O dirile gore go be le dibaka te nti ta kgwebo go di-SMME ka khamphaning ya gagwe.
O tlile ka mogopolo ya go hloma Mokgatlo wa Mebuoselegae wa Afrika Borwa.
Mohola wa diswantho ta dikilimi te di gopolwago ke sethaba sa Amerika o a tweletwa.
Kopanya dikamano magareng ga bengdintlo le bahiri ka lefapheng la go rentia dintlo.
Ba babedi ba bakgathatema ba hlahlilwe bjalo ka bahlahli ka go medio ka ntle le mobu.
Go dira tlhale ya kekio ya difilamente ya maitirio, e ka be e na le dillaga goba e di hloka, ya boswarego kudu, ya te nti goba ya mathale.
Ditaba ta tharollo ya dithulano te di tsentwego ka Peakanyonglefsa ya Naga le ka maanong a mabapi le Madulo
Dilo ta a dikobo, ditlaleleti ta diparo le dilo te dingwe ta letlalo la boya.
A ka thwalwa lefsa ke Boto ka tumelelano le Tona.
Go hlohleleta sethaba, dikgokagano le maithomelo twanthong kgahlanong le bosenyi.
Andrew Kelehe o thopa lebelo la Marathone la Khomreite la go tloga Pietermaritzburg go fihla Durban.
Ga se gwa swanelwa go dirwa papato ya dijo te di teago sebaka sa maswi a letswele ka tshepediong ya tlhokomelo ya maphelo goba go sethaba.
Tlhahli ye ke ya mathomo ka go molokoloko wa dikarolo te pedi ta mabapi le ka moo o ka omiago NEMA.
Ford Telstar yeo e utswitwego ka Kagisaning le yona e ile ya hwetwa gomme mogononelwa o ile a golegwa ka ge a be a swere thoto ye go bego go gononelwa gore e utswitwe.
Maikutlo a bathobaweu a ile a dira gore ditebelelo ta ditaba di sekamele ka lehlakoreng le tee ka bonting bja dikuranta ta khamphani yeo.
Beene ye ya thiinyo ya balekane bao ba se sego sa ngwadiwa e tla direga go dikamano ta balekane ba ta thobalano ba kgauswiuswi gammogo le go dikamano te di sego ta thobalano ta balekane bao ba hlokomelanego.
Bonti bja dithiinyo ta Sehlophathomo sa Dithekisi sa Bosethaba di tsentwe.
Bahlahli ba ta boeti bao gabjale ba sego ba ingwadia le bona ba ka mpshafata ngwadio ya bona.
Lehono ke mabapi le go hlompha maitapio a bona, ao ganti a dirwago gomme gwa se bolelwe selo ka ona.
Se se maatlafadite nyakego ya gore dinaga ta meetsesetoropo di abe thuo go teo di bego di botile mo nakong ye e fetilego, gomme go realo ta kgontha go se lokologe ga batho ba Afrika ka go maatla ao a fetilego a bokoloniale.
Bjale, ge go ka tsebja nako ya go gwaela bokaone gona nako ya tswadio e tla ba ye nnyane.
Dipoelo ta dikelo ta boleng bja thomio go twa go mananeokgoparara a sethaba ka lefapheng leo a maatlafaditwe.
Dikolo ta metsesetoropong di tla kopanywa gomme dikolo ta magaeng di swanete go beakanywa go ya ka lefelo.
Nikki a ka no ba a kwele kanego ka botlalo goba ye e fapanego ka tatagwe.
Bofora bjo bo be bo dirwa kudu ke baomi ba peleng ba maole gomme go bolela nnete ba be ba sa amege ka lehlakoreng la ta thuto le gatee.
Magato a maleba a phokoto ya dikotsi a tla tsenywa ka peakanyong.
Tshepedio ya go sekaseka seemo ka dipolaseng ka go lebelela molato ka o tee ka o tee.
Samiti ya SADC ya Setho e lebiite ditebogo ta yona le ditebogo go bareriani ba Zimbabwe le go mosepedii.
Phihlelelo ya tshedimoo ya maleba ya mmaraka wa baomi ka batho bao ba nyakago moomo e maatlafaditwe.
Tlhompho ya ditokelo ta botho le ditokologo ta motheo ka nageng ye e lego moamogedi.
Ke taeto ya tshepho ya bokamoso bja rena le sebaka sa gore re tlie diphetogo.
Go thoma ka diakhaonthente go fihla ka bakgabii ba meriri go ya go bahlahli ba maeto le dithereka, intasteri ya boeti e akareta mabokgoni a manti.
Mna Blatter gabjale o gare o tama a thetha le naga a lekola kgatelopele ye e dirwago go swara tiragalo yeo.
Baithuti ba mohu ba ile ba bea matoba lefelong leo setopo sa Lee-Roy se hweditwego gona.
Mna Brian Hastiego twa Norwood o ile a thaba go hweta sefatanaga sa gagwe se sa le seemong se sekaone.
Tsooloa mafelo a mabopong le methopo yeo seemo sa yona se theogilego, go fa mohlala, mafelo ao a bego a dirilwe meepo kudu.
Kabo le go tlia pente ya go swaya tsela le mabonyana a galase a go bonagala tseleng.
Ba ngwadile mohuta wa intasteri wo o hwelelago ka lebelo, ka mokgwa wa bophelo wa baomi ba yona.
Maemo a Bosenyi : Mna Legodi o thenthite theke ka bofora, yeo a e kheitego ka Pankeng ya Absa.
Re ikgafa go fedia karoganyo, dikarogano, dithulano le go hloka kgotlelelo yeo e bonwego ka dipolotiking ta ka Zimbabwe le ka sethabeng ka dinakong te di sa twago go feta.
Dira mananeokgoparara a go bonwa ka mahlo go kgontha dinyakiio ta motheo ta maemo a godimo, go utolla ditirio, go hloma ga diintasteri te mpsha, le le go tsenya kgwebong ga maithomelo.
Thilafato ka diintasteri e swanete go hlokomelwa kudu, kudukudu ka kgonagalo ya go katoloa.
Ke nagana gore, o a tseba, e tloga e le go hloka maikarabelo ka botlalo, e tloga e le go hloka maikarabelo go dira bjalo.
Seeta sa leratadima ka marulelong go dumelela seeta sa tlhago go tsena ka ntlong ka matati ao letati le hlabilego gomme se tloa thomio ya seeta sa maitirio.
Go bolela nnete, e tla ba go hloka maikarabelo go nna go bolela bjalo ka ntle le go fa mabaka.
Tseba ditlhaelelo le dikgoba ta tlhokego ya bokgoni o iinye mekgwa ye e ka omiwago go rarolla ditaba te.
Go dira selekane ka diprotekeng teo di ka dirago seabe sa thwii maphelong a bao ba hlokago kudu.
Mmuo wa Zimbabwe o tere maemo a ona go eya ka maemo a yona.
Magato a thibelo kgahlanong le malaria, a akareta go dira thibelo ya malweti le go seporeya.
Go bapata le go thekga ka maeleng, ka kweio ya kgao, moomo ka ditsela te di latelago.
Go tweleta go oma gabotse ga mmuo wa selegae ka tshepedio ya tlhokomelo ya letseno la ngwaga go tla go fihlelela mebasepala ya kgato ya boraro yeo dipuku ta tona ta dithelete di lekolwago.
Ke fela Palamente ya bosethaba ye e kgonago go dira melao ka ga diyunibesithi le ditheknikhone.
Thuma hlaga le ge Mohlankedi wa Thireleto ya Mello a e ganedite.
Diphetogo te dingwe di akareta kakareto ye kgolo le temoo ya dikgaruru te di theilwego go bong.
Se se a nyakega go hweta phihlelelo go Wepsaete ya CIPRO.
Ge a be a le kgolegong o ile a ithutela dithuto ta Kgrata ya Dikgokagano ka Yunibesithing ya Afrika Borwa.
E tla omietwa go tlola ditokelo ta botho le go di gatelela le ditokologo ta motheo.
Go nolofata phetogo go twa konterakeng ya dipese ya nakwana ka Tirelo ya Dipese ya Golden Arrow Bus Service go dikonteraka te di diretwego dithentara goba te rerianwego.
Mna Matyobeni, yo a ithutilego ka Senthareng ya Go ithuta ya Batho ba Bagolo ya Phumelela, gabjale ke moithuti ka Yunibesithing ya Stellenbosch.
Se se maatlafadite nyakego ya gore dinaga ta meetsesetoropo di abe thuo go teo di bego di botile mo nakong ye e fetilego, gomme go realo ta kgontha go se lokologe ga batho ba Afrika ka go maatla ao a fetilego a bokoloniale.
Tirelo ya go thibela goba go gatelela dikgaruru ta tikologo ka gare ga Rephabliki.
Tona Paha Se ke sephetho seo batho ba Zimbabwe ba swanetego go se tea.
Motlatatona Paha Molaodipharephare go bolela ka boripana gore go ya ka di-EPA re tla leka go fihlelela mokgwa wa tlhabollo gore e be maikemieto a rena a bohlokwa kudu.
Senthara ya ta Mahlale ya MTN e ketekile Beke ya Lefaufau ya Lefase ka Bophara ka ditiragalo te nti te di kgahliago.
Dikgomo ta ditshadi go tlo dirwa tlhahlobo ya ka mpeng: Dikgomo ka moka ta ditshadi te di nago le dinamane goba te di nthitwego dinamane pele ga nako mo kgweding ye e fetilego.
Go lebeletwe gore lesolo le le tla iwa dikolong le dithabeng go tlia temoo ye kgolo ya dikotsi ta TUK.
Palo ye ya mahu e bakilwe ke dilo te itego le yona e beilwe le go beakanywa go ya ka go tla kgafetakgafeta ga yona.
Se se bonwe bjalo ka kgato go ya pele ya go rarolla mathata ao bahlahli ba baeti ba lebanego le ona letati le lengwe le le lengwe ka lebaka la  go hlahla Baeng mo go sego molaong.
Phetogo ke ya tlhago le sethaba sa batho - pheogo go bolela nnete ka maselamotse.
Molawana wo o dira tlhako ya go romela baomi ba mmuo ba ka Afrika Borwa go dihlongwa ta mafapha a manti le ka dinageng te dingwe.
Ditheriano di dirilwe le ba taolo ya Diphrobentshe go rarolla taba ya mafelwana a go emia dikepe ao a sego molaong le ao a sego a ngwadiwa.
Bokamorago bjo bogolo bja lefelo la leswao la papato ga se la swanelwa go bonagatwa ka mabone goba la ba la mebalabala.
Maphodisa a gare a tiieta gore dithoto te di etego ke ta mang.
Ga se fela dipuku ta go bala ta baithuti te di kgethilwego ke dikolo, ditlhahli ta barutii ta dipuku te ta go bala le tona di ile ta abja.
Mohlagase wo o tweletwago ke ditee ta mohlagase o feleta e le dilahlwa ta nyutleleara - dilo ta maaledi le dilo te di ka ilafatago tikologo.
Wesgro, ke etentshi ya semmuo ya twetopele ya kgwebiano le peeleto, ebile ke ye nngwe ya dihlongwa te di bilego taba ya peakanyolefsa ye.
SABC e tshephile letseno la dipapato ta go hlakana, dithelete ta dilaesentshe ta kamogelo ya kgao, bathekgi ba dithelete le methopo ye mengwe ye mennyane.
Go kgatha tema kudu ka ditiragalong ta dihlongwa ta bodithabathaba te di emetego dikgahlego ta tumelelo ya ngwadio, kudukudu IAF le ILAC.
Bokgoni bja tweleto ya khothone ka Maputaland le mathata ao a lebanego le balemi ba bannyane.
Diphenkgiano teo di tswaletwego le teo di filwego dinomoro ka maleba di swanete go tsenywa ka lepokising la dithentara leo le lego ka lefelong la kamogelo la kantoro ya Mmasepala ya Selete ya Amajuba.
O se ke wa otlela wa tsena ka meetseng ao o sa a tsebego - meetse ao a ka bonagalago a ile fase a ka no ba a sa ye fase kudu.
Mo nakong ye e sa twago go feta go bolela nnete kgwebo ya NBI kgahlanong le dikgaruru le masolo a mangwe a mmalwa.
Maphodisa a Stilfontein le ona a ile a tlaleleta mo go motho yo a nyakegago kudu ka go golega bagononelwa ba bararo.
Dilo ka moka ta tshepedio di swanete go kgokaganywa le go amana go netefata gore ga go na thulano magareng ga dilo te di fapanego.
Ge a laleta Khansele, Moahlodi yo a dirago ditlhahlobo o ya dikopanong bjalo ka molebeledi.
Bokgoni le go kgokaganywa ga dihlongwa ta sethaba ta tikologo go maatlafaditwe.
Ke rena phrobentshe ya mathomo ye e hlahlilego Bahlahli ba Baeti ba Difoa ka ge re dumela gore boeti bja difoa ke moomo wo o kgethegilego wo o sego wa ka wa dirwa.
Ga go ekonomi ye e sa fetogego, go sa lebelelwe moomo wa yona goba mekgwa ya yona ya tlhabollo.
Re lebogia bahlankedi ka moka ba maphodisa bao ba kgathilego tema ka go phetheng ga molato.
Go tlia temoo ya mabapi le thomio ye e fetiiago ya makhura a go apea.
Bafsa, le filwe mpho lehono, lebelelang go putlela ka kua ga phapoi ya go rutela le dikhomphutha.
Dikakareto ta ditaba ta elektroniki le go fiwa makga a mararo ka letati.
Batho ba go feta ba sekete ba bolailwe gomme te dingwe te nti di gobadite bana ba banti, basadi le batofadi.
Go fokota ga go hweta sekoloto go twa go phethagato ya tiro ya tlhabollo.
Se ke ka lebaka la go theoga ga kgolo ya GDP ye kaone.
E na le lone ebile mohlagase o tsentwe ka seteneng se sengwe le se sengwe.
Ka dinako te nti tlhokego ya bokgoni e tloga e itia meomo ya diprobentshe go laola ditlhohlo ta tikologo ka gare ga Phrobentshe.
Intasteri ya kago ya SETA e swanete go kgopela SAQA go dira moomo wa molekodi wa boleng le modumeledi ka intastering.
Mna Nadel o gopotwa gore o sa le ka fase ga keno.
