Ganetana le maitekelo ka moka a go hlagia dikakanyo te mpsha ta molao wa bodithathaba wa maikemieto a go dira dikarolwana te dingwe teo di hwetwago ka gare ga seo se bitwago molawana wa tlaleleto wa mafelo a mebuo yeo e itego ka mokgwa wa dipolediano ta bonti.
Kalafo ya malwetana a go tswalana le go fetela le hlokomelo ya balweti ba HIV le go hloka hlokomelo ya ta maphelo.
Bohlokwa le botebo bja makgonthe bja dithuthupi ga bo tsebjwe.
Ke tla bolela fela ka taba ya hlohlo ya go hlongwa ga karolo ya bathobaso ba maemo, ba dithelete ta bona, bahumi ba bathobaso.
Phio e lekeleta mokotlana wa mabele(setho sa bonna), e le seo se dirago gore re kgone go bona ge go na le seo se sa lokago.
Le ge go le bjalo, se se hlote go namelela ga theko ya didiriwa le gore e be maemong a godimo le go feta dinakong ka moka.
O mongwe wa bagononelwa ke yo mongwe yo a filwego phokoleto ya kotlo kgolegong, yoo bjalo a lokolotwego a be a golegilwe ka molato wa bohodu bja leruo.
Go godia tiriano ya mekgatlo ka bonti magareng ga maphodisa le le mekgatlo ye mengwe ka maikemieto a go lwantha bosenyi bjo maatla le boganka.
Se se sente moloko wa borasaentshe, le boradipalo le boradipalopalo ka Afrika Borwa.
Maitekelo a maloba a go godia maemo a godimo a bosethaba a ditheko ta maemo ao a beilwego a bone katlego, se e bile ka  lebaka la kgato ya tshepedio yeo e hlokago tiriano ye botse magareng ga lekala la bosethaba le lekala la poraebete.
Dimilione ta batho ba rena ga di ome, ga ba na tsebo goba ba na le tsebo ye nyane le kholofelo ye nnyane ya go hweta moomo ka mono nageng le mafaseng a ka ntle.
Ke senyakwa seo e lego gore ntle le ge go nale le polao ya batho ka bonti goba dikhuduego, naga yeo e lego monggae e swanete go dumelelana le ditiro ta UN ta go tlia khuto.
Dipalopalo ta karolo yeo e senago le dinkhu ka morago ga kotsi ya go hlola lehu di thoma gatee feela morago ga ge kotsi e diragete.
Sephetho ya poto ya aphili ke bokhutlo.
Poto ya boipileta ya ditekolo e na le tokelo ya go fega molato ya go se tsebalege le boipelaeto bjo bo dirwago ka mokgwa wa go hloka botshephegi.
Mme o rile o ile wa sepelela thoko ya Ellis Park.
Ga go rekhoto ya nnete ya palo ya ditekete. 
Lekgotla le tseba ka ga maikutlo ao a lego gona ka tabeng ye mme le tla rata go omana le yona ka hlompho le maikarabelo ao a swanetego.
Eupa o ile a lemoa gore mokgwa woo mafula a twelago pele ka wona a sa thibelwe, a tla ia maemo fase le go feta peleng.
Bohlankedi bja tshepedio ya dikhamphani le dikhamphani te nnyane di sepelelana le melawana yeo e beilwego.
Boemakepe bja yona ke bjo omago kudu ka Afrika Borwa, le bja go oma kudu ka dirwala dithoto ka mono karolong ya borwa bja Afrika.
Ditiro ta sesole sa ka meetseng, e ka ka nnoi goba ka thomiano le karolo te dingwe ta sesole.
Go tlaleleta seo ba taolo ya puo ya selegae ba dumelete go agwa ga mengwako go twela pele ka karolong ya maata kgauswi le boemafofane.
O re morago ga ge o file taelo- morago ga ge taelo ya kgase ya go edia meokgo e filwe , tshwarelo, ba ile ela taelo yeo hloko mme ba thuntha.
Mongwaledi kakareto o holofela gore dipolediano di tla dira gore go fihlelelwe kwano ya sepolotiki ya go fedia dithulano.
Go tswaka thuto ya ta pabalelo ya hlago mananeong ka moka, maemong, le ka gare ga thutokgolo le mafapha a dithuto ta semolao le ta go sebe ta semolao ka gare ga National Qualification Framework.
Bao ba teago puo ka dikgoka ga ba swanela go fiwa maemo a go ba mmuo wa semolao.
Ga ya gatiwa, ebile ga ya dirwa go ya ka tsamaio ya semolao ya puo ya selegae.
Mananeo a boagelani a bommasepala le dikarolo ta mafelo a swanete a be le thomiano ye botse.
Re holofela gore se se tla bula kgonagalo ya dipolediano le puo ya Isiraele ka maikemisto a go fihlelela tharabololo ya nako ye telele.
Go nale mathata ao a rilego a mehuta eupa ga se ao a kago pala go rarabollwa.
Go phatlalata kileto ya bareki mafelong ka moka a naga.
Go bile gape le mabarebare a go thopwa ga baemanyana.
Re hlatlwa ke pono ya bao ba etilego pele gore re fihlelele sethaba se se kopanego, sa go se kgetholle go ya ka bong, le ka mmala  sa katlego ebile se theilwe godimo ga demokrasi.
Go na le te nti ta mohola teo di fapanego gomme ka go dirwa diteko, o ka kgonthiia gore e ka ba se mohola go wena goba sa mohola ka thokong ya dithuto.
Titlano go sehlopa sa diporojeke di ka laolwa le go okamelwa ka mokgwa wa taolo ya porojeke.
O rile ke hlaloe ka mokgwa woo ke hweditego dikgobalo ka wona ka Ellis Park.
Komiti ya dipoelo e laedite gore Netherlands e rile e tla thua ka tshepediong ye.
Dipolediano magareng ga Palestina le Isiraele te di rulagantwego ke Egepeta di mo maemong a kwa godimo mme di theilwe godimo ga go fana ka bagolegwa.
Le mafelong ao ditirelo di fiwago ka gae, didiriwa  te nti, meomo le ditirelo di tweletwa ka gare ka maikemieto a go hlabolla ditirelo.
Hlokego ya go  omana le leabela la kgethollo ka Afrika Borwa , ka nako yeo go agiwago sethaba mo nakong ye ya lefase le le fetogago ka lebelo.
Ditlamorago te oro ke go twelela ka bonti ga  seela sa ireleta tshipi mabapi le sephetho sa sona sa go ganetana le go  tswakwa ga koporo ka go bopa dikarolwana ta seela seo se ka se tolowego koporo ya slfeiti seo se tebjwago.
Letati le dikete maikutlo a le godimo, gomme go ile gwa abiwa le diyamaleng.
Ke rata go kgwatha dilo te dingwe te pedi, magageo, e lego diphapoi ta ka sekolong le sethaba se se lego kgauswi.
Wa mphato wa ka go twa ka Poland ga mmogo le nna re rile lehono ra reriana ka dipolediano ta segwera sa rena ga mmogo le te dingwe te dinti teo di amago segwera sa rena.
Ka fao ga se maikarabelo a khantshele go okamela  le go hlokomela maswika a segopoto gore a se ke a senywa.
Eupa tshwaeto ye kgolo ya mogala wa HIV mo basading ba baswa e bile hlotlo ye kgolo kudu go bao ba omago ka ta maphelo.
Ka West Bank kgwebo e fokotegile  go ia maemong a kwa fase ka lebaka la kgatelelo yeo e lego ka fase ga Isiraele, khutlotharo ya lefelong la ka West Bank fiwa tumelelo ye e hlapeditwego ye oro ya puo.
Ga go hlokege gore re re molaeta woo o na le botshephegi gomme o ka tweleta ditlamorago te botse, go bohlokwa kudu gore baromiwa le bona ba tshephege.
Dira gore palo teo te pedi di dumelelane ka go di beakanya gape ka lefsa, dijo ta diruiwa goba ka go fetola dinyakwa ta mohlape ganti ka go fokota palo ya mohlape, gape le ka go lebelela lefsa go rua dithojana le go di godia.
Ke be ke gakanegile ka nako yeo, mme ke sa kweie seo se ntiragaletego.
Ngaka ye nngwe e ile ya bonwa molato ka maitshwaro  ao a sa lokago gomme o ile a lemowa le go kgalengwa.
Go oma nako ka moka le go latela ditshedimoo teo di filwego, maphodisa a Stella a golegile monna wa mengwaga ye masomepedi ka ka lefelong la baipei ka lefelong ka Stella.
Maemo nakong ya go ge dikgomo di tswala ke maemo ao a laeditego gore a nale khueto ya tweleto ya maswi  kudu morago ga go tswala.
Gape ka go hlohleleta le go matlafata kabelano ya tsebo ka mokgwa wa dikopano, le dipolediano dinakong ta dijo, dipolediano ka megala le imeila.
Di tla lekolwa kgafetakgafeta, gomme di tla hlatlowa  le go netefata gore di sepela le dinako ka ngwaga ka ngwaga.
Ge o nyaka gore moromiwa a hlome dihlaka ka boyena ta lentu la go fetia, tobeto 'Eng' mo konoping ya moretha-o-itiria  ka mo fase gomme o tlogele lenaneo la dihlaka mantu a go fetia le se na selo.
Nhla ya gore pono ga se ye botse boego, e dira gore bahlapeti ba itwe go bona yo a lego kotsing.
Ke na le gape palo ya bao ba ithidullago bao ba ipelaetago ka mekhukhu yeo yeo e sego molaong yeo e dirago gore ba ithidulle le go kitima mebileng yeo e sego ya bolakega.
Seo se ra gore hlabollo ya ka moso ya kago ya mengwako e tla akareta bogolo bja sethaba le phapano ya ikonomi sebakeng sa go akareta fela ba badikobo di magetleng.
Mmuo o tla nyakiia karolo yeo e bapetwego ke Reactor ya SAFARI ka maikemieto a go bona gore ke ditiro dife teo di nyakegago le go ba bohlokwa.
Baomi ba Gateway ka Kapa ba nolofadite dipalo teo di hlakahlakanego e le go tweleta, la mathomo, hlahlo ye e tlago go diriwa ga bonolo ke ditefelo ta sepetlele go maloko a sethaba ao a tlwaelegilego.
Ka edi o hlwekie karolwana ya setidifati ya khondentshara nako le nako, dikarolwana te ganti hwetwa ka fase goba ka morago ga setidifati.
AU e swanete go tweleta mokgwa woo ba go neelana ka thuo ya diphuthelwana e le mokgwa woo o tlago go hlangwa le go lekolwa e le go fokota le go fedia pitlagano yeo hlolwago ke ditlamorago ta kgwebo ya mono gae.
Dithuto ka bonti di akanya gore seo se hlolwa ke leabela , mohuta wa dijo, mabaka a lefelo, le dihomoune mmeleng wa motho goba boraro bja dilo te ge di hlakane.
Teo di amegago ka dikemeng ta dijo, marobalo, thuto, kereke le tsooloo ya bao ba hlokofaditwego, le bahumanegi le bagolegwa.
Ba swanete, gore ka ditiro e sego ka baka la kwelobohloko ba be le seabe mo tsooloong ya boikgantho bja Afrika.
Boiketlo mabapi le ta dijo bo swanete go godiwa  le go hlokomelwa  go ya ka dinepo ta bosethaba.
Le ge gole bjalo, kgonagalo ya tokollo  bekeng ye ke selo seo se sa kgonthiiwago.
Re lebogia maloko ka moka ao a dirilego gore go be le go golega le go thopa.
Netefata gore go be le go fa lenaneo la hlabollo ya sethaba ya go amana le ditirelo ta maphelo ta paballo ya hlago.
Lebopo le swanete go tewa go ba lefelo la lenaneo leo le swaraganego, le go lemoga gore thomiano magareng ga badirii ba mabopo le hlago le magareng ga naga le lewatle.
O re batho ba ka ba ganeta gore go be go na le kgase ya go edia meokgo ka khutlong ya ka leboa-bohlabela, ga go na kgase ya meokgo yeo e foitwego ka khutlong ya ka leboa-bohlabela.
Ka kakareto go na le hlokego lefaseng ka bophara ya tsebo ka mafapheng a.
Kgalase yeo e gogilwego le yeo e budulotwego ka bopepetla go sa kgathale gore e kgona go goga, ya letlapi la go laeta goba go se laete, le ge ka mokgwa o mongwe e se ya ongwa.
Websaete e hlamilwe go thua badirii  go maketa didiriwa teo di lahlilwego le go kopontha badirii le bao ba omiago ditweletwa gape le gape.
Ke rata go hlagia maikutlo a ka a ditebogo ka karolo yeo Indonesia e e bapetego bjalo ka mothua modulasetulo ka ditokietong ta kopano ye.
Okamela meomo ya baswa gomme o fe mohlala wo mobotse wa go omia nako ya go iketla.
Go no tloga mathomong, go bohlokwa gore re gatelele hlamo ya sammaletee ya molao, le go otlolla molao le go bea molao tshepediong.
Ditaba teo di sego ta ahlaahlwa di tla swanela go lebiwa taolong ya sepolotiki go ahlaahlwa.
Palo ye e rilego ya masole e ile ya otlwa morago ga ge ba sena go sekiwa le go bonwa molato wa go kata le le go bolaya batho ba motse.
Peresente ya batho bao ba swanetego go oma le go godia ikonomi ga e ome.
Ka go fedia phego, dikgoba te dinti ta meomo di tla tlatwa.
Kgoro ya meomo yeo e katoloitwego e tla akareta barutii ba hlabollo ya bana le kago ya ditsela e tla hlabollwa ka moo go bonagalago.
Ba omile le UN ka kopanong ya peamarumo fase le dikarolo ta bodithabathaba yeo e nago le maikarabelo a go gatelela kwano Nuclear Non-Proliferation le makgotla a go a go gapeleta phedio ya dibeta ta dikhemikhale le paeloti.
Ge dijo te dithata di ka fiwa ga bonolo, gona mafelo a tla ba gona a go fepa dijo teo di tiieditwego diphoofolong te fapanego.
Hlatlo e hlamilwe go thua barutii go tweleta thuto ygeo e theilwego godimo ga dipoelo yeo e gatelelago go ithuta ka mafolofolo le tseba gore dithuto di tswalane.
Ntikodiko ya go laola sephethephethe le mmila wo mogolo wa go leba Bodikela di tla tsoolowa go fa basepela ka dinao sebaka se sebotse sa go kgona go tsena le go twa ka lapatlelong la dipapadi.
Sekhwama se oma gabotse maemong a bodithabathaba mme se nale gona go thulana le kgohlano ye tliwago ke phetolelano ya ta maeleng a dinaga  diele kudu dolara ya Amerika le Yuro.
Go bewa nyanyeng le go senywa ga dikago te go bohlokwa go kgonthiia gore di thibela gore  ka mokgwa o mongwe go thibelwe ditiro ta dikhudugego.
Moperesidente le Tonakgolo ba tla dumelelana ka kabelano ya ditona magareng a bona ka maikemieto a go kgona go ba ukamela. 
