmušo wo wa Phrobentshe o ikemišeditše go lebelela dikgetho ka moka tše di hwetšagalago, ka tlhokomelo le tlhompho, go latela tumelelano ye re e tsenetšego le batho ya go tliša maphelo a makaone go ditšhaba tša rena ka moka.
Bašomi bao ba nago le bokgoni ba kgona go nolofatša phethagatšo ya NWMS.
Re lemogile gape gore re swanetše go ba le tlhohleletšo ka botlalo ya mafapha ka moka a setšhaba.
Ditiro tša bofora ke kgwebo ya maaka ye gantši e kgokaganego le bosenyi bjo bo rulagantšwego.
Ka morago ga go fetša tshepedišo ye tshedimošo e tla ya dihlopheng tša tirišano go fa diphetolelo ka maleme a Seafrika ka moka.
Go ya ka se, go tshepha ditšweletšwa tše di sego tša šongwa go dira gore ekonomi ya naga e be le ditheko tša ditšweletšwa di fetogefetoge le go fetoga mo go sego gwa emelwa ga dinako tše itšego.
Tshepedišo ya lebelo kudu ya ditšini e dirwa ka kelo ya polao ya godimodimo.
Re kgopela tshwarelo ka ga diphošo le ditlogelo tše di dirilwego nakong ya Khonferentshe- gomme re ikgafa gore re tla kaonafatša dilo tše ka moso.
Boetapele bjo maatla le bja tirišano bo tla re dumelela go latela ka maatla phethagatšo ya yona ka botlalo ka Ditekanyetšong tša Phrobentshe.
Polelo ya hlatse ka Seafrikantshe e tla ngwalollwa thwii ka pegong.
Ditšhupu tša go thuša go hema ka mo go tlwaelegilego ka mo go kgonagalago gore go be le dika tše nnyane tša tšhošetšo ya maphelo ao a tlwaelegilego ka mo go kgonagalago.
Tiragatšo ye e dumelela bahlokomedi ba bararo go ngwala le go fetša metheo ya mošomo wa bona wo o šaletšego.
Mopresidente o dira salute sa bosetšhaba sefaleng ka ntle ga New Wing.
Netefatša go bolokega le go šoma gabotse ga kabo ya diokobatši setšhabeng.
Nageng ka bophara, diketekete tša dikefa tša makarapa di a dirwa.
Ditšhalete tše lesome tše di nago le dilo ka botlalo ye nngwe le ye nngwe e na le lefelo la go phaka sefatanaga le lefelo la go bešetva nama.
Re lekile go hwetša, go nyaka ka dipegong tša rena tše ntši; naa go bile le mohuta wa dikabelo wo o bego o sa lekanyetše wo o diragetšego moo re bego re tseba gore re šomišitše seemo.
Dinyakišišo tša mobu le karoganyo ya bokgoni bja naga bja polasa ya Fairleigh.
Dira tlhabollo ya molawana ka kakaretšo le taolo ya Kgoro.
Eupša mabotho a ka nageng a ile a tšwela pele go pomiwa le go thibelwa go tšwa ka botlalo.
Ke rata go leboga dingaka tša Namda tšeo di bego di re hlokometše.
Go lefiša ga motšhelo wa dithekišo go a ganetšwa bjalo ka mokgwa wa motšhelo wo o sa hlokegego.
Afrika Borwa le Egypt di dirišana ka diforamong tše ntši tša dinaga tše ntši kudukudu ka WTO.
Go kgoga gape go tiiša ditšhika, mo gape go oketšago kotsi ya gore o hwetše seterouku.
Dimela tša furu tša selemo tša tšweletšo ya dijo tše di lotilwego di dirwa seruthwane.
Go ba molaleng gore lereo le "mami" le šomišwa ka go šielana le Mdi Mandela bjalo ka "Mama" bjalobjalo.
Mna Ntsebeza o tla botšiša dipotšišo gomme ke tshepha gore Mdi Mncube ga a dulele thokwana morago ga se.
Letseno la polaseng la nete ya godimo le ka fihlelelwa ke temo ya dinku.
Go tsebiša dilete le dikolo mabapi le go tšwelela ga meningococcal meningitis mo go gononelwago go netefatša gore dikolo di lebelela dika le maswao.
Go kwala gore ba rekile difatanaga ka dingwalwa tša bomenetša tša go swana le dilepi tša meputso le dipuku tša boitsebišo.
Palamente e na le maikarabelo a go dumelela goba go fetoša melao ya go amana le mohlagase.
Di ka oksitaeswa ke dipaktheria go ba naethrikiesiti, ka tokollo ya enetši.
Ke tshenyo ebile go a tura go fepa ka bjang bja siletše ka go bo phatlalatša lefelong.
Ee go ya ka nna batho bao ba bego ba betša maswika ba ile ba swanelwa ke go golegwa.
Peeletšo ye kgolo ya go hloma dioli tše bohlokwa di ya ka go peakanyo ya mananeokgoparara go ya ka peakanyo ya naga, mananeo a go nošetša, yuniti ya dipeu le ya go tistila.
Lehono re hlompha motho yo bohlale wa Afrika, yo a latetšego le go tšwetša pele ditlhologelo tša tokologo, tekatekano, khutšo, toka le ditokelo tša botho go bohle.
Se se lego moo ke sekerini se segolo ka Lepatlelong la Johannesburg gomme ye nngwe ke kgonagalo ya go aga se sengwe ka  Leboa la Parklane.
Go a lemogwa gore sebaka se se oketšegago sa moloko se ama kgetho ye e fapafapanego.
Ge re hwetša bohlatse bofe goba bofe bja thekgo ya Rwanda yeo re se nago le yona, re tla šoma ka taba ye re le dnaga tše pedi le ge re le dinaga tše ntši.
Seripaganyi sa nama seo se šomišitšwego ka nama ye tala le ka go nama ye e apeilwego ya pifi ya ka bolekaneng.
Mabapi le se, go dira ditsopolwa naa o kopišitše lentšu ka lentšu go tšwa mo dinoutseng tše di ngwadilwego ka letsogo?
Go tšweletša dikhamphani tša go dira mošomo wa toropokgolo ka mafapheng a go swana le taolo ya ditšhila, go ediša meetse, go ripa bjang, go sega merahle, go hlwekiša le go tliša dikgopelo tša go itlhagiša.
Tšweletšo ya bokgoni bja lefapha la setšhaba go laola tshepedišo ya go tliša.
Mmogo, ditekanyetšo tša dietšentshi tše di laetša kopanyo, kabo ya ditirelo tša mmušo tša go hloka mathata le tša kakaretšo.
Ka maswabi ga se ka tšea diyunifomo tšeo ka morago ga ge Tlelapo e tswaletšwe gomme seo ke se se hlagilego.
Dikopano tše dingwe di tla swarwa ka Bahama, ka Paris le ka Addis Ababa ka Ethiopia.
SABC, ka lebaka la mengwaga ye mentši e le mogaši yo mogolo ka Afrika Borwa, e bonwe ka tlwaelo bjalo ka mogaši wa setšhaba.
Sengwalwa sa bjale ke setšweletšwa sa kgato ya mathomo ya mošomo wa NSTT.
Ka tiragalong ye nngwe sekolo sa ka Lansdowne se dumeletše khamphani ya tlhapetšo ye e itlhamilego ka dibetša go hloma lefelwana la bona ka gare ga meagong ya sekolo, gomme se se thušitše go thibela tshenyo ya dithoto le bohodu.
Dikgomo di arabela motho yo di sa mo tsebego go tšona ka go nyaka go tseba e sego ka go tšhoga.
Mna Mondane, e re ke go gopotše gore wena ka bowena o di hlaotše ka pegong ya gago ka moo temaneng yeo.
Go bohlokwa gore sebopego sa tlhako ya go fa pego se dirwa ka pego ka nepo ya go bona ka moo tshedimošo e kgokagantšwego le go amana ka gona.
Re swanetše gore ke leano la molawana wa go fihlelela dilo tše difsa.
Ka go no lebelela la mathomo mafelo a ka gare ga toropo a hwetša batho ba bantši ba bafaladi go tšwa go mehuta ye mengwe ya madulo ka mo nageng.
Ka legatong la thibelo, go šoma ga lapa go tla maatlafatšwa gomme batswadi le bana ba tla hwetša tlhahlo ya mabokgoni a go phela setšhabeng.
O kgethile go šireletša molao gore o se tshelwe.
Bega kgafetšakgafetša le ka go hloka sephiri ka ga seemo sa tikologo.
Letlakala le le bontšha fela ditsopolwa tša diathekele ka botlalo ka mo legorong le.
Re ahlaahlile ge eba sekerini se segolo se ka agwa ka Leboa la Parklane.
Ditiragalo tša bokgobapuku di hlagišitšwe ka diphapošing tša ditiragalo, dipontšho tša dibitio tša difilimi, go bala diathekele, go fahlošwa le dipolelo, Diiri tša Dikanegelo, Dipontšho tša Diphapete, Mananeo a Maikhutšo, ditiragalo tše dingwe tša setšo.
A re lebeleleng ditaba tše tharo tšeo di go tennego.
Seriti sa taetšo ke motheo wa kamogelo ya dipoelo tša forensiki.
Ga ke dumele gore ke go se kwe gabotse, aowa Mna Modulasetulo.
Ka mošupologo tsheko ya Mopresidente wa peleng Charles Taylor ka ga bosenyi bja dintwa ka the Hague.
Dikgoro tša thuto di hlopha dikolo ka magoro a mahlano ao a bitšwago dikhwinthaele, go ya ka dikelo tša tlala.
Ge e le gore mokgatlo woo o gakantšhitše tharollo ya thulano.
Tshenyo ye e bakilwego ke ge babogedi ba tsena ka lepatlelong mo go sego molaong?
A re direng ka moo re ka kgonago ka gona go tšwetša pele eThekwini ye e sego ya semorafe, ye e sa kgethollego go ya ka bong, ye e hlokomelago le ya lerato.
Re bile le ditiragalo tše pedi go tšwa go baisa ba go swana le bona bao bao ba bego ba na le kgahlego kudu go kgwele ya maoto go feta ka moo.
Le kgopelwa go lemoga gore ga go tefelo yeo e tlogo dirwa go mophenkgišani wa thentara go fihlela ge a tliša bohlatse bja gore o ingwadišitše le CIDB.
Gomme yo mongwe wa bagononelwa o thuntšhitše Sifiso gareng ga mahlo.
Rarolla mašaledi a nakong ye e fetilego mabapi le meepo ye e hlokomologilwego le yeo e se nago beng gomme le dirišeng melao ya mabapi le tsošološo ya meepo ka go šomiša maano a taolo ya tikologo ao a laotšwego.
Bahlahli bao ba nago le kgahlego ka tlhabollong ya mešomo ya bona ba ka ba bohlokwa kudu.
GA e fetišwe ka go atlana, go šomiša dipoleiti goba diforoko mmogo, goba go šomiša ntlwana ya boithomelo mmogo.
Ke la mathomo ge theknolotši ya maemo a godimo ya mohuta woo - yeo e imphothwago kudu go tšwa ka USA le Jeremane - e šomišwago ka Afrika.
Bahlankedi ba maphodisa ba Bogareng bja Toropo ba hweditše sefatanaga, sethunya sa Norinco seo se bego se hlahletšwe dikolo tše seswai, sellathekeng le sekhwama sa molli.
O swanetše go obamela Melawana - Dinyakwa tša Taolo ya Pabalelo ya Maphelo ya meago ya dijo.
Ke tlhobaboroko ye kgolo gore dikolo tša peleng tša Motlolo wa C le tša HOR ya peleng ga di bontšhe kgahlego ye e nyakegago ya go kgatha tema ka go eisteddfod.
Ga go motho yo a ka, go ya ka molao le toka, tsenywago ka fase ga magato a kiletšo ya ditokologo tše.
Baeti bao ba ka sepelago ba swanetše go lekola le moabi wa inšorentshe ya bona go netefatša gore dipholisi tša bona di fihlelela dinyakwa tša bona.
Ditlhohlo tše dingwe tše lenaneo le le lebeletšego go di rarolla di akaretša go tlatša ditlakala, dikgaruru, dikgoba tša tshedimošo ya mabapi le mafula le dinolofatši tša tseleng.
Eupša lentšu leo le šomišitšwe peleng, tlhokego ya maitemogelo a boitiišetšo.
Gomme sekolo sa bomapimpana sa mathomo ka Afrika Borwa se hlomile mo.
Tlhaselo efe goba efe ya sešole kgahlanong le dibo tša PKK ka Turkey e tla, ke dumela bjalo, e tla mpefatša bothata ka kakaretšo ka moo seleteng seo kudukudu ka Iraq.
Mafelelo a Cretaceous, e bile fela dipoelo tša tshenyo ya madulo yeo e bakilwego ke phetogo ya boemo bja lewatle.
Leloko la setšhaba, Mna Paulos Molotsane, yo a dulago mmileng wona woo, o ile a šala morago bagononelwa bao ba bego ba tšhaba gomme a kgona go golega ba babedi.
Metšhene ya go ekiša le ya tshekatsheko ye mmalwa yeo e nyakegago go lokiša le go leka mehutahuta ya didirišwa tša kalafo.
Methopo ya meetse e ile ya elwa boleng ka lebaka la seabe sa ona ka go tšwetša pele maphelo le mekgwa ya bophelo.
Ge go šongwa ka motheoga wa lefelo leo, moela wo o tšwelago pele wa meetse o ile wa dirwa; mafelo a mangwe a akaretša ditsela tše di pheibilwego ka ditena, kasebo le amphitheetara ye nnyane.
Go dira gore dinyakišišo di hlakahlakane, mogononelwa e be e se motho yo a tsebegago kudu ka tikologong ya Indermark.
Ge e se leano leo le nago le tlhokomelo, tema ye e kgathwago ke SADF ka go šomiša dikgaruru le go kata ebile go tšhošetša ka bošoro, go tšhošetša le go otla.
Maphelo a mohlape a hlahlobja ke ngaka ya diphoofolo kgwedi ye nngwe le ye nngwe, gomme keletšo ya gagwe e a latelwa.
Tlhale ya khothone e sego go roka di a rekišwa.
Ka lepokisaneng la dipampiri tša thenthara lefelong la kamogelo la kantoro ya Mmasepala wa Selete wa Amajuba.
Se se amana le meago, kudukudu meago ya saruri, eupša go ka tlogelwa fela meago ya go swana le madulo a dinonyana.
Nka se re bontši bjo bo tla feletša ka seo.
O ile a išwa Sepetleleng sa Phekolong moo a ilego a hlahlobja gomme go ile gwa tiišetšwa gore o katilwe.
SAPS ke mokgatlo wa sephrofešenale gomme o emetše gore maloko a yona a dire le go itshwara sephrofešenale dinako ka moka.
Go tseba dinyakwa tša ka moso le ditlhokego tše bohlokwa, ka morago ga tekodišišo.
Maphodisa a SAPS ka Bainsvlei ka Bloemfontein a golegile mogononelwa ka polao.
Ge e le gore boipiletšo bjoo bo dirilwe SADC nkabe e ile ya dira se sengwe kgale pele ga ge moetapele yo a kgethilwego ka temokrasi a ka tlošwa.
Bobedi bja bona ba be ba le RRL gomme bobedi ba be ba le bašomi ba tša mpholo, bjale ka karolo ye kgolo, kudukudu James, James o be a rwele maikarabelo a lefelo la tekodišišo ya diphoofolo.
E tiišetša tumelelano ya Addis Ababa ya gore lesolo la Hybrid le swanetše go ba le sebopego se segolo sa Seafrika.
Ye e kgauswi le go fetogela go ba tshepedišo ye mpsha ka go šomiša dinomoro tša tatelano, maina a mebila le maina a disapapo le a ditoropo.
Phethagatšo ya kgato ye mpsha ya tshepedišo ya peomarumofase ya magareng ga Mabotho a Mafsa le Mabotho ao a Itlhamilego a Cote d' Ivoire e tšweletša kgatelopele.
Tšwelopele ya go ya go ile e nyaka diphetogo tša maitshwaro, maithomelo ka pušong, le go tsenya tirišong ga didirišwa tša ekonomi le mekgwa.
Ba ralokile tema ye kgolo ka go thuša baithuti ba ka Afrika Borwa go dula ka tikologong ye ba sa e tsebego.
Gape e na le lenaneo la ditheko la dinolofatši tša boeti ka moo dirapeng tšeo.
Mna U Mntosintshi le Ms N Pather ba kgethilwe bjalo ka maloko a mafsa a komiti yeo.
Go palelwa mo go bile le seabe se sengwe sa go fokola go diekonomi tša rena gomme go bile le seabe ka go beelwa thoko ga ekonomi ya rena go tšwa ka tshepedišong ya bjale ya kopano ya ditiragalo tša lefase.
Molli o ile a eletšwa go bula molato wa bohlakodi ka Setešeng sa Mpahodisa sa Kroonstad.
Kgašo ye e thekgwago ke mmušo ka ditšhelete ga se ya swanelwa go šomišwa go tšwetša pele goba go gatelela dikgahlego tša mokgatlo ofe goba ofe wa dipolotiki.
Ka mafula ao a nošetšwago diabe tše mpe kudu tša leraga le go bola ga dijo go ka fokotšwa ka go nošetša ge diphoofolo di se no ntšhwa ka kampeng.
Di beakanywe lefsa mabapi le Lebotho la Mašole la Bosetšhaba.
Kabo ya dintlo tša go bolokela direkišwa le mafelo a thekišetšo go bareki ba bagolo ba ka mmarakeng.
Re tloga ka nnete re leboga mošomo wo mobotse wo o dirilwego ke baahlodi le sehlopha sa peakanyo ge se dirile gore bošego bja lehono bo kgonagale.
Naa ka moka ga bona ba be ba apere pipi yeo?
Ke be nka se kgone go bega maaka ka taba yeo, ga ke kgone go dira bjale.
Nka boeletša gore ga ke tshephe gore o ka gatelela batho ka sedirišwa sa elektroniki sa sefofane.
Re rometše molekodi wa dikgetho wa SADC wa lesolo la dikgetho tša ka Madagasca.
Dikalafo tša dianthiretherobaerale - Dihlare tše di šomišwa go alafa batho bao ba nago le HIV, gomme di akaretša AZT le Nebaeraphine.
Ee ke thuntšheditše go batho bao ba bego ba re hlasela gomme re be re se ra hlapetšwa le go šireletšwa.
Seabe sa thušo ya Mebio ya go šoma ga heifere ka dijong tša diphoofolo tše di nago le rafetše ye ntši.
Ka morago ga go dumelela go se loke gabotse ga mabaraka, goba ga maikutlo, phapano ke letlotlo la bohlale le bohlokwa.
Afrika Borwa le yona e na le pelaelo ye e swanago le ya setšhaba sa boditšhabatšhaba sa mabapi le dibetša tša nyutleleara gomme e tšwetša pele ka maatla kgopolo ya lefase leo le hlokago dibetša tša nyutleleara.
Ka tlwaelo, mong wa lefelo a hlokomela bokantle bja moago gomme modudi o hlokomela ka gare.
Gape re ile ra thakgala ka ge bontši bja makhomoreite a rena a be a bonwe ke setšhaba sa dinaga tša lefase bjalo ka bao ba atlegilego kudu.
Go ithuta go bala ka polelo ya gae go dira gore go ithuta go bala le go ngwala ka polelo ya tlaleletšo go be bonolo ka dipolelo tše pedi tše di latelanago.
Mogononelwa le yena o ile a mo tšhošetša ka sekruteraeba pele ga ge a ka mo kata.
EIA yeo e akareditšego dinyakišišo tše mmalwa tše di kgethegilego gammogo le tekodišišo ye e ikemego ya tirišo ye e phethilwego ka tlhabollong eupša e swanetše go akaretša leano la phokotšo.
Go swana le Matiwane, bontši bja baraloki le bona ba tšwa ditšhabeng tše di hlokago.
Digalase tše di tlogo šomišwa lefsa le ditšhila tše dingwe tša go lahlwa le maratha a digalase; galase ka bontši.
Ottawa e a fiša ebile e bošidi selemo gomme e tonya kudu marega ya ba le go wa ga lehlwa le lentši ka dinako tše dingwe.
Go mpshafatša ga Greenmarket Square go arotšwe ka magato a mabedi.
Maitekelo le go nyaka go fetišetša thekete go moraloki yo mongwe.
Ditumelelano tša ditirelo tše di kwagalago go diriša di-MOU tše go tla phethwa ka Julae mo ngwageng wo.
Mekgobo ka o tee ka o tee e tla kgobelwa ka tsela ya go pitlelwa le ya maleba go kgotsofatša Mohlankedimogolo wa Mello.
Ka kgatong ya khonthinente, re swanetše go fa mabaka le go diriša mananeo a dilete a tlaleletšo le diprotšeke tšeo di ikemišeditšego go akgofiša tshepedišo ya kopanyo ya Afrika.
Maphodisa a amogetše tshedimošo ya gore ba hlokomele lori ya go tšea ye e nago le tente ye tšhweu ye e gononelwago gore e sepediša lebake go tloga Prieska go leba Carnarvon.
Go tloga mathomong a sona a pejaneng le ge se ile sa lebana le mathata a mantši, sekolo se phologile le go fenya maitekelo a mantši a go se senya.
Dikgetho di tla swarwa ka letšatši le tee, ka dinako tše di beilwego ka ge go beilwe ke ZEC.
Melato ya tlaišo e swanetše go nyakišišwa ka botlalo, gomme re tloga re ipiletša gore melato ye e fetilego e bulwe gape moo e lego gore bohlatse bja go hlakahlakana bo gona.
Dikgang Tsa Mogale e tšweletšwa ke Mmasepala wa Tikologo wa Mogale City go dira gore badudi ba dule ba sedimošitšwe ka ga ditiragalo tša Khansele le tša setšhaba.
Tshedimošo ka moka ye e amogetšwego ke nna e ile ya fetišetšwa ke nna go bahlankedi bao dinyakišišo bao go bolelwago ka bona gomme le dipoelo di ile tša fiwa Mna Tony Leon.
Go dira dioili le dikerisi tša go thedimoša tše di kopantšwego le go tswakwa ka dilo tše di rekilwego tše e sego phetroleamo le oli ye tala.
Moo mengwageng yeo, Mdi Madikizela Mandela nkabe a se a gana go mpona.
Se se latelago ke kakaretšo ya dingangišano tše ntši tše di tšwago ka dipoledišanong le ditherišanong tše di tšerego matšatši a mabedi le seripa.
Karolo ya tshedimošo ya kgatišo ya The Time e fa tshedimošo ya kgatišo ya nako yeo ya dikgatišo tša ekonomi tše di kgethilwego ka difomete tše tharo tša elektroniki tše di fapafapanego: ASCII, Excel le PX-WEB .
Laola tirelo ya setšhaba ya di-EHP ka phrobentsheng gammogo le mokgokaganyi wa phrobentshe wa Ditirelo tša Setšhaba.
Bahlahli ba masomenne-tee ba boeletše mošomong mafelelong a a beke ba na le bokgoni bjo bofsa go bo fetišetša go bao ba ba rutago.
Re bontšhitše ka go COSATU gore o ka tšea mošomi wa moepong e lego Felenzimas go mo dira moetapele wa maemo a godimo lefaseng.
Ditaolo tše di theilwego go mothopo di šomišwa go laola tšweletšo ya ditšhila le go di lahla.
Lefelo la ka godimo leo le nago le mafelwana a mabotse a go bogela lewatle, leo le fago dikhari tše kaone tša tikologo gammogo le dijo tša Leboa la India ka gare ga pafete.
Dihlopha tše di ikemišeditše go aba maikutlo a kakaretšo ka ga ditaba tše.
Letšhologo, go ota, go fetoga ga moriri o moso wa ba o mosehla, molomo wa setho sa bosadi se se rurugilego, go hloka maatla ka lebaka la go šoma kudu le go tia ga ditho tša mmele ke dika tše di tsebjago.
Se se ka fihlelelwa ka go tsebagatša Molao wa Lewatle goba go fetoša melao ye mengwe go dira Khomišene ya Lewatle.
Tsela ye kaone ya go ipshina ka go bogela boemakepe le boikalo bja leratadima la toropokgolo.
Se se akaretša mananeothero le metsotso ya komiti, dipotšišo tšeo di-MP di tlogo di araba ka Palamenteng.
Batho ba Zimbabwe ga se ba re fa matšatšikgwedi a go saena Tumelelano.
Mafelelo a nako yeo a bonwe ka go se bonagale gabotse ga pharologano magareng ga "ditiragalo tša go itlhama le tša dikgaruru".
Go kwešiša molawana, mabaka, boleng bja tshenyo ya maina, tlhathollo ya dipoelo, go boloka dipego le dikgokagano - go dira ditatedišo le diklaente le magareng ga ditirelo tša tlhwekišo ya sedirišwa sa go hlahloba setho sa bong sa mosadi.
Bagononelwa ba Izinyoka ba tlogetše sefatanaga seo gomme ba sepela ka sefatanaga se sengwe.
Go ka se fihlelelwe ka go tšwa ka ekonoming ya lefase go realo e le go tšwa ka tshepedišong ya go kopakopana ga ditiragalo tša lefase.
Go se iketle goba go wa ka lebelo, kudukudu ka dika dife goba dife tša ka godimo.
Lenaneo la neelano le šetše le dirile gore Durban e keteke le go tšwetša pele dimaka tša yona tša go bjala mehlare ka toropokgolong ya Nante.
A ke mananeothero a dikopano tša Boto ya Dilaesentshe tša Bjala ya Kapa Bopdikela.
Go mpshafatša ga Inthranete ya Kgoro ya Ditšhelete le diwepsaete tša Cape Gateway go tlo šomišwa ke dikgoro le bakgathatema ba bangwe go thuša ka go phatlalatša tshedimošo.
Hlohleletšang bao ba sa kgathego tema gomme le ba fetoše bakgathatema ka mešomong ya go šomiša mebele.
Mogononelwa o nyakwa gape ke Seteše sa Maphodisa sa Waterval Boven ka melato ye tshela ya bohlakodi bja go itlhama ka dibetša go baeti ka thaneleng, melato ye mene ya go thuba dintlo le bohodu le go tšhaba ka kgolegong ya semolao.
MTN e šetše e šoma ka Guinea Bissau gomme re nyaka go goketša dikhamphani tše dingwe go beeletša ka Guinea Bissau.
Baromiwa ba Afrika Borwa ba tsenela dikopano tša ditherišano le Khonferentshe ka dikopanong tša mekgatlo.
Mo kgweding ye e fetilego, go bile le ditiragalo tše di begilwego tša bolwetši bja meningococcal, rubella, le go wa ga bolwetši bja letšhologo, bogaswi bja dimpša le gnathostomiasis.
Eupša o biditše , dikhamphani tša tšhireletšo tša diphrofešenale naa ke dikonteraka tša gago tša ka fasana, ga go bjalo?
Dikolo tše di Bolokegilego di tla kopana le dikolo tše di amegago tšeo di thubetšwego kgafetšakgafetša go ahlaahla maano a ditiro tše kaone ka ga magato a tšhireletšo.
Dipeeletšo tše nnyane di ra gore go tla ba le mešomo ye mennyane - yeo re e bonago kudu ge lefase le tsena mathateng a bjale a ditšhelete.
Nakong ya ge go dirwa ditlhapetšo tša ka mehla Yuniti ya Maphodisa ya go Latišiša e kopane le bohlakodi bjo bo bego bo le gare ka Suphamaketeng ya TNT ka Bohlabela bja Lombardy.
Ka lebaka la seemo se se sempe baetapele ba Afrika ba feditše ka gore re swanetše go fetoša "ka botlalo goba re hlokofale".
Ditokišetšo tše di akareditše diwekšopo tša tlhahlo, dikhonferentshe, dingwalwa tša tlhahlo le dingwalwa tša kgašontši.
Moya wo o šilafetšego wa go tšwa ka difemeng le ditešeng tša mohlagase o na le salfataeoksaete ka go ona.
Tshepedišo ya megogolwa ya santa ya ka lebopong ye e akantšwego ke selo sa boikalo bja nago se se tumilego kudu sa ka mathokong a ka bohlabela bja Lefelong la Lebopong la lewatle.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo mabapi le Koeberg bona karolo ka ga Mohlagase wa Nyutleleara.
Re dumela gore kopano ya ka Slovenia le Samiti ya ka Fora di tla rulaganya moo go iwago gona ka dikamanong tša SA-EU.
Tshepedišo ya go ngwadiša lefsa bahlahli ba tša boeti e thomilwe ngwageng wa go feta.
Ge protšeke e ntše e gola Cape Gateway e tla tšwela pele go ba molekane yo bohlokwa.
Batswadi goba bahlokomedi ba bana ba swanetše go eletšwa ka ga dikotsi tše di ka bago gona tša go fetelwa ga ngwana ka baerase ya HIV.
Dinaga tša bokoloniale tša lebaka le le fetilego di tiiša taolo ya tšona ya bokoloniale go tše dingwe tša dinaga tša Afrika le go tšwela pele go maatlafatša ditlhohlo tša bjale.
Thandi Shezi, okgopelwa go emelela gore o kgone go dira kano.
Ke monyetla le tlhompho ye kgolo go ba le lena mo lehono ka moketekong wo le go nyaka go tšwetša pele poelano ka nageng ya rena.
Bontši bja mpholo wo o tlilego ka phošo o akaretša dihlare le diokobatši tše di tlogetšwego mafelong ao bana ba ka kgonago go di fihlelela.
Ge Underberg ye maatla e efa tšhalelomorago, moletlo o direga nakong ya Lehu la Morena ngwaga o mongwe le o mongwe.
Mohola wa Lekala la Kgwebo ka go rarolleng ga ditiragalo tša bomenetša go ralala le phrobentshe, o bonwa ka dikatlego tše di fihleletšwego.
Ditšhaba tše di amilwego kudu ke go ntšhwa mošomong ga batho ba bantši di tla thušwa go tseba mafapha a mangwe a boikgethelo a tiragalo ya ekonomi.
Histophatholotši - Thuto ya diphetogo tša maekheroskoupu ka ditlhalenameng tša mmele tše di bakwago ke bolwetši.
Gape re lekodišiša le go fetoša melawana wa bodiredi bja ka ntle ya phrobentshe.
Go agwa ga meago ya diphrifepe, kudukudu ya kota, go akareditšwe.
Diprotšeke tša go swana le Protšeke ya Isondlo, tšeo di gatelelago go nyaka batho bao ba sa lefego tšhelete ya kgodišo ya bana le baholegi, di gare di šoma ka botlalo.
Go šoma ga gagwe gaboima nakong ya dinyakišišo go a retwa gomme bašomimmogo ba gagwe ka moka ba a mo hlompha.
Ge botseno bjo bogolo bja ka moagong bo ka se šomišege go batho bao ba sego ba itekanela mebeleng, gona leswao leo le ba šupetšago botsenong bjo bongwe bja boikgethelo le swanetše go hlongwa botsenong bjo bogolo.
Tshepedišo ye e tšwelago pele ya tokollo ya setšhaba le ya bosetšhaba, yeo ka moka ga rena e re amago, e bopa tiro ye e tšwelago pele ya boitlhalošo.
Dipresidente di tiišeditše lefsa boikgabo bja tšona go tliša khutšo le seriti sa Sudan.
Molawana wa mabapi le twantšho ya tšhošetšo efe goba efe ye itšego kgahlanong le RSA.
Re ile ra hloma tente ka tšhoganetšo ka phakeng gomme re tla aba tlhwekišo lebakeng la nakwana.
Ke holofela gore bahlankedi ba lokišitše lenaneotiro leo le sego la tlwaelega go wena, leo le akaretšago go etela mananeokgoparara le mafelo ao a makatšago kudu a tša mahlale.
Lefelokgoboketšo la Bogareng la Difilimi le Dibitio le aba mehutahuta ye e fapafapanego ya maina ao a akaretšago go ya lefaufaung le tshedimošo ya mabapi le lefase la rena ka kakaretšo.
Go hweditšwe gore mogononelwa ke motho yo a tšwelego ka parola go tšwa ka Kgolegong ya Johannesburg.
Ke tla kgopela Joyce Seroke go go thuša ka tsela efe goba efe ye a bonago e tla ba maleba.
Difoka di na le dilo tše pedi: Betše ya molaleng ye e nago le ripone le lapel rosette.
Re be re sa dire gore go be le tekodišišo ka go hloka tsebo; re tsebile gore re tlo hwetša kganetšo go tšwa ka mafapheng a mangwe.
Tiragalo ye e fedile gore o be le bonnete, o ka kgopelwa go sepela.
Re ile ra romela dihlopha tša rena tša setšo moo-difilimi bjalobjalo.
Ka lebaka la dikotsi tše di tlišwago ke diprotšeke tše kgolo tša tekolo ya go ba gona ga diminerale, magato a kabelo ya mafelong a swanetše go tsenywa ke Mmušo go tšwetša pele ditiragalo tša go oketša boleng.
Maswao ka mo magorong a fasana a ka bontšhwa ka mafelong a taolo ka moka.
Go sa na le maikutlo a gore le ge dinyakwa di dirwa gore Mebušo ye e se nago dibetša tša nyutleleara e dumele magato a mafsa ka taba ya gore go se be le go tsenywa ga dibetšwa ka dinageng tše dingwe ka ntle le molao, magato ao a kwagalago a peomarumofase ya dibetša tša nyutleleara a a hlokomologwa.
LFS ye e dirilwego lefsa go aba kelo ya e tshephagalago kudu ka magatong a tirišo ya lefapha la semmušo le leo e sego la semmušo.
GA go ka moo mogononelwa a ka golegwago pele ga ge go ka rerišanwa le NCB ka Pretoria.
Afrika Bowa e boletše gore e gona ka ketapeleng ya Lebotho la Tšhireletšo.
Mogononelwa go kwala gore o bethile Mna van Schalkwyk hlogong ka phate.
Ge o boela morago ka dipolelong, dinyakwa le dingangišano tša nako ye e fetilego o tla lemoga gore ye ke taba ye e tšwelago pele.
Dikgwebo tša batho di swanetše go hloma lenaneo la ditekodišišo tša kgafetšakgafetša tša tshepedišo ye go netefatša gore go na le go obamela mo go nago le magato a taolo ya twantšo ya go tsenya dibetša ka dinageng mo go sego molaong.
Diphetho tše bohlokwa di tla tlišwa go wena le ge di dirilwe ke EXCO.
Bašomi ba dipolaseng le bašomi ba ka malapeng ba tšwela pele go se akaretšwe ka Molaong wa Meputso.
E ka be go ngala mošomo e be e le phetolo ya maitshwaro ao a sego a loka ka mongmošomo.
Le ge o be o le boima go fihlelelwa, dihlongwa tša peleng tša Mmušo tšeo gabjale e lego tša phraebete le tša kgwebo tše di lego nageng ya setšhaba ya peleng, dihlongwa tša mekgatlo ya mmušo le dihlongwa tše di thekgwago ke mmušo ka mašeleng di swanetše go akaretšwa.
Ke tšere gore Mokaptene Dempsey o obametše kgopelo ya ka.
Batho ka moka bao ba tlago dumelelwa ka dikgatong tša UIR ba tla tlatša foromo ya tshedimošo ya UIR go tlo sekasekwa labobedi.
Gantši lehono, go na fela le lentšu le tee ka gare ga kanegelo goba go bolela nnete, mothopo wo o tumilego wo o sego wa bolelwa.
Go tloga fao re tsenya diabe tša tlaleletšo tša ntlha ya c ka ga dikamano magareng ga dintlha tša a le b .
Mogononelwa o golegilwe ka lefelong la Mthandenhle ka Ekhombe ka morago ga ge maphodisa a dirile lesolo la go nyaka dithunya tše di sego molaong ka moo lefelong leo.
Bašomi ka go mafelo a mangwe ba ile ba swanelwa ke go šoma ka mošomo wo o oketšegilego.
Babeeletši ba ka ntle ba nyaka tokologo ya go bušetša dipoelo le letlotlo.
Re tloga re holofela gore maitapišo a gago a tla atlega go alafa setšhaba se sa rena seo se gobetšego le se se fokolago.
Mthoko a tsela a ra karolo ya tsela ye e sego ya agwa selo goba ye go ikemišeditšwego go ba le sephethephethe sa difatanaga.
E re ke le bontšheng tše pedi tša ditokumente tšeo Moahlodi Heath a di swerego.
Maswao a a sego a tikologo a tla dumelelwa fela ka mafelong a ditoropong ao a nago le taolo ye nnyane.
E lego ditshenyegelo tše di hweditšwego gannyane peleng tšeo letšatšikgwedi le bolegago ka tšona.
Ditona di tiišeditše boikgafo bja tšona go tliša khutšo le seriti sa Sudan.
Setešetšhomelo se se kgontšha Hlogo ya Kgolego goba IPV ka karolonbg efe goba efe ya ka nageng go tliša dipego tša gagwe go Moahlodi wa Tshekatsheko ka  Inthanete.
Seteše sa Mohlagase wa Nyutleleara sa Koeberg se na le maikarabelo a go tšweletša mohlagase.
Tšweletša nepišo ka ga dinyakwa tše itšego tša taolo ya go aba ditirelo tša lefapha la setšhaba.
Mmušiši Tito Mboweni le bašomi ba Pankakgolo ya Resebe ba dirile mošomo o mokaonekaone wa tshepedišo ya ditšhelete tša rena.
Go dira meago ya diphrifepe kudukudu tša metale go akareditšwe.
Lephodisa le be le le mošomong ge le tsebišwa ka ga banna ba babedi bao ba bego ba kgototša koloyana ye e bego e rwele ditšhitswana tša dipente.
Tumelelano ka ga ditšhišinyo tša toropokgolo tša go beakanya lefsa tšhomišo ya direnke tša dithekisi.
Bjalo ka mabaka a kgopelo a dipalopalo tše di ka tiišetšwago ka ga ditiragalo tša bosenyi di swanetše go fiwa.
Dikuranta tša mmušo tša mmakgonthe di beilwe ka magoro gore di hwetšwe ka pela.
Di-FAQ ka ga tshedimošo gammogo le ka ga merero ya wepsaete di filwe.
Lahlela thišu ka gare ga ditlakala ge o fetša go e šomiša.
Go šomiša mothomoso goba khamphani ya bao ba sa kgonego go bala ka mererong ya kgwebo go hwetša dikonteraka tša mmušo legatong la khamphani ye e lego ya batho ba mmalwa ba bathobašweu.
Se se ka bonwa bjalo ka selo se se sego sa tlwaelega mabapi le kamogelo ye bonolo ya ditiišetšo tša Mothomoso yoo a latofatšwago ke bommaseterata.
Molao o nyakišišitšwe ke Letseka la peleng  Moinspekthara Korne van Zyl.
Bagononelwa ba bangwe ba lesome ba ile ba tlaleletšwa ka moo lenaneong ke maphodisa a Stilfontein.
Didirišwa tša ka intastering le tša kgwebo tše di tlogetšwego goba tše di sa šomišwego moo katološo goba tlhabollolefsa e hlakahlakanywago ke tšhilafatšo ya tikologo ya mmakgonthe goba ye e lebeletšwego.
Efa bohlatse bjo bokaone ka kgorotshekong, gomme o tsebe ditshepedišo tša maleba.
Eupša lesolo la rena gape le swanetše go godiša lehutšo gareng ga selo se se sa tlogago se le maleba ka intastering ya rena ya mmino - baopedi ka bobona.
Ka tlhagišong ya gagwe AHI o tloga a e bea ka tsela ye gomme ke a bona gore ba mo.
Ke a holofela gore ga ba tshwenyege ge ke tsopola tlhagišo ya bona.
Bao ba rena bao ba dumetšego Phrothokhole ya Kyoto ba tiišetša lefsa maikemišetšo a go bona e phethagatšwa.
Tirišo ya sehlare sa go tloša tšhilafatšo lefelong leo le hlwekišitšwego go bolaya diphoofotšwana tše nnyanenyane.
Tlhokomelo, tekodišišo le go lokiša dikepe tša go phapamala.
Naa persente ya godimodimo ye e beilwego ya dikgahlego tša ditšhelete le tša go bouta ka kuranteng e swanetše go ba efe, goba kgašo ye nngwe ye mpsha ye e bonwago bjalo ka ya maleba ya mellwane ya dikgašontši.
Bao ba lego maemong a boetapele ba go swana le Reggie Oliphant ba itemogela ditlaišo tše ntši tša maphodisa le go golegwa.
Nakong ya go tsena bogareng go tloga nakong yeo, re itebantše le go fenya ditlhohlo tše mmalwa.
Pharologano e bonwa bjalo ka tlhohlo e sego maatla ao a nago le seabe ka mehuteng ya batho.
Ditaba tše di lego kahlanong le kgwebišano tša bobedi tšhireletšo le tše di sego tša tšhireletšo ya dikholego tša ekonomi tša diintasteri tša ka nageng le go direla maikemišetšo a leano a diintasteri tša bosetšhaba.
Bjale ka maitemogelo a gago lešaba leo bjale le be le le le legolo mo go sego gwa tlwaelega?
Tshepedišo ye e tla thewa go ditebelelo tša ditekanyetšo le bogolo le sebopego sa ka moso sa SANDF.
Bokgoni bja batho bja go rerišana, bja go laola dithulano, bja go šoma ka ditaba tša go ba le maikutlo le ditebelelo le go lekanyetša dikgahlego tša motho le tša "sephrofešenale", go fa mohlala mabokgoni a go phedišana le batho.
Le ka sengwalweng sa peleng o hlalošwa bjalo ka motho wa mogopolo wo o ikemego.
Karolo ye kgolo ya tsela e ka seleteng sa Cacadu.
E re thotšhe ya kgotlelelo e thumašwe ka seetša se se phadimago nageng ka bophara.
Gabotse Mna Augustyn maabane o boletše ka fase ga kano gore ga a amane felo le taba ya Mna Themba Mabotha.
Ye ke tsela ya maleba kudu ya go nyaka Khataloko ya Inthaneteng.
Naa ka moo freimeng yeo go ka se no ba le batho ba bantši go feta palo ya ditulo ye e tlwaelegilego, o no lebelela freime yeo?
Go tšea nako go aga dikamano le gore di tliše dilo tše kaone mabapi le go rerišana le setšhaba semmušo mabapi le diprotšeke.
Ka ge UNSG e boletše, re ka se tsogile re bile le kgatelopele ya go fihlelela se ge e le gore ga re na maikemišetšo a sepolotiki.
Borwa bja Afrika bo na le boso bjo bo swanago bo nnoši, thutafase, maemo a dipalopalo tša batho le a sedumedi, tšeo ka go le lengwe di nyakago sedirišwa se se beakantšwego.
Mokoena o paletšwe ge a taboga la bobedi, gomme a tšhabešetša ka moletšaneng ka morago ga ge a se a gata gabotse.
Ba hloka letlotlo la ekonomi le la setšhaba go ithomela le go tšwetša pele go hudugela mafelong a mangwe, e lego seo se fokotšago go hloka tekatekano mo go itemogelwago ke ditšhaba tše dingwe tša go swana le sehlopha sa Agincourt.
Ke tla tlogela taba ye go moya wa boithomelo le wa go ithomela kgwebo wa batho ba eThekwini.
Bontši bja setšhaba se be se dula magaeng, se se sa rutega ebile se hloka.
Foramo ya mekgatlo ye meraro e tla sekaseka ditshepedišo tše go dumelelanwego ka tšona tša tshepedišo.
Go fetogela go tloga go mohlagase go ya go go ruthetša meetse ka sola go ka, le ge go le bjale, ba le mehola ye bohlokwa ya ekonomi le ya tikologo.
A re ipshineng ka leeto ka tsela ya maikarabelo le ya tlhokomelo.
Ke na gape le tshepho ya gore re tla atlega go tloša dikgopolo tše di šaetšegilego tše di bakilwego ke tshepedišo ya Karoganyo ya mmušo wa selegae.
Dikgoro tše mmalwa kudu di sekaseka ka bokgoni mošomo wa tšona go ya ka boleng bja tšhelete.
Tshedimošo ye e lego ka mo tlhahling ye ga se ganetšane le setatamente sefe goba sefe sa tlhakišo ya ditšhelete.
Motlatšamopresidente wa Naga, Mdi Phumzile Mlambo-Ngcuka, ge a swere bafsa ka lefoko ka letšatši la tsebišosemmušo.
Ka Polokwane, Joe Moyo o dira bjalo eupša ka mathale le dipheta.
E fa mebasepala thekgo ya taolo ya maithomelo go netefatša gore e obamela melao ya taolo ya ditšhelete, melawana le ditlhako tša melaotshepetšo.
Ditlhahli di ile tša fiwa mabapi le metšhene ya go tšhuma ditšhila tša go lahlwa tša kakaretšo, eupša go fihla gabjale metšene ya go tšhuma ditlakala ye mennyane ye e sepedišitšwego ke ba taolo ga e laolwe.
Tshepedišo ya go fetošetša Dimemorantamo tša Kwešišano tšeo beng ba kgašo ba di saennego le mmušo mabapi le ditumelelano tša thušo ya mašeleng le MDDA di kgauswi le go phethwa gomme di tšwetše pele ntle le mathata.
Maphodisa a Fochville a ile a golega mogononelwa o tee ka tatofatšo ya bohodu.
Ka nnete, ge re fihla ka Dar-es-Salaam, re hweditše gore tshepedišo yeo e be e fokola eupša ga se ba palelwa.
E bile temošo ya go tšwelela ga seemo sa intasteri sa Afrika Borwa ya bjale.
Boramelao le baboleledi ba semolao ba ka šomišwa go thuša go šoma ka tšhalelomorago ya bobedi melato ya bosenyi le ya setšhabeng.
Ge o mo golega moragonyana ka ga seo o ile wa mo iša go Mokolonene De Kock.
Kudukudu mo dibekeng tše di fetilego tše mmalwa, maphodisa a Stilfontein a SAPS a ile a itšhupa gore ba šoma gabotse kudu ge ba šoma ka basenyi.
Ka mabaka a, TVET ga e na le "tekatekano ya seriti" ka legorong la thuto ka kakaretšo.
Molato wa polao o butšwe gomme matseka a Mpophomeni a ile a thomiša ka dinyakišišo tša ona.
Astronomi ya lefaufaung e fa dinyakišišo tše di pharologanego menyetla ye mentši, mešomo ya boentšeneere le ya maithomelo a theknolotši.
Tona Manuel, go fa tsela, mohlala le kabelano ya go lekana.
Barulaganyi ba holofela gore kampa nkabe e ba hlohleleditše go atlega go feta maemong ao a ka gopolegago.
O swanetše go nagana ka ga ditsela le mekgwa ya go šitiša dilo tša go seekiša goba go di senya pele ga ge di ka thoma.
Sekepe sa diphahlo se išitše dijo Afrika dinageng tše di bolawago ke tlala.
Palamente e dumeletše tšhšinyo ya gore Sentech, go fihla ka nako yeo e be e le karolo ya siknale ya SABC, e aroganywe le SABC gomme e fetošetšwe go ba khamphani ya setšhaba.
Se ga se selo seo go ilego gwa lorwa ka sona ka nakwana.
Bjale, dikwere ka moka tša setšo tša Diolimphiki di tla bulelwa mašabašaba mahala gomme dipontšho tše ntši di tla bulelwa setšhaba mahala, Mna Dongming o tshephišitše bjalo.
Mogononelwa o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Barkly West mo lebakeng le le sa fetšego pelo.
O boletše gore o hlohleletšwa ke moya wa hlogo ya sekolo, bašomi le baithuti ba Montevideo, le kudukudu Kevin.
Re tshwenyega kudukudu ka dikgaruru tše di golego go ya pele ka Somalia.
E na le dikakanyo tša setšhaba sa Afrika Borwa ebile e hlaloša mekgwa ye e šomišwago go ngwala dikakanyo tše.
Bjale re hohofela gore re tla kgona go šoma ka dinyakwa tša batho bao ba nyakago go etela Mecca go ya moketeng wa sedumedi.
Thuto ya setšhaba ya maleba le mananeo a thuto ao a sego a semmušo a tla sepedišwa.
Panka ya Dipeeletšo ya ka Yuropa e hlomile kantoro ka Afrika Borwa.
Lefelo la lebopo la lewatle magareng ga mafelo a go oketšega ga meetse a lewatle a fasana le a godimodimo.
Nakong ya ketelo ya lefelo la nyutleleara la Natanz, Mahmoud Ahmadinejad o boletše gore lenaneo la nyutleleara le be le lebile "samiting".
Phetolo ya rena ke gore ba tšere sephetho sa go dira ka fase ga molao kudu, re ka tšea magato ge ba ka dira ka ntle ga molao.
Palo ya mehuta ya dinonyana tše di phelago bjanyeng tše di amilwego gampe goba bokaone ke seteše sa peleng.
Ge ba šetše ba fihlile seemong sa dikgaruru, e tšwele ka matsogong a rena.
Motheo wa kholofelo wa tšwetšopele ya  bokamoso le ditlhologelo.
Go botana magareng ga toka le tlhabollo ye e tšwelago pele go ya go ile e swanetše go gatelelwa.
Boeti ke ye nngwe ya diintasteri tše di golago ka lebelo gomme bo na le seabe kudu ka go Palomoka ya Boleng bja Ditšweletšwa tša Naga ya selete.
Re tloga re rulaganya go tsebagatša iri le seripa ye e gapeletšago ka dikolong tša phoraemari ka mehla yeo e tlago gatelela arithimethiki ya ka mogopolong le go nagana ka lebelo ga mogopolo, go sepelelana le dinako tša go bala tša iri le seripa.
Hlagiša maikemišetšo a molawana go oketša kakaretšo ya dinetweke tša megala le tša dikgokagano tša megala.
Ka ge mogononelwa a be a sa tsebje, seswantšho sa gagwe sa kakanyetšo se ile thalwa.
Go hloma mabokgoni a peakanyo ao a šomago bokaone ka dikgorong tša maleba le dihlongwa tša phethagatšo ye e atlegilego ya HRDS ya Afrika Borwa.
Ke segopotšo se se phelago sa mašole ao a hlokogfetšego ka WWII.
E ka segatišing sa mantšu, naa se šetše se tšweleditšwe?
Maithomelo a a bopa karolo ya lesolo la go thwala dingaka tše mpsha ka tirelong ya tlhokomelo ya maphelo a setšhaba ka Mpumalanga le go bušetša morago go huduga ga dingaka go tšwa ka dipetleng tša diphrobentshe.
E ka ba gore dithulano di hlaga ka diphapošing tša dikopano.
Go swana le ka godimo, le lengwalo la taletšo go tšwa khamphaning ye e tlogo etelwa ka Trinidad and Tobago.
O šomiše Dikhontomo ka mo go Swanago - Di šomiše nako le nako ge o amana thobalanong gomme o di šomiše gabotse.
Gabotse, katlego ya leanotiro leo la go fetišiša le la go akaretša dilo ka moka, ka ge go boletšwe ka go Selekane se Sefsa sa Tlhabollo ya Afrika, e ka se fihlelelwe ke mebušo ya Afrika e nnoši.
E šupa ditiragalo tše dingwe tše itšego tša Kgoro go netefatša gore mmušo o phethagatša maikarabelo a ketapele ya tshepedišo ya tša maphelo.
Ke wena yo a sa arabego potšišo ya ka.
Ge e le gore ga go na dikgetho tša go lahla ditšhila le go tšhollwa ga meetse ao a nago le ditšhila, melawana ya temošo e a šoma.
Nageng ka kakaretšo go akanywa gore batho bao ba ka bago dimilione tše nne le seripa ga se ba ka ba ya sekolong.
Wepsaete ye le Dikagare tša yona e ka tšweletšwa gape, ya bušeletšwa, ya kopišwa, ya rekišwa gape, ya etelwa goba ya šomišwa bošaedi ka mabaka a itšego ao a beilwego ka moo tumelelanong yeo.
Go tloga fao re tla rerišana le dinaga tše di hlabologilego le dihlongwa tša mešomo ye mentši, tša go swana le IMF le Panka ya Lefase, ka lenaneo le le swanago la Afrika, leo le laolwago ke rena.
Naa ke nnete gore o gotše ka lefelong la Hammarsdale ka KwaZulu-Natal?
Moprofesara Folb o moo gomme o tla tseba go se kwagale ga mahlale ga tšhišinyo ye.
Mna Kwinana naa o kwele seo goba naa o nyaka go fetolelwa sona?
Pego e tla bewa phatlalatša ke SAOM mo lebakeng le.
Ye ke taetšo ye e lego molaleng gore selekane seo sa magareng ga mmušo le ditšhaba gammogo le ditheo tše dingwe, se ka tšweletša dipoelo tše kaone tša go swana le protšeke ye.
Go be go se na selo mabapi le Pere ya Trojan Horse, ga go na diswantšho dife goba dife.
E sepediša kelo ya sekoloto ya ngwaga ka ngwaga ya Toropokgolo, ebile e laola phothefolio ya yona ya inšorentshe.
Bjale naa ke dipolao tše dingwe tše kae tše o kgopelago tebalelo ya tšona?
Ge eba ke ngwaga wa dipoelo kudu go sa tlo bonwa.
Bjale ga ke na le ditlhagišo tše dingwe Mna Modulasetulo le Motlatšamodulasetulo.
Ke taetšo ye e lego molaleng gore go bolela ga rena ka ga Tsošološo ya Afrika le NEPAD ga se metlo ye e se nago selo goba ditoro tša boithabišo.
Gomme e thulana le bohlatse bja gagwe bjo gabjale a bo fago.
Malapa ao a laolwago ke basadi le kudukudu bafsa a tla lebelelwa kudu.
Tsenya khutšo kotsing ka go tsebagatšwa mošomo wa mašole wo o kgonago ka moo seleteng seo, goba mohlomongwe go ba le seabe sa dikgaruru tša ka seleteng le go huetša gampe tekatekano ya maatla.
Bomma ke motheo wa malapa a rena, metse le setšhaba sa rena.
Lebelela wepsaete ya bona go tlo di tsebiša semmušo ka lefelong la lena.
Ga se ka swanela go leka go senya tshepedišo ya gago ya go botšiša dipotšišo.
Karolo ya ka pela ya dinyakišišo e tla lebelela dingongorego tše di tlišitšwego ke batswadi go tšwa ka Dikolong tša Phoraemari tša Milnerton le tša ka Somerset-West.
Fort Wynard e emetšwe gore e bušetšwe le go tsenywa bokaone ka go Common.
Basadi, bao ba dulago ka motseng wa dinagamagae wo o bitšwago Shaleng ka Delareyville, ba na le lerato la go hlabolla setšhaba sa bona.
Se e swanetše go ba tshenyo ye kgolo kgahlanong le digongwana tše di nago le maikarabelo a go dira ga dikarata tša kheretiti tša bofora.
Ke nagana gore e be e le gare ga mesong, ga ke kgone go gopola gore e be e le nako mang.
Se se bohlokwa mabapi le ditsopolwa tše di latelago go tšwa go kahlolo.
Ke filwe setatamente sa Mna Sikele mo, seo ke nago le dikhopi tša sona tše mmalwa gomme ke swere setatamente sa Mna Simelane.
Go šomiša dilo lefsa ke tshepedišo yeo dilo tšeo di lahlilwego di kgoboketšwago, tša dirwa lefsa gomme tša šomišwa gape.
William Rowland o kgethilwe bjalo ka Mopresidente wa Yunione ya Difofu ya Lefase.
Naa ke nnete mohlomphegi gore ke wena setsebisegolo, sa Ditirelo tša Semolao tša Medico, ka Johannesburg?
Retšistara ka ge e amogetšwe go tšwa go SACAP e tla mpshafatšwa.
Ka bokaoneng kgethologanyo le yona e dirile gore malapa a lemoge bošoro bjo bo bego bo dirwa kgahlanong le batho gomme ya tšweletša maikutlo a itšego a kwelobohloko go badudi ba bangwe ba ka nageng.
Laola phothefolio ya dithoto tša phrobentshe go hola batho ka moka kudu.
Gallagher Estate e tla thwala bathadi ba dipolane ba maleba le barakonteraka ba go aga meago go dira diphetošo tša moago.
Ba bangwe ba badiragatši bao ba emetšwego ba akaretša, Bill Paulson, Christadelphias le ba bangwe ba bantši.
Nockwaka o ile a swanelwa ke go tšea sephetho sa ge eba a ka tswalela kgwebo ya gagwe goba a dira pharologano.
Baithuti bao ba bušeletšago ba tla swanelwa ke go sepediša Thuto ya Tlwaetšo ya Bophelo.
Ngaka Ramashala bjale o tla go thuša go bolela ka tlhagišo ya gago.
Ba tla latofatšwa ka molato wa go Swara dithunya le diyunifomo tša maphopdisa mo go sego Molaong.
Gomme o bontšhitše seswantšhong gore Martha le Lucas ba ile ba šarelwa gona moo.
Bokgobapuku gape bo šomišetšwa diprotšeke tša sekolo ke baithuti ba Sekolo se se Phagamego sa Percy Mdala gammogo le dikolo tše dingwe tše mmalwa.
Mogononelwa go emetšwe gore o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Kwa-Msane.
Ga go seo se ka tiišetšago kgatelelo ya batho ka yo mongwe.
E lebišitšwe kudu go tšwa go kgatelelo, taolo le tshepedišo ya batho.
Tekodišišo ya mananeo a kago ya bokgoni ao a lego gona le didirišwa tša mokgatlo go latela dinyakwa tša SAQA le tša NWMS.
Tshepedišo ya tšhireletšo ya setšhaba e tla beakanywa lefsa go fihlelela go kgona go šoma gabotse ga mafapha magareng ga mehola ye e amanago le mešomo ya setšhaba le ya phraebete.
Bokagare bja naga bo be bo šetše bo tletše ka bathobaso bao ba bego ba lebile thokong ya borwa.
Maafrika Borwa a a mehleng eupša a bagale ga a tšhošetšwe ke maima ao bao ba tsebago gore re lebane le ona.
Go swana le gore, re lebane le leuba la HIV-AIDS leo re sego ra le tlogela le itirela boithatelo go boloka maphelo a rena go leuba leo le tlišwago le bolwetši bjo.
Dikamano magareng ga balaodi, dikhansele tša diboto tša bona le mmušo di fapane kudu; le gareng ga balaodi bao ba nago le mešomo ye e swanago.
Mohumagadi Mospikara, yo ke mo hlatlamago MEC Jerry Dimotana Thibedi o hlalošitše tlhohlo ya go aga le go hlokomela melokoloko ya rena ya ditsela kudu gore pušeletšo e tla nyaka fela go gatelela ntlha yeo.
Maloko a na le maikarabelo a ditšhelete ka ga dilo tša ka bokgabopukung tše di tlišitšwego morago ga nako kudu, goba tše di lahlegilego.
Commonwealth ke ketapele go tšwetša pele ditokelo tša botho.
FRU gabjale e na le leanotiro le letelele la dikgwedi tša Agostose le Setemere leo le lebeletšego kudu mafelo ao a dikologilego lefelo la Khonferentshe.
Tšhuma hlaga ya gago mollwaneng wo o amegago ka letšatši le tee.
Rutang setšhaba mabapi le dikotsi tša go kgoga le ka ga dinyakwa tša melawana.
Maphodisa a SAPS a dumela gore a fihleletše segongwana gomme a tswalela motsemošate wa sona.
Go hlokomela le go dira sampole ya ditšweletšwa go thoma dipolaseng tša tšweletšo tše di tsebjago le go šireletša dimela.
Sengwalwa se se beile ditokelo tša bana ka sebopego sa go balega gabonolo.
Temokrasi ya go kgatha tema e nyaka go feta go ya ditešeng tša go kgetha go yo kgetha ka morago ga mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mehlano.
Tshepedišo yeo ka go yona lešata le šitišago moamogedi, go fa mohlala, lešata la moago wa madulo.
Batho ba sa gopodišiša ka ga ditaba tše di boletšwego ke Mopresidente ka Sontaga, ba kgetha sebakeng sa go tseparela ditsholo tše di tšweleditšwego.
Matseka a Eshowe SAPS ba itshepha gore ba tla kgona go kgokaganya bagononelwa ba ba bane le go thuba ka dintlong gammogo le melato ye mengwe ka lefelong la Eshowe.
Fa thušo le tlhahlo ya sethekniki ka tirišong ya tshekatsheko ya enomoni ye nnyane.
Ditiragalo tše di fapafapanego di tla dira gore setšhaba se thabišwe mosegare.
Tšweletšo ya oli ya peu ya khothone e akaretša dilintara tša khothone bjalo ka setšweletšwa se sennyane sa ka fasana.
Dikabo tša pente ya kineg le dilo tša go hlwekiša goba dimakasine gammogo le tšhelete di tla amogelwa ka tebogo.
Dikgopelo di ka tlišwa fela go FIC ke bahlankedi bao ba dumeletšwego bao ba ngwadišitšwego go tšwa ka Dietšentshing tša Phetagatšo ya Molao.
Ke tshepedišo ye e bolokegilego yeo e fetišago dikholego ka ga tšhireletšo ya batho go thoma ka go bola ga meno, ye nngwe ya malwetši ao a tlwaelegilego kudu .
Pego ka ga tlhabollo ye e tšwelago pele ya go ya go ile le komiti ya dikgwebokgolo tša toropokgolo di ile tša lebelelwa.
Mmušo wa Kapa Leboa o hlohleletša tshepedišo ya dikgwebokgolo tše di lokologilego.
Kankere ya molomo wa popelo ke ye nngwe ya dikankere tše di ka thibelwago.
Diprotšeke tša disenthara tša mmetse le mahlale di akaretša go lokišetša baithuti go tsenela Diolomphiate tša Mmetse le Dipontšho tša Mahlale tša tikologo le tša phrobentshe.
Batswadi ba tsebišitše Maphodisa a Donybrook bao go tloga fao ba ilego ba golega bagononelwa.
Go palelwa ga lenaneophethišetšo la dithoto go tšweletša dipelaelo mabapi le lesolo le le tšwelago pele le tlhokomelo ya diprotšeke tše di agilwego ke US, e boletše bjalo.
Maphodisa a hweditše sefatanaga se se utswitšwego, sethunya sa raefole sa polaokabontši le dithunya tše nnyane tše nne tše di utswitšwego.
Senthara ya Mothopo wa Tshedimošo, ye e kgoboketšago, kopanyo le go dira gore mehutahuta ya tshedimošo ye kaone e hwetšagale mabapi le Afrika Borwa.
Aowa, e re ke dire seo ke bego ke šišinya go se dira le hlatse.
Kgopelo ya tekodišišo-go palelwa gabotse ke go phethagatša sephetho sa semolao ka go tšwetša pele titelego ye e sa kwagalego ka go diriša ditshepedišo tša tekodišišo.
Go šomiša methopo ya ka lewatleng le ya lebopong la lewatle mo go sa tšwelego pele go ya go ile ke tlhobaboroko.
O hlohleletša gape bao ba amegago go šoma le MINURSO go dirišana thwii le go kgakagana mmogo ka mafapheng a tlhobaboroko ya rena ka moka ya go swana le go beakanya moepo.
Maphodisa a atlegile ka go golega bagononelwa ba bararo go ba bane.
Diabe tše di tšweletšwago ka go hwetša dikhristale tša khaponetaeoksaete le moyameetse lefaufaung e lego tšeo di pipago lefase le go thempheretšha ya lefaufaung ka go thibela tahlegelo ya phišo.
Ke no fela ke akanya gore bathobašweu ba be ba dula ka toropong, bathobaso ba dula Bonguletu gomme ba mmalwa bona ba dula Bridgeton.
Ge o hlatholla e tee fela ka mathoko, o lahlegile.
Tšwetša pele taolo ya mafelo a kgoboketšo ya meetse ka lefelong la taolo ya meetse ka tsela ya kakaretšo ye e kopantšwego.
Go holofelwa gore diintasteri tša dibešwa tša payolotši di hlohleletša ekonomi ya magaeng, tša hloma mešomo, le go thuša go fokotša meši ya dikhaponetaeoksaete le go thuša neelano ya ka ntle.
Difothokhopi tša dilo tše di kgethilwego di ka dirwa ka tshenyegelo ya gago.
Bagononelwa bao ba golegilwego ba tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Greytown mo lebakeng le le sa fetšego pelo.
E mabapi le go fetišetša ditoropokgolo tša rena le ditoropo le go aga ditšhaba tše di dirišanago, tše di tšwelago pele go ya go ile le tše di nago le tlhokomelo tše di kgonago go fihlelela mešomo kgauswi le didirišwa, go akaretšwa mafelo a dipapadi le a boitapološo.
Go ba le seabe ka go peakanyo ye e šomago gabotse le taolo ya tshepedišo ya dinamelwa tša ka bogareng bja toropo ka EMA.
Bobolokelo bja tshedimošo bo tla fetošetšwa go ba tshedimošo ye e šomišegago ka go dira gore e lokele go kwešišega go bao ba hlokago tsebo ya sethekniki le bao ba hlokago theknolotši ya tshedimošo ye e gatetšego pele.
Khopi ye e lego matlakaleng le khopi ya elektroniki di filwe kantoro ya selete ya DWAF.
Ke boetše morago gae ka Mpumalanga, e lego Hammarsdale.
Mogononelwa o tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Cape Town ka ditatofatšo tše mmalwa tša go amana le diokobatši.
Le ge a se gona ke rata go leboga Tona Naledi Pandor.
Ka dikolong tše ntši go ralala le phrobentshe, di-RCL di gona ebile di šoma ka magato ao a fapanego.
Dinako tša maleba tša go khutša ke selo se bohlokwa sa go beakanya nako ya rena ya mošomo.
Lehono re ka bolela, ka ntle le letšhogo le thulano ya dikgopolo, gore Boagišane bja Bambanani bo bogela baithaopi bao ba dirilego seabe.
Pontšho ya ditiragalo ka moka tše di rulagantšwego tša setšo, tša dipapadi le tša boitapološo e tla laetšwa ge go tsebagatšwa semmušo dilo tše di boletšwego ka mo fase.
Go tlatša difomo tša maleba ge go nyakega.
Dikgwebo tša Tswadišo tša Roodeplaat di tswaletšwe, ka boripana ba boditšwe gore khamphani e be e lahlegelwa.
Go molaleng gore IWG e lemoga gore go dirilwe kgatelopele eupša gwa bolela gore e swanetše go oketšwa.
Sullivan le yena o gopola ka moo, ge e be e le mogaši wa dipolotiki kuranteng ya The Star, yena le Helen Suzman MP ba ilego ba kwana go phatlalatša se sengwe seo melawana ya ka palamenteng e bego e sa se dumelelego.
Kgetha mošomi wa ka Khanseleng go hwetša sefoka sa "CityStars" gore bao ba lekago ka maatla maitapišo a bona a lemogwe, ba ka šupiwa ba ba ba abelwa difoka.
Go swanetše go ba le dika tša kgatelopele le go gomela morago le taetšo yeo e hlohleletšago lekheišene ka moka go ba seemong sa go itokišetša ntwa.
Re ile dikerekeng gomme ra rerišana le ditšhaba tše ntši tša sedumedi go fetiša molaetša.
Tše di šomišitšwe bjalo ka motheo wa dinyakišišo tše di lebeletšego kudu mafapha ao go boletšwego ka ona ka godimo.
Ka moka ga rena re a tseba, gore lentšu le "tsošološo" le ra go tswala lefsa, go mpshafatša, le go thomiša lefsa.
Mohlomongwe ba bangwe ba maloko a phanele ba ka nyaka go botšiša dipotšišo.
Nepišo e tla ba go gore ke eng seo se bopago "tlhagišo" ka kwešišo ya go ba le tokelo ya go homola.
Basekaseki ba go ba le tsebo ba etše wepsaete ya bjale gomme ba tliša dipoelo ka ga dikagare tša yona.
Ke nyaka go gopola Mdi Sisulu ka ga taba e tee fela.
Matseka a Yuniti ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ya Cape Town, ao a bego a šoma diiri tše ditelele ntle le go robala gannyane, a ile a golega mogononelwa yo a bego a amana le dipolao tša batho ba bahlano ye e bego e amana le digongwana ka lefelong la boagišane la Athlone.
Go romelwa ga ditšhelete ka mafelong a fasana a mmaraka ka mafelong a magolo ka mo nageng, go kgontšhitše magato ao a sego a mehleng a go tlišwa lefsa ga ditiragalo tša kadimo.
Leloko la komiti le ka lefša go ya ka mo go laetšwego ke Tona, ka tumelo ya Tona ya Ditšhelete
Folešelaete e tsebja bjalo ka tšhotšhe; mogwera wa gago yo mokaone o bitšwa brah, goba broe,  ye e kwagatšwago bjalo ka brew.
Kgoro e nyaka go bopa lefelo la kgoboketšo ya dithalwa mo lebakeng le itšego.
Ka pabalelo, go hloka tekatekano mo go oketšegago go tloša seabe seo kgolo ya godimo e nago le sona go fokotšeng ga bohloki; gape e fokotša lebelo la kgolo ya ekonomi, ya senya phetogo.
Balekane ba emetšwe, go swana le ka kgwebišanong magareng ga balekane le bao e sego balekane, go phethagatša maikarabelo a maleba le mellwane ka kgwebišanong ya balekane ba bantši.
Ba tirelo ya metšhelo ya dikhamphani ba lekola diphemiti kgahlanong le dithoto tše di romelwago ka dikepe gomme ba rerišana le Ba Taolo.
Ga se bohlale go fokotša ditekanyo tše di šišintšwego tša manyoro.
Go golega le go tšwelela ka kgorotshekong mo go latelago ga Kock ke selo se se tlago ka morago ga ditiragalo tše mmalwa ka moo go tšona a go kwagalago gore o itebantše le balli ka go ba tshephiša gore o tla ba agela dikhapote.
Re swanetše go ithuta ka Ellen Johnson yo a lahlegetšwego ke dikgetho gomme a emela dikgetho tše di latelago.
Go na le metswakotii ye mentši ya dilo tše nnyane kudu ka gare ga mafelo a madulo ao a tšhumago dibešwa, kudukudu ka mafelong ao a bešago malahla le dikgong.
Gabotse ka diphetošo tše di hlokagalago ka seemong sa Afrika Borwa.
Mogononelwa o ile a golegwa ka morago ga ge yena le banna ba bangwe ba babedi ba hlasetše morwa wa molli polaseng ya bona ya Wintershoek ka lefelong la Hoopstad.
Maphodisa ka Duncan Village ba ile ba nyaka go golega bagononelwa bao ba nyakegago kudu ka Mmileng wa Dunga ka ge ba rekiša lebake.
Sekimi sa Tšhielanontši ka ga dingongorego tše di lego gona tše di tsebagatšago tšhielano ya tlaleletšo.
Go eya ka dikatlego tša bona, maloko a Yuniti ya Twantšho ya Bosenyi ya Mmabatho a ile a romelwa go yo ba thuša.
Thabiso, modudi wa Lesotho o be a šoma bjalo ka mothuši wa dithekišo ka lebelenkeleng la Matšhaena ka Ladybrand.
Pharologantšho ye ya ka godimo ga se selo se boima go ka dirwa ebile e šoma bjalo ka tlhahli.
Lebenkele la go rekiša nama ya kgomo leo le phelago le tletše la go ba le ditheko tše di kwagalago le nama ye kaone ye e rekišwago.
Go hloma mananeokgoparara ka diporong tša ditimela, IT, thelekhomo le tšweletšo ya mohlagase le kgokaganyo ya mafelo e tla ba dilo tše di tlago pele.
Re holofela gore se se hlatholla go se kwešiše gabotse gofe goba gofe mo go ka hlagago ka lebaka la diteng ka pego ya kgašo ya peleng.
Lekola go nepagala ga khwetšo ya naga, go rekišwa ga naga le ditshepedišo tša go ba mong wa naga.
Maswao ao kgomareditšwego go goba ao a pentilwego goba a kgokeletšwego philareng, kholomong goba koteng yeo e thekgilego setupu, palekhone goba marulelo ao a se nago maboto.
Badiradikgopelo bao ba hlokofetšego ba tla kgopela go ngwala molekwana.
Mafelo a mangwe a na le boleng bja godimo bja bohwa bja tlhago, go fa mohlala, Langebaan le Verlorenvlei.
Taba ya CPIX e sa lebeletšwe mola e le gore ga se ra swanelwa go holofela mo lebakeng le gomme phokotšo efe goba efe e tla thuša.
Diphetošo tše dingwe tše di amanago le ditlhaelelo tša melawana le mešomo e akareditšwe go maatlafatša le go nolofatša molawana wa bjale.
Go swana le mabaka afe goba afe go tla ba le bothata.
Ke nyaka ditshwaotshwao tša gago ka ga dipolelo tša ka.
Tshepedišo ye e nolofatša tshekatsheko ya tlhahlobo Tshepedišo e nolofatša tshekatsheko ya dipotšišo tša moleko.
Boleng bja phepo bja go rema mehlare ye metala bo swanetše go swana le go rema o eme ge e le gore ga go tahlegelo ya go hema le go bediša  mo go lahlegago.
Diakhaonte tša pušetšo ya ka ntle, moo diresiti tša tšhelete ya ka ntle tša tšweletšo ye e tšwago ka Mozambique gomme dithekišo di a hwetšwa gomme tša bewa ka diakhaonteng tša dipankeng tša ka ntle, di a dumelelwa go ya ka tiragalo.
Tšhišinyo ya ge eba ba swanetše go fegwa mošomong goba ba rakwe mošomong.
Ke ka seemong se se swanago le sa mogwera wa ka yo a nago le tsebo, Mna Maritz, ka ge ke laetšwe ke bagwera ba ka.
Aowa seo ke se se latelago ka dingwalollong ee.
Ga o šišinye gore ba be ba swanetše go thunya bana bao ba hlokago molato le basadi ka dipulete tša raba?
Dipeakanyo tša go swana le tše di emetšwe ge diphetošo tša mohuta wo di dirwa, gwa tlaleletša Esteves.
Gomme ke dumela gore e na le bokgoni bja go fihlelela kgato ya katlego ya yona.
Ka papadi ya sefaleng ya bana gammogo le mmino wa di-gum-boot.
Go swanetše go hlokomelwa gore go matšha ga Minstrel ke setlwaedi sa kgalekgale sa Cape Town, mafelo ao a matšhetšago go ona bjale a na le badudi ba bantši.
Dikhemikhale di ka ntšha digase tša mpholo kudu tša go swana le segaloši sa tlelorine le amonia goba di ka thunya.
Ke gore molawana wo o mabapi le kgwebo sebakeng sa selo sa maleba fela sa sepolotiki.
Methopo ya boditšhabatšhaba le yona e tla šomišwa go akgofiša tlhabollo ya mananeo le go tšwetša pele tirišano ya mafapha a mantši.
Tšhomišobošaedi ya diokobatši e swanetše go rarollwa ka mokgwa wa kakaretšo, wo o kopantšwego, moo e lego gore mafapha ka moka a mmušo, ao a sego a mmušo, le a setšhaba le mekgatlo ya sedumedi e ralokago tema ya mafolofolo.
Go na le tlhokego ya go aga mabala a dipapadi ka mafelong ka moka a bohlokwa nakong ya peakanyo.
Go ruthufala ga lefase - Go oketšega ga dithempheretšha tša bogareng lefaseng ka bophara mo go bakwago ke seabe sa dikhaponetaeoksaete.
Go tšwa maeto a go hwetša dikeletšo tša bophelo le tšona di rulaganyetšwa barutiši bjalo ka karolo ya lenaneotlhabollo la barutiši le le tšwelago pele.
DAEA e go hlohleletša go lekodišiša Setatamente se ka dinako tše di beilwego go tsebišwa ka ga ka moo DAEA e šireletšago tshedimošo ya gago.
Go tloga fao Mopresidente Mandela o ile a fiwa thomo ya go rarolla taba yeo, gomme a latelwe ke Mopresidente Chissano.
Maatlafatšo ya ekonomi ya bathobaso le tlhabollo ya dikgwebopotlana le dikgwebo tša magareng, goba di-SMME, ke dilo tše bohlokwa ka leanong la Mmušo go godiša lefapha la kgwebo le go thuša kgolo ya ekonomi.
Ka lebaka la sebopego sa go aga, dikarolo tše di fapafapanego tša tsela ya dinamelwa ka lehlakoreng la ka leboa la Mmila wa Brickhill di tla tswalelelwa sephethephethe seo se tsenago.
Ga go na kiletšo ye e ka dirwago go ngwalelano ya semmušo le dikgokagano tše dingwe tša semmušo tša dietšentshi tše di kgethegilego.
Magato a a temošo a tla dirišwa kudu ke Kgoro ya Maphelo  go šireletša badudi ka RSA kgahlanong le baerase ye.
Khonferentshe e tšweleditše ngangišano ye kgolo, ya tsoša mafolofolo a magolo gomme ya fihlelela ditšhišinyo tše mmalwa mabapi le dilo tše bohlokwa tša leano la rena.
Dinyakišišo tšeo dipego tše di theilwego go tšona di šomišitve mekgwa ya maithomelo yeo e dirago gore peakanyo ya tshedimošo ya bosetšhaba le ya dilete tša ka fasana e tšwe diripa tše tharo.
Lebelela diipone tša gago tša go lebelela morago go bona motho yo a belaetšago ge a etla.
Gape e gapeletša go thwala le go bopa dikomiti tša tshekatsheko.
Tumelelano ye ya boditšhabatšhaba e bea ditokelo tša bana tša motheo.
Gape ke kgathile tema ka diprotšekeng tše mmalwa tša BSU tše di mphilego mabokgoni a mafsa a go swana le taolo ya kgwebo le tirelo ya bareki.
Re bogetše ka kgahlego tshepedišo ya dikgetho ya motheo yeo e tlago feleletša ka dikgetho tša Mopresidente wa Amerika yo mofsa, ka Nofemere.
Ba bararo ba bona ba latofaditšwe ka go se obamele melao ya sephethephethe, ba babedi ka go belaelwa gore ba swere dithoto tša go utswiwa, gomme yo mongwe le yo mongwe ka molato wa bosenyi, bohodu le go utswa ka mabenkeleng.
Dipoelo tša ditlhahlobo tše di tla ba kelo ye kaone ya go šoma gabotse ga lenaneothuto le lefsa.
Go ja dijo ke lebaka le bohlokwa la go kgona go tseba go šoma ga diphoofolo tša maswi mafulong.
Mna Jordi, e tla ntlheng ya gago hle, ke lefokwana le letelele kudu.
O šomiše ditšweletšwa tše di hlokago dikhemikhale goba o reke ditšweletšwa tša tlhago 'tša go ba le segwera tikologong' tša go swana le  dihlwekiši goba dihlare tša go bolaya dibokwana tše di se nago le mpholo goba dikhemikhale tša tshenyo.
O bile le molaetšwa wo o tšwago go batho ba gago mabapi le maporogo moo.
Le ge go le bjale, naa ke mathata a makae ao a ka se efogwego goba ao a palelwago ke go fenywa.
Go tswalelwa ga Tlelapo go be go sa šupe go lahlwa ga yunifomo.
Dipoelo tša Bosenyi: Go kwala gore mogononelwa o thubile a tsena ka dintlong gomme a utswa dilo ka kakaretšo.
Go tiišetša lefsa boikgafo bja yona go tšwela pele go ba le seabe sa tiišetšo ya toka le khutšo ka DRC ka nakong ya ka morago ga phetogo.
Ge Khonferentshe e fedile, didirišwa tšeo di romelwa nageng ya ka ntle ka go šomiša khanete ye e swanago.
Nka se tsebe ka lebaka la gore o be a eta kudu.
Re holofela gore mahlakore ka moka a tlo ba le seabe ka go feleletšeng ga lenaneo le.
Godimo ga moo, e na le mafelo a bohlokwa a mantši moo go hwetšwago bontši bja dimela tša lefelo leo.
Gabotse ke nyaka go go botša yona ka ntle le go go botša karabo, ka lebaka la gore go tloga go le molaleng go tšwa ka moo khaseteng yeo gore dijo di soletšwe mang e mang ka lefelwaneng la bathuši ba ka sefofaneng.
Ga se thomelo ya tša Mahlale go kgatha tema ka go nyakišiša le go bea nyanyeng ditiro tša tlaišo, eupša go romela kgopolo ya yona ya Mahlale.
Samiti e tšere sephetho sa go tsošološa mokgatlo gore o kgone go kgatha tema ya mafolofolo kudu.
Bobedi dikgoro di tla hlohleletša dietšentshi tša go imphotha dipuku ka diphrobentsheng tša tšona go imphotha dipuku tša go bala tše di tšweleditšwego ke dinaga tše dingwe.
Komiti ya go latišiša ditaba le yona e ile a ba akaretša le basaeni ba bangwe ba Lineas-Marcoussis.
Mekgwa ye mefsa ya dikgokagano-lefelo la tshedimošo-leo le akgofišitšego le go katološa phihlelelo ya tshedimošo le diphihlelelo tša dinyakišišo.
Mospikara, bogongwana le tšhomišobošaedi ya diokobatši e sa le selo sa histori, ntlha ya bopharasaete ka gare ga phrobentshe ya rena yeo e fepanago.
Tše di bontšhitšwe ka lenaneong ka letlakaleng le le lebanego le le.
Mošomo wa bokgabo le lefelwana le lefsa la go hlatswa di tla bulwa ka tiragalong yona yeo.
Mosetsana yoo o be a goeletša, gomme monna yo a bego a sa tsebje o tšweletše a tšhabeša.
Ge re batamela kgauswi le go kopanya ga khonthinente ya rena, Palamente ya Afrika ka Moka e šetše e thomile go swara dingangišano mabapi le taba ye e lego tlhobaboroko go Maafrika ka moka.
Mokgwaphethagatšo wo o nago le dikgato wo o fokotšago kgonagalo ya go se iketle ga mokgatlo.
Mokgwa wo o fa molwetši yo mongwe le yo mongwe nomoro ye e swanago e nnoši, yeo e ka šomišwago kae goba kae ka mafelong a maphelo.
Dikhamphani ka moka tše di romelago dithoto dinageng tša ka ntle le tšeo di lokilego go romela dithoto ka ntle, go akaretšwa tša di-SMME le tša di-BEE, di ka kgona go fihlelela kabelo ye.
Go raka go be go le kiletšo ya maleba ge go ka tlolwa molawana goba  maemo ao a beilwego.
Badudi ba dinaga tša ka ntle ba tla kgona go yo dirwa tekodišišo ya peleng le tshepedišo ya go lokollwa ya peleng ka mafelong a botseno a mellwaneng ao a kgethilwego go bao ba nago le visa ya tokologo.
Bjale ke tlhompho le monyetla wa motho o tee go tsebagatša semmušo KwaZulu-Natal JCPS.
Motšhedi wa peterole go kwagala gore o dirile tše o ka rego o tšela tesele ka loring.
Yeo e ka legatong la ka fsana la madulo a rena ka moka a mane a ka lepatlelong.
Efa thušo ya mabapi le go lahla ditahlegelo ka moka mo Kgoro e itemogetšego tahlegelo.
Macleod o tlaleleditše ka gore meetse ke mothopo wo o turago gome beng ba dintlo ba eletšwa go bega e sego fela ditiro tše di sego molaong eupša gape go dutla ga meetse.
Seo se direga ngwaga ka ngwaga le mebasepala ka moka ya Selete ka phrobentsheng ya KwaZulu-Natal.
Ngwalang molaotheo wo o beago ka moo SGB e tlogo šoma ka gona.
Go "tlatša lešata" ga diphetogo tše tša kgatelelo di beilwe mabapi le legato la modumo, le lebelo leo diphethogo tše di hlagago ka lona ke frekhwentshi ya modumo.
Re dumela gore ditiro tša kadimišo ya mašeleng ya Panka ya Merero ya Mobu di hlokomologile tšhireletšo ya dijo.
Mna van Walsum o tlo etela selete seo mo lebakeng le le sa fetšego pelo go kopana le bakgathatema ka moka.
E lego seo se ntirago gore ke makale mabapi le go lekola merwalo ka Boemafofaneng bja Taipei.
Ditswaki tša seokobatši se se dirago gore motho a be lekgoba, rock cocaine di hweditšwe ka laporathoring ya go dira diokobatši ye e gononetšwego ka Reservoir Hills.
DEDT e dirile dinyakišišo le tshekatsheko ye e tseneletšego ka mo mafapheng a.
Cecil Golden o laola lefelo le gomme o fa ditlhagišo go bakgathatema ka moka ba ka moso ka ga ka moo senthara ya megala e šomago ka gona.
Ka lenaneong le le latelago go molaleng gore tšhomišo ya ka gare ga bokgobapuku gantši e godimo kudu go feta dilo tše di fiwago ka bokgobapukung.
Go šorofala kudu ka ga selo se sengwe le se sengwe e lego seo se gopotšago motšwasehlabelo ka ga go kata.
Mopresidente o swanetše go lekola a lekanyetše, gwa realo Levin.
Maegepeta a kgalekgale a dirile mmetse gomme a o arola ka arithimethiki, altšipra le tšeomethri.
Ge e le gore khomphutha e a šomišwa ke ya go hlakanya ka lebelo le go hlakanya ga go hloka diphošo, e sego go tloša arithimethiki ye e nepagetšego ka lebaka la go hloka šedi mo go sego gwa nepagala.
Re beile metheo yeo go sego gwa begwa ka yona ye e , ge e ka hlabollwa go tšwela pele le go phathagatšwa, e ka feletša ka tirišano ya leano gomme ya arabela dilo tše kaone tša tikologo ya lefase la rena.
Mafaufau ao go fofago difofane a bjale ao a beilwego le maemafofane a swanetše go sekasekwa lefsa go latela dinyakwa tša ka godimo le ditshepedišo.
Ka tshepedišo ya go kgatha tema ga setšhaba, SALC e tšweletša ditšhišinyo tša melao ye mefsa tšeo di ka akaretšago melawana ye e thadilwego.
Ga se fela nyakego go maatlafatša dihlongwa tša mešomo ye mentši eupša go bohlokwa go fetošetša dihlongwa tše gore di arabele ditlhohlo tša lehono ka mafolofolo le ka kamego.
Batho ba lesomepedi bao ba šetšego bao ba golegilwego, ba latofaditšwe ka melato ye e sego ye megolo ya go swana le go tsena moo ba sego ba dumelelwa le ya go dula ka nageng ka ntle le molao.
Go ka se be bonolo go hlohla dikgahlego tše bohlokwa  ka go maemo a go se fetoge a bjale le tše di tsentšwego tša mabapi le ekonomi ya lefase la sebjalebjale.
E sego gore banna ga ba dire - eupša palo ya godimo ya basadi le bona ba a DIRA.
Yena, Buthelezi, o swanetše go gopotšwa gore maahlong a batho bao maikemišetšo a bona a a ekago ke motho yo a swanetšego go lebelelwa.
Borammino ba  Dithaena tša Bayolini ba tla emela naga le bona gomme ba tla diragatša nakong ya pontšho.
Mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mebedi, Sehlongwa sa Boditšhabatšhaba sa Dipalopalo se swara khonferentshe yeo e tsenelwago ke bašomi ba dipalopalo go tšwa lefaseng ka bophara.
Go tšweletša leano la tlwaetšo la mabapi le boso bjo bo fetogago go netefatša gore go ba le maphelo a go ya go ile le boleng bja bophelo ka tikologong ye kaone ya batho ba Bitou.
Kgokagano magareng ga go bea dikelo tša tswala ke Panka ya Resebe le go sepela ka go CPIX, yeo e sa akaretšego dikelo tša kadimišo ya ditšhelete tša dintlo, gantši go ngangišanwa ke ditsebi tša ditšhelete.
Setšhaba sa boditšhabatšhaba se kgopetšwe go šireletša dihlongwa tša phetošetšo le go netefatša gore go ba le tšhireletšo ka Kinshasa- mošomo wo MONUC e tlago o thoma.
Ka mafelong a mangwe a tikologo ya lefase, kakaretšo ya ditirelo tša maphelo a tikologo ga se ya maleba.
Maitemogelo a a sepelelana le diakhaonte tša kgale tša ntwa ya bobedi ya lefase le moragonyana ntwa ka Bosnia.
Ke rata go amogela Franklin Thomas yo e lego Mopresidente wa peleng wa Ford Foundation le yo mongwe wa bagwera ba lebaka le letelele ba naga ya rena.
Netefatša gore go lahla ditlakala tša ka gae, tša diintastering le tša kalafo go bolokegile ebile ke ga nako ya maleba.
Bokamoso bjo bokaone bjo bo hlokago kgobošo bjo bo ka kgonago bo ba romela kgolekgole.
Nakong ya selemo kudukudu, beke e kgona go fela ka go se na motho yo a itshekago ka gore mathoko a bjang bja bona ga se a segwa.
Basesi ba dikateboto ba hlohleletšwa go tsenela pulosemmušo ka Mokibelo wo.
Ga ke nagane gore seo ke se Mna Du Plessis a se bolelago.
Re sa go lebogiša gape ka mo lesolong le le bohlokwa le gomme re lakaletša SANEF katlego.
O nyaka go bona tekodišišo le ditekanyo go netefatša gore go ba le tekatekanyo.
Naga e na le kgetho ye kgolo ya diresturente, dihotele, dintlo tša baeti, disenthara tša mabenkele le  mafelo a mangwe a baeti.
Go bolela nnete, mmino o ama maphelo ka moka a batho lefaseng ka bophara gomme e bile sedirišwa se maatla le setlabelo seo ka tlwaelo se šomišitšwego ka ditiragalong le mabakeng a mmalwa, a mabotse le a mabe, a lethabo le a masetlapelo.
Go tloga mola e thomago, PAC e tloga e boletše gore naga, naga ya rena le methopo ya yona e tšerwe ka kgang ka maatla a dibetša.
Sa bobedi, dinyakwa tše kgolo tša peakanyolefsa ya naga ye e šomago bokaone ke: boikgafo bja sepolotiki; thekgo ye maatla ya naga ka bophara; le tlhohleletšo ya tshepedišo le ya methopo go phethagatša gabotse.
Sengwalwa se sa kahlaahlo se nyakišiša boetapele bja ka malapeng magareng ga banna le basadi le mekgwa ye e šomišwago go kgetha hlogo ya lapa.
Tiragalo ye nngwe ya go swana le yeo ka Hornsnek, Akasia, Pretoria e tla dula ka megopolong ya rena mo nakong ye telele ye e tlago.
Yuinione ya Yuropa e na le seo e se bitšago Dikhwama tša Ditšhelete tša Dihlongwa tša Yuropa.
Letlakala la MFMA le tlošitšwe o kgopelwa go šomiša  kgokaganyo ya ka mo fase ka moso go kgokaganywa thwii le karolo ya MFMA ya wepsaete.
Tlaišo ya bana e ra tiro efe goba efe goba tlhokego ya tiro ye e šitišago kgolo ya mmele, ya maikutlo le ya tlhabollo ya go phela gabotse ga ngwana.
Melawana ye mmalwa le dihlongwa tša Molaokakanywa di diretšwe go gatelela tlhabollo ya go ya go ile.
Go amogelwa ga bathobaso ka go rutweng ga mešomo ka botlalo ke kgwebišano ye e lebeletšwego.
Eupša o sepetše ka morago ga ge ba šetše ba file dipolelo.
Ge go na le panka ya balatedi, gotetša diyuniti go sepelelana le nyakego.
Modulasetulo, mengwageng ye mentši bahlankediphethiši ba sehlopha, go akaretšwa ba bararo ba rena mo, ba ikgafile kudu go šomela le nako ya bona go nyaka phetogo ya dipolotiki tša setšhaba ka Afrika Borwa.
Go opela ga kgwedi ka kgwedi, ditirelo tša kereke tše di dirilwego le dikopano tša dithapelo bošegong bjo bongwe le bjo bongwe.
Bahlahli bao ba ingwadišitšego ba saena melawana ya maitshwaro le go amogela betše le dikarata tša Boitšhupo tša bahlahli ba maeto.
Goeppert o tla fa batheeletši ba gagwe maikutlo a motho wa ka gare ka ga tlhamo le kago ya marulelo a moswananoši, ao a tlago tšea lebaka le le ka nyakago go ba ngwaga go le fetša.
Diromelwantle di wela kudu ka go dijo tše di loketšego go jewa le magoro a dikhemikhale.
PSDF ke sengwalwa se se phelago gomme se tla fela se mpshafatšwa.
SRPP e tla fa thekgo le go hlokomela phethagatšo ya protšeke.
Gore mahu a masea ao a sa tšwago go belegwa a fokotšwe ka dikotara tše tharo, gomme mahu a masea a mengwaga ya ka fase ga ye meraro ka pedi-tharong, a dikelo tša bona tša bjale.
Go sepetša go tlošwa ga mekhukhu ka Phrobentsheng ya KwaZulu-Natal.
Leporogo la Van Stadens le nyakile go ba la tiragalo ba batho bao go ipolaya ba babedi.
Kgetha dithaere tša diphethe tša radial-ply e sego dithaere tša diphethene tša cross-ply ka ge diphethene tše di efa kgotlelelo ye nnyane ya go kgokologa gomme di tšea lebaka le letelele.
Naa ntlha yeo e tlo šomišwa go bahwetši ba mafelwana?
Methopo yeo ke diabe tše kgolo tša go ruthufala ga lefase ka lebaka la meši ya digase tša dikhaponetaeoksaete tše di tšweletšwago nakong ya go tšhuma.
Diyuniti tše di lebeletšwego ke tša mehuta ya dimela tšeo di bego di swanetše go hlaga lehono, e ka be e se diphetošetšo tša go dirwa ke batho.
Diphaephe tše mpsha di dirilwe ka mPVC, dilo tše thata kudu tša go pipetša.
Lesolo la go akaretša dithuto tša bokgoni bja polelo ka mananeong a mantši a tlhahlo, go fa mohlala, thuto ya tiploma ka ga bophodisa ka Technikon RSA .
Go theka go šupa go hlopha dipili ka magaro a maleba a melawana.
Maswao a tla bontšhwa go bapela le sephethephethe se se tšwelelago.
Gomme go realo, o hlagiša seo ka fase ga hlogo ya go dira gore tiro ya sepolotiki e ba ya bosenyi le gore ga go ye nngwe ya tšona ye e bego e le ditiro tša bosenyi.
Tekodišišo ya Molawana wo o Kopantšwego wa Tikologo ya Bogare bja Toropo e šišinya gore go be le tirišo ya molao wo boima wa tikologo le tlhapetšo ye e bonagalago, gwa realo Smith.
Mmušo o tla, ka go rerišana le bengmešomo le bašomi, lekodišiša tshepedišo ya ditefelo tša bašomi ba meepong le bašomi ba meepong ba nako ye e fetilego ka lebaka la go oketšega ga tshenyegelo ya go iphediša.
Mongtafola e ra molemi yo a nago le maswanedi a go ba le tafola ya gagwe.
Godimo ga moo, Khomišene ya Tekodišišo e ile ya tiišetšwa, go netefatša gore ditlhahlolo tše di tšweetšwego diphetho ke dihlongwa tša tshekišo goba dihlongwa tše dingwe di hlahlobje ke maloko a godingwana a NEC.
Lefelo ka moka le tla tlošwa dimela tše di sego tša segwa le tše di gotšego go fetišiša.
Go fa mohlala, ga se gwa ba le go tšeela fase lefapha la mmušo.
Ka moo re ka hwetšago kgolo ya ekonomi ya godimo ye e hlomago mešomo, tekatekano ye kgolo le maphelo a makaone a badudi ba rena.
Ke na le bonnete bja gore o tla swanelwa ke go dira seo gomme wa dira gore di hwetšagale go Mna Hugh Lewin.
Lekgotlatheramelao la phobentshe le tla tšea sephetho sa gore le tla fela le etela kae ka tlwaelo.
Ke be ke le molaodi yo e bego e se wa phethišo, Mna Beukes o be a na le bokgoni bjo bo lekanego go laola khamphani ka mabokgoni a gagwe, gomme ga se ka bona go hlokagala go itshwenya ka seo.
Go fihla nakong ye e sa tšwago go feta, dipalopalo tša setšhaba ka Afrika di bile maemong ao a sego kaone.
Molao o nyaka gape gore motho a bule akhaonte ya thraste moo e lego gore letseno ka moka la dithekišo legatong la batšweletši le tepositelwe ka gona.
Lenaneo la thibelo ya bosenyi le a phethagatšwa ka Mdantsane le ka Motherwell ka Kapa Bohlabela.
Bophelo bja poelanyo ke bjo bo bonwago ka go dira segwera se sefsa le go laelana go go swabišago.
Ka nako yeo bana ba gago ba tla bego ba le mengwageng ya ba mahlalagading ba tla be ba itokišitše, gomme go kgonagala gannyane gore ba ka tšea diphetho tše di hlokago bohlale.
Etela Museamo wa GSH go bona gore dihlare di fetogile ge mengwaga e ntše e feta.
Gomme e ile moo, eupša e gatišitšwe.
Go na le setšhaba sa bosetšhaba ka tlhabollong ya bafsa.
Go aba inšorentshe ya sekoloto sa dithoto tša go romelwa ntle, gammogo le inšorentshe ya poelo ya pušetšomorago ya maemo a phemiti goba ya go se šome bokaone ga baabi ba ka nageng.
Ke le tlišetša ka moka madume a borutho kudu go tšwa go batho ba rena - badudi bao ba farologanego eupša bao ba kopanego ba Afrika Borwa.
Ditshepedišo tša kgwebo tšeo di angwago ke softewere ye nngwe tše di tlogo hudušwa di tla hlahlobja ka tekodišišong ye e rulagantšwego go tseba dikotsi tše di ka amegago ge go huduša go dirwa.
Mabapi le melato ye e sego ya bosenyi, thekgo ye e sa šitišwego go tloga go ba molao go fihla go ba taolo ya sephethephethe e swanetše goba setlwaedi.
Ke bolela ka ga ditšhišinyo tše pedi tše di tlišitšwego ke mogwera wa ka yo a nago le tsebo.
Mošomi a ka kgopelwa go romelwa le go bega ka kantorong efe goba efe, mafelwana a mešomo goba mafelo a mošomo a Mmasepala ka lefelong la taolo ya ona.
Maloko a hweditše gape lebake, dibetša tše kotsi le dithunya tše tshela tše di se nago le laesentshe.
Tšhireletšo e bonwa bjalo ka selo sa kakaretšo seo se akaretšago merero ya sepolotiki, ya setšhaba le ya tikologo.
Pego e boletše ka maatlafatšo ya sepolotiki ya basadi ka India bjalo ka tlhabollo ye bohlokwa, yeo e boletšego gore ke selo se sekaone sa ka moso.
Lekanyetša lefelo la letheka ka tsela ye e swanago, ka go šomiša seatla se tee, ge kgomo ya tshadi e iketlile.
Ke nyaka go thomiša le go fetša ka setsopolwa.
Bjalo ka molaodi wa merero ya ekonomi, NERSA e tla netefatša go kgatha tema ka go lekana le go thibela tšhomišobošaedi ka ditiro tše di sekametšego ka lehlakoreng le tee tša go ikhola.
Fokotša ditlakala tše di tlišwago ke go senya mafulo ao a tšwelago pele go fulwa ntle le go khutšišwa.
Go tsena ka Afrika Borwa ga go nyake mokgwa ofe goba ofe wa go hlabelwa.
Khoisan - Lereo la kakaretšo la go šupa batho ba MaKhoi le MaSan bao gape ba bitšwago MaHottentots le MaBushmen bao e bilego batho ba setlogo ba ka Borwa bja Afrika.
Diphethene tše di tšwelelago tše di bopilwego di ka tšwela pele go šomišwa goba go dirwa dibopego.
Go tloga fao e bolela gore sampole e ntšhwa go difaki tša polastiki tše nne.
Go swana le kgoeletšo ya gagwe ya gore ntwa e fedile, Mopresidente Gbagbo o boletše gore mmušo bjale o tla rulaganya dikgetho tša go kgetha mopresidente tše e lego kgale di emetšwe.
Ka morago ga go bjalela moo moithuti o kgatha tema ka taolong ya semela.
Tšhomišo ya mebala ye e šomišitšwego ka mmepeng wa go rapalala le yona e filwe ka lenaneong.
Tshedimšo ye e nyakegago go thekga masolo ka gare ga NWMS.
O fetošitše madimabe le go ikwela bohloko go ba mošomo wo boima le go tsenya mogopolo wa gore ga o be mokgwethwa fela ka go lebelela diswantšho tše kgethwa.
Kgwebopotlana goba kgwebo ya magareng ye e hlomilwego ye e nyakago letlotlo la maithomelo a mafsa.
Intasteri ye mpsha ya ka Afrika Borwa e tšweletše mo mengwageng ye e sa tšwago go feta, ye e lebeletšego kudu go hiriša dikhasete tša dibitio go tlo di bogela ka gae.
Go bea le go bapatša Selete sa Lewatle la India bjalo ka lefelo la ketelo ya baeti.
Dipetlele ga se tša laolwa gabotse kudu ka maikarabelo a mannyane le taolo.
Leano la Khwetšo ga se la khwetšo ya moputso la molawana wa 'ge o sa šome, ga o hwetše moputso', eupša le šoma ka kakanyo ya gore tefelo ga e aaretše barutiši ka moka le dikolo ka moka.
Seteše se sefsa se sennyane se gare se a agwa go bapela le lepatlelo le lefsa.
Tlhahli ye e fa dikgwebo, kudukudu di-SMME, mekgwa ya go phethagatša mananeo a mošomo a go seketša tšhelete.
Maikemišetšo a rena a go aga ditšhaba tše di bolokegilego ke ao a golago ngwaga ka ngwaga.
Bakgathatema ba dinaga tša ka ntle ba ile ba ntšhwa gomme Maafrika Borwa a fetoga Maafrika Borwa ka botlalo - dipanka di fetogile tše di lego tša Maafrika Borwa ka botlalo.
Kabo ya tikologo ye e maatlafaditšwego ya Maatlafatšo ya Ekonomi ya Bathobaso.
Maafrika a mantši a arabile dibaka tše di tlišwago ke bašomi bao ba hwetšago meputso ka mafolofolo, go sepela maeto a matelele go hwetša tšhelete go thuša dikgwebo tša dinagamagaeng ka ekonoming ya ka malapeng.
Phatlalatša dibaka tša mehutahuta le mehuta ya ditirelo tša bafsa.
Basadi ba rena ba tšwela pele go šitelwa ke go tšea lehlakore le go dira dilo ntle le go lekalekanya le dilo tše di sego tša loka ka setšhabeng tše di nyakago go ba dira badudi ba maemo a fase.
Bjale, bjalo ka setšhaba, re ile ra thopša ka ge go akantšwe - le ka kakanyo - seemo sa tlhakatlhakano se se latetšego.
Ditirelo tša go bjala mehlare di abja lefelong leo ka moka ka mokgwa wa diphaka tše di hlokometšwego, mabaleng ao a se nago selo le mafelong a pabalelo ya tlhago a  D'MOSS .
Re okeditše ditirelo kudu ka dinagamagaeng tša rena, gomme re tsebagaditše go dira dirapana tša merogo le dikimi tše dingwe tša temo, gammogo le magoši.
Mercantile e na le makala a lesomenne ao a abago ditirelo ka botlalo tša ka nageng le tša boditšhabatšhaba, gammogo le thušo ya ditšhelete ye e kgethegilego le dinolofatši tša dipeeletšo.
O boletše gore tlhaelelo ya dibithamini le ya diminerale e tšwela pele go emela ditlhohlo kudukudu ka mafelong a dinagamagaeng le ka mafelong a mangwe ao a sa hwetšego ditirelo gabotse.
Naa o tloga ka nnete o bone mosadi yo go bolelwago gore o be a kadietše ebile a sa šikinyege godimo ga sekhafole?
Ke tla fetola Lord Triesman ge ke hweditše sengwalwa ka botlalo sa polelo ya gagwe.
Toropokgolo e maswabi ka ga ditšhitelo tše di bakilwego ke tiragalo ye.
Pula e be e ena gomme mootledi wa ampulentshe o ile a phamogela ka thoko go širogela terekere, gomme a lahlegelwa ke taolo ya sefatanaga.
Nama ya mpšhe bjale e tlaleletša go romelwa ntle ga nama ya kgomo ya boleng bja godimo ka mmarakeng wa ka Yuropa.
Ka moka ga bona ba na le diradio, ba na le diradio tšeo di hlometšwego ka ditsebeng tša bona.
FET e tla fa baithuti menyetla ya go ithuta dithuto tše di kgethegilego tše di kgahlago bona, bokgoni bja bona le dinyakego tša ekonomi.
Maswao a ka mo legorong le a tla bewa ka gare go A, gomme ga se a ikemišetša bašomiši ba tsela ba ka ntle ga lefelo la mabenkele goba bjalo ka tsebišo ya dinamelwa.
Maloko a Bloemspruit CSC a bone sefatanaga se se gononelwago se se bego se sepela se se sa laeta mabone.
Bahlahli ba Lebopong la lewatle gape ba ka fa baeti keletšo ka ga boso, maemo a maphoto a lewatle le kgonagalo ya mapotlelo a matala ka meetseng.
Ka ge a boletše bjalo, motho o ya ntlheng ye e latelago, yeo nka rego ka ge ke sa kwane le  Mophrof Terblanche kudukudu.
Go palelwa ga fomula ya bjale ya thušo ya mašeleng go hlohleletša tlhabollo ya mokgwa wo o theilwego go baithuti.
Mmušo wa SA o ipileditše go mmušo wa Israele go emiša ditlhaselo tša sešole ka Gaza go gomiša mašole a yona ka bjako le mo go hlokago mabaka ao a fiwago ao gabjale a tletšego ka mollwaneng.
Bistro ya kgale ya Fora e fetogile sehlongwa sa ka Durban.
Eupša ke ka maikutlo go tseba gore re kgobokane mo bošegong bjo, go tšwa dipolotiking tše ntši tše di fapafapanego, le go keteka motheo o mongwe wo mokaone ka temokrasing ya rena ye e golago.
Seabe sa ka ka pukung ke gore matsenyagae ao ke a ngwadilego le go a rulaganya.
Go hlongwa ga dikgorotsheko go amogetšwe ka mafolofolo ke badudi ba makheišene a tikologo.
Ke nyaka go go fa tše dingwe tša diprotšeke tša rena ka boripana.
Diaparo tše borutho ka borwa marega eupša diaparo tše borutho kudu kae goba kae.
O šomiše 'selo sa sebopego sa seboko sa lebating' goba 'sa sebopego sa sosetše' go thibela meboya ka fase ga mabapi.
Tlhahlo ya mathomong e a nyakega go tsebiša bašomi ba sephrofešenale maano a mafsa.
Ka morago ga ditherišano tše mmalwa tše di tšerego mengwaga ye mmalwa, Diforamo tša Tlhapetšo ya Metse bjale di tla šoma ka fase ga molaotheo o tee wo o swanago.
Gomme mohlomongwe go sepelelana le seo se ka bego se gatišitšwego ka makopelwaneng a megala, gona nkabe ke ile ka leka go mo šala morago goba ka tsela ye nngwe, eupša ga se gwa ka gwa atlega.
Tirelo le yona e thomile maano a go thwala le go tšwela pele ka bašomi bao ba nago le bokgoni bjo bo sa hwetšagalego gabonolo bjo bo nyakegago go phethagatša mešomo ye e nyakago tsebo ye e kgethegilego kudu ka gare ga Tirelo, go swana le baotledi ba difofane, basekaseki ba ditopo, bjalobjalo.
Selekane se Sefsa sa Tlhabollo ya Afrika  Nepad, se tsebagaditše mathomo a mafsa gomme se fetogile makgoladitsela a go tloša khonthinente kgole le go se šuthe ga ekonomi le tlhabollo.
Hwetša maina a dikgwebo tše kgolo tše di nago le mantšu goba diphošo tša go tlanya tša lentšu.
Ka TIA le di-CoC, re ka ba le seabe se sekaone ka tlhabollong ya Afrika Borwa. 
Wate e ile ya emelwa ke Mokgatlo wa Badudi wa Adelaide mo nakong ye e fetilego gomme ya se sa ba le motho ka lebaka la go rakwa ga mokhanselara ke mokgatlo.
Maphodisa a ka Carnarvon a nyakišiša molato wa mabapi le go swara lebake.
E nyaka kgokagano ye e tseneletšego le hlogo ya OMU le ba bangwe ba taolo ba godingwana.
Moletlo wo o tliša kopano le go tsenya kwelobohloko ka dipelong tša batho.
Ke seo re phelago ka sona le go katana ka sona maphelong a rena le go leka go aga lefsa le go fetošetša ekonomi.
E tla ikemišetša go netefatša gore mokgwa wo o šomago gabotse le wo o kopantšwego wa taolo ya tlhokomelo ya maphelo ya mabapi le ditšhila le go hloma melawana ye e swanago ka phobentseng ya mabapi le taolo ya tlhokomelo ya maphelo ya mabapi le ditšhila ka Kapa Bodikela ka moka.
Ge mathata a ntše a oketšega setšhaba sa boditšhabatšhaba se ile sa dikadika gomme sa se nyake go tše kgato e sa le nako.
Gabjale Mmušo o thuša mananeo a mangwe a dinamelwa ka mašeleng ka mabaka a itšego.
Tshedimoo ka ga manyoro a dikgogo, didirišwa tša kgodišo le meetse a go nošetša a dipeu tša letšhisi.
Tlogela sekgoba se se lekanego sebakeng sa ge o ka tšwa ka lebelo ge go ka ba le maemong a tšhoganetšo.
Palamente le yona a dumetše tšhišinyo ya go rekiša ditsetše tša dilete tša kgašo tša kgwebo tše tshela tša SABC go ba lefapha la phraebete.
Fela o lebelela wepsaete ye go hwetša lenaneo la dinako tša ditlhahlobo tša tlaleletšo.
Haraka e tee ya go kukela godimo goba serwadi sa ka pele, go phatlalatša bjang bjo bo ripilwego go ya lefelong la thokwana.
Setatamente se se šupa lefokwana le le nago le nnete la dipalopalo: ditsela tša go ela ekonomi di ka se dule lefelong le tee.
Dikotara tše tharo tša bona di dula ka Leboa la Amerika, Bodikela bja Yuropa le ka Japan.
Gabjale, mohlankedi yo a sa rutwago mošomo o dira tšhšinyo go mosekiši, gomme mmogo ba tšea sephetho sa ge eba ngwana o swanetše go romelwa go gongwe goba a sekišwe.
Gomme o re go tloga fao o ile ka lepatlelong moo o ilego wa hwetša Mna Myaluza?
Di-LCRC di na le maikarabelo a go nyakišiša bosenyi, go akaretšwa go kgoboketša bohlatse bja mahlale ka ditiragalong tša mohuta woo.
Mna Modulasetulo bohlatse bjo bo latelago bo tla etwa pele ke mošomimmogokanna Mdi Gangadu.
Gomme bohlatse bjo bontši bjo bo kgobokeditšwego gomme ke amogela ka bjako dinetefaletšo tša gago tša gore go bile le tlhakatlhakano ka tsela ye e bego e sa laolege, bošegong bjoo.
Ngaka Mijburgh, o gopotšwa gore o sa le ka fase ga kano.
Tshedimošo ye e nyakegago kudu ke masolo a bohlokwa ka moka ka gare ga NWMS.
O fele o lebelela letlakala le go hwetša dikoša tše mpsha le ditsopolwa tša go bonwa ka mahlo.
Dipoleitšana tša diswantšho, filimi, pampiri, papetla ya pampiri le dilogwa, tše di beilwego nyanyeng eupša di sego tša hlabollwa.
Tshepedišo ya go thea mebila ya ka Durban maina lefsa e tšwela pele gomme setšhaba se tla kgatha tema ka go kgetheng ga maina a mafsa.
Mo go bona, maphodisa a hweditše dithipa tšeo di šomišitšwego go bolaya motšwasehlabelo.
Ge e le gore o hlatswa morwalo wo monnyane, šomiša peakanyo ya maleba ya boemo bja meetse.
Leano la peeletšo ya letlotlo le a hlabollwa, ka go šomiša tshedimošo ya NEIMS.
Swanetše maemo a go kgonwa ka mašeleng ga ditšhaba tša Afrika Borwa.
Eupša go swanetše go hlokomelwa gore dikolo tše dingwe tše mmalwa di kgona go ithomela mehuta ye itšego ya ditiragalo go thuša ditšhelete tša sekolo sa bona.
Bagononelwa ba bane ba tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Thabazimbi mesong ya lehono.
Sehlongwa se sefsa se tla fiwa mošomo wo o kwešišegago wa go hloka kgakantšho gomme se tla kgopelwa go hlokomela ditshenyegalelo ka botlalo le phatlalatša, go bea nyanyeng ga letseno le dikotsi.
PTIP e aga godimo ga mošomo wo o šetšego o dirilwe ke Kgoro ya ka.
Tlhapetšo ye e tseneletšego e tšwela pele nageng ka bophara ka dimpšheng ka moka tša kgwebo, dikgogo tša kgwebo le tšeo e sego tša kgwebo.
Toropokgolo e file ditokelo tša yona tša kadimo ye go First Rand bjalo ka tšhireletšo ya ditlamego tša yona go FirstRand ka fase ga kadimo ya mathomong le ka dikoloto tše dingwe.
Re leboga ba kgašo bao ba thušago go phatlalatša seo se hlagago mo.
Ditšhaba le batho ba swanetše go tsebišwa ka ga CD gomme ba swanetše go kgatha tema ka mo go swanetšego ka ditiragalong tša CDC.
Tsebišo e na le tshedimošo le ditšhišinyo tša mabapi le taolo ya tekano le sebopego sa mošomo wa gae ka gare ga diteng tša lenaneothuto le le theilwego go dipoelo.
Se se akanya gore kabo ya thuto ya godimo ya boleng, kudukudu ka ditšhabeng tše di lego kotsing kudu, e laolwa ke dikamano tša mafapha a mantši.
Toropokgolo e na le mehlare ya go phatlalala ye e bjetšego mebileng gomme e dikanetšwe ke diphaka tše botse, e lego mašaledi a Cecil John Rhodes.
Molaokakanywa wa Mabjala, wo o hlokometšego diphetho tša Kgorotsheko ka ga melao ya peleng.
Dintlha tša mafelo le dinako tšeo pego e ka hlalobjago le go kopišwa ka tšona.
Selete sa lebopong sa Border-Kei ke sa dinagamagae kudu, gomme East London ke lona lefelo le nnoši la setoropong.
Ge e le gore o kgetha ka tsela yeo go na le megala ya ka tsebeng gomme o ka kgopela gore e fetolelwe go Afrikantshe eupša seo ke kgetho ya gago.
Dimaekherofoune di tletše lefelo le ka moka bjale o no e swara.
Tiragalo e tla swarelwa ka Senthareng ya Setšhaba ya Carletonville ka Labone.
Afrika Borwa e dirišana le USA ka protšeke ye.
Heritage Market ke lefelo la mabenkele la maemo a godimo la ka Victoria leo le beilwego ka bogareng bja Hillcrest.
Pukwana ya dikgokagano e tla fa baeti taetšo ye e kwešišegago ya tšeo baotledi ba di emetšego le gape dintlha tša melawana ya Sekhwama sa Dikotsi tša Ditseleng FunRAF.
CBPWP e fa tlhahlo ya mabapi le tlhokomelo ya ditsela tša di-CDW gammogo le mabokgoni a tlaleletšo a tša bophelo le tlhahlo ka ga temošo ya HIV AIDS.
Ke rata go le leboga ka moka ge le tšere nako ya mešomo ya lena ya ka mehla gomme la tla mo dijong tše tša mesong.
Mongmošomo ofe goba ofe goba ngaka ka ge go boletšwe peleng yo a ka palelwago ke go obamela ditlhagišo tše di lego ka mo o tla bonwa bjalo ka yo a tshetšego molawana wo.
Dinyakwa tša bona tše nnyane di tloga di le fase ge di bapetšwa ka ge di beilwe ka fase ga mafelwana a matlakala ao a hlohloregago le bontši bja ditlakala.
Aowa, ka lebaka la gore le bile le masetlapelo ao a hlagilego ga ke bone gore go na le yo a lebeletšego kudu go bala ga botseno bja go dikologa bja go dumelela motho o tee.
Ke a dumela - ke a dira - gore dikolo di ka tliša phapano go bao ba hlokago gomme di ka fenya mehuta ya bohloki bjo bo hweditšwego.
Gape e akaretša tshedimošo ya kakaretšo, le ya maleba ya dinyakišišo tše di ngwaletšwego batho ba magato ao a fapanego a tsebo ka lefapheng la Letlotlo la Setšhaba.
Go dirwa ga mabati a tšhipi, mafastere le diforeime tša tšona, dipatlelaphurufu, le mafelwana a go tšhaba mollo, dikeiti, le mošomo wa go swana le ye yeo e šomišwago ge go agwa.
Dihlongwa tše di abago mašeleng goba methopo ye e amegago goba dikarolo tša yona go phethagatša tiro ya tlhabollo.
Mohuta wo wa motšhene wa go phatlola dilahlwa o laolwa ke motho ka o tee, gomme mellwane e beilwe go ya ka theknolotši ye kaone ye e hwetšagalago ya mohuta woo wa polante.
Seabe sa rena se be se le ka tsela ya setee le ka mafapha, eupša bašomi ba mašole a ka Cuba le ba bangwe ba bona ba hlokofetše ka lesolong le la bagale.
Wate e be e emetšwe ke Democratic Alliance mo nakong ye e fetilego gomme ya hloka motho ka lebaka la go itokolla mošomong ga mokhanselara.
﻿Megala ka moka ye e tsenago senthareng e a gatišwa . 
Lemoga : Letšetša nomoro feela ge go na le seemo sa tšhoganyetšo . 
Batho ba ka letšetša senthara ka mogala wa Telkom goba cellphone . 
Ye ke call centre yeo setšhaba se ka begago ditiro tša bosenyi diiri tše 24 . 
Kgotla nomoro ya mogale ya 10 111 kae le kae mo Afrika Borwa . 
ke tshenyo ya didirišwa tša maphodisa ka gobane maphodisa a ka romelwa moo go se nang seemo sa tšhoganyetšo . 
Tshedimošo e a ngwalwa gomme wena wa fiwa reference number bjalo ka bohlatse le go lota mohlala wa ngongorego ka moso . 
Ngongorego e fiwa SAPS Community Service Centre ( CSC ) ya selegae , Koloi ya sediko goba koloi ye e leng kgauswi ya Flying Squad . 
Bakeng sa dingongorego tšeo eseng tša tšhoganyetšo le dinyakišišo tše tlwaelegilego , letšetša seteše sa kgauswi sa maphodisa . 
Ga go difomo tše di tlatšwago . 
Megala ka moka e arabja ka pela ka moo go kgonegago . 
﻿Ge e le gore sephetho sa Lekgotlakhuduthamaga ke se ema le mokgopedi, Mongwadiši o na le maatla a go fana ka phemiti. 
Tefelo 
Romela le pego ya ditiragalo tša peleng tše o di phethilego . 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mongwadiši o tlo amogela ditshwayatshwayo tša setšhaba mo nakong ye e beilwego. 
dikgopelo tša tokollokakaretšo di swanetše go dirwa morago ga go phethwa ga ditiragalo tša mohuta woo mo Afrika Borwa mo nakong ya dihla tše tharo 
Romela le bohlatse bja ditsebišo go setšhaba . 
Mongwadiši o fana ka phemiti ya maleba. 
Wona o akaretša go fa diphemiti, ditumelelo le ditifikeiti tša: 
Nyakišiša gore ke mohuta ofe wa tumelelo wo o o nyakago gomme o tlatše foromo ya maleba. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Lefa tšhelete ye e beilwego . 
Romela le khopi ye nngwe ya kgopelo, ye e se nago le tshedimošokgwebo ya sephiri, go Mongwadiši wa di-GMO. 
Tsela e latelwago 
go tliša GMO mo Afrika Borwa ka maikemišetšo a go tlo dira diteko ka tšona di-GMO tšeo mo nageng ye 
go ngwadiša didirišwa tše di šomišwago go tšweletša di-GMO 
tšhomišo ye e laolwago ya di-GMO ka dilaboratoring goba mafelong a kgodišo ya dimela 
tumelelo ya go bjala le go šomiša di-GMO mererong ya kgwebo 
Bahlahlobi go tšwa go Kgoro ya Temo ba tlo lekola go tsenywa tirišong ya mabaka a a beetšwego diphemiti tšeo. 
Godimo 
Tefelo 
Komitikeletšo e tlo sekaseka data ya senthifiki ye e rometšwego gomme ya dira ditigelo go Lekgotlakhuduthamaga malebana le polokego ya tiragalo ye e šišintšwego ke mokgopedi. 
Tlhalošo 
Hlokomela dinyakwa tše di latelago malebana le dikgopelo tše di itšego: 
Kgopelo ya tumelelo ya mediro ya go amana le 'genetically modified organisms' mo Afrika Borwa 
go fa merwalo ya di-GMO maemo ao a di swanetšego. 
Mongwadiši o tlo lekodišiša ge e le gore kgopelo e kgotsofatša dinyakwa tša molao wa go bitšwa Genetically Modified Organisms Act, 1997. 
Kgoro ya Temo e sepetša Molao wa go bitšwa Genetically Modified Organisms Act, 1997. 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Lekgotlakhuduthamaga le tšea sephetho malebana le kgopelo ka go hlokomedišiša kgopelo, ditigelo tša Lekgotlakhuduthamaga, ditshwayatshwayo tša setšhaba gammogo le gore sephetho seo se tlo ama bjang makala a temo, maphelo, bašomi, kgwebo le tlhabollo ya saense le theknolotši. 
go romela di-GMO go tšwa Afrika Borwa go ya dinageng tša ntle 
dikgopelo tša go tšwela pele ka ditiragalo di tlo dumelelwa ge fela e el gore ditiragalo tšeo di be di dumeletšwe peleng 
go tšwetša pele goba go katološa ditiragalo tšeo di bego di dumeletšwe peleng 
Mafelo le diatrese 
Bakgopedi ba swanetše go hlokomela tše di latelago: 
Romela kgopelo gammogo le palo ya dikhopi tša maleba go Mongwadiši wa di-GMO. 
Diphemiti ka moka di na le mabaka ao a beilwego. 
Tlhalošo 
Godimo 
﻿Khansele efe goba efe e ka tšea sephetho sa go lomaganywa le khansele goba dikhansele tše dingwe . 
Dikhansele tše di lomaganywago di ka dira kgopelo ya go hloma Khansele ye e Lomagantšwego ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi go Registrar wa Merero ya Bašomi mo go Kgoro ya Bašomi . 
Mekgahlo ya bašomi le mekgahlo ya bengmešomo e ka ingwadiša gore e hlome dikhansele tša ditherišano tša merero ya bašomi . 
﻿Kgopelo ya tumelelo ya kgwebo e swanetše e romelwe le setifikeiti seo se filwego ke ramatlotlo yoo a ngwadišitšwego le Institšhute ya Dibalamatlotlo tša Afrika Borwa ( South African Institute of Chartered Accountants - SAICA) . 
Dira kgopelo go kantoro ya botseta ya Afrika Borwa , mišene goba kantorong ya Merero ya Selegae ya kgauswi le moo kgwebo e tlo hlongwago gona . 
Tumelelo ya kgwebo ke tumelelo yeo e fiwago motšwantle yoo a ikemišeditšego go hlama goba go boloka mo kgwebong ka Afrika Borwa . 
Bana ba ka tlase ga mengwaga ye 12 le basadi bao ba le go mmeleng ba ka se nyakwe dipego tša radiolotši . 
Ga go na nako yeo e beetšwego tirelo ye . 
dipego tša kalafi le tša radiolotši tša mokgopedi yo mongwe le yo mongwe . 
minimamo wa dimilione tše R2,5 tša tšhelete goba ge e ka ba dimilione tše R2 tša tšhelete le neelo ya go thoma ya R500 000 . 
peeletšo ya mehola ya khudušo ya go lekana le thekete ya sefofane ya go ya le go boela nageng ya setlogo goba bodulong bja go ya go ile : Peeletšo ye bjalo e tla bušeletšwa go wena ka morago ga ketelo ya gago ya mafelelo goba ka morago ga ge tumelelo e filwe . 
﻿Lekola maemo a gago a lenyalo mo inthaneteng . 
Lenyalo le swanetše le dirwe pele ga batho bao ba nyalanago , dihlatse tše pedi bao ba swerego dipukwana tša bona tša boitsebišo le mohlankedi wa go nyadiša . 
Setifikeiti sa lenyalo se šoma bjalo ka bohlatse bja gore o nyetšegoba o nyetšwe . 
Tlatša foromo BI-130 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišene wa Afrika Borwa ge eba o dula mošamawatle . 
Batšwantle bao ba nyalanago ka Afrika Borwa ba swanetše ba sware dipasporoto tšeo di lego molaong le foromo ya kgopelo ya BI-31 yeo e tladitšwego . 
Lenyalo le ka dirwa ke mohlankedi wa go nyadiša yo a kgethilwego go tšwa sehlopheng se se itšego sa sedumedi goba mokgatlo goba moemedi wa Kgoro ya Merero ya Selegae . 
Lenyalo le swanetšwe le dirwe ka kerekeng , moago wo o dirišetšwego merero ya kereke fela , kantoro ya setšhaba goba ntlo ya poraebete . 
Ge eba motho yo a nyalago/nyalwago o lwala kudukudu goba o gobetše , lenyalo leo le ka dirwa ka bookelong . 
Bana ke batho bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye 21 bao ba se ba kago ba nyala/nyalwa peleng . 
Batho ba babedi bao ba nyalanago , dihlatse tše pedi le mohlankedi wa go nyadiša ba swanetše ba saene Ngwadišo ya Lenyalo ka pela ka morago ga ge lenyalo le phethagaditšwe . 
Go ya ka molao , batho bao ba kilego ba nyala/nyalwa peleng gomme lenyalo la bona la fetšišwa ke lehu goba tlhalano , ga ba sa bitšwa bana . 
O ka dira kgopelo go okimišinare wa Bobotlana bja bana ge eba mo/batswadi ba gago ga ba hwetšagale goba ga ba tsebe gore ba ka fa tumelelo ya lenyalo bjang . 
Romele tumelelo ya go ngwalwa ya bobedi bja batswadi le/goba bahlokomedi ba molao le foromo ya kgopelo ya BI-32 yeo e tladitšwego . 
Batho bao ba hladilego gomme ba ratago go nyala/nyalwa gape ba swanetše ba be le taelo ya tlhalano . 
O ka dira kgopelo go Kgorotsheko ya Godimo lefelong leo o dulago go lona ge eba batswadi le/goba Mokomišinare ba gana go dumelela lenyalo la gago . 
Romela afidabiti ge eba setifikeiti sa lehu ga se gona . 
Bahlolo le bahlologadi bao ba ratago go nyala/nyalwa gape ba swanetše ba tšweletše setifikeiti sa lehu sa mogatša . 
Afidabiti e swanetše e laetše gore mokgopedi o hlalane ka semolao , leina la kgorotsheko le letšatšikgwedi la tlhalano . 
Romela afitabiti ge eba go na le lebaka la go kwagala la gore ke ka lebaka la eng o ka se kgone go tšweletša taelo ya tlhalano goba o hladile nageng e šele gomme o ka se kgone go e hwetša . 
Afidabiti e swanetše e netefatše leina la mohu le letšatšeikgwedi la lehu . 
Setifikeiti seo se feleletšego : Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 6 go iša go tše 8 . 
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago : Se fiwa ka bonako . 
﻿Lokiša pukwana ya gago ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo ge o dira kgopelo . 
ba molaong mengwaga ye 10 go tloga ka letšatši leo e filwego ka lona . 
Pasporoto ya maxi e swana le pasporoto ya boeti ka ntle le gore e na le matlakala ao a pedifatšwego go fana ka matlakala a mantši a visa . 
Pasporoto ya maxi ke tokumente ya matlakala a 64 yeo e lebišeditšwego batho bao ba etago kgafetšakgafetša . 
E iše go kantoro ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Romela diswantšho tša gago tše pedi tša pasporoto . 
Ge eba ga o na pukwana ya boitsebišo gomme o pitlaganetšwe ke nako , o ka dira kgopelo ya bobedi bja pasporoto le pukwana ya gago ya boitsebišo ka nako e tee . 
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 6 . 
Gatiša menwana gore e rekotiwe ka gare ga Ngwadišo ya Setšhaba . 
Tlatša foromo BI-73 gomme o e iše ka bowena kantorong ya kgauswi le wena ya Kgoro ya Merero ya Selegae . 
﻿Dikgopelo di ka tšea maksimamo wa matšatši a 30 . 
Romela bohlatse bja tsela yeo o hwetšago tšhelete ka yona ya go fihlelela dinyakwa tša tšatši ka tšatši tša batho ka moka bao ba sepelago le moswari wa tumelelo ya kalafi ( ge eba ba gona ) ka sebopego sa ditatamente , dikeletši tša ditseno , ge eba di gona , goba ditšheke tša baeti . 
Romela lengwalo go tšwa go ngaka goba instithušene ya kalafi , leo le laetšago mabaka goba hlokagalo ya kalafi , nako yeo e lebeletšwego ya kalafi le dintlha tša dithulaganyo tša kalafi ka Afrika Borwa . 
Romela bohlatse bja ditsela tšeo o hwetšago tšhelete ka tšona goba tšhireletšo ya kalafi ge eba sekimi sa gago sa kalafi goba mothwadi ba ka se lefele ditshenyagalelo dife goba dife tšeo di tla dirwago . 
Fana ka dintlha tša motho goba instithušene yeo e rwalago maikarabelo a ditefelo tša kalafi le ditefelo tša bookelo tša moswari wa tumelelo , ge eba di gona . 
Tumelelo ye bjalo ya kalafo e ba molaong lebaka la maksimamo wa dikgwedi tše tshela ka nako . 
Tumelelo ya kalafo e fiwa motšwantle yo a ikemišeditšego go hwetša kalafo ka Afrika Borwa . 
Romela pasporoto yeo e swanetšego go ba e le molaong matšatši ao a se go ka tlase ga a 30 ka morago ga letšatši la mafelelo la tirišo la ketelo yeo o ikemišeditšego yona . 
﻿Tšweletša lengwalo go tšwa khamphaning ya Afrika Borwa leo le netefatšago phetišetšo go tšwa go motswadi goba khamphani yeo e dirišanago le yona ka ntle ga naga , gammogo le taetšo ya mošomo le maemo ao o tlogo thwalwa ka wona . 
Tumelelo ya phetišo ya ka gare ga khamphani e fiwa motšwantle yoo a fetišitšwego ke khamphani go šomela khamphani yeo e dirišanago le yona ka Afrika Borwa . 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30 . 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo bjoo bo laetšago gore o ka se thwalwe ka melawana le mabaka ao a lego ka tlase ga a lebišitšwego go baagi le badudi gape le gore o na le dinyakwa tša molao tšeo di hlokegago mo mošomong woo . 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo seo se emelago mothwadi bjoo bo laetšago hlokego ya go go thwala gape bjoo bo laetšago tlhalošo ya mošomo wa gago . 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738 . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa . 
Kgopela mothwadi wa gago wa ka moso go tlatša karolo 13 ( 1 ) , ( 6 ) , le ( 7 ) tša BI-1738 . 
Tšweletša bohlatse bja boingwadišo le setho goba boto ya seprofešene , ge eba bo gona . 
Tšweletša lengwalo go tšwa go khamphani ya boditšhabatšhaba leo le netetatšago gore o tla fetišetšwa go lekala la ka Afrika Borwa goba wa dirišana le khamphani ya Afrika Borwa . 
Maksimamo wa lebaka la tumelelo ya phetišo ya mošomo ka gare ga khamphani ke mengwaga ye mebedi . 
﻿Tlatša diforomo tša kgopelo , BI-947 le BI-29 . 
Tirelo ye e hwetšwa ke batšwantle bao ba nyalanego go ya go ile le baagi goba badudi ba go ya go ile ba Afrika Borwa . 
Tirelo ga e lefelwe . 
Ga go na nako yeo e laeditšwego ya go phethagatša tirelo ye . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo o le ka ntle ga naga . 
O swanetše go ba o nyalane le moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa go ya ka molao wa selegae goba molaosetlwaedi lebaka la mengwaga ye mehlano . 
Gore Kgoro ya Merero ya Selegae e neelane ka tumelelo ya bodulo bja go ya go ile go mogatša wa motšwantle wa moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa , go swanetšwe go hlatselwe gore go na le botswalani bja banyadi bja moya wo mobotse . 
Ke fela molekani o tee wa lenyalo la botšwantle yoo a ka dirago kgopelo ya maemo ka motheo wa go nyalana le moagi goba modudi wa go ya go ile . 
Botswalano bja go ya go ile bja magareng ga batho ba bong botee goba bja go fapana le bona bo dumeletšwe , eupša go na le gore go tšweletšwe setifikeiti sa lenyalo , batswalani ba bjalo ba hlokagala gore ba kgonthišiše pitšo ya bona ya go dula mmogo le thekgo ya matlotlo go bona ka go romela afidabiti . 
﻿Romela setifikeiti sa matswalo . 
Tirelo ye ke ya bana bao batswadi ba bona ba na go le boagi ka tsela ya botlhago . 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Go ya ka matlotlo a gago , batswadi bag ago ba ka hlokega gore ba romela boikano bja thušo ya matlotlo . 
Bana ba baagi ba Afrika Borwa ka matswalo le descent ba dumelelwa boagi bja Afrika Borwa gomme ga ba gapeletšege go dira kgopelo ya maemo a bodulo bja go ya go ile . 
Motšwantle yoo e lego ngwana wa baagi ba Afrika Borwa gomme a le ka godimo ga mengwaga ye 21 a ka dira kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile . 
﻿Ga go nako yeo e laeditšwego ya tirelo ye . 
Moholeng wa bodudi bja go ya go ile , maloko a lapa mo legatong la pele la boloko ba laelwa bjalo ka bana bao ba thopilwego ka tlhago goba semolao goba batswadi bao bao ba thopilego goba batswaditlhaba . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Le ge go le bjalo , moo moloko e lego motswadi wa ngwana yo monnyane , ga go hlokege boikano . 
Tirelo ye ke ya baagi ba ka moso ba go ya go ile bao ba ratago go dira kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile ka mabaka a go ba leloko la lapa la moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa mo legatong la pele la boloko . 
﻿Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga . 
Neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego e fihla dimilione tše R2,5 gomme e ka beelwa ka thoko goba ya fokotšwa fela ge go hlokega gore e be ka go kgahlego ya bosetšhaba goba ge go kgopetšwe ke Kgoro ya Kgwebo le Indasteri . 
Dikgopelo di ka romelwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae ka profenseng yeo o ikemišeditšego go sepediša kgwebo ya gago ka go yona . 
Go hlolega go obamela melao ye go tla dira gore tumelelo ya bodulo bja go ya go ile e fetšišwe . 
﻿O swanetše o hlatsele go Kgoro ya Merero ya Selegae gore o na le tokelo ya phenšene , irrevocable annuity , goba akhaonte ya ka morago ga go tlogela mošomo , yeo e tla go fago minimamo yo o laeditšwego ya go fihla R20 000 ka kgwedi . 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ratago go tlogela mošomo ka Afrika Borwa . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Ga go kgaoletšo yeo e beilwego ya mengwaga . 
Ka tsela ye nngwe , o swanetše o hlatsele go Kgoro ya Merero ya Selegae gore o na le kopantšho ya dithoto yeo e ka go fihlišago go ditseno tša kgwedi ka kgwedi tša go fihla R20 000 . 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
﻿Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29E . 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ratago go dira kgopelo ya maemo a bodulo bja go ya go ile go ya kamogelo ya tshepišo ya mošomo wa go ya go ile ka Afrika Borwa . 
Kgopelo e swanetše e wele ka tlase ga kgaoletšo ya ngwaga ka ngwaga yeo e laetšwago nako le nako . 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae profenseng yeo o ikemišeditšego go šoma go yona goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Ka go dira bjalo , DoL e hlokega gore e šetše ditumelelano tša maleba tša kgoboketšo le melao ye mengwe ya maleba . 
﻿Dira kgopelo go kantoro ya botseta ya Afrika Borwa goba mišene . 
Tumelelo ya lenaneo la kananyo ya baithuti e fiwa moithuti wa motšwantle woo a swanetšego go tšea karolo ka go protšeke goba lenaneo le le itšego ka go instithušene ya Afrika Borwa ya thuto ya maemo a godimo . 
Dikgopelo di ka tšea matšatši a 30 . 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Potšološo ya mathomo e dirwa ke Mohlankedi wa Kamogelo ya Bofaladi gomme go tlatšwa foromo BI-1590. 
Kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere ke kgopelo ka mokgopedi gore a tšewe bjalo ka mofaladi. 
Mofaladi ke motho yoo a filwego maemo a bodudi bja motšwaoswere le tšhireletšo go ya ka Molao wa Bofaladi, 1998. 
menwana ya mokgopedi e a gatišwa 
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o fiwa tumelelo ya phetišo ya bodudi bja motšwaoswere lefelong la matseno la Afrika Borwa . 
Tsela e latelwago 
Tumelelo, yeo e ba go molaong matšatši a 30, e tla dumelela mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere go dula ka mo Afrika Borwa lebakanyana. 
Godimo 
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o bega, ka boyena, kgopelo ya gagwe go RRO yeo e laeditšwego, moo tše di latelwago di dirwago: 
mokgopedi o lekolwa pele 
Tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere e a gatišwa, ya saenwa, ya tempiwa gomme ya fiwa mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere. 
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ke motho wo a tšhabilego nageng ya gagwe ya setlogo ka lebaka la letšhogo la tlaišo, gape yo a nyakago go tšewa bjalo ka mofaladi – mo lebakeng le ka Afrika Borwa. 
Mokgopedi o tla dula e le mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ge kgopelo ya gagwe e sa le ka tlase ga tekolo. 
mofetoledi o ba gona . 
Tumelelo e ka oketšwa matšatši a mangwe a 30 gape a mangwe a dikgwedi tše tharo. 
Tumelelo e ba molaong matšatši a 14 gomme e fa moswari tumelelo ya go bega go Kantoro ya kgauswi le yena ya Kamogelo ya Bofaladi gore a dire kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere. 
Ka morago ga go amogela karata, mofaladi a ka dira kgopelo ya Tokumente ya Boeti ya Molao ya Ditšhaba tše di Kopantšwego go RRO efe goba efe. 
Pele matšatši a tirišo ya tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere a ka fela, mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o swanetše a bege go RRO gore go be le potšološo ya bobedi, 
RSDO o tšwela pele ka ditherišanomolao tša kgopelo gomme a tšea sephetho go ya ka kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere. 
Ge o ka fiwa bodudi bja motšwaoswere, mofaladi o swanetše a dire kgopelo ya karata ya ID ya bofaladi go RRO efe goba efe mo matšatšing a 15. 
yeo e sepedišwago ke Mohlankedi wa Taetšo ya Maemo a Bofaladi . 
Maemo a bofaldi a ba molaong mengwaga ye mebedi, 
Molao o šomišwago 
Godimo 
eupša mofaladi o swanetše a ngwale lengwalo leo le kgopelago tebelelogape goba koketšo ya maemo a gagwe a bofaladi dikgwedi tše tharo pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya maemo a bjalo a bofaldi. 
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše tshela 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
﻿tšhelete ya peeletšo e ka nyakega . 
Tirelo ye e tšea matšatši a 10 . 
kgopelwa ka go empasi goba boromiwa bja Afrika Borwa ge e le gore Afrika Borwa ga se ya emelwa ka go naga ya gago . 
Seo se ama bao ba swerego dipukwana tša bosepedi tša setipolomata le tša semmušo bao ba nyakago ditumelelo tša setipolomata . 
Visa ke tumelo yeo e kgokeletšwago ka go pukwana ya mosepelo yeo e nepagetšego ya motšwantle , e fa motšwantle tumelelo ya go tsena ka go Afrika Borwa . 
﻿Romela bohlatse ge eba motswadi wa Afrika Borwa o hweditše boagi bja botšwantle . 
Hlokomela : *Difomo ga di gona go internet . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro . 
Ge mokgopedi a belegwe ka ntle ga lenyalo , bobedi bja batswadi ba swanetše ba saene foromo ya ngwadišo ya matswalo ya BI-24 . 
Romela bohlatse bja matswalo a motswadi wa Afrika Borwa . 
Tlatša foromo BI-24 . 
Romela khopi ya setifikeiti sa matswalo sa botšwantle . 
Romela dikhopi tša disetifkeiti tša lenyalo tša mokgopedi le tša batswadi ( moo di lego gona) . 
Motswadi wa Afrika Borwa o swanetše a tlatše foromo BI-529 . 
Moagi wa Afrika Borwa ka tlholego ke motho yo mongwe le yo mongwe yo a belegwego ka ntle ga Afrika Borwa ke batswadi bao o tee wa bona goba bobedi e lego moagi wa Afrika Borwa . 
﻿Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di ganeditšwego ba tla tsebišwa . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Pukwana ya boitsebišo e tla fiwa gomme ya fetišetšwa go mokgopedi . 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di dumeletšwego , ba tla kgopelwa go saena Tsebagatšo ya Boitlamo gomme ba tla fiwa setifikeiti sa botlhago seo se nago le nomoro ya R . 
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše 2 go iša go tše 4 . 
Motho ofe goba ofe yo a nyalanego le modudi wa Afrika Borwa o dumelelwa botlhago mengwaga ye mebedi ka morago ga go amogela tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e filwego ka nako ya lenyalo . 
Tlatša diforomo BI-63 le BI-757 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
Se ke sa go hwetša pukwana ya boitsebišo ka morago ga ge botlhago bo dumeletšwe . 
Motho ofe goba ofe yoo a nago le tumelelo ya boagi bja go ya go ile o dumelelwa go dira kgopelo ya boagi bja Afrika Borwa ka tlhago ka morago ga go ba modudi wa go ya go ile mengwaga ye mehlano . 
Ngwana wa ka tlase ga mengwaga ye 21 yo a nago le tumelelo ya bodudi bja go ya go ile o dumelelwa botlhago ka pela ka morago ga ge tumelelo e se no fiwa . 
Motswadi yo a rwalago maikarabelo a ngwana a ka dira kgopelo legatong la ngwana yo monnyane nako efe goba efe , fela ge ngwana yoo a dula ka Afrika Borwa go ya go ile goba ka molao . 
Romela foromo ya kgopelo ya BI-9 le kgatišo ya menwana ka botlalo gammogo le diswantšho tše pedi tša bogolo bja ID ge eba o na le mengwaga ya go feta 15 . 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
﻿Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-529 . 
Tlatša lengwalo la ‘Yo e ka mo amago’ . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12 . 
E fiwa batho bao e bego e le baagi ba Afrika Borwa pele ba tloga ka mo nageng gomme ba ikemišeditše go thomiša gape ka boagi bja bona bja Afrika Borwa . 
Tirelo ye e lekodiša ge eba mokgopedi ke moagi wa Afrika Borwa ka nnete pele Pukwana ya Boitsebišo e ka fiwa . 
Dintlha tša mokgopedi di lekolwa godimo ga Ngwadišo ya Setšhaba sa Bosetšhaba . 
﻿Ba romele khopi yeo e hlatsetšwego ya setifikeiti sa bodudi bja nagaešele . 
Ba tšweletše khopi yeo e hlatsetšwego ya setifikeiti sa bona sa matswalo sa Afrika Borwa le afidabiti ya go ikana yoe e laetšago gore ga o na boagi bjo bongwe . 
Ba romele khopi yeo e hlatsetšwego ya ID ya Afrika Borwa goba pasporoto goba setifikeiti sa matswalo sa Afrika Borwa . 
Ba tlatše diforomo tša kgopelo tša BI-1666 le BI-529 . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
Tirelo ye e tšea matšatši a 5 a mošomo . 
Dikhopi ka moka tša ditokumente le afidabiti ya go ikana di swanetše go hlatselwa ke Setšhaba sa Nothari goba Mokimišinare wa Dikano . 
Ba tlatše diforomo tša kgopelo tša BI-1664 le BI-529 . 
Tokollo ye e kgontšha baagi ba Afrika Borwa go ba baagi ba naga ye nngwe ka ntle le go lahlegelwa ke boagi bja bona bja Afrika Borwa . 
Dikhopi ka moka tša ditokumente di swanetše di hlatselwe ke Setšhaba sa Nothari goba Mokimišinare wa Dikano . 
Ba tšweletše khopi yeo e hlatsetšwego ya pukwana ya bona ya boitsebišo goba pasporoto . 
﻿Se ke sa go hwetša pukwana ya boitsebišo ka morago ga ge botlhago bo dumeletšwe . 
Motho ofe goba ofe yo a nyalanego le modudi wa Afrika Borwa o dumelelwa botlhago mengwaga ye mebedi ka morago ga go amogela tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e filwego ka nako ya lenyalo . 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Motswadi yo a rwalago maikarabelo a ngwana a ka dira kgopelo legatong la ngwana yo monnyane nako efe goba efe , fela ge ngwana yoo a dula ka Afrika Borwa go ya go ile goba ka molao . 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di ganeditšwego ba tla tsebišwa . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Motho ofe goba ofe yoo a nago le tumelelo ya boagi bja go ya go ile o dumelelwa go dira kgopelo ya boagi bja Afrika Borwa ka tlhago ka morago ga go ba modudi wa go ya go ile mengwaga ye mehlano . 
Pukwana ya boitsebišo e tla fiwa gomme ya fetišetšwa go mokgopedi . 
Tšweletša tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e lego molaong goba tokollo . 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di dumeletšwego , ba tla kgopelwa go saena Tsebagatšo ya Boitlamo gomme ba tla fiwa setifikeiti sa botlhago seo se nago le nomoro ya R . 
Romela foromo ya kgopelo ya BI-9 le kgatišo ya menwana ka botlalo gammogo le diswantšho tše pedi tša bogolo bja ID ge eba o na le mengwaga ya go feta 15 . 
Ngwana wa ka tlase ga mengwaga ye 21 yo a nago le tumelelo ya bodudi bja go ya go ile o dumelelwa botlhago ka pela ka morago ga ge tumelelo e se no fiwa . 
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše 2 go iša go tše 4 . 
Tlatša diforomo BI-63 le BI-757 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
﻿Tirelo ye e fiwa motho yoo a nago le mabokgoni goba maithutelo ao a kgethegilego. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Godimo 
Dikgopelo di ka romewa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – mabokgoni a a kgethegilego 
Tlhalošo 
Tshepišo ya mošomo ka nageng ga e hlokagale. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tefelo 
Gore o laetše go Kgoro bokgethegi bja mabokgoni goba maithutelo a gago, o hlokega gore o romele lengwalo go tšwa go setho sa naga sa nagaešele goba sa Afrika Borwa, 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Gore o maatlafatše kgopelo, o ka romela gape le mangwalo a bopaki go tšwa go bathwadi ba peleng. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Romela curriculum vitae le bohlatse bofe goba bofe bja mabokgoni le/goba maithutelo ao a kgethegilego. 
Godimo 
goba go tšwa go akademiki ya Afrika Borwa yeo e hlomilwego, setho sa setšo goba sa kgwebo, leo le kgonthišišago mabokgoni goba maithutelo a gago ao a kgethegilego. 
﻿Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya kgauswi ya Merero ya Selegae profenseng yeo o dulago go yona . 
Tirelo ye ke ya motho yoo a tšewago bjalo ka mofaladi ka Afrika Borwa . 
O swanetše e be o bile le maemo a go tšwela pele a bofaladi lebaka la mengwaga ye mehlano gore o dire kgopelo . 
Hwetša bohlatse go tšwa go Komiti yeo e Emego ya Merero ya Bofaladi bja gore o ka ba mofaladi go ya go ile . 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
﻿MaAfrika Borwa ao a ikemišeditšego go dira kgopelo ya boagi bja naga ye nngwe yeo e ba ganetšago boagi bja bobedi , ba swanetše ba dire kgopelo ya go tlogela boagi bja bona bja Afrika Borwa . 
Bana le bona bat la tlogela go ba baagi ba Afrika Borwa ka ntle le ge o tee wa batswadi a tšwela pele go ba moagi wa Afrika Borwa . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Tirelo ye e tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12 . 
Se se ra gore o tla fetšiša go ba moagi wa Afrika Borwa go tlogela ka nako yeo kgopelo ya gago e dumelelwago ka yona . 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-246 , BI-529 le BI-9 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
Tšweletšwa diswantšho tše pedi tša ID . 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dula ka ntle ga naga . 
﻿Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo , eya go Lefapha la Merero ya Selegae . 
Ge monyadi a nyalana le monyadiwa ka tlase ga molao wa selegae gomme a gopola go nyala mosadi yo mongwe gape , banyadiwa ba bangwe ba tla lemogwa ka tlase ga molaosetlwaedi . 
Lenyalo le swanetšwe le rerišanwe , le ketekwe gape le tsenelwe go ya ka molaosetlwaedi . 
Gore lenyalo le be gona , bobedi bja ditho tšeo di nyalanago le dihlatse go tšwa go malapa ka bobedi ba swanetše ba be gona . 
Bakgopedi bao ba dulago mafelong a metseselegae ba swanetše ba tšweletše lengwalo la go tšwa go moetapele wa setšo . 
Lenyalo la setlwaedi le dirwa ka tlase ga molaosetlwaedi . 
Bakgopedi bao ba dulago metsesetoropo ba swanetše ba tšweletše afidabiti . 
﻿Go swanetše go be le dihlatse tše pedi . 
Dingwadišo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
Netefatša maemo a gago a lenyalo ka gare ga inthanete . 
Tlatša diforomo BI-1699 le BI-130 . 
Ga go kgathalege gore o nyetše/nyetšwe neng . 
Lenyalo la setlwaedi le ka ngwadišwa go ya ka Molao wa Temogo ya Manyalo a Setšo , 1998 . 
Mo mabakeng ao mogatša o tee a hlokofetšego , mogatša yo a phelago a ka ngwadiša lenyalo . 
Banyalani gotee le dihlatse ba swanetše ba tšweletše dipukwana tša boitsebišo tšeo di lego molaonbg . 
Mohlankedi wa ngwadišo , o tla tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1699 ge a kgotsofetše gore lenyalo la setšo le gona . 
Romela bohlatse bja ditherišano tša lenyalo ( ge go kgonega) . 
Mo mabakeng ao molekani wa monna a ratago go tsenela lenyalo le lengwe la setlwaedi , o swanetše a kgopelo Kgorotsheko ya Godimo taelo yeo e tla laolago tshepetšo ya thoto ya lenyalo la gagwe . 
﻿Dikgopelo tše di sego tša felelela di tla boetšwa go mokgopedi ebile ga go na le maikarabelo a tšhitelo ye itšego ao a tla dumelwago . 
Taonelouta o be o tlatše foromo ya dikgopelo ye e tlišitšwego gararo . 
Ga go na nako ye e beilwego ya tirelo ye , ka ge mabakeng a mangwe e thoma ka kamogelo ya dipolane pele ga ge meago e ka agiwa . 
lefelo le latela dinyakwa tše dingwe tše di ka bewago . 
Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo . 
﻿Ka morago ga moo setifikeiti sona seo se thekontle se ka dirišwa ge eba sebopego , bogolo bja lebotlelo le sešupo sa setšweletšwa ga di fetoge . 
Tlatša foromo ya kgopelo . 
Setifikeiti sa thekontle se a hlokega go thekontle ya setšweletšwa sa bjala ( ka ntle le piri ) go tliša ka Afrika Borwa . 
Setifikeiti sa thekontle goba khopi se tla nyakega pele morwalo o ka lokollwa go tšwa lefelong la matseno . 
Morekantle o dira kgopelo ya setifikeiti sa thekontle gatee fela mo bophelong ka moka bja setšweletšwa . 
Kgopelo ye nngwe le ye nngwe e swanetše e romelwe le mohlala wo o nago le 750 ml ya setšweletšwa seo se kgopelelwago . 
Mo mabakeng a thekontle yeo e lego ka mabotlolong , sešupo godimo ga lebotlelo se tla elwa go netefatša kobamelo ya sona le dinyakwa tša Molao wa Ditšweletšwa tša Bjala , 1989 . 
Ge eba ga se gona , Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala e tla dira phetleko ya khemikhale godimo ga mohlala . 
Sešupo se tla elwa ge o dira kgopelo ya tumelelo ya setifikeiti sa go rekiša . 
Romela setifikeiti sa phetleko seo se dumeletšwego se filwego ke laborothori ya mmušo ka nageng ya setlogo . 
Karolo e swanetše e amogele tefelo ( ka tšhelete fela ) pele setifikeiti sa thekontle se ka fiwa . 
Morwalo wa setšweletšwa o ka rekwa ka ntle ka morago ga moo . 
Ga go nako yeo e beetšwego tirelo ye . 
Setifikeiti sa thekontle se tla fiwa ge diteng le sešupo , mo mabakeng a thekontle ya mabotlelo , le diteng , mo mabakeng a thekontle ka bontši , ya setšweletšwa e obamela dinyakwa tša Molao wa Ditšweletšwa tša Bjala , 1989 . 
Efa tsebišo ya diiiri tše e ka ba go tše 48 go Karolo ya Odithi ya Khwalithi nako le nako morwalo wa bjala woo o filwego setifikeiti sa thekontle o ka tsena ka Afrika Borwa . 
Ge ditšweletšwa tša bjala di goroga ka Afrika Borwa , morekantle o swanetše a hwetše tumelelo ya go feta go tšwa go Karolo ya Odithi ya Khwalithi go tloša bjala go tloga go lefelo la matseno goba lefelo la seswaro go iša saeteng yeo e kgethilwego ke yena . 
Ka thekontle ya bontši , diteng di tla elwa . 
﻿Se se ra gore mohuta o šireletšwa mo nakong ya kelo . 
Ditokelo tša batswadiši ba dibjalo di fiwa fela go mehuta ya go fapana ya dibjalo yeo e tsebagaditšwego go ya ka Molao wa Ditokelo tša Batswadiši ba Dibjalo , 1976 . 
O ka dira kgopelo ya tšhireletšo ya ka thoko ya mohuta . 
Mehuta ya dibjalo tše e ka ba go tše 290 e akaretšwa ka gare ga lenaneo la dibjalo ( Table 1 ) leo ditokelo tša batswadiši ba dibjalo di ka fiwago . 
Materiale wo o tswadišago wa mohuta woo o se wa ka wa rekišwa ka Afrika Borwa lebaka la go feta ngwaga o tee . 
Ge eba mohuta wa sebjalo ga o gona godimo ga lenaneo , romela kgopelo ya tsebagatšo le hlohleletšo ka go ngwala go Mongwadiši wa Ditokelo tša Batswadiši ba Dibjalo . 
Laetša gabotse godimo ga lenaneopotšišo la sethekniki leo mehuta ye mengwe yeo e tsebegago e swanetšwego gore e bapetšwe le yona go kgona go laetša pharologanyo . 
Lebelela Lenaneo 1 la Molao wa Ditokelo tša Batswadiši ba Dibjalo go netefatša gore mohuta wa sebjalo woo tšhireletšo e nyakegago o tsebagaditšwe naa . 
O swanetše o fe kano yeo e ngwadilwego ya go se rekiše ( ka ntle le meholeng ya go atiša goba go dira diteko ) materiale ofe goba ofe wa go tswadiša wa mohuta wo go bolelwago ka wona go fihla ge diteko ka moka di phethilwe gomme ditokelo tša batswadiši ba dibjalo di filwe . 
Matšatšikgwedi a , dikhwanthithi tša materiale wa go tswadiša tšeo di swanetšwego di romelwe le gore di romelwe kae , a hwetšagala ka kgopelo go tšwa go Mongwadiši . 
Go na le matšatšikgwedi ao a laeditšwego ao ka ona ditokumente le materiale wa go tswadiša di swanetšwego gore di romelwe go Mongwadiši . 
Ge lenaneo la mehuta le le gona la mohuta wa sebjalo seo kgopelo ya ditokelo tša batswadiši ba dibjalo e dirwago godimo ga wona , romela dikgopelo gotee go boloka nako le tšhelete . 
Tshepedišo ya kelo ya ditokelo tša batswadiši ba dibjalo e tšea sehla se tee sa kgodišo . 
﻿mahlaodi a mangwe ao a ka laetšwago . 
Kgopelo e swanetše e dirwe ka leina la senthara yeo e ngwadišitšwego moo phoofolo e tla bewago gona . 
Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo . 
Ntšha foromo ka go inthanete gomme o e tlatše ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo fela . 
Lebiša ditšheke goba ditefelo tša ditaetšo tša poso go : Molaodi-Kakaretšo : Temo . 
Kgopelo e swanetše e hlatselwe ke ngaka ya diphoofolo ya poraebete gomme e saenwe ke ngaka ya diphoofolo ya mmušo . 
Ge mongwadiši a dumelela kgopelo ya phoofolo yeo e amegago bjalo ka phoofolo ya monei , setifikeiti sa tumelelo se tla fiwa . 
Ge mongwadiši a ganetša ka kgopelo , mokgopedi o tla tsebišwa ka lengwalo ka ga sephetho le mabaka ao se theilwego ka tlase ga ona . 
﻿Ge e le gore ga go na tumelelano ye e fihlelelwago , CCMA e swanetše go dira melao ye e tlogo latelwa ge go dirwa ditšhupetšo , gomme melao e tlo dirwa ka go fa šedi mabaka a mošomo goba mafelo a mangwe ao go tlogo dira ditšhupetšo gona le melao ya maitshwarong nakong ya ditšhupetšo . 
Go tlo ya ka gore go tšea nako ye kae go rarolla dikgohlano . 
Ditšhupetšo di ka dirwa lefelong lefe goba lefe leo setšhaba se kgonago go le fihlelela , empa ka ntle ga mabala a mongmošomo goba , ka tumelelo ya mongmošomo , ka gare ga mabala a mongmošomo . 
Mokgahlo wa bašomi wo o ingwadišitšego goba mongmošomo a ka tlatša foromo ya LRA 4 . 
Melao yeo e ka dumelela bašomi go dira ditšhupetšo mabaleng a mongmošomo ge e le gore CCMA e bona gore mongmošomo o be a se na le mabaka a go kwagala go ganetša bašomi go dira ditšhupetšo mo mabaleng a mošomo . 
Molao wa Merero ya bašomi ( Labour Relations Act , 1995 ) o fa batho tokelo ya go tsenela ditiragalo tša ditšhupetšo . 
Romela diforomo tše di tladitšwego go Registrar : Provincial Kantoro of the CCMA . 
﻿Crime Stop ke mafelo a mantši a tshedimošo ao a rwelego maikarabelo a go kgoboketša tshedimošo go tšwa go setšhaba malebana le basenyi le mediro ya bona . 
O ka kgetha go se tšweletše leina la gago ge o rata . 
Se se go dumelela gore o tsebiše Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa ( South African Police Service (SAPS ) malebana le mediro ya bosenyi ka tsela ye e bolokegilego le go hloka matšhošetši . 
Bahlankedi ba go lota mehlala le go hlatha bao ba founago ga ba dumelelwe go Crime Stop go netefatša go se tšweletšwe maina a batho ba ba abelanago ka tshedimošo . 
Tshedimošo yeo e abjago e romelwa go matseka . 
Maloko a setšhaba a thušwa ke bahlankedi ba mafelo a tshedimošo bao ba hlahlilwego ka tshwanelo go sepetša dipoledišano tša dinyakišišo . 
Makala a Tshedimošo a Crime Stop ao a kgethilwego gape a kgokaganya batho bao ba abelanago ka tshedimošo le banyakišiši ka tsela ya mogala wa dipoledišano tša phatlalatša . 
Lemoga : se se dirwa fela ka tumelelo ya gago . 
Se se thuša mohlankedi wa dinyakišišo go swara dipoledišano le moaba-tshedimošo thwii . 
Kgotla nomoro ya Crime Stop 08600 10 111 . 
Gape o ka bega mediro ya bosenyi ka tsela ya elektroniki go webesaete ya South African Police Service ( SAPS ) yeo le yona e netefatšago go se tšweletše leina la gago , ka ntle ga ge o ka laetša ka tsela ye nngwe . 
Mohlankedi wa lefelo la tshedimošo o tla go hlahla ka dipotšišo tše dingwe gomme ge e le gore tshedimošo ye o e abilego e ka šomišwa , a ka go fa khoute ya nomoro ya moswananoši . 
Tshedimošo ye e ka šomišwago e kgokagantšwe le khoute ya nomoro yeo o e filwego . 
Ge e le gore tshedimošo ga e mo tšwele mohola mohlankedi yoo o tla go hlalosetša lebaka le go go eletša gore o ka hwetša bjang tshedimošo ye e feleletšego . 
Nako ye e latelago , mohlankedi o tla rerišana ka molato le wena ge fela e le gore khoute ya nomoro ye o e abilego ke ya nnete le gore bohlatse bja gago bja boitsebišo bo nyalelana le “ profaele ” ye e lego rekotong . 
O tla kgopelwa go founela Crime Stop go 08600 10 111 mo nakong ye e filwego go bona ge e ba tshedimošo e bile le mohola le gore o na le maswanedi a go fiwa tebogišo . 
Le ge go le bjalo , ge o bega bosenyi ka tsela ya webesaete ya SAPS , tlatša foromo ya go fiwa tshedimošo ka dikutullo ya elektroniki . 
Ga go nyakege gore o tlatše diforomo dife goba dife ka ge bosenyi bo begwa ka mogala . 
Ge tebogišo e beakantšwe , Crime Stop e tla ikgokaganya le wena go beakanyetša tefelo . 
Nomorotšhupetšo e tla laetšwa morago ga gore o romele foromo . 
Se ke magato a tšhireletšo ka gona ga se rerišanwe . 
Ge tebogišo e beakantšwe , Crime Stop e tla ikgokaganya le wena go beakanyetša tefelo . 
Mohlankedi o tla kgaotša mogala ka pela ge e le gore ga a kgotsofale gore o motho yo a leditšego mogala la mathomo . 
Ge e le gore o bega bosenyi ka tsela ya elektroniki , tlatša foromo ya go sedimošwa ka dikutullo mo go webesaete ya SAPS . 
Ka ge o nyakwa go ya ka maemo a boditšhabatšhaba a Crime Stoppers , ga go nomoro ya bahlankedi ba go hlatha dinomoro goba go lota tshedimošo ye nngwe bao ba dumeletšwego mo mabaleng a Crime Stop ka ge se se ka šitiša gagolo dikamano tša potego malebana le go se tšweletše leina magareng ga SAPS le moaba-tshedimošo . 
Crime Stop e tla fetiša tshedimošo yeo e filwego go lekala la maleba la dinyakišišo go šalwa morago , ka kgopelo ya gore go fiwe tshedimošo ka dikutullo tša mathomo mo diiring tše 24 le dikutullo tša dinyakišišo ka pela ka moo go kgonegago . 
Ge e le gore o na le maswanedi a go amogela tebogišo ge e ba o kgopetše tebogišo , mohlankedi wa dinyakišišo o tla laetša tebogišo le go fetiša kgopelo go ya ka National Information 2/2001 . 
﻿Go ka tšea matšatši a mabedi go šomana le kgopelo ya gago . 
Tlatša fomo ya kgopelo ofising ye nngwe le ye nngwe ya therafiki . 
Tirelo gae lefelwe . 
Difomo di hwetšagala ofising ye nngwe le ye nngwe ya therafiki goba ya go ngwadiša dikoloi . 
Mong wa koloi a ka phumula boingwadišo bja koloi ya gagwe ge e le gore koloi yeo ga e sa sepela mo tseleng ya setšhaba goba ge go hweditšwe gore koloi yeo ga ya lokela go sepela tseleng ya setšhaba . 
﻿Hwetša le go tlatša Foromo ya Z83 , Kgopelo ya Mošomo go tšwa go webesaete ya DPSA . 
Tshepedišo ya tša go thwala le go hlaola ga e swane magareng ga dikgoro , le gona e ka fetšwa ka nako e kopana ka moo go kgonegago . 
Foromo ya kgopelo ga e lefelwe . 
Kgomaretša sengwalwa sa gago sa kanega-phelo ( CV ) le dikhopi tše di netefaditšwego tša dithuto tša gago . 
O ka , go lebeletšwe tsela yeo e latelwago ke kgoro ya maleba , amogela lengwalo leo le hlatselago gore go amogetšwe kgopelo ya gago . 
Phatlalatšo ya Dikgoba tša Tirelo ya Setšhaba , e tsebiša bašomi ba mmušo ka dikgoba ka gare ga Tirelo ya Setšhaba . 
Dikgoro tše dingwe go swana le Tirelo ya tša Tšhireletšo di ka go kgopela gore o tsenele diteko tša tlhahlobo ya maphelo pele go lebelelwa kgopelo ya gago . 
﻿Dira dikgopelo ka moka ka tirišo ya inthanete . 
Baromelantle ba swanetše ba ingwadiše pele ba ka diriša lenaneo . 
Go ingwadiša bjalo ka moromelantle , romela e-meile go rhonelb@nda.agric.za . 
Baromelantle bao ba na go le bokgoni ba swanetše ba ye go wepsaete ya : www.dawineonline.co.za , moo ba tla hwetšago lenaneo leo le theilwego godimo ga inthanete la tshepedišo ka botlalo ya thomelontle . 
O tla fiwa leina la go tsena ka gare le lentšu la sephiri la go diriša lenaneo . 
Morwalo wa bjala o swanetšwe o beelwe ka thoko go bjala bjo bongwe . 
Romela kgopelo yeo e aroganego ya setšweletšwa se sengwe le se sengwe sa bjala seo se fapanago le ditšweletšwa tše dingwe tša bjala go ya ka morwalo , sebopego , sešupo goba nomoro ya sehlopha . 
Dišupo di swanetše di fihle dikantorong tša Ditšweletšwa tša Bjala pele ga iri ya 16:00 ka Labobedi gore di lekwe tatso ka Labone gomme e se go ka morago ga iri ya 16:00 ka Labone go lekwa tatso ka Labobedi le le latelago . 
Ge o laiša seswaro ka bontši , sešupo sa taolo ( 2 x 750ml ) sa seswaro se sengwe le se sengwe se swanetše se ntšhwe . 
Tsebiša Odithi ya Karolo ya Khwalithi ya Kgoro ya Temo nomorong ye ya mogala 012 809 1704 pele o ka laiša morwalo ofe goba ofe . 
Ge e ba ga go na mohlahlobi mo lefelong leo ka nako ya go laolla , wena , moromelantle , o rwala maikarabelo a go ntšha gomme wa romela dišupo tša taolo go Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala go la Stellenbosch . 
Bjalo ka badiriši bao ba dumeletšwego , baromelantle goba baemedi ba bona go swana le diagente tša go fetišetšapele morwalo , ba ka gatiša disetifikeiti tša thomelontle ka bo bona go tšwa go wepsaete goba ba di hwetša go Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala go la Stellebosch . 
Ingwadiše ka inthanete . 
Tlhahlobo ya merwalo ya thomelontle ka morago ga dinako tše di tlwaelegilego tša mmušo tša mošomo : R520 ka iri goba seripa sa fao . 
﻿NPPO ya Afrika Borwa le yona e ka fana ka tshedimošo . 
Mabaka a thekontle a laeditšwe ka gare ga tumelelo ya thekontle . 
Setifikeiti sa setlogo sa faethosanithari se swanetše se sepele le dithoto . 
NPPO ya Afrika Borwa e fana ka setifikeiti sa faethosanithari ge eba dithoto di dumelelana le dinyakwa tša thekontle ya naga yeo e romelago ka gare . 
Ge eba mabaka a thekontle a ka kgona go latelwa , moromelantle a ka dira kgopelo ya setifikeiti sa faethosanithari go tšwa go NPPO ya Afrika Borwa . 
Dithoto di swanetšwe di romelwe ka ntle mo matšatšing a 14 a tlhahlobo ya mafelelo . 
Gotee le NPPO ya Afrika Borwa , nyakišiša ge eba o ka kgona goba o ka se kgone go latela mabaka a thekontle a naga yeo e rekago ka ntle . 
Moromelantle o swanetše a tšweletše dithoto tšeo di swanetšwego go romelwa ka ntle go NPPO ya Afrika Borwa gore di elwe gape di fiwe bohlatse . 
Nako yeo e tšewago go fana ka setifikeiti sa faethosanithari e laolwa ke lenaneotshepetšo la thomelontle la setšweletšwa se se itšego le naga . 
Moagente goba morekantle o swanetše a kwešiše ditokumente ka moka le bahlankedi ba naga yeo e rekago ka ntle lefelong la matseno . 
Hwetša go morekantle goba agente ya naga yeo e rekago ka ntle gore maemo a thekontle ya faethosanithari a naga ya thekontle a amana le eng . 
Ge dibjalo goba ditšweletšwa tša dibjalo tšeo di romelwago ka ntle ga naga di fihla lefelong la go tsena ka nageng yeo e romelago ka gare , bahlahlobi ba dibjalo ba NPPO ba naga yeo e romelago ka gare ba tla di swarelelwa gore di elwe gape di hlahlobje . 
Agente goba morekantle ka nageng ya thekontle o swanetše a dire kgopelo ya tumelelo ya go swana le tumelelo ya thekontle go tšwa go NPPO ya naga ya thekontle . 
Baromelantle ba dibjalo le ditšweletšwa tša dibjalo ba swanetše ba be le tumelelo ya faethosanithari ka mokgwa wa tumelelo ya thekontle yeo e filwego ke Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Tšhireletšo ya Dibjalo ( NPPO ) wa naga yeo e rekago ka ntle le setifikeiti sa faethosanithari go tšwa go NPPO ya Afrika Borwa . 
﻿Ditumelelo tšeo di feletšwego ke matšatši a tirišo di ka se oketšwe . 
Tirelo ye ke ya baswari ba tumelelo bao ba ikemišeditšego go oketša nako ya goba go fetoša ditumelelo tša bona tša mošomo . 
bathwadi ba swanetše ba tlatše dintlha 6 le 6 . 
romela pego ya tšwelopele yeo e netefatšago gore baagi/badudi ba go ya go ile ba Afrika Borwa ba hlahlilwe goba ba a hlahlwa . 
Dikgopelo di ka tšea matšatši a 30 . 
tlatša foromo ya kgopelo ya BI-159:G kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
Kgopelo ya koketšo goba phetošo e swanetšwe e dirwe dibeke tše seswai pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya tumelelo . 
﻿Tirelo ga e lefelwe . 
Mekgatlo ka moka ya Thibelo ya Mollo e swanetše go ngwadišwa le Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa ( DWAF) . 
Ke fela Mokgatlo wa Thibelo ya Mollo o tee wo o kago ngwadišwa mo lefelong le itšeng . 
Seo se akaretša gape mabaka ao a hlalošwago ka go diphetogo tša molaotheo wa mekgatlo . 
Hwetša Foromo ya 1 : Kgopelo ya Ngwadišo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo go tšwa go Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa ( DWAF) . 
Tlatša foromo mme o e romele go kantoro ya gago ya kgauswi ya ( DWAF) . 
Tlatša foromo ya 2 mme o e romele go kantoro ya gago ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa . 
Kgopelo ya gago e tla sekasekwa mme ge e dumeletšwe , kgoro e tla go tsebiša gore o tlatše Foromo ya 2 : Kgopelo ya Ngwadišo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo . 
Go ka se tšee matšatši a mošomo a go fetiša a 30 go sekaseka kgopelo ya gago le go ngwadiša mokgatlo ge e le gore tshedimošo ka moka yeo e nyakegago e filwe . 
﻿Tefelo 
Megala ka moka ye e tsenago senthareng e a gatišwa. 
Ga go difomo tše di tlatšwago. 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ye ke call centre yeo setšhaba se ka begago ditiro tša bosenyi diiri tše 24. 
O seke wa e šomiša gampe ka gobane seo: 
Mošomi wa call centre o tla araba mogala le go tšea tshedimošo ya maleba 
Ge o letša ka cellphone : megala e lefišwa go ya kelo ye e tlwaelegilego ya cellphone 
Bakeng sa dingongorego tšeo eseng tša tšhoganyetšo le dinyakišišo tše tlwaelegilego, letšetša seteše sa kgauswi sa maphodisa. 
Tshedimošo e a ngwalwa gomme wena wa fiwa reference number bjalo ka bohlatse le go lota mohlala wa ngongorego ka moso. 
Ngongorego e fiwa SAPS Community Service Centre ya selegae, Koloi ya sediko goba koloi ye e leng kgauswi ya Flying Squad. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
se thibela megala ya batho ba leng maemong a beago maphelo a bona kotsing bao ba hlokago thušo ya maphodisa 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Disenthara tša 10 111 
ke tshenyo ya nako ya maphodisa ka gobane baofisiri ba ka swanelwa ke go kitimela lefelong la bosenyi ka sefatanaga goba helikopthara 
ke tshenyo ya didirišwa tša maphodisa ka gobane maphodisa a ka romelwa moo go se nang seemo sa tšhoganyetšo. 
Tlhalošo 
Godimo 
Megala ka moka e arabja ka pela ka moo go kgonegago. 
Kgotla nomoro ya mogale ya 10 111 kae le kae mo Afrika Borwa. 
Godimo 
Batho ba ka letšetša senthara ka mogala wa Telkom goba cellphone. 
Godimo 
Lemoga: Letšetša nomoro feela ge go na le seemo sa tšhoganyetšo. 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Ge o letša ka mogala wa Telkom : Tirelo ke mahala 
﻿Dihlophatša bomenetša bja 419 bja tšhelete yeo e lefelwago pele le ya lothari 
Bomenetša bjo bo tsebega gape ka la bomenetša bja 419 scam mme bo diragatšwa ka bomenetša, ga ntši e ba leloko la ntikodiko ya bohlokotsebe. 
Tlhalošo 
Seo se bitšwago Bomenetša bja Mngwalo bja Nigeria ke bomenetša bja tšhelete yeo e lefelwago pele. 
Diforomo tšeo di swanetšego go tlatšwa 
Bomenetša bjo bo thoma ke moradia yo a ikopanyago le khamphani yeo e lebišitšwego, e ka ba ka fekese, meili goba imeili. 
Mafelo le Diatrese 
Tefelo 
Mo mererong ya mabapi le bomenetša, Interpol e tla ikgokaganya le Yuniti ya Bohlokotsebe bja Kgwebo ya Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa. 
Fekesa kgatišo ya kgokagano ya 419 yeo e hweditšwego go Mosuperintentente wa Yuniti ya Bohlokotsebe bja Kgwebo ya Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa 
Badudi bao ba tšwago ka ntle ga naga: 
Fana ka dintlha tša gago tša kgokagano le dinomoro tša mogala goba tša batho bao ba amegilego. 
goba Khomišena Mogolo wa Afrika Borwa//Empasi/Khonduleiti -Pharephare wa kgauswi go fetišetša ka go Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa. 
Magato ao a latelwago 
Ge o ka amogela lengwalo la bomenetša, fetetša ditokomane ka moka, tshedimošo le dikgokagano go Interpol. 
Bontšha Ga go na Tahlegelo goba Go na le Tahlegelo ka go ditokomane. 
Badudi ba Afrika Borwa: 
Fana ka dintlha tša panka . 
Tshedimošo ye nngwe mabapi le bomenetša bjo e go wepesaete ya Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa mo dintlha tšeo di lego mabapi le tiragatšo ya lenaneo, 
ditšhupo tša bomenetša bjo bo ka kgonegalago, ditsela tšeo ka tšona tšhelete e ka tšewago go tšwa go motšwasehlabelo, ga mmogo le magato a tšhireletšo, di a hlalošwa. 
Tirelo ga e lefelwe. 
Maemo a tirelo 
Ga di gona, fela go bohlokwa go bontšha ka go ditokomane ge e le gore go bile le tahlegelo ya ditšhelete. 
Kasete ya Mmušo Nomoro ya 22459 ya 13 Tšulae 2001 le Tsebišo ya Kakaretšo Nomoro ya 1643 ya letšatši leo . 
﻿Gape o ka dira nyakišišo ye e tseneletšego ka go kgetha linki ya Nyakišišo ye e tseneletšego . 
Websate e dula e tlaleletšwa ka tshedimošo. 
Karolo ye ya websaete, e lego ye e lego ka go la go ja, e na le 'dilinki' tša diwebsaete tše di rwelego tshedimošo ya tiragalo yeo ya bophelo. 
Wo mongwe le wo mongwe wa mehuta ye o aroletšwe go ya ka tatelano ya ditiragalo tše di bago gona mo bophelong . 
Lenaneo le le go kgontšha go fihlelela ditirelo tše bohlokwa tše hlano tšeo di etelwago ke badiriši gantši. 
Mong wa tshedimošo 
Mehuta ya tshedimošo ye e lego mo websaeteng 
Le tšona ditiragalo tše di aroletšwe gape go ya ka dikgato tše di bago gona mo bophelong. 
Maikemišetšo a websaete ye 
Ge o tlanya lentšu le o nyakago go dira nyakišišo ka lona, websaete ka moka e tlo nyakišišwa malebana le mantšu ao. 
Bala Mabaka a Tšhomišo mo mo temana ya 4.3. 
Mafelo a bohlokwa a badiriši a bopša ke makala a go swana le Multi-purpose Community Centres, Community Development Workers le Batho Pele Gateway Call Centre, 
Mo go 'Save As' kgetha moo o ratago go boloka tokumente ya gago mo go 'hard drive' ya gago gomme o kgotle 'Save'. 
Dikeletšo mabapi le go boloka ditokumente khomphuthareng ya gago: 
Tshedimošo ka ga ditirelo tša mmušo 
Ge o šomiša Netscape bjalo ka browsara 
Badiriši ba websaete ye ke badudi ba Afrika Borwa ba go dula dikarolong ka moka tša naga ye, 
Websaete e tlo bulega mo letlaleng la browsara ye mpsha. 
Linki ya www.gov.za e dira gore o kgone go fihlelela Mmušo wa Afrika Borwa mo inthaneteng, yeo le yona e go kgontšhago go fihlelela websaete ye le websaete ye e swerego tshedimošo ka ga Mmušo . 
Mehuta ya ditokumente 
Mong wa tshedimošo 
Lenaneo le le fetolwa go ya ka dipalopalo tša malebana le matlakala a a etelwago gantši. 
Ka ga websaete ye 
Tshedimošo ya ditirelo ka dipolelo tše dingwe e tsentšwe mo websaeteng ka morago ga gore e fetolelwe. 
Maikemišetšo a websaete ya ditirelo tša Afrika Borwa ke go fana ka mothopo o tee wa tshedimošo ka ga ditirelo tša mmušo wa Afrika Borwa. 
e lego ao a tlogo thuša go kgonagatša tšhomišo ya websaete ke bao ba sa kgonego go šomiša inthanete. 
Websaete e na le tshedimošo ka ga ditirelo tša mmušo tšeo di abiwago maemong a bosetšhaba. 
Tshedimošo ya ditirelo e e aroletšwe go ka ya mehuta ye meraro: 
Ge o šomiša Explorer bjalo ka browsara: 
Dikarolo tše dingwe tša websaete 
Ditirelo tša mekgahlo: ditirelo tše di lebanego le mekgahlo le dikgwebo 
E tlo kgona go bula ditokumente mo browsareng ya gago. 
Mabaka a tšhomišo 
Tshedimošo ya malebana le tirelo ye nngwe le ye nngwe e rulagantšwe go ya ka diarea tše di šupago, e lego tlhalošo, magato ao a tšewago, molao, nako, 
Ka tsela yeo nyakišišo ya gago e tlo fetela le diwebsaeteng tše dingwe tša mmušo. 
Tshedimošo ya maleba 
Kgatišo ye ya websaete e na le dipolelo tše lesometee, e lego Seisemane, Seafrikanse, Setebele, Sethosa, Sezulu, Sepedi, Sesotho, Setsonga, Sevenda, Siswati le Setswana. 
Ditokumente tše ntši ke tša HTML. 
O nyaka thušo mabapi le mathata a o a hwetšago mo websaeteng? 
Mehuta ya tshedimošo ye e lego mo websaeteng 
Ka lebaka le, re go eletša gore o thome ka go boloka tokumente mo khomphuthareng ya gago gomme o e bula morago ga fao. 
Mo go 'Save As' kgetha moo o ratago go boloka tokumente ya gago mo go 'hard drive' ya gago gomme o kgotle 'Save'. 
Nepo ke go fokotša go se lekalekane mo go lego gona gare ga bahloki le bahumi, ekonomi ya bobedi le ya mathomo. 
Ikopanye le rena ge o kopana le mathata mabapi le websaete ye. 
Ka nako ye nngwe go tšea nako ye telele go bula ditokumente tša PDF. 
Bula 'Acrobat Reader Application' gomme o bule tokumente ye o e kgethilego. 
Šomiša letlakala la Ikopanye le rena go swaela goba go botšiša ka ga websaete ya Ditirelo tša Mmušo. 
Dipolelo 
Mehuta ya ditokumente 
Dipolelo 
Pholisi ya rena ke go fana ka tshedimošo ge e eba gona. 
Faele e tlo romelwa lifelong leo o ratago go e boloka gona. 
Le ge go le bjalo, ditokumente tša PDF di a hwetšagala gore di swane le tša setlogo tše di lego gona. 
Faele e tlo romelwa lifelong leo o ratago go e boloka gona. 
Mošomo wo o be o filwe balaodi ba dikgoro bao ba rwelego maikarabelo a tshedimošo ye e lego mo websaeteng. 
O nyaka thušo mabapi le mathata a o a hwetšago mo websaeteng? 
'Dilinki' tša diwebsaete tše dingwe di bontšhitšwe – gomme di bonala ka lepokisaneng ge 'cursor' ya gago e sepetšwa godimo ga linki yeo. 
Maikemišetšo a websaete ye 
tefo, diforomo tše di tlatšwago, le diatrese. 
Go tlaleletša tshedimošo 
Gore o kgone go bula tokumente ya PDF, o swanetše go ba le Adobe Acrobat Reader 4 goba ya go feta ye mo khomphutareng ya gago. 
Ka go realo sebopego se se go kgontšha go lemoga sebopego sa diteng. 
Ka 'mouse' wa gago, kgotla mo go 'linki' ya tokumente ye o ratago go e boloka. 
Government Communications e rwele maikarabelo a tshepetšo le taolo ya diteng tša websaete ye. 
Le ge go le bjalo, bahlami ba websaete ya Ditirelo tša Mmušo ba ka se kgone go fa kgonthišo ya gore tshedimošo ye e romelwago diwebsaeteng tše di ngwe ga se ya kgale goba aowa. 
Tshedimošo ya ditirelo e thomile e ngwadilwe ka Seisemane, gomme ka morago ya fetolelwa dipolelong tše dingwe. 
Websate e tloga e le mothopo wo bohlokwa wa go kgonthiša gore badudi ba kgona go ikopanya le mmušo. 
Mmepe wa saete o fana ka seswantšho sa sebopego sa websaete ye. 
Lepokisana la go dira nyakišišo le hwetšagala matlakaleng ka moka a websaete ye. 
Dikarolo tše dingwe tša websaete 
Dikgoro tša mmušo ke tšona e lego beng ba tshedimošo ye e lego mo websaeteng. 
Ditirelo tša batho: ditirelo tša badudi ba Afrika Borwa tše di lebanego le ditiragalo mo bophelong 
Go tlaleletša tshedimošo 
Mo go mmenyu, kgetha 'Save target as'. 
Bula 'Acrobat Reader Application' gomme o bule tokumente ye o e kgethilego. 
Letlakala la mathomo la websaete le fana ka lenaneo la ditirelo tše di šomišwago kudu. 
Ka 'mouse' wa gago, kgotla mo go 'linki' ya tokumente ye o ratago go e boloka. 
Se ke sebopego se se tšweletšwago ka tatelano, ka go arola tshedimošo go ya ka mehuta ya diteng tša yona. 
dikgwebo goba mekgahlo ya Afrika Borwa, mmogo le badudi le mekgahlo ya dinaga tše dingwe yeo e nyakago ditirelo go tšwa go mmušo wa Afrika Borwa. 
Ditirelo tša batšwantle: tshedimošo ye e lebanego le badudi ba dinaga tša ntle bao ba nyakago ditirelo tša go abiwa ke mmušo wa Afrika Borwa. 
﻿Molao o šomišwago 
go romela di-GMO go tšwa Afrika Borwa go ya dinageng tša ntle 
Tsela e latelwago 
go fa merwalo ya di-GMO maemo ao a di swanetšego. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
go tliša GMO mo Afrika Borwa ka maikemišetšo a go tlo dira diteko ka tšona di-GMO tšeo mo nageng ye 
Lekgotlakhuduthamaga le tšea sephetho malebana le kgopelo ka go hlokomedišiša kgopelo, ditigelo tša Lekgotlakhuduthamaga, ditshwayatshwayo tša setšhaba gammogo le gore sephetho seo se tlo ama bjang makala a temo, maphelo, bašomi, kgwebo le tlhabollo ya saense le theknolotši. 
Mongwadiši o fana ka phemiti ya maleba. 
Godimo 
Nyakišiša gore ke mohuta ofe wa tumelelo wo o o nyakago gomme o tlatše foromo ya maleba. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
go tšwetša pele goba go katološa ditiragalo tšeo di bego di dumeletšwe peleng 
Komitikeletšo e tlo sekaseka data ya senthifiki ye e rometšwego gomme ya dira ditigelo go Lekgotlakhuduthamaga malebana le polokego ya tiragalo ye e šišintšwego ke mokgopedi. 
Kgopelo ya tumelelo ya mediro ya go amana le 'genetically modified organisms' mo Afrika Borwa 
Mongwadiši o tlo amogela ditshwayatshwayo tša setšhaba mo nakong ye e beilwego. 
Wona o akaretša go fa diphemiti, ditumelelo le ditifikeiti tša: 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlhalošo 
dikgopelo tša go tšwela pele ka ditiragalo di tlo dumelelwa ge fela e el gore ditiragalo tšeo di be di dumeletšwe peleng 
Kgoro ya Temo e sepetša Molao wa go bitšwa Genetically Modified Organisms Act, 1997. 
Godimo 
Romela le khopi ye nngwe ya kgopelo, ye e se nago le tshedimošokgwebo ya sephiri, go Mongwadiši wa di-GMO. 
Hlokomela dinyakwa tše di latelago malebana le dikgopelo tše di itšego: 
Romela kgopelo gammogo le palo ya dikhopi tša maleba go Mongwadiši wa di-GMO. 
Diphemiti ka moka di na le mabaka ao a beilwego. 
Lefa tšhelete ye e beilwego . 
Godimo 
Tefelo 
Tefelo 
tšhomišo ye e laolwago ya di-GMO ka dilaboratoring goba mafelong a kgodišo ya dimela 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Romela le bohlatse bja ditsebišo go setšhaba . 
go ngwadiša didirišwa tše di šomišwago go tšweletša di-GMO 
tumelelo ya go bjala le go šomiša di-GMO mererong ya kgwebo 
Mongwadiši o tlo lekodišiša ge e le gore kgopelo e kgotsofatša dinyakwa tša molao wa go bitšwa Genetically Modified Organisms Act, 1997. 
Bakgopedi ba swanetše go hlokomela tše di latelago: 
Tlhalošo 
dikgopelo tša tokollokakaretšo di swanetše go dirwa morago ga go phethwa ga ditiragalo tša mohuta woo mo Afrika Borwa mo nakong ya dihla tše tharo 
Molao o šomišwago 
Romela le pego ya ditiragalo tša peleng tše o di phethilego . 
Bahlahlobi go tšwa go Kgoro ya Temo ba tlo lekola go tsenywa tirišong ya mabaka a a beetšwego diphemiti tšeo. 
Ge e le gore sephetho sa Lekgotlakhuduthamaga ke se ema le mokgopedi, Mongwadiši o na le maatla a go fana ka phemiti. 
﻿Kgorotsheko yeo e theeletšago seo e swanetše goba karolo ya Kgorotshekokgolo goba Kgorotsheko ya Mmagaseterata yeo e nago le maatla a go diragatša khutšo mo lefelong leo mokgatlo o lego go lona goba o šomagp go lona. 
Bontšha mabaka ao ka wona khamphani goba khoporeišene yeo e tswaletšwego e kgopelago phumulo ya ngwadišo ka wona. 
Kgopelo ta taolotshepetso le phumulo ya ngwadišo ya mokgatlo khamphani goba khoporeišene yeo e tswaletšwego 
Tirelo ga e lefelwe. 
Ga go na diforomo tšeo di tlatšwago. 
sephetho seo se dumelelanago le phumulo seo se tšerwego kopanong yeo e bego e tsenetšwe ke palo yeo e amogelegago ya maloko a mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi; 
Balaodi ka moka le maloko a khamphani goba Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ba swanetše go saena lengwalo ge e le gore ke phumulo ya boithaopo ka molaodi goba maloko. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ge mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi o dira kgopelo ka go ngwalela Molaodi Pharephare, yena a ka phumula ngwadišo ya mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi ge e le gore o kgotsofatšwa ke - 
Tefelo 
gore mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi o sepetšwe ke Molaodi Pharephare goba o fedišwe. 
Mo mabakeng a khamphani goba Khoporeišene yeo e Tswaletšwego, lehlakore le fe goba le fe leo le nago le kgahlego, molaodi goba bahlokomedi ba dipuku tša khamphani, 
Mafelo le diatrese 
ya gore mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi o sepetšwe ke Molaodi Pharephare goba o fedišwe, 
Ge mokgatlo, khamphani, khoporeišene yeo e tswaletšwego e ka se kgone goba di ka se lefele melato ya tšona goba go phethagatša maikarabelo a tšona, 
Molao o šomišwago 
le ge 
Tsela e latelwago 
Molaodi Pharephare wa Kgwebišano le Intaseteri a ka tšea taolotshepetšo goba a fediša mediro ya yona. 
Phumulo ya ngwadišo e tšea tekanyo ya dikgwedi tše tshelelago. 
Ge kgoro e tšea sephetho sa go fediša mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi, e tla tšea sephetho sa mokgwa wo ka wona mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi di tlago go abelwa ka tekatekano le ka mo go kgotsofatšago. 
Letona le ka laela tselatshepetšo yeo ka yona mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi o ka sepetšwago ka wona ke Molaodi Pharephare goba go fedišwa. 
Tlhalošo 
yena o tla ba le maatla a go sepetša merero ya mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi go ya ka ditlhalošo tša Molao wa Dikhamphani, 
Ge Molaodi Pharephare goba mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi, 
Mo go kgonegago, bontšha nomoro ya motšhelo ya khamphani goba Khoporeišene yeo e Tswaletšwego . 
Tirelo ya Metšhelo ya Afrika Borwa goba Mongwadiši wa Dikhamphani ba ka dira kgopelo ya gore khamphani e phumulwe. 
Letona le ka beakanya maatla le mešomo ya Molaodi Pharephare, Mohlankedi wa ngwadišo, mokgatlo, maloko le mahlakore ao a nago le kgahlego mo seemong seo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgoro e tla ela hloko ditšhišinyo di fe goba di fe tšeo Molaodi Pharephare a ka bego a di dirile mabapi le kabelanyo ya dithoto. 
Ge kgorotsheko e tšea sephetho sa gore Molaodi Pharephare o swanetše go sepetša mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi, 
sephetho seo se tšerwego ke bontši bja maloko ao a bego a le gona goba a emetšwe mo kopanong; 
Mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi, leleoko le fe goba le fe la mokgatlo goba motho yo mongwe le yo mongwe yo a nago le kgahlego a ka dira kgopelo go kgorotsheko 
merero ka moka yeo e amegago yeo e swanetšego go šetšwa pele ga phumulo, go akaretšwa le mokgwa wo dithoto le dikoloto tša mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi di tla sepetšwago ka gona, di filwe šedi. 
Dikgorotsheko le tšona di ka tšea sephetho seo ge e le gore seo sekgotsofatša seemo seo. 
leloko le fe goba le fe la mokgatlo goba motho o fe goba o fe yo a nago le kgahlego ba dira kgopelo 
﻿Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya go ingwadiša go Kreiti ya R mo sekolong sa mmušo se se ingwadišitšego 
Tsela ye e latelwago 
Tlhalošo 
Kreiti ya R ke ngwaga wa mathomo wa sehlopha sa fase sa thuto ya go thewa godimo ga dipoelo mo dikolong tša praemari tša mmušo. 
Tefelo 
Mafelo le Diatrese 
﻿Basadi ba ba nago le mengwaga ye 60 le go feta, le banna ba ba nago le mengwaga ye 65 le go feta. 
Tefelo 
Ke mang yo a ka dirago kgopelo? 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Ge kgopelo ya gago e atlegile o tlo swanela ke go saenela tumellano le legae la batšofadi pele o ka thoma go dula go lona. 
Nako ye e tlogo tšewa e laolwa ke gore go na le batho ba bakae bao ba lego lenaneong la bao ba dirilego kgopelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Fomo ya tekolo goba Fomo DQ 98 e hwetšwagala magaeng a batšofadi. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ba bontšhe pukwana ya gago ya boitsebišo ya Afrika-Borwa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Tirelo ye ke ya batšofadi ba ba nyakago tlhokomelo ya diiri tše 24 legaeng la batšofadi. 
Tefo e laolwa ke legae la batšofadi. 
Mogala wa go se lefelwe wa Tlhabollo ya Leago: 0800 60 10 11 
Batšofadi ba ba nyakago tlhokomelo ya ka mehla legaeng la batšofadi. 
O tlo lekolwa go ya ka tlhahlobo ye e beilwego go bona ge e le gore o swanetšwe ke go dula legaeng la batšofadi le sabsiti. 
Godimo 
Go amogelwa legaeng la batšofadi 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Ge kgopelo ya gago e se ya amogelwa, o ka dira boipelaetšo mo nakong ya matšatši a 90 go Tona ya Tlhabollo ya Leago goba Molekgotlaphethiši . 
Batho ba ba amogelago tšhelete ya batšofadi. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlatša fomo ya kgopelo legaeng la batšofadi la kgauswi le wena. 
Mafelo le diatrese 
Go ka tšea matšatši a 35 go šomana le kgopelo ya gago. 
﻿Motho yo a nyetšego/tšwego yo molekane wa gagwe e lego motswadi wa ngwana; 
Mafelo le Diatrese 
Foromo ya 12b, kgopelo ya phiwo ya ngwana: 
Ka go phiwo ya bana ka sephiri, mo batswadi ba sego ba swanela go tseba motho yo a fiwago ngwana wa bona goba mo ngwana a ilego go dula, 
Tlatša Foromo ya 11, Kgopelo ya phiwo ya ngwana, go ngwana yo mongwe le yo mongwe yo o mo kgopelago. 
E fela, ngwana goba bana ba ka bušetšwa morago go batswadi ba bona, batlhokomedi, mo ba tlago lekolwa ke modirelaleago. 
e laolwa ke Karolo 18 ya Molao wa Thokomelo ya Bana, 1983 mme e ka diragatšwa fela ge kgorotsheko ya bana e kgotsofala gore seo se tla kgotsofatša dikgahlego tša ngwana. 
Tata'go ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenya 
Ge o nyaka tshedimoso ka botlalo, e ya go Kgoro ya Toka le Tšweletšo ya Merero ya Molaotheo. 
Tsela ye e latelwago 
Ngwana wa mafiša ke ngwana yo tšeetšwego batswadi ba gagwe mme a bewa ke molao ka tlase ga tlhokomelo ya batswadi bao e sego ba gagwe ka semolao goba legae la tlhokomelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge e le gore motswadi wa tlhago wa ngwana ke modudi wa Afrika Borwa mme a dula ka mono Afrika Borwa. 
Motho yo a sego a nyalwa goba yo a hladilego; 
goba legaeng la tlhokomelo, sekolong sa intaseteri goba lifelong la polokego. 
Ke motswaqdi wa ngwana yo, go ya ka Karolo ya 16, a bego a beilwe ka go tlhokomelo ya motswadi yo a mo filwego goba ke moithuti ka legae la bana goba sekolo goba intaseteri; 
Iša foromo ga mmogo le 
Ga go na tumelo yeo e nyakegago ka tlase ga seemo seo se latelago. 
Phiwo ya ngwana e swanetše go kgotsofatša dikgahlego tša ngwana le go ba le dipoelo tsa bophelo bjo bo botse go ngwana. 
Kgopelo ya go fiwa ngwana yo e sego wa gago 
O swanetše go ba le bokgoni bja go tlhokomela ngwana le go lefela thuto ya gagwe 
Ge o se modudi wa Afrika Borwa, o swanetše go lokelwa go ka fiwa bodudi goba o be o šetše o dirile kgopelo ya bodudi. 
Mohlolo goba mohlogadi; 
Ge o nyaka go kgopela ngwana, o swanetše go kgotsofatša dinyakwa tšeo di latelago: 
Tlhalošo 
tlogetše ngwana mme ga go tsebje mo a leng; 
setatamente ka batswadi bao ba fiwago ngwana, seo se nago le setatamente seo se ngwetswego ke batswadi bao ba fiwago ngwana gore ga a kganyoge go itšeela ngwana; 
Balekane ka bobedi bja bona; 
Ngwana a ka fiwa 
Mo seemong se, Kgoro ya Tšweletšo ya Leago e lefela tšhelete ya thušo ya kgodišo ya ngwana go batswadi bao ba filwego ngwana. 
Kgatišo yeo e netefaditšwego ya tokomane ya boitsebišo ya mokgopedi yo mongwe le yo mongwe le setifikeiti sa nnete sa matswalo 
goba tokomane ya boitsebišo yeo e sego kgatišo tša ngwana yo mongwe le yo mongwe yo a fiwago; 
E ya go tlelereke ya kgorotsheko ya bana mo seleteng seo ngwana a dulago go sona. 
goba 
O swanetše go ba motho wa maleba yo a lebanego go ka bea bophelo bja ngwana ka diatleng tša gago. 
Go fiwa ngwana yo e sego wa gago e ra go dumela bohlokomedi bja semolao, go ya ka tshepetšo ya semmušo ya semolao, bja ngwana bjalo ka batswadi ba madi. 
Ge kgorotsheko ya bana e beile bana bjalo ka bana bao ba nyakago tlhokomelo le tšhireletšo, magaseterata wa kgorotsheko ya bana o tla bea bana bao ka go tlhokomelo batho bao e sego batswadi ba bona, 
goba 
Mabapi le ditefelo o ka ikgokaganya le ba lekalatiro, dikgorotsheko tša bana le Dikantoro tša Tšweletšo ya Leago. 
Tumelo ya tšewo e swanetše go hwetšwa go: 
o hlotše goba o thušitše ka go bea ngwana pepeneneng ya tša thobalano, go mo thopa goba go dirišetšwa thobalano, goba o hlotse goba a thuša ngwana go dira mediro yeo e sego ya setho; 
o gana ka tumelelo ka mo go sa swanelago. 
Nako 
Ngwana ka boyena, ge a le ka godimo ga mengwaga ye 10, mme kgorotsheko e swanetše go kgotsofala gore ngwana o kwesiša mohuta le bohlokwa bja tumelo yeo 
Mma'go ngwana yo hweditšwego ka ntle 
Mo go nyakegago, Foromo ya 12, Tumelo ya motswadi goba mohlokomedi go fana ka ngwana, yeo e nago le tumelelo yeo e ngwetšwego ya batswadi go fana ka ngwana, ga mmogo le Foromo ya 13 
ga a kgone go ka fana ka tumelelo la lebaka la go sa phelega ga botse monaganong; 
Tefelo 
Molao 
Ge e le gore motswadi 
Maina a dikgoro tša magaseterata 
, Tumelo ya ngwana go tšewa ke batswadi ba bangwe, yeo e nago le tumelo yeo e ngwetšwego ke ngwana. 
Ge batswadi ba ngwana ba hlokofetše mme go se na mohlokomedi yo a kgethilwego 
hlokofaditše ngwana ka go mo kweša bohloko mmeleng le go mo swara ga mpe goba o dumeletše gore ngwana a hlokofatšwe ka go bethwa goba go se swarwe ga botse ke ba bangwe; 
Bobedi batswadi ba ngwana ba madi 
Tshepetšo ya kgopelo ya ngwana ga ntši e tšea lebaka le le telele kudu mme le ka goga gape ge e le gore morero woo o na le mararankodi. 
Motswadi yo a filwego ngwana mme a le ka tlase ga thlokomelo ya gagwe, ge e le gore motswadi yoo ga se a kgopele go tšea ngwana. 
Ge e le gore, go le bjalo, motswadi yo a filwego ngwana o retelelwa ke go fa tumelo ya gagwe ya go tsea ngwana mo kgweding e tee 
go ba a kgopetšwe go dira seo ke mothuši wa kgorotsheko ya bana, tshepetso ya phiwo ya ngwana e tla tšwela pele ntle le tumelo ya gagwe. 
﻿Mafelo le Diatrese 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi. 
Dikhopi tše pedi tša Kgopelo ya Boingwadišetšo bja go Hloma Khansele ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi, 
Dikhansele tša ditherišano tša merero ya bašomi e šoma ka ditumelelano tše saenetšwego ke bašomi le bengmešomo, 
Khansele efe goba efe e ka tšea sephetho sa go lomaganywa le khansele goba dikhansele tše dingwe. 
Dikhansele tše di lomaganywago di ka dira kgopelo ya go hloma Khansele ye e Lomagantšwego ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi go Registrar wa Merero ya Bašomi mo go Kgoro ya Bašomi. 
Tlhalošo 
Romela le setifikeiti sa boemedi 
Go ka tšea matšatši a 60 gore go phethwe ka kgopelo ya gago. 
di rarolla mathata a merero ya bašomi, di hloma dikema/dikhwama tša go fapana, gape di fa ditswhayatshwayo mabapi le dipholisi le melao ya bašomi. 
Fana ka dilo tše di latelago go Registrar wa Merero ya Bašomi: 
Dira kgopelo ya go hloma Khansele ye e Lomagantšwego ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi go Registrar wa Merero ya Bašomi. 
Setifikeiti go tšwa go khansele ye nngwe le ye nngwe go hlatsela gore sephetho seo se sepelelana le melaotheo ya dikhansele tšeo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Kgopelo ya go ngwadiša khansele ye e lomagantšwego ya ditherišano tša merero ya bašomi 
Mekgahlo ya bašomi le mekgahlo ya bengmešomo e ka ingwadiša gore e hlome dikhansele tša ditherišano tša merero ya bašomi. 
Tsela ye e latelwago 
Tefelo 
Khopi ya sephetho sa malebana le go nyalanya dikhansele, se se tšerwego ke ye nngwe le ye nngwe ya dikhansele tše di amegago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿Go tshedimošo ye nngwe, ikopanye le Companies and Intellectual Property Registration Office. 
Tefelo 
Molao wa Dikhamphani 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tirelo ga e lefelwe. 
Godimo 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Fetoša tshedimošo ya kgwebo ka inthanete. 
Kgopelo ya go fetola tshedimošo ka ga kgwebo 
Godimo 
Ke tshedimošo ye nnyane fela yeo e ka fetolwago ntle le go tlatša diforomo. 
Go tlatša diforomo tša kgopelo ka go khomphyutha ga go re gore o šetše o na le tumelelo ya go ka fihlelela setlabelo seo se go dumelelago go fetola tshedimošo ya kgwebo ya gago. 
Ge kgwebo e nyaka go fetola tshedimošo ya yona ka ga ngwadišo, e a gapeletšega go ya ka molao go tlatša foromo ya kgopelo. 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Molao o šomi šwago 
Godimo 
Fetoša tshedimošo ya kgwebo ka inthanete. 
Godimo 
Molao o šomi šwago 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Tumelelo ya ngwadišo ya gago e tla tšea letšatši goba a mabedi mme e tla ba ka morago ga ge tumelelo e filwe mo o ka diragatšago diphetogo. 
Godimo 
﻿O ka no kgetha go se bolele leina la gago. 
Godimo 
Go bega molato ntle le go fa leina la gago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
a be a fane le ka tshedimošo yeo e ka thušago maphodisa go thibela goba go nyakišiša molato woo. 
Tefelo ya mogalo e tlo lekana le yeo e lefelwago ge o tiela dinomoro tša kgauswi le ka tefelo ya sele ge o letša go tšwa selefounong. 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Yo a begago molato mogaleng a ka no kgetha go se fe maina a gagwe. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Founela 08600 10111 e lego nomoro ya Crime Stop 24/7. 
Molao o šomišwago 
Mohlankedi yoo o tlo go fa khouto ya nomoro ya sephiri yeo o tlogo e šomiša bjalo ka nomoro ya boitšhupo. 
Godimo 
Tirelo ye e hwetšagala diiri tše 24 ka letšatši go motho ofe goba ofe yo a nyakago go bega molato ka mogala 
Godimo 
Mohlankedi wa lekala la thibelo ya bosenyi o tlo araba mogala gomme a ngwala tshedimošo ye o mo fago yona. 
Godimo 
Gopola gore nomoro ye 08600 10111 ke ya Tshedimošo ya Bosenyi. 
Tsela e latelwago 
O tlo thušwa le semeetseng. 
Ga go na diforomo tše di tlatšwago. 
Godimo 
Tlhalošo 
Nomoro ya Ditšhoganetšo tša Bosenyi ke 10111. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tsela e latelwago 
﻿Tlatša diforomo tša maleba tša kgopelo le go di tliša go Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti, gammogo le tshedimošo ye e latelago: 
Molao o šomišwago 
Go rea dihlapi ka mabaka a boithabišo ke go kgatha tema go modiro wa go sepelelana le go rea dihlapi bjalo ka go amogela dihlapi tša lewatle go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo. 
Ela hloko: Phemiti ya amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo ga e akaretše dihlapi tše di hwetšagalago meetseng a a hlwekilego tše di laolwago ke Kgoro ya tša Temo . 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
o swanetše go dira kgopelo ya phemiti ya go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo yeo e abjago ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba taolo ye e filwego maatla. 
Dira kgopelo ya phemiti e mpsha ya go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo ge ye e lego gona e felelwa ke nako. 
Ga go hlapi ya lewatle ye e phelago yeo e ka go amogelwa go tšwa dinageng tša ntle. 
Mafelo le diatrese 
Go palelwa ke go obamela mabaka a a phemiti go ka hlola dira gore e fegwe goba go khanselwa. 
Tlhalošo 
Gore o be le maswanedi a go amogela dihlapi tša lewatle go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo, 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Dikgopelo tša phemiti ya go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ye e hwetšagalago ka meetseng a a hlwekilego goba dihlapi tša molatšatši di swanetše go dirwa le go abelwa go Kgoro ya tša Temo. 
Diphemiti tša Kgwebo tše di abelwago dikgwebo tša boithabišo ka dihlapi tše di šomišetšwago go dirišwa 
Hlapi ye go gwebjago ka yona ga se ya swanelwa go ba e le ya go rekišwa, eupša e swanetše go šomišetšwa merero ya go jewa goba go šomišwa ke batho. 
Kgopelo ya phemiti ya go amogela hlapi go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo 
Godimo 
Ga go mehuta ye e tšwelelago lenaneong la CITES yeo e swanetšego go amogela go tšwa dinageng tša ka ntle. 
Mellwane ye e latelago ya go amogela dihlapi go tšwa ka ntle e a dirišwa: 
Ga go motho yo a swanetšego go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ge a se na phemiti ya go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo. 
Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
tšatšikgwedi ya go tloga le go boela go Afrika Borwa 
Tlhalošo 
goba go jewa di tla ba tša kgonthe paka ya leeto la go ya le go tšwa nageng yeo di lebišwago go yona. 
Ka kgopelo lemoga: 
Ga go phemiti ye e nyakegago go hlapi ya mohuta wa bait. 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
leina la naga yeo e etetšwego 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tshepedišo ya kgopelo e ka tšea matšatši a 7 a go šoma goba go feta go lebeletšwe go dirwa ga kgopelo ka tsela ya maleba. 
Tefelo 
Godimo 
Dira kgopelo pele ga dibeke tše pedi pele ga go sepela ga gago go dumelela go amogelwa. 
Ka kgopelo ikopanye le: Lekala la Tirelo ya Badiriši mo go 0861 123 626 
Le ge go le bjalo, ka kgopelo netefatša gore o swere mo go wena phemiti ya boithabišo ya go amogela go tšwa dinageng tša ntle mohuta wa hlapi ya bait goba selipi sa tšhelete ya kheše/ 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Ditšhelete di lekolwa ngwaga ka ngwaga goba di bewa ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba taolo ye e filwego maatla, ka kgokagano ke Tona ya Matlotlo. 
Tshedimošo ya go panka e ka tsela ye e latelago: 
seatla sa bait yeo e rekilwego. 
laetša ka moo dihlapi di tlilego go amogelwa go tšwa dinageng tša ka ntle 
Tšhelete ya kgopelo ya go lekana R120 e a akaretšwa. 
diforomo di ka tlišwa ka letsogo goba ka poso. 
laetša mollwane wa Afrika Borwa wo o tlilego go šomišwa ge o boya Afrika Borwa 
ga go difekese, dikhopi le diemeile tše di tla go amogelwa 
khopi ye e netefaditšwego ya pukwana ya gago ya boitsebišo ya mokgopedi yo mongwe le yo mongwe 
bohlatse bja tefo 
bohlatse bja aterese ya bodulo, dinomoro tša kgokagano ya mogala le fekese mo Afrika Borwa 
﻿Mehuta ye e tšwelelago lenaneong la Convention of International Trade in Endangered Species ga se ya swanelwa ke go šomišwa mererong ya gwebišano. 
E LA HLOKO: Phemiti ye ya thomelontle ga e akaretše dihlapi tše di hwetšagalago meetseng a a hlwekilego yeo e laolwago ke Kgoro ya tša Temo . 
Go palelwa ke go obamela mabaka a a phemiti go ka dira gore e fegwe goba e khanselwe. 
Tsela e latelwago 
Dira kgopelo ya phemiti ya thomelontle. 
Phemiti ya Thomelontle yeo e abelwago mehuta ya dihlapi tša abalone e swanetše go felegetšwa ke setifikeiti sa CITES go thomelo ye nngwe le ye nngwe. 
Tsebiša lekala la gago la kgauswi la Biro ya Ditekanyetšo ya Afrika Borwa mabapi le dithomelontle tša gago 
setifikeiti sa Tefelo ya Motšhelo seo se dumeletšwego le go abelwa ke Lefapha la Tirelomatlotlo ya Afrika Borwa . 
bontši/dipalopalo bja mehuta yeo e swanetšego go romelwa. 
pukwana ya gago ya boitsebišo le ditokomane tša ngwadišo ya khamphani ya gago, kgwebo-tlhakanelwa goba trasete 
Ge e le gore mokgopedi wa phemiti ya thomelontle ga se moswara-ditokelo tša go rea dihlapi, tšweletša ditokomane tše di latelago: 
Tšweletša tshedimošo ye e latelago: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ditokomane tša dipalopalo tša dihlapi tše di swerwego di hwetšagala go tšwa go Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti, Lekala: Taolo ya Mawatle le Maboto, Bolaodi: Taolo ya Maruahlapi a Mabopong le Mawatle a Magolo. 
dikhopi tša ditokomane tša dipalopalo tša dihapi tšeo di swerwego di swanetše go tšweletšwa go bigeye tuna, southern bluefin tuna, swordfish, Antarctic toothfish, le Patagonian toothfish ka moka tšeo di romelwago ka fase ga phemiti ya thomelontle. 
Dikgopelo tša diphemiti tša thomelontle tša dihlapi tše di hwetšagalago meetseng a borutho goba dihlapi tša molatšatši di swanetše go dirwa go Kgoro ya tša Temo. 
Go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo ke go phethagatša modiro wa go sepelelana le go rea dihlapi bjalo ka go romela ntle dihlapi tša lewatle ka nepo ya go gweba ka tšona. 
diaterese tša bodulo tša batho bao ba gwebago ba naga yeo di išwago go yona 
diphemiti tša thomelontle tša makgonthe go tšwa go Kgoro ya Dikgwebo le Intasteri goba ditsebišo tša diphemiti 
mo e lego gore morekišetši o a amega, tumelelano magareng ga makala a mabedi e swanetše go kgomaretšwa gammogo le dikhopi tša dipukwana tša boitsebišo tša bao ba saenetšego tumelelano 
Tlhalošo 
Diphemiti tša thomelontle tše di abelwago bigeye tuna, southern bluefin tuna, swordfish, Antarctic toothfish, le Patagonian toothfish di swanetše go felegetšwa ke tokomane ya dipalopalo tša dihlapi tše di swerwego go thomelo ye nngwe le ye nngwe. 
bontši/dipalopalo bja mehuta yeo e swanetšego go romelwa 
Gore o be le maswanedi a go romela dihlapi dinageng tša ka ntle goba ka ntle ga mellwane ya Rephabliki ya Afrika Borwa 
Tsela e latelwago 
Kgopelo ya phemiti ya go romela ntle dihlapi ka mabaka a tša kgwebo 
Godimo 
Tefelo 
bohlatse bja gore o rometše le diaterese tša bodulo tša baromedi ba dihlapi tša lewatle tšeo di swanetšego go romelwa 
Mafelo le diatrese 
, o swanetše go dira kgopelo ya phemiti ya thomelontle yeo e abjago ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba lekala le le filwego maatla. 
goba ofisi ya lekala la Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba tanelouta go tšwa go http://www.mcm-deat.gov.za. 
Hwetša foromo ya kgopelo ya thomelontle le foromo ya kgopelo ya CITES go tšwa go Ofisi ya Taolo ya Mawatle le Maboto 
maina a setlwaedi le a saense a mehuta yeo e romelwago 
Nakong ya ge phemiti ya thomelontle e felelwa ke nako morago ga dikgwedi tše tharo, o swanetše go dira kgopelo ya phemiti e nngwe. 
Tlhalošo 
Tliša dikhopi tše di netefaditšwego tša ditokomane tše di latelago: 
Molao o šomišwago 
Bala foromo ya kgopelo ka tlhokomelo le go netefatša gore go fihlelela dinyakwa tša kgopelo le mabaka: 
maina a setlwaedi le a saense a mehuta yeo e romelwago 
Godimo 
Tšhelete ya kgopelo ya go lekana R225 e tla swanelwa ke go lefša. 
Tefo ya go dira kgopelo ya go lekana R225 e swanetše go lefša. 
Ditšhelete di lekolwa ngwaga ka ngwaga goba di bewa ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba lekala leo le filwego maatla, ka kgokagano le Tona ya Matlotlo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Ka kgopelo ikgokaganye le: Lekala la Tirelo ya Badiriši mo go 0861 123 626 
Godimo 
Ge e le gore hlapi e hlwekile le gona e dumeletšwe go jewa tsebiša Lefapha la tša Maphelo. 
Tefelo 
ge e le gore hlapi yeo e nyakago go e romela ntle ga se ya hlweka ebile ga se ya dumelelwa go jewa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Dikgopelo tša mathomo/e lego tša maleba di swanetše go romelwa ka poso, go sego fao phemiti e ka se key a abelwa. 
Tshedimošo ya go panka ya Ditefo tša Kgopelo ya Phemiti ya tša Kgwebo: 
Godimo 
Tlatša, saena le go romela foromo ya kgopelo ya phemiti ya thomelontle ye e sepelago le ditokomane tše di nyakegago go Ofisi ya Taolo ya Mawatle le Maboto. 
Tshepedišo ya kgopelo e ka tšea matštši a 7 a go šoma goba go feta go lebeletšwe gore o dirile kgopelo ka tsela ya maleba. 
﻿Pukwana ya boitsebišo e tla fiwa gomme ya fetišetšwa go mokgopedi. 
ka tlhago ka morago ga go ba modudi wa go ya go ile mengwaga ye mehlano. 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di dumeletšwego, ba tla kgopelwa go saena Tsebagatšo ya Boitlamo gomme ba tla fiwa setifikeiti sa botlhago seo se nago le nomoro ya R. 
Motho ofe goba ofe yoo a nago le tumelelo ya boagi bja go ya go ile o dumelelwa go dira kgopelo ya boagi bja Afrika Borwa 
Molao o šomišwago 
Romela foromo ya kgopelo ya BI-9 le kgatišo ya menwana ka botlalo gammogo le diswantšho tše pedi tša bogolo bja ID ge eba o na le mengwaga ya go feta 15. 
Motho ofe goba ofe yo a nyalanego le modudi wa Afrika Borwa o dumelelwa botlhago mengwaga ye mebedi ka morago ga go amogela tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e filwego ka nako ya lenyalo. 
Kgopelo ya go ba modudi wa naga go ya ka tlhago 
Se ke sa go hwetša pukwana ya boitsebišo ka morago ga ge botlhago bo dumeletšwe. 
Tlhalošo 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di ganeditšwego ba tla tsebišwa. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše 2 go iša go tše 4. 
Tlatša diforomo BI-63 le BI-757 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Tefelo 
Ngwana wa ka tlase ga mengwaga ye 21 yo a nago le tumelelo ya bodudi bja go ya go ile o dumelelwa botlhago ka pela ka morago ga ge tumelelo e se no fiwa. 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Motswadi yo a rwalago maikarabelo a ngwana a ka dira kgopelo legatong la ngwana yo monnyane nako efe goba efe, fela ge ngwana yoo a dula ka Afrika Borwa go ya go ile goba ka molao. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Tlatša foromo SAP le kgatišo ya menwana ka botlalo go hwetša setifikeiti sa bohlatse sa sephodisa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Lefapha la Merero ya Selegae 
Tšweletša tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e lego molaong goba tokollo. 
Mafelo le Diatrese 
﻿Mongakhaonto: SACNASP 
Godimo 
Ikopanye le SACNASP mo matšatšing a 30 ka morago ga go amogela tsebišo ya go kganetšo gomme o tlo eletšwa gore o dire eng. 
Godimo 
o ka dira boipelaetšo go Khansele malebana le sona sephetho seo mo matšatšing a 30, ge e le gore o tlo kgona go lefa tšhelete ye e beilwego. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Godimo 
Lengwalo le swanetše go sepetšwa le tšhelete ya tefelo ye e tlogo bewa ke khansele. 
Khouto ya Lekala: 164445 
Nomoro ya Akhaonto: 1644292289 
Ge e le gore boipelaetšo bo lebane le sephetho sa khansele sa go gana go tsošološa boingwadišo bja motho, boingwadišo bja gago bo ka se phumulwe go fihlela go tšerwe sephetho sa mafelelo malebana le boipelaetšo bjoo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mo matšatšing a 60 morago ga go amogela boipelaetšo bja gago, Khansele e tlo tšea sephetho gomme ya go fa mabaka ao a dirilego gore go fihlelelwe sephetho seo. 
Tshedimošo ya panka: 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Ge o rata go deposita tšhelete: O kgopelwa go šomiša ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane sa gago mo foromong ya go deposita 
Kgopelo ya go ipelaetša kgahlanong le go ganetšwa go ngwadišwa 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Lekala: Silverton 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Ge komiti ya Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale e ka ganetša goba ya phumula boingwadišo bja gago, 
Godimo 
gore re kgone go bona gore tšhelete yeo ke ya mang gomme o feksetše selipi sa depositi mmogo le letlakala la mathomo la foromo ya gago ya kgopelo go 841 1057. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Ka go le lengwe, o ka romela lengwalo la boipelaetšo go Khansele mo matšatšing a 30. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
﻿ditlhaka tša mathomo tša maina le sefanse sa motho yo a dirago kgopelo ya laesense 
motho yo a tlogo rwala maikarabelo a go ngwala le go romela ditokumente go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa; 
hlokomela lepokisana la moamogedi wa dithoto go tšwa nageng ya ntle, ka fase ga boingwadišo. 
Godimo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Foromo ya kgopelo e swanetše go tlatšwa ke mokgopedi ka boyena e sego motho yo mongwe, e sego bjalo kgopelo e ka se fiwe šedi. 
Tsela e latelwago 
maemoa a motho yo a dirago kgopelo, mohlala: Molaodi, Mong wa Kgwebo 
le go hlaloša gore naa wena ka bowena o tlo ngwala ditokumentse goba di tlo ngwalwa ke motho yo mongwe. 
motho yo a dirago kgopelo o swanetše go saena foromo ya kgopelo 
Mo go karolo ya, ngwala 
sepheto goba tumelelo goba bohlatse bjo bo ka bago gona 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
kgwebjana le traste – maloko ka moka 
Ge o ngwadiša goba o lefa, SARS e tlo šomana le go boingwadišo bja gago mo matšatšing a 21 a mošomo. 
Pasporoto ge e le gore go amega: 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Godimo 
Romela le ditifikeiti goba dikhopi tše di sethifailwego tša dilo tše di latelago: 
mo go lego naletšana 
letšatšikgwedi leo kgopelo e saennwego ka lona 
Tsela e latelwago 
toropo/toropokgolo yeo kgwebo e lego go yona 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
lefelo leo kgwebo e lego go lona 
Pukwana ya boitsebišo ge motho e le Moafrika Borwa 
khamphani – balaodi ka moka, go akaretšwa le molaodipharephare le molaodi wa matlotlo. 
motho yo e sego modudi wa Afrika Borwa 
O kgopelwa go hlokomela taetšo ye e filwego gore o kgone go tšwela pele gabotse. 
Tefelo 
lefelo leo kgopelo e saennwego go lona. 
setifikeiti sa boingwadišo sa kgwebo seo se filwego ke Registrar of Companies goba Master of the Supreme Court ge e le gore keTraste ye e amegago 
phemiti ya Kgoro ya Kgwebo le Indasteri ge go nyakega 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tefelo 
leina la setrata le nomoro ya setene sa kgwebo ya gago 
leina le nomoro ya lebato la moago woo kgwebo e šomelago ka go wona 
Mafelo le diatrese 
difomula ge kgopelo e dirwa ka fase ga dihlogwana tše 607.04.10, 607.04.10, 607.04.10 le 607.04.10 
Mo go karolo ya Mehuta ya badirelwa : 
Tlatša foromo ya kgopelo gomme o e romele ofising ya Customs and Excise ya Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ya kgauswi. 
Karolo ya Authority to Apply e swanetše go tlatšwa ke motho yo a dirago kgopelo ya go ngwadišwa bjalo ka moamogedi wa dithoto go tšwa dinageng tša ntle. 
Mo karolong ya boitlamo, ngwala tše di latelago: 
SARS e tlile ka dinako tše di kaonafaditšwego tša go šomana le Dikgopelo tšeo di tlo go tsenywa tirišong mo mongewgeng ya go feta ye mebedi . 
khouto ya setrata sa lefelo leo kgwebo e lego go lona 
le 
leina leo kgwebo ya gago e le šomišago kgwebong 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Leina la mokgopedi goba leina la kgwebo le le ngwadišitšwego e sego leina le go gwebjago ka lona le swanetše go ngwalwa mo karolong ye. 
Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka moamogedi wa dithoto go tšwa dinageng tša ntle 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Mo go karolo ya Mehuta ya badirelwa 
Godimo 
O kgopelwa go hlokomela taetšo ye e filwego gore o kgone go tšwela pele gabotse. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka moromedi wa dithoto dinageng tša ntle 
Tirelo ye e fana ka tshedimošo ya go ingwadiša le Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa bjalo ka moromedi wa dithoto dinageng tša ntle. 
Tefelo 
Foromo ya kgopelo e swanetše go tlatšwa ke mokgopedi e sego motho yo mongwe. 
phemiti ya Kgoro ya Kgwebo le Indasteri ge go nyakega 
Leina la mokgopedi goba leina la kgwebo le le ngwadišitšwego e sego leina le go gwebjago ka lona le swanetše go ngwalwa mo karolong ye. 
Molao o šomišwago 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Mo go karolo ya boitlamo, ngwala tše di latelago: 
Molao wa go bitšwa Customs and Excise Act, 1964 
setifikeiti sa boingwadišo sa kgwebo seo se filwego ke Mongwadiši wa Dikhamphani goba Hlogo ya Kgorotsheko ye e Phagamego ge e le gore keTraste ye e amegago. 
Tlatša foromo ya kgopelo gomme o e romele ofising ya kgauswi le wena ya South African Revenue Services Customs and Excise. 
kgwebjana le traste – maloko ka moka 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
toropo/toropokgolo yeo kgwebo e lego go yona 
Godimo 
motho yo e sego modudi wa Afrika Borwa 
lefelo leo kgopelo e saennwego go lona. 
letšatšikgwedi leo kgopelo e saennwego ka lona 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
sepheto goba tumelelo goba bohlatse bjo bo ka bago gona 
lefelo leo kgwebo e lego go lona 
motho yo a tlogo rwala maikarabelo a go ngwala le go romela ditokumente go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa 
khamphani – balaodi ka moka, go akaretšwa le molaodipharephare le molaodi wa matlotlo. 
Godimo 
Mo go lego naletšana 
gore o tlo romela dithoto go ya Amerika ka tlase ga tumelelano ya AGOA. 
Godimo 
Godimo 
ditlhaka tša mathomo tša maina le sefanse sa motho yo a dirago kgopelo ya laesense 
hlokomela lepokisana la moromedi wa dithoto nageng ya ntle, ka fase ga boingwadišo. 
motho yo a dirago kgopelo o swanetše go saena foromo ya kgopelo 
leina la setrata le nomoro ya setene sa kgwebo ya gago 
pukwana ya boitsebišo ge motho e le Moafrika Borwa goba pasporoto ge e le gore go amega: 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
maemo a motho yo a dirago kgopelo, mohlala: Molaodi, Mong wa Kgwebo 
Karolo ya Authority to Apply e swanetše go tlatšwa ke motho yo a dirago kgopelo ya go ngwadišwa bjalo ka moromedi wa dithoto dinageng tša ntle goba moromedi wa AGOA. 
Ga go na nako ye e beilwego malebana le tirelo ye. 
difomula ge kgopelo e dirwa ka fase ga dihlogwana tše 607.04.10, 607.04.10, 607.04.10 le 607.04.10 
Mo go karolo ya Tshedimošo ya Moromedi wa Dithoto, ngwala 
leina leo kgwebo ya gago e le šomišago kgwebong 
le go hlaloša gore naa wena ka bowena o tlo ngwala ditokumentse goba di tlo ngwalwa ke motho yo mongwe, gape 
khouto ya poso ya lefelo leo kgwebo e lego go lona 
Romela le disetifikeiti goba dikhopi tša: 
Tefelo 
leina le nomoro ya lebato la moago woo kgwebo e šomelago ka go wona 
﻿di swanetše di bonagale gabotse, ka sebopego sa maleba 
Ga go hlokagale gore dišupo di gatišwe ka maleme ka bobedi 
Dithalwa tša dišupo: 
Godimo 
Tsela e latelwago 
nomoro ya ngwadišo ge eba setšweletšwa se šetše se ngwadišitšwe 
Romela kgopelo ya gago le tefo go Mongwadiši wa Molao wa 36 wa 1947. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Menontšha ya sehlopha 1 ke yeo e nago le naetrotšene, fosforase goba potasiamo bjalo ka didirišwa tše tona, tšeo di tsebegago gape bjalo ka menontšha yeo e sa bolego. 
Menontšha ka moka yeo e rekwago ka ntle, e bopilwego, e tšweleditšwego goba e rekišitšwego ka Afrika Borwa e swanetšwe e ngwadišwe le Mongwadiši wa Molao 36 wa 1947. 
lebaka la thomelo 
ngwadišo e ka se fetišetšwe pele 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Khamphani ya mošamawatle e ka se dire kgopelo ya ngwadišo ka Afrika Borwa. 
o se ke wa fa ditemošo dinomoro 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
popego ya monontšha wo o amegago o ka se fapane le popego ye e ngwadišitšwego 
Motho wa molao yo a thwetšwego, yoo go kaonetšwago gore e be motho wa kgokagano wa Mongwadiši wa Khamphani, o swanetše a saene diforomo tša kgopelo. 
Leina le nomoro ya ngwadišo ya setšweletšwa di swanetšwe di dirišwe go ya ka moo go laeditšwego ka gona godimo ga setifikeiti sa ngwadišo. 
Phetošo efe goba efe mo leineng, le ge e ka ba ye nnyane, e tla tšewa bjalo ka tokišo. 
Godimo 
Ngwadišo e tla fiwa fela ge eba nakong ya ngwadišo: 
Mokgopedi e swanetše e be motho wa molao, mohlala John Peter Citizen T/A Diepsloot Stud. 
Kgopelo ya ngwadišo ya dijo tša polasa le manyora e na le lengwalo la ka godimo go tšwa go mong wa ngwadišo goba moemedi yo a thwetšwego. 
Go iša dikgopelo go Baeletši ba Botsebi go tla diegiša tshepedišo. 
Tlhalošo 
Kgopela ya ngwadišo ya menontšha ya Sehlopha sa 1 
Ke fela khamphani ya selegae yeo e ngwadišitšwego, modudi wa RSA goba setho sa molao tšeo di ngwadišitšwego ka Afrika Borwa tšeo di ka dirago kgopelo ya ngwadišo ya menontšha. 
Godimo 
letlakala la popego. 
tefo ya nnete ya kgopelo 
mangwalo a tumellano ge eba tumelelo go tšwa go mong wa ngwadišo e a hlokega 
romela khopi 
Tlatša diforomo ka botlalo, ka ntle le go lebelela dikgopelo tša peleng, dinomoro tša matlakala goba ditšweletšwa tše dingwe . 
Godimo 
ditlhalošišo le mantšu a godimo ga sešupo goba seswaro, a ka se fetošwe nle le tumelelo ya pele yeo e ngwadilwego go tšwa go Mongwadiši 
Romela diforomo tša kgopelo go kantoro ya taolo. 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Lengwalo leo le swanetše le akaretše: 
Tefelo 
mabaka ao a beilwego nakong ya ngwadišo a a latelwa 
Mafelo le diatrese 
romela ka Seisemane le SeAfrikanse. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
leina la setšweletšwa 
Godimo 
bogolo bja mokotlana goba seswaro bo ka se fetošwe ka ntle le tumeleloya pele ya go ngwalwa go tšwa go Mongwadiši. 
ditlhalošišo ka moka tša godimo ga sešupo di swanetše di sepelelane thwii le tšeo di lego godimo ga foromo ya kgopelo. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Romela foromo ya kgopelo ya dikgopelo tše mpsha le ditokišo go ngwadišo yeo e lego gona, go akaretša phetošo ya popeg ka khopi. 
Ngwadišo ya monontšha e ka tšea dikgwedi tše tharo go ya go tše nne. 
ditšheke tše di romelwago go kgaogana le kgopelo di swanetšwe di romelwe le lengwalo la tlhaloso 
﻿Tefelo 
Kgopelo ya tumelelo ya kgwebo e swanetše e romelwe le setifikeiti seo se filwego ke ramatlotlo yoo a ngwadišitšwego le Institšhute ya Dibalamatlotlo tša Afrika Borwa . 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
thulaganyo ya kgwebo yeo e laetšago dikgonego tša kgwebo, bobedi bja dibaka tše kopana le tše telele 
le tša bana ba mengwaga ye 18 goba go feta bao ba tlago go dula le lena ge le le ka mo nageng 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
minimamo wa dimilione tše R2,5 tša tšhelete goba ge e ka ba dimilione tše R2 tša tšhelete le neelo ya go thoma ya R500 000. 
Dira kgopelo go kantoro ya botseta ya Afrika Borwa, mišene goba kantorong ya Merero ya Selegae ya kgauswi le moo kgwebo e tlo hlongwago gona. 
Peeletšo ye bjalo e tla bušeletšwa go wena ka morago ga ketelo ya gago ya mafelelo goba ka morago ga ge tumelelo e filwe. 
Kgopelo ya tumelelo ya kgwebo 
dipego tša kalafi le tša radiolotši tša mokgopedi yo mongwe le yo mongwe. 
Bana ba ka tlase ga mengwaga ye 12 le basadi bao ba le go mmeleng ba ka se nyakwe dipego tša radiolotši. 
Tlhalošo 
Godimo 
Godimo 
Tšhelete ya ka godimo e swanetše e be e tšwa mošamawatle gomme e swanetše e be gona gore e bolokwe bjalo ka karolo ya mohola wa puku ya kgwebo 
Godimo 
boikano bja go ngwadiša le Ditirelo tša Ditseno tša Afrika Borwa 
bohlatse bja boikano bja gore baagi ba go ka ba ba bahlano goba badudi ba go ya go ile ba tla thwalwa go ya go ile 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
setifikeiti sa tokollo sa maphodisa go tšwa dinageng ka moka tšeo wena le mogatšago le ilego la dula go tšona go tlogela ge le na le mengwaga ye 18 
Peeletšo e ka lefelwa ka tsela ya tšheke yeo e kgonthišišitšwego ke panka goba karata ya mokitlana mafelong ao ditlabelo tše bjalo di hwetšagalago gona 
peeletšo ya mehola ya khudušo ya go lekana le thekete ya sefofane ya go ya le go boela nageng ya setlogo goba bodulong bja go ya go ile: 
Tsela e latelwago 
O swanetše o be le: 
setifikeiti sa thibelo ya letadimodipa ge eba o eta go tšwa lefelong leo le nago le bolwetši bja letadimodipa 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Ga go na nako yeo e beetšwego tirelo ye. 
Tumelelo ya kgwebo ke tumelelo yeo e fiwago motšwantle yoo a ikemišeditšego go hlama goba go boloka mo kgwebong ka Afrika Borwa. 
﻿Tefelo 
Fana ka dinepe tše pedi tša pasporoto. 
Fana ka setifikeiti sa ngwana sa matswalo. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Pasporoto e ka fiwa mo dibekeng tše 6 go ya go tše 8. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tlatša foromo ya BI-73 ofing efe goba efe ya Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Pasporoto ya ngwana ke lengwalo leo le nyakegago gore ngwana a kgone go ya nageng ye nngwe. 
Pasporoto ya ngwana e fiwa bana ba Afrika Borwa bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye 16. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Bontšha setifikeiti sa lehu ge e le gore motswadi o tee o hlokofetše. 
Tlhalošo 
Kgopelo ya pasporoto ya ngwana 
Khopi ya taelo ya kgorotsheko e swanetše go hlatsela foromo ya kgopelo. 
Tumelelo ya batswadi goba bahlokomedi ka bobedi e a nyakega pele ga ge ngwana a ka fiwa pasporoto. 
Ge e le gore tumelelo e fiwa ke mohlokomedi wa ngwana, mabaka ao a dirilego gore a hlokomele ngwana a swanetše go hlalošwa ka botlalo. 
Godimo 
Godimo 
Ge batswadi ba hlalane, tumelelo ya batswadi ka bobedi e a nyakega ntle le ge taelo ya kgorotsheko e sa bolela bjalo . 
tumelelo ye e ngwadilwego ka mokgwa wa lengwalo e swanetše go hwetšwa go yena motswadi yoo a sego gona. 
Tefelo 
Ka tlase ga mabaka a a ikgethago fela ge e le gore ga go kgonege gore motswadi yoo a fe tumelelo moo foromong, 
Mafelo le diatrese 
E ba kgontšha go etela dinaga ka moka ge fela e le gore ga e na mapheko a a rilego. 
Godimo 
E šoma lebaka la mengwaga ye mehlano ka morago ga gore e fiwe. 
Mafelo le diatrese 
Dira kgopelo Ofing ya Afrika Borwa ya Botseta ge e le gore o dula nageng e šele. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Ge motswadi a ka gana go fa tumelelo, kgortsheko e swanetše go tšea sephetho malebana le taba ye. 
Molao o šomišwago 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tumelelo ya sehlopha e fiwa motšwantle yoo e lego leloko la sehlopha sa sekepe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tefelo 
Tlhalošo 
Godimo 
Peeletšo ye bjalo e tla bušetšwa morago go wena ka morago ketelo ya gago ya mafelelo goba ka morago ga ge o hweditše tumelelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Kgopelo ya tumelelo ya sehlopha 
Romela bohlatse bja ditšhelete tšeo di kgotsofatšago tša mong wa sekepe seo tša go fihlelela dinyakwa tša tšatši ka tšatši le ditshenyagelelo tša kalafi. 
Romela bohlatse bja go laetša gore mekitlana ka moka ya mosepediši e lefeletšwe. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
Lefela peeletšo, ge eba e a hlokega go ya ka Merero ya Selegae, gore o netefatše kobamelo go ya ka melawana le mabaka a tumelelo ya sehlopha. 
Godimo 
Tšweletša lengwalo la kgopelo go tšwa go mong wa sekepe, leo le nago le boikano bja go rwala maikarabelo a kobamelo a motho yo bjalo a Molao wa Phalalelo, 2002. 
Romela pasporoto yeo e lego molaong. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tefelo ya peeletšo e ka dirwa ka tšheke yeo e netefaditšwego ke panka goba karata ya mokitlana mafelong ao ditirelo tša mohuta wo di hwetšagalago gona. 
Dikgopelo di ka dirwa lefelong la matseno ka Afrika Borwa. 
Tumelelo ya sehlopha e ka fiwa maksimamo wa dikgwedi tše tharo ka nako e tee. 
Dikgopelo di tšea maksimamo wa lebaka la matšatši a 30. 
Godimo 
﻿Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Tumelelo ya kakaretšo ya kabelo ya mošomo e fiwa motšwantle ge eba motho yoo o wela ka tlase ga legoro leo le akantšwego ke Kgoro ya Merero ya Selegae 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tšweletša bohlatse bja ngwadišo le setho goba boto ya profešene, ge eba bo gona. 
Tlhalošo ya mošomo wa gago 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
tšweletša tshepišo ya mošomo 
O ka se thwalwe ka melawana le mabaka a ka tlase ga ao a fiwago baagi goba badudi 
Kgopelo ya tumelelo ya kakaretšo ya kabelo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Palo ya ditumelelo tša legoro le bjalo di ka se fete kabelo yeo e laeditšwego ka tsebišo. 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Romela boitlamo ka mothwadi bja go lefela dipersente tše pedi tša tefelo ya tlhahlo. 
Mothwadi wa ka moso o swanetše a tlatše karolo 13, le ya foromo a kgopelo ya BI-1738. 
ngwaga ka ngwaga ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo ka morago ga go ikgokaganya le Ditonakgolo tša Kgwebo le Intasteri le Kgoro ya Mešomo. 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738 kantorong ya botseta goba mišene wa Afrika Borwa. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo bjoo bo bolelago gore: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Poso e gona gomme e tlo hwetšwa ke wena 
O na le dinyakwa tša molao tšeo di nyakwago gore o kgone go dira mešomo yeo o e bileditšwego go ya ka tlhalošo ya mošomo. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Mošomo o wela ka tlase ga legoro la maleba leo le laeditšwego ke Tonakgolo 
﻿Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago: R11 
Romela afitabiti ge eba go na le lebaka la go kwagala la gore ke ka lebaka la eng o ka se kgone go tšweletša taelo ya tlhalano 
Godimo 
Afidabiti e swanetše e netefatše leina la mohu le letšatšeikgwedi la lehu. 
Tsela e latelwago 
goba o hladile nageng e šele gomme o ka se kgone go e hwetša. 
Bana ke batho bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye 21 bao ba se ba kago ba nyala/nyalwa peleng. 
Batho ba babedi bao ba nyalanago, dihlatse tše pedi le mohlankedi wa go nyadiša ba swanetše ba saene Ngwadišo ya Lenyalo ka pela ka morago ga ge lenyalo le phethagaditšwe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Bahlolo le bahlologadi bao ba ratago go nyala/nyalwa gape ba swanetše ba tšweletše setifikeiti sa lehu sa mogatša. 
Lenyalo le ka dirwa ke mohlankedi wa go nyadiša yo a kgethilwego go tšwa sehlopheng se se itšego sa sedumedi goba mokgatlo goba moemedi wa Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Setifikeiti sa lenyalo seo se feleletšego: R53 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Lenyalo le swanetše le dirwe pele ga batho bao ba nyalanago, dihlatse tše pedi bao ba swerego dipukwana tša bona tša boitsebišo le mohlankedi wa go nyadiša. 
Batšwantle bao ba nyalanago ka Afrika Borwa ba swanetše ba sware dipasporoto tšeo di lego molaong le foromo ya kgopelo ya BI-31 yeo e tladitšwego. 
Godimo 
Setifikeiti sa lenyalo se šoma bjalo ka bohlatse bja gore o nyetšegoba o nyetšwe. 
Tefelo 
Lenyalo la bana : 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišene wa Afrika Borwa ge eba o dula mošamawatle. 
Tlatša foromo BI-130 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Ge eba motho yo a nyalago/nyalwago o lwala kudukudu goba o gobetše, lenyalo leo le ka dirwa ka bookelong. 
Lenyalo le swanetšwe le dirwe ka kerekeng, moago wo o dirišetšwego merero ya kereke fela, kantoro ya setšhaba goba ntlo ya poraebete. 
Romela afidabiti ge eba setifikeiti sa lehu ga se gona. 
Kgopelo ya setifikeiti sa lenyalo 
Godimo 
O ka dira kgopelo go okimišinare wa Bobotlana bja bana ge eba mo/batswadi ba gago ga ba hwetšagale goba ga ba tsebe gore ba ka fa tumelelo ya lenyalo bjang. 
Godimo 
Romele tumelelo ya go ngwalwa ya bobedi bja batswadi le/goba bahlokomedi ba molao le foromo ya kgopelo ya BI-32 yeo e tladitšwego. 
Batho bao ba hladilego gomme ba ratago go nyala/nyalwa gape ba swanetše ba be le taelo ya tlhalano. 
Lekola maemo a gago a lenyalo mo inthaneteng. 
Afidabiti e swanetše e laetše gore mokgopedi o hlalane ka semolao, leina la kgorotsheko le letšatšikgwedi la tlhalano. 
Mafelo le diatrese 
Setifikeiti seo se feleletšego: Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 6 go iša go tše 8. 
Bana ba swanetše ba: 
O ka dira kgopelo go Kgorotsheko ya Godimo lefelong leo o dulago go lona ge eba batswadi le/goba Mokomišinare ba gana go dumelela lenyalo la gago. 
Batho bao ba nyalanago ba swanetše ba be le dipukwana tša bona tša boitsebišo le foromo ya BI-31 yeo e tladitšwego ka botlalo . 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tlhalošo 
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago: Se fiwa ka bonako. 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Go ya ka molao, batho bao ba kilego ba nyala/nyalwa peleng gomme lenyalo la bona la fetšišwa ke lehu goba tlhalano, ga ba sa bitšwa bana. 
﻿Lokiša pukwana ya gago ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo ge o dira kgopelo. 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
South African Passports and Travel Documents Act, 1994 
ba molaong mengwaga ye 10 go tloga ka letšatši leo e filwego ka lona. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Application for a South African passport or travel document, BI-73 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya pasporoto ya maksi 
Godimo 
E iše go kantoro ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Romela diswantšho tša gago tše pedi tša pasporoto. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
ba molaong go etela dinaga ka moka ka ntle le ge go laeditšwe ka tsela ye nngwe 
Gatiša menwana gore e rekotiwe ka gare ga Ngwadišo ya Setšhaba. 
Godimo 
Pasporoto ya maxi e swana le pasporoto ya boeti ka ntle le gore e na le matlakala ao a pedifatšwego go fana ka matlakala a mantši a visa. 
Mafelo le diatrese 
Ge eba ga o na pukwana ya boitsebišo gomme o pitlaganetšwe ke nako, o ka dira kgopelo ya bobedi bja pasporoto le pukwana ya gago ya boitsebišo ka nako e tee. 
fiwa badudi ba Afrika Borwa ba mengwaga ye 16 goba go feta 
Mafelo le diatrese 
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 6. 
Pasporoto ya maxi e: 
Pasporoto ya maxi ke tokumente ya matlakala a 64 yeo e lebišeditšwego batho bao ba etago kgafetšakgafetša. 
Tlhalošo 
R352 
Molao o šomišwago 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tlatša foromo BI-73 gomme o e iše ka bowena kantorong ya kgauswi le wena ya Kgoro ya Merero ya Selegae. 
﻿Tumelelo ye bjalo ya kalafo e ba molaong lebaka la maksimamo wa dikgwedi tše tshela ka nako. 
Dira kgopelo ya tumelelo ya kananyo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng wa kgauswi le wena. 
Godimo 
Romela bohlatse bja ditsela tšeo o hwetšago tšhelete ka tšona goba tšhireletšo ya kalafi ge eba sekimi sa gago sa kalafi goba mothwadi ba ka se lefele ditshenyagalelo dife goba dife tšeo di tla dirwago. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
taelo ya kgaogano yeo e lego molaong, ge eba e gona 
R425 
Immigration Act, 2002 as amended 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
setifikeiti ka botlalo sa lenyalo 
Tumelelo ya kalafo e fiwa motšwantle yo a ikemišeditšego go hwetša kalafo ka Afrika Borwa. 
Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Dikgopelo di ka tšea maksimamo wa matšatši a 30. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Fana ka dintlha tša motho goba instithušene yeo e rwalago maikarabelo a ditefelo tša kalafi le ditefelo tša bookelo tša moswari wa tumelelo, ge eba di gona. 
setifikeiti ka botlalo sa kalafi 
molao wa tlhalano, ge eba o gona 
setifikeiti sa lehu, sa mogatša yo a hlokofetšego, ge eba se gona 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
setifikeiti ka botlalo sa matswalo 
BI-1738 
bohlatse bja taelo ya kgoro bja go fana ka tlhokomelo, ge eba bo gona 
Romela pasporoto yeo e swanetšego go ba e le molaong matšatši ao a se go ka tlase ga a 30 ka morago ga letšatši la mafelelo la tirišo la ketelo yeo o ikemišeditšego yona. 
Mafelo le diatrese 
Romela bohlatse bja tsela yeo o hwetšago tšhelete ka yona ya go fihlelela dinyakwa tša tšatši ka tšatši tša batho ka moka bao ba sepelago le moswari wa tumelelo ya kalafi ka sebopego sa ditatamente, dikeletši tša ditseno, ge eba di gona, goba ditšheke tša baeti. 
bohlatse bja bofepi bja ngwana bjoo bo lego molao, ge eba bo gona 
tumelelano ya go ngwala go tšwa go batswadi ka bobedi, goba go tšwa go motswadi wa tlhokomelo, ge eba e gona, le bohlatse bja tlhokomelo 
Tefelo 
Fana ka e tee goba go feta ya ditokumente tše di latelago go romela kgopelo ya gago ya tumelelelo: 
Mafelo le diatrese 
Romela lengwalo go tšwa go ngaka goba instithušene ya kalafi, leo le laetšago mabaka goba hlokagalo ya kalafi, nako yeo e lebeletšwego ya kalafi le dintlha tša dithulaganyo tša kalafi ka Afrika Borwa. 
Kgopelo ya tumelelo ya kalofo 
Godimo 
afidabiti BI-1712A ge eba go na le tswalano ye nngwe ya bolekani ka ntle le ya lenyalo, le bohlatse bja gore le dula mmogo 
bohlatse bja kopano ya setlwaedi, ge eba e gona 
setifikeiti sa bohlatse sa sephodisa ge eba wena mokgopedi, o na le mengwaga ye 21 goba go feta, go ya ka dinaga ka moka tšeo o dutšego go tšona lebaka la ngwaga goba go feta 
Godimo 
Tlhalošo 
kontraka ya nothari, mo mabakeng a go dula mmogo 
setifikeiti sa thibela, ge eba se gona. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738 kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng wa kgauswi le wena. 
﻿diswantšho tša gago tšeo e se go tša kgale tša bogolo bja tša pasporoto. 
Dikgopelo di ka tšea matšatši a mahlano a mošomo. 
Tsela e latelwago 
South African Passports and Travel Documents Act, 1994 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tšweletša: 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Pasporoto ya tšhoganetšo e ka dirišetšwa gape le go bowa ka Afrika Borwa ka tšhoganetšo. 
Tefelo 
Godimo 
Pasporoto ya tšhoganetšo ke tokumente yeo e nyakegago ka pejana ge o nyaka go etela dinaga tša kgauswi tšeo di sa hlokego divisa tša go tsena. 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Tlatša foromo ya kgopelo BI-73 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Kgopelo ya pasporoto ya tšhoganetšo 
E ba molaong dikgwedi tše 9 go tloga ka letšatši leo e filwego ka lona, eupša e fiwa go dirišetšwa leeto le tee fela go ya nageng yeo e boletšwego le go boela gape ka Afrika Borwa. 
lengwalo leo le hlalosago gore ke ka lebaka la eng o hloka pasporoto ya tšhoganetšo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
pukwana ya gago ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo 
, BI-73 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
R64 
Tsela e latelwago 
afidabiti ge eba pasporoto ya gago ya Afrika Borwa e timetše goba e utswitšwe 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
﻿Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Immigration Act, 2002 
Tšweletša lengwalo go tšwa setho sa naga sa nagaešele goba sa Afrika Borwa, goba go tšwa go setho seo se hlomilwego sa akademiki, setšo goba kgwebo sa Afrika Borwa, leo le netefatšago mabokgoni goba maithutelo a gago a a arogilego. 
R1 520 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
E ka fiwa gape go maloko a kgauswi a lapa la motho yoo. 
Kgopelo ya tumelelo ya mošomo wa mabokgoni a a arogilego 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
, BI-1738 
Tefelo 
Pasporoto e swanetše e be molaong matšatši a go se be ka tlase ga a 30 ka morago ga letšatši la mafelelo la tirišo la ketelo yeo o ikemišeditšego yona. 
Tlhalošo 
Godimo 
Romela curriculum vitae yeo e nago le dilo ka moka gotee le lengwalo la bopaki go tšwa go bathwadi ba gago ba peleng. 
Bohlatse bja ditseno tša matlotlo ka sebopego sa ditatamente tša panka, ditlankana tša ditseno, boikano bja moetelwa ka Afrika Borwa, dipasari, tšhireletšo ya kalafi, goba tšhelete yeo e lego gona, go akaretša dikarata tša mokitlana goba ditšheke tša moeti, go fihlelela ditshenyagalelo tšeo di lebeleletšwego tša boipheidišo nakong ya go dula ka Afrika Borwa. 
Godimo 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa. 
Tumelelo ya mošomo wa mabokgoni a a arogilego e fiwa motšwantle yoo a nago le mabokgoni ao a arogilego goba maithutelo. 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738. 
Setifikeiti sa kenti, ge eba se a hlokega. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30. 
Tšweletša bohlatse bofe goba bofe go tiiešetša mabokgoni goba maithutelo a gago ao a arogilego, go swana le diphatlalatšo goba mangwalo a bopaki. 
Kgopela mothwadi wa gago wa ka moso go tlatša karolo 13, le tša BI-1738. 
﻿Mafelo le diatrese 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa. 
Application for temporary residence permit, BI-1738 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tumelelo ya phetišo ya ka gare ga khamphani e fiwa motšwantle yoo a fetišitšwego ke khamphani go šomela khamphani yeo e dirišanago le yona ka Afrika Borwa. 
Tšweletša lengwalo go tšwa go khamphani ya boditšhabatšhaba leo le netetatšago gore o tla fetišetšwa go lekala la ka Afrika Borwa goba wa dirišana le khamphani ya Afrika Borwa. 
Tšweletša lengwalo go tšwa khamphaning ya Afrika Borwa leo le netefatšago phetišetšo go tšwa go motswadi goba khamphani yeo e dirišanago le yona ka ntle ga naga, gammogo le taetšo ya mošomo le maemo ao o tlogo thwalwa ka wona. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopela mothwadi wa gago wa ka moso go tlatša karolo 13, le tša BI-1738. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Maksimamo wa lebaka la tumelelo ya phetišo ya mošomo ka gare ga khamphani ke mengwaga ye mebedi. 
Tlhalošo 
R425 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Immigration Act, 2002 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Tšweletša bohlatse bja boingwadišo le setho goba boto ya seprofešene, ge eba bo gona. 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya tumelelo ya phetišo ya mošomo ka gare ga khamphani 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo bjoo bo laetšago gore o ka se thwalwe ka melawana le mabaka ao a lego ka tlase ga a lebišitšwego go baagi le badudi gape le gore o na le dinyakwa tša molao tšeo di hlokegago mo mošomong woo. 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo seo se emelago mothwadi bjoo bo laetšago hlokego ya go go thwala gape bjoo bo laetšago tlhalošo ya mošomo wa gago. 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738. 
﻿Dira kgopelo ya bobedi bja pasporoto ya gago ya semmušo le pukwana ya gago ya boitsebišo ge eba o ka se kgone go ema. 
Molao o šomišwago 
Application for a South African passport or travel document, BI-73 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Godimo 
Pasporoto ya semmušo e fiwa bahlankedi ba mmušo bao ba amanago le diinstithušene tša mmušo ge ba nyaka go etela ka ntle ga naga ka mabaka a mošomo wo o lebanego le mmušo. 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-73 gomme o e iše ka bowena kantorong ya kgauswi le wena ya Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Pasporoto ya semmušo e ba molaong mengwaga ye mehlano. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Netefatša gore o na le pukwana ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo gore o kgone go dira kgopelo. 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Romela lengwalo la go tšwa go mothwadi wa gago leo le laetšago mabaka a hlokego ya pasporoto ya semmušo. 
Tirelo ye e tšea beke e 1 go iša go tše 6. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
E iše Kantorong ya Botseta bja Afrika Borwa goba Mišeneng ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Tsela e latelwago 
Romela diswantšho tše pedi tša bogolo bja pasporoto. 
Tlhalošo 
Godimo 
Godimo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Kgopelo ya pasporoto ya semmušo 
Gatiša menwana ya gago gore e rekotiwe ka gare ga Ngwadišo ya Setšhaba. 
﻿Godimo 
Godimo 
O swanetše go ba o nyalane le moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa go ya ka molao wa selegae goba molaosetlwaedi lebaka la mengwaga ye mehlano. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Tumelelo ya bodulo bja go ya go ile bo fiwa go ya ka mabaka a gore e tla ya fase ge eba mo mengwageng ye mebedi go tloga ka letšatši la neelo ya tumelelo, botswalani ga bo sa le gona, le ka mabaka a lehu. 
Tlatša diforomo tša kgopelo, BI-947 le BI-29. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tirelo ye e hwetšwa ke batšwantle bao ba nyalanego go ya go ile le baagi goba badudi ba go ya go ile ba Afrika Borwa. 
Ga go na nako yeo e laeditšwego ya go phethagatša tirelo ye. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Ke fela molekani o tee wa lenyalo la botšwantle yoo a ka dirago kgopelo ya maemo ka motheo wa go nyalana le moagi goba modudi wa go ya go ile. 
Gore Kgoro ya Merero ya Selegae e neelane ka tumelelo ya bodulo bja go ya go ile go mogatša wa motšwantle wa moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa, go swanetšwe go hlatselwe gore go na le botswalani bja banyadi bja moya wo mobotse. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tirelo ga e lefelwe. 
Application for permanent residence permit, BI-947 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – bagatša 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo o le ka ntle ga naga. 
Power of attorney in respect of an application/extension of immigration permit or temporary residence, BI-29 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Botswalano bja go ya go ile bja magareng ga batho ba bong botee goba bja go fapana le bona bo dumeletšwe, eupša go na le gore go tšweletšwe setifikeiti sa lenyalo, batswalani ba bjalo ba hlokagala gore ba kgonthišiše pitšo ya bona ya go dula mmogo le thekgo ya matlotlo go bona ka go romela afidabiti. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Immigration Act, 2002, as amended 
﻿Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29. 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
R1520 
Godimo 
Bana ba baagi ba Afrika Borwa ka matswalo le descent ba dumelelwa boagi bja Afrika Borwa gomme ga ba gapeletšege go dira kgopelo ya maemo a bodulo bja go ya go ile. 
Motšwantle yoo e lego ngwana wa baagi ba Afrika Borwa gomme a le ka godimo ga mengwaga ye 21 a ka dira kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile. 
Mafelo le diatrese 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Tlhalošo 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile ya bakgopedi bao ba lego ka godimo ga mengwaga ye 21 gomme e le bana ba baagi ba Afrika Borwa 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tirelo ye ke ya bana bao batswadi ba bona ba na go le boagi ka tsela ya botlhago. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Application for permanent residence permit, BI-947 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Go ya ka matlotlo a gago, batswadi bag ago ba ka hlokega gore ba romela boikano bja thušo ya matlotlo. 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Power of attorney in respect of an application for a temporary or permanent residence permit, BI-29 
Immigration Act, 2002 
Tlhalošo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Romela setifikeiti sa matswalo. 
Tefelo 
Godimo 
﻿Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile ya bakgopedi bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye 21 gape e le bana ba baagi ba Afrika Borwa 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Power of attorney in respect of an application for a temporary or permanent residence permit, BI-29 
Molao o šomišwago 
Immigration Act, 2002 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Legoro le le lebišwa go batšwantle bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye 21 gomme e lego bana ba moagi wa Afrika Borwa goba modudi wa go ya go ile. 
Godimo 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Application for permanent residence permit, BI-947 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Batswadi ba swanetše ba romele boikano bja thekgo ya matlotlo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Gore o hlatsele botswadi, romela setifikeiti sa ngwana sa matswalo. 
Tsela e latelwago 
R1500 
Batswadi ba hlokega gore ba romele bohlatse bja boagi bja bona goba maemo a bona a bodulo bja go ya go ile ka Afrika Borwa ka dipukwana tša bona tša boitsebiso goba ditumelelo tša bodulo bja go ya go ile. 
Tlhalošo 
Tumelelo ya bodulo bja go ya go ile e fiwa ka tlase ga mabaka a gore e tla fetšišwa ka morago ga mengwaga ye mebedi go tloga ka letšatšikgwedi la matswalo a gago a 21, ka ntle le ge kgopelo ya kgonthišišo ya maemo a bodulo bja gago e dirilwe. 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
﻿Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Power of attorney in respect of an application for a temporary or permanent residence permit, BI-29 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Moholeng wa bodudi bja go ya go ile, maloko a lapa mo legatong la pele la boloko ba laelwa bjalo ka bana bao ba thopilwego ka tlhago goba semolao goba batswadi bao bao ba thopilego goba batswaditlhaba. 
Molao o šomišwago 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ye ke ya baagi ba ka moso ba go ya go ile bao ba ratago go dira kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile ka mabaka a go ba leloko la lapa la moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa mo legatong la pele la boloko. 
Godimo 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Immigration Act, 2002, as amended 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Application for permanent residence permit, BI-947 
Ga go nako yeo e laeditšwego ya tirelo ye. 
Godimo 
Moagi wa Afrika Borwa goba modudi wa go ya go ile o swanetše a romele boikano go ya ka maikarabelo a matlotlo, kalafi le bophelo bja mokgopedi. 
Le ge go le bjalo, moo moloko e lego motswadi wa ngwana yo monnyane, ga go hlokege boikano. 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – sekimi sa kopanogape ya lapa 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tsela e latelwago 
R1 520 
Tefelo 
Tlhalošo 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
﻿Mafelo le diatrese 
Application for permanent residence permit, BI-947 
Neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego e fihla dimilione tše R2,5 gomme e ka beelwa ka thoko goba ya fokotšwa fela ge go hlokega gore e be ka go kgahlego ya bosetšhaba goba ge go kgopetšwe ke Kgoro ya Kgwebo le Indasteri. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge maemo a bodulo bja go ya go ile bo hweditšwe, o swanelwa ke go mpshafatša bohlatse ka sebalamatlotlo mengwaga ye mebedi ka morago ga letšatšikgwedi la neelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile, gape ka moraga ga mengwaga ye meraro. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
bao ba ikemišeditšego go beeletša kgwebong yeo e šetšego e le gona ka nageng. 
R1 520 
Immigration Act, 2002, as amended 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ikemišeditšego go hloma kgwebo ka Afrika Borwa; 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Sebalamatlotlo seo se go emelago se swanetše se romele bohlatse bja gore neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego ka gare ga boleng bja puku ya kgwebo bo beeleditšwe. 
goba bao ba šetšego ba na le tumelelo ya kgwebo ya go sepediša kgwebo ka nageng; 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga. 
Power of attorney in respect of an application/extension of immigration permit or temporary residence, BI-29 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Dikgopelo di ka romelwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae ka profenseng yeo o ikemišeditšego go sepediša kgwebo ya gago ka go yona. 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – kgwebo ya gago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Go hlolega go obamela melao ye go tla dira gore tumelelo ya bodulo bja go ya go ile e fetšišwe. 
﻿Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ratago go tlogela mošomo ka Afrika Borwa. 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29E 
Godimo 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Ka tsela ye nngwe, o swanetše o hlatsele go Kgoro ya Merero ya Selegae gore o na le kopantšho ya dithoto yeo e ka go fihlišago go ditseno tša kgwedi ka kgwedi tša go fihla R20 000. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – batho bao ba se sa šomago 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Immigration Act, 2002, as amended go ya ka tokišo 
Application for permanent residence permit, BI-947 
O swanetše o hlatsele go Kgoro ya Merero ya Selegae gore o na le tokelo ya phenšene, irrevocable annuity, goba akhaonte ya ka morago ga go tlogela mošomo, yeo e tla go fago minimamo yo o laeditšwego ya go fihla R20 000 ka kgwedi. 
Godimo 
Power of attorney in respect of an application for a temporary or permanent residence permit, BI-29E 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ga go kgaoletšo yeo e beilwego ya mengwaga. 
Tsela e latelwago 
R1 520 
Tlhalošo 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
﻿Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae profenseng yeo o ikemišeditšego go šoma go yona goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29E. 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ratago go dira kgopelo ya maemo a bodulo bja go ya go ile go ya kamogelo ya tshepišo ya mošomo wa go ya go ile ka Afrika Borwa. 
gore go be go se na baagi ba Afrika Borwa goba badudi ba go ya go ile bao ba ba bego ba dumelelwa go ka hwetša poso yeo. 
Tsela e latelwago 
Application for permanent residence permit, BI-947 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Kgopelo e swanetše e wele ka tlase ga kgaoletšo ya ngwaga ka ngwaga yeo e laetšwago nako le nako. 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – mošomi 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Ka go dira bjalo, DoL e hlokega gore e šetše ditumelelano tša maleba tša kgoboketšo le melao ye mengwe ya maleba. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Tefelo 
R1 520 
Mafelo le diatrese 
Power of attorney in respect of an application for a temporary or permanent residence permit, BI-29E 
gore poso le tlhalošo ya mošomo di bapaditšwe ka tsela ya maleba 
Mothwadi wa gago wa ka moso o swanetše a romele bohlatse bja tše di latelago go Kgoro ya Merero ya Selegae: 
Tlhalošo 
Immigration Act, 2002, as amended 
Molao o šomišwago 
gore poso yeo o e filwego e gona 
Kgoro ya Mešomo e swanetše e hlatsele gore melawana le mabaka tša tshepišo ya mošomo ga di ka tlase ga tšeo di lego ka gare ga karolo ya papatšo ya maleba ya baagi goba badudi. 
﻿Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Setifikeiti se ka se hlokege ge eba o etetše goba o ikemišeditše go etela ka phetišo thwii ka go lefelo le bjalo goba moo kgopelo e dirwago ka Afrika Borwa. 
Tefelo ya peeletšo e ka dirwa ka tšheke yeo e kgonthišitšwego ke panka goba ka karata ya mokitlana mafelong ao ditirelo tše bjalo di hwetšagalago gona. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Immigration Act, 2002 
Tšweletša kontraka ya mošomo ya mokgatlo woo o tla bego o o šomela le dintlha ka moka tšeo di nyakegago ka ga mokgatlo. 
BI-1738 
Peeletšo ye bjalo e ka se bušetšwe morago go mmeeletši ka morago ga ketelo ya mafelelo goba ka morago ga go hwetša tumelelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Ge o ka nyaka go šoma, o swanetše o romele gore moagi goba modudi wa Afrika Borwa ga a hwetšagale go dira mošomo wo o o direlago kgopelo. 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Godimo 
R425 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya tumelelo ya motho yo a tlogetšego mošomo 
Godimo 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Tumelelo ya motho yo a tlogetšego mošomo e fiwa motšwantle yoo a ikemišeditšego go tlogela mošomo ka Afrika Borwa. 
Ga se senyakwa go bana ba ka tlase ga mengwaga ye 12 le basadi bao bal ego mmeleng go romela pego ya radiolotši. 
Tšweletša bohlatse bja minamamo wa ditseno tša R25 000 ka kgwedi go tšwa go sekhwama sa phenšene goba irrevocable retirement annuity goba go tšwa go ditseno tša go se be ka tlase ga dimilione tše R15 pele ga phokoletšo. 
Lefela peeletšo. 
Tlhalošo 
Romela setifikeiti sa thibelo ya letadimodipa ge eba o ile wa etela goba o ikemišeditše go eletela go tšwa go goba go putla lefelo leo le nago le letadimodipa. 
Tšweletša setifikeiti sa tokollo go tšwa maphodiseng, gammogo le dipego tša kalafi le tsa radiolotši. 
Molao o šomišwago 
﻿Godimo 
kgonthišišago dintlha tša moithuti, go akaretšwa le ngwadišo ya moithuti le instithušene ya thuto ya maemo a godimo ka ntle ga naga 
kgonthišišago gore instithušene e tla rwala maikarabelo ka botlalo a morutwana ge a le ka mo gare ga Repabliki le gore moithuti o amogetšwe gore a ka ngwadišwa. 
R425 
Immigration Act, 2002 
Tsela e latelwago 
Romela lengwalo go tšwa go setho sa nagaešele leo le: 
kgonthišišago letšatšikgwedi leo lenaneo ka Afrika Borwa le tla thomago ka lona. 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Romela lengwalo go tšwa go Kgoro ya Thuto goba go tšwa go instithušene ya setšhaba ya thuto ya maemo a godimo ka Afrika Borwa leo le: 
Dikgopelo di ka tšea matšatši a 30. 
Dira kgopelo go kantoro ya botseta ya Afrika Borwa goba mišene. 
Kgopelo ya tumelelo ya lenaneo la kananyo ya baithuti 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
laetšago ka lenaneo la mediro le sebaka sa lenaneo 
kgonthišišago gore instithušene e rwala maikarabelo a go rulaganya goba go sepediša lenaneo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tumelelo ya lenaneo la kananyo ya baithuti e fiwa moithuti wa motšwantle woo a swanetšego go tšea karolo ka go protšeke goba lenaneo le le itšego ka go instithušene ya Afrika Borwa ya thuto ya maemo a godimo. 
BI-1738 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
﻿Thušo ya tšhelete e hwetšwa ke lefelo mme ke ya lapa le lengwe le le lengwe leo le dulago ka gare ga lefelo. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tefelo 
Sephetho se godimo ga go ba gona ga methopo le hlokagalo ya tirelo. 
Tshepetšo ya kgopelo e tla tšea dikgwedi tšeo di fetago tše tharo. 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Iša foromo e na le lengwalo la ngwadišo la NPO le setatamente sa panka go Kgoro. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Magae a bana a ka kgopela tšhelete ya thušo kgwedi ka kgwedi go tšwa go mmušo go akaretša ditefelo tša tshepetšo ya magae a bona. 
Tefelo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Childrens Act, 2005 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya thušo ya tšhelete ya legae la bana 
Tšhelete yeo e fiwago e a fapafapana mme e bewa godimo ga ditefelo tša tshepetšo ya legae le go ya ka palo ya bana bao ba dulago lefelong. 
Ke mang yo a ka dirago kgopelo ya thušo ya tšhelete? 
Ge fela kgopelo ya gago e tlišitwe, e tla senkwa gore e ka dumelelega. 
Magae a bana ao a ngwadišitšwego. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ge Kgoro e kgotsofetše ka kgopelo, o tla fiwa tšhelete. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Legae la bana ke lefelo leo le ngwadišitšwego la tlhokomelo ya bana. 
Tlatša foromo mo kantorong ya Ditirelo tša Leago ya kgauswi le wena. 
Kgoro e fa thušo ya tšhelete morago ga kgwedi ya boraro ye nngwe le ye nngwe go e ya ka tshenkoleswa ya mediro ya legae. 
Tsela e latelwago 
Foromo e hwetšagala mo kantorong ya gago ya kgauswi ya Tšweletšo ya Leago. 
Mafelo le diatrese 
Thušo ya tšhelete e lefelwa lefelo mme e sego mong wa tšhelete. 
Foromo yeo e tladitšwego e swanetše go saenwa ke Modulasetulo wa Komiti ya Taolo le Molaodii wa Selete seo legae la bana leo le amegago le lego ka go sona. 
﻿Mokgopedi o tla dula e le mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ge kgopelo ya gagwe e sa le ka tlase ga tekolo. 
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o fiwa tumelelo ya phetišo ya bodudi bja motšwaoswere lefelong la matseno la Afrika Borwa . 
Tumelelo e ba molaong matšatši a 14 gomme e fa moswari tumelelo ya go bega go Kantoro ya kgauswi le yena ya Kamogelo ya Bofaladi gore a dire kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere. 
Kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere ke kgopelo ka mokgopedi gore a tšewe bjalo ka mofaladi. 
Tlhalošo 
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ke motho wo a tšhabilego nageng ya gagwe ya setlogo ka lebaka la letšhogo la tlaišo, gape yo a nyakago go tšewa bjalo ka mofaladi – mo lebakeng le ka Afrika Borwa. 
Kgopelo ya tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere 
Mofaladi ke motho yoo a filwego maemo a bodudi bja motšwaoswere le tšhireletšo go ya ka Molao wa Bofaladi, 1998. 
Mokgopedi o lekolwa pele 
Tumelelo e ka oketšwa matšatši a mangwe a 30 gape a mangwe a dikgwedi tše tharo. 
Kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere, BI- 1590 
Mafelo le Diatrese 
Mofetoledi o ba gona 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere e a gatišwa, ya saenwa, ya tempiwa gomme ya fiwa mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere. 
Menwana ya mokgopedi e a gatišwa 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge o ka fiwa bodudi bja motšwaoswere, mofaladi o swanetše a dire kgopelo ya karata ya ID ya bofaladi go RRO efe goba efe mo matšatšing a 15. 
Tsela ye e latelwago 
Ka morago ga go amogela karata, mofaladi a ka dira kgopelo ya Tokumente ya Boeti ya Molao ya Ditšhaba tše di Kopantšwego go RRO efe goba efe. 
Pele matšatši a tirišo ya tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere a ka fela, mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o swanetše a bege go RRO 
Tumelelo, yeo e ba go molaong matšatši a 30, e tla dumelela mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere go dula ka mo Afrika Borwa lebakanyana. 
Maemo a bofaldi a ba molaong mengwaga ye mebedi, 
gore go be le potšološo ya bobedi, yeo e sepedišwago ke Mohlankedi wa Taetšo ya Maemo a Bofaladi . 
RSDO o tšwela pele ka ditherišanomolao tša kgopelo gomme a tšea sephetho go ya ka kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere. 
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o bega, ka boyena, kgopelo ya gagwe go RRO yeo e laeditšwego, moo tše di latelwago di dirwago: 
Tefelo 
Potšološo ya mathomo e dirwa ke Mohlankedi wa Kamogelo ya Bofaladi gomme go tlatšwa foromo BI-1590. 
eupša mofaladi o swanetše a ngwale lengwalo leo le kgopelago tebelelogape goba koketšo ya maemo a gagwe a bofaladi dikgwedi tše tharo pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya maemo a bjalo a bofaldi. 
﻿Godimo 
romela diswantšho tše nne tša pasporoto 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Pasporoto ya motšwaoswere e ba molaong dikgwedi tše 12. 
Tlhalošo 
romela afidabiti ge eba pasporoto ya gago ya Afrika Borwa e utswitšwe goba e timetše. 
Romela: 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-73 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae ka Afrika Borwa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Pasporoto ya motšwaoswere e fiwa MaAfrika Borwa ao a swanetšego go eta ka bonako gomme ba ka se kgonego go emela pasporoto yeo e tlwaelegilego gore e fiwe. 
Dikgopelo di ka tšea matsatši a 5 go iša go a 10 a mošomo 
romela pukwana ya gago ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Ge o dira kgopelo ya pasporoto ya motšwaoswere, o swanetše o dire gape le kgopelo ya pasporoto ya go ya go ile. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
romela lengwalo la go hlaloša gore ke ka lebaka la eng pasporoto ya motšwaoswere e hlokega 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Pasporoto ya motšwaoswere: R85 
Kgopelo ya pasporoto ya motšwaoswere 
﻿Tefelo 
kgopelwa ka go empasi ya Afrika Borwa goba boromiwa ka go dinaga tšeo Afrika Borwa e emetšwego 
Seo se ama bao ba swerego dipukwana tša bosepedi tša setipolomata le tša semmušo bao ba nyakago ditumelelo tša setipolomata. 
Tsela e latelwago 
hlagiša setatamente goba ditokomane tšeo di netefatšago lebaka le nako ya ketelo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
kgopelwa ka go empasi goba boromiwa bja Afrika Borwa ge e le gore Afrika Borwa ga se ya emelwa ka go naga ya gago. 
Godimo 
tšhelete ya peeletšo e ka nyakega. 
hwetšwa pele mokgopedi a tloga nageng ya gabo go tla ka mono Afrika Borwa 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
tlatša foromo ya kgopelo ya visa ya, BI-84 
Kgopelo ya visa 
Tefelo 
Tlhalošo 
hlagiša bohlatse thikete ya go boela morago yeo e nepagetšego 
Pukwana ya gago ya bosepedi e swanetše go ba le bonnyane letlakala le tee leo le sa šomišwago ge a e tliša gore e fiwe tumelelo 
Visa e swanetše go: 
hwetšwa ka ntle ga naga mme e ka se kgopelwe ka go diteišene tša go tsena ka Afrika Borwa 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Pukwana ya gago ya bosepedi e swanetše go ba nakong ya yona ya tšhomišo, mme e se be ka tlase ga matšatši a 30 morago ga go fela ga nako ya ketelo 
Visa ke tumelo yeo e kgokeletšwago ka go pukwana ya mosepelo yeo e nepagetšego ya motšwantle, e fa motšwantle tumelelo ya go tsena ka go Afrika Borwa. 
hlagiša bohlatse bja thušo ya tšhelete yeo e lekanego 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ye e tšea matšatši a 10. 
Tsela e latelwago 
tšhelete yeo e beilwego e swanetše go lefelwa, ge go swanetše 
R 425 
Application for a visa, BI-84 
lengwalo la moento le swanetše go hlagišwa, ge go swanetše 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Immigration Act, 2002, as amended 
﻿Tirelo ye e ka tšea dibeke tše 8. 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Tšweletša pego ka ngaka ya monagano yeo e eleditšego mokgopedi, yeo e fago dintlha ka moka ka botlalo tša taba, kudukudu histori ya yona le maemo a motho a monagono malebana le bong bjoo bo fetošitšwego. 
Molao o šomišwago 
R55 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tlhalošo 
Change of gender, BI-526E 
Godimo 
Mo mabakeng ao ditho tša bong tša motho di fetošitšwego ka opareišene goba kalafi, romela dipego tšeo di laetšago tlhago le dipoelo tša mekgwatshepetšo efe goba efe yeo e dirilwego le kalafo efe goba efe yeo e dirilwego goba e lokišitšwego ke dingaka tšeo di dirilego mekgwatshepetšo goba di dirilego kalafo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Alteration of Sex Description and Sex Status Act, 2003 
Tlatša foromo BI-526E kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Molao o šomišwago 
Application for identity document, BI-9 
Births and Deaths Registration Act, 1992 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Dira kgopelo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng ge eba o dula ka ntle ga naga. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Pego ye e swanetšwe e beakanywe ke ngaka yeo e hlahlobilego mokgopedi go bona maemo a gagwe a bong. 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya go fetola bong 
Identification Act, 1997 
﻿Tirelo ye ga e lefelwe. 
Ge mokgopedi a belegwe ka ntle ga lenyalo, bobedi bja batswadi ba swanetše ba saene foromo ya ngwadišo ya matswalo ya BI-24. 
Tsela e latelwago 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Tlatša foromo BI-24. 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Application for determination of status, BI-529 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 6 go iša go tše 8. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Moagi wa Afrika Borwa ka tlholego ke motho yo mongwe le yo mongwe yo a belegwego ka ntle ga Afrika Borwa ke batswadi bao o tee wa bona goba bobedi e lego moagi wa Afrika Borwa. 
Kgopelo ya bodudi bja Afrika Borwa go ya ka tlholego 
Romela bohlatse bja matswalo a motswadi wa Afrika Borwa. 
South African Citizenship Act, 1995 
Matswalo a ngwana a swanetšwe a ngwadišwe go ya ka, Births and Deaths Registration Act, 1992. 
Application for notice of birth, BI-24 
Romela dikhopi tša disetifkeiti tša lenyalo tša mokgopedi le tša batswadi . 
Tlhalošo 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mo mabakeng a bofepša, romela taelo ya bofepša. 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Romela bohlatse ge eba motswadi wa Afrika Borwa o hweditše boagi bja botšwantle. 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Motswadi wa Afrika Borwa o swanetše a tlatše foromo BI-529. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Romela khopi ya setifikeiti sa matswalo sa botšwantle. 
﻿Pukwana ya boitsebišo e tla fiwa gomme ya fetišetšwa go mokgopedi. 
ka tlhago ka morago ga go ba modudi wa go ya go ile mengwaga ye mehlano. 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di dumeletšwego, ba tla kgopelwa go saena Tsebagatšo ya Boitlamo gomme ba tla fiwa setifikeiti sa botlhago seo se nago le nomoro ya R. 
Motho ofe goba ofe yoo a nago le tumelelo ya boagi bja go ya go ile o dumelelwa go dira kgopelo ya boagi bja Afrika Borwa 
Molao o šomišwago 
Romela foromo ya kgopelo ya BI-9 le kgatišo ya menwana ka botlalo gammogo le diswantšho tše pedi tša bogolo bja ID ge eba o na le mengwaga ya go feta 15. 
Motho ofe goba ofe yo a nyalanego le modudi wa Afrika Borwa o dumelelwa botlhago mengwaga ye mebedi ka morago ga go amogela tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e filwego ka nako ya lenyalo. 
Kgopelo ya go ba modudi wa naga go ya ka tlhago 
Se ke sa go hwetša pukwana ya boitsebišo ka morago ga ge botlhago bo dumeletšwe. 
Tlhalošo 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di ganeditšwego ba tla tsebišwa. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše 2 go iša go tše 4. 
Tlatša diforomo BI-63 le BI-757 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Tefelo 
Mafelo le Diatrese 
Ngwana wa ka tlase ga mengwaga ye 21 yo a nago le tumelelo ya bodudi bja go ya go ile o dumelelwa botlhago ka pela ka morago ga ge tumelelo e se no fiwa. 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Motswadi yo a rwalago maikarabelo a ngwana a ka dira kgopelo legatong la ngwana yo monnyane nako efe goba efe, fela ge ngwana yoo a dula ka Afrika Borwa go ya go ile goba ka molao. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Tlatša foromo SAP le kgatišo ya menwana ka botlalo go hwetša setifikeiti sa bohlatse sa sephodisa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Lefapha la Merero ya Selegae 
Tšweletša tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e lego molaong goba tokollo. 
﻿Mafelo le diatrese 
Dintlha tša mokgopedi di lekolwa godimo ga Ngwadišo ya Setšhaba sa Bosetšhaba. 
Go mang – lengwalo: R58 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
South African Citizenship Act, 1995 
E fiwa batho bao e bego e le baagi ba Afrika Borwa pele ba tloga ka mo nageng gomme ba ikemišeditše go thomiša gape ka boagi bja bona bja Afrika Borwa. 
Tlatša lengwalo la 'Yo e ka mo amago'. 
Determination of South African citizenship, BI-529 
Kgopelo ya taetšo ya boagi bja Afrika Borwa 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-529. 
To whom it may concern letter 
Tirelo ye e lekodiša ge eba mokgopedi ke moagi wa Afrika Borwa ka nnete pele Pukwana ya Boitsebišo e ka fiwa. 
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Application for retention of South African citizenship, BI-1664 
Godimo 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1664 go phema go lahlegelwa ke boagi bja gago bja Afrika Borwa. 
Godimo 
Godimo 
Tefelo 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya go swarelela boagi bja Afrika Borwa: R128 
﻿BI-73 
Mafelo le diatrese 
Romela diswantšho tše pedi tša pasporoto. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
R128 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Dira kgopelo Kantorong ya Botseta bja Afrika Borwa goba Mišeneng ge eba o ka ntle ga naga. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
South African Passports and Travel Documents Act, 1994 
Tlatša foromo BI-73 lefelong kantorong efe goba efe ya Afrika Borwa ya Merero ya Selegae. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Gatiša menwana ya gago gore e rekotiwe ka gare ga Ngwadišo ya Setšhaba . 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tirelo ye e ka tšea dibeke tše 6. 
Tsela e latelwago 
Tokumente ya boeti e fiwa bakgopedi bao ba na go le maemo a bodulo bja go ya go ile eupša bao ba sa kgonego go hwetša pasporoto go tšwa nageng ya bona ya setlogo, goba batho bao ba se na go bodulo bja naga goba bafaladi. 
Kgopelo ya tokumente ya boeti 
Tlhalošo 
Tšweletša bohlatse bja bodulo bja go ya go ile ge o dira kgopelo. 
Tefelo 
Godimo 
﻿Tlatša diforomo BI-1664 le BI-529 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Tsela e latelwago 
Modudi wa Afrika Borwa yo a nyakago go hwetša bodudi bja naga ye nngwe o swanetše go dira kgopelo go Kgoro ya Merero ya Selegae go swarelela bodudi bja gagwe bja Afrika Borwa pele a ka hwetša bodudi bja naga ye nngwe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Dira kgopelo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Bodudi bja bobedi bo fiwa batho ba mengwaga ya go feta 21. 
Mafelo le diatrese 
R115 
, BI-529 
E ka tšea dibeke tše tshela go iša go tše seswai. 
Tlhalošo 
Godimo 
Bodudi goba boagi bja bobedi bo ra gore motho o bonwa e le moagi wa dinaga tše pedi. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
South African Citizenship Act, 1995 
Kgopelo ya go ba modudi wa dinaga tše pedi 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tšweletša pukwana ya boitsebišo yeo e lego molaong. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tefelo 
, BI-1664 
Godimo 
﻿Godimo 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Baagi ba Afrika Borwa bao ba lahlegetšwego ke boagi bja bona ka morago ga go hwetša boagi bja naga ye nngwe ge ba se na bana le gona ka ntle le go dira kgopelo ya go swarella pele ba e ba baagi ba dinaga tše dingwe, ba ka dira kgopelo ya tokollo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
South African Citizenship Act, 1995 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ye e tšea matšatši a 5 a mošomo. 
Ba tlatše diforomo tša kgopelo tša BI-1666 le BI-529. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ba tšweletše khopi yeo e hlatsetšwego ya setifikeiti sa bona sa matswalo sa Afrika Borwa le afidabiti ya go ikana yoe e laetšago gore ga o na boagi bjo bongwe. 
Dikhopi ka moka tša ditokumente di swanetše di hlatselwe ke Setšhaba sa Nothari goba Mokimišinare wa Dikano. 
Godimo 
Bakgopedi bao ba ikemišeditšego go hwetša boagi bja naga ye nngwe ka ntle le go lahlegelwa ke boagi bja bona bja Afrika Borwa ba swanetše ba latele tshepdišo ye: 
Tlhalošo 
Ba tšweletše khopi yeo e hlatsetšwego ya pukwana ya bona ya boitsebišo goba pasporoto. 
Ba tlatše diforomo tša kgopelo tša BI-1664 le BI-529. 
R128 
Kgopelo ya tokollo ya go lahlegelwa ke boagi 
Godimo 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika ge o le ka ntle ga naga. 
, BI-862 
Tokollo ye e kgontšha baagi ba Afrika Borwa go ba baagi ba naga ye nngwe ka ntle le go lahlegelwa ke boagi bja bona bja Afrika Borwa. 
, BI-1664 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
, BI-1666 
Mafelo le diatrese 
Ba romele khopi yeo e hlatsetšwego ya setifikeiti sa bodudi bja nagaešele. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ba romele khopi yeo e hlatsetšwego ya ID ya Afrika Borwa goba pasporoto goba setifikeiti sa matswalo sa Afrika Borwa. 
Dikhopi ka moka tša ditokumente le afidabiti ya go ikana di swanetše go hlatselwa ke Setšhaba sa Nothari goba Mokimišinare wa Dikano. 
BI-529 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Bakgopedi ba swanetše ba latele tshepedišo ye: 
﻿The Commissioner: SARS 
P.O.   Box 11955 
Godimo 
Ge founding document e sa sepelelane le dinyakwa tša Karolo 30 ya Molao wa Mekgahlo ya go se dire Letseno, 1997, kgopelo e swanetšwe go thekgwa ke sengwalwa ye e saennwego ke modirakgopelo. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Foromo ye e tladitšwego mmogo le matlakala a nyakegago di swanetše go romelwa morago go: 
Godimo 
Hatfield 
Tefelo 
Le ge gole bjalo, tshwaro ye bjalo e fiwa fela mekgahlo ye e šomago go ya ka Molao wa Mekgahlo ya go se dire Letseno, 1997 le melao ya go amana le wona. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Sekhwama sa go ba le founding document le trust deed ye e ngwadišitšwego le Molaodi wa Kgorotsheko ya Godimo . 