Baomi ba tlhokomelo ya maphelo ba swanete go gopotwa gape ka ga mehola ye megolo ya ditlhabelo.
Bohlatse bjo bo twago Yugoslavia, bjo bo twa Burundi bjo bo twago Ruanda, bo fa taeto ya seo.
Ka ge go ete go boletwe bjalo, Afrika e na le methopo ye menti ya tlhago, yeo go fihla gabjale e omiitwego boaedi ke batho ba dinaga ta ka ntle.
Ditahlegelo dife goba dife te nti te di ka se kgonego go fokotwa ka lebaka la ngwaga di fetietwa pele lebaka le le sa tswebjego.
Bagononelwa ba babedi ba go hula difatanaga ba be ba le ka fase ga tlhapeto ya maphodisa sepetlele ka morago ga ge ba hwedite dintho ta dithunya.
Ke nagana gore babapati ba hlohleletwa ke diekonomi ta papato ya bona.
Ditatamente ta dithelete te di lekotwego ke bahlakii ba dipuku ta dithelete le metsotso ya AGM ya mokgatlo.
North Korea e itemogela marega a matelele, a go tonya, a komelelo le dilemo te kopana, ta go fia, le te boidi.
Tlhabollo le kabo ya maithomelo a go ithuta ga tiriano ya megala le taolo ya tsebo.
Ka ntle le booro bja yona bjo bo lego molaleng, e tlia mathata a manti kudu a ka morago ga ntwa ya tokologo.
Tona Mpahlwa o bolete gore sehlopha sa ta ekonomi se be gape se lebelela phetolo ya molawana wa intasteri le menyetla ye e tliwago ke maemo a thoganeto a ta mohlagase.
Thomoloa tikologo ya go bea manyoro a mangwe godimo ga leela la moriti, gomme go tloga fao o thele seripagare sa ka godimo - seo se nago le dibokwana - seo o se nthitego pele.
Sebopego sa ditlhagio e be e le dipolediano, go bolelela godimo, ditlhagio ta PowerPoint goba ditlhagio te di sa uthego.
E akareta nomoro ya mogala wa kabelano moo o ka begago bosenyi ka ntle le go bolela leina la gago.
Dithoto le dilaesentshe go akaretwa thoto ya bohlale, dilaesentshe ta dillathekeng, dilaesentshe ta dipanka le ditokelo ta go nyaka diminerale le ta go rafa ka moepong.
Sethaba se hlohleletwa go dira selo se se lokilego.
Mafelelong a sekala, go na le lefase la dilwana te nnyane kudu, te di tliago tlhompho ka go lekana, leo rena Maafrika Borwa re na go le maikutlo a magolo go lona le go kgatha tema ka mafolofolo ka go lona.
Tshedimoo go twa dinageng te e bontha phokoto ye kgolo ka go makata ya malweti ka lebaka la paktheria ya Streptococcus pneumonia, a realo.
Maafrika Borwa a fela a lebala gore lefase le le fela le hlaselwa ke dikomelelo.
Afrika Borwa e thekga kudu maitekelo a OAU a go tlia tharollo ka mathateng a magolo a molaotheo ka Madagascar ka lebaka la dikgetho ta mopresidente te di sa twago go feta teo go bego go phenkgianelwa tona.
Tshepedio ya Tshedimoo ya Banamedi e a hlahlobja gomme yo mongwe wa baomimmogo ba ka o tla go bota seo.
Molao o tloga o netefata gore Boto le baomi ba yona e bontha sebopego sa dipalopalo ta merafe le bong bja batho ka phrobentsheng le go phatlalala ga naga mabapi le metsesetoropo le dinagamagaeng.
Nama gape e lahlegelwa ke bokgoni bja yona bja go swara diela, gomme se sa dira gore e se kgonege go dira sosete.
Yuniti ya Bosenyi bjo bo Rulagantwego ya ka Johannesburg e phuruphuite ntlo ka Buccleuch, ka leboa la Johannesburg gomme ya hweta laporathori yeo e bego e dira methamphetamaene.
Dikomelelo te kgolo le te di teago lebaka le letelele teo ganti di fediwago ke mafula a magolo.
Kamano ya go bea melawana, go beakanya methelo lefsa, pueleto le kakareto ya ekonomi ye e kaonafetego e a kgonagala gore e ka tlia seswantho se se nepagetego kudu sa ekonomi ge tshedimoo ya GDP e phatlalatwa ka Nofemere.
Go boloka thelete go ka bakwa ke gore tshenyegelo ya go swara dikhonferentshe e fase go feta ka mo go bego go lebeletwe mo ngwageng wo.
Re swanete go maatlafata tiriano le sethaba, go oma mmogo, bjalo ka maphodisa le dithaba, go tloa disenyi sethabeng sa rena.
Go na le mabaka a manti a gore ke ka lebaka la eng baithuti ba banti ba etwa ka go lenaneo la thuto ya dikolo.
Blatter o be a etete Cape Town gomme a hlahloba lefelo la kago la lepatlelo la Green Point.
Thuo ya sethekniki le tlhahlo e a nyakega go baomi ba meepong ye mennyane ka go ditiro te di amanago le diminerale ka kakareto.
Madulo ao a bulegilego ao o a bonago, na o kgona go bona dikgoba te di se nago selo?
Ke ahlaahlile taba ye le Mopresidente Mugabe ka Addis Ababa kgweding ya go feta.
Bjale, makhathiasamo e tsene polelong ya Seisemane bjalo ka selo se se hweditwego goba lentu le le omiwago go nyata bao ba solago ba bangwe ka bomeneta.
Go tsenya tiriong ga phraebete ga taolo ya go phaka difatanaga ka Mmasepaleng go a phethwa.
Mo bekeng ye re ile ra thabiwa kudu mo go bego go se gwa emelwa go fiwa sefoka sa maemo a godimo sa Vuna.
Dika ka mo legorong le ga se ta swanelwa go omiwa boaedi lebakeng la papato ya kgwebo le ya phadiano.
Tshepedio ye e rerianwego le moabi wa ditirelo yo a nyakegago mo e lego gore mabaka, go akaretwa theko, a dirwa ka tshepedio ya go rerianwa.
Samiti ya Setho e kgopete bareriani ba Zimbabwe go twela pele go reriana ka taba ye.
Nka se tsebe ka baka la gore ga ke tsebe ka moo nka pharologanyago dithunya.
Ba bonthite nyakego ya go hloma dikamano te di twelago pele le diphrobentshe ta Canada.
Dipampiri te mmalwa ta tshedimoo di ngwadilwe gomme se se tla beakanya sebopego sa leano la MEDS ka tshepedio ye e twelago pele.
Mokoena o twelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Witbank ka ga ditatofato ta polao le bohlakodi.
Ke nagana ka bohlano go fihla ka boupa.
Ke dumete gore maloko a Palamente a twele pele go dumelela Phrothokholo ka bjako.
Gomme ke nyaka go le netefaleta gore maitapio a lena ga a twele pele a sa lemogwe goba a sa etwe.
Ba be ba etwa lefelong la gagwe, lefelong la Inyoni.
Tloang goba le tswaleleng dithila dife goba dife te di senyegilego ta makaka afe goba afe a mpa goba a katse, maleiri a go lahlwa, dikagare ta hlapi, meboto ya manyoro ye e lego molaleng le bjang bjo bo ripilwego bjo bo bolago.
Go bolela nnete, bohlokwa le maswanedi a thoto ya bohlale ga se ta ka ta ba ditabeng go swana le lehono.
Se ga se sa akaretwa ka thekong ya thekete ya sefofane.
Mokgatlo wa batweleti ba oli o kopana ka Algeria ka Laboraro go ahlaahla gore ke tweleto ye kaakang ye e swanetego go fokotwa go thibela go wa ga ditheko ta oli go twela pele.
Go dira ga polestere ye e nago le tipsamo ye e nago le khalesine goba khalsiamosalfeite.
Didiriwa ta ka khithing, ta ka lonteri, Mnet, letangwana le lefelo la go phaka difatanaga le le bolokegilego le akareta ditirelo le dinolofati te di abjago.
Yuniti ye e kgethegilego ya bohlodi bja kgwebo, ye e sepetwago ke PGWC, yeo e tlago fa tshedimoo ye e sepelago le mabaka mabapi le menyetla ye mefsa.
Naa go beeleta ka thotong ya sethaba go thua go dira tlhabollo ya ekonomi ye nnyane ye e twelago pele go ya go ile?
Dipalopalo ta mabapi le dithunya le dikolo te di tliitwego di tliwa ka mehla ka Ngwadiong ya Bogareng ya Dithunya ka Pretoria moo lefelo la go lota tshedimoo la bogareng le ngwalago, le kopanyago le go boloka tshedimoo ye.
Tlhabollo le phetoo ya mogoma wa go lema wa go hloka mogoma wa go hlagola wa balemi ba bannyane.
Se se akareta dithuo ta dithelete ta kgodio ya bana, thuo go malapa ao a laolwago ke bana di diphuthelwana ta dijo.
Ka KwaZulu-Natal, lesolo la baotledi le le kgethegilego le tsebagaditwe semmuo gomme go bile le kgao ya papato ya radiong diteeng ta tikologo go tlia kgao ya kakareto ye e omago gabotse.
Gomme ke re ke a go hlompha tate kae goba kae mo o lego gona.
Ga go na pelaelo efe goba efe gore se e be e tloga e le tlhaselo ya maole ye kgolo ye e bego e lebiitwe.
Ikgokaganye le Stuff Busters gonabjale gore a go thue ka bjako le ka katlego gore o ikwe o gatelegile gannyane ka mogopolong gomme o lebelete kudu pele.
Barulaganyi ba CWC ba dirile ka moo ba ka kgonago ka gona go netefata gore baraloki ba khrikhete, babogedi le bahlomphegi bao ba etelago  ba bolokegile.
Dika te di a mpefala boego le ka morago ga boithidullo bja ge o oma moomo.
Boso bo boidi gomme bo tlete ka maru bja marega a magareng a diphefo le dilemo te di fodilego.
Difilthara ka moka te di Gatetego pele di maatlafaditwe ka go tlaleleta ka dinyakwa ta go go thua go dira gore go nyaka go direge gabotse.
Ka taolo ya maleba le boetapele bjo bo omago gabotse, senthara ye a bego a e laola e fihlelela dipoelo te kaone kudu ka mo go swanago.
Baadimi ba bannyane bao ba ingwadiitego le MFRC ba oma ka fase ga melawana ye e fapafapanego le ya baadimi bao ba sego ba ingwadia.
Ga go na dipalopalo te bonolo ta kamantho ya dithelete te di elago kgatelopele ka mo tebelelongpele ye e phatlalatwago lefsa.
Balaodi ba ta maphelo ba tla hlahlwa ka peakanyong ye nnyane, ye e lebeletego kudu go kaonafata kakareto le go oma gabotse ga ditirelo ta MCWH.
Lefase la rena la sebjalebjale le tsebja ka bonyane dipharologanthi te nne.
Se se akareditwego gape ke go dira dioli ta go thapia le dikerisi go twa kudu go dilo te dingwe ta tlhago.
Kgokaganya mokgwa wa MCS le baagiani ba kgauswi ba lebopong ka go hlompha ditumelelano te di lego gona ta SADC.
Ditiragalo ta diketswana ta go oma le go lota dihlapi, dikhrustaiene le dimolaske le tona di hlophiwa mo.
Setee se sa phetieto se dirilwe gore se kgone go oma mehuta ka moka ya dithila ta ka gae ebile se aba dinolofati ta go omia lefsa dipampiri, dithitswana, polastiki le dilo te dingwe te di sa nyakegego.
Ngwala dipego ta ka nageng te di bonthago diphihlelelo ta bona goba go tweta pele tekatekano le tekatekanyo ya bong.
Mo nakong ye, re lebelete ka moo re ka omiago "BCC" le ka moo re ka omago ka ditemoo ta dibaerase.
Diheifere te di sa lego te nnyane go ka tswadiwa di swanete go tlowa go dipoo te di lego kgauswi le tona.
Se se nyaka boetapele bja ponelopele, boikgafo bja sepolotiki le bongwaledi bjo bo nago le bokgoni le bjo bo nepiitego.
Maswi ao a twago dikgomong te di bego di alafa ka dianthipayothiki ga se a swanelwa go kopanywa le kholostramo go tlo bediwa ka lebaka la gore maaledi a anthipayothiki a tla thibela tshepedio ya pedio.
Dihlakahlaka ta lehumo ka gare ga lewatle la tlala le go hlokiwa maatla di ka feleta ka dikgaruru ta sethaba.
Thekgang Molao o mofsa wa Metoko wo o ireletago batho bao ba sa kgogego kotsing ya go kgoga e se ka go rata.
Molawana wa Thireleto ya Thoto o thadilwe gomme wa romelwa go yo dumelelwa.
Ditlhabollo te nti kudu te di sego ta ithekga ka lewatleng di beilwe ka lebopong la lewatle.
Naa go bile le go goeleta ga godimo mo go sa felego go twa go batho mathomong?
Go fa mohlala, ge phoofolo e le kgauswi le mohlagase e a thoukwa tshepediong yeo gomme ya hlompha legora.
Dihlakahlaka ta lehumo ka gare ga lewatle la tlala le go hlokiwa maatla di ka feleta ka twelelo ya dintwa ta sethabeng.
O se tsoge o dumelete motho yo a nogo ikemela fela go leteta mogala wa go se lefelwe wa go emia go oma ga karata legatong la gago-ba ka go radia gore o dumele gore karata ya gago e emiitwe gore e ome.
Ge ba phuruphua ka moo mokhukhung, maphodisa a hwedite dikolo te mmalwa ta sethunya se sekopana.
Lenaneo le le latelago la go hweta dikoloto le dumeletwe mabapi le dithelete te di aletego morago ta rente le ta ditefio ta ditirelo.
Re a tseba gore bangwaledi ba dikolo le baithuti bao ba hweditego thuo ya maeleng a go ithuta bao ba ithutelago thuto yeo ba tla holega ka sebaka sa kgolo ya sephrofeenale.
Diforamo ta go gopola ka tsenelelo di goketa bateadiphetho ka sethabeng gomme di sepetwa bjalo ka dingangiano, moo baetapele ba mmuo, sethaba le lefapha la kgwebo leo le tsenelago ngangiano ye e tseneletego ka ga ditaba te batho ba nago le kgahlego go tona.