Dinyakiio go fihla fa di utullote gore sehlopa sa disenyi se beile mafelo a go rekia dithaere, mabenkele a go rekia dithoto, le didiriwa ta mohlagase le borekieto bja bjala leihlo ka mafelong ao a boletwego.
Diswantho teo di thadilwego mabotaneng di tla dumelelwa ge fela di thadilwe ka tlasenyana go mothaladi wa ka tlase ga mafesetere a ka lebatong la bobedi.
Ka nako yeo kgoro ya maphodisa a mmasepala e kgona go oketa palo ya bao ba golegwago le dikotlo teo fiwago ka go omia theknoloti ye mpsha.
Mooki yo a ikgafilego yo wa go twa kliliniking ya ka Cato Manor o omile ka boikgafo sethabeng se a sa lape gomme o nale dikgopolo te mpsha gape ke moetapelo wa sehlopha.
O ka mo gare botebo go swana le ge o le ka gare mokoti wo o tlet ego meetse.
Bahlankedi ba ta sephethephethe le kgoro  ba upa tafola ye ya difaene, yeo e hlotwego ke magisterata, nako ya ge a dira kgetho gore naa faene e ka ba bokae.
Go hlahla , go hlatloa le go thekga mokgwa wa go ikgobokeleta tsebo, le go hlola meomo le go fedia bodiidi, teo ka moka e tla ba go fedia mokgwa wa go taditeta ka lehuto la gore naa thuo e tla twa kae.
Hlotlo ye kgolo go mebuo le go lekala la poraebete ke seo re swanetego mmogo gore ka katlego re kgone go lebana le dihlotlo teo.
Dipoelo ta diteko ta ka morago ga lehu di laedite gore lehu le hlotwe ke go kgangwa.
Maphodisa a basadi ka setithing sa maphodisa a ketekile kgwedi ya basadi ka setaele ka go hloma masolo a go laola sephethephethe le go phuruphuta nakong yeo ya lesolo.
Ditlabakelo ka moka ka gare ga Atlase ga di a iletwa go gatiwa mme di ka omiwa ntle le tefo.
Taba ye kgolo yeo e lego hlobaboroko go sethaba ke kgatelelo ya dikhamphani teo e lego kgale di oma te kgolo godimo ga te nnyane ta mphato wa tona gomme e lego gona di emelelago.
Le seke la itelega ka diphoo ta tshepedio, le tahlego ya ditokomane le difaele bj.bj.
Gore molawana wa bosethaba mabapi taolo ya maemafofane  le lefaufau o hlongwe.
Molawana wa taolo ya maemafofane le lefaufau o tla thalwa.
Go ka se be le ngangiano yeo e nabilego ya leano la go ikema ka nnoi kae maemong ka moka a mmuo.
Mme re hlomile dito te di rilego mme ke diriite selo sa mohuta wo go tweleta dito te di ikgethago.
Ka fao katlego ya rena ya go tlia diphetogo e magetleng a rena ge re lemoga ka moo re tshwaraganego ka gona le go kopana.
Dithoto te mmalwa te di fapanego go akareta dithelebiene, dillathekeng, dibapala mmino, le thelete ya bofora ya diranta te lekgolo di ile ta thopwa.
Tsebio yeo ile ya ba ka ga go lokollwa ga ANC le SACP le mekgatlo ye mengwe le bagolegwa ba bangwe go akareta le Mna. Mandela.
Maphodisa a porofense a Gauteng a ile a latela tshedimoo go twa go Primedia Crime Line mabapi le tweleto ya DVD ta bofora.
E ile ya bueleta boipileto bja go fedia dithulano, te e lego thitio ye kgolo  go hlomeng lenaneo la hlabollo le kgokagano.
Phihlelelo ya dikgokagano ya ngwaga le ngwaga, le thekgo te di rilego, di tla abelwa lenaneo la phatlalato ya mohlagase leo le theilwego godimo ga lenaneo la sethaba la phatlalato ya mohlagase.
Thlale ya go dirwa ka silika yeo e lahlilwego, ga e a swanelwa go rekiwa.
Ga bjale toropokgolo e dira dikwalakwato ta motsamaii wa lepatlelo la dipapadi.
Dithuto ka kholotheng di dirwa ka leleme la Sekgowa.
Thomio ya dinamelwa te di sa diriego maatla a manti a mohlagase e swanete go godiwa.
O tla lemoga gore se ke sehlopa sa tsinkelo yeo e phatlaletego e le motheo wo o nabilego wa tsitsinkelo ye kgolo mengwageng ye meraro ya mafelelo ya sekolo.
Go fedia pitlagano ka go matlafata bokgoni bjo bongwe bjo bo tlago go hlatloa dikgokagano te botse ta mebileng.
Pego e gatelela gore ga go na peipi ya teo di tlago go buetwa moka.
Kgoro ya moperesidente e file maikutlo a kwelobohloko go malapa a batwadihlabelo le go lakaleta bao ba gobetego go kokotlela le go fola ka pele. 
Mokgwa wo o godia go dupelela le go lemoga e lego wa go thua go swara ba go jabeta ka diokobati.
Go filwe motho ka nnoi, dihlopha le dithaba ka bonti go godia bokgoni , boitshpo le maikutlo a setho.
Morago ga dipolediano te di telele ta go tshwarwa bokgoba, batwasehlabelo ba ile ba lokollwa  mme dikebekwa ta golegwa gatee fela ka thuo ya ba National Intelligence Agency.
Mafelelong bahumanegi le badiidi ba Kontinente ya rena ba tla boela lefelong la bona la maleba ya ba ba kgona go itokolla go bagateledi ba bona,le bothoeting , bodiiding le go nyatiwa.
Go fihla ka ye nako go bile le boithidullo ka sesole sa ka meetseng ka Borwa bja lewatle la Atlantic.
Mpshafato ya ditlabakelo ta go lwantha mollo ka ngwaga ka ngwaga ka dipetleleng le diklilinikin ta porofense.
Monna o filwe kahlolo ya bophelo ka moka kgolegong ka Labobedi ka molato wa go hlokofata le  bolaya rakgadi wa gagwe ka sehlogo.
Go tweleta mehlare e ele ka lefelong la leing la noka e fela e gatelelwa ke mohuta o itego wa mohlare, wo ofokotago boleng bja bodulo le go oma gabotse ga ta hlago.
Mengwako ya ka mabopong a mawatle ke ya theko ya godimo mme ga e fihlelelwe gabonolo ke bonti bja sethaba.
Nthla ya ta paballo ya ta hlago ke go fokota thilafalo ya moya ka dikgase le go fokota tirio ya mohlagase ka go hlagia didiriwa ta go boloka mohlagase. 
ke gatelete ganti gore re lebelediie bokgonthe bja twelelo ya baithuti ba rena ba mphato marematlou.
Dithulano ta badirii di ba gona magareng ga diindasteri, ta boithabio, ba ta kgwebo le badirii bangwe fela.
O boloke direkoto ka ga poloko ya meetse le go a kgoboketa gomme o romele rekoto teo go mokgatlo wa go buna meetse.
Egepita, Afrika le lefase ka bophara ba be ba ema le batho ba lena ka noka ya ntwa kgahlanong le kgethollo.
Babeleti le borakgwebo ba mono gae le babodithabathaba ba lebelete dika te bjalo go twa go rena.
A eka ba o dirile seo-o laedite gor o ba a swere woki thoki, a eka ga go bjalo?
Go tlwaelegile gore motheo temokrasi lefaseng ka bophara o tsebjwa ka gona go bana le thulano magareng ga makala a mararo a puo ele ge go lwelwa maemo sethabeng. 
Phatlalato ya tshedimoo go twa go WIS e akareta tokio ya dipego le phatlalato tona ye e lekaneditwego.
Hay o laedite gore o file direkoto ta kalafo ka kgorong ya tsheko go laeta gore ka kgonthe mogononelwa o be a na le maikemieto a a rilego ge a tla ikia sepetlele fao a filego tshedimoo yeo e foagetego ka nepo ya gore a seke a golegwa.
Didiriwa ta go omia maatla a letati le mehuta ye mengwe ya maatla ao a theilwego godimo ga theknoloti ya Nano di tla be di le ka mebarakeng ka nako ye, bjalo ka ge ele didiriwa te botse go ka seketa mohlagase.
O bolete gor e o be a nagana go ba le kopano le boraditabamoo atlago go bolela phatlalata gore o itokolla makgatlong wa ANC.
A o ile wa twela pele go leba ka go la Ellis Park.
Ee ka nnete ba be na le mona ka diaparo ta bona mme o a tseba gore diaparo ta bona ka lebaka la maemo ao di nago le ona le leina leo le lego go tona.
E swanete gore mafelelong e phalatwe mafelong ka moka gomme e ka phatlalatwa pele ka mafelong ao a kgethilwego a sekema.
Go teda karolo le boikgafo ka go hlankela sethaba le khamphase di tla amogelega kudu.
Re hlaloite setithi sa maphodisa sa mono gae go ba bohlokwa kudu go ta hlabollo ya ditirelo.
Ye nngwe ya ditlamorago ta go uthela go puo ya demokrasi e bile go amega ga bateakarolo ge go etla dipolediano ka go hloma melao.
Kotlo ya bophelo ka moka yeo e filwego gabedi e tliite lethabo le go phaphatha diatla go batho bao ba bego ba tlete lefelong la ka kgorongkgolo ya tsheko ya bobedi ka Kapa.
Roger naa o ka re bota gore bangwadi ba dipuku ke bo mang gore re kgone go rekota taba yeo.
Hloma ditlabakelo ta go diria maatla a letati godimo ga hlaka ya mengwako go tweleta mohlagase woo o tlago omowa ke ditlabakelo te bjalo ka thelebiene, seyalemoya, mabone le ditifati.
Ke diphedi ta ka meetseng teo di phelago tlase ga dinoka, matsha le mawatle.
Go tweleta mananeo ao a amanago le goga sethaba le ta kgwebiano ele teo di tlago go thua go hlabolla dinyakwa ta batho ka porofenseng  le ka nageng.
Go ba tlalelong ka motheleng wa Nevada ka morago ga ledimo le maatla, batho ba lesome bao ba sa tsebjwego ba ile ba tlamega go tlwaelana ge ba thoma go bona gore ba bolawa ka motee ka motee.
Sehla sa selemo le sa lehlabula sa go fia le komelelo le marega a go tonya kudu le go wa ga lehlwa.
Palomoka e akareta "ga ke tsebe" goba "di sa kgethwsago" go nako yeo e fapanego yeo e  e teerwego. 
Ke tla leka ka maatla go amogela mohlatholodi.
Diteko ta moragorago di laeta gore bao ba nwago meetse ao a tswakilwego ka matswai di laeta gore matswai ao a fokotegile.
Beijing e laedite gore e rata go romela dikepe ta ntwa go ya go lwantha dikebekwa ta dikepe ka lelebopong la ka Somalia, kgoro ya ditaba ta ntle ya China e bolete bjalo.
Maphodisa a mabedi go twa ka sekgaosang sa maphodisa a thoganyeto ka Johannesburg a be a hlapedite lefelo ge a tla bona koloi ya go belaeta.
Go bona kgatio ya lenaneo la hlabollo ya mafelo ka mmuong wa porofenseng ya Kapa Bodikela, tobeta mo.
Dira gore porojeke ye ya diaterese e fe dinomoro le mafelo gape  le diaterese ka mafelong a makeiene a kgale gore go be le tsamaio ye botse ya thupabodulo.
O se kgotlelele polao ya batho ka bonti ya go swana le yeo e ilego ya bonwa ke badudi ba ka Rwanda.
Batho ba maemo a tlase ba MaAfrikanere ba thomile go bonagala ka ditoropong, e le bao ba ikhwetago ba sa kgone go phadiana tabeng ta go nyakana le meomo, ka ge batho ba baweu ba nyaka thelete ye nti go feat bathobaso. 
Se se re gapeleta go hloma mananeo a bosethaba a maphelo ao a tswakanego, a go akareta dikgao ka bonti ka nepo ya go fetola maemo a sethaba le a ikonomi a motheo.
Go ba gona gaka fa ke dipoelo ta boikgafo bja Moperesitente Felipe Caldron ka ge a ile a hloma segwera se maatla sa nako ye telele magareng ga dinaga te pedi.
Diswantho di sanete go laetwa godimo ga paroto ye ntsho le bosethla yeo e hlomilwego.
E tlabaketwe ka baithuti go twa Unibesithing le Dikolo te di phagamego le go akareta ta mmino wa seto ta ka Asia, Afrika le Yuropale pontho ka batho ba go ripa mmoba le badirameepong.
Puku ya mmepe e nale mebepe yeo e nago le nepo yeo e laetago mafelo a bo mmasepala ka Kapa Bodikela go ya ka maemo a hlabollo ya sa ruri.
Modulasetulo ke tweleta nhla ya gore re itilwe ebile ga re a tea IFP le maloko a yona go ba seo re se lwanthago ka sesole.
Kgoro ya ta seto  le dipapadi e amogete ka boikgantho bokgoni bja gago go ta dipapading te di sa twago go feta ta Commonwealth teo di bego di swaretwe ka melbourne Australia.
Go twelela gape ga malele ka lefelong la meetse go tla dira gore lefelo leo le tswalelelwe sethaba, le ge go le bjalo, se se ka se dir gore le tswalelwe le nakong ye e tlago ya sehla sa marega.
Se tla lekwa le go ahlaahlwa ke mahlakore ao a amegago.
Ka morago ga lengwalo la diphuruphuto ge le hweditwe, go ile gwa tsenwa lefelong la go ripaganya dilo.
Dipalopalo te di lokolotwego ke ba Stats SA di ka hwetwa gape kgorong ka mokgwa wa go phatlatwa ka pampiring goba kgationg ya elektroniki.
Ga go na go omia tippex goba go tsikitla ofe le go ia dikgoba di sa tlatwa mo mananeong ka moka.
Ke maikemieto aka go nyakiia tswalano ye ye bohlokwa, ka nepo ya go hlobolla maphelo a bahloki le bao ba se nago magae ka Kapa Bodikela.
Dithoto teo di twago moe di arotwe kudu ka dihlopha go swana le methene, didiriwa ta bomakhaniki le ditlabakelo ta mohlagase  le dikhemikhale.
O bone gape le dikrafo ta dikamogelo ta baithuto maabane ka fao nka se sa bueleta.
Sefatanaga sa mohuta wa Toyota se seweu se thopilwe ka ge nomoro ya boitsebio ya entene e phumotwe.
Maphodisa a bute molato wa go hweta motho a nale difatanaga teo go gononwago go re di utswitwe mme dinyakiio di twela pele.
Amerika e ile ya menagantha letseno la yona gabedi mengwageng ye masompedi ya go feta le go hlabolla maphelo a batho, le ge go le bjalo e sa le naga ya sethaba seo se omego gabotse.
Go feta moo ge o oma , le go hlabolla lefase, ke gona ge o katoloa tokologo.
Naa o ka kgona go thua Komiene go ba le monagano ka seo se diragetego.
Ga go makate gore Argus ke kuranta ya go se rate diphetogo.