Dikgopelo ka moka di amogelwa ke lekala la Tax Exemption le tshedimošo mmogo le tshedimošo ye nngwe e tlo fiwa go tšwa khomputhareng bjalo ka taetšo ya gore kgopelo e amogetšwe mo dibekeng tše nne go tloga tšatšikgwedi leo kgopelo e fihlilego ka lona. 
Kgopelo ya go se sa lefišwa motšhelo wa letseno 
Mekgahlo ye e tlhomilwego ka maikemišetšo a go fana ka tšhelete tša go se lefše yeo e fiwago batho bao ba nyakago go tšwetša dithuto pele, le tšhelete ya go thuša baithuti bao ba nyakago thekgo ya matlotlo a go ithuta le difoka tša go ithuta, diphathišišo le go ruta, go tlaleletša tše re šetšego re boletše ka tšona e tlatše foromo ya EI 3 Wrtten Undertaking. 
Kgwebo ya Legoro la 21 e swanetše goba le memorantamo le articles go tšwa go Mongwadiši wa Dikgwebo . 
Matlakala a latelago a swanetše go romelwa le kgopelo: 
batho bao ba šomišanago: Tsenya letlakala la kgatišo la molaotheo o o kaonafaditšwego. 
Mekgahlo yeo lebakeng la bjale e sa tšwelago pele ka go lefa lekgetho e ka iša diforomo tša kgopelo le lengwalo la go thekga kgopelo ga mmogo le sengwalwa se saennwego mo e lego gore motho yo a bapalago karolo ya go ba fiduciary o ikana go šoma go ya ka mabaka a Karolo 30 ya Molao wa Mekgahlo ya go se Dire Letseno. 
Tlhalošo 
Kgwebo ye e welago ka tlase ga Molao wa Dikgwebo tša Legoro la 21, 1973. 
Application for exemption from income tax, EI1 
Mafelo le diatrese 
Income Tax Act, 1962 
Tax Exemption Unit 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Batho bao ba šomago mmogo ka go ithaopa e bile ba šoma go ya ka molaotheo. 
kgwebo : Letlakala la kgatišo la Memorantamo le articiles tša tšhomišano 
Written undertaking 
Companies Act, 1973 
Nonprofit Organisations Act, 1997 
Tefelo 
Dikolo tša mmušo le tša go ikema tša praebete, dikolo tša thuto ya maemo a godimo, tša dithuto ya motheo tša batho ba bagolo le tlhahlo, le tše dingwe tša thuto ya godimo kudu di swanetše go romela le letlakala la kgatišo la lengwalo la boingwadišo go tšwa go Setho go ba Lekala la Thuto . 
Mafelo le diatrese 
Tshwaro ye e ikgethilego e fiwa mekgahlo ya go se dire letseno ye e tlhomilwego ka maikemišetšo a go hola setšhaba ka moka. 
Tsela e latelwago 
Written undertaking - Scholarships and bursaries 
Mekgahlo ye e nyakago go dira kgopelo ya go se lefišwe e swanetše go wela mo magorong a latelago: 
Molao o šomišwago 
Godimo 
sekhwama: Tsenya letlakala la kgatišo le maiteko ao a dirilwego a dikaonafatšo 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Batho bao ba šomago mmogo. 
Ge e le gore o kile wa fiwa monyetla wa go se lefe o tla tšwela pele o sa lefe go fihla ge Tirelo ya Matlotlo a Bosetšhaba ya Afrika Borwa ka sephetho seo go ya ka molao o moswa. 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ingwadiše ka inthanete. 
Tshedimošo ka ga molefamošhelo e maemong a go fetišwa go tšwa mo e lego go ya go gongwe. 
Diforomo tša motšhelo/sekoloto sa Motšhelo wa Boleng ga se tša lefša ntle le mabaka a go kwagala/matšatšikgwedi a go romela diforomo tša motšhelo a fetile e bile ga gona dipeakanyo tše di dirilwego. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Kgopela foromo ya koketšo ya nako ya Motšhelo wa Letseno ka tsela ya webesaete ya SARS goba ka e-meile. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tshedimošo ya motšhelo ya lebaka le/ngwaga ga se ya fiwa. 
Kgopela Nako ya Kokeletšo ye e Ikgethilego ka mokgwa wa lengwalo go lekala la kgauswi le ga geno la SARS. 
Bohlatse bja tshedimošo ye e kopantšhitšego ya Motšhelo wa go Lefša go ya ka Mogolo /motšhelo o fetilwe ke nako/ga go na dipeakanyo tše di dirilwego go lefa sekoloto. 
Income Tax Act, 1962 
Kgwebo/Kgwebo ya Mohlakanelwa/Sekhwama ga di šome. 
Ge e le gore mangwalo la go go gapeletša go lefa a kile a romelwa go wena ka ngwaga wo itšego wa motšhelo. 
Godimo 
Nako ya kokeletšo e feta nako ye e dumeletšwego ya mohuta woo wa motšhelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molefamotšhelo o ile nageng tše dingwe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya kokeletšo ya go iša diforomo tša motšhelo wa letseno 
Ge e le gore tshedimošo ka ga molefamotšhelo ga se ya ka ya dirišwa . 
Molefamotšhelo ga a hlomphe molao ge go e tla ditabeng tša go lefa motšhelo mo ngwageng wa motšhelo. 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Ge tshedimošo ya molefamotšhelo e tšewa go ba ya motho yo a hlokofetšego, ye phuhlamego goba ye e rekišwago go lefa dikoloto . 
Molefamotšhelo a ka dira kgopelo ya go okeletšwa nako ya go iša diforomo tša motšhelo. 
Ge kgopelo e šetše e phethilwe, o tlo tsebišwa ka emeile ka atrese ya emeile ye o fanego ka yona. 
Diforomo tša Motšhelo wa Letseno di sa kolota e bile matšatšikgwedi ao a beilwego a go di romela a šetše a fetile. 
Godimo 
Kgopelo ya kokeletšo ya Motšhelo wa Letseno e ka ganwa ge e le gore mabaka a latelago a gona godimo ga tshedimošo ya molefamotšhelo. 
E ya ka bowena lekaleng la kgauswi la SARS ka morago ga letšatši le tee la mošomo ge e le gore ga o na emaile. 
Ge e le gore motšhelo o bušeditšwe mo ngwageng wa motšhelo wo o itšego ka ngwaga yo kgopelo ya motšehelo e dirilwego ka wona. 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
SARS e tsebe atrese ya molefamotšhelo. 
O sa kolota Motšhelo wa Letseno e bile ga gona dipeakanyo tše o di dirilego gore o okeletšwe nako. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
Tefelo 
﻿Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Moholeng wa bodudi bja go ya go ile, maloko a lapa mo legatong la pele la boloko ba laelwa bjalo ka bana bao ba thopilwego ka tlhago goba semolao goba batswadi bao bao ba thopilego goba batswaditlhaba. 
Molao o šomišwago 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ye ke ya baagi ba ka moso ba go ya go ile bao ba ratago go dira kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile ka mabaka a go ba leloko la lapa la moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa mo legatong la pele la boloko. 
Godimo 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Immigration Act, 2002, as amended 
Power of attorney in respect of an application/extension of immigration permit or temporary residence, BI-29 
Godimo 
Moagi wa Afrika Borwa goba modudi wa go ya go ile o swanetše a romele boikano go ya ka maikarabelo a matlotlo, kalafi le bophelo bja mokgopedi. 
Le ge go le bjalo, moo moloko e lego motswadi wa ngwana yo monnyane, ga go hlokege boikano. 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – sekimi sa kopanogape ya lapa 
R1 520 
Godimo 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
Tlhalošo 
Ga go nako yeo e laeditšwego ya tirelo ye. 
Application for permanent residence permit, BI-947 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
﻿Form G: Consent and Maintenance Order 
Ge motho yo a lebanego ke tefelo ya phepo a sa dumele go fiwa taelo, o swanetše go iponatša pele ga kgorotsheko, mo bohlatse go tšwa mahlakoreng a mabedi le dihlatse bo tlago theeletšwa. 
Form F: Notice to make Maintenance Payments on behalf of person against whom Maintenance Order was made 
Ka taelo yeo e laelago mongmošomo wa motho yo a swanetšego go lefela phepo go goga tefelo yeo go tšwa meputsong ya gagwe thwii, go ka Molao wo moswa wa Phepo, 1998 
Go feta fao, bana ba balekane ga ba na khuetšo ka go tshwanelo ya gago ya phepho. 
Motho yo a kgopelago phepo o swanetše go dira kgopelo go mohlankedi wa phepo ya tšhelete ya dihlatse. 
Leloko le fe goba le fe la lapa go sa kgathatšege mengwaga ya gagwe, a ka kgopela leloko le fe goba le fe la lapa go mo hlokomela goba go mo fepa, ge e le gore mabaka ao a latelago a mabedi a a kgotsofatšwa: 
Tirelo ga e lefelwe. 
O tla fa taelo, mme a ka tšea sephetho sa go dira seo ntle le go nyaka gore balekane ba iponatše pele ga kgoro. 
Dingongorego di tla šetšwa la pele ka mo go kgonegago. 
Form J: Notice 
Maintenance Act, 1998 and related Regulations 
Leloko la lapa leo le kgopelago tlhokomelo ga le kgone go iphapa 
Form M: Application for Setting Aside of a warrant of Execution 
Form D: Notification to admit Statements by Witnesses 
Ke ditshenyegelo di fe tšeo di ka kgopelwago? 
Kgorotsheko e ka laela gore tšhelete ya phepo e lefelwe ka ye mengwe ya mekgwa yeo e latelago: 
O swanela go lefela phepo, le ge motswadi yo mongwe a 
Tswanelo ya gago ya go lefela phepo le tokelo ya gago go bona bana ke dilo tše pedi tšeo di aroganego mme ga di tswane. 
Moikarabedi o tla ba le boikgethelo magareng ga go dumela go lefela phepo bjalo ka ge go kgopelwa, goba go ikarabela pele ga kgorotsheko. 
Kgorotsheko e tla ntšha disamone go išwa go moikarabedi gore a iponagatše kgorongtsheko ka letšatši le itšeng go tla go rerišana ka ga taba yeo. 
Tshwanelo ya phepo e beilwe godimo ga setswalle sa madi, phiwo ya ngwana, goba ntlha ya gore balekane ba nyalane. 
Form O: Notices to and by Employer in terms of Section 29 of the Maintenance Act, 1998 
Form E: Maintenance Order 
Phepho ke tlamego ya go hlokomela motho yo mongwe, goba mohlala, ngwana, ka madulo, dijo, diaparo, thuto, le tlhokomelo ya tša kalafo, goba ka mekgwa yeo e swanetšego go fa motho dinyakwa tšeo tša motheo. 
Le tla swarwa ka tekatekano ka botho le ka tlhomphego. 
Godimo ga foromo yeo o e tladitšego, iša bohlatse bja letseno la gago la kgwedi ka kgwedi le ditshenyegelo bjalo ka ditlankana tša theko ya dijo, mohlagase le/goba ditefelo tša rente le dibili. 
Seo se akaretša go fana ka dinyakwa tša go swana le dijo, diaparo le madulo, ga mmogo le lefela thuto ya maleba. 
Kgorotsheko e ka ntšha gape taelo ya tefelo ya ditshenyegelo tša kalafo, goba e ka laela gore ngwana a ngwadišwe ka go lenaneo la tša kalafo la yo mongwe wa balekane. 
Tefelo 
Thwanelo ya tlhokomelo ya leloko la lapa ga e beelwe lepheko la go hlokomela ngwana fela. 
Kgopela maswanedi a phepo ka go kgorotsheko ya magaseterata mo seleteng seo o dulago go sona. 
Leloko la lapa leo tlhokomelo e kgopelwa go lona le kgona go ka fana ka thlokomelo yeo e kgopelwago. 
E ya go kgorotsheko ya maleba mme o tlatše foromo ya A: Kgopelo ya Taelo ya Phepo. 
Tsela ye e latelwago 
Ge kgorotsheko e hwetša gore motho o swanetše go lefela phepo, e tla laela ka moo phepo e tlago lefelwa ka gona, Kgorotsheko e tla bea gore tefelo e dirwe bjang le neng. 
Tlhalošo 
Ga go na nako yeo e beilwego ya phethagatšo ya tirelo ye. 
Tlamego ye ya semolao e bitšwa 'tshwanelo ya phepo' goba 'tshwanelo ya tlhokomelo. 
Tshepetšo ka moka, go tloga ge o iša kgopelo go fihlela o hwetša tefelo ya phepo, e ka tšea dibeke tše mmalwa, go e ya ka tšhomišanommogo ya mahlakore. 
Ge o gakanega, kgorotsheko ya gago ya selegae e tla go botša gore o dire kgopelo go kgorotsheko e fe. 
Mohlankedi wa tša phepo le monyakišiši ba tla nyakišiša kgopelo ya gago mme ba hlahloba seemo sa gago. 
Form C2: Subpoena Maintenance 
Boma/rakgolo ba gagwe, e ka ba gore batswadi ba gagwe ba be ba nyalane. 
E ka fiwa motho thwii, yo a swanetšwego ke tšhelete yeo 
Form P: Application for Suspension, Amendment or Rescission of an Order for the attachment of Debts   ya Molao wa Phepo, 1998 
Form A: Application for Maintenance Order 
E fela, seo se fapana go ya ka melato. 
Form H: Order by Default and Notice 
nyala gape; 
Form N: Application for Suspension, Amendment or Rescission of an Order for the attachment of Emoluments 
Form I: Application for Variation/Setting Aside of an Order by Default 
a sa go dumelele go bona bana;   goba 
E fela, tšhelete ya phepo yeo o e lefago, e ka fetolwa ke kgorotsheko ge yo mongwe wa balekane a ka tliša kgopelo yeo. 
Nako 
Kantorong ya selegae ya magaseterata goba kantorong e fe goba e fe ya mmušo yeo e šomanago le tšeo 
Batswadi ba gagwe, e ka ba ba nyalane, ba dula mmogo, ba arogane goba ba hlalane, go akaretšwa le batswadi bao ba kgopetšego ngwana, le /goba 
Ngwana o swanetše go fepšwa le go hlokomelwa ke: 
Form L: Warrant of execution against Property 
Kakanyo ya gago ka maitshwaro a motswadi yo mongwe ga e na khuetšo go phepo ya bana ba gago. 
a na le molekane yo mongwe; 
Dihlatse tšeo di bago gona theeletšong go akaretšwa motho yo a kgopelago phepo, ba fiwa dialawense tša dinamelwa, dijo le marobalo. 
Kgorotsheko e ka laela tata'go ngwana go lefela ditshenyegelo tša go godiša ngwana go tloga letšatšing la gagwe la pelego go fihla letšatšing leo taelo ya tlhokomelo e filwego. 
Ke mang yo a swanetšego go fana ka phepo? 
E fela, kgorotsheko e tla tšea sephetho ka bo yona gore alawense yeo e swanetše go lefelwa go motho yo taelo ya phepo e dirwago kgahlanong le yena. 
Molao 
Form B: Substitution or Discharge of existing Maintenance Order 
Kgorotsheko e tla bea letšatši leo ka lona wena le moikarabedi le tla yago kgorongtsheko. 
Mafelo le Diatrese 
Go kgontšha kgorotsheko go fana ka taelo yeo e amogelegago ya tlhokomelo, mahlakore a mabedi a swanetše go fana ka bohlatse bja ditshenyegelo. 
ge balekane ka moka ba e ba le bana ba bangwe. 
Ge moikarabedi a dumela go lefela phepo bjalo ka ge go kgopelwa, magaseterata o tla senkaleswa ditokomane tšeo di amegago. 
Kgopelo ya phepho 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
O ka kgopela tlhokomelo yeo e amogelegago yeo e nyakegago go fepa ngwana goba motho yo a nago le tokelo ya tlhokomelo ya madulo ao a swanetšego le kgodišo. 
Ka go akhaonto ya panka goba setlamo sa kago yeo e filwego ke moamogedi wa tšhelete 
Form C1: Subpoena 
﻿Godimo 
Tefelo 
Tšweletša tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e lego molaong goba tokollo. 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Godimo 
, BI-63 
Godimo 
Godimo 
Motswadi yo a rwalago maikarabelo a ngwana a ka dira kgopelo legatong la ngwana yo monnyane nako efe goba efe, fela ge ngwana yoo a dula ka Afrika Borwa go ya go ile goba ka molao. 
Kgopelo ya go ba modudi wa naga go ya ka tlhago 
Mafelo le diatrese 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di dumeletšwego, ba tla kgopelwa go saena Tsebagatšo ya Boitlamo gomme ba tla fiwa setifikeiti sa botlhago seo se nago le nomoro ya R. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
, SAP 
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše 2 go iša go tše 4. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Pukwana ya boitsebišo e tla fiwa gomme ya fetišetšwa go mokgopedi. 
South African Citizenship Act, 1995 
Se ke sa go hwetša pukwana ya boitsebišo ka morago ga ge botlhago bo dumeletšwe. 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Romela foromo ya kgopelo ya BI-9 le kgatišo ya menwana ka botlalo gammogo le diswantšho tše pedi tša bogolo bja ID ge eba o na le mengwaga ya go feta 15. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Godimo 
Tlatša diforomo BI-63 le BI-757 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Tefelo 
Ngwana wa ka tlase ga mengwaga ye 21 yo a nago le tumelelo ya bodudi bja go ya go ile o dumelelwa botlhago ka pela ka morago ga ge tumelelo e se no fiwa. 
Mafelo le diatrese 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Motho ofe goba ofe yo a nyalanego le modudi wa Afrika Borwa o dumelelwa botlhago mengwaga ye mebedi ka morago ga go amogela tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e filwego ka nako ya lenyalo. 
Motho ofe goba ofe yoo a nago le tumelelo ya boagi bja go ya go ile o dumelelwa go dira kgopelo ya boagi bja Afrika Borwa ka tlhago ka morago ga go ba modudi wa go ya go ile mengwaga ye mehlano. 
Tlhalošo 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di ganeditšwego ba tla tsebišwa. 
Molao o šomišwago 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Residence questionnaire, BI-757 
﻿Molao o šomišwago 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Tirelo ye ke ya motho yoo a tšewago bjalo ka mofaladi ka Afrika Borwa. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Godimo 
Tlhalošo 
Hwetša bohlatse go tšwa go Komiti yeo e Emego ya Merero ya Bofaladi bja gore o ka ba mofaladi go ya go ile. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Immigration Act, 2002, as amended 
Application for permanent residence permit, BI-947 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Power of attorney in respect of an application for a temporary or permanent residence permit, BI-29E 
R1 520 
Godimo 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya kgauswi ya Merero ya Selegae profenseng yeo o dulago go yona. 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
romela afidabiti go ya ka maina ka moka ao o a dirišago 
Tlhalošo 
O swanetše e be o bile le maemo a go tšwela pele a bofaladi lebaka la mengwaga ye mehlano gore o dire kgopelo. 
Tefelo 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – bafaladi 
Godimo 
﻿Mafelo le diatrese 
Application for permanent residence permit, BI-947 
Neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego e fihla dimilione tše R2,5 gomme e ka beelwa ka thoko goba ya fokotšwa fela ge go hlokega gore e be ka go kgahlego ya bosetšhaba goba ge go kgopetšwe ke Kgoro ya Kgwebo le Indasteri. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge maemo a bodulo bja go ya go ile bo hweditšwe, o swanelwa ke go mpshafatša bohlatse ka sebalamatlotlo mengwaga ye mebedi ka morago ga letšatšikgwedi la neelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile, gape ka moraga ga mengwaga ye meraro. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
bao ba ikemišeditšego go beeletša kgwebong yeo e šetšego e le gona ka nageng. 
Immigration Act, 2002, as amended 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ikemišeditšego go hloma kgwebo ka Afrika Borwa; 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Sebalamatlotlo seo se go emelago se swanetše se romele bohlatse bja gore neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego ka gare ga boleng bja puku ya kgwebo bo beeleditšwe. 
goba bao ba šetšego ba na le tumelelo ya kgwebo ya go sepediša kgwebo ka nageng; 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga. 
Power of attorney in respect of an application/extension of immigration permit or temporary residence, BI-29 
Tefelo 
Godimo 
R1 520 
Dikgopelo di ka romelwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae ka profenseng yeo o ikemišeditšego go sepediša kgwebo ya gago ka go yona. 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – kgwebo ya gago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Go hlolega go obamela melao ye go tla dira gore tumelelo ya bodulo bja go ya go ile e fetšišwe. 
﻿ditefelo tša kgopelo le tlhahlobo tšeo di laeditšwego 
Go na le matšatšikgwedi ao a laeditšwego ao ka wona ditokumente le materiale wa go tswadiša di swanetšwego di romelwe go Mongwadiši ka wona. 
Motho ofe goba ofe goba instithušene a ka dira kgopelo ya temogo ya mohutahuta. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Kgopelo ya temogo ya mehutahuta ya dibjalo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Laetša gabotse mo godimo ga lenaneopotšišo la sethekniki gore ke mehutahuta efe yeo e tsebegago ka Afrika Borwa, mohutatahuta wo moswa o swanetšego o bapetšwe le yona, gore o kgone go laetša pharologanyo. 
legoro B : R1 100 
legoro C : R1 900 
tumelelo ya go ngwalwa ya go tšwa go mong, ge eba ga se wa tswadiša, wa kgetha goba wa tšweletša mohutahuta. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tsebagatšo ya dibjalo tša mehola ya Molao le kakaretšo ya tšona ka gare ga mananeo a mehutahuta e dirwa ge e kgopelwa. 
Ge eba tšhireletšo go ya ka ditokelo tša motswadiši wa sebjalo e a hlokega le yona, bakgopedi ba eletšwa gore ba romele dikgopelo gotee gore ba boloke nako le tšhelete. 
Mohutahuta o dumelelwa go lenaneo la mehutahuta ge eba o latela dinyakwa tša DUS gape ge eba mohutahuta o na le tekanyo yeo e dumelelegago. 
legoro A : R900 
Tsela e latelwago 
foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego ka botlalo 
Pele materiale wa go tswadiša wa mohutahuta ofe goba ofe wa mehuta ya dibjalo yeo e tsebagaditšwego go ya ka Molao wa Kaonafatšo ya Dibjalo, 1976 o ka rekišwa ka Afrika Borwa, ditekanyo tša mehutahuta ye bjalo di swanetšwe di akaretšwe ka gare ga lenaneo la mehutahuta. 
Tlhalošo 
Godimo 
Tshepedišo ya go dira lenaneo la mehutahuta e tla tšea sehla se e ka bago se tee sa kgodišo. 
Matšatšikgwedi a, dikhwanthithi tša materiale wa go tswadiša di swanetšwego go romelwa le gore di romelwe kae, a hwetšwagala ka go kgopelwa go tšwa go Mongwadiši. 
Godimo 
lenaneopotšišo la sethekniki 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
peu goba materiale wo o tswadišago 
Tefelo ya tlhahlobo ya temogo ya mehutahuta: 
Tefelo 
Kgoro ya Temo e lota mananeo a mehutahuta a dibjalo tše bohlokwa kudukudu tša temo, merogo le dienywa. 
Tefelo ya kgopelo go ya ka temogo ya mehutahuta: R790 
Technical questionnaire 
Mafelo le diatrese 
Ntlha ya taetšo ke bohlokwa bja mohuta wa sebjalo go ekonomi ya Afrika Borwa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Plant Improvement Act, 1976 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya kaonafatšo goba peobakeng ya tekanyo ya mohutahuta woo o šetšego o akareditšwe ka gare ga lenaneo la mehutahuta: R1 500 
Romela dilo tše di latelago go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Dibjalo: 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka motšweletši wa dithoto ka tlase ga AGOA 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
difomula ge kgopelo e dirwa ka fase ga dihlogwana tše 607.04.10, 607.04.10, 607.04.10 le 607.04.10 
Foromo ya kgopelo e swanetše go tlatšwa ke mokgopedi ka boyena e sego motho yo mongwe, e sego bjalo kgopelo e ka se fiwe šedi. 
kgwebjana le traste – maloko ka moka 
hlokomela lepokisana la Manufacturer for AGOA ka fase ga boingwadišo. 
Molao o šomišwago 
letšatšikgwedi leo kgopelo e saennwego ka lona 
Molao wo o fa dinaga tša Afrika dibaka tša go tšwela pele go bula diekonomi tša tšona le go aga mebaraka ye e lokologilego. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
le 
Mo go karolo ya mehuta ya badirelwa 
phemiti ya Kgoro ya Kgwebo le Indasteri ge go nyakega 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
lefelo leo kgwebo e lego go lona 
Molao wa Afrika wa Kgolo le Dibaka wa Amerika le Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa . 
wa traste goba motho yo a laolago kgwebo ge go dirwa kgopelo ya boingwadišo bja customs and excise special manufacturer for AGOA. 
Mo go lego naletšana 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
motho yo e sego modudi wa Afrika Borwa 
Tlatša foromo ya kgopelo gomme o e romele ofising ya Customs and Excise ya Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ya kgauswi. 
setifikeiti sa boingwadišo sa kgwebo seo se filwego ke Registrar of Companies goba Master of the Supreme Court ge e le gore keTraste ye e amegago 
Ga go na nako ye e beilwego. 
pasporoto ge e le gore go amega: 
Tirelo ye e fana ka tshedimošo ya malebana le ka fao o ka ingwadišago bjalo ka motšweletši wa dithoto ka tlase ga 
Godimo 
Mo karolong ya boitlamo, ngwala tše di latelago: 
lefelo leo kgwebo e lego go lona 
ditlhaka tša mathomo tša maina le sefanse sa motho yo a dirago kgopelo ya laesense 
khamphani – balaodi ka moka, go akaretšwa le molaodipharephare le molaodi wa matlotlo. 
sepheto goba tumelelo goba bohlatse bjo bo ka bago gona 
leina la setrata le nomoro ya setene sa kgwebo ya gago 
Godimo 
Tšea foromo ya kgopelo mo inthaneteng goba e kgopele ofising ya SARS ya kgauswi le wena. 
motho yo a dirago kgopelo o swanetše go saena foromo ya kgopelo 
Tsela e latelwago 
Mo go karolo ya go nyaka tshedimošo ya motšweletši wa dithoto, ngwala 
Leina la mokgopedi goba leina la kgwebo le le ngwadišitšwego e sego leina le go gwebjago ka lona le swanetše go ngwalwa mo karolong ye. 
maemoa a motho yo a dirago kgopelo, mohlala: Molaodi, Mong wa Kgwebo 
Godimo 
Godimo 
toropo/toropokgolo yeo kgwebo e lego go yona; 
Godimo 
khouto ya setrata sa lefelo leo kgwebo e lego go lona. 
Romela le ditifikeiti goba dikhopi tše di sethifailwego tša dilo tše di latelago: 
lefelo leo kgopelo e saennwego go lona. 
Karolo ya maatla a go dira kgopelo e swanetše go tlatšwa ke mogwebanoši, molaodi, bagwebišani, moleloko wa kgwebo, 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
O kgopelwa go hlokomela taetšo ye e filwego gore o kgone go tšwela pele gabotse. 
pukwana ya boitsebišo ge motho e le Moafrika Borwa 
leina leo kgwebo ya gago e le šomišago kgwebong 
﻿di swanetšwe di romelwe ka Seisimane le SeAfrikanse. 
Diforomo tša kgopelo di swanetšwe di saenwe ke motho wa molao woo a thwetšwego gomme go kaonetša gore e be motho yoo go ka ikopanywago le yena wa Mongwadiši wa Khamphani. 
Diforomo tša kgopelo di swanetšwe di išwe go kantoro ya bolaodi. 
Dithalwa tša dišupo: 
Ngwadišo ya monontšha e ka tšea dikgwedi tše tharo go ya go tše nne. 
Tsela e latelwago 
ditlhalošišo ka moka tša godimo ga sešupo di swanetše di sepelelane thwii le tšeo di lego godimo ga foromo ya kgopelo. 
nomoro ya ngwadišo ge eba setšweletšwa se šetše se ngwadišitšwe 
di swanetšwe di romelwe ka khopi 
Tsela e latelwago 
lebaka la thomelo 
ngwadišo e ka se fetišetšwe pele 
Godimo 
Godimo 
Khamphani ya mošamawatle e ka se dire kgopelo ya ngwadišo ka Afrika Borwa. 
Fertilizers, Farm Feeds, Agricultural Remedies and Stock remedy Act, 1947 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
popego ya monontšha wo o amegago e ka se fapane le popego ye e ngwadišitšwego 
Godimo 
Leina le nomoro ya ngwadišo ya setšweletšwa di swanetšwe di dirišwe go ya ka moo di laeditšwego godimo ga setifikeiti sa ngwadišo. 
Phetošo efe goba efe godimo ga leina, le ge e ka ba ye nnyane, e tla tšewa bjalo ka tokišo. 
Ngwadišo e tla fiwa fela ge e ba nakong ya ngwadišo: 
Mokgopedi e swanetše e be motho wa molao, mohlala, John Peter Citizen T/A Diepsloot Stud. 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya ngwadišo ya diphepo tša polasa le menontšha e na le lengwalo la ka godmo la go tšwa go mong wa ngwadišo goba moemedi yo a thwetšwego. 
Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tlhalošo 
R2 420 
Go iša dikgopelo go Baeletši ba Botsebi go tla diegiša tshepedišo. 
di swanetše di bonagale gabotse, ka sebopego sa maleba 
tefo ya nnete ya kgopelo 
mangwalo a tumellano ge eba tumelelo go tšwa go mong wa ngwadišo e a hlokega 
ditlhalošišo mantšu a godimo ga sešupo goba seswaro, di ka se fetošwe ntle le tumelelo ya pele ya go ngwalwa go tšwa go Mongwadiši 
Tefelo 
Ke fela khamphani ya selegae yeo e ngwadišitšwego, modudi wa Repabliki ya Afrika Borwa goba setho sa molao tšeo di ngwadišitšwego ka Afrika Borwa di ka dirago kgopelo ya ngwadišo ya dijo le menontšha ya polasa. 
Menontšha ya sehlopha sa bobedi ke yeo e nago le diphedinyana le diphedi tše kgolo bjalo ka didirišwa tše kgolo, tšeo di tsebegago gape ka menontšha ye e bolang. 
Ga go hlokege gore dišupo di gatišetšwe go phatlalatšwa le setšweletšwa ka maleme ao ka bobedi 
Lengwalo leo le swanetše le akaretše: 
Tefelo 
Diforomo tša kgopelo di swanetšwe di romelwe go dira dikgopelo tše mspha le ditokišo tša ngwadišo yeo e lego gona, go akaretša le phetošo ya popego, di romelwe ka khopi. 
mabaka ao a beilwego nakong ya ngwadišo a a latelwa 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tša kgopelo di swanetšwe di tlatšwe ka botlalo, ka ntle le go lebelela dikgopelo tša peleng, dinomoro tša matlakala goba ditšweletšwa tše dingwe . 
Menontšha ka moka yeo e rekwago ka ntle, e bopilwego, e tšweleditšwego goba e rekišitšwego ka Afrika Borwa e swanetšwe e ngwadišwe le Mongwadiši: Molao 36 wa 1947. 
setifikeiti sa tshekatsheko goba letlakala la data. 
leina la setšweletšwa 
Godimo 
o se ke wa fa ditemošo dinomoro 
bogolo bja Mokotlana goba seswaro di ka se fetošwe ntle le tumelelo ya pele ya go ngwalwa go tšwa go Mongwadiši. 
Romela kgopelo ya gago le tefo go Mongwadiši wa Molao 36 wa 1947. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Application for the Registration of a Group 2 Fertilizer 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya ngwadišo ya menontšha ya Sehlopha sa 2 
ditšheke tše di romelwago go kgaogana le kgopelo di swanetšwe di romelwe le lengwalo la tlhaloso 
﻿leina le nomoro ya lebato la moago woo kgwebo e šomelago ka go wona 
lefelo leo kgwebo e lego go lona 
Tšhatha ya SARS ya Ditirelo e fana ka dinako tšeo di tlogo ba di šetše di šoma ka ngwaga wa 2007. 
Godimo 
pukwana ya boitsebišo ge motho e le Moafrika Borwa goba pasporoto ge e le gore go amega motho yo e sego modudi wa mo: 
Tsela e latelwago 
Mo go lego naletšana 
dihlogwana/ maina a dithoto tšeo di tlogo bewa ka gare ga kgwebo 
Karolo ya Maatla a go dira kgopelo e swanetše go tlatšwa ke motho yo a dirago kgopelo ya go ngwadišwa bjalo ka modiriši wa rebate 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Customs and Excise Act, 1964 
phemiti ya Kgoro ya Kgwebo le Indasteri ge go nyakega. 
Phokoletšo ye ke tšhelete ye fokotšwago mo motšhelong wa dithoto tša go tšwa dinageng tša ntle. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mo go karolo ya Tshedimošo ya Kgwebo, o swanetše go fa: 
Registration client type - Rebate User, DA185.4A3 
Kgopelo ya go ngwadisa phokoletso 
Licensing/Registration of custom and excise clients, DA185 
khamphani – balaodi ka moka, go akaretšwa le molaodipharephare le molaodi wa matlotlo 
leina le nomoro ya mmila wa kgwebo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
kgwebo ye nnyane le traste – maloko ka moka. 
tlhalošo ya dithoto tšeo di tlogo bewa ka kgwebong 
Godimo 
Mo go karolo ya Boitlamo, o swanetše go ngwala: 
Molao o šomišwago 
letšatšikgwedi leo kgopelo e saennwego ka lona 
sepheto goba tumelelo goba bohlatse bjo bo ka bago gona. 
Tlhalošo 
ditlhaka tša mathomo tša maina le sefanse sa motho yo a dirago kgopelo ya laesense 
Tirelo ye e fana ka tshedimošo malebana le go ingwadiša le Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa gore o hwetše phokoletšo. 
leina leo kgwebo ya gago e le šomišago kgwebong 
Godimo 
setifikeiti sa boingwadišo sa kgwebo seo se filwego ke Mongwadiši wa Dikhamphani goba Hlogo ya Kgorotsheko ye e Phagamego ge e le gore keTraste ye e amegago. 
Security particulars, DA 185C 
motho yo a dirago kgopelo o swanetše go saena foromo ya kgopelo 
Mo go karolo ya tshedimošo ya kgwebo, o swanetše go ngwala: 
Romela le disetifikeiti goba dikhopi tša: 
Tefelo 
Foromo ya kgopelo e swanetše go tlatšwa ke mokgopedi e sego motho yo mongwe, go sego bjalo kgopelo e ka se amogelwe. 
tlhalošo ya dithoto tšeo di amogetšwego go tšwa dinageng tša ntle. 
khouto ya poso ya lefelo leo kgwebo e lego go lona. 
Tefelo 
Leina la mokgopedi goba leina la kgwebo le le ngwadišitšwego e sego leina le go gwebjago ka lona le swanetše go ngwalwa mo karolong ye 
lefelo leo kgopelo e saennwego go lona. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
difomula ge kgopelo e dirwa ka fase ga dihlogwana tše 607.04.10, 607.04.10, 607.04.10 le 607.04.10. 
maemo a motho yo a dirago kgopelo, mohlala: Molaodi, Mong wa Kgwebo 
Mokgopedi o swanetše go tlatša foromo ya kgopelo gomme a e romele ofising ya kgauswi le yena ya South African Revenue Services Customs and Excise. 
Tsela e latelwago 
motho o tee. 
Tlhalošo 
toropo/toropokgolo yeo kgwebo e lego go yona 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
dithoto tšeo di fokoleditšwego motšhelo ka fase ga šetule ya dinomoro tše 3, 4, 5 le 6 
Mo go karolo ya Mehuta ya Badirelwa Karolo hlokomela lepokisana la Phokoletšo, ka fase ga karolo ya boingwadišo. 
﻿Godimo 
Renunciation of South African citizenship, BI- 246 
Application for an identity document, BI-9 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dula ka ntle ga naga. 
MaAfrika Borwa ao a ikemišeditšego go dira kgopelo ya boagi bja naga ye nngwe yeo e ba ganetšago boagi bja bobedi, ba swanetše ba dire kgopelo ya go tlogela boagi bja bona bja Afrika Borwa. 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-246, BI-529 le BI-9 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tirelo ye e tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12. 
Determination of South African citizenship status, BI-529 
Godimo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Romela dipukwana ka moka tša boitseišo tša Afrika Borwa go kantoro ya Merero ya Selegae, kantoro ya botseta goba mišene. 
Se se ra gore o tla fetšiša go ba moagi wa Afrika Borwa go tlogela ka nako yeo kgopelo ya gago e dumelelwago ka yona. 
Tlhalošo 
Bana le bona bat la tlogela go ba baagi ba Afrika Borwa ka ntle le ge o tee wa batswadi a tšwela pele go ba moagi wa Afrika Borwa. 
Tšweletšwa diswantšho tše pedi tša ID. 
Kgopelo ya kganetšo ya boagi bja Afrika Borwa 
Tefelo 
﻿Lost or stolen tourist passport : R352 
Dira kgopelo Kantorong ya Botseta bja Afrika Borwa goba Mišeneng ge eba o ka ntle ga naga 
Dinyakwa tša peobakeng ya pasporoto ya ngwana yeop e timetšego goba e utswitšwego: 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
Godimo 
ga go hlokege kgatišo ya menwana go tšwa baneng ba mengwaga ya ka tlase ga 16. 
tlatša foromo ya kgopelo ya BI-73 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 6. 
South African Passports and Travel Documents Act, 1994 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
tlatša foromo ya kgopelo ya BI-73 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišene wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga 
gatiša menwana ya gago gore e rekotiwe ka gare ga Ngwadišo ya Setšhaba 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Moswari wa pasporoto yoo pasporoto ya gagwe e timetšego goba e utswitšwego a ka dira kgopelo ya ye mpsha. 
tšweletša pukwana ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo seo se feleletšego gore o dire kgopelo 
Dinyakwa tša peobakeng ya dipasporoto tšeo di timetšego goba di utswitšwego : 
Double the current tariff for the document concerned: Provided that where the document had been lost/stolen/ damaged through no negligence on the part of the holder, only the normal fee will be payable. 
Tefelo 
fana ka diswantšho tše pedi tša bogolo bja pasporoto. 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
Lost or stolen child passport : R266 
batswadi goba bahlokomedi ba ngwana ba molao ba swanetše ba tšweletše setifikeiti sa matswalo sa ngwana seo se feleletšego gammogo le dipukwana tša bona tša boitsebišo 
Tlhalošo 
Godimo 
romela diswantšho tše pedi tša ngwana tša bogolo bja pasporoto 
Kgopelo ya peobakeng ya pasporoto yeo e timetšego goba e utswitšwego 
Molao o šomišwago 
Lost or stolen maxi passport : R704 
﻿Tšwetšopele ya boagi: R128 
Romela kgonthišišo ya go ngwalwa ya gore mokgopedi o dula ka Afrika Borwa ga bjale. 
Romela khopi ya pukwana ya boitsebišo ya mokgopedi. 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
South African Citizenship Act, 1995 
Romela khopi ya setifikeiti sa lenyalo, ge eba se gona. 
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 4 go iša go tše 6. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tlatša diforomo BI-175 le BI-529 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Kgopelo ya go hwetša gape maemo a go ba modudi wa Afrika Borwa 
Application for an identity document, BI-9 
Tlhalošo 
Application for resumption of South African citizenship, BI-175 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Pukwana ya boitsebišo: R16 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Determination of South African citizenship status, BI-529 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlatša foromo BI-9 gomme o fane ka diswantšho tše pedi tša ga bjale tša bogolo bja ID. 
Moagi ofe goba ofe, ka matswalo goba ka tlholego, yoo peleng a kilego a fana ka maemo a gagwe a go ba modudi wa Afrika Borwa goba a ilego a fediša maemo ao a gagwe a go ba modudi wa Afrika Borwa ka boithaopo, a ka dira kgopelo ya go hwetša gape maemo a gagwe a go ba moagi wa Afrika Borwa. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
﻿Application for settlement on state land 
Ge naga ya Mmušo ya Temo e eba gona go ka hirwa, Kgoro ya Temo e e bapatša ka go tšweletša ditsebišo mafelong ao a beakantšwego go ya ka maano ka gare ga selete, go swana le dikantoro tša maseterata, diteišene tša maphodisa le ka gare ga dikuranta. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Land Administration Act, 1995 
Kgopelo ya Naga ya Mmušo ya Temo 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Molaodi Mogolo: Bofalalelo bja Bolemi Kgorong ya Temo o sepediša khiro ya dithoto tša FALA ge e šetše e dumeletšwe ke Tonakgolo wa Temo le Merero ya Naga. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Kgoro ya Temo ya bosetšhaba e na le maikarabelo a go sepediša taolo yeo e atlegago le pheletšo ya naga ya Mmušo ya Temo yeo e hweditšwego ka Boto ya Mokitlana wa Temo Naga ya Thušo ya Matlotlo . 
Tsela e latelwago 
Naga ya Temo ya Mmušo ya Temo e hirišetšwa mehola ya temo ka goba ka ntle le kgetho ya go reka, go ya ka maemo a naga . 
Go hira go bontšhwa ka go diriša mokgwa wo o theilwego godimo ga palomoka ya tefo ya naga. 
State Land Disposal Act, 1961 
Tlhalošo 
Tefelo 
Ditumelelano tša khirišo tša go ba le kgetho ya go reka di mpshafatšwa mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye meraro. 
Dira kgopelo go motho yo a laeditšwego godimo ga tsebišo. 
﻿Godimo 
Godimo 
Gatiša menwana ya gago gore e rekotiwe ka gare ga Ngwadišo ya Setšhaba. 
Bafalaledi bao ba nago le tumelelo yeo e lego molaong ya bodudi bja go ya go ile. 
Basadi bao ba ba nyetšwego goba bao ba ratago gore ba resume difane tša bona tša peleng. 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mofalaledi yoo a dirago ya pukwana ya boitsebišo o swanetše a kgomaretše tumelelo ya bodudi bja go ya go ile, setifikeiti sa botlhago goba sa tokollo. 
E fiwa baagi goba baswari ba bodudi bja go ya go ile ba Afrika Borwa bao ba nago le mengwaga ye 16 le go feta. 
Tsela e latelwago 
Batho bao dipukwana tša bona tša boitsebišo di timetšego, di utswitšwego goba di senyegilego. 
R16 
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 8. 
Kgopelo ya go fiwa gape pukwana ya boitsebišo, BI-10 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tšweletša setifikeiti sa lenyalo ge eba o nyetšwe. 
ID e tlhagišwa-gape go batho ba ba latelago: 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Identification Act, 1997 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Kgopelo ya go fiwa gape pukwana ya boitsebišo 
Tlhalošo 
Godimo 
Batho bao maemo a bona a boagi a fetošitšwego. 
Romela diswantšho tše pedi tša bogolo bja ID. 
Godimo 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-9 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
Batho bao ba dulago ka ntle ga naga lebakanyana eupša ba bilego le pukwana ya boitsebišo peleng. 
Kgopelo ya pukwana ya boitsebišo, BI-9 
Mafelo le diatrese 
Tšweletša setifikeiti sa matswalo goba pukwana ya botsebišo ya kgale yeo e filwego pele ga 1 Julae 1986. 
Batho ba ba dirago kgopelo ya gore dintlha tša bona tša boitšhupo di fetošwe. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Pukwana ya boitsebišo ke tokumente yeo e hlatselago boitšhupo bja motho. 
Mosadi yo a dirago kgopelo ya pukwana ya boitsebišo gomme a nyaka go resume sefane se sengwe sa gagwe sa peleng o swanetše a romele bohlatse bja gore o dumeletšwego go diriša sefane seo. 
﻿Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Change of surname of a minor, BI-193 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
ngwana a belegwe ka ntle ga lenyalo gomme mme a nyetšwe ke motho yo mongwe e se go tate wa ngwana wa tlhago 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
R58 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Motswadi a ka dira kgopelo ya go fetoša difane tša bana ge: 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya go fetoša difane tša bana 
Tumellano ya go ngwalwa ya tate wa tlhago e a nyakega ka ntle le ge e se ya nyakwa ke kgorotsheko. 
Identification Act, 1997 
Tlhalošo 
lenyalo le tatago ngwana le fetšišitšwe ka tlhalano goba lehu gomme mmago ngwana a nyetšwe gape 
Godimo 
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 4 go iša go tše 6. 
matswalo a ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo a ngwadišitšwe ka tlase ga sefane sa tatagwe wa tlhago. 
Godimo 
Tšweletša tumellano ya go ngwalwa go tšwa go monna yoo ngwana a tlogo diriša sefane sa gagwe. 
Godimo 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-193 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Tumellano ya go ngwalwa go tšwa go batswadi ka bobedi e a nyakega, gammogo le mabaka a go kwagala, ka go ngwalwa, a phetošo . 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tsela e latelwago 
bjalo ka mohlologdi goba motho yo a hladilego, mma o diriša sefane sa gagwe sa pele ga lenyalo goba sefane sa lenyalo la peleng 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
﻿Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya setifikeiti sa lenyalo/lenyalo la setlwaedi, BI-130 
Setifikeiti seo se sa felelago: R10 
Ge monyadi a nyalana le monyadiwa ka tlase ga molao wa selegae gomme a gopola go nyala mosadi yo mongwe gape, banyadiwa ba bangwe ba tla lemogwa ka tlase ga molaosetlwaedi. 
The Recognition of Customary Marriages Act, 1998 
Bakgopedi bao ba dulago metsesetoropo ba swanetše ba tšweletše afidabiti. 
Lenyalo le swanetšwe le rerišanwe, le ketekwe gape le tsenelwe go ya ka molaosetlwaedi. 
Setifikeiti seo se feletšego: dibeke tše tshela go ya go tše seswai 
Tlhalošo 
Gore lenyalo le be gona, bobedi bja ditho tšeo di nyalanago le dihlatse go tšwa go malapa ka bobedi ba swanetše ba be gona. 
Bakgopedi bao ba dulago mafelong a metseselegae ba swanetše ba tšweletše lengwalo la go tšwa go moetapele wa setšo. 
Mafelo le Diatrese 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
Setifikeiti seo se sa felelago: se fiwa ka bonako 
Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya go nyala goba go nyalwa ka tlase ga molaosetlwaedi 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Lefapha la Merero ya Selegae. 
Lenyalo la setlwaedi le dirwa ka tlase ga molaosetlwaedi. 
﻿Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Lefapha la Merero ya Selegae 
Kgopelo ya go fa tsebišo ya lehu 
Tlhalošo 
Mošomi wa Merero ya Selegae yo a dumeletšwego semolao, 
Bammušari bao ba dumeletšwego semolao go ka fana ka ditaelo tša poloko. 
Maloko a Ditirelo tša Sephodisa tša Afrika Borwa, 
Setifikeiti seo se feleletšego: R45 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Taelo ya poloko, BI-14 
﻿Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Godimo 
Badudi ba Afrika Borwa goba bao ban ago le bodudi bja go ya go ile bao ba ratago go fetola diaterese tša bona tša madulo le tša poso ka go Retšisetara ya Badudi ya Bosetšhaba ba ka dira kgopelo ka go kantoro ya Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Identification Act, 1997 
Ngwala lengwalo, mme o le fekese goba o le imeile go ka ntoro e fe goba e fe ya Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Kgopelo ya go fetola dintlha tša aterese ya gago ka go Retšisetara ya Badudi ya Bosetšhaba 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Hlagiša tokomane ya boitsebišo ya Afrika Borwa yeo nepagetšego yeo e khouthilwego ka methaladi goba lengwalo la matswalo ge o dira kgopelo. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Dikgopelo di ka nna tša dirwa go Empasi ya Afrika Borwa goba boromiwa, ge e le gore o kgopela o le ka ntle ga naga. 
Molao o šomišwago 
Tirelo ga e lefelwe. 
Tlhalošo 
Notice change of address, BI-4. 
Go sego bjalo, tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-4 mme o kgokeletše kgatišo ya pukwana ya gago ya boitsebišo. 
Tefelo 
Dikgopelo di ka tšea lebaka la dibeke tše 2. 
Mafelo le diatrese 
﻿Tefelo 
Kgopelo ya go oketša ditefelo tša kgwebišano 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Ditefelo di ya ka mohuta wa ditšweletšwa goba dithoto tšeo tirelo e amegago go tšona. 
Go kaonišwa koketšo ge fela koketšo yeo e tla ba le seabe ka go tšweletšo ya intaseteri go ya ka dilebišwa tša ekonomi ya bosetšhaba. 
Motšhelo wa kgwebišano o diragatšwa go thuša diintaseteri tša Kopano ya Metšhelo ya Kgwebišano ya Afrika Borwa go phadišana ka ditšweletšwa tša go tšwa ntle. 
Tshepetšo ya lebaka le letelele ka kakaretšo ke go lebiša phokotšong ya motšhelo wa kgwebišano, fela metšhelo yeo e tlwaelegilego yona e oketšega mo ditšweletšwong tše itšeng ka tlase ga aeemo se se ikgethang. 
Motšhelo wa kgwebišano e godiša tšweletšo yeo e swarelelago ya ekonomi ka go kaonafatša phadišano ya boditšhabatšhaba le go šomiša methopo ka tshwanelo. 
Kgopelo ye e tla tšea dikgwedi tše nne go ya go tše lesomepedi go e sepetša. 
Tefelo ya kgwebišano ke motšhelo wo o lefelwago dithoto tša go tšwa ntle ge di tsena ka mono Afrika Borwa. 
Molao wa Metšhelo 
Tsela ye e latelwago 
Nako 
﻿Kgopelo ya go phošolla diphošo ka gare ga pukwana ya gago ya boitsebišo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tirelo ye e ka tšea dibeke tše 4 go ya go tše 6. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tlhalošo 
Maafrika Borwa ao dipukwana tša bona tša boitsebišo di nago le tshedimošo ye e fošagetšego 
Dikgopelo di ka dirwa gape ntlong ya Afrika Borwa ya botseta ge motho a le nageng ya ka ntle. 
Godimo 
Godimo 
Tlatša diforomo tša kgopelo BI-9, BI-526 le BI-309 ofisinf efe goba efe ya Kgoro ya Merero ya Selegae. 
﻿Ga go kgathalege gore o nyetše/nyetšwe neng. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Dingwadišo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Go swanetše go be le dihlatse tše pedi. 
Mo mabakeng ao mogatša o tee a hlokofetšego, mogatša yo a phelago a ka ngwadiša lenyalo. 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya go ngwadiša lenyalo la setšo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Lenyalo la setlwaedi le ka ngwadišwa go ya ka Molao wa Temogo ya Manyalo a Setšo, 1998. 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tefelo 
Netefatša maemo a gago a lenyalo ka gare ga inthanete. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Tlatša diforomo BI-1699 le BI-130. 
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago: R11 
Godimo 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Mo mabakeng ao molekani wa monna a ratago go tsenela lenyalo le lengwe la setlwaedi, o swanetše a kgopelo Kgorotsheko ya Godimo taelo yeo e tla laolago tshepetšo ya thoto ya lenyalo la gagwe. 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Banyalani gotee le dihlatse ba swanetše ba tšweletše dipukwana tša boitsebišo tšeo di lego molaonbg. 
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago: Se fiwa ka bonako 
Tsela e latelwago 
Mohlankedi wa ngwadišo, o tla tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1699 ge a kgotsofetše gore lenyalo la setšo le gona. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Setifikeiti sa lenyalo soe se feletšego: Se tšea dibeke tše 6 go ya go tše 8 
Romela bohlatse bja ditherišano tša lenyalo . 
Godimo 
﻿SITE e hlakantšhwa mafelelong a ngwaga wa ditšhelete, gomme e ka emela fela karolwana ya motšhelo wo o gogilwego mo mogolong wa mošomi mo ngwageng woo wa ditšhelete. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Tšhelete ye e gogwago e gogwa go ya ka lenaneo le le beilwego ke SARS. 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Godimo 
Motšhelo wa mošomi o swanetše go aroganywa gare ga SITE le PAYE. 
Kgopelo ya go ngwadišetša motšhelo wa mošomi 
Tlatša foromo ya boingwadišo ye e hwetšagalago diofising tša SARS. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tšhelete ya motšhelo ye e šalago ka morago ga go hlakantšha karolo ya SITE mmogo le motšhelo wa mošomi wo o sego wa akaretšwa mo mogolong wo o šalago, e emela PAYE. 
Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
SITE ke motšhelo wa mošomi wo o gogwago fela mo go mogolo wa go fihla go R60 000.is a form of employees' tax that is applicable only to the net remuneration up to R60 000. 
Tlhalošo 
Bengmešomo ba swanetše go goga Motšhelo wa Letseno goba motšhelo wa mongmošomo go moputso wa bašomi bao ba nago le maswanedi kgwedi le kgwedi, beke le beke goba ka dibeke tše pedi. 
Ga go na nako ye e beilwego malebana le tirelo ye. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Mafelo le diatrese 
Application to register for employees' tax, EMP101 
Godimo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
go gogela bašomi metšhelo di swanetše go ingwadiša nako e sa le gona gore di kgone go lefa metšhelo ya bašomi go tšwa go bašomi bao ba nago le maswanedi. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Dikhamphani le dikhamphanitlengwa tšeo gabjale di sego tša ingwadiša le Tirelo ya Metšhelo ya Afrika Borwa 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Kgopelo ya go ngwadiša lefelo bjalo ka senthara ya tša temo go tla go kgoboketša didirišwa tša ditšini 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo. 
Godimo 
tšhelete ye e beilwego ya kgopelo bjalo ka tšheke ye e lefšago: Molaodikakaretšo: Temo. 
dinolofatši tše di beilwego di hwetšagala ka moo mafelong ao 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Tšhelete ya kgopelo gape e ka lefša akhaonteng ye e latelago ya panka: 
Godimo 
Tefelo 
tshepedišo ya sethekniki ka moo mafelong ao, e lego tlhokomelo ya diphoofolo tšeo di beilwego ka moo, le kgoboketšo, tshekatsheko, 
Application for registration of premises as a centre 
go šoma, go phutha, go leipola le go beya didirišwa tša ditšini, di sepetšwa le go laolwa ke motho yo a latelago dinyakwa tše di beilwego 
Ga go na nako ye e beilwego ya tirelo ye, ka ge mabakeng a mangwe e thoma ka kamogelo ya dipolane pele ga ge meago e ka agiwa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Godimo 
lefelo le latela dinyakwa tše dingwe tše di ka bewago. 
Tsela e latelwago 
Kgomasetša ditokumenete tše di latelago foromong: 
Mafelo ao didirišwa tša ditšini di kgoboketšwago go wona, di sekwasekwago gona, di šomelwago, tša phuthelwa, tša leipolwa, tša bewa le go rekišwa, a ka ngwadišwa bjalo ka senthara ge: 
dikhopi tše pedi tša polane ya lefelo leo le ukangwago le dipolane tša lefase tše akareditšwego 
Dikgopelo tše di sego tša felelela di tla boetšwa go mokgopedi ebile ga go na le maikarabelo a tšhitelo ye itšego ao a tla dumelwago. 
Godimo 
Godimo 
Taonelouta o be o tlatše foromo ya dikgopelo ye e tlišitšwego gararo. 
﻿Tlhalošo 
Kgopelo ya go bega ka bolwetši bja mošomong go Sekhwama sa Phumula meokgo 
Mafelo le diatrese 
dipego ka seemo sa letlalo ge e le gore letlalo le amegile 
Godimo 
Tirelo ga e lefelwe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Compensation for Occupational Injuries and Diseases Act, 1993 
Ba swanetše go romela pego go: 
Godimo 
kgopelo ya phumula meokgo mabapi le bolwetši bjo bo hlolegilego mošomong 
Bengmošomo ba swanetše go tlatša Pego ya Mongmošomo ya Bolwetši bjo bo hlolegilego Mošomong mo matšatšing a 14 morago ga go lemoga ka bolwetši. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
Bengmošomo ba swanetše gore ba romele le tše di latelago: 
Godimo 
First medical report in respect of an occupational disease, ID: W.CL.22 
Go ka tšea matšatši a 60. 
go lebagana le kotsi / histori ya go šoma 
pego ya mathomo ya kalafo ya bolwetši bjo bo hlolegilego mošomong 
Go ya ka Molao wa Dikgobalo le Malwetši a Mošomong, 1993, bengmošomo ba swanetše go bega malwetši ka moka ao a hlolegago ka baka la mošomo go Sekhwama sa Phumula meokgo. 
dipego tša kgatelopele ka kalafo, go fihla ge bolwetši bja mošomi bo kaonafala 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
ENT ye e sepelago mmogo le Tlhahlobo ya ditsebe moo go nyakegago 
Employer's Report of an Occupational Disease, ID: W.CL.1 
Godimo 
pego ya kalafo ya mafelelo mabapi le bolwetši bjo bo hlolegilego mošomong, morago ga gore molwetši a kaonafale 
Notice of an occupational disease and claim for compensation, ID: W.CL.14 
Tlhalošo 
Final or progress medical report in respect of an occupational disease, ID: W.CL.26 
Tsela e latelwago 
dipoelo tša diteko tša madi, dipoelo tša mare, dipego tša x-rei, bjbj. 
diteko tša go šoma ga leswafo ge e le gore bolwetši bo ka gare ga maswafo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
tlhahlobo ya ditsebe ge e le gore mošomi o bile le bothata bja ditsebe/sefoa ka baka la lešata mo mošomong 
Tefelo 
﻿Setifikeiti sa thekontle goba khopi se tla nyakega pele morwalo o ka lokollwa go tšwa lefelong la matseno. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Ka morago ga moo setifikeiti sona seo se thekontle se ka dirišwa ge eba sebopego, bogolo bja lebotlelo le sešupo sa setšweletšwa ga di fetoge. 
Morekantle o dira kgopelo ya setifikeiti sa thekontle gatee fela mo bophelong ka moka bja setšweletšwa. 
Setifikeiti sa thekontle se a hlokega go thekontle ya setšweletšwa sa bjala go tliša ka Afrika Borwa. 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Kgopela setifikeiti sa thekontle ya bjala 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Mo mabakeng a thekontle yeo e lego ka mabotlolong, sešupo godimo ga lebotlelo se tla elwa go netefatša kobamelo ya sona le dinyakwa tša Molao wa Ditšweletšwa tša Bjala, 1989. 
Ge eba ga se gona, Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala e tla dira phetleko ya khemikhale godimo ga mohlala. 
mo mabakeng a thekontle yeo e lego ka mabotlolong, romela mohlala mo lebotlelong leo le šupeditšwego leo o tla rekišwago ka gare ga lona 
ka palomoka ga di fete dilitara tše 12 ka bolumu gape 
romela mohlala go tšwa go bjala bjoo bo rekilwego ka ntle ka bontši ka gare ga lebotlelo leo le tlwaelegilego la 750 ml 
go tlo dirišetšwa mehola ya go nwa gape e eba karolo ya morwalo wa motho yoo a gorogago ka Afrika Borwa, go ya ka gore ditšweletšwa tše bjalo: 
di reketše go tlo nwewa ke motho yoo, lapa la gagwe goba baeng ba gagwe bao ba sa tle go go lefa. 
romela mohlala go kantoro ya Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala go la Stellenbosch. 
Tsela e latelwago 
Ka thekontle ya bontši, diteng di tla elwa. 
Setifikeiti sa thekontle se ka se nyakege go ditšweletšwa tša diteng tša tagi tša go feta persente e tee yeo e rekilwego ka ntle 
Sešupo se tla elwa ge o dira kgopelo ya tumelelo ya setifikeiti sa go rekiša. 
Kgopelo ye nngwe le ye nngwe e swanetše e romelwe le mohlala wo o nago le 750 ml ya setšweletšwa seo se kgopelelwago. 
Karolo e swanetše e amogele tefelo pele setifikeiti sa thekontle se ka fiwa. 
Tlatša foromo ya kgopelo. 
Romela setifikeiti sa phetleko seo se dumeletšwego se filwego ke laborothori ya mmušo ka nageng ya setlogo. 
Godimo 
Setifikeiti sa thekontle se tla fiwa ge diteng le sešupo, 
Molao o šomišwago 
Efa tsebišo ya diiiri tše e ka ba go tše 48 go Karolo ya Odithi ya Khwalithi nako le nako morwalo wa bjala woo o filwego setifikeiti sa thekontle o ka tsena ka Afrika Borwa. 
Ge ditšweletšwa tša bjala di goroga ka Afrika Borwa, 
Godimo 
morekantle o swanetše a hwetše tumelelo ya go feta go tšwa go Karolo ya Odithi ya Khwalithi go tloša bjala go tloga go lefelo la matseno goba lefelo la seswaro go iša saeteng yeo e kgethilwego ke yena. 
Morwalo wa setšweletšwa o ka rekwa ka ntle ka morago ga moo. 
mo mabakeng a thekontle ya mabotlelo, le diteng, mo mabakeng a thekontle ka bontši, ya setšweletšwa e obamela dinyakwa tša Molao wa Ditšweletšwa tša Bjala, 1989. 
Tefelo ya phetleko ka ditefelo tša kakaretšo ya bjala 
Application for an import certificate 
Mafelo le diatrese 
Setifikeiti sa Thekontle : R125 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Setifikeiti sa Thekontle : R220 
Phetleko ya mohlala wa thekontle: R310 
Ge morekantle a e fa Karolo ya Ditšweletša tša Bjala setifikeiti seo se dumeletšwego sa phetleko ke laborothori ya mmušo ka nageng ya setlogo, o tla efišwa go R290. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Ga go nako yeo e beetšwego tirelo ye. 
Godimo 
﻿Mokgopedi e swanetše e be motho wa molao, mohlala John Peter Citizen T/A Diepsloot Stud. 
Dijo ka moka tša polasa tšeo di rekwago ka ntle ga naga, di dirwago, di tšweletšwago goba di rekišwago ka Afrika Borwa, di swanetše di ngwadišwe le Mongwadiši, Molao 36 wa 1947. 
Kgopelo ya ngwadišo ya dijo tša polasa e na le: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Ke fela khamphani ye e ngwadišitšwego ya ka nageng, modudi wa Afrika Borwa goba setho sa molao seo se ngwadišitšwego ka Afrika Borwa ba ka dirago kgopelo ya ngwadišo ya dijo le menontšha ya polasa. 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Khamphani ya mošamawatle ga ya dumelelwa go dira kgopelo ya ngwadišo ka Afrika Borwa. 
leina la setšweletšwa 
Lengwalo la ka ntle go tšwa go mong wa ngwadišo goba moemedi yo a thwetšwego. 
Tsela e latelwago 
Kgopela ditaetšo ka ga dinyakwa tša kakaretšo tša dijo tša polasa go tšwa go Mongwadiši, Molao 36 wa 1947. 
Tlhalošo 
Kgopelo ya go ngwadiša dijo tša polasa goba dijo tša diruiwa 
Lengwalo la ka ntle le swanetše le be le tše di latelago: 
Dijo tša polasa ga di akaretše pega, tšhafo, furu yeo e sa šilwago, furukepelwa, dithoro dife goba dife goba sejo sefe goba sefe tšeo molemi a di lokišetšago go di diriša ka boyena. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tša kgopelo di swanetše di išwe ka letsogo go kantoro ya taolo. 
Godimo 
Tlatša ka botlalo, ka ntle le go lebelela dikgopelo tša peleng, dinomoro tša matlakala goba ditšweletšwa tše dingwe . 
romela ka khopi 
romela ka Seisimane le SeAfrikanere. 
Leina le nomoro ya ngwadišo ya setšweletšwa di swanetše di dirišwe go ya ka moo go laeditšwego godimo ga setifikeiti sa ngwadišo. 
Godimo 
mangwalo a tumellano ge eba tumelelo go tšwa go mong wa ngwadišo e a hlokega 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Go iša dikgopelo go Baeletši ba Sethekniki go tla diegiša tshepedišo. 
Phetošo efe goba efe ya leina, le ge e ka ba ye nnyane, e tla tšewa bjalo ka kaonafatšo. 
Godimo 
tefelo ya maleba ya kgopelo 
dintlha ka moka godimo ga sešupo di swanetše di sepelelane thwii le tšeo di lego godimo ga foromo ya kgopelo. 
Ditšheke le ditefelo tša ditaetšo tša poso di swanetšwe di lebišwe go Molaodi-Kakaretšo: Temo. 
Molao o šomišwago 
Diforomo tša kgopelo di swanetšwe di saenwe ke motho wa molao yo a thwetšwego gomme motho yo go kaonetšwa gore e be motho wa kgokagano wa Mongwadiši wa khamphani. 
Fertilizers, Farm Feeds, Agricultural Remedies and Stock Remedies Act, 1947 
Romela diforomo tša kgopelo ya dikgopelo tše mpsha le dikaonafatšo go ngwadišo yeo e lego gona ga bjale, go akaretšwa le phetošo ya sebopego. 
lebaka la thomelo 
Ga go hlokege gore o be le dišupo tšeo di gatišitšwego ka maleme ka bobedi 
Go ka tšea dikgwedi tše tharo go iša go tše nne gore dijo tša polasa goba dijo tša diruiwa di ngwadišwe. 
ditšheke tšeo di sa romelwego gotee le dikgopelo di swanetše di sepele le lengwalo la tlhalošo. 
nomoro ya ngwadišo ge eba setšweletšwa se šetše se ngwadišitšwe 
Application for registration of a farm feed 
Godimo 
Godimo 
di swanetše di bonagale gabotse ka sebopego sa maleba 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
o se ke wa fa ditemošo dinomoro 
Ditšhupokakanywa: 
﻿Tšweletša: 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya Afrika Borwa ya botseta. 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tlatša foromo BI-159. 
lengwalo la semmušo goba bohlatse bja boingwadišo go tšwa sekolo sa thuto ya maemo a godimo ya institšhuteng ya thuto ya Afrika BorwaBontšha 
Bakgopedi ba ka se dumelelwe go tla Afrika Borwa pele ga ge dikgopelo tša bona di amogelwa. 
setifikeiti sa go bontšha gore ke dinaga dife tše dingwe moo mokgopedi a kilego a dula gona lebaka la go feta ngwaga o tee. 
bohlatse bja gore o na le tšhelete ye e lekanego go lefela dithuto, dijo le tše dingwe 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
bohlatse bja malebana le ditokišetšo tša madulo 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di amogetšwego ba tlo fiwa di-visa tša go bitšwa multiple re-entry visa. 
Godimo 
khopi ya thekethe ya sefofane ya go ya le go boa goba tiišeletšo ya tšhelete ya go lekana le yeo thekethe e rekwago ka yona 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Godimo 
Tlhalošo 
Bao ba lego ka fase ga mengwaga ye 21 ba swanetše go tšweletša bohlatse bja gore ke mang yo a tlogo ba hlokomela ge ba fihla mo Afrika Borwa. 
Molao o šomišwago 
Phemiti ya go ithuta ke lengwalo leo le fago batšwantle tokelo ya go ithuta seseinstitšhuteng efe goba sefe sa thuto maemo a godimo ka mo Afrika Borwa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tshedimošo ye e swanetše go romelwa mmogo le lengwalo la bohlatse bja boingwadišo go tšwa institšhuteng ya thuto, bohlatse go tšwa go batswadi ka bobedi, goba go tšwa go motho yoo ka semolao e lego mohlokomedi wa mokgopedi. 
Dibeke tše seswai. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Kgopelo ya phemiti ya go ithuta 
lengwalo la ngaka la go hlatsela gore mokgopedi ga a na mathata a maphelo. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Setifikeiti se swanetše go romelwa pele ga ge dikgwedi tše lesomepedi di ka feta ge e le gore ga se hwetšagale le semeetseng 
Godimo 
Tefelo 
﻿Phemiti ye e kwanetšwego ke dinaga tše pedi ke lengwalo leo le fago batho ba dinaga tša ka ntle tumelelo ya go tla mo Afrika Borwa 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Godimo 
go tlo tsenela mananeo ao a saenetšwego ke Afrika Borwa le dinaga tša bona. 
Fana ka tše di latelago: 
Tlatša foromo ya BI–1738 
Kgopelo ya lengwalo la tumelelano phemiti ya dinaga tše pedi 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
mešomo yeo mokgopedi a tlogo e phetha go ya ka tumelelano. 
ofising ya kgauswi ya botseta bja naga ya Afrika Borwa. 
Lengwalo leo le tlo tiišetša tumelelano yeo ka yona lenaneo leo le tlogo phethwa, tema ye e tlogo kgathwa ke mokgopedi mo lenaneong leo le hlalošitšwego le mehuta ya 
Lengwalo la go hlatsela lenaneno leo go tšwa go lekala la mmušo leo le amegago tumelelanong yeo. 
Setifikeiti sa maphodisa sa bohlatse go tšwa dinageng tšeo mokgopedi le molekani wa gagwe ba kilego ba dula go tšona go tloga ge ba na le mengwaga ye 18, 
mangwalo a bana ka moka bao ba nago le mengwaga ye 18 goba go feta bao o tlogo sepelago le bona ge o le ka mo Afrika Borwa. 
Dipego tša maphelo le tša radiolotši . 
Bana ba ka fase ga mengwaga ye 12 le basadi bao ba ithwelego ga ba gapeletšege go ba le dipego tša radiolotši. 
Mafelo le diatrese 
Mangwalo a go sepelelana le maemo a lenyalo, affidavit goba mangwalo a bana bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye e dumeletšwego ge e le gore mokgopedi o tlo felegetšwa ke molekani le bana ba gagwe. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Lengwalo la bohlatse go tšwa go mongmošomo leo le bontšhago gore mongmošomo yoo o tlo rwala maikarabelo ka moka a ditshenyegelo tša go sepelelana le go bušetšwa morago ga mokgopedi le ba lapa la gagwe ge go nyakega. 
Tefelo 
Godimo 
Application for temporary residence permit BI-1738 
Godimo 
Ge e le gore mongmošomo ke kgoro ya mmušo gomme ga e kgone go fana ka lengwalo leo le bolelwago, naga yeo e romelago motho yoo e ka ngwala lengwalo leo legating la kgoro ya mmušo. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Setifikeiti sa moento wa letadi le serolane ge o eta goba o ikemišeditše go etela go tšwa goba go feta lefelong leo le tletšego ka letadi la mohuta wo. 
Ga go na nako ye e beilwego. 
Godimo 
﻿le /goba 
Kgopelo ya phepho 
Ngwana o swanetše go fepšwa le go hlokomelwa ke: 
Tlamego ye ya semolao e bitšwa 'tshwanelo ya phepo' goba 'tshwanelo ya tlhokomelo. 
Batswadi ba gagwe, e ka ba ba nyalane, ba dula mmogo, ba arogane goba ba hlalane, go akaretšwa le batswadi bao ba kgopetšego ngwana, 
Tlhalošo 
Tshwanelo ya phepo e beilwe godimo ga setswalle sa madi, phiwo ya ngwana, goba ntlha ya gore balekane ba nyalane. 
Boma/rakgolo ba gagwe, e ka ba gore batswadi ba gagwe ba be ba nyalane. 
Thwanelo ya tlhokomelo ya leloko la lapa ga e beelwe lepheko la go hlokomela ngwana fela. 
Ke mang yo a swanetšego go fana ka phepo? 
E fela, seo se fapana go ya ka melato. 
Phepho ke tlamego ya go hlokomela motho yo mongwe, goba mohlala, ngwana, ka madulo, dijo, diaparo, thuto, le tlhokomelo ya tša kalafo, goba ka mekgwa yeo e swanetšego go fa motho dinyakwa tšeo tša motheo. 
Ga go na nako yeo e beilwego ya phethagatšo ya tirelo ye. 
Motho yo a kgopelago phepo o swanetše go dira kgopelo go mohlankedi wa phepo ya tšhelete ya dihlatse. 
Molao 
Tsela ye e latelwago 
E fela, tšhelete ya phepo yeo o e lefago, e ka fetolwa ke kgorotsheko ge yo mongwe wa balekane a ka tliša kgopelo yeo. 
Kgopela maswanedi a phepo ka go kgorotsheko ya magaseterata mo seleteng seo o dulago go sona. 
Ge moikarabedi a dumela go lefela phepo bjalo ka ge go kgopelwa, magaseterata o tla senkaleswa ditokomane tšeo di amegago. 
Leloko la lapa leo le kgopelago tlhokomelo ga le kgone go iphapa 
O swanela go lefela phepo, le ge motswadi yo mongwe a 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
nyala gape; 
Ka go akhaonto ya panka goba setlamo sa kago yeo e filwego ke moamogedi wa tšhelete 
Kgorotsheko e ka laela tata'go ngwana go lefela ditshenyegelo tša go godiša ngwana go tloga letšatšing la gagwe la pelego go fihla letšatšing leo taelo ya tlhokomelo e filwego. 
a na le molekane yo mongwe; 
Dingongorego di tla šetšwa la pele ka mo go kgonegago. 
Ge o gakanega, kgorotsheko ya gago ya selegae e tla go botša gore o dire kgopelo go kgorotsheko e fe. 
ge balekane ka moka ba e ba le bana ba bangwe. 
Tefelo 
Kgorotsheko e tla ntšha disamone go išwa go moikarabedi gore a iponagatše kgorongtsheko ka letšatši le itšeng go tla go rerišana ka ga taba yeo. 
E ya go kgorotsheko ya maleba mme o tlatše foromo ya A: Kgopelo ya Taelo ya Phepo. 
Kakanyo ya gago ka maitshwaro a motswadi yo mongwe ga e na khuetšo go phepo ya bana ba gago. 
Ge kgorotsheko e hwetša gore motho o swanetše go lefela phepo, e tla laela ka moo phepo e tlago lefelwa ka gona, 
Leloko le fe goba le fe la lapa go sa kgathatšege mengwaga ya gagwe, 
Tshepetšo ka moka, go tloga ge o iša kgopelo go fihlela o hwetša tefelo ya phepo, e ka tšea dibeke tše mmalwa, go e ya ka tšhomišanommogo ya mahlakore. 
E fela, kgorotsheko e tla tšea sephetho ka bo yona gore alawense yeo e swanetše go lefelwa go motho yo taelo ya phepo e dirwago kgahlanong le yena. 
Go feta fao, bana ba balekane ga ba na khuetšo ka go tshwanelo ya gago ya phepho. 
Go kgontšha kgorotsheko go fana ka taelo yeo e amogelegago ya tlhokomelo, mahlakore a mabedi a swanetše go fana ka bohlatse bja ditshenyegelo. 
Moikarabedi o tla ba le boikgethelo magareng ga go dumela go lefela phepo bjalo ka ge go kgopelwa, goba go ikarabela pele ga kgorotsheko. 
Godimo ga foromo yeo o e tladitšego, iša bohlatse bja letseno la gago la kgwedi ka kgwedi le ditshenyegelo bjalo ka ditlankana tša theko ya dijo, mohlagase le/goba ditefelo tša rente le dibili. 
Kantorong ya selegae ya magaseterata goba kantorong e fe goba e fe ya mmušo yeo e šomanago le tšeo 
Nako 
Ge motho yo a lebanego ke tefelo ya phepo a sa dumele go fiwa taelo, o swanetše go iponatša pele ga kgorotsheko, mo bohlatse go tšwa mahlakoreng a mabedi le dihlatse bo tlago theeletšwa. 
Mohlankedi wa tša phepo le monyakišiši ba tla nyakišiša kgopelo ya gago mme ba hlahloba seemo sa gago. 
E ka fiwa motho thwii, yo a swanetšwego ke tšhelete yeo 
O tla fa taelo, mme a ka tšea sephetho sa go dira seo ntle le go nyaka gore balekane ba iponatše pele ga kgoro. 
Ke ditshenyegelo di fe tšeo di ka kgopelwago? 
Tswanelo ya gago ya go lefela phepo le tokelo ya gago go bona bana ke dilo tše pedi tšeo di aroganego mme ga di tswane. 
Kgorotsheko e ka laela gore tšhelete ya phepo e lefelwe ka ye mengwe ya mekgwa yeo e latelago: 
a sa go dumelele go bona bana; 
Kgorotsheko e ka ntšha gape taelo ya tefelo ya ditshenyegelo tša kalafo, goba e ka laela gore ngwana a ngwadišwe ka go lenaneo la tša kalafo la yo mongwe wa balekane. 
Kgorotsheko e tla bea gore tefelo e dirwe bjang le neng. 
Seo se akaretša go fana ka dinyakwa tša go swana le dijo, diaparo le madulo, ga mmogo le lefela thuto ya maleba. 
Tirelo ga e lefelwe. 
goba 
Le tla swarwa ka tekatekano ka botho le ka tlhomphego. 
a ka kgopela leloko le fe goba le fe la lapa go mo hlokomela goba go mo fepa, ge e le gore mabaka ao a latelago a mabedi a a kgotsofatšwa: 
Kgorotsheko e tla bea letšatši leo ka lona wena le moikarabedi le tla yago kgorongtsheko. 
O ka kgopela tlhokomelo yeo e amogelegago yeo e nyakegago go fepa ngwana goba motho yo a nago le tokelo ya tlhokomelo ya madulo ao a swanetšego le kgodišo. 
Dihlatse tšeo di bago gona theeletšong go akaretšwa motho yo a kgopelago phepo, ba fiwa dialawense tša dinamelwa, dijo le marobalo. 
Ka taelo yeo e laelago mongmošomo wa motho yo a swanetšego go lefela phepo go goga tefelo yeo go tšwa meputsong ya gagwe thwii, go ka Molao wo moswa wa Phepo, 1998 
Leloko la lapa leo tlhokomelo e kgopelwa go lona le kgona go ka fana ka thlokomelo yeo e kgopelwago. 
Mafelo le Diatrese 
Molao wa Phepo, 1998 
﻿Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro 
Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Tirelo ye ke ya motho yoo a tšewago bjalo ka mofaladi ka Afrika Borwa. 
Romela afidabiti go ya ka maina ka moka ao o a dirišago. 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlhalošo 
Hwetša bohlatse go tšwa go Komiti yeo e Emego ya Merero ya Bofaladi bja gore o ka ba mofaladi go ya go ile. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Tlatša diforomo tša kgopelo 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile, BI-947 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Maatla a semolao go ya ka kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja motšwaoswere goba bja go ya go ile, BI-29E 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya kgauswi ya Merero ya Selegae profenseng yeo o dulago go yona. 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
O swanetše e be o bile le maemo a go tšwela pele a bofaladi lebaka la mengwaga ye mehlano gore o dire kgopelo. 
Godimo 
Tefelo 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – bafaladi 
Godimo 
﻿foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego ka botlalo 
Ge eba mohuta wa sebjalo o gona godimo ga lenaneo, tše di latelago di swanetšwe di romelwe: 
Godimo 
ka kgwebo goba go setšhaba lebaka la mengwaga ya go feta ye tshela, goba mo mabakeng a sebjalo se sengwe le se sengwe, lebaka la mengwaga ya go feta ye mene 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Lebelela Lenaneo 1 la Molao wa Ditokelo tša Batswadiši ba Dibjalo go netefatša gore mohuta wa sebjalo woo tšhireletšo e nyakegago o tsebagaditšwe naa. 
e swanetše e be le tekanyo yeo e dumelelegago. 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
e swanetše e itsetsepele, go ra gore dibjalo tša mohuta wo o itšego, di swanetše gore ka morago ga tlhagolo ya go boeletšwa, di lebelelege bjalo ka dibjalo tša setlogo 
Mongwadiši wa Ditokelo tša Batswadiši ba Dibjalo a ka lebelediša mehuta ya go fapana bjalo ka ye meswa gomme a fana ka ditokelo tša babjadi ba dibjalo go tšona ge: 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mehuta ya dibjalo tše e ka ba go tše 290 e akaretšwa ka gare ga lenaneo la dibjalo leo ditokelo tša batswadiši ba dibjalo di ka fiwago. 
e swanetše e swane, go ra gore, dibjalo ka moka tšeo di bjalwago di swanetše di lebelelege go swana gomme di be le dipharogantšho tša go swana 
Ge eba mohuta wa sebjalo ga o gona godimo ga lenaneo, romela kgopelo ya tsebagatšo le hlohleletšo ka go ngwala go Mongwadiši wa Ditokelo tša Batswadiši ba Dibjalo. 
Ditokelo tša batswadiši ba dibjalo di fiwa fela go mehuta ya go fapana ya dibjalo yeo e tsebagaditšwego go ya ka Molao wa Ditokelo tša Batswadiši ba Dibjalo, 1976. 
peu goba materiale wo o tswadišago 
Tlhalošo 
ditefelo tša kgopelo le tlhahlobo tšeo di laeditšwego 
Kgopelo ya ditokelo tša batswadiši ba dibjalo 
Tsela e latelwago 
e swanetše e farologanywe gabotse le mohuta ofe goba ofe wa mohlala wa go swana 
Materiale wo o tswadišago wa mohuta woo o se wa ka wa rekišwa ka Afrika Borwa lebaka la go feta ngwaga o tee. 
Mo mabakeng a mehuta ya mohlare goba morara, materiale wo o tswadišago ga se wa ka wa ba gona nageng ye nngwe, 
Materiale wa go tswadiša o swanetše o latele dinyakwa tša DUS : 
Tsela e latelwago 
lenaneopotšišo la sethekniki 
O swanetše o fe kano yeo e ngwadilwego ya go se rekiše materiale ofe goba ofe wa go tswadiša wa mohuta 
wo go bolelwago ka wona go fihla ge diteko ka moka di phethilwe gomme ditokelo tša batswadiši ba dibjalo di filwe. 
Laetša gabotse godimo ga lenaneopotšišo la sethekniki leo mehuta ye mengwe yeo e tsebegago e swanetšwego gore e bapetšwe le yona go kgona go laetša pharologanyo. 
O ka dira kgopelo ya tšhireletšo ya ka thoko ya mohuta. 
Matšatšikgwedi a, dikhwanthithi tša materiale wa go tswadiša tšeo di swanetšwego di romelwe le gore di romelwe kae, a hwetšagala ka kgopelo go tšwa go Mongwadiši. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tefelo 
Go na le matšatšikgwedi ao a laeditšwego ao ka ona ditokumente le materiale wa go tswadiša di swanetšwego gore di romelwe go Mongwadiši. 
Kgopelo ya neo ya tokelo ya motswadiši wa sebjalo: R1 300 ka e tee 
Tšhireletšo ya ka thoko e a eletšwa gore e dirwe go dibjalo tšeo diteko mo go tšona di tšeago lebaka la go feta ngwaga o tee gore di phethagatšwe. 
Se se ra gore mohuta o šireletšwa mo nakong ya kelo. 
Godimo 
Tshepedišo ya kelo ya ditokelo tša batswadiši ba dibjalo e tšea sehla se tee sa kgodišo. 
Ge lenaneo la mehuta le le gona la mohuta wa sebjalo seo kgopelo ya ditokelo tša batswadiši ba dibjalo e dirwago godimo ga wona, romela dikgopelo gotee go boloka nako le tšhelete. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
tumelelo ya go ngwalwa go tšwa go mong, ge eba ga se wa tswadiša, wa kgetha goba wa tšweletša mohuta. 
Inspection of a document submitted to the registrar in connection with an application for the grant of a plant breeders' rights: R370 per occasion 
Tefelo ya tlhahlobo ya tokelo ya motswadiši wa sebjalo Legoro A : R2 200 ka e tee 
A certificate of any particulars in the register or of any document in connection with an application for the grant of a plant breeder's right: R370 per certificate 
Tefelo ya tlhahlobo ya tokelo ya motswadiši wa sebjalo Legoro B : R3 000 ka e tee 
Tefelo ya ngwaga ka ngwaga ya tokelo ya motswadiši wa sebjalo: R250 ka e tee 
Kganetšo kgahlanong le phetšišo yeo e ikemišeleditšwego ya tokelo ya motswadši wa sebjalo: R650 ka e tee 
Godimo 
Tsebišo ya boineelo bja go ikgethela bja tokelo ya motswadiši wa sebjalo: Mahala 
Kgopelo ya neo ya laesense ya kgapeletšo go ya ka tokelo ya motswadiši wa sebjalo: R3 600 ka e tee 
Kgopelo ya kaonafatšo goba peobakeng ya tekanyo yeo e dumeleletšwego mohuta: R1 500 ka e tee 
Provision of results of tests and trials undertaken by the registar, to the appropriate authority in a convention country or an agreement country: Tariff to fluctuate with exchange rate. 
Application for Plant Breeders Rights, PBR/VL 2004 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
A copy of any particulars in the register or of a document submitted to the registrar in connection with an application for the grant of a plant breeder's right: R8 per application plus photocopy charge R1,10 per copy 
Mafelo le diatrese 
Tefelo ya tlhahlobo ya tokelo ya motswadiši wa sebjalo Legoro B : R2 600 ka e tee 
Tsebišo ya phetišo ya tokelo ya motswadiši wa sebjalo: R650 ka e tee 
Inspection of the register of plant breeders' rights: Mahala 
Kganetšo kgahlanong le tumelelo yeo e ikemišeditšwego ya kaonafatšo goba peobakeng ya tekanyo yeo e dumeleletšwego mohuta: R650 ka e tee 
Kganetšo ya neo ya tokelo ya motswadiši wa sebjalo: R4 500 ka e tee 
Kleime ya go fa setlapele sa karolo 8 ya Molao wa Ditokelo tša Batswadiši ba Dibjalo, 1976 go kgopelo ya neo ya tokelo ya motswadiši wa sebjalo: R700 ka e tee 
﻿yeo e bontšhago gore mogolo woo o tlogo amogelwa ke balaodi o ka fase ga woo ba o amogetšego ngwageng wa ditšhelete wo o fetilego. 
Mogolo wo o akanywago goba wa nnete woo o tlogo amogelwa mo ngwageng wa bjale wa ditšhelete. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo : mogolo wa molaodi 
moo go tlogo dira gore go be le mathata. 
Tsela e latelwago 
Thekga kgopelo ya gago ka bohlatse bjo bjalo ka ditatamente tša ditšhelete le metsotso ya dikopano tšeo di swerwego ke balaodi, 
Molao wa Motšhelo wa Letseno, 1962, o hlaloša mabaka ao ka ona kgopelo ya taelelo ya motšhelo e ka dirwago. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Application for a tax directive - directors remuneration, IRP3 
Ge e le gore khamphani ga se e dire kelo ya mogolo wa ngwaga wo o fetilego wa ditšhelete, 
Godimo 
Tshedimošo ye e latelago e swanetše go ngwalwa mo foromong ya go dira kgopelo: 
Kgopelo e swanetše go hlaloša mabaka a taelelo yeo. 
Le lengwe la mabaka ao ke ge mogolo wa molaodi wa ngwaga wa bjale o le ka fase ga wa ngwaga wo o fetilego gomme o ka dira gore go patelwe motšhelo wo montši wa PAYE, 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlhalošo 
Ga go na nako ye e beilwego. 
Molao o šomišwago 
e swanetše go kgopelo lekala la ofisi ya kgauswi ya Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go dira kelo ya mogolo woo molaodi a ka bego a o amogetše. 
Palo ya dikgwedi tšeo mogolo wa mafelelo o amogetšwego ka tšona. 
- SARS ga e ke e fana ka taelelo ya motšhelo ge e le gore gona le diforomo tše dingwe tša motšhelo tše o sego wa di romela goba o se wa lefa motšhelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ngwaga wa ditšhelete woo mogolo woo o amogetšwego ka wona. 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Mogolo wa mafelelo woo o tsebago o o amogetše le dipoelo tša dipeeletšo tša balaodi goba bašomedi. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Ge o dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo, kgonthiša gore merero ya gago ya motšhelo e mo maemong a mabotse 
Tefelo 
﻿yeo e bontšhago gore mogolo woo o tlogo amogelwa ke balaodi o ka fase ga woo ba o amogetšego ngwageng wa ditšhelete wo o fetilego. 
Mogolo wo o akanywago goba wa nnete woo o tlogo amogelwa mo ngwageng wa bjale wa ditšhelete. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo : mogolo wa molaodi 
moo go tlogo dira gore go be le mathata. 
Tsela e latelwago 
Thekga kgopelo ya gago ka bohlatse bjo bjalo ka ditatamente tša ditšhelete le metsotso ya dikopano tšeo di swerwego ke balaodi, 
Molao wa Motšhelo wa Letseno, 1962, o hlaloša mabaka ao ka ona kgopelo ya taelelo ya motšhelo e ka dirwago. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Application for a tax directive - directors remuneration, IRP3 
Ge e le gore khamphani ga se e dire kelo ya mogolo wa ngwaga wo o fetilego wa ditšhelete, 
Godimo 
Tshedimošo ye e latelago e swanetše go ngwalwa mo foromong ya go dira kgopelo: 
Kgopelo e swanetše go hlaloša mabaka a taelelo yeo. 
Le lengwe la mabaka ao ke ge mogolo wa molaodi wa ngwaga wa bjale o le ka fase ga wa ngwaga wo o fetilego gomme o ka dira gore go patelwe motšhelo wo montši wa PAYE, 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlhalošo 
Ga go na nako ye e beilwego. 
Molao o šomišwago 
e swanetše go kgopelo lekala la ofisi ya kgauswi ya Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go dira kelo ya mogolo woo molaodi a ka bego a o amogetše. 
Palo ya dikgwedi tšeo mogolo wa mafelelo o amogetšwego ka tšona. 
- SARS ga e ke e fana ka taelelo ya motšhelo ge e le gore gona le diforomo tše dingwe tša motšhelo tše o sego wa di romela goba o se wa lefa motšhelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ngwaga wa ditšhelete woo mogolo woo o amogetšwego ka wona. 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Mogolo wa mafelelo woo o tsebago o o amogetše le dipoelo tša dipeeletšo tša balaodi goba bašomedi. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Ge o dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo, kgonthiša gore merero ya gago ya motšhelo e mo maemong a mabotse 
Tefelo 
﻿Godimo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo – tšhelete ye e beilwego 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ye e romelwa go South African revenue Service go kgopela gore tšhelete ye e rilego e gogwe go tšwa mogolong wa mošomi goba go tšwa go anuwithi. 
Tefelo 
ID ya gago le nomoro ya gago ya motšhelo 
Molao wa Income Tax Act, 1962 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
setatamente sa letseno le tšhomišo ya lona. 
Godimo 
Molao o šomi šwago 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya gago ya taelelo ya motšhelo ka tirelo ye gantši e amogelwa mo nakong ya diiri tše 48 ge e le gore ofisi ya SARS ga e nyake bohlatse bja ditshenyegelo. 
Tlatša le go romela kgopelo ya gago ka inthanete. 
Go fihla dibeke tše nne. 
Lekala la SARS le ka nyaka bohlatse bja tše dingwe tša ditshenyegelo pele ba ka amogela kgopelo ya gago 
foromo ya IRP3 
Tsela e latelwago 
O swanela ke go fana ka tše di latelago go thuša SARS gore e kgone go amogela kgopelo ya gago: 
Tsela ye bonolo ya go dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo ke ya go e dira ka eFiling. 
Go se go bjalo, tanelouta le go tlatša foromo ya, IRP 3 
Godimo 
Kgonthiša gore merero ya gago ya motšhelo e sepela gabotse pele o dira kgopelo ya tax directive. 
nomoro ya motšhelo PAYE ya mongmošomo wa gago 
mokgwa wo o šomišitšwego goba go hlakantšha motšhelo wo o kolotwago. 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Godimo 
Godimo 
SARS e ka se amogele kgopelo ya gago ge e le gore go na le diforomo tša motšhelo tše o sego wa di romela goba ge e le gore o kolota motšhelo. 
Ka morago ga ge SARS e amogetše kgopelo bohlatse bo tlo romelwa mo matšatšing a se makae empa taelelo ya semmušo ya motšhelo yona e ka tšea dibeke tša go fihla tše nne. 
Godimo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo– phesente ye e sa fetogego 
Tefelo 
Godimo 
Kgonthiša gore merero ya gago ya motšhelo e sepela gabotse ge o dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
SARS e ka se fe taelelo ya motšhelo go motho yo a sego a romela ditokumente tša gagwe tša motšhelo goba yo a kolotago motšhelo. 
nomoro ya gago ya ID le ya motšhelo 
Le ge go le bjalo, taelelo ya semmušo ya motšhelo e ka tšeo dibeke tša go fihla tše nne. 
Godimo 
Ge e le gore o na le mongmošomo wa go feta o tee, o swanetše go dira dikgopelo tša go fapana malebana le mongmošomo wo mongwe le wo mongwe. 
Godimo 
khopi ya kontraka ya mošomo 
nomoro ya motšhelo wa PAYE wa mongmošomo wa gago. 
Tefelo 
Godimo 
Romela gape le: 
Dikhopi tša mangwalo a mošomo, dikontraka le ditokumentse tše dingwe tše bohlokwa di a nyakega gore go kgone go kgonthišwa mabaka a mošomo. 
Molao o šomišwago 
lengwalo la go hlatsela ge e le gore ga o na nomoro ya Id goba ya motšhelo. 
Mongmošomo o swanetše go romela kgopelo ye legatong la mošomi. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Taelelo ya phesente ye e sa fetogego e tlo fiwa gomme ya šoma lebaka la dikgwedi tše 12 gomme e swanetše go mphsafatšwa ka morago ga moo. 
Mo foromong ya gago ya kgopelo ya taelelo ya motšhelo, ngwala tše di latelago: 
Ditaelelo ga di kgone go fetolwa gomme ge mošomi a fetošitše mošomo wa gagwe, o swanetše go dira kgopelo ye mpsha. 
Taelelo e romelwa ge fela go dirilwe kgopelo ya gore go gogwe tšhelete ye e rilego ya motšhelo mo mogolong wa mošomi. 
Tsela e latelwago 
Morago ga gore kgopelo e dumelelwe ke SARS, bohlatse bo tlo fiwa mo matšatšing a se makae fela. 
Godimo 
Romela kgopelo ya gago go ofisi ya SARS ka bowena, ka ge e le gore mošomi o swanetše go fana le ka setatamentse se se tseneletšego sa letseno le ditshenyegelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
﻿Godimo 
nomoro ya ID ya gago le nomoro ya gago ya motšhelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Kgonthiša gore merero ya gago ya motšhelo e lokile pele o dira kgepelo ya taelelo ya motšhelo. 
Molao o šomišwago 
Tlatša le go romela kgopelo ya gago ka inthanete. 
foromo ya kgopelo ya IRP3 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tefelo 
Tlhalošo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Go se go bjalo, tanelouta le go tlatša foromo ya, Application for tax directive: Gratuities IRP3 . 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
SARS e ka se go fe taelele ya motšhelo ge e le gore go na le diforomo tše o sego wa di romela goba o kolota motšhelo. 
Morago ga gore e dumelelwe ke Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa, bohlatse bo tlo fiwa mo matšatšing a se makae fela empa taelelo ya semmušo e ka tšea dibeke tše nne. 
Godimo 
Mokgwa wo bonolo wa go dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo ke wa go e dira ka eFiling. 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo– dimpho 
Fana ka tše di latelago go thuša SARS go dumelela kgopelo ya gago ya taelelo ya motšhelo: 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tsela e latelwago 
nomoro ya PAYE ya mongmošomo wa gago. 
Tlhalošo 
Kgopelo ye e romelwa go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ge e le gore go nyakega taelelo ya gore bengmešomo ba lefele tšhelete ya motšhelo . 
Godimo 
Godimo 
Kgopelo ya gago ye e dirilwego ka mokgwa wo e tšea diiri tše 48. 
Godimo 
﻿Gapegape o dira gore go latelwe le melao ya maphelo mo tikologong yeo. 
Kgopelo ya phemiti ya go tliša dithoto tša dinaga tša ntle ka mo nageng e swanetše go dirwa mo foromong ya maleba. 
Dira kgopelo ya go tliša dithoto tša dinaga tša ntle ka mo nageng 
Maikemišetšo a molao wo ke go kgonthiša gore dithoto tša boleng bja fase ga di tšhilafatše indasteri ya Southern African Customs Union . 
Tona a ka, nako le nako ge a bona go le bohlokwa, dira tsebišo ka Kuranteng ya Mmušo gore ga go dithoto ntle le tše di itšego tše di 
Go ya ka Molao wa Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba, Act 71 of 2002, 
Tlogo tlišwa mo RSA ntle le ge e le gore di tlišwa ka tumelelo ya phemiti ye e filwego ke yena tona goba motho yo mongwe yo a nago le maatla a bjalo. 
Tlhalošo 
goba 
Molao wo o tiišetša le taolo ya melao ya tikologo le mabaka a tšhireletšo, polokego le khwalithi ya dithoto. 
Tlogo tlišwa mo RSA; 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Diforomo tša kgopelo di swanetše go tlatšwa tša romelwa. 
Tsela ye e latelwago 
Tirelo ga e lefelwe. 
Go ka tšea matšatši a mararo go sepetša kgopelo ya gago. 
Tefelo 
Romela diforomo go Kgorwana ye: Import and Export Control, ITAC. 
Mafelo le diatrese 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Kgopelo ya tokelo ya go rea dihlapi le phemiti ya go kgatha tema medirong ya rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Go phethagatša tokelo ya gago ya go rea dihlapi, dira kgopelo ya phemiti ya go go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo yeo e abelwago ke 
Hwetša foromo ya kgopelo go tšwa go Kgoro ya Tikologo le tša Boeti goba mo lefelong leo di romelwago/abjago leo le tsebišitšwego ke DEA&T. 
Tshepedišo ya tekolo e tla thoma morago ga tšatšikgwedi ya go tswalela dikgopelo gomme dipoelo di tla tsebišwa ka tsela ya go romela mangwalo ke DEA&T. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ditokelo ka botlalo goba tše di sa felelago tša go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo di abetšwe makala a go rea dihlapi ao a kgethegilego ke DEA&T 
Tlatša, saena le go tliša foromo e na le ditokomane tše di nyakegago tše di netefaditšwego 
Godimo 
Godimo 
Mohuta wa Tokelo ya go rea dihlapi: 
le tšhelete/tefo ye e beilwego ye e sa bušetšwego morago go lefelo leo le laeditšwego ke kgoro goba ofisi ya gago ya kgauswi ya DEA&T. 
Godimo 
Go tlaleletša phemiti ya go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo, o tla swanelwa gape ke go nyaka phemiti ya senamelwa sa go sepetša dihlapi. 
Godimo 
Mohuta wa Phemiti ya go rea dihlapi: 
Go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo ke go phethagatša ditokelo tša go rea dihlapi. 
Bala ka tlhokomelo, kwešiša le go netefatša gore o kgotsofatša dinyakwa le mabaka a kgopelo. 
Sa pele dira kgopelo ya tokelo ya go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo pele ga ge o ka dira kgopelo ya phemiti ya go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo. 
Ga go motho yo a ka amegago mererong ya go go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo ka ntle ga phemiti. 
Tsela e latelwago 
Tokelo ye e swanetše go thoma ka go kgopelwa le go dumelelwa, go ikhweletša, go iphediša ka dihlapi goba go amega go modiro wa go sepelelana le go rea dihlapi ka mo mererong ya tša kgwebo. 
Phemiti e mpshafatšwa ka ngwaga le gona go palelwa ke go obamela mabaka a phemiti go ka dira gore e fegwe, e khanselwe goba gwa dira gore tokelo e fedišwe. 
Tshepedišo ya kgopelo e ka tšea matšatši a mošomo a 7 goba go feta go lebeletšwe bontši bja dikgopelo le /goba go ya ka sehla sa lekala la go rea dihlapi. 
Tshepedišo ya kgopelo e ka tšea kgwedi e tee goba tše tharo goba go feta go lebeletšwe bontši bja dikgopelo le /goba go ya ka sehla sa lekala la go rea dihlapi. 
Tona ya Merero ya Tikologo le tša Boeti goba lekala le le filwego maatla. 
Tefelo 
go lebeletšwe Palomoka ye e Dumelelwago ya go swara goba Maitekelo yeo e bewago ka ngwaga ke Tona ya Kgoro ya Merero ya Tikologo le tša Boeti. 
Molao o šomišwago 
Gape e akaretša go amega go mediro ya go sepelelana le go rea dihlapi le ge di sa reelwe go jewa. 
Dira kgopelo ya tokelo ya go rea dihlapi ge fela e le gore go ba le taletšo yeo e ka gatišwago ka go Kuranta ya Mmušo. 
﻿Go amogela hlapi go tšwa dinageng tša ka ntle ka mabaka a tša kgwebo go šupa go 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Go palelwa le go obamela mabaka a a phemiti go ka hlola gore e fegwe goba e khanselwe. 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Dira kgopelo ya phemiti ya go amogela hlapi go tšwa dinageng tša ka ntle e mpsha ge e le gore ya bjale e felelwa ke nako. 
Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba taolo ye e filwego maatla. 
Gore o be le maswanedi a go amogela hlapi ya lewatle go tšwa dinageng tša ka ntle, o swanetše go dira kgopelo ya phemiti ya go amogela hlapi go tšwa dinageng tša ka ntle yeo e abjago ke 
Kgopelo ya phemiti go amogela hlapi go tšwa dinageng tša ka ntle ka mabaka a tša kgwebo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Ga go motho yo a ka go amogela hlapi ya lewatle go tšwa dinageng tša ka ntle ge a se na phemiti. 
kgatha tema go mediro ya go swana le amogela hlapi ya lewatle go tšwa nageng ya ka ntle ka nepo ya go dira kgwebo. 
ELA HLOKO: Phemiti ye ya go amogela hlapi go tšwa dinageng tša ka ntle ga e akaretše hlapi ye e hwetšagalago meetseng a a hlwekilego ye e laolwago ke Kgoro ya tša Temo . 
Godimo 
Tlatša, saena le go romela foromo ya gago ya kgopelo le ditokomane tša maleba tše di nyakegago go Ofisi ya Taolo ya Mawatle le Mabopo . 
Tliša kgopelo ya gago e na le ditokomane tše di latelago: 
dikhopi tše di netefaditšwego tša pukwana ya gago ya boitsebišo ya original le ditokomane tša boingwadišo tša khamphani ya gago, le kgwebo-tlhakanelwa goba trasete 
Mafelo le diatrese 
Dithibelo tše di latelago tša go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ka ntle di a dirišwa: 
Ga go letlapakgerere le le phelago leo le tla go amogelwa go tšwa dinageng tša ka ntle. 
Godimo 
bontši/dipalopalo tša mehuta ya dihlapi tšeo di swanetšego go amogelwa go tšwa dinageng tša ka ntle. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
diaterese tša bodulo tša baromedi mo nageng ye e tšwago gona 
dikhopi tše di netefaditšwego tša Setifikeiti sa tefelo ya Motšhelo sa nnete seo se dumeletšwego le go abja ke lefapha la Tirelo-Matlotlo ya Afrika Borwa . 
goba go feta e nngwe le e nngwe eupša e sa fete ditone tše 25 le ka amogelwa go tšwa dinageng tša ka ntle . 
Tefelo 
Tšhelete ya kgopelo ya R225 Ditšhelete di lekolwa ngwaga ka ngwaga goba di bewa ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba taolo ye e filwego maatla, ka kgokagano ke Tona ya Matlotlo 
mabapi le dikamogelo go tša gago go tšwa dinageng tša ka ntle ge e le gore hlapi ye o e amogetšego e se foreše le gona e sa swanelwa go jewa ke batho. 
Tshedimošo ya go Panka ya Ditefo tša Kgopelo ya Phemiti ya go amogela go tšwa ntle: 
Dikgopelo tša makgonthe/mathomo di swanetše go romelwa ka poso, go sego fao phemiti e ka se ke ya ntšhiwa. 
Letlapakgerere lefe goba lefe leo le tšidifaditšwego ka botlalo la boima bja go lekana 600 g 
Mehuta ye e tšwelago go lenaneo le le lego go Tumelelano ya Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba ka Mehuta ye e lego kotsing ga se ya swanelwa go amogelwa go tšwa ka ntle. 
dikhopi tše di netefaditšwego tša diphemiti tša go amogela go tšwa dinageng tša ka ntle go tšwa go Kgoro ya Dikgwebo le Intasteri goba ditsebišo tša phemiti 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Bala foromo ya kgopelo ka tlhokomelo le go netefatša gore o fihlelela dinyakwa le mabaka. 
Abela tshedimošo ye e latelago: 
Tšhelete ya kgopelo ya go lekana R225 e a nyakega. 
Tsela e latelwago 
Difomo ga di gona go internet. 
Tsebiša lekala la gago la kgauswi la Biro ya Ditekanyetšo ya Afrika Borwa 
maina a tlwaelo le a saense a mehuta ya dihlapi 
Hwetša foromo ya kgopelo ka go romela kgopelo go the Ofisi ya taolo ya Mawatle le Mabopo goba go tšwa go ofisi ya lekala ya Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba tanelouta go tšwa go 
Godimo 
Dikgopelo tša diphemiti tša go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ka ntle tša dihlapi tše di hwetšagalago ka meetseng a a hlwekilego goba dihlapi tša molatšatši di swanetše go dirwa go Kgoro ya tša Temo. 
﻿Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
maemo kakaretšo a maphelo 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
mahlaodi a mangwe ao a ka laetšwago. 
Kgopelo e swanetše e dirwe ka leina la senthara yeo e ngwadišitšwego moo phoofolo e tla bewago gona. 
Godimo 
Kgopelo ya tumelelo ya pholo, kolobe goba pere go kgoboketša matšhedi 
Tlhalošo 
Phoofolo e ka dumelelwa bjalo ka monei wa materiale wa leabela ge eba ngaka ya diphoofolo e hlatsetše gore phoofolo ye bjalo e a dumelelega go ya ka: 
khwalithi ya matšhedi a yona 
Tsela e latelwago 
Ntšha foromo ka go inthanete gomme o e tlatše ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo fela. 
hlokego ya malwetši 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Lebiša ditšheke goba ditefelo tša ditaetšo tša poso go: Molaodi-Kakaretšo: Temo. 
Khoutu ya lekala: 000845/010845 
Kgopelo e swanetše e hlatselwe ke ngaka ya diphoofolo ya poraebete gomme e saenwe ke ngaka ya diphoofolo ya mmušo. 
tefelo yeo e laeditšwego ya kgopelo. 
Ditefelo di ka lefša gape thwii ka akhaonteng ye e latelago ya panka: 
Lekala: Arcadia 
Godimo 
Romela dikgopelo go: 
setifikeiti sa DNA/mohuta wa madi 
Mafelo le diatrese 
lešika leo le okeditšwego la meloko-mebedi leo le hlatsetšwego ke Mokgatlo wa Studbook goba Mmušo wa Ngwadišo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo 
Godimo 
Ge mongwadiši a dumelela kgopelo ya phoofolo yeo e amegago bjalo ka phoofolo ya monei, setifikeiti sa tumelelo se tla fiwa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
Ditokumente tše di latelago di swanetše di sepele le kgopelo: 
direkoto tša phethagatšo ya phoofolo 
Nomoro ya akhaonte: 011219556 
Kgopelo e swanetše e romelwe go lekgotla la maleba la thuo. 
Godimo 
Ge mongwadiši a ganetša ka kgopelo, mokgopedi o tla tsebišwa ka lengwalo ka ga sephetho le mabaka ao se theilwego ka tlase ga ona. 
Tefelo 
Godimo 
﻿Ge ba sa dire bjalo, ba ka se kgone go dira kleime ya go fokoletšwa motšhelo go tšwa go tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa . 
Ga go bohlokwa go saenela dikontraka le batho bao e lego gore ba šetše ba šomela mongmošomo. 
Ge dikgato tše tša ka godimo di šetše di phethilwe ka moka, bengmešomo ba ka tsenya tirišong lenaneotlhahlo. 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi. 
Bengmešomo, baabi ba tlhahlo le baithuti ba swanetše go saenela tumelelano ya lenaneotlhahlo leo. 
Go bohlokwa gore bengmešomo ba ngwadiše tumelelano ya lenaneotlhahlo le SETA. 
Ikopnaye le SETA go botšiša gore o ka dira bjang kgopelo. 
Bengmešomo ba ka dira kgopelo ya tšhelete go SETA ya bona ka morago ga gore ba saenele tumelelano ya lenaneotlhahlo la bona. 
Molao 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tlhalošo 
Ge e le gore ba nyaka batho bao ba sa šomego gore ba tsenele lenaneo, ba ka ikopanya le senthara ya bašomi ya kgauswi gore e ba fe maina a batho bao ba lego gona. 
Bengmešomo ba swanetše go tšea sephetho sa gore ke mabokgoni afe ao ba hlokago gomme ba ka kgetha go tšwa go maneotlhahlo ao a abiwago ke Sector Education Training Authority efe goba efe. 
Kgopelo ya go thoma lenaneotlhahlo ge motho e le mongmošomo 
Moabi yoo wa tlhahlo o swanetše go ba a filwe tumelelo ke SETA gore akgone go aba lenaneotlhahlo leo. 
Mafelo le Diatrese 
Bengmešomo ba ka hlaola baithuti go tšwa bašomeding ba bona goba ba ka kgetha batho bao ba sa šomego gore ba tsenele lenaneotlhahlo. 
Tsela ye e latelwago 
Mananeotlhahlo a akaretša go ithuta motho a le ka phapošing lefelong la tlhahlo goba kholetšheng le go hlahla motho a le mošomong. 
Dira kgopelo go Kgoro ya Bašomi 
Bengmešomo ga ba gapeletšege go hira baithuti ba ka morago ga ge ba phethile lenaneotlhahlo la bona. 
Ikopanye le SARS go hwetša tshedimošo ka botlalo malebana le go dira kleimi ya go fokoletšwa motšhelo. 
Go ka tšea matšatši a 30 go thoma lenaneotlhahlo. 
Le ge go le bjalo, go bohlokwa gore bengmešomo ba ikopanye le SETA ya bona pele ba ka saenela tumelelano ya lenaneotlhahlo go kgonthiša gore SETA yeo e na le tšhelete ye e lekanego. 
Kgetha motho mo khamphaning/mokgahlong gore a tle a hlahle baithuti le go ba thuša ka mathata ao ba ka kopanago le wona mo khamphaning. 
Kgetha moabi wa tlhahlo yo a tlogo thuša baithuti malebana le thuto yeo e lebanego le lenaneo leo. 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako 
Lenaneotlhahlo ke mokgwa wo mongwe wa tlhahlo wo o nepiša kudu go fa motho maitemogelo a mošomo. 
Bengmešomo ba swanetše go saenela kontraka le baithuti bao ba sa šomego bao ba kgotsofatšago dinyakwa tša mananeotlhahlo a lekala leo la mošomo . 
﻿Tefelo 
kgopelwa ka go empasi ya Afrika Borwa goba boromiwa ka go dinaga tšeo Afrika Borwa e emetšwego 
Seo se ama bao ba swerego dipukwana tša bosepedi tša setipolomata le tša semmušo bao ba nyakago ditumelelo tša setipolomata. 
Tsela e latelwago 
hlagiša setatamente goba ditokomane tšeo di netefatšago lebaka le nako ya ketelo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
kgopelwa ka go empasi goba boromiwa bja Afrika Borwa ge e le gore Afrika Borwa ga se ya emelwa ka go naga ya gago. 
Godimo 
tšhelete ya peeletšo e ka nyakega. 
hwetšwa pele mokgopedi a tloga nageng ya gabo go tla ka mono Afrika Borwa 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
tlatša foromo ya kgopelo ya visa ya, BI-84 
Kgopelo ya visa 
Tefelo 
Tlhalošo 
hlagiša bohlatse thikete ya go boela morago yeo e nepagetšego 
Pukwana ya gago ya bosepedi e swanetše go ba le bonnyane letlakala le tee leo le sa šomišwago ge a e tliša gore e fiwe tumelelo 
Visa e swanetše go: 
hwetšwa ka ntle ga naga mme e ka se kgopelwe ka go diteišene tša go tsena ka Afrika Borwa 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Pukwana ya gago ya bosepedi e swanetše go ba nakong ya yona ya tšhomišo, mme e se be ka tlase ga matšatši a 30 morago ga go fela ga nako ya ketelo 
Visa ke tumelo yeo e kgokeletšwago ka go pukwana ya mosepelo yeo e nepagetšego ya motšwantle, e fa motšwantle tumelelo ya go tsena ka go Afrika Borwa. 
hlagiša bohlatse bja thušo ya tšhelete yeo e lekanego 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ye e tšea matšatši a 10. 
Tsela e latelwago 
tšhelete yeo e beilwego e swanetše go lefelwa, ge go swanetše 
lengwalo la moento le swanetše go hlagišwa, ge go swanetše 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Kgopela tshedimošo goba dikgatišo ka go: 
National Archives and Records Service Act, 1996 Molao wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Polokelo le Direkoto 
wo o bolokilwe ka go sehlogo se itšeng go sa hlokagale gore ke sa setšhaba goba aowa, e bile go sa hlokagale lefelo le mohuta. 
etela dipolokelo 
e ka ba ka pampiri ya filimi. 
Tirelo ga e lefelwe. 
NAAIRS gape e kopantšha diretšisetara tša direkoto tšeo e sego tša setšhaba tšeo di lego ka go dipolokelo tša go feta 40 tša poraebete. 
Promotion of Access to Information Act, 2000 Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
National Automated Archival Information Retrieval System ke tshedimošo yago fihlelelao bokgoni bja go tseba materiale 
Godimo 
Bontši bja materiale wa poloko ke direkoto tša setšhaba tša Polokelo ya Bosetšhaba le polokelo ya porofensi. 
NAAIRS e swere tshedimošo ka ga materiale wo o bolokilwego fela. 
Diforomo tša kgopelo di hwetšwa go ba polokelo. 
NAAIRS e thuša basomiši ba polokego go bona le go hwetsa materiale wo o bolokilwego mabapi le dinyakwa. 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Le ge e le gore phihlelelo ka go polokelo ya ditokomane ga e lefelwe, setšhaba se a lefišwa go tšweletša gape materiale go o šomiša pele, 
ngwalela bobolokelo 
go nyaka ka khomphyutha. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
fekesa goba go imeila 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Go ka tšea matšatši a mošomo a šupa go hwetša materiale wo o bolokilwego. 
Dipukwana tša kwalakwatšo le tšona di a lefelwa. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
﻿Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Ge e le gore o tlo palelwa ke go lefela tšhelete yeo ka nako ye e beilwego, o ka dira dithulaganyo tša gore go katološwe nako yeo o swanetšego go lefele tšhelete yeo ka yona. 
Ge tšhelete ye e se ya lefelwa ka letšatši leo o tlo swanela ke go lefela le tšhelete ya tswala mmogo le ya dikotlo. 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Dira kgopelo ya gago go SARS ka tsela ye: 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
dikgopelo di ka romelwa ka fekse go SARS Call Centre goba go ofisi ya kgauswi le wena ya SARS. 
dikgopelo ka mogala di ka dirwa ka go tiela disenthara tša go bitšwa SARS Call Centres 
Hlokomela gore SARS e ka no kgetha go se amogele kgopelo ya gago. 
SARS e tlo lekola kgopelo ya gago gomme ya tšea sephetho sa mafelelo mabapi le taba ye ya katološo ya nako. 
Tsela e latelwago 
Beakanya go lefela motšhelo wo o o kolotago SARS 
Katološo ya nako malebana le tšhelete ye e swanetšego go lefelwa e ka dirwa go fihla dikgwedi tše tharo, go ya ka mabaka a kgopelo ya gago. 
Tlhalošo 
Saena tumelelano ya kgopelo yeo pele ga ge thulaganyo ye e ka ngwala mo rekotong ya gago ya motšhelo. 
kgopelo ya go katološa nako e ka išwa ka letsogo ofising ya kgauswi le wena ya SARS 
Tsela e latelwago 
Metšhelo ye e kolotwago e swanetšego go lefelwa ka letšatši le le laeditšwego mo foromong ya ditekolo ye e filwego ke Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa . 
Ge o ka palelwa ke go hlompha mabaka a tefelo ya motšhelo wo o o kolotago bjalo ka ge go hlalošitšwe mo tumelelano ye o e saenetšego le SARS, 
Ga go na diforomo tše di tlatšwago. 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Godimo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
tumelelano yeo e tlo phumulwa gomme go tlo thongwa ka magato a tlwaelo a go hwetša tšhelete ye o e kolotago. 
Godimo 
Ga go na nako ye e beilwego mabapi le tirelo ye. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
﻿Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o fiwa tumelelo ya phetišo ya bodudi bja motšwaoswere lefelong la matseno la Afrika Borwa . 
Mokgopedi o tla dula e le mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ge kgopelo ya gagwe e sa le ka tlase ga tekolo. 
Tlhalošo 
Kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere ke kgopelo ka mokgopedi gore a tšewe bjalo ka mofaladi. 
Kgopelo ya tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere 
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ke motho wo a tšhabilego nageng ya gagwe ya setlogo ka lebaka la letšhogo la tlaišo, gape yo a nyakago go tšewa bjalo ka mofaladi – mo lebakeng le ka Afrika Borwa. 
Menwana ya mokgopedi e a gatišwa 
Potšološo ya mathomo e dirwa ke Mohlankedi wa Kamogelo ya Bofaladi gomme go tlatšwa foromo BI-1590. 
Tumelelo e ba molaong matšatši a 14 gomme e fa moswari tumelelo ya go bega go Kantoro ya kgauswi le yena ya Kamogelo ya Bofaladi gore a dire kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere. 
Mofaladi ke motho yoo a filwego maemo a bodudi bja motšwaoswere le tšhireletšo go ya ka Molao wa Bofaladi, 1998. 
Mofetoledi o ba gona 
Tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere e a gatišwa, ya saenwa, ya tempiwa gomme ya fiwa mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere. 
Tsela ye e latelwago 
Mokgopedi o lekolwa pele 
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o bega, ka boyena, kgopelo ya gagwe go RRO yeo e laeditšwego, moo tše di latelwago di dirwago: 
Tumelelo, yeo e ba go molaong matšatši a 30, e tla dumelela mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere go dula ka mo Afrika Borwa lebakanyana. 
RSDO o tšwela pele ka ditherišanomolao tša kgopelo gomme a tšea sephetho go ya ka kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere. 
Ka morago ga go amogela karata, mofaladi a ka dira kgopelo ya Tokumente ya Boeti ya Molao ya Ditšhaba tše di Kopantšwego go RRO efe goba efe. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Ge o ka fiwa bodudi bja motšwaoswere, mofaladi o swanetše a dire kgopelo ya karata ya ID ya bofaladi go RRO efe goba efe mo matšatšing a 15. 
Mafelo le Diatrese 
eupša mofaladi o swanetše a ngwale lengwalo leo le kgopelago tebelelogape goba koketšo ya maemo a gagwe a bofaladi dikgwedi tše tharo pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya maemo a bjalo a bofaldi. 
Pele matšatši a tirišo ya tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere a ka fela, mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o swanetše a bege go 
Tumelelo e ka oketšwa matšatši a mangwe a 30 gape a mangwe a dikgwedi tše tharo. 
Maemo a bofaldi a ba molaong mengwaga ye mebedi, 
Kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere, BI- 1590 
RRO gore go be le potšološo ya bobedi, yeo e sepedišwago ke Mohlankedi wa Taetšo ya Maemo a Bofaladi . 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše tshela 
﻿, o sa tlo angwa ke diteng tša Molao wa VAT malebana le merero ya kgwebo ya gago yeo e diregilego nakong ya ge o be o ingwadišitše. 
ge o dirile kgopelo ya boingwadišo ka maikemišetšo a go thoma kgwebo, empa o sešo wa e thoma. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
ge boleng bja letseno bo le ka fase ga R300 000 ka ngwaga 
Molao o šomišwago 
Godimo 
O swanetše go tsebiša SARS mo matšatšing a 21 morago ga go tswalela dikgwebo tša gago. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Godimo 
ge e le gore o emiša ka kgwebo gomme o ka se tšwele pele ka tša kgwebo mo dikgweding tše 12 ka morago ga letšatši leo o dirilego kgopelo ka lona 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya go phumula boingwadišo bja VAT 
SARS e ka se phumule boingwadišo bja molefi wa motšhelo ge e le gore go na le mabaka ao a laetšago gore motho yoo o tlo thoma kgwebo ye nngwe gape mo dikgweding tše 
12 morago ga go emišwa ga kgwebo ya gagwe ya peleng. 
Godimo 
Boingwadišo bja VAT le Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa bo ka phumulwa ka fase ga mabaka a a latelago: 
Tsela e latelwago 
SARS e tlo ngwala lengwalo go tsebiša motho yo a dirilego kgopelo ka sephetho malebana le go phumulwa goba go se phumulwe ga boingwadišo. 
Tlhalošo 
Le ge e le gore ga o sa ingwadišeditše go lefela VAT 
Romela foromo ofising ya SARS moo o ngwadišitšwego gona. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ga go na nako ye e beilwego. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
﻿Efa bohlatse bja gore khopi ya foromo ye e filwe phathi ye nngwe ka go fana ka 
Melao yeo e ka dumelela bašomi go dira ditšhupetšo mabaleng a mongmošomo ge e le gore 
Ge e le gore ga go na tumelelano ye e fihlelelwago, CCMA e swanetše go dira melao ye e tlogo latelwa ge go dirwa ditšhupetšo, 
Mokgahlo wa bašomi wo o ingwadišitšego goba mongmošomo a ka tlatša foromo ya LRA 4.1 go kgopela CCMA go dira tumelelano malebana le melao ya go dira ditšhupetšo. 
Tlhalošo 
Ge o nyaka ka botlalo, e ya go Kgoro ya Merero ya Mešomo 
CCMA e bona gore mongmošomo o be a se na le mabaka a go kwagala go ganetša bašomi go dira ditšhupetšo mo mabaleng a mošomo. 
Ditšhupetšo di ka dirwa lefelong lefe goba lefe leo setšhaba se kgonago go le fihlelela, empa ka ntle ga mabala a mongmošomo goba, ka tumelelo ya mongmošomo, ka gare ga mabala a mongmošomo. 
Mokgahlo wa bašomi wo o ingwadišitšego goba mongmošomo a ka kgopela komišene ya Commission for Conciliation, Mediation and Arbitration 
gomme melao e tlo dirwa ka go fa šedi mabaka a mošomo goba mafelo a mangwe ao go tlogo dira ditšhupetšo gona le melao ya maitshwarong nakong ya ditšhupetšo. 
Tsela ye e latelwago 
khopi ya rasiti ya Posong; 
Go kgopela CCMA go fa tumelelo ya go tsenela tiragao ya boipelaetšo nakong ya setraeke 
go dira tumelelano gare ga mahlakore ao a amegago dikgohlanong malebana le melao yeo e tlogo latelwa nakong ya ge go dirwa ditšhupetšo. 
Molao wa Merero ya bašomi o fa batho tokelo ya go tsenela ditiragalo tša ditšhupetšo. 
Mokgahlo wa bašomi wo o ingwadišitšego o ka dumelela maloko le bathekgi ba wona go tsenela tiragalo ya ditšhupetšo ye e hlokago dintwa ka gare. 
Efa khopi ya foromo ye go phathi ye nngwe ye e amegago. 
setatamente se se saennwego ke motho yo a išitšego foromo yeo; 
goba 
khopi ya bohlatse bja fekse goba bohlatse bjo bongwe bja go kgotsofatša bjo bo ka bago gona. 
Romela diforomo tše di tladitšwego go Registrar: Provincial Kantoro of the CCMA. 
khopi ya go bontšha gore foromo e amogetšwe ge e le gore foromo yeo e išitšwe ka seatla; 
Nako 
Mafelo le Diatrese 
Ge e le gore go na le diphathi tša go feta e tee tše di amegago dikgohlanong, 
Go tlo ya ka gore go tšea nako ye kae go rarolla dikgohlano. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
ngwala maina a diphathi tšeo mo pampering ye nngwe gomme o e gomaretše mo foromong. 
Molao 
﻿Tlhalošo 
Kgopelo ya go fa mokgahlo wa praebete setifikeiti sa tumelelo ya go fana ka ditirelo tša go rarolla dikgohlano 
le 
Mokgahlo wa praebete ke woo o ingwadišeditšego go fana ka ditirelo tša go rarolla dikgohlano. 
Molao 
Mafelo le Diatrese 
Lekgotlataolo le ka nyaka tshedimošo ye nngwe ya go thekga kgopelo yeo, ka go realo, le ka laela mokgahlo wo o dirago kgopelo gore o tsenele kopano e tee goba go feta ya lona lekgotlataolo leo. 
Tirelo ye ga e lefelwe 
Romela foromo ya kgopelo go lekgotlataolo la CCMA. 
Romela le khopi ya mokgahlo ya molao wa maitswaro le mabaka a go dira kgopelo. 
Tefelo 
go tsena gare dikgohlano tša dihlopha tše di thulanago; 
Dira kgopelo ya go fiwa tumelelo go lekgotlataolo la Komišene ya go bitšwa Commission for Conciliation, Mediation and Arbitration . 
Khansele efe goba efe ya ditherišano tša merero ya bašomi goba mokgahlo wa praebete o ka dira kgopelo go lekgotlataolo gore o fiwe tumelelo ya: 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ga go na nako ye e beilwego. 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi. 
Nako 
Tsela ye e latelwago 
go fediša dikgohlano tšeo di bago gona ka morago ga ge kgato ye ya ka godimo e phethilwe. 
﻿Kgopelo ya setifikeiti sa tumelelo ya go sepetša le go swara dijo 
Tlhalošo 
Senamelwa goba meago di tla hlahlobja ke bahlahlobi ba mmušo wa selegae go dumelelwa go sepetša le go swara dijo 
Dira kgopelo mmušong wa gago wa selegae go hwetša tumelelo goba setifiekiti sa go sepetša goba go swara dijo 
Maemo a tirelo a ya ka mohlahlobi wa mmušo wa selegae. 
Motho ofe goba ofe yo a ratago go sepediša lefelo la dijo goba go sepetša dijo ka senamelwa o swanetše a be le setifikeiti sa tumelelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Netefatša gore senamelwa goba meago e dula e hlwekile ka dinako tšohle, go netefatša gore dijo tšeo di sepetšwago goba di swarwago ga di be le dintšhi, ditšhila, go se hlweke goba dilo tša go gobatša. 
Fana ka mafelo a maleba ao dirišwago go swara dijo, goba senamelwa seo se dirišwago go sepetša dijo. 
Go hwetša tshedimošo ka botlalo, e ya go 
Tefelo 
Mafelo le diaterese 
Diforomo di a hwetšagala go Kgoro ya Bosetšhaba ya Maphelo gomme ga di lefelwe. 
Molao o šomišwago 
Tirelo ga e lefelwe eupša ba mmušo wa selegae ba ka lefiša tefišo ye nnyane. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Setifikeiti se se fiwa ka morago ga ge bahlahlobi ba mmušo wa selegae ba se na go hlahloba meago le senamelwa. 
O ka di hwetša gape dikantorong tša Mmasepala wa geno. 
﻿Nomoro ya badiredi bao ba thwetšwego, goba bao go holofetšwego gore ba tla thwalwa 
Leina la gago, aterese le nomoro ya mogala 
Romela kgopelo ya go ngwalwa go mmušo wa selegae tikologong yeo mokutwana wa maswi o lego gona goba o swanetšwego go hlongwa gona. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošišo ye kopana ya meago 
Tlhalošo 
Nomoro ya godimo ya diphoofolo tšeo di tlago gangwa 
Kgopelo ya setifikeiti sa tumelelo ya mokutwana wa maswi e swanetšwe e romelwe ka go ngwalwa. 
Kgopelo ya setifikeiti sa tumelelo ya go swara le go sepetša maswi 
Kgopelo e swanetše e akaretše tshedimošo yeo e lego ka mo tlase. 
Mekutwana ya maswi ke mafelo ao a dirišwago go tšweletša le go swara maswi ao a hlwekilego. 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, e ya go Kgoro ya Maphelo 
Fana ka tshedimošo ye e latelago. 
Polane ya saete yeo e laetšago leboa, gammogo le meago ka moka yeo e bapamego le ya kgauswi le gore e dirišetšwa eng 
Sethalwa godimo ga sekala sa 1:100 sa mafelo ka moka a mokutwana wa maswi seo se nago le polane ya lebato, pono ya karolo le bogodimo go tloga lebatong. 
Mohlahlobi wa mmušo wa selegae o dira tlhahlobo ye e feleletšego ya meago. 
Itokišetše go fana ka tshedimošo efe goba efe yeo mmušo wa selegae o ka e kgopelago. 
E fapana go ya ka dilete. 
O ka hwetša foromo ye kgorong ya Maphelo le dikantorong tsa Mmasepala wa kgauswi. 
Setifikeiti sa tumelelo se fiwa ge pego ya mohlahlobi e dumeletšwe. 
Molao o šomišwago 
Tirelo ga e lefelwe. 
Tefelo 
Mafelo le diaterese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mohlahlobi o romela pego le tšhišinyo go mmušo wa selegae. 
﻿Godimo 
Godimo 
Morekantle o hloka setifikeiti sa morwalo wo mongwe le wo mongwe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Kgopelo e swanetšwe e romelwe le tše di latelago: 
Molao o šomišwago 
Application for a certificate of removal 
Phuthulla morwalo wa bjala lefelong la matseno o lebeletšwe ke mohlahlobi go tšwa go Kgoro ya Temo. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
setifikeiti sa setlogo, mengwaga, sebopego le khalthiba seo se filwego ke setho sa mmušo wa naga ya setlogo. 
Neela kgopelo ya setifikeiti sa tlošo go mohlahlobi. 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ga go nako yeo e beilwego ya tirelo ye. 
R64 le R3,20 ka hectholitara goba karolo ya yona. 
mohlala wa dimililitara tše 750 woo mohlahlobi a tla o ntšhago mo morwalong 
Godimo 
Morekantle o hloka setifikeiti sa tlošo ya go tšea ditšweletšwa tša mabjala ao a lego ka mabotlolong go tloga lefelong la matseno go di rekiša ka Afrika Borwa. 
Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tlatša foromo ya ka thoko ya kgopelo ya setšweletšwa se sengwe le se sengwe sa bjala seo seswaro, sebopego, leswao, leina la kgwebo goba bogolo bja lebotlelo di fapanago le ditšweletšwa tša bjala mo morwalong. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya setifikeiti sa go tloša bjala bjo bo rekilwego ka ntle 
Tefelo 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Dilo tše di ka ba di dula batho goba di sa dule batho. 
Molao o šomišwago 
Maina a mafelo ao a welago mebušong ya selegae a akaretša mebila, meago ya mmasepala, diphaka le mabitla, le meago ya praebete. 
Tlhalošo 
Maina a mafelo ke maina a dilo tša tlhago goba tša maitirelo tše di lego mo lefaseng. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Kgopelo ya go fetola maina mo go Dathabeisi ya Khansele ya Afrika Borwa ya Maina 
Maina a mafelo ao a welago mebušong ya bosetšhaba a akaretša ditoropo, meets ya toropong, mafelo a bodulo, dikantoro tša poso, diteišene, maemafofane, 
dikgoro ka moka tša mmušo, makgotlaselegae, Kantoro ya Poso ya Afrika Borwa, bahlabolli ba meago goba mang le mang. 
Romela foromo le tshedimošo ye e latelago: 
selo seo se bokgole bjo bokae go tloga toropong ya kgauswi goba kantorong ya masetrata wa kgauswi. 
selo seo se tlogo fiwa leina le le šišinywago, mohlala kantoro ya poso goba seteišene sa terene 
tlholego le tlhalošo ya leina leo ge o di tseba 
Efa leina la motho yo a tlilego ka tšhišinyo ya leina le leswa. 
Godimo 
maemakepe, ditsela tša maphefo, mmogo le dilo tša tlhago bjalo ka dithaba, meedi, dinoka, dihlakahlaka, diphaka tša bosetšhaba. 
Nyaka foromo ya kgopelo go Khansele ya Afrika Borwa ya Maina goba ofisi ya khansele ye mo profenseng. 
Tsela e latelwago 
polelo yeo leina le tšwago go yona 
Godimo 
Romela mmepe wa bogolo bja A4. 
selete goba profense yeo selo seo se lego go yona 
Ke mang yo a ka dirago kgopelo yo dumelela leina: 
Romela foromo ye e tladitšwego go Khansele ya Afrika Borwa ya Miana, Kgoro ya Bokgabo le Setšo. 
Romela foromo ya kgopelo Mošate goba Lekgotlataolo la Selegae gore e saenelwe goba e tempiwe. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Kgopelo e emelwa tekano ya dikgwedi tše nne. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Phetolo ya tšhelete ya tefelo ya phepo 
Tshepetšo ya go swana le kgopelo ya phepo ya mathomo e tla diragatšwa. 
Molao 
Mohlankedi wa Phepo; 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, e ya go Kgoro ya Toka le Tšweletšo ya Molaotheo. 
Ntle le ge lephodisa le kgopela tefelopele go kgontšha mo kgontšha go go fa taelo ya tiragatšo ya taelo ya tefelo ya phepo, go tla ba le tefelo ye nnyane goba e ka se be gona 
Hlogo ya Retešene, Toka le Tšweletšo ya Molaotheo, senthara ya Tirelo ye Hlwahlwa, 
Tlhalošo 
O ka kgopela gore tšhelete yeo o e lefelago ya phepo e fetolwe, 
Dira kgopelo go magaseterata yo a lego seleteng seo motho yo a lefelago tšhelete ya phepo a dulago ka go sona. 
Kgopelo ya gago e tla sepetšwa ka pele ka mo go ka kgonegago. 
Le tla swarwa ka go lekalekana, ka botho le ka tlhomphego le deriti. 
Tlatša foromo yeo e lebanego ya kgopelo mme o e iše, go mohlankedi wa tša phepo. 
goba le Bolaodi: Merero ya tsa Bong. 
Dira kgopelo ya phetolo ya taelo ka go kantoro ya magaseterata yo a lego seleteng seo motho yo a lefelwago tšhelete ya phepo a dulago ka go sona. 
Iša setatamente seo se feletšego sa letseno le ditshenyegelo, ga mmogo le setatamente seo se hlalošago mabaka a kgopelo, go mohlankedi wa tša phepo go sa kgathatšege gore o moamogedi goba molefi wa tšhelete ya phepo. 
Tlatša foromo yeo e lebanego ya kgopelo mme o e iše, ga mmogo le setatamente sa letseno le ditshenyegelo, go mohlankedi wa tša phepo. 
Molaodi wa Kgoro; 
Ge e le gore o motho yo a lefelago tšhelete ya phepo mme o sa hlwe o kgona tefelo yeo e beilwego: 
Tsenya ngongorego yeo o ka bego o na le yona ka go Monyakišiši wa tša Phepo; 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Diporotšeke Tshepetšo ya tša Bosetšhaba tša Kgoro ya Toka le Tšweletšo ya Molaotheo; 
Nako 
Ge e le gore o motho yo a amogelago tšhelete ya phepo: 
Tsela ye e latelwago 
e ka ba ka lebaka la gore ga e sa lekana goba ka lebaka la gore ga o sa kgona go lefela tshelete yeo ya phepo. 
﻿Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Phetolo ya tšhelete ya tefelo ya phepo 
Tshepetšo ya go swana le kgopelo ya phepo ya mathomo e tla diragatšwa. 
Molao 
Mohlankedi wa Phepo; 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, e ya go Kgoro ya Toka le Tšweletšo ya Molaotheo. 
Ntle le ge lephodisa le kgopela tefelopele go kgontšha mo kgontšha go go fa taelo ya tiragatšo ya taelo ya tefelo ya phepo, go tla ba le tefelo ye nnyane goba e ka se be gona 
Hlogo ya Retešene, Toka le Tšweletšo ya Molaotheo, senthara ya Tirelo ye Hlwahlwa, 
Tlhalošo 
O ka kgopela gore tšhelete yeo o e lefelago ya phepo e fetolwe, 
Dira kgopelo go magaseterata yo a lego seleteng seo motho yo a lefelago tšhelete ya phepo a dulago ka go sona. 
Kgopelo ya gago e tla sepetšwa ka pele ka mo go ka kgonegago. 
Le tla swarwa ka go lekalekana, ka botho le ka tlhomphego le deriti. 
Tlatša foromo yeo e lebanego ya kgopelo mme o e iše, go mohlankedi wa tša phepo. 
goba le Bolaodi: Merero ya tsa Bong. 
Dira kgopelo ya phetolo ya taelo ka go kantoro ya magaseterata yo a lego seleteng seo motho yo a lefelwago tšhelete ya phepo a dulago ka go sona. 
Iša setatamente seo se feletšego sa letseno le ditshenyegelo, ga mmogo le setatamente seo se hlalošago mabaka a kgopelo, go mohlankedi wa tša phepo go sa kgathatšege gore o moamogedi goba molefi wa tšhelete ya phepo. 
Tlatša foromo yeo e lebanego ya kgopelo mme o e iše, ga mmogo le setatamente sa letseno le ditshenyegelo, go mohlankedi wa tša phepo. 
Molaodi wa Kgoro; 
Ge e le gore o motho yo a lefelago tšhelete ya phepo mme o sa hlwe o kgona tefelo yeo e beilwego: 
Tsenya ngongorego yeo o ka bego o na le yona ka go Monyakišiši wa tša Phepo; 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Diporotšeke Tshepetšo ya tša Bosetšhaba tša Kgoro ya Toka le Tšweletšo ya Molaotheo; 
Nako 
Ge e le gore o motho yo a amogelago tšhelete ya phepo: 
Tsela ye e latelwago 
e ka ba ka lebaka la gore ga e sa lekana goba ka lebaka la gore ga o sa kgona go lefela tshelete yeo ya phepo. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomi šwago 
Tlhalo šo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Lekola ge e le gore leina la gago le tšwelela mo lenaneong la bakgethi 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Ge leina la gago le sa tšwelele mo lenaneong la bakgethi o tlo eletšwa go etela ofisi ya kgauswi le wena ya Komišene ye e Ikemetšego ya Dikgetho gore o ingwadiše ka leswa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Bakgethi bao ba ingwadišitšwego ba ka kgonthiša gore naa ba ngwadišitšwe gabotse mo lenaneong la bakgathi. 
Ga go diforomo tše di tlatšwago. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tshedimošo e tlo lekolwa o le gona. 
Tsela e latelwago 
Romela nomoro ya gago ya ID ka SMS go 32810. 
﻿Legoro le le lebišwa go batšwantle bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye 21 gomme e lego bana ba moagi wa Afrika Borwa goba modudi wa go ya go ile. 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile ya bakgopedi bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye 21 gape e le bana ba baagi ba Afrika Borwa 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Afrika Borwa ka dipukwana tša bona tša boitsebiso goba ditumelelo tša bodulo bja go ya go ile. 
ka ntle le ge kgopelo ya kgonthišišo ya maemo a bodulo bja gago e dirilwe. 
Mafelo le diatrese 
Batswadi ba swanetše ba romele boikano bja thekgo ya matlotlo. 
Godimo 
Godimo 
Tlhalošo 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Batswadi ba hlokega gore ba romele bohlatse bja boagi bja bona goba maemo a bona a bodulo bja go ya go ile ka 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Gore o hlatsele botswadi, romela setifikeiti sa ngwana sa matswalo. 
Tlhalošo 
Tumelelo ya bodulo bja go ya go ile e fiwa ka tlase ga mabaka a gore e tla fetšišwa ka morago ga mengwaga ye mebedi go tloga ka letšatšikgwedi la matswalo a gago a 21, 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tefelo 
﻿Dikopano ga ntši di swarwa magareng ga maloko ge fela go hlokagala. 
Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ke sehlangwa sa kgwebo sa maloko a magareng a le tee le a 10. 
Tefelo 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Molao o šomi šwago 
Dikabelo tša khoporeišene ga di na mmaraka wa setšhaba. 
Le ge e le gore Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e nyaka go ba le mohlankedi wa tša ditšhelete, ga go hlokagale go ba le ditatamente tša ditšhelete tšeo di šomilwego ke badipuku. 
Mafelo le diatrese 
Tlhalo šo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mo go bontši bja Dikhoporeišene tšeo di Tswaletšwego, maloko le wona ke balaodi ba kgwebo. 
Maloko a Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ga a gapeletšege go tšea karolo ye bohlokwa go sepetša kgwebo. 
Tlanya ka bothakga foromo ya CK1 goba e tlatše ka enke ye ntsho, o šomiša maletere a magolo. 
Godimo 
Ntsha foromo ya kopo, CK1. 
Le ge e le gore Molao wa Dikhamphani o laela ka kgapeletšego dikopano tša dikhamphani, kudu mabapi le dikopano tša setšhaba, ga go na dinyakwa mabapi le Khoporeišene yeo e Tswaletšwego . 
Kgopelo ya ngwadišo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tsela e latelwago 
R50 ya peeletšo ya leina 
Godimo 
Beeletša leina la Khoporeišene yeo e Tswaletšwego, foromo, CK7. 
Molao o šomi šwago 
Godimo 
Godimo 
Tefelo 
R100 ya ditatamente tša ditšhelete 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Hlagiša dikgatišo tšeo di netefaditšwego tša ditokomane tša boitsebišo tša maloko ao a amegago. 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Hwetša lengwalo la tumelelo go tšwa go Mohlankedi wa Ditšhelete. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿Polelo; 
Dišetulo gantši di na le dikarolo tše tshela, e lego: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya Laesense ya Kgwebo ya Tirelo ya Kgašo 
Romela setlogo le dikhopi tše 16 tša foromo ya kgopelo le tefelo yeo e sa bušeletšwego morago go . 
Mananeo a Moyeng 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Godimo 
Laesense ya Kgwebo ya Tirelo ya Kgašo e fiwa tirelo ya kgašo yeo e šomelago tšhelete goba bjalo ka karolo ya setho sa go dira tšhelete. 
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla boetšwa morago go mokgopedi gomme go ka se dumelelwe maikarabelo ao a hlakahlantšhago. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Foromo ya kgopelo le mafelo a tikologo ao a šišintšwego di bopa karolo ya Kuranta ya Mmušo yeo e fetšwego taletšo ye e itšego ya go dira kgopelo. 
matlotlo 
Ditirelo tša Afrika Borwa tša Kgašo ke mogaši o le noši wa setšhaba woo o nago le laesense ka Afrika Borwa. 
maemo a Tlemanego: maemo a molao a mokgopedi 
Godimo 
go dira lenaneo: Dikhouta tša Diteng tša Selegae; 
Molao o šomišwago 
Motho ofe goba ofe yo a ikemešeditšego go fana ka tirelo ya kgwebo ya kgašo o swanetše a dumelelane le dišetulo tšeo di laeditšwego ke 
Tsela e latelwago 
Taletšo ya go Dira kgopelo ya Laesense ya Kgwebo ya Kgašo ya Modumo, yeo e phatlaladitšwwego ka molao ka gare ga Kuranta ya Mmušo. 
dinyakwa tša sethekniki. 
Tlatša foromo ya kgopelo ka kgatišo, o diriša ditlhaka tše kgolo. 
Tlhalošo 
Motho ofe goba ofe yo a ikemišetšago go fana ka tirelo ya kgwebo ya kgašo o swanetše a sware Laesense ya Kgwebo ya Kgašo ya Modumo. 
nyako le sehlokwa sa tirelo ye e šišintšwego 
malao le Mabaka a Kakaretšo: tsela yeo e swanetšwego e latelwe 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Foromo ya kgopelo e tla ba karolo ya dišetulo tša Kuranta ya Mmušo. 
R30 000, tefelo yeo e sa bušeletšwego morago. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Laesense e ka tšea dikgwedi tše 6 go ya go tše 12. 
Godimo 
R2 500 e nyakega gore o hwetše setifikeiti ka morago ga ge se se no fiwa. 
Molao wa Kgokagano ya Elektroniki, 2005 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Kgopelo ya laesense ya tirelo ya kgašo ya modumo ya setšhaba : lebaka la mengwaga ye mene 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Laesense ya Kgašo ya Setšhaba e direla dinyakwa tša kgašo tša setšhaba lebaka la maksimamo wa mengwaga ye mene. 
Tefelo 
Laesense e fiwa ditšhaba tšeo di ihlamago bjalo ka khamphani ya Karolo 21, Trasete, mokgatlo wa boithaopo goba setho sefe goba sefe sa molao seo se sa šomelego tšhelete. 
E ka mpshafatšwa, go tla ya ka gore o dira kgopelo ya mpshafatšo ya laesense e se go pele ga dikgwedi tše tshela 
go hlatloša tokelo ya kgokagano le go ihlaloša ka tokologo 
Bjalo ka mokgopedi wa laesense, o swanetše o dire tše di latelago: 
go ama setšhaba ka go ba diriša bjalo ka batšweletši, balaodi le batheeletši ka tirišong ya kgokagano 
E ka mpshafatšwa fela ka tlase ga mabaka a gore laesense yeo e latetše mabaka ao a laeditšwego ke mmušo wa dilaesense. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Dinepo tša Laesense ya Kgašo ya Setšhaa ya mengwaga ye mene ke go fihlelela tše di latelago: 
Kgoro ya Dikgokagano e thekga dilaesense tša mengwaga ye mene ka ditlabelo tša kgašo le tšweletšo, gomme go tla ya ka gore di fihlelela dinyakwa tša Kgoro naa. 
gape e se go ka morago ga dikgwedi tše tharo pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya laesense yeo o nago le yona ga bjale. 
go fana ka mananeo ao a bonagatšago dikgahlego tše itšego le dinyakwa tša setšhaba, tšeo di akaretšago dinyakwa tša setšo, polelo, sedumedi le temokrafi. 
go ba le lentšu la ditšhaba 
go dumelela phapano ka gare ga intasteri ya kgašo 
Tirelo ya kgašo ya modumo 
Laesense e ba molaong mengwaga ye mene. 
Tirelo ya kgašo ya thelebišene. 
ICASA e tla ntšha taletšo ya go dira kgopelo ya tirelo ya kgašo ya modumo ya setšhaba gomme ya aba diteišene go mafelo a go fapana. 
Laesense ya Kgašo ya Setšhaba ya mengwaga ye mene e ka fiwa ka tlase ga magoro a a latelago: 
Godimo 
Tlatša foromo ya kgopelo ka kgatišo, o diriša ditlhaka tše kgolo. 
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi gomme go ka se dumelelwe go hloka maikarabelo ao a hlakahlakantšhago dilo. 
Hlama sehlophatšhomo sa go rwala maikarabelo a tshepedišo ya kgopelo gomme se šome bjalo ka mokgopedi legatong la setšhaba. 
Molao o šomišwago 
Romela setlogo sa foromo ya kgopelo le dikhopi tše 16 tšeo di hlatsetšwego go ICASA le tefelo ya kgopelo. 
laetša lefelo la studio le saete ya tshepedišo. 
sepediša dikgetho tša temokrasi tša maloko a Boto 
kgoboketša mesaeno go tšwa go setšhaba 
ngwala thulaganyo ya kgwebo 
Kgopela foromo ya kgopelo ya tirelo ya kgašo le phatlalatšo ya temoši. 
Netefatša gore sehlophatšhomo se dira tše di latelago: 
Foromo ya kgopelo e tla ba karolo ya dišetulu tša Mmušo. 
R250 ya neo ya laesense ka morago ga ge e se no fiwa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Go ka tšea dikgwedi tše 3 go iša go tše 4. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tefelo 
﻿Tlhalošo 
Kgopelo ya go ngwadiša khamphani ya go ba le 'share capital' 
Ye ke tokumente ye e saenelwago gomme ya kgatliwa setempe ke Mongwadiši wa Dikhamphani ge ditokumente ka moka tše di nyakegago di lekotšwe ka botlalo. 
Foromo ye e hwetšagala go Kgoro ya Kgwebo le Indasteri. 
Go ka tšea matšatši a go fihla a mahlano go ngwadiša khamphani ya go ba le 'share capital'. 
Tefelo 
Efa ramolao tumelelo ya semmušo, o hlaloše gore o mo fa maatla a go go emela. 
Khamphani ye e ngwadišwago e ena le matlotlo 
Mafelo le diatrese 
Tlatša diforomo tše di latelago tša go dira kgopelo: 
Ka ge e le gore tsela ya go dira kgopelo ya go ngwadiša khamphani ya go ba le 'share capital' e hlakahlakane, batho ba eletšwa go nyaka thušo ya boramolao ge ba dira kgopelo ye bjalo. 
Dira kgopelo ya leina ka go tlatša CM5 – Kgopelo ya leina. 
Molaodi yo mongw ele yo mongwe wa khamphani o swanetše go tlatša foromo ya CM47. 
Tlatša foromo CM44 – Diathekele tša khamphani ye e nago le 'share capital' ya go šomiša šetule 1, goba foromo ya CM44A - Diathekele tša khamphani ye e nago le 'share capital' ya go se šomiše šetule 1. 
Foromo ye e hwetšagala go Kgoro ya Kgwebo le Indasteri. 
Khamphani ya praebete ga ya dumelelwa go diriša ka botlalo 'Table B' mo foromong ya kgopelo goba ga ya dumelelwa go e fetola go ya ka Molao wa Dikhamphani, 1973. 
R350 le R5 mo godimo ga 'authorised capital' ye nngwe le ye nngwe dišere tše dingwe le tše dingwe tše 
Tsela e latelwago 
Balaodi ka moka ba swanetše go tlatša foromo ya CM44C – Bao ba saenelago Diathekele. 
Tlatša CM29 – Diteng tša registara ye e nago le maina a balaodi le bahlankedi ka botlalo. 
CM1: Setifikeiti sa Kopantšho 
Khamphani ya setšhaba e ka šomiša 'Table A' mo foromong ya kgopelo goba ya dira gore e fetolwe gore e nyalelane le Molao wa Dikhamphani, 1973. 
Tlatša foromo ya CM31 go fa tumelelo ya motho yo a tlogo šoma bjalo ka molekodi wa dipuku. 
Foromo ye e hwetšagala go Kgoro ya Kgwebo le Indasteri. 
1000 ge e le gore dišere di na le boleng, goba R5 mo dišereng tše 1000 ge e le gore dišere ga di na boleng. 
Memorandamo le Diathekele tša khamphani di swanetše go hlophiwa gore di nyalelane le khamphani ya go ba le 'share capital' gomme di swanetše go hlatselwa ke ramolao. 
CM2: Memorandamo wa tlhakanelo le - CM2A - CM2B - CM2C ge e le gore go na le bengdišere ba go feta 1 goba 2D ge e le gore go na le mongdišere o tee. 
Molao wa Maina a Dikgwebo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao wa Taolo ya Dišere 
Foromo ye e hwetšagala go Kgoro ya Kgwebo le Indasteri. 
Molao wa Dikhamphani 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tirelo ye e lebane le bengdikoloi bao tshedimošo ya dikoloi tša bona e fetogilego. 
Molao o šomišwago 
Netefatša diphetogo tša dintlha tša senamelwa 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Diphetogo tšeo di ka akaretša nomoro ya entšene goba nomoro ya boitsebišo bja koloi . 
setifikeiti sa Bohlatse sa Maphodisa a Afrika-Borwa goba abitabiti 
setifikeiti sa boingwadišo bja koloi. 
Godimo 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona. 
O swanetše go tsebiša Kgoro ya Dinamelwa ge e le gore diphetogo tšeo di dirilwe. 
Godimo 
National Road Traffic Act, 1996 
Tsela e latelwago 
Ga go difomo tše di tlatšwago. 
Godimo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Ofisi ya therafiki e tlo ngwadiša tshedimošo ye mpsha ya koloi mo lenaneong la bosetšhaba la go bitšwa National Traffic Information System . 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Eya le ditokumente tše di latelago: 
﻿goba 
Go sa kgathatšege tlhalošo ya molao o fe goba o fe, motswadi yo a dumeletšego phiwo ya ngwana o na le tokelo ya go gogela morago tumelelo yeo mo matšatšing a 
o hlokofatša ngwana mmeleng, maikutlo goba ka thobalano, o mo swara ga mpe goba o a mo hlokofatša goba o dumelela hlokofatšo, tshwarompe go ngwana; 
Tsebišo e sedimoša motswadi gore tumelelo e filwe mme a mo fa sebaka sa go: 
Tumelo le kgogelo morago ya tumelo ya go fana ka ngwana ya motswadi goba mohlokomedi wa ngwana 
go dira kgopelo ya phiwo ya ngwana ge e le tate wa tlhago wa ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo. 
morago ga dinyakišišo tša kgorotsheko ya bana, go latelwa dikgonono tša mme wa ngwana, a hwetšwa gore o katile goba o hlokofaditše mma'go ngwana. 
yo a ganago ka tumelelo mo go sa swanelago; 
e le go tata'go ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo, mme yena 
o swanetše go dira kgopelo go kgorotsheko ya maleba ya bana ya taelo ya boikano bjo bo netefatšago gore ke tata'go ngwana le gore dnyakwa tša mma'gwe ga di hlokagale. 
goba 
60 morago ga go fa tumelo. 
e le go tata'go ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo ka kamano ya ka gare ga leloko la madi le mma'go ngwana; 
Tumelo ke tumelelo yeo e ngwetšwego yeo e fiwago batswadi bao ba tlilego go fiwa ngwana. 
Tsebišo go tšwa go tata'go ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo e nyakega fela ge: 
goba 
o hlotše goba a thuša kgogelo ya ngwana ka go tša thobalano, go thopja le go šomišwa ga mpe ka tša thobalano, goba o thuša ngwana le go hlola gore a dire mediro ya bohlola; 
o ttlogetše ngwana mme ga a tsebjwe mo a lego; 
Tumelo e ka fiwa ke motswadi goba mohlokomedi wa ngwana, goba ngwana ka boyena. 
Ge mma'go ngwana a se a fa tumelo go diphetogo tša dintlha tša ngwana tša ngwadišo ya matswalo, motho yo a ratago tšewa bjalo ka tata'go ngwana yoo, 
go fa mabaka ao ka wona tumelelo ya gagwe e se ya swanela go hwetšwa le go tšwela pele ntle le yona; 
O swanetše go dira diphetogo tšeo di amegago mo matšatšing a 14 morago ga go amogela tsebišo. 
goba 
Kgorotsheko ya bana e ka se ntšhe taelo ya phiwo ya ngwana pele ga lebaka la ge matšatši a 60 a fetile. 
Ge mme wa ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo a dumeletše diphetogo tša dintlha tša ngwana tša ngwadišo ya matswalo, tata'go ngwana o tla tsebiswa. 
wa ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo yo a ganago go ba tata'go ngwana goba bana, mo go se nago lebaka, ga a ka phethagatša mošomo wa gagwe wa botswadi mabapi le bana; 
Batswadi ba ngwana ba hlokofetše mme ga go na mohlokomedi wa ngwana yo beilwego. 
Ge e le gore temogo yeo e ka se hlole kgolego ya molao wa go kata le go hlokofatša; 
o be a swaretšwe molato wa go kata goba tlhokofatšo ya mma'go ngwana; 
mokomišenare o tla hlokomologa tumelelo yeo mme a ntšha tsebišo go motswadi yo mongwemo matšatšing a 14. 
Ge tumelo e filwe ke motswadi o tee fela, mme motwadi yo mongwe a se gona go ka fa tumelelo goba a se a swanela go fa tumelelo, 
Ngwana a ka dumela go fiwa motho yo mongwe ge fela a le mengwaga ye lesome le go feta. 
Motswadi 
gogela morago tumelo ya gagwe; 
ga a kgone go fa tumelelo ka lebaka la go fokola monaganong; 
Tsebišo ya tumelo ya phiwo ya ngwana 
Mabaka ao ka wona go sa nyakegego tumelelo 
o ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo o paletšwe ke go araba mo matšatšing a 14 go tsebišo yeo a e filwego yeo e hlalošwago ka tlase. 
Tumelo e swanetše go dirwa ka go ngwala. 
ge e le gore o ngwadišitše dintlha tša matswalo a ngwana mme a netefatša gore dintlha di lokile ka dinako tšohle; 
Ge o le motswadi goba mohlokomedi wa ngwana, tlatša Foromo ya 12A, Kgogelomorago ya motswadi goba mohlokomedi ya phiwo ya ngwana pele ga mokomišenare mo matšatšing a 60 morago ga tumelo yeo. 
Kgogelomorago ya tumelo 
le ge o le ngwana, tlatša Foromo ya 13, Tumelo ya ngwana go tšewa. 
tsebiša kgorotsheko yeo e amegago le modirelaleago yo a amegago ge e le gore go a tsebega gore theeletšo ya phiwo e tla swarelwa go kgorotsheko; 
o o netefaditše, ka go ngwala, tate a dumetše, ka go ngwala, gore ke tata'go ngwana; 
gore, mo mabakeng a tumelelo ya motswadi, motswadi yoo a ka nna a gogela morago tumelo ka go ngwala ka go Forormo ya 12A 
Nako 
Tsela ye e latelwago 
Molao 
o tate a dumetše, ka go ngwala, gore ke tata'go ngwana; 
Legoratshomo la tshepetšo ya kgopelo ya phiwo ya ngwana le ya ka mararankodi a morero. 
wa ngwana yeo e se nago maina goba dintlha tša batswadi bao ba tlilego go fiwa ngwana ge e le gore e kgotsofala gore dikgahlego tša ngwana di a kgotsofatšwa. 
mme 
o mma'go ngwana, ka nako ya go tumelelo ya gagwe: 
a tsebiša mokomišenare yo a netefaditšego tumelo gore go a tsebega gore theeletšo ya phiwo e tla swarelwa go kgorotsheko. 
Ge tumelo e ka gogelwa morago ka go selete seo tumelo e sego ya dirwa ka go sona goba mo phiwo ya ngwana e ilego go theeletšwa ka go sona, mokomišenare o tla re ka pele a: 
Pele ga ge mokomišenare a netefatša tumelo, o swanetše go tsebiša motho yo a fanago ka tumelo: 
Motswadi yo a filego tumelelo mme a kganyoga go phumula tumelelo ya motswadi yo mongwe, o swanetše go tsebiša mokomišenare ge a netefatša tumelelo ya gagwe. 
Tumelo e swanetše go gogelwa morago ka go ngwala. 
tša botipolomata goba boromiwa bja khonsuleiti, goba ka moahlodi, magaseterata, moahlodi wa khutšo goba mohlankedi wa setšhaba wa naga yeo e amegago. 
Pego ye e swanetše go išwa mo matšatšing a 60 morago ga tumelo, goba ka nako e fe goba e fe pele ga taelo ya phiwo ya ngwana yeo e fiwago ke kgorotsheko ya bana. 
o modirelaleago o fana ka pego ya go netefatša gore tate ke mang o kae go mokomišenare yo a netefaditšego tumelelo ya mme, goba kgorotsheko ya bana yeo kgopelo ya phiwo ya ngana e dirilwego ka go yona. 
o dirile gore boitsebišo bja gagwe le mo a lgo di tsebagale; 
Ge e filwe ka mono Afrika Borwa, motho goba batho bao ba fanago ka tumelo ba swanetše go saena pele ga mokomišenare wa leago la bana, yo a tlago netefatša tumelo. 
Go fa tumelelo 
ka ga ditlamorago tša semolao tša phiwo ya ngwana; 
Le ge e le gore tumelo e swanetše go ba le maina a batswadi bao ba tlilego go fiwa ngwana, kgorotsheko ya bana e ka dumela tumelelo ya motswadi goba mohlokomedi 
Molao wa Tlhokomelo ya Bana, 1983 
Mokomišenare o tla re ka pele a tsebiša kgorotsheko yeo ka go yona theeletšo ya phiwo e tlago swarelwa le go tsebiša kgorotsheko le modirelaleago yo a amegago ka ga kgogelomorago. 
Tumelo yeo e fiwago ka ntle ga Afrika Borwa e swanetše go saenwa mme ya netefatšwa pele mohlankedi ka go ditirelo tša Afrika Borwa 
pele ga mokomišenare nako e fe goba e fe mo matšatšing a 60 morago ga go fa tumelelo yeo; 
Tlhalošo 
goba 
Ge o le motswadi goba mohlokomedi wa ngwana tlatša Foromo ya 12, Tumelelo ka motswadi goba mohlokomedi go bofa phiwo ya ngwana; 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Mafelo le Diatrese 
ka khetho ya yona, e mo fa tumelelo ya go ba gona, ka lebaka la gore go ya ka kakanyo ya yona, go ba gona ga gagwe go tla kgotsofatša dikgahlego tša ngwana. 
Form 12: Consent by parent or guardian to tie adoption of a child 
gore motho yo a amegago a ka ba gona ge kgopelo ya phiwo ya ngwana senkwa ntle le ge kgorotsheko, 
Tirelo ga e lefelwe. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Ditirelo tša Botseta 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
dinageng tša ka ntle di aba ditirelo go badudi ba Afrika Borwa bao ba šomago, ba dulago le go eta dinageng tša ka ntle. 
Lefaphakgolo la Ditirelo tša Botseta la Kgoro ya Merero ya ka Ntle le Dikarolo tša Botseta tša Baemedi ba Afrika Borwa 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalo šo 
Molao o šomi šwago 
Tlhalo šo 
Kgopelo ya go fetolela Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ka go khamphani 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e ka gola kudu, mme ge e golela pele, batšeakarolo ba swanetše go phagamiša Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ka koketšego ya tšhelete. 
Dira kgatišo ya diforomo tša CM1 go ya go CM44C 
Ge leina la Khoporeišene yeo e Tswaletšwego le ile go fetolwa, 
mafelelo a ngwaga wa tša ditšhelete o a fetoga goba mohlankedi wa tša ditšhelete yo moswa o a thwalwa, diforomo tša CK2 le CK2A di swanetše go išwa pele goba ka morago ga phetogo. 
Ge e le gore go tla ba le diphetogo tšeo di swanetšego go dirwa, bjalo ka ge leloko le itokolla mošomong, 
Godimo 
E ka ba gore Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e phadišana le dikhamphani tše kgolo mme e rata go fetogela ka go khamphani gore mediro ya yona e sepetšege ka phadišano 
Godimo 
Ge e le gore ga go na ditokomane tšeo di tsentšwego ka thoko ga ditokomane tša khamphani, go tla tšea matšatši a mabedi go iša go a mahlano go fetolela Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ka go khamphani. 
Molao o šomi šwago 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Godimo 
Molao wa Dikhamphani 
Mohlankedi wa tša ditšhelete le moswaradipuku wa Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e ka nna ya se be motho o tee. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Ge e le gore ditokomane tša di išitšwe ka thoko, go tla tšea dibeke tše tharo go phethagatša tshepetšo. 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tumelelo ya sehlopha e fiwa motšwantle yoo e lego leloko la sehlopha sa sekepe. 
Godimo 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
R425 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Dikgopelo di tšea maksimamo wa lebaka la matšatši a 30. 
Tefelo 
Tlhalošo 
Godimo 
Peeletšo ye bjalo e tla bušetšwa morago go wena ka morago ketelo ya gago ya mafelelo goba ka morago ga ge o hweditše tumelelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Kgopelo ya tumelelo ya sehlopha 
Romela bohlatse bja ditšhelete tšeo di kgotsofatšago tša mong wa sekepe seo tša go fihlelela dinyakwa tša tšatši ka tšatši le ditshenyagelelo tša kalafi. 
Romela bohlatse bja go laetša gore mekitlana ka moka ya mosepediši e lefeletšwe. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
Lefela peeletšo, ge eba e a hlokega go ya ka Merero ya Selegae, gore o netefatše kobamelo go ya ka melawana le mabaka a tumelelo ya sehlopha. 
Godimo 
Tšweletša lengwalo la kgopelo go tšwa go mong wa sekepe, leo le nago le boikano bja go rwala maikarabelo a kobamelo a motho yo bjalo a Molao wa Phalalelo, 2002. 
Romela pasporoto yeo e lego molaong. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tefelo ya peeletšo e ka dirwa ka tšheke yeo e netefaditšwego ke panka goba karata ya mokitlana mafelong ao ditirelo tša mohuta wo di hwetšagalago gona. 
Dikgopelo di ka dirwa lefelong la matseno ka Afrika Borwa. 
Tumelelo ya sehlopha e ka fiwa maksimamo wa dikgwedi tše tharo ka nako e tee. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
﻿Tlhalošo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Crime Stop ke mafelo a mantši a tshedimošo ao a rwelego maikarabelo a go kgoboketša tshedimošo go tšwa go setšhaba malebana le basenyi le mediro ya bona. 
Maloko a setšhaba a thušwa ke bahlankedi ba mafelo a tshedimošo bao ba hlahlilwego ka tshwanelo go sepetša dipoledišano tša dinyakišišo. 
Se se go dumelela gore o tsebiše Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa malebana le mediro ya bosenyi ka tsela ye e bolokegilego le go hloka matšhošetši. 
O ka kgetha go se tšweletše leina la gago ge o rata. 
Bahlankedi ba go lota mehlala le go hlatha bao ba founago ga ba dumelelwe go Crime Stop go netefatša go se tšweletšwe maina a batho ba ba abelanago ka tshedimošo. 
Tshedimošo yeo e abjago e romelwa go matseka. 
Makala a Tshedimošo a Crime Stop ao a kgethilwego gape a kgokaganya batho bao ba abelanago ka tshedimošo le banyakišiši ka tsela ya mogala wa dipoledišano tša phatlalatša. 
Gape o ka bega mediro ya bosenyi ka tsela ya elektroniki go webesaete ya South African Police Service 
yeo le yona e netefatšago go se tšweletše leina la gago, ka ntle ga ge o ka laetša ka tsela ye nngwe. 
Se se thuša mohlankedi wa dinyakišišo go swara dipoledišano le moaba-tshedimošo thwii. 
Lemoga: se se dirwa fela ka tumelelo ya gago. 
Tshedimošo ye e ka šomišwago e kgokagantšwe le khoute ya nomoro yeo o e filwego. 
Mohlankedi wa lefelo la tshedimošo o tla go hlahla ka dipotšišo tše dingwe gomme ge e le gore tshedimošo ye o e abilego e ka šomišwa, a ka go fa khoute ya nomoro ya moswananoši. 
Godimo 
O tla kgopelwa go founela Crime Stop go 08600 10 111 mo nakong ye e filwego go bona ge e ba tshedimošo e bile le mohola le gore o na le maswanedi a go fiwa tebogišo. 
Kgotla nomoro ya Crime Stop 08600 10 111. 
Ge e le gore tshedimošo ga e mo tšwele mohola mohlankedi yoo o tla go hlalosetša lebaka le go go eletša gore o ka hwetša bjang tshedimošo ye e feleletšego. 
Tsela e latelwago 
Mohlankedi o tla kgaotša mogala ka pela ge e le gore ga a kgotsofale gore o motho yo a leditšego mogala la mathomo. 
Nomorotšhupetšo e tla laetšwa morago ga gore o romele foromo. 
Nako ye e latelago, mohlankedi o tla rerišana ka molato le wena ge fela e le gore khoute ya nomoro ye o e abilego ke ya nnete 
le gore bohlatse bja gago bja boitsebišo bo nyalelana le profaele ye e lego rekotong. 
Se ke magato a tšhireletšo ka gona ga se rerišanwe. 
Ge e le gore o bega bosenyi ka tsela ya elektroniki, tlatša foromo ya go sedimošwa ka dikutullo mo go webesaete ya SAPS. 
Ge tebogišo e beakantšwe, Crime Stop e tla ikgokaganya le wena go beakanyetša tefelo. 
Crime Stop e tla fetišetša tshedimošo go lekala la maleba la dinyakišišo go šalwa morago 
Molao o šomišwago 
, ka kgopelo ya gore go fiwe tshedimošo ka dikutullo tša mathomo mo diiring tše 24 le dikutullo tša dinyakišišo ka pela ka moo go kgonegago 
Ge e le gore o na le maswanedi a go amogela tebogišo ge e ba o kgopetše tebogišo, mohlankedi wa dinyakišišo o tla laetša tebogišo le go fetiša kgopelo go ya ka NI 2/2001. 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Crime Stop e tla fetiša tshedimošo yeo e filwego go lekala la maleba la dinyakišišo go šalwa morago, 
Go founa ka selefoune : mogala o lefišwa ka dikelo tša mehleng tša selefoune 
Ge e le gore o na le maswanedi a go amogela tebogišo ge e ba o kgopetše tebogišo, mohlankedi wa dinyakišišo o tla laetša tebogišo le go fetiša kgopelo go ya ka National Information 2/2001. 
Godimo 
ka ge se se ka šitiša gagolo dikamano tša potego malebana le go se tšweletše leina magareng ga SAPS le moaba-tshedimošo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
ka kgopelo ya gore go fiwe tshedimošo ka dikutullo tša mathomo mo diiring tše 24 le dikutullo tša dinyakišišo ka pela ka moo go kgonegago. 
Ge tebogišo e beakantšwe, Crime Stop e tla ikgokaganya le wena go beakanyetša tefelo. 
Ka ge o nyakwa go ya ka maemo a boditšhabatšhaba a Crime Stoppers, ga go nomoro ya bahlankedi ba go hlatha dinomoro goba go lota tshedimošo ye nngwe bao ba dumeletšwego mo mabaleng a Crime Stop 
Ga go nyakege gore o tlatše diforomo dife goba dife ka ge bosenyi bo begwa ka mogala. 
Go founa ka mogala wa Telkom: Mogala wo tshenyegelo e lefšago ke lena ka bobedi 
Godimo 
Le ge go le bjalo, ge o bega bosenyi ka tsela ya webesaete ya SAPS, tlatša foromo ya go fiwa tshedimošo ka dikutullo ya elektroniki. 
Tefelo 
﻿Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Go tsena lenyalong ka tlase ga melao ya setšo 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge ba nyaka go fetola mohuta wa lenyalo la bona morago ga go tsena lenyalong ba tlo swanela ke go dira kgopelo go Kgorotsheko ya Godimo. 
Mosadi bjale o na le maatla a go tsenela dikontraka tše di itšego ntle le go thušwa ke monna wa gagwe. 
Lenyalo la setšo le tlo tšewa bjalo ka la semolao ge e le gore batho bao ba tsenago go lona ba kgotsofaditše dinyakwa tše di latelago: 
Godimo 
Lenyalo le swanetše go rerišanwa, le ketekwe gomme le phethagatšwe go ya ka molao wo 
Etla le pukwana ya gago ya boitsebišo gomme o tlatše Foromo A: Kgopelo ya go ngwadiša/botšiša ka ga go ba gona ga lenyalo la setšo yeo e nyakago gore wena o ngwale tshedimošo ye e latelago: 
Ge monna le mosadi ba nyaka gore lenyalo la bona e se be la tlhakanelo ya dithoto, ba tlo swanela ke go saenela kontraka ye e hlalošago gore ga ba hlakanele dithoto pele ba ka tsena lenyalong. 
Manyalo a Setšo le Tlhakanelo ya Dithoto 
Ge e le gore monna o na le basadi ba go feta o tee, manyalo ao ka moka a a tšewa bjalo ka a semolao go ya ka molao wo moswa. 
Se se ra gore monna le mosadi ba na le ditokelo tša go lekana mo dithotong le ditšheleteng gomme le dikoloto ba di hlakanetše. 
Le ge go le bjalo, ga go o tee wa lena yo a ka kgonago go tsena lenyalong le lengwe la setšo le motho yo mongwe ge bobedi bja lena bo tsene lenyalong la segae. 
Ge e le gore o be o tsene lenyalong la setšo pele ga 15th Nofemere 2000, lenyalo la gago le swanetše go ngwadišwa le Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Tsela e latelwago 
Ge e le gore o tsene lenyalong la mohuta wo morago ga go tsenywa tirišong ga molao wo, o swanetše go ngwadiša lenyalo la gago mo dikgweding tše tharo morago ga letšatši la lenyalo. 
Empa ge yo mongwe a sa rate go ya, go ka ya motho o tee gomme a boa le bohlatse bja maleba. 
Lobola ga se senyakwa sa gore lenyalo le le tšewe bjalo ka la semolao 
lengwalo la moetapele wa setšo goba afitabiti. 
Tlhalošo 
Go tlo direga eng ge re nyaka go tsena lenyalong la segae ka morago ga go tsena lenyalong la setšo? 
Hlokomela gore manyalo a ke kgale a tšewa bjalo ka a semolao. 
Bao ba tsenago lenyalong le ba swanetše go ba ka godimo ga mengwaga ye lesomeseswai 
Go tlo direga eng ge monna wa ka a nyaka go nyala mosadi yo mongwe? 
dinomoro tša ID, maina le matšatši a matswalo a monna le mosadi 
ditlhatse tše pedi 
Ge e le gore o be o tsene mo lenyalong la setšo pele ga letšatšikgwedi le, lenyalo la gago le tšewa bjalo ka la semolao go ya ka molao wo mofsa. 
Monna o swanetše go tsenela kontraka ya go ngwalwa yeo e tlogo hlaloša gore go swanetše go direga eng ka dithoto gape monna o swanetše go dira kgopelo go kgorotsheko gore e dumelele kontraka. 
Ge monna wa gago a se na le basadi ba bangwe, o ka tsena lenyalong la segae le la setšo. 
Ke neng mo ke swanetšego go ngwadiša lenyalo la ka? 
mohlankedi wa go ngwadiša manyalo, goba 
tshedimošo ye e tletšego malebana le tumelelano ya lobola/magadi, le 
le gomme o hlaloša le melao yeo batho ba ba tsenelago manyalo a mohuta wo ba swanetšego go e latela gore manyalo a bona a tle a kgone go tšewa bjalo ka a semolao. 
Foromo e swanetše go saenwa pele ga: 
Kgorotseko e swanetše go kgonthiša gore dikgahlego tša thoto ka moka tša basadi ka moka di a šireletšwa. 
Manyalo a setšo ka moka a a bilego gona ka morago ga go tsenywa tirišong ga Molao o a tšewa bjalo ka a tlhakanelo ya dithoto. 
Mosadi goba monna a ka ngwadiša lenyalo ofising ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Bao ba tsenago lenyalong le ba swanetše go fa tumelelo ya go nyalwa ka tlase ga molao wo 
maina a batswadi ba monna le mosadi le maina a baetapele ba setšo 
Go ya ka Molao wa Manyalo a Setšo mosadi o na le ditokelo le maemo a go lekana le a monna wa gagwe ge go tšewa sephetho malebana le gore go dirweng ka dithoto tša bona. 
Go eletšwa gore bobedi monna le mosadi ba sepele mmogo go yo ngwadiša lenyalo gore taba ye e kgone go potlakišwa. 
Gape Molao wo o akaretša le manyalo ao a bilego gona ka morago ga letšatšikgwedi 
Molao wa Manyalo a Setšo o thomile go šoma ka 15 Nofemere 2000. 
Godimo 
Go fana ka setsopolwa go tšwa go rejistara ya lenyalo la setšo:R53 
gomme yena motho yo o tlo go fa lengwalo la go hlatsela gore o rometše kgopelo. 
Diforomo di hwetšagala go Kgoro ya Merero ya Selegae 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Setifikeiti sa go ngwadiša goba Foromo C: o tlo fiwa Setifikeiti sa lenyalo la setšo. 
Setifikeiti se sekopana se fiwa le semeetseng 
Kgopelo e swanetše go romelwa go mohlankedi wa go ngwadiša manyalo goba motho yo mongwe yo a filwego maatla ao 
R11 e lefelwa ke molekani ge a ngwadiša lenyalo la setšo go motho yo a filwego maatla a go dira bjalo. 
Mohlankedi wa go ngwadiša manyalo goba motho yo mongwe yo a filwego maatla ao o tlo romela kgopelo ofising ya selete sa kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae gore e tsenywe ka gare ga rejistara ya setšhaba. 
Mohlankedi wa go ngwadiša manyalo o tlo go botša ge e le gore o a dumele goba ga a dumele go ngwadiša lenyalo la gago la setšo ka go go fa mabaka a seo. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Setifikeiti se e sego se sekopana se tšea dibeke tše tshela go ya go tše seswai 
Godimo 
Boloka setifikeiti se moo go bolokegilego ka gobane se bohlokwa. 
Tefelo 
O kgopelwa go botšiša batho ba ba šomago go ngwadiša manyalo kua go Kgoro ya Merero ya Selegae mabapi le tšhelete ye e lefelwago. 
Go nyaka le go gatišwa ga rejistara ya lenyalo la setšo goba tokumente efe goba efe ye e sepelelanago le rejistara: R53 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
motho yo a nago le maatla a go saeniša, yo a filwego maatla ao ke Molaodimogolo gore a phete mošomo wo go ya ka melawana ye e lego gona. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Khophi ya setifikeiti sa lenyalo la setšo: R11 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
Godimo 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Setifikeiti sa lehu ke tokumente ya semmušo yeo e fiwago lapa la mohu ge lehu le ngwadišitšwe. 
Kgopelo ya go fa tsebišo ya lehu 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Setifikeiti seo se sa felelago: R11 
Godimo 
Ge mofaladi a hlokofala ka Afrika Borwa, go beakanywa rekoto gomme ba lapa ba fiwa setifikeiti ka botlalo sa lehu. 
Molao o šomišwago 
Taelo ya poloko e ka fiwa ke: 
Setifikeiti seo se feleletšego: R50 
maloko a Ditirelo tša Sephodisa tša Afrika Borwa, goba 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
mošomi wa Merero ya Selegae yo a dumeletšwego semolao 
bammušari bao ba dumeletšwego semolao go ka fana ka ditaelo tša poloko. 
﻿Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya go phumula boingwadišo bja koloi 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tirelo gae lefelwe. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Godimo 
Tlhalošo 
khopi ye e sethifailwego ya ID ya gago 
Go ka tšea matšatši a mabedi go šomana le kgopelo ya gago. 
Mafelo le diatrese 
khopi ye e sethifailwego ya go hlatsela gore ke wena mong wa koloi yeo 
setifikeiti sa boingwadišo bja koloi. 
Tlatša fomo ya kgopelo ofising ye nngwe le ye nngwe ya therafiki. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Difomo di hwetšagala ofising ye nngwe le ye nngwe ya therafiki goba ya go ngwadiša dikoloi. 
Mong wa koloi a ka phumula boingwadišo bja koloi ya gagwe ge e le gore koloi yeo ga e sa sepela mo tseleng ya setšhaba 
Koloi ye e se nkego ya ngwadišwa lebaka la mengwaga ye mene e tlo phumulwa. 
Fana ka ditokumente tše di latelago: 
Tsela e latelwago 
goba ge go hweditšwe gore koloi yeo ga ya lokela go sepela tseleng ya setšhaba. 
Godimo 
Ofisi ya therafiki e tlo ntšha setifikeiti sa go phumula boingwadišo bja koloi yeo. 
﻿Molao o šomišwago 
Pego yeo e ngwetšwego yeo e filwego ke motho yo a nago la kgahlego e swanetše go išwa go Mongwadiši wa Dikhamphani. 
Ge Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego e sa hlwele e diragatša kgwebo, e ka kgopela Mongwadiši wa Dikhamphani gore e phumulwe mo go tathapeisi. 
Tefelo 
Tanelouta foromo ya kgopelo, ya CK6. 
Tlhalošo 
Phumula e hlaloša gore Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego e phumutšwe go tathapeisi le gore Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego ga e sa le gona. 
Ge Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego e tswalelwa ka boithaopo, dikgatišo tše pedi tša foromo ya CK6 di swanetše go tlatšwa 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Phumulo ya ngwadišo e tšea tekanyo ya dikgwedi tše tshelelago. 
Mafelo le diatrese 
Mo mabakeng a, maloko a khoporeišene a swanetše go tsebiša Mongwadiši wa Dikhamphani ka ga dikgatelopele tšeo. 
Tirelo ga e lefelwe. 
Iša dikgatišo tšeo di netefaditšwego tša ditokomane tša boitsebišo tša maloko a Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego . 
Tsela e latelwago 
Kgwebo e ka tšwela pele ka mokgwa wo mongwe, go fa mohlala, bjalo ka go ba mong o nnoši, morago ga ge phumulo e phethagetše. 
Kgopelo ya go phumula goba go tswalela Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego 
Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego e ka tswalelwa ka lebaka la tshepetšo ya kgorotsheko goba tswalelo 
e ka ba ka boithaopo ge maloko a Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego a kgopela tswalelo ka boithaopo, netefatšo e nyakega go tšwa go Mongwadiši wa Dikhamphani. 
ga e kgone go lefela dikoloto tša yona; 
Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego e ka emiša ka mošomo mme ya kganyoga go phumulwa, goba go fedišwa. 
maloko a kganyoga go abelana dithoto tša Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego magareng a bobona. 
Phedišo e ra gore Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego 
Mabaka a, a ka ba a bothata le mararankodi, mme Mongwadiši wa Dikhamphani o swanetše go tlabelwa ka tshedimošo ye itšeng. 
e emišitše ka mediro ya yona ; 
﻿Laesense e na le tshedimošo ya gago ya boitsebišo bjalo ka mootledi wa maleba. 
Kgatišo ya menwana ya gago e tlo dirwa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Go dira kgopelo ya laesense ye o swanetše go ba le mengwaga ye 18 goba go feta. 
Molao o šomišwago 
Eya ofising ya therafiki ya kgauswi le wena. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
diswantšho tše nne tša ID tše e sego tša mmala. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
Eya le ditokumente tše di latelago: 
pukwana ya boitsebišo goba pasporoto 
Tefelo 
Tlatša fomo DL1 ofising ya therafiki. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Laesense ya go otlela e dumelela motho go otlela koloi. 
Godimo 
Tlhalošo 
Kgopelo e phethagatšwa ka lona letšatši leo la kgopelo gomme o fiwa letšatšikgwedi la teko. 
Teko ya mahlo e tlo dirwa pele o fiwa tšatšikgwedi leo ka lona o tlogo dirwa diteko tša bootledi. 
Kgopelo ya laesense ya go otlela 
laesense ya go ithuta go otlela. 
﻿Laesense e na le tshedimošo ya gago ya boitsebišo bjalo ka mootledi wa maleba. 
Kgatišo ya menwana ya gago e tlo dirwa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Go dira kgopelo ya laesense ye o swanetše go ba le mengwaga ye 18 goba go feta. 
Molao o šomišwago 
Eya ofising ya therafiki ya kgauswi le wena. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
diswantšho tše nne tša ID tše e sego tša mmala. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
Eya le ditokumente tše di latelago: 
pukwana ya boitsebišo goba pasporoto 
Tefelo 
Tlatša fomo DL1 ofising ya therafiki. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Laesense ya go otlela e dumelela motho go otlela koloi. 
Godimo 
Tlhalošo 
Kgopelo e phethagatšwa ka lona letšatši leo la kgopelo gomme o fiwa letšatšikgwedi la teko. 
Teko ya mahlo e tlo dirwa pele o fiwa tšatšikgwedi leo ka lona o tlogo dirwa diteko tša bootledi. 
Kgopelo ya laesense ya go otlela 
laesense ya go ithuta go otlela. 
﻿Godimo 
Ge kgopelo e dumeletšwe, lefelo la go dira diteko tša go otlela le tlo go fa phemiti. 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Eya le setifikeiti sa gago sa maphelo. 
Dira kgopelo ya setifikeiti sa bohlahli lefelong le lengwe le le lengwe la go dira diteko tša go otlela. 
Gore o be mohlahli o swanetše go tsenela tlhahlo gommeo tšwelele ditlhahlobong tše di beilwego. 
Melao ya Bosetšhaba ya Pharakano e hlaloša gore motho yo mongwe le yo mongwe yo a nyakago go hlahla batho bao ba ithutelago go otlela o swanetše go ingwadiša le Kgoro ya Dinamelwa. 
Godimo 
Tefelo 
Tlhalošo 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
Motho yo a nyakago go ba mohlahli wa baithutelabootledi o tlo šoma fela ka mohuta wa dikoloi tšeo a filwego laesense ya gore a hlahle batho ka tšona. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Lefelo le go dira diteko tša go otlela le tlo romela kgopelo ya gago go MEC gore kgopelo yeo e dumellwe goba e ganetšwe. 
Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka mohlahli wa baithutelabootledi 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Setifikeiti sa mohlahli se šoma lebaka la ngwaga fela. 
O tlo romelwa seteišeneng sa maphodisa gore o hwetše pego ya melato ya gago . 
Godimo 
Tlatša fomo RI, Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka mohlahli wa baithutelabootledi. 
﻿go swarelela bodudi bja gagwe bja Afrika Borwa pele a ka hwetša bodudi bja naga ye nngwe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Godimo 
Tlatša diforomo BI-1664 le BI-529 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Mafelo le diatrese 
Tšweletša pukwana ya boitsebišo yeo e lego molaong. 
Kgopelo ya go ba modudi wa dinaga tše pedi 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Modudi wa Afrika Borwa yo a nyakago go hwetša bodudi bja naga ye nngwe o swanetše go dira kgopelo go Kgoro ya Merero ya Selegae 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Bodudi goba boagi bja bobedi bo ra gore motho o bonwa e le moagi wa dinaga tše pedi. 
Godimo 
E ka tšea dibeke tše tshela go iša go tše seswai. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Dira kgopelo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Bodudi bja bobedi bo fiwa batho ba mengwaga ya go feta 21. 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿Tsela e latelwago 
Kgopelo ya khopi ya mangwalo a koloi 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki. 
diski goba mangwalo a mangwe ao a ka bego a timetše, a sentšwe, le ge e le gore tshedimošo ye e tšwelelago mo mangwalong ao a lego gona ga e sa bonala gabotse. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Godimo 
Ofisi ya therafiki e tlo fana ka dikhopi tša mangwalo a dikoloi tše bjalo ka ditifikeiti tša boingwadišo, ditifikeiti tša go bontšha gore koloi e loketše tsela, 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo. 
Tlatša fomo ya kgopelo. 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
Godimo 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
﻿Tirelo ya e-filing e tlo romela molaetša wa SMS goba e-meile go molefi wa motšhelo go mo gopotša ka foromo yeo e emetšego go tlatšwa goba go romelwa. 
Romela diforomo le ditefelo tša gago ka inthanete. 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Balefi ba motšhelo, difeme tša diakhaontente le bao ba šomago ka tša motšhelo gomme ba rata go romela diforomo tša bona goba tša batho ba bangwe ba kgona go ingwadišetša go šomiša tirelo ye ka inthanete. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Le ge e le gore mokgwa wo o bonala o sa kwešišege gabonolo, kgonthe ke gore o tloga o le bonolo kudu ebile ga o senye nako. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Balefi ba motšhelo bao ba nyakago go lefela ka mokgwa wa elektroniki ba swanetše go ingwadiša le tirelo ya SARS ya e-filing. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Khouto ya praebete le nomoro ya sephiri di tlo fiwa fela ka morago ga molefi wa motšhelo goba moemedi wa gagwe a filwe tumelelo ka botlalo. 
Godimo 
Eya go tirelo ya SARS ya e-filing. 
Mafelo le diatrese 
Thušo e hwetšwa ka go no tiela mogala go bašomi ba Call Centre and Support Desk bao ba tlogo go hlalošetša gore o dire eng. 
Molefi wa motšhelo o tlo šomiša khouto ya gagwe ya praebete le nomoro ya sephiri go fihlelela foromo yeo. 
Ka go realo, SARS ga e sa tlo fa motho yo a šomišago tirelo ye dikhopi tša diforomo tše. 
Websaete e tlo tšweletša tshedimošo go no swana le ge e tšwelela mo foromong ye e printhilwego. 
Ga go nyakege lenaneo la khomphutha le le ikgethilego gore motho a kgone go ingwadiša – ke fela go kgokagana le inthanete le lenaneo la khomphutha la go bitšwa Windows. 
Gabjale, go na le diforomo tše di latelago: 
Tlhalošo 
Molefi wa motšhelo o tlo kgona go tlatša diforomo tše a ba a di romela ka mokgwa wa elektronini. 
Ge o šetše o ngwadišitšwe, o tlo amogela khouto ya praebete le nomoro ya sephiri gore o kgone go fihlelela tirelo ye. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ka gona molefi wa motšhelo o tlo kgona go tlatša foromo yeo mo Websaeteng. 
Tshedimošo ya molefi wa motšhelo e tlo kgonthišišwa go bona gore e swana le ye SARS e nago le yona gomme molefi wa motšhelo o tlo kgona go thoma go šomiša tirelo ye ya e-filing. 
Molefi wa motšhelo o na le kgetho ya go lefela ge a romela diforomo gomme a ka dira tefelo yeo nako efe le efe pele ga letšatši la mafelelo. 
Godimo 
Ga go na nako ye e beilwego malebana le tirelo ye. 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
Go romela diforomo le go lefela motšhelo ka mokgwa wa elektroniki 
Maikemišetšo a magolo a e-Filing ke go hlohleletša le go thuša balefi ba motšhelo le batho bao ba šomago ka tša motšhelo go romela diforomo tša bona ka mokgwa wa elektroniki. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Morago ga gore molefi wa motšhelo a tlatše foromo, tshedimošo yeo a e ngwadilwego e tlo kgonthišišwa ka botlalo. 
Kgetha konopi ya register ka letsogong la nngele gomme o kgethe mohuta wa boingwadišo wo wena o o nyakago. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Ge diforomo tša motšhelo di fiwa, SARS e tlo romela diforomo tša elektroniki mo tirelong ye ya e-filing. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Dipalo ka moka di hlakantšhwa ke khomphutha gore go se be le bošaedi bofe goba bofe. 
Balefi ba motšhelo ba fiwa sebaka sa go amogela, go tlatša, go romela le go lefela motšhelo ka tsela ye e tshepegago ebile e na le tšhireletšo mo letšatšing ka moka. 
﻿Tirelo ye e kgontšha motho goba mokgahlo go tlhama mollwane wa tša elektoniki le Tirelo ya Matlotlo a Bosetšhaba ka mokgwa wa dikgokaganyo tša kgašo. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya SARS ya go dira mollwane wa elektroniki 
le go go fokotša mokgwa wa go dira dilo ka tsela ya go se šomiše dikhomputhara mola ka go le lengwe o dira gore balefamotšhelo ba swarwe go lekana. 
Box 402, Pretoria, 0001 goba ka emeile go its.interfaces@sars.gov.za. 
nomoro ya go šomišwa ke modiriši le lentšu la sephiri go ya khomputhareng ya SARS moo tshedimošo e fetišwago gona. 
Tsenya Encryption Data Software khomputhareng. 
Godimo 
Go okeletšwa nako ya go iša diforomo tša motšhelo go ka dirwa ka mokgwa wa elektroniki ka ntle le go ingwadiša. 
Leletša le Molaodi wa SARS wa tša Mellwane ka bothata bjo bongwe le bjo bongwe bja go ama difaele, ka difaele tše di lahlegilego goba tša go gatišwa. 
Ingwadiše bjalo ka mošomišani wa tša mellwane ka go iša foromo ya electroniki INF001 go Taolo ya Mellwane ya SARS, P.O. 
Kgonthišiša ge e ba SARS e hweditše difaele tša diteko tša tshedimošo le Molaodi wa SARS wa tša Mellwane le go tsenya tirišong mellwane ka go fana difaele tša tshedimošo. wepsaeteng. 
lentšu la gago la sephiri gore o kgone go tsena dikgokaganong tša SARS. 
Iša difaele tša diteko tše di swerego tšhedimošo go, le go hwetša difaele tša diphetolo go tšwa go SARS. 
Godimo 
Sengwalwa sa An Interface User Guide se hwetšagala wepsaeteng ya SARS e bile maikemišetšo a sona ke go araba bontši bja dipotšišo. 
SARS e fa mokgahlo nomoro ya sephiri ya go tšweletšwa ke khomputhara. 
Godimo 
atrese ya Kgokaganyo goba Mogala ya go dira kgokagano ge e le gore o šomiša Kgokanganyo ya go dirišwa ke setšhaba goba kgokagano ya Integrated Services Digital Network . 
Motšhelo o moswa wa Letseno o dirilwe gore o kgone go fediša tšhomišo ya matlakala mo go kgonegago, 
SARS e tlile ka dinako tše di kaonafaditšwego tša go šomana le Dikgopelo tšeo di tlo go tsenywa tirišong mo mongewgeng ya go feta ye mebedi . 
Tsela e latelwago 
Mellwane ye mentši ya mellwane ya elektroniki e šetše e tšweleditšwe. 
Ge o ngwadiša goba o lefa, SARS e tlo šomana le go boingwadišo bja gago mo matšatšing a 10 a mošomo. 
Mafelo le diatrese 
Hwetša encryption data software le mekgwa ya go e tsenya khomputhareng go tšwa go SARS. 
Ngwala fase tshedimošo ka moka ye o e fiwago ke SARS ka morago ga ge o ngwadišitše: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Gantši SARS e tlo romela software go mokgahlo. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Income Tax Act, 1962 Molao wa Motšhelo ya Letseno, 1992 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
﻿Tirelo ya e-filing e tlo romela molaetša wa SMS goba e-meile go molefi wa motšhelo go mo gopotša ka foromo yeo e emetšego go tlatšwa goba go romelwa. 
Romela diforomo le ditefelo tša gago ka inthanete. 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Balefi ba motšhelo, difeme tša diakhaontente le bao ba šomago ka tša motšhelo gomme ba rata go romela diforomo tša bona goba tša batho ba bangwe ba kgona go ingwadišetša go šomiša tirelo ye ka inthanete. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Ge o šetše o ngwadišitšwe, o tlo amogela khouto ya praebete le nomoro ya sephiri gore o kgone go fihlelela tirelo ye. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Balefi ba motšhelo bao ba nyakago go lefela ka mokgwa wa elektroniki ba swanetše go ingwadiša le tirelo ya SARS ya e-filing. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Khouto ya praebete le nomoro ya sephiri di tlo fiwa fela ka morago ga molefi wa motšhelo goba moemedi wa gagwe a filwe tumelelo ka botlalo. 
Godimo 
Eya go tirelo ya SARS ya e-filing. 
Mafelo le diatrese 
Thušo e hwetšwa ka go no tiela mogala go bašomi ba Call Centre and Support Desk bao ba tlogo go hlalošetša gore o dire eng. 
Molefi wa motšhelo o tlo šomiša khouto ya gagwe ya praebete le nomoro ya sephiri go fihlelela foromo yeo. 
Ka go realo, SARS ga e sa tlo fa motho yo a šomišago tirelo ye dikhopi tša diforomo tše. 
Websaete e tlo tšweletša tshedimošo go no swana le ge e tšwelela mo foromong ye e printhilwego. 
Ga go nyakege lenaneo la khomphutha le le ikgethilego gore motho a kgone go ingwadiša – ke fela go kgokagana le inthanete le lenaneo la khomphutha la go bitšwa Windows. 
Gabjale, go na le diforomo tše di latelago: 
Tlhalošo 
Molefi wa motšhelo o tlo kgona go tlatša diforomo tše a ba a di romela ka mokgwa wa elektronini. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ka gona molefi wa motšhelo o tlo kgona go tlatša foromo yeo mo Websaeteng. 
Tshedimošo ya molefi wa motšhelo e tlo kgonthišišwa go bona gore e swana le ye SARS e nago le yona gomme molefi wa motšhelo o tlo kgona go thoma go šomiša tirelo ye ya e-filing. 
Molefi wa motšhelo o na le kgetho ya go lefela ge a romela diforomo gomme a ka dira tefelo yeo nako efe le efe pele ga letšatši la mafelelo. 
Godimo 
Ga go na nako ye e beilwego malebana le tirelo ye. 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
Go romela diforomo le go lefela motšhelo ka mokgwa wa elektroniki 
Maikemišetšo a magolo a e-Filing ke go hlohleletša le go thuša balefi ba motšhelo le batho bao ba šomago ka tša motšhelo go romela diforomo tša bona ka mokgwa wa elektroniki. 
Mafelo le diatrese 
Le ge e le gore mokgwa wo o bonala o sa kwešišege gabonolo, kgonthe ke gore o tloga o le bonolo kudu ebile ga o senye nako. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Morago ga gore molefi wa motšhelo a tlatše foromo, tshedimošo yeo a e ngwadilwego e tlo kgonthišišwa ka botlalo. 
Kgetha konopi ya register ka letsogong la nngele gomme o kgethe mohuta wa boingwadišo wo wena o o nyakago. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Ge diforomo tša motšhelo di fiwa, SARS e tlo romela diforomo tša elektroniki mo tirelong ye ya e-filing. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Dipalo ka moka di hlakantšhwa ke khomphutha gore go se be le bošaedi bofe goba bofe. 
Balefi ba motšhelo ba fiwa sebaka sa go amogela, go tlatša, go romela le go lefela motšhelo ka tsela ye e tshepegago ebile e na le tšhireletšo mo letšatšing ka moka. 
﻿Dikgoba go maemo a godimo, e lego tirelo ya taolo ya godimo, di swanetše go kwalakwatšwa naga ka bophara go thwala go tšwa ka gare le ka ntle ga Tirelo ya Setšhaba. 
Batho bao e sego bašomi ba Tirelo ya Setšhaba, eupša ba na le kgahlego go dikgoba tšeo di kwalakwaditšwego 
Kgomaretša sengwalwa sa gago sa kanega-phelo le dikhopi tše di netefaditšwego tša dithuto tša gago. 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
Go hwetša, e ya go Kgoro ya Tirelo ya Setšhaba le Taolo 
Tsela e latelwago 
Application for Employment Kgopelo ya Mošomo go Tirelo ya Setšhaba 
Foromo ya kgopelo ga e lefelwe. 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Top 
Molao o šomišwago 
Dikgoro tše dingwe go swana le Tirelo ya tša Tšhireletšo di ka go kgopela gore o tsenele diteko tša tlhahlobo ya maphelo pele go lebelelwa kgopelo ya gago. 
Hwetša le go tlatša Foromo ya Z83, Kgopelo ya Mošomo go tšwa go webesaete ya DPSA. 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Dikgoba go dikgoro tša bosetšhaba le tša diprofense di tlatšwa ka go thwala bašomi bao ba šomago goba ka go laletša dikgopelo tša mošomo go tšwa go bao ba sa šomelego Tirelo ya Setšhaba . 
Mafelo le diatrese 
Tliša foromo go kgoro yeo sekgoba se lego gona 
Gape o ka hwetša foromo go tšwa go kgoro efe goba efe ya bosetšhaba goba ya profense 
Ge go thwala go akaretša batho bao ba sa šomego go Tirelo ya Setšhaba, kgoro ya maleba ya bosetšhaba goba ya profense e tla kwalakwatša dikgoba tšeo go dikuranta. 
Dikgoba ka molao di kwalakwatšwa go Phatlalatšo ya Dikgoba tša Tirelo ya Setšhaba yeo e ntšhwago ka beke ke Kgoro ya Ditirelo tša Setšhaba le Taolo . 
Dira kgopelo ya mošomo go Tirelo ya Setšhaba 
ba swanetše go re la mathomo ba hwetše go tšwa go kgoro yeo e ntšhitšego kwalakwatšo, ge e ba ba ka dira kgopelo. 
Phatlalatšo ya Dikgoba tša Tirelo ya Setšhaba, e tsebiša bašomi ba mmušo ka dikgoba ka gare ga Tirelo ya Setšhaba. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tshedimošo ya kgokagano ya dikgoro tšeo di kwalakwatšago e abja ka gare ga Phatlalatšo. 
Tlhalošo 
O ka, go lebeletšwe tsela yeo e latelwago ke kgoro ya maleba, amogela lengwalo leo le hlatselago gore go amogetšwe kgopelo ya gago. 
Tshepedišo ya tša go thwala le go hlaola ga e swane magareng ga dikgoro, le gona e ka fetšwa ka nako e kopana ka moo go kgonegago. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
﻿Go hwetša tshedimošo eya go Kgoro ya Bašomi 
Kgopelo go komiti ya ditirelo tše bohlokwa malebana le go dumelela gore lefelo la mošomo ka moka, goba karolo ya lona e tšewe bjalo ka tirelo ya go lokiša 
Mongmošomo a ka dira kgopelo ka lengwalo a le romela go komiti ya ditirelo tše bohlokwa gore lefelo la gagwe ka moka goba karolo ya lefelo la gagwe la mošomo e tšewe bjalo ka tirelo ya go lokiša. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tlatša foromo ya LRA 4.3 gomme o e romele go Komiti ya Ditirelo tše Bohlokwa kua CCMA 
Mongmošomo wa CCMA o dira kgopelo Foromo LRA 4.3 
Tlhalošo 
Dira kgopelo go Komiti ya Ditirelo tše Bohlokwa mabapi le Conciliation Mediation and Arbitration 
Setatamentse se se saennwego sa go hlatsela tirelo yeo se swanetše go romelwa mmogo le kgopelo. 
Molao wa Bašomi Labour Relations Act, 1995, Section 75 
Tsela ye e latelwago 
Tefelo 
Ga go na nako ye e beilwego; 
Khopi ya rasiti ya go ngwadiša lengwalo Posong. 
Khopi ya rasiti ye e saennwego ge e le gore khopi ya lengwalo e išitšwe ka letsogo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Phathi efe goba efe e ka re mo matšatšing a 21 morago ga go amogela kgopelo ye ya romela karabo go Komiti ya Ditirelo tše Bohlokwa. 
Tirelo ke ya tokišo ge e le gore kgaotšo ya yona tirelo yeo e palediša go phethwa ga mošomo lefelong la mošomo, femeng le ge e le tšhomišo ya didirišwa. 
Khopi ya foromo ye e swanetše go romelwa phathi ye nngwe gomme bohlatse bja seo bo swanetše go fiwa ka go tšweletša: 
goba bohlatse bjo bongwe bjo bo ka bago bo le gona. 
Mafelo le Diatrese 
go ya ka phathi ye e dirago kgopelo ya ditirelo tše bohlokwa. 
﻿Kgopela mothwadi wa gago wa ka moso go tlatša karolo 13, le tša BI-1738. 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa. 
Tefelo 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30. 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Godimo 
leo le netefatšago mabokgoni goba maithutelo a gago a a arogilego. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
E ka fiwa gape go maloko a kgauswi a lapa la motho yoo. 
Setifikeiti sa kenti, ge eba se a hlokega. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Pasporoto e swanetše e be molaong matšatši a go se be ka tlase ga a 30 ka morago ga letšatši la mafelelo la tirišo la ketelo yeo o ikemišeditšego yona. 
Tlhalošo 
Godimo 
Tšweletša lengwalo go tšwa setho sa naga sa nagaešele goba sa Afrika Borwa, goba go tšwa go setho seo se hlomilwego sa akademiki, setšo goba kgwebo sa Afrika Borwa, 
Romela curriculum vitae yeo e nago le dilo ka moka gotee le lengwalo la bopaki go tšwa go bathwadi ba gago ba peleng. 
Kgopelo ya tumelelo ya mošomo wa mabokgoni a a arogilego 
, go akaretša dikarata tša mokitlana goba ditšheke tša moeti, go fihlelela ditshenyagalelo tšeo di lebeleletšwego tša boipheidišo nakong ya go dula ka Afrika Borwa. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tumelelo ya mošomo wa mabokgoni a a arogilego e fiwa motšwantle yoo a nago le mabokgoni ao a arogilego goba maithutelo. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Bohlatse bja ditseno tša matlotlo ka sebopego sa ditatamente tša panka, ditlankana tša ditseno, boikano bja moetelwa ka Afrika Borwa, dipasari, tšhireletšo ya kalafi, goba tšhelete yeo e lego gona 
Mafelo le diatrese 
Tšweletša bohlatse bofe goba bofe go tiiešetša mabokgoni goba maithutelo a gago ao a arogilego, go swana le diphatlalatšo goba mangwalo a bopaki. 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
Kgopelo ya go fetolela laesense ya go otlela ya naga ya ntle 
Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
Godimo 
ge beng ba tšona ba dira kgopelo ya dilaesense tša Afrika-Borwa tša go otlela go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Pharakano . 
Hlokomela: O ka se ngwale tlhahlobo ya laesense ya bootledi. 
Dilaesense tša go otlela tše di hweditšwego dinageng tša ntle gomme di dumeletšwe mo Afrika-Borwa di tlo fetolelwa gore e be tša dikaratana 
Tefelo 
Laesense ya go otlela ya naga ya ntle goba phemiti ya go otlela ya boditšhabatšhaba e tlo fetolelwa go ba laesense ya go otlela ya Afrika-Borwa 
Laesense yeo ya go otlela ya naga ya ntle e swanetše go ba e sa šoma ka letšatši leo e fetolelwago ka lona gomme e swanetše go ngwala ka ye nngwe ya dipolelo tša semmušo tša Afrika-Borwa. 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tlhalošo 
diswantšho tše nne tša ID tše e sego tša mmala. 
Tlatša fomo DL1, Kgopelo ya go fetolela laesense ya go otlela lefelong le lengwe le le lengwe la go dira diteko tša go otlela. 
Godimo 
Teko ya mahlo e tlo dirwa pele kgopelo ya go fetolela laesense e phethwa. 
laesense ya naga ya ntle 
Nako ye e tšewago go šomana le kgopelo e fapana go ya ka lefelo leo le amegago ka lebaka la magato ao a tšewago a ka gare. 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
lengwalo la go tšwa lekaleng la maleba la go hlatsela gore laesense yeo ke ya maleba. 
Laesense ya lebakanyana ya go otlela e šoma dikgwedi tše tshela fela gomme yona e fiwa semeetseng, ntle le tefo. 
Kgopelo ya go fetolela laesense ya boditšhabatšhaba ya go otlela e swanetše go sepetšwa le laesense ya go otlela yeo e filwego ke mmušo wa naga yeo ya ntle. 
Laesense ya naga ya ntle e tlo thoma go se šome ge mong wa yona a fiwa bodudi bja go ya go ile bja Afrika-Borwa. 
Fana ka ditokumente tše di latelago: 
pukwana ya maleba ya boitsebišo go ya ka moo molao wa Afrika-Borwa o nyakago 
Tlhalošo 
ge mokgopedi e le Moafrika-Borwa goba e le motho yo a hweditšego maemo a bodudi bja go ya go ile mo nageng . 
Ge go se bjalo, kgopelo e swanetše go sepetšwa le phetolelo ye e filwego ke lekala la go ba le maswanedi. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
﻿Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738. 
Godimo 
Godimo 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Dira kgopelo ya tumelelo ya kananyo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng wa kgauswi le wena. 
mokgatlo goba leloko le tla rwala maikarabelo a gago ka nako yeo o tla bego o dula Afrika Borwa ka yona. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Tumelelo ya kananyo e ka fiwa motšwantle yoo a kgathago tema ka go lenaneo la kananyo ya setšo, ekonomi goba leago, 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
leo le beakantšwego goba le laolwago ke setho sa naga sa nagaešele goba ya ka gae, goba instithušene ya setšhaba ya thuto ya godimo gotee le setho sa nagaešele. 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Tlhalošo 
leo le kgonthišišago maemo goba go ba gona ga lenaneo la kananyo le Afrika Borwa, gammogo le taba ya gore o dumeletšwe go ngwadišetša lenaneo. 
Kgopelo ya tumelelo ya lenaneo la kananyo ya setšo/ekonomi/leago 
Hwetša lengwalo go tšwa go setho sa maleba sa naga goba go tšwa go setho seo se thušago nageng ya gago, 
Romela pasporoto ya gago yeo e lego molaong le kgopelo. 
Lengwalo le swanetše le hlatsele gore o dumelelwa go ngwadiša go tšea karolo ka go lenaneo gape le swanetše le laetše gore setho, 
Tšweletša lengwalo go tšwa go setho, mokgatlo goba leloko leo o ikemišeditšego go sepediša lenaneo la gago gona ka Afrika Borwa, leo le kgonthišišago maemo goba go ba gona ga lenaneo la kananyo. 
Dikgopelo di tšea palomoka ya matšatši a 30. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
﻿laetšago ka lenaneo la mediro le sebaka sa lenaneo 
Romela lengwalo go tšwa go setho sa nagaešele leo le: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Dira kgopelo go kantoro ya botseta ya Afrika Borwa goba mišene. 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlhalošo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Romela lengwalo go tšwa go Kgoro ya Thuto goba go tšwa go instithušene ya setšhaba ya thuto ya maemo a godimo ka Afrika Borwa leo le: 
Godimo 
Molao o šomišwago 
kgonthišišago letšatšikgwedi leo lenaneo ka Afrika Borwa le tla thomago ka lona. 
Godimo 
Dikgopelo di ka tšea matšatši a 30. 
Godimo 
kgonthišišago gore instithušene e rwala maikarabelo a go rulaganya goba go sepediša lenaneo 
Kgopelo ya tumelelo ya lenaneo la kananyo ya baithuti 
Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
kgonthišišago gore instithušene e tla rwala maikarabelo ka botlalo a morutwana ge a le ka mo gare ga Repabliki le gore moithuti o amogetšwe gore a ka ngwadišwa. 
Tlhalošo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tumelelo ya lenaneo la kananyo ya baithuti e fiwa moithuti wa motšwantle woo a swanetšego go tšea karolo ka go protšeke goba lenaneo le le itšego ka go instithušene ya Afrika Borwa ya thuto ya maemo a godimo. 
kgonthišišago dintlha tša moithuti, go akaretšwa le ngwadišo ya moithuti le instithušene ya thuto ya maemo a godimo ka ntle ga naga 
Godimo 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya setifikeiti sa thomelontle sa bjala 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Ba tla go romela tshedimošo ka moka ka e-meile yeo moromelantle a e hlokago go ingwadiša. 
Baromelantle ba swanetše ba ingwadiše pele ba ka diriša lenaneo. 
Dira dikgopelo ka moka ka tirišo ya inthanete. 
Tsela e latelwago 
Baromelantle bao ba na go le bokgoni ba swanetše ba ye go wepsaete ya: www.dawineonline.co.za, moo ba tla hwetšago lenaneo leo le theilwego godimo ga inthanete la tshepedišo ka botlalo ya thomelontle. 
Romela kgopelo yeo e aroganego ya setšweletšwa se sengwe le se sengwe sa bjala seo se fapanago le ditšweletšwa tše dingwe tša bjala go ya ka morwalo, sebopego, sešupo goba nomoro ya sehlopha. 
Morwalo wa bjala o swanetšwe o beelwe ka thoko go bjala bjo bongwe. 
Sešupo sa dilitara tše e ka bago tše 2.25 se swanetšwe se ntšhwe morwalong gore se lekwe tatso. 
Godimo 
Go ingwadiša bjalo ka moromelantle, romela e-meile go rhonelb@nda.agric.za. 
O tla fiwa leina la go tsena ka gare le lentšu la sephiri la go diriša lenaneo. 
Molao o šomišwago 
Ge o laiša seswaro ka bontši, sešupo sa taolo sa seswaro se sengwe le se sengwe se swanetše se ntšhwe. 
Godimo 
Godimo 
Tsebiša Odithi ya Karolo ya Khwalithi ya Kgoro ya Temo nomorong ye ya mogala 012 809 1704 pele o ka laiša morwalo ofe goba ofe. 
Tsebagatša morwalo wa gago go karolo mo nakong ya diiri tše 48. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
ka Labobedi gore di lekwe tatso ka Labone gomme e se go ka morago ga iri ya 16:00 ka Labone go lekwa tatso ka Labobedi le le latelago. 
Dišupo di swanetše di fihle dikantorong tša Ditšweletšwa tša Bjala pele ga iri ya 16:00 
Ge e ba ga go na mohlahlobi mo lefelong leo ka nako ya go laolla, wena, moromelantle, o rwala maikarabelo a go ntšha gomme wa romela dišupo tša taolo go Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala go la Stellenbosch. 
Godimo 
Mpshafatšo ya nako ya mogau wa temošo: R115 le tefelo ya phetleko 
Godimo 
Bjalo ka badiriši bao ba dumeletšwego, baromelantle goba baemedi ba bona go swana le diagente tša go fetišetšapele morwalo, 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Setifikeiti sa thomelontle le dišupo: R58 le R4,50 ka hl 
Godimo 
Tlhahlobo ya merwalo ya thomelontle ka morago ga dinako tše di tlwaelegilego tša mmušo tša mošomo: R520 ka iri goba seripa sa fao. 
VI 1 le disetifikeiti tše dingwe tša phetleko: R27 
ba ka gatiša disetifikeiti tša thomelontle ka bo bona go tšwa go wepsaete goba ba di hwetša go Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala go la Stellebosch. 
Mafelo le diatrese 
Ingwadiše ka inthanete. 
Tokollo: R37 
Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala VI le disetifikeite tša phetleko. 
Tefelo 
Kgopelo ya taolo: R27 le R4,50 ka hl 
﻿Tlhalošo 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomi šwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya thušo malebana le papatšo le dipeeletšo tša thomelo ya dilo ka dinageng tša ntle 
Mafelo le diatrese 
Dikgwebo tša Afrika Borwa tša go gweba ka thomelontle ya dithoto. 
Pukwana ya dikeletšo e bontšha gape le gore ke ditokumente dife tše di nyakegago. 
Tirelo ye nngwe le ye nngwe ya EMIA e na le pukwana ya yona, yeo e nago le tshedimošo malebana le mekgwa ya tekolo, dinako le mehola yeo e lebanego le yona tirelo yeo. 
Dikhansele tša Afrika Borwa tša Thomelontle ya Dithoto, Mekgahlo ya indasteri le Mekgahlo ye e Thušanago. 
Go filwe lenaneo le le tseneletšego malebana le ditokumente tšeo di swanetšego go romelwa mmogo le foromo ya kgopelo. 
Makala a Afrika Borwa a lešokotšo ao a emelago di-SMME le dikgwebo tšeo beng ba tšona e lego di-PDI gomme bonnyaneng dikgwebo tše di se be ka tlase ga tše tharo. 
nakong ya ge dikgwebo di romela dithoto dinageng tša ntle ka maikemišetšo a go hlabolla mebaraka ya ditšweletšwa le ditirelo tša Afrika Borwa, le 
Dikgwebo tša go aba diprojeke tša ditirelo, tšeo di theilwego godimo ga tiišeletšo ya Export Council goba TISA Sector Desk yeo e hlatselago gore projeke yeo e tlo hola lekala. 
o ka no se hlwe o fiwa thušo ye nngwe ka fase ga sekema sa TISA ka fase ga EMIA. 
Gape e thuša ka go fokotša ditshenyegelo tša go bapatša mebarakeng ya ntle. 
Kgopelo e tlo atlega ge e le gore e sepelelana le seo se bolelwago ka gare ga Dipukwana tša Dikeletšo. 
Kgato ya bobedi: Tlatša foromo ya kgopelo 
Batšweletši ba Afrika Borwa ba dithoto, go akaretšwa le dikgwebo tše nnyane le tša magareng, batho bao peleng ba bego ba hlokomologilwe mmogo le dikgwebo tše dingwe. 
gape e ba thuša go dira gore ba kgone go ipapanya le mebaraka yeo gore go kgone go ba le dipeeletšo ka mo nageng. 
Tsela e latelwago 
Tirelo ye e lebane le: 
Godimo 
patela tše dingwe tša ditshenyegelo tše di bago gona 
Ge e le gore o fana ka tshedimošo ye e fošagetšego goba o šomiša bošaedi tirelo efe goba efe ya dikema tša EMIA, 
EIMA e fa baromedintle ba dithoto thušo gore ba kgone go bapatša dithoto le ditirelo tša bona maemong a boditšhabatšhba 
hlohleletša gore go be le dipeeletšo tše diswa tša tša dinaga tša ntle mo Afrika Borwa. 
Maikemišetšo a sekema sa Export Marketing and Investment Assistance ke go 
Kgato ya mathomo: Šomiša pukwana 
Diforomo tša kgopelo di swanetše go balwa mmogo le dipukwana. 
Bala ditokumente tše ka hloko gore o kgone go tseba melao le ditsela ka moka. 
Kgato ya boraro: Romela kgopelo 
Khopi ya tsebišo ya tumelelo e swanetše go romelwa le mangwalo ka moka ao o a ngwalelago EMIA. 
Diforomo tša kgopelo tše di tladitšwego gabotse di swanetše go romelwa mo nakong ye e beilwego malebana le tirelo yeo ya EMIA. 
Mo diiring tše 48 ka morago ga go amogela kgopelo ya gago, EMIA e tlo go romela lengwalo la go go tsebiša gore kgopelo yeo e fihlile. 
Lengwalo le le swanetše go šomiša mo dipoledišanong ka moka gare ga gago le EMIA. 
O swanetše go kgonthiša gore o na le tumelelo ka lengwalo pele o sepela. 
Dikgopelo tša ka morago ga nako gomme di se tša tlatšwa gabotse di ka se amogelwe. 
Ge e le gore go na le tumelelo ya go dira kgopelo ya go feta mo, tumelelo yeo e swanetše go fiwa ke Molaodimogolo wa EMIA. 
Dikgopelo di ka se dumelelwe ka molomo. 
Ge e le gore kgopelo e feletše ka ditokumente ka moka tše di nyakegago, e ka dumelelwa. 
Kgato ya bohlano: Go dumelela goba go se dumelele kgopelo 
Ge e le gore EMIA e amogela ditokumente tše dingwe tše di se nago le bohlatse bja tsebišo ya tumelelo, EMIA e ka se bonwe molato ge ditokumente tše di ka timela. 
Mo diiring tše 48 ka morago ga go tšea sephetho EMIA e tlo go tsebiša gore kgopelo ya gago e dumeletšwe goba ga se e dumelelwe. 
Dikgwebo di ka romelo palomoka ya dikgopelo tše tshela ka ngwaga, gomme mo sekemeng se sengwe le se sengwe go ka dirwa dikgopelo tša go fihla go tše nne. 
Ge ditokumente tše di ka timela, gona se se ka ditela mošomo wa tshepedišo. 
Kgato ya bone: Go šomana le kgopelo 
Mafelo le diatrese 
ditokumente ka moka tša bohlatse le lenaneopotšišo la maleba di swanetše go tlatšwa tša romelwa go EMIA mo dikgweding tše tharo morago ga go di fihlišwe go mokgopedi. 
Ge e le gore ka morago ga dikgwedi tše tharo go sa na le dilo tše di sego tša felele tša go sepelelana le kleime, kleime yeo e ka se dumelelwe. 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Ka go realo, merero ya bona ya metšhelo e swanetše go ba e eme gabotse. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Morago ga gore kgopelo e dumelelwe, foromo ya EMIA ya kleime, 
Dikhamphani goba bagwebanoši ba swanetše go fana ka setifikeiti sa go hlatsela gore merero ya bona ya motšhelo e eme gabotse gore ba kgone go holwa ke sekema se. 
Molao o šomi šwago 
Godimo 
EMIA e tlo go tsebiša ka tumelelo ya kgopelo ya gago mo mantšatšing a 20 ka morago ga gore kleime ya gago e fihlišwe go EMIA. 
﻿Dutumelelo tša thomelontle di thuša gape le go laola tšwetšontle ya dithoto tša mohuta wa maanotshepetšo goba tšeo di fetišwago ka bokhukhuni le dithoto tšeo di utswitšwego. 
Mafelo le diatrese 
Letlakala la dithoto tšeo di angwago ke magato a taolo ya thekontle le thomelontle le a hwetšagala. 
Molao o šomišwago 
E fela, dithoto ka moka tšeo di šomilego, dilahlwa di angwa ke magato a taolo a ya thekontle. 
Ka fao, ge o nyaka tshedimošo mabapi le thekontle le thomelontle ya dithoto tše itšeng, ikopanye le 
Kgopelo ya tumelelo ya thomelontle 
Tefelo 
Go ka tšea tekanyo ya matšatši a mararo go sepetša kgopelo ya gago ya tumelelo ya thomelontle. 
Ge o fana ka dintlha tša gago tša kgokagano, letlakala le le ka romelwa, goba la fekesiwa goba la imeilelwa go wena. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Le gona, dithoto tše di ntši tše mpsha ga di a akaretšwa ka go magato a taolo ya thekontle. 
Tirelo ga e lefelwe. 
Molaotshepetšo wo o dirišwago go thekontle le thomelontle ya dithoto o a fapana go tšwa go lefapha la intaseteri go ya go le lengwe. 
Iša diforomo go Bolaodi: Taolo ya Thekontle le Thomelontle. 
Tumelelo ya thomelontle e nyakega go netefatša gore motho goba mokgatlo wo o akanyago go tšwetša ntle dithoto ba obamela ditaelotshepetšo tša thomelontle le kobamelo ya ditlhalošo tša dikwano tša boditšhatšhaba. 
Ga se dithoto ka moka le ditšweletšwa tšeo di angwago ke magato a taolo ya thekontle le thomelontle. 
﻿Ge dibjalo goba ditšweletšwa tša dibjalo tšeo di romelwago ka ntle ga naga di fihla lefelong la go tsena ka nageng yeo e romelago ka gare, 
Tsela e latelwago 
Baromelantle ba dibjalo le ditšweletšwa tša dibjalo ba swanetše ba be le tumelelo ya faethosanithari ka mokgwa wa tumelelo ya thekontle yeo e filwego ke 
Nako yeo e tšewago go fana ka setifikeiti sa faethosanithari e laolwa ke lenaneotshepetšo la thomelontle la setšweletšwa se se itšego le naga. 
NPPO ya Afrika Borwa e fana ka setifikeiti sa faethosanithari ge eba dithoto di dumelelana le dinyakwa tša thekontle ya naga yeo e romelago ka gare. 
Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Tšhireletšo ya Dibjalo wa naga yeo e rekago ka ntle le setifikeiti sa faethosanithari go tšwa go NPPO ya Afrika Borwa. 
Agente goba morekantle ka nageng ya thekontle o swanetše a dire kgopelo ya tumelelo ya go swana le tumelelo ya thekontle go tšwa go NPPO ya naga ya thekontle. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ge eba mabaka a thekontle a ka kgona go latelwa, moromelantle a ka dira kgopelo ya setifikeiti sa faethosanithari go tšwa go NPPO ya Afrika Borwa. 
Moromelantle o swanetše a tšweletše dithoto tšeo di swanetšwego go romelwa ka ntle go NPPO ya Afrika Borwa gore di elwe gape di fiwe bohlatse. 
Godimo 
Gotee le NPPO ya Afrika Borwa, nyakišiša ge eba o ka kgona goba o ka se kgone go latela mabaka a thekontle a naga yeo e rekago ka ntle. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Moagente goba morekantle o swanetše a kwešiše ditokumente ka moka le bahlankedi ba naga yeo e rekago ka ntle lefelong la matseno. 
Molao o šomišwago 
bahlahlobi ba dibjalo ba NPPO ba naga yeo e romelago ka gare ba tla di swarelelwa gore di elwe gape di hlahlobje. 
Mabaka a thekontle a laeditšwe ka gare ga tumelelo ya thekontle. 
Godimo 
Hwetša go morekantle goba agente ya naga yeo e rekago ka ntle gore maemo a thekontle ya faethosanithari a naga ya thekontle a amana le eng. 
Tefelo 
Kgopelo ya tlhagišo ya setifikeiti sa faethosanithari sa go romela dibjalo le ditšweletšwa tša dibjalo ka ntle ga naga 
Setifikeiti sa setlogo sa faethosanithari se swanetše se sepele le dithoto. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
NPPO ya Afrika Borwa le yona e ka fana ka tshedimošo. 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Dithoto di swanetšwe di romelwe ka ntle mo matšatšing a 14 a tlhahlobo ya mafelelo. 
Tefelo 
﻿Godimo 
Dira kgopelo kantorong ya Botseta goba Mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga 
Godimo 
Tefelo 
Ditumelelo tšeo di feletšwego ke matšatši a tirišo di ka se oketšwe. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
ge setempe se se gona, thwalo e swanetšwe e netefatšwe ka lengwalo la ka thoko godimo ga hlogwana ya khamphani ya lengwalo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
romela setifikeiti sa maphodisa sa tokollo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
romela taetšo ya dithulaganyo tša bokamoso tša mokgopedi 
Dikgopelo di ka tšea matšatši a 30. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
romela, ge eba bo gona, bohlatse bja ngwadišo le setho sa maleba sa profešene 
romela khopi ya kontraka ya semmušo ya mošomo 
Godimo 
romela pego ya tšwelopele yeo e netefatšago gore baagi/badudi ba go ya go ile ba Afrika Borwa ba hlahlilwe goba ba a hlahlwa. 
Kgopelo ya koketšo goba phetošo e swanetšwe e dirwe dibeke tše seswai pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya tumelelo. 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Godimo 
tlatša foromo ya kgopelo ya BI-159:G kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
bathwadi ba swanetše ba saene tsebagatšo gomme ba bee setempe sa khamphani 
Tefelo 
bathwadi ba swanetše ba tlatše dintlha 6 le 6.1 tša foromo ya kgopelo 
Tirelo ye ke ya baswari ba tumelelo bao ba ikemišeditšego go oketša nako ya goba go fetoša ditumelelo tša bona tša mošomo. 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya go oketša goba go fetoša tumelelo ya mošomo ya motho yo a thwetšwego 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
romela dipapatšo tša poso, ge eba nako ya kontraka ya thwalo ya setlogo e swanetšwe e oketšwe 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
﻿Godimo 
Dira kgopelo kantorong ya Botseta goba Mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga 
Godimo 
Tefelo 
Ditumelelo tšeo di feletšwego ke matšatši a tirišo di ka se oketšwe. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
ge setempe se se gona, thwalo e swanetšwe e netefatšwe ka lengwalo la ka thoko godimo ga hlogwana ya khamphani ya lengwalo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
Application for an extension of the validity of an existing permit, BI-159 
romela setifikeiti sa maphodisa sa tokollo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
romela taetšo ya dithulaganyo tša bokamoso tša mokgopedi 
Dikgopelo di ka tšea matšatši a 30. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
romela, ge eba bo gona, bohlatse bja ngwadišo le setho sa maleba sa profešene 
romela khopi ya kontraka ya semmušo ya mošomo 
Godimo 
romela pego ya tšwelopele yeo e netefatšago gore baagi/badudi ba go ya go ile ba Afrika Borwa ba hlahlilwe goba ba a hlahlwa. 
Kgopelo ya koketšo goba phetošo e swanetšwe e dirwe dibeke tše seswai pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya tumelelo. 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Godimo 
tlatša foromo ya kgopelo ya BI-159:G kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
bathwadi ba swanetše ba saene tsebagatšo gomme ba bee setempe sa khamphani 
Tefelo 
bathwadi ba swanetše ba tlatše dintlha 6 le 6.1 tša foromo ya kgopelo 
Tirelo ye ke ya baswari ba tumelelo bao ba ikemišeditšego go oketša nako ya goba go fetoša ditumelelo tša bona tša mošomo. 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya go oketša goba go fetoša tumelelo ya mošomo ya motho yo a thwetšwego 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
romela dipapatšo tša poso, ge eba nako ya kontraka ya thwalo ya setlogo e swanetšwe e oketšwe 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
﻿Diforomo tša motšhelo/sekoloto sa Motšhelo wa Boleng ga se tša lefša ntle le mabaka a go kwagala/matšatšikgwedi a go romela diforomo tša motšhelo a fetile e bile ga gona dipeakanyo tše di dirilwego. 
Tshedimošo ya motšhelo ya lebaka le/ngwaga ga se ya fiwa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
O sa kolota Motšhelo wa Letseno e bile ga gona dipeakanyo tše o di dirilego gore o okeletšwe nako. 
Molao o šomišwago 
Ge e le gore motšhelo o bušeditšwe mo ngwageng wa motšhelo wo o itšego ka ngwaga yo kgopelo ya motšehelo e dirilwego ka wona. 
Molefamotšhelo ga a hlomphe molao ge go e tla ditabeng tša go lefa motšhelo mo ngwageng wa motšhelo. 
Kgopelo ya kokeletšo ya go iša diforomo tša motšhelo wa letseno 
Nako ya kokeletšo e feta nako ye e dumeletšwego ya mohuta woo wa motšhelo. 
Mafelo le diatrese 
Kgwebo/Kgwebo ya Mohlakanelwa/Sekhwama ga di šome. 
Tlhalošo 
Ge e le gore mangwalo la go go gapeletša go lefa a kile a romelwa go wena ka ngwaga wo itšego wa motšhelo. 
Molefamotšhelo a ka dira kgopelo ya go okeletšwa nako ya go iša diforomo tša motšhelo. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Diforomo tša Motšhelo wa Letseno di sa kolota e bile matšatšikgwedi ao a beilwego a go di romela a šetše a fetile. 
Bohlatse bja tshedimošo ye e kopantšhitšego ya Motšhelo wa go Lefša go ya ka Mogolo /motšhelo o fetilwe ke nako/ga go na dipeakanyo tše di dirilwego go lefa sekoloto. 
SARS e tsebe atrese ya molefamotšhelo. 
Molefamotšhelo o ile nageng tše dingwe. 
Tshedimošo ka ga molefamošhelo e maemong a go fetišwa go tšwa mo e lego go ya go gongwe. 
Tsela e latelwago 
Kgopelo ya kokeletšo ya Motšhelo wa Letseno e ka ganwa ge e le gore mabaka a latelago a gona godimo ga tshedimošo ya molefamotšhelo. 
Tlhalošo 
Tsela e latelwago 
Ge tshedimošo ya molefamotšhelo e tšewa go ba ya motho yo a hlokofetšego, ye phuhlamego goba ye e rekišwago go lefa dikoloto . 
Ge e le gore tshedimošo ka ga molefamotšhelo ga se ya ka ya dirišwa . 
Tefelo 
Ge kgopelo e šetše e phethilwe, o tlo tsebišwa ka emeile ka atrese ya emeile ye o fanego ka yona. 
Kgopela foromo ya koketšo ya nako ya Motšhelo wa Letseno ka tsela ya webesaete ya SARS goba ka e-meile. 
Godimo 
E ya ka bowena lekaleng la kgauswi la SARS ka morago ga letšatši le tee la mošomo ge e le gore ga o na emaile. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Ingwadiše ka inthanete. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Kgopela Nako ya Kokeletšo ye e Ikgethilego ka mokgwa wa lengwalo go lekala la kgauswi le ga geno la SARS. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – sekimi sa kopanogape ya lapa 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Ga go nako yeo e laeditšwego ya tirelo ye. 
ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile ka mabaka a go ba leloko la lapa la moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa mo legatong la pele la boloko. 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Godimo 
Le ge go le bjalo, moo moloko e lego motswadi wa ngwana yo monnyane, ga go hlokege boikano. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Moholeng wa bodudi bja go ya go ile, maloko a lapa mo legatong la pele la boloko ba laelwa bjalo ka bana bao ba thopilwego ka tlhago goba semolao goba batswadi bao bao ba thopilego goba batswaditlhaba. 
Molao o šomišwago 
Tlatša diforomo tša kgopelo 
Tirelo ye ke ya baagi ba ka moso ba go ya go ile bao ba ratago go dira kgopelo 
Moagi wa Afrika Borwa goba modudi wa go ya go ile o swanetše a romele boikano go ya ka maikarabelo a matlotlo, kalafi le bophelo bja mokgopedi. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
﻿Godimo 
Godimo 
Tefelo ya tirelo ye e ka dirwa ka tšheke ye e kgonthišeditšwego ke panka goba ka kheše ka leina la National Commissioner of the South African Police Service. 
Tsela e latelwago 
Sete ye e feletšego ya dikgatišo tša menwana le khopi ya pukwana ya boitsebišo goba pasporoto ya mokgopedi di swanetše go ba gona ge kgopelo dirwa. 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgonthiša gore maina a gago ka botlalo, sefane, letšatši la matswalo, lefelo la matswalo le nomoro ya ID di ngwalwa mo foromong ya dikgatišo tša menwana. 
Foromo ya dikgatišo tša menwana e swanetše go saenwa ke motho yoo a dirago dikgatišo tša menwana. 
Diforomo tša maleba tša dikgatišo tša menwana di tlo tlatšwa ke mohlankedi wa maphodisa. 
Ka ge e le gore ditifikeiti di bewa ka direkotong lebaka la dikgwei tše senyane fela, kgopelo ye mpsha e swanetše go dirwa ka morago ga ge dikgwedi tše senyane di fetile. 
Kgopelo ya setifikeiti sa maphodisa sa dikgatišo tša menwana 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Seteišene sa maphodisa se tlo romela foromo ya kgopelo go Criminal Record Centre. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Efa SAPS Criminal Record Centre sete ka moka ya dikgatišo tša menwana ya gago, tšeo di tšerwego seteišeneng sa kgauswi sa maphodisa. 
Godimo 
Tirelo ye e fiwa batho bao ba nyakago bohlatse mabapi le maemo a bona a melato 
Molao o šomišwago 
Kgopelo e ka romelwa le go: 
Tlhalošo 
Dikgatišo tša menwana di ka dirwa mo foromong tša yona naga yeo. 
Go fiwa gape mo dikgwedi tše tshela morago ga kgopelo ya peleng ga go lefelwe. 
Godimo 
Setifikeiti se tlo bolela gore naa go na le melato ye motho yoo a kilego a e dira goba aowa. 
Setifikeiti se tlo romelwa go mokgopedi ka poso ya mehleng, ntle le ge go dirilwe dithulaganyo tša go tlo tšea setifikeiti se ka bonama goba ka tirelo ya khoria go Criminal Record Centre. 
Setifikeiti sa maphodisa se tlo fiwa gape ntle le tefo ge e le gore se nyakwa mo dikgweding tše tshela morago ga kgopelo ya peleng. 
nakong ya ge ba nyaka go ya dinageng tša ka ntle goba ba nyaka go yo šoma dinageng tša ntle lebaka le letelele. 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Eya le ID ya gago seteišeneng sa maphodisa ka ge e le gore e tlo nyakega. 
Tsela e latelwago 
Maafrika Borwa ao a dulago ka ntle ga mellwane ya Afrika Borwa ba ka dira kgopelo seteišeneng sa maphodisa nageng yeo ba dulago go yona goba Ntlong ya Afrika Borwa ya Botseta. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
Le ge e le gore dikgatišo tša menwana di dirwa diteišeneng tša maphodisa, tshekatsheki ya tšona le go fiwa ga setifikeiti go dirwa ke SAPS Criminal Record Centre kua Pretoria fela. 
Mo mabakeng a tšhoganetšo, mokgopedi a ka romela foromo ya kgopelo go: 
﻿Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Application for permanent residence permit, BI-947 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Matlotlo goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Godimo 
Tlhalošo 
Tefelo 
Tlatša diforomo tša kgopelo BI-947 le BI-29. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlhalošo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Power of attorney in respect of an application for a temporary or permanent residence permit, BI-29 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – batho bao ba ihlokomelago ka bobona go ya ka matlotlo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
gomme o lefeletše tšhelete yeo e laeditšwego ya R75 000 bjalo ka tefelo go Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo bja gore o na le ditseno tše di laeditšwego tša minimamo wa go lekana R7,5 milione 
Godimo 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ihlokomelago ka bo bona go ya ka matlotlo. 
Ga go nako yeo laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
﻿O tlo amogela lengwalo le le saennwego la go hlatsela gore o rometše dikgopelo tša gago tša go mpshafatša laesense/dilaesense tša dithunya tša gago. 
Thekga kgopelo ya gago ka mabaka a go kwagala gomem o romele le ditokumente tša go thekgana le kgopelo ya gago. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
setifikeiti sa Tlhahlo go tšwa go SASSETA 
Laesense ya dithunya: R140 
goba o ka tiela or you may call the SAPS National Firearms Call Centre mogala mo go: 27 12 353 6111 goba fekse: 27 12 353 6036 go hwetša tshedimošo. 
Godimo 
Tefelo e swanetše go dirwa ka kheše goba tšheke ya go kgonthišetšwa ke panka. 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
O swanetše go tšwelela tlhhlobong go hlatsela gore o tseba seo molao wa Firearms Control Act, 2000, o se bolelago. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
dinepe tše pedi tša mmala tša go lekana le tša pasporoto, e sego tša bokgale bja go feta dikgwedi tše tharo 
Morago ga ge e lokotšwe, DFO o tlo go laela gore o nyake o be o tsenye, mo matšatšing a 14, seifi ya go bolokela sethunya. 
Godimo 
O tlo fiwa rasiti ya ho hlatsela gore o lefile, yeo o swanetšego go e fa DFO Z263 gore a kgone go tšwela pele go šomana le kgopelo ya gago. 
Eya le ditokumente tše go DFO: 
setifikeiti sa Bokgoni 
pukwana ya gago ya boitsebišo 
gomme a go romela ofising ya matlotlo mo seteišeneng sa maphodisa gore o lefele tšhelete ye e beilwego. 
Godimo 
Bao ba ratago go ba le dithunya ba swanetše go tšwelela tlhahlobong ye e abiwago ke maobi wa tlhahlo gomme ba hwetše setifikeiti sa go hlatsela gore ba na le bokgoni bja go šomiša sethunya. 
Laesense e tlo romelwa go wena ge morago ga gore o amogele Pego ya Tekolo ya Seifi . 
Tlhalošo 
Godimo 
Lenaneo la maina a baabi ba tlhahlo le hwetšagala mo websaeteng ya SAPS 
O swanetše go ba le laesense ya sethunya se sengwe le se sengwe se o nago le sona. 
Setifikeiti sa Bokgoni: R70 
Pele o ka ba le sethunya, o swanetše go hwetša laesense ya sethunya go tšwa go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa . 
Romela foromo ye go Designated Firearms Officer seteišeneng sa maphodisa sa kgauswi le mo o dulaga. 
Morago ga go amogela setifikeiti go tšwa go maobi wa tlhahlo goba SASSETA, dira kgopelo go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa ya setifikeiti sa go hlatsela bokgoni bja go šomiša sethunya. 
Tefelo 
Seifi ya gona e swanetše go kgotsofatša dinyakwa tša South African Bureau of Standards . 
Tlatša foromo ya SAPS 517 . 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
lengwalo la thwalo bjalo ka mosepediši wa bohwa, ge e le gore sethunya se abetšwe bjalo ka lefa 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
DFO o tlo romela foromo ya kgopelo, le ditokumente tša go e thekga, go Central Firearms Register gore e lekolwe. 
Morago ga go amogela setifikeiti sa bokgoni, tlatša dikarolo tša maleba tša foromo ya SAPS 271 . 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya laesense ya sethunya se se mpsha 
DFO o tlo lekola le legae la gago go kgonthišiša ge e ba le kgotsofatša dinyakwa tša go ba le seifi. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
DFO o tlo tšea sete ka moka ya kgatišo ya menwana ya gago mo foromong ya SAPS 91. 
﻿Godimo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
O swanetše go tšwelele molekong wo o hlamilwego ke moabi wa tlhahlo go bontšha gore nnete o tseba seo se hlalošwago ke molao. 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya go mpshafatša laesense ya sethunya 
Tlhalošo 
O ka no dira kgopelo ya sammaletee ya mpshafatšo ya dilaesense tša gago tša dithunya tša go fapana. 
Ge o fetša go amogela setifikeiti sa tlhahlo go tšwa go moabi wa tlhahlo goba SASSETA, dira kgopelo ya setifikeiti sa bokgoni go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Go beilwe dinako tše di latelago go ya ka letšatša la matswalo: 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Molao wa Go Laola Dithunya o ikemišeditše go kgonthiša gore motho o na le bokgoni bja go šomiša sethunya. 
Tefelo 
﻿ditshwaetšo ka moemedi wa retšene wa Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa 
Kgopelo ya gago e tla sekasekwa gape mme ge e dumeletšwe, kgoro e tla setifikeiti sa ngwadišo. 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Tlatša foromo ya 2 mme o e romele go kantoro ya gago ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa. 
Hwetša Foromo ya 1: Kgopelo ya Ngwadišo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo go tšwa go Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa . 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
boikano bja gore ga go mokgatlo wo mongwe wa thibelo ya mollo wo o lego gona goba wo o akanywago ka go lefelo ka mokgatlo wa thibelo ya mollo wo o dirago kgopelo 
boikano bja Molaodi Phethiši Mogolwane wa Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa. 
boikano bja motho yo a sepetša tlhamo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo 
Ngwadišo ya Mekgatlo ya Thibelo ya Mollo 
boikano bja gore ga go mong yo a phaetšwego thoko ka maikamišetšo go dikopano goba dipoledišano ka ga tlhamo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya gago e tla sekasekwa mme ge e dumeletšwe, kgoro e tla go tsebiša gore o tlatše Foromo ya 2: Kgopelo ya Ngwadišo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo. 
Mekgatlo ka moka ya Thibelo ya Mollo e swanetše go ngwadišwa le Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa . 
Tlhalošo 
Seo se akaretša gape mabaka ao a hlalošwago ka go diphetogo tša molaotheo wa mekgatlo. 
ditshwaetšo tša moemedi yo a lebanego wa mmušo wa selegae 
Tlatša foromo mme o e romele go kantoro ya gago ya kgauswi ya . 
Godimo 
Tirelo ga e lefelwe. 
Tefelo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Go ka se tšee matšatši a mošomo a go fetiša a 30 go sekaseka kgopelo ya gago le go ngwadiša mokgatlo ge e le gore tshedimošo ka moka yeo e nyakegago e filwe. 
Ke fela Mokgatlo wa Thibelo ya Mollo o tee wo o kago ngwadišwa mo lefelong le itšeng. 
dintlha ka ga lefelo la taolo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo wo o dirago kgopelo 
dintlha tša mokgatlo wa thibelo ya mollo wo o dirago kgopelo 
Tsela e latelwago 
dintlhatša motho yo a sepetšago ngwadišo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo wo o dirago kgopelo 
Bakgopedi bao ba kganyogago go ngwadiša ba tla kgotsofatša donyakwa tše itšeng, e ka ba pele goba morago ga ngwadišo. 
Kgopelo ya gago ya ngwadišo e swanetše go ba le tshedimošo yeo e latelago: 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
﻿botelele le bogolo bja sekepe 
Ga go sekepe sa go tšwa dinageng tša ka ntle seo se tla go abelwa laesense ya go thea dihlapi ya Afrika Borwa 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Moswara-tokelo wa Afrika Borwa go phethagatša mešomo ya go thea dihlapi ka gare ga Lefelo la Ekonomi le le Kgethegilego goba mo meets a boditšhabatšhaba ka fase ga folaga ya Rephabliki ya Afrika Borwa. 
Pele ga go thomiša ka mediro ya go thea dihlapi, go swanetše go ikgokaganywa le Kgoro ya Merero ya Tikologo go laetša ge e ba go hirišwa ga sekepe sa go tšwa 
taolo ya Bareadihlapi ya Afrika Borwa e tla rwala maikarabelo a go laola sekepe 
Motšwantle le gona se ngwadišitšwe ka fase ga Folaga ya Naga ye nngwe e sego ya Rephabliki ya Afrika Borwa. 
Tsela e latelwago 
ka ntle ga ge e le gore e thea dihlapi ka fase ga tirišano-mmogo le Moswara-tokelo wa Afrika Borwa. 
taolo ya Bareadihlapi ya Afrika Borwa e tla rwala maikarabelo a go bega palo ya dihlapi tše di swerwego go Mekgatlo ya Taolo ya Maruahlapi a Dilete ge go nyakega 
leina le tshedimošo ya mong wa sekepe 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
nomoro ya ngwadišo ya sekepe 
setifikeiti sa polokego sa makgonthe go tšwa go Naga ye e abilego Folaga. 
Lengwalo la semmušo go tšwa go Taolo ya Bareadihlapi ya Folaga ya Naga le tla nyakega, la go amogela gore: 
goba mo go Mawatle a Magolo, di tla ba tša Afrika Borwa paka ya tumelelano ya khirišo 
go ya ka RFMOs dipalopalo ka moka tša dihlapi tše di swerwego, e ka ba e le ka gare ga EEZ ya Afrika Borwa 
Tlhalošo 
Ke fela ka mabaka ao a kgethegilego mo e lego gore sekepe seo se ka hirišitšwe goba go kontrakiwa ke 
maatla a sekepe 
dinageng tša ka ntle go tla dumelelwa mo lekaleng le le itšego la fishing le gore ke ditokomane dife tšeo di nyakegago gore go dumelelwe ga kgopelo ya mohuta wo. 
Ge e le gore theo ya thekgo e a abelwa gore go šomišwe sekepe sa go tšwa dinageng tša ka ntle gona mokgopedi 
Se se swanettše go netefatšwa ke Lekala la Operations tša VMS la Taolo ya tša Lewatle le Mabopo . 
Sekepe sa go rea dihlapi se tla swanelwa ke go tsenela tshepedišo ya tekolo ya go ba le maswanedi a go sepela ka lewatleng ya Taolo ya Polokego ya ka Lewatle ya Afrika Borwa ka ditshenyegelo tša mong. 
sekepe se dumeletšwe go thea dihlapi mo meetseng/mawatleng a Afrika Borwa 
sekepe sa go tšwa dinageng tša ka ntle se tla thea dihlapi ka fase ga mabaka a melawana le diphemiti ya Afrika Borwa. 
Kgopelo ya laesense ya sekepe sa go rea dihlapi sa go tšwa dinageng tša ka ntle 
Tefelo 
Sekepe sa go rea dihlapi sa go tšwa dinageng tša ka ntle ke sekepe seo e lego sa modudi yo e sego wa Afrika Borwa, mohl. 
Mafelo le diatrese 
sekepe ga se nke sa amega go modiro ofe goba ofe wa go thea dihlapi wo o Sego molaong, O sa laolwego le go Se begwe 
Dikepe tša go tšwa dinageng tša ka ntle ka moka di tlamega go ba le INMARSAT C VMS ye e šomago ka gare yeo e laetsago Taolo ya Mawatle le Mabopo. 
folaga goba Naga yeo sekepe se ngwadišitšwego ka fase ga yona gabjale 
Tlhalošo 
Ka gare ga kgopelo ya gago, laetša lekala la go rea dihlapi leo ka go lona sekepe se tla go šomišwa gona le paka ya tšhomišo. 
o tlamega go hwetša foromo ya kgopelo ya laesense ya sekepe sa go tšwa dinageng tša ka ntle go tšwa go ofisi ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Tikologo le tša Boeti. 
leina la sekepe sa go rea dihlapi 
Tlatša foromo ya kgopelo le go e tliša go ofisi ya kgauswi ya gago ya Kgoro ya Merero ya Tikologo le tša Boeti le tshedimošo ye e latelago: 
Molao o šomišwago 
R1 695 - malebana le laesense ya mawatle a magolo 
Mafelo le diatrese 
mokgopedi o akanya gore sekepe se tla dirišwa gape go rea dihlapi mo Mawatle a Magolo nakong ya paka ya khirišo gona foromo ya kgopelo ya Mawatle a Magolo le yona e tla nyakega gore e tlatšwe. 
Kgopelo ya go šomiša sekepe seo mong wa sona a tšwago dinageng tša ka ntle e ka tšea matšatši a 14 a go šoma, go lebeletšwe go dirwa dikgopelo ka tsela ya maleba. 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Gore sekepe se tle se dumelelwe go dirišwa morero wa go rea dihlapi mokgopedi 
Ge e le gore sekepe ga se sekepe se se hlaotšwego go ya ka tshepedišo ya kabo ya ditokelo gona mokgopedi o tlamega go tlatša foromo ya kgopelo ya phetišetšo ya sekepe. 
Godimo 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
The foreign vessel licence Difomo ga di gona go internet. 
R21 200- malebana le laesese ya sekepe sa go tšwa dinageng tša ka ntle 
o tla swanelwa ke go tlatša foromo ya kgopelo ya phemiti ya go swara dihlapi go ya ka lekala leo go lona sekepe se swanetšego go dirišwa gona. 
Dikgopelo tša phetišetšo ya sekepe gabjale ga di lefelwe 
Sa mafelelo, 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
R790 - malebana le phemiti ya go swara dihlapi 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalo šo 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya go ngwadiša institšhute ya praefete ya thuto le tlhahlo ya ka godingwana 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
,The Births and Deaths Registration Amendment Act, 1997, o bolela gore matswalo a ngwana yo a belegwago a phela a swanetšwe a begwe mo matšatšing a 30 ka morago ga matswalo. 
Mafelo le diatrese 
Go ngwadiša matswalo 
Tefelo 
Godimo 
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12. 
gomme ge eba ga go motswadi goba mohlokomedi wa molao yoo a kgonago go dira bjalo, motho yo a kgopetšwego ke o tee wa batswadi goba mohlokomedi wa molao a ka fa tsebišo. 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Motho yo a kgopetšwego go fa tsebišo o swanetše a be le taelo ya go ngwalwa ya gore a dira bjalo, 
Ge ngwana a belegwe ka ntle ga Afrika Borwa gomme o tee wa batswadi e le moagi wa Afrika Borwa 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Godimo 
yeo e swanetšego e akaretše mabaka a gore ke ka lebaka la eng batswadi ba ka se dire tsebišo ka bo bona. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tatagwe o swanetše a be gona ge matswalo a ngwadišwa. 
Ge eba batswadi ga ba nyalana gomme ba rata go ngwadiša ngwana wa bona ka tlase ga sefane sa tatagwe, 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
ka nako ya matswalo a ngwana, matswalo a ka tsebišwa Kantorong ya Botseta bja Afrika Borwa, Bokonsole, goba kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae ka Afrika Borwa. 
Godimo 
Go tsebišo ya matswalo yeo e dirilwego ka morago ga matšatši a 30 eupša pele ga ngwaga ka morago ga matswalo, 
Godimo 
batswadi goba mohlokomedi wa molao ba swanetše ba fe mabaka a gore ke ka lebaka la eng matswalo a se a ngwadišwa mo matšatšing a 30 go ya ka moo go nyakwago ke Molao. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tsebišo ya matswalo e swanetšwe e fiwe ke o tee wa batswadi goba mohlokomedi wa molao, 
Application for a birth certificate, BI -154 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Romela foromo ya Tsebišo ya Matswalo kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Tefelo 
tatagwe o swanetše a tsebagatše botswadi mo sekgobeng seo se filwego ka gare ga foromo ya Tsebišo ya Matswalo. 
﻿Kgopelo ya thušo ya tšhelete go ya ka lenaneo la Kabelo ya Naga ya Tšweletšo ya tša Temo 
se be ka sekgobeng sa mošomo wa dihlangwa tša mmušo 
ba leloko la sehlopha seo se bego se phaetšwe thoko 
Go akaretšwa, o swanetše go 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
ikemišetša go šomiša naga mo mabakeng a temo fela 
Molao o šomišwago 
Kgotsofatšo ya go ka thušwa ka R20 000, o swanetše go tsenya R5 000. 
Go šomišwa mokgwa wa go bala wo o beilwego go hwetša gore motho o tla fiwa bokae. 
ikemišetša go lema ka dinako tšohle 
Mafelo le diatrese 
baMmala le maIndia go reka naga goba didirišwa tša temo ka go medirong ya temo. 
ba setho seo se kopanego ge e le gore le kgopela bjalo ka sehlopha 
Tlhalošo 
go ba mo maemong a go ka tsenya seabe 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Balemi bao ba tšwelelago bao ba nyakago go godiša mediro ya bona, ba ka kgopela thušo ye ngwe ya ditšhelete, fela palomoka ya thušo ya ya mokgopedi o tee ga ya swanela go feta R100 000. 
ikemišetša go tšea karolo ka go lenaneo la tlhahlo morago ga go hwetša naga 
go ba le akhaonto ya panka. 
Tsela e latelwago 
Thušo ya ga e nlefelwe morago bjalo ka kadimo. 
Tlhalošo 
ba le mengwaga ye 18 
Tšhelete ye nngwe ya go thoma goba go tšwetša pele porotšeke ya temo e swanetše go hwetšwa pankeng. 
Lenaneo la kabelo ya Naga ya Tšweletšo ya tša Temo le hlamilwe go thuša badudi bao ba bego ba phaetšwe thoko ba ditšhaba tša ba Baso, 
Le wona mošomo wo o ka o tsenyago ka go porotšeke o tla balwa bjalo ka tsenyo ya motheo. 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Hwetša naga yeo o nyakago go e reka. 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
O tla fiwa foromo go e tlatša mo kantorong ya porofensi ya Kgoro ya Merero ya Naga goba kantorong ya tšweletšo ya tša temo ya selegae. 
Godimo 
Tshepetšo e tla tšea bonnyane dikgwedi tše nne fela ge porotšeke e le mararankodi, e ka tšea sebaka se se teletšana. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
maina a maloko a lapa goba maloko a sehlopha, ge tšhišinyo e le ya sehlopha 
Tšhelete ya ka godimo ya R100 000 e tla nyaka tšhelete ya seabe sa gago ya bonnyane bja R400 000. 
Magareng ga bonnyane le bogolo bja tšhelete, go na le difarologano tša ditšhelete tša thušo, go e ya ka seabe seo se tsenywago ke motšeakarolo. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Iša tšeo di latelago ga mmogo le kgopelo ya gago: 
Tšhelete ya ka tlase ya go lekana R20 000 e tla nyaka tšhelete ya seabe sa gago ya bonnyane bja wa R5 000. 
Nakong ye nngwe, o ka be o šetše o na le naga, bjalo ka naga ya setšhaba. 
Tsela e latelwago 
kgetho ya go ekiša ka theko yeo e kwanetšwego, ge o hira ka maikemišetšo a go reka 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
﻿Tlatša foromo ya BI-9. 
Godimo 
Se se ama le molekani goba bana ba motho yoo. 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
E ka fiwa gape le motho ofe goba ofe yo a šomelago mmušo goba mokgahlo wa semmušo wa ka ntle ga Afrika Borwa goba yo a dumeletšwego go šomela mmušo wa naga ye nngwe. 
Mofaladi yo a dirago kgopelo ya pukwana ya boitsebišo o swanetše go fana le ka lengwalo la go hlatsela gore o filwe tumelelo ya bodudi bja sa ruri, 
gomme o e sepediše le sengwalo sa bohlatse, mohlala: lengwalo la kolobetšo, lengwalo la go tšwa sekolong goba setifikeiti sa pelego. 
Tlhalošo 
Pukwana ya boitsebišo ke pukwana yeo e hlatselago gore motho ke mang. 
Ge e le gore matswalo a gago a be a se a ngwadišwe, gomme ga o na setifikeiti sa matswalo, tlatša foromo ya BI-24/15 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Fana ka diswantšho tše pedi tša go lekana le tša ID. 
Dipukwana tša boitsebišo di fiwa Maafrika Borwa goba batho bao ba nago le mangwalo a bodudi bja sa ruri bja Afrika Borwa bao ba nago le mengwaga ye 16 goba go feta. 
Fana ka setifikeiti sa matswalo goba pukwana ya kgale ya boitsebišo ye e filwego pele ga 1 Julae 1986. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Mosadi yo a dirago kgopelo ya pukwana ya boitsebišo gomme a rata go šomiša sefane sa gagwe sa peleng, o swanetše go tšweletša bohlatse bja gore o na le tumelelo ya go šomiša sefane seo. 
Kgopelo ya mathomo ya pukwana ya boitsebišo 
Tlhalošo 
Kgopelo e ka tšea dibeke tše seswai. 
goba setifikeiti sa tumelelo, setifikeiti sa lenyalo, le foromo ya BI-529. 
Bakgopedi bao ba nyalanego ba swanetše go tšweletša khopi ya setifikeiti sa lenyalo. 
Dikgatišo tša menwana di tlo dirwa gore di ngwalwe ka gare ga Registara ya Setšhaba. 
Dira kgopelo ofising ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae goba ofising ya botseta ge e le gore o dira kgopelo o le ka ntle ga Afrika Borwa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Mafelo le diatrese 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Godimo 
Kgopelo ya thekontle ya diphoofolo le ditšweletšwa tša diphoofolo go tlišwa ka mo Afrika Borwa 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Bjalo ka ge dinyakwa tša maphelo di fetoga nako le nako, o kgopelwa gore o ikopanye le Bolaodi bja Maphelo a diphoofolo go hwetša dinyakwa tša morago. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Go na le mananeo a go tliša ka nageng ao a latelwago a diphoofolo le ditšweletšwa tša diphoofolo. 
Tumelelo ya thekontle ya diphoofolo go di tlišwa ka nageng e a hlokagala go reka diphoofolo le ditšweletšwa tša diphoofolo ka ntle go tliša ka mo Repabliking ya Afrika Borwa. 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Tokumente efe goba efe yeo e laeditšwego, mohlala, Tsebagatšo ya Tšhireletšo, Setifikeiti sa Moento wa Rebisi, bj.bj. 
Kgopelo ya go reka diphoofolo goba ditšweletšwa tša diphoofolo go tšwa ka ntle go tliša ka mo RSA . 
Molao o šomišwago 
goba Feksetša go: 012 329 8292 
foromo ya kgopelo e swanetšwe e netefatše ke ngaka ya diphoofolo ya naga lefelong leo lefelo leo le dumeletšwego le lego gona. 
Mo mabakeng ao diphoofolo di swanetšego di tswalelelwe, morekantle o swanetše a ikopanye le Mohlankedi wa Tswalelelo lefelong la go tsena: 
Ikopanye le Bolaodi bja Maphelo a diphoofolo ge e ba ga o na bonnete bja gore o tlatše foromo efe. 
Bobedi bja ditumelelo tše tša setlogo di swanetšwe di laetšwe go Mohlankedi wa Diphoofolo lefelong la matseno, gotee le Setifikeiti sa setlogo sa Maphelo a Diphoofolo ke naga yeo e romelago ka ntle. 
Kgoro e ka se ntšhe tumelelo ge e ba tefelo ye e tletšego ya ZAR110 ga se ya amogelwa. 
Tumelelo ya Setlogo ya Thekontle ya Diphoofolo 
Ke R110 go hwetša tumelelo ye e tlwaelegilego ya thekontle goba R900 tumelelo ya mmakgonthe ya thekontle. 
Mafelo le diatrese 
Ge o reka dihaete tša go thapa goba tša go oma le matlalo le difoka ka ntle, 
Leina la mong wa panka: National Department of Agriculture 
Tlatša foromo ya kgopelo. 
Godimo 
Se se hlokagala gore se tlatšwe, ka Seisemane, ke ngaka ya diphoofolo yeo e dumeletšwego semmušo go dira bjalo ke Taolo ya Diphoofolo ya naga yeo e romelago ka ntle, matšatšing a 10 a go tloga. 
Leina la lekala: Arcadia 
Ge o reka diphoofolo tša go phela tša polasa ka ntle go swana le dikgomo, dinku, dipudi, dipere o swanetše o hwetše tumelelo ya kaonafatšo ya diphoofolo pele go ka fiwa tumelelo ya thekontle ya diphoofolo. 
Mo mabakeng ao o dirago kgopelo legatong la motho yo mongwe, o kgopelwa gore o netefatše gore o lefa ka tlase ga leina la motho yoo goba khamphani yeo. 
Lefela tefo ya tumelelo ka go akhaonte ya panka ya Kgoro: 
Bohlatse bja tefo bo swanetšwe bo Feksetšwe go: 27 12 329 8292 e lebišwe go: Ina Labuschagne. 
Godimo 
Nomoro ya akhaonte: 011219556 International Band 
Ela hloko:Morekantle o na le maikarabelo a go lefela ditefišo tša panka gape le ditefišo tša Panka ya Dinagadišele. 
Leina la Panka: Standard Bank of South Africa 
Tsebagatšo ya Tšhireletšo e swanetšwe e tlatšwe gomme e romelwe gotee le foromo ya kgopelo. 
Molaodi: Maphelo a Diphoofolo 
Foromo ye ya Tsebagatšo ya Tšhireletšo e ka hwetšwa gape Kantorong ya Tumelelo. 
Yuniti ya Pholisi ya Thekontle Thomelontle 
Godimo 
Tefelo 
Ge eba go hlokagala tshedimošo ye nngwe go dinyakwa tša maleba tša phoofolo ye e itšego goba setšweletšwa sa phoofolo, dikhopi tša mehlala tša Tumelelo ya Maphelo a Diphoofolo e ka hwetšwa Kantorong ya Tumelelo. 
O kgopelwa gore o laetše godimo ga foromo ya kgopelo ge e ba o tla lata tumelelo goba e romelwe go wena. 
Ditefo di ka dirwa gape dikantorong tša Kgoro ya Temo tšeo di tšweleditšwego ka tlase ga Dikamano le mafelo. 
Ka morago ga go amogela foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego, Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo le Setifikeiti sa Maphelo a Diphoofolo di tla ntšhwa gomme tša romelwa thwii go wena. 
Tše di latelago di swanetšwe di laetšwe go Mohlankedi wa Taolo ya Thekontle ya Afrika Borwa ya Diphoofolo Lefelong la Matseno: 
Tšheke yeo e lefetšwego go Molaodi-Kakaretšo: Kgoro ya Temo, e ka romelwa le foromo gomme ya posetšwa go atrese ye e lego ka godimo. 
Mohlankedi wa Tswalelelo o tla beakanya marobalo Seteišeneng sa Tswalelelo gomme o swanetše a tlatše seripa seo se nyakegago sa foromo ya kgopelo. 
Godimo 
Tsebišo ye bohlokwa: Tšhupetšo e swanetše e be leina le sefane tša motho yo a tlišago ka nageng 
Foromo ye e dirišetšwa dilo tša go swana le magoro a a itšego a dihaete le matlalo tšeo di swanetšego di ye go šogwa, 
Romela diforomo go: 
Nomoro ya Lekala: 010845 
Ga go tshepedišo yeo e ka dirwago ge kgopelo e se na bohlatse bja tefo. 
Foromo ya kgopelo e swanetšwe e saene gape e kibje ke ngaka ya diphoofolo ya maleba ya naga, yeo e tla e feksetšago morago go kantoro ya tumelelo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Seteišene sa tswalelelo go la Durban ga se šome ga bjale, eupša tshedimošo e ka hwetšagala kantorong yeo ka Mogala: 031 368 6011 goba Fekse: 031 337 7469 
Go tšea matšatši a mararo go ya go a mane a mošomo go sepediša tumelelo ge naga e šetše e e dumeletše. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
E tla re ka morago ya feksetšwa morago kantorong ya tumelelo, gomme tumelelo ya maleba ya thekontle e tla fiwa. 
Application to import animals or animal products into the RSA 
Setifikeiti sa Setlogo sa Maphelo a Diphoofolo 
Godimo 
difoka tša go tsoma tšeo di swanetšego di ye theksiteming, le diruiwa tša go phela tšeo di tlago ka gare ga naga go tšwa go dinaga tša kgauswi meholeng ye e itšego, go swana le go tlo bolawa. 
Ke fela ge e amogetšwe, moo kantoro ya tumelelo e tla ntšhago tumelelo ya thekontle. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
tirišo ya kgwebo ya dipastšhara 
pheletšo ya kgwebo ya dijo goba polayo thwii 
Molao o šomišwago 
Diphoofolo di ka rekwa ka ntle ga naga ka go diriša tumelelo ya motšwaoswere ya thekontle go: 
Tlhalošo 
Kgopelo ya tumelelo ya thekontle ya motšwaoswere ya mehola ye e itšego go swana le dipontšho, tirišo ya kgwebo ya dipastšhara, dijo le polayo thwii 
dipontšho, ditaetšo, diphadišano 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
nako ya go gwaelwa ya go tia. 
Godimo 
Godimo 
Khoutu ya lekala: 000845/010845 
Tefelo ya maleba e swanetšwe e romelwe le kgopelo ye nngwe le ye nngwe. 
Dintlha tša panka ke: 
Lekala: Arcadia 
Romela dikgopelo go: 
Diforomo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi gomme go ka se dumelelwe go rwala maikarabelo a hlakahlakanyo. 
Mafelo le diatrese 
Ntšha foromo ya kgopelo go tšwa inthaneteng gomme o e tlatše ka kgatišo o diriša ditlhaka tše dikgolo. 
Molao o šomišwago 
Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo 
Kgopelo e tla dumelelwa mo matšatšing a 30. 
Go ditirelo tša bongakadiphoofolo goba nako ya go gwaelwa ya go tia ya motšwaoswere, tumelelo e swanetšwe e hwetšwe go tšwa go lekgotla la batswadiši leo le amegago. 
Godimo 
Godimo 
Nomoro ya akhaonte: 011219556 
Lebiša ditšheke goba ditefelo tša otara ya poso go: Director-General: Agriculture. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Kgopelo e swanetšwe e romelwe go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo matšatši a 30 pele ga thekontle. 
Godimo 
Pheletšo ya kgwebo ya diphepo goba polayo thwii: R65 
Dipontšho, ditirelo tša diphoofolo le nako ya go gwaelwa ya go tia ya motšwaoswere: R230 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tirišo ya kgwebo ya mafulo: R86 
﻿Diforomo tšeo di tlatšwago 
O kgopelwa gore o dire kgopelo ya tumelelo ya thekontle ya diphoofolo dibeke tše e ka bago tše tshela pele ga thekontle yeo o nyakago go e dira. 
Ge eba o nyaka go reka kenti yeo e sa ngwadišwago ka ntle ga naga go dira teko ka mo Afrika Borwa, o hloka ditumelelo tše pedi. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
metswako yeo e dirišitšwego, go akaretšwa le motswako 
lenaneotshepedišo la Teko ka botlalo, go akaretšwa le matšatšikgwedi ao a lebeletšwego a go thoma, tlhokomedišišo e kgolo e fiwa go pheletšo ya dijo go tšwa go diphoofolo tšeo di tšweletšago dijo le maikarabelo a seokobatši. 
Kgopelo ya tumelelo go tšwa go Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947 e swanetše e sepele le lenaneotshepetšo le le feleletšego la tšhišinyo ya teko. 
O hloka gape, go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo, tumelelo ya thekontle ya kenti go tsena ka mo nageng. 
letlakala la sethekniki la data leo le nago le nomoro ya boingwadišo ya setho sa taolo sa naga yeo setšweletšwa se ngwadišitšwego go yona 
Tsela e latelwago 
Ge ngaka ya diphoofolo ya naga e šetše e dumeletše kgopelo ya gago, go tšea matšatši a mabedi go ya go a mararo gore kantoro ya tumelelo e sepediše le go ntšha tumelelo. 
Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947 go kgopela tumelelo ya thekontle. 
Kenti yeo e rekilwego ka ntle ga naga go tlo dirišetšwa teko ga ya dumelelwa go rekišwa. 
nomoro ya betšhe yeo e swanetšwego go rekwa ka ntle 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
maemo a boingwadišo a setšweletšwa go gongwe 
Godimo 
Ma mabakeng a tšhoganetšo mo go tšwelelago bolwetši gomme go se na kenti yeo e ngwadišitšwego ka gare ga naga, go ka hlokega gore go dirišwe kenti yeo e se go ya ngwadišwa. 
Tumelelo e tee go tšwa go Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947 gomme ye nngwe go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo. 
Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo bo fana ka tumelelo ya thekontle fela ge ba amogetše khopi ya tumelelo yeo e filwego ke Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947. 
Ge o amogela tumelelo ya thekontle go tšwa go Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947, goba tokollo go ya ka Karolo 21 ya Molao 101 wa 1965, 
naga ya setlogo 
Ge kenti e šetše e ngwadišitšwe go dirišwa ka Afrika Borwa go ya ka Molao 36 wa 1947, o hloka fela tumelelo e tee ya thekontle, go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tlhalošo 
lebaka la gore se se dirišetšwa diteko tša ngwadišo ya dipheko tša diruiwa 
Lengwalo la gago le swanetše le be le tše di latelago: 
lefelo la matseno 
romela khopi ya yona le kgopelo ya gago ya tumelelo ya thekontle ya diphoofolo go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo. 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
dikhwanthithi 
motšweletši 
Mafelo le diatrese 
leina la setšweletšwa 
Romela khopi ya boingwadišo go ya ka Molao 36 wa 1947 le kgopelo ya gago. 
Mo lebakeng le, kenti yeo e ngwadišitšwego e ka rekišwa lebaka le le itšego go fihla ge ngwadišo e hweditšwe. 
Godimo 
Ge eba kenti ga se ya ngwadišwa gomme e swanetšwe e dirišetšwe teko, romela lengwalo leo le saenilwego godimo ga hlogo ya khamphani ya gago ya mangwalo go 
Tlhalošo 
Gomme wena, bjalo ka morekantle wa ka moso, o swanetše o dire kgopelo go Lekgotla la Taolo ya Dihlare go hwetša tokollo ya Karolo 21 go ya ka Medicines and Related substance Control Act . 
nako yeo setšweletšwa se nyakwago ka yona 
Go reka kenti yeo e ngwadišitšwego go dirišwa mo diphoofolong, o swanetše o hwetše tumelelo ya thekontle go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo. 
Godimo 
Dikenti tša go dirišwa go diphoofolo di ka rekwa ka ntle ga naga tša tlišwa ka mo nageng gomme tša phatlalatšwa goba tša rekišwa ka Afrika Borwa fela ge di šetše di ngwadišitšwe go ya ka 
Tumelelo ye ya thekontle e ba gona lebaka le le itšego le gona go morwalo o tee fela. 
Molao o šomišwago 
Ba fana ka tumelelo ye ya thekontle fela ka morago ga ge o hweditše tumelelo go tšwa go Lekgotla la Taolo ya Dihlare gape o rometše bohlatse go bona. 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya tumelelo ya thekontle ya dikenti tša diphoofolo ka go Afrika Borwa 
Godimo 
﻿International Trade Administration Act, 2002 
Kantoro ya Letona e tla tšea sephetho ge e le gore ke ka kgahlego ya setšhaba go tliša dikhemikale go tšwa ntle. 
Tsela ye e latelwago 
Tirelo ga e lefelwe. 
Tlhalošo 
Annexure to H464 application for importation of chemicals 
Tefelo 
Mafelo le datrese 
Tlatša diforomo tša kgopelo tšeo di hwetšagalago ka go Kgoro ya Afrika Borwa, o swanetše go hwetša tumelelo yeo e ikgethileng go tšwa go Letona la Kgwebišano. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Hlagiša diforomo tša kgopelo go Bolaodi: Taolo ya Thekontle le Thomelontle. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya thekontle ya dikhemikale 
Magato a taolo ya thekontle ao a fiwago ka tirelo ye, a thuša taolo ya tša maphelo a tikologo le tšhireletšego, ga mmogo le polokego le kobamelo ya boleng. 
A thuša gape le go netefatša gore dikhemikale di obamela dinyakwa tša tikologo. 
Go ka tšea tekanyo ya matšatši a mararo go phethagatša tshepetšo ya gago. 
Hlagiša kgatišo yeo e netefaditšwego ya lengwalo la boitsebišo le/goba lengwalo la maatlakemedi ge e le gore o dira kgopelo ya khamphani. 
Ge o rata go tliša dikhemikale ka mono Afrika Borwa, o swanetše go hwetša tumelelo yeo e ikgethileng go tšwa go Letona la Kgwebišano le Intaseteri goba makalatiro a yona. 
Molao o šomišwago 
Application for importation of chemicals 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Kgopelo ya thekontle ya diphoofolo le materiale wa leabela 
e a hlokega pele o ka reka diphoofolo ka ntle ga naga goba materiale wa leabela go swana le dipelwana, mae goba matšhedi go tliša ka mo Afrika Borwa. 
Tumelelo ya thekontle go tšwa go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo 
Mokgopedi e swanetše e be motho wa molao, mohlala John Peter Citizen, goba John Peter Citizen T/A Diepsloot Stud, goba Diepsloot Stud CC, goba Diepsloot Stud Ltd, goba Diepsloot Ltd. 
Ge mokgopedi a sa saene kgopelo ka boyena, lengwalo leo le dumelelago mosaeni wa go swana le agente go saena kgopelo legatong la mokgopedi, le swanetše le sepele le kgopelo. 
Lebiša ditšheke le ditefelo tša taetšo ya poso go: Molaodi-Kakaretšo: Temo. 
Tefelo 
Ngaka ya Diphoofolo ya Naga ka nageng yeo e romelago ka ntle pele morwalo o ka romelwa ka ntle ga naga. 
Romela kgopelo ya gago le ditokumente tše di latelago: 
Godimo 
Tumelelo ya Kaonafatšo ya Diphoofolo e tla romelwa go Bolaodi bja Ditirelo tša Diphoofolo, bjoo bo tla fanago ka Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo. 
Ntšha foromo go tšwa inthaneteng gomme o e tlatše ka botlalo o dire khopi. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Nomoro ya akhaonte: 011219556 
Khoutu ya lekala: 000845/010845 
Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo e na le dinyakwa tše itšego tša maphelo tšeo di swanetšwego go hlatselwa ke 
Godimo 
lešika leo le okeditšwego la meloko-mebedi 
Kgopelo e ka tšea matšatši a 30 go phethagatšwa. 
Ga go hlokege foromo ye nngwe ya tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo. 
Dinyakwa di ka hwetšwa go tšwa go Molaodi Mogolo: Maphelo a Diphoofolo . 
Ge mokgopedi a tsenetše tumelelano le morekiši wa nagadišele wa phoofolo goba materiale gore o romelwe ka mo nageng ka tsela yeo e lego gore ditseno, 
Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo. 
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi. 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Lekala: Arcadia 
Dintlha tša panka ke: 
Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo: 
direkoto tša phethagatšo ya phoofolo 
setifikeiti sa mohuta wa madi. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tsela e latelwago 
Tefelo ya maleba e swanetše e sepele le kgopelo ye nngwe le ye nngwe. 
Romela dikgopelo go lekgotla la maruo goba mohlankedi wa ngwadišo wa maleba go hwetša tigelo. 
Godimo 
Application for importation of animals and genetic material 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
ditefelo goba diteseletšano di lefelwa godimo ga tefelo ya theko, kgopelo e swanetše e sepele le lengwalo la tiišetšo ka Molaodi-Kakaretšo wa Kgoro ya Kgwebo le Indasteri gore Kgoro ya gagwe e dumeletše tumelelano ye bjalo. 
Romela dikgopelo go: 
﻿Leina la mong wa akhaonte: Department of Agriculture 
Tsela e latelwago 
Ge eba ditšweletšwa di fetišwa ka go Repabliki ya Afrika Borwa, 
Lekala: 010845 
Ge re se no amogela foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego ka botlalo, re tla ntšha gomme ra romela thwii go wena Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo le Setifikeiti sa mohlala wa Maphelo a Diphoofolo. 
Godimo 
Laetša godimo ga foromo ya kgopelo gore o tla lata tumelelo goba ge eba e swanetšwe e romelwe go wena. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlatša foromo ya kgopelo. 
Yuniti ya Pholisi ya Thekontle Thomelontle 
Bohlatse bja tefelo bo ka fekesetšwa go 012 329 8292, ya lebišwa go Ina Labuschagne. 
Nomoro ya akhaonte: 011219556 International Band 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
goba Fekesetša go: 012 329 8292 
Kgonthišiša le kantoro ya tumelelo ka mogala gore tumelelo e gona pele o ka ya go e lata. 
Ditumelelo tša thekontle di ba gona lebaka le le itšego le gona go morwalo o tee fela. 
Kgoro e ka se ntšhe tumelelo ge eba tefelo ya Diranta tše lekgolo ga se ya amogelwa ka botlalo. 
Ela hloko: Morekantle o rwala maikarabelo a ditefišo tša panka gape le tša Panka ya Dinagadišele; 
Leina la panka: Standard Bank of South Africa 
Leina la lekala: Arcadia 
Tefelo 
Ga go kgopelo yeo e tlago sepedišwa ka ntle le bohlatse bja tefelo. 
Mafelo le diatrese 
Kgopela tumelelo dibeke tše e ka bago tše tshela eupša e se go tša go feta dibeke tše seswai pele ga tiro yeo o ikemišeditšego go e dira. 
Ge eba o dira kgopelo legatong la motho yo mongwe, o kgopelwa gore o netefatše gore o lefela ka tlase ga leina la motho yoo goba khamphani yeo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Lokela tefelo ya tumelelo ka akhonteng ya Kgoro ya Temo ya panka: 
Kgopelo ya thekontle ya ditšweletšwa tša maswi go di tliša goba go di fetiša ka nageng ya Afrika Borwa 
Molaodi: Maphelo a Diphoofolo 
romela khopi ya tumelelo ya thekontle ya diphoofolo go tšwa go naga ya lefelo la mafelelo la kgorogo le kgopelo ya tumelelo ya phetišo ya diphoofolo ya Afrika Borwa. 
Romela diforomo tše di tladitšwego ka botlalo go: 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
O ka kgomaretša tšheke yeo e lefelwago go Molaodi-Kakaretšo: Temo, go foromo ya kgopelo gomme wa e posetša go aterese yeo e fiwago ka morago. 
Tumelelo ya thekontle ya diphoofolo e hlokega go reka ditšweletšwa tša maswi ka ntle ga naga go di tliša goba go di fetiša ka nageng. 
gomme e gatišwe godimo ga hlogo ya lengwalo la khamphani ya bona mo matšatšing a go se fete lesome pele ditšweletšwa di ka šutišwa. 
Ge o nyaka tshedimošo ka ga dinyakwa thwii tša setšweletšwa se se itšego, o ka hwetšwa dikhopi tša mehlala ya Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo le Setifikeiti sa Maphelo a Diphoofolo go tšwa go Kantoro ya Tumelelo. 
Durban: Mogala: 031 337 4346/7 
Cape Town: Mogala: 021 551 2050 
Tše di latelago di swanetšwe di laetšwe go Mohlankedi wa Afrika Borwa wa Taolo ya Thekontle ya Diphoofolo Lefelong la Matseno: 
Bohlabelo bja City Deep Mogala: 011 613 1636 
Umelelo ya Setlogo ya Thekontle ya Diphoofolo 
Setifikeiti se sa Maphelo a Diphoofolo se swanetšwe se tlatšwe, ka Seisimane, ke ngaka ya diphoofolo yeo e dumeletšwego go dira seo ke Taolo ya Bongakadiphoofolo ya naga yeo e romelago ka ntle, 
Setifikeiti sa Setlogo sa Maphelo a Diphoofolo seo se filwego ke ngaka ya diphoofolo ka nageng ya setlogo. 
Ditšweletšwa tša maswi di swanetšwe di hlahlobje go e tee ya disaete tša tlhahlobo tše di latelago: 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Animal Diseases Act, 1984 with amendments with amendments 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
﻿Tirelo ye e thuša taolo ya tšhireletšo le mabaka a kobamelo ya boleng. 
Iša kgatišo ya setlankana seo se netefaditšwego sa ngwadišo ya senamelwa go Kgoro. 
Tsela e latelwago 
Ge o nyaka go reka dithoto goba dinamelwa tšeo di šomišitšwego go tšwa ntle, o nyaka tumelelo yeo e ikgethang go tšwa go Letona la Kgwebišano le Intaseteri goba makalatiro a yona. 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Iša foromo go Bolaodi: Taolo ya Thekontle le Thekišetšontle ya Khomišene ya Taolo ya Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba . 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tlhalošo 
Kantoro ya Letona e tla tšea sephetho ge e le gore ke ka kgahlego ya ka sehlogong ya setšhaba gore go ka rekwa dithoto goba dinamelwa tšeo di šomišitšwego go tšwa ntle. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Go ka tšea matšatši a mararo go sepetša kgopelo ya gago. 
Kgopelo ya tumelelo ya go reka dithoto goba dinamelwa tšeo di šomišitšwego go tšwa ntle 
Molao o šomišwago 
O swanetše go iša foromo yeo e beilwego go kgopela tumelelo ya go reka ka ntle ga naga. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tumelelo ya thekontle e nyakega go netefatša gore dithoto tšeo di šomišitšwego go tšwa ntle ga di šitele intaseteri ya Kopano ya Metšhelo ya Thomelo ya Afrika Borwa . 
Iša kgatišo ya pukwana ya gago ya boitsebišo yeo e netefaditšwego go Kgoro. 
Tlatša foromo ya kgopelo: IE 462. 
Tumelelo ya thekontle e a nyakega go dithoto ka moka tšeo di welago ka tlase ga magato a taolo ya thekontle. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya kabo ya kago ya dintlo ya motho ka nnoši 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
goba go reka ntlo yeo e šetšego e le gona yeo e kaonafaditšwego gomme e se go karolo ya projeke yeo e dumeletšwego ya kabo ya kago ya dintlo. 
modudi wa Afrika Borwa goba motho yo a na go le tumelelo ya go ya go ile ya bodulo 
E fa baputseletšwa go tsena ka gare ga kontraka ya kago ya ntlo, 
Batho bao ba fihlelelago dinyaka tše di latelago ba swanetše ba dire kgopelo: 
mogolo wa kgwedi ka kgwedi wa badudi ka moka ba ka ntlong e le R3 500 goba ka tlase ga yona 
Kabo ya kago ya dintlo ya motho ka nnoši ke thušo ya mmušo yeo e fiwago batho bao ba nyakago go hwetša bong bja setene seo se agilwego. 
Godimo 
Tefelo 
bakgopedi bao e lego digole ba dirago kgopelo ya diphapano tše di kgethegilego . 
Godimo 
Tirelo ga e lefelwe. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
batho bao ba se go ba nyalwa ba mengwaga ya go feta 21 bao ba na go le bana 
ge o nyetšwe goba o dula le molekani wa lebaka le le telele 
Mafelo le diatrese 
Tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšagalago fela go Kgoro ya Profense ya Dintlo, dipanka le mebasepala. 
Iša foromo go mofetiši go tlatša Karolo G. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
setifikeiti sa lenyalo 
setifikeiti sa matswalo 
pukwana ya boitsebišo 
﻿Kgopelo ya tshedimošo go tšwa go ngwadišo ya dikwano 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
maina ka botlalo le/goba nomoro ya boitsebišo ya mong wa lefelo, goba e ka ba letšatši la gagwe la matswalo. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
tshedimošo mabapi ke lefelo goba kwano. 
Godimo 
kiletšo le dikonteraka mabapi le lefelo 
kgatišo ya konteraka ya go se hlakanele dithoto, kwano ya thomelo, boitlamo bja theko, bjalo bjalo. 
Nomoro ya setlankana e tla fiwa kgatišo ya kwano ya tlamego ya gago. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
a lefele tšhelete yeo e nyakegago go kantoro ya wa matlotlo mme a bušetše setlankana morago go mohlankedi tafoleng ya tshedimošo. 
Pele ga ge tshedimošo e ka hwetšwa go ngwadišo ya dikwano, o swanetše go ba le tšeo di latelago kgauswi: 
Molao o šomišwago 
tšhelete ya theko ya lefelo 
Tlhalošo 
kgatišo ya peakanyo ya karolo ya tlamego goba Melawana ya Lenaneo la Karolo ya Tlamego 
kgopela motlanyi wa tatha go nyaka lefelo, mme 
ya tafoleng ya tshedimošo mo mohlankedi a tlago go thuša go tlatša foromo yeo e beilwego mme a hlaloša tselatshepetšo 
Ngwadišo ya dikwano e buletšwe leloko le fe goba le fe la setšhaba go hwetša tshedimošo ka ga tšeo di latelago: 
nomoro yeo e nepagetšego ya setene goba le motes goba leina la polasa le nomoro, e sego aterese ya mmila. 
Tefelo 
seemo sa lefelo yeo 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
ya kantorong ya dikwano e fe goba e fe 
melawana ya lenaneo la karolo ya tlamego 
Tlhalošo 
Go hwetša kgatišo ya kwano goba tokomane go tšwa go ngwadišo ya dikwano, o swanetše go: 
mabaka a kago ya motsesetoropo 
Molao o šomišwago 
mong wa lefelo yo a ngwadišitšwego 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Kgatišo ya mabaka a kago ya motsesetoropo: R4 letlakala le tee 
Kgatišo go tšwa khompyutheng: R6 
Godimo 
Kgatišo ya konteraka ya go se hlakanele dithoto goba kwano ya mabaka a tshedimošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Go nyaka kwano: R6 
Godimo 
Bahlankedi ka go kantoro ya Ngwadišo ya Dikwano e tla go fa diforomo go di tlatša. 
Dikantorong tše dingwe tše kgolo, kgatišo ya kwano e romelwa ka poso goba e swanetše go tšewa ka morago ga nako yeo e itšeng. 
Go nyaka go ka tšea metsotso ye 30 go ya go 60. 
﻿Molao o šomišwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya tshedimošo ka ga maemo a malwetši a diphoofolo tša Afrika Borwa 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Ikopanye le Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo go atrese ye e lego ka mo tlase goba o etele websaete ya Kgoro ya Temo. 
Godimo 
Kgoro ya Temo e fana ka tshedimošo ya maemo a malwetši a diphoofolo tša Afrika Borwa go mekgatlo yeo e nago le kgahlego. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Tirelo ga e lefelwe. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
Go na le diforomo tšeo di swanetšwego go tlatšwa. 
Tlhalošo 
Tshedimošo ye e gona ka bonako go wepsaete. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿Kakaretšo ye e tlo hlaloša mabaka le kgopelo ya tirelo yeo e nyakegago go tšwa go naga ya ka ntle. 
Mafelo le diatrese 
Biro yeo e tlo romela kgopelo ya gago go ISS SA. 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Bašomedi ba mmušo ba latela tsela yeo e laetšwego ke Bongwaledikakaretšo bja ISS. 
Mo Afrika Borwa ditirelo di fiwa ntle le tefo. 
Dikgopelo tša batho ba ba dulago ka ntle ga Afrika Borwa: 
ISS e thuša batho le malapa ao a nago le mathata a botho le leago ao a nyakago tšhomišano ya dinaga tše pedi goba bjalo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tirelo ya Leago ya Boditšhabatšhaba ke mokgahlo wa boditšhabatšhaba wo e sego wa mmušo gomme ga o tšee lehlakore la sepolitiki, mmala, sedumedi goba naga, gomme Mongwaledipharephare wa wona o kua Geneva, Switzerland. 