Go tiieta netweke ya sethaba sa lefase ka bophara ya batho bao ba Lwanthago Semorafe.
Ka morago ga go phuruphua ntlo ka edi, Lebake le lenti leo le etego le phuthetwe le ile la thopa.
Taba ya tlhokego ya meomo e boletwe ka boripana ka karolong ya Maatlakgogedi ya pego ye ya wepsaeteng.
Bjale sehlopha sa Mandela se be se tshwenyega kudu ka ga se gomme morago ga moo sehlopha sa Mandela se bolaile Joe Qlabe.
Eupa ke te nnyane kudu go fetwa ke kemio yeo ya kaone.
Dinaga te mmalwa ta ka Yuropa di na le mekgatlo ya ka lehlakoreng la go ja ka dipalamenteng ta tona, go akaretwa Denmark le Sweden.
E gona ka dikgobokanong ta rena ta dikereke le ka meletlong ye mengwe ya sedumedi.
O ruta bafsa bao bao ba sego ba itekanela mebeleng kudu bao ba lego ka gare ga diwilithere mabokgoni a go ithomela a go swana le go penta.
Mogononelwa, yo a dulago Boksburg, o twelete ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Germiston ka Moupologo.
Mehutahuta ya masolo a lefapha la sethaba a thoma go bula dibaka.
Mospikara, Ditekanyeto te ta Kholofelo di lebelete kudu kabo ya ditirelo ye e maatlafaditwego le ye e akgofiitwego.
Malweti a ka bakwa ke go se je dijo te di lekanego te di humilego ka bithamini A go akaretwa sebete, dikherotse, dipotata, dimenko le sepenee.
Mdi Mabudafhasi o bolete gore boeti ke ye nngwe ya diintasteri te di golago kudu ka nageng.
Mmuo o tla tsenela tshepedio ya go reriana le di-SGB pele ga ge o ka tea sephetho sefe goba sefe.
Ye gape go emetwego gore e tla swara tiragalo yeo ka lefoko ke Mokgatlo ya Lefase wa Ditokelo ta Thoto ya Bohlale.
Durban e ete e abetwe "Sefoka sa ZK Matthews" sa toropokgolo ye e sepetwago gabotse ka nageng.
Go netefata gore mananeokgoparara a abja ka tsela ye e lego gore a hloma meomo, a maatlafata dithaba le go hlabolla baomi.
Nakong ya lesolo le,methene ye upa ya go raloka di-DVD,mothene wa go raloka di-CD,Dihaefa te tharo,dipikara te pedi,diradio ta difatanaga te hlano le thuthuthu e tee ya Yamaha di hweditwe di tlogetwe ka sethokgweng.
APRM e tla kgopela gore naga ye nngwe le ye nngwe e hlome ka edi Lenaneotiro leo le nago le maikemieto ao a filwego dinako.
Ka thulaganyong ya bobedi, bobedi bjo bja Spain gape bo be bo swara bothata bja go hweta morethetho le bosesi ba ka Amerika gomme ba dira thulaganyo ya bobedi ya lerato.
Sehlopha se se akareta go renta didiriwa ta dinamelwa, ke gore, difofane te di se nago mootledi.
Naa o ikamantha ka botlalo le leano le la papadi?
Redieene ya elekthromaknethiki e sepela lefaufaung ka sebopego sa maphotho.
Ekonomikgolo - Thuto ya seswantho sa ekonomi ka botlalo ka nageng.
E dirilwe ka setampa, dinawa ta swikiri, potoro, dieiye, matsapane, dithilisi le dilemone, gomme ta kgabakgaba go fihla ge ditswaki ka moka di le boleta.
Re swanete go phethagata leano le go tweta pele go kgatha tema ga barekii ba mebileng le bagwebi ba boagiani.
Maloko ao a hlomphegago a ka be a tseba ka ga tsebio ye e dirilwego mo mesong mabapi le Anglo American plc le De Beers.
Go na le ditekanyeto te itego ka go DoD ta go thua DERI ka maeleng.
Naa go tere lebaka le lekaakang gore mei e hwelele?
Ngwala pego ya tweleto ya bahlahli ba ka moomong.
Gomme sekolo seo baithuti ba bego ba iwa go sona, go belaelwa gore se tlete kudu.
Dipego ta kotara ka kotara ka ga seabe sa ekonomikgolo go dintlo, maemo a go boloka thelete le merero ya dithelete te nnyane.
Ge o re ba tlogete difatanaga ta bona naa o ra ge ba tlogete difatanaga tseleng?
Re swanete go dira bjalo, gore re se nyefie moya wa kholofelo wo o fokago ka nageng gabjale le kudukudu ka toropokgolong ya rena.
Ge e le gore o omia eFiling, e@syFile, gabonolo boela morago o ye go fetoa dikgetho go wisate - letlakala la methelo le tla fetowa go ya ka mo o kgopelago ka gona.
Ke kgale a tlogete go tshepha tshephio ya ka ya gore ka morago ya motheo wo o latelago re tla hweta nako ye nti.
Dipeakanyo ta tefelo ya le go thua ka maeleng ga ditirelo ta motheo ta mmasepala.
Bonti bja lena bao le lego mo lehono le tla di bita mekhukhu.
Laporathori ye mpsha ya Tlhahlobo ya Ditopo e tla bewa moo lefelong leo la Sepetlele sa peleng Mosegare sa Bohlabela bja Paarl.
Mmepe wa lefelo o bontha kgokagano le tshedimoo ya bokamorago ya lesolo, dikgopolo te bonolo ta Thoto ya Sethaba le mekgwa ya go maatlafata ka dithabeng ta ka Amerika.
Banna ka moka ba bane bao ba hweditwego ka moo sefatanageng ba ile ba golegwa  gomme Ford Telstar ya thopa.
Eupa o ile wa ya le yona le ge go le bjale ka lebaka la gore go be go kgonagala gore o itokolle bothateng?
E mabapi le go twa ka fase ga kgatelelo ya kgao ye mpe ya ba kgao yeo khonthinente ya rena e e hwetago.
Ga ke tshepe gore baetapele ba dipolotiki ba na le bokgoni bjo bo lekanego bja go dira moomo wo ba nnoi.
Ke nagana gore ke kwane le ntlha yeo ka setatamenteng sa ka, ge ke be ke etete maabane.
Mogononelwa o ile a golegwa gomme a bewa ka kgolegong ka seteeng sa SAPS sa Babanango ka ge a hweditwe a swere lebake gammogo le go bjala lebake.
Thutabjalo - Thuto ya go bjalo dikenywa, merogo, matoba goba dimela te dingwe.
Bagononelwa ba gape ba amanthwa le go thuba ka dintlong go gongwe.
GCIS e phatlalata tshedimoo ya mmuo ka go aba ditaba ta go bonwa le ta go theeletwa teo di kgethilwego sethabeng le go araba dipotio mabapi le ditaba te di amanago le mmuo ka disenthareng ta tshedimoo ta bosethaba le ta diphrobentshe.
Gomme ka dikolong ta peleng ta DET barutii ba fetoeta diphapoi ta bona - bonyane te mmalwa - go ba teo di rutwago ka Seisemane ka pela ka moo go kgonagalago.
Meomo le maatla a Wesgro a beilwe ka Molaong.
Go ahlola maikutlo le ditiro nagong ya dithulano ka ditebelelo te nnyane te di se nago tshedimoo ye e lekanego ta nako ya khuto go kotsi gomme go ganeta seemo sa ditaba ka ge go itemogetwe sona ka dinakong ta dithulano.
Tunisia Leboa e na le boso bja Metithereniene bjo bo nago le dilemo ta go fia, ta boidi le ta komelelo te di latelwago ke marega a dipula ta magareng.
Maphodisa a ka Fochville le ona a ile a tlaleleta palo yeo ka go golega bagononelwa ba bahlano ka moka ga bona ka bosenyi bjo bogolo.
Proteke ya Centrum Guardian e lemoga le go abela batho goba dihlopha teo di omago go fetiia ka moo di kgopetwego ka gona.
Maemo a ozoune ao a oketegilego ka lefaufaung la fasana ka lebaka la ge NOx le dihaetrokhapone di arabela seeta sa letati di tla feleta ka diabe ta maphelo mabapi le go hema.
Bohlatse bja anekthoute bo bolela kudu ka ga ditsela ta boithomelo te di omiwago ke dikhamphani go ruta mogopolo wa maithomelo ka gare ga mekgatlo ya tona.
Ee gore re kgone go itlwaeta tlhahlobo.
Gape e ka go gopota ka ga dikotsi ta nako ye.
Ge dibopego ta kholi di le gona ka ditweletweng teo di omilwego gore di se bole, ganti di nyaka go bontha gore dipaktheria ta go bodia di gona.
Aga bokgoni ka dithabeng te di nago le pere ye maatla ka go aba tlhabollo le tlhahlo ya bokgoni, go realo e le go ba maatlafata go hlokomela dipere te maatla ta bona ba ikemete ba se ba bota CHPA.
Maloko a ile a thoma go rema mehlare ye seswai ya lebake, yeo boleng bja yona e lego diranta te dikete te masomehlano.
E ile bogareng bja maikemieto a bodithabathaba gomme e twelela kudu ka dikhonferentsheng ka moka te kgolo.
Maphodisa a ile a latela tshedimoo yeo gomme ba hweta ditidifati te pedi.
Afrika Borwa ganti e romela dimetale ta motheo ka Laos gomme ya imphotha bonti bja ditweletwa ta merogo go twa ka Laos.
Gape go na le dikotsi ta "phetolo ya kganeto" go twa go batho ba "mebileng" ba Maarapo le mebuo.
Mopresidente Gbagbo ga se a tsenela Samiti ye e swaretwego ka mathokong a Kopano ya Maloko a United Nations mo bekeng ye.
Monamedi o ile a golegwa ka nakwana yeo ka morago ga moo gomme dikagare ta ka mapokisaneng te di hlahlobilwego gomme gwa hwetwa e le Lebake.
Dibjana di swanete go gohlwa ta seterelaeswa ka morago ga go ja go gongwe le go gongwe.
Bohlatse bjo bo ganetwago bja dintlha te di hweditwego ke yena.
Le ge e le gore mobu wo o phuthetwego gabotse o ka oma, samente goba motswako wa khonkhoriti o kaone.
Go ngwalwa ga dikakanyo ta GDP di tshephile mehutahuta ya dipalopalo ta sethaba le ta ekonomi.
Bathobaso ba tlete ka fase gomme bonti bja bathobaweu ba twelela ka maemong a meputso ya godingwana.
Tshedimoo ya maleba: Mna Gounden o ile a thaba moo tiragalong yeo.
Mo Addis bjalo ka lefelo la kopanelo la tlhomosemmuo ya Palemente ya Afrika ka Kakareto, mokgwa o mofsa wa tokollo ya batho ba Afrika e tla swanelwa ke ahlaahlwa le go maatlafatwa.
Molaokakanywa wa Phrofeene ya Peakanyo, wo o tealago melawana ye e fetilego ya mabapi le peakanyo ya toropo le selete, le go akareta  phihlelelo ya phrofeene ge ka go le lengwe e tiia melawana ya maitshwaro, teo di tlago laola babeakanyi ba toropo le ba mafelo.
SAOM e lebogia CEI, mekgatlo ya dipolotiki, sethaba le mekgatlo ye e sego ya mmuo ye e dirilego thuto ya bakgethi.
Mo lebakeng le letelele Eskom e tla swanelwa ke go beakanywalefsa ka dikhamphani  ta tweleto le ta phatlalato ya mohlagase.
Le ge go le bjale phetogo ya mmakgonthe e ka se fihlelelwe ka melao le melawana ya phetieto, le gape ka ditiro ta baetapele le badudi go tweta pele maitshwaro.
Ke dumela gore dikamano ta bjale ta go oma mmogo ta mabapi le FEI di tla gola ta maatlafala.
Sephetho se ete se terwe sa go raka monna yoo.
DPO e tla tsebia foramo ya maphodisa a sethaba sa tikologo goba mokgatlo wa balefaditirelo ka ga kgopelo yeo.
Ke gore, CKB le CNS ke dihlongwa teo di amanago ka ge CKB e omia setweletwa seo laesentshe ya sona e filwego CNS.
Gape ba ka hweta mafelo a go befelwa ga bona le go gakanega ka ditsela teo di tsenyago maphelo a bona kotsing le a ba bangwe.
Maekheroweibe ga o je mohlagase kudu go o o omia go phala setofo ge o rutheta le go apea.
Afrika Borwa ke naga ye botse, ke bone Johannesburg le Pretoria.
Bekeng ye e fetilego pego ye e kweago bohloko ka ga molemi ka De Doorns yo go kwagalago gore o phuute dintlo ta baomi ba mebileng, o twelete thelebiene.
Maikarabelo a Molaodi wa GOV.ZA ke go kgokaganya ngwadio ye e atlegilego ya tomeine ya ka fasana goba ya monggae.
Go ba redieieneng kudu ya UV ge o sa le ngwana le ge o sa le mengwageng ya mahlalagading, go a tsebja ebile go efogega gabonolo.
Think Bike ke mokgatlo wo o sa dirego letseno wo o laolwago ke baithaopi gomme o tshephile thekgo ya maeleng.
Dihlongwa te di tweletago dithila di tlo fiwa tumelelo ya semolao ka morago ga phethagato ya ditshepedio ta taolo ya tikologo ye e ka sekasekwago.
Dikhontomo di swanete go omiwa ka mehla ge batho ba amana thobalanong ka ntle ga lenyalo la motho o tee.
Kgolo ye kgolo ka letsenong leo e sego la difofane ke ka lebaka fela la dikoketego ta ditiragalo ta dithoto, kgwebo ya motheo, go hiria difatanaga, gammogo le dipapato.
Mekgatlo ya mmuo ga se ya swanelwa go lefia dithelete ta ngwadio, tepositi, go dumelelwa gape go dirwa diteko goba dithelete ta ka morago ga go dirwa diteko.
Leano la mafapha a manti le tla dirwa go kaonafata khweto ya ditefelo ta tlhokomelo go twa go batswadi bao ba sa lefego.
Yuniti ya Tikologo ya Bohodu bja diruiwa e golegile gape bagononelwa ba bane ka go tsoma mo go sego molaong ka polaseng ya Beja kgauswi le tsela ya Makhado-Elim.