O naganele batho ba bangwe, ka nako mabopo mawatleng a tlala la go falala.
Ka morago ga go tswalwa , gatee fela ge namane e thoma go nyanya go ruruga go a timelela gwa hlokega le ka bothata.
Hlabollo e bolela ka go kaonafata maphelo a batho ka thuto, letseno, tsebo le go thapiwa meomong.
Ee, sekgao seo ke bego ke le go sona , ke be ke na le kgahlego fela ka ge ke filwe moomo wa go hweta tshedimoo mabapi ta kgoro ya tsheko ka fao ke be ke amana gape le go nyakolla bathoeti.
Lenaneo le tla tswakwa ka mmino le ditiragalo ta seto.
Molato wa go thuba ka ngwakong, bohodu le go hwetwa o swere dithoto ta go utswiwa o a nyakollwa.
Ditaba ta go amana le lepokisi la ditlabakelo, le ile la tsebjwa ka morago ga dipolediano le bahlankedi bagolwane ba mafelong.
Maiteko aka a go hlaola Sehlopha sa Keleto sa Porofense a ile a itiwa ke tshepidio ya semolao yeo ke bego ke swanete go e latela gore ke tla hlome Sehlopa se sa keleto.
Ka nako dikolo e be e le tona fepago dihlopha le mekgatlo ka baraloki.
Na eka o a tseba gore legae la Kaizer Chiefs le sa rekia ditekete le ka letati la papadi?
O tseba go dira metlae le go sega ge ba bangwe ba dira ya bona.
Ka kgopelo hlokomela se, go ya ka hlokego ye kgolo ya pula mananeo a a latelago a tla uthiwa.
Ga go na dikgoba ta moomo teo di ilego ta iwa fase goba ta hlatlowa ka morago ga tekolo ya meomo.
Te ke mehlala ye mebedi fela ya seo Millenium Bug e tlago se dira ge loma.
Dinyakiio ka mefelong a maswa ga mmogo le go hlapeta dika tlaleleto teo di lego gona.
Mathaithai a rena a be a twetwa pele ke bobegadikgang, mme beng ba rena ba sepolotiki ba be ba kgethwa gape le gape go tsokama ditulo ta maatla ka thekgo ya batho ka bonti.
Go tlaleleta seo , go huduetwa ka Mitchell's Plain e bile go ahlaahla go se lekane go ya ka bodulo.
Sa pele, go nale bohlokwa bja hlaeletano  ya sebjalebjale bjo bo ka se ganetwego e lego e bohlokwa go hlotla hlabollo ya sethaba le ta ikonomi.
Mogononelwa o ile a ipha naga ka sefatanaga sa molemi sa Land Cruiser, gomme o thabile ka maeleng a go bonagala, dillathekeng te pedi, sethunya le dibenyabenyane.
Magareng ga te dingwe bao ba ithutago moomo ba itlwaetwa moomo wa ta electroniki , bomakhaniki, go dira diaparo, dikhemikhale, le tweleto ya didiriwa le tweleto ya tshipi.
Diphedi te maatla teo di kago omowa ka nako ya ntwa ya dikhemikhale.
O dire bonnete bja gore bahlapeti ba go bona ge o tsena ka meetseng.
Bahlakodi ba bangwe ba be ba gobete go oro mothunthanong wa bona le maphodisa.
Botweleti bja boetse le tweletwa te dingwe ta boetse.
Setheo sa metse ya magaeng se phatlalete, go phatlalala ga metse go dira gore go be thata go ia ditirelo ta motheo mafelong ao.
Salmonellosis ke bolweti bja go hlolwa ke twati yeo ganti e banagalago ka go opa ke hlogo, mekhohlane, bohloko dimpeng, lethollo, go sellega, go hlata le go fela meetse mmeleng.
Setlamo sa Dipalopalo sa Afrika Borwa se rile malobanyana sa phatlalata dipoelo ta ikonomi le dipoelo ta dinyakiio teo di dirilwego nako ye telele ngwaga wo o fetilego ka dinyakiiong teo di akaretago ta meepo le maswika, meago, boamogedi le ditirelo ta setho. 
Go tloga mola go hlongwago lefsa segwera, dipolediano ta tiriano di ile ta katolowa ka potlako, e bile go gona le palo ye kgolo ya baeti bao go abelwanego bona.
Lethabo le letla morago ga ge maphodisa a sena go longwa tsebe ka thoto yeo e utswitwego yeo e rarelago ka Queenstown.
Tsheketo ka balapa ka boleng bja thelete ka lebenkeleng la go rekia dijo ta difihlolo le dijo ta mosegare le dijo ta moseo ta tati LaMorena.
Tshepedio ya baomi ba bofaladi bjalo ka ge e ama meepo ka moo e lego ka gona gona bjalo e tlile go fetoga.
Tirelo ya mogala ya go leteta senamelwa e oma ka kgopelo ke batho bao ba nago le dinyakwa te di ikgethago.
Go tsooloa le go boloka maemo a khuto ka mmelwaneng le dipolediano ta khuto le go fedia dikgohlano di tla rungwa mme ta fiwa tumelelo ke mebuo ya Afrika yeo e agelanego.
Maloko a Palamente ya Pan African a tla lefwa thelete gore ba kgone go fihlelela go kgona go tweleta meomo ya bona pele.
Karolo yeo e kgathwago ke Thuto ya Godimo ya go godia bokgabo bjo bo theilwego godimo ga maleme.
Tshepedio yeo ka yona palo ye kgolo ya sethaba ka lefelong leo le tlalago semolao ka metse ya ditoropong.
Maloko a Komiti ya Potfolio a ile Australia-Brazil le Singapore ka maeto a dithuto le go tseneladikopano.
Mohlomphegi , re leboga taba ya gore dinaga ta rena ka bobedi di na le pono ye tee ya go etana le go boloka ta paballo ya hlago ya ruri ka sepolotiki le ikonomi ka gare le boagelani bja selete.
Le ge go lebjalo thwaana ya go thibela polio , Hepatitis B le Tetanus e ya eletwa bjalo tsheboto.
E swanete go tewa bjalo tweleto yeo e ikemago ka nnoi ka nepo ya go netefata gore e rarabolotwe bjalo ka senyakwa sa go phethagata porojeke.
Go maatlafata maemo a go thwalwa a motho ka nnoi yoo nakong te di fetilego a bego a kgethollwa ka moo go sa lokago le fedia kgethollo ye ka hlahlo le ka thuto.
Mudulasetulo , ke amogela se ke se o nago le sona ka gare ga sengwalwa sa gago.
Ba bangwe ba batho bao ba gobete nakong ya ge go golegwa ,ee seo ke se bone eupa ga go se se ka dirwago gobane teo ke dinnete ta bophelo.
Polokwane e fela e amogela baeng ba bodithabathaba ba maemo kgafeta kgafeta ka lebaka la didiriwa ta yona ta maemo a bodithabathaba.
Mokgwa wa go thibela wo o hlapeditwego, ga o a swanela go hlalowa fela ka dilo teo di bonagalago le te di phelago kudu ta phadiano.
Thulano le tshenyo yeo e ka se buetwego morago ya didiriwa teo di ka se buetwego e tla ganetwa goba ya laolwa ka sehlogo.
Maphodisa a ka no be a ile a, eupa ge ele dibeta tona ebile selo sa mathomo.
Tiriano magareng ga bateakarolo ka gare ga seholpha sa bamolao le tokae tla kaonafatwa.
Baithuta moomo ba tla fiwa theletenyana ye nnyane gore ba kgone go lefela ditshenyagalelo ta go swana le dinyakwa ta go iphedia ka nako ya ge ba tla be ba ithuta moomo.
Bjalo ka karolo ya maikaelelo a mmuo a go godia ikonomi yeo e ikemego le maemo a ta dithelete ao a ikemego, Kago ya Bolaodi le Keleto ya ta Dithelete ya Namibia e hlomilwe.
Bobeeleti bjo bjalo bo ba le kgatelelo ye kgolo  ebile bo tla saenelwa ke dikoporase ta puo te kgolo.
Ee, ke ditlabelo, ditafola, ditulo, le sengwe le sengwe seo se ka ba go gona, ka moka ga tona di tla oketa ka mokgwa wo o fapanego.
Baemedi ba mebuo ya bosethaba, diporofense le mebuo ya selegaeka National Gender Machinery lokia lesolo la dikgao te di rilego ta metse magaeng le metse setoropong.
Ke e tea gore o thunthite ngwana yoo.
Yo mongwe le yo mongwe wa bona. Go tgenya letsogo.
Kgatio ye e tiieditwego ya ya laesense, tumelelo  goba bothlatse bofe le bofe bja go laeta gore o na le tumeleo ya go ba le sethunya.
Go kgoro ya tsheko pego le bohlatse ka seo.
Lefelo leo le tletego la go falala la ditirelo ta maemo a godimo go swana le toropokgolo.
A ekaba e le monkgo o maatla goba ka nako yeo ebile monkgo woo o ka dirago gore motho a idibale?
Tumelo ya baithuti ba batho baso go tsenela  lefapha la ta meepo le dimirale e swanete go godiwa go fedia mekgwa ya kgale ya go kgetholla.
Dipalopalo ta moragorago le tona di laedite gore barakgwebo ba basadi ba thomile ka lebelo go ba le seabe go kgolo le kago ya ikonomi ka Afrika Borwa bjalo ka beng dikgwebo le bahlola meomo.
Mpshafato e akareta go bea bjang bjo boswa le lefelo la babogedi la go dula, gomme seo se dirwa go fihlelela dinyakwa ta FIFA ta mafelo a go ithidulla nakong ya sebjana sa lefase.
Didiriwa ta elektroniki go bea fela seatla le tshepidio ya go lebelelana le ta batho bohle.
Ta thibelo ya bogole le mananeo a tshedimoo di tla twela e le taba ya pele, kudu ge re etla go dikgobalo ta rugby le go fofa, la taolo ya kgatelelo ya monagano le malweti a swikiri.
Ke ile fao ge re be re ile go reka ditekete.
Bjalo ka maAfrika re swanete go hlokomela ka maatla go tsoga ga taba ya go fetola mebuo ka tsela yeo e sa yego ka molaotheo.
Ka kakareto Angola kudu ka Luanda e a fia le go ba moya wa go koloba.
Palomoka e akareta bao ba sa kago ba laeta ge eba goba bao ba kgethilego meomo bolemi yeo e dirwago ka mafelong.
Go akareta meomo yeo e fapanego kgoro ta mmuo, le dikago ka bonti ,gomme maneo a tiriano a dikgoro ta mmuo a tla hlongwa.
Ke ra gore batho ka nako yeo ba be ba sete ba rarilwe.
Dikago ta tshipi ta go aga tora di fedile gammogo le setepisi sa tshipi le motheo wa tora.
Koketego ya palo ya banamedi, baeti ba bodithabathaba le basepedii ba difofane.
Kopano e tsenetwe ke balaodi ba dikago ta dithuto, dihlogo ta dikolo, dirutegi ta maemo a godimo, balaodi ba dikolo, ba ditlamo ta bodirela leago, dijunione ta barutii le bahlankedi ba mmuo.
E go fa monyetla wa go amana le sefoka sa Afrika Borwa sa bonabo bjo botelele sa maemo a godimodimo sa go teela teknoloti le hlamo ya didiriwa hlogong.
Ke taba ya setho fela ebile ga go na se re kgokaganyago goba mabaka ntle le gore e swanete e dirwe go se na go tea lehlakore.
Maphodisa a mmasepala a rata go lemoa baotledi ka hlakahlakano ya sephethephethe mafelelong a beke ka lebaka la ditiragalo te kgolo teo di tlilego go swarwa ka toropongkgolo.
Ka mabaka a dikoloto ta godimo, hlatlogo ya kelo ya bodiidi, leuba, le hlabollo ya moruo wo o ikemego ka kontinenteng ke taba ye bohlokwa kudu.
Kgokagano e matlafaditwe ke segwera sa nako ye telele sa dipolotiki, ikonomi le hlabollo ya thomiano magareng phathi ta dipolotiki.
Amogelang molao wa go aparela toropokgolo ka moka wo o laolago phokoto thila, didiriwa teo di ka se bueletwego di fokotege ka deperesente te masomehlano ka mengwaga ye upa.
Dinyakiio ta thuto ka ga ta lefaufau le maemo a bosa di laeta gore dipula ta bjalo di tla twela pele go fihla ka kgwedi ya jeneware ka bogolong bja dinaga ta SADC, kudu ka karolong ya ka bogare le ka dikarolong ta Leboa-Bohlabela le ka Madagascar. 
Re tla swanela ke go tea kgato ye boimanyana kgahlanong le baotledi ba dipese le dithekisi bao ba se nago le mangwalo a go nameta banamedi.
Maiteko a rena a go fokota maemo a bodiidi mo nakong ye kopana go ia go ye telele, a nyaka kgato yeo e tlago go godia ekonimi go ya ka maikemieto a mabedi, elego: go hlola dibaka ta meomo le go lekalekanyeta meputso.
Lenaneo la mmino wa Afrika, leo le akaratago go bapalela sehlopa sa marimba, mme le fiwa ka thowana.
Lefelo la bodulo le tlete kudu kgauswi le mosela mme le ditirelo te dikaone di hwetwsa ka fao mme di fokodiwa ke bokgole.
Nka se re ba be ba ithirile, ba be ba apere diaparo te tsothwa.
Gabotse re bona meetlo le mekgwa ya rena bjalo ka motheo wo maatla wa sethaba sa demokrasi sa go thewa godimo ga go hloka semorafe,go se etane le ta bong, ta merafe ka bonti, maleme le dito te difapanego.
Komiene e tla dira gore metsotso ya tshepedio ya yona e bolokwe.
Kopano ye e swanete e goelete boikgafo bja Afrika bja go tiia kemonokeng ya yona ya bodithabathaba le tokelo ya go aba thuo ka nageng ya Palestina gore e hweto boipuo le go hloma puo ya yona.
Go lahla thila woo o hlokago maphelo: Thila ganti e tlogelwa molaleng mo fase elego seo se hlolago thilafalo ya mmu, go ntifala ga dilabi, menkgo, e goka le magotlo le te dingwe ta go selekia le go bea maphelo kotsing.
Se ke mathomo a leeto le le telele la go lapia.
Tharollo ya maleba - tharollo ye e hlamilwego go ya ka lenaneo go etana le dinyakwa ka moka.
Nnete yeo e kgobokeditwego mo mengageng ye menti ke ya gore Afrika e bonwe bjalo ka kontinente ye e gakanegilego.
Dipego le maitemogelo a rena go fihla ga bjalo ga a re fa sebaka sa go hloka pelaelo.
Moomo wo ka moka o laolwa ke tshedimoo gore re fihlelle dipolelo te botse.
Ditlabakelo teo di utswitwego di ile ta hwetwa ka nako ya kgolego.
Maphodisa a sa dira dinyakiio go hweta ge eba bagononelwa ga na seabe ditirong te dingwe ta bonokwane mafelong a ka Hillbrow le a boagelani.
Sefatanaga se ile sa thopwa mme sa buetwa go mong wa sona.