Ditirelo tša boditšhabatšhaba tša leago di fiwa go ya ka Kontraka ye e Tsenetšwego gare ga Kgoro ya Tlhabollo ya Leago le Bongwaledipharephare ba ISS. 
Dira kakaretšo ya kgopelo go ya ka mokgwa woo o dumeletšwego ke ISS. 
Karabo ya bona e tlo laolwa ke mabaka ao ba ikhwetšago ba šoma ka tlase ga ona nageng yeo. 
Mola ya amogelwago, pego yeo e tlo fetišetšwa go ISS SA, yeo le yona e tlogo e bala gomme ya e fetišetša, mmogo le ditshwaotshwao, dipotšišo, go bakgathatema. 
Dikgopelo tšeo di rometšwego di fiwa šedi ge di seno amogelwa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya Tirelo ya Boditšhabatšhaba ya Leago 
Tlhalošo 
Dira kgopelo ya gago go Biro ye e šomišanago le ISS goba ofisi ya mohuta woo mo nageng yeo ya ntle. 
Maemo a khwalithi ya tirelo a hlokomelwa ke badirelaleago ba selegae le ba profense gammogo le badirelaleago bao ba rwelego maikarabelo a taba ye mo ofising ya ISS SA. 
E lebane le motho ofe goba ofe wa mo Afrika Borwa goba wa naga ya ka ntle. 
Godimo 
Dikgopelo tša batho ba ba dulago mo Afrika Borwa: 
ISS SA e tlo romela kgopelo yeo go moemedi wa profense yoo a tlogo rulaganya le modirelaleago wa selegae gore a nyakišiše taba ye le go dira pego yeo a tlogo e fa kgoro ya profense. 
Godimo 
Tirelo ye e na le netweke ya boditšhabatšhaba ya badirelaleago bao ba hlahlilwego dinageng tša gabo bona gomme ba tloga ba tseba tšona dinaga tšeo tša gabo bona. 
Ga go na diforomo tšeo di tlatšwago. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Dira kgopelo ofising ya kgauswi le wena ya modirelaleago 
Morago ga go amogela kgopelo go tšwa go naga ya ka ntle, 
Tefelo 
Godimo 
Tefelo yeo e fapana goya ka dinaga. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Morago ga go amogela kgopelo go tšwa go kgoro ya profense, ISS SA e tlo romela kgopelo ya tirelo yeo go Biro ye e šomišanago le ISS mo nageng ya ka ntle. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Moemedi wa profense o tlo romela kgopelo ya gago go Tirelo ya Boditšhabatšhaba ya Leago ya Afrika Borwa yeo e lego ka gare ga Kgoro ya bosetšhaba ya Tlhabollo ya Leago. 
Godimo 
Romela kakaretšo yeo go moemedi wa profense wa ISS go Ofisikgolo ya Kgoro ya Tlhabollo ya Leago ya profense yeo o lego go yona. 
Tsela e latelwago 
Mo dinageng tše dingwe go ka no ba le tšhelete ye e lefelwago ditirelo tše dingwe. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
﻿Godimo 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa. 
Tefelo 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo seo se emelago mothwadi bjoo bo laetšago hlokego ya go go thwala gape bjoo bo laetšago tlhalošo ya mošomo wa gago. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Tšweletša lengwalo go tšwa khamphaning ya Afrika Borwa 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tumelelo ya phetišo ya ka gare ga khamphani e fiwa motšwantle yoo a fetišitšwego ke khamphani go šomela khamphani yeo e dirišanago le yona ka Afrika Borwa. 
Tšweletša lengwalo go tšwa go khamphani ya boditšhabatšhaba leo le netetatšago gore o tla fetišetšwa go lekala la ka Afrika Borwa goba wa dirišana le khamphani ya Afrika Borwa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30. 
Maksimamo wa lebaka la tumelelo ya phetišo ya mošomo ka gare ga khamphani ke mengwaga ye mebedi. 
Tlhalošo 
Kgopelo ya tumelelo ya phetišo ya mošomo ka gare ga khamphani 
leo le netefatšago phetišetšo go tšwa go motswadi goba khamphani yeo e dirišanago le yona ka ntle ga naga, gammogo le taetšo ya mošomo le maemo ao o tlogo thwalwa ka wona. 
Tefelo 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo bjoo bo laetšago gore 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Application for temporary residence permit, BI-1738 
Tsela e latelwago 
o ka se thwalwe ka melawana le mabaka ao a lego ka tlase ga a lebišitšwego go baagi le badudi gape le gore o na le dinyakwa tša molao tšeo di hlokegago mo mošomong woo. 
Tlhalošo 
Godimo 
Tšweletša bohlatse bja boingwadišo le setho goba boto ya seprofešene, ge eba bo gona. 
Molao o šomišwago 
Kgopela mothwadi wa gago wa ka moso go tlatša karolo 13, le tša BI-1738. 
Molao o šomišwago 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya tlhagišo ya disetifikeiti tša Mokgatlo wa Boditšhabatšhaba wa Teko ya Dipeu 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Mehuta ya go fapana ya dibjalo e na le maemo a go fapana a teko gomme nako ya teko e ka fapana go tloga go matšatši a se makae go ya go dibeke di se kae. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Kgopela kabelo ya dinomoro tša semmušo tša sehlopha sa dipeu. 
Ga guna molao o šomišwago. 
Ka fao ga go tshedimošo ya tirelo ya maemo yeo e ka fiwago. 
Godimo 
Setifikeiti se se Talalerata se fiwa ge teko e se ka tlase ga maikarabelo a laborothori yeo e dumeletšwego semmušo gomme laborothori yeo e dumeletšwego semmušo e rwala fela maikarabelo a go leka sešupo. 
Ge dihlopha tša dipeu di lokišeditšwe go lekwa, bitša mooditi go ntšha dišupo. 
Tefelo 
Gape diteko tša go fapana di ka kgopelwa ke modirelwa. 
Panka: Standard Bank 
eupša diteko di dirwa go laborothori ye nngwe yeo e dumeletšwego semmušo nageng ye nngwe. 
Setifikeiti sa mmala wa Namune se fiwa ge sešupo se ntšhitšwe semmušo go tšwa go sehlopha gomme diteko di dirwa ka tlase ga tumelelo e tee le ya laborothori yeo e dumeletšwego semmušo yeo e ntšhitšego sešupo. 
Disetifikeiti tša mmala wa Namune le tše Talamorago di maleba go sehlopha sa dipeu tšeo di tšwago go sona, mola Setifikeiti se se Talalerata se le maleba fela go sešupo seo se amogetšwego go dirwa teko. 
Lefela tefo ya teko ya Dipeu. 
OSTS e lwela go mediša mehlala ya dipeu go tšwa go thomelo e tee ka tlase ga maemo a go swana a teko. 
Mehuta ye meraro ya disetifikeiti e ka fiwa, e lego Disetifikeiti tša Sehlopha sa Dipeu le Setifikeiti tša Mohlala wa Dipeu . 
Fekesetša dikgopelo go OSTS . 
Seswaro se sengwe le se sengwe se swanetšwe se swaywe goba se fiwe sešupo seo se laetšago nomoro ya sehlopha yeo e abilwego. 
Dintlha Panka ke tše di latelago : 
Bjalo ka ge laborothori yeo e dumeletšwego semmušo e ka fana ka Setifikeiti se se Orange, o kgopelwa go ikopanya le OSTS . 
E tla fekesetšwa gape go mohlankedi wa oditi woo a dumeletšwego semmušo dikantorong tša selete yoo a tlogo dira kgetho. 
Ge o se no amogela dišupo, lenanetheko le a fiwa. 
Tefo e ka dirwa ka mokgwa wa seelektroniki goba khaonthareng eupša go a hlokega gore o gopole nomoro ya lenanetheko gore o kgone go swantšha peeletšo le lenanetheko leo le filwego. 
Khoutu ya Lekala: 01-08-45 
Ntšha foromo ya kgopelo go tšwa go wepsaete gomme o e tlatše go hwetša Setifikeiti sa Boditšhabatšhaba sa Mmala wa Namune. 
Leina la Lekala: Arcadia 
Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu le Kgoro ya Temo di dumeletšwe go fana ka Disetifikeiti tša Boditšhabatšhaba tša Phetleko ya Dipeu. 
Nomoro ya akhonte: 011244887 
Leina la akhaonte: NDA: Seed Testing Services 
Beakanya dihlopha tša dipeu go dira kgetho. 
Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu se šetša pele teko ya mehlala ya dipeu meholeng ya thomelontle. 
Setifikeiti se se tala se fiwa ge sešupo se ntšhitšwe semmušo go tšwa go sehlopha ka tlase ga tumelelo ya laborothori yeo e dumeletšwego semmušo 
Dinomoro tša sehlopha sa dipeu di tla abja gomme kgopelo e tla fekesetšwa morago go wena. 
Bjalo ka leloko la laborothori leo le dumeletšwego semmušo la Mokgatlo wa Boditšhabatšhaba wa Teko ya Dipeu, 
Molao o šomišwago 
Dišupo di romelwa go OSTS gomme tša lekelwa boleng gomme setifikeiti sa maleba sa fiwa. 
Botšiša go lekala ka bo lona . 
Godimo 
Disetifikeiti tše di fiwa meholeng ya thomelontle. 
Godimo 
Kgopela Setifikeiti se se Blue ka lengwalo leo le lego godimo ga hlogwana ya lengwalo ya mokgatlo wa gago, ka ge go swaya ga sehlopha sa Dipeu le kgetho ya semmušo e sa hlokege. 
Se se akaretša go swaya sehlopha ka dinomoro tša sehlopha tšeo di abilwego. 
﻿Kgopelo ya go tsenela lenaneotlhahlo ge motho a sa šome 
Batho ba ba sa šomego ba swanetše go ingwadiša mo dathabeiseng ya Kgoro ya Bašomi bjalo ka bao ba nyakago mošomong. 
le gore naa o na le laesense ya go otlela, bjalobjalo. 
Lenaneotlhahlo ke lenaneo la thuto leo mafelelong a lona motho a fiwago lengwalo la thuto malebana le mošomo wo a bego a o dira. 
Mabokgoni a mangwe a bjalo ka a khomphutharas; 
Gore o kgone go tsenela lenaneotlhahlo, go swanetše go ba le mongmošomo yo a nago le kgahlego le bokgoni bja go go tšea gore o tsenele lenaneotlhahlo leo. 
le dikolo tše o di tsenego 
Mang le mang yo a hlaotšwego go tsenela lenaneo le o swanetše go fiwa tšhelete ye e rilego ke mongmošomo. 
Tlhalošo 
Ga go na tšhelete ye motho a e lefelago gore a tsenele lenaneotlhahlo. 
Ke mang yo a ka dirago kgopelo? 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi. 
Mangwalo a dithuto 
Maitemogelo a mošomo, 
Mananeotlhahlo a akaretša go ithuta motho a le ka phapošing lefelong la tlhahlo goba kholetšheng le go hlahla motho a le mošomong. 
Dira CV ye e fago tshedimošo ye bjalo ka ye e latelago: 
Tsela ye e latelwago 
Mang le mang yo a feditšego sekolong, kholetšheng goba yunibesithing gomme a sa šome. 
maina a batho bao o ba šometšego peleng le gore o be o dira eng 
Maina a gago le letšatši la matswalo 
Ka mantšu a mangwe, ge e le gore o motho wa go rata go šomela ka ntle, o se dire kgopelo ya mošomo wa go šomela ka ofising. 
Gopodišiša ka mohuta wa tlhahlo le mošomo wo o o nyakago. 
Botelele bja lenaneotlhahlo bo fapana go ya ka mohuta wa indasteri empa bo ka se be ka fase ga ngwaga o tee. 
Dula o ikopanya le senthara ya geno ya bašomi gore o fele o ba lemoša ka diphetogo tše di bago gona ka ga wena. 
Kgopela bagwera le ba leloko gore ba go nyakiše mošomo le gore ba fele ba bala dikwalakwatšo mo dikuranteng. 
Ikopanye le di-SETA go bona gore ke bengmešomo bafe bao ba nago le mananeotlhahlo. 
Se se tlo kgontšha bengmošomo go hwetša leina la gago ge e le gore ba nyaka go thoma lenaneotlhahlo. 
Molao 
Ingwadišele senthara ya kgauswi le wena ya bašomi bjalo ka motho yo a nyakago mošomo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Mafelo le Diatrese 
Nako 
Dira kgopelo go Kgoro ya Bašomi goba senthara ya merero ya bašomi ya kgauswi le wena. 
Botelele bja lenaneo le bo a fapana empa bo ka se be ka fase ga ngwaga o tee. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tharollo ya go ipha naga 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Bobedi naga ya mmušo le naga ya beng ba poraebete e ka tsenelwa ntle le molao. 
Batho bao ba se nago phihlelelo ya naga ya temo ba ka ya go Kgoro ya Merero ya Naga go thušwa go hwetša naga ya maswanedi ya temo. 
Batho bao ba nyakago dintlo ba ka ikopanya le masepala goba, ge go hlokagala, ba hwetša thušo go Kgoro ya tša Dintlo ya porofensi le bosetšhaba. 
– mo go nyakegago, ka gare ga methopo yeo e lego gona – gore badudi ka moka ba ipshina ka ditokelo tša bona tša motheo go hwetša naga ya bona le/goba dintlo. 
Mo ditokelo tŠa motheo tša baipei bao ba sego molaong di sego kotsing, ba swanetšego go tlošwa, 
Molao wo ga bjale o diragatšwa ke Kgoro ya tša Dintlo. 
Mmušo o na le maikarabelo a molaotheo go netefatša 
Kgoro ya Merero ya Naga e tla: 
bolaodi bja mmušo bjo e lego maikarabelo a bjona go naga yeo ya mmušo, goba mong wa naga ya poraebete ba swanetše, ntle le tiego, 
Mo mabakeng ao tsenelelo ya naga e diregago ka go fetišiša, mmušo o na le maikarabelo a go swana le ao go thuša beng ba naga ba poraebete go šireletša naga ya bona. 
go ikopanya le kgorotsheko go hwetša taelo ya go ntšha baipei bao go ya ka Molao wa Thibelo ya Khudušo yeo e sego Molaong go tšwa go le go Ipha naga mo go sego Molaong . 
yeo e lego ka tlase ga taolo ya mmušo ge fela ditokelo tša motheo tša baipei bao ba sego molaong di se kotsing 
ikopanya le kgoro go ntšha taelo ya go ntšha baipei bao ba sego molaong mo nageng 
Godimo 
Tsela e latelwago 
thuša balaodi ba mmušo go hweletša baipei bao ba sego molaong naga ye nngwe ya maleba ya go aga 
bao naga ya bona e tsenetšwego ntle le molao go khuduša baipei bao ba nyakago naga ya go lema go hwetša naga ye nngwe ya maleba ya temo. 
thuša baipei bao ba sego molaong mo nageng ya mmušo goba ya poraebete bao ba se nago mme ba nyaka naga ya go lema go hwetša naga ya maleba ya temo 
mo go nyakegago le mo maemo ao a ikgethang, ya thuša beng ba naga ya temo ya poraebete 
Mathomong, go tla tšea Bolaodi: Ditirelo tša Thekgo ya Naga ya Mmušo tekanyo ya matšatši a 14 go nyaka le go hwetša naga ye nngwe ya maleba. 
ya Kgoro ya Merero ya Naga go hwetša thušo ge e le gore lebaka la go ipha naga ke go hwetša naga ya temo. 
Kgoro ya porofensi goba ya bosetšhaba ya Dintlo go hwetša thušo ya dintlo ge e le gore lebaka la go ipha naga ke go aga dintlo. 
Mo naga ya poraebete e tsenetšwego mo go sego molaong mme go na le seemo seo se ikgethang, mong wa naga a ka ikopanya le masepala wa selete goba, ge go hlokagala, 
Godimo 
Ditefelo tšeo di amegago go hwetša naga ye nngwe ya maleba di ya ka go fapana ga merero. 
Godimo 
Dintlha tša go swana le bogolo bja setšhaba seo se nyakelwago naga le boleng bja naga mo lifelong le itšeng di elwa šedi. 
Godimo 
Tefelo 
Mo naga ya poraebete e tsenetšwego, mme go se na seemo seo se ikgethago, mong wa naga o swanetše go ikopanya le kgoro, 
ntle le go senya sebaka go hwetša taelo ya go ba ntšha go ya ka Molao wa Thibelo ya Khudušo yeo e sego Molaong go tšwa go le go Ipha naga mo go sego Molaong . 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Godimo 
E fela, ka lebaka la ditherišano le batšeakarolo le tumelelo ya letona, tshepetšo e ka tšea dikgwedi tša magareng ga tše pedi le tše tharo go phethagatšwa. 
Ga tlatšwe selo 
Mo naga ya poraebete e tsenetšwego, mme go na le seemo seo se ikgethago, mong wa naga a ka ikopanya le kantoro 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
﻿Godimo 
Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Sethuthuthu sa go fihla ka 125cc – mengwaga ye 16. 
Godimo 
Go dira kgopelo ya laesense ya go ithutela bootledi o hloka gore o tlatše foromo senthareng ya kgauswi le wena ya teko. 
O tla hlokega gore o dire teko ya mahlo senthareng ya teko. 
Mafelo le diatrese 
Lefela tefelo yeo e laeditšwego. 
Godimo 
Bakgopedi ba ka se lekwe ka letšatši la peano gomme nako ya go letela teko e fapana go ya ka mebasepala. 
Tlhalošo 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Laesense ya go ithutela bootledi ke laesense yeo e hlatselago gore o na le tsebo ya motheo ka go otlela senamelwa. 
Khoutu 2: Mmotoro wo bofefo 
Molao o šomišwago 
Khoutu 1: Sethuthuthu sefe goba sefe 
Kgopelo ya laesense ya go ithutela bootledi 
Sethuthuthu sa ka godimo ga 125cc – mengwaga ye 18. 
Tsela e latelwago 
Dikhoutu tša laesense ya go ithutela bootledi di arotšwe ka magoro a mararo gore le lengwe le le lengwe le na le taetšo ya mengwaga yeo e sepelelenago le lona. 
Tsela e latelwago 
Mmotoro wo bofefo – mengwaga ye 17. 
Tlhalošo 
Khoutu 3: Mmotoro ofe goba ofe goba kopanyo ya mebotoro – mengwaga ye 18. 
Fana ka diswantšho tše pedi tša ID tšeo di gatišitšwego ka boso le bošweu. 
Laesense ya go ithutela bootledi e ba molaong dikgwedi tše 18 gomme nako ya yona e ka se oketšwe. 
﻿Godimo 
Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Sethuthuthu sa go fihla ka 125cc – mengwaga ye 16. 
Godimo 
Go dira kgopelo ya laesense ya go ithutela bootledi o hloka gore o tlatše foromo senthareng ya kgauswi le wena ya teko. 
O tla hlokega gore o dire teko ya mahlo senthareng ya teko. 
Mafelo le diatrese 
Lefela tefelo yeo e laeditšwego. 
Godimo 
Bakgopedi ba ka se lekwe ka letšatši la peano gomme nako ya go letela teko e fapana go ya ka mebasepala. 
Tlhalošo 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Laesense ya go ithutela bootledi ke laesense yeo e hlatselago gore o na le tsebo ya motheo ka go otlela senamelwa. 
Khoutu 2: Mmotoro wo bofefo 
Molao o šomišwago 
Khoutu 1: Sethuthuthu sefe goba sefe 
Kgopelo ya laesense ya go ithutela bootledi 
Sethuthuthu sa ka godimo ga 125cc – mengwaga ye 18. 
Tsela e latelwago 
Dikhoutu tša laesense ya go ithutela bootledi di arotšwe ka magoro a mararo gore le lengwe le le lengwe le na le taetšo ya mengwaga yeo e sepelelenago le lona. 
Tsela e latelwago 
Mmotoro wo bofefo – mengwaga ye 17. 
Tlhalošo 
Khoutu 3: Mmotoro ofe goba ofe goba kopanyo ya mebotoro – mengwaga ye 18. 
Fana ka diswantšho tše pedi tša ID tšeo di gatišitšwego ka boso le bošweu. 
Laesense ya go ithutela bootledi e ba molaong dikgwedi tše 18 gomme nako ya yona e ka se oketšwe. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Go tsenya molaong ga ditokumente tša semmušo le Disetifikeiti tša Bašomiši 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
e tsenya molaong ditokumente tša setšhaba tšeo di dirilwego ka Afrika Borwa go tla go šomišwa ka ntle ga Rephapoliki ya Afrika Borwa ka mokgwa wa Setifikeiti sa Apostille goba Setifikeiti sa Tiišetšo 
fa bašomiši tshedimošo ka mogala, ka poso goba ka emeili. 
di tswalelwago le go tiišetšwa ka go saenwa ka Setifikeiti sa Apostille, goba ka Setifikeiti sa Tiišetšo go dinaga tšeo di sego Karolo ya Kwano ya The Hague. 
Go tsenya molaong goba go tiišetša bonnete bja ditokumente ke tshepedišo ya go netefatša ga ditshaeno le mekgwa yeo ditokumente tša semmušo di sepelago mmogo ka gona, 
fa bašomiši ditlhahlo tša go hwetša ditshaeno goba ditokumente tša maleba 
Karolo ya Molao: 
Ka khoria – Khoria e tla fiwa selipi sa gore e tšere ditokumente tšeo, seo se tlago nyakega go tšea ditokumente. 
Pele ga ge Karolo ya Molao e ka fa Setifikeiti sa maleba sa Tiišetšo goba sa Apostille, tokumente e swanetše go tsenywa molaong ke: 
Godimo 
O fiwa resithi ya go bontšha gore ditokumente di hweditšwe ka morago ga go tliša ditokumente tša gago. 
Tsela e latelwago 
Romela ditokumente go Karolo ya Molao ka o tee wa mekgwa ye e latelago: 
Karolo ya Molao e ka fa tiišetšo ya maleba goba Setifikeiti sa Apostille go latela melawana ye e latelago: 
Baemedi ba Afrika Borwa ba ka se fe Disetifikeiti tša Apostille – ba tla fa fela Disetifikeiti tša Tiišetšo. 
Ka bowena - Ditokumente tše di rometšwego ka bowena di ka tšewa fela ge o tšweletša resithi ya gore ba ile ba di hwetša. 
Maseterata, Maseterata wa Tlaleletšo goba Maseterata wa Thušo 
O swanetše go tsebiša Karolo ya Molao ka ga naga yeo tokumente e tlogo šomišwa gona, go e kgontšha gore e kgone go tseba ge eba Setifikeiti sa Apostille goba sa Tiišetšo se a nyakega. 
Sa mathomo, tseba gore ke ditokumente dife tše o nyakago go di tsenya molaong. 
Gape o swanetše go lefa khoria go buša ditokumente tša gago. 
Tokumente ga e fete ngwaga o tee. 
ge fela di ile tša tsenywa molaong peleng ke ba Taolo ya maleba ba ka Nageng ya ka Ntle goba ke ba Karolo ya Molao ka Kgorong ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle. 
Mongwadiši goba Mongwadiši wa Thušo wa Kgorotshekokgolo ya Afrika Borwa. 
Baemedi ba Afrika Borwa dinageng tša ka ntle ba ka tsenya molaong ditokumente tša semmušo 
Karolo ya Molao e tla fa tsebišo ya matšatši a šupa ka ga go tswalelwa ka letšatši leo le sego la go khutša la setšhaba. 
Godimo 
Dipampiri tša kgodišo ya ngwana tše di saennwego le go tempiwa ke Mongwadiši wa Dikgodišo tša bana Kgorong ya Toka. 
Godimo 
Disetifikeiti tša Tokollo tša Maphodisa tše di saennwego le go tempiwa ke Senthara ya Dipego tša Bosenyi ya Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa . 
Lengwalo la Go Hloka Kganetšo ya Lenyalo leo le saennwego le go tempiwa ke mošomi yo a dumeletšwego wa Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Disetifikeiti tša thuto tše di saenwego le go tempiwa ke mošomi yo a dumeletšwego Kgorong ya Thuto. 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Diiri tša setšhaba ke Mošupologo – Labohlano, 08:30 – 12:30 
Ga go ditšhelete tše di lefišwago ge go šongwa ditokumente. 
Ga go na le diforomo tše o di tlatšago, eupša ka mehla efa leina la naga yeo o nyakago go šomiša ditokumente tšeo gona. 
Ditokumente tša go amana le go sepetša diruiwa, go akaretšwa tša diphoofolo tša ka ntlong, di swanetše go tempiwa le go saenwa ke Ngaka ya diphoofolo ye e dumeletšwego ya Mmušo. 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ngwadišo ya khamphani ye e saennwego le go tempiwa ke Mongwadiši wa Dikhamphanitlengwa. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Romela nageng ya ka ntle ditokumente tše di saennwego le go tempiwa ke ba Phapoši ya Kgwebo. 
Disetifikeiti tša Kalafo tše di saennwego le go tempiwa ke bahlankedi bao ba dumeletšwego Khanseleng ya Diphrofešenale tša Maphelo. 
Ditokumente tše di latelago ga se tša dumelelwa: 
Dikhopi tša Disetifikeiti tša Maemo a Lenyalo tša go setifaiwa goba Bohlatse bja gore o Modudi wa ka Nageng. 
Ka poso ye e retšistarilwego goba ka poso ya go sepela ka lebelo – Tsenya omfolopo ya go ba le diaterese tša mo e tlogo bušetšwa gona, 
Lengwalo le le sepelago le ditokumente tše, leo le bolelago palo ya ditokumente tše di tlogo tsenywa molaong, naga yeo go tsenya molaong go nyakegago go yona, 
Ditokumente tše di latelago di swanetše go tsenywa molaong pele ke Kgorotsheko ka ge go boletšwe ka godimo, ge fela di saennwe ke taolo ye e di fago: 
Motho wa Molao wa Setšhabeng o swanetše go e setifaya. 
Ditokumente tše di dirilwego tše kopana goba matlakala a go phorinthwa go tšwa khomphutheng. 
le mangwalo ao a tiišetšago maemo a gore motho ke modudi wa ka nageng efe, ao a saennwego le go tempiwa ke mošomi yo a dumeletšwego wa Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Disetifikeiti le mangwalo a matswalo ao a sego a dirwa a makopana goba ao a lego ka botlalo, disetifikeiti tša manyalo le/goba tša mahu 
Dikhopi tša ditokumente tša go tšea maeto goba tša dipukwana tša boitsebišo tša go setifaiwa. 
le dintlha tša gago tša boikgokaganyo ka botlalo di swanetše go sepela le ditokumente. 
Ka Moemedi wa Afrika Borwa nageng ya ka ntle . 
Ditokumente tše di setifailwego ke Bokhomišenare ba go Eniša gore ke dikhopi tša mmakgonthe tša ditokumente tša nnete. 
omfolopo ya bogolo bja A4 ye e lefetšwego peleng go dumelela ba Karolo ya Molao go buša ditokumente tšeo. 
Dikhopi tša disetifikeiti tša lenyalo tša go setifaiwa, tša matswalo, tša lehu goba tokollo ya maphodisa. 
﻿O swanetše go hwetša lengwalo la tumello ge o nyaka go aga goba go fetola sebopego sa koloie le koloi ya kgale goba ye mpsha ye e rekilwego nageng ya ntle, koloi ya go rwala merwalo 
dikariki 
Kgopelo ya lengwalo la tumello malebana le koloi 
Tsela e latelwago 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
dikoloi, dipese le dikuta 
Tsela e latelwago 
Lengwalo leo le tla loka mo nakong ya matšatši a mane go ya go a tshela. 
Godimo 
setifikeiti sa go lokela tsela 
Tefelo 
dikoloi tša merwalo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
setifikeiti sa go bitšwa Weigh bridge certificate 
Godimo 
Yona e swanetše go bontšha nomoro ya entšene le ya tšheise, tshedimošo ka botlalo malebana le mošomo wo o tlogo dirwa 
Hlokomela: Ke fela motho yoo koloi e ngwadišitšwego ka leina la gagwe yo a swanetšego go tlatša fomo. 
lengwalo la boemedi ge e le gore o moemedi wa khamphani goba mokgahlo 
Tlatša difomo tšeo gomme o di romele le ditokumente tše di latelago: 
Nyaka difomo tša go dira kgopelo go SABS. 
Tlhalošo 
Godimo 
abitabiti ya koloi ye e fetošitšwego sebopego. 
khopi ya Pukwana ya Boitsebišo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
setifikeiti sa bohlatse sa Tirelo ya Maphodisa a Afrika-Borwa 
diswantšho tše pedi tša koloi yeo. 
Dikoloi ka moka, tše di tšweleditšwego mo Afrika-Borwa goba dinageng tša ntle, di swanetše go sepelelana le dinyakwa tša Molao wa Bosetšhaba wa Pharakano . 
Mehuta ya dikoloi tšeo di nyakago lengwalo la tumello: 
dikoloi tša go ikgetha bjalo ka, dikreine, ditrekere, dikoloi tša go buna mašemong. 
O swanetše go ba le lengwalo la tumello go sa lebellwe gore koloi yeo e dirilwe mo Afrika-Borwa goba nageng ya ntle. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle ba swanetše go fana ka bohlatse bja go bontšha gore dikoloi tšeo di sepelelana le dinyakwa tša South African Bureau of Standards . 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Kgopelo ya laesense ya leselawatle la ka nageng la go thea dihlapi 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Kamano thwii ka go mediro ya go thea dihlapi go Zoune ya Maemo a Ekonomi goba meetse a boditšhabatšhaba ka tlase ga folaga ya RSA. 
poloko 
tšidifatšo 
laolwe ka botlalo ke motho ofe goba ofe, setšhaba goba mokgatlo wa batho woo o hlomilwego ka tlase ga melao ya 
Maselawatle a a akaretša dikere, ditlabelo, diswaro, merwalo le petrole ka moka tšeo di dirišwago. 
Se se ka akaretša, eupša sa se kgaoletše tše di latelago: 
laolwe ka botlalo ke motho o tee goba go feta wa Afrika Borwa goba 
kabo 
Leselawatle la ka nageng la go thea dihlapi gantši le direlwa go dirišetšwa go thea dihlapi goba mediro ya go amana le yona. 
Afrika Borwa gomme bontši bja dišere le ditokelo tša go kgetha di laolwa ke badudi ba Afrika Borwa. 
Go thotha, goba go sepediša; 
Leselawatle la go thea dihlapi le swanetšwe le: 
tokišo 
Leselawatle la ka nageng la go thea dihlapi ke sekepe seo se ngwadišitšwego go Folaga ya Naga ya Afrika Borwa seo se filwego le Laesense ya Dikepe ke Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti . 
Leselawatle la ka nageng la go thea dihlapi le ka akaretša sekepe sefe goba sefe seo se thušago se tee goba tše ntši tša dikepe lewatleng ka go dira modiro woo o amanago le go thea dihlapi. 
Tsela e latelwago 
Hwetša foromo ya kgopelo go Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti . 
yeo e nago le tumelelo yeo e sepelelenago le yona ge eba mong wa leselawatle ke moswari yo a dumeletšwego wa go thea dihlapi. 
Moo mong wa leselawatle e se go moswari yo a dumeletšwego wa go thea dihlapi, go swanetše go be le kontraka ya go diriša leselawatle leo. 
Leselawatle la go thea dihlapi le swanetše go elwa ka mokgwatshepetšo gomme SAMSA e ka fana ka Setifikeiti sa Polokego. 
Ga go motho yoo a ka dirišago leselawatle la go thea dihlapi goba sekepe sefe goba sefe tirišong ya tokelo ya phihlelelo ka ntle le ge laesense e filwe, 
Godimo 
O swanetše o be moswari yo a dumeletšwego wa go thea dihlapi . 
Godimo 
karolo ya go thea dihlapi yeo leselawatle go ikemišeditšwego gore le tla bewa go yona 
Laetša sebaka le kgopelo ya karolo ya go thea dihlapi tšeo leselawatle le ikemišeditšwego go bewa gona. 
leina la leselawatle 
leina la mong wa leselawatle 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Kgopelo e ka tšea matšatši a 3 a mošomo, go ya ka kgopelo ya maleba. 
Tefelo e fapana go ya ka botelele bja leselawatle 
mohuta wa maatla, botelele bja leselawatle 
Tefelo 
folaga ya Naga yeo leselawatle le ngwadišitšwego ka tlase ga yona ga bjale 
maatlapere le boima bja leselawatle 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Romela foromo ya kgopelo go Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti gotee le 
tshedimošo ye e latelago: 
﻿Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa o paletšwe ke go dira mošomo wa gagwe go ya ka molao wa Domestic Violence Act, 1998. 
Pego ka ga seo se diregilego 
Kgopelo ya go dira boipelaetšo malebana le go palelwa ga Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa go go thuša goba go šireletša batšwasehlabelo ba tlhorišo ya ka malapeng 
A go tlaiša, mohlala, a dula a go leletša mogala go go befediša, a go romela mangwalo goba dilowana, a bile a šetše mesepelo ya gago morago. 
A go tšhošetša, mohlala, a tšhošetša ka go go bolaya ge o nyaka go ya maphodiseng. 
Leina la seteišene sa maphodisa 
A sa hlomphe taelo ya tšhireletšo ye e šetšego e le gona . 
Dira boipelaetšo ka nama, mogala, lengwalo goba ka e-meile go ofisi efe goba efe ya ICD. 
Leina le maemo a mošomo a lephodisa/maphodisa a a belaelwago. 
A go hloriša ka mokgwa wa go go hlokofatša mmeleng goba ka thobalano, mohlala, go betha goba go kata. 
Mang le mang yo a nago le kgahlego, batšwasehlabelo ba dikgaruru tša ka malapeng goba mekgahlo ye e sego ya mmušo e ka dira boipelaetšo. 
Tlhalošo 
Go gongwe ga go palelwa moo go ka akaretša: 
Letšatšikgwedi, nako le ka fao Molao wa Tlhorišo ya ka Malapeng o tshetšwego. 
Ditlamorago tša ge o golega motho yo a lekago go ikarabela; 
Dikgaruru tša ka malapeng di ka tlholega ge motho yo phelago le yena mo lenyalong goba le ratana a dira tše di latelago: 
Eleteša moipelaetši ka ditsela tše di lego gona, bjalo ka go mo eletša gore a bege molato goba go dira kgopelo ya taelo ya tšhireletšo, goba bobedi; 
A tsena ga gago ntle le tumelelo. 
A senya dithoto tša gago, mohlala, a tšhuma diaparo tša gago, a thuba fenišara goba a sega dithaere tša koloi ya gago. 
O ka dira boipelaetšo go Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo ge e le gore o dumela gore yo leloko/maloko a 
Tsela ye e latelwago 
le go 
Fa mmelaelwa taelo ya go tšwelela pele ga kgorotsheko. 
Leina le diatrese tša motšwasehlabelo/moipelaetši. 
Moipelaetši o swanetše go tlatša foromo ya go ingwadiša ya DVA. , 
Thuša moipelaetši go bega molato, go hwetša bodulo bjo bo bolokegilego, go hwetša kalafo, go felegetša moipelaetši go yo tšea dihtoto tša gagwe le go amoga mohloriši wa gagwe sebetša sa kotsi; 
A na le maitshwaro a mangwe a tšhošetšago polokego le bophelo bja gago. 
A go hloriša ka tšhelete, molato, ge molekani a tšea dipheto ka moka ka tšhomišo ya tšhelete goba a gana go lefela dijo, tšhelete ya bana ya sekolo, bjalobjalo. 
Nomoro ya maphodisa ya molato, ge e le gona. 
Efa Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo tshedimošo ye e latelago: 
A go hloriša ka mantšu, moyeng goba monaganong, mohlala, go go roga, go go leka goba go boulela. 
Tirelo ye ga e lefelwe 
Domestic Violence Act, 1998, Section 18 
Pego ya mafelelo – mo matšatšing a 90 
Nako ye e tšewago ge o emetše go botšišwa dipotšišo – metsotso ye 30 
Molao 
Nako 
Tefelo 
Lengwalo la go tsebiša moipelaetši gore pelaelo ya gagwe amogetšwe – mo matšatšing 30 
Tshedimošo ka ga hlatse, ge e le gona 
Pego ya kgatelopele – mo matšatšing a 30 
Ditaelo tša bosetšhaba malebana le Tlhorišo ya ka Malapeng: 7/1999 
Foromo ya boingwadišo ya Molao wa Tlhorišo ya ka Malapeng 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le Diatrese 
﻿Tefelo 
go fapana le ye e filwego ka godimo goba maitshwaro a lona a mabe ga se a feleletša ka lehu goba dikgobalo mmele wa motho. 
Boipelaetšo kgahlanong le bašomomedi ba ditirelo tša tshokologo, bahlankedi ba kgorotsheko le maloko a Lebotho la Setšhaba la Afrika Borwa. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tsela ye e latelwago 
Go emela go botšišwa ke mošomedi wa melato go ka tšea metsotso ye 30. 
Dipelaelo tša mabapi le melato ye e bilego gona pele ICD e ka hlongwa, ke gore, melato ka moka ye e bilego gona pele ga kgwedi ya Moranang 1997. 
Tlhorišo 
FOROMO ya DVA 
Moferefere goba maitekelo a go dira wo mongwe wa melato ye ya ka godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlatša foromo ya go dira boipelaetšo Complaint Reporting Form gomme o e romele ka fekse ofising ya kgauswi le wena ya ICD 
Class V complaint: pelaelo ye e lego gore ga e wele ka fase ga pholisi ya ICD. 
Thobalano ya banna ba babedi 
Molao 
Bohodu 
Go ba le thoto ya go utswiwa 
Go thopa bana/batho 
Ge o eya ofising ka bowena, o tlo thušwa ke mohlankedi wa melato goba moahlaahli. 
Tlhalošo 
Go utswa/tšeela ka kgang 
Go kgatha tema dihlopheng tša mahodu 
Go tšhošetša 
Go amogela thoto ye e utswitšwego 
Go bolela maaka ka tlase ga boikano 
Go tlhoriša ka mokgwa wa go kweša mmele bohloko 
Class IV complaint: pelaelo ye e hlalošago gore leloko la SAPS goba MPS le obile molato wa 
Pego ya malebana le kgatelopele e ka tšea matšatši a 30. 
Bofora 
Dipelaelo tše ICD e ka se di rarollego: 
Merusu ya phatlalatša 
Foromo ya go Dira Boipelaetšo: ICD FORM 1 
Pego ya mafelelo e ka tšea matšatši a 90. 
Dipelaelo ka moka di swanetše go dirwa ka dinako tša mošomo, gare ga 8h00 le 16h30. 
Go senya thoto ka boomo 
Dira boipelaetšo ka bowena, mogala, lengwalo goba e-meile ofising ya kgauswi le wena ya ICD. 
Kgopelo ya go dira boipelaetšo mabapi le maitshwaro a mabe goba melato ye e dirilwego ke maloko a Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa goba Ditirelo tša Maphodisa a Mmasepala 
Kamogelo ya ketelo ya moipelaetši e ka tšea metsotso ye mehlano. 
Lengwalo la go tsebiša go amogelwa ga boipelaetšo le ka tšea matšatši a 30. 
Mafelo a diatrese 
Go kata 
Go šomana le dipelaelo: 
Go nyaka tšhelete ka botšhošetši 
ICD e ka go kgopela gore o ba fe tshedimošo ya tlaleletšo pele pelaelo e ka nyakišišwa. 
Nako 
Mehuta ya dipelaelo tše di ka romelwago go ICD: 
Go amogela ditokomane tša bofora o tseba gore ke tša boleng bja tšhelete ya R50 000 goba go feta. 
Go šomiša maatla ka bošaedi moo e lego gore go ba le ditlamorago tše mpe le go gobala, palomoka ya batho bao ba amegago, tšhelete ye e nyakegago; 
Melato ya go amana le go tšhuma ka mollo 
Go latela lenaneo la dipelaelo tša legoro la III : 
Class III complaint: boipelatešo bja gore lephodisa/maphodisa le dirile molato woo o feleditšego o dirile gore motho a gobale kudu a be a fiwe kalafo ya bookelong. 
goba nako ye tiragalo yeo e e tšerego. 
Go thopa 
Class II complaint: boipelaetšo bja gore SAPS ga se ya latela molao wa Domestic Violence Act, 1998, 
Molato wa mohuta wo o swanetše go ba o diregile ge motho a be a le ka lifelong la go lota bagolegwa la maphodisa. 
Ge o dira boipelaetšo go ofisi ya bosetšhaba ya ICD, boipelaetšo bja gag obo tlo romelwa go ofisi ya ICD profenseng ya geno gore e nyakišišwe. 
Go hloriša ka maikemišetšo a go hlola kgobalo, goba go leka go bolaya 
﻿Tlhalošo 
Bega pelaelo goba tsebiša Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo ka ga mahu a a hlolegago ka diseleng tša maphodisa ka lebaka la ditiro tša maphodisa 
Leina le diatrese tša motšwasehlabelo/mmelaedi. 
ICD e tlo romela pego ya taelo ya go tšwelela pele ga kgorotsheko go molli. 
Letšatšikgwedi, nako le ka fao maphodisa a paletšwego ke go thuša motšwasehlabelo. 
Tiragalo ye e tsebega kudu ka gore ke Pelaelo ya maemo a I . 
Go tšweletša dipego tša mathomo go ka tšea matšatši a 180. 
ICD e tlo nyakišiša molato ka go etela lefelo la molato gore hwetša bohlatse go tšwa go bja hlatse. 
ICD e tlo romela pego le ditigelo go Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba gomme khopi ya Pego ya Tirelo ya Afrika Borwa ya Maphodisa e tlo romelwa go molli. 
Leina le maemo a mošomo a lephodisa le le belaelwago. 
Leina la seteišene sa maphodisa goba mmasepala woo lephodisa le le belaelwago le šomelago gona. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Mafelo le Diatrese 
Bega mahu a ka diseleng tša maphodisa ka mogala goba ka go ngwalela ofisi ya kaguswi ya ICD. 
Tshedimošo ka ga hlatse, ge e le gona 
Efa ICD tshedimošo ye e latelago: 
Go tšweletša dipego tša mafelelo go ka tšea matšatši a 14 ka morago ga go amogelwa ga dipego tša sethekniki. 
Tefelo 
Tlatša Foromo ya go Bega Pelaelo gomme o e romela ka fekse go ofisi ya ICD ya kgauswi. 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, etetla Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo. 
Molao 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nomoro ya maphodisa ya molato, ge e le gona. 
O ka dira boipelaetšo goba wa tsebiša Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo ka ga mahu ao a tlholegago mafelong ao maphaodisa a lota bagolegwa ka lebaka la ditiro tša maphodisa, tlhorišo goba kgethologanyo go ya ka semorafe. 
Nako 
ICD e tlo romela pego ya go bitšwa Conviction/Acquittal Sanction/Acquittal Report go moipelaetši. 
Tsela ye e latelwago 
Dipego ka moka tše di rekotilwego mo dathabeiseng di ka tšea diiri tše 48. 
Dinyakišišo di ka tšea matšatši a 30 goba go feta, go ya le ka fao molato o lego wo mogolo ka gona. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya laesense ya tirelo ya kgašo ya modumo wa maatla a fase 
Tefelo 
Bobedi bja dilaesense tša kgašo ya setšhaba le kgwebo ya modumo wa maatla a fase di tla ba molaong mengwaga ye meraro, 
Laetša boipeeletšo bja maleba bja tirišo ya maatla a fase. 
poraebete goba ya naga yeo e dirišago maatla a go se fete wata e tee. 
Laesense ya tiragalo ye e Kgethegilego ya Setšhaba R 500 
Mafelo le diatrese 
Hlama sehlophatšhomo seo se tla rwalago maikarabelo a tshepedišo ya kgopelo gomme sa šoma bjalo ka mokgopedi legatong la barulaganyi ba modiro. 
Tefelo 
mabaleng a dipapadi, mabaleng a dipontšho le mafelo a pontšho ao o bonago o le ka gare ga mebotoro, goba tirelo ye nngwe le ye nngwe yeo Mmušo o ka e bonago e le maloka 
Laesense ya kgwebo: R5 000 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tokelo ya tokologo ya ditaba le media wo mongwe, tokologo ya go amogela le go kgetholla tshedimošo le dikakanyo, tokologo ya bokgoni bja bokgabo; 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao wa Kgašo wa 1999 o hlaloša Tirelo ya Kgašo ya Modumo wa Maatla a Fase bjalo ka tirelo ya kgašo ya modumo ya setšhaba, 
Tsela e latelwago 
Dinepo tša Laesense ya Kgašo ya Modumo wa Maatla a Fase ke go fihlelela tše di latelago: 
Laesense ya setšhaba: R1 500 
Laesense ya Kgašo ya Modumo wa Maatla a Fase e fiwa ka go magoro a a latelago: 
Romela setlogo sa foromo ya kgopelo le dikhopi tše 16 tšeo di hlatsetšwego go Mmušo wo o Ikemetšego ka bowona wa Dikgokagano tša Afrika Borwa gotee le tefelo ya kgopelo. 
Godimo 
Ditirelo tša kgašo ya setšhaba ya modumo wa maatla a fase – ditirelo tšeo di šomago go tšwa gomme di gašago magaeng a batšofadi, 
Tefelo ya R200 yeo e sa bušeletšwego morago ge go fiwa laesense 
Ngwala thulaganyo ya kgwebo 
Netefatša gore sehlophatšhomo se dira tše di latelago: 
Go oketša kgopolo ya 'phihlelelo' go tšwa go tokelo ya go amogela tshedimošo go akaretša phihlelelo ye kgolo ya ditsela tša tšweletšo ka kgašo. 
Godimo 
gomme laesense ya tiragalo ye e kgethegilego ya kgašo ya modumo wa maatla a fase e tla ba molaong matšatši a masometharo. 
Godimo 
Sepediša dikgetho tša temokrasi tša maloko a Boto 
Tefelo ya R500 yeo e sa bušeletšwego morago ge go fiwa laesense 
Godimo 
Godimo 
Kgoboketša mesaeono go tšwa go setšhaba 
Laesense ya Tiragalo ye e Kgethegilego ya Kgwebo: R2 000 
dikgokagano magareng ga mafelo a dikereke le magae a batšofadi, goba tirelo ye nngwe le ye nngwe yeo Mmušo o ka e bonago e le maloka 
Tumelelo ya laesense ye e ka tšea dikgwedi tše 2 go iša go tše 3. 
Go tšwa go kgopolo ya tšwetšopele, kgopolo ya tekano e bohlokwa ka go lekanetša mahlakore a dipapadi ka go intasteri ya kgašo ka go hlohleletša batseni ba baswa ka gare ga papatšo. 
Molao wa Kgokagano ya Elektroniki, 2005 
Kgopela khopi ya foromo ya kgopelo ya tirelo ya kgašo le phatlalatšo ya taetšo. 
Tlatša foromo ka kgatišo, o diriše ditlhaka tše kgolo. 
Laetša lefelo la studio le saete ya tshepedišo. 
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa gabotse di tla bušetšwa morago go mokgopedi gomme go ka se dumelelwe go hloka maikarabelo afe goba afe ao a tla hlolago hlakahlakano. 
Foromo ya kgopelo e tla ba karolo ya dišetulu tša Kuranta ya Mmušo. 
Ditirelo tša kgašo ya kgwebo ya modumo wa maatla a fase – ditirelo tšeo di šomago go tšwa gomme di gašago disenthareng tša mabenkele, 
le tokologo ya akademiki le tokologo ya nyakišišo ya saentifiki. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Motho ofe le ofe yo a tšweletšago, a agago goba a fetolago sebopego sa dikoloi goba a rekago dikoloi dinageng tša ntle ka maikemišetšo a go di rekiša o swanetše go ingwadiša le Kgoro ya Dinamelwa. 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka motšweletši, moreki wa dikoloi go tšwa 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
khopi ye e setheifailwego ya pukwana ya gago ya boitsebišo 
Godimo 
setifikeiti sa bohlatse go tšwa go Tirelo ya Maphodisa a Afrika-Borwa. 
Tefelo 
Godimo 
Kgoro ya Dinamelwa profenseng e tlo romela balekodi ba yona go yo lekola lefelo leo mokgopedi a šomelago go lona ka maikemišetšo a go kgonthiša gore le sepelelana le melawana ye e beilwego. 
Morago ga go amogela kgopelo ya gagwe, 
lengwalo la boemedi ge e le gore o moemedi wa khamphani 
National Road Traffic Act 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona gomme setifikeiti sa boingwadišo se fiwa ka letšatši le le latelago. 
Godimo 
nomoro ya Khouto ya Moreki go tšwa go Ditirelo tša Matlotlo tša Afrika-Borwa 
Ikopanye le Kgoro ya Dinamelwa profenseng ya geno. 
Eya le ditokumente tše di latelago: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
khopi ye e setheifailwego ya setifikeiti sa kgwebo 
﻿Kgopelo ya dikholego tša botswetši 
Tlhalošo 
Kgopelo e swanetše go dira ka potlako morago ga go thongwa ga llifi ya botswetši goba go sego fao mo dikgweding tše tshela morago ga go belegwa ga ngwana. 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mabaka ao a dirago gore o be le maswanedi: 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Go lebeletšwe matšatši ao a ikgobokeditšego ona, dikholego di ka lefelwa go fihla go bogolo bja matšatši a 121. 
Godimo 
Go mabaka a go goma tseleng goba bana bao ba belegwago ba hlokofetše tefelo e dirwa paka ya bogolo bja dibeke tše tshela. 
Mošomi yo e lego leloko la sekhwama o swanetše go ba a hwetša ka fase ga tefo ye e tlwaelegilego ge a le llifing ya botswetši. 
Setifikeiti sa ngaka sa go netefatša go ba mmeleng le/goba sa botswetši se swanetše go tšweletšwa. 
Mafelo le diatrese 
Ikopanye le lekala la gago la kgauswi la tša bašomi 
Godimo 
Tirelo ga e lefelwe. 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Morago ga go amogela ditokomane/dipampiri ka moka tša maleba UIF e tshephiša go sepetša goba go phethagatša dikgopelo mo dibekeng tše tshela. 
Gopola go abelana ka tshedimošo ye e nepagetšego ya go panka ya go netefatšwa ke panka ya gago. 
E tla o swere pukwana ya boitsebišo e tala ye e nago le dinomoro tše 13 tša go ba le paa-khoute. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Kgopelo ya tumelelo ya kalofo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Fana ka e tee goba go feta ya ditokumente tše di latelago go romela kgopelo ya gago ya tumelelelo: 
Tsela e latelwago 
setifikeiti ka botlalo sa kalafi 
Fana ka dintlha tša motho goba instithušene yeo e rwalago maikarabelo a ditefelo tša kalafi le ditefelo tša bookelo tša moswari wa tumelelo, ge eba di gona. 
Tumelelo ye bjalo ya kalafo e ba molaong lebaka la maksimamo wa dikgwedi tše tshela ka nako. 
ka sebopego sa ditatamente, dikeletši tša ditseno, ge eba di gona, goba ditšheke tša baeti. 
setifikeiti ka botlalo sa matswalo 
Tumelelo ya kalafo e fiwa motšwantle yo a ikemišeditšego go hwetša kalafo ka Afrika Borwa. 
Romela bohlatse bja ditsela tšeo o hwetšago tšhelete ka tšona goba tšhireletšo ya kalafi ge eba sekimi sa gago sa kalafi goba mothwadi ba ka se lefele ditshenyagalelo dife goba dife tšeo di tla dirwago. 
Romela bohlatse bja tsela yeo o hwetšago tšhelete ka yona ya go fihlelela dinyakwa tša tšatši ka tšatši tša batho ka moka bao ba sepelago le moswari wa tumelelo ya kalafi 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738 
Godimo 
Romela lengwalo go tšwa go ngaka goba instithušene ya kalafi, leo le laetšago mabaka goba hlokagalo ya kalafi, nako yeo e lebeletšwego ya kalafi le dintlha tša dithulaganyo tša kalafi ka Afrika Borwa. 
Dira kgopelo ya tumelelo ya kananyo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng wa kgauswi le wena. 
afidabiti BI-1712A ge eba go na le tswalano ye nngwe ya bolekani ka ntle le ya lenyalo, le bohlatse bja gore le dula mmogo 
setifikeiti ka botlalo sa lenyalo 
bohlatse bja taelo ya kgoro bja go fana ka tlhokomelo, ge eba bo gona 
kontraka ya nothari, mo mabakeng a go dula mmogo 
taelo ya kgaogano yeo e lego molaong, ge eba e gona 
Godimo 
bohlatse bja kopano ya setlwaedi, ge eba e gona 
molao wa tlhalano, ge eba o gona 
Godimo 
Dikgopelo di ka tšea maksimamo wa matšatši a 30. 
Molao o šomišwago 
setifikeiti sa lehu, sa mogatša yo a hlokofetšego, ge eba se gona 
Godimo 
Godimo 
setifikeiti sa thibela, ge eba se gona. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
tumelelano ya go ngwala go tšwa go batswadi ka bobedi, goba go tšwa go motswadi wa tlhokomelo, ge eba e gona, le bohlatse bja tlhokomelo 
Mafelo le diatrese 
setifikeiti sa bohlatse sa sephodisa ge eba wena mokgopedi, o na le mengwaga ye 21 goba go feta, go ya ka dinaga ka moka tšeo o dutšego go tšona lebaka la ngwaga goba go feta 
Godimo 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
bohlatse bja bofepi bja ngwana bjoo bo lego molao, ge eba bo gona 
﻿lefelo la mmaene ga le fete 1.5m′ ka bogolo 
ga go na le motho yo mongwe yo a nago le tokelo goba phemiti ya go epa dimenerale gona moo lefelong leo le amegago. 
Phemiti ya go epa diepša e šoma mo lebakeng leo le bontšhitšwego mo godimo ga yona, empa nako ya yona e ka se fete mengwaga ye mebedi. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Tona o tlo fana ka phemiti ge e le gore kgopelo ya gago e kgotsofaditše dinyakwa ka moka. 
Mafelo le diatrese 
Phemiti ya go epa diepša e ka fiwa ge fela e le gore: 
Romela foromo mmogo le tšhelete ye e beilwego gomme yona tšhelete ye e ka se bušetšwe go mong. 
Godimo 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Phemiti ya go epa diepša ke dokumente ye e fiwago ke Kgoro ya Dimenerale le Enetši gomme yona dotukemte ye e go dumelela go thomiša ka mošomo wa go epa diepša. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlhalošo 
Le ge go le bjalo nako yeo e ka mpshafatšwa makga a mararo gomme lebaka le lengwe le le lengwe le ka se fete ngwaga o tee. 
Tsela e latelwago 
le gore o ikopanye le mong wa naga yeo e amegago le bao ba dulago nageng yeo ka semolao mmogo le ba bangwe bao ba ka bego ba tlo amegaga. 
dimenerale tše di amegago di ka epša gabotse mo lebakeng la mengwaga ye mebedi 
Godimo 
Molaodi wa Selete o tlo dumelela kgopelo ya gago ge e le gore e kgotsofatša dinyakwa ka moka. 
Phemiti ya go epa diepša e ka se fiwe motho yo mongwe yo a sego a dire kgopelo. 
Tsela e latelwago 
Morago ga gore kgopelo ya gago e dumelelwe, Molaodi wa selete o tlo go laela gore o fane ka lenaneo la gago la taolo ya tikologo, 
Dira kgopelo ofising ya Molaodi wa Selete wa Kgoro ya Dimenerale le Enetši mo seleteng seo lefase leo le amegago le lego gona 
Tlatša Foromo ya F: Apply for mining permit ye e hwetšagalago ofising ya Molaodi wa Selete. 
Romela bohlatse bja go ngwalwa go hlatsela gore o ikopantše le bao ba amegago ka moka go Molaodi wa Selete mo matšatšing a 30. 
Kgopelo ya phemiti ya go epa diepša 
Ga go na motho yo a dumeletšwego go thomiša ka mošomo wo ge a se a fiwa phemiti yeo. 
Maikemišetšo a yona ke go laola go be le taolo ye botse ya tša maphelo le polokego, tikologo le gore mošomo wa go epa dimenerale o dirwe ka tsela ya go bontšha maikarabelo. 
O ka no hwetša foromo ye mo atreseng ya inthanete. 
Ge e le gore kgopelo ya gago ga ya fiwa tumelele, Molaodi wa Selete o tlo bušetša kgopelo yeo go wena mo matšatšing a 14. 
Mafelo le diatrese 
Tefelo e tlo bewa ke kgoro gomme o ka se e bušetšwe. 
Tefelo 
Godimo 
Molaodi wa Selete o tlo go tsebiša mo matšatšing a 14 ge e le gore kgopelo ya gago e filwe tumelele, se se bolela gore o kgotsofaditše dinyakwa ka moka. 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo e fapana go ya ka mohuta wa menerale woo o tlogo epša. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Form F: Apply for mining permit 
﻿Tefelo e tlo bewa ke kgoro gomme yona tefelo ga e bušetšwe motho. 
Tokelo ya go epa diepša e fiwa ke Mmušo ka tšhomišano le Kgoro ya dimenerale le Enetši yeo e go fago maatla a go epa dimenerale mo lefelong le le itšego. 
Tefelo 
Go dira kgopelo ya tokelo ya go epa diepša 
Ge kgopelo ya gago e se e dumelelwe Molaodi wa Selete o tlo go bušetša yona mo matšatšing a 14. 
se se bolela gore kgopelo ya gago e kgotsofatša dinyakwa ka moka gomme a go laela gore o ikopanye le mong wa naga, badudi, le batho ka moka bao ba amegago. 
Molao o šomišwago 
Iša foromo ka seatla goba ka poso go Molaodi wa Selete seo lefelo la mmaene le lego gona. 
Kgopelo bakeng sa tokelo ya maeneng.pdf 
Go ka se be le tšhilafatšo ya tikologo ye e sego ya letelwa ka lebaka la mošomo wo wa go epa 
Molaodi wa Selete o tlo re mo matšatšing a 14 morago ga go amogela kgopelo ya gago a go tsebiša ka lengwalo ge e le gore kgopelo yeo e dumeletšwe, 
Mokgopedi ga a tshele Molao wa Dimerenale le Tlhabollo ya Ditlabelwa tša Petroleamo 
Mokgopedi o dirile ditokišetšo tša matlotlo le mabaka a mangwe malebana le leano la bašomi le la leago. 
Mokgopedi o na le tšhelete le mabokgoni a go tšwela pele ka mošomo wa go epa diepša 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Dimenerale le Enetši 
Tlatša Foromo ya D: Application for a mining rights ye e hwetšagalago ofising ya Molaodi wa Selete. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tokelo ya go epa e fiwa ge e le gore: 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mešomo ya mmaene e sepelelana le Tšhatha ya Mebaene 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Dira kgopelo ofising ya Molaodi wa Selete wa Kgoro ya Dimenerale le Enetši mo seleteng seo lefase leo le amegago le lego gona 
Romele leano la taolo ya tikologo gore le lona le dumelelwe 
Tokelo ya go epa e ka se šome lebaka la mengwaga ye 30. 
Ge Molaodi wa Selete a ka dumela kgopelo ya gago, o tlo re mo matšatšing a 14 morago ga go amogela kgopelo, a go tsebiša gore o: 
Foromo e swanetše go sepetšwa le tšhelete ye e beilwego ke Molaodi wa Selete gomme yona tšhelete ye e ka se bušetšwe mokgopedi. 
O ka no hwetša foromo ye mo atreseng ya inthanete. 
Tefelo e tlo fapana go ya ka mohuta wa menerale woo o tlogo epšwa. 
Mafelo le diatrese 
Leano la matlotlo le bontšha gabotse gore le tlo kgona go šoma mo lebakeng leo le beilwego. 
Dimenerale tše di amegago di ka epša gabotse 
Tsebiše le go kopana le batho ka moka bao ba amegago mo matšatšing a 180 morago ga go amogela tsebišo ya Molaodi wa Selete. 
Ge Tona a ka gana go dumelela kgopelo ya gago, o tlo go tsebiša ka lengwalo, mo matšatšing a 30, a hlaloša mabaka a sephetho seo. 
﻿Godimo 
O ka bega motho yo a timetšego ka bjako ge o belaela gore o ka ba a hlagetšwe ke se sengwe. 
Tefelo 
Godimo 
Ye ke tirelo ya mahala. 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tlatša fomo ya SAPS 55 o be o saene 'indemnity form' yeo e šireletšago Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa kgahlanong le dipego tša bofora. 
Fana ka tshedimošo ya motheo ya motho yoo, kudukudu, senepe sa gagwe sa bjale. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Go hwetša tshedimošo ka ga bana ba lahlegilego, hle eya go South African Centre for Missing Children. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomi šwago 
O ka bega motho yo a timetšego setešeng sefe goba efe sa maphodisa, eseng feela tikologong yeo o belaelago gore motho o timetše a le go sona. 
Ge mohlankedi wa maphodisa a ka go bose di šele, phegelela go boledišana le mohlankedi yo a leng ka godimo ga gagwe, gomme o tšwele pele go dira bjalo go fihlela o hwetša thušo ya maleba. 
Go bega motho yo a timetšego 
Biro ya Bosetšhaba ya Batho ba Timetšego 
Tlhalošo 
Ge o sa kgone go lota mohlala wa gagwe, eya setešeng sefe goba sefe sa maphodisa goba client service centre ntle le tikatiko. 
Godimo 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Tirelo ye e kgontšha maloko a setšhaba go bega motho yo a timetšego. 
Tlatša fomo ya SAPS 92 go khansela pego ya motho yo a lahlegilego. 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
Ge o humane motho yo a lehlagilego, eya setešeng sa maphodisa moo o begilego gore motho o lahlegile go tsebiša maphodisa goba mohlankedi yo a nyakišišago molato. 
Ga go nako ye e swanetšego go e leta pele o ka bega motho yo a timetšego. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Ge o belaela gore motho o lahlegile, leka go ikopanya le yena pele. 
Kapa Bodikela 
Freistata 
Kapa Leboa 
Leboa Bodikela 
Kapa- Bodikela 
﻿Tlatša fomo MTN 1 ofising ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
khopi ya pukwana ya gago ya boitsebišo goba lengwalo la boemedi ge e le gore o emela khamphani ya gago 
Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Nomoro ya kgwebo ya dikoloi e dumella batšweletši ba dikoloi, bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle, borakontraka ba dikoloi le barekiši ba dikoloi go otlela koloi ye e sego ya ngwadišwa mo tseleng ya setšhaba. 
Tlhalošo 
Tefelo 
Nomoro ya kgwebo ya dikoloi e nyakelwa mabaka a: 
bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle go iša koloi mo go swanetšego. 
Tirelo ye e lebane le batšweletši ba dikoloi, bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle, borakontraka ba dikoloi le barekiši ba dikoloi. 
Godimo 
Kgopelo ya phemiti ya kgwebo ya dikoloi le nomoro ya kwebo 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo. 
Molao o šomišwago 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
borakontraka ba dikoloi go iša koloi mo go swanetšego 
Tsela e latelwago 
setifikeiti sa boingwadišo sa kgwebo. 
Fana ka ditokumente tše di latelago: 
batšweletši ba dikoloi gore ba kgone go iša koloi mo go swanetšego, go rekiša koloi le go yo lokiša koloi 
Hlaloša gore ke ka lebaka la eng o nyaka dinomoro tša kgwebo le gore o nyaka dinomoro tše kae tša kgwebo. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
barekiši ba dikoloi go iša koloi mo go swanetšego, goba 
﻿Nako 
Se e ka ba ka mokgwa wa mokitlana wa tirišo . 
Tefelo 
Ela tlhoko: Bana bao ba ratago go bula diakhaonte ba swanetše ba felegetšwe ke bahlokomedi ba molao goba batswadi. 
Metsotso ye 10 go iša go ye 20, go ya ka gore lekala leo la Kantoro ya Poso le swaregile ga kaakang. 
Molao 
Mafelo le diaterese 
Bolela le Molaodi wa Lekala la Kantoro ya Poso goba o letšetše 0800 53 54 55 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlatša foromo ya kgopelo. 
Ge eba o hirile, khopi ya tumelelano ya khiro e a nyakega. 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlao, eya kwa Posong 
Kgopelo ya go bula akhaonte ya Mzansi ya panka 
Diforomo tša kgopelo di gona Dikantorong tša Poso ka moka ka nageng. 
Ke tsela ye bonolo ya go amogela le go ntšha tšhelete goba go lefela ditefelo. 
Minimamo wa peeletšo ya R10 e a nyakega. 
Ela hloko: O ka tshediša go makala a 1300 a Kantoro ya Poso le diATM tša go feta 8000 tša Saswitch. 
Motho yo mongwe le yo mongwe a ka bula akhaonte ye, ka ge go se na maemo a a itšego a tumelelo go swana le minimamo wa mogolo. 
Tlhalošo 
Ga go na ditefelo tšeo di beilwego, o lefela fela seo o se dirišago. 
Bjalo ka karolo ya Financial Intelligence Centre Act, bakgopedi ka moka ba swanetše ba fane ka bohlatse bja aterese ya bodulo. 
Ga o hloke setlankana sa mogolo ge o bula akhaonte ya Mzansi. 
Dipeeletšo ka moka dikhaonthareng tša Kantoro ya Poso ga di lefelwe. 
Ge eba o dula le batswadi ba gago, afitabiti yeo e laetšago se e a nyakega. 
Akhaonte ya Mzansi ke tirelo yeo e laolwago ke SAPO ya batho. 
O ka dira ditshedišano go makala a 1300 a Kantoro ya Poso le Metšhene ya go feta 8000 ya Saswitch. 
Tsela ye e latelwago 
Go bula akhaonte, o hloka go dira tše di latelago: 
Fana ka bohlatse bja aterese ya gago ya bodulo. 
Bontšha pukwana ya gago ya boitsebišo. 
Dira peeletšo ya mathomo ya R10. 
Bana bao ba ratago go bula diakhaonte ba swanetše ba tle le bahlokomedi ba bona ba molao goba batswadi. 
E ya go Kantoro ya kgauswi ya Poso ya Afrika Borwa gomme o kgopele mothuši wa thelara gore a go fe foromo ya kgopelo. 
O ka tshepišwa gore tšhelete ya gago e bolokegile le gona ka gore ga go na ditefelo tša tirelo tša kgwedi ka kgwedi, seo o se bolokago se tla ba le ditseno fela. 
﻿Diphetogo tše di ka akaretša go tloga go maloko a maswa ao a tsenywago goba ao a ntšhiwago, go ya go mohlankedi wa tša ditšhelete, aterese ya poso, bjalo bjalo. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tsebišo ya diphetogo ka go setatamente sa tlhamo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Maikemišetšo a tirelo ye ke go tsebiša Mongwadiši wa Dikhamphani ka ga diphetogo ka go kgwebo ya gago yeo e ngwadišitšwego. 
Tlhalošo 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Diphetogo di swanetše go ngwalwa ka go Setatamente sa Tlhamo seo se Fetotšwego CK2. 
Ge diphetogo di fe goba di fe di direga go Khoporeišene yeo e Tswaletšwego yeo e ngwadišitšwego 
– le ge e ka ba tšeo di lego mabapi le boleloko goba go diphetogo tšeo di lego mabapi le mohlankedi wa tša ditšhelete goba aterese ya poso ya Khoporeišene yeo Tswaletšwego 
– go bohlokwa go ngwadiša diphetogo tše go kantoro ya Ngwadišo ya Khoporeišene yeo Tswaletšwego. 
Go phumula mongwalo mo diforomong ga go a dumelelwa. 
Tsela e latelwago 
Hlagiša kgatišo yeo e netefaditšwego ya lengwalo la ngwadišo ya Khoporeišene yeo Tswaletšwego . 
Iša foromo ya mathomo ya CK2 goba CK2A go kantoro ya Ngwadišo ya Khoporeišene yeo Tswaletšwego . 
Tlatša foromo ya CK2A go diphetogo tša mohlankedi wa tša ditšhelete goba aterese ya kgwebo. 
mme di swanetše go kwešišwa pele go tlatšwa foromo. 
Lefela tšhelete yeo e nyakegago. 
Tanelouta foromo ya kgopelo ya CK2 mme o tlatše dikarolo tšeo di amago seemo sa gago. 
Molao o šomi šwago 
Godimo 
Tlatša Seripa sa B go diphetogo tša dintlha tša boleloko. 
Ge diphetogo di dirilwe, lengwalo leo le netefatšago ngwadišo ya diphetogo le tla romelwa go Khoporeišene yeo Tswaletšwego. 
Tlatša Seripa sa A ge e le gore go na le phetogo ya leina la Khoporeišene yeo Tswaletšwego goba mokgwa wa kgwebo. 
Tlatša diforomo tša CK2 le tša CK2A ka enke ye ntsho, ka go šomiša maletere a magolo. 
Dintlha tše bohlokwa tšeo di lego mabapi le go tlatša ga foromo ya CK2 di ngwetšwe ka morago ga letlakala la 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Godimo 
Go ka tšea matšatši a seswai gore tshepetšo e phethagatšwe. 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tsebišo go Nedlac mabapi le gore mokgahlo wa bašomi goba mokgahlo wo o ukametšego mekgahlo ya bašomi o nyaka go tsenela tiragalo ya boipelaetšo 
Tefelo 
Tsebiša Nedlac ka maikemišetšo a mokgahlo a go tsenela tiragalo ya boipelaetša. 
E fa Khansele ya Bosetšhaba ya Tšwetšopele ya Ekonomi le Merero ya Bašomi – e lego mokgahlo wo o filwego maatla a go hlama dipholisi gomme wona o bopša ke baemedi ba mmušo, 
bašomi le setšhaba – maikarabelo a go kopanya dihlopha gore go kgone go hwetšwa tharolla ya mathata ao a gapeletšago gore go be le tiragalo ya boipelaetšo. 
Tsebišo ye ya bobedi e swanetše go fihla ofising ya Nedlac matšatši a 14 pele ga ge tiragalo ya boipelaetšo e ka thoma. 
Mo foromong ye go swanetše go hlaloša mabaka le mokgwa wa tiragalo ya boipelaetšo. 
Godimo 
e fa bašomi tokelo ya go tsenela tiragalo ya boipelaetšo go hlohleletša goba go šireletša dikgahlego tša bona tša leago le ekonomi le go ba šireletša kgahlanong le go kobiwa mošomong mmogo le go fiwa kotlo ke bengmošomo. 
Tsela e latelwago 
Ge maiteko a go rarolla bothata a sa atlege, mokgahlo goba mokgahlo wo o ukamet4ego mekgahlo ya bašomi o swanetše go tsebiša Nedlac lekga la bobedi ka ga maikemišetšo a go tsenela tiragalo ya boipelaetšo. 
Se ga se akaretše letšatšikgwedi la tiragalo yeo, ka ge e le gore se se ka hlokomologa tsela ya go nyaka tharollo ya bothata. 
Romela diforomo tše di tladitšwego go: 
Mongwaledi wa mokgahlo goba wa mokgahlo wo o ukametšego mekgahlo ya bašomi o swanetše go tlatša foromo ya kgopelo. 
Karolo 77 ya Molao wa Merero ya Bašomi wa 1995, 
Nedlac e swanetše go tsebišwa ka tiragalo ya boipelaetšo ka go tlatša foromo ye . 
Godimo 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Godimo 
Nedlac e swanetše go amogela diforomo matšatši a 14 pele ga ge tiragalo ya go ipelaetša e ka thoma. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
﻿Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Eya le ditokumente tše di latelago: 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Difomo tše tša kgopelo di hwetšagala ofising ya therafiki. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
khopi ya pukwana ya gago ya boitsebišo 
Maikemišetšo a tirelo e ke go tsebiša Kgoro ya Dinamelwa ka ga phetogo ya atrese ya mongkoloi. 
bohlatse bja atrese ye mpsha. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Eya ofosing ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona. 
Tlatša fomo ya go tsebiša ka go fetolwa ga tshedimošo. 
Tlhalošo 
Tsebišo ya go fetolwa ga tshedimošo ya mongkoloi 
Batho ka moka bao e lego beng ba dikoloi ba swanetše go kgonthiša gore diatrese tša bona tše di ngwadišitšwego lenaneong la kgoro ke tša kgonthe. 
Tefelo 
Tirelo ga e lefelwe. 
﻿Godimo 
Godimo 
Maikemišetšo a tirelo ye ke go tsebiša ba taolo ya therafiki gore go bile le diphetogo malebana le mong wa koloi. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Fomo ya tsebišo ya go fetoša maina a mong wa koloi goba thekišo ya koloi yeo e hwetšagalago ofising ya therafiki. 
Molao o šomišwago 
Tsebišo ya go fetolwa ga maina a mong wa koloi goba thekišo ya koloi 
Motho yo koloi e ngwadišitšwego ka yena goba mong wa koloi o swanetše go lokolla setifikeiti sa bjale gomme a se fe go motho yoo koloi e tlogo ngwadišwa ka yena. 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Tsebišo e swanetše go romelwa ofising ye nngwe le ye nngwe ya go ngwadiša dikoloi mo matšing a 21 go tloga mola diphetogo tšeo di bilego gona. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
diski ya laesense 
O swanetše go ya le ditokumente tše di latelago: 
Godimo 
setifikeiti sa boingwadišo bja koloi 
pukwana ya boitsebišo. 
Tlhalošo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Motho yo koloi e ngwadišitšwego ka yena o swanetše go ikopanya le ofisi ya kgauswi le yena ya therafiki. 
Tirelo ga e lefelwe. 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
﻿Bengmošomo ba swanetše go romela Karolo A ya foromo ye e tladitšwego go Sekhwama sa Phumula meokgo ka pela ka moo go kgonegago morago ga kotsi. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao wa Phumula meokgo go Dikgobalo le Malwetši a Mošomong, 1993, o nyaka gore bengmošomo ba bege dikotsi ka moka tšeo di diregago mo mošomong go Sekhwama sa Phumula meokgo. 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Bengmošomo ba swanetše go tliša pego ya mathomo ya ngaka ka pela morago ga gore ba e hwetše go tšwa go ngaka. 
Tlhalošo 
Godimo 
Bengmošomo ba swanetše go tlatša Karolo A ya foromo ya W.Cl.2. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Morago ga gore bengmošomo ba amogele karolo ya foromo ye e tladitšwego ke ngaka, ba ka tliša foromo le bona. 
Dikgopelo di ka romelwa go: 
Kgopelo ya go bega kotsi ya mošomong go Sekhwama sa Phumula meokgo 
Tsela e latelwago 
Bengmošomo ba swanetše go gagola Karolo B ya foromo ya W.Cl.2 le go e iša go ngaka goba sepetlele go tlatšwa ka pela ka moo go kgonegago morago ga kotsi. 
Tsela e latelwago 
Bengmošomo ga se ba swanela go letela Karolo B ya foromo ye e swanetšego go tlatšwa ke ngaka pele ba tliša kgopelo. 
Sekhwama sa Phumula meokgo se tla bušetša mongmošomo tšhelete ye e lefilwego. 
Bengmošomo ba swanetše go lefa mošomi phumula meokgo mo nakong ya dikgwedi tša mathomo tše tharo morago ga kotsi. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ga e lefelwe. 
Godimo 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge mošomi a thomiša ka mošomo, mongmošomo o swanetše go romela pego ya go thomiša ka mošomo le lengwalo/pego la ngaka ya mafelelo go Sekhwama sa Phumula meokgo. 
Ge e le gore mošomi a ka se boele mošomong nako e telele, bengmošomo ba swanetše go hwetša dipego tše di laetšago ge e ba go na le kaonafalo ka 
Godimo 
Se se tla laolwa ke gore tshedimošo ka moka e tladitšwe ka tshwanelo. 
seemo sa bolwetši go tšwa ngakeng le go e tliša go Sekhwama sa Phumula meokgo kgwedi e nngwe le e nngwe. 
Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Godimo 
﻿Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Selo seo se ka tšweletšwa ka mokgwa ofe goba ofe, go swana le go sega, go ripaganya, go kgaoganya diripa, go hlwekiša, go beakanya, go apeša le go boloka hlapi. 
Molao o šomišwago 
Tshepedišo ya kelo e tla thomišwa ka morago ga letšatšikgwedi la mafelelo leo le beilwego la dikgopelo gomme dipoelo di tla tsebagatšwa ka kgokagano ke ba DEA&T. 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Tlatša, saena gomme o romele foromo gotee le ditokumente tša thekgo le tefelo yeo e laeditšwego gomme o ka se e bušetšwego morago. 
Go diriša tokelo ya go thea dihlapi goba tokelo ya go laola FPE, tumelelo yeo e lekolwago ngwaga ka ngwaga e swanetšwe e kgopelwe gomme e fiwe ke Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti . 
Kgopelo ya tumelelo ya go laola kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tokollo ya kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi e ka šetšwa ka tlase ga mabaka a a itšego, gape ka kahlolo ya Tonakgolo ya DEA&T. 
Ge tokollo ya FPE e filwe, o swanetše o dire kgopelo ya tumelelo ya go laola kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi. 
Godimo 
Godimo 
Dira kgopelo ya tokelo ya go thea dihlapi ka taletšo fela yeo e tla phatlalatšwago ka gare ga Kuranta ya Mmušo. 
Ge o filwe tokelo ya FPE, o swanetšwe go dira kgopelo ya go laola FPE gomme o kgotsofatše dinyakwa pele o fiwa tumelelo. 
Go tsenela kgwebo ya go sepediša dihlapi, o swanetše o dire kgopelo ya FPE pele / tokelo ya go thea dihlapi gomme o e hwetše. 
Go hlolega go dira seo go ka hlola gore tumelelo e fegwe goba e fetšišwe le goba tokelo e fetšišwe. 
Kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi ke senamelwa, sekepe, meago goba lefelo leo selo goba sedirišwa se tšweletšwago go tšwa go hlapi. 
Tsela e latelwago 
Kgwebo e akaretša gape lefelo leo dihlapi di lokelwago ka gare ga ditšhitswana, di pakwago, di omišwago, di tšhelwago letswai, di tšidifatšwago goba di direlwago go rekišwa ka gare goba ka ntle ga Afrika Borwa. 
Ka tlhokomelo bala, kwešiša gomme o netefatše gore o kgotsofatša dinyakwa le mabaka tša kgopelo. 
Tlhalošo 
Go dira kgopelo, hwetša foromo go tšwa go Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti le dikantoro, goba go tšwa go lefelo leo le phatlalatšago diforomo tša kgopelo go ya ka moo le tsebagaditšwego ke DEA&T. 
Tsela e latelwago 
Moswari wa tumelelo o swanetše a latele mabaka ao a laeditšwego ka gare ga tumelelo. 
Kgopelo ya tumelelo ya FPE e ka tšea letšatši le 1 goba go feta, go ya ka kgopelo ya maleba. 
Godimo 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
R1 330 le tefelo ya kgopelo e lego R125 – Kgopelo ya tumelelo ya go thea dihlapi: go laola kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi. 
Mafelo le diatrese 
R6 000 – Kgopelo ya tokelo ya FPE/go thea dihlapi: go laola kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi. 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Kgopelo ya tokelo ya FPE e ka tšea kgwedi e 1 go iša go tše 3 goba go feta go ya ka bontši bja dikgopelo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ditefelo di ya ka tekologape/taetšo ya ngwaga ka ngwaga yeo e dirwago ke Tonakgolo goba mohlankedi wa mmušo yo a laetšwego, gotee le Tonakgolo ya Matlotlo. 
﻿Tliša foromo ya kgopelo le tefo ya kgopelo go Kgoro ya Dikgokagano. 
Ka kgopelo lemoga: Go abela laesense ga mafelo ao a abelago ditirelo tša poso tša tšhoganetšo go tla direga ge fela e le gore Tona o gatiša taletšo ya go dira kgopelo. 
Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Go na le tefo yeo e sa bušetšwego morago ya go lekana R500 
Molao wa Ditirelo tša Poso, 1998 
Godimo 
Laesense e abela mong tokelo ya go sepetša ditirelo tša poso tša tšhoganetšo le go ba gapeletša go obamela ditlamego tše go bolelwago ka tšona go karolo 16 ya Molao wa Ditirelo tša Poso, 1998. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Dira kgopelo ya laesense ya go sepetša ditirelo tša poso tša tšhoganetšo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Tlatša foromo ya kgopelo ka mongwalo wo o balegago o šomiša ditlhaka tše kgolo. 
Godimo 
The reserved postal services di akaretša mangwalo, diposokarata, dipampiri tša go gatišwa, diphasela tše nnyane le postal articles tše dingwe. 
Laesense e ka ba gona ka morago ga matšatši a 30. 
Mafelo le diatrese 
Gabjale, Posokantoro ya Afrika Borwa ke yona institšušene e le tee ye e nago le laesense. 
Tlhalošo 
Godimo 
Ga go motho yo a ka sepetšago ditirelo tša poso tša tšhoganetšo ka ntle ga ge a na le laesense ya go dira bjalo. 
Tefo ya laesense ke R25 000 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Dikgopelo tšeo di sa tlatšwago ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi le gona ga go maikarabelo mabapi le go se kgotsofale gofe goba gofe go go tla go amogelwa. 
Kgopelo ya ngwadišo ya go sepetša ditirelo tša poso tše e sego tša tšhoganetšo. 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
﻿Tefelo ya motšhelo wa lebakanyana e dirwa mo dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tefelo ya motšhelo wa lebakanyana – tefelo ya mathomo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ge motho a amogela letseno le le sa gapeletšegego go gogelwa motšhelo wa SITE goba PAYE, o swanetše go lefela motšhelo wa lebakanyana malebana le letseno leo. 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Motšhelo wa lebakanyana o ikemišeditše go thuša balefi ba motšhelo 
Ge o ka se dire bjalo o tlo gapeletšega go lefela le tšhelete ya tswala le ya dikotlo mmogo le motšhelo wa tlaleletšo ka lebaka la go romela diforomo morago ga nako. 
Tefelo ya mathomo ya motšhelo wa lebakanyana e swanetše go lekana le seripa sa palomoka ya tšhelete ya motšhelo wo o swanetšego go lefelwa mo ngwageng ka moka. 
Tsela e latelwago 
gona go tla byalo ka go lekana ga maloko a ABSA, FNB, NEDBANK a beyago ditšhelete ka internet. 
lengwalo la boitsibišo la eo a humanago, goba nomoro ya akhauntu e kopantšwego go mokgwa o kgethegilego wa lekgetho go dira ditifelo. 
ntšha seripa sa motšhelo wa ngwaga ka moka 
Dira tefelo ka go šomiša foromo ya IRP6, ka goba pele ga letšatši la mafelelo la tefelo. 
Motho yo a swanetšego go lefela motšhelo wa lebakanyana o swanetše gore, mo matšatšing a 30 
ntšha dikrediti tša motšhelo wa dinaga tša ntle mo lebakeng leo . 
moo ditifelo di dirwago gona ka poso, ka panka goba ATM, nako e lekanego go romela goba go sepediša tefo e swanetše e hlokomelwe 
nomoro ya go lefa ya meno a 19 
Motšhelo wa lebakanyana wo o lefetšwego o tlo fokotšwa go wa mafelelo wa letseno woo motho a swanetšego go o lefela mo ngwageng wo o itšego wa ditšhelete. 
magareng ga ura ya 8 goseng le seripagare ka morago ga ura ya 3 mathapama kantle le matšatši a phatlalatša a go khutša 
moo ditifelo di dirwago gona ka tše laolwago ke eleketerone, go swanetše go hlokomelwa dinako tša go kwalwa le nako ya go fetiša ditifelo e ka tšeago matšatši magareng ga a mabedi go ya go a mahlano. 
Godimo 
Tše dingwe ka botlalo tša panka. 
Hlakanya motšhelo wa lebakanyana wa lebaka la mathomo ka tsela ye: 
SARS e tlo romela diforomo tša maleba go batho bao ba ingwadišitšego. 
go ka se hlokagale gore le fane ka nomoro ya akhauntu le khoutu ga le dira ditifelo, 
morago ga go thoma ga sekoloto sa motšhelo, a dire kgopelo ya go ingwadiša ofising ya lekala la kgauswi la Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa . 
ntšha motšhelo wo o gogilwego mo lebakeng leo 
Leloko le lefago tonopankeng go sebaka goba sefe sa ABSA, FNB le NEBANK 
ditefelo tša tokišetšo tša lekgetho di ka kgonthišišwa le ga e le go efe kantoro ya sebaka, Mantaga go fihlela Labohlano, 
Letšatši la mafelelo la go lefela motšhelo wa lebakanyana mo lebakeng la mathomo ke mo dikgweding tše tshela tša mathomo go tloga ka ngwaga wo tekolo e dirilwego ka wona. 
Kamoka tše tlago go hlokagala ke : 
Mokgwa e latelago go kgonthišiša ditefelo go tirelo Ya Puno ye elego gona: 
go kgona go dula ba lefela motšhelo mo labakeng la go ya go ile go ena le go lefela tšhelete ye ntši ka nako e tee mafelelong a ngwaga wa ditšhelete. 
Ge letšatši la mafelelo le le ka letšatši la phatlalatša la go khutša goba mafelo a beke go sa šongwe, 
Ge SARS e se ya kgotsofala, e ka kgopelo gore o romele kakanyo ye e boeleditšwego . 
Ka go realo foromo ya gago e ka romelwa ka go ahloganywa le karolo ya foromo ya gago ya tefelo. 
Ge o neelana ka dirathene SARS e ikemišetša go: 
o ka hwetša tše dingwe, ka go lebiša go sebaka sa SARS, www.sars.gov.za 
tefo e swanetše e dirwe ka letšatši la mafelelo la go šoma pele go letšatši la phatlalatša la go khutša goba matšatši a beke go sa šongwe, 
Bala sengwalwa sa go bitšwa IRP 12 Guidelines ge e le gore o nyaka thušo go tlatša foromo ya gago ya IRP 6. 
Godimo 
Ditifelo tše sa sepelelanego le tše pedi tša dinomoro tše beilwego le nomoro e beilwego di ka se ke tša amogelwa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mo lebakeng la bjale karolo ya rasiti ya tefelo ya foromo ya IRP 6 e mo letlakaleng la yona e nnoši. 
Mabaka a bonagala go lengwalo la tefelo la IRP6 e bušetšwago. 
Hlokomela: 
Ge e le gore tefelo ya motšhelo wa lebakanyana mo lebakeng la mathomo e theilwe godimo ga letseno le le akantšwego le le lego ka fase ga tšhelete ya fase ye e beilwego, 
Molao o šomišwago 
Gore o efoge go lefela tšhelete ya kotlo le ya tswala, kgonthiša gore diforomo tša IRP 6 di romelwa go ofisi ya maleba ya SARS nako e sa le gona. 
kgopelo e swanetše go dirwa gomme go fiwe le mabaka. 
Se se tla kgontšha SARS go šomana ka diforomo tša gago nako e sa le gona. 
Godimo 
Diforomo tša IRP 6 tša lebaka la mathomo e swanetše go romelwa le ge e le gore, go ya ka fao o hlakantšego ka gona, ga go na le motšhelo wa lebakanyana woo o swanetšego go lefelwa. 
Bjale foromo ya IRP 6 ya lebaka la mathomo e na le sekgoba seo go sona o ka fago mabaka a go fahlela kgopelo ya gago. 
sepediša dirathene tša VAT le PAYE magareng ga matšatši a 20 a tirelo ka morago ga go amogela 
sepediša le go lekola 80 tša dirathene tša lekgetho la moputso o tsenago tše tlatšitšwego gabotse mme tša saenwa magareng ga matšatši a 90 a go šoma 
go tloga ka nako ya go amogela nakong ya bophagamo ba tirelo le magareng ga matšatši a 34 a go šoma go tloga ka nako ya go amogela ka nako ya go theoga ga tirelo 
sepediša 90 tša tšohledirathene tša tša thomelontle le tša tša ditšwantle tše neetšwego ka mokgwa wa eleketerone magareng ga diura tše 4 
ga e dire gore go be le dipotšišo ka tša gago tšeo di tsebyago 
ka morago ga go amogela le magareng ga diura tše 24 ka morago ga go amogela tše neelanwego ka matsogo. 
Se ke gore o itšhireletše le gore o kgonthišiše gore SARS 
Godimo 
Tefelo 
Ge moemedi a šoma ka ditaba tša gago tša lekgetho, go bohlokwa kudu gore o kgonthišiše gore SARS e begelwa ka seo. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Hlokomela: 
Godimo 
Rasiti ya tefelo e tlo gomaretšwa mo go foromo ya IRP 6. 
SARS e tlo romela diforomo go balefi ba motšhelo bao ba ingwadišitšego. 
Mafelo le diatrese 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Ditefelo tša motšhelo wa lebakanyana di dirwa dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela. 
Hlokomela: 
Mafelo le diatrese 
Letšatši la mafelelo la go lefela motšhelo wo ga se ka morago ga letšatšikgwedi la mafelelo la ngwaga wa ditšhelete. 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge motho a amogela mogolo woo o sa sepelelanego le motšhelo wa SITE goba PAYE, o swanetše go lefa motšhelo mo tšheleteng ye. 
Motšhelo wa lebakanyana o thuša batšhedi ba motšhelo go kgona go lefela motšhelo pele ga nako go ena le gore ba emele ngwaga o fele gomme ba lefele tšhelete ye ntši. 
Foromo ya go lefela motšhelo wa tlaleletšo 
Ge motho a ka se dire bjalo o tlo gapeletšega gore ka morago a tle a lefele le tšhelete ya kotlo ya go romela ditokomane ka morago ga nako. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Motho yo a gapeletšegago go lefela motšhelo wa lebakanyana o swanetše gore mo lebakeng la matšatšing a 30 a ngwale lengwalo la go kgopela go ingwadiša le ofisi ya kgauswi ya Tirelo ya Afrika Borwa ya Matlotlo . 
Tšhelete ya motšhelo wa lebakanyana e tlo fokotšwa go yeo e bego e swanetše go lefelwa ka morago ga ngwaga. 
Ditefelo tšeo di sa sepelelanego le bobedi nomoro ya tšhupetšo ya tefelo yeo e boletšwego ka godimo le Nomoro ya Boitšhupo ya moholegi di ka se amogelwe. 
Hlokomela: 
ntšha motšhelo wa bašomedi woo o lefetšwego ngwaga ka moka 
Empa letseno le lengwe le tlo wela mo ngwageng wa ditšhelete wa go fela ka la 28/29 Feberware. 
Tsela e latelwago 
ntšha dikrediti tša motšhelo wa dinaga tša ntle 
Dintlha tše di bontšhitšwe go letlakala la tefo ka go foromo ya tefelo ya motšhelo ya IRP 6. 
Ditefelo tša motšhelo wa lebakanyana di ka dirwa ofising efe goba efe ya lekala la SARS, ka Mošupologo go fihla ka Labohlano, magareng ga 08h00 le 15h30, go sa akaretšwe matšatši a go khutša a setšhaba. 
ntšha tšhelete ye e lefetšwego mo nakong ya mathomo. 
Ge o lefela kgonthiša gore o šomiša foromo ya maleba ya IRP6 ka letšatši goba pele ga letšatši la go tswalela. 
palomoka yeo e akanyeditšwego ngwaga ka moka 
Dikliente tšeo di lefago khaontareng lekaleng lefe goba lefe la ABSA, la FNB, goba la Nedbank di ka se sa swanelwa ke go fa nomoro ya akhaonte ya panka le khoute ya panka ge ba dira ditefelo. 
Godimo 
Go ka lefelwa ka go šomišwa wo mongwe wa mekgwa ye e latelago ya SARS: 
Hlakanya motšhelo wa lebakanyana mo lekgeng la bobedi ka tsela ye: 
Ge ditefelo di dirwa ka poso, ka panka goba ka ATM, nako ye e lekanego ya go posa goba ya go šoma tefelo ya mohuta woo e swanetše go hlokomelwa. 
Se se diragala go swana le go dikliente ka moka tša ABSA, tša FNB, tša Nedbank, le tša Standard Bank tšeo di šomišago go panka ka inthanete. 
Diforomo tša IRP 6 tša lebaka la mathomo e swanetše go romelwa le ge e le gore, go ya ka fao o hlakantšego ka gona, ga go na le motšhelo wa lebakanyana woo o swanetšego go lefelwa. 
Dintlha tša tshedimošo tša panka: 
nomoro ya Boitšhupo ya moholegi goba nomoro ya akhaonte yeo e nyalelantšwego le mohuta wo itšego wa motšhelo wo o tlago o lefela. 
tefelo yeo e swanetše go dirwa ka letšatši la mafelelo la mošomo pele ga letšatši leo la go khutša la setšhaba goba pele ga mefelelo ao a beke. 
Ge ditefelo di dirwa ka elektroniki, go swanetše go hlokomelwa dinako tša kgaotšo tša panka le nako ya go tleleera yeo e ka tšeago magareng ga matšatši a mabedi le a mahlano. 
gomme bona batho bao ba amegago ba ka dira kgopelo ya gore ba tliše diforomo tša bona tša motšhelo ka tsela yeo e sepelelanago le letšatšikgwedi leo le dumeletšwego. 
Ge e le gore letšatši la mafelelo la go lefa motšhelo ke letšatši la go khutša la setšhaba goba ke la mafelelong a beke, 
Seo fela se ka nyakegago ke: 
nomoro ya kliente ya tšhupetšo ya go lefela ya dinomoro tše 19 
Moo e lego gore ngwaga wa ditšhelete wo o felago mafelelong a Feberware o tliša mathata, go filwe tumelelo ya SARS gore ditatamente tša ditšhelete di fihlišwe ka letšatšikgwedi le lengwe le e sego mafelelong a Feberware, 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Rasiti ya mogolo e gomaretša mo go IRP 6. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Ge moemedi a šoma ka ditaba tša gago tša lekgetho, go bohlokwa kudu gore o kgonthišiše gore SARS e begelwa ka seo. 
Hlokomela: 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Bala sengwalwa sa go bitšwa IRP 12 Guidelines ge e le gore o nyaka thušo go tlatša foromo ya gago ya IRP 6. 
Ka go realo foromo ya gago e ka romelwa ka go ahloganywa le karolo ya foromo ya gago ya tefelo. 
Molao o šomišwago 
Mo lebakeng la bjale karolo ya rasiti ya tefelo ya foromo ya IRP 6 e mo letlakaleng la yona e nnoši. 
sepediša 90 tša tšohledirathene tša tša thomelontle le tša tša ditšwantle tše neetšwego ka mokgwa wa eleketerone magareng ga diura tše 4 
go tloga ka nako ya go amogela nakong ya bophagamo ba tirelo le magareng ga matšatši a 34 a go šoma go tloga ka nako ya go amogela ka nako ya go theoga ga tirelo 
sepediša dirathene tša VAT le PAYE magareng ga matšatši a 20 a tirelo ka morago ga go amogela 
sepediša le go lekola 80 tša dirathene tša lekgetho la moputso o tsenago tše tlatšitšwego gabotse mme tša saenwa magareng ga matšatši a 90 a go šoma 
ka morago ga go amogela le magareng ga diura tše 24 ka morago ga go amogela tše neelanwego ka matsogo. 
Ge o neelana ka dirathene SARS e ikemišetša go: 
Se se tla kgontšha SARS go šomana ka diforomo tša gago nako e sa le gona. 
Gore o efoge go lefela tšhelete ya kotlo le ya tswala, kgonthiša gore diforomo tša IRP 6 di romelwa go ofisi ya maleba ya SARS nako e sa le gona. 
﻿Godimo 
Godimo 
Sebalamatlotlo seo se go emelago se swanetše se romele bohlatse bja gore neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego ka gare ga boleng bja puku ya kgwebo bo beeleditšwe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
gomme e ka beelwa ka thoko goba ya fokotšwa fela ge go hlokega gore e be ka go kgahlego ya bosetšhaba goba ge go kgopetšwe ke Kgoro ya Kgwebo le Indasteri. 
Tefelo 
Tlhalošo 
goba bao ba šetšego ba na le tumelelo ya kgwebo ya go sepediša kgwebo ka nageng; 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
gape ka moraga ga mengwaga ye meraro. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
bao ba ikemišeditšego go beeletša kgwebong yeo e šetšego e le gona ka nageng. 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – kgwebo ya gago 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga. 
Ge maemo a bodulo bja go ya go ile bo hweditšwe, o swanelwa ke go mpshafatša bohlatse ka sebalamatlotlo mengwaga ye mebedi ka morago ga letšatšikgwedi la neelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile, 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ikemišeditšego go hloma kgwebo ka Afrika Borwa; 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tlhalošo 
Go hlolega go obamela melao ye go tla dira gore tumelelo ya bodulo bja go ya go ile e fetšišwe. 
Dikgopelo di ka romelwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae ka profenseng yeo o ikemišeditšego go sepediša kgwebo ya gago ka go yona. 
Tsela e latelwago 
Neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego e fihla dimilione tše R2,5 
﻿Nako ya go sepetša tirelo ye e fapana go ya ka mabaka. 
phema go lefela baagi, le 
Tshepedišo ya Dintlo tša Batho ke tshepetšo ya mmušo ya tshepedišo ya dintlo yeo e thekgago bengmetse 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Mokgatlo wo o fana ka thekgo ya thekniki go netefatša gore ntlo e agwa gabotse. 
Tirelo ga e lefelwe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Be modudi wa Afrika Borwa ka molao. 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya kakaretšo ka go tshepedišo ya dintlo tša batho Tlhalošo 
diriša dikakanyo tša gago. 
Tefelo 
Tefelo 
Tshepedišo e dumelela baputseletšwa go hlama mokgatlo wa thekgo ya dintlo woo o tla ba neelago thušo ya thulaganyo, thekniki le taolo. 
bao ba ratago go oketša dikabelo tša bona ka go ikagela dintlo tša bona goba go rulaganya magareng ga bona kago ya magae a bona. 
Ga go na foromo ya kgopelo. 
Diforomo 
Mafelo le diatrese 
Thušo e akaretša tlhahlo le tšhupetšo go baputseletšwa go ikagela dintlo tša bona. 
Tlhalošo 
Tshepedišo ya Dintlo tša Batho e šoma bjang? 
Se wa ka wa amogela seabo go tšwa go Mmušo go reka ntlo peleng. 
O be le ditseno tša go se be ka tlase R3 500 ka kgwedi pele ga phokoletšo. 
Diforomo 
Go dumelelwa go tshepedišo ye, o swanetše o: 
Godimo 
Godimo 
Ela hloko gore o swanetše o saenele kontraka le mokgatlo wa thekgo woo e lego setho sa molao. 
Mokgatlo wa thekgo o tla go neela thušo ya thekniki le taolo. 
Batho bao ba ikagelago dintlo ka bobona goba bao ba rulaganyago kago ya dintlo tša bona ba ka aga dintlo tše dikgolo ka tšhelete ye nnyane. 
Go ra gore o be le mengwaga ya go feta ye 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Be mong wa mathomo wa ntlo. 
Godimo ga fao, e hwetšagala le mafelong a selegae moo batho ba na go le fela ditokelo tša pako ya mošomo go naga yeo ba dulago go yona. 
Nyale/nyalwe goba o dule le motho yo mongwe, goba o be le batho bao o ba fepago ka ditseno tša gago. 
Kgetho ye e hwetšagala go motheo wa projeke go baputseletšwa, ka teefatšo, instithušene le diabelo tšeo di amantšwego le diprojeke. 
goba o nyetše/nyetšwe gape o godile ka monaganong. 
ikopanye le Kgoro ya Dintlo ya Profense 
fana ka Dipukwana tša boitsebišo tša gago, mogatša le tša bana 
Kgopelo e sepedišwa ke dikgoro tša dintlo tša profense. 
fana ka khopi ya setlankana sa gago sa ditseno goba bohlatse bja gore o a gola. 
boloka ditshenyagelelo tša tirelo ka go dira ye mengwe ya mešomo ya go aga ka bowena goba go hwetša thušo go tšwa go ba lapa, baagišane, bagwera la ba bangwe go go thuša 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tshepedišo ya Dintlo tša Batho e go dumelela go: 
Ka ge thušo le thekgo mo tshepedišong ye di le bothata, motho yo mongwe le yo mongwe yoo a kgathago tema mo tshepedišong o hloka gore a be le mokgatlo wa thekgo. 
Godimo 
Tshepedišo e go dumelela gore o diriše seabo sa gago go aga ntlo yeo e lego ya gago. 
O dumelelwe ke molao go tsenela kontraka. 
﻿Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Matlotlo goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ihlokomelago ka bo bona go ya ka matlotlo. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – batho bao ba ihlokomelago ka bobona go ya ka matlotlo 
Tlatša diforomo tša kgopelo BI-947 le BI-29. 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Ga go nako yeo laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Godimo 
gomme o lefeletše tšhelete yeo e laeditšwego ya R75 000 bjalo ka tefelo go Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Godimo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo bja gore o na le ditseno tše di laeditšwego tša minimamo wa go lekana R7,5 milione 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
﻿Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Tirelo ye ke ya motho yoo a tšewago bjalo ka mofaladi ka Afrika Borwa. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Godimo 
Tlhalošo 
Hwetša bohlatse go tšwa go Komiti yeo e Emego ya Merero ya Bofaladi bja gore o ka ba mofaladi go ya go ile. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
tlatša diforomo tša kgopelo 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya kgauswi ya Merero ya Selegae profenseng yeo o dulago go yona. 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
romela afidabiti go ya ka maina ka moka ao o a dirišago 
Tlhalošo 
O swanetše e be o bile le maemo a go tšwela pele a bofaladi lebaka la mengwaga ye mehlano gore o dire kgopelo. 
Tefelo 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – bafaladi 
Godimo 
﻿O swanetše o hlatsele go Kgoro ya Merero ya Selegae gore o na le tokelo ya phenšene, irrevocable annuity, 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ratago go tlogela mošomo ka Afrika Borwa. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
tlatša diforomo tša kgopelo 
Godimo 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – batho bao ba se sa šomago 
goba akhaonte ya ka morago ga go tlogela mošomo, yeo e tla go fago minimamo yo o laeditšwego ya go fihla R20 000 ka kgwedi. 
Ka tsela ye nngwe, o swanetše o hlatsele go Kgoro ya Merero ya Selegae gore o na le kopantšho ya dithoto yeo e ka go fihlišago go ditseno tša kgwedi ka kgwedi tša go fihla R20 000. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Godimo 
Godimo 
Ga go kgaoletšo yeo e beilwego ya mengwaga. 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Application for permanent residence permit, BI-947 
Tefelo 
﻿Tirelo ye e fiwa motho yoo a nago le mabokgoni goba maithutelo ao a kgethegilego. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Godimo 
Dikgopelo di ka romewa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – mabokgoni a a kgethegilego 
Tlhalošo 
Tshepišo ya mošomo ka nageng ga e hlokagale. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Romela curriculum vitae le bohlatse bofe goba bofe bja mabokgoni le/goba maithutelo ao a kgethegilego. 
Godimo 
Godimo 
Power of attorney in respect of an application/extension of immigration permit or temporary residence 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Gore o maatlafatše kgopelo, o ka romela gape le mangwalo a bopaki go tšwa go bathwadi ba peleng. 
Godimo 
Tefelo 
goba go tšwa go akademiki ya Afrika Borwa yeo e hlomilwego, setho sa setšo goba sa kgwebo, leo le kgonthišišago mabokgoni goba maithutelo a gago ao a kgethegilego. 
Gore o laetše go Kgoro bokgethegi bja mabokgoni goba maithutelo a gago, o hlokega gore o romele lengwalo go tšwa go setho sa naga sa nagaešele goba sa Afrika Borwa, 
Application for permanent residence permit 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Godimo 
﻿Godimo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tirelo ye e hwetšwa ke batšwantle bao ba nyalanego go ya go ile le baagi goba badudi ba go ya go ile ba Afrika Borwa. 
Tlatša diforomo tša kgopelo, BI-947 le BI-29. 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – bagatša 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tirelo ga e lefelwe. 
Ga go na nako yeo e laeditšwego ya go phethagatša tirelo ye. 
Godimo 
Botswalano bja go ya go ile bja magareng ga batho ba bong botee goba bja go fapana le bona bo dumeletšwe, 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo o le ka ntle ga naga. 
Tumelelo ya bodulo bja go ya go ile bo fiwa go ya ka mabaka a gore e tla ya fase ge eba mo mengwageng ye mebedi 
Gore Kgoro ya Merero ya Selegae e neelane ka tumelelo ya bodulo bja go ya go ile go mogatša wa motšwantle wa moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa, 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
go tloga ka letšatši la neelo ya tumelelo, botswalani ga bo sa le gona, le ka mabaka a lehu. 
Ke fela molekani o tee wa lenyalo la botšwantle yoo a ka dirago kgopelo ya maemo ka motheo wa go nyalana le moagi goba modudi wa go ya go ile. 
Godimo 
Godimo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
go swanetšwe go hlatselwe gore go na le botswalani bja banyadi bja moya wo mobotse. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
eupša go na le gore go tšweletšwe setifikeiti sa lenyalo, batswalani ba bjalo ba hlokagala gore ba kgonthišiše pitšo ya bona ya go dula mmogo le thekgo ya matlotlo go bona ka go romela afidabiti. 
O swanetše go ba o nyalane le moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa go ya ka molao wa selegae goba molaosetlwaedi lebaka la mengwaga ye mehlano. 
﻿gore poso le tlhalošo ya mošomo di bapaditšwe ka tsela ya maleba 
gore poso yeo o e filwego e gona 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29E. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tefelo 
Tlhalošo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Kgopelo e swanetše e wele ka tlase ga kgaoletšo ya ngwaga ka ngwaga yeo e laetšwago nako le nako. 
Kgoro ya Mešomo e swanetše e hlatsele gore melawana le mabaka tša tshepišo ya mošomo ga di ka tlase ga tšeo di lego ka gare ga karolo ya papatšo ya maleba ya baagi goba badudi. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mothwadi wa gago wa ka moso o swanetše a romele bohlatse bja tše di latelago go Kgoro ya Merero ya Selegae: 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae profenseng yeo o ikemišeditšego go šoma go yona goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – mošomi 
Godimo 
Ka go dira bjalo, DoL e hlokega gore e šetše ditumelelano tša maleba tša kgoboketšo le melao ye mengwe ya maleba. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye. 
Tlhalošo 
gore go be go se na baagi ba Afrika Borwa goba badudi ba go ya go ile bao ba ba bego ba dumelelwa go ka hwetša poso yeo. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ratago go dira kgopelo ya maemo a bodulo bja go ya go ile go ya kamogelo ya tshepišo ya mošomo wa go ya go ile ka Afrika Borwa. 
Godimo 
﻿Kgopelo ya go ba lephodisa la motšwaoswere 
le phetha mediro ya tshepedišo maemong a bosetšhaba, profense, tikologo goba seteišeneng empa le ka se phethe mediro ya nnete ya bophodisa 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Lefapha la A—Lephodisa la go šoma mošomo wa bophodisa: 
Molao o šomišwago 
goba o tlo phetha mešomo ye e rilego mo lekaleng le le rilego go ya ka fao go rulagantšwego ke molaodi 
moo go nyakegago, le tlo fiwa tlhahlo malebana le merero ya semolao, ya pholisi le ditaelo tše di amango le mešomo ya gagwe. 
le tlo fiwa tlhahlo malebana le mediro ya maleba ya bophodisa. 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Lefapha la D— Lephodisa la makala a magaeng le a toropong: 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Lefapha la C—Mešomo ya go ikgetha ya bophodisa: 
a ka apara yunifomo, ka tumelelo ya molaodi wa gagwe 
a ka apara yunifomo, go tlo laolwa ke gore e aparelwa eng 
o swanetše go fiwa tlhahlo ya merero ya go amana le bophodisa bja lekala le/goba mešomo ye e sepelelanago le mešomo yeo a thaletšwego yona. 
o phetha mediro ya bophodisa ye e nyalelanago le lekala la bophodisa bja mafelo a ditoropong goba a magaeng mo seteišeneng sa maphodisa; 
Tlhalošo 
o swanetše go ba le mabokgoni ao a ka šomišwago ke Tirelo ya Maphodisa, mohlala: bafofiši ba difofane, dingaka, baotledi, badirelaleago goba borasaekholotšie 
Lephodisa la motšwaoswere ke leloko la setšhaba le le phethago mešomo ya motšwaoswere ya bophodisa goba ya mohutua wo mongwe mo go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa ka boithaopo ntle le go lefelwa mabapi le mošomo woo. 
le ka apara yunifomo 
Tsela e latelwago 
o swanetše go fiwa tlhahlo malebana le merero ya semolao, ya pholisi le ditaelo tše di amango le mešomo ya gagwe. 
Tlhahlo ya tlaleletšo e tlo nyakega ge e le gore o phetha le mešomo ya phethagatšo ya bophodisa bja lekala le. 
Lefapha la B—Ditirelo tša Thekgo: 
o tlo phetha mediro ye e rilego ye e lebanego le mabokgoni a gagwe 
O ka ba lephodisa la motšwaoswere mo go le legwe la mafapha a a latelago: 
ga le apare yunifomo 
le ka phetha mešomo makaleng ka moka a bophodisa e ka ba seteišeneng sa maphodisa, tikologong goba maemong a profense, empa e sego mešomo ya go ikgetha ya maphodisa 
foromo ya tshedimošo ya gago 
kgona go bolela, go bala le go ngwala English le ye nngwe ya dipolelo tša tlaleletšo 
ba le dithathoo tše di bonalago; 
Godimo 
Ikopanye le seteišene sa maphodisa sa kgauswi le wena 
ngwala moleko wa monagano go ya ka fao go beakantšwego ke Mokomišinare wa Bosetšhaba wa Maphodisa 
ba gare ga mengwaga ye 18 le 70 
boitlamo 
dumela gore dikgatišo tša menwana ya gago di dirwe gomme ga wa swanela go ba o kile wa bonwa molato goba o le gare o sekišetšwa molato 
Tsela e latelwago 
ba le laesense ya go otlela, le ge e le gore ga se kgapeletšo go maphodisa a motšwaoswere. 
se be le bogole bja monagano, bolwetši goba se sengwe se se ka go paledišago go phetha mošomo wa gago 
Go ya ka melawana ya Tirelo ya Maphodisa a Motšwaoswere a Afrika Borwa o swanetše go: 
ba le maitshwaro a mabotse 
ikemišetša go tšea kano ya ofisi 
ikemišetša go tsenela tlhahlo 
ba le setifikeiti sa matriki goba lengwalo la dithuto la go sepelelano le sona o be o kgone go fa le bohlase bja seo 
Tlatša foromo ya kgopelo, SAPS 93 
modudi wa sa ruri wa Afrika Borwa 
foromo ya dipotšišo tša maphelo, 
Lephodisa la motšwaoswere le le thwetšego lefapheng le tee le ka fetišetšwa go le lengwe la makala a mangwe ge e le gore le kgotsofatša 
foromo ya dipotšišo tša bohlodi, Z204 – ge o se Moafrika Borwa 
tlatša foromo ya dipotšišo tša maphelo bjalo ka ge go beakantšwe ke Mokomišinare wa Bosetšhaba 
dinyakwa tša lekala leo le lengwe gape le ge e le gore le tsenetše tlhahlo goba le na le kgahlego ya go tsenela tlhahlo ye e nyakegago mo lekaleng leo le lengwe. 
Godimo 
moithuti 
Ke mang yo a ka se kgonego go thwalwa bjalo ka lephodisa la motšwaoswere: 
Godimo 
khopi ye e sethifailwego ya laesense ya gago ya go otlela, ge o na le yona 
motho yo a šomelago mokgahlo wa dipolitiki 
Mafelo le diatrese 
dikhopi tše di sethifailwego tša mangwalo a gago a dithuto 
Tefelo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Godimo 
Morago ga fao, o tlo fiwa setifikeiti sa semmušo so go hlatsela gore bjale o thwetšwe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Etla le ditokumente tše di latelago: 
motho yo a kilego a šomela Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa yoo kgopelo ya gagwe ya go ka boela tirelong ye e kilego ya se amogelwe 
Godimo 
Ge go ka hwetšwa gore o motho wa maleba, kgopelo ya gago e tlo amogelwa ge Komišinare ya Tikologo gomme wena o tlo enišwa. 
mmegaditaba goba moemedi wa babegi ba ditaba yo a šomago sa ruri 
Molao o šomišwago 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
leloko la Tirelo ya Maphodisa a Mmasepala. 
Godimo 
Difomo ga di gona go internet. 
motho yo a kilego a rola modiro ka lebaka la tša maphelo 
khopi ye e sethifailwego ya pukwana ya gago ya boitsebišo 
O ka se dumelelwe go phetha mediro ya gago ya bophodisa pele o phetha tlhahlo ya gago. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
mohlapetši 
tumelelo ya batswadi ba gago goba motho yo a go hlokometšego ge e le gore o ka fase ga mengwaga ye 21 
﻿Phemiti e fiwa godimo ga laesense ya go otlela. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
O tlo hwetša phemiti ya bootledi bja seprofešenale ge 
Molao o šomišwago 
Mengwaga ye e lebanego le mohuta wa koloi ye motho a ka e otlelago: 
Ke fela melato ye e rilego ye o e dirilego mo mengwageng ye mehlano ya go feta ye e ka go šitišago go go hwetša phemiti ya bootledi bja seprofevenale. 
Mafelo le diatrese 
koloi ya go rwala dithoto, koloi ya go goga tše dingwe goba pese 
Tlhalošo 
dikoloi tša boima bja go feta 3 500 kg gomme di diretšwe go rwala batho ba 12 goba go feta . 
o se nke wa bonwa molato wa go otlela o nwele, molato wa go otlela ka bošaedi, goba molato wa ntwa le ge e le gore 
o kgonthišitšwe ke lekala la maleba la tlhahlo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Phemiti ya bootledi bja seprofešenale e lebane le mehuta ye e latelago ya dikoloi: 
ga se nke laesense ya gago ya fegwa. 
Kgopelo ya phemiti ya bootledi bja seprofešenale 
ngaka e hlatsetše gore bophelo bja gago ga bo na mathata 
dikoloi tša go rwala banamedi – o swanetše go ba le mengwaga ye 21 
Tsela e latelwago 
Phemiti ya bootledi bja seprofešenale e lebane le batho bao ba swanetše go otlela mehuta ye e itšego ya dikoloi. 
dikoloi tša go rwala dithoto – o swanetše go ba le mengwaga ye 18 
Tlhalošo 
o na le laesense ya mohuta wa koloi yeo e amegago 
dikoloi tša go rwala dithoto tše kotsi – o swanetše go ba le mengwaga ye 25. 
Melato ye e dirilwego mengwageng ya go feta ye mehlano e ka fiwe šedi. 
diswantšho tše pedi tša ID tše e sego tša mmala 
O tlo dirwa diteko tša mahlo lefelong la go dira diteko tša go otlela. 
Godimo 
setifikeiti sa maphelo 
setifikeiti sa tlhahlo 
O tlo tsebišwa ge phemiti ya karatana ya bootledi bja seprofešenale e loketše go tšewa. 
Godimo 
phemiti ye nngwe ya go otlela goba phemiti ya go rwala batho ye o nago le yona. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Phemiti e ka be e lokile mo lebakeng la dibeke tše seswai go ya go tše lesomepedi. 
Godimo 
Dikaratana tše di sa tšewego mo lebakeng la matšatši a 120 di tlo senywa. 
laesense ya go otlela 
Fana ka ditokumente tše di latelago: 
Morago ga tefo, o tlo romelwa seteišeneng sa kgauswi sa maphodisa gore o yo kgopela pego ya melato ya bosenyi. 
ga a swanela go dumelela motho yo mongwe go otlela koloi yeo mo tseleng ya setšhaba ge motho yoo a se na le phemiti ya maleba. 
Godimo 
Molaodi goba mong wa koloi yeo motho a dirago kgopelo ya phemiti ya go e otlela 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
Molao o šomišwago 
O swanetše go tšweletša bohlatse bja boitsebišo ge o yo tšea phemiti ya gago. 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
﻿Tefelo 
Tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša e tlo fiwa ge e le gore dinyakwa tše di latelago di kgotsofaditšwe: 
Ge Molaodi wa Selete a sa dumelele kgopelo, o swanetše go go tsebiša ka lengwalo mo matšatšing a 14 gomme a go bušetše kgopelo yeo. 
empa ka morago ga gore nako yeo e fele, mokgopedi a ka dira kgopelo ya gore tumelelo yeo e tsošološwe gore a kgone go tšwela pele go šoma lebaka la go se fete mengwaga ye meraro. 
gore o romele leano la taolo ya tikologo le gore o ikopanye le mong wa naga le badudi ba naga yeo mmogo le ba bangwe bao ba ka bego ba amega. 
Dira kgopelo ofising ya Molaodi wa Selete wa Kgoro ya Dimenerale le Enetši mo seleteng seo lefase leo le amegago le lego gona 
Mokgopedi o na le tšhelete le mabokgoni a go tšwela pele ka mošomo wa go epa diepša 
Ge Molaodi wa Selete a dumelela kgopelo, o swanetše go go tsebiša ka lengwalo mo matšatšing a 14 
Ga go na le motho yo mongwe yo a nago le tokelo goba phemiti ya go epa dimenerale gona moo lefelong leo le amegago 
Kgopelo ya tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Mokgopedi o kgona go kgotsofatša dinyakwa tša Molao wa Maphelo le Polokego ya Meepong 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo e tla bewa ke Molaodi wa Selete go ya ka mohuta wa menerale woo o nyakago go o epa. 
Tlhalošo 
Leano la matlotlo le bontšha gabotse gore le tlo kgona go šoma mo lebakeng leo le beilwego. 
Kgopelo ya tokelo ya go kopola.pdf 
Romela dipoelo tša dikopano tšeo go Molaodi wa Selete mo matšatšing a 30. 
Molaodi wa Selete wa Kgoro ya Dimenerale le Enetši mo seleteng seo naga ye e amegago e lego gona. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Motho mang le mang yo a ratago go dira kgopelo ya mohuta wo o swanetše go romela kgopelo go ofisi ya Molaodi wa Selete moo naga ye e amegago e lego gona. 
Romela foromo mmogo le tšhelete ye e beilwego gomme yona tšhelete ye e ka se bušetšwe go mong. 
O swanetše go romela Molaodi wa Selete dipoelo tša dikopano tše o bilego le tšona mo matšatšing a 30. 
Ge Molaodi wa Selete a ka dumelela kgopelo ya gago, o tlo go laela gore o fane ka lenaneo la gago la taolo ya tikologo, 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Dimenerale le Enetši 
Go ka se be le tšhilafatšo ya tikologo ye e sego ya letelwa ka lebaka la mošomo wo o tla bego o dirwa 
Tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša e šoma lebaka la mengwaga ye mehlano, 
Ge dinyakwa tše ka moka di kgotsofaditšwe, Molaodi wa Selete o tlo romela kgopelo go Tona gore le yena a e lekole. 
Tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša ke phemiti ye e dumelelago khamphani goba motho go dira dinyakišišo naga malebana le kgonagalo ya go epa dimenerale. 
Tsela e latelwago 
Tlatša Foromo ya B: Kgopelo ya tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša, gomme o romele mmogo le dilo ka moka tše di nyakegago go 
Mokgopedi ga a tshele Molao wa Dimerenale le Tlhabollo ya Ditlabelwa tša Petroleamo . 
le gore o ikopanye le mong wa naga yeo e amegago le bao ba dulago nageng yeo ka semolao mmogo le ba bangwe bao ba ka bego ba tlo amegaga. 
Ge dinyakwa tše ka moka di kgotsofaditšwe, Molaodi wa Selete o swanetše go romela kgopelo go Tona gore le yena a e lekole. 
﻿Tlhalošo 
Dira kgopelo ya taelo ya tšhireletšo kgahlanong le dikgaruru tša ka malapeng 
Taelo ye e tlo šoma go fihlela ge motho yo a hlorišwago a e phumula. 
Mohuta wa taelo ya tšhireletšo ye e kgopelwago 
yo kgorotsheko e kgotsofetšego gore ga a kgone go fana ka tumelelo yeo e nyakegago. 
Gape masetrata o tlo ngwala lengwalo go tsebiša mohloriši wa gago ka ga taelo yeo ya tšhireletšo le gore o swanetše go tla neng kgorotshekong. 
yo a golofetšego monaganong 
Tefelo 
Ge e amogetše foromo, klereke e tlo romela foromo ya gago go masetrata yoo a tlogo bea letšatši leo o swanetšego go boa ka lona gore kgopelo ya gago e tle e theeletšwe. 
Kgopelo e swanetše go dirwa ka afitabiti yeo e hlalošago: 
Nako 
Ka morago ga theeletšo ya kgorotsheko, masetrata a ka ntšha taelo ya tšhireletšo. 
Molao wa Dikgaruru tša ka Malapeng Domestic Violence Act, 1998, 
Mabaka ao a dirilego gore yena motho yoo a be le kgahlego mo bophelong bja molli 
yo monnyane 
Molao 
yo o idibetše 
Taelo ya tšhireletšo e ka hwetšwa ka lona letšatši leo kgopelo ya yona e dirilwego, empa ka kakaretšo, nako e laolwa ke mohuta wa molato. 
Leina la seteišene sa maphodisa moo molli a ka lebago gona ge mohloriši a ka tshela taelo yeo. 
Tumelelo ya lengwalo la molli, ntle le ge molli e le motho: 
Mošomo wa motho yoo yo mongwe le gore yena motho yoo o tliša kgopelo ye yena e le mang 
Ge kgopelo e tlišitšwe ke motho yo mongwe legatong la mohlorišwa, afitabiti e swanetše go hlaloša: 
Sethifaya foromo le klereke ya kgorotsheko gomme o e romele. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mabaka ao kgopelo yeo e theilwego go ona 
Tirelo ye ga e lefelwe 
Ge mohloriši a ka dira boipelaetšo, taelo e tlo šoma go fihlela ge Kgorotsheko ya Boipelaetšo e e phumula. 
Mo mabakeng a tšhoganetšo, tirelo ye e hwetšagala diiring tše 24 ka letšatši 
Motho yo monnyane a ka dira kgopelo ntle le go fegeletšwa ke motho yo mongwe 
Taelo ya tšhireletšo kgahlanong le dikgaruru tša ka malapeng ke lengwalo le le ntšhwago ke kgorotsheko leo le thibelago mohloriši go: 
maitshwaro a tlhorišo 
go ja leonyane 
tshenyo ya thoto 
goba 
hloriša motho yo mongwe 
tsena motseng wa mohlorišwa; 
Mang le mang yo a tshwenyegago ka bophelo bja molli. 
tsena lefelong leo le šomišwago mmogo ke mohlorišwa le mohloriši 
tsena karolong ye nngwe ya lefelo leo go dulago mohlorišwa le mohloriši gona; 
Ge e le gore mehuta ye ya tlhorišo e a go diragalela goba e diragalela motho yo mongwe yo o mo tsebago, oka dira kgopelo ya taelo ya tšhireletšo. 
mohuta ofe goba ofe wa tlhorišo wo o akaretšago tlhorišo ka go betha, ka thobalano, moyeng, ya monagano goba ka tšhelete 
Dikgaruru tša ka Malapeng ke eng? 
dira ditiro tše dingwe bjalo ka ge di hlalošitšwe ka gare ga taelo ya tšhireletšo. 
moo e lego gore maitshwaro a motho a hlola kotsi goba a ka hlolela bophelo bja gago kotsi. 
hwetša thušo ya motho yo mongwe go dira mediro ye mebjalo 
tsena lefelong la mošomo wa mohlorišwa; 
go tsena lefelong la motho ntle le tumelelo ya gagwe 
Go ya ka Molao wa Dikgaruru tša ka Malapeng dikgaruru tšeo ke: 
thibela mohlorišwa yo a dulago goba a bego a dula lefelong le tee le mohloriši go tsena goba go dula lefelong leo goba karolong ye nngwe ya lefelo leo; 
Ke mang yo a ka dirago kgopelo ya taelo ya tšhireletšo? 
Mang le mang yo a hlorišwago goba a kile a hlorišwa 
Mohlankedi wa maphelo 
Dira kgopelo ya tealo ya tšhireletšo Kgorotshekong ya Masetrata ye e lego kgauswi le mo o dulago ebile o šoma gona, nako efe le efe, 
Mokhanselara 
Modirelaleago 
diiring tša mošomo le ka morago ga diiri tša mošomo mmogo le ka matšatši a maikhutšo goba mafelelo a beke. 
Morutiši/morutišigadi. 
Tsela ye e latelwago 
o na le bothata bja monagano, o idibetše goba ge kgorotsheko e kgotsofetše gore motho yoo ga a kgone go fa tumelelo ye e nyakegago: 
Lephodisa 
Batho ba ba latelago ba ka dira kgopelo ka tumelelo ya lengwalo la molli, ntle le ge e le gore molli ke motho yo monnyane, 
La mathomo, dira kgopelo ya Taelo ya Tšhireletšo ya Lebakanyana ka go tlatša Foromo 6: Taelo ya Tšhireletšo ya Lebakanyana Kgorotshekong ya Masetrata goba Kgorotshekong ya Godimo ya kgauswi le wena. 
Tlatša Foromo 2: Kgopelo ya Taelo ya Tšhireletšo Kgorotshekong ya Masetrata goba Kgorotshekong ya Godimo ya kgauswi le wena. 
﻿Kgopelo ya go ngwadiša khamphani ya setšhaba 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Ngwadišo ya khamphani ya setšhaba e akaretša tšeo di latelago: 
CM46 – Kgopelo ya lengwalo la go thoma kgwebo 
CM31 – Tumelelo ya šoma bjalo ka moswaradipuku 
Lentsu le Legora le tla bonagala mafelelong a leina la khamphani. 
CM29 – Ditokomane tšeo di nago le dintlha tša balaodibagolwane, bahlankedi 
Dikabelo di fiwa setšhaba. 
Molao o šomišwago 
Molao wa Dikhamphani 
Ga go na magomo a neelano ya dikarolo. 
CM47 – – Setatamente ka balaodibagolwane mabapi le kgotsofatšo le go se kgotsofatše ga tšhelete 
Lentsu le Legora le tla bonagala mafelelong a leina la khamphani. 
Mohuta wo wa kgwebo ga ntši o šoma kudu ka tshelete. 
Khamphani ya setšhaba ke khoporeišene yeo e lego wa setšhaba mme e na le balaodibagolwane ba šupa. 
Ngwala memorantamo le dithoto tša mokgatlo. 
Lefela tšhelete yeo e beilwego. 
Go na le bonnyane bja balaodibagolwane ba babedi. 
Tsela e latelwago 
Khamphani e swanetše go netefatša gore tsebiša setšhaba ka tshedimošo ye dingwe. 
CM22 – Tumelelo ya seemo sa ngwadišo le aterese ya poso 
Beeletša leina la khamphani ka go tlatša foromo ya CM5 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Le ge e le gore ga go na magomo a palo ya ka godimo ya batšeakarolo, go swanetše gore go be le magomo a ka fase a šupa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿Molao o šomišwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Go ka tšea dibeke tše pedi go ya go tše nne go hwetša tsebišo mabapi le tefelomorago go tšwa go Kgoro ya Kgwebo le Intaseteri. 
Godimo 
Tirelo ga e lefelwe. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Hlagiša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tumelelo ya gago ya thomelontle. 
Tlhalošo 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Maikemišetso a tirelo ye ke go kgopela tefelomorago ya motšhelo ka go ditšweletšwa tšeo di rekilwego ntle go tla go hlama tšweletšo, tshepetšo, pheleletšo, go tlabela goba go phutha ditšweletšwa tšeo di lebišitšwego go romelwa ntle. 
Hlagiša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tokomane ya gago ya boitsebišo. 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Godimo 
Godimo 
Tumelelo e bohlokwa go reka ditšweletšwa ntle go ya ka ditlhalošo mme e swanetše go kgopelwa ka go tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšwago ka go Khomišene ya Boditšhabatšhaba ya Kgwebišano . 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Molao o šomi šwago 
Kgopelo ya tefelomorago ya tšhelete ya motšhelo go didirišwa tšeo di dirišitšwego go thomelontle ya dithoto 
Tlhalošo 
Molao wa Metšhelo ya Kgwebišano 
Tanelouta foromo ya kgopelo, 470.03/00.00/01.00 
﻿Ge eba o tee wa banyalani ke monyadi wa lenyalo la selegae, go ka se dirwe lenyalo la setlwaedi ka nako ya tšwelopele ya lenyalo la selegae. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Bobedi bja banyalani ba swanetše ba saenele lenyalo. 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Gore lenyalo la setlwaedi le lemogwe bjalo ka lenyalo leo le lego molaong, lenyalo le la setlwadi le swanetšwe go ba le bile gona pele ga 15 Nofemere 2000. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Moo tumelelo e ganetšwagop ke o tee wa batswadi, mohlokomedi wa molao goba mokimišinare wa bobotlana bja bana, ke fela moahlodi wa Kgotlatsheko ya Godimo yoo a ka fanago ka tumelelo. 
Kgopelo ya temogo ya yunione ya setlwaedi goba lenyalo 
Batswadi ba banyalani bao e lego bana ba swanetše ba saenele lenyalo. 
Ge eba le bile gona go tloga ka 15 Nofemere 2000 le ka morago ga moo, lenyalo le bjalo le swanetše le obamele dinyakwa tše di latelago: 
Tsela e latelwago 
Ge eba motswadi goba mohlokomedi wa molao a ka se kgone go saena, mokimišinare wa bobotlana bja bana a ka kgopelwa gore a saene. 
Lenyalo le swanetšwe le rerišanwe, le tsenelwe goba le ketekwe go ya ka molao wa setlwaedi. 
Tlhalošo 
Ge eba ga o na batswadi, mohlokomedi wa gago wa molao o swanetše a saene. 
Neelano ya go swana le ye e direlwa gape le manyalo a setlwaedi ao a diriwego go tloga ka 1 Desemere 1988. 
Banyalani ba swanetše ba be ka godimo ga mengwaga ye 18. 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-32 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
ga go lenyalo la setlwaedi le lengwe leo le ka tsenelwago ka ntle le ge taelo ya kgorotsheko yeo e laolago tshepetšo ya ka moso ya thoto ya lenyalo la manyalo a gagwe e hweditšwe. 
Netefatša maemo a gago a nyalo ka go inthanete. 
Le ge e le gore ga go na kgaoletšwe ya palo ya manyalo a setlwaedi ya gore monyadi a ka a tsenela, 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Setifikeiti sa lenyalo ka botlalo se tšea dibeke tše 6 go iša go tše 8. 
Mafelo le diatrese 
Setifikeiti sa lenyalo ka botlalo: R53 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Godimo 
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago se fiwa ka bonako. 
Application for marriage certificate, BI-130 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago: R11 
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago se fiwa ge eba ga go ditefelo tšeo di lefelwago go fiwa ga setifikeiti seo se laeditšwego sa ngwadišo ya lenyalo. 
Tefelo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
ya tokumente efe goba efe ya teko yeo e sepelago le ngwadišo yeo e amegago se a fiwa gammogo le bohlatse bja tshedimošo go tšwa go ngwadišo ya lenyalo. 
Setifikeiti sa lenyalo ka botlalo goba tšweletšogape ya ngwadišo ya maleba goba tšweletšogape 
﻿Tefelo 
Godimo 
Mošomi a ka emelwa ke mohlankedi wa mongmošomo goba moemedi wa mokgahlo wa gago wa bašomi. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela ya tharollo le kahlolo ya mathata ke ya go rarolla mathata a a lebanego le merero ya mošomo mmogo le go kobiwa mošomong ka tsela ye e sego ya tshwanelo gomme tharollo yeo ke ya ka pela. 
Tsela ye e dumelela tharollo le kahlolo ya dikgohlano go phethagatšwa sammaletee, ge go nyakega. 
Khopi ya go bontšha gore foromo e amogetšwe ge e le gore foromo yeo e išitšwe ka seatla. 
Mafelo le diatrese 
Yona tsela ye ga ya hlakahlakana ebile ga e ture gomme ga e gapeletše gore go be le boramolao ka gare. 
Ge mokgopedi a ka palelwa ke go tsenela kopano ya ditheeletšo ka nako yeo e beiwlego, molato o tlo fedišwa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Efa bohlatse bja gore khopi ya foromo ye e filwe phathi ye nngwe ka go fana ka: 
Tlatša foromo ya LRA 7.11 gomme o e romele go komišene ya Commission for Conciliation, Mediation and Arbitration mo profenseng yeo kgohlano e thomilego gona. 
Godimo 
Ge mokgopedi a ka nyaka gore taba ye e tšwetšwe pele, o swanetše go dira kgopelo ya go thibela go fedišwa ga molato woo. 
kgotsofatša bjo bo ka bago gona. 
Tlhalošo 
Sephetho sa gore dikgohlano di fedišwe se ka matsogong a diphathi tšeo di amegago. 
Godimo 
Setatamente se se saennwego ke motho yo a išitšego foromo ye khopi ya bohlatse bja fekse goba bohlatse bjo bongwe bja go. 
Godimo 
Khopi ya rasiti ya Posong. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Efa khopi ya foromo ye go phathi ye nngwe ye e amegago. 
Molao o šomišwago 
Go ka tšea matšatši a 30. 
Tsela ya conciliation e fidiša dikgohlano ka pele le gona ka tsela ya go kgotsofatša. 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Kopano ya ditheeletšo tša go rarolla dikgohlano ke tsela yeo ka yona komišenare a kopanago le diphathi tšeo di amegago dikgohlanong go nyaka mekgwa ya go rarolla dikgohlano ka tumelelano. 
Tsela e latelwago 
Go romela dikgohlano go CCMA gore di rarollwe 
Mo kopanong ya go fediša dikgohlano mongmošomo a ka ikemela goba a emelwa ke molaodi goba mošomi yo mongwe goba mokgahlo wa bengmešomo. 
Godimo 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
﻿Tefelo 
Godimo 
Mošomi a ka emelwa ke mohlankedi wa mongmošomo goba moemedi wa mokgahlo wa gago wa bašomi. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela ya tharollo le kahlolo ya mathata ke ya go rarolla mathata a a lebanego le merero ya mošomo mmogo le go kobiwa mošomong ka tsela ye e sego ya tshwanelo gomme tharollo yeo ke ya ka pela. 
Tsela ye e dumelela tharollo le kahlolo ya dikgohlano go phethagatšwa sammaletee, ge go nyakega. 
Khopi ya go bontšha gore foromo e amogetšwe ge e le gore foromo yeo e išitšwe ka seatla. 
Mafelo le diatrese 
Yona tsela ye ga ya hlakahlakana ebile ga e ture gomme ga e gapeletše gore go be le boramolao ka gare. 
Ge mokgopedi a ka palelwa ke go tsenela kopano ya ditheeletšo ka nako yeo e beiwlego, molato o tlo fedišwa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Efa bohlatse bja gore khopi ya foromo ye e filwe phathi ye nngwe ka go fana ka: 
Tlatša foromo ya LRA 7.11 gomme o e romele go komišene ya Commission for Conciliation, Mediation and Arbitration mo profenseng yeo kgohlano e thomilego gona. 
Godimo 
Ge mokgopedi a ka nyaka gore taba ye e tšwetšwe pele, o swanetše go dira kgopelo ya go thibela go fedišwa ga molato woo. 
Tlhalošo 
Sephetho sa gore dikgohlano di fedišwe se ka matsogong a diphathi tšeo di amegago. 
Godimo 
Setatamente se se saennwego ke motho yo a išitšego foromo ye khopi ya bohlatse bja fekse goba bohlatse bjo bongwe bja go. 
Godimo 
Khopi ya rasiti ya Posong. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Efa khopi ya foromo ye go phathi ye nngwe ye e amegago. 
Molao o šomišwago 
Go ka tšea matšatši a 30. 
Tsela ya conciliation e fidiša dikgohlano ka pele le gona ka tsela ya go kgotsofatša. 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Kopano ya ditheeletšo tša go rarolla dikgohlano ke tsela yeo ka yona komišenare a kopanago le diphathi tšeo di amegago dikgohlanong go nyaka mekgwa ya go rarolla dikgohlano ka tumelelano. 
Tsela e latelwago 
Go romela dikgohlano go CCMA gore di rarollwe 
Mo kopanong ya go fediša dikgohlano mongmošomo a ka ikemela goba a emelwa ke molaodi goba mošomi yo mongwe goba mokgahlo wa bengmešomo. 
Godimo 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
O ka dira kgopelo ya go bušetšwa tšhelete ya laesense ya koloi ge e le gore koloi yeo e utswitšwe, ga e sa tlo kgona go sepela gape goba ge koloi yeo e sa hlwe e ngwadišitšwe. 
Tefelo 
Kgopelo ya pušetšo ya tšhelete ya tefelo ya laesense 
abitabiti ya go hlatsela gore koloi e utswutšwe goba gore koloi ga e sa tlo kgona go sepela gape goba go phumula setifikeiti sa boingwadišo. 
Godimo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
RLF e hwetšagala mafelong a go ngwadiša dilaesense tša dikoloi. 
Kgopelo ya go bušetšwa tšhelete e swanetše go dirwa mo nakong ya 
Tsela e latelwago 
Godimo 
eupša tšhelete yeo e tlo bušwa morago ga matšatši a se makae ka ge e le gore go na le magato ao a tlogo latelwa a ka gare. 
Hlokomela: Tšhelete ya ka fase ga R30 e ka se bušetšwe mong. 
Eya le ditokumente tše di latelago: 
Godimo 
Tefelo 
pukwana ya boitsebišo 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona, 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ga e lefelwe. 
Molao o šomišwago 
dikgwedi tše tharo morago ga tsebišo ya go utswiwa ga koloi, ka letšatši leo go bontšhitšwego gore koloi ga e sa loketše tsela, goba go tloga ka letšatši leo boingwadišo bo phumutšwego ka lona. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tlatša fomo RLF, Kgopelo ya go bušetšwa tšhelete ya go ngwadiša laesense ya koloi. 
﻿botelele bja sekepe 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya go ngwadiša/retšisetara sekepe sa go rea dihlapi 
Molao o šomišwago 
Tšweletša tshedimošo ye e latelago: 
Mafelo le diatrese 
Taolo ya Polokego ya Lewatle ya Afrika Borwa le Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti di swanetše go fa tumelelo sekepe sa go rea dihlapi. 
Se se akaretša sekepe sefe le sefe se se imollago goba se thušago dikepe se tee goba go feta go phethagatša modiro ofe goba ofe wo o dumeletšwego wa go amana le go rea dihlapi go akaretša 
Tlhalošo 
maatla le bogolo bja sekepe 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlatša foromo ka mongwalo wa go balega o šomiša ditlhakakgolo fela le mabaka a go ngwalwa moo go kgonegago. 
Setifikeiti sa polokego sa Taolo ya Polokego ya Lewatle ya Afrika Borwa . 
Godimo 
Hwetša foromo ya kgopelo go tšwa go Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba tanelouta tshedimošo go tšwa go http://www.mcm-deat.gov.za. 
– eupša go sa beelwe mellwane – go beakanya, go abela, go boloka, go tšidifatša, go sepetša, goba go tlabela. 
Setifikeiti se se swanetše go sepela mmogo le kgopelo ya gago ya ngwadišo. 
leina la sekepe 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
Sekepe sa go rea dihlapi ke seketswana goba sekepe seo se šomišwago, goba se tlabetšwego go laola, go ikhweletša le go ikhola/iphediša ka methopo ya diphedi tša lewatle, goba go thekga mediro ye e amanago le se. 
Tlhalošo 
Ga go sekepe sa go rea dihlapi seo se tla go retšisetarwa/ngwadišwa ka ntle ga go ba le tokelo ya go rea dihlapi le tumelelo ya go kgatha tema mererong wa go rea dihlapi. 
Beakanyetša gore sekepe se tsenele tshepedišo ya go lekolwa ge e ba se loketšwe go sepela ka meetseng ya SAMSA morago ga moo SAMSA e ka ntšha Setifikeiti sa Polokego. 
folaga goba Naa yeo sekepe se ngwadišitšwego ka fase ga yona gabjale 
Tsela e latelwago 
leina le tshedimošo ya mong wa sekepe . 
Molao o šomišwago 
wa sekepe go šomiša sekepe se go bolelwago ka sona ge e le gore ga se wena moswara-tokelo ya go rea dihlapi. 
Laetša lebaka/nako le tikologo yeo o tlilego go rea dihlapi go yona yeo sekepe se tlilego go šomela gona. 
Tliša kgopelo ya gago le tokelo ya go rea dihlapi goba kontraka ye e tsenetšwego le mong 
Tshenyegelo e fapana go ya ka botelele bja sekepe. 
Kgopelo e ka tšea matšatši a mararo goba go feta a mošomo, go lebeletšwe gore o dirile kgopelo ka tsela ya maleba. 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
﻿Molao 
Dikhopi tše tharo tša molaotheo wa khansele ya dithereišano tša merero ya bašomi 
Tlhalošo 
Dira kgopelo ya go Hloma Khansele ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi go Registrar wa Merero ya Bašomi mo go Kgoro ya Bašomi. 
Mekgahlo ya bašomi le mekgahlo ya bengmešomo e ka ingwadiša gore e hlome dikhansele tša ditherišano tša merero ya bašomi. 
Tsela ye e latelwago 
Tefelo 
Mafelo le Diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka khansele ya ditherišano tša merero ya bašomi 
Dikhansele tša ditherišano tša merero ya bašomi e šoma ka ditumelelano tše saenetšwego ke bašomi le bengmešomo, di rarolla mathata a merero ya bašomi, 
Fana ka dilo tše di latelago go Registrar wa Merero ya Bašomi: 
Dikhopi tše pedi tša Kgopelo ya Boingwadišetšo bja go Hloma Khansele ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi, 
Metsotso ya kopano yeo go yona mekgahlo ya bašomi le bengmešomo ba kwanego go hloma khansele ya dithereišano tša merero ya bašomi 
di hloma dikema/dikhwama tša go fapana, gape di fa ditswhayatshwayo mabapi le dipholisi le melao ya bašomi. 
Tirelo ye ga e lefelwe 
Go ka tšea matšatši a 60 gore go phethwe ka kgopelo ya gago. 
Tshedimošo efe goba efe ye e ka nyakegago 
Nako 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi. 
﻿Kgopelo ya go ngwadiša mokgahlo wa bašomi le bengmošomo go Kgoro ya Bašomi 
Mokgahlo wa bašomi ke mokgahlo wo hlohleletšago le go šireletša dikgahlego tša maloko a wona mo mererong ye e lebanego le megolo le mabaka a mošomo, ka go swara ditherišano le bengmošomo. 
Tefelo 
Tlhalošo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Application for registration of an employers organisation, Form LRA 6.2 
Mafelo le Diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ditrese tša diofisi tša mokgahlo 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi. 
Sepetša kgopelo yeo le dikhopi tše tharo tša molaotheo wa mokgahlo gomme di romelwe go Registrar. 
Khopi ye nngwe le ye nngwe ya molaotheo e swanetše go saenwa ke Mongwaledi le Modulasetulo go hlatsela gore dikhopi tšeo ke tša nnete. 
Tsela ye e latelwago 
Molao 
Posa goba o feksetše kgopelo go 
Go ka tšea matšatši a 30 go ngwadiša mokgahlo wa bašomi. 
Dikhopi tše tharo tša molaotheo wa mokgahlo 
Ge o nyaka go ngwadiša mokgahlo wa bašomi, o swanetše go fana ka dilo tše di latelago go Registrar: 
Tlatša dikhopi tše pedi tša foromo ya kgopelo. 
Khopi ye nngwe le ye nngwe ya molaotheo e swanetše go saenwa ke Mongwaledi le Modulasetulo go hlatsela gore dikhopi tšeo ke tša nnete. 
Tshedimošo ka ga bahlankedi ba mokgahlo, o hlaloše maemo a bona mo mokgahlong 
Nako 
Registrar wa Merero ya Bašomi. 
Go ngwadišwa ga mekgahlo ya bašomi ke karolo ya mošomo wa Registrar wa Merero ya Bašomi . 
﻿Dikopano ga ntši di swarwa magareng ga maloko ge fela go hlokagala. 
Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ke sehlangwa sa kgwebo sa maloko a magareng a le tee le a 10. 
Tefelo 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Molao o šomi šwago 
Dikabelo tša khoporeišene ga di na mmaraka wa setšhaba. 
Le ge e le gore Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e nyaka go ba le mohlankedi wa tša ditšhelete, ga go hlokagale go ba le ditatamente tša ditšhelete tšeo di šomilwego ke badipuku. 
Mafelo le diatrese 
Tlhalo šo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mo go bontši bja Dikhoporeišene tšeo di Tswaletšwego, maloko le wona ke balaodi ba kgwebo. 
Maloko a Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ga a gapeletšege go tšea karolo ye bohlokwa go sepetša kgwebo. 
Godimo 
Le ge e le gore Molao wa Dikhamphani o laela ka kgapeletšego dikopano tša dikhamphani, kudu mabapi le dikopano tša setšhaba, ga go na dinyakwa mabapi le Khoporeišene yeo e Tswaletšwego . 
Kgopelo ya ngwadišo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
R50 ya peeletšo ya leina 
Godimo 
Close Corporations Act, 1984, Section 12 
Tlanya ka bothakga foromo ya CK1 goba e tlatše ka enke ye ntsho, o šomiša maletere a magolo. 
Godimo 
Hwetša lengwalo la tumelelo go tšwa go Mohlankedi wa Ditšhelete. 
Godimo 
Go ka tšea magareng ga letšatši le tee le a mane go ngwadiša Khoporeišene yeo e Tswaletšwego 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Molao o šomi šwago 
Godimo 
Godimo 
Hlagiša dikgatišo tšeo di netefaditšwego tša ditokomane tša boitsebišo tša maloko ao a amegago. 
R100 ya ditatamente tša ditšhelete 
Beeletša leina la Khoporeišene yeo e Tswaletšwego, foromo, CK7. 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Ntsha foromo ya kopo, CK1. 
﻿Form RF9 together with the Statement of Case Foromo ya RF9 ga mmogo le Setatamente sa Morer 
Tšhireletšo ya kekišo e dirwa ka go bea mantšu a tšhireletšo ya kekišo goba tšhireletšo ya kekišo e beilwe goba tšhireletšo ya kekišo Smith 2002, goba leswao la kemedi ya tšhireletšo ya kekišo, leina le ngwaga . 
Mo dikgweding tše tshelelago, go diragatšwa ditselatshepetšo tša semmušo mme tšhireletšo ya kekišo ga ntši e fiwa mo kgweding ya bošupa. 
Form RF2, 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tšhireletšo ya kekišo ke tokelo ya go šireletša mošomo wa motho, wo o ka bago ka mokgwa wa go ngwalwa le materiale ka bowona, diporokerama tša dikhomphyutha, mešomo ya bokgabo, materiale wo o gašwago, moopelo, difilimi le dibidio. 
Kwano ya Berne ke kwano ya boditšhabatšhaba ka ga tšhireletšo ya kekišo yeo ka yona dinaga tŠa maloko di fanago tšhireletšo ya kekišo. 
Go ba le tšhireletšo ya kekišo go hlaloša bong bja setlabelo seo le taolo ya tšhomišo ya sona ya thekišo. 
Ga ntši motho yo a ngwadilego, a gatišitšego, a phatlaladitšego, a diragaditšego, bopilego, a dirilego mošomo wa bokgabo, a dirilego filimi goba a rekotilego mošomo, o namile ke mong wa tšhireletšo ya kekišo ya mošomo woo. 
Mafelo le diatrese 
Mo mešomong ye mentši ga go bohlokwa go dira kgopelo tšhireletšo ya kekišo. 
Form RF1, 
Tlhalošo 
Tšhireletšo ya kekišo ya difilimi goba dibidio tšeo di diretšwego thekišo e swanetse go direlwa kgopelo ya semmušo, ka go latela ditokomane tšeo di hwetšagalago ntle le tefelo go Kantoro ya Tšhireletšo ya Kekišo: 
Ge o na le kakanyo ya mathomothomo, o ka se ke wa ba le tšhireletšo ya kekišo go yona. 
O ka hwetša tšhireletšo ya kekišo ka mono Afrika Borwa ge o le modudi wa Afrika Borwa goba ge e le gore mošomo wa gago o tšweleditšwe ka mono Afrika Borwa. 
Ge o se modudi wa Afrika Borwa, o ka hwetša tšhireletšo ya kekišo ge e le gore naga yeo e nngwe ke karolo ya Kwano ya Berne . 
E fela ka nako ye nngwe, ge motho a kgopetšwe mme a lefelwa go dira mošomo wo o itšeng, tšhireletšo ya kekišo ke ya motho yo a mo thwetšego. 
Tefelo 
Foromo ya RF3, 
Foromo ya RF2, 
Tsela e latelwago 
Tšhireletšo e ra go thibela ba bangwe go ekiša goba go tšweletša gape mošomo goba ditlabelo mme ba di šomiša go tšwetša pele dipoelo tša bona tša ditšhelete. 
Foromo ya RF1, 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
O swanetše go diragatša kakanyo ya gago ya mathomothomo pele, bjalo ka puku, karata, bokgabo, seswantšho, papadi ya sekirining goba filimi. 
Molao o šomišwago 
Molao wa Tšhireletšo ya Kekišo o hlaloša tšhireletšo ya kekišo. 
Form RF3, 
Kgopelo ya go ngwadiša tšhireletšo ya kekišo 
Leswao la kemedi ya tšhireletšo ya kekišo leo ga ntši le bonwago ke ©. 
Ikopanye le Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri. 
Tlatša diforomo tšeo di latelago: 
﻿e swanetše go ba ye mpsha ya mathomothomo; 
mme 
Tlhamo ka lebaka la mošomo 
e swanetše gore di kgone go tšweletšwa ka mokgwa wa intaseteri. 
e swanetše gore di kgone go tšweletšwa ka mokgwa wa intaseteri. 
Tlhalošo 
Tlhamo ka gona e akaretša sebopego, tlhamego, tebelelego, mokgwatlhamo, dikgabišo le kakanyopopo ya setšweletšwa goba setlabelo. 
Mohlala, tlhamo ya palamonwana ka kakaretšo di laolwa ke tlhamoditho tša kganyogego. 
e be e botse ka sebopego, mokgwatlhamo wo o nyakwago ke mošomo; 
Ga botsebotse tlhamo e hlaloša sebopego le ditho tšeo di gokago mahlo. 
e swanetše go ba ye mpsha mme e se yeo e tlwaelegilego; 
e be e botse ka sebopego, mokgwatlhamo goba dikgabišo; 
Kgopelo ya go ngwadiša tlhamo 
Ditlhamo tše dingwe di diragatšwa ka lebaka la mošomo wa tšona mme tše dingwe ke dikganyogwa. 
mme 
Tšhireletšo ya ditlhamo tša kganyogego e fiwa lebakeng la mengwaga ye 15, mme ditlhamo tša mošomo ke mengwaga ye 10. 
Go na le mehuta ye mebedi ya ditlhamo tšeo di ka ngwadišwago, ge e le gore di fihlelela dinyakwa tšeo di hlalošwago ka fase: 
Tlhamo ya kganyogego 
Tsela e latelwago 
Le ge e le gore ga go a gapeletšega go fetlekolla mathomo a tlhamo goba go netefatša gore tlhamo yeo e swanago ga se ya ka ya ngwadišwa peleng, 
Iša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tokomane ya boitsebišo. 
Molao o šomišwago 
Dinyakišišo di ka dirwa Kantorong ya Ngwadišo ya Ditlhamo kua Tshwane. 
Motho o swanetše go itirela yona goba e ka dirwa ka lekalatiro, bjalo ka moemedi tšhireletšo ya kekišo. 
Tlatša foromo ya kgopelo ya tlhamo yeo e hwetšwago go Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri. 
go bohlokwa go dira bjalo pele ga go kgopela ngwadišo. 
Ikopanye le Companies and Intellectual Property Registration Office. 
Mafelo le diatrese 
Tshepetšo ya tshenko ya semmušo e dirwa mo dikgweding tše tshela mme ngwadišo ya tlhamo ga ntši e fiwa mo kgweding ya bošupa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Ge fela tlhamo e dumetšwe bjalo ka ye mpsha mme e ngwadišitšwe, o tla fiwa lengwalo la tlhamo 
Ditlhamo di mpshafatšwa ka morago ga mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye meraro. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-24/15 ya matswalo ao a ngwadišitšwego ka morago ga mengwaga ye 15. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Romela khopi yeo e hlatsetšwego ya pukwana ya mma ya boitsebišo ge eba batswadi ga se ba nyalana gomme tate ga a dumele gore ngwana ke wa gagwe. 
Tlhalošo 
Tlatša afidabiti ya boikano ya BI-288. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tsela e latelwago 
Ka tsela ye nngwe, ge eba tate wa madi o dumela gore ngwana ke wa gagwe, dikhopi tše di hlatsetšwego tša dipukwana tša boitsebišo tša batswadi ka bobedi 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-24/1 ya matswalo ao a ngwadišitšwego ka morago ga ngwaga eupša ka tlase ga mengwaga ye 15. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Romela ditokumente tše di latelago: 
Ngwadišo ya matswalo ya ka morago ga nako ke ge matswalo a motho a ngwadišwa ngwaga ka morago ga matswalo. 
Kgopelo ya ngwadišo ya matswalo ya ka morago ga nako 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Motho yo o tla swanelwa ke gore a felegetše mokgopedi go kantoro efe goba efe ya Merero ya Selegae moo mokgopedi le motho yoo ba tla botšološwago gona ka go kgaogana. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Godimo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše 3 go ya go tše 6. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Romela setatamente go tšwa go motho yo a bilego le tsebo ya botswadi bja mokgopedi. 
Godimo 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tefelo 
Romela netefatšo ya dintlha tša tlhalošo ya ngwana go ya ka moo di lego ka gare ga ngwadišo ya sekolo goba setifikeiti sa sekolo sa mathomo seo se tsenwego ke ngwana, seo se saenilwego ke hlogo ya sekolo. 
Ge eba batswadi ga ba gona, afidabiti ya leloko la kgauswi leo le fetago ngwana ka mengwaga ye e ka bago ye 10, 
Netefatšo e swanetšwe e be le nomoro ya hlogo ya sekolo godimo ga hlogwana ya semmušo ya lengwalo yeo e nago le setempe sa sekolo sa tšatšikgwedi. 
Setifikeiti se swanetše se saenwe ke motho yoo a laolago gomme se swanetše se be le leina la semmušo la instithušene le setempe sa tšatšikgwedi. 
Romela setifikeiti sa ngwana sa kolobetšo, ge eba se filwe mengwageng ye mehlano ya matswalo. 
yoo a tsebago dintlha tša matswalo a ngwana e swanetše e netefatše boitšhupo le maemo a ngwana. 
Romela setifikeiti go tšwa bookelong goba legae la pelego leo ngwana a belegetšwego go lona. 
﻿setifikeiti sa go hlatsela gore koloi e loketše tsela . 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona. 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya go ngwadiša koloi 
Tlatša fomo ya kgopelo ofising ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Tlhalošo 
bohlatse bja gore ke wena mong wa koloi 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Dikoloi ka moka tše di sepelago ditseleng tša Afrika-Borwa di swanetše go ngwadišwa. 
Molao o šomišwago 
Eya le ditokumente tše di latelago: 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
pukwana ya boitsebišo 
Tlhalošo 
Tefelo 
Godimo 
﻿Godimo 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Hlokomela: Ditefo tšeo di šaletšego morago di swanetše go lefelwa ge lengwalo la koloi la go e fa tumelelo ya go ba tseleng le fetilwe ke nako e bile le sa mpshafatšwa. 
Fana ka: 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Leletša ofisi ya kgauswi la maphodisa a go hlapetva tsela. 
Tlhalošo 
Dikoloi tšeo mangwalo a tšona a fegilwego ka lebaka la go se ngwadišwe, go fediša boingwadišo, tše di utswitšwego, goba go agwa leswa goba go fetolwa, goba e swanetše go ngwadišwa leswa. 
Godimo 
Lengwalo la go šupa gore koloi e loketše tsela go tšwa lefelong la kgauswi la go dira diteko tša dikoloi 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Lengwalo la tumelelo leo le hwetšwago go South African Bureau of Standards 
Pukwana ya boitsebišo ye e dumelwetšego 
Lengwalo la Afrika Borwa la Maphodisa leo le hlatselago gore koloi 
kgorametša lengwalo la go hlatsela lehu . 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Lengwalo la ngwadišo ya koloi le ka dirišwa lebaka la dikgwedi tše12. 
Lefa tšhelete ye e nyakegago ya tekolo ya lengwalo leo. 
Se se ama gape mo o hwetšago koloi e ngwadišwa ka mong wa yona yo moswa goba koloi yeo motho a filwego ke yo a hlokofetšego. 
Tsela e latelwago 
Kgopelo e phethagatšwa le semetseng. 
Kgopelo ya lengwalo la go fa koloi tumelelo ya go ba tseleng 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlatša foromo ya kgopelo ya lengwalo la go fiwa koloi ye e loketšego go ba tseleng lefelong la kgauswi la semolao la go ngwadiša dikoloi. 
Tefelo 
﻿Tlatša foromo ya kgopelo bjalo ka ge go ngwetšwe ka tlase ga hlogo ya Diforomo tšeo di tlatšwago ka tlase. 
Ngwadišo e ka tšea matšatši a mahlano. 
Iša dikgatišo tšeo di netefaditšwego tša ditokomane tša boitsebišo goba mangwalo a mosepelo ao a amogelegago a batho ka moka bao amegago ka go khamphani yeo e tlang go ngwadišwa. 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya go ngwadiša khamphani ya ka ntle 
Ditokomane ka moka di swanetše go sepetšwa le Memorantamo le Dithoto tša Mokgatlo, 
tšeo di swanetšego go ba ka sebopego sa puku mme e swanetše go ba le dihlalošo tšeo di netefaditšwego ke Mohlaloši wa Setšhaba wa naga ya botšo letlakaleng le lengwe le le lengwe. 
Khamphani ya ka ntle ke khamphani yeo e ngwadišitšwego ka nageng ye šele mme e nyaka go hlama khamphani ka mono Afrika Borwa. 
Lemoga hle gore ditokomane ka moka di swanetše go tlatšwa ka enke ye ntshontsho yeo e swarelelago go ya go ile. 
O swanetše go ikopanya le mohlankedi wa molao ka mono Afrika Borwa, ka ge dinyakwa tše dingwe tša Molao wa Dikhamphani di šongwa fela ka maloko a porofešene yeo. 
Ka lebaka la bontši ditselatshepetšo tšeo di amegago bjalo ka karolo ya tsela ya kakaretšo ya ngwadišo, go kaone go ka šomiša ditirelo tša baemedi ba molao ba ka mono Afrika Borwa. 
﻿Batho le mekgahlo ba ka dira kgopelo ya dinomoro tša go ikgetha tša boitsebišo bja dikoloi ge ba nyaka go šomiša maina a bona goba a mekgahlo ya bona bjalo ka dinomoro tša boitsebišo tša koloi tša bona. 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Fana ka khopi ye e sethifailwego ya pukwana ya gago ya boitsebišo le setifikeiti sa boingwadišo bja koloi. 
Dinomoro tšeo tša go ikgetha di tlo tšwelela go no swana le tša tlwaelo. 
Mafelo le diatrese 
Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Nomoro ya go ikgetha ya boitsebišo e swanetše go sepelelana le dinyakwa tša dinomoro tša tlwaelo tša boitsebišo . 
Tlatša fomo ya kgopelo. 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Dinomoro tšeo di ka se ke tša šomišwa ke motho yo mongwe gape ka ge e le thoto yamong fela. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya dinomoro tša go ikgetha tša boitsebišo bja koloi 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona. 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
﻿Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Tselatshepetšo ya ngwadišo ya khamphani ya setšhaba goba ya poraebete e ama tshepetšo yeo e fahletšwego ka dintlha ka lebaka la mararankodi ao a amegago a tselatshepetšo ya ngwadišo. 
Tefelo 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Molao o šomi šwago 
Khamphani ya poraebete ke sehlangwa sa kgwebo sa batšeakarolo mme dikabo tša bona di ka se rekišetšwe setšhaba. 
Mafelo le diatrese 
Tlhalo šo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya go ngwadiša khamphani ya poraebete 
Godimo 
Dikhamphani tša poraebete tšeo di ngwadišitšwego di fiwa maemo a Bong bjo bo Agetšwego Legora Ltd. 
Tsela e latelwago 
Go ya ka Molao wa Dikhamphani khamphani e swanetše go ba le bonnyane motšeakarolo o tee goba ba 50. 
Molao o šomi šwago 
Tlhalošo 
Batšeakarolo ga ntši ba tšewa bjalo ka balaodibagolwane ba khamphani. 
Lefela tšhelete yeo e beilwego. 
CM46 – Kgopelo ya lengwalo la go thoma kgwebo le R60 yeo e tsenywago ka go khoutu ya modiriši 
Godimo 
Peeletšo ya leina la khamphani – Foromo ya CM5 le R50 yeo e tsenywago ka go khoutu ya modiriši 
CM22 –Tumelelo ya seemo sa ngwadišo le aterese ya poso 
CM31 – Tumelelo ya go šoma bjalo ka moswaradipuku 
Godimo 
CM47 – Setatamente ka baladibagolwane mabapi le kgotsofatšo le go se kgotsofatše ga tšheletekabelano 
CM29 – Ditokomane tšeo di nago le dintlha tša baladibagolwane, bahlankedi 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Go ka tšea matšatši a mahlano go ngwadiša khamphani ya poraebete. 
Maatlakemedi– Tsebišo ya go diragatša legatong la bakwalakwatši 
Molao wa Dikhamphani 
R60 – Lengwalo la go thoma kgwebo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
R50 – Tshwaro ya leina 
Ngwala memorantamo le ditlhalošo tša mokgatlo 
R5 – Letšatši ka letšatši 1 000 dikabelo tšeo di filwego. 
R350 – Memorantamo le ditlhalošo 
Godimo 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tefelo 
Molao o šomi šwago 
Tlhalo šo 
Go na le makalatiro ao a fapanego ka mono Afrika Borwa, bjalo ka baemedi ba molao, difeme tša molao, dipanka, baswaradipuku, dikgwebo tse dingwe le batho ba poraebete. 
Makalatiro a swanetše go ingwadiša le . 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Kantoro ya Ngwadišo ya Khamphani le Thoto ya Botsebi ke motho o fe goba o fe goba kgwebo yeo e tšeago karolo ya botsenagare magareng ga modiriši le Kantoro ya Ngwadišo ya Khamphani le Thoto ya Botsebi . 
Kgopelo ya go ngwadišwa bjalo ka lekalatiro la CIPRO agent 
Mahlakore ka moka ao a šomago le, goba ao a nyakago go šoma le Mongwadiši wa Dikhamphani le Dikhoporeišene tšeo di Tswaletšwego kgafetšakgafetša ba swanetše go ngwadiša bjalo ka makalatiro a . 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Kgopelo e phethagatša mo letšatšing le tee. 
Iša kgatišo ya Tokomane ya gago ya Boitsebišo. 
Godimo 
Ga go na legoratšhomo leo le laolago tirelo ye. 
Tefelo ya go hlahloba le go gatiša Lengwalo la Khamphani goba Khoporeišene yeo Tšwaletšwego ke R30, lengwalo ka lengwalo. 
Godimo 
Godimo 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Se se tla ba ka go akhaonto ya peeletšo yeo e golaganego le khoutu ya gago ya lekalatiro, yeo e tla šomišwago go go sedimoša ka ditefelo mafelelong a kgwedi. 
Godimo 
Tefelo ya go hlahloba le go gatiša Lengwalo la Khamphani goba Khoporeišene yeo Tšwaletšwego ke R30 lengwalo ka lengwalo. 
Godimo 
Ge e le gore o šetše go ngwadišitše, ga go bohlokwa gore o ngwadiše gape; 
o tla šomišwa bjalo ka lekalatiro gape mme o ka se lahlegelwe ke khoutu ya gago ya lekalatiro. 
Go ngwadiša, o tla lefela tšhelete ya peeletšo yeo e tla bušetšwago morago ka go akhaonto ya . 
Morago ga neefatšo ya ngwadišo ya gago e amogetšwe, akhaonto e tla tsošološwa mme ya kgona go somišwa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
﻿Lekgotla la tswadišo ya diphoofolo goba tumelelo ya go ngwadiša wa ditswadišo tša diphoofolo go ya ka Molao wa Kaonafatšo ya Diphoofolo, 1998 le swanetše le ngwadišwe le Ngwadišo ya Kaonafatšo ya Diphoofolo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Ntšha foromo ya kgopelo go tšwa inthaneteng gomme o e tlatše ka botlalo. 
Mafelo le diatrese 
Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo 
Foromo e ka kgopelwa gape go tšwa go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo. 
Godimo 
Tlhalošo 
Godimo 
Application for registration as breed society or registered authority 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Kgopelo ya ngwadišo bjalo ka lekgotla la tswadišo ya diphoofolo goba tumelelo ya go ngwadiša 
Private Bag X138 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Kgopelo e ka tšea matšatši a 30 go ka sepedišwa. 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Romela dikgopelo go: 
Tefelo 
Godimo 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Batho bao ba ratago go šoma bjalo ka borasaense ba swanetše go ingwadiša le Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale . 
Tlhalošo 
Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka radisaene tša tlhago wa seprofešenale 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Go ingwadiša bjalo ka rasaense wa tša tlhago wa seprofešenale – dikrii/diploma ya mengwaga ye mene mmogo le maitemogelo a mošomo a mengwaga ye meraro 
Gore o kgone go fiwa maemo a seprofešenale le go kgona go amogela diputseletšo tše di fiwago ke diinstitšušene tša matlotlo 
Gore o kgone go dira mošomo wa seprofešenale 
Tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšagalago go Khansele 
Go hwetša thekgo ya Khansele le karantii ya bokgoni bja gago 
Maikemišetšo a Khansele ke 
Go ingwadiša bjalo ka motho yo a nago le setifikeiti sa disaense tša tlhago – dikrii/diploma ya mengwaga ye meraro mmogo le maitemogelo a mošomo a ngwaga o tee 
Gore o kgone go šoma bjalo ka konsaltente 
Godimo 
dumelela mangwalo a thuto le tlhahlo ao a nyakegago gore batho ba ingwadiše go ya ka molao wa Molao wa Mokgahlo wa Saense wa Afrika Borwat, 2001 . 
Tsela e latelwago 
Batho ba ba sego ba ingwadiša ba ka se dumelelwe go phetha mošomo wo o swanetšego go phethwa ke batho bao ba ingwadišitšego. 
Go ingwadiša bjalo ka moithutela disaense tša tlhago wa seprofešenale: – dikrii/diploma ya mengwaga ye mene ntle le maitemogelo a mošomo 
Go šireletša le go maatlafatša Khansele 
hlokomelana le maemo a thuto le tlhahlo malebana le borasaense ba tša tlhago, le 
fa taolo malebana le maemo a maitshwaro a seprofešenale a Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale, Baithutela Disaentšhe tša Tlhago le/goba Borasaense bao ba nago le Ditifikeiti; 
Rasaense wa tša Tlhago wa Seprofešenale 
Godimo 
Romela kgopelo ya gago mmogo le tšhelete ya tefelo ye e beilwego. 
Ke ka lebaka la eng o swanetše go ingwadiša? 
Mafapha a boingwadišo ke a a latelago: 
Moithutela Disaense tša Tlhago wa Seprofešenale 
Motho yo a nago le Setifikeiti sa Disaense tša Tlhago 
Dinyakwa tša boingwadišo ke dife? 
hlohleletša mošomo wa borasaense ba seprofešenale mo Afrika Borwa; 
Gore o šomiše leina le thaetlele ye 'rasaense wa tša tlhago' goba o kgone go ngwala khutsofatšo ye ka morago ga leina la gago 
Khansele e tlo go ngwadiša ya ba ya go romela setifikeiti sa boingwadišo ge e kgotsofetše gore o na le mangwalo a maleba a dithuto le maitemogelo ao a nyakwago ke yona Khansele. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Godimo 
Nomoro ya Akhaonto: 1644292289 
o feksetše selipi sa depositi mmogo le letlakala la MATHOMO la foromo ya gago ya kgopelo go 841 1057. 
Ge o rata go deposita tšhelete: O kgopelwa go šomiša ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane sa gago mo foromong ya go deposita gore re kgone go bona gore tšhelete yeo ke ya mang gomme 
Mongakhaonto: SA COUNCIL FOR NATURAL SCIENTIFIC PROFESSIONS goba SACNASP 
Khouto ya Lekala: 164445: 
Tshedimošo ya panka: 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿Tsela e latelwago 
Kgopelo ya go lefela motšhelo wa lebakanyana 
Molao o šomišwago 
Molefi wa motšhelo wa lebakanyana o hlalošwa ka tsela ye: 
Tlhalošo 
motho ofe goba ofe yo a amogelago letseno, le e sego mogolo wa kgwedi ka kgwedi 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tlhalošo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo e swanetše go dirwe ka go ngwala lengwalo. 
Godimo 
Godimo 
Tefelo 
Ga go na nako ye e beilwego mo tirelong ye. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Molao o šomišwago 
Lengwalo leo le swanetše go hlaloša letšatšikgwedi leo o thomilego go gapeletšega go lefela motšhelo ka lona. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tšea kgopelo ya gago ya go ingwadiša bjalo ka molefi wa lebakanyana wa motšhelo o e romele ofising ya kgauswi ya SARS. 
Godimo 
﻿Tsela e latelwago 
Kgopelo ya go lefela motšhelo wa lebakanyana 
Molao o šomišwago 
Molefi wa motšhelo wa lebakanyana o hlalošwa ka tsela ye: 
Tlhalošo 
motho ofe goba ofe yo a amogelago letseno, le e sego mogolo wa kgwedi ka kgwedi 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tlhalošo 
Ga go na nako ye e beilwego mo tirelong ye. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
khamphani efe goba efe 
Kgopelo e swanetše go dirwe ka go ngwala lengwalo. 
motho mang goba mang yo tsebišitšwego ke Komišinare gore ke molefi wa motšhelo wa lebakanyana. 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Godimo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tšea kgopelo ya gago ya go ingwadiša bjalo ka molefi wa lebakanyana wa motšhelo o e romele ofising ya kgauswi ya SARS. 
Tsela e latelwago 
IRP 12 Guidelines e na le tshedimošo ye e feletšego malebana le taba ye. 
Lengwalo leo le swanetše go hlaloša letšatšikgwedi leo o thomilego go gapeletšega go lefela motšhelo ka lona. 
﻿Ge se se ka direga, go ka diragatšwa magato a semolao. 
Ngwala fase dithoto ka moka goba ditirelo tšeo ka go tšona o nyakago go šomiša leswao la kgwebo ka go karolo ya 57 ya foromo ya TM1. 
Go ka tšea mengwaga ye mebedi go ka phethagatša ngwadišo ya leswao la kgwebo. 
Dikgatišo tše pedi ke tšeo di šomišwago ke kantoro mme ya boraro e tla lotwa ke wena bjalo ka bohlatse bja kgopelo. 
Go na le melato ya tsheko ya maemo a godimo ka mono Afrika Borwa bjalo ka ge MacDonalds 
Molao o šomišwago 
Di tsebagatša boitsebišo ka ponagalo mo lefelong la mmaraka, mme di ka šomišwa go ditšweletšwa bobedi bja tšona le ditirelo. 
Ge o ka dira bjalo, o tla eletšwa gore o fetole tlhalošodinyakwa gore a akaretše fela dithoto le ditirelo tšeo di welago ka gare ga legoro leo le itšeng. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Le tsebagatša ditirelo goba dithoto tša motho mme la di farologanya le ditirelo goba dithoto tša yo mongwe. 
Sebopego se itšeng: Lebotlolo la 
Le ge go tšea dikgwedi tše 18 go ngwadiša leswao la kgwebo, o ka thoma go e šomiša ge o se na go hwetša nomoro ya kgopelo. 
Lefela tšhelete ya ngwadišo pele, goba ge o iša kgopelo. 
Ikopanye le Companies and Intellectual Property Registration Office. 
Go tše dingwe, o tla swanelwa ke go di tsenya ka gare ga kgopelo ye nngwe leswa. 
Ge go na le kganetšo yeo e amogelwago, Mongwadiši wa Maswao a Kgwebo o tla bitša lekgotla la theeletšo magareng ga mokgopedi le mo/baganetši 
Mehlala e akaretša: 
Kgopelo ya go ngwadiša leswao la kgwebo 
e ile ya iša tirelo ya dijo tša ka pele ka mono Afrika Borwa yeo e bego e šomiša leswaokemedi la M. 
Ge fela kgopelo ya gago e sepelelana le dinyakwa tša semmušo ka moka, o tla fiwa letšatši la kgopelo le nomoro. 
Tlhalošo 
Ge leswao la tšweletšo le ngwadišitšwe, ga go sa na motho yo a ka šomišago leswao le la tšweletšo, goba le lengwe leo le swanago le lona. 
Hlokomela kudu gore o se bee dithoto goba ditirelo tša magoro ao a fapanego ka go kgopelo e tee ya leswao la kgwebo. 
Karolo ya 74 ya TM1 aterese ya tirelo ke aterese yeo ka go yona o ilego go amogela dikgokagano ka moka go tšwa go kantoro ya Leswao la Kgwebo. 
Ge leswao la gago la kgwebo le amogelwa ntle le mapheko, o swanetše go kwalakwatša ka go Tšenale ya Tšhireletšo ya Kekišo, yeo e ntšhwago kgwedi ka kgwedi ke Bagatiši ba Mmušo. 
Setšhaba se tla fiwa lebaka la dikgwedi tše tharo go tsenya kganetšo. 
Ge aterse e fetoga, o swanetše go tsebiša Kgoro ka tshwanelo ka go kgopela phetolo ya aterese ya tirelo ka go foromo ya TM2. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
R266 legorong le lengwe le le lengwe la leswao la kgwebo 
Leletša lefelo la kgokagano ya badiriši ya Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri ka go . 
Tlatša legoro ka go karolo ya 51 ya foromo ya TM1. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Lefela pankeng ka go šomiša khouto ya bašomiši. 
Ge e le gore ga go na dikganetšo tšeo di amogelwago, Lengwalo la Ngwadišo ya Leswao la Kgwebo le tla fiwa. 
Leina la leswaosetšweletšwa: Standard Bank 
Moono: Simpler, Better, Faster 
Hwetša foromo ya TM1 mme o e tlatše tše tharo. 
R85 go nyaka maswao a kgwebo ao a šetšego a le gona 
Dikgokagano le kantoro tše dingwe ka moka di tla ba le nomoro yeo. 
Leswao la kgwebo ke leina la leswaosetšweletšwa, moono goba leswaokemedi. 
Leswaokemedi: Tshwayo ya 
Ka fao, leina la leswaosetšweletšwa ke lentsu goba mantšu ao a hlakanego . 
Moono ke lefoko le le kopana goba lefoko mme leswaokemedi ke seswantšho seo se bonagalago goba leswaokemedi. 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Fana ka Pukwana ya gago ya Boitsebišo le ya molaodi ge e le gore o dira kgopelo legatong la seteišene. 
Tlatša fomo TS1, Kgopelo ya go ngwadiša Seteišene sa Diteko tša Dikoloi, ofising ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Mafelo le diatrese 
Bokgoni bja setegniki bo šupa ditlabelwa tše di tlogo šomišwa ke go dirwa diteko tša dikoloi mmogo le tlhahlo ye e phethilwego ke bahlahlobi ba dikoloi bao ba tlogo šoma lefelong leo. 
Gore o ngwadiše lefelo la praebete la go dira diteko tša dikoloi, ikopanye le ofisi ya therafiki ya kgauswi le wena gore o hwetše tshedimošo ka botlalo. 
Tlhalošo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
Godimo 
Godimo 
Go na le mafelo a praebete le a setšhaba a go dira diteko tša dikoloi. 
Seteišene sa diteko tša dikoloi ke lefelo la go dira diteko tša malebana le go lokela tsela ga dikoloi gape lefelo leo le fana ka ditifikeiti tša go hlatsela gore koloi e loketše tsela. 
Diteišene tše di ngwadišitšwego di ka dira diteko tša dikoloi tša bogolo bjoo bo dumeletšwego ka gona. 
Kgopelo ya go ngwadiša seteišene sa diteko tša dikoloi 
Morago ga go amogela kgopelo, Kgoro ya Dinamelwa ya Profense e tlo romela balekodi go lekola lefelo leo la go dira diteko tša dikoloi go bona ge e le gore le na le bokgoni bja setegniki 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
O ka kgopelwa go fana ka ditokumente tše dingwe tšeo di ka nyakwago ke MEC. 
Mafelo ka moka a go dira diteko tša dikoloi a swanetše go ngwadišwa le go fiwa kreiti pele a ka thoma go šoma go ntšha ditifikeiti tša go hlatsela gore dikoloi di loketše tsela. 
Go ka tšea dikgwedi tše tshela go šomana le kgopelo ya gago. 
Tlhalošo 
go ya le ka moo go nyakegago ka gona go ya ka Melawana ya South African Bureau of Standards . 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Godimo 
﻿Fana ka ditokumente tše di latelago: 
dipukwana tša boitsebišo tša balaodi ba lefelo leo la go dira diteko tša go otlela 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Bjalo ka karolo ya go dira kgopelo, o tlo swanela go fa maina a baemedi ba balaodi ba lefelo leo la go dira diteko tša go otlela le bahlahlobi ba dilaesense. 
Go ka tšea dikgwdi tše tshela go ngwadiša lefelo la go dira diteko tša bootledi. 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tlhalošo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
o tlo dira sephetho sa go dumella lefelo leo, a rekota tshedimošo ya lefelo leo ka rejistareng ya mafelo a go dira diteko tša go otlela gomme a fa setifikeiti sa boingwadišo. 
Godimo 
Godimo 
Molekgotlaphethiši wa Kgoro ya Dinamelwa profenseng yeo kgopelo e dirwago go yona o tlo romela balekodi gore ba lekole lefelo leo le ditlabelwa tša lona le go dira tigelo ya mabapi le go dumelelwa ga lefelo leo. 
Tlhalošo 
Tsela e latelwago 
Ge Molekgotlaphethiši a kgotsofaditšwe ke tekolo yeo, 
setifikeiti sa boingwadišo sa kgwebo. 
Kgopelo ya go ngwadiša lefelo la go dira diteko tša go otlela e swanetve go dirwa mo difomong tša maleba. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Ikopanye le Kgoro ya Dinamelwa Profenseng. 
Kgopelo ya go ngwadiša lefelo la go dira diteko tša go otlela 
﻿Lebiša ditšheke goba ditefelo tša otara ya poso go: Molaodi-Kakaretšo: Temo. 
Lekala: Arcadia 
Dikgopelo tšeo di sa tlatšwago ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi. 
Tefelo ya maleba e swanetše e sepele le kgopelo ye nngwe le ye nngwe. 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo 
Kgopelo ya ngwadišo bjalo ka agente ya thekontle ya materiale wa leabela la diphoofolo 
Nomoro ya akhaonte: 011219556 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
lefelo le swanetše le be le ditlabelo ka moka tšeo di laeditšwego tša go swara materiale wa leabela la diphoofolo 
Godimo 
Godimo 
Romela dikgopelo go: 
Agente ya thekontle e swanetše e latele dilo tše di latelago: 
Tlhalošo 
Kgopelo e ka tšea matšatši a 30 go sepedišwa. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Agente ya tumelelo ya thekontle ya materiale wa leabela la diphoofolo e swanetše e ngwadišwe le Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo 
Dintlha tša panka ke: 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Bona gore kgopelo e hlatselwa ke ngaka ya diphoofolo yeo e dumeletšwego go dira seo ke Mmušo wa Afrika Borwa wa Diphoofolo. 
laborothori le lefelo la ditlwaelo di swanetše di latele minimamo wa maemo ao a laeditšwego 
Foromo e ka kgopelwa gape go tšwa go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo. 
Khoutu ya lekala: 000845/010845 
pele a ka reka diphoofolo goba matereiale wa leabela wa go swana le diempriyo, mae goba matšhedi ka ntle ga naga go tliša ka mo Afrika Borwa. 
Molao o šomišwago 
Ntšha foromo ya kgopelo go tšwa inthaneteng gomme o e tlatše ka botlalo ka kgatišo. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
bathwadi ba swanetše ba tšwe pele ka go swara matšhedi. 
﻿Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Ikopanye le Kgoro ya Kgwebo le Indasteri. 
Tsela e latelwago 
Ka kakaretšo mekgahlo ye e aba ditirelo tša yona go ditšhaba tša go fapana tše bjalo ka mekgahlo ya tlhokomelo ya bana, mekgahlo ya go hlokomela ditšhiwana tša AIDS, mekgahlo ya sedumedi bjalobjalo. 
R350-00 – Memorandamo le Diathekele 
Tlhalo šo 
Go hwetša tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Kgwebo le Indasteri. 
Molao o šomi šwago 
Tlatša diforomo tša kgopelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tše ke dikhamphani tše di ngwadišeditšwego go aba ditirelo goba go tšwetša pele dikgahlego tša setšhaba gomme ga se tša ikemišetša go šomela go dira lešokotšo. 
Ka lebaka la magato a mantši a a amegago, go eletšwa gore batho ba nyake thušo ya boramolao ge ba nyaka go ngwadiša khamphani ya mohuta wo. 
R50-00 – ya go hwetša leina 
Memorandamo le Diathekele tša khamphani di swanetše go dirwa gore di nyalelane le khamphani ye e se nago le 'share capital' gomme di sethifaiwe ke ramolao. 
Tefelo 
Khamphani ya go ngwadišwa go ya ka Karolo 21 ya molao wo e swanetše go ba le maloko a go se be ka fase ga 7 le balaodi ba 2. 
Kgopelo ya go ngwadiša mokgahlo wo e sego wa go dira lešokotšo 
Tlhalo šo 
Molao o šomi šwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Bontši bja di-NGO le mekgahlo ya sedumedi bo wela gona mo legorong le. 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Tšhelete ye e šalago ka morago ga go reka dilo ka moka e šomišwa go katološa ditirelo tša yona mekgahlo ye. 
Gantši dikhamphani tše di fiwa tšhelete ke mekgahlo ya ka ntle ga naga gomme di ngwadišwa go ya ka Karolo 21 ya Molao wa Dikhamphani, 1973 . 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
﻿Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Kgopelo e swanetšwe e romelwe le: 
khophi ya mmepe woo o laetšago lefelo ka botlalo la naga yeo e kgopelwago. 
Godimo 
E ka hwetšagala gape kantororong ya selegae ya diphoofolo ya naga. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Nako yeo e tšerwego go dira kgopelo gore e dumelelwe e fapana go ya ka diprofense. 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Godimo 
Tshepedišo ye e ka tšea matšatši a lesome a mošomo. 
Bahlankedi go la kgoro ya bosetšhaba ba fana ka nomoro ya mmušo ya ngwadišo, ba tlatša tshedimošo go ngwadišo ya bosetšhaba ya nare gomme ba gatiša setifikeiti sa ngwadišo sa mong wa naga. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ntšha foromo ya kgopelo wepsaeteng gomme o e tlatše ka go gatiša. 
Kgopelo ya go ngwadiša naga ya go rua dinare 
setifikeiti sa Mmušo seo se nago le dintlha ka moka tšeo di hlokegago seo se filwego ke ditsebi tša polokego ya tlhago 
Godimo 
gore mesepelo ka moka ya nare ka gare le ka ntle ga polasa e ka šetšwa le gore go tla kgonega go latela tšeo di sa tlwaelwago ka ntle le tikatiko. 
Ge kgopelo e šetše e dumeletšwe, e romelwa go Kgoro ya Temo ya bosetšhaba. 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Mang goba mang yo a ratago go rua nare o swanetše a ngwadiše naga pele le Kgoro ya Temo. 
Romela kgopelo go: Molaodi Mogolo: Maphelo a Diphoofolo, fekese: 329-0499. 
Tlhalošo 
Hlogo ya ditirelo tša diphoofolo mo profenseng o swanetše a hlatsele gore go na le methopo ye e lekanego ya go lekola maemo mo polaseng kgafetšakgafetša, 
Molao o šomišwago 
Kgopela ngaka ya diphoofolo ya selegae ya naga go hlahloba naga le magora go netefatša maemo a malwetši a nare. 
﻿Godimo 
Ingwadiše nako e nngwe le e nngwe nakong ya diiri tša mošomo go Khomišene ye e Ikemego ya Dikgetho ya tikologo ya geno. 
Tirelo ke mahala. 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Se se tloga se le bohlokwa kudu go dikgetho tša masepala ka ge o ka kgona go kgetha fela ka go selete sa dikgetho seo o ingwadišitšego go sona. 
Go re o be le maswanedi a go kgetha nakong ya dikgetho tša bosetšhaba, tša profense goba tša masepala o swanetše go ingwadiša go selete seo o dulago go sona. 
Godimo 
Ingwadiše ka bowena mo setišing sa dikgetho go selete sa dikgetho seo o dulago go sona nakong ya boingwadišo bja bakgethi ka kakaretšo. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Mohlankedi wa boingwadišo o tla kgomaretša pampišana ka gare ga Pukwana ya gago ya Boitsebišo ye e nago le nomoro ya selete seo o kgethago go sona godimo ga yona. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Etla o swere Pukwana ya gago ya Boitsebišo. 
Tlhalošo 
Godimo 
Modudi wa Afrika Borwa 
Morago ga gore o ingwadiše le gore tshedimošo ya gago e netefatšwe go Retšisetara ya Badudi, leina la gago le tla tsenywa go Lenaneo la Bakgethi ba Mehleng la Setšhaba. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo di gona mo diofising tša boingwadišo. 
Tlatša foromo ya kgopelo ya maleba. 
Godimo 
Lenaneo la Bakgethi le tswalelelwa dikgetho ka letšatši leo tšatšikgwedi la dikgetho leo dikgetho tšona tšeo le tsebagatšwago ka go Kuranta ya Mmušo. 
Ingwadišetše go kgetha 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Kgopelo ya gago ya go ingwadiša e tla lebelelwa ka potlako. 
Tefelo 
Le Pukwana ya Boitsebišo ya Afrika Borwa. 
Go re o be le maswanedi a go ingwadiša o swanetše go ba: 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿kgatišo yeo e netefaditšwego ya kwano ya lefelo 
Tšhomišo ka bolaodi bja selegae le baabi ka bontši ba bangwe ka methopo ya bona ya meetse le mešomo ya tlhwekišo. 
Polokelo – Motho o fe goba o fe goba setho seo se bolokago meetse mo mabakeng a itšeng go tšwa go meetse ao a elago ka godimo, 
Hwetša tšhomišo yeo e lokilego ya meetse. 
Mediro yeo e laolwago, bjalo ka go nošetša ka meetse ao a šomilego, phehlo ya maatla ka meetse, phetolo ya lefaufau goba go fa temo maatla. 
Mediro ya phokotšo ya kelelo ya meela pjalo ya dithokgwa – Pjalo ya dihlare go dira kgwebo, go akaretšwa dithokgwa tša setšhaba go dira kgwebo, yeo e diragetšego pele ga 1972, e swanetše go ngwadišwa. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
lefelo leo go lona go dirišwago meetse ao 
tšhišomišo ka go diintaseteri 
mabaka a meepo 
ga go hlokagale go ka ngwadiša, ka ge ba tla romelwa ditokomane tša ngwadišo tšeo di tladitšwego, go dira diphetogo mo go nyakegago, ba di saena mme ba di bušetša go kgoro. 
tshedimošo ya tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
dintlha tša mokgopedi 
Bašomiši ka moka ba meetse, bao ba sa abelwego meetse go tšwa go moabi wa tirelo, bolaodi bja selegae, lekgotlakhuduthamaga la meetse, 
Molao o šomi šwago 
Bašomiši ba, ba swanetše go ba ba šomiša meetse go: 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlatša diforomo tšeo di swanetšego ka thušo ya mohlankedi wa retšene 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
dintlha tša mong wa lefelo 
kobamelo ya dinyakwa ka moka tša ditirelo tšeo di fapanego tšeo di kgopelwago. 
tšhomišo e fe goba e fe yeo e hlalošwago ka go go ya ka Karolo ya 39 ya Molao wa Meetse wa Bosetšhaba. 
goba mo lefelo la meetse leo le lego maemong ao a tletšego a kabelo le fetago heketara ye tee 
lekgotlakhuduthamaga la tša nošetšo, lenaneo la mmušo la meetse goba baabi ba bangwe ba kabo ka bontši, ba swanetše go ngwadiša tšhomišo ya bona ya meetse le Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa . 
meetse a ka tlase goba kelelo ya mesela yeo e nago le meetse ao a fetago 10 000 khubiki metara 
Tshepetšo ya ngwadišo e tla tšea kgwedi e tee. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tlhalo šo 
phepo 
Iša diforomo kantorong ya gago ya kgauswi retšene ya le ditokomane tšeo di latelago: 
ka moka mo nageng yeo e le go ya, goba e dulwa ke motho yoo goba setho seo se se nago phemiti goba tumelelo. 
boikano bja mong wa lefelo 
nošetša 
boikano bja mokgopedi 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
phapošo ya dinoka le meela goba diphetogo tša kelelo goba mabopo goba mokgwa wa kelelo ya meetse. 
Beng ba dithokgwa bao ba nago le diphemiti tšeo di filwego ka tlase ga Molao wa Dithokgwa 
Kgopelo ya ngwadišo ya tšhomišo ya meetse 
gatišo yeo e netefaditšwego ya kwano ya khirišo 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Ikopanye le kantoro ya gago ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa . 
Godimo 
Godimo 
tokomane ya boitsebišo 
Godimo 
Tšhomišo ye nngwe ya meetse yeo e swanetšego go ngwadišwa e akaretša: 
Diforomo tša kgopelo di hwetšagala ka go dikantoro tša retšene etša DWAF. 
kelelo ya ditšhila goba meetse ao a gogago tšhila 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomi šwago 
Godimo 
﻿Batho ba ba sego ba ingwadiša ba ka se dumelelwe go phetha mošomo wo o swanetšego go phethwa ke batho bao ba ingwadišitšego. 
Batho bao ba ratago go šoma bjalo ka borasaense ba swanetše go ingwadiša le Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale . 
fa taolo malebana le maemo a maitshwaro a seprofešenale a Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale, Baithutela Disaentšhe tša Tlhago le/goba Borasaense bao ba nago le Ditifikeiti 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomi šwago 
gore o šomiše leina le thaetlele ye 'rasaense wa tša tlhago' goba o kgone go ngwala khutsofatšo ye ka morago ga leina la gago 
Maikemišetšo a Khansele ye ke go: 
hlokomelana le maemo a thuto le tlhahlo malebana le borasaense ba tša tlhago, le 
gore o kgone go dira mošomo wa seprofešenale 
Tlhalo šo 
Ke ka lebaka la eng o swanetše go ingwadiša? 
dumelela mangwalo a thuto le tlhahlo ao a nyakegago gore batho ba ingwadiše go ya ka molao wa Molao wa Mokgahlo wa Saense wa Afrika Borwat, 2001. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tekano ya 50 ya dithuto tša dikrii yeo e swanetše go ba tše di tšewago bjalo ka dithuto tše di lebanego le disaense tša tlhago 
gore o kgone go fiwa maemo a seprofešenale le go kgona go amogela diputseletšo tše di fiwago ke diinstitšušene tša matlotlo 
Dikrii yeo e swanetše go ba le thuto e tee go tšwa mafapheng ao a ngwadilwego mo go Šetulo I ya Molao e: 
go hwetša thekgo ya Khansele le karantii ya bokgoni bja gago 
gore o kgone go šoma bjalo ka konsaltente 
Gore motho a kgone go ingwadiša go šoma mo lefapheng la Saense ya Forensiki, o swanetše go kgotsofatša dinyakwa tše di latelago: 
swanetše go tšewa mo mengwageng ye mene 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Tlhahlo ya tlaleletšo: 
Tsela e latelwago 
go šireletša le go maatlafatša Khansele 
hlohleletša mošomo wa borasaense ba seprofešenale mo Afrika Borwa 
swanetše go thewa godimo ga a mabedi a maemo a kgonthe a go bitšwa level-I a dithutotheo tša disaense tša tlhago tša fisika, khemistri, mmetse le/goba paelotši, gomme 
Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka rasaense wa tša tlhago wa seprofešenale mo lefapheng la Saense ya Forensiki 
Honase goba B.Tech. mo lefapheng la disaense tša tlhago. 
Mang le mang yo a nyakago go ingwadiša bjalo ka Rasaense wa tša Tlhago wa Seprofešenale o swanetše go ba le dikrii ya mengwaga ye mene ya B.Sc, B.Sc. 
mohlala ditokumente tša tshekatsheko, nyakišišo ya botšhotšhisi, mekgwana ya molao le dikgorotsheko, dihlatse tša bokgoni, goba dithuto tše dingwe tše di dumeletšwego. 
O swanetše go kgona go fa bohlatse bja tlhahlo ye o e hweditšego ya Saense ya Forensiki goba ya Dinyakišišo, 
O swanetše go ba le rekoto ye botse ya mošomo le dinyakišišo tša saense ya forensiki. 
matsentšhagae a molao 
le gore a be le mabokgoni le maitemogelo a tšhomišo ya dikgopolotheo tše di latelago tša seforensiki: 
tsebo ya tharollo ya mathata 
Godimo 
bohlatse bja saese bja go se tšee lehlakore ka kgorongtsheko go thekga botšhotšhisi goba baemedi ba semolao nakong ya dinyakišišo tša bosenyi 
mošomo wa go tšea diswantšho tša ditšithale. 
Motho yo a nago le Setifikeiti sa Disaense tša Tlhago 
thekgo ya setegniki nakong ya nyakišišo ya dikotsi tša ditseleng, go kgoboketša bohlatse bja ditiragalo tšeo di hlotšego kotsi, tshekatsheko ye e tletšego ya dikarolwana tša koloi, tsebo ye e itšego ya theknolotši ya difatanaga. 
Rasaense wa tša Tlhago wa Seprofešenale 
ditshekatsheko – paelotši, khemistri, diokobatši le toxikholotši 
mošomo wa seprofešenale 
dikgopolo tša bohlatse bja go bonwa 
tshekatsheko ya diokobatši, kotsi ya dikhemikhale, maekroskopi, le dimaterial 
maikarabelo a boetapele ka laborathoring nakong ya ge go sekasekwa dimateriale tše di amanago le bosenyi 
nyakišišo ya mollo 
dithekniki tša nyakišišo ya seforensiki 
mošomo wa go nyalelana le paelotši le khemistri 
temogo ya bohlatse, go kgoboketša le go šomiša tshedimošo 
Nyakišišo ya kotsi: 
kgonthišo ya khwalithi 
bohlatse bja kgorotsheko 
mabokgoni a tharollo ya mathata a saense le a laborathori 
mongwalo wa saense 
go ya mafelong a bosenyi ka maikemišetšo a go fa dikeletšo 
maitshwaro 
nyalanya sethunya le bosenyi, go ya mafelong a bosenyi le go sekaseka bohlatse bja forensiki 
Go bohlokwa gore moithutela saense ya forensiki o ba le tsebo ye botse ya mafapha ao a nyalelanago le Saense ya Forensiki 
maitemogelo a mošomong. 
Moithutela Disaense tša Tlhago wa Seprofešenale 
maitemogelo a go šoma ka laborathoring 
Dithunya: 
nyakišišo ya lefelo la bosenyi 
tšhomišo ya saense mo mererong ya molao 
tshekatsheko le tlhopho ya dithunya 
paelotši ya forensiki 
go kaonafatša boleng bja bohlatse 
khemistri ya bosekaseki le mekgwa ya go dira tshekatsheko 
go bala ditokumente tša dipotšišo – go lemoga mongwalo wa seatla 
nyakišišo ya go sepelelana le forensiki 
Diarea tša tsebo tše di lego bohlokwa mo go motho yo a šomago bjalo ka rasaense wa forensiki di akaretša mananeothuto a forensiki: 
Mafapha a boingwadišo ke a a latelago: 
go lemoga lefelo le go hwetša bohlatse 
Tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšagalago go Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale . 
Tsela e latelwago 
Khansele e tlo go ngwadiša ya ba ya go romela setifikeiti sa boingwadišo ge e kgotsofetše gore o na le mangwalo a maleba a dithuto le maitemogelo ao a nyakwago ke yona Khansele. 
Romela kgopelo ya gago mmogo le tšhelete ya tefelo ye e beilwego. 
Go tlo beakanyetšwa interview gare ga gago le batho ba babedi bao ba kgethilwego ke Komiti ya Dikeletšo tša Seprofešenale ya SACNASP. 
Dikgopelo ka moka di swanetše go lekolwa ke PAC, yeo e kgethilwego ke Komiti ya Boingwadišo ya SACNASP gomme ya thekgwa ke Khansele ka moka ga yona. 
Khansele e ka gana go ngwadiša mokgopedi ka tlase ga mabaka a a latelago: 
Sephetho se ka se tsebišwe go fihlela Khansele e swere kopano ya yona. 
ge, e ka re ka morago ga go tsenywa tirišong ga Molaotheo wa Afrika Borwa, 1996, ya be e le gore mokgopedi o kile a bonwa molato ke kgorotsheko, 
ge e le gore boingwadišo bja mokgopedi bo fegilwe ka lebaka la ge a filwe kotlo go ya ka Molao wo 
e ka ba mo Afrika Borwa goba nageng ye nngwe, gomme a romelwa kgolegong lebaka la go feta dikgwedi tše tharo goba a fiwa kotlo go ena le go romelwa kgolegong 
ge e le gore mokgopedi o kile a lahlegelwa ke mošomo ka lebaka la maitshwaro a mabe 
ge e le gore Kgorotsheko ya Godimo e goeleditše gore mokgopedi ga a felela monaganong, goba ge e le gore o golegilwe go ya ka Molao wa Maphelo a Monagano, 2002 
Mafelo le diatrese 
ge e le gore mokgopedi ke motho yo a sa kgonego go sokollwa yoo bothata bja gagwe bo hlotšwego ke go se hlokomele 
Khansele e tlo go ngwalela lengwalo go go tsebiša ge e le gore kgopelo ya gago ga ya dumelelwa. 
O ka dira boipelaetšo malebana le sephetho sa Khansele mo matšatšing a 30 morago ga go amogela sephetho seo. 
Godimo 
Godimo 
O swanetše go dira kgopelo ya go mpshafatša boingwadišo bja gago go Khansele dikgwedi tše tharo pele ga ge nako ya boingwadišo bja gago e fihla mafelelong. 
ga gagwe goba go hloka bokgoni bja go phetha mošomo wo o nyalelanago le kgopelo ya gagwe ya boingwadišo. 
Godimo 
mo foromong ya go deposita gore re kgone go bona gore tšhelete yeo ke ya mang gomme o feksetše selipi sa depositi mmogo le letlakala la mathomo a foromo ya gago ya kgopelo go 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mongakhaonto: SACNASP 
Nomoro ya akhaonto: 1644292289 
Lekala: Silverton 
Khouto ya Lekala: 164445 
Ge o rata go deposita tšhelete: O kgopelwa go šomiša ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane sa gago 
Tshedimošo ya panka: 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
palo ya dikiletšo tšeo di rekotilwego kgahlanong le batho le thoto 
dintlha tša neelano ya thoto, go akaretšwa matšatši a ngwadišo le tšhelete ya theko 
Mafelo le diatrese 
Letlakala la kgetho ya magato ao a kgonegago a bonagala mo letlakaleng la wepe. 
Tlhalošo 
Tshedimošo mabapi le ngwadišo ya thoto yeo e sa šuthego, bjalo ka tšeo di latelago: 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgetha Ngwadiša bjalo ka mošomiši wa mathomo ka go kgwatha mo go boikgethelo. 
Dikgatišo tša eleketeroniki tša dikwano tša metsemegolo le ditokomane. 
Kgopelo ya go ngwadiša bjalo ka leloko ka go Lenaneo la Tshedimošo ya Ngwadišo yeo e lego ka go Inthanete Wepe ya Dikwano 
Ngwadišo ya dikwano e bulegile go leloko le fe goba le fe la setšhaba go fihlelela tshedimošo. 
Tsela e latelwago 
Bašomiši ba ba ka hwetša tšeo di latelago ka go wepesaete: 
dintlha tša tlamego ya kadimo go akaretšwa le maina a dikadimo le tše tekanyomoka. 
Tlhalošo 
maina, dintlha tša boitsebišo le seemo sa lenyalo sa beng bao ba ngwadišitšwego 
Godimo 
E ya go www.deeds.gov.za. 
Go nyaka: bonnyane R1, bogolo R3 go ya ka sekala seo se theogago seo se golaganego le palo ya makga a go nyaka ao a dirwago ka kgwedi 
Foromo ya ngwadišo e ka hwetšwa khompyutheng go DeedsWeb. 
Go se hwetše seo se nyakwago: R1 
mafelelong a kgwedi ye nngwe le ye nngwe, o tla amogela setatamente. 
Tlatša foromo ya ngwadišo mo khompyutheng. 
Dinomoro tša kgokagano di filwe mo wepesaeteng. 
O tla fiwa leina la mošomiši. 
Godimo 
Tšhelete ya kgokaganyoleswa ge e le gore akhaonto e šaletše morago mme e fegilwe morago ga matšatši a 30: R80 
Tšhelete ya taolotshepetšo ka kgwedi: R10 
Godimo 
Godimo 
Setatamente se se hwetšagala gape le go wepesaete go go kgontšha go senka leswa ditefelo le go go gopotša go lefela akhaonto. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Godimo 
Lefela tšhelete ya ngwadišo. 
Kgwatha Romela kgopelo ya gago ge fela o kgotsofetše gore o tladitše diforomo ga botse. 
O tla fiwa leina la go tsena leo o swanetšego go le fetola ka pele ka mo go kgonegago. 
Mafelo le diatrese 
Se e tla nomoro ya gago ya akhaonto mo mabakeng ka moka a tša ditšhelete. 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tšhelete ya ngwadišo: R240 
Ge fela o ngwadišitšwe, tshedimošo e hwetšagala ka yona nako yeo. 
Ditaelo tša go panka le dintlha di a iponagatša ka go wepesaete. 
kantoro ya Mongwadiši Mogolwane e tla tsenya tirišong akhaonto ya gago mme o tla kgona go fihlelela tshedimošo go tšwa go wepesaete 
Ge fela o tsentše tšhelete ya ngwadišo ka go akhaonto ya panka ya Mongwadiši Mogolwane wa Dikwano, leletša Kantoro ya Mongwadiši Mogolwane go ba tsebiša gore o lefile. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao wa Ngwadišo ya Dikwano, 1937 
Letlakala le leswa leo le nago le foromo ya ngwadišo le tla bulega mo sekirining. 
﻿Rasaense wa tša Tlhago wa Seprofešenale 
Mafapha a boingwadišo ke a a latelago: 
﻿Dipampiri tša motšhelo wa letseno tšeo di romelwago ngwaga ka ngwaga 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tsela e latelwago 
Kgopelo ya go ngwadišwa bjalo ka molefi wa motšhelo goba go fetolwa ga tshedimošo ya motšhelo wa letseno 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Ga e gona. 
Ge e le gore tshedimošo yeo e fošagetše, bontšha seo gomme o tsebiše SARS pele ga ge o ka romela diforomo tšeo. 
Phošolla tshedimošo yeo ka go latela dikgato tše: 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ngwala tshedimošo ka moka ye e nyakegago ge o ingwadiša le SARS bjalo ka molefi wa motšhelo. 
Ge atrese ya motho e ka fetoga a morago ga ge a ingwadišitše le SARS bjalo ka molefi wa motšhelo, 
romela kgopelo ya gago ofising ya kgauswi le wena ya SARS gore ba fetole diphošo tšeo 
Godimo 
Motho mang le mang yo a gapeletšegago go ingwadiša bjalo ka molefi wa motšhelo go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlhalošo 
motho yoo o swanetše go fa SARS atrese ye mpsha mo matšatšing a go se fete 60 morago ga go fetolwa ga atrese yeo. 
Molao o šomišwago 
o swanetše go tlatša foromo ofising ya kgauswi le yena ya SARS mo matšatšing a go se fete 60. 
tiela call centre ya SARS mogala o boledišane le bona ka taba ye 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Kgonthiša gore tshedimošo ya gago yeo e lego mo diforomong tša SARS ke ya nnete. 
Godimo 
Bontši bja ditsebišo tša SARS di na le sekgoba sa go ngwala atrese ye mphsa. 
Mafelo le diatrese 
le tšona di na le sekgoba seo go sona motho a ka ngwalago atrese ya gagwe ye mpsha, tshedimošomo ya akhaonto ye mphsa ya panka le tše dingwe. 
Diphetogo tšeo di tlo fetošwa mo lenaneong la SARS ge motho a bušitše tsebišo goba foromo yeo. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
romela fekse go call centre ya SARS goba ofisi ya kgauswi le wena ya SARS. 
Tefelo 
﻿Dipampiri tša motšhelo wa letseno tšeo di romelwago ngwaga ka ngwaga 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tsela e latelwago 
Kgopelo ya go ngwadišwa bjalo ka molefi wa motšhelo goba go fetolwa ga tshedimošo ya motšhelo wa letseno 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Ga e gona. 
Ge e le gore tshedimošo yeo e fošagetše, bontšha seo gomme o tsebiše SARS pele ga ge o ka romela diforomo tšeo. 
Phošolla tshedimošo yeo ka go latela dikgato tše: 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ngwala tshedimošo ka moka ye e nyakegago ge o ingwadiša le SARS bjalo ka molefi wa motšhelo. 
Ge atrese ya motho e ka fetoga a morago ga ge a ingwadišitše le SARS bjalo ka molefi wa motšhelo, 
romela kgopelo ya gago ofising ya kgauswi le wena ya SARS gore ba fetole diphošo tšeo 
Godimo 
Motho mang le mang yo a gapeletšegago go ingwadiša bjalo ka molefi wa motšhelo go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlhalošo 
motho yoo o swanetše go fa SARS atrese ye mpsha mo matšatšing a go se fete 60 morago ga go fetolwa ga atrese yeo. 
Molao o šomišwago 
o swanetše go tlatša foromo ofising ya kgauswi le yena ya SARS mo matšatšing a go se fete 60. 
tiela call centre ya SARS mogala o boledišane le bona ka taba ye 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Kgonthiša gore tshedimošo ya gago yeo e lego mo diforomong tša SARS ke ya nnete. 
Godimo 
Bontši bja ditsebišo tša SARS di na le sekgoba sa go ngwala atrese ye mphsa. 
Mafelo le diatrese 
le tšona di na le sekgoba seo go sona motho a ka ngwalago atrese ya gagwe ye mpsha, tshedimošomo ya akhaonto ye mphsa ya panka le tše dingwe. 
Diphetogo tšeo di tlo fetošwa mo lenaneong la SARS ge motho a bušitše tsebišo goba foromo yeo. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
romela fekse go call centre ya SARS goba ofisi ya kgauswi le wena ya SARS. 
Tefelo 
﻿tshedimošo efe goba efe yeo Mongwadiši a ka e kgopelago 
Godimo 
Tebelelo ya motswako wo moswa wo o dirišwago e ka dirwa go fihla ka ngwaga o tee. 
khopi e tee ya dithuto tša thekgo . 
Mo go hlokegago, tshedimošo yeo e kgopetšwego e ka romelwa bjalo ka dikgomaretšwi tša ka thoko tšeo di nomorilwego. 
Tsela e latelwago 
foromo ya kgopelo ka boraro le lengwalo la ka ntle leo le hlalošago 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Romela go mongwadiši: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tefelo 
Dikgopelo tša ditirišo tše mphsa tša mafelelo goba dibopi gantši di phethagatšwa mo dikgweding tše tshela. 
Ge eba pheko e swanetšwe e rekwe ka ntle ga naga, romela tše di latelago: 
Dipheko ka moka tša temo tšeo di rekwago ka ntle ga naga, di dirwago, di tšweletšwago goba di rekišwago ka Afrika Borwa di swanetšwe di ngwadišwe le Ngwadišo: Molao 36 wa 1947. 
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo a mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ba ngwadišo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Pheko ya temo e akaretša dibolayasejedi, dibolayakhunkhwane, dibolayamouta, dibolayasejamerogo, dilaola medišo ya dibjalo, dikomelelo le ditlhabelo tša monawa. 
Mananeo I le II a dirišwa bjalo ka mananeo a tekolo le tšhupaboteng go netefatša gore mokgopedi o fane ka tshedimošo ka moka yeo e nyakegago. 
lefelo la matseno 
Molao o šomišwago 
tekanyo ya morwalo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tlhalošo 
metswako yeo e dirišwago 
Mongwadiši: Molao 36 wa 1947 o swanetše a tsebišwe ka go ngwalelwa ka ga maikemišetšo a go dira diteko tšeo di hlokegago tša ngwadišo ya pheko ya temo gore a kgone go hlahloba tiro. 
Godimo 
sešupokakanywa ka boraro 
Ntšha foromo ya kgopelo ka gare ga inthanete gomme o e tlatše ka botlalo. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Mongwadiši a ka goeletša go hwetša tshedimošo ye nngwe gore a kgone go laetša ge eba pheko e a dumelelwa go ya ka boteng bja kgahlego ya setšhaba, maswanedi goba kgonagalo ya paelotši. 
tselatshepetšo ya teko 
Dimpshafatšo di ka dirwa go tloga ka 1 Janaware go fihla ka 31 Matšhe. 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Khamphani ya mošamawatle ga ya dumelelwa go dira kgopelo ya ngwadišo ka Afrika Borwa. 
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi gomme ga go hlakahlakano yeo e tla dumelelwago. 
Ke fela khamphani yeo e ngwadišitšwego ya ka nageng, modudi wa RSA goba setho sa molao seo se ngwadišitšwego ka Afrika Borwa bao ba dumeletšwego go ka dira kgopelo ya ngwadišo ya pheko ya temo. 
tefelo ya ngwadišo yeo e laeditšwego 
khwanthithi yeo e swanetšwego go rekwa ka ntle ga naga. 
lefelo la diteko 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya go ngwadiša pheko ya temo 
Mafelo le diatrese 
Tokumente ya Dinyakwa tša Data ya Teko ya Mašaledi le Ditaetšo tša Tekanetšo ya Dipheko tša Temo go hwetša tshedimošo ka ga dinyakwa. 
Bona Tokumente ya Pholisi ya Mokgwatshepetšo wa Ngwadišo ya Dipheko tša Temo, Ditaetšo tša Kelo ya Thutompholo ya Badiri ba Taolo ya Sejedi sa Maekropayale, 
﻿Tsela e latelwago 
R60 ya tokelo ya kakanyotlhamo ya motšwaoswere 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya tokelo ya kakanyotlhamo yeo e feletšego e tšea tekano ya dikgwedi tše tshela go e phethagatša. 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Kgopelo ya ngwadišo ya tokelo ya kakanyotlhamo 
R266 ya tokelo ya kakanyotlhamo yeo e feletšego 
Tokelo ya kakanyotlhamo e fana ka tšhireletšo ya tlhamo go mong wa kakanyo. 
Tokelo ya kakanyotlhamo ke tokelo yeo e fiwago kakanyotlhamo. 
Kakanyotlhamo yeo e swanetše go na setšweletšwa goba tselatshepetšo ye mpsha ya go diragatša sengwe, goba yeo e fago tharollo ye mpsha ya seteginiki mo bothateng bjo itšeng. 
Molao o šomiswago 
Iša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tokomane ya gago ya boitsebišo. 
Tsenya kgopelo ya nakwana ka go foromo ya maleba – se se ka dirwa ke mokgopedi yo a nago goba a se nago thušo ya moemedi wa molao. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tlatša diforomo mme o di iše go kantoro ya Ngwadišo ya Dikhamphani le Botsebi. 
Hwetša diforomo tšeo di swanetšego tša kgopelo go tšwa go kantoro ya Mongwadiši wa Tokelo ya Kakanyotlhamo. 
Tsenya kgopelo ya Kwano ya Tšhomammogo ya Tokelo ya Kakanyotlhamo . 
tšhireletšo ya tokelo ya kakanyotlhamo e hlaloša gore tlhamo e ka se ke ya direlwa thekišo, ya šomišwa, ya abelanwa goba ya rekišwa ntle le tumelelo ya mong. 
Tsenya kgopelo yeo e feletšego – se se swanetše go dirwa ka go šomiša Moemedi wa Tokelo ya Kakanyotlhamo. 
Tšhireletšo e fiwa mo nakong ye e beilwego, ka kakaretšo e ba mengwaga ye 20. 
﻿Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tefelo 
Dikgwebo tše di ingwadišeditšego VAT di swanetše go šomiša nomoro ya tšona ya VAT. 
pele di ka dira kgopelo ya go ingwadiša le lenaneo la go bitšwa Diesel Refund System. 
Tsela e latelwago 
Tshedimošo ya panka ye e ngwadilwego mo foromong ya VAT101D e tlo phumulwa yeo e bego e filwe peleng, ge e le gore di a fapana. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Ingwadiše ka inthanete goba tanelouta le go tlatša foromo ya, Kgopelo ya, VAT 101D . 
Godimo 
Letšatši leo dikgwebo tše di sa tšogo ingwadiša di gapeletšegago goo lefela motšhelo ka lona e tlo ba leo kgwebo e bego e gapeletšega go ingwadišetša VAT ka lona. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Ikopanye le ofisi ya Tirelo-matlotlo ya Afrika Borwa ya gago ya tikologo go hwetša foromo ya kgopelo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Go se go bjalo tanelouta le go tlatša foromo ya, VAT 101D goba ingwadiše ka inthanete. 
Tlhalošo 
Kgwebo efe le efe ye e swaraganego le mešomo ya bogwebi gomme e ingwadišeditše VAT go ya ka molao wa Value-Added Tax Act, 1991 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Dikgwebo tše di sego tša ingwadišeditša VAT di swanetše go tlatša foromo ya VAT101 gore di kgone go hwetša nomoro ya go ingwadišetša VAT, 
Letšatši leo o gapeletšegago go lefela motšhelo ka lona le ka se be pele ga 4 July 2001. 
- e le ka kgapeletšo goba ka boithaopo - e ka dira kgopelo ya go ingwadišetša go bušetšwa tšhelete ya disele ka go tlatša foromo ya VAT 101D . 
Ga go na le nako ye e beilwego mabapi le go ingwadiša. 
Tsela e latelwago 
Tšhelete ye disele e tlo lefelwa ka mokgwa wa elektroniki ka akhaontong ye e filwego. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya go ngwadišetša go bušetšwa tšhelete ya disele 
Mafelo le diatrese 
Tsebiša SARS ka diphetogo mabapi le go fetola panka. 
﻿Dibjalo ka moka tša go hlwekiša tšeo di sepetšwago ka Afrika Borwa di swanetšwe di ngwadišwe le Mongwadiši: Molao 36 wa 1947. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Sebjalo sa go hlwekiša se dirišwa go hlwekiša marapo goba dilo tše dingwe tšeo di tšwago go diphoofolo. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Ditšheke goba ditefelo tša ditaetšo tša poso di swanetšwe di lebišwe go Molaodi-Kakaretšo: Temo. 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ngwadišo e ka tšea dikgwedi tše 3. 
Tefelo 
Godimo 
Kgopelo ya go ngwadiša dibjalo tša go hlwekiša 
Lokela le tefelo ya ngwadišo. 
Fertilizers, Farm Feeds, Agricultural Remedies and Stock Remedies Act, 1947 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Ntšha foromo go tšwa go inthanete gomme o e tlatše ka boraro. 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Mosaeno wa nnete o nyakega godimo ga foromo ye nngwe le ye nngwe ya ka thoko. 
Application for registration of a sterilising plant Foromo ye e hwetšagala go Kgoro ya Temo. 
Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši: Molao 36 wa 1947. 
﻿Dira kgopelo ya go ingwadišetša VAT 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Motho a ka ingwadiša ka boithaopo ge e le gore letseno la gagwe la kgwedi le feta R20 000 goba le ipontšha le tlo feta R20 000. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Godimo 
O swanetše go ingwadišetša VAT ge letseno le o le hwetšago ge o rekiša dilo le feta R300 000 ka ngwaga, goba o holofela gore letseno la gago le tlo feta tšhelete ye. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Foromo e swanetše go išwa ofising ya kgauswi le wena ya SARS mo nakong ya go se fete matšatši a 21 morago ga gore motho a gapeletšege go ingwadišetša motšhelo wo. 
Ditokumente tše di tlogo romelwa le foromo ya kgopelo ke: 
Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
Kgopelo ya kgapeletšo goba ya boithaopo e swanetše go dirwa mo foromong ya VAT 101, ye e ka hwetšwago ka fase ga karolo ya diforomo ka mo fase goba e ka hwetšwa ofising ya kgauswi ya SARS. 
Tlhalošo 
Ditokumente tša go hlatsela boitšhupo: 
Bašomedi ba SARS ga ba dumelelwa go go fa nomoro ya gago ya VAT ka molomo. 
Godimo 
Setifikeiti se tlo romelwa atreseng ya poso ye o e ngwadilego mo foromong ya kgopelo gomme o swanetše go se amogela mo dibekeng tše 2 morago ga gore go phethwe ka kgopelo ya gago. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Gape o tlo tsebišwa ge kgopelo ya gago e se e atlege. 
Gape o tlo amogela le setifikeiti sa gago sa go ingwadišetša VAT . 
Godimo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Efa ofisi ya SARS matšatši a mošomo a 10 gore e šomane le kgopelo ya gago. 
Morago ga gore kgopelo ya go ingwadiša e dirwe, SARS e tlo go tsebiša ka nomoro ya gago ya boingwadišo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
﻿Ikopanye le Ngaka ya diphoofolo ya Profense ya Naga goba le Kgoro ya Temo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Godimo 
Ikopanye le Ngaka ya diphoofolo ya Profense ya Naga yeo e lego kgauswi le wena go kgopela tlhahlobo ya ngwadišo ya thomelontle. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tefo e fapana go ya ka profense. 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ngaka ya diphoofolo ya Profense ya Naga e hlahloba lefelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Difomo ga di gona go internet. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Diphoofolo le ditšweletšwa tša diphoofolo di ka romelwa ka ntle ge fela di etšwa mafelong ao a sepelelanago le maemo a boditšhabatšhaba goba peomolo ya naga yeo e tlišago ka gare. 
Pego ya tlhahlobo e romelwa go Kgoro ya Temo go hwetša tumelelo le tšhišinyo ya PSV gotee le tigelo ya mafelelo 
Ge e dumeletšwe, lefelo le a ngwadišwa gomme setifikeiti sa thomelontle se a fiwa. 
Tsela e latelwago 
Mafelo a e ka ba abathoro yeo e dumeletšwego, insemination centre yeo e sego ya nnete, senthara ya kgoboketšo, polasa, lefelo la go bea dijo, fapriki ya go tšweletša dijo, mafelo a go boloka dijo, bj.bj. 
Kgopelo ya tumelelo le ngwadišo ya ditlabelo tša thomelontle ya diphoofolo 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Nako yeo e tšewago gore ngwadišo e phethwe e fapana go ya ka diprofense. 
Godimo 
﻿Ge o nyetše/nyetšwe ka tlhakanelo ya dithoto gomme molekani wa gago ya ba motšhoni, Molao wa go bitšwa Insolvency Act, 1936, o go tšea bjalo ka motšhoni le wena. 
Nako efe goba efe: 
Boledišana le ramolao wa gago ka tšhelete ya tefelo. 
motšhoni ga se nke a bonwa melato mo mererong ye mengwe. 
Boledišana le ramolao wa gago ka nako ye e tlogo tšewa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
malebana le motšhoni yo a bonwego molato wo o itšego. 
Tsela e latelwago 
go tloga ka letšatši leo tiišetšo ya 'Master' e filwego ka lona gore ke la mathomo motšhoni a eba le akhaonto ka lebaka la gore: 
Godimo 
kopanye le ramolao goba ofisi ya 'Master' gore o hwetše tshedimošo ka botlalo goba thušo. 
Ke neng mo motšhoni a ka dirago kgopelo ya tsošološo? 
le e be e le lekga la mathomo moo thoto ya motšhoni e ilego ya bewa ka tlase ga taolo ya boramolao gape 
le e be e le lekga la mathomo moo thoto ya motšhoni e ilego ya bewa ka tlase ga taolo ya boramolao gape 
Motšhoni ke motho yo a kolotago gomme dithoto tša gagwe ka moka di beilwe ka tlase ga taolo ya boramolao go fihlela ge a lefa sekoloto. 
Ka morago ga mengwaga ye meraro 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya tebalelo ya motšhoni 
motho yo e bego e le molekani wa motšhoni, ge e le gore lenyalo la bona e be e le la tlhakanelo ya dithoto 
morago ga gore go fete mengwaga ye lesome, motšhoni o tlo tšewa bjalo ka yo a lebaletšwego – ntle le ge e le gore kgorotsheko e ka laela ka tsela ye nngwe malebana le kgopelo ya motšhoni. 
go tloga ka letšatši leo tiišetšo ya 'Master' e filwego ka lona gore ke la mathomo motšhoni e eba le akhaonto: 
Godimo 
Ke mang yo a ka dirago kgopelo ya tsošološo? 
morago ga gore dikoloto ka moka di lefelwe ka botlalol goba 
gape le ka lebaka la gore: 
ge e le gore, mo dikgweding tše tše tshela, ga go na dikleime tše di dirilwego malebana le thoto ya motšhoni 
Tlhalošo 
moemedi wa motšhoni, ge e le gore motšhoni ga a dule mo Afrika Borwa 
Godimo 
Ka morago ga mengwaga ye lesome: 
Ka morago ga dikgwedi tše tshela: 
Ge motšhoni a nyaka gore a bonwe bjaloka motho yo e sa hlwego e le motšhoni mo mengwageng ye lesome morago ga go ba motšhoni, aka dira kgopelo ya tsošološo. 
motšhoni ka boyena 
mohlolo goba mohlologadi wa motšhoni, ge e le gore ba be ba nyalane ka tlhakanelo ya dithoto 
ka morago ga mengwaga ye mehlano: 
mosepediši wa dithoto tša motho yo a hlokofetšego e le motšhoni. 
eupša ka lebaka la gore motšhoni ga se nke a bonwa molato mo mererong ye mengwe. 
Ikopanye le ramolao wa gago or any Master of High Courrt office . 
Tsela e latelwago 
Tefelo 
motšhoni ga se nke a bonwa melato mo mereong ye mengwe. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Godimo 
ge motšhoni a dirile boitlamo bjo bo amogelwago ke tharo-nneng ya bakolotwa ba gagwe, gomme motšhoni a lefile goba a fane ka tšhireletšo ye e itšego. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Ga go na diformo tše di tlatšwago. 
﻿Kgoleswa go ya ka botsebi bjo bo ikgethago le bja dithuto tša godimodimo ke ditirelo tša go swana le thutomohlala le tlhahlopoledišano, maatlafatšo, tšweletšo ya molaotshepetšo le mananeo, le dinyakišišo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgoleswa go ya ka botsebi bjo bo ikgethago le bja dithuto tša ka godimodimo 
Ditefelo tše ka moka di fapana go ya ka porofensi. 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Tlhabollo le Leago 
Mafelo le diatrese 
Tlhalo šo 
Ditirelo tša magareng tša kagoleswa 
Tefelo 
Seo se akaretša kgothatšo ya tokišo, ditirelo tšeo di fiwago ka gae, Dihlopha tša thekgo le go ithuša, le mananeo a temošo le hlohleletšo. 
Mo mabakeng a mangwe, 75 ya tšhelete ya bogole e tšewa bjalo ka karolo ya ditefelo. 
Ditirelo tša maemo a ka godingwana tša kagoleswa ke ditirelo tša mmušo tšeo di akaretšago ditlabelo tša tlhokomelo ya bodulo, ditirelo tša tlhokomelo ya bana bao ba abilwego, ditirelo tša kagoleswa le tša morago ga kamogelo ya thušo. 
Etela lefelo la gago la kgauswi la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo goba tliliniki go go lekola mme o tla fetetšwa pele go kagoleswa ka bookelong goba go setsebi mo maemong a magareng goba a ka godimo. 
Diforomo tša kgopelo tšeo di swanetšego go tlatšwa di laolwa ke lefelo la kagoleswa go ba lefelo la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo. 
Ditirelo tša motheo tša kagoleswa 
Mo mabakeng a mangwe batho ba bewa mo letlakaleng la tetelo dikgwedi tše tshela. 
ditirelo tša hlokomelo ya mosegare le mafolofolo, Diporotšeke tša go dira letseno le phokotšo ya bodiidi, tšweletšo ya bana ba ba nnyane, le ditirelo tša boikhutšo. 
Ditirelo tša motheo tša kagoleswa ke ditirelo tša thibelo le go aga ditsela tša go ithuša le bokgoni. 
Ditirelo tša ka godingwana tša kagoleswa 
Ditirelo tša kagoleswa di fiwa batho bao ba golofetšego go ba thuša gore ba kgone go fihlelela le gona go ba maemong a go kgona go ithuša. 
Ditirelo tša kagoleswa ya batho bao ba golofetšego 
Go na le maemo a mane a ditirelo tša kagoleswa tšeo di thušago mo maemong ao a fapanego a bogole. 
Ditefelo tše dingwe di hlagišwa ke ditlabelo tše itšeng. 
Molao o šomi šwago 
Mme wona ke ao a latelago: 
Kagoleswa ya maemo a magareng ke botsenagare bja ka pele ditirelo tšeo di akaretšago dithutotemošo tša tšhireletšo, 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Kgopelo e ka tšea dikgwedi tše tharo go ka phethagatšwa. 
﻿Ditirelo tša maemo a ka godingwana tša kagoleswa ke ditirelo tša mmušo tšeo di akaretšago ditlabelo tša tlhokomelo ya bodulo, ditirelo tša tlhokomelo ya bana bao ba abilwego, ditirelo tša kagoleswa le tša morago ga kamogelo ya thušo. 
Kgoleswa go ya ka botsebi bjo bo ikgethago le bja dithuto tša ka godimodimo 
Kgopelo e ka tšea dikgwedi tše tharo go ka phethagatšwa. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Kgoleswa go ya ka botsebi bjo bo ikgethago le bja dithuto tša godimodimo ke ditirelo tša go swana le thutomohlala le tlhahlopoledišano, maatlafatšo, tšweletšo ya molaotshepetšo le mananeo, le dinyakišišo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mo mabakeng a mangwe, 75 ya tšhelete ya bogole e tšewa bjalo ka karolo ya ditefelo. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mme wona ke ao a latelago: 
Kagoleswa ya maemo a magareng ke botsenagare bja ka pele ditirelo tšeo di akaretšago dithutotemošo tša tšhireletšo, ditirelo tša hlokomelo ya mosegare le mafolofolo, 
Ditirelo tša motheo tša kagoleswa 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ditlabelo tše dingwe di bala tefelo go ya ka moo lapa le ka kgonago ka gona. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ditefelo tše dingwe di hlagišwa ke ditlabelo tše itšeng. 
Etela lefelo la gago la kgauswi la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo goba tliliniki go go lekola mme o tla fetetšwa pele go kagoleswa ka bookelong goba go setsebi mo maemong a magareng goba a ka godimo. 
Godimo 
Godimo 
Ditirelo tša kagoleswa ya batho bao ba golofetšego 
Molao o šomišwago 
Ditirelo tša ka godingwana tša kagoleswa 
Tlhalošo 
Mo mabakeng a mangwe batho ba bewa mo letlakaleng la tetelo dikgwedi tše tshela. 
Go na le maemo a mane a ditirelo tša kagoleswa tšeo di thušago mo maemong ao a fapanego a bogole. 
Seo se akaretša kgothatšo ya tokišo, ditirelo tšeo di fiwago ka gae, Dihlopha tša thekgo le go ithuša, le mananeo a temošo le hlohleletšo. 
Tefelo 
Ditirelo tša motheo tša kagoleswa ke ditirelo tša thibelo le go aga ditsela tša go ithuša le bokgoni. 
Diporotšeke tša go dira letseno le phokotšo ya bodiidi, tšweletšo ya bana ba ba nnyane, le ditirelo tša boikhutšo. 
Mafelo le diatrese 
Ditirelo tša kagoleswa di fiwa batho bao ba golofetšego go ba thuša gore ba kgone go fihlelela le gona go ba maemong a go kgona go ithuša. 
Ditefelo tše ka moka di fapana go ya ka porofensi. 
Godimo 
Ditirelo tša magareng tša kagoleswa 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
Diforomo tša kgopelo tšeo di swanetšego go tlatšwa di laolwa ke lefelo la kagoleswa go ba lefelo la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo. 
﻿bohlatse bja bothopi 
Tefelo 
setifikeiti sa lenyalo 
Godimo 
go ya ka dinaga ka moka tšeo o dutšego go tšona lebaka la ngwaga o tee goba go feta, di swanetšwe di romelwe mo dikgweding tše 12 ge eba ga di gona ka pejana. 
Tumelelo ya moloko e ba molaong maksimamo wa mengwaga ye mebedi. 
Tsela e latelwago 
Moagi goba modudi yo bjalo o swanetše a fane ka ditshepišo tšeo di laeditšwego tša matlotlo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Setifikeiti sa tokollo sa maphodisa ge eba o na le mengwaga ye 21 goba go feta, 
setifikeiti sa matswalo seo se se felelago go netefatša botswadi, moo go hlokegago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tšweletša bohlatse bja go ba leloko la lapa la moagi goba modudi yoo a neelago. 
Tumelelo ya moloko e fiwa motšwantle yoo e lego leloko la lapa la moagi goba modudi wa Afrika Borwa. 
visa yeo e lego molaong 
Godimo 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30. 
Dipego tša radiolotši di ka se hlokege go bana ba ka tlase ga mengwaga ye 12 le basadi bao ba le go mmeleng. 
Godimo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo goba bohlatse bja ditokumente tšeo di hlatselago ditsela tša monei tša thekgo goba ditsela tše di kopantšwego tša gago le tša monei tša thekgo. 
disetifikeiti tša kalafi tša mokgopedi le maloko ka moka a lapa ao a go felegetšago 
Dipego tša kalafi le radiolotši go ya ka mokgopedi yo mongwe le yo mongwe. 
O ka kgopelwa go tšweletša e tee goba tše pedi tša ditokumente tše di latelago: 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Neo ga ya swanelwa go ba ka tlase ga R5 000 ka kgwedi ka motho lebaka la ketelo . 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya tumelelo ya moloko 
bohlatse bja tswalano ya bogatša ge eba le nyalane, le kgaogane, le hlalane goba o mohlolo/gadi. 
﻿Tsošološo ya laesense ya go otlela 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
O ka tsošološa laesense ya gago nako efe le efe pele nako ya mafelelo e fihla. 
Molao o šomišwago 
O ka tsošološa laesense ya gago ya go otlela ofising efe le efe ya diteko tša go otlela, eupša o tlo swanela ke go lata karata yeo gona lefelong lona leo ge e šetše e lokile. 
Lasesense ya gago ya karatana e šoma lebaka la mengwaga ye mehlano go tloga mola ya fiwago gomme e swanetše go tsošološwa morago ga nako yeo. 
Mafelo le diatrese 
Etla le ditokomane tše di latelago: 
Tlatša fomo DL1, Kgopelo ya tsošološo ya laesense ya go otlela, ofising ya kgauswi le wena ya tirelo ya pharakano. 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
tšhelete ya go dira kgopelo. 
pukwana ya boitsebišo, ID ya lebakanyana, laesense ya kgale goba pasporoto ya Afrika-Borwa 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Laesense ye mpsha e tlo šoma lebaka la mengwaga ye mehlano go tloga mola ya fiwago. 
Godimo 
Laesense ya gago e tlo loka mo nakong ya dibeke tše nne go ya go tše tshela. 
diswantšho tše pedi tša ID tše e sego tša mmala 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Ge e le gore mahlo a gago ga a sa bona go swana le peleng, laesense ya gago e tlo beelwa mabaka a mafsa. 
Tlhalošo 
Hlokomela: O ka gapeletšege go ngwala tlhahlobo ya bootledi, eupša o tlo dirwa diteko tša mahlo. 
Le ge e le gore nako ya mafelelo ya laesense e ngwadilwe mo karataneng ya gago, o tlo romelwa tsebišo ka poso. 
﻿Dibjalo ka moka tša go hlwekiša tšeo di dirišwago ka Afrika Borwa di swanetšwe di ngwadišwe le Mongwadiši: Molao 36 wa 1947. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Lokela tefelo ya ngwadišo. 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya go mpshafatša boingwadišo bja dibjalo tša go hlwekiša 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Ditšheke le ditefelo tša ditaetšo tša poso di swanetše di lebišwe go Molaodi-Kakaretšo: Temo. 
Godimo 
Tlatša foromo ya kgopelo ka boraro. 
Tlhalošo 
Application for registration of a sterilizing plant 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ngwadišo e ka tšea dikgwedi tše tharo. 
Tefelo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Mosaeno wa mannete o a nyakega godimo ga foromo ye nngwe le ye nngwe ya ka thoko. 
Godimo 
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo ka ga mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ka moka ba ngwadišo. 
Sebjalo sa go hlwekiša se dirišwa go hlwekiša marapo goba dilo tše dingwe tša go tšwa diphoofolong. 
﻿Nako ye e thoma ka letšatši leo laesense e feletšwego ke mošomo ka lona bjalo ka ge go bontšhitšwe mo disking. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Lefa tšhelete ye e bontšhitšwego mo lengwalong la tsebišo. 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Tsošološo ya laesense e swanetše go dirwa ofising yeo koloi e ngwadišitšwego gona. 
Tefelo 
Tlhalošo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona. 
Tsošološo ya laesense ya koloi 
Etla le pukwana ya gago ya boitsebišo le lengwalo la tsebišo. 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Tlatša fomo MVL1, Kgopelo ya laesense ya koloi ofising ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Ke maikarabelo a mong wa koloi go bona gore laesense ya koloi ya gagwe e a tsošološwa. 
Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
Ge a ka palelwa ke go dira bjalo o tlo lefišwa tšhelete ya kotlo. 
Tlhalošo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Dikoloi ka moka tše di sepelago ditseleng tša setšhaba di swanetše go tsošološa dilaesense tša tšona ngwaga ka ngwaga. 
Go na le matšatši a 21 tshwarelo malebana le bengdikoloi bao ba paletšwego ke go tsošološa dilaesense tša dikoloi tša bona. 
﻿Tefelo 
Tsela e latelwago 
maemo kakaretšo a maphelo 
Ntšha foromo ya kgopelo ka go inthanete gomme o e tlatše ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Lebiša ditšheke le ditefelo tša ditaetšo tša poso go: Molaodi-Kakaretšo: Temo. 
Application for renewal of the approval of an animal for the collection of semen 
Mpshafatšo ya ngwadišo e ka fiwa mo matšatšing a 30. 
hlokego ya malwetši 
Romela dikgopelo go: 
Nomoro ya akhaonte: 011219556 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Dikgopelo di swanetše di fihle go Mongwadiši e se go ka morago ga matšatši a 30 pele ga letšatši la mafelelo la tirišo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Moo kgopelo e amogelwago mo matšatšing a 90 ka morago ga letšatši la mafelelo la tirišo, go swanetše go lefelwe ditefelo tšeo di laeditšwego tšeo di okeditšwego. 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo 
Tlhalošo 
Godimo 
Ngaka ya diphoofolo e swanetše e hlatsele gore phoofolo e dumeletšwe go ya ka: 
Godimo 
khwalithi ya matšhedi. 
Godimo 
Kgopelo ya go mpshafatša tumelelo ya phoofolo go kgoboketša matšhedi 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Lekala: Arcadia 
Dintlha tša panka ke: 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Mafelo le diatrese 
Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo. 
Tlhalošo 
Motho yo a nago le setifikeiti sa tumelelo ya phoofolo bjalo ka monei wa matšhedi, a ka dira kgopelo go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo go mpshafatša ngwadišo. 
Molao o šomišwago 
Khoutu ya lekala: 000845/010845 
﻿Tefelo 
Godimo 
mabaka ao a beilwego nakong ya ngwadišo a latelwa 
Tsela e latelwago 
Kantoro ya Mongwadiši e romela mangwalo ka ngwaga a mpshafatšo gotee le diforomo tša maleba go beng ka moka ba ngwadišo. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
popego ya monontšha wo o amegago e ka se fapane le popego ye e ngwadišitšwego 
Menontšha ka moka yeo e tlišitšwego ka nageng, e bopilwego, e tšweleditšwego goba e rekišitšwego ka gare ga Afrika Borwa e swanetšwe e ngwadišwe le Mongwadiši wa Molao 36 wa 1947. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mpshafatšo: 
Dintlha tša mokgopedi: 
ngwadišo e ka se fetišetšwe pele 
Godimo 
romela setifikeiti sa setlogo sa ngwadišo. 
foromo C e swanetšwe e tlatšwe gomme e romelwe le foromo A. 
Kgopelo ya mpshafatšo goba phedišo ya boingwadišo bja menontšha 
Tlhalošo 
Godimo 
Godimo 
Diphedišo: 
tlatša Foromo B ka boraro gape ka go gatiša o diriša dithlaka tše kgolo fela 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Molao o šomišwago 
nako ya mpshafatšo ke 1 Oktobere go fihla ka 30 Desemere. 
ditlhalošišo le mantšu tšeo di lego godimo ga sešupo goba seswaro, di ka se fetošwe ka ntle le tumelelo ya pele yeo e ngwadilwego go tšwa go Mongwadiši 
Tefelo 
Mpshafatšo ya ngwadišo e tla fiwa fela ge eba nakong ya ngwadišo: 
Mafelo le diatrese 
Mpshafatšo e dirwa ge go se no amogelwa tefo. 
romela kgopelo go Mongwadiši wa Molao 36 wa 1947 
tlatša foromo ya kgopelo ka boraro gape ka go gatiša o diriša ditlhaka tše kgolo fela 
Application for renewal of registration of farm feed: Form A 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
bogolo bja mokotlana goba seswaro bo ka se fetošwe ka ntle le tumelelo ya pele ya go ngwalwa go tšwa go Mongwadiši. 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Dira kgopelo ya mpshafatšo goba phetšišo ya ngwadišo ya pheko ya temo 
Tefelo 
Godimo 
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo a mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ba ngwadišo. 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Dimpshafatšo di dirwa ka morago ga go amogelwa tefelo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
tlatša foromo ya kgopelo ka boraro gape ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo fela 
Mafelo le diatrese 
tlatša Foromo B ka boraro gape ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo fela 
Tefelo 
Tlhalošo 
Godimo 
Godimo 
Dintlha tša mokgopedi: 
letšatši la mafelelo la dimpshafatšo ke 30 June. 
Dipheko ka moka tša temo tšeo di rekwago ka ntle ga naga, di dirwago, di tšweletšwago goba di rekišwago ka Afrika Borwa di swanetše di ngwadišwe le Mongwadiši: Molao 36 wa 1947. 
romela setifikeiti sa setlogo sa ngwadišo 
foromo C yeo e tladitšwego ke ya go kaonafatša rekoto ya mongwadiši ya tshedimošo ya dikgokagano, mohlala, aterese, nomoro ya mogala, le motho yo o ka ikgokaganyago le yena. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Dimpshafatšo: 
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo a mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ba ngwadišo. 
Tsela e latelwago 
Diphetšišo: 
romela kgopelo go Mongwadiši: 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
﻿popego ya dijo tša polasa yeo e amegago e ka se fapane le popego yeo e ngwadišitšwego 
ditlhalošišo le mantšu ao a dumeletšwego go sešupo goba seswaro a ka se fetošwe ka ntle le tumelelo ya pele yeo e ngwadilwego go tšwa go Mongwadiši 
Godimo 
tlatša foromo B ka boraro gape ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo fela 
Mpshafatšo ya ngwadišo e tla fiwa ge e ba nakong ya ngwadišo goba mphsafatšo ya ngwadišo: 
maemo ao a beilwego ka nako ya ngwadišo a a latelwa 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Kgopelo ya mpshafatšo goba phedišo ya boingwadišo bja dijo tša polasa goba tša diruiwa 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
romela setifikeiti sa setlogo sa ngwadišo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
ngwadišo yeo e amegago e ka se fetišetšwe pele 
Dintlha tša mokgopedi: 
Godimo 
nako ya mpshafatšo ke 1 Julae go fihla ka 30 Setemere. 
foromo C e swanetšwe e tlatšwe gomme e romelwe le foromo A. 
romela kgopelo go Mongwadiši wa Molao 36 wa 1947 
Tlhalošo 
Godimo 
Godimo 
Mpshafatšo e dirwa ge go seno amogelwa tefo. 
Diphedišo: 
bogolo bja mokotlana goba seswaro bo ka se fokotšwe ka ntle le tumelelo ya pele yeo e ngwadilwego go tšwa go Mongwadiši. 
Molao o šomišwago 
Dimpshafatšo: 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
tlatša foromo ya kgopelo ka boraro gape ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo fela 
Mafelo le diatrese 
Kantoro ya Mongwadiši e romela mangwalo ka ngwaga a mpshafatšo go beng ba ngwadišo gotee le diforomo tša kgopelo. 
Tlhalošo 
Dijo tša polasa tšeo di tlišitšwego ka nageng, di bopilwego, di tšweleditšwego goba di rekišitšwego ka Afrika Borwa di swanetšwe di ngwadišwe le Mongwadiši wa Molao wa 36 wa 1947. 
Molao o šomišwago 
﻿Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
MaAfrika Borwa ao a ikemišeditšego go dira kgopelo ya boagi bja naga ye nngwe yeo e ba ganetšago boagi bja bobedi, ba swanetše ba dire kgopelo ya go tlogela boagi bja bona bja Afrika Borwa. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dula ka ntle ga naga. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-246, BI-529 le BI-9 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tirelo ye e tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12. 
Godimo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Romela dipukwana ka moka tša boitseišo tša Afrika Borwa go kantoro ya Merero ya Selegae, kantoro ya botseta goba mišene. 
Se se ra gore o tla fetšiša go ba moagi wa Afrika Borwa go tlogela ka nako yeo kgopelo ya gago e dumelelwago ka yona. 
Tlhalošo 
Bana le bona bat la tlogela go ba baagi ba Afrika Borwa ka ntle le ge o tee wa batswadi a tšwela pele go ba moagi wa Afrika Borwa. 
Tšweletšwa diswantšho tše pedi tša ID. 
Kgopelo ya kganetšo ya boagi bja Afrika Borwa 
Tefelo 
﻿Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro 
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
MaAfrika Borwa ao a ikemišeditšego go dira kgopelo ya boagi bja naga ye nngwe yeo e ba ganetšago boagi bja bobedi, ba swanetše ba dire kgopelo ya go tlogela boagi bja bona bja Afrika Borwa. 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Tlhalošo 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dula ka ntle ga naga. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-246, BI-529 le BI-9 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tirelo ye e tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12. 
Godimo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Romela dipukwana ka moka tša boitseišo tša Afrika Borwa go kantoro ya Merero ya Selegae, kantoro ya botseta goba mišene. 
Se se ra gore o tla fetšiša go ba moagi wa Afrika Borwa go tlogela ka nako yeo kgopelo ya gago e dumelelwago ka yona. 
Tlhalošo 
Bana le bona bat la tlogela go ba baagi ba Afrika Borwa ka ntle le ge o tee wa batswadi a tšwela pele go ba moagi wa Afrika Borwa. 
Tšweletšwa diswantšho tše pedi tša ID. 
Kgopelo ya kganetšo ya boagi bja Afrika Borwa 
Tefelo 
﻿Ge motho a se gona mo Afrika Borwa mo lebakeng la go feta dikgwedi tše tshela ka go latelana. 
Godimo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Batho bao ba bego ba amogela dikrante tšeo di sego tša ba swanela 
Godimo 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Ge krante e se e kleimiwa mo dikgweding tše tharo tša go latelana. 
Godimo 
Molaodipharephare wa Kgoro a ka dumela gore o lefele tšhelete mo lebakeng le le rilego go ya ka mabaka a a beilwego ke motho yoo a nyakago go bušetša tšhelete. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Go bušetša tšhelete ya tša leago 
Molao o šomišwago 
Kgoro e tlo phumula tšhelete yeo e kolotwago ge e dumela gore o be o sa lemoge gore tšjhelete yeo ga ya go lebana. 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Molaodipharephare wa Kgoro a ka kgopela boramolao gore ba šale taba ye morago gore ba hwetše tšhelete yeo. 
Ge e le gore o amogela krante goba tšhelete ye e sego ya go lebana, o tlo rwala maikarabelo a go e bušetša go mmušo, 
Ge motho a nyaka go kgopela leswa krante ye e emišitšwego, o swanetše go bolela gore o gola bokae ge a dira kgopelo gape. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mokgopedi o tlo tsebišwa ka sephetho sa kgopelo ya gagwe mo dikgweding tše 3 pele ga letšatši la tekololeswa la kgopelo. 
Ge e le gore krante e lefetšwe motho yo a hlokofetšego, tšhelete e tlo tšewa go lefa la gagwe. 
Godimo 
Mabaka a magolo a go fediša dikrante: 
Godimo 
Ge o lemoga gore o amogela krante ye e sego ya go swanela, o swanetše go tsebiša mohlankedi wa Tšhireletšo ya Leago ofising ya kgauswi le wena. 
Lehu. 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mafelo le diatrese 
Diforomo di hwetšagala Diofising tša Lefapa la Tshireletšo ya Leago la Afrika Borwa tša kgauswi le wena. 
Kgopelo e swanetše go dirwa mo matšatšing a 90 morago ga go emišwa ga krante. 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ge motho a thoma go šomela lekala la mmušo 
ntle le ge e le gore Kgoro ya Tlhabollo ya Leago e bona gore o be o sa lemoge gore o be o se wa swanela ke go amogela tšhelete yeo. 
Godimo 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Ge go le bjalo, krante e swanetše go phumulwa, ka ge e le gore e tlo tšewa bjalo ka bomenetša. 
Se se tlo thuša Kgoro go tšea sephetho sa gore krante e ka fiwa gape goba aowa. 
﻿pukwana ya Boitsebišo goba pasporoto 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Molao o šomišwago 
Laesense ya gago ye mpsha e ka loka mo nakong a dibeke tše nne go ya go tše tshela. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Laesense ya lebakanyana e fiwa le semeetseng. 
Tlhalošo 
Kgopelo ya laesense ye mpsha legatong la ye e timetšego goba e utswitšwego 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Gore o kgone go fiwa laesense ye nngwe morago ga go timetša ya kgale o tlo swanela go ya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Eya le ditokumente tše di latelago: 
diswantšho tše pedi tša ID tše e sego tša mmala. 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
O ka dira le kgopelo ya laesense ya lebakanyana. 
O tlo dirwa diteko tša mahlo, gomme menwana ya gago e tlo gatišwa. 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
Tsela e latelwago 
Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Tirelo ye e lebane le batho bao ba kgonago go otlela gomme ba timeditše dilaesense tša bona tša go otlela. 
Tlhalošo 
Ge o dira bjalo, o tlo lefa tšhelete ya tlaleletšo wa ba wa fana ka seswantšho se sengwe se e sego sa mmala. 
Godimo 
Tlatša fomo DL1, Kgopelo ya laesense ya go otlela. 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Bega tlhorišo goba pelaelo ya tlhorišo go Modirelaleago yo Mogolo ofising ya Tlhabollo ya Leago goba seteišeneng sa maphodisa sa kgauswi le mo o dulago. 
Ge e le gore motho yo a dirago tsebišo ga se modirelaleago, e tlo ba maikarabelo a 
Go na le mehuta ya go fapana yeo batšofadi ba hlorišwago ka yona. 
Tsela e latelwago 
Tlhorišo ka thobalano: Tiragalo ye nngwe le ye nngwe yeo phetho ya yona e bago tšhomišompe ya motšofadi ka maikemišetšo a thobalano ntle le tsebo, kwešišo goba tumello ya bona. 
Ge e le gore ga go le e tee ya tše tša ka godimo ye e šomago, nyakišiša gore motho yoo a amegago yena o nyaka eng. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Mang le mang yo a lemogago go hlokomologwa, tšhomišompe goba tlhorišo, goba a na le mabaka a mabotse a go hlatsela gore ditiragalo tšeo di a direga goba di diregile. 
Tefelo 
Mogala wa Thibelo ya Tlhorišo ya Batšofadi - 0800 003 081 
Mohlala, go betha, go kgorometša, go swara makgwakgwa, go ripa, tšhomišo ya dkhemikhale, go fa motšofadi dihlare tše e sego tšona goba tša go fetiša tekano goba tiragalo ya go hlola kgobalo goba lehu. 
Mo nakong ya diiri tše 48 morago ga go begwa, modirelaleago o tlo nyakišiša tiragalo yeo gomme a ngwala pego. 
Modirelaleago yo Mogolo ofising ya Tlhabollo ya Leago go romela taba ye mo e swanetšego go ya gona le go emela pego mo dibekeng tše 4. 
Tirelo ye e hlaloša ka moo o ka tšeago magato kgahlanong le tlhorišo le go thoma go thibela tlhorišo ya batšofadi. 
Godimo 
Tlhokomologo: Go se fe motšofadi tlhokomelo goba dinyakwa tša motheo tšeo di nyakegago. 
Kgatako ya ditokelo tša botho: Go se fe motšofadi ditokelo tša motheo tše bjalo ka tlhompho, seriti, sephiri, tokologo ya dikgopolo, tumelo, kakanyo, polelo le mosepelo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Bega tlhorišo ya batšofadi 
Mohlala, go hlokomologwa, kgatello, go se fiwe lerato, go fiwa mainaina, go rogiwa. 
Tefelo 
Ke mangy o a ka begago tlhorišo? 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Mogala wa go se lefelwe wa Tlhabollo ya Leago- 0800 60 10 11 
Tlhalošo 
Yona ke: 
Ge e le gore motho yo a dirago tsebišo ke modirelaleago o swanetše go tšwela pele go dira dinyakišišo le go romela pego ya go ngwalwa go Tlhabollo ya Leago mo nakong ya dibeke tše 4. 
Mohlala, boloi, tšeo di ka dirago gore motho a hlaswe, a gobatšwe goba a bolawe. 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Tona ya Tlhabollo ya Leago goba Molekgotlaphethiši o swanetše go thala motho yo mongwe go tsena taba ye ka bogare. 
Tlhorišo ya diatla: Tiragalo ye nngwe le ye nngwe ye e hlolago kgobalo goba lehu la motšofadi. 
Molao o šomišwago 
Difomo tša kgopelo di hwetšagala ofising ya kgauswi le wena ya Tlhabollo ya Leago. 
Godimo 
Mohlala, go hloka dijo, legae, diaparo, dihlare, thekgo moyeng, bj.bj. 
Ge tlhorišo e ama Legae la Batšofadi, mokgahlo wo e sego wa mmušo goba mokgahlo wa setšhaba, mohlankedi ofising ya kgauswi o swanetše go šomana le taba yeo. 
Tlhorišo ka matlotlo goba tšhomišompe: Tšhomišo ye e sego ya semolao ya tšhelete ya motšofadi, thoto, matlotlo, ntle le tumelelo goba tsebo y among wa yona. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge e le gore motho yo a hlorišwago ga a nyake go šuthišwa legaeng leo la batšofadi, o swanetše go saenela afitabiti ya go laetša gore o hlalošeditšwe ka botlalo ditlamorago tša go se šuthišwe legaeng leo. 
Tlhorišo ya monagano, maikutlo goba polelo: Maitshwaro a go tlontlolla batšofadi ao a hlolago gore monagano goba maikutlo a motho a se hlwe a šoma gabotse. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Goba, bega tlhorišo yeo ntle le go bolela maina a gago go HEAL mo go 0800 003 081. 
Godimo 
﻿Godimo 
Ga gona diforomo tšeo di tlatšwago. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Dipego tša kgwedi ka kgwedi tša malwetši a diphoofolo di hlopšha ka go diriša tshedimošo ye. 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya kakaretšo ya ditiragalo tšeo di begilwego tša malwetši a diphoofolo mo Afrika Borwa 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Kgwedi ye nngwe le ye nngwe, dingaka tša naga tša diphoofolo go la Afrika Borwa ka moka, di romela dipego tša malwetši a diphoofolo go Balaodi bja Profense ba Ditirelo tša Diphoofolo. 
Tshedimošo e ba gona ka bonako go wepsaete. 
Mang le mang a ka fihlelela kakaretšo ya ditiragalo tše di begilwego tša malwetši a diphoofolo mo Afrika Borwa go wepsaete ya Kgoro ya Temo. 
Dipego tše di romelwa naga ka bophara le lefase ka bophara go mekgatlo yeo e nago le kgahlego. 
Tlhalošo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Mafelo le diatrese 
Dipego tše di a lekolwa gomme tša romelwa go Bolaodi bja Bosetšhaba bja Maphelo a Diphoofolo bjo bo le go ka Pretoria, moo di lokelwago ka gare ga datapeise. 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Tefelo 
﻿o Molli o swanetše go boloka nomoyo yeo ya CAS gore a tle a kgone go fela a šomiša nomoro yeo go botšiša ka kgatelopele molatong woo. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tefelo 
Tirelo ye e fiwa mang le mang yo e lego motšwasehlabelo wa bosenyi. 
Tsela e latelwago 
o Lephodisa le tlo thoma ka go botšiša molli dipotšišo gomme la rekota molato woo ka gare ga CAS. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Letseka le tlo tsebiša molli gore o swanetše go ya neng kgorongtsheko go tsenela ditheeletšo. 
Godimo 
Letseka le le nyakišišago molato le tlo re go fetša dinyakišišo la romela dokete yeo go kgorotsheko ya maleba gore yoo a amegago a sekišwe. 
o Lephodisa le tlo ya seteišeneng sa maphodisa la ngwadiša molato ka gare ga faele ya go bitšwa SAPS Crime Administration System gomme la fa molli nomoro ya CAS. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
O tlo thušwa le semeetseng. 
Tirelo ya Afrika Borwa ya Maphodisa e tlo bula dokete ya molato ya ba ya nyakišiša molato woo, ya swara babelaelwa gomme ya iša molato kgorong ya tsheko gore o ahlolwe. 
o Molli o tlo fiwa nomoro ya CAS yeo e swanetšego go šomišwa dinakong ka moka ge go botšišwa ka molato woo. 
Tokete ya molato e fiwa letseka leo le tlogo dira dinyakišišo. 
Lephodisa le le ngwalago setatamente sa gago le tlo tlatša foromo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tlhalošo 
Ge molli a ka etela seteišeneng sa maphodisa sa kgauswi go bega molato, o tlo thuša ke mohlankedi wa maphodisa wa Senthara ya Tirelo ya Selegae. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tefelo 
Ge motho e le motšwasehlabelo wa bosenyi, a ka ikopanya le maphodisa ka go tiela nomoro ye 10111 goba a ya seteišeng sa maphodisa sa kgauswi go bega bosenyi. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Dipotšišo ka moka di ka lebišwa go letseka le. 
Go bega molato go Tirelo ya Afrika Borwa ya Maphodisa 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Ge e le gore lephodisa le ka ya lifelong la molato, le tlo ngwala setatamentse sa ka tshedimošo ye e filwego ke molli le dihlatse ge go kgonega. 
Mafelo le diatrese 
﻿goba mohto yo nago le tokumente ya mohu ye e šomago bjalo ka wili. 
ge wili e sa hlaloše leina la moababohwa yoo a kgethilwego goba 
Godimo 
ge mohu a be a sa dule mo Afrika Borwa ka nako ya lehu la gagwe, o ka bega bohwa bja gagwe go ofisi efe goba efe ya 'Master' 
Ke neng mo lehu le swanetšego go begelwa Master? 
Tsela e latelwago 
Foromo J155: Go dumela ditaelo tša Master. 
Foromo J192: Afitabiti: tshedimošo ya ba gabomohu – e tlatšwa ge e le gore mohu o be a se na wili 
Foromo ya go kgetha motho gore a šome bjalo ka moababohwa – e tlatšwa ke bajalefa go kgetha moemedi wa 'Master': 
boitlamo bja go hlatsela gore bohwa ga se bo begwe ofising ye nngwe ya 'Master'. 
Tsela e latelwago 
ge moababohwa yo a kgethilwego a hlokofetše goba a sa dumele go kgethwa gore a tle a abe bohwa bjoo. 
Ke kae moo bohwa bja mohu bo swanetšego go begwa gona? 
Ge mohu a hlokofaletše ka ntle ga Afrika Borwa, empa a šiile thoto mo Afrika Borwa le/goba tokumente ye e šomago bjalo ka wili 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
setifikeiti sa lenyalo goba khopi ya sona – ge go nyakega 
o ka hwetša Tsebišo ya lehu le ditokumente tše dingwe ofising efe le efe ya 'Master' wa kgorotsheko ya godimo goba ofisi ya masetrata 
Foromo J243: foromo ya 'inventory' 
Foromo J109: Tumelo ya go kgethwa bjalo ka moababohwa – e tlatšwa ke motho/batho bao ba kgethilwego gore e be baababohwa 
Go bega bohwa bja motho yo a hlokofetšego 
Lehu le ka begwa ke motho ofe goba ofe yo a nago le thoto ya mohu, 
Foromo J294: Tsebišo ya lehu 
Ge mohu a hlokofaletše mo Afrika Borwa gomme a šiile thoto le/goba tokumente ye e šomago bjalo ka wili 
b ega bohwa ka go tlatša Foromo J294: Tsebišo ya lehu le ditokumente tše dingwe tše di ngwadilwego ka mo fase 
Tlhalošo 
Bohwa bja motho bo ba gona ge motho a hlokofetše gomme a tlogela thoto le/goba wili goba sekawili. 
diwili goba ditokumente tše dingwe – ge di le gona 
Bohwa bjo swanetše go hlokomelwa gape go phatlalatšwe go ya le ka wili gomme ge mohu a se a šia wili, bo tlo phatlalatšwa go ya ka molao. 
Foromo J294: Tsebišo ya lehu 
Ge boleng bja bohwa bo le ka fase ga R125 000, tlatša ditokumente tše di latelago: 
ge wili e sa hlaloše leina la moababohwa yoo a kgethilwego goba 
Le ge e le gore diofisi tša bomasetrata ka moka di šoma bjalo mafelo a tirelo, 
Foromo ya go kgetha motho gore a šome bjalo ka moababohwa – e tlatšwa ke bajalefa go kgetha moemedi wa 'Master': 
Foromo J243: Foromo ya 'inventory 
Ge boleng bja bohwa bo le ka fase ga R125 000, 'Master' a ka fa mangwalo a boabi bja bohwa, gomme a ntšha mangwalo ao go ya ka Karolo 18 ya Molao wa Tshepedišo ya Bohwa, 1965. 
Ge o nyaka go bega bohwa bja mohuta woo, go ka ba kaone go leba thwii go ofisi ya 'Master'. 
Molao wa Tshepetšo ya Bohwa, 1965, o hlaloša magato ao a tlogo latelwa ge go phatlalatšwa bohowa bja mohu. 
boleng bja bohwa le mohuta wa kopano di tlo hlatha mohuta wa ditokumente tše o swanetšego go di tlatša le go di romela. 
Foromo J262: Boitlamo le bonde ya tšhireletšo – e tlatšwa ge e le gore moababohwa yo a kgethilwego 
Tefelo 
ga di na maatla a makaalo gomme di tlo fetišetša bohwa ka moka le diwili tša go feta R50 000 go ofisi ya 'Master'. 
ge mohu a be a dula mo Afrika Borwa ka nako ya lehu la gagwe, bega bohwa bjoo go 'Master' 
Mafelo le diatrese 
Gomaretša ditokumente tše mo diforomong tša ka godimo: 
ge e le gore ke bohwa bja motho yo a hlokofetšego a se na wili goba 
Foromo J192: Afitabiti: tshedimošo ya ba gabomohu – e tlatšwa ge e le gore mohu o be a se na wili 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ge boleng bja bohwa bo le ka fase ga R50 000, bega bohwa bjoo go kgorotsheko ya masetrata. 
ge e le gore ke bohwa bja motho yo a hlokofetšego a se na wili goba 
Ge boleng bja bohwa bo feta R125 000, tlatša ditokumente tše di latelago: 
Ge boleng bo feta R50 000, bega go Ofisi ya 'Master'. 
Afitabiti, ye e tlogo dirwa ke ba gabomohu yoo a sego a dira wili, e swanetše go hlaloša gore bohwa bjoo ga se bo begwe go 'Master' yo mongwe . 
maina a batho ba ba kolotago mohu – ge go nyakega 
Tlhalošo 
ga a dumelelege go fana ka tšhireletšo mo wiling, goba 
Bohwa bja mohu bo swanetše go begwa go Ofisi ya Master mo matšatšing a 14 morago ga lehu. 
ge moababohwa yo a kgethilwego a hlokofetše goba a sa dumele go kgethwa gore a tle a abe bohwa bjoo. 
Molao o šomišwago 
yo a nago le maatla a go šoma ka merero ya tikologo yeo mohu a bego a dula go yona nakong ya lehu la gagwe 
setifikeiti sa lehu goba khopi ya sona 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Diofisi tša bomasetrata di tlo šoma ge e le gore mohu ga se a tlogela wili ya nnete gomme bohwa bja gagwe ka moka bo le ka fase ga R125 000. 
ke motswadi, molekani goba ngwana wa mohu. 
Foromo J294: Tsebišo ya lehu 
Ikopanye le ofisi ya 'Master'. 
Romela diforomo tše tša ka godimo mmogo le ditokumente tše di latelago: 
Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Mangwalo a tumelelo a dumelela moemedi yo a kgethilwego gore a phatlalatše bohwa ntle le go latela ditsela ka moka tše di hlalošitšwego ke Molao wa Tshepedišo ya Bohwa, 1965. 
etifikeiti sa lehu goba khopi ya sona 
Foromo J192: Afitabiti: tshedimošo ya ba gabomohu – e tlatšwa ge e le gore mohu o be a se na wili 
Godimo 
Nako ye e tšewago e laolwa ke mohuta wa bohwa bjo bo amegago. 
Ge boleng bja bohwa bo feta R125 000, mangwalo a boabi bja bohwa a swanetše go ntšhiwa, gomme go latelwe ditsela ka moka tše di hlalošitšwego ke Molao wa Tshepedišo ya Bohwa, 1965. 
diwili goba ditokumente tše dingwe – ge di le gona. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Foromo J155: Go dumela ditaelo tša Master. 
Affidavit - J192 
Foromo J243: foromo ya 'Inventory' 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Kgopelo ya taelelo ya go gogelwa motšhelo – tšhelete ya phenšene le ya tetameso 
Tirelo ye ga e le felwe. 
Tefelo 
Godimo 
Dira tekolo ya mogolo wa ngwaga wa moleloko ka moo go nepegilego ka mo o kgonago. 
goba go fetišetšwa ga diputseletšo tša moleloko go tšwa go sekhwama sa phenšene goba tetameso, goba lebakeng la ge tšhelete ya phenšene goba ya tetameso e fetošwa. 
Go se go bjalo, tanelouta le go tlatša foromo ya, Request for a Tax Deduction Directive, Form B . 
Godimo 
Ga ya swanela go ba ka fase ga palogare ya mogolo wa moleloko woo a o amogetšego mo ngwageng wa bjale le wo o fetilego wa ditšhelete. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo yeo e romelwago ka inthanete gantši e phethwa mo diiring tše 48. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Gantši kgopelo ya gago ya taelelo ya motšhelo ye e romelwago ka mokgwa wo e phethwa mo diiring tše 48. 
Fana ka nomoro ya moleloko ya pukwana ya boitsebišo ID goba mokgwa wo mongwe wa boitsebišo . 
Godimo 
Taelo efe goba efe ye e filwego ke SARS e swanetše go hlomphiwa. 
Go šomiša nomoro ya ID ke mokgwa wo o rategago. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Fana ka atrese ya moleloko ya poso le ya madulo. 
Kgopelo ye e swanetše go romelwa go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa mabakeng a ge go gogwa tšhelete, motho a rola modiro, go lefelwa surplus apportionment, 
diputseletšo tše di sego tša kleimiwa, go ya ka tlhalošo temana ya mogolo ka botlalo ditefo tša bjalo ka ge di hlalošitšwe mo go Molao wa Motšhelo wa Letseno 
Molao o šomišwago 
Tlatša le go romela kgopelo ya gago ka inthanete. 
Godimo 
Mokgwa wo bonolo wa go dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo ke go e dira ka inthanete . 
Hwetša Foromo B mo inthaneteng o e tlatše gomme o e romele pele o lefela moleloko wa sekhwama tšhelete. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
﻿mantšu a pele a maina a molefi wa lekgetho 
Tlatša le go romela kgopelo ya gago ka inthanete. 
Tsebišo bonnyane bo nyakegago go sepediša taelo ya kgopelo ke bo latelago: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Go se go bjalo, tanelouta le go tlatša foromo ya, Request for a Tax Deduction Directive, Form A & D . 
Kgopelo ka tsela ya khompyutara ya taelo ya lekgetho ka tlwaelo e dumellwa ka morago ga diura tše 48 . 
Tlhalošo 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Kgopelo ya taelelo ya go gogelwa motšhelo – tšhelete ya phenšene le ya tetameso 
Godimo 
Tlatša foromo ya kgopelo gomme o e neele go SARS . 
letšatši la tswalo la molefi wa lekgetho. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
sefane sa molefi wa lekgetho 
Taelo ya lekgetho e ntšhiwa ke South African Revenue Service go laela mosepedši wa letlole goba mothwadi mabapi le palo ya tšhelete ya lekgetho la bašomi e tla go go swanela go swarwa go tšwa go ditefotše. 
Tlhalošo 
Moo basepediši ba letlole ba swanetšego ba lefe mohola, foromo ya kgopelo ya taelo e swanetše e neelwe . 
Tefelo 
Tirelo ga e lefellwe. 
﻿Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
LeLekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka e tla araba ka go ngwalla go yoo a thomileng molato magareng ga matšatša 14. 
Ge kgopelo e atlegile, 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ga e lefellwe. 
Godimo 
moo motlodi wa molao a lekolwago go re a ntshiwe go ya ka mabaka go ba a bewe ka fase ga hlokomelo ya go tlokiša. 
Tlhalošo 
Tefelo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Yoo a thomago molato go ba yoo a dirilwego tiro e mpe, byaleka ge go hlalošwa go Karolo ya 299A ya Molao wa Tshepedišo ya Tlolomolao, 1997, 
Yoo a thomago molato go ba yoo a dirilwego tiro e mpe o swanetše a tsebise Lefapha La Tokišo le Lekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa a Mabaka tše swanelegilego 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Lekgotla le tla tšebisa yoo a thomilego molato go ba yoo a dirilwego tiro e mpe ka go ngwala, go tsweletswa go re boemedi bo tla dirwa neng le go re bo tla dirwa go mang. 
Molao o šomišwago 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
ka go ngwala ge ba fišegela go dira go re go be le boemedi go ba gona go tsheko ya Lekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka ga mosenyi. 
Kopo ya go ba gona go tsheko ya Lekgotla La Go Ntšhiwa ga Baswariwa ka mabaka 
Tlhalošo 
Ke boikarabelo ba yoo a thomago molato go ba yoo a dirilego tiro e mpe go tsebiša MoKomišhinara go ba CSPB mabapi le go fetolwa ga aterese. 
a ka dira go re a emelwe go ba a be gona go tsheko ya Lekgola la Go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka 
Nako le tulo ya kopano ya Lekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka e swanelegilego le yona e tla bolelwa. 
﻿O tlo ngwadišwa le semeetseng. 
Tefelo 
Diforomo di hwetšagala ofising yeo go ingwadišetšago yo yona. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Bakgethi bao ba fetošitšego madulo ba swanetše go ingwadišwa mafelong a bona a maswa. 
Godimo 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Se se tlo go kgontšha go tsenela dikgetho seleteng seo o dulago go sona. 
Godimo 
O ka ingwadiša leswa ofising ya Komišene ye e Ikemetšego ya Dikgetho nakong ye e beilwego ke ya go ingwadiša. 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya go ingwadiša leswa seleteng se seswa sa dikegtho 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tlhalošo 
Godimo 
Tlatša foromo ya kgopelo ye o tlogo e fiwa moo ofising. 
Tšweletša pukwana ya boitsebišo ye tala ge o fihla ofising ya go ingwadiša. 
﻿Close Corporation Act, 1984 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomi šwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tlhalo šo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
E swanetše dikgwebo tše nnyane. 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Leina la Khoporeišene yeo e Tswaletšwego leo le šišintšwego le swanetše go hlahlobja pele le dumelelwa goba le ganwa. 
Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ke kgwebo yeo e nolofaditšwego kudu e bile ga e na mapheko a mantši go swana le khamphani. 
Godimo 
Godimo 
Go tla dirwa dinyakišišo go hwetša ge e le gore go na le maina ao a sego maleba, a bapetšago, ao a ganetšwago goba maina ao a nago le lenyatšo. 
Tumelelo le leina leo le beilwego di šoma lebaka la dikgwedi tše pedi. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tsela e latelwago 
Kantoro ya Ngwadišo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e tla netefatša tumelelo goba kganetšo ka lengwalo, ka imeili goba ka poso go bontšha gore leina le beilwe goba le gannwe. 
Molao o šomi šwago 
Tlhalo šo 
Iša foromo ya kgopelo ka go kantoro ya Kantoro ya Ngwadišo ya Khamphani le Thoto ya Botsebi . 
Dinyakwa tša taolo le tshepetšo tša Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ga di latele tshepetšo yeo e ngangegilego go swana le dikhamphani. 
Kgopelo ya go beeletša leina la khoporeišene yeo e tswaletšwego, ka mokgwa wa lona wo o fetoletšwego goba wo o kopafaditšwego 
Peeletšo ya leina leo le šišintšwego e ka tšea matšatši a mararo go ya go a šupa. 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša CK7 le CM5. 
﻿Kgopelo ya go tšošološa Khoporeišene yeo e Tswaletšwego 
Tsela e latelwago 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomi šwago 
Godimo 
Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba ga mmogo le ya Kantoro ya Matlotlo a Setšhaba gore ga ba thulane le tsošološo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego. 
Mafelo le diatrese 
Maikemišetšo ao a tla swanelwa ke go kwalakwatšwa ka go kuranta ya selegae go leka go bona kgahlego ya setšhaba ka go tsošološo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego. 
Tlhalo šo 
Tlatša foromo ya kgopelo CK3. 
Godimo 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge e le gore Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e be e na le dithoto tšeo di sa šuthego, hwetša tumelelo yeo e ngwetšwego go 
Iša boikano bjo bo saenilwego mme bo tempilwe ke Mokomišenare wa Boikano, ke motho yo a nago le kgahlego, a hlaloša mabaka a go nyaka go tsošološa Khoporeišene yeo e Tswaletšwego . 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Godimo 
Tsošološo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e ka tšea matšatši a 30 go ya go 40. 
Ge fela Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e phumutšwe, go ka dirwa kgopelo go e tsošološa, ge e le gore ditselatshepetšo tšeo di nyakegago di ka latelwa. 
Godimo 
Maemo a Khoporeišene yeo e Tswaletšwego a swanetše go netefatšwa pele le Kantoro ya Ngwadišo ya Khamphani le Thoto ya Botsebi ka gobane Ditirelo tSa Afrika Borwa tša Metšhelo 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
e ka no ba e tsentše kgopelo ya go phumula yona Khoporeišene yeo. 
Ge go na le kganetšo e fe goba e fe, Mongwadiši wa Dikhamphani o tla tsebišwa ka ga kganetšo mo matšatšing a 30 a phumulo. 
Tlhalo šo 
Tefelo 
Molao o šomi šwago 
R150 e swanetše go beeletšwa mo leineng la khoutu ya modiriši mme e tla ntšhiwa go tšwa go akhaonto ya modiriši morago ga go iša diforomo. 
Godimo 
﻿Tšweletša bohlatse bja minamamo wa ditseno tša R25 000 
Tefelo 
Tefelo ya peeletšo e ka dirwa ka tšheke yeo e kgonthišitšwego ke panka goba ka karata ya mokitlana mafelong ao ditirelo tše bjalo di hwetšagalago gona. 
Tsela e latelwago 
ka kgwedi go tšwa go sekhwama sa phenšene goba irrevocable retirement annuity goba go tšwa go ditseno tša go se be ka tlase ga dimilione tše R15 pele ga phokoletšo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ga se senyakwa go bana ba ka tlase ga mengwaga ye 12 le basadi bao bal ego mmeleng go romela pego ya radiolotši. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Romela setifikeiti sa thibelo ya letadimodipa ge eba o ile wa etela goba o ikemišeditše go eletela go tšwa go goba go putla lefelo leo le nago le letadimodipa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30. 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Tlhalošo 
Tšweletša kontraka ya mošomo ya mokgatlo woo o tla bego o o šomela le dintlha ka moka tšeo di nyakegago ka ga mokgatlo. 
Peeletšo ye bjalo e ka se bušetšwe morago go mmeeletši ka morago ga ketelo ya mafelelo goba ka morago ga go hwetša tumelelo. 
Kgopelo ya tumelelo ya motho yo a tlogetšego mošomo 
Tefelo 
Godimo 
Lefela peeletšo. 
Mafelo le diatrese 
Tumelelo ya motho yo a tlogetšego mošomo e fiwa motšwantle yoo a ikemišeditšego go tlogela mošomo ka Afrika Borwa. 
Ge o ka nyaka go šoma, o swanetše o romele gore moagi goba modudi wa Afrika Borwa ga a hwetšagale go dira mošomo wo o o direlago kgopelo. 
Mafelo le diatrese 
Tšweletša setifikeiti sa tokollo go tšwa maphodiseng, gammogo le dipego tša kalafi le tsa radiolotši. 
Setifikeiti se ka se hlokege ge eba o etetše goba o ikemišeditše go etela ka phetišo thwii ka go lefelo le bjalo goba moo kgopelo e dirwago ka Afrika Borwa. 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Molao o šomišwago 
Godimo 
﻿Motšhelo wa lebakanyana wo o lefetšwego o tlo fokotšwa go wa mafelelo wa letseno woo motho a swanetšego go o lefela mo ngwageng wo o itšego wa ditšhelete. 
Ka lebaka la gore foromo ya motšhelo ga ya lebane le motho yo a rilego fela, go bohlokwa gore motho a tlatše tshedimošo ya akhaonto ya gagwe ka tshwanelo mo foromong ye. 
Se se diragala go swana le go dikliente ka moka tša ABSA, tša FNB, tša Nedbank, le tša Standard Bank tšeo di šomišago go panka ka inthanete. 
Balefi ba motšhelo bao ba amogelago letseno la go feta R50 000 goba dikhamphani tša letseno la go lekana R20 000 goba go feta, 
Molefi wa motšhelo ke yena a swanetšego go bona gore ke neng mo a swanetšego go lefela motšhelo wa lebakanyana wa lekga la boraro. 
Tsela e latelwago 
– e bontšha ngwaga wa tekolo. 
Ge motho a amogela letseno le le sa gapeletšegego go gogelwa motšhelo wa SITE goba PAYE, o swanetše go lefela motšhelo wa lebakanyana malebana le letseno leo. 
Tefelo ya boraro ke ya boithaopo yeo molefi ofe le ofe a ka e dirago. 
Ditefelo tšeo di sa sepelelanego le bobedi nomoro ya tšhupetšo ya tefelo yeo e boletšwego ka godimo le Nomoro ya Boitšhupo ya moholegi di ka se amogelwe. 
nomoro ya motšhelo ya molefi wa motšhelo 
Ge ditefelo di dirwa ka poso, ka panka goba ka ATM, nako ye e lekanego ya go posa goba ya go šoma tefelo ya mohuta woo e swanetše go hlokomelwa. 
Mohlala wa nomoro ya motšhelo ke 1234567123P00032005. 
Dintlha tša tshedimošo tša panka: 
Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa SARS. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Dintlha tše di bontšhitšwe go letlakala la tefo ka go foromo ya tefelo ya motšhelo ya IRP 6. 
Ge o ka se dire bjalo o tlo gapeletšega go lefela le tšhelete ya tswala le ya dikotlo mmogo le motšhelo wa tlaleletšo ka lebaka la go romela diforomo morago ga nako. 
Motho yo a swanetšego go lefela motšhelo wa lebakanyana o swanetše gore, mo matšatšing a 30 morago ga go thoma ga sekoloto sa motšhelo, a dire kgopelo ya go ingwadiša ofising ya lekala la kgauswi la 
Tefelo ya motšhelo wa lebakanyana e dirwa mo dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela. 
Mekgwa ye e latelago ya go lefela SARS e a hwetšagala: 
Tefelo ya motšhelo wa lebakanyana – tefelo ya boraro 
Ge tefelo yeo e dirwa, e swanetše go lefelwa pele ga letšatši la mafelelo. 
Dikliente tšeo di lefago khaontareng lekaleng lefe goba lefe la ABSA, la FNB, goba la Nedbank di ka se sa swanelwa ke go fa nomoro ya akhaonte ya panka le khoute ya panka ge ba dira ditefelo. 
tefelo yeo e swanetše go dirwa ka letšatši la mafelelo la mošomo pele ga letšatši leo la go khutša la setšhaba goba pele ga mefelelo ao a beke. 
lefela tšhelete ye ntši ka nako e tee mafelelong a ngwaga wa ditšhelete. 
Tsela e latelwago 
malebana le ngwaga wa tekolo wo o felago ka 28 goba 29 Feberware, dikgwedi tše šupa ka morago ga moo; 
Tlhalošo 
nomoro ya kliente ya tšhupetšo ya go lefela ya dinomoro tše 19 
Ge ditefelo di dirwa ka elektroniki, go swanetše go hlokomelwa dinako tša kgaotšo tša panka le nako ya go tleleera yeo e ka tšeago magareng ga matšatši a mabedi le a mahlano. 
Motšhelo wa lebakanyana o ikemišeditše go thuša balefi ba motšhelo go kgona go dula ba lefela motšhelo mo labakeng la go ya go ile go ena le go 
Godimo 
motšhelo wo mošomi a o lefilego mo ngwageng ka moka 
P0003 – e bontšha nako ya tefelo 
malebana le ngwaga wa tekolo wo o felago ka nako ye nngwe ye e sego 28 goba 29 Feberware, dikgwedi tše tshela ka morago ga moo. 
Tshedimošo ya akhaonto e bopša ke: 
nomoro ya Boitšhupo ya moholegi goba nomoro ya akhaonte yeo e nyalelantšwego le mohuta wo itšego wa motšhelo wo o tlago o lefela. 
Maikemišetšo a tefelo ye ke go kgontšha motho go lefela tšhelete ye e šalago ge go ntšhwa motšhelo wa mošomi 
Seo fela se ka nyakegago ke: 
Tefelo 
le motšhelo wa lebakanyana wo o šetšego o lefetšwe ngwageng woo le motšhelo ka botlalo wa wona ngwaga woo 
tšhelete ye e lefetšwego lebakeng la mathomo le la bobedi. 
Hlokomela: 
Mafelo le diatrese 
dikrediti tša motšhelo wa dinaga tša ntle tše di ka bego di bile gona mo ngwageng ka moka 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ge e le gore letšatši la mafelelo la go lefa motšhelo ke letšatši la go khutša la setšhaba goba ke la mafelelong a beke, 
Tefelo ya lebaka la boraro e swanetše go thewa godimo ga letseno le le amogetšwego, ka ge maikemišetšo a tefelo ye e le go go kgontšha go lefela tšhelete ye e šalago 
Ge o ka se tlatše tshedimošo ya maleba, tefelo e ka no se bontšhe gabotse gore e dirilwe ke mang. 
di a dira tefelo ya boraro ka go ithaopa gore di efoge tswala ye e ka lefišwago. 
Tlhalošo 
Tefelo ya boraro e tsebja gape ka leina la tefelo ya tlaleletšo goba ya topping-up. 
Molao o šomišwago 
Lebaka la boraro le emela motšhelo wo o swanetšego go lefelwa mo ngwageng ka moka, ge go ntšhwa 
Ditefelo tša motšhelo wa lebakanyana di ka dirwa ofising efe goba efe ya lekala la SARS, ka Mošupologo go fihla ka Labohlano, magareng ga 08h00 le 15h30, go sa akaretšwe matšatši a go khutša a setšhaba. 
Hwetša foromo ye mpsha go SARS goba e nyake mo inthaneteng, o e tlatše gomme o e romele le tefelo ya gago. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Godimo 
Godimo 
Return for the third provisional tax payment, 
Ga go na nako ye e beilwego malebana le tirelo ye. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Bala sengwalwa sa go bitšwa IRP 12 Guidelines ge e le gore o nyaka thušo go tlatša foromo ya gago ya IRP 6. 
Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
ge go ntšhwa motšhelo wa mošomi le motšhelo wa lebakanyana wo o šetšego o lefetšwe ngwageng woo le motšhelo ka botlalo wa wona ngwaga woo. 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Mogolo ofe goba ofe wo o bontšhitšwego mo go setifikeiti sa IRP5. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane goba leina la kgwebo 
Godimo 
Ga go na nako ye e beilwego. 
Ditefelo tša ditirelo tše di abilwego ke batho e le karolo ya mošomo wa bona, mohlala: dingaka, boramolao, boramatlotlo le balekodi ba dipuku. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Ge e le gore mošomi o amogetše mogolo wa ngwaga wa go lekana R2 000 
Godimo 
Godimo 
goba ka fase gomme a se a gogelwa motšhelo, foromo ya IT3 goba lenaneo la tetelano go ya ka tlhaka ya alfabete leo le hlalošago tše dilatelago le swanetše go fiwa: 
Ga e gona go internet. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tša tshedimošokakaretšo di kgontša bengmešomo go fa Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa tshedimošo ka ga bašomedi ba bona bao ba sego ba gogelwa motšhelo bjalo ka ge go hlalošwa ke Molao wa Motšhelo . 
Tlhalošo 
IT3 e tlo fiwa ge e le gore: 
Godimo 
Tefelo 
Godimo 
Mogolo wa ngwaga wo o sa fetego R2 000 ge a hlakantšwe makga a lesomepedi ngwageng woo wa ditšhelete. 
Mafelo le diatrese 
nako yeo motho a e šomilego 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tefelo 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
palomoka ya mogolo 
O SE ROMELE diforomo tše mabapi le: 
nomoro ya motšhelo, ge e le gona 
Diforomo tša tshedimošokakaretšo 
Malebana le tefelo ye e lefetšwego ka bontši ka nako e tee, ye e sego ya bontšwa mo go setifikeiti sa IRP5, ye go sego gwa gogwa motšhelo go yona 
atrese 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro. 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tefelo efe goba efe ye e lefetšwego motho mabapi le tirelo ye a e abilego goba ye a tlogo e aba gomme tefelo yeo e se ya gogelwa/e sa tlo gogelwa motšhelo. 
nomoro ya pukwana ya boitsebišo goba ya pasporoto 
mašokotšo goba ditefelo tša tšhomišo ya pheithente, sebopego, leswao la mong goba tokelo ya ngwalollo goba go phatlalatša tsebo ya go nyalelana le tšhomišo ya pheithente mo Afrika Borwa. 
tswalo ya dikadimišo le dikoloto tša mengwako 
tlhalošo ya yuniti 
mašokotšo a diyunit tšeo di ntšhitšwego 
Fana ka tshedimošo ya: 
palo ya diyuniti tše di ntšhitšwego 
Fana ka tshedimošo ye e latelago malebana le go lahlwa goba go ntšhiwa ga diyuniti: 
tswalo ya dikoloto 
Ditšweletšwa ka moka tša polaseng, dikota, leruo, dimenerale goba maswika a bohlokwa ao a rekilwego ke wena ka mokgwa wa go reka, kgwebokananywa, goba go kgwebo ya phetošetšo . 
dipoelo goba tahlegelo malebana le go ntšhwa moo ga diyuniti. 
mašokotšo a dišere 
Diponase tše di lefetšwego maloko a dikhamphani le disosaete. 
Ditšweletšwa ka moka tša polaseng, dikota, leruo, dimenerale goba matlapa a bohlokwa ao a rekišitšwego ke wena bjalo ka modiredi wa motšweletši. 
tšhelete ye e lefetšwego ya go ipshina ka thoto 
tswalo a ditšhelete tše di beeleditšwego mo go wena 
seripagare sa boleng bja diyuni tšeo di ntšhitšwego 
Fana ka palomoka ya tšhelete yeo o e amogetšego go tšwa go: 
Ditšweletšwa ka moka, dimenerale tše di rometšwego ke wena go barekiši ba ka ntle ga Afrika Borwa. 
tswalo ya diakhaonto tša bjale tša dipeeletšo 
rente ye o e patetšego bjalo ka mohiri goba ye o e amogetšego bjalo ka mohiriši 
﻿Tšhelete ya letseno go tšwa go dipeeletšo, ditokelo tša thoto le mašokotšo 
Foromo ye e swanetše go tlatšwa ge: 
go hwetša tšhelete ya tswala le dikabelo go tšwa go Ditraste tša Dithoto 
Godimo 
go hwetšwa dikabelo tše dingwe tša ka mo nageng 
Tefelo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tefelo 
Tlhalošo 
Ga go na nako ye e beilwego. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
dikabelo tša dinaga tša ntle 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
mašokotšo goba tšhelete ye e patelwago malebana le tšhomišo ya patent, design, trademark goba tokelo ya ngwalollo goba go phatlalatša tsebo ye e nyalelanago le tšhomišo ya patent. 