Bjale naa ka morago ga kopano yeo o ile wa boela Esikhaweni?
Lesolo la ka Kapa Bodikela le tloga le tweledite pele go hlapa diatla le pabalelo ya maphelo ye kaone ka bonting bja mafelo ao a amegilego.
Di oma ka tshenyegelo ya letlotlo ye e sego ya ema gabotse ye e feleleditego ka gore ditsela te dingwe ta mebasepala ya rena di senyege.
Museamo wa Mahlale a Tlhago le Bokgabopuku bja Bogareng bja Kadimio di bile le lenaneo la go thabia la nako ya maikhuto leo le dirilwego go dira gore bafsa ba thabiwe nakong ka moka ya maikuto a dikolo.
Ba tla ruta dithutwana, ba fa baabi ba ditirelo ta tlhahlo dikonteraka, ba ngwadia baomi go ithuta dithuto ba le ka gae le go omia tlhahlo yeo SAMDI le SITA di ka e abago.
Dipoelanyo ta motwasehlabelo le mosenyi le dikhonferentshe ta dihlopha ta malapa ke mehuta ye mebedi ya semmuo ya mananeo a toka ya poelanyo ao a e boletwego ka gare ga Molaokakanywa wa Toka ya Bana.
Maikemieto a diwekopo ke go go tsebia Mokgwatlhabollo ya Tlhwekio CDM , selo sa go ruthufala ga lefase le go tweta pele ditiragalo te di kgonagalago ta CDM.
Noka ya Umgeni ke legale la dinonyana ta mebalabala ya go kganya ta setlogo le ta dinaga te dingwe.
NICRO e dira ditshekatsheko ta ka gare ta bana pele ga ge ba ka tsenywa ka lenaneong la NICRO.
Netefata gore dipego ta tiieto ya boleng le ta go obamela di tliwa go SETQAA ka dinako te di beilwego.
Ga ke nagane gore ke ka moo babapati ba itshwarago ka gona.
Durban e a gola ka seriti bjalo ka lefelo la bosethaba, la khonthinente le la bodithabathaba le bohlale.
Mabaka ao a laolago MOC ke dithekio ta maswi le ditshenyegelo ta dijo ta motswakotii.
Bonti bja bana bao ba fetetwego ba phela gabotse mengwaga ye mmalwa pele ga ge ba ka hweta kalafo ka dianthiretherobaerale.
Mohlahliwa yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego o tla hweta tlhahlo ka botlalo ka ga Pabalelo ya maphelo le ditirelo ta Tlhwekio le mabokgoni a mangwe ao a amegago.
Moletlo wa tsebiosemmuo o tla swarelwa lefelong la meomo ya tlhwekio ya meetse, gomme wa dumelela dibaka ta go tea diswantho.
Ka batho ba, maikutlo a bona a motheo kudu a ba bota gore, gabotse, ke karolo ya tlhago e sego tatelano ya dilo ta go dirwa ke batho.
Lekang go se reke ditweletwa te di phuthetwego go fetiia, ta go swana le merogo ya go phuthelwa ka dipolastiki ka dithereing ta pholisterine.
Go na le dutumelelano te nti ta bodithabathaba te di nyakago go hlahlobja go sekaseka go eletwa ga SA go di dumelela.
Re a go leboga kudukudu Mohumagadi Modulasetulo ka sebaka se sa go tlia tlhagio ya molomo.
Melawana ya mabapi meepo e swanete go ba maleba, e kweiege le gore moepi yo monnyane a e kgone gomme e swanete go phethagatwa ka tsela ya lefelong.
Maikarabelo a magolo e bile go aba dintlha ta ditokelo te go rerianwego ka tona le balekane ba dikhamphani le ba bangwe.
Diromelwantle te kgolo ta ka Afrika Borwa go leba Bahrain ke methene le didiriwa ta mekheniki, gammogo le dilogwa.
Tshepedio yeo borekedi bja tweleto bo dirwago ka gona e fapana gannyane le moomo wa tlhagio, ebile e hlalowa ka boripana ka mo fase.
Toropokgolo e na le ditee te pedi ta phetieto, se tee ka Athlone gomme se sengwe se ka Swartklip.
Mopresidente wa FIFA Sepp Blatter o ipiledite go lefase go tshepha Afrika Borwa le Afrika go tweleta phadiano ya sebjana sa lefase ye e atlegilego.
Faepa ye tala e fela e sa fetoge marega gomme phapano ye nnyane magareng ga dilo te talamorogo le te di tidifaditwego.
Dikarolo ta tlhamo di akareta ditlabelo ta go pheiba le diphethene, dilo ta fenithara ya tseleng le peakanyo, mabone le maswao.
Tlhaselo efe goba efe go ditlabelo ta nyutleleara ta ka Iran di tla hlakahlakanya bothata bjo, a realo.
Hlaloa letati la tlwaelo bophelong bja gago ka matating a dikgaruru te kgolo ka Oudtshoorn.
Batho bao ba dulago ka Borwa bja Afrika ke bao ba amilwego kudu ke bohloki, gomme meputso ya bona e fase kudu go maemo a bohloki lefaseng ka bophara.
Ka lebaka la go ba gona kudu ga dithulano ta sepolotiki, ditlhologelo ta sepolotiki ta bathobaso le ditiro ta mekgatlo ya tokologo di gaitwe ke dikuranta ta khamphani yeo ka mo go sego gwa lekana.
Le kgopelwa go lokologa go ikgokaganya le webmaster ge le ka kopana le bothata bofe goba bofe goba boima ka go ingwadieta goba go phumolwa go hweta tirelo ya tsebio.
Boikgafo bja mmuo bja go tweta pele kgonagalo ya thomiogape ya dithila ka kakareto ka melao ye e nyakiiitwego ka tlhokomelo.
Dihlongwa ta go fa pego te di ka kgonago go rarolla ditlhokego ka mafapheng ao a lego gona a tshedimoo e kgopelwa go bega ka tona.
Ka dikakanyong ta gare ga ngwaga, mokgwa wa seabe sa Aids se omiitwe.
Ka sebopego, sehlongwa se na le hlogo le bakgokaganyi ba bararo, bao dikgoba ta meomo te pedi di sego ta tlatwa.
Go rengwa ga dithokgwa ka Saron go tla ba le seabe ka thibelong ya bosenyi ka moo lefelong leo.
Go swanete go lemogwa, le ge go le bjale, gore thuo ye ya dithelete 'ke ya lebaka le tee', ke gore, kabo e tee ye e amanago le motheo wa kago.
Kakareto ya dinyakiio ya lefapha la kgwebo e kaonafaditwe kudukudu go dikhamphani te nnyane le ta bogolo bja magareng.
Gabotse ke methopo ya meomo ye e tlogago e nyakega go ya ka Mokgatlo wa Baomi wa Bodithabathaba.
Ka moka te di nyaka go kopanya ga letlotlo la bosethaba leo le diretwego mellwane, ditheknoloti le bokgoni bja sethekniki gammogo le thomio ya tlhokomelo ya tirigato ya peakanyo ka maemong a bosethaba, a ka dileteng ta fasana le a ka dileteng.
Ke motho yo a biditwego, Mna Modulasetulo.
Ka lebaka le dithanele te di twelelago ka tlhago di tlwaelegile lefelong leo ka moka.
Senthara e kgoboketa tshedimoo ya nako yeo go twa ka disenthareng te nnyane iri ye nngwe le ye nngwe gomme mafelelong ya dira tshekatsheko ya ka mehla ya maemo a moya wa toropokgolo, o tlaleledite ka go realo.
A re direng moomo wa rena wa sethabeng re fokoteng maemo a bosenyi ka go dira gore disenyi di golegwe.
Ga go bao ba tlilego morago ga nako bao ba tlago dumelelwa gomme go palelwa ke go tla go tla dira gore phenkgiano ya gago ya thentara e se sa oma.
Etentshi e beeledite methopo ye menti go hlahla ditsebi, kudukudu mabapi le go hlapeta le mafapha a mangwe ao a kgethegilego a tsebo.
Tona ya Kgoro ya Bosethaba ya Maphelo, Ngaka Manto Tsabalala-Msimang, o bute semmuo karolo ye e tsooloitwego ya sepetlele nakong ya moletlo wa maemo a godimo wo o bego o swerwe ke Kgoro ya Maphelo ya Phrobentshe.
Letseno la dipapato le tla, ka fase ga mokgwa wo, twela pele go omiwa ka SABC, gomme go thua ditirelo ta mehutahuta ka maeleng go ka dirwa.
Hweta gase ya LP ya ka lepotlelong ye e dulago e lokile go tlo omiwa go apea go bohlokwa le go bedia meetse go dira dino ta go fia.
Malaria ke leuba mo lefelong le leo le iintwego go tlo aga TFCA, gomme bo tlia dikgopolo te di sego ta loka go baeti bao ba ka nyakago go eta.
Ditefelo ta methelo le ta diroyalithi, ditefelo ta ditirelo le ditiieto ta tsooloo ga se ta swanela go itia tlhabollo ya masolo a mannyane.
Dikgokagano le baabi ba bjale le baabi ba ditirelo di bile bohlokwa ka tweletong ya tharollo.
Euthanasia ke yona tsela e tee yeo molweti a ka lokollwago ka go hlakeng ga gagwe ga go kwa bohloko.
FoC e iinte ka ntle le go boela morago gore dinaga di swanete go ikgafa go dira kago ya bokgoni ka dikantorong le ka mananeong a tona a dipalopalo ta bosethaba.
Modiragati wa ka Cape Town, Jane Alexander, yo moomo wa gagwe o fago ditshwaotshwao ka ga merero ya bjale ya ekonomi ya sethaba, o thopa Sefoka sa Modiragati yo Mofsa wa Bokgabo bja go Bonwa wa Standard Bank.
Tlhahli ka ga meomo go baithuti, ka go gatelela meomo ye e nyakago mmetse le dithutamahlale.
Setee sa maphodisa se se feleletego, maloko a ile a atlega go golega bagononelwa ba bararo bao ba bego ba itlhamile ka dibeta ge ba be ba le gare ba sa ipeakanya lefelong leo la meago.
Yona ka boyona e tla swanelwa ke go hlaka ka dipotio te ta mmakgonthe te boima.
Taonelouta matlakala a a ka fase go hweta tsebo ya ta ekonomi ka ga Seemo sa Phrobentshe.
Tsooloo ya Afrika ke sediriwa se bogare ka gare ga lepokisi la dithulusi sa go feta bohloki le tlhokego ya tlhabollo khonthinenteng ya rena - a re itokieng gomme re omeng.
Selemo se thoma ka Mathe go fihla ka Julae gomme se sepelelana le sehla sa pula.
Bolaboraro ba na le bokgoni bjo bogolo bja go tsenya letsogo gabotse ka go palo ye e theogelago fase ka mabaleng a dipapadi ka kakareto.
Didiriwa le theknoloti di tweleta bokgoni bjo bogolo ka go nolofata ditshepedio te di hlakahlakanego le go akgofia meomo ye e teago nako ye e akaretwago ka go ERM.
Dipueleto ta dikotara te di fetilego te di dirilwego ge tshedimoo ye mpsha goba ye e bueleditwego e ka fiwa ke maarabi.
O se tsoge o ganedite ngwana wa gago a bega dikotsi te di ka hlagago ka ntlong goba tikologong ya ntlo ya gago.
Go twela pele ka go tlia tlhokego ya tekatekano ka dikolong go na le bokgoni bja go tweleta pelaelo ka kakareto gareng ga dithaba ta thuto.
Lefelo la twelelo ya ntwa ya go itlhama ka mekgatlo ya go lwela tokologo e be e le phetolo ya go hloka kholofelo le kgakanego ye e bego e tliwa ke tshepedio ye oro ya kgethologanyo.
Ba dira diphoo te nti, teo go wa ga tona baomi ba swanetego go solwa.
Diaparo te di tlwaelegilego ta kgwebo ke sutu le thai gomme go emetwe gore e aparwe ka dikopanong le ka dikamogelong.
Re ipileta go bahlahli ba baeti ka moka bao ba sego ba ingwadia ka dikantorong ta rena ka moka ta ka diphrobentsheng, a realo, a tlaleleta ka gore ditlhahlobo ta kgafetakgafeta di tla dirwa ka mafelong le ka maswaong a ta boeti ao a upilwego.
Moletlo wo ke kago ya lefase leo le nago le khuto.
Serapa, seo se bonwago ke batho ba banti bjalo ka sebenyane se setalamorogo ka bogareng bja toropokgolo, ke se sengwe sa dikgoketo ta boeti ta toropokgolo le diphaka te bohlokwa kudu.
Tlhokego e bonwe go kgontha dikgokaganyo te le go dira diteko ta seabe sa seemo sa taolo ya meetse a mmalwa.
Tiragato ya pueto ya bjale ya thelete e emia go fegwa ga ka moso.
Go hloma dikgetho ta go antha ngwana letswele mo go bolokegilego go bohlokwa kudu go hweta dipoelo te kaone mabapi le kelo ya masea ao a se nago HIV.
Le ge go le bjale, Nicholas Burns, mongwaledi wa ka fasana wa mmuo wa US, o bone ditiriano te bjalo ka twetopele ya melawana ye e lego gona.
Maikemieto le kgotlelelo ya maloko ao a amegago ka go golegeng le go hweta diphahlo a a retwa.
Go oma ka boikgantho bjalo ka moetapele wa lefase ka taolong ya tikologo ya mmasepala.
Mmasepala o tla boloka batho ge go filwe bohlatse bja gore ke badudi ba mmakgonthe ba ka mebasepaleng ya tikologo ya Midvaal.
CNRS - Senthara ya Fora ya Bosethaba ya Dinyakiio ta Mahlale ke mokgatlo wa sethaba wa dinyakiio ta motheo wo o hlaloago maikemieto a ona bjalo ka yeo e tweletago tsebo le go dira gore e hwetagale sethabeng.
Tshedimoo ka ga ditokelo le ditlamego a bengmeago bao ba rentiago dintlo go bahiri.
Gomme go hlasela Lesotho mo nakong yeo go bego go bakwa ke LLA.
Djibouti e fia kudukudu le go ba boidi selemo gomme e na le marega a go fia le pula ye nnyane.