Torpokgolo ya Motse Kapa e leboga barekii bao ba tladitego diforomo ta go dira dikgopelo ta go ba le sebaka sa go rekisa ka lefelong la Greenmarket.
Dintlha te di tletego thupabudulo le megala - akareta le diswantho, ditaeto,  thupabodulo, mmepe le hlaloso ka ka ditirelo ka le mafelo, di tla fiwa ka nepo ya hwet boamogedi.
Go tsebagata phetolelano yeo e akaretago diphahlo le mediro yeo ganti e kago romelwa kantle ntle le tumelelo, eupa ka lebaka la modirii yoo e mo lebanego e nyaka tumelelo.
Ditaba te monate ta borakgwebo bao ba senago nako ya go ema methalading.
Lefelo le le nale lefelwana leo le ikgethago la go hlokomela badudi bao ba nago le bothata bja menagano  bao ba kaonafetego.
O a lemoga gore ngangiano ye kgolo ka mmuo wa Afrika ka Ghana e fihlile mafelelong.
Dikloupu ta bjalo di tlile go emelwa ke ta go seketa mohlagase.
Se ke hlaloso yeo ya gore nkane go fela go eba boima go lekola tsholo yeo e rilego ka dipalopalo te di rilego.
Sa mathomo go laeditwe ga bonolo gore ditiro ta kgapeleto goba tirio ya kgapeleto yeo e ganetwago ke ya ya go twa ka mmuong yeo e ganetago tokelo ya go ikema.
Ka fao maemo a mabotse a swanete go hwetwa gore go phatlalatwe didiriwa teo di sego nene.
Se se nale khueto ye kgolo mabapi le hlabollo ya didiriwa le dokgoba ta meomo.
Se se akareta go hlongwa ga badiriani mmogo bao ba filwego maemo a go ripa hlaga le meomo ye mengwe ya go hlwekia ka gare porojeke ya mengwako.
Batho ba lesome, go akareta le moruti wa kereke, ba golegilwe nakong ya diphuphuto e sale mesong ka Blackheath le Bellville.
Re bona go hlakantwa ga dilete ele bjalo ka selo se bohlokwa go hlabollo ye e golago ka lebelo go ta ekonomi ya lefase.
Go bonala go le molaleng gore hlokego ya boron, manganese,koporo le tshipi e godimo ka mafulong a ka Natala.
E ka fase ga kgateleloebile e bonala e tla thoma go fokola bjalo ka sediriwa se bohlokwa mo nakong ye telele.
Go fokotega ga maemo a bophelo le boleng bja ona go makgolo a dimilione a maAfrika.
Ga go na nako yeo e sentwego goba didiriwa teo di bolokilwego go dira kgetho le go bonagata ditiro ta go thua go fedia mathata.
Thekgo ya kgoro ya mmuo ka nepo ya go godia hlabollo ya sethaba le ikonomi.
Ke tiieta bonnete bja diteng ta setatamente.
Re katoloa maatla a sehlopa sa sesole seo se tlago ba gona ka nako ta maikagelelo a go tlia khuto.
Re omile ka maatla go tiia mokgatlo wa Botee bja Afrika.
Boradifatanaga ba eletwa omia ditsela te dingwe le go se fela pelo.
Se ka go bonagala se hlaela ke go tia maatla ga boradipolotiki, e lego se se lego kgahlanong le makgaethe a polelo.
Mahlare ke ona a nyakegago ka gore ke ona a nago le dikotla go feta dikutwana.
Maphodisa a ka Claremont a ile a atlega go thibela kgopelo ya peila yeo e bego e dirwa baratani.
Bagononelwa ba ba golaganywa le ditiro te dingwe ta bosenyi go akareta polao le go hula o ihlamile.
Thekgang phenkgiano ya diintaseteri ta Afrika Borwa ka go fokota ditheko ta kgwebo le polokego ya kgwebo.
Re atlegile go tlia kholofelo mo go bego go na le kgakanego, seeta mo go bego go le leswiswi, lehuto mo go se nago tshepo, le kgakanego ya emelwa ke twelopele.
Katlego ya moragorago ya moago, dikokwane di ete di etle godimo.
Badudi ba babedi ba China le bona ba kwalakwadite ditirelo ta bona ta go idulla.
Ke a gapeletega magageo gore ke tumie bao ba go fa hlokomelo sethabeng sa rena, ba lapa, bagwera le baithaopi mafelong a hlokomelo le mafelong a mangwe.
Potio ebile, ge borainteneere ba difofane ba bolela mabarebare a gore o re dinyakiio ta molato wa Margo o fediwe.
Go dira dihlahlobo ta ka gare mabapi le dinyakiio ta kotsi gore e fiwe mohlankedi yo a rwelego maikarabelo a kgonthe ka tekano le mohola wa tsamaio, taolo ya tshenyagalelo le tshepidio ya taolo.
Ee go na le pego yeo e thadilwego ya gore mogala o amogetwe ka nako mang le ka Fairview.
Dikopano te bjalo di be di fela di phatlalatwa ka dikgoka ka ge di be di tewa gore ga di molaong.
Dihlopha te te pedi te di fapanego ta batho di kopantwe go ba sethaba se tee.
Mo nakong ye ga go yo a bego a ka tseba gore o tla emeleta thulano ya thireleto ya gore o be a se mo go diragetego ditiro teo.
Maiteko a go ruta lefsa babonwa molato le go ba sokollela mohlaleng wa setho ebile motheo wa molao wa ANC wa mabapi le bao ba thopilwego.
Go hloma lefsa ga moomo Security Mission o tseleng, bjale ka ge ele maiteko a kgoro go hlapeta ditokomane.
Le swiele lefelo la moomo ge le feta go thibela go thelela le go wa.
Ka ngwaga ka ngwaga rabokgobapuku o sepedia maina a dipuku go bao ba ingwadiitego gammogo le maina a dipuku a mafsa.
Hlabollo yeo e lebelelanago  le taba ya karogano ya mabopo ya kgale ya leboa le borwa le go hlohleleta batho go sepele ka go iketla. 
Lefelo la go foloa, go dira monyora le mpshafato gape le gape ya didiriwa gammogo le hloma mananeo a go fokota thila ka mokgwa wa mananeo ao a ikemego.
Go hlahla le go fa tshedimoo kudu ka ga mokgwa wa go fokota thila le le lefelo la go mpshafata didiriwa.
Kgoboketo ya tshedimoo go twa go bafetodi ga se ka mehla moo e bago taba yeo e hlakahlakanego mo sedikong sa dipalopalo.
Hlokomela ya meetse a mafelo a boithabio, meedi, matamo, le dinoka go thibela thilafalo le kgotlelo.
Te dingwe ta diteko ta laborothori, mohlala teo di nago le taolo ya malaria le malweti a mangwe a go fetela, dikhunkhwane ta go rwala malweti, le ditirelo ta leabela, dihlare le malweti.
Meepo le mafelo a mangwe a go epa ao a nyakanago le ditaamane.
Tshepedio ya go tea karolo ga batho ba gae ditabeng ta bodithabathaba le nyakiio ta segwera le ditiro ta dinaga te pedi kudu ka ditabeng ta dinyakiio ta theknoloti.
Ditwantle di a nyatega gore di ka laetwa dipalopalong ta semmuo ta kgwebo.
Moletlo wo o tlia dikgonagalo ta go thabia le menyetla porofenseng ya rena le go batho ba rena.
Diporojeke ta dinyakiio di akareta mehuta ye menti ya diphedi , mafapa ao a kgahliago le bateakarolo ba mono gae le ba bodithabathaba.
Bao ba sa kgonego go tsena moyeng ba tla kgona go abelana le banyakiii le bagale ba go nyakolla bao ba kgonago go tsena go teo di sa tsebjwego ka mokgwa wa go bala.
Kopano ya beke ye ya histori e twelapele go kgokaganya ditaba ta setho, dipolotiki le ikonomi teo elego kgale di letetwe magareng ga dinaga te pedi.
Gatee morago ga fao o ile a bona koloi mme kgopela thekgo.
Baomi ba ta hlakodio ba babedi ba batwantle bao ba swerwego bokgoba ke boradithunya ba maSomali dibeke te pedi ta go feta ba lokolotwe ka LaBobedi ntle le tefo morago ga ge bagolo ba mo motseng ba sena go swara dipolediano le bathopi bao.
Meago ya sethaba yeo e agilwego ka thua ya bodithabathaba e fokodiitwe go oro ke hlokego ya maeleng, hlokego ya motlhagase le tshenyo ya sesole.
Mabone a maswa a mebileng, a matelele a dirilwe bjalo ka nepo ya go a omia bjalo ka seka.
Boikgafo bja Mauritius go ta kgolo ya tweleto ya diromelwa ntle e akareta go gomarela melao ya bodithabathaba le go amogela dipeakanyo ta tefo ya lekgetho le dinaga ka bonti.
Lehono re keteka phihlelelo ye nngwe gape mabapi le hlabollo ya tshepedio ya thuto ya rena le go le ya go latiia moithuti.
Hlabollo ya mafelo a hlapeto a dikgokagano e nyaka ditlabakelo te dinti eupa ge re se na le yona kgokagano yeo seo se tla fokota bokgoni bja rena bja go iphetolela ge go etle go ta go fetoga ga leratadima.
Letlakala la khomphuthara la go laeta 'gae'  le laet diporojeke, ditirelo le diphatlalato mo matsenong.
Mohlala, go thwala batho ba sa itekanelago go twa dikarolong ta sethaba te di bego di gakanthitwe ka nepo ya go bopa sehlopha se maatla sa moomo.
Ka kakareto melao ye ke ya go bona gore ikonomi ya Afrika Borwa ke yeo e phatlalatego, ya go thwala batho ka bonti, ya maikemieto a go romela dithoto ntle , ya kgolo, ya go se thilafate lefaufau, ya go ikema  le yeo e theilwego godimo ga tsebo.
Maemo a theknolote e swanete ebe a maleba, a go hlatlwa ke phihlelelo ya ta maeleng le ga dirwa ke maeleng a mannyane.
Amogela pego go twa go moperesidente wa Pan-African Parliament.
Go godia tweleto ya dijo ta temo ta phepo ya ya godimo.
Mellwane ga e sa bonala magareng ga bateakarolo ba boemedi bja naga.
Ye ke tshepedio ya kwano ya mohlakanelwa ya gare e lego yeo go sego ka mokgwa wo mongwe yeo e amogelegago go bengmoomo gohle.
Kgatelelo yeo e ikgethago e beilwe godimo ga dihlogo ta ditaba ta go swana le dimela, dinonyane, diphoofolo, mafelo a meeding a meetse, fynbos goba thilafalo.
Maemo a nakwana a ta bosa ao a fapanego a dihla ta dipula a sebopego se se fapanego bona karolo ya maemo a bosa le leratadima.
Kgatelo pele ya rena ya go aga motse o mo kaone e ka se thibjwe.
Gore naga e be maemong a phadiano ka ta twelopele ya saentshe le theknoloti, ditlabakelo ta saepa(cyber) di bapala karolo ye kgolo kudu.
Afrika Borwa e gapeleta dinaga ta bodithaba go amogela maikarabelo a bona le go gapeleta Isiraele go emia ka boganka bja yona.
Batho ba lesomenne ba ile ba kgethwa ke babadi le batheeleti ba kuranta le seyalemoya ba sethaba sa Motse Kapa maemong a upa ka mananeong a go leta mogala.
Maikemieto a moletlo ebile go bolela kgahlanong le hlaselo ya boilo ya batwantle le go go godia Afrika yeo e kopanego yeo e lego gona.
Ge ke latela bohlatse bja gago go bonala go kare go bile le mollwane mo tseleng ya mo go fetago bahlomphegi.
Ka tshwanelo ga go ka fao diphetogo ta theknoloti di kago fetola metlwae, dito le ditumelo ta rena.
Dikgato te tharo teo di swanetego go latelwa ke go eletwa pele ga diteko, diteko, le keleto morago ga diteko.
Ga go na mehlare yeo e lemogilwego go ba yeo e lego kotsing ya go fediwa ka lefelong le eupa go na le bolweti ka lefelong leo.
Ee, go senywa ga dikgorwana le maemo a bosenyi a ba gona ka mabaka a mangwe ka nepo ya go nyaka go bogela dipapadi.
Se bjalo se fa lefase monyetla wa go fedia kgohlano yeo e bego ele gohle.
Molawana wo o fetotwego wa Komiene ya Ditirelo ta Toka woo o hlagiago seo se bego se letetwe ka dingongorego ta tshepedio ya baahlodi.
Ba lefile tefo yeo mafelelong e bilego ya tokollo ya batho ba Angola le Afrika Borwa.
E ile ya nyamela gatee morago ga go tloga matsogong aka, ya se hlwe e bonala gape.
Dinepo ta motheo di ile ta bewa ka nepo ya go netefata dinepo ta mafelelo.
Le lengwe le le lengwe la maleme a semmuo ka Afrika Borwa a ka diriwa ka kgotlatshekelo.
Maphodisa a ile a golega mogononelwa morago ga go botiollwa.
Mogononelwa o ile a dumela gore yena le banna ba bangwe ba be ba amega go ta bosenyi le go hula o ihlamile ka lefelong leo.
Re mo tseleng ya go tsebata lefelo la maleba ka lefelong la ka Storms River.
Eupa ga ke na bothata ka seo, ke dumellana le wena , ke dumellana le wena.
Lefelo la go bapalela le fetotwe ka nepo ya go goketa bana ba bagolo gannyane ka go hloma dibapadiwa ta lekanela le mengwaga ya bona ta go namela.
Sehlopa se se akareta go aga le go lokia dikepe le diketswana te dingwe ta go ithabia goba ta dipapadi, diketswana ta go goga ka motsogo, ta go betlwa ta kota le ta go budulelwa moya.
Se ke bophelo bja ikonomi ya mono gae.
Ka morago ga mello ye oro ya ka dikarolong ta ka Table Mountain, toropo e rile gape ya hloma mananeo a malala-a-laotwe a go thibela seo e kago ba go wa ga matlapa le mobu ka thuano le ba South African National Parks.
Mapale a dikhutlonne a swanete go bolokwa ka bobolokelong, mola mapale a nkgokolo a swanete go bolokwa lefelong la maleba kgole le lefelo la go fudia.
Go hweta lengwalo la boeleti le hlokomela ya maphelo leo le abjwago ke Clinical Association of South Africa.
Gomme sello sa gagwe se ile sa kwewa ke maphodisa ao a bego a hlapedite lefelo.
Kabo ya meetse, kelelathila, mohlagase, ditsela ta mmasepala ka moka di tliwa ke mokgwa wa go hlohleleta.
Go tloga go sa amogelege gore mola polao e twela pele tekano ya dibeke te hlano le kgonagalo ya dikgaruru e le godimo ka seleteng mme Lekgotla la Thireleto la fokotwa.
Ditiragelo di akareta thuto ka beke ya kwalakwato ya SeXhosa, le letati la Afrikaans le Polelo ya diatla.
Sa go segia ke gore thuto e dula ele maemomg ka diporofenseng gomme ga e fete methaladi bjalo ka dika te dingwe.