Tlhalošo 
Tlatša foromo ya IT 3: Foromo ya tshedimošokakaretšo le khopi ya mathomo ya IT 3. 
Hlokomela: Foromo ye ke karolo ya IT 3: Foromo ya tshedimošokakaretšo. 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Romela diforomo tše Ofising ya SARS ya kgauswi. 
go amogelwa tšhelete ya rente ye le yona e tlogo fetišetšwa go motho yo mongwe yoo thoto e lego ya gagwe 
Molao o šomišwago 
ditšhelete tšeo di patelwago malebana le tšhomišo ya thoto 
Godimo 
﻿Godimo 
Kgopelo ya setifikeiti sa go lokela tsela 
Tefelo 
pukwana ya boitsebišo. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Dikoloi ka moka tše di sepelago mo tseleng ya setšhaba di swanetše go lekolwa go kgonthiša gore di loketše tsela. 
Tlhalošo 
Eya ofising a kgauswi le wena ya teišeneng. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diteko tša go kgonthiša gore koloi e loketše tsela di ka dirwa diteišeneng tša mmušo goba tša praebete. 
Godimo 
Eya le ditokumente tše di latelago: 
Godimo 
setifikeiti sa boingwadišo bja koloi 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo. 
National Road Traffic Act, 1996 Molao wa Bosetšhaba wa Pharakano 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Ke maikarabelo a mongkoloi go bona gore koloi ya gagwe e a lekolwa. 
Lefa tefelo ye e beilwego. 
﻿Diiri tše mmalwa 
Bohlatse bja aterese ya bodulo le aterese ya poso, le nomoro ya mogala 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Laesense e mpshafatšwa ngwaga ka ngwaga. 
Mpshafatša laesense ya gago Kantorong ya kgauswi ya Poso. 
Tlhalošo 
Godimo 
Lefela tefelo yeo e nyakegago ya mpshafatšo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Molao o šomi šwago 
Laesense ya thelebišene e dumelela motho go reka thelebišene le go bogela thelebišene . 
Khopi ya tsebišo ya mpshafatšo 
Godimo 
Pukwana ya gago ya boitsebišo 
Tsela e latelwago 
Godimo 
Kgopelo ya go mpshafatša laesense ya TV 
R65 ya laesense ya phokoletšo 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Tefelo 
Romela tše di latelago: 
Tlhalošo 
Nako ya tšwelet šo ya mošomo 
Laesense yeo e lego gona ya TV 
﻿Tefelo 
Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle e laola ditshenyegelo tša maleba, go eya ka ditirelo tše di fiwago. 
Godimo 
Godimo 
motho yo mongwe a ka ikgokaganya le Moemedi wa Afrika Borwa ka nageng yeo goba le karolo ya Ditirelo tša Botseta go Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle ka Pretoria, legatong la bona. 
Tsela e latelwago 
dilo tša go swara le go hlokofatša, go swarwa bjalo ka diphoofolo goba ka tsela ya go ba nyenyefatša goba ka go ba otla di tla begwa gomme tša išwa go ba taolo ya ka nageng yeo. 
Ga go Ditumelelano tša Phetišetšo ya Bagolegwa tše di lego gona magareng ga Afrika Borwa le dinaga tše dingwe. 
Athekele ya 36 ya Kwano ya Vienna ya mabapi le Dikamano tša Botseta 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Maafrika Borwa ao a lego mo maemong a ba swanetše go kgopela ba taolo ka bjako go ba dumelela go ikgokaganya le Moemedi wa Afrika Borwa ka nageng yeo. 
Godimo 
Tlhalošo 
ba dira kgokagano le mogolegwa ka pela ka moo go kgonegago ka morago ga go tiišetša gore motho yoo ke modudi wa Afrika Borwa. 
Bahlankedi ba ditirelo tša Botseta ba rata go netefatša gore badudi ba Afrika Borwa bao ba golegilwego dinageng tša ka ntle ba swarwa bjalo ka batho ge ba ntše ba golegilwe. 
– melawana ye e dumeletšwego ka kakaretšo ya dinaga ka moka, e re batho bao ba golegilwego ka ntle ga naga ya gabobona ba swanetše go fihlelela moemedi wa botseta bja naga ya gabo bona. 
Ka fase ga Kwano ya Vienna ya mabapi le Dikamano tša Botseta 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ka go le lengwe, 
Maemo a tirelo a sepedišwa go ya ka molato wa mogolegwa ebile a laolwa ke maemo a ka nageng ye e swerego mogolegwa. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Ka lebaka le, 
Tlhalošo 
Badudi ba Afrika Borwa bao ba golegilwego dinageng tša ka ntle 
Melawana ya Mang le Mang ya Magareng ya Tshwaro ya Bagolegwa ya Mokgatlo wa Dinagakopano tša Lefase e šomišwa bjalo ka tlhahlo. 
Moemedi wa Afrika Borwa o tla fa mogolegwa diforomo tša maleba tša go dira dikgopelo. 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
ba etela dikgolego. 
Badudi bao ba lego badudi ba dinaga tše pedi ka nageng ye nngwe ya bobedi ba ka se hwetše thušo go tšwa go Baemedi ba Afrika Borwa. 
Ge badudi bao ba lego badudi ba dinaga tše pedi ba golegilwe ka nageng ye nngwe, yeo ba sego badudi ba yona, ge ba be ba eta ka phasepote ya naga ya bona ya bobedi, 
ba swanetše go ikgokaganya le ba ditirelo tša botseta tša naga yeo ba bego ba eta ka phasepote ya yona. 
Gore ba etela dikgolego gakae go laolwa ke molawana wa bjale, lefelo, setšo le melao ya naga yeo e swerego mogolegwa, gammogo le maemo ao a lego gona a tšhireletšo ka moo nageng le ka kgolegong. 
ba dira kgokagano ye e tšwelago pele le badudi ba Afrika Borwa bao ba golegilwego dinageng tša ka ntle ba ntše ba obamela melao le melawana ya naga yeo e swerego mogolegwa. 
Ge o golegilwe nageng ya ka ntle, ikgokaganye le Moemedi wa Afrika Borwa wa kgauswiuswi goba le Ditirelo tša Botseta go Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle ka Pretoria. 
Naa ke ditirelo dife tšeo di abjago ke Bahlankedi ba Botseta go Maafrika Borwa ao a golegilwego dinageng tša ka ntle? 
Godimo 
ba ikgokaganya le ba lapa la bona le bagwera - fela ge ba kgopelwa ke mogolegwa ka go ngwala. 
﻿Baabi ba tlhahlo ba swanetše go ba ba filwe tumelelo ke SETA. 
Morago ga gore baabi ba tlhahlo ba kgethe lenaneotlhahlo, ba swanetše go nyaka bengmešomo bao ba tlogo fa baithuti sebaka sa go kgoboketša maitemogelo. 
Baabi ba tlhahlo le bengmešomo ba a šomišana ge ba thoma mananeotlhahlo. 
Nako 
Ikopanye le senthara ya bašomi ya kgauswi go botšiša ka fao Kgoro ya Bašomi e ka go thu4ago ka gona go hwetša baithuti bao ba sa šomego. 
a ingwadiše bjalo ka Mohlankedi wa Thuto le Tšwetšopele ya Tlhahlo . 
Go fiwa tumelelo, moabi wa tlhahlo o swanetše 
go hlama kharikhulamo ya lenaneotlhahlo go ya ka maemo a South African Qualifications Authority ; 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Mafelo le Diatrese 
Dira kgopelo go Kgoro ya Bašomi. 
mokgwa wa go hlaola baithuti; 
Tlhalošo 
Ba swanetše go ba ba filwe tumelelo ke Sector Education and Training Authority pele ga ge ba ka thoma ka tlhahlo. 
le 
Tsela ye e latelwago 
Bengmešomo, baabi ba tlhahlo le baithuti ba swanetše go saenela tumelelano ya lenaneo leo la tlhahlo. 
Baabi ba tlhahlo bao ba sego ba fiwa tumelelo ba ka se kgone go tsenya tirišong manane a thlahlo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Go ka tšea matšatši a 30 go thoma lenaneotlhahlo. 
Molao 
Baabi ba tlhahlo ba swanetše go thoma tlhahlo ka letšatši leo go dumelelanwego ka lona mo tumelelanong ye e saenetšwego. 
Baabi ba tlhahlo ba swanetše go tšea sephetho malebana le mohuta wa tlhahlo yeo ba ratago go e aba. 
Baabi ba tlhahlo le bengmešomo bao ba tlogo amega mo lenaneotlhahlong ba swanetše go dumelelana ka 
Baithuti e ka no ba batho bao ba šetšego ba šomela mongmošomo goba bao ba sa šomego. 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi. 
gore ke baithuti ba bakae bao ba tlogo ba hlahla; 
Kgopelo ya go hloma lenaneotlhahlo bjalo ka moabi wa tlhahlo 
gape 
go latela mekgwa ye e kwagalago ya thuto, tlhahlo le tšwetšopele; 
gore ba tlo hwetša bjang baithuti. 
Tefelo 
Baabi ba tlhahlo ba swanetše go tšea sephetho malebana le mohuta wa tlhahlo yeo ba ratago go e aba. 
﻿Nomoro ya Akhaonte: 1644292289 
Dipoelo tša diteko tše di tla tsebagatšwa ka morago ga kopano ya Khansele. 
e lemoga gore go na le batho bao ba sego ba ba le monyetla wa go hwetša dithuto tša ka morago ga marematlou tše di nyakwago ke Khansele go ingwadiša bjalo ka diphrofešenale. 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
bohlatse bja tlhahlo ya semmušo le yeo e sego ya semmušo – dikhopi tše di setifailwego tša disetoifikeiti tša kgrata goba tša tiploma, go akaretšwa dipego tša dithuto tše 
Dintlha tša panka: 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Khoutu ya lekala: 164445 
Godimo 
go ba le bonyane mengwaga ye 10 
Komiti ya Dikeletšo tša Phrofešene ya maleba, kamogelo ya dirwa ke Komiti ya Ngwadišo ya Khansele ya Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ya Afrika Borwa gomme tumelelo ya dirwa ke Khansele ka botlalo. 
Go panka ka elektroniki le ditipositi tša thwii: O kgopelwa go šomiša ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane 
Godimo 
Bakgopedi ba swanetše: 
Ge o ka se romele dipego ka lebaka la sephiri sa tšona, seabe seo se swanetše go tiišetšwa. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diabitabiti tše di ngwadilwego ke batho ba babedi bao ba go tsebago gabotse ka moo mošomong wa gago bao ba ka netefatšago bokgoni le maitemogelo a gago ka lefapheng la mošomo wa gago. 
Khansele e tšere sephetho sa go fa batho bao monyetla wa go dira dikgopelo tša go ingwadiša bjalo ka Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ka fase ga maemo a itšego. 
pego ye e tseneletšego ka botlalo ya maitemogelo a maleba a phrofešene ka lefapheng leo o dirago dikgopelo ka go lona 
Mokgatlo wa Thuto ya Maswika wa Afrika Borwa . 
Khansele ya Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ya Afrika Borwa 
go ba ba bile le seabe ka setšhabeng sa boramahlale 
Moholegi: SACNASP 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
ya maitemogelo ao a tšwelago pele, a maleba le a phrofešenale ka bjako pele ba ka dira dikgopelo ka lefapheng la bona leo ba šomago ka go lona leo le direlwago dikgopelo. 
Tlatša foromo ya semmušo ya dikgopelo ya go ingwadiša. 
Godimo 
Tlhalošo 
Tshekatsheko ya dikgopelo e tla dirwa ke 
Romela foromo ye o e saennego gammogo le phothefolio ya mabapi le go ithuta le maitemogelo yeo e nago le: 
Molao o šomišwago 
Le ge go le bjale, 
Go ingwadiša go ka tšea dibeke tše 6 go fihla go tše 8 go eya ka thomelo ya ditokumente tše di nyakegago. 
Godimo 
lenaneo la dikgatišo 
Phanele ya bonyane batho ba babedi bao ba thwetšwego ke Komiti ya Dikeletšo tša Phrofešene ya maleba ya Khansele ya Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ya Afrika Borwa e tla dira dipoledišano tša diteko le wena. 
bohlatse bja go ba leloko la mekgatlo ya dirutegi, go fa mohlala, Mokgatlo wa Saentshe le Theknolotši ya Dijo wa Afrika Borwa ; 
Tefelo 
Boingwadišo bjo bo kgethegilego bjalo ka ramahlale wa tša tlhago wa phrofešenale – Temogo ya thuto ya peleng le maitemogelo 
batho ba go swana le bao ba ka no ba ba bile le seabe se segolo go setšhaba sa boramahlale mengwageng ye mentši ebile ba ka tšwela pele go dira bjalo mo mengwageng ye mentši. 
Mafelo le diatrese 
Lekala: Silverton 
Abitabiti yeo e bolelago gore dipego tšeo ke tša mošomo wa gago le go hlaloša gabotse tema ya gago ka gare ga dipego tše di romelwago. 
Sehlongwa sa Dikhemikhale sa Afrika Borwa ; 
Godimo 
Motho ofe goba ofe yo a se nago le dithuto tše itšego tše di amogelwago ke Khansele a ka dira dikgopelo. 
Godimo 
Tlhalošo 
go hlomphiwa ke dithaka tša bona ka bokgoni bja bona ka lefapheng la bona leo ba le kgethilego 
Tsela e latelwago 
Hlokomela: Ge e le gore o tlogetše phrofešene ya gago pele nako ya mengwaga ye lesome e ka fela, o ka se dumelelwe go ingwadiša ka fase ga maemo a itsego. 
Molao o šomišwago 
Bonyane dipego tše tharo tše di feleletšego tše o di ngwadilego goba o bilego le seabe se segolo go tšona. 
go bontšha tefo ya gago setatamenteng sa rena sa panka gomme o fekese selipi sa bohlatse bja tefo yeo gammogo le letlakala la mathomo la foromo ya gago ya dikgopelo go 841 1057 
﻿Tefelo 
Kgopelo ye e ka dirwa gape ge moleloko a rata go fetišetša dipenefiti tša gagwe tša sekhwama sa pholisi ya botšofadi ka gare ga pholisi ye nngwe ya mohuta woo. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tshedimošo ye e latelago e a nyakega gore kgopelo e kgone go fiwa šedi ya maleba: 
Tsela e latelwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
ditlhaka tša mathomo tša maina a molefi wa motšhelo 
Godimo 
Tlatša foromo ya go gogelwa motšhelo gomme o e romele go South African Revenue Service . 
Molao o šomišwago 
Godimo 
mogolo wa ngwaga wa molefi wa motšhelo. 
sefane sa molefi wa motšhelo 
atrese ya poso le khouto ya poso ya khamphani goba mongmošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Kgopelo e swanetše go dirwa ge motho a fihlile mengwageng ya go rola modiro ka lebaka la botšofadi gomme a rata go amogela dipenefiti tša pholisi ya gagwe ya go rola modiro . 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tsela ye bonolo ya go dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo ke ya go šomiša mokgwa wa eFiling. 
Godimo 
mohuta wa kgopelo ya taelelo 
Tlhalošo 
lebaka la kgopelo yeo ya taelelo 
nomoro ya ID ya molefi wa motšhelo goba nomoro ye nngwe ya boitšhupo 
atrese ya madulo le khouto ya poso ya molefi wa motšhelo 
letšatšikgwei le ngwaga wa matswalo a molefi wa motšhelo 
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo – sekhwama sa pholisi ya go rola modiro 
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo ka mokgwa wa eFiling gantši e tše diiri tše 48. 
Godimo 
Godimo 
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo ye e dirilwego ka tsela ye gantši e šongwa mo nakong ya diiri tše 48. 
Tefelo 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Ge e le gore nomoro ya boitšhupo ya motšhelo ga se e fiwe, hlaloša gore ke ka lebaka la eng o se o ingwadiše. 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya phemiti ya lebakanyana ya koloi 
gore o ye go o ngwadiša le go hwetša laesense ya koloi yeo, go iša koloi lefelong la go rekiša dikoloi, go dira diteko ka koloi yeo, go iša koloi yeo go yo lokišwa goba go boa moo, 
Tsela e latelwago 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona. 
Tlatša fomo ya kgopelo TSP1: Kgopelo ya phemiti ya lebakanyana ofising ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Tefelo 
Godimo 
Lefa tšhelete ye e beilwego. 
Ge o na le koloi ye e sa kago ya ngwadišwa le go fiwa laesense gomme o nyaka go otlela koloi yeo mo tseleng ya setšhaba 
Molao o šomišwago 
Godimo 
go fihlella molekodi wa dikoloi, goba go tšea koloi, o swanetše go hwetša phemiti ya lebakanyana ya koloi yeo. 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Fana ka khopi ya pukwana ya gago ya boitsebišo. 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Laesense ya bootledi ya motšwaoswere ke laesense ya lebakanyana yeo e fiwago baotledi bao ba dumeletšwego bao: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Lefela tefelo yeo e laeditšwego. 
ba timeditšego dilaesense tša bona tša bootledi. 
Tefelo 
Tlhalošo 
diswantšho tše pedi tša ID tšeo di gatišitšwego ka boso le bošweu. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Eya le ditokumente tše di latelago: 
Godimo 
Godimo 
Laesense ya bootledi ya motšwaoswere e fiwa ka lona letšatši leo la kgopelo. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Laesense ye e ba molaong dikgwedi tše tshela fela gomme e ka fiwa senthareng efe goba efe ya teko ya dilaesense tša bootledi. 
ba emetšego dilaesense tša bona tša sebopego sa karata ya mokitlana 
Tlhalošo 
ba dirilego kgopelo ya mpshafatšo ya dilaesense tša bona goba 
Tlatša foromo DL1 kantorong ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Tsela e latelwago 
Go tla dirwa teko ya mahlo saeteng pele o ka fiwa laesense ya bootledi ya motšwaoswere. 
Kgopelo ya laesense ya bootledi ya motšwaoswere 
﻿Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Laesense ya bootledi ya motšwaoswere ke laesense ya lebakanyana yeo e fiwago baotledi bao ba dumeletšwego bao: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Tefelo 
Molao o šomišwago 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Lefela tefelo yeo e laeditšwego. 
ba timeditšego dilaesense tša bona tša bootledi. 
Tefelo 
Tlhalošo 
diswantšho tše pedi tša ID tšeo di gatišitšwego ka boso le bošweu. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Eya le ditokumente tše di latelago: 
Godimo 
Godimo 
Laesense ya bootledi ya motšwaoswere e fiwa ka lona letšatši leo la kgopelo. 
Godimo 
Tsela e latelwago 
Laesense ye e ba molaong dikgwedi tše tshela fela gomme e ka fiwa senthareng efe goba efe ya teko ya dilaesense tša bootledi. 
ba emetšego dilaesense tša bona tša sebopego sa karata ya mokitlana 
Tlhalošo 
ba dirilego kgopelo ya mpshafatšo ya dilaesense tša bona goba 
Tlatša foromo DL1 kantorong ya kgauswi le wena ya therafiki. 
Tsela e latelwago 
Go tla dirwa teko ya mahlo saeteng pele o ka fiwa laesense ya bootledi ya motšwaoswere. 
Kgopelo ya laesense ya bootledi ya motšwaoswere 
﻿Godimo 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Ke fela mehuta ya dipeu yeo e dumeletšwego go ya ka molao wa Plant Improvement Act, 1976, yeo e ka lekwago go netefatša khwalithi ya yona. 
Mehuta ya semmušo e a hlopša ya lekwa go kgonthiša gore ke fela dipeu tšeo di sepelelanago le molao wa Plant Improvement Act, 1976, le tšeo di filwego dileibole tša nnet tšeo di rekišwago. 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Kgoro ya Temo e dira diteko tša mehuta ya dipeu go kgonthiša gore dipeu tšeo di loketše go ka bjalwa le go lewa. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Go dira diteko tša mehuta ya dipeu tša semmušo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tsela e latelwago 
Leina la lekala : Arcadia 
Balekodi ba tsebišwa ka dipoelo. 
Mehlala e a lekwa go bona ge e le gore e sepelelana le dinyakwa tša molao wa Plant Improvement Act bjalo ka goi hlweka le go kgona go mela gabotse. 
Ka ge e le gore mehuta ya dibjalo e lekwa mo abakeng a go fapana, nako ya go dira diteko e ka fapana go tloga go matšatši a se makae go ya go dibeke. 
Ga go diforomo tšeo di tlatšwago. 
Tefelo 
Seteišene sa Semmušo sa Diteko tša Dipeu se šomiša mokgwa wa go kgetha dipeu go ya ka tšhomišo ya tšona. 
Se lebale go ngwala le nomoro ya tšhupaletlotlo gore e kgone go bapetšwa. 
Molao o šomišwago 
Pego ya Tsheketsheko ya Peu, go swanetše go lefelwa go ya ka preisi yeo e dumeletšwego ke mmušo. 
Balekodi bao ba lego diofising tša dilete tša Kgoro ya Temo ba kgetha mehlala ya go fapana go tšwa go trade control le dipeu tša go tšwa dinageng tša ntle 
Botšiša mo seteišeneng . 
Le ge go le bjalo, ge motho yoo dipeu di tšewago go yena a ka nyaka gore dipoelo di be ka tsela ya 
Dipeu ka moka tšeo di lego gona di fiwa šedi. 
Dipeu tšeo go dirwago diteko ka tšona di kgethwa ka tsela ye: 
Panka : Standard Bank 
Go tlo fiwa tšhupaletlotlo. 
mehuta ya go fapana ya dipeu 
ke gore mekgahlo, diinstitšhute, dikhampani le balemi bao ba rekišago dipeu. 
Ka ge e le gore tirelo ye ya go lekwa ga dipeu e dirwa go ya ka molao wa bosetšhaba, tirelo ye ga e lefelwe. 
Ge dipoelo di ka bontšha gore peu ga e kgotsofatše dinyakwa tša Molao, peu yeo e ka tlošwa ya se hlwe e rekišwa. 
mehuta ya dibjalo tša mathata. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Nomoro ya akhaonto : 011244887 
Khouto ya lekala : 01-08-45 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Godimo 
Tshedimošo ya akhaonto ya panka še: 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
dipeu tše di belaelwago 
Leina la akhaonto: NDA: Seed Testing Services 
Godimo 
Godimo 
﻿Botšiša go lefelo ka bolona . 
Tirelo ye e fiwa motho ofe goba ofe, mokgatlo, insthitšhute, khamphani goba molemi. 
Leina la lekala: Arcadia 
Tsela e latelwago 
Seteišene sa Mmušo sa Teko ya Peu se nyakišiša dingangišano le dingongorego ka ga dineo tšeo di amanago le peu go ya ka Plant Improvement Act, 1976. 
Le ge go le bjalo, ge e se ya lokafatšwa, tefelo ye e latelago ye e dumeletšwego ya teko ya peu e a lefelwa lebakeng le lengwe le le lengwe: 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ga go tshedimošo ya maemo a tirelo yeo e ka fiwago. 
Nomoro ya akhaonte: 011244887 
Khoutu ya Lekala: 01-08-45 
Tefelo e ka dirwa ka mokgwa wa seelektroniki goba khaonthareng, eupša go bohlokwa gore nomoro ya lenanetheko e gopolwe gore o tle o kgone go bapetša tefelo le lenanetheko leo le filwego. 
Ge eba ngongorego ga se ya lokafatšwa, tefelo ya teko ya peu yeo e dumeletšwego ke Matlotlo e swanetšwe e lefelwe gomme lenanetheko le fiwe. 
Tefelo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Akaretša le dintlha tša diteko tšeo di dirilwego ke dikgonagatši tše dingwe tša teko ya peu. 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
O ka ntšha sešupo ka bowena, eupša go kaonetšwa gore teko ya semmušo e dirwe ke moodithara wa kantoro ya selete ya Bolaodi bja SAAFQIS. 
Godimo 
O ka bega dingongorego goba dingangišano tše dingwe tša teko ya peu tšeo di amanago le khwalithi ya peu, eupša o swanetše o ikopanye pele le OSTS 
Tlhalošo 
Tirelo ye ga e lefelwe ge eba ngongorego e lokafaditšwe. 
Panka: Standard Bank 
Ke fela ka morago ga tefelo ya lenanetheko moo dipoelo tša nyakišišo yeo e sa lokafatšwago di tla bago gona. 
Ge eba o nyaka go bega ngongorego goba ngangišano mabapi le khwalithi ya peu, romela lengwalo le dišupo tša peu gomme o laetše gabotse tshedimošo ka moka yeo e amanago le ngongorego goba ngangišano. 
Molao o šomišwago 
Ge ngongorego e lokafaditšwe, se se ra gore ge khwalithi e sa sepelelane le dineo tša Plant Improvement Act, 1976, ga go na tefelo. 
OSTS e šetša pele diteko tša dišupo tša peu meholeng ya ngongorego goba ngangišano. 
Romela dišupo go dirwa diteko. 
Tefelo 
Godimo 
go lekola ge eba bokgoni bjo bo nyakegago ka go mohuta wa teko le/goba mohuta wa peu bo gona. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Bogolo bja ngangišano goba ngongorego, ke gore, nomoro ya dišupo, mehuta ya dipuno le mehuta ya diteko tšeo di swanetšwego di dirwe, bo tla ama nako yeo e tšewago go dira nyakišišo. 
Leina la akhaonte: NDA: Seed Testing Services. 
Dintlha tša panka di ka tsela ye e latelago: 
Teko ya peu meholeng ya ngongorego le ngangišano 
Tlhalošo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
﻿Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Tlhahlo ka ga mekgwa le dithekniki tša phetleko ya Dipeu 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu se fana ka tlhahlo yeo e kgethegilego ya mekgwa le dithekniki tša tirišo tša phetleko ya dipeu go batho bao ba nago le kgahlego, 
Batho bao ba tšwago Mekgatlong yeo e se go ya Mmušo, Setšhaba sa Afrika Borwa sa Tšwetšopele le MaAfrika ka moka ba ka tsenela dithuto tše. 
Thutotšhomo ya ngwaga ya go hlatloša peo ya maemo a teko ya dipeu e dirwa ka Nofemere ngwaga wo mongwe le wo mongwe. 
go swana le bafetleki bao ba lego gona le bao ba tlago tšwelela ba dipeu, gape le batho ba bange bao ba nyakago tsebo ka ga teko ya dipeu. 
Thuto ya ngwaga ya taetšo ya tirišo ya mekgwa le dithekniki tša phetleko ya dipeu gantši e dirwa ka Aporele. 
Mafelo le diatrese 
Go tla šetšwa pele bafetleki ba dipeu go fiwa sebaka go dilaborothori tša teko ya dipeu, gape le bafetleki bao ba sa tšwelelago ba dipeu. 
Nomoro ya batšeakarolo ba thutotšhomo e tla laolwa ke hlogo ya thuto. 
Godimo 
Foromo ye le yona e romelwa le morwalana woo o romelwago ngwaga ka ngwaga. 
Godimo 
Ngwadišo ya pele e dirwa ka go diriša foromo yeo e romelwago mathomong a ngwaga wo mongwe le wo mongwe. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Bakgopedi ba ba swanelwa ke go netefatša gore ba tla kgona go tsenela thuto. 
Tefo ye nnyane ya teye, dijo tša mosegale le dimanyuale e a lefelwa gomme e ka fapana go ya ka maemo a thutotšhomo, se se ra gore, nomoro ya matšatsi, dimanyuale tše di filwego, bj.bj 
Molao o šomišwago 
Tlatša foromo ya kgopelo go laetša kgahlego ya pele gomme o e romele go Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu . 
Thutotšhomo ya mafelelo ya TZ e dirilwe ka 2004. 
Tsela e latelwago 
Lengwalo la go tsenela thuto le fiwa go bobedi bja thuto ya tirišo ya taetšo ya mekgwa le dithekniki tša phetleko ya dipeu le thutotšhomo. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
OSTS e leka go amogela bakgopedi ka moka bao ba dirago kgopelo ya thuto goba thutotšhomo. 
Godimo 
Thutotšhomo ya Tetrazolium e fiwa ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa boraro. 
Go dumelelwa fela batšeakarolo ba 20 mo thutong ya taetšo ya tirišo ya mekgwa le dithekniki tša phetleko ya dipeu. 
a bonwego ka teko ya dipeu le mafelo a mangwe a peo ya maemo ao a hlokegago gore a šetšwe. 
Tefelo 
Godimo 
Ke fela batšeakarolo ba 20 bao ba ka amogelwago go thutotšhomo ya TZ. 
Godimo 
Godimo 
Batšeakarolo ba amogelwa go ya ka nomoro yeo e ka kgonago go hwetša sekgoba. 
Bakgopedi ba tsebišwa ka fekese ka morago ge e ba ba na le sebaka sa go tšea karolo. 
Lengwalo le le na le dintlha ka boripana tša diteng tša thuto goba thutotšhomo. 
Mathomong a ngwaga wo mongwe le wo mongwe go romelwa tsebišo ya tlhahlo, go akaretšwa le hlogo ya thutotšhomo, go mekgatlo ka moka yeo e nago le kgahlego mo lenaneong la phatlalatšo ya Kgoro. 
Hlogo ya thuto le nomoro ya matšatši a thutotšhomo a fapana ngwaga ka ngwaga go ya ka mathata a bjalo ao 
Bafetleki ka moka bao ba sa tšwelelago ba swanetše ba ngwadiše bjalo ka bafetleki bao ba hlahlwago ba dipeu. 
Le ge go le bjalo, ka mabaka a sekgoba seo se hlaelelago lefelong la tlhahlo, tokišetšo ya mošomo wa tirišo, bj.bj., go ka amogelwa fela nomoro ya batho ba se ba kae. 
﻿Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Lenaneo la Matlafatšo a Batšwasehlabelo le sepetša tlhamo ya kopanyo ya tsenelano ya mananeo a dikgoro goba a mafapha le melaotshepetšo ya go thekga, go šireletša le go matlafatša batšwasehlabelo ba bosenyi le bohlokotsebe. 
Batšwasehlabelo ba bohlokotsebe bja ka malapeng bao ba lego seemong sa matšhošetši ba ka dula lefelong la tšhireletšo lebaka la magareng ga dibeke tše pedi le dikgwedi tše tshela go e ya ka seemo sa bona. 
Lenaneo la Matlafatšo ya Batšwasehlabelo 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Lenaneo le le ka šomišwa ke batšwasehlabelo ba bosenyi le bohlokotsebe. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Lenaneo la Matlafatšo a Batšwasehlabelo le lebišitše šedi yeo e ikgethago go basadi le bana. 
Tefelo 
Godimo 
Ikgokaganye le lefelo la thekgo ya batšwasehlabelo, tšhireletšego ya basadi bao ba hlokofatšwago le bana ba bona, 
moabi wa ditirelo wa mmušo goba mokgatlo wo e sego wa mmušo wo o amanago le tlhokomelo ya batšwasehlabelo ba bohlokotsebe bja ka malapeng. 
Ikgokaganye le lefelo la tšhireletšo leo le lego setšhabeng sa geno goba ka mogala wa Thibelo ya Thlokofatšo ya Basadi wa 0800 150 150. 
fana ka bohlatse bja botsebi bjalo ka moswaramolato ka go tseba mapheko a setswalle ka gare ga lapa; 
go šoma bjalo ka motsenagare ka gare ga kgorotsheko ya molao mo bohlatse bja ngwana bo tšewago ka tirelo ya botsenagare; 
Modiredi wa tša leago le mekgatlo yeo e sego ya mmušo ba swanetše go: 
Godimo 
Ga go na mokgwa wo o beilwego wa tumelelo yeo e ngwetšwego – lengwalo la mmelaedi go fa tumelelo le tla kgotsofalelwa. 
goba 
a šaletše morago monaganong; 
ngwana; 
fetetša motšwasehlabelo pele ka go methopo ye mengwe go hwetša thušo ye nngwe, bjalo ka taelo ya tšhireletšo, thušo ya kalafo, ditirelo tša kgothatšo le lefelo la tšhireletšo le lengwe; 
E fela, go na le mabaka a mangwe ao ka wona tumelelo ya go ngwalwa e ka se hlokagalego, bjalo ka ge mmelaedi a le: 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Ke maikarabelo a modiredi wa tša leago go: 
ge e le gore kgorotsheko e a kgotsofala gore motho yo a amegago ga a kgone go fana ka tumelelo yeo e nyakegago. 
Godimo 
tšweletša leano la tšhireletšo la ba/motšwasehlabelo . 
Netefatša gore ge motho yo mongwe yo e sego mmelaedi a tliša kgopelo ya taelo ya tšhireletšo, kgopelo yeo e swanetše go sepetšwa le tumelelo yeo e ngwetšwego ke mmelaedi. 
fa motšwasehlabelo ditirelo tša kgothatšo le go maloko ka moka a lapa; 
a idibetše; 
Molekgotla, moabi wa ditirelo tša maphelo, leloko la Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa goba lephodisa, 
mošomedi wa tša leago, morutiši goba motho o fe goba o fe yo a nago le kgahlego ka go bophelo bja mmelaedi a ka kgopela taelo ya tšhireletšo. 
le 
Nako yeo e nyakegago go sepetša taelo ya tšhireletšo e fapana go ya ka dikgoro tša tsheko mme e ya ka letšatši la pušetšomorago leo le bewago ke modiredi wa kgorotsheko. 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Go fa tshedimošo ka ga tshepetšo yeo e tlago latelwa, ditokelo tša mmelaedi, khwetšagalo ya taelo ya tšhireletšo goba ka ga ditsela tše dingwe tšeo di lego gona; 
Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Thekga batšwasehlabelo mo seteišeneng sa maphodisa, kgorong ya tsheko le dipetleleng ga mmogo le go matlafatša mmelaedi ge a hloka thušo; 
Tirelo e tla fiwa ka tlase ga dinyakwa tša Maemo ao a amogelegago a Kabo ya Tirelo ka go Matlafatšo a Batšwasehlabelo . 
﻿Ditirelo tša Motheo tšeo di sa Lefelwego tša Masepala 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Ditirelo tša motheo tšeo di sa lefelwego tša masepala ke ditirelo tšeo di abjago ke Mmušo go malapa ao a diilago ntle le tefišo. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Ditirelo tše di akaretša meetse, mohlagase, saniteišene le tlhwekišo. 
Tefelo 
Ditirelo tše di abja ke mebasepala gomme di akaretša kabo e nnyane ya mohlagase, meetse le saniteišene tšeo di lekanetšego go fihlelela dinyakwa tša motheo tša malapa ao a diilago. 
O tlamega go lefela meetse ao a šomišitšwego go fetiša ao a abilwego ntle le tefo. 
Meetse a motheo ao a sa lefelwego a dirwa ke bonnyane bja kabo ya motheo ya 6kl tša meetse ka kgwedi go lapa. 
dikgoro tša Merero ya Meetse le Dithokgwa Water Affairs and Forestry le Merero ya Tikologo le Boeti Environmental Affairs and Tourism . 
Meetse a motheo ao a sa lefelwego 
Le ge go le bjalo, maano-tshepedišo ao a laolago kabo ya saniteišene ya motheo le tlhwekišo a sa letetše go rungwa ke makala ao a nago le maswanedi a 
Kabo ya mohlagase wa motheo wo o sa lefelwego ke 50kWh go lapa ka kgwedi go mohlagase wa mohuta wa kiriti . 
Mohlagase wa motheo wo o sa lefelwego 
Kabo ye e ka fapana go ya ka mebasepala, ka gona o swanetše go ikgokaganya le masepala wa gago thwii 
go hwetša gore ke tirelo efe ya kabo ya meetse a motheo ao a sa lefelwego yeo o e abago. 
Kgoro ya Merero ya Meetse e hlama molawana wa kabo ya saniteišene ya motheo yeo e sa lefelwego. 
Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti e hlama molawana wa kabo ya ditirelo tša tlhwekišo tša motheo tšeo di sa lefelwego. 
Lefela tšhelete yeo e beilwego. 
Masepala wa gago o tla go romela setatamente sa kgwedi ka kgwedi seo se laetšago tekanyetšo ya mohlagase goba meetse tšeo o di šomišitšwego tšeo o swanetšego go di lefela. 
Ba tla lefišwa tšhelete ya tšhomišo ya mohlagase wa tlaleletšo mafelelong a kgwedi ye nngwe le ye nngwe. 
Godimo 
khopi ye e netefaditšwego ya pukwana ya gago ya boitsebišo 
O swanetše go ikgokaganya le masepala wa gago go hwetša tshedimošo ka mohuta e mengwe ya methopo ya mohlagase ye e abjago. 
Kabo ye ya mohlagase e tla ba ye e lekanetšego go tšhuma mabone a go dira seetša, go bediša meetse o šomiša ketlele, 
ba tla kgona go lemoga ge mohlagase wo o sa lefelwego o fedile le gona ba tla swanelwa ke go reka mohlagase o mongwe ka tšhelete ya bona. 
Diakhaonte tšeo di lefišwago di go dumelela go šomiša tekanyetšo e nngwe le e nngwe ya mohlagase goba meetse. 
Go lefela ditirelo tša masepala 
Mmušo ga se wa tšwa o phethagatša lenaneo la saniteišene yeo e sa lefelwego. 
Ge lenaneo le feditšwe, mebasepala ya tikologo yeo e abago ditirelo tša tlhwekišo e tla le phethagatša. 
Diakhaonte tša go lefelelwa pele di šupa gore o reka diyuniti ka tšhelete ya gago gomme o ka šomiša tekanyetšo ya diyuniti tšeo o di rekilego. 
E tla le dipampiri tše di latelago: 
Godimo 
Tlhwekišo ya motheo yeo e sa lefelwego 
Go na le dikgetho tše pedi tša tefelo ya ditirelo tša masepala: 
Tsela e latelwago 
Badiriši ba dimetara tša tlwaelo goba tša krediti ba ka se kgone go lemoga gabonolo ge ba feditše diyuniti tša bona. 
Diakhaonte tša go lefelelwa pele 
Molao o šomišwago 
go aena/šidila diaparo le go kgona go bogela thelebišene e nnyane ya go laetša boso le bošweu le radio. 
Mmušo ga se wa tšwa o phethagatša lenaneo la tlhwekišo yeo e sa lefelwego. 
Tlatša foromo ya kgopelo 
Ikgokaganye le diofisi tša masepala wa tikologo 
Diakhaonte tšeo di lefišwago 
Bašomiši bao ba sego ba lokelelwa mohlagase wa mohuta wa kiriti ba ka abelwa mohlagase wo o sego wa mohuta wa kiriti ke mebasepala ya bona. 
Saniteišene ya motheo yeo e sa lefelwego 
Mo mafelong a mangwe, moaba-ditirelo wa bosetšhaba, Eskom, o aba mohlagase thwii. 
Ge lenaneo le feditšwe, mebasepala ya tikologo yeo e abago ditirelo tša saniteišene e tla le phethagatša. 
Badiriši bao ba nago le dimetara tša mohlagase wa go lefelelwa pele 
Ge o nyaka gore o lokelelwe mohlagase le meetse lapeng la gago goba mabaleng a kgwebo ya gago, ikgokaganye le masepala wa lefelo leo o agilego lapa goba kgwebo e mpsha gona. 
bohlatse bja gore o mong wa thoto ya bodulo goba ya kgwebo 
Morago ga gore o šomiše diyuniti ka moka, gomme o sa nyaka tše dingwe, o tla swanelwa ke go reka tše dingwe. 
Go sepetšwa ga kgopelo ya gago go thoma ka letšatši leo o tlišago kgopelo ya gago ya thušo ya bohloki . 
Kgopelo ya thušo ya bohloki . 
Mebasepala e mentši e na le foromo ya kgopelo. 
Godimo 
Kgopelo ya gago e tla lekolwa gomme sephetho sa tšewa ge e ba o na le maswanedi a go hwetša ditirelo tša motheo tšeo di sa lefelwego goba aowa. 
A set of norms and standards, 
Karolo 2 
Mohlagase : 50kWh ka kgwedi go mohuta wa kiriti. 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Meetse : Dilitara tša mathomo tše 6 000 ka lapa ka kgwedi ga di lefelwe, dilitara tša tlaleletšo di lefišwa ka dikelo tša masepala. 
Godimo 
Tefelo 
Botšiša masepala wa gago malebana le go dira kgopelo ya thušo ya bohlokii. 
Karolo 73 
Godimo 
Boithekgo bja Lenaneo-Tshepedišo la Tirelo ya Meetse 
Mafelo le diatrese 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Ditirelo tša Motheo tšeo di sa Lefelwego Free Basic Services le go fiwa krediti goba thušo ya maleba, yeo e swanetšego. 
Godimo 
Go ya ka dipeakanyetšo tša masepala wa gago, o tla ngwadišwa gore o na le maswanedi a go hwetša thušo ya 
Molao-Phetošwa wa Mohlagase, 
﻿Mokgahlo wa bašomi o swanetše go gomaretša khopi ya tumelelano ye e saenetšwego le mongmošomo, e lego bohlatse bja gore mongmošomo o tseba ka go ba gona ga mokgahlo woo. 
le 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi. 
Palo ye ga e akaretše balaodibagolwane. 
khopi ya go bontšha gore foromo e amogetšwe ge e le gore foromo yeo e išitšwe ka seatla 
akaretša bašomi go tšeweng ga diphetho malebana le merero ye mengwe. 
Moemedi wa mokgahlo wa bašomi o swanetše go tlatša foromo ya LRA 5.1. 
khopi ya bohlatse bja fekse goba bohlatse bjo bongwe bja go kgotsofatša bjo bo ka bago gona 
boledišana le bengmošomo ka ditaba tše di itšego; 
kaonafatša go tsela ya go swarwa ga ditherišano lefelong la mošomo; 
Tefelo 
Mafelo le Diatrese 
Tlhalošo 
Go ka tšea matšatši a 30 go hloma foramo. 
Molao 
Khopi ya foromo ye e swanetše go fiwa phathi ye nngwe gomme bohlatse bja gore khopi yeo e filwe phathi yeo ye nngwe e swanetše go akaretšwa ka go fana ka ditokumente tše di latelago: 
Romela diforomo tše di tladitšwego go Registrar: Provincial Kantoro of the Commission for Conciliation, Mediation and Arbitration . 
Tirelo ye ga e lefelwe. 
Tsela ye e latelwago 
Diforamo tša mafelong a mošomo di hlongwa ka maikemišetšo a go 
Nako 
Kgopelo ya go hloma foramo ya lefelong la mošomo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
setatamente se se saennwego ke motho yo a išitšego foromo yeo 
hlohleletša dikgahlego tša bašomi ka moka mošomong, e sego fela maloko a mokgahlo wa bašomi; 
Kgopelo e ka dirwa fela ge e le gore ga go na le foramo ye e šetšego e le gona go ya ka Molao wa Merero ya Bašomi wa 1995 . 
Foramo ya lefelong la mošomo e ka hlongwa lefelong le lengwe le le lengwe la mošomo moo go nago le bašomi ba go feta 100. 
Representative trade union applies to establish a trade union-based workplace forum, Form LRA5.2 
khopi ya rasiti ya Posong 
﻿Tsela e latelwago 
Tsela e latelwago 
Tlhalošo 
Phemiti ya mošomo ke lengwalo la semmušo le le fago batho ba dinaga tša ntle tokelo ya go ka šomela mokgahlo ofe goba ofe mo Afrika Borwa. 
Molao o šomišwago 
Tlhalošo 
Phemiti ya mošomo e fiwa fela batho ba dinaga tša ntle. 
Godimo 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Kgopelo ya phemiti ya mošomo 
Mafelo le diatrese 
Tefelo 
Tlatša foromo ya kgopelo BI-1738 ntlong ya Afrika Borwa ya botseta ye e lego nageng ya geno. 
ditifikeiti ka moka tša bana bao ab tlogo sepela le mokgopedi 
Romela dilo tše di latelago: 
dipego tša ngaka le tša radiolotši. 
mo nageng yeo mokgopedi a tšwago a le go yona goba ofising ya selete ya Kgoro ye e lego kgauswi le moo mokgopedi a tlogo šoma gona. 
pasporoto ye e tlogo šoma go fihla matšatši a 30 ka morago ga gore nako yeo mokgopedi a swanetšego go e dula mo Afrika Borwa e fele 
setifikeiti sa moento ge molao o ka gapeletša bjalo 
setifikeiti sa matswalo, abitafiti ya molekani bjalo ka ge go nyakega, setifikeiti sa lehu goba lengwalo la tlhalo 
Pego ya radiolotši ga e nyakege malebana le bana ba ka fase ga mengwaga ye 12 goba basadi bao ba ithwelego 
Dikgopelo ka moka tša phemiti ya mošomo di swanetše go išwa ntlong ya kgauswi ya botseta bja Afrika Borwa 
Tefelo 
Godimo 
Godimo 
Molao o šomišwago 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
setifikeiti sa maphodisa go tšwa dinageng ka moka tšeo mokgopedi le molekani wa gagwe ba kilego ba dula go tšona go tloga ge ba na le mengwaga ye 18 
Immigration Act, 2002 bjale ka ge o fetošitšwe 
Godimo 
Ga go na nako ye e beilwego. 
Godimo 
Mafelo le diatrese 
le sa bana bao ba nago le mengwaga ye 18 goba go feta bao ba tlogo sepela la mokgopedi ge a le mo Afrika Borwa 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
setifikeiti sa letadi le serolane ge o sepela goba o ikemišeditše go sepela go putla nageng yeo e aparetšwego ke letadi le serolane. 
Godimo 
﻿Tirelo ye ga e lefelwe . 
Dira kgopelo ofising ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae goba ofising ya botseta ge e le gore o dira kgopelo o le ka ntle ga Afrika Borwa . 
Se se ama le molekani goba bana ba motho yoo . 
Kgopelo e ka tšea dibeke tše seswai . 
Mofaladi yo a dirago kgopelo ya pukwana ya boitsebišo o swanetše go fana le ka lengwalo la go hlatsela gore o filwe tumelelo ya bodudi bja sa ruri , goba setifikeiti sa tumelelo , setifikeiti sa lenyalo , le foromo ya BI-529 . 
Dikgatišo tša menwana di tlo dirwa gore di ngwalwe ka gare ga Registara ya Setšhaba . 
Kgopelo ya mathomo ya pukwana ya boitsebišo 
Ge e le gore matswalo a gago a be a se a ngwadišwe , gomme ga o na setifikeiti sa matswalo , tlatša foromo ya BI-24/15 gomme o e sepediše le sengwalo sa bohlatse , mohlala : lengwalo la kolobetšo , lengwalo la go tšwa sekolong goba setifikeiti sa pelego . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Tlatša foromo ya BI-9 . 
Fana ka diswantšho tše pedi tša go lekana le tša ID . 
Bakgopedi bao ba nyalanego ba swanetše go tšweletša khopi ya setifikeiti sa lenyalo . 
Pukwana ya boitsebišo ke pukwana yeo e hlatselago gore motho ke mang . 
Fana ka setifikeiti sa matswalo goba pukwana ya kgale ya boitsebišo ye e filwego pele ga 1 Julae 1986 . 
Dipukwana tša boitsebišo di fiwa Maafrika Borwa goba batho bao ba nago le mangwalo a bodudi bja sa ruri bja Afrika Borwa bao ba nago le mengwaga ye 16 goba go feta . 
Tsela e latelwago 
Mosadi yo a dirago kgopelo ya pukwana ya boitsebišo gomme a rata go šomiša sefane sa gagwe sa peleng , o swanetše go tšweletša bohlatse bja gore o na le tumelelo ya go šomiša sefane seo . 
E ka fiwa gape le motho ofe goba ofe yo a šomelago mmušo goba mokgahlo wa semmušo wa ka ntle ga Afrika Borwa goba yo a dumeletšwego go šomela mmušo wa naga ye nngwe . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
﻿Tsela e latelwago 
Go na le mananeo a go tliša ka nageng ao a latelwago a diphoofolo le ditšweletšwa tša diphoofolo . 
Bjalo ka ge dinyakwa tša maphelo di fetoga nako le nako , o kgopelwa gore o ikopanye le Bolaodi bja Maphelo a diphoofolo go hwetša dinyakwa tša morago . 
Lefela tefo ya tumelelo ka go akhaonte ya panka ya Kgoro : 
Nomoro ya akhaonte : 011219556 International Band 
Tlatša foromo ya kgopelo . 
Kgopelo ya thekontle ya diphoofolo le ditšweletšwa tša diphoofolo go tlišwa ka mo Afrika Borwa 
Mafelo le diatrese 
Tumelelo ya thekontle ya diphoofolo go di tlišwa ka nageng e a hlokagala go reka diphoofolo le ditšweletšwa tša diphoofolo ka ntle go tliša ka mo Repabliking ya Afrika Borwa . 
Leina la mong wa panka : National Department of Agriculture 
Molao o šomišwago 
Nomoro ya Lekala : 010845 
Leina la Panka : Standard Bank of South Africa 
Ikopanye le Bolaodi bja Maphelo a diphoofolo ge e ba ga o na bonnete bja gore o tlatše foromo efe . 
Leina la lekala : Arcadia 
Mo mabakeng ao diphoofolo di swanetšego di tswalelelwe , morekantle o swanetše a ikopanye le Mohlankedi wa Tswalelelo lefelong la go tsena : 
O kgopelwa gore o laetše godimo ga foromo ya kgopelo ge e ba o tla lata tumelelo goba e romelwe go wena . 
Foromo ye ya Tsebagatšo ya Tšhireletšo e ka hwetšwa gape Kantorong ya Tumelelo . 
Tsebagatšo ya Tšhireletšo e swanetšwe e tlatšwe gomme e romelwe gotee le foromo ya kgopelo . 
Mohlankedi wa Tswalelelo o tla beakanya marobalo Seteišeneng sa Tswalelelo gomme o swanetše a tlatše seripa seo se nyakegago sa foromo ya kgopelo . 
Seteišene sa tswalelelo go la Durban ga se šome ga bjale , eupša tshedimošo e ka hwetšagala kantorong yeo ka Mogala : 031 368 6011 goba Fekse : 031 337 7469 
Mo mabakeng ao o dirago kgopelo legatong la motho yo mongwe , o kgopelwa gore o netefatše gore o lefa ka tlase ga leina la motho yoo goba khamphani yeo . 
Johannesburg Mogala : 011 973 2827 goba Fekse : 011 973 2828 
Tsebišo ye bohlokwa : Tšhupetšo e swanetše e be leina le sefane tša motho yo a tlišago ka nageng 
Se se hlokagala gore se tlatšwe , ka Seisemane , ke ngaka ya diphoofolo yeo e dumeletšwego semmušo go dira bjalo ke Taolo ya Diphoofolo ya naga yeo e romelago ka ntle , matšatšing a 10 a go tloga . 
E tla re ka morago ya feksetšwa morago kantorong ya tumelelo , gomme tumelelo ya maleba ya thekontle e tla fiwa . 
Molaodi : Maphelo a Diphoofolo 
Ditefo di ka dirwa gape dikantorong tša Kgoro ya Temo tšeo di tšweleditšwego ka tlase ga Dikamano le mafelo . 
Tšheke yeo e lefetšwego go Molaodi-Kakaretšo : Kgoro ya Temo , e ka romelwa le foromo gomme ya posetšwa go atrese ye e lego ka godimo . 
Cape Town Mogala : 021 551 2050 goba Fekse : 021 551 1378 
Bohlatse bja tefo bo swanetšwe bo Feksetšwe go : +27 12 329 8292 e lebišwe go : Ina Labuschagne . 
Ela hloko:Morekantle o na le maikarabelo a go lefela ditefišo tša panka gape le ditefišo tša Panka ya Dinagadišele . Kgoro e ka se ntšhe tumelelo ge e ba tefelo ye e tletšego ya ZAR110 ga se ya amogelwa . 
Ga go tshepedišo yeo e ka dirwago ge kgopelo e se na bohlatse bja tefo . 
Ka morago ga go amogela foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego , Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo le Setifikeiti sa Maphelo a Diphoofolo di tla ntšhwa gomme tša romelwa thwii go wena . 
goba Feksetša go : 012 329 8292 
Tokumente efe goba efe yeo e laeditšwego , mohlala , Tsebagatšo ya Tšhireletšo , Setifikeiti sa Moento wa Rebisi , bj.bj. 
Application to import animals or animal products into the RSA Kgopelo ya go reka diphoofolo goba ditšweletšwa tša diphoofolo go tšwa ka ntle go tliša ka mo RSA . Foromo ye e dirišetšwa dilo tša go swana le magoro a a itšego a dihaete le matlalo tšeo di swanetšego di ye go šogwa , difoka tša go tsoma tšeo di swanetšego di ye theksiteming , le diruiwa tša go phela tšeo di tlago ka gare ga naga go tšwa go dinaga tša kgauswi meholeng ye e itšego , go swana le go tlo bolawa . 
Tše di latelago di swanetšwe di laetšwe go Mohlankedi wa Taolo ya Thekontle ya Afrika Borwa ya Diphoofolo Lefelong la Matseno : 
Application to import animals or animal products into the RSA . Foromo ye e dirišetšwa bontši bja mehuta ya diphoofolo tša go phela ) 
Foromo ya kgopelo e swanetšwe e saene gape e kibje ke ngaka ya diphoofolo ya maleba ya naga , yeo e tla e feksetšago morago go kantoro ya tumelelo . 
Molao o šomišwago 
Ke fela ge e amogetšwe , moo kantoro ya tumelelo e tla ntšhago tumelelo ya thekontle . 
Ge eba go hlokagala tshedimošo ye nngwe go dinyakwa tša maleba tša phoofolo ye e itšego goba setšweletšwa sa phoofolo , dikhopi tša mehlala tša Tumelelo ya Maphelo a Diphoofolo e ka hwetšwa Kantorong ya Tumelelo . 
Application to import animals or animal products into the RSA . Foromo ye e dirišetšwa gape go setšweletšwa sefe goba sefe seo se sa akaretšwago ke foromo ye nngwe , goba go diphoofolo tša go phela tšeo di sa lokollwago go tšwa go tswalelelo ye e tlago ya thekontle . 
Mafelo le diatrese 
Go tšea matšatši a mararo go ya go a mane a mošomo go sepediša tumelelo ge naga e šetše e e dumeletše . 
Setifikeiti sa Setlogo sa Maphelo a Diphoofolo 
Ge o reka dihaete tša go thapa goba tša go oma le matlalo le difoka ka ntle , foromo ya kgopelo e swanetšwe e netefatše ke ngaka ya diphoofolo ya naga lefelong leo lefelo leo le dumeletšwego le lego gona . 
Se se laolwa ke maemo a maphelo a diphoofolo dinageng tše dingwe ) 
Ge o reka diphoofolo tša go phela tša polasa ka ntle go swana le dikgomo , dinku , dipudi , dipere o swanetše o hwetše tumelelo ya kaonafatšo ya diphoofolo pele go ka fiwa tumelelo ya thekontle ya diphoofolo . 
Ke R110 go hwetša tumelelo ye e tlwaelegilego ya thekontle goba R900 tumelelo ya mmakgonthe ya thekontle . 
Bobedi bja ditumelelo tše tša setlogo di swanetšwe di laetšwe go Mohlankedi wa Diphoofolo lefelong la matseno , gotee le Setifikeiti sa setlogo sa Maphelo a Diphoofolo ke naga yeo e romelago ka ntle . 
Tumelelo ya Setlogo ya Thekontle ya Diphoofolo 
Tsela e latelwago 
﻿Romela dikgopelo go : 
Tirišo ya kgwebo ya mafulo : R86 
Ntšha foromo ya kgopelo go tšwa inthaneteng gomme o e tlatše ka kgatišo o diriša ditlhaka tše dikgolo . 
Kgopelo ya tumelelo ya thekontle ya motšwaoswere ya mehola ye e itšego go swana le dipontšho , tirišo ya kgwebo ya dipastšhara , dijo le polayo thwii 
Diphoofolo di ka rekwa ka ntle ga naga ka go diriša tumelelo ya motšwaoswere ya thekontle go : 
pheletšo ya kgwebo ya dijo goba polayo thwii 
Dintlha tša panka ke : Standard Bank 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Kgopelo e tla dumelelwa mo matšatšing a 30 . 
Diforomo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi gomme go ka se dumelelwe go rwala maikarabelo a hlakahlakanyo . 
nako ya go gwaelwa ya go tia . 
Tefelo ya maleba e swanetšwe e romelwe le kgopelo ye nngwe le ye nngwe . 
tirišo ya kgwebo ya dipastšhara 
Lekala : Arcadia 
Dipontšho , ditirelo tša diphoofolo le nako ya go gwaelwa ya go tia ya motšwaoswere : R230 
Pheletšo ya kgwebo ya diphepo goba polayo thwii : R65 
Khoutu ya lekala : 000845/010845 
Dintlha tša panka ke : Standard Bank 
Go ditirelo tša bongakadiphoofolo goba nako ya go gwaelwa ya go tia ya motšwaoswere , tumelelo e swanetšwe e hwetšwe go tšwa go lekgotla la batswadiši leo le amegago . 
Kgopelo e swanetšwe e romelwe go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo matšatši a 30 pele ga thekontle . 
Lebiša ditšheke goba ditefelo tša otara ya poso go : Director-General : Agriculture . 
Nomoro ya akhaonte : 011219556 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo 
Tsela e latelwago 
﻿Ge eba kenti ga se ya ngwadišwa gomme e swanetšwe e dirišetšwe teko , romela lengwalo leo le saenilwego godimo ga hlogo ya khamphani ya gago ya mangwalo go Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947 go kgopela tumelelo ya thekontle . 
Ma mabakeng a tšhoganetšo mo go tšwelelago bolwetši gomme go se na kenti yeo e ngwadišitšwego ka gare ga naga , go ka hlokega gore go dirišwe kenti yeo e se go ya ngwadišwa . 
Ge eba o nyaka go reka kenti yeo e sa ngwadišwago ka ntle ga naga go dira teko ka mo Afrika Borwa , o hloka ditumelelo tše pedi . 
O kgopelwa gore o dire kgopelo ya tumelelo ya thekontle ya diphoofolo dibeke tše e ka bago tše tshela pele ga thekontle yeo o nyakago go e dira . 
O hloka gape , go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo , tumelelo ya thekontle ya kenti go tsena ka mo nageng . 
Ba fana ka tumelelo ye ya thekontle fela ka morago ga ge o hweditše tumelelo go tšwa go Lekgotla la Taolo ya Dihlare gape o rometše bohlatse go bona . 
Ge kenti e šetše e ngwadišitšwe go dirišwa ka Afrika Borwa go ya ka Molao 36 wa 1947 , o hloka fela tumelelo e tee ya thekontle , go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo . 
Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo bo fana ka tumelelo ya thekontle fela ge ba amogetše khopi ya tumelelo yeo e filwego ke Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947 . 
Tumelelo e tee go tšwa go Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947 gomme ye nngwe go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo . 
Ge ngaka ya diphoofolo ya naga e šetše e dumeletše kgopelo ya gago , go tšea matšatši a mabedi ( 2 ) go ya go a mararo ( 3 ) gore kantoro ya tumelelo e sepediše le go ntšha tumelelo . 
Go reka kenti yeo e ngwadišitšwego go dirišwa mo diphoofolong , o swanetše o hwetše tumelelo ya thekontle go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo . 
Mo lebakeng le , kenti yeo e ngwadišitšwego e ka rekišwa lebaka le le itšego go fihla ge ngwadišo e hweditšwe . 
Kgopelo ya tumelelo go tšwa go Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947 e swanetše e sepele le lenaneotshepetšo le le feleletšego la tšhišinyo ya teko . 
Application for a permit to import vaccines into the Republic of South Africa IMP . 
Dikenti tša go dirišwa go diphoofolo di ka rekwa ka ntle ga naga tša tlišwa ka mo nageng gomme tša phatlalatšwa goba tša rekišwa ka Afrika Borwa fela ge di šetše di ngwadišitšwe go ya ka ( Molao wa Menontšha , Dijo tša Polasa , Dipheko tša Temo le Dipheko tša Diruiwa ) Fertilizers , Farms Feeds , Agricultural Remedies and Stock Remedies Act , 1947 ( Act 36 of 1947) . 
Romela khopi ya boingwadišo go ya ka Molao 36 wa 1947 le kgopelo ya gago . 
Tumelelo ye ya thekontle e ba gona lebaka le le itšego le gona go morwalo o tee fela . 
Kenti yeo e rekilwego ka ntle ga naga go tlo dirišetšwa teko ga ya dumelelwa go rekišwa . 
Ge o amogela tumelelo ya thekontle go tšwa go Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947 , goba tokollo go ya ka Karolo 21 ya Molao 101 wa 1965 , romela khopi ya yona le kgopelo ya gago ya tumelelo ya thekontle ya diphoofolo ( application for a veterinary import permit ) go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo . 
Gomme wena , bjalo ka morekantle wa ka moso , o swanetše o dire kgopelo go Lekgotla la Taolo ya Dihlare go hwetša tokollo ya Karolo 21 go ya ka ( Molao wa Taolo ya Dihlare le selo se se Amanago le tšona ) Medicines and Related substance Control Act ( Act 101 of 1965 , as amended by Act 90 of 1997) . 
﻿Leina la mong wa akhaonte : Department of Agriculture 
Tlatša foromo ya kgopelo . 
Ga go kgopelo yeo e tlago sepedišwa ka ntle le bohlatse bja tefelo . 
Kgonthišiša le kantoro ya tumelelo ka mogala gore tumelelo e gona pele o ka ya go e lata . 
Ge eba o dira kgopelo legatong la motho yo mongwe , o kgopelwa gore o netefatše gore o lefela ka tlase ga leina la motho yoo goba khamphani yeo . 
Lekala : 010845 
Dinyakwa tša thekontle di gona go tšwa go Kantoro ya Tumelelo goba go wepsaete ya Kgoro ya Temo . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Molaodi : Maphelo a Diphoofolo 
Nomoro ya akhaonte : 011219556 International Band 
Ditumelelo tša thekontle di ba gona lebaka le le itšego le gona go morwalo o tee fela . 
Setifikeiti sa Setlogo sa Maphelo a Diphoofolo seo se filwego ke ngaka ya diphoofolo ka nageng ya setlogo . 
Tše di latelago di swanetšwe di laetšwe go Mohlankedi wa Afrika Borwa wa Taolo ya Thekontle ya Diphoofolo Lefelong la Matseno : 
Port Elizabeth : Mogala : 041 585 8907 
O ka kgomaretša tšheke yeo e lefelwago go Molaodi-Kakaretšo : Temo , go foromo ya kgopelo gomme wa e posetša go aterese yeo e fiwago ka morago . 
Tsela e latelwago 
Ditšweletšwa tša maswi di swanetšwe di hlahlobje go e tee ya disaete tša tlhahlobo tše di latelago : 
Laetša godimo ga foromo ya kgopelo gore o tla lata tumelelo goba ge eba e swanetšwe e romelwe go wena . 
Leina la lekala : Arcadia 
Bohlatse bja tefelo bo ka fekesetšwa go 012 329 8292 , ya lebišwa go Ina Labuschagne . 
Cape Town : Mogala : 021 551 2050 
Ela hloko : Morekantle o rwala maikarabelo a ditefišo tša panka gape le tša Panka ya Dinagadišele ; Kgoro e ka se ntšhe tumelelo ge eba tefelo ya Diranta tše lekgolo ga se ya amogelwa ka botlalo . 
Kgopela tumelelo dibeke tše e ka bago tše tshela eupša e se go tša go feta dibeke tše seswai pele ga tiro yeo o ikemišeditšego go e dira . 
Ge o nyaka tshedimošo ka ga dinyakwa thwii tša setšweletšwa se se itšego , o ka hwetšwa dikhopi tša mehlala ya Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo le Setifikeiti sa Maphelo a Diphoofolo go tšwa go Kantoro ya Tumelelo . 
Durban : Mogala : 031 337 4346/7 
O ka dira gape ditefelo kantorong ya Kgoro ya Temo , yeo e laeditšwego ka morago ka tlase ga Dikgokagano le mafelo . 
Ge eba ditšweletšwa di fetišwa ka go Repabliki ya Afrika Borwa , romela khopi ya tumelelo ya thekontle ya diphoofolo go tšwa go naga ya lefelo la mafelelo la kgorogo le kgopelo ya tumelelo ya phetišo ya diphoofolo ya Afrika Borwa . 
Lokela tefelo ya tumelelo ka akhonteng ya Kgoro ya Temo ya panka : 
Tumelelo ya thekontle ya diphoofolo e hlokega go reka ditšweletšwa tša maswi ka ntle ga naga go di tliša goba go di fetiša ka nageng . 
Bohlabelo bja City Deep Mogala : 011 613 1636 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Go tšea matšatši a mabedi go ya go a mararo a mošomo go sepediša tumelelo ge eba ngaka ya diphoofolo ya naga e a e dumelela . 
Kgopelo ya thekontle ya ditšweletšwa tša maswi go di tliša goba go di fetiša ka nageng ya Afrika Borwa 
Leina la panka : Standard Bank of South Africa 
Setifikeiti se sa Maphelo a Diphoofolo se swanetšwe se tlatšwe , ka Seisimane , ke ngaka ya diphoofolo yeo e dumeletšwego go dira seo ke Taolo ya Bongakadiphoofolo ya naga yeo e romelago ka ntle , gomme e gatišwe godimo ga hlogo ya lengwalo la khamphani ya bona mo matšatšing a go se fete lesome pele ditšweletšwa di ka šutišwa . 
Ge re se no amogela foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego ka botlalo , re tla ntšha gomme ra romela thwii go wena Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo le Setifikeiti sa mohlala wa Maphelo a Diphoofolo . 
﻿Tirelo ye e thuša taolo ya tšhireletšo le mabaka a kobamelo ya boleng . 
Kantoro ya Letona e tla tšea sephetho ge e le gore ke ka kgahlego ya ka sehlogong ya setšhaba gore go ka rekwa dithoto goba dinamelwa tšeo di šomišitšwego go tšwa ntle . 
O swanetše go iša foromo yeo e beilwego go kgopela tumelelo ya go reka ka ntle ga naga . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Go ka tšea matšatši a mararo go sepetša kgopelo ya gago . 
Tumelelo ya thekontle e a nyakega go dithoto ka moka tšeo di welago ka tlase ga magato a taolo ya thekontle . 
Iša kgatišo ya setlankana seo se netefaditšwego sa ngwadišo ya senamelwa go Kgoro . 
Iša foromo go Bolaodi : Taolo ya Thekontle le Thekišetšontle ya Khomišene ya Taolo ya Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba ( ITAC) . 
Tumelelo ya thekontle e nyakega go netefatša gore dithoto tšeo di šomišitšwego go tšwa ntle ga di šitele intaseteri ya Kopano ya Metšhelo ya Thomelo ya Afrika Borwa ( SACU) . 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go International Trade Administration Commission . 
Iša kgatišo ya pukwana ya gago ya boitsebišo yeo e netefaditšwego go Kgoro . 
﻿Tshedimošo ye e gona ka bonako go wepsaete . 
Tirelo ga e lefelwe . 
Kgoro ya Temo e fana ka tshedimošo ya maemo a malwetši a diphoofolo tša Afrika Borwa go mekgatlo yeo e nago le kgahlego . 
Ikopanye le Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo go atrese ye e lego ka mo tlase goba o etele websaete  ya Kgoro ya Temo . 
Go na le diforomo tšeo di swanetšwego go tlatšwa . 
﻿Gape diteko tša go fapana di ka kgopelwa ke modirelwa . 
Setifikeiti se se Talalerata se fiwa ge teko e se ka tlase ga maikarabelo a laborothori yeo e dumeletšwego semmušo gomme laborothori yeo e dumeletšwego semmušo e rwala fela maikarabelo a go leka sešupo . 
Bjalo ka leloko la laborothori leo le dumeletšwego semmušo ( nomoro ya tumelelo ya semmušo ZADL01 ) la Mokgatlo wa Boditšhabatšhaba wa Teko ya Dipeu ( International Seed Testing Association - ISTA ) , Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu ( Official Seed Testing Station , OSTS ) le Kgoro ya Temo di dumeletšwe go fana ka Disetifikeiti tša Boditšhabatšhaba tša Phetleko ya Dipeu . 
Lefela tefo ya teko ya Dipeu . 
Se se akaretša go swaya sehlopha ka dinomoro tša sehlopha tšeo di abilwego . 
Tefo e ka dirwa ka mokgwa wa seelektroniki goba khaonthareng eupša go a hlokega gore o gopole nomoro ya lenanetheko gore o kgone go swantšha peeletšo le lenanetheko leo le filwego . 
Botšiša go lekala ka bo lona ( lebelela dintlha tša kgokagano) . 
Disetifikeiti tše di fiwa meholeng ya thomelontle . 
 
Mehuta ye meraro ya disetifikeiti e ka fiwa , e lego Disetifikeiti tša Sehlopha sa Dipeu ( Mmala wa Namune le tše Talamorago ) le Setifikeiti tša Mohlala wa Dipeu ( Talamorago) . 
 
Ge o se no amogela dišupo , lenanetheko le a fiwa . 
Dišupo di romelwa go OSTS gomme tša lekelwa boleng gomme setifikeiti sa maleba sa fiwa . 
Bjalo ka ge laborothori yeo e dumeletšwego semmušo e ka fana ka Setifikeiti se se Orange , o kgopelwa go ikopanya le OSTS ( lebelela dintlha tša kgokagano) . 
Beakanya dihlopha tša dipeu go dira kgetho . 
Fekesetša dikgopelo go OSTS ( lebelela dintlha tša kgokagano) . 
Kgopela kabelo ya dinomoro tša semmušo tša sehlopha sa dipeu . 
Disetifikeiti tša mmala wa Namune le tše Talamorago di maleba go sehlopha sa dipeu tšeo di tšwago go sona , mola Setifikeiti se se Talalerata se le maleba fela go sešupo seo se amogetšwego go dirwa teko . 
Ka fao ga go tshedimošo ya tirelo ya maemo yeo e ka fiwago . 
Kgopela Setifikeiti se se Blue ( ke ) ka lengwalo leo le lego godimo ga hlogwana ya lengwalo ya mokgatlo wa gago , ka ge go swaya ga sehlopha sa Dipeu le kgetho ya semmušo e sa hlokege . 
Mehuta ya go fapana ya dibjalo e na le maemo a go fapana a teko gomme nako ya teko e ka fapana go tloga go matšatši a se makae go ya go dibeke di se kae . 
Ntšha foromo ya kgopelo go tšwa go wepsaete gomme o e tlatše go hwetša Setifikeiti sa Boditšhabatšhaba sa Mmala wa Namune . 
Ga guna molao o šomišwago . 
Dinomoro tša sehlopha sa dipeu di tla abja gomme kgopelo e tla fekesetšwa morago go wena . 
E tla fekesetšwa gape go mohlankedi wa oditi ( yoo ) woo a dumeletšwego semmušo ( mokgethi ) dikantorong tša selete yoo a tlogo dira kgetho . 
Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu se šetša pele teko ya mehlala ya dipeu meholeng ya thomelontle . 
OSTS e lwela go mediša mehlala ya dipeu go tšwa go thomelo e tee ka tlase ga maemo a go swana a teko . 
Setifikeiti sa mmala wa Namune se fiwa ge sešupo se ntšhitšwe semmušo go tšwa go sehlopha gomme diteko di dirwa ka tlase ga tumelelo e tee le ya laborothori yeo e dumeletšwego semmušo yeo e ntšhitšego sešupo . 
﻿Kgopelo ya laesense ya go ithutela bootledi 
Laesense ya go ithutela bootledi ke laesense yeo e hlatselago gore o na le tsebo ya motheo ka go otlela senamelwa . 
Mafelo le diatrese 
Dikhoutu tša laesense ya go ithutela bootledi di arotšwe ka magoro a mararo gore le lengwe le le lengwe le na le taetšo ya mengwaga yeo e sepelelenago le lona . 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Sethuthuthu sa go fihla ka 125cc – mengwaga ye 16 . 
Khoutu 3 : Mmotoro ofe goba ofe goba kopanyo ya mebotoro – mengwaga ye 18 . 
Bakgopedi ba ka se lekwe ka letšatši la peano gomme nako ya go letela teko e fapana go ya ka mebasepala . 
Khoutu 1 : Sethuthuthu sefe goba sefe 
Mmotoro wo bofefo – mengwaga ye 17 . 
Sethuthuthu sa ka godimo ga 125cc – mengwaga ye 18 . 
Tsela e latelwago 
Go dira kgopelo ya laesense ya go ithutela bootledi o hloka gore o tlatše foromo senthareng ya kgauswi le wena ya teko . 
Tšweletša boitšhupo bjo bo dumelelegago le dikhopi tša bjona go ya ka moo go hlalošitšwego ke National Road Traffic Act , 1996 , ID ya motšwaoswere , pasporoto ya Afrika Borwa) . 
Laesense ya go ithutela bootledi e ba molaong dikgwedi tše 18 gomme nako ya yona e ka se oketšwe . 
Molao o šomišwago 
O tla hlokega gore o dire teko ya mahlo senthareng ya teko . 
Lefela tefelo yeo e laeditšwego . 
Fana ka diswantšho tše pedi tša ID tšeo di gatišitšwego ka boso le bošweu . 
﻿Go tsenya molaong ga ditokumente tša semmušo le Disetifikeiti tša Bašomiši 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Go tsenya molaong goba go tiišetša bonnete bja ditokumente ke tshepedišo ya go netefatša ga ditshaeno le mekgwa yeo ditokumente tša semmušo di sepelago mmogo ka gona , di tswalelwago le go tiišetšwa ka go saenwa ka Setifikeiti sa Apostille , goba ka Setifikeiti sa Tiišetšo go dinaga tšeo di sego Karolo ya Kwano ya The Hague . 
e tsenya molaong ditokumente tša setšhaba tšeo di dirilwego ka Afrika Borwa go tla go šomišwa ka ntle ga Rephapoliki ya Afrika Borwa ka mokgwa wa Setifikeiti sa Apostille goba Setifikeiti sa Tiišetšo 
fa bašomiši ditlhahlo tša go hwetša ditshaeno goba ditokumente tša maleba 
fa bašomiši tshedimošo ka mogala , ka poso goba ka emeili . 
Baemedi ba Afrika Borwa dinageng tša ka ntle ba ka tsenya molaong ditokumente tša semmušo ge fela di ile tša tsenywa molaong peleng ke ba Taolo ya maleba ba ka Nageng ya ka Ntle goba ke ba Karolo ya Molao ka Kgorong ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle . 
Baemedi ba Afrika Borwa ba ka se fe Disetifikeiti tša Apostille – ba tla fa fela Disetifikeiti tša Tiišetšo . 
Sa mathomo , tseba gore ke ditokumente dife tše o nyakago go di tsenya molaong . 
Karolo ya Molao e ka fa tiišetšo ya maleba goba Setifikeiti sa Apostille go latela melawana ye e latelago : 
Mafelo le diatrese 
Diiri tša setšhaba ke Mošupologo – Labohlano , 08:30 – 12:30 
Ga go na le diforomo tše o di tlatšago , eupša ka mehla efa leina la naga yeo o nyakago go šomiša ditokumente tšeo gona . 
Karolo ya Molao e tla fa tsebišo ya matšatši a šupa ka ga go tswalelwa ka letšatši leo le sego la go khutša la setšhaba . 
Molao o šomišwago 
Ngwadišo ya khamphani ye e saennwego le go tempiwa ke Mongwadiši wa Dikhamphanitlengwa . 
Disetifikeiti tša Kalafo tše di saennwego le go tempiwa ke bahlankedi bao ba dumeletšwego Khanseleng ya Diphrofešenale tša Maphelo . 
Ditokumente tša go amana le go sepetša diruiwa , go akaretšwa tša diphoofolo tša ka ntlong , di swanetše go tempiwa le go saenwa ke Ngaka ya diphoofolo ye e dumeletšwego ya Mmušo . 
Disetifikeiti tša thuto tše di saenwego le go tempiwa ke mošomi yo a dumeletšwego Kgorong ya Thuto . 
Motho wa Molao wa Setšhabeng o swanetše go e setifaya . 
Ditokumente tše di setifailwego ke Bokhomišenare ba go Eniša gore ke dikhopi tša mmakgonthe tša ditokumente tša nnete . 
Dipampiri tša kgodišo ya ngwana tše di saennwego le go tempiwa ke Mongwadiši wa Dikgodišo tša bana Kgorong ya Toka . 
Dikhopi tša ditokumente tša go tšea maeto goba tša dipukwana tša boitsebišo tša go setifaiwa . 
Dikhopi tša Disetifikeiti tša Maemo a Lenyalo tša go setifaiwa goba Bohlatse bja gore o Modudi wa ka Nageng . 
Ditokumente tše di latelago ga se tša dumelelwa : 
Ka Moemedi wa Afrika Borwa nageng ya ka ntle . 
Dikhopi tša disetifikeiti tša lenyalo tša go setifaiwa , tša matswalo , tša lehu goba tokollo ya maphodisa . 
Lengwalo le le sepelago le ditokumente tše , leo le bolelago palo ya ditokumente tše di tlogo tsenywa molaong , naga yeo go tsenya molaong go nyakegago go yona , le dintlha tša gago tša boikgokaganyo ka botlalo di swanetše go sepela le ditokumente . 
Romela nageng ya ka ntle ditokumente tše di saennwego le go tempiwa ke ba Phapoši ya Kgwebo . 
Ka poso ye e retšistarilwego goba ka poso ya go sepela ka lebelo – Tsenya omfolopo ya go ba le diaterese tša mo e tlogo bušetšwa gona , omfolopo ya bogolo bja A4 ye e lefetšwego peleng go dumelela ba Karolo ya Molao go buša ditokumente tšeo . 
Lengwalo la Go Hloka Kganetšo ya Lenyalo leo le saennwego le go tempiwa ke mošomi yo a dumeletšwego wa Kgoro ya Merero ya Selegae . 
Ditokumente tše di latelago di swanetše go tsenywa molaong pele ke Kgorotsheko ka ge go boletšwe ka godimo , ge fela di saennwe ke taolo ye e di fago : 
Ditokumente tše di dirilwego tše kopana goba matlakala a go phorinthwa go tšwa khomphutheng . 
Disetifikeiti le mangwalo a matswalo ao a sego a dirwa a makopana goba ao a lego ka botlalo , disetifikeiti tša manyalo le/goba tša mahu le mangwalo ao a tiišetšago maemo a gore motho ke modudi wa ka nageng efe , ao a saennwego le go tempiwa ke mošomi yo a dumeletšwego wa Kgoro ya Merero ya Selegae . 
O swanetše go tsebiša Karolo ya Molao ka ga naga yeo tokumente e tlogo šomišwa gona , go e kgontšha gore e kgone go tseba ge eba Setifikeiti sa Apostille goba sa Tiišetšo se a nyakega . 
Pele ga ge Karolo ya Molao e ka fa Setifikeiti sa maleba sa Tiišetšo goba sa Apostille , tokumente e swanetše go tsenywa molaong ke : 
Tokumente ga e fete ngwaga o tee . 
Ka bowena - Ditokumente tše di rometšwego ka bowena di ka tšewa fela ge o tšweletša resithi ya gore ba ile ba di hwetša . 
Karolo ya Molao : 
Mongwadiši goba Mongwadiši wa Thušo wa Kgorotshekokgolo ya Afrika Borwa . 
Maseterata , Maseterata wa Tlaleletšo goba Maseterata wa Thušo 
O fiwa resithi ya go bontšha gore ditokumente di hweditšwe ka morago ga go tliša ditokumente tša gago . 
﻿maatlapere le boima bja leselawatle 
leina la mong wa leselawatle 
 Mafelo le diatrese   
Kgopelo ya laesense ya leselawatle la ka nageng la go thea dihlapi 
 Kamano thwii ka go mediro ya go thea dihlapi go Zoune ya Maemo a Ekonomi goba meetse a boditšhabatšhaba ka tlase ga folaga ya RSA . 
 tšidifatšo   
leina la leselawatle 
 Molao o šomišwago   
 Tsela e latelwago   
Go thotha , goba go sepediša ; le/goba 
laolwe ka botlalo ke motho o tee goba go feta wa Afrika Borwa goba 
Hwetša foromo ya kgopelo go Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti . 
Tlatša foromo ka go gatitša ka ditlhaka tše kgolo fela le hlohleletšo yeo e ngwadilwego moo go hlokegago . 
Se se ka akaretša , eupša sa se kgaoletše tše di latelago : 
Kgopelo e ka tšea matšatši a 3 a mošomo , go ya ka kgopelo ya maleba . 
Tefelo e fapana go ya ka botelele bja leselawatle 
folaga ya Naga yeo leselawatle le ngwadišitšwego ka tlase ga yona ga bjale 
karolo ya go thea dihlapi yeo leselawatle go ikemišeditšwego gore le tla bewa go yona 
Laetša sebaka le kgopelo ya karolo ya go thea dihlapi tšeo leselawatle le ikemišeditšwego go bewa gona . 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Maselawatle a a akaretša dikere , ditlabelo , diswaro , merwalo le petrole ka moka tšeo di dirišwago . 
Leselawatle la ka nageng la go thea dihlapi gantši le direlwa go dirišetšwa go thea dihlapi goba mediro ya go amana le yona . 
laolwe ka botlalo ke motho ofe goba ofe , setšhaba goba mokgatlo wa batho woo o hlomilwego ka tlase ga melao ya Afrika Borwa gomme bontši bja dišere le ditokelo tša go kgetha di laolwa ke badudi ba Afrika Borwa . 
Leselawatle la ka nageng la go thea dihlapi le ka akaretša sekepe sefe goba sefe seo se thušago se tee goba tše ntši tša dikepe lewatleng ka go dira modiro woo o amanago le go thea dihlapi . 
Ga go motho yoo a ka dirišago leselawatle la go thea dihlapi goba sekepe sefe goba sefe tirišong ya tokelo ya phihlelelo ka ntle le ge laesense e filwe , yeo e nago le tumelelo yeo e sepelelenago le yona ge eba mong wa leselawatle ke moswari yo a dumeletšwego wa go thea dihlapi . 
Leselawatle la ka nageng la go thea dihlapi ke sekepe seo se ngwadišitšwego go Folaga ya Naga ya Afrika Borwa seo se filwego le Laesense ya Dikepe ke Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti . Leselawatle la go thea dihlapi le swanetšwe le : 
﻿Moipelaetši o swanetše go tlatša foromo ya go ingwadiša ya DVA . 
Pego ka ga seo se diregilego 
Eleteša moipelaetši ka ditsela tše di lego gona , bjalo ka go mo eletša gore a bege molato goba go dira kgopelo ya taelo ya tšhireletšo , goba bobedi ; le go 
A sa hlomphe taelo ya tšhireletšo ye e šetšego e le gona . 
Leina la seteišene sa maphodisa 
Dikgaruru tša ka malapeng di ka tlholega ge motho yo phelago le yena mo lenyalong goba le ratana a dira tše di latelago : 
Go gongwe ga go palelwa moo go ka akaretša : 
Fa mmelaelwa taelo ya go tšwelela pele ga kgorotsheko . 
Pego ya kgatelopele – mo matšatšing a 30 
O ka dira boipelaetšo go Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo ge e le gore o dumela gore yo leloko/maloko a Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa o paletšwe ke go dira mošomo wa gagwe go ya ka molao wa Domestic Violence Act , 1998 . 
Tirelo ye ga e lefelwe 
Thuša moipelaetši go bega molato , go hwetša bodulo bjo bo bolokegilego , go hwetša kalafo , go felegetša moipelaetši go yo tšea dihtoto tša gagwe le go amoga mohloriši wa gagwe sebetša sa kotsi ; 
A senya dithoto tša gago , mohlala , a tšhuma diaparo tša gago , a thuba fenišara goba a sega dithaere tša koloi ya gago . 
A go hloriša ka mokgwa wa go go hlokofatša mmeleng goba ka thobalano , mohlala , go betha goba go kata . 
Leina le maemo a mošomo a lephodisa/maphodisa a a belaelwago . 
A go tšhošetša , mohlala , a tšhošetša ka go go bolaya ge o nyaka go ya maphodiseng . 
Nomoro ya maphodisa ya molato , ge e le gona . 
Efa Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo tshedimošo ye e latelago : 
Foromo ya boingwadišo ya Molao wa Tlhorišo ya ka Malapeng 
A na le maitshwaro a mangwe a tšhošetšago polokego le bophelo bja gago . 
Letšatšikgwedi , nako le ka fao Molao wa Tlhorišo ya ka Malapeng o tshetšwego . 
Mang le mang yo a nago le kgahlego , batšwasehlabelo ba dikgaruru tša ka malapeng goba mekgahlo ye e sego ya mmušo e ka dira boipelaetšo . 
Nako ye e tšewago ge o emetše go botšišwa dipotšišo – metsotso ye 30 
Pego ya mafelelo – mo matšatšing a 90 
Ditlamorago tša ge o golega motho yo a lekago go ikarabela ; 
Dira boipelaetšo ka nama , mogala , lengwalo goba ka e-meile go ofisi efe goba efe ya ICD . 
Leina le diatrese tša motšwasehlabelo/moipelaetši . 
A go tlaiša , mohlala , a dula a go leletša mogala go go befediša , a go romela mangwalo goba dilowana , a bile a šetše mesepelo ya gago morago . 
Kgopelo ya go dira boipelaetšo malebana le go palelwa ga Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa go go thuša goba go šireletša batšwasehlabelo ba tlhorišo ya ka malapeng 
Mafelo le Diatrese 
A tsena ga gago ntle le tumelelo . 
A go hloriša ka tšhelete , molato , ge molekani a tšea dipheto ka moka ka tšhomišo ya tšhelete goba a gana go lefela dijo , tšhelete ya bana ya sekolo , bjalobjalo . 
Ditaelo tša bosetšhaba malebana le Tlhorišo ya ka Malapeng : 7/1999 
Tshedimošo ka ga hlatse , ge e le gona 
A go hloriša ka mantšu , moyeng goba monaganong , mohlala , go go roga , go go leka goba go boulela . 
Lengwalo la go tsebiša moipelaetši gore pelaelo ya gagwe amogetšwe – mo matšatšing 30 
Tsela ye e latelwago 
﻿Dipelaelo tša mabapi le melato ye e bilego gona pele ICD e ka hlongwa , ke gore , melato ka moka ye e bilego gona pele ga kgwedi ya Moranang 1997 . 
ICD e ka go kgopela gore o ba fe tshedimošo ya tlaleletšo pele pelaelo e ka nyakišišwa . 
Go latela lenaneo la dipelaelo tša legoro la III : 
Kamogelo ya ketelo ya moipelaetši e ka tšea metsotso ye mehlano . 
Go emela go botšišwa ke mošomedi wa melato go ka tšea metsotso ye 30 . 
Maikemišetšo a tirelo ye ke go kgontšha maloko a setšhaba go ipelaetša go Independent Complaints Directorate . Ge o dira boipelaetšo go ofisi ya bosetšhaba ya ICD , boipelaetšo bja gag obo tlo romelwa go ofisi ya ICD profenseng ya geno gore e nyakišišwe . 
Foromo ya go Dira Boipelaetšo : ICD FORM 1 
Lengwalo la go tsebiša go amogelwa ga boipelaetšo le ka tšea matšatši a 30 . 
Pego ya malebana le kgatelopele e ka tšea matšatši a 30 . 
FOROMO ya DVA 
Dipelaelo tše ICD e ka se di rarollego : 
Class IV complaint : pelaelo ye e hlalošago gore leloko la SAPS goba MPS le obile molato wa go fapana le ye e filwego ka godimo goba maitshwaro a lona a mabe ga se a feleletša ka lehu goba dikgobalo mmele wa motho . 
Mafelo a diatrese 
Go amogela ditokomane tša bofora o tseba gore ke tša boleng bja tšhelete ya R50 000 goba go feta . 
Class V complaint : pelaelo ye e lego gore ga e wele ka fase ga pholisi ya ICD . 
Go hloriša ka maikemišetšo a go hlola kgobalo , goba go leka go bolaya 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Go šomiša maatla ka bošaedi moo e lego gore go ba le ditlamorago tše mpe le go gobala , palomoka ya batho bao ba amegago , tšhelete ye e nyakegago ; goba nako ye tiragalo yeo e e tšerego . 
Kgopelo ya go dira boipelaetšo mabapi le maitshwaro a mabe goba melato ye e dirilwego ke maloko a Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa goba Ditirelo tša Maphodisa a Mmasepala 
Ge o eya ofising ka bowena , o tlo thušwa ke mohlankedi wa melato goba moahlaahli . 
Mehuta ya dipelaelo tše di ka romelwago go ICD : 
Tlatša foromo ya go dira boipelaetšo Complaint Reporting Form gomme o e romele ka fekse ofising ya kgauswi le wena ya ICD 
Pego ya mafelelo e ka tšea matšatši a 90 . 
Tsela ye e latelwago 
Go tshela molao ka mokgwa wa go šomiša maaka 
Go senya thoto ka boomo 
Go tlhoriša ka mokgwa wa go kweša mmele bohloko 
Dira boipelaetšo ka bowena , mogala , lengwalo goba e-meile ofising ya kgauswi le wena ya ICD . 
Go kgatha tema dihlopheng tša mahodu 
Go tšhošetša 
Go kata 
Dipelaelo ka moka di swanetše go dirwa ka dinako tša mošomo , gare ga 8h00 le 16h30 . 
Melato ya go amana le go tšhuma ka mollo 
Boipelaetšo kgahlanong le bašomomedi ba ditirelo tša tshokologo , bahlankedi ba kgorotsheko le maloko a Lebotho la Setšhaba la Afrika Borwa . 
Molato wa mohuta wo o swanetše go ba o diregile ge motho a be a le ka lifelong la go lota bagolegwa la maphodisa . 
Class III complaint : boipelatešo bja gore lephodisa/maphodisa le dirile molato woo o feleditšego o dirile gore motho a gobale kudu a be a fiwe kalafo ya bookelong . 
﻿Leina le maemo a mošomo a lephodisa le le belaelwago . 
Bega pelaelo goba tsebiša Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo ka ga mahu a a hlolegago ka diseleng tša maphodisa ka lebaka la ditiro tša maphodisa 
Go tšweletša dipego tša mafelelo go ka tšea matšatši a 14 ka morago ga go amogelwa ga dipego tša sethekniki . 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo , etetla Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo . 
Bega mahu a ka diseleng tša maphodisa ka mogala goba ka go ngwalela ofisi ya kaguswi ya ICD. . 
Go tšweletša dipego tša mathomo go ka tšea matšatši a 180 . 
Letšatšikgwedi , nako le ka fao maphodisa a paletšwego ke go thuša motšwasehlabelo . 
O ka dira boipelaetšo goba wa tsebiša Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo ka ga mahu ao a tlholegago mafelong ao maphaodisa a lota bagolegwa ka lebaka la ditiro tša maphodisa , tlhorišo goba kgethologanyo go ya ka semorafe . 
Mafelo le Diatrese 
ICD e tlo romela pego le ditigelo go Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba gomme khopi ya Pego ya Tirelo ya Afrika Borwa ya Maphodisa e tlo romelwa go molli . 
Dinyakišišo di ka tšea matšatši a 30 goba go feta , go ya le ka fao molato o lego wo mogolo ka gona . 
Tiragalo ye e tsebega kudu ka gore ke Pelaelo ya maemo a I . 
Efa ICD tshedimošo ye e latelago : 
Dipego ka moka tše di rekotilwego mo dathabeiseng di ka tšea diiri tše 48 . 
Nomoro ya maphodisa ya molato , ge e le gona . 
Tshedimošo ka ga hlatse , ge e le gona 
ICD e tlo romela pego ya taelo ya go tšwelela pele ga kgorotsheko go molli . 
Tlatša Foromo ya go Bega Pelaelo gomme o e romela ka fekse go ofisi ya ICD ya kgauswi . 
ICD e tlo nyakišiša molato ka go etela lefelo la molato gore hwetša bohlatse go tšwa go bja hlatse . 
Leina la seteišene sa maphodisa goba mmasepala woo lephodisa le le belaelwago le šomelago gona . 
Leina le diatrese tša motšwasehlabelo/mmelaedi . 
ICD e tlo romela pego ya go bitšwa Conviction/Acquittal Sanction/Acquittal Report go moipelaetši . 
Tsela ye e latelwago 
﻿Mabaka ao a dirago gore o be le maswanedi : 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Tirelo ga e lefelwe . 
Tsela e latelwago    Tsela e latelwago   
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Setifikeiti sa ngaka sa go netefatša go ba mmeleng le/goba sa botswetši se swanetše go tšweletšwa . 
Go mabaka a go goma tseleng goba bana bao ba belegwago ba hlokofetše tefelo e dirwa paka ya bogolo bja dibeke tše tshela . 
Gopola go abelana ka tshedimošo ye e nepagetšego ya go panka ya go netefatšwa ke panka ya gago . 
Go lebeletšwe matšatši ao a ikgobokeditšego ona , dikholego di ka lefelwa go fihla go bogolo bja matšatši a 121 . 
﻿Phemiti ya go epa diepša e ka fiwa ge fela e le gore : 
lefelo la mmaene ga le fete 1.5m² ka bogolo 
Tona o tlo fana ka phemiti ge e le gore kgopelo ya gago e kgotsofaditše dinyakwa ka moka . 
dimenerale tše di amegago di ka epša gabotse mo lebakeng la mengwaga ye mebedi 
Le ge go le bjalo nako yeo e ka mpshafatšwa makga a mararo gomme lebaka le lengwe le le lengwe le ka se fete ngwaga o tee . 
Tefelo e tlo bewa ke kgoro gomme o ka se e bušetšwe . 
Phemiti ya go epa diepša ke dokumente ye e fiwago ke Kgoro ya Dimenerale le Enetši gomme yona dotukemte ye e go dumelela go thomiša ka mošomo wa go epa diepša . 
O ka no hwetša foromo ye mo atreseng ya inthanete . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Tlatša Foromo ya F : Apply for mining permit ye e hwetšagalago ofising ya Molaodi wa Selete . 
Morago ga gore kgopelo ya gago e dumelelwe , Molaodi wa selete o tlo go laela gore o fane ka lenaneo la gago la taolo ya tikologo , le gore o ikopanye le mong wa naga yeo e amegago le bao ba dulago nageng yeo ka semolao mmogo le ba bangwe bao ba ka bego ba tlo amegaga . 
Molaodi wa Selete o tlo dumelela kgopelo ya gago ge e le gore e kgotsofatša dinyakwa ka moka . 
Molaodi wa Selete o tlo go tsebiša mo matšatšing a 14 ge e le gore kgopelo ya gago e filwe tumelele , se se bolela gore o kgotsofaditše dinyakwa ka moka . 
Romela foromo mmogo le tšhelete ye e beilwego gomme yona tšhelete ye e ka se bušetšwe go mong . 
Kgopelo ya phemiti ya go epa diepša 
Ge e le gore kgopelo ya gago ga ya fiwa tumelele , Molaodi wa Selete o tlo bušetša kgopelo yeo go wena mo matšatšing a 14 . 
Tefelo e fapana go ya ka mohuta wa menerale woo o tlogo epša . 
Ga go na motho yo a dumeletšwego go thomiša ka mošomo wo ge a se a fiwa phemiti yeo . 
Romela bohlatse bja go ngwalwa go hlatsela gore o ikopantše le bao ba amegago ka moka go Molaodi wa Selete mo matšatšing a 30 . 
Dira kgopelo ofising ya Molaodi wa Selete wa Kgoro ya Dimenerale le Enetši mo seleteng seo lefase leo le amegago le lego gona 
ga go na le motho yo mongwe yo a nago le tokelo goba phemiti ya go epa dimenerale gona moo lefelong leo le amegago . 
Tsela e latelwago 
Phemiti ya go epa diepša e šoma mo lebakeng leo le bontšhitšwego mo godimo ga yona , empa nako ya yona e ka se fete mengwaga ye mebedi . 
Maikemišetšo a yona ke go laola go be le taolo ye botse ya tša maphelo le polokego , tikologo le gore mošomo wa go epa dimenerale o dirwe ka tsela ya go bontšha maikarabelo . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tsela e latelwago 
﻿Ge Tona a ka gana go dumelela kgopelo ya gago , o tlo go tsebiša ka lengwalo , mo matšatšing a 30 , a hlaloša mabaka a sephetho seo . 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
Mokgopedi o dirile ditokišetšo tša matlotlo le mabaka a mangwe malebana le leano la bašomi le la leago . 
Tefelo e tlo bewa ke kgoro gomme yona tefelo ga e bušetšwe motho . 
Foromo e swanetše go sepetšwa le tšhelete ye e beilwego ke Molaodi wa Selete gomme yona tšhelete ye e ka se bušetšwe mokgopedi . 
Ge kgopelo ya gago e se e dumelelwe Molaodi wa Selete o tlo go bušetša yona mo matšatšing a 14 . 
Mokgopedi ga a tshele Molao wa Dimerenale le Tlhabollo ya Ditlabelwa tša Petroleamo 
O ka no hwetša foromo ye mo atreseng ya inthanete . 
Tefelo e tlo fapana go ya ka mohuta wa menerale woo o tlogo epšwa . 
Tokelo ya go epa e ka se šome lebaka la mengwaga ye 30 . 
Go dira kgopelo ya tokelo ya go epa diepša 
Dimenerale tše di amegago di ka epša gabotse 
Molaodi wa Selete o tlo re mo matšatšing a 14 morago ga go amogela kgopelo ya gago a go tsebiša ka lengwalo ge e le gore kgopelo yeo e dumeletšwe , se se bolela gore kgopelo ya gago e kgotsofatša dinyakwa ka moka gomme a go laela gore o ikopanye le mong wa naga , badudi , le batho ka moka bao ba amegago . 
Tokelo ya go epa diepša e fiwa ke Mmušo ka tšhomišano le Kgoro ya dimenerale le Enetši yeo e go fago maatla a go epa dimenerale mo lefelong le le itšego . 
Mokgopedi o na le tšhelete le mabokgoni a go tšwela pele ka mošomo wa go epa diepša 
Go ka se be le tšhilafatšo ya tikologo ye e sego ya letelwa ka lebaka la mošomo wo wa go epa 
Tokelo ya go epa e fiwa ge e le gore : 
Ge Molaodi wa Selete a ka dumela kgopelo ya gago , o tlo re mo matšatšing a 14 morago ga go amogela kgopelo , a go tsebiša gore o : 
Iša foromo ka seatla goba ka poso go Molaodi wa Selete seo lefelo la mmaene le lego gona . 
Leano la matlotlo le bontšha gabotse gore le tlo kgona go šoma mo lebakeng leo le beilwego . 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo , eya go Kgoro ya Dimenerale le Enetši 
Dira kgopelo ofising ya Molaodi wa Selete wa Kgoro ya Dimenerale le Enetši mo seleteng seo lefase leo le amegago le lego gona 
Mešomo ya mmaene e sepelelana le Tšhatha ya Mebaene 
Romele leano la taolo ya tikologo gore le lona le dumelelwe 
Tlatša Foromo ya D : Application for a mining rights ye e hwetšagalago ofising ya Molaodi wa Selete . 
Tsebiše le go kopana le batho ka moka bao ba amegago mo matšatšing a 180 morago ga go amogela tsebišo ya Molaodi wa Selete . 
Tsela e latelwago 
﻿setifikeiti sa boingwadišo sa kgwebo . 
Tlatša fomo MTN 1 ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . 
barekiši ba dikoloi go iša koloi mo go swanetšego , goba 
borakontraka ba dikoloi go iša koloi mo go swanetšego 
bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle go iša koloi mo go swanetšego . 
Hlaloša gore ke ka lebaka la eng o nyaka dinomoro tša kgwebo le gore o nyaka dinomoro tše kae tša kgwebo . 
khopi ya pukwana ya gago ya boitsebišo goba lengwalo la boemedi ge e le gore o emela khamphani ya gago 
Tirelo ye e lebane le batšweletši ba dikoloi , bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle , borakontraka ba dikoloi le barekiši ba dikoloi . 
batšweletši ba dikoloi gore ba kgone go iša koloi mo go swanetšego , go rekiša koloi le go yo lokiša koloi 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo . 
Lefa tšhelete ye e beilwego . 
Kgopelo ya phemiti ya kgwebo ya dikoloi le nomoro ya kwebo 
Nomoro ya kgwebo ya dikoloi e dumella batšweletši ba dikoloi , bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle , borakontraka ba dikoloi le barekiši ba dikoloi go otlela koloi ye e sego ya ngwadišwa mo tseleng ya setšhaba . 
Nomoro ya kgwebo ya dikoloi e nyakelwa mabaka a : 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Mafelo le diatrese 
﻿Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 6. 
Ge eba ga o na pukwana ya boitsebišo gomme o pitlaganetšwe ke nako, o ka dira kgopelo ya bobedi bja pasporoto le pukwana ya gago ya boitsebišo ka nako e tee. 
Tefelo 
Godimo 
Application for a South African passport or travel document, BI-73 
R352 
Diforomo tšeo di tlatšwago 
Romela diswantšho tša gago tše pedi tša pasporoto. 
Molao o šomišwago 
E iše go kantoro ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga. 
Mafelo le diatrese 
Godimo 
Tlatša foromo BI-73 gomme o e iše ka bowena kantorong ya kgauswi le wena ya Kgoro ya Merero ya Selegae. 
Godimo 
South African Passports and Travel Documents Act, 1994 
Nako ya tšweletšo ya mošomo 
Godimo 
Gatiša menwana gore e rekotiwe ka gare ga Ngwadišo ya Setšhaba. 
Godimo 
﻿Se ga se akaretše letšatšikgwedi la tiragalo yeo , ka ge e le gore se se ka hlokomologa tsela ya go nyaka tharollo ya bothata . 
Nedlac e swanetše go amogela diforomo matšatši a 14 pele ga ge tiragalo ya go ipelaetša e ka thoma . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
E fa Khansele ya Bosetšhaba ya Tšwetšopele ya Ekonomi le Merero ya Bašomi – e lego mokgahlo wo o filwego maatla a go hlama dipholisi gomme wona o bopša ke baemedi ba mmušo , bašomi le setšhaba – maikarabelo a go kopanya dihlopha gore go kgone go hwetšwa tharolla ya mathata ao a gapeletšago gore go be le tiragalo ya boipelaetšo . 
Tsebišo go Nedlac mabapi le gore mokgahlo wa bašomi goba mokgahlo wo o ukametšego mekgahlo ya bašomi o nyaka go tsenela tiragalo ya boipelaetšo 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Ge maiteko a go rarolla bothata a sa atlege , mokgahlo goba mokgahlo wo o ukamet4ego mekgahlo ya bašomi o swanetše go tsebiša Nedlac lekga la bobedi ka ga maikemišetšo a go tsenela tiragalo ya boipelaetšo . 
Karolo 77 ya Molao wa Merero ya Bašomi wa 1995 , e fa bašomi tokelo ya go tsenela tiragalo ya boipelaetšo go hlohleletša goba go šireletša dikgahlego tša bona tša leago le ekonomi le go ba šireletša kgahlanong le go kobiwa mošomong mmogo le go fiwa kotlo ke bengmošomo . 
Tsebišo ye ya bobedi e swanetše go fihla ofising ya Nedlac matšatši a 14 pele ga ge tiragalo ya boipelaetšo e ka thoma . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Nedlac e swanetše go tsebišwa ka tiragalo ya boipelaetšo ka go tlatša foromo ye . Mo foromong ye go swanetše go hlaloša mabaka le mokgwa wa tiragalo ya boipelaetšo . 
Molao o šomišwago 
Tsebiša Nedlac ka maikemišetšo a mokgahlo a go tsenela tiragalo ya boipelaetša . 
Mongwaledi wa mokgahlo goba wa mokgahlo wo o ukametšego mekgahlo ya bašomi o swanetše go tlatša foromo ya kgopelo . 
Molao o šomišwago 
﻿Maikemišetšo a tirelo ye ke go tsebiša ba taolo ya therafiki gore go bile le diphetogo malebana le mong wa koloi . 
Tsebišo e swanetše go romelwa ofising ye nngwe le ye nngwe ya go ngwadiša dikoloi mo matšing a 21 go tloga mola diphetogo tšeo di bilego gona . 
Tirelo ga e lefelwe . 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo . 
Motho yo koloi e ngwadišitšwego ka yena o swanetše go ikopanya le ofisi ya kgauswi le yena ya therafiki . 
Fomo ya tsebišo ya go fetoša maina a mong wa koloi goba thekišo ya koloi yeo e hwetšagalago ofising ya therafiki . 
Motho yo koloi e ngwadišitšwego ka yena ( gantši dipanka goba diinstitšušene tša matlotlo ) goba mong wa koloi o swanetše go lokolla setifikeiti sa bjale gomme a se fe go motho yoo koloi e tlogo ngwadišwa ka yena . 
﻿Mafelo le diatrese 
Molao wa Phumula meokgo go Dikgobalo le Malwetši a Mošomong , 1993 , o nyaka gore bengmošomo ba bege dikotsi ka moka tšeo di diregago mo mošomong go Sekhwama sa Phumula meokgo . 
Molao o šomišwago 
Kgopelo ya go bega kotsi ya mošomong go Sekhwama sa Phumula meokgo 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Se se tla laolwa ke gore tshedimošo ka moka e tladitšwe ka tshwanelo . 
Ge e le gore mošomi a ka se boele mošomong nako e telele , bengmošomo ba swanetše go hwetša dipego tše di laetšago ge e ba go na le kaonafalo ka seemo sa bolwetši go tšwa ngakeng le go e tliša go Sekhwama sa Phumula meokgo kgwedi e nngwe le e nngwe . 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ga e lefelwe . 
Bengmošomo ba swanetše go tliša pego ya mathomo ya ngaka ka pela morago ga gore ba e hwetše go tšwa go ngaka . 
Ge mošomi a thomiša ka mošomo , mongmošomo o swanetše go romela pego ya go thomiša ka mošomo le lengwalo/pego la ngaka ya mafelelo go Sekhwama sa Phumula meokgo . 
Dikgopelo di ka romelwa go : 
Bengmošomo ba swanetše go romela Karolo A ya foromo ye e tladitšwego go Sekhwama sa Phumula meokgo ka pela ka moo go kgonegago morago ga kotsi . 
Sekhwama sa Phumula meokgo se tla bušetša mongmošomo tšhelete ye e lefilwego . 
Morago ga gore bengmošomo ba amogele karolo ya foromo ye e tladitšwego ke ngaka , ba ka tliša foromo le bona . 
Bengmošomo ga se ba swanela go letela Karolo B ya foromo ye e swanetšego go tlatšwa ke ngaka pele ba tliša kgopelo . 
Bengmošomo ba swanetše go gagola Karolo B ya foromo ya W.Cl.2 le go e iša go ngaka goba sepetlele go tlatšwa ka pela ka moo go kgonegago morago ga kotsi . 
Bengmošomo ba swanetše go tlatša Karolo A ya foromo ya W.Cl.2 . 
Bengmošomo ba swanetše go lefa mošomi phumula meokgo mo nakong ya dikgwedi tša mathomo tše tharo morago ga kotsi . 
Tsela e latelwago 
﻿Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi ke senamelwa , sekepe , meago goba lefelo leo selo goba sedirišwa se tšweletšwago go tšwa go hlapi . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Kgopelo ya tumelelo ya go laola kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi 
Selo seo se ka tšweletšwa ka mokgwa ofe goba ofe , go swana le go sega , go ripaganya , go kgaoganya diripa , go hlwekiša , go beakanya , go apeša le go boloka hlapi . 
Kgwebo e akaretša gape lefelo leo dihlapi di lokelwago ka gare ga ditšhitswana , di pakwago , di omišwago , di tšhelwago letswai , di tšidifatšwago goba di direlwago go rekišwa ka gare goba ka ntle ga Afrika Borwa . 
Go tsenela kgwebo ya go sepediša dihlapi , o swanetše o dire kgopelo ya FPE pele / tokelo ya go thea dihlapi gomme o e hwetše . 
Dira kgopelo ya tokelo ya go thea dihlapi ka taletšo fela yeo e tla phatlalatšwago ka gare ga Kuranta ya Mmušo . 
Go dira kgopelo , hwetša foromo go tšwa go Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti le dikantoro , goba go tšwa go lefelo leo le phatlalatšago diforomo tša kgopelo go ya ka moo le tsebagaditšwego ke DEA&T . 
Tlatša , saena gomme o romele foromo gotee le ditokumente tša thekgo le tefelo yeo e laeditšwego gomme o ka se e bušetšwego morago . 
Ka tlhokomelo bala , kwešiša gomme o netefatše gore o kgotsofatša dinyakwa le mabaka tša kgopelo . 
Go diriša tokelo ya go thea dihlapi goba tokelo ya go laola FPE , tumelelo yeo e lekolwago ngwaga ka ngwaga e swanetšwe e kgopelwe gomme e fiwe ke Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti . Moswari wa tumelelo o swanetše a latele mabaka ao a laeditšwego ka gare ga tumelelo . 
Ge o filwe tokelo ya FPE , o swanetšwe go dira kgopelo ya go laola FPE gomme o kgotsofatše dinyakwa pele o fiwa tumelelo . 
Go hlolega go dira seo go ka hlola gore tumelelo e fegwe goba e fetšišwe le goba tokelo e fetšišwe . 
Tshepedišo ya kelo e tla thomišwa ka morago ga letšatšikgwedi la mafelelo leo le beilwego la dikgopelo gomme dipoelo di tla tsebagatšwa ka kgokagano ke ba DEA&T . 
Kgopelo ya tokelo ya FPE e ka tšea kgwedi e 1 go iša go tše 3 goba go feta go ya ka bontši bja dikgopelo . 
R1 330 le tefelo ya kgopelo e lego R125 – Kgopelo ya tumelelo ya go thea dihlapi : go laola kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi . 
Ditefelo di ya ka tekologape/taetšo ya ngwaga ka ngwaga yeo e dirwago ke Tonakgolo goba mohlankedi wa mmušo yo a laetšwego , gotee le Tonakgolo ya Matlotlo . 
Kgopelo ya tumelelo ya FPE e ka tšea letšatši le 1 goba go feta , go ya ka kgopelo ya maleba . 
Tokollo ya kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi e ka šetšwa ka tlase ga mabaka a a itšego , gape ka kahlolo ya Tonakgolo ya DEA&T . 
Ge tokollo ya FPE e filwe , o swanetše o dire kgopelo ya tumelelo ya go laola kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi . 
R6 000 – Kgopelo ya tokelo ya FPE/go thea dihlapi : go laola kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi . 
﻿Kgetho ye e hwetšagala go motheo wa projeke go baputseletšwa , ka teefatšo , instithušene le diabelo tšeo di amantšwego le diprojeke . 
Be mong wa mathomo wa ntlo . 
Nako ya go sepetša tirelo ye e fapana go ya ka mabaka . 
Ela hloko gore o swanetše o saenele kontraka le mokgatlo wa thekgo woo e lego setho sa molao . 
Kgopelo e sepedišwa ke dikgoro tša dintlo tša profense . 
Mokgatlo wo o fana ka thekgo ya thekniki go netefatša gore ntlo e agwa gabotse . 
Tirelo ga e lefelwe . 
Ga go na foromo ya kgopelo . 
Thušo e akaretša tlhahlo le tšhupetšo go baputseletšwa go ikagela dintlo tša bona . 
Tshepedišo e dumelela baputseletšwa go hlama mokgatlo wa thekgo ya dintlo woo o tla ba neelago thušo ya thulaganyo , thekniki le taolo . 
Ka ge thušo le thekgo mo tshepedišong ye di le bothata , motho yo mongwe le yo mongwe yoo a kgathago tema mo tshepedišong o hloka gore a be le mokgatlo wa thekgo . 
﻿Ga go nako yeo laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
Tlatša diforomo tša kgopelo BI-947 le BI-29 . 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ihlokomelago ka bo bona go ya ka matlotlo . 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo bja gore o na le ditseno tše di laeditšwego tša minimamo wa go lekana R7,5 milione gomme o lefeletše tšhelete yeo e laeditšwego ya R75 000 bjalo ka tefelo go Kgoro ya Merero ya Selegae . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Matlotlo goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
﻿O swanetše go romela Molaodi wa Selete dipoelo tša dikopano tše o bilego le tšona mo matšatšing a 30 . 
Ge Molaodi wa Selete a sa dumelele kgopelo , o swanetše go go tsebiša ka lengwalo mo matšatšing a 14 gomme a go bušetše kgopelo yeo . 
Molao o šomišwago 
Mokgopedi ga a tshele Molao wa Dimerenale le Tlhabollo ya Ditlabelwa tša Petroleamo . 
Leano la matlotlo le bontšha gabotse gore le tlo kgona go šoma mo lebakeng leo le beilwego . 
Ge Molaodi wa Selete a ka dumelela kgopelo ya gago , o tlo go laela gore o fane ka lenaneo la gago la taolo ya tikologo , le gore o ikopanye le mong wa naga yeo e amegago le bao ba dulago nageng yeo ka semolao mmogo le ba bangwe bao ba ka bego ba tlo amegaga . 
Ge dinyakwa tše ka moka di kgotsofaditšwe , Molaodi wa Selete o swanetše go romela kgopelo go Tona gore le yena a e lekole . 
Ga go na le motho yo mongwe yo a nago le tokelo goba phemiti ya go epa dimenerale gona moo lefelong leo le amegago 
Mokgopedi o kgona go kgotsofatša dinyakwa tša Molao wa Maphelo le Polokego ya Meepong 
Tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša e tlo fiwa ge e le gore dinyakwa tše di latelago di kgotsofaditšwe : 
Tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša ke phemiti ye e dumelelago khamphani goba motho go dira dinyakišišo naga malebana le kgonagalo ya go epa dimenerale . 
Ge Molaodi wa Selete a dumelela kgopelo , o swanetše go go tsebiša ka lengwalo mo matšatšing a 14 gore o romele leano la taolo ya tikologo le gore o ikopanye le mong wa naga le badudi ba naga yeo mmogo le ba bangwe bao ba ka bego ba amega . 
Go ka se be le tšhilafatšo ya tikologo ye e sego ya letelwa ka lebaka la mošomo wo o tla bego o dirwa 
Mafelo le diatrese 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo , eya go Kgoro ya Dimenerale le Enetši 
Tlatša Foromo ya B : Kgopelo ya tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša , gomme o romele mmogo le dilo ka moka tše di nyakegago go Molaodi wa Selete wa Kgoro ya Dimenerale le Enetši mo seleteng seo naga ye e amegago e lego gona . 
Romela foromo mmogo le tšhelete ye e beilwego gomme yona tšhelete ye e ka se bušetšwe go mong . 
Tefelo e tla bewa ke Molaodi wa Selete go ya ka mohuta wa menerale woo o nyakago go o epa . 
Mokgopedi o na le tšhelete le mabokgoni a go tšwela pele ka mošomo wa go epa diepša 
Motho mang le mang yo a ratago go dira kgopelo ya mohuta wo o swanetše go romela kgopelo go ofisi ya Molaodi wa Selete moo naga ye e amegago e lego gona . 
Dira kgopelo ofising ya Molaodi wa Selete wa Kgoro ya Dimenerale le Enetši mo seleteng seo lefase leo le amegago le lego gona 
Ge dinyakwa tše ka moka di kgotsofaditšwe , Molaodi wa Selete o tlo romela kgopelo go Tona gore le yena a e lekole . 
Kgopelo ya tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša 
Romela dipoelo tša dikopano tšeo go Molaodi wa Selete mo matšatšing a 30 . 
Tsela e latelwago 
Tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša e šoma lebaka la mengwaga ye mehlano , empa ka morago ga gore nako yeo e fele , mokgopedi a ka dira kgopelo ya gore tumelelo yeo e tsošološwe gore a kgone go tšwela pele go šoma lebaka la go se fete mengwaga ye meraro . 
Tlatša Foromo ya B :  , gomme o romele mmogo le dilo ka moka tše di nyakegago go Molaodi wa Selete wa Kgoro ya Dimenerale le Enetši mo seleteng seo naga ye e amegago e lego gona . 
﻿Banyalani ba swanetše ba be ka godimo ga mengwaga ye 18 . 
Setifikeiti sa lenyalo ka botlalo goba tšweletšogape ya ngwadišo ya maleba goba tšweletšogape ya tokumente efe goba efe ya teko yeo e sepelago le ngwadišo yeo e amegago se a fiwa gammogo le bohlatse bja tshedimošo go tšwa go ngwadišo ya lenyalo . 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga . 
Moo tumelelo e ganetšwagop ke o tee wa batswadi , mohlokomedi wa molao goba mokimišinare wa bobotlana bja bana , ke fela moahlodi wa Kgotlatsheko ya Godimo yoo a ka fanago ka tumelelo . 
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago se fiwa ka bonako . 
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago se fiwa ge eba ga go ditefelo tšeo di lefelwago go fiwa ga setifikeiti seo se laeditšwego sa ngwadišo ya lenyalo . 
Neelano ya go swana le ye e direlwa gape le manyalo a setlwaedi ao a diriwego go tloga ka 1 Desemere 1988 . 
Gore lenyalo la setlwaedi le lemogwe bjalo ka lenyalo leo le lego molaong , lenyalo le la setlwadi le swanetšwe go ba le bile gona pele ga 15 Nofemere 2000 . 
Ge eba motswadi goba mohlokomedi wa molao a ka se kgone go saena , mokimišinare wa bobotlana bja bana a ka kgopelwa gore a saene . 
Netefatša maemo a gago a nyalo ka go inthanete . 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-32 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
Setifikeiti sa lenyalo ka botlalo se tšea dibeke tše 6 go iša go tše 8 . 
Le ge e le gore ga go na kgaoletšwe ya palo ya manyalo a setlwaedi ya gore monyadi a ka a tsenela , ga go lenyalo la setlwaedi le lengwe leo le ka tsenelwago ka ntle le ge taelo ya kgorotsheko yeo e laolago tshepetšo ya ka moso ya thoto ya lenyalo la manyalo a gagwe e hweditšwe . 
Lenyalo le swanetšwe le rerišanwe , le tsenelwe goba le ketekwe go ya ka molao wa setlwaedi . 
Ge eba o tee wa banyalani ke monyadi wa lenyalo la selegae , go ka se dirwe lenyalo la setlwaedi ka nako ya tšwelopele ya lenyalo la selegae . 
Ge eba ga o na batswadi , mohlokomedi wa gago wa molao o swanetše a saene . 
Bobedi bja banyalani ba swanetše ba saenele lenyalo . 
Batswadi ba banyalani bao e lego bana ba swanetše ba saenele lenyalo . 
﻿Ge mokgopedi a ka nyaka gore taba ye e tšwetšwe pele , o swanetše go dira kgopelo ya go thibela go fedišwa ga molato woo . 
Tsela e latelwago 
Efa khopi ya foromo ye go phathi ye nngwe ye e amegago . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Mošomi a ka emelwa ke mohlankedi wa mongmošomo goba moemedi wa mokgahlo wa gago wa bašomi . 
Khopi ya rasiti ya Posong . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Yona tsela ye ga ya hlakahlakana ebile ga e ture gomme ga e gapeletše gore go be le boramolao ka gare . 
Tsela ya tharollo le kahlolo ya mathata ke ya go rarolla mathata a a lebanego le merero ya mošomo mmogo le go kobiwa mošomong ka tsela ye e sego ya tshwanelo gomme tharollo yeo ke ya ka pela . 
Mo kopanong ya go fediša dikgohlano mongmošomo a ka ikemela goba a emelwa ke molaodi goba mošomi yo mongwe goba mokgahlo wa bengmešomo . 
Tsela ya conciliation e fidiša dikgohlano ka pele le gona ka tsela ya go kgotsofatša . 
Efa bohlatse bja gore khopi ya foromo ye e filwe phathi ye nngwe ka go fana ka : 
Go romela dikgohlano go CCMA gore di rarollwe 
Kopano ya ditheeletšo tša go rarolla dikgohlano ke tsela yeo ka yona komišenare a kopanago le diphathi tšeo di amegago dikgohlanong go nyaka mekgwa ya go rarolla dikgohlano ka tumelelano . 
Tlatša foromo ya LRA 7.11 gomme o e romele go komišene ya Commission for Conciliation , Mediation and Arbitration mo profenseng yeo kgohlano e thomilego gona . 
Ge mokgopedi a ka palelwa ke go tsenela kopano ya ditheeletšo ka nako yeo e beiwlego , molato o tlo fedišwa . 
Sephetho sa gore dikgohlano di fedišwe se ka matsogong a diphathi tšeo di amegago . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Khopi ya go bontšha gore foromo e amogetšwe ge e le gore foromo yeo e išitšwe ka seatla . 
Go ka tšea matšatši a 30 . 
Tsela ye e dumelela tharollo le kahlolo ya dikgohlano go phethagatšwa sammaletee , ge go nyakega . 
Setatamente se se saennwego ke motho yo a išitšego foromo ye khopi ya bohlatse bja fekse goba bohlatse bjo bongwe bja go . 
Tsela e latelwago 
﻿Ge mokgopedi a ka nyaka gore taba ye e tšwetšwe pele , o swanetše go dira kgopelo ya go thibela go fedišwa ga molato woo . 
Tsela e latelwago 
Efa khopi ya foromo ye go phathi ye nngwe ye e amegago . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Mošomi a ka emelwa ke mohlankedi wa mongmošomo goba moemedi wa mokgahlo wa gago wa bašomi . 
Khopi ya rasiti ya Posong . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Yona tsela ye ga ya hlakahlakana ebile ga e ture gomme ga e gapeletše gore go be le boramolao ka gare . 
Tsela ya tharollo le kahlolo ya mathata ke ya go rarolla mathata a a lebanego le merero ya mošomo mmogo le go kobiwa mošomong ka tsela ye e sego ya tshwanelo gomme tharollo yeo ke ya ka pela . 
Mo kopanong ya go fediša dikgohlano mongmošomo a ka ikemela goba a emelwa ke molaodi goba mošomi yo mongwe goba mokgahlo wa bengmešomo . 
Tsela ya conciliation e fidiša dikgohlano ka pele le gona ka tsela ya go kgotsofatša . 
Efa bohlatse bja gore khopi ya foromo ye e filwe phathi ye nngwe ka go fana ka : 
Go romela dikgohlano go CCMA gore di rarollwe 
Kopano ya ditheeletšo tša go rarolla dikgohlano ke tsela yeo ka yona komišenare a kopanago le diphathi tšeo di amegago dikgohlanong go nyaka mekgwa ya go rarolla dikgohlano ka tumelelano . 
Tlatša foromo ya LRA 7.11 gomme o e romele go komišene ya Commission for Conciliation , Mediation and Arbitration mo profenseng yeo kgohlano e thomilego gona . 
Ge mokgopedi a ka palelwa ke go tsenela kopano ya ditheeletšo ka nako yeo e beiwlego , molato o tlo fedišwa . 
Sephetho sa gore dikgohlano di fedišwe se ka matsogong a diphathi tšeo di amegago . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Khopi ya go bontšha gore foromo e amogetšwe ge e le gore foromo yeo e išitšwe ka seatla . 
Go ka tšea matšatši a 30 . 
Tsela ye e dumelela tharollo le kahlolo ya dikgohlano go phethagatšwa sammaletee , ge go nyakega . 
Tsela e latelwago 
﻿Laetša lebaka/nako le tikologo yeo o tlilego go rea dihlapi go yona yeo sekepe se tlilego go šomela gona . 
Hwetša foromo ya kgopelo go tšwa go Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba tanelouta tshedimošo go tšwa go http://www.mcm-deat.gov.za . 
Kgopelo ya go ngwadiša/retšisetara sekepe sa go rea dihlapi 
Setifikeiti sa polokego sa Taolo ya Polokego ya Lewatle ya Afrika Borwa . 
Taolo ya Polokego ya Lewatle ya Afrika Borwa le Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti di swanetše go fa tumelelo sekepe sa go rea dihlapi . 
leina la sekepe 
leina le tshedimošo ya mong wa sekepe . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Beakanyetša gore sekepe se tsenele tshepedišo ya go lekolwa ge e ba se loketšwe go sepela ka meetseng ya SAMSA morago ga moo SAMSA e ka ntšha Setifikeiti sa Polokego . 
Setifikeiti se se swanetše go sepela mmogo le kgopelo ya gago ya ngwadišo . 
Sekepe sa go rea dihlapi ke seketswana goba sekepe seo se šomišwago , goba se tlabetšwego go laola , go ikhweletša le go ikhola/iphediša ka methopo ya diphedi tša lewatle , goba go thekga mediro ye e amanago le se . 
Tlatša foromo ka mongwalo wa go balega o šomiša ditlhakakgolo fela le mabaka a go ngwalwa moo go kgonegago . 
maatla le bogolo bja sekepe 
Se se akaretša sekepe sefe le sefe se se imollago goba se thušago dikepe se tee goba go feta go phethagatša modiro ofe goba ofe wo o dumeletšwego wa go amana le go rea dihlapi go akaretša – eupša go sa beelwe mellwane – go beakanya , go abela , go boloka , go tšidifatša , go sepetša , goba go tlabela . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
folaga goba Naa yeo sekepe se ngwadišitšwego ka fase ga yona gabjale 
Tliša kgopelo ya gago le tokelo ya go rea dihlapi goba kontraka ye e tsenetšwego le mong wa sekepe go šomiša sekepe se go bolelwago ka sona ge e le gore ga se wena moswara-tokelo ya go rea dihlapi . 
Tšweletša tshedimošo ye e latelago : 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo e ka tšea matšatši a mararo goba go feta a mošomo , go lebeletšwe gore o dirile kgopelo ka tsela ya maleba . 
Tshenyegelo e fapana go ya ka botelele bja sekepe . 
Ga go sekepe sa go rea dihlapi seo se tla go retšisetarwa/ngwadišwa ka ntle ga go ba le tokelo ya go rea dihlapi le tumelelo ya go kgatha tema mererong wa go rea dihlapi . 
﻿Dira kgopelo ya go Hloma Khansele ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi go Registrar wa Merero ya Bašomi mo go Kgoro ya Bašomi . 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo , eya go Kgoro ya Bašomi . 
Dikhansele tša ditherišano tša merero ya bašomi e šoma ka ditumelelano tše saenetšwego ke bašomi le bengmešomo , di rarolla mathata a merero ya bašomi , di hloma dikema/dikhwama tša go fapana , gape di fa ditswhayatshwayo mabapi le dipholisi le melao ya bašomi . 
Dikhopi tše tharo tša molaotheo wa khansele ya dithereišano tša merero ya bašomi 
Tirelo ye ga e lefelwe 
Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka khansele ya ditherišano tša merero ya bašomi 
Mekgahlo ya bašomi le mekgahlo ya bengmešomo e ka ingwadiša gore e hlome dikhansele tša ditherišano tša merero ya bašomi . 
Tshedimošo efe goba efe ye e ka nyakegago 
Fana ka dilo tše di latelago go Registrar wa Merero ya Bašomi : 
Metsotso ya kopano yeo go yona mekgahlo ya bašomi le bengmešomo ba kwanego go hloma khansele ya dithereišano tša merero ya bašomi 
Mafelo le Diatrese 
Dikhopi tše pedi tša Kgopelo ya Boingwadišetšo bja go Hloma Khansele ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi , Foromo LRA3.3 
Go ka tšea matšatši a 60 gore go phethwe ka kgopelo ya gago . 
Tsela ye e latelwago 
﻿Khopi ye nngwe le ye nngwe ya molaotheo e swanetše go saenwa ke Mongwaledi le Modulasetulo go hlatsela gore dikhopi tšeo ke tša nnete . 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo , eya go Kgoro ya Bašomi . 
Ditrese tša diofisi tša mokgahlo 
Khopi ye nngwe le ye nngwe ya molaotheo e swanetše go saenwa ke Mongwaledi le Modulasetulo go hlatsela gore dikhopi tšeo ke tša nnete . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Mokgahlo wa bašomi ke mokgahlo wo hlohleletšago le go šireletša dikgahlego tša maloko a wona mo mererong ye e lebanego le megolo le mabaka a mošomo , ka go swara ditherišano le bengmošomo . 
Kgopelo ya go ngwadiša mokgahlo wa bašomi le bengmošomo go Kgoro ya Bašomi 
Sepetša kgopelo yeo le dikhopi tše tharo tša molaotheo wa mokgahlo gomme di romelwe go Registrar . 
Tlatša dikhopi tše pedi tša foromo ya kgopelo . 
Tshedimošo ka ga bahlankedi ba mokgahlo , o hlaloše maemo a bona mo mokgahlong 
Mafelo le Diatrese 
Go ka tšea matšatši a 30 go ngwadiša mokgahlo wa bašomi . 
Tsela ye e latelwago 
Application for registration of an employers organisation , Form LRA 6.2 ( Kgopelo ya go ngwadiša mokgahlo wa bengmošomo . 
Application for registration of a trade union , Form LRA 6.1 ( Kgopelo ya go ngwadiša mokgahlo wa bašomi . 
﻿R100 ya ditatamente tša ditšhelete 
Maloko a Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ga a gapeletšege go tšea karolo ye bohlokwa go sepetša kgwebo . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Le ge e le gore Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e nyaka go ba le mohlankedi wa tša ditšhelete , ga go hlokagale go ba le ditatamente tša ditšhelete tšeo di šomilwego ke badipuku . 
Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ke sehlangwa sa kgwebo sa maloko a magareng a le tee le a 10 . 
Kgopelo ya ngwadišo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego 
Mo go bontši bja Dikhoporeišene tšeo di Tswaletšwego , maloko le wona ke balaodi ba kgwebo . 
R50 ya peeletšo ya leina 
Dikabelo tša khoporeišene ga di na mmaraka wa setšhaba . 
Tsela e latelwago 
Molao o šomi šwago 
Tsela e latelwago 
Molao o šomi šwago 
﻿O ka hwetša tšhireletšo ya kekišo ka mono Afrika Borwa ge o le modudi wa Afrika Borwa goba ge e le gore mošomo wa gago o tšweleditšwe ka mono Afrika Borwa . 
Tšhireletšo e ra go thibela ba bangwe go ekiša goba go tšweletša gape mošomo goba ditlabelo mme ba di šomiša ( ntle le tumelelo ya gago ) go tšwetša pele dipoelo tša bona tša ditšhelete . 
Leswao la kemedi ya tšhireletšo ya kekišo leo ga ntši le bonwago ke © . 
Tšhireletšo ya kekišo e dirwa ka go bea mantšu a tšhireletšo ya kekišo goba tšhireletšo ya kekišo e beilwe goba tšhireletšo ya kekišo Smith 2002 ( seo ke tšhireletšo ya kekišo , e latelwa ke leina le ngwaga ) , goba leswao la kemedi ya tšhireletšo ya kekišo , leina le ngwaga ( © Meati 2002) . 
Mo mešomong ye mentši ( ntle le difilimi ) ga go bohlokwa go dira kgopelo tšhireletšo ya kekišo . 
O swanetše go diragatša kakanyo ya gago ya mathomothomo pele , bjalo ka puku , karata , ( CD ) , bokgabo , seswantšho , papadi ya sekirining goba filimi . 
Atrese ya poso : P . 
Ga ntši motho yo a ngwadilego , a gatišitšego , a phatlaladitšego , a diragaditšego , bopilego , a dirilego mošomo wa bokgabo , a dirilego filimi goba a rekotilego mošomo , o namile ke mong wa tšhireletšo ya kekišo ya mošomo woo . 
Ge o se modudi wa Afrika Borwa , o ka hwetša tšhireletšo ya kekišo ge e le gore naga yeo e nngwe ke karolo ya Kwano ya Berne ( Berne Convention) . 
E fela ka nako ye nngwe , ge motho a kgopetšwe mme a lefelwa go dira mošomo wo o itšeng , tšhireletšo ya kekišo ke ya motho yo a mo thwetšego . 
﻿Tlhamo ka lebaka la mošomo 
e swanetše gore di kgone go tšweletšwa ka mokgwa wa intaseteri . e swanetše gore di kgone go tšweletšwa ka mokgwa wa intaseteri . 
Tšhireletšo ya ditlhamo tša kganyogego e fiwa lebakeng la mengwaga ye 15 , mme ditlhamo tša mošomo ke mengwaga ye 10 . 
Tsela e latelwago 
Kgopelo ya go ngwadiša tlhamo 
Tshepetšo ya tshenko ya semmušo e dirwa mo dikgweding tše tshela mme ngwadišo ya tlhamo ga ntši e fiwa mo kgweding ya bošupa . 
e be e botse ka sebopego , mokgwatlhamo goba dikgabišo ; mme 
Dinyakišišo di ka dirwa Kantorong ya Ngwadišo ya Ditlhamo kua Tshwane . 
Motho o swanetše go itirela yona goba e ka dirwa ka lekalatiro , bjalo ka moemedi tšhireletšo ya kekišo . 
Ge o nyaka tshedimoso ka botlalo , e ya go Companies and Intellectual Property Registration Office . 
e swanetše go ba ye mpsha mme e se yeo e tlwaelegilego ; 
e swanetše go ba ye mpsha ya mathomothomo ; 
e be e botse ka sebopego , mokgwatlhamo wo o nyakwago ke mošomo ; mme 
Tlhamo ka gona e akaretša sebopego , tlhamego , tebelelego , mokgwatlhamo , dikgabišo le kakanyopopo ya setšweletšwa goba setlabelo . 
Iša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tokomane ya boitsebišo . 
Ditlhamo tše dingwe di diragatšwa ka lebaka la mošomo wa tšona mme tše dingwe ke dikganyogwa . 
Le ge e le gore ga go a gapeletšega go fetlekolla mathomo a tlhamo goba go netefatša gore tlhamo yeo e swanago ga se ya ka ya ngwadišwa peleng , go bohlokwa go dira bjalo pele ga go kgopela ngwadišo . 
Tlhamo ya kganyogego 
Mafelo le diatrese 
Ga botsebotse tlhamo e hlaloša sebopego le ditho tšeo di gokago mahlo . 
Mohlala , tlhamo ya palamonwana ka kakaretšo di laolwa ke tlhamoditho tša kganyogego . 
Go na le mehuta ye mebedi ya ditlhamo tšeo di ka ngwadišwago , ge e le gore di fihlelela dinyakwa tšeo di hlalošwago ka fase : 
Molao o šomišwago 
﻿Romela setatamente go tšwa go motho yo a bilego le tsebo ya botswadi bja mokgopedi . 
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše 3 go ya go tše 6 . 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-24/15 ya matswalo ao a ngwadišitšwego ka morago ga mengwaga ye 15 . 
Tsela e latelwago 
Ge eba batswadi ga ba gona , afidabiti ya leloko la kgauswi leo le fetago ngwana ka mengwaga ye e ka bago ye 10 , yoo a tsebago dintlha tša matswalo a ngwana e swanetše e netefatše boitšhupo le maemo a ngwana . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Romela netefatšo ya dintlha tša tlhalošo ya ngwana go ya ka moo di lego ka gare ga ngwadišo ya sekolo goba setifikeiti sa sekolo sa mathomo seo se tsenwego ke ngwana , seo se saenilwego ke hlogo ya sekolo . 
Romela khopi yeo e hlatsetšwego ya pukwana ya mma ya boitsebišo ge eba batswadi ga se ba nyalana gomme tate ga a dumele gore ngwana ke wa gagwe . 
Ngwadišo ya matswalo ya ka morago ga nako ke ge matswalo a motho a ngwadišwa ngwaga ka morago ga matswalo . 
Ka tsela ye nngwe , ge eba tate wa madi o dumela gore ngwana ke wa gagwe , dikhopi tše di hlatsetšwego tša dipukwana tša boitsebišo tša batswadi ka bobedi le setifikieiti sa lenyalo la bona di a hlokega goba 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Setifikeiti se swanetše se saenwe ke motho yoo a laolago gomme se swanetše se be le leina la semmušo la instithušene le setempe sa tšatšikgwedi . 
Romela setifikeiti sa ngwana sa kolobetšo , ge eba se filwe mengwageng ye mehlano ya matswalo . 
Netefatšo e swanetšwe e be le nomoro ya hlogo ya sekolo godimo ga hlogwana ya semmušo ya lengwalo yeo e nago le setempe sa sekolo sa tšatšikgwedi . 
Motho yo o tla swanelwa ke gore a felegetše mokgopedi go kantoro efe goba efe ya Merero ya Selegae moo mokgopedi le motho yoo ba tla botšološwago gona ka go kgaogana . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Kgopelo ya ngwadišo ya matswalo ya ka morago ga nako 
Romela setifikeiti go tšwa bookelong goba legae la pelego leo ngwana a belegetšwego go lona . 
Tlatša afidabiti ya boikano ya BI-288 . 
Tsela e latelwago 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-24/1 ya matswalo ao a ngwadišitšwego ka morago ga ngwaga eupša ka tlase ga mengwaga ye 15 . 
﻿Dikoloi tšeo mangwalo a tšona a fegilwego ka lebaka la go se ngwadišwe , go fediša boingwadišo , tše di utswitšwego , goba go agwa leswa goba go fetolwa , goba e swanetše go ngwadišwa leswa . 
Se se ama gape mo o hwetšago koloi e ngwadišwa ka mong wa yona yo moswa goba koloi yeo motho a filwego ke yo a hlokofetšego . 
kgorametša lengwalo la go hlatsela lehu . 
Tsela e latelwago 
Kgopelo ya lengwalo la go fa koloi tumelelo ya go ba tseleng 
Lengwalo la ngwadišo ya koloi le ka dirišwa lebaka la dikgwedi tše12 . 
Lengwalo la go šupa gore koloi e loketše tsela go tšwa lefelong la kgauswi la go dira diteko tša dikoloi 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Kgopelo e phethagatšwa le semetseng . 
Pukwana ya boitsebišo ye e dumelwetšego 
Lengwalo la Afrika Borwa la Maphodisa leo le hlatselago gore koloi 
Hlokomela : Ditefo tšeo di šaletšego morago di swanetše go lefelwa ge lengwalo la koloi la go e fa tumelelo ya go ba tseleng le fetilwe ke nako e bile le sa mpshafatšwa . 
Mafelo le diatrese 
Lefa tšhelete ye e nyakegago ya tekolo ya lengwalo leo . 
Tsela e latelwago 
﻿R350 
Lemoga hle gore ditokomane ka moka di swanetše go tlatšwa ka enke ye ntshontsho yeo e swarelelago go ya go ile . 
Ditokomane ka moka di swanetše go sepetšwa le Memorantamo le Dithoto tša Mokgatlo , tšeo di swanetšego go ba ka sebopego sa puku mme e swanetše go ba le dihlalošo tšeo di netefaditšwego ke Mohlaloši wa Setšhaba wa naga ya botšo letlakaleng le lengwe le le lengwe . 
Tlatša foromo ya kgopelo bjalo ka ge go ngwetšwe ka tlase ga hlogo ya Diforomo tšeo di tlatšwago ka tlase . 
O swanetše go ikopanya le mohlankedi wa molao ka mono Afrika Borwa , ka ge dinyakwa tše dingwe tša Molao wa Dikhamphani di šongwa fela ka maloko a porofešene yeo . 
Kgopelo ya go ngwadiša khamphani ya ka ntle 
Mafelo le diatrese 
Iša dikgatišo tšeo di netefaditšwego tša ditokomane tša boitsebišo goba mangwalo a mosepelo ao a amogelegago a batho ka moka bao amegago ka go khamphani yeo e tlang go ngwadišwa . 
Ka lebaka la bontši ditselatshepetšo tšeo di amegago bjalo ka karolo ya tsela ya kakaretšo ya ngwadišo , go kaone go ka šomiša ditirelo tša baemedi ba molao ba ka mono Afrika Borwa . 
Khamphani ya ka ntle ke khamphani yeo e ngwadišitšwego ka nageng ye šele mme e nyaka go hlama khamphani ka mono Afrika Borwa . 
Ngwadišo e ka tšea matšatši a mahlano . 
Mokgatlo wa ka ntle ga Afrika Borwa wo o kganyogago go dira kgwebo ka mono Afrika Borwa o ka dira kgopelo ya tumelelo bjalo ka khamphani ya ka ntle ga naga . 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
﻿Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona . 
Tlatša fomo ya kgopelo . 
Fana ka khopi ye e sethifailwego ya pukwana ya gago ya boitsebišo le setifikeiti sa boingwadišo bja koloi . 
Dinomoro tšeo di ka se ke tša šomišwa ke motho yo mongwe gape ka ge e le thoto yamong fela . 
Nomoro ya go ikgetha ya boitsebišo e swanetše go sepelelana le dinyakwa tša dinomoro tša tlwaelo tša boitsebišo ( mohlala , e swanetše go ba le leswao la profense yeo koloi yeo e ngwadišitšwego go yona) . 
Batho le mekgahlo ba ka dira kgopelo ya dinomoro tša go ikgetha tša boitsebišo bja dikoloi ge ba nyaka go šomiša maina a bona goba a mekgahlo ya bona bjalo ka dinomoro tša boitsebišo tša koloi tša bona . 
Lefa tšhelete ye e beilwego . 
Dinomoro tšeo tša go ikgetha di tlo tšwelela go no swana le tša tlwaelo . 
﻿Kgopelo ya go ngwadiša khamphani ya poraebete 
CM29 – Ditokomane tšeo di nago le dintlha tša baladibagolwane , bahlankedi 
CM31 – Tumelelo ya go šoma bjalo ka moswaradipuku 
Tsela e latelwago 
Go ya ka Molao wa Dikhamphani khamphani e swanetše go ba le bonnyane motšeakarolo o tee goba ba 50 . 
Batšeakarolo ga ntši ba tšewa bjalo ka balaodibagolwane ba khamphani . 
Dikhamphani tša poraebete tšeo di ngwadišitšwego di fiwa maemo a Bong bjo bo Agetšwego Legora Ltd . 
Peeletšo ya leina la khamphani – Foromo ya CM5 le R50 yeo e tsenywago ka go khoutu ya modiriši 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
CM22 –Tumelelo ya seemo sa ngwadišo le aterese ya poso 
R5 – Letšatši ka letšatši 1 000 dikabelo tšeo di filwego . 
CM47 – Setatamente ka baladibagolwane mabapi le kgotsofatšo le go se kgotsofatše ga tšheletekabelano 
Khamphani ya poraebete ke sehlangwa sa kgwebo sa batšeakarolo mme dikabo tša bona di ka se rekišetšwe setšhaba . 
Go ka tšea matšatši a mahlano go ngwadiša khamphani ya poraebete . 
R50 – Tshwaro ya leina 
Maatlakemedi– Tsebišo ya go diragatša legatong la bakwalakwatši 
Molao wa Dikhamphani 
R60 – Lengwalo la go thoma kgwebo 
R350 – Memorantamo le ditlhalošo 
Lefela tšhelete yeo e beilwego . 
CM46 – Kgopelo ya lengwalo la go thoma kgwebo le R60 yeo e tsenywago ka go khoutu ya modiriši 
Molao o šomi šwago Molao o šomi šwago   
Ngwala memorantamo le ditlhalošo tša mokgatlo 
Tselatshepetšo ya ngwadišo ya khamphani ya setšhaba goba ya poraebete e ama tshepetšo yeo e fahletšwego ka dintlha ka lebaka la mararankodi ao a amegago a tselatshepetšo ya ngwadišo . 
Tsela e latelwago 
﻿Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo 
Romela dikgopelo go : 
Foromo e ka kgopelwa gape go tšwa go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo . 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo e ka tšea matšatši a 30 go ka sepedišwa . 
R4 798 
Ntšha foromo ya kgopelo go tšwa inthaneteng gomme o e tlatše ka botlalo . 
Kgopelo ya ngwadišo bjalo ka lekgotla la tswadišo ya diphoofolo goba tumelelo ya go ngwadiša 
Lekgotla la tswadišo ya diphoofolo goba tumelelo ya go ngwadiša wa ditswadišo tša diphoofolo go ya ka Molao wa Kaonafatšo ya Diphoofolo , 1998 le swanetše le ngwadišwe le Ngwadišo ya Kaonafatšo ya Diphoofolo . 
0001 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
﻿Le ge go tšea dikgwedi tše 18 go ngwadiša leswao la kgwebo , o ka thoma go e šomiša ge o se na go hwetša nomoro ya kgopelo . 
Di tsebagatša boitsebišo ka ponagalo mo lefelong la mmaraka , mme di ka šomišwa go ditšweletšwa bobedi bja tšona le ditirelo . 
Leswao la kgwebo ke leina la leswaosetšweletšwa , moono goba leswaokemedi . 
Leina la leswaosetšweletšwa : Standard Bank 
R266 legorong le lengwe le le lengwe la leswao la kgwebo 
Ge leswao la tšweletšo le ngwadišitšwe , ga go sa na motho yo a ka šomišago leswao le la tšweletšo , goba le lengwe leo le swanago le lona . 
Kgopelo ya go ngwadiša leswao la kgwebo 
Le tsebagatša ditirelo goba dithoto tša motho mme la di farologanya le ditirelo goba dithoto tša yo mongwe . 
Hlokomela kudu gore o se bee dithoto goba ditirelo tša magoro ao a fapanego ka go kgopelo e tee ya leswao la kgwebo . 
Molao o šomišwago 
Leletša lefelo la kgokagano ya badiriši ya Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri ka go . 
Ge e le gore ga go na dikganetšo tšeo di amogelwago , Lengwalo la Ngwadišo ya Leswao la Kgwebo le tla fiwa . 
Karolo ya 74 ya TM1 aterese ya tirelo ke aterese yeo ka go yona o ilego go amogela dikgokagano ka moka go tšwa go kantoro ya Leswao la Kgwebo . 
Sebopego se itšeng : Lebotlolo la 
Lefela tšhelete ya ngwadišo pele , goba ge o iša kgopelo . 
Ge o ka dira bjalo , o tla eletšwa gore o fetole tlhalošodinyakwa gore a akaretše fela dithoto le ditirelo tšeo di welago ka gare ga legoro leo le itšeng . 
Hwetša foromo ya TM1 mme o e tlatše tše tharo . 
Setšhaba se tla fiwa lebaka la dikgwedi tše tharo go tsenya kganetšo . 
Ge go na le kganetšo yeo e amogelwago , Mongwadiši wa Maswao a Kgwebo o tla bitša lekgotla la theeletšo magareng ga mokgopedi le mo/baganetši 
Ge fela kgopelo ya gago e sepelelana le dinyakwa tša semmušo ka moka , o tla fiwa letšatši la kgopelo le nomoro . 
Go ka tšea mengwaga ye mebedi go ka phethagatša ngwadišo ya leswao la kgwebo . 
Mehlala e akaretša : 
Moono : Simpler , Better , Faster 
Ge aterse e fetoga , o swanetše go tsebiša Kgoro ka tshwanelo ka go kgopela phetolo ya aterese ya tirelo ka go foromo ya TM2 . 
Lefela pankeng ka go šomiša khouto ya bašomiši . 
Ikopanye le Companies and Intellectual Property Registration Office . 
Ge leswao la gago la kgwebo le amogelwa ntle le mapheko , o swanetše go kwalakwatša ka go Tšenale ya Tšhireletšo ya Kekišo , yeo e ntšhwago kgwedi ka kgwedi ke Bagatiši ba Mmušo . 
Go na le melato ya tsheko ya maemo a godimo ka mono Afrika Borwa bjalo ka ge MacDonalds e ile ya iša tirelo ya dijo tša ka pele ka mono Afrika Borwa yeo e bego e šomiša leswaokemedi la M . 
R85 go nyaka maswao a kgwebo ao a šetšego a le gona 
Dikgatišo tše pedi ke tšeo di šomišwago ke kantoro mme ya boraro e tla lotwa ke wena bjalo ka bohlatse bja kgopelo . 
Ge se se ka direga , go ka diragatšwa magato a semolao . 
Tlatša legoro ka go karolo ya 51 ya foromo ya TM1 . 
Mafelo le diatrese 
Ngwala fase dithoto ka moka goba ditirelo tšeo ka go tšona o nyakago go šomiša leswao la kgwebo ka go karolo ya 57 ya foromo ya TM1 . 
Go tše dingwe , o tla swanelwa ke go di tsenya ka gare ga kgopelo ye nngwe leswa . 
Ka fao , leina la leswaosetšweletšwa ke lentsu goba mantšu ao a hlakanego . Moono ke lefoko le le kopana goba lefoko mme leswaokemedi ke seswantšho seo se bonagalago goba leswaokemedi . 
Dikgokagano le kantoro tše dingwe ka moka di tla ba le nomoro yeo . 
Tsela e latelwago 
﻿Kgopelo e ka tšea matšatši a 30 go sepedišwa . 
Lebiša ditšheke goba ditefelo tša otara ya poso go : Molaodi-Kakaretšo : Temo . 
Dikgopelo tšeo di sa tlatšwago ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi . 
Foromo e ka kgopelwa gape go tšwa go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo . 
bathwadi ba swanetše ba tšwe pele ka go swara matšhedi . 
Agente ya tumelelo ya thekontle ya materiale wa leabela la diphoofolo e swanetše e ngwadišwe le Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo pele a ka reka diphoofolo goba matereiale wa leabela wa go swana le diempriyo , mae goba matšhedi ka ntle ga naga go tliša ka mo Afrika Borwa . 
Bona gore kgopelo e hlatselwa ke ngaka ya diphoofolo yeo e dumeletšwego go dira seo ke Mmušo wa Afrika Borwa wa Diphoofolo . 
Tefelo ya maleba e swanetše e sepele le kgopelo ye nngwe le ye nngwe . 
Ntšha foromo ya kgopelo go tšwa inthaneteng gomme o e tlatše ka botlalo ka kgatišo . 
﻿Tshepedišo ye e ka tšea matšatši a lesome a mošomo . 
khophi ya mmepe woo o laetšago lefelo ka botlalo la naga yeo e kgopelwago . 
Kgopelo e swanetšwe e romelwe le : 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Romela kgopelo go : Molaodi Mogolo : Maphelo a Diphoofolo , fekese : 329-0499 . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Hlogo ya ditirelo tša diphoofolo mo profenseng o swanetše a hlatsele gore go na le methopo ye e lekanego ya go lekola maemo mo polaseng kgafetšakgafetša , gore mesepelo ka moka ya nare ka gare le ka ntle ga polasa e ka šetšwa le gore go tla kgonega go latela tšeo di sa tlwaelwago ka ntle le tikatiko . 
Nako yeo e tšerwego go dira kgopelo gore e dumelelwe e fapana go ya ka diprofense . 
Tsela e latelwago 
Mang goba mang yo a ratago go rua nare o swanetše a ngwadiše naga pele le Kgoro ya Temo . 
Ge kgopelo e šetše e dumeletšwe , e romelwa go Kgoro ya Temo ya bosetšhaba . 
E ka hwetšagala gape kantororong ya selegae ya diphoofolo ya naga . 
Ntšha foromo ya kgopelo wepsaeteng gomme o e tlatše ka go gatiša . 
Kgopelo ya go ngwadiša naga ya go rua dinare Application for the registration of land for keeping buffalo   
Kgopela ngaka ya diphoofolo ya selegae ya naga go hlahloba naga le magora go netefatša maemo a malwetši a nare . 
Bahlankedi go la kgoro ya bosetšhaba ba fana ka nomoro ya mmušo ya ngwadišo , ba tlatša tshedimošo go ngwadišo ya bosetšhaba ya nare gomme ba gatiša setifikeiti sa ngwadišo sa mong wa naga . 
setifikeiti sa Mmušo seo se nago le dintlha ka moka tšeo di hlokegago seo se filwego ke ditsebi tša polokego ya tlhago 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Tsela e latelwago 
﻿Tshepetšo ya ngwadišo e tla tšea kgwedi e tee . 
lefelo leo go lona go dirišwago meetse ao 
Mediro ya phokotšo ya kelelo ya meela pjalo ya dithokgwa – Pjalo ya dihlare go dira kgwebo , go akaretšwa dithokgwa tša setšhaba go dira kgwebo , yeo e diragetšego pele ga 1972 , e swanetše go ngwadišwa . 
Bašomiši ka moka ba meetse , bao ba sa abelwego meetse go tšwa go moabi wa tirelo , bolaodi bja selegae , lekgotlakhuduthamaga la meetse , lekgotlakhuduthamaga la tša nošetšo , lenaneo la mmušo la meetse goba baabi ba bangwe ba kabo ka bontši , ba swanetše go ngwadiša tšhomišo ya bona ya meetse le Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa . Bašomiši ba , ba swanetše go ba ba šomiša meetse go : 
Tšhomišo ka bolaodi bja selegae le baabi ka bontši ba bangwe ka methopo ya bona ya meetse le mešomo ya tlhwekišo . 
Diforomo tša kgopelo di hwetšagala ka go dikantoro tša retšene etša DWAF . 
Beng ba dithokgwa bao ba nago le diphemiti tšeo di filwego ka tlase ga Molao wa Dithokgwa 1998 ga go hlokagale go ka ngwadiša , ka ge ba tla romelwa ditokomane tša ngwadišo tšeo di tladitšwego , go dira diphetogo mo go nyakegago , ba di saena mme ba di bušetša go kgoro . 
Molao o šomi šwago Molao o šomi šwago   
boikano bja mokgopedi 
Iša diforomo kantorong ya gago ya kgauswi retšene ya le ditokomane tšeo di latelago : 
Tšhomišo ye nngwe ya meetse yeo e swanetšego go ngwadišwa e akaretša : 
Hwetša tšhomišo yeo e lokilego ya meetse . 
Kgopelo ya ngwadišo ya tšhomišo ya meetse 
kgatišo yeo e netefaditšwego ya kwano ya lefelo 
dintlha tša mokgopedi 
Ikopanye le kantoro ya gago ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa . 
Tsela e latelwago 
Mediro yeo e laolwago , bjalo ka go nošetša ka meetse ao a šomilego , phehlo ya maatla ka meetse , phetolo ya lefaufau goba go fa temo maatla . 
phapošo ya dinoka le meela goba diphetogo tša kelelo goba mabopo goba mokgwa wa kelelo ya meetse . 
tšhišomišo ka go diintaseteri 
    nošetša   
boikano bja mong wa lefelo 
Tlatša diforomo tšeo di swanetšego ka thušo ya mohlankedi wa retšene 
kobamelo ya dinyakwa ka moka tša ditirelo tšeo di fapanego tšeo di kgopelwago . 
tšhomišo e fe goba e fe yeo e hlalošwago ka go go ya ka Karolo ya 39 ya Molao wa Meetse wa Bosetšhaba . 
Polokelo – Motho o fe goba o fe goba setho seo se bolokago meetse mo mabakeng a itšeng go tšwa go meetse ao a elago ka godimo , meetse a ka tlase goba kelelo ya mesela yeo e nago le meetse ao a fetago 10 000 khubiki metara goba mo lefelo la meetse leo le lego maemong ao a tletšego a kabelo le fetago heketara ye tee ka moka mo nageng yeo e le go ya , goba e dulwa ke motho yoo goba setho seo se se nago phemiti goba tumelelo . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
tshedimošo ya tefelo 
kelelo ya ditšhila goba meetse ao a gogago tšhila 
dintlha tša mong wa lefelo 
Tsela e latelwago 
Mediro yeo e laolwago , bjalo ka go  ka meetse ao a šomilego , phehlo ya maatla ka meetse , phetolo ya lefaufau goba go fa temo maatla . 
﻿Ke fela khamphani yeo e ngwadišitšwego ya ka nageng , modudi wa RSA goba setho sa molao seo se ngwadišitšwego ka Afrika Borwa bao ba dumeletšwego go ka dira kgopelo ya ngwadišo ya pheko ya temo . 
Mananeo I le II a dirišwa bjalo ka mananeo a tekolo le tšhupaboteng go netefatša gore mokgopedi o fane ka tshedimošo ka moka yeo e nyakegago . 
Dikgopelo tša ditirišo tše mphsa tša mafelelo goba dibopi gantši di phethagatšwa mo dikgweding tše tshela . 
Mo go hlokegago , tshedimošo yeo e kgopetšwego e ka romelwa bjalo ka dikgomaretšwi tša ka thoko tšeo di nomorilwego . 
Mongwadiši : Molao 36 wa 1947 o swanetše a tsebišwe ka go ngwalelwa ka ga maikemišetšo a go dira diteko tšeo di hlokegago tša ngwadišo ya pheko ya temo gore a kgone go hlahloba tiro . 
Tebelelo ya motswako wo moswa wo o dirišwago e ka dirwa go fihla ka ngwaga o tee . 
Pheko ya temo e akaretša dibolayasejedi , dibolayakhunkhwane , dibolayamouta , dibolayasejamerogo , dilaola medišo ya dibjalo , dikomelelo le ditlhabelo tša monawa . 
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi gomme ga go hlakahlakano yeo e tla dumelelwago . 
Ntšha foromo ya kgopelo ka gare ga inthanete gomme o e tlatše ka botlalo . 
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo a mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ba ngwadišo . 
Khamphani ya mošamawatle ga ya dumelelwa go dira kgopelo ya ngwadišo ka Afrika Borwa . 
Dimpshafatšo di ka dirwa go tloga ka 1 Janaware go fihla ka 31 Matšhe . 
Mongwadiši a ka goeletša go hwetša tshedimošo ye nngwe gore a kgone go laetša ge eba pheko e a dumelelwa go ya ka boteng bja kgahlego ya setšhaba , maswanedi goba kgonagalo ya paelotši . 
Dipheko ka moka tša temo tšeo di rekwago ka ntle ga naga , di dirwago , di tšweletšwago goba di rekišwago ka Afrika Borwa di swanetšwe di ngwadišwe le Ngwadišo : Molao 36 wa 1947 . 
﻿Tsenya kgopelo ya nakwana ka go foromo ya maleba – se se ka dirwa ke mokgopedi yo a nago goba a se nago thušo ya moemedi wa molao . 
Hwetša diforomo tšeo di swanetšego tša kgopelo ( ga di lefelwe ) go tšwa go kantoro ya Mongwadiši wa Tokelo ya Kakanyotlhamo . 
Tokelo ya Kakanyotlhamo ya motšwaoswere e tšea dikgwedi tše tharo go e ngwadiša . 
Tšhireletšo e fiwa mo nakong ye e beilwego , ka kakaretšo e ba mengwaga ye 20 . 
Tokelo ya kakanyotlhamo e fana ka tšhireletšo ya tlhamo go mong wa kakanyo . 
Iša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tokomane ya gago ya boitsebišo . 
Atrese ya poso : P . 
Kgopelo ya tokelo ya kakanyotlhamo yeo e feletšego e tšea tekano ya dikgwedi tše tshela go e phethagatša . 
Tsenya kgopelo ya Kwano ya Tšhomammogo ya Tokelo ya Kakanyotlhamo ( Patent Co-operation Treaty ( PCT ) ( ge go nyakega) . 
tšhireletšo ya tokelo ya kakanyotlhamo e hlaloša gore tlhamo e ka se ke ya direlwa thekišo , ya šomišwa , ya abelanwa goba ya rekišwa ntle le tumelelo ya mong . 
Tsenya kgopelo yeo e feletšego – se se swanetše go dirwa ka go šomiša Moemedi wa Tokelo ya Kakanyotlhamo . 
Tlatša diforomo ( enke ye ntsho goba ka go tlanya ) mme o di iše go kantoro ya Ngwadišo ya Dikhamphani le Botsebi . 
﻿Pego ya tlhahlobo e romelwa go Kgoro ya Temo go hwetša tumelelo le tšhišinyo ya PSV gotee le tigelo ya mafelelo 
Ge e dumeletšwe , lefelo le a ngwadišwa gomme setifikeiti sa thomelontle se a fiwa . 
Ikopanye le Ngaka ya diphoofolo ya Profense ya Naga goba le Kgoro ya Temo . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Ikopanye le Ngaka ya diphoofolo ya Profense ya Naga yeo e lego kgauswi le wena go kgopela tlhahlobo ya ngwadišo ya thomelontle . 
Kgopelo ya tumelelo le ngwadišo ya ditlabelo tša thomelontle ya diphoofolo 
Diphoofolo le ditšweletšwa tša diphoofolo di ka romelwa ka ntle ge fela di etšwa mafelong ao a sepelelanago le maemo a boditšhabatšhaba goba peomolo ya naga yeo e tlišago ka gare . 
Ngaka ya diphoofolo ya Profense ya Naga e hlahloba lefelo . 
Mafelo a e ka ba abathoro yeo e dumeletšwego , insemination centre yeo e sego ya nnete , senthara ya kgoboketšo , polasa , lefelo la go bea dijo , fapriki ya go tšweletša dijo , mafelo a go boloka dijo , bj.bj. 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Nako yeo e tšewago gore ngwadišo e phethwe e fapana go ya ka diprofense . 
﻿setifikeiti sa matswalo seo se se felelago go netefatša botswadi , moo go hlokegago 
setifikeiti sa lenyalo 
disetifikeiti tša kalafi tša mokgopedi le maloko ka moka a lapa ao a go felegetšago 
Kgopelo ya tumelelo ya moloko 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo goba bohlatse bja ditokumente tšeo di hlatselago ditsela tša monei tša thekgo goba ditsela tše di kopantšwego tša gago le tša monei tša thekgo . 
O ka kgopelwa go tšweletša e tee goba tše pedi tša ditokumente tše di latelago : 
Dipego tša radiolotši di ka se hlokege go bana ba ka tlase ga mengwaga ye 12 le basadi bao ba le go mmeleng . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
bohlatse bja tswalano ya bogatša ge eba le nyalane , le kgaogane , le hlalane goba o mohlolo/gadi . 
Setifikeiti sa tokollo sa maphodisa ge eba o na le mengwaga ye 21 goba go feta , go ya ka dinaga ka moka tšeo o dutšego go tšona lebaka la ngwaga o tee goba go feta , di swanetšwe di romelwe mo dikgweding tše 12 ge eba ga di gona ka pejana . 
Moagi goba modudi yo bjalo o swanetše a fane ka ditshepišo tšeo di laeditšwego tša matlotlo . 
Dipego tša kalafi le radiolotši go ya ka mokgopedi yo mongwe le yo mongwe . 
Tšweletša bohlatse bja go ba leloko la lapa la moagi goba modudi yoo a neelago . 
Tumelelo ya moloko e fiwa motšwantle yoo e lego leloko la lapa la moagi goba modudi wa Afrika Borwa . 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30 . 
Neo ga ya swanelwa go ba ka tlase ga R5 000 ka kgwedi ka motho lebaka la ketelo . 
visa yeo e lego molaong 
Tumelelo ya moloko e ba molaong maksimamo wa mengwaga ye mebedi . 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tsela e latelwago 
﻿O ka tsošološa laesense ya gago ya go otlela ofising efe le efe ya diteko tša go otlela , eupša o tlo swanela ke go lata karata yeo gona lefelong lona leo ge e šetše e lokile . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Lasesense ya gago ya karatana e šoma lebaka la mengwaga ye mehlano go tloga mola ya fiwago gomme e swanetše go tsošološwa morago ga nako yeo . 
Mafelo le diatrese 
Ge e le gore mahlo a gago ga a sa bona go swana le peleng , laesense ya gago e tlo beelwa mabaka a mafsa . 
O ka tsošološa laesense ya gago nako efe le efe pele nako ya mafelelo e fihla . 
Laesense ya gago e tlo loka mo nakong ya dibeke tše nne go ya go tše tshela . 
pukwana ya boitsebišo , ID ya lebakanyana , laesense ya kgale goba pasporoto ya Afrika-Borwa 
tšhelete ya go dira kgopelo . 
Tlatša fomo DL1 , Kgopelo ya tsošološo ya laesense ya go otlela , ofising ya kgauswi le wena ya tirelo ya pharakano . 
diswantšho tše pedi tša ID tše e sego tša mmala 
Le ge e le gore nako ya mafelelo ya laesense e ngwadilwe mo karataneng ya gago , o tlo romelwa tsebišo ka poso . 
Hlokomela : O ka gapeletšege go ngwala tlhahlobo ya bootledi , eupša o tlo dirwa diteko tša mahlo . 
Tsela e latelwago 
Laesense ye mpsha e tlo šoma lebaka la mengwaga ye mehlano go tloga mola ya fiwago . 
Tsošološo ya laesense ya go otlela 
Tsela e latelwago 
﻿Sebjalo sa go hlwekiša se dirišwa go hlwekiša marapo goba dilo tše dingwe tša go tšwa diphoofolong . 
Tlatša foromo ya kgopelo ka boraro . 
Ditšheke le ditefelo tša ditaetšo tša poso di swanetše di lebišwe go Molaodi-Kakaretšo : Temo . 
Dibjalo ka moka tša go hlwekiša tšeo di dirišwago ka Afrika Borwa di swanetšwe di ngwadišwe le Mongwadiši : Molao 36 wa 1947 . 
Kgopelo ya go mpshafatša boingwadišo bja dibjalo tša go hlwekiša 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Ngwadišo e ka tšea dikgwedi tše tharo . 
Lokela tefelo ya ngwadišo . 
Mosaeno wa mannete o a nyakega godimo ga foromo ye nngwe le ye nngwe ya ka thoko . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo ka ga mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ka moka ba ngwadišo . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
﻿Ntšha foromo ya kgopelo ka go inthanete gomme o e tlatše ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo . 
Motho yo a nago le setifikeiti sa tumelelo ya phoofolo bjalo ka monei wa matšhedi , a ka dira kgopelo go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo go mpshafatša ngwadišo . 
Moo kgopelo e amogelwago mo matšatšing a 90 ka morago ga letšatši la mafelelo la tirišo , go swanetše go lefelwe ditefelo tšeo di laeditšwego tšeo di okeditšwego . 
Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Dikgopelo di swanetše di fihle go Mongwadiši e se go ka morago ga matšatši a 30 pele ga letšatši la mafelelo la tirišo . 
Mpshafatšo ya ngwadišo e ka fiwa mo matšatšing a 30 . 
Lebiša ditšheke le ditefelo tša ditaetšo tša poso go : Molaodi-Kakaretšo : Temo . 
﻿Mpshafatšo e dirwa ge go se no amogelwa tefo . 
bogolo bja mokotlana goba seswaro bo ka se fetošwe ka ntle le tumelelo ya pele ya go ngwalwa go tšwa go Mongwadiši . 
Menontšha ka moka yeo e tlišitšwego ka nageng , e bopilwego , e tšweleditšwego goba e rekišitšwego ka gare ga Afrika Borwa e swanetšwe e ngwadišwe le Mongwadiši wa Molao 36 wa 1947 . 
Kantoro ya Mongwadiši e romela mangwalo ka ngwaga a mpshafatšo gotee le diforomo tša maleba go beng ka moka ba ngwadišo . 
﻿Dintlha tša mokgopedi : 
Dira kgopelo ya mpshafatšo goba phetšišo ya ngwadišo ya pheko ya temo 
letšatši la mafelelo la dimpshafatšo ke 30 June . 
tlatša Foromo B ka boraro gape ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo fela 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Dimpshafatšo di dirwa ka morago ga go amogelwa tefelo . 
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo a mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ba ngwadišo . 
foromo C yeo e tladitšwego ke ya go kaonafatša rekoto ya mongwadiši ya tshedimošo ya dikgokagano , mohlala , aterese , nomoro ya mogala , le motho yo o ka ikgokaganyago le yena . 
romela kgopelo go Mongwadiši : Molao 36 wa 1947 
Dimpshafatšo : 
romela setifikeiti sa setlogo sa ngwadišo 
Tsela e latelwago 
tlatša foromo ya kgopelo ka boraro gape ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo fela 
Molao o šomišwago 
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo a mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ba ngwadišo . 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
﻿Mpshafatšo e dirwa ge go seno amogelwa tefo . 
bogolo bja mokotlana goba seswaro bo ka se fokotšwe ka ntle le tumelelo ya pele yeo e ngwadilwego go tšwa go Mongwadiši . 
Kantoro ya Mongwadiši e romela mangwalo ka ngwaga a mpshafatšo go beng ba ngwadišo gotee le diforomo tša kgopelo . 
Dijo tša polasa tšeo di tlišitšwego ka nageng , di bopilwego , di tšweleditšwego goba di rekišitšwego ka Afrika Borwa di swanetšwe di ngwadišwe le Mongwadiši wa Molao wa 36 wa 1947 . 
﻿Tirelo ye e tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12 . 
Tšweletšwa diswantšho tše pedi tša ID . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Bana le bona bat la tlogela go ba baagi ba Afrika Borwa ka ntle le ge o tee wa batswadi a tšwela pele go ba moagi wa Afrika Borwa . 
Se se ra gore o tla fetšiša go ba moagi wa Afrika Borwa go tlogela ka nako yeo kgopelo ya gago e dumelelwago ka yona . 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dula ka ntle ga naga . 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-246 , BI-529 le BI-9 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
MaAfrika Borwa ao a ikemišeditšego go dira kgopelo ya boagi bja naga ye nngwe yeo e ba ganetšago boagi bja bobedi , ba swanetše ba dire kgopelo ya go tlogela boagi bja bona bja Afrika Borwa . 
﻿Ge motho a nyaka go kgopela leswa krante ye e emišitšwego , o swanetše go bolela gore o gola bokae ge a dira kgopelo gape . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Kgopelo e swanetše go dirwa mo matšatšing a 90 morago ga go emišwa ga krante . 
Se se tlo thuša Kgoro go tšea sephetho sa gore krante e ka fiwa gape goba aowa . 
Mokgopedi o tlo tsebišwa ka sephetho sa kgopelo ya gagwe mo dikgweding tše 3 pele ga letšatši la tekololeswa la kgopelo . 
Molaodipharephare wa Kgoro a ka dumela gore o lefele tšhelete mo lebakeng le le rilego go ya ka mabaka a a beilwego ke motho yoo a nyakago go bušetša tšhelete . 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Go bušetša tšhelete ya tša leago 
Mabaka a magolo a go fediša dikrante : 
Ge go le bjalo , krante e swanetše go phumulwa , ka ge e le gore e tlo tšewa bjalo ka bomenetša . 
Batho bao ba bego ba amogela dikrante tšeo di sego tša ba swanela 
Ge e le gore krante e lefetšwe motho yo a hlokofetšego , tšhelete e tlo tšewa go lefa la gagwe . 
Ge e le gore o amogela krante goba tšhelete ye e sego ya go lebana , o tlo rwala maikarabelo a go e bušetša go mmušo , ntle le ge e le gore Kgoro ya Tlhabollo ya Leago e bona gore o be o sa lemoge gore o be o se wa swanela ke go amogela tšhelete yeo . 
Lehu . 
Ge motho a se gona mo Afrika Borwa mo lebakeng la go feta dikgwedi tše tshela ka go latelana . 
Ge o lemoga gore o amogela krante ye e sego ya go swanela , o swanetše go tsebiša mohlankedi wa Tšhireletšo ya Leago ofising ya kgauswi le wena . 
Tsela e latelwago 
Ge krante e se e kleimiwa mo dikgweding tše tharo tša go latelana . 
Molao o šomišwago 
Kgoro e tlo phumula tšhelete yeo e kolotwago ge e dumela gore o be o sa lemoge gore tšjhelete yeo ga ya go lebana . 
﻿Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . 
O tlo dirwa diteko tša mahlo , gomme menwana ya gago e tlo gatišwa . 
Gore o kgone go fiwa laesense ye nngwe morago ga go timetša ya kgale o tlo swanela go ya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . 
O ka dira le kgopelo ya laesense ya lebakanyana . 
﻿Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Dipego tša kgwedi ka kgwedi tša malwetši a diphoofolo di hlopšha ka go diriša tshedimošo ye . 
Ga gona diforomo tšeo di tlatšwago . 
Dipego tše di a lekolwa gomme tša romelwa go Bolaodi bja Bosetšhaba bja Maphelo a Diphoofolo bjo bo le go ka Pretoria , moo di lokelwago ka gare ga datapeise . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Dipego tše di romelwa naga ka bophara le lefase ka bophara go mekgatlo yeo e nago le kgahlego . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Mang le mang a ka fihlelela kakaretšo ya ditiragalo tše di begilwego tša malwetši a diphoofolo mo Afrika Borwa go wepsaete ya Kgoro ya Temo . 
Tshedimošo e ba gona ka bonako go wepsaete . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Kgopelo ya kakaretšo ya ditiragalo tšeo di begilwego tša malwetši a diphoofolo mo Afrika Borwa 
Kgwedi ye nngwe le ye nngwe , dingaka tša naga tša diphoofolo go la Afrika Borwa ka moka , di romela dipego tša malwetši a diphoofolo go Balaodi bja Profense ba Ditirelo tša Diphoofolo . 
Tshedimošo e ka fihlelelwa go dira kgopelo go Molaodi wo Mogolo : Maphelo a Diphoofolo ge e ba o rata go akaretšwa mo lenaneong la phatlalatšo . 
﻿Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Kopo ya go ba gona go tsheko ya Lekgotla La Go Ntšhiwa ga Baswariwa ka mabaka 
Tirelo ga e lefellwe . 
LeLekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka e tla araba ka go ngwalla go yoo a thomileng molato magareng ga matšatša 14 . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Ke boikarabelo ba yoo a thomago molato go ba yoo a dirilego tiro e mpe go tsebiša MoKomišhinara go ba CSPB mabapi le go fetolwa ga aterese . 
Nako le tulo ya kopano ya Lekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka e swanelegilego le yona e tla bolelwa . 
Yoo a thomago molato go ba yoo a dirilwego tiro e mpe o swanetše a tsebise Lefapha La Tokišo le Lekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa a Mabaka tše swanelegilego ka go ngwala ge ba fišegela go dira go re go be le boemedi go ba gona go tsheko ya Lekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka ga mosenyi . 
Yoo a thomago molato go ba yoo a dirilwego tiro e mpe , byaleka ge go hlalošwa go Karolo ya 299A ya Molao wa Tshepedišo ya Tlolomolao , 1997 , a ka dira go re a emelwe go ba a be gona go tsheko ya Lekgola la Go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka moo motlodi wa molao a lekolwago go re a ntshiwe go ya ka mabaka go ba a bewe ka fase ga hlokomelo ya go tlokiša . 
Ge kgopelo e atlegile , Lekgotla le tla tšebisa yoo a thomilego molato go ba yoo a dirilwego tiro e mpe ka go ngwala , go tsweletswa go re boemedi bo tla dirwa neng le go re bo tla dirwa go mang . 
﻿Diforomo di hwetšagala ofising yeo go ingwadišetšago yo yona . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Se se tlo go kgontšha go tsenela dikgetho seleteng seo o dulago go sona . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
O ka ingwadiša leswa ofising ya Komišene ye e Ikemetšego ya Dikgetho nakong ye e beilwego ke ya go ingwadiša . 
Kgopelo ya go ingwadiša leswa seleteng se seswa sa dikegtho 
Mafelo le diatrese 
O tlo ngwadišwa le semeetseng . 
Tšweletša pukwana ya boitsebišo ye tala ge o fihla ofising ya go ingwadiša . 
Mafelo le diatrese 
﻿Se se diragala go swana le go dikliente ka moka tša ABSA , tša FNB , tša Nedbank , le tša Standard Bank tšeo di šomišago go panka ka inthanete . 
Ga go na nako ye e beilwego malebana le tirelo ye . 
Ge e le gore letšatši la mafelelo la go lefa motšhelo ke letšatši la go khutša la setšhaba goba ke la mafelelong a beke , tefelo yeo e swanetše go dirwa ka letšatši la mafelelo la mošomo pele ga letšatši leo la go khutša la setšhaba goba pele ga mefelelo ao a beke . 
Seo fela se ka nyakegago ke : 
Dikliente tšeo di lefago khaontareng lekaleng lefe goba lefe la ABSA , la FNB , goba la Nedbank di ka se sa swanelwa ke go fa nomoro ya akhaonte ya panka le khoute ya panka ge ba dira ditefelo . 
Ge motho a amogela letseno le le sa gapeletšegego go gogelwa motšhelo wa SITE goba PAYE , o swanetše go lefela motšhelo wa lebakanyana malebana le letseno leo . 
Ge ditefelo di dirwa ka poso , ka panka goba ka ATM , nako ye e lekanego ya go posa goba ya go šoma tefelo ya mohuta woo e swanetše go hlokomelwa . 
2005 – e bontšha ngwaga wa tekolo . 
Molao o šomišwago 
Tefelo ya motšhelo wa lebakanyana – tefelo ya boraro 
Tefelo ya lebaka la boraro e swanetše go thewa godimo ga letseno le le amogetšwego , ka ge maikemišetšo a tefelo ye e le go go kgontšha go lefela tšhelete ye e šalago ge go ntšhwa motšhelo wa mošomi le motšhelo wa lebakanyana wo o šetšego o lefetšwe ngwageng woo le motšhelo ka botlalo wa wona ngwaga woo . 
Tshedimošo ya akhaonto e bopša ke : 
Bala sengwalwa sa go bitšwa IRP 12 Guidelines ge e le gore o nyaka thušo go tlatša foromo ya gago ya IRP 6 . 
nomoro ya motšhelo ya molefi wa motšhelo 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
nomoro ya kliente ya tšhupetšo ya go lefela ya dinomoro tše 19 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Ditefelo tša motšhelo wa lebakanyana di ka dirwa ofising efe goba efe ya lekala la SARS , ka Mošupologo go fihla ka Labohlano , magareng ga 08h00 le 15h30 , go sa akaretšwe matšatši a go khutša a setšhaba . 
Ge ditefelo di dirwa ka elektroniki , go swanetše go hlokomelwa dinako tša kgaotšo tša panka le nako ya go tleleera yeo e ka tšeago magareng ga matšatši a mabedi le a mahlano . 
Dintlha tša tshedimošo tša panka : 
P0003 – e bontšha nako ya tefelo 
Mekgwa ye e latelago ya go lefela SARS e a hwetšagala : 
Mohlala wa nomoro ya motšhelo ke 1234567123P00032005 . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Dintlha tše di bontšhitšwe go letlakala la tefo ka go foromo ya tefelo ya motšhelo ya IRP 6 . 
Lebaka la boraro le emela motšhelo wo o swanetšego go lefelwa mo ngwageng ka moka , ge go ntšhwa 
motšhelo wo mošomi a o lefilego mo ngwageng ka moka 
Molao o šomišwago 
malebana le ngwaga wa tekolo wo o felago ka 28 goba 29 Feberware , dikgwedi tše šupa ka morago ga moo ; 
Motšhelo wa lebakanyana o ikemišeditše go thuša balefi ba motšhelo go kgona go dula ba lefela motšhelo mo labakeng la go ya go ile go ena le go lefela tšhelete ye ntši ka nako e tee mafelelong a ngwaga wa ditšhelete . 
nomoro ya Boitšhupo ya moholegi goba nomoro ya akhaonte yeo e nyalelantšwego le mohuta wo itšego wa motšhelo wo o tlago o lefela . 
tšhelete ye e lefetšwego lebakeng la mathomo le la bobedi . 
Hwetša foromo ye mpsha go SARS goba e nyake mo inthaneteng , o e tlatše gomme o e romele le tefelo ya gago . 
Tefelo ya motšhelo wa lebakanyana e dirwa mo dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela . 
malebana le ngwaga wa tekolo wo o felago ka nako ye nngwe ye e sego 28 goba 29 Feberware , dikgwedi tše tshela ka morago ga moo . 
Balefi ba motšhelo bao ba amogelago letseno la go feta R50 000 goba dikhamphani tša letseno la go lekana R20 000 goba go feta , di a dira tefelo ya boraro ka go ithaopa gore di efoge tswala ye e ka lefišwago . 
Tefelo ya boraro ke ya boithaopo yeo molefi ofe le ofe a ka e dirago . 
Ditefelo tšeo di sa sepelelanego le bobedi nomoro ya tšhupetšo ya tefelo yeo e boletšwego ka godimo le Nomoro ya Boitšhupo ya moholegi di ka se amogelwe . 
Motšhelo wa lebakanyana wo o lefetšwego o tlo fokotšwa go wa mafelelo wa letseno woo motho a swanetšego go o lefela mo ngwageng wo o itšego wa ditšhelete . 
Molefi wa motšhelo ke yena a swanetšego go bona gore ke neng mo a swanetšego go lefela motšhelo wa lebakanyana wa lekga la boraro . 
Maikemišetšo a tefelo ye ke go kgontšha motho go lefela tšhelete ye e šalago ge go ntšhwa motšhelo wa mošomi le motšhelo wa lebakanyana wo o šetšego o lefetšwe ngwageng woo le motšhelo ka botlalo wa wona ngwaga woo 
Ka lebaka la gore foromo ya motšhelo ga ya lebane le motho yo a rilego fela , go bohlokwa gore motho a tlatše tshedimošo ya akhaonto ya gagwe ka tshwanelo mo foromong ye . 
dikrediti tša motšhelo wa dinaga tša ntle tše di ka bego di bile gona mo ngwageng ka moka 
﻿Khopi ya tsebišo ya mpshafatšo 
Laesense yeo e lego gona ya TV 
Diiri tše mmalwa 
Lefela tefelo yeo e nyakegago ya mpshafatšo . 
Kgopelo ya go mpshafatša laesense ya TV 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Bohlatse bja aterese ya bodulo le aterese ya poso , le nomoro ya mogala 
Laesense ya thelebišene e dumelela motho go reka thelebišene le go bogela thelebišene . Laesense e mpshafatšwa ngwaga ka ngwaga . 
Mpshafatša laesense ya gago Kantorong ya kgauswi ya Poso . 
R65 ya laesense ya phokoletšo 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Molao o šomišwago Molao o šomi šwago   
﻿ba ikgokaganya le ba lapa la bona le bagwera - fela ge ba kgopelwa ke mogolegwa ka go ngwala . 
Maafrika Borwa ao a lego mo maemong a ba swanetše go kgopela ba taolo ka bjako go ba dumelela go ikgokaganya le Moemedi wa Afrika Borwa ka nageng yeo . 
Ka fase ga Kwano ya Vienna ya mabapi le Dikamano tša Botseta – melawana ye e dumeletšwego ka kakaretšo ya dinaga ka moka , e re batho bao ba golegilwego ka ntle ga naga ya gabobona ba swanetše go fihlelela moemedi wa botseta bja naga ya gabo bona . 
Molao o šomišwago 
Ka lebaka le , dilo tša go swara le go hlokofatša , go swarwa bjalo ka diphoofolo goba ka tsela ya go ba nyenyefatša goba ka go ba otla di tla begwa gomme tša išwa go ba taolo ya ka nageng yeo . 
Moemedi wa Afrika Borwa o tla fa mogolegwa diforomo tša maleba tša go dira dikgopelo . 
Ka go le lengwe , motho yo mongwe a ka ikgokaganya le Moemedi wa Afrika Borwa ka nageng yeo goba le karolo ya Ditirelo tša Botseta go Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle ka Pretoria , legatong la bona . 
Melawana ya Mang le Mang ya Magareng ya Tshwaro ya Bagolegwa ya Mokgatlo wa Dinagakopano tša Lefase e šomišwa bjalo ka tlhahlo . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle e laola ditshenyegelo tša maleba , go eya ka ditirelo tše di fiwago . 
Gore ba etela dikgolego gakae go laolwa ke molawana wa bjale , lefelo , setšo le melao ya naga yeo e swerego mogolegwa , gammogo le maemo ao a lego gona a tšhireletšo ka moo nageng le ka kgolegong . 
ba dira kgokagano le mogolegwa ka pela ka moo go kgonegago ka morago ga go tiišetša gore motho yoo ke modudi wa Afrika Borwa . 
Tshedimošo e ka akaretša ; dintlha ka ga thušo ya molao le go sekišwa , lenaneo la boramelao , go dula kgolegong pele o ka sekišwa , peili le ditshepedišo tša go aphila gore mogolegwa a kgone go kwešiša ditokelo tša gagwe le ditshepedišo tše di amegago . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Bahlankedi ba ditirelo tša Botseta ba rata go netefatša gore badudi ba Afrika Borwa bao ba golegilwego dinageng tša ka ntle ba swarwa bjalo ka batho ge ba ntše ba golegilwe . 
Badudi ba Afrika Borwa bao ba golegilwego dinageng tša ka ntle 
Ga go Ditumelelano tša Phetišetšo ya Bagolegwa tše di lego gona magareng ga Afrika Borwa le dinaga tše dingwe . 
ba netefatša gore mathata a kalafo a išwa go ba taolo ya kgolego go lekodišišwa . 
Badudi bao ba lego badudi ba dinaga tše pedi ka nageng ye nngwe ya bobedi ba ka se hwetše thušo go tšwa go Baemedi ba Afrika Borwa . 
Se se kgontšha Maafrika Borwa ao a golegilwego , a swerwego goba a rometšwego kgolegong ka fase ga molao wa naga ya ka ntle go kwešiša ditokelo tša bona le ditirelo tše di abjago ke Mmušo wa Afrika Borwa . 
 Molao o šomišwago   
Tšhelete ye e ka se fetišetšwe kgweding ye e latelago . 
Maemo a tirelo a sepedišwa go ya ka molato wa mogolegwa ebile a laolwa ke maemo a ka nageng ye e swerego mogolegwa . 
Athekele ya 36 ya Kwano ya Vienna ya mabapi le Dikamano tša Botseta 
Ge badudi bao ba lego badudi ba dinaga tše pedi ba golegilwe ka nageng ye nngwe , yeo ba sego badudi ba yona , ge ba be ba eta ka phasepote ya naga ya bona ya bobedi , ba swanetše go ikgokaganya le ba ditirelo tša botseta tša naga yeo ba bego ba eta ka phasepote ya yona . 
Bahlankedi ba Botseta ba ka se kgone go aba ditirelo tše di latelago go bagolegwa ba Maafrika Borwa : 
beakanya go lokollwa kgolegong goba go peila 
nyakišiša bosenyi 
dira mošomo wa dietšente tša maeto , tša difofane , tša dipanka goba tša dikhamphani tša go renta difatanaga 
laela ba leloko la kgauswi goba bagwera go fetišetša tšhelete 
thuša semmušo badudi bao ba lego badudi ba dinaga tše pedi ka nageng ya bobedi yeo ba dulago go yona 
lefa peakanyo ya mašaledi a setopo sa modudi wa Afrika Borwa yo a hlokofetšego , go se sepetša , go se boloka goba go se tšhuma . 
go ya mafelong goba dikgolegong tše kotsi 
hwetša goba go fa keletšo ya semolao 
hwetša diphemiti tša madulo , tša mošomo , tša di-visa goba tša mafelo a bodulo 
lefa dipili tša molao , tša kalafo goba tše dingwe 
Ge o golegilwe nageng ya ka ntle , ikgokaganye le Moemedi wa Afrika Borwa wa kgauswiuswi goba le Ditirelo tša Botseta go Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle ka Pretoria . 
hwetša tshwaro ye kaone ka kgolegong go feta yeo e fiwago bagolegwa bao ba dulago ka nageng yeo — ka ntle le ge melawana ya mang le mang ya magareng ya tshwaro ya bagolegwa ya Mokgatlo wa Dinagakopano tša Lefase e sa šomišwe 
ba etela dikgolego . 
 ba aba tshedimošo ka kakaretšo ka ga tshepedišo ya semolao ya naga yeo motho a swerwego ka go yona . 
Mabaka a ka nageng yeo le ona a raloka tema ye itšego . 
hlohleletša goba go tsenatsena ka go ditshepedišo tša kgorotsheko goba ka go ditshepdišo tša molao 
﻿Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Kgopelo ye e ka tšea dibeke tša go fihla go tše tshela . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Tlatša fomo ya kgopelo EFL 1 ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . 
setifikeiti sa boingwadišo bja koloi 
Mafelo le diatrese 
Kariki goba trekere ga e gapeletšege go lefelwa tšhelete ya laesense ge e le gore mong wa yona ke molemi gomme kariki yeo goba trekere yeo e šomišwa fele mešomong ya molemi yoo ya bolemi . 
 Kgopelo ya tlhopho ya go ikgetha ya dikoloi malebana le tefelo ya laesense goba malebana le go se ngwadišwe ga tšona   
Kgopelo ya tlhopho ya go ikgetha ya dikoloi e dumellwa mehuteng ye e itšego ya dikoloi tšeo di šomišetšwago mabaka a a itšego gomme di sa sepele gantši mo ditseleng tša setšhaba . 
Go tlo ba bjalo le go dikoloi tše di fetošitšwego sebopego gore di šomišetšwe diphadišano tša mabelo le/goba dipontšhong . 
lengwalo la tumello go tšwa South African Bureau of Standards 
﻿Laesense e mpshafatšwa ngwaga ka ngwaga . 
Ge o nyaka tshedimoso ka botlalo , eya go ba TV Licence 
Magae a hloka fela laesense e fee ya dithelebišene ka moka tšeo ba nago le tšona ka ntlong . 
Motho yo mongwe le yo mongwe yo a amogelago thušo ya leago – botšofadi , bogole goba thušo ya batho bao ba phonyogilego ntwa – go tšwa go Kgoro ya Tšwetšopele ya Leago 
Mekgatlo e hloka laesense ya TV go thelebišene ye nngwe le ye nngwe yeo ba nago le yona . 
Batho ba ba latelago ba dumeletšwe go ka hwetša laesense ya phokoletšo : 
Morekiši o swanetše a tsebiše bareki bao ba ratago go reka eupša ba se nago dilaesense gore ba ka se reke TV pele ba ka tšweletša bohlatse bja laesense ya thelebišene . 
Tsela ye e latelwago 
Kgopelo ya laesense ya thelebišene 
Dira kgopelo Kantorong ya kgauswi ya Poso goba go morekiši yo a dumeletšwego go fana ka dilaesense tša TV . 
Bareki bao ba ratago go reka ba ka dira kgopelo ya laesense Kantorong ya kgauswi ya Poso goba ba kgopela morekiši go reka laesense ya TV legatong la bona . 
Tefelo ya laesense ya phokoletšo ke R65 ka ngwaga . 
Laesense ya thelebišene e dumelela motho go reka thelebišene le go bogela thelebišene . 
Ge o reka laesense ya TV la mathomo , o swanetše o lefele tefelo ya ngwaga ka botlalo ya R225 . 
E ka tšea diiri tše mmalwa . 
Mafelo le diaterese 
R65 ya laesense ya phokoletšo 
Bohlatse bja aterese ya bodulo le aterese ya poso , le nomoro ya mogala 
Motho yo mongwe le yo mongwe yo a nago le mengwaga ye 70 goba go feta gomme a sa dule le batho bao ba kgonago ka ekonomi 
﻿Lefa tšhelete ye e beilwego . 
Molao o šomišwago    Molao o šomišwago   
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona . 
Tlatša fomo ya kgopelo TSP1 : Kgopelo ya phemiti ya lebakanyana ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . 
Kgopelo ya phemiti ya lebakanyana ya koloi 
Mafelo le diatrese 
Fana ka khopi ya pukwana ya gago ya boitsebišo . 
Ge o na le koloi ye e sa kago ya ngwadišwa le go fiwa laesense gomme o nyaka go otlela koloi yeo mo tseleng ya setšhaba gore o ye go o ngwadiša le go hwetša laesense ya koloi yeo , go iša koloi lefelong la go rekiša dikoloi , go dira diteko ka koloi yeo , go iša koloi yeo go yo lokišwa goba go boa moo , go fihlella molekodi wa dikoloi , goba go tšea koloi , o swanetše go hwetša phemiti ya lebakanyana ya koloi yeo . 
﻿Ge e le gore ye nngwe ya dilo tše di boletšwego peleng ga e kgone go phethagatšwa , tše dingwe tše di šetšego di tlo tšwela pele go phethagatšwa . 
Diteng ka moka , tshedimošo le maswao a kgwebo , go akaretšwa le mananeo a khomphutha , theknolotši , didathabeise , sengwalwa , maswao , diaekhone , tshedimošo ya praebete , ditlhamego , lenaneo , kgatišo , setšweletšwa , goba kgopolo ye e hlalošitšwego mo websaeteng ye e ka laolwa ke ditokelo tše dingwe , tšeo e lego thoto goba laesense ya GCIS , goba mokgahlo wa semmušo , gomme ka fao di šireleditšwe ke molao wa Afrika Borwa le ditumelelano tša boditšhabatšhaba . 
Ge modiriši a kgetha to ingwadiša mo websaeteng malebana le tiragalo ya GCIS , GCIS e tlo šomiša tshedimošo yeo go araba modiriši . 
Tshedimošo ya mong e šomišwa mabakeng a a rilego fela , mohlala ge modiriši a ingwadišetša go šomiša websaete go dira kgopelo ya tshedimošo go GCIS . 
Re dumelela makala a mangwe go fihlelala tshedimošo ye e lego mo matlakaleng a websaete ye . 
Ge e le gore modiriši ga a nyake go tlangwa ke mabaka ao , modiriši yoo ga a swanela go bala websaete , a e šomiša goba a gatiša tshedimošo ya yona websaete ye . 
GCIS e ka šomiša didirišwa tšeo nako le nako go lekola tshedimošo le go bontšha magorwana a badiriši ka dilwana tša go swana le atrese ya IP , domaine , mohuta wa browser type le matlakala ao a etetšwego . 
Ge motho a ka romela goba a leka go romela khouto , ntle le tumelelo , mo websaeteng ye goba a leka go fihlelela letlakala le le rilego mo websaeteng ye ntle le tumelelo , motho yoo o tlo pharwa ka molato wa bosenyi , gape , ge GCIS goba lekala la mmušo le ka ba kotsing goba la lahlegelwa , go tlo bulwa molato wa tshenyo . 
Ka tsela yeo badiriši ba tlo kgona go fihlelela direkoto tša bona , ba phošolla tshedimošo ya bona goba ba ingwadišolla nako efe le efe . 
Ga gwa dumelelwa gore motho , kgwebo , goba mokgahlo go leka go fihlelela , ntle le tumelelo , letlakala le le rilego mo websaetengye , goba go romela goba go leka go romela khouto ya go senya websaete ye . 
Badiriši ba hlohleletšwa go bega diphošo , go se šome gabotse goba materiale wa polelo ye mpe ka go latela linki ya feedback . 
Modiriši a ka etela websaete ye ntle le fana ka tshedimošo ya gagwe . 
Ge motho a sa hwetše phetolo mo nakong ye e rilego , motho yoo o swanetše go šala taba ye morago le GCIS . 
Modiriši o tlo rwala maikarabelo ka moka ge go ka ba le kotsi yeo e hlolwago ke tšhomišo ya websaete ye . 
Molaetša wo mongwe le wo mongwe wa elektroniki woo motho a o romelago GCIS o tlo tšewa bjalo ka woo o amogetšwego ke GCIS ge fela go filwe tsebišo ya go ngwalwa gore molaetša o amogetšwe . 
Ditokelo ka moka tša Government Communications and Information System ( GCIS ) goba tša mokgahlo woo e lego gore diteng tša websaete ye ke tša wona di lotilwe . 
Modiriši a ka phaela dikhukisi ka thoko ka ge e le gore bontši bja dibrowsers bo dumelela batho go phaela dikhukisi ka thoko . 
Mang le mang yo a balago websaete ye ( modiriši ) o tlangwa ebile o laolwa ke mabaka ao a beilwego mo tsebišong ye ya semolao . 
Modiriši a ka re nako efe le efe a kgopela GCIS gore e se hlwe e romela tshedimošo yeo go yena modiriši ka go šomiša linki ya feedback goba linki ya unsubscribe . 
Mo mabakeng a mangwe badiriši ba ka paledišwa go fihlelela dikarolo tše dingwe tša websaete ye ge e le gore dibrowsers tša bona di dirilwe gore di phaele dikhukisi ka thoko . 
Bašomedi bao ba šomago ka tshedimošo ya sephiri yeo e romelwago ba swanetše go kgonthiša gore tshedimošo yeo e dula e le ya sephiri . 
GCIS e tlo kgonthiša gore mediro efe goba efe ya kwalakwatšo e sepelelana le molao le gore e tsenywa tirišong ka mekgwana ya go kgontšha go hwetša tumelelo pele go ka romelwa e-meile ya modiriši ye e nago le tshedimošo ya malebana le ditirelo tša GCIS . 
Lemoga gore websaete ye e ka ba e na le dilinki tša diwebsaete tše dingwe tšeo di sa laolwego ke setatamente se sa sephiri . 
Gape , molaodi wa websaete , moo go nyakegago , a ka šomiša tshedimošo ya modiriši malebana le mediro ye e rilego ya go fapana . 
Dikhukisi le diweb beacons ga di kgoboketše tshedimošo ya mong ye bjalo ka leina le atrese ya e-meile ya modiriši . 
GCIS ga ya rwala maikarabelo a diteng , tšhomišo goba go hloka bokgoni bja go šomišwa goba go fihlelelwa ga diwebsaete goba dilinki tše di hwetšwago websaeteng . 
GCIS goba baabi ba yona ba ditirelo ba ka šomiša dikhukisi go kgoboketša tshedimošo . 
Badiriši ba ka bala , gatiša tshedimoš , ba ba ba phatlalatša diteng tša websaete ye goba karolo ya tšona ge e le gore ba dira seo e se ka maikemišetšo a go dira kgwebo ka yona tshedimošo yeo . 
Le ge go le bjalo , modiriši o šomiša websaete ka go dumelelana le seo diteng tša setatamente sa malebana le sephiri se bolelago . 
Ge modiriši a ka ba le potšišo ye a nyakago go e botšiša ge a le gare a šomiša websaete , a ka latela linki ya feedback . 
Ge modiriši a nyaka tshedimošo go tšwa go GCIS malebana le ditirelo tša yona goba diteng tša websaete ye , a ka šomiša linki ya feedback . 
Mo mabakeng a ka moka GCIS e tlo šomana le dikgopelo tšeo ka moka go ya ka dinyakwa tša semolao . 
Moo go swanetšego , tshedimošo ya mong e ka fiwa mekgahlo ya phethagatšo ya molao , goba makala a mangwe a mmušo , goba mekgahlo ye mengwe moo go nyakegago gore go phethagatšwe mešomo ya semolao bjalo ka ge go laeditšwe ka mo godimo . 
Tshedimošo e begelwa molaodi wa websaete yoo a šomišago tshedimošo yeo go sekaseka palo ya badiriši mafelong a go fapana mo websaeteng le go kgonthiša gore websaete ye e šoma bjalo ka mothopo wo bohlokwa wa tshedimošo . 
Go ya ka karolo 43(5 ) le karolo 43(6 ) tša Electronic Communications and Transactions Act 25 of 2002 ( Molao wa Tlhaeletšano ya Elektroniki ) , GCIS e ka se rwale maikarabelo a tshenyo , tahlegelo ya mohuta ofe le ofe ye e bago gona nakong ya tšhomišo goba go se kgone go šomiša websaete ye goba ditirelo goba diteng tše di filwego gona mo websaeteng ye . 
Badiriši ba ba sa kgonego go fihlelela direkoto tša bona , goba bao ba nyakago go kgopela khopi ya tshedimošo ya bona ba swanetše go ikopanya le molaodi wa websaete ka go šomiša linki ya feedback . 
Tshedimošo ya mong e šomišwa mabakeng a a rilego fela , mohlala ge modiriši a ingwadišetša go šomiša websaete go dira kgopelo ya tshedimošo go GCIS . 
GCIS goba mokgahlo wa semmušo woo tshedimošo ye e lego mo websaeteng ye e lego ya wona , goba bašomedi ba GCIS goba wona mokgahlo woo , ba ka sebonwe molato malebana le tahlegelo ye e ka bago gona , e ka nakong ya gophethagatša mošomo , molao ( go akaretšwa , ntle le magomo , bošaedi ) , goba ka tsela ye nngwe , ya malebana le go šomiša dotumente goba tshedimošo ye . 
GCIS e ka fana ka dilinki tša diwebsaete tše dingwe fela ge go na le mohola wa go dira seo gomme go akaretšwa ga linki ga go bolele gore GCIS e saenetše diwebsaete tšeo . 
Diteng tša Karolo 2 ya Kgaolo III ya Electronic Communications and Transactions Act 25 of 2002 ( Molao wa Tlhaeletšano ya Elektroniki ) ga di tlo akaretšwa melaetšang ya elektroniki yeo modiriši a e romelago GCIS ka websaete ye . 
Dilinki tše dingwe di go iša go ditlabelwa tšeo di laolwago ke makala a mangwe ao a sa laolwego ke GCIS . 
GCIS e na le maemo ao e a šomiša a theknolotši le tšhireletšo go šireletša tshedimošo ka moka yeo e fiwago ke badiriši gore go se be le tahlegelo , tšhomišompe , diphetogo goba tshenyo . 
Ge le lengwe la mabaka a a tšhomišo ya websaete ye le ka se phethagatšwe , lona lebaka leo le tla thatafatšwa go tšwa go mabaka a mangwe a tšhomišo ao a šetšego . 
Tshedimošo ya mong e ka phatlalatšwa maemong a boditšhatšhaba ke GCIS goba mekgahlo ye mengwe malebana le mešomo ye e boletšwego ka godimo . 
Tshedimošo , dikgopolo tše di tšweleditšwego mo websaeteng ye ga se tša swanela go bonwa bjalo ka dikeletšo tša seprofešenale goba kgopolo ya semmušo ya GCIS goba mokgahlo wa semmušo woo tshedimošo le dikgopolo tše di lego websaeteng ye e lego tša wona . 
Go tlo tšewa magato ka moka go šireletša tshedimošo ya modiriši . 
GCIS e ka šomiša dikhukisi ( difaele tše nnyane tša ditlhaka tšeo di bolokilwego ka gare ga browser ya modiriši ) goba diweb beacons ( diswantšho tša elektroniki tšeo di kgontšhago websaete ye go bala badiriši bao ba etetšego letlakala le le rilego le go sekaseka dikhukisi tše di rilego ) go kgonthiša gore websaete e laolwa gabotse le go kgontšha gore websaete e kaonafatšwe . 
Ka go fa GCIS tshedimošo ka go šomiša websaete ye , modiriši o dumelelana le diphetišetšo tšeo . 
Ke maikarabelo a modiriši go kgonthiša pele a bala websaete ye gore naa websaete e tla kgona go mo fa tshedimošo ka moka yeo a e nyakago le gore websaete e sepelelana le lenaneo la khomphutha leo a le šomišago . 
Pholisi ye ke ya bašomedi ka moka ba GCIS goba mekgahlo ya setšhaba yeo e ka amogelago tshedimošo yeo go tšwa go GCIS . 
GCIS e rata go gatelela gore ga ya rwala maikarabelo ka moka a malebana le diwaranti , go akaretšwa le , ntle le magomo , diwaranti tša dithekišo , thaetlele , go lokela maikemišetšo a a rilego , go se tshele molao , nyalelano , tšhireletšego , le nepagalo gomme ga e itlame gore diteng tša websaete ye di hlamilwe gore di kgotsofatše dinyakwa tša modiriši yo a rilego . 
Ngwalollo goba kgatišo ya diteng goba karolo ya tšona ka maikemišetšo a go gweba e swanetše go akaretša tsebišo ye ka botlalo : © GCIS2004 : DITOKELO KA MOKA DI LOTILWE . 
Ga go na motho , kgwebo goba mokgahlo wo o dumeletšwego go freima letlakala le lengwe mo websaeteng ye ntle le go hwetša tumelelo ya GCIS . 
Badiriši ba hlohleletšwa go nyaka keletšo ya seprofešenale pele ba ka tšea kgato ye e rilego malebana le tshedimošo le dikgopolo tše di tšweleditšwego mo websaeteng ye . 
Setatamente sa malebana le sephiri se lebane le GCIS le mokgahlo wo mongwe wa semmušo , woo o laolago , kgonthišago goba o šomišago tshedimošo yeo e kgoboketšwago mo websaeteng ye . 
1 . 1 . 1 . 
Ge GCIS e ka palelwa ke go phethagatša ye nngwe ya ditokelo goba molao wa go nyalana le mabaka a , ga go ka moo GCIS e ka bonwago e fedišitše tokelo goba molao woo . 
3 . 3 . 3 . 3 . 3 . 3 . 3 . 
4 . 4 . 4 . 
5 . 5 . 5 . 
Se se ka se akaretše go fetišetšwa dinageng tše dingwe ntle le melao ya tšhireletšo ya tshedimošo ye e swanago le yeo e lego gona nageng yeo modiriši a dulago go yona . 
GCIS ga e rate go itlama goba ya fana ka waranti malebana le nepagalo ya ditlabelwa tšeo . 
Badiriši ba ba ratago go šomiša diteng tša websaete ka maikemišetšo a go gweba ba ka dira bjalo morago ga go hwetša tumelelo ya Molaodi wa Websaete mo nomorong ye ya mogala +27 12 314 2140 goba emeileng ye electronic@gcis.gov.za . 
Modiriši o gapeletšega go dula a bala mabaka a a tšhomišo mo websaeteng ye go bona ge e le gore go na le diphtogo . 
Diphetogo go mabaka a tšhomišo di tlo thoma go tsenywa tirišong ka morago ga go phatlalatša tšona diphetogo tšeo mo websaeteng ye . 
Diwebsaete tšeo di linkilwego ga di laolwe ke GCIS . 
﻿Tefelo e ka dirwa ka mokgwa wa seelektroniki goba khaonthareng , eupša go bohlokwa gore nomoro ya lenanetheko e gopolwe gore o tle o kgone go bapetša tefelo le lenanetheko leo le filwego . 
Ge eba ngongorego ga se ya lokafatšwa , tefelo ya teko ya peu yeo e dumeletšwego ke Matlotlo e swanetšwe e lefelwe gomme lenanetheko le fiwe . 
O ka bega dingongorego goba dingangišano tše dingwe tša teko ya peu tšeo di amanago le khwalithi ya peu , eupša o swanetše o ikopanye pele le OSTS go lekola ge eba bokgoni bjo bo nyakegago ka go mohuta wa teko le/goba mohuta wa peu bo gona . 
Khoutu ya Lekala : 01-08-45 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tirelo ye e fiwa motho ofe goba ofe , mokgatlo , insthitšhute , khamphani goba molemi . 
Ga go tshedimošo ya maemo a tirelo yeo e ka fiwago . 
Le ge go le bjalo , ge e se ya lokafatšwa , tefelo ye e latelago ye e dumeletšwego ya teko ya peu e a lefelwa lebakeng le lengwe le le lengwe : 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Bogolo bja ngangišano goba ngongorego , ke gore , nomoro ya dišupo , mehuta ya dipuno le mehuta ya diteko tšeo di swanetšwego di dirwe , bo tla ama nako yeo e tšewago go dira nyakišišo . 
Nomoro ya akhaonte : 011244887 
Teko ya peu meholeng ya ngongorego le ngangišano 
Panka : Standard Bank 
Tirelo ye ga e lefelwe ge eba ngongorego e lokafaditšwe . 
Ke fela ka morago ga tefelo ya lenanetheko moo dipoelo tša nyakišišo yeo e sa lokafatšwago di tla bago gona . 
Dintlha tša panka di ka tsela ye e latelago : 
OSTS e šetša pele diteko tša dišupo tša peu meholeng ya ngongorego goba ngangišano . 
Leina la lekala : Arcadia 
Mafelo le diatrese 
Leina la akhaonte : NDA : Seed Testing Services . 
Seteišene sa Mmušo sa Teko ya Peu se nyakišiša dingangišano le dingongorego ka ga dineo tšeo di amanago le peu go ya ka Plant Improvement Act , 1976 . 
Ge ngongorego e lokafaditšwe , se se ra gore ge khwalithi e sa sepelelane le dineo tša Plant Improvement Act , 1976 , ga go na tefelo . 
O ka ntšha sešupo ka bowena , eupša go kaonetšwa gore teko ya semmušo e dirwe ke moodithara wa kantoro ya selete ya Bolaodi bja SAAFQIS . 
Akaretša le dintlha tša diteko tšeo di dirilwego ke dikgonagatši tše dingwe tša teko ya peu . 
Ge eba o nyaka go bega ngongorego goba ngangišano mabapi le khwalithi ya peu , romela lengwalo le dišupo tša peu gomme o laetše gabotse tshedimošo ka moka yeo e amanago le ngongorego goba ngangišano . 
Romela dišupo go dirwa diteko . 
﻿Bafetleki ka moka bao ba sa tšwelelago ba swanetše ba ngwadiše bjalo ka bafetleki bao ba hlahlwago ba dipeu . 
Tlhahlo ka ga mekgwa le dithekniki tša phetleko ya Dipeu 
Thutotšhomo ya mafelelo ya TZ e dirilwe ka 2004 . 
Ke fela batšeakarolo ba 20 bao ba ka amogelwago go thutotšhomo ya TZ . 
Batšeakarolo ba amogelwa go ya ka nomoro yeo e ka kgonago go hwetša sekgoba . 
Hlogo ya thuto le nomoro ya matšatši a thutotšhomo a fapana ngwaga ka ngwaga go ya ka mathata a bjalo ao a bonwego ka teko ya dipeu le mafelo a mangwe a peo ya maemo ao a hlokegago gore a šetšwe . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Nomoro ya batšeakarolo ba thutotšhomo e tla laolwa ke hlogo ya thuto . 
Le ge go le bjalo , ka mabaka a sekgoba seo se hlaelelago lefelong la tlhahlo , tokišetšo ya mošomo wa tirišo , bj.bj. , go ka amogelwa fela nomoro ya batho ba se ba kae . 
Thutotšhomo ya ngwaga ya go hlatloša peo ya maemo a teko ya dipeu e dirwa ka Nofemere ngwaga wo mongwe le wo mongwe . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
OSTS e leka go amogela bakgopedi ka moka bao ba dirago kgopelo ya thuto goba thutotšhomo . 
Tefo ye nnyane ya teye , dijo tša mosegale le dimanyuale e a lefelwa gomme e ka fapana go ya ka maemo a thutotšhomo , se se ra gore , nomoro ya matšatsi , dimanyuale tše di filwego , bj.bj 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Bakgopedi ba tsebišwa ka fekese ka morago ge e ba ba na le sebaka sa go tšea karolo . 
Lengwalo la go tsenela thuto le fiwa go bobedi bja thuto ya tirišo ya taetšo ya mekgwa le dithekniki tša phetleko ya dipeu le thutotšhomo . 
Thutotšhomo ya Tetrazolium e fiwa ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa boraro . 
Go dumelelwa fela batšeakarolo ba 20 mo thutong ya taetšo ya tirišo ya mekgwa le dithekniki tša phetleko ya dipeu . 
Foromo ye le yona e romelwa le morwalana woo o romelwago ngwaga ka ngwaga . 
Ngwadišo ya pele e dirwa ka go diriša foromo yeo e romelwago mathomong a ngwaga wo mongwe le wo mongwe . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Lengwalo le le na le dintlha ka boripana tša diteng tša thuto goba thutotšhomo . 
Bakgopedi ba ba swanelwa ke go netefatša gore ba tla kgona go tsenela thuto . 
Go tla šetšwa pele bafetleki ba dipeu go fiwa sebaka go dilaborothori tša teko ya dipeu , gape le bafetleki bao ba sa tšwelelago ba dipeu . 
Batho bao ba tšwago Mekgatlong yeo e se go ya Mmušo , Setšhaba sa Afrika Borwa sa Tšwetšopele le MaAfrika ka moka ba ka tsenela dithuto tše . 
Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu se fana ka tlhahlo yeo e kgethegilego ya mekgwa le dithekniki tša tirišo tša phetleko ya dipeu go batho bao ba nago le kgahlego , go swana le bafetleki bao ba lego gona le bao ba tlago tšwelela ba dipeu , gape le batho ba bange bao ba nyakago tsebo ka ga teko ya dipeu . 
Tlatša foromo ya kgopelo go laetša kgahlego ya pele gomme o e romele go Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu . 
Mathomong a ngwaga wo mongwe le wo mongwe go romelwa tsebišo ya tlhahlo , go akaretšwa le hlogo ya thutotšhomo , go mekgatlo ka moka yeo e nago le kgahlego mo lenaneong la phatlalatšo ya Kgoro . 
Thuto ya ngwaga ya taetšo ya tirišo ya mekgwa le dithekniki tša phetleko ya dipeu gantši e dirwa ka Aporele . 
﻿Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 4 go iša go tše 6 . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Motswadi a ka dira kgopelo ya go fetoša difane tša bana ge : 
Tšweletša tumellano ya go ngwalwa go tšwa go monna yoo ngwana a tlogo diriša sefane sa gagwe . 
Tumellano ya go ngwalwa ya tate wa tlhago e a nyakega ka ntle le ge e se ya nyakwa ke kgorotsheko . 
Kgopelo ya go fetoša difane tša bana 
Tumellano ya go ngwalwa go tšwa go batswadi ka bobedi e a nyakega , gammogo le mabaka a go kwagala , ka go ngwalwa , a phetošo . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-193 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga . 
﻿khopi ya rasiti ya Posong 
khopi ya go bontšha gore foromo e amogetšwe ge e le gore foromo yeo e išitšwe ka seatla 
kaonafatša go tsela ya go swarwa ga ditherišano lefelong la mošomo ; 
khopi ya bohlatse bja fekse goba bohlatse bjo bongwe bja go kgotsofatša bjo bo ka bago gona 
boledišana le bengmošomo ka ditaba tše di itšego ; le 
Mafelo le Diatrese 
Diforamo tša mafelong a mošomo di hlongwa ka maikemišetšo a go 
Go ka tšea matšatši a 30 go hloma foramo . 
Khopi ya foromo ye e swanetše go fiwa phathi ye nngwe gomme bohlatse bja gore khopi yeo e filwe phathi yeo ye nngwe e swanetše go akaretšwa ka go fana ka ditokumente tše di latelago : 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo , eya go Kgoro ya Bašomi . 
Foramo ya lefelong la mošomo e ka hlongwa lefelong le lengwe le le lengwe la mošomo moo go nago le bašomi ba go feta 100 . 
Tsela ye e latelwago 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Kgopelo ya go hloma foramo ya lefelong la mošomo 
Palo ye ga e akaretše balaodibagolwane . 
hlohleletša dikgahlego tša bašomi ka moka mošomong , e sego fela maloko a mokgahlo wa bašomi ; 
Romela diforomo tše di tladitšwego go Registrar : Provincial Kantoro of the Commission for Conciliation , Mediation and Arbitration . 
setatamente se se saennwego ke motho yo a išitšego foromo yeo 
Mafelo le Diatrese 
Kgopelo e ka dirwa fela ge e le gore ga go na le foramo ye e šetšego e le gona go ya ka Molao wa Merero ya Bašomi wa 1995 . 
Moemedi wa mokgahlo wa bašomi o swanetše go tlatša foromo ya LRA 5.1 . 
akaretša bašomi go tšeweng ga diphetho malebana le merero ye mengwe . 
Tsela ye e latelwago 
Mokgahlo wa bašomi o swanetše go gomaretša khopi ya tumelelano ye e saenetšwego le mongmošomo , e lego bohlatse bja gore mongmošomo o tseba ka go ba gona ga mokgahlo woo . 
﻿Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
setifikeiti sa maphodisa go tšwa dinageng ka moka tšeo mokgopedi le molekani wa gagwe ba kilego ba dula go tšona go tloga ge ba na le mengwaga ye 18 le sa bana bao ba nago le mengwaga ye 18 goba go feta bao ba tlogo sepela la mokgopedi ge a le mo Afrika Borwa 
Dikgopelo ka moka tša phemiti ya mošomo di swanetše go išwa ntlong ya kgauswi ya botseta bja Afrika Borwa mo nageng yeo mokgopedi a tšwago a le go yona goba ofising ya selete ya Kgoro ye e lego kgauswi le moo mokgopedi a tlogo šoma gona . 
Phemiti ya mošomo ke lengwalo la semmušo le le fago batho ba dinaga tša ntle tokelo ya go ka šomela mokgahlo ofe goba ofe mo Afrika Borwa . 
setifikeiti sa moento ge molao o ka gapeletša bjalo 
Tlatša foromo ya kgopelo BI-1738 ntlong ya Afrika Borwa ya botseta ye e lego nageng ya geno . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
ditifikeiti ka moka tša bana bao ab tlogo sepela le mokgopedi 
R1 520 
Kgopelo ya phemiti ya mošomo 
dipego tša ngaka le tša radiolotši . 
setifikeiti sa letadi le serolane ge o sepela goba o ikemišeditše go sepela go putla nageng yeo e aparetšwego ke letadi le serolane . 
Phemiti ya mošomo e fiwa fela batho ba dinaga tša ntle . 
Ga go na nako ye e beilwego . 
pasporoto ye e tlogo šoma go fihla matšatši a 30 ka morago ga gore nako yeo mokgopedi a swanetšego go e dula mo Afrika Borwa e fele 
setifikeiti sa matswalo , abitafiti ya molekani bjalo ka ge go nyakega , setifikeiti sa lehu goba lengwalo la tlhalo 
Pego ya radiolotši ga e nyakege malebana le bana ba ka fase ga mengwaga ye 12 goba basadi bao ba ithwelego 
﻿Ke mang yo a ka dirago kgopelo ? 
Fomo ya tekolo goba Fomo DQ 98 e hwetšwagala magaeng a batšofadi . 
Ge kgopelo ya gago e se ya amogelwa , o ka dira boipelaetšo mo nakong ya matšatši a 90 go Tona ya Tlhabollo ya Leago goba Molekgotlaphethiši ( MEC) . 
Nako ye e tlogo tšewa e laolwa ke gore go na le batho ba bakae bao ba lego lenaneong la bao ba dirilego kgopelo . 
Tefo e laolwa ke legae la batšofadi . 
Tirelo ye ke ya batšofadi ba ba nyakago tlhokomelo ya diiri tše 24 legaeng la batšofadi . 
Go ka tšea matšatši a 35 go šomana le kgopelo ya gago . 
Batšofadi ba ba nyakago tlhokomelo ya ka mehla legaeng la batšofadi . 
Ge kgopelo ya gago e atlegile o tlo swanela ke go saenela tumellano le legae la batšofadi pele o ka thoma go dula go lona . 
Batho ba ba amogelago tšhelete ya batšofadi . 
Tlatša fomo ya kgopelo legaeng la batšofadi la kgauswi le wena . 
Ba bontšhe pukwana ya gago ya boitsebišo ya Afrika-Borwa . 
Basadi ba ba nago le mengwaga ye 60 le go feta , le banna ba ba nago le mengwaga ye 65 le go feta . 
O tlo lekolwa go ya ka tlhahlobo ye e beilwego go bona ge e le gore o swanetšwe ke go dula legaeng la batšofadi le sabsiti . 
﻿Fetoša tshedimošo ya kgwebo ka inthanete .
Ke tshedimošo ye nnyane fela yeo e ka fetolwago ntle le go tlatša diforomo . 
Atrese ya poso : P . 
Tirelo ga e lefelwe . 
Go tlatša diforomo tša kgopelo ka go khomphyutha ga go re gore o šetše o na le tumelelo ya go ka fihlelela setlabelo seo se go dumelelago go fetola tshedimošo ya kgwebo ya gago . 
Tumelelo ya ngwadišo ya gago e tla tšea letšatši goba a mabedi mme e tla ba ka morago ga ge tumelelo e filwe mo o ka diragatšago diphetogo . 
Ge kgwebo e nyaka go fetola tshedimošo ya yona ka ga ngwadišo , e a gapeletšega go ya ka molao go tlatša foromo ya kgopelo . 
﻿Se ke sa go hwetša pukwana ya boitsebišo ka morago ga ge botlhago bo dumeletšwe . 
Pukwana ya boitsebišo e tla fiwa gomme ya fetišetšwa go mokgopedi . 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di ganeditšwego ba tla tsebišwa . 
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše 2 go iša go tše 4 . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Tšweletša tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e lego molaong goba tokollo . 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Tlatša diforomo BI-63 le BI-757 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
Romela foromo ya kgopelo ya BI-9 le kgatišo ya menwana ka botlalo gammogo le diswantšho tše pedi tša bogolo bja ID ge eba o na le mengwaga ya go feta 15 . 
Ngwana wa ka tlase ga mengwaga ye 21 yo a nago le tumelelo ya bodudi bja go ya go ile o dumelelwa botlhago ka pela ka morago ga ge tumelelo e se no fiwa . 
Motho ofe goba ofe yo a nyalanego le modudi wa Afrika Borwa o dumelelwa botlhago mengwaga ye mebedi ka morago ga go amogela tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e filwego ka nako ya lenyalo . 
Motho ofe goba ofe yoo a nago le tumelelo ya boagi bja go ya go ile o dumelelwa go dira kgopelo ya boagi bja Afrika Borwa ka tlhago ka morago ga go ba modudi wa go ya go ile mengwaga ye mehlano . 
Motswadi yo a rwalago maikarabelo a ngwana a ka dira kgopelo legatong la ngwana yo monnyane nako efe goba efe , fela ge ngwana yoo a dula ka Afrika Borwa go ya go ile goba ka molao . 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di dumeletšwego , ba tla kgopelwa go saena Tsebagatšo ya Boitlamo gomme ba tla fiwa setifikeiti sa botlhago seo se nago le nomoro ya R . 
﻿Ge kgopelo e šetše e phethilwe , o tlo tsebišwa ka emeile ka atrese ya emeile ye o fanego ka yona . 
Diforomo tša Motšhelo wa Letseno ( wa nakonyana , lekotšwe , goba STC ) di sa kolota e bile matšatšikgwedi ao a beilwego a go di romela a šetše a fetile . 
Ge e le gore mangwalo la go go gapeletša go lefa ( final demand or summons ) a kile a romelwa go wena ka ngwaga wo itšego wa motšhelo . 
E ya ka bowena lekaleng la kgauswi la SARS ka morago ga letšatši le tee la mošomo ge e le gore ga o na emaile . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Ge e le gore motšhelo o bušeditšwe mo ngwageng wa motšhelo wo o itšego ka ngwaga yo kgopelo ya motšehelo e dirilwego ka wona . 
Molefamotšhelo o ile nageng tše dingwe . 
Kgopela foromo ya koketšo ya nako ya Motšhelo wa Letseno ka tsela ya webesaete ya SARS goba ka e-meile . 
Ingwadiše ka inthanete . 
Kgopela Nako ya Kokeletšo ye e Ikgethilego ( Request Special Extensions ) ka mokgwa wa lengwalo go lekala la kgauswi le ga geno la SARS . 
Tshedimošo ya motšhelo ya lebaka le/ngwaga ga se ya fiwa . 
O sa kolota Motšhelo wa Letseno e bile ga gona dipeakanyo tše o di dirilego gore o okeletšwe nako . 
Molefamotšhelo ga a hlomphe molao ge go e tla ditabeng tša go lefa motšhelo mo ngwageng wa motšhelo . 
Nako ya kokeletšo e feta nako ye e dumeletšwego ya mohuta woo wa motšhelo . 
Tshedimošo ka ga molefamošhelo e maemong a go fetišwa go tšwa mo e lego go ya go gongwe . 
Diforomo tša motšhelo/sekoloto sa Motšhelo wa Boleng ( VAT ) ga se tša lefša ntle le mabaka a go kwagala/matšatšikgwedi a go romela diforomo tša motšhelo a fetile e bile ga gona dipeakanyo tše di dirilwego . 
Molefamotšhelo a ka dira kgopelo ya go okeletšwa nako ya go iša diforomo tša motšhelo . 
Bohlatse bja tshedimošo ye e kopantšhitšego ya Motšhelo wa go Lefša go ya ka Mogolo ( PAYE reconciliation statement)/motšhelo o fetilwe ke nako/ga go na dipeakanyo tše di dirilwego go lefa sekoloto . 
﻿Tlatša foromo ya kgopelo gomme o e romele ofising ya Customs and Excise ya Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ya kgauswi . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
O kgopelwa go hlokomela taetšo ye e filwego gore o kgone go tšwela pele gabotse . 
Molao wo o fa dinaga tša Afrika dibaka tša go tšwela pele go bula diekonomi tša tšona le go aga mebaraka ye e lokologilego . 
Tirelo ye e fana ka tshedimošo ya malebana le ka fao o ka ingwadišago bjalo ka motšweletši wa dithoto ka tlase ga Molao wa Afrika wa Kgolo le Dibaka ( African Growth and Opportunity Act ( AGOA ) wa Amerika ( United States of America ) le Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ( South African Revenue Service ( SARS) . 
Tšea foromo ya kgopelo mo inthaneteng goba e kgopele ofising ya SARS ya kgauswi le wena . 
Foromo ya kgopelo e swanetše go tlatšwa ke mokgopedi ka boyena e sego motho yo mongwe , e sego bjalo kgopelo e ka se fiwe šedi . 
Karolo ya maatla a go dira kgopelo ( Authority to Apply ) e swanetše go tlatšwa ke mogwebanoši ( sole proprietor ) , molaodi , bagwebišani ( partners ) , moleloko wa kgwebo , wa traste goba motho yo a laolago kgwebo ge go dirwa kgopelo ya boingwadišo bja customs and excise special manufacturer for AGOA . 
﻿Tšhatha ya SARS ya Ditirelo ( Service Charter ) e fana ka dinako tšeo di tlogo ba di šetše di šoma ka ngwaga wa 2007 . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Phokoletšo ye ke tšhelete ye fokotšwago mo motšhelong wa dithoto tša go tšwa dinageng tša ntle . 
Tirelo ye e fana ka tshedimošo malebana le go ingwadiša le Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa gore o hwetše phokoletšo . 
Mokgopedi o swanetše go tlatša foromo ya kgopelo gomme a e romele ofising ya kgauswi le yena ya South African Revenue Services Customs and Excise . 
﻿SITE ke motšhelo wa mošomi wo o gogwago fela mo go mogolo wa go fihla go R60 000 . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Motšhelo wa mošomi o swanetše go aroganywa gare ga SITE le PAYE . 
Tšhelete ya motšhelo ye e šalago ka morago ga go hlakantšha karolo ya SITE mmogo le motšhelo wa mošomi wo o sego wa akaretšwa mo mogolong wo o šalago ( net remuneration ) , e emela PAYE . 
Tšhelete ye e gogwago e gogwa go ya ka lenaneo le le beilwego ke SARS . 
SITE e hlakantšhwa mafelelong a ngwaga wa ditšhelete , gomme e ka emela fela karolwana ya motšhelo wo o gogilwego mo mogolong wa mošomi mo ngwageng woo wa ditšhelete . 
Dikhamphani le dikhamphanitlengwa tšeo gabjale di sego tša ingwadiša le Tirelo ya Metšhelo ya Afrika Borwa ( SARS ) go gogela bašomi metšhelo di swanetše go ingwadiša nako e sa le gona gore di kgone go lefa metšhelo ya bašomi go tšwa go bašomi bao ba nago le maswanedi . 
﻿mo matšatšing a 14 morago ga go lemoga ka bolwetši . 
Bengmošomo ba swanetše go tlatša Pego ya Mongmošomo ya Bolwetši bjo bo hlolegilego Mošomong ( W . 
Tirelo ga e lefelwe . 
Go ka tšea matšatši a 60 . 
﻿Tlatša le go romela kgopelo ya gago ka inthanete . 
Tsela ye bonolo ya go dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo ke ya go e dira ka eFiling . 
Ka morago ga ge SARS e amogetše kgopelo bohlatse bo tlo romelwa mo matšatšing a se makae empa taelelo ya semmušo ya motšhelo yona e ka tšea dibeke tša go fihla tše nne . 
﻿Ge e le gore o na le mongmošomo wa go feta o tee , o swanetše go dira dikgopelo tša go fapana malebana le mongmošomo wo mongwe le wo mongwe . 
Dikhopi tša mangwalo a mošomo , dikontraka le ditokumentse tše dingwe tše bohlokwa di a nyakega gore go kgone go kgonthišwa mabaka a mošomo . 
Ditaelelo ga di kgone go fetolwa gomme ge mošomi a fetošitše mošomo wa gagwe , o swanetše go dira kgopelo ye mpsha . 
﻿Romela diforomo go Kgorwana ye : Import and Export Control , ITAC . 
Tirelo ga e lefelwe . 
Diforomo tša kgopelo di swanetše go tlatšwa tša romelwa . 
Go ka tšea matšatši a mararo go sepetša kgopelo ya gago . 
Maikemišetšo a molao wo ke go kgonthiša gore dithoto tša boleng bja fase ga di tšhilafatše indasteri ya Southern African Customs Union ( SACU) . 
Gapegape o dira gore go latelwe le melao ya maphelo mo tikologong yeo . 
﻿Lenaneotlhahlo ke mokgwa wo mongwe wa tlhahlo wo o nepiša kudu go fa motho maitemogelo a mošomo . 
Mananeotlhahlo a akaretša go ithuta motho a le ka phapošing lefelong la tlhahlo goba kholetšheng le go hlahla motho a le mošomong . 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo , eya go Kgoro ya Bašomi . 
Bengmešomo ba ka dira kgopelo ya tšhelete go SETA ya bona ka morago ga gore ba saenele tumelelano ya lenaneotlhahlo la bona . 
Ikopnaye le SETA go botšiša gore o ka dira bjang kgopelo . 
Le ge go le bjalo , go bohlokwa gore bengmešomo ba ikopanye le SETA ya bona pele ba ka saenela tumelelano ya lenaneotlhahlo go kgonthiša gore SETA yeo e na le tšhelete ye e lekanego . 
Kgetha motho mo khamphaning/mokgahlong gore a tle a hlahle baithuti le go ba thuša ka mathata ao ba ka kopanago le wona mo khamphaning . 
Kgetha moabi wa tlhahlo yo a tlogo thuša baithuti malebana le thuto yeo e lebanego le lenaneo leo . 
Ge e le gore ba nyaka batho bao ba sa šomego gore ba tsenele lenaneo , ba ka ikopanya le senthara ya bašomi ya kgauswi gore e ba fe maina a batho bao ba lego gona . 
Bengmešomo ga ba gapeletšege go hira baithuti ba ka morago ga ge ba phethile lenaneotlhahlo la bona . 
Bengmešomo ba ka hlaola baithuti go tšwa bašomeding ba bona goba ba ka kgetha batho bao ba sa šomego gore ba tsenele lenaneotlhahlo . 
Bengmešomo ba swanetše go saenela kontraka le baithuti bao ba sa šomego bao ba kgotsofatšago dinyakwa tša mananeotlhahlo a lekala leo la mošomo ( Sectoral Determination for Learnerships) . 
Bengmešomo , baabi ba tlhahlo le baithuti ba swanetše go saenela tumelelano ya lenaneotlhahlo leo . 
Ge ba sa dire bjalo , ba ka se kgone go dira kleime ya go fokoletšwa motšhelo go tšwa go tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ( SARS) . 
Go bohlokwa gore bengmešomo ba ngwadiše tumelelano ya lenaneotlhahlo le SETA . 
Go ka tšea matšatši a 30 go thoma lenaneotlhahlo . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Ge dikgato tše tša ka godimo di šetše di phethilwe ka moka , bengmešomo ba ka tsenya tirišong lenaneotlhahlo . 
Ikopanye le SARS go hwetša tshedimošo ka botlalo malebana le go dira kleimi ya go fokoletšwa motšhelo . 
﻿Visa ke tumelo yeo e kgokeletšwago ka go pukwana ya mosepelo yeo e nepagetšego ya motšwantle , e fa motšwantle tumelelo ya go tsena ka go Afrika Borwa . 
tšhelete ya peeletšo e ka nyakega . 
kgopelwa ka go empasi goba boromiwa bja Afrika Borwa ge e le gore Afrika Borwa ga se ya emelwa ka go naga ya gago . 
Seo se ama bao ba swerego dipukwana tša bosepedi tša setipolomata le tša semmušo bao ba nyakago ditumelelo tša setipolomata . 
﻿Le ge e le gore ga o sa ingwadišeditše go lefela VAT , o sa tlo angwa ke diteng tša Molao wa VAT ( Value-Added Tax Act , 1991 ) malebana le merero ya kgwebo ya gago yeo e diregilego nakong ya ge o be o ingwadišitše . 
SARS e ka se phumule boingwadišo bja molefi wa motšhelo ge e le gore go na le mabaka ao a laetšago gore motho yoo o tlo thoma kgwebo ye nngwe gape mo dikgweding tše 12 morago ga go emišwa ga kgwebo ya gagwe ya peleng . 
O swanetše go tsebiša SARS mo matšatšing a 21 morago ga go tswalela dikgwebo tša gago . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
ge o dirile kgopelo ya boingwadišo ka maikemišetšo a go thoma kgwebo , empa o sešo wa e thoma . 
SARS e tlo ngwala lengwalo go tsebiša motho yo a dirilego kgopelo ka sephetho malebana le go phumulwa goba go se phumulwe ga boingwadišo . 
﻿O ka hwetša foromo ye kgorong ya Maphelo le dikantorong tsa Mmasepala wa kgauswi . 
﻿Tšweletša pukwana ya boitsebišo yeo e lego molaong . 
Dira kgopelo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
E ka tšea dibeke tše tshela go iša go tše seswai . 
Bodudi bja bobedi bo fiwa batho ba mengwaga ya go feta 21 . 
Tlatša diforomo BI-1664 le BI-529 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
Bodudi goba boagi bja bobedi bo ra gore motho o bonwa e le moagi wa dinaga tše pedi . 
Modudi wa Afrika Borwa yo a nyakago go hwetša bodudi bja naga ye nngwe o swanetše go dira kgopelo go Kgoro ya Merero ya Selegae go swarelela bodudi bja gagwe bja Afrika Borwa pele a ka hwetša bodudi bja naga ye nngwe . 
﻿Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . 
Kgopelo ya khopi ya setifikeiti sa koloi ( CDV ) , ye e hwetšagalago ofising ya therafiki . 
Tlatša fomo ya kgopelo . 
Lefa tšhelete ye e beilwego . 
Ofisi ya therafiki e tlo fana ka dikhopi tša mangwalo a dikoloi tše bjalo ka ditifikeiti tša boingwadišo , ditifikeiti tša go bontšha gore koloi e loketše tsela , diski goba mangwalo a mangwe ao a ka bego a timetše , a sentšwe , le ge e le gore tshedimošo ye e tšwelelago mo mangwalong ao a lego gona ga e sa bonala gabotse . 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo . 
﻿Tsenya Encryption Data Software khomputhareng . 
Iša difaele tša diteko tše di swerego tšhedimošo go , le go hwetša difaele tša diphetolo go tšwa go SARS . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Box 402 , Pretoria , 0001 goba ka emeile go its.interfaces@sars.gov.za . 
Gantši SARS e tlo romela software go mokgahlo . 
Mellwane ye mentši ya mellwane ya elektroniki e šetše e tšweleditšwe . 
Ge o ngwadiša goba o lefa , SARS e tlo šomana le go boingwadišo bja gago mo matšatšing a 10 a mošomo . 
﻿tlatša foromo ya kgopelo ya BI-159:G kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
Dikgopelo di ka tšea matšatši a 30 . 
Kgopelo ya koketšo goba phetošo e swanetšwe e dirwe dibeke tše seswai pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya tumelelo . 
bathwadi ba swanetše ba tlatše dintlha 6 le 6 . 
Ditumelelo tšeo di feletšwego ke matšatši a tirišo di ka se oketšwe . 
romela pego ya tšwelopele yeo e netefatšago gore baagi/badudi ba go ya go ile ba Afrika Borwa ba hlahlilwe goba ba a hlahlwa . 
Tirelo ye ke ya baswari ba tumelelo bao ba ikemišeditšego go oketša nako ya goba go fetoša ditumelelo tša bona tša mošomo . 
﻿Moholeng wa bodudi bja go ya go ile , maloko a lapa mo legatong la pele la boloko ba laelwa bjalo ka bana bao ba thopilwego ka tlhago goba semolao goba batswadi bao bao ba thopilego goba batswaditlhaba . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Le ge go le bjalo , moo moloko e lego motswadi wa ngwana yo monnyane , ga go hlokege boikano . 
Ga go nako yeo e laeditšwego ya tirelo ye . 
Tirelo ye ke ya baagi ba ka moso ba go ya go ile bao ba ratago go dira kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile ka mabaka a go ba leloko la lapa la moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa mo legatong la pele la boloko . 
﻿Tlatša diforomo tša kgopelo BI-947 le BI-29 . 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo bja gore o na le ditseno tše di laeditšwego tša minimamo wa go lekana R7,5 milione gomme o lefeletše tšhelete yeo e laeditšwego ya R75 000 bjalo ka tefelo go Kgoro ya Merero ya Selegae . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Matlotlo goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Ga go nako yeo laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ihlokomelago ka bo bona go ya ka matlotlo . 
﻿Leina la polase 1: 
Khophi ya go ba le bopaki ya sethifikheite sa go thoma kgwebo 
HDSA e laolwa: 50 1 voutela HDSA 
Leina la Mmušo wa Profense, mmasepala, khamphane, koporasi ye e tswaletšwego, kgwerano goba tšhomišano. 
Ge eba lefelo la go hlahlobiwa ke le legolwane goba ka pase ga karolo ya polasa, o kgopelwa go fana ka ditekanyetšo tša dintlha tša dikhutlo tša mafelo digrata, 
gore dilo tše, di lokišeditšwe go ba gona goba di ka fiwa ka tsela efe. 
Khophi ya pasa/pukwana ya boitsebišo 
Sefane sa motho yo o ka boledišanang le yena 
Kgwebišano ka Maano: 25 1 voutela HDSA 
Nomoro ya polasa le: karolo ye e ngwadišitšwego: Setereke sa Magistrata:   Maina a dikarolwana tša polasa 
Tše dingwe : 
Ge ditekanyetšo di filwe ka fometeng ya ASCII, di LO, tshedimošo ya letšatši le sferoite e swanetše go tlatšwa ka foromong ye. 
Faele ya ASCII e tlišitšwe? 
Maina: 
Bokgoni Tsheleteng le go dira dilo la matsetseleko/bokgoni bjo bogolo. 
Sefane: 
Leina la moago: 
MINISTARA 
Netefatša gore ditlankana goba dinyakwa ka moka tše di nyakegago di ba le kgopelo, ge di sepetšwa. 
Nomoro ya moago: 
Aowa 
Malebana le tekanyetšo, efa digrata ka di tesimale. 
mokgopedi o swanetše go nyaka thušo desekeng ya Dinyakišišo ofising ya maleba ya Selete. 
Leina la mošomo wa go hlahloba : 
goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Koutu ya Poso 
Setereke 
Aterese ya Poso 
Efa khophi goba dikhophi tša go ba le bopaki tša thaetlele diti goba diditi tša malebana le naga goba lefelo le le amanago le kgopelo ye. 
Le ge diforomo tša go dira kgopelo di le gona ka fomete ya elektroniki, go tla dumelelwa fela khophi e thata ya mathomo ye e sainilwego. 
Kgopelo e swanetše go išwa go Molaola Tikologo wa maleba yo naga goba lefelo le lego gona. 
Moogo filwego gore o kgethe karabo e tee fela, o kgopelwa gore o swaye lepokisana la maleba fela. 
Mo mabakeng a ge e le CC goba Co, kgomasetša tše di latelago: 
Khophi ye e naggo le bohlatse ya sethifikheiti sa go thoma kgwebo, ge se le gona. 
Koutu 
Aowa 
KARALO D: GO TLHALOSA NAGA LE LEFELO 
Ee 
Mmušo wa Profense 
Efa ditaba ka botlalo tša ka moo o akanyago ditshenyegelo malebana le kgonagalo ya go šoma dihlahlobo le lenaneo la mošomo wa go hlaloba wo o akantšwego 
Profense: 
1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase 
metsotso le metsotswana goba digrata ka di tesimale goba LoX le LoY goba laetša mo mebepeng ya Topocadastral, 
Go direla dinyakišišo dife goba dife kopana le ofisi ya maleba ya Tikologo ka nako ya diiri tša ofisi . 
Polygon goba sebopego sa dikhutlo tše ntši, se swanetše go tswalega, gore tatelano ya mafelelo e swane la tatelano ya mathomo. 
Naga/Khanthri 
Go šomišwa ke mmuš fe 
TIKOLOGO 
Efa polane go ya ka mo go akantšwego ka molawaneng wa 2. 
Sferoete le Letšatši 
DITAELO: 
KAROLO E: MOHUTA WA MINERALE GOBA DIMINERALE 
Palo ya tšhelete ka diranta R e le tefo ya go dira kgopelo ye e laetšwago ka molawaneng wa 75. 
Lenaneo la mošomo wa go hlahloba. 
Go direla mohuta wa minerale goba diminerale tše o di diretšego kgopelo, o kgopelwa go lebelela Lenaneo la 2 leo le kgomaseditšwego mo foromong. 
Khophi ye e nago le bohlatse ya sethifikheiti sa Kakaretšo, ge se le gona. 
Thaetle diti/dithaetlele diti e lego Tumelelo ya go ba le naga 
Toropo 
ASCII faele, ke sebopego sefe goba sefa sa faele ya ditaba yeo e ka fetopetolwago magareng ga bašomisi ba go fapafapana ya hlathollwa ka 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Torotswana 
Mo mabakeng a motho wa tlhago, o kgopelwa go fa/tliša dilo tše di latelago: 
Profense 
Foromo A, Annexura I DME 275 
Tirišano/Tšhomišano 
Khophi ya go ba le bopaki ya sethifikheite sa Kakaretšo: 
Mothamo/khaphasithi 
Nomoro ya seterata: 
Nomora ya dikarolwana tša polasa: 
Efa tlhalošo ye e tiišeditšwego ya naga goba lefelo leo kgopelo e amana go le lona, gammogo le dithalo tša maleba tša SG. 
Mmasepala 
Nomoro ya pasa: 
Gore mošomo wo o akantšwego wa go hlahloba I tšea lebaka le le kaakang: 
KGOPELO E SWANETSE GO BA LE DILO TSE DI LATELAGO: 
Hlalošo lananeo la mošomo wa go hlahloba ka botlalo, go sepelelana le ka moo go šoma dihlahlobo go tla dirwago ka gona. 
Kgwebo bjalo ka : 
KGOPELO YA TUMELELO YA GO HLAHLOBA 
Leibolo ya nomoro ya ya dira kgopelo mo 
Setereke: 
Ge e le disete tša fo feta 5 tša go latelana, o kgopelwa go kgomasetša tshedimošo ye nngwe gape ka fometeng yona yeo. 
Ditaba ka botlalo ka ga naga goba lefelo 
Ge kopelo e te ya dikarolwana ka moka tša polasa ga go bohlokwa go fa ditekanyetšo. 
Toropo: 
c o d e Nomoro ya Fekese: 
Ge ditatelano di filwe ka go LO, o kgopelwa go fa meridiene wa gare le go tšwelela. 
Mekgwa ya lekola dihlahlobo: 
KAROLO C: ATERESE YA GO KOPANA LE GO NGWALELANA GE O DIRA KGOPELO YE 
Mo mabakeng a ge e se motho wa tlhago, o kgopelwa go laetša: 
KAROLO F: PEGO 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOKGOPEDI 
Ee 
Naga: 
Khophi ya sephetho se se tšerwego, ge eba o mo legatong la go emela E sainilwe lefelong ka letšatš la di tša MOSAENO WA MODIRA KGOPELO/MOEMEDI la go 
Tlatša foromo ka dihlaka/maletere a go se kgomagane gape ka pene e ntsho. 
c o d e Nomoro ya selula: 
Leina le mohuta wa minerale goba diminerale tšeo di kgopeletšwego tumelelo : 
Go ba mong wa Motheo ka Bophara: HDSA e abelwa diyuniti thraste tša meepo, kabelo/shere ya mošomedi goba skimi/peakanyo ya go ba mong wa selo. 
Maina a motho wa ka godimo 
Ge ele lebakeng la motho wa tlhago,khophi ya go ba le bohlatse ya pasa/lengwalo la go itsebiša le kgomasetšwe/ le be gona. 
Aterese ya E-meile: 
Lefapha/Karolo 
Tefo ye e kgethilwego/beilwego 
Nna, modira-kgopelo e le nna ka nma goba ke dumeletšwe ke molao ka botlalo mothamong wa go emela: ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgopelo ke ya nnete gape e nepagetše. 
Nomoro ya mogala: 
Dijiti khoutu/ya bong ya SG21: 
Leina la seteraata 1: 
Efa ditaba ka botlalo le mangwalo a go hlatsela gore modira-kgopelo o na le bokgoni bja go dira dilo ka matsetseleko le go kgona tšhelete ya go dira mošomo, le lenaneo la go šoma bohlahlobi, 
Ge go kgonega, o kgopelwa go fa ditekanyetšo ka fometeng ya digitale mohlala.   ASCI ie lego faele ya . 
Ee 
Nomoro yo go ngwadiša Co goba CC: 
Minerale 
Aowa 
Leina la seteraata 2: 
O kgopelwa go swaya lepokisana/bloka ya malebana le go ba mong goba go tšea karolo ga   Ma Afrika Borwa a a kilego a Kgethollwa. 
KAROLO B: GO BA BENG BA GO TSEA KAROLO GA MAAFRIKA BORWA A A KILEGO A KGETHOLLWA. 
Mohuta 
Ge eba go laetšwa karolo ya polasa ya go feta e tee, o kgopelwa go kgomase tša tshedimošo ye e ka oketsago, e be ka fometeng e tee. 
Diminerale le Maatla go direla Kgodišo le katlego 
﻿Leina la polase 1: 
Aterese ya maleba ya sebopego: 
lefelo go ya ka leina la naga le tumelelano ya tokelo yeo e lego gona, goba nomoro ya phemiti bakeng sa minerale goba diminerale tše dingwe le tše dingwe. 
Leina la dikarolwana tša polasa 
Ee 
Selete 
Nomoro ya mogala: 
Toropo: 
Aowa 
ka ditekanyo tša dikhuhlwana mo dintlheng tš gona tša mafelo ka dikgato, metsatso le metsotswana goba dikgato tša di-desimale goba LoX le LoY goba bontšha godimo ga mmapa wa Topocadastral. 
Faele ya ASCII ke foromo ye nngwe le ye nngwe ya thuto ya faele yeo e ka fetošwago magareng 
KGOPELO BAKENG SA TOKELO YA MAENENG 
Tsebiša ka mohuta wa minrale goba diminerale bakena sa tokelo yeo e nyakegago : 
Mmasepala 
Ge ditekanyo di filwe mo go ASCII, LO tsebišo ya datamo le nkgokolo gape di swanetše go tlatšwa godima ga foromo ye. 
Faele ya ASCII e filwe naa? 
Maina a go thoma a motho wa kamano 
Sefane: 
Toropokgolo 
Neelana ka dipeakanyo le mangwalo a bohlatse a a bolelago ka bokgoni bja setegeniki bja mokgopedi le ditlabakelo tša matlotlo tše di bapišwago goba tše di amanago le 
Aowa 
MINSTARA 
Nomoro ya moago: 
Peakanyo ya polane ya matlotlo ye e akantšwego go molawana wa 11 Tumelelano goba ditumelelano tša go ba le selo tša naga. 
Ge e ba kgopelo ke ya karolo ya polasa ka moka,ga go na lebaka la go beakanyetša ka ditekanyo. 
Lekala/Karolo 
Ditlhalošišo ka botlalo tš lenaneo la mošomo wa maeneng le le akantšwego molawaneng wa 1. 
ka kgopelo swaya poloka ya maleba, malebana le bong bja go tšea karolo ka ga Ma-Afrika Borwa a poelomorago mo ditiragalong: 
Khophi ye e pakago ya lengwalo la go thoma mošomo, 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Ge e le gore go karole e tee ya polase e bontšhitšwe, kgomagantšha tsebiš ye e okeleditšwego ka mokgwa wo o swanago. 
Koutu ya Posong 
Neelano ka khophi ye e pakago ya tumelelano ya go ba le selo go ya ka naga goba lefelo le le amanaga le kgopelo yeo. 
Tšhomišano 
Le ge e le gore diforomo tša dikgopelo di dirilwe ka mokgwa wa elektroniki, go tla dumelelwa feela khophi ye e saenilwego ya boitlhagošetšo ye e tiilego. 
Kgopelo e swanetše go išwa go Molaodi wa Selete wa maleba moo naga goba lefelo le lefo gona. 
goba LoY E Moraganafase goba LoX S Ge e le gore ke disete tše 5 tša ditekanyo, tswe-tswe, kgomare tša tsebišo ye e okeleditšwego ka mokgwa wo o swanago 
Legatong la Co goba CC, kgomaretša tše di latelago: 
Aterese ya E-meile: 
Ditokelo tšeo di lego gona 
c o d e Nomoro ya selula: 
Naga 
Ee 
Profense 
Nomoro ya seterata: 
Ge ditekanyo di filwe mo go LO, tswe-tswe efa lesetafase la ka gare; le protšekto. 
Legatong la motho wa tlhago, khopi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo e swanetše go kgomaretšwa. 
Mmušo wa Profense 
Profense: 
Bakeng sa dinyakišišo tše dingwe le tše dingwe,ikopantšhe le ba lefapha le selete sa maleba nakong ya mošomo 2 
Khutlo-ntsi ye nngwe le ye nngwe e swanetše go tswalela, go realo tekanyo ya mafelelo e swanetše go swana le tekanyo ya mathomo. 
Go šomišwa ke mmuš fe 
SELETE: 
Malebana le ditekanyo beakanyetša ka dikgalo tša di-desimale. 
Neelana ka polane ka moo go šupilwego go molawana wa 2 
Nkgokolo le letšatsi 
DITHUTISO 
Tšomišano ye e beakantšwego: 25 a voutu HDSA 
KAROLO E: MOHUTA WA MINERALE GOBA DIMINERALE 
Selete: 
Ge peakanyo ya lefelo e le kgolwana goba ye nnyane go na le karolo ya polase, 
Feletša foromo ka leleme l seja-hlapi, gommeo se šomiše dikhutšofatšo 
KAROLO C: KAMANO LE NGWALELANO YA ATERESE BAKENG SA KGOPELO YE 
Neelana la lenaneo la ditokelo tšeo di lego gona le ditumelelano tšeo di swerwego ke mokgopedi gore di kgoboketswe ka go ngwalwa ka moo go bontšhago selete, 
1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase 
Ka mokgwa wa digitale mohlala:.   ASCIIfaele . 
Leina la seteraata 2: 
Aterese ya Poso 
ga batho ba ba fapafapanego ba ba e šomišago gomme ya hlalošwa go tšwelela go lenaneo le lengwe le le   lengwe la khomputa. 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Ge go kgonega, tswe-tswe beakanyetša ka ditekanyo. 
Legatong la motho wa tlhago, ka kgopelo heelana ka tše di latelago: 
Legatong la di kgopelo ye e lego mabapi le mmapa wa Topocadastral, mokgopedi o swanetše go nyaka thuš mo go deseke ya dipotšišo ofising ya maleba ya selete. 
KAROLO F: BOIPOLELO 
KARALO D: TLHALOSA YA NAGA GOBA LEFELO 
khophi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo la go tsenya 
HDSA e laotšwe: 50 1 voutu HDSA 
Khaphasithi 
Khophi ya sephetho, ge e ba o ikemišeditše go ba moemedi E saenilwe mo ka la di letšatši la TSHAENO YA MOKGOPEDI/MOEMEDI la LONG. 
Nomora ya dikarolwana tša polasa: 
Tša matlotlo le kgonagalo ya botegeniki. 
Kgonthišisa gore dinyakwa ka moka tšeo di kgomareditšwego di latela kgopelo. 
Beakanyetša tlhalošo ye e ngwadišitšwego ya naga goba lefelo moo kgopelo e lebišitšego, gammogo le ditaekramo tša SG 
KGOPELO E SWANETSE GO LATELWA KE TSE LATELAGO: 
Tefo ye e beilwego 
Bong bjo bo otlologilego: HDSA Ditrasete tša bong tše di abetswego, dishere tša bašomi goba disekimi tša bong 
Leina la moago: 
tša lenaneo la mošomo wa maeneng, tšeo di šetšego di le gona goba ka moo di ka fiwago, 
kgwebišano ka 
Mo go filwego sebaka sa go ikgethela, ka kgopelo swaya poloko/lefelo la maleba. 
Lefelo la mosola wa mawatle: 
Leina la tshepedišo ya maeneng : 
Foromo D, Annexura I DME 276 
Khoutu 
Lebaka leo tokelo e nyakegago: 
Nomoro ya polasa le: karolo ye e ngwadišitšwego: Maseterata wa selete: 
c o d e Nomoro ya Fekse: 
Leina la Mmušo wa Profense, bommasepala, khamphani, khamphani ya mohlakanelwa, tšhomišano goba kopano. 
KAROLO B: BONG BJA GO TSEA KAROLO KA GA MA AFRIKA BORWA A POELOMORAGO MO DITIRAGA 
Maina a mathomo 
Legatong la motho yo e sego wa tlhago, ka kgapelo bontšha: 
Motsana: 
Lenaneo la mošomo wa maeneng 
Motsana 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOKGOPEDI 
Naga: 
Tšhelete ya diranta ya go lekana R yeo e lego tefo ya kgopelo yeo e laetšago molawaneng wa 75 Khophi 
.Feletša foromo o šomiša maletere a magolo le pene ye ntsho. 
Tša leago le polane ya mošomo 
go hlohleletša mokgopedi go dira ditiro tša maeneng go ya ka lenaneo la mošomo wa maeneng le go fokotša le go tsošološa dikhuetšo tša maleba tša tikologong ka kgotsofalo. 
Tše dingwe : 
Leina la seteraata 1: 
Khophi ye e pakago ya lengwalo la tsenyo 
Bakeng sa mohuta wo kgopelo ya minerale goba diminerale e dirwago, ka kgopelo lebelela lenaneo la 2 le le kgomareditšwego mo foromong. 
Sefane sa motho wa kamano: 
Dipeakanyo tša naga goba lefelo 
Tša leago le polane ya mošomo ye e akantšwego molawaneng wa 46. 
Aowa khophi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo go thoma mošomo 
Nna, mokgopedi e lego nna ka nama goba ke dumeletšwe ke molao ka botlalo, mothamong wa go emela; ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgapelo ke ya nnete gape e nepagetše. 
SG 21-khoutu ya bong : 
Mokgwa wa go maena: 
Ee 
Nomoro ya boingwadišo ya Co goba CC 
Leibolo ya nomoro ya ya dira kgopelo mo 
Minerale 
Diminerale le Maatla go direla Kgodišo le katlego 
﻿Leina la polase 1: 
Legatong la di kgopelo ye e lego mabapi le mmapa wa Topocadastral, mokgopedi o swanetše go nyaka thuš mo go deseke ya dipotšišo ofising ya maleba ya selete. 
Ee 
Selete 
Nomoro ya mogala: 
Toropo: 
Aowa 
Mmasepala 
Maina a go thoma a motho wa kamano 
Sefane: 
Toropokgolo 
Ge peakanyo ya lefelo e le kgolwana goba ye nnyane go na le karolo ya polase, ka ditekanyo tša dikhuhlwana mo dintlheng tš gona tša mafelo ka dikgato, metsatso le metsotswana 
MINSTARA 
Nomoro ya moago: 
KGOPELO BAKENG SA TSOSOLOSO YA TOKELO YA MAENENG 
Bakeng sa mohuta wo kgopelo ya minerale goba diminerale e dirwago, ka kgopelo lebelela lenaneo la 2 le le kgomareditšwego mo foromong. 
ka kgopelo swaya poloka ya maleba, malebana le bong bja go tšea karolo ka ga Ma-Afrika Borwa a poelomorago mo ditiragalong: 
Diminerale le Maatla go direla Kgodišo le katlego 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Koutu ya Posong 
Tšhomišano 
Le ge e le gore diforomo tša dikgopelo di dirilwe ka mokgwa wa elektroniki, go tla dumelelwa feela khophi ye e saenilwego ya boitlhagošetšo ye e tiilego. 
Kgopelo e swanetše go išwa go Molaodi wa Selete wa maleba moo naga goba lefelo le lefo gona. 
Aterese ya E-meile: 
c o d e Nomoro ya selula: 
Naga 
Ee 
Profense 
Nomoro ya seterata: 
Nomoro ya polasa le: karolo ye e ngwadišitšwego: Maseterata wa selete:   Leina la dikarolwana tša polasa 
Ee 
Mmušo wa Profense 
Profense: 
Bakeng sa dinyakišišo tše dingwe le tše dingwe,ikopantšhe le ba lefapha le selete sa maleba nakong ya mošomo 2. 
goba dikgato tša di-desimale goba LoX le LoY goba bontšha godimo ga mmapa wa Topocadastral. 
Go šomišwa ke mmuš fe 
SELETE: 
KAROLO E: MOHUTA WA MINERALE GOBA DIMINERALE 
DITHUTISO 
Tšomišano ye e beakantšwego: 25 a voutu HDSA 
SG 21-khoutu ya bong : 
Mohuta 
Feletša foromo ka leleme l seja-hlapi, gomme o se šomiše dikhutšofatšo 
KAROLO C: KAMANO LE NGWALELANO YA ATERESE BAKENG SA KGOPELO YE 
Ge e ba kgopelo ke ya karolo ya polasa ka moka,ga go na lebaka la go beakanyetša ka ditekanyo. 
Leina la seteraata 2: 
Aterese ya Poso 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Legatong la motho wa tlhago, ka kgopelo heelana ka tše di latelago: 
Lefelo la mosola wa mawatle: 
Nomora ya dikarolwana tša polasa: 
KARALO D: TLHALOSA YA NAGA GOBA LEFELO 
khophi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo la go tsenya 
HDSA e laotšwe: 50 1 voutu HDSA 
Kgonthišisa gore dinyakwa ka moka tšeo di kgomareditšwego di latela kgopelo. 
Beakanyetša tlhalošo ye e ngwadišitšwego ya naga goba lefelo moo kgopelo e lebišitšego, gammogo le ditaekramo tša SG 
Bong bjo bo otlologilego: HDSA Ditrasete tša bong tše di abetswego, dishere tša bašomi goba disekimi tša bong. 
Leina la moago: 
Faele ya ASCII e filwe naa? 
Lekala/Karolo 
Mo go filwego sebaka sa go ikgethela, ka kgopelo swaya poloko/lefelo la maleba. 
Leibolo ya nomoro ya ya dira kgopelo mo 
1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
Minerale 
Malebana le ditekanyo beakanyetša ka dikgato tša di-desimale. 
c o d e Nomoro ya Fekse: 
Leina la Mmušo wa Profense, bommasepala, khamphani, khamphani ya mohlakanelwa, tšhomišano goba kopano. 
KAROLO B: BONG BJA GO TSEA KAROLO KA GA MA AFRIKA BORWA A POELOMORAGO MO DITIRAGA 
Foromo E, Annexura I DME 303 
Khoutu 
Legatong la motho yo e sego wa tlhago, ka kgapelo bontšha: 
Motsana: 
Faele ya ASCII ke foromo ye nngwe le ye nngwe ya thuto ya faele yeo e ka fetošwago magareng ga batho ba ba fapafapanego 
Motsana 
Selete: 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOKGOPEDI 
Ge ditekanyo di filwe mo go ASCII, LO tsebišo ya datamo le nkgokolo gape di swanetše go tlatšwa godima ga foromo ye. 
Naga: 
kgwebišano ka ga Legatong la Co goba CC, kgomaretša tše di latelago: 
Feletša foromo o šomiša maletere a magolo le pene ye ntsho. 
Ge e le gore go karole e tee ya polase e bontšhitšwe, kgomagantšha tsebiš ye e okeleditšwego ka mokgwa wo o swanago. 
Tše dingwe : 
ba ba e šomišago gomme ya hlalošwa go tšwelela go lenaneo le lengwe le le   lengwe la khomputa. 
Letšatsi le Nkgokolo   Aowa 
Leina la seteraata 1: 
Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Ge e le gore ke disete tše 5 tša ditekanyo, tswe-tswe, kgomare tša tsebišo ye e okeleditšwego ka mokgwa wo o swanago 
Sefane sa motho wa kamano: 
Aowa khophi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo go thoma mošomo 
Maina a mathomo 
Nomoro ya boingwadišo ya Co goba CC 
Khutlo-ntsi ye nngwe le ye nngwe e swanetše go tswalela, go realo tekanyo ya mafelelo e swanetše go swana le tekanyo ya mathomo. 
Ge go kgonega, tswe-tswe beakanyetša ka ditekanyo.   Ka mokgwa wa digitale mohlala:.   ASCIIfaele . 
Ge ditekanyo di filwe mo go LO, ka kgopelo efa lesetafase la ka gare; le protšekshene. 
Lebaka leo tokelo e nyakegago: 
Tša leago le polane ya mošomo 
Pego ye e bontšhago phetheletšo ya tsošološo ye e dirilwego gomme e feditšwe go ya ka lenaneo la taolo ya tikologo ye e dumeletšwego, gammogo le tsošološo ye e swanetšego go fetšwa le tshenyegelo. 
Tefo ye e beilwego 
Dipeakanyo tša naga goba lefelo 
Khophi ye e pakago ya lengwalo la go thoma mošomo 
Nna, mokgopedi e lego nna ka nama goba ke dumeletšwe ke molao ka botlalo, mothamong wa go emela; ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgapelo ke ya nnete gape e nepagetše. 
Neelana ka polane ka moo go šupilwego go molawana wa 2 
KGOPELO E SWANETSE GO LATELWA KE TSE LATELAGO: 
KAROLO F: BOIPOLELO 
Lebaka leo tsošošo e nyake gago ka gona 
MokgwaMekgwa wa go maena: 
thutamoruto ye e dumeletšwego, le seboka se se filwego bakeng sa tokelo ya tsošološo ya maene. 
Lenaneo la mošomo wa maeneng 
Neelana ka polane ya tša leago le mošomo ye eboeleditšwego sa nako ya tsošološo. 
Peakanyo ya lenaneo la mošomo wa maeneng bakeng sa nako ya tsošološo. 
Khophi ye e pakago ya lengwalo la tsenyo 
Thušo ka tša matlotlo 
Peakanyo mabapi le thušo ka tša matlotlo bakeng sa nako ya tsošološo, lengwalo la tšhupetšo la bokgoni bja mokgopedi go dira thušo ka tša matlotlo, 
Leina la tshepedišo ya maeneng : 
, Khophi ya sephetho, ge e ba o ikemišeditše go ba moemedi E saenilwe mo ka la di letšatši la TSHAENO YA MOKGOPEDI/MOEMEDI la LONG. 
Efa leina la mohuta wa minerale goba diminerale bakeng sa ka moo tsošološo ya ditokelotša dipeakanyo e nyakwago : 
Khaphasithi 
Legatong la motho wa tlhago, khopi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo e swanetše go kgomaretšwa. 
Tšhelete ya diranta ya go lekana R e lego tefo ya kgopelo yeo e laetšago molawaneng wa 75 Khophi ya lengwalo la tšhupetšo 
﻿Bakeng sa dinyakišišo tše dingwe le tše dingwe,ikopantšhe le ba lefapha le selete sa maleba nakong ya mošomo 2.Feletša foromo o šomiša maletere a magolo le pene ye ntsho. 
ka kgopelo swaya poloka ya maleba go ya ka bong goba go tšea karolo ka ga ditiragalo tša Ma-Afrika Borwa a poelomorago. 
Go šomišwa ke mmuš fe 
Tšhomišano 
SELETE: 
Lefelo la mosola wa mawatle: 
Kgonthišisa gore dinyakwa ka moka tšeo di kgomareditšwego di latela kgopelo. 
Leina la seteraata 2: 
Foromo F, Annexura I DME 282 
Selete: 
Mo go filwego sebaka sa go ikgethela, ka kgopelo swaya poloko/lefelo la maleba. 
Leina la Mmušo wa Profense, bommasepala, khamphani, khamphani ya mohlakanelwa, tšhomišano goba kopano. 
Beakanyetša tlhalošo ye e ngwadišitšwego ya naga goba lefelo moo kgopelo e lebišitšego, gammogo le ditaekramo tša SG 
Aterese ya Poso 
Naga: 
Maina a mathomo 
kgwebišano ka ga Legatong la Co goba CC, kgomaretša tše di latelago: 
Mmušo wa Profense 
Motsana: 
Nomoro ya seterata: 
HDSA e laotšwe: 50 1 voutu HDSA 
Aowa khophi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo go thoma mošomo 
Profense: 
Bong bjo bo phatlaladitšwego: HDSA kabelano ya tša ditrasete tša maeneng, dishere tša bašomi goba disekimi tša bong 
Ee 
Legatong la motho yo e sego wa tlhago, ka kgapelo bontšha: 
DITHUTISO 
MINSTARA 
Leibolo ya nomoro ya ya dira kgopelo mo 
khophi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo la go tsenya 
Sefane: 
KAROLO B: BONG BJA GO TSEA KAROLO KA GA DITIRAGALO TSA MA AFRIKA BORWA A POELOMORA 
Naga 
c o d e Nomoro ya selula: 
Le ge e le gore diforomo tša dikgopelo di dirilwe ka mokgwa wa elektroniki, go tla dumelelwa feela khophi ye e saenilwego ya boitlhagošetšo ye e tiilego. 
Motsana 
Ge e le gore go bontšhwa/šupša polase ye e fetago e tee, ka kgopelo kgomaretša tsebo ye e okeleditšego o šomiša mokgwa wo o swanago. 
Aowa 
Nomoro ya moago: 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOKGOPEDI 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Leina la polase 1: 
SG 21-khoutu ya bong : 
c o d e Nomoro ya Fekse: 
Polane ya kgwerano: 25 1 voutu HDSA 
Nomoro ya boingwadišo ya Co goba CC 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Legatong la motho wa tlhago, ka kgopelo heelana ka tše di latelago: 
Mmasepala 
Koutu ya Posong 
Bakeng sa mohuta wo kgopelo ya minerale goba diminerale e dirwago, ka kgopelo lebelela lenaneo la 2 le le kgomareditšwego mo foromong. 
Nomora ya dikarolwana tša polasa: 
KAROLO C: KAMANO LE NGWALELANO YA ATERESE BAKENG SA KGOPELO YE 
Aterese ya E-meile: 
Ee 
Toropo: 
Kgopelo e swanetše go išwa go Molaodi wa Selete wa maleba moo naga goba lefelo le lefo gona. 
KGOPELO YA TOKELO YA GO MAENENG 
Nomoro ya mogala: 
Selete 
Nomoro ya polasa le: karolo ye e ngwadišitšwego: Maseterata wa selete:   Leina la dikarolwana tša polasa 
Profense 
Lekala/Karolo 
Toropokgolo 
KARALO D: TLHALOSA YA NAGA GOBA LEFELO 
Sefane sa motho wa kamano: 
Leina la seteraata 1: 
Leina la moago: 
Feletša foromo ka leleme l seja-hlapi, gomme o se šomiše dikhutšofatšo 
Maina a go thoma a motho wa kamano 
Legatong la di kgopelo tše di amanago le mmapa wa Topocadastral, mokgopedi o swanetše go kgopela thušo go tšwa Desekeng ya Dipotšišo go tšwa Diofising tša Selete tša maleba. 
Malebana le ditekanyo, beakanyetša ka dikgato tša desimale. 
KAROLO E: MOHUTA WA MINERALE GOBA DIMINERALE 
Tumelelano ya go ba le selo mabapi le naga 
Khaphasithi 
Khoutu 
Ge go kgonega, beakanyetša ditekanyo ka mokgwa wa mono mohlala:.   ASCIIfaele 
Leina la tshepedišo ya go kopola : 
Ge kgopelo e le ya karolo ya polasa ka moka,ga go na lebaka la gore ditekanyo ka moka di fiwe. 
Faele ya ASCII ke foromo ya faele ya nngwe le ye nngwe ye e ka fetolwago magareng ga bašomiši ba go fapafapana gommeya akanywa go tšwa go khomphuta 
Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Ge e le gore disete tša ditekanyo di feta tše 5, 
Neelana ka polane ka moo go šupilwego go molawana wa 2 Kgonagalo ya tša ditšhelete le botegeniki 
KAROLO F: BOIPOLELO 
Beakanyetša ka lengwalo la bohlatse le le pakago goba dikhophi tš tumelelano ya go ba le selo mabapi le naga goba lefelo moo kgopelo yeo e lebišitšwego gona. 
Nna, mokgopedi e lego nna ka nama goba ke dumeletšwe ke molao ka botlalo, mothamong wa go emela; ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgapelo ke ya nnete gape e nepagetše. 
Mohuta 
Ee Aowa 
Khopi ya go tšea sephetho, ge o dira mo khaphasithing ya go ba moemedi E saenilwe mo ka la di letšatši la TSHAENO YA MOKGOPEDI/MOEMEDI la GO MO DITIRAGALONG. 
Ge ditekanyo di filwe mo go LO, ka kgopelo efa lesetafase la ka gare; le protšekshene. 
Ge ditekanyo di beakanyeditšwe go ya ka mokgwa wa ASCII, LO nkgokolo ya gona le tsebo ya letšatši e swanetše go bontšha/šupša mo foromong. 
Tšhelete ye e beilwego 
Faele ya ASCII e filwe naa? 
Diminerale le Maatla go direla Kgodišo le katlego 
KGOPELO E SWANETSE GO LATELWA KE TSE LATELAGO: 
Seboka SA R e lego tšhelete ya kgopelo ye e šupyago molawaneng wa 75 Khophi ya lengwalo la tšhupo 
Nako ye e beilwego ya tshepedišo ya go kopda: 
Neelana ka dipeakanyo tša minerale goba diminerale tše dingwe le tše dingwe le khwanthithi ya gona, yeo mokgopedi a akanyago go e tloša le go e lahla nakong ya tshepedišo ya go maena. 
Khophi ya pako ya lengwalo la bohlatse bja go thoma mošomo, 
Dipeakanyo tša naga goba lefelo 
Mehuta ya go maena: 
Mo legatong la motho wa tlhago, khopi ya pako ya lengwalo la tšhupetšo e kgomaretšwe 
Khophi ya pako ya lengwalo la bohlatse la go tsenya 
ye nngwe le ye nngwe 1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
Ge e le gore lefelo la go maena ke le legolo goba le le nnyane go feta seripa sa polase, ka kgopelo beakanyetša ditekanyo tša dintlha tša dikhutlwana tša mafelo ka dikgato, 
Efa leina la mohuta wa minerale goba diminerale bakeng sa kgopelo ka moo e dirwago ya tumelelo ya go maena e nyakegago: 
ka kgopelo kgomare tša tsebo ye e okeleditšwego o šomiša mokgwa wo o swanago 
Khutlo-ntsi ye nngwe le ye nngwe e tswalele, go realo tekanyo ya mafelelo e swane le tekanyo ya mathomo. 
Beakanyetša ka dipeakanyo le ditokomane tš di bontšhago tša botegeniki le bokgoni bja mokgopedi le dithuša go šoma le ka lenaneo la peakanyo ya mošomo, tšeo di lego gona, goba ka mokgwa woo di ka tlišwago, 
Minerale 
metsatso le metsotswana goba dikgato tša di-desimale goba LoX le LoY goba šupa mmapa wa Topocadastral. 
Letšasi le kgokolo 
﻿Aterese ya E-meile: 
Mo go filwego sebaka sa go ikgethela, ka kgopelo swaya poloko/lefelo la maleba. 
Khutlo-ntsi ye nngwe le ye nngwe e tswalele, go realo tekanyo ya mafelelo e swane le tekanyo ya mathomo. 
Faele ya ASCII e filwe naa? 
Motsana 
Mohuta 
Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Ge e le gore disete tša ditekanyo di feta tše 5, ka kgopelo kgomare tša tsebo ye e okeleditšwego o šomiša mokgwa wo o swanago 
Aowa khophi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo go thoma mošomo Ee 
Naga: 
Bohlatse bja gore ditlabakelo tša diminerale tšeo di nago le bokgoni bja go maena di gona. 
Leina la tshepediš ya go kopola : 
Mmasepala 
Maina a mathomo 
Sefane: 
Leina la seteraata 2: 
Lekala/Karolo 
MINSTARA 
Kgonthišisa gore dinyakwa ka moka tšeo di kgomareditšwego di latela kgopelo. 
Ditlhalošišo mabapi le tumelelano ka mabaka le maemo a tokelo ya go kopola. 
Toropo: 
Ge e le gore lefelo la go maena ke le legolo goba le le nnyane go feta seripa sa polase, ka kgopelo beakanyetša ditekanyo tša dintlha tša dikhutlwana tša mafelo ka dikgato, 
Nna, mokgopedi e lego nna ka nama goba ke dumeletšwe ke molao ka botlalo, mothamong wa go emela; ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgapelo ke ya nnete gape e nepagetše. 
Minerale 
Koutu ya Posong 
Leina la moago: 
c o d e Nomoro ya selula: 
Bohlatse bja gore go maena ga minerale wa maleba bo ka se be le mohola bakeng sa seemo sa kgwebišano ye e lego gona. 
Aowa   Minerals and Energy for Development and Prosperity 
Ge ditekanyo di filwe mo go LO, ka kgopelo efa lesetafase la ka gare; le protšekshene. 
Lefelo la mosola wa mawatle: 
Leina la polase 1: 
Le ge e le gore diforomo tša dikgopelo di dirilwe ka mokgwa wa elektroniki, go tla dumelelwa feela khophi ye e saenilwego ya boitlhagošetšo ye e tiilego. 
Kgopelo e swanetše go išwa go Molaodi wa Selete wa maleba moo naga goba lefelo le lego gona. 
KAROLO B: KAMANO LE NGWALELANO YA ATERESE BAKENG SA KGOPELO YE 
Profense: 
Toropokgolo 
Khophi ya pako ya lengwalo la bohlatse go thoma ka mošomo, 
Leina la seteraata 1: 
Ee 
Mmušo wa Profense 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
KAROLO F: BOIPOLELO 
Bakeng sa dinyakišišo tše dingwe le tše dingwe,ikopantšhe le ba lefapha le selete sa maleba nakong ya mošomo 
Go šomišwa ke mmuš fe 
SELETE: 
Sefane sa motho wa kamano: 
Foromo G, Annexura I DME 283 
DITHUTISO 
neelana la polane ye e beeleditšwego ye e akantšwego go molawana wa 2 o saenilwe e bile o beilwe letšatši ke mokgopedi. 
Feletša foromo ka leleme l seja-hlapi, gomme o se šomiše dikhutšofatšo Bakeng sa mohuta wo kgopelo ya minerale goba diminerale e dirwago, ka kgopelo lebelela lenaneo la 2 le le kgomareditšwego mo foromong. 
KGOPELO BAKENG SA TUMELELO YA GO DULA 
Khophi ya pako ya lengwalo la tsenyo 
kgwebišano ka ga Legatong la Co goba CC, kgomaretša tše di latelago: 
Profense 
Naga 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Legatong la motho wa tlhago, ka kgopelo heelana ka tše di latelago: 
Khopi ya go tšea sephetho, ge o dira mo khaphasithing ya go ba moemedi E saenilwe mo ka la di letšatši la TSHAENO YA MOKGOPEDI/MOEMEDI la o ya F: 
Nomora ya dikarolwana tša polasa: 
Beakanyetša tlhalošo ye e ngwadišitšwego ya naga goba lefelo moo kgopelo e lebišitšego, gammogo le ditaekramo tša SG 
Tšhomišano 
khophi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo la go tsenyo 
KARALO C: TLHALOSA YA NAGA GOBA LEFELO 
Ge kgopelo e le ya karolo ya polasa ka moka,ga go na lebaka la gore ditekanyo ka moka di fiwe. 
ye nngwe le ye nngwe 1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
Maina a go thoma a motho wa kamano 
Ditlhalošišo ka botlalo tša ditshepedišo tša go kopola tšeo di sepedišwago nageng ya maleba goba lefelo le tsebišo ye e ka dirwago. 
Selete: 
Seboka SA R e lego tefo ya kgopelo ye e akantšwego molawaneng wa 75 
Nomoro ya polasa le: karolo ye e ngwadišitšwego: Maseterata wa selete:   Leina la dikarolwana tša polasa 
Leibolo ya nomoro ya ya dira kgopelo mo 
Aowa   Letšasi le kgokolo 
Tefo ye e filwego 
Malebana le ditekanyo, beakanyetša ka dikgato tša desimale. 
Khoutu 
Efa leina la mohuta wa minerale goba diminerale bakeng sa kgopelo ka moo e dirwago ya tumelelo ya go maena e nyakegago: 
Leina la Mmušo wa Profense, bommasepala, khamphani, khamphani ya mohlakanelwa, tšhomišano goba kopano. 
ASCIIfaele Ge ditekanyo di beakanyeditšwe go ya ka mokgwa wa ASCII, LO nkgokolo ya gona le tsebo ya letšatši e swanetše go bontšha/šupša mo foromong. 
KGOPELO E SWANETSE GO LATELWA KE TSE LATELAGO: 
c o d e Nomoro ya Fekse: 
Ge e le gore go bontšhwa/šupša polase ye e fetago e tee, ka kgopelo kgomaretša tsebo ye e okeleditšego o šomiša mokgwa wo o swanago. 
Pego ka pheteletšo ya tumelelo le dinyakwa tša polane ya taolo ya tikologo ye e dumeletšwego. 
Legatong la motho yo e sego wa tlhago, ka kgapelo bontšha: 
Nomoro ya mogala: 
Ge ele gore lefelo leo kgopelo e dirwago go lona ke e nnyane go e na le lefelo la maleba, bakeng sa ka moo tokelo ya go kopola e bego e filwe, 
Palo ye e filwego ya tokelo ya go kopola 
Legatong la di kgopelo tše di amanago le mmapa wa Topocadastral, mokgopedi o swanetše go kgopela thušo go tšwa Desekeng ya Dipotšišo go tšwa Diofising tša Selete tša maleba. 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOKGOPEDI 
SG 21-khoutu ya bong : 
Mokgwa wa go kopola 
Aterese ya Poso 
2.Feletša foromo o šomiša maletere a magolo le pene ye ntsho. 
Tše dingwe : 
Lebaka leo tumelelo ya go dula e nyakegago: 
KAROLO E: MOHUTA WA MINERALE GOBA DIMINERALE 
Selete 
Nomoro ya seterata: 
Nomoro ya moago: 
Faele ya ASCII ke foromo ya faele ya nngwe le ye nngwe ye e ka fetolwago magareng ga bašomiši ba go fapafapana gommeya akanywa go tšwa go khomphuta 
Ee 
Nomoro ya boingwadišo ya Co goba CC 
metsatso le metsotswana goba dikgato tša di-desimale goba LoX le LoY goba šupa mmapa wa Topocadastral. 
Ditlhalošišo ka botlalo tša mabaka ao tumelelo ya go dula e nyakegago. 
Ge go kgonega, beakanyetša ditekanyo ka mokgwa wa mono mohlala:. 
Legatong la motho wa tlhago, khopi ya pako ya lengwalo la tšhupetšo e kgomaretšwe 
Khaphasithi 
﻿Mo go filwego sebaka sa go ikgethela, ka kgopelo swaya poloko/lefelo la maleba. 
Aowa   Nkgolo le Letšatši 
Motsana 
Ge ditekanyo di filwe mo go LO, tswe-tswe efa lesetafase la ka gare; le protšekto. 
Ee 
Mokgwa/Mekgwa ya go kopola 
Faele ya ASCII e filwe naa? 
Naga: 
Mmasepala 
Maina a mathomo 
Foromo H, Annexura I DME 299 
Faele ya ASCII ke foromo ya faele ya nngwe le ye nngwe ye e ka fetolwago magareng ga bašomiši ba go fapafapana gommeya akanywa go tšwa go khomphuta 
Lekala/Karolo 
MINSTARA 
Kgonthišisa gore dinyakwa ka moka tšeo di kgomareditšwego di latela kgopelo. 
Nomora ya dikarolwana tša polasa: 
Toropo: 
Bakeng sa mohuta wo kgopelo ya minerale goba diminerale e dirwago, ka kgopelo lebelela lenaneo la 2 le le kgomareditšwego mo foromong. 
Koutu ya Posong 
Leina la moago: 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOKGOPEDI 
c o d e Nomoro ya selula: 
Aowa   Diminerale le Maatla go direla Kgodišo le katlego 
Lefelo la mosola wa mawatle: 
Leina la polase 1: 
Le ge e le gore diforomo tša dikgopelo di dirilwe ka mokgwa wa elektroniki, go tla dumelelwa feela khophi ye e saenilwego ya boitlhagošetšo ye e tiilego. 
Kgopelo e swanetše go išwa go Molaodi wa Selete wa maleba moo naga goba lefelo le lefo gona. 
KAROLO B: KAMANO LE NGWALELANO YA ATERESE BAKENG SA KGOPELO YE 
Profense: 
Toropokgolo 
metsotso le metsotswana goba dikgato tša di-desimale goba LoX goba LoY goba bontšha mo go mmapa wa Topocadastral. 
Leina la seteraata 1: 
Ee 
Mmušo wa Profense 
ye nngwe le ye nngwe 1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
Bakeng sa dinyakišišo tše dingwe le tše dingwe,ikopantšhe le ba lefapha le selete sa maleba nakong ya mošomo 2 
Go šomišwa ke mmuš fe 
Ge e ba seripa sa lefelo la go kopolwa le tlo tsošološwa, bakeng sa gore, go swara ke go go kgolo goba go go nnyane go e na le seripa sa polase, 
Sefane sa motho wa kamano: 
Leina la seteraata 2: 
KGOPELO BAKENG SA MPSHAFATSA TUMELELO YA GO DULA 
DITHUTISO 
Minerale 
Ge ditekanyo di filwe mo go ASCII, LO tsebišo ya datamo le nkgokolo ygape di swaretše go tlatšwa godimo ga foromo ye. 
Feletša foromo ka leleme l seja-hlapi, gomme o se šomiše dikhutšofatšo 
kgwebišano ka ga Legatong la Co goba CC, kgomaretša tše di latelago: 
Motsana: 
Profense 
Naga 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Legatong la motho wa tlhago, ka kgopelo heelana ka tše di latelago: 
Legatong la motho yo e sego wa tlhago, ka kgapelo bontšha: 
Beakanya tlhalošo ye e ngwadišitšwego ya naga goba lefelo moo kgopelo e lebišitšego, gammogo le ditaekramo tša SG 
Tšhomišano 
khophi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo la go tsenya 
Khoutu 
KARALO C: TLHALOSA YA NAGA GOBA LEFELO 
Maina a go thoma a motho wa kamano 
Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Ge e le gore ke disete tše 5 tšaditekanyo, tswe-tswe., kgomaretša tsebišo ye e okeleditšwego ka mokgwa wo o swanago 
Selete: 
KAROLO E: MOHUTA WA MINERALE GOBA DIMINERALE 
heelana ka ditekanyo tša dintla tš dikhutlo tša dintlha tša dikhutlo tša lefelo/mafelo ka dikgato, 
Nomoro ya polasa le: karolo ye e ngwadišitšwego: Maseterata wa selete:   Leina la dikarolwana tša polasa 
Leibolo ya nomoro ya ya dira kgopelo mo 
Ee 
Leina la Mmušo wa Profense, bommasepala, khamphani, khamphani ya mohlakanelwa, tšhomišano goba kopano. 
c o d e Nomoro ya Fekse: 
Sefane: 
Ge e ba karolo ya polase ya go feta e tee, e bontšhitšwe, ka kgopelo kgomaretša tsebo ye e okeleditšego ka mokgwa wo o swanago. 
Aterese ya Poso 
Nomoro ya mogala: 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
SG 21-khoutu ya bong : 
Ge e ba kgopelo ke ya karolo ya polasa ka moka,ga go na lebaka la go beakanyetša ka ditekanyo. 
.Feletša foromo o šomiša maletere a magolo le pene ye ntsho. 
Tše dingwe : 
Tsebiša ka mohuta wa minerale goba diminerale bakeng sa tokelo yeo e nyakegago : 
Khutlo-ntsi ye nngwe le ye nngwe e swanetše go tswalela, go realo tekanyo ya mafelelo e swanetše go swana le tekanyo ya mathomo. 
Selete 
Aowa khophi ye e pakago ya lengwalo la tšhupetšo go thoma mošomo 
Nomoro ya seterata: 
Nomoro ya moago: 
SELETE 
Nomoro ya boingwadišo ya Co goba CC 
Aterese ya E-meile: 
Mohuta 
Mabapi le ditekanyo, neelana ka dikgato tša di-desimale. 
Lebaka leo tsošološo ya nako ya go swara e nyakegago. 
KAROLO F: BOIPOLELO 
Mabapi le ge dikgapelo di beetšwe go mmapa wa Topocadastral, mokgopedi o swanetše go kgopela thušo go desekeng ya Dinyakišišo mo ofising ya maleba ya Selete. 
Leina la tshepediš ya go kopola : 
Ge go kgonega, tswe-tswe beakanyetša ka ditekanyo ka mokgwa wa digitale mohlala:.   ASCIIfaele . 
Seboka sa R e lego tefo ya kgopelo ye e bontšhago molawaneng wa 76. 
Ditlhalošišo ka botlalo tše di fago mabaka a gore tsošološo e nyakegang. 