Go kwagala ga mokgwa go upa thomio ya melawana ya bodithabathaba, ditlhahli, le ditiro te go dumelelanwego ka tona.
Proteke e thekgwa ke mmuo ka dithelete ka BDC bjalo ka etentshi ye e phethagatago.
Afrika Borwa e romela dinageng ta ka ntle dikenya te foree le ta ka bolekaneng, beine, difilthara, ditheransefoma le didiriwa ta taeto ka Estonia.
Ke kwero gore lereo le bjale le ka omiwa ka maleba go hlaloa mafokwana ao a sa twago go bolelwa mo nakong ye e sa twago go feta.
Efa dikatse dijo te di omilego ta ka bolekaneng goba te di bediitwego gomme o di ganete go tsoma goba go ja dijo ta ka ditlakaleng.
Mogononelwa o hwedite a swere diphahlo te go dumelwago gore di utswitwe ka Sekolong sa Phoraemari sa Emmanuel ka Homevale.
Tlaio ya bana e bontha bana ditiro goba dingwalwa ta phonokrafi.
Dintwa ka moka ta Afrika ka mo mabakeng a, teo go ya ka histori di tlogo palelwa, di omile bjalo ka tiieto ya nnete ye e lego molaleng ya gore bathobaso ba ka se tsoge ba fente bathobaweu.
Aowa go ya ka tsheko ka boyona le go ya ka seo Henk a se boletego.
Mokgwa wa lefelo le tee o tla fa baholegi tshedimoo ye e dirilwego ka mo go nyakegago ka gare ga lefapha leo ba nago go kgahlego ka go lona le ka gare ga mmasepala wo ba dulago ka go ona.
Ka ntle le go oketa baomi ba yona, kgoro e na le maano a magolo a katoloo ya di-DLTC ta yona.
NECSA e dira dinyakiio ya ba ya di tweta pele ka mafapheng a mohlagase wa nyutleleara, ka mahlaleng le theknoloting ya redieiene, go dira aesothoupu ya kalafo, taolo ya maikarabelo go ta nyutleleara, taolo ya dithila le go se sa kgopela taolo ya tona.
Se se ngwadilwe gabotse ka dinyakiiong te di kwagalago te mmalwa te di hlamilwego gabotse ta mahlale te di dirilwego ka nageng le moe.
Go dira gore sethaba se raloke ke morero wo o phatlaletego wa Letlakala le le Leweu.
Ge e ka tsena ka tikologong ya ka lewatleng e tla feleta ka mahu a manti, eutrofikheiene le kgolo ye e fetiiago ya malele, le diphetogo ka kelong ya kgolo le tswadio ka mehuteng ye mengwe ya diphedi.
E ingwadiedite moomo wa phraebete goba ka tirelong ya dipetlele, dikhamphani ta phraebete.
Lori ye e bego e se na selo e hweditwe e tlogetwe kgauswi le tsela ya Kliprivier.
Moomo bjale o thomile ka lebelo go tweta pele kgolo ya lefapha le.
Naa o kile lebakeng le lengwe wa nyaka go tloga mo leabeng le?
FUEL - Palo ya dikhilometara te di sepetwego ka litara ye e omiitwego.
Moomo wa baomi ba dipalopalo, bjale, ke go kgokaganya boithupo bjo le dilo te dingwe te di fapafapanego, gore go ela, go hlokomela le tshekatsheko di kgone go maatlafatwa.
Lindiwe o bolete gore bana ba gagwe ba oketegile gabedi ka nakwana ka ge bjale a na le bana ba bangwe ba bararo.
Bonti bja mathata ao a nyamiago tshepedio ya toka ya bosenyi re tloga re a tseba.
Moragonyana sethaba se ile sa kgobokana gomme sa thoma ago aba thelete ya go tlo reka dithunya.
Pego gape e hlahlobile tema yeo diphrofeenale ta ka Afrika Borwa di e ralokilego go thua goba go thibela twetopele ya ditokelo ta botho.
Maloko a sethaba sa boagiane bja Ladanna ka Polokwane ba thuite maphodisa go golega bagononelwa ba bararo ba go thua ka dintlong ka morago ga ge ba swere mokgekolo ka ntlong ya gagwe.
Ga go mohola go alafa dithala teo ka lebaka la gore o tlo hlokofala.
Dimela le diphoofolo, teo di sa hwetagalego ka tlhago ka moo lefelong leo, di tliwa ke batho.
Go ruta bana le go ba fa dikeleto ta polokego ta mabapi le polego ya gagwe.
Tsholo ye e lebiitwego gabotse ye e nago le tsebo ka mehla ke selo se se swanetego go amogelwa.
Dihlogo ta dikolo te di hlokago di ete di tweleta taba ye le rena ge re reriana le bona.
Diresturente te nti mo kgauswi di ipshina ka dijo ta mesong ta Afrika Borwa.
Tshepho ya bohlatse e tliwa ke wili ye e nepagetego ya mohu.
Bangwadi ba histori ba lemogile, ka dingwalweng te kgolo, dikamano ta kgalekgale magareng ga batho ba Afrika le ba Eia.
ETM e ikemiedite gore sethaba se kgatha tema le go lemoga gore go bohlokwa ka go atlegeng ga diproteke.
Ke gore, merero ya phatlalato e a hlokomelwa ka kanegelong ya kgolo.
Mekgwa yeo ya go thoma godimo o eya fase e na le mehlala ye e sa rategego, e sego fela ditiragalo te di sego ta rulaganywago gabotse ta "go ithomela ka sethokgweng".
O kgethilwe ka lebaka la bokgoni bja gago bja boetapele le seriti sa gago sa maitshwaro.
Dikgonagalo te nti ta khemikhale di dirilwe gomme kopanyo efe goba efe ya mebala ya titithale ya go bonwa e a kgonagala.
Mohumagadi Mospikara, ba kgao ganti ba a solwa ge ba thekga seo se bonwago bjalo ka dikhueto te di sego ta loka ka mananeong.
Go rulaganya ditiragato ta taolo ya tlhabollo le dinyakiio ka leanong la khatastrale ka Kgoro ya Taolo ya Tlhabollo gare ga Mathe.
Go ya ka mafapha, tweletothwii ka dihlopheng te di theilwego ka mafapheng a itego moo mokgwa wa kakareto kudu o ka nyakegago go netefata kgokagano magareng ga mafapha ao a fapanego.
Ntlha ya ka ke gore Mna Thidiela e bile monna yo le mo thwetego.
Go tloa motho sethabeng sa ruri go ka tloga go era go golega motho yoo go ya go ile.
Banna ba babedi ba twelete ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Coligny maabane ka ge ba kgathile tema ka tlhaselong ya mokgalabje ka polaseng ka lefelong la Coligny mefelelong a beke.
Dinyakiio ta sephethephethe ta lebaka le letelele di dirwa ditseleng ta maphefo te nti gomme te dingwe ta ditsela te bohlokwa di omia didiriwa ta maitirio ta tlhokomelo ya sephethephethe.
Tazz e ile ya feleta e utswiwa ka Krugersdorp mo nakong ye e sa twago go feta.
Ka ge go rulagantwe, se se tlogete matati a mangwe a upa a go feleleta, moo e lego gore baomi ba mafelong ba ilego ala morago go hloka diphetolo.
Gore tumelelano e fihlelelwe mabapi le Tumelelano ya Mabotho a Sethekniki.
Go Boto le Baomi ba CapeNature boikgafo le mafolofolo a lena a a lemogwa gomme ke na le maikemieto ao a feletego a go bopa dikamano ta kgauswi le lena mo ngwageng wo o tlago.
Palo ye nti ya sethaba e dula dinagamagaeng, ga se ya rutega ebile e a hloka.
Karolo ya mathomo ya marulelo a theknoloti ya godimo e tlile ka sekepe go twa Kuwait, gomme ringe ya mathomo ya pitlelo bjale e a agwa.
Dikgokagano ta tlhabollo, mananeokgoparara le mafelwana a dinamelwa ta dikepe a tla maatlafata kelo ya rena ya kgwebiano, a nolofata mesepelo ya batho le go tlia bokgoni bja boeti ka botlalo bja bjona.
Go beakanya lefsa, mo lebakeng le itego la nako, ga mafapha ka moka a thuto ka phrobentsheng ka legatong la selete le la selete sa ka fasana go ba tshepedio ye mpsha ya taolo ya phrobentshe ya ka fasana.
Dipenara le difolaga ga se ta swanelwa go omia go bapata dikwalakwato ta dithekio goba ditweletwa ta kgwebo goba ditiragalo.
Se gape ke moomo wa ITEC le sethaba sa kgwebo go oketa kudu tiriano ya kgwebo.
Setheo sa MTN SA se ikgafile go aba bandwidth ye e nyakegago go thua proteke ye ya kgopelo ya dihlare ka megala.
Ge go na le ditirelo te nnyane ka tswadio gona go tla ba le karolo ya lebaka le lekopana la tswadieto ya "Nako ya tswadio"  ge e le gore go tseba nako ya tswadio go lokile.
Ke a gana gore go be go na le kgotlelelo le mokgwa wa kamogelo le thekgo ya mmakgonthe ya tiro ya mohuta woo.
Palamente e thekgile thiinyo ya go hlabolla lefapha le la kgao ka go aba dilaesentshe ta mengwaga ye mene.
Maikemieto ke go maatlafata methopo ye megolo, ye e ka akanywago, ya go tea lebaka le letelele la maithomelo yeo e fihlelelwago.
Na ba itlhamile ka botlalo ka digase ta dikeledi goba se sengwe sa go swana le tona?
Ditirelo ta thuo ya batho le tona di na le seabe ka thibelong ya malweti goba go babja mo go hlagago ka moragonyana, le go nolofata go se robale sepetlele.
DDP e kgatha tema ka go kgaolo ya Afrika ya mokgatlo.
Boemo, moomo le boleng bja bahlahli bjalo ka ditsebi ta tlhabollo ya baomi di swanete go hlalowa lefsa le go maatlafatwa kudu.
Thekgo ya maeleng go SME e lefa dikhamphani go fokota ditshenyegelo ta tlhahlo ka boyona.
Didiriwa te ga se ta swanelwa go fiwa batho ba bangwe ka sewelo.
Tshedimoo ya mabapi le dilo te di bakago mahu le malweti ao a bakago mahu a bana le basadi e tla kgoboketwa gomme ya phatlalatwa ka botlalo.
Le ge go le bjale, Ngaka Fukuda o kgopete batho bao ba itemogelago maswao a go swana le a mpshikela go ditela go eta ga bona gomme ba nyake kalafo ya ka pela.
Bagononelwa ka moka ba ete ba twelete ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Ezakheni.
Motho o ba le go felelwa ke meetse kudu mmeleng ka lebaka la go thologa kudu, kudukudu ka go hlata.
Bahlasedi ka moka ba bararo ba mokgekolo ka Carletonville ba golegilwe, ka morago ga go golega mogononelwa wa mathomo metsotso ye masomepedi fela ka morago ga tiragalo yeo.
Nakong ya go fa pego, dikopano ta ngwaga le ngwaga ta dinaga ka bobedi ka ga tiriano ya ta mahlale te di lebeletego go aga Theleskoupu ye Kgolo ya ka Borwa bja Afrika di swerwe.
E bolela gore go bonagala gore WGHM e lahlegetwe ke kgahlego.
Maole a thireleto a bolete gore a nyaka go e tweleta bjalo ka yeo e sego ya maatlafatwa.
Se se ra gore ekonomi e be e sa arabele kudu go feta ka moo go bego go ka ba ka gona.
Ke lekote sengwalwa se / tlhagio /  thiinyo gomme ke kgotsofete gore e fihlelela dinyakwa ta Miningtek ta moomo wa boleng.
Maatla a go golega batho mabapi le go hlapeta thoto le meago.
O tla e ganeta eupa mmote yona le ge go le bjale.
Dipenara ta bona di dirilwe ka ditweletwa ta dihlahlwa di thomile go tsebega kudu le go retwa kudu.
Ka lefapheng la tlhabollo ya sethaba, disamiti ta lefase le dikhonferentshe ta bodithabathaba di agile go katoloa kweio ye e swanago ya bodithabathaba ya merero ya tlhabollo.
WCRC ke senthara ya tsooloo ye e omago ka dithupeto go twa magatong ka moka a ditirelo ta tsooloo ta ditirelo ta godimo, ta godingwana, ta selete le ta motheo.
Aowa go bona seo -ba bona papadi gomme ba nyaka go tsena ba ba karolo ya boipshino.
Batho bao ba yago lewatleng ba gopotwa gore go nwa bjala phatlalata ke tlotlo ya molao gomme maphodisa a tla tea bjala ka moka.
Ke oma legatong la dikhamphani ta Bothakga le Thireleto ya Diphiri.
Tshepedio ya methopo ya tlhago e na le bokgoni bjo bogolo gomme e swanete go lebelelwa.
Sehlopha se hwedite gore mogononelwa o be a le ka Mapulaneng, Bushbuckridge ka Mpumalanga.
Se se tla swanelwa ke go dirwa ka sephetho sa mohlakanelwa sa mekgatlo ka moka ya Ivory Coast.
O hlamile le go tsebagata  lenaneo la Thuto ya Tlhokomelo ya ka Gae la Amakhaya gomme kgatelelo ye itego ka ga maikarabelo a batswadi le go kgathatema.
Goba tshenyo ya thuto ya gagwe, maphelo goba go phela gabotse.
Maafrika a bonagala a angwa kudu ke anaesthethiki le ka lebaka la gore re alafa Bathobaso ba banti go feta bathobaweu, re tla swanelwa ke go oketa baomi ba rena gabedi ge e le gore re omiite anaesthethiki.
Di upa mangwalo a Dikhansele ta Tikologo ao a kgopelago balaodi dikgetho ta bona te ba di ratago mabapi le go oma dikgopelo ta ka karolong ye nnyane.
Dikhopi ta matlakala a ditlaleleto a metsotso ya mananeothero ye e hwetagalago go tlo omiwa ka makgobapukung ka moka ka gare ga lefelo la mmasepala.
Bjale ke magoro a taeto mabakeng a pampiri ye.
Tsela ya ka nngeleng ya NMR Avenue e tla tswalelelwa difatanaga gore di fihlelele mo go phakiwago difatanaga ka lepatlelong la kgwele ya maoto.