Go hloma mananeo a maswa a go tsooloa didiriwa le go boloka ditokomane ka mokgwa wa WIS.
Mpshafato ya ta thuto e nyaka peakanyo ya nako ye telele yeo e theilwego godimo ga mananeo a maikemieto le bokgoni bja go hlola makatika.
O ka kgona ka kgokagano ya palamente le palamente, go kgona go tshela mellwane moo mebuo e palelwago ke go tshela le go godia ditsela ta demokrasi te di tumilego mo kontinenteng.
Fao kakanyo ya peeleto e kago kgonagalo, mekgwa ya go tsoa boteakarolo ga lekala la poraebete e tla hlahlobjwa.
Ge o nyaka go tseba go feta ka ga mafelo a thireleto ka lefelong la geno, lebelela lenaneo la ka Cape Gateway.
Kamogela ya mmuo wa Palestina e bohlokwa kuduka lebaka la gore e tla dira moela wa thelete o tla bulwa gape.
Ditlabakelo, ta dibopego ta hlago le sebopego seo se dirilwego ke motho mo nakong yeo e fetilego le yeo e tlago.
Rena bjalo ka maloko a pele a hlamo re ipileta gore go be le sesole seo se kopanego sa thireleto seo maAfrika Borwa a itumelago ka sona.
Go bohlokwa gore sethaba se thekge mananeo a go fihlelela dikolo le dikhrethe, mo motseng le dikliniking gore lesolo le atlege.
Russia e dumete go oketa palo ya baithuti ba maRussia gomme go ahlaahlilwe dinthla ta motheo teo ka tona re tlago go kgona go romela baithuti ba maAfrika Borwa go la Russia ka tona.
Ge nte porojeke e twela pele dinyakwa ta tshedimoo e ka hlakahlakana go ya pele.
Lefase la dithuto, kgwebo le bobeadikgang le tla emelwa ke dirutegi le ditsebi te di fapanego .
Go tweleta didiriwa ta bokgoni bjo bo ele goba ge maemo le ditumelo di fetoga di thoma go hloka mohola, twelopele ya mpshafato ya dithoto.
Mananeo a rena a ta thireleto a na le leano le menagantwego gararo elego go ireleta hlago ka go aga legoro, dialamo, legora la go hlabale, dika bj.bj.
Ba magareng ga ba bangwe ba bagolo ba go aga ditheraka mme ditheko ta bona di a phenkgiana ebile re eta re naganne ka segwera seo re ka se dirago.
Le tla ntshwarela ke tla fofela nthleng ya bohlokwa. 
Maemo a a akareta dipeakanyo ta setlamo ao a netefatago bokgoni bja moomo, go dira dilo ka mokgwa wa maleba le maemo ao beilwego.
Maemo ao fiwa a hlahlo a melao ya mmuo selagae ka nepo ya go hweta maemo ao a swanago a a motlanaga le go se fetoge.
Nepo ye nngwe le ye nngwe e hlaloswa ka tsela ye, ka maikemieto ao a etwego le ditaeto ta dipalopalo go ukamela twelopele yeo e beilwego. 
Go fihlelela ye nngwe ya tshedimoo yeo e lego ka webosaeteng ya OAG e ka nyaka go hlatloetwa go boingwadio bja gago.
Tona o hlohleledite thuo ya malapa ao a lego kotsing ya hlaselo go hloma thengwana ta merogo goba go ba maloko a lapa le tirianommogo.
Ke tokomane ya semmuo yeo e thekgwago ke molao.
Batweleti ba dinoki, mero le matswai ao a akaretago bupi ja mastete.
Boganka bjo bofsa bja boemedi bja naga bo a nyakega mme re swanete go netefata tiro ye nngwe le ye nngwe kgahlanong le Syria le Iran ga e thibele goba go hlola thitio go feta tharollo.
Go hlokega gore re lokia dipoelo ta melao ya kgethollo ya feta.
Go dumelwa gore bagononelwa ba amega tirong ye nngwe gape ya go hula ka ngwakong.
Ee, e kwagala go ka re leina la batweletwi ba difilimi ba Amerika ba le lorilego ge ba dute ba bolediana ka omia bohlaswa diokobati.
Maphodisa a hwedite sethunya sa go utswiwa le dikolo lefelong la phuruphuto.
Go ba molaleng gore sengwe se a hlaela mme sona selo seo se swanete se dirwe kudu se direlwe baswa bao ba tshwenyegilego.
Go fa phetolo ya se, ka mantu a mangwe re tlamegile go itebanya le dilo te pedite di tswalanego.
Molao o tla tsebagatwa ka pegong ya khomiene.
Baomedi ba khantshele bao ba etetego lefelo ba be ba sa tsebe ka ga ditopo teo di senyegilego teo di hweditwego ka mmuareng.
Kgoro yaka e tshwaragane le moomo wa mathomo malebana le menyetla yeo e bulegilego indastering ya makhura le khemikhale Borwa bja Kapa.
Kgopolo e be e se go golega.
Mokgwa o mofsa ka lefelong le wo o bolokegilego o tla thua kudu ka hlabollo ya mekgwa ye mengwe ya go tsenya maeleng le letseno.
Ke bethilwe mo mmele le sefahlegong  mme ba nthaga le mmeleng eupa ga ba ka ba nkgobota hlogo.
Lebopo ke setlabakelo sa godimo gomme letseno la go twa go lona ga le a swanela go ya go ba se bakae.
Le amogetwe mo pulong ya bone ya palamente ya porofense ya Western Cape yeo e kgethilwego ka mokgwa wa demokrasi.
omelang tharabollo ya khuto ya dithulano gammogo le thibelo le taolo ya dithulano.
Thekio ya naga ye e lego ye kgolo goba yeo e sa diriwego ya sekolo le thuto e tlia monyetla wa makgonthe go dikolo teo di humilego gore bohle ka porofenseng ba agelwe matlo.
Netefata gore o feta dilo ta kalafo ka thekgo ya motlalanaga ya mokgwa wa kalafo.
Afrika Borwa e tla ikgafa go rarolla thulano ya ka gare le ka ntle ka mokgwa wa go hlaka dikgaruru.
Ka nako go thwe molao wa bodithabathaba o sa le kudu ka diatleng ta mmuo gomme o tsemilwe godimo ga dihlaloso ta sekgale ta go hlalosa boikemo bja mmuo gore o kgone go lebana le dihlotlo ta go swana le te.
Mafelo a ditoropong a ripagantwe go twelapele ka diripana te nnyane ta tshepidio teo di bitwago dikarolo te di thekgago.
Mafelo ao a loketego baratani ge ba iphihla gore ba ipshine ka go ratana, goba mafelo a maikhuto goba dihlopananyana te dinnayane.
A obe o tseba gore sekafolo se be se swanete go bewa ka kgorwaneng ya ka bodikela,go tsenatsena.
Maloko a mebuo a ikanne gore ona a tla itshwara go ya ka tsamaio ka melawana yeo e lego ka gare ga Athikele III Thatha yeo e lego gona.
Ke nagana gore seo se ka kaone gannyane, ka gore ke tseba banna ba ka re hlokofata sehlogo, eupa baletadikgolego ba basadi ga ba sehlogo bjalo ka ba banna, maphodisa.
Tshwarelo, go ka re ke a gakanega ge kgoro ya tsheko e fetoga.
Ke ke setlwaedi go dumellana, lefaseng ka bophara, gore tshepedio ya makgotla ka bonti a lokete tsamaio ya demokrasi.
Ditokelo ta baomi ba ta maphelo ba swanete go hlalowa le hlompiwa, gore mokgwa wa go hlokomela e be o mobotse o seke wa tlaiwa.
Ba seke ba be ba leka go ntha sethunya ka bobolokelong, ka mokgwa ofe kapa ofe, ba swere dinotlelo ta bobolokelo.
Go fana ka laborothori ya ditirelo ta dithuto go tla dirwa ke mafapha a dithuto a mafappha a dithoto ta diteko ta madi.
Blue Waters le Harmony park di agilwe lefsa gore di ba amogele.
Go fihlelela dinepo te re gapeletega go re ditlamo ka bonti di be le mananeo ao a omowago go hlabolla batho.
Ditokomane te di latelago di hlaloa dinyaka bonnyane ta tsamaio ta Lekgotla le tshepidio ya tumelelo ya hloma semmuo makheiene, ao a tlago akareta sekema sa sethaba sa kago ya matlo.
Toropo e kgopela tshwarelo ka go hlakahlakantha badudi le go ba leboga ka thomiano ya bona.
Badiriani mmogo le yena ba sa iphile naga, eupa golongwa tsebe ka mabarebare a mo ba lego gona go a latelwa.
Canada le Afrika Borwa di twete pele bjalo ka dinaga te difsa te di kgahliago ka go ba le batho ba mebalabala yeo o kare ke molalatladi, e lego batho ba setlogo ba dinaga teo, bathopi ba bona, makgoba ao a lokolotwego le bafaladi.
Gape go bonala ekare ke batho bao sotlegilego bao ba amegago gampe.
O tla fetolela Sekgowa go seXhosa le Seburu, go fihlelela dinako teo di beilwego le go lekodiia boleng bja diteng  teo di fiwago ke boomimmogo.
Lenaneo la go hlahla le hlomolwe go thua borakgwebo ba ta boeti.
Ka fao go fihlela nako ye nngwe gape badirii ka moka ba kgopelwa go omia meetse ka hlokomelo mme go noeta dirapana ga go a dumelelwa.
O tla be o lemogile ge go ka ba le motho yo a nago le bothata bja go hema kgase ya go edia meokgo.
A re ageng thomianommogo yeo e tlago tswala Afrika Borwa yeo hlabologilego ya mafolofolo.
Bothata bjo bo tla rarollwa bjang ge re sa theete Mna. Phillips mme ra hlabolla hlahlo le bokgoni bja baletadikgoro.
Moperesidente wa Tanzania o etete Zimbabwe ka Labone gore ba sware dipolediano ta go rarolla maemo.
Modulasetulo, se ke nthla ya bobedi yeo e amago yunione, gomme kgonthe ke gore indasteri ya meepo e tsenatsenwe kudu ke ditaba ta diyunione ele seo se dumeletwego ke molao.
Thekgo yeo mekgatlo ya go lwela tokologo ya Afrika Borwa e e hweditego go twa go batho ba Indonesia nakong ya mathata ya Kgethollo mme e tla dula e gopolwa le go godiwa.
Thomiano ka mekgwa ya go potlakia tshepidio ya tshwaragantho ya dilete le go tlia kwano  le hlabollo ya dikgao ka Kontinenteng.
Megala ya rena ka moka ya phatlalato e hlamilwe ka tsela yeo e lego gore mei e ka tlase ga maemo ao a dumeletwego le gore se se tla fokota kudu ka bokgole bja tshepedio ya mohlagase.
Hlakahlakano ye e akareta  teo di bonwago, ta hlago, ta bosethaba, ta sepolotiki le maemo a ta seto.
Go bonala go ka re thibelo ya taolo ya thulano ya ka gare le ka ntle e theilwe godimo ga ditaba ta dipolotiki e sego ta sesole.
Dipoelo, re sa lebale teo di sa bonwego ponelopele ya ikonomi, di ka tsela ye.
Nepo ya meneelo ke go nyakolla go gatakwa ga Molao, go thopa dithoto teo di tliitwego ka nageng ntle le tumelelo, dithoto te di swanetego go romelwa ntle, le go sekia bao tshelago molao.
Tiragalo yeo e begilwe nako ya ge ba be ba omana le botsamaii.
Baithuti ba ile ba goga ditulo te pedi ba digogela thaereng yeo e bego tuka ka lefelong la go bapalela thenese, gomme ba tshuma le dithoto.
Gomme ba ile ba ntlemolla, ba tlemolla maoto aka, gomme Sam a tea lesaka le lesweu a nkapea hlogo a e tlemella ka morago.
Dintho ta go hlabjwa di ile ta lemogwa mo hlogong ya motwasehlabelo, le kgareng le matsogong.
Seo se bonalago se le ka nhlorarwaneng ke ke potio, yeol e lego molalaleng- seo se tla nkhola ka eng!
Diapola te mmalwa ta go bola di tla senya maitshwaro a mabotse a ba Ditirelo ta Maphodisa a Masepala.
Ge tiragato e sa oma ka nako yeo gona a ka iteka mahlatse go ta dipapato, go ta go bega dikgang, bongwadi, lege e ka ba go bula lefelo la go rekia dijo, motweleti a realo.
Maiteko a ta bolaodi bja ta mabopo bo swanete bo tee kgato ya go thibela kotsi le go temoo ka tlase ga maemo a go se laolege.
Mmuo o ikemiedite go se latele lenaneo la go bueta  sekgao sa ta meepo goba sa bosethaba go tloga go beng.
E hlagia gape lenaneo la go tlia khuto le tiriano go dihlotlota bolemi ka kontinenteng.
Ba babedi ba go utswa ka mabenkeleng, ba babedi ba go hwetwa ba swere thoto ya go utswiwa, ba bangwe ka motee ka motee ka go senya leina, bohodu, le go otlela o nwele.
E thua baphetha dithuto go hlola dibaka ta go diriana le go hlola ditirelo ta dikgwebo le go alamela.
Boraditaba ba banti ba tsenela meletlo ya rena gomme ba swara dipolediano te bohlokwa le ge ba palelwa ke go latela ditaba te bohlokwa ka bobeakganyeng.
Se ke dipoelo teo di alaetego ta nako ya kgethollo.
Boikgafo go ta hlabollo ya tiriano ya selete le ya bodithabathaba lefaseng leo le thekgaganego leo le swaraganego.
Seo se bonalago se le ka nhlorarwaneng ke ke potio, yeol e lego molalaleng- seo se tla nkhola ka eng!
Bokamoso mme le bjona bokamoso bjo naa bo tla kgona mo e lego gore re swanete re be bonolo re dire ditumellano teo ka hlompho le ka tshwanelo re bego re ka ngangiana ka tona.
Ga se nepo, eupa tsamio ya go tshwarelela tekatekano ya magareng ga dinyakwa ta batho le seo se loketego hlago.
Moo go lego bohlokwa go diriana le mekgatlo ya lefase, le ge ele ya karolo ya selete, selete  goba ya lefase.
Mmuo wa Afrika Borwa o fa matshidiso go ba malapa a batwasehlabelo le go batho ba Korea.
Mmuo o tla fa taolo ya megala ya phatlalato go fa tumelelo yeo e se nago kgethollo go bao ba hlokago go ikemieta le go hloka go ba molaleng ka ditefelo le go tweleta nyanyeng tshedimoo ka ditefelo le ditheko go Taolo ya Bosethaba Ya Mohlagase.
Ba tla fiwa mangwalo a bokgoni le ditlabakelo.
Ka moka re tshwenywa ke ditlamorago ta ditaba ta tshenyego le puo e mpe.
Matla ao a fokolago a makgotlatsehkelo a mannyane ka seo a swanetego go se dira a tla lekolwa gape.
Ka lebaka la mohuta wa thulano ga ra ka ra kgona go ka fihlelela kwano ya peomarumo fase.