Khaphasithi 
Khophi ya pako ya lengwalo la tšhupetšo go thoma mošomo 
Nna, mokgopedi e lego nna ka nama goba ke dumeletšwe ke molao ka botlalo, mothamong wa go emela; ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgapelo ke ya nnete gape e nepagetše. 
Boikano bja go ingwadiša bja go dumelelana mo go thušo ya karolo ya 35 le ya molao 
Bopaki bja gore mokgopedi o dumelelane le dithušo tša Molao wo goba molawana wo mongwe wo o amanago 
Khopi ya sephetho, ge e ba o dira khaphasithing ya go ba moemedi E saenilwe mo ka la di letšatši la TSHAENO YA MOKGOPEDI/MOEMEDI la 
Legatong la motho wa tlhago, khopi ya pako ya lengwalo la tšhupetšo e swanetše go kgomaretšwa 
Pego ye e okeditšwego mabapi le mabaka a a lego gona le mabaka a gore goreng minerale ya maleba e sa tliše ekonomi. 
KGOPELO E SWANETSE GO FELEGETSA KE TSE DI LATELAGO: 
Pego go feteletša tumelelano le dinyakwa tša Polane ya Taolo ya lefase. 
Nomoro ye e filwego ya tumelelo ya go swara 
Tefo ye e beilwego 
Dipedkanyo tša naga goba lefelo la tsošološo. 
﻿SG 21-khoutu ya bong : 
Go šomišwa ke mmuš fe 
Tšomišano ye e beakantšwego: 25 a voutu HDSA 
Profense: 
Mohuta 
Kgonthišisa gore dinyakwa ka moka tšeo di kgomareditšwego di latela kgopelo. 
Toropo: 
c o d e Nomoro ya selula: 
Mo legatong la motho wa tlhago, ka kgopelo beakanyetša ka tše di latelago: 
Legatong la Co goba CC kgomaretša tše di latelago: 
Ee 
Naga 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Naga: 
Aowa khophi ye pako ya lengwalo la tšhupetšo la go thoma mošomo 
Lekala/Karolo 
Nomora ya dikarolwana tša polasa: 
Aterese ya Poso 
Mo legatong la motho ntle le motho wa tlhago, ka kgapelo bontšha: 
Foromo I, Annexura I DME 313 
Ge e le gore go bontšhwa/šupša polase ye e fetago e tee, ka kgopelo kgomaretša tsebo ye e okeleditšego o šomiša mokgwa wo o swanago. 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Aterese ya E-meile: 
Tirišano/kamano 
MINSTARA 
Sefane: 
Profense 
Go gweba ka 
DITHUTISO 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOKGOPEDI 
Motsana 
Bakeng sa dinyakišišo tše dingwe le tše dingwe,ikopantšhe le ba lefapha le selete sa maleba nakong ya mošomo 
Le ge e le gore diforomo tša dikgopelo di dirilwe ka mokgwa wa elektroniki, go tla dumelelwa feela khophi ye e saenilwego ya boitlhagošetšo ye e tiilego. 
Leina la polase 1: 
Nomoro ya go ingwadiša ya Co goba CC 
Selete 
Leina la go thoma: 
Leibolo ya nomoro ya ya dira kgopelo mo 
Lefelo la mosola wa mawatle: 
KARALO C: TLHALOSA YA NAGA GOBA LEFELO 
Sefane sa motho wa kamano: 
c o d e Nomoro ya Fekse: 
Leina la dikarolwana tša polasa 
Leina la seteraata 1: 
Nomoro ya seterata: 
Koutu ya Posong 
HDSA e laotšwe: 50 1 voutu HDSA 
Nomoro ya mogala: 
SELETE: 
Motsana: 
Bakeng sa mohuta wo kgopelo ya minerale goba diminerale e dirwago, ka kgopelo lebelela lenaneo la 2 le le kgomareditšwego mo foromong. 
Beakanya tlhalošo ye e ngwadišitšwego ya naga goba lefelo goba lefela la poloko tša mošola-watle moo kgopelo e l gammogo le ditaekramo tša SG 
Ee 
Maina a go thoma a motho wa kamano 
Mmušo wa Profense 
2.Feletša foromo o šomiša maletere a magolo le pene ye ntsho. 
Nomoro ya polasa le: karolo ye e ngwadišitšwego: Maseterata wa selete: 
KAROLO B: BONG BJA GO TSEA KAROLO KA GA MA AFRIKA BORWA A POELOMORAGO MO DITIRAGA 
FOROMO YA BOI PILETKENG SA PHETOSO YA TOKELO YA KGALE YA GO KOPOLA 
Mo go filwego sebaka sa go ikgethela, ka kgopelo swaya poloko/lefelo la maleba. 
Aowa 
Selete: 
Nomoro ya moago: 
khophi ye pako ya lengwalo la tšhupetšo la tsenyo 
Toropokgolo 
Bong bjo bo otlologilego: HDSA Ditrasete tša bong tše di abetswego, dishere tša bašomi goba disekimi tša bong. 
Mmasepala 
Kgopelo e swanetše go išwa go Molaodi wa Selete wa maleba moo naga goba lefelo le lego gona. 
Leina la seteraata 2: 
KAROLO C: KAMANO LE NGWALELANO YA ATERESE BAKENG SA KGOPELO YE 
Leina la Mmušo wa Profense, mmasepala, khamphani, bašomo-mmogo, tirišano le kamano. 
Leina la moago: 
Feletša foromo ka leleme l seja-hlapi, gomme o se šomiše dikhutšofatšo 
ka kgopelo swaya poloka ya maleba, malebana le bong bja go tšea karolo ka ga Ma-Afrika Borwa a poelomorago mo ditiragalong: 
Tše dingwe : 
Faele ya ASCII ke foromo ya faele ya nngwe le ye nngwe ye e ka fetolwago magareng ga bašomiši ba go fapafapana gommeya akanywa go tšwa go khomphuta 
Ge ditekanyo di filwe mo go LO, ka kgopelo efa 
Ge kgopelo e le ya karolo ya polasa ka moka,ga go na lebaka la gore ditekanyo ka moka di fiwe. 
Khutlo-ntsi ye nngwe le ye nngwe e tswalele, go realo tekanyo ya mafelelo e swane le tekanyo ya mathomo. 
Ge e le gore lefelo la go maena ke le legolo goba le le nnyane go feta seripa sa polase, ka kgopelo beakanyetša ditekanyo tša dintlha tša dikhutlwana tša mafelo ka dikgato, 
Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
metsatso le metsotswana goba dikgato tša di-desimale goba LoX le LoY goba šupa mmapa wa Topocadastral. 
Aowa 
Ge ditekanyo di beakanyeditšwe go ya ka mokgwa wa ASCII, LO nkgokolo ya gona le tsebo ya letšatši e swanetše go bontšha/šupša mo foromong. 
Faele ya ASCII e filwe naa? 
lesetafase la ka gare; le protšekshene. 
Malebana le ditekanyo, beakanyetša ka dikgato tša desimale. 
Ee 
Ge e le gore disete tša ditekanyo di feta tše 5, ka kgopelo kgomare tša tsebo ye e okeleditšwego o šomiša mokgwa wo o swanago 
1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
Ge go kgonega, beakanyetša ditekanyo ka mokgwa wa mono mohlala:.   ASCIIfaele 
Legatong la di kgopelo tše di amanago le mmapa wa Topocadastral, mokgopedi o swanetše go kgopela thušo go tšwa Desekeng ya Dipotšišo go tšwa Diofising tša Selete tša maleba. 
Efa polane ye e akanywago ka molawaneng wa 2. 
Efa lenaneo la molao wa kgale wo o lego gona wa ditokelo tša go kopola wa moswari a nago le ona, go direla minerale goba dimenerale tšona tšela ka tikologong moo diphetogo di dirwago. 
Leina la mošomo wa go kopola: 
Affidaviti/kenelwa ya go netefatša gore moswari laola o šoma goba o šomile go kopola mo nageng yeo go bolelwago ka ga yona semeetseng 
ga gore Ekte ye e thome ga šoma, le go thoma go lebelela mengwaga goba lebaka leo go bego go šongwa mošomo woo wa go kopola. 
Ofising ya di Ditsi/Lengwalo la go laetša ditokelo goba Ofising ya go Ngwadiša Maina a Meepo, le nomoro ye e ngwadišitšwego ya kgwerano ya go adimišana ya mohuta woo goba tokelo efe goba efe. 
Mošomo wa go direlwa go tšea sephetho go dilo tše di lego go Sekšene 2 le ya Ekte e hlaloša mokgwa wa go fihlelela dinyakwa tše. 
Khophi ya sephetho se se tšerwego, ge eba o mo legatong la go ba moemedi E sainilwe 
KAROLO F: PEGO 
Khiphi ye e netefaditšwego ya diti goba diditi tše di malebana le naga goba lefelo leo le amanago le tokelo ya bjale ya go kopola. 
Taodiš.setatamente sa go laetša go tšwela pele ka go kopola morago ga go dira diphetogo. 
Tefo ye e kgethilwego 
Palo ya tšhelete ka diranta R e le tefo ya go dira kgopelo ye e šupilwego ka molawaneng wa 82 
Lenaneo la Mošomo wa go Kopola, ka botlalo, go ya ka mo le akantšwego molawaneng w 
Efa ditaba ka botlalo le mangwalo a go hlatsela gore mkgopedi o tloga a na le bokgoni bja matsetseleko le tšhelete ya go mo kgontšha go šoma, goba go e fihlelela, 
Tokelo e kgopeletšwe lebaka le le kaakang: 
Khophi ye e tiišeditšwego ya sethifikheiti sa go thoma kgwebo, ge se le gona. 
Mohuta 
Letšatšing la di tša MOSAENO WA MODIRA KGOPELO/MOEMEDI GE A LE GONA 
le lenaneo l šoma, go kopola le le šetšego le le gona, gore dilo di tla fiwa bjang go kgontšha mokgope go dira mošomo wa go kopola, go ya ka lenaneo la mošomo wa go kopola 
Ditokelo tše di lego gona le tumelano ya pele le thušo ya Ekte 
Efa leina la mohuta wa minerale goba diminerale bakeng sa kgopelo ka moo e dirwago ya tumelelo ya go maena e nyakegago: 
Tshedimošo le ge e ka ba goba y se be ya molao wa kgale wa tokelo ya go kopola e thibelwa ke bonto ya motgheiti/kgwerano ya go adminiša goba tokelo efe goba efe ye e ngwadišitšwe. 
Minerale 
Khophi ya lengwalo la boitsebišo/pasa 
Ripoto ya go laetša gore go dumelanwe bokaakang le dinyakwa tša lenaneo la taolo ya tikologo le le amogetšwego, 
, go fokotša le tsošološa mathata a a lebanego le tikologo ka mokgwa wa go kgotsofatša. 
Taodiso/setatamente seo se laetšago mabaka le maemo go a dirišwago tokelong ya bjale ya molao wa kgale wa go kopola. 
Kgophiya mathomo goba ya e tiišeditšwego ya tokelo ya kgale ya go kopola le lenaneo la toala ya tikologo le le amogetšwego. 
Khophi ye e tiišeditšwego ya sethifikheiti sa Kakaretšo, ge se le gona 
Minerals and Energy for Development and Prosperity 
Mothamo/khaphasithi 
Nna,modira-kgopelo e le nna ka nama, goba ke dumeletšwe ke molao ka botlalo, mothamong wa go emela; ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgopelo ke ya nnete gape e nepagetše. 
Mekgwa ya go kopola: 
Bokgoni Tšheleteng, le go dira dilo ka matsetseleko, bokgoni bjo bogolo. 
Nomoro ya molao wa kgalo wa tokelo ya go kopola yeo e swantšego go fetowa: 
Lenaneo le le be ka sebopego/foroma ya dihlopha yeo e laetšago tikologo le lefelo le leina la lona le tokelo ye e lego gona goba nomoro ya tumelelo ya minerale o mongwe le o mongwe goba diminerale. 
go direla tokelo efe goba efe yeo mokgopedi a e swerego goba a kilego a e swara abile a sešo tlola Ekte ye e filwego. 
Khoutu 
KGOPELO E SWANETSE GO BA LE DILO TSE DI LATELAGO: 
KAROLO E: MOHUTA WA MINERALE GOBA DIMINERALE 
Ditaba ka botlalo ka ga naga goba lefelo leo le diretšwego kgopelo: 
﻿Go šomišwa ke mmušo f 
E laolwa ke HDSA: 50 1 voutela HDSA 
Setereke: 
Prefense: 
Netefatša gore ditlankana ka moka tšeo do nyakegago di sepetšwa le kgopelo 
Aowa 
Mo mabakeng a ge motho a le wa tlhago, efa dile tse di latelago: 
Mo mabakeng a ge e le Co goba CC; kgomasetša dilo tše di latelago: 
Ee 
Khophi ye e tiišeditšwego ya sethifikheiti sa go thoma kgwebo: 
Nomoro ya pasa: 
KAROLO B: GA BA MONG WA GO TSEA KAROLO GA MAAFRIKABORWA A A KILEGO A KGETHOLWA 
Naga/khanthri: 
Leibolo ya nomoro ya go dira kgopelo mo 
Setereke: 
mohuta: mohlala:street, avenue 
Mo mabakeng a ge e se motho wa tlhago, o kgopelwa go laetša: 
Toropo: 
Aowa 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Aterese ya poso: 
Segwera/Kgwebišano mmogo 
MINISTARA: 
Sefane: 
FOROMO YA GO DIRA KGOPELO YA GO HWETSA TOKELO YA GO FETOLA MOLAO WA KGALE WA MEEPO 
Kgwebo ya : 
DITAELO: 
KAROLO A: DITLHALOSISI TSA MOKGOPEDI 
Go direla dinyakišišo dife goba dife, ikopantšhe le ofisi ye maleba ya Selete/Rijene, goba morekišetši yo, a lebantšhitswego, ka nako ya diiri tša mošomo . 
Khanthri/Naga: 
Le ge diforomo tša go dira kgopelo di filwe ka fomete ya elektroniki, go tla amolgelwa fela khopi e thata ya mathomo, ye e sainilwego. 
Nomoro ya go ngwadiša Co goba CC: 
Foromo J, Annexura I DME 314 
Sefane sa motho yo go ka kgokaganwage le yena: 
Maina: 
c o d e Nomoro ya fekse: 
Nomoro ya mogala: 
Tšhomišano ka maano: 25 1 voutela HDSA 
KAROLO C: ATERESE YA GO KGOKAGANA LE GO NGWALELANA LE MODIRA KGOPELO 
Profense: 
Leina la seterata 1: 
Leina la seterata 2: 
O kgopelwa go swaya lepokisana la malebana le go ba mong wa go tšea kgarolo ga Ma-Afrika-Borwa a a kilego a kgethollwa: 
Aterese ya E-meile: 
MOREKISETSI YO A   LEBANTSHITSWEGO 
SELETE: 
Koutu ya poso: 
Go direla minerale wo o diretšwego kgopelo, o kgopela go lebelela Lenaneo la 2 leo le kgomaseditšwego wo foromong. 
Mmušo wa Profense 
Tlatša foromo ka maletere a go se kgomagane, gape ka pene e ntsho. 
Torotswana: 
Torotswana: 
Moo o filwego go kgetha karabo, o kgopelwa go swaya lepokisana le maleba. 
REPUBLIC OF SOUTH AFRICA 
Maina a motho yoo: 
Nomoro ya moago: 
Go ba mong ka go matlafatšwa ka bophara: diyuniti thraste tša meepo tša go abelwa   HDSA, kabe lo mošomedi goba le kabelo peakanyong ya mošomo. 
Khophi ye e tiišeditšwego ya sethifikheiti sa Kakaretso: 
Nomoyo ya seterata: 
Toropo: 
Mmasepala 
c o d e Nomoro ya selula: 
Kgopelo e išwe go Molaola-Selete wa maleba, goba morekišetši yo a lebišitšwego a le mageng lefelong leo. 
KAROLO D: GO TLHALOSA NAGA LE LEFELO 
Leina la moago: 
Leina la Mmušo wa Profense, mmasepala, khamphane, koporasi-yr-rtswaletš gp/ goba kgwebišano mmogo: 
Ee 
Brenche/Karolo: 
Tš dingwe: 
Leina la karolwana ya polasa: 
Aowa 
Ge ditekanyetšo di filwe ka go LO, o kgopelwa go fa meridiene wa gare; Tšwelelo 
Efa polane ye e akantšwego ka malowaneng wa 2. 
Ge go laetšwa karolo ya go feta e tee ya polasa, o kgopelwa go kgomasetša tshedimošo ye nngwe gape ka fometeng yona yeo. 
Mothamo: 
Ge eba lefelo la go tšweletša ke le legolwane goba ka fasana go karolo ya polasa, o kgopelwa go fa dinha tša dikhutlo tša lefelo goba mafelo ka tatelano ya go swana ka digrata, 
metsotso goba digrata ka detesimale goba LoX le LoY, goba ka go laetša mo mebepeng ya Topocadastral. 
Letšatši le sferoete: 
tšeo di amanago le kgopelo ye, le dithalo tša SG tša maleba. 
Ge dikgopelo di theilwe ka mebepe ya Topocadastral, gona mokgopedi o swanetše go kgopela thušo desekeng ya go dira Dinyakišišo, ka ofising ya maleba ya Rijini/Selete. 
KGOPELO E SEPETSWE LE DILO TSE DI LATELAGO: 
Nomoro ya polasa le dikarolo tše di ngwadšitšwego: Setereke Magistrata: 
Nomoro ya karolwana ya polasa 
Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
Ge eba ditekanyetšo di feta disete tše 5, o kgopelwa go kgomaesetša tshedimošo ka fometeng yona yeo. 
faele ya ASCII. 
Ditaba ka botlalo ka ga naga goba lefelo le le diretšwego kgopelo: 
Nna, modira-kgopelo nna ka bo nna goba ke dumeletšwa ke molao maemong a go ba moemedi, ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgopelo ke ya therešo, gape e nepagetše. 
Ge kgopelo e direlwa karolo goba dikarolo ka moka tša polasa, gona ditekanyetšo ga di nyakege. 
Polygon ye nngwe le ye nngwe e swnetše go tswalega, gore tekanyetšo ya bofelo e swane le ya mathomo. 
Lefelo la mošola-wa-mawatle 
Diminerale le Maatla go direla Kgodišo le Katlego 
Khoutu 
KAROLO F: PEGO 
Leina la mošomo wa moepo : 
Leina la polasa 1: 
1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
Mekgwa ya go epa: 
Efa tlhalošo ye e ngwadišitwego ya naga, lefelo, 
Faele ya ASCII e tlišitšwe 
Minerale 
Ge go kgonega, o kgopelwa go fa ditekanyetšo ka fometeng ya dijithale mohlala:. 
Leina la minerale goba diminerale tša go swarwa ka fase ga molao wa kgale, wa tokelo ya meepo woo o dumago e ke o ka tšwetšwa pele go kopolwa. 
Malebana le ditekanyetšo, di fe ka digrata tša desimale. 
Mohuta 
KAROLO E: MOHUTA WA MINERALE GOBA DINMINERALE 
Ee 
Nomoro ya molao wa kgale wa tokelo ya meepo yeo e yago go fetolwa: 
Go ditekenyetšo di filwe ka fometeng ya ASCII, tshedimošo ya sferoete letšatši/datum di sa swanetše go tlatšwa ka foromong ye. 
: Dijiti khoutu ya SG 21: 
ASCII ke foromo ye nngwe le ye nngwe ya faele ya ditaba tšeo bašomiši ba go fapafapana ba ka šelanago ka tšona, ba ba ba di hlaloša ka softwere. 
Lenaneo le Mošomo wa Meepo go ya ka mo le akantšwego ka molawaneng wa II 
goba tokelo efe goba efe yo go ngwadišwa ofising ya diDiti, goba Ofising ya go Ngwadiša Tumelelo ya Moepa le nomoro ya go ngwadiša bonto ya mohuta woo goba tokelo ye nngwe. 
Tshedimošo ya gore molao wa kgale wa tokelo ya meepo e thibelwa, goba ga e thibelwa ke kgwerano ya go adimiša/morgate bonto, 
Bokgoni tšheleteng le gp dira mošomo ka matsetseleko 
Khophi ye e tiišeditšwego ya diti goba diditi tše di malebana le naga goba lefelo leo le amanago le tokelo ya bjale ya meepo. 
Khophi ya mathomo ye e netefaditšwego ya molao wa kgale wa tokelo ya meepo le lenaneo la taolo ya tikologo le le amogetšwego. 
Affidaviti ya go netefatša gore moswari o šoma, goba o kile a šoma ka moepo mo nageng ye e amanago le diphetago, nakwana 
Taodišo ka ga go tšwela pele ka moepo ka morago ga diphetogo. 
pele ga gore Ekte ye e šomišwe, le go bolela dinak tšeo moepo o bego o dirwa ka tšona. 
Taodišo ya go laetša mabaka le maemo ao a šomišetšwago molao wa kgale wo o lego gona wa tokelo ya moepo. 
E sainilwe lefelong le ka di tša MOSAENO WA MODIRA KGOPELO/ MOEMEDI 
Efa mangwalo a go laetša ka botlalo gore mokgopedi o na le bokgoni mošomomg, le dilo tša go mo thuša ka tšhelete, goba go e fihlelela; 
Khophi ye e tiišeditšwego ya sethifikheiti sa go thoma kgwebo, ge se le gona. 
Efa lenaneo la ditokelo tša meepo ya molao wa kgale tše di lego gona, tša go swarwa ke moswari, go direla minerale goba diminerale tša mo tikologong yeo diphetogo di dirwago. 
tšeo mokgopedi a swerego tokelo, goba a kilego a swara tokelo ya tšona; a bile a sešo a tlola le e tee ya dithušo tša Ekte. 
Khophi ya pasa 
Ditokelo tše di lego gona, le go latela thušo o yeo Ekte e e fago. 
Lenaneo le le ngwalwe go laetša tikologo/rijene le lefelo la go ba le leina le tokelo ye e lego gona, goba nomoro ya tumelelo, ya minerale goba diminerale dingwe le dingwe. 
Tefo ye e kgethilwego: 
kgonagalong le lenaneo la go šoma moepo leo le šetšego le le gona, goba leo le tlo go abja, 
Polane ya Leago le Mošomo 
Khiphi ya sephetho se se tšerwego, ge o le mo maemong a go ba moemedi. 
Khophi ye e tiišeditšwego ya sethifikheiti sa Kakaretšo, ge se le gona. 
go kgontšha mokgopedi go dira mošomo wa moepo, go ya ka lenaneo la go šoma meepo, le go fokotša, go tsošološa mathata a a lebanego le tikologo mo go kgotsofatšago. 
Mo mabakeng a ge e le motho wa tlhago, go kgomasetšwe khophi ye e tiišeditšwego ya pasa. 
Polane ya leago le mošomo go ya ka mo e akantšwego ka molawaneng wa 46. 
Ripota gore o latela dinyakwa tše di amogetšwego tša lenaneo la taolo ya tikologo, 
Palo ya tšhelete ka di R, e lego tšhelete ya go dira kgopelo ye e akantšwego ka molawaneng wa 82 
Mošomo wa go tšea sephetho sa dilo tša sekšene 2 le ya Ekte, go hlaloša mokgwa wa go fihlelela dinyakwa tše. 
Gore tokelo e nuakelwa lebaka le le kaakang: 
﻿Ge go kgonega, o kgopelwa go fa ditekanyetšo ka fometeng ya digitale mohlala. 
Tirišano/Tšhomišano 
Mo mabakeng a motho wa tlhago, o kgopelwa go fa/tliša dilo tše di latelago: 
Moogo filwego gore o kgethe karabo e tee fela, o kgopelwa gore o swaye lepokisana la maleba fela. 
Kakaretšo ya mošomo wa go hlahloba wo o rerilwego/thadilwego. 
Leina la polase 1: 
Dijiti khoutu/ya bong ya SG21: 
Khophi ya sephetho se se tšerwego, ge eba o mo legatong la go emela E sainilwe lefelong ka letšatš la di tša MOSAENO WA MODIRA KGOPELO/MOEMEDI la ogo. 
Aterese ya sebopego ya malela 
Efa khophi ya thaetlele diti goba dikhophi tša goba dikhophi tša diditsi tše di tiišeditšwego, tša go amana le naga, lefelo goba lefelo la mošola-wa-mawatle leo kgopelo ye e amanago le yona. 
Ee 
Polygon goba sebopego sa dikhutlo tše ntši, se swanetše go tswalega, gore tatelano ya mafelelo e swane la tatelano ya mathomo. 
Toropo 
Nomoro ya seterata: 
Koutu ya Poso 
Efa ditaba ka botlalo le mangwalo a go laetša gore mokgopedi o na le bokgoni bja mošomo le tšhelete ya go mo kgontšha go dira mošomo; 
Khophi ye e nago le bohlatse ya sethifikheiti sa Kakaretšo, ge se le gona. 
1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
Sefane: 
Tše dingwe : 
Ee 
Ge kopelo e te ya dikarolwana ka moka tša polasa ga go bohlokwa go fa ditekanyetšo. 
ASCII faele, ke sebopego sefe goba sefa sa faele ya ditaba yeo e ka fetopetolwago magareng ga bašomisi ba go fapafapana ya hlathollwa ka 
Nomoro ya polasa le: karolo ye e ngwadišitšwego: Setereke sa Magistrata: 
Go ba mong wa Motheo ka Bophara: HDSA e abelwa diyuniti thraste tša meepo, kabelo/shere ya mošomedi goba skimi/peakanyo ya go ba mong wa selo. 
Lefelo la mosola wa mawatle: 
Netefatša gore ditlankana goba dinyakwa ka moka tše di nyakegago di ba le kgopelo, ge di sepetšwa. 
Mohuta Torotswana 
Thaetlele Diti goba Dititi e lego Tumelalano ya go ba le naga ka molao 
ASCI ie lego faele ya . 
Leina la Mmušo wa Profense, mmasepala, khamphane, koporasi ye e tswaletšwego, tirišano goba kgwebišano mm 
Go direla mohuta wa minerale goba diminerale tše o di diretšego kgopelo, o kgopelwa go lebelela Lenaneo la 2 leo le kgomaseditšwego mo foromong. 
A LEBANTSHITSWEGO 
Toropo: 
KAROLO B: GO BA BENG BA GO TSEA KAROLO GA MAAFRIKA BORWA A A KILEGO A KGETHOLLWA. 
Khophi ya go ba le bopaki ya sethifikheite sa go thoma kgwebo 
Go direla dinyakišišo dife goba dife kopana le ofisi ya maleba ya Tikologo ka nako ya diiri tša ofisi . 
Kgopelo e swanetše go išwa go Molaola Tikologo wa maleba yo naga goba lefelo le lego gona. 
Setereke: 
Leina la seteraata 2: 
Naga/Khanthri 
Le ge diforomo tša go dira kgopelo di le gona ka fomete ya elektroniki, go tla dumelelwa fela khophi e thata ya mathomo ye e sainilwego. 
KAROLO E; GO SOMA GO HLAHLOBA 
KAROLO C: ATERESE YA GO KOPANA LE GO NGWALELANA GE O DIRA KGOPELO YE 
Sefane sa motho yo o ka boledišanang le yena 
MOREKISETSI YO 
o kgopelwa go kgomasetša tshedimošo ye nngwe gape ka fometeng yona yeo. 
Profense: 
Maina: 
KAROLO F: PEGO 
mokgopedi o swanetše go nyaka thušo desekeng ya Dinyakišišo ofising ya maleba ya Selete. 
Efa nako ka botlalo yeo o e akantšego go šoma mošomo wa go hlahloba wo o lebantšhitšwego. 
Efa tekanyetšo ya lenaneo la mošomo wo o akantšwego 
c o d e Nomoro ya selula: 
gore dilo tše di lokišitšwe, gape di ka hwetšagala, goba di ka fiwa bjang go kgontšha mokgopedi go tšwela pele ka mešomo, le go fokotša, go tsošološa mathata a a lego mo tikologong, ka mokgwa wa go kgotsofatša. 
Aterese ya E-meile: 
Go šomišwa ke mmuš fe 
Sferoete le Letšatši 
DITAELO: 
Gore tumelelo ya go hlahloba e nyakega lebaka le le kaakang: 
Leina la seteraata 1: 
Nomoro ya moago: 
Leina la moago: 
Tlatša foromo ka Sepedi, gape o seke wa šomiša dikhutšofatšo 
Nomora ya dikarolwana tša polasa: 
c o d e Nomoro ya Fekese: 
Kgwebišano ka Maano: 25 1 voutela HDSA 
Efa tlhalošo ye e tiišeditšwego ya naga goba lefelo leo kgopelo e amana go le lona, gammogo le dithalo tša maleba tša SG. 
Khophi ya pukwana goba lengwalo la boitsebišo 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Efa taodišo ya gore o nagana gore mošomo wo o akantšwego wa go hlahloba, o ka ama tikologo le bašomiši ba bangwe ba tikologo ka mokgwa ofe. 
Mo mabakeng a ge e se motho wa tlhago, o kgopelwa go laetša: 
Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Ge e le disete tša fo feta 5 tša go latelana, 
Mothamo/khaphasithi 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOKGOPEDI 
Nomoro ya pasa: 
KGOPELO E SWANETSE GO BA LE DILO TSE DI LATELAGO: 
Maina: 
Kgwebo bjalo ka : 
Ma Afrika Borwa a a kilego a Kgethollwa. 
Laetša bonnyane bja mešomo ye e akantšwego le ditshenyegelo tša lefelo leo le diretšwego kgopelo. 
Ditaba ka botlalo ka ga mošomo wa go hlahloba wo o rerilwego: 
MINISTARA 
Nomoro ya mogala: 
Ge ditekanyetšo di filwe ka fometeng ya ASCII, di LO, tshedimošo ya letšatši le sferoite e swanetše go tlatšwa ka foromong ye. 
Ditaba ka botlalo ka ga naga goba lefelo 
Ge ditatelano di filwe ka go LO, o kgopelwa go fa meridiene wa gare le go tšwelela. 
Mmušo wa Profense 
Nomoro yo go ngwadiša Co goba CC: 
Tloga o Netefatša go ba le Bokgoni Tšheleteng le Go kgona go dira mošomo ka mokgwa wa matsetseleko. 
HDSA e laolwa: 50 1 voutela HDSA 
Efa polane go ya ka mo go akantšwego ka molawaneng wa 2. 
Mekgwa ya go šoma go hlahloba: 
Aterese ya Poso 
Khophi ya go ba le bopaki ya sethifikheite sa Kakaretšo: 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Ge eba lefelo la go hlahlobiwa ke le legolwane goba ka pase ga karolo ya polasa, o kgopelwa go fana ka ditekanyetšo tša dintlha tša dikhutlo tša mafelo digrata, 
Torotswana 
KARALO D: GO TLHALOSA NAGA LE LEFELO 
Naga: 
Mo mabakeng a ge e le CC goba Co, kgomasetša tše di latelago: 
Aowa 
Aowa 
Tlatša foromo ka dihlaka/maletere a go se kgomagane gape ka pene e ntsho. 
Setereke 
Ge eba go laetšwa karolo ya polasa ya go feta e tee, o kgopelwa go kgomase tša tshedimošo ye e ka oketsago, e be ka fometeng e tee. 
Aowa 
metsotso le metsotswana goba digrata ka di tesimale goba LoX le LoY goba laetša mo mebepeng ya Topocadastral, 
KGOPELO YA TUMELELO YA GO HLAHLOBA 
Mmasepala 
Malebana le tekanyetšo, efa digrata ka di tesimale. 
Lefapha/Karolo 
Khophi ye e naggo le bohlatse ya sethifikheiti sa go thoma kgwebo, ge se le gona. 
Faele ya ASCII e tlišitšwe? 
Tefo ye e kgethilwego/beilwego 
Nna, modira-kgopelo e le nna ka nama goba ke dumeletšwe ke molao ka botlalo mothamong wa go emela: ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgopelo ke ya nnete gape e nepagetše. 
Efa mmepe wa go laetša mafelo go a lego ka gare, moo go beakantšheditšwego go dirwa mošomo wa go hlahloba. 
Diminerale le Maatla go direla Kgodišo le katlego 
O kgopelwa go swaya lepokisana/bloka ya malebana le go ba mong goba go tšea karolo ga 
Profense 
Leibolo ya nomoro ya ya dira kgopelo mo 
Palo ya tšhelete ka diranta R e le tefo ya go dira kgopelo ye e laetšwago ka molawaneng wa 75. 
Ee 
﻿Ge go kgonega, o kgopelwa go fa ditekanyetšo ka fometeng ya digitale mohlala. 
Tirišano/Tšhomišano 
Mo mabakeng a motho wa tlhago, o kgopelwa go fa/tliša dilo tše di latelago: 
Moogo filwego gore o kgethe karabo e tee fela, o kgopelwa gore o swaye lepokisana la maleba fela. 
Efa nako ye e akanyeditšwego dithuto tša tš a tšhomišano ya setegniki tš di akantšwego di amana le kgopelo. 
Leina la polase 1: 
Ge eba lefelo la go hlahlobiwa ke le legolwane goba ka fase ga karolo ya polasa, o kgopelwa go fana ka ditekanyetšo tša dintlha tša dikhutlo tša mafelo digrata, 
Dijiti khoutu/ya bong ya SG21: 
Ee 
Aowa 
Toropo 
Nomoro ya seterata: 
Koutu ya Poso 
Kakaretšo ya mošomo wo o rerilwego wa go šomišana ka setegniki 
1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
Sefane: 
Tše dingwe : 
Ge kopelo e te ya dikarolwana ka moka tša polasa ga go bohlokwa go fa ditekanyetšo. 
ASCII faele, ke sebopego sefe goba sefa sa faele ya ditaba yeo e ka fetopetolwago magareng ga bašomisi ba go fapafapana ya hlathollwa ka 
Nomoro ya polasa le: karolo ye e ngwadišitšwego: Setereke sa Magistrata: 
Go ba mong wa Motheo ka Bophara: HDSA e abelwa diyuniti thraste tša meepo, kabelo/shere ya mošomedi goba skimi/peakanyo ya go ba mong wa selo. 
Ditaba ka botlalo ka ga dipeakanyo tša go ithutela tšhomišano ka setegniki: 
MINISTARA 
Netefatša gore ditlankana goba dinyakwa ka moka tše di nyakegago di ba le kgopelo, ge di sepetšwa. 
Mohuta Torotswana 
Mothamo/khaphasithi 
ASCI ie lego faele ya . 
Leina la Mmušo wa Profense, mmasepala, khamphane, koporasi ye e tswaletšwego, bodirišani goba go šoma ka se 
Go direla mohuta wa minerale goba diminerale tše o di diretšego kgopelo, o kgopelwa go lebelela Lenaneo la 2 leo le kgomaseditšwego mo foromong. 
A LEBANTSHITSWEGO 
Toropo: 
KAROLO B: GO BA BENG BA GO TSEA KAROLO GA MAAFRIKA BORWA A A KILEGO A KGETHOLLWA. 
Khophi ye e tišeditšwego ya sethifikheiti sa go thoma kgwebo 
Gore tumelelo e nyakelwa lebaka le le kaakang: 
Go direla dinyakišišo dife goba dife kopana le ofisi ya maleba ya Tikologo ka nako ya diiri tša ofisi . 
Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Ge eba ke disete tša fo feta 5 tša go latelana, o kgopelwa go kgomasetša tshedimošo ye nngwe gape ka fometeng yona yeo. 
Ge eba go laetšwa karolo ya polasa ya go feta e tee, o kgopelwa go kgomase tša tshedimošo ye e ka oketsago, e be ka fometeng e tee. 
Setereke: 
Leina la seteraata 2: 
Naga/Khanthri 
Le ge diforomo tša go dira kgopelo di le gona ka fomete ya elektroniki, go tla dumelelwa fela khophi e thata ya mathomo ye e sainilwego. 
KGOPELO YA GO DUMELELWA GO SOMISANA KA SETEGNIKI 
Aowa 
MOREKISETSI YO 
Profense: 
Maina: 
mokgopedi o swanetše go nyaka thušo desekeng ya Dinyakišišo ofising ya maleba ya Selete. 
Khophi ya pukwana goba lengwalo la boitsebišo 
Mekgwa ye e swanetšego go šomišwa ge go šomišanwa ka setegniki 
c o d e Nomoro ya selula: 
Aterese ya E-meile: 
Sferoete le Letšatši 
Palo ya tšhelete ka diranta R e le tefo ya go dira kgopelo ye e laetšwago ka molawaneng wa 75. 
Go šomišwa ke mmuš fe 
Tefo ye e kgethilwego/beilwego 
Khophi ye e tiišeditšwego ya sethifikheiti sa Kakaretšo, ge se le gona. 
DITAELO: 
Lefapha/Karolo 
Leina la seteraata 1: 
Nomoro ya moago: 
Leina la moago: 
Tlatša foromo ka Sepedi, gape o seke wa šomiša dikhutšofatšo 
Nomora ya dikarolwana tša polasa: 
Efa ditaba ka botlalo le mangwalo a go laetša gore mokgopedi o na le bokgoni bja mošomo le tšhelete ya go mo kgontšha go dira mošomo; le gore dilo tše, dilokišitšwe, 
c o d e Nomoro ya Fekese: 
Kgwebišano ka Maano: 25 1 voutela HDSA 
KAROLO C: ATERESE YA GO KOPANA LE GO NGWALELANA GE O DIRA KGOPELO YE 
Ma Afrika Borwa a a kilego a Kgethollwa. 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
gape di ka hwetšagala; goba di ka fiwa bjang go kgontšha mokgopedi go tšwela pele ka mešomo ya go ithutel tšhomišano ya setegniki ye e akantšwego, ka mokgwa wa go laetsa maikarabelo. 
KAROLO F: PEGO 
Mo mabakeng a ge e se motho wa tlhago, o kgopelwa go laetša: 
Ee 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOKGOPEDI 
Nomoro ya pasa: 
Maina: 
Kgwebo bjalo ka : 
Leibolo ya nomoro ya ya dira kgopelo mo 
Kgopelo e swanetše go išwa go Molaola Tikologo wa maleba yo naga goba lefelo le lego gona. 
Nomoro ya mogala: 
Ge ditekanyetšo di filwe ka fometeng ya ASCII, di LO, tshedimošo ya letšatši le sferoite e swanetše go tlatšwa ka foromong ye. 
Ge ditatelano di filwe ka go LO, o kgopelwa go fa meridiene wa gare le go tšwelela. 
Ditaba ka botlalo ka ga naga goba lefelo 
Ge eba ke motho wa tlhago, go be le khophi ye e netefaditšwego ya pukwana ya boitsebišo; e kgomasetšwe moo. 
Mmušo wa Profense 
Nomoro ya boingwadišo ya Co. goba CC: 
Laetša bonnyane bja kelo ya mošomo le ditshenyegelo tša lefelo leo le diretšwego kgopelo. 
HDSA e laolwa: 50 1 voutela HDSA 
Tloga o Netefatša go ba le Tšhelete le Go kgona go dira mošomo ka matsetseleko. 
Faele ya ASCII e tlišitšwe? 
Aterese ya Poso 
Khophi ye e tiišeditšwego ya sethifikheite sa Kakaretšo: 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Khophi ya sephetho se se tšerwego, ge eba o mo legatong la go emela E sainilwe lefelong ka letšatš la di tša MOSAENO WA MODIRA KGOPELO/MOEMEDI la boka:. 
Polygon goba sebopego sa dikhutlo tše ntši, se swanetše go tswalega, gore tatelano ya mafelelo e swane la tatelano ya mathomo. 
Torotswana 
KARALO D: GO TLHALOSA NAGA LE LEFELO 
Naga: 
Mo mabakeng a Co goba CC, kgomasetša tše di latelago: 
Tlatša foromo ka dihlaka/maletere a go se kgomagane gape ka pene e ntsho. 
Setereke 
Aowa 
Nna, modira-kgopelo e le nna ka nama goba ke dumeletšwe ke molao ka botlalo mothamong wa go emela: ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgopelo ke ya nnete gape e nepagetše. 
KGOPELO E SWANETSE GO BA LE DILO TSE DI LATELAGO: 
Efa tlhalošo ye e tiišeditšwego ya naga goba lefelo leo kgopelo e amana go le lona, gammogo le dithalo tša maleba tša SG. 
metsotso le metsotswana goba digrata ka di tesimale goba LoX le LoY goba laetša mo mebepeng ya Topocadastral, 
Sefane sa motho yo o ka boledišanang le yena 
Efa polane go ya ka mo go akantšwego ka molawaneng wa 2. 
Malebana le tekanyetšo, efa digrata ka di tesimale. 
Khophi ye e tiišeditšwego ya sethifikheiti sa go thoma kgwebo, ge se le gona. 
Lefelo la mosola wa mawatle: 
O kgopelwa go swaya lepokisana/bloka ya malebana le go ba mong goba go tšea karolo ga 
KAROLO E: GO SOMISANA KA SETEGNIKI 
Profense 
Efa tekanyetšo ya lenaneo la mošomo wo o akantšwego. 
Ee 
﻿Ge go kgonega, o kgopelwa go fa ditekanyetšo ka fometeng ya digitale mohlala. 
Tirišano/Kgwebišano mmogo 
Ee 
Moo o filwego go ikgethela, o kgopelwa go swaya lepokisana la maleba fela. 
Leina la polase 1: 
KAROLO C: ATERESE YA GO KOPANA LE GO NGWALELANA GE O DIRA KGOPELO YE 
Ge eba lefelo la go hlahlobiwa e le le legolwane, goba ka fase ga karolo ya polasa, o kgopelwa go fana ka ditekanyetšo tša dintlha tša dikhutlo tša mafelo digrata, 
Khophi ya sephetho se se tšerwego, ge eba o mo legatong la go emela E sainilwe lefelong ka letšatš la di tša MOSAENO WA MODIRA KGOPELO/MOEMEDI la TSA elo a, 
Tefo ye e kgethilwego/beilwego 
Dijiti khoutu SG21: 
Aowa 
Toropo 
Nomoro ya seterata: 
Koutu ya Poso 
Laetša bonnyane bja kelo ya mošomo le ditshenyegelo tša lefelo leo le diretšwego kgopelo. 
Khophi ye e nago le bohlatse ya sethifikheiti sa go thoma kgwebo, ge se le gona. 
1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
Sefane: 
Tše dingwe : 
Ge kopelo e te ya dikarolwana ka moka tša polasa, ga go bohlokwa go fa ditekanyetšo. 
Khophi ye e nago le bohlatse ya sethifikheiti sa Kakaretšo ge se le gona. 
ASCII faele, ke sebopego sefe goba sefa sa faele ya ditaba yeo e ka fetopetolwago magareng ga bašomisi ba go fapafapana ya hlathollwa ka 
Gore tokelo ya go tlhohlomiša e nyakelwa lebaka le le kaakang: 
Go ba mong wa Motheo ka Bophara: HDSA e abelwa diyuniti thraste tša meepo, kabelo/shere ya mošomedi goba skimi/peakanyo ya go ba mong wa selo. 
Ditaba ka botlalo ka ga dipeakanyo tša go ithutela tšhomišano ka setegniki: 
MINISTARA 
Netefatša gore ditlankana goba dinyakwa ka moka tše di nyakegago di sepetšwa le kgopelo. 
Mohuta Torotswana 
Mothamo/khaphasithi 
ASCI ie lego faele ya . 
Leina la Mmušo wa Profense, mmasepala, khamphane, koporasi ye e tswaletšwego goba kgwebišano mmogo: 
Go direla minerale goba diminerale tše o di diretšego kgopelo, o kgopelwa go lebelela Lenaneo la 2 le le kgomaseditšwego mo foromong. 
Efa taodišo ya gore o nagana gore mošomo wo o akantšwego wa go tlhohlomiša, o ka ama tikologo le bašomiši ba bangwe ba tikologo ka mokgwa ofe 
A LEBANTSHITSWEGO 
Toropo: 
KAROLO B: GO BA BENG BA GO TSEA KAROLO GA MAAFRIKA BORWA KILEGO A KGETHOLLA. 
Khophi ya go ba le bopaaki ya sethifikheiti sa go thoma kgwebo 
Ge eba go laetšwa karolo ya polasa ya go feta e tee, o kgopelwa go kgomase tša tshedimošo ye e ka oketsago, e be ka fometeng e tee. 
Go direla dinyakišišo dife goba dife, kgomagana le morekišetš yo a kgethilwego mo ofising ye 27 938 500, ka nako ya diiri tša ofisi 
Faele ya ASCII e tlišitšwe? 
Nomora ya dikarolwana tša polasa: 
Kgopelo e swanetše go išwa go morekišetši wa maleba, yeo naga goba lefelo di lego gona. 
Setereke: 
Leina la seteraata 2: 
Naga/Khanthri 
Le ge diforomo tša go dira kgopelo di le gona ka fomete ya elektroniki, go tla dumelelwa fela khophi e thata ya mathomo ye e sainilwego. 
Aowa 
MOREKISETSI YO 
Profense: 
Efa ditaba ka botlalo le mangwalo a go laetša gore mokgopedi o na le bokgoni bja mošomo le tšhelete ya go mo kgontšha go dira mošomo; le gore dilo tše, di lokišitšwe, 
Maina: 
Maina a dikarolwana tša polasa 
c o d e Nomoro ya selula: 
Aterese ya E-meile: 
Sferoete le Letšatši 
Mekgwa Ya go šomišetšwa go tlhohlomiša: 
Go šomišwa ke mmuš fe 
metsotso le metsotswana goba digrata ka di tesimale goba LoX le LoY goba laetša mo mebepeng ya Topocadastral, 
DITAELO: 
Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Ge eba ke disete tša fo feta 5 tša go latelana, o kgopelwa go kgomasetša tshedimošo ye nngwe gape ka fometeng yona yeo. 
Leina la seteraata 1: 
Nomoro ya moago: 
Leina la moago: 
Tlatša foromo ka Sepedi, gape o seke wa šomiša dikhutšofatšo 
c o d e Nomoro ya Fekese: 
Kgwebišano ka Maano: 25 1 voutela HDSA 
Efa tlhalošo ye e tiišeditšwego ya naga, lefelo goba dibloko/dikamorana tša mošola-wa-mawatle, leo kgopelo e amanago le lona, gammogo le dithalo tša maleba tša SG 
Ma Afrika Borwa a a kilego a Kgethollwa. 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
KAROLO F: PEGO 
Mo mabakeng a ge e se motho wa tlhago, o kgopelwa go laetša: 
Ee 
Palo ya tšhelete ka diranta R e le tefo ya go dira kgopelo ye e laetšwago ka molawaneng wa 75. 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOKGOPEDI 
Mo mabakeng a motho wa tlhago, o kgopelwa go fa/tliša dilo tše di latelago: 
Efa tekanyetšo ya lenaneo la mošomo wo o akantšwego. 
Nomoro ya pasa: 
mokgopedi o swanetše go nyaka thušo desekeng ya Dinyakišišo ofising ya maleba ya Selete. 
Maina: 
Kgwebo bjalo ka : 
Mo mabakeng a ge motho e le wa tlhago, o swanetše go kgomasetša khophi ya pasa ye e netefaditšwego 
Leibolo ya nomoro ya ya dira kgopelo mo 
Nomoro ya mogala: 
Ge ditekanyetšo di filwe ka fometeng ya ASCII, di LO, tshedimošo ya letšatši le sferoite e swanetše go tlatšwa ka foromong ye. 
Ge ditatelano di filwe ka go LO, o kgopelwa go fa meridiene wa gare le go tšwelela. 
Ditaba ka botlalo ka ga naga,lefelo goba lefelo la mošola-wa-mawatle leo le diretšwego kgop 
Mmušo wa Profense 
Nomoro ya boingwadišo ya Co. goba CC: 
HDSA e laolwa: 50 1 voutela HDSA 
Tloga o Netefatša go ba le Bokgoni Tšheleteng, le Go kgona go dira mošomo matsetseleko. 
Nomoro ya polasa le: karolo ye e ngwadišitšwego: Setereke sa Magistrata: 
KAROLO E: TOKELO YA GO TLHOHLOMISA 
Aterese ya Poso 
Khophi ye go ba te bopaki ya sethifikheite sa Kakaretšo: 
Khophi ya pukwana goba lengwalo la boitsebišo 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Polygon goba sebopego sa dikhutlo tše ntši, se swanetše go tswalega, gore tatelano ya mafelelo e swane la tatelano ya mathomo. 
Torotswana 
KARALO D: GO TLHALOSA NAGA LE LEFELO 
Naga: 
Mo mabakeng a Co goba CC, kgomasetša dilo tše di latelago: 
Tlatša foromo ka dihlaka/maletere a go se kgomagane gape ka pene e ntsho. 
Setereke 
Aowa 
Nna, modira-kgopelo e le nna ka nama goba ke dumeletšwe ke molao ka botlalo mothamong wa go emela: ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgopelo ke ya nnete gape e nepagetše. 
KGOPELO E SWANETSE GO BA LE DILO TSE DI LATELAGO: 
Efa nako ye e akanyeditšwego mošomo wa go tlhohlomiša wo o akantšwego 
Sefane sa motho yo o ka boledišanang le yena 
Efa polane go ya ka mo go akantšwego ka molawaneng wa 2. 
Malebana le tekanyetšo, efa digrata ka di tesimale. 
Lefapha/Karolo 
Kakaretšo ya mošomo wa go tlhlomiša wo o rerilwego 
Lefelo la mosola wa mawatle: 
O kgopelwa go swaya lepokisana/bloka ya malebana le go ba mong goba go tšea karolo ya 
gape di ka hwetšagala; goba di ka fiwa bjang go kgontšha mokgopedi go tšwela pele ka mešomo, le go fokotš go tsošološa mathata a a alego mo tikologong, ka mokgwa wa go kgotsofatša. 
Profense 
KGOPELO YA TOKELO YA GO TLHOHLOMISA GOBA GO E MPSHAFA 
Ee 
Diminerale le Maatla go direla Kgodišo le katlego 
Mmasepala 
﻿Tirišano/Kgwebišano mmogo 
Efa ditekanyetšo tše di ikemetšego mašaledi ao a swanetšego go tlhohlomišwa ka fase ga tokelo ya go tšweletša. 
Mo mabakeng a motho wa tlhago, o kgopelwa go fa/tliša dilo tše di latelago: 
Moo o filwego go ikgethela, o kgopelwa go swaya kamorana ya maleba. 
Ge kopelo e te ya dikarolwana ka moka tša polasa, ga go bohlokwa go fa ditekanyetšo. 
Leina la polase 1: 
Ee 
ASCI ie lego faele ya . 
meridiene wa gare le go tšwelela. 
Dijiti khoutu SG21: 
Polygon goba sebopego sa dikhutlo tše ntši, se swanetše go tswalega, gore tatelano ya mafelelo e swane la tatelano ya mathomo. 
Toropo 
Nomoro ya seterata: 
Koutu ya Poso 
Ee 
Sefane: 
Tše dingwe : 
Efa polane go ya ka mo go akantšwego ka molawaneng wa 2. 
KGOPELO YA TOKELO YA GO TSWLETSA GOBA GO E MPSHAFATSA 
Go ba mong wa Motheo ka Bophara: HDSA e abelwa diyuniti thraste tša meepo, kabelo/shere ya mošomedi goba skimi/peakanyo ya go ba mong wa selo. 
Ditaba ka botlalo ka ga dipeakanyo tša go ithulela tšhomišano ka setegniki; 
MINSTARA: 
Netefatša gore ditlankana goba dinyakwa ka moka tše di nyakegago di sepetšwa le kgopelo. 
Mohuta Torotswana 
Kakaretšo ya mošomo wo o reretšwego go tšweletša: 
Ge ditekanyetšo di filwe ka fometeng ya ASCII, di LO, tshedimošo ya letšatši le sferoite e swanetše go tlatšwa ka foromong ye. 
Leina la Mmušo wa Profense, mmasepala, khamphane, koporasi ye e tswaletšwego goba kgwebišano mmogo: 
Go direla mohuta wa minerale goba diminerale tše di diretšego kgopelo, o kgopelwa go lebelela Lenaneo la 2 leo le kgomaseditšwego mo foromong. 
A LEBANTSHITSWEGO 
Efa dikakanyo ka botlalo tša tšhelete ye e nyakegago, metšhelo ya dithekiso, ditefelo tša mošomo, lenaneo la taolo ya tikologo,go fiwa tšhelete, 
Toropo: 
KAROLO B: GO BA BENG BA GO TSEA KAROLO GA MAAFRIKA BORWA KILEGO A KGETHOLLA. 
Khophi ya go ba le bopaaki ya sethifikheiti sa go thoma kgwebo 
Ge eba go laetšwa karolo ya polasa ya go feta e tee, o kgopelwa go kgomase tša tshedimošo ye e ka oketsago, e be ka fometeng e tee. 
KAROLO C: ATERESE YA GO KOPANA LE GO NGWALELANA GE O DIRA KGOPELO YE 
Nomora ya dikarolwana tša polasa: 
Kgopelo e swanetše go išwa go morekišetši wa maleba, yeo naga goba lefelo di lego gona. 
Setereke: 
Khophi ye e tiišeditšwego ya sethifikheite sa Kakaretšo, ge se le gona. 
Leina la seteraata 2: 
Naga/Khanthri 
Le ge diforomo tša go dira dikgopelo di filwe ka fomete ya elektroniki, go tla dumelelwa fela khophi e thata ya tlhago e sainilwego. 
Aowa 
MOREKISETSI YO 
Polane ya Leago le Mošomo 
Profense: 
Maina: 
Maina a dikarolwana tša polasa 
ASCII faele, ke sebopego sefe goba sefa sa faele ya ditaba yeo e ka fetopetolwago magareng ga bašomisi ba go fapafapana ya hlathollwa ka 
Ge e le lebakeng la motho wa tlhago, khophi ya go ba le bohlatse e swanetše go kgomasetšwa. 
c o d e Nomoro ya selula: 
KGOPELO E SWANETSE GO BA LE DILO TSE DI LATELAGO: 
Aterese ya E-meile: 
Sferoete le Letšatši 
Go šomišwa ke mmuš fe 
go ya ka mo go ithutela maswika a lefase le seo se ka dirwago ka naga, lefelo goba lefelo la mošola-wa-mawatle, 
metsotso le metsotswana goba digrata ka di tesimale goba LoX le LoY goba laetša mo mebepeng ya Topocadastral, 
Mekgwa ya go šomišetšwa go tšweletša: 
DITAELO: 
Ge eba lefelo la go hlahlobiwa e le le legolwane, goba ka fase ga karolo ya polasa, o kgopelwa go fana ka ditekanyetšo tša dintlha tša dikhutlo tša mafelo digrata, 
Leina la seteraata 1: 
Nomoro ya moago: 
Efa ripoto ys ditaba ka moka ya go kwešišega ka ga go ithutela maswika a lefase, dithuša-go-šoma petroleamo le mašaledi, 
Leina la moago: 
Tlatša foromo ka Sepedi, gape o seke wa šomiša dikhutšofatšo 
mokgopedi o swanetše go nyaka thušo desekeng ya Dinyakišišo ofising ya maleba ya Selete. 
c o d e Nomoro ya Fekese: 
Kgwebišano ka Maano: 25 1 voutela HDSA 
Efa tlhalošo ye e tiišeditšwego ya naga, lefelo goba dibloko/dikamorana tša mošola-wa-mawatle, leo kgopelo e amanago le lona, gammogo le dithalo tša maleba tša SG 
Ma Afrika Borwa a a kilego a Kgethollwa. 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Tefo ye e kgethilwego/beilwego 
Khophi ya sephetho se se tšerwego, ge eba o mo legatong la go ba moemedi E sainilwe lefelong ka letšatš la di tša MOSAENO WA MODIRA KGOPELO/MOEMEDI la elo a, 
Mo mabakeng a ge e se motho wa tlhago, o kgopelwa go laetša: 
KAROLO F: PEGO 
Efa ditaba ka botlalo ka ga polane ye e akantšwego Leago le Mošomo ya molawana wa 46. 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOKGOPEDI 
Efa ditaba ka botlalo le mangwalo a go laetša gore mokgopedi o na le bokgoni bja mošomo le tšhelete ya go mo kgontšha go dira mošomo; le gore dilo tše, di lokišitšwe, 
Nomoro ya pasa: 
Mothamo/khaphasithi 
Maina: 
Kgwebo bjalo ka : 
Ge ditatelano di filwe ka go LO, o kgopelwa go fa 
Khophi ya lengwalo la boitsebišo/pasa 
Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Ge eba ke disete tša fo feta 5 tša go latelana, o kgopelwa go kgomasetša tshedimošo ye nngwe gape ka fometeng yona yeo. 
Leibolo ya nomoro ya ya dira kgopelo mo 
Efa ripoto ye e kwešišegago ya setegniki le ka moo se tla šomišwago ka gona, o hlaloše mekgwa ya go tšweletša, botong go tšweletšeng le kelo ya mešomo, go tšweletša 
Nomoro ya mogala: 
Mmušo wa Profense 
Nomoro ya boingwadišo ya Co. goba CC: 
Tloga o Netefatša go ba le Bokgoni Tšheleteng, le Go kgona go dira mošomo matsetseleko. 
Ditaba ka botlalo ka ga naga,lefelo goba lefelo la mošola-wa-mawatle leo le diretšwego kgop 
HDSA e laolwa: 50 1 voutela HDSA 
Nomoro ya polasa le: karolo ye e ngwadišitšwego: Setereke sa Magistrata: 
Faele ya ASCII e tlišitšwe? 
Aterese ya Poso 
Khophi ye go ba te bopaki ya sethifikheite sa Kakaretšo: 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
gape di ka hwetšagala; goba di ka fiwa bjang go kgontšha mokgopedi go tšwela pele ka mešomo, le go fokotš go tsošološa mathata a a alego mo tikologong, ka mokgwa wa go kgotsofatša. 
Torotswana 
KARALO D: GO TLHALOSA NAGA LE LEFELO 
Naga: 
Mo mabakeng a Co goba CC, kgomasetša dilo tše di latelago: 
Palo ya tšhelete ka diranta R e le tefo ya go dira kgopelo ye e laetšwago ka molawaneng wa 75. 
Ge go kgonega, o kgopelwa go fa ditekanyetšo ka fometeng ya digitale mohlala. 
Khophi ye e tiišeditšwego ya sethifikheite sa go thoma kgwebo, ge se le gona. 
Tlatša foromo ka dihlaka tša go se kgomagane, gape ka pene e ntsho. 
Setereke 
Aowa 
1.Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S Lesetafase goba LoY E Moraganafase goba LoX S 
polokego meepong le ditshenyegelo tše dingwe tšeo di filwego fometeng ya tšhelete ye e tsenago, malebana le nako ye e nyakelwago mošomo wa go tšweletša. 
Sefane sa motho yo o ka boledišanang le yena 
Mmasepala 
Go direla dinyakišišo dife goba dife, kgomagana le morekišetš yo a kgethilwego mo 27 938 500 ka ofising, ka nako ya diiri tša ofisi 
Lefapha/Karolo 
Lefelo la mosola wa mawatle: 
O kgopelwa go swaya lepokisana/bloka ya malebana le go ba mong goba go tšea karolo ya 
Nna, modira-kgopelo e le nna ka nama goba ke dumeletšwe ke molao ka botlalo mothamong wa go emela: ke bega gore tshedimošo ye e lego ka foromong ya go dira kgopelo ke ya nnete gape e nepagetše. 
Gore tumeleo e nyakelwa lebaka le le kaakang: 
le go šomana le petroleamo dinyakwa tša go aga meago, le go kwalakwatša go go beakantswego kelo ya ditšweletšwa tša petroleamo. 
Aowa 
Malebana le tekanyetšo, efa digrata ka di tesimale. 
KAROLO E: TOKELO YA GO TSWELETSA 
Profense 
Ee 
﻿Feleletša foromo ka leleme la seja-hlapi, gomme o se šomiše dikhutšofatšo Bakeng sa mohuta wo kgopelo 
TSHAENO YA MOTHO YO A NAGO LE BOKGONI. 
Toropokgolo:   Toropokgolo: 
Mo legatong la motho wa tlhago, ka kgopelo beakanyetsa ka tše di latelago:   Mo legatong la motho wa tlhago, ka kgopelo beakanyetsa ka tše di latelago:   Mo legatong la motho wa tlhago, ka kgopelo beakanyetsa ka tše di latelago:   Mo legatong la motho wa tlhago, ka kgopelo beakanyetsa ka tše di latelago: 
Mohuta bj k seterata,mokgothama 
Khophi ya peakanyo ya lengwalo tšhupo la go tsenya:   Khophi ya peakanyo ya lengwalo tšhupo la go tsenya: 
Ee   Ee 
SELETE GOBA   SELETE GOBA   SELETE GOBA   SELETE GOBA 
Motsana:   Motsana: 
Motsana: 
MAIKARABELO GO MOTHO YO A KGONAGO 
Mo legatong la Co goba CC, kgomaretša tše di latelago   Mo legatong la Co goba CC, kgomaretša tše di latelago 
KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOSWARI   KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOSWARI   KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOSWARI   KAROLO A: DITLHALOSISO TSA MOSWARI 
Nomoro ya go ingwadiša ya Co goba CC   Nomoro ya go ingwadiša ya Co goba CC 
c o d e Nomoro ya selula   c o d e Nomoro ya selula 
KGOPELO YA GO SUTHISA DIKOLOTO LE 
Profense:   Profense: 
Aowa   Aowa 
Nomoro ya moago: 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA   KGORO: DIMINERALE LE MAATLA   KGORO: DIMINERALE LE MAATLA   KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Khophi ya pako go thoma mošomo e kgomareditšwe   Khophi ya pako go thoma mošomo e kgomareditšwe 
Felerša foromo a šomiša maletero a magolo le pene ya ntsho.   Felerša foromo a šomiša maletero a magolo le pene ya ntsho.   Felerša foromo a šomiša maletero a magolo le pene ya ntsho.   Felerša foromo a šomiša maletero a magolo le pene ya ntsho. 
Profense: 
Khoutu ya posong:   Khoutu ya posong: 
Titišano/Kamano   Titišano/Kamano 
Mmušo wa Profense   Mmušo wa Profense 
Nomoro ya seterata: 
Mo legatong la motho ntle le motho wa tlhago, ka kgopelo bontšha:   Mo legatong la motho ntle le motho wa tlhago, ka kgopelo bontšha: 
Lekala/Karolo:   Lekala/Karolo: 
ka mogo kgonegago goba polane ya go tswalela, go motho yo a nago le tsebo ka dithuto tša godimo tše di akanywago go molawana wa 59. 
Aowa   Aowa 
E saenilwe mo ka la di letšatši la 
E saenilwe mo ka la di letšatši la 
Diminerale le Maatla go direla Kgodišo le katlego   Diminerale le Maatla go direla Kgodišo le katlego 
Nomoro ya tokelo ya go hlohlomiša 
DITHUTISO: 
Selete: 
Nomoro ta tumelelo ya go maena 
Ee   Ee 
Tše dingwe Leina la Mmušo wa Profense, mmase pala, khamphani, bašoma-mmago, tirišano le kamano   Tše dingwe Leina la Mmušo wa Profense, mmase pala, khamphani, bašoma-mmago, tirišano le kamano 
Mo go filwego sebaka sa go ikgethela, ka kgopelo swaya poloko/lefelo la maleba.   Mo go filwego sebaka sa go ikgethela, ka kgopelo swaya poloko/lefelo la maleba.   Mo go filwego sebaka sa go ikgethela, ka kgopelo swaya poloko/lefelo la maleba.   Mo go filwego sebaka sa go ikgethela, ka kgopelo swaya poloko/lefelo la maleba. 
Foromo O, Hlomagantšho II DME 258   Foromo O, Hlomagantšho II DME 258   Foromo O, Hlomagantšho II DME 258   Foromo O, Hlomagantšho II DME 258 
Mmasepala   Mmasepala 
Bakeng sa dinyakišiso tše dingwe le tše dingwe ikopantshe le ba lefapha le selete sa maleba nakong ya mošomo   Bakeng sa dinyakišiso tše dingwe le tše dingwe ikopantshe le ba lefapha le selete sa maleba nakong ya mošomo   Bakeng sa dinyakišiso tše dingwe le tše dingwe ikopantshe le ba lefapha le selete sa maleba nakong ya mošomo   Bakeng sa dinyakišiso tše dingwe le tše dingwe ikopantshe le ba lefapha le selete sa maleba nakong ya mošomo 
Motho yo a kgonago moo melato ya tikologo le boikarabelo di šutišetšwago gona 
Toropo: 
Nna, moswari wa 
Nomoro ya tokelo ya go tšweletša ka gona ke dira kgopelo ya go šuthiša melato le maikarabelo a tikologo a a amanago le ditokelo tše di bolelwago ka godimo 
Nomoro ya tokelo ya go maena 
Nna, ke saenilego ka fase ke tšea sephetho sa go amogela melato ya tikologo le maikarabelo a a šuthišitšwego. 
MINISTARA:   MINISTARA:   MINISTARA:   MINISTARA: 
KAROLA YA B: KOMAMO LE NGWALELANO YA ATERESE YA MOSWARI   KAROLA YA B: KOMAMO LE NGWALELANO YA ATERESE YA MOSWARI 
Sefane sa motho wa kamano: 
Le ge e le gore diforomo tša dikgapelo di dirilwe ka mokgwa wa elektroniki, go tla dumelelwa feela khophi ye e saenilwego ya boitlhagišetšo ye e tiilego.   Le ge e le gore diforomo tša dikgapelo di dirilwe ka mokgwa wa elektroniki, go tla dumelelwa feela khophi ye e saenilwego ya boitlhagišetšo ye e tiilego.   Le ge e le gore diforomo tša dikgapelo di dirilwe ka mokgwa wa elektroniki, go tla dumelelwa feela khophi ye e saenilwego ya boitlhagišetšo ye e tiilego.   Le ge e le gore diforomo tša dikgapelo di dirilwe ka mokgwa wa elektroniki, go tla dumelelwa feela khophi ye e saenilwego ya boitlhagišetšo ye e tiilego. 
Leina la seterata 1: 
Nomoro ya tokelo ya go kopola 
Selete:   Selete: 
Aterese ya poso:   Aterese ya poso: 
AGENTE YE E KGETHILWEGO   AGENTE YE E KGETHILWEGO   AGENTE YE E KGETHILWEGO   AGENTE YE E KGETHILWEGO 
c o d e Nomoro ya Fekse   c o d e Nomoro ya Fekse 
Leina la go thoma:   Leina la go thoma:   Leina la go thoma:   Leina la go thoma: 
Sefane:   Sefane:   Sefane:   Sefane: 
Email aterese:   Email aterese: 
Go gweba ka   Go gweba ka 
Naga: 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA   REPABLIKI YA AFRIKA BORWA   REPABLIKI YA AFRIKA BORWA   REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Maina a motho wa go thoma wa kamano:   Maina a motho wa go thoma wa kamano: 
goba tumelelo ya lenaneo la taolo ya tikologo goba polane ya taolo ya tikologo, 
Aterese ya maleba ya sebopego: 
Ka fao ke oketša bohlatse bja mangwalo bja go tlhalošwa go molawana wa 59. 
Naga:   Naga: 
Nomoro ta mogala:   Nomoro ta mogala: 
TSHAENO YA MOSWARI WA TUMELELO GOBA TOKELO 
Nomoro ta tumelelo ya go lekala 
Leina la seterata 2: 
﻿Tokelo ya go hlohlomiša 
Tumelelo ya go hlahloba 
Kgopelo e swanetše go dirwa ka nako e itšeng ya matšatš a 180 pele e feta, tlogelo, go khansela, go stopa, 
TSHAENO YA MOKGOPEDI 
Foromo ya kgopelo ka sebopego sa Foromo ya O ye e hwetšagalago hlomagantšhona ya 11, go šuthiša melato ya tikdogo le maikarabelo go motho yo a kgonago, ge go amega. 
Tokelo ya go maena 
KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Phemiti ya go maena 
E SAENILWE MO   KA LA DI 
Go feta 
Go stopa 
Polane ya tswalelo ye e akanywago molawaneng wa 62 
Dipeakanyo tša naga ya maleba, lefelo goba tshepedišo goba poloko ya laesense ya mošola-watle ye e amanago le kgopelo ya go tswalela. 
SELETE 
Leina la mokgopedi 
Go tsošološa 
Tekanyo ya mafelelo ya papalo mo lenaneong la taolo ya tikologo goba polane ya taolo ya tikologo, ka mo go kgonegago. 
Godimo ga naga goba lefelo le le latelago goba laesense ya polkong ya mošola-watle 
Foromo P, Hlomagantšho II DME 270 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Kgopelo mabapi le tšhutišo ya melato ya tikologo le maikarabelo. 
KGOPELO BAKENG SA LENGWALO LA BOHLATSE LA TSWALELO 
Tokelo ya go tšweletša 
Phemiti ya go hlahloba 
Ela tlhoko: 
Mehuta ya minerale goba diminerale goba diminerale 
Go tlogela 
Go khansela 
Ge e labanya, go tliša go go sa hlakanago go swanetše go kgomaretšwa mo kgopelong. 
Khiphi ya pego ya kotsi ye e akantšwego molawaneng wa 60. 
go tlogela tsešološo e feditšwe go ya ka polane ya tswalelo ka mo go akantšwego mo karolong ya 43 ya molao 
Lebaka la kgopelo: 
MOLAODI WA TIKOLOGO/AGENTE YE E SUPILWEGO 
Mohuta wa tumelelo, phemiti goba tokelo go ya ka molao. 
Go tlogela 
Nomoro ya tumelelo, phemiti goba tokelo. 
Tokelo ya go kopola 
Mnagwalo a a latelago a swanetše go felegetša kgopelo: 
﻿REPAPOLIKI YA AFRIKA BORWA 
Foromo T, Hlomagantšho II 
Feletša foromo ka leleme la seja-hlapi gomme o seke wa šomiša dikhutšofatšo 
Bakeng sa dinyakišišo tše dingwe le tše dingwe,ikopanye le ofisi ya Selete ya maleba goba agente ye e lebišitšwego nakong ya mošomo 
Mmeakanyetši le Aterese matlotlo a kgokaganyo Taodišo ya HDSA 
DITHOTO TSA MATLOTLO 
Feleletša foromo o šomiša maletere o magole gape le pene e ntsho. 
TSE DI DIRISEGAG 
KGORO: TSA DIMINERALE LE ENETSI 
KGOKAGANYO GO TLOGA KA 20 
DIKAMOGETSO 
﻿KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
Ke le moemedi wa molao wa maleba wa e lego moswari wa molao wa kgale wa tokelo ya tlhohlomišo ke hlatsela: - 
Tlatša foromo ka ditlhaka tša go se kgomagane, ka pene e ntsho. 
3.Le ge kenelwa e tšweleditšwe ka sebopego sa elektroniki, tseba gore go tla amogelwa fela kopi ye e sainilwego ya foromo ya pele. 
MOTHAMO: 
KOMSASA YA DIKENO 
e le ka di tša . 20 ., Melao yeo e lego ka go GN R2477 ya di 16 Nofembere 1984, ka moo e lokišitšaeng, e dumeletšwe. 
LETšATšI: 
gape o dirile ditshepedišo tša tlhohlomišo nakwana pele ga Ekte/Tiro ye e tšeelwa sephetho, dinakong tše di latelago . 
Ka gona ke tiiša gore Depodente o dumetše gore o tseba le go kwešiša diteng tša kenelwa/afidaviti ye a e saenileng, a ba a ikana pele ga ka mo lefelong le . 
DEPHODENTE: . 
Diteng tša kenelwa afidaviti ye ke tše, ka ntle le mo go laetšwago tša go fapano; di amana le tsebo yeo ke nago le yona, gape ke tša therešo le go nepagala. 
gore moswari o laola ditshepedišo tša tlhlomišo ke hlatsela e lego . 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Nna mosaini wa ka fase, Nomoro ya pasa.: . 
Tlatša foromo ka Seisemane; o se ke wa ngwala mantšu ka khutšofatšo . 
Ke motho o mogolo wa monna/mosadi, le go ba moswari wa molao wa kgale wa tokelo ya tlhohlomišo wa go dula 
LEINA: 
KENELO MABAPI LE GO TSWELA PELE GA DITSHEPEDIšO TšA TLHONLOMIšA DITAELO: 
Dipoelo go tšwa tshepedišong ya tlhohlomišo yeo go šupetšwago ka ga yona mo Temeng ya 3 ke tše: 
ke dira kano le gore :: 
﻿KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Tlatša foromo ka ditlhaka tša go se kgomagane, ka pene e ntsho. 
3.Le ge kenelwa e tšweleditšwe ka sebopego sa elektroniki, tseba gore go tla amogelwa fela kopi ye e sainilwego ya foromo ya pele. 
Ke le moemedi wa molao wa maleba wa e lego moswari wa molao wa kgale wa tokelo ya maene, ke hlatsela: - 
DEPHODENTE: . 
Ka gona ke tiiša gore Depodente o dumetše gore o tseba le go kwešiša diteng tša kenelwa/afidaviti ye a e saenileng, a ba a ikana pele ga ka mo lefelong le . 
Diteng tša kenelwa/afidaviti ye ke tše, ka ntle le mo go laetšwago tša go fapano; di amana le tsebo yeo ke nago le yona, gape ke tša therešo le go nepagala. 
KOMSASA YA DIKENO 
e le ka di tša . 20 ., Melao yeo e lego ka go GN R2477 ya di 16 Nofembere 1984, ka moo e lokišitšweng, e dumeletšwe. 
Gore moswari go ya ka moo go akanywang ka gona mo karolong ya maleba ya 
Ke motho o mogolo wa monna/mosadi, le go ba moswari wa molao wa kgale wa tokelo ya meepo/maene, ke dula 
LETšATšI: 
Go ya ka moo di šupilwego Temeng ya 3 ya ka godimo: 
KENELO MABAPI LE GO TSWELA PELE GA DITSHEPEDIšO TšA TšWELETšO DITAELO: 
Nna mosaini wa ka fase, Nomoro ya pasa.: . 
Tlatša foromo ka Seisemane; o se ke wa ngwala mantšu ka khutšofatšo . 
MOTHAMO: 
Ditiro/Ekte, o dira ditshepedišo tša tšweletšo mo . 
Dinako tšeo ditshepedišo tša tšweletšo di dirilwego mo tikologong ya naga. 
LEINA: 
Foromo V, Hlomagantšho ya II DME 357 
ke dira kano le gore :: 
﻿KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Tlatša foromo ka ditlhaka tša go se kgomagane, ka pene e ntsho. 
3.Le ge kenelwa e tšweleditšwe ka sebopego sa elektroniki, tseba gore go tla amogelwa fela kopi ye e sainilwego ya foromo ya pele. 
MOTHAMO: 
KOMSASA YA DIKENO 
e le ka di tša . 20 ., Melao yeo e lego ka go GN R2477 ya di 16 Nofembere 1984, ka moo e lokišitšweng, e dumeletšwe. 
Ka gona ke tiiša gore Depodente o dumetše gore o tseba le go kwešiša diteng tša kenelwa/afidaviti ye a e saenileng, a ba a ikana pele ga ka mo lefelong le . 
DEPHODENTE: . 
Diteng tša kenelwa/afidaviti ye ke tše, ka ntle le mo go laetšwago tša go fapano; di amana le tsebo yeo ke nago le yona, gape ke tša therešo le go nepagala. 
LEINA: 
gape o dirile ditshepedišo tša tlhohlomišo nakwana pele ga Ekte/Tiro ye e tšeelwa sephetho, dinakong tše di latelago . 
Tlatša foromo ka Seisemane; o se ke wa ngwala mantšu ka khutšofatšo . 
Foromo W, Hlomagantšho ya II DME 358 
Ke le moemedi wa molao wa maleba wa e lego moswari wa molao wa kgale wa tokelo ya bokopodi ke hlatsela: - 
Nna mosaini wa ka fase, Nomoro ya pasa.: . 
Ke motho o mogolo wa monna/mosadi, le go ba moswari wa molao wa kgale wa tokelo ya bokopedi, wa go dula 
LETšATšI: 
gore moswari o laola ditshepedišo tša bokopodi mo e lego . 
Dipoelo go tšwa tshepedišong ya bokopodi yeo go šupetšwago ka ga yona mo Temeng ya 3 ke tše: 
DITAELO: 
ke dira kano le gore :: 
﻿KGORO: DIMINERALE LE MAATLA 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Tlatša foromo ka ditlhaka tša go se kgomagane, ka pene e ntsho. 
3.Le ge kenelwa e tšweleditšwe ka sebopego sa elektroniki, tseba gore go tla amogelwa fela kopi ye e sainilwego ya foromo ya pele. 
Ke le moemedi wa molao wa maleba wa e lego moswari wa molao wa kgale wa tokelo ya moepo ke hlatsela: - 
KOMSASA YA DIKENO 
e le ka di tša . 20 ., Melao yeo e lego ka go GN R2477 ya di 16 Nofembere 1984, ka moo e lokišitšweng, e dumeletšwe. 
MOTHAMO: 
Ka gona ke tiiša gore Depodente o dumela gore o tseba le go kwešiša diteng tša kenelwa/afidaviti ye a e saenileng, a ba a ikana pele ga ka mo lefelong le . 
DEPHODENTE: . 
Diteng tša kenelwa/afidaviti ye ke tše, ka ntle le mo go laetšwago tša go fapana; di amana le tsebo yeo ke nago le yona, gape ke tša therešo le go nepagala. 
Gore moswari go ya ka moo go akanywago ka gona mo karolong ya maleba ya 
Ditiro/Ekte, o laola ditshepedišo tša moepo mo e lego . 
KENELO MABAPI LE GO TSWELA PELE GA MOLAO WA KGALE WA TOKELO YA   MOEPO 
DITAELO: 
Nna mosaini wa ka fase, Nomoro ya pasa.: . 
Tlatša foromo ka Seisemane; o se ke wa ngwala mantšu ka khutšofatšo . 
Dinako tše ditshepedišo tša moepo di diragetšego ka tsona mo tikologong ya naga ye e šupeditswego mo Temeng ya 3 ya ka godimo: 
LEINA: 
Foromo X, Hlomagantšho II DME 359 
LETšATšI: 
Ke motho o mogolo wa monna/mosadi, le go ba moswari wa molao wa kgale wa tokelo ya moepo, wa go dula 
ke dira kano le gore :: 
﻿Maemo a a bušeditšwe morago ke go tla ga temokrasi ka 1994 le dipeakanyetšo tša Molaotheo ka go ba semmušo ga dipolelodintši. 
woo o gatelelago dipolelodintši bjalo ka katološo ya phapano ya ditšo le karolo ye bohlokwa ya go aga Afrika Borwa ya go se be le kgethollo ya semorafe. 
Polelo ya motho ke letlalo la bobedi ka mekgwa ye mentši: leruo la tlhago la motho yo mongwe le yo mongwe 
Metheo 
Tlhako ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Bosetšhaba e theilwe go dipoelo tša tshepetšo ya rena ya therišano, 
Karolo 6 le di na le dipeakanyetšo tša go amana le dipolelo tša mebušo ya bosetšhaba le ya profense, moo e lego gore dikgoro tša mmušo di swanetše go šomiša bonyane dipolelo tše pedi tša semmušo. 
Motheo ke gore polelo ya gae e dule e šomišetšwa go ithuta le go ruta, empa go hlohleletša baithuti gore ba tsebe le dipolelo tše dingwe. 
Maemo a a ile a baka gore go be le go se lekalekane ga dipolelo le go rena ga polelo ye nngwe, moo e lego gore go rena ga Seisimane le Seafrikanse 
KAROLO 4 
Sepedi Kgodišo ya dipolelodintši ka Afrika Borwa e nyaka maiteko a go se beele ka thoko tsebo yeo e lego gona ka setšhabeng moo dipolelo tša semmušo tša tlhago di tsebegago. 
KAROLO 2 
Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa 
Karolo 6 ya Molaotheo e nyaka gore go be le mekgwa yeo e swanetšego go ba gona go hlabolla dipolelo tše tša tlhago. 
Se se tla nolofatšwa ke tšhomišo ya le bokgathatema bja setšhaba ka go ditshepetšo tša tlhabollo ya polelo. 
Mokgwa 
Ditiragalo tše ka moka di ile tša tsenya kotsing maemo a go lekana a dipolelo tša tlhago le dipolelo tša batho ba go fapana ba Afrika 
Go godiša phapano ya dipolelo go ya pele, karolo 6 e kgonegiša go hlongwa ga Lekgotla la Dipolelo ka Moka tša Afrika Borwa go godiša dipolelodintši 
Polelo ke yona yeo e re thušago go šoma bjalo ka batho lefaseng leo le dulago le fetoga. 
Ka moo tokelo ya motho ya go šomiša polelo ya gagwe e amogetšwe ka gare ga Molaokakanywa wa rena wa Ditokelo 
KAROLO 2: DINTLHA TŠE BOHLOKWA TŠA MOLAOTSHEPETŠO 
Ke ka moya wo gore kgodišo ya dipolelo tše 11 ka moka tša semmušo tša naga ya rena yeo e kgonegišitšwego ka gare ga Molaotheo e lego bogareng bja molaotshepetšo. 
Tlhako ya molaotshepetšo ka moo e swanetše go kgonegiša ka moo go kgotsofatšago tshepelelano ya melaotshepetšo 
le go hlongwa morago ga Repabliki ya Afrika Borwa, le pušo ya kgethollo, molaotshepetšo wa polelo wa mmušo le bengmaatla ga se ba kgone go lemoga phapano ya dipolelo ya Afrika Borwa. 
PEGOPELE KA TONA YA BOKGABO, SETŠO, SAENSE LE 
Temogo ya gore dipolelo ke methopo ya go oketša tsebo, bokgoni le bokgathatema bja botlalo ka go makala a sepolotiki le a leago-ikonomi; 
Karolo 9 e šireletša kgahlanong le kgethollo ya go se be ya nnete ka baka la polelo, 
nolofatša khumano ya go lekalekana ya ditirelo tša mmušo, tsebo le tshedimošo; 
BOITHEKGO LE DIKAGARE 
Ge polelo e lahlegelwa ke mohola wa yona ka go makala a le maemo a yona a a fokotšega. 
tšeo e lego gore tše 11 tša tšona di filwe maemo a semmušo ke Karolo 6 ya Molaotheo, 1996, 
BOSETŠHABA 
DITSELA TŠA PHETHAGATŠO 
ka go ditekanyo tše tharo tša mmušo le go bontšha maemo a hlakilego a molaotshepetšo go ralala diprofense tše senyane ka moka ka Afrika Borwa. 
Karolo ya bo 6 ya Molaotheo e fa tlhakokgolo ya semolao ya dipolelodintši, tlhabollo ya dipolelo tša semmušo le kgodišo ya hlompho le kgotlelelo ya phapano ya dipolelo tša Afrika Borwa. 
Tlhako ya Molaotshepetšo e tšeela hlogong gore re lebane le tlhotlo ya kloupalaeseišene le gore dipolelo tša rena tša tlhago di swanetše go ba karolo ya tikologo ya rena ya theknolotši ya go gola ka lebelo. 
le ya sepolotiki go dihlopha tša polelo go theilwe go ditlhoko tša setšhaba tše boletšwego le dihlopha tša go ba le kgahlego. 
Morero 
Mokgwa o amogela tšeo di latelago: 
ge dikarolo 30 le 31 di bolela ka ditokelo tša batho tša bokgathatema le go iphsina ka tša setšo, bodumedi, le dipolelo. 
Molaotheo o laela phetolo ya maemo a polelo ka go naga ka moka, ka go fa kamogelo ya leago 
Dikagare tša melaotlhakwa 
mmogo ka LANGTAG gomme morago ga moo ka maiteko a kgoro ya ka ka tšhomišano le Phanele ya ka ya boeletši ka Molaotshepetšo wa Polelo. 
netefatša tokišo ya dipolelo tša tlhago tša semmušo tšeo pele di bego di beetšwe ka thoko šimolla 
Morago ga mengwaga ye seswai ya temokrasi, Afrika Borwa bjale e fihlile go ntlha ye bohlokwa ka go histori ya yona. 
Sengwalwa sa mafelelo Nofemere 2002 
Metheo 
Dipolelo tše 11 tša semmušo ke isiNdebele, isiXhosa, isiZulu le siSwati ; Sesotho, Sepedi le Setswana ; Tshivenda, Xitsonga, Seisimane le Seafrikanse. 
THEKNOLOTŠI 
Semelo seo se bonalago sa dipolelodintši ka Afrika Borwa ke nnete ya gore dipolelo tše dintši tša tlhago di bolelwa go ralala mellwane ya diprofense, gomme di bolelwa ke ditšhaba tša go tšwa go diprofense tša go fapana. 
LE THEKNOLOTŠI, NGAKA B S NGUBANE 
godiša tšhomišo ya go lekalekana ya dipolelo tša semmušo tše 11; 
ka mabaka a gore tšhomišo ya tšona e akaretša palomoka ya diphesenete tšeo e ka no bago tše 98 tša setšhaba ka moka. 
Molaotheo le melaotlhakwa ye mengwe ya go amana le wona o hlohleletša kgodišo ya dipolelodintši ka Afrika Borwa. 
Molaotshepetšo o theilwe go metheo yeo e latelago: 
Kamano ya histori 
Go tloga ge Afrika Borwa e thoma go tšewa ke Dutch ka 1652, ka dibaka tša go latelana tša pušo ya Brithane, Yunione ya Afrika Borwa, 
Ga bjale go na le temogo ye maatla ya tlhokego ya go maatlafatša maiteko a go tlhabolla dipolelo tšeo pele di bego di beetšwe ka thoko le go tšwetšapele dipolelodintši 
O tšeela hlogong kamogelo ya bophara ya phapano ya dipolelo, toka ya leago, motheo wa khumano ye lekalekanago ya ditirelo le mananeo a setšhaba, le hlompho ya ditokelo tša polelo. 
DINTLHAKGOLO TŠA MOLAOTSHEPETŠO 
Afrika Borwa ke naga ya dipolelodintši. 
Maikemišetšo 
Tlhako ya Tshenyegelo ya Paka ya Bogareng 
Dipolelo tšeo e ka bago tše 25 tša go fapana di bolelwa ka Afrika Borwa, 
Mokgwa 
Molaotshepetšo wa Polelo ka Thutong 
Dipeakanyetšo tše dingwe tša maleba tša go amana le merero ya polelo di dirilwe gongwe ka gare ga Molaotheo. 
Maikemišetšo a wona ke go- 
Kaonafatšo ya peobogareng ya batho ge go ahlaahlwa dikgahlego, ditlhoko le ditakatšo tša ditšhaba tše dintši tša go fapana ka dipoledišano tša go tšwela pele le dingangišano. 
Ka moo, melaotshepetšo ya bokoloniale ya kgethollo, mmogo le melaotshepetso ya leago-ikonomi, 
Tirelo ya Polelo ya Bosetšhaba 
le ba dihlopha tše dingwe tšeo di beetšwego ka thoko go tsenywa Difoa le Difofu ― 
NGAKA B.S NGUBANE, MP 
go laola le go hlokomela tšhomišo ya dipolelo tša tlhago tša go se holege. 
Gabotsebotse ke ikgantšha ka gore, morago ga tshepetšo ya therišano, mafelelong re maemong a go tsebagatša tlhako ya molaotshepetšo wa polelo wa Afrika Borwa. 
Go fihla ga bjale, taolo ya phapano ya dipolelo ka Afrika Borwa ya go tla ka morago ga kgethollo e thatafaditšwe ke tlhokego ya molaotshepetšo wa polelo wa go hlaloša dilo ka moka, 
Tlhako ya Molaotshepetšo ga e tsenye fela mokgwa wo moswa go dipolelodintši ka Afrika Borwa, empa e hlohleletša ka maatla tshomišo ya dipolelo tša tlhago bjalo ka dipolelo tša semmušo go godiša le go hlohleletša kopano ya bosetšhaba. 
Kgoro ya Thuto 
Tlhako ya Molaotshepetšo ye e lemoga gape taba ya gore mohola wa dipolelo tša rena o phethwa gabotsebotse ke tšhomišo ya tšona ya sepolotiko le ya leago le ya ikonomi. 
Ditheknolotši tša Polelo ya Batho 
Molaotheo o gatelela gore dipolelo ka moka tša semmušo di swanetše go ipshina ka 
Go šomišana gore go be le kgodišo ya molaotheo ya dipolelodintši; 
le go hlokomela tlhabollo le tšhomišo e sego fela ya dipolelo tša semmušo, empa le dipolelo tša Khoi, Nama le San, mmogo le polelo tša Diatla tša Afrika Borwa. 
Boikgafo mo go kgodišo ya tekatekano ya polelo le ditokelo tša polelo bjalo ka ge go nyakilwe ke mmušo wa temokrasi; 
Setšhaba sa Tlhabollo ya Afrika ya ka Borwa 
KAROLO 3 
E phetha ditokelo tša polelo tša badudi, tšeo di swanetšego go hlomphiwa ka melaotshepetšo ya polelo. 
gomme Molaotheo wa rena o amogela gore dipolelo tša batho ba rena ke mothopo woo o swanetšego go hlokomelwa. 
Tlhako ya Molaotshepetšo e bohlokwa go taolo ya methopo ya rena ya polelo ya go fapana le phihlelelo ya nepo ya mmušo ya go godiša temokrasi, toka, tekatekano le kopano ya setšhaba. 
Tokumente ye e hlaloša tlhako ya go kgontšha ya mmušo wa go ba le dipolelodintši wo kopantšwego ka gare ga tlhako ya Molaotheo. 
Gape PanSALB e tla dira gore go be le hlompho ya Dipolelo tša Bohwa tšeo di bolelwago ke dikarolo tše dingwe tša setšhaba sa rena le ya dipolelo tšeo di šomišetšwago mabaka a bodumedi. 
Karolo 35 le di bolela ka ditokelo tša polelo tša baswariwa, bao ba letilego tsheko le basekišwa, go gatelelwa gabotsebotse tokelo ya teko ya nnete moo ditshepedišo di fetolelwago ka go polelo yeo motho a ikgethelago yona. 
hlohleletša go ithuta dipolelo tše dingwe tša semmušo go godiša kopano ya setšhaba, le phapano ya polelo le ya setšo; 
Kgoro ya Thuto e tsebagaditše Molaotshepetšo wa Polelo ka go Thuto, 
Thibelo ya tšhomišo ya polelo efe goba efe ka mabaka a tšhomišompe, borena le kgethollo; le 
LENANEO LA DIKHUTŠOFATŠO 
gomme e dira gore re ikgogomoše ka le go netefatša ka leswa boitšhupo bja rena bjalo ka Maafrika Borwa bja go swana bo le tee. 
Maikemišetšo 
ka go gatelela dikgolo tša go se kgahliše ka dipolelo tša Afrika, tšeo di sa kgolwego ke diboledi tša Seisimane le Seafrikanse fela, empa le baboledi ba bantši ba dipolelo tša Afrika ka botšona. 
Molaotshepetšo wa polelo o tšeela hlogong dipeakanyetšo tša Molaotheo ka dipolelodintši gape di sepelelana le maikemišetšo a mmušo a kgolo ya ikonomi, ya leago-polotiki le ya thuto. 
Ka gona, e ikemišeditše go netefatša ka leswa maemo le tšhomišo ya dipolelo tša tlhago tša Afrika Borwa. 
le go godiša taolo ya dipolelo ye botse gore go be le tshepetšo ya tirelo ya setšhaba ya go kgontšha go kgona go kgotsofatša ditebelelo le ditlhoko tša badirelwa. 
gomme seo se bakile gore go šomišwe Seisimane le Seafrikanse bjalo ka dipolelo tša go šomišwa kudu ka go ikonomi-leago le makala a sepolotiki a setšhaba sa rena. 
PEGOPELE KA TONA YA BOKGABO, SETŠO, SAENSE 
yo a tlwaelegilego, leo re le šomišetšago go hlagiša ditshepo le ditakatšo tša rena, go hlohlomiša maitemogelo le setšo sa rena, le go aga setšhaba sa rena le melao yeo e se laolago. 
Matseno 
go hlodile kamano ya go se lekalekane gare ga dipolelo tše le dipolelo tša Afrika. 
le go boloka kamano ye phedilego gabotse ya dipolelodintši le ditšhaba ka moka tša polelo; 
DAC Kgoro ya Bokgabo le Setšo 
maemo a go lekana le go swarwa ka go lekalekana, ka moo go kaonafatšwe maemo le tšhomišo ya dipolelo tša tlhago, gape mmušo o tšee dikgato tša melaotlhakwa 
le mediro ya go amana le polelo ya dikgoro tša profense tša thuto le mekgatlo ya go laola dikolo. 
KAROLO 1 
Polelo ya Maswao ya Afrika Borwa 
Kgato ye e be le bohlokwa ka gore ga go na kgotlelelo ya phapano ya polelo gomme dipolelodintši e ba bothata bja go tura bjo bonalago ka go makala a mangwe a setšhaba sa rena, 
Ke tshepa gore Maafrika Borwa ka moka a tla amogela Tlhako ye ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Bosetšhaba bjalo ka ya bona. 
Ke tshepa gore mmogo re swanetše go netefatša gore molaotshepetšo wo e ba nnete ka maphelong a rena, 
KAGO YA MABOKGONI A BATHO 
Tirelo ya Botoloki ka Mogala ya Afrika Borwa 
Ye ke pheleletšo ya tshepetšo yeo e thomilego ka 1995 ge ke be ke kgetha Sehlopha sa Sepane sa Peakanyo ya Polelo gore se mphe dikeletšo ka tlhako ya peakanyo le molaotshepetšo wa polelo wa go tshwaragana. 
Molaotshepetšo o bolela ka merero ya go swana le polelo ya go ithuta le go ruta ka go dikolo tša bohle, lenanethuto la sekolo 
gape go solwa go oketšegago ga polelotee ka Afrika Borwa go tšwa go bakgathatema ka go polelo. 
Lekgotla la Dipolelo ka Moka tša Afrika Borwa 
Kamano ya semolao 
Kgoro ya Bokgabo le Setšo 
ge e le gore Maafrika Borwa a swanetše go lokollwa go tšhomišo ya dipolelo tša go se be tša tlhago tša rena le tša go ba tša semmušo. 
e bakile gore go be le moakanyetšo wa go se lekalekane wa dipolelo woo o bego o bontšha dipopego tša go se lekalekane ga merafe le maemo tšeo Afrika Borwa e tsebegago ka tšona. 
Go godiša dipolelodintši molaotshepetšo wo o phetha ka tšhomišo ya dipolelo tša go fapana ka go dipopego tša mmušo ka moo go latelago: 
KAROLO YA 3: KAGO YA BOKGONI BJA BATHO 
Dikgatišo tša mmušo: Lenaneo la kgatišo la dipolelodintši tše šomišegago le swanetše go latelelwa ke dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba moo e lego gore ga go nyakege kgatišo ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11. 
Moo e lego gore tshepetšo ya mmušo ya go kgontšha le ye hlomamego mo go tekanyo efe goba efe e nyaka poledišano ya go kwešišega gabotse, 
Ge go hlokega, go swanetše go dirwa maiteko ka moka go šomiša dinolofatši tša nolofatšo ya polelo tša go swana le botoloki moo e lego gore go a kgonega. 
Infrastraktšha yeo e nyakegago go diragatša molaotshepetšo e tla ba gona. 
go tšeelwa hlogong mabaka a tšona a selete, le ditlhoko tša setšhaba le tšeo se di ratago, bjalo ka ge go boletšwe ka gare ga Molaotheo. 
Go tla holofelwa le go ditsebi tša polelo go thuša tshepetšo ya go tlhabolla mananeo a dipolelodintši a go šoma ka nyakišišo le phatlalatšo ya dikhumano tša gona. 
e swanetše go gatišwa ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11, gomme ka diprofenseng, ka dipolelo ka moka tša semmušo tše boletšwego. 
Morero wa Molaotshepetšo 
Morero goba dipeakanyetšo tša molaotshepetšo ke tše di latelago 
Mekgwa ye mengwe ya tiragatšo yeo e tla šomišwago ke Molao wa Maitshwaro a Polelo wa Badirela Setšhaba, go hlongwa ga Lekgotla la Badiredi ba Polelo ba Afrika Borwa, 
Kgoro ya Bokgabo le Setšo e tla šomišana le PanSALB go hlokomela le go begela balaodi ba maleba ka kgatelopele ka go dikgala tše boletšwego. 
kgokagano ye ngwadilwego fase le setšhaba; le kgokagano ya boditšhabatšhaba moo go nyakegago. 
2.4.6.5 Motheo wa tšhielano o swanetše go šomišwa ge go kgethwa dipolelo tša go gatiša ditokomane tša mmušo ka go dipolelo tša Nguni le Sotho. 
Yona e tsenya go hlongwa ga diyuniti tša polelo ka go dikgoro ka moka tša bosetšhaba le ka go diprofense go laola- 
Mabapi le dikgatišo tša mmušo, tiragatšo e tla tsenywa ka thepeselo le ka mokgwa wa go dirišega ke dipopego tša mmušo lebakeng la bonyane mengwaga ye meraro. 
Sepedi KAROLO YA 4: DITSELA TŠA PHETHAGATŠO 
Seisimane; le 
Mokgwa wa go thewa go setšhaba mo go kgodišo ya dipolelodintši ke wa go šomišega bokaone kudu, ge go lebeletšwe go ba le phapano ga Afrika Borwa. 
le gona go tla ba le thulano go morero wa ditiragalo tša Tirelo tša Polelo tša Bosetšhaba. 
ka go makala ka moka a mmušo; 
Kago ya bokgoni ka go dikarolo tše šupilwego tša nolofatšo ya polelo e tla dirwa mmogo le baabi ba ditirelo ba go swana le dihlongwa tša thuto ya godingwana tša go ruta mananeo ao a dumeletšwego ke SAQA 
Kgetho ya dipolelo e tla dirwa ka moo go latelago: 
Seafrikanse. 
Poledišano ya molomo ka moka e swanetše go direga ka polelo ya semmušo yeo batheeletši ba e ratago. 
Dipopego tša mmušo di tla ba le nako ya go beakanya ditekanyo tša tšona ka go oketša dikabo ganyenyane ganyenyane 
Dikarolo tša tlhamo ya mareo le mareo le tšona di tla amega. 
Tshivenda; 
Mohola wa go tsenywa ka bonyane ke gore dikgoro di tla tlhabolla bokgoni ka mokgwa wa go oketšega le go laola tshepetšo ya tiragatšo ka kgontšhago. 
Ge go godišwa dipolelodintši diprofense di tla dira melaotshepetšo ya tšona ya go sepelelana le methalohlahli yeo e lego ka gare ga Tlhako ye ya Molaotshepetšo, 
ka go lebaka la MTEF le ditiragalo tša peakanyo gore di sepelelane le methopo ye nyakegago gore molaotshepetšo o diragatšwe ka katlego. 
Mmušo o tla hlohleletša, gomme mo go kgonegago o tla thekga mekgatlo ya praebete go tlhabolla le go diragatša melaotshepetšo ya yona ka mokgwa wa go sepelelana le tlhako ya molaotshepetšo wa polelo ya bosetšhaba. 
Tirelo ya Botoloki bja Mogala ya Afrika Borwa, leanotshepetšo la tlhabollo ya dipolelo tšeo pele di bego di beetšwe ka thoko le Leanotshepetšo la Ditheknolotši tša Polelo ya Batho. 
Koketšego ya mošomo wa phetolelo e tla nyaka tlhabollo ye phakišišitšwego ya mareo ka dipolelo tša semmušo le Panka ya Mareo ya Bosetšhaba yeo e kgonago go humanwa ke badiredi ba polelo ba mmušo le ba ka ntle. 
Go thekga methopo ya batho yeo e nyakegago gore go be le tiragatšo ya dipolelodintši ye atlegilego. 
Ge go phethilwe ka tšhomišo ya polelo le tšeo setšhaba se di ratago, mebušo ya gae e swanetše gore e tlhabolle, e gatiše le go diragatša molaotshepetšo wa dipolelodintši morago ga ditherišano tša bophara le ditšhaba tša yona. 
go šomiša dinolofatši tša nolofatšo ya polelo tša go swana le/goba botoloki moo e lego gore go a kgonega. 
Mekgwa ya tlhokomelo go netefatša boleng bja ditirelo tša phetolelo le thulaganyo. 
Tebeleloleswa ya molaotshepetšo e tla direga ka mehla gomme ditigelo tša go dira diphetošo di tla dirwa moo go nyakegago, gore ditekanyo di kgone go fetolwa go sepelelana le tšona. 
Ge fela e le gore moo go kgonegago ga go motho yoo a tla ganelwago go šomiša polelo yeo a e ratago. 
Dibopego ka moka tša mmušo, mmogo le dihlongwa tša go diragatša maatla a setšhaba goba tša go phethagatša mediro ya setšhaba go ya ka peomolao di tlangwa ke Tlhako ye ya Molaotshepetšo wa Polelo. 
Tlhoko ye oketšegilego ya ditirelo tša badiredi ba polelo ba profešenale e tla nyaka hlahlo ya mabokgoni ye nngwe. 
NLS e tla rwala gape maikarabelo a kgokaganyo ya tšwetšopele ya mananeo a hlahlo a bafetoledi, barulaganyi le ditoloki, le go hloma methalohlahli ya go šoma ka dintlha tša boleng. 
le dithuto tša polelo, phetolelo le thulaganyo, peakanyo ya polelo, tlhamo ya mareo le tlhamopukuntšu. 
Motheo wa botsebi bja phetolelo ka go dipolelo tše o tla katološwa ka go bobedi dikgoro tša mmušo le ka go badiredi ba polelo ba ka ntle bjalo ka bafetoledi, barulaganyi le ditoloki. 
Sepedi 2.4.6.6 Kgokagano ya boditšhabatšhaba: Kgokagano ya boditšhabatšhaba ka go tekanyo ya bosetšhaba ka tlwaelo e tla ba ka Seisimane goba nakwana ka polelo ya naga yeo e ratwago. 
Go ba gona ga didirišwa tša Theknolotši ya Polelo ya Batho tša dipolelo tša tlhago go tla raloka karolo ye kgolo ya thekgo ya ditiragalo tša nolofatšo ya polelo. 
kgokagano ya molomo ya ka gare ga kgoro le ya gare ga dikgoro 
Go laola profešene ya nolofatšo ya polelo, go ra gore, ka phetolelo, botoloki le tšwetšopele ya mareo, ka tlhabollo le melaotlhakwa ya maleba. 
polelo tša go šoma/polelo tša go rekhotla: Ka kwano, sebopego se sengwe le se sengwe sa mmušo se swanetše go kwana ka polelo ya go šoma : 
E swanetše go ba mokgwa wa go se be bogareng wa bokgathatema wa peakanyo ya polelo le tiragatšo ya molaotshepetšo woo o hlokomelago bokgoni gore go be le tšhutišetšo ya tsebo le mabokgoni. 
Xitsonga; 
Go sepetša, ka dikgala tša go kwala, ditebeleloleswa tša molaotshepetšo go hlokomela tšwelopele ya phihlelelo ya setšhaba sa Afrika Borwa sa go ba sa dipolelodintši ka botlalo. 
Kgokagano le setšhaba: Ka mabaka a poledišano ya mmušo, kgetho ya modudi e swanetše go šomišwa. 
Dikgetho tša bogolo bja diyuniti tša polelo di tla phethwa gomme tlhahlo ya mabokgoni ka go karolo ye e tla beelwa pele morago ga ge palo ya dipolelo tša semmušo tšeo di yo šomišwago e phetilwe. 
Diyuniti tše di nago le badiredi ba bane goba go feta ba profešenale, di tla hloka diklereke. 
ka go nolofatša tlhahlo ya badiredi ba yuniti ya polelo ka go ditiragalo tša peakanyo ya polelo le thekgo ya mananeo a mošomo a diyuniti tše. 
Tirelo ya Polelo ya Bosetšhaba e tla lebelelwa gore e gokaganye tiragatšo ya molaotshepetšo 
Mebušo ya gae e tla phetha ka tšhomišo le tšeo di ratwago ke ditšhaba tša yona ka go tlhako ya molaotshepetšo wa polelo ya profense ya go kgontšha. 
Bonyane ye tee go tšwa go sehlopha sa Sotho 
Go tsenywa ga molaotshepetšo ka dikgato ka go lebaka le kopana, la bogareng le le telele ke mokgwatshepetšo wo rategago ka go ditekanyo ka moka. 
Go hlongwa ga diyuniti tša polelo ka go kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmušo ka go profense ye nngwe le ye nngwe 
Go nolofatša tšhomišano le karolelano ya maikarabelo gare ga dinaga tšeo e lego maloko a SADC go phakišiša tlhabollo ya polelo. 
Tiragatšo ya molaotshepetšo wa polelo e tla oketša nyako ya mošomo wa phetolelo le thulaganyo le ditirelo tša botoloki, kudukudu ka dipolelo tša tlhago. 
Ka mabaka a go sepetša dikopano le go dira mediro ye itšego, go swanetše go dirwa maiteko afe goba afe 
Ge fela e le gore lebakeng la makgotlatheramelao a diprofense, mabaka a selete a tla phetha polelo tšeo di yo šomišwago. 
Maikarabelo a tlaleletšo a mmušo mabapi le tiragatšo ya molaotshepetšo wa polelo wa bosetšhaba a ka moo go latelago: 
Bonyane ye tee go tšwa go sehlopha sa Nguni ; 
Mabakeng ao go wona ditokomane tša mmušo di ka se bego gona ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11, dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba di swanetše go gatiša ditikomane sammaletee ka bonyane dipolelo tše tshela. 
Dipolelo tša semmušo di tla šomišwa bjalo ka ge go hlokega ka ditiragalong ka moka tša semolao, go balwa le dikgatišo tša Hansard, e le tokelo: 
Phetolelo 
Toka ya kgonegišo ya dipolelo le/goba tshwaro ya dipolelo tše pedi goba go feta. 
Dipolelodintši 
Ditokelo tša polelo 
Di tsenya dipolelo tša tlhago, dipolelo tša bohwa le Polelo ya Diatla ya Afrika Borwa Ditheknolotši tša polelo ya Tšhomišo ya tsebo mo go tlhabollo ya ditshepetšo batho tša khomphuta 
Kgodišo ya polelo ka go e ngwala, go e direla mareO a amogelegago le tlhalošo ya mediro gore polelo e kgOne go šomišwa ke baphatlalatšadikgang, 
Tiro ya go bolela go tšwa go polelo ya mothopo go ya go polelo yeo go fetolelwago ka go yona. 
Polelo yeo e sego ya tlhago ya naga empa e tlile le bafaladi Dipolelo tša go ba le histori ya go se holege Ka Afrika Borwa, 
Ditshepetšo tša dikhomphutha tša go fetolela motšhene dingwalwa tša ilektroniki go tšwa go polelo ye nngwe go ya go ye nngwe. 
Sephetho sa semmušo ka maemo a dipolelo tša go fapana tšeo di bolelwago ka go ditšhaba tša go fapana/dipolelodintši, mohlala, 
Boleng bja go ba le neete, go se kgethe lehlakore, tshwaro ya go lekana, seo se tokafetšego le seo se nepagetšego. 
E bolela ka kgetho ya polelo ye itšego ka go maemo a itšego, ao a phethwago ke dikagare tšeo polelo e šomišwago ka go tšona, go ra gore, modiro, batheeletši le molaetša woo e o šomišetšwago. 
Diyuniti tša polelo 
Mareo ao go kwanwego ka wona a go šomišwa ke bohle ka go karolo ya thuto ye itšego. 
Polelo ya tlhago 
gore na ke dipolelo dife tšeo di tla šomišwago bjalo ka tša selete le gore maemo a tšona e tla ba afe. 
Molaotshepetšo wa polelo 
gomme tšeo e lego gore ka baka leo, di be di sa šomišwe goba go tlhabollwa gore di kgone go šomišwa ke media, thuto , goba setšhabeng goba dikarolo tša go ba bohlokwa go tša ikonomi. 
Tiragalo goba profešene ya go dira dipukuntšu 
thuto, ditshepetšo tša semolao le tša tshepedišo, bjbj, le go fa morero wa kgatišo ya dingwalwa ka kakaretšo Thulaganyo 
Polelo ya semmušo 
Tiragalo ya go tloša sengwalwa ka go polelo ya mothopo go ya go polelo ye nngwe ka mokgwa wa go ngwala Mareo 
Botoloki 
Peakanyo ya polelo e fa šedi ditharollo tša mathata a polelo ka go dira maikemišetšo tše dingwe, mekgwa le ditetelo. 
Tšhišimogelo ya ka moo polelo e šomišwago setšhabeng, gore bašomiši ba fiwa ditokelo tša polelo, le gore na polelo e šomišwa bjang go maatlafatša goba go tšeela maatla. 
Mmušo o ka no se kgone go šomiša dipolelo tša badudi ba wona ka moka 
Dipolelo tša bohwa 
Ke ditshepetšo tša go bea melao le go kaonafatša dipolelo ka tšwetšopele ya polelo. 
Tshomišo ya dipolelo tše tharo goba go feta ke motho goba sehlopha sa diboledi go swana le badudi ba selete se itšego goba setšhaba. 
Melao yeo e phethago maemo ao ka go wona badudi ba ka kgonago go dira dikgetho tša polelo. 
Sepedi Tshwaro ya go lekana ya dipolelo tše pedi goba go feta, kudukudu mabapi le dikaroganyo tša semmušo tša setšhaba tša go swana le melaotlhakwa, toka, tshepetšo ya setšhaba le taelo. 
Thekgo ye nyenyane e ile ya fiwa tšwetšopele ya mekgwa ya bokgabo bja molomo ka go dipolelo tše. 
tše ke dipolelo tšeo di bego di filwe maemo a fase ke dihlopha tšeo pele di bego di ena le maatla, 
Temogo ya polelo 
Merero ya go swana le palo ya diboledi le maemo a polelo di ka no khuetša molaotshepetšo go phetha dikaroganyo tša tshomišo ya polelo ye itšego. 
Tlhamopukuntšu/Leksikhokrafi 
go ra gore, dipolelo tša Afrika le Khoi, San le Nama, mmogo le polelo ya diatla ya Afrika Borwa; le 
Tiro ya go fetola polelo le/goba setaele sa dingwalwa Tekatekano 
tšeo di kgonago go lemoga, go kwešiša, go fetolela le go hlagiša polelo ya batho ka mekgwa ka moka; go ra gore, tlhabollo ya mekgwatirišo yeo e kgontšhago batho go boledišana le dikhomphutha. 
Tekatekano ya polelo 
Polelo ya go šomišwa ka go mmušo, dikgotleng tša molao, thutong, kgwebong, media le ka go kgwebišano ka kakaretšo. 
Polelo yeo e lego ya naga 
ya kgoro yeo le/goba profense a go tšwa go Molaotshepetšo wa Polelo wa Bosetšhaba le go gokagana le dikgoro tše dingwe tša mmušo ka merero ya polelo. 
Go fa thekgo ya maiteko a phetošo a kgethegilego le/goba mananeo a dipolelo tša tlhago tše beetšwego ka thoko, 
gomme ka baka leo o ka no ikgaoletša go tšhomišo ya dipolelo tšeo e lego tša wona tša semmušo, goba dipolelo tše itšego, ka mokgwa wo tee goba wo mongwe Peakanyo ya polelo 
Mafelo a mmušo ka go dikgoro le diprofense go ahlaahla merero ya polelo ye itšego 
Go thekga go rutwa le go ithuta dipolelo ka moka tša semmušo tša Afrika ka go ditekanyo ka moka tša dikolo. 
Polelo ya go ruta 
goba yeo polelo ya yona e sa hlohleletšwego mo go ditiragalo tša semmušo Go beelwa ka thoko gantši ke maemo a fase a polelo mohlomongwe le baboledi. 
Polelo efe goba efe ya semmušo yeo e beetšwego thoko ka thoko ka go tšhomišo ya semmušo 
Polelo yeo e rutwago ka go phapošeborutelo bjalo ka ge go laeditše kharikhulamo le molaotshepetšo wa polelo. 
gomme baithuti ba ka no ba ba rutwa ka polelo ye nngwe yeo e sego polelo ya go ruta ya semmušo. 
Polelo ya go ithuta ke go sepelela kgole ganyenyane go tsenya mogopolo wa gore polelo ya Sepedi go feta ye tee e ka no ba e šomišwa 
﻿Kantoro ya Letona e tla tšea sephetho ge e le gore ke ka kgahlego ya setšhaba go tliša dikhemikale go tšwa ntle . 
Hlagiša kgatišo yeo e netefaditšwego ya lengwalo la boitsebišo le/goba lengwalo la maatlakemedi ge e le gore o dira kgopelo ya khamphani . 
Tirelo ga e lefelwe . 
Magato a taolo ya thekontle ao a fiwago ka tirelo ye , a thuša taolo ya tša maphelo a tikologo le tšhireletšego , ga mmogo le polokego le kobamelo ya boleng . 
Go ka tšea tekanyo ya matšatši a mararo go phethagatša tshepetšo ya gago . 
Hlagiša diforomo tša kgopelo go Bolaodi : Taolo ya Thekontle le Thomelontle . 
A thuša gape le go netefatša gore dikhemikale di obamela dinyakwa tša tikologo . 
Ge o nyaka shedimošo ka botlalo , eya go Kgoro ya Kgwabišano le Intaseteri . 
﻿Ntšha foromo go tšwa inthaneteng gomme o e tlatše ka botlalo o dire khopi . 
Romela dikgopelo go : 
Mokgopedi e swanetše e be motho wa molao , mohlala John Peter Citizen , goba John Peter Citizen T/A Diepsloot Stud , goba Diepsloot Stud CC , goba Diepsloot Stud Ltd , goba Diepsloot Ltd . 
Romela dikgopelo go lekgotla la maruo goba mohlankedi wa ngwadišo wa maleba go hwetša tigelo . 
Tumelelo ya Kaonafatšo ya Diphoofolo e tla romelwa go Bolaodi bja Ditirelo tša Diphoofolo , bjoo bo tla fanago ka Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo . 
Khoutu ya lekala : 000845/010845 
Lebiša ditšheke le ditefelo tša taetšo ya poso go : Molaodi-Kakaretšo : Temo . 
direkoto tša phethagatšo ya phoofolo 
Lekala : Arcadia 
Ge mokgopedi a tsenetše tumelelano le morekiši wa nagadišele wa phoofolo goba materiale gore o romelwe ka mo nageng ka tsela yeo e lego gore ditseno , ditefelo goba diteseletšano di lefelwa godimo ga tefelo ya theko , kgopelo e swanetše e sepele le lengwalo la tiišetšo ka Molaodi-Kakaretšo wa Kgoro ya Kgwebo le Indasteri gore Kgoro ya gagwe e dumeletše tumelelano ye bjalo . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Ge mokgopedi a sa saene kgopelo ka boyena , lengwalo leo le dumelelago mosaeni wa go swana le agente go saena kgopelo legatong la mokgopedi , le swanetše le sepele le kgopelo . 
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi . 
Ga go hlokege foromo ye nngwe ya tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo . 
Tefelo ya maleba e swanetše e sepele le kgopelo ye nngwe le ye nngwe . 
Tumelelo ya thekontle go tšwa go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo e a hlokega pele o ka reka diphoofolo ka ntle ga naga goba materiale wa leabela go swana le dipelwana , mae goba matšhedi go tliša ka mo Afrika Borwa . 
Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo e na le dinyakwa tše itšego tša maphelo tšeo di swanetšwego go hlatselwa ke Ngaka ya Diphoofolo ya Naga ka nageng yeo e romelago ka ntle pele morwalo o ka romelwa ka ntle ga naga . 
Nomoro ya akhaonte : 011219556 
Dinyakwa di ka hwetšwa go tšwa go Molaodi Mogolo : Maphelo a Diphoofolo . 
Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo : 
lešika leo le okeditšwego la meloko-mebedi 
setifikeiti sa mohuta wa madi . 
Kgopelo ya thekontle ya diphoofolo le materiale wa leabela 
Kgopelo e ka tšea matšatši a 30 go phethagatšwa . 
Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo . 
Dintlha tša panka ke : 
Tsela e latelwago 
Romela kgopelo ya gago le ditokumente tše di latelago : 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tsela e latelwago 
﻿modudi wa Afrika Borwa goba motho yo a na go le tumelelo ya go ya go ile ya bodulo 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tirelo ga e lefelwe . 
Tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšagalago fela go Kgoro ya Profense ya Dintlo , dipanka le mebasepala . 
Kgopelo ya kabo ya kago ya dintlo ya motho ka nnoši 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Batho bao ba fihlelelago dinyaka tše di latelago ba swanetše ba dire kgopelo : 
setifikeiti sa lenyalo 
molao wa go laetša thekišo . 
mogolo wa kgwedi ka kgwedi wa badudi ka moka ba ka ntlong e le R3 500 goba ka tlase ga yona 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
﻿kgatišo ya peakanyo ya karolo ya tlamego goba Melawana ya Lenaneo la Karolo ya Tlamego 
Tsela e latelwago 
Nomoro ya setlankana e tla fiwa kgatišo ya kwano ya tlamego ya gago . 
Pele ga ge tshedimošo e ka hwetšwa go ngwadišo ya dikwano , o swanetše go ba le tšeo di latelago kgauswi : 
mong wa lefelo yo a ngwadišitšwego 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Bahlankedi ka go kantoro ya Ngwadišo ya Dikwano e tla go fa diforomo go di tlatša . 
Kgatišo ya konteraka ya go se hlakanele dithoto goba kwano ya mabaka a tshedimošo R36.00 . 
kgopela motlanyi wa tatha go nyaka lefelo , mme 
Go nyaka go ka tšea metsotso ye 30 go ya go 60 . 
kgatišo ya konteraka ya go se hlakanele dithoto , kwano ya thomelo , boitlamo bja theko , bjalo bjalo . 
a lefele tšhelete yeo e nyakegago go kantoro ya wa matlotlo mme a bušetše setlankana morago go mohlankedi tafoleng ya tshedimošo . 
tšhelete ya theko ya lefelo 
melawana ya lenaneo la karolo ya tlamego 
maina ka botlalo le/goba nomoro ya boitsebišo ya mong wa lefelo , goba e ka ba letšatši la gagwe la matswalo . 
Kgopelo ya tshedimošo go tšwa go ngwadišo ya dikwano 
mabaka a kago ya motsesetoropo 
kiletšo le dikonteraka mabapi le lefelo 
seemo sa lefelo yeo 
ya kantorong ya dikwano e fe goba e fe 
tshedimošo mabapi ke lefelo goba kwano . 
ya tafoleng ya tshedimošo mo mohlankedi a tlago go thuša go tlatša foromo yeo e beilwego mme a hlaloša tselatshepetšo 
Go nyaka kwano : R6 
Dikantorong tše dingwe tše kgolo , kgatišo ya kwano e romelwa ka poso goba e swanetše go tšewa ka morago ga nako yeo e itšeng . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Ngwadišo ya dikwano e buletšwe leloko le fe goba le fe la setšhaba go hwetša tshedimošo ka ga tšeo di latelago : 
Kgatišo ya mabaka a kago ya motsesetoropo : R4 letlakala le tee 
nomoro yeo e nepagetšego ya setene goba le motes goba leina la polasa le nomoro , e sego aterese ya mmila . 
Go hwetša kgatišo ya kwano goba tokomane go tšwa go ngwadišo ya dikwano , o swanetše go : 
Tsela e latelwago 
Kgatišo ya  : R4 letlakala le tee 
﻿Maemo a khwalithi ya tirelo a hlokomelwa ke badirelaleago ba selegae le ba profense gammogo le badirelaleago bao ba rwelego maikarabelo a taba ye mo ofising ya ISS SA . 
Morago ga go amogela kgopelo go tšwa go kgoro ya profense , ISS SA e tlo romela kgopelo ya tirelo yeo go Biro ye e šomišanago le ISS mo nageng ya ka ntle . 
Romela kakaretšo yeo go moemedi wa profense wa ISS go Ofisikgolo ya Kgoro ya Tlhabollo ya Leago ya profense yeo o lego go yona . 
Molao o šomišwago    Molao o šomišwago   
Kakaretšo ye e tlo hlaloša mabaka le kgopelo ya tirelo yeo e nyakegago go tšwa go naga ya ka ntle . 
Morago ga go amogela kgopelo go tšwa go naga ya ka ntle , ISS SA e tlo romela kgopelo yeo go moemedi wa profense yoo a tlogo rulaganya le modirelaleago wa selegae gore a nyakišiše taba ye le go dira pego yeo a tlogo e fa kgoro ya profense . 
Tirelo ye e na le netweke ya boditšhabatšhaba ya badirelaleago bao ba hlahlilwego dinageng tša gabo bona gomme ba tloga ba tseba tšona dinaga tšeo tša gabo bona . 
Ditirelo tša boditšhabatšhaba tša leago di fiwa go ya ka Kontraka ye e Tsenetšwego gare ga Kgoro ya Tlhabollo ya Leago le Bongwaledipharephare ba ISS . 
Moemedi wa profense o tlo romela kgopelo ya gago go Tirelo ya Boditšhabatšhaba ya Leago ya Afrika Borwa yeo e lego ka gare ga Kgoro ya bosetšhaba ya Tlhabollo ya Leago . 
Bašomedi ba mmušo ba latela tsela yeo e laetšwego ke Bongwaledikakaretšo bja ISS . 
Dira kgopelo ya gago go Biro ye e šomišanago le ISS goba ofisi ya mohuta woo mo nageng yeo ya ntle . 
Biro yeo e tlo romela kgopelo ya gago go ISS SA . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
ISS e thuša batho le malapa ao a nago le mathata a botho le leago ao a nyakago tšhomišano ya dinaga tše pedi goba bjalo . 
E lebane le motho ofe goba ofe wa mo Afrika Borwa goba wa naga ya ka ntle . 
Kgopelo ya Tirelo ya Boditšhabatšhaba ya Leago 
Ga go na diforomo tšeo di tlatšwago . 
Dira kgopelo ofising ya kgauswi le wena ya modirelaleago 
Tirelo ya Leago ya Boditšhabatšhaba ke mokgahlo wa boditšhabatšhaba wo e sego wa mmušo gomme ga o tšee lehlakore la sepolitiki , mmala , sedumedi goba naga , gomme Mongwaledipharephare wa wona o kua Geneva , Switzerland . 
Dikgopelo tša batho ba ba dulago ka ntle ga Afrika Borwa : 
Tefelo yeo e fapana goya ka dinaga . 
Mafelo le diatrese  Mafelo le diatrese   
Mola ya amogelwago , pego yeo e tlo fetišetšwa go ISS SA , yeo le yona e tlogo e bala gomme ya e fetišetša , mmogo le ditshwaotshwao , dipotšišo , go bakgathatema . 
Dikgopelo tša batho ba ba dulago mo Afrika Borwa : 
Dira kakaretšo ya kgopelo go ya ka mokgwa woo o dumeletšwego ke ISS . 
Karabo ya bona e tlo laolwa ke mabaka ao ba ikhwetšago ba šoma ka tlase ga ona nageng yeo . 
﻿Tšweletša lengwalo go tšwa khamphaning ya Afrika Borwa leo le netefatšago phetišetšo go tšwa go motswadi goba khamphani yeo e dirišanago le yona ka ntle ga naga , gammogo le taetšo ya mošomo le maemo ao o tlogo thwalwa ka wona . 
Tumelelo ya phetišo ya ka gare ga khamphani e fiwa motšwantle yoo a fetišitšwego ke khamphani go šomela khamphani yeo e dirišanago le yona ka Afrika Borwa . 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30 . 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo bjoo bo laetšago gore o ka se thwalwe ka melawana le mabaka ao a lego ka tlase ga a lebišitšwego go baagi le badudi gape le gore o na le dinyakwa tša molao tšeo di hlokegago mo mošomong woo . 
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo seo se emelago mothwadi bjoo bo laetšago hlokego ya go go thwala gape bjoo bo laetšago tlhalošo ya mošomo wa gago . 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738 . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa . 
Kgopela mothwadi wa gago wa ka moso go tlatša karolo 13 ( 1 ) , ( 6 ) , le ( 7 ) tša BI-1738 . 
Tšweletša bohlatse bja boingwadišo le setho goba boto ya seprofešene , ge eba bo gona . 
Tšweletša lengwalo go tšwa go khamphani ya boditšhabatšhaba leo le netetatšago gore o tla fetišetšwa go lekala la ka Afrika Borwa goba wa dirišana le khamphani ya Afrika Borwa . 
Maksimamo wa lebaka la tumelelo ya phetišo ya mošomo ka gare ga khamphani ke mengwaga ye mebedi . 
﻿o Maina a gago le letšatši la matswalo 
Dira CV ye e fago tshedimošo ye bjalo ka ye e latelago : 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo , eya go Kgoro ya Bašomi . 
Dira kgopelo go Kgoro ya Bašomi goba senthara ya merero ya bašomi ya kgauswi le wena . 
 Ikopanye le di-SETA go bona gore ke bengmešomo bafe bao ba nago le mananeotlhahlo . 
 Kgopela bagwera le ba leloko gore ba go nyakiše mošomo le gore ba fele ba bala dikwalakwatšo mo dikuranteng . 
Kgopelo ya go tsenela lenaneotlhahlo ge motho a sa šome 
Mang le mang yo a feditšego sekolong , kholetšheng goba yunibesithing gomme a sa šome . 
o Mangwalo a dithuto le dikolo tše o di tsenego 
Mafelo le Diatrese 
Botelele bja lenaneotlhahlo bo fapana go ya ka mohuta wa indasteri empa bo ka se be ka fase ga ngwaga o tee . 
Batho ba ba sa šomego ba swanetše go ingwadiša mo dathabeiseng ya Kgoro ya Bašomi bjalo ka bao ba nyakago mošomong . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Ka mantšu a mangwe , ge e le gore o motho wa go rata go šomela ka ntle , o se dire kgopelo ya mošomo wa go šomela ka ofising . 
o Mabokgoni a mangwe a bjalo ka a khomphutharas ; le gore naa o na le laesense ya go otlela , bjalobjalo . 
Mang le mang yo a hlaotšwego go tsenela lenaneo le o swanetše go fiwa tšhelete ye e rilego ke mongmošomo . 
Gore o kgone go tsenela lenaneotlhahlo , go swanetše go ba le mongmošomo yo a nago le kgahlego le bokgoni bja go go tšea gore o tsenele lenaneotlhahlo leo . 
Gopodišiša ka mohuta wa tlhahlo le mošomo wo o o nyakago . 
Dula o ikopanya le senthara ya geno ya bašomi gore o fele o ba lemoša ka diphetogo tše di bago gona ka ga wena . 
Ke mang yo a ka dirago kgopelo ? 
o Maitemogelo a mošomo , maina a batho bao o ba šometšego peleng le gore o be o dira eng 
Lenaneotlhahlo ke lenaneo la thuto leo mafelelong a lona motho a fiwago lengwalo la thuto malebana le mošomo wo a bego a o dira . 
Ga go na tšhelete ye motho a e lefelago gore a tsenele lenaneotlhahlo . 
Mananeotlhahlo a akaretša go ithuta motho a le ka phapošing lefelong la tlhahlo goba kholetšheng le go hlahla motho a le mošomong . 
Ingwadišele senthara ya kgauswi le wena ya bašomi bjalo ka motho yo a nyakago mošomo . 
Se se tlo kgontšha bengmošomo go hwetša leina la gago ge e le gore ba nyaka go thoma lenaneotlhahlo . 
Botelele bja lenaneo le bo a fapana empa bo ka se be ka fase ga ngwaga o tee . 
﻿Tharollo ya go ipha naga 
Bobedi naga ya mmušo le naga ya beng ba poraebete e ka tsenelwa ntle le molao . 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Mafelo le diatrese 
Mafelo le diatrese 
Mmušo o na le maikarabelo a molaotheo go netefatša – mo go nyakegago , ka gare ga methopo yeo e lego gona – gore badudi ka moka ba ipshina ka ditokelo tša bona tša motheo go hwetša naga ya bona le/goba dintlo . 
Mo mabakeng ao tsenelelo ya naga e diregago ka go fetišiša , mmušo o na le maikarabelo a go swana le ao go thuša beng ba naga ba poraebete go šireletša naga ya bona . 
Batho bao ba se nago phihlelelo ya naga ya temo ba ka ya go Kgoro ya Merero ya Naga go thušwa go hwetša naga ya maswanedi ya temo . 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Dintlha tša go swana le bogolo bja setšhaba seo se nyakelwago naga le boleng bja naga mo lifelong le itšeng di elwa šedi . 
Ditefelo tšeo di amegago go hwetša naga ye nngwe ya maleba di ya ka go fapana ga merero . 
E fela , ka lebaka la ditherišano le batšeakarolo le tumelelo ya letona , tshepetšo e ka tšea dikgwedi tša magareng ga tše pedi le tše tharo go phethagatšwa . 
Mathomong , go tla tšea Bolaodi : Ditirelo tša Thekgo ya Naga ya Mmušo tekanyo ya matšatši a 14 go nyaka le go hwetša naga ye nngwe ya maleba . 
Mo naga ya poraebete e tsenetšwego mo go sego molaong mme go na le seemo seo se ikgethang , mong wa naga a ka ikopanya le masepala wa selete goba , ge go hlokagala , Kgoro ya porofensi goba ya bosetšhaba ya Dintlo go hwetša thušo ya dintlo ge e le gore lebaka la go ipha naga ke go aga dintlo . 
Batho bao ba nyakago dintlo ba ka ikopanya le masepala goba , ge go hlokagala , ba hwetša thušo go Kgoro ya tša Dintlo ya porofensi le bosetšhaba . 
Mo naga ya poraebete e tsenetšwego , mme go na le seemo seo se ikgethago , mong wa naga a ka ikopanya le kantoro ya Kgoro ya Merero ya Naga go hwetša thušo ge e le gore lebaka la go ipha naga ke go hwetša naga ya temo . 
Mo naga ya poraebete e tsenetšwego , mme go se na seemo seo se ikgethago , mong wa naga o swanetše go ikopanya le kgoro , ntle le go senya sebaka go hwetša taelo ya go ba ntšha go ya ka Molao wa Thibelo ya Khudušo yeo e sego Molaong go tšwa go le go Ipha naga mo go sego Molaong . 
﻿Kgopelo ya laesense ya go ithutela bootledi 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
Laesense ya go ithutela bootledi ke laesense yeo e hlatselago gore o na le tsebo ya motheo ka go otlela senamelwa . 
Dikhoutu tša laesense ya go ithutela bootledi di arotšwe ka magoro a mararo gore le lengwe le le lengwe le na le taetšo ya mengwaga yeo e sepelelenago le lona . 
Sethuthuthu sa go fihla ka 125cc – mengwaga ye 16 . 
Khoutu 1 : Sethuthuthu sefe goba sefe 
Sethuthuthu sa ka godimo ga 125cc – mengwaga ye 18 . 
Mmotoro wo bofefo – mengwaga ye 17 . 
Khoutu 3 : Mmotoro ofe goba ofe goba kopanyo ya mebotoro – mengwaga ye 18 . 
Bakgopedi ba ka se lekwe ka letšatši la peano gomme nako ya go letela teko e fapana go ya ka mebasepala . 
Laesense ya go ithutela bootledi e ba molaong dikgwedi tše 18 gomme nako ya yona e ka se oketšwe . 
Go dira kgopelo ya laesense ya go ithutela bootledi o hloka gore o tlatše foromo senthareng ya kgauswi le wena ya teko . 
Tšweletša boitšhupo bjo bo dumelelegago le dikhopi tša bjona go ya ka moo go hlalošitšwego ke National Road Traffic Act , 1996 , ID ya motšwaoswere , pasporoto ya Afrika Borwa) . 
Fana ka diswantšho tše pedi tša ID tšeo di gatišitšwego ka boso le bošweu . 
O tla hlokega gore o dire teko ya mahlo senthareng ya teko . 
Lefela tefelo yeo e laeditšwego . 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
﻿dikoloi tša go ikgetha bjalo ka , dikreine , ditrekere , dikoloi tša go buna mašemong . 
Lengwalo leo le tla loka mo nakong ya matšatši a mane go ya go a tshela . 
R300 Incl . R300 Incl . R300 Incl . R300 Incl . R300 Incl . 
Bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle ba swanetše go fana ka bohlatse bja go bontšha gore dikoloi tšeo di sepelelana le dinyakwa tša South African Bureau of Standards ( SABS) . 
R400 Incl . 
R750 Incl . 
Nyaka difomo tša go dira kgopelo go SABS . 
Hlokomela : Ke fela motho yoo koloi e ngwadišitšwego ka leina la gagwe yo a swanetšego go tlatša fomo . 
Foromo : – LoA1 . 
Dikoloi ka moka , tše di tšweleditšwego mo Afrika-Borwa goba dinageng tša ntle , di swanetše go sepelelana le dinyakwa tša Molao wa Bosetšhaba wa Pharakano ( National Road Traffic Act , 1996) . 
Lefa tšhelete ye e beilwego . 
R2050 Incl . R2050 Incl . 
R1000 Incl . 
O swanetše go ba le lengwalo la tumello go sa lebellwe gore koloi yeo e dirilwe mo Afrika-Borwa goba nageng ya ntle . 
R500 Incl . R500 Incl . 
﻿Molao wa Kgašo wa 1999 o hlaloša Tirelo ya Kgašo ya Modumo wa Maatla a Fase bjalo ka tirelo ya kgašo ya modumo ya setšhaba , poraebete goba ya naga yeo e dirišago maatla a go se fete wata e tee . 
Mafelo le diatrese 
Dinepo tša Laesense ya Kgašo ya Modumo wa Maatla a Fase ke go fihlelela tše di latelago : 
Go oketša kgopolo ya ' phihlelelo' go tšwa go tokelo ya go amogela tshedimošo go akaretša phihlelelo ye kgolo ya ditsela tša tšweletšo ka kgašo . 
Kgopelo ya laesense ya tirelo ya kgašo ya modumo wa maatla a fase 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Laesense ya Kgašo ya Modumo wa Maatla a Fase e fiwa ka go magoro a a latelago : 
Go tšwa go kgopolo ya tšwetšopele , kgopolo ya tekano e bohlokwa ka go lekanetša mahlakore a dipapadi ka go intasteri ya kgašo ka go hlohleletša batseni ba baswa ka gare ga papatšo . 
Tokelo ya tokologo ya ditaba le media wo mongwe , tokologo ya go amogela le go kgetholla tshedimošo le dikakanyo , tokologo ya bokgoni bja bokgabo ; le tokologo ya akademiki le tokologo ya nyakišišo ya saentifiki . 
Ditirelo tša kgašo ya kgwebo ya modumo wa maatla a fase – ditirelo tšeo di šomago go tšwa gomme di gašago disenthareng tša mabenkele , mabaleng a dipapadi , mabaleng a dipontšho le mafelo a pontšho ao o bonago o le ka gare ga mebotoro , goba tirelo ye nngwe le ye nngwe yeo Mmušo o ka e bonago e le maloka 
Ditirelo tša kgašo ya setšhaba ya modumo wa maatla a fase – ditirelo tšeo di šomago go tšwa gomme di gašago magaeng a batšofadi , dikgokagano magareng ga mafelo a dikereke le magae a batšofadi , goba tirelo ye nngwe le ye nngwe yeo Mmušo o ka e bonago e le maloka 
Bobedi bja dilaesense tša kgašo ya setšhaba le kgwebo ya modumo wa maatla a fase di tla ba molaong mengwaga ye meraro , gomme laesense ya tiragalo ye e kgethegilego ya kgašo ya modumo wa maatla a fase e tla ba molaong matšatši a masometharo . 
Laetša lefelo la studio le saete ya tshepedišo . 
Laetša boipeeletšo bja maleba bja tirišo ya maatla a fase . 
Hlama sehlophatšhomo seo se tla rwalago maikarabelo a tshepedišo ya kgopelo gomme sa šoma bjalo ka mokgopedi legatong la barulaganyi ba modiro . 
Netefatša gore sehlophatšhomo se dira tše di latelago : 
Kgopela khopi ya foromo ya kgopelo ya tirelo ya kgašo le phatlalatšo ya taetšo . 
Kgoboketša mesaeono go tšwa go setšhaba 
Ngwala thulaganyo ya kgwebo 
Sepediša dikgetho tša temokrasi tša maloko a Boto 
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa gabotse di tla bušetšwa morago go mokgopedi gomme go ka se dumelelwe go hloka maikarabelo afe goba afe ao a tla hlolago hlakahlakano . 
Romela setlogo sa foromo ya kgopelo le dikhopi tše 16 tšeo di hlatsetšwego go Mmušo wo o Ikemetšego ka bowona wa Dikgokagano tša Afrika Borwa gotee le tefelo ya kgopelo . 
Tlatša foromo ka kgatišo , o diriše ditlhaka tše kgolo . 
Laesense ya Tiragalo ye e Kgethegilego ya Kgwebo : R2 000 
Laesense ya kgwebo : R5 000 
Tefelo ya R500 yeo e sa bušeletšwego morago ge go fiwa laesense 
Laesense ya setšhaba : R1 500 
Tumelelo ya laesense ye e ka tšea dikgwedi tše 2 go iša go tše 3 . 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Tefelo ya R200 yeo e sa bušeletšwego morago ge go fiwa laesense 
Laesense ya tiragalo ye e Kgethegilego ya Setšhaba R 500 
Foromo ya kgopelo e tla ba karolo ya dišetulu tša Kuranta ya Mmušo . 
﻿Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona gomme setifikeiti sa boingwadišo se fiwa ka letšatši le le latelago . 
Motho ofe le ofe yo a tšweletšago , a agago goba a fetolago sebopego sa dikoloi goba a rekago dikoloi dinageng tša ntle ka maikemišetšo a go di rekiša o swanetše go ingwadiša le Kgoro ya Dinamelwa . 
Morago ga go amogela kgopelo ya gagwe , Kgoro ya Dinamelwa profenseng e tlo romela balekodi ba yona go yo lekola lefelo leo mokgopedi a šomelago go lona ka maikemišetšo a go kgonthiša gore le sepelelana le melawana ye e beilwego . 
Ikopanye le Kgoro ya Dinamelwa profenseng ya geno . 
Ikopanye le Kgoro ya Dinamelwa ya profense ya gago . 
﻿Dikgopelo di ka tšea maksimamo wa matšatši a 30 . 
Dira kgopelo ya tumelelo ya kananyo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng wa kgauswi le wena . 
Romela bohlatse bja tsela yeo o hwetšago tšhelete ka yona ya go fihlelela dinyakwa tša tšatši ka tšatši tša batho ka moka bao ba sepelago le moswari wa tumelelo ya kalafi ( ge eba ba gona ) ka sebopego sa ditatamente , dikeletši tša ditseno , ge eba di gona , goba ditšheke tša baeti . 
Fana ka dintlha tša motho goba instithušene yeo e rwalago maikarabelo a ditefelo tša kalafi le ditefelo tša bookelo tša moswari wa tumelelo , ge eba di gona . 
Romela bohlatse bja ditsela tšeo o hwetšago tšhelete ka tšona goba tšhireletšo ya kalafi ge eba sekimi sa gago sa kalafi goba mothwadi ba ka se lefele ditshenyagalelo dife goba dife tšeo di tla dirwago . 
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738 kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng wa kgauswi le wena . 
Tumelelo ye bjalo ya kalafo e ba molaong lebaka la maksimamo wa dikgwedi tše tshela ka nako . 
Tumelelo ya kalafo e fiwa motšwantle yo a ikemišeditšego go hwetša kalafo ka Afrika Borwa . 
Romela pasporoto yeo e swanetšego go ba e le molaong matšatši ao a se go ka tlase ga a 30 ka morago ga letšatši la mafelelo la tirišo la ketelo yeo o ikemišeditšego yona . 
Romela lengwalo go tšwa go ngaka goba instithušene ya kalafi , leo le laetšago mabaka goba hlokagalo ya kalafi , nako yeo e lebeletšwego ya kalafi le dintlha tša dithulaganyo tša kalafi ka Afrika Borwa . 
﻿Molao o šomišwago 
Ga go nako ye e swanetšego go e leta pele o ka bega motho yo a timetšego . 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Go bega motho yo a timetšego 
O ka bega motho yo a timetšego ka bjako ge o belaela gore o ka ba a hlagetšwe ke se sengwe . 
Tirelo ye e kgontšha maloko a setšhaba go bega motho yo a timetšego . 
Go hwetša tshedimošo ka ga bana ba lahlegilego , hle eya go South African Centre for Missing Children . 
Ye ke tirelo ya mahala . 
Ge o humane motho yo a lehlagilego , eya setešeng sa maphodisa moo o begilego gore motho o lahlegile go tsebiša maphodisa goba mohlankedi yo a nyakišišago molato . 
Tlatša fomo ya SAPS 55 o be o saene ' indemnity form' yeo e šireletšago Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa kgahlanong le dipego tša bofora . 
Tlatša fomo ya SAPS 92 go khansela pego ya motho yo a lahlegilego . 
Ge o sa kgone go lota mohlala wa gagwe , eya setešeng sefe goba sefe sa maphodisa goba client service centre ntle le tikatiko . 
Ge o belaela gore motho o lahlegile , leka go ikopanya le yena pele . 
O ka bega motho yo a timetšego setešeng sefe goba efe sa maphodisa , eseng feela tikologong yeo o belaelago gore motho o timetše a le go sona . 
Kapa Leboa 
Kapa Bodikela 
Gauteng 
KwaZulu-Natal 
Freistata 
Mpumalanga 
Tsela e latelwago 
Ge mohlankedi wa maphodisa a ka go bose di šele , phegelela go boledišana le mohlankedi yo a leng ka godimo ga gagwe , gomme o tšwele pele go dira bjalo go fihlela o hwetša thušo ya maleba . 
Fana ka tshedimošo ya motheo ya motho yoo , kudukudu , senepe sa gagwe sa bjale . 
Mafelo le diatrese 
﻿Se e ka ba ka mokgwa wa mokitlana wa tirišo ( akhaonte ya masepala) . 
Ke tsela ye bonolo ya go amogela le go ntšha tšhelete goba go lefela ditefelo . 
Diforomo tša kgopelo di gona Dikantorong tša Poso ka moka ka nageng . 
Ela hloko : O ka tshediša go makala a 1300 a Kantoro ya Poso le diATM tša go feta 8000 tša Saswitch . 
Ela tlhoko : Bana bao ba ratago go bula diakhaonte ba swanetše ba felegetšwe ke bahlokomedi ba molao goba batswadi . 
Bana bao ba ratago go bula diakhaonte ba swanetše ba tle le bahlokomedi ba bona ba molao goba batswadi . 
Metsotso ye 10 go iša go ye 20 , go ya ka gore lekala leo la Kantoro ya Poso le swaregile ga kaakang . 
Ga o hloke setlankana sa mogolo ge o bula akhaonte ya Mzansi . 
Bjalo ka karolo ya ( Molao wa Senthara ya Bohlale bja Matlotlo ) Financial Intelligence Centre Act , bakgopedi ka moka ba swanetše ba fane ka bohlatse bja aterese ya bodulo . 
Fana ka bohlatse bja aterese ya gago ya bodulo . 
Ge eba o hirile , khopi ya tumelelano ya khiro e a nyakega . 
Minimamo wa peeletšo ya R10 e a nyakega . 
O ka tshepišwa gore tšhelete ya gago e bolokegile le gona ka gore ga go na ditefelo tša tirelo tša kgwedi ka kgwedi , seo o se bolokago se tla ba le ditseno fela . 
Ge eba o dula le batswadi ba gago , afitabiti yeo e laetšago se e a nyakega . 
Tlatša foromo ya kgopelo . 
Akhaonte ya Mzansi ke tirelo yeo e laolwago ke SAPO ya batho . 
Bontšha pukwana ya gago ya boitsebišo . 
Motho yo mongwe le yo mongwe a ka bula akhaonte ye , ka ge go se na maemo a a itšego a tumelelo go swana le minimamo wa mogolo . 
E ya go Kantoro ya kgauswi ya Poso ya Afrika Borwa gomme o kgopele mothuši wa thelara gore a go fe foromo ya kgopelo . 
Dira peeletšo ya mathomo ya R10 . 
Dipeeletšo ka moka dikhaonthareng tša Kantoro ya Poso ga di lefelwe . 
Ga go na ditefelo tšeo di beilwego , o lefela fela seo o se dirišago . 
O ka dira ditshedišano go makala a 1300 a Kantoro ya Poso le Metšhene ya go feta 8000 ya Saswitch . 
﻿Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Molao o šomišwago 
Maikemišetšo a tirelo ye ke go tsebiša Mongwadiši wa Dikhamphani ka ga diphetogo ka go kgwebo ya gago yeo e ngwadišitšwego . 
Tsela e latelwago 
Tsebišo ya diphetogo ka go setatamente sa tlhamo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego 
Diphetogo tše di ka akaretša go tloga go maloko a maswa ao a tsenywago goba ao a ntšhiwago , go ya go mohlankedi wa tša ditšhelete , aterese ya poso , bjalo bjalo . 
Diphetogo di swanetše go ngwalwa ka go Setatamente sa Tlhamo seo se Fetotšwego CK2 . 
Tlatša Seripa sa A ge e le gore go na le phetogo ya leina la Khoporeišene yeo Tswaletšwego goba mokgwa wa kgwebo . 
Dintlha tše bohlokwa tšeo di lego mabapi le go tlatša ga foromo ya CK2 di ngwetšwe ka morago ga letlakala la 2 mme di swanetše go kwešišwa pele go tlatšwa foromo . 
Go ka tšea matšatši a seswai gore tshepetšo e phethagatšwe . 
Ge diphetogo di fe goba di fe di direga go Khoporeišene yeo e Tswaletšwego yeo e ngwadišitšwego– le ge e ka ba tšeo di lego mabapi le boleloko goba go diphetogo tšeo di lego mabapi le mohlankedi wa tša ditšhelete goba aterese ya poso ya Khoporeišene yeo Tswaletšwego – go bohlokwa go ngwadiša diphetogo tše go kantoro ya Ngwadišo ya Khoporeišene yeo Tswaletšwego . 
Tlatša foromo ya CK2A go diphetogo tša mohlankedi wa tša ditšhelete goba aterese ya kgwebo . 
Tlatša Seripa sa B go diphetogo tša dintlha tša boleloko . 
Tanelouta foromo ya kgopelo ya CK2 mme o tlatše dikarolo tšeo di amago seemo sa gago . 
Tsela e latelwago 
Lefela tšhelete yeo e nyakegago . 
Ge diphetogo di dirilwe , lengwalo leo le netefatšago ngwadišo ya diphetogo le tla romelwa go Khoporeišene yeo Tswaletšwego . 
Go phumula mongwalo mo diforomong ga go a dumelelwa . 
Tlatša diforomo tša CK2 le tša CK2A ka enke ye ntsho , ka go šomiša maletere a magolo . 
Molao o šomi šwago 
﻿Difomo tše tša kgopelo di hwetšagala ofising ya therafiki . 
Batho ka moka bao e lego beng ba dikoloi ba swanetše go kgonthiša gore diatrese tša bona tše di ngwadišitšwego lenaneong la kgoro ke tša kgonthe . 
Eya ofosing ya kgauswi le wena ya therafiki . 
Maikemišetšo a tirelo e ke go tsebiša Kgoro ya Dinamelwa ka ga phetogo ya atrese ya mongkoloi . 
Tirelo ga e lefelwe . 
Tlatša fomo ya go tsebiša ka go fetolwa ga tshedimošo . 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona . 
﻿A naa o no tlogela selefouno ya gago mo godimo ga teske ya gago o se gona? 
Dira gore sekhwama goba sepatšhe sa gago, goba selo sefe goba sefe se bohlokwa se dule se le mo go wena ka nako tšohle goba di notleletšwe ka gare ga laiki goba ka rakeng. 
Ge le šoma di-iring tšeo esego tša setlwaedi sepelang ka dihlopha goba o kgopele mošomi wo mongwe goba mohlapetši a go felegetše senamelweng sa gago. 
A naa o furaletše lemati lefelong leo o šomago go lona? 
Efa fela batho bao lebaka la bona le kwagalago dinotlolo gomme o netefatše gore ba a di buša. 
Ge go nale alamo ya modiko, e tlogele e tshumile gore le yona e tle e go šireletše. 
ebile ga o tsene ka lifting ge go nale motho yo a belaetšago ka gare? 
A naa o tlogela dinotlolo tša gago di phašaletše fela? 
Dula o phafogile kudukudu mo meagong ye megolo ya dikantoro le ka morago ga diiri tša mošomo. 
A naa o tlogela lebati la gago le bulegile ge o etšwa ka kantorong ya gago ― le ge e le gore e no ba sebaka sa metsotswana fela? 
Ge o šomiša lifti, a naa o ema kgauswikgauswi ka tsela yeo e kgonegago le dikonopo tša taolo ya lifti, o lebelela moo konopo ya tšhoganyetšo e lego gona 
A naa o no tlogela tšhelete mo teskeng ya gago goba ka lelaiking? 
A naa o bega ka ga mabone ao a senyegilego goba ao a panyapanyago, mabati ao a sa bulegego goba a sa tswalegego gabotse, mafasetere ao a thubegilego goba difouno tša setšhaba go bahlokomedi ba moago le bahlapetši? 
A naa o tsebiša bahlapetši ge o bona batho goba dinamelwa dife goba dife tšeo di belaetšago ― kudukudu ka morago ga diiri tša mošomo ― 
A naa o tlogela mokotlana wa gago o nnoši? 
Rulaganya lefelo leo o šomago go lona gore o lebane le lebati ka nako tšohle. 
Phegelela go hwetša boitsebišo bathong bao ba tlilego ka go lokiša se sengwe meagong goba ka kantorong ya gago, gomme o dule o phafogile le go feta ge ba le fao. 
A naa o tlogela sekhwama/sepatšhe sa gago mo teskeng ya gago? 
E ba bohlale. 
Moo e lego gore go bonala maswao afe goba afe a go pshatlwa, o seke wa tsena, letsetša maphodisa gomme o lemoše bašomi bafe goba bafe ba bangwe bao ba gorogago ka kantorong. 
A naa o tlogela dilo tše bohlokwa ka mmotorong wa gago mola o le ka kantorong? 
Leka go botša baletšametato gore motho yo ba mo nyakago ga a gona ― go tloga go le kaone kudu ge o ka dira bjalo, go se bolele kudu. 
Swara dinotlelo kgauswi gomme o lekole madulo a ka morago pele o ka tsena ka mmotorong. 
Bokaone, lokela tšhelete ye bjalo ka gare ga omfolopo gomme o e lokele ka lelaiking leo o tla kgonago go ka le notlela. 
Go botša moletšamotato gore mošomimmogo wa gago o mo matšatšing a boikhutšo, e ka no ba go botša lehodu gore maru a apogile a ka no tla go tlo thuba. 
goba o no lesa fela gomme wa holofela gore motho yo mongwe o tla bega seo? 
Ge e le gore o motho wa mathomo wa go goroga ka kantorong, phafogela leswao lefe goba lefe leo le bontšhago gore go pshatlilwe. 
Ge o šoma ka kantorong goba ka setorong ka morago ga diiri tša mošomo tša setlwaedi, netefatša gore o notletše mabati le mafasetere a ka ntle. 
Ka mehla notlella dilo tša gago tše bohlokwa ka putung goba o di tlogele gae. 
Dula o tseba gore dinotlolo tša kantoro ya gago di kae gomme o di bee lefelong leo le bolokegilego. 
A naa o ntšha mahlo dinameng ge o le diseteposeng, mafelong ao a lego thokwana goba ao a se nago mabone ka tshwanelo? 
Tseba tikologo yeo o šomago go yona gomme o phafoge kotsi yeo e ka diragalago. 
O seke wa tlogela tšhentšhi goba tšhelete mo teskeng ya gago goba ka lelaiking. 
﻿Ga go motho yo a ka sepetšago ditirelo tša poso tša tšhoganetšo ka ntle ga ge a na le laesense ya go dira bjalo . 
Tefo ya laesense ke R25 000 
Laesense e ka ba gona ka morago ga matšatši a 30 . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Dira kgopelo ya laesense ya go sepetša ditirelo tša poso tša tšhoganetšo 
Tlatša foromo ya kgopelo ka mongwalo wo o balegago o šomiša ditlhaka tše kgolo . 
Ka kgopelo lemoga : Go abela laesense ga mafelo ao a abelago ditirelo tša poso tša tšhoganetšo go tla direga ge fela e le gore Tona o gatiša taletšo ya go dira kgopelo . 
Tliša foromo ya kgopelo le tefo ya kgopelo go Kgoro ya Dikgokagano . 
Laesense e abela mong tokelo ya go sepetša ditirelo tša poso tša tšhoganetšo le go ba gapeletša go obamela ditlamego tše go bolelwago ka tšona go karolo 16 ya Molao wa Ditirelo tša Poso , 1998 . 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro . 
Gabjale , Posokantoro ya Afrika Borwa ke yona institšušene e le tee ye e nago le laesense . 
The reserved postal services di akaretša mangwalo , diposokarata , dipampiri tša go gatišwa , diphasela tše nnyane le postal articles tše dingwe . 
Kgopelo ya ngwadišo ya go sepetša ditirelo tša poso tše e sego tša tšhoganetšo . 
Tsela e latelwago Molao o šomišwago   
Go na le tefo yeo e sa bušetšwego morago ya go lekana R500 
Tsela e latelwago 
Molao wa Ditirelo tša Poso , 1998 
Dikgopelo tšeo di sa tlatšwago ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi le gona ga go maikarabelo mabapi le go se kgotsofale gofe goba gofe go go tla go amogelwa . 
﻿Kgopelo ya phemiti ya lebakanyana ya koloi Tlhalošo Tsela e latelwago Molao o šomišwago Nako ya tšweletšo ya mošomo Tefelo Diforomo tšeo di tlatšwago Mafelo le diatrese Tlhalošo Ge o na le koloi ye e sa kago ya ngwadišwa le go fiwa laesense gomme o nyaka go otlela koloi yeo mo tseleng ya setšhaba gore o ye go o ngwadiša le go hwetša laesense ya koloi yeo , go iša koloi lefelong la go rekiša dikoloi , go dira diteko ka koloi yeo , go iša koloi yeo go yo lokišwa goba go boa moo , go fihlella molekodi wa dikoloi , goba go tšea koloi , o swanetše go hwetša phemiti ya lebakanyana ya koloi yeo . Godimo Tsela e latelwago Tlatša fomo ya kgopelo TSP1 : Kgopelo ya phemiti ya lebakanyana ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . Fana ka khopi ya pukwana ya gago ya boitsebišo . Lefa tšhelete ye e beilwego . Godimo Molao o šomišwago National Road Traffic Act , 1996 Godimo Nako ya tšweletšo ya mošomo Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona . Godimo Tefelo 
﻿Molao o šomišwago 
Tefelo ya motšhelo wa lebakanyana e dirwa mo dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela . 
Ge motho a amogela letseno le le sa gapeletšegego go gogelwa motšhelo wa SITE goba PAYE , o swanetše go lefela motšhelo wa lebakanyana malebana le letseno leo . 
Tefelo ya motšhelo wa lebakanyana – tefelo ya mathomo 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
sepediša 90 % tša tšohledirathene tša tša thomelontle le tša tša ditšwantle tše neetšwego ka mokgwa wa eleketerone magareng ga diura tše 4 ka morago ga go amogela le magareng ga diura tše 24 ka morago ga go amogela tše neelanwego ka matsogo . 
sepediša dirathene tša VAT le PAYE magareng ga matšatši a 20 a tirelo ka morago ga go amogela 
Tše dingwe ka botlalo tša panka . 
Kamoka tše tlago go hlokagala ke : 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Mafelo le diatrese 
SARS e tlo romela diforomo go balefi ba motšhelo bao ba ingwadišitšego . 
sepediša le go lekola 80 % tša dirathene tša lekgetho la moputso o tsenago tše tlatšitšwego gabotse mme tša saenwa magareng ga matšatši a 90 a go šoma go tloga ka nako ya go amogela nakong ya bophagamo ba tirelo le magareng ga matšatši a 34 a go šoma go tloga ka nako ya go amogela ka nako ya go theoga ga tirelo 
nomoro ya go lefa ya meno a 19 
Rasiti ya tefelo e tlo gomaretšwa mo go foromo ya IRP 6 . 
ditefelo tša tokišetšo tša lekgetho di ka kgonthišišwa le ga e le go efe kantoro ya sebaka , Mantaga go fihlela Labohlano , magareng ga ura ya 8 goseng le seripagare ka morago ga ura ya 3 mathapama kantle le matšatši a phatlalatša a go khutša 
Motšhelo wa lebakanyana o ikemišeditše go thuša balefi ba motšhelo go kgona go dula ba lefela motšhelo mo labakeng la go ya go ile go ena le go lefela tšhelete ye ntši ka nako e tee mafelelong a ngwaga wa ditšhelete . 
Motšhelo wa lebakanyana wo o lefetšwego o tlo fokotšwa go wa mafelelo wa letseno woo motho a swanetšego go o lefela mo ngwageng wo o itšego wa ditšhelete . 
Motho yo a swanetšego go lefela motšhelo wa lebakanyana o swanetše gore , mo matšatšing a 30 morago ga go thoma ga sekoloto sa motšhelo , a dire kgopelo ya go ingwadiša ofising ya lekala la kgauswi la Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa . Ge o ka se dire bjalo o tlo gapeletšega go lefela le tšhelete ya tswala le ya dikotlo mmogo le motšhelo wa tlaleletšo ka lebaka la go romela diforomo morago ga nako . 
Letšatši la mafelelo la go lefela motšhelo wa lebakanyana mo lebakeng la mathomo ke mo dikgweding tše tshela tša mathomo go tloga ka ngwaga wo tekolo e dirilwego ka wona . 
Hlakanya motšhelo wa lebakanyana wa lebaka la mathomo ka tsela ye : 
ntšha motšhelo wo o gogilwego mo lebakeng leo 
Mokgwa e latelago go kgonthišiša ditefelo go tirelo Ya Puno ye elego gona : 
Tefelo ya mathomo ya motšhelo wa lebakanyana e swanetše go lekana le seripa sa palomoka ya tšhelete ya motšhelo wo o swanetšego go lefelwa mo ngwageng ka moka . 
Dira tefelo ka go šomiša foromo ya IRP6 , ka goba pele ga letšatši la mafelelo la tefelo . 
ntšha seripa sa motšhelo wa ngwaga ka moka 
ntšha dikrediti tša motšhelo wa dinaga tša ntle mo lebakeng leo . 
SARS e tlo romela diforomo tša maleba go batho bao ba ingwadišitšego . 
moo ditifelo di dirwago gona ka tše laolwago ke eleketerone , go swanetše go hlokomelwa dinako tša go kwalwa le nako ya go fetiša ditifelo e ka tšeago matšatši magareng ga a mabedi go ya go a mahlano . 
moo ditifelo di dirwago gona ka poso , ka panka goba ATM , nako e lekanego go romela goba go sepediša tefo e swanetše e hlokomelwe 
Ditifelo tše sa sepelelanego le tše pedi tša dinomoro tše beilwego le nomoro e beilwego di ka se ke tša amogelwa . 
Mabaka a bonagala go lengwalo la tefelo la IRP6 e bušetšwago . 
lengwalo la boitsibišo la eo a humanago , goba nomoro ya akhauntu e kopantšwego go mokgwa o kgethegilego wa lekgetho go dira ditifelo . 
Bala sengwalwa sa go bitšwa IRP 12 Guidelines ge e le gore o nyaka thušo go tlatša foromo ya gago ya IRP 6 . 
Diforomo tša IRP 6 tša lebaka la mathomo e swanetše go romelwa le ge e le gore , go ya ka fao o hlakantšego ka gona , ga go na le motšhelo wa lebakanyana woo o swanetšego go lefelwa . 
Ge SARS e se ya kgotsofala , e ka kgopelo gore o romele kakanyo ye e boeleditšwego . 
Tsela e latelwago 
Mo lebakeng la bjale karolo ya rasiti ya tefelo ya foromo ya IRP 6 e mo letlakaleng la yona e nnoši . 
Gore o efoge go lefela tšhelete ya kotlo le ya tswala , kgonthiša gore diforomo tša IRP 6 di romelwa go ofisi ya maleba ya SARS nako e sa le gona . 
Bjale foromo ya IRP 6 ya lebaka la mathomo e na le sekgoba seo go sona o ka fago mabaka a go fahlela kgopelo ya gago . 
﻿Molao o šomišwago 
Ditefelo tša motšhelo wa lebakanyana di dirwa dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela . 
Motšhelo wa lebakanyana o thuša batšhedi ba motšhelo go kgona go lefela motšhelo pele ga nako go ena le gore ba emele ngwaga o fele gomme ba lefele tšhelete ye ntši . 
Ge motho a amogela mogolo woo o sa sepelelanego le motšhelo wa SITE goba PAYE , o swanetše go lefa motšhelo mo tšheleteng ye . 
Tšhelete ya motšhelo wa lebakanyana e tlo fokotšwa go yeo e bego e swanetše go lefelwa ka morago ga ngwaga . 
Foromo ya go lefela motšhelo wa tlaleletšo 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Motho yo a gapeletšegago go lefela motšhelo wa lebakanyana o swanetše gore mo lebakeng la matšatšing a 30 a ngwale lengwalo la go kgopela go ingwadiša le ofisi ya kgauswi ya Tirelo ya Afrika Borwa ya Matlotlo . Ge motho a ka se dire bjalo o tlo gapeletšega gore ka morago a tle a lefele le tšhelete ya kotlo ya go romela ditokomane ka morago ga nako . 
palomoka yeo e akanyeditšwego ngwaga ka moka 
Letšatši la mafelelo la go lefela motšhelo wo ga se ka morago ga letšatšikgwedi la mafelelo la ngwaga wa ditšhelete . 
Dintlha tša tshedimošo tša panka : 
ntšha motšhelo wa bašomedi woo o lefetšwego ngwaga ka moka 
Ge o lefela kgonthiša gore o šomiša foromo ya maleba ya IRP6 ka letšatši goba pele ga letšatši la go tswalela . 
Moo e lego gore ngwaga wa ditšhelete wo o felago mafelelong a Feberware o tliša mathata , go filwe tumelelo ya SARS gore ditatamente tša ditšhelete di fihlišwe ka letšatšikgwedi le lengwe le e sego mafelelong a Feberware , gomme bona batho bao ba amegago ba ka dira kgopelo ya gore ba tliše diforomo tša bona tša motšhelo ka tsela yeo e sepelelanago le letšatšikgwedi leo le dumeletšwego . 
Go ka lefelwa ka go šomišwa wo mongwe wa mekgwa ye e latelago ya SARS : 
Empa letseno le lengwe le tlo wela mo ngwageng wa ditšhelete wa go fela ka la 28/29 Feberware . 
Hlakanya motšhelo wa lebakanyana mo lekgeng la bobedi ka tsela ye : 
ntšha dikrediti tša motšhelo wa dinaga tša ntle 
Ge ditefelo di dirwa ka elektroniki , go swanetše go hlokomelwa dinako tša kgaotšo tša panka le nako ya go tleleera yeo e ka tšeago magareng ga matšatši a mabedi le a mahlano . 
Ge ditefelo di dirwa ka poso , ka panka goba ka ATM , nako ye e lekanego ya go posa goba ya go šoma tefelo ya mohuta woo e swanetše go hlokomelwa . 
Ditefelo tša motšhelo wa lebakanyana di ka dirwa ofising efe goba efe ya lekala la SARS , ka Mošupologo go fihla ka Labohlano , magareng ga 08h00 le 15h30 , go sa akaretšwe matšatši a go khutša a setšhaba . 
ntšha tšhelete ye e lefetšwego mo nakong ya mathomo . 
Dintlha tše di bontšhitšwe go letlakala la tefo ka go foromo ya tefelo ya motšhelo ya IRP 6 . 
Seo fela se ka nyakegago ke : 
Ditefelo tšeo di sa sepelelanego le bobedi nomoro ya tšhupetšo ya tefelo yeo e boletšwego ka godimo le Nomoro ya Boitšhupo ya moholegi di ka se amogelwe . 
Se se diragala go swana le go dikliente ka moka tša ABSA , tša FNB , tša Nedbank , le tša Standard Bank tšeo di šomišago go panka ka inthanete . 
nomoro ya Boitšhupo ya moholegi goba nomoro ya akhaonte yeo e nyalelantšwego le mohuta wo itšego wa motšhelo wo o tlago o lefela . 
Ge e le gore letšatši la mafelelo la go lefa motšhelo ke letšatši la go khutša la setšhaba goba ke la mafelelong a beke , tefelo yeo e swanetše go dirwa ka letšatši la mafelelo la mošomo pele ga letšatši leo la go khutša la setšhaba goba pele ga mefelelo ao a beke . 
nomoro ya kliente ya tšhupetšo ya go lefela ya dinomoro tše 19 
Dikliente tšeo di lefago khaontareng lekaleng lefe goba lefe la ABSA , la FNB , goba la Nedbank di ka se sa swanelwa ke go fa nomoro ya akhaonte ya panka le khoute ya panka ge ba dira ditefelo . 
Molao o šomišwago 
sepediša 90 % tša tšohledirathene tša tša thomelontle le tša tša ditšwantle tše neetšwego ka mokgwa wa eleketerone magareng ga diura tše 4 ka morago ga go amogela le magareng ga diura tše 24 ka morago ga go amogela tše neelanwego ka matsogo . 
sepediša dirathene tša VAT le PAYE magareng ga matšatši a 20 a tirelo ka morago ga go amogela 
Bala sengwalwa sa go bitšwa IRP 12 Guidelines ge e le gore o nyaka thušo go tlatša foromo ya gago ya IRP 6 . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Rasiti ya mogolo e gomaretša mo go IRP 6 . 
sepediša le go lekola 80 % tša dirathene tša lekgetho la moputso o tsenago tše tlatšitšwego gabotse mme tša saenwa magareng ga matšatši a 90 a go šoma go tloga ka nako ya go amogela nakong ya bophagamo ba tirelo le magareng ga matšatši a 34 a go šoma go tloga ka nako ya go amogela ka nako ya go theoga ga tirelo 
﻿Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ikemišeditšego go hloma kgwebo ka Afrika Borwa ; goba bao ba šetšego ba na le tumelelo ya kgwebo ya go sepediša kgwebo ka nageng ; bao ba ikemišeditšego go beeletša kgwebong yeo e šetšego e le gona ka nageng . 
Neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego e fihla dimilione tše R2,5 gomme e ka beelwa ka thoko goba ya fokotšwa fela ge go hlokega gore e be ka go kgahlego ya bosetšhaba goba ge go kgopetšwe ke Kgoro ya Kgwebo le Indasteri . 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga . 
Go hlolega go obamela melao ye go tla dira gore tumelelo ya bodulo bja go ya go ile e fetšišwe . 
Ge maemo a bodulo bja go ya go ile bo hweditšwe , o swanelwa ke go mpshafatša bohlatse ka sebalamatlotlo mengwaga ye mebedi ka morago ga letšatšikgwedi la neelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile , gape ka moraga ga mengwaga ye meraro . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – kgwebo ya gago 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Sebalamatlotlo seo se go emelago se swanetše se romele bohlatse bja gore neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego ka gare ga boleng bja puku ya kgwebo bo beeleditšwe . 
Dikgopelo di ka romelwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae ka profenseng yeo o ikemišeditšego go sepediša kgwebo ya gago ka go yona . 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
﻿Hwetša bohlatse go tšwa go Komiti yeo e Emego ya Merero ya Bofaladi bja gore o ka ba mofaladi go ya go ile . 
O swanetše e be o bile le maemo a go tšwela pele a bofaladi lebaka la mengwaga ye mehlano gore o dire kgopelo . 
Tirelo ye ke ya motho yoo a tšewago bjalo ka mofaladi ka Afrika Borwa . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya kgauswi ya Merero ya Selegae profenseng yeo o dulago go yona . 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
﻿Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
Ka tsela ye nngwe , o swanetše o hlatsele go Kgoro ya Merero ya Selegae gore o na le kopantšho ya dithoto yeo e ka go fihlišago go ditseno tša kgwedi ka kgwedi tša go fihla R20 000 . 
Ga go kgaoletšo yeo e beilwego ya mengwaga . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ratago go tlogela mošomo ka Afrika Borwa . 
O swanetše o hlatsele go Kgoro ya Merero ya Selegae gore o na le tokelo ya phenšene , irrevocable annuity , goba akhaonte ya ka morago ga go tlogela mošomo , yeo e tla go fago minimamo yo o laeditšwego ya go fihla R20 000 ka kgwedi . 
﻿Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Dikgopelo di ka romewa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Tirelo ye e fiwa motho yoo a nago le mabokgoni goba maithutelo ao a kgethegilego . 
Gore o laetše go Kgoro bokgethegi bja mabokgoni goba maithutelo a gago , o hlokega gore o romele lengwalo go tšwa go setho sa naga sa nagaešele goba sa Afrika Borwa , goba go tšwa go akademiki ya Afrika Borwa yeo e hlomilwego , setho sa setšo goba sa kgwebo , leo le kgonthišišago mabokgoni goba maithutelo a gago ao a kgethegilego . 
Kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile – mabokgoni a a kgethegilego 
Romela curriculum vitae le bohlatse bofe goba bofe bja mabokgoni le/goba maithutelo ao a kgethegilego . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Gore o maatlafatše kgopelo , o ka romela gape le mangwalo a bopaki go tšwa go bathwadi ba peleng . 
Tsela e latelwago 
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
Tshepišo ya mošomo ka nageng ga e hlokagale . 
Tsela e latelwago 
﻿Tlatša diforomo tša kgopelo , BI-947 le BI-29 . 
Gore Kgoro ya Merero ya Selegae e neelane ka tumelelo ya bodulo bja go ya go ile go mogatša wa motšwantle wa moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa , go swanetšwe go hlatselwe gore go na le botswalani bja banyadi bja moya wo mobotse . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo o le ka ntle ga naga . 
Ke fela molekani o tee wa lenyalo la botšwantle yoo a ka dirago kgopelo ya maemo ka motheo wa go nyalana le moagi goba modudi wa go ya go ile . 
Tumelelo ya bodulo bja go ya go ile bo fiwa go ya ka mabaka a gore e tla ya fase ge eba mo mengwageng ye mebedi go tloga ka letšatši la neelo ya tumelelo , botswalani ga bo sa le gona , le ka mabaka a lehu . 
Tirelo ga e lefelwe . 
Ga go na nako yeo e laeditšwego ya go phethagatša tirelo ye . 
Botswalano bja go ya go ile bja magareng ga batho ba bong botee goba bja go fapana le bona bo dumeletšwe , eupša go na le gore go tšweletšwe setifikeiti sa lenyalo , batswalani ba bjalo ba hlokagala gore ba kgonthišiše pitšo ya bona ya go dula mmogo le thekgo ya matlotlo go bona ka go romela afidabiti . 
Tirelo ye e hwetšwa ke batšwantle bao ba nyalanego go ya go ile le baagi goba badudi ba go ya go ile ba Afrika Borwa . 
O swanetše go ba o nyalane le moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa go ya ka molao wa selegae goba molaosetlwaedi lebaka la mengwaga ye mehlano . 
﻿Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye . 
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ratago go dira kgopelo ya maemo a bodulo bja go ya go ile go ya kamogelo ya tshepišo ya mošomo wa go ya go ile ka Afrika Borwa . 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29E . 
Kgopelo e swanetše e wele ka tlase ga kgaoletšo ya ngwaga ka ngwaga yeo e laetšwago nako le nako . 
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae profenseng yeo o ikemišeditšego go šoma go yona goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga . 
Ka go dira bjalo , DoL e hlokega gore e šetše ditumelelano tša maleba tša kgoboketšo le melao ye mengwe ya maleba . 
( Department of Labour) Kgoro ya Mešomo  e swanetše e hlatsele gore melawana le mabaka tša tshepišo ya mošomo ga di ka tlase ga tšeo di lego ka gare ga karolo ya papatšo ya maleba ya baagi goba badudi . 
﻿Tsela e latelwago 
Lefapha la A—Lephodisa la go šoma mošomo wa bophodisa : 
Kgopelo ya go ba lephodisa la motšwaoswere 
o swanetše go ba le mabokgoni ao a ka šomišwago ke Tirelo ya Maphodisa , mohlala : bafofiši ba difofane , dingaka , baotledi , badirelaleago goba borasaekholotšie 
le tlo fiwa tlhahlo malebana le mediro ya maleba ya bophodisa . 
o tlo phetha mediro ye e rilego ye e lebanego le mabokgoni a gagwe 
ga le apare yunifomo 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomišwago 
a ka apara yunifomo , ka tumelelo ya molaodi wa gagwe 
Lefapha la C—Mešomo ya go ikgetha ya bophodisa : 
le ka apara yunifomo 
Lefapha la B—Ditirelo tša Thekgo : 
O ka ba lephodisa la motšwaoswere mo go le legwe la mafapha a a latelago : 
Lefapha la D— Lephodisa la makala a magaeng le a toropong : 
le ka phetha mešomo makaleng ka moka a bophodisa e ka ba seteišeneng sa maphodisa , tikologong goba maemong a profense , empa e sego mešomo ya go ikgetha ya maphodisa 
Lephodisa la motšwaoswere ke leloko la setšhaba le le phethago mešomo ya motšwaoswere ya bophodisa goba ya mohutua wo mongwe mo go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa ka boithaopo ntle le go lefelwa mabapi le mošomo woo . 
moo go nyakegago , le tlo fiwa tlhahlo malebana le merero ya semolao , ya pholisi le ditaelo tše di amango le mešomo ya gagwe . 
le phetha mediro ya tshepedišo maemong a bosetšhaba , profense , tikologo goba seteišeneng empa le ka se phethe mediro ya nnete ya bophodisa 
Tlhahlo ya tlaleletšo e tlo nyakega ge e le gore o phetha le mešomo ya phethagatšo ya bophodisa bja lekala le . 
o swanetše go fiwa tlhahlo ya merero ya go amana le bophodisa bja lekala le/goba mešomo ye e sepelelanago le mešomo yeo a thaletšwego yona . 
a ka apara yunifomo , go tlo laolwa ke gore e aparelwa eng 
o phetha mediro ya bophodisa ye e nyalelanago le lekala la bophodisa bja mafelo a ditoropong goba a magaeng mo seteišeneng sa maphodisa ; goba o tlo phetha mešomo ye e rilego mo lekaleng le le rilego go ya ka fao go rulagantšwego ke molaodi 
ba le dithathoo tše di bonalago ; gape 
foromo ya dipotšišo tša bohlodi , Z204 – ge o se Moafrika Borwa 
se be le bogole bja monagano , bolwetši goba se sengwe se se ka go paledišago go phetha mošomo wa gago 
Etla le ditokumente tše di latelago : 
Lephodisa la motšwaoswere le le thwetšego lefapheng le tee le ka fetišetšwa go le lengwe la makala a mangwe ge e le gore le kgotsofatša dinyakwa tša lekala leo le lengwe gape le ge e le gore le tsenetše tlhahlo goba le na le kgahlego ya go tsenela tlhahlo ye e nyakegago mo lekaleng leo le lengwe . 
ikemišetša go tšea kano ya ofisi 
Ikopanye le seteišene sa maphodisa sa kgauswi le wena 
Tlatša foromo ya kgopelo , SAPS 93 
ikemišetša go tsenela tlhahlo 
kgona go bolela , go bala le go ngwala English le ye nngwe ya dipolelo tša tlaleletšo 
modudi wa sa ruri wa Afrika Borwa 
tumelelo ya batswadi ba gago goba motho yo a go hlokometšego ge e le gore o ka fase ga mengwaga ye 21 
ba gare ga mengwaga ye 18 le 70 
ba le laesense ya go otlela , le ge e le gore ga se kgapeletšo go maphodisa a motšwaoswere . 
ngwala moleko wa monagano go ya ka fao go beakantšwego ke Mokomišinare wa Bosetšhaba wa Maphodisa 
dikhopi tše di sethifailwego tša mangwalo a gago a dithuto 
khopi ye e sethifailwego ya laesense ya gago ya go otlela , ge o na le yona 
ba le setifikeiti sa matriki goba lengwalo la dithuto la go sepelelano le sona o be o kgone go fa le bohlase bja seo 
dumela gore dikgatišo tša menwana ya gago di dirwe gomme ga wa swanela go ba o kile wa bonwa molato goba o le gare o sekišetšwa molato 
foromo ya dipotšišo tša maphelo , 
Go ya ka melawana ya Tirelo ya Maphodisa a Motšwaoswere a Afrika Borwa o swanetše go : 
tlatša foromo ya dipotšišo tša maphelo bjalo ka ge go beakantšwe ke Mokomišinare wa Bosetšhaba 
foromo ya dikgatišo tša menwana , ) 
motho yo a šomelago mokgahlo wa dipolitiki 
motho yo a kilego a rola modiro ka lebaka la tša maphelo 
motho yo a kilego a šomela Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa yoo kgopelo ya gagwe ya go ka boela tirelong ye e kilego ya se amogelwe 
leloko la Tirelo ya Maphodisa a Mmasepala . 
Ke mang yo a ka se kgonego go thwalwa bjalo ka lephodisa la motšwaoswere : 
mmegaditaba goba moemedi wa babegi ba ditaba yo a šomago sa ruri 
O ka se dumelelwe go phetha mediro ya gago ya bophodisa pele o phetha tlhahlo ya gago . 
Ge go ka hwetšwa gore o motho wa maleba , kgopelo ya gago e tlo amogelwa ge Komišinare ya Tikologo gomme wena o tlo enišwa . 
Mafelo le diatrese 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro . 
Difomo ga di gona go internet . 
Morago ga fao , o tlo fiwa setifikeiti sa semmušo so go hlatsela gore bjale o thwetšwe . 
Tsela e latelwago 
mohlapetši 
Molao o šomišwago 
﻿O tlo tsebišwa ge phemiti ya karatana ya bootledi bja seprofešenale e loketše go tšewa . 
Melato ye e dirilwego mengwageng ya go feta ye mehlano e ka fiwe šedi . 
O swanetše go tšweletša bohlatse bja boitsebišo ge o yo tšea phemiti ya gago . 
Ke fela melato ye e rilego ye o e dirilego mo mengwageng ye mehlano ya go feta ye e ka go šitišago go go hwetša phemiti ya bootledi bja seprofevenale . 
Morago ga tefo , o tlo romelwa seteišeneng sa kgauswi sa maphodisa gore o yo kgopela pego ya melato ya bosenyi . 
﻿Ngwana wa gago o swanetše go rutwa gore KA MEHLA a go botše ka bjako ge a gahlane le motho yo a sa mo tsebego a mo kgopela thušo, 
Seo bana ba ka se dirago: 
Ga se wa swanela le gateetee go tlogela 
Netefatša gore ngwana wa gago o ithuta aterese le 
o etela baagišani goba bagwera, goba o yo phetha mabaka. 
Ngwana 
Netefatša gore ngwana wa gago o kgona go goeletša le go kitima ge a kgorogelwa ka tsela yeo e tšhošago ke motho yo mongwe. 
Tšea ngwana wa gago diswantšho le diswantšho tša video makga a mabedi go iša go a mararo ka ngwaga. 
Ga SE wa swanela go leta go fihla e eba diiri tše 
ka tsela yeo e se nago matšhošetši, ka go phethagatša a mangwe a mabokgoni a. 
Ruta ngwana wa gago go letsetša motatong wa tšhoganyetšo le go thoma ka mantšu a Ke mo kotsing; Ke nyaka thušo ya lena 
Go bonolo go bolela eupša go boima go phethagatša, eupša leka go fola maikutlo. 
Netefatša gore o a tseba gore mabati le mafasetere a swanetše go dula a notletšwe, a seke a dira gore go be le motho yo a tsebang gore o nnoši ka gae le go se belaetšago! 
O seke wa dumelela ngwana wa gago go apara diaparo tšeo di ngwadilwego leina la gagwe. 
Dira gore polokego ya bana e be karolo ya bophelo bja ngwana wa gago bja ka mehla ― 
O seke wa tlogela ngwana wa gago a nnoši ge o reka, 
a leka go mo fa dimpho goba malekere, goba a mo tšhošeditše ka tsela efe goba efe. 
molato wo kua seteišeneng sa gago sa kgauswi sa SAPS goba letsetša go 10111. 
Seo o swanetšego go se dira ge ngwana wa gago a nyametše 
Seo batswadi ba ka se dirago: 
Nomoro ye nngwe gape ya motato ya mogwera goba wa leloko le yona e tla thuša. 
tla arabela motho ofe goba ofe ge a mmitša ka leina la gagwe. 
ngwana wa gago ka mmotorong a nnoši. 
nomoro ya gagwe ya motato e sa le yo monyenyane. 
﻿Kgopelo e swanetše go dirwa ka afitabiti yeo e hlalošago : 
mohuta ofe goba ofe wa tlhorišo wo o akaretšago tlhorišo ka go betha , ka thobalano , moyeng , ya monagano goba ka tšhelete 
maitshwaro a tlhorišo 
Ge kgopelo e tlišitšwe ke motho yo mongwe legatong la mohlorišwa , afitabiti e swanetše go hlaloša : 
tsena karolong ye nngwe ya lefelo leo go dulago mohlorišwa le mohloriši gona ; 
Dira kgopelo ya tealo ya tšhireletšo Kgorotshekong ya Masetrata ye e lego kgauswi le mo o dulago ebile o šoma gona , nako efe le efe , diiring tša mošomo le ka morago ga diiri tša mošomo mmogo le ka matšatši a maikhutšo goba mafelelo a beke . 
Ka morago ga theeletšo ya kgorotsheko , masetrata a ka ntšha taelo ya tšhireletšo . 
Mabaka ao a dirilego gore yena motho yoo a be le kgahlego mo bophelong bja molli 
Mabaka ao kgopelo yeo e theilwego go ona 
Mo mabakeng a tšhoganetšo , tirelo ye e hwetšagala diiring tše 24 ka letšatši 
Sethifaya foromo le klereke ya kgorotsheko gomme o e romele . 
Taelo ye e tlo šoma go fihlela ge motho yo a hlorišwago a e phumula . 
dira ditiro tše dingwe bjalo ka ge di hlalošitšwe ka gare ga taelo ya tšhireletšo . 
Ke mang yo a ka dirago kgopelo ya taelo ya tšhireletšo ? 
Mang le mang yo a hlorišwago goba a kile a hlorišwa 
Modirelaleago 
Taelo ya tšhireletšo e ka hwetšwa ka lona letšatši leo kgopelo ya yona e dirilwego , empa ka kakaretšo , nako e laolwa ke mohuta wa molato . 
yo a golofetšego monaganong 
yo monnyane 
Mang le mang yo a tshwenyegago ka bophelo bja molli . 
Motho yo monnyane a ka dira kgopelo ntle le go fegeletšwa ke motho yo mongwe 
Mohlankedi wa maphelo 
tsena lefelong la mošomo wa mohlorišwa ; 
Gape masetrata o tlo ngwala lengwalo go tsebiša mohloriši wa gago ka ga taelo yeo ya tšhireletšo le gore o swanetše go tla neng kgorotshekong . 
tsena motseng wa mohlorišwa ; 
yo kgorotsheko e kgotsofetšego gore ga a kgone go fana ka tumelelo yeo e nyakegago . 
Batho ba ba latelago ba ka dira kgopelo ka tumelelo ya lengwalo la molli , ntle le ge e le gore molli ke motho yo monnyane , o na le bothata bja monagano , o idibetše goba ge kgorotsheko e kgotsofetše gore motho yoo ga a kgone go fa tumelelo ye e nyakegago : 
Dira kgopelo ya taelo ya tšhireletšo kgahlanong le dikgaruru tša ka malapeng 
hloriša motho yo mongwe 
thibela mohlorišwa yo a dulago goba a bego a dula lefelong le tee le mohloriši go tsena goba go dula lefelong leo goba karolong ye nngwe ya lefelo leo ; goba 
Ge e le gore mehuta ye ya tlhorišo e a go diragalela goba e diragalela motho yo mongwe yo o mo tsebago , oka dira kgopelo ya taelo ya tšhireletšo . 
tshenyo ya thoto 
Dikgaruru tša ka Malapeng ke eng ? 
Lephodisa 
Mošomo wa motho yoo yo mongwe le gore yena motho yoo o tliša kgopelo ye yena e le mang 
Morutiši/morutišigadi . 
tsena lefelong leo le šomišwago mmogo ke mohlorišwa le mohloriši 
Mohuta wa taelo ya tšhireletšo ye e kgopelwago 
Ge e amogetše foromo , klereke e tlo romela foromo ya gago go masetrata yoo a tlogo bea letšatši leo o swanetšego go boa ka lona gore kgopelo ya gago e tle e theeletšwe . 
Tumelelo ya lengwalo la molli , ntle le ge molli e le motho : 
Leina la seteišene sa maphodisa moo molli a ka lebago gona ge mohloriši a ka tshela taelo yeo . 
Ge mohloriši a ka dira boipelaetšo , taelo e tlo šoma go fihlela ge Kgorotsheko ya Boipelaetšo e e phumula . 
Tirelo ye ga e lefelwe 
hwetša thušo ya motho yo mongwe go dira mediro ye mebjalo 
La mathomo , dira kgopelo ya Taelo ya Tšhireletšo ya Lebakanyana ka go tlatša Foromo 6 : Taelo ya Tšhireletšo ya Lebakanyana Kgorotshekong ya Masetrata goba Kgorotshekong ya Godimo ya kgauswi le wena . 
Taelo ya tšhireletšo kgahlanong le dikgaruru tša ka malapeng ke lengwalo le le ntšhwago ke kgorotsheko leo le thibelago mohloriši go : 
Molao wa Dikgaruru tša ka Malapeng Domestic Violence Act , 1998 , related Regulations and National Instructions 
Tsela ye e latelwago 
﻿CM22 – Tumelelo ya seemo sa ngwadišo le aterese ya poso 
Kgopelo ya go ngwadiša khamphani ya setšhaba 
CM31 – Tumelelo ya šoma bjalo ka moswaradipuku 
Ngwadišo ya khamphani ya setšhaba e akaretša tšeo di latelago : 
Dikabelo di fiwa setšhaba . 
Lefela tšhelete yeo e beilwego . 
Beeletša leina la khamphani ka go tlatša foromo ya CM5 
Khamphani e swanetše go netefatša gore tsebiša setšhaba ka tshedimošo ye dingwe . 
Lentsu le Legora le tla bonagala mafelelong a leina la khamphani . 
Mohuta wo wa kgwebo ga ntši o šoma kudu ka tshelete . 
Khamphani ya setšhaba ke khoporeišene yeo e lego wa setšhaba mme e na le balaodibagolwane ba šupa . 
CM47 – – Setatamente ka balaodibagolwane mabapi le kgotsofatšo le go se kgotsofatše ga tšhelete 
Go na le bonnyane bja balaodibagolwane ba babedi . 
Le ge e le gore ga go na magomo a palo ya ka godimo ya batšeakarolo , go swanetše gore go be le magomo a ka fase a šupa . 
Ngwala memorantamo le dithoto tša mokgatlo . 
Molao wa Dikhamphani 
Molao o šomišwago 
CM29 – Ditokomane tšeo di nago le dintlha tša balaodibagolwane , bahlankedi 
Mafelo le diatrese 
Lentsu le Legora le tla bonagala mafelelong a leina la khamphani . 
Ga go na magomo a neelano ya dikarolo . 
Tsela e latelwago 
﻿Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Tirelo ga e lefelwe . 
Kgopelo ya tefelomorago ya tšhelete ya motšhelo go didirišwa tšeo di dirišitšwego go thomelontle ya dithoto 
Molao o šomišwago Molao o šomi šwago   
Go ka tšea dibeke tše pedi go ya go tše nne go hwetša tsebišo mabapi le tefelomorago go tšwa go Kgoro ya Kgwebo le Intaseteri . 
Hlagiša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tumelelo ya gago ya thomelontle . 
Tumelelo e bohlokwa go reka ditšweletšwa ntle go ya ka ditlhalošo mme e swanetše go kgopelwa ka go tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšwago ka go Khomišene ya Boditšhabatšhaba ya Kgwebišano . 
Tanelouta foromo ya kgopelo , 470.03/00.00/01.00 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Maikemišetso a tirelo ye ke go kgopela tefelomorago ya motšhelo ka go ditšweletšwa tšeo di rekilwego ntle go tla go hlama tšweletšo , tshepetšo , pheleletšo , go tlabela goba go phutha ditšweletšwa tšeo di lebišitšwego go romelwa ntle . 
Hlagiša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tokomane ya gago ya boitsebišo . 
﻿Tirelo ga e lefelwe . 
Tlatša fomo RLF , Kgopelo ya go bušetšwa tšhelete ya go ngwadiša laesense ya koloi . 
O ka dira kgopelo ya go bušetšwa tšhelete ya laesense ya koloi ge e le gore koloi yeo e utswitšwe , ga e sa tlo kgona go sepela gape goba ge koloi yeo e sa hlwe e ngwadišitšwe . 
Hlokomela : Tšhelete ya ka fase ga R30 e ka se bušetšwe mong . 
RLF ( Kgopelo ya go bušetšwa tšhelete ya go ngwadiša laesense ya koloi ) e hwetšagala mafelong a go ngwadiša dilaesense tša dikoloi . 
Kgopelo ya go bušetšwa tšhelete e swanetše go dirwa mo nakong ya dikgwedi tše tharo morago ga tsebišo ya go utswiwa ga koloi , ka letšatši leo go bontšhitšwego gore koloi ga e sa loketše tsela , goba go tloga ka letšatši leo boingwadišo bo phumutšwego ka lona . 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona , eupša tšhelete yeo e tlo bušwa morago ga matšatši a se makae ka ge e le gore go na le magato ao a tlogo latelwa a ka gare . 
﻿Kgopelo ya go ngwadiša koloi 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Tlatša fomo ya kgopelo ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona . 
Dikoloi ka moka tše di sepelago ditseleng tša Afrika-Borwa di swanetše go ngwadišwa . 
Mafelo le diatrese 
setifikeiti sa go hlatsela gore koloi e loketše tsela . 
﻿Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya go ngwadišwa bjalo ka lekalatiro la CIPRO agent 
Tsela e latelwago 
Molao o šomi šwago 
Iša kgatišo ya Tokomane ya gago ya Boitsebišo . 
Tefelo ya go hlahloba le go gatiša Lengwalo la Khamphani goba Khoporeišene yeo Tšwaletšwego ke R30 , lengwalo ka lengwalo . Tefelo ya go hlahloba le go gatiša Lengwalo la Khamphani goba Khoporeišene yeo Tšwaletšwego ke R30 lengwalo ka lengwalo . 
Se se tla ba ka go akhaonto ya peeletšo yeo e golaganego le khoutu ya gago ya lekalatiro , yeo e tla šomišwago go go sedimoša ka ditefelo mafelelong a kgwedi . 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo e phethagatša mo letšatšing le tee . 
Tsela e latelwago 
Molao o šomišwago 
﻿Go ingwadiša bjalo ka moithutela disaense tša tlhago wa seprofešenale : – dikrii/diploma ya mengwaga ye mene ntle le maitemogelo a mošomo 
Dinyakwa tša boingwadišo ke dife ? 
Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka radisaene tša tlhago wa seprofešenale 
Moithutela Disaense tša Tlhago wa Seprofešenale 
Gore o kgone go fiwa maemo a seprofešenale le go kgona go amogela diputseletšo tše di fiwago ke diinstitšušene tša matlotlo 
Romela kgopelo ya gago mmogo le tšhelete ya tefelo ye e beilwego . 
Gore o kgone go šoma bjalo ka konsaltente 
Mafapha a boingwadišo ke a a latelago : 
Mafelo le diatrese 
Go šireletša le go maatlafatša Khansele 
Khansele e tlo go ngwadiša ya ba ya go romela setifikeiti sa boingwadišo ge e kgotsofetše gore o na le mangwalo a maleba a dithuto le maitemogelo ao a nyakwago ke yona Khansele . 
Motho yo a nago le Setifikeiti sa Disaense tša Tlhago 
Batho ba ba sego ba ingwadiša ba ka se dumelelwe go phetha mošomo wo o swanetšego go phethwa ke batho bao ba ingwadišitšego . 
Go ingwadiša bjalo ka motho yo a nago le setifikeiti sa disaense tša tlhago – dikrii/diploma ya mengwaga ye meraro mmogo le maitemogelo a mošomo a ngwaga o tee 
Tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšagalago go Khansele 
Gore o šomiše leina le thaetlele ye ' rasaense wa tša tlhago' goba o kgone go ngwala khutsofatšo ye ka morago ga leina la gago 
Go hwetša thekgo ya Khansele le karantii ya bokgoni bja gago 
Go ingwadiša bjalo ka rasaense wa tša tlhago wa seprofešenale – dikrii/diploma ya mengwaga ye mene mmogo le maitemogelo a mošomo a mengwaga ye meraro 
Rasaense wa tša Tlhago wa Seprofešenale 
Tsela e latelwago 
Gore o kgone go dira mošomo wa seprofešenale 
Molao o šomi šwago 
Tshedimošo ya panka : 
Mafelo le diatrese 
Ge o rata go deposita tšhelete : O kgopelwa go šomiša ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane sa gago mo foromong ya go deposita gore re kgone go bona gore tšhelete yeo ke ya mang gomme o feksetše selipi sa depositi mmogo le letlakala la MATHOMO la foromo ya gago ya kgopelo go 841 1057 . 
Khansele e ka gana go ngwadiša mokgopedi ka tlase ga mabaka a a latelago : 
Moithutela Disaense tša Tlhago wa Seprofešenale : 340 ka lefapha le tee 
Ge e le gore Kgorotsheko ya Godimo e goeleditše gore mokgopedi ga a felela monaganong , goba ge e le gore o golegilwe go ya ka Molao wa Maphelo a Monagano , 1973 . 
O ka dira boipelaetšo malebana le sephetho sa Khansele mo matšatšing a 30 morago ga go amogela sephetho seo . 
Ge , e ka re ka morago ga go tsenywa tirišong ga Molaotheo wa Afrika Borwa , 1996 , ya be e le gore mokgopedi o kile a bonwa molato ke kgorotsheko , e ka ba mo Afrika Borwa goba nageng ye nngwe , gomme a romelwa kgolegong lebaka la go feta dikgwedi tše tharo goba a fiwa kotlo go ena le go romelwa kgolegong . 
Khansele e tlo go ngwalela lengwalo go go tsebiša ge e le gore kgopelo ya gago ga ya dumelelwa . 
Ge e le gore mokgopedi o kile a lahlegelwa ke mošomo ka lebaka la maitshwaro a mabe . 
Ge e le gore boingwadišo bja mokgopedi bo fegilwe ka lebaka la ge a filwe kotlo go ya ka Molao wo . 
O swanetše go dira kgopelo ya go mpshafatša boingwadišo bja gago go Khansele dikgwedi tše tharo pele ga ge nako ya boingwadišo bja gago e fihla mafelelong . 
Sephetho se ka se tsebišwe go fihlela Khansele e swere kopano ya yona . 
Boingwadišo bo ka tšea dibeke tše tshela go ya go tše seswai . 
Ge e le gore mokgopedi ke motho yo a sa kgonego go sokollwa yoo bothata bja gagwe bo hlotšwego ke go se hlokomele ga gagwe goba go hloka bokgoni bja go phetha mošomo wo o nyalelanago le kgopelo ya gagwe ya boingwadišo . 
Tsela e latelwago 
Dikgopelo ka moka di swanetše go lekolwa ke PAC , yeo e kgethilwego ke Komiti ya Boingwadišo ya SACNASP gomme ya thekgwa ke Khansele ka moka ga yona . 
Motho yo a nago le Setifikeiti sa Disaense tša Tlhago : 400 ka lefapha le tee 
Go tlo beakanyetšwa ' interview' gare ga gago le batho ba babedi bao ba kgethilwego ke Komiti ya Dikeletšo tša Seprofešenale ya SACNASP . 
Rasaense wa tša Tlhago wa Seprofešenale : 620 ka lefapha le tee 
﻿Kgopelo ya go lefela motšhelo wa lebakanyana 
Kgopelo e swanetše go dirwe ka go ngwala lengwalo . 
Motho yo a gapeletšegago go lefela motšhelo wa lebakanyana o swanetše gore mo matšatšing a 30 morago ga go lemoga taba ye a dire kgopelo ka lengwalo gore a ingwadiše le ofisi ya kgauswi ya SARS . 
Lengwalo leo le swanetše go hlaloša letšatšikgwedi leo o thomilego go gapeletšega go lefela motšhelo ka lona . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Batho ba ba latelago ga ba gapeletšege go lefela motšhelo wa lebakanyana : 
motho ofe goba ofe yo a nago le mengwaga ye 65 goba go feta ga a swanela go lefela motšhelo ge e le gore : 
motho mang goba mang yo tsebišitšwego ke Komišinare gore ke molefi wa motšhelo wa lebakanyana . 
motho ofe goba ofe yo a amogelago letseno , le e sego mogolo wa kgwedi ka kgwedi 
Ge a ka se dire bjalo o tlo gapeletšega go lefela le tšhelete ya tswala mo sekolotong sa gagwe sa motšhelo . 
khamphani efe goba efe 
Ga go na nako ye e beilwego mo tirelong ye . 
Molefi wa motšhelo wa lebakanyana o hlalošwa ka tsela ye : 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Molao o šomišwago 
﻿Kgopelo ya go lefela motšhelo wa lebakanyana 
Kgopelo e swanetše go dirwe ka go ngwala lengwalo . 
Tšea kgopelo ya gago ya go ingwadiša bjalo ka molefi wa lebakanyana wa motšhelo o e romele ofising ya kgauswi ya SARS . 
Motho yo a gapeletšegago go lefela motšhelo wa lebakanyana o swanetše gore mo matšatšing a 30 morago ga go lemoga taba ye a dire kgopelo ka lengwalo gore a ingwadiše le ofisi ya kgauswi ya SARS . 
Lengwalo leo le swanetše go hlaloša letšatšikgwedi leo o thomilego go gapeletšega go lefela motšhelo ka lona . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Batho ba ba latelago ga ba gapeletšege go lefela motšhelo wa lebakanyana : 
motho mang goba mang yo tsebišitšwego ke Komišinare gore ke molefi wa motšhelo wa lebakanyana . 
motho ofe goba ofe yo a amogelago letseno , le e sego mogolo wa kgwedi ka kgwedi 
Ge a ka se dire bjalo o tlo gapeletšega go lefela le tšhelete ya tswala mo sekolotong sa gagwe sa motšhelo . 
khamphani efe goba efe 
Ga go na nako ye e beilwego mo tirelong ye . 
Molefi wa motšhelo wa lebakanyana o hlalošwa ka tsela ye : 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
IRP 12 Guidelines e na le tshedimošo ye e feletšego malebana le taba ye . 
﻿Mafelo ka moka a go dira diteko tša dikoloi a swanetše go ngwadišwa le go fiwa kreiti pele a ka thoma go šoma go ntšha ditifikeiti tša go hlatsela gore dikoloi di loketše tsela . 
Lefa tšhelete ye e beilwego . 
Seteišene sa diteko tša dikoloi ke lefelo la go dira diteko tša malebana le go lokela tsela ga dikoloi gape lefelo leo le fana ka ditifikeiti tša go hlatsela gore koloi e loketše tsela . 
Go na le mafelo a praebete le a setšhaba a go dira diteko tša dikoloi . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Morago ga go amogela kgopelo , Kgoro ya Dinamelwa ya Profense e tlo romela balekodi go lekola lefelo leo la go dira diteko tša dikoloi go bona ge e le gore le na le bokgoni bja setegniki go ya le ka moo go nyakegago ka gona go ya ka Melawana ya South African Bureau of Standards . 
Gore o ngwadiše lefelo la praebete la go dira diteko tša dikoloi , ikopanye le ofisi ya therafiki ya kgauswi le wena gore o hwetše tshedimošo ka botlalo . 
Tlatša fomo TS1 , Kgopelo ya go ngwadiša Seteišene sa Diteko tša Dikoloi , ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . 
Fana ka Pukwana ya gago ya Boitsebišo le ya molaodi ge e le gore o dira kgopelo legatong la seteišene . 
Diteišene tše di ngwadišitšwego di ka dira diteko tša dikoloi tša bogolo bjoo bo dumeletšwego ka gona . 
Kgopelo ya go ngwadiša seteišene sa diteko tša dikoloi 
Tsela e latelwago 
Bokgoni bja setegniki bo šupa ditlabelwa tše di tlogo šomišwa ke go dirwa diteko tša dikoloi mmogo le tlhahlo ye e phethilwego ke bahlahlobi ba dikoloi bao ba tlogo šoma lefelong leo . 
Go ka tšea dikgwedi tše tshela go šomana le kgopelo ya gago . 
O ka kgopelwa go fana ka ditokumente tše dingwe tšeo di ka nyakwago ke MEC . 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
﻿Molekgotlaphethiši wa Kgoro ya Dinamelwa profenseng yeo kgopelo e dirwago go yona o tlo romela balekodi gore ba lekole lefelo leo le ditlabelwa tša lona le go dira tigelo ya mabapi le go dumelelwa ga lefelo leo . 
Kgopelo ya go ngwadiša lefelo la go dira diteko tša go otlela e swanetve go dirwa mo difomong tša maleba . 
Ikopanye le Kgoro ya Dinamelwa Profenseng . 
Go ka tšea dikgwdi tše tshela go ngwadiša lefelo la go dira diteko tša bootledi . 
Bjalo ka karolo ya go dira kgopelo , o tlo swanela go fa maina a baemedi ba balaodi ba lefelo leo la go dira diteko tša go otlela le bahlahlobi ba dilaesense . 
Ge Molekgotlaphethiši  a kgotsofaditšwe ke tekolo yeo , o tlo dira sephetho sa go dumella lefelo leo , a rekota tshedimošo ya lefelo leo ka rejistareng ya mafelo a go dira diteko tša go otlela gomme a fa setifikeiti sa boingwadišo . 
Kgopelo ya go ngwadiša lefelo la diteko tša bootledi ( DTC ) , yeo e hwetšagalago Kgorong ya Dinamelwa ya profense . 
﻿E ka tšea matšatši a 5 . 
Kgopelo ya go ngwadiša mokgahlo wo e sego wa go dira lešokotšo 
R350-00 – Memorandamo le Diathekele 
Molao o šomi šwago 
Ka lebaka la magato a mantši a a amegago , go eletšwa gore batho ba nyake thušo ya boramolao ge ba nyaka go ngwadiša khamphani ya mohuta wo . 
R50-00 – ya go hwetša leina 
Gantši dikhamphani tše di fiwa tšhelete ke mekgahlo ya ka ntle ga naga gomme di ngwadišwa go ya ka Karolo 21 ya Molao wa Dikhamphani , 1973 . Khamphani ya go ngwadišwa go ya ka Karolo 21 ya molao wo e swanetše go ba le maloko a go se be ka fase ga 7 le balaodi ba 2 . 
Memorandamo le Diathekele tša khamphani di swanetše go dirwa gore di nyalelane le khamphani ye e se nago le ' share capital' gomme di sethifaiwe ke ramolao . 
Tsela e latelwago 
Mafelo le diatrese 
Tsela e latelwago 
Bontši bja di-NGO le mekgahlo ya sedumedi bo wela gona mo legorong le . 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomi šwago 
Ka kakaretšo mekgahlo ye e aba ditirelo tša yona go ditšhaba tša go fapana tše bjalo ka mekgahlo ya tlhokomelo ya bana , mekgahlo ya go hlokomela ditšhiwana tša AIDS , mekgahlo ya sedumedi bjalobjalo . 
Tšhelete ye e šalago ka morago ga go reka dilo ka moka e šomišwa go katološa ditirelo tša yona mekgahlo ye . 
Tše ke dikhamphani tše di ngwadišeditšwego go aba ditirelo goba go tšwetša pele dikgahlego tša setšhaba gomme ga se tša ikemišetša go šomela go dira lešokotšo . 
﻿Diforomo di gona mo diofising tša boingwadišo . 
Molao o šomišwago 
Modudi wa Afrika Borwa 
Go re o be le maswanedi a go ingwadiša o swanetše go ba : 
Ingwadiše ka bowena mo setišing sa dikgetho go selete sa dikgetho seo o dulago go sona nakong ya boingwadišo bja bakgethi ka kakaretšo . 
Tirelo ke mahala . 
Tlatša foromo ya kgopelo ya maleba . 
Ingwadiše nako e nngwe le e nngwe nakong ya diiri tša mošomo go Khomišene ye e Ikemego ya Dikgetho ya tikologo ya geno . 
Morago ga gore o ingwadiše le gore tshedimošo ya gago e netefatšwe go Retšisetara ya Badudi , leina la gago le tla tsenywa go Lenaneo la Bakgethi ba Mehleng la Setšhaba . 
Lenaneo la Bakgethi le tswalelelwa dikgetho ka letšatši leo tšatšikgwedi la dikgetho leo dikgetho tšona tšeo le tsebagatšwago ka go Kuranta ya Mmušo . 
Go re o be le maswanedi a go kgetha nakong ya dikgetho tša bosetšhaba , tša profense goba tša masepala o swanetše go ingwadiša go selete seo o dulago go sona . 
Se se tloga se le bohlokwa kudu go dikgetho tša masepala ka ge o ka kgona go kgetha fela ka go selete sa dikgetho seo o ingwadišitšego go sona . 
Mohlankedi wa boingwadišo o tla kgomaretša pampišana ka gare ga Pukwana ya gago ya Boitsebišo ye e nago le nomoro ya selete seo o kgethago go sona godimo ga yona . 
 Etla o swere Pukwana ya gago ya Boitsebišo . 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya gago ya go ingwadiša e tla lebelelwa ka potlako . 
Tsela e latelwago 
﻿hlohleletša mošomo wa borasaense ba seprofešenale mo Afrika Borwa 
fa taolo malebana le maemo a maitshwaro a seprofešenale a Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale , Baithutela Disaentšhe tša Tlhago le/goba Borasaense bao ba nago le Ditifikeiti 
Mang le mang yo a nyakago go ingwadiša bjalo ka Rasaense wa tša Tlhago wa Seprofešenale o swanetše go ba le dikrii ya mengwaga ye mene ya B.Sc , B.Sc . 
gore o kgone go fiwa maemo a seprofešenale le go kgona go amogela diputseletšo tše di fiwago ke diinstitšušene tša matlotlo 
Honase goba B.Tech . 
gore o kgone go šoma bjalo ka konsaltente 
Batho bao ba ratago go šoma bjalo ka borasaense ba swanetše go ingwadiša le Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale . Maikemišetšo a Khansele ye ke go : 
mo lefapheng la disaense tša tlhago . 
go šireletša le go maatlafatša Khansele 
Gore motho a kgone go ingwadiša go šoma mo lefapheng la Saense ya Forensiki , o swanetše go kgotsofatša dinyakwa tše di latelago : 
hlokomelana le maemo a thuto le tlhahlo malebana le borasaense ba tša tlhago , le 
dumelela mangwalo a thuto le tlhahlo ao a nyakegago gore batho ba ingwadiše go ya ka molao wa Molao wa Mokgahlo wa Saense wa Afrika Borwat , 2001 . 
Batho ba ba sego ba ingwadiša ba ka se dumelelwe go phetha mošomo wo o swanetšego go phethwa ke batho bao ba ingwadišitšego . 
Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka rasaense wa tša tlhago wa seprofešenale mo lefapheng la Saense ya Forensiki 
go hwetša thekgo ya Khansele le karantii ya bokgoni bja gago 
gore o šomiše leina le thaetlele ye ' rasaense wa tša tlhago' goba o kgone go ngwala khutsofatšo ye ka morago ga leina la gago 
Tsela e latelwago 
gore o kgone go dira mošomo wa seprofešenale 
Molao o šomi šwago 
Mafapha a boingwadišo ke a a latelago : 
Lekala : Silverton 
Dikgopelo ka moka di swanetše go lekolwa ke PAC , yeo e kgethilwego ke Komiti ya Boingwadišo ya SACNASP gomme ya thekgwa ke Khansele ka moka ga yona . 
ge , e ka re ka morago ga go tsenywa tirišong ga Molaotheo wa Afrika Borwa , 1996 , ya be e le gore mokgopedi o kile a bonwa molato ke kgorotsheko , e ka ba mo Afrika Borwa goba nageng ye nngwe , gomme a romelwa kgolegong lebaka la go feta dikgwedi tše tharo goba a fiwa kotlo go ena le go romelwa kgolegong 
Moithutela Disaense tša Tlhago wa Seprofešenale 
Mongakhaonto : SACNASP 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Ge o rata go deposita tšhelete : O kgopelwa go šomiša ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane sa gago mo foromong ya go deposita gore re kgone go bona gore tšhelete yeo ke ya mang gomme o feksetše selipi sa depositi mmogo le letlakala la mathomo a foromo ya gago ya kgopelo go 841 1057 . 
Khansele e ka gana go ngwadiša mokgopedi ka tlase ga mabaka a a latelago : 
Khansele e tlo go ngwadiša ya ba ya go romela setifikeiti sa boingwadišo ge e kgotsofetše gore o na le mangwalo a maleba a dithuto le maitemogelo ao a nyakwago ke yona Khansele . 
ge e le gore Kgorotsheko ya Godimo e goeleditše gore mokgopedi ga a felela monaganong , goba ge e le gore o golegilwe go ya ka Molao wa Maphelo a Monagano , 2002 
Tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšagalago go Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale . 
O ka dira boipelaetšo malebana le sephetho sa Khansele mo matšatšing a 30 morago ga go amogela sephetho seo . 
O swanetše go dira kgopelo ya go mpshafatša boingwadišo bja gago go Khansele dikgwedi tše tharo pele ga ge nako ya boingwadišo bja gago e fihla mafelelong . 
Sephetho se ka se tsebišwe go fihlela Khansele e swere kopano ya yona . 
Go tlo beakanyetšwa interview gare ga gago le batho ba babedi bao ba kgethilwego ke Komiti ya Dikeletšo tša Seprofešenale ya SACNASP . 
Motho yo a nago le Setifikeiti sa Disaense tša Tlhago 
Romela kgopelo ya gago mmogo le tšhelete ya tefelo ye e beilwego . 
Tshedimošo ya panka : 
Khansele e tlo go ngwalela lengwalo go go tsebiša ge e le gore kgopelo ya gago ga ya dumelelwa . 
ge e le gore mokgopedi o kile a lahlegelwa ke mošomo ka lebaka la maitshwaro a mabe 
ge e le gore boingwadišo bja mokgopedi bo fegilwe ka lebaka la ge a filwe kotlo go ya ka Molao wo 
Nomoro ya akhaonto : 1644292289 
ge e le gore mokgopedi ke motho yo a sa kgonego go sokollwa yoo bothata bja gagwe bo hlotšwego ke go se hlokomele ga gagwe goba go hloka bokgoni bja go phetha mošomo wo o nyalelanago le kgopelo ya gagwe ya boingwadišo . 
Rasaense wa tša Tlhago wa Seprofešenale 
Khouto ya Lekala : 164445 
nyalanya sethunya le bosenyi , go ya mafelong a bosenyi le go sekaseka bohlatse bja forensiki 
swanetše go thewa godimo ga a mabedi a maemo a kgonthe a go bitšwa level-I a dithutotheo tša disaense tša tlhago tša fisika , khemistri , mmetse le/goba paelotši , gomme 
mošomo wa seprofešenale 
mabokgoni a tharollo ya mathata a saense le a laborathori 
Tekano ya 50% ya dithuto tša dikrii yeo e swanetše go ba tše di tšewago bjalo ka dithuto tše di lebanego le disaense tša tlhago 
dikgopolo tša bohlatse bja go bonwa 
Diarea tša tsebo tše di lego bohlokwa mo go motho yo a šomago bjalo ka rasaense wa forensiki di akaretša mananeothuto a forensiki : Go bohlokwa gore moithutela saense ya forensiki o ba le tsebo ye botse ya mafapha ao a nyalelanago le Saense ya Forensiki le gore a be le mabokgoni le maitemogelo a tšhomišo ya dikgopolotheo tše di latelago tša seforensiki : 
Nyakišišo ya kotsi : 
O swanetše go ba le rekoto ye botse ya mošomo le dinyakišišo tša saense ya forensiki . 
Tlhahlo ya tlaleletšo : 
thekgo ya setegniki nakong ya nyakišišo ya dikotsi tša ditseleng , go kgoboketša bohlatse bja ditiragalo tšeo di hlotšego kotsi , tshekatsheko ye e tletšego ya dikarolwana tša koloi , tsebo ye e itšego ya theknolotši ya difatanaga . 
tshekatsheko le tlhopho ya dithunya 
matsentšhagae a molao 
nyakišišo ya lefelo la bosenyi 
temogo ya bohlatse , go kgoboketša le go šomiša tshedimošo 
Dithunya : 
dithekniki tša nyakišišo ya seforensiki 
tšhomišo ya saense mo mererong ya molao 
tshekatsheko ya diokobatši , kotsi ya dikhemikhale , maekroskopi , le dimaterial 
nyakišišo ya mollo 
kgonthišo ya khwalithi 
O swanetše go kgona go fa bohlatse bja tlhahlo ye o e hweditšego ya Saense ya Forensiki goba ya Dinyakišišo , mohlala ditokumente tša tshekatsheko , nyakišišo ya botšhotšhisi , mekgwana ya molao le dikgorotsheko , dihlatse tša bokgoni , goba dithuto tše dingwe tše di dumeletšwego . 
khemistri ya bosekaseki le mekgwa ya go dira tshekatsheko 
maitemogelo a go šoma ka laborathoring 
ditshekatsheko – paelotši , khemistri , diokobatši le toxikholotši 
maikarabelo a boetapele ka laborathoring nakong ya ge go sekasekwa dimateriale tše di amanago le bosenyi 
mošomo wa go nyalelana le paelotši le khemistri 
nyakišišo ya go sepelelana le forensiki 
go ya mafelong a bosenyi ka maikemišetšo a go fa dikeletšo 
Boingwadišo bo ka tšea dibeke tše tshela go ya go tše seswai . 
mošomo wa go tšea diswantšho tša ditšithale . 
bohlatse bja saese bja go se tšee lehlakore ka kgorongtsheko go thekga botšhotšhisi goba baemedi ba semolao nakong ya dinyakišišo tša bosenyi 
go bala ditokumente tša dipotšišo – go lemoga mongwalo wa seatla 
go lemoga lefelo le go hwetša bohlatse 
Tsela e latelwago 
go kaonafatša boleng bja bohlatse 
Molao o šomi šwago 
﻿format ) tša dikwano tša metsemegolo ( microfilmed deeds ) le ditokomane . 
Kgetha “ Ngwadiša bjalo ka mošomiši wa mathomo ” ka go kgwatha mo go boikgethelo . 
Lefela tšhelete ya ngwadišo . 
Kgwatha “ Romela kgopelo ya gago ” ge fela o kgotsofetše gore o tladitše diforomo ga botse . 
Ngwadišo ya dikwano e bulegile go leloko le fe goba le fe la setšhaba go fihlelela tshedimošo . 
Ge fela o ngwadišitšwe , tshedimošo e hwetšagala ka yona nako yeo . 
Ditaelo tša go panka le dintlha di a iponagatša ka go wepesaete . 
Se e tla nomoro ya gago ya akhaonto mo mabakeng ka moka a tša ditšhelete . 
Letlakala la kgetho ya magato ao a kgonegago a bonagala mo letlakaleng la wepe . 
Tlatša foromo ya ngwadišo mo khompyutheng . 
( Lenaneo la Ditšhelete tša Kantoro tšeo di beilwego ke Molao wa Ngwadišo ya Dikwano 1937 ( Deeds Registries Act , 1937 ) le hwetšagala ka go wepesaete . 
Letlakala le leswa leo le nago le foromo ya ngwadišo le tla bulega mo sekirining . 
Go fihlelela dintlha tše , o swanetše go ba leloko leo le ngwadišitšwego la ( Deedsweb ) bjalo ka gobane o swanetse go lefela tšhelete ya ngwadišo . 
Ge fela o tsentše tšhelete ya ngwadišo ka go akhaonto ya panka ya Mongwadiši Mogolwane wa Dikwano , leletša Kantoro ya Mongwadiši Mogolwane go ba tsebiša gore o lefile . 
Dinomoro tša kgokagano di filwe mo wepesaeteng . 
O tla fiwa leina la go tsena ( seo ke lentšu le : ( “ password ” ) leo o swanetšego go le fetola ka pele ka mo go kgonegago . 
O tla fiwa leina la mošomiši . 
﻿O swanetše go ba le rekoto ye botse ya mošomo le dinyakišišo tša saense ya tikologo . 
Tshedimošo ya panka : 
Mongakhaonto : SACNASP 
Dikgopelo ka moka di swanetše go lekolwa ke PAC , yeo e kgethilwego ke Komiti ya Boingwadišo ya SACNASP gomme ya thekgwa ke Khansele ka moka ga yona . 
Tekano ya 50% ya dithuto tša dikrii yeo e swanetše go ba tše di tšewago bjalo ka dithuto tše di lebanego le disaense tša tlhago . 
Ge o rata go deposita tšhelete : O kgopelwa go šomiša ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane sa gago mo foromong ya go deposita gore re kgone go bona gore tšhelete yeo ke ya mang gomme o feksetše selipi sa depositi mmogo le letlakala la mathomo la foromo ya gago ya kgopelo go 841 1057 . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
mo lefapheng la disaense tša tlhago . 
Go tlo beakanyetšwa interview gare ga gago le batho ba babedi bao ba kgethilwego ke Komiti ya Dikeletšo tša Seprofešenale ya SACNASP . 
Lekala : Silverton 
Honase goba B.Tech . 
Mangwalo a go fapafapana a dithuto mo lefapheng la saense ya tikologo ao a abiwago ke diyunibesithi a dira gore go be bothata go sekaseka lengwalo le lengwe le le lengwe la dithuto mo lefapheng le legolo le . 
Khouto ya Lekala : 164445 
swanetše go thewa godimo ga a mabedi a maemo a kgonthe a go bitšwa level-I a dithutotheo tša disaense tša tlhago tša fisika , khemistri , mmetse le/goba paelotši . 
Tsela e latelwago 
Nomoro ya Akhaonto : 1644292289 
Molao o šomišwago 
Mafapha a boingwadišo ke a a latelago : 
Se ga se hlaloše gore motho a ka ingwadišetša dilo tše pedi . 
Se se hlaloša gore motho o tlo swanela ke go fiwa tlhahlo bjalo ka rakhemisi , mogeologi , radimela goba wo mongwe wa mešomo wa disaense tša tlhago gomme a kgotsofatše dinyakwa tša lengwalo leo la dithuto pele a ka ngwadišwa mo lefapheng la Saense ya Tikologo . 
Boingwadišo bo ka tšea dibeke tše tshelelago go iša go tše seswai , go tlo laolwa ke gore na ditokumente ka moka tša maleba di rometšwe . 
Tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšagalago go Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale . 
Batho bao ba ratago go šoma bjalo ka borasaense ba tša tikologo ba swanetše go ingwadiša le Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale . 
Motho yo a nago le Setifikeiti sa Disaense tša Tlhago 
Ka go realo , go bohlokwa go thoma ka go lebelela gore naa motho a ka kgotsofatša dinyakwa gore a ngwadišwe pele bjalo ka rasaensekakaretšo . 
Romela kgopelo ya gago mmogo le tšhelete ya tefelo ye e beilwego . 
o tlo ba le thuto e tee go tšwa mafapheng ao a ngwadilwego mo go Šetulo I ya Molao wa Disaense tša Tlhago 2003 
Moithutela Disaense tša Tlhago wa Seprofešenale 
Rasaense wa tša Tlhago wa Seprofešenale 
Khansele e tlo go ngwadiša ya ba ya go romela setifikeiti sa boingwadišo ge e kgotsofetše gore o na le mangwalo a maleba a dithuto le maitemogelo ao a nyakwago ke yona Khansele . 
Molao o šomi šwago 
Go ingwadiša le mokgahlo wa Environmental Assessment Practitioners of South Africa go tlo tšewa bjalo ka bohlatse bjo bo lebanego malebana le taba ye e boletšwego ka mo godimo . 
Go tlaleletša seo , go swanetše go fiwa bohlatse mabapi le dikonferense tše motho a di tsenetšego , dipampiri tša saense le dikgatišo tše dingwe . 
Dinyakwa tša tlaleletšo malebana le go ingwadišetša mošomo -Saense ya Tikologo 
﻿romela fekse go call centre ya SARS goba ofisi ya kgauswi le wena ya SARS . 
Kgonthiša gore tshedimošo ya gago yeo e lego mo diforomong tša SARS ke ya nnete . 
Diphetogo tšeo di tlo fetošwa mo lenaneong la SARS ge motho a bušitše tsebišo goba foromo yeo . 
Ge e le gore tshedimošo yeo e fošagetše , bontšha seo gomme o tsebiše SARS pele ga ge o ka romela diforomo tšeo . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
tiela call centre ya SARS mogala o boledišane le bona ka taba ye 
Phošolla tshedimošo yeo ka go latela dikgato tše : 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Bontši bja ditsebišo tša SARS di na le sekgoba sa go ngwala atrese ye mphsa . 
romela kgopelo ya gago ofising ya kgauswi le wena ya SARS gore ba fetole diphošo tšeo 
Kgopelo ya go ngwadišwa bjalo ka molefi wa motšhelo goba go fetolwa ga tshedimošo ya motšhelo wa letseno 
Tsela e latelwago 
Dipampiri tša motšhelo wa letseno tšeo di romelwago ngwaga ka ngwaga le tšona di na le sekgoba seo go sona motho a ka ngwalago atrese ya gagwe ye mpsha , tshedimošomo ya akhaonto ye mphsa ya panka le tše dingwe . 
Ngwala tshedimošo ka moka ye e nyakegago ge o ingwadiša le SARS bjalo ka molefi wa motšhelo . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Motho mang le mang yo a gapeletšegago go ingwadiša bjalo ka molefi wa motšhelo go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa , o swanetše go tlatša foromo ofising ya kgauswi le yena ya SARS mo matšatšing a go se fete 60 . 
Ge atrese ya motho e ka fetoga a morago ga ge a ingwadišitše le SARS bjalo ka molefi wa motšhelo , motho yoo o swanetše go fa SARS atrese ye mpsha mo matšatšing a go se fete 60 morago ga go fetolwa ga atrese yeo . 
Tsela e latelwago 
﻿Ge e le gore tshedimošo yeo e fošagetše , bontšha seo gomme o tsebiše SARS pele ga ge o ka romela diforomo tšeo . 
Dipampiri tša motšhelo wa letseno ( Income Tax Return ) tšeo di romelwago ngwaga ka ngwaga le tšona di na le sekgoba seo go sona motho a ka ngwalago atrese ya gagwe ye mpsha , tshedimošomo ya akhaonto ye mphsa ya panka le tše dingwe . 
Diphetogo tšeo di tlo fetošwa mo lenaneong la SARS ge motho a bušitše tsebišo goba foromo yeo . 
Bontši bja ditsebišo tša SARS di na le sekgoba sa go ngwala atrese ye mphsa . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Ge atrese ya motho e ka fetoga a morago ga ge a ingwadišitše le SARS bjalo ka molefi wa motšhelo , motho yoo o swanetše go fa SARS atrese ye mpsha mo matšatšing a go se fete 60 morago ga go fetolwa ga atrese yeo . 
Kgonthiša gore tshedimošo ya gago yeo e lego mo diforomong tša SARS ke ya nnete . 
Motho mang le mang yo a gapeletšegago go ingwadiša bjalo ka molefi wa motšhelo go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ( SARS ) , o swanetše go tlatša foromo ofising ya kgauswi le yena ya SARS mo matšatšing a go se fete 60 . 
Ngwala tshedimošo ka moka ye e nyakegago ge o ingwadiša le SARS bjalo ka molefi wa motšhelo . 
﻿Ga go na le nako ye e beilwego mabapi le go ingwadiša . 
Dikgwebo tše di ingwadišeditšego VAT di swanetše go šomiša nomoro ya tšona ya VAT . 
Tsebiša SARS ka diphetogo mabapi le go fetola panka . 
Go se go bjalo tanelouta le go tlatša foromo ya , , VAT 101D goba ingwadiše ka inthanete . 
Letšatši leo dikgwebo tše di sa tšogo ingwadiša di gapeletšegago goo lefela motšhelo ka lona e tlo ba leo kgwebo e bego e gapeletšega go ingwadišetša VAT ka lona . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Letšatši leo o gapeletšegago go lefela motšhelo ka lona le ka se be pele ga 4 July 2001 . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Kgopelo ya go ngwadišetša go bušetšwa tšhelete ya disele 
Dikgwebo tše di sego tša ingwadišeditša VAT di swanetše go tlatša foromo ya VAT101 gore di kgone go hwetša nomoro ya go ingwadišetša VAT , pele di ka dira kgopelo ya go ingwadiša le lenaneo la go bitšwa Diesel Refund System . 
Tshedimošo ya panka ye e ngwadilwego mo foromong ya VAT101D e tlo phumulwa yeo e bego e filwe peleng , ge e le gore di a fapana . 
Kgwebo efe le efe ye e swaraganego le mešomo ya bogwebi gomme e ingwadišeditše VAT go ya ka molao wa Value-Added Tax Act , 1991- e le ka kgapeletšo goba ka boithaopo - e ka dira kgopelo ya go ingwadišetša go bušetšwa tšhelete ya disele ka go tlatša foromo ya VAT 101D . 
Ingwadiše ka inthanete goba tanelouta le go tlatša foromo ya , Kgopelo ya , VAT 101D . 
Tšhelete ye disele e tlo lefelwa ka mokgwa wa elektroniki ka akhaontong ye e filwego . 
Tsela e latelwago 
Ikopanye le ofisi ya Tirelo-matlotlo ya Afrika Borwa ya gago ya tikologo go hwetša foromo ya kgopelo . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tsela e latelwago 
﻿Sebjalo sa go hlwekiša se dirišwa go hlwekiša marapo goba dilo tše dingwe tšeo di tšwago go diphoofolo . 
Ditšheke goba ditefelo tša ditaetšo tša poso di swanetšwe di lebišwe go Molaodi-Kakaretšo : Temo . 
Dibjalo ka moka tša go hlwekiša tšeo di sepetšwago ka Afrika Borwa di swanetšwe di ngwadišwe le Mongwadiši : Molao 36 wa 1947 . 
Ntšha foromo go tšwa go inthanete gomme o e tlatše ka boraro . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Ngwadišo e ka tšea dikgwedi tše 3 . 
Kgopelo ya go ngwadiša dibjalo tša go hlwekiša 
Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši : Molao 36 wa 1947 . 
Lokela le tefelo ya ngwadišo . 
Mosaeno wa nnete o nyakega godimo ga foromo ye nngwe le ye nngwe ya ka thoko . 
R2 420 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
﻿Efa ofisi ya SARS matšatši a mošomo a 10 gore e šomane le kgopelo ya gago . 
Ditokumente tše di tlogo romelwa le foromo ya kgopelo ke : 
Dira kgopelo ya go ingwadišetša VAT 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Setifikeiti se tlo romelwa atreseng ya poso ye o e ngwadilego mo foromong ya kgopelo gomme o swanetše go se amogela mo dibekeng tše 2 morago ga gore go phethwe ka kgopelo ya gago . 
Bašomedi ba SARS ga ba dumelelwa go go fa nomoro ya gago ya VAT ka molomo . 
Motho a ka ingwadiša ka boithaopo ge e le gore letseno la gagwe la kgwedi le feta R20 000 goba le ipontšha le tlo feta R20 000 . 
Gape o tlo amogela le setifikeiti sa gago sa go ingwadišetša VAT . 
Gape o tlo tsebišwa ge kgopelo ya gago e se e atlege . 
O swanetše go ingwadišetša VAT ge letseno le o le hwetšago ge o rekiša dilo le feta R300 000 ka ngwaga , goba o holofela gore letseno la gago le tlo feta tšhelete ye . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Morago ga gore kgopelo ya go ingwadiša e dirwe , SARS e tlo go tsebiša ka nomoro ya gago ya boingwadišo . 
Molao o šomišwago 
﻿mosepediši wa dithoto tša motho yo a hlokofetšego e le motšhoni . 
Boledišana le ramolao wa gago ka tšhelete ya tefelo . 
Ga go na diformo tše di tlatšwago . 
Ke neng mo motšhoni a ka dirago kgopelo ya tsošološo ? 
kopanye le ramolao goba ofisi ya ‘Master’ gore o hwetše tshedimošo ka botlalo goba thušo . 
Ge o nyetše/nyetšwe ka tlhakanelo ya dithoto gomme molekani wa gago ya ba motšhoni , Molao wa go bitšwa Insolvency Act , 1936 , o go tšea bjalo ka motšhoni le wena . 
Ke mang yo a ka dirago kgopelo ya tsošološo ? 
Boledišana le ramolao wa gago ka nako ye e tlogo tšewa . 
Motšhoni ke motho yo a kolotago gomme dithoto tša gagwe ka moka di beilwe ka tlase ga taolo ya boramolao go fihlela ge a lefa sekoloto . 
Ikopanye le ramolao wa gago or any Master of High Courrt office . 
﻿Ditirelo tša kagoleswa ya batho bao ba golofetšego 
Kgoleswa go ya ka botsebi bjo bo ikgethago le bja dithuto tša godimodimo ke ditirelo tša go swana le thutomohlala le tlhahlopoledišano , maatlafatšo , tšweletšo ya molaotshepetšo le mananeo , le dinyakišišo . 
Ditirelo tša motheo tša kagoleswa 
Mafelo le diatrese 
Ditirelo tša magareng tša kagoleswa 
Seo se akaretša kgothatšo ya tokišo , ditirelo tšeo di fiwago ka gae , Dihlopha tša thekgo le go ithuša , le mananeo a temošo le hlohleletšo . 
Etela lefelo la gago la kgauswi la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo goba tliliniki go go lekola mme o tla fetetšwa pele go kagoleswa ka bookelong goba go setsebi mo maemong a magareng goba a ka godimo . 
Ditirelo tša kagoleswa di fiwa batho bao ba golofetšego go ba thuša gore ba kgone go fihlelela le gona go ba maemong a go kgona go ithuša . 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo , eya go Kgoro ya Tlhabollo le Leago 
Ditirelo tša ka godingwana tša kagoleswa 
Go na le maemo a mane a ditirelo tša kagoleswa tšeo di thušago mo maemong ao a fapanego a bogole . 
Tsela e latelwago 
Molao o šomi šwago 
Ditefelo tše dingwe di hlagišwa ke ditlabelo tše itšeng . 
Ditirelo tša maemo a ka godingwana tša kagoleswa ke ditirelo tša mmušo tšeo di akaretšago ditlabelo tša tlhokomelo ya bodulo , ditirelo tša tlhokomelo ya bana bao ba abilwego , ditirelo tša kagoleswa le tša morago ga kamogelo ya thušo . 
Diforomo tša kgopelo tšeo di swanetšego go tlatšwa di laolwa ke lefelo la kagoleswa go ba lefelo la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo . 
Ditlabelo tše dingwe di bala tefelo go ya ka moo lapa le ka kgonago ka gona . 
Kgopelo e ka tšea dikgwedi tše tharo go ka phethagatšwa . 
Ditirelo tša motheo tša kagoleswa ke ditirelo tša thibelo le go aga ditsela tša go ithuša le bokgoni . 
Mo mabakeng a mangwe batho ba bewa mo letlakaleng la tetelo dikgwedi tše tshela . 
Kagoleswa ya maemo a magareng ke botsenagare bja ka pele ditirelo tšeo di akaretšago dithutotemošo tša tšhireletšo , ditirelo tša hlokomelo ya mosegare le mafolofolo , Diporotšeke tša go dira letseno le phokotšo ya bodiidi , tšweletšo ya bana ba ba nnyane , le ditirelo tša boikhutšo . 
Mo mabakeng a mangwe , 75% ya tšhelete ya bogole e tšewa bjalo ka karolo ya ditefelo . 
Kgoleswa go ya ka botsebi bjo bo ikgethago le bja dithuto tša ka godimodimo 
Ditefelo tše ka moka di fapana go ya ka porofensi . 
﻿Ditirelo tša motheo tša kagoleswa 
Ditirelo tša magareng tša kagoleswa 
Kgoleswa go ya ka botsebi bjo bo ikgethago le bja dithuto tša godimodimo ke ditirelo tša go swana le thutomohlala le tlhahlopoledišano , maatlafatšo , tšweletšo ya molaotshepetšo le mananeo , le dinyakišišo . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Etela lefelo la gago la kgauswi la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo goba tliliniki go go lekola mme o tla fetetšwa pele go kagoleswa ka bookelong goba go setsebi mo maemong a magareng goba a ka godimo . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Ditirelo tša maemo a ka godingwana tša kagoleswa ke ditirelo tša mmušo tšeo di akaretšago ditlabelo tša tlhokomelo ya bodulo , ditirelo tša tlhokomelo ya bana bao ba abilwego , ditirelo tša kagoleswa le tša morago ga kamogelo ya thušo . 
Diforomo tša kgopelo tšeo di swanetšego go tlatšwa di laolwa ke lefelo la kagoleswa go ba lefelo la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo . 
Ditefelo tše dingwe di hlagišwa ke ditlabelo tše itšeng . 
Ditlabelo tše dingwe di bala tefelo go ya ka moo lapa le ka kgonago ka gona . 
Ditirelo tša kagoleswa di fiwa batho bao ba golofetšego go ba thuša gore ba kgone go fihlelela le gona go ba maemong a go kgona go ithuša . 
Ditirelo tša ka godingwana tša kagoleswa 
Kgopelo e ka tšea dikgwedi tše tharo go ka phethagatšwa . 
Ditirelo tša motheo tša kagoleswa ke ditirelo tša thibelo le go aga ditsela tša go ithuša le bokgoni . 
Mo mabakeng a mangwe batho ba bewa mo letlakaleng la tetelo dikgwedi tše tshela . 
Kagoleswa ya maemo a magareng ke botsenagare bja ka pele ditirelo tšeo di akaretšago dithutotemošo tša tšhireletšo , ditirelo tša hlokomelo ya mosegare le mafolofolo , Diporotšeke tša go dira letseno le phokotšo ya bodiidi , tšweletšo ya bana ba ba nnyane , le ditirelo tša boikhutšo . 
Mo mabakeng a mangwe , 75% ya tšhelete ya bogole e tšewa bjalo ka karolo ya ditefelo . 
Go na le maemo a mane a ditirelo tša kagoleswa tšeo di thušago mo maemong ao a fapanego a bogole . 
Kgoleswa go ya ka botsebi bjo bo ikgethago le bja dithuto tša ka godimodimo 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Ditefelo tše ka moka di fapana go ya ka porofensi . 
Ditirelo tša kagoleswa ya batho bao ba golofetšego 
Seo se akaretša kgothatšo ya tokišo , ditirelo tšeo di fiwago ka gae , Dihlopha tša thekgo le go ithuša , le mananeo a temošo le hlohleletšo . 
 ke ditirelo tša thibelo le go aga ditsela tša go ithuša le bokgoni . 
﻿Etla le pukwana ya gago ya boitsebišo le lengwalo la tsebišo . 
Lefa tšhelete ye e bontšhitšwego mo lengwalong la tsebišo . 
Tlatša fomo MVL1 , Kgopelo ya laesense ya koloi ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . 
Ke maikarabelo a mong wa koloi go bona gore laesense ya koloi ya gagwe e a tsošološwa . 
Ge a ka palelwa ke go dira bjalo o tlo lefišwa tšhelete ya kotlo . 
Go na le matšatši a 21 tshwarelo malebana le bengdikoloi bao ba paletšwego ke go tsošološa dilaesense tša dikoloi tša bona . 
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona . 
Tsošološo ya laesense e swanetše go dirwa ofising yeo koloi e ngwadišitšwego gona . 
Dikoloi ka moka tše di sepelago ditseleng tša setšhaba di swanetše go tsošološa dilaesense tša tšona ngwaga ka ngwaga . 
Nako ye e thoma ka letšatši leo laesense e feletšwego ke mošomo ka lona bjalo ka ge go bontšhitšwe mo disking . 
Kgopelo ya laesense ya koloi ( MVL1 ) ye e hwetšagalago ofising ye nngwe le ye nngwe ya therafiki . 
﻿Tirelo ye e tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12 . 
Tšweletšwa diswantšho tše pedi tša ID . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Bana le bona bat la tlogela go ba baagi ba Afrika Borwa ka ntle le ge o tee wa batswadi a tšwela pele go ba moagi wa Afrika Borwa . 
Se se ra gore o tla fetšiša go ba moagi wa Afrika Borwa go tlogela ka nako yeo kgopelo ya gago e dumelelwago ka yona . 
Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dula ka ntle ga naga . 
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-246 , BI-529 le BI-9 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae . 
MaAfrika Borwa ao a ikemišeditšego go dira kgopelo ya boagi bja naga ye nngwe yeo e ba ganetšago boagi bja bobedi , ba swanetše ba dire kgopelo ya go tlogela boagi bja bona bja Afrika Borwa . 
﻿Goba , bega tlhorišo yeo ntle le go bolela maina a gago go HEAL ( Halt Elder Abuse line ) mo go 0800 003 081 . 
﻿Dipotšišo ka moka di ka lebišwa go letseka le . 
Letseka le tlo tsebiša molli gore o swanetše go ya neng kgorongtsheko go tsenela ditheeletšo . 
O tlo thušwa le semeetseng . 
Tirelo ye e fiwa mang le mang yo e lego motšwasehlabelo wa bosenyi . 
o Lephodisa le tlo thoma ka go botšiša molli dipotšišo gomme la rekota molato woo ka gare ga CAS . 
Lephodisa le le ngwalago setatamente sa gago le tlo tlatša foromo . 
Ge e le gore lephodisa le ka ya lifelong la molato , le tlo ngwala setatamentse sa ka tshedimošo ye e filwego ke molli le dihlatse ge go kgonega . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
o Molli o swanetše go boloka nomoyo yeo ya CAS gore a tle a kgone go fela a šomiša nomoro yeo go botšiša ka kgatelopele molatong woo . 
Ge molli a ka etela seteišeneng sa maphodisa sa kgauswi go bega molato , o tlo thuša ke mohlankedi wa maphodisa wa Senthara ya Tirelo ya Selegae . 
o Lephodisa le tlo ya seteišeneng sa maphodisa la ngwadiša molato ka gare ga faele ya go bitšwa SAPS Crime Administration System ( CAS ) gomme la fa molli nomoro ya CAS . 
Tokete ya molato e fiwa letseka leo le tlogo dira dinyakišišo . 
Tirelo ya Afrika Borwa ya Maphodisa ( South African Police Service ( SAPS ) e tlo bula dokete ya molato ya ba ya nyakišiša molato woo , ya swara babelaelwa gomme ya iša molato kgorong ya tsheko gore o ahlolwe . 
Ge motho e le motšwasehlabelo wa bosenyi , a ka ikopanya le maphodisa ka go tiela nomoro ye 10111 goba a ya seteišeng sa maphodisa sa kgauswi ( lebelela diatrese le nomoro ya mogala ) go bega bosenyi . 
o Letseka le le nyakišišago molato le tlo re go fetša dinyakišišo la romela dokete yeo go kgorotsheko ya maleba gore yoo a amegago a sekišwe . 
o Molli o tlo fiwa nomoro ya CAS yeo e swanetšego go šomišwa dinakong ka moka ge go botšišwa ka molato woo . 
﻿Foromo J192 : Afitabiti : tshedimošo ya ba gabomohu – e tlatšwa ge e le gore mohu o be a se na wili 
Go bega bohwa bja motho yo a hlokofetšego 
maina a batho ba ba kolotago mohu – ge go nyakega 
Ge mohu a hlokofaletše ka ntle ga Afrika Borwa , empa a šiile thoto mo Afrika Borwa le/goba tokumente ye e šomago bjalo ka wili 
Foromo J155 : Go dumela ditaelo tša Master . 
Molao wa Tshepetšo ya Bohwa , 1965 , o hlaloša magato ao a tlogo latelwa ge go phatlalatšwa bohowa bja mohu . 
Bohwa bja mohu bo swanetše go begwa go Ofisi ya Master mo matšatšing a 14 morago ga lehu . 
Ge o nyaka go bega bohwa bja mohuta woo , go ka ba kaone go leba thwii go ofisi ya ' Master' . 
Ge boleng bja bohwa bo le ka fase ga R125 000 , ' Master' a ka fa mangwalo a boabi bja bohwa , gomme a ntšha mangwalo ao go ya ka Karolo 18 ya Molao wa Tshepedišo ya Bohwa , 1965 . 
setifikeiti sa lehu goba khopi ya sona 
boitlamo bja go hlatsela gore bohwa ga se bo begwe ofising ye nngwe ya ' Master' . 
Ke kae moo bohwa bja mohu bo swanetšego go begwa gona ? 
Ge boleng bo feta R50 000 , bega go Ofisi ya ' Master' . 
diwili goba ditokumente tše dingwe – ge di le gona 
Le ge e le gore diofisi tša bomasetrata ka moka di šoma bjalo mafelo a tirelo , ga di na maatla a makaalo gomme di tlo fetišetša bohwa ka moka le diwili tša go feta R50 000 go ofisi ya ' Master' . 
Ge boleng bja bohwa bo feta R125 000 , tlatša ditokumente tše di latelago : 
Mafelo le diatrese 
Ge boleng bja bohwa bo le ka fase ga R50 000 , bega bohwa bjoo go kgorotsheko ya masetrata . 
o ka hwetša Tsebišo ya lehu le ditokumente tše dingwe ofising efe le efe ya ' Master' wa kgorotsheko ya godimo goba ofisi ya masetrata 
Foromo J192 : Afitabiti : tshedimošo ya ba gabomohu – e tlatšwa ge e le gore mohu o be a se na wili 
Foromo ya go kgetha motho gore a šome bjalo ka moababohwa – e tlatšwa ke bajalefa go kgetha moemedi wa ' Master' : 
Bohwa bjo swanetše go hlokomelwa gape go phatlalatšwe go ya le ka wili gomme ge mohu a se a šia wili , bo tlo phatlalatšwa go ya ka molao . 
Lehu le ka begwa ke motho ofe goba ofe yo a nago le thoto ya mohu , goba mohto yo nago le tokumente ya mohu ye e šomago bjalo ka wili . 
boleng bja bohwa le mohuta wa kopano di tlo hlatha mohuta wa ditokumente tše o swanetšego go di tlatša le go di romela . 
ge mohu a be a dula mo Afrika Borwa ka nako ya lehu la gagwe , bega bohwa bjoo go ' Master' yo a nago le maatla a go šoma ka merero ya tikologo yeo mohu a bego a dula go yona nakong ya lehu la gagwe 
Bohwa bja motho bo ba gona ge motho a hlokofetše gomme a tlogela thoto le/goba wili goba sekawili . 
setifikeiti sa lenyalo goba khopi ya sona – ge go nyakega 
Ge mohu a hlokofaletše mo Afrika Borwa gomme a šiile thoto le/goba tokumente ye e šomago bjalo ka wili 
Gomaretša ditokumente tše mo diforomong tša ka godimo : 
Tsela e latelwago 
Foromo J294 : Tsebišo ya lehu Foromo J294 : Tsebišo ya lehu   
Ge boleng bja bohwa bo le ka fase ga R125 000 , tlatša ditokumente tše di latelago : 
Molao o šomišwago 
Foromo J155 : Go dumela ditaelo tša Master . 
Ikopanye le ofisi ya ' Master' . 
Ke neng mo lehu le swanetšego go begelwa Master ? 
b ega bohwa ka go tlatša Foromo J294 : Tsebišo ya lehu le ditokumente tše dingwe tše di ngwadilwego ka mo fase 
ge mohu a be a sa dule mo Afrika Borwa ka nako ya lehu la gagwe , o ka bega bohwa bja gagwe go ofisi efe goba efe ya ' Master' 
Nako ye e tšewago e laolwa ke mohuta wa bohwa bjo bo amegago . 
Mafelo le diatrese 
ke motswadi , molekani goba ngwana wa mohu . 
Foromo J109 : Tumelo ya go kgethwa bjalo ka moababohwa – e tlatšwa ke motho/batho bao ba kgethilwego gore e be baababohwa 
Romela diforomo tše tša ka godimo mmogo le ditokumente tše di latelago : 
diwili goba ditokumente tše dingwe – ge di le gona . 
ge moababohwa yo a kgethilwego a hlokofetše goba a sa dumele go kgethwa gore a tle a abe bohwa bjoo . 
etifikeiti sa lehu goba khopi ya sona 
etifikeiti sa lenyalo goba khopi ya sona – ge go nyakega 
ga a dumelelege go fana ka tšhireletšo mo wiling , goba 
Foromo J262 : Boitlamo le bonde ya tšhireletšo – e tlatšwa ge e le gore moababohwa yo a kgethilwego 
ge wili e sa hlaloše leina la moababohwa yoo a kgethilwego goba 
Ge boleng bja bohwa bo feta R125 000 , mangwalo a boabi bja bohwa a swanetše go ntšhiwa , gomme go latelwe ditsela ka moka tše di hlalošitšwego ke Molao wa Tshepedišo ya Bohwa , 1965 . 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Foromo ya go kgetha motho gore a šome bjalo ka moababohwa – e tlatšwa ke bajalefa go kgetha moemedi wa ' Master' : 
Mangwalo a tumelelo a dumelela moemedi yo a kgethilwego gore a phatlalatše bohwa ntle le go latela ditsela ka moka tše di hlalošitšwego ke Molao wa Tshepedišo ya Bohwa , 1965 . 
Afitabiti , ye e tlogo dirwa ke ba gabomohu yoo a sego a dira wili , e swanetše go hlaloša gore bohwa bjoo ga se bo begwe go ' Master' yo mongwe . 
﻿Go se go bjalo , tanelouta le go tlatša foromo ya , Request for a Tax Deduction Directive , Form B . 
Kgopelo ye e swanetše go romelwa go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa mabakeng a ge go gogwa tšhelete , motho a rola modiro , go lefelwa surplus apportionment , diputseletšo tše di sego tša kleimiwa , go ya ka tlhalošo temana ya mogolo ka botlalo ditefo tša bjalo ka ge di hlalošitšwe mo go Molao wa Motšhelo wa Letseno goba go fetišetšwa ga diputseletšo tša moleloko go tšwa go sekhwama sa phenšene goba tetameso , goba lebakeng la ge tšhelete ya phenšene goba ya tetameso e fetošwa . 
Taelo efe goba efe ye e filwego ke SARS e swanetše go hlomphiwa . 
Fana ka atrese ya moleloko ya poso le ya madulo . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tlatša le go romela kgopelo ya gago ka inthanete . 
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo yeo e romelwago ka inthanete gantši e phethwa mo diiring tše 48 . 
Tirelo ye ga e le felwe . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Hwetša Foromo B mo inthaneteng o e tlatše gomme o e romele pele o lefela moleloko wa sekhwama tšhelete . 
Kgopelo ya taelelo ya go gogelwa motšhelo – tšhelete ya phenšene le ya tetameso 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
﻿Go se go bjalo , tanelouta le go tlatša foromo ya , Request for a Tax Deduction Directive , Form A & D . 
mantšu a pele a maina a molefi wa lekgetho 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Kgopelo ka tsela ya khompyutara ya taelo ya lekgetho ka tlwaelo e dumellwa ka morago ga diura tše 48 . 
sefane sa molefi wa lekgetho 
Tirelo ga e lefellwe . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
letšatši la tswalo la molefi wa lekgetho . 
Tlatša foromo ya kgopelo gomme o e neele go SARS . 
Kgopelo ya taelelo ya go gogelwa motšhelo – tšhelete ya phenšene le ya tetameso 
Tlatša le go romela kgopelo ya gago ka inthanete . 
Tsebišo bonnyane bo nyakegago go sepediša taelo ya kgopelo ke bo latelago : 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
﻿Go tla dirwa dinyakišišo go hwetša ge e le gore go na le maina ao a sego maleba , a bapetšago , ao a ganetšwago goba maina ao a nago le lenyatšo . 
Tumelelo le leina leo le beilwego di šoma lebaka la dikgwedi tše pedi . 
Molao o šomi šwago  Molao o šomi šwago   
Kantoro ya Ngwadišo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e tla netefatša tumelelo goba kganetšo ka lengwalo , ka imeili goba ka poso go bontšha gore leina le beilwe goba le gannwe . 
E swanetše dikgwebo tše nnyane . 
Dinyakwa tša taolo le tshepetšo tša Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ga di latele tshepetšo yeo e ngangegilego go swana le dikhamphani . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Leina la Khoporeišene yeo e Tswaletšwego leo le šišintšwego le swanetše go hlahlobja pele le dumelelwa goba le ganwa . 
Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ke kgwebo yeo e nolofaditšwego kudu e bile ga e na mapheko a mantši go swana le khamphani . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Kgopelo ya go beeletša leina la khoporeišene yeo e tswaletšwego , ka mokgwa wa lona wo o fetoletšwego goba wo o kopafaditšwego 
Peeletšo ya leina leo le šišintšwego e ka tšea matšatši a mararo go ya go a šupa . 
﻿Ge go na le kganetšo e fe goba e fe , Mongwadiši wa Dikhamphani o tla tsebišwa ka ga kganetšo mo matšatšing a 30 a phumulo . 
Molao o šomi šwago Molao o šomi šwago   
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Tsošološo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e ka tšea matšatši a 30 go ya go 40 . 
Kgopelo ya go tšošološa Khoporeišene yeo e Tswaletšwego 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
R150 
Ge e le gore Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e be e na le dithoto tšeo di sa šuthego , hwetša tumelelo yeo e ngwetšwego go Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba ga mmogo le ya Kantoro ya Matlotlo a Setšhaba gore ga ba thulane le tsošološo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego . 
Maikemišetšo ao a tla swanelwa ke go kwalakwatšwa ka go kuranta ya selegae go leka go bona kgahlego ya setšhaba ka go tsošološo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego . 
R150 e swanetše go beeletšwa mo leineng la khoutu ya modiriši mme e tla ntšhiwa go tšwa go akhaonto ya modiriši morago ga go iša diforomo . 
Maemo a Khoporeišene yeo e Tswaletšwego a swanetše go netefatšwa pele le Kantoro ya Ngwadišo ya Khamphani le Thoto ya Botsebi ka gobane Ditirelo tSa Afrika Borwa tša Metšhelo e ka no ba e tsentše kgopelo ya go phumula yona Khoporeišene yeo . 
Ge fela Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e phumutšwe , go ka dirwa kgopelo go e tsošološa , ge e le gore ditselatshepetšo tšeo di nyakegago di ka latelwa . 
Iša boikano bjo bo saenilwego mme bo tempilwe ke Mokomišenare wa Boikano , ke motho yo a nago le kgahlego , a hlaloša mabaka a go nyaka go tsošološa Khoporeišene yeo e Tswaletšwego . 
﻿Tšweletša setifikeiti sa tokollo go tšwa maphodiseng , gammogo le dipego tša kalafi le tsa radiolotši . 
Ga se senyakwa go bana ba ka tlase ga mengwaga ye 12 le basadi bao bal ego mmeleng go romela pego ya radiolotši . 
Tefelo ya peeletšo e ka dirwa ka tšheke yeo e kgonthišitšwego ke panka goba ka karata ya mokitlana mafelong ao ditirelo tše bjalo di hwetšagalago gona . 
Tšweletša kontraka ya mošomo ya mokgatlo woo o tla bego o o šomela le dintlha ka moka tšeo di nyakegago ka ga mokgatlo . 
Lefela peeletšo . 
Romela setifikeiti sa thibelo ya letadimodipa ge eba o ile wa etela goba o ikemišeditše go eletela go tšwa go goba go putla lefelo leo le nago le letadimodipa . 
Ge o ka nyaka go šoma , o swanetše o romele gore moagi goba modudi wa Afrika Borwa ga a hwetšagale go dira mošomo wo o o direlago kgopelo . 
Peeletšo ye bjalo e ka se bušetšwe morago go mmeeletši ka morago ga ketelo ya mafelelo goba ka morago ga go hwetša tumelelo . 
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30 . 
Tšweletša bohlatse bja minamamo wa ditseno tša R25 000 ka kgwedi go tšwa go sekhwama sa phenšene goba irrevocable retirement annuity goba go tšwa go ditseno tša go se be ka tlase ga dimilione tše R15 pele ga phokoletšo . 
Tumelelo ya motho yo a tlogetšego mošomo e fiwa motšwantle yoo a ikemišeditšego go tlogela mošomo ka Afrika Borwa . 
Setifikeiti se ka se hlokege ge eba o etetše goba o ikemišeditše go etela ka phetišo thwii ka go lefelo le bjalo goba moo kgopelo e dirwago ka Afrika Borwa . 
﻿nomoro ya motšhelo , ge e le gona 
Šetulo A : Mošomo le ditirelo 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Diforomo tša tshedimošokakaretšo di kgontša bengmešomo go fa Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa tshedimošo ka ga bašomedi ba bona bao ba sego ba gogelwa motšhelo bjalo ka ge go hlalošwa ke Molao wa Motšhelo . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Tsela e latelwago 
atrese 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro . 
nomoro ya pukwana ya boitsebišo goba ya pasporoto 
IT3 e tlo fiwa ge e le gore : 
Fana ka tshedimošo ya : 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Ditšweletšwa ka moka tša polaseng , dikota , leruo , dimenerale goba maswika a bohlokwa ao a rekilwego ke wena ka mokgwa wa go reka , kgwebokananywa , goba go kgwebo ya phetošetšo . 
Šetulo D : Ditšweletšwa tša polaseng , dikota , leruo , ores , diminerale , maswika a bohlokwa le diponase tše le feletšwego maloko a dikhamphani le disosaete 
Mogolo wa ngwaga wa mošomi o lekana le R2 000 ge e hlakantšwe makga a lesomepedi gomme ga o fete woo o beilwego go ka gogelwa motšhelo . 
Ge e le gore mošomi o amogetše mogolo wa ngwaga wa go lekana R2 000 goba ka fase gomme a se a gogelwa motšhelo , foromo ya IT3 goba lenaneo la tetelano go ya ka tlhaka ya alfabete leo le hlalošago tše dilatelago le swanetše go fiwa : 
Tsela e latelwago 
nako yeo motho a e šomilego 
Malebana le tefelo ye e lefetšwego ka bontši ka nako e tee , ye e sego ya bontšwa mo go setifikeiti sa IRP5 , ye go sego gwa gogwa motšhelo go yona 
Tefelo efe goba efe ye e lefetšwego motho mabapi le tirelo ye a e abilego goba ye a tlogo e aba gomme tefelo yeo e se ya gogelwa/e sa tlo gogelwa motšhelo . 
e swanetše go fiwa) . 
ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane goba leina la kgwebo 
tlhalošo ya yuniti 
Ditšweletšwa ka moka tša polaseng , dikota , leruo , dimenerale goba matlapa a bohlokwa ao a rekišitšwego ke wena bjalo ka modiredi wa motšweletši . 
Šetulo C : Go ntšhiwa ga diyuniti traste goba dilo tše dingwe tša go nyalelana le tšona 
Diponase tše di lefetšwego maloko a dikhamphani le disosaete . 
Ditšweletšwa ka moka , dimenerale tše di rometšwego ke wena go barekiši ba ka ntle ga Afrika Borwa . 
palo ya diyuniti tše di ntšhitšwego 
Šetulo B : Dithoto , dipeeletšo , ditokelo le mašokotšo 
tswalo ya dikoloto 
tswalo a ditšhelete tše di beeleditšwego mo go wena 
tswalo ya dikadimišo le dikoloto tša mengwako 
Fana ka palomoka ya tšhelete yeo o e amogetšego go tšwa go : 
Mogolo ofe goba ofe wo o bontšhitšwego mo go setifikeiti sa IRP5 . 
Ditefelo tša ditirelo tše di abilwego ke batho e le karolo ya mošomo wa bona , mohlala : dingaka , boramolao , boramatlotlo le balekodi ba dipuku . 
rente ye o e patetšego bjalo ka mohiri goba ye o e amogetšego bjalo ka mohiriši 
mašokotšo goba ditefelo tša tšhomišo ya pheithente , sebopego , leswao la mong goba tokelo ya ngwalollo goba go phatlalatša tsebo ya go nyalelana le tšhomišo ya pheithente mo Afrika Borwa . 
﻿Ga go na nako ye e beilwego . 
Romela diforomo tše Ofising ya SARS ya kgauswi . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Tšhelete ya letseno go tšwa go dipeeletšo , ditokelo tša thoto le mašokotšo 
go hwetšwa dikabelo tše dingwe tša ka mo nageng 
go amogelwa tšhelete ya rente ye le yona e tlogo fetišetšwa go motho yo mongwe yoo thoto e lego ya gagwe 
Hlokomela : Foromo ye ke karolo ya IT 3 : Foromo ya tshedimošokakaretšo . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Tlatša foromo ya IT 3 : Foromo ya tshedimošokakaretšo le khopi ya mathomo ya IT 3 . 
ditšhelete tšeo di patelwago malebana le tšhomišo ya thoto 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
mašokotšo goba tšhelete ye e patelwago malebana le tšhomišo ya patent , design , trademark goba tokelo ya ngwalollo goba go phatlalatša tsebo ye e nyalelanago le tšhomišo ya patent . 
go hwetša tšhelete ya tswala le dikabelo go tšwa go Ditraste tša Dithoto 
﻿Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo . 
Kgopelo ya setifikeiti sa go lokela tsela CRW , e hwetšagala senthareng kgauswi le wena ya teko . 
Ke maikarabelo a mongkoloi go bona gore koloi ya gagwe e a lekolwa . 
Dikoloi ka moka tše di sepelago mo tseleng ya setšhaba di swanetše go lekolwa go kgonthiša gore di loketše tsela . 
Diteko tša go kgonthiša gore koloi e loketše tsela di ka dirwa diteišeneng tša mmušo goba tša praebete . 
Lefa tefelo ye e beilwego . 
﻿Baabi ba tlhahlo ba swanetše go tšea sephetho malebana le mohuta wa tlhahlo yeo ba ratago go e aba . 
Dira kgopelo go Kgoro ya Bašomi . 
Morago ga gore baabi ba tlhahlo ba kgethe lenaneotlhahlo , ba swanetše go nyaka bengmešomo bao ba tlogo fa baithuti sebaka sa go kgoboketša maitemogelo . 
 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Bengmešomo , baabi ba tlhahlo le baithuti ba swanetše go saenela tumelelano ya lenaneo leo la tlhahlo . 
Baabi ba tlhahlo ba swanetše go ba ba filwe tumelelo ke SETA . 
Baabi ba tlhahlo le bengmešomo ba a šomišana ge ba thoma mananeotlhahlo . 
Baabi ba tlhahlo ba swanetše go thoma tlhahlo ka letšatši leo go dumelelanwego ka lona mo tumelelanong ye e saenetšwego . 
Baabi ba tlhahlo ba swanetše go tšea sephetho malebana le mohuta wa tlhahlo yeo ba ratago go e aba . 
Ba swanetše go ba ba filwe tumelelo ke Sector Education and Training Authority ( SETA ) pele ga ge ba ka thoma ka tlhahlo . 
Baabi ba tlhahlo bao ba sego ba fiwa tumelelo ba ka se kgone go tsenya tirišong manane a thlahlo . 
Baithuti e ka no ba batho bao ba šetšego ba šomela mongmošomo goba bao ba sa šomego . 
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo , eya go Kgoro ya Bašomi . 
Go ka tšea matšatši a 30 go thoma lenaneotlhahlo . 
﻿ga o na thekgo ye nngwe 
Dira kgopelo ya kimollo nakong ya kgakanego go tša leago ofising ya kgauswi le wena ya Tlhabollo ya Leago . 
Kgopelo ya kimollo nakong ya kgakanego go tša leago 
ga o kgone go šoma ka gobane ga wa phela gabotse mmeleng – se se hlaloša gore ke lebaka la ka fase ga dikgwedi tše tshela o babja 
ga o kgone go hwetša tšhelete ya tlhokomelo ya ngwana goba bana go tšwa go motswadi yo mongwe wa bona 
ga o amogele letseno goba 
Kimollo nakong ya kgakanego go tša leago e ka ba ka tsela ya diphuthelwana tša dijo goba boutšhara ya go reka dijo . 
o kile wa ba le mathata 
Molao o šomišwago 
o nyaka thušo ge o sa emetše mmušo go lokiša kgopelo ye o e dirilego ya tšhelete ya bana 
Kimollo nakong ya kgakanego go tša leago ke thušo ya lebakanyana yeo e lebanego le batho bao ba tlogago ba palelwa ke go kgotsofatša bontši bja dinyakwa tša motheo tša malapa a bona . 
Ke mang yo a ka hwetšago kimollo nakong ya kgakanego go tša leago ? 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Kgopelo ya gago e tlo fiwa šedi le semeetseng . 
Tsela e latelwago 
yo a bego a hlokometše lapa o lahletšwe kgolegong lebaka le lekopana goba 
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro . 
o kile wa leka go nyaka tšhelete ya go godiša bana 
Diprofense tše dingwe di fa thušo ye ka tsela ya tšhelete .  
Pukwana ya gago ya boitsebišo ya dinomoro tše 13 le ditifikeiti tša matswalo tša bana ba gago . 
o nyetše/nyetšwe , hladile/hladilwe , ga se o nyale/nyalwe 
o amilwe ke kotsi ye šoro , empa lefelo leo o dulago go lona ga se la goeletšwa go ba la kotsi . 
Kimollo nakong ya kgakanego go tša leago e fiwa mo lebakeng le lekopana fela – gantši go lekana dikgwedi tše tharo , mola ka dinako tše dingwe e fiwa go fihla dikgwedi tše tshela . 
yo a bego a hlokometše lapa o hlokofetše 
Gape o swanetše go ba le bohlatse bja gore : 
o dirile kgopelo ya tšhelete ya mmušo 
o na le bogole bja lebakanyana . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Ge e le gore ga o na pukwana ya boitsebišo le ditifikeiti tša matswalo , abitafiti ya go tšwa seteišeneng sa geno sa maphaodisa , kgoši , ntona goba moruti e ka amogelega . 
O hwetša eng ? 
Ge e le gore ga go be le diphetogo bophelong bja gago ka morago ga go amogela tšhelete ye dikgwedi tše tharo , o ka dira kgopelo ya go okeletšwa nako gore o amogele tšhelete ye dikgwedi tše dingwe gape tše tharo . 
Molao o šomišwago 
Tsela e latelwago 
Ge o sa dire bjalo , o ka no se kgone go amogela dijo , boutšhara goba tšhelete mo kgweding ya bobedi le ya boraro . 
Le ge e le gore ga o na le mangwalo ka moka , o tlo hwetša sephuthelwana sa dijo sa kgwedi ya mathomo , boutšhara goba tšhelete ntle le ona . 
Gopola go iša mangwalo ka moka a a nyakegago go mohlankedi wa tša leago pele ga ge o ka amogela dijo tša kgwedi ya bobedi e fela . 
Morago ga gore kgopelo ya gago e amogelwe , e tlo sekasekwa go bona ge e le gore o tloga o swanetšwe ke tirelo ye . 
﻿Diabitabiti tše di ngwadilwego ke batho ba babedi bao ba go tsebago gabotse ka moo mošomong wa gago bao ba ka netefatšago bokgoni le maitemogelo a gago ka lefapheng la mošomo wa gago . 
Tlatša foromo ya semmušo ya dikgopelo ya go ingwadiša . 
Hlokomela : Ge e le gore o tlogetše phrofešene ya gago pele nako ya mengwaga ye lesome e ka fela , o ka se dumelelwe go ingwadiša ka fase ga maemo a itsego . 
Motho ofe goba ofe yo a se nago le dithuto tše itšego tše di amogelwago ke Khansele a ka dira dikgopelo . 
Khansele ya Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ya Afrika Borwa ( South African Council for Natural Scientific Professions goba SACNASP ) e lemoga gore go na le batho bao ba sego ba ba le monyetla wa go hwetša dithuto tša ka morago ga marematlou tše di nyakwago ke Khansele go ingwadiša bjalo ka diphrofešenale . 
Ge o ka se romele dipego ka lebaka la sephiri sa tšona , seabe seo se swanetše go tiišetšwa . 
Bonyane dipego tše tharo tše di feleletšego ( ka sebopego sa elektroniki ) tše o di ngwadilego goba o bilego le seabe se segolo go tšona . 
Khansele e tšere sephetho sa go fa batho bao monyetla wa go dira dikgopelo tša go ingwadiša bjalo ka Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ka fase ga maemo a itšego . 
Abitabiti yeo e bolelago gore dipego tšeo ke tša mošomo wa gago le go hlaloša gabotse tema ya gago ka gare ga dipego tše di romelwago . 
Le ge go le bjale , batho ba go swana le bao ba ka no ba ba bile le seabe se segolo go setšhaba sa boramahlale mengwageng ye mentši ebile ba ka tšwela pele go dira bjalo mo mengwageng ye mentši . 
go ba le bonyane mengwaga ye 10 ya maitemogelo ao a tšwelago pele , a maleba le a phrofešenale ka bjako pele ba ka dira dikgopelo ka lefapheng la bona leo ba šomago ka go lona leo le direlwago dikgopelo . 
Dipoelo tša diteko tše di tla tsebagatšwa ka morago ga kopano ya Khansele . 
Tshekatsheko ya dikgopelo e tla dirwa ke Komiti ya Dikeletšo tša Phrofešene ya maleba , kamogelo ya dirwa ke Komiti ya Ngwadišo ya Khansele ya Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ya Afrika Borwa ( South African Council for Natural Scientific Professions goba SACNASP ) gomme tumelelo ya dirwa ke Khansele ka botlalo . 
Go ingwadiša go ka tšea dibeke tše 6 go fihla go tše 8 go eya ka thomelo ya ditokumente tše di nyakegago . 
Phanele ya bonyane batho ba babedi bao ba thwetšwego ke Komiti ya Dikeletšo tša Phrofešene ( Professional Advisory Committee goba PAC ) ya maleba ya Khansele ya Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ya Afrika Borwa ( South African Council for Natural Scientific Professions goba SACNASP ) e tla dira dipoledišano tša diteko le wena . 
﻿Bao ba lego ka fase ga mengwaga ye 21 ba swanetše go tšweletša bohlatse bja gore ke mang yo a tlogo ba hlokomela ge ba fihla mo Afrika Borwa . 
Tshedimošo ye e swanetše go romelwa mmogo le lengwalo la bohlatse bja boingwadišo go tšwa institšhuteng ya thuto , bohlatse go tšwa go batswadi ka bobedi , goba go tšwa go motho yoo ka semolao e lego mohlokomedi wa mokgopedi . 
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di amogetšwego ba tlo fiwa di-visa tša go bitšwa multiple re-entry visa . 
Phemiti ya go ithuta ke lengwalo leo le fago batšwantle tokelo ya go ithuta seseinstitšhuteng efe goba sefe sa thuto maemo a godimo ka mo Afrika Borwa . 
Bakgopedi ba ka se dumelelwe go tla Afrika Borwa pele ga ge dikgopelo tša bona di amogelwa . 
Tlatša foromo BI-159 . 
﻿Pele ga ge go ka ntšhwa ditumelelo bahlankedi ba kgoro ba tla hlalosa mabaka a ditumelelo le bogolo bja mokotla . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tshepedišo ya kgopelo e ka tšea kgwedi e tee goba go feta go lebeletšwe bontši bja dikgopelo . 
Kgopelo ya tumelelo ya go rea dihlapi ka nepo ya go iphediša le go swara dihlapi tše e sego tše ntši 
Seemo sa bjale bao ba swerego mangwalo a tumelelo se a netefatšwa pele ga ge ba abelwa tumelelo ya ngwaga wo o latelago , ge e le gore ba ka se fihlelele dinyakwa tše di beilwego maina a bona a tla tlošwa mo lenaneong . 
Bahlankedi ba kgoro ba bitša kopano ya setšhaba/badudi go abela ditumelelo go barei-ba-dihlapi ka moka bao ba ngwadišitšwego 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Ga go na diforomo tše di tlatšwago . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Batho ka moka bao ba nago le ditumelelo ba swanelwa ke go saena godimo ga lenaneo go laetša go amogelwa ga ditumelelo tša bona . 
Bao ba nyakago go ba maloko a mafsa ba swanetše go fihlelela dinyakwa go rea dihlapi go iphediša goba go swara dihlapi tše e sego tše ntši pele ba ka abelwa ka tumelelo . 
Go rea dihlapi ka nepo ya go iphediša e dirišwa ke badudi ba ba dulago lebopong bao ba šomišago methopo ya diphedi tša ka lewatle go iphediša ka go di ja , le ge e le gore ba ka di rekiša goba go gwebišana mo tikologong ya bona . 
Gabjale batho ba ba reago dihlapi go iphediša ba laolwa ka tsela ya ditumelelo go fihlela ge e le gore go na le leanotshepedišo le le bewago . 
Ka molao ga go motho yo a swanetšego go kgatha tema modirogn wa go rea dihlapi go iphediša goba go swara dihlapi tše e sego tše ntši ka ntle ga phemiti . 
Go phethagatša tokelo ya gago ya go rea dihlapi , dira kgopelo ya tumelelo yeo e abelwago ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba taolo ye e filwego tumelelo ka fase ga karolo 81 ya Molao wa Methopo ya Diphedi tša ka Lewatle , . Gore motho a fiwe tumelelo o swanetše go dira kgopelo go dikomiti tše di hlamilwego tša Komiti-taolo ya mohlakanelwa ya Tikologo le gona o swanetše go fihlelela dinyakwa ka moka tše di beilwego . 
Mokgopedi o swanetše go laetša gore kelekala goba mohuta ofe wa boruahlapi wo a nyakago go amega go wona 
Dira kgopelo ya tumelelo mo go dikomiti tša Komiti-taolo ya mohlakanelwa ya tikologo morago ga gore ditumelelo di felelwe ke nako mo mafelelong a ngwaga o mongwe le o mongwe . 
Tumelelo e mpshafatša ngwaga ka ngwaga gomme go palelwa ke go obamela mabaka a tumelelo go ka hlola gore e fegwe , e khanselwe goba tokelo ya gore e fedišwe . 
Gore motho a kgone go ba le phihlelelo ya methopo ya diphedi tša ka lewatle go swana le motho yo a reago dihlapi go iphediša , tumelelo e swanetše go kgopelwa le go abelwa go itshwarela/ikhweletša dihlapi goba go amega go mediro ya go sepelelana le go rea dihlapi ka nepo ya go iphediša goba go swara dihlapi tše e sego tše ntši . 
﻿Go se go bjalo , tanelouta le go tlatša foromo ya , Request for a Tax Deduction Directive , Form B . 
Kgopelo ye e swanetše go romelwa go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa mabakeng a ge go gogwa tšhelete , motho a rola modiro , go lefelwa surplus apportionment , diputseletšo tše di sego tša kleimiwa , go ya ka tlhalošo temana ya mogolo ka botlalo ditefo tša bjalo ka ge di hlalošitšwe mo go Molao wa Motšhelo wa Letseno goba go fetišetšwa ga diputseletšo tša moleloko go tšwa go sekhwama sa phenšene goba tetameso , goba lebakeng la ge tšhelete ya phenšene goba ya tetameso e fetošwa . 
Taelo efe goba efe ye e filwego ke SARS e swanetše go hlomphiwa . 
Fana ka atrese ya moleloko ya poso le ya madulo . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Tlatša le go romela kgopelo ya gago ka inthanete . 
Tirelo ye ga e le felwe . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo yeo e romelwago ka inthanete gantši e phethwa mo diiring tše 48 . 
Hwetša Foromo B mo inthaneteng o e tlatše gomme o e romele pele o lefela moleloko wa sekhwama tšhelete . 
Kgopelo ya taelelo ya go gogelwa motšhelo – tšhelete ya phenšene le ya tetameso 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
﻿Kgopelo ye e ka dirwa gape ge moleloko a rata go fetišetša dipenefiti tša gagwe tša sekhwama sa pholisi ya botšofadi ka gare ga pholisi ye nngwe ya mohuta woo . 
Tsela ye bonolo ya go dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo ke ya go šomiša mokgwa wa eFiling . 
﻿ba timeditšego dilaesense tša bona tša bootledi . 
Lefela tefelo yeo e laeditšwego . 
Laesense ye e ba molaong dikgwedi tše tshela fela gomme e ka fiwa senthareng efe goba efe ya teko ya dilaesense tša bootledi . 
diswantšho tše pedi tša ID tšeo di gatišitšwego ka boso le bošweu . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Laesense ya bootledi ya motšwaoswere e fiwa ka lona letšatši leo la kgopelo . 
Go tla dirwa teko ya mahlo saeteng pele o ka fiwa laesense ya bootledi ya motšwaoswere . 
Tsela e latelwago 
ba emetšego dilaesense tša bona tša sebopego sa karata ya mokitlana 
ba dirilego kgopelo ya mpshafatšo ya dilaesense tša bona goba 
Mafelo le diatrese 
Laesense ya bootledi ya motšwaoswere ke laesense ya lebakanyana yeo e fiwago baotledi bao ba dumeletšwego bao : 
Kgopelo ya laesense ya bootledi ya motšwaoswere 
Tsela e latelwago 
﻿Lefela tefelo yeo e laeditšwego . 
Go tla dirwa teko ya mahlo saeteng pele o ka fiwa laesense ya bootledi ya motšwaoswere . 
Kopanye le senthara ya kgauswi le wena ya teko ya dilaesense tša bootledi . 
ba timeditšego dilaesense tša bona tša bootledi . 
Laesense ye e ba molaong dikgwedi tše tshela fela gomme e ka fiwa senthareng efe goba efe ya teko ya dilaesense tša bootledi . 
﻿Seteišene sa Semmušo sa Diteko tša Dipeu se šomiša mokgwa wa go kgetha dipeu go ya ka tšhomišo ya tšona . 
Ke fela mehuta ya dipeu yeo e dumeletšwego go ya ka molao wa Plant Improvement Act , 1976 , yeo e ka lekwago go netefatša khwalithi ya yona . 
Khouto ya lekala : 01-08-45 
Tshedimošo ya akhaonto ya panka še : 
Kgoro ya Temo e dira diteko tša mehuta ya dipeu go kgonthiša gore dipeu tšeo di loketše go ka bjalwa le go lewa . 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
Mehlala e a lekwa go bona ge e le gore e sepelelana le dinyakwa tša molao wa Plant Improvement Act bjalo ka goi hlweka le go kgona go mela gabotse . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Leina la akhaonto : NDA : Seed Testing Services 
Leina la lekala : Arcadia 
Ga go diforomo tšeo di tlatšwago . 
Go tlo fiwa tšhupaletlotlo . 
Balekodi bao ba lego diofising tša dilete tša Kgoro ya Temo ba kgetha mehlala ya go fapana go tšwa go trade control le dipeu tša go tšwa dinageng tša ntle imported seed from persons , ke gore mekgahlo , diinstitšhute , dikhampani le balemi bao ba rekišago dipeu . 
Tsela e latelwago Ka ge e le gore mehuta ya dibjalo e lekwa mo abakeng a go fapana , nako ya go dira diteko e ka fapana go tloga go matšatši a se makae go ya go dibeke . 
Nomoro ya akhaonto : 011244887 
Panka : Standard Bank 
Ka ge e le gore tirelo ye ya go lekwa ga dipeu e dirwa go ya ka molao wa bosetšhaba , tirelo ye ga e lefelwe . 
dipeu tše di belaelwago 
Go dira diteko tša mehuta ya dipeu tša semmušo 
Dipeu tšeo go dirwago diteko ka tšona di kgethwa ka tsela ye : 
mehuta ya go fapana ya dipeu 
Ge dipoelo di ka bontšha gore peu ga e kgotsofatše dinyakwa tša Molao , peu yeo e ka tlošwa ya se hlwe e rekišwa . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Balekodi ba tsebišwa ka dipoelo . 
Se lebale go ngwala le nomoro ya tšhupaletlotlo gore e kgone go bapetšwa . 
Mehuta ya semmušo e a hlopša ya lekwa go kgonthiša gore ke fela dipeu tšeo di sepelelanago le molao wa Plant Improvement Act , 1976 , le tšeo di filwego dileibole tša nnet tšeo di rekišwago . 
Le ge go le bjalo , ge motho yoo dipeu di tšewago go yena a ka nyaka gore dipoelo di be ka tsela ya Pego ya Tsheketsheko ya Peu , go swanetše go lefelwa go ya ka preisi yeo e dumeletšwego ke mmušo . 
﻿Nomoro ya boingwadišo ya therafiki e nyakega ge motho wa naga ya ntle a ngwadiša koloi ya gagwe mo Afrika-Borwa . 
Tlatša fomo ANR , Kgopelo le Tsebišo ya Nomoro ya Boingwadišo ya Therafiki . 
Go ka tšea dibeke tše tshela go šomana le kgopelo ya gago . 
Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki . 
Nomoro ya Boingwadišo ya Therafiki e fiwa batho ba dinaga tša ntle bao ba se nago le Pukwana ya Boitsebišo ya Afrika-Borwa gomme yona e šoma bjalo ka laesense . 
﻿Ge o ka hlolega go latela dinyakwa tše , go ka direga gore kgopelo ya gago e se dumelelwe . 
Batho goba dikgwebo tša poraebete di na le tokelo ya go dira kgopelo ya go laola tirelo ya poso yeo e se go ya beeletšwa . 
Kgopelo ya ngwadišo ya go laola ditirelo tša poso tšeo di se go tša beeletšwa : Foromo PRR 1 
Romela foromo ya kgopelo go Kgoro ya Dikgokagano gotee le bohlatse bja tefelo . 
Ngwadišo e ba molaong lebaka la ngwaga o tee go tloga ka letšatši la neo ya setifikeiti sa ngwadišo . Ngwadišo e ba molaong lebaka la ngwaga o tee go tloga ka letšatši la neo ya setifikeiti sa ngwadišo . 
Lefela tefelo ya kgopelo ka tšhelete goba ka tšheke yeo e tiišeditšwego ke panka go : 
Dikhopi tše di hlatsetšwego tša ditokumente ka moka tša maleba tša theo 
Kgomaretša tše di latelago : 
Molao o šomišwago 
Dintlha tša setho seo se laolago 
Dintlha tša baswaradišere le persente ya dišere tša baswaradišere ye nngwe le ye nngwe 
Neelo ya go hwetša mangwalo mmileng le mapokisana a diaterese . 
Tefelo ya kgopelo yeo e sa bušeletšwego ya R500 e lefelwa ka tšhelete , ka tšheke yeo e tiišeditšwego ke panka goba ka phetišetšo ya seelektroniki . Tefelo ya kgopelo yeo e sa bušeletšwego ya R500 e lefelwa ka tšhelete , ka tšheke yeo e tiišeditšwego ke panka goba ka phetišetšo ya seelektroniki . 
Laesense e ka loka ka morago ga matšatši a 30 . 
Fekesetša bohlatse bja tefelo go : 12 427 8536 . 
Go sepetša disilintere tša 458 mm goba ka tlase , bokoto bja 100 mm le boima bja go fihla kilogramo e tee 
Akhaonte ya Nedbank 1462003206 , Lekala 146245 , Tšhupetšo : Tefelo ya ngwadišo 
Kgoro ya Dikgokagano 
Tsela e latelwago 
Go fana ka ditempe tša poso 
Go sepetša dilo tšeo di kalago kilogramo e tee goba ka tlase 
Setifikeiti sa ngwadišo ya kgwebo 
Go sepetša mangwalo ao a filwego diaterese 
Mafelo le diatrese 
Kgopelo ya laesense ya go laola tirelo ya poso yeo e se go ya beeletšwa 
Go hwetša tshedimošo ka botlalo , e ya go Kgoro ya Dikgokagano . 
Ditirelo tše di latelago di beeleditšwe go Kantoro ya Poso ya Afrika Borwa fela : 
Tlatša foromo ya kgopelo ka boraro . 
Polane ya kgwebo yeo e hlalosago ka botlalo 
Tšona ga di akaretše dikgwebo tše di sepetšago ditšweletšwa tša tšona , go swana le ramatšoba , raleselaga goba lebenkele la krosari . 
Tsela e latelwago 
Tefelo ya ngwadišo yeo e sa bušeletšwego morago ya R500 . 
Mafelo le diatrese 
Molao o šomi šwago 
Kgopelo ya ngwadišo le Molao wa Ditirelo tša Poso go laola tirelo ya poso yeo e se go ya beeletšwa e swanetše e be ka sebopego gape e sepelelane le mokgwatshepetšo woo o laeditšwego ke Tonakgolo godimo ga tigelo ya Molao . 
﻿Tirelo ye ya go nyakišiša motšhedi wa VAT e hwetšagala mo inthaneteng gomme e ka šomišwa ke dikgwebo , setšhaba , baeti le dikgoro tša mmušo . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Leina leo e swanetše go ba thwii leo motšhedi wa VAT a ngwadišitšego kgwebo ya gagwe ka lona . 
Tirelo ye e ka šomišwa go kgonthišiša gore batho bao ba fanago ka dithoto le ditirelo ba ingwadišeditše motšhelo wa VAT le go hlohleletša gore batho ba bege bao ba sa lefelego motšhelo . 
Dikgwebo ka moka tšeo di lefišago VAT di swanetše go ingwadiša gomme di patele VAT yeo go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ( South African Revenue Service ) ( SARS) . 
Dikgwebo tšeo di dirago letseno la ka fase ga R300 000 ka ngwaga ga di gapeletšege go ingwadišetša VAT . 
Nyaka tshedimošo ka inthanete . 
﻿Ikgokaganye le lefelo la thekgo ya batšwasehlabelo , tšhireletšego ya basadi bao ba hlokofatšwago le bana ba bona , moabi wa ditirelo wa mmušo goba mokgatlo wo e sego wa mmušo wo o amanago le tlhokomelo ya batšwasehlabelo ba bohlokotsebe bja ka malapeng . 
Ikgokaganye le lefelo la tšhireletšo leo le lego setšhabeng sa geno goba ka mogala wa Thibelo ya Thlokofatšo ya Basadi wa 0800 150 150 . 
Molao o šomišwago 
Batšwasehlabelo ba bohlokotsebe bja ka malapeng bao ba lego seemong sa matšhošetši ba ka dula lefelong la tšhireletšo lebaka la magareng ga dibeke tše pedi le dikgwedi tše tshela go e ya ka seemo sa bona . 
Lenaneo la Matlafatšo a Batšwasehlabelo le sepetša tlhamo ya kopanyo ya tsenelano ya mananeo a dikgoro goba a mafapha le melaotshepetšo ya go thekga , go šireletša le go matlafatša batšwasehlabelo ba bosenyi le bohlokotsebe . 
Tsela e latelwago 
Lenaneo la Matlafatšo a Batšwasehlabelo le lebišitše šedi yeo e ikgethago go basadi le bana . 
Mafelo le diatrese 
Lenaneo le le ka šomišwa ke batšwasehlabelo ba bosenyi le bohlokotsebe . 
Molekgotla , moabi wa ditirelo tša maphelo , leloko la Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa goba lephodisa , mošomedi wa tša leago , morutiši goba motho o fe goba o fe yo a nago le kgahlego ka go bophelo bja mmelaedi a ka kgopela taelo ya tšhireletšo . 
Lenaneo la Matlafatšo ya Batšwasehlabelo 
E fela , go na le mabaka a mangwe ao ka wona tumelelo ya go ngwalwa e ka se hlokagalego , bjalo ka ge mmelaedi a le : 
Molao o šomišwago 
ngwana ; 
a šaletše morago monaganong ; 
Netefatša gore ge motho yo mongwe yo e sego mmelaedi a tliša kgopelo ya taelo ya tšhireletšo , kgopelo yeo e swanetše go sepetšwa le tumelelo yeo e ngwetšwego ke mmelaedi . 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
tšweletša leano la tšhireletšo la ba/motšwasehlabelo . 
Mafelo le diatrese 
ge e le gore kgorotsheko e a kgotsofala gore motho yo a amegago ga a kgone go fana ka tumelelo yeo e nyakegago . 
Ga go na mokgwa wo o beilwego wa tumelelo yeo e ngwetšwego – lengwalo la mmelaedi go fa tumelelo le tla kgotsofalelwa . 
Tirelo e tla fiwa ka tlase ga dinyakwa tša Maemo ao a amogelegago a Kabo ya Tirelo ka go Matlafatšo a Batšwasehlabelo . . 
