Kopo ya taelo e molaong ya lekgetho meputso ya bal
Re a tsotella Re ya ikamahanya Re ya sebeletsa
Ditshebeletso tsa batho
Ditshebeletso tsa Mekgatlo
Ditshebeletso tsa dinaha tsa ka ntle
Kgetha puo
Kopo ya ngodiso jwalo ka molefi wa lekgetho la tum
Tefello ya lekgetho la nakwana phaello
Katoloso ya nako ya ho nehelana ka ditlaleho tsa t
Hlophisa ho lefa lekgetho le salletseng moaro ho S
Tefello ya lekgetho la nakwana phaello
Poelo ya kuno ho tswa dipeeletsong
Taelo ya ho hulwa ha lekgetho Foromo ya B
Kopo ya taelo ya lekgetho phesente e tsitsitseng
Kopo ya taelo e molaong ya lekgetho meputso ya bal
Kopo ya taelo ya lekgetho phesente e tsitsitseng
Kopo ya taelo ya semolao ya lekgetho digratuity
Dintlha tsa boikgethelo
Hatisa leqephe lena
Romela leqephe lena ka e-mail
Iteanye le rona
Mmapa wa saete
Leqephe la ho qala
Ditshebeletso tsa batho
Mosebetsi
Lekgetho
Kopo ya taelo e molaong ya lekgetho meputso ya bal
Kopo ya taelo e molaong ya lekgetho: meputso ya balaodi
Mehato e latelwang
Molao o sebediswang
Maemo a tshebeletso
Ditjeo
Diforomo tse tlatsuwang
Dintlha tsa bao o ka iteanyang le bona
Molao wa Lekgetho la Kuno, 1962, o hlophisetsa maemo ao tlasa ona kopo e ka etsuwang bakeng sa taelo e molaong ya lekgetho.
E nngwe ya tsena ke ha moputso o lebelletsweng wa molaodi bakeng sa selemo sena o le ka tlase ho moputso o fumanweng bakeng sa selemo se fetileng mme hona e be ho bakatefello e ka hodimo ya PAYE (lekgetho leo o le lefang ha o fumana moputso), e leng ntho e tla baka bothata.
Moo khampani (ramosebetsi) a eso ka a beha moputso bakeng sa tekolo ya selemo se fetileng, e lokela ho kopa ba ofisi ya lekala la sebaka la South African Revenue Service (SARS) ho beha palo ya moputso oo molaodi a bonang hore o lokela ho o fumana.
Hodimo
Mehato e latelwang
Ha o etsa kopo ya taelo e molaong ya lekgetho, etsa bonnete ba hore ditaba tsa hao tsa lekgetho di motjheng-SARS ka tlwaelo e ke ke ya ntsha taelo e molaong ya lekgetho haebe o na le diforomo tsa lekgetho kapa ditefello tse salletseng morao.
Bonyane ba tlhahisoleseding ena e latelang bo lokela ho hlahela foromong ya kopo:
Moputso wa ho qetela o fumanweng ho kenyelletswa le dialawense, mohlala, 50% ya alawense ya maeto, empa ho sa kenyelletswe shwahla ya tjhelete le dipoelo tse entsweng ke balaodi kapa basebetsi mabapi le ditokelo tsa ho fihlela thepa eo ho tshwariswang ka yona e ka kgonwang ho rekiswa.
Selemo sa tekolo seo moputso o fumanweng ka sona.
Palo ya dikgwedi tse qetuweng tseo moputso wa ho qetela o tsejwang o fumanweng ka tsona.
Tekanyetso ya moputso kapa palo ya sebele ya ona bakeng sa selemo sa ha jwale. (Tlhahisoleseding e jwalo ka ena ho tshwanetswe hore ho fanwe ka yona ha lebaka la taelo ya molao e le bothata.)
Kopo e lokela ho ba le mabaka bakeng sa taelo ya molao. Tshehetsa hona ka ditokomane, mohlala, ditatemente tsa ditjhelete tsa nakwana le metsotso ya dikopano tse ileng tsa tshwarwa ke balaodi, tse bontshang hore meputso e lokelwang ho leshwa balaodi e tla ba ka tlase ho moputso ya tekolo ya selemong se fetileng.
Hodimo
Molao o sebediswang
Hodimo
Maemo a tshebeletso
Ha ho na nako e beuweng.
Hodimo
Ditjeo
Tshebeletso ke mahala.
Hodimo
Diforomo tse tlatsuwang
Diforomo di fuwa ka tsela ya PDF. Ho bula ditokomane tsa PDF o tshwanela o be le Adobe Acrobat Reader 4 kapa hodingwana e kentsweng ho khompyuthara ya hao.
Hodimo
Dintlha tsa bao o ka iteanyang le bona
Thusa o kgethe provense
Kapa Leboya
Limpopo
Mpumalanga
Letsatsi la ho qetela leo dintlha di lekotsweng butjha ka lona:
Tlhahisoleseding e Amanang le Hona
Iteanye le rona
Mmapa wa saete
Dipehelo le maemo a tshebediso