Bonti bja batho bao ba nago le CKD yeo e sa lego mathomong yeo e sa kago ya hlahlobjwa kudu ka mafaseng ao a hlabologago.
Ke be ke nagana gore re tlile mo go hlagia dinthla le go boelantha naga ye ka godimo ga mathata ao a hlotwego ke rena goba batho bao ba omago le rena.
Ke rena re nnoi re kago itokolla go twa mathateng a semorafe ka nageng ya rena.
Mafelelong a nako ya dikileto oli a dumelete bao ba hlotlago oli ye tala go amogela maikarabelo a go ikhweleta oli.
Letsogo la gagwe la go ja le be le gobete go oro ka lebaka la sediriwa ka polaseng seo se bego se diriwa go buna ditloo.
Go bothant moletlo wa dijo woo monggae go ona e lego Tona morago ga go fa polelo ka dipeakanyeto ta dithelete.
Go a tsebega gabotse gore mohuta wo wa tlaiega o hlohloleta mokgwa wa thobalano wo kotsi, wa bonokwane le boganka.
Dipalo ta karolo ya tweleto yeo e senago kotsi ya go ia lehung di tla thoma gatee morago ga ge nako yeo ya moomo e fihla yeo e ka bago le kotsi.
Hlagia sekgao sa sehlopa sa puo sa tshedimoo ya go tsenelana le go omiana le maemo a kemedi a go netefato thomiano mananeong a tshedimoo mo gohle ao a e lego a goba ao a hlakanetwego ke bateakarolo ba ba swerego dipeeleto teo di fapanego ta puo ka gare ga sehlopa se tee.
Ditlabakelo te di thekga Tshepedio ya Bosethaba ya go Bopa gomme e laeta bokgoni bja go oketa le go fokota ka moo go swanetego ka lefelong la theknoloti yeo e dulago e fetogafetoga.
Mo mengwageng ye lesome ya go feta ikonomi ka Kapa Bodikela e godile ka mokgwa wo lekanetego le go feta ya bosethaba.  
Tshepedio e swanete ebe yeo lego molaleng ya go akareta bohle bao kago tea karolo ka go ta bolemi go netefata gore mekgwa le ditlwaedi ta bona di teelwa hlogong.
Katlego ya go kopantha, go fokota maatla le tokafato di nyaka thekgo ya maeleng yeo e lekanego.
Afrika Borwa ke naga yeo seripa sa yona omeletego mme komelelo le go hloma dithokgwa ke hloba boroko ya go hlola hlaelelo ya dijo.
Ge re e bea ka ele kelo ya phetolelo ya ranta go go yuro ga e kgonie go bapeta letseno goba maatla a go reka magareng ga  Afrika Borwa le Italy.
Ka Aporele wona ngwaga wo re hlomile Call Cetre ye mpsha ka nepo ya go kaonafata ditirelo go baomi ba rena le go agela Safe School Call Centre lefelo la mabonwa.
Lehono ngwako wa makgoba ke lefelo la go rekia bjala kgaufsi le polasa.
FIFA e tiiite boikgafo bja yona go Afrika Borwa bjalo ka naga yeo e nago le bokgoni bja go ba monggae wa sebjana sa lefase ka Afrika la mathomo.
Ke ka lebaka la eng re swanete re be le masolo a go thibela polio.
Maphodisa aAfrika Borwa gape a ile a omana le sehlopha sa digongwana sa go gweba ka diokobati gommogo le go rakelela te dingwe ta dinokwane te di tsongwago ka mono nageng.
Phihlelelo ya lehono ke nthla ye kgolo ye bohlokwa kudu ya maikemieto a tiriano le Lekgotla la Thireleto.
Ditlabakelo ta ikonomi le ta paballo ya hlago le tshepedio ya hlabollo mokgwa wo moswa wa thomio ya meetse ka ditoropong ta ka Afrika.
Maloko a maphodisa le bahlankedi ba bolaodi bja borasephethephethe ba golegile banna ba babedi ka mmileng wa Accorn gatee morago ga ge ba ile ba thuntha boradithekisi ka mmileng wa Wills.
Bahlokomedi ba ta paballo ya hlago ba bolela gore hlokego ya tshedimoo ya saentshe le go tiieta mokgwa wa taolo le hlokego ya thomio ya tshepedio ya temoo.
E bile nako ya hlokego yeo e feleletego ya go se dire selo ge re etle tabeng ya gore babogedi ba tsene.
Ke tla rata go bita dikhamphani te beng ba tano e lego basadi go ingwadia le Poto ya Hlabollo ya Indasteri ya Meago.
Thomio ye e tla akareta mafelo a go rekia dijo, diphapoi ta go ikhuta, mafelo a go ithabia a maemo a bodithabathaba.
Dithaba ta makgotla ao a theilwego godimo ga tsamaio ya eletroniki a tla laola go tsena le go twa ka lefelong le, gammogo le tsamio te dingwe.
Re makala gore ke ka lebaka la eng dikgwebo te dinti di eba le dingangiano ta go hloka twelopele mabapi le setutio sa diswantho e lego seo se lego kgahlanong le tsela ta maleba ta go hweta mekgwa ya go katoloa sekgao se sa kgwebo.
Maswika ao e lego a magolo kudu go ka nokelwa ka gare ga mothene wa go a thuba, matlapa ao a tla re ka mokgwa wo o kgonegago a fokotwa ka mokgwa wo mongwe go a dira a mannyane ntle le go a thuthupia.
Pueleto e nyaka go hlabolla dinyakiio  le kahlola, go akareta phihlelelo ya twelopele ka taolo ya kelelo ya melato le phokoto ya nako ya tsheko ya melato ya bonokwane ka CJS.
Tiriano ya dinaga te pedi ka ta dikepe le tumellano ka ta lekgetho di tla rerianwa ke dinaga teo di lefiago lekgetho la merwalo go beng ba dikepe ba gae ka nepo ya go fedia lekgetho ka dinaga ta ka ntle.
Mokgwa wa elektroniki wa go rekia ditekete go mekgwa ka moka ya dinamelwa ta bohle e tla fiwa edi.
Moomo wa gagwe wa ta dipolotiki o twete pele mengwaga morago ga lesolo la gagwe kgahlanong le mmuo wa kgethollo.
Setlabakelo se se dumella badirie go nyakiia, go hweta, go phetla, go lekodiia le go ntha mekgwa ka moka ya thibelo le dinyakiio ta tshimoo ka mekgwa ya dipalopalo.
Ka dinako ta selemo ta dipula koketego ya dijo ta diphoofolo e tla hwetwa ka seruthwane le bogareng bja selemo.
Maloko a sethaba a lemowa gore a seke a reka dikgomo ka mo ba nyakago go batho bao ba belaetago le bao ba sa ba tsebego.
Ka fao ka morago ga dipoelo ta tshepedio ya kahlolo re tla utulla go ya ka rena mo tshepediong ye ya difoka, kgetho ye ya mekgwa ya bohlagii e phatlalatwe ka moo go swanetego.
Ke a bona mo letlakaleng la boupa  la pampiri ya gago, o re dipanka di kopane le ditlamo te dingwe mme di kgopete tshwarelo.
Nyakiia tatelano ye itego ya ditiro ta bosenyi bjo oro bja go eta polao ya batho ka bonti le go kata.
Sepedia Lenaneo Tiro la mehleng la polelo le bobadikgang leo le swarwago ngwaga ka moka.
Moralo o ile wa phuruphutwa  gomme sephuthelwana sa seokobati sa khokheine se ile sa hwetwa tlase ka mokatlaneng se utilwe.
Le ge go le bjalo go molaleng gore ke hwete sebaka sa go hlahloba lefsa morago ga ge re phethile dithlahlobo teo di tseneletego ge go ka ba le hlokego ya go dira seo.
Ka fao ka lebaka la mokgwa wa go beela thoko meomo yeo e itego, meomo ye e nyakago tsebo le go lefela thelete ye nti e be e beetwe baweu  mola e le gore baomi ba bathobaso ba be ba fiwa meomo yeo e sa nyakego tsebo ebile e sa lefe thelete ye nti.
Diteko ta sekliliniki teo di dirilwego ntle le tumelelo ya bateakarolo goba batho bao ba emelago bateakarolo ke taba yeo e sego molaong, ya go hloka maitshwaro le go se be ya se saentshe.
Taba ya bohlokwa ya tshepedio ya bogole bja go ditho teo di rephilego e tle hlongwa ka nepo ya go sebota le go phumula tsheboto ya melato.
Maitekelo ka moka a efoga go mpea seeteng eng se sebotse ka bobeadikgang.
Dika ta mo godimo ga marulelo di ka akareta seka se sengwe le se sengwe sa seo se nago le mothaladi o tee wa hlaka ya lengwalo leo le ikemego ka nnoi bjalo ka seka.
Melawana ya karolo ye e mabapi le go hueta kgetho ya badirii ba mohlagase ka maikemieto a go fihlelela maemo a gadimo a ta dinepo ta paballo ya hlago.
Efela ditebogo te di ka se efoe hlokego ya go omana le ka paballo le batwasehlabelo ba dithulano ka kakareto, go sa kgathalege gore ke mabaka afe ao a dirilego gore ba hloke dinyakwa ta motheo.
Re swanete go teela hlogong dipoelo te kotsi ta boenteneere ba sethaba, bja go rata go gapeleta dinnete te hlakahlakanego  gore di amane le ditumelwana te sa reng selo.
upa obe o thekge maiteko ao a tlago hlabolla ikonomi le maphelo a sethaba ka mafelong a magaeng.
Dikago ta tsamaio ya khomphuthara di tla hwetwa ka thekgo ya ta maeleng e lego te di tlago go ba le nako ye telele di oma e lego teo di tlago elwa ka theko ya tlase ya sekoloto seo se kgobokeditwego le tahlegelo.
Lengwalo le la dithuto le hlamilwe ka maikemieto go thua motho yo a omago ka kgwebong ya ta bolemi yo a nago le maikemieto a go tweta pele dithuto teo di amanago le te di ikgethago.
Ke bodiriani bjo bo hlomilwego godimo ga motheo thomiano le hlompho ya go tweleta maikutlo ao a fapanego o sa thibelwe ke selo.
Potio e be e theilwe godimo ga balatedi ba sehlopha sa Pirates yeo e bego e lebiitwe yena, ke botia seo fela.
Ye nngwe ya ditaba te bohlokwa ke ya ngwaga ye lesome ya go feta ee bile tiragalo ya go aga dihlopha ta selete ka Europa, Asia le Amerika gammogo le ka Afrika.
Hlagiang dithupeto ta mohola gore go bane le tshepedio yeo e tlago latelwa ge go dirwa moomo wo bjalo.
Lemogang gore malapa a manti ka nako ga a kgone fihlelela ditefelo ta ditirelo, mme mmuo o dumela gore ditheko teo di nago le thekgo ya phokoleto ya ditheko go malapa ao diilago e bohlokwa go fihlelela tekatekano.
Hlokego ya dithupeto te di thekganego gore dikhueto di tle di aroganthwe bonolo.
Ditlabakelo di ka gare ga te dingwe ta diporojeke ta Lehu la Morena teo di upilwego gore di kgarametwe di sepele ka lebelo go fihlelela dinepo ta teo di beilwego ke Tona gore di felele mafelelong a Aporele.
Kgoro e thekgile ka maeleng kudu mananeo a hlahlo a yona le Afrika Borwa ya kgwebo go hlahla le go tlabakela Bothothisi le banyakiii bao ba omanago le dihlopa ta dinokwne ka makgotlatshekelong.
Taolo ya ditiro ta sephiri e ile ya twelapele go lekolwa lefsa morago ga go amogela pego ya komiene ya Harms.
Re dumela gore go lwantha go phatlalala ga motse setoropo le go fa ikonomi kelo yeo e omago gabotse le kabo ya ditirelo ya theko ya fase ya mehuta yeo e itego ya ditirelo.
Go dumelela le go laola mafelo a go lahlela thila a magolo le a mannyane go ya ka dinyakwa ta fase.
Tsebio le tirothomo di hlomilwe le go amogelwa ka morago ga matati a mararo a ditheriano.
Sekgao se se akareta ka moka tsamaio ya dinamelwa ta difofane ta merwalo le ta go rwala batho ta go ikema ka ditaba ta maeleng.
Aga, ke tla rata go neela go badiriani ka nna ba babedi ba Dikomienare bao ba tlago enia le go sepedia bohlatse baj lena.
Le ge ba hwedite dikgobalo te nnyane, ba thoitwe ke seo mme ba alafwa lethogo.
Ditokieto ta maphelo di akareta go bea maemo a ba go gweba ka dijo, thireleto ya dijo le mananeo ao a beilwego ge go ka phulega malweti ka lefelong la kopano le ka dikantorokgolo ta dihotela.
Ke swanete ke gatelle gore go phumulwa ga go amane le hlatloo ya ditefelo.
Ka fao seo se ra gore dikarolo ka moka ta mmuo, ga mmogo le thekgo ya bosethaba, di swanete di diriane mmogo ka sekgauswi le logiana maano ka kopanelo.
Morago ga ge Afrika Borwa e boete go Commonwealth botseta bo ile bja fetolelwa go ba Botseta Bogolo.
O ete o file bohlatse bja gore mosadi yo o bego o mothua o lemogile gore mahlo a gagwe a be a sa sepele, le gore o be o sa bone gabotse dika ta go hema kgase ya go edia meokgo.
Lefelo la ta tshokologo ka Kapa Bodikela le bapete karolo ye bohlokwa ka go aga bokgoni bja tshokologo ka hlahlo ya baomi ba ta maphelo, baithaopi, ba go hlokomela balweti ka gae le boomi ba mo motseng.
Melawana ya tirotokio e swanete ba le nepo ya go fetolela tirelo ya sethaba ya ta maphelo go ba mokgatlo woo o senago bosemorafe, ya go se ete ta bong.
Lefelo la go hlapela matsogo le go lokela mmetse ka diphapoing ka moka.
Maemo a bothata ke ao a dirilego gore mongwaledi Kakareto a kgethe Boemedi bjo boikgethago mabapi le ditaba ta go fetoga ga bosa.
Phedio ya dithulano e ka twela pele ka lebelo ge sethaba ka moka le dikgao ka moka teo di lamolwago di ka oma mmogo le mebuo ka maikemieto a go hlola khuto yeo e sa felego.
Go lekane gore re re go molaleng gore e nale bohlatse bja dikgopolo go feta dipego ta pele komiene.
Kgolego yeo e fetilego e tliitwe ke go thubjwa ga dintlo le bohodu, bofora, hlokofato ka maikemito a go gobata, bohlaswa le go otlela o sa hlokomele le botagwa.
Molwana wo o tlogetwego o nyaka gore o hlalowe ka go molawana wa ditefelo, baamogedi ba mphiwafela ga ba balwe.
Sekolo sa ka Motseng wa Kapa sa ta go betla: Sekolo seo se fana ka thekgo nyakago go gweba  e lego bao ba ete ba twelete ka magetla le bao ba thomago ka ta bokgabo ba mono gae.