Ge e le gore diroboto ga di ome, mohlomongwe mabone a mahubedi a pekenya goba go SE na mabone ao a omago, o kgopelwa go bona magahlanong ao a ditsela bjalo ka lefelo leo difatanaga di emago ka moka.
NSG e hlokomela dilo ta thomiogabedi, didiriwa le ditheknoloti te di omiwago ka tlhabollong goba ka go direng ga dibeta ta nyutleleara.
Mdi Ontong le sehlopha sa gagwe le bona ba ile ba hlohleleta dikolo go kgatha tema ka go ta Mahlale.
Bokamoso bjo bo nago le khuto le bja katlego ke bja gore badudi ba Iraq ba itirele bjona, gomme sethaba sa bodithabathaba se ba fe thekgo ka maitapio a bona.
Mabone ka mafelong a dikantoro a swanete, ge go kgonagala, a fokotwe ka go tloa mabone a mangwe a dithupu ta flouresente goba go fokota maemo a lakse.
Mo kgatong ye, Toropokgolo e hlama nepo ya Cape Town.
Ge re sekaseka dipolelo ta Seemo sa Phrobentshe re hwedite mehlala ye menti ya dipalopalo te di kwagalago ta go kgahlia, teo di rego ge di sekasekwa ka mo go tseneletego ta fetoga go se sa ba te di nepagetego kudu.
Maano a bokamoso a Lowe a akareta go tweta pele moomo wa gagwe wa mmino le go hlohleleta bafsa go latela ditoro ta bona.
Ba hwedite ba swere thelete ye nti ya mehuta ya dithelete ta dinaga te dingwe te di fapafapanego ta go swana le Ditolara ta Amerika, Yuro le thelete ya Afrika Borwa.
Tlhahlo ye e abjago ke meago ya thuto ya maphelo e swanete go bontha kgatelelo go thuto ya kakareto e sego thuto ye e kgethegilego.
Bjalo ka balekane re ikemiedite go hlohleleta bafsa le go tweta pele go kgatha tema ga maabaaba a baithuti, gwa realo molaodi wa dikamano le sethaba wa adidas, Zobuzwe Ngobese.
Mo e ka ba moo batho ba belegwego gona, eupa go tloga go makata kudu gore batho ba kgethile dikhonthinente te dingwe go dula go taona.
Monna yo o golegilwe ka magahlanong a ditsela te nne ka Malamulele a swere Khomphutha ye go bego go gononelwa gore e utswitwe le sekerini sa Khomphutha.
Naa re tlwaeta bjang bana ba rena ka ga maitshwaro a tlhompho le pharologano sebakeng sa maitshwaro a kgatelelo le a dikgaruru ao a theilwego go.
Maanotlhabollo a mafapha ka moka ao a lebeletwego a swanete go dirwa ka gare.
Ke bile yo a bego a le mahlokong a lehu la Finkie mo.
Maswao ao a bonagalago ge a laetilwe ke mabone gomme mmala wo mohubedu o le ka morago, wo serolane o le ka lehlakoreng gomme o moweu o le ka pele ga sefatanaga.
La Mercy le Westbrook di robete di letile fela kgojana le lewatle.
Se se rulaganywa ka tiriano le Setheo sa HCI.
Asitosisi e bonala e twelela ganti kudu nakong ya dikgwedi ta selemo.
Potio ye e botiwago ganti ke gore ke ka lebaka la eng Afrika Borwa e le lefelo le le etelwago la go ratega la dikhonferentshe te nti ta bodithabathaba.
Go na le kgatelelo ye kgolo ka go bobedi mafapha a phraebete le a sethaba mabapi le tlhwekio ya dithila ta "mafelelong a phaepe", sebakeng sa maano a thibelo.
Patricia de Lille o hloma mokgatlo o mofsa wa dipolotiki, Independent Democratic Party.
Molawana wo o hlaloa ka moo kgoro e dirago go kgatha tema ga sethaba le papato ya peakanyo le ditiragato ta tlhabollo.
Mospikara, ditlhahli te mmalwa le diproteke di fihlile mafelelong, go akaretwa ditlhahli ka ga peakanyo ya payoloti ya selete, ke gore peakanyo ye e theilwego go melawana ya payosfere.
Go thibela go phatlalala ga yellow fever, baeti bao ba putlago mellwane ya dinaga  moo where yellow e lego ye nti ba swanete go hlabelwa kgahlanong le baerase ye.
Molete wo o pipilwego wa mollwane wa rodding eye ke karolo ya lenaneokelelathila la phraebete la dithoto, gomme go realo ga se la Khansele.
Mogononelwa o tla twelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Nquthu mo lebakeng le le sa fetego pelo.
Ke mo nakong ye moo bobedi ba itemogetego madimabe a manti.
Ka ntle le taolo ye e tiilego, dipeelano te di theilwego go tweleto di na le kgonagalo ya go hweta ditshenyegelo ta godingwana le go hlatlagana ga diproteke.
Kantoro ya Mopresidente wa EU e makete kudu go kwa ka ga ditlhaselo ta lehono ta ka kantorong ya Tonakgolo ka bogareng bja Algiers le seteeng sa maphodisa.
Bagononelwa ba babedi le mootledi wa sefatanaga se ba thabilego ka sona ba golegilwe.
Dinyakiio ta seabe sa malahla sa kgauswi le khapone ya tlhago ya infra-red ye e akantwego.
Kgoro ya Ditirelo ta Maphelo ta Probentshe e omia karolo ye kgolo ya ditekanyeto ta yona go lwantha bolweti bja swikiri.
Motsetamogolo o twela pele go ba le lehuto ka ga kgonagalo ya go lokollwa ga Maafrika Borwa a mabedi ka pela mo go sa fetego pelo.
Se se thibela mooko le pholio go fetela bana ba bangwe.
Go fihla gabjale, palo ya baithuti e fokotegile, go rago gore kgoro e tla aba dikgoba ta meomo ka go ba le tsebo.
Go hloma ga selekane sa semmuo le dinaga te se hwedite edi ye kgolo ka nako ye e lebeletwego.
E nyaka gore molao o kweiege gomme e bolela gore molao o swanete go phethagatwa ka go lekana, ka tekatekanyo le ka go swana.
Se se tla hlongwa dikolong bjalo ka mafelwana moo netweke ya mee ya go hloka mathale e tlago aba kgokaganyo ya protpente ya mahala dithabeng ta tikologo.
Panka, IFC le MIGA ka tlwaelo di bitwa Sehlopha sa Panka ya Lefase.
Switzerland le yona e kgatha tema kudu ka Middle East le ka mererong ya thibelo ya go tsenya dinyutleleara ka dinageng te dingwe.
Kgoro ya Dinamelwa ta Sethaba e a rulaganya, ya beakanya dilo go ya ka bohlokwa bja tona, ya hlama, ya phethagata, ya hlokomela, le go laola ditirelo ta dinamelwa ta sethaba ka botlalo ka go hlama, go ahlola, go thua ka maeleng, le go hlokomela dikonteraka ta ditirelo.
Re kgopete gore tlelapo yeo e tswalelwe gomme o ganne.
Ba ka romela kgohlano ye go Kgorotsheko ya Baomi go yo ahlolwa.
Mokhomienare wa setee sa maphodisa sa Ekombe o retile maloko a gagwe ka moomo o boima wo ba o dirilego ka go hweta dithunya te di sego molaong le go golega bagononelwa.
Go tweleta Sengwalwa sa boleng se se sepelelanago le Molao.
Ditlhahli ta maitshwaro a makaone ta go bogela ga diphoofotwana ta ka lewatleng ta bo ditolefini mo go phethilwego le sethalwa se se bogetwego.
Bagononelwa ba bararo go twa Tsakane le Frankfort ba ile ba golegwa le go bewa ka diseleng ta maphodisa.
Molawana wa yunibesithi le tshwaro ya go lekalekana di swanete go diragatwa gomme dikamano te kaone di alwe morago maemo ka moka ka moo lefelong leo.
Karolo ye e arogantwe ka Diakhaebe, Dimuseamo, Meago ya Seto, Thuo ya Maeleng le Thekgo, Dipolelo le Diphemiti.
Dillathekeng le dibenyane te di utswitwego go batwasehlabelo le tona di ile ta hwetwa.
Tsenya ngwaga o tee ka ngwageng wa tatikgwedi la poo.
WINSA ke mokgatlo wa basadi ka intastering ya nyutleleara.
Kantoro ta Thomiogape ya dilo ya DSW e fa keleto ka go omia dilo lefsa, thomiogape goba ka ga didiriwa ta go ruta mo go kopantego ga taolo ya dithila.
Go dirwa ga beine ye e maatlafaditwego ka alekhohole ya go swana le eri le masala go akareditwe.
Go dirwa ga dikoloyana te di gogwago ke diphoofolo: Disalki, dikoloyana ta dipokolo, dikoloyana ta go seporeya le ta go aeta, bjalobjalo.
O golegilwe ka seteeng sa maphodisa sa Mondeor SAPS gomme o twelete ka Kgorotshekong ya Maseterata yaRandburg mesong ya lehono.
Kamogelo ye re filwego yona ga e tiiete fela dikamano ta lebaka le letelele magareng ga dinaga ta rena le batho ba rena, eupa gape, go molaleng, gore e bopa go tsenelela le go atlega ga kanamo ye.
Go loma ga tona go bohloko kudu gomme batho ba bangwe ba ka ba le aleti ya tona.
O a lebala gore bjale ke moomi wa khomiene.
Ke nagana gore re leboga kudu go ba le bonnete bjoo.
Ga se taba ya gore nna le Klopper re kgathe tema, nkabe re se ra kgona go e dira ka borena.
Go hema - Dika ta pele di ka swana le gauta ye e tlwaelegilego, eupa ka morago ga matati a mmalwa dika di ka twela pele go fihla go mathata a go hema le go idibalanyana.
Bjale Mmuo wo wa Phrobentshe o ikemiedite go lebelela dikgetho ka moka te di hwetagalago, ka tlhokomelo le tlhompho, go latela tumelelano ye re e tsenetego le batho ya go tlia maphelo a makaone go dithaba ta rena ka moka.
Baomi bao ba nago le bokgoni ba kgona go nolofata phethagato ya NWMS.
Re lemogile gape gore re swanete go ba le tlhohleleto ka botlalo ya mafapha ka moka a sethaba.
Ditiro ta bofora ke kgwebo ya maaka ye ganti e kgokaganego le bosenyi bjo bo rulagantwego.
Ka morago ga go feta tshepedio ye tshedimoo e tla ya dihlopheng ta tiriano go fa diphetolelo ka maleme a Seafrika ka moka.
Go ya ka se, go tshepha ditweletwa te di sego ta ongwa go dira gore ekonomi ya naga e be le ditheko ta ditweletwa di fetogefetoge le go fetoga mo go sego gwa emelwa ga dinako te itego.
Tshepedio ya lebelo kudu ya ditini e dirwa ka kelo ya polao ya godimodimo.
Re kgopela tshwarelo ka ga diphoo le ditlogelo te di dirilwego nakong ya Khonferentshe- gomme re ikgafa gore re tla kaonafata dilo te ka moso.
Boetapele bjo maatla le bja tiriano bo tla re dumelela go latela ka maatla phethagato ya yona ka botlalo ka Ditekanyetong ta Phrobentshe.
Polelo ya hlatse ka Seafrikantshe e tla ngwalollwa thwii ka pegong.
Dithupu ta go thua go hema ka mo go tlwaelegilego ka mo go kgonagalago gore go be le dika te nnyane ta thoeto ya maphelo ao a tlwaelegilego ka mo go kgonagalago.
Tiragato ye e dumelela bahlokomedi ba bararo go ngwala le go feta metheo ya moomo wa bona wo o aletego.
Mopresidente o dira salute sa bosethaba sefaleng ka ntle ga New Wing.
Netefata go bolokega le go oma gabotse ga kabo ya diokobati sethabeng.
Nageng ka bophara, diketekete ta dikefa ta makarapa di a dirwa.
Dithalete te lesome te di nago le dilo ka botlalo ye nngwe le ye nngwe e na le lefelo la go phaka sefatanaga le lefelo la go beetva nama.
Re lekile go hweta, go nyaka ka dipegong ta rena te nti; naa go bile le mohuta wa dikabelo wo o bego o sa lekanyete wo o diragetego moo re bego re tseba gore re omiite seemo.
Dinyakiio ta mobu le karoganyo ya bokgoni bja naga bja polasa ya Fairleigh.
Dira tlhabollo ya molawana ka kakareto le taolo ya Kgoro.
Eupa mabotho a ka nageng a ile a twela pele go pomiwa le go thibelwa go twa ka botlalo.
Ke rata go leboga dingaka ta Namda teo di bego di re hlokomete.
Go lefia ga mothelo wa dithekio go a ganetwa bjalo ka mokgwa wa mothelo wo o sa hlokegego.
Afrika Borwa le Egypt di diriana ka diforamong te nti ta dinaga te nti kudukudu ka WTO.
Go kgoga gape go tiia dithika, mo gape go oketago kotsi ya gore o hwete seterouku.
Dimela ta furu ta selemo ta tweleto ya dijo te di lotilwego di dirwa seruthwane.
Go ba molaleng gore lereo le "mami" le omiwa ka go ielana le Mdi Mandela bjalo ka "Mama" bjalobjalo.
Mna Ntsebeza o tla botia dipotio gomme ke tshepha gore Mdi Mncube ga a dulele thokwana morago ga se.
Letseno la polaseng la nete ya godimo le ka fihlelelwa ke temo ya dinku.
Go tsebia dilete le dikolo mabapi le go twelela ga meningococcal meningitis mo go gononelwago go netefata gore dikolo di lebelela dika le maswao.
Go kwala gore ba rekile difatanaga ka dingwalwa ta bomeneta ta go swana le dilepi ta meputso le dipuku ta boitsebio.
Palamente e na le maikarabelo a go dumelela goba go fetoa melao ya go amana le mohlagase.
Di ka oksitaeswa ke dipaktheria go ba naethrikiesiti, ka tokollo ya eneti.
Ke tshenyo ebile go a tura go fepa ka bjang bja silete ka go bo phatlalata lefelong.
Ee go ya ka nna batho bao ba bego ba beta maswika ba ile ba swanelwa ke go golegwa.
