Go ja ka boitekanelo go bohlokw a go batho ka moka, empa ge e le gore o phela ka bolw etši, go bohlokwa le gofeta gore o kgethe dijo ga bohlale!Go ja dijo tše itekanetšego go ra go ja dijo tšeo di tla fago mmele wa gago ka difepi ka moka tšeo o dihlokago go šoma le golwantšha diphetetšo. Difepi ke dilo tšeo di humanwago ka dijong. Go na le difepi tša go fapana ka dijong, tšeo e lego diproteine, dikhapohaetreite, makhura, dibitamine le dimenerale.
NA KEKA BAKALAENG GO JA KA BOITEKANELO GOLE BOTLHOKWA GE O LWALA?
Ge o swerwe ke bolwetši bja go se fole (goswana le TB, Kankere goba Eitse), tshepetšo ya go souta ya mmele wagago e a fokola. Se se ra gore mmelewa gago ga o sa kgona go itšhireletša gabotse go sw ana le ka mehla kgahlanong le diphetetšo. Tshepetšo ya go souta ya go fokola e ka no baka diphetetšo ka molomong, mogolong le ka maleng. Go ja kaboitekanelo go tla fa mmele wa gago difepi tša go maatlafatša tshepetšo ya gago ya go souta gore o kgone go lwantšha diphetetšo. Ga go dijo tšeo ditla fodišago malwetšia go sefole, empa go ja ka boitekanelo go tla netefatša gore mmelewa gago o humana enetši ye lekanego le difepi tše dingwe gore o:
oketše maatla a mmele w a gago;
ikw e o le gabotse; le thušege go ipshina kabophelo bjo kaone.
Go ja gabotse go tlago thuša go lwantšha diphetetšo le go go thušago kgotlelelagabotse ge o lwala
Malwetši a go swana le TB, kankere goba Eitse kadinakotše dingwe a dira gore go se ke gwa ba le difepi tša go lekana. Ke ka baka la gore:
mmele o hloka difepi tše ntšinyana go lwantšha diphetetšo;
diphetetšo di ka no dira gore o se ke w a ba le takatšo ya dijo le mathata a go ja;
diphetetšo le dihlare di ka no baka go feroga dibete, go hlatša le letšhologo leo le dirago gore o lahlegelwe ke difepi.
Phepompe e dira gore tshepetšo ya go souta ya mmele e fokole, gomme go be bonolo go humanadiphetetšo. Lebakeng la phetetšo ya HIV, phepompe e ka no baka gore Eitse e tle ka pela.
NA NKA JA BJANGKA BOITEKANELO?
Go na le ditsela tše dintši tša go ja ka boitekanelo. Mmele w a gago o hloka dijo tše dintši tša go fapana. Ga go sejo se tee fela sa go ba le difepi ka moka tšeo mmele o di hlokago. Kgetha gape o isphine ka dijotša go humanega gabonolo, tša go se ture le tšeo o di ratago.
Ge o phela ka bolwetši, methalohlahli yeo elatelago e ka go thuša go kgetha mokgwawa go jawo phedilego gabotse:
Thomago fa šedi tšeoo di jago ka bjako morago ga go tseba gore o a lwala. Go ja ka boitekanelo go ka thuša go lwantšha diphetetšo le go šireletša go ota.
IPSHINE KA DIJO TŠA GO FAPANA
Go humana difepi tša go fapana ka dijong, e ja dijo tše dintši tša go fapana tšeo o ka kgonago go di humana. Go ja dijo tša go fapana go thuša go netefatša gore o humana difepi ka moka tšeo mmele wa gago o di hlokago go tšwa go dijo tša gago. Ge e le gore ga o kgone go ja dijo tše dintši, leka go ja dijo tše nyenye, gantši letšatši ka moka go netefatša gore o ja dijo tše lekanego.
Dijo tša go ba le setatšhe tša go swana le, motepa, seriele, reisi, ditapole, setampo, bogobe, mabele le pasta di swanetše go ba karolo ye kgolo ya dijo dife goba dife. Dijo tša go ba le setatšhe di fa mmele enetši yeo o e hlokago le difepi tše dingwe gore o šome gabotse. Oketša ka sejo sefe goba sefe se sengwe sa go sw ana le merogo, dinaw a tše omišitšw ego, kgogo goba mae tšeo o nago le tšona go dira gore dijo di itekanele.
Merogole dienywa di fa dibitamine tše dintši le dimenerale le dilo tše dingwe tšeo di tla thušago go šireletša mmele wa gago kgahlanong le diphetetšo.
Dijo tša go tšwa go diphoofolo di fa mebele ya rena difepi tše dintši tša go fapana. Ye nngwe ya tšona ke proteine, yeo e thušago go maatlafatša tshepetšo ya mmele wa gago ya go souta le go aga mešifa ya go tia. Ge o lw ala, o tla hloka tše dintši tša dijo tše.