Ga go na ka moo e ka bago o sa kwa ka tiragalo ya bosenyi yeo e sa twago go diragele bafaladi ka tlase ga morithi wa tlhaselo ya batwantle.
Go na le ditiro ta tati ka tati teo di ka thuago go thibela go phatlalala ga ditwati teo di hlolago malweti a mohemo bjalo ka mekhwehlane.
Re holofela gore taba ya go fetoga ga bosa go ya ka thokong ya ta hlabollo e tla amogela maemo a godimo molawaneng wo o amanago le ta mafase a ka ntle ka thomio ya dikgoro ta maleba.
Aowa le ga tee, go fihlela go na le mabarebare go ya ka fao go lego ka gona go na le baemane bao ba gapeleditwego go dula ka ngwakong waka.
Ka nnete, taba yeo e tshwenyago ke go runya ga bosemorafe le hlaselo ya batwantle ele seo se bopago karolo ya kgonthe ya bjalo ya sethaba le dipolotiki ka dinageng te dingwe teo di hlabologilego ta ka leboa.
Taba yeo e twelago pele ya go swara bagononelwa le bao go thwego ba amogete thoto ya go utswiwa, fokotegile ka moo go bonagalago ka pegong ya melato moo go nago le bohodu bja metato.
Barei ba dihlapi ba laletwa go reka ditokelo ta nnete ta gorea dihlapi ta nako ye telele ka tshepediong yeo e tlego dirwa gatee ka kgoaletong.
Se ke sona seo Western Cape Development Strategy e se lebeletego.
E rekiwa ke batho bao sa omego le ba go hloka magae ele mokgwa wa go hweta letseno.
Wena ka bowena o rile o ithakile ,ga se nke a dule ka ngwakong waka, o be a tsena a etwa.
E akareta kileto ya go gatia, le kileto ya go hlagia, ya go hlagio ya seindasteri, dithupeto ta mafase le kalo yeo e tswakanego ya sediko.
Ba bonwe molato wa go gweba ka diokobati mme ba golegwa ka setithing sa maphodisa ka Grassy Park.
Dipolakate ta thitio ya neelano ya meetse di hlomilwe matati a mabedi pele ga nako le mokgokaganyi wa sethaba yo a boledianago sefahlego le sefahlego le ka matlakala le badudi.
Botshephegi bjo bo laeditwego, ke bjo bo laeditwego ke ketelo gararo le go feta go kliliniki ya HIV.
Lefelo la go koleka dihlare ta teo di swanetego go bolokwa dihlalenama le disele  ta go ikoketa ta dimela goba diphoofolo.
Diswantho ta video ka thuto ye di hwetwa ka setokong sa ka bokgobapukung bja Porofense bja ka Kapa Bodikela.
Go ya ka molaodi wa porojeke Seymour Bedderson mengwako e tla agelwa badudi ka mafelong ao amabedi.
Batho ba bararo go twa dikarolong ba thopile dipasari go twa ka Boston Business College.
Go hudusetwa ga ditirelo, hlahlo ya baomi le go hlongwa ga tharabollo ya mathata a intranet.
Boraikonomi ba ba hlaloa boteakarolo bja ditefelo bjalo ka karolo ya peresente ya sethaba yeo e kgathago tema go ta ikonomi bao ba thwetwego le bao ba nyakago moomo.
E ka gatia le go boloka theipi ya seripa sa kopano ya komiti, sehlophathomo le botseta bjo bonnyane ge komiene e ka kgetha bjalo.
Bahlabolli ba mabopo ba tla tsooloa mafelo ao a senyegilego goba ao a lego maemong a fase go a ia maemong ao a amogelegago.
Lebenkele la maemo la go rekia dijo la go neela ka dijo ta matsaka ta matena le ta mosegare ebile o eja o lebane le pono ye botse ya lebopo.
Molokoloko wa dikgoba ta baithuta moomo di a bulwa ngwaga ka ngwaga, mohlala, baomi ba ta tsamaio , bahlokomedi le bahlabolli ba sethaba.
Neelwa ke motho, ntle le ngwana yoo batswadi ba gagwe goba mohlokomedi,  seo se theilwego kgafetakgafeta godimo ga bana ba mengwaga ya go ya sekolong.
Goba go kgokaganya tshedimoo goba hlolo ye mpsha yeo e ka bago e tlogetwe ka ntle.
Ngangiano ya gore ke mang e lego sebapadi segolo sa kgwele ya maoto ka Afrika Borwa e tla dula e le taba yeo go bolelwago ka yona le go hlohla ngangiano nako le nako ge barati ba kgwele ya maoto ge ba kopane.
Afrika Borwa e nale mothopo wo mogolo wa tsebo le bokgoni wa batho bao ba hlahlilwego, bao ba hlahlilwego seripa  le ba ba sa hlahlwago.
Mei yeo e twago mafelong a go tshuma thila le ao a sego molaong a hlola thilafalo ya moya ka fao e hlola khabone ya okaniki elego seo se beago maphelo a batho kotsing.
Baemedi ba makgolopedi hlano ba go twa go mebasepala ka Afrika Borwa ba tla tsenela kopano ya mabitla yeo e biditwego ke masepala wa Ethekwini.
Ee, ke nagana gore ka menagano ya rena fela re tla neelana fela ka bohlatse bja batho mme ra ba botia dipotio ka seo.
Dilo teo di bego di utswitwe ka thupabodulong ya ka mmileng wa Patrick di hweditwe ka gare ga sefatanaga le sethunya.
Ka thuo ya ditlabakelo ta kopano le diphuthela te di kgabiitwego, matlakala a go ngwalela le dihlopha ta go thabia le dijo.
Ngwaga wo ke wa mafelelo go bona sehlopha sa baithuti ba marematlou ba ngwalo lengwalo maemo a phagamego.
Kgoro ya maphelo e beile pele thuto ya ta menagano go ba ya bobedi ka go bea pele tsamaio ya kabelo ya ditirelo ta maphelo.
Thuo ya setegniki ya go swana le diipone ta moela go tee le thelebiene ya sediko seo se tswaletwego di tla omiwa ka mabakeng a a dumeletwego.
E tla neelana ka lefelo la bonolo la maatla la lekgotla la masepala la go hloma ditokio.
O tla romelwa imeila ya go kgopela tiieto ya go thibela ba bangwe go fa le go amogela ba sa lefa.
Lekgotla le bopilwe ke dinaga te lesomehlano mme te hlano ta tona di kgethilwe go fihla mengwaga ye meraro, te lesome di kgethilwe mengwaga ye mebedi.
Go ikema ka thekgo ya ta maeleng lekgotla la mmasepala leo le ikemieditsego go hlatloa khwalithi ya maphelo a a batho ka go fa ditirelo ta sa ruri.
Le ge bolaodi bo lebogilwe, diinspekthara ta selete di oketa go phafoga ga bona go hlokomela  le go gapeleta dinyakwa ta Mine Health Safety Act.
Go lokile, ga o a e bona ge e thoma go thuntha, ka nako ye e be e ete e thuntha.
Ka Afrika Borwa go fokota bohlokwa bja naga yeo e tweletago ke taba yeo e nyakago go lebelelwa gabotse.
Mokomienare wa setithi sa Loxton o lebogile maloko ka moomo o thata wo ba o dirago.
Dikgopolo te bjalo ga di be di sa tsebjwe dithabeng ta go borena go fihlela ge di tla tliwa ke bagateledi ba rena.
Boikgafo bja mmuo wa Austria go ditumelo ta Yuropa kudu ditokelo ta dithaba te dinnyane le mokgwa woo ba swarago bafaladi le batwakwa.
Nako ye botse ya mehlare ya orchids ya go ntha moloba ke seruthwane le lehlabula.
Gape ke nagana gore ketelo ye go twa go lekala la ta thireleto e nale se sengwe mabapi le kgopelo yaka ya hlopha dilo.
Twati ya mekhwehlane le mefsikela e ka dira gore dika ta bolweti bja mafahla di gakale gomme di ka dula di bonala dibeke te nne morago ga bolweti.
Beke ya bokgobapuku yeo e sepelago le mokotla wa posetiki wo o tlwaelegilego wa go rwala wa go makata.
Go hloma leano la ta thibelo ya bosenyi ele taba ya pele le go dumellana le leano la phethagato.
Ba tirelo ya mohlagase ba Ethekhwini ba neelana ka dumellana ka tefelo ya go hudueta mitara ka mollwaneng ka theko ya ko tlase go feta yeo e lefiwago ke boradikonteraka ka bohwirihwiri.
Ke meetse gohle eupa ga go na le lerothodi la go nwa ke ka fao a hlaloetego go neela ka dilo ka bonti kudu ka dilo teo di sego bohlokwa.
O apare diaparo ta thireleto bjalo ka dikokolose, seira sefahlego, diklafo le diputsu ta thireleto.
Kgohlano yeo e twelago pele ka Bohlabagare e hlola bothoeti bja khuto lefaseng ka bophara.
Dikhemikhale di ka bago te kotsi go twa lefelong la kelelathila e lego yeo e tologago ka meetseng e ka hlola kotsi ye kgolo kudu go ta paballo ya hlago.
Lenaneo la ta phetolelo le fa dibofa te di nnyane monyetla wa go hlabolla maphelo a bona a ta meomo go na le go golgwa.
Masepala wa selegae o lefela raboletabahu mme balapa le bagwera ga ba na kabelo le ye nnyane.
Se se laeditwe ka nako ya go hloma African Symposium go ta hlabollo ya dipalopalo ka Motse Kapa gomme e ile ya tiietwa gape ka kopanong ye bjalo yeo e swaretwego ka Rwanda.
Ge re le amogela ka Afrika Borwa, re le amogela bjalo ka modiriani mmogo wa lesole yo a re thekgilego ka ntweng ya go fenya le go gatelela kgethollo ele seo e bego ele bosenyi kgahlanong le botho.
Magageu, baeti ba ba hlomphegilego,  baemedi, ere ke boele ke le lakalete mahlatse ke le meme le ipshine ka botho le bobotse bja porofense ya rena.
Ga se fela lefelo le legolo la go epa  fao go epwago dirafwa go twa botebong bja leswika la dolomaete , elego se naga ya rena e tsebjwago ka sona.
Go bohlokwa gore re hlatloe maemo a ta boeti le mafelo a ta boithabio go goketa baeti ba banti.
Ba tshwenyegile kudu ka maemo a thoganyeto a bosethaba ao a lahletego naga ya rena ka dikgaotong ta mohlagase teo di bego di sa emelwa.
Mokgobo wa ditatamente o tliitwe ka kopanong ya melato.
Ga go na ditefelo ta go godia dinamane ts go swana le dilo ta go emela maswi le dijo ta dinamane.
Dikarolo te kgolo ta biyodaebesithi ke ta mehuta ya leabela le mehuta ya tshepedio ya hlago.
Kgatelelo yeo e amanag le botsamaii bja dikepe e tliwa ke go tshologa ga oli, tshipi ya go emisa dikepe le thila yeo e twago dikepeng.
Thomio yeo e tseneletego ya tshwamare ya mokoti e tla lebia thilafalong ye oro.
Letati le tla egofala ka dithapelo ta ditumelo teo di fapanego go swana le ta seHindu, Islam le Bokreste.
Dikgokagano ta bobeadikgang ta elektroniki le tirelo ya dika ya thelebiene ya Afrika Borwa ka khamphani yeo e ingwadiiteng ka JSE yeo e hlomilwego ke sehlopha sa dikhamphani ta bobeadikgang ta tshela.
Nnete yeo e lego molaleng ke gore maatla a go hueta mebaraka  a theilwe godimo ga bao ba laolago mebaraka yeo e lego gore le ge re hlakane ga re kgone go e laola.
E nngwe ye kgolo ya ka nageng ke go fedia mekutwana ya go hlahlagana e bile porojeke ya makgonthe yeo e tiilego mafelelong a beke ye ge malapa a masomehlano ao a diilago a be a huduetwa ka Quarry road West.
O be a sa le tlase ga sehlophana sa dikebekwa ka maemong ka nako yeo.
Matlakala ao a kago gatiwa a setlogo a boso le boweu ao tweleditwego a ka hwetwa ka Health Resource Centre.
Bokgole bjo ke lemogago ke gore o lokolotwe mme o ka sepela.
Baithaopi ba ka hlagia mokgwa o moswa wa maatla ka maemong a baomi ao a ka bago le mathata.
Kgotlatshekelo e foite ka dinthla ka go fa tharollo.
Ntle le moo le tla sepela bonabo bjo botelele go fihla setithing sa dikgetho.
Sehlophana se se akareta thekia ya dilo ka bonti yeo ikgethago yeo e sa akaretwago ka dikarolong ta mathomo.
E ba le maikemieto ao a ngwadilwego a go amua ao go boledianwang ka ona le baomi ba ta maphelo.
O hwedite kgobalo ya go hlabjwa ka letsogong la nngele.
Thomio ye mpe ya thelete le bohodu di hola bao ba sego nene gomme di fetoa toro ye.
Ketelo ye ke ya go tiieta segwera le mmuo wa Afrika Borwa le go bueleta go bolela ka segwera seo re nago le sona le mokgatlo wo o buago.
Mmogo re laedite ka mediro ya rena gore thomio ya maatla e ka seke ya re fokota maatla le maikemieto a rena a go lwela tokologo le go hweta maemo a rena bjalo ka batho  bao ba lekanago le motho yo mongwe le yo mongwe mo lefaseng.
Ka go rata le go se gapeletwe re fa baeti ba go twa ntle tsela, tshedimoo le hlahlo ge ba e nyaka goba ba kgopela thuo.
Maitemogelo a bophelo ka Kapa Bodikela a re bota gore pelaelo ya sethaba e ya godimo ka porofenseng moo kgokagano ya sethaba e lego kotsing le dipolotiki teo di sa kwanego.
Le ge go le bjalo dinaga te dingwe ga di na molao woo o nyakago go tshungwa ga kgase yeo e lego moyeng, kgase ye bjalo e ikela moyeng gomme ya ba le khueto ye kgolo go ta go ruthela ga lefase.
Re fihlile mafelelong ga ngawago wo wa ditiragalo.
Dikonstabolo le diinspekthara te mmalwa ba ile ba thua motho yo a bega a etwa madi ba mo nameta ambulentshe gomme ba thoma go tsomana le mogononelwa  yoo ba kgonnego go mo golega ka boagianing.
Kereke te di kopanego di oma ka lefelong le legolo ka Durban.
Komelelo ya lebelo yeo e swanago ya bjang bjo ba ripilwego.
omia mmepe wa ka thoko woo o tla o kgokaganyago le matlakala a mangwe gore o kgone go bona saete ka moka le go kgona go nyakolla.
Bagononelwa ba golaganywa le melato ye mengwe ya go thuba ka mengwakong le bohodu mo di kgweding te tshela ta go feta.
Ditweletwa teo di romelwago go morekii e sale thoto ya motweleti yo a neelanago go fihlela ge di rekiitwe.
Go nale go hlokega ga dilo ta go thua teo di nyakegago go thua ka tshokollo .
Ke bolete le tona, o inthite tabeng ye, ga a gapeleta go go leka go hweta thupatsela.