Peeleto ye kgolo ya go hloma dioli te bohlokwa di ya ka go peakanyo ya mananeokgoparara go ya ka peakanyo ya naga, mananeo a go noeta, yuniti ya dipeu le ya go tistila.
Lehono re hlompha motho yo bohlale wa Afrika, yo a latetego le go tweta pele ditlhologelo ta tokologo, tekatekano, khuto, toka le ditokelo ta botho go bohle.
Se se lego moo ke sekerini se segolo ka Lepatlelong la Johannesburg gomme ye nngwe ke kgonagalo ya go aga se sengwe ka  Leboa la Parklane.
Go a lemogwa gore sebaka se se oketegago sa moloko se ama kgetho ye e fapafapanego.
Ge re hweta bohlatse bofe goba bofe bja thekgo ya Rwanda yeo re se nago le yona, re tla oma ka taba ye re le dnaga te pedi le ge re le dinaga te nti.
Seripaganyi sa nama seo se omiitwego ka nama ye tala le ka go nama ye e apeilwego ya pifi ya ka bolekaneng.
Mabapi le se, go dira ditsopolwa naa o kopiite lentu ka lentu go twa mo dinoutseng te di ngwadilwego ka letsogo?
Go tweleta dikhamphani ta go dira moomo wa toropokgolo ka mafapheng a go swana le taolo ya dithila, go edia meetse, go ripa bjang, go sega merahle, go hlwekia le go tlia dikgopelo ta go itlhagia.
Tweleto ya bokgoni bja lefapha la sethaba go laola tshepedio ya go tlia.
Mmogo, ditekanyeto ta dietentshi te di laeta kopanyo, kabo ya ditirelo ta mmuo ta go hloka mathata le ta kakareto.
Ka maswabi ga se ka tea diyunifomo teo ka morago ga ge Tlelapo e tswaletwe gomme seo ke se se hlagilego.
Dikopano te dingwe di tla swarwa ka Bahama, ka Paris le ka Addis Ababa ka Ethiopia.
SABC, ka lebaka la mengwaga ye menti e le mogai yo mogolo ka Afrika Borwa, e bonwe ka tlwaelo bjalo ka mogai wa sethaba.
Sengwalwa sa bjale ke setweletwa sa kgato ya mathomo ya moomo wa NSTT.
Ka tiragalong ye nngwe sekolo sa ka Lansdowne se dumelete khamphani ya tlhapeto ye e itlhamilego ka dibeta go hloma lefelwana la bona ka gare ga meagong ya sekolo, gomme se se thuite go thibela tshenyo ya dithoto le bohodu.
Dikgomo di arabela motho yo di sa mo tsebego go tona ka go nyaka go tseba e sego ka go thoga.
Mna Mondane, e re ke go gopote gore wena ka bowena o di hlaote ka pegong ya gago ka moo temaneng yeo.
Go bohlokwa gore sebopego sa tlhako ya go fa pego se dirwa ka pego ka nepo ya go bona ka moo tshedimoo e kgokagantwego le go amana ka gona.
Re swanete gore ke leano la molawana wa go fihlelela dilo te difsa.
Ka go no lebelela la mathomo mafelo a ka gare ga toropo a hweta batho ba banti ba bafaladi go twa go mehuta ye mengwe ya madulo ka mo nageng.
Ka legatong la thibelo, go oma ga lapa go tla maatlafatwa gomme batswadi le bana ba tla hweta tlhahlo ya mabokgoni a go phela sethabeng.
O kgethile go ireleta molao gore o se tshelwe.
Bega kgafetakgafeta le ka go hloka sephiri ka ga seemo sa tikologo.
Letlakala le le bontha fela ditsopolwa ta diathekele ka botlalo ka mo legorong le.
Re ahlaahlile ge eba sekerini se segolo se ka agwa ka Leboa la Parklane.
Ditiragalo ta bokgobapuku di hlagiitwe ka diphapoing ta ditiragalo, dipontho ta dibitio ta difilimi, go bala diathekele, go fahlowa le dipolelo, Diiri ta Dikanegelo, Dipontho ta Diphapete, Mananeo a Maikhuto, ditiragalo te dingwe ta seto.
A re lebeleleng ditaba te tharo teo di go tennego.
Seriti sa taeto ke motheo wa kamogelo ya dipoelo ta forensiki.
Ga ke dumele gore ke go se kwe gabotse, aowa Mna Modulasetulo.
Ka moupologo tsheko ya Mopresidente wa peleng Charles Taylor ka ga bosenyi bja dintwa ka the Hague.
Dikgoro ta thuto di hlopha dikolo ka magoro a mahlano ao a bitwago dikhwinthaele, go ya ka dikelo ta tlala.
Ge e le gore mokgatlo woo o gakanthite tharollo ya thulano.
Tshenyo ye e bakilwego ke ge babogedi ba tsena ka lepatlelong mo go sego molaong?
A re direng ka moo re ka kgonago ka gona go tweta pele eThekwini ye e sego ya semorafe, ye e sa kgethollego go ya ka bong, ye e hlokomelago le ya lerato.
Re bile le ditiragalo te pedi go twa go baisa ba go swana le bona bao bao ba bego ba na le kgahlego kudu go kgwele ya maoto go feta ka moo.
Le kgopelwa go lemoga gore ga go tefelo yeo e tlogo dirwa go mophenkgiani wa thentara go fihlela ge a tlia bohlatse bja gore o ingwadiite le CIDB.
Gomme yo mongwe wa bagononelwa o thunthite Sifiso gareng ga mahlo.
Rarolla maaledi a nakong ye e fetilego mabapi le meepo ye e hlokomologilwego le yeo e se nago beng gomme le dirieng melao ya mabapi le tsooloo ya meepo ka go omia maano a taolo ya tikologo ao a laotwego.
Bahlahli bao ba nago le kgahlego ka tlhabollong ya meomo ya bona ba ka ba bohlokwa kudu.
GA e fetiwe ka go atlana, go omia dipoleiti goba diforoko mmogo, goba go omia ntlwana ya boithomelo mmogo.
Ke la mathomo ge theknoloti ya maemo a godimo ya mohuta woo - yeo e imphothwago kudu go twa ka USA le Jeremane - e omiwago ka Afrika.
Bahlankedi ba maphodisa ba Bogareng bja Toropo ba hwedite sefatanaga, sethunya sa Norinco seo se bego se hlahletwe dikolo te seswai, sellathekeng le sekhwama sa molli.
O swanete go obamela Melawana - Dinyakwa ta Taolo ya Pabalelo ya Maphelo ya meago ya dijo.
Ke tlhobaboroko ye kgolo gore dikolo ta peleng ta Motlolo wa C le ta HOR ya peleng ga di bonthe kgahlego ye e nyakegago ya go kgatha tema ka go eisteddfod.
Ga go motho yo a ka, go ya ka molao le toka, tsenywago ka fase ga magato a kileto ya ditokologo te.
Baeti bao ba ka sepelago ba swanete go lekola le moabi wa inorentshe ya bona go netefata gore dipholisi ta bona di fihlelela dinyakwa ta bona.
Ditlhohlo te dingwe te lenaneo le le lebeletego go di rarolla di akareta go tlata ditlakala, dikgaruru, dikgoba ta tshedimoo ya mabapi le mafula le dinolofati ta tseleng.
Eupa lentu leo le omiitwe peleng, tlhokego ya maitemogelo a boitiieto.
Gomme sekolo sa bomapimpana sa mathomo ka Afrika Borwa se hlomile mo.
Tlhaselo efe goba efe ya seole kgahlanong le dibo ta PKK ka Turkey e tla, ke dumela bjalo, e tla mpefata bothata ka kakareto ka moo seleteng seo kudukudu ka Iraq.
Mafelelo a Cretaceous, e bile fela dipoelo ta tshenyo ya madulo yeo e bakilwego ke phetogo ya boemo bja lewatle.
Leloko la sethaba, Mna Paulos Molotsane, yo a dulago mmileng wona woo, o ile a ala morago bagononelwa bao ba bego ba thaba gomme a kgona go golega ba babedi.
Methene ya go ekia le ya tshekatsheko ye mmalwa yeo e nyakegago go lokia le go leka mehutahuta ya didiriwa ta kalafo.
Methopo ya meetse e ile ya elwa boleng ka lebaka la seabe sa ona ka go tweta pele maphelo le mekgwa ya bophelo.
Ge go ongwa ka motheoga wa lefelo leo, moela wo o twelago pele wa meetse o ile wa dirwa; mafelo a mangwe a akareta ditsela te di pheibilwego ka ditena, kasebo le amphitheetara ye nnyane.
Go dira gore dinyakiio di hlakahlakane, mogononelwa e be e se motho yo a tsebegago kudu ka tikologong ya Indermark.
Ge e se leano leo le nago le tlhokomelo, tema ye e kgathwago ke SADF ka go omia dikgaruru le go kata ebile go thoeta ka booro, go thoeta le go otla.
Maphelo a mohlape a hlahlobja ke ngaka ya diphoofolo kgwedi ye nngwe le ye nngwe, gomme keleto ya gagwe e a latelwa.
Tlhale ya khothone e sego go roka di a rekiwa.
Ka lepokisaneng la dipampiri ta thenthara lefelong la kamogelo la kantoro ya Mmasepala wa Selete wa Amajuba.
Se se amana le meago, kudukudu meago ya saruri, eupa go ka tlogelwa fela meago ya go swana le madulo a dinonyana.
Nka se re bonti bjo bo tla feleta ka seo.
O ile a iwa Sepetleleng sa Phekolong moo a ilego a hlahlobja gomme go ile gwa tiietwa gore o katilwe.
SAPS ke mokgatlo wa sephrofeenale gomme o emete gore maloko a yona a dire le go itshwara sephrofeenale dinako ka moka.
Go tseba dinyakwa ta ka moso le ditlhokego te bohlokwa, ka morago ga tekodiio.
Maphodisa a SAPS ka Bainsvlei ka Bloemfontein a golegile mogononelwa ka polao.
Ge e le gore boipileto bjoo bo dirilwe SADC nkabe e ile ya dira se sengwe kgale pele ga ge moetapele yo a kgethilwego ka temokrasi a ka tlowa.
Bobedi bja bona ba be ba le RRL gomme bobedi ba be ba le baomi ba ta mpholo, bjale ka karolo ye kgolo, kudukudu James, James o be a rwele maikarabelo a lefelo la tekodiio ya diphoofolo.
E tiieta tumelelano ya Addis Ababa ya gore lesolo la Hybrid le swanete go ba le sebopego se segolo sa Seafrika.
Ye e kgauswi le go fetogela go ba tshepedio ye mpsha ka go omia dinomoro ta tatelano, maina a mebila le maina a disapapo le a ditoropo.
Phethagato ya kgato ye mpsha ya tshepedio ya peomarumofase ya magareng ga Mabotho a Mafsa le Mabotho ao a Itlhamilego a Cote d' Ivoire e tweleta kgatelopele.
Twelopele ya go ya go ile e nyaka diphetogo ta maitshwaro, maithomelo ka puong, le go tsenya tiriong ga didiriwa ta ekonomi le mekgwa.
Ba ralokile tema ye kgolo ka go thua baithuti ba ka Afrika Borwa go dula ka tikologong ye ba sa e tsebego.
Gape e na le lenaneo la ditheko la dinolofati ta boeti ka moo dirapeng teo.
Mna U Mntosintshi le Ms N Pather ba kgethilwe bjalo ka maloko a mafsa a komiti yeo.
Go palelwa mo go bile le seabe se sengwe sa go fokola go diekonomi ta rena gomme go bile le seabe ka go beelwa thoko ga ekonomi ya rena go twa ka tshepediong ya bjale ya kopano ya ditiragalo ta lefase.
Molli o ile a eletwa go bula molato wa bohlakodi ka Seteeng sa Mpahodisa sa Kroonstad.
Kgao ye e thekgwago ke mmuo ka dithelete ga se ya swanelwa go omiwa go tweta pele goba go gatelela dikgahlego ta mokgatlo ofe goba ofe wa dipolotiki.
Ka mafula ao a noetwago diabe te mpe kudu ta leraga le go bola ga dijo go ka fokotwa ka go noeta ge diphoofolo di se no nthwa ka kampeng.
Di beakanywe lefsa mabapi le Lebotho la Maole la Bosethaba.
Kabo ya dintlo ta go bolokela direkiwa le mafelo a thekieto go bareki ba bagolo ba ka mmarakeng.
Re tloga ka nnete re leboga moomo wo mobotse wo o dirilwego ke baahlodi le sehlopha sa peakanyo ge se dirile gore boego bja lehono bo kgonagale.
Naa ka moka ga bona ba be ba apere pipi yeo?
Ke be nka se kgone go bega maaka ka taba yeo, ga ke kgone go dira bjale.
Nka boeleta gore ga ke tshephe gore o ka gatelela batho ka sediriwa sa elektroniki sa sefofane.
Re romete molekodi wa dikgetho wa SADC wa lesolo la dikgetho ta ka Madagasca.
Dikalafo ta dianthiretherobaerale - Dihlare te di omiwa go alafa batho bao ba nago le HIV, gomme di akareta AZT le Nebaeraphine.
Ee ke thunthedite go batho bao ba bego ba re hlasela gomme re be re se ra hlapetwa le go ireletwa.
Seabe sa thuo ya Mebio ya go oma ga heifere ka dijong ta diphoofolo te di nago le rafete ye nti.
Ka morago ga go dumelela go se loke gabotse ga mabaraka, goba ga maikutlo, phapano ke letlotlo la bohlale le bohlokwa.
Afrika Borwa le yona e na le pelaelo ye e swanago le ya sethaba sa bodithabathaba sa mabapi le dibeta ta nyutleleara gomme e tweta pele ka maatla kgopolo ya lefase leo le hlokago dibeta ta nyutleleara.
Ka tlwaelo, mong wa lefelo a hlokomela bokantle bja moago gomme modudi o hlokomela ka gare.
Gape re ile ra thakgala ka ge bonti bja makhomoreite a rena a be a bonwe ke sethaba sa dinaga ta lefase bjalo ka bao ba atlegilego kudu.
Go ithuta go bala ka polelo ya gae go dira gore go ithuta go bala le go ngwala ka polelo ya tlaleleto go be bonolo ka dipolelo te pedi te di latelanago.
Mogononelwa le yena o ile a mo thoeta ka sekruteraeba pele ga ge a ka mo kata.