Modiredi wa tša leago le mekgatlo yeo e sego ya mmušo ba swanetše go : 
fana ka bohlatse bja botsebi bjalo ka moswaramolato ka go tseba mapheko a setswalle ka gare ga lapa ; 
Go fa tshedimošo ka ga tshepetšo yeo e tlago latelwa , ditokelo tša mmelaedi , khwetšagalo ya taelo ya tšhireletšo goba ka ga ditsela tše dingwe tšeo di lego gona ; 
go šoma bjalo ka motsenagare ka gare ga kgorotsheko ya molao mo bohlatse bja ngwana bo tšewago ka tirelo ya botsenagare ; 
fetetša motšwasehlabelo pele ka go methopo ye mengwe go hwetša thušo ye nngwe , bjalo ka taelo ya tšhireletšo , thušo ya kalafo , ditirelo tša kgothatšo le lefelo la tšhireletšo le lengwe ; 
Ke maikarabelo a modiredi wa tša leago go : 
Thekga batšwasehlabelo mo seteišeneng sa maphodisa , kgorong ya tsheko le dipetleleng ga mmogo le go matlafatša mmelaedi ge a hloka thušo ; le 
Tsela e latelwago 
﻿ge e le gore o ka fase ga mengwaga e 60 , tekolo goba pego ya bolwetši yeo e laetšago gore o ka se kgone go šoma . 
Ge e le gore thušo ya tšhelete e amogetšwe , o tla lefelwa go tloga ka tšatšikgwedi yeo o dirilego kgopelo. 
akhaonte ya Posong 
pukwana ya boitsebišo ya Afrika Borwa ye e nago le paakhoute , gomme ge e le gore o na le molekani , go nyakega gape pukwana ya boitsebišo ya molekani wa gago 
Gore o be le maswanedi a go amogela thušo ya tšhelete , seemo sa gago sa ditšhelete se swanetše go ba ka fase ga tšhelete ye e beilwego . 
Tšhelete ya bagale ba ntwa 
ge e le gore o nyetš e , go nyakega setifikeiti sa gago sa lenyalo 
Molao o šomišwago Molao o šomišwago   
bohlatse bja gago bja gore o hlabane nakong ya ntwa , e ka ba setifikeiti sa go kgatha tema nakong ya ntwa goba difoka tše o ithopetšego tšona nakong ya ntwa 
Tshedimošo mabapi le letseno le dithoto tša gago : 
Ge e le gore kgopelo ya gago ga se ya amogelwa , ofisi ya ditirelo tša leago e tla go tsebiša ka tsela ya go ngwalwa e laetša gore ke ka baka la eng kgopelo ya gago e se ya atlega . 
go ba modudi wa Afrika Borwa nakong ya ge kgopelo e dirwa 
Baamogedi bao ba sa kgonego go itlhokomela le go nyaka tlhokomelo ya dinako ka moka go tšwa go motho yo mongwe le bona ba ka dira kgopelo ya tšhelete ya kimollo go tlaleletša ditšhelete tša bona tša leago . 
o hlabane nakmong ya Ntwa ya Mathomo goba Ntwa ya Bobedi ya Lefase , Ntwa ya Korea goba o hlabane go ntwa yeo e thomilego ka 6 Setemere 1939 
Tlatša foromo ya kgopelo go ofisi ya gago ya kgauswi ya ditirelo tša leago . 
Motho yo o swanetše go tla le lengwalo la go tšwa go wena goba lengwalo la ngaka leo le hlalosago gore ke ka baka la eng o sa kgone go etela ofisi . 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
Ge e le gore ga o amogele sephetho , dira boipelaetšo go Tona ya Tlhabollo ya tša Leago goba Leloko la Lekgotlaphethiši mo ofising ya bosetšhaba goba ya profense o hlalosa gore ke ka baka la eng o sa dumelelane le sephetho . 
Ge e le gore o tšofetše kudu goba o lwala mo o palewago ke go tla ofising go tla go dira kgopelo ya thušo ya tšhelete , kgopela motho yo mongwe go go kgopelela gore o etelwe legaeng la gago . 
ge e le gore o na le phenšene ya poraebete , go nyakgea bohlatse bja phenšene ya poraebete 
O tla tsebišwa ka tsela ya go ngwalwa ge e ba kgopelo ya gago e atlegile goba aowa . 
E ka tšea matšatši a 21 go amogela kgopelo ya gago . 
Tliša foromo ya gago ya kgopelo gammogo le ditokomane tše di latelago : 
Dira boipelaetšo mo matšatšing a 90 morago ga go amogela tsebišo mabapi le dipoelo tša kgopelo ya gago . 
Tekolo ya letseno ke tekolo yeo e šomišwago go lekola seemo sa ditšhelete sa mokgopedi . 
ge e le gore ga o šome , go nyakega ' pukwana e tala' ya Sekhwama sa Inšorense ya Tlhokego ya Mošomo goba setifikeiti sa go kgaotšwa mošomong go tšwa go yo e bego e le mongmošomo wa gago 
ge e le gore ga se wa nyala , go nyakega bohlatse/afidabiti yeo e laetšago gore ga se wa nyala 
Form Z955 : Diforomo tša kgopelo ya thušo ya tšhelete ya tša Leago e hwetšagala Tlhabollo ya Leago kantorong ya gago ya kgauswi ya South African Social Security Agency 
go ba le mengwaga e 60 goba go feta , goba o golofetše 
Go dira kgopelo ya thušo ya tšhelete o swanetše : 
ge e le gore o hladil e , go nyakega dipampiri tša tlhalo 
ge e le gore molekani wag ago o hlokofetše , go nyakega setifikeiti sa molekani wa gago sa lehu . 
ge e le gore o na le akhaonte ya panka , ditatamente tša gago tša panka tša dikgwedi tše tharo tša go latelan 
ge e le go o na le dipeeletšo , tshedimošo godimo ga tswala le dikarolo tšeo o di hwetšago . 
Tlatša foromo go na le mohlankedi wa go tšwa go Kgoro . 
ka go akhaonte ya gago ya panka 
Tšhelete lefelwa ka ye nngwe ya ditsela tše di latelago : 
ge e le gore o a šoma , go nyakega setifikeiti sa moputso wa gago 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Tshedimošo mabapi le seemo sa gago sa tša lenyalo : 
Tirelo ye ga e lefelwe . 
Hwetša rasiti le go e boloka bjalo ka bohlatse bja kgopelo . 
Molwela-tokologo ke motho yo a kgatilego tema nakong ya Ntwa ya Mathomo goba Ntwa ya Bobedi ya Lefase goba nakong ya Ntwa ya Korea . 
go ba modudi wa Afrika Borwa goba modudi wa go-ya-go-ile 
kheše/tšhelete ya seatla mo Lefelong le le itšego la go lefa mogolo ka letšatši le le itšego 
﻿Botšiša masepala wa gago malebana le go dira kgopelo ya thušo ya bohlokii . 
Mmušo ga se wa tšwa o phethagatša lenaneo la tlhwekišo yeo e sa lefelwego . 
Masepala wa gago o tla go romela setatamente sa kgwedi ka kgwedi seo se laetšago tekanyetšo ya mohlagase goba meetse tšeo o di šomišitšwego tšeo o swanetšego go di lefela . 
O tlamega go lefela meetse ao a šomišitšwego go fetiša ao a abilwego ntle le tefo . 
Lefela tšhelete yeo e beilwego . 
Ba tla lefišwa tšhelete ya tšhomišo ya mohlagase wa tlaleletšo mafelelong a kgwedi ye nngwe le ye nngwe . 
Mohlagase : 50kWh ka kgwedi go mohuta wa kiriti . 
Diakhaonte tšeo di lefišwago 
O swanetše go ikgokaganya le masepala wa gago go hwetša tshedimošo ka mohuta e mengwe ya methopo ya mohlagase ye e abjago . 
Molao o šomišwago 
Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti e hlama molawana wa kabo ya ditirelo tša tlhwekišo tša motheo tšeo di sa lefelwego . 
Ikgokaganye le diofisi tša masepala wa tikologo 
Kgopelo ya thušo ya bohloki . Mebasepala e mentši e na le foromo ya kgopelo . 
Diakhaonte tšeo di lefišwago di go dumelela go šomiša tekanyetšo e nngwe le e nngwe ya mohlagase goba meetse . 
Saniteišene ya motheo yeo e sa lefelwego 
Ditirelo tša motheo tšeo di sa lefelwego tša masepala ke ditirelo tšeo di abjago ke Mmušo go malapa ao a diilago ntle le tefišo . 
Go lefela ditirelo tša masepala 
Ge o nyaka gore o lokelelwe mohlagase le meetse lapeng la gago goba mabaleng a kgwebo ya gago , ikgokaganye le masepala wa lefelo leo o agilego lapa goba kgwebo e mpsha gona . 
bohlatse bja gore o mong wa thoto ya bodulo goba ya kgwebo 
Mmušo ga se wa tšwa o phethagatša lenaneo la saniteišene yeo e sa lefelwego . 
Tsela e latelwago 
Bašomiši bao ba sego ba lokelelwa mohlagase wa mohuta wa kiriti ba ka abelwa mohlagase wo o sego wa mohuta wa kiriti ke mebasepala ya bona . 
Ge lenaneo le feditšwe , mebasepala ya tikologo yeo e abago ditirelo tša saniteišene e tla le phethagatša . 
Morago ga gore o šomiše diyuniti ka moka , gomme o sa nyaka tše dingwe , o tla swanelwa ke go reka tše dingwe . 
Ditirelo tše di akaretša meetse , mohlagase , saniteišene le tlhwekišo . 
Badiriši bao ba nago le dimetara tša mohlagase wa go lefelelwa pele ba tla kgona go lemoga ge mohlagase wo o sa lefelwego o fedile le gona ba tla swanelwa ke go reka mohlagase o mongwe ka tšhelete ya bona . 
Mohlagase wa motheo wo o sa lefelwego 
Meetse : Dilitara tša mathomo tše 6 000 ka lapa ka kgwedi ga di lefelwe , dilitara tša tlaleletšo di lefišwa ka dikelo tša masepala . 
Ditirelo tše di abja ke mebasepala gomme di akaretša kabo e nnyane ya mohlagase , meetse le saniteišene tšeo di lekanetšego go fihlelela dinyakwa tša motheo tša malapa ao a diilago . 
Diakhaonte tša go lefelelwa pele 
Le ge go le bjalo , maano-tshepedišo ao a laolago kabo ya saniteišene ya motheo le tlhwekišo a sa letetše go rungwa ke makala ao a nago le maswanedi a dikgoro tša Merero ya Meetse le Dithokgwa Water Affairs and Forestry le Merero ya Tikologo le Boeti Environmental Affairs and Tourism . 
Diakhaonte tša go lefelelwa pele di šupa gore o reka diyuniti ka tšhelete ya gago gomme o ka šomiša tekanyetšo ya diyuniti tšeo o di rekilego . 
Meetse a motheo ao a sa lefelwego a dirwa ke bonnyane bja kabo ya motheo ya 6kl tša meetse ka kgwedi go lapa . 
Go na le dikgetho tše pedi tša tefelo ya ditirelo tša masepala : 
Meetse a motheo ao a sa lefelwego 
Go sepetšwa ga kgopelo ya gago go thoma ka letšatši leo o tlišago kgopelo ya gago ya thušo ya bohloki . Kgopelo ya gago e tla lekolwa gomme sephetho sa tšewa ge e ba o na le maswanedi a go hwetša ditirelo tša motheo tšeo di sa lefelwego goba aowa . 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
Kabo ya mohlagase wa motheo wo o sa lefelwego ke 50kWh go lapa ka kgwedi go mohlagase wa mohuta wa kiriti . Kabo ye ya mohlagase e tla ba ye e lekanetšego go tšhuma mabone a go dira seetša , go bediša meetse o šomiša ketlele , go aena/šidila diaparo le go kgona go bogela thelebišene e nnyane ya go laetša boso le bošweu le radio . 
Ditirelo tša Motheo tšeo di sa Lefelwego tša Masepala 
Kgoro ya Merero ya Meetse e hlama molawana wa kabo ya saniteišene ya motheo yeo e sa lefelwego . 
Mo mafelong a mangwe , moaba-ditirelo wa bosetšhaba , Eskom , o aba mohlagase thwii . 
 Go ya ka dipeakanyetšo tša masepala wa gago , o tla ngwadišwa gore o na le maswanedi a go hwetša thušo ya Ditirelo tša Motheo tšeo di sa Lefelwego Free Basic Services le go fiwa krediti goba thušo ya maleba , yeo e swanetšego . 
Ge lenaneo le feditšwe , mebasepala ya tikologo yeo e abago ditirelo tša tlhwekišo e tla le phethagatša . 
khopi ye e netefaditšwego ya pukwana ya gago ya boitsebišo 
Tlatša foromo ya kgopelo 
Kabo ye e ka fapana go ya ka mebasepala , ka gona o swanetše go ikgokaganya le masepala wa gago thwii go hwetša gore ke tirelo efe ya kabo ya meetse a motheo ao a sa lefelwego yeo o e abago . 
Badiriši ba dimetara tša tlwaelo goba tša krediti ba ka se kgone go lemoga gabonolo ge ba feditše diyuniti tša bona . 
Molao o šomišwago 
 di go dumelela go šomiša tekanyetšo e nngwe le e nngwe ya mohlagase goba meetse . 
Tsela e latelwago 
 di šupa gore o reka diyuniti ka tšhelete ya gago gomme o ka šomiša tekanyetšo ya diyuniti tšeo o di rekilego . 
 a dirwa ke bonnyane bja kabo ya motheo ya 6kl tša meetse ka kgwedi go lapa . 
Boithekgo bja Lenaneo-Tshepedišo la Tirelo ya Meetse 
 di go dumelela go šomiša tekanyetšo e nngwe le e nngwe ya mohlagase goba meetse . 
 di šupa gore o reka diyuniti ka tšhelete ya gago gomme o ka šomiša tekanyetšo ya diyuniti tšeo o di rekilego . 
 a dirwa ke bonnyane bja kabo ya motheo ya 6kl tša meetse ka kgwedi go lapa . 
﻿setifikeiti sa letadi le serolane ge o sepela goba o ikemišeditše go sepela go putla nageng yeo e aparetšwego ke letadi le serolane . 
Kgopelo ya phemiti ya mošomo 
Dikgopelo ka moka tša phemiti ya mošomo di swanetše go išwa ntlong ya kgauswi ya botseta bja Afrika Borwa mo nageng yeo mokgopedi a tšwago a le go yona goba ofising ya selete ya Kgoro ye e lego kgauswi le moo mokgopedi a tlogo šoma gona . 
Ga go na nako ye e beilwego . 
setifikeiti sa matswalo , abitafiti ya molekani bjalo ka ge go nyakega , setifikeiti sa lehu goba lengwalo la tlhalo 
Mafelo le diatrese Mafelo le diatrese   
dipego tša ngaka le tša radiolotši . 
Phemiti ya mošomo e fiwa fela batho ba dinaga tša ntle . 
Tlatša foromo ya kgopelo BI-1738 ntlong ya Afrika Borwa ya botseta ye e lego nageng ya geno . 
Phemiti ya mošomo ke lengwalo la semmušo le le fago batho ba dinaga tša ntle tokelo ya go ka šomela mokgahlo ofe goba ofe mo Afrika Borwa . 
setifikeiti sa maphodisa go tšwa dinageng ka moka tšeo mokgopedi le molekani wa gagwe ba kilego ba dula go tšona go tloga ge ba na le mengwaga ye 18 le sa bana bao ba nago le mengwaga ye 18 goba go feta bao ba tlogo sepela la mokgopedi ge a le mo Afrika Borwa 
Pego ya radiolotši ga e nyakege malebana le bana ba ka fase ga mengwaga ye 12 goba basadi bao ba ithwelego 
ditifikeiti ka moka tša bana bao ab tlogo sepela le mokgopedi 
Tsela e latelwago Tsela e latelwago   
 Molao o šomišwago   Molao o šomišwago   
setifikeiti sa moento ge molao o ka gapeletša bjalo 
pasporoto ye e tlogo šoma go fihla matšatši a 30 ka morago ga gore nako yeo mokgopedi a swanetšego go e dula mo Afrika Borwa e fele 
R1 520 
﻿Komiti ya Nakwana ya Kabo ya Ditirelo (PHETOŠO YA LETŠATŠIKGWEDI) 
Go fihla ga bjale, Komiti e tšere maeto ao a hlakanego kua dinagamagaeng le metsesetoropong. gomme ba dira ditheeletšo tša setšhaba Palamenteng le diprofenseng. 
Ntlo ya Bosetšhaba e hlomile Komiti ya Nakwana go dira tekolo ye e hlakanego ka tša kabo ya ditirelo ka tlase ga hlogotaba ya “Go šoma mmogo go netefatša kabo ya ditirelo tše kaone ditšhabeng”. 
Komiti e filwe taelo ya go nyakišiša tšwelopele malebana le kabo ya ditirelo le moo go bilego le megwanto ya boipelaetšo, le gore ditlhohlo ke eng gore go ngwalelwe 
Ditheeletšo tša setšhaba kua Palamenteng di swerwe ka di 2 – 4 Febereware 2010. 
Ntlo ya Bosetšaba pego ka ditšhišinyo tšeo di kwalago ga botse, di fihlelelegago le go šišinya leano la go di tsenya tirišong. 
bahlankedi ba mmušo wa selegae, bahlankedi ba dikgoro tša mmušo wa profense, dikomoti tša diwate, mekgatlo ya bahlankedi ba selegae le maloko a tša kagišano ka tša kgwebo. 
Ka nako ya ketelo diprofenseng,Komiti e tla dira ditekolo tša mafelo le go kopana le maloko a ditšhaba, 
Maloko a setšhaba a mengwa go tla ditheeletšong tša setšhaba tšeo di tlilego go swarwa diprofenseng tša go fapana ka tsela ye: 
Ditheeletšo tše di tla ba gona ka di 17-21 May 2010 diprofensing tše tharo. 
﻿Letšatšikgwedi: 
Bjaloka moswa wa Afrika Borwa le go ba Leloko la Palamente, kabelo ya gago e tla ba eng go Palamente go kaonafatša bophelo Afrika Borwa? 
Molaetša wa gago ke eng go Baswa ba Afrika Borwa? 
Popego: Poledišano yeo e gatišitšwego pele, ya metsotso ye 5 
Ke eng seo o ka se bolelago mabapi le go ba maleba ga Palamente go baswa? 
Hlogotaba: Kgwedi ya Baswa 
﻿Ga go na kalafi ya Aids 
O na le tokelo ya go ganana le thobalano yeo e sego ya bolokega 
Masea a ka hwetša Aids go bommago bona ge ba ba nyantšha 
Menang e ka se go fetetše ka HIV 
Bana bao ba sa imilwego ba ka hwetša HIV go bommago bona 
Thibela phetetšo ya Aids ― šomiša khondomo 
A re šomišaneng ― re lwe le Aids gomme re tiiše setšhaba 
Go šomiša dinalete tša ditšhila go ka go fetetša ka HIV 
Balekane ba bantšhi ba go fapana ba oketša mabaka a go fetela ke HIV 
Hlokomela bana Ga go na mabaka a go kwagala a tlhokofatšo 
Go robalana le masea, bana ba bannyane le batho ba bagolo go ka se alafe Aids 
O se ke wa ba leswiswing ― tseba ka histori ya molakane wa gago ya thobalano 
Bophelo bja gago bo bolokegile ge o na le molekane o tee 
﻿nako le nako a thibele dikgobalo, go lwala, tahlegelo ya bophelo goba tshenyo ya mohuta ofe goba ofe 
setifikeiti sa go tswalela go ya ka [Molao wa Diminerale] Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya 
Phetošo ya karolo 2A ya Molao 29 wa 1996, ka ge o fetošitšwe ke karolo 2 ya Molao 72 wa 1997 
ka go ditlhathollo le ka go dipolelo tše itšego; go dira diphetošo tše itšego tše di hlokegago 
Mantšu ao a thaleletšwego ka mothaladi wo moso a bontšha tše di tsentšwego ka go 
REPABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Phetošo ya karolo 10 ya Molao 29 wa 1996 
2002, le go šogana le ditaba tšeo di tswalanago le tšeo di boletšwego. 
ye e latelago: 
karolwana ye e latelago: 
Go fetola Molao wa Maphelo le Polokego Meepong, 1996, go ka lekola le go tiiša 
ditlhalošo tše di lego gona. 
ditlhomamišo tšeo di sa lego gona. 
O beilwe molaong ke Palamente ya Repabliki ya Afrika Borwa, ka mokgwa wo o 
Karolo 10 ya Molaomogolo ka gona e fetošwa ke koketšo ya 
(Bjalo ka ge e tsebagaditšwe ka go Seboka sa Maloko a Palamente 
Diminerale le Petroleamo se šetše se ntšhitšwe, o swanetše go tšea magato ao a kwagalago a gore 
(i) Leina la motho yo a thwetšwego; 
go bona gore di swana le melao ye mengwe, kudukudu Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya Minerale le Petroleamo, 
MOLAOKAKANYWA 
Molaomogolo), ka gona e a fetolwa ka go bea legatong go karolwana (2) ya karolwana 
TEMOŠO YA TLHALOŠOKAKARETŠO: 
Mantšu ao a ngwadilwego ka mongwalo wo mokoto ka gare ga mašakana a disekwere a bontšha tšeo di tlogetšwego go tšwa go 
(2) Mongmošomo wa moepo wo o sego wa šomiwa, eupša mo e lego gore 
Phetošo ya karolo 2 ya Molao 29 wa 1996, ka ge o fetošitšwe ke karolo 1 ya Molao 72 wa 1997 
karolwana yeo e latelago: 
(ii) mohuta wa mošomo wa motho wo bjalo; le 
Karolo 2 ya Molao wa Maphelo le Polokego Meepong, 1996 (yeo morago ga mo e tlago bitšwa 
MOLAOKAKANYWA-PHETOŠWA 
mo matšatšing a 7 a thwalo ye bjalo; 
ditlhagišo tša melawana; go nolofatša tsela ya taolo ge go ntšhiwa 
mohlankedi mogolo phethiši. 
Tshedimošo ya Mohlahlobimogolo wa Meepo e swanetše go akaretša– 
(iii) maina a batho bao e lego balaodi ka fase ga tlhokomelo ya 
Karolo 2A ya Molaomogolo ka gona e fetošwa ke koketšo ya 
go ka hlaga mo goba ka lebaka la moepo. 
latelago:– 
(TONA YA DIMINERALE LE ENETŠI) 
Mongmošomo yo a thwalago motho ka fase ga temana (a) o swanetše go tsebiša Mohlahlobimogolo wa Meepo ka go ngwala 
go tiiša melato le dikotlo; go ema legatong, go oketša le go tloša go se kwagale 
WA MAPHELO LE POLOKEGO MEEPONG 
(4) Mongmošomo o swanetše go boloka rekoto ya ditlhahlo ka moka tšeo di filwewgo mabapi le 
mošomi o mongwe le o mongwe go ya ka karolwana (2). 
(Sengwalwana sa Seisimane sa Molaokakanywa ke sona sa semmušo) 
﻿Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolwana(2) le(3), 
d.ka go tsenya dikarolwana tše di latelago ka morago ga karolwana (3): 
Ge e ba kgopelo e bolela ka ga naga yeo go dutšego batho go yona, 
Molaodi wa Selete o swanetše a dire kgopelo ka sengwalwa sa go kgopela mokgopedi go araba pele go feta matšatši a 60 ka morago ga kgopelo yeo. 
Tona e ka gapeletša diemo tša mohuta wo bjale ka ge go nyakega go tswetsa pele ditokelo le dikgahlego tša setšhaba, re tsenyeletša diemo tšeo di nyakago go tšea karolo ga badudi 
Ge mokgopedi a sa sepelelane le karolwana 3A, Tona e swanetše go gana go fetoša tokelo ebile a tsebiše mokgopedi ka lengwalo ka ga sephetho pele go fela matšatši a 30 a be a fe le mabaka. 
﻿E saenwe ke bangongoregi ka bobona; 
E tšweletše ditsela tšeo go holofelwago gore Palamente e ka kgona go thuša ka tšona tšeo e lego gore Palamente e na le taolo go tšona. 
go kgobokana, go swara ditšhupetšo, go phiketa le go thlagiša phethišene. 
Phethišene ke kgopelo ya semmušo yeo e lebitšwego go mmušo gore o dire sengwe. 
mmogo le gore seo se hlohleletšwa ke eng, e be e akaretše leina le dinomoro tša boikgokantšho tša motho goba tša batho bao ba ngongoregago. 
E se ke ya ba le polelo ya lenyatšo yeo e sa tlego ka tsela; 
Ke tokelo ya maloko a setšhaba sa demokrasi go itokišetša le go hlagiša diphethišene ge go go hlokagala. 
Leloko la setšhaba goba sehlopha sa batho ba tla romela phethišene go Maloko a Palamente ao a ba emetšego gomme ba ba kgopela gore ba e hlagiše legatong la bona ka Palamenteng. 
GO TŠEA KAROLO PALAMENTENG 
Gore phethišene e šome, e swanetše go laetša gore e lebišitšwe go mang le gore sekgopelwa ke eng, 
Leloko la Palamente le tla hlagiša phethišene go Mongwaledi wa Palamente gore a hlole le gore a tiiše gore phethišene yeo e ka sebopego seo se amogelegilego pele ga ge a e fetišetša go Seboledi goba Modulasetulo. 
E ka tla ka tsela ya go kgopela thušo goba tharollo ya bothata. 
E hlalose ditaba le mabaka ka botlalo gore Palamente e kgone go e sekegela; gape 
A O BE O TSEBA? 
PHETHIŠENE KE ENG? 
Go tšea karolo mo mešomong ya Palamente ga se go go thata ka moo o ka gopolago. 
Phethišene e swanetše gore e sepelelane le dinyakwa tše di latelago pele e ka hlagišwa: 
E be ka ye nngwe ya maleme a semmušo; 
SEBOPEGO SA PHETHIŠENE 
Le ge go le bjalo, go na le ditsela tšeo di latelwago ke batho goba sehlopha ge go hlagišwa diphethišene. 
Go ya ka Karolo 17 ya Molaotheo wa Rephabliki ya Afrika Borwa, 
yeo e ganeditšwego ke molao, go swana le ge e le mabapi le phentšhene. 
MEHUTA YA DIPHETHIŠENE 
Phethišene e swanetše gore e hwetše thekgo ya Leloko la Palamente gore e tle e hlagišwe Palamenteng semmušo. 
DIPHETHIŠINE 
Botšeakarolo bja setšhaba ke karolo ye bohlokwa ya demokrasi ya rena; ke ye nngwe ya ditsela tša go netefatša gore mmušo o ikarabela go batho mabapi le mošomo woo ba o dirago. 
DipotŠiŠo ka ga diphethiŠene di ka lebantŠhwa go: 
Phethišene ya setšhaba ke ge sehlopha sa badudi ba naga bao ba nago le dinyakwa tša go swana ba kgopela thušo, seo se ka akaretša phethišene ye nngwe le ye nngwe. 
Batho ba ka tsentšha bohlatse ka tsela ya dingwalwa go thekga dingongorego tšeo di lego ka go phethišene bo gona bohlatse bjoo. 
PALAMENTE YA AFRIKA BORWA 
TSELA YA GO HLAGIŠA PHETHIŠENE PALAMENTENG 
E be ka tsela yeo e laetšwego ke Seboledi sa Ngwako wa Bosetšhaba goba Modulasetulo wa Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense; 
Batho ba eletšwa gore ba boledišane le Maloko a Palamente go hlola gore ba na le thekgo ya bona pele ga ge ba hlagiša phethišene, le go kgonthišiša gore sebopego le dikagare tša phetišene yeo di amogelegile. 
Phethišene e tla alwa ka Palamenteng gomme ya romelwa Komiting yeo e swaraganego le tšeo phethišene e lego mabapi le tšona. 
Diphethišene di ka hlotšhwa ka magoro a mabedi; diphethišene tšeo di kgethilwego le tša setšhaba goba tša kakaretšo. 
Phethišene yeo e kgethilwego ke ge motho yo a itšego a dira kgopelo ya thušo yeo e lego ya gagwe ka noši go tšwa go mmušo, 
Palamente e tšweleditše ditsela tše mmalwa tša go hlohleletša setšhaba go tšea karolo mo mananeong a go dira melao le go re batho ba kgone go fihlelela Palamente. 
TLHAGIŠO YA PHETHIŠENE 
sehlopha se sengwe le se sengwe sa badudi ba ka mo nageng le motho o mongwe le o mongwe fela o na le tokelo ya go ipelaetša ka khutšo ebile a se a swara dibetša, 
Tsela ye nngwe yeo setšhaba se ka šomišago tokelo ya sona go ya ka Molaotheo ke ka phethišene. 
﻿Maloko a setšhaba a ka ikgolaganya le Leloko la Palamente go tšweletša kgopolo ka molao. 
a go tšea karolo le go hlabolla basadi, 
Banna ba na le tema ye bohlokwa yeo ba e kgathago go fihleleleng tekatekano ya bong mo setšhabeng sa Afrika Borwa. 
Afrika Borwa ke setho sa mananeo a mmalwa a Afrika 
Ka go Ngwako wa Bosetšhaba, kemedi ya basadi e oketšegile ka 45. 
Molao wa Ditokelo o tshepiša go swara maAfrika Borwa kamoka ga wona ka go swana. 
Basadi ba swanetše go tšea karolo go dirweng ga melao ka gore go tsenywa tirišong ga melao le dipholisi tša mmušo go na le diphetogo tšeo di amago maphelo a bona a tšatši ka tšatši. 
Banna le basadi ba na le tema ye bohlokwa ya go lekana yeo ba swanetšego gore ba e bapale mo phetolong ya dikamano tša bong mo setšhabeng. 
E HLOHLELEDITŠWE KE BATHO 
Molaotheo wa Afrika Borwa o aba tlhako ya tšwetšopele ya tekatekanyo ka bong, gape le go kgatha tema ge go dirwa melao. 
Tšeo di ka balwago go tšwela pele: 
mohlala, tumelelano ka tša bong le tlhabollo ya Tlhabollo ya Setšhaba sa Borwa bja Afrika . 
Ka mokgwa woo batho ba kgethago nakong ya dikgetho go laetša go hlangwa ga mengwako ye mebedi e lego Ngwako wa Bosetšhaba le Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense. 
NAA KE KA LEBAKA LA ENG GO LE BOHLOKWA GORE BASADI BA TŠEE KAROLO GO HLAMENG GA MOLAO? 
Mašabašaba a banna ba ema ka maoto kgahlanong le ntwa go basadi le bana. 
Komiti ya Photefolio ya Basadi, Baswa, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago Mmeleng 
Afrika Borwa e balwa mo legatong la boraro lefaseng ka kemedi ya basadi Palameneteng. 
Phamfolete ye e gona ka maleme a semmušo kamoka a Afrika Borwa. 
gore ba huetše ka fao Palamente e tlago bopega ka gona, le ka fao setheo se se tlago bea tlhabollo ya basadi pele. 
Basadi ke bona ba legoro leo le diilago mo Afrika Borwa gomme ba boemong bja go se thwalwe gabotse goba go hloka mošomo. 
go tiiša mešongwana ya mmušo go hlabolla le go šireletša batho ba setšhaba sa rena bao ba nago le mafokodi ao a ka ba šiago ba le kotsing. 
Ba ka tšea karolo gape go rulaganyeng le go šomela mekgatlo yeo ba e kgethilego le go ka kgethwa go makala a yona. 
BASADI GO TŠEA KAROLO ? 
Basadi ba dira palo ye ntšhi ya bakgethi e bile ba ka šomiša tokelo ya bona ya go kgetha 
Bontši bja basadi bo hloka matlafatšo ya ikonomi. 
Ge taba e le kgahlegong ya setšhaba kudu, Komiti ya Ngwako wa Bosetšhaba goba Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense e ka tšea sepheto sa go swara ditheeletšo tša bosetšhaba goba go kgopela dihlagišo. 
O ganetša kgethologanyo go ya ka morafe le bong. 
KE DITOKIŠETŠO DIFE TŠA MOLAOTHEO TŠEO DI KGONTŠHAGO 
Ntwa kgahlanong le basadi e šala e le ye ngwe ya ditlhotlo tše kgolo tše amago basadi. 
Komiti ye e Kgethilwego ya Basadi, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago Mebeleng 
Basadi ba hlatlošeditšwe maemong a godimo ka tsela yeo. 
NAA BANNA BA KA KGATHA TEMA EFE? 
KE DITLHOHLO DIFE TŠEO BASADI BAO BA TŠEAGO KAROLO GO DIRENG MELAO BA LEBANEGO LE TŠONA? 
Go tlaleletša ditokišetšo tšeo di dirilwego ka go Molaotheo, 
Gare ga tše dingwe, se se akaretša Komišene ya Tekano ka Bong mmogo le Komišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa. 
Palamente ya bone e tsebagaditše diKomiti tše di latelago tšeo di šomago thwii le ditaba tšeo di amanago le basadi: 
NAA KEMEDI YA BASADI KA MO PALAMENTENG E BJANG GA BJALO? 
Go na le ditlhotlo tše ntši tšeo di paledišago basadi go bapala karolo ya go kwagala ka botlalo, gomme ye kgolokgolo ke bodiidi. 
Komiti yeo e Kgethilwego ya Basadi, Baswa, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago 
Bodiidi ke bothata bjoo basadi ba bantši ba Afrika Borwa ba lebanego le bona, kudukudu dinagamagaeng. 
Molaotheo o thekga ditheo tšeo di thekgago temokrasi, le go tšea karolo ga basadi. 
E tšweleditšwe ke ba Ditirelo tša Dikgolaganyo tša Palamente 
Go na le ditsela tšeo di fapanego ka mo seo se ka dirwago ka gona. 
Setšhaba se na le tokelo ya go tsenela dikopano tša dikomiti le go tšea karolo go Ditheeletšo tša Setšhaba. 
Molaotheo o na le ditokišetšo tše malwa tšeo di tšwetšego pele ka tekanyo ya bong. 
Le ge e le gore basadi ke bona ba theago bontši bja setšhaba sa Afrika Borwa, palo ya bona e sa le fase ge go etla go tšeyeng diphetho. 
Afrika Borwa e ikana go tekanyo ka bong ka tumelelano ya dikopano tša bosetšhaba, 
Setšhaba se ka tsebiša Komiti ya Photefolio goba yeo e Kgethilwego ka dikgopolo tša bona goba taba yeo go boledišanwago ka yona. 
Afrika Borwa gape e thekga molao go bolela ka thlomamotekano ya bong. 
Go feta fao, HIV/AIDS e ama tekanyetšo ye kgolwanyana ya basadi, kudukudu basadi ba bannyane mengwageng ya bona ya go belega. 
TSHEDIMOŠO YE BOHLOKWA YA DIKGOLAGANYO 
Temokrasi ya rena yeo e golago e kaonafaditše phihlelelo ya basadi go matla a dipolotiki le go tšea diphetho. 
Kgoro ye ntshwa ya Basadi, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago e hlomilwe 
Gore basadi ba bapale karolo ka botlalo ge go dirwa molao, phihlelelo ya basadi go ditirelo tša motheo e swanetše go kaonafatšwa. 
KE DIBOPEGO DIFE TŠA GO DIRA GORE BA TŠEE KAROLO GE GO 
Ga go na le setšhaba seo se ka lokologago ka nnete ntle le ge basadi le banna ba sona ba lokologile ebile ba lekana, gomme go fihleng ga bjalo, banna le basadi ba rwele maikarabelo a go lekana. 
NAA BASADI BA KA TŠEA KAROLO BJANG GO DIRWENG GA   MELAO? 
Phihlelelo ya ditirelo tša motheo go swana le thuto, meetse le tša leago e tutueditšwe ke bong bja go se lekalekane, morafe le dikamano tša maemo. 
BASADI LE PALAMENTE 
Molao wa Ditokelo o gatelela gore magato a swanetšwe a tšewe go godiša go tšwelelela ga tekano magatong kamoka a setšhaba. 
Se bohlokwa kudu, dinyakišišo di bontšhitše gore ge basadi ba tšea karolo go tšeweng ga diphetho, go dira gore tebeledišišo le šedi di fiwe go abeng methopo yeo e kaonafatšago boleng bja maphelo a bohle. 
Basadi ba ka tšea karolo go dirweng ga melao ka go kgetha mokgatlo wa sepoletiki woo ba naganago gore o ka emela dikgopolo le matshwenyego a bona gabotse Palamenteng. 
Koketšego ya basadi bao ba tšeago karolo mo go dirweng ga melao e ka ba ka katološo ya go re iša go kaonafatšo ya phihlelelo ya ditirelo tša motheo bjalo ka madulo, thuto le kagišo. 
Basadi ba bopa go feta seripagare sa setšhaba sa Afrika Borwa, ka fao mantšu a basadi a swanetše go sekegelwa ge go tšewa diphetho le ge melao e hlangwa. 
Tsela ya mathomo ya bohlokwa ya gore basadi ba ka akaretšwa go Palamenteng ke ka nako ya dikgetho. 
Komiti ya Photefolio ya tša Basadi, Baswa, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago Mebeleng 
Dikgetho tša setšhaba di fa batho kamoka ba mengwaga ya ka godimo ga 18 tokelo ya go kgetha mokgatlo woo ba o ratago. 
bjale ka Mokgatlo wa Phedišo ya Kgethollo Kgahlanong le Basadi le Mokgatlo woo o bitšwago Platform of Action, yeo e thomilwego ke Kopano ya Basadi ya Beijing. 
Molaotheo wa Afrika Borwa o bolela gore setšhaba se swanetše go ba le phihlelelo ya go tšea karolo ka Palamenteng le go ditshepetšo tša yona. 
DIRWA MELAO. 
Tlhohlo ye go lebaganwego le yona ke ya go dira gore basadi kamoka ba fihlelele ditokelo. 
Go tsenya basadi ge go tšewa diphetho ke motheo wa tokelo ya batho. 
Banna ba swanetše go huetšana go fetola maitshwaro a bona, le go hlompha basadi. 
﻿Moetapele wa sehlopha : Janine Zagel
Lelananeo la Ngwagakete la Palamente le tlile ka projeke ye go fa lentašu go bao ba se nago nalo le go fa basadi bao ba lego mafelong ao a sego a fiwa ašedi le ao batho ba sego ba ata ga kalo monyetla wa go ašomiašana le go fihliaša Palamenteng seo Demokrasi e se bolelago go bona .
Mmasepala ya Dilete
Go kopanya ditašhaba ka projeke ye ya go Roka ka go hloma menyetla ya gore basadi ba abelane dikgopolo ka ditaba taša dipholisi le ka mo di amago maphelo a bona .
Go hlohleletaša le go tsenyeletaša dingangiašano magareng ga Ma-Afrika Borwa ka ditaba taša Demokrasi le go Aga Setašhaba .
Gape projeke ye e hlohleletaša le go fa ašedi dikgopolo le maikutlo ao a fapanego magareng ga basadi ba Afrika Borwa , ebile e ba hlohleletaša go lemoga bohlokwa bja go holana ka nepo ya go hlama bokamoso bjo bo swanago e le ge re leka go ba ngatana e tee le ge re na le dikgopolo tašeo di farologanego .
Lesolo la phatlalatašo le tla thekgwa gape ka go kgomaretaša diphostara mo mafelong a bohle profenseng ka bophara .
Molaodi wa Lenaneo la PMP Zubeida Schaik
BATHO BAO BA HLOKEGAGO
BAO BA NAGO LE SEABE
Ditirelo taša Tašhomiašo ya Maleme ao a fapanego Badiredi ba taša Tshepediašo Molaodi
Mokgokaganyi wa Neelano le Tašhomiašano ya Makgotlatheramelao
Ka ona maitekelo a , bokgoni bjo bo fapafapanego le tsebo di tla abelanwa gomme taša fa Makgotlatheramelao le Mebuašo ya Selegae monyetla wa go hlabolla mananeo a bona a diprojekeng taša ka moso tašeo di lebanego le go aga setašhaba
Godimo ga seo , meašomo ya bokgabo yeo e hlaotašwego go tašwa profenseng ye nngwe le ye nngwe e tla tašewa gomme ya ašomiašwa go roka kobo ye ya go hlomesetašwa gomme ya kgabiaša Palamenteng go ya go ile .
Dipoelo taše bohlokwa taša projeke ye ke gore dikanegelo taša basadi ba di a sekasekwa gomme taša tliašwa pele ga Dikomiti taša Meašomo ya Palamente .
Kgopolo ye e theilwe godimo ga go kgetha dihlopha taše dingwe le taše dingwe taša basadi go tašwa ditikologong tašeo di hlathilwego gore ba ngwale dikanegelo , maitemogelo le ditabatabana tašeo di amago maphelo a bona a tašataši ka tašataši .
Motsamaiaši wa Lenaneo la Tlhahlo le bathekgi ba gagwe
E ka hlaloašwa ka gore e dirwa ka digaswa tašeo ka botašona di nago le sebopego sa moswananoaši , fela botse bja yona bo letaše mo morokong wa go hlomesetaša digaswa le go tswakaganya mebala go tašweletaša sebopego se tee sa mebala ya go fapanafapana - ka fao , ke tsenelano le tswakaganyo ya dikarolwana tašeo di fapanego yeo e tašweletašago bobjohle bjo .
LENANEO LA NWAGAKETE LA PALAMENTE DIKAROLO LE MAIKARABELOYO A RWELEGO MAIKARABELO
PMP e tla beakanya lesolo la beke taše pedi la go kwalakwataša phatlalatašo ya projeke go thekga lesolo la profense le go netefataša gore kwalakwatašo yeo , kudu ya Dipontašho , ke yeo e tseneletašego .
Badiredi ba Taolo ya Botsebi le Tshedimoašo Go la Limpopo , Lenaneo la Ngwagakete la Palamente le rwala maikarabelo a go thuaša Create Africa South , Lekgotlatheramelao la Profense le Masepala ya Dilete ka dinyakwa tašeo di tlogo ašomiašwa mo projekeng ye go netefataša gore :
Go ašomiaša tsebo yeo e tseneletašego le bohlale bjo bo lego gona mo setašhabeng sa ka mono nageng .
SEHLOPHA SA PROJEKE LE HLOKEGO YA BOKGONI
Setašhaba ka kakaretašo
Ka go hloma projeke ye ya go roka , ka tašhomiašano le Lekgotlatheramelao laDiprofense gammogo le metheo ya Mmuašo wa Selegae , re ikemiašeditaše go fa basadi ba Afrika Borwa sebaka sa go bonala le go lwela seo se ba lebanego metseng yeo ba dulago go yona .
Nnete ya taba ke gore bothata bja go ašiiaša bjo Ma-Afrika Borwa a lebaganego le bjona ke palo ye ntaši ya basadi bao ba sa ikhwetašago ba kgethollwa , bodiidi le tlaiašo gammogo le go se akaretašwe ka botlalo ka go makgotla a setašhaba .
LENANEO LA NWAGAKETE LA PALAMENTE DIKAROLO LE MAIKARABELO
E itlama gape go hlohlomiaša le go tašweletaša kamano magareng ga setašhaba le bokgoni mo basadi ba kgonago go fetolela dikanegelo taša bona meašomong ya bokgabo .
Dikgopolo , ditoro le dikganyogo taša basadi ba di tla abelanwa le Ma-Afrika Borwa a mangwe bjale ka ge re holofela gore moašomo wo wa bokgabo o tla bewa phatlalatašwa mo go Makgotlatheramelao a Diprofense ka go fapana gape le gore setašhaba sa mo tikologong se e bone mo mafelong a bohle mo diprofenseng
Projeke ye e bopa karolo ya tašhomiašano yeo e tseneletašego magareng ga Makgotlatheramelao le metheo ya Mebuašo Selegae profenseng ye nngwe le ye nngwe . Bohlokwa bja tašhomiašano ye ke gore metheo ya Diprofense le ya Mebuašo Selegae e tašea karolo mo go ageng setašhaba Diprofenseng taša bona ka go fapana .
Dinyakiašiašo Go arola dikanegelo go ya ka merero yeo e itašego
Bakgokaganyi
Dikanegelo taše taša go ngwalwa di fetolelwa moašomong wa bokgabo wo o laetašago dikanegelo le maitemogelo a basadi ba .
Sehlophatašhomo sa PMP , ka tašhomiašano le bahlankedi ba CAS , ba tla fana ka tsebo le bokgoni bjo bo itašego go tsenya letsogo mo phethagatašong ya projeke ye mo nakong yeo e beilwego .
Tshepediašo ye e fa kholofelo go kgopolo ya go fana ka lentašu go bao ba se nago nalo .
Moetapele wa Projeke Ilana-Loren van Louw
Ditokiašetašo taša go tliaša dikakanyo go Dikomiti taša Meašomo tašeo di lebanego .
Dinamelwa
DITLABAKELO T`šEO DI HLOKEGAGO
Ka Matašhe 2008 , lenaneo la bone la tlhahlo le phethilwe go la Hazyview , Mpumalanga .
Lebakakgolo mo Lesolong la go Roka la Mantašu a Basadi ke go leka go :
Go Fetolela dipolelong taše dingwe
Taolo le Tshepediašo ya Didiriašwa
Palamente ya Rephabliki ya Afrika Borwa Makgotlatheramelao a Diprofense
Ditlabakelo tašeo di hlokegago mo lenaneong la tlhahlo Lefelo la Tlhahlo
Mo batašeakarolo ba palelwago ke go ngwala , mokgokaganyi o ngwala dikanegelo tašeo bjale ka ge di alwa ke bona beng .
Lefelo le beakantašwe ka tshwanelo Dijo di lokiašitašwe ka tshwanelo le gore batašeakarolo ba di hwetaša ka nakoDinamelwa di bolokegile , di lekane le gore di fihla ka nako go sepetaša batašeakaroloTaolo le boingwadiašo bja batašeakarolo ke taša malebaGape ke maikarabelo a Lenaneo la Ngwagakete la Palamente go netefataša gore badiredi ka moka ba Create Africa South ba hwetaša mafelo a bodulo gona moo Profenseng .
Mananeo a mane a tlhahlo a ašetaše a phethilwe .
Go roka kobo ya go hlomesetašwa ka digaswa ke seašupo sa dikgopolo taša motho .
KABOTEKANYET`šO A PROFENSE
Kgonthe ke gore , mantašu a bona a ka se bewe fela phatlalatašeng , efela a tla kwewa le ke bao ba rwelego maikarabelo a go hloma melao .
Basadi bao ba tašeago karolo mo projekeng Makgotlatheramelao a Diprofense
Ditlabakelo taša Lenaneo la Tlhahlo Tshenyagalelo ya Diforeime
Projeke yeo e fedilego le seswantašho sa modiri wa yona , mmogo le kanegelo yeo a e ngwadilego le mekgabiašo yeo a e dirilego ka bokgwari di tla bewa ka gare ga foreime ka bothakga .
Ditsebi taša Bokgabo le Batsamaiaši
Go hlohleletaša botašeakarolo magareng ga ditašhaba tašeo di sego taša fiwa ašedi le tašeo di sego taša ata ga kalo mo basadi ba ka abelanago ditaba le maitemogelo ao ba nago le wona setašhabeng sa bona .
KGATELOPELE GO FIHLA GA BJALE :
Ka lebaka leo , Lenaneo la Ngwagakete la Palamente , ka tašhomiašano leCreate Africa South , mokgatlo wo o theilwego go la Durban , Makgotlatheramelao le metheo ya Mmuašo wa Selegae e hlomile Amazwi Abesifazane , Lesolo la Bosetašhaba la go Roka .
Tshepediašo ya Lenaneo la Tlhahlo/ Tiriašo ya Botswerere - Create Africa South B .
Dihlopha ka moka taša basadi bao ba tašeago karolo di tsenela tlhahlo yeo e sepetašwago ke Create Africa South gomme ya hlahlwa ke dikgopolo tašeo di fapanego gomme ba ašomiašana le basadi ba bangwe gammogo le basepediaši go ahlaahla dikgopolo le maikutlo a bona mabapi le ditiragalo tašeo di hlagilego maphelong a bona .
Dikanegelo di tla arolwa go ya ka merero ya tašona gomme ditaba di arolwa go tašwa moo gore di fe kgopolo yeo e kwagalago gabotse ka ga mathata ao basadi ba naga ye ba kopanago le ona .
E fa Lenaneo la Ngwagakete la Palamente , Makgotlatheramelao le Mebuašo ya Selegae sebaka sa go godiaša morero wa bona le go fihlelela diprojeke tašeo di nepilego go lemoaša Ma-Afrika Borwa ka ga ditaba tašeo di amanago le go aga setašhaba le go godiaša demokrasi ya rena .
SEHLOPHA SA CREATE AFRICA SOUTH
Basadi ba bantaši ga se ba hlwa ba kgona go bala le go ngwala , ka fao go ba bothata go bona go tašea karolo dipolitiking , kgodiašong ya ekonomi le go taša bobotlana , menyetla yeo e lego gona , tokologo gammogo le diphetogo .
Lefelo la Bodulo
Lesolo leo le hlomilwe go la Douglas , Kapa Leboa ka Agostose ngwageng wa 2007 gore le sepelelane le kgwedi ya Bosetašhaba ya Basadi . Se se ile sa latelwa ke lenaneo la tlhahlo go la Port Elizabeth , Kapa Bohlabela ka kgwedi ya Setemere , gomme tlhahlo ya mafelelo ka Desemere 2007 e swaretašwe Kapa Bodikela .
Monyakiašiaši wa PMP
Mohlankedi wa Diphatlalatašo le Dikgokagano wa PMP
Go tlaleletaša taše di lego ka mo godimo , PMP e tla fana ka bahlankedi ba Taolo ya Tsebo le Tshedimoašo mabapi le taše di latelago :
Ditsebiašo di tla phatlalatašwa mo dipapatašong taša diyalemoya le dikuranta , dipampiring taše dinnyane taša phatlalatašo , bj bj , go tsebiaša badudi ka ga projeke ye .
Kgato ya go lokiašetaša go aga lefelo la Pontašho ya taša Bokgabo la Profense le gare le a kgatlampana gomme dikakanyo le tašona di kgatong ya mafelelo .
Batašeakarolo
BA MATHOMO BAO BA TLAGO HOLEGA
Lesolo le la go roka le bohlokwa ka ge dikakanyo tašeo basadi ba di filego di tla tsenywa lenaneong la go dira dipholisi .
Mananeo a Kapa Leboa le Bohlabela a fihliašitašwe go Makgotlatheramelao mola moašomo wa bokgabo wa Kapa Bodikela le Mpumalanga o le kgauswi le go fela .
Maikemiašetašo a projeke ye ke go ašomiaša bokgoni bjo bo lego gona bja go roka go hlohleletaša basadi go tašweletaša dikakanyo , dikgopolo le maikutlo ka go ašomiaša morero wa gore Demokrasi e ra eng go nna le wa Letašataši leo nka se le lebalego .
﻿ka go šomiša morero wa gore Demokrasi e ra eng go nna le wa Letšatši leo nka se le lebalego . 
Create Africa South , mokgatlo wo o theilwego go la Durban , Makgotlatheramelao le metheo ya Mmušo wa Selegae e hlomile Amazwi Abesifazane , Lesolo la Bosetšhaba la go Roka . 
Ka go hloma projeke ye ya go roka , ka tšhomišano le Lekgotlatheramelao la 
- ka fao , ke tsenelano le tswakaganyo ya dikarolwana tšeo di fapanego yeo e tšweletšago bobjohle bjo . 
Diprofense gammogo le metheo ya Mmušo wa Selegae , re ikemišeditše go fa basadi ba Afrika Borwa sebaka sa go bonala le go lwela seo se ba lebanego metseng yeo ba dulago go yona . 
fela botse bja yona bo letše mo morokong wa go hlomesetša digaswa le go tswakaganya mebala go tšweletša sebopego se tee sa mebala ya go fapanafapana 
Kgopolo ye e theilwe godimo ga go kgetha dihlopha tše dingwe le tše dingwe tša basadi go tšwa ditikologong tšeo di hlathilwego gore ba ngwale dikanegelo ,   maitemogelo le ditabatabana tšeo di amago maphelo a bona a tšatši ka tšatši . 
Maikemišetšo a projeke ye ke go šomiša bokgoni bjo bo lego gona bja go roka go hlohleletša basadi go tšweletša dikakanyo , dikgopolo le maikutlo 
Go kopanya ditšhaba ka projeke ye ya go Roka ka go hloma menyetla ya gore basadi ba abelane dikgopolo ka ditaba tša dipholisi le ka mo di amago maphelo a bona . 
gomme ya hlahlwa ke dikgopolo tšeo di fapanego gomme ba šomišana le basadi ba bangwe gammogo le basepediši go ahlaahla dikgopolo le maikutlo a bona mabapi le ditiragalo tšeo di hlagilego maphelong a bona . 
Basadi ba bantši ga se ba hlwa ba kgona go bala le go ngwala 
Go roka kobo ya go hlomesetšwa ka digaswa ke sešupo sa dikgopolo tša motho . 
E itlama gape go hlohlomiša le go tšweletša kamano magareng ga setšhaba le bokgoni mo basadi ba kgonago go fetolela dikanegelo tša bona mešomong ya bokgabo . 
, ka fao go ba bothata go bona go tšea karolo dipolitiking , kgodišong ya ekonomi le go tša bobotlana , menyetla yeo e lego gona , tokologo gammogo le diphetogo . 
Nnete ya taba ke gore bothata bja go šiiša bjo Ma-Afrika Borwa a lebaganego le bjona   ke palo ye ntši ya basadi bao ba sa ikhwetšago ba kgethollwa , bodiidi le tlaišo gammogo le go se akaretšwe ka botlalo ka go makgotla a setšhaba . 
Go šomiša tsebo yeo e tseneletšego le bohlale bjo bo lego gona mo setšhabeng sa ka mono nageng . 
Dikanegelo tše tša go ngwalwa di fetolelwa mošomong wa bokgabo wo o laetšago dikanegelo le maitemogelo a basadi ba . 
hlama bokamoso bjo bo swanago e le ge re leka go ba ngatana e tee le ge re na le dikgopolo tšeo di farologanego . 
Go hlohleletša le go tsenyeletša dingangišano magareng ga Ma-Afrika Borwa ka ditaba tša Demokrasi le go Aga Setšhaba . 
Dihlopha ka moka tša basadi bao ba tšeago karolo di tsenela tlhahlo yeo e sepetšwago ke Create Africa South 
Lebakakgolo mo Lesolong la go Roka la Mantšu a Basadi ke go leka go : 
Gape projeke ye e hlohleletša le go fa šedi dikgopolo le maikutlo ao a fapanego magareng ga basadi ba Afrika Borwa , 
Projeke yeo e fedilego le seswantšho sa modiri wa yona , mmogo le kanegelo yeo a e ngwadilego le mekgabišo yeo a e dirilego ka bokgwari di tla bewa ka gare ga foreime ka bothakga . 
E ka hlalošwa ka gore e dirwa ka digaswa tšeo ka botšona di nago le sebopego sa moswananoši , 
Ka lebaka leo , Lenaneo la Ngwagakete la Palamente , ka tšhomišano le 
Go hlohleletša botšeakarolo magareng ga ditšhaba tšeo di sego tša fiwa šedi le tšeo di sego tša ata ga kalo mo basadi ba ka abelanago ditaba le maitemogelo ao ba nago le wona setšhabeng sa bona . 
ebile e ba hlohleletša go lemoga bohlokwa bja go holana ka nepo ya go 
Mo batšeakarolo ba palelwago ke go ngwala , mokgokaganyi o ngwala dikanegelo tšeo bjale ka ge di alwa ke bona beng . 
Lesolo leo le hlomilwe go la Douglas , Kapa Leboa ka Agostose ngwageng wa 2007 gore le sepelelane le kgwedi ya Bosetšhaba ya Basadi . 
le ao batho ba sego ba ata ga kalo monyetla wa go šomišana le go fihliša Palamenteng seo Demokrasi e se bolelago go bona . 
Se se ile sa latelwa ke lenaneo la tlhahlo go la Port Elizabeth , Kapa Bohlabela ka kgwedi ya Setemere , gomme tlhahlo ya mafelelo ka Desemere 2007 e swaretšwe Kapa Bodikela . 
Kgonthe ke gore , mantšu a bona a ka se bewe fela phatlalatšeng , efela a tla kwewa le ke bao ba rwelego maikarabelo a go hloma melao . 
Palamente ya Rephabliki ya Afrika Borwa Makgotlatheramelao a Diprofense 
Ditlabakelo tšeo di hlokegago mo lenaneong la tlhahlo Lefelo la Tlhahlo 
KGATELOPELE GO FIHLA GA BJALE : 
Lesolo le la go roka le bohlokwa ka ge dikakanyo tšeo basadi ba di filego di tla tsenywa lenaneong la go dira dipholisi . 
Kgato ya go lokišetša go aga lefelo la Pontšho ya tša Bokgabo la Profense le gare le a kgatlampana gomme dikakanyo le tšona di kgatong ya mafelelo . 
Mananeo a mane a tlhahlo a šetše a phethilwe . 
Mmasepala ya Dilete 
Projeke ye e bopa karolo ya tšhomišano yeo e tseneletšego magareng ga Makgotlatheramelao le metheo ya Mebušo Selegae profenseng ye nngwe le ye nngwe . 
Dipoelo tše bohlokwa tša projeke ye ke gore dikanegelo tša basadi ba di a sekasekwa gomme tša tlišwa pele ga Dikomiti tša Mešomo ya Palamente . 
Dikanegelo di tla arolwa go ya ka merero ya tšona gomme ditaba di arolwa go tšwa moo gore di fe kgopolo yeo e kwagalago gabotse ka ga mathata ao basadi ba naga ye ba kopanago le ona . 
gomme tša fa Makgotlatheramelao le Mebušo ya Selegae monyetla wa go hlabolla mananeo a bona a diprojekeng tša ka moso tšeo di lebanego le go aga setšhaba 
Dikgopolo , ditoro le dikganyogo tša basadi ba di tla abelanwa le Ma-Afrika Borwa a mangwe 
Batšeakarolo 
le go fihlelela diprojeke tšeo di nepilego go lemoša Ma-Afrika Borwa ka ga ditaba tšeo di amanago le go aga setšhaba le go godiša demokrasi ya rena . 
Setšhaba ka kakaretšo 
Motsamaiši wa Lenaneo la Tlhahlo le bathekgi ba gagwe 
E fa Lenaneo la Ngwagakete la Palamente , Makgotlatheramelao le Mebušo ya Selegae sebaka sa go godiša morero wa bona 
BATHO BAO BA HLOKEGAGO 
Mananeo a Kapa Leboa le Bohlabela a fihlišitšwe go Makgotlatheramelao mola mošomo wa bokgabo wa Kapa Bodikela le Mpumalanga o le kgauswi le go fela . 
e tla tšewa gomme ya šomišwa go roka kobo ye ya go hlomesetšwa gomme ya kgabiša Palamenteng go ya go ile . 
Mmasepala ya Dilete 
Tshepedišo ye e fa kholofelo go kgopolo ya go fana ka lentšu go bao ba se nago nalo . 
Godimo ga seo , mešomo ya bokgabo yeo e hlaotšwego go tšwa profenseng ye nngwe le ye nngwe 
Lefelo la Bodulo 
Lelananeo la Ngwagakete la Palamente le tlile ka projeke ye go fa lentšu go bao ba se nago nalo le go fa basadi bao ba lego mafelong ao a sego a fiwa šedi 
BAO BA NAGO LE SEABE 
Ka ona maitekelo a , bokgoni bjo bo fapafapanego le tsebo di tla abelanwa 
Ka Matšhe 2008 , lenaneo la bone la tlhahlo le phethilwe go la Hazyview , Mpumalanga . 
Basadi bao ba tšeago karolo mo projekeng Makgotlatheramelao a Diprofense 
Dinamelwa 
bjale ka ge re holofela gore mošomo wo wa bokgabo o tla bewa phatlalatšwa mo go Makgotlatheramelao a Diprofense ka go fapana gape le gore setšhaba sa mo tikologong se e bone mo mafelong a bohle mo diprofenseng 
Ditirelo tša Tšhomišo ya Maleme ao a fapanego Badiredi ba tša Tshepedišo Molaodi 
Bohlokwa bja tšhomišano ye ke gore metheo ya Diprofense le ya Mebušo Selegae e tšea karolo mo go ageng setšhaba Diprofenseng tša bona ka go fapana . 
Go hlathilwe ditlabakelo tše di latelago 
Dinamelwa di bolokegile , di lekane le gore di fihla ka nako go sepetša batšeakarolo   Taolo le boingwadišo bja batšeakarolo ke tša maleba 
Lesolo la phatlalatšo le tla thekgwa gape ka go kgomaretša diphostara mo mafelong a bohle profenseng ka bophara . 
Ditsebišo di tla phatlalatšwa mo dipapatšong tša diyalemoya le dikuranta , dipampiring tše dinnyane tša phatlalatšo , bj bj , go tsebiša badudi ka ga projeke ye . 
Lefelo le beakantšwe ka tshwanelo Dijo di lokišitšwe ka tshwanelo le gore batšeakarolo ba di hwetša ka nako 
Gape ke maikarabelo a Lenaneo la Ngwagakete la Palamente go netefatša gore badiredi ka moka ba Create Africa South ba hwetša mafelo a bodulo gona moo Profenseng . 
Lenaneo la Ngwagakete la Palamente le rwala maikarabelo a go thuša Create Africa South , Lekgotlatheramelao la Profense le Masepala ya Dilete ka dinyakwa tšeo di tlogo šomišwa mo projekeng ye go netefatša gore :   Badiredi ba Taolo ya Botsebi le Tshedimošo Go la Limpopo , 
PMP e tla beakanya lesolo la beke tše pedi la go kwalakwatša phatlalatšo ya projeke go thekga lesolo la profense le go netefatša gore kwalakwatšo yeo , kudu ya Dipontšho , ke yeo e tseneletšego . 
Mošomo D .   Ditshenyagalelo tša Tsamaišo ya Lenaneo la Tlhahlo 
Tshepedišo ya Lenaneo la Tlhahlo/ Tirišo ya Botswerere - Create Africa South B . 
KABOTEKANYET`šO A PROFENSE 
SEHLOPHA SA CREATE AFRICA SOUTH 
Sehlophatšhomo sa PMP , ka tšhomišano le bahlankedi ba CAS , ba tla fana ka tsebo le bokgoni bjo bo itšego go tsenya letsogo mo phethagatšong ya projeke ye mo nakong yeo e beilwego . 
Ditokišetšo tša go tliša dikakanyo go Dikomiti tša Mešomo tšeo di lebanego . 
Peakanyo ya Maboto 
Ditlabakelo tša Lenaneo la Tlhahlo Tshenyagalelo ya Diforeime 
Dinyakišišo Go arola dikanegelo go ya ka merero yeo e itšego 
Monyakišiši wa PMP 
Bakgokaganyi 
Ditsebi tša Bokgabo le Batsamaiši 
Moh .   Gambushe le Morongwe Tsoaeli 
Kakanyo ya ditshenyagalelo tša Thomelo ya Didirišwa go ya Profenseng C .   Ditshenyagalelo tša Peakanyo ya Pontšho 
PALOMOKA 
Mohlankedi wa Diphatlalatšo le Dikgokagano wa PMP 
Tlaleletšo ya Mabone ge go hlokega 
Mafelo a go dula Dinamelwa Dijo E .   Ditefelo tša batšeakarolo F . 
Taolo le Tshepedišo ya Didirišwa 
Molaodi wa Lenaneo la PMP Zubeida Schaik 
Moetapele wa sehlopha : Janine Zagel 
Go Fetolela dipolelong tše dingwe 
Go tlaleletša tše di lego ka mo godimo , PMP e tla fana ka bahlankedi ba Taolo ya Tsebo le Tshedimošo mabapi le tše di latelago : 
﻿Kantoro ya Boingwadišo bja Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo e ra Kantoro ya Boingwadišo bja Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo bjoo bo hlalošwago ka go karolo ya 2 ya Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Kepo , 1967 ; 
mokgobo wa mašaledi e ra magogodi , matlakala , diretse , tšhilafalo , maswikana ao a lahlilwego , santa , matlakala a dimela , melora goba ditšweletšwa dife goba dife tšeo di tšwago ditirong tša meepo ebile di dirile mekgobo , di bolokilwe kgobokeleditšwe go tlo šomišwa gape goba di lahlwago , ke mong wa tumelelo ya go epa , tumelelo ya go epa goba tumelela ya go tšweletša goba tokelo ya molao wa kgale . 
pego ya tša tikologo e ra pego yeo e nyakegago go ya Molao wa Taolo ya Bosešhaba ya Tikologo , 1998 , go leka go sedimoša le go thekga taolo ya tikologo yeo e abilwego ke Tona ; 
REPHABLIKI YA AFRIKA BORWA 
ka go phumula tlhalošo ya leano la taolo ya tikologo ka go phumula tlhalošo ya lenaneo la taolo ya tikologo , ka go bea legatong la tlhalošo ya molao wa go se akaretše ditlhalošo tše di latelago : 
ka go bea legatong la tlhalošo ya lefelo la moepo ka tlhalošo yeo e latelago : 
goba e le lekala go ya ka tlhalošo ya karolo ya 1 ya Molao wa Dikhamphani , 1973 , bjalo ka motho wa mmušo yo a ilego a hlokišwa menyetla peleng ka ditlhalošo tša temana ya ; 
kgoboko ya mašaledi e ra mokgobo ofe goba ofe wa mašaledi wo o šalago ka nako ya phedišo , phumulo goba mafelelo a nako ya tumelelo ya go go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa tokelo ya go tlhohlomiša , tokelo ya go tšweletša goba tokelo ya molao wa kgale ; 
go epa go gongwe le go gongwe mo lefaseng , go akaretšwa seripa sefe goba sefe ka tlase ga lewatle goba ka tlase ga meetse a mangwe goba ka gare ga mokgobo ofe goba ofe wo o ikgobokeditšego , ga mmogo le moepo wa mohuta ofe goba ofe , o ka ba o šomilwe goba e se wa šongwa , wo o dirilwego ka mabaka a go nyaka goba go thopa minerale ; 
molao wa go se akaretše o ra molao ofe goba ofe goba tiragatšo yeo e thibelago goba e paledišago motho ofe goba ofe go tsena ka gare ga , goba go tšea karolo ka go minerale le intasetering ya petroleamo , goba go tsena ka gare , goba go tšea karolo ka go mmaraka ofe goba ofe wo o kgolaganego le diintaseteri tša diminerale le petroleamo , goba go gatela pele ka go intaseteri goba mebaraka yeo ; 
legato la mathomo , leo le akaretšago tshepetšo efe goba efe ya go atlega , go hwetša , go epa , go kgoboketša , go sefa , go tšhuma , magoro , go šila , go senka , go hlatswa , go hlaola , go tološa goba go fiša ka kgase ;[cmdAfr12]  ka go tsenya pele ga ditlhalošo tša ploko mo ditlhalošong tšeo di latelago :[cmdAfr10]  Karolo ya 1 ya Molao wa Tšwetšopele ya Methopo ya Diminerale le Petroleamo , 2002 , e a fetolwa - 
le meago ka moka , dihlangwa , metšhene , mekgobo ya dilahlwa , goba dilo tšeo di lego go , goba ka gare ga lefelo leo le hlalošwago ka go temana ya le ; 
letšatši phethagatšo ke letšatši leo ka lona go abelwago tumelelo ya maleba goba tokelo ya maleba e fiwago ka go bea legatong la tlhalošo ya tikologo ya ditlhalošo tše di latelago : 
legato la boraro , leo le akaretšago modiro wa go fetolela go ya pele setšweletšwa seo , ka go setšweletšwa seo se hlwekišitšwego seo se loketšego go ka rekwa ke diintaseteri le dikgwebo tšeo di šomago ka diminerale legato la mafelelo , leo e lego modiro wa go tšweletša tšeo di šomilwego ka tshwanelo , tšeo di segilwego , di phadimišitšwego goba tšeo di tšweleditšwego , le ditšweletšwa goba ditlabelo tšeo di nago le boleng ; 
Molao wa Taolo ya Bosetšhaba ya Tikologo , 1998 o ra Molao wa Taolo ya Bosetšhaba ya Tikologo ; 
Taolo ya Tikologo e ra kabelo ya maatla ke Tona go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 , bjale ka ge e amana le go dira diteko , go epa , tlhlohlomišo , tšweletšo goba ditiragalo tšeo di amanago le go dira diteko , go epa , go tlhohlomiša goba karolo ya tšweletšo ; 
Mongwadiši e ra mongwadiši wa boingwadišo bja bong bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go karolo ya 102 ya Molao wa Boingwadišo bja Bong , 1937 ; 
mabapi le morero ofe goba ofe wa tša tikologo , maphelo , leago le tša mešomo le mašaledi ao a kgobetšwego goba ditlamorago mo lefelong , mme go akaretšwa -[cmdAfr38]  naga efe goba efe goba bogodimo bjo bo bapilego goba bjo bo sa bapanago le lefelo blale ka ge e akantšwe ka go yeo e lego gore ditiragalo tšeo di tswalanago goba di diregago ka sewelo di a phethagatšwa bogodimo bja naga mo go nago le tsela , seporo , mogala wa mohlagase , phaephe , tsela ya kheibole goba lepanta la go sepela , yeo e lego ka tlase ga taolo ya mong wa tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa mme e le gore mong wa laesense yeo o na le matla a go e šomiša mabapi le mediro yeo e diragatšwago ka tlase ga tokelo goba tumelelo yeo ; 
TSEBIŠO YA TLHALOŠOKAKARETŠO : 
legato la bobedi , leo le akaretšago modiro ofe goba ofe wa go fetolela mokgobo goba mothopo wa diminerale ka go setšweletšwa sa magareng ; 
Ka go bea legatong tlhalošo yeo e nabilego ya matlafatšo ya bathobaso go tša ekonomi go temana ya ya temana ye e latelago - Go hloma ka tšhoganyetšo thlabollo ya setšhaba go tša ekonomi le bobotlana , e angwa ke kabo ya mešomo go lenaneo ; 
ka go bea legatong la tlhalošo ya Kantoro ya Dithaetlele tša Meepo ka tlhalošo yeo e latelago : 
letšatši e ra letšatši la khalentara go sa akaretšwe Mokibelo , Lamorena goba matšatši a maikhutšo a setšhaba le ge palo ya matšatši a itšeng a beilwe go diragatša modiro ofe goba ofe , matšatši ao a swanetše go balwa ka go se akaretše letšatši la mathomo mme gwa akaretšwa la mafelelo ;[cmdAfr20]  ka go tsenya ditlhalošo tšeo di latelago morago ga tlhalošo ya Molaodi Pharephare ye e latelago : 
naga efe goba efe goba bogodimo bjo bo bapilego goba bjo bo sa bapanago le lefelo blale ka ge e akantšwe ka go yeo e lego gore ditiragalo tšeo di tswalanago goba di diregago ka sewelo di a phethagatšwa bogodimo bja naga mo go nago le tsela , seporo , mogala wa mohlagase , phaephe , tsela ya kheibole goba lepanta la go sepela , yeo e lego ka tlase ga taolo ya mong wa tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa mme e le gore mong wa laesense yeo o na le matla a go e šomiša mabapi le mediro yeo e diragatšwago ka tlase ga tokelo goba tumelelo yeo ; 
lefelo la moepo , mabapi le tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa , e ra lefelo leo go lona kepo ya minerale efe goba efe e dumeletšwego gomme tokelo le tumelelo ya seo e filwe ; 
Setšhaba batho bao peleng ba bego ba gateletšwe go ya ka histori , bao ba nago le dikgahlego le ditokelo mo lefelong le le rileng la bodulo , go ya ka kwano , ditumelo goba molao : Ge fela ditlamorago tša molao go nyakega ditherišano goba dikgokagano le setšhaba , setšhaba se tla akaretša maloko goba karolo ya setšhaba yeo e amegago thwii ke meepo mo nageng yeo maloko ao go karolo ya setšhaba e dulago go yona ; 
ka go bea legatong la tlhalošo ya letšatši ya ditlhalošo tšeo di latelago : 
le Ka bea legatong tlhalošo ya setšhaba ya tlhalošo ye e latelago : 
ka go tsenya morago ga tlhalošo ya Tona ditlhalošo tšeo di latelago : 
mong wa mešomo o na hlalološo yeo e akantšwego go temana ya ya hlalošo ya mong ya karolo ya 102 ya Molao wa Meepo wa tša Maphelo le Tšhireletšo wa 1996 ; : 
laolwago ke motho yo a hlalošwago ka go temana ya wo e lego wa mohlakanelwa goba sehlopha sa batho bao ba nago le , gomme ba laola merero ye mentši , gomme ba hwetša kabelo ya tšhelete goba mašokotšo , gomme ba kgona go laola diboutu tše ntši tša maloko ;[cmdAfr30]  motho wa semolao , ntle le lekgotla , leo le : 
le ge e šomišwa bjalo ka lediri , go ra go epa ga diminerale dife goba dife , ka godimo goba ka tlase ga lefase , meetse goba mokgobo ofe goba ofe wa dilahlwa , e ka ba mešomo ya go šoma ka tlase ga lefase goba ka godimo goba ka mokgwa wo mongwe ka gare , ka godimo goba ka tlase ga lefelo leo le amegago la moepo ; 
MOLAOKAKANYWA WO O FETOTŠWEGO WA TŠWETŠOPELE YA METHOPO YA DIMINERALE LE PETROLEAMO 
ka go bea legatong la tlhalošo ya mong ka tlhalošo yeo e latelago : 
ka go phumula tlhalošo ya kabo ya ditšhelete ; 
ka go bea legatong la tlhalošo ya go epa ditlhalošo tšeo di latelago:go epa , gee šomišwa bjalo ka leina , e ra - 
Mantšu ao a thaletšwego ka mothaladi wo moso a bontšha tšeo di tsentšwego ka go ditlhalošo tša bjale . 
Ka go bea legatong tlhalošo ya letšatši ya tlhalošo ye e latelago Khansele ya Tšeosaentshe e ra Khansele yeo e hlomilwego ka Molao wa Tšeosaentshe , 1993 ; 
Ka go bea legatong la tlhalošo ya tiro ya go tlhohlomiša ya thlalošo ye e Latelago : 
ka go bea legatong la temana ya tlhalošo ya batho bao ba bego ba hlokišwa menyetla ka tlhalošo ye e latelago : 
Mantšu ao a ngwadilwego ka boso ka gare ga mašakana a khutlonne a bontšha tšeo di tlogetšwego ka go ditlhalošo tša bjale . 
lefelong lefe goba lefe leo mothopo wa diminerale o epšago , go akaretšwa lefelo la moepo le meago ka moka , dihlangwa , metšhene , mokgobo wa didirišwa tšeo di sa hlwego di šoma , ditsela tša go ya fao le dilo tšeo di lego lefelong leo tšeo di šomišwago goba tšeo di sa tlilego go šomišwa mabapi le go nyaka , go hwetša le go epa goba go tšweletša mothopo woo wa minerale ; 
Ka go bea legato tlhalošo ya mokgobo wa mašaledi ya tlhalošo ye e latelago : 
﻿Ka go phumulwa ga karolwana ya Ka go tsenywa ga karolo 5A ya molao 28 wa 2002
lenaneo la tshepepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego,le tumelelo ya go dira tekolo , tekolo ya go nyaka diepšane tumelelo ya go tloša tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa , tumelelo ya tirišano ya bothekniki , tumelelo ya go dira tekolo ya go hlohlomiša goba tekolo ya tšweletšo go ya ka moo go tla bego go nyakega;le go tsebiša mong wa mabu goba motho yoo a dutšego mabung ao ka semolao pele ga matšatši a 21 .
Karolo ya 9 ya molaomogolo e a fetolwa-ka go bea legatong la ka matšatši mo lentšu le bonagalago , ka go temana ya ya karolo ya ka tlase ya 9 ;
Karolo ya 16 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go tsenya legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya yeo e latelago :
ka go engwa legatong la temana ya karolo ya ka tlase ya ke temana yeo e latelago Tona o swanetše gore mo matšatšing a 30 morago ga go hwetša kgopelo go tšwa go Molaodi wa Selete a gane go fana ka tokelo ya go dira diteko ge - ;
Tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tokelo ya dinyakišišo goba tokelo ya tšweletšo yeo e filwego go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa Molao wa , 1967 , ke tokelo yeo e nago le mapheko mabapi le minerale goba petroleamo le naga yeo tokelo e lego mabapi le yona . ;
Karolo ya 17 ya Molao wa hlogo e a fetolwa -ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo yeo e latelago :
mabapi le diminerale tšeo di beilwego , mokgopedi o diragaditše dikganetšo tšeo di hlalošitšwego ka go karolo ya 2 . ;
ka go engwa legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya ke temana yeo e latelago :
ka go tsenya karolwana ya ka tlase yeo e latelago :le ka go oketšwa ga karolwana ye e latelago :
le Tumelelo ya go dira diteko ga e dumelele mong go-dira diteko goba mediro ya go epa ya minerale ofe goba ofe godimo ga naga yeo e amegago ;
Ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa tša karolo ye , Molaodi wa Selete o swanetše , go gana kgopelo mme a tsebiše mokgopedi ka go ngwala mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo , ka go fa mabaka ka ga sephetho seo . ;
ka go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya ya temana yeo e latelago :
go ya ka karolo ya 20 le molao wa maleba , a lefele mmušo dipoelo tša ditaemane tšeo di tlošitšwego mme tša lahlwa nakong ya mediro ya diteko . ;
Karolo ya 5 ya molaomogolo o a fetolwa-ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ka karolo ya ka tlase yeo e latelago :
ka go engwa legatong la temana ya karolo ya ka tlase ke temana yeo e latelago :
go hlagiša diraporoto tša tikologo tšeo di nyakegago mabapi le karolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo 1998 , 1998 mo matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo eo go tsebiša le go rerišana ka tsela yeo e swanetšego le mong wa mubu goba modudi wa semolao le go akaretšwa ga dipoelo tša ditherišano mo rapotong ya tirišo ya Tikologo ;
le Ka go tsenya legatong ga karolwana ya karolwana ye e latelang Ge tona e dira sephetho ka dikgopelo tšeo di humanwego ka letšatši le tee , o swanetše go thoma ka diphetogo tša batho ba go ba le histori ya go se holege Phetolo ya karolo ya 10 ya Molao 28 wa 2002le ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago :le ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago :
Karolo 19 ya Molao wa hlogo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya ditemana yeo e latelago :
ka go tsenya morago ga temana ya temana ya ka tlase ya 3 ka temana yeo e latelago go ya ka karolo ya 59B ya Molao wa Ditaemane wa , 1986 , mo mabakeng a ditaemane , go tloša le go timeletša ditaemane tšeo nakong ya mediro ya go epa ;
Ge kgopelo e amana le lefase leo le dulwago ke setšhaba Tona a ka fana ka melawana ya go godiša ditokelo le dikgahlego tša setšhaba go akaretšwa le melawana yeo setšhaba se ka tšea karolo go yona ka go bea legatong la temana ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
go hlagišwe setifikeiti seo se filwego ke Khansele ya Tšeosaense seo se hlalošago gore tshedimošo ka moka ya diteko yeo e beilwego e filwe .
Karolo ya 13 ya molaomogolo e a fetolwa -
Karolo ya 2 ya Molao wa hlogo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya le ka go karolo ya 2 temana yeo e latelago :ka tshwanelo ya maleba ya go godiša dikgoba tša batho bao ba bego ba phaetšwe thoko historing yeo e fetilego , go akaretšwa basadi , go tsenela le go tšea karolo ka go diintaseteri tša minerale le petroleamo le gona go holega ka go dikepo tša setšhaba tša methopo ya minerale le petroleamo .
Phetolo ya karolo ya 11 ya Molao 28 wa 2002
Motho ofe goba ofe yoo a nyakago go dira kgopelo go Tona mabapi le tokelo ya go nyaka diepišane le kgopelo ya tumelelo ya go diriša tikologo o swanetše go iša dikgopelo tšeo ka nako e tee .
Karolo ya 14 ya molaomogolo e a fetolwa -
goba Dipoelo tša mokgobo wa ditokelo tšeo di filwego tša ka tlase ga taolo ya mokgopedi le dikhampani tšeo di amanago le mokgopedi , tšeo di ka dirago gore go se be le tekatekano ya hwetšagalo ya dimenerale .
Ga go motho yoo a ka nyakago diepšane goba a tloša , a epa goba a dira mešomo ya tirišo ya bothekniki , mešomo ya tekolo , a hlohlomiša a be a tšweletša seepšane sefe goba sefe goba petroleumo goba a thoma ka mošomo ofe goba ofe godimo ga lefelo la go nyaka diepšane goba lefelo la go epa ntle le-
le go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
Go tšwetša pele kgolo ya ekonomi le kgolo ya ditšweletšwa tša diminerale le petroleamo ka Afrika Borwa , kudu kgolo ya diintasteri tšeo di hlwekišago le go phatlalatša ka go fana ka dirafša , le kgodišo ya diitasteri tšeo di tlabelago ka tša meepo le petroleamo .
Phetolo ya karolo ya 5 ya Molao wa 28 wa 2002
goba tokelo yeo e ikgethago ya go kgopela goba go fiwa tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa mabapi le naga yeo dinyakišišo tšeo di lego mabapi le tumelelo .
Ge Molaodi wa Selete a dumela kgopelo , Molaodi wa Selete o swanetše go tloga ka letšatši la tumelelo , go tsebiša mokgopedi ka go ngwala mo matšatšing a 14 .go hlagiša diraporoto tša tikologo tšeo di nyakegago mabapi le karolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo 1998 , 1998 mo matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo eo go tsebiša le go rerišana ka tsela yeo e swanetšego le mong wa mubu goba modudi wa semolao le go akaretšwa ga dipoelo tša ditherišano mo rapotong ya tirišo ya Tikologo ;
Phetolo ya karolo ya 2 ya Molao wa 28 wa 2002
Neelano efe goba efe , kemišo , khirišo , karolelano , tlhokomologo , motekeitši goba diphetogo tša tokelo ya diteko le ya go epa , bjalo ka ge go ka ba ka gona , ka mo go hlalošwago ka go karolo ye , di swanetše go ngwadišwa go Kantoro ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo mo matšatšing a 60 a tiragalo ya kwano ya maleba . ;
Tumelelo ya tokelo ya diteko go ya ka temana ya ka tlase ya e thoma go šoma ka letšatši leo ka lona tokelo e diragaditše Phetolo ya karolo ya 18 ya Molao 28 wa 2002
le Ka go tsenya legatong ga karolwana ya karolwana ye e latelang Ge tona e dira sephetho ka dikgopelo tšeo di humanwego ka letšatši le tee , o swanetše go thoma ka diphetogo tša batho ba go ba le histori ya go se holege Phetolo ya karolo ya 10 ya Molao 28 wa 2002
le ga go kgopelo ya pele yeo e sa letetšego go dumelelwa goba go ganetšwa , yeo e dumeletšwego go tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa goba tumelelo ya go swara tumelelo e amogetšwe ka minerale woo mo nageng yona yeo e ka fiwago goba ya ganetšwa ;
go hlagišwe mmogo le pego yeo e bontšhago magomo a go latela melawana ya tumelelo ya Tikologo maemo a maatla a tikologo ;
Karolo ya 18 ya Molao wa hlogo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago :
Karolo ya 15 ya Molao wa hlogo e a fetolwa -
Molaodi wa Selete o swanetše go dumelela kgopelo ya tokelo ya go dira diteko ge -dinyakwa tšeo di hlalošwago ka go karolo ya ka tlase ya di phethagaditšwe ;
ka go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
le ka go phumula karolo ya ka tlase ya .
Phetolo ya karolo ya 9 ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya 3 ya Molao wa 28 wa 2002
Ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa tša karolo ye , Molaodi wa Selete o swanetše go ganetša kgopelo mme a tsebiše mokgopedi ka go ngwala mo matšatšing a 14 a go hwetša kgopelo yeo , mme a fe mabaka a sephetho seo .
ga go motho yo a nago le tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa goba tumelelo ya go swara tokelo ya minerale ofe goba ofe mo nageng yona yeo ;
neelano efe goba efe , kemišo , khirišo , karolelano , tlhokomologo , motekeitši goba diphetogo tša tokelo ya diteko le ya go epa , bjalo ka ge go ka ba ka gona yeo e dirilwego kgahlanong le karolwana ya pele ga e dumelelwe Phetolo ya karolo ya 13 ya Molao 28 wa 2002
go latelwa ga melawana ya Tikologo Phetolo ya karolo ya 19 ya Molao 28 wa 2002
Karolo ya 11 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :
ka go ikopanya le Tona ya tša Ditšhelete , go bea le go lefiša tšhelete efe goba efe yeo e lefšago go ya ka Molao wo ;
Ditokelo le maikarabelo a moswari wa tumelelo ya tekolo Tumelelo ya diteko e dumelela mong wa tokelo go tsena ka gare ga naga , morago ga go fa mong wa naga goba modudi tsebišo mo matšatšing a 14 pele ga letšatši leo mong wa tokelo a ka tsenago ka nageng yeo tokelo e lego mabapi le yona ;
Ga go motho yoo a ka nyakago diepšane goba a tloša , a epa goba a dira mešomo ya tirišo ya bothekniki , mešomo ya tekolo , a hlohlomiša a be a tšweletša seepšane sefe goba sefe goba petroleumo goba a thoma ka mošomo ofe goba ofe godimo ga lefelo la go nyaka diepšane goba lefelo la go epa ntle le-lenaneo la tshepepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego,le tumelelo ya go dira tekolo , tekolo ya go nyaka diepšane tumelelo ya go tloša tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa , tumelelo ya tirišano ya bothekniki , tumelelo ya go dira tekolo ya go hlohlomiša goba tekolo ya tšweletšo go ya ka moo go tla bego go nyakega;le go tsebiša mong wa mabu goba motho yoo a dutšego mabung ao ka semolao pele ga matšatši a 21 .
Phetolo ya karolo ya 16 ya Molao 28 wa 2002
ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago :Ge Tona a gana go fana ka tumelelo ya tlhahlobo , Tona o swanetše gore , mo matšatšing a 30 a go tšewa ga sephetho , a tsebiše mokgopedi ka go ngwala , a efa mabaka a sephetho ;
Karolo ya 10 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la ya karolo ya ka tlase ya 10 .
tsena ka go naga yeo e lego mabapi le tokelo ga mmogo le bašomi ba gagwe , le tliša mo nageng yeo semela sefe goba sefe , metšhene goba ditlabelo mme a ka aga , a hlama goba a aga godimo , ka tlase ga lefase goba ka tlase ga lewatle ditlabelotirišwa tšeo di ka nyakegago mo mabakeng a go dira diteko , go epa , go nyakišiša goba go tšweletša , bjalo ka mo go ka bago ka gona ;
go fana ka tokelo ye bjalo go tla :hlola tiragalo ya go kgethologanya ;
Go tsenywa ga karolo ye e latelago mo go molaomogolo morago ga karolo ya bohlano
Karolo ya 3 ya molaomogolo o a fetolwa-ka go bea legatong la temana ya ka go temana ya ka tlase ya ka temana yeo e latelago :
Phetolo ya karolo ya 14 ya Molao 28 wa 2002
Go tsebišwe gore dikgopelo tša tokelo ya go kopola , tokelo ya go epagoba tumelelo ya go epa e e amogelegile go šetšwa naga yeo e amegago ;
Phetolo ya karolo ya 17 ya Molao 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya 15 ya Molao 28 wa 2002
, Tona o swanetše gore mo matšatšing a 30 morago ga go hwetša kgopelo go tšwa go Molaodi wa Selete a fane ka tokelo ya go dira diteko ge - ;
Dipoelo tša Mmušo di swanetše go bewa mme tša lefišwa ke Tona ya tša Ditšhelete go ya ka Molao wa Palamente .
Kganetšo ya tirišo mpe ya molao
go ngwadiša tokelo yeo ka go thomilego go šoma go ya ka karolo ya 17 ;
le ka go bea legatong temana ya ya karolo ya ka tlase ya ka temana yeo e latelago :ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
thibela phenkgišano ya mmakgonthe ;
﻿le ka go tlaleletša karolwana ye e latelago :
Ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa tša karolo ye , Molaodi wa Selete o swanetše go gana kgopelo mme a tsebiše mokgopedi mo matšatšing a 14 morago ga go amogela kgopelo , mme a fe mabaka a sephetho seo . ;Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tsa karolo ye , Molaodi wa Selete o swanetše go tsebisa modirakgopelo ka lengwalo mo matšatšing a 14 go tloga ka letšatši leo kgopelo e amogetšwego ka lona .
le ka go bea legatong la temanana ya ya karolwana ye e latelago Tumelelo ya tokelo ya go dira diteko go ya ka temana ya ka tlase ya e thoma go šoma ka letšatši leo ka lona tokelo e diragaditšwego .
Datha efe goba efe , tshedimošo goba dipego tšeo di hlagišitšwego go Khansele ya Tšeosaense go ya ka karolo ya 21 le e tla ba sephiri go fihlela nako yeo tokelo yeo , tumelo goba tumelelo e fela , e phumulwa goba e fedišwa , goba lefelo leo le lego mabapi le tumelelo yeo le tlogelwa goba le leswa .
Phetolo ya karolo ya 22 ya Molao 28 wa 2002
goba Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo mo matšatšing a 60 morago ga go thoma go dirišwa ga kgopelo ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
go hlagiša diraporoto tša tikologo tsšeo di nyakegago mo matšatšing a 180 go tloga ka letšatši la tsebišo mabapi le karolo ya 5 ya Molao wa Bosesetšhaba wa Taolo ya Tikologo 1998 , 1998 mo matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebisšo yeo ya tikologo bjalo ka ge go beilwe go tsebiša le go rerišana ka tsela yeo e swanetšego le mong wa mubu goba modudi wa semolao le go akaretšwa ga dipoelo tša ditherišano mo pegong ya tirišo ya tikologo ;
lefelo la moepo ga le fete dihektara tše 5,0 ka bogolo ;
Ga go motho yo a ka lahlago goba a senya rekhoto , datha ya molete wa motheo goba datha ya dikota tša motheo t ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :eo di hlalošwago ka go karolo ya ka tlase ya ntle le go ya ka taelo yeo e ngwadilwego ya Molaodi wa Selete yo a amegago ka go ikopanya le Khansele ya Tšeosaense .
ka go phumula mantšu mafelelong a temana tlaleletšo ya mantšumafelelong a temana ya la tlaleletšo go karolwana ya temana ye e latelago ga go motho yo mongwe yo a nago le tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya minerale ofe goba ofe mo nageng ya go swana yeo e sa swanetšego go dumelelwa goba go ganetšwa , yeo e dumeletšwego go tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa goba tumelelo ya go swara minerale wa go swana le naga ;
Tumelelelo go tša Tikologo
Phetolo ya karolo ya 31 ya Molao 28 wa 2002
mokgopedi o file tša peakanyo ya tša leago le tša mešomo tšeo di beilwego ;
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :le ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolong ya ka tlase yeo e latelago :le ka go bea legatong la temanana ya ya karolwana ye e latelago Tumelelo ya tokelo ya go dira diteko go ya ka temana ya ka tlase ya e thoma go šoma ka letšatši leo ka lona tokelo e diragaditšwego .le ka go bea legatong la karolwana ya ya karolwana ye e latelago Tokelo ya go epa e ka mpshafatšwa mo nakong ye teletšana , yeo ye nngwe le ye nngwe ya tšona e ka se fetego mengwaga ye 30 nakong ye tee .
Karolo 27 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago :
le ka go bea legatong la karolwana ya ya karolwana ye e latelago Tokelo ya go epa e ka mpshafatšwa mo nakong ye teletšana , yeo ye nngwe le ye nngwe ya tšona e ka se fetego mengwaga ye 30 nakong ye tee .
Karolo 30 ya molaomogolo e a fetolwa ka go tsenya karolo ya ka tlase :ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago :goba Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo mo matšatšing a 60 morago ga go thoma go dirišwa ga kgopelo ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :
Phetolo ya karolo ya 26 ya Molao 28 wa 2002
Karolo 38 ya molaomogolo e a phumulwa ka go tsenya ka go karolo ya 38A le 38B mo go Molao 28 wa 2002 Dikarolo tše di latelago di tsenywa ka go molaomogolo ka morago ga karolo ya 38 :
le go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago :le ka go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
diragatšwa medirong ka moka ya diteko le go epa , ka mo go ka bago ka gona , le morero ofe goba ofe goba modiro wa mabapi le mediro yeo .
Karolo 23 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago :
le go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
go fiwa ga tumelelo ya moepo go ka se be le ditlamorago tša gore mokgopedi a fiwe diphemiti tša go feta e tee mo lefelong le tee goba leo le lebanego .
Motho ofe goba ofe yo a nyakago go dira kgopelo ya go fiwa tumelelo ya go epa le go diriša tikologo go tšwa go Tona , o swanetše go iša dikgopelo tšeo ka nako e tee .
go tsenya kgopelo kantorong ya Molaodi wa Selete seo a lego go sona ;
Karolo 35 ya molaomogolo e a fetolwa-ka go bea legatong la ditemana tša le ka go karolo ya ka tlase ya temana ya ka tlase yeo e latelago :
Tona a ka thoma goba a go godiša dikholego go tša diminerale ka mono Afrika Borwa . ;
Karolo 25 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago :
Phetolo ya karolo ya 35 ya Molao 28 wa 2002
Karolo 33 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka tlase ga temana ya temana ya ka tlase yeo e latelago :
Karolo 26 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago :
Motho ofe goba ofe yoo a tlišago thshedimošo goba datha go ya ka karolo 28 goba 29 o swanetse go tsebiša Molaodi wa Selete yoo amegago le go šupa gore ke tshedimošo goba datha efe yeo e swanetšego go tšewa e le ya sephiri gomme e se e tswhanele go otullwa . ;
tsenya tirišong peakanyo le mapheko a tumelelo ya tikologo le go lefela tšhelete yeo e beilwego ya go swara ;
go hlagiša tumelelo ya go swara go ngwadišwa go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo mo matšatšing a 60 morago ga go thoma go dirišwa ga kgopelo Phetolo ya karolo ya 37 ya Molao 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya 28 ya Molao 28 wa 2002
Karolo 24 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago :
maemo a mmaraka wo o lego gona , ditlamorago tša gona le tlhokagalo ya tumelelo ya go swara mabapi le minerale le naga yeo e amegago ;
Phetolo ya karolo ya 24 ya Molao 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya 32 ya Molao 28 wa 2002
go lefela dipoelo tša Mmušo go ya ka Molao wa maleba ;
le Phetolo ya karolo ya 27 ya Molao 28 wa 2002
go hlagiša tokelo yeo go ngwadišwa go e thomilego go šoma go ya ka karolo ya 23 ;
go tsenya kgopelo gammogo le tšhelete yeo e beilwego yeo e sa lefelwego morago .
go ya ka molao ofe goba ofe wa maleba , go lefelwe ditshwanelo tša Mmušo ;
Phetolo ya karolo ya 33 ya Molao 28 wa 2002
e hlagišwe gotee le pego yeo e bontšhago magomo a go latela melawana ya tumelelo ya tikologo ka go bea legatong la karolo ya tlase ya karolo ya tlase yeo e latelago :
go kgotsofatša melao ya taolo ya tikologo ;
Molaodi wa Selete a fane ka tumelelo ya go epa ge- ;
Mong wa tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa o swanetše go boloka direkoto tša maleba tša mediro ya go epa le direkoto tša maleba tša ditšhelete ka kantorong yeo e ngwadišitšwego ya goba lefelo la kgwebo la mong wa tumelelo mabapi le mediro ya go epa ;
Phetolo ya karolo ya 38 ya Molao 28 wa 2002
Molaodi wa Selete o swanetše go hlagiša raporoto ya tšwelopele le tshedimošo go ya ka karolo mo matšatšing a 30 morago ga letšatši la kamogelo go Khanshele ya Tšeosaense .
Tona o swanetše gore mo matšatšing a 60 a kamogelo ya kgopelo a go tšwa go
Molaodi wa Selete o swanetše go gore mo matšatšing a 14 go tloga ka letšatši la kamogelo a amogele kgopelo ya tokelo ya go epa .
Go sa kgathatšege karolo ya ka tlase ya , tumelelo ya tikologo yeo e filwego mabapi le tokelo ya go dira diteko e tla šomišwa bjalo ka ge o ka re tokelo ya diteko ga se ya fela .
Karolo 31 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la ditemana tša , le , ka go latelana , ka go karolo ya ka tlase ya ya ditemana tšeo di latelago :
Tona o swanetše gore mo matšatšing a 60 a go amogela dikgopelo go tšwa go Molaodi wa Selete , a gane go fana ka tokelo ya go epa ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tšeo di hlalošwago go karolwana ya . ;
go tsenya go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
Mong wa tokelo goba tumelelo ya go epa , goba molaodi wa tshepedišo efe goba efe ya diminerale yeo e šomelago ka ntle ga moepo , o swanetše go iša go Mookamedi-pharephare-
Motho ofe goba ofe yoo a nyakago go dira kgopelo go Tona ya tokelo ya go nyaka diepišane le kgopelo ya tumelelo ya go diriša tikologo o swanetše go iša dikgopelo tšeo ka nako e tee .
Molaodi wa Selete o swanetše gore mo matšsatsšing a 14 go tloga ka lešatši la kamogelo la dipego tša tikologo le tša therišano yeo e lego go karolo le temana ya , a iše kgopelo go Tona go sekasekwa Phetolo ya karolo ya 23 ya Molao 28 wa 2002
melao ya taolo ya tikologo .
Karolo 32 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :
Karolo 37 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago :
Karolo 22 ya Molao wa hlogo e a fetolwa -ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :
go hlagiša tokelo yeo go tsenywa lenaneong go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo mo matšatšing a 60 morago ga go ntšhwa ga kgopelo .
Ge kgopelo e amana le lefase leo le dulwago ke setšhaba , Tona a ka fana ka melawana ya go godiša ditokelo le dikgahlego tša setšhaba go akaretšwa le melawana yeo setšhaba se ka tšeago karolo go yona .
Phetolo ya karolo ya 25 ya Molao 28 wa 2002
go hlagiša dipego tša maleba tša tikologo tšeo di nyakegago mabapi le karolo ya 5 ya Molao wa Bosesetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 , mo matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo eo ka go bea legatong la karolo ya ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :
Phetolo ya karolo ya 30 ya Molao 28 wa 2002
Khanshele ya Tšeosaense e swanetše go eletša Tona ka tshedimošo ka moka mabapi le tokelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolo ye .
le ka go bea legatong la ditemana tša ka go karolo ya ka tlase ya temana ya ka tlase yeo e latelago :
e hlagišwe gotee le pego yeo e bontšhago magomo a go latela melawana ya tumelelo ya tikologo ka go bea legatong la karolo ya tlase ya karolo ya tlase yeo e latelago :ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago :
go tsenya kgopelo ka mokgwa wo o laetšwego ;
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :go hlagiša dipego tša maleba tša tikologo tšeo di nyakegago mabapi le karolo ya 5 ya Molao wa Bosesetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 , mo matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo eo ka go bea legatong la karolo ya ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :
go swara direkoto tša maleba , ka go kantoro ya gagwe yeo e ngwadišitšwego goba lefelo la kgwebo la mong , tša mediro ya dinyakišišo goba ya diteko le dipoelo le ditshenyegelo tšeo di lego mabapi le seo , ga mmogo le datha ya melete ya motheo le datha ya dikota tša tšhomišo , ge go swanetše ;
ka go bea legatong la karolo ya temana ya le karolo ya ka tlase ya yeo e latelago :
moepo o ka se hlole tšhilafalo yeo e sa amogelegego , kowafatšo ya ntikodiko ya phedišano ya tlhago goba tshenyego ya tikologo gomme le tumelelo ya tikologo e filwe ;
taolo ya tikologo e a fiwa ;
go fana ka tumelelo ye bjalo go tla tliša molao wa kgethollo thibela phadišano ya maleba Dipoelo tša mokgobo wa ditokelo tšeo di filwego tša ka tlase ga taolo ya mokgopedi le dikhampani tšeo di amanago le mokgopedi , tšeo di ka dirago gore go se be le tekatekano ya khwetšagalo ya dimenerale .
Karolo 28 ya molaomogolo e a fetolwa -
mokgopedi o kgona go dumelelana dithušo tšeo e lego tša maleba tša Molao wa tša Maphelo le Polokego ya Meepo , 1996 ;
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolwana ye e latelago Ge Molaodi wa Selete a dumela kgopelo , Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala mo matšatšing a 14 go tloga ka letšatši leo kgopelo e amogetšwego ka lona :go tsebiša le go rerišana ka tsela yeo e swanetšego le mong wa mobu goba modudi wa semolao le go akaretšwa ga dipoelo tša ditherišano mo pegong ya tirišo ya tikologo ;
Go godiša dikholego Tona a ka bea maemo ao a nyakegago a dikholego . ;
﻿Ge tokelo ya go nyaka diepšane , ya go epa,ya go dira diteko , hlohlomišo goba ya tšweletšo , goba le dilwana tša go elana le tšeo , e ka ba le ditlamorago tša go baka tšhilafatšo yeo e ka se lokišegego , nnyenyefatšo ya naga , goba tshenyo ya tikologo , go tšea maikarabelo a go iša pele lenaneo la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo , goba e kgahlanong le melawana ya tirišo ya tikologo , goba mabaka kotsi maphelong a batho , le polokego ya motho ofe goba ofe yeo e nyakago hlokomelo ya potlako , Tona mo poledišanong ya tša Tikologo le Boeti e ka laela moswari wa tokelo ye e rileng goba tumelelo go ya ka Molao o , goba maswari wa tumelelo ya tikologo go ya ka Molao wa setšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 , go- Go nyakišiša , go akanya , go lekola le go bega ka ga ditlamorago tša thšilafalo , goba nyenyefatšo ya naga goba tshenyego ya mabaka a rileng a taolo ya tikologo .
Ka kgopelo yeo e ngwadilwego ka tsela yeo e beilwego ke mong wa tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , goba tumelelo ya go epa ka mokgwa wo o beilwego , Tona a ka fetetša tshenyego yeo ya tikologo le maikarabelo bjalo ka ge di ka hwetšwa ka go ;lenaneopeakanyo la tikologo , tumelelo ya tikologo le peakanyo efe goba efe ya tswalelo go motho yo a nago le mangwalo ao a dithuto bjale ka ge go nyakega ;
go phethagaditšwe kwano yeo e hlalošitšwego ka go karolo ya 11 pele go hwetšwa tumelelo yeo e ngwadilwego ke tona . ;
Phetolo ya karolo ya 49 ya Molao wa 28 wa 2002
Karolo ya 52 ya molaomogolo e a fetolwa -
goba go thibela go fana ka tumelelo efe goba efe ya go dira diteko , lengwalo la tumelelo la go dira diteko , tokelo ya go dira dihlohlomišo , tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa go lebeletšwe minerale ofe goba ofe goba tumelelo ya go epa , go šeditšwe minerale ofe goba ofe goba diminerale goba legoro la diminerale leo le tlhathilwego ke Tona ka nako yeo le ka mabaka le dipeelano tšeo di laeditšwego ke Tona . ;
Tona a ka re , ka go ikopanya le Tona ya merero ya Tikologo le Boeti , ba ka hlatha dikarolo ka tsebišo ka go Kuranta ya Mmušo , moo meepo e tsenelanago goba na , tša maphelo tša bobotlana goba kamego ya tikologo di a kopanywa mo di fetšago di hlola kgoboko .
Tokelo ya tumelelo ya Tikologo yeo e filwego ke Tona e tlo ba ye nngwe ya mabaka a rileng pele ga go fiwa ga tumelelo goba tokelo go ya ka Molao wo Lenaneo le le dumeletšwego la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologotshepedišo ya tikologo goba leano la tshepedišo ya tikologo le le dumeletšwego go ya ka Molao wo pele le ka nako ya go diragatšwa ga Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 di tla tšewa go ba tše di dumeletšwego , le tumelelo ya Tikologo e filwe go ya ka molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tiklologo 1998 Go sa šetšwe karolo , Tona a ka laela moswari wa tokelo , tumelelo le tokelo ya peakanyo ya kgale , ge a na le kakanyo ya gore tokelo ya go nyaka diepšane , tokelo ya go epa , tokelo ya go dira dihlohlomišo le tokelo ya tšweletšo e ka ba le ditlamorago tša go baka tšhilafalšo yeo e ka se lokišegego , nyenyefatšo ya naga , goba tshenyo ya tikologo , go tšea maikarabelo a go iša pele lenaneo la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo Tona o swanetše go fana ka tumelelo ya tikologo ge a kgotsofetše gore dilo tšeo di ka šitišago lenaneo le la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo mo karolwaneng ya di phethilwe le melawana ya karolo 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 , o phethagaditšwe Phetolo ya karolo ya 39 ya Molao 28 wa 2002
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :
go fana ka tshedimošo yeo e maaka , ya bofora , ya boradia , yeo e goba e fošagetšego goba e lahletša ka lebaka la go dira dikgopelo goba mabapi le e sengwe seo se ka nyakago go tlišwa ka fase ga Molao wo ;
Ka go tsenya karolwana ye e latelago Mong wa tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go swara goba tumelelo ya go epa goba mong wa tokelo ya molao wa kgale goba mong wa mešomo ya kgale yeo e emišitšwego goba motho yo akanywago ka go karolo ya , bjale ka ge go le bjalo , o swanetše go beakanyetša , laola le go phethagatša ditshepedišo tšeo le dinyakwa tšeo go tswalelo ya moepo bjale ka ge go hlalošitšwe .
Ka go karolo ya Tona a ka reka tsebišo ka go Kuranta ya Mmušo la mema dikgopelo tša ditokelo tša go dira diteko goba ditokelo tša go epa mabapi le mineralegoba naga , gape a ka laetša ka go tsebišo yeo nako yeo ka go yona kgopelo efe goba efe yeo e tsentšwego mabapi le memo yeo le tokelo efe goba efe yeo e filwego mabapi le kgopelo yeo e ka fiwa .
Karolo ya 53 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago -
Karolo 39,40,41 le 42 ya molaomogolo di phumutšwe
Ditshepedišo le dinyakwa tša tswalelo ya moepo bjale ka ge di sepelelana le tumelelano ya mabaka a taolo ya tikologo , di hlalošwa go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 .
Phetolo ya karolo ya 48 ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya 43 ya Molao wa 28 wa 2002
go tšea magato ao bjale ka ge go hlalošwa go ya ka molao wo , goba ka molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 ;
Mong wa tokelo ya go epa o swanetše gore , morago ga go ikopanya le mokgahlo ofe goba ofe wo o ngwadišitšwego wa bašomi goba bašomi bao ba amegago goba baemedi ba bona bao ba kgethilwego , mo go se nago mokgahlo wa bašomi , a tsebiše Tona ka mokgwa wo o beilwego - ;
ka go tsenya karolo yeo e latelago ya ka tlase :
Phetolo ya karolo ya 52 ya Molao wa 28 wa 2002
Karolo ya 47 ya molaomogolo e a fetolwa :
direkoto tšeo di feleletšego ebile di nepagetše , datha ya botebo bja melete goba datha ya dikota tšeo Khansele ya Tšeosaense e ka bonago di swanetše di hlagišitšwe go Khansele ya Tšeosaense ;
le ka go bea legato karolo ya ka go temana ya temaneng ye e latelago :
Karolo ya 48 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya temana ya mantšung a a latelago :
Go ya ka karolo 48 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo : le Tšhireletšo ya Tikologo,2003 le karolwana , ga go phemiti ya go dira , tekolo , tokelo ya go nyaka diepšane , ya go epa ye e ka fiwago , goba phemiti ya moepo e ka fiwa go ya ka-
Tokelo ya tumelelo ya Tikologo yeo e filwego ke Tona e tlo ba ye nngwe ya mabaka a rileng pele ga go fiwa ga tumelelo goba tokelo go ya ka Molao wo Lenaneo le le dumeletšwego la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo
goba mo mabakeng a mong wa tumelelo ya go epa goba tokelo go ya ka Molao wo , dipeakanyo tšeo di feleletšego ebile di nepagetše tša tlhamego ya lefase ka godimo le ka fase di hlagišitšwe go Khansele ya Tšeosaense .
ka go bea legato karolo ya temaneng ya ya temana ye e latelago :e senya mabaka afe goba afe ka go taolo ya tikologo ka go bea legatong karolo ya temaneng ya ya temana yeo e latelago :
Ga go lengwalo la tswalelo leo le ka go ntšhwa ntle le ge-Khansele ya Tšeosaense e netefaditše ka go ngwala gore dipego tšeo di nepagetšego mme di phethagaditšwe go ya ka karolwana ya 21 di išitšwe go Khansele ya Tšeosaense ;
Karolo ya 44 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya mantšu a ka pele ga temana ya ya mantšu ao a latelago :
Mong wa tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go swara , tumelelo ya go epa , goba moswari wa tokelo ya ya molao wa kgale , e dula e le yena yoo a nago le maikarabelo a tshenyego efe goba efe ya tikologo , tšhilafalo , kgwahlafalo ya ntikodiko ya phedišano ya tlhago , go pompa le go šoma ka meetse ao a sa nyakegego , go laola le go tswalela , go fihlela Tona a ntšha lengwalo la tswalelo go mong yo a amegago . ;
ka go tlaleletša karolo ya ka go temana ye e latelago :
Ka go dikarolo tša , le , tona a ka phumula goba a fega tumelelo efe goba efe ya go dira diteko , tokelo ya go hlohlomiša , tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa , tumelelo ya go swara goba moswari wa tokelo ya kgale goba mong mong wa kgale wa mešomo , ge moswari gob among a- ;
Karolo ya 43 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolwana ya ka tlase yeo e latelago :
Go ya ka karolo ya ka tlase ya , Tona a ka re nako le nako ka tsebišo ka go Kuranta ya Mmušo , bao ba nago le kgahlego ya bosetšhaba , mekgwa ya maanotshepetšo a minerale yeo e amegago le nyakego ya go godiša tšweletšopele yeo e swarelelago ya methopo ya diminerale tša setšhaba , ganetša goba a bea mapheko ka go fana ka tumelelo ya dinyakišišo , tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa mabapi le naga yeo e lemogwago ke Tona mo nakong le mabakeng ao a bewago ke Tona . ;
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase ya seo se latelago :
le gape a fetše magato ao go ya ka mo go hlalošitšwego ka godimo ka nako yeo e beilwego Phetolo ya karolo ya 46 ya Molao wa 28 wa 2002 Karolo ya 46 e a fetolwa ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase ya seo se latelago :
Karolo ya 45 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolwana ye e latelago :
Ge tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go swara goba tumelelo ya go epa e fela , e phumulwa goba e tlogelwa goba ge modiro ofe goba ofe wa go dira diteko goba go epa o emišwa , mong wa tokelo yeo gona tumelelo a ka se thube goba a tloša sehlangwa sefe goba sefe sa moago goba setlabelo - ;
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase ya mantšu ao a latelago yeo e latelago :ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya temana ya ya temana yeo e latelago :
Tona a ka re , ka go ikopanya le Tona ya merero ya Tikologo le Boeti , ka tsebišo Kuranteng ya Mmušo a ka phatlalatša maano a go a go sepetša tswalelo ya moepo moo meepo e tsenelanago , e hlolago tsenelano goba e hlola kgobokano .
Karolo ya 49 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolong ya ka tlase yeo e latelago :
Phetolo ya karolo ya 47 ya Molao wa 28 wa 2002
Mong wa tokelo ya go dira diteko a ka , tokelo ya go epa tumelelo ya go swara , tumelelo ya go epa goba mong wa tokelo ya molao wa kgale goba mong wa mešomo ye e sa hlwego e le gona , goba motho yo a akanywago ka go karolwana ya , bjale ka ge a tla be a šoma goba yo a šomilego lefelong leo le tlhathilwego ka go karolo ya , ba swanetše go fetoša mananeo a bona , maano goba taolo ya tikologo go ya ka tsela ya maleba goba go fana ka leano la go tswalela , go laolwa ke tumelelo ya Tona yeo e sepelelanago le leano la tswalelo leo le akantšwego ka go karolwana ya .
Phetolo ya karolo ya 53 ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya 45 ya Molao wa 28 wa 2002
Mabapi le meepo yeo e tsenelelanago goba e kgolaganago , tša maphelo , polokego , bobotlana le kamego ya tikologo , Tona a ka re , ka go ikopanya le Tona ya Tona ya merero ya Tikologo le Boeti , a laetša kabo ya dikoloto tswalelong ya moepo bjale ka ge go hlalošitšwe .
tshepedišo ya tikologo goba leano la tshepedišo ya tikologo le le dumeletšwego go ya ka Molao wo pele le ka nako ya go diragatšwa ga Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 di tla tšewa go ba tše di dumeletšwego , le tumelelo ya Tikologo e filwe go ya ka molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tiklologo 1998 Go sa šetšwe karolo , Tona a ka laela moswari wa tokelo , tumelelo le tokelo ya peakanyo ya kgale , ge a na le kakanyo ya gore tokelo ya go nyaka diepšane , tokelo ya go epa , tokelo ya go dira dihlohlomišo le tokelo ya tšweletšo e ka ba le ditlamorago tša go baka tšhilafalšo yeo e ka se lokišegego , nyenyefatšo ya naga , goba tshenyo ya tikologo , go tšea maikarabelo a go iša pele lenaneo la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo Tona o swanetše go fana ka tumelelo ya tikologo ge a kgotsofetše gore dilo tšeo di ka šitišago lenaneo le la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo mo karolwaneng ya di phethilwe le melawana ya karolo 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 , o phethagaditšwe Phetolo ya karolo ya 39 ya Molao 28 wa 2002
le ka go tsenya karolo ya ka tlase yeo e latelago :
Mong wa tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go swara goba tumelelo ya go epa , goba motho yo a hlalošwago ka go karolo ya ka tlase ya , ka mo go ka bago ka gona , o swanetše go dira kgopelo ya lengwalo la tswalelo go - ;
Magato ao a akanywago ka go karolo ya a swanetše go lefelwa go tšwa Kabong ya matlotlo ya moswari wa maleba wa tokelo , tumelelo , moswari wa tokelo ya molao wa kgale gob among wa mešomo yeo e sa hlwego e le gona go ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 , mo go hlokegago , goba ge go se nakabelo goba e se yeo e lekanego , go tšwa tšheleteng yeo e abilwego ke Palamente ka mabaka ao .
go tsebiša mo moreki , ge ye nngwe ya tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa e amana maikemišetšo a go fega goba go phumula tokelo goba tumelelo .
Mong wa tokelo ya go epa o dula a na le maikarabelo a go diragatša tshepeditšo yeo e filwego ka go Molao Merero ya tša Mešomo 1995 go ya ka taolo ya phokotšo le go ntšhwa ga bašomi mešomong , go fihlela ge Tona a ntšha lengwalo la go tswalela go mong yo a amegago .
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e ge Tona a ntšha lengwalo , o swanetše go bušetša karolo ya kabelo ya ditšhelete yeo e akantšwego go mo molaong wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 , go ya le ka mo Tona a ka bonago go le maleba go moswari wa tokelo ya go nyaka , tokelo ya go epa , le tumelelo ya swaro goba tumelelo ya go epa yeo e amegago , moswari wa kgale wa tokelo ya tshepedišo ya kgale goba moswari wa tshepidišo ya kgale ya mešomo go ya ka karolo ,eupša a ka swara karolo efe goba efe ya dikabelo tša ditšhelete go lokia dikhuetšo tšeo di tlišitšego ke mašaledi a mešomo tikologong , e lego tšeo di ka tsebjago mabakeng a a tlago .
Go sa šetšwe karolo ya ka tlase ya , Tona a ka re a dira gore dinyakišišo di dirwe ge go gononelwa gore motho o ikemišetša go šomiša lefelo lefe goba lefe ka mokgwa ofe goba ofe wo o ka hlolago gore methopo ya diminerale tša kepo di amege gampe .
Tona o rwele maikarabelo a go diragatša melao ya tšwetšopele ya meepo ya selete le tikologo go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo 1998 , le melao ye e ikgethilego ya taolo ya tikologo yeo e lego mabapi le tokelo ya go nyaka diepšane , tokelo ya go epa , tokelo ya tšweletšo , tokelo ya go dira dihlohlomišo .
Kgopelo ya lengwalo la tswalelo e swanetše go dirwa go Molaodi wa Selete yo lefelo leo le amegago le lego ka tlase ga gagwe mo matšatšing a 180 a go fedišwa , tlogelwa , phumula , emišwa le go phethagatšwa mo go hlalošwago ka go karolo ya ka tlase ya mme e swanetše go sepetšwa gotee le pego yeo e beilwego ya kotsi yeo e ka bago gona ya tikologo.;go ya ka molao wo le Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo ,1998 ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e Ga go lengwalo la tswalelo leo le ka ntšhwago ntle le ge Mohlahlobimogolo le kgoro efe goba efe ya mmušo yeo e nago le maikarabelo a taolo ya molao ofe goba ofe wo o lego mabapi le morero ofe goba ofe wo o amago tikologo ba netefaditše ka go ngwala gore ditlhalošo tša mabapi le maphelo le polokego , taolo ya ditlamorago tšeo di ka bago gona tša tikologo , tšhilafalo ya methopo ya meetse le go pompa le go šoma ka meetse ao a sa nyakegego di etšwe hloko . ;
Ditlhalošo tša karolo ya ka tlase ya ga di diragatšwe ka go ditlabelo tša tša go epa , tšeo di swanetšego go tlošwa fela ka molao .
Phetolo ya karolo ya 44 ya Molao wa 28 wa 2002
e senya mabaka afe goba afe ka go taolo ya tikologo ka go bea legatong karolo ya temaneng ya ya temana yeo e latelago :
Kgonthišišo go tšwa go Mohlahlobi-mogolo le lefapha le lengwe le le lengwe la mmušo le go bolelwago ka lona mo go karolo 5 e swanetše go amogelwa mo matšatšing a 60 go tloga ka letšatši le Tona a tsebišago Mohlahlobi-mogolo le Mafapa a Mmušo ka go ngwala .
﻿go senka leswa mme o dire ditshwaetšokakanyo go Tona mabapi le kamogelo ya dipego tša tikologo le dipeakanyo le mapheko a tumelelo ya tikologo le diphetogo tša tšona ;
phetolelo le phokotšo ya diminerale le intasteri ya petroleamo ;
bonnyane motho o tee go tšwa lekala-tirong leo le dumeletšwego .
ka go phumula lentšu le mafelelong a temana ya , go tlaleletša lentšu le mafelelong a temana ya le ka go tlaleletša go karolwana ya temana ye e latelago :
ka go bea legato mantšu a pele ga temana ya ya mantšu a latelago :
Phetolo ya karolo ya 63 ya Molao wa 28 wa 2002
Karolo ya 56 ya molaomogolo e a fetolwa-ka go bea legatohlogo ya hlogo ye e latelago :
Karolo ya 63 ya molaomogolo e a fetolwa .ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :
Lekgotlakhuduthamaga le hlangwa ke maloko ao a sego ka tlase ga 17 le maloko ao a sego ka godimo ga 20 , mme le bopša ka kopantšho ya bong le merafe ya Rephabliki ;
tšwetšopele ya go ya go ile ya methopo ya diminerale tša setšhaba le petroleamo ;
Modulasetulo goba , ge Modulasetulo a se gona , Tona le swanetše go bitša kopano ya mathomo ya Lekgotlakhuduthamaga . ;
Phetolo ya karolo ya 73 ya Molao wa 28 wa 2002
Baemedi bao ba kgethilwego ba swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogelwa ga dikgopelo , ba amogele kgopelo ya tumelelo ya go dira diteko ge-
Go fedišwa ga tokelo , lengwalo la tumelelo le tumelelo ;
Phetolo ya karolo ya 57 ya Molao wa 28 wa 2002
ka go ema legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago :
Karolo ya 58 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka tlase ya ya ditemana tša le tša ditemana tše di latelago
Tokelo efe goba efe , lengwalo la tumelelo goba tumelelo yeo e filwego go ya Molao wo e tla fedišwa , nako efe goba efe-
Karolo ya 73 ya molaomogolo e a fetolwa ka go phumula karolo ya ka tlase ya .Phetolo ya karolo ya 74 ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya hlogo ya kgaolo 5 ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya 61 ya Molao wa 28 wa 2002
Karolo ya 61 ya molaomogolo e a fetolwa ka go phumula ka go karolo ya ka tlase ya ka temana ya ka tlase ya .
Ge Modulasetulo le Mothuša-modulasetulo bobedi bja bona ba se gona kopanong , maloko ao a lego gona a swanetše go kgetha o tee wa bona go ema bjalo ka Modulasetulo mo kopanong yeo .
le kganetšo yeo e feteditšwego pele ke Tona ke ba Lekgotla .
Diminerale le Lekgota-khuduthamaga la Petroleamo le a hlongwa, .
le ka go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
Karolo ya 71 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya temaneng yeo e latelago .
Phetolo ya karolo ya 59 ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya 69 ya Molao wa 28 wa 2002
Karolo ya 59 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago :
Karolo ya 69 ya Molao wa hlogo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya ya temana yeo e latelago .
Phetolo ya karolo ya 58 ya Molao wa 28 wa 2002
Mo mabakeng a Kgaolo ye , karolo ya 9 , 10 , 11 , 12 , 21 , 26 , 29 , 30 , 37 , 38A , 38B , 43 , 44 , 45 , 46 , 47 , 48 , 49 , 50 , 51 52 , 53 , 54 , 55 , 56 , 64 le Kgaolo ya 7 le Šetulo ya II di diragatšwa ka diphetogo tšeo di swanetšego .
Karolo ye e latelago e bewa legatong la karolo ya 57 ya molaomogolo
Phetolo ya karolo ya 71 ya Molao wa 28 wa2002
Karolo ya 74 ya molaomogolo e a fetolwa-ka go karolo ya ka tlase ya ditemaneng tšeo di latelago :
DIKHUDUTHAMAGA YA DIMENERALE LE PETROLEAMO
ga go kgopelo ya tumelelo ya go hlohlomiša , tokelo ya go tšweletša goba tumelelo ya mohlakanelwa wa tekniki , yeo e amogetšwego go minerale woo , naga le lefelo . ;
Hlogo ye e latelago e fetolwa ka go hlogo ya kgaolo ya 5 ya molaomogolo :
Go hlongwa ga Diminerale le Lekgotla-khuduthamaga la Petroleamo
ga go na kgopelo ya pele ya tumelelo ya mohlakanelwa wa tegniki , tokelo ya go dinyakišišo goba tokelo ya tšweletšo mo lefelong leo le kgopetšwego yeo e dumeletšwego . ;
Karolo ya 79 ya Molao wa hlogo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
Karolo ya 81 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
go hlagiša dipego tša tikologo mo matšatšing a 180go tloga ka letšatši la tsebišo .
Phetolo ya karolo ya 83 ya Molao wa 28 wa 2002
Tokelo ya go dira dihlohlomišo e filwe go ya karolwana ya e tsenywa tirišong ka letšatši leo le beilwego .
le ka go engwa legatong la temana ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase ya :go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke go karolo ya ka tlase yeo e latelago :go engwa legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya ke temana yeo e latelago :ka go bea legato karolo ya ya karolo ye e latelago :
ka go phumula lentšu le le ka mafelelong a temana , go tlaleletša ka lentšu le ka mafelelong a temana ya le ka tlaleletšo ka go karolwana ye e latelago :
Phetolo ya karolo ya 81 ya Molao wa 28 wa 2002
Moemedi yoo a kgethilwego o swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo a amogele kgopelo ya tokelo ya go hlohlomiša ge- ;
ka go bea legatong karolo ya ya karolo ye e latelago Tona o swanetše gore mo matšatšing a 60 a go amogela dikgopelo go tšwa go moemedi yo a kgethilwego , a gane go fana ka ya tokelo ya go hlohlomiša ge e le gore kgopelo ga e latele dinyakwa ka moka tšeo di laeditšwego ka go karolo ya . ;
Ge kgopelo e sa latele dinyakwa tša karolo ye , lekalatiro leo le beilwego le swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo le go fa mabaka le go mokgopedi a kgopelwe go latela dinyakwa tšeo mo matšatšing a šupa go tloga ka letšatši la tsebišo . ;Ge kgopelo e sa latele dinyakwa tša karolo ye , lekalatiro leo le beilwego le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo ka go ngwala mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo le efa mabaka , le ;
ga go kgopelo ya pele ya tumelelo ya mohlakanelwa wa tekniki , tokelo ya dinyakišišo goba tokelo ya tšweletšo ka go yeo e dumeletšwego ;
Ge kgopelo e sa latele dinyakwa tša karolo ye , lekalatiro leo le beilwego le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo ka go ngwala mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo le efa mabaka go engwa legatong la temana ya ka tlase ya ya karolo ye e latelago Ge moemedi yoo a kgethilwego a amogela kgopelo , moemedi yoo a kgethilwego o swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo a tsebiše modiradikgopelo ka go ngwala go-go ikopanya le mong wa lefelo ka tsela yeo e laeditšwego , modudi wa semolao le motho ofe goba ofe yo a amegago a bile a na le kgahlego bile a akaretša le dipoelo tša dikgolaganyo ka go dipego tša tikologo tšeo di nyakegago go ya ka kgaolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 ;
Phetolo ya karolo ya 79 ya Molao wa 28 wa 2002
le go fana ka dipego tša maleba tša tikologo ka go karolo ya , mo matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo .
Karolo ya 83 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
Phetolo ya karolo ya 80 ya Molao wa 28 wa 2002
Ge kgopelo e sa latele dinyakwa tša karolo ye , lekalatiro leo le beilwego le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo ka go ngwala mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo le , ka go fa mabaka ;
Phetolo ya karolo ya 85 ya Molao wa 28 wa 2002
Karolo ya 78 ya molaomogolo e a fetolwa ka go tsenya karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
go fana ka tokelo yeo go tla tšwetša pele seo se hlalošwago ka go karolo ya 2 le le go ya ka Tšhata yeo e hlalošwago ka go karolo ya 100 le peakanyo ya tša leago le mešomo yeo e beilwego . ;
Phetolo ya karolo ya 82 ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya 76 ya Molao wa 28 wa 2002
e sepetšwe gotee le pego yeo e bontšhago maemo a tatelo ya dinyakwa tša la tikologo leo le peakanyo , tokišo e phethagatšwe le kakanyo ya ditshenyegelo tša yona le mabaka a tumelelo ya tikologo ;
Karolo ya 84 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
Phetolo ya karolo ya 84 ya Molao wa 28 wa 2002
Karolo ya 82 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
ga go na kgopelo ya pele ya tokelo ya go nyakišiša , tokelo ya tšweletšo , goba tumelelo ya mohlakanelwa wa tekniki yeo e dumeletšwego go minerale wo o swanago le naga yeo e sa tlo dumelelwago goba go ganetšwa . ;
Ge moemedi yoo a kgethilwego a amogela kgopelo , moemedi yoo a kgethilwego o swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogela kgopela a tsebiše modiradikgopelo ka go ngwala go-go ikopanya le mong wa lefelo ka tsela yeo e laeditšwego , modudi wa semolao le motho ofe goba ofe yo a amegago a bile a na le kgahlego bile a akaretša le dipoelo tša dikgolaganyo ka go dipego tša tikologo tšeo di nyakegago go ya ka kgaolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 ;
le ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
Phetolo ya karolo ya 75 ya Molao wa 28 wa 2002
Moemedi yo a kgethilwego o swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogelaKgopelo , a amogele kgopelo ya tumelelo tokelo ya go dira dihlohlomišo ge-ga go motho yo a nago le tumelelo ya mohlakanelwa wa tekniki , tokelo ya dinyakišišo goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo ka go lefelo leo le kgopetšwego ;
Ge Tona a gana ka fana ka ka tokelo ya go tšweletša , Tona o swanetše gore mo matšatšing a 30 a sephetho , a tsebiše modiradikgopelo ka go ngwala ka ga sephetho seo le mabaka gona fao ;
Karolo ya 80 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago :
hlagiša tumelelo ya mohlakanelwa wa tekniki go ngwadišwa ka go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo .
Ge moemedi yoo a kgethilwego a amogela kgopelo , moemedi yoo a kgethilwego o swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo a tsebiše modiradikgopelo ka go ngwala go-go ikopanya le mong wa lefelo ka tsela yeo e laeditšwego , modudi wa semolao le motho ofe goba ofe yo a amegago a bile a na le kgahlego bile a akaretša le dipoelo tša dikgolaganyo ka go dipego tša tikologo tšeo di nyakegago go ya ka kgaolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 ;
Tona a ka re a sa lebale go fa mohuta wa petroleamo woo o amegago le bokgole bja go dira dihlohlomišo , protšeke , kgopelo yeo mokgopedi a e fago e lebiša go karolo ya 2 . ;
Tona o swanetše gore mo matšatšing a 60 a go amogela dikgopelo go tšwa go moemedi yo a kgethilwego , a gane go fana ka ya tokelo ya go tšweletša ge e le gore kgopelo ga e latele dinyakwa kamoka tšeo di laeditšwego ka go karolo ya . ;ka go bea legato karolo ya ya karolo ye e latelago :
goba Kantoro ya Boingwadišo bja Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo .hlagiša tokelo yeo mo matšatšing a 60 gore e ngwadišwe ka go tokelo-e tsenywago tirišong ;
le ka go tsenyeletša karolwana ye e latelago :
Karolo ya 75 ya molaomogolo e fetolwa ka go engwa legatong la temana ya le ka go karolo ya ka tlase ya ke temana yeo e latelago :
mokgopedi o na le phihlelelo ya methopo ya ditšhelete mme o na le bokgoni bja setegniki go diragatša dinyakišišo tšeo di šišintšwego tiragatšo ;
Ge kgopelo e sa latele dinyakwa tša karolo ye , lekalatiro leo le beilwego le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo ka go ngwala mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo le efa mabaka go engwa legatong la temana ya ka tlase ya ya karolo ye e latelago Ge moemedi yoo a kgethilwego a amogela kgopelo , moemedi yoo a kgethilwego o swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo a tsebiše modiradikgopelo ka go ngwala go-
le go fana ka dipego tša maleba tša mo matšatšing a 120 go tloga letšatšing la tsebišo .
Tumelelo efe goba efe ya mohlakanelwa wa tekniki yeo mabapi le yona go kgopetšwego tokelo ya go nyakišiša go ya ka karolo ya ka tlase ya e tla re , go sa kgathatšege letšatši la mafelelo , šoma go fihlela yeo e dumelelwa goba e ganetšwa .
mabaka a tumelelo taolo ya tikologo .
Dihlohlomišo di ka se hlole tshenyego yeo e sa amogelegego , kgwahlafalo ya ntikotiko ya hlago goba tshenyego ya tikologo le gore tumelelo ya tikologo e abilwe .
Karolo ya 76 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go ema legatong la temana ya le ka go karolo ya ka tlase ya ke ditemana tšeo di latelago :
Phetolo ya karolo ya 78 ya Molao wa 28 wa 2002
﻿Karolo ya 92 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legato mantšu a pele ga temana ya ya mantšu a a latelago Motho ofe le ofe yo a dumeletšwego a ka re ntle le go fiwa maatla- ;
ngwadiša tokelo yeo ka go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetle tša Minerale le Petroleamo e thomilego go šoma ;
Karolo ya 96 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago :
Karolo ya 98 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go engwa legatong la ditemana tša ka tlase tša , le ka go temana ya ya ditemana tša ka tlase tšeo di latelago :
mabaka afe goba afe goba dipeelano a tokelo efe goba efe , lengwalo la tumelelo , tumelelo goba molao ofe goba ofe wo o dumeletšwego goba o ntšhitšwego goba lenaneopeakanyo la taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego go ya ka Molao le bolaodi bja taolo ya tikologo bjo bo filwego , bo diregile goba bo direga ka go dinyakišišo , tšweletšo , diteko , go epa goba go swara lefelo leo ka go lona mediro ya go epa le diteko e diregago , motho yo a ka -
Karolo ya 101 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong ke karolo yeo e latelago :
Kgopelo efe goba efe yeo e latelago go ya ka Molao wo e swanetše go fegwa go laolwa ke sephetho sa boipelaetšo bjo bo laeditšwego ka go temana ya .
kantoro ya boemedi bjo bo beilwego e swanetše go hlagiša dipego tša tšwelopele le datha yeo go bolelwago ka yona go karolo mo matšatšing a 30 go tloga ka letšatši la hlagišo go Khansele ya Tšeosaense .
Karolo ya 93 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la temana ya ke temana yeo e latelago :
Karolo ya 88 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago
Karolo ya 86 ya molaomogolo e a fetolwa -ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago :
lefela dipoelo tša mmušo go ya ka Molao wa Palamente ;
Tokelo ya go tšweletša yeo e kgopetšwego go mpshafatšwa e tla šoma e tla tliša go sa kgathatšege letšatši la go šoma ga yona la mafelelo go fihlela kgopelo yeo e dumelelwa goba e ganetšwa .
latela dinyakwa tša la taolo ya tikologo leo le peakanyo , le mapheko a tumelelo ya tikologo le peakanyo yeo e beilwego ya tša leago le mešomo .
Karolo ya 100 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya ke temana yeo e latelago :
Phetolo ya karolo ya 96 ya Molao wa 28 wa 2002
Go kgetha kontraka
Phetolo ya karolo ya 101 ya Molao wa 28 wa 2002
go nyakega gore mong wa tokelo , tumelelo yeo e amegago goba motho yo a nago le maikarabelo a lefelo leo goba motho ofe goba ofe yo a diragatšago goba a nago le maikarabelo a go diragatša mediro yeo , ditshepedišo goba mediro a tšweletše puku efe goba efe , rekoto , setatamente goba tokomane ye nngwe , go akaretšwa ditokomane tša elektroniki , tshedimošo goba datha yeo e lego mabapi le merero yeo e hlalošitšwego ka go Molao wo go hlahloba , goba mabakeng a go hwetša dikgatišo tša tšona goba go ntšha ditsopolwa tša tšona .
Tona , ge e le sephetho sa taolo seo se tšerwego ke molaodipharephare goba moemedi yo a kgethelwego . ;
go palelwa ke go go hwetša tumelelo go tšwa go Tona go ya ka karolo ya 26 .
Motho ofe goba ofe yo ditokelo goba tšeo a di letelago go ya ka molao di amegilego ka mo go sa kgotsofatšego le gona go lobišwa dithoto mme a na le dipelaelo ka diphetho tšeo di tšewago ka taolo go ya ka Molao wo , a ka ipelaetša mo matšatšing a 30 morago ga go lemoga ka ga sephetho seo sa taolo ka mokgwa wo o beilwego go -Molaodi-pharephare , ge e le sephetho sa taolo ya Molaodi wa Selete goba ofe goba ofe yo a filwego maatla goba mošomo go ya ka goba ka tlase ga Molao wo ;
Phetolo ya karolo ya 92 ya Molao wa 28 wa 2002
latela mabaka le mapheko a tokelo ya go tšweletša , ditlhalošo tša maleba tša Molao wo le molao wo mongwe ofe goba ofe ;
Boipelaetšo go ya ka karolo ya ka tlase ya ga bo fege sephetho sa taolo , ntle le ge se fegwa ke molaodipharephare goba Tona , go ya ka mo go ka bago ka gona :
ka go bea legatong la temana ya , le ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago -
Phetolo ya karolo ya 86 ya Molao wa 28 wa 2002
Karolo ya 85 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago -
Phetolo ya karolo ya 100 ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya 88 ya Molao wa 28 wa 2002
le ka go phumula temana ya ka go karolo ya ka tlase ya .
Phetolo ya karolo ya 98 ya Molao wa 28 wa 2002
Ge mong wa tokelo , tumelelo a thwala motho ofe goba ofe goba a thwala kontraka go phethagatša mošomo ofe goba ofe ka gare ga mellwane ya lefelo la dinyakišišo , go epa , diteko , tšweletšo goba lefelo leo le swerwego , go ya ka mo go ka bago ka gona , mong yoo o na le maikarabelo a go latela Molao wo .
Phetolo ya karolo ya 93 ya Molao wa 28 wa 2002
ka go bea legatong la temana ya temana yeo e latelago :le ka go engwa legatong la temana ya ke temana yeo e latelago :
Go netefatša phihlelelo ya maikemišetšo a mmušo go lokiša go se lekalekane ga tša leago le ekonomi ga nakong ya pele bjalo ka ge go hlalošwa ka go Molaotheo , Tona o swanetše gore mo dikgweding tše tshela go tloga ka letšatši leo ka lona Molao wo o tsenywago tirišong a tšweletše Tokomane yeo e nago le motheo wo o ikadilego wa matlafatšo ya tša leago le ekonomi yeo e tlago go ala lenaneo-tšhomo , di lebišwa le lenaneotlhopho la nako go kgontšha matseno le botšeakarolo bja badudi ba Afrika Borwa bao ba bego ba hlokišwa dikgoba peleng ka go intaseteri ya meepo , le go kgontšha Ma-Afrika Borwa go ba holega go ditšweletšwa tša meepo le diminerale .
mo matšatšing a 60 ka morago ga ge tokelo e thomile go šoma ;
Karolo ya 105 ya molaomogolo e a fetolwa ka go ema legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago :
Phetolo ya dipharologanyo tšeo di laeditšwego ka go karolo ya , di ka se dirwe ge dipoelo tša phetolo yeo goba pharologano e le go-go oketša lefelo goba karolo ya lefelo , goba go oketša karolo goba dikarolo tša lefelo la diminerale , ge fela go tlogelwa lefelo leo goba karolo e le dipoelo tša diphošo tša bolaodi .
Phetolo ya karolo ya 104 ya Molao wa 28 wa 2002
Karolo ya 104 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago setšhaba sefe goba sefe se se nyakago go fiwa šedi ya pele ya tokelo ya ya go nyaka goba ya go epa minerale ofe goba ofe le lefelo leo le ngwadišetšwego goba leo le ilego go ngwadišwa leineng la setšhaba seo se amegago , go ya ka karolo 16 goba 22 , se swanetše go iša kgopelo go Tona Tona o swanetše go fa šedi tokelo yeo , ge melawana ya karolo 17 , goba 23 e latetšwe : ge fela-
Karolo ya 104 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago setšhaba sefe goba sefe se se nyakago go fiwa šedi ya pele ya tokelo ya ya go nyaka goba ya go epa minerale ofe goba ofe le lefelo leo le ngwadišetšwego goba leo le ilego go ngwadišwa leineng la setšhaba seo se amegago , go ya ka karolo 16 goba 22 , se swanetše go iša kgopelo go Tona Tona o swanetše go fa šedi tokelo yeo , ge melawana ya karolo 17 , goba 23 e latetšwe : ge fela-tokelo e tla dirišetšwa go ba karolo ya hlabollo le tšwetšopele ya leago la setšhaba seo se amegago setšhaba se tšweletša lananeo la tlhabollo , leo le laetšago mokgwa wo ka wona tokelo yeo e ilego go phethagatšwa dikholego tšeo di letetšwego tša protšeke ya go nyaka goba ya go epa e tla ba tša setšhaba seo se amegago , le gona setšhaba se na le phihlelelo ya methopo ya bothekniki le ya tša ditšhelete go diriša tokelo yeo karolo 23 le ga di hlokagale Phetolo ya karolo ya 105 ya Molao wa 28 wa 2002
dipego tša maleba tša tikologo tšeo di nyakegago go ya Kgaolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 , go hwetša tumelelo ya tikologo .
Tumelelo ya dinyakišišo , tokelo ya diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa , tumelelo ya go swara , tumelelo ya mohlakanelwa wa thekniki , tokelo ya tšweletšo , lenaneo la mošomo wa diteko , lenaneo la mošomo wa dinyakišišo , lenaneo la mošomo wa tšweletšo , lenaneo la mošomo wa go epa , goba tumelelo ya tikologo le abilwe go ya ka Molao wa Lenaneopeakanyo Bosetšhaba la Taolo ya Tikologo wa 1998 , di ka se fetolwe goba tša fapana ntle le tumelelo yeo e ngwadilwego go tšwa go Tona .
Phetolo ya karolo ya 107 ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya tokelo , tumelelo , mananeo le maano
Karolo ya 106 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago :
tokelo e tla dirišetšwa go ba karolo ya hlabollo le tšwetšopele ya leago la setšhaba seo se amegago setšhaba se tšweletša lananeo la tlhabollo , leo le laetšago mokgwa wo ka wona tokelo yeo e ilego go phethagatšwa dikholego tšeo di letetšwego tša protšeke ya go nyaka goba ya go epa e tla ba tša setšhaba seo se amegago , le gona setšhaba se na le phihlelelo ya methopo ya bothekniki le ya tša ditšhelete go diriša tokelo yeo karolo 23 le ga di hlokagale Phetolo ya karolo ya 105 ya Molao wa 28 wa 2002
goba a hlokofetše ebile go se na yo a ka mo hlatlamago Phetolo ya karolo ya 106 ya Molao wa 28 wa 2002
Karolo ya 102 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong ke karolo yeo e latelago :
Karolo ya 103 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la ka go karolo ya ka tlase ya ke temaneng yeo e latelago :
Motho ofe goba ofe yo a dirilego kgopelo ya tokelo , lengwalo la tumelelo goba tumelelo go ya ka Molao wo , o swanetše go tsebiša Molaodi wa Selete ge e le gore mong wa naga goba modudi wa semolao wa lefelo leo le amegago-
go gogela morago goba go fetola sephetho sefe goba sefe seo se dirilwego ke motho yo a nago le maatla goba yo a dirago mošomo wo a o laetšwego goba a o filwego go ya ka karolo ya ka tlase ya , goba , go ya ka mo go ka bago ka gona : Ge e le gore ga go na ditokelo tšeo di lego gona tša motho ofe goba ofe tšeo di amegago go kgogelomorago le phetolo ya sephetho .
Karolo ya 107 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la karolo ya ya temana ya .
Phetolo ya karolo ya 102 ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya 103 ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya ntlha ya 1 ya Šetulo ya II ya Molao wa 28 wa 2002
Ntlha ya 9 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago :
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 7 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002
Ge go direga ditiragalo dife goba dife tšeo di hlalošwago ka go ntlha ya ka tlase ya go fihla go -go fihla mo di ka diragalago , ditlhalošo tša dikarolo tša 10 , le , 14 , 15 , 19 le 21 tša Molao wa Pušetšo-morago ya Dithoto , 1975 , o diragatšwa ka diphetogo tšeo di swanetšego go kgopelo yeo e dirilwego go ya ka ntlha ya ka tlase ya ;
goba matšatši a 180 morago ga ge mokgopedi a tsebišitšwe ka go ngwala gore molaodipharephare o ganne tiišetšo le ditefelo tša tlhatswadiatla .
Mong o swanetše go hlagiša tokelo yeo e fetoletšwego ka tlase ga ntlha ya ka tlase ya mo matšatšing a 90 go tloga go letšatši leo ka lona a amogetšego tsebišo ya phetolelo go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo go ngwadišwa ga mmogo le ka go Kantoro ya Ditokomane goba Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo go ngwadiša OP26 khirišo ya ka tlase , bjalo ka mo go ka bago ka gona . ;
Ntlha ya 3 ya Šetulo II ya Molao-mpgolo e a fetolwa ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago :
Mong o swanetše go hlagiša tokelo yeo e fetoletšwego ka tlase ga ntlha ya ka tlase ya mo matšatšing a 90 go tloga go letšatši leo ka lona a amogetšego tsebišo ya phetolelo go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo go ngwadišwa ga mmogo le ka go Kantoro ya Diriti goba Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo go ngwadiša go phumulwa ga tokelo ya diteko ya molao wa kgale , bjalo ka mo go ka bago ka gona ;
le nako yeo ka yona go ka tsenywago tshepetšo ya semolao mabapi le go bea goba tefelo ya hlatswadiatla bjalo ka ge go hlalošwa ka go ntlha ya ka tlase ya . ;
Kgopelo efe goba efe ya hlatswadiatla e swanetše go lebišwa go molaodipharephare , mme Tona a ka bea -
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 4 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002
Molao wo o bitšwa Molaophetošo wa Tšweletšo ya Methopo ya Diminerale le Petroleamo wa 2008 , gomme o tla thoma go šoma ka letšatši leo le beilwego ke Presitente ka go Kuranta ya Mmušo .
bohlatse bjo bo ngwadilwego bja mokgwa wo ka tokelo mong wa tokelo a tlago diragatša selo seo se bolelwago ka go karolo ya 2 le 2 ;
Go sa šetšwe karolo ya , Šetulo II e akanyetšwa go tsenywa tirišong ka la 1Mei 2004 .
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 5 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002
Ntlha ya 7 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa -
goba mo mokgopedi a tšeago sephetho sa go kgopela go ipelaetša kganetšo ya molaodipharephare go ya ka karolo ya 96 , ge mokgopedi a tsebišitšwe ka go ngwala ke Tona ka ga netefatšo ya kganetšo yeo ;
Lenaneotlhopho la 3 la molaomogolo le a fetolwa ka go engwa legatong la Legoro la ka seo se latelago :
Mong o swanetše go hlagiša tokelo yeo e fetoletšwego ka tlase ga ntlha ya ka tlase ya mo matšatšing a 90 go tloga go letšatši leo ka lona a amogetšego tsebišo ya phetolelo go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo go ngwadišwa gammogo le ka go Kantoro ya Ditokomane goba Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo go phumudiša khirišo ya OP26 , bjalo ka mo go ka bago ka gona . ;
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 8 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002
Ntlha ya 10 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa -ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya le ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago :
Ge go fetolelwa khirišo le ngwadišo ya tokelo ya tšweletšo yeo e fatolotšwego ka go yona , khirišo ya e a fedišwa .
ka go engwa legatong ga ka go ke Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo ;
le ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago :
Tokelo ya go epa yeo e hlalošwago ka go karolo ya 47 ya Molao wa Diminerale goba tokelo efe goba efe ya go epa yeo e hweditšwego ka tlase ga kwano ya lekgotla bjalo ka ge go hlalošwa ka go karolo ya 1 ya Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa , 1967 , goba tumelelo ya ka tlase yeo e hweditšwego ka go tokelo yeo e boletšwego pele le tokelo ya minerale ya molao wa tlwaelo yeo e kgomareditšwego , gammogo le bolaodi bja go epa bjo bo hweditšwego mabapi le seo ka tlase ga karolo ya 9 ya Molao wa Diminerale .
Ntlha ya 6 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago -
Tokelo ya go epa goba lengwalo la tumelelo ya go dikgopelo yeo e hweditšwego ka tlase ga kwano ya lekgotla goba tokelo ya kgale ya go epa yeo e hlalošwago ka go karolo ya 47 ya Molao wa Diminerale le tokelo ya molao wa tlwaelo wa diminerale wo o kgomareditšwego , gammogo le bolaodi bja go epa bjo bo hweditšwego mabapi le seo ka tlase ga karolo ya 47 go ya ka karolo ya 9 ya Molao wa Diminerale . ;
khirišo ya ka tlase ya OP26 e ra dikarolo tša khirišo ya go epa ya OP26 tšeo di swerwego ka tlase ga Dikemišo 1/1999 le 1/2002 tšeo di ngwadišitšwego ka tsela ye bjalo go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo ka la 8 Setemere 1999 le 30 Setemere 2002 , ka go latelana ;
ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago Go ya ka dintlha tša ka tlase tša le , tokelo efe goba efe ya go epa ya molao wa kgale yeo e bego e šoma pelenyana ga Molao wo o tsenywa tirišong , e tšwela pele mo nakong yeo e sa fetego mengwaga ye mehlano go tloga letšatšing leo Molao wo o thomago go šoma goba nako yeo e bego e dumeletšwe , e lego ye kopana , go ya ka mabaka le mapheko ao e dumeletšwego ka tlase ga wona goba ao a filwego goba ao a bego a swanetše goba ao a dumeletšwego goba a filwego ;
Tokelo efe goba efe yeo e sa šomišwago ya molao wa kgale wo o bego o šoma pelenyana ga ge Molao wo e ka tsenywa tirišong , e tšwela pele go šoma , go ya ka mabaka le dipeelano tšeo ka tšona e dumeletšwego , e hweditšwego goba e filwego goba ao a bego a swanetše go ba a dumeletšwe goba a filwe , nakong yeo e sa fetego ngwaga o tee go tloga letšatšing leo Molao wo o thomilego go šoma ka lona , goba mo nakong yeo tokelo e filwego ka yona , e hweditšwego goba e filwego goba ao a bego a swanetše goba ao a dumeletšwego goba a filwego , nako yeo e lego ye kopana .
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 10 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 3 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002
tsela yeo e swanetšego go latelwa ke mokgopedi le molaodipharephare mabapi le kgopelo yeo ;
Ntlha ya 4 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa -ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago :
le ka go engwa legatong la tlhalošo ya tokelo ya OP26 ke tlhalošo yeo e latelago :
Thaetlele ye kopana le go tsenya tirišong
Ntlha ya 5 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa -ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago :
Lenaneotlhopho la 2 la molaomogolo le a fetolwa -ka go engwa legatong la Legoro la ka seo se latelago :
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 6 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002
Ntlha ya 12 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa -ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago :
Ge kgopelo ya lengwalo la tumelelo leo le hlalošwago ka go karolo ya 12 ya Molao wa Diminerale e dirilwe , mong yo a hlalošwago ka go karolo yeo , yo a nago le maikarabelo a go latela ditlhalošo tšeo di amegago tša Molao , o swanetše go dira kgopelo ya lengwalo la tumelelo ya tswalelo go ya ka karolo ya .
tokelo ya go epa ya molao wa kgale e ra khirišo ye nngwe le ye nngwe ya go epa , tokelo ya molao wa kgale wa go epa , tumelelano ya go epa , tumelelo ya go epa , laesense ya go kgopela , bolaodi bja go epa goba tokelo yeo e ngwadilwego ka go Lenaneo la 2 go Šetulo ye e šomago ka pela , pele ga letšatši leo ka lona Molao wo o tsentšwego tirišong , wo mediro ya go epa e diragatšwago go ya ka wona ;
ka go tsenya ntlha ya ka tlase yeo e latelago :
le ka go tsenya ntlha ya ka tlase yeo e latelago :
Ntlha ya 10 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa ka go tsenya Ntlha ya 10-Karolo ya 52 e diragatšwa go mong wa tokelo ya diteko ya molao wa kgale goba tokelo ya go epa ya molao wa kgale .
Phetolo ya Lenaneotlhopho la 3 ya Šetulo ya Molao wa 28 wa 2002
ka go engwa legatong la Legoro la 4 ke seo se latelago :
Ngwadišo yeo e hlalošwago ka go ntlha ya ka tlase ya e swanetše go diragala mo dikgweding tše tshela go tloga letšatšing leo khirišo ya ka tlase e fetoletšwego mme e swanetše go dirwa ka nako e tee le phumulo ya khirišo ya ka tlase ka go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo .
Ge mong wa tokelo ya kgale ya go dira diteko goba tokelo ya kgale ya go epa goba mong wa mešomo ya kgale a emiša mešomo ya maleba go dira diteko goba go epa , mong o swanetše go dira kgopelo ya lengwalo la go tswalela go ya ka karolo ya 43 .
Ntlha ya 8 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago :
Phetolo ya karolo ya Lenaneotlhopho la 2 la Molao wa 28 wa 2002
Go sa kgathatšege ditlhalošo tša Molao wa Taelo , 1969 , taelo mabapi le kgopelo ya hlatswadiatla e tla thoma go šoma-ge mokgopedi a tsebišitšwe ka go ngwala ke molaodipharephare gore o ganne kgopelo ya gagwe mme mokgopedi a se a kgopela go ipelaetša kgahlanong le kganetšo yeo go ya ka karolo ya 96 ;
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 9 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002
le Ditlhalošo tša ntlha ye ga di angwe ka go Pušetšo-morago ya thoto go ya ka karolo ya 55 ya Molao .
Tsenyo ya Ntlha ya 10A ka go Lenaneotlhopho II ya Molao wa Nomoro ya 28 wa 2002
go ya ka lefokwana la 22 la khirišo ya diteko ya OP26 goba dikarolo tšeo di swerwego ka tlase ga Lengwalo la tumelelano ya go fana ka naga 1/1996 , leo le ngwadišitšwego go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa , 1967 ;ka go engwa legatong la tlhalošo ya OP26 khirišo ya ka tlase ke tlhalošo yeo e latelago :
ka go engwa legatong la tlhalošo ya khirišo ya go epa ya OP26 ke tlhalošo yeo e latelago :
Ge lenaneo la taolo ya tikologo le sa kgotsofatše dinyakwa tša Molao wo , Molaodi wa Selete yo a angwago ke lefelo goba naga yeo e lego mabapi le lenaneo la taolo ya tikologo o swanetše go laela mong yo a amegago go hlagiša tshedimošo yeo e sa šaletšego .
mokgwa wo ka wona kgopelo e ka dirwago ka gona ;
Mong o swanetše go hlagiša tokelo yeo e fetoletšwego ka tlase ga ntlha ya ka tlase ya mo matšatšing a 90 go tloga go letšatši leo ka lona a amogetšego tsebišo ya phetolelo go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo go ngwadišwa ga mmogo le ka go Kantoro ya Diriti goba Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo go phumulwa ga tokelo ya diteko ya molao wa kgale , bjalo ka mo go ka bago ka gona ;
tokelo ya OP26 e ra khirišo ya diteko OP26 le dikarolo tšeo di emišitšwego ka tlase ga Lengwalo la Tlogelo ya naga ka tumelelano ya 1/1996 yeo e ngwadišitšwego go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo , 1967 , goba OP26 khirišo ya ka tlase le/goba OP26 ya khirišo ya go epa ;
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 12 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002
Mong , mošomiši goba mohwetši wa peeletšo efe goba efe , tumelelo goba tokelo ya go šomiša bogodimo bja naga yeo e hlaloswago ka go ntlha ya ka tlase ya o swanetše go ngwadiša peeletšo yeo , tumelelo goba tokelo ka go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo mo mengwageng ye tshela go tloga letšatšing leo Molao wo o thomilego go šoma mme ge mong yoo mošomiši goba modudi a palelwa ke go ngwadiša peeletšo , tumelelo goba tokelo , gona di tla emišwa .
ya 38 , 41 le 45 go mong wa tokelo ya diteko ya molao wa kgale goba tokelo ya go epa ya molao wa kgale ;
﻿Go fetola Molao wa Tšwetšopele ya Methopo ya Diminerale le Petroleamo , 2002 ,   go fa Tona maikarabelo a go diragatša melao ya tšwetšopele ya meepo ya selete le tikologo go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo 
REPHABLIKI YA AFRIKA BORWA 
Mantšu ao a thaletšwego ka mothaladi wo moso a bontšha tšeo di tsentšwego ka go ditlhalošo tša bjale . 
MOLAOKAKANYWA WO O FETOTŠWEGO WA TŠWETŠOPELE YA METHOPO YA DIMINERALE LE PETROLEAMO 
Mantšu ao a ngwadilwego ka boso ka gare ga mašakana a khutlonne a bontšha tšeo di tlogetšwego ka go ditlhalošo tša bjale . 
TSEBIŠO YA TLHALOŠOKAKARETŠO : 
go epa , go kgoboketša , go sefa , go tšhuma , magoro , go šila , go senka , go hlatswa , go hlaola , go tološa goba go fiša ka kgase ; 
kholego e ra , mabapi le mothopo ofe goba ofe wa minerale , e ra tšeo di latelago :   legato la mathomo , leo le akaretšago tshepetšo efe goba efe ya go atlega , go hwetša , 
Karolo ya 1 ya Molao wa Tšwetšopele ya Methopo ya Diminerale le Petroleamo , 2002 , e a fetolwa -   ka go tsenya pele ga ditlhalošo tša ploko mo ditlhalošong tšeo di latelago : 
legato la bobedi , leo le akaretšago modiro ofe goba ofe wa go fetolela mokgobo goba mothopo wa diminerale ka go setšweletšwa sa magareng ; 
le Ka bea legatong tlhalošo ya setšhaba ya tlhalošo ye e latelago : 
Go hloma ka tšhoganyetšo thlabollo ya setšhaba go tša ekonomi le bobotlana , e angwa ke kabo ya mešomo go lenaneo ; 
diintaseteri le dikgwebo tšeo di šomago ka diminerale 
Ka go bea legatong tlhalošo yeo e nabilego ya matlafatšo ya bathobaso go tša ekonomi go temana ya ya temana ye e latelago - 
Phetolo ya karolo ya 1 ya Molao wa 28 wa 2002 
legato la boraro , leo le akaretšago modiro wa go fetolela go ya pele setšweletšwa seo , ka go setšweletšwa seo se hlwekišitšwego seo se loketšego go ka rekwa ke 
leo e lego modiro wa go tšweletša tšeo di šomilwego ka tshwanelo , tšeo di segilwego , di phadimišitšwego goba tšeo di tšweleditšwego , le ditšweletšwa goba ditlabelo tšeo di nago le boleng ; 
legato la mafelelo , 
Ka go bea legatong tlhalošo ya letšatši ya tlhalošo ye e latelago Khansele ya Tšeosaentshe e ra Khansele yeo e hlomilwego ka Molao wa Tšeosaentshe , 1993 ; 
setšhaba se tla akaretša maloko goba karolo ya setšhaba yeo e amegago thwii ke meepo mo nageng yeo maloko ao go karolo ya setšhaba e dulago go yona ; 
Setšhaba batho bao peleng ba bego ba gateletšwe go ya ka histori , bao ba nago le dikgahlego le ditokelo mo lefelong le le rileng la bodulo , go ya ka kwano , ditumelo goba molao : 
Ge fela ditlamorago tša molao go nyakega ditherišano goba dikgokagano le setšhaba , 
1998 , O BEILWE MOLAONG KE Palamente ya Rephabliki ya Afrika Borwa , ka mokgwa wo o latelago : 
matšatši ao a swanetše go balwa ka go se akaretše letšatši la mathomo mme gwa akaretšwa la mafelelo ; 
ka go bea legatong la tlhalošo ya letšatši ya ditlhalošo tšeo di latelago : 
letšatši e ra letšatši la khalentara go sa akaretšwe Mokibelo , Lamorena goba matšatši a maikhutšo a setšhaba le ge palo ya matšatši a itšeng a beilwe go diragatša modiro ofe goba ofe , 
, bjale ka ge e amana le go dira diteko , go epa , tlhlohlomišo , tšweletšo goba ditiragalo tšeo di amanago le go dira diteko , go epa , go tlhohlomiša goba karolo ya tšweletšo ; 
Taolo ya Tikologo e ra kabelo ya maatla ke Tona go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 
pego ya tša tikologo e ra pego yeo e nyakegago go ya Molao wa Taolo ya Bosešhaba ya Tikologo , 1998 , go leka go sedimoša le go thekga taolo ya tikologo yeo e abilwego ke Tona ; 
letšatši phethagatšo ke letšatši leo ka lona go abelwago tumelelo ya maleba goba tokelo ya maleba e fiwago ka go bea legatong la tlhalošo ya tikologo ya ditlhalošo tše di latelago : 
ka go phumula tlhalošo ya leano la taolo ya tikologo ka go phumula tlhalošo ya lenaneo la taolo ya tikologo , ka go bea legatong la tlhalošo ya molao wa go se akaretše ditlhalošo tše di latelago : 
goba go tšea karolo ka go mmaraka ofe goba ofe wo o kgolaganego le diintaseteri tša diminerale le petroleamo , goba go gatela pele ka go intaseteri goba mebaraka yeo ; 
molao wa go se akaretše o ra molao ofe goba ofe goba tiragatšo yeo e thibelago goba e paledišago motho ofe goba ofe go tsena ka gare ga , goba go tšea karolo ka go minerale   le intasetering ya petroleamo , 
goba go tsena ka gare , 
, gomme ba laola merero ye mentši , gomme ba hwetša kabelo ya tšhelete goba mašokotšo , gomme ba kgona go laola diboutu tše ntši tša maloko ; 
laolwago ke motho yo a hlalošwago ka go temana ya wo e lego wa mohlakanelwa goba sehlopha sa batho bao ba nago le 
goba e le lekala go ya ka tlhalošo ya karolo ya 1 ya Molao wa Dikhamphani , 1973 , bjalo ka motho wa mmušo yo a ilego a hlokišwa menyetla peleng ka ditlhalošo tša temana ya ; 
motho wa semolao , ntle le lekgotla , leo le : 
ka go bea legatong la tlhalošo ya go epa ditlhalošo tšeo di latelago:go epa , gee šomišwa bjalo ka leina , e ra - 
wo o dirilwego ka mabaka a go nyaka goba go thopa minerale ; 
go akaretšwa seripa sefe goba sefe ka tlase ga lewatle goba ka tlase ga meetse a mangwe goba ka gare ga mokgobo ofe goba ofe wo o ikgobokeditšego ,   ga mmogo le moepo wa mohuta ofe goba ofe , o ka ba o šomilwe goba e se wa šongwa , 
go epa go gongwe le go gongwe mo lefaseng , 
ka go bea legatong la temana ya tlhalošo ya batho bao ba bego ba hlokišwa menyetla ka tlhalošo ye e latelago : 
ditsela tša go ya fao le dilo tšeo di lego lefelong leo tšeo di šomišwago goba tšeo di sa tlilego go šomišwa mabapi le go nyaka , 
go hwetša le go epa goba go tšweletša mothopo woo wa minerale ; 
ka go phumula tlhalošo ya kabo ya ditšhelete ; 
lefelong lefe goba lefe leo mothopo wa diminerale o epšago , go akaretšwa lefelo la moepo le meago ka moka , dihlangwa , metšhene , mokgobo wa didirišwa tšeo di sa hlwego di šoma , 
ka go bea legatong la tlhalošo ya Kantoro ya Dithaetlele tša Meepo ka tlhalošo yeo e latelago : 
le ge e šomišwa bjalo ka lediri , go ra go epa ga diminerale dife goba dife , ka godimo goba ka tlase ga lefase , 
mabapi le tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa , e ra lefelo leo go lona kepo ya minerale efe goba efe e dumeletšwego gomme tokelo le tumelelo ya seo e filwe ; 
Kantoro ya Boingwadišo bja Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo e ra   Kantoro ya Boingwadišo bja Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo bjoo bo hlalošwago ka go karolo ya 2 ya Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Kepo , 1967 ; 
yeo e lego ka tlase ga taolo ya mong wa tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa mme e le gore mong wa laesense yeo o na le matla a go e 
ka go bea legatong la tlhalošo ya lefelo la moepo ka tlhalošo yeo e latelago : 
šomiša mabapi le mediro yeo e diragatšwago ka tlase ga tokelo goba tumelelo yeo ; 
bogodimo bja naga mo go nago le tsela , seporo , mogala wa mohlagase , phaephe , tsela ya kheibole goba lepanta la go sepela , 
Molao wa Taolo ya Bosetšhaba ya Tikologo , 1998 o ra Molao wa Taolo ya Bosetšhaba ya Tikologo ; 
ka go tsenya morago ga tlhalošo ya Tona ditlhalošo tšeo di latelago : 
lefelo la moepo , 
ka gare , ka godimo goba ka tlase ga lefelo leo le amegago la moepo ; 
naga efe goba efe goba bogodimo bjo bo bapilego goba bjo bo sa bapanago le lefelo blale ka ge e akantšwe ka go yeo e lego   gore ditiragalo tšeo di tswalanago goba di diregago ka sewelo di a phethagatšwa 
le meago ka moka , dihlangwa , metšhene , mekgobo ya dilahlwa , goba dilo tšeo di lego go , goba ka gare ga lefelo leo le hlalošwago ka go temana ya le ; 
ka go bea legatong la tlhalošo ya mong ka tlhalošo yeo e latelago : 
mabapi le morero ofe goba ofe wa tša tikologo , maphelo , leago le tša mešomo le mašaledi ao a kgobetšwego goba ditlamorago mo lefelong , mme go akaretšwa - 
meetse goba mokgobo ofe goba ofe wa dilahlwa , e ka ba mešomo ya go šoma ka tlase ga lefase goba ka godimo goba ka mokgwa wo mongwe 
sebopego sa naga le diswantšho tša naga mme e akaretša mekgwa efe goba efe ya go bonela/kwela pele , 
tšeo di tšwago ditirong tša meepo ebile di dirile mekgobo , di bolokilwe kgobokeleditšwe go tlo šomišwa gape goba di lahlwago , ke mong wa tumelelo ya go epa , 
mokgobo wa mašaledi e ra magogodi , matlakala , diretse , tšhilafalo , maswikana ao a lahlilwego , santa , matlakala a dimela , melora goba ditšweletšwa dife goba dife 
ka go tsenya morago ga tlhalošo ya Tumelelo ya go swara ditlhalošo tšeo di latelago : 
Mešomo ya tlhahlobo e ra mošomo ofe goba ofe wo o dirwago mabapi le go nyakwa ga minerale goba petroleamo ka tlhahlobo ya tlhamego ya naga , 
phumulo goba mafelelo a nako ya tumelelo ya go go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa tokelo ya go tlhohlomiša , tokelo ya go tšweletša goba tokelo ya molao wa kgale ; 
Ka go bea legatong la tlhalošo ya tiro ya go tlhohlomiša ya thlalošo ye e Latelago : 
Ka go bea legato tlhalošo ya mokgobo wa mašaledi ya tlhalošo ye e latelago : 
tumelelo ya go epa goba tumelela ya go tšweletša goba tokelo ya molao wa kgale . 
kgoboko ya mašaledi e ra mokgobo ofe goba ofe wa mašaledi wo o šalago ka nako ya phedišo , 
fela ga e akaretše mešomo ya dinyakišišo le diteko ntle le go no kgoboketša le go šoma ka datha ya dikgonagalo tša tšhikinyego ya lefase ; 
Mongwadiši e ra mongwadiši wa boingwadišo bja bong bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go karolo ya 102 ya Molao wa Boingwadišo bja Bong , 1937 ; 
﻿Ka kgopelo yeo e ngwadilwego ka tsela yeo e beilwego ke mong wa tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , 
Tona o swanetše go fana ka tumelelo ya tikologo ge a kgotsofetše gore dilo tšeo di ka šitišago lenaneo le la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo mo karolwaneng ya di phethilwe 
moo meepo e tsenelanago goba na , tša maphelo tša bobotlana goba kamego ya tikologo di a kopanywa mo di fetšago di hlola kgoboko . 
le melawana ya karolo 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 , o phethagaditšwe 
mme e swanetše go sepetšwa gotee le pego yeo e beilwego ya kotsi yeo e ka bago gona ya tikologo.;go ya ka molao wo le Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo ,1998 
Mong wa tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go swara goba tumelelo ya go epa goba mong wa tokelo ya molao wa kgale 
Ga go lengwalo la tswalelo leo le ka ntšhwago ntle le ge Mohlahlobimogolo le kgoro efe goba efe ya mmušo yeo e nago le maikarabelo a taolo ya molao ofe goba ofe 
nyenyefatšo ya naga , goba tshenyo ya tikologo , go tšea maikarabelo a go iša pele lenaneo la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo 
Tona a ka re , ka go ikopanya le Tona ya merero ya Tikologo le Boeti , ka tsebišo Kuranteng ya Mmušo a ka phatlalatša 
goba mong wa mešomo ya kgale yeo e emišitšwego goba motho yo akanywago ka go karolo ya , bjale ka ge go le bjalo , o swanetše go beakanyetša ,   laola le go phethagatša ditshepedišo tšeo le dinyakwa tšeo go tswalelo ya moepo bjale ka ge go hlalošitšwe . 
Tona a ka laela moswari wa tokelo , tumelelo le tokelo ya peakanyo ya kgale , 
moswari wa kgale wa tokelo ya tshepedišo ya kgale goba moswari wa tshepidišo ya kgale ya mešomo go ya ka karolo , 
Phetolo ya karolo ya 39 ya Molao 28 wa 2002 
wo o lego mabapi le morero ofe goba ofe wo o amago tikologo ba netefaditše ka go ngwala gore ditlhalošo tša mabapi   le maphelo le polokego , taolo ya ditlamorago tšeo di ka bago gona tša tikologo , tšhilafalo ya methopo ya meetse 
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Phetolo ya karolo ya 43 ya Molao wa 28 wa 2002 
Ditshepedišo le dinyakwa tša tswalelo ya moepo bjale ka ge di sepelelana le tumelelano ya mabaka a taolo ya tikologo , di hlalošwa go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 . 
ge Tona a ntšha lengwalo , o swanetše go bušetša karolo ya kabelo ya ditšhelete yeo e akantšwego go mo molaong wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 , 
Tona a ka re , ka go ikopanya le Tona ya merero ya Tikologo le Boeti , ba ka hlatha dikarolo ka tsebišo ka go Kuranta ya Mmušo , 
di tla tšewa go ba tše di dumeletšwego , le tumelelo ya Tikologo e filwe go ya ka molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tiklologo 1998 Go sa šetšwe karolo , 
Karolo ya 43 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolwana ya ka tlase yeo e latelago : 
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase ya mantšu ao a latelago yeo e latelago : 
Lenaneo le le dumeletšwego la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo 
wo pele le ka nako ya go diragatšwa ga Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 
e dula e le yena yoo a nago le maikarabelo a tshenyego efe goba efe ya tikologo ,   tšhilafalo , kgwahlafalo ya ntikodiko ya phedišano ya tlhago , go pompa le go šoma ka meetse ao a sa nyakegego , 
le melao ye e ikgethilego ya taolo ya tikologo yeo e lego mabapi le tokelo ya go nyaka diepšane , tokelo ya go epa , tokelo ya tšweletšo , tokelo ya go dira dihlohlomišo . 
ge a na le kakanyo ya gore tokelo ya go nyaka diepšane , tokelo ya go epa , tokelo ya go dira dihlohlomišo le tokelo ya tšweletšo   e ka ba le ditlamorago tša go baka tšhilafalšo yeo e ka se lokišegego , 
eupša a ka swara karolo efe goba efe ya dikabelo tša ditšhelete go lokia dikhuetšo tšeo di tlišitšego ke mašaledi a mešomo tikologong , e lego tšeo di ka tsebjago mabakeng a a tlago . 
Mong wa tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go swara , tumelelo ya go epa , goba moswari wa tokelo ya ya molao wa kgale , 
maano a go a go sepetša tswalelo ya moepo moo meepo e tsenelanago , e hlolago tsenelano goba e hlola kgobokano . 
Kgopelo ya lengwalo la tswalelo e swanetše go dirwa go Molaodi wa Selete 
Tokelo ya tumelelo ya Tikologo yeo e filwego ke Tona e tlo ba ye nngwe ya mabaka a rileng pele ga go fiwa ga tumelelo goba tokelo go ya ka Molao wo 
goba motho yo a hlalošwago ka go karolo ya ka tlase ya , ka mo go ka bago ka gona , o swanetše go dira kgopelo ya lengwalo la tswalelo go - ; 
Karolo 39,40,41 le 42 ya molaomogolo di phumutšwe 
goba tumelelo ya go epa ka mokgwa wo o beilwego , Tona a ka fetetša tshenyego yeo ya tikologo le maikarabelo bjalo ka ge di ka hwetšwa ka go ;lenaneopeakanyo la tikologo , tumelelo ya tikologo 
go ya le ka mo Tona a ka bonago go le maleba go moswari wa tokelo ya go nyaka , tokelo ya go epa , le tumelelo ya swaro goba tumelelo ya go epa yeo e amegago , 
Ka go tsenya karolwana ye e latelago 
Mong wa tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go swara goba tumelelo ya go epa , 
le go pompa le go šoma ka meetse ao a sa nyakegego di etšwe hloko . ; 
go laola le go tswalela , go fihlela Tona a ntšha lengwalo la tswalelo go mong yo a amegago . ; 
tshepedišo ya tikologo goba leano la tshepedišo ya tikologo le le dumeletšwego go ya ka Molao 
Tona o rwele maikarabelo a go diragatša melao ya tšwetšopele ya meepo ya selete le tikologo go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo 1998 , 
yo lefelo leo le amegago le lego ka tlase ga gagwe mo matšatšing a 180 a go fedišwa , tlogelwa , phumula , emišwa le go phethagatšwa mo go hlalošwago ka go karolo ya ka tlase ya 
Kgonthišišo go tšwa go Mohlahlobi-mogolo le lefapha le lengwe le le lengwe la mmušo le go bolelwago ka lona mo go karolo 5 e swanetše go amogelwa mo matšatšing a 60 
le peakanyo efe goba efe ya tswalelo go motho yo a nago le mangwalo ao a dithuto bjale ka ge go nyakega ; 
go tloga ka letšatši le Tona a tsebišago Mohlahlobi-mogolo le Mafapa a Mmušo ka go ngwala . 
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Karolo ya 44 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya mantšu a ka pele ga temana ya ya mantšu ao a latelago : 
Tona a ka re , ka go ikopanya le Tona ya Tona ya merero ya Tikologo le Boeti , a laetša kabo ya dikoloto tswalelong ya moepo bjale ka ge go hlalošitšwe . 
goba mo mabakeng a mong wa tumelelo ya go epa goba tokelo go ya ka Molao wo ,   dipeakanyo tšeo di feleletšego ebile di nepagetše tša tlhamego ya lefase ka godimo le ka fase di hlagišitšwe go Khansele ya Tšeosaense . 
goba motho yo a akanywago ka go karolwana ya , bjale ka ge a tla be a šoma goba yo a šomilego lefelong leo le tlhathilwego ka go karolo ya ,   ba swanetše go fetoša mananeo a bona , 
direkoto tšeo di feleletšego ebile di nepagetše , datha ya botebo bja melete goba datha ya dikota tšeo Khansele ya Tšeosaense e ka bonago di swanetše di hlagišitšwe go Khansele ya Tšeosaense ; 
Phetolo ya karolo ya 44 ya Molao wa 28 wa 2002 
Ga go lengwalo la tswalelo leo le ka go ntšhwa ntle le ge-   Khansele ya Tšeosaense e netefaditše ka go ngwala gore dipego tšeo di nepagetšego mme di phethagaditšwe go ya ka karolwana ya 21 di išitšwe go Khansele ya Tšeosaense ; 
Ge tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go swara goba tumelelo ya go epa e fela , e phumulwa goba e tlogelwa 
Mabapi le meepo yeo e tsenelelanago goba e kgolaganago , tša maphelo , polokego , bobotlana le kamego ya tikologo , 
Mong wa tokelo ya go dira diteko a ka , tokelo ya go epa tumelelo ya go swara , tumelelo ya go epa goba mong wa tokelo   ya molao wa kgale goba mong wa mešomo ye e sa hlwego e le gona , 
maano goba taolo ya tikologo go ya ka tsela ya maleba goba go fana ka leano la go tswalela , go laolwa ke tumelelo ya   Tona yeo e sepelelanago le leano la tswalelo leo le akantšwego ka go karolwana ya . 
goba ge modiro ofe goba ofe wa go dira diteko goba go epa o emišwa ,   mong wa tokelo yeo gona tumelelo a ka se thube goba a tloša sehlangwa sefe goba sefe sa moago goba setlabelo - ; 
Phetolo ya karolo ya 45 ya Molao wa 28 wa 2002 
Ge tokelo ya go nyaka diepšane , ya go epa,ya go dira diteko , hlohlomišo goba ya tšweletšo , goba le dilwana tša go elana le tšeo ,   e ka ba le ditlamorago tša go baka tšhilafatšo yeo e ka se lokišegego ,   nnyenyefatšo ya naga 
Karolo ya 45 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolwana ye e latelago : 
Ditlhalošo tša karolo ya ka tlase ya ga di diragatšwe ka go ditlabelo tša tša go epa , tšeo di swanetšego go tlošwa fela ka molao . 
go tsebiša mo moreki , ge ye nngwe ya tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa e amana maikemišetšo a go fega goba go phumula tokelo goba tumelelo . 
Phetolo ya karolo ya 48 ya Molao wa 28 wa 2002 
e ka laela moswari wa tokelo ye e rileng goba tumelelo go ya ka Molao o , goba maswari wa tumelelo ya tikologo go ya ka Molao wa setšhaba wa Taolo ya Tikologo , 
le gape a fetše magato ao go ya ka mo go hlalošitšwego ka godimo ka nako yeo e beilwego 
Karolo ya 48 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya temana ya mantšung a a latelago : 
ka go tlaleletša karolo ya ka go temana ye e latelago : 
Karolo ya 53 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago - 
go lebeletšwe minerale ofe goba ofe goba tumelelo ya go epa , go šeditšwe minerale ofe goba ofe goba diminerale goba legoro la diminerale leo le tlhathilwego ke Tona 
Phetolo ya karolo ya 52 ya Molao wa 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 53 ya Molao wa 28 wa 2002 
Karolo ya 52 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase ya yeo e latelago : 
Ka go dikarolo tša , le , tona a ka phumula goba a fega tumelelo efe goba efe ya go dira diteko , tokelo ya go hlohlomiša , tokelo ya go epa , 
tumelelo ya go epa , tumelelo ya go swara goba moswari wa tokelo ya kgale goba mong mong wa kgale wa mešomo , ge moswari gob among a- ; 
le polokego ya motho ofe goba ofe yeo e nyakago hlokomelo ya potlako , Tona mo poledišanong ya tša Tikologo le Boeti 
Karolo ya 46 e a fetolwa ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase ya seo se latelago : 
Go sa šetšwe karolo ya ka tlase ya , Tona a ka re a dira gore dinyakišišo di dirwe ge go gononelwa gore motho o ikemišetša go šomiša lefelo lefe goba lefe 
, goba tshenyo ya tikologo , go tšea maikarabelo a go iša pele lenaneo la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo ,   goba e kgahlanong le melawana ya tirišo ya tikologo , goba mabaka kotsi maphelong a batho , 
go tšea magato ao bjale ka ge go hlalošwa go ya ka molao wo , goba ka molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 ; 
go ya ka taolo ya phokotšo le go ntšhwa ga bašomi mešomong , go fihlela ge Tona a ntšha lengwalo la go tswalela go mong yo a amegago . 
go lebeletšwe minerale ofe goba ofe goba tumelelo ya go epa , go šeditšwe minerale ofe goba ofe goba diminerale goba legoro la diminerale leo le tlhathilwego ke Tona   ka nako yeo le ka mabaka le dipeelano tšeo di laeditšwego ke Tona . ; 
le ka go tsenya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
epa goba tumelelo ya go epa mabapi le naga yeo e lemogwago ke Tona mo nakong le mabakeng ao a bewago ke Tona . ; 
Mong wa tokelo ya go epa o swanetše gore , morago ga go ikopanya le mokgahlo ofe goba ofe wo o ngwadišitšwego wa bašomi goba bašomi   bao ba amegago goba baemedi ba bona bao ba kgethilwego , mo go se nago mokgahlo wa bašomi , a tsebiše Tona ka mokgwa wo o beilwego - ; 
Karolo ya 49 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolong ya ka tlase yeo e latelago : 
go fana ka tshedimošo yeo e maaka , ya bofora , ya boradia , yeo e goba e fošagetšego goba e lahletša ka lebaka la go dira dikgopelo   goba mabapi le e sengwe seo se ka nyakago go tlišwa ka fase ga Molao wo ; 
nako yeo ka go yona kgopelo efe goba efe yeo e tsentšwego mabapi le memo yeo le tokelo efe goba efe yeo e filwego mabapi le kgopelo yeo e ka fiwa . 
goba go thibela go fana ka tumelelo efe goba efe ya go dira diteko , lengwalo la tumelelo la go dira diteko , tokelo ya go dira dihlohlomišo , tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa 
ka go bea legato karolo ya temaneng ya ya temana ye e latelago : 
Go ya ka karolo ya ka tlase ya , Tona a ka re nako le nako ka tsebišo ka go Kuranta ya Mmušo , 
ka go bea legatong karolo ya temaneng ya ya temana yeo e latelago : 
Ka go karolo ya Tona a ka reka tsebišo ka go Kuranta ya Mmušo 
Go ya ka karolo 48 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo : le Tšhireletšo ya Tikologo,2003 
e senya mabaka afe goba afe ka go taolo ya tikologo 
ka go tsenya karolo yeo e latelago ya ka tlase : 
Phetolo ya karolo ya 49 ya Molao wa 28 wa 2002 
la mema dikgopelo tša ditokelo tša go dira diteko goba ditokelo tša go epa mabapi le mineralegoba naga , gape a ka laetša ka go tsebišo yeo 
bao ba nago le kgahlego ya bosetšhaba , mekgwa ya maanotshepetšo a minerale yeo e amegago le nyakego ya go godiša tšweletšopele yeo e swarelelago ya methopo ya diminerale tša setšhaba , 
ka mokgwa ofe goba ofe wo o ka hlolago gore methopo ya diminerale tša kepo di amege gampe . 
le ka go bea legato karolo ya ka go temana ya temaneng ye e latelago : 
ganetša goba a bea mapheko ka go fana ka tumelelo ya dinyakišišo , tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go 
Mong wa tokelo ya go epa o dula a na le maikarabelo a go diragatša tshepeditšo yeo e filwego ka go Molao Merero ya tša Mešomo 1995 
Phetolo ya karolo ya 46 ya Molao wa 28 wa 2002 
le karolwana , ga go phemiti ya go dira , tekolo , tokelo ya go nyaka diepšane , ya go epa ye e ka fiwago , goba phemiti ya moepo e ka fiwa go ya ka- 
go phethagaditšwe kwano yeo e hlalošitšwego ka go karolo ya 11 pele go hwetšwa tumelelo yeo e ngwadilwego ke tona . ; 
1998 , go- Go nyakišiša , go akanya , go lekola le go bega ka ga ditlamorago tša thšilafalo , goba nyenyefatšo ya naga goba tshenyego ya mabaka a rileng a taolo ya tikologo . 
Phetolo ya karolo ya 56 ya Molao wa 28 wa 2002 
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase ya seo se latelago : 
﻿Karolo ye e latelago e bewa legatong la karolo ya 57 ya molaomogolo 
Karolo ya 76 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go ema legatong la temana ya le ka go karolo ya ka tlase ya ke ditemana tšeo di latelago : 
go senka leswa mme o dire ditshwaetšokakanyo go Tona mabapi le kamogelo ya dipego tša tikologo le dipeakanyo le mapheko a tumelelo ya tikologo le diphetogo tša tšona ; 
Karolo ya 59 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Ge kgopelo e sa latele dinyakwa tša karolo ye , lekalatiro leo le beilwego le swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala mo matšatšing a 14   a go amogela kgopelo le go fa mabaka le go mokgopedi a kgopelwe go latela dinyakwa tšeo 
Ge moemedi yoo a kgethilwego a amogela kgopelo , moemedi yoo a kgethilwego o swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogela kgopela a tsebiše modiradikgopelo ka go ngwala go- 
Phetolo ya karolo ya 69 ya Molao wa 28 wa 2002 
Ge Modulasetulo le Mothuša-modulasetulo bobedi bja bona ba se gona kopanong , maloko ao a lego gona a swanetše go kgetha o tee wa bona go ema bjalo ka Modulasetulo mo kopanong yeo . 
Phetolo ya karolo ya 61 ya Molao wa 28 wa 2002 
tšwetšopele ya go ya go ile ya methopo ya diminerale tša setšhaba le petroleamo ; 
Karolo ya 73 ya molaomogolo e a fetolwa ka go phumula karolo ya ka tlase ya .   Phetolo ya karolo ya 74 ya Molao wa 28 wa 2002 
Phetolo ya hlogo ya kgaolo 5 ya Molao wa 28 wa 2002 
Karolo ya 69 ya Molao wa hlogo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya ya temana yeo e latelago . 
Tokelo efe goba efe , lengwalo la tumelelo goba tumelelo yeo e filwego go ya Molao wo e tla fedišwa , nako efe goba efe- 
Diminerale le Lekgota-khuduthamaga la Petroleamo le a hlongwa, . 
ka go bea legato mantšu a pele ga temana ya ya mantšu a latelago : 
Phetolo ya karolo ya 71 ya Molao wa 28 wa2002 
Go hlongwa ga Diminerale le Lekgotla-khuduthamaga la Petroleamo 
ka go phumula lentšu le mafelelong a temana ya , go tlaleletša lentšu le mafelelong a temana ya le ka go tlaleletša go karolwana ya temana ye e latelago : 
Karolo ya 58 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka tlase ya ya ditemana tša le tša ditemana tše di latelago 
Hlogo ye e latelago e fetolwa ka go hlogo ya kgaolo ya 5 ya molaomogolo : 
Phetolo ya karolo ya 59 ya Molao wa 28 wa 2002 
Dihlohlomišo di ka se hlole tshenyego yeo e sa amogelegego , kgwahlafalo ya ntikotiko ya hlago goba tshenyego ya tikologo le gore tumelelo ya tikologo e abilwe . 
le ka go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Phetolo ya karolo ya 75 ya Molao wa 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 73 ya Molao wa 28 wa 2002 
go ikopanya le mong wa lefelo ka tsela yeo e laeditšwego , modudi wa semolao le motho ofe goba ofe yo a amegago a bile a na le kgahlego 
Karolo ya 74 ya molaomogolo e a fetolwa-   ka go karolo ya ka tlase ya ditemaneng tšeo di latelago : 
le go ema legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya ke temana yeo e latelago : 
10 , 11 , 12 , 21 , 26 , 29 , 30 , 37 , 38A , 38B , 43 , 44 , 45 , 46 , 47 , 48 , 49 , 50 , 
phetolelo le phokotšo ya diminerale le intasteri ya petroleamo ; 
le kganetšo yeo e feteditšwego pele ke Tona ke ba Lekgotla . 
ga go kgopelo ya tumelelo ya go hlohlomiša , tokelo ya go tšweletša goba tumelelo ya mohlakanelwa wa tekniki , yeo e amogetšwego go minerale woo , naga le lefelo . ; 
Baemedi bao ba kgethilwego ba swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogelwa ga dikgopelo , ba amogele kgopelo ya tumelelo ya go dira diteko ge- 
bile a akaretša le dipoelo tša dikgolaganyo ka go dipego tša tikologo tšeo di nyakegago go ya ka kgaolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 ; 
Karolo ya 56 ya molaomogolo e a fetolwa-   ka go bea legatohlogo ya hlogo ye e latelago : 
bonnyane motho o tee go tšwa lekala-tirong leo le dumeletšwego . 
51 52 , 53 , 54 , 55 , 56 , 64 le Kgaolo ya 7 le Šetulo ya II di diragatšwa ka diphetogo tšeo di swanetšego . 
Lekgotlakhuduthamaga le hlangwa ke maloko ao a sego ka tlase ga 17 le maloko ao a sego ka godimo ga 20 , mme le bopša ka kopantšho ya bong le merafe ya Rephabliki ; 
mokgopedi o na le phihlelelo ya methopo ya ditšhelete mme o na le bokgoni bja setegniki go diragatša dinyakišišo tšeo di šišintšwego tiragatšo ; 
Karolo ya 71 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya temaneng yeo e latelago . 
le go fana ka dipego tša maleba tša tikologo ka go karolo ya , mo matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo . 
Phetolo ya karolo ya 57 ya Molao wa 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 58 ya Molao wa 28 wa 2002 
DIKHUDUTHAMAGA YA DIMENERALE LE PETROLEAMO 
Karolo ya 63 ya molaomogolo e a fetolwa .   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Mo mabakeng a Kgaolo ye , karolo ya 9 , 
Modulasetulo goba , ge Modulasetulo a se gona , Tona le swanetše go bitša kopano ya mathomo ya Lekgotlakhuduthamaga . ; 
Karolo ya 75 ya molaomogolo e fetolwa ka go engwa legatong la temana ya le ka go karolo ya ka tlase ya ke temana yeo e latelago : 
Karolo ya 61 ya molaomogolo e a fetolwa ka go phumula ka go karolo ya ka tlase ya ka temana ya ka tlase ya . 
Phetolo ya karolo ya 76 ya Molao wa 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 63 ya Molao wa 28 wa 2002 
Go fedišwa ga tokelo , lengwalo la tumelelo le tumelelo ; 
Ge kgopelo e sa latele dinyakwa tša karolo ye , lekalatiro leo le beilwego le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo ka go ngwala mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo le efa mabaka 
le ka go tsenyeletša karolwana ye e latelago : 
e sepetšwe gotee le pego yeo e bontšhago maemo a tatelo ya dinyakwa tša la tikologo leo le peakanyo , tokišo e phethagatšwe le kakanyo ya ditshenyegelo tša yona le mabaka a tumelelo ya tikologo ; 
Ge Tona a gana ka fana ka ka tokelo ya go tšweletša , Tona o swanetše gore mo matšatšing a 30 a sephetho ,   a tsebiše modiradikgopelo ka go ngwala ka ga sephetho seo le mabaka gona fao ; 
Tokelo ya go dira dihlohlomišo e filwe go ya karolwana ya e tsenywa tirišong ka letšatši leo le beilwego . 
Tumelelo efe goba efe ya mohlakanelwa wa tekniki yeo mabapi le yona go kgopetšwego tokelo ya go nyakišiša go ya ka karolo ya ka tlase ya e tla re , 
Tokelo ya go dira dihlohlomišo e filwe go ya karolwana ya e tsenywa tirišong ka letšatši leo le beilwego . 
hlagiša tokelo yeo mo matšatšing a 60 gore e ngwadišwe ka go tokelo-   e tsenywago tirišong ; 
Karolo ya 82 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Karolo ya 79 ya Molao wa hlogo e a fetolwa -   ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Moemedi yo a kgethilwego o swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogela   Kgopelo , a amogele kgopelo ya tumelelo tokelo ya go dira dihlohlomišo ge- 
ga go na kgopelo ya pele ya tokelo ya go dinyakišišo , tokelo ya tšweletšo , goba tumelelo ya mohlakanelwa wa tekniki e dumeletšwe go minerale wo o swanago , le naga 
ka go ema legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke go karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Karolo ya 83 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Ge moemedi yoo a kgethilwego a amogela kgopelo , moemedi yoo a kgethilwego o swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo a tsebiše modiradikgopelo ka go ngwala go- 
Phetolo ya karolo ya 81 ya Molao wa 28 wa 2002 
akaretša le dipoelo tša dikgolaganyo ka go dipego tša tikologo tšeo di nyakegago go ya ka kgaolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 ; 
le ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
ga go na kgopelo ya pele ya tumelelo ya mohlakanelwa wa tegniki , tokelo ya go dinyakišišo goba tokelo ya tšweletšo mo lefelong leo le kgopetšwego yeo e dumeletšwego . ; 
Phetolo ya karolo ya 78 ya Molao wa 28 wa 2002 
Ge moemedi yoo a kgethilwego a amogela kgopelo , moemedi yoo a kgethilwego o swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo a tsebiše modiradikgopelo ka go ngwala go- 
ga go kgopelo ya pele ya tumelelo ya mohlakanelwa wa tekniki , tokelo ya dinyakišišo goba tokelo ya tšweletšo ka go yeo e dumeletšwego ; 
go fana ka tokelo yeo go tla tšwetša pele seo se hlalošwago ka go karolo ya 2 le le go ya ka Tšhata   yeo e hlalošwago ka go karolo ya 100 le peakanyo ya tša leago le mešomo yeo e beilwego . ; 
ka go phumula lentšu le le ka mafelelong a temana , go tlaleletša ka lentšu le ka mafelelong a temana ya le ka tlaleletšo ka go karolwana ye e latelago : 
ka go bea legato karolo ya ya karolo ye e latelago : 
a gane go fana ka ya tokelo ya go tšweletša ge e le gore kgopelo ga e latele dinyakwa kamoka tšeo di laeditšwego ka go karolo ya . ; 
Phetolo ya karolo ya 85 ya Molao wa 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 83 ya Molao wa 28 wa 2002 
Moemedi yoo a kgethilwego o swanetše gore mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo a amogele kgopelo ya tokelo ya go hlohlomiša ge- ; 
Tona o swanetše gore mo matšatšing a 60 a go amogela dikgopelo go tšwa go moemedi yo a kgethilwego , 
Phetolo ya karolo ya 79 ya Molao wa 28 wa 2002 
ka go engwa legatong la temana ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Ge kgopelo e sa latele dinyakwa tša karolo ye , lekalatiro leo le beilwego le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo ka go ngwala mo matšatšing a 14   a go amogela kgopelo le , ka go fa mabaka ; 
Phetolo ya karolo ya 84 ya Molao wa 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 82 ya Molao wa 28 wa 2002 
go hlagiša dipego tša tikologo mo matšatšing a 180go tloga ka letšatši la tsebišo . 
le go fana ka dipego tša maleba tša mo matšatšing a 120 go tloga letšatšing la tsebišo . 
ga go motho yo a nago le tumelelo ya mohlakanelwa wa tekniki , tokelo ya dinyakišišo goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo ka go lefelo leo le kgopetšwego ; 
go ikopanya le mong wa lefelo ka tsela yeo e laeditšwego , modudi wa semolao le motho ofe goba ofe yo a amegago a bile a na le kgahlego bile a 
go sa kgathatšege letšatši la mafelelo , šoma go fihlela yeo e dumelelwa goba e ganetšwa . 
Karolo ya 84 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
hlagiša tumelelo ya mohlakanelwa wa tekniki go ngwadišwa ka go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo . 
go ikopanya le mong wa lefelo ka tsela yeo e laeditšwego , modudi wa semolao le motho ofe goba ofe yo a amegago 
Tona o swanetše gore mo matšatšing a 60 a go amogela dikgopelo go tšwa go moemedi yo a kgethilwego , a gane go fana ka ya tokelo ya go hlohlomiša ge e le   gore kgopelo ga e latele dinyakwa ka moka tšeo di laeditšwego ka go karolo ya . ; 
Phetolo ya karolo ya 80 ya Molao wa 28 wa 2002 
Karolo ya 80 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago : 
goba Kantoro ya Boingwadišo bja Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo . 
Karolo ya 81 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Tona a ka re a sa lebale go fa mohuta wa petroleamo woo o amegago le bokgole bja go dira dihlohlomišo , protšeke , kgopelo yeo mokgopedi a e fago e lebiša go karolo ya 2 . ; 
a bile a na le kgahlego bile a akaretša le dipoelo tša dikgolaganyo ka go dipego tša tikologo tšeo di nyakegago go ya ka kgaolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , 1998 ; 
Karolo ya 78 ya molaomogolo e a fetolwa ka go tsenya karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
mabaka a tumelelo taolo ya tikologo . 
﻿Tokelo ya go tšweletša yeo e kgopetšwego go mpshafatšwa e tla šoma e tla tliša go sa kgathatšege letšatši la go šoma ga yona la mafelelo go fihlela kgopelo yeo e dumelelwa goba e ganetšwa . 
Karolo ya 85 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago - 
latela mabaka le mapheko a tokelo ya go tšweletša , ditlhalošo tša maleba tša Molao wo le molao wo mongwe ofe goba ofe ; 
Karolo ya 86 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
ka go bea legatong la temana ya , le ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago - 
ngwadiša tokelo yeo ka go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetle tša Minerale le Petroleamo e thomilego go šoma ; 
mo matšatšing a 60 ka morago ga ge tokelo e thomile go šoma ; 
Phetolo ya karolo ya 86 ya Molao wa 28 wa 2002 
kantoro ya boemedi bjo bo beilwego e swanetše go hlagiša dipego tša tšwelopele le datha yeo go bolelwago ka yona go karolo mo matšatšing a 30 go tloga ka letšatši la hlagišo go Khansele ya Tšeosaense . 
Phetolo ya karolo ya 88 ya Molao wa 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 92 ya Molao wa 28 wa 2002 
ka go bea legatong la temana ya temana yeo e latelago : 
Karolo ya 92 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legato mantšu a pele ga temana ya ya mantšu a a latelago 
latela dinyakwa tša la taolo ya tikologo leo le peakanyo , le mapheko a tumelelo ya tikologo le peakanyo yeo e beilwego ya tša leago le mešomo . 
lefela dipoelo tša mmušo go ya ka Molao wa Palamente ; 
Karolo ya 88 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago 
Motho ofe le ofe yo a dumeletšwego a ka re ntle le go fiwa maatla- ; 
le ka go phumula temana ya ka go karolo ya ka tlase ya . 
, tshedimošo goba datha yeo e lego mabapi le merero yeo e hlalošitšwego ka go Molao wo go hlahloba , goba mabakeng a go hwetša dikgatišo tša tšona goba go ntšha ditsopolwa tša tšona . 
, ditshepedišo goba mediro a tšweletše puku efe goba efe , rekoto , setatamente goba tokomane ye nngwe , go akaretšwa ditokomane tša elektroniki 
go nyakega gore mong wa tokelo , tumelelo yeo e amegago goba motho yo a nago le maikarabelo a lefelo leo   goba motho ofe goba ofe yo a diragatšago goba a nago le maikarabelo a go diragatša mediro yeo 
Phetolo ya karolo ya 93 ya Molao wa 28 wa 2002 
Molaodi-pharephare , ge e le sephetho sa taolo ya Molaodi wa Selete goba ofe goba ofe yo a filwego maatla goba mošomo go ya ka goba ka tlase ga Molao wo ; 
go palelwa ke go go hwetša tumelelo go tšwa go Tona go ya ka karolo ya 26 . 
Boipelaetšo go ya ka karolo ya ka tlase ya ga bo fege sephetho sa taolo , ntle le ge se fegwa ke molaodipharephare goba Tona , go ya ka mo go ka bago ka gona : 
Tona , ge e le sephetho sa taolo seo se tšerwego ke molaodipharephare goba moemedi yo a kgethelwego . ; 
go ya ka Molao le bolaodi bja taolo ya tikologo bjo bo filwego , bo diregile goba bo direga ka go dinyakišišo , tšweletšo , diteko , 
Phetolo ya karolo ya 100 ya Molao wa 28 wa 2002 
le ka go engwa legatong la temana ya ke temana yeo e latelago : 
Phetolo ya karolo ya 98 ya Molao wa 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 96 ya Molao wa 28 wa 2002 
Motho ofe goba ofe yo ditokelo goba tšeo a di letelago go ya ka molao di amegilego ka mo go sa kgotsofatšego le gona go   lobišwa dithoto mme a na le dipelaelo ka diphetho tšeo di tšewago ka taolo go ya ka Molao wo 
Karolo ya 96 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Karolo ya 93 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la temana ya ke temana yeo e latelago : 
Kgopelo efe goba efe yeo e latelago go ya ka Molao wo e swanetše go fegwa go laolwa ke sephetho sa boipelaetšo bjo bo laeditšwego ka go temana ya . 
Karolo ya 98 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go engwa legatong la ditemana tša ka tlase tša , le ka go temana ya ya ditemana tša ka tlase tšeo di latelago : 
go epa goba go swara lefelo leo ka go lona mediro ya go epa le diteko e diregago , motho yo a ka - 
Karolo ya 100 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya ke temana yeo e latelago : 
, a ka ipelaetša mo matšatšing a 30 morago ga go lemoga ka ga sephetho seo sa taolo ka mokgwa wo o beilwego go - 
mabaka afe goba afe goba dipeelano a tokelo efe goba efe , lengwalo la tumelelo , tumelelo goba molao ofe goba ofe wo o dumeletšwego goba o ntšhitšwego goba lenaneopeakanyo la taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego 
ka go intaseteri ya meepo ,   le go kgontšha Ma-Afrika Borwa go ba holega go ditšweletšwa tša meepo le diminerale . 
Phetolo ya karolo ya 101 ya Molao wa 28 wa 2002 
di lebišwa le lenaneotlhopho la nako go kgontšha matseno le botšeakarolo bja badudi ba Afrika Borwa bao ba bego ba hlokišwa dikgoba peleng 
Go netefatša phihlelelo ya maikemišetšo a mmušo go lokiša go se lekalekane ga tša leago le ekonomi ga nakong ya pele bjalo ka ge go hlalošwa ka go Molaotheo 
Karolo ya 101 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong ke karolo yeo e latelago : 
, Tona o swanetše gore mo dikgweding tše tshela go tloga ka letšatši leo ka lona Molao wo o tsenywago tirišong a tšweletše   Tokomane yeo e nago le motheo wo o ikadilego wa matlafatšo ya tša leago le ekonomi yeo e tlago go ala lenaneo-tšhomo , 
Go kgetha kontraka 
go gogela morago goba go fetola sephetho sefe goba sefe   seo se dirilwego ke motho yo a nago le maatla goba yo a dirago mošomo wo a o laetšwego goba a o filwego go ya ka karolo ya ka tlase ya , 
Phetolo ya karolo ya 107 ya Molao wa 28 wa 2002 
goba a hlokofetše ebile go se na yo a ka mo hlatlamago 
Phetolo ya karolo ya 103 ya Molao wa 28 wa 2002 
go epa , diteko , tšweletšo goba lefelo leo le swerwego , go ya ka mo go ka bago ka gona , mong yoo o na le maikarabelo a go latela Molao wo . 
leo le ngwadišetšwego goba leo le ilego go ngwadišwa leineng la setšhaba seo se amegago , go ya ka karolo 16 goba 22 , se swanetše go iša kgopelo go Tona 
Ge mong wa tokelo , tumelelo a thwala motho ofe goba ofe goba a thwala kontraka go phethagatša mošomo ofe goba ofe ka gare ga mellwane ya lefelo la dinyakišišo , 
Phetolo ya karolo ya 102 ya Molao wa 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 104 ya Molao wa 28 wa 2002 
dikholego tšeo di letetšwego tša protšeke ya go nyaka goba ya go epa e tla ba tša setšhaba seo se amegago , 
dipego tša maleba tša tikologo tšeo di nyakegago go ya Kgaolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 , go hwetša tumelelo ya tikologo . 
Karolo ya 102 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong ke karolo yeo e latelago : 
Karolo ya 103 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la ka go karolo ya ka tlase ya ke temaneng yeo e latelago : 
tokelo e tla dirišetšwa go ba karolo ya hlabollo le tšwetšopele ya leago la setšhaba seo se amegago setšhaba se tšweletša lananeo la tlhabollo , 
Tumelelo ya dinyakišišo , tokelo ya diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa , tumelelo ya go swara , tumelelo ya mohlakanelwa wa thekniki , tokelo ya tšweletšo , 
ge e le gore mong wa naga goba modudi wa semolao wa lefelo leo le amegago-   ga a hwetšagale ; 
Motho ofe goba ofe yo a dirilego kgopelo ya tokelo , lengwalo la tumelelo goba tumelelo go ya ka Molao wo , o swanetše go tsebiša Molaodi wa Selete 
Karolo ya 107 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la karolo ya ya temana ya . 
Karolo ya 104 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago 
Karolo ya 106 ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
lenaneo la mošomo wa diteko , lenaneo la mošomo wa dinyakišišo , lenaneo la mošomo wa tšweletšo , 
goba , go ya ka mo go ka bago ka gona : Ge e le gore ga go na ditokelo   tšeo di lego gona tša motho ofe goba ofe tšeo di amegago go kgogelomorago le phetolo ya sephetho . 
Phetolo ya karolo ya 105 ya Molao wa 28 wa 2002 
Karolo ya 105 ya molaomogolo e a fetolwa ka go ema legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Tona o swanetše go fa šedi tokelo yeo , ge melawana ya karolo 17 , goba 23 e latetšwe : ge fela- 
Phetolo ya karolo ya 106 ya Molao wa 28 wa 2002 
Ntlha ya 1 ya Šetulo ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go engwa legatong la tlhalošo ya tokelo ya go epa ya molao wa kgale ke tlhalošo yeo e latelago : 
le gona setšhaba se na le phihlelelo ya methopo ya bothekniki le ya tša ditšhelete go diriša tokelo yeo karolo 23 le ga di hlokagale 
leo le laetšago mokgwa wo ka wona tokelo yeo e ilego go phethagatšwa 
go oketša lefelo goba karolo ya lefelo , goba go oketša karolo goba dikarolo tša lefelo la diminerale , ge fela go tlogelwa lefelo leo goba karolo e le dipoelo tša diphošo tša bolaodi . 
Phetolo ya tokelo , tumelelo , mananeo le maano 
Phetolo ya dipharologanyo tšeo di laeditšwego ka go karolo ya , di ka se dirwe ge dipoelo tša phetolo yeo goba pharologano e le go- 
lenaneo la mošomo wa go epa , goba tumelelo ya tikologo le abilwe go ya ka Molao wa Lenaneopeakanyo Bosetšhaba la Taolo ya Tikologo wa 1998 , 
setšhaba sefe goba sefe se se nyakago go fiwa šedi ya pele ya tokelo ya ya go nyaka goba ya go epa minerale ofe goba ofe le lefelo 
Phetolo ya ntlha ya 1 ya Šetulo ya II ya Molao wa 28 wa 2002 
tokelo ya molao wa kgale wa go epa , tumelelano ya go epa , tumelelo ya go epa , laesense ya go kgopela ,   bolaodi bja go epa goba tokelo yeo e ngwadilwego ka go Lenaneo la 2 
tokelo ya OP26 e ra khirišo ya diteko OP26 le dikarolo tšeo di emišitšwego ka tlase ga Lengwalo la Tlogelo ya naga ka tumelelano ya 1/1996   yeo e ngwadišitšwego go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo , 1967 , goba OP26 khirišo ya ka tlase le/goba OP26 ya khirišo ya go epa ; 
Ngwadišo yeo e hlalošwago ka go ntlha ya ka tlase ya e swanetše go diragala mo dikgweding tše tshela go tloga letšatšing leo khirišo ya ka tlase e fetoletšwego 
Mong o swanetše go hlagiša tokelo yeo e fetoletšwego ka tlase ga ntlha ya ka tlase ya mo matšatšing a 90 
tokelo ya go epa ya molao wa kgale e ra khirišo ye nngwe le ye nngwe ya go epa , 
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 3 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002 
le ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
Mong o swanetše go hlagiša tokelo yeo e fetoletšwego ka tlase ga ntlha ya ka tlase ya mo matšatšing a 90   go tloga go letšatši leo ka lona a amogetšego tsebišo ya phetolelo go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo 
go ngwadišwa gammogo le ka go Kantoro ya Ditokomane goba Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo go phumudiša khirišo ya OP26 , bjalo ka mo go ka bago ka gona . ; 
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 5 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002 
Ntlha ya 5 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
go Šetulo ye e šomago ka pela , pele ga letšatši leo ka lona Molao wo o tsentšwego tirišong , wo mediro ya go epa e diragatšwago go ya ka wona ; 
, e lego ye kopana , go ya ka mabaka le mapheko ao e dumeletšwego ka tlase ga wona goba ao a filwego goba ao a bego a swanetše goba ao a dumeletšwego goba a filwego ; 
go ngwadišwa ga mmogo le ka go Kantoro ya Ditokomane goba Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo go ngwadiša OP26 khirišo ya ka tlase , bjalo ka mo go ka bago ka gona . ; 
ka go engwa legatong la tlhalošo ya khirišo ya go epa ya OP26 ke tlhalošo yeo e latelago : 
tšeo di ngwadišitšwego ka tsela ye bjalo go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo ka la 8 Setemere 1999 le 30 Setemere 2002 , ka go latelana ; 
mme e swanetše go dirwa ka nako e tee le phumulo ya khirišo ya ka tlase ka go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo . 
le ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
Mong o swanetše go hlagiša tokelo yeo e fetoletšwego ka tlase ga ntlha ya ka tlase ya mo matšatšing a 90 
Go ya ka dintlha tša ka tlase tša le , tokelo efe goba efe ya go epa ya molao wa kgale yeo e bego e šoma pelenyana ga Molao wo o tsenywa tirišong , 
go ya ka lefokwana la 22 la khirišo ya diteko ya OP26 goba dikarolo tšeo di swerwego ka tlase ga Lengwalo la tumelelano ya go fana ka naga 1/1996 , 
Ntlha ya 3 ya Šetulo II ya Molao-mpgolo e a fetolwa ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
go tloga go letšatši leo ka lona a amogetšego tsebišo ya phetolelo go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo 
le ka go engwa legatong la tlhalošo ya tokelo ya OP26 ke tlhalošo yeo e latelago : 
khirišo ya ka tlase ya OP26 e ra dikarolo tša khirišo ya go epa ya OP26 tšeo di swerwego ka tlase ga Dikemišo 1/1999 le 1/2002 
Ntlha ya 4 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
Molaodi wa Selete yo a angwago ke lefelo goba naga yeo e lego mabapi le lenaneo la taolo ya tikologo o swanetše go laela mong yo a amegago go hlagiša tshedimošo yeo e sa šaletšego . 
go ngwadiša go phumulwa ga tokelo ya diteko ya molao wa kgale , bjalo ka mo go ka bago ka gona ;   go ngwadišwa ga mmogo le ka go Kantoro ya Diriti goba Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo 
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 6 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002 
Ntlha ya 7 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago 
e tšwela pele mo nakong yeo e sa fetego mengwaga ye mehlano go tloga letšatšing leo Molao wo o thomago go šoma goba nako yeo e bego e dumeletšwe 
Ntlha ya 6 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago - 
Ge go fetolelwa khirišo le ngwadišo ya tokelo ya tšweletšo yeo e fatolotšwego ka go yona , khirišo ya e a fedišwa . 
go tloga go letšatši leo ka lona a amogetšego tsebišo ya phetolelo go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo 
Ge lenaneo la taolo ya tikologo le sa kgotsofatše dinyakwa tša Molao wo , 
bohlatse bjo bo ngwadilwego bja mokgwa wo ka tokelo mong wa tokelo a tlago diragatša selo seo se bolelwago ka go karolo ya 2 le 2 ; 
le ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
ka go engwa legatong ga ka go ke Ngwadišo ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo ; 
ka go engwa legatong la tlhalošo ya OP26 khirišo ya ka tlase ke tlhalošo yeo e latelago :   leo le ngwadišitšwego go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa , 1967 ; 
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 7 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 4 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002 
o swanetše go ngwadiša peeletšo yeo , tumelelo goba tokelo ka go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo 
Tokelo ya go epa yeo e hlalošwago ka go karolo ya 47 ya Molao wa Diminerale 
goba mo nakong yeo tokelo e filwego ka yona , e hweditšwego goba e filwego goba ao a bego a swanetše goba ao a dumeletšwego goba a filwego , nako yeo e lego ye kopana . 
Ntlha ya 10 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa ka go tsenya Ntlha ya 10-   Karolo ya 52 e diragatšwa go mong wa tokelo ya diteko ya molao wa kgale goba tokelo ya go epa ya molao wa kgale . 
mo mengwageng ye tshela go tloga letšatšing leo Molao wo o thomilego go šoma mme ge mong yoo mošomiši goba modudi a palelwa ke go ngwadiša peeletšo , tumelelo goba tokelo , gona di tla emišwa . 
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 12 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002 
goba tokelo efe goba efe ya go epa yeo e hweditšwego ka tlase ga kwano ya lekgotla bjalo ka ge go hlalošwa ka go karolo ya 1 ya Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa , 1967 
le Ditlhalošo tša ntlha ye ga di angwe ka go Pušetšo-morago ya thoto go ya ka karolo ya 55 ya Molao . 
Ge kgopelo ya lengwalo la tumelelo leo le hlalošwago ka go karolo ya 12 ya Molao wa Diminerale e dirilwe , 
mong yo a hlalošwago ka go karolo yeo , yo a nago le maikarabelo a go latela ditlhalošo tšeo di amegago tša Molao ,   o swanetše go dira kgopelo ya lengwalo la tumelelo ya tswalelo go ya ka karolo ya . 
ka go tsenya ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
Tsenyo ya Ntlha ya 10A ka go Lenaneotlhopho II ya Molao wa Nomoro ya 28 wa 2002 
ya Molao wa Diminerale le tokelo ya molao wa tlwaelo wa diminerale wo o kgomareditšwego , gammogo le bolaodi bja go epa bjo bo hweditšwego mabapi le seo ka tlase ga karolo ya 47 
a emiša mešomo ya maleba go dira diteko goba go epa , mong o swanetše go dira kgopelo ya lengwalo la go tswalela go ya ka karolo ya 43 . 
tsela yeo e swanetšego go latelwa ke mokgopedi le molaodipharephare mabapi le kgopelo yeo ; 
Ge go direga ditiragalo dife goba dife tšeo di hlalošwago ka go ntlha ya ka tlase ya go fihla go - 
goba ao a bego a swanetše go ba a dumeletšwe goba a filwe , nakong yeo e sa fetego ngwaga o tee go tloga letšatšing leo Molao wo o thomilego go šoma ka lona , 
Tokelo ya go epa goba lengwalo la tumelelo ya go dikgopelo yeo e hweditšwego ka tlase ga kwano ya lekgotla goba tokelo ya kgale ya go epa yeo e hlalošwago ka go karolo ya 47 
le mokgopedi a ka tšea magato ka go kgorotsheko go hwetša le go lefelwa hlatswadiatla yeo , fela e sego pele ga seo . ; 
ka go engwa legatong la Legoro la 4 ke seo se latelago : 
go tloga go letšatši leo ka lona a amogetšego tsebišo ya phetolelo go Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo 
ge mokgopedi a tsebišitšwe ka go ngwala ke molaodipharephare gore o ganne kgopelo ya gagwe mme mokgopedi a se a kgopela go ipelaetša kgahlanong le kganetšo yeo go ya ka karolo ya 96 ; 
le nako yeo ka yona go ka tsenywago tshepetšo ya semolao mabapi le go bea goba tefelo ya hlatswadiatla bjalo ka ge go hlalošwa ka go ntlha ya ka tlase ya . ; 
o diragatšwa ka diphetogo tšeo di swanetšego go kgopelo yeo e dirilwego go ya ka ntlha ya ka tlase ya ; 
Phetolo ya karolo ya Lenaneotlhopho la 2 la Molao wa 28 wa 2002 
Kgopelo efe goba efe ya hlatswadiatla e swanetše go lebišwa go molaodipharephare , 
Phetolo ya Lenaneotlhopho la 3 ya Šetulo ya Molao wa 28 wa 2002 
go fihla mo di ka diragalago , ditlhalošo tša dikarolo tša 10 , le , 14 , 15 , 19 le 21 tša Molao wa Pušetšo-morago ya Dithoto , 1975 , 
Ntlha ya 8 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
le ka go tsenya ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
Lenaneotlhopho la 2 la molaomogolo le a fetolwa -   ka go engwa legatong la Legoro la ka seo se latelago : 
mme Tona a ka bea -   mokgwa wo ka wona kgopelo e ka dirwago ka gona ; 
go ya ka karolo ya 9 ya Molao wa Diminerale . ; 
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 10 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002 
Mong , mošomiši goba mohwetši wa peeletšo efe goba efe , tumelelo goba tokelo ya go šomiša bogodimo bja naga yeo e hlaloswago ka go ntlha ya ka tlase ya 
goba matšatši a 180 morago ga ge mokgopedi a tsebišitšwe ka go ngwala gore molaodipharephare o ganne tiišetšo le ditefelo tša tlhatswadiatla . 
, gammogo le bolaodi bja go epa bjo bo hweditšwego mabapi le seo ka tlase ga karolo ya 9 ya Molao wa Diminerale . 
, e tšwela pele go šoma , go ya ka mabaka le dipeelano tšeo ka tšona e dumeletšwego , e hweditšwego goba e filwego 
Go sa kgathatšege ditlhalošo tša Molao wa Taelo , 1969 , taelo mabapi le kgopelo ya hlatswadiatla e tla thoma go šoma- 
goba mo mokgopedi a tšeago sephetho sa go kgopela go ipelaetša kganetšo ya molaodipharephare go ya ka karolo ya 96 , ge mokgopedi a tsebišitšwe ka go ngwala ke Tona ka ga netefatšo ya kganetšo yeo ; 
Mong o swanetše go hlagiša tokelo yeo e fetoletšwego ka tlase ga ntlha ya ka tlase ya mo matšatšing a 90 
ya 38 , 41 le 45 go mong wa tokelo ya diteko ya molao wa kgale goba tokelo ya go epa ya molao wa kgale ; 
Ntlha ya 9 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
Ge mong wa tokelo ya kgale ya go dira diteko goba tokelo ya kgale ya go epa goba mong wa mešomo ya kgale 
Tokelo efe goba efe yeo e sa šomišwago ya molao wa kgale wo o bego o šoma pelenyana ga ge Molao wo e ka tsenywa tirišong 
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 8 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002 
Lenaneotlhopho la 3 la molaomogolo le a fetolwa ka go engwa legatong la Legoro la ka seo se latelago :   go ya ka karolo ya 9 ya Molao wa Diminerale . 
Thaetlele ye kopana le go tsenya tirišong 
Ntlha ya 12 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
, goba tumelelo ya ka tlase yeo e hweditšwego ka go tokelo yeo e boletšwego pele le tokelo ya minerale ya molao wa tlwaelo yeo e kgomareditšwego 
Go sa šetšwe karolo ya , Šetulo II e akanyetšwa go tsenywa tirišong ka la 1Mei 2004 . 
go ngwadišwa ga mmogo le ka go Kantoro ya Diriti goba Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo go phumulwa ga tokelo ya diteko ya molao wa kgale , bjalo ka mo go ka bago ka gona ; 
Phetolo ya karolo ya ntlha ya 9 ya Šetulo II ya Molao wa 28 wa 2002 
Ntlha ya 10 ya Šetulo II ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go engwa legatong la ntlha ya ka tlase ya le ke ntlha ya ka tlase yeo e latelago : 
Molao wo o bitšwa Molaophetošo wa Tšweletšo ya Methopo ya Diminerale le Petroleamo wa 2008 , gomme o tla thoma go šoma ka letšatši leo le beilwego ke Presitente ka go Kuranta ya Mmušo . 
﻿go tsenela le go tšea karolo ka go diintaseteri tša minerale le petroleamo le gona go holega ka go dikepo tša setšhaba tša methopo ya minerale le petroleamo . 
Phetolo ya karolo ya 2 ya Molao wa 28 wa 2002 
Karolo ya 2 ya Molao wa hlogo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya le ka go karolo ya 2 temana yeo e latelago : 
ka tshwanelo ya maleba ya go godiša dikgoba tša batho bao ba bego ba phaetšwe thoko historing yeo e fetilego , go akaretšwa basadi , 
Karolo ya 5 ya molaomogolo o a fetolwa-   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ka karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
ka go tsenya karolwana ya ka tlase yeo e latelago : 
Phetolo ya karolo ya 3 ya Molao wa 28 wa 2002 
Dipoelo tša Mmušo di swanetše go bewa mme tša lefišwa ke Tona ya tša Ditšhelete go ya ka Molao wa Palamente . 
Phetolo ya karolo ya 5 ya Molao wa 28 wa 2002 
Go tšwetša pele kgolo ya ekonomi le kgolo ya ditšweletšwa tša diminerale le petroleamo ka Afrika Borwa , 
ka go ikopanya le Tona ya tša Ditšhelete , go bea le go lefiša tšhelete efe goba efe yeo e lefšago go ya ka Molao wo ; 
kudu kgolo ya diintasteri tšeo di hlwekišago le go phatlalatša ka go fana ka dirafša , le kgodišo ya diitasteri tšeo di tlabelago ka tša meepo le petroleamo . 
Karolo ya 3 ya molaomogolo o a fetolwa-   ka go bea legatong la temana ya ka go temana ya ka tlase ya ka temana yeo e latelago : 
ke tokelo yeo e nago le mapheko mabapi le minerale goba petroleamo le naga yeo tokelo e lego mabapi le yona . ; 
le ka go bea legatong temana ya ya karolo ya ka tlase ya ka temana yeo e latelago : 
Ka go phumulwa ga karolwana ya Ka go tsenywa ga karolo 5A ya molao 28 wa 2002 
ka go tsenya morago ga temana ya temana ya 
Kganetšo ya tirišo mpe ya molao 
ka tlase ya 3 ka temana yeo e latelago go ya ka karolo ya 59B ya Molao wa Ditaemane wa , 1986 ,   mo mabakeng a ditaemane , go tloša le go timeletša ditaemane tšeo nakong ya mediro ya go epa ; 
tsena ka go naga yeo e lego mabapi le tokelo ga mmogo le bašomi ba gagwe , le tliša mo nageng yeo semela sefe goba sefe , 
tšeo di ka nyakegago mo mabakeng a go dira diteko , go epa , go nyakišiša goba go tšweletša , bjalo ka mo go ka bago ka gona ; 
metšhene goba ditlabelo mme a ka aga , a hlama goba a aga godimo , ka tlase ga lefase goba ka tlase ga lewatle ditlabelotirišwa 
Tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tokelo ya dinyakišišo goba tokelo ya tšweletšo yeo e filwego go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa Molao wa , 1967 , 
Go tsenywa ga karolo ye e latelago mo go molaomogolo morago ga karolo ya bohlano 
tumelelo ya tirišano ya bothekniki , tumelelo ya go dira tekolo ya go hlohlomiša goba tekolo ya tšweletšo go ya ka moo go tla bego go nyakega; 
Karolo ya 9 ya molaomogolo e a fetolwa-   ka go bea legatong la ka matšatši mo lentšu le bonagalago , ka go temana ya ya karolo ya ka tlase ya 9 ; 
Phetolo ya karolo ya 9 ya Molao wa 28 wa 2002 
Ga go motho yoo a ka nyakago diepšane goba a tloša , a epa goba a dira mešomo ya tirišo ya bothekniki , mešomo ya tekolo , a hlohlomiša a be a 
le go tsebiša mong wa mabu goba motho yoo a dutšego mabung ao ka semolao pele ga matšatši a 21 . 
tšweletša seepšane sefe goba sefe goba petroleumo goba a thoma ka mošomo ofe goba ofe godimo ga lefelo la go nyaka diepšane goba lefelo la go epa ntle le- 
lenaneo la tshepepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego,le tumelelo ya go dira tekolo , tekolo ya go nyaka diepšane tumelelo ya go tloša tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa , 
neelano efe goba efe , kemišo , khirišo , karolelano , tlhokomologo , motekeitši goba diphetogo tša tokelo ya diteko le ya go epa ,   bjalo ka ge go ka ba ka gona yeo e dirilwego kgahlanong le karolwana ya pele ga e dumelelwe 
bjalo ka ge go ka ba ka gona , ka mo go hlalošwago ka go karolo ye , di swanetše go ngwadišwa go 
Phetolo ya karolo ya 10 ya Molao 28 wa 2002 
ga mmogo le tšhelete ya kgopelo yeo e beilwego yeo e sa lefelwego morago . ; 
Karolo ya 10 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la ya karolo ya ka tlase ya 10 . 
Go tsebišwe gore dikgopelo tša tokelo ya go kopola , tokelo ya go epagoba tumelelo ya go epa e e amogelegile go šetšwa naga yeo e amegago ; 
Neelano efe goba efe , kemišo , khirišo , karolelano , tlhokomologo , motekeitši goba diphetogo tša tokelo ya diteko le ya go epa , 
le ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Karolo ya 13 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go engwa legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya ke temana yeo e latelago : 
Phetolo ya karolo ya 13 ya Molao 28 wa 2002 
Tokelo ya go dira diteko goba tokelo ya go epa goba kgahlego ka go ye nngwe ya ditokelo tšeo , goba kgahlego ka go khamphani goba khoporeišene goba khamphani 
Ge tona e dira sephetho ka dikgopelo tšeo di humanwego ka letšatši le tee ,   o swanetše go thoma ka diphetogo tša batho ba go ba le histori ya go se holege 
le ka go oketšwa ga karolwana ye e latelago : 
le Ka go tsenya legatong ga karolwana ya karolwana ye e latelang 
Kantoro ya Dithaetlele tša Minerale le Petroleamo mo matšatšing a 60 a tiragalo ya kwano ya maleba . ; 
Phetolo ya karolo ya 11 ya Molao 28 wa 2002 
Karolo ya 11 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
le ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
a tsebiše mokgopedi ka go ngwala , a efa mabaka a sephetho ; 
ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya ka tlase yeo e latelago :   Ge Tona a gana go fana ka tumelelo ya tlhahlobo , Tona o swanetše gore , mo matšatšing a 30 a go tšewa ga sephetho , 
Karolo ya 14 ya molaomogolo e a fetolwa - 
Phetolo ya karolo ya 15 ya Molao 28 wa 2002 
Ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa tša karolo ye , Molaodi wa Selete o swanetše go ganetša kgopelo 
Phetolo ya karolo ya 14 ya Molao 28 wa 2002 
mme a tsebiše mokgopedi ka go ngwala mo matšatšing a 14 a go hwetša kgopelo yeo , mme a fe mabaka a sephetho seo . 
Karolo ya 15 ya Molao wa hlogo e a fetolwa - 
Ditokelo le maikarabelo a moswari wa tumelelo ya tekolo 
Phetolo ya karolo ya 16 ya Molao 28 wa 2002 
Karolo ya 16 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go tsenya legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo ya yeo e latelago : 
le Tumelelo ya go dira diteko ga e dumelele mong go-   dira diteko goba mediro ya go epa ya minerale ofe goba ofe godimo ga naga yeo e amegago ; 
goba tokelo yeo e ikgethago ya go kgopela goba go fiwa tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa mabapi le naga yeo dinyakišišo tšeo di lego mabapi le tumelelo . 
Motho ofe goba ofe yoo a nyakago go dira kgopelo go Tona mabapi le tokelo ya go nyaka diepišane le kgopelo ya tumelelo ya go diriša tikologo o swanetše go iša dikgopelo tšeo ka nako e tee . 
Tumelelo ya diteko e dumelela mong wa tokelo go tsena ka gare ga naga , morago ga go fa mong wa naga goba modudi tsebišo mo matšatšing a 14 
pele ga letšatši leo mong wa tokelo a ka tsenago ka nageng yeo tokelo e lego mabapi le yona ; 
Molaodi wa Selete o swanetše go dumelela kgopelo ya tokelo ya go dira diteko ge -   dinyakwa tšeo di hlalošwago ka go karolo ya ka tlase ya di phethagaditšwe ; 
ga go motho yo a nago le tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , tumelelo ya go epa goba tumelelo ya go swara tokelo ya minerale ofe goba ofe mo nageng yona yeo ; 
Ge Molaodi wa Selete a dumela kgopelo , Molaodi wa Selete o swanetše go tloga ka letšatši la tumelelo , go tsebiša mokgopedi ka go ngwala mo matšatšing a 14 . 
Molaodi wa Selete o swanetše , go gana kgopelo mme a tsebiše mokgopedi ka go ngwala mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo , ka go fa mabaka ka ga sephetho seo . ; 
tumelelo ya go epa goba tumelelo ya go swara tumelelo e amogetšwe ka minerale woo mo nageng yona yeo e ka fiwago goba ya ganetšwa ; 
go hlagiša diraporoto tša tikologo tšeo di nyakegago mabapi le karolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo 1998 , 1998 mo matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo eo go tsebiša 
Ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa tša karolo ye , 
le ga go kgopelo ya pele yeo e sa letetšego go dumelelwa goba go ganetšwa , yeo e dumeletšwego go tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa , 
ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Ka go bea legatong karolwana ya ya temana ya ya temana yeo e latelago : 
le go rerišana ka tsela yeo e swanetšego le mong wa mubu goba modudi wa semolao le go akaretšwa ga dipoelo tša ditherišano mo rapotong ya tirišo ya Tikologo ; 
Kantoro ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo mo matšatšing a 60 morago ga go thoma go dirišwa ga kgopelo Ka go bea legatong karolwana ya ya temana ya ya temana yeo e latelago : 
ka go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Tona o swanetše gore mo matšatšing a 30 morago ga go hwetša kgopelo go tšwa go Molaodi wa Selete a gane go fana ka tokelo ya go dira diteko ge - ; 
Phetolo ya karolo ya 17 ya Molao 28 wa 2002 
Karolo ya 17 ya Molao wa hlogo e a fetolwa -   ka go engwa legatong la karolo ya ka tlase ya ke karolo yeo e latelago : 
mabapi le diminerale tšeo di beilwego , mokgopedi o diragaditše dikganetšo tšeo di hlalošitšwego ka go karolo ya 2 . ; 
go fana ka tokelo ye bjalo go tla :   hlola tiragalo ya go kgethologanya ; 
le go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
ka go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya ya temana yeo e latelago : 
hlagiša dipego tša tšwelopele le datha ya mediro ya diteko go Molaodi wa Selete mo matšatšing a 30 go tšwa go letšatši la kgopelo ya go mpshafatšo gomme e išwe go Khansele ya Tšeosaense . 
ka go engwa legatong la temana ya karolo ya ka tlase ke temana yeo e latelago : 
go kgotsofatša mabaka a tumelelo ya tikologo ; 
Tumelelo ya tokelo ya diteko go ya ka temana ya ka tlase ya e thoma go šoma ka letšatši leo ka lona tokelo e diragaditše Phetolo ya karolo ya 18 ya Molao 28 wa 2002 
Karolo ya 18 ya Molao wa hlogo e a fetolwa -   ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago : 
go latelwa ga melawana ya Tikologo Phetolo ya karolo ya 19 ya Molao 28 wa 2002 
Ge kgopelo e amana le lefase leo le dulwago ke setšhaba 
go hlagišwe setifikeiti seo se filwego ke Khansele ya Tšeosaense seo se hlalošago gore tshedimošo ka moka ya diteko yeo e beilwego e filwe . 
Karolo 19 ya Molao wa hlogo e a fetolwa -   ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya ditemana yeo e latelago : 
Tona a ka fana ka melawana ya go godiša ditokelo le dikgahlego tša setšhaba go akaretšwa le melawana yeo setšhaba se ka tšea karolo go yona 
ka go engwa legatong la temana ya karolo ya ka tlase ya ke temana yeo e latelago 
thibela phenkgišano ya mmakgonthe ; 
ka go engwa legatong la temana ya karolo ya ka tlase ke temana yeo e latelago : 
go ya ka karolo ya 20 le molao wa maleba , a lefele mmušo dipoelo tša ditaemane tšeo di tlošitšwego mme tša lahlwa nakong ya mediro ya diteko . ; 
, Tona o swanetše gore mo matšatšing a 30 morago ga go hwetša kgopelo go tšwa go Molaodi wa Selete a fane ka tokelo ya go dira diteko ge - ; 
﻿ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Molaodi wa Selete o swanetše go gore mo matšatšing a 14 go tloga ka letšatši la kamogelo a amogele kgopelo ya tokelo ya go epa . 
Ga go motho yo a ka lahlago goba a senya rekhoto , datha ya molete wa motheo goba datha ya dikota tša motheo   eo di hlalošwago ka go karolo ya ka tlase ya ntle le go ya ka taelo yeo e ngwadilwego ya Molaodi wa Selete yo a amegago ka go ikopanya le Khansele ya Tšeosaense . 
Khanshele ya Tšeosaense e swanetše go eletša Tona ka tshedimošo ka moka mabapi le tokelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolo ye . 
Mong wa tokelo ya go dira diteko o swanetše go hwetša tumelelo yeo engwadilwego ya Tona go tloša le go lahla , legatong la mong , 
Molaodi wa Selete o swanetše go hlagiša raporoto ya tšwelopele le tshedimošo go ya ka karolo mo matšatšing a 30 morago ga letšatši la kamogelo go Khanshele ya Tšeosaense . 
tša mediro ya dinyakišišo goba ya diteko le dipoelo le ditshenyegelo tšeo di lego mabapi le seo , ga mmogo le datha ya melete ya motheo le datha ya dikota tša tšhomišo , ge go swanetše ; 
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Karolo 21 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
le go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Motho ofe goba ofe yoo a nyakago go dira kgopelo go Tona ya tokelo ya go nyaka diepišane le kgopelo ya tumelelo ya go diriša tikologo o swanetše go iša dikgopelo tšeo ka nako e tee . 
Phetolo ya karolo ya 21 ya Molao 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 22 ya Molao 28 wa 2002 
ditaemane le mekgobo ya mehlala ya diminerale tše dingwe dife goba dife tšeo di hwetšwago ke mong mo nakong ya mediro ya go dira diteko . 
Karolo 22 ya Molao wa hlogo e a fetolwa -   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Phetolo ya karolo ya 20 ya Molao 28 wa 2002 
go swara direkoto tša maleba , ka go kantoro ya gagwe yeo e ngwadišitšwego goba lefelo la kgwebo la mong , 
Karolo 20 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
Karolo 23 ya molaomogolo e a fetolwa - 
Phetolo ya karolo ya 26 ya Molao 28 wa 2002 
le ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolong ya ka tlase yeo e latelago : 
Molaodi wa Selete o swanetše gore mo matšsatsšing a 14 go tloga ka lešatši la kamogelo la dipego tša tikologo le tša therišano yeo e lego go karolo le temana ya ,   a iše kgopelo go Tona go sekasekwa 
ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago : 
goba Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo mo matšatšing a 60 morago ga go thoma go dirišwa ga kgopelo 
Tokelo ya go epa e ka mpshafatšwa mo nakong ye teletšana , yeo ye nngwe le ye nngwe ya tšona e ka se fetego mengwaga ye 30 nakong ye tee . 
lefelo la moepo ga le fete dihektara tše 5,0 ka bogolo ; 
Karolo 26 ya molaomogolo e a fetolwa - 
Phetolo ya karolo ya 25 ya Molao 28 wa 2002 
go hlagiša tokelo yeo go ngwadišwa go e thomilego go šoma go ya ka karolo ya 23 ; 
le ka go bea legatong la karolwana ya ya karolwana ye e latelago 
Karolo 24 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago : 
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago : 
ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
melao ya taolo ya tikologo . 
le Phetolo ya karolo ya 27 ya Molao 28 wa 2002 
Karolo 25 ya molaomogolo e a fetolwa - 
Motho ofe goba ofe yo a nyakago go dira kgopelo ya go fiwa tumelelo ya go epa le go diriša tikologo go tšwa go Tona , o swanetše go iša dikgopelo tšeo ka nako e tee .   ka go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago : 
ka go phumula mantšu mafelelong a temana tlaleletšo ya mantšumafelelong a temana ya la tlaleletšo go karolwana ya temana ye e latelago 
e hlagišwe gotee le pego yeo e bontšhago magomo a go latela melawana ya tumelelo ya tikologo ka go bea legatong la karolo ya tlase ya karolo ya tlase yeo e latelago : 
ga go motho yo mongwe yo a nago le tokelo ya go dira diteko , tokelo ya go epa ,   tumelelo ya minerale ofe goba ofe mo nageng ya go swana yeo e sa swanetšego go dumelelwa goba go ganetšwa , 
Phetolo ya karolo ya 23 ya Molao 28 wa 2002 
go hlagiša diraporoto tša tikologo tsšeo di nyakegago mo matšatšing a 180 go tloga ka letšatši la tsebišo mabapi le karolo ya 5 ya Molao wa Bosesetšhaba wa Taolo ya Tikologo 1998 , 
Phetolo ya karolo ya 24 ya Molao 28 wa 2002 
Tona a ka thoma goba a go godiša dikholego go tša diminerale ka mono Afrika Borwa . ; 
Tumelelo ya tokelo ya go dira diteko go ya ka temana ya ka tlase ya e thoma go šoma ka letšatši leo ka lona tokelo e diragaditšwego . 
Ge kgopelo e amana le lefase leo le dulwago ke setšhaba , 
Ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa tša karolo ye , Molaodi wa Selete o swanetše go gana kgopelo mme a tsebiše mokgopedi mo matšatšing a 14 morago ga go amogela kgopelo , 
le go rerišana ka tsela yeo e swanetšego le mong wa mubu goba modudi wa semolao le go akaretšwa ga dipoelo tša ditherišano mo pegong ya tirišo ya tikologo ; 
Tona a ka fana ka melawana ya go godiša ditokelo le dikgahlego tša setšhaba go akaretšwa le melawana yeo setšhaba se ka tšeago karolo go yona . 
Tona o swanetše gore mo matšatšing a 60 a go amogela dikgopelo go tšwa go Molaodi wa Selete ,   a gane go fana ka tokelo ya go epa ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tšeo di hlalošwago go karolwana ya . ; 
Karolo 27 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago : 
Go godiša dikholego Tona a ka bea maemo ao a nyakegago a dikholego . ; 
le ka go bea legatong la temanana ya ya karolwana ye e latelago 
go ya ka molao ofe goba ofe wa maleba , go lefelwe ditshwanelo tša Mmušo ; 
le ka go tlaleletša karolwana ye e latelago : 
Molaodi wa Selete a fane ka tumelelo ya go epa ge- ; 
mokgopedi o file tša peakanyo ya tša leago le tša mešomo tšeo di beilwego ; 
Karolo 30 ya molaomogolo e a fetolwa ka go tsenya karolo ya ka tlase :   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Karolo 33 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka tlase ga temana ya temana ya ka tlase yeo e latelago : 
go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Phetolo ya karolo ya 38 ya Molao 28 wa 2002 
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya go karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
le ka go bea legatong la ditemana tša ka go karolo ya ka tlase ya temana ya ka tlase yeo e latelago : 
Karolo 37 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la temana ya ka go karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago : 
Mong wa tokelo goba tumelelo ya go epa , goba molaodi wa tshepedišo efe goba efe ya diminerale yeo e šomelago ka ntle ga moepo , o swanetše go iša go Mookamedi-pharephare- 
ka go bea legatong la temana ya ya karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago : 
Karolo 28 ya molaomogolo e a fetolwa -   ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
go kgotsofatša melao ya taolo ya tikologo ; 
tsenya tirišong peakanyo le mapheko a tumelelo ya tikologo le go lefela tšhelete yeo e beilwego ya go swara ; 
Dipoelo tša mokgobo wa ditokelo tšeo di filwego tša ka tlase ga taolo ya mokgopedi le dikhampani tšeo di amanago le mokgopedi , tšeo di ka dirago gore go se be le tekatekano ya khwetšagalo ya dimenerale . 
le ka go tsenya karolo ya ka tlase ya ya temana ya ya mantšu a latelago : 
go hlagiša tokelo yeo go tsenywa lenaneong go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo mo matšatšing a 60 morago ga go ntšhwa ga kgopelo . 
Go sa kgathatšege karolo ya ka tlase ya ,   tumelelo ya tikologo yeo e filwego mabapi le tokelo ya go dira diteko e tla šomišwa bjalo ka ge o ka re tokelo ya diteko ga se ya fela . 
Mong wa tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa o swanetše go boloka direkoto tša maleba tša mediro ya go epa le 
Tona o swanetše gore mo matšatšing a 60 a kamogelo ya kgopelo a go tšwa go 
Datha efe goba efe , tshedimošo goba dipego tšeo di hlagišitšwego go Khansele ya Tšeosaense go ya ka karolo ya 21 
Phetolo ya karolo ya 30 ya Molao 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 28 ya Molao 28 wa 2002 
Motho ofe goba ofe yoo a tlišago thshedimošo goba datha go ya ka karolo 28 goba 29 o swanetse go tsebiša Molaodi wa Selete yoo amegago   le go šupa gore ke tshedimošo goba datha efe yeo e swanetšego go tšewa e le ya sephiri gomme e se e tswhanele go otullwa . ; 
ka go bea legatong la ditemana tša le ka go karolo ya ka tlase ya temana ya ka tlase yeo e latelago : 
go tsebiša le go rerišana ka tsela yeo e swanetšego le mong wa mobu goba modudi wa semolao le go akaretšwa ga dipoelo tša ditherišano mo pegong ya tirišo ya tikologo ; 
go fiwa ga tumelelo ya moepo go ka se be le ditlamorago tša gore mokgopedi a fiwe diphemiti tša go feta e tee mo lefelong le tee goba leo le lebanego . 
go hlagiša dipego tša maleba tša tikologo tšeo di nyakegago mabapi le karolo ya 5 ya Molao wa Bosesetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 1998 , mo matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo eo 
Phetolo ya karolo ya 31 ya Molao 28 wa 2002 
le e tla ba sephiri go fihlela nako yeo tokelo yeo , tumelo goba tumelelo e fela , e phumulwa goba e fedišwa , 
go fana ka tumelelo ye bjalo go tla tliša molao wa kgethollo thibela phadišano ya maleba 
go lefela dipoelo tša Mmušo go ya ka Molao wa maleba ; 
diragatšwa medirong ka moka ya diteko le go epa , ka mo go ka bago ka gona , le morero ofe goba ofe goba modiro wa mabapi le mediro yeo . 
Phetolo ya karolo ya 33 ya Molao 28 wa 2002 
le ka go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Karolo 38 ya molaomogolo e a phumulwa 
go tsenya go karolo ya ka tlase ya temana yeo e latelago : 
Phetolo ya karolo ya 37 ya Molao 28 wa 2002 
ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
taolo ya tikologo e a fiwa ; 
t ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
go tsenya kgopelo kantorong ya Molaodi wa Selete seo a lego go sona ; 
go hlagiša tumelelo ya go swara go ngwadišwa go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Diminerale le Petroleamo mo matšatšing a 60 morago ga go thoma go dirišwa ga kgopelo 
Phetolo ya karolo ya 32 ya Molao 28 wa 2002 
Phetolo ya karolo ya 35 ya Molao 28 wa 2002 
direkoto tša maleba tša ditšhelete ka kantorong yeo e ngwadišitšwego ya goba lefelo la kgwebo la mong wa tumelelo mabapi le mediro ya go epa ; 
mokgopedi o kgona go dumelelana dithušo tšeo e lego tša maleba tša Molao wa tša Maphelo le Polokego ya Meepo , 1996 ; 
go tsenya kgopelo gammogo le tšhelete yeo e beilwego yeo e sa lefelwego morago . 
go tsenya kgopelo ka mokgwa wo o laetšwego ; 
moepo o ka se hlole tšhilafalo yeo e sa amogelegego , kowafatšo ya ntikodiko ya phedišano ya tlhago goba tshenyego ya tikologo gomme le tumelelo ya tikologo e filwe ; 
Ge Molaodi wa Selete a dumela kgopelo , Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala mo matšatšing a 14 go tloga ka letšatši leo kgopelo e amogetšwego ka lona : 
ka go tsenya ka go karolo ya 38A le 38B mo go Molao 28 wa 2002 Dikarolo tše di latelago di tsenywa ka go molaomogolo ka morago ga karolo ya 38 : 
Karolo 31 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la ditemana tša , le , ka go latelana , ka go karolo ya ka tlase ya ya ditemana tšeo di latelago : 
le go tsenya ka go karolo ya ka tlase ya temaneng yeo e latelago : 
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tsa karolo ye , Molaodi wa Selete o swanetše go tsebisa modirakgopelo ka lengwalo mo matšatšing a 14 go tloga ka letšatši leo kgopelo e amogetšwego ka lona . 
Karolo 32 ya molaomogolo e a fetolwa ka go bea legatong la karolo ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
goba lefelo leo le lego mabapi le tumelelo yeo le tlogelwa goba le leswa . 
Tumelelelo go tša Tikologo 
maemo a mmaraka wo o lego gona , ditlamorago tša gona le tlhokagalo ya tumelelo ya go swara mabapi le minerale le naga yeo e amegago ; 
Karolo 35 ya molaomogolo e a fetolwa- 
ka go bea legatong la karolo ya ya ka tlase ya karolo ya ka tlase yeo e latelago : 
﻿(i) [moo go ka kgonegago,] bontšhe tšeo di hlolago le kgwekgwe ya dilo 
(e) a iše kopi ya pego yeo go boletšwego ka yona ka mo go temana (d) [go 
(a) ka go tsenya ka mo go karolwana (5) ka morago ga temana (a) ya 
temana ye e latelago: 
matšhošetši go maphelo; 
go tloga ka tšatšikgwedi la kotsi ye bjalo, bolwetši bjo bo hlonamilego goba tiragalo yeo e nago le 
temana ye e latelago: 
(b) ka go bea legatong ka mo go karolwana (5)(d) go karorolo ya temana (i) ya karolo ya 
mongmošomo o swanetše go iša kopi ya pego go 
(d) ka go tsenya ka morago ga karolwana 
(5A) Nyakišišo go ya ka karolwana (5) e swanetše go phethwa 
kotsi, bolwetši bjo bo hlonamilego goba tiragalo yeo e nago le matšhošetši go maphelo yeo 
komiti ya maphelo le polokego] mo matšatšing a 30 go tloga ka tšatšikgwedi la 
temana ye e latelago: 
go maphelo; 
(aA) a thome diphatišišo tšeo go boletšwego ka tšona ka mo go temana (a) mo matšatšing a 10 
e nyakišišwago go Mohlahlobi Mogolo wa Meepo le go komiti ya maphelo le 
tšeo di hlolago kotsi, malwetši ao a hlonamego goba ditiragalo tšeo di nago le matšhošetši 
polokego. 
Ge go se na komiti ya maphelo le polokego 
ya dikarolwana tše di latelago: 
(c) ka go bea legatong ka mo go karolwana (5) go temana (e) ya 
moemedi wa maphelo le polokego yo a hlokometšego lefelo la bošomelo. 
yeo e nyakišišwago goba sebaka sa go feta moo bjalo ka ge Mohlahlobimogolo 
wa Meepo a ka dumelela. 
mo matšatšing a 30 ka morago ga kotsi, bolwetši bjo bo hlonamilego goba tiragalo yeo e nago le matšhošetši go maphelo 
(eA) ka ngwaga [a lebelediše lenaneo ka moka go] eletša 
mantšu ao a latelago: 
(d) ka go bea legatong ka mo go karolwana (3) go mantšu ao a tlago pele ga temana(a) ya 
(f) ka go bea legatong go karolwana 4 ya karolwana ye e latelago: 
(b) ka go bea legatong ka mo go karolwana (1) ya temana (k) ya 
a ka – 
dira mešomo efe goba efe goba ka moka ya mohlahlobi [.]; 
(n) dira goba go hloma nyakišišo ya maleba le go lekola le go phatlalatša 
Karolo 49 ya Molaomogolo ka gona e ya fetošwa– 
dipoelo tša nyakišišo; le 
goba molao ofe goba ofe o mongwe, Mohlahlobi Mogolwane wa 
[karolo 4 ya Molao wa Diminerale] Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya 
(e) ka go bea legatong ka mo go karolwana (3) ya 
karolwana (1) ya karolwana ye e latelago: 
(b) Molao wa Taolo ya Matlotlo a Mmušo, 1999 (Molao No 1 wa 1999), o akaretša 
temana ye e latelago: 
(o) go fana ka thekgo ya lotšistiki, ya taolo le ya setegniki go 
le Bohlahlobi. 
temana ye e latelago: 
Karolo 47 ya Molaomogolo ka gona e ya fetošwa ka go bea legatong go 
(j) a dire pego ka ga maphelo le polokego mo meepong le ditiro tša 
Meepo–; 
(m) aga le go hlokomela dathabase yeo e kopantšwego ya maphelo le polokego ya meepo 
(c) ka koketšo go karolwana (1) ya ditemana tšeo di latelago: 
(b) dumelela motho yo a ikemego a e na le bokgoni go 
ka ge go beilwe le go iša kopi go Tona ya Matlotlo gore 
(1) (a) Mothosemolao o tla tsebja bjalo ka Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego ya Meepo ka gona 
Phetošo ya karolo 47 ya Molao 29 wa 1996 
le tsela ya go bega; 
pego go Tona mo dikgweding tše tharo tša mafelelo a ngwaga 
e lebelelwe] yeo e amanago le maphelo le polokego meepong; le. 
(b) swanetše go rerišana le mohlankedi yo a lebanego yo a beilwego go ya ka 
wo go bolelwago ka wona; [le]; 
(k) a dire mešomo efe goba efe yeo e amanago le maphelo goba polokego meepong yeo 
(a) ka go bea legatong ka mo go karolwana (1) ya temana (j) ya 
(4) Go tšwetšapele merero megolo ya Molao o, Mohlahlobi Mogolo wa Meepo 
Tona a e šupago goba a e beago[.] ; 
Phetošo ya karolo 49 ya Molao 29 wa 1996 
Khansele.; 
bo a hlongwa. 
Diminerale le Petroleamo mabapi le go šomiša maatla ao. 
Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong ngwaga o mongwe le o mongwe le go tliša 
temana ye e latelago: 
Phedišo ya karolo 44 ya Molao 29 wa 1996 
Karolo 44 ka mo go Molalo o mogolo ka gona e ya fedišwa. 
(a) tsenela dikwano le batho ba bangwe;[le] 
tona ka ga nyakišišo [maphelo le polokego] ya maleba [go ka dumelelwa 
Ka ntle le dipeelo tša [Molao wa Diminerale] Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya Diminerale le Petroleamo 
tshenyo, kotsi goba boikarabelo; 
se bewe ka fase ga taolo ya semolao goba ka fase ga seemo sa go tšhona ka ntle le 
ka mo go karolwana (1). 
(6) Ka ntle le molao ofe goba ofe o mongwe, Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong bo ka 
(2) Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong bo swanetše go šomiša ditšhelete tša bjona go 
mešomo ya Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong le ditho tše dingwe 
(m) go boloka tšhelete efe goba efe ya Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego; 
Go tsenywa ga dikarolo 49A le 49B ka go Molao 29 wa 1996 
Karolo 50 ya Molaomogolo ka gona e ya fetošwa ka go tsentšhwa ka morago ga karolwana 
ya ditšhelete le ya semolao ya Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong 
Aprele ka go ngwaga ofe goba ofe go fihla ka la 31 Matšhe ngwaga o latelago. 
ya batho go fihla mo e lego gore go a hlokega go ka bona gore palo ya batho bao ba hlahlilwego e ba gona 
lefela ditšhenyegelo tšeo e itiretšego tšona ge bo dira mešomo ya bjona. 
tsela ya taolo ya dikotsi tše bohlokwa tšeo di boletšwego ka 
ditirelo tšeo Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong e fanago ka tšona goba 
le institušene yeo e ngwadišitšwego bjalo ka panka go ya ka 
polokego ya mošomong, go ya le ka mekgwa ya boitswaro ya taolo ya tšhomišano 
motho a hlokofetše 
le Polokego Meepong go dira mešomo ya yona gabotse; 
tokelo ya mong go thoto, le go adimiša goba phedišo ya thoto 
e hlakantšhwago, thwii goba e sego thwii, go oketša boleng bja 
(l) go šireletša Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong kgahlanong le tahlegelo efe goba efe, 
ge go dumeletšwe ke Molao wa Palamente wo tšerwego ka maikemišetšo a bjalo. 
e di dirago go molao ofe goba ofe wo o beilwego; 
Baeletši ba Molao ba Mmušo le bona gape ba na le kgopolo ya gore ga go hlokagale go romela 
(7A) Mohlahlobi a ka rulaganya go thibelwa ga go dirišwa mo go oketšegilego ga 
(a) tšhelete yeo e beetšwego ka thoko ke Palamente; 
(c) a dire tiro efe goba efe, e ka ba ka mo gare ga Repabliki goba mo gongwe yeo, 
ke – 
le setegniki yeo e amanago le tša maphelo le polokego meepong; 
(3) Mohlahlobi Mogolo wa Meepo bjalo ka ge a na le maatla go tšhupaletlotlo 
Taolo ya go šomišana 
fase ga karolo 11; 
(2) Mohlahlobi Mogolo wa Meepo a ka phetha dikwano tša tšhomišano 
(d) tšhelete yeo e kgobokeditšwego le go hwetšwa go ya ka Molao o. 
(k) go fana ka thušo ya tšhelete goba thušo ye nngwe yeo e amanago le tlhahlo 
(c) letseno leo le dirilwego go tšwa go dipeeletšo; le 
(5) Ngwaga wa ditšhelete wa Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong ke go tloga ka la 1 
(ii) ka mokgwa wo e lego gore go ka dumelelwa ke Tona. 
Molao wa Boetapele bja Setšo le Tlhako ya Pušo, 2003 (Molao wa 41 wa 2003), 
Dikarolo tše di latelago ka gona di tsenywa ka mo go Molaomogolo ka morago ga karolo 49: 
o swanetše – 
Taolo 
yeo e akantšwego ka mo go Kgaolo 3 ya Molaotheo. 
go kgontšha Bohlahlobi bja Maphelo 
tša mmušo ge go laolwa le ge go tšwetšwapele tša maphelo le 
Molaokakanywa wo go Ntlo ya Bosetšhaba ya Baetapele ba Setšo go ya ka karolo 18(1)(a) ya 
go laola dinolofatši go ka kgona go kgoboketša le go phatlalatša tshedimošo ya saense 
(7) ya karolwana ye e latelago: 
DITLAMORAGO TŠA KGOKAGANYO 
(b) dimpho dife goba dife tšeo di filwego Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong; 
a hwetše goba go fediša thoto yeo e sa šuthego; 
(1) Ditšhelete tša Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong di bopša 
(n) go hloma goba go šireletša kgato efe goba efe ya semolao. 
(i) šomišana le mokgatlo ofe goba ofe o mongwe goba institušene goba go hloma le 
setsha ge e ba– 
(1) Mohlahlobi Mogolo wa Meepo o swanetše go kgohlaganya tshepedišo ya 
(g) ka therišano le Tona le Tona ya Matlotlo 
le ditho tša maleba tša mmušo go fa khuetšo go tšhomišano yeo go akantšwego ka yona 
motho a ka gobala kudu goba a lwala kudu; goba 
(i) obamela pholisi efe goba efe ya peo ya tšhelete yeo e tla go ba e beilwe; le 
Phetošo ya karolo 50 ya Molao 29 wa 1996 
(a) go bula akhaonthe ya panka ka leina la Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong 
ka gore ga e na dineelo tšeo di lego mabapi le molaosetlwaedi goba ditlwaedi tša ditšhaba tša setšo. 
(h) hiriša, reka goba a hwetša thoto efe goba efe yeo e šuthago le 
(f) a nyake gore meepo ka moka goba sehlopha sa meepo se lokiše le go phethagatša 
Baeletši ba Molao ba Mmušo le Kgoro ya Diminerale le Enetši ba na le kgopolo ya gore 
Dikakanyo tšeo di lego ka gare ga Molaokakanywa di ile tša kwalakwatšwa go bakgathatema bao ba amegago ka mo 
THERIŠANO 
Molaokakanywa wo o swanetše go šongwa go ya le ka tshepedišo yeo e hlomilwego ke 
ka mo go karolo 74 goba 76 ya Molaotheo. 
karolo 75 ya Molaotheo ka lebaka la gore ga e na neelo yeo e šomago ya go swana le tshepedišo yeo e beilwego 
DITLAMORAGO TŠA DITŠHELETE GO MMUŠO 
go ba gona ga Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego bjalo ka mothosemolao yo a nago le maatla a go 
nolofatša tsela/mokgwa wa tshepedišo; tiiša ditlolo molao le go tiiša dikotlo. 
le Petroleamo, 2002 (Molao wa 28 wa 2002). 
Molaokakanywa o leka go fetoša MHSA gore o kgone go lekola leswa neelo ya phethagatšo ya kobamelo; 
(Molao wa1 wa 1999). 
le mekgwa ya tirišo ya taolo yeo e kwagalago le dinepo tša Molao wa Tšwetšopele ya 
Molaokakanywa o tšwelapele go fetoša karolo 47 ya MHSA go dumelela go tšwelapele 
Taolo ya Toka, 2000 (Molao wa 3 wa 2000). 
go dira diphetošo tše itšeng tše di hlokegago go ka bona gore go na le go se fapoge/fapane le melao ye mengwe, kudukudu Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya Minerale 
Molaokakanywa o tšwelapele go leka go kopanya tšhepetšo ya taolo ka mo go MHSA 
hlagiša le go laola ditšhelete tšeo e lego tša bjona go ya ka Molao wa Taolo ya Matlotlo a Setšhaba, 
le go tloša go se kwagale ka go ditlhalošo tše itšeng le dipolelwana tše itšeng; 
Gape e leka go bea legatong 
DINEPO TŠA MOLAOKAKANYWA 
﻿Ka fao , ge mošomomogolo wa Ofisi ya Palamente ya Demokrasi e tla ba therišano ya dipolitiki go kgona go hwetša maikutlo a batho mererong ye bohlokwa ya bosetšhaba , pholisikgolo goba melao pele ga Palamente .
Diphatlalatšo le mangwalotshedimošo , bjalo bjalo
Go tsebiša setšhaba ka Melaokakanywa yeo e ahlaahlwago Palamenteng , bjalo bjalo
Go tlaleletša ba tla :
Go tsebiša le go ruta setšhaba ka Palamente , mešomo ya yona mmogo le merero e mengwe yeo e amago Palamente
Boemafofane bja kgauswi : Mafikeng
Go aga Palamente ya batho yeo e arabago dinyakwa tša batho ebile e laolwa ke gore ma-Afrika Borwa ka moka a fihlelele bophelo bjo bo kaone .
Mafelo ao a se nago ditlabakelo tša maleba
Kgonthišiša phihlelelo yeo e tletšego setšhabeng le go fa thekgo mananeong a Palamente
Lefelo la diofisi
Go thuša setšhaba go hlagiša ditšhišinyo go komiti le dingongorego go Palamente
Mokgwa wa go kgetha lefelo
Go šoma bjalo ka mogokaganyi magareng ga dikomiti tša Palamente le tša setšhaba seo se lego mo tikologong yeo
Molaotheo o moswa o hlomile mokgwa wa demokrasi wo o nago le boemedi le botšeakarolo .
Bjalo ka baemedi ba ma-Afrika Borwa bao ba kgethilwego ka bolokologi , maikemišetšo a rena ke go emela le go ba lentšu la batho ka go phethagatša mešomo ya rena ya Molaotheo ya go dira melao le go hlokomedišiša mešomo ya khuduthamaga .
Tshedimošo ya Palamente
Toropo ya kgauswi : Kakamas
Didirišwa tša thuto
Toropo ya kgauswi : Vryburg
Phihlelelo ya mogala
Go hloma lefelo leo le emelago Palamente ka bonako mo diprofentsheng
Mešomo ya letšatši ya ofisi
Metsemagaeng
Go fihlelela maikemišetšo a leano la bona la go aga Palamente ya batho yeo e phethagatšago dinyakwa tša ma-Afrika Borwa , Palamente e hloma Ofisi ya Palamente ya Demokrasi diprofenseng ka moka tše senyane , kudu mo go se nago kabo ya maleba ya ditirelo le metsemagaeng go fa ma-Afrika Borwa sebaka sa go tšea karolo ditshepedišong tša Palamente .
PROFENSE YA KAPA-LEBOA
Lefelo leo le kgethilwego : Kakamas Boemafofane bja kgauswi : Upington Airport
Phihlelelo tikologong tša kgauswi
Ponelopele Ya Palamente
Tlhagišo
O gapeletša Palamente go akaretša setšhaba go tšea molao le ditshepedišo tše dingwe tša Palamente .
Lefelo leo le kgethilwego : Ganyesa
OFISI YA PALAMENTE YA TEMOKRASI
Thuša gore setšhaba se kgone go tšea karolo Palamenteng
Diofisi di aba ditirelo tša Palamente go Maloko a Palamente ka nako ya go kgetha , mohlala :
Maikemišetšo ke go ageletša demokrasi ka Diofisi tša Palamente tša Demokrasi go sedimoša , go ruta le go akaretša ma-Afrika Borwa mo ditshepedišong tša Palamente .
Mafelo ao a sa hwetšego ditirelo ka tshwanelo
Taelo ya Ofisi ya Palamente ya Demokrasi
Go šoma bjalo ka lefelo la kgokagano le setšhaba seo se lego moo tikologong yeo mabapi le tshepedišo ya tlhokomedišišo
Melaokakanywa le Melao ya Palamente
Setšhaba
﻿Go aga Palamente ya batho yeo e arabago dinyakwa tša batho ebile e laolwa ke gore ma-Afrika Borwa ka moka a fihlelele bophelo bjo bo kaone . 
OFISI YA PALAMENTE YA TEMOKRASI 
Tlhagišo 
Ponelopele Ya Palamente 
Molaotheo o moswa o hlomile mokgwa wa demokrasi wo o nago le boemedi le botšeakarolo . 
O gapeletša Palamente go akaretša setšhaba go tšea molao le ditshepedišo tše dingwe tša Palamente . 
Bjalo ka baemedi ba ma-Afrika Borwa bao ba kgethilwego ka bolokologi , maikemišetšo a rena ke go emela le go ba lentšu la batho 
ka go phethagatša mešomo ya rena ya Molaotheo ya go dira melao le go hlokomedišiša mešomo ya khuduthamaga . 
Taelo ya Ofisi ya Palamente ya Demokrasi 
Maikemišetšo ke go ageletša demokrasi ka Diofisi tša Palamente tša Demokrasi go sedimoša , go ruta le go akaretša ma-Afrika Borwa mo ditshepedišong tša Palamente . 
kudu mo go se nago kabo ya maleba ya ditirelo le metsemagaeng go fa ma-Afrika Borwa sebaka sa go tšea karolo ditshepedišong tša Palamente . 
Go fihlelela maikemišetšo a leano la bona la go aga Palamente ya batho yeo e phethagatšago dinyakwa tša ma-Afrika Borwa , Palamente e hloma Ofisi ya Palamente ya Demokrasi diprofenseng ka moka tše senyane , 
Go tsebiša le go ruta setšhaba ka Palamente , mešomo ya yona mmogo le merero e mengwe yeo e amago Palamente 
Go thuša setšhaba go hlagiša ditšhišinyo go komiti le dingongorego go Palamente 
Go hloma lefelo leo le emelago Palamente ka bonako mo diprofentsheng 
Melaokakanywa le Melao ya Palamente 
Ka fao , ge mošomomogolo wa Ofisi ya Palamente ya Demokrasi e tla ba therišano ya dipolitiki go kgona go hwetša maikutlo a batho mererong ye bohlokwa ya bosetšhaba , pholisikgolo goba melao pele ga Palamente . 
Go tlaleletša ba tla : 
Didirišwa tša thuto 
Kgonthišiša phihlelelo yeo e tletšego setšhabeng le go fa thekgo mananeong a Palamente 
Lefelo la diofisi 
Mešomo ya letšatši ya ofisi 
Diphatlalatšo le mangwalotshedimošo , bjalo bjalo 
Go šoma bjalo ka mogokaganyi magareng ga dikomiti tša Palamente le tša setšhaba seo se lego mo tikologong yeo 
Go tsebiša setšhaba ka Melaokakanywa yeo e ahlaahlwago Palamenteng , bjalo bjalo 
Metsemagaeng 
Go šoma bjalo ka lefelo la kgokagano le setšhaba seo se lego moo tikologong yeo mabapi le tshepedišo ya tlhokomedišišo 
Diofisi di aba ditirelo tša Palamente go Maloko a Palamente ka nako ya go kgetha , mohlala : 
Thuša gore setšhaba se kgone go tšea karolo Palamenteng 
Tshedimošo ya Palamente 
Phihlelelo tikologong tša kgauswi 
Mafelo ao a se nago ditlabakelo tša maleba 
Lefelo leo le kgethilwego : Kakamas Boemafofane bja kgauswi : Upington Airport 
Boemafofane bja kgauswi : Mafikeng 
Mafelo ao a sa hwetšego ditirelo ka tshwanelo 
Mokgwa wa go kgetha lefelo 
Lefelo leo le kgethilwego : Matlala-a-Thaba 
Setšhaba 
Lefelo leo le kgethilwego : Ganyesa 
Toropo ya kgauswi : Kakamas 
Toropo ya kgauswi : Polokwane 
Phihlelelo ya mogala 
Boemafofane bja kgauswi : Polokwane Airport 
PROFENSE YA KAPA-LEBOA 
Toropo ya kgauswi : Vryburg 
﻿Eupya se ga sa swanela go tšeelwa fase . 
ka gare ga motheo wa Unione ya Afrika , go netefaša gore ditherišano mabapi le Ditumelelano tša tšhomišano ya tša Ikonomi , di phethagatšwa ka pela ka fao go ka kgonegago , 
Bjalo ka ge Maloko ao a Tlhomphegago a lemoga tše dingwe tša dikgato tše di šetšego di phethilwe ; 
Se bohlokwa ke gore re lebelele dibopego tša dilete tšeo di šomelago go kopanya dilete tša kontinente . 
Gape re tla tšwela pele ka ditherišano tša mahlakore a mabedi le baagišane gammogo le Unione ya Dinaga tša Europa , 
Ka go kopanya diatla tša rena ka moka , le go ithaopa go dira ka mokgwa wo o sa tlwaelegago e bile o šoma gabotse , 
Magareng ga dikgato tše di šišinywago , go akaretšwa : go katološa lenaneo la mešomo ya setšhaba , go fana ka disaposidi tša khiro mabapi le go hlola mešomo go dihlopha tše itšego , 
Tše ke tše dingwe tša ditaba tšeo re tla tlogago re di tsitsinkela ngwageng wo , le go netefatša gore re fihlela maikemišetšo a re ipeetšego wona . 
le kgwebo gore go hwetšwe dikgato tše di ka tšewago go malapa ao itšego le go a phethagatša ka bjako . 
Se bohlokwa mo ke go tiiša tšhomišano magareng ga Khansele ya Tšhireletšo ya Dinaga tše di Kopanego le Khansele ya Khutšo le Tšhireletšo ya Unione ya Afrika . 
Ka tlaleletšo , ka morago gago lokiša mafokodi go Lenaneo la Thuto ya Motheo la ba Bagolo , ao re a lemogilego mo ngwageng wo o fetilego , 
gore re šomiše mešifa ya rena ka moka , re ikarabela go ditlhotlo tšeo di lebanego le setšhaba , go akaretšwa le tšeo di lebanego le ikonomi , 
le Tlhabollo ya kamano ye bohlokwa ya hlomphano yeo e tlago gola go tšwela pele . 
Ka maikaelelo a go kaonafatša tirelo yeo e fiwago go mafapha ao a sa šireletšegago bjalo ka bagale , basadi le baswa , re tla kaonafatša dibopego tšeo di filwego maikarabelo a go dira mešomo yeo 
Eupya seo re dumelelanago ka sona ka moka ga rena ke gore setšhaba le batho bao ba diilago ba ka se kgone go emela maano 
go kaonafatša bokgoni bja mmušo bja go tšweletša maano ao a kgonegago a bile a feletše , ao a tlago akaretša dikarolo tša mmušo ka moka . 
Go tlhatloša maitekelo ao a šetšego a thomilwe mabapi thušo go dikhoporetivi le dikgwebo tše nnyane gagolo tšeo di amago basadi , 
le gore dikgato di tla amogelwa ke kgwebo yeo e ipopilego . 
gomme di lebišitšwe go go tlhabolla selete sa gešo . 
Bjale ka ge re kgopetšwe ke Dihlogo tša Dinaga le Mebušo tša SADC re ikemišeditše go tšwela pele re thuša Zimbabwe go ditherišano tša yona . 
le go tšwela pele re šomela go aga setšhaba seo se hlokomelago le seemo seo se tla dirago gore lefase le kopane mo gore le keteke botho ka ngwaga wa 2010 . 
mabapi le go fokotša tlhokego ya mošomo le go fihlela bophelo bjo bo botse go bohle . 
re tla re mo kgweding ye ra thoma ka lesolo la Kha Ri Gude la go ruta batho ba bantšhi go ngwala le go bala . 
Go na le dilo tše bonolo eupya tše bohlokwa tšeo re swanetšego go šomana le tšona , bjale ka karolo ya maitekelo a go kaonafatša tšhomelo le bokgoni bja mmušo . 
gomme re tshepa gore re tla kgona go šomiša bodulasetulo bja rena bja Seboka sa Tlhabollo sa Dinaga tša Borwa bja Afrika ka mengwaga ya 2008/2009 gore re tšwetše pele maitekelo a rena mabapi le se . 
Tšweletša mokgwa wa ditšweletšwa tšeo di tlago wela ka tlase ga lenaneo la go rekwa ke mmušo go tšwa go dikgwebo tše nnyane , tša magareng le dikgwebopotlana ; 
re tla tšwetša pele mošomo wa go aga ka leswa le tlhabollo , le go wo iša mabatong a godimo . 
gomme go tla kopanywa boahlodi , 
Ke a tshepa gore ka tlase ga Khansele ya Lefase ya go Rekiša , ba Kgwebišano le Dipeeletšo Afrika Borwa , ba tša Boeti Afrika Borwa 
Gabotsebotse moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago , o swanetše go aparela ka moka bao ba nago le lehlogonolo la go šomela mmušo . 
Maikarabelo a a lefase , go akaretšwa le go swara papadi tša Kgwele ya maoto tša Mogopo wa Lefase tša 2010 , 
Mme Spikara le Modulasetulo , Ge re be re bolela go Kopano ya Mohlakanelwa ya Palamente mo ngwageng wo o fetilego , 
Dilo tšeo tše pedi ke tše di latelago : 
Sa mathomo ke gore go swanetše go ba le keno yeo e tlago dirwa ke bana ba sekolo goseng ge ba kgobokane , 
Gape , mo ngwageng wo , re tla feleletša mošomo mabapi le Melaokakanywa ya go fetoša boahlodi ka go rerišana le baahlodi le bomagistrata , ra phethagatša leano leo le lebišitšwego go taolo ya mellwane le polokego , 
Ka maikemišetšo a go hlohleletša bophelo bjo bobotse go batho ka moka , kudu go dinaga tše di sa tlhabologago , 
Sa mathomo , re dumelelane ka mmušong gore dibaka tše bohlokwa di swanetše go tlatšwa pele go feta dikgwedi tše tshela ge di se no bulega . 
Ye e akaretša dilo tša go swana le Molaotheo , polokego , diphatlalatši le melao e mengwe yeo go bego go ngangišanwa ka yona nako e telele . 
le go fa Lengwalo la Badirwa sehlabelo bophelo , ra lebeledišiša taba ya basenyi ba go ipoeletša , le go phethagatša dikgato tše di itšego go ya ka ditshwayo tša Khomišene ya Nnete le Poelano . 
Dikgato tše ke : 
Ka go latela se , re tla ba le Kopano ya Lefapha la Bodirela Mmušo mmogo le diunione gore re šomane le merero ye 
le diajensi tše dingwe re tla re ka moka ra kopanya diatla gomme ra tsebišia lefase ka ga moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago , 
le dikgato tše dingwe tša go tiiša bokgoni bja rena bja go lwantšha bosenyi bja dihlopha . 
le gore batho ka moka ba swanetše go hwetša ditirelo . 
re ile ka moka ga rena ra kwagatša go tshwenyega ka ga go ata ga bosenyi , 
Gape go bohlokwa go dira gore badirela mmušo ba dirwe gore ba ithaope mešomong ya bona gomme wo ke mošomo wo o lego diatleng tša boetapele , badirela mmušo ka bo bona le diunione tša bašomi . 
Mabapi le lenaneo la go aga dintlo , bjale re kgona go aga dintlo tše 260 000 ka ngwaga , 
Tšhelete yeo e ka bago R1 billione e tla abelwa diprojeke tšeo di welago ka tlase ga Lenaneo la Mešomo ya Setšhaba leo le katološwego ; 
gomme tše ke dilo tše di re bušetšago morago mabapi le kgatelo pele yeo re ye dirilego mapapi le go tsošološa Afrika . 
Ditlhotlo tše gantšhi re kopanago le tšona mošomong di bakwa ke mafokodi ao a lego gona mabapi le go thulaganya . 
eupya re dumela gore ge ka moka ga tšona di šetše di phethagatšwa ka go thušana le ka mokgwa wo o feletšego , ditlamorago e tla ba tše di bonagalago mabapi le go lwantšha bosenyi . 
le go lekola dithulaganyo tša maleba , go akaretšwa le go lekola dibopego tša mmušo tšeo di hlometšwego gore di šomane le tlhabollo ya baswa le maatlafatšo . 
Re nyaka go phethagatša lenaneo la mokgwa wa dithušo go batho , ka go šomiša le ditherišano tšeo re bilego le tšona le badirišane mmogo . 
le go kaonafatša ditšhelete tša lenaneo la MAFISA gore le kgone go fana ka dikadimo tše nnyane tša temo , re tla lebiša gagolo go mafelo ao a nago le batho ba bantšhi bao ba dulago dipolaseng , 
Ge re ntše re tšwela pele ka go tsentšha seatla go merero e mentšhi ya go fokotša bodiidi , re tšwela pele gape ka go šomana le mafokodi a mmalwa 
Re a dumela gore ka baka la go hloya bosemorafe le ditlamorago tša bjona , mebušo le batho ba lefase di tla šoma mmogo le rena gore Khonferese ya go Lekola leswa e fihlela maikemišetšo a yona . 
E nngwe ya Mananeo a ka Ntlhorong ke go tšwetša pele leano le le tseneletšego la go lwantšha bodiidi leo le lebišitšwego gagolo go karolo yeo e tlogago e amiwa ke bothata bjo . 
Mo ngwageng wo o fetilego , re ile ra phethagatša mošomo wo re bego re wo file ke SADC wa go thuša boetapele bja Zimbabwe gore bo hwetše tharollo go ditlhotlo tšeo bo lebanego le tšona . 
Re ile ra ba le sebaka sa go ala pego go baetapele ba SADC kopanong ya AU go la Addis Ababa mabapi le taba ye . 
go tloga go dipersente tše 10 go ya go šupa , re hlahla badiredi ba go lekana 3 000 ba maphelo bao ba tlago šomana 
Gape re tla tšwela pele ka go ba le seabe go phethagatšo ya maikemišetšo a Tumelelano ya Kyoto ya Phethogo ya Leratadima , le go fa thekgo go ditherišano WTO Doha Development Round . 
Mmušo o tloga o thekga mošomo wo o dirwago go la Kenya , Chad , Burundi le Darfu go la Sudan , Western Sahara , 
Dikamano tše di bago gona dikarolong tša go fapafapana tša mebušo le batho di tiiša taba ya gore kamano ya China le Afrika Bowa ya Kgolo 
gammogo le bao ba tšhošetšwago ka go khudušwa : gape re nyaka go oketša dikgwebo tša ba baso go temo ka dipersente tše tlhano ka ngwaga , le go oditwa ga bong bja lefase go tla akgofiša . 
Go akgofiša diphethogo tša lefase le tša temo ka maano ao a tseneletšego a go ikhweletša lefase , phethagatšo e kaone ya ditirelo tša go thekga balemi , 
Ngwageng wo re keteka ngwaga wa bolesome wa dikamano tša sediplomata le naga ya Peoples Republic of China . 
Re tla tšwela pele mo ngwageng wo go tiiša maitekelo a mmušo wa selegae a go tiiša mmušo wa selegae ka go latela maano a mengwaga e metlhano a Mmušo wa Selegae . 
Sa bobedi , ka Mei ngwaga wo mongwe le wo mongwe balaodi ka moka ba maemo a magolo ba swanetše go ba ba tladitše Ditumelelano tša bona tša tšhomelo le balaodi ba bona ba maleba . 
Ka tlaleletšo , re tla re mo nakong ye e tlago ra tsentšha letsogo ka pejana go go kaonafatša Dikholetše tša Thuto ye e Tšwelago Pele , diSETA , 
go tšweletša le go phethagatša lenaneo la tlhabollo ya dinaga magae . 
ka ge re nyaka go ba le seabe go khutšo yeo e tla bago ya go ya go ile , le go phethagatša lenaneo la Kago Leswa le Tlhabollo . 
Re tloga re hlohleletšwa kudu ke boithapo bjo bo tšwilego go Bahlankedi-Phethiši ba dikhampani tše 70 tšeo di lego go Johannesburg Securities Exchange , gore ba tla šoma le mmušo mabapi le tlhotlo ya hlokego ya bokgoni . 
go akaretšwa le go feleletša Molaokakanywa wa Tšhomišo ya Lefase , go phethagatša melato mabapi le go bušetšwa lefase , thekgo go batho bao ba hweditšego mabu , 
Go mmušo wa selegae re tla thuša bomasepala ba mathomo ba 150 gore ba tšweletše maano a bona a go lwantšha bobodu . 
Ditona tša Sehloha sa Toka , Thibelo ya Bosenyi le Polokego di tla naba mabapi le taba ye mo bekeng ye e latelago . 
Ofisi ya Khomišene ya Bodirela Mmušo e tla tla tla ka mokgwa wa go bea leihlo mabapi le se . 
Gape re tla kopanya lenaneo gore re akgofiše kago ya mafelo a go dula ya batho , gomme maitekelo a tla lebišwa kudu go go akgofiša kabelo ya meetse , 
Ka nako ye , bjalo ka karolo ya Mananeo a ka Ntlhorong , re tla re mo nakong ye e tlago ra feleletša mošomo wo o tla re kgontšhago 
Mmogo le Dihlogo tša Dinaga le Mebušo tša SADC re lakaletša batšeakarolo go Ditherišano tša Zimbabwe ka ge ba tloga ba bile le katlego 
Se bohlokwa kudu ke gore re fenye ntwa kgahlanong le bosenyi re swanetše go swarišana , ka moka ga rena bao re hlomphago molao , ka go latela theo ya go dumela go pušo ya molao , 
le batho bao ba itšego bao ba tlogago ba hloka , gammogo le go tšea dikgato tše di tla thušago , mo nakong e kopana , gore di fokotše bodiidi . 
gomme a dula a le sebetša se bohlokwa go ntwa ya rena kgahlanong le bodiidi le go akgofiša phihlelo ya maikemišetšo a rena 
Ka kakaretšo bao ba amegago go ditherišano ba fihletše tumelelano yeo e feletšego mabapi le merero yeo ba bego ba šomana le yona . 
Magareng ga tše dingwe , go tla ba le sebopego sa go sepediša le go laola go lebato le lengwe le le lengwe , go tlogela go la setšhaba go fihlela ka la selegae , 
le go netefatša go šoma gabotse ga dibopego tše di thekgago basadi le mafapha a mangwe . 
go kaonafatša bokgoni bja go nyaka mošomo , 
gammogo le ditherišano tše di tšwelago pele mabapi le taba ye , go akaretšwa le le go kaonafatša Mokgwa wa twantšho ya Bosenyi , 
gore moya wa Batho Pele o hwetše go ikwagatša ga maleba fao go abiwago tirelo ya mmušo . 
Se re tla se dira , ka go hlohleletša ke kganyogo ye e swanago ya batho ba kontinente mabapi le go kopana fao go tseneletšego ka go mabato ka moka a kontinente . 
Ka go šoma le badirišane mmogo ba bangwe , re tla netefatša gore mafelelong a ngwaga , Lenaneo la Twantšo ya Bobodu la Setšhaba le tla amogelwa , 
Ngwageng wo re ikemišeditše go hlohleletša lenaneo la Afrika , re tla rata go tiiša dibopego tša Afrika , go akaretšwa le Unione ya Afrika le lenaneo la yona la NEPAD . 
Se sengwe ke taba ya maina a mafase le a mafelo , ao a hlokago tšhomelo yeo e feletšego go ralala diprofensi ka moka gore re tle re be motheo wa diphethogo tšeo di šišintšwego . 
gape re hlohleletša gore ba tšwele pele ka go šoma mmogo gore ba rarollo merero ya tshepedišo yeo e šetšego . 
tshepedišo ya matlakala le mohlagase go bohle , gore ka ngwaga wa 2014 , re swanetše go ba re na le mafelo a a hlomphegago a go dula a batho 
Batho ba akaretša bana , basadi , baswa , batho bao ba dulago magaeng le mekhukhung ka ditoropong , batho bao ba golofetšego goba ba na le malwetši a go se alafege gammogo le batšofadi . 
re tla re mo ngwageng wo ra tšwela pele ka go phethagatša leano la go fetoša Kgoro bjale ka ge le amogetšwe ke Kabinete . 
Re tlilo tšwela pele ngwageng wo ka go kaonafatša tšhomelo ya mmušo gore o kgone go fihlela maikarabelo a wona mabapi le badudi . 
di bontšha tshepo yeo batho ba lefase ba nago le yona godimo ga naga ya rena , bjalo ka motšeakarolo o bohlokwa go merero ya batho ka moka . 
ka mokgwa o moswa , wa sebjalobjalo wo o šomago gabotse wa go lwantšha bosenyi . 
Mo ngwageng wo o tlago , Afrika Borwa e tla swara Khonferense ya go Lekola leswa phethagatšo ya diphetho tšeo di ilego tša tšewa go Khonferense ya Lefase ya Twantšho ya Bosemorafe ka 2001 . 
Bajete e tla oketšwa mabapi le batšofadi ka go lekantšha mengwaga ya go hwetša phenšene gore e be 60 , gomme se se tla hola banna bao ba ka bago ba halofo ya millione . 
le gore seemo o ka re se befela pele kudu mabapi le polawo seo e bego e le go fapoga go setlwaedi go tlogela ge re hweditše demokrase ya rena . 
Ka maikaelelo a go netefatša go bea leihlo fao go tšwelago pele , SALGA e ithaopile gore e tla fana ka dipego tša kotara ka kotara mabapi le seo se dirwago . 
le ditherišano le diworkshop le ge e le gore tše ka moka di bohlokwa . 
Melao yeo e amegago e šetše e amogetšwe ke Palamente , go akaretšwa le diphethošo tša molaotheo tšeo di hlokegago . 
Issued by : The Presidency February 2008 
Mabapi le se , re tla hloka Ngwako wa Ntwa wa Setšhaba , wa Ntwa Kgahlanong le Bodiidi gomme wona o tla akaretša dikgoro tša go swana le 
Maloko a a tlhomphegago ; 
Gape re lakaletša batho ba Zimbabwe katlego go dikgetho tšeo ba tla di swarago ka la 29 Matšhe . 
Mme Spikara le Modulasetulo , 
Se ke se tsebago ebile nka se bolela ke tletše tshepo ke gore : le ge ditlhotlo tša nako ye re lego go yona di ka ba bjang , re sa le mo tseleng ! 
Se se kgahlišago ke gore dikgato tše di ka tšewago ke tšeo mmušo o ntšego o di tšea le ge e le gore ga tša kopana ka botlalo . 
gomme go fihletšwe tumelelano le SALGA gore e thibele thekišo ya mabu ao a ka šomišetšwago go aga dintlo . 
Ka go latela moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago , Kabinete e dumetše gore re tliše diphethogo tšeo di hlokegago gore re tle 
Magareng ga tše dingwe , re tla lebelela taba ya bong gore re kaonafatše dikarolo ka moka tša maatlafatšo ya basadi . 
Tona ya Thuto o tla bolela ka botlalo mabapi le se , mo bekeng ye e tlago . 
Mme Spikara , Modulasetulo le Maloko a a tlhomphegago ; 
le go laola bolwetši bjo le go netefatša gore TB ya go gana ditlhare tše ntšhi le ya go ganana le di dihlare tše maatla e a alafiwa . 
Kgoro ya Bodirela Mmušo e tla ba le mokgwa wa go bea leihlo go bona ge eba se se a direga . 
Go na le projeke yeo mošomo wa yona e lego go lekola gore na dikgato tše di tšewago mabapi le bana bao ba sa šireletšegago ba mengwaga e ka tlase ga 14 , di a šoma . 
Temo le Merero ya Lefase , Mešomo ya Setšhaba le Maphelo gammogo le dibopego tša tshepedišo ka diprofensing le ka metseng , tšeo di tlago šoma le mekgatlo yeo e sego ya mmušo , 
re tla itebantšha kudu le go tiiša go tšea karolo ga rena go diforamo tša India-Brazil , South Africa , tšhomišano e mpsha ya Asia le Afrika , 
Ke boletše ka moka tšeo ke bego ke swanetše go di bolela , bjalo ke swanetše gore ke boeletše potšišo ya gore : na maemo a setšhaba ke afe ge re lebile go ngwaga wa 2008 ! 
le go šoma gabotse le tshepedišo ya diAjensi tša go phethagatša molao . 
Ke a leboga . 
Tlhabollo ya Bana ba Bannyane gabedi gore ba fihlele 600 000 ka go oketša mafelo a maswa a 1 000 
Lenaneo leo le re le hlalošitšego le akaretša go ithaopa fao naga ya gešo e nago le gona le boetapele bja kontinente ka mokgwa wa go Lekolana magareng Dinaga . 
Bjale ge , go ya ka moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago , mmušo mo ngwageng wo o ikemišetše go tseba malapa 
Re tla tšwela pele ka go phethagatša mešomo ya rena go Khansele ya Tšhireletšo ya Dinaga tše di Kopanego . 
Cote dvoire , Somalia , Comoros le Central African Republic , gore go hwetšwe khutšo . 
gomme kgatelelo e go go hwetša mebaraka le go fa tlhahlo , go akaretša le go di kopanya le dikgwebo tšeo kgale di le gona . 
Ka ge re kopanya diatla gomme re itokišetša go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago re swanetše gore gape re nabiše ditherišano mabapi le dilo tše di hlalošago semelo sa rena bjalo ka setšhaba . 
Seo se šetšego ke taba ya tshepedišo yeo e amago gore Molatheo wo o amegago o tla amogelwa bjang . 
gammogo le go Ithaopa ga Baswa mabapi le botse bja go itshwara gabotse le go swaragana bjalo ka batho ba Afrika Borwa . 
Se se tla akaretša go hlahla bahlahli bao ba tlago fana ka dithuto go batho ba bagolo le baswa ba go lekana 300 000 ka ngwaga wa 2008 . 
ra fa dikolo tše di diilago methopo , le go di lokolla mabapi le go lefiša sekolofisi , le go akgofiša tlhahlo ya mošomo ya bao ba sa tšwago go hwetša digrata tša bona . 