O mo hlabile gatee mo kgareng gomme a hlokofala le semetseng.
Ge motwasehlabela a bula monyako mogononelwa o ile a mo upa ka sethunya, a mo thoeta ka go mo thuntha le go mo teela merwalwana ya gagwe.
Dikarolo ta mabato a moago o mogolo wo o lego mafelelong o tla ba le mafelo a mabenkele mme ge ele lebato la ka fase le omiwa bjalo ka lefelo la go bea merwalo.
Pharakano ya diphedi e dirilwe ka mehutanahutana ya diphedi, tswalano ya ta diphedi ta hlago le go fapana ga tona ka lebaka la leabela.
Spain e laeditwe bjalo ka ye nngwe ya dinaga teo di tweletego ta go gwebia le Afrika Borwa mabapi le kgwebiano ya ka ntle le ta dipeeleto ta ka gare.
Hlahlo ye e latelago e swanelwa ke go tswalanywa le maikemieto a go laola bareki ba go reka dithuthupi ta go ithabia.
Ba bobeakgang ba hlohleletwa go tsenela seo e bonalago e tlile goba hlahlo ya mafolofolo.
Maloko a dira bjalo ka bahlahli ka dikolong , ba ala mananeo a dikolo morago, ba beakanya le go amogela dikampa ta bana, ba thua la go aga boagelani, ka yona tsela yeo o dirago ka gona.
Thutieto pele e beilwe go tsheko ya barutwana ba ta sesole bao ba sa fetolego gabotse ga ba bitwa.
Ga ke kweie, ga ke kweie mooko wa potio.
Taelo ya phapoo e ka akareta taelo ya botlalo ya palo ye nngwe  le e nngwe yamananeo a phapoo ao a lego gona.
Diporojeke te pedi te kgolo ta mengwaga ye meraro di hlomilwe ka nepo ya go oketa maemo a tweleto ka nageng le ka lewatleng.
E laeta mehuta ye menti ya meago go akareta le ya ka mafelong a maemo e akareta le bogolo bja mekutwana ya baipedi.
Kgolo ya letseno la maeleng go letetwe gape gore gore e feta kgolo ya lereko ngwaga wo o latelago.
Gomme re sa hloma lefelo la go kgoboketa tshedimoo ka lefelong la saepa(cyberspace) lehono.
Dithoto ta go twa ka ntle di tsena ka Bhutan di akareta tesele, phetrole, raese, korong, makhura a merogo,khathuni, methene ya indasteri, dithaere ta dipese le ditheraka, tshipi le maatla a mohlagase.
Mafelo, neelano ya hlahlo le ya maeleng, ditlabakelo ta hlahlo, hlokomelo le kgonthiio ya boleng  le tlemagano.
Magageu a go twa bobeakgang, le amogetwe gape go tshedimoo ya rena ya ka mehla ya ditaba ta bodithabathaba ta bohlokwa go mmuo wa rena le go batho ba Afrika Borwa.
Lenaneo le tla ikgafa go ba la mafolofolo e sego la repha ditho, ke lenaneo la go hlohleleta dihlologelo ta lefapha la poraebete mola e le gore le phethagata dinyakwa ta batho bao ba diriago mafelo a bohle.
Kgetho ye nngwe ya thomio ya thomio ya lefase ga e ya swanela go thibelwa ke ditiro ta meepo ta maemo a tlase.
Tsenatseno ya mmuo ka thekiong ya dirafwa ga e ya dumelelwa ebile e kotsi mme e tloga e ganwa ke dikhamphani ta meepo.
Maphoto  a mabedi a moya ao a fetilego ka Cape Peninsula mafelelong a beke a feledite ka dipula ta motlalanaga teo di hlotego mafula, go kgaolwa ga mohlagase le tshenyo ya dintlo. 
Tokomane yeo e ngwadilwego lefsa e iitwe mahlakoreng ka bobedi gore a tshwaetshwae.
Batho bao bagolofetego ba nale gona go feta nako ye telele ba nnoi go feta ba mphato wa bona bao ba itekanetego ka lebaka la diitii te mmalwa ka nageng.
Le yena o bolete ka tiragalo ya ka lefelong la go rekia bjala fao go diriitwego sethuthupi sa letsogo ka ge a ile a tsena ntwa.
O iphetoleto ka go re yena ditiro ta gagwe e be e se ta go hlasela Afrikaans goba dikolo ta leleme le tee, e be ele ta go fihlelela thuto.
Aowa nnaga se ke realo, ke rile ge o nyaka go thoma lefsa go nyakolla Margo mme seo ke sehlopha sa ditsebi, ga ke na kganeto.
Lefelo le legolo la Joule la go rekia dipetiri le kgona go amogela palo ye kgolo ya go fetolela dipetiri go twa go baneelani , gomme se se fa bareki kgetho ya ka moo di omago le ya theko ya botse.
Go a nyamia go lemoga gore boradipolotiki ba banti ba thibela tshepedio ya hlabollo ba sena taba le bao hlokago.
Baithaopi ba a thapiwa ka nepo ya go thuana le bahlokemedi bao ba fanago ka thuo.
Kelo yeo e hlomilwego ya go hlatloa kholego ya dirafwa ga e ya swanela go bea kotsi go phenkgiano ya diintasteri ta meepo mabapi le dirafwa te di sa holego ta go romelwa ntle.
Hatton o rile lenaneo tshepedio la dinamelwa ta bohle le ka dira gore Motse Kapa o goke baeti ba banti.
Ka kakareto ditiro ta bosenyi di fokotega ka nako ta mafelelo a beke a menyanya ge di bapetwa le mengwaga yeo e fetilego.
Taba ya basadi ba ya ka pela ya go ikgafa e laeta gore ke maphodisa go twa ka pelong, ao a dirago seo se swanetego go boloka maphelo.
Batwasehlabelo ka moka ba bane ba mo upile ge go upa dinokwane.
Bjalo ka ge re lebana le hlohlo ya semorafe, go molaleng gape gore re swanete go lebelela taba yeo e lego gabedi ya lethogo la ba baweu le dihlologelo ta batho baso.
Mokgwa wa taolo wo o sa thibelego wa go matlafata o tla kgethwa.
Ke manyami kudu ka kgobalo ye e sego ka maikemieto le go se lemoge ye ke e hloletego ba bangwe ka nageng ya rena ka lebaka la semorafe, seto le go hloka kgotlelelo ya bodumedi.
Ke be ke sa lemoge seo se bego se direga mo mesong.
Thekgo ya maeleng yeo e beetwego thoko e tla lemogwa le go tea gore e gona ge fela e amogetwe mme go nale kgonthe ya gore e tla amogelwa.
Mogononelwa go dumelwa gore o amega ka bohodung bja theraka ebile o nale mangwalo a gore o swanete a swarwe ao a lego maineng a gagwe.
Gape o lebogile barutii bao ba bego ba ruta dipalo ka go aga tsebo le bokgoni gammogo le barulaganyi ba Olympiad bao ba lekilego go hlabolla dipalo le di dira thuto yeo e tumilego.
Ahlaahla dipelaelo ta gago le tshedimoo teo o di kgobokeditego le malaodi wa setlamo ntle le ge a amega.
Neelano ya Kgoro ya dithelete ya go aga lefsa mokgwa wa go fana ka mphiwafela e beilwe leihlo mme e tla ahlaahlwa mo dibekeng te mmalwa teo di latelago.
Bjalo ka ge go rena khuto ka mafelo a meruswi, go bonala go na le twelopele ka taba ye.
O tla ntha fela se se bohlokwa more tshedimoong ye e hlakahlakanego wa e dira ye bonolo yeo e tlago kweiega ya diteng ta go teba ta maleba.
O tee o timelete ka mo gare ga batho mola yo mongwe a thabile ka sefatanaga sa Toyota se sehubedu.
Go ya ka diporofense, ke te mmalwa fela teo di dirilego dinyakiio teo di tseneletego, ka fao ga go na kweio yeo e tletego ya seo se dirwago ka sethabeng sengwe le sengwe.
Lebenkele la go rekia dijo le ka hoteleng ya maemo le neelana ka dijo ta maemo ta mehutahuta.
Imeila yeo sebotago gore dinokwane di fothela basadi ka kgase ya go baidibata mola ba dira go kare ba bafothela ka senkgiamonate go kwa gore se nkga bjang mme morago ba ba jabeta.
Ke karolo ya mararankodi a tiriano a setlamo sa saentshe go ralala le lefase elego seo se tiilego bjalo ka nthla ya seopu ka thuto ka dihlapi ka Borwa bja Afrika, Borwa bja Atlantic le ka West-Indo Pacific.
Go tlalelwa ke dibokwana ka bonti ke gona o hlolago lethollo.
Taba ye bohlokwa ke go ke go kweia kgokagano ye nngwe le ye nngwe ka ketaneng ya boleng go ba le yona le go e lokieta go oma.
Lebelo e bile la go hloka ditiragalo ka kakareto e bile la katlego ye kgolo.
Lefelo leo le irete ebile le dikaneditwe ke maemo a mmoba.
Go kgokaganya le go hlahla maiteko a go hlatloa , kudu ge palo ye kgolo ya dikhamphani e amega.
Go laola moito woo hlotwego ke leuba ka mabasepaleng ka bo yona mabapi le go fokota moito woo godimo ga bokgoni bja mebasepala go neelana ka ditirelo.
Ditebogo sekgao sa FCS sa ka Potchefstroom, ka go netefata gore bao ba rwelego maikarabelo a bonokwane kudu kgahlanong le bana, ba rwale maikarabelo a ditiro ta bona.
Mothekgi  e mogolo wa mokgatlo o kgorometa taba ya maleba yeo e omago ya go thulana le HIV AIDS ka Afrika Borwa ka hlabollo ya mananeo ao a logaganego a go tsena bogare taba ye.
Se ke demokrasi ya motheo yeo e nago le dito te di fapanego gotwa dikontinenteng te tharo teo di fapanego.
Ditirelo ga se ka mehla moo di hwetwago dithabebg teo di sotlegilego gomme ditirelo te bjalo ga di fihlelele maloko a sethaba.
Ka tirelo ya dinamelwa ta moyeng, dipolediano ta bjalo ta tokologo ya ditirelo dinamelwa ta moyeng go tla bonala koketo ya go bulwa ga ditsela te mpsha magareng ga dinaga te pedi.
Ka kgopelo naganiia taba ye gape ya gore Sean ke o mongwe wa ba sekete.
Monyakiiiwa ta maphelo a diphedi te di fapanego o ikgafile go laeta le go hlatholla mehuta, payoloti  le phediano ka borwa bja Afrika.
Ke taba ya boikgafo ya banna le basadi yeo e tlago twela pele go fa naga ye bophelo.
O kweiite gore e ra gore ba gare ka nako ya boupa mantibua ao ba tweleta ditekete te dinti.
Batho ba Liberia le bona ba bile le maitemogelo a bohloko ka tlase ga mmuo wa sesole le ntwa yeo e sa le go ya latela.
Thuto ka dikhomphuthara le bokgoni bja go omoa letlakala la khomphuthara la dipalo le go lokele tshedimoo le go e ntha kago ya kgolo  goba bokgoni bja go tseba sengwe ka khomphuthara ka nakonyana ye nnyane.
Gore o be le tshedimoo ye nti ka khueto ya tiriano ya diphedi le fao di dulago bala se.
O rile thelete yeo e kgoboketwago ke indasteri ya dipontho ka nnete ge e kopanywa le yeo e bonwago ka diindastering e phalwa ke teo di omago ka Motse kapa go swana le indasteri ya ta boeti.
Ba taolo ya boemedi bja kgoboketo ba ka bua ditefelo teo di dirilwego go twa go batho bao ba kopane goba a nnoi.
Malaodi Pharephare wa kgoro ya dikgwebo ta mmuo le kemedi ya maemo a godimo go twa kgorong ya gagwe ba etete Austria.
Ge motho mang le mang a ka tea molaeta wa go ikilela, le go botegalela molekani goba go diria kgotlopo ka nnete , re ka fihlella maikemieto a rena a go lwantha le go go fokota kelo ya phetelo.
Se eka ba pala yeo e thutwego, mabone a mahubedu a bekanya goba e ka ba gore mabone a kgaotwe, goba le ga le a hlongwa gabotse.
Karolo ye e nale maikarabelo a go dira dipeakanyeto  ta kopano ya kgoro ya tsheko ye e ikgethago le go boloko metsotso ye e twago kopanong yeo.
Ntle le mothopo le bobolokelo bja ditshedimoo go tla ba bothata le go feta go ireleta tsebo ya seto le bohwa e lego lehumo la rena.
Letati le lengwe le le lengwe leo le fetago bonnete bja polelo ye bo twela go bonagala.
Ka lebaka la maiteko a ta paballo ya hlago le maemo ao a kaonafaditwego a maphelo a ireleditwe ka dithabeng te nti.
Go nale menyetla ye menti ya kgokagano ya ikonomi yeo e ka katolowago.
Ke bolete seo ka lebaka la go befelwa le go tlalelwa ka lebaka la ka moo a boletego le nna.
Thekgo ya maeleng e theilwego godimo ga bokgoni bja moomo e tla hlagiwa ka koketo , ka maikemieto a go dumella ditheo go lekola tshedimoo ya bona le taolo.
Re lemoga bohlokwa le go hlakahlakana ga ta maphelo teo di amanago le paballo ya hlago le kgokagano le mokgwa wa tsenelano go meomo ya mmasepala.
O tseba sengwe ka seo se lebegago bjalo ka legora la go hlaba, ke e bone go te dingwe ta diswantho.
Mokgoba wa pate le khokheine o thopilwe nakong ya go golega.
Makgolo a difolaga ta Afrika Borwa le diaparo ta mogopo wa FIFA wa ditokieto, dikepisi le matlakala a ditshedimoo di ile ta phatlalatwa nakong ya lesolo.
Kapa Bodikela e hlaloite mogopolo wo ka lenaneong la bona leo le tseneletego la kgolo ya mohlakanelwa, le lenaneo la hlabollo le kgolo.
Mehuta ya bjang ya go ba le kgolo ya medu ye kgolo, bjalo ka bjang bja khathune ya wulu , e bohlokwa kudu go swaraganya mobu go feta bjang bja go kgabia bjo bo sa golego ka pela.
Ye ga se lenaneo le le telele, eupa karolo ye nnyane ya tshedimoo ya bohle yeo e lego gona ka thutwana ye.
Mphato o nale dika ta selegae teo di nago le maikemieto a go upa le go hweta dikgwebo le di indasteri ka mafelong a ka ditoropong.
Dilo te di a hlabollw nako le nako eupa di sa itiwa ke bosa bja dipula te maatla ka dikarolong le go se tsenege ka go te dingwe ka lebaka la mafula.
Latela keleto ya setsebi ka ga dijo ge o omia setweletwa se.
Go na le hlokego ya thomio yeo e tletego ya go rea dihlapi ka boemakepeng le hlokomelo yeo e twelago pele.
Mmuo wo mofsa wa Iran le ona o be o thekga mekgatlo ya go lwela tokologo ya Afrika Borwa.