Sehlopha se sa dijo sa go tšwa go methopo ya dibjalo ke methopo ye botse kudu ya proteine le difepi tše dingwe tše botlhokwa. Go dira dijo tše karolo ya mokgwawago ja ka boitekanelo go tla thuša ka tw antšho ya diphetetšo.
Swikiri, makhura le dioli le tšona kekaroloya mokgwawa go jaka boitekanelo. Di go fa enetši ya tlaleletso go go thuša go lwantšha bolwetši gape di dira gore dijo di be le tatso.
Batho ka mokaba swanetšego lekago šomiša letswai le le nyenyane, ka ge letswai lelentšileka no baka madi a magolo. Empa, ge e le gore o a tšhologa goba go hlatša, mmele o lahlegelwa ke letswai le meetse a mantši. Netefatša gore o humana meetse le letswai le lengwe, ka go nwa motswakowa letswai, swikirilemeetse (litere ye 1 ya meetse a bedišitšwego empa a fodilego + dithisipuni tše 8 tša swikiri + 1/2 ya thisipuni ya letswai) gantši go ya kamoo go kgonegago.
NA KEDIRE ENG KA DIELA?
ENWA MEETSE A MANTŠI A GO HLWEKA A BOLOKEGILEGO Go nwa meetse go bohlokwa go batho ka moka. Enwa meetse a lekanego go netefatša gore o humana meetse a mangw e a lahlegilego ge o be o ena le letšhologo, go hlatša le dikudumela tša bošego. Ka tlwaelo meetse a go tšwa dipomping a bolokegile, empa go kaone ge o ka bediša meetse ge o fetša wa a fodiša ge e le gore a tšwa moeding, nokeng goba petseng pele o a nwa.
O SEKE WA NWA DINO TŠA GO BA LE TAGI
O sekewa nwa dino tša go ba le tagi. Tagi ekotsi go sebete gape e baka gore mmele o lahlegelwe ke dibitamine tša go šireletša mmele kgahlanong le diphetetšo. Go bohlokwa gape gore o seke wa šomišatagi ge o enwa dihlare ka baka la gore ditla senya sebete sa gago.
E BA MAHLAGHLAGA KUDU KA MOO O KGONAGO
Eba mahlagahlaga kudu ka moo o ka kgonago gore mešifa ya gago e dule e tiile. Ditiragalo tša mmele tša go swanale go sepela, go hlwekiša ntlo le go šomaka serapaneng go tla kaonafatša go ikwa bokaone.
O JE DIJO TŠA GO BOLOKEGA, TŠA GO HLWEKA KA MEHLA!
Go bohlokw a kudu gore dijo le meetse tšeo o di jago le go di nwa di swanetše go ba di hlw ekile go šireletša gore di seke tša ba le diphetetšo tša go bakwa kedijo.
GOPOLA:
Hlapa diatla tša gago ka sesepe ka mehla pele le morago ga go swara dijo.
Hlatswa didirišwa ka moka le mafelo ao o šomago ka dijo go wona.
Khupetšadijo gore di seke tša kgongwa ke dikhunkhwane le diphoofolo.
Hlatswa dienywale merogo gabotse ka meetse a hlwekilego le ao a bolokegilego.
Ge o sa kgone go hlwekiša dienywa le merogo gabotse ka moo go lekanego, tloša letlalo lagona.
Lebelela "tšatši leo ka lona selo se sw anetšego go ba se rekilw e" godimo ga seswari. Netefatša gore o sekewa reka sejo ge e legore tšatši la gona lefetile.
Ga se go bolokege go šomiša dijo tša ka bolekaneng ge e le gore bolekana bja gona bo senyegile goba bo kokomogile.
Netefatša gore o seke wa ja nama ye tala, dikgogo, hlapigobamae.
Ge o ena le setšidifatši, bea dijo ka moka tša go šala ka gare ga sona goba o di boloke di khupeditšwe mo go sa fišego.
Dijo tše apeilwego di seke tša bolokwa tšatši la go feta le tee gape di swanetše gofuthumatšwa gape pele di jewa.
Boloka dijo lefelong le tšiditšana go ya ka moo go kgonegago. Leka gore dijo tše apeilwego di seke tša dula ka thempheretšha ya phapoše go feta diiri tše pedi.
MEHOLA YA GO JA KA BOITEKANELO.
Go ja ka go itekanela go na le mehola go batho ka moka! Ge o lwala, go bohlokwa le go feta. Ge o efa šedi tšeo o di jago, o ka no:
Thibela go ota.
Lwantšha diphetetšo.
Thibela go lahlegelwa ke mešifa.
Bušetša difepi tše lahlegilego kabaka la go hlatša le letšhologo.
Fola ka pela go diphetetšo le dintho di tla fola ka pela.
Swarwa gabotseke dihlare le phekolo.
Ikwa o le maatla.
Gopola -Go ja ka boitekanelo go thuša gore bathokamoka ba ikwegabotse le gore ba iphsine ka gophela gabotse, go se nataba gore ba a lwala goba aowa!