Re tla ragola tšhomelo ye e kopanego go se nene , ka go latela Khansele ya Maina a Mafelo ya Afrika Borwa gomme le diKomiti tša yona tša Diprofensi . 
ya Thlabollo ya Setšhaba , Mmušo wa Diprofensi le ya Selegae , Kgwebo le Indasteri , 
Gape , ka go lemoga gore Kgoro ya Merero ya ka Gare ga naga e ama bophelo bja modudi o mongwe le o mongwe , 
go hlompha boahlodi bja rena le go šireletša ditokelo tša botho , tšeo Molaotheo wa rena o rego re di obamele tšatši ka letšatši le go dipolelo tša rena . 
Dipolao tše di diregago go la Kenya le Chad , di tloga di re tshwenya kudu , 
Seo se tla re tlhatlago mabapi le go tšea dikgato tše , ke boithapo bja mmušo bja go lwantšha bosenyi bja dihlopha le go kaonafatša bolaodi 
Seboka sa Dinaga seo se sa Sekamelogo ka Thoko , dinaga tša Group 77 le dipoledišano tša go hlohleletša ditherišano tša ditumelelano tša kgwebišano tša SACU-Mercusor . 
Se se tla akaretša go kaonafatša mokgwa o moswa wa dikhomputara , go hlahla bašomi mabapi le se , le go tloša maloko ao a tletšego bomenemene gammogo le go leka dikarata tše diswa tša di ID . 
Ka gare ga mananeo a rena a ikonomi , re swanetše gore ka mehla re lekole ge eba katlego ya wona e e thuša go kaonafatša boleng bja bophelo bja batho ba Afrika Borwa ka moka , 
gomme ka go šomiša Ajensi ya Tlhabollo ya Kgwebo tše Nnyane , go tla bewa mokgwa o maatla wa dira gore batho ba lefiwa pele go feta matšatši a 30 . 
Ke bolela se ntle le go lwa le dipelo ka ge ke tseba gore batho ba Afrika Borwa ba kgona le gona ba ikemišeditše go kopana le ditlhotlo tša histori 
Re tla re mo ngwageng wo ra šomana le dilo tše itšego tšeo di lego ka nthlorong le gona di le bohlokwa go ntwa kgahlanong le bodiidi , gore batho ba be karolo ya metse le ikonomi . 
seemo sa ikonomi le dipolotiki Afrika le go gongwe , le go šomiša dibaka tšeo di tlilego ka baka la kgatelo pele ya naga ya gešo mo mengwageng ye e fetilego ye lesomenne . 
Re dira boipiletšo go maAfrika ka moka gore a re direng tšohle tšeo di kgonegago gore re fediše dikhuduego tše . 
go kaonafatša thuto le hlahlo , go kaonafatša ditirelo le dithoto ka gare ga metse yeo e diilago , go tšea dikgato tše di itšego mabapi le malapa ao a diilago , 
re tla re ka Matšhe ngwageng wona wo ra ikopanya le Palamente mabapi le molao 
Re tšwela pele ka boithapo go kgwebišano ye e lokologilego magareng ga dinaga tša Borwa bja Afrika , 
Mo ngwageng wo o fetilego re ile ra thoma go rerišana le kgwebo le ba bangwe mabapi le go batla ka tsela ye e feletšego ya go kaonafatša mokgwa wa rena wa go lwantšha bosenyi ka botlala . 
bomagistrata , batšhotšhisi , ditirelo tša tsokollo le Legal Aid Board le dibopego tše dingwe go akaretšwa le go tiiša Diforamo tša Motse tša Maphodisa . 
Go akgofiša lesolo la rena la go fihlela bophelo bjo bokaone go bohle go akaretša go phethagatša fao go tseneletšego ga Leano la Setšhaba la Twantšho ya HIV le Aids . 
Kamano ya rena ya mahlakore a mantšhi le naga ya Democratic Republic of Congo e tla tšwela pele 
Maloko a a tlhomphegago ; 
Ka go latela boikarabelo bja rena bja go lwantšha bosenyi bja dihlopha , gammogo le go ela hloko ditshwayo tša Khomišene ya Semolao ya Khampepe mabapi le tšhomelo le bodulo bja Dairektoreiti ya Ditiro tše di Kgethegilego 
Kaonafatšo ya tšhomelo go bodirela mmušo gape e laolwa ke boleng bja boetapele go tšwa go balaodi ba phethagatšo le balaodi ba maemo a godimo . 
ao a nago le barutiši ba go feta 3 500 bao ba hlahlilwego le go hirwa , le go oketša palo ya bahlokomedi . 
﻿Malebana le se , re kgahlilwe ke sephetho sa baetapele ba dikgwebo le ba bodumedi ge ba tšwela pele go matlafatša ditswalle le go neelana ka nako ya bona le didirišwa go matlafatša ntwa kgahlanong le bosenyi .
Bontši bja ditlhaelelo tša go kaonafatša ditirelo tša setšhaba bo hlolwa ke tlhaelelo ya mabokgoni le go se šome ka tsela ya maleba ga ditshepetšo tša go lekola go thakgolwa ga mananeo .
Go rena se ga se fela tsela ya go bontšha gore kgatelopele ya temokrasi ya rena e swanetše go elwa ka dikgato tše di bonalago tše re di tšeago go kaonafatša khwalithi ya maphelo a bontši bja setšhaba sa gaborena se se lego mathateng .
Ka kgwedi ya Diphalana batho ba bangwe ba 30 000 go tšwa malapeng a 8 000 ba tla hlokolwa go kgatha tema dinyakišišong tša bosetšhaba tša mathomo tša ditherišano ka Afrika Borwa , Dinyakišišong tša Bosetšhaba mererong ya Meputso .
go katološa tsela ya go hwetša ditirelo tša Tlhabollo ya Bana ba mengwaga ya fase bjalo ka karolo ya lenaneo la go kaonafatša tshepetšo ya thuto ka kakaretšo ebile e le karolo ya Lenaneo le le Katološitšwego la Mešomo ya Setšhaba ;
Re tla tšea magato a maleba go thakgola lenaneo la go re kgontšha go tšea dikgato tše di swanetšego tše di tla hlagišwago ke tekolo ya sehlopha .
Re swanetše re kopanye dihlogo go tsoma lethabo leo le tla tlago go banna le basadi ge ba phela nageng yeo e lokologilego .
ka ge re fetile palo ya 10 000 ye re bego re ipeetše yona , re tla oketša palo ya baswa bao ba amegago go Tirelo ya Bosetšhaba ya Baswa go fihla go 20 000 ka go šomiša dikgoro tša rena tše 18 tše di šetšego di rulagantše maano malebana le se , go thwala baithaopi ba 30 000 ba e lego baswa maitekong a go hlabolla ditšhaba tša gaborena , le go thwala baswa ba 5 000 bjalo ka karolo ya Lenaneo le le Katološitšwego la Mešomo ya Setšhaba mabapi le tlhokomelo ya meago ya mmušo ;
tšwela pele go kaonafatša meputso le maemo a mošomo a maphodisa , le go hlama tshepetšo ya go katološa gape palo ya bašomedi ba Tirelong ya Sephodisa ya Afrika Borwa go fihla go palomoka ya bašomedi ba ba fetago 180 000 mo mengwageng e meraro , le go kgonthišiša gore go šomišwa tshepetšo ye e sa tšwago go tsebišwa ya go lekola mešomo ka mokgwa wa seelektroniki šomiša ka tsela ya maleba dilaboratori tša forensiki tše di nago le thekenolotši ya sebjalebjale , le go netefatša gore go ba le tšhomišo ya maleba ya tatapeisi ya go gatišwa ga menwana ― ka nnete , bontši bja dikatlego tše re bilego le tšona kgauswinyana mabapi le go rarolla ditiragalo tše šoro tša bosenyi di potlakišitšwe le go kgontšhwa ke ditshepetšo tše ;
Ka nako yona ye , re tla rarolla ka potlako thankga ya go rwala maikarabelo ke makala a setšhaba le a profense mabapi le taolo ya tshepetšo ya FET .
Mmušo o tla kgatha tema ya wona go netefatša gore ditswalle tše di a šoma , ebile re tla šoma mmogo go rwala maikarabelo a go šireletša badudi ba naga ya gaborena .
hlama tsela ya go tšwela pele go kaonafatša ditshepetšo tša Ditirelo tša Afrika Borwa tša Letseno , kudukudu ge go lebeletšwe taolo ya mellwane , le go kaonafatša mošomo wa dibopego tša thulaganyo go tšwa dikgorong tša mmušo tša go fapana malebana le se ;
šomiša thekenolotši e mpsha ye e tla šomišwago tshepedišong ya molao go ba le seabe sa maemo a godimo le go kaonafatša ka kakaretšo taolo ya dikgorotsheko le ditirelo tša botšhotšhisi ka maikemišetšo a go fokotša palo ya melato yeo e sa šaletšego morago ;
Ka fao , nakong ye e re lebišago go 2008 , taba ya peakanyetšo le mabokgoni a mmušo e tla ba ketapele lenaneotherong la rena .
go fetišetša lesolo la Batho Pele go fihla maemong a mebušo ya selegae , go tiišetša dikwalakwatšo tše di dirwago go akaretšwa izimbizo le go hloma Disenthara tša Setšhaba tše di tla šomišetšwago merero ye mentši go fetiša disenthara tše 90 tše di šetšego di šoma ;
Re ikgantšha bjalo ka MaAfrika Borwa , mabapi le tema yeo batho ba gaborena ba e kgathilego go tliša khutšo ye ― go tloga go banna le basadi ba ba šomago Lebothong la Tšhireletšo la Bosetšhaba go fihla go bašomedi ba dihlongwa tša setšhaba le tša praebete bao ba neetšego nako ya bona go kgonthišiša gore toro ya Afrika e fetoga nnete kua nageng ya Patrice Lumumba .
Re rata go ineela , legatong la batho ba Afrika Borwa , gore re tla šomišana le dinaga tše dingwe go dira dilo ka moka tša maleba go tšwela pele go tsenya letsogo go hloleng khutšo le tšhireletšo ya boditšhabatšhaba .
Se se tšweletšego , gareng ga tše dingwe , bjalo ka karolo e bohlokwa ya maitapišo a go tliša diphetogo ke mokgwa woo bahlankedi ba setšhaba ba amogelago tlhahlo ka gona go tšwa dihlongweng tše di fapanego gammogo le karolo ye e kgathwago ke Institšhušene ya Tlhabollo ya Bolaodi ya SA yeo e swanetšego go ba moabaditirelo wo mogolo go akaretšwa le karolo ye kgolo ya go hlahlwa ga bašomedi ba setšhaba .
Go tloga nakong yeo re filwego maatla a go buša ka 2004 , re bile le kgatelopele ye e amogelegago ya go tšwela pele go fetola Afrika Borwa gore e be naga ye kaone .
Mabapi le go pšhatlwa ga diminerale , go fa mohlala , re tla hloma Morekiši wa Ditaamane tša Setšhaba wo a tla rekago diphesente tše 10 tša ditaamane go tšwa go batšweletši ba selegae gomme a di rekišetša baripi ba ditaamane ba selegae gammogo le batšweletši .
Go a kgothatša go bona gore palo ya batho ba ba holegago e a oketšegile kudu mo nakong ya kgauswinyana ebile e a laolega ge mananeo a fihla ntlhohlong ya ona .
Palo ye e makatšago ya bahlankedi ba mmušo ba bontšhitše leboeletša gore ba ikemišeditše go neela maphelo a bona le go itima nakonyana e nnyane yeo ba ka kgonago go ba le yona go ba le malapa a bona e le tsela ya go šireletša tokologo ya rena le tšhireletšego ya rena .
tšwela pele ka ditsela tša go aga mabokgoni a mekgatlo ye e neelanago ka ditirelo tša bohlodi , le go kgonthišiša gore di šoma ka fase ga tlhako ya Molaotheo wa rena le melao ka dinako tšohle ;
Go tšwela pele go kaonafatša tsela ya go neelana ka ditirelo setšhabeng , mmušo o tla matlafatša mabokgoni a wona le tsela ya maleba ya go dira dithulaganyo .
matlafatša mošomo wa bohlodi malebana le bosenyi bjo bo rulagantšwego , go agelela godimo ga dikgatelopele tše di šetšego di bile gona dikgweding tše mmalwa tša go feta mabapi le go hulwa ga difatanaga tša go rwala tšhelete , go thothwa ga diokobatši le go thea dihlapi le diabalone go go sego molaong ;
Go fihlelela maikemišetšo a , re tla dira dilo tše di latelago ngwageng wo :
matlafatša tsela ya go thakgola mananeo a lekala le le šetšanago le dinyakwa tša batho go kaonafatša dipeeletšo go Tshepetšo ya go romela kgwebo ka ntle , boeti , dilo tše di šomišwago tšweletšong ya dilo tša go swana le malahla le petrolo le dikhemikhale , le go ruma mananeo ao a tla šomišwago a dithokgwa le pampiri , diaparo le dilo tše di logwago , ditshipi le entšineering ;
Go pepeneneng gore se se ka se dumelelwe go tšwela pele , le ge re lemoga gore ditsela tša bohlakiši maemong a bosetšhaba le a diprofense di thomile go ngangafala .
hlama lenaneo le le akaretšago go bea pele maano a bohlokwa kudu mabapi le meepo le go pšhatlwa ga diminerale , tša temo le agro-processing , lekala la dithoto tša mmala wo mošweu ,intasteri ya tša bokgabo , ditirelo tša setšhaba le dikhamphani tša dihlare .
go katološa tlhahlo le go thwalwa ga baoki le badirelaleago gammogo le bašomi ba tša thekgo , ka go oketša palo ya dihlongwa tša thuto , go kaonafatša khwalithi ya tlhahlo , le go ba le thušo ya ditšhelete ya go ithuta ;
Disenthara di tla hlongwa mafelong ao a tla hlaolwago ke mmušo .
go akgofiša go thakgolwa ga projeke ya go laolwa ga intasetri ya dithekisi ke mmušo , go thakgolwa ga maano ao a nabilego a dinamelwa tša diporo le tša tsela go akaretšwa le Lenaneo la Tšhomišo ya Dipese tša khwalithi ya godimo ka Metsesetoropong le go laolwa ga Metrorail ke mmušo : ke sa le mo ga ke tšee sebaka se go tiišeletša gore mmušo le bašomišani ba rena go tšwa go SANTACO ba ka se gogwe ka nko gore ba tlogele projeke ya go laolwa ga intasteri ya dithekisi ke mmušo , gomme maiteko a mangwe le a mangwe a go se obamele molao ka lebaka la go nyaka go ikhola a tla rarollwa ka tsela ye e swanetšego ;
Ngwageng wo , African Peer Review Forum e tla ruma ditekolo tša yona tša naga ya gaborena .
go ruma mo dikgweding tše di tlago tše 18 , molao wa tirelo e tee ya setšhaba le melawana le maemo a maleba , maanotshepetšo a meputso le merero ye e amanago le dikhwama tša thušo ya tša bongaka le diphenšene ;
Se re swanetšego go se thalelela ke gore ge re fetša ka meputso ya ditirelo tša tšhireletšo ya setšhaba , mmušo o tla swara ditherišano tše di tseneletšego le makala ka moka a setšhaba , ka o tee ka o tee goba ka go šomiša NEDLAC .
Go obamelwa ga melao ke dikgoro tša mmušo kudukudu ge go lebelelwa melao ya ditirelo tša setšhaba le ya taolo ya ditšhelete , go bonala e le tlhakatlhakano .
Ka fao , tsela ya go šomiša tshepetšo ya dikwano tša phethagatšo ya mešomo kudukudu maemong a balaodi bagolwane di bohlokwa kudu .
Se e lego tlhobaboroko ke gore bontšing bja dimmasepala tše , go sa na le dikgoba tše dintši ebile tše dingwe di sa tšwelela tša maemo a bolaodi bogolwane le a diprofešenale .
go kgonthišiša go šoma ka tsela ya maleba ga Mokgatlo wa Tlhabollo ya Dikgwebopotlana , SEDA ;
Mabapi le dikgokagano , ke thabile kudu go le tsebiša gore Kgoro ya Dikgokagano gammogo le dikhamphani tša megalathekeng gammogo le Telkom ba ruma maano a go ahlaahla ditefelo tša go kgaola mogala ngwageng wo go hola bareki ka moka .
go matlafatša ditsela tša go tsenya gare tlhabollo ya baswa go ba karolo ya mešomo ya setšhaba go akaretšwa mananeo a tšhomišano le baswa , le maitapišo ao a tšwelago pele a go thuša batho bao ba rutegilego bao ba sa hwetšego mešomo gore ba hwetše dibaka tša mošomo ― gomme sebakeng se re rata go leboga dikhamphani tše dintši , tša setšhaba le tša praebete , tše dikgolo le tše dinnyane tše di ilego tša kwa kgoeletšo ya rena gomme tša tšea magato go ya le ka maitapišo a ;
le go thoma go tsenya tirišong Molao wa Ditokelo tša go ba le Naga e le tsela ya go kaonafatša tšhomišo ya naga ye e laolwago ke setšhaba mererong ya tša ekonomi , nakong ya ge re katološa thušo ya go swana le mekgwa ya go nošetša , dipeu le go thušana le borapolase ba bannyane le bao ba nago le kwišišo .
Ngwageng wo , re tla ruma maano a nnete a go thakgola ditsela tša mafelelo tša mananeo a rena a go fihlelela dipalo tše re bego re di lebeletše tša go hwetša ditirelo tša meetse ka go lekana ka ngwaga wa 2008 , botshwelamare ka 2010 le mohlagase ka 2012 .
Ebile re tla kgonthišiša gore go tšewa diphetho tša go katološa infrastraktšha ya Ditirelo tša Tshokollo , go kaonafatša taolo ya Bolaodi bja Mellwane gammogo le go thakgola ditirelo tša bofaladi le tsela ya go hwetša mangwalo a bofaladi .
Sepikara le Modulasetulo , maitapišo a ka moka a swanetše go sepedišwa mmogo le maiteko ao a tšwelago pele a go kaonafatša polokego le tšhireletšego ya setšhaba .
Ga se hlwa re fihla moo .
motšhelo wa tšhireletšo ya setšhaba go thuša ka ditšhelete tša dipeeletšo tša motheo tša morago ga go tlogela mošomo , morago ga lehu , tša bogolofadi le tša go hloka mošomo .
Godimo ga se , re thomile go lekola ditsela tša go fihlelela bana bao ba lego kotsing ba mangwaga e 14 .
Tona ya Merero ya Ditšhelete o tla fa ditaba tše šedi gape nakong ya ge a neelana ka Polelo ya Ditekanyetšo .
Matšatšing a mabedi a go feta , bašomedi ba ba šomelago ntle ba 6 000 go tšwa go Statistics South Africa ba phatlaletše le naga ya gaborena go ya go kgoboketša tshedimošo malapeng a 280 000 ao a kgethilwego go kgatha tema ka Dinyakišišong tša Setšhaba , e lego dinyakišišo tšeo di tla fago mmušo seswantšho sa maleba mabapi le maemo a badudi ba naga go tšwa karolong ye nngwe le ye nngwe ya naga .
Godimo ga fao , Telkom e tla šomiša ditefelo tša fase tše di kgethegilego go akaretša dinaga tša ka ntle go hloma di-call centre tše 10 moo ye nngwe le ye nngwe ya tšona e tla thwalago bašomedi ba 1000 bjalo ka karolo ya maiteko a go katološa lekala la BPO .
Morago ga dikopano tše di tseneletšego magareng ga mmušo le baetapele ba diyunibesithi tša gaborena , go fihleletšwe kwano ebile go tšerwe diphetho malebana le didirišwa tše di hlokegago go kgonthišiša gore go neelanwa ka mabokgoni ao a hlaelelalgo .
Diprojeke tše tša makgoladitsela di swanetše di rungwe mafelelong a ngwaga wo .
Ke a leboga .
go tšwela pele ga dikholo tše itšego tše di lego gona tshepetšong ya rena ya dimphiwafela moo dikholo di tla lefelwago go ya ka tshepetšo ya sebjalebjale ya taolo ;
Bjalo ka ge Maloko ao a Hlomphegago a tseba , re okeditše ka tsela ye e makatšago palo ya dikolo tšeo bana ba sego ba swanela go lefelela thuto .
Malebana le se , gore re kgone go akgofiša tsela ya go thakgola lenaneo la AsgiSA , go tlaleletša mananeo a ngwaga ka moka ao a tsebišitšwego ngwageng wa go feta , ngwageng wo mmušo o tla :
go tšea kgato ye nngwe ya maleba go kaonafatša mokgwa wa go hwetša thušo ya go adimišwa ka ditšhelete go akaretšwa go hwetša thušo go tšwa Sekhwameng sa Apex gammogo le Sekhwama sa dikadimišo mererong ya tša temo ;
Mabapi le se , re tla tšwela pele go ama baetapele ba batho ba Palestina , Israele , Iraq , Iran le dinaga tše dingwe tša Middle East le Persian Gulf .
netefatša gore Kgoro ya Merero ya Selegae e šoma ka mo go swanetšego , ka go bapatša dikgoba tša mešomo , go kaonafatša ditsela tše ba di šomišago le go šomiša tše dingwe tša ditigelo tše di dirilwego ke Sehlophatšhomo se se bego se šoma le Tona go kaonafatša mošomo wa sehlongwa se bohlokwa se ;
go tšwela pele ka go tsenya tirišong tsela ya go laola meputso ya bašomi ba tša maphelo , le go neelana ka didirišwa tša tlaleletšo go kaonafatša meputso ya barutiši ;
Re rata go leboga Komiti ya Selegae ya Dithulaganyo gammogo le bašomišanimmogo ba bangwe mabapi le mošomo wo mobotse wo ba o dirago .
Ke rata go tšea sebaka se moketeng wo go iša ditebogo tša ka go Motlatšapresidente Phumzile Mlambo-Ngcuka mabapi le taolo ye e kgahlišago ye a e bontšhitšego mokgweng wa go thakgola lenaneo la Maitapišo a Kgolo ye e Potlakišitšwego ebile e tla holago batho bohle , ka go šoma le Ditona le Ditonakgolo tšeo e lego maloko a Sehlophatšhomo , seo maikemišetšo e lego go ahlaahla merero ye itšego ye e swanetšego go ahlaahlwa go kgonthišiša gore go ba le maemo ao a phagamego a dipeeletšo le go hlola mešomo gammogo le merero ye e amago tlhabollo ya mabokgoni le go šoma ka tsela ya maleba ga tshepetšo ya mmušo .
go tiiša mabokgoni a go kgona go dira ditekolo le go hlokomela tšweletšo go kgabaganya le makala ka moka , go akaretšwa go hlahlwa ga balaodi bao maikarabelo a bona e lego go thakgola mananeo ;
thušo ya ditšhelete go bašomi bao ba hwetšago meputso ya fase , ye e lebišitšwego kudukudu go batho bao e lego la mathomo ba šoma , kudukudu baswa ;
Karolo ye bohlokwa kudu ya diphetogo tše ke mošomo wa go thiba tlhaelelo yeo e laeditšwego Pegong ya 2002 ya Komiti ya Dinyakišišo mabapi le Tshepetšo ye e nabilego ya Tšhireletšo ya Setšhaba ka Afrika Borwa .
Re thabile kudu gore DeBeers e dumetše go thuša ntle le tefo mererong ya taolo , mabokgoni a tša setegeniki le go hwetša dithoto mo lebakeng la mengwaga e meraro ;
Re tla tšwela pele gape go matlafatša dikamano tša rena le dinaga tše dingwe ka mo kontinenteng , bašomišani ba rena go tšwa India , Brazil le Peoples Republic of China , dinaga tše dingwe tša Borwa , gammogo le Japan , Yuropa le North America .
Re tla kgonthišiša gore setswalle se se bopilwego mengwageng ya go feta se a matlafatšwa le gore leanotshepetšo la rena la bosetšhaba leo le kaonafaditšwego twantšhong ya AIDS le malwetši a mangwe ao a fetelago ka thobalano le rungwa ka pele ka mo go ka kgonegago .
Re tla tšwela pele go leka ka maatla go kaonafatša mešomo ya dikgorotsheko tša rena go fokotša melato yeo e šaletešego morago .
Go thoma ngwageng wo , didirišwa di tla abja go neelana ka thušo ya ditšhelete go batho bao ba amogelago tlhahlo , bao ba itopelago tša fase ba ba tla bego ba ithuta dikholetšheng tše .
Lenaneo la rena la ngwaga wo lekaleng la bosetšhaba le tla akaretša :
Gabotsebotse , se se nyakegago ke peakanyetšo ya maleba , go ba le khuetšo go batho le boetapele bja batho phethagatšong ya molao , bohlodi le bašomedi ba ditirelo tša tshokollo , le bahlankedi ba tša molao .
E ntšhitšwe ke : Kantoro ya Mopresidente Hlakola 2007
le go kaonafatša diphetleko tša rena mabapi le ditiragalo tša bosenyi ka maikemišetšo a go kaonafatša mešomo ya rena malebana le thibelo ya bosenyi le go lwantšha bosenyi .
Mananeo a go kaonafatša mabokgoni mebušong ya rena ya selegae a tšwela pele ka lebelo .
Re tla tšwela pele go šoma le bagolwane ba rena go tšwa DRC , gammogo le Burundi , Comoros le Sudan go netefatša gore khutšo le go hloka mpherefere go re go fihleletšego go tšwela pele ntle le go emiša dikgato tša mohlakanelwa tša go aga ekonomi ka leswa le go hlabolla setšhaba .
Mabapi le se , re swanetše go mekamekana le nnete ye e tšhošago ya gore go swana le dinageng tše dingwe , bontši bja bosenyi bjo bo nago le dikgaruru ka gare bjo bo dirwago mothong bo diragala mafelong a naga ya gaborena moo go sehlefetšego ge go lebelelwa merero ya ekonomi le ya setšhaba gomme go hlokega mekgwa ya setšhaba ye e tiilego ebile e swarelelago mabapi le thibelo ya bosenyi .
Ditefelo tše di ikgethilego di tla bapetšwa thwii le ditirelo tša go swana le tšona le go ya ka bokgoni kgweding ye nngwe le ye nngwe go bapetšwa ditirelo tša go swana le tšeo go neelanwago ka tšona dinageng tše di bapetšwego le ya gaborena .
Ke rata go tšea sebaka se go dira boipiletšo go batho ka moka bao ba hlokotšwego go kgatha tema maitapišong a a bohlokwa .
go ya ka Tlhako ya Bosetšhaba ya Dipholisi tša Intasteri yeo e šetšego e rumilwe , re tla :
Se se tla bontšha tšhomišano magareng ga bakgathatema ka moka ba setšhaba mabapi le go akgofiša tlhabollo ya ekonomi ya selegae .
Godimo ga mananeo ao a tšwelago pele ao re šetšego re a thakgotše , ngwageng wo mmušo o tla :
Se se swanetše go akaretša tsela yeo go ikemišeditšwego go e tšea go katološa mabokgoni a setšhaba go tšweletša dithoto tše di nyakegago go dira kgwebo .
Ka fao , a re tiišeng re šome , re kwišiša ka botlalo gore mošomo wa go aga Afrika Borwa yeo re e kganyogago ke maikarabelo a tee ao re swanetšego go a abelana .
go fetiša Molaokakanywa wa Dikhamphani , wo ka Laboraro la go feta Kabinete e o dumeletšego gore setšhaba se swayele , bjalo ka mokgwa wa go akgofiša ditsela tša go fokotša morwalo wa taolo ya dikgwebo tše dinnyane , tša magareng le tše di adimišanago ka ditšhelete le go matlafatša bonnyane bja bakgathatema le bašomi ;
go akgofiša kago ya dintlo tše di sa bitšego kudu gomme se se tla nyaka gore go hlangwe ka potlako Special Purpose Vehicle go šomana le ditšhelete , go kgola ditsela tša Molaokakanywa wa Taolo yaTšhomišo ya Naga le go kgonthišiša gore dintlha tše di šaletšego morago ka go dumelelana le lekala la praebete mabapi le dintlo tše di sa bitšego kudu di a rungwa ;
Ka lebaka la se , wona ngwageng wo , re tla dira dilo tše di latelago :
le , go tšwela pele go aga mabokgoni le go neelana ka thekgo go dihlongwa tša boetapele bja setšo .
Re tla tšwela pele go ahlaahla ditlhohlo tše ebile re tla tšea magato a maleba , ao a laolwago ke Lenaneothero la Maanotshepetšo a Mengwaga e Mehlano la Mebušo ya rena ya Selegae , leo le akaretšago go thuša ka sebele dimmasepala ka go šomiša dibopego tša bosetšhaba le tša diprofense , go romelwa bašomedi mafelong a mangwe go akaretšwa baithaopi ba seprofešenale go tšwa setšhabeng , le go matlafatša Dikomiti tša Diwoto ― diphesente tše 80 di šetše di hlaotšwe nageng ka bophara .
Mabapi le se , mmušo o ineela go matlafatša lesolo kgahlanong le HIV le AIDS le go kaonafatša tsela ya go thea dintlha ka moka tša tebanyo ye e nabilego bjalo ka thibelo , tlhokomelo ya ka gae le kalafo .
Se se ra gore motheo wa merero ye e amago meputso ya lekala la rena la tšhireletšo ya setšhaba e a hlaelela goba ga e tshepagalele palo e kgolo ya bašomi .
thakgola mananeo ao re a kgethilego a go aga mafelo a tshokollo le go fihlelela maikemišetšo a Pampiritšhweu ya Tshokollo ;
gomme kua Mpumalanga phesente e tee ya balaodi bagolwane e be e šetše e phethile Dikwano tše Bohlokwahlokwa tša Mešomo .
Re na le bonnete bja gore ditharollo tša ditšhitišo tše re nago le tšona di tla hwetšagala le gore ge ditherišano tše di ka tla le ditharollo tše dibotse se se tla hola dinaga tše di hlabollogilego le tše di sa hlabollogago ka go lekana lebakeng le letelele .
go hlama mananeo ao a tla gwaletšago batho gore ba beeletše ka makaleng malebana le ditirelo tša go neelana ka didirišwa go mananaeo a rena a infrastraktšha , go akaretšwa dithoto tše di hlokegago go dira kgwebo ya ICT , ya dinamelwa le ya enetši : mabapi le enetši , re tla akgofiša mošomo wa rena go kgonthišiša go tshepagala ga mekgwa ya go hlotla enetši , digase tša tlhago le mehuta ye e fapafapanego ya methopo ye e mpshafatšwago ya enetši .
Gore re tšweletše infrastraktšha ye le mananeo a mangwe re tla laolwa ke boineelo bja rena go kgonthišiša gore Sebjana sa Lefase sa FIFA sa 2010 ke sa maemo a godimo .
le go tšwela pele ka mošomo wa go ahlaahla kudukudu dilo tša go fapafapana tše di hlolago mahu a tlhago setšhabeng sa gaborena gammogo le malwetši ao a hlolwago ke ka mokgwa wo motho a phelago ka gona , malaria , ditwatši tše di fapanego tša TB , dikotsi tša ditseleng le bosenyi bjo bo nago le dikgaruru ka gare .
Ye ke ntlha ye re tla e lekolago ngwageng wona wo gore , godimo ga kaonafatšong ya mešomo ya maphodisa , re kgona go hlola tikologo ya go šireletšega yeo setšhaba se e lebeletšego ka tšhomišano le intasteri ya merero ya tšhireletšo ya praebete moo didirišwa tše dintši di tlago šomišwa .
Mananeo a ekonomi ao re boletšego ka wona a bopa karolo ya kwalakwatšo yeo MaAfrika Borwa ka moka a tla kgathago tema go yona go fokotša bodiidi le go hloka tekatekano setšhabeng sa gaborena .
Go pepeneneng gore , go netefatša gore MaAfrika Borwa ka moka ba ipshina ka lethabo le le tla tlišwago ke ekonimi ye e golago , mekgwa ye le ye mengwe e swanetše e felegetšwe ke lenaneo le le matlafetšego go ahlaahla ditlhohlo tše di tlišwago ke Ekonomi ya Bobedi .
Ke swanetše go hlalosa maemong a gore Kgoro ya Polokego le Tšhireletšo le Tirelo ya Maphodisa ba šomana le ditsela tše dingwe tša go kaonafatša ditsela tšeo ba šomago ka gona le tsela ya maleba ya go šoma ga Diforamo tše bohlokwa kudu tša Sephodisa sa Setšhabeng .
Maloko ao a Hlomphegago ;
Dipoledišanong tše di bilego gona mmušong , go bile le kwano ya gore dikarolwana tša tshepetšo ye di swanetše go akaretša dilo tše di latelago :
ruma dintlha tše di sa šaletšego tša ditsela tša go fetoša tshepetšo ya dikgorotsheko go kaonafatša tsela yeo di šomago ka gona , ka therišano le sehlongwa se se tumilego sa temokrasi ya rena ;
Mmušo wa gaborena o tla tšea dikgato tša maleba ka ge mabokgoni a rena a re dumelela , go ya ka pitšo ya Yunione ya Afrika go thuša batho le mmušo wa Somalia .
Mo kgweding ya go feta , Afrika Borwa e thomile ka maeto a yona a go šoma bjalo ka leloko la motšwaoswere Khanseleng ya Tšhireletšo ya Dinagakopano .
Lehono re swanetše go bolela mmogo ka tokologo , re na le mafolofolo .
Kgatelopele ye e bilego gona malebana le go tliša diphetogo Dikholetšheng tše di Phagamego tša Thuto le Tlhahlo di hlotše kgonagalo ya go katološwa ga palo ya bašoma-ka-matsogo bao ba šetšego ba le gona .
go kgonthišiša go tsenywa tirišong ka potlako ga mekgwa ya go fokotša ditefeleo tša dihlare ;
šomiša tše dingwe tša ditigelo tša Khomišene ya Khampepe mabapi le maikarabelo le mešomo ya Lefapha la Mešomo ye e Ikgethilego ;
Mabapi le se , go tla dirwa mehuta ye mebedi ya dinyakišišo tše dikgolo ka 2007 .
Re leboga kudu go tsenya letsogo ga Malokophethiši le balaodi bagolwane ba ditirelo tša setšhaba go ralala le makala ka moka a mmušo malebana le go eta pele lenaneo le go thakgola lenaneo la mmušo ka kakaretšo .
go dira diteko tša mabokgoni le go tliša ditsela tše diswa Dikgorong tša diprofense tše di laolago mebušo ya selegae gammogo le Dikantoro tša Ditonakgolo .Se se tla dirwa ka nako e tee le maiteko ao a tšwelago pele a go kaonafatša mabokgoni a dikgoro tša rena tša mmušo wa bosetšhaba ;
Batho ba ba 30 000 ba tla šalwa morago , go hwetša kwišišo mererong ya bofaladi , go fetogafetoga ga mebaraka ya mešomo , go falala ga batho mengwaga ya go fapafapana le go hlongwa ga malapa le go kgaogana ga batho .
Selo se bohlokwa malebana le se ke maiteko ao a tla hlangwago go kgonthišiša gore balwelatokologo ba Somalia ba swanetše go ipopa ngata e tee go hwetša tharollo ye e tla kgotsofatšago batho bohle ya nnete ye e theilwego godimo ga toro ya go boelanya setšhaba .
Re tshepa gore maitapišo a rena a go hlola dibaka a tla romela molaetša kudukudu go baswa , gore mabokgoni a go šoma ka diatla a bohlokwa kudukudu kgolong ya ekonomi go swana le mangwalo a mangwe a thuto .
Go kaonafatša taolo ya mmušo go ra gore go swanetše go be le tatapeisi ye e kwišišegago ya dipalopalo tša dilo tše di tlišago diphetogo setšhabeng sa gaborena .
Bjalo ka ge re šetše re boletše , mekgwa ye le ye mengwe e tla atlega fela ge re aga setswalle sa nnete se se tielelago le ditšhaba tša gaborena le magareng ga ditšhaba le maphodisa go dira gore bophelo bja dinokwane bo be boima le go feta .
Molawana wo o hlahlago tebanyo ye ke gore , go tlaleletša thušo ya setšhaba yeo e bontšhwago ke tekanyetšo ya mmušo , re swanetše re lekole matseno a tshepetšo ya tšhireletšo ya setšhaba malebana le meputso ye e theilwego godimo ga motheo wa go hlola kwano setšhabeng .
Ga re a swanela ebile re ka se hlokomologe mathata a mantši ao re sa lebanego le wona .
Tlhohlo yeo re lebanego le yona ya go rarolla ntlha ye ga e ame dipholisi le gannyane .
Sepikara , Modulasetulo le Maloko ao a Hlomphegago ;
Go swana le se , re tla tšwela pele go šomišana le kontinente ya gaborena ka moka le bahlabanimmogo tlhabollong ya naga ya gaborena go akgofiša tsela ya go tsenya tirišong mananeo a NEPAD .
Sepikara le Modulasetulo ;
Le ge go le bjalo , ka ge re na le mafolofolo a go keteka dikatlego tšeo Afrika maitekong a yona a go hlola khutšo le tlhabollogo , re ka se hlokomologe ditlhohlo tše re lebanego le tšona ge re rarollana le dintlha tše di sa lego gona tša dikgogakgogano , kudukudu mokgwa wa go tliša khutšo ka kakaretšo kua Sudan , go akaretšwa seemo sa kua Darfur , Côte dIvoire le Somalia .
Ye nngwe ya dipotšišo tše bohlokwa kudu tše re tla di šalago morago ke go thongwa ka lebelo ga ditherišano tša WTO tša Doha Development Round .
Gore re kaonafatše mananeo a setšhaba ao re a thakgotše mengwageng ya go feta , ngwageng wo re ikemišetša go ruma mošomo wo re šetšego re o thomile wa go fetoša tshepetšo ya rena ya tšhireletšo ya setšhaba gore go tsebišwe ditsela tše diswa ka dikarolwana ka pele ka mo go ka kgonegago .
go ruma tshepetšo ya go lekola maikemogelo a naga a go bolela ka dišupi tša ekonomi e kgolo bjalo ka Exchange Rate , infleišene le dikelo tša tswala , e le tsela ya go hlama mekgwa ya go nolofatša kgolo ya intasteri yeo e etago pele dilo tše go ka gwebišanwago ka tšona go tšwa mebarakeng ya selegae le ya diromelwantle , le go ba le mabokgoni a go thwala bašomedi bao ba se nago le mabokgoni ao a lekanetšego ;
, go hlama mabokgoni a maemo a godimodimo le ao a akaretšago go fihliša melaetša ditšhabatšhabeng ka sammaletee , go ruma maano a go kaonafatša go šoma ka tsela ya maleba ga balaodi ba rena ba diphadišano .
Profenseng ya Northwest palo ya dikgoba tša mošomo maemong a bolaodi bogolwane di be di feta diphesente tše 50 ;
Lenaneo la go tswakaganya ditsela tša dipeakanyetšo go ralala le makala a mmušo le Maano ao a Kopantšwego a Tlhabollo a tšwela pele , le diprojeke tša makgoladitsela go ruma tomaganyo di a dirwa dileteng le metsesetoropong ya gaborena e 13 .
Go tšwa mantšung a pego ya
Eupša molaetša go tšwa go maitemogelo a rena ka moka ke gore ge re šoma mmogo , re ka kgona ebile re tla atlega go fihleleleng toro ya go swana yeo re ipeetšego yona bjalo ka setšhaba ― go aga bophelo bjo bokaone bja batho bohle , nageng yeo e sa hlwego e na le dilo tše dibe goba tše di sa kgahlišego setšhaba .
Ke ntlha ye re e kgantšhago ka yona gore palo ye e fetago seripa ya diIete le metsesetoropo e šetše e swere Dikopano tša Dihlogo tša Mebušo mererong ya Kgolo le Tlabollo , gomme dilete le metsesetoropo tše di sa šaletšego morago di ikemišeditše go ruma tshepetšo ye mafelelong a kgwedi ya Hlakola .
Moragonyana ga dikgetho tša mebušo ya selegae ka kgwedi ya Mopitlo 2006 , mananeo a go tlhahlo a ile a thakgolwa go hlokomelwa gore diphesente tše 62 tša boramotse ke ba baswa .
Se se bohlokwa kudu maitapišong a rena a go fediša bobe le dilo tše di sa kgahlišego setšhabeng sa gaborena gore re kgone go bolela ka tokologo gammogo le lethabo leo le tlišwago ke go lokologa .
Ka tsela ye , mmušo o tla kgonthišiša gore diphetho tše di šetšego di tšerwe mabapi le go tiišetša ntwa ya rena kgahlanong le bosenyi di tla phethwa ka tsela ya maleba .
nakong ya ge go matlafatšwa lekala la setšhaba le lesolo la bosetšhaba la go lwantšha bomenemene , mafelelong a ngwaga wo re tla ruma tshepetšo ya go tšwela pele go kaonafatša go šoma ka tsela ya maleba ga dipholisi tša rena tša twantšho ya bomenemene makaleng ka moka a mmušo ;
Eupša ga go na motho wo mongwe , ntle le rena , wo a tla kgonthišišago gore toro ye e ba nnete .
Se se tla ra gore MaAfrika Borwa ka moka a tla ipshina ka go ba maloko a tshepetšo ye e swanago , tshepetšo ya maleba ya taolo ya diinšorentshe tša setšhaba , moo e lego gore batho bao ba hwetšago meputso ya godimo ba tla tšwela pele go beeletša go dikhwama tša praebete mabapi le ditšhelete tša morago ga go tlogela mošomo le tša inšorentshe .
Mohlala , ka kgwedi ya Lewedi ngwageng wa go feta , diphesente tše 27 tša dimmasepala ga di na balaodi ;
go matlafatša mekgwa ya go dira dikwalakwatšo le masolo mabapi le tlhabollo ya bosetšhaba ya naga , mola go oketšwa palo ya dimmasepala tše di amegago teefatšong ya dintlha tša peakanyetšo go kgabaganya le makala a mararo ;
Gareng ga dikatlego tše dikgolo tšeo batho ba Afrika ba bilego le tšona mo mengwageng e mebedi le seripa ya go feta go bile pušetšo ya khutšo kua Sedikong sa Great Lakes .
Re tla ruma gape lenaneotshepetšo le mananeo a go ahlaahla merero ye e amanago le kwano ya setšhaba go akaretšwa lenaneotshepetšo le le kwišišegago ebile e le la mohlakanelwa la go lwantšha bodiidi bjalo ka ge re hlalositše , gammogo le go ahlaahla merero ye e amago kopano ya setšhaba , meetlo le boitšhupo .
Ke rata go tšea sebaka se go leboga babeamelao , Ditona tša mmušo le dikgoro tša mmušo , mekgatlo ya setšhaba le setšhaba ka kakaretšo mabapi le go tsenya letsogo go ba go dirilego mošomong wo o bego o na le mathata bjalo ka ge e be e le wa moswananoši wo o lekanetšego temokrasi ya rena e mpsha .
Maloko ao a Hlomphegago ;
﻿Dilo tšeo tše pedi ke tše di latelago :
Mmušo o tloga o thekga mošomo wo o dirwago go la Kenya , Chad , Burundi le Darfu go la Sudan , Western Sahara , Cote dvoire , Somalia , Comoros le Central African Republic , gore go hwetšwe khutšo .
Re tla re mo ngwageng wo ra šomana le dilo tše itšego tšeo di lego ka nthlorong le gona di le bohlokwa go ntwa kgahlanong le bodiidi , gore batho ba be karolo ya metse le ikonomi .
Ke mo leboga ge a kgonne go ba le rena mo lehono , gomme ke dumela gore re ka se mo nyamiši .
tšwela pele le akgofiša kgolo ya ikonomi le tlhabologo ;
Bjale ge , go ya ka moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago , mmušo mo ngwageng wo o ikemišetše go tseba malapa le batho bao ba itšego bao ba tlogago ba hloka , gammogo le go tšea dikgato tše di tla thušago , mo nakong e kopana , gore di fokotše bodiidi .
Ka maikemišetšo a go hlohleletša bophelo bjo bobotse go batho ka moka , kudu go dinaga tše di sa tlhabologago , re tla itebantšha kudu le go tiiša go tšea karolo ga rena go diforamo tša India-Brazil , South Africa , tšhomišano e mpsha ya Asia le Afrika , Seboka sa Dinaga seo se sa Sekamelogo ka Thoko , dinaga tša Group 77 le dipoledišano tša go hlohleletša ditherišano tša ditumelelano tša kgwebišano tša SACU-Mercusor .
Ke a tshepa gore Assosiešene ya Kgwele ya Maoto ya Afrika Borwa , bahlahli bao ba etilwego pele ke Carlos Aberto Perreira , le baraloki , ba lemoga maikarabelo ao ba a rwelego a go dira gore sehlopha sa naga e swantše go ba seo rena le Afrika ka bophara , re swanetšego go ikgantšha ka sona .
Dipolao tše di diregago go la Kenya le Chad , di tloga di re tshwenya kudu , gomme tše ke dilo tše di re bušetšago morago mabapi le kgatelo pele yeo re ye dirilego mapapi le go tsošološa Afrika .
Karabo ya ka ke Aowa ! ye e feletšego .
Mabapi le se , ke nyaka go kwagatša ditebogo tša ka le thekgo mabapi le seo se boletšwego ke Mookamedi-Phethiši wa Anglo American , Cynthia Carroll , ge a be a fana ka polelo go Mining Indaba mathomong a beke e , ka Labobedi , Feberwari 5 .
Se ke se tsebago ebile nka se bolela ke tletše tshepo ke gore : le ge ditlhotlo tša nako ye re lego go yona di ka ba bjang , re sa le mo tseleng !
Bjale ka bohle bao ba lego mmušong ke dumela gore motheo wo re o hlomile mengwageng e 14 ye e fetilego , wo re agago naga ya rena go wona o tloga o tiile .
Karolo ya Mananeo a ka Ntlhorong , a mmušo e tlago itebanya le tlhabollo ya bokgoni .
Re tla tšwela pele mo ngwageng wo go tiiša maitekelo a mmušo wa selegae a go tiiša mmušo wa selegae ka go latela maano a mengwaga e metlhano a Mmušo wa Selegae .
Nnete ke gore kgolo ya tlhokego ya mohlagase e fetile mohlagase wo re wo okeditšego mo mengwageng e mebedi ya go feta .
Bajete e tla oketšwa mabapi le batšofadi ka go lekantšha mengwaga ya go hwetša phenšene gore e be 60 , gomme se se tla hola banna bao ba ka bago ba halofo ya millione .
Le ge go le bjalo , go no swana le Maloko a a Tlhompegago , ke lemoga taba ya gore bontšhi ka gare ga naga bo tshwenyegile ka gore naga ya gešo e tla ba e le kae gosasa .
Mna. Jacob Zuma , Motlatša Presidente wa Repabliki wa peleng e bile e le Presidente wa African National Congress ;
Re tlilo tšwela pele ngwageng wo ka go kaonafatša tšhomelo ya mmušo gore o kgone go fihlela maikarabelo a wona mabapi le badudi .
Ngwageng wo re tla phethagatša go fana ka laesense le go dira gore Infraco e šome .
Go molaleng gore ge re nyaka go tšwela pele ka go gola , re swanetše gore re thekge le indasteri ya go tšweletša .
Se sengwe ke taba ya maina a mafase le a mafelo , ao a hlokago tšhomelo yeo e feletšego go ralala diprofensi ka moka gore re tle re be motheo wa diphethogo tšeo di šišintšwego .
Ye ke tšhomelo yeo re swanetšego go e bontšha ge re ntše re itokišetša dipapadi tša FIFA Confederations Cup ka 2009 gammogo le dipapadi tša Mogopo wa Lefase tša FIFA ka 2010 , tšeo di tlago thakgolwa matšatši a 854 go tlogela lehono .
Ka moka baeti ba ba hlomphegago , ba emela dikgopolo tše di fetilego le tshepo , ba re gopotša gore re mo lebelong la go neelana , la go tswalwa ka leswa fao go tšwelago pele la gore toro ya gore ka moka re fihlele bophelo bjo bo botse e be ya MaAfrika Borwa ka moka .
Se re se kwago go tšwa go batho ka go fapafapana Afrika Borwa le ka ntle , gomme sona se bonagala go kgatelo pele yeo e dirwago tšatši le lengwe le le lengwe mabapi le ditokišetšo ka kakaretšo , ke sa gore go dirwa ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago : Diatla ka moka di swarišane mabapi le 2010 !
kaonafatša tšhomelo ya rena mabapi le dikgato tšeo re di tšeago , di lebišitšwe go Ikonomi ya Bobedi le phedišo ya bodiidi ;
Ke rata gore ke re , ke thabišwa ke ka fao re dirilego tše ntšhi go phethagatša boithapo bjo re bo dirilego ka ngwaga wa 2004 .
Kamano ya rena ya mahlakore a mantšhi le naga ya Democratic Republic of Congo e tla tšwela pele ka ge re nyaka go ba le seabe go khutšo yeo e tla bago ya go ya go ile , le go phethagatša lenaneo la Kago Leswa le Tlhabollo .
Gape go bohlokwa go dira gore badirela mmušo ba dirwe gore ba ithaope mešomong ya bona gomme wo ke mošomo wo o lego diatleng tša boetapele , badirela mmušo ka bo bona le diunione tša bašomi .
Go filwe taelo go meago ya mmušo ka moka gore e fokotša tšhomišo ya yona ya mohlagase gomme le ka thuša ka go hlagiša maina a bao ba sa dirego bjalo .
Go na le dilo tše bonolo eupya tše bohlokwa tšeo re swanetšego go šomana le tšona , bjale ka karolo ya maitekelo a go kaonafatša tšhomelo le bokgoni bja mmušo .
Gomme re swanetše go netefatša gore re tšwela pele ka tšhomelo ye .
Mabapi le lenaneo la go aga dintlo , bjale re kgona go aga dintlo tše 260 000 ka ngwaga , gomme go fihletšwe tumelelano le SALGA gore e thibele thekišo ya mabu ao a ka šomišetšwago go aga dintlo .
Se se lego molaleng ke gore ga ra swanela go phaela thoko matshwenyego a bjalo ditoro tša bao ba hlokago tshepo .
Go beela thoko Mananeo a a ka Ntlhorong gore mabato a mmušo ka moka ka boraro , la setšhaba , la profensi le la selegae , go maemo a phethagatšo le tshepedišo , a dira boithapo bjo bo tiilego bja gore nako e nnyane yeo re nago le yona e tla šomišetšwa go maatlafatša kgatelo pele ya rena gore re fihlele maikemišetšo a rena a magolo a bophelo bjo bokaone go bohle .
Eupya ka ge re beeleditše go ditešene tša mohlagase tše ntšhi re tla dula re le ketapele mabapi le mohlagase wo o sa bitšego gagolo .
Ke tlilo bitša kopano ya Dihlopha tša Mošomo tša Presidente gomme ke tlare go se nene ka tsebiša Sehlopha sa Dinkgwete tša Maatla seo se tla bopsago ke batho ba Afrika Borwa bao ba tsebegago e bile ba na le botsebi , gore ba thuše mmušo ka lesolo la go boloka mohlagase le go tsebiša babeeletši le metse mabapi le seemo sa nnete le gore ba ka thušang bjang gore re šomane le seemo se .
Dikgato tše ka moka , ge di akaretšwa le dikgato tša go boloka mohlagase , di tla kaonafatša kabo ye e tshepegilego le go dira gore re dule re na le mohlagase wo o bonagalago .
Re tla tšwela pele ka go phethagatša mešomo ya rena go Khansele ya Tšhireletšo ya Dinaga tše di Kopanego .
Ke tloga ke tshepa gore ngwaga wa 2008 e tla ba wo mobotse kudu go demokrase ya rena , ka ge ka moka re šoma mmogo gore re fihlele kganyogo ye kgolo ya batho ba gešo ya gore go be le bophelo bjo bo botse go bohle .
A re batho ba ba rata go tseba , go tšwa go rena bao re ipitšago baetapele ba bona le bao ba swanago le bona nageng ka bophara , gore a na re sa ntše re eme ka leo re le boletšego la gore bokamoso bo tla ba kaone go feta maabane .
Mme Spikara sa Lekgotla la Setšhaba ;
Magoro a magolo a mananeo a ke go :
Go akgofiša lesolo la rena la go fihlela bophelo bjo bokaone go bohle go akaretša go phethagatša fao go tseneletšego ga Leano la Setšhaba la Twantšho ya HIV le Aids .
E nngwe ya Mananeo a ka Ntlhorong ke go tšwetša pele leano le le tseneletšego la go lwantšha bodiidi leo le lebišitšwego gagolo go karolo yeo e tlogago e amiwa ke bothata bjo .
Le ge go le bjalo , go bohlokwa gore dikgwebo ka moka di boloke mohlagase .
Dihlogo tša ditho tša mmušo tšeo di thekgago demokrase ;
Ka nako ye , bjalo ka karolo ya Mananeo a ka Ntlhorong , re tla re mo nakong ye e tlago ra feleletša mošomo wo o tla re kgontšhago go kaonafatša bokgoni bja mmušo bja go tšweletša maano ao a kgonegago a bile a feletše , ao a tlago akaretša dikarolo tša mmušo ka moka .
Seo a se letetšego bjale ka mpho ya gagwe ya matswalo ke nnete .
Modulasetulo wa SALGA , diMeyara le Baetapele go Mmušo wa rena wa Selegae ;
Balaodi-Kakaretšo le baetapele ba bangwe ba bodirela-mmušo ;
Re tšea dikgato tša go kaonafatša bokgoni bja Eskom bja go impshafatša .
Re tšwela pele ka boithapo go kgwebišano ye e lokologilego magareng ga dinaga tša Borwa bja Afrika , gomme re tshepa gore re tla kgona go šomiša bodulasetulo bja rena bja Seboka sa Tlhabollo sa Dinaga tša Borwa bja Afrika ka mengwaga ya 2008/2009 gore re tšwetše pele maitekelo a rena mabapi le se .
Dihlogo tša Ditirelo tša rena tša Tšhireletšo ;
Gape re amogela magareng ga Maloko ao a Hlomphegago le baeti , bontšhi bja batho ba ba ilego ba hlama mokgatlo wa United Democratic Front , mengwageng ye e fetilego e 25 .
Le ge go le bjalo go molaleng gore re sa ntše re na le mošomo o mo ntšhi wo re sa swanetšego go wo dira mabapi le se .
Re na le dihlopha tša mošomo tša tšhoganetšo tšeo di šomanago le boleng bja malahla gammogo le meepo ya malahla gape re šoma ka lebelo gore go amogelwe le go thoma ka ditešene tša go fehla mohlagase tša kgase .
Dikgato tše ke :
tsošološa mokgwa wa go lwantšha bosenyi gore twantšho ya rena ya bosenyi e be maatla ;
Re lebane le seemo sa tšhoganetšo , eupya , re ka efeoga seemo se ka pejana .
Ye e akaretša dilo tša go swana le Molaotheo , polokego , diphatlalatši le melao e mengwe yeo go bego go ngangišanwa ka yona nako e telele .
Mabapi le se , re tla hloka Ngwako wa Ntwa wa Setšhaba , wa Ntwa Kgahlanong le Bodiidi gomme wona o tla akaretša dikgoro tša go swana le ya Thlabollo ya Setšhaba , Mmušo wa Diprofensi le ya Selegae , Kgwebo le Indasteri , Temo le Merero ya Lefase , Mešomo ya Setšhaba le Maphelo gammogo le dibopego tša tshepedišo ka diprofensing le ka metseng , tšeo di tlago šoma le mekgatlo yeo e sego ya mmušo , le kgwebo gore go hwetšwe dikgato tše di ka tšewago go malapa ao itšego le go a phethagatša ka bjako .
Ba tshwenya ke maemo a tšhoganetšo ao naga e ikhwetšago ka gare ga wona ka baka la go kgaoga ga mohlagase fao go sa letelwago .
Ge ke ntše ke ngwala polelo ye , o mongwe o rile go nna , go tšutla diphefo tše maatla ka gare ga naga tšeo di dirago gore o se be le bonnete bja gore naga e tla ba e eme kae gosasa .
Go tlhatloša lenaneo la Mešomo ya Setšhaba leo le Katošolotšwego , leo ka go feta maikemišetšo ao le bego le beetšwe wona , le bontšhitšego gore le kgona go amogela batho ba baswa : se se tla akaretša koketšo ya baswa go mananeo a go kaonafatša dinolofatši tša setšhaba , go oketša palo ya bana bao ba ngwadišitšwego go mananeo a Tlhabollo ya Bana ba Bannyane gabedi gore ba fihlele 600 000 ka go oketša mafelo a maswa a 1 000 ao a nago le barutiši ba go feta 3 500 bao ba hlahlilwego le go hirwa , le go oketša palo ya bahlokomedi .
Ke bolela mo lehono , pele ga mme wa ka , Epainette Mbeki , MaMofokeng , yo a tlilego go re fa molaetša wo o hlakilego go tšwa go batho ba magaeng ba Transkei , bao a phetšego le bona nako e telele .
Bjale ka ge re kgopetšwe ke Dihlogo tša Dinaga le Mebušo tša SADC re ikemišeditše go tšwela pele re thuša Zimbabwe go ditherišano tša yona .
Gape re ikemišeditše gore mo ngwageng wo re fokotše palo ya batho bao tshelago go nwa dihlare tša TB go tloga go dipersente tše 10 go ya go šupa , re hlahla badiredi ba go lekana 3 000 ba maphelo bao ba tlago šomana le go laola bolwetši bjo le go netefatša gore TB ya go gana ditlhare tše ntšhi le ya go ganana le di dihlare tše maatla e a alafiwa .
Mošomo wa Eskom wa go aga ditešene tša go fehla mohlagase , mekgwa ya go sepediša mohlagase le bokgoni bja go wo aba , o tla tšwela pele , gomme fao go kgonegago , diprojeke di tla akgofišwa .
Melao yeo e amegago e šetše e amogetšwe ke Palamente , go akaretšwa le diphethošo tša molaotheo tšeo di hlokegago .
Gape , mo ngwageng wo , re tla feleletša mošomo mabapi le Melaokakanywa ya go fetoša boahlodi ka go rerišana le baahlodi le bomagistrata , ra phethagatša leano leo le lebišitšwego go taolo ya mellwane le polokego , le go fa Lengwalo la Badirwa sehlabelo bophelo , ra lebeledišiša taba ya basenyi ba go ipoeletša , le go phethagatša dikgato tše di itšego go ya ka ditshwayo tša Khomišene ya Nnete le Poelano .
Nnete ke gore ba emetše moya wa batho ba gešo wo o ganago go gatelelwa , le gona ba a re tlhotla gore ka moka re šome ka tsela yeo e ka se ekego goba go nyamiša ditetelo tša batho .
Eupya seo re dumelelanago ka sona ka moka ga rena ke gore setšhaba le batho bao ba diilago ba ka se kgone go emela maano le ditherišano le diworkshop le ge e le gore tše ka moka di bohlokwa .
Ba ipotšiša gore a na re tla kgona go šireletša demokrase ya rena le Molaotheo wa rena tšeo re di lwetšego ga bohloko .
Ke nyaka go tloga ke leboga indasteri ya meepo ka tsela yeo e tlogilego e thuša ka yona mabapi le go rarolla mathata a la 24 Janawari .
Le ka mpotšiša gore na ke dumelelana le ponelo ye , gore na le nna ke dumela gore re tsene nakong ya tlhakatlhakano , fao ka moka re ikhwetšago re lahlegelwa ke tsla , re gata ka go boifa , re palelwa ke go tia mangweleng , re boifa bokamoso !
Re rata go boeletša re leboga sehlopha sa diSprinbok ge se thopile mogopo wa lefase ngwageng wo o fetilego .
Ditlhotlo tše gantšhi re kopanago le tšona mošomong di bakwa ke mafokodi ao a lego gona mabapi le go thulaganya .
Gomme ye ke taelo yeo re e rwešitšwego ke histori .
Re tla ragola tšhomelo ye e kopanego go se nene , ka go latela Khansele ya Maina a Mafelo ya Afrika Borwa gomme le diKomiti tša yona tša Diprofensi .
Bjale ge , ke tsopola mantšu a a latelago :
Re tla re ka moka ra šomela go fokotša ditlamorago tše di bilego gona meepong ka baka la thaelelo ya mohlagase .
Mmušo o tla thoma ka lesolo la go netefatša tšhomišo ya mabone ao a sa senyego mohlagase , go ruthetša meetse ka maatla a letšatši , le go laola mohlagase wo o šomišwago ke digisara ka dintlong , go akaretšwa le go bea seemo mabapi le dintlo ka moka tše diswa tšeo di agwago .
Dikamano tše di bago gona dikarolong tša go fapafapana tša mebušo le batho di tiiša taba ya gore kamano ya China le Afrika Bowa ya Kgolo le Tlhabollo ya kamano ye bohlokwa ya hlomphano yeo e tlago gola go tšwela pele .
Ke bolela se , ka gobane ga se gantšhi go dirwa boipiletšo go setšhaba gore se šomiše mešifa ya mmele ya sona ka moka gore se fihlele toro ye e itšego .
Re ikonomi yeo e ikemilego kudu ka meepo , Ka gona re swanela ke go tšwela pele re thekga indasteri ya meepo .
Go seemo se , re swanetše go fokotša go kgaoga ga mohlagase fao go sa letelwago ka go fokotša tšhomišo ya rena gore re dule re na le mohlagase wo o bonagalago .
Ke nyaka gore gape ke tšee sebaka se gore ke leboge Presidente Nelson Mandela , e lego o mongwe wa bao e bilego bahlami ba demokrase ye ya rena , gomme yena o tla ba a keteka mengwaga e 90 ka la 18 Julai .
Go šoma bjalo ka sehlopha le go rerišana ke karolo ye kgolo ya ka fao re ikarabelago go seemo se sa tšhoganetšo .
akgofiša dikgato tša rena gore re kgone go fihlela maikemisetšo a rena a bophelo bjo bo botse go bohle ;
Ngwageng wo re ikemišeditše go hlohleletša lenaneo la Afrika , re tla rata go tiiša dibopego tša Afrika , go akaretšwa le Unione ya Afrika le lenaneo la yona la NEPAD .
Tona ya Thuto o tla bolela ka botlalo mabapi le se , mo bekeng ye e tlago .
Gabotsebotse moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago , o swanetše go aparela ka moka bao ba nago le lehlogonolo la go šomela mmušo .
Se se ra gore go tla tswalantšhwa mananeo a Dikgwebo tša Mmušo le go bea maano a motheo wa tšona , go akaretšwa go rwala dithoto , dipeipi tša go sepediša maatla , tshedimošo le dikgokagano , ditsela , meetse le mohlagase , go lebeletšwe nako le fao di lego .
Go mmušo wa selegae re tla thuša bomasepala ba mathomo ba 150 gore ba tšweletše maano a bona a go lwantšha bobodu .
Le ge ba dumela gore mokgatlo wo o bušago o na le tokelo ya go sepediša merero ya wona , ba tshwenywa ke gore o swanetše go tšwela pele go raloka karolo ya yona bjalo ka o mongwe wa bahlami ba bagolo ba Afrika Borwa ya demokrase , ya go se na kgethollo ya morafe , ya go se kgetholle ka bong le gona e le ya katlego .
Ditona le batlatšaTona ;
Maikarabelo a a lefase , go akaretšwa le go swara papadi tša Kgwele ya maoto tša Mogopo wa Lefase tša 2010 , di bontšha tshepo yeo batho ba lefase ba nago le yona godimo ga naga ya rena , bjalo ka motšeakarolo o bohlokwa go merero ya batho ka moka .
Le ge go le bjalo , go a hlokega gore re tšee sebaka se gore re kgopela tshwarelo legatong la Mmušo le Eskom ka baka la seemo se sa tšhoganetšo seo se dirilego gore ka moka re lebane le ditlamorago tša go fokotšwa ga mohlagase .
Baeti ba ba hlomphegago , bakgotsi le dikhomreiti ;
E be e le dinako tše botse gape e be e le nako tše mpe , e be e le nako ya bohlale gape e le nako ya botlatla bjo bogolo , e be e le nako ya tshepo gape e le nako ya go hloka tumelo , e be e le sehla sa Letago gape e be e le sehla sa Leswiswi , e be e seruthwana sa tshepo , gape e le marega a go lahlegelwa ke tshepo , ka moka dilo di be di re sepelela gape ka moka dilo di be di pala , go be go se se se re thibelago , re be re lebile Legodimong ka maoto gape re fapana le legodimo , ka boripana , nako e be e swana le gona bjale , eupya bao e bego e le dikemedi tša nako e , ba be ba re e amogelwe ka mo e lego ka gona , ge re bapetša fela .
Go na le dikgato tše itšego tšeo di ka tšewago ke motho , lapa le kgwebo .
Batho ba Afrika Borwa :
Batho ba akaretša bana , basadi , baswa , batho bao ba dulago magaeng le mekhukhung ka ditoropong , batho bao ba golofetšego goba ba na le malwetši a go se alafege gammogo le batšofadi .
Mo ngwageng wo o tlago , Afrika Borwa e tla swara Khonferense ya go Lekola leswa phethagatšo ya diphetho tšeo di ilego tša tšewa go Khonferense ya Lefase ya Twantšho ya Bosemorafe ka 2001 .
Go tlhatloša maitekelo ao a šetšego a thomilwe mabapi thušo go dikhoporetivi le dikgwebo tše nnyane gagolo tšeo di amago basadi , gomme kgatelelo e go go hwetša mebaraka le go fa tlhahlo , go akaretša le go di kopanya le dikgwebo tšeo kgale di le gona .
Ntumeleleng ke re mo tiragalong ye ya mohlakanelwa ya boraro ya Palamente ya rena yeo e tlago rerišana ka maemo a setšhaba , ke lakaletše Maloko ao a Hlomphegago a Palamente Ngwaga wo moswa o mobotse e bile e le wa katlego .
Go dira bonnete ba gore se sa diragala , re ile ra tšea dikgato tše di nyakegago go kgonthiša gore go polelo ya ngwaga ya bajeti mo kgweding ye , Tona ya Ditšhelete otla aba tšhelete e nyakegago go thomiša ka Mananeo a a ka Ntlhorong .
Bekeng ye e fetilego Maloko ao a Tlhomphegago a bile le sebaka sa go naganišiša ka ga ditaba tše .
Ba belaetšwa ke gore naga e kaba e lebane le tlhakatlhakano ya go fišwa ga ditimela tše tshela go la Tshwane , kgweding ye e fetilego .
Molaodi wa Panka ya Resefe ;
Baetapele bao ba hlomphegago ba diphati tša rena tša dipolotiki le Maloko a Palamente ao Hlomphegago ;
Mo ngwageng wo o fetilego , re ile ra phethagatša mošomo wo re bego re wo file ke SADC wa go thuša boetapele bja Zimbabwe gore bo hwetše tharollo go ditlhotlo tšeo bo lebanego le tšona .
Mokgwa wa Mmušo ka botlalo o dira boithapo bja gore mo nakong ye e tlago , o tla dira tšohle gore e phethagatše boithapo bjo ― bja go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago !
Dintlha ka botlalo tša dikgato tše dingwe tša kgapeletšo le tša boikgethelo go Lenaneo la Poloko ya Maatla di hlalošitšwe ke ditona gomme tšona di tla hlakišwa ka tšhomišano le batšea karolo ba bangwe pele di hlagišwa .
Mme Spikara le Modulasetulo , Ge re be re bolela go Kopano ya Mohlakanelwa ya Palamente mo ngwageng wo o fetilego , re ile ka moka ga rena ra kwagatša go tshwenyega ka ga go ata ga bosenyi , le gore seemo o ka re se befela pele kudu mabapi le polawo seo e bego e le go fapoga go setlwaedi go tlogela ge re hweditše demokrase ya rena .
Ka maikaelelo a go kaonafatša tirelo yeo e fiwago go mafapha ao a sa šireletšegago bjalo ka bagale , basadi le baswa , re tla kaonafatša dibopego tšeo di filwego maikarabelo a go dira mešomo yeo le go lekola dithulaganyo tša maleba , go akaretšwa le go lekola dibopego tša mmušo tšeo di hlometšwego gore di šomane le tlhabollo ya baswa le maatlafatšo .
Eupya ge ka moka re ka kopana gore re šomana le seemo se , ka moka re tla atlega ― ra tšwa ntweng re se na mabadu ye ga se nako ya go šupana ka menwanwa , eupya ke nako ya gore re šome mmogo gore re fihlele tharollo .
Mabapi le ikonomi lebatong la godimong , re tla tšwela pele ka go seketša le go bona gore thekgo ya ikonomi e a gola le go fokotša go huetšwa gampe ke dilo tše di diregago ka ntle ga naga .
Se se tla akaretša go hlahla bahlahli bao ba tlago fana ka dithuto go batho ba bagolo le baswa ba go lekana 300 000 ka ngwaga wa 2008 .
Eupya se ga sa swanela go tšeelwa fase .
Mmušo o tla tšwela pele ka lenaneo la go godiša indasteri le go tšwela pele ka go hlola dibaka tša kgolo le tša khiro .
Modulasetulo wa Ngwako wa Setšhaba wa Baetapele ba rena ba Setšo le Baetapele ba rena ba Setšo bao ba Hlomphegago ;
Gape , ke tla rata go leboga lefapha la poraefete ka go ikemišetša go thuša ka fao le ka kgonago .
Go akgofiša diphethogo tša lefase le tša temo ka maano ao a tseneletšego a go ikhweletša lefase , phethagatšo e kaone ya ditirelo tša go thekga balemi , le go kaonafatša ditšhelete tša lenaneo la MAFISA gore le kgone go fana ka dikadimo tše nnyane tša temo , re tla lebiša gagolo go mafelo ao a nago le batho ba bantšhi bao ba dulago dipolaseng , gammogo le bao ba tšhošetšwago ka go khudušwa : gape re nyaka go oketša dikgwebo tša ba baso go temo ka dipersente tše tlhano ka ngwaga , le go oditwa ga bong bja lefase go tla akgofiša .
E re ke bolele ka go kgwahliša ke re nako ye ye bohlokwa setšhabeng sa gešo e nyaka gore re kopane le go feta peleng gomme re šomiši mošifa o mongwe le o mongwe go mmele wa rena wo o kopanego gore re šomanae le ditlhotlo tše re di lebilego ka moka le gore re dule re itebantšhe le toro ya rena yeo re e swareletšego ka yona go fihlela re aga Afrika Borwa yeo e akanywago go Molaotheo .
Magareng ga tše dingwe re swanetše go šomiša seemo se go netefatša gore magae le ikonomi ya rena ga di senye maatla .
akgofiša kago ya motheo wo re wo hlokago gore re fihlele maikemišetšo a rena mabapi le batho le ikonomi ;
Se se botse ke gore Polelo ya Maemo a Setšhaba e mphile sebaka sa gore ke fane ka pego mabapi le Mananeo a a 24 a ka Ntlhorong , ao Maloko ao Hlomphegago a ka a hwetšago go websaete ya Mmušo mo bekeng ye .
Se bohlokwa ke go ikarabela ka tsela yeo e fago molaetša go bohle ka nageng le Afrika ka bophara , bao ba lebeletšego naga ye ka kgahlego , gore re tloga re ikemišeditše ka go aga Afrika Borwa yeo e filego batho tshepo go akaretšwa le ba dinaga tša ka ntle .
Magareng ga tše dingwe , re tla lebelela taba ya bong gore re kaonafatše dikarolo ka moka tša maatlafatšo ya basadi .
Seo se tla re tlhatlago mabapi le go tšea dikgato tše , ke boithapo bja mmušo bja go lwantšha bosenyi bja dihlopha le go kaonafatša bolaodi le go šoma gabotse le tshepedišo ya diAjensi tša go phethagatša molao .
Bjalo ka ge Maloko ao a Tlhomphegago a lemoga tše dingwe tša dikgato tše di šetšego di phethilwe ;
Motlatša Spikara wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ;
Mo bekeng ye e tlago ditonakgolo tša diprofensi di tla kopana le diMeyara gore go lekwe go phethagatšwa dikgato tša go boloka maatla go boMasepala ka moka .
Ba tla thekgwa ke dihlopha tša setegniki go tšwa go EDI Holdings , Eskom le Energy Efficiency Agency .
Issued by : The Presidency February 2008
Kgoro ya Mmušo wa Diprofensi le wa Selegae e tla rwala maikarabelo a dikopano tše , gomme e tla thekgwa ke dikgoro tše di rwelego maikarabelo go merero e , e lego ya Diminerale le Maatla le ya Dikgwebo tša Mmušo .
Ba bangwe ba belaetšwa ke seo se ka diregago ge ikonomi ya Amerika e ka gwahlafala .
Bahlomphegi , Dikemedi le Dikomišinara tša dinaga tša ka ntle ;
Ke bolela se ntle le go lwa le dipelo ka ge ke tseba gore batho ba Afrika Borwa ba kgona le gona ba ikemišeditše go kopana le ditlhotlo tša histori gore re šomiše mešifa ya rena ka moka , re ikarabela go ditlhotlo tšeo di lebanego le setšhaba , go akaretšwa le tšeo di lebanego le ikonomi , seemo sa ikonomi le dipolotiki Afrika le go gongwe , le go šomiša dibaka tšeo di tlilego ka baka la kgatelo pele ya naga ya gešo mo mengwageng ye e fetilego ye lesomenne .
Ke bolela ka merero ye e bohlokwa gobane go na le ba bangwe bao ba botšišago gore na re sa tla kgona go swara dipapadi tše .
Se bohlokwa kudu ke gore re fenye ntwa kgahlanong le bosenyi re swanetše go swarišana , ka moka ga rena bao re hlomphago molao , ka go latela theo ya go dumela go pušo ya molao , go hlompha boahlodi bja rena le go šireletša ditokelo tša botho , tšeo Molaotheo wa rena o rego re di obamele tšatši ka letšatši le go dipolelo tša rena .
Dikgato tše di ntše di phatlalatšwa ke Kgoro ya Diminerale le Maatla , gomme re ikemišeditše go amogela maele a mangwe ao le a mangwe le ka re fago wona gore re thušane .
Maloko a a tlhomphegago ;Maloko a a tlhomphegago ;
Magareng ga dikgato tše di šišinywago , go akaretšwa : go katološa lenaneo la mešomo ya setšhaba , go fana ka disaposidi tša khiro mabapi le go hlola mešomo go dihlopha tše itšego , go kaonafatša bokgoni bja go nyaka mošomo , go kaonafatša thuto le hlahlo , go kaonafatša ditirelo le dithoto ka gare ga metse yeo e diilago , go tšea dikgato tše di itšego mabapi le malapa ao a diilago , le go netefatša go šoma gabotse ga dibopego tše di thekgago basadi le mafapha a mangwe .
Gape , ka go lemoga gore Kgoro ya Merero ya ka Gare ga naga e ama bophelo bja modudi o mongwe le o mongwe , re tla re mo ngwageng wo ra tšwela pele ka go phethagatša leano la go fetoša Kgoro bjale ka ge le amogetšwe ke Kabinete .
Tšweletša mokgwa wa ditšweletšwa tšeo di tlago wela ka tlase ga lenaneo la go rekwa ke mmušo go tšwa go dikgwebo tše nnyane , tša magareng le dikgwebopotlana ;
Nnete ke gore go boloka maatla go re fa dibaka tše dingwe ka ikonoming .
eupya re dumela gore ge ka moka ga tšona di šetše di phethagatšwa ka go thušana le ka mokgwa wo o feletšego , ditlamorago e tla ba tše di bonagalago mabapi le go lwantšha bosenyi .
Se bohlokwa mo ke go tiiša tšhomišano magareng ga Khansele ya Tšhireletšo ya Dinaga tše di Kopanego le Khansele ya Khutšo le Tšhireletšo ya Unione ya Afrika .
Go kopano ye ke bilego le wona le Modulasetulo wa General Electric bekeng ye e fetilego , modulasetulo o rile khampani ye e ka thuša go tšweletša dikarolwana tše di diilago ge go agwa ditešene tša mohlagase .
Seemo sa tšhoganetšo seo se bakwago ke go kgaoga ga mohlagase se re fa tlhotlo le sebaka sa gore bjale ka setšhaba se se feletšego re kwagatše go boipiletšo bjo re sa tšwago go bo dira bja gore ka moka re ka šoma mmogo gore naga ya gešo e dule e gatela pele .
Sa mathomo ke gore go swanetše go ba le keno yeo e tlago dirwa ke bana ba sekolo goseng ge ba kgobokane , gammogo le go Ithaopa ga Baswa mabapi le botse bja go itshwara gabotse le go swaragana bjalo ka batho ba Afrika Borwa .
Gape re thabela le gore magareng ga rena re na le Mna. Dinilesizwe Sobukwe , morwa wa Robert Sobukwe yo a bego a rata naga e bile e le moetapele , gomme yena a hlokofetše mengwaga e 30 ye e fetilego ka morago ga go tlaišwa kudu ka go golelwa le go kobja ka tlase ga kgatelelo yeo go bego go phelwa go yona .
Re dira boipiletšo go maAfrika ka moka gore a re direng tšohle tšeo di kgonegago gore re fediše dikhuduego tše .
Kgoro ya Bodirela Mmušo e tla ba le mokgwa wa go bea leihlo go bona ge eba se se a direga .
Ka ge re lebile mafelelong a nako yeo re filwego yona , Mmušo o phethile ka gore o beele thoko Mananeo ao a lego ka Ntlhorong , ao re swanetšego go itebanya le wona ka tsela ye e kgethegilego , le go dira tšeo di tla thušago gore re phethagatša tšeo batho ba gešo ba re laetšego gore re di phethegatše .
Ka maikaelelo a go netefatša go bea leihlo fao go tšwelago pele , SALGA e ithaopile gore e tla fana ka dipego tša kotara ka kotara mabapi le seo se dirwago .
E re ke le be go Mananeo a ka Ntlhorong ao ke boletšego ka wona pejana .
Go se nene re tla ba re fetša ngwaga wa ditšhelete le palamente ya demokrase ya boraro gomme ka morago ga fao go tla swarwa Dikgetho tša bone tša Bohle .
Ka tlaleletšo , re tla re mo nakong ye e tlago ra tsentšha letsogo ka pejana go go kaonafatša Dikholetše tša Thuto ye e Tšwelago Pele , diSETA , ra fa dikolo tše di diilago methopo , le go di lokolla mabapi le go lefiša sekolofisi , le go akgofiša tlhahlo ya mošomo ya bao ba sa tšwago go hwetša digrata tša bona .
Se se ra gore ka moka ge re ka lebana le dithlotlo di ka se re palele .
Bjalo ka ge Maloko a a Tlhompegago a tseba , yena o rile : Ga ke bone mathata a kabo ya mohlagase bjalo ka bothata bjo bogolo kudu .
A re ge ke nyaka go tloga ke hlagiša se ke swanetše go gopola mantšu a a šomišitšwego ke mongwadi Charles Dickens ge thoma go ngwala padi ya gagwe ya A Tale of Two Cities .
Tona ya Ditšhelete go polelo ya gagwe ya bajete , o tla fana ka dintlha ka botlalo mabapi le tšhelete yeo e tlago go abelwa mananeo a go hlohleletša tsheketšo ya mohlagase le go thekga Eskom ge e ntše e aga ditešene tše diswa .
Re tloga re hlohleletšwa kudu ke boithapo bjo bo tšwilego go Bahlankedi-Phethiši ba dikhampani tše 70 tšeo di lego go Johannesburg Securities Exchange , gore ba tla šoma le mmušo mabapi le tlhotlo ya hlokego ya bokgoni .
Mme Spikara , Modulasetulo le Maloko a a tlhomphegago ;
Nnete ke gore ga ke na go lwala e dipelo mabapi le gore re tla phethagatša seo re se tshepeišitšego FIFA le baraloki ba lefase le barati ba kgwele ya maoto , gore re tla ba le seemo sa go swara thonamente ya maemo a godimo ya Mogopo wa Lefase wa Kgwele ya Maoto wa FIFA .
Ka go šomišana le mebušo e mengwe ka kontinenteng le lefapha la poraefete , re tla phethagatša mošomo wa gore megala ya ka tlase ga lewatle e thome go šoma .
Tše ke tše dingwe tša ditaba tšeo re tla tlogago re di tsitsinkela ngwageng wo , le go netefatša gore re fihlela maikemišetšo a re ipeetšego wona .
Go tshwenyega mo go hlola ke ditiragalo tša go sekišwa ga Komišinara wa Maphodisa wa Setšhaba le go fegwa mošomong ga Modaerektoro wa Botšhotšhisi bja Setšhaba , go belaela mabapi le go tšhošetšwa ga go ikemela ga kgoro tša tsheko le go bušwa ke molao , le taba ye e sepelelanago le yona ya gore go šomišwa maatla a mmušo gampe ka maikaelelo a dipolotiki .
Mabapi le se , re tla ba re thoma ka leano la rena la go tšweletša Set Top Boxes , leo le tlago phethagatšwa gareng ga ngwaga wo .
gomme ka go šomiša Ajensi ya Tlhabollo ya Kgwebo tše Nnyane , go tla bewa mokgwa o maatla wa dira gore batho ba lefiwa pele go feta matšatši a 30 .
Magareng ga tše dingwe , go tla ba le sebopego sa go sepediša le go laola go lebato le lengwe le le lengwe , go tlogela go la setšhaba go fihlela ka la selegae , gomme go tla kopanywa boahlodi , bomagistrata , batšhotšhisi , ditirelo tša tsokollo le Legal Aid Board le dibopego tše dingwe go akaretšwa le go tiiša Diforamo tša Motse tša Maphodisa .
Mme ka ge re lebane le ditlhotlo tše , tšona ka botšona di re fa dibaka !
Se se swanetše go hlohleletša Bafana Bafana le diatlete tša rena tšeo di yago go phenkgišana go la Beijing .
Gape , re nyaka go fana ka kgašo yeo e sego ya mogala go dipersente tše 50 tša baagi mafelelong a ngwaga wo .
Afrika Borwa ga e nnoši , go na le mathata a kabo ya mohlagase go diprojeke tše re beeleditšego go tšona dinageng tša go swana le Chile le Brazil .
Lenaneo leo le re le hlalošitšego le akaretša go ithaopa fao naga ya gešo e nago le gona le boetapele bja kontinente ka mokgwa wa go Lekolana magareng Dinaga .
Gape re tla tšwela pele ka ditherišano tša mahlakore a mabedi le baagišane gammogo le Unione ya Dinaga tša Europa , ka gare ga motheo wa Unione ya Afrika , go netefaša gore ditherišano mabapi le Ditumelelano tša tšhomišano ya tša Ikonomi , di phethagatšwa ka pela ka fao go ka kgonegago , gomme di lebišitšwe go go tlhabolla selete sa gešo .
Ofisi ya Khomišene ya Bodirela Mmušo e tla tla tla ka mokgwa wa go bea leihlo mabapi le se .
Ka tlaleletšo , ka morago gago lokiša mafokodi go Lenaneo la Thuto ya Motheo la ba Bagolo , ao re a lemogilego mo ngwageng wo o fetilego , re tla re mo kgweding ye ra thoma ka lesolo la Kha Ri Gude la go ruta batho ba bantšhi go ngwala le go bala .
Ba tshwenywa ke ditiragalo tše itšego ka gare ga ikonomi go swana le go oketšega ga kelo ya mašokotšo go tšhelete , ditheko tša makhura le dijo tšeo di oketšago budiidi kudu go bao ba diilago .
Dihlopha tša mošomo di ntše di tsene fase di šoma go mafelo a mantšhi .
kaonafatša ditlamorago tša mananeo a rena re lebiša kudu go mafelo a bohlokwa a bjalo ka thuto le tlhahlo ;
Se se kgahlišago ke gore dikgato tše di ka tšewago ke tšeo mmušo o ntšego o di tšea le ge e le gore ga tša kopana ka botlalo .
Gape re amogela magareng ga rena Mna. Arthur Margeman , yo mmogo le Nelson Mandela a bego a le karolo ya lesolo la go ngala dipese tša Alexandra mengwageng e masometlhano yeo e fetilego .
Ke boletše ka moka tšeo ke bego ke swanetše go di bolela , bjalo ke swanetše gore ke boeletše potšišo ya gore : na maemo a setšhaba ke afe ge re lebile go ngwaga wa 2008 !
Ka go šoma le badirišane mmogo ba bangwe , re tla netefatša gore mafelelong a ngwaga , Lenaneo la Twantšo ya Bobodu la Setšhaba le tla amogelwa , le gore dikgato di tla amogelwa ke kgwebo yeo e ipopilego .
O tšwela pele ka go re fa mooko wo o tiilego wo o re kgontšhago go tšwela pele re lebile go maikemišetšo a rena a bophelo bjo bo botse go bohle .
Ngwageng wo re keteka ngwaga wa bolesome wa dikamano tša sediplomata le naga ya Peoples Republic of China .
Se re tla se dira , ka go hlohleletša ke kganyogo ye e swanago ya batho ba kontinente mabapi le go kopana fao go tseneletšego ka go mabato ka moka a kontinente .Se bohlokwa ke gore re lebelele dibopego tša dilete tšeo di šomelago go kopanya dilete tša kontinente .
Ge re ntše re šoma mmogo nageng ya rena , re swanetše go kwišiša gore re bjalo ka go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago !
Ka tlaleletšo go go akgofiša kgolo ya ikonomi le tlhabollo re tla phethagatša leano la Pholisi ya Indasteri .
Polelo ya Maemo a Setšhaba ka Mopresidente wa Afrika Borwa , Thabo Mbeki : Kopano ya mohlakanelwa ya Palamente Feberwari 2008
Re a dumela gore ka baka la go hloya bosemorafe le ditlamorago tša bjona , mebušo le batho ba lefase di tla šoma mmogo le rena gore Khonferese ya go Lekola leswa e fihlela maikemišetšo a yona .
Ka Afrika Borwa , dikhampani tše kgolo tše bjalo ka Sasol , Anglo le BHP Billiton di ntše di swere ditherišano tše di bonagalago le Kgoro ya Diminerale le Maatla le Dikgwebo tša Mmušo gore go hwetšwe ditsela tše di šomago mabapi le hlokego ya kabo ya mohlagase .
Se se tla akaretša go kaonafatša mokgwa o moswa wa dikhomputara , go hlahla bašomi mabapi le se , le go tloša maloko ao a tletšego bomenemene gammogo le go leka dikarata tše diswa tša di ID .
Mo dibekeng tše pedi tša go feta , Tona ya Diminerale le Maatla le Tona ya Dikgwebo tša Mmušo ba re hlalošeditše ka mohuta wa mathata ao re kopanego le wona le dikgato tšeo rena re ka di tšeago gore seemo se boele sekeng .
Ditona tše di hlomphegago tša diprofensi le Dipikara tša Diprofense ;
Gape re e ikwa re le mahlatse go ba re na le Mme Jann Turner , e lego morwedi wa Rick Turner yo a bolailwego ke bahlankedi ba apartheid mengwaga e 30 ye e fetilego .
Ditona tša Sehloha sa Toka , Thibelo ya Bosenyi le Polokego di tla naba mabapi le taba ye mo bekeng ye e latelago .
Tšhelete yeo e ka bago R1 billione e tla abelwa diprojeke tšeo di welago ka tlase ga Lenaneo la Mešomo ya Setšhaba leo le katološwego ;
Ka gona a re šomišeng seemo se sa tšhoganetšo go thoma motheo wa bokamoso bjo re bo hlokago bja go boloka maatla .
Re ile ra ba le sebaka sa go ala pego go baetapele ba SADC kopanong ya AU go la Addis Ababa mabapi le taba ye .
Ka go latela moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago , Kabinete e dumetše gore re tliše diphethogo tšeo di hlokegago gore re tle ka mokgwa o moswa , wa sebjalobjalo wo o šomago gabotse wa go lwantšha bosenyi .
Tšhomelo ye ke ya go šomišana e sego go šupana ka menwana .
Re ipiletša go malapa ao a ka kgonago go tšea dikgato tše ka bjako gore a dire bjalo gore go seketšwe mohlagase .
Mabapi le se go bajetilwe tšhelete ya go lekana R2 .3 billione yeo e tlago lebišwa go dikgato tša pholisi ya indasteri le diranta tše R5 billione go go thekga pholisi ya indasteri .
Kaonafatšo ya tšhomelo go bodirela mmušo gape e laolwa ke boleng bja boetapele go tšwa go balaodi ba phethagatšo le balaodi ba maemo a godimo .
Ka gona mmušo o ile wa lekola leswa tsela ye re ye sepetšego go tloga ka ngwaga wa 2004 .
Moahlodi mogolo wa rena yo a hlomphegago gammogo le maloko a Kgoro ;
kaonafatša mošomo wa rena mabapi le mokgwa wa dikamano tša ditšhabatšhaba , gagolo re lebišitše go merero ye e itšego Afrika le dikamano tša leboa-leboa .
Gape re tla kopanya lenaneo gore re akgofiše kago ya mafelo a go dula ya batho , gomme maitekelo a tla lebišwa kudu go go akgofiša kabelo ya meetse , tshepedišo ya matlakala le mohlagase go bohle , gore ka ngwaga wa 2014 , re swanetše go ba re na le mafelo a a hlomphegago a go dula a batho le gore batho ka moka ba swanetše go hwetša ditirelo .
Ka go kopanya diatla tša rena ka moka , le go ithaopa go dira ka mokgwa wo o sa tlwaelegago e bile o šoma gabotse , re tla tšwetša pele mošomo wa go aga ka leswa le tlhabollo , le go wo iša mabatong a godimo .
Re nyaka go phethagatša lenaneo la mokgwa wa dithušo go batho , ka go šomiša le ditherišano tšeo re bilego le tšona le badirišane mmogo .
Ge re ntše re tšwela pele ka go tsentšha seatla go merero e mentšhi ya go fokotša bodiidi , re tšwela pele gape ka go šomana le mafokodi a mmalwa go akaretšwa le go feleletša Molaokakanywa wa Tšhomišo ya Lefase , go phethagatša melato mabapi le go bušetšwa lefase , thekgo go batho bao ba hweditšego mabu , go tšweletša le go phethagatša lenaneo la tlhabollo ya dinaga magae .
Ka moragonyana ga matšatši a seswai , ka la 16 Feberwari Mme Mbeki o tla ba a keteka mengwaga e 92 .
Ke a leboga .
Ka go šoma mmogo le kgwebo le bašomi , re tla šoma ka lebelo mabapi le go dira maano a dikgato go mafelo ao a sego gona , go swana le meepo le go dira dilwana ka dimirale , didirišwa tša ka ntlong , barekiši ka go thekga barekiši potlana , go aga , indasteri ya botaki , temo le go fetoša ditšweletša tša temo.Gape re tloga re ikemišeditše go tšwela pele ka go thekga lefapha la go tšweletša dikoloi gomme re tla tšwela pele ka go bona gore thekgo yeo e fiwago Lenaneo la Tlhabollo ya Indasteri ya Dikoloi e tšwela pele .
Sa bobedi , ka Mei ngwaga wo mongwe le wo mongwe balaodi ka moka ba maemo a magolo ba swanetše go ba ba tladitše Ditumelelano tša bona tša tšhomelo le balaodi ba bona ba maleba .
Ka ge re lemogile gore tšhomelo ya mmušo e tloga e nanya mabapi le dikgopelo tša dipeeletšo go merero ya go swana le go hwetša lefase , motheo le ditekolo tša tikologo , gomme tše di ka šitiša goba tša kgontšha peeletšo , re phethile gore ka moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago , re hlome lefelo la go leletša go lona gore batho bao ba nyakago go beeletša le mmušo ba kgone go šala morago dikgopelo tša bona .
Seemo se se tloga se hlakiša gore nako yela ya mohlagase wo montšhi wa go se ture e fetile .
Gape re tla tšwela pele ka go ba le seabe go phethagatšo ya maikemišetšo a Tumelelano ya Kyoto ya Phethogo ya Leratadima , le go fa thekgo go ditherišano WTO Doha Development Round .
Ka maikaelelo a go akgofiša go aga diprojeke tša motheo re tla phethagatša tšweletšo ya leano la motheo wo o feletšego , ka go gatelela go seketša maatla .
Ka kakaretšo bao ba amegago go ditherišano ba fihletše tumelelano yeo e feletšego mabapi le merero yeo ba bego ba šomana le yona .
Ka gona ka moka re swanetše go dumela gore re tseleng ya go dira setšaba sa gešo go ba seo se thopago sefoka .
Mo ngwageng wo o fetilego re ile ra thoma go rerišana le kgwebo le ba bangwe mabapi le go batla ka tsela ye e feletšego ya go kaonafatša mokgwa wa rena wa go lwantšha bosenyi ka botlala .
Ka nako ye , seemo se re lebanego le sona bjalo ka setšhaba le naga , le mešomo ye re ipeetšego yona , di re laela gore re hlohleletše le go kalatša batho ba gešo ka moka gore ba šome mmogo bjalo ka ngatana , gore go dirwe ka moka tšeo di swanetšego go dirwa , ka go kwišiša nnete ke gore bokamoso bja rena bo diatleng tša rena .
Ka ge re kopanya diatla gomme re itokišetša go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago re swanetše gore gape re nabiše ditherišano mabapi le dilo tše di hlalošago semelo sa rena bjalo ka setšhaba .
Re tloga re lemoga gore karolo e bohlokwa ya ditokišetšo tša rena e swanetše go ba go aga sehlopha sa Afrika Borwa seo re mmogo le barati ba kgwele ya maoto , re tla ikgantšhago ka sona .
Ke nnete , mathata wona ke a magolo : go a rarolla go tla hloka bohlale , kudu mabapi le go šomiša maatla ka tsheketšo , le go tla ka methopo e mengwe ya go tšweletša maatla .
A re netefatšeng gore ka moka re na le seabe go šomana le mathata a a re aparetšego , gomme re hlohleletša ke tšhomelo ya go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago !
Seo se akaretšago go maano a , e bile e le se bohlokwa kudu ke tegnolotši ya tshedimošo le dikgokagano e le tšeo di sepedišago mola gape di le lefapha ka botšona .
Ge re bolela ka go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago ga re re gore re fetoša dipholisi tša rena tše di tlwaelegilego , eupya re lebišitše go phethagatšo ya dipholisi tše ka pejana le gona ka go šoma gabotse , gore maphelo a batho ba gešo a kaonafale lehono e sego ka moso .
Sa mathomo , re dumelelane ka mmušong gore dibaka tše bohlokwa di swanetše go tlatšwa pele go feta dikgwedi tše tshela ge di se no bulega .
Ke a tshepa gore ka tlase ga Khansele ya Lefase ya go Rekiša , ba Kgwebišano le Dipeeletšo Afrika Borwa , ba tša Boeti Afrika Borwa le diajensi tše dingwe re tla re ka moka ra kopanya diatla gomme ra tsebišia lefase ka ga moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago , le go tšwela pele re šomela go aga setšhaba seo se hlokomelago le seemo seo se tla dirago gore lefase le kopane mo gore le keteke botho ka ngwaga wa 2010 .
Kabo ya mohlagase yeo e ngangegilego e dira gore o be kotsing ge go kaba le tšeo di wo šitišago gannyane .
Ka go latela boikarabelo bja rena bja go lwantšha bosenyi bja dihlopha , gammogo le go ela hloko ditshwayo tša Khomišene ya Semolao ya Khampepe mabapi le tšhomelo le bodulo bja Dairektoreiti ya Ditiro tše di Kgethegilego gammogo le ditherišano tše di tšwelago pele mabapi le taba ye , go akaretšwa le le go kaonafatša Mokgwa wa twantšho ya Bosenyi , re tla re ka Matšhe ngwageng wona wo ra ikopanya le Palamente mabapi le molao le dikgato tše dingwe tša go tiiša bokgoni bja rena bja go lwantšha bosenyi bja dihlopha .
Mmogo le Dihlogo tša Dinaga le Mebušo tša SADC re lakaletša batšeakarolo go Ditherišano tša Zimbabwe ka ge ba tloga ba bile le katlego gape re hlohleletša gore ba tšwele pele ka go šoma mmogo gore ba rarollo merero ya tshepedišo yeo e šetšego .
Ke nyaka gore gape ke leboge le baduudi ba naga bao ba kgonnego go tia ka gare ga mathata a .
Bjalo ka mmušo , mošomo wa rena bjalo ke gore re kopanye batho le go fana ka boetapele mabapi le go šomiša maatla ka mokgwa wo o seketšago .
Go na le projeke yeo mošomo wa yona e lego go lekola gore na dikgato tše di tšewago mabapi le bana bao ba sa šireletšegago ba mengwaga e ka tlase ga 14 , di a šoma .
Gape re lakaletša batho ba Zimbabwe katlego go dikgetho tšeo ba tla di swarago ka la 29 Matšhe .
Mme Spikara le Modulasetulo , Ka gare ga mananeo a rena a ikonomi , re swanetše gore ka mehla re lekole ge eba katlego ya wona e e thuša go kaonafatša boleng bja bophelo bja batho ba Afrika Borwa ka moka , gomme a dula a le sebetša se bohlokwa go ntwa ya rena kgahlanong le bodiidi le go akgofiša phihlelo ya maikemišetšo a rena mabapi le go fokotša tlhokego ya mošomo le go fihlela bophelo bjo bo botse go bohle .
Ka go latela se , re tla ba le Kopano ya Lefapha la Bodirela Mmušo mmogo le diunione gore re šomane le merero ye gore moya wa Batho Pele o hwetše go ikwagatša ga maleba fao go abiwago tirelo ya mmušo .
Mošomo wa go lekola leswa Leano la Setšhaba la Tlhabollo ya Bokgoni bja Batho o tla phethagatšwa ngwaga wo , gomme diprojeke tšeo sehlopha sa mohlakanelwa sa mmušo , bašomi , kgwebo le diinstituti tša thuto , ka tlase ga lenaneo la JIPSA , o tla tiišwa .
Mabapi le hlagišo ya mohlagase , Eskom e šoma ka maatla go netefatša gore go ba le diprojeke tše dingwe tša go thuša go fehla mohlagase ka pejana .
﻿Ka go realo , re tlotla morwa yo bogale wa batho ba rena , Solomon Kalushi Mahlangu yo a ilego a hwa thapong mengwaga ye 30 ya go feta , hlogo ya gagwe e emišitšwe ka boikgantšho ka tsebo ya gore madi a gagwe a tla nošetša mohlare wa tokologo .
eupša go bea madulong ditekanyetšo tšeo di tla bea pepeneneng poeletšo ya se .
Mo Ngwagasomeng ya Mathomo ya Tokologo , kgolo ya ikonomi e lekantšhitše 3 ka ngwaga , ebile se se kaonafaditšeditšwe go 5 ka ngwaga ka tekanyo go tloga ka 2004 go fihla 2007 .
Ke sepetše tsela yeo ye telele ya tokologo .
Tlhobaboroko ye bohlokwa ke potšišo : ke eng seo kgolo ya ikonomi e swanetšego go ba ka sona ?
Tše bjale ke tše dingwe tša dikaonafatšo tše temokrasi e di tlišitšego ;
Gape re holofela gore nakong , maitapišo ao a mpshafaditšwego a baagi ba boditšhabatšhaba go hwetša ditharollo tša go ya go ile mo dintweng tše a tla tšweletša dienywa , bjale maIsiraele le maPalestina ba ka ipshina ka khutšo le tšhireletšego bjalo ka baagišaneng gare mafelo a pušo .
Ditekanyetšo tše tša semeetseng di tla sedimošwa ke molawana wa lenaneotshepedišo la le lego kgahlanong le tekanyetšo ye e ipušeletšago ya tša ditšhelete .
go tšwela pele go nyakišiša le go dira dikgokaganyo ka Tshepetšo ye e Kwešišegago ya Tlhabollo ya Tšhireletšego , go akaretšwa tabeng ya Inšorense ya Maphelo ya Bosetšhaba ;
Mafelelong , tlhohlo e ba mabapi le taolo ;
Mo go tša thuto , re bone kwelotlase ya tekano ya morutiši le moithuti ;
Re a hlohleletšega gape ka gore dinyakišišo mabapi le dipalopalo tša HIV di laetša taolego le phokotšego ye nnyane ya phetetšo .
Le ge go le bjalo , phihlelelo ya mešomo e boima go basadi ba dinagamagaeng , bafsa le batho ba go se itekanele .
Le ge go le bjalo , ge basadi ba sa bopa 34 mo maemong a godimo a ditirelo tša mmušo , se se sa hlaelela go tebanyo ya tekatekano ye re ipeetšego yona .
Eupša go feta mo , sa nnete se tla dulago le rena go ya go ile ke bokgoni bja rena bja laetša botho le kamogelo ya boAfrika Borwa le boAfrika ― go fetola la mafelelo ka moo naga ya rena le kontinente ya rena e bonwago ke lefase ka gona .
go tšwela pele ka lesolo la Ntwa go Bodiidi le feleletša sethalwa se se kwešišegago sa Leano la kgahlanong le Bodiidi ka go ikgokaganya le setšhaba go mo maemong ;
Ka kgonthe ke rekhoto ya boikgantšho ya gore magareng ga 1995 le 2003 , ikonomi e hlotše tekano ya mešomo ye e ka bago milione le seripa ;
Gore re kgonne mo dikgweding tše hlano tša go feta go netefatša neeletšano ya go hloka dikgohlano le tšwetšopele mo tshepetšong ya mmušo , re leboga tielelo ya tshepetšo ya molaotheo yeo e bontšhwago ka tšhomišano ya maloko a Bophethišo ― a kgale le a mafsa ― le letsogo leo le sa tekatekego la balaodi ba makala a mmušo .
Ke na le bonnete , bja gore , bjalo ka karolo ya gape tlaleletšong ya , dinepo tše maAfrika Borwa di ka se fapane gakaalo mabapi le hloko ya go kaonafatša tshepetšo ya rena ya thuto ;
tiro le tiragatšo ya selegae ya tlhabollo , go akaretšwa kabelo ya meago le phihlelelo ya ditirelo tša motheo .
Gape re swanetše go šomiša boingwadišo bja go ikgetha bja mafelelo a beke bjo bo beakantšwego ke Khomišene ye e Ikemego ya Dikgetho ya Afrika Borwa gosasa le ka Sontaga , 7 le 8 Hlakola .
phihlelelo ya ditšhelete le kelo ye e tsenago ya matlotlo e fetogile go ba ye mpe ;
Le ge go le bjalo , go gontši go swanetše go dirwa go kaonafatša setšo sa ditirelo le tlhahlo ya bašomi ba mmušo , kudu bao ba lego kua tlase bao ba lebanego thwii le setšhaba .
go bega tlhohlo ya peeletšo ka go kaonafatša dilo tše di bolokilwego , go beakanya gabotse didirišwa mo go matlotlo a botšofadi le ao a bolokilwego go šomišwa ge go hlokega , dintlo , seabe sa mafapha ditšheleteng le maatlafatšo ya bathobaso ikonoming ;
Motlatša Mopresidente ;
Lehono re na le tshepedišo ya temokrasi ye e šomago gabotse , ye e theilwego godimo ga dintlha tša nnete tše di lego pepeneneng le go lokologa , ka mafelo a a balegago a kgatha tema ga setšhaba le mafelo ao a ikemetšego ao a angwago ke Molaotheo go thekga temokrasi .
ebile gare ga mananeo ao a atlegilego e bile a masolo a thibelamalwetši ya bana le phepo .
Le ge go le bjalo , mošomo wa rena wo bohlokwa ebile o potlakilego ke go amogela ditlamorago tša ditlhabollo tše mo ikonoming le tikologong ya rena , le go tla ka dikarabo tše di tla fokotšago seabe sa tšona kudu mo mafapheng a a kwelego bohloko a setšhaba sa rena .
Le ge go bile le kgatelopele go 0,2 , seemo ga se kgahliše gakaalo go lebeletšwe batho ba go se itekanele bao ba thwetšwego ke mmušo , ye e lekanyetšwago le 2 ye re ipeetšego yona .
Mo tabeng ye ya tlhobaboroko , banyakišiši ba tšwelapele go lekola :
Mo dikgweding tše mmalwa tše di tlago dikgetho tše di sa tlogo begwa tša bosetšhaba le diprofense , re tla itapiša go feleletša taolelo wo o wa tsebega .
go nolofatša ditshepedišo go lebeletšwe maatlafatšo mekgwa ya go lebagana le ditaba tša tekatekano ya bona bjalo ka kemedi ya 50/50 mo go tšeeng diphetho , tlhabollo ya bafsa , ditokelo tša batho bao ba sa itekanelago le ditokelo tša bana ― go akaretšwa go feleletša dikgokaganyo ka Lenaneotshepedišo Bosetšhaba la Bafsa , go lokišetšwa tiragatšo ya Lengwalo la Bafsa ba Afrika ge le se no fetšwa ke Palamente , le peakanyo ya Boleledi bja Tlhabollo ya Bosetšhaba ya Bafsa ;
Mo mantšung a , mengwageng ye mehlano ye e fetilego re be re eme mo go 16 ya tlhamo ya tšhelete ya peeletšotlengwa bjalo ka dipersente tša Palomoka ya Ditšweletšwa tša mo Gae . Seo e bile koketšo ya lebelo peeletšong yeo lehono palo ye e emego go 22 , kgauswinyana le 25 ye re beakantšego go e fihlelela ka 2014 .
Ka ntle le lefapha la ditirelo , ga se ra bona kgolo ye e lekanego mo go mafapha a bohlokwa , kudu a go hlama .
Se se šupa bofokodi go boagišane bja rena , kudu ka go aga tswalano ya thekgano ya setšhaba ye e tla thušago go thibela le go lwantšha bosenyi .
Mohlala , phihlelelo ya meetse go hlweka , e kaonafaditšwe go tloga go 62 ka 1996 go ya go 88 , mohlagase ;
Se se tla kopanywa le phetišo ya lesolo la Boikgantšho bja Afrika Borwa le magato a boima mo go ditšwantle tše di sego molaong .
Gape re a itlama go lebanana le dinepo tša ditumelelano tša bodithabatšhaba , go akaretša Tshepedišo ya Kyoto le balatedi ba gagwe go thuša meloko ye e sa tlago magareng ga batho ba rena le batho ba lefase .
Molokong wo go na le baetapele ba maloba ba SASO , bao ba akaretšago : Strini Moodley , Profesa Barney Pityana , Steve Biko , Onkgopotse Tiro , Harry Nengwekhulu , Themba Sono , Mapetla Mohapi , Mosioua Lekota , Johnny Issel le Mthuli ka Shezi .
Maitapišo a rena a tla sedimošwa ke kamogelo ya ditekanyetšo go šireletša tikologo le go pebofatša ya seabe sa phetogo ya tša boso di ka thuša ka tlholo ya mešomo .
Sa go tlaba , moo thuto e hlokegago kudu go thuša go roba setlwaedi se sa bodiidi , ke moo meago , bokgoni bja tiragatšo le barutiši ga di kgahliše .
Tše ka moka ke mešomo ya nako ye e tlago .
Mabapi le phihlelelo ya malapa go ditirelo tša motheo , dipalo di ipolelela .
Gape ke dipoelo tša molaotshepedišo wa go kaonafatša boemo bja dipeeletšo bja makala a poraebete , le go kgokaganya lenaeotshepedišo la tšhelete ya setšhaba le la ditšhelete ka mokgwa wa go godiša phihlelelo ya ditirelo le go fokotša morwalo wa infleišene mola ka lehlakoreng le lengwe re netefatša ikonomi ye e sa tekatekego ebile e tielela .
fela , ka kholofelo , gape ka poledišano ya sepolotiki .
Le ge go le bjalo , re tla netefatša gore maemo a kadimo a mmušo a hlokometšwe le gogo tšwetšwa pele .
Baetapele ba ba hlomphegago ba Mekgatlo ya Dipolotiki le Maloko a Palamente , Baetapele ba Setšo ;
Mmušo o lemogile ka pelobohloko gore bodiidi bjo bo kwešago bohloko bo sa ikadile mo setšhabeng sa gaborena ;
Maloko a Kabinete le Mohumagadi Sepikara sa Lekgotlapeamelao la Diprofense ;
Sa bone , mmušo o tla bešeletša le go godiša tšhelete ya tša tlhabollo , go akaretšwa le go tšwela pele go godiša phihlelelo ya tšhelete ya thekgo ya bana ba mengwaga ye 18 le go fokotša mengwaga ya tokelo ya go hwetša phenšene ya botšofadi go ye 60 go banna .
Se se ra go re , potšišo ya gore ekaba kgolo ye e abelanwago ka go lekana e swanetše e bope kokwane ya tlhokomelo ka moka ya ikonomi .
Re kolota bogona bja rena bjalo ka temokrasi bathong ba Afrika Borwa , bao ka la 27 Moranang 1994 ba beilego bokamoso bja bona ka matsogong a bona .
Modulasetulo wa Komiti ya Lekgotla la Setšhaba la Diprofense ;
Se se tla akaretša thekgo ya tlhabollo ya ditšhelete le go adima tšhelete go tšwa go dikgwebo tša boditšhabatšhaba , gammogo tšhomišanommogo le lekala la poraebete gomme ra phatlalatša didirišwa tše di laolwago ke bašomi bjalo ka ditšhelete tša botšofadi .
Ka kgonthe , ditekolo di tiišetšwa ke dinyakišišo tša rena , tše di laetšago gore bodiidi kudu mo mafelong a Bathobaso le Bammala e wetše fase , bonnyane ka baka la dipoelo tša kelo ya godimo ya mešomo le phihlelelo ya dithušo tša leago .
Se ga se modirwana wa se se bitšwago direrwa tša semorafe .
nyakego ye nnyane e akgofišitše theogo ya tšweletšo ;
Bjale , Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo , re swanetše go ipotšiša gore : na ditiro tša rena di hlalošitše tsela ya botšo bja setšhaba sa Afrika Borwa mo mengwageng ye lesomehlano go tloga ka matswalo a temokrasi , le ka moo re kaonafaditšego tlholo ya tlhabollo le seriti sa batho go tloga ka taolelo ya temokrasi ya 2004 !
Re ikwa re le ba mahlatse ngwageng wo go ruma meketeko ya ngwagasome wa setswalle sa bodiplomatiki le Batho ba Repabliki ya China .
Mo ga se mo re ka rego Boithomedi bja go Akgofiša Kabelano ya Kgolo e a diragatšwa , go netefatša gore diemapele ka moka bjalo ka tšhitišo ya tšwelopele ya meago , tomagano ya lenaneotshepedišo la diintaseteri le mananeo , tlhohlo ya mabokgoni , go laolega ga dilo tše di sa šuthego le go šoma gabotse ga ditirelo tša mmušo di a begwa ka mokgwa wa šedi le wa maleba .
Go tšwela pele , lenaneo la rena la kalafi ya antiretroviral ga se lona fela le legolo mo lefaseng ;
Go ka se be tokafatšo ya ditiro tšeo tša tshenyo le go se hlabologe .
Mabapi le se , Maloko a a Hlomphegago , ke thabile go bega gore dikamano magareng ga Mopresidente le baetapele ba bašomimmogo ba tlhabollo ba go fapana , re kwane ka moka go loga leano le le ka thušago go nyenyefatša seabe sa kotsi ye ya setšhaba sa rena .
Gape , maitapišo a mantši a tseneleditšwe go kaonafatša meago mo mafelong ao go itlhakelwago .
Makhomoreite le bagwera ;
Go tlaleletša , re tla phatlalatša kutšwana Setlamo sa Leago sa Tlhakodišo ya ba ba Tlaišeilego le magato a tšhireletšego ya dijo gape go šetša bao ba sa šireletšwago ke Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe , goba bao ba feditšego manamane .
Re rata mo modirong wo go iša ditebogišo go batho ba le boetapele bja Zambia , Ghana , Dinaga tše Kopanego tša Amerika ka dikgetho , seka sa phetogo se se bulago mellwane ye mesesane ya naga .
Moahlodimogolo wa peleng le Basepedišamodiro ba Palamente ;
Sa bobedi , re tla oketša mananeo a mešomo mo makaleng a mmušo .
Ditekanyetšo tše dintši di beilwe madulong go kaonafatša go šoma gabotse ga ditirelo tša setšhaba , go akaretšwa taolo ya ditšhelete , Thusong Services Centres le dikgopolo tše mpsha tša go tliša ditirelo , izimbizo le boetapele bja bjale bjo bo tiilego bja Kgoro ya Merero ya Selegae .
Ditebogišo tša rena tša go ikgetha go mmušo le batho ba Cuba mo ketekong ya mengwaga ye 50 ka phihlelelo ya pušo ya bona , ye e nago le tokologo ya go kgetha tsela ya bona ya tlhabologo .
Karolong ya wona , mmušo o tla fetola botlhagiši bja ditšhelete le ditlabelo tša tlhohleletšo go thuša go lebana le ditlhohlo makaleng a a fapanego , gape go hlohleletša tlhabollo ya mafelo a ditšhelete go thuša difeme tše di lego kgatelelong ka baka la kotsi ye .
Mo nageng ya rena , re tla thoma mo go ditshepišong tše bjalo ka tsela ya bea setšhaba sa rena mo kgolong ye kgolo le tsela ya tlhabologo .
Mabapi le re duma go lebogi ša mekgatlo ka moka ya Zimbabwe go phetha ditherišano , go fihliša sefoka se ka mehla e bego e le tumo ya badudi ba naga yeo le kontinente ka bophara : seo ke , mmušo wo o sa tekatekego wo o lego molaong wo o ikemišeditego go bolela ka ditlhohlo tše batho ba lebanego le tšona .
Moahlodimogolo Langa ;
Eupša ka moka re a lemoga gore , ka baka la ge re lomagantšwe le ikonomi ya lefase , nyakego ya diromelwantle e theogile ;
Ka go le lengwe re tla kaonatša tsenelelo ya SADC ya Mmaraka wa Tshwano wa Bohlabela le Borwa bja Afrika le Baagi ba Bohlabela bja Afrika . Boithomedi bjo bo tla diragatšwa gore go katološa go feta go fokotša maatla a setswalle se re ipshinago ka sona mo SACU .
Fela sa rena leeto la tshepo le kgotlelelo .
Bjale , mengwaga ye 15 ka gare ga temokrasi , re ka bolela gore letšhogo lela , go se šireletšege le go hloka maikemišetšo ga mengwaga ye 100 ya go feta di tswetše khutšo ya moswananoši gare ga balaodi ba makoloneale di be di sa thekgwe ka mabaka fela , bonneting di be di sa bewe gabotse .
go kaonafatša tekatekano , gohlabolla mabokgoni , hlola dibaka tša ikonomi le go oketša ditirelo ;
Mo maemong a lekgotlapeamelao la bosetšhaba le diprofense , ditaetšo tše tša gore naga e tla re ngwageng wo kemedi ya basadi ya feta 32 ye e fihleletšwego ka 2004 , le 40 ye e fihleletšwego ka dikgetho tša pušoselegae tša 2006 .
Giniel de Villiers le sehlopha sa gagwe ba thopile Dakar Rally ;
Lebaka la gore makala a poraebete a sa šaletše morago ka go fetola palo ya ditulo tša taolo le tša batho bao ba hlamilwego ka bokgoni , mo tlhabollong ya tša kgwebo bjalobjalo , di dira naga ya rena kolobe ya mašalamorago mo ngwathelanong ya kgolo ya godimo .
Bjalo ka karolo ya seabe mo mogolong wa bao ba hlokago , tebanyo ya dibaka tša mešomo tše milione ka Lenaneo le le Tlhabolotšwego la Mešomo ya Mmušo e fihleletšwe ka 2008 , ngwaga pejana ga ge go beakantšwe mo taolelong ya 2004 .
Go abelana dipoelo tša kgolo gape go ra karolo ya go šoma gabotse le ka tshwanelo ga mmušo o diriša tšhelete ya setšhaba go bjalo ka setlabelo sa kabo le kabelano ya morwalo wa go aba diphalo tša setšhaba .
Re swanetše go šireletša bobjohle bja tshepedišo ya bogwebi ya lefase , e feleletša ditherišano tša bjale tša Doha Round wa ditherišano ta lefase tša bogwebi , go netefatša gore thušo ya tlhabollo ga e senywe .
Bona ba akaretša Brian Hunting , Billy Nair , Ncumisa Kondlo , John Gomomo , Joe Nhlanhla , Cas Saloojee , John Schippers le Jan van Eck .
Mantšu a go ikgetha mabapi le se a swanetše monolofatši wa SADC , Mopresidente wa maloba Thabo Mbeki le sehlopha sa gagwe bao ba ka go se lape le go kgotlelelo ba thušitšego go fihliša tshepedišo thumong ya katlego .
Mo segopotšong sa baithuti ba mengwageng ya maloba go dutše molaetša wa go obamela , woo lenyora la tokologo le tsebo le fišago dikgara tša bafsa le go feta pele .
Dibeke tše pedi tša go feta , Afrika Borwa e phethile le Mali go aba tše dingwe tša bolotadingwalwa go boloka dingwalwa tša kgalekgale tša Timbuktu .
Re biletša mekgatlo ye le baetapele go gatelela moya wa kholofelo le sebopego yeo e hlohleleditšego katano ya tokologo le ge dilo ka moka di bedi bonala di sa kgahliše ;
le go godiša palo ya mebasepala ye e thomilego Dintlha tša Šiiši tša Ditokelo tša Bana go feta 60 .
le sehlopha sa rena sa kgwele ya maoto sa ka tlase ga mengwaga ye 20 se šomile gabotse .
Maloko a a Hlomphegago ba tla tseba bontši bja tshedimošo ya ditaba tše di amanago le moputso wa leago .
le bosenyi kgahlanong la basadi le bana ga se bja šutha ka kelo ye e lemogegago , ke taba ye e belaetšago .
E tšweletša gape mabofokodi a go šoma ka tshwanelo a tšhepetšo ya kgorotsheko , ka sethekniki le meago ye mengwe le taolo .
Re a hlohleleletšega gape go re , se se dirwago le go thongwa di ka bonala di hlaloša kgatelopele go batho ba Democratic Republic of Congo mo mosepelong wa bona wa ya tielelong le katlegong , kgatelopele yeo e a kgotsofatša .
Boithomedi bjo bo hlomile motheo wa tumelelano ya lefase ka bophara , ka thušo ya Dinaga tše di Kopanego ka kgopelo ya ditherišano mo Afrika Borwa .
Ge di kopantšwe , ditlhabollo tše di laetša bobe go matlotlo a re nyakago go oketša kabo ya ditirelo le go diragatša diprotšeke tša meago .
Mo dikgweding tše mmalwa go tloga bjale , batho ba naga ya rena ba tla ba ba bolela boetapele bjo ba nyakago bo tšwetša pele mošomo wo wa go se ikhole wa molwedi yo mogolo yo wa tokologo le bahwetši ba bangwe ba temokrasi .
Dikganyogo tše di abelanwa gabotse ke batho ka moka , bjalo ka ge go hlagišitšwe Dinepo tša Tlhabollo ya Mileniamo tša Dinaga tše di Kopanego .
Motlatša Mopresidente wa peleng wa Repabliki ya Afrika Borwa le Mopresidente wa ANC ;
E tšweletša le mabofokodi a tshepetšo ya toko ya bosenyi , go tloga ka nyakišišo ya bosenyi go ya go fihla poetšong ya seemo ya basenyi .
Se re swanetše go se dira letšatši le lengwe le le lengwe la mošomo mo dikantorong tša mmasepala pele lenaneo la bakgethi le tswalelwa .
Ke bona ba le ba bangwe ba go rata naga ye bao ba swanetšwego ke go abelana ditumišo ge re bolela ka se ― le ge madimo a ikonomi a ka šwahlaganya mabopo a rena ― le ge go se iketle ga seemo sa dipolotiki go etela menagano ya rena ka moka ka go fapana ― naga ya rena e maemong a mabotse .
Bohwa bjo bja go huma bo šupa Afrika seka sa saense le dingwalwa , Filosofi le tša khomese , tše di ilego tša šitišwa ke bogwebi bja bokgoba ka šwahlaganya lehumo la Afrika .
Re rata gape go lebogiša dihlopha ka moka tša dipapadi tše di tlišitšego boipshino bja Afrika ka go šoma gabotse mo ngwageng wo o fetilego .
Eupša a re se keng ra iphora : ka ge bophelo bja rena bja leago , bjalo ka phetogo bo sa le mo kgatong ya tielelo .
gomme re tla lokišwa ka mo go phethagetšego .
Eupša ka utolla sephiri sa gore ka morago ga go namela mmoto o mogolo , motho ke gona a humanago gore go na le meboto ye mentši ye a swanetšego go e namela .
Dithuto tša go obamela go tšwa maitemogelong a ke gore re hloka tšhomišanommogo ya go tia magareng ga batšeakarolo ba ikonomi mo gae le lefase ka bophara , e sego fela go lweša seabe sa mathata a ikonomi ;
Kaonafalo ye bonwa mo go phihlelelo ya ditirelo tša motheo ― kwelotlase ye kgolo ya dithoto ebile e latetše kwelotlase ya bodiidi go ditekanyetšo tša ditšhelete .
Mo mengwageng ye , go bonagetše gabotse go feta pele gore setswalle sa kgauswi se re se thomilego le Brazil le India ka IBSA ;
Fela ga re na kgonono ya gore nako yeo e tla fihla go se goye kae .
Ee , re a tseba gore palo ya bao ba tlogelago sekolo kua dikolong tše di phagamego le mafelong a go ithutela mešomo e godingwana ka moo go sa amogelegego , ebile tshepetšo ya thuto e tlo tliša mehuta ya mabokgoni ao a nyakwago ke setšhaba .
Ke bolela mo ka Sebjana sa Lefase sa 2010 gammogo le Sebjana sa Lekgotlakopano mo dikgweding dise kae go tloga bjale .
Ka letsogong le lengwe , maano a go katološa mešomo ka makaleng a go swana le a maphelo , bodirelaleago , thuto le mafapheng a tsenyeletšo ya molao di tla tšwela pele .
Ka kgonthe , mmušo o ka ikgantšha ka gore re fetotše palo ya peakanyo ya ditirelo tša setšhaba , yeo ka gohlegohle e nyakilego go nepa semelo sa setšhaba sa rena .
Maloko a a lompheagago ;Maloko a a Hlomphegago ;
Bahlomphegi , Baambasadara le Makomišenara a Godimo le baemedi ba dinaga tša ntle bao ba re etetšego ;
Re ka no re gape ka tiragalo ya go se tlwaelege ya pheletšo , mahlakore a mantši a lenaneotshepedišo la molaotheo a ile a lekwa kua moragonyana , ka moka a tšweletše ditekong go utolla temokrasi ya kgotlelelo ye e phethagetšego .
Nakong ye re sa tšwago go bolela , la mathomothomo go tloga phihlelelong ya temokrasi , mešomo ye mentši e hlotšwe go feta palo ya batho ba bafsa ba ba thomago go tsena mo go tša mediro , go fokotša palo ya tlhokego ya mešomo go tloga go 31 ka 2003 go fihla go 23 ka 2007 .
HIV e ikadile kudu mo basadi ba bannyane .
Ka go realo , re leboga motswala wa Onkgopotse Tiro , Pat Tlhangwana .
Tše ke ditlhohlo tše naga ya rena e netefatšago go di hlagiša .
Mengwaga ye lekgolo masometharo e ile , re ka no thakgafatša kholofelo le kgotlelelo tšeo di tladitšego dipelo tšeo tša go ba le sebete .
Bjale , ka mantšu a Mopresidente wa maloba Mandela , ga se ra swanela go goga maoto , ka go re mosepelo w arena wo motelele ga se wa hlwa o fela .
Sa kgonthe , mo mengwageng ye 15 ya go feta ga se ra ngamela maitapišo a go netefatša gore Afrika e itemogela mpshafatšo ya yona ka seo ka setlwaedi re ka se bitšago gore ke Ngwagakgolo wa Afrika .
Motlatša Sepikara le Modulasetulo wa Komiti ya Lekgotla la Setšhaba la Diprofense ;
Re holofela gore mekgatlo ka moka ya dipolotiki , ge e ntše e feleletša mananeo a yona a dikgetho , e tla dira gore seabe sa yona go se , e be maitapišo a go se ikhole .
Re tla tšwela pele gape go theeletša ka šedi ditlhohlo tša maitshwaro a go se ikemišetše mo karolong ya a mangwe a ditirišano .
Mabapi le se , mo go kgonegago , re tla hwetša ditsela tša boitlhamelo tša go kgoboketša tšhelete .
Ge re lebelela morago mo mengwageng ye lesomehlano ye e fetilego , ke rata go leboga boikgafo le go šoma ka maatla ga Bapresidente Nelson Mandela , Thabo Mbeki la banna le basadi bao ba bapetšego karolo ya bona mo bolaoding bja sekepe sa mmušo ka tlase ga temokrasi : mo go Bophethišo le tiragatšo , makgotlapeamelao go kgabaganya ditikologong tše tharo tša mmušo le lefapha la boahlodi , ba šušumetšwa ke kganyogo ya go kaonafatša boleng bja bophelo bja maAfrika Borwa ka moka .
le mafapha a a ikadilego a dikarabo a sa le dipoledišanong :
Le ge ditirelo tše ntši di sa dule di na le dihlare , bašomi ba maemo a maleba , le thekgo ya ka mehla ya ditirelo tša motheo bjalo ka meetse a dithepe a a hlwekilego le mohlagase .
Modu wo wa bosenyi o dula o le mothopo o mogolo wa go se šireletšege ga maAfrika Borwa .
Le ge go le bjalo , ke tla fa mehlala e se mekae gape go swantšha sa semelo sa kgatelopele ye re dirilego le ditlhohlo tše re lebanego le tšona .
fela le a gola ka dinako tšohle , ka balwetši ba go feta 690 000 ba ba thomilego kalafi ya antiretroviral go tloga mola lenaneo le le thomago .
Ka kholofelo ye e makatšago mo nakong ya tlhobogo , re a batlotla .
Baetapele ba sedumedi le Baemedi ba Setšhaba ;
go abela gabotse , tlhokomelo ye e swanago ya maemo ya maphelo ;
Phokotšego e hlotšwe kudu ke koketšego ye kgolo ya thušo ya ditšhelete tša leago go tloga ka 2002 go ya pele .
Solomon Mahlangu o be a tšwetša pele setšo sa bahlabani ba mengwageng ya maloba , magareng ga bona re bala bao ba bego ba le tlase ga Kgoši Cetshwayo yo a hlokofetšego ka 1879 ba fentše sešole sa Brithane kua Isandlwana , ba šireletša tokologo ya batho ba setlogo ba naga ya rena le taolo ya lefase la bona .
tlholo ya mešomo e amegile gampe ebile mafapheng a mangwe go lokollwa mošomong go fetogile nnete .
Temokrasi ya rena e phelegile .Temokrasi ya rena e phelegile .
Mabapi le se , ka lekgotlapeamelao , ditumelelano tša boditšhabatšhaba , taolo le masolo , re netefaditše gore maitapišo a nnete a a dirwa go kaonafatše seemo sa bana , basadi , batho ba go se itekanele le ba bagolo .
Go abelana dipoelo tša kgolo go swanetše go akaretša tiragatšo ye e akgofišwago ya tirišotokišo , ye e akaretšago thekgo ye e theilwego kudu Maatlafatšo ya Bathobaso Ikonoming .
Re ka no ganetša mananeotshepedišo a mebušo yeo e tlošitšego mahlo a bona mo kgweleng gomme ba dumelela go tša ka dikgoka ga mebaraka ye e sa laolwego go tliša tshenyo ya mahlomola mo tshepetšong ya ditšhelete .
Mabapi le se , ka moo re beago naga ya rena go šomiša dibaka tša moswananoši tše di tlilego ka lehlakoreng le rena , go tla ba bohlokwa kudu .
Dipalopalo tša tlala magareng ga bana di fokoditšwe ka seripa mo mengwageng ye mene .
Bjale go a swanela gore re ikgopotše ka tebeledišo ya taelo ya kholofelo le kgotlelelo , tšwelopele le phetogo , ka Mopresidente wa maloba Nelson Mandela , mo kanegelophelong ya gagwe ya Long Walk to Freedom :
le maemo a go hloka tekatekano a godimo kudu .
bjalo ka ge e le mabapi le tshwaro ye e swanago .
gore ka kgonthe , ka mantšu a Lengwalo la Tokologo , bula kutšwana mabati a go ithuta le setšo !
Go ka no ba gape gore tshepedišo ya thibelo le kotlo ya bomenetša ga sešo tša lekana , fela go tloga botibong bja tebelelo ya ditshepetšo tša mmušo , re ka no ikhomotša ka gore melato ye e fetago ye 70 ya bomenetša ye e begilwego mo ditlabelong tša tshedimošo e tsebja ka lebaka la ge mmušo o hweditše diphošo tše di dirwago ebile o šoma kgahlanong le tšona .
Godimo ga tše ka moka , ke ema pele ga lena ka boikgantšho le boitshepo bja gore Afrika Borwa ye re e ketekago lehono ― e ikamologanya le dikarogano , dintwa le kgethologanyo ya mengwaga ye 15 ya go feta ― ke setšweletšwa sa mešomo le maitapišo a basadi le banna ba Afrika Borwa go tšwa mahlakoreng ka moka a naga .
Le gona ka baka la gore re na le tswalo ya tlase ya tšeo di bolokilwego , re ile ra swanelwa ke go bota dikelo tša ditšhelete tša lebakanyana go lefela poelamorago gammogo le mananeo a peeletšo .
Lehumo le hlolwa go kaonafatša boleng bja maphelo a batho .
Se re se tsebago ke gore tikologo ya taolo mo nageng ya rena le mananeotshepedišo ao a lego kgahlanong le tekanyetšo ye e ipušeletšago tše re ithuetšego tše di re thušitšego go efoga seabe se sešoro sa mathata .
Šedi mo go bopeng gape ga ikonomi ya dilwana tše nnyane mo ngwagasomeng wa go feta , le maitapišo , kudu go tloga ka 2004 go tloša mehuta ya diemapele go kgolo go bile le seabe se se kgahlišago .
Dikimollo mo go hlokago mešomo di tla hlagišwa , go akaretšwa maikhutšo a mateletšana , koketšo ya tlhahlo , mešomo ya nakwana le ya go abelana .
Ke nnete , se ga se sa swanela go re tloša boitlamong bja go tšwela pele go botšološa taba ya boleng bja mešomo ye , go akaretšwa ditokelo le dipoelo tšeo bašomi ba ka ipshinago ka tšona .
Le ge go le bjalo , ga se ra swanela go nyatša dihlohlo tše re lebaganego le tšona .
Re dumela gore nako e fihlile ya go maatlafatša taolo ya mo gae le bookamedi bja tshepetšo ya ditšhelete ;
Ikonomi ya rena e dula e botile kudu dimaene le tša temo ka diromelwantle .
ke gatile gampe mo tseleng .
go netefatša katlego ya lesolo la go boloka mohlagase , e le go hlokomela mathata a re nago le wona le fetola maitshwaro a rena , mola ka go le lengwe re akgofiša diprotšeke tša go aga kelo e mpsha le go phatlalatša methopo ya enetši ― re lebeletše gore mo tlaleletšong ya phetogo ya tša boso , didirišwa bjalo ka makhura a fosili le meetse di theoga ka kelo ye e swanago ge nyakego e oketšega ;
Kabelano ya dipoelo tša kgolo e swanetše go hlaloša gore nwelelo ya mošomo , e netefatša gore go na le mošomo wo mokaone .
Se se bonagetše , gare ga tše dingwe , mo peamelaong , melao le taolo ye e bušago bašomi ba mmušo go no swana le bao ba swerego maemo a sepolotiki , tšhomišanommogo ya setšhaba le dikgwebo tša setšhaba , gammogo le megala ya twantšho ya bomenetša .
Afrika Borwa le yona e ikemišeditše go thuša mo e kgonago .
Sehlophatšhomo se se swaraganego le kgakgathi ye se sa le mošomong o motona ;
Sa mathomo , mmušo o tla tšwela pele go šoma le diprotšeke tša peeletšo tša setšhaba , mo boleng bo okeditšwego ka R690 bilione mo mengwageng ye meraro ye e tlago .
Ka mantšu a re rata gape go leboga mohu Ephraim Mogale , Mopresidente yo a thomilego Mokgatlo wa Baithuti ba Afrika Borwa le bagwera ba gagwe mengwageng ye 30 ya go feta .
Polelo ya Maemo a Setšhaba ka Mopresidente wa Afrika Borwa , Kgalema Motlanthe , go Kopano ya Mohlakanelwa ya Palamente , Cape Town Hlakola 2009
go hlola mešomo ye mengwe , mešomo ye mekaone ya batho ka moka ka tswalo ya godimo ya peeletšo , mananeo a mešomo ya mmušo , tšhomišanommogo le maano a lefapha , thekgo ya selegae , tlhatlošo ya dikgwebo tše nnyane le thekgo ya tirišano .
95 ya maAfrika Borwa gabjale ba dula tekanong ya dikilometara tše 5 tša ditirelo tša maphelo ;
Ka go le lengwe , re tla kitimiša tlhagišo ya kgato ye e latelago ya Lenaneo la Katološo ya Mešomo ya Setšhaba .
Tlhohlo ya rena ke hlalošetša dikganyogo tše mananeong le diporotšekeng gore go be le tiragatšo ye e swanetšego .
Mola moreki a lla , ka baka la namelelo ya mošomo le meputso , le infleišene le ditswalwa tša tlase , e ralokile karolo ya yona mo go se , re hlohleletšwa ke kgoeletšo ya dibaka tša go tšwetša pele kgodišo ye e yago pele .
Bohlatse bja tšhelete ya leago bo bonala gape mo kaonafatšo ye kgolo ya phihlelelo ya ditirelo tša motheo tša maphelo .
le kgatelopele ye mmušo e e dirilego ka go phethagatša taolelo ya bakgethi .
Ntumeleleng go leboga Lucas Mahlangu , morwarre wa Kalushi yo a emetšego lapa la ga Mahlangu .
go hlola kelo ye e nyakegago kaonafatšong ya kabo ya ditirelo le tomagano ye kaone go kgabaganya mahlakore ka moka a mmušo , go akaretšwa leano la peakanyo la mmušo ;
Sa boraro , dikgato tšeo di ka tšewa gape mo lekaleng la poraebete go thibela go nanya ga peeletšo le mapheko ao a sa rego selo le ditsela tša tšweletšo goba mafelo a tšweletšo .
le kaonafalo ya baithuti bao ba tšwelelago dithutong tša mmetse , go tsopola mehlala e se mekae .
Sehlopha sa baithuti ba sebete se tšwile mokgatlong wa NUSAS go ithomela Mokgatlo wa Baithuti ba Afrika Borwa mengwageng ye 40 ya go feta .
Mmeyara wa toropokgolo ya Cape Town ;
Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo , ntumeleleng mo boemong bjo go hlohleletša maAfrika Borwa a go ba le maswanedi go ingwadišetša go kgetha mo dikgethong tša bosetšhaba le diprofense tše di tlago gore re kgone go bopa bokamoso bja rena ka borena .
Ka kgonthe , ka nako ye ba bangwe ba itemogelago seswantšho sa mathata a tša kgwebo , Afrika Borwa le kontinente ka bophara mogau wa kgolo , le ge e nanya .
Tše di akaretša , mohlaleng wa mathomo , tswalo ya godimo ya peeletšo ya makala a mmušo le a poraebete .
lomaganya mo mešomong ya dihlopha tše di sepelelanago dipoelo tša nyakišišo ditsenelelo ka Ikonomi ya Bobedi bjalo ka mananeo a mešomo ya baagi , thekgo go dikgwebo tše nnyane le boithomedi bja tlhabollo ya dinagamagae ;
go diragatša lenaneo le le kwešišegago le re lokišitšego go fediša taba ya cholera mo dikarolong tše fapanego tša naga ;
Ge palo ya batho bao ba amogelago tšhelete ya thušo e be e le dimilione tše 2,5 ka 1999 , ka 2008 e oketšegile go dimilione tše 12,4 .
Se , gape se ka gohle , ke mothopo wa boitshepo bja rena ge re re naga e mo boemong bjo bobotse .
Mabapi le se , re rata go tlotla Khomišene ya Phadišano ka letsogo la yona la go tia leo ba le bontšhago go netefatša gore basenyi ba a ngwalwa .
tiisa maitapišo a go mphshafatšo lenanego la kgoro ya tša toka go akaretsa bokgoni jwa forensiki , koketšego ya ka pela ya palo ya matseka , tšhomišo ye tletšego ya theknolotši ya tšhedimošo le kgokagano , le taolo ye kaone ya dikgorotsheko ;
Ka ge go hlatselwa ke ditlhabollo di fapanego mo dikgweding tše mmalwa tša go feta , Afrika Borwa e tla dirisa sebaka sa bodulasetulo bja SADC go maatlafatša tikologo ye , ya kgatelelo ye e itšeng ya go diragatša ditharollo tša Samiti le go botsefatša mokgatlo leano wa tikologo .
Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo , Go fa tshedimošo ya tša maitapišo a rena ke a dintlha tše pedi : tlhokego ya rena go feleletša taolelo ye e kwanetšwego ke mmušo ya 2004 ;
Mo makgetlong a mantši re hlagišitše pelaelo ka tšwelopele ya dintwa ka Bohlabelagare ka bohara le Israel gammogo le Palestine .
Issued by : The Presidency February 2009
Ye , mo bogodimo , e thomilego bjalo ka mathata a ditšhelete magareng ga baadimiši ba se kae ba ditšhelete e thuntšheditšwe ka mokitlaneng wa lefase , ye e nago le ditlamorago tša go šiiša tša tšweletšo le bogwebi .
Bofokodi bjo ke bjona bo rwalago maikarabelo a poelamorago a Akhaonte ya Bjale kudu ge re tsene maemong a godimo a kgolo .
Makala a poraebete le wona a lebane le ditlhohlo tše .
Ka go realo , e swanetše go tlotla mohu Mopresidente wa African National Congress , Oliver Reginald Tambo ka go thoma le go otlela magareng ga makgotla a kontinente le a lefase ye e bilego tšhupatsela ya tharollo ya khutšo go dintwa tša naga ya rena .
Eupša re a tseba gore phokotšego ga se ya sepela ka lebelo ka moo go lekanego , le 7-10 ye re ipeetšego yona mo mafapheng a a fapanego a dikopano tša bosenyi .
Bonneteng naga yeo e sa netefatšego go tsenyokarolo ya setšhaba sa yona ka moka mo maemong ka moka a modirwana wa ikonomi e ya go šoma gabotse mo go sa belaetšego ka tlase ga bokgoni bja bona bja nnete .
Re holofela gore setšhaba se tla kaonafatša maemo a sona go šoma go netefatša , gareng ga tše dingwe , gore ge ditefelo tša dibeeletšwa di theoga , dipoelo di kwa ke setšhaba .
Botelele bja nako ya go fihlelela phihleleo ye kgolo e ka no ba e katološitšwe ka mogongwe .
Go tše ka moka , re a ikgantšha ka kaonafatšo ya mananeo a rena a tlhabollo .
Ke ema mo pele ga batho ba Afrika Borwa ka boikokobetšo sebakeng se ke ilego ka swanelwa ke go swara maemo a godimodimo ka mo nageng e le ditlamorago tša moswananoši tšeo di tšweletšego sephethong sa mokgatlo wo o bušago sa go lokolla Mopresidente wa peleng mošomong .
Seo se re ama ka moka , ebile go se re ka se bee moputso !
Ke batho ba Afrika Borwa bao ba netefaditšego kgatelopele ya yona , ebile ke bona bao batla šireletšago temokrasi ya rena mo mengwageng ye e tlago .
Ka tlhago , go se iketle ga phetogo dipolotiking go ka tliša dipotšišo tše ntši go feta dikarabo tše di lego gona .
Boteng bja manyami a rena ke bja dintwa tša bjale le tobo ya maphelo a mašabašaba , kudu a badudi ― go akaretšwa bana , basadi le batho ba bagolo ― ka nnete ga di hlalošege .
Bjale , go a swanela mo tiragalong ye go keteka ngwaga wa bo 20 wa Phethišo ya Pego ya OAU ya Komititebanyamodiro ka Borwa bja Afrika Potšišong ya Afrika Borwa ye e amogetšwego ka Phato , 1989 ― ye e tsebjagokudu ka Pego ya Harare .
Ka tekanyetšo ye e swanago le , re tla tšwela pele go šoma le dinaga tše dingwe le Yunione ya Afrika go fihlelela dinepo tša kua Burundi , Sudan , Bodikela bja Sahara , Cote dIvoire , Somalia le gohle .
go ifihliša Tshepedišo ya SADC ka Bong le Tlhabollo go Palamente , go maatlafatša boemedi bja ditokelo tša batho ba go se itekanele ;
Sa bobedi , le ge phokotšego ya bodiidi bja ditekanyetšo tša ditšhelete bo theogile gagolo , palogohle ya go se lekalekane e oketšegile ka bo1990 .
Ke a leboga .
Ka go realo , re ile ra gapeletšega go fokotša ditetelelo tša rena mabapi le kgolo le tlholo ya mešomo .
tlhabollo ya dinagamagae le netefatšo ya tšhireletšego ya dijo ;
Ke na le bonnete bja gore Maloko a a Hlomphegago re kwana gore botho bja go fa bja temokrasi ya rena bo swanetše go hwetša go ntšha maikutlo go fihlela mo re tla fago tsebe setšhaba seo kwago bohloko .
Mafelo a rena a ditšhelete ke mohlala wo mobotse wo o re šireleditšego mo madimong a ikonomi ya lefase .
Mananeo a tša tlhabollo a mmušo le wona a kaonafaditše thoto ya bahloki , ka sebopego sa dintlo ― ka dintlo tše dimilione tše 2,6 tša go thekgwa ka mašeleng tšeo di abilwego .
ke phihlelelo ya mang le mang go ingwadiša sekolong sa poraemari ;
E gola ka go maatlafala tšatši ka tšatši .
Re swanetše go hlagiša gore lenaneo puetšo ya lefase gammogo le thekgo ya ka morago ga pušetšo e ka be e ile ya sepetša ka pejana le gona bokaone .
fela go feta mo , tlhokomelo ya semolao ye e tiilego le kgato ya maemo a lefase ga di phemege .
le dintlwana tša boithomelo .
Re a thaba ka nnete gore , maabane Mmušo wa Zimbabwe o tšweletše go Phetošo ya 19 ya Molaotheo , e aga motheo wa aga mmušo wa bohle .
Mo gare ga sehlopha sa MaAfrika Borwa a a ikgethilego go na le Maloko a Palamente ya rena ao ka go hloka mahlatse go tloga ka Hlakola ngwageng wa go feta re ilego ra swanelwa ke go laelana le bona la mafelelo .
Se ke ditlamorago tša mananeo a maikemišetšo a mmušo go godiša thoto ya setšhaba .
Dintwa kgahlanong le basadi le bana di godimo kudu .
Ge tumelelano ye e hlalošitše lefase le le ipheditšego la Afrika Borwa bjalo ka ge re le tseba lehono , le be theilwe godimo ga kgatelelo ya bosemorafe le karogano .
Re tla dula ka mehla re nyaka go maatlafatša tšhomišano le tše gammogo le dinaga tše dingwe ka go latela seo se loketšego batho .
Re a tseba gape gore Afrika Borwa e amegile gannyane ge e bapetšwa le dinaga tše dingwe .
Eupša re ka se ikgotsofatše fela ka phetogo ya bontši .
Go tlaleletša , diphetogo mo tšhomong , go ruta le ithuta ka bobedi ga tšona di laetša phegelelo ye e belaetšago ya dikarogano tša leago tša nakong ya go feta .
go se tšweletše maikarabelo ao a beilwego magetleng a rena go tšwetša pele dikganyogo tše bontši bo ineetšego ka baka la tšona , ba gana go tlengwa ke diemapele le maima/mohlako .
Maima a a kopane le nako ye infleišene le dikelo tša tswala di sa lego godimo kudu .
E maatlafala letšatši le letšatši , e thekgwa ke Molaotheo woo o sa lekanywego gabonolo mo lefaseng .
Ga go na kganetšo ya gore , ka tekanyetšo ye nngwe le ye nngwe , kgatelopele ye e dirilwego go tloga ka 1994 e a kgahliša .
Gape batho lehono ba lebagane le kotsi ya gore phihlelelo ya dinepo tše go ka boetšwa morago ka mengwaga ye mentši , ge e ka se be mengwagasome , bjalo ka ditlamorago tša mathata a ikonomi ye e meditšego lefase .
Dipalong tše ka bobedi , makala a poraebete a šaletše morago kudu .
Ka kgonthe , maatlafalo ya tshwaragano ya sepolotiki nakong ye phadišano ya dikgetho ye ka moka re dumelelanago gore di swanetše go ba le seriti le khutšo ― ye ke netefatšo ye e tletšego ya tšwelopele le tsenelelo ya temokrasi ya rena .
Ka go realo , ba bangwe ba rena re ka gakantšhwa ke maphoto a lebekanyana a boso bja ledimo la re gogela tebanyong memoya ya go se iketle ya ikonomi le kgakanegong ya sepolotiki .
Ke ikwa ke hlomphilwe go alela Tulokopanelwa ye ya Repabliki ya Afrika Borwa polelo , mo mathomong a kopano ya mafelelo ya Palamente ya Boraro ya Temokrasi .
E ka ba ka go thuto , maphelo , dintlo , meetse le dintlwana tša boithomelo , potšišokgolo ye e e re tshwenyago letšatši le letšatši ke gore re ya go kaonafatša bjang boleng bja ditirelo tše !
le go maatlafatša ntwa kgahlanong le bosenyi le bomenetša .
Mo mengwageng ye lesomehlano re dirile ka maatla go lwantšha tlhokofalo ye ka moputso wa leago .
Eupša gape ga go na kgonono ya gore ditlhohlo di dula e le tše kgolo .
Ke a tshepa ka moka re dumelelana gore go iketla ga setšhaba sa rena go itshamile , kudu , mo go kgatelopele ye re e dirago go godiša lehumo la setšhaba le go netefatša gore dipuno tša kgolo ya ikonomi di abelanwa ke batho ka kakaretšo .
Mo mengwageng ye , re kaonafaditše dibopego tša pušo .
Mo go bona , ke rata gape go tsenyeletša Helen Suzman , MoAfrika Borwa wa go ikgetha ka nnete yo a emetšego tekatekano ya Palamente ya rena ye mpsha mo diphapošeng tša Palamente ya kgale .
Ka masolo a boemedi le ka baka la tšhomišanommogo re agile mekgatlo ye e emetšego dihlopha tše di kwago bohloko , re kaonafaditše temogo mo ditabeng tše di ba amago , gape re tšwela pele go hlohleletša go tšea kgato mabapi le dipelaelo tše .
Ke ntlha ya pego ya boikgantšho ya gore , go fa mohlala , malapa ao a hlokometšwego ke basadi a amogetše kabo ye kgolo go feta ye e lekanego ya tšhelete ya leago go akaretšwa le tlhokomelo ya tša maphelo ;
Eupša nka khutša fela lebakanyana , gobane tokologo e tla le maikarabelo , ebile ga ke na go diega , gobane mosepelo wa ka wo motelele ga se wa fela .
MaAfrika Borwa a ka moka a emetše tshepo le kgotlelelo tšeo di hlalošago naga ya rena .
Mo go se re sa na le tsela yeo re swanetšego go e šepela .
Ke bolela dilo tše e se ka gobane ka moka di na le dipelaetšo goba gore go di tseba go tla re thuša gore re alafe malwetši ka moka a setšhaba sa rena .
Matšhogo ao le go se šireletšege di ile tša tswala kgwabo ya mengwaga .
Dibapadi tša rena tša go se itekanele di tšwela pele go re fa boikgantšho ;
Boithomedi bjo bo swanetše go re dira gore kgathe tema le dinaga tše dingwe mo kontinenteng y arena .Le go tšwela pele go ya kgole go kaonafatša maemo a batho .
ebile re begelwa gore dikliniki ka moka gabjale din a le meetse a go hlweka .
Go se iketle ga seemo sa ikonomi lefaseng ka bophara go bontšha kotsi ye kgolo ya ikonomi ya rena ge go etla tobong ya mešomo le boleng bja bophelo bja batho ba rena .
gape seo se sa tlwaelegago , mešomo ye e ka bago 500 000 ka ngwaga magareng ga 2004 le 2007 .
Mo Afrika Borwa , e sedimošitše gape ka bokagare bja khonferense ya 1989 ya Bokamoso bja Temokrasi ― e kopanya batho bao ba ratago naga ya bona go tšwa mahlakoreng ka moka a naga .
Tšhomišanommogo ye e agilwego mo nakong ye magareng ga boetapele bja DRC le Rwanda e sware tshepišo ya kaonafalo mo ditabeng tša tšhireletšego le go šomana le mathata a setho ;
Tše le mananeo a mangwe , go akaretšwa dilo tše Bohlokwa tša Apex tše di tšweleditšwego Mmušo mo Pegong ya Bosetšhaba ka Hlakola ngwageng wa go feta , di bopa motheo wa maitapišo a rena a go ruma taolelo wo o tsebegago le go aga motheo wa bokamoso .
Go tsopola mošomo wo o dirilwego ke sehlopha sa dirutegi sa Yunibesithi ya Stellenbosch , se etilwego ke Profesa Servaas van der Berg :
Magareng ga malapa ao a akaretšago bana , palo ya malapa ao a begago gore ngwana o ile a wa ka baka la go swarwa ke tlala magareng ga 2002 le 2006 .
Lebaka la gore ditiragalo tša bohlakodi bja dikgoka bja ka dintlong le dikgwebong di oketšegile ;
Dipalopalo ka moka di ka fiwa go tiišetša se .
Re holofela gore , ka ge e šetša , baagi ba boditšhabatšhaba batla gwerana le batho ba Zimbabwe ge ba thoma go kganya tseleng ya bona ye mpsha .
Sa boraro , go fetogafetoga mo go hlolago bodiidi le go se lekalekane ga diphetogo go huetša lenaneotshepedišo la seo se letetšwego Bodiidi bo theogile go tloga ka neeletšano , fela go se lekalekane ga se gwa kaonafatšwa .
Gannyane , gannyane fela ka netefatšo , kontinente y arena e gatela pele go ya tsošološong , ka dikganyogo tša batho ba yona di namelela godimo mo lenaneotherong la baetapele ba yona , e tiišetša kholofelo ya yona le kgotlelelo mo sefaleng sa lefase .
Ke se , gape sona fela se se sedimošitšego ka phegelelo ya rena ya go thuša batho ba Zimbabwe go hwetša tharollo ya mathata a naga yela .
Go tlwaelegile gore , morago ga go ema felo go tee ga ikonomi mengwageng ya moragonyana ya bo 1980 le ya mathomong ya bo 1990 , Afrika Borwa e itemogetše nako ye telele ya kgolo ya ikonomi go tloga ge go ngwala ga dipalopalo go thomile ka 1940 .
Maitemogelo a letšatši le letšatši , mo go bahloki le baagišane bao ba nago le sa bona , ke se sengwe sa letšhogo la kgonagalo ya tlhaselo .
Boithomedi bjoo bja tlhohleletšo go beakanya tlhako yeo e tla nyakago khutšo le poelano , mo lefelng la dintwa le dikgohlano e fetoletše mahube a maaka a mengwaga ye lekgolo ya go feta bobotseng : e lego , thumo ka 1909 ya Tumelelano ya Semmušo ya Bosetšhaba ye phafošitšego Yunione ya Afrika Borwa .
Se ke ka baka phetogo ye mafelo a a e sepetšego , mabapi le botšo bjo bo theilwego go setšo sa ditokelo tša botho , dipalopalo tša batho , le tshepetšo ya go rwala maikarabelo .
Ikonomi ya rena e fetogile yeo e bulegilego , ebile go tloga ka 1994 e ile ya lomaganywa le tshepetšo ya lefase ka moka .
Thibelamalwetši ya bana e oketšegile ka 85 , le dipego tša malaria di wetše tlase .
Mo go se , go na le tlhokego ya ka pela go thuša go šomana le mathata a ka nageng yela .
Molaetša wa ditiro tša bogale bja bona o kwagala ka nnete lehono go no swana le mengwaga e mentši ya go feta , wa gore re swanetše go godiša magomo a dibaka tše re nago le tšona ;
Se se dirwa ke koketšo ye kgolo ya phihlelelo go Tšhelete ya Thekgo ya Bana , ye e oketšegilego go tloga go bafepša ba dikete tše 34 go tloga ka 1999 go fihla go dimilione tše 8,1 ka 2008 .
Gape re dumela gore , morago ga go atlega makgetlo a go latelana a mahlano , sehlopha sa naga sa kgwele ya maoto gabjale se itokišetša ka boitshepo go šoma go feta ka moo go lebeletšwego !
Ke tše nako mo go khutša , go utswa pono ya bobotse bja lefelo leo le ntukulogilego , go lebelela morago bokgole bjoo ke bo fihlilego .
Se se ra gore , kgolo ya diromelwantle ga se ya ba godimo go swana le dinaga tše re ipapetšago le tšona .
phišegelo go netefatša gore mmušo wo o tsenago ka morago ga dikgetho o hwetša dinepo tše di šetšego di lokišitšwe gore o diragatše mananeo a wona ka ntle le tikatiko .
Re lebeletše go tšwela pele go maatlafatša kgwerano ye ge re eba baamogedi ba EU Summit ya Afrika Borwa moragonyana ngwageng wo .
Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo ;Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo ;Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo , Go fa tshedimošo ya tša maitapišo a rena ke a dintlha tše pedi : tlhokego ya rena go feleletša taolelo ye e kwanetšwego ke mmušo ya 2004 ;
Dikopanong tša G20 gammogo le dipoledišano le dinaga tše di fapanego , mmušo wa rena o ile wa goeletša tsenelelo ya maswanedi le bonako kudu mo dinageng tšeo di hlabologilego mo bothata bjo bo thomilego ebile e lego mpe le go feta .
Tše ka moka di re fihlišitše tshepedišong ya ditherišano tšeo di tswetšego dikgetho tša mathomo tša temokrasi ka 1994 .
Bjale mošomo wa kagolefsa o ka thoma ka maikemišetšo ;
Re agile tshepedišo ye e phelegilego ya dikamano tša mebušo go kgabaganya mahlakoreng ka moka , le tomagano ye e kaonafaditšwego magareng ga yona .
Eupša ke kgethile go dira bjalo go gatelela ntlha ya gore Afrika Borwa ga e fokole dikganyogong tša bodiidi .
ke kgonthe go maatlafatša setswalle seo naga ya rena e se thomilego le Russia , le dinaga tše dingwe tša kua Asia , Bohlabelagare , gammogo le Latin le Borwa bja Amerika .
Mengwageng ye tshela ya go feta , baetapele ba kopane go Samiti ya Kgolo le Tlhabollo gomme ba fihlelela sephetho sa mešomo ye ka moka re swanetšego go e dira go kaonafatša boleng bja maphelo a maAfrika Borwa , kudu go fokotša tlhokego ya mošomo le bodiidi ka seripa ka 20014 .
Re ka dira tše ka moka ;
Ka nnete ke rena Dinkgwete tša Lefase tša Rakibi ;
Re kgonne mo ngwageng wa go feta go phetha ditherišano le Europian Union ka maano a tšhomišanommogo ya rena , ebile re holofela gore moya wo o hueditšego tshwaragano yeo o tla atlega ge re ntše re feleletša ditherišano tša dinaga tše di fapanego ka Tumelelano ya Tšhomišanommogo Ikonoming le dinaga tše dingwe tše di lego tikologong ya rena .
Mo go tše dingwe tša tšona , taolo e a fokola le mekgwa ya bašomi e nyaka go kaonafatšwa .
Go tloga ka mapatlelo , dinamelwa , magato a tšhiteletšego , ditaba tša bodulo , go fihla go maphelo le maano a bofaladi ― go tiišetša boitshepo bja kwano ya gore papadi ya boditšhabatšhaba ya rena e tla ba phadišano ye e atlagilego .
Ke swanetše gape go tšea sebaka se go šupetša gore ke tla mo matšatšing a mmalwa a tlago ka feleletša dikopano le Khomišene ya Dikgetho le Ditonakgolo tša Diprofense gomme ka bega letšatši la dikgetho .
Bjale ka ge Maloko a a Hlomphegago le ka lemoga , mmušo wa rena o bile le dintwa kgahlanong le bomenetša , ye nngwe ya mafelo a bohlokwa a a šeditšwego .
Ditumišo tša go ikgetha di lebišwa go sehlopha sa khirikhete se se nametše ntlhoreng ya go maemo a lefase .
Bjalo ka karolo ya diprotšeke tše di hlakilego mo go Lenaneo la Tšhomo la mmušo , re tla hlokomela tše di latelago :
Re ka no ganana le megabaru , bja lebakanyana le go hloka šedi ga balaodi ba dikhamphani tše kgolo tše di wešitšwego ke mathata .
Ee , palomoka ya bosenyi , ye e ilego godimo ka 2002 , e theogile .
Re sa na le tsela ye telele ye re swanetšego go e sepela .
Ke maikarabelo a ka , mo dikgweding di se kae go eta pele Bophethišo bja Setšhaba go phethagatša morero wo o fihleletšwego ke African National Congress ka dikgetho tša 2004 ka go hloma motheo wa tiragatšo wa ka morago ga dikgetho gore go thome go šoma .
Sa mathomo , bodiidi go ditekanyetšo tša ditšhelete di theogile kudu go tloga tshokologong ya ngwagakgolo .
Re tla netefatša gore maitapišo a rena a hlohleletšwa ke mafolofolo , kholofelo le kgotlelelo ya batho ba Afrika Borwa go hwetša seo se re loketšego ka moka .
Mmogo le dinaga tše dingwe tša Borwa re tla tšwela pele go leka go hwetša modu wa fetola sebopego sa Dinaga tše di Kopanego , Sekhwama sa Boditšhabatšhaba sa Ditšhelete le mafelo a dinaga tše di fapanego ba ile ba tšweletša lefase le le fetogilego le le fetogago gomme ba šoma ka tsela ya temokrasi , ya tekatekano le ya pepeneneng .
Mo tirong yeo ye bonolo fela ye bohlokwa ya go thala letlakala la go bouta go mmušo wa batho ka moka ba naga ya rena , re furaletše wa kgale wo o bego o sa re sware bjalo ka batho .
Se se hlotše kgonagalo ya go oketša kudu lenaneo go kaonafatša boleng bja lona .
Gape , ge re fetleka ka go se rapeletše , re swanetše go se tšeiše phefo taba ya gore se re lekolago ke tshepetšo ye e ipshinago ye e sa kago ya itemogelwa mo nageng ya rena .
Mo mafelong a go ithuta , kgwabo ka seboka sehleng sa go tonya sa marega ka morago ga go ganetšwa ga mokgatlo wa tokologo le go lahlelwa kgolegong ga boetapele bja wona .
Se gape hlaloša phokotšego ye kgolo mo sekolotong sa mmušo ge ikonomi e ka boa ya ba ye botse .
Mo mafelong a setšhaba le a poraebete , kgonagalo ya ditlamo tšeo di ohamolago didirišwa ka bomenetša ka mehla ke mothopo wa pelaelo ye kgolo .
Maloko a a Hlomphegago ;
﻿Sepikara se se Hlomphegago; 
Modulasetulo wa Lekgotla la Setšhaba la Diprofense; 
11 Hlakola 2010 
Motlatšasepikara wa Seboka sa Maloko a Palamente le Motlatšamodulasetulo wa Lekgotla la Setšhaba la Diprofense; 
Dumelang, molweni, Goeienaand, good evening, re a le dumediša ka moka ka gae! 
Bagaši ba ditaba ba ka Afrika Borwa le ba dinaga tša ka ntle; 
Ke eme pele ga gago mo bošegong bjo, mengwaga ye 20 ka morago ga ge Mopresidente Nelson Rolihlahla Mandela a tšwele kgoleng. 
Modulasetulo wa SALGA le baetapele ka moka ba pušoselegae; 
Mopresidente wa Peleng FW de Klerk; 
Bagolegwa ba peleng ba dipolotiki le bagale bao ba nago le rena lehono ba bone seo ka ge ba be ba le karolo ya tshepedišo yeo. 
Tatagorena, Mopresidente wa Peleng Kenneth Kaunda wa Zambia; 
Tokollo ya Madiba e tlišitšwe ke megwanto ye e bego e na le maikemišetšo a batho ba Afrika Borwa. 
Ditonakgolo tše di hlomphegago le dipikara tša diprofense tša rena; 
Baeng bao ba kgethegilego ba boditšhabatšhaba, kudukudu moetapele wa Khomišene ya Yunione ya Afrika, Mna Jean Ping; 
Isithwalandwe Mopresidente Nelson Rolihlahla Mandela; 
Maafrika Borwa a a rategago, 
Mohlomphegi Moahlodimogolo wa Repabliki ya Afrika Borwa le maloko ka moka ao a hlomphegago a Lefapha la Baahlodi; 
Dihlogo tša Diinstithušene tša mmušo tšeo di thekgago demokrasi ya molaotheo; 
Re kgethile letšatši le bjalo ka la go bitša Tulo ye ya Mohlakanelwa ya Palamente go fa Polelo ya Maemo a Setšhaba, go keteka nako ya diphetogo yeo e fetošitšego naga ya rena. 
Maloko a dintlo tša botseta; 
Batlatšamopresidente ba Peleng; 
Motlatšamopresidente wa Repabliki, Mohlomphegi Kgalema Motlanthe; 
Bagolegwa ba peleng ba dipolotiki le bagale; 
Sepikara se se hlomphegago, 
Re thabetše go ba le lena ka letšatši le le kgethegilego kudu. 
Modulasetulo wa Ntlo ya Bosetšhaba ya Baetepele ba Setšo; 
Re romela ditebogo tša rena go bagwera ba rena le makhomoreiti ka setšhabeng sa boditšhabatšhaba, ka go lwa ba na le rena go fihlelela Tokologo. 
Mo letšatšing le le hlomphegago, re swanetše go leboga bao ba bego ba le baetapele ba National Party, bao mafelelong ba ilego ba lemoga gore kgethologanyo ga e na bokamoso. 
Magagešong, maloko a a hlomphegago, 
Re gopola gape le go dira segopotšo go Mna Harry Schwarz, yo ka maswabi a hlokofetšego bekeng ya go feta. 
Ba ralokile tema ye bohlokwa ka tshepedišong ye e fihleletšego ka go lokolla Madiba. 
Ntumeleleng go bolela ka ga tema ye e kgathilwego ke Mopresidente wa peleng PW Botha. 
E be e le, magareng ga tše dingwe, leloko la sehlopha sa baboleledi ba Rivonia. 
Re dumediša baetapele ba mokgatlo wo o bušago le balekane ka sebokeng sa boraro, bao ye e lego tiragalo ye e kgethegilego go fetišiša go bona. 
Re romela kamogela ya rena ye e kgethegilego go ba lapa la Mandela. 
Magagešong le bagwera, 
Re keteka letšatši le le bagolegwa ba peleng ba dipolotiki bao re ba laleditšego ka mo go kgethegilego go tla go ba le rena. 
Mopresidente Botha o šomile le Tona ya peleng ya Toka, Mna Kobie Coetzee, yo a ilego ka morago a thušwa ke Ngaka Neil Barnard le Mna Mike Louw. 
Re amogela kudukudu bao ba sepetšego go tšwa moše go ba mo, Helene Pastoors, Michael Dingake go tšwa Botswana, Mna Andimba Toivo ya Toivo wa Swapo ka Namibia. 
a ile a fetola kgoeletša ya go dira gore naga e se ke ya laolega le gore kgethologanyo e se ke ya kgona go šoma ka maikemišetšo. 
Le tla gopola ka nnete gore mašabašaba a naga ye, ka mekgatlo ya bona ya mehutahuta, 
Re thabile go ba le maloko a sehlopha sa boramelao ba Tshekišo ya Rivonia ya mabapi le go Menola Mmušo, Mohlomphegi Morena Joel Joffe, yo gabjale a dulago London le Moahlodi Arthur Chaskalson. 
Ba bile leswao la maitapišo a batho ba bantši bao ba kwelego bošula bja kgethologanyo. 
Ke yena yo a thomilego dipoledišano mabapi le kgonagalo ya go lokolla bagolegwa ba dipolotiki. 
Mantšu a a re hlohleletša gore re se ke ra khutša go fihla re fihlelela ditlhologelo tša setšhaba seo se se nago bohloki le tlala. 
Ka mo, Mopresidente de Klerk o ile a bontšha kgotlelelo ye kgolo le boetapele bjo bo nago le diphetho. 
Bohlale bja gagwe bo ile bja bonagala ka Kgoeletšong ya Harare, ye a e ngwadilego a ba a e eta pele. 
Mo ngwageng wo, re tla keteka mengwaga ye lekgolo ya go hloma ga Yunione ya Afrika Borwa, ye e hlomilwego ka 1910. 
yo le yena a ipileditšego gore Madiba a lokollwe, gammogo le tokollo ya bagolegwa ba bangwe ba dipolotiki le go bowa ga boradipolotiki bao ba tšhabetšego dinageng tša ka ntle. 
Maloko ao a hlomphegago, 
yo a beilego motheo wa naga ye gore e be mohlala wo o phadimago wa tokologo le temokrasi. 
“Ke ema pele ga lena, e sego bjalo ka moprofeta eupša bjalo ka modiredi wa lena, batho. 
Ka letšatši le legolo le, e reng ke lebogeng gape tema ye e kgathilwego ke mohu Mdi Helen Suzman. 
Mopresidente Mandela o kopantše naga ye ka nepo ya go fihlelela Afrika Borwa ya temokrasi le ye e gatetšegopele ye e se nago kgethollo ya bong le ya semorafe. 
Maloko ao a hlomphegago, 
Afrika Borwa e sa tlo leboga ka botlalo, tema ye bohlokwa ye e kgathilwego ke Mopresidente wa peleng wa ANC, Khomreiti Oliver Tambo, 
Bjale ke bea mengwaga ya ka ye e šetšego ya bophelo bja ka ka diatleng tša lena”. 
Ditiragalo tše ka historing ya rena di bontšha bokgoni bja rena bja go ba mmogo, le ka maemong a boima kudukudu, le go bea dikgahlego tša naga pele ga dikgahlego ka moka. 
E bile boetapele bja gagwe bjo bo kgahlišago kudu, go kgona go bonela kgole le pono ye e kwagalago gabotse tše di dirilego gore ANC e maatlafatše maikemišetšo a yona a kwano ka go boledišana. 
Mo mengwagasomeng ye mebedi ka morago ga go lokollwa ga Madiba, naga ya rena e fetogile kudu. 
Maitapišo a lena a go se fele pelo a bagale a dirile gore go, kgonagale, gore ke be mo lehono. 
Se se hlamile mmušo wa setee. 
Ge re ketela mengwaga ye ye lekgolo ka moragonyana mo ngwageng wo, re swanetše go gopola morago moo re tšwago gona bjalo ka naga. 
Se bohlokwa ke gore, go se akaretše batho ba baso ka mo Yunioneng ye e bile se sengwe sa mabaka a magolo ao a dirilwego gore go hlongwe African National Congress ka 1912. 
Ka go šoma mmogo, re ka dira tše ntši. 
Ge re keteka go lokollwa ga Madiba lehono, a re ikgafeng gape go aga bokamoso bjo bokaone bja Maafrika Borwa ka moka, ba baso le ba bašweu. 
Mo nakong ye telele, ebile lentšu le nnoši ka palamenteng, leo le bego le ipiletša diphetogo. 
Re gopola mantšu a Madiba ge a lokollwa, ge a be a re, ke a mo tsopola: 
E bile se seo se beilego motheo wa ditsebišo tša histori tše di ka se lebalwego ka Mopresidente FW de Klerk, mengwaga ye 20 ye e fetilego. 
Re leboga gape tema ye e kgathilwego ke moetapele wa Inkatha Freedom Party, Kgoši Mangosuthu Buthelezi, 
Re bušeletša ditebogo tše di tšwago ka maikutlong a rena go batho ba boditšhabatšhaba ka thekgo ye kgolo kudu ntweng ya rena. 
Re lebogiša mothopasefoka wa kakaretšo, Charlotte Le Fleur wa Sekolo se se Phagamego sa Worcester, le bakgathatema ka moka ge ba šomile gaboima. 
Bana ba makgolopedi le masometshela-tshela go tšwa diprofenseng ka moka ba kgathile tema ka dingangišanong tša pele ga Polelo ya Maemo a Setšhaba ka ga tema ye e kgathwago ke bafsa ntweng kgahlanong le bohloki. 
Ka Hlakola ngwagola, mmušo, kgwebo, bašomi, le baemedi ba setšhaba ba ile ba kwana ka ga sehlopha sa magato ao a ka tšewago go fokotša kgolo le seabe sa mathata a. 
Maloko ao a hlomphegago, 
Re biditše tulo ya mohlakanelwa bošego gore batho ba bantši ka nageng ya rena, bašomi le bana ba sekolo, ba kgone go ba karolo ya tiragalo ye. 
Batho ba bantši bao ba lahlegetšwego ke mešomo e be e le bona bao ba bego ba fepa malapa a bona ba nnoši ka malapeng ao a hlokago. 
Ngwageng wa go feta, re itemogetše go wa ga ekonomi la mathomo mo mengwageng ye 17. 
Re kopane seemong sa mathata a ekonomi ya lefase. 
Magagešong le bagwera, 
Mathata a a bakile gore ekonomi ya rena e lahlegelwe ke mešomo ye 900 000. 
Re ile ra phethagatša a mantši a magato a. 
Re phethagaditše tšhomišo ya tšhelete ya mmušo go lwantšha go wa ga ekonomi, kudukudu ka mananeokgoparara. 
seo ka go sona batho ka moka ba dulago mmogo ka setee gomme ba na le menyetla ya go lekana. 
A re šaleng morago tlhologelo yeo Madiba a e lwetšego bophelo bja gagwe ka moka – tlhologelo ya setšhaba sa temokrasi le se se lokologilego, 
Go netefatša gore bahloki ba a bolokega, re ile ra oketša tšhelete ya thušo ya leago, gomme ra katološa Tšhelete ya Thušo ya Bana go fihla go ba mengwaga ye 14. 
Re kgahlilwe ke mafolofolo a bafsa mabapi le tiragalo ye. 
Dipalopalo tša tlhokego ya mešomo go bafsa di godimo kudu go feta ka mo go lekanetšego. 
Bjale mmušo o ka se gomiše magato a ona a thekgo. 
E sa le ka pela, le ge go le bjale, go ba le bonnete bja lebelo la go tsoga ekonoming. 
Maloko ao a hlomphegago, 
Eskom e tla tšwela pele go aga mothopo wa tlaleletšo wa tšweletšo ya mohlagase ya kaonafatša tlhokomelo ya diteše tša yona tša mohlagase. 
MaAfrika Borwa a a rategago, 
Go na le dikgoba tša mešomo tše di hlomilwego go fa batho bao ba hlokago mešomo letseno, maitemogelo a mošomo le menyetla ya go hwetša tlhahlo. 
Re bone mafapha a itšego ao a kaonafetšego, ao re tlago a phethagatša ge re gatela pele, go akaretšwa go tliša diprotšeke tša bašomi ba go šomiša matsogo kudu. 
Lenaneo la rena la tlhabollo ya dinagamagae le tla kaonafatša tšweletšo ya magaeng, le maphelo a batho bao ba dulago dinagamagaeng. 
Go netefatša gore go ba le tšwetšo pele ya ekonomi ye e akaretšago mang le mang, go thuša kgolo le tlhabollo, re hlomile Khansele ya Keletšo ya 
Mo mengwageng ye e latelago ye meraro mmušo, o tla šomiša R846 pilione go mananeokgoparara a setšhaba. 
Mešomo ye e ka mafapheng a go swana le a ka kagong, ka tlhokomelong ya balwetši bao ba lego ka gae le bao ba lego setšhabeng le ka diprotšekeng tša tikologo. 
Mo mengwageng ye meraro ye e latelago, bana ba tlaleletšo ba dimilione tše pedi go tšwa malapeng le magaeng ao a hlokago, ba mengwaga ya magareng ga ye 15 go fihla go ye 18, 
Katološo ye nngwe ya mananeo a go thwala setšhaba le yona e a dirwa. 
Nepo ya ka pela kudu ya phetošo ya melawana e swanetše go ba go tsenatsena mo go lebeletšego go hloma mešomo go bafsa. 
Maloko ao a hlomphegago, 
Setšhaba se tla gopola gore ka Polelong ya Maemo a Setšhaba ya 2009, ke tsebagaditše gore Lenaneo la Mešomo ya Setšhaba le le Katološitšwego le tla be le hlomile dikgoba tša Mešomo tše 500 000 ka Manthole 2009. 
Re leboga moya wa go šomela malapa, wa setšhabeng le wa boithaopo wo o hlohleletšago batho ba bantši go thuša bao ba amilwego kudu ke mathata a, mo dinakong tše boima tše. 
Leanotiro la rena la Melawana ya Diintasteri le nepo ya rena ye mpsha go mešomo ya pabalelo ya tlhago, di tla aga diintasteri tše maatla le tša go thwala bašomi ba bantši. 
Go dinamelwa, re tla hlokomela le go oketša dikgokagano tša ditsela tša rena. 
Dilaetši tša ekonomi di šišinya gore bjale re a tsoga. 
Magareng ga tše dingwe, leano le le tla lebelela go kgatha tema ga baabi ba mohlagase bao ba ikemego, le go šireletša bahloki go ditheko tša mohlagase tše di hlatlogago. 
Re tla hloma motsamaiši wa tshepedišo yo a ikemego, yo a sa laolwego ke Eskom Holdings. 
Koporase ya Tlhabollo ya Diintasteri e beetše thoko R6 pilione go thuša dikhamphani tše di wago. 
Maatlafatšo ya Ekonomi ya Babaso ye e Akaretšago Mang le Mang, ye modulasetulo wa yona e lego Mopresidente. 
re thabile go tsebagatša gore mafelelong a Manthole, re hlomile dibaka tša mešomo ya setšhaba tša go feta tše 480 000, e lego 97% ya nepo ye re e beilego. 
Go tla dirwa ditšhišinyo tša go thuša tshenyegelo ya go thwala bašomi bao e lego bafsa, go hlohleletša difeme go thwala bašomi bao ba hlokago maitemogelo. 
Mmušo o tsebagaditše “sekema sa tlhahlo ya bašomi bao ba tšwago mošomong” go fa bašomi kgetho ya go ba le nako ya go hwetša tlhahlo sebakeng sa go lahlegelwa ke mešomo. 
Lenaneo la lebaka le letelele la rena la mananeokgoparara le tla re thuša gore re gole ka lebelo. 
Bjale ke nako ya go hloma motheo wa kgolo ye maatla ge re eya pele, le kgolo ye e tlišago mešomo ye mentši. 
Re tla netefatša gore dikgokagano tša ditsela tša rena di a tshephagala, di a kgahliša le go kopanywa gabotse le maemakepe a mawatle a rena. 
Mananeo a rena a thuto le a bokgoni a tla oketša tšweletšo le go kgona go phadišana ga rena. 
Maitapišo a a maatlafaditšwe ke Lenaneo la rena la Mešomo ya Setšhaba. 
Seo se thekgago leano la rena la go tsoga le kgolo ya ekonomi ke lenaneo la rena la peeletšo ya matlotlo. 
Tiro ya ekonomi e a gola ka Afrika Borwa, gomme re emetše kgolo ge re eya pele. 
Re a tseba gore tše le magato a mangwe di ka se fokotše ka botlalo diabe tša go wa ga ekonomi. 
ba tla holega go Tšhelete ya Thušo ya Bana. 
Dipalopalo tša bašomi tše di lokollotšwego ka Labobedi, di bontšha gore ekonomi bjale e hloma mešomo e sego go e fokotša. 
Go netefatša gore go ba le kabo ya mohlagase ye e tshephagalago, re hlomile Komiti ka ga Mohlagase ye e bopšago ke Mohlakanelwa wa Ditona, go tšweletša leano la methopo ye e kopantšwego la mengwaga ye 20. 
tlhokomelo ya balwetši ka magaeng, tlhokomelo ya dikolo le maithomelo a tlhabollo ya bana mengwageng ya mathomo. 
Ngwageng wo wa 2010, e tla ba ngwaga wa mošomo. 
Re aga naga ye e hlalošwago ka ditiro, ka go kaonafatša peakanyo gammogo le tlhokomelo le tekolo ya phethagatšo. 
Ge taolo ye e thoma mošomo ngwagola, re ile ra ikgafa go šoma gaboima go aga mmušo wa tlhabollo o maatla. 
Se se akaretša mananeokgoparara a tikologo le diprotšeke tša dithuto tša ka morago ga marematlou le diprotšeke tša tsebo ya go bala le go ngwala, 
Re rile e tla ba mmušo wo o tlago araba dinyakwa le ditlhologelo tša batho, le wo o šomago bokaone le ka lebelo. 
Ngwagola re tsebagaditše Eitšentshi ya Bosetšhaba ya Tlhabollo ya Bafsa. 
Kokwane ye bohlokwa ya taolo ye e tla ba gore e tseba moo batho ba dulago gona, e tseba dinyakwa tša bona le go araba ka lebelo. 
Re tla emela gore Khuduthamaga le ba Tirelo ya Setšhaba ba obamele nepo ye. 
Re laetše eitšentshi ye go šoma ka lebelo go hloma dibopego tša yona nageng ka bophara gore e kgone go re thuša go phethagatša mananeo a tlhabollo ya bafsa ka mmušong. 
Mmušo o swanetše go šoma ka lebelo, gaboima le gabotse. 
Maloko ao a hlomphegago, 
Bjale re tsenatsena se ka bogare go fokotša mahu a masea ao a belegwago, go fokotša go fetelwa ke bolwetši bja HIV le go alafa HIV le bolwetši bja mafahla (TB) gabotse. 
Dinepo tša rena tša thuto di bonolo eupša di bohlokwa. 
ya go tiišetša boikgafo bja bona go Lesolo la Go ithuta le Go ruta ga Maemo a Godimo go thoma mathomong a 2010. 
Re amogea polelo ya kgwedi ye e fetilego ka diyunione tše tharo tša barutiši, e lego NAPTOSA, SADTU le SAOU, 
Re tla thuša barutiši ka go ba fa mananeothuto a ka mehla ao a ngwadilwego ka botlalo. 
Re tla tšwela pele go kaonafatša tshepedišo ya tlhokomelo ya maphelo. 
Re tla tšwetša mošomo wa rena pele go fokotša bosenyi bjo bošoro le bja dikgoka, le go netefatša gore tshepedišo ya toka e šoma gabotse. 
Re tla dira ditiro tše bohlokwa tše mmalwa gore re fihlelele dipoelo tše. 
Ka ntle le go dira se, re ka se kaonafatše boleng bja thuto. 
Re swanetše go itebanya le taba ya gore mengwaga ya bophelo ka morago ga ge motho a belegwe, e theogile go tloga go mengwaga ye 60 ka 1994 go fihla ka fase ga mengwaga ye 50 lehono. 
Ka ge le tseba, re ikgafile go dilo tše hlano tše di tlago pele: 
Re šoma gaboima go netefatša gore yo mongwe le yo mongwe ka Afrika Borwa o ikwa a bolokegile ebile o bolokegile. 
Mošomo wa dikgoro o tla elwa go ya ka dipoelo tša tšona, tše di tšweletšwago ka tlhokomelo le tekolo ya phethagatšo. 
Go thoma ngwaga wo go ya pele, baithuti ka moka ba kreiti ya 3, 6 le 9 
Gape re swanetše go oketša palo ya bafsa bao ba tsenago mešomong go ithutela mešomo ka mafapheng a phraebete le a setšhaba. 
Re swanetše go beeletša ka bafseng ba rena go netefatša gore re ba le bašomi bao ba nago le bokgoni le bao ba nago le boitemogelo go thuša kgolo le tlhomo ya mešomo. 
Se se tla ngwalwa bjalo ka pego ka gare ga pego ya go ngwala yeo e tlago sekasekwa. 
Ditona tše di nago le maikarabelo a go tšweletša poelo ye itšego, di tla saena tumelelano ya kabo ya ditirelo ye e ngwadilwego ka botlalo le Mopresidente. 
Re beile thuto le tlhabollo ya bokgoni bjalo ka dilo tše bohlokwa tša melawana ya mmušo wo. 
Godimo ga moo, se sengwe le se sengwe sa dikolo tša rena tše 27 000 se tla sekasekwa ke bahlankedi go tšwa go Kgoro ya Thuto ya Motheo. 
thuto, maphelo, tlhabollo ya dinagamagae le peakanyolefsa ya naga, go hloma mešomo ye mekaone, le go lwantšha bosenyi. 
Re tla fokotša gape mahu a masea ka go šomiša lenaneo la tlhabelo ya thibelo ya malwetši ka kakaretšo. 
Dipoelo di tla romelwa batswadi gore ba šale morago kgatelopele. 
Re dirile selekane le Panka ya Tlhabollo ya Afrika Borwa go kaonafatša go šoma ga dipetlele tša setšhaba le dikantoro tša tšona tša dilete. 
Tiro ye e tla netefatša gore basadi, bana le batho ba digole ba kgona go fihlelela menyetla ya tlhabollo. 
Re šoma le dihlongwa tša thuto ya godingwana go netefatša gore baithuti bao ba nago le maswanedi ba hwetša thušo ya ditšhelete, ka thušo ya Sekema sa Bosetšhaba sa Thušo ya Baithuti ka Ditšhelete. 
Re thabile go tsebagatša tsela ye mpsha ya go dira dilo ka mmušong. 
Poelo ye nngwe ye bohlokwa ke go netefatša gore maAfrika Borwa ka moka a hwetša bophelo bjo botelele le go phela gabotse. 
Re ikemišeditše go oketša kelo ya katlego ya melekwana ye go tloga go palogareng ya bjale ya magareng ga 35 le 40% go fihla go bonyane 60% ka 2014. 
Re tla phethagatša dinepo ka moka tše di dirilwego ka Letšatši la Lefase la AIDS tše di amanago le magato a mafsa a thibelo le kalafo ya HIV. 
Gape re swanetše go kopanya magato a tekatekanyo ya bong ka gare ga Lenaneotšhomo Mmušo. 
Re tla bušetša mananeo a maphelo ka dikolong. 
Re phethagatša maano a go oketša palo ya maphodisa a banna le a basadi ka 10% mo mengwageng ye e latelago ye meraro. 
Re šomišana gape le Panka ya Tlhabollo ya Afrika Borwa (DBSA) le Koporase ya Tlhabollo ya Diintasteri, ka lenaneong la selekane sa setšhaba le sa phraebete go kaonafatša dipetlele le go aba ditšhelete tša diprotšeke. 
E tla ahlaahla ka bophara seo se swanetšego go dirwa, gore se dirwa bjang, ke mang, mo lebakeng la nako ye kaakang le go šomiša magato le methopo efe. 
MaAfrika Borwa a gešu, 
Mošomo o mogolo o gare o a dirwa go netefatša gore mošomo wo ga o šiwe ke nako. 
Re kgopela baithuti go šomišana le rena go dira se gore se atlege. 
Gape re hlomile dinepo tše di nago le dikholofelo tša tlhabollo ya bokgoni, go tšweletša dientšenere le boradithekniki ba tlaleletšo, le go oketša palo ya barutiši ba Dipalo le ba Saense bao ba nago le maswanedi. 
Godimo ga moo, re tla šomela go kaonafatša go šoma gabotse ga mmušo wa selegae, tlhabollo ya mananeokgoparara le madulo a batho. 
Ka lenaneong la rena la 2010, re nyaka go kaonafatša bokgoni bja bana ba rena bja go bala, bja go ngwala le go bala dipalo ka mengwageng ya thuto ya motheo. 
Maloko ao a hlomphegago, 
Go baithuti, re tla aba dipuku tša mošomo tše di lego bonolo go di šomiša ka dipolelo ka moka tše 11 tša semmušo. 
Se se akaretša go aga le go mpshafatša dipetlele le dikliniki, le go tšwela pele go kaonafatša maemo a mošomo a bašomi ba tlhokomelo ya maphelo. 
Bjale re beakantše go oketša tlhahlo ya bafsa ba mengwaga ye 16-25 ka go thuto le tlhahlo tša godingwana. 
Maloko ao a hlomphegago, 
Gape re tla tšwetša pele boitokišetšo bja go hloma tshepedišo ya inšorentshe ya maphelo ya bosetšhaba. 
Re ikemišeditše go oketša palo ya baithuti ba marematlou bao ba nago le maswanedi a go amogelwa diyunibesithing go fihla go ba 175 000 ka ngwaga ka 2014. 
Se se tla re kgontšha go hlama sebaka sa bobedi ka thutong, go bao ba se nago maswanedi a go tsena diyunibesithing. 
ba tla ngwala melekwana ya tsebo ya go bala le go ngwala le ya tsebopalo ye e lekantšwego ke batho bao ba ikemego. 
Re nyaka gore baithuti le barutiši ba be ka sekolong, ka mphatong, ka nako, ba ithuta ba ruta diiri tše šupa ka letšatši. 
Re thomile ntwa kgahlanong le go tšeela batho difatanaga ka kgang, go hula dikgwebo le ka ntlong, 
Ka go šomišana mmogo re tla fenya bosenyi. 
Ditaba tše mmalwa di šetše di lebeletšwe. 
Re bušeletša gore ga go na dingongorego tšeo di ka fiwago bjalo ka mabaka a go dira bosenyi le tshenyo ya dithoto. 
A re kgatheng tema ka diforamong tša polokego ya setšhaba. 
Re šomela go mpshafatša mafelo a baipei ao a dutšego gabotse le go aba tirelo ya maleba le go dula lefelong la naga ga malapa ao a ka bago a 500 000 ka 2014. 
Se se ile sa re fa tshedimošo ye bohlokwa ka ga ditlhohlo tše di lego gona ka mmušong wa selagae. 
Mo ngwageng wo wa tiro, a re šomeng mmogo go dira gore mmušo wa selegae e be mošomo wa mang le mang. 
Ka morago ga go etela Balfour, re rometše sehlopha sa maloko a ditona tše senyane go etela lefelo leo go rarolla ditaba tšeo di tšweletšwago ke setšhaba. 
Na re itokišetšeng go fa maphodisa tshedimošo Ka mehla ya mabapi le tiro ya bosenyi. 
gammogo le bosenyi bja bathong bja go swana le polao, go kata le go kweša bohloko, bjalo ka dilo tše di tlago pele. 
Re beakanya go beela thoko dihekthara tše 6 000 tša naga ya setšhaba ye e dutšego gabotse go aga dintlo tša bao ba hwetšago letseno la fase le tša theko ya fase. 
Magagešong le baeng bao ba hlomphegago, 
Se se tla netefatša gore mmušo wa selegae o na le mabokgoni ao a nepagetšego a taolo, a tshepedišo le a sethekniki. 
Re swere kopano le boratoropo le balaodi ba mebasepela ngwagola. 
Ka moka ga rena re na le tema ye re swanetšego go e kgatha. 
Mmušo wa selegae o swanetše go šoma. 
Gape re etetše metse le mebasepala ya go fapafapana, go akaretšwa Balfour ka Mpumalanga le Thembisa ka Gauteng. 
Ka Manthole 2009, Kabinete e dumeletše leanotokišo la mmušo wa selegae. 
A re emišeng go reka dithoto tša go utswiwa. 
Ke laetše ditona go lebelela ditaba tše di sa šaletšego morago. 
Mebasepala e swanetše go kaonafatša kabo ya dintlo, meetse, kelelatšhila, mohlagase, taolo ya tshepedišo ya go olela ditlakala le ditsela. 
Re laetše dieitšentshi tša tiragatšo ya molao go tšea magato a boima kgahlanong le batho bao ba dirago bosenyi ka Balfour le mafelong a mangwe. 
Re rile ba swanetše go ba le mafelo a dipapadi le mafelo a mabenkele a makaone a go swana le a ditoropong. 
Re tla maatlafatša masolo a go tšwetša pele dikgahlego tša Afrika Borwa lefaseng ka bophara. 
Maloko ao a hlomphegago, 
Re phethagatša mananeo a go swana le a mafelong a šupa go ralala le naga, ao a holago diwate tše 21. 
Gammogo le Brazil, India le China, gomme ra oketšwa ke Dinagakopano tša Amerika (USA), ye e emetšego lefase le le hlabologilego, re tsentše letsogo kudu ka tumelelanong ye e amogetšwego 
Le ge go le bjale, re sa lahlegelwa ke meetse a mantši ka lebaka la diphaephe tše di dutlago meetse le dinolofatši tše di sego tša lekana. 
Re tla šomela go oketša lebelo la phetišetšo ya datha ka pela le go netefatša tirelo ya Inthanete ya maemo a godimo, ye e sepelelanago le melawana ya boditšhabatšhaba. 
Re tla thekga masolo a go akgofiša kopanyo ya dipolotiki le ekonomi tša selete sa Dinaga tše di Hlabologago tša Borwa bja Afrika (SADC), le go tšwetša pele kgwebišano le peeletšo magareng ga dilete. 
Afrika Borwa e tšwela pele go raloka tema ya boetapele ka masolong a khonthinente go maatlafatša Yunione ya Afrika le ditho tša yona, le go šomela setee. 
Sepikara se se Hlomphegago le Modulasetulo wa Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense (NCOP), 
Re tla hlokomela kudu go šomela Tirišano ye Mpsha ya Tlhabollo ya Afrika, bjalo ka leano la tlhabollo ya ekonomi ka khonthinenteng. 
Re tla hloma sekhwama sa tiišetšo sa R1 pilione go hlohleletša dipanka tša phraebete le ba lefapha la dintlo, go tšweletša ditšweletša tše mpsha go fihlelela nyakego ye ya dintlo. 
Phihlelelo ya dinolofatši tša maphelo le tša thuto e kaonafetše. 
Mmušo wo o tla netefatša gore dithoto tša rena tša tikologo le methopo ya tlhago e šireleditšwe gabotse, le gore e kaonafatšwa kgafetšakgafetša. 
Maloko ao a hlomphegago, 
ka Samiting ya Phetogo ya Boso ka Copenhagen ka Manthole ngwageng wa go feta. 
Bjalo ka karolo ya maitapišo a rena a go hlohleletša kgolo godimo ya ekonomi, re šomela go fokotša tshenyegelo ya go kgokagana ka megala. 
Le ge e le gore ga e ye kgole ka mo go nyakegago, ke kgato ye bohlokwa go tšwela pele ka ge e tlama dinaga ka moka go arabela phetogo ya boso. 
Ngwageng wo o fetilego re rile batho ba magaeng le bona ba na le tokelo ya go ba le mohlagase, meetse, dintlwana tša boithomelo tša meetse le ditsela. 
Re tlo hloma magato a go fokotša tahlegelo ya rena ya meetse ka seripagare ka 2014. 
Re nyaka gore 60% ya malapa ka mo mafelong a e fihlelele dinyakwa tša ona tša dijo go tšwa tšweletšong ya ona ka 2014. 
Maithomelo a mafsa a bohlokwa e tla ba go akaretša batho bao meputso ya bona e lego godimo kudu go ka hwetša dithušo ditšhelete tša dintlo, 
Setšhaba sa Afrika Borwa se ka emela go bona phokotšego ya go tšwela pele ya dikelo tša ditefelo tša phetišetšo ya datha ka pela, tša dillathekeng, tša megala ya ka dintlong le ya mafelong a setšhaba. 
Gape re swanetše go kopanya bokaone mananeo a peakanyolefsa ya naga le a thekgo ya temo. 
Gannyanegannyane re tla kgona, magagešong ba re dilo tše kgolo di thoma ka kgato ye nnyane. 
Bjalo ka Afrika Borwa, re ithaopile go fihlelela dinepo tše di kgethegilego tša go fokotša tšweletšo ya meši, gomme re tla tšwela pele go šomela leano la rena la lebaka le letelele la phokotšo ya phetogo ya boso. 
Ga se rena naga ye e humilego ka meetse. 
Ka 2014, re ikemišeditše go ba le mafelo a ka diwateng tše 160. 
Mo lebakeng le, re tsebagaditše lefelo leo re dirago mohlala ka lona la Lenaneokakaretšo la Tlhabollo ya Metsemagaeng ka Giyani, Limpopo, ka Phato ngwageng wa go feta. 
MaAfrika Borwa a gešu, 
eupša bao ba hwetšago letseno le lennyane kudu go ba le maswanedi a go hwetša thušo ya tšhelete ya ntlo go tšwa pankeng. 
Re tla šoma gaboima le balekane ba rena ba boditšhabatšhaba go phethagatša kwano ye ya go tlama ka semolao. 
Katlego ya rena ka mo lefapheng le e tla elwa ka koketšego ya palo ya balemi ba bannyane bao ba kgonago go itirela ekonoming. 
Go tloga fao, dintlo tše 231 di agilwe. 
Magagešong, 
Kgatelopele le yona e dirilwe go aba mananeokgoparara go thuša tlhabollo ya tša temo, le tlhahlo ya maloko a setšhaba. 
MaAfrika Borwa a gešu, 
Magagešong, 
Mo bekeng ye, re kgaoditše ditefo tša bomenetša tša tšhelete ya thušo ya mmušo tše 32 687, tša boleng bja R180 pilione. 
Komiti ya rena ya Mohlakanelwa wa Ditona ya Mabapi le Bomenetša e nyaka ditsela tša go fenya bomenetša ka go bo fediša ka botlalo. 
Mmušo o šetše o šoma ka tlhabollo le phethagatšo ya lenaneo la tlhabollo ya tirelo ya setšhaba, tšeo di tlago bea melawana le maemo a bašomi ba mmušo ka mafapheng ka moka. 
Re nyaka bokgoni bja mošomo le go šoma gaboima. 
Ka ge le tseba, re tsebagaditše Mogala wo Kgethegilego wa Mopresidente go dira gore mmušo le Kantoro ya Mopresidente di fihlelwe kudu ke setšhaba, le go thuša go thibolla mapheko a kabo ya ditirelo. 
Mogala wo kgethegilego o emela maikemišetšo a rena a go dira dilo ka mo go fapanego ka mmušong. 
O tlišitše diphetogo maphelong a maAfrika Borwa a mantši. 
le ka dikgopelong tša mangwalo a go otlela, ka dikabong tša ditšhelete tša thušo ya setšhaba le ka dipukwaneng tša boitsebišo, magareng ga tše dingwe. 
Re thabišwa ke kgatelopele yeo mmušo o e dirago ka mafapheng a mangwe. 
Ka go šoma mmogo, re ka dira tše ntši. 
Maloko ao a hlomphegago, 
Tirelo ya Setšhaba e swanetše go arabela boipiletšo bja go dira gore nako ye ya mošomo wa mmušo e be ye nngwe ya tiro ya lebelo le ya mošomo wa mmušo wo o kaonafetšego. 
Re nyaka bašomi ba mmušo bao ba ikgafilego, bao ba kgonago le bao ba kgathalago ka dinyakwa tša baagi. 
Re tšwetša pele masolo a rena a go tloša tsogolekobong le bomenetša ka ditshepedišong tša borekedi bja dithoto tša mmušo le ka dithenthareng, 
yo mogala wa gagwe wa mabapi le tšhelete ya phenšene ya monna wa gagwe e bilego ya mathomo re e amogetšego ka letšatši la mathomo la tirelo ye. 
Ka tšhomišano le sepikara, re laleditše kemedi ya mekgatlo ye mentši go tšwa ka Palamenteng go etela senthara ya megala, 
Se se fa sebaka sa go leboga seabe se bohlokwa se setšhaba sa Maindia se bilego le sona ka mafapheng a bašomi, kgwebo, saense, dipapadi, sedumedi, bokgabo, setšo le phihlelelo le tiišetšo ya temokrasi ya rena. 
Ke a leboga. 
gore Maloko a Palamente a kgone go hwetša tiragalo ye ba iponetšego yona ya mathomo ya mošomo wo o dirwago. 
Re ka bolela mo ka Mdi Buziwe Ngaleka wa Mount Frere, 
Magagešong, gape a re thekgeng sehlopha sa bosetšhaba Bafana Bafana. 
Re amogela Ngaka Imtiaz Sooliman wa Gift of the Givers ka mo ntlong ye lehono. 
re tlišetša dimaka. 
Ge re keteka go lokollwa ga Madiba kgolegong lehono, re ikgafa gape go tliša poelano, botee bja setšhaba, tlhokego ya semorafe le go aga bokamoso bjo bokaone re le mmogo bjalo ka maAfrika Borwa, 
Ke rata kudukudu go leboga moAfrika Borwa o tee yo a sa kego a palelwa ke go thuša dinakong tša masetlapelo, le go thuša go tšwetša pele nepo ya setšhaba se se kgathalago. 
Ke lwele kgahlanong le kgatelelo ya batho ba bašweu, ebile ke lwele kgahlanong le kgatelelo ya batho ba baso. 
Bjale re swanetše go dira gore Sebjana sa Lefase se atlege kudu e le go mo hlompha. 
Ke adile dintlha tše bohlokwa tša maano a rena a 2010, boikgafo bja rena bja mohlakanelwa bjalo ka mmušo wa batho ba Afrika Borwa. 
MaAfrika Borwa a gešu, 
Tše ke fela dikanegelo tše pedi gareng ga dikanegelo tše ntši. 
Polelo ya Maemo a Setšhaba e aba kakaretšo ya leanotiro la rena. 
Re šetše ka dikgwedi tše tharo fela. 
Se bohlokwa kudukudu ke gore, ebang le dithekethe magagešo! 
E re ke tšeeng sebaka se go lebiša mahloko a rena gape go Mmušo le batho ba Haiti ka ga masetlapelo a magolo ao a ba wetšego. 
Re tšere mengwaga ye mentši re itokišetša Sebjana se sa Lefase. 
Magagešong le bagwera, 
Gomme re ikemišeditše go dira gore se atlege. 
Magagešong le bagwera, 
Ka go hlohleletšwa ke motho wa go tuma kudu e lego Madiba, ke ikwa ke hlomphega go gafela Polelo ye ya Maemo a Setšhaba ya 
Eupša ge go hlokagala, ke kgopolo ye ke ikemišeditšego go hwa ka lebaka la yona”. 
Ditona di tla aba dintlha ka dipolelong tša bona tša Ditekanyetšo. 
Mopresidente Mandela o be a raloka tema ye bohlokwa go thuša naga go thopa ditokelo tša go ba monggae wa tiragalo ye kgolo ye. 
Maloko ao a hlomphegago, maAfrika Borwa a gešu, 
O na le rena mo lehono. 
Bjale ka setšhaba, re kolota ditebogo tša rena tše kgolo go Komiti ya Ditokišetšo tša ka Nageng ya 2010 ka mošomo wa bona wo o kgahlišago. 
ba baso le ba bašweu. 
Ke hlologetše kgopolo ya setšhaba sa temokrasi se se lokologilego, seo ka go sona batho ka moka ba dulago mmogo ka kwano, gomme ba na le menyetla ya go lekana. 
Re thabišwa ke gore dihlopha tša rena tša phološo di ile tša kgona go ya le go thuša. 
“Bophelong bja ka ke ikgafile mo ntweng ye ya batho ba Afrika. 
Re lakaletša Modulasetulo wa Komiti ya Ditokišetšo tša ka Nageng, Irvin Khoza, Mohlankedimogolophethiši Danny Jordaan le mohlahli wa Bafana Bafana, Carlos Alberto Parreira, mahlatse le mahlogonolo mo dikgweding tše di tlago. 
Ka Dibatsela ngwageng wo, re tla keteka mengwaga ye 150 ya mola Maindia a fihlago ka Afrika Borwa. 
2010 go bagale le bagaleadi ba rena, bao ba tumilego le bao ba sego ba tuma, ba go tsebega le bao ba sa tsebegego. 
Go ba benggage ba Sebjana sa Lefase sa FIFA go dira gore 2010 e be ngwaga wa tiro. 
Mananeokgoparara, tšhireletšo le dipeakanyo tša dikgokaganyo di dirilwe go netefatša gore re ba le phadišano ye e atlegilego. 
A re šomeng mmogo go dira gore ngwaga wo wa tiro e be wa katlego go naga ya rena. 
Go tše le mehlala ye mengwe, re bona bofokodi bjo bo swanetšego go phošollwa ke mafapha a mehutahuta a mmušo. 
MaAfrika Borwa a gešu, 
Gape mo gareng ga rena re na le Mna Nkululeko Cele, yo a ilego a thušwa go hwetša pukwana ya boitsebišo, ye e mo dumeletšego go ingwadišetša dithuto ka Yunibesithing ya Theknolotši ya Tshwane. 
Ka moka ga rena a re rekeng dithekethe ka nako gore re tle re kgone go ya dipapading. 
Re hlahlwa ke seo Madiba a se boletšego ge a be a le ka kgorong ya tsheko, gore, ke a mo tsopola: 
Ke kgopolo ye ke tshephago go e phelela, le go e fihlelela. 
Ke nna wa ba bangwe bao ba dumelago gore Bafana Bafana e tlo 
﻿Ditona le Batlatšatona ; 
Motlatšasepikara wa Seboka sa Maloko a Palamente le Motlatšamodulasetulo wa NCOP ; 
Sepikara sa Seboka sa Maloko a Palamente ; 
Baetapele ba ba hlomphegago ba mekgatlo ya dipolotiki le Maloko ao a Hlomphegago a Palamente ; 
Polelo ya Setšhaba ka Mopresidente wa Afrika Borwa , Thabo Mbeki : Kopano ya mohlakanelwa ya Palamente Hlakola 2007 
Modulasetulo wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ; 
Boramotse le baetapele ba tshepetšo ya rena ya mebušo ya selegae ; 
Mopresidente F.W . 
de Klerk le Mohumagadi Elita de Klerk ; 
Dihlogo tša Ditirelo tša Tšhireletšo ; 
Balaodikakaretšo le baetapele ba bangwe ka tirelong ya setšhaba ; 
Dihlogo tša ditho tša mmušo tše di thekgago temokrasi ya rena ya molaotheo ; 
Baetapele ba gaborena ba setšo ba ba hlomphegago ; 
Mmušiši wa Panka ya Risefe ; 
Ditonakgolo tše di kgethegilego le Diboleledi tša Diprofense tša gaborena ; 
Baeng ba ba kgethegilego , bagwera le balwelatokologommogo ; 
Mopresidente Nelson Mandela le Mohumagadi Graca Machel ; 
Bahlomphegi , Batseta le Dikomišinare tše di phagamego ; 
Ge a hlokofala , re be re tseba gore Mama Adelaide Tambo e be e se kgale a lokollotšwe bookelong . 
Batho ba Afrika Borwa : 
papago bana ba gagwe , molekani wa gagwe , mogwera wa gagwe le morwa wo a tsebegago wa setšhaba sa gaborena , e lego Oliver Reginald Tambo . 
gammogo le baemedi ba ba tsebegago go tšwa diprofenseng tša rena ka moka , bao ba šišintšwego ke Dipikara tša Diprofense go ba karolo ya baeng ba bohlokwa ba ba kgobokanego mo lehono . 
Eupša ga go a ka gwa ba bjalo . 
Lehu la gagwe le be le makatša ebile le tšhoša ka ge bophelo bja gagwe e be e le bja motho wo a eteletšego pele ntwa ya tokologo ye re ipshinago ka yona lehono . 
Ke ikgantšha kudu gore Afrika Borwa ya temokrasi e bile le kwišišo le maikarabelo a go Iemoga 
Ka moswane re tla be re laelana le yena ka ge re mmoloka . 
Le ge go le bjalo , ke thabile kudu go tsebiša gore magareng ga rena mesong ye re na le Mohlomphegi Albertina Luthuli , morwedi wa Mogapasefoka sa Nobel Peace wa mathomo , 
Gape re iša matshedišo a rena go lapa la gaTambo . 
Ke a tseba gape gore batho ba ba ilego ba thwalwa go šoma ka tlase ga Ditaelo tša Setšhaba tše di tumilego ba ikgantšha kudu ka seo . 
Ke thabile gape go amogela Kgobokanong ye balwelatokologo ba Mogwanto wa Basadi wa 1956 le Merusu ya Soweto ya 1976 ba ba dutšego kua lepokising la Mopresidente , 
seo Albert Luthuli le Oliver Tambo e lego sona setšhabeng sa gaborena ka go rea Ditaelo tša Setšhaba tše pedi ka maina a bona ― Taelo ya Luthuli , le Taelo ya Bagwera ba O.R . 
O tla ba le rena ka moya ka ge ka kgwedi ya Diphalana ngwageng wona wo re tla be re keteka mengwaga ye 90 ya go belegwa ga monna wa gagwe , 
, re be re ikemišeditše go mo amogela gammogo le maloko a mangwe a lapa la gagwe bjalo ka baeng ba rena moketeng wo wa kgwedi ya Phato . 
Empa ka lebaka la gore re be re tseba gore o na le moya wa tšwelopele le phišegelo ya go lwela go phela makgatheng a batho ba bangwe 
Inkosi Albert Luthuli , woo ngwageng wo re tla bego re gopola lehu la gagwe le bohloko le le diragetšego mengwageng ye 40 ya go feta ,   re gopola letšatši le bohloko ge re be re begelwa gore o ile a pšhatlaganywa ke terene ye e bego e le lebelong kua mašemong a memoba a KwaDukuza . 
Moketeng woo re boletše ka boripana gore : 
E be e le lefelo la go se tshepane , moo monkgo wa bodiidi , dikelelatšhila tše di bulegilego , ditšhila tše di bodilego ,   ditšhilo tše di sa šomego ka tshwanelo , diswantšho tše di sa felego tša mafelo 
Kgweding ya go feta kua Lekgotleng goba go Bosberaad ya ngwaga ka ngwaga e lego ka kgwedi ya Pherekgong   , Kabinete ya Setšhaba ye e emego ntlhohlong ya tshepetšo ya taolo ya mmušo ye re laolago go ya ka yona 
ye e sa kgethollego go ya ka bong le naga ya go ba le tšwelopele , ye e ineetšego torong e tee ya poelanyo ya setšhaba . 
, moketeng wa mengwaga ye 10 ya tokologo ya rena , bao ba kgathilego tema Pewong ya Mopersidente wa Repabliki 
go bile le kgatelopele ya mohuta mang maitekong a rena a go fihlelela maikemišetšo ao re tshepišitšego setšhaba gore re ikemišeditše go a fihlelela , 
Re holofetša bagale le basadi ba bagale , gammogo le lena , bagwera ba rena go tšwa lefaseng ka moka , 
gore re ka se ke ra eka tshepo yeo le re filego yona go re šupetša kgonagalo ya go fetola Afrika Borwa 
go phagamiša maemo a thuto ya go bala le go ngwala le ya thutadipalo , le go bulela batho bohle mejako ya thuto le setšo 
go sa lebelelwe mohlobo wa motho , mmala le morafe , gore re šome mmogo go aga Afrika Borwa ye e hlaloswago ke toro ye e swanago 
bjalo ka baemedi ba batho ba gaborena , ke bolela makgatheng a bagwera ba rena go tšwa lefaseng ka moka 
go ba naga ya temokrasi , ye e nago le khutšo , ye e sa kgethollego batho go ya ka mohlobo , 
go šoma mmogo go aga Afrika Borwa ye e hlaloswago ke toro ye e swanago , go bolela , mmogo , le ka ditiro ― 
ka go šomiša dithunya le dikanono le difofane tše di bego di tla nišetša pula ya lehu go bao ba lekago go šerekanya khutšo ya barena 
go emiša dilo ka moka tše di dirilego naga ya gaborena gore e be go tšona le go emela dilo tše dintši tše dibe le tše di sa kgahlišego setšhaba ! 
Go šoma go ya bohlokwa bja go ya pele ka lebelo ka mo go kgonegago go aga Afrika Borwa ye e hlaloswago ke toro ye e swanago 
ao a tletšego matlakala a a lahletšwego gohle , di tšerego lehlakore le le bontšhintšego gore go swanetše go kaonafatšwe lefase le lengwe le lebotse la mebila ye e hlwekilego , 
, mmušo wa rena o ineetše go se , go šoma le MaAfrika Borwa ka moka , go thakgola mananeo ao a nabilego ao maikemišetšo e lego : 
Mmušo wa batho ba Afrika Borwa wo ke bolelago legatong la wona lehono 
le dinonyana le dintlo tše di swanetšego dikgoši le dikgošigadi , le mmino wa go ba le molodi , le lerato . 
E be e le lefelo leo ge o belegwe o le mothomoso e be e le thogako ya bophelo ka moka . 
moo go bego go le pepeneneng gore baagišani ba gago ba tla ineela dinotaging le diokobatšing e le tsela ya go fokotša bohloko bja bophelo , 
E be e le lefelo leo go dula mafelong a mangwe e be e le tsela ya go bitša ba bangwe gore ba go hloriše goba go ikemišetša go hloriša batho ba bangwe , 
go hlatloša mokgwa wa dipeeletšo ka Ekonoming ya Pele ; 
e lego lebaka leo batho ba gaborena ba ilego ba re fa maatla ao a se nago mellwane a go laola naga ya gaborena go tloga ka 2004 go ya dikgethong tše di latelago tša 2009 ! 
E be e le lefelo moo go dula dikarolong tše dingwe tša naga 
E be e le lefelo leo ge o belegwe o le motho wo mošweu e be e le go šikara morwalo wa letšhogo le lehloyo le le iphihlilego 
Lehono re swanetše re mpshafatše boithaopo bja rena , go boledišana ka tokologo , go šoma mmogo go fihlelela lethabo leo batho bohle ba tla bago le lona le le tla tlišwago ke tokologo , 
Re kgobokane mo lehono , ka Letšatši la Tokologo , ka lebaka la gore ka nako ye , batho ba gaborena , gammogo le dipilione tša batho lefase ka moka , 
Ke kgale naga ya gaborena e le gare ga se ebile e tsebja ka dilo tše dibe le tše di sa kgahlišego setšhaba 
Mengwageng ye masomehlano ya go feta , ge ba be ba itokišetša go beakanyetša Kgobokano ya Batho , moo go amogetšwego Tšhatha ya Tokologo , 
bao ba bego ba kgobokane tulong ya mmušo kua meagong ya Union Buildings ka Tshwane ka Letšatši la Tokologo 
MaAfrika , MaYuropa , MaIndia le Batho ba mmala batho ka moka ba Afrika Borwa A re boleleng mmogo ka tokologo . 
mo batho ba bego ba tseba gore maphelo a bona a ka se boele sekeng ntle le dipolayano , le go katwa le dintwa tše dišoro ntle le lebaka . 
Mošomo wa go aga Afrika Borwa o thomile . 
wo a kgethilwego ke Palamente ya rena , ka go hlompha thato ya batho ye e bontšhitšwego ka mokgwa wa setemokrasi nakong ya dikgetho tša ngwaga wa 2004 . 
Re swanetše go tšwela pele go šoma ka tsela ye re boletšego ka yona nakong ya ge mmušo wo o bušago o tšea marapo 
e be e le go ipshina ka polokego le tšhireletšo ka lebaka la gore go bolokega e be e le go šireletšwa ke maboto a matelele , 
Re kgothetše kudu gore Dikgetho tša rena tša Kakaretšo tše di swerwego dibekeng tše pedi tša go feta di tiišeleditše boineelo bja batho ba gaborena , 
, e ile ya bontšha gore kopano ya yona e laetša bogare bja bophelo bja mmušo wo o hlotšwego morago ga dikgetho tša rena tša 2004 . 
bao e lego bagwera ba rena ntweng le bao baeng ba rena ba ba hlomphegago ba ba emetšego , re tšere sephetho sa gore ― dilo tša mohuta woo ka moka di swanetše di fele ! 
go fokotša ditshenyegelo tša go dira kgwebo ka nageng ya gaborena ; 
balwelatokologo ba nakong yeo ba rile , A re boleleng mmogo , ka moka ga rena mmogo ― 
Ga go na bothata bjo bogolo bja setšhaba bjo bo ka rarollwago ntle le gore go hlolwe mešomo le go fokotša le go fediša bodiidi . 
Ka tumelelo ya lena , ke rata go boela moragonyana , gomme ke gopole seo re se boletšego ka 2004 
le go fokotša le go fediša bodiidi , le gore ntwa ya go fediša bodiidi e bile gape e tšwela pele go ba karolo ye bohlokwa ya maiteko a setšhaba a go aga Afrika Borwa e mpsha . 
le ditsela tše di tletšego dikgong , le matšoba ao a khukhušago go kaonafatša botala le bjang bjo bo opelago , 
difentshe tše di nago le mohlagase , dimpšha tša go leta metse , go bonagala ga maphodisa lifelong le mašole ao a ikemišeditšego go šireletša bao e bego e le barena ba rena 
Se se ama dilo ka moka , go tloga go mpshafatšo ya maphelo a batho ba gaborena , go ya phokotšong ya bosenyi , 
Le ka lethabo le le tla tlago go banna le basadi ge ba phela nageng ye e lokologilego . 
Mošomo wo o tla tšwela pele le Ngwagašomeng wa Bobedi wa Tokologo ya rena . 
, re tseba gabotse gore ga go na bothata bjo bogolo bja setšhaba bjo bo ka rarollwago ntle le gore go hlolwe mešomo 
Morago ga go kwišiša se , go bile pepeneneng gore re swanetše re ipotšiše se ― 
, bjale ka ge ke hlomphilwe go dira bjalo le mengwageng ya go feta , o hlotšwe ka 2004 morago ga Dikgetho tša Kakaretšo tša ngwaga woo . 
go oketša tšhomišo ya ditšhelete dinyakišišong tša saense le tlhabollo ya saense ; 
Ka kakaretšo ya diphesente tše 4,5 ;   ye ke kelo ya kgolo ya ekonomi ya gaborena mengwageng ye mebedi le seripa ya go feta , e lego kelo ya godimodimo go tloga nakong ya ge re hwetša temokrasi ka 1994 . 
Ke thabile go bega gore go ya ka ye nngwe le ye nngwe ya dintlha tša boineelo bjo , mmušo o tšwela pele go šoma ka boima go netefatša gore dinyakwa tša setšhaba di a fihlelelwa . 
Dipeeletšo ka ekonoming , go tšwa lekaleng la setšhaba le la praebete di ile godimo go fihla go diphesente tše 11 , 
Le ge go le bjalo , re swanetše go tšwela pele go ba le pelaelo ka ge dipalopalo tše di sa le fase kudukudu . 
go tšwela pele ka mananeo a go aga tsela ya tšhireletšo ya setšhaba go fihlelela maikemišetšo a go fokotša bodiidi ; 
Kgolo ye e makatšago ebile e tšwelago pele ya dinyakwa tša bareki e bontšha kgolo ye botse ya katlego go ralala le setšhaba ka moka ; 
Lehono , dipeeletšo tša lebaka le le letelele bjalo ka Palomoka ya Ditšweletšwe tša mo gae ― e go diphesente tše 18,4 ― e godimodimo go tloga ka 1991 . 
le go matlafatša go tsenya letsogo ga rena tharollong ya dipotšišo tše dikgolo tše batho ba lefase ba lebanego le tšona . 
go kaonafatša mokgwa wa go romela ntle , šedi e kgolo e bewa go ditirelo le dithoto tše di tšweleditšwego ; 
le palo ya Bathobaso maemong a godimo a bolaodi e goletše godimo go tloga go diphesente tše 24 go ya go palomoka ya diphesente tše 27 . 
go kaonafatša maphelo a setšhaba ka moka ; 
Go tloga mo ba bego ba ena le diphesente tše 3 tša boleng bja dikhamphani mmarakeng wa JSE ka 2004 , se se goletše godimo go fihla go diphesente tše 5 ; 
go matlafatša lenaneo la dintlo ; 
Go gatela pele ga ekonomi go re tlišeditše ditlhohlo tše dikgolo . 
go akgofiša tsela ya go mpshafatša kontinente ya Afrika ; 
Sepikara le Modulasetulo ; 
le palomoka ya tšhomišo ya infrastraktšha ya lekala la setšhaba e go diphesente e goletše godimo go kakaretšo ya ngwaga ka ngwaga ya diphesente tše 15,8 . 
Eupša go tielela ga kgwebo ya boditšhabatšhaba go bontšha gore ga re a atlega maitekong a go aga mabokgoni a go tšweletša dithoto tša bareki le tša go dira kgwebo tšeo ekonomi ya rena e di hlokago . 
Re bone tšwelopele ye e swarelelago tlhatlošong ya Bathobaso mererong ya tša ekonomi . 
go kaonafatša polokego le tšhireletšo ya badudi ba naga le ditšhaba ka moka ; 
go thakgola ditsela tša tlaleletšo tša go bula phatlalatša mejako ya thuto le ya setšo ; 
go netefatša gore lekala la setšhaba le rwala maikarabelo a lona bjalo ka mokgathatema wo bohlokwa go kgolo , go kagoleswa le tlhabollo ya naga ya gaborena ; 
go thakgola mananeo ao a nabilego ao a tla netefatšago matlafatšo ya bathobaso dikgwebong ; 
go thakgola mananeo ao a nabilego a go šogašogana le ditlhohlo tša Ekonomi ya Bobedi ; 
Palo ya batho ba ba thwetšego mešomo e goletše godimo go fihla go seripa sa milione ka ngwaga mo mengwageng ye meraro ya go feta . 
le diprojeke tše dikgolo tša infrastraktšha tše re di hlomago di nyaka gore go be le tšweletšo e kgolo ya dithoto le metšhene . 
go katološa mokgwa wa go fihlelela ditirelo tša go swana le meetse , mohlagase le botshwelamare ; 
go neelana ka ditirelo tša ekonomi go hlola dibaka tša mešomo le tša kgwebo . 
moo e lego gore mošomo wa go lekola kgonagalo ya se o šetše o thomile , Klipfontein Corridor kua Kapa le projeke ya Gautrain ye e amanywago le tshepetšo ka kakaretšo ya dinamelwa tša setšhaba . 
Lenaneo la dintlo le bontšhitše diphokoletšo tše diswa tše di fihlago go 300 000 mo mengwageng e mebedi ya go feta . 
Go a kgothatša go bona gore palo ya batho ba ba holegago e a oketšegile kudu mo nakong ya kgauswinyana ebile e a laolega ge mananeo a fihla ntlhohlong ya ona . 
ya go swana le Tirelo ya Bosetšhaba ya Baswa le go hlabolla borakgwebopotlana ba e lego baswa . 
ka go neelana ka meetse a motheo , moo diphesente di kaonafaditšwego go tloga go 59 ka 1994 go ya go diphesente tše 83 ka 2006 . 
Maiteko a le a mangwe ao a dirago karolo ya maanotshepetšo ao a kwišišegago a dinamelwa tša setšhaba , go kopanywa dinamelwa tša tseleng le tša diporong . 
Re ikgantšha ka gore mabapi le boineelo bja rena bja go aga setšhaba se se hlokomelago , go tloga ka 2004 
Se se netefatša gore go ba le go swarelela ga lebaka le letelele , le gore go ba le tšhomišo ya didirišwa tša mmušo tše dintši 
Mola palo ya batho ba ba holegago go tšwa go dimphiwafela e fihlile go dimilione tše 8 ka 2004 , 
Go ya ka Lenaneo la Tlhabollo ya Dinagakopano , Afrika Borwa ke ye nngwe ya dinaga tše mmalwa tše di sa šomišego tšhelete e ntši ditekanyetšong tša sešole go feta tša meetse le tša botshwelamare . 
Mengwageng e meraro ya go feta , ekonomi e hlotše mešomo ye e ka bago milione o tee le seripa . 
Le ge mekitlana ya ka gae e goletše pele ka kelo ya go swana le ya ditseno , 
Se se a kgothatša ka gore go tloga go Mopitlo 2005 go fihla go Mopitlo 2006 fela , 
Go fetogafetoga go go tšwelago pele ga tšhelete ya rena ga go a tliša dipoelo tše di botse intastering ya diromelwantle . 
Re swanetše re eme ka maoto go fetola seemo se. 
Ka ge re lebeletše gore bontši bja batho ba ba sa šomego ke baswa , re ka šoma bokaone ka go šomiša mekgwa 
Se se akaretša lenaneo la go laolwa ga intasteri ya dithekisi ke mmušo le maithomelo a diprofense bjalo ka Moloto Rail Corridor kua Mpumalanga 
Tsela ya go hwetša mohlagase , meetse le botshwelamare e kaonafaditšwe . 
Re tla šogašogana le go thakgola mananeo a ka pele go kaonafatša khwalithi ya maphelo kudukudu a bašomi . 
go hlotšwe mešomo e 300 000 ka lekaleng la mešomo go sa balwe tša temo , gomme se se bontšha kgolo ya diphesente tše e ka bago tše 4 . 
Eupša ga go na pelaelo ya gore lenaneo le le tla matlafatšwa le gore le swanetše le matlafatšwe ka pele . 
ke mananeo a lekala la setšhaba le la praebete , tsela ya go neelana ka dintlo e nanya ka mokgwa wo go bego go se gwa lebelelwa ka gona . 
Ka ge Maloko ao a Hlomphegago a tseba , mengwageng e mmalwa ya go feta re hlamile le go thakgola mananeo ao a fapanego ao maikemišetšo e lego go kaonafatša dinamelwa . 
taba ya gore MaAfrika Borwa ga ba beeletše kudu e ra gore re swanetše go go hwetša thekgo ya dipeeletšo go tšwa dinageng tše dingwe . 
Le ge go le bjalo , ka ge re leka go mpshafatša khwalithi le go hlama maano a go fihlelela batho bao gabjale ba phaelwago ka thoko 
re kgonne go kaonafatša tsela ya go neelana ka ditirelo gammogo le merero ye mengwe ye e amago meputso ya setšhaba . 
lehono batho ba Afrika Borwa ba ba topago tša fase ba dimilione tše 11 ba amogela dimphiwafela tše . 
Ka 2005 , Afrika Borwa e be e šetše e fihleletše Maikemišetšo a Tlhabollo ya Ngwaga ye sekete 
Go tšwa mantšung a pego ya 
Karolo e nnyane ya mešomo ye e bile dibaka tša mešomo ya lebaka le letelele ye e hlotšwego ke Lenaneo la Katološo ya Mešomo ya Setšhaba . 
Ga go na pelaelo gape ya gore re ka šoma bokaone ge batho ba ka ipereka ka go hloma dikgwebo tše dinnyane le dikgwebopotlana . 
Re hlame tatapeisi ya maleba ya malapa ao a hlokago ; 
Mošomo wo o dirilwego ngwageng wa go feta ke basadi go tšwa go Kopanong ya Basadi ba Afrika Borwa bao ba šomago dikgorong tša mmušo tša go fapafapana , 
Go sa na le tlhaelelo mabapi le go thakgolwa ga lenaneo la Thuto ya Batho ba bagolo . 
go akaretšwa maeto a go ya dinageng tša go swana le Tunisia le Chile moo kgatelopele e kgolo e šetše e bonagala malebana le go fediša bodiidi , 
Go ya ka maitemogelo a baemedi ba , go pepeneneng gore re swanetše re dire tše dingwe tša dilo tše : 
Dipalopalo tše di fetogafetogago tša go tšwelela dithutong tša Marematlou di bontšha gore go na le dilo tše dintši tše di swanetšego go dirwa 
Ba bantši ga ba na mohlagase le botshwelamare . 
Re lekole tšwelopele ye e bago gona malapeng a ge mananeo a eba le seabe go ba bofolla diphateng tša bohloki ; 
Re tla tšwela pele go šogašogana le ditlhohlo tše bjalo ka tsela ya go fediša dilo tše dibe le tše di sa kgahlišego mo nageng ya gaborena 
Re tseleng ya go fediša mokgwa wo wa botshwelamare wa go swabiša mafelelong a ngwaga wo . 
Nakong ye , palo ya baithuti ba Marematlou bao ba atlegago dithutong tša Dipalo ka gerata ya godimo e kaonafetše gannyane ge go bapetšwa le ya ngwaga wa 1995 . 
Karolo ye bohlokwahlokwa ya maitapišo a a setšhaba e swanetše e be go tiišetša maiteko a mohlakanelwa gareng ga MaAfrika Borwa go kaonafatša gore go be le kwano setšhabeng . 
Ka nnete , re swanetše go keteka katlego e kgolo ye . 
Le ge e le gore lenaneo la pušetšo ya mobu le tlišitše go bušetšwa ga naga go batho ba bantši go fihla lebakeng la bjale , 
Nakong ye , re tla tšwela pele go leka ditsela tše diswa tša go kaonafatša meputso ya setšhaba . 
Go hlalosa gabotse seemo sa bohloki ka nageg ya gaborena ; 
Tlhahlobo ya thuto le ya go hwetša mabokgoni e bontšhtše kaonafalo ya maemo a godimo ngwageng wa 2004 , le ge e le gore ke ka go nanya . 
Se se ama maemo a thuto ya go bala le go ngwala , palo ya batho ba ba ingwadišitšego sekolong le palo ya batho ba ba lego dikolong tše di phagamego . 
Mananeo a ka moka a tša ekonomi le a setšhaba ke karolo ya maanotshepetšo a rena a go fokotša le go fediša bodiidi bjo e sa lego tlhobaboroko go bontši ba batho ba gaborena . 
Ka letsogong le lengwe , go bile le katlego ye e sa bonalego mabapi le kaboleswa ya naga . 
Go akgofiša tlhahlo ya Badirelaleago ba Malapa maemong a seprofešenale le a thekgo go netefatša gore malapa ao a hlaotšwego a tla thekgwa le go lekolwa ka tsela ya maleba . 
gore re kgone go bolela ka tokologo le lethabo le le tlišwago ke go bofologa . 
Se se tla netefatša gore batho bao ba holegago ka go amogela thušo ya setšhaba ba tla hwetša ditirelo tša mmasepala le dibaka tša mešomo , 
se se šupa tlhaelelo ditshepetšong tša rena ge go lebelelwa se . 
Go rulaganya le go tsenya mananeo a go lwantšha bohloki go katološa seabe sa wona le go phema tshenyo ya didirišwa le go ba le mananeo a go swana le ao ; 
Maemong a , re ahlaahle bohloki ka ditsela ka moka , kudukudu palo e kgolo ya basadi bao ba angwago ke se ; 
Eupša ke nnete gore batho ba dimiione tše 8 ba sa phela ntle le meetse a go nwa . 
Re hlaole le go tsenya tirišong ditsela tše itšego tše di tla thušago malapa a ; 
re swanetše go bea šedi go melato ye e sa šaletšego morago , moo bontši bja yona e raraganego . 
go matlafatša tshepetšo le go netefatša gore go ba le kaonafalo ye e tšwelago pele . 
Re ikgantšha ka gore ngwageng o tee fela , re kgonne go fokotša palo ye e šaletšego morago ya go fediša dintlwana tša mekoti mafelong a ka seripa . 
le go tšwela pele go ela šedi mošomo wa go kgonthišiša gore bontši bja batho ba gaborena ba tlogela go phela ka dimphiwafela gomme ba tsena mmarakeng wa mešomo . 
Re tla lekola leswa mabaka ao a šitišago se gore lenaneo le le potlakišwe ka tšhoganetšo . 
Go pepeneneng gore tshepetšo ya taolo ye re nago le yona e a hlaelela . 
Sepikara le Modulasetulo ; 
Go pepeneneng gore se se ka se dumelelwe go tšwela pele , le ge re lemoga gore ditsela tša bohlakiši maemong a bosetšhaba le a diprofense di thomile go ngangafala . 
Re tla tšwela pele go leka ka maatla go kaonafatša mešomo ya dikgorotsheko tša rena go fokotša melato yeo e šaletešego morago . 
ebile re kaonafaditše lenaneo la tlhahlo , re a amogela gore seabe sa dilo tše ga se hlwa se bonagala gabotse moo batho ka moka ba tla ikwago ba bolokegile ebile ba šireletšegile . 
Bjale ka ge re šetše re fetile palo ye e bego e lebeleletšwe ya go thwala maphodisa a 152 000 ka Tirelong ya Sephodisa ya Afrika Borwa , 
taba ya go fapafapana ga batho le kgopolo ye e akaretšago go ba modudi wa Afrika Borwa e swanetše e kwalakwatšwe setšhabeng , ka tsela yeo e tiišetšago go kopana ga rena bjalo ka setšhaba . 
Ebile re tla kgonthišiša gore go tšewa diphetho tša go katološa infrastraktšha ya Ditirelo tša Tshokollo , 
gammogo le karolo ye e kgathwago ke Institšhušene ya Tlhabollo ya Bolaodi ya SA yeo e swanetšego go ba moabaditirelo wo mogolo go akaretšwa le karolo ye kgolo ya go hlahlwa ga bašomedi ba setšhaba . 
Go pepeneneng gore re swanetše go tšwela pele le go matlafatša ntwa kgahlanong le bosenyi . 
le lona moo šedi e kgolo e tla bewago go mehuta ya go fapafapana ya dikgaruru tšeo basadi ba lebanego le tšona 
Profenseng ya Northwest palo ya dikgoba tša mošomo maemong a bolaodi bogolwane di be di feta diphesente tše 50 ; 
Ngwageng wo wa go ketekwa ga mengwaga e 60 ya Kwano ya Dingaka tša baetapele ba ditšhaba tša MaAfrika le tša MaIndia , go gopolwa ga mengwaga ye 30 ya go bolawa ga Steve Biko 
di sa iphihlile ka morago ga maboto le difentshe tša meetlwa , di sa belaela ka dintlong tša bona , mebileng le ditseleng tša rena , ba palelwa ke go ipshina mafelong a rena . 
go kaonafatša taolo ya Bolaodi bja Mellwane gammogo le go thakgola ditirelo tša bofaladi le tsela ya go hwetša mangwalo a bofaladi . 
Moragonyana ga dikgetho tša mebušo ya selegae ka kgwedi ya Mopitlo 2006 , mananeo a go tlhahlo a ile a thakgolwa go hlokomelwa gore diphesente tše 62 tša boramotse ke ba baswa . 
Bontši bja ditlhaelelo tša go kaonafatša ditirelo tša setšhaba bo hlolwa ke tlhaelelo ya mabokgoni le go se šome ka tsela ya maleba ga ditshepetšo tša go lekola go thakgolwa ga mananeo . 
Gomme ditlaišo tša basadi le bana di tšwela pele go ba maemong ao a sa dumelegego . 
Godimo ga fao , go gopolwa ga mengwaga ye 30 ya go fedišwa ga kuranta ya The World le The Weekend World , re swanetše go botšiša potšišo ye - 
gomme re šomele go hwetša lethabo leo le tla tlišwago ke tokologo yeo . 
Se se ama ditaba tša go swana le meputso , ditshepetšo ya go lekolwa ga mešomo ya bašomedi , tiišetšo ya methalotlhahli ya dinamelwa tša go rwala tšhelete bjalobjalo . 
na ka moka ga rena re rwele maikarabelo a rena a go hlola kwano setšhabeng le go tšwetša pele kgopolo ya gore ka moka re phela mo , 
Ka fao , tsela ya go šomiša tshepetšo ya dikwano tša phethagatšo ya mešomo kudukudu maemong a balaodi bagolwane di bohlokwa kudu . 
Mananeo a go kaonafatša mabokgoni mebušong ya rena ya selegae a tšwela pele ka lebelo . 
Se e lego tlhobaboroko ke gore bontšing bja dimmasepala tše , go sa na le dikgoba tše dintši ebile tše dingwe di sa tšwelela tša maemo a bolaodi bogolwane le a diprofešenale . 
Ka mantšu a mangwe , mekgwa ye e nyakegago ya go kaonafatša kwano setšhabeng e ka se dirwe ke mmušo o nnoši . 
le go gopolwa ga mengwaga e 20 ya ditsebi tša MaAfrikanere ao a ilego a etela kua Dakar go kopana le ANC , 
Le ge re fokoditše ditiragalo tša bosenyi bjo bo dirwago mebeleng ya batho , kelo ya ngwaga ka ngwaga ya go fokotš 
Kgato ya maleba e tla tšewa go fediša go se obamele melao , go thothwa ga diokobatši , go rekišwa ga dithunya go go sego molaong , bosenyi kudukudu tlaišo ya basadi le bana . 
Go oketšega ga ditiragalo tša bosenyi bjo bo itšego nakong ya seteraeke sa bašomi ba tšhireletšo e swanetše e re bontšhitše gore intasteri ya tšhireletšo ga se taba ya ka sephiring ya lekala la praebete . 
Go Pampiritšhweu ya RDP ya 1994 re boletše gore : 
Ye ke ntlha ye re tla e lekolago ngwageng wona wo gore , godimo ga kaonafatšong ya mešomo ya maphodisa , 
Se se tšweletšego , gareng ga tše dingwe , bjalo ka karolo e bohlokwa ya maitapišo a go tliša diphetogo ke mokgwa woo bahlankedi ba setšhaba ba amogelago tlhahlo ka gona go tšwa dihlongweng tše di fapanego 
re kgona go hlola tikologo ya go šireletšega yeo setšhaba se e lebeletšego ka tšhomišano le intasteri ya merero ya tšhireletšo ya praebete moo didirišwa tše dintši di tlago šomišwa . 
gomme kua Mpumalanga phesente e tee ya balaodi bagolwane e be e šetše e phethile Dikwano tše Bohlokwahlokwa tša Mešomo . 
Mohlala , ka kgwedi ya Lewedi ngwageng wa go feta , diphesente tše 27 tša dimmasepala ga di na balaodi ; 
Khutšo le go hloka mpherefere wa sepolotiki ke dilo tše bohlokwa maitapišong a mmušo a go hlola tikologo ye e tla re kgontšhago go ba le dipeeletšo 
Bonneteng , re ka se kgone go phumola dilo tše dibe le tše di sa kgahlišego le go hwetša lethabo le le tlišwago ke tokologo ge ditšhaba di sa phela ka letšhogo , 
ka go šomiša semamaretši seo se tla kopanyago setšhaba sa gaborena ! 
a ditiragalo tše bjalo ka go utswetšwa , go hlaselwa le dipolao e sa le ka fase ga diphesente tše 7 go fihla go tše 10 tše re bego re di letetše . 
Go tla thewa le go katološwa go maitapišo a setšhaba a go hlola khutšo le go fediša leuba la dintwa leo ditšhaba di lebanego 
Re swanetše re bolele mmogo bjalo ka MaAfrika Borwa mabapi le tokologo ye re e nyakilego le ye e hlotšwego go tšwa tshenyegong ya setšhaba , 
Go tšwetša pele khutšo le tšhireletšo go ama batho ka moka . 
Ke na le bonnete bja gore le tla dumelelana le nna gore go šoma mmogo go fihlelela lethabo le le tla tlišwago ke tokologo go swana le go ahlaahla bothata bja bosenyi . 
Ka fao , nakong ye e re lebišago go 2008 , taba ya peakanyetšo le mabokgoni a mmušo e tla ba ketapele lenaneotherong la rena . 
Go obamelwa ga melao ke dikgoro tša mmušo kudukudu ge go lebelelwa melao ya ditirelo tša setšhaba le ya taolo ya ditšhelete , go bonala e le tlhakatlhakano . 
Diprojeke tše tša makgoladitsela di swanetše di rungwe mafelelong a ngwaga wo . 
Lenaneo la go tswakaganya ditsela tša dipeakanyetšo go ralala le makala a mmušo le Maano ao a Kopantšwego a Tlhabollo a tšwela pele , 
ao a laolwago ke Lenaneothero la Maanotshepetšo a Mengwaga e Mehlano la Mebušo ya rena ya Selegae , leo le akaretšago go thuša ka sebele dimmasepala ka go šomiša dibopego tša bosetšhaba le tša diprofense , 
Ke rata go tšea sebaka se moketeng wo go iša ditebogo tša ka go Motlatšapresidente Phumzile Mlambo-Ngcuka 
Re leboga kudu go tsenya letsogo ga Malokophethiši le balaodi bagolwane ba ditirelo tša setšhaba go ralala le makala ka moka a mmušo malebana le go eta pele lenaneo le go thakgola lenaneo la mmušo ka kakaretšo . 
ka go šoma le Ditona le Ditonakgolo tšeo e lego maloko a Sehlophatšhomo , 
Se se bohlokwa kudu maitapišong a rena a go fediša bobe le dilo tše di sa kgahlišego setšhabeng sa gaborena gore re kgone go bolela ka tokologo gammogo le lethabo leo le tlišwago ke go lokologa . 
mabapi le taolo ye e kgahlišago ye a e bontšhitšego mokgweng wa go thakgola lenaneo la Maitapišo a Kgolo ye e Potlakišitšwego ebile e tla holago batho bohle , 
Re tla tšwela pele go ahlaahla ditlhohlo tše ebile re tla tšea magato a maleba , 
le diprojeke tša makgoladitsela go ruma tomaganyo di a dirwa dileteng le metsesetoropong ya gaborena e 13 . 
Maloko ao a Hlomphegago ; 
seo maikemišetšo e lego go ahlaahla merero ye itšego ye e swanetšego go ahlaahlwa go kgonthišiša gore go ba le maemo ao a phagamego a dipeeletšo le go hlola mešomo 
gomme dilete le metsesetoropo tše di sa šaletšego morago di ikemišeditše go ruma tshepetšo ye mafelelong a kgwedi ya Hlakola . 
Se se tla bontšha tšhomišano magareng ga bakgathatema ka moka ba setšhaba mabapi le go akgofiša tlhabollo ya ekonomi ya selegae . 
go romelwa bašomedi mafelong a mangwe go akaretšwa baithaopi ba seprofešenale go tšwa setšhabeng , le go matlafatša Dikomiti tša Diwoto ― diphesente tše 80 di šetše di hlaotšwe nageng ka bophara . 
Ke ntlha ye re e kgantšhago ka yona gore palo ye e fetago seripa ya diIete le metsesetoropo e šetše e swere Dikopano tša Dihlogo tša Mebušo mererong ya Kgolo le Tlabollo , 
gammogo le merero ye e amago tlhabollo ya mabokgoni le go šoma ka tsela ya maleba ga tshepetšo ya mmušo . 
Go thoma ngwageng wo , didirišwa di tla abja go neelana ka thušo ya ditšhelete go batho bao ba amogelago tlhahlo , bao ba itopelago tša fase ba ba tla bego ba ithuta dikholetšheng tše . 
yeo e etago pele dilo tše go ka gwebišanwago ka tšona go tšwa mebarakeng ya selegae le ya diromelwantle , 
go ya ka Tlhako ya Bosetšhaba ya Dipholisi tša Intasteri yeo e šetšego e rumilwe , re tla : 
go hlotla enetši , digase tša tlhago le mehuta ye e fapafapanego ya methopo ye e mpshafatšwago ya enetši . 
le go thwala baswa ba 5 000 bjalo ka karolo ya Lenaneo le le Katološitšwego la Mešomo ya Setšhaba mabapi le tlhokomelo ya meago ya mmušo ; 
le go thoma go tsenya tirišong Molao wa Ditokelo tša go ba le Naga e le tsela ya go kaonafatša tšhomišo ya naga ye e laolwago ke setšhaba mererong ya tša ekonomi ,   nakong ya ge re katološa thušo ya go swana le mekgwa ya go nošetša , dipeu le go thušana le borapolase ba bannyane le bao ba nago le kwišišo . 
Bjalo ka ge Maloko ao a Hlomphegago a tseba , re okeditše ka tsela ye e makatšago palo ya dikolo tšeo bana ba sego ba swanela go lefelela thuto . 
Maloko ao a Hlomphegago ; 
Godimo ga fao , Telkom e tla šomiša ditefelo tša fase tše di kgethegilego go akaretša dinaga tša ka ntle go hloma di-call centre tše 10 
Mabapi le dikgokagano , ke thabile kudu go le tsebiša gore Kgoro ya Dikgokagano gammogo le dikhamphani tša megalathekeng 
Ka nako yona ye , re tla rarolla ka potlako thankga ya go rwala maikarabelo ke makala a setšhaba le a profense mabapi le taolo ya tshepetšo ya FET . 
bjalo ka karolo ya maiteko a go katološa lekala la BPO . 
go akaretšwa dithoto tše di hlokegago go dira kgwebo ya ICT 
tše di šetšego di rulagantše maano malebana le se , go thwala baithaopi ba 30 000 ba e lego baswa maitekong a go hlabolla ditšhaba tša gaborena , 
tša temo le agro-processing , lekala la dithoto tša mmala wo mošweu ,intasteri ya tša bokgabo , ditirelo tša setšhaba le dikhamphani tša dihlare . 
le maitapišo ao a tšwelago pele a go thuša batho bao ba rutegilego bao ba sa hwetšego mešomo 
go tšwa Sekhwameng sa Apex gammogo le Sekhwama sa dikadimišo mererong ya tša temo ; 
go tšea kgato ye nngwe ya maleba go kaonafatša mokgwa wa go hwetša thušo ya go adimišwa ka ditšhelete go akaretšwa go hwetša thušo 
moo ye nngwe le ye nngwe ya tšona e tla thwalago bašomedi ba 1000 
go matlafatša ditsela tša go tsenya gare tlhabollo ya baswa go ba karolo ya mešomo ya setšhaba go akaretšwa mananeo a tšhomišano le baswa , 
Go pepeneneng gore , go netefatša gore MaAfrika Borwa ka moka ba ipshina ka lethabo le le tla tlišwago ke ekonimi ye e golago , 
ka ge re fetile palo ya 10 000 ye re bego re ipeetše yona , re tla oketša palo ya baswa bao ba amegago go   Tirelo ya Bosetšhaba ya Baswa go fihla go 20 000 ka go šomiša dikgoro tša rena tše 18 
go fetiša Molaokakanywa wa Dikhamphani , wo ka Laboraro la go feta Kabinete e o dumeletšego gore setšhaba se swayele , 
Kgatelopele ye e bilego gona malebana le go tliša diphetogo Dikholetšheng tše di Phagamego tša Thuto le Tlhahlo di hlotše kgonagalo ya go katološwa ga palo ya bašoma-ka-matsogo bao ba šetšego ba le gona . 
Re tshepa gore maitapišo a rena a go hlola dibaka a tla romela molaetša kudukudu go baswa ,   gore mabokgoni a go šoma ka diatla a bohlokwa kudukudu kgolong ya ekonomi go swana le mangwalo a mangwe a thuto . 
Ditefelo tše di ikgethilego di tla bapetšwa thwii le ditirelo tša go swana le tšona le go ya ka bokgoni   kgweding ye nngwe le ye nngwe go bapetšwa ditirelo tša go swana le tšeo go neelanwago ka tšona dinageng tše di bapetšwego le ya gaborena . 
matlafatša tsela ya go thakgola mananeo a lekala le le šetšanago le dinyakwa tša batho go kaonafatša dipeeletšo go Tshepetšo ya go romela kgwebo ka ntle , 
bjalo ka mokgwa wa go akgofiša ditsela tša go fokotša morwalo wa taolo ya dikgwebo tše dinnyane , tša magareng le tše di adimišanago ka ditšhelete le go matlafatša bonnyane bja bakgathatema le bašomi ; 
mekgwa ye le ye mengwe e swanetše e felegetšwe ke lenaneo le le matlafetšego go ahlaahla ditlhohlo tše di tlišwago ke Ekonomi ya Bobedi . 
Disenthara di tla hlongwa mafelong ao a tla hlaolwago ke mmušo . 
infleišene le dikelo tša tswala , e le tsela ya go hlama mekgwa ya go nolofatša kgolo ya intasteri 
gammogo le Telkom ba ruma maano a go ahlaahla ditefelo tša go kgaola mogala ngwageng wo go hola bareki ka moka . 
boeti , dilo tše di šomišwago tšweletšong ya dilo tša go swana le malahla le petrolo le dikhemikhale , le go ruma mananeo ao a tla šomišwago a dithokgwa 
, yeo e kopanyago mmušo , kgwebo , bašomi , dihlongwa tša tlhahlo le tše dingwe . 
gore ba hwetše dibaka tša mošomo ― gomme sebakeng se re rata go leboga dikhamphani tše dintši ,   tša setšhaba le tša praebete , tše dikgolo le tše dinnyane tše di ilego tša kwa kgoeletšo ya rena gomme tša tšea magato go ya le ka maitapišo a ; 
le go ba le mabokgoni a go thwala bašomedi bao ba se nago le mabokgoni ao a lekanetšego ; 
Malebana le se , gore re kgone go akgofiša tsela ya go thakgola lenaneo la AsgiSA , go tlaleletša mananeo a ngwaga ka moka ao a tsebišitšwego ngwageng wa go feta , ngwageng wo mmušo o tla : 
go ruma tshepetšo ya go lekola maikemogelo a naga a go bolela ka dišupi tša ekonomi e kgolo bjalo ka Exchange Rate , 
Morago ga dikopano tše di tseneletšego magareng ga mmušo le baetapele ba diyunibesithi tša gaborena ,   go fihleletšwe kwano ebile go tšerwe diphetho malebana le didirišwa tše di hlokegago go kgonthišiša gore go neelanwa ka mabokgoni ao a hlaelelalgo . 
Se se swanetše go akaretša tsela yeo go ikemišeditšwego go e tšea go katološa mabokgoni a setšhaba go tšweletša dithoto tše di nyakegago go dira kgwebo . 
Ka lebaka la se , wona ngwageng wo , re tla dira dilo tše di latelago : 
wo a tla rekago diphesente tše 10 tša ditaamane go tšwa go batšweletši ba selegae gomme a di rekišetša baripi ba ditaamane ba selegae gammogo le batšweletši . 
Mananeo a ekonomi ao re boletšego ka wona a bopa karolo ya kwalakwatšo yeo MaAfrika Borwa ka moka a tla kgathago tema go yona go fokotša bodiidi le go hloka tekatekano setšhabeng sa gaborena . 
, go hlama mabokgoni a maemo a godimodimo le ao a akaretšago go fihliša melaetša ditšhabatšhabeng ka sammaletee ,   go ruma maano a go kaonafatša go šoma ka tsela ya maleba ga balaodi ba rena ba diphadišano . 
Gore re tšweletše infrastraktšha ye le mananeo a mangwe re tla laolwa ke boineelo bja rena go kgonthišiša gore Sebjana sa Lefase sa FIFA sa 2010 ke sa maemo a godimo . 
Mabapi le go pšhatlwa ga diminerale , go fa mohlala , re tla hloma Morekiši wa Ditaamane tša Setšhaba 
Re rata go leboga Komiti ya Selegae ya Dithulaganyo gammogo le bašomišanimmogo ba bangwe mabapi le mošomo wo mobotse wo ba o dirago . 
hlama lenaneo le le akaretšago go bea pele maano a bohlokwa kudu mabapi le meepo le go pšhatlwa ga diminerale , 
Re thabile kudu gore DeBeers e dumetše go thuša ntle le tefo mererong ya taolo , mabokgoni a tša setegeniki le go hwetša dithoto mo lebakeng la mengwaga e meraro ; 
go kgonthišiša go šoma ka tsela ya maleba ga Mokgatlo wa Tlhabollo ya Dikgwebopotlana , SEDA ; 
go hlama mananeo ao a tla gwaletšago batho gore ba beeletše ka makaleng malebana le ditirelo tša go neelana ka didirišwa go mananaeo a rena a infrastraktšha , 
, ya dinamelwa le ya enetši : mabapi le enetši , re tla akgofiša mošomo wa rena go kgonthišiša go tshepagala ga mekgwa ya 
le pampiri , diaparo le dilo tše di logwago , ditshipi le entšineering ; 
go lwantšha bodiidi bjalo ka ge re hlalositše , gammogo le go ahlaahla merero ye e amago kopano ya setšhaba , meetlo le boitšhupo . 
go akgofiša go thakgolwa ga projeke ya go laolwa ga intasetri ya dithekisi ke mmušo , go thakgolwa ga maano ao a nabilego a dinamelwa tša diporo le tša tsela go akaretšwa le 
Ngwageng wo , re tla ruma maano a nnete a go thakgola ditsela tša mafelelo tša mananeo a rena a go fihlelela dipalo   tše re bego re di lebeletše tša go hwetša ditirelo tša meetse ka go lekana ka ngwaga wa 2008 , botshwelamare ka 2010 le mohlagase ka 2012 . 
Gabotsebotse , se se nyakegago ke peakanyetšo ya maleba , go ba le khuetšo go batho le boetapele bja batho phethagatšong ya molao , bohlodi le bašomedi ba ditirelo tša tshokollo , le bahlankedi ba tša molao . 
go akgofiša kago ya dintlo tše di sa bitšego kudu gomme se se tla nyaka gore go hlangwe ka potlako Special Purpose Vehicle go šomana le ditšhelete , 
Se se ra gore motheo wa merero ye e amago meputso ya lekala la rena la tšhireletšo ya setšhaba e a hlaelela goba ga e tshepagalele palo e kgolo ya bašomi . 
Ka tsela ye , mmušo o tla kgonthišiša gore diphetho tše di šetšego di tšerwe mabapi le go tiišetša ntwa ya rena kgahlanong le bosenyi di tla phethwa ka tsela ya maleba . 
Karolo ye bohlokwa kudu ya diphetogo tše ke mošomo wa go thiba tlhaelelo yeo e laeditšwego Pegong ya 2002 ya Komiti ya Dinyakišišo mabapi le Tshepetšo ye e nabilego ya Tšhireletšo ya Setšhaba ka Afrika Borwa . 
go katološa tsela ya go hwetša ditirelo tša Tlhabollo ya Bana ba mengwaga ya fase bjalo ka karolo ya lenaneo la go kaonafatša tshepetšo ya thuto   ka kakaretšo ebile e le karolo ya Lenaneo le le Katološitšwego la Mešomo ya Setšhaba ; 
Gore re kaonafatše mananeo a setšhaba ao re a thakgotše mengwageng ya go feta 
Re tla ruma gape lenaneotshepetšo le mananeo a go ahlaahla merero ye e amanago le kwano ya setšhaba go akaretšwa lenaneotshepetšo le le kwišišegago ebile e le la mohlakanelwa la 
Lenaneo la rena la ngwaga wo lekaleng la bosetšhaba le tla akaretša : 
go kgola ditsela tša Molaokakanywa wa Taolo yaTšhomišo ya Naga le go kgonthišiša gore dintlha tše di šaletšego morago ka go dumelelana le lekala la praebete mabapi le dintlo tše di sa bitšego kudu di a rungwa ; 
ba ka se gogwe ka nko gore ba tlogele projeke ya go laolwa ga intasteri ya dithekisi ke mmušo , 
le go tšwela pele ka mošomo wa go ahlaahla kudukudu dilo tša go fapafapana tše di hlolago mahu a tlhago setšhabeng sa gaborena gammogo le malwetši ao a   hlolwago ke ka mokgwa wo motho a phelago ka gona , malaria , ditwatši tše di fapanego tša TB , dikotsi tša ditseleng le bosenyi bjo bo nago le dikgaruru ka gare . 
go tšwela pele ga dikholo tše itšego tše di lego gona tshepetšong ya rena ya dimphiwafela moo dikholo di tla lefelwago go ya ka tshepetšo ya sebjalebjale ya taolo ; 
re swanetše re lekole matseno a tshepetšo ya tšhireletšo ya setšhaba malebana le meputso ye e theilwego godimo ga motheo wa go hlola kwano setšhabeng . 
Molawana wo o hlahlago tebanyo ye ke gore , go tlaleletša thušo ya setšhaba yeo e bontšhwago ke tekanyetšo ya mmušo , 
go katološa tlhahlo le go thwalwa ga baoki le badirelaleago gammogo le bašomi ba tša thekgo ,   ka go oketša palo ya dihlongwa tša thuto , go kaonafatša khwalithi ya tlhahlo , le go ba le thušo ya ditšhelete ya go ithuta ; 
go tšwela pele ka go tsenya tirišong tsela ya go laola meputso ya bašomi ba tša maphelo , le go neelana ka didirišwa tša tlaleletšo go kaonafatša meputso ya barutiši ; 
Godimo ga se , re thomile go lekola ditsela tša go fihlelela bana bao ba lego kotsing ba mangwaga e 14 . 
ke sa le mo ga ke tšee sebaka se go tiišeletša gore mmušo le bašomišani ba rena go tšwa go SANTACO 
Go rena se ga se fela tsela ya go bontšha gore kgatelopele ya temokrasi ya rena 
go kgonthišiša go tsenywa tirišong ka potlako ga mekgwa ya go fokotša ditefeleo tša dihlare ; 
Mabapi le se , mmušo o ineela go matlafatša lesolo kgahlanong le HIV le AIDS   le go kaonafatša tsela ya go thea dintlha ka moka tša tebanyo ye e nabilego bjalo ka thibelo , tlhokomelo ya ka gae le kalafo . 
Tona ya Merero ya Ditšhelete o tla fa ditaba tše šedi gape nakong ya ge a neelana ka Polelo ya Ditekanyetšo . 
Lenaneo la Tšhomišo ya Dipese tša khwalithi ya godimo ka Metsesetoropong le go laolwa ga Metrorail ke mmušo : 
Se re swanetšego go se thalelela ke gore ge re fetša ka meputso ya ditirelo tša tšhireletšo ya setšhaba , 
mmušo o tla swara ditherišano tše di tseneletšego le makala ka moka a setšhaba , ka o tee ka o tee goba ka go šomiša NEDLAC . 
Tlhohlo yeo re lebanego le yona ya go rarolla ntlha ye ga e ame dipholisi le gannyane . 
Se se tla ra gore MaAfrika Borwa ka moka a tla ipshina ka go ba maloko a tshepetšo ye e swanago , tshepetšo ya maleba ya taolo ya diinšorentshe tša setšhaba , 
le kaonafaditšwego twantšhong ya AIDS le malwetši a mangwe ao a fetelago ka thobalano le rungwa ka pele ka mo go ka kgonegago .   Re tla kgonthišiša gore setswalle se se bopilwego mengwageng ya go feta se a matlafatšwa le gore leanotshepetšo la rena la bosetšhaba leo 
, ngwageng wo re ikemišetša go ruma mošomo wo re šetšego re o thomile wa go fetoša tshepetšo ya rena ya tšhireletšo ya   setšhaba gore go tsebišwe ditsela tše diswa ka dikarolwana ka pele ka mo go ka kgonegago . 
Sepikara le Modulasetulo , maitapišo a ka moka a swanetše go sepedišwa mmogo le maiteko ao a tšwelago pele a go kaonafatša polokego le tšhireletšego ya setšhaba . 
gomme maiteko a mangwe le a mangwe a go se obamele molao ka lebaka la go nyaka go ikhola a tla rarollwa ka tsela ye e swanetšego ; 
moo e lego gore batho bao ba hwetšago meputso ya godimo ba tla tšwela pele go beeletša go dikhwama tša praebete mabapi le ditšhelete tša morago ga go tlogela mošomo le tša inšorentshe . 
Dipoledišanong tše di bilego gona mmušong , go bile le kwano ya gore dikarolwana tša tshepetšo ye di swanetše go akaretša dilo tše di latelago : 
e swanetše go elwa ka dikgato tše di bonalago tše re di tšeago go kaonafatša khwalithi ya maphelo a bontši bja setšhaba sa gaborena se se lego mathateng . 
thušo ya ditšhelete go bašomi bao ba hwetšago meputso ya fase , ye e lebišitšwego kudukudu go batho bao e lego la mathomo ba šoma , kudukudu baswa ; 
le go kaonafatša diphetleko tša rena mabapi le ditiragalo tša bosenyi ka maikemišetšo a go kaonafatša mešomo ya rena malebana le thibelo ya bosenyi le go lwantšha bosenyi . 
Eupša molaetša go tšwa go maitemogelo a rena ka moka ke gore ge re šoma mmogo , 
Re rata go ineela , legatong la batho ba Afrika Borwa , gore re tla šomišana le dinaga tše dingwe 
Mabapi le se , go tla dirwa mehuta ye mebedi ya dinyakišišo tše dikgolo ka 2007 . 
ao a kgethilwego go kgatha tema ka Dinyakišišong tša Setšhaba , e lego dinyakišišo tšeo di tla fago mmušo   seswantšho sa maleba mabapi le maemo a badudi ba naga go tšwa karolong ye nngwe le ye nngwe ya naga . 
mafelelong a ngwaga wo re tla ruma tshepetšo ya go tšwela pele go kaonafatša go šoma ka tsela ya maleba ga dipholisi tša rena tša twantšho ya bomenemene makaleng ka moka a mmušo ; 
Re tla tšwela pele gape go matlafatša dikamano tša rena le dinaga tše dingwe ka mo kontinenteng , 
Sepikara le Modulasetulo ; 
Mo kgweding ya go feta , Afrika Borwa e thomile ka maeto a yona a go šoma bjalo ka leloko la motšwaoswere Khanseleng ya Tšhireletšo ya Dinagakopano . 
šomiša thekenolotši e mpsha ye e tla šomišwago tshepedišong ya molao go ba le seabe sa maemo a godimo   le go kaonafatša ka kakaretšo taolo ya dikgorotsheko le ditirelo tša botšhotšhisi ka maikemišetšo a go fokotša palo ya melato yeo e sa šaletšego morago ; 
ka tsela ya maleba dilaboratori tša forensiki tše di nago le thekenolotši ya sebjalebjale , le go netefatša gore go ba le tšhomišo ya maleba ya tatapeisi ya go gatišwa ga menwana ― 
Go fihlelela maikemišetšo a , re tla dira dilo tše di latelago ngwageng wo : 
le setšhaba ka kakaretšo mabapi le go tsenya letsogo go ba go dirilego mošomong wo o bego o na le mathata   bjalo ka ge e be e le wa moswananoši wo o lekanetšego temokrasi ya rena e mpsha . 
Sepikara le Modulasetulo ; 
re ka se hlokomologe ditlhohlo tše re lebanego le tšona ge re rarollana le dintlha tše di sa lego gona tša dikgogakgogano ,   kudukudu mokgwa wa go tliša khutšo ka kakaretšo kua Sudan , go akaretšwa seemo sa kua Darfur , Côte dIvoire le Somalia . 
Le ge go le bjalo , ka ge re na le mafolofolo a go keteka dikatlego tšeo Afrika maitekong a yona a go hlola khutšo le tlhabollogo , 
go dira diteko tša mabokgoni le go tliša ditsela tše diswa Dikgorong tša diprofense tše di laolago mebušo ya selegae gammogo le Dikantoro tša Ditonakgolo .   Se se tla dirwa ka nako e tee le maiteko ao a tšwelago pele a go kaonafatša mabokgoni a dikgoro tša rena tša mmušo wa bosetšhaba ; 
Ke rata go tšea sebaka se go dira boipiletšo go batho ka moka bao ba hlokotšwego go kgatha tema maitapišong a a bohlokwa . 
tšwela pele go kaonafatša meputso le maemo a mošomo a maphodisa , le go hlama tshepetšo ya go katološa gape palo ya bašomedi ba Tirelong ya Sephodisa ya Afrika Borwa 
Re tla tšwela pele go šoma le bagolwane ba rena go tšwa DRC , gammogo le Burundi , Comoros le Sudan 
thakgola mananeo ao re a kgethilego a go aga mafelo a tshokollo le go fihlelela maikemišetšo a Pampiritšhweu ya Tshokollo ; 
le go šomiša tše dingwe tša ditigelo tše di dirilwego ke Sehlophatšhomo se se bego se šoma le Tona go kaonafatša mošomo wa sehlongwa se bohlokwa se ; 
se se tielelago le ditšhaba tša gaborena le magareng ga ditšhaba le maphodisa go dira gore bophelo bja dinokwane bo be boima le go feta . 
Re tla tšea magato a maleba go thakgola lenaneo la go re kgontšha go tšea dikgato tše di swanetšego tše di tla hlagišwago ke tekolo ya sehlopha . 
Lehono re swanetše go bolela mmogo ka tokologo , re na le mafolofolo . 
le , go tšwela pele go aga mabokgoni le go neelana ka thekgo go dihlongwa tša boetapele bja setšo . 
Batho ba ba 30 000 ba tla šalwa morago , go hwetša kwišišo mererong 
Mabapi le se , re swanetše go mekamekana le nnete ye e tšhošago ya gore go swana le dinageng tše dingwe , bontši bja bosenyi bjo bo nago le dikgaruru ka gare bjo bo dirwago   mothong bo diragala mafelong a naga ya gaborena moo go sehlefetšego ge go lebelelwa merero ya ekonomi le ya setšhaba gomme go hlokega mekgwa ya setšhaba ye e tiilego ebile e swarelelago mabapi le thibelo ya bosenyi . 
Go tšwela pele go kaonafatša tsela ya go neelana ka ditirelo setšhabeng , mmušo o tla matlafatša mabokgoni a wona le tsela ya maleba ya go dira dithulaganyo . 
Re swanetše re kopanye dihlogo go tsoma lethabo leo le tla tlago go banna le basadi ge ba phela nageng yeo e lokologilego . 
kudukudu ge go lebeletšwe taolo ya mellwane , le go kaonafatša mošomo wa dibopego tša thulaganyo go tšwa dikgorong tša mmušo tša go fapana malebana le se ; 
go matlafatša mekgwa ya go dira dikwalakwatšo le masolo mabapi le tlhabollo ya bosetšhaba ya naga , mola go oketšwa palo ya dimmasepala tše di amegago teefatšong ya dintlha tša peakanyetšo go kgabaganya le makala a mararo ; 
go netefatša gore khutšo le go hloka mpherefere go re go fihleletšego go tšwela pele ntle le go emiša dikgato tša mohlakanelwa tša go aga ekonomi ka leswa le go hlabolla setšhaba . 
Sepikara , Modulasetulo le Maloko ao a Hlomphegago ; 
ka nnete , bontši bja dikatlego tše re bilego le tšona kgauswinyana mabapi le go rarolla ditiragalo tše šoro tša bosenyi di potlakišitšwe le go kgontšhwa ke ditshepetšo tše ; 
Mmušo o tla kgatha tema ya wona go netefatša gore ditswalle tše di a šoma , ebile re tla šoma mmogo go rwala maikarabelo a go šireletša badudi ba naga ya gaborena . 
re ka kgona ebile re tla atlega go fihleleleng toro ya go swana yeo re ipeetšego yona bjalo ka setšhaba ― 
Ke a leboga . 
go aga bophelo bjo bokaone bja batho bohle , nageng yeo e sa hlwego e na le dilo tše dibe goba tše di sa kgahlišego setšhaba . 
Go swana le se , re tla tšwela pele go šomišana le kontinente ya gaborena ka moka le bahlabanimmogo tlhabollong ya naga ya gaborena go akgofiša tsela ya go tsenya tirišong mananeo a NEPAD . 
Matšatšing a mabedi a go feta , bašomedi ba ba šomelago ntle ba 6 000 go tšwa go Statistics South Africa ba phatlaletše le naga ya gaborena go ya go kgoboketša tshedimošo malapeng a 280 000 
Ga re a swanela ebile re ka se hlokomologe mathata a mantši ao re sa lebanego le wona . 
Go kaonafatša taolo ya mmušo go ra gore go swanetše go be le tatapeisi ye e kwišišegago ya dipalopalo tša dilo tše di tlišago diphetogo setšhabeng sa gaborena . 
Disenthara tša Setšhaba tše di tla šomišetšwago merero ye mentši go fetiša disenthara tše 90 tše di šetšego di šoma ; 
hlama tsela ya go tšwela pele go kaonafatša ditshepetšo tša Ditirelo tša Afrika Borwa tša Letseno , 
ya bofaladi , go fetogafetoga ga mebaraka ya mešomo , go falala ga batho mengwaga ya go fapafapana le go hlongwa ga malapa le go kgaogana ga batho . 
Bjalo ka ge re šetše re boletše , mekgwa ye le ye mengwe e tla atlega fela ge re aga setswalle sa nnete 
kgonago go ba le yona go ba le malapa a bona e le tsela ya go šireletša tokologo ya rena le tšhireletšego ya rena .   ba ikemišeditše go neela maphelo a bona le go itima nakonyana e nnyane yeo ba ka 
Re na le bonnete bja gore ditharollo tša ditšhitišo tše re nago le tšona di tla hwetšagala le gore ge ditherišano tše di   ka tla le ditharollo tše dibotse se se tla hola dinaga tše di hlabollogilego le tše di sa hlabollogago ka go lekana lebakeng le letelele . 
matlafatša mošomo wa bohlodi malebana le bosenyi bjo bo rulagantšwego , go agelela godimo ga dikgatelopele tše di šetšego di bile gona dikgweding tše   mmalwa tša go feta mabapi le go hulwa ga difatanaga tša go rwala tšhelete , go thothwa ga diokobatši le go thea dihlapi le diabalone go go sego molaong ; 
bašomišani ba rena go tšwa India , Brazil le Peoples Republic of China , dinaga tše dingwe tša Borwa , gammogo le Japan , Yuropa le North America . 
nakong ya ge go matlafatšwa lekala la setšhaba le lesolo la bosetšhaba la go lwantšha bomenemene , 
go fihla go palomoka ya bašomedi ba ba fetago 180 000 mo mengwageng e meraro , le go kgonthišiša gore go šomišwa tshepetšo ye e sa tšwago go tsebišwa ya go lekola mešomo ka mokgwa wa seelektroniki šomiša 
Ngwageng wo , African Peer Review Forum e tla ruma ditekolo tša yona tša naga ya gaborena . 
Selo se bohlokwa malebana le se ke maiteko ao a tla hlangwago go kgonthišiša gore balwelatokologo ba Somalia 
E ntšhitšwe ke : Kantoro ya Mopresidente Hlakola 2007 
Malebana le se , re kgahlilwe ke sephetho sa baetapele ba dikgwebo le ba bodumedi ge ba tšwela pele go matlafatša ditswalle le go neelana ka nako ya bona le didirišwa go matlafatša ntwa kgahlanong le bosenyi . 
go dira dilo ka moka tša maleba go tšwela pele go tsenya letsogo go hloleng khutšo le tšhireletšo ya boditšhabatšhaba . 
Mmušo wa gaborena o tla tšea dikgato tša maleba ka ge mabokgoni a rena a re dumelela , go ya ka pitšo ya Yunione ya Afrika go thuša batho le mmušo wa Somalia . 
Ye nngwe ya dipotšišo tše bohlokwa kudu tše re tla di šalago morago ke go thongwa ka lebelo ga ditherišano tša WTO tša Doha Development Round . 
Ke swanetše go hlalosa maemong a gore Kgoro ya Polokego le Tšhireletšo le Tirelo ya Maphodisa ba šomana le ditsela tše   dingwe tša go kaonafatša ditsela tšeo ba šomago ka gona le tsela ya maleba ya go šoma ga Diforamo tše bohlokwa kudu tša Sephodisa sa Setšhabeng . 
ruma dintlha tše di sa šaletšego tša ditsela tša go fetoša tshepetšo ya dikgorotsheko go kaonafatša tsela yeo di šomago ka gona , ka therišano le sehlongwa se se tumilego sa temokrasi ya rena ; 
Ga se hlwa re fihla moo . 
Gareng ga dikatlego tše dikgolo tšeo batho ba Afrika ba bilego le tšona mo mengwageng e mebedi le seripa ya go feta go bile pušetšo ya khutšo kua Sedikong sa Great Lakes . 
Lebothong la Tšhireletšo la Bosetšhaba go fihla go bašomedi ba dihlongwa tša setšhaba le tša praebete bao ba neetšego nako ya bona go kgonthišiša gore toro ya Afrika e fetoga nnete kua nageng ya Patrice Lumumba . 
Palo ye e makatšago ya bahlankedi ba mmušo ba bontšhitše leboeletša gore 
netefatša gore Kgoro ya Merero ya Selegae e šoma ka mo go swanetšego , ka go bapatša dikgoba tša mešomo , go kaonafatša ditsela tše ba di šomišago 
Ke rata go tšea sebaka se go leboga babeamelao , Ditona tša mmušo le dikgoro tša mmušo , mekgatlo ya setšhaba 
go ruma mo dikgweding tše di tlago tše 18 , molao wa tirelo e tee ya setšhaba le melawana le maemo a maleba   , maanotshepetšo a meputso le merero ye e amanago le dikhwama tša thušo ya tša bongaka le diphenšene ; 
go tiiša mabokgoni a go kgona go dira ditekolo le go hlokomela tšweletšo go kgabaganya le makala ka moka , go akaretšwa go hlahlwa ga balaodi bao maikarabelo a bona e lego go thakgola mananeo ; 
tšwela pele ka ditsela tša go aga mabokgoni a mekgatlo ye e neelanago ka ditirelo tša bohlodi , le go kgonthišiša gore di šoma ka fase ga tlhako ya Molaotheo wa rena le melao ka dinako tšohle ; 
go fetišetša lesolo la Batho Pele go fihla maemong a mebušo ya selegae , go tiišetša dikwalakwatšo tše di dirwago go akaretšwa izimbizo le go hloma 
ba swanetše go ipopa ngata e tee go hwetša tharollo ye e tla kgotsofatšago batho bohle ya nnete ye e theilwego godimo ga toro ya go boelanya setšhaba . 
Godimo ga mananeo ao a tšwelago pele ao re šetšego re a thakgotše , ngwageng wo mmušo o tla : 
šomiša tše dingwe tša ditigelo tša Khomišene ya Khampepe mabapi le maikarabelo le mešomo ya Lefapha la Mešomo ye e Ikgethilego ; 
Go tloga nakong yeo re filwego maatla a go buša ka 2004 , re bile le kgatelopele ye e amogelegago ya go tšwela pele go fetola Afrika Borwa gore e be naga ye kaone . 
Mabapi le se , re tla tšwela pele go ama baetapele ba batho ba Palestina , Israele , Iraq , Iran le dinaga tše dingwe tša Middle East le Persian Gulf . 
motšhelo wa tšhireletšo ya setšhaba go thuša ka ditšhelete tša dipeeletšo tša motheo tša morago ga go tlogela mošomo , morago ga lehu , tša bogolofadi le tša go hloka mošomo . 
Ka kgwedi ya Diphalana batho ba bangwe ba 30 000 go tšwa malapeng a 8 000 ba tla hlokolwa go kgatha tema dinyakišišong tša bosetšhaba   tša mathomo tša ditherišano ka Afrika Borwa , Dinyakišišong tša Bosetšhaba mererong ya Meputso . 
Ka fao , a re tiišeng re šome , re kwišiša ka botlalo gore mošomo wa go aga Afrika Borwa yeo re e kganyogago ke maikarabelo a tee ao re swanetšego go a abelana . 
Re ikgantšha bjalo ka MaAfrika Borwa , mabapi le tema yeo batho ba gaborena ba e kgathilego go tliša khutšo ye ― go tloga go banna le basadi ba ba šomago 
Eupša ga go na motho wo mongwe , ntle le rena , wo a tla kgonthišišago gore toro ye e ba nnete . 
﻿E be e le dinako tše botse gape e be e le nako tše mpe , e be e le nako ya bohlale   gape e le nako ya botlatla bjo bogolo , e be e le nako ya tshepo gape e le nako ya go hloka tumelo , 
Nnete ke gore ga ke na go lwala e dipelo mabapi le gore re tla phethagatša seo re se tshepeišitšego FIFA le baraloki ba lefase 
gomme tše di ka šitiša goba tša kgontšha peeletšo , re phethile gore ka moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago , 
Modulasetulo wa SALGA , diMeyara le Baetapele go Mmušo wa rena wa Selegae ; 
Ngwageng wo re tla phethagatša go fana ka laesense le go dira gore Infraco e šome . 
Mme Spikara sa Lekgotla la Setšhaba ; 
Gape re e ikwa re le mahlatse go ba re na le Mme Jann Turner , e lego morwedi wa Rick Turner yo a bolailwego ke bahlankedi ba apartheid mengwaga e 30 ye e fetilego . 
re be re lebile Legodimong ka maoto gape re fapana le legodimo , ka boripana , 
Dintlha ka botlalo tša dikgato tše dingwe tša kgapeletšo le tša boikgethelo go Lenaneo la Poloko ya Maatla di hlalošitšwe ke ditona gomme tšona di tla hlakišwa ka tšhomišano le batšea karolo ba bangwe pele di hlagišwa . 
Ke nyaka gore gape ke tšee sebaka se gore ke leboge Presidente Nelson Mandela ,   e lego o mongwe wa bao e bilego bahlami ba demokrase ye ya rena , gomme yena o tla ba a keteka mengwaga e 90 ka la 18 Julai . 
Mmušo o tla thoma ka lesolo la go netefatša tšhomišo ya mabone ao a sa senyego mohlagase , go ruthetša meetse ka maatla a letšatši ,   le go laola mohlagase wo o šomišwago ke digisara ka dintlong , go akaretšwa le go bea seemo mabapi le dintlo ka moka tše diswa tšeo di agwago . 
gomme diprojeke tšeo sehlopha sa mohlakanelwa sa mmušo , bašomi , kgwebo le diinstituti tša thuto , ka tlase ga lenaneo la JIPSA , o tla tiišwa . 
Ka moragonyana ga matšatši a seswai , ka la 16 Feberwari Mme Mbeki o tla ba a keteka mengwaga e 92 . 
Ye ke tšhomelo yeo re swanetšego go e bontšha ge re ntše re itokišetša dipapadi tša FIFA Confederations Cup ka 2009 
Ke nyaka go tloga ke leboga indasteri ya meepo ka tsela yeo e tlogilego e thuša ka yona mabapi le go rarolla mathata a la 24 Janawari . 
Ntumeleleng ke re mo tiragalong ye ya mohlakanelwa ya boraro ya Palamente 
Ke rata gore ke re , ke thabišwa ke ka fao re dirilego tše ntšhi go phethagatša boithapo bjo re bo dirilego ka ngwaga wa 2004 . 
Ka go šoma mmogo le kgwebo le bašomi , re tla šoma ka lebelo mabapi le go dira maano a dikgato go mafelo ao a sego gona , 
Ke nyaka gore gape ke leboge le baduudi ba naga bao ba kgonnego go tia ka gare ga mathata a . 
Kgoro ya Mmušo wa Diprofensi le wa Selegae e tla rwala maikarabelo a dikopano tše ,   gomme e tla thekgwa ke dikgoro tše di rwelego maikarabelo go merero e , e lego ya Diminerale le Maatla le ya Dikgwebo tša Mmušo . 
Ge re ntše re šoma mmogo nageng ya rena , re swanetše go kwišiša gore re bjalo ka go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago ! 
gore ba thuše mmušo ka lesolo la go boloka mohlagase le go tsebiša babeeletši le metse mabapi le seemo sa nnete le gore ba ka thušang bjang gore re šomane le seemo se . 
Ke tlilo bitša kopano ya Dihlopha tša Mošomo tša Presidente 
Baeti ba ba hlomphegago , bakgotsi le dikhomreiti ; 
gore go dirwe ka moka tšeo di swanetšego go dirwa , ka go kwišiša nnete ke gore bokamoso bja rena bo diatleng tša rena . 
Dikgato tše ka moka , ge di akaretšwa le dikgato tša go boloka mohlagase , di tla kaonafatša kabo ye e tshepegilego le go dira gore re dule re na le mohlagase wo o bonagalago . 
E re ke le be go Mananeo a ka Ntlhorong ao ke boletšego ka wona pejana . 
Nnete ke gore ba emetše moya wa batho ba gešo wo o ganago go gatelelwa ,   le gona ba a re tlhotla gore ka moka re šome ka tsela yeo e ka se ekego goba go nyamiša ditetelo tša batho . 
Le ka mpotšiša gore na ke dumelelana le ponelo ye , gore na le nna ke dumela gore re tsene nakong ya tlhakatlhakano 
e be e le sehla sa Letago gape e be e le sehla sa Leswiswi , 
Dihlogo tša ditho tša mmušo tšeo di thekgago demokrase ; 
Afrika Borwa ga e nnoši , go na le mathata a kabo ya mohlagase go diprojeke tše re beeleditšego go tšona dinageng tša go swana le Chile le Brazil . 
Se bohlokwa ke go ikarabela ka tsela yeo e fago molaetša go bohle ka nageng le Afrika ka bophara , 
Go kopano ye ke bilego le wona le Modulasetulo wa General Electric bekeng ye e fetilego , modulasetulo o rile khampani ye e ka thuša go tšweletša dikarolwana tše di diilago ge go agwa ditešene tša mohlagase . 
Ge ke ntše ke ngwala polelo ye , o mongwe o rile go nna , go tšutla diphefo tše maatla ka gare ga naga 
Ba tshwenya ke maemo a tšhoganetšo ao naga e ikhwetšago ka gare ga wona ka baka la go kgaoga ga mohlagase fao go sa letelwago . 
Mošomo wa Eskom wa go aga ditešene tša go fehla mohlagase , mekgwa ya go sepediša mohlagase le bokgoni bja go wo aba ,   o tla tšwela pele , gomme fao go kgonegago , diprojeke di tla akgofišwa . 
Baetapele bao ba hlomphegago ba diphati tša rena tša dipolotiki le Maloko a Palamente ao Hlomphegago ; 
akgofiša kago ya motheo wo re wo hlokago gore re fihlele maikemišetšo a rena mabapi le batho le ikonomi ; 
Ke bolela mo lehono , pele ga mme wa ka , Epainette Mbeki , MaMofokeng , 
Go filwe taelo go meago ya mmušo ka moka gore e fokotša tšhomišo ya yona ya mohlagase gomme le ka thuša ka go hlagiša maina a bao ba sa dirego bjalo . 
Le ge go le bjalo , go no swana le Maloko a a Tlhompegago , 
Ba belaetšwa ke gore naga e kaba e lebane le tlhakatlhakano ya go fišwa ga ditimela tše tshela go la Tshwane , kgweding ye e fetilego . 
Gomme ye ke taelo yeo re e rwešitšwego ke histori . 
ke lemoga taba ya gore bontšhi ka gare ga naga bo tshwenyegile ka gore naga ya gešo e tla ba e le kae gosasa . 
Se se botse ke gore Polelo ya Maemo a Setšhaba e mphile sebaka sa gore ke fane ka pego mabapi le Mananeo a a 24 a ka Ntlhorong , 
A re netefatšeng gore ka moka re na le seabe go šomana le mathata a a re aparetšego , gomme re hlohleletša ke tšhomelo ya go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago ! 
Dikgato tše di ntše di phatlalatšwa ke Kgoro ya Diminerale le Maatla , gomme re ikemišeditše go amogela maele a mangwe ao le a mangwe le ka re fago wona gore re thušane . 
kaonafatša tšhomelo ya rena mabapi le dikgato tšeo re di tšeago , di lebišitšwe go Ikonomi ya Bobedi le phedišo ya bodiidi ; 
Ka Afrika Borwa , dikhampani tše kgolo tše bjalo ka Sasol , Anglo le BHP Billiton di ntše di swere ditherišano tše di bonagalago le Kgoro ya Diminerale le Maatla 
Se se ra gore ka moka ge re ka lebana le dithlotlo di ka se re palele . 
tšwela pele le akgofiša kgolo ya ikonomi le tlhabologo ; 
Ba ipotšiša gore a na re tla kgona go šireletša demokrase ya rena le Molaotheo wa rena tšeo re di lwetšego ga bohloko . 
otla aba tšhelete e nyakegago go thomiša ka Mananeo a a ka Ntlhorong . 
Modulasetulo wa Ngwako wa Setšhaba wa Baetapele ba rena ba Setšo le Baetapele ba rena ba Setšo bao ba Hlomphegago ; 
Mna. Jacob Zuma , Motlatša Presidente wa Repabliki wa peleng e bile e le Presidente wa African National Congress ; 
Ka moka baeti ba ba hlomphegago , ba emela dikgopolo tše di fetilego le tshepo , ba re gopotša gore re mo lebelong la go neelana , 
Molaodi wa Panka ya Resefe ; 
tsošološa mokgwa wa go lwantšha bosenyi gore twantšho ya rena ya bosenyi e be maatla ; 
Ka go šomišana le mebušo e mengwe ka kontinenteng le lefapha la poraefete , re tla phethagatša mošomo wa gore megala ya ka tlase ga lewatle e thome go šoma . 
Bjalo ka ge Maloko a a Tlhompegago a tseba , yena o rile : Ga ke bone mathata a kabo ya mohlagase bjalo ka bothata bjo bogolo kudu . 
Re lebane le seemo sa tšhoganetšo , eupya , re ka efeoga seemo se ka pejana . 
Se se lego molaleng ke gore ga ra swanela go phaela thoko matshwenyego a bjalo ditoro tša bao ba hlokago tshepo . 
sa gore bjale ka setšhaba se se feletšego re kwagatše go boipiletšo bjo re sa tšwago go bo dira bja gore ka moka re ka šoma mmogo gore naga ya gešo e dule e gatela pele . 
tšeo di dirago gore o se be le bonnete bja gore naga e tla ba e eme kae gosasa . 
Ke bolela ka merero ye e bohlokwa gobane go na le ba bangwe bao ba botšišago gore na re sa tla kgona go swara dipapadi tše . 
Se re se kwago go tšwa go batho ka go fapafapana Afrika Borwa le ka ntle , gomme sona se bonagala go kgatelo pele yeo e dirwago tšatši le lengwe le le lengwe 
e be e seruthwana sa tshepo , gape e le marega a go lahlegelwa ke tshepo , ka moka dilo di be di re sepelela   gape ka moka dilo di be di pala , go be go se se se re thibelago , 
Seo a se letetšego bjale ka mpho ya gagwe ya matswalo ke nnete . 
Sentech e šetše e filwe tšhelete gore e be mong wa inthanete yeo e sego ya thapo . 
Motlatša Spikara wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ; 
Balaodi-Kakaretšo le baetapele ba bangwe ba bodirela-mmušo ; 
ya rena yeo e tlago rerišana ka maemo a setšhaba , ke lakaletše Maloko ao a Hlomphegago a Palamente Ngwaga wo moswa o mobotse e bile e le wa katlego . 
tiiša mmušo gore o kgone go ikarabela mabapi le ditlhotlo tša rena tša tlhabollo ; 
Polelo ya Maemo a Setšhaba ka Mopresidente wa Afrika Borwa , Thabo Mbeki : Kopano ya mohlakanelwa ya Palamente Feberwari 2008 
Gape , ke tla rata go leboga lefapha la poraefete ka go ikemišetša go thuša ka fao le ka kgonago . 
Gomme re swanetše go netefatša gore re tšwela pele ka tšhomelo ye . 
Re tloga re lemoga gore karolo e bohlokwa ya ditokišetšo tša rena e swanetše go ba go aga sehlopha sa Afrika Borwa seo re mmogo le barati ba kgwele ya maoto , re tla ikgantšhago ka sona . 
Re rata go boeletša re leboga sehlopha sa diSprinbok ge se thopile mogopo wa lefase ngwageng wo o fetilego . 
la go tswalwa ka leswa fao go tšwelago pele la gore toro ya gore ka moka re fihlele bophelo bjo bo botse e be ya MaAfrika Borwa ka moka . 
Bjale ka bohle bao ba lego mmušong ke dumela gore motheo wo re o hlomile mengwageng e 14 ye e fetilego , wo re agago naga ya rena go wona o tloga o tiile . 
Karabo ya ka ke Aowa ! ye e feletšego . 
Gape , re nyaka go fana ka kgašo yeo e sego ya mogala go dipersente tše 50 tša baagi mafelelong a ngwaga wo . 
Gape re amogela magareng ga rena Mna. Arthur Margeman , yo mmogo le Nelson Mandela a bego a le karolo ya lesolo la go ngala dipese tša Alexandra mengwageng e masometlhano yeo e fetilego . 
Magoro a magolo a mananeo a ke go : 
Go se nene re tla ba re fetša ngwaga wa ditšhelete le palamente ya demokrase ya boraro gomme ka morago ga fao go tla swarwa Dikgetho tša bone tša Bohle . 
Seemo sa tšhoganetšo seo se bakwago ke go kgaoga ga mohlagase se re fa tlhotlo le sebaka 
Mmušo o tla tšwela pele ka lenaneo la go godiša indasteri le go tšwela pele ka go hlola dibaka tša kgolo le tša khiro . 
Batho ba Afrika Borwa : 
Gape re amogela magareng ga Maloko ao a Hlomphegago le baeti , bontšhi bja batho ba ba ilego ba hlama mokgatlo wa United Democratic Front , mengwageng ye e fetilego e 25 . 
Ka ge re lemogile gore tšhomelo ya mmušo e tloga e nanya mabapi le dikgopelo tša dipeeletšo go merero ya go swana le go hwetša lefase , motheo le ditekolo tša tikologo , 
bao ba lebeletšego naga ye ka kgahlego , gore re tloga re ikemišeditše ka go aga Afrika Borwa yeo e filego batho tshepo go akaretšwa le ba dinaga tša ka ntle . 
Ka gona mmušo o ile wa lekola leswa tsela ye re ye sepetšego go tloga ka ngwaga wa 2004 . 
Ke mo leboga ge a kgonne go ba le rena mo lehono , gomme ke dumela gore re ka se mo nyamiši . 
Dihlopha tša mošomo di ntše di tsene fase di šoma go mafelo a mantšhi . 
Ke bolela se , ka gobane ga se gantšhi go dirwa boipiletšo go setšhaba gore se šomiše mešifa ya mmele ya sona ka moka gore se fihlele toro ye e itšego . 
Se se swanetše go hlohleletša Bafana Bafana le diatlete tša rena tšeo di yago go phenkgišana go la Beijing . 
re hlome lefelo la go leletša go lona gore batho bao ba nyakago go beeletša le mmušo ba kgone go šala morago dikgopelo tša bona . 
Ke nnete , mathata wona ke a magolo : go a rarolla go tla hloka bohlale , kudu mabapi le go šomiša maatla ka tsheketšo , le go tla ka methopo e mengwe ya go tšweletša maatla . 
gomme ke tlare go se nene ka tsebiša Sehlopha sa Dinkgwete tša Maatla seo se tla bopsago ke batho ba Afrika Borwa bao ba tsebegago e bile ba na le botsebi , 
Ka tlaleletšo go go akgofiša kgolo ya ikonomi le tlhabollo re tla phethagatša leano la Pholisi ya Indasteri . 
Ke tloga ke tshepa gore ngwaga wa 2008 e tla ba wo mobotse kudu go demokrase ya rena , 
ao re swanetšego go itebanya le wona ka tsela ye e kgethegilego , le go dira tšeo di tla thušago gore re phethagatša tšeo batho ba gešo ba re laetšego gore re di phethegatše . 
Bahlomphegi , Dikemedi le Dikomišinara tša dinaga tša ka ntle ; 
Le ge go le bjalo , go bohlokwa gore dikgwebo ka moka di boloke mohlagase . 
E re ke bolele ka go kgwahliša ke re nako ye ye bohlokwa setšhabeng sa gešo e nyaka gore re kopane le go feta peleng   gomme re šomiši mošifa o mongwe le o mongwe go mmele wa rena wo o kopanego 
Le ge go le bjalo , go a hlokega gore re tšee sebaka se gore re kgopela tshwarelo legatong la 
, fao ka moka re ikhwetšago re lahlegelwa ke tsla , re gata ka go boifa , re palelwa ke go tia mangweleng , re boifa bokamoso ! 
le barati ba kgwele ya maoto , gore re tla ba le seemo sa go swara thonamente ya maemo a godimo ya Mogopo wa Lefase wa Kgwele ya Maoto wa FIFA . 
Gape re tloga re ikemišeditše go tšwela pele ka go thekga lefapha la go tšweletša dikoloi gomme re tla tšwela pele ka go bona gore thekgo yeo e fiwago Lenaneo la   Tlhabollo ya Indasteri ya Dikoloi e tšwela pele . 
Mabapi le hlagišo ya mohlagase , Eskom e šoma ka maatla go netefatša gore go ba le diprojeke tše dingwe tša go thuša go fehla mohlagase ka pejana . 
Ka nako ye , seemo se re lebanego le sona bjalo ka setšhaba le naga , 
Ba tla thekgwa ke dihlopha tša setegniki go tšwa go EDI Holdings , Eskom le Energy Efficiency Agency . 
Go seemo se , re swanetše go fokotša go kgaoga ga mohlagase fao go sa letelwago ka go fokotša tšhomišo ya rena gore re dule re na le mohlagase wo o bonagalago . 
Magareng ga tše dingwe re swanetše go šomiša seemo se go netefatša gore magae le ikonomi ya rena ga di senye maatla . 
le taba ye e sepelelanago le yona ya gore go šomišwa maatla a mmušo gampe ka maikaelelo a dipolotiki . 
go belaela mabapi le go tšhošetšwa ga go ikemela ga kgoro tša tsheko le go bušwa ke molao , 
Mo bekeng ye e tlago ditonakgolo tša diprofensi di tla kopana le diMeyara gore go lekwe go phethagatšwa dikgato tša go boloka maatla go boMasepala ka moka . 
Re tla re ka moka ra šomela go fokotša ditlamorago tše di bilego gona meepong ka baka la thaelelo ya mohlagase . 
Mabapi le ikonomi lebatong la godimong , re tla tšwela pele ka go seketša le go bona gore thekgo ya ikonomi e a gola   le go fokotša go huetšwa gampe ke dilo tše di diregago ka ntle ga naga . 
go akaretšwa go rwala dithoto , dipeipi tša go sepediša maatla , tshedimošo le dikgokagano , ditsela , meetse le mohlagase , go lebeletšwe nako le fao di lego . 
gore a na re sa ntše re eme ka leo re le boletšego la gore bokamoso bo tla ba kaone go feta maabane . 
Ka gona ka moka re swanetše go dumela gore re tseleng ya go dira setšaba sa gešo go ba seo se thopago sefoka . 
go maemo a phethagatšo le tshepedišo , a dira boithapo bjo bo tiilego bja gore nako e nnyane yeo re nago le yona e tla šomišetšwa go maatlafatša kgatelo pele ya rena 
ra tšwa ntweng re se na mabadu ye ga se nako ya go šupana ka menwanwa , eupya ke nako ya gore re šome mmogo gore re fihlele tharollo . 
Tšhomelo ye ke ya go šomišana e sego go šupana ka menwana . 
Ka gona a re šomišeng seemo se sa tšhoganetšo go thoma motheo wa bokamoso bjo re bo hlokago bja go boloka maatla . 
Mokgwa wa Mmušo ka botlalo o dira boithapo bja gore mo nakong ye e tlago , o tla dira tšohle gore e phethagatše boithapo bjo ― bja go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago ! 
Karolo ya Mananeo a ka Ntlhorong , a mmušo e tlago itebanya le tlhabollo ya bokgoni . 
Kabo ya mohlagase yeo e ngangegilego e dira gore o be kotsing ge go kaba le tšeo di wo šitišago gannyane . 
Le ge go le bjalo go molaleng gore re sa ntše re na le mošomo o mo ntšhi wo re sa swanetšego go wo dira mabapi le se . 
Moahlodi mogolo wa rena yo a hlomphegago gammogo le maloko a Kgoro ; 
Seo se akaretšago go maano a , e bile e le se bohlokwa kudu ke tegnolotši ya tshedimošo le dikgokagano e le tšeo di sepedišago mola gape di le lefapha ka botšona . 
Mabapi le se , re tla ba re thoma ka leano la rena la go tšweletša Set Top Boxes , leo le tlago phethagatšwa gareng ga ngwaga wo . 
Le ge ba dumela gore mokgatlo wo o bušago o na le tokelo ya go sepediša merero ya wona , ba tshwenywa 
Re ikonomi yeo e ikemilego kudu ka meepo , Ka gona re swanela ke go tšwela pele re thekga indasteri ya meepo . 
yo a bego a rata naga e bile e le moetapele , gomme yena a hlokofetše mengwaga e 30 ye e fetilego ka morago   ga go tlaišwa kudu ka go golelwa le go kobja ka tlase ga kgatelelo yeo go bego go phelwa go yona . 
A re ge ke nyaka go tloga ke hlagiša se ke swanetše go gopola mantšu a a šomišitšwego ke mongwadi Charles Dickens ge thoma go ngwala padi ya gagwe ya A Tale of Two Cities . 
gore re fihlele maikemišetšo a rena a magolo a bophelo bjo bokaone go bohle . 
yo a tlilego go re fa molaetša wo o hlakilego go tšwa go batho ba magaeng ba Transkei , bao a phetšego le bona nako e telele . 
go swana le meepo le go dira dilwana ka dimirale , didirišwa tša ka ntlong , barekiši ka go thekga barekiši potlana , go aga , indasteri ya botaki , temo le go fetoša ditšweletša tša temo. 
Mo dibekeng tše pedi tša go feta , Tona ya Diminerale le Maatla le Tona ya Dikgwebo tša Mmušo ba re hlalošeditše ka mohuta wa mathata ao   re kopanego le wona le dikgato tšeo rena re ka di tšeago gore seemo se boele sekeng . 
Re na le dihlopha tša mošomo tša tšhoganetšo tšeo di šomanago le boleng bja malahla gammogo le meepo   ya malahla gape re šoma ka lebelo gore go amogelwe le go thoma ka ditešene tša go fehla mohlagase tša kgase . 
Ke a tshepa gore Assosiešene ya Kgwele ya Maoto ya Afrika Borwa , bahlahli bao ba etilwego pele ke Carlos Aberto Perreira , 
Nnete ke gore go boloka maatla go re fa dibaka tše dingwe ka ikonoming . 
Ba bangwe ba belaetšwa ke seo se ka diregago ge ikonomi ya Amerika e ka gwahlafala . 
ao Maloko ao Hlomphegago a ka a hwetšago go websaete ya Mmušo mo bekeng ye . 
Go tshwenyega mo go hlola ke ditiragalo tša go sekišwa ga Komišinara wa Maphodisa wa Setšhaba le go fegwa mošomong ga Modaerektoro wa Botšhotšhisi bja Setšhaba , 
Bjale ge , ke tsopola mantšu a a latelago : 
Eupya ge ka moka re ka kopana gore re šomana le seemo se , ka moka re tla atlega ― 
Seemo se se tloga se hlakiša gore nako yela ya mohlagase wo montšhi wa go se ture e fetile . 
Bjalo ka mmušo , mošomo wa rena bjalo ke gore re kopanye batho le go fana ka boetapele mabapi le go šomiša maatla ka mokgwa wo o seketšago . 
Nnete ke gore kgolo ya tlhokego ya mohlagase e fetile mohlagase wo re wo okeditšego mo mengwageng e mebedi ya go feta . 
mabapi le ditokišetšo ka kakaretšo , ke sa gore go dirwa ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago : Diatla ka moka di swarišane mabapi le 2010 ! 
Go na le dikgato tše itšego tšeo di ka tšewago ke motho , lapa le kgwebo . 
Ba tshwenywa ke ditiragalo tše itšego ka gare ga ikonomi go swana le go oketšega ga kelo ya mašokotšo go tšhelete , ditheko tša makhura le dijo tšeo di oketšago budiidi kudu go bao ba diilago . 
gammogo le dipapadi tša Mogopo wa Lefase tša FIFA ka 2010 , tšeo di tlago thakgolwa matšatši a 854 go tlogela lehono . 
Go dira bonnete ba gore se sa diragala , re ile ra tšea dikgato tše di nyakegago go kgonthiša gore go polelo ya ngwaga ya bajeti mo kgweding ye , Tona ya Ditšhelete 
Re ipiletša go malapa ao a ka kgonago go tšea dikgato tše ka bjako gore a dire bjalo gore go seketšwe mohlagase . 
Dihlogo tša Ditirelo tša rena tša Tšhireletšo ; 
Ditona le batlatšaTona ; 
kaonafatša mošomo wa rena mabapi le mokgwa wa dikamano tša ditšhabatšhaba , gagolo re lebišitše go merero ye e itšego Afrika le dikamano tša leboa-leboa . 
kaonafatša ditlamorago tša mananeo a rena re lebiša kudu go mafelo a bohlokwa a bjalo ka thuto le tlhahlo ; 
O tšwela pele ka go re fa mooko wo o tiilego wo o re kgontšhago go tšwela pele re lebile go maikemišetšo a rena a bophelo bjo bo botse go bohle . 
akgofiša dikgato tša rena gore re kgone go fihlela maikemisetšo a rena a bophelo bjo bo botse go bohle ; 
gore re šomanae le ditlhotlo tše re di lebilego ka moka le gore re dule re itebantšhe le toro ya rena yeo re e   swareletšego ka yona go fihlela re aga Afrika Borwa yeo e akanywago go Molaotheo . 
A re batho ba ba rata go tseba , go tšwa go rena bao re ipitšago baetapele ba bona le bao ba swanago le bona nageng ka bophara , 
Mookamedi-Phethiši wa Anglo American , Cynthia Carroll , ge a be a fana ka polelo go Mining Indaba mathomong a beke e , ka Labobedi , Feberwari 5 . 
Go molaleng gore ge re nyaka go tšwela pele ka go gola , re swanetše gore re thekge le indasteri ya go tšweletša . 
le mešomo ye re ipeetšego yona , di re laela gore re hlohleletše le go kalatša batho ba gešo ka moka gore ba šome mmogo bjalo ka ngatana , 
Gape re thabela le gore magareng ga rena re na le Mna. Dinilesizwe Sobukwe , morwa wa Robert Sobukwe 
le Dikgwebo tša Mmušo gore go hwetšwe ditsela tše di šomago mabapi le hlokego ya kabo ya mohlagase . 
dipholisi tše ka pejana le gona ka go šoma gabotse , gore maphelo a batho ba gešo a kaonafale lehono e sego ka moso . 
nako e be e swana le gona bjale , eupya bao e bego e le dikemedi tša nako e , ba be ba re e amogelwe ka mo e lego ka gona , ge re bapetša fela . 
Se se ra gore go tla tswalantšhwa mananeo a Dikgwebo tša Mmušo le go bea maano a motheo wa tšona , 
ke gore o swanetše go tšwela pele go raloka karolo ya yona bjalo ka o mongwe wa bahlami ba bagolo ba Afrika Borwa ya demokrase ,   ya go se na kgethollo ya morafe , ya go se kgetholle ka bong le gona e le ya katlego . 
Ge re bolela ka go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago ga re re gore re fetoša dipholisi tša rena tše di tlwaelegilego , eupya re lebišitše go phethagatšo ya 
Bekeng ye e fetilego Maloko ao a Tlhomphegago a bile le sebaka sa go naganišiša ka ga ditaba tše . 
Mabapi le se , ke nyaka go kwagatša ditebogo tša ka le thekgo mabapi le seo se boletšwego ke 
Go beela thoko Mananeo a a ka Ntlhorong gore mabato a mmušo ka moka ka boraro , la setšhaba , la profensi le la selegae , 
le baraloki , ba lemoga maikarabelo ao ba a rwelego a go dira gore sehlopha sa naga e swantše go ba seo rena le Afrika ka bophara , re swanetšego go ikgantšha ka sona . 
Tona ya Ditšhelete go polelo ya gagwe ya bajete , o tla fana ka dintlha ka botlalo mabapi le tšhelete yeo e tlago go abelwa   mananeo a go hlohleletša tsheketšo ya mohlagase le go thekga Eskom ge e ntše e aga ditešene tše diswa . 
Ditona tše di hlomphegago tša diprofensi le Dipikara tša Diprofense ; 
Ka maikaelelo a go akgofiša go aga diprojeke tša motheo re tla phethagatša tšweletšo ya leano la motheo wo o feletšego , ka go gatelela go seketša maatla . 
Mmušo le Eskom ka baka la seemo se sa tšhoganetšo seo se dirilego gore ka moka re lebane le ditlamorago tša go fokotšwa ga mohlagase . 
Go šoma bjalo ka sehlopha le go rerišana ke karolo ye kgolo ya ka fao re ikarabelago go seemo se sa tšhoganetšo . 
Mabapi le se go bajetilwe tšhelete ya go lekana R2 .   3 billione yeo e tlago lebišwa go dikgato tša pholisi ya indasteri le diranta tše R5 billione go go thekga pholisi ya indasteri . 
Ka ge re lebile mafelelong a nako yeo re filwego yona , Mmušo o phethile ka gore o beele thoko Mananeo ao a lego ka Ntlhorong , 
Re tšea dikgato tša go kaonafatša bokgoni bja Eskom bja go impshafatša . 
Mošomo wa go lekola leswa Leano la Setšhaba la Tlhabollo ya Bokgoni bja Batho o tla phethagatšwa ngwaga wo , 
Eupya ka ge re beeleditše go ditešene tša mohlagase tše ntšhi re tla dula re le ketapele mabapi le mohlagase wo o sa bitšego gagolo . 
Mme ka ge re lebane le ditlhotlo tše , tšona ka botšona di re fa dibaka ! 
﻿Se ke ditlamorago tša mananeo a maikemišetšo a mmušo go godiša thoto ya setšhaba . 
Ke ema mo pele ga batho ba Afrika Borwa ka boikokobetšo sebakeng se ke ilego ka swanelwa ke go swara maemo a godimodimo ka mo nageng 
Maloko a a Hlomphegago ; 
go fokotša palo ya tlhokego ya mešomo go tloga go 31 ka 2003 go fihla go 23 ka 2007 . 
e fetoletše mahube a maaka a mengwaga ye lekgolo ya go feta bobotseng : e lego , thumo ka 1909 ya Tumelelano ya Semmušo ya Bosetšhaba ye phafošitšego Yunione ya Afrika Borwa . 
Ka tlhago , go se iketle ga phetogo dipolotiking go ka tliša dipotšišo tše ntši go feta dikarabo tše di lego gona . 
mešomo ye mentši e hlotšwe go feta palo ya batho ba bafsa ba ba thomago go tsena mo go tša mediro , 
Ke maikarabelo a ka , mo dikgweding di se kae go eta pele Bophethišo bja Setšhaba go phethagatša morero 
le go šoma gabotse ga ditirelo tša mmušo di a begwa ka mokgwa wa šedi le wa maleba . 
Dipalong tše ka bobedi , makala a poraebete a šaletše morago kudu . 
re hlohleletšwa ke kgoeletšo ya dibaka tša go tšwetša pele kgodišo ye e yago pele . 
ka Borwa bja Afrika Potšišong ya Afrika Borwa ye e amogetšwego ka Phato , 1989 ― ye e tsebjagokudu ka Pego ya Harare . 
Baetapele ba ba hlomphegago ba Mekgatlo ya Dipolotiki le Maloko a Palamente , Baetapele ba Setšo ; 
Ke nnete , se ga se sa swanela go re tloša boitlamong bja go tšwela pele go botšološa taba ya boleng bja mešomo ye , go akaretšwa ditokelo le dipoelo tšeo bašomi ba ka ipshinago ka tšona . 
Molaetša wa ditiro tša bogale bja bona o kwagala ka nnete lehono go no swana le mengwaga e mentši ya go feta , wa gore re swanetše go godiša magomo a dibaka tše re nago le tšona ; 
, fela go tloga botibong bja tebelelo ya ditshepetšo tša mmušo , re ka no ikhomotša ka gore melato ye e fetago ye 70 ya bomenetša ye e begilwego mo ditlabelong tša tshedimošo 
Ka mantšu a re rata gape go leboga mohu Ephraim Mogale , Mopresidente yo a thomilego Mokgatlo wa Baithuti ba Afrika Borwa le bagwera ba gagwe mengwageng ye 30 ya go feta . 
Onkgopotse Tiro , Harry Nengwekhulu , Themba Sono , Mapetla Mohapi , Mosioua Lekota , Johnny Issel le Mthuli ka Shezi . 
Ge re lebelela morago mo mengwageng ye lesomehlano ye e fetilego , ke rata go leboga boikgafo le go šoma ka maatla ga Bapresidente Nelson Mandela , Thabo Mbeki 
Mo maemong a lekgotlapeamelao la bosetšhaba le diprofense , ditaetšo tše tša gore naga e tla re ngwageng wo kemedi ya basadi ya feta 
Godimo ga tše ka moka , ke ema pele ga lena ka boikgantšho le boitshepo bja gore Afrika Borwa ye re e ketekago lehono ― 
le go kgokaganya lenaeotshepedišo la tšhelete ya setšhaba le la ditšhelete ka mokgwa wa go godiša phihlelelo ya ditirelo 
Ka go realo , e swanetše go tlotla mohu Mopresidente wa African National Congress , Oliver Reginald Tambo ka go thoma 
di tswetše khutšo ya moswananoši gare ga balaodi ba makoloneale di be di sa thekgwe ka mabaka fela , 
Bjale , go a swanela mo tiragalong ye go keteka ngwaga wa bo 20 wa Phethišo ya Pego ya OAU ya Komititebanyamodiro 
le ka moo re kaonafaditšego tlholo ya tlhabollo le seriti sa batho go tloga ka taolelo ya temokrasi ya 2004 ! 
Mo tirong yeo ye bonolo fela ye bohlokwa ya go thala letlakala la go bouta go mmušo wa batho ka moka ba naga ya rena , 
kudu go tloga ka 2004 go tloša mehuta ya diemapele go kgolo go bile le seabe se se kgahlišago . 
Mo gare ga sehlopha sa MaAfrika Borwa a a ikgethilego go na le Maloko a Palamente ya rena 
Ikonomi ya rena e fetogile yeo e bulegilego , ebile go tloga ka 1994 e ile ya lomaganywa le tshepetšo ya lefase ka moka . 
Bona ba akaretša Brian Hunting , Billy Nair , Ncumisa Kondlo , John Gomomo , Joe Nhlanhla , Cas Saloojee , John Schippers le Jan van Eck . 
E maatlafala letšatši le letšatši , e thekgwa ke Molaotheo woo o sa lekanywego gabonolo mo lefaseng . 
Ka kgonthe ke rekhoto ya boikgantšho ya gore magareng ga 1995 le 2003 , ikonomi e hlotše tekano ya mešomo ye e ka bago milione le seripa ; 
ao ka go hloka mahlatse go tloga ka Hlakola ngwageng wa go feta re ilego ra swanelwa ke go laelana le bona la mafelelo . 
Sehlopha sa baithuti ba sebete se tšwile mokgatlong wa NUSAS go ithomela Mokgatlo wa Baithuti ba Afrika Borwa mengwageng ye 40 ya go feta . 
Bofokodi bjo ke bjona bo rwalago maikarabelo a poelamorago a Akhaonte ya Bjale kudu ge re tsene maemong a godimo a kgolo . 
Le ge go bile le kgatelopele go 0,2 , seemo ga se kgahliše gakaalo go lebeletšwe batho ba go se itekanele bao ba thwetšwego ke mmušo , ye e lekanyetšwago le 2 ye re ipeetšego yona . 
Nakong ye re sa tšwago go bolela , la mathomothomo go tloga phihlelelong ya temokrasi , 
Ke batho ba Afrika Borwa bao ba netefaditšego kgatelopele ya yona , 
mo go kgatelopele ye re e dirago go godiša lehumo la setšhaba le go netefatša gore dipuno tša kgolo ya ikonomi di abelanwa ke batho ka kakaretšo . 
Ke swanetše gape go tšea sebaka se go šupetša gore ke tla mo matšatšing a mmalwa a tlago ka feleletša dikopano le Khomišene ya Dikgetho le Ditonakgolo tša Diprofense gomme ka bega letšatši la dikgetho . 
MaAfrika Borwa a ka moka a emetše tshepo le kgotlelelo tšeo di hlalošago naga ya rena . 
Mo ga se mo re ka rego Boithomedi bja go Akgofiša Kabelano ya Kgolo e a diragatšwa , go netefatša gore diemapele ka moka bjalo ka tšhitišo ya tšwelopele ya meago , 
la banna le basadi bao ba bapetšego karolo ya bona mo bolaoding bja sekepe sa mmušo ka tlase ga temokrasi : 
Bahlomphegi , Baambasadara le Makomišenara a Godimo le baemedi ba dinaga tša ntle bao ba re etetšego ; 
Bjale , mengwaga ye 15 ka gare ga temokrasi , re ka bolela gore letšhogo lela , go se šireletšege le go hloka maikemišetšo ga mengwaga ye 100 ya go feta 
Boithomedi bjoo bja tlhohleletšo go beakanya tlhako yeo e tla nyakago khutšo le poelano , mo lefelng la dintwa le dikgohlano 
gape seo se sa tlwaelegago , mešomo ye e ka bago 500 000 ka ngwaga magareng ga 2004 le 2007 . 
e tsebja ka lebaka la ge mmušo o hweditše diphošo tše di dirwago ebile o šoma kgahlanong le tšona . 
Se se bonagetše , gare ga tše dingwe , mo peamelaong , melao le taolo ye e bušago bašomi ba mmušo go no swana le bao ba swerego maemo a sepolotiki , 
Se ga se modirwana wa se se bitšwago direrwa tša semorafe . 
Ke bona ba le ba bangwe ba go rata naga ye bao ba swanetšwego ke go abelana ditumišo ge re bolela ka se ― 
Mo Ngwagasomeng ya Mathomo ya Tokologo , kgolo ya ikonomi e lekantšhitše 3 ka ngwaga , ebile se se kaonafaditšeditšwe go 5 ka ngwaga ka tekanyo go tloga ka 2004 go fihla 2007 . 
Mmeyara wa toropokgolo ya Cape Town ; 
Se se ra go re , potšišo ya gore ekaba kgolo ye e abelanwago ka go lekana e swanetše e bope kokwane ya tlhokomelo ka moka ya ikonomi . 
gore ka kgonthe , ka mantšu a Lengwalo la Tokologo , bula kutšwana mabati a go ithuta le setšo ! 
Re ka no re gape ka tiragalo ya go se tlwaelege ya pheletšo , mahlakore a mantši a lenaneotshepedišo la molaotheo a ile a lekwa kua moragonyana , 
Tše ka moka di re fihlišitše tshepedišong ya ditherišano tšeo di tswetšego dikgetho tša mathomo tša temokrasi ka 1994 . 
Go abelana dipoelo tša kgolo go swanetše go akaretša tiragatšo ye e akgofišwago ya tirišotokišo , ye e akaretšago thekgo ye e theilwego kudu Maatlafatšo ya Bathobaso Ikonoming . 
Mafelelong , tlhohlo e ba mabapi le taolo ; 
Ge tumelelano ye e hlalošitše lefase le le ipheditšego la Afrika Borwa bjalo ka ge re le tseba lehono , le be theilwe godimo ga kgatelelo ya bosemorafe le karogano . 
Maloko a Kabinete le Mohumagadi Sepikara sa Lekgotlapeamelao la Diprofense ; 
Motlatša Sepikara le Modulasetulo wa Komiti ya Lekgotla la Setšhaba la Diprofense ; 
Gore re kgonne mo dikgweding tše hlano tša go feta go netefatša neeletšano ya go hloka dikgohlano le tšwetšopele mo tshepetšong ya mmušo , re leboga tielelo ya tshepetšo ya molaotheo 
Lehumo le hlolwa go kaonafatša boleng bja maphelo a batho . 
tomagano ya lenaneotshepedišo la diintaseteri le mananeo , tlhohlo ya mabokgoni , go laolega ga dilo tše di sa šuthego 
Temokrasi ya rena e phelegile . 
Go tlwaelegile gore , morago ga go ema felo go tee ga ikonomi mengwageng ya moragonyana ya bo 1980 le ya mathomong ya bo 1990 , 
Ka go realo , re leboga motswala wa Onkgopotse Tiro , Pat Tlhangwana . 
Gape ke dipoelo tša molaotshepedišo wa go kaonafatša boemo bja dipeeletšo bja makala a poraebete , 
Mo mantšung a , mengwageng ye mehlano ye e fetilego re be re eme mo go 16 ya tlhamo ya tšhelete ya peeletšotlengwa bjalo ka dipersente tša Palomoka ya Ditšweletšwa tša mo Gae . 
Le ge go le bjalo , go gontši go swanetše go dirwa go kaonafatša setšo sa ditirelo le tlhahlo ya bašomi ba mmušo , kudu bao ba lego kua tlase bao ba lebanego thwii le setšhaba . 
Go se iketle ga seemo sa ikonomi lefaseng ka bophara go bontšha kotsi ye kgolo ya ikonomi ya rena ge go etla tobong ya mešomo le boleng bja bophelo bja batho ba rena . 
Ka kgonthe , maatlafalo ya tshwaragano ya sepolotiki nakong ye phadišano ya dikgetho 
hlogo ya gagwe e emišitšwe ka boikgantšho ka tsebo ya gore madi a gagwe a tla nošetša mohlare wa tokologo . 
le ge madimo a ikonomi a ka šwahlaganya mabopo a rena ― le ge go se iketle ga seemo sa dipolotiki go etela menagano ya rena ka moka ka go fapana ― 
Le gona ka baka la gore re na le tswalo ya tlase ya tšeo di bolokilwego , re ile ra swanelwa ke go bota dikelo tša ditšhelete tša lebakanyana go lefela poelamorago gammogo le mananeo a peeletšo . 
Ka kholofelo ye e makatšago mo nakong ya tlhobogo , re a batlotla . 
Maloko a a lompheagago ; 
Ke a tshepa ka moka re dumelelana gore go iketla ga setšhaba sa rena go itshamile , kudu , 
Polelo ya Maemo a Setšhaba ka Mopresidente wa Afrika Borwa , Kgalema Motlanthe , go Kopano ya Mohlakanelwa ya Palamente , Cape Town Hlakola 2009 
Se se ra gore , kgolo ya diromelwantle ga se ya ba godimo go swana le dinaga tše re ipapetšago le tšona . 
ebile ke bona bao batla šireletšago temokrasi ya rena mo mengwageng ye e tlago . 
e le ditlamorago tša moswananoši tšeo di tšweletšego sephethong sa mokgatlo wo o bušago sa go lokolla Mopresidente wa peleng mošomong . 
Bjale ka ge Maloko a a Hlomphegago le ka lemoga , mmušo wa rena o bile le dintwa kgahlanong le bomenetša , ye nngwe ya mafelo a bohlokwa a a šeditšwego . 
Mafelo a rena a ditšhelete ke mohlala wo mobotse wo o re šireleditšego mo madimong a ikonomi ya lefase . 
Ditekanyetšo tše dintši di beilwe madulong go kaonafatša go šoma gabotse ga ditirelo tša setšhaba , go akaretšwa taolo ya ditšhelete , 
Makhomoreite le bagwera ; 
Moahlodimogolo wa peleng le Basepedišamodiro ba Palamente ; 
Re biletša mekgatlo ye le baetapele go gatelela moya wa kholofelo le sebopego yeo e hlohleleditšego katano ya tokologo le ge dilo ka moka di bedi bonala di sa kgahliše ; 
Makala a poraebete le wona a lebane le ditlhohlo tše . 
wo o fihleletšwego ke African National Congress ka dikgetho tša 2004 ka go hloma motheo wa tiragatšo wa ka morago ga dikgetho gore go thome go šoma . 
Fela sa rena leeto la tshepo le kgotlelelo . 
le go otlela magareng ga makgotla a kontinente le a lefase ye e bilego tšhupatsela ya tharollo ya khutšo go dintwa tša naga ya rena . 
Mohumagadi Sepikara sa Seboka sa Maloko a Palamente ; 
Ka ntle le lefapha la ditirelo , ga se ra bona kgolo ye e lekanego mo go mafapha a bohlokwa , kudu a go hlama . 
Motlatša Mopresidente ; 
Afrika Borwa e itemogetše nako ye telele ya kgolo ya ikonomi go tloga ge go ngwala ga dipalopalo go thomile ka 1940 . 
Mo Afrika Borwa , e sedimošitše gape ka bokagare bja khonferense ya 1989 ya Bokamoso bja Temokrasi ― e kopanya batho bao ba ratago naga ya bona go tšwa mahlakoreng ka moka a naga . 
Mengwaga ye lekgolo masometharo e ile , re ka no thakgafatša kholofelo le kgotlelelo tšeo di tladitšego dipelo tšeo tša go ba le sebete . 
Re kolota bogona bja rena bjalo ka temokrasi bathong ba Afrika Borwa , bao ka la 27 Moranang 1994 ba beilego bokamoso bja bona ka matsogong a bona . 
re furaletše wa kgale wo o bego o sa re sware bjalo ka batho . 
Šedi mo go bopeng gape ga ikonomi ya dilwana tše nnyane mo ngwagasomeng wa go feta , le maitapišo , 
Modulasetulo wa Komiti ya Lekgotla la Setšhaba la Diprofense ; 
Ka go realo , ba bangwe ba rena re ka gakantšhwa ke maphoto a lebekanyana a boso bja ledimo la re gogela tebanyong memoya ya go se iketle ya ikonomi le kgakanegong ya sepolotiki . 
yeo e bontšhwago ka tšhomišano ya maloko a Bophethišo ― a kgale le a mafsa ― le letsogo leo le sa tekatekego la balaodi ba makala a mmušo . 
ba šušumetšwa ke kganyogo ya go kaonafatša boleng bja bophelo bja maAfrika Borwa ka moka . 
e ikamologanya le dikarogano , dintwa le kgethologanyo ya mengwaga ye 15 ya go feta ― 
go se tšweletše maikarabelo ao a beilwego magetleng a rena go tšwetša pele dikganyogo tše bontši bo ineetšego ka baka la tšona , ba gana go tlengwa ke diemapele le maima/mohlako . 
ka moka a tšweletše ditekong go utolla temokrasi ya kgotlelelo ye e phethagetšego . 
Bjale , Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo , re swanetše go ipotšiša gore : na ditiro tša rena di hlalošitše 
yo a hlokofetšego ka 1879 ba fentše sešole sa Brithane kua Isandlwana , ba šireletša tokologo ya batho ba setlogo ba naga ya rena le taolo ya lefase la bona . 
Lehono re na le tshepedišo ya temokrasi ye e šomago gabotse , ye e theilwego godimo ga dintlha tša nnete tše di lego pepeneneng le go lokologa , ka mafelo a a balegago a kgatha tema ga setšhaba 
bjalo ka ge e le mabapi le tshwaro ye e swanago . 
Se re swanetše go se dira letšatši le lengwe le le lengwe la mošomo mo dikantorong tša mmasepala pele lenaneo la bakgethi le tswalelwa . 
Thusong Services Centres le dikgopolo tše mpsha tša go tliša ditirelo , izimbizo le boetapele bja bjale bjo bo tiilego bja Kgoro ya Merero ya Selegae . 
Motlatša Mopresidente wa peleng wa Repabliki ya Afrika Borwa le Mopresidente wa ANC ; 
Ke ikwa ke hlomphilwe go alela Tulokopanelwa ye ya Repabliki ya Afrika Borwa polelo , mo mathomong a kopano ya mafelelo ya Palamente ya Boraro ya Temokrasi . 
Gape re swanetše go šomiša boingwadišo bja go ikgetha bja mafelelo a beke bjo bo beakantšwego ke Khomišene ye e Ikemego ya Dikgetho ya Afrika Borwa gosasa le ka Sontaga , 7 le 8 Hlakola . 
Baetapele ba sedumedi le Baemedi ba Setšhaba ; 
Ka go realo , re tlotla morwa yo bogale wa batho ba rena , Solomon Kalushi Mahlangu yo a ilego a hwa thapong mengwaga ye 30 ya go feta , 
Moahlodimogolo Langa ; 
tšhomišanommogo ya setšhaba le dikgwebo tša setšhaba , gammogo le megala ya twantšho ya bomenetša . 
Tše ke ditlhohlo tše naga ya rena e netefatšago go di hlagiša . 
Boithomedi bjo bo hlomile motheo wa tumelelano ya lefase ka bophara , ka thušo ya Dinaga tše di Kopanego ka kgopelo ya ditherišano mo Afrika Borwa . 
bonneting di be di sa bewe gabotse . 
le mafelo ao a ikemetšego ao a angwago ke Molaotheo go thekga temokrasi . 
Seo e bile koketšo ya lebelo peeletšong yeo lehono palo ye e emego go 22 , kgauswinyana le 25 ye re beakantšego go e fihlelela ka 2014 . 
mo go Bophethišo le tiragatšo , makgotlapeamelao go kgabaganya ditikologong tše tharo tša mmušo le lefapha la boahlodi , 
Tše di akaretša , mohlaleng wa mathomo , tswalo ya godimo ya peeletšo ya makala a mmušo le a poraebete . 
32 ye e fihleletšwego ka 2004 , le 40 ye e fihleletšwego ka dikgetho tša pušoselegae tša 2006 . 
tsela ya botšo bja setšhaba sa Afrika Borwa mo mengwageng ye lesomehlano go tloga ka matswalo a temokrasi , 
Mo mafelong a go ithuta , kgwabo ka seboka sehleng sa go tonya sa marega ka morago ga go ganetšwa ga mokgatlo wa tokologo le go lahlelwa kgolegong ga boetapele bja wona . 
Mo go bona , ke rata gape go tsenyeletša Helen Suzman , MoAfrika Borwa wa go ikgetha ka nnete yo a emetšego tekatekano ya Palamente ya rena ye mpsha mo diphapošeng tša Palamente ya kgale . 
Tlhobaboroko ye bohlokwa ke potšišo : ke eng seo kgolo ya ikonomi e swanetšego go ba ka sona ? 
naga ya rena e maemong a mabotse . 
Kabelano ya dipoelo tša kgolo e swanetše go hlaloša gore nwelelo ya mošomo , e netefatša gore go na le mošomo wo mokaone . 
ye ka moka re dumelelanago gore di swanetše go ba le seriti le khutšo ― ye ke netefatšo ye e tletšego ya tšwelopele le tsenelelo ya temokrasi ya rena . 
Re holofela gore mekgatlo ka moka ya dipolotiki , ge e ntše e feleletša mananeo a yona a dikgetho , e tla dira gore seabe sa yona go se , e be maitapišo a go se ikhole . 
Re agile tshepedišo ye e phelegilego ya dikamano tša mebušo go kgabaganya mahlakoreng ka moka , le tomagano ye e kaonafaditšwego magareng ga yona . 
Ntumeleleng go leboga Lucas Mahlangu , morwarre wa Kalushi yo a emetšego lapa la ga Mahlangu . 
Solomon Mahlangu o be a tšwetša pele setšo sa bahlabani ba mengwageng ya maloba , magareng ga bona re bala bao ba bego ba le tlase ga Kgoši Cetshwayo 
go ingwadišetša go kgetha mo dikgethong tša bosetšhaba le diprofense tše di tlago gore re kgone go bopa bokamoso bja rena ka borena . 
Go ka no ba gape gore tshepedišo ya thibelo le kotlo ya bomenetša ga sešo tša lekana 
le go fokotša morwalo wa infleišene mola ka lehlakoreng le lengwe re netefatša ikonomi ye e sa tekatekego ebile e tielela . 
Molokong wo go na le baetapele ba maloba ba SASO , bao ba akaretšago : Strini Moodley , Profesa Barney Pityana , Steve Biko , 
Mo mengwageng ye , re kaonafaditše dibopego tša pušo . 
Magomo a phihlelelo setšhabeng sa rena a feta ka moo re bego re lebeletše . 
ke setšweletšwa sa mešomo le maitapišo a basadi le banna ba Afrika Borwa go tšwa mahlakoreng ka moka a naga . 
Ka kgonthe , mmušo o ka ikgantšha ka gore re fetotše palo ya peakanyo ya ditirelo tša setšhaba , yeo ka gohlegohle e nyakilego go nepa semelo sa setšhaba sa rena . 
Ikonomi ya rena e dula e botile kudu dimaene le tša temo ka diromelwantle . 
Mo segopotšong sa baithuti ba mengwageng ya maloba go dutše molaetša wa go obamela , woo lenyora la tokologo le tsebo le fišago dikgara tša bafsa le go feta pele . 
Le ge go le bjalo , ge basadi ba sa bopa 34 mo maemong a godimo a ditirelo tša mmušo , se se sa hlaelela go tebanyo ya tekatekano ye re ipeetšego yona . 
Le ge go le bjalo , ga se ra swanela go nyatša dihlohlo tše re lebaganego le tšona . 
Mola moreki a lla , ka baka la namelelo ya mošomo le meputso , le infleišene le ditswalwa tša tlase , e ralokile karolo ya yona mo go se , 
Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo , ntumeleleng mo boemong bjo go hlohleletša maAfrika Borwa a go ba le maswanedi 
Mo tabeng ye ya tlhobaboroko , banyakišiši ba tšwelapele go lekola : 
Ke bolela dilo tše e se ka gobane ka moka di na le dipelaetšo goba gore go di tseba go tla re thuša gore re alafe malwetši ka moka a setšhaba sa rena . 
bo swanetše go hwetša go ntšha maikutlo go fihlela mo re tla fago tsebe setšhaba seo kwago bohloko . 
ke phihlelelo ya mang le mang go ingwadiša sekolong sa poraemari ; 
gomme re tla lokišwa ka mo go phethagetšego . 
Ke bolela mo ka Sebjana sa Lefase sa 2010 gammogo le Sebjana sa Lekgotlakopano mo dikgweding dise kae go tloga bjale . 
Mengwageng ye tshela ya go feta , baetapele ba kopane go Samiti ya Kgolo le Tlhabollo gomme ba fihlelela sephetho sa mešomo ye ka moka re swanetšego go e dira 
Go fa tshedimošo ya tša maitapišo a rena ke a dintlha tše pedi : tlhokego ya rena go feleletša taolelo ye e kwanetšwego ke mmušo ya 2004 ; 
Temokrasi ya rena e phelegile . 
Le ge go le bjalo , mošomo wa rena wo bohlokwa ebile o potlakilego ke go amogela ditlamorago tša ditlhabollo tše mo ikonoming le tikologong ya rena , 
se re se thomilego le Brazil le India ka IBSA ; 
go maatlafatša tikologo ye , ya kgatelelo ye e itšeng ya go diragatša ditharollo tša Samiti le go botsefatša mokgatlo leano wa tikologo . 
go tiišetša boitshepo bja kwano ya gore papadi ya boditšhabatšhaba ya rena e tla ba phadišano ye e atlagilego . 
tlhabollo ya dinagamagae le netefatšo ya tšhireletšego ya dijo ; 
Lenaneo le le Tlhabolotšwego la Mešomo ya Mmušo e fihleletšwe ka 2008 , ngwaga pejana ga ge go beakantšwe mo taolelong ya 2004 . 
Mo mengwageng ye lesomehlano re dirile ka maatla go lwantšha tlhokofalo ye ka moputso wa leago . 
go diragatša lenaneo le le kwešišegago le re lokišitšego go fediša taba ya cholera mo dikarolong tše fapanego tša naga ; 
go maatlafatša boemedi bja ditokelo tša batho ba go se itekanele ; 
Issued by : The Presidency February 2009 
go fetola la mafelelo ka moo naga ya rena le kontinente ya rena e bonwago ke lefase ka gona . 
Mo go tše dingwe tša tšona , taolo e a fokola le mekgwa ya bašomi e nyaka go kaonafatšwa . 
go abela gabotse , tlhokomelo ye e swanago ya maemo ya maphelo ; 
Maitapišo a rena a tla sedimošwa ke kamogelo ya ditekanyetšo go šireletša tikologo le go pebofatša ya seabe sa phetogo ya tša boso di ka thuša ka tlholo ya mešomo . 
Mo nageng ya rena , re tla thoma mo go ditshepišong tše bjalo ka tsela ya bea setšhaba sa rena mo kgolong ye kgolo le tsela ya tlhabologo . 
Gape re dumela gore , morago ga go atlega makgetlo a go latelana a mahlano , sehlopha sa naga sa kgwele ya maoto gabjale se itokišetša ka boitshepo go šoma go feta ka moo go lebeletšwego ! 
Dinaga tše Kopanego tša Amerika ka dikgetho , seka sa phetogo se se bulago mellwane ye mesesane ya naga . 
Go tlaleletša , re tla phatlalatša kutšwana Setlamo sa Leago sa Tlhakodišo ya ba ba Tlaišeilego 
mo go tšeeng diphetho , tlhabollo ya bafsa , ditokelo tša batho bao ba sa itekanelago le ditokelo tša bana ― go akaretšwa go feleletša dikgokaganyo ka Lenaneotshepedišo Bosetšhaba la Bafsa 
Re kgonne mo ngwageng wa go feta go phetha ditherišano le Europian Union ka maano a tšhomišanommogo ya rena , 
Se se dirwa ke koketšo ye kgolo ya phihlelelo go Tšhelete ya Thekgo ya Bana , 
fela go feta mo , tlhokomelo ya semolao ye e tiilego le kgato ya maemo a lefase ga di phemege . 
Go abelana dipoelo tša kgolo gape go ra karolo ya go šoma gabotse le ka tshwanelo ga mmušo 
Se se šupa bofokodi go boagišane bja rena , kudu ka go aga tswalano ya thekgano ya setšhaba ye e tla thušago go thibela le go lwantšha bosenyi . 
Ee , re a tseba gore palo ya bao ba tlogelago sekolo kua dikolong tše di phagamego 
Eupša re ka se ikgotsofatše fela ka phetogo ya bontši . 
Gannyane , gannyane fela ka netefatšo , kontinente y arena e gatela pele go ya tsošološong , ka dikganyogo tša batho ba yona di namelela godimo mo lenaneotherong la baetapele ba yona , 
E tšweletša le mabofokodi a tshepetšo ya toko ya bosenyi , go tloga ka nyakišišo ya bosenyi go ya go fihla poetšong ya seemo ya basenyi . 
mola ka go le lengwe re akgofiša diprotšeke tša go aga kelo e mpsha le go phatlalatša methopo ya enetši ― 
Se re se tsebago ke gore tikologo ya taolo mo nageng ya rena le mananeotshepedišo ao a lego kgahlanong le tekanyetšo 
le maemo a go hloka tekatekano a godimo kudu . 
gape re tšwela pele go hlohleletša go tšea kgato mabapi le dipelaelo tše . 
Sa bobedi , re tla oketša mananeo a mešomo mo makaleng a mmušo . 
Go tsopola mošomo wo o dirilwego ke sehlopha sa dirutegi sa Yunibesithi ya Stellenbosch , se etilwego ke Profesa Servaas van der Berg : 
ke kgonthe go maatlafatša setswalle seo naga ya rena e se thomilego le Russia , le dinaga tše dingwe tša kua Asia , Bohlabelagare , gammogo le Latin le Borwa bja Amerika . 
Se se tla kopanywa le phetišo ya lesolo la Boikgantšho bja Afrika Borwa le magato a boima mo go ditšwantle tše di sego molaong . 
Fela ga re na kgonono ya gore nako yeo e tla fihla go se goye kae . 
ebile re holofela gore moya wo o hueditšego tshwaragano yeo o tla atlega 
Eupša ka utolla sephiri sa gore ka morago ga go namela mmoto o mogolo , motho ke gona a humanago gore go na le meboto ye mentši ye a swanetšego go e namela . 
go tšwela pele go nyakišiša le go dira dikgokaganyo ka Tshepetšo ye e Kwešišegago ya Tlhabollo ya Tšhireletšego , go akaretšwa tabeng ya Inšorense ya Maphelo ya Bosetšhaba ; 
Se gape hlaloša phokotšego ye kgolo mo sekolotong sa mmušo ge ikonomi e ka boa ya ba ye botse . 
Dikimollo mo go hlokago mešomo di tla hlagišwa , go akaretšwa maikhutšo a mateletšana , koketšo ya tlhahlo , mešomo ya nakwana le ya go abelana . 
Re ka dira tše ka moka ; 
le mafelong a go ithutela mešomo e godingwana ka moo go sa amogelegego , ebile tshepetšo ya thuto e tlo tliša mehuta ya mabokgoni ao a nyakwago ke setšhaba . 
Mabapi le se , re rata go tlotla Khomišene ya Phadišano ka letsogo la yona la go tia leo ba le bontšhago go netefatša gore basenyi ba a ngwalwa . 
Bohlatse bja tšhelete ya leago bo bonala gape mo kaonafatšo ye kgolo ya phihlelelo ya ditirelo tša motheo tša maphelo . 
Ka nnete ke rena Dinkgwete tša Lefase tša Rakibi ; 
le masolo , re netefaditše gore maitapišo a nnete a a dirwa go kaonafatše seemo sa bana , basadi , batho ba go se itekanele le ba bagolo . 
E ka ba ka go thuto , maphelo , dintlo , meetse le dintlwana tša boithomelo , potšišokgolo ye e e re tshwenyago letšatši le letšatši ke gore re ya go kaonafatša bjang boleng bja ditirelo tše ! 
Tshepedišo ya Kyoto le balatedi ba gagwe go thuša meloko ye e sa tlago magareng ga batho ba rena le batho ba lefase . 
Afrika Borwa le yona e ikemišeditše go thuša mo e kgonago . 
Ka kgonthe , ka nako ye ba bangwe ba itemogelago seswantšho sa mathata a tša kgwebo , Afrika Borwa le kontinente ka bophara mogau wa kgolo , le ge e nanya . 
ye e nago le ditlamorago tša go šiiša tša tšweletšo le bogwebi . 
E gola ka go maatlafala tšatši ka tšatši . 
Le go tšwela pele go ya kgole go kaonafatša maemo a batho . 
le mafapha a a ikadilego a dikarabo a sa le dipoledišanong : 
Ka go le lengwe , re tla kitimiša tlhagišo ya kgato ye e latelago ya Lenaneo la Katološo ya Mešomo ya Setšhaba . 
Re a hlohleleletšega gape go re , se se dirwago le go thongwa di ka bonala di hlaloša kgatelopele go batho ba Democratic Republic of Congo 
Dibapadi tša rena tša go se itekanele di tšwela pele go re fa boikgantšho ; 
Mo mafelong a setšhaba le a poraebete , kgonagalo ya ditlamo tšeo di ohamolago didirišwa ka bomenetša ka mehla ke mothopo wa pelaelo ye kgolo . 
Dipalopalo tša tlala magareng ga bana di fokoditšwe ka seripa mo mengwageng ye mene . 
Ga go na kganetšo ya gore , ka tekanyetšo ye nngwe le ye nngwe , kgatelopele ye e dirilwego go tloga ka 1994 e a kgahliša . 
Ke se , gape sona fela se se sedimošitšego ka phegelelo ya rena ya go thuša batho ba Zimbabwe go hwetša tharollo ya mathata a naga yela . 
Tšhomišanommogo ye e agilwego mo nakong ye magareng ga boetapele bja DRC le Rwanda e sware tshepišo ya kaonafalo mo ditabeng tša tšhireletšego le go šomana le mathata a setho ; 
Bjale go a swanela gore re ikgopotše ka tebeledišo ya taelo ya kholofelo le kgotlelelo , tšwelopele le phetogo , ka Mopresidente wa maloba Nelson Mandela , mo kanegelophelong ya gagwe ya Long Walk to Freedom : 
Bjalo ka karolo ya seabe mo mogolong wa bao ba hlokago , tebanyo ya dibaka tša mešomo tše milione ka 
bjale maIsiraele le maPalestina ba ka ipshina ka khutšo le tšhireletšego bjalo ka baagišaneng gare mafelo a pušo . 
mo mosepelong wa bona wa ya tielelong le katlegong , kgatelopele yeo e a kgotsofatša . 
Sehlophatšhomo se se swaraganego le kgakgathi ye se sa le mošomong o motona ; 
le kgatelopele ye mmušo e e dirilego ka go phethagatša taolelo ya bakgethi . 
phišegelo go netefatša gore mmušo wo o tsenago ka morago ga dikgetho o hwetša dinepo tše di šetšego di lokišitšwe gore o diragatše mananeo a wona ka ntle le tikatiko . 
Gape batho lehono ba lebagane le kotsi ya gore phihlelelo ya dinepo tše go ka boetšwa morago ka mengwaga ye mentši , 
le Bammala e wetše fase , bonnyane ka baka la dipoelo tša kelo ya godimo ya mešomo le phihlelelo ya dithušo tša leago . 
Bjale mošomo wa kagolefsa o ka thoma ka maikemišetšo ; 
Se se hlotše kgonagalo ya go oketša kudu lenaneo go kaonafatša boleng bja lona . 
ye e nago le tokologo ya go kgetha tsela ya bona ya tlhabologo . 
Re dumela gore nako e fihlile ya go maatlafatša taolo ya mo gae le bookamedi bja tshepetšo ya ditšhelete ; 
Dithuto tša go obamela go tšwa maitemogelong a ke gore re hloka tšhomišanommogo ya go tia magareng ga batšeakarolo ba ikonomi mo gae 
Mo dikgweding tše mmalwa tše di tlago dikgetho tše di sa tlogo begwa tša bosetšhaba le diprofense , re tla itapiša go feleletša taolelo wo o wa tsebega . 
Mo makgetlong a mantši re hlagišitše pelaelo ka tšwelopele ya dintwa ka Bohlabelagare ka bohara le Israel gammogo le Palestine . 
Dintwa kgahlanong le basadi le bana di godimo kudu . 
le dintlwana tša boithomelo . 
le go godiša palo ya mebasepala ye e thomilego Dintlha tša Šiiši tša Ditokelo tša Bana go feta 60 . 
malapa ao a hlokometšwego ke basadi a amogetše kabo ye kgolo go feta ye e lekanego ya tšhelete ya leago go akaretšwa le tlhokomelo ya tša maphelo ; 
ye e ipušeletšago tše re ithuetšego tše di re thušitšego go efoga seabe se sešoro sa mathata . 
Maloko a a Hlomphegago ba tla tseba bontši bja tshedimošo ya ditaba tše di amanago le moputso wa leago . 
eupša go bea madulong ditekanyetšo tšeo di tla bea pepeneneng poeletšo ya se . 
go kaonafatša boleng bja maphelo a maAfrika Borwa , kudu go fokotša tlhokego ya mošomo le bodiidi ka seripa ka 20014 . 
gammogo tšhomišanommogo le lekala la poraebete gomme ra phatlalatša didirišwa tše di laolwago ke bašomi bjalo ka ditšhelete tša botšofadi . 
ba nyakago bo tšwetša pele mošomo wo wa go se ikhole wa molwedi yo mogolo yo wa tokologo le bahwetši ba bangwe ba temokrasi . 
Bjale , ka mantšu a Mopresidente wa maloba Mandela , ga se ra swanela go goga maoto , ka go re mosepelo w arena wo motelele ga se wa hlwa o fela . 
Go tlaleletša , diphetogo mo tšhomong , go ruta le ithuta ka bobedi ga tšona di laetša phegelelo ye e belaetšago ya dikarogano tša leago tša nakong ya go feta . 
Mabapi le re duma go lebogi ša mekgatlo ka moka ya Zimbabwe go phetha ditherišano , 
le thekgo ya ka mehla ya ditirelo tša motheo bjalo ka meetse a dithepe a a hlwekilego le mohlagase . 
Sa mathomo , mmušo o tla tšwela pele go šoma le diprotšeke tša peeletšo tša setšhaba , mo boleng bo okeditšwego ka R690 bilione mo mengwageng ye meraro ye e tlago . 
le Yunione ya Afrika go fihlelela dinepo tša kua Burundi , Sudan , Bodikela bja Sahara , Cote dIvoire , Somalia le gohle . 
Go ka se be tokafatšo ya ditiro tšeo tša tshenyo le go se hlabologe . 
ebile re begelwa gore dikliniki ka moka gabjale din a le meetse a go hlweka . 
Re holofela gore setšhaba se tla kaonafatša maemo a sona go šoma go netefatša , gareng ga tše dingwe , gore ge ditefelo tša dibeeletšwa di theoga , dipoelo di kwa ke setšhaba . 
le go fokotša mengwaga ya tokelo ya go hwetša phenšene ya botšofadi go ye 60 go banna . 
, go lokišetšwa tiragatšo ya Lengwalo la Bafsa ba Afrika ge le se no fetšwa ke Palamente , le peakanyo ya Boleledi bja Tlhabollo ya Bosetšhaba ya Bafsa ; 
Kaonafalo ye bonwa mo go phihlelelo ya ditirelo tša motheo ― kwelotlase ye kgolo ya dithoto ebile e latetše kwelotlase ya bodiidi go ditekanyetšo tša ditšhelete . 
Eupša gape ga go na kgonono ya gore ditlhohlo di dula e le tše kgolo . 
Dikopanong tša G20 gammogo le dipoledišano le dinaga tše di fapanego , mmušo wa rena o ile wa goeletša tsenelelo ya maswanedi 
Le ge go le bjalo , phihlelelo ya mešomo e boima go basadi ba dinagamagaeng , bafsa le batho ba go se itekanele . 
le lefase ka bophara , e sego fela go lweša seabe sa mathata a ikonomi ; 
Ye , mo bogodimo , e thomilego bjalo ka mathata a ditšhelete magareng ga baadimiši ba se kae ba ditšhelete e thuntšheditšwe ka mokitlaneng wa lefase , 
Ke tše nako mo go khutša , go utswa pono ya bobotse bja lefelo leo le ntukulogilego , go lebelela morago bokgole bjoo ke bo fihlilego . 
ebile go se re ka se bee moputso ! 
Sa bobedi , le ge phokotšego ya bodiidi bja ditekanyetšo tša ditšhelete bo theogile gagolo , palogohle ya go se lekalekane e oketšegile ka bo1990 . 
Phokotšego e hlotšwe kudu ke koketšego ye kgolo ya thušo ya ditšhelete tša leago go tloga ka 2002 go ya pele . 
go netefatša katlego ya lesolo la go boloka mohlagase , e le go hlokomela mathata a re nago le wona le fetola maitshwaro a rena , 
le bonako kudu mo dinageng tšeo di hlabologilego mo bothata bjo bo thomilego ebile e lego mpe le go feta . 
Ke na le bonnete , bja gore , bjalo ka karolo ya gape tlaleletšong ya , dinepo tše maAfrika Borwa di ka se fapane gakaalo mabapi le hloko ya go kaonafatša tshepetšo ya rena ya thuto ; 
lomaganya mo mešomong ya dihlopha tše di sepelelanago dipoelo tša nyakišišo ditsenelelo ka Ikonomi ya Bobedi bjalo ka mananeo a mešomo ya baagi , thekgo go dikgwebo tše nnyane le boithomedi bja tlhabollo ya dinagamagae ; 
Ditebogišo tša rena tša go ikgetha go mmušo le batho ba Cuba mo ketekong ya mengwaga ye 50 ka phihlelelo ya pušo ya bona , 
Bonneteng naga yeo e sa netefatšego go tsenyokarolo ya setšhaba sa yona ka moka mo maemong ka moka a modirwana wa ikonomi 
Ge palo ya batho bao ba amogelago tšhelete ya thušo e be e le dimilione tše 2,5 ka 1999 , ka 2008 e oketšegile go dimilione tše 12,4 . 
Re tla dula ka mehla re nyaka go maatlafatša tšhomišano le tše gammogo le dinaga tše dingwe ka go latela seo se loketšego batho . 
Re a thaba ka nnete gore , maabane Mmušo wa Zimbabwe o tšweletše go Phetošo ya 19 ya Molaotheo , e aga motheo wa aga mmušo wa bohle . 
Maima a a kopane le nako ye infleišene le dikelo tša tswala di sa lego godimo kudu . 
gape go hlohleletša tlhabollo ya mafelo a ditšhelete go thuša difeme tše di lego kgatelelong ka baka la kotsi ye . 
Ke ntlha ya pego ya boikgantšho ya gore , go fa mohlala , 
Eupša nka khutša fela lebakanyana , gobane tokologo e tla le maikarabelo , ebile ga ke na go diega , gobane mosepelo wa ka wo motelele ga se wa fela . 
Mabapi le se , Maloko a a Hlomphegago , ke thabile go bega gore dikamano magareng ga Mopresidente le baetapele ba bašomimmogo ba tlhabollo ba go fapana , 
Mabapi le se , ka lekgotlapeamelao , ditumelelano tša boditšhabatšhaba , taolo 
Go tšwela pele , lenaneo la rena la kalafi ya antiretroviral ga se lona fela le legolo mo lefaseng ; 
Ka masolo a boemedi le ka baka la tšhomišanommogo re agile mekgatlo ye e emetšego dihlopha tše di kwago bohloko , re kaonafaditše temogo mo ditabeng tše di ba amago , 
Sa boraro , dikgato tšeo di ka tšewa gape mo lekaleng la poraebete go thibela go nanya ga peeletšo le mapheko ao a sa rego selo le ditsela tša tšweletšo goba mafelo a tšweletšo . 
Mmogo le dinaga tše dingwe tša Borwa re tla tšwela pele go leka go hwetša modu wa fetola sebopego sa Dinaga tše di Kopanego , Sekhwama sa Boditšhabatšhaba sa Ditšhelete 
le sehlopha sa rena sa kgwele ya maoto sa ka tlase ga mengwaga ye 20 se šomile gabotse . 
Mo mengwageng ye , go bonagetše gabotse go feta pele gore setswalle sa kgauswi 
mananeo a mešomo ya mmušo , tšhomišanommogo le maano a lefapha , thekgo ya selegae , tlhatlošo ya dikgwebo tše nnyane le thekgo ya tirišano . 
Se , gape se ka gohle , ke mothopo wa boitshepo bja rena ge re re naga e mo boemong bjo bobotse . 
Tše le mananeo a mangwe , go akaretšwa dilo tše Bohlokwa tša Apex tše di tšweleditšwego Mmušo mo Pegong ya Bosetšhaba ka Hlakola ngwageng wa go feta , 
Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo ; 
le bosenyi kgahlanong la basadi le bana ga se bja šutha ka kelo ye e lemogegago , ke taba ye e belaetšago . 
Mananeo a tša tlhabollo a mmušo le wona a kaonafaditše thoto ya bahloki , ka sebopego sa dintlo ― ka dintlo tše dimilione tše 2,6 tša go thekgwa ka mašeleng tšeo di abilwego . 
nyakego ye nnyane e akgofišitše theogo ya tšweletšo ; 
Ka letsogong le lengwe , maano a go katološa mešomo ka makaleng a go swana le a maphelo , bodirelaleago , thuto le mafapheng a tsenyeletšo ya molao di tla tšwela pele . 
Ditekanyetšo tše tša semeetseng di tla sedimošwa ke molawana wa lenaneotshepedišo la le lego kgahlanong le tekanyetšo ye e ipušeletšago ya tša ditšhelete . 
Sa go tlaba , moo thuto e hlokegago kudu go thuša go roba setlwaedi se sa bodiidi , ke moo meago , bokgoni bja tiragatšo le barutiši ga di kgahliše . 
Modu wo wa bosenyi o dula o le mothopo o mogolo wa go se šireletšege ga maAfrika Borwa . 
HIV e ikadile kudu mo basadi ba bannyane . 
Re ka no ganana le megabaru , bja lebakanyana le go hloka šedi ga balaodi ba dikhamphani tše kgolo tše di wešitšwego ke mathata . 
Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo ; 
go hlola mešomo ye mengwe , mešomo ye mekaone ya batho ka moka ka tswalo ya godimo ya peeletšo , 
Gape re a itlama go lebanana le dinepo tša ditumelelano tša bodithabatšhaba , go akaretša 
Mohlala , phihlelelo ya meetse go hlweka , e kaonafaditšwe go tloga go 62 ka 1996 go ya go 88 , mohlagase ; 
Mabapi le se , ka moo re beago naga ya rena go šomiša dibaka tša moswananoši tše di tlilego ka lehlakoreng le rena , go tla ba bohlokwa kudu . 
re lebeletše gore mo tlaleletšong ya phetogo ya tša boso , didirišwa bjalo ka makhura a fosili le meetse di theoga ka kelo ye e swanago ge nyakego e oketšega ; 
go hlola setšhaba se se kopanego , aa go hloka bosemorafe , sa go se kgetholanye go ya ka bong , sa temokrasi le katlego . 
Sa mathomo , bodiidi go ditekanyetšo tša ditšhelete di theogile kudu go tloga tshokologong ya ngwagakgolo . 
Re sa na le tsela ye telele ye re swanetšego go e sepela . 
Bjalo ka karolo ya diprotšeke tše di hlakilego mo go Lenaneo la Tšhomo la mmušo , re tla hlokomela tše di latelago : 
Mabapi le se , mo go kgonegago , re tla hwetša ditsela tša boitlhamelo tša go kgoboketša tšhelete . 
go bega tlhohlo ya peeletšo ka go kaonafatša dilo tše di bolokilwego , go beakanya gabotse didirišwa mo go matlotlo a botšofadi 
Ke sepetše tsela yeo ye telele ya tokologo . 
Le ge ditirelo tše ntši di sa dule di na le dihlare , bašomi ba maemo a maleba , 
Gape , ge re fetleka ka go se rapeletše , re swanetše go se tšeiše phefo taba ya gore se re lekolago ke tshepetšo ye e ipshinago ye e sa kago ya itemogelwa mo nageng ya rena . 
E tšweletša gape mabofokodi a go šoma ka tshwanelo a tšhepetšo ya kgorotsheko , ka sethekniki le meago ye mengwe le taolo . 
ye e oketšegilego go tloga go bafepša ba dikete tše 34 go tloga ka 1999 go fihla go dimilione tše 8,1 ka 2008 . 
Re tla tšwela pele gape go theeletša ka šedi ditlhohlo tša maitshwaro a go se ikemišetše mo karolong ya a mangwe a ditirišano . 
le go maatlafatša ntwa kgahlanong le bosenyi le bomenetša . 
go nolofatša ditshepedišo go lebeletšwe maatlafatšo mekgwa ya go lebagana le ditaba tša tekatekano ya bona bjalo ka kemedi ya 50/50 
Se se šišinya gore maemo a bodiidi a oketšegile ka mo go makatšago , kudu gare ga batho bao ba itemogelago maemo a godimo a kganetšo ya bophelo bjo bokaone . 
Se se tla akaretša thekgo ya tlhabollo ya ditšhelete le go adima tšhelete go tšwa go dikgwebo tša boditšhabatšhaba , 
Boithomedi bjo bo tla diragatšwa gore go katološa go feta go fokotša maatla a setswalle se re ipshinago ka sona mo SACU . 
Maitemogelo a letšatši le letšatši , mo go bahloki le baagišane bao ba nago le sa bona , ke se sengwe sa letšhogo la kgonagalo ya tlhaselo . 
Ka go realo , re ile ra gapeletšega go fokotša ditetelelo tša rena mabapi le kgolo le tlholo ya mešomo . 
di bopa motheo wa maitapišo a rena a go ruma taolelo wo o tsebegago le go aga motheo wa bokamoso . 
fela go se lekalekane ga se gwa kaonafatšwa . 
Le ge go le bjalo , re tla netefatša gore maemo a kadimo a mmušo a hlokometšwe le gogo tšwetšwa pele . 
Magareng ga malapa ao a akaretšago bana , palo ya malapa ao a begago gore ngwana o ile a wa ka baka la go swarwa ke tlala magareng ga 2002 le 2006 . 
Lebaka la gore ditiragalo tša bohlakodi bja dikgoka bja ka dintlong le dikgwebong di oketšegile ; 
Re a tseba gape gore Afrika Borwa e amegile gannyane ge e bapetšwa le dinaga tše dingwe . 
Sa boraro , go fetogafetoga mo go hlolago bodiidi le go se lekalekane ga diphetogo go huetša lenaneotshepedišo la seo se letetšwego Bodiidi bo theogile go tloga ka neeletšano , 
tiisa maitapišo a go mphshafatšo lenanego la kgoro ya tša toka go akaretsa bokgoni jwa forensiki , 
Re swanetše go šireletša bobjohle bja tshepedišo ya bogwebi ya lefase , e feleletša ditherišano tša bjale tša Doha Round wa ditherišano ta lefase tša bogwebi , go netefatša gore thušo ya tlhabollo ga e senywe . 
le magato a tšhireletšego ya dijo gape go šetša bao ba sa šireletšwago ke Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe , goba bao ba feditšego manamane . 
Eupša re a tseba gore phokotšego ga se ya sepela ka lebelo ka moo go lekanego , le 7-10 ye re ipeetšego yona mo mafapheng a a fapanego a dikopano tša bosenyi . 
le sehlopha sa gagwe bao ba ka go se lape le go kgotlelelo ba thušitšego go fihliša tshepedišo thumong ya katlego . 
tiro le tiragatšo ya selegae ya tlhabollo , go akaretšwa kabelo ya meago le phihlelelo ya ditirelo tša motheo . 
Ka tekanyetšo ye e swanago le , re tla tšwela pele go šoma le dinaga tše dingwe 
tlholo ya mešomo e amegile gampe ebile mafapheng a mangwe go lokollwa mošomong go fetogile nnete . 
koketšego ya ka pela ya palo ya matseka , tšhomišo ye tletšego ya theknolotši ya tšhedimošo le kgokagano , le taolo ye kaone ya dikgorotsheko ; 
Re rata mo modirong wo go iša ditebogišo go batho ba le boetapele bja Zambia , Ghana , 
Mo go tša thuto , re bone kwelotlase ya tekano ya morutiši le moithuti ; 
Tše ka moka ke mešomo ya nako ye e tlago . 
Karolong ya wona , mmušo o tla fetola botlhagiši bja ditšhelete le ditlabelo tša tlhohleletšo go thuša go lebana le ditlhohlo makaleng a a fapanego , 
Ka go le lengwe re tla kaonatša tsenelelo ya SADC ya Mmaraka wa Tshwano wa Bohlabela le Borwa bja Afrika le Baagi ba Bohlabela bja Afrika . 
le go tla ka dikarabo tše di tla fokotšago seabe sa tšona kudu mo mafapheng a a kwelego bohloko a setšhaba sa rena . 
o diriša tšhelete ya setšhaba go bjalo ka setlabelo sa kabo le kabelano ya morwalo wa go aba diphalo tša setšhaba . 
Botelele bja nako ya go fihlelela phihleleo ye kgolo e ka no ba e katološitšwe ka mogongwe . 
Sa kgonthe , mo mengwageng ye 15 ya go feta ga se ra ngamela maitapišo a go netefatša gore Afrika 
Giniel de Villiers le sehlopha sa gagwe ba thopile Dakar Rally ; 
Ka kgonthe , ditekolo di tiišetšwa ke dinyakišišo tša rena , tše di laetšago gore bodiidi kudu mo mafelong a Bathobaso 
seo ke , mmušo wo o sa tekatekego wo o lego molaong wo o ikemišeditego go bolela ka ditlhohlo tše batho ba lebanego le tšona . 
go hlola kelo ye e nyakegago kaonafatšong ya kabo ya ditirelo le tomagano ye kaone go kgabaganya mahlakore ka moka a mmušo , go akaretšwa leano la peakanyo la mmušo ; 
Re holofela gore , ka ge e šetša , baagi ba boditšhabatšhaba batla gwerana le batho ba Zimbabwe ge ba thoma go kganya tseleng ya bona ye mpsha . 
go tšwela pele ka lesolo la Ntwa go Bodiidi le feleletša sethalwa se se kwešišegago sa Leano la kgahlanong le Bodiidi ka go ikgokaganya le setšhaba go mo maemong ; 
ge re ntše re feleletša ditherišano tša dinaga tše di fapanego ka Tumelelano ya Tšhomišanommogo Ikonoming le dinaga tše dingwe tše di lego tikologong ya rena . 
Re ikwa re le ba mahlatse ngwageng wo go ruma meketeko ya ngwagasome wa setswalle sa bodiplomatiki le Batho ba Repabliki ya China . 
Tlhohlo ya rena ke hlalošetša dikganyogo tše mananeong le diporotšekeng gore go be le tiragatšo ye e swanetšego . 
Dikganyogo tše di abelanwa gabotse ke batho ka moka , bjalo ka ge go hlagišitšwe Dinepo tša Tlhabollo ya Mileniamo tša Dinaga tše di Kopanego . 
mo tlhabollong ya tša kgwebo bjalobjalo , di dira naga ya rena kolobe ya mašalamorago mo ngwathelanong ya kgolo ya godimo . 
go fihliša sefoka se ka mehla e bego e le tumo ya badudi ba naga yeo le kontinente ka bophara : 
e ya go šoma gabotse mo go sa belaetšego ka tlase ga bokgoni bja bona bja nnete . 
Ke na le bonnete bja gore Maloko a a Hlomphegago re kwana gore botho bja go fa bja temokrasi ya rena 
e tiišetša kholofelo ya yona le kgotlelelo mo sefaleng sa lefase . 
Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo , 
ebile gare ga mananeo ao a atlegilego e bile a masolo a thibelamalwetši ya bana le phepo . 
95 ya maAfrika Borwa gabjale ba dula tekanong ya dikilometara tše 5 tša ditirelo tša maphelo ; 
le dipego tša malaria di wetše tlase . 
Sa bone , mmušo o tla bešeletša le go godiša tšhelete ya tša tlhabollo , go akaretšwa le go tšwela pele go godiša phihlelelo ya tšhelete ya thekgo ya bana ba mengwaga ye 18 
Dipalopalo ka moka di ka fiwa go tiišetša se . 
Mantšu a go ikgetha mabapi le se a swanetše monolofatši wa SADC , Mopresidente wa maloba Thabo Mbeki 
ke gatile gampe mo tseleng . 
Le ge go le bjalo , ke tla fa mehlala e se mekae gape go swantšha sa semelo sa kgatelopele ye re dirilego le ditlhohlo tše re lebanego le tšona . 
Thibelamalwetši ya bana e oketšegile ka 85 , 
Boteng bja manyami a rena ke bja dintwa tša bjale le tobo ya maphelo a mašabašaba , kudu a badudi ― go akaretšwa bana , basadi le batho ba bagolo ― ka nnete ga di hlalošege . 
le ao a bolokilwego go šomišwa ge go hlokega , dintlo , seabe sa mafapha ditšheleteng le maatlafatšo ya bathobaso ikonoming ; 
Mo go se re sa na le tsela yeo re swanetšego go e šepela . 
Seo se re ama ka moka , 
Maloko a a Hlomphegago ; 
Ditumišo tša go ikgetha di lebišwa go sehlopha sa khirikhete se se nametše ntlhoreng ya go maemo a lefase . 
Eupša go feta mo , sa nnete se tla dulago le rena go ya go ile ke bokgoni bja rena bja laetša botho le kamogelo ya boAfrika Borwa le boAfrika ― 
phihlelelo ya ditšhelete le kelo ye e tsenago ya matlotlo e fetogile go ba ye mpe ; 
le mafelo a dinaga tše di fapanego ba ile ba tšweletša lefase le le fetogilego le le fetogago gomme ba šoma ka tsela ya temokrasi , ya tekatekano le ya pepeneneng . 
Mo go se , go na le tlhokego ya ka pela go thuša go šomana le mathata a ka nageng yela . 
Ee , palomoka ya bosenyi , ye e ilego godimo ka 2002 , e theogile . 
Re ka no ganetša mananeotshepedišo a mebušo yeo e tlošitšego mahlo a bona mo kgweleng gomme ba dumelela go tša ka dikgoka ga mebaraka ye e sa laolwego go tliša tshenyo ya mahlomola mo tshepetšong ya ditšhelete . 
go ifihliša Tshepedišo ya SADC ka Bong le Tlhabollo go Palamente , 
Ge di kopantšwe , ditlhabollo tše di laetša bobe go matlotlo a re nyakago go oketša kabo ya ditirelo le go diragatša diprotšeke tša meago . 
Dibeke tše pedi tša go feta , Afrika Borwa e phethile le Mali go aba tše dingwe tša bolotadingwalwa go boloka dingwalwa tša kgalekgale tša Timbuktu . 
Lebaka la gore makala a poraebete a sa šaletše morago ka go fetola palo ya ditulo tša taolo le tša batho bao ba hlamilwego ka bokgoni , 
Bohwa bjo bja go huma bo šupa Afrika seka sa saense le dingwalwa , Filosofi le tša khomese , tše di ilego tša šitišwa ke bogwebi bja bokgoba ka šwahlaganya lehumo la Afrika . 
e itemogela mpshafatšo ya yona ka seo ka setlwaedi re ka se bitšago gore ke Ngwagakgolo wa Afrika . 
Eupša ka moka re a lemoga gore , ka baka la ge re lomagantšwe le ikonomi ya lefase , nyakego ya diromelwantle e theogile ; 
Tše ke dilo tše di dirago gore go be le diphetogo mo tšhepetšong ya toko ya bosenyi . 
Go tloga ka mapatlelo , dinamelwa , magato a tšhiteletšego , ditaba tša bodulo , go fihla go maphelo le maano a bofaladi ― 
fela le a gola ka dinako tšohle , ka balwetši ba go feta 690 000 ba ba thomilego kalafi ya antiretroviral go tloga mola lenaneo le le thomago . 
Re rata gape go lebogiša dihlopha ka moka tša dipapadi tše di tlišitšego boipshino bja Afrika ka go šoma gabotse mo ngwageng wo o fetilego . 
Re lebeletše go tšwela pele go maatlafatša kgwerano ye ge re eba baamogedi ba EU Summit ya Afrika Borwa moragonyana ngwageng wo . 
Re swanetše go hlagiša gore lenaneo puetšo ya lefase gammogo le thekgo ya ka morago ga pušetšo e ka be e ile ya sepetša ka pejana le gona bokaone . 
Tše bjale ke tše dingwe tša dikaonafatšo tše temokrasi e di tlišitšego ; 
go kaonafatša tekatekano , gohlabolla mabokgoni , hlola dibaka tša ikonomi le go oketša ditirelo ; 
Bjalo ka ge mokgwa wa rena wa go dira dilo o ka fapana , dinepo tše re swanetšego go di filhlelela di beilwe gabotse le ka go se gakantšhe ka gare ga Molaotheo : 
Ke a leboga . 
Eupša a re se keng ra iphora : ka ge bophelo bja rena bja leago , bjalo ka phetogo bo sa le mo kgatong ya tielelo . 
ge e ka se be mengwagasome , bjalo ka ditlamorago tša mathata a ikonomi ye e meditšego lefase . 
Re a hlohleletšega gape ka gore dinyakišišo mabapi le dipalopalo tša HIV di laetša taolego le phokotšego ye nnyane ya phetetšo . 
Se ke ka baka phetogo ye mafelo a a e sepetšego , mabapi le botšo bjo bo theilwego go setšo sa ditokelo tša botho , dipalopalo tša batho , le tshepetšo ya go rwala maikarabelo . 
Gape , maitapišo a mantši a tseneleditšwe go kaonafatša meago mo mafelong ao go itlhakelwago . 
fela , ka kholofelo , gape ka poledišano ya sepolotiki . 
le kaonafalo ya baithuti bao ba tšwelelago dithutong tša mmetse , go tsopola mehlala e se mekae . 
Gape re holofela gore nakong , maitapišo ao a mpshafaditšwego a baagi ba boditšhabatšhaba go hwetša ditharollo tša go ya go ile mo dintweng tše a tla tšweletša dienywa , 
re kwane ka moka go loga leano le le ka thušago go nyenyefatša seabe sa kotsi ye ya setšhaba sa rena . 
Boithomedi bjo bo swanetše go re dira gore kgathe tema le dinaga tše dingwe mo kontinenteng y arena . 
Mabapi le phihlelelo ya malapa go ditirelo tša motheo , dipalo di ipolelela . 
Re tla netefatša gore maitapišo a rena a hlohleletšwa ke mafolofolo , kholofelo le kgotlelelo ya batho ba Afrika Borwa go hwetša seo se re loketšego ka moka . 
Ka ge go hlatselwa ke ditlhabollo di fapanego mo dikgweding tše mmalwa tša go feta , Afrika Borwa e tla dirisa sebaka sa bodulasetulo bja SADC 
Go tše ka moka , re a ikgantšha ka kaonafatšo ya mananeo a rena a tlhabollo . 
Mo dikgweding tše mmalwa go tloga bjale , batho ba naga ya rena ba tla ba ba bolela boetapele bjo 
Eupša ke kgethile go dira bjalo go gatelela ntlha ya gore Afrika Borwa ga e fokole dikganyogong tša bodiidi . 
Mmušo o lemogile ka pelobohloko gore bodiidi bjo bo kwešago bohloko bo sa ikadile mo setšhabeng sa gaborena ; 
Kabo le thomelo ya motswakotii wa maswi go Polase ya Diteko ya Outeniqua.
Ke nyaka go bona mafelo a go abelana ka marobalo le djo tša go fihlola (B B) go tša maeto le dithabene tša motsesetoropo wa metsesetoropo.
Ba swanetše go ba mehlala le ditsela tša lenaneo la dinyakišišo le tlhabollo tša naga ka go Nanotheknolotši.
Morago ga gore molaokakanywa e be Molao, ditemana tša wona di bitšwa dikarolo.
Senthara ya taelo ye e kopantšwego ye mpsha e tla akaretša dipalo tša go lekana tša mašole a mmušo le marabele, le gona e tla šoma go phatlalatša batho bao ba hweditšego tlhahlo ya sešole go tšwa ka mahlakoreng ka bobedi.
Seemo sa tlhakahlakano go la Zimbabwe gape go nyaka tsinkelo ye e tseneletšego ya rena ka kudu.
Mantšu a ditebogišo ka mong a fetišeditšwe go Mohlahlobi Jack.
Amilcar Cabral o be a kwagala gabotse ge a be a re "Se fihle selo go tšwa go mašabašaba a batho ba rena."
Bakwalakwatši ba belaetše ka seo ba se bitšago ditefo tša godimodimo tše di lefišwago ke bobegaditaba.
Lekgata go tšwa go dienywa tša senamone, go swana le dinamune le diswiri, ka tekanyetšo efe goba efe di tla dira gore pini e kwale esiti kudu go diboko.
Aekhone ye e laetša gore faele ke tokumente ya Microsoft Word.
Dikhamphani tša inšorentshe tša dipremiamo tše di fetišago tekanyo tše di lefišwago bahlankedi ba sephodisa ka lebaka la ntlha ya go ba seemong sa kotsi ya godimo, di hlagišitšwe ke pelaelo go tšwa go bolaodi.
Go bega ga datha ya NHIS SA mo makaleng ka moka go swanetše go dirwa ka nako, ka nepagalo le go felelela.
Maemo a fasefase moo khuetšo ya mmakgonthe ya kabo ya ditirelo e itemogelwago.
Se se swanetše go rekotiwa, ka ge leswao le e le thušo ye bohlokwa ya go akanya osterase ye e latelago ya kgomo.
Diokobatši tše ba di hwetšago ba di swere di akaretša Khokheine, Lebake le LSD.
Tshepedišo ya go hlabela batho ka tšhwaana ya kenti ye e hlolago gore ba be le twantšho go malwetši a mangwe.
Dipoelo tša mathomo di laetša katlego ye kgolo kudu ka go kabelo ya dithunya.
Le ge e le gore batho bao ba dirilego ditatamente tše ga ba na lebaka lefe goba lefe la go bolela maaka.
Šišinya mošomi wa Khansele, go ba Naletšana ya Miliniamo [Millennium Megastar] gore bao ba šomago ka maatla, bao maitapišo a bona a ka se lemogwego, ba ka hlaolwa le go hlompšhwa.
Bao ba tlišitšego ditšhišinyo tše di akaretšago dintlha tše, k.g.r. ba obamelago molao, ga se ba swanelwa go tliša dikgopelo tša bona gape.
Khomišene ya Harms, go bonagetše ka morago, e be e lebagane le leboto.
Maloko a SSC a be a fiwa tshedimošo ya bjale ka tsela ya kgatišo ya tša Bohlodi ye e ikgethilego le ditekolo tša Bohlodi tša Bosetšhaba di be di bolokilwe go sepela le tshedimošo.
Nka se arabe potšišo efe goba efe malebana le Ikaneng.
Ke nagana gore motho a ka e bea bjalo ka ge Kritzinger a boletše, gore yo mongwe o mo swere ka ditlelafo tše di aparwago diatleng.
Ga go na leina la mošomiši le le hweditšwego ka go dathapeisi - gore go kgone go hlaolwa go tšwela pele o kgopelwa go abelana ka nomoro ya gago.
Kalafo le tšhomišo ya leboelela ya dibjalo ga se tša hlopšhwa bjalo ka ditheknolotši tše hlwekilego kudu.
Go netefatša gore tikologo ya lebopong ya Motse-Kapa e šireleditšwe le gore mokgwa wo o kopantšwego o mofsa go taolo ya lebopo o a nyakega.
Le ge e le gore re be re le šoma ka mafolofolo go mokgwa wa rena go diokobatši, gape re na le matseka ao a dirago diphatišišo tša diiri tše masomenne, go swara le go latofatša bagweba-ka-diokobatši le bašomiši.
Go bothata go gatelela khuetšo ye botse yeo kgwerano ye e bilego le yona; ditebogo kudu go ntlha ya gore bao ba e kwešišitšego e be e le ba go ba le ponelopele ba maemo a godimo.
Taolo ya payolotši - ka go šomiša dikhunkhwane le malwetši a a itšego a benggae go tšwa nageng ya setlogo ye šele.
Dipalopalo go ditirelo tša StatsOnline di abelane ka dikarabo tše di kgahlišago go dipotšišo tše.
Go diriša ka botlalo bokgoni bja tša temo bjo bogolo le go kaonafatša go tielela ga tikologo.
Mopresitente Kabila gape o tla fegeletšwa ke kemedi ya borakgwebo ba maemo a godimo.
Thandi, tsenya ditsebjana gore o kgone go nkwa - Ke tlile go go botšiša dipotšišo ka Seisimane, eupša o tla kgona go kwa ka polelo yeo o ikgethelago yona.
Ge nako ye e abetšwego dingangišano e le ye nnyane gomme seboledi se tšea go feta nako yeo e abetšwego, Modulasetulo o tla se lemoša ka seo ka potlako.
Re fetišeditše kgopelo go balaodi ba Zimbabwe, gomme ga se ra hwetša phetolo.
Lerole gabjale le fedile ka go iletšwa ga koša ya gagwe - le go amogela ga gagwe gore a ka ba a pentile Moindia yo mongwe le yo mongwe ka poraše ye e swanago.
E akaretša go kgontšha batho go tšea diphetho ka tsebo ye e tletšego mabapi le merero yeo e ba amago le go ba bea maemong ao ba ka kgonago go šomiša menyetla ya dibaka.
Ke ye nngwe ya dilo tše di tlišitšego mathata go setšhaba bjalo ka baruti le bothata bjo re itemogetšego bjona bjalo ka baruti.
Mafelelong go ile gwa ikopanywa le maphodisa le gona dikutollo tše šiišago tša netefatšwa.
Mohlomongwe, go swana le meloko ya nnete ya Gondwanaland, e lego kontinente ye kgolo, ga se ra ba le kgetho eupša go swara leeto mmogo.
Go fihlelela ditshenyegelo tše ntši tše e sego tša mogolo tše di lekalekanago tša dilo tše bohlokwa bjalo ka didirišwa tša go ruta, go sepela le mabaka le tlhokomelo, go nyakega dipeakanyetšo tša ditekanyetšo tše di okeditšwego ka dikarolong tše Ntsho tše kgolo kudu tša tshepedišo.
Motlatša Tona go tšwa Czech Republic o be a re etetše.
Dipolitiki ke kgwebo ya go kgaola mogolo gomme ke šupa se thwii.
Tlhahli ya Phethagatši ya Aarhus gabjale e a hwetšagala mo wepesaeteng ya tlwaelo.
Tshedimošo mabapi le ka moo o abelanago dipoelo go Sepetlele sa Tygerberg e ka ba ka ditheto goba dipelaelo.
Badudi, bao ba etilwego pele ke barutwana ba Sekolo sa Poraemari sa Rockford, ba beakanya go thomiša ka go bea leihlo tikologo.
Go tswalelwa ka ntle ga dikgoro, ka ntle ga ge go tswalelelwa ka ntle ga dikgoro e le go iphetolela go seteraeke.
Mekgatlo ye e etilego pele ya Afrika Borwa gabjale e sepetša dithuto/dikolo, go šupa gore go na le tlhahlo ya semmušo ye kaone ya talente ya baswa yeo e itšweletšago.
Mong o swanetše go tsebiša SAPS ka tahlegelo, ka go abelana ka nomoro ya tshenyo ya leina.
Kabo le thomelo ya motswakotii wa maswi go Polase ya Diteko ya Outeniqua.
Makalatirelo a sephodisa lefase ka bophara a gatelela nyakego ya tšhomišano mererong ya phethagatšo ya mešomo ya sephodisa.
Vish Suparsad o šometše Khansele ya Dipanka ka leanotshepedišo la lekala la tša go panka go abela batho bao ba itlhokelago ka phihlelelo ye kaone go tshepedišo ya go panka.
Ka nnete o rerišane thutakhemisi le nna gomme re thulane le go feta ka moo tsela ya khemikhale e bego e le ka gona.
Ga go na mapheko go feta le ka godimo ga ao a tšweleditšwego ka tokumenteng.
Re tla abela dihlongwa tša rena ka dithulusi tša tlhahlo gape bjalo ka Cape Administrative Academy.
UNCLOS ga e hlame mananeo afe goba afe a boditšhabatšhaba le gona gabotsebotse e emela seemo sa melawana ya molao wa boditšhabatšhaba wa dinaga go o obamela go mediro ye e amanago le tša lewatle.
Gabjalebjale re hlagišitše tsela ya go netefatša boleng go mešomo ye e amanago le kgwebo ka moka, ye e bitšwago Quality Council for Trade and Occupations.
Dipoelo di akaretša temogo ya nyakego ya go aga mabokamoso ao a kgotlelelago.
Ge ke itebanya le motšhotšhisi yo ka se, lešata la gagwe go ya ka nna le be le šoma go tiišetša dipelaelo tša ka mabapi le se.
Go ya ka kgopolo ya ka re ka se tsoge re e bone gape, e ka se tsoge e bile ekišitšwe, Hackett a bolela ka Sontaga.
Pego ye e abelana ka tshedimošo godimo ga tshenyo ya ka boomo ya setlabela sa sephethephethe.
Tše di nyaka gore go šoganwe le tšona le semeetseng gore go kgonwe go fetela pele mo go NEPAD.
Tlhamo ya Pratley putty ke yona e le noši ya Afrika Borwa go ya lefaufaung.
Hesketh King ke setlabela seo se thušwago ka ditšhelete se se laolwago ke Salvation Army ye e abelanago ka kalafo ya banna ba bagolo le bao e lego ba bafsa ba ba nago le bothata bja diokobatši goba bjalwa.
Ee, ga se ka bona lebaka lefe goba lefe la go dira seo ka nako yeo, se se be se theilwe godimo ga ditemogo tša go swana, go kgeloša tše di re tlišitšego mo re lego gona.
Ge e le gore mašakanabora a akareditše ditemogo tšeo di dirilwego nakong ya stediamo seo se se nago motho.
Tshedimošo ye e šomišwa go hlakanya dikabelo tša UIF tše di lefelwago go UIF.
Ka baka la ditšhitišo tša ekonomi, go na le nyakego ya go phatlalatša methopo ya maphelo ya setšhaba, bobedi ka tsela ya tikologo le ka tekanyetšo ya tlhokomelo.
Mmaraka wa Tšweletšo ya Merogo wa Philippi o akanyeditšwe go ya ka maemo a polokego ya dijo a boditšhabatšhaba le go akaretša ditlabela tša tshepetšo tše tiišeditšwego tša HACCP.
Burgundy ke selete sa beine se bohlokwa kudu go la France le gona ke se sengwe sa tše bohlokwa kudu mo lefaseng, gagologolo ge go bolelwa ka dibeine tša boleng.
Le ge go le bjalo, tshepedišo ya kakaretšo mo lefaseng gabotsebotse e hlaloša leswa lereo le tlwaetšo ya boipušo bja bosetšhaba.
Tshedimošo ya mabapi le ka moo go ka fihlelelwago Sepetlele sa Tygerberg ka mmepe le diiri tša go etela.
Datha e etšwe boima, go lebeletšwe gore se e be e le diphatišišo tša sampolo fela.
Dinyakišišo le diphatišišo tša tšhomišego tša dinyakwa tša bašomiši di swanetše go dirwa.
Gape nka rata go hlagiša tebogo ya Afrika ya kabelo ya Turkish Red Crescent  Kizilay  go masolo a thušo a boditšhabatšhaba go thekga kontinente ya Afrika.
Ke a mangwe a makala a go fapafapana ao a kgatilego tema ka go disamiti tše re ka go aga godimo ga tšona tša tlhomo ya lesolo la 'Rwala Maikarabelo'.
Hlogo ya ngwaga wo, "Ditemošo tša Maphelo ka Motsoko", e fa tshedimošo ka ditemošo tša maphelo tše di tšwelelago go dipakana tša disekerete bjalo ka ye nngwe ya ditšhireletšo tše maatla kudu kgahlanong le leuba la boditšhabatšhaba la motsoko.
Bohlatse bja Facie bja diteng tša rekote ya tokumente.
Ditherišano di tla thomiša ka potlako ka nepo ya go ruma tumelelano ya dithekišo.
Leselawatle e šupa seketswana sefe goba sefe goba selo se sengwe seo se kgonago go šomišwa bjalo ka mohuta sa tshepetšo goba mosepelo godimo goba ka fase ga meetse ka ntle ga seketswana sa go thala godimo ga maphoto goba seketswana sa go sesa.
Fikile Masiko, moemedi wa Young South African Women in Dialogue, o hlohleleditše Basadi go hwetša ditharollo ka tsela ya poledišano.
Ga se wa fetoša ponagalo ya senamelwa, ke fela dinomoro-polata?
Go latofatšwa gore ka tšatšikgwedi ye go bolelwago ka yona, mohlahlobi o ile go ngwako wo go dulago basetsana a swere mabotlelo a mabedi a bjalwa.
Laetša dikgoba/diphošo ka kabong ya ditirelo le go kgontšha dipoledišano mo kgatong ya Tikologo.
Le nna ke tloga ke tšweleditše maikutlo a ka kudu mabapi le tlhokego ya ditlabela le dithekgo tša ditšhelete tša kgwele ya maoto, ge go bapetšwa le rakpi le khrikhete.
TRP e nepile go kaonafatša polokego ka go intasteri ya dithekisi, le gona e abelane ka sebaka sa go bea intasteri ka fase ga molao.
Gagologolo, tšhupetšo ya tikologo go direkote tše ga e sepelelane ebile ga e gate ka mošito o tee le tlhako ya tikologo ya Stats SA.
Kgoro ya tša Maphelo ka gona, ka dinako ka moka, e hlohleletša dikamano tšeo di nago le khuetšo ka tsela ye e kgahlišago go maikemišetšo a yona a bosetšhaba.
Le ke lenaneo le le feleletšego, le le akaretšago go beakanywa ka tshwanelo ga ditlabela tša maphelo tša sepetlele, theknolotši ya tša maphelo le boleng bja ditirelo tša maphelo.
Ntwa ye e tšerego nako e telele ya tokologo ya ekonomi e thomišitšwe ka nako yeo.
Bakgopedi ba mošomo bao ba hlaotšwego ba tla tlamega go lefela ditshenyegelo tša bona tša mosepelo.
Ditahlegelo tše di ka bapetšwa go dintlha tše di akaretšago masetlapelo a tlhago bjalo ka mafula goba komelelo; bathopi; go utswa le go utswiwa ga dipuno, ditlabela, leruo, metšhene, bjbj. le go thubja ga magae.
Bao ba thwetšwego gabjale ga se ba swara maemo a Batlatša Balaodi-Pharephare a a dumeletšwego go la Kantorokgolo.
Le gona - go e bea gabotse - go ka se be le dikgogakgogano tše di bago gona.
E ka ba o e fetišitše ka lebelo goba e ka ba yeo e no ba fela kakanyo?
O se nwe meetse go tšwa thepeng, le ge e ba ka mafelong a boithabišo a maemo a godimo.
WCED e beakantše diphuthelwana tša methopo ya dithutišo go barutiši ka tšhomišano le diyunibesithi tša tikologo tše nne go aga tsebo ya diteng le mabokgoni a go ruta a barutiši bao ba se nago mangwalo le bao ba nago le mangwalo ao e sego a maswanedi.
E abelana ka mehutahuta ye e feletšego ya ditirelo tša balwetši ba ka ntle le tša tšhomišano, go tšwa go tša bobui le tša malwetši a meno go ya go malwetši a marapo le terapi ya polelo.
Mabapi le dipilipote tše pedi tše di kopantšwego mmogo, kwalakwatšo/papatšo e tla bontšhwa ka aksis ya tekatekano ye e tsepamego le tsela yeo sephephethe seo se tlago e e swerego.
Monna go bontšha o ka re o tlile ka tsela ya go ba tshephiša dibaka tša mešomo, go ba gokela lefelong le le itlhaotšego moo ba katwago gona.
Ya mafelelo e swanetše go ntšhetšwa go Kgoro ya Dinamelwa le ya Mešomo ya Setšhaba.
O boletše gore ke sa tšwa go bolela ka tsela ye e kwešišegago ka fase ga boikano gore theipi e theipilwe, ga se ka bolela seo.
Mo mafelelong a letlakala go na le akhaebe ya Melaokakanywatšhišinywa [Green Papers].
Klaemete e swana kudu le ya Afrika Borwa, ya dilemo tše di fišago kudu le marega a boruthwana go feta East Coast.
Sekolo se na le mehutahuta ya diokhestra tša dithapo, dipente tša phefo le okhestra ya simfone.
Ditumelelano tša kgwebo tše di mpshafaditšwego tše di lego tshedimošong le di-SLA tša dipeakanyo tša tsenelano tša bosetšhaba, tšwetšopele ya kgwebo le kabo ya ditirelo ye e kaonafaditšwego ya dipeakanyetšo tšeo.
Lefelo le le nago le khuetšo la boemafofane, go akaretšwa lehlakore la naga ya boemafofane.
Go tla ba le tiragalo ya setšo nakong ya mantšiboa mo Montecasino go la Johannesburg.
Mama, gape le wena o boletše gore o kwele gore Mamasela o be a le gona go tirelong ya bošego ya poloko ya Sonto.
Mmušo wa nakong ye e fetilego o hlokomologile ditšhaba tša gaborena mo Cape Flats.
Mokhomišenare wa go eniša o swanetše go tiišetša gore ba kgotsofetše mabapi le boitšhupo bja motho yo a abelanago ka bohlatse le gore will ke wili ya motho yo a abelanago ka bohlatse.
Ke na le bonnete bja gore go tla ba le ditiragalo tše dingwe tše e ka bago e se nnete.
Go letetšwe gore peo-marumo fase e tla phethagatšwa ka botlalo ka morago ga tharollo ya morero mabapi le tshwarelo.
Bodiidi bo fediša maemo a mangwe ao a sa nyakegego bjalo ka bosenyi, phepompe le go phatlalatšwa ga malwetši a go fetela.
O tlaleleditše ka gore Sebjana sa Lefase se ga se fela mabapi le kgwele ya maoto - se mabapi le maikarabelo a tša leago le "go tliša batho go ba felo gotee ".
Ke leboga kudu, ke ikwa e le gore o bile le lerato kudu ka go ba gona ga gago.
O tloga o nepile bjang ka dinako tšeo, o na le rekote?
Toropokgolo e na le lenaneo la tlhabollo le le matlafetšego leo le nago le nepo ya go ikgetha go phetogo ya klaemete - yeo e hlaotšwego bjalo ka tšhošetšo ye kgolokgolo go tikologo e le noši go lefase.
Ditoropo tše di welago ka fase ga taolo ya Mmasepala wa Tikologo wa Ngwathe di itemogela mathata ka ditirelo tša kabo ya meetse a mantši le gagologolo go ditoropo tša Edenville le Koppies.
Molao wo o beakanyetša gore go hlangwa ga khomišene go kwešiša le go beakanyaleswa mmušo-selegae mo go Cape Metropolitan Area.
Motho yo a latelago yo a tlilego go bolela ke Ann Mackay, yo a tšwago go protšeke ya Bao ba Phologilego ba Dikgaruru ya KwaZulu-Natal.
O hlohleleditše ditšhaba tše dintši go thekga foramo le go kgathatema ka mafolofolo ka go bea gabotse ya boyo bja tšona.
Ngwana o theletšwe ka segoleng, eupša a itemogela dikgobalo tše kotsi tša go kgoboga molaleng wa gagwe, ka morago ga moo mmagwe a tlogela go dira maitekelo a gagwe.
Tšwetša pele bašomi bao ba nago le bokgoni bja go fapafapana, go emelwa ka kakaretšo le go ba bonolo, ba ba kgontšhago mokgatlo go itokišetša ka potlako go tikologo ye e šomago ye e fetogago.
Tla sekolong e sa le mesong gomme o bonala a sa be le mafolofolo a go boela gae ka morago ga moo.
Ditshonto le ditlabela tša go swana malebana le phahlo ya bona bjalo ka ge e abetšwe maloko go maemo ao a bapetšwago a diponelopele tša ditiplomate.
Mo go ditemokrasi tše di theilwego, ofisi ya godimo e šireleditšwe le gona bao ba thwetšwego ba abelwa tshonto.
Moo e lego gore sešole se abelana ka ditlabela tša tšhomišo ka setšhaba di tla swanelwa ke go amogela ditlwaelo tša peo ya diporeisi ya maleba le ditefo tša bona tša go sepelelana le mmaraka tše di sepelelanago le melawana ya DOF.
Ke ithekgile ka  bohlatse bja hlatse ye mabapi le seo.
Ditatofatšo gantši di lebanywa go mmušo, eupša go na le makala a mabedi ka go ditraskešene tše di sa lokago tše.
Isidima, ge e fetolelwa go tšwa go isiXhosa e ra gore "go kgontšha ditšhaba tše di hlomphegago".
Dikoša tša gagwe, "Aluta Continua" le "Gauteng" di be di bolela ka bokgafo bja gagwe go ntwa ya tokologo le gore lebaka la bašomi ba Afrika bao ba tlaišwago ka meepong ya gauta ya Afrika Borwa.
Ke tsebišitšwe gore baswa ba be ba toyi-toya ka gare ga pese.
Le ge go le bjalo, tselaphapani ya Southbound e tla dula e bulegile dinako ka moka.
Ka ntle ga se, seemo go la Iraq se a nyamiša le go ba befa go tšwela pele.
Go ikopantšwe le maphodisa a Gluckstadt le gona molato wa polao o butšwe.
Go diaparo le mašela le gona re phethagatša maanophethagatšo a bohlokwa.
Le gona ge ke be ke le moo ke hlatswa, hei, o a tseba ga ke kgethollo yo ga ka mmala, ka semorafe, eupša o a tseba ebile ke be nka se bolele leina.
Re lemoga ditokelo tša Iran ka fase ga NPT go tšwetša pele dinyakišišo, tšweletšo le tšhomišo ya enetši ya nyuklea go merero ya khutšo ka neelo go ditlamego tša yona tša NPT.
Bagononelwa ba babedi ba letetšwe go tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Ingwavuma.
Dipoelo tša sepolitiki tša ponelopele ye ya go bonela kgole di ka lemogwa lehono ka tsela ya tielelo ya sepolitiki ye e phatlaletšego le matlafatšo ye e gatelago pele ya ditlwaelo tša temokrasi.
Ka lebaka la go se be le bonnete bja dipoelo tša melato ya kgorotsheko ya ka godimo, tahlegelo ye e kgonagalago go Sekhwana e ka se laetšwe bontši ka tsela ye e kwešišagalago.
Bahlomphegi ba bangwe ba go fapafapana go tšwa go Dikgoro tša Bosetšhaba le tša Tikologo gape ba tsenetše go khupollwa.
Re keteka fela go fela ga mengwaga ge e le gore re swere tsela ye e lebilego thoko ya maleba.
Nanotheknolotši ye e theilwego go dipeakanyetšo tša tlhwekišo ya meetse di ka fokotša go lebagana le malwetši ao a hlolegago ka meetseng bjalo ka kholera.
Ngwagakgolo wo o fetilego, setu se se belaetšago seo mafelelong se bipilego naga ya gaborena se ile sa fedišwa ke lešata la dithunya tša ntwa.
Go lebeletšwe phethagatšo ya gagwe ye e kgahlišago ya ekonomi, lekalatirelo la kelo la Moody le kaonafaditše kelo ya naga.
Dikgomo tše di lego kgauswi le go tswala dinamane ga se tša swanelwa go tshwenywa ka ge di tla leka go diegiša go tswala ge go na le bao di sa ba tsebego kgauswi le tšona goba ge di le lebane le maemo a tikologo ao a sa tlwaelegago.
Labohlano ke letšatši la mafelelo la lebelo la relay la matšatši a mararo go la Beijing.
Merero ya legae ye e amago gampe ditemogo tša Yuropa go Afrika Borwa bjalo ka mogwebišani go tša ekonomi le tša bokamoso bja naga di swanetše go hlaolwa ke batseta le go tlišwa pele go bewa šedi ke Mmušo.
Sehlophatšhomo sa sephodisa sa Garsfontein se ile go nyaka difatanaga tše di utswitšwego.
Ditšhelete di a nyakega fela mo go peakanyong ya lenaneokgoparara la ERM eupša gape le mo kaonafatšong ya ditshepedišo tša taolo ka mafelong a hlaelago.
Lynn Pascoe ye e boletšwego gore pulo ya kopano ya lehono ye e swaetšego go thoma ga kgato ye mpsha ka go nyako ya tharollo ya Western Sahara.
Go molaleng ka gona gore ditemokrasi tše pedi tše di tšwelelago tše di lebanwego le palo ya ditlhohlo tše mmalwa tša tlwaelo.
Tšhelete ya saposkripšene e ka se fetolwe ke Komiti-Phethiši nako le nako.
X e tla ra gore bobolokelo, kamora ye maatla, lepokisi le maatla, thili, retšistara ya tšhelete ya seatla, lepokisi la tšhelete ya seatla goba sebjana sefe goba sefe se sengwe sa tšhelete goba motšhene ofe goba ofe wa go frenka.
Ripa ditlabela gabotse go netefatša pitlaganyo ye botse le bonolo bja kabelo.
Go tloga moo lekala la Boahlodi bja tša Semolao le tšwetše pele go diriša setiši sa mošomo sa elektroniki le gona di-IPV di hlohleletšwa go e šomiša tšatši ka tšatši.
Go kaone go utolla ka dihlopha le go kgomarela go mekgotha ye e nago le leemaema ye e laetilwego gabotse.
Mokgoboketši wa Bohlodi bja tša Bosenyi a ka se bee leihlo bagononelwa ka temogo ye e sa šuthego, sefatanaga, tlhodi ya maoto, go rekota ga vidio goba go tšea dinepe go thekga dinyakišišo.
Šomiša dikgokaganyo le tshedimošo ka fase go hwetša tše ntši mabapi le CoastCare.
Profešene ya tša booki ke profešene ye e hlomphegago, ye e akaretšago bašomi ba seprofešenale ba baoki bao ba ikgafilego go tšwa ditšhabeng ka moka.
Ga se gwa swanelwa go ba le kgethollo ye ya poelo morago ka morago ga gore SANLAM e holege thwii go tšwa go kgethologanyo.
Ge e le gore monna ke sephedi sa moya, gona ka nnete mogopolo wa gagwe ke sebopego sa ka ntle, ye e sego sa mmele se se laolago sebopego sa mmele wa gagwe.
Oketša dikholego tša rena go tšwa go nyakego ya tsenelano ya dilete ye maatla ya mešomo ya tša boeti, ka go hlabolla masolo ao a kwalakwatšo ao a nepilego baširiši a go ikgetha.
Melawana ye mengwe ya tlaleletšo ke ya ka lebaka le dirišwa go maemafofane a ACL.
Re tšwela pele go bea leihlo seemo ka go se kgaotše ka tsela ya ponelopele ya rena go la Ramallah.
Ge ke fihla go la Sunset, bahlapetši ba Makgowa moo, ba be ba ntlhapaola kgafetšakgafetša ebile ba mpitša ka maina.
Ka lebaka la magato a potlako a mohlankedi wa sephodisa yo a bego a se mošomong le mošomimmogo wa gagwe, masogana a mabedi go tšwa go la Tshing ka ntle ga Ventersdorp ba ka kgolegong, ka morago ga go golegwa ka lebaka la go thuba ntlo le go utswa.
Ka gona se ke tšhomišanommogo magareng ya makala a mararo a a tšweletšego gomme re tla e tšwetša pele.
Tšhaena e rata go gatelela gore ga go na mmotlolo wo o sa fetogego goba wa motheo wo o ka dirišwago gohle wa pušo ye botse, pampiri e boletše bjalo.
Makga a mantši moraloki wa kolofo o nyaka nako ya go itlwaetša.
Lepatlelo le lengwe le le lengwe le na le sebopego sa go fapana ka gona melao kakaretšo ga se ya swanelwa go lebelelwa thwii ka go seemo se sengwe le se sengwe.
Go ntšha mahlo dinameng ga makala ka moka ao a amegago go hlotše gore go be le kanegelo ye ya katlego ebile SAPS Villieria e nyaka go leboga batho ka moka ba ba amegilego ka seabe sa bona.
Le gona o ka akanya gore ke mabotlelo a makae ao o a bonego a feta?
Maphodisa gape a utollotše dillathekeng tše tharo gammogo le diraloka DVD tše pedi.
Ge dilakalaka le tšona di swanetše go tšhumiwa goba go thuntšhwa go thoto ya setšhaba, tumelelo ya mong wa mabala ao e swanetše go hwetšwa pele.
Tšhatha ya SABC le yona e go nyakego ya go swana ge e le gore e swanetše go fiwa maatla a Palamente go dula e le mmegaditaba wa setšhaba.
Ditlabela di akaretša tsela ya ka thoko ga lefelo la go dula le thapile ye e nago le ditora le bokhuto bja dinonyana.
Thušo le yona e tla fiwa go dinyakišišo tše di sepelelanago le tlhabollo ya tša boeti le ekonomi.
E tla rwala maikarabelo legatong la tiro goba go tlogela gofe goba gofe ya mohuta woo.
Melao ye e beakantšwego ka tshwanelo e tla ama togaganyo ya ditirelo ya potlako le ye e šomago ka tshwanelo.
Le yona gape e lemoga gore ditšhitišo, tše bohlokwa tša tielelo ya tikologo, di ka hlola boitlhagišetšo.
Ipeakanye go phethagatša leanotshepedišo ka tshwanelo, ke tsela ya maleba le ka boikarabelo.
Se se tla dirwa ka tsela ya dihlongwa tša FET tša Thuto le Tlhahlo tše di Tšwetšwago pele tše di tla hlaolwago ke Yunibesithi ya Walter Sisulu le kgoro.
Melawana ya tlaleletšo ke ya ka lebaka le e dirišwa go maemafofane a ACSA.
E ka ba o tseba dika le kalafo ya go lebana le kgase ya go ntšha megokgo?
Ditaetši tša infleišene di baletšwe ka go šomiša dirotwana tša go fapafapana tša dijo, tša maima a go fapafapana ao a amanywago le ditšweletšwa go lebeletšwe naga yeo e amegago.
Kelo ya thušo ya ditšhelete ya praebete go tshenyegelo go mmušo mo dipapading.
Tshenyegelo ya Mmakgonthe mo go diprotšeke nakong ya mafelelo a kotara.
Ka lebaka la bohlokwa bja RDP, tshenyegelo godimo ga tšhireletšo e swanetše go bolokwa go maemo a maleba.
Diholo tša setšhaba di ka beeletšwa ke setšhaba ka tefo ya tšhelete go ditiragalo le meletlo ya go fapafapana.
Mmušo o tla diriša, ka tsela ya Dikgoro tša Merero ya Naga le Diminerale, methopo ye megolo ya go potlakiša tshepedišo ya go hlopšhwa ga mothopo wa datha wo o fihlelegago gabonolo.
Setšeadiswantšho le dillathekeng tše di utswitšwego di hweditšwe ge bašemane ba bane ba swerwe.
Ga go na mafelo a bodulo go bontši bja badudi/baagi.
Modumo ke dipoelo tša diphetogo tša kgatelelo mo moyeng, tše di hlolwago ke mororomelo goba mokurukuru.
Molato wa polao o nyakišišwa ke Matseka mo SAPS ya Mbongolwane.
Le ge go le bjalo, ga se gona mo karolong ye seo se thibelago makala go ganetšana gore go fihlelelwe tumelelano goba go fihlelela tumelelano yeo.
E ka ba se se kile sa šomišwa ke bjalo ka JOC go ya ka tsebo ya gago?
Nka se se hlaloše ka tsela yeo, bjalo ka yeo e lego "itlhamilego go fihla menong".
Dikgetho tše di utollwago tša mehuta ya dišaka tša tlaleletšo di laolwa ka tšhomišo ye e sego ya go dirišwa.
Lenaneo le nepile go malapa ao a hlokometšwego ke basadi, ao a bonwago ke mekgatlo ya badudi le Makhanselara a Wate ao a amegago, go ba ao a itopelago tša fase.
Maitekelo a mmalwa a dirilwe go hlaloša ka tsela ye e kwešišegago dipapadi le boithabišo.
Ga ke nyake go botšiša potšišo, eupša ke na le bonnete bja gore Mna Boinamo o nyaka go dira bjalo.
Tona Mapisa-Nqakula o boletše gore kgoro e dirile dipeakanyetšo tša gore balatedi ba kgwele ya maoto bao ba etelago ba abelwe di-visa tša ditiragalo tša dipapadi go sego di-visa tša motheo.
Ditšweletšwa tša petroleamo tše di hlwekišitšwego di sepetšwa ka tsela, seporo, diphaephe le ka go kopanywa ga tšona go tšwa mafelong a tlhwekišo a mabopong go ya mafelong a bobolokelo a ka nageng.
Molaotshepedišo wa merero ya ka ntle wa ka morago ga kgethollo ka gona e theilwe go leka go aga Afrika ye kaone le lefase le elago tlhoko le gona leo le lokilego kudu.
Tšweletšo le phatlalatšo ya karolo ya go omelela go mafela ka morago ga go dira matšoba.
O tsene sekolo sa gagwe sa poraemari go la Butterworth le go phetha mengwaga ya gagwe a le sekolong sa sekontari sa bašemane sa Roman Catholic, De la Salle College, go la East London.
Ditransekšene magareng ga diakhaonte le dikhwama tša ditekanyetšo tša tlaleletšo tša go fapafapana ga se tša tlošwa, eupša di bontšhwa bjalo ka ditšhutišetšo go diakhaonte le dikhwama tše dingwe tša ditekanyetšo tša tlaleletšo.
Ga go diphetišišo tša WHO goba ditlhahli tša Afrika Borwa tše di rekotilwego.
Dipeakanyo tša maemo a fase, tše di sa šomego gabotse goba di sego gona tša kgoboketšo ya ditlakala le tša tlhwekišo ya mekgotha.
Furu ya sešegong e kaone bjalo ka panka ya furu ka lebaka la gore furu e a bola nakong ya polokelo.
Seemo se se tiilego sa sepolitiki le ditseno tše di golelago godimo di kgahlanong le tlhohleletšo ya dithulano, le kgolo ya ekonomi ka kakaretšo ke tsela e le noši ya go thomiša ka twantšho ya bodiidi.
Ditlhahli tše gape di tla nolofatša tšhomišano magareng ga di-AHSC tša go fapafapana.
Ka tikologo ya boraro ya pontšho ya papadi ya metlae ya go ema-ka-maoto ye e swarwago kgwedi ka kgwedi ye e atlegilego kudukudu.
Go hlagiša kgathotema ya tikologo ye e oketšegilego ka go taolo ya methopo le go netefatša gore mananeo a tloga a e ba ao a hlomamego ka tsela ya tikologo le lephelo.
Ge a bolela le babegi ba ditaba, Holmes o boletše gore ga go na yo a ka lokollwago ka go kweša bohloko baagi le bašomi ba tlhakodišo: e ka se be marabele, le ge e ka ba mašole a mmušo.
Bakgopedi ba mošomo ka moka bao ba hlaotšwego ba tla tlamega ke go tsenela dipoledišano.
Papadi e dirile histori gabjale ka go dira gore papadi ya mathomothomo ya Afrika Borwa e bontšhwe thelebišeneng go Eurosport, e lego sathalaete ya dipapadi ye kgolokgolo ya Yuropa le netweke ya dikheibole.
Re kgopela tshwarelo godimo ga go le swarege gabotse gofe goba gofe go go ka bago go hlotšwe go fihla mo.
Di-CPM di hlangwa ke dipampiri tše di tlišitšwego ke batho bao ba nyakago go kgathatema go khonferense bao e ka bago maloko goba e ka se bego maloko ka kakaretšo.
Go tla ba le phetogelo ye kgolo kudu go tšwa go maemo a bogwebanoši.
Ditsela tše di be di le kotsi go swana le Old Klipfontein goba Old Crossroads ka moo di ka bego di le ka gona.
Bagononelwa ka mmotorong ba golegilwe le go tšwelela pele ga kgorotsheko ya Maseterata wa Secunda.
Etela karolo ya maloko go wepesaete ya SAPP go hwetša dintlha tša kgokagano.
Borakontraka ba gopotšwa gore ke fela kopano e tee ye e swanetšego go tsenelwa.
Diklaente tše bohlokwa tša SAWEN ke badudi bafe goba bafe ba Afrika Borwa ba basadi ba ba nago le goba ba laolago kgwebo bjalo ka karolo ya go tšweletša poelo, ka gona ba le seabe go kgolo ya ekonomi ya Afrika Borwa.
TAMA e ikemišeditše go hwetša dikwano tše mpsha le go hlama dikgwerano tša tšhomišano ke dikgwebišano tša kgwebo tša bokamoso.
Gore go hwetšwe seswantšho se se feleletšego sa seo se diregago mo memmasepaleng, tshedimošo ye ka moka e swanetše go kgoboketšwa, go kopanywa, le go sekasekwa.
Nka se rate go eta ke sepelasepela go bolela ka bophelo bja ka ntle le tefo.
Bagwera le bona ba sengwalwa sa ditaba sa Kalari sa kgafetšakgafetša, go hwetša go kopano le batho ba megopolo ya go swana le bona le go abelana dikgopolo gammogo le go amogela ditaletšo go dipulo tša dipontšho ka moka mo go Kalari.
Monna yo a bego a itira o ka re o sepetša ditirelo tša go upa ka malapeng o utswitše dibenyabje le sellathekeng go tšwa ntlong ya Reservoir Hills beke ye e fetilego ka Mošupologo.
Bašomi ba polase le bašomi ba ka malapeng ga ba akaretšwe ke Molao wa Meputso.
Mogononelwa o tee o bonwe a tloga lefelong ka potlako ka sefatanaga se se ntsho seo se sa tsebjego se go kgolwago gore ke sefatanaga sa go ngwega.
Go gononwa gore bagononelwa ba golegilwe nakong ya lesolo leo le etilwego pele ke bohlodi.
Go bolawa ga baswa ba bahlano bošegong bjo bo fetilego e bile tiro ye šoro, le gona re ipiletša go maphodisa go tšea magato ka potlako go thibela tšhollo ya madi ye e ka tšwelago pele.
Mna Modulasetulo ke tšea se ka tsela ye bjalo ka bohlatse bja mabarebare.
Ka moragonyana lesogana le le lahletšwe diatleng tša Col De Kock le gona ga se wa kwa selo ka lesogana le.
Re nyaka go tseba gore o nagana eng ka Dipapatšo.
Ke ntwa ye e hlangwago ke mohuta o moswa wa manaba.
Bašemane le basetsana ba bantši kudu go tšwa ditšhabeng tše di itlhokelago ba fetogela go diokobatši le dihlopha tša basenyi bjalo ka ditsela tša go ngwega go bophelo bja ka lapeng bjo bo tšhošago.
E ba lokolla go tšwa go sebopego sa taelo sa botho, tatelano ya theknolotši ye, le mokgatlo wa tša leago wo o amanago, ka moo o laetšago.
Go se go dirišwa go sengwalwa sa mmakgonthe se se positšwego go USENET.
Ga ke dumele gore Moprof Haysom o bone tokumente ye, aowa.
Tlhago ya go se matlafale le ya dithulano tša sepolitiki ka Kapa Bodikela.
Dinaga maloko go akaretša motšule wa tlhahlo mo go Interpol le ditirelo tša wona ka go lenaneo la tlhahlo la maleba go dihlongwa tša sephodisa le National Central Bureaus (NCB).
Sehlophatšhomo sa bakgathatema ba ba bantši se se nago le Jowsco, Kgoro ya tša maphelo ya bosetšhaba le ditirelo tša taolo tša tšhoganetšo tša Toropokgolo ya Johannesburg le hlomilwe go thuša kgoro.
Dihlongwa, ka tsela ya tshepedišo ya tekanyetšo, di swanetše go netefatša gore thušo ya ditšhelete ye e nyakegago e lebišwa go phethagatšo ya ERM.
Hlwekiša maphoto ka filthara kgafetšakgaefetša gomme o tloše dimateriale tše šele go tšwa go seroto se se ngangegilego.
Afrika Borwa e na le setšhaba se se golago ka lebelo le go phela bophelo bja setoropong eupša kgolo ya setšhaba e tla hlola gore go be le baagi ba dinagamagaeng ba dipalopalo tše tiilego.
Go dira le apolosteri/go rokwa ya ditulo tša dinamelwa tša sefatanaga, go sa lebelelwe mašela a a šomišwago, dilogwa, mokgopha, bjbj.
Sepetlele sa Bana sa Red Cross War Memorial se tla tšwela pele go abelana ka ditirelo tša phaetiatriki tša tlaleletšo tše feleletšego tša boikgafo tše di nago le mehutahuta ye e fapanego ye e lego ditsebi mafapheng a tšona.
Ga go na molao goba mmušo o mongwe wo o ka fetago dipeakanyetšo tša Molaotheo.
Tekanyetšo le marobalo a sehlopha, go akaretšwa ya bahlophi-ba-ka-morago, le tšona di gona.
Mo tirišong ye, mošomo wa rena bjalo ka maloko a palamente go tšwa mafelong a go fapafapana ao a hwetšwago kgolekgole o tloga o eba o bohlokwa kudu.
Ke go tlola molao go go huduša lapeng la gago ka lebaka la seemo sa gago sa bophelo.
Go bea marumo fase go la Lebanon go tshwaro le ge e le gore seemo se dutše se sa tielela le gannyane.
O se ke wa lahlela ditšhila ka meetseng goba go a tšhilafatša ka tsela efe goba efe ya mohuta o mongwe.
Ntlha ya fasefase ye e fihleletšwego ke lewatle nakong ya dipaka tša diphulawatle tša seruthwane tša tlwaelo.
Wepesaete ya LGTA e go hlohleletša go lekola Setatamente se gore o hwetše tshedimošo mabapi le ka moo Wepesaete ya LGTA e šireletšago tshedimošo ya gago.
Le ge go le bjalo, Iraq le yona e laetša tšhošetšo go Afrika Borwa ka ge e le ka fase ga tlhahlo ya mohlahli yo a belegetšwego Serbia wa maitemogelo, Bora Milutinovic.
Palo le mehutahuta ya dihlongwa tša ditšhaba tša tikologo di a kaonafatšwa.
Mehuta ya magareng ka kakaretšo e jega kudu le go ba monate go feta mehuta ya molatšatši.
Dipharologanyo tše ke tša tšatšikgwedi ya pele ga Khonferense ya Polokwane le gona ga di tloge di sa tlwaelega ka botlalo go mokgatlo wo o nago le histori ye e ikgantšhago ka yona ye e hlohleletšago dingangišano tše maatla.
Tlhohlo ge go le bjalo go šala ya kabo ya go netefatša gore maikemišetšo ao a beeleditšwego a tšwetšwa pele ka tsela ya maleba le gore re diteng tša mmakgonthe go ditokelo tše.
Ka gona e be e le tlhohleletšo ya gago ye e dirilego gore ba thomiše ka go dira se sengwe?
Pušološo ya go sekena ga mošomo wa bokgabo, thulaganyo, go gatiša, go phuthela le thomelo ya Kgatišobaka ya Cape Librarian ya tekano ya nako ya ngwaga o tee.
Tše ke dilo tša go swana le malokwane wa khrikhethe a di šomišago go palo ya dikgwele tše di poutšwego?
Boitlhagišetšo le matšato a gago bjalo ka bakgokaganyi di swanetše go hlohleletšwa go netefatša gore katlego ya poledišano ye magareng ga mmušo le batho.
Gabotsebotse, kakaretšo ye e kwešišegago ya naga e tloga e le ye e bewago pele kudu.
Ba arabile ka gore o bethilwe ke "Mamma".
E thekga diprotšeke tša nošetšo, go thuba maswika, go buna ka metšhene le peakanyo ya dijo, gammogo le tšhomišo ya dikgase tše phelago go tšweletšo ya enetši.
Ditlhahli tše e sego tša semolao di akaretša bao ba sa hlahlwago ka tshwanelo, ba šomago go ditikologo tše di sego ka fase ga taolo ya bona gomme ba paletšwe ke go mpshafatša dilaesentshe tša bona tša tlhahli tša boeti.
E ka ba e be e le wena motho a le noši ka mo kamoreng yeo ya motho yo a nyakanago le bokgoni?
Tlhabollo ya ngwana go ya ka dikgato tša ngwana yo a golago.
Ka go šoma mmogo go dira sense ya kgwebo ye botse, go boloka methopo le go re dumelela go bea šedi go maatla a rena mabapi le seo se tlogago se le bohlokwa.
Tekolo ya Kamego ya Tikologo e tla eta pele le go abelana ka tshedimošo go tlhabolloleswa.
Pitter, yo a amogetšego tsebišo ye, ka morago o ngwadile tsebišo go ya go HDIO, van Tonder, ye e balegago ka tsela ye - ka kgopelo lebelela mo botlaseng bja tokumente yeo.
O hlohleleditše badirišani ka moka ka go intasteri ya tša boeti go thuša ka go bega ditlhahli tša boeti tše e sego tša go ingwadiša ka moka.
Re Thuša Bana ba Rena [We Help Our Children] ke mokgatlo wo o theilwego godimo ga setšhaba wo o lego ka Borwa bja Durban, mo motsesetoropong wa Wentworth.
Nakong ya diwekšopo barutwana ba rutwa mabapi le ka moo go ngwalwago dikanegophelo, ka moo ba swanetšego go itshwara ka gona nakong ya dipoledišano le ka moo ba ka amogelago go se amogelwe.
Re tshepha gore phethagatšo ye e tlwaelegilego ya tumelelano ye di tla tšwelela mo ngwageng ka moka.
Gabotsebotse bontši bja seo gabotse se diregago gabjale mo Kontinenteng se gakantšhitše bao ba hlokago kholofelo.
Mo mafelong a dinagamagae go la Afrika Borwa, palo ye e ka lekanelago malapa a dimilione tše tharo ba gotša mollo wa dikgong go dinyakwa tša bona tša enetši, gantši mo mafelong ao a tswaleletšwego le ka ntle ga ditofo goba ditšhimele.
Tše di latelago ke dikgokaganyo go diprotšeke tše gabjale di tšwetšwago pele ka go MCM.
E no tsenya mantšu a gago a bohlokwa ka lepokising la sengwalwa la Mantšu a bohlokwa gomme o klike kunope ya Nyaka go bušetša lenaneo la dikgatišo ka moka tše di sepelelanago le lentšu le bohlokwa.
Dipapadi tša batho bao ba golofetšego di swanetše go 'lokologanywa' ka kudu ka moo go ka kgonegago go oketša boleng bja thekgo ya ditšhelete.
Ke thabile go bolela gore iiLwimi e šetše e ngwadilwe go rekote ya thereke ye e kgahlišago mo mengwageng ye mehlano ya mathomo ya go ba gona ga gago.
Gabjale o a botšišollwa mabapi le go timelela le lehu la ngwana.
Ka fao le gona go bjalo, e na le TICAD go tšwa moo ke sa tšwago go boa gona lehono.
Durban le mafelo a yona o tikologo e ikgantšha ka palo ya mafelo a poloko ya tlhago a bogolo bjo bonnyane go ya go a magareng.
E be e šupa fela go ba tirelo ya tlaleletšo le ya thekgo go thibela "burn-out" ya baabi ba tlhokomelo bao ba gapeletšwago go hlokomela metswalo ye e lwalago.
Ke tloga ke tshepha gore bafenyi bao ba tseneletšego le bao ba holofetšago go tsenela phadišano ya kanegelokopana lehono ba akaretša bobedi moya le maikemišetšo a mongwalo wa Steve Biko.
Mna Mokanseliri, tše dingwe tša ditoropo le mafelo a rena di theilwe maina a Sejeremane.
Lekala la praebete le bohlokwa mo go lemogeng dinepo tša DPP.
Go tlaleletša, dinaga tše mmalwa ga se tša tšwa di tiišetša Prothokholo ye.
Thušo ya ditšhelete ya mmušo go abelana ka bokgoni bja mananeokgoparara a bontši bjo bo okeditšwego bo beetšwe mellwane le go ba se tsepanywe ka tshwanelo go palo ye nnyane ya thušo ya ditšhelete ya peakanyetšo ya kago ye mengwako.
Go na le batho ba bantši bao ba lwalago, ba bangwe ba bona ba tla ineela go malwetši a go thibelega.
Le gona ka nnete Somalia e tšwela pele go ba lefelo la dikgohlano tše šoro.
Maitshwaro a a laetša gore o na le dintlha ka moka mo kgatong ye.
Tshepedišo yeo ka yona diphaephe tše mpsha tša mPVC di kgokagantšwego go diphaephe tša thomelo tše kgolo tše di lego gona.
Bahlankedi ba CPU ba phuruphuditše ntlo gomme ba hwetša mapokisi ao a tswaletšwego ka kamoreng.
Ka nnete e ka se be gore re hlamile SANEF gore re kgone go ba le meletlo ya ditee ye e sa kgethollego go ya ka mmala.
Bahlankedi ba ka bobedi ba šomile gabotse le ka potegelo go ANC mo maemong a bona a mafsa.
Tshwarelo, ke nyaka fela go bolela gore ga se Chile, ke Chili, mohlomongwe ge re ka nagana ka se sengwe se se fišago.
E nyakile go ba kholego ka botlalo go tšwa go dikilogramo (kg) tša mathomo tše mmalwa tša motswakotii wa oc.
Aowa, e be e bolela ka mošomo wa sepolitiki le go bona mošomo wa sepolitiki bjalo ka bosenyi.
Bašomi ba akaretša bahlahli bao ba abelanago ka tlhahlo go barutwana/bahlahlobiwa.
Ka gona, re gopola le go keteka mediro ye megolo le ya bonatla ya baswa ba naga ya gaborena mo ntweng ya rena ya tokologo.
Tše dingwe tša tše di akaretša tlhabollo ya sekolo ka moka, moithuti, morutiši le tlhabollo ya boetapele bja motswadi, ditheknolotši tša tshedimošo le dikgokaganyo le kaonafatšo ya mananeokgoparara.
Masea ao a belegwago ke bomma bao ba kgogago ke a mannyane kudu go feta ao a belegwago ke bomma bao ba sa kgogego.
Leina la pele la kholetšhe ya, Cwaka, le be le e tšwa go nokana ya Cwaka, leo le rago gore nokana ya go homola.
Lesolo la Mohlakanelwa la Lekala la Durban la Bosenyi bjo bo Rulagantšwego le la Thibelo ya Bosenyi le bile le katlego go swareng ga bagononelwabagolo ba go thuba Metšhene ya go Ntšha Tšhelete (ATM).
Dinyakišišo di feditšwe gomme bekeng ya go feta balatofatšwa ba bararo ba hweditšwe ba na le molato wa go kata go kgorotsheko ya Fochville.
Musiamo wa KwaMuhle o bontšha Durban e le toropokgolo ya Afrika yeo e nyakago ponagalo ka gare ga merero ya dipolitiki tše mpsha.
Ke tla mmušetša morago mo nakong ye e tlago go ya ka mešongwana ya Esikhaweni.
Yeo e tla be e lebeletše melao ya kgahlanong le trasete, go ikhumetša ka ekonomi ka mo nageng go be go se selo sa maleba le ge e le se se lokilego.
Ditšweletšwa tše ntši tša maswi a go ba le makhura a a tlwaelegilego a tlase di ka letelwa.
Dinyakišišo ka ga, ebile di akaretša tswadišo ya Simmentaler go Borwa bja Afrika.
Ge moithuti a go botša mathata a gagwe goba o gonona tlhorišo, bula foltara goba faele ya go bula molato.
Ge o gonona gore mohiriši o tshela molao, ikopanye le Western Cape Rental Housing Tribunal goba moemedi gore a go eletše.
Tona o retile ACSA ka ga dipoelo tše botse tša matlotlo go sa lebelelwa dihlotlo tša tikologo.
Gape, tlhalošo ya poelano ka pukuntšung ke go iketla goba go bušetša segwera.
Le go feta Stetiamo la Green Point, protšeke ya IRT e tlile go leka mabokgoni a gago.
Ee, gomme a ke bontšhe gore se ke nako ya GMT.
Kgonagalo ya kopantšho ya metšhene ye meraro, go akaretšwa le kelo ya mošomo wa o mongwe le o mongwe, e laeditšwe ka tlase.
Mokgwa wa tlwaelo bophelo bja Basotho bo ka be bo sa bonwa le gore ditlwaedi tše dintši di sa phethagatšwa ka botlalo.
Mosadi o boletše gore o thomile go gohlola ge a le leetong la go boela Singapore pejana mo bekeng ye, kgoro ya maphelo ya Singapore e boletše ka setatamenteng.
Pontšho ye e lego gona ka ga batho ba baHananwa ba Profense ya Leboa.
Tshepedišo ya datha yeo e swerwego bjalo ka tirelo ya thušo ka dikgopolo tša kgwebo go ikhola.
Ka ntle le dithulano ka ga tlhweko le tshephagalo ya datha, ditšhupetšo tše di latelago di abilwego ke Sehlopha sa Tekolo ya Lekala la Toka ye e Kopantšwego [Integrated Justice Sector Review Team] di a laela.
Borokgo bja selemo ka gempe ya matsogo a matelele le thai ka kefa ya modiro.
Naa o ka hlaloša maitshwaro a maphodisa bošegong bjola bjalo ka a go se amogelege?
Bjalo ka ge ke laeditše, re ikopantše le makala ka moka a badudi ba Zimbabwe ka tatelano, ka nako ye nngwe le go feta mmušo wa Zimbabwe.
O ka no e ngwadiša eupša ke sa ganana le potšišo.
Ga ke na bonnete, eupša o bonala a le seemong se se mpe.
Gonarathnam o goletše Grey Street, Durban, le barwarre ba bararo le dikgaetšedi tše tharo.
Tikologo ye e hlwekilego ya lebopong go ditšhaba tša Motse-Kapa.
Ka go tiragalo ye nngwe le ye nngwe dihlopha di a phegišana, le gona sešupanako, le gona di ahlolwa go ditlhohlo tše nne – lebelo, bokgoni, bokgabo, le taolo.
Go ya le ka moo ke gopolago ka gona ga se ba tšwewa ka kgang, eupša ba be ba rometšwe go fiwa tlhahlo ya bošole.
Ge e ba go na le go gola ga matswele le ditlhoko le goba go ruruga ga mokotlana wa setho sa bonna - bona ngaka.
Go ye nngwe ya dintlo tše di sego molaong, dikarolo tše fapanego, go akaretšwa le dithaere, tša dipaesekela tša maotwana a mane di hweditšwe.
Tšhomišo ya gago ya Wepe Saete ya SANCTR ke karolo ya kwano go dipeelano tšeo ka moka, mabaka, le ditsebišo.
Re botše ka boripana, ge e ba go na le dikgopolo tše fapanego tša motheo magareng ga Fabcos le Nafcoc, tšeo di filwego sebopego se seswa sa kgwebo.
Afrika le yona e tšere sephetho sa go lwela tekatekano ya bong.
Ka gona bohle ka moka ka tshwanelo le be le hlobotšwe le bethilwe.
Mo dinageng tše dingwe, kopantšho ya ngwadišo ya batho le seka sa diphatišišo tša magae e šomišetšwa go hwetša maemo a datha ya mmasepala magareng ga dipalo ya batho.
WINSA e na le dinepo bjalo ka mekgatlo ye mengwe ya basadi - se ke go kaonafatša kemedi ya fase ya basadi mo makaleng a bona.
Hlatse e laeditše gore o be a le lehlakoreng la leboa la lepatlelo le ge e le gore o be a se lefelong la bodulo, ka morago ga lefelo la go dula.
Hlogotaba ya wekšopo ye ke "Go dira RNCS kharikhulamo ya gago".
Ba swanetše go bontšha kgahlego ya nnete ya dipolitiki go fediša go se kwane.
Masea ao a belegwago ke bomma bao ba kgogago ke a mannyane kudu go masea ao a belegwago ke bomma bao ba sa kgogego.
Dikgopotšo tša fekese le mogala di šomišwa go latišiša tšeo di sa arabjago.
Batswadi bao ba nyakago go godiša bana ba e sego ba bona ba lekolwa ka tlhokomelo le go amogetšwa tlhahlo ye e tseneletšego go ba thuša ka thokomelo ya ngwana, taolo ya ngwana le mabokgoni a botswadi le ditlhohlo tšeo go kopanwago le tšona mo kgodišong.
Bjalo ka karolo ya go godiša "Ngwana wa Mosetsana" ntlha ya TWIB ka Techno-Girls, basetsanyana ba hlohleletšwa ka diwekšopo tša bosetšhaba go tsena le dula mo makaleng a saense le tekhnolotši.
Go kaonafatša segwera bjalo ka seo se hlomilwego go ya ka makala a ditikologo tše nnyane.
Kgopolo yeo e lego gona ka ditswalle tša Afrika Borwa le naga ye nngwe le ye nngwe, le ge go le bjalo, e nyaka šedi e kgolo.
O thopile sefoka go tšwa go baphegišani ka yena ba seswai bao ba bego ba emetše diprofense tša bona.
Dipapadi di thomile go tsebja ka lebelo go mehlobo ka moka ka nageng, le ge go le bjalo mo tlholegong ya tšona e be e sa le tša bašweu ka babogedi ba mahlahla ba bathobaso.
Se se hueditše Pan-Africanists ba bangwe ba bantši, go akaretšwa le bangwadi ba African-American, diopedi le badiragatši bao ba amogelago ponagalo ya bona le go lwela kgethollo ka mmala mo lefaseng.
Bonnyane bja batho bao ba re thušago, Solly Terblanche, yo a dutšego a re thuša mo ditheeletšong tša rena ka moka ka setšeamantšu.
Hle ntlhalosetše gore "opmerkings" botse go ra go reng.
Go bewa ka fase ga taolo ya mmušo go tla thibela go bolokwa ga ditokelo tša diminerale le go dumelela phihlelelo ye e lekanego le ya tekatekano go bao e ka bago babeeletši, gagologolo bengmeepo ba bannyane.
Go se kgone go fihlelela tšhelete ya go reka/aga ntlo ke bothata bjo bogolo.
Gape ditiro tša maphodisa go la Hanover Park di hlotše tše dingwe tša go golegwa le go thopa bobedi dithunya le diokobatši mo lefelong leo.
Ga go na senamelwa seo se tla šomišetšwago morero wa papatšo.
Motšwasehlabelo o tlogetšwe le makgolo'agwe Motsesetopropong wa Mlungisi ka ge mmagwe a be a le mošomong.
The Copperheads ba atlegile bohodung bja ka pela bjo bo nyalelanago le ditiragalo tša go utswa metato le ditshipi, ba bolokela mmasepala dimilione tša diranta.
Ge re be re rerišana le badudi, ba re file dinyakwa tša bona tše tharo tša godimodimo – mešomo, kabo ya mengwako, le polokego le tšhireletšo.
Ke rata go thuša le go iponagatša go tshepedišo ka moka.
Go na le ditsela tše pedi tšeo o ka nyakago PALS Online Catalogue ka hlogotaba.
Mo lebakeng le letelele šedi e filwe go tiišeletša thušo ya matlotlo go dinamelwa.
Lekala la setšhaba le akanyeditšwe go ithekga ka ditsenwa tša papatšo, mphiwafela, dimphiwafela, dithušo tša ditšhelete, thekgo ya ditšhelete, ditšhelete tša boleloko gomme le swanetše go šoma ka tsela ya go se dire tseno.
Go dira bong ya kemedi ya ekonomi ya dipalo tša batho ba Profense.
Dipuku tša go bala tšeo di šetšego le go tlišwa ga dingwalo go tla dirwa mo bekeng ye go ya ka dinyakwa tša Lefapha la Thuto la Bosetšhaba.
Go tšwa go hloka makalatirelo a bjalo ka dikgwebo tša tikologo, dikgoro tše dingwe tša mmušo, goba dihlongwa tša dithuto tša maemo a godimo.
E gona gape ka makgobapukung a mmasepala ke dikantorong tša khansele.
Go bontšhitšwe talente ge bašomi ba be ba binela morethetho ya dikoša tša mmino wa House le Kwaito.
Kabo ya ditirelo ya lekala la setšhaba le tla šetša go oketša dibaka tša mešomo ka tsela ya kago ka go šomiša bašomi, le go matlafatša ditšhaba ka kgathotema le tlhahlo.
Go thibela bathobaso go fihlelela dibaka tša thuto le mošomo.
Go lekola ka go putlaganya ga boleng bja ditšhila tšeo di hlotšwego ke boima bja ditšhila tšeo ya go go lahlwa le šwalalanywa.
Ge e phethagaditšwe ka botlalo, Civil Scanning Solution e tla aba dikholego tše mmalwa.
Bone bjo ka moka bo tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Stilfontein lehono.
Bagononelwa ba golegilwe gomme ba tla tšwelela go kgorotsheko ka pela gomme bafaladi bao ba sego molaong ba tla išwa senthareng ya bafaladi ya Lindela gore ba beakanyetšwe go boela gae.
Ge e le gore seo ke bohlatse e ka ba o ka bo ganetša?
Dipharomolato kgahlanong le bagononelwa tša gore ba thubile ntlo gomme ba rwala ditlabelo ka koloi tšeo e lego tša mongntlo pele ga ge ba tšhaba.
Go ngwadišwa ga kgwebo ye mpsha go šetše go hlohleleditše kgoboketšo ye e tseneletšego kudu ya kgwebo.
Badiragatši ba bannyane ba Marasta ba rile bošegong bja go feta ba re gopotša ka ga tumo ya Afrika ya go feta gomme ba e boletšego gabotse gore ga re ya swanela go ba makgoba go tšwa mabitleng.
Impumelelo Innovations Award Trust e fa diprotšeke tše sa tlwaelegago, tšeo di akaretšago digwera le lekala la setšhaba leo le thekgago boleng bja maphelo a ditšhaba tšeo di dilago ka mekgwa ya go boitlhagišetšo.
Ke nnete, tše dingwe tša dilo ke boditšwe ke Mshoshovu.
E hlokomela fela morala wo mogolo esego dinyakwa tša phepo ka tsela ya tšhupu.
Ge phenkgišano ya dithentara ka moka feditšwe, kelo ya mošongwana e ya fokotšega gomme boima bo a theoga.
Ecotox go ya le ka moo ke tsebago ga se ya ka ya ba le kwano le sešole sa tšhireletšo.
Dinyakišišo ka ga tšweletšo ya swikiri di dirilwe seleteng sa Caprivi Strip.
Tsebong ya ka ye e tseneletšego le go dumela molatofatšwa, yo e be e le Braam.
O laeditše gore o tla ithuta mabapi kamano ka lehlakoreng la Dikgoši.
Gomme o boletše ka bašemane, le ba bakae bao le gopotšego go ya?
Ba ba nyakelwa makala a setšhaba le a praebete; bjalo ka borasaense, boraentšinere le borathekniki; le bjalo ka balaodi le bašomedi ba mmušo.
Tšhomišanommogo ye e Matlafetšego ya Mebušo-Selagae [Local Governments for Sustainability Partnership] e ikemišeditše go kgokaganya, go beakanya le go hlabolla maitekelo a pušo-selegae le go hlaola dibaka tša tšhomišano.
Botelele bja kalafo ke go netefatša gore bolwetši ga bo ipušeletše.
Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ba le dithuto tša maleba mo lefapheng le a ithutetšego lona.
Batho bao ba reketšwego diaparo, ke baswa ba babedi, Thabiso le Filly.
Mopresitente Mbeki le yena maabane o tsebišitše gape gore go tlo ba le kopano ye nngwe magareng ga Bangwaledi-Pharephare ba babedi ba MDC le kemedi ya Afrika Borwa.
Intasteri e kgopetšwe go ikopanya le Bongwaledi bja Non-Proliferation go ingwadiša.
Tšhušumetšo ya Lovedale le kgathotema ya yona go kaonafatšeng tumelo ye e tiilego mo tekatekanong ya batho ga e balege.
Mo kontinenteng ya Afrika, Mdi Makeba o iponagaditše bjalo ka mošireletši wa naga ya gabo, a gašago toka yeo e hlotšwego bathong ba Borwa bja Afrika mo ntweng ya kgahlanong le bokoloniale le kgatelelo.
Ga se ke go kwešiše gabotse, eupša seo se lokile ee.
Intasteri ya dihotele e letile go bona diphetogo tša maleba, ye e thibelago go šoma gabotse ga ekonomi yeo e hlotšego gore go be le batho ba se kaalo bao ba nyakago go tšea maeto.
E hlaloša ka moo phetogo ya leratadima e tla senyago le go gobatša tlhago.
Ba gapeleditšwe go goma maitekelong a go efoga bahlasedi.
Boleng bja thekišo ya gae ke mahala go boleng bja setimela gomme boleng bja diromelwantle ke mahala go boleng ka gare.
Bjalo re thoma ka tshepedišo ya go kagoleswa le tsošološo.
Dikgokagano tša ekonomi ya setšhaba: Molao wa dintlo, ka bogolo le tšhušumetšo ya boleng bja ntlo yeo e abjago go tielelo go dipolitiki tša setšhaba, tšweletšo le mekgwa le maitshwaro.
Mmasepala o dula o itlamile go netefatša gore badudi ba ARK bao ba le go gona ba fiwa dintlo gape ka tshwanelo le gore ditshepedišo tša maleba di a latelwa mo tshepetšong ya kabo gape ya dintlo.
Dingwalollo di fetišitšwe ka moka ka go swana, ka tsela ya go swana.
Re šoma mebileng le bakgathatema ba mmalwa mo mabakeng ka moka esego feela ge re eba le dikhonferense.
Thomelontle ye kgolo ya Afrika Borwa go ya Zimbabwe e akaretša ditlabela tša dithoto, gomme ditšwantle tša go tšwa Zimbabwe ke mašela le tšweletšo ya temo.
Dithereilara tša papatšo ke dikoloi tšeo morerokgolo wa tšona e lego go bontšha papatšo go tšona.
Bao ba šetšego ba otlilwe kudu esego fela ke ANC goba balaodi bengdinaga tše dingwe ga ba swanela go otlwa go-ya-go-ile.
Motšweletši wa ditšhupu tša ka gare tša dithaere tše di hlalositšwego ka godimo.
Seswantšho se laetša se sengwe sa ditšhupetšo tša letsogo tšeo di šomošwago mo tikologong go emiša thekisi.
Tikrii ya Honase ya B.Com ka go tša Ekonomi go tšwa Yunibesithing ya Kapa Bodikela.
Dingaka tša diphoofolo di be di le gona dibong tša mašole ebile di be di tlošitšwe go mebušo ya diprofense.
Ke ile go kgopela Ngaka Ramashala go laola go tšewa ga kano hle.
Ga go nyakege tshipi goba bora bjo bongwe le bjo bongwe bjoo bo ka rusago go ka šomišwa mabapi le dikhutlwana goba dikgopotšo dife goba dife.
Mareo a kakaretšo a šomišwa go hlaloša bosenyi kgahlanong le bana, ke tšhomišo ya lereo la go hlodia ditho tša thobalano le go hlodia ngwana.
Pego ya dinyakišišo go ya ka lesolo la go tšea phahlo.
Molaetša wa Mdi Mosia go ya go batšwasehlabelo ba dintwa tše amanago le bong e be e le go tšea ntlha ye nngwe le ye nngwe e nnyane ya seka sa tlhorišo gomme wa se fediša.
O tlaleleditše ka gore go swarwa ga tiragalo go be go tloga go le gabotse go kago ya setšhaba go la Jeremane, le go thuša go fetoša ditemogo tša lefase ka Majeremane.
Kanegelo yeo e fedilego ka kgotsofalo yeo e tla bago bohlokwa bjalo ka yeo e tla balelwago gape le go e bala o nnoši.
Go bala batho - Ke kabaganyo ya batho go ya ka mengwaga, bong, mmala, letseno, bjbj.
Dikgakollo go ya go khuetšo ye e Akareditšwego ya Ngwaga ka ngwaga ya Sekema ka dipeakanyo tša phetišetšo ya dikotsi, eupša ga di laole go ya Sekemeng.
Tekolo ya tlhabollo - go lekola gore ngwana wa gago o gola ka tshwanelo go lebeletšwe go sepela, go bolela, go swara dilo le bjalobjalo.
Go tiišeletša mešifa, metšhene ya go swiela ye mebedi e tla dirišwa, o mongwe o tla hlwekiša santa ka tlase ga lefase gomme o mongwe o tla hlwekiša ditsela tša basepela-ka-dinao.
Arch, seo re ya go go se dira ke gore Mna Piers Pigou o ile go botšiša Mna Cebukhulu tše dingwe tša dipotšišo gomme ke tla araba dipotšišo tše mmalwa tša Mdi Nicholson.
Ka morago ga go fologa o re o kitimetše lepatlelong?
Ditsejana tše pedi tša go bulega di tla lebiša go thuto ya profešene ya barutiši, ya mathomo ya tšona ke Tikrii ya tša Thuto [BEdegree].
Magomo a lebelo la tlasetlase le theošitše dikotsi tša go šiiša gammogo le palo ya tšona.
Go tloga go le lethabo le tlhompho go amogela bohle ka moka go BiNational Commission [BNC] ya bohlano magareng ga dinaga tša rena tše pedi.
Bjalo ka theknolotši e gatela pele, lefase ka moka le tšwela pele go sesefala.
Re swanetše go amogela gore go palelwa go rarolla seemo sa Darfur go na le khuetšo ye mpe go seemo ka moka sa Sudan.
Mna Peyaga, o kgopelwa go gatiša seo o se bolelago mo rekotong.
Backsberg le rekote ya histori ye e kopantšwego ya beine ye tshesane le tlhokomelo ya tlhago bjale e thoma go ba motšweletši wa SA wa beine go ikhweletša maemo a khabone ya magareng.
Kgokagano ye e kaonafetšego e a nyakega, kudukudu mo ditikolong tša tlhabollo ya bašomi, tlhahlo le go tšwetšopele ya ditshepedišo tša kgalemo ya maleba kgahlanong le bao ba phošitšego.
Go na le mešomo ya taolo ye mene ye e sego ya tlatšwa.
Go na le mafelo a mmalwa a batšofadi ao a thušwago ke mmušo ka ditšhelete kua Kapa Bodikela.
Ke holofela gore nakong yeo e tlago ke etela dikoro tša Voortrekker Hoogte gomme matšoba a tlhago a tla be a tšerwe ka botlalo.
Gape re ipiletša go Makgotlataolo a Dikolo (SGB) ao a nago le naga yeo e sa šomišwego go thoma ditherišano magareng ga ona le ditšhaba, le go lekola tšwetšopele ya dinyakwa mabapi le naga ka bona.
Dinyakišišo di laetša gore maemo a tšhilafalo ka gare go mafelo a a bodulo le wona gape a tloga a sa amogelege.
Kgopelo ya tumelelo lenaneo le arogantšwego goba peakanyo ya mmila wo moswa.
Go hloma segwera le setšhaba le bakgathatema go kaonafatša tshwaro ya maleba go bagolegwa le tlemaganoleswa le ditšhaba tša bobona.
Kgoboketšo ya ditaba yeo e tšwelago pele ya boraditaba ka ga tšhomišo ya methamphetamine, yeo e tsebegago ka Tik e šeditše kgogedi ye e mpshafaditšwego ka ga tšhomišompe ya diokobatši mo dikolong tša rena.
Re tšwela pele go fediša maemo a a dikgaruru ao a tšwelago pele.
Ditšhišinyo tše di lego ka mo tokumenteng ye di huetšwa ke boleng le dibaka tše di fapanego.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka moo o ka bulago ditokumente tša .pdf klika mo.
Tshepedišo ya peakanyo go ya ka khathaloko e dirwa go ya le ka melao ya maleba.
Ye e kile ya ba molao gape wa kakaretšo mo papading.
Se se rekota phetogo ya phesente ka gare ga CPI go mafelo a histori a mebasepalamegolo go tloga go nako ye nngwe go ya go ye nngwe.
Karolo ya akwatiki e amogetše bontši bja maitapišo a dinyakišišo gomme e ngwadilwe botse le go kwešišwa.
Tempele ya Shembe mo bogareng bja toropo e na le seripana sa naga yeo e sa hlabollwago yeo e nago le maswika a mašweu ao a laetšago mellwane ya yona.
Pego ye e na le dipoelo tša dipalopalo tša makalatirelo a go nyakela batho mešomo, mekgatlo ye e thwalago batho le ditirelo tša diinšorentshe tša bašomi.
Go e beakanya, Kgoro e ipshinne ka tšhomišano ye kgolo kudu  go tšwa go Dikgoro tša Thuto tša Diprofense, gomme ya thabela ditshwayotshwayo le ditšhišinyo tša tšona.
Motho yo a fanago ka bohlatse o swanetše go saena wili pele ga dihlatse tša go kgona tše pedi goba go feta.
Gomme o be o le sebapadi sa mafolofolo kudu go dikhamphani ka botlalo tše di lego ka pele,  diponagalo mo diprotšekeng tša sešole sa tšhireletšo go feta ge o itirela.
Go palelwa ga Airline Pilots Association go phatlalatša dikutollo tša bona, tšeo di tiišeleditšwego go nna ke baotledi ba bantši ba difofane, go swanetše go nyakišišwa.
Ke tla dumelela Wynand gape eupša o swanetše go botšiša potšišo ya gago gomme bjale a re dumelele Wynand.
A go be le tshephano ka lebaka la gore go hloka tshephano go tla ba le tšhitišo ye e tseneletšego go fihlelela dikwano.
Kontinente ya rena le dinaga tša rena tše pedi di bile le dilo tše dintši; re bone dilo di senyega ka e tee ka e tee le go fihla go kgakanego ya Chinua Achebe.
Mmasepala o kgobokeditše batho bao ba sa šomego go thuša ka go hlwekiša mebila le go thiba dikgoba ka go aba ditirelo.
Peakanyo ya taolo ya sephethephethe mo tikologong ye e phatlaletšego yeo e sepetšwago ke Toropokgolo ya Motse-Kapa, yeo ke boditšwego gore ke ye kgolo ka mo nageng.
Letseno leo le okeditšwego go dihlopha tša letseno la tlase di ka be le na le khuetšo ye kgolo lekaleng la dintlo ka go fetola nyakego ya moragorago ya dintlo go ya go nyakego ye e golelago godimo ya dintlo.
HSRC e swere dinyakišišo tša saense ya setšhaba yeo e lego mabapi le merero ya tlhabollo le phedišo ya bodiidi mo Afrika Borwa, tikologong le mo Afrika.
Ditshepedišo tšeo di swanetšego go šoma go leka go lota tšweletšo.
Mogononelwa wa bone gabjale o tšhabile gomme o nyakwa.
Molao wa Mmušo ke go tloša tshedimošo ya go timetša le go hlohleletša diporeisi tša enetšI gore di bontšhe ditshenyegelo ge go kgonega.
Go bolaya go akaretša tšweletšo ya ditšweletšwa tša go swana le matlalo le mekgopha e meswa, wulu ya go gogwa, mafofa goba fase, meno goba marapo.
Naa ba kgonne bjang mmaraka wa go swana le wa rena mo phadišanong ye kgolo ye go tšwa go baToyota, go tšwa go baMercedes?
Go a nyamiša gore tiragalo ye e diregile go sa le ka pela mo nakong ya maikhutšo.
Mabaka a ka moka a dira ntwa ya masetlapelo ya selete go ba ya mmakgonthe.
Tshepedišo ya mmakgonthe ya dinamelwa ke tsela ya go hlohleletša ekonomi ya rena ya selete mo tseleng ya kgolo ya godimo gomme ya go ya go ile, go re kgotšha go fihlelela dinepo tša tlhabollo ya rena, gwa realo Mokhanselara Thompson.
Sa pele go gana go amogela kgetho ya ntwa yeo e tšerwego ke ANC.
Ka kgopelo a re emišeng digalase tša bona go thousta go Mokhomišenaremogolo Kamphambe-Nkhoma.
Baadimiši ba ditšhelete ba ka swarwa ge ba hwetšwa ba swere dikarata tša ditefelo tšeo di šomišwago bjalo ka netefatšo ya dikadimišo.
Ke a leboga Mna Pienaar, Mna Ntsebeza o tla tšwela pele ka dipotšišo.
Ka dika tša ona gomme ge go kgonega, etela ngaka.
Ke kgopolo ya rena gore ditsebišo tša semmaletee tšeo di akaretšago dikgopolo tše di ka rerišanwa ge mmušo o be o ka ba le kgahlego ya go gapeletša mokgwa wo wa go akaretša.
Re a boledišana ebile re abelana tshedimošo le bakgathatema ka moka ba maswanedi ka tshwanelo go netefatša kgathotema le go tšeeng diphetho tše lebanego.
Lefelo leo o le laeditšego moo, ke leo o lahletšego mabotlelo a mabedi go tšwa go lona?
Go tiiša kwano ya leboa-boa go phihlelelo ya mmaraka wo golago le kgwebo ka kakaretšo le dikholego tša dipeeletšo, go dutšwe go kaonafatšwa neelwana ka tšhomišano ya ditheknolotši tša maleba.
Ke kgopišega kudu ka setatamente seo se dirilwego ke monna yo a lego ka letsogong la ka la goja ka go mpitša “martel gat”, gomme ke nagana gore a gomiše seo ka pela.
Kantoro ye e dumela gore palo ya bagolegwa e swanetše go le gore etla fokotšwa ka moka.
Bahrain le lona ke legae le legolo go setšhaba se e tlogago e le se segolo sa go lelekwa nageng ya Afrika Borwa.
Go sehlefala e tla ba dika tša bolwetši, goba dipoelo tša go hloka phepo.
Dikatološo le diphetošo go meago ya mohuta wo bjalo ka ditirelo tše itlhaotšego le tšona gape di ya akaretšwa.
Mna Modulasetulo aowa, ka mokgwa woo o e beago ka gona e fošagetše.
Karogano magareng ga magato a a mabedi a tloga a feta go ba fela sehlalogantšhi.
Ke nagana gore seo re nyakago go se tseba go tšwa go wena, Mna Braizblatt, ke go tseba gore o kile wa ba le tshepedišo ya go šomana le dilo tš di sa begwago.
Mo dinakong tše sephethephethe ka moka se se yago ka toropongkgolo mo Hospital Bend se tla tšwelapele go leba bogare bja toropokgolo go bapa le De Waal Drive.
Khunkhwane ya Colophon ke sona sephedi se le noši seo se beilwego ka go mametletšo ye ke Afrika Borwa.
Tšohle tšeo ke le šišinyetšago tšona ke gore Mogolo wa Bohlodi bja Bahlankedi o be a le ka gare go mabapi le Project Jotta.
Go na le temošo yeo e golelago godimo lefaseng ka moka ya go ngwala ka go fihla gomme dinaga tše mmalwa di hlomile melao, yeo e hlohleletšwago ke tshedimošo ya OECD.
Go na le bontši bja dintlha tšeo di nyakago tlhokomelo ye kgolo.
O boletše gore o mongwe wa melato yeo a kgathilego tema e akaretša le go swarwa ga batšhotšhisi bao ba bego ba šunya nko go ramatlotlo kua pankeng.
Naga ya geno e be e le lefelo la gare la kopano go ye nngwe ya dikopano tšeo di ka se lebalwego tšeo di atlegilego tša lefase kgahlanong le kgetholo ka mmala yeo e sa ka go ya bonwa.
E hlamitšwe go kaonafatša boleng bja bophelo bja gago le phihlelelo ya ka pela ya tlhokomelo ya tša maphelo, dingaka tša praebete, go akaretša boimana le dithibelapelegi.
Mešongwana ya mengwe ya bagweba ka diokobatši e fihlile mafelelong mo Bohlabela bja Barkly.
Ditšhelete tša tikologo tša mebaraka ye mengwe yeo e hlabologago go swana le Turkey le Brazil di bone go gwahlafala go feta Ranta ya Afrika Borwa, o boletše.
Ke nagana gore rena re lego mo ka moka re swanetše go itlama-leswa go tiiša setšo sa ithuta le ruta.
Gomme ngwana a ka se tsebe mollwane go se, o tla dira sengwe le sengwe le seo se diregago Ruwanda, le seo se diregago Bosnia.
Sepetlele sa Lentegeur se abela batho ditirelo tša malwetši a monagano goba malwetši a monagano.
Ka protšeke ye, re holofela go fetola se ka moka ka gho hlohleletša le go hlahla baithuti ba rena, ka mekgwa ya maleba, go latela mananeo a nnete a PhD.
Gape ke laletša makhanselara ka moka mo ditikologong tše di angwago ke tšhomišompe ya diokobatši go tsenela kopano ye - ka mantšu a mangwe ke gore ditikologo ka moka.
Bengmešomo ba swanetše go netefatša gore tlhahlo yeo e laolwago ke tlhahlo e swarwa go bašomi ka moka, go šeditšwe mabokgoni le bokgoni bjo bo nyakegago, kgetho ya boiphedišo le dinyakwa tša tlhahlo ya mošomo wo itšego.
Re a go amogela Mokhomišenaremogolo ebile re leboga maduma go tšwa go Mopresitente Biya.
Senepe se laetša Molekgotlaphethiši (MEC) a lebeletše magareng ga bakgathatema.
Gape e be e le go pharologanyo ye e sa fiwego šedi ya Maafrika Borwa ka bobona go tšwa go dikontinente tše dingwe.
Korea ga se naga ye kgolo, le ge go le bjalo e na le boso bjoo bo fapanego kudu bjo bo fetogago ka maatla sehleng se sengwe le se sengwe.
Se segolo se se tshwenyago ke gore selekano sa kabo se tlase kudu go feta selekano sa phalalelo, yeo e ka dirago gore go be le kgatelopele yeo e tšwelago pele ya go sepetšwa ga dikgorotsheko.
David MacEnulty o tla bula phadišano bjalo ka moemedi wa tšhese fela go dira diphetogo.
Lota phahlo yeo e lekanego ya dijo tše bohlokwa tša ka ditshitswaneng tšeo di sa nyakego go tšidifatšwa.
Dipiskiti di tla oketša go diphahlo tša dijo tša naga tšeo WFP e thomilego go di phatlalatša mo mafelelong a beke go diketekete tša batho.
Ke gopotše gore re swanetše go lebelele se gore re tloše menagano le dikgopolo tše di fošagetšego ka ga gore se se mabapi le eng.
Ditefelo tša go lokiša di dirwa ke moreki gomme ga di akaretšwe ke mošireletši.
Fediša mafelo a botswalelo bja monang ka go fokotša palo ya meetse ao a emego, ka go phušeletša le go ntšha meetse mafelong ao a tletšego meetse.
Tšwelopele ya ditheknolotši, le phetogo ya mekgwa ya ditshenyagalelo go sepelelana le dikholofetšo tša ekonomi ya setšhaba le dikhuetšo, le go bapatša le mathomo a papatšo.
Ba babedi ba bao ba swerwego ba šoma mo Duiwelskloof Armed Response.
Hloma mekgwa le ditsela tša go rarolla diphapano tša mmušo wa mohlakanelwa.
Baithuti ba bantši gape ga ba ithute leleme la boraro, gomme bonnyane bana bao ba bolelago Seafrikanse le Seisimane ka profenseng ba bolela seXhosa.
Lenaneo le phethagaditšwe ke rakontraka wa ka fase yo a filwego mošomo ka diprofenseng.
Ditlabela tša go dirwa ka seramiki tša tafoleng, tša ka khitšing, le dilwana tše dingwe tša ka ntlong le dilwana tša ka ntlwaneng, go e na le tša letsopa goba tša china.
Sengwalwa se swanetše go tlišwa go bohlokwa bja tša temo go diphedi tše fapanego.
Go tlaleletša go tekolo le tsinkelo ka makala a go fapafapana a dihlopha tša mmušo le bakgathatema, Melawana ye e thadilwego e tla gatišwa go nyaka ditshwayotshwayo tša setšhaba.
Re swanetše go latela mohlala wa go aga setswalle sa ditšhaba tše kopanego.
Gomme gape ke re re na le moithutelabolwetši yo mogolo wa Mmušo yo a tiišeleditšego maatla a gagwe go fediša mešomo ya go nyamiša yeo e bego e itira o ka re ke tekolo ye e sa felelelago.
Ka boitlwaetšo, tšweletšo ya ditshepedišo tša tekanyetšo di ka thoma go hlakahlakana gomme di ka beakanya ka botlalo le ditaolo tše di fapanego tša maleba ka pela go tshepedišo.
Ge poledišano e fedile mofetoledi o fediša pitšo ka go bea fase lekopelwana la gagwe.
A ke fetše ka go tlaleletša ka thekgo yaka ka mantšu bohlale ao a felago a tsopolwa a mongwadi yo a sa tsebjego: "Monagano wa motho ga se wa ka wa tšweletša setlabelo sa lota mošomo go swana algebra".
Re fihlile maemong ao re tšerego ntle le tlhokomologo.
Magato a a fapanego a katološo ya BWS go ditšhaba.
Re kgopela tshwarelo ya gore re fihlile morago ga nako efela sephethephethe se be se sa šuthe magareng ga Pretoria le Johannesburg, Mna Ntsebeza.
Lehono šedi e go tlhabollo ya dinyakišišo le tlhabollo ya mekgwa ya ditheknolotši tša haetrotšene le sele ya makhura.
Go begilwe ka morago gore gabotse o be a lip-synching go lentšu leo le gatišitšwego pele la mosetsana yo mongwe.
Seo re bego re se dira, re be gwanta, re iša dimemorantamo, gomme ba tsena ba re thuntšha ka dintšhišamegokgo, ba re swara.
Mo molatong wa tlaišo ga se maitshwaro a mabotse gore mooki a fihle tsebo ka se.
Go boloka tekatekano magareng ga kgebo ya dihlare tša mešunkwane le paballo ya dimela tša rena.
Thušo ye ya ditšhelete e ka šomišwa mo legatong la bosetšhaba goba la profense.
Mmušo o itlamile go rarolla dipelaelo tše ka mokgwa wo feletšego ka gare ga sehlomo sa maano a tlhabollo ka kakaretšo bjalo ka ge di hwetšwa ka gare ga RDP le GEAR.
Ka morago ga go mo kata, ka gona monna o ile a mo lokolla.
Go tšwa go seo ke kgobokeditšego o be a le noši, naa o filwe ditsela tše dingwe tša go ikgokaganya le yena, walkie talkie yeo o e bonego?
Mogononelwa o tšweletše pele ga Kgorotsheko Maseterata wa Ermelo gomme ba filwe peile ya mahala.
Inšorense ya Lekala la boraro – Inšorense yeo e lefelago go lekala la boraro go ra gore yo mongwe yo a sa amegago thwii gomme yo a gobetšego mo kotsing.
Se se be e ra gore basadi ba bantši le bana ga ba sa ya ka tsela ye boima ya letšatši ka letšatši ya rwalela dikgong.
Go sa letilwe, tsela ye mpsa ya go putla e ile ya bulwa kgauswi le lepatlelo ka Labobedi.
Ka Oktobere mmušo o hlomile thentara ya metheo ye mmalwa ya dibaka tša peeletšo ka gare ga GSLWP, go ipiletša ba tlhagišo ya dikgahlego.
Bokgoni bja go kwešiša motheo wa mešomo ya go fapafapana ya makala tše bjalo ka tša Sethekniki, tša Semolao, tša Dipalopalo, tša Dinyakišišo, bjbj.
Sampolo ya motheo e tšerwe go tšwa go dathapeisi ya mafelo ao a hlathilwego gomme a hlaotšwego ka nako ya legato la thalo ya mellwane ya palo ya batho.
Ga re na kgopelo mo rekotong ya ketelo ya lapa la ga Bosch go la Mna William Bosch.
Ka gona Mmušo wa bosetšhaba o rwele maikarabelo a go ikopanya le mebušo ya dinaga tše dingwe goba mekgatlo ya mebušo ya mohlakanelwa.
Gape ba tla tšwelapele ka maatla go tšwelapele go nyakišiša dikgonagalo tše dingwe tše dingwe tša dikgokagano magareng ga thekišo ya diokobatši le dihlopha tše dingwe tša barekiši go la Gauteng.
Tekolo ya monagano yeo e akaretšago temogo ya tekolo le tša bophelo bja motho.
Ka tlwaelo, bogolo le ntlo ya lebopong ya boiketlo go Lebopo la Anstey.
Babegaditaba bao ba begago ka ditaba tša dikgetho gape ba tla kgona go fihlelela tshedimošo ya bjale go tšwa go ditiši tša kgetho naga ka bophara ka go šomiša dikhomphutha tšeo di beakanyeditšwego sa ruri tšeo di abilwego ke IEC.
Boraditaba bao ba tšeago ditaba tša dikgetho gape ba tla kgona go fihlelela tshedimošo ya bjale go tšwa go ditiši tša kgetho naga ka bophara ka go šomiša dikhomputhara tšeo di beakanyeditšwego sa ruri tšeo di abilwego ke IEC.
Ka gona seo se bego se le ka meropeng ke selo sa go swana bjalo ka ge a file Commandant de Bruin, ditšhupo tšeo tše tharo, se ga se kwagale.
Go fa le go tiragatšo ya dihlare tša go bolaya ngwang go laola kgolo ya merogo go bapa le Ditsela tša Profense mo tikologong ya Mointšinere wa Ditsela tša Tikologo, Oudtshoorn.
Mopresitente Mbeki o ile go tsenela Samiti ye go la Yokohama.
Samiti ya IBSA e tla lebelela gotišeletša tirišano ya mahlakoremararo go fedišeng mereo ya ditaba tša lefase go swana le botšhošetši, ditherišano tša mahlakori a mantši a kgwebišano, tlhabollo ya kakaretšo, dijo le tšhireletšo ya enetši.
Ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Benoni ka pela ka ditatofatšo tša go swara lebake.
Borekišetšo bja sebjalebjale bja dijo bja lapa ka moka leo le nago le dikheri le dijo tša lewatleng.
Gape, tema ye bohlokwa ya Regional Economic Communities di be di laeditšwe ka go lota thekišo le tlhabollo kua pele.
Ka morago ga tshekišo ya Makuta ke boletše gore TRC e re file sebaka se se kaone sa go utolla nnete.
Borekišetšo bja dijo bja hotele yeo e nago le lenaneo la dijo la Bohlabela le tikologo ya sebjalebjale.
A re se leke go senya seo re šetšego re fihleletše.
Go hlahla gape methopo le dibaka go bao ba di hlokago.
Pakete e swanetše go ba le sekhurumelo sa go ba le sebopego sa maleba sa go konopela go kgontšha pakete go e kgonamiša ge etletše ntle le go falala goba go dutla.
MTN e tla ikgobokeletša diboute go phoustara ye nngwe le ye nngwe go nyakišiša phoustara ya go thopa.
Setšhaba se hlokofala ka mathata a leago seo se nyakago tharollo ya ka pejana.
Aowa, ga se ka tseba gore go ka be go na le balemoši goba aowa.
Go lokile, e sego ka tsela ye ge sekhutlo se tloga le fapana kudukudu le gona se sa tumišwe ka go fetišiša, eupša e sego ka kakaretšo le dikgokagano tše mohola go tšwa thwii go maphodisa.
Maboto a tla agwa ka ditena goba khonkriti, lebato la khonkriti goba ditlabakelo tše dingwe tše di sa tsenelelwego, tlhaka ya khonkriti ye e matlafaditšwego.
Dula o phafogile ka dinako tšohle, disenyi di ka be di khutile ka morago ga sekhutlo.
Karolo ye e latelago e utolla kgopolo ya taolo ye e logaganego ya lebopong.
Go tlaleletša se, mekgwa e utollotšwe go kgontšha di-SME fana ka ditefelo tša kwano go dibopego tša ditšhelete go fihlela dikadimišo tša bona di lefelwa.
Ge o nyaka go šišinya gore ka go bala dingwalollo tšeo botse di thulanago le sephiri sa gagwe, bjale seo a ngangišega.
Banna ba bane ba go itlhama ba swere motšheladipetrole ka dithunya gomme ba mo gaša ka lehulo la pherefere.
Palo ya godimodimo ya diphoustara tše di hlomeseditšwego go boemo bofe goba bofe bjo bohwefo bo tla beelwa mellwane go phoustara e tee.
Mokgobo wa dibetša go dumelwa o utswitšwe go tšwa Sebong sa Masole sa Lohatlha.
Boitlamo bjo bo amogetšwe ka lethabo ke dibilione tša bahloki le bao ba bego ba sa tlogetšwe ka ntle.
Efela re be re sa nyake go ba le yona ka tsela ye nngwe.
Mdi Molewa o laeditše gore profense e dirile dipalopalo tša dinyakišišo ka gare ga intasteri ya ditsela mo mengwagangwaga.
Sehlopha se se akaretša tšweletšo ya perela tše šomilwego, go ra gore tšeo di bjaletšwego go ntšha diphošo, epetšwego goba di bjetšwego.
Dipalopalo tša tlase tša batho bogareng bja ngwaga di akanywa ka ngwaga, profense, bong le ka mengwaga.
Afrika Borwa gabjale ga e na molao wo o lego kgahlanong le go dira kopišetšo ya diphoofolo le batho, eupša mmušo o laeditše gore ga o thekge go dira kopišetšo ga batho
Bagononelwa bao ba swerwego ba tla tšwelela Kgorotsheko ya Maseterata wa Tzaneen.
Bjalo ka ge go kgonega go tlhokomelo e tšerwe go tliša kwešišo ye e swanago ka diphetolo tša seo se bopago R D.
Go a kgahliša gore di-OM di tla be di tseba mokgwa wo.
Dempsey ga se a be le bothata bofe goba bofe bja go lota mohlala wa ka, e ka ba ke be ke tšwile toropong, o be a tseba, o be a na le methopo ya go kgokagana le nna.
Dikakanyo tša GDP di tla pele ka mehla, gomme tša boeletšwa ka mehla go ya le bohlatse bjo bo tlaleleditšwego mo kotareng ye e latelago.
Go laetša gore maphodisa a na le tšhomišano ye botse le dikhamphani tša tšhireletšo Dir Mocwaledi a realo.
Ka gona go gakantšha gannyane ka moo tshepedišo sepetšego ka gona.
Tshedimošo ya maleba: Ke lebaka la bobedi yo Mna Mondlovu go ya ka dipego a mo katile.
Sekhwama sa Umsobomvu seo e lego sa tlhabollo ya baswa le tlhahlo se tla thoma go šoma ka morago ga ge Old Mutual e feditše ka tshepedišo ya yona ya phatlalatšo ya dišere.
Ke kgopela baemedi ba Tongaat-Hulett go tla ka pele, ka kgopelo hle.
Ka go sola manyalo a ka pele, kaonafatšo ya thuto ya basetsana, go tlwaetša dikamano tša go lekana, le ka go thekga phelego ye botse ya basadi le ditokelo tša bona, tšwelepele e dirilwe.
Mokaptene wa Brass Band, Thamsanqa Khuzwayo o boletše gore mokgatlo wo mongwe le mongwe goba sehlopha se lebane le mathata gomme le tšona di na le seripa sa tšona sa ditšhitišo.
Tshepedišo ya khutšo e tseleng gomme phetišetšo ya maatla legatong la mopresitente ka Aprele le laeditše gape tharollo ya Barundi ya go go gatela pele.
Kgato ya go dumelela batho go tseba lepatlelo e amogetšwe ke lethabo la bathekgi ba kgwele ya maoto bao bao ba bego ba sa kgone go uta lethabo la bona.
Go na le tsela go kgathotema ka bontši le mokgwa wo theilwego go ditebogo le go tloga mokgweng wa setšo wa go laela le go laola wa taolo ya lebopong.
Go na le tsela ya bjale ya lefase ka moka ya kanalentši, bjalo ka bontši bja dikanale tša boditšhaba tšeo di nyakago maemo mo mebarakeng e mmalwa yeo e golago mo lefaseng.
Lereo la "Sešole sa Batho " le be le tšwetšwa pele ka go tlhomo ya diyuniti tša boitšhireletšo le dihlopha tša twantšho, ka maloko a MK ao a lego ka nageng a šoma bjalo ka motheo.
Saamstaan o kgathile tema ye kgolo go kgobokanyeng ditšhaba ge go e ba le megwanto ya boipelaetšo le go kgoboketša batho go ditaba tša go swana le tše.
Ka go kgorotsheko go laela go bušetšwa ga ditokelo tšeo.
Ga se ya ikemišetša gore ditšhupetšo/dipapetšo tše di šomišetšwe go laola.
Se gape se hlaotšwe bjalo ka se sengwe sa dinyakwa tša rena tše bohlokwa go dinolofatši tše nyakilego go felela tšeo di lekotšwego, Tona Tshabalala-Msimang a realo.
Ba katile, ebile ba tšwela pele go bolela gore: "O tloga o le mathata mo motseng, o tšwela pele kata".
Re hlohleletša kopano ya batho-go-batho ka kabelano ya ditšo, thuto le dipapadi go swana le kaonafatšo ya tša boeti magareng ga dinaga.
Bea ka boripana, se se ra gore re swanetše go šoma ka maatla le ka kgotlelelo go tiišetša katlego ya African agrarian revolution.
Bontši bja mafelo ao a šireledišwego ke ao a beetšwego ka thoko ka baka la go hloka mokgwa wa tlhago wa kakaretšo le wa tsenelano.
Se sengwe seo se sa tlwaelegago ka bokgobapuku bjo ke gore bo na le bokgobapuku bja tša molao bjo bo tlabetšwego ka tshwanelo, bjo bo hwetšwago mo lebatong la fase bjo bo šomišwago ke lekala la tša semolao le setšhaba.
Re thabetše go tiišeletša Khansele ya Tšhireletšo gore maiteko ao a tšwelago pele a Bolamodi a theilwe godimo ga kamogelo ye ya ditšhišinyo tša motheo ke diphathi ka moka tša Ivory.
Mvimbio boletše gore ba thabela ka setu seo Foramo ya ECD e se dirago - "gomme re fa go hlompha seabe sa lena".
Ka go kgona go tšweletša balaetši ba theknolotši bao ka pejana ba ka e fetolelago go ba theknolotši ya sešole ge go kgonega.
Gomme Mna Rasafarti mo pegong ya gagwe, ke dumela gore le na khopi ya pego ya gagwe.
Mohlala wo o beilwego ke ditiši tše tše pedi ke wo ikgethilego, gomme o tloga o retega.
Keletšo ka peakanyo le phethagatšo ya dikokwane tša ditšhišinyo tša tlhabollo ya intasteri.
Lebelela go šomiša gape meetse a go hlapa a ka pafong le meetse a ka sinking ka serapaneng sa gago.
Tšhelete yeo toropokgolo e e senyago ga e dikologe feela le ekonomi ya tikologo, eupša gape le badudi ba toropokgolo ye.
Mookamedi wa ketapele o tla hlokomela kgokagano ya maleba magareng ga boemedi bja mmušo bjo bo amegilego go aba tumelelo, tumelelo ya magomo a a swanago le tebeleloleswa ya dikelo tša seabe sa tikologo le ditekolo.
Ka morago ga ge tefo ya go ema e dirilwe papatšišano e ka se gomišwe.
Gomme re ka se gapeletšwe ke kgopolo ya khansele ya gao ya semolao.
Mmušo wa Afrika Borwa o tsentše melao ye mentši ya go kaonafatša tlhahlo le tlhabollo ya mabokgoni go phakišetša go aga bokgoni bja maemo lefase le phadišano.
Bjalo ka ge mabokgoni a mantši a nyakega kalatšo e tla golela godimo go ya magatong a a fapanego go fihla ge ntla ya "bokgoni" e fihleletšwe.
Ke mokopafatši, feela ka nako yeo o nyakago thekgo.
Zakhona Zama yo a nago le mengwaga ye lesometshela o boletše gore kgatelopele e ntši e tlile setšhabeng sa gabo, a tlaleletša ka go re o be a hlomphilwe go hlatsela tiragalo ye kgolo ye ebile ye bohlokwa setšhabeng.
Diyunifomo le ditlabele di ka aparwa feela ke batlatši ge ba le mošomong.
Sello sa go hlaba pelo sa mosadi yo moswa sa mahlabi ka pejana se tlišitše kimollo ge a kgorometša la bofelo gore ngwana wa gagwe a belegwe.
Go hlongwa ga SANEF gape go tliša potšišo ya go gakantšha ya ge e ba mekgatlo le dihlongwa tšeo ka botšona di kgethollego go ya ka mmala di ka kaonafatša dipoelo tša kgethollo ya mmala.
Papadi e laeditše gore "ka bonnyane bja papatšo le nakwana ya go ketapele, badudi ba Kapa ba ka kopana gomme ba tlatša lepatlelo", a realo.
Kgoboketša meetse a pula go tlo a šomiša gape ka serapaneng goba go hlatswa koloi.
Ka morago o swanetše go ba o fihleletše lefelo la boamogelo bja batho gore o kgone go tsena ka lepatlelong.
Dikgokagano, taolo ya masetlapelo, nyakišišo le thušo le ditirišo tša boso tša Inmarsat di aba dikholego tše dintši go Afrika Borwa.
Ee, ka gona ba ile kua gomme ba ba le balatišamehlala ka lehlakoreng la borwa.
Molao wa peleng o be o, ka tlwaelo, sa rarolle tlhokomelo ya tša maphelo mo mošomong le mathata a phumolameokgo go bašomi ba meepong.
Nako ya bjale go nyaka gore ba lebelele dikgahlego tša badudi ba Kenya le Afrika ka kudu.
Able o amogetšwe sepetlele ka morago ga go lwala ge a be a tsenetše Sekolo sa Lebollo sa Verdwaal go la Itsoseng.
Šedi ye ikgethilego e swanetše go ba ya petšha dikgoro tša maleba tša profense tšeo di akareditšwego ka go DIMAFO mo lebakengh la tshepedišo ya Tshekatsheko ya IDP.
Se e tla mokgwa wa go thibela thekišo ya ditofo tša boleng bja go fokola le tše kotsi.
Pele o ka rutha ka nokeng, ka mehla netefatša gore ga go na le dikwena goba dikubu kgauswi.
Ditebogo go sehlopha, seo se ikemišeditšego le go itlama go tliša diphetogo mo Kanana.
Maloko a bobegaditaba a mengwa go tsenela phethišetšo ya mphjo ya tšhelete go Ditšhiwana tša go hlolwa ke Aids mo Cato Ridge.
Maphodisa a Ladysmith šomile ka thata go hlaola le go swara mogononelwa yo go tloga mola tiragalo ya mathomo e diregago.
O na le mabaka ka moka bolela maaka le go aketša ka yona.
Go molaleng go šetša mohola ge go lekolwa bobegaditaba bja praebete le bja setšhaba.
E elwa bjalo ka phetošo ya phesente ka go tšhupetšo ya poreisi ya modiriši.
Lenaneo la LED le lebeletše tše di lego ka godimo ge le hlangwa.
Bohlokwa bja Makala a Kgwebo go fedišeng mešongwana ya bomenemene go kgabaganya le profense, e bontšhitšwe ke dikatlego tšeo di fihleletšwego.
Ke išitše kantorong ya Mna Atwell ka pela.
Go tlaleletša, go bonala gho na le go swana ga mešomo ya DSR le ya mokgatlo wa dipapadi ka kakaretšo gagolo ya NSC.
Bohlokwa bja Makala a Kgwebo go fedišeng mešongwana ya bomenemene go kgabaganya le profense, e bontšhitšwe ke dikatlego tšeo di fihleletšwego.
Le ge go le bjalo, ba išitšwe lefelong leo le lego kgauswi le Nietverdient moo ba ilego ba hlabelwa ka dikhemikhale tša go ba robatša gomme ba tsenya ka thekising, yeo e ilego ya tšhungwa.
Ka seo ke re mema Mna Piedt go tšwa go boraditba go dira pego ya mathomo.
Tlhalošo ya mešongwana ye mengwe le ye mengwe ye megolo ya protšeke le mešongwana ye mennyane yeo e amanywago le protšeke ya lenaneokgoparara.
Dibopego di swantšhwa di lebelelane ka tumedišano le ka kwano.
Go emela bohlokwa bja tokologo le phihlelelo ye lekanago ya tshedimošo mo setšhabeng sa temokrasi.
Maloko a a hlomphegago, boeti bo emela sebaka go kgolo ya ekonomi le dikholego tša tikologo le dipalopalo tša batho.
Tlhwekišo le kgoboketšo ya ditlakala tša magaeng go badudi ba mekhukhung di dirwa ka tsela ya dikontraka tše di theilwego godimo ga badudi.
Baemedi bao ba tsenetšego samiti ya kgahlanong le go kata ba tšwa go Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa, Mekgatlo ye e sego ya Mmušo le dihlongwa tša praebete.
Bagononelwa ka moka ba bahlano ba tla tšwelela pele ga Kgorotsheko ya Maseterata wa Benoni.
Kgonagalo ya yona ya go mela nakong ya lehlabula e godimo go feta ye ya cocksfoot.
Gabotse e tla ba go nyatša go bolela gore re phela dinakong tša go kgahliša.
Re šomela go setšhaba seo se dulago mafelong batho bao ba dulago go logaganego ga go ya go ile ka gare ga tlhabollo le mebasepala yeo e bušago ka gabotse.
Šomiša sebonegedi ge goba moratetšo ge o tšea diswantšho ka gare ga Kamora ya National Assembly.
Tšweleditše Melao ya Ditšhupetšo gomme ba bapatša Thentara ya go iša ntle modiro wa Tekolo ya Kelo ya Phethagatšo ya Mešomo .
Meetse a go šiwa ka morago ga go šomišwa, mohl. Ka magaeng, dirapaneng le difemeng.
E na le lenaneo la go bitšwa Thuto ya Tirelo "moo go nago le kgopolo ya dintlha tša taolo le kgopolo ya tlhokomelo," go realo Gelebe.
NNMC e tla hlola dibaka tša baentšinere ba bathobaso go tsenela molokoloko wa go abelana ka diintasteri tša go tšweletša nyuklea.
Lefelo la Kgolego ya Bogare ya Kgale le rekilwe ke Khansele ya Toropokgolo go hlabolla Senthara ya Khonferense.
Maphodisa a boletše gore ba tla tšwelapele go bea leihlo go bagwebi ba sego molaong bao ba rekišago dijeresi le diaparo tše dingwe tšeo di nago le leswao la seka sa Springbok mo go yona go se ka molao.
Phutha diaparo tša gago tšeo di hlatswitšwego, ka gona ga se wa swanelwa go di šidila.
CeI o mema baabi go tšweletša kgahlego ka go aba tharollo.
O se tlogele dijo le dino di sa hlokomelwa mo mafelong a setšhaba.
Dikisara tša go bewa thwii di na le maatla a mantši go feta tša go bewa ka go phekaganywa.
Go fana ka pego ye mesong ye, ke tla šetša mo mafelong a a latelago a bohlokwa bjalo ka ge a nyalelana le Dikgoro tšeo di bopago Seboka sa Leago.
Tumelelo e swanetše go hwetšwa go tšwa go Metro Electricity pele sebopego sengwe le sengwe sa papatšo se ka bewa go kota ya mohlagase.
Ga go bohlatse bjo bo šupago ntlha ya gore phalalelo ya baithuti go tšwa diprofenseng tše mabapi di amile gampe WCED.
Gape o ka tliša ditshwayatshwayo go kantorong ya gago ya khansele ya tlase ya selegae.
Naa re ka nyakišiša ge e ba go na le mokopafatši.
Go mokgobokano wa re kolota kgapeletšo ya tlama mmušo gape wo ke bolelago legatong la wona, go aga setšhaba se theilwego bathong.
Ke holofela gore mo matšatšing a mmalwa ao a latelago tše le ditaba tše dingwe tše dintši tšeo di tšhošetšago kontinente ya rena di tla šongwana le tšona ka maatla.
Ke lebogile kudu go tšohle ka moka tšeo o di boletšego mabapi le leeto le sa tšo feta.
Gantši o boletše ka gore "Tlhago e dirile boloi bja go dira bodulo go lefelo la yona le le botse", ka nnete ke lefelo la go bogega.
Bontši bja tlhaelelo ya diminerale, goba go selekalekane, go ama monono, gantši go tšweletša dika tše itšeng.
Mna Modulasetulo, go tloga go le molaleng go tšea sephetho se kgonegago gomme re amogela seo.
Bagononelwa ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Vanderbiljpark kgauswinyana.
Phošollo ya dikwano -pele ga maikemišetšo a a tsebegago a makala e swanetše go be di ikemišeditše go e kopanya le tokumente ye e ngwadilwego.
Kua Impendhle le mafelong ao a nyalelanago le lona, mafela a swanetše go bjalwa pele ga bogare bja Nofemere, mola nako ya nnete ya go bjala cowpea e le Disemere goba ka moragonyana ga moo.
Go tla ba go se šetše ga ka go fetša ka ntle le go amogela bokgoni bja mošomo bja Mokhomišenare wa Ditokelo tša Botho le Bongwaledi bja gagwe.
Sehlopha sa melao le maitshwaro, yeo e kwanago le molao wa merero ya naga, e bile bohlokwa ge hlahleng tshepedišo ya go hlama molao go akaretšwa le tirišo ya wona.
Sammaletee, ba swanetše go kwešiša gore poledišano ya nnete ya bohlale e tšweletša maatla a phekgišano ya dikgopolo.
Bobedi Ditona di ipileditše go makala go fediša dikgohlano ka ditherišano.
Maswi ao o a rekago mabenkeleng a dijo a themišitšwe gomme phuthelwa ka gare ga setšhelo sa maswi seo se dumeletšwego.
Mošomo wo boima wa go nyakišiša melato ye o be o filwe Letseka Sepektere Nhlanhla Gwamanda wa Ditirelo tša Botseka tša Ladysmith.
Dilwana tša go swana le dipetše, diyunifomo, difinišara tša ka kantorong le tšeo motho a nago le tšona di tšerwe ka mafolofolo.
Peakanyoleswa ya rena le šedi ya maleba go leano la rena e tlišitše mathomo a go kgahliša ao a tšwelago pele.
Mananeo a thekgo a dijo a akaretša dikema tša phepo dikolong, disopo tša ka meraleng, bjbj.
Re na le palo ye ntši ya dikolo tša bahlohleletši mo temaneng ye.
Konopi ye e go dumelela go phethola mmepe ka go kgotla konopi, bjale kgotla go la nngele mo mmepeng gomme o sepediše sešupetšo sa legotlo o dutše o kokobeleditše konopi ya nngele ya legotlo.
Le ge a dula Pretoria, Mpete o ngwadišitše "dikhamphani" tša gagwe ka diatrese tša Mafikeng le Mmabatho.
Ka mokgwa wo, ga ra nyake batho tirelong ya mmušo bao ba bonago mmušo bjalo ka mohumiši wa ka pela wo o lego bjalo ka kgomo yeo e tlo go gangwa.
Ka nnete rena re abelana maitshwaro a go swana a motheo le setšhaba sa Cuba, ke go re toka ya leago, tekatekano le tokologo.
Ka kgopelo ela hloko gore kabelo ya ditaba ka mantšu e ka fapana le ya sengwalwa seo se phatlaladitšwego mo saeteng ye.
Maloko a a fapanego a leloko la Aphididae ba nwa sopo ya mahlare a mananana.
Ke a tseba gore molaodi wa ka Tonakgolo Mbhazima Shilowa o be a le mo maabane gomme ga se ka duma go bolela selo.
Ditaelo tša phuruphutšo le tšona di hweditšwe gomme tša šomišwa ka nako e tee le go golega.
Se hlohleleditše dingangišano tša seo se hlolago tshepho go dipalopalo tša semmušo.
Re swanetše go emana nokeng le mekgatlo yeo e thekgago melao yeo re swerego ka tshwanelo, gomme AAPSCOMS e tla eta pele.
Se se tla aba gabonolo ditshekatsheko tša tlhahlo ya baeti go ya ka melao ya moo ditlhahlo tša baeti di beilwego, dipalo tšeo di ngwadišitšwego le lefelo la ngwadišo.
Go laola tlhahlo ya bahlankedi ba mmušo go ya ka Molao.
Ke feela Molaodi wa Toropokgolo, Ramatlotlo wa Toropokgolo le Hlogo: Human Resources ke yona e dumeletšego dikgoba tše bohlokwa ka morago ga go tsinkelo ye tseneletšego ya ditiišeletšo.
Go na le phihlelelo yeo e fokolago ya setšhaba ya lebopong ka baka la maemo a lefase, tlhokego ya mananeokgoparara, mothaladi wo o laolwago ke mmušo, mohl. dithokgwa tšeo di bolokilwego .
Ka maitapišo a baetapele ba rena, Afrika gabjale etiišeleditše tlhongo ya lenaneothero la lefase gomme re dula re loketše go ema gomme ra akaretšwa.
Hlogotaba, "Re Bomang ", e kgethetšwe se kholokhiamo/ditherišano di tloga di le maleba kudu go diphetogo tšeo Maafrika Borwa le Brithania a kopanago le tšona lehono.
Go na le setswalle seo se fokolago magareng ga Portnet le Khansele ya Toropokgolo.
Ka Labone, bahlankedi-bagolo ba Kgoro ba tla etela lefelo la go šoma ka mabotlelo a plastiki a go lahlwa go dira a mangwe la Blackheath, Kapa Bodikela, leo le matlafatšago setšhaba sa tikologo.
Re leboga Brazil, Presidente ya Khansele ya Tšhireletšo go swara kopano ye bohlokwa ye ya go lekola maemo a Cote d'lvoire.
Bjale o tšweleditše ntlha ya seširo sa PA le modumo le RM yela, gomme seo ke sona?
Go molaleng gore maemo a theogela tlase esego feela go tlola mellwane eupša seleteng sa Darfur.
Maemafofane ka moka, go akaretšwa maemadihelikopthara, le maemafofane a sešole go šomišetšwa setšhaba, go tla nyaka gore a hwetše laesense.
Lieze ke leboga pego ya gago le nako ya gago.
Go tloga mola o re gaugetše ka kemedi yela ya go kgahliša, re beakanya go šomiša sebaka se go ithuta go tšwa go wena ka moo re ka bago benggae ba kamogelo ye botse.
Sa pele mošimišane ka nna wa moithuti ga a na tokelo ya semolao ya go tšwelela pele ga gago ka lebaka la klaente yeo e sego gona.
Maloko a swere monna letšatši ka morago ga ge a thuntše batho ba babedi tikolong ya Nkande kgauswi le Nqutu.
Norway e fodile ka lebopong la ka bodikela gomme e a tonya ka gare ga naga.
Bagononelwa ba babedi bao ba swerwego ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Pretoria gosasa.
Re nyaka go gatelela gore ke tokelo ya Khansele go tšea diphetho go ema goba go ba kgahlanong le tshepedišo ya go fetola leina.
O swanetše go gopola gore Taipei ka nako yeo e be e le ka fase ga boetapele bja sešole.
Nyakišiša ditlhaselo tša nnete goba maitekelo a tlhaselo go badudi ba dipolaseng.
Go a re makatša gore pele re ka tliša molato wa rena, TRC e šetše e bolela ka dipolao ka kampeng ya rena.
Ge o boela ka koloing ya gago lokiša dinotlelo gabotse go notlolla koloi.
Difoltara di ka bulwa goba tša tswalelwa ka go kgotla leswao la hlakanya ntšha, seka sa foltara goba leina ka bolona.
Dinepo tša tshekaseko ya thekišo ke go hwetša dintlha tša papatšišano ya thekišo le seo seemo sa boleng bja thoto -dibopego tša sona dib ego di leka gona nakong ya papatšo.
Mmogo, Molaodi wa Mpša le monyaki wa mpša ba bopa sehlopha.
Togagano ya taolo ya bolahla ditlakala ka tirišano le Bongwaledi bja Basel Convention.
Lephodisa ga se la kgona go thuntšha ka lebaka la gore go be go na le basepala-ka-dinao le batho ba go bogela ba bantši tikologong yeo.
Wepe saete e tla hlohleletša kopafatšo yeo e nyakegago ya datha go hokomela tšwelopele ya tlhabollo ya Water Services Planning Reference Frameworks.
Mna Fish o boletše gore baswa bao ba kgathilego tema mo dikliniking tša tlhahlo e dirile gabotse.
Thekgo ya dikhopi tša dilipi tša panka tša depositi tša maleba tšeo di kgatlilwego setempe tšeo di nyakegago di akareditšwe.
Naa ke nnete gore tlhagong o goletše tikologong ya Hammersdale go la KwaZulu-Natal?
Diprotšeke ka moka tšeo di tsentšwego di laetša boitlhamelo, boikgafo le boitlamo go kabo ya ditirelo.
O se ke wa thabiša bakgopedi bao ba hlabologago ba mmileng le bagweba ka mmele.
Ditiragalo tša thibelo, gagolo kgahlanong le Saamstaan, eupša ke holofela gore histori e ngwadilwe, gore e be karolo ya rekoto.
Go a nyamiša gore ke lemoge mohola wa ka bjalo ka mothomošweu wa MoAfrka Borwa.
Maphodisa a thakgotše lesolo la go nyakana le bagononelwa bao ba tšhabilego.
Ke kgopela tshwarelo ge ke se ka tla le tšona eupša ke go abetše tšona bjalo ka ge o kgopetše gomme ke bone gannyane.
Go amogela semmušo boikgafo boleng bja New Partnership for Africa's Development ka tsela ya boetapele.
Setatamente se bolela gore o kwele gore Madondo o bethilwe sebakeng sa Mdi Madikizela Mandela.
Gabotse ditlhongo tše go tla nyaka gore di nyakišišwe le ditlamorago tšeo di etšwego.
Bathuba ka dintlong ba tšhabela maphodisa ka mehla gomme ba thoma go ba le makoko gomme ka nako ye nngwe ba boela morago lefelong le go tšea tšeo di šetšego nakong ya pele.
Ka ntle le datha ya boleng bja maleba, kelo ka moka e tla bay a boleng bja go se kgodiše.
Lekala la EMS le lona le kgokaganya le go kgathatema go ditlhongo tšeo di ikemišeditšego go rarolla dinyakego tša pheotlo ya mafolofolo go dikgopelo tša meepo ya santa tše di lebišitšwego tikologong ya Schaapkraal.
Gabotse, ga se nke ka tseba ka gore ke lokile ka mo morago mo dihlareng tša ka.
Sa bobedi kgokagano, polelo le therišano, ke ditsela tša go fediša dintwa gomme di swanetše go hlahlwa ke ba ka ntle ge go nyakega.
Maemo a bosenyi: Mna Maphanga o swerwe ka tatofatšo tše nne tša polao.
Dikoloto tša dinaga go dila tšeo di nago le dikoloto tša godimo di swanetše go phumolwa.
Ke fetiša mo merero ya go kata le HIV-AIDS.
Go thuša kgopolong ya kakaretšo le mmušo wo logaganego.
Mna Modulasetulo seo se fediša setatamente seo se hlatsetšwego lehono.
Mabaka a tšhupetšo ya sehlopha sa bašomi a tla thalwa ka tšhomišano le bakgathatema ba maleba le melokoloko ka moka ya mmušo.
Ka mabaka a tekanyetšo, e swanetše go tšewa bjalo ka karolo ya RDP go feta mošomo wa mehlang wa tšhireletšo.
Ka morago ga ge dikgopelo ka moka di amogetšwe, tshepedišo ya mathomo profense ya tlhaolo e tla thoma.
Re tla tšea magato a boima kudu mo tabeng ye.
Ka go hloka mahlatse, leleme le itlhaotšego la mereo ya ekonomi le tsenelela ngangišano ya rena go kgatelopele ya tlhabollo ya ditšhaba.
Naa go na le phaphano magareng ga mokgokaganyi le molaodi?
Mokgwa wa go kgontšha emplacement, sustenance le extraction ya baokamedi.
Ka letšatšikgwedi le tee, e fokoditše mahu a bomma ka dikotara tše tharo, le mahu a bana ba ka tlase ga mengwaga ye mehlano ka bobedi-boraro, a dipalo tša bjale.
Go se ye kae Durban e swanetše go hlweka, lefelo le le kaone ditebogo go maitekelo a Toropokgolo ao a nepilego go hlohleletša batho go kgoboketša mabotlelo a plastiki le ditšhila tšila tše dingwe morerong wo.
Aowa, ka letorokisi leo ke bego ke le ka gona go be go se na kopano le batho ba ka matorokong a mangwe goba ka pele ga lori.
Tsela ye kgolo e tla bapela le molapo go tlemaganya disenthara tša mešomo tšeo di t3welelago go ya leboa la toropokgolo yeo e akaretšago boemafofane bja boditšhaba bjo boswa bjoo bo hudugago.
Ke holofela gore ba bantši mo holong ba be ba ipotšiša potšišo ya gore ke ka baka la eng ke rometše ka bjako go Mangwalo a Makgethwa a Bakriste.
Ka tsela yeo e thomago go ba kotsi go maphelo a bona le tlhabollo.
Nepo ya rena ke go thuša go bea seemo maemong a mabotse le go itšhireletša kgahlanong le ditlamorago dife kapa dife tše mpe go tšwa go maemo a go se kgahliše a Zimbabwe.
Ke nagana gore ke akareditše dintlha tše tharo tšeo o di tšweleditšego Mna Ntsebeza.
Mokgwa wa karata ya PIN ya go tlaleletšwa ya go lefela megala, modemo le fekse ka moka e tla tsenywa.
Leeto la go ya INK le tla dumelela matseno a makopana go Toropokgolo ya Durban - histori le thutafase ya yona tše di amanago le ditikologo tša INK.
Go aba tirelo ya thekgo go bašomedi ba diphoofolo, dingaka le balemi mabapi le Ditirelo tša Kalafo le Dinyakišišo tša Epidemolotši tša go phulega ga malwetši a diphoofolo.
Bana ba ka bapala ka gare ga moela wo šilafetšego gomme ba tšea twatši.
Samiti e swanetše go kopanya mmušo le bagwera ba wona ba leago to kwantšha maitapišo a rena a bosetšhaba le methopo go phakišeng ga kgolo ya tlholo ya mešomo le go fediša bohloki.
Ga ke tsebe ka dipeakanyo dife le dife tše itšeng tša tšhireletšo ka ga Mopresitente Mugabe.
Go phumolwa ga dikoloto ka moka tša dinaga tša go dila tšeo di nago le sekoloto sa godimo.
Bakeng sa ngwana, ba hweditše mokotla wo moso wo o bego o tletše ka lebake.
Go nyantšha ke mokgwa wo mobotse wa go seketša wa go fepa lesea.
Dikamano tša bona tša mošomo di dumeletšwe ka molao ka gare ga tshepedišo ya komiti ya mošomo le dikgokagano go ya Molao wo ke šetšego ke o laeditše.
Kholostramo maswi a mathomo ao matswele a gago a thomago go a ntšha a hlwekiša mpa, gomme maswi a a hlwekile.
Magareng ga tše dingwe, Molaokakanywa wa IP woo o ukangwago o tla kgontšha kgoro ya ka go hloma Kantoro ya Intellectual Property Management go thekga bahlami le bampshafatši go laola IP tša bona.
Ka mantšu a mangwe, go swanetše go ba le ditharollo tša bosetšhaba go tlaleletša mokgwa wa selete, Holmes a fetša.
Go hwetša dintlha ka botlalo ka kgopelo ikopanye le lekala la Ditšhalelomorago la thušo ya mogaleng.
Bjalo ka ge go letetšwe, moya o be o tletše ka go hloka kholofelo le tahlego.
Go nolofatša ngwadišo le kaonafatšo ya dika tša ketapele ke Ketapele ya Mmušo (State Herald).
Ke ile go kgopela Ngaka Ramashala go sepetša kano.
Dipitšo tše sa ngwalwago tša Bongwaledi tša go re biletša go bolela ka ditšhišinyo tše kwagalago le tše bohlokwa tša go matlafatša gape mokgatlo le go thibela gore o se ke wa hwa lehu la tlhago.
Mmonwamolato o laeditše matseka moo ba utilego matlalo.
Dikgomo di tlogetše dijo tša tšona, tša thoma go fokola, le bonagala di gatelelegile.
Go tološa le hlwekiša makhura goba makhura a go jega a diphoofolo.
Bana bao ba fetwago ke lesolo la tlhabelo ba ka se šireletšege ka botlalo kgahlanong le twatši ya mooko.
Afrka Borwa, gammogo le segwera sa yona, e dirile tšwelopele e botse go lokišetšeng mošomo wa tsošološo ya Afrika le thibelo go tšwelopele ya tlhaolo ya kontinente.
Leloko la Senthara leo le kgathathilego tema tshepedišong yeo e tšwelago pele ya go kaonafatša bokgoni bja Bongwaledi bja ESAAMLG le go thuša ka kgoboketšo ya dipotšišo tše tlantšwego mo protšekeng ya tshepetšo ya ditšhelete.
Gape, re ipiletša go batho ba baswa go bontšha go maikemišetšo go tšwela pele ka dithuto tša bona, ka gona go tla ba le phokotšego ya palo ya godimo ya bao ba tlogelago sekolo le go se akaretšwe dithutong.
Hlengwa o boletše gore lebake le rwelwe ka bene go tšwa Kapa Bohlabela.
Ba hlahlwa ke Sehlophatšhomo sa ditona tše hlakanego mabapi le Tlhabollo ya Intasteri ya go Aga, peakanyo le tshepedišo ya dikopano e tseleng go hlama sebopego sa molao wa CIDB.
Ge e le gore mošomo goba seemo seo ke ka lebaka la go palelwa ga go obamela dinyakwa tša Molao, motho yoo a hlokometšego o swanetše go obamela dinyakwa tša Molao.
Go ya ka Moody, polokelo ya Motse-Kapa e hlomile melao ya tia ya thušo ya ditšhelete le karogano ya phahlo, go swana le dikgato tše kwalago tša taolo ya mokitlana.
Netefatša gore lefelo la bobolokelo le a tonya, le omile gomme le tsenya moya gabotse.
Mna Modulasetulo, ga ke tsebe ka ga dingwalollo tša mogala.
Tšea sebaledi sa metara gomme o ngwale dipalo ka moka mo godimo ga metara.
E kgatha tema e bohokwa ka go Khansele ya Tšhireletšo ya Ditšhaba tše Dikopanego, gomme bjale kudu ka go African Union le ka go ECOWAS.
Dula o tswaletše mabati a onto go fihla ge dijo di butšwitše gomme šomiša lebone la onto go lebelela dijo gape.
Klosari ye e hlaloša mareo ao a šomišwago ka gare ga Dikumente ya Dingangišano.
Tlhokomologo ya go tsebiša molli ka ditokelo tša gagwe goba tokelo.
Kutollo ye e dirile gore Maphodisa a Parkroad Police a gonone gore dihlophana tša basenyi ba na le skeema sa manyalo, moo ba nyadišago basadi ba Afrika Borwa ka ntle le tsebo ya bona.
Thekgano magareng ga bobedi bjo ke Service Station Rationalisation Plan ya boithaopo.
Mpho ye ga e šome go Boulders ka lebaka la saese ya yona e nnyane.
Sehlopha se se akaretša kgwebišano ya dikgwebjana ka setšweletšwa se sengwe le se sengwe ka kataloko le ka otara ya lengwalo.
Tsela ya mohlagase le ditshepetšo tše dingwe, di phuthetšwe ka diphapoši tša semeetseng.
Ke bolela se ke lemogile ntlha ya gore ba bangwe kua Abidjan ba ka sola se ke sa tšwago go se bolela bjalo ka tsenatseno yeo e sa amogelegego mererong ya Cote d'Ivoire.
Gomme gape o hlalositše mo ditlhaselong tše gore ma-Caprivi ba swanetše go ba le dithunya.
Micro finance ke lentšu le phatlaleletšego leo le hlalošago gore go adimiša tšhelete ka bonnyane.
Motho wa go makatša yo a fetilego mengwaga ye masome-seswai yo a dulago foteng ya tlase ga ka o mpha dikeletšo kgafetšakgafetša.
Gabjale e sa agwa eupša go na le kgokagano le wepe saete ya kgale yeo e sa lego bohlokwa.
Tlhabollo ya boitlhagišetšo ka tsela ya go hlangwa ga dikošana go theilwe godimo ga boleng bja maina a dikgwebo tše di amanago le eisteddfod.
Kgoro ya gagwe gabjale e swere Masolo a HIV Aids le ditemošo ka Tšhireletšo ya Bana go akaretša profense gammogo le mananeo a Matlafatšo go Makgotla a Sephodisa sa Badudi [Community Police Forums].
Ke no ba moya feela bjalo ka meboya e mengwe.
Ye ke ya diopedi ka moka tšeo di dulago seleteng sa Cape metro pole.
Lekala lel lengwe leo le segola akaretšwa ka go EAS le akaretša banamoledi ba ditšhelete.
Se se amanywa le ditshenyagalelo tša tšhireletšo tša go lokiša dintlo tšeo di sentšwego tšeo di sego tša lekanyetšwa le ditshenyagalelo tšeo di hlotšwego ke katološo ya protšeke ya kontraka.
Go kaonafatša taolo ya ditšhelete ka go lekala la setšhaba ka tsela ya thekgo ye e tšwelago pele ya dikaonafatšo tša tekanyetšo tše di amanago le maanotshepedišo le maanophethagatšo, dipego tša ngwaga ka ngwaga, dofomete tša ditatamente tša ditekanyetšo le go kaonafatša tekanyetšo ya dinepo.
Se se šupa moya o moswa wa khofelofelo le tielelo ya kontinente ya rena.
WCED e tšere sephetho sa go beakanya diwekšopo go latela kopano le dikemedi tša kgwebo le intasteri tšeo di gateletšego matshwenyego ya gore maermatlou ga o na le mabokgoni a a lekanego a go nyakana le mošomo.
Malebana le se, kwešišo ya seo se diregilego se tla thuša go fediša dikgopolo tše thulanago gomme ya batamela e tee ya histori yeo e amogelegago.
Gabjale ke ka mokwa wo a tsebilego go phedišano ka mmagwe.
Kua Stilfontein batho ba šupa ba swerwe ka ditataofatšo tšeo di fapanago go tloga go swara phahlo yeo go gononelwago gore e utswitšwe le megala ya koporo yeo go gononelwago gore e utswitšwe le go swara lebake le bohodu.
Go fana ka tlhathollelo yeo e okeditšwego go dira tšwelopele go ya go Dinepo tša Tlhabollo tša Miliniamo go meetse le kelelatšhila bjalo ka ge e tshedišwa mahlo mo Johannesburg le Kyoto.
A re ba amogeleng mo Afrika Borwa ka diatla tša setlwaedi tše borutho le ka fanfare.
Ka ntle le lena ka moka go ka be go se gwa kgonega go fihlelela phokotšego ya dikotsi.
A nke dikamano magareng ga Algeria le Afrika Borwa tšeo di dirilwego pele ka nako ya mathata gabjale di tšwele pele go matlafala gomme di laetše tsela kua pele.
Protšeke e nyaka go bea leswa lekala la Afrka Borwa la difofane go netefatša kgathotema lona mo mmarakeng wa lefase wa difofane.
Hloma National Gas Regulator bjalo ka mohlokomedi le mophethagatši wa sebopego sa taolo ya bosetšhaba.
Ge re dutše re tšwelapele ka go šetša polokego ya maleba ya ditekanyo tša ekonomi ye kgolo, ka gona re gopotše go fa šedi ye e tletšego go merero ye bohlokwa ya ekonomi ye nnyane.
Dingwalwa tša asphalt goba tša didirišwa tša go swana, mohlala, petroleamo pitumene goba sekontiri sa malahla.
Peakanyo ya bofelo e tla tlišwa gape Kabineteng go latela dikopano tšeo.
Re latile bommasepala, gomme lefelo la maleba le hweditšwe Durbanville.
Magare ge šomišetšwa go tlošwa ditedu go motho yo mongwe le mongwe a tla phumolwa lehulo ka pampiri ya go hlweka goba selo se sengwe le sengwe sa go hlweka sa go swana ka sebopego.
Mosepelo wa lebopong wa Meyara o thomile gape gomme o beakanyedišwe go thakgoga ka Labohlano le.
Virtual Breathalyser e gona mo wepesaete ya Kgoro ya Dinamelwa.
Re nyaka leboga Khomišene ya Nnete le Poelano go re akaretša mo wekšopong ya bona ya ka morago ga ditheeletšo.
O kgopetše Juta barutiši ba babedi feela go tšwa sekolong go etela Bangalore go hwetša kwešišo ya setšo sa bona.
Diromelwantle tše bohlokwa tša Afrika Borwa go ya Zimbabwe di na le didirišwa tša tšhelete, gomme ditšwantle tše bohlokwa go tšwa Zimbabwe ke mašela le ditšweletšwa tša temo.
Ee, eupša go na le mmala wo modipa mo piping.
Mmasepala wa Selete wa Amajuba ga o itlame go amogela bonnyanenyane goba thendara ye nngwe le ye nngwe.
Ke a tseba gore e be e le mohuta wo mongwe amphetamine gomme amphetamines di be di beakantšheditšwe dilo mo Afrika Borwa.
Go tsenya legatong le go mpshafatša sehlopha sa khansele sa pland le dikoloi.
Protšeke e šeditše tšweletšo ya didirišwa tšeo di šomišwago go ageng di-VIP mo metseng go akaretša ditena, lebato le mabato a marulelo.
E tšweletša dikarolwana le dinekethifi tša Lekala la Kgatišo go tšweletša dikgatišo tša ka gare, dinoutse tša baithuti le tatelano ya Ditlhahlo tša dikgatišo.
Kagoleswa ya Holo ya Strelitzia, Warner Beach: Dikhotheišene di swanetše go mengwa go mošomo, gomme ka morago kabelo ye kaone ya amogelwa.
Thwala Self-Drive Motor Home ye e tlabetšwego ka botlalo gomme o bone Borwa bja Afrika bjalo ka Legae la gago godimo ga Mabele.
Kwano ya go hlompha dikwano ka moka tša go nyaka tharollo ye e rerilwego.
Datha ya Afrika Borwa e laetša gore botši bja phalalelo go tloga dinagamagaeng go ya dinagasetoropong ke ga lebakanyana.
Go ditiragalo ka moka, dikgopelo di amogetšwe bjalo ka mošongwana di laolwa ke phaerotheknišene yo a nago le tsebo le gona setšhaba se lemošwa ka kotsi ya go bewa pepeneneng ya dikhrikhethe.
Dinyakišišo tša Horse mackerel di fedišitšwe ka baka la thušo ye e sa lekanago ya ditšhelete.
Mna de Kock ga ke abelane tlhalošo ya bohlomphegi le wena.
Mahodu a tšere dikoloi tše tshelelago, dikhomphutha, dithulusi, setšidifatši, maekro-obene, mabotlelo a kgase le ditšenereitara go tšwa ka dikamoreng ya polokelo gomme a tšhaba.
Samiti e swanetše go lebelela gape mo go hwetšweng ga methopo ya rena ya bohlale go gapeletša tše le dipotšišo tše dingwe.
Efela e be e le mosadi yoo a mmethilego mafahla.
Klika mo go hwetša letlakala la dikgoba ka StatsOnline gomme wa download dipapatšo ka botlalo.
At core, magato a mošomo a LFS a abela ditsela, thušo go ditseno tša mošomo go ditseno tša malapa, le dipalo tša tlhokego ya mešomo.
Se ke tlhalošo ye e phatlaletšego ya seo se tla direga mo Addis Ababa mo bekeng ye e latelago.
Ditšhitišo tša go ja tša go swana le go se dume go ja, go ja gannyane go se swane le mehleng le go phokotšego ya boima, goba ka lehlakoring le lengwe go ja go feta ka mehla gomme go tliša mmele.
Le ge go le bjalo ga se ba ka robala gabotse go tloga ka Labohlano, ka Sontaga mesong ba tabogela ka mabaleng go la Spruitview.
Maleatlane a Durban ke gore o ka thabela mafase a ka moka, ka gore mo ba dula gabotse, gagolo khutšo ye e tšweletšego.
Go fetola matšhogo ao a sego gona ka ga bokamoso magareng ga ba bangwe ba baagišani, re kgopetšwe go se bolele nnete.
Maloko a boraditaba gape ba tla fiwa sebaka sa go boledišana le tona, Moprof Levin le Ngaka Watson ka dipotšišo le karolo ya dikarabo.
Ye ke ye nngwe ya dintlha tšeo di nyamišago tšhomiša ye kgolo ya maemo a a dinamelwa tša bohle.
Belefe ye e sa gomelego morago ye e hlometšwego ka phaepheng ya ka ntle go tšwa pomping ye e lego magareng ga pompi le belefe ye e kgaoganyago tše go bolelwago ka tšona go temana ya b.
McCain o hutša go tšwelela go dula kudu go kgoneng ga gagwe go thopa diboute tša dikgetho tšeo Mosenatoro John Kerry a di thopetšego Democrats mengwaga ye mene ya go feta.
Tshekatsheko ya mekgwa ye mene e fapanego ya kelo ya maemo a naga mo Nagadimo ya Sourveld, bjalo ka thulusu ya katološo mo seleteng sa Underberg.
Tshekatsheko ya mošomo le tšweletšo ya bašomi bao ba sa etekanelago tsela ya papetšo ya tekatekano le bašomi bao ba etekanetšego.
Dipoelo tša yona di šomiša go kgoboketša diakhaonte tša bosetšhaba, go akaretša tshenyagalelo ya ditšweletšwa tša ka gae GDP le sebopego sa tshenyagalelo ya ditšhelete tšeo di beilwego.
Le ge a ka ba le sehlopha se tee le ka se mo tliše ka gare ga mošongwana wo o thulanago le yena.
Magato a tšhireletšo a swanetše go ithekga ka tlwaetšo ya maleba yeo e lego gona ya tikologo.
Badudi ba mekhukhung ga se ba swanelwa go tloga ba rweša maikarabelo a tšhilafatšo ya moya wo o tšwago go tšhomišo ya malahla moo mohlagase o sa hwetšagalego goba o sa fihlelelwego.
A re re dihlopha goba dibopego tša sešole ba swanetše go tsenelela, mekgwa ya go swana e a šomišitšwe.
Kgoro ga se ya lekanyetša seabe sa dikgoba tša mešomo mo mošomong wa yona.
Bjalo ka boemafofane bjo bongwe le bjo bongwe, bogorogelo bja boditšhabatšhaba ke bjo bo botse kudu.
Pretoria - Sehlopha sa Bosetšhaba sa Kgwele ya Maoto sa Spain, se se tsebegago ka La Roja, se tsebišitšwe ka Mantaga pele ga Sebjana sa Khonfenderaišene wa FIFA.
Sehlopha se se akaretša go adimiša ka tefo metšhene ya go aga le moentšinere wa selegae le ditlabelo tšeo di akaretšago dilori tša dikreine ntle le mootledi.
Bagale ba ntwa ya tokologo bao ba hlokofetšego go swana le Oliver Tambo, Chris Hani le ba bangwe ba bantši ba be ba tla holofela gore re se ke ra dira selo eupša go thuša bana ba rena.
Le bana bao ba hlabetšwego ka botlalo ba hwetša dikholego tša tlaleletšo go tšwa go masolo tlhabelo ya mašaba.
Ke fela kgwedi ya go feta moo mošomi a hlokofetšego ge lebato la khonkrithi le mo wela mo lefelong la go aga la lepatlelo la Peter Mokaba mo Polokwane, Limpopo.
Ka baka la gorelegato la seboko ke le tšhabago bohloko ge le šitelega, seripa sa kgatelelo ya dikhunkhwane tša palo ye balegago di ka be di hweditšwe ge go lengwa ka Setemere le Oktobere.
Gomme basepela-ka-dinao ba tšwetše pele go tshela sefero sela ba tsena ka lepatlelong, naa o gopola gore seo se ka be se kgahliša?
Ge mabjang le dinawa di hlakane o se fokotša kelo ya peu ya semela sefe goba sefe.
Go mpshafatša segwera sa tlwaelo sa China-Afrika, go hlabolla mohata wo moswa wa mokgwa wa tšhomišano wa China-Afrika le go aga lefase la khutšo ke mokgwa wa rena wa kabelano ya tšea sephetho le ponelopele ya histori.
Dikabelo tša Molao woo o nyakago ngwadišo ya selefouno le di-SIM karata o tla thoma go šoma mafelelong a ngwaga.
Ka kgopelo laetša tefo ya iri ya iri ya go aba ditirelo bjalo ka ge di hlalositšwe ka godimo.
Go tloga go le molaleng gore nnete ke tšhišinyo yeo e segišago le ya botlaela, gore ga ke tsebe ka moo Mdi Mandela a ka bego a amogetše seo gabonolo.
Phatlalatšo ya diokobatši ka badudi ba Nigeria a mabedi ka pejana a ile a fedišwa mo mafelelong a beke a go feta, ge ba be ba swarwa ke maloko a maphodisa a seteišene sa Marikana.
Go oketša bašomi kekgatho ya phethagatšo ya matšatši a a šupago a beke a mošomo mo Ditshokollong.
Dikarolo tše dingwe tša dilahlwa tša tshipi tšeo di sa hlwego di hlatswega gomme di hlaolwetšwe metšhene, ya dithulusi tša metšhene go šomana le tshipi ya go ripa, bjbj.
O be a e ra dikatšete tšeo a mo diretšego tšona.
Afrika e lebeletše bokamoso bja khutšo, polokego bja go tia.
Phanele ya go ruma e lebeletše go tlhongo ya mokgatlo wa Botee bja Afrika le New Partnership for Africa's Development.
Afrika Borwa e beeleditše go maitekelo a dikgwebo tša meepo kua Papua New Guinea.
Se se akaretša ka tee-tharong ya bahloki ba nnete ka moka kua KwaZulu-Natal.
Samiti ya Mokgahlo e amogetše ka borutho barerišani ba Zimbabwe, e šoma le Monolofatši, e feditše ditherišano tša mereo ka moka.
Ngwaga wo, MaAfrika Borwa a tla tlemagana ka tlase ga hlogotaba ya bosetšhaba, 'Swaranang - South Africans Caring Together for Basadi le Bana'.
Ke tšwela pele go kgopela Mmušo go fediša matshwenyego a bjale a ntwa le go se hlomphe molao le toka mo nageng ya rena.
Ka moka tše di beetšwego ka thoko le dikontraka tša ka fase di swanetše go hlongwa mo dikgweding tše tshela tša go thomišwa ga dikontraka.
Ge go nyakwa bokgoni, go bohlokwa go kwagala mabapi le dikamano le mešomo, bjalo ka ge se e le motheo wo dikwano le dikontraka di rerišanwago.
Mafelelong, Mokomišenare o kgopetše fediša diphaphano ka go dingwalwa tša polelo gomme a bea setsebi sa molao seo se bolelago polelo ya Searapo go thuša.
Mna Letsogo la Modulasetulo, ditaelo tša ka ke gore ke monkgo wa go hlaolege.
Bjale ke lethabo go nna go go tsebiša maloko a maswa a SANAC.
Mahu a sa tlwaelegago, malwetši le bogolofadi ke bothat bjo bogolo mo Afrika Borwa.
Tlhago le go tlišwa ga disamone tše do hlaloseditšwe moamogedi ka morago.
Pono ya gago ya letšatši le le kaone, e go fa maatla le kgotlelelo yeo e sa lekanywego.
Diesiti tšeo di lebeletšego goba dibeisi ga se tša swanelwa go lahlelwa ka tseleng ya kelelatšhila.
Government Motor Transport e laola tšhomišo ya difatanaga tša mmušo go la Kapa Bodikela.
Eupša e be e theipilwe gomme tšatši le lengwe e be e le mo theiping ye.
Tonakgolo, Tona le Meyara ba tla apara diputsu ba thuša ka go hlwekiša.
Palo ya bašomišani magareng ga City Engen, ACSA le dikgwebo tše dingwe mo tikilogong e šetše e hlomilwe.
Go tšwetše pele ka go thibela phatlalalo ya HIV AIDS go la KwaZulu-Natal.
Maloko a Glencoe SAPS a kitimetše go molli gomme ba swara mogononelwa.
Pego e fetša ka gore maemo a ga a sepedišane mo historing le maemong a bjale a tlhokomelo ya monagano.
Monna o be a tšwa go fetša kgoga peipi e tee gomme a tšhumile ya go latela ge Maphodisa a tla kgakganetša.
Goba, taolo ye nngwe le ye nngwe goba maitshwaro a tlhorišo go motšwasehlabelo, moo maitshwaro a a senyago, goba e ka hlola tshenyo ya ka pela go polokego, maphelo goba go phela gabotse goba motšwasehlabelo.
Yo a nyakago go hlola khutšo ga a thome ka go tšea marumo ao a lego kotsi go selete, Walid Muallem o boletše ka Labobedi.
Ditshepedišo tša ditšhelete di swanetše go šetša tlhokego ya methopo le balemi bao ba thomago, go bakgontšha go hwetša naga le dikabelo tša temo.
Gomme ka morago ga nako e kae gore matlafatšo e fihle le gore ke ba ba kae bao ba bego bale moo?
Kgokaganya mananeo a ka morago ga sekolo le a maikhutšo, Back-to-School Drives, dikopano tša batswadi le tlhahlo go dikologa thibelo ya bosenyi.
Re dirile se sengwe le se sengwe seo se kgonagalago go šireletša tokologo le toka tša dikgetho tše, gwa realo Mdi Tlakula.
Papetšo ya dipalo e hlophilwe gape ka baka la diphošo tša pele ga nako le go tliša statamente tšhomišo ya ditšhelete ka tlhago.
Mna Khomišenare ga ke tsebe ge e ba mokgobo wa gago wa pontšho o nomorilwe.
Maano a lebaka le le telele la mananeo a maleba le diprotšeke tša go tšwetša pele bokgoni bja dithuto, maemo le thušo ya maleme a Afrika.
Phuthela materiale wa mpete ka gare ga llaga ye tshesane ya ditšhila tša ka moraleng gomme tlogela diboko di ikabele beke feela.
Tshedimošo ya Maleba: Mna Ramogale le Mna Modiselle, go gongwe le go gongwe mo letlakaleng, go nyakwa ka ditatofatšo tša go swana.
Bohloki bjo bo tšwago go ekonomi, dipolotiki le mekgahlo ya leago ya setšhab.
Ya moragorago e swanetše go ntšhwa ke Kgoro ya Dinamelwa le Mešomo ya Ditšhaba.
Mohlomphegi Mospikara - Tekhnolotši ya Mehleng yeno e a nthabiša ebile, a ke se ke ka tšhaba go amogela se, ka mabaka a mngwe le nna se a ntšoša.
Ye ke tshepedišo ye dirilwego ke lekala la maphodisa go papadi ye nngwe le ye nngwe ka nako ya ka morithi pele phadišano e thoma.
Retšistara ya bosetšhaba ya dinyakišišo tša HERD tšeo di nyalelanago le maphelo di swanetše go hlongwa.
Go swara dinyakišišo tšeo di sego tša tsebišwa le diteloko tša ditlabelo tša go lokiša dijo go akaretša ditekolo tša dinako tša maleba tša go šoma.
Taolokakaretšo ya protšeke yeo e kgokaganyago mešongwana, go hokomela protšeke, tekanyetšo ya protšeke.
Go hlabolla thulano boetapeleng bja go nyaka tsebo ya go tiiša mabokgoni a motho wa magareng go nagana le go hlabolla diphetho.
Re lebelela pele ditlamorago tša MLC go batswadi le go lapa la go ithuta go bala le go ngwala le go hlohleletša tšwelopele ya go ithuta ga baithuti ba rena ba bannyane.
Naa o re go be go tletše kudu go palediša motho go tsena ka kgorwana yela?
FW de Klerk o itokolla bjalo moetapele wa National Party le go tšwa Palamenteng.
E nepagetše, eupša seo e tla ba mošomo wa mohlankediphethiši.
O ka kgetha go tlaleletša mašokotšo go peeletšo ya gago e ra gore e beeletše gape.
Tshedimošo yeo ke nago le yona taolong ya ka, e be e le gore Gen Knobel o be a se na kwelobohloko, ka gore ga se a ka a amogela gore re be re le karolo ya bašomedi ba gagwe.
Mekgatlo ye e lego kgahlanong le baferekanyi e swanetše go tšwetšwa pele go maemo a semorafe gore go kgone go thibela sekgoba sa sepolitiki seo se šomišwago bohlaswa ke bontwadumela go hloma mokgatlo wa bona.
Bafenyi le bao ba thopilego maemo a bobedi ka dihlophana tše nnyane, tša magareng le dikontraka tše kgolo ba amogetše difoka, disethifikheiti le mpho ya thušo ya ditšhelete.
Go kgathatema ga basadi go netefaditše gore BPA go akareditšwe ka gare ga melao ya mmušo, mananeo, gomme le ka tsela ya tekanyetšo.
Lethabo laka legolo la go ba mo bošegong bjo, ke go abelana le lena tiragalo ye ya mahlatse, e pentilwe, ke swanetše go dumela, ka noute e tee ye nnyane ya manyami.
Go ngwala, go tšweletša, go thumaša, go diragatša, Lisa le Aaron ba di dirile ka moka, go ralala le naga mengwaga ye mehlano, go hwetša boitemogelo le bophelo go swana le batsomi.
Mna Modulasetulo ke be ke sa tlo šogana le thwii le kahlolo ya Nugent.
Gape ke rata go tšea sebaka se go le leboga ka tšohle tšeo le le di dirago ka polelontši mo dikolong tša rena.
Gopola gore go na le ditshenyegelo tše di okeditšwego tša didirišwa ka ntle le ge mofenyi a ikemišetša go rulaganya seo go tšwa kgorong ya gagwe.
Kgoro e dira ditefelo go ya ka lenaneotheko la mathomo.
Ke tshepha gore dikakanyo tša gago mo di tla hlohleletša le go ba mohola.
Mammokramo - X-reyi ya matswele go lekola kankere ya letswele.
Gore o kgone go dira lefelo le le bolokegilego le go thibela koketšego ya bao ba swerego dibetša tša nyuklea ba swanetše go thoma go itlama tshepedišong ya kgato-ka-kgato go fedišeng dibo tša bona tša dinyuklea.
Magato a mangwe a tlhago a šeditše dinyakišišo, bodulo bja taolo, thuto, le go kalatša thušo ya bengnaga ba praebete.
Ke dumediša yo mongwe le yo mongwe wa lena mo lehono: ka moka bahlohleletši le baatlegi ba ba ikgethilego.
Bjale bašireletši ba ATS naa le ya lemoga gore ba apara bjang?
Ke a tšhoga gore tlotlontšu e ikepetše mo pegong ka nako ye.
Ditšwantle tše kgolo go tšwa Bulgaria di akaretša ditšweletšwa tša khemikhale, metšhene le didirišwa tša semotšhene, dikarolo tša difatanaga, ditšweletša merogo, dijo tša ka ditshitswaneng le mašela le dilwana tša di polastiki.
Go tšošološwa ga mananeokgoparara a ICT a Kgoro gammogo le go hwetšwa le tlhabollo ya tshedimošo ye e logagantšwego le dipeakanyo tša taolo.
Bjale re go lebogiša ka thušo ya gago mo protšekeng ye ka tša maphelo le tlhahlo ya go ya go ile.
UIP e nepile go hloma sebopego sa taolo ya selegae ya mabapi le mellwane ya maano a a itšeng yeo bengthoto le babeeletši ba kgathago tema.
Re rata go leboga Mongwaledi Kakaretšo ka pego ya gagwe ya bone ya tšwelopele ka ga Lesolo la Ditšhaba tše Dikopanego go la Cote d'lvoire.
Temošo e swanetše go tsebišwa ke balaodi go phethagatšeng ditšhišinyo tše, go phema maatla a taolo ao a sa nyakegego ao a ka go šitiša ditlhongo tša tlhabollo.
Maafrika Borwa ba swanetše go hlokomela go hwetša dilo tše swanago le kabelano ya maitshwaro.
Mogala wa thušo ya go se lefelwe e tla fana ka thušo le tshepho.
Boitlamo bja mmušo bja go oketša peeletšothwii go tshenyagalelo ya kago bo šitišwa ke mellwane ya motšhelo wa setšhaba.
Tokumente yeo reetšwego Dimphosiamo, Diseminare le Dikopano tša go Swana bjalo ka ge e dumeletšwe ke Kantoro ya Sebopego sa Pušo e hwetšagala wepesaeteng.
Thakgolo e swarelwa Bokgobapukung bja Setšhaba bja Cloetesville go la Stellenbosch.
E ruma ka go hlaola merero ye bohlokwa go phethagatša ya Lengwalo Tirelo ya Batšwasehlabelo Lengwalo la Batšwasehlabelo ba Ditiro tša Bosenyi go ya ka diphetho tša khonferense.
Lekala la Praebete la Tšhireletšo le laetša ditshepedišo tša phedišo ya kontraka ya mošomo.
Ditšwantle go tšwa Bulgaria: ditšweletša tša khemikhale, metšhene le didirišwa tša semotšhene, dikarolo tša difatanaga, ditšweletšwa tša merogo, dijo tša ka ditshitswaneng, mašela le dilwana tša polastiki.
Moeti yo a nyakago go tseba ka ga lehumo le karogano ya ditšo le maatlakgogedi a tlhago a mafelo a mantši ao a utamilego le ao a tsebegago gannyane.
Go tšwela pele, bangwadi ba swanetše go laetšwa le gore ba hwetšagale go kgonthiša diteng.
Gomme mabapi le tiragalo ye, go bile ntlo ye e swago ya Mna Chili.
Maatla a mohlahlofi a lotetšwe go phethagatša ditlhahlobo.
Maphodisa bjale a fetetše ngwakong go la Gqumeni Area moo ba sehlophana se sengwe se ilego sa swarwa.
Re beakantšha gape go hlola bio-economy go leka go fetola dipoelo tša dinykišišo go ya go ditšweletšwa.
Ge tša morago di be di thewa mo melaong ya seriti sa motho le ditokelo tša botho, tša pele di be di le pele go botho ka bo bjona.
Ba ke baemedi ba phethagatšo ya molao gore Senthara ya Tsebo ya Ditšhelete e tsenelane.
Šomiša onto ya maekroweibe, thoustara, kirili ya mohlagase, pitšakgatelelo, pane ya go gadika le lebotlelo la go ruthetša ge go kgonega, bjalo ka ge di šomiša mohlagase wo monnyane go feta mekgwa ye mengwe.
Dinagamagae tša naga ya rena di emela maemo a mabe a bohloki.
Re hlomphilwe kudu bjalo ka mmušo wa Afrika Borwa go ba benggae ba Palamente ya Afrika.
Go bolela se ke gore senthara ye e šoma gabotse, e tloga e le go kudutla ka kgonthe.
Se se tla šomišwa go tliša le go romela gape ntle ga dithoto tšeo.
Ga go sa tlo dumelelwa badudi ba sego molaong go dula mafelong a tlhokomelo ya tlhago.
Melaotshepedišo ya Kaonafatšo ya leago le mananeo a lokišetšwa gore a thome go maanotshepedišo le mananeo di tla beakanywa ka tsela ye e beilego šedi go bong le go rarolla dinyakwa tša go ikgetha le mathata a basadi.
Ga go dikabelo mo lefelong la go aga tšeo di dumeletšwego ka dinako tša sehloeng.
Tanelouta foromo ya kgopelo  .pdf , e tlatše gomme o e bušetše go aterese ye e laeditšwego.
Taolo ya papatšo e fedišeditše go kgoboketšwa ga ditšhelete tša tlaleletšo tša lekala la EPZ gomme dikelo tša mašokotšo di laolwa ke mmaraka.
SAOM e tšwela pele go ipiletša go setšhaba sa boditšhaba go tšwela pele go thekga batho ba Congo ge ba tšwela pele ka kagoleswa ya ka morago ga dikgetho le tlhabollo.
Go hlaola molao wo mogolo, go tsebiša taolo ya maleba mabapi le thulano le go latela molao wo mogolo.
Efela, bagwera ba ka, dipharomolato tše di tsebalegago ga se maikemišetšo a khonferense ye.
Molokoloko wa diphoustara tše di tshelelago tšeo ye nngwe le ye nngwe e nago le ngwana goba moswa yo a fapanego di tla ba gona ka maleme a mararo.
Taolo ya Phetišetšo gape le yona e dirile setatamente sa gore Somaliland ke karolo ya bogolo bja Somalia.
Mekgobokgobo ya mapokisi ao a nago le malekere a go utswiwa le tee la ao a amogilwego ge go swarwa bagononelwa ba babedi ka ntle ga Potchefstroom.
Ka morago ga ge kgatišo ya menwana ya Mahlangu e tšerwe, go utullotšwe gore o be a nyakelwa bomenetša go la Brackendowns, Vereeniging le Hartswater.
Mmušo o tloga o tiišetša ka maatla tšhišinyo ya gore mananeo a tša leago ao a kgonago ya go nolofatša kamego ya tahlegelo ya mešomo ya sebopego e thalwe.
Toropokgolo ya Motse-Kapa e tla keteka letšatši le ka tiragalo go la Rylands Civic Centre.
Seo ke mafelelo a ditsopolwa go tšwa go Sephetho se se itšego, Modulasetulo.
Candice o okeditše maikutlo go morero wa matlafatšo ya basadi bao ba sa e tekanelago, ka mošomo wa gagwe le Telebišene ya Difoa.
Go latela tlhongo ya the industry-size distillation factory mo lefelong le, re ka bolela re sa tšhoge gore gabjale re fihleletše magato a bohlokwa go la  Northern Cape Essential Oils Cluster initiative.
Botee bja Afrika bo e ipileditše go ditšhaba tša ekonomi ya selete go hloma dibopego tšeo.
Go be go na le pitlagano ya sephethephethe efela ba kgonne go tsena ka lepatlelong.
Mmušo o tla thuša gape MITB maitekelong a wona a go fihlelela mekgwa ya maleba le phethagatšo ya thušo ya ditšhelete yeo e nyakago bonnyane bja tshenyo ya methopo ka ga taolo le phethagatšo.
Ba lekala la go thopa thoto ba ka nyaka tšhelete gomme ba se fane ka rasiti.
Le ge go le bjale, go tla be go na le tšhitišo ya ditshenyagalelo ge go bapetšwa le terrestrial over-the-air delivery.
Thušo ya ditšhelete le letseno la thušo di lemogwa feela ge di amogelwa goba gabotse di amogelega ebile go na le tiišeletšo ye e kwagalago ya gore di tla be di amogetšwe.
Lekala la dinyakišišo ka nako yeo le tšwela pele ka dinyakišišo ka tirišano le setho sa go ba kgahlanong le borabele.
Yo mongwe le yo mongwe yo a ikgweranyago le ditiro tša bosenyi o tla otlwa ka tshwanelo.
Ke dumela gore re thekgile gagolo ka kabelo ya mananeo-kgoparara go diintasteri tše dintši kudu.
Afrika Borwa ka poledišano le Ditšhaba-Kopano le batšea-karolo ba tla bona ka moo ditaba tše di ka phakišetšwago ka gona.
Motlatša-tona, o ka bolela ka pitšo ya Mopresidente wa Iran ya gore Israel e sentšwe.
Naa re ka hwetša ge e ba ramolao yo a emetšego Gift Ntombeni o gona mo.
Thuto le go aga bokgoni ke karolo ya leano la tiišeletšo ya OCIPE.
Intasesteri ya kamogelabaeng, go akaretšwa dihotele, mabenkele a dijo, dipara, mafelo a boikhutšo le kgwebišano ya maeto.
Mmeeletši yo a dulago karolwaneng ya moago wo moswa woo o sa tšogo agwa mola go adimišwa karolo ye nngwe go ka se be maleba ka baka la gore moago ga se swanelwa go šomišetšwa kgwebišano.
Le kontraka ya go aga bogorogelo yeo e lego lenaneong ka botlalo, lebato le go tšhela khokhorithi magatong a bogorogelong le go sepela a feditšwe ka June.
Mmušo o tla netefatša gore ba tšea mešongwana e mennyane ba e fa borakgwebo ba bathobaso gomme ba se etiše dikhamphani tše laolwago ke bathobašweu pele.
Ditiragalo tše di fapananego tša lefase di swerwe gabonolo, go akaretšwa go bulwa ga Mogopo wa Lefase wa Krikhete le Mogopo wa Kolofo wa Mopresidente.
SAOM ga se ya ka ya lekola ditiragalo tše dingwe le tše dingwe tša diphošo mo tshepedišong ya go bouta.
Mafelelong e tla kopanywa le Kgorotsheko ya Bosenyi ya Afrika.
Ka morago ga go bolela seo, re kgopela gore o re botše kanegelo ya gago, yeo e tlogago e kgahliša efela gape e tiiša dikgonono tša rena mabapi Ditiragalo tše tša Trojan Horse.
Kabelo le kaonafatšo ya mabone a mmileng mo mafelong a a bohlokwa a leago go la Clairwood.
Mna Swartz o laotše Difoka tša Gala bošegong bja beke ye go hlompha bašomi mo lekaleng,  moo dihlopha tše lesometee tša bathopi di hlomphilwego ka bokgoni.
Go araba taba ya Khalid Rashid ga mo lenaneong la mošongwana wa rena ka kakaretšo ka baka la gore ga se ra ka ra akaretšwa go ditaba tše di amanago le yona.
DEA T e tšweletše kudu mo mengwageng bjalo ka setsebi sa kgetho ya ditlhologelo ebile ba itšweleditše le go dinyakwa tša ka ntle bjalo ka kakaretšo ya boditšhaba yeo e thomile go tsebega kudu.
Ba na le kgokagano ye kgolo le badiriši ka sešoleng, le ge e ka ba ka bonnyane bja bašomi go bolaodi bja sešole, goba ka dikamano le DoD ya maleba.
Go matlafatšwa ga dikgwebišano tša tlhabolo ya dikgwebo tše Nnyane, tša Magareng le tše Kgolo ka tsela ya thekgo ya dialamedi tša ICT le disenthara tša boitlhagišetšo.
Ntle le pelaelo, seemo se se na le seabe, ka mabaka a mangwe, go tiišetša demokrasi ka nageng.
Hwetša thekgo ka baka la gore setšhaba se abelana le wena mathata a sona.
Ga se tša tia le gore ge di gatwa, di gomela morago gape.
Re dula re tiile ka gore mokgwa rena o ikepetše go bohwa bjo humilego ka boitemogelo bja maleba, tsebo ya dipotšišo le kahlolo ya setho.
Boikgantšho bja Afrika Borwa bo nepile go hlohleletša nyakego ya ditšweletšwa tše di dirilwego ka Afrika Borwa,  go thuša ekonomi ya tikologo le hlola maemo ao a ka oketšago mešomo.
Go hloka mahlatse ke gore dikanegelo ka moka di gatišitšwe ge ke be ke se gona go Lekgotla la Kabinete pele ke fofela Liverpool ka morero ye mengwe.
O be o dutše o sa le ka ntle ga stediamo?
Molawana wo magareng ga tše dingwe o abelana la kotlo ya go lahla disekerete tše di tukago.
Ka gona ge motho yo mongwe le yo mongwe ka tlase ga taelo ya gago a gopotše go ntšha taelo ye esego molaong motho yoo o tla be a dirile ntle le molao.
Bathekgi ba bangwe, le ge go le bjalo, ba ka be ba beeleditše pakana ya kamogelabaeng ka  PAPADI yeo e akaretšago go sepetšwa go ya go mosepediši wa bona wa maeto go feta lefelong leo le beetšwego go phaka go la Loftus Versfeld.
E abela letšatšikgwedi leo tšweletšo ya mafelelo e swanetše go abelwa, le go hlaloša ka ga dinako tše beetšwego legato le lengwe le lengwe la tlhamo le tlhabollo le dinako tša go tliša maeletstoune.
Naa ke pele ga tsheko ya Mbambo?
Le ge e le gore NEPAD e bile le ditsholo go fihla mo, e bonala e le kgauswi le go atlega go feta dikhuetšo tša pele tša OAU le maano go mabaka a a fapanego a dikamano tše tsenelanego .
Mabapi le methopo ya setšo le histori, mohl., go nwelela ga dikepe, Molao wa Digopotšo tša Bosetšhaba di tla tloga di tšeelwa legato ke Molaokakanywa wo o Thadilwego wa tša Bohwa.
Morero wo moswa wa kgopolo go mananeo ao a beakantšwego a tšhireletšo ya tirišo go fediša tšhalelomorago.
Ka kgonthe re holofela gore kopano ye e tla tloga e tiiša tlemagano.
AU e emišitše Mauritania go mešongwana ka moka efela go ya ka mabaka a melao ya rena re ba thušitše go ya pele maemong ao demokrasi e ka hlongwago gape.
Setsopolwa sa ditirelo se thekga gore mogolegwa yo a lego ka kgolegong  a ka leta goba go se lete go tšwa go Mo-ofisiri wa Consular bjalo ka ge go gatišitšwe Wepesaeteng ya Kgoro yeo e ngwadilwego go yona.
Banna ba bane ba tšweletše kgorongtsheko ya Hartbeespoortdam maabane, go latela tshwaro ya bona ka merithi ya Labohlano leo le fetilego , mo tseleng ya magareng ga Hartbeespoortdam le Johannesburg.
Go latela ditšhišinyo ka ga tekanyetšo, merero ya tlaleletšo gape bjale e tla ahlaahlwa ke bakhanselara.
Ke manyami ka gore o ka no ba o le yo monnyane kudu go dira tše dingwe tša the out-figuring.
Sa pele, mmušo wo o ka se dumelele dintwa mo go intasteri yeo e hlaološago go tliša tirelo go ditšhaba tša profense ya rena.
Go mpshafatša le go kwantšha ditaolo tša peteroleamo le molao mo khontinenteng.
Gabotse, e hlola karogano ka baka la gore e thibela tshepedišo ya morethetho wa megalatšhika ya gago mo digobeng tša gago, ka gona mafelelong o tlo swarwa ke asphyxia.
Bjalo ka ge NEPAD e laeditše, re na le maatla, bohlale, boitlhamelo le tsebo ya go bopa Afrika yeo re e nyakago.
Ka gona ba thomile lenaneo la bosetšhaba leo le ikepetšego go dikgopolo kaonafatšo ng ya saense, saekholotši le saekhatheri bjalo ka tsela ya ka tlase ya go fediša mathata a batho ba Bašweu ba bahloki - gagolo MaAfrikanere bao ba hlokago kudu.
Botee bja Afrika le Ditšhaba-Kopano ba šoma kgauswi le kgauswi go maatlafatša gape tshepedišo ya dipolotiki le go tliša tharollo ye e rerišanwego go mathata a Darfur.
Dikholego di tloga di le molaleng gomme gape di le mohola go fetleng maemo a diekonomi tša rena.
Bagononelwa ba masome a mane le metšo ye e šupago ba swerwe ka profenseng ka moka ka ditatofatšo tše di fapanego tša bomenetša bja boleng bja tšhelete ya go feta diranta tše dimilione tšeo seswai.
Gomme ke mohuta wo wa thoto ya leago - botho bjoo - bjoo re bo nyakago ka kudu.
Ditumelelano tša mahlakori-mabedi magareng ga diyunibesithi goba dithekhnikhone le dikholetšhe tša thuto, mabapi le diyunibesithi le thekhnikhone tšeo di phethagatšago tiišeletšo ya boleng le mešomo ya go fana ka sethifikeiti.
Se ke kaonafalo ye bohlokwa bjalo ka ge lefelo la Mbongolwane e le leo letsebegago ka dintwa tša lona.
Difatanaga tše dintši di nyakile go ema thwii go lebelela pontšho.
Go ngwadiša ditlhahlo tšeo di tlemilwego ke Molao wa Boeti tšeo di nyakago gore re be le maswanedi, a maleba le go dira ka bohlale go ditlhologelo tša diklaente tša bona tše kaone ka molao.
Go kaonafatša kgokagano ya magareng ga dikgoro go tla nyaka gore e be ntlo ya dikgoro tše mmalwa, ka moka tšeo di nepilego go abelana ka maitemogelo a dinamelwa ao a kaonafaditšwego a badudi ba Motse-Kapa, gwa realo Thompson.
Go na le maikemišetšo ao re ikemego ka ona le ao le rena re a kaonafatšago.
Ke holofela go lebelela ditiragalong tše itšeng tšeo bohlatse bjaka bo nyakegago go tšona.
Histori ya pele ga bokoloniale bja Afrika e ruta gore mo ditšhabeng le mebušong, basadi ba eta pele tlhabollo gomme ba hlahla dinaga tša bona ka pono e kgolo.
Le ge e le gore seJeremane se thomile e sona se laolago, gabjale ke maleme-mabedi ka botlalo, bobedi seJeremane le Seisimane ke maleme ao a bolelwago.
Mašaledi a kgalekgale a batho ba mehleng a hweditšwe ka gare ga Mphoma wa Noka ya Klasies go la Kapa.
Baithuti ba tla šoma ka tlase ga tlhahlo ya Adam Madebe, yo a dirilego sehlwaseeme sa Kgosi Mogale.
O mohlahlobi wa Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa le gona o šomela go Setiši sa Maphodisa sa Jeppe?
Tsebišo ya katlego ya mophenkgišani le thomološo ya bona ya kabelo ya ditirelo.
Ke hlomphilwe kudu go bolela mantšu a mannyane mo nakong ya tiragalo ye bohlokwa ya go thakgola Northern Cape Essential Oils Cluster mo go la Onseepkans.
Setatamente se bolela gore Konare o latetše dikgatelopele tša bjale go la Zimbabwe ka šedi ye kgolo.
Senamelwa se be se gononelwa go yo šomišwa bjalo ka sa bagononelwa go tšhaba.
Ke rata go fetiša mantšu aka a ditebogo go ba karolo ya tiragalo ye kgolo ye le go kgona go hloma tirelo ya segwera ka go Tlhokomelo ya Maphelo ya Motheo mo go la Welkom lehono.
Baditirelo tša mollo ba dula ba le komana malala-a-laotšwe mo sehleng sa 'temošo ya mello'.
Ka nako ya mošomo wa ka ntle, mokgwa wa go uwauweletša pontšho o tla šomišwa ke ge mmontšhi a swara poledišano le mofetodi ge ba tlatša dipotšišo sammaletee.
Ba bararo, ba bane, na ba bonagala ba matlafaditšwe, batho bao?
Protšeke-ngangego ya bafaladi go ra gore motho yo a tshelago mellwane nako yeo e beetšwego go šoma ka protšeke ye itšeng  yeo a e filwego ke mongmošomo wa gagwe.
Go na le tshepho ye e sa lekanywego le kholofelo yeo e beilwego mo mabokgoning a gago go eta pele batho ba Zimbabwe, mo leetong la bona la go pele go aga-leswa naga.
Didirišwa gape di šomišwa go aba tlhahlo ya kgakollo go bašomi ba baswa mo lefelong ka morago ga mnoo ba tla amogetšwa dioborolo tša go ba le moeno wa papadi ya kgwele ya maoto.
Fepa- gomme dinyakwa tša lefelo la mogopo wa meetse go mehuta ya dihlopha tša diruiwa.
Ke moloko wo o šoro kgahlanong le ditiro tša kgale, go akaretša le ditiro tšeo di tšwelago pele,  di tiišetša tšwelo pele ya Afrika ya tswaloleswa ya yona.
Efela re ka bolela re tiile gore diphapano tše di laetša pušo esego go nyatša ditšhišinyo tšeo re lekago go di tšwetša pele.
O kgopela dikhopi wa tlatša foromo gomme wa e fa mohlankedi.
Ka mantšu a mangwe, go lokile gore wena o tšee lehlakori?
Michelle o dumela gore diphaka le mafelo a go bulega a setšhaba a ka fediša tekanelo ya maikarabelo a setšhaba le tlwaelo a lekala la kgwebo.
Go na le baithopi bao ba hlahletšwego Phapoši ya Thekgo ya Batšwasehlabelo ya Kwanonqaba.
Le ge e le gore bašomi ba dipolaseng ba tiišeleditše le go amogela mafelelo a tshepedišo ya "dop",  yeo ka yona meputso elego karolo ya go lefela bjalwa,  tšhomišompe ya bjalwa e lego tlhobaboroko.
Go dira gore ye mengwe ya melato ya sephethephethe e se sa ba bosenyi go dira gore tshepedišo ya kahlolo ya melato ya sephethephethe e tla ba ye mekopana,  e bothata le ya go fetšega.
Moakanyetšo wa morulelo o swanetše go šetša dipula tše dikgolo, le go netefatša gore mesela ya meetse go ya mahlakoring  a mabedi a tlasetlasea šoma gabotse.
Masomesome a diketekete tša badudi a tshephile naganyana yeo e omilego ka lebopong la leboa-bohlabela bja naga.
Foramo ya mafolofolo ya go tšwetša pele batho bao ba nago le bogolofadi.
Tšwelopele ya go feleletša Molao wa Dikamano tša gare ga Mafapha go hlola sebaka sa pono ya Comtask ya tshepedišo ye e kwalago ya dikgokagano tša mmušo go putlaganya ditikologo tše tharo gore e be nnete.
O boletše gore Afrika Borwa ga se ya ka ya kopana le tšhošetšo ya bohoduwatle ka boyona.
Maemo a lešika la bontši bja diphedi tša mohlobo wa bohlapi a bonwa bjalo ka a we a tlgago a fokola kudu.
Ka gare, bommasepala ba nyaka go tiišetša maemo a wona a letseno le go kaonafatša maano a wona a peakanyo le ditshepedišo tša tekanyetšo go hwetša methopo ka tshwanelo mo lebakeng la magareng.
Nepo ya go tšweletša protšeke le go lemoša maloko a setlamo.
Gape, ge o dutše o bolela ka go se dumelelane le boipiletšo bja go go iletša.
Lešoba la lebotong la ka ntle le diretšwe go thibela pula go tsena ka gare.
Diphathi ka moka gabjale di kgathatema ka mafolofolo lesolong la tshepedišo ya dipolotiki.
Mošomo wa borammino o a fapana, o ikepetše lefelong le a le ithutetšego lona.
Bafaladi ba ikopanya le metse ya bona ya dinagamageng, gantši ba swara tšhelete goba diphahlo, gomme ba fela ba boela gae dinagamagaeng ge ba tšwele pentšhene goba ba bafokoditše.
Ka tshwanelo, efela peniseline ka nnete ga se seokobatši sa bikgethelo ge go tliwa go kalafo ya sekutu sa mengwaga.
Naa e tlile bjang gore o be o šomišwa maemong ka go JOC kua Ellis Park?
Ke iša ditebogo go Modimo ka maatla a magolo ao a a laeditšego ka MaAfrika Borwa a mantši mabakeng a mabe.
Mo Sontageng se se fetilego, maphodiSa a nyakile go swara sehlopha motsaneng wa Seweding.
Gabjale tshedimošo e a latišwa mabapi le bathuši ba gagwe.
Ditiragalo di tšweletša seboka sa barutiši le baithuti, di laetša saense le letšatši la tša mošomo.
Sehlopha se se swanetše go laetša go ba didirišwa tše bohlokwa tša abelana mothopo le tielelo.
Ba boile ba nyaka go tlo fa dithuto, dišupo tša mahala le phoustara.
Ipshine ka difihlola tše monate tša go apewa ka gae mo nageng ye ya lethabo yeo e fanago ka mepete ya mafahla.
Moentšenere o hutša go šomiša go thuša mo mabaleng a go feta le tee.
Re gopotše go thuša mmasepala wa Hibiscus Coast ka go ba fa didirišwa tšeo di šomilego tša go lwantšha mollo.
Ka ntle le dipeakanyo tša mathomo tša boikgantšho, tšwelopele ye nnyane e dirilwe mo boikagelong bja pele.
Dipelaelo tše kgolo tše di letetšwego go hlathollwa ka go memorantamo di akaretša go diegišwa ga phethagatšo ya Occupation Specific Dispensation le maemo a mošomo ao a sa thabišego.
Khomišene ye nngwe le ye nngwe yeo e ikgethilego yeo e bontšhwago mo Sengwalwa sa XX e tla ba le Ditona tša maleba goba Ditona tše dingwe goba Batsetaphethi bao ba hlaotšwego ke Maloko a Mebušo ya Dinaga.
Tlhagišo ya Thuto ya Tlhabollo ya Dihlogo tša Dikgoro go tšwa dikolong tša poraemari le sekontari bjalo ka ge di kgethilwe ke di-EMDC tša tšona mo go la Cape Teaching Institute.
Tona ya maphelo, ketelo ya Moh Barbara Hogan lehono e tlišitše kholofelo ye nngwe ya go kaonafatšo ya tshepedišo ya tlhokomelo ya maphelo go la Freistata.
Diriršwa tše ratwago ke batšwasehlabelo di tloga di nale mohola wo o itšego go batšwasehlabelo ba ntwa ye e ithekgilego ka bong ka go kgontšha setatamente sa batšwasehlabelo go tšewa ka sephiring mo tikologong ye e fodilego.
Ga go makatše ditlapele tša mmušo wa selegae gape di fetogile ka nako ye.
Re amogela gape tirišano ya rena ya go tia le intasteri ya ditshipi tša go lahlwa yeo e šomišanago le Toropokgolo ka go hlwekiša intasteri,  go bolela Van Dalen.
Seteišene sa mohlagase sa Tseleng ya kgale ya Dock mafelelong se tswaletšwe le go se sa hlokomelwa.
Go bea naga ya mmušo ka tlase ga lekala la praebete mo lebopong go fokotša phihleleo ya setšhaba.
Lekgotla le lebeledišitše tše dingwe tša tšhitišo tšeo di tlemago go putlaganya ekonomi ka moka le go hlaola ditamolo tše phatlaletšwego tšeo di nyakwago go fetiša ditumo tša "go tlošwa".
E katološitšwe mo lefelong leo le bonagalago gabotse go tšwa tseleng ya setšhaba.
Maloko a sephodisa a hweditše ditšidifatši tše pedi, mpete wa batho ba babedi le stofo ka gare ga bene.
Go tiragalo ye nngwe e sa le sona sehlopha seo sa kimollo go putla monna yo a belaetšago kgauswi le Bhoboza Caltex Garage.
Go na le dibaka tše di kgolo tša babeeletši mo mafelong a mantši a mešongwana.
Tšhalelomorago le go se fihlelele meetse a go makaone go dikarolo tše dingwe tša mmasepala gagolo mafelong a dinagamagaeng.
Ka gona ke kgopela, gomme ke gopola gore re swanetše go dumela ka moka gore re thekga gore TRC e lebelele go sekiša Siphiso Nkabinda le ba bangwe bao ba nago le yena.
Ka nako e tee, Mosepikara,  mafelo a a latelago,  mafelo a go ikopnya le sephodisa di ile tša hlongwa go la Lwandle le sefateng sa Sir Lowry.
Ditshepedišo tšeo di beetšwego ruri le ya maleba e ba gona go beakanyaleswa melao.
Ge a lemogile gore ba be kitelane ka dikolo, ka pejana o ile a ya seteišeneng sa maphodisa go bega tiragalo.
Go palelwa mo go be go sa belaetše gomme ke ye nngwe ya diphošo tše kgolo tšeo AHI e di dirilego.
Re fa baswa ba rena sebaka sa go hwetša mabokgoni bjo tseneletšego bja mošomo wa go aga,  tlhabollo ya temo le tlhahlo ya khomputhara kua De Nova.
Go akaretša merero ye mmalwa go dikologa selete, musiamo o abela kakaretšo ya tlhabollo ya tikologo ya Pinetown go tšwa go histori ya pele go ya go dinako tša bjale.
Nepo ya MIP ke go hlohleletša  peeletšo ka gare ga intasteri ya tšweletšo.
Baholegi ba bannyane ke ditšhaba tšeo di sego tša golega le batho ba baswa bao ba kgathago tema.
Diintasteri tša diminerale di swanetše go hlohleletšwa ka tsela ya tšhomišano ya dilete le dilete tše nnyane.
Phethagatša leano-tshepedišo go fokotša phesente ya maeto a phetošo ka dinamelwa tša madulo a motho o tee ka diphesente tše lesome mo mengwageng ye e šupago.
Go leka go hlaloša ka tsela ye yona ye bonolonolo, mmušo wa kgethollo o be o šupa maatla ka Makgowa, e sego boetapele, eupša ka taolo le bogolo.
Dipeakanyo tše di tsenelanago ka moka ka mo profenseng di tla kgokaganywa mo KwaZulu-Natal Provincial Nerve Centre.
Ke tla rata go le leboga gape ka go nkamaganya le yunibesithi ye e kgolo.
Mokgatlo wa AU gape o katana le tlhohlo ya ka moo go ka potlakišwago togaganyo ya sepolitiki le ekonomi tša kontinente ya rena.
Ka ntle ga ge dikgomo tša tshadi di ka bonwa di le mo sehleng di ka se ke tša hlabelwa tšhwaana ya go emara.
Ee, ebile ge o bala setatamente sa Eugene de Kock, Dirk Coetzee le batho ba bangwe, ka nnete o tla lemoga gore dilo di be di direga.
Ngaka Ramashala ye ke ya mafelelo pele re ka emelela go ya dijong tša matema.
Setšhaba se tla thušwa bokaone bjalo ka bobedi bakgopedi le bao ba thulanago ke dikgopelo.
Meyara o filwe maatla a go fetoša kelo ya peo ya mellwane.
Go tšwela pele ka go la goja go na le mabala a go poula le a khrikethe mola ka go ya go la nngele go na le seratswana sa Thutadimela se se botse.
Ba ile ba ba ba ntahlela ka letamong la go rutha le go ntšhouka ka mohlagase.
Ditlhohlo tša rena tša moragorago di akaretša leuba la "tik-tik", seokobatši se atile mo Cape Flats gabjale, le diphetogo ka go leano-phethagatšo la dihlopha go goketša baswa.
Go thomišwa ga ditlhahli tša leano-tshepedišo tša taolo le thibelo ya go se hlamege ga ditho ka tshwanelo, diphošo tša pelego le bogolofadi di thulana le go bulwa ga khonferense ye.
Go nyamelela ga dithekišetšano goba go aroganya go šupa gore diprotšeke di kgaogantšwe ka dikontraka tša boleng bjo bonnyanenyane gore go oketšwe dibaka tša dikhamphani tše nnyane go hwetša mošomo.
Diaparo tše o di aperego ka fase ga pipi, e ka ba ke yunifomo ya Tšhireletšo ya Marabe?
Go swarwa ga thoto ka go phaka ka potlako ka ntle ga mafastere a ntlo ya borobalelo - o tloga o bolokegile.
Makhanselara a abelwa ka diofisi tša wate tše e lego ditiši tša mošomo tše di tlogago di tlabetšwe ka tshwanelo.
Yena le sehlopha sa gagwe ba šomile ka bokgwari ka fase ga maemo a boima.
Tšea go ba o thwetšwe ka tsela ye e tlwaelegilego ke mongmošomo woo ka mo Rephabliking.
Dikakanyo tša fase tša gare ga ngwaga, sehlopha sa batho, bong le sehlopha sa mengwaga.
Go be go na gape le ditheo tše dingwe tša leano-phethagatšo la thibelo le lefsa leo Tona Uys a šoganego le lona le semeetseng - ka moka ga tšona di ithekgile go tšhuthišego ye kgolo ka go mekgwa ya maitshwaro ya batho ba rena.
Kgoboketšo ya Dihlapi ya Bosetšhaba ke maitekelo a mohlakanelwa magareng ga sehlongwa sa thuto ya godimo le South African Institute for Aquatic Biodiversity (SAIAB), yeo e laolago lefelo.
Ka morago ga dinyakišišo tše di tseneletšego tše di tšerego kgwedi ka Lekala la Bosenyi bjo Beakantšwego la Kimberley (Kimberley Organized Crime Unit), bafaladi bao e sego ba semolao ba babedi go tšwa Uganda ba swerwe ka go latofatšwa ka go ntšha mpa ka tsela ye e sego ya semolao.
Go no swana le letlakala la ka ntle, difatanaga tša Maphodisa a Afrika Borwa di ile tša kaonafatšwa le go tšwelela ka lehlakoreng le lengwe ka maswao ao e tlogago e le a maswa.
Ke mošomo wa rena go tliša dikgonagalo tše tšeo di nyoretšego go fihlelela bonnete.
Bagononelwa ka bobedi ba letetšwe go tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Kwamsane.
Re tsebišitšwe gore tlhagišo ya ditheeletšo tše e ka se be mabapi le boikarabelo goba mabapi le go amogela bosodi, eupša mabapi le ditlhohleletšo le ditemogo.
Mo mafelong a magolo kudu ao a ka epšago ka seatla, terekere le mogoma wa tiski wo o nago le tlhahli ya selee-leotwana le ka šomišwa go fihlelela effect ya go swana.
Seemo se sa go se laolege se ka se dumelelwe go tšwelapele.
Ka go Tirelo ya Sephodisa ya Afrika Borwa dikuka gantši di šoma go ditlhakantswiki mo dihlongweng tša tlhahlo tša Sephodisa sa Afrika Borwa.
Go tloga mathomong a kago ya setšhaba sa rena sa temokrasi, re gateletše gore re nyakile setšhaba se se ithekgilego ka batho se se bopšago ke tshepedišo ye e etilwego pele ke batho ya phetošo.
Go kaonafatša kabo ya ditirelo ka bokgoni ga se tiragalo ya nako e tee, eupša ke tshepedišo.
Ke na le bonnete bja gore go fihla go legato le la mafelelo la phadišano e be e se fela go ngwatha-bo-fodile.
Banna ba bararo, ba babedi ba bona e le ma-Nigeria, ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Fochville lehono, ka morago ga go golegwa ga bona maabane mesong ka tatofatšo ya go gweba ka diokobatši.
Go swana le Nosipho, morwedi wa bona o swanetše go ba a tsene fase ka dipuku tša gagwe tša sekolo legatong la go ba ka dikgorotshekong.
Mohlare wa sebjalebjale wo o swarwago go feta tekanyo o hlomile ke Toropokgolo ya Motse-Kapa go lwantšha tlhokego ya meetse ye e golelago godimo mo motsesetoropong.
Sephethephethe le sona se ka dula se le gona go De Waal Drive go tšwela pele go bogare bja toropokgolo.
Ke re ye ke bešene ya mmakgonthe ye e swaennwego ke de Bruin.
Mo lefelong le le tumilego kudu la Kapa, dinomoro tša taxa ya puku ya datha ye Khwibidu tše di filwego ke tša selete ka moka; dipalopalo tša ka thoko tša mafelo a fasana le a dithaba ga a gona.
Mašole a Tšhireletšo a laeeditše gore ba nyakile bontši bjo bo itšego ya yona bjalo ka didirišwa tše di ka šitišago.
Ka lebaka la ditlamorago tša Kinross, moepo le Mmušo di be di le tshwenyegile kudu go thibela NUM go botšiša dipotšišo mo dinyakišišong.
Go hloma lenaneo la thutišotiro le le beakantšwego leo le tla šomago bjalo ka neeletšo go netefatša kabelo ye e sa kgaotšego ya methopo ye e nago le bokgoni.
Ge e le gore o leka go tsena ka gare gomme o sa tsebe gore paakhoute goba leina la sephiri la gago ke dife, e ya mo go hwetša thušo.
Satšeri ya kaonafatšo ya bothata bja seflahlego seo se sa bogegego ke tshepedišo ye e nyakago tšhelete ye ntši kudu - gantši e nyaka thušo ya dingaka tša boditšhabatšhaba go šoma le ditsebi tša tikologo.
Ke botšiša gore ke ka lebaka la eng o se nke wa tshenyega go nyakišiša, o boditše Mna Magadhla gore o be o se na kgahlego.
Mmušo wo o bušago o be a tlamega go dumelela diphuruphutšo tša go kgabaganya mellwane.
Mmušo o tla diriša go efoga dikotsi le tsela ya tlhokomelo tše di lemogago mellwane ya tsebo ya bjale mabapi le ditlamorago tša tikologo tša diphetho goba dikgato.
Ka kakaretšo, AU Mediation e dumela gore kgatelopele ye kgolo e dirilwe malebana le kamogelo ya molao wo o beilwego ke Tumelelano ya Linas Marcoussis.
Leloko la Komiti ya Bogareng le Biro ya Sepolitiki ya SACP ka bobedi.
Ke moka re ile ra ya go dula ka tsela ya go dira sediko tekano ya metsotso ye mmalwa.
Lonmin le yona e abelane ka borale bja yona mo matšatšing a pejana a go hlatsela theknolotši.
Mmušo o dula o ikgafile go netefatša gore SAA e ba tirelo ya difofane ya ketapele ya boditšhabatšhaba.
Sehlopha se se akaretša go dirišwa ga maselago, go bolawa, go segwa goba go phuthelwa ga nama ya kgomo, dikolobe, dinku, dipudi, dipere, kgogo, mebutla, diphoofolo goba diruiwa tše dingwe.
Pego e abelana ka dipalopalo tše itšego go šupetša seo se tlogago se direga malebana le seo se e se šupago bjalo ka meputso ye e phatlalatšwago "ka go se lekane lego se lekalekane".
Tlhahlo e abelwa ka tsela ya diwekšopo tše di ikemišeditšego go sedimoša bakgathatema ka leano-tshepedišo la tikologo le ditlhako tša peakanyo ya tlhabollo.
Ka lebaka leo PetroSA e na le maano a a gatetšego pele a go reka go tšwa ntle LNG ya maatla gammogo le tšweletšo ya makhura.
Mehutahuta ya mediro ya diatla ya boleng tše di tšweleditšwego mo tikologong di ka hwetšwa ka go disenthara tše tša boeti.
Samiti ya Kgweranaditšhaba ye e swerwego go la Afrika Borwa ngwaga wo ye e bopšago ke bodiidi bja boditšhabatšhaba bjalo ka phošo ya dibopego ka go ekonomi ya lefase.
Mong wa lebenkele o tlile go mootledi wa sefatanaga gomme maphodisa a tlolela godimo ga bona.
Maloko a yona, bjalo ka Unilever, Standard Bank le Anglo American di tšweletša didirišwa tša tlwaetšo tše kaonekaone le bokgoni le go itokišetša go di abelana le dikgwebo le dikhamphani tše dingwe.
Monamedi o fologile gomme a tšhabela leswiswing mo lefelong la badudi ba mekhukhung la kgauswi.
Le rena gape re thekga go hlongwa ga tlhakišo ya leano-tshepedišo ka go DRC.
Palomoka ya mollwane wa kgwebo ke dipoelo tša kgwebo go sa akaretšwe ditshenyegelo tše fapanago tše di hlotšwego ke yona.
Hlama theo ya dipoledišano tše di nago le mohola magareng ga Mmušo le lekala la praebete go dibaka tša dikgwebišano tša lekala la mmušo le praebete tša lešaba-ka go peeletšo ya lekala la praebete.
Tlhokego ya šedi ye e fiwago kaonafatšo ya mananeokgoparara ka tikologong ye e hwetšwago go go botse go bile le seabe mo go phuhlameng ka kakaretšo ga kgwebo ya intasteri ka lefelong.
Bohlatse ke tlile go kgopela Mdi Burton go sepetša go tšea kano.
Ditemošo tša kakaretšo - Magato a thibelo ao a swanetšego go tšewa ke mang le mang go netefatša gore HIV Aids ga e phatlalatšwe.
E ka ba tsela ya tlhabollo le gona ka go lekana e ka ba tšhušumetšo ye e sa lokago go tokologo ya basadi ye e gapeletšwago.
Ke šetše morago seo Ramolao Semenyea a bego a se tšweletša.
FDI ka go realo e ikgafile ka noši go kgatha tema go ditheeletšo tša setšhaba.
Ka go realo se ke dinyakwa tša motheo tša go nolofatša kabo ya dintlo.
Le gona o a lemoga gore nakong ya dipapadi tša boditšhabatšhaba M-Net e šomiša lepokisi la go ela tlhoko gagologolo go morero woo?
Go hlongwa ga ditirelo tša bohlodi tša mpsha le tše di nago le bokgoni go lebeletšwe peakanyo ya bokgoni go swanetše go ba maikemišetšo magolo.
Tsela ye kaone ya go ruta thuto ya tša modiro e tloga e ngangišanwa go phatlalala.
Mmušo o thuša ka ditšhelete go swana le ditshenyegelo tša nošetšo tše di fokoditšwego, le ditshenyegelo tše di fokoditšwego tša dikhemikhale tša temo gape o hlohleleditše ditlwaelo tša tšhomišo ya naga tše di sa kgotsofetšego bjalo ka go lema mo mafelong a mellwane, go bjalo mohua o tee wa sebjalo, le go notšha ga go feta tekanyo.
Re swanetše go netefatša gore dithutišo tše go ithutilwego tšona go tšwa go tshepedišo ya boahlodi di fetišetšwa go batho ka bontši ka moo go ka kgonagalago.
Re hlagišitše lenaneo la tlhahlo go bao ba tsenetšego tlhahlo lekga la mathomo ka mo mmarakeng.
O rumile ka gore ditharollo e šala e le mantšu ao a se nago selo ge e le gore ga di phethagatšwe.
Mahodu a mabedi ao a latofatšwago ka go utšwa dikheibole a golegilwe mo mabaleng a Ditirelo tša Phošollo tša Zonderwater.
Diketekete tša dingaka tše e lego maloko a SAMA le tšona di swere megwanto ya boipelaetšo go la East London le Durban.
Ke nna G Fichardt yo a emelago Stallion Events le bašomi bafe goba bafe bao ba ka bitšwago.
Le gona go feta moo, bjalo ka ge o tiišeditšwe ka bohlatseng bja gago, se ke sefero sa difatanaga, ga se ya direlwa go šomišwa ke basepela-ka-dinao?
Tshedimošo go diprotšeke le dikgatišo tša CoastCare e ka hwetšwa ka fase.
Balekani ba basadi bao ba ithwelego ba swanetše go lemoga maikarabelo a bona le go se hlokomologe mešomo ya bona, Tona Uys a phetha ka go realo.
Mna Mnisi, ke metsotso ya gago ye mehlano gomme morago ga moo ke tla kgopela Tarien go bolela metsotso e mehlano gomme ka tšea dipotšišo.
Šireletša ngwana kgahlanong le tšhomišompe ka tsela ya Dikiletšo tša Ditaelo tša Tšhireletšo.
Spikara - Leloko la palamente le le kgethilwego go sepetša dikopano tša palamente le dingangišano.
Lenaneo la dikgokaganyo go mekgatlo ya mmušo ya go fapafapana, dikgoro, makala ao a welago ka fase ga taolo ya mmušo, di-NGO le makala a mangwe a mmušo.
O tshetše mellwane ya seo se kgethegilego, seo se sa ralokelwego.
Sekgoba sa setšhaba se se šomišegago sa tlhalošo ya maleba se swanetše go akaretšwa.
Se ke protšeke ya mathomo ya mohuta wa yona ye e lekwago go la Afrika.
Kopano e boeleditše tsela ya mmušo ye lokilego ya gore diokobatši tše di tloga di thuša go kaonafatša boleng bja bophelo bja bao ba lego mo seemong se se itšego sa tšwelopele ya AIDS, ge e laolwa ka tshwanelo.
Kgoro e abelana ka thekgo go dikgwebo tšeo e lego tša bathobaso ka tsela ye e sa kgaotšego ka go thuša ka go notlolla dikgwebišano le go oketša phihlelelo go matlotlo.
Boleloko bja nakwana bo a hwetšagala go bakgopedi bao ba šomišago makgobapuku ka ntle ga lefelo la bona ka mmasepala.
E ka ba re letetšwe go katološa lentšu le – ke šupa letsogo go balapa la Neweni?
Tikologo ka go ekonomi, go hlama dibaka tše kaone go badudi ka moka.
Polokego le tirišo ya dinamelwa tša bohle go fihlelela lenaneo la kaonafatšo le go fediša dithulano tša dithekisi, go tla phethagatšwa ka tsela ya RTMCC le ka go šomišana mmogo ga dikgoro le Kgoro ya Dinamelwa.
Batho ba lekile ka maatla nako ye telele kudu ba lwela temokrasi ka nageng ya gaborena.
Go neelana ka thušo ya ditšhelete go swanetše go tšwetša pele le go hlohleletša boikemo le tlhabollo ya ditšhaba, e sego go holofela go tlametlwa.
Go thibela dintwa tšeo ga e sa le taba ya go šireletša dinaga goba go šireletša bagwera, ke taba ya go šireletša botho ka bobjona.
Bontši bja rena bo llela ditšhuana tšeo di tlogetšwego di se na le o tee yo a ka di fepago.
African Component e mafelelong e amogetšwe bjalo ka karolo ya "Kgoeletšo ya Gleneagles".
Mokhomišenare wa Setiši sa Lichtenburg, Mookamedi-Mogolo Sibramoney Naicker, o hlagišitše ditebogišo tša nnete tša gagwe go maloko ao a kgathilego tema go mošomo wa bona wo o phadimago.
O na le matšatši a mararo ao o ka khanselago tumelelano ya kadimo ya tšhelete ye nnyane le moadimiši wa ditšhelete tše nnyane yo a ingwadišitšwego, ge e le gore o fetola monagano wa gago.
Ka lebaka leo, le ka lebaka la gore re Bomma ba Afrika bao ba tlošitšwego mala le bana ba Rwanda ba ma-Afrika bao ba kgaotšwego dihlogo, re swanetše gore re kwele go lekane.
Dinaga ka moka di kwešiša diplomasi ya ekonomi ka ditsela tša tšona ka ge ka moka di amega go hwetša mohola wo o bapetšwago wo o itšego wa tšona ka go lefase la kakaretšo.
Dipšalollo tša pelo, pshio, leapešaleihlo le sebete di dirwa mo dipetleleng tše.
Kgona go šogana ka tsela ya seprofešenale le dinyakišišo go tšwa sehlopheng sa tša boeti.
Re rerišane ka yona nakong ya Lekgotla le nakong ya tlhagišo ya Sehlopha sa IRPS.
Taelo ya ka ke gore go na le gape sefero mo kopanong ya Ove le Upper Railway.
Tše ke dinyakwa tše bohlokwa tša phedišo ya bomenetša, dithulano tša dikgahlego le bošaedi ka lekaleng la mmušo.
Ge diambulense tše dingwe di ka be di tlile, di tsene ka lebaleng le go tšwela ka ntle gape?
Khamphani ya Pilkington e thopile seteraeke sa khamphani ya rapara ya Afrika Borwa go la Howick, moo bjalo ka ge o ka ba le kgahlego ye nnyane ke tlogilego ke dirilego borutwatiro bja ka bja boentšinere.
TIA e tla ba sehlongwa sa mmušo se se tla kgontšhago tlhabollo, phetišetšo le kwalakwatšo ya theknolotši ya tikologo.
E tla lebelela gape ka moo makgotlataolo a sekolo a šomišago dikolofisi, le gona e tla swanelwa ke go phethwa mo mafelelong a Matšhe ngwaga wo o tlago.
Re lemoga dintlha tša kgatelelo ka gare ga tekanyetšo, gagologolo tšhireletšego ya tša leago le dingangišano malebana le maikarabelo a thušo ya ditšhelete go ditirelo tše ka tlwaelo di phethagatšwago ke mebasepala.
Thekgo ka sehlongwa ya go thala mananeo a tša leago e a nyakega.
Tlhokego ya thušo ya matlotlo ke ntlha ye bohlokwa ye e thibelago go tšwelela ga dikgwebo tše nnyane, tša magareng le tše kgolo (di-SMME) tše mpsha.
Gabjale leano la kgwebo le a thalwa gore le dumelelwe ke Kabinete ye e nyakago phetolo ya magareng ga dikgoro go leuba le.
Swanetše go laetša gore dipeakanyo tša matlotlo tše di šomago ka tshwanelo di gona moswaradipukutlotlo wa ramatlotlo yo a lekolago dipuku yo a ingwadišitšego.
Go feta nakong ya pele bokamoso bja bao ba gatetšego pele bo tloga bo kgoagantšwe go bokamoso bja badiidi.
Motho ka gare ga tikologo ya taolo ya Khansele, ge e le gore phedišo e nyaka go rwešwa maemo ao a sego ka go melawana.
Ba tšere dikhomphutha tše mmalwa go tšwa moagong le go ngwega lefelong ka sefatanaga sa go tšhaba.
Lesolo Kamogelo la Afrika Borwa [SA Welcome Campaign] le hlomilwe go eta pele go agwa ga setšhaba sa bao ba ratago tša boeti.
Ditetelo di begilwe go bobegaditaba bja bohle go lebaka le tee fela - ka lebaka la gore ke ditaba, ka lebaka la gore ke maarogi e sego molao.
Setšhaba sa Mamoslemo go kgabaganya lefase le ka go la Kapa Bodikela, gammogo le batho ba bantši bao e sego Mamoslemo, se tla keteka kgwedi ye kgethwa ya Ramadan mo dibekeng tše di tlago.
Mdi Shabangu, mošomi wa ka lapeng go tšwa Marloth Park kgauswi le Komatipoort, o boletše gore o be a nagana gore o tlile go hlokofala ge a e kwa meetse a kitimela ka gare ga ambulense.
Re na le maatla go no swana le bao ba lego bokoakoa magareng ga rena; diekonomi tša rena di gatetše pele go swana le tša bao ba lebaganego le bodiidi magareng ga rena.
Nepo ke go potlakiša kgatelopele ya botho ka tsela ya go ba le seabe go hlatlošitšwego le go ba ye e kgahlišago ka ditšhaba tše ntši ka go šomiša dinyakišišo tša saense bjalo ka setlabela sa morumo wa mafelelo.
Ka ditlabela tše di beakantšwego gabotse, dikgomo di ka hlabelwa ka lebelo le legolo le go bušetšwa mafulong a tšona.
Ka gona kamego ya kgauswi ya Kgoro ya ka ya Dipapadi go Stediamo sa Athlone se se hlabologago go tšwela pele bjalo ka lebala la maemo a godimodimo le bohlokwa.
Go swanetše go ba le sekhwama sa setšhaba se se hlalošago ka tsela ye e kwagalago le go ikgetha sa batho ba bagolo.
Ofisi ya Mopresitente e tla sepediša kabo ya mananeokgoparara a makaone mo go šomeng ka tshwanelo ga NHTL.
Nepo ya tšhoganetšo ke go hloma retšistara ye e abelago dintlha go dikgwebo tša mošomo wa lekala la mmušo, le gona yeo e swara datha ka phethagatšo ya dikgwebo tše.
Boemedi go boromiwa bja rena le magareng ga balaodi-bagolo di kaonafetše ka tsela ye e makatšago.
Nako ye e latelago ge potšišo ye e lebišwa go wena, o ka letša sefei go mokgwa wa tsebo wo o latelago.
Tarien, re nyaka setatamente sa gago le gona ka go ngwala bjalo ka ge re tla hwetša setatamente sa Paulus.
Dipoelo tša maano-tshepedišo tše ke gore theo ya bakgathatema bao ba nago le maswanedi e katološitšwe.
Kopanyo ye 'e bušeditšwego morago' e swanetše go hlohleletšwa: ke gore, batho bao e sego bagolofadi bao ba nyakago tlhahlo ya pele ga thwalo ba swanetše go akaretšwa ka gare ga disenthara tša tsošološo tša thutišotiro.
Mmasepala o tla tšwetšapele maemo a ditekanyetšo a a matlafetšego, leano-tshepedišo la matlotlo le le kwešišagalago le go babalela, gomme dikoloto tša yona di tla dula di laolega go sa kgathalege lenaneo la ditshenyegelo la letlotlo le le nago le phišegelo, wa laetša bjalo.
Mešomo ye ka moka e re fa lehutšo la gore referentamo e tla tšwela pele gabotse bjalo ka ge go beakantšwe.
Koketšego go dithoto tša protšeke le dibaka: Kgwebo e rekile sefatanaga sa thomelo seo se tlabetšwego ka setšidifatši.
Diphatišišo tša go laetša ditekanetšo tša bokgoni tša NWMS tša bahlankedi ba mmušo.
Ke kgethile molamo wa tlhago wa go dirwa ka kota wa kota ya tlhago bjalo ka seswantšho sa go emela Tshepho.
Go notlelwa mo hoteleng ya dinaletšana tše nne go thomile ka Labohlano ka morago ga gore modudi wa Mexico yo a dutšego moo e be motšwasehlabelo wa mathomo wa tiragalo ye e netefaditšwego ya bolwetši bja mokgohlane wa dikolobe bjo bo swarago batho bjo bo phulegilego Asia.
Se se tla nyaka go hlangwa ga leano-tshepedišo le le yona e kopantšwe ka tsela ye e kgotsofatšago.
Re kgathile tema dinako tšohle ka ditherišanong tše bjalo ka Afrika Borwa le gona re gateletše theo ya dipoledišano tša sepolitiki tša khutšo ka go tharollo ya thulano efe goba efe.
Go lokišwa ga ditšidifatš mo meagong ya profense ya go fapafapana ka gare ga selete sa bogare sa Motse-Kapa.
Kabinete e tšere sephetho sa go romela mantšu a yona a tlhobošo go Motlatša Tona Joe Matthews yo mosadi wa gagwe a hlokofetšego matšatši a mmalwa ao a fetilego.
DTP Component e šomiša softewere ya go ikgetha go tšwa go mehutahuta ya barekiši go dira Web Development le Desktop Publishing.
Hlama kabo ya methopo go leano-phethagatšo leo le tlaleletšago dikamano tša thušo ya ditšhelete le le lego gona la mekgatlo ye e sego ya mmušo.
Sethopo se botse se se beakantšwego gabotse, se se se nago le sekoro, e a nyakega ge go bjalwa mafulo.
Ge e le gore go a kgonagala, re nyaka gore tharollo e be ya khutšo le ya poelano.
Batho ba ba babedi ba tla ba le phihlelelo ye e sa beelwago mellwane go tshedimošo ya sephiri.
Maikemišetšo a dinyakišišo tše ke go nyakišiša bokgoni bja kaonafatšo ya dilete tša lebopo tša Kapa Bodikela.