EIA yeo e akareditego dinyakiio te mmalwa te di kgethegilego gammogo le tekodiio ye e ikemego ya tirio ye e phethilwego ka tlhabollong eupa e swanete go akareta leano la phokoto.
Go swana le Matiwane, bonti bja baraloki le bona ba twa dithabeng te di hlokago.
Digalase te di tlogo omiwa lefsa le dithila te dingwe ta go lahlwa le maratha a digalase; galase ka bonti.
Ottawa e a fia ebile e boidi selemo gomme e tonya kudu marega ya ba le go wa ga lehlwa le lenti ka dinako te dingwe.
Go mpshafata ga Greenmarket Square go arotwe ka magato a mabedi.
Maitekelo le go nyaka go fetieta thekete go moraloki yo mongwe.
Ditumelelano ta ditirelo te di kwagalago go diria di-MOU te go tla phethwa ka Julae mo ngwageng wo.
Mekgobo ka o tee ka o tee e tla kgobelwa ka tsela ya go pitlelwa le ya maleba go kgotsofata Mohlankedimogolo wa Mello.
Ka kgatong ya khonthinente, re swanete go fa mabaka le go diria mananeo a dilete a tlaleleto le diproteke teo di ikemieditego go akgofia tshepedio ya kopanyo ya Afrika.
Maphodisa a amogete tshedimoo ya gore ba hlokomele lori ya go tea ye e nago le tente ye thweu ye e gononelwago gore e sepedia lebake go tloga Prieska go leba Carnarvon.
Go tloga mathomong a sona a pejaneng le ge se ile sa lebana le mathata a manti, sekolo se phologile le go fenya maitekelo a manti a go se senya.
Dikgetho di tla swarwa ka letati le tee, ka dinako te di beilwego ka ge go beilwe ke ZEC.
Melato ya tlaio e swanete go nyakiiwa ka botlalo, gomme re tloga re ipileta gore melato ye e fetilego e bulwe gape moo e lego gore bohlatse bja go hlakahlakana bo gona.
Dikgang Tsa Mogale e tweletwa ke Mmasepala wa Tikologo wa Mogale City go dira gore badudi ba dule ba sedimoitwe ka ga ditiragalo ta Khansele le ta sethaba.
Tshedimoo ka moka ye e amogetwego ke nna e ile ya fetietwa ke nna go bahlankedi bao dinyakiio bao go bolelwago ka bona gomme le dipoelo di ile ta fiwa Mna Tony Leon.
Go dira dioili le dikerisi ta go thedimoa te di kopantwego le go tswakwa ka dilo te di rekilwego te e sego phetroleamo le oli ye tala.
Moo mengwageng yeo, Mdi Madikizela Mandela nkabe a se a gana go mpona.
Se se latelago ke kakareto ya dingangiano te nti te di twago ka dipoledianong le ditherianong te di terego matati a mabedi le seripa.
Karolo ya tshedimoo ya kgatio ya The Time e fa tshedimoo ya kgatio ya nako yeo ya dikgatio ta ekonomi te di kgethilwego ka difomete te tharo ta elektroniki te di fapafapanego: ASCII, Excel le PX-WEB .
Laola tirelo ya sethaba ya di-EHP ka phrobentsheng gammogo le mokgokaganyi wa phrobentshe wa Ditirelo ta Sethaba.
Bahlahli ba masomenne-tee ba boelete moomong mafelelong a a beke ba na le bokgoni bjo bofsa go bo fetieta go bao ba ba rutago.
Re bonthite ka go COSATU gore o ka tea moomi wa moepong e lego Felenzimas go mo dira moetapele wa maemo a godimo lefaseng.
Ditaolo te di theilwego go mothopo di omiwa go laola tweleto ya dithila le go di lahla.
Lefelo la ka godimo leo le nago le mafelwana a mabotse a go bogela lewatle, leo le fago dikhari te kaone ta tikologo gammogo le dijo ta Leboa la India ka gare ga pafete.
Dihlopha te di ikemiedite go aba maikutlo a kakareto ka ga ditaba te.
Lethologo, go ota, go fetoga ga moriri o moso wa ba o mosehla, molomo wa setho sa bosadi se se rurugilego, go hloka maatla ka lebaka la go oma kudu le go tia ga ditho ta mmele ke dika te di tsebjago.
Se se ka fihlelelwa ka go tsebagata Molao wa Lewatle goba go fetoa melao ye mengwe go dira Khomiene ya Lewatle.
Tsela ye kaone ya go ipshina ka go bogela boemakepe le boikalo bja leratadima la toropokgolo.
Se se akareta mananeothero le metsotso ya komiti, dipotio teo di-MP di tlogo di araba ka Palamenteng.
Batho ba Zimbabwe ga se ba re fa matatikgwedi a go saena Tumelelano.
Mafelelo a nako yeo a bonwe ka go se bonagale gabotse ga pharologano magareng ga "ditiragalo ta go itlhama le ta dikgaruru".
Go kweia molawana, mabaka, boleng bja tshenyo ya maina, tlhathollo ya dipoelo, go boloka dipego le dikgokagano - go dira ditatedio le diklaente le magareng ga ditirelo ta tlhwekio ya sediriwa sa go hlahloba setho sa bong sa mosadi.
Bagononelwa ba Izinyoka ba tlogete sefatanaga seo gomme ba sepela ka sefatanaga se sengwe.
Go ka se fihlelelwe ka go twa ka ekonoming ya lefase go realo e le go twa ka tshepediong ya go kopakopana ga ditiragalo ta lefase.
Go se iketle goba go wa ka lebelo, kudukudu ka dika dife goba dife ta ka godimo.
Lenaneo la neelano le ete le dirile gore Durban e keteke le go tweta pele dimaka ta yona ta go bjala mehlare ka toropokgolong ya Nante.
A ke mananeothero a dikopano ta Boto ya Dilaesentshe ta Bjala ya Kapa Bopdikela.
Go mpshafata ga Inthranete ya Kgoro ya Dithelete le diwepsaete ta Cape Gateway go tlo omiwa ke dikgoro le bakgathatema ba bangwe go thua ka go phatlalata tshedimoo.
Hlohleletang bao ba sa kgathego tema gomme le ba fetoe bakgathatema ka meomong ya go omia mebele.
Mogononelwa o nyakwa gape ke Setee sa Maphodisa sa Waterval Boven ka melato ye tshela ya bohlakodi bja go itlhama ka dibeta go baeti ka thaneleng,melato ye mene ya go thuba dintlo le bohodu le go thaba ka kgolegong ya semolao.
MTN e ete e oma ka Guinea Bissau gomme re nyaka go goketa dikhamphani te dingwe go beeleta ka Guinea Bissau.
Baromiwa ba Afrika Borwa ba tsenela dikopano ta ditheriano le Khonferentshe ka dikopanong ta mekgatlo.
Mo kgweding ye e fetilego, go bile le ditiragalo te di begilwego ta bolweti bja meningococcal, rubella, le go wa ga bolweti bja lethologo, bogaswi bja dimpa le gnathostomiasis.
Eupa o bidite , dikhamphani ta thireleto ta diphrofeenale naa ke dikonteraka ta gago ta ka fasana, ga go bjalo?
Dikolo te di Bolokegilego di tla kopana le dikolo te di amegago teo di thubetwego kgafetakgafeta go ahlaahla maano a ditiro te kaone ka ga magato a thireleto.
Dipeeleto te nnyane di ra gore go tla ba le meomo ye mennyane - yeo re e bonago kudu ge lefase le tsena mathateng a bjale a dithelete.
Nakong ya ge go dirwa ditlhapeto ta ka mehla Yuniti ya Maphodisa ya go Latiia e kopane le bohlakodi bjo bo bego bo le gare ka Suphamaketeng ya TNT ka Bohlabela bja Lombardy.
Ka lebaka la seemo se se sempe baetapele ba Afrika ba fedite ka gore re swanete go fetoa "ka botlalo goba re hlokofale".
Ditokieto te di akaredite diwekopo ta tlhahlo, dikhonferentshe, dingwalwa ta tlhahlo le dingwalwa ta kgaonti.
Moya wo o ilafetego wa go twa ka difemeng le diteeng ta mohlagase o na le salfataeoksaete ka go ona.
Tshepedio ya megogolwa ya santa ya ka lebopong ye e akantwego ke selo sa boikalo bja nago se se tumilego kudu sa ka mathokong a ka bohlabela bja Lefelong la Lebopong la lewatle.
Go hweta tshedimoo ka botlalo mabapi le Koeberg bona karolo ka ga Mohlagase wa Nyutleleara.
Re dumela gore kopano ya ka Slovenia le Samiti ya ka Fora di tla rulaganya moo go iwago gona ka dikamanong ta SA-EU.
Tshepedio ya go ngwadia lefsa bahlahli ba ta boeti e thomilwe ngwageng wa go feta.
Ge proteke e nte e gola Cape Gateway e tla twela pele go ba molekane yo bohlokwa.
Batswadi goba bahlokomedi ba bana ba swanete go eletwa ka ga dikotsi te di ka bago gona ta go fetelwa ga ngwana ka baerase ya HIV.
Dinaga ta bokoloniale ta lebaka le le fetilego di tiia taolo ya tona ya bokoloniale go te dingwe ta dinaga ta Afrika le go twela pele go maatlafata ditlhohlo ta bjale.
Thandi Shezi, okgopelwa go emelela gore o kgone go dira kano.
Ke monyetla le tlhompho ye kgolo go ba le lena mo lehono ka moketekong wo le go nyaka go tweta pele poelano ka nageng ya rena.
Bonti bja mpholo wo o tlilego ka phoo o akareta dihlare le diokobati te di tlogetwego mafelong ao bana ba ka kgonago go di fihlelela.
Ge Underberg ye maatla e efa thalelomorago, moletlo o direga nakong ya Lehu la Morena ngwaga o mongwe le o mongwe.
Mohola wa Lekala la Kgwebo ka go rarolleng ga ditiragalo ta bomeneta go ralala le phrobentshe, o bonwa ka dikatlego te di fihleletwego.
Dithaba te di amilwego kudu ke go nthwa moomong ga batho ba banti di tla thuwa go tseba mafapha a mangwe a boikgethelo a tiragalo ya ekonomi.
Histophatholoti - Thuto ya diphetogo ta maekheroskoupu ka ditlhalenameng ta mmele te di bakwago ke bolweti.
Gape re lekodiia le go fetoa melawana wa bodiredi bja ka ntle ya phrobentshe.
Go agwa ga meago ya diphrifepe, kudukudu ya kota, go akareditwe.
Diproteke ta go swana le Proteke ya Isondlo, teo di gatelelago go nyaka batho bao ba sa lefego thelete ya kgodio ya bana le baholegi, di gare di oma ka botlalo.
Go oma ga gagwe gaboima nakong ya dinyakiio go a retwa gomme baomimmogo ba gagwe ka moka ba a mo hlompha.
Ge botseno bjo bogolo bja ka moagong bo ka se omiege go batho bao ba sego ba itekanela mebeleng, gona leswao leo le ba upetago botsenong bjo bongwe bja boikgethelo le swanete go hlongwa botsenong bjo bogolo.
Tshepedio ye e twelago pele ya tokollo ya sethaba le ya bosethaba, yeo ka moka ga rena e re amago, e bopa tiro ye e twelago pele ya boitlhaloo.
Dipresidente di tiiedite lefsa boikgabo bja tona go tlia khuto le seriti sa Sudan.
Molawana wa mabapi le twantho ya thoeto efe goba efe ye itego kgahlanong le RSA.
Re ile ra hloma tente ka thoganeto ka phakeng gomme re tla aba tlhwekio lebakeng la nakwana.
Ke holofela gore bahlankedi ba lokiite lenaneotiro leo le sego la tlwaelega go wena, leo le akaretago go etela mananeokgoparara le mafelo ao a makatago kudu a ta mahlale.
Lefelokgoboketo la Bogareng la Difilimi le Dibitio le aba mehutahuta ye e fapafapanego ya maina ao a akaretago go ya lefaufaung le tshedimoo ya mabapi le lefase la rena ka kakareto.
Go hweditwe gore mogononelwa ke motho yo a twelego ka parola go twa ka Kgolegong ya Johannesburg.
Ke tla kgopela Joyce Seroke go go thua ka tsela efe goba efe ye a bonago e tla ba maleba.
Difoka di na le dilo te pedi: Bete ya molaleng ye e nago le ripone le lapel rosette.
Re be re sa dire gore go be le tekodiio ka go hloka tsebo; re tsebile gore re tlo hweta kganeto go twa ka mafapheng a mangwe.
Tiragalo ye e fedile gore o be le bonnete, o ka kgopelwa go sepela.
Re ile ra romela dihlopha ta rena ta seto moo-difilimi bjalobjalo.
Ka lebaka la dikotsi te di tliwago ke diproteke te kgolo ta tekolo ya go ba gona ga diminerale, magato a kabelo ya mafelong a swanete go tsenywa ke Mmuo go tweta pele ditiragalo ta go oketa boleng.
Maswao ka mo magorong a fasana a ka bonthwa ka mafelong a taolo ka moka.
Go sa na le maikutlo a gore le ge dinyakwa di dirwa gore Mebuo ye e se nago dibeta ta nyutleleara e dumele magato a mafsa ka taba ya gore go se be le go tsenywa ga dibetwa ka dinageng te dingwe ka ntle le molao, magato ao a kwagalago a peomarumofase ya dibeta ta nyutleleara a a hlokomologwa.
LFS ye e dirilwego lefsa go aba kelo ya e tshephagalago kudu ka magatong a tirio ya lefapha la semmuo le leo e sego la semmuo.
GA go ka moo mogononelwa a ka golegwago pele ga ge go ka rerianwa le NCB ka Pretoria.
Afrika Bowa e bolete gore e gona ka ketapeleng ya Lebotho la Thireleto.
Mogononelwa go kwala gore o bethile Mna van Schalkwyk hlogong ka phate.
Ge o boela morago ka dipolelong, dinyakwa le dingangiano ta nako ye e fetilego o tla lemoga gore ye ke taba ye e twelago pele.
Dikgwebo ta batho di swanete go hloma lenaneo la ditekodiio ta kgafetakgafeta ta tshepedio ye go netefata gore go na le go obamela mo go nago le magato a taolo ya twanto ya go tsenya dibeta ka dinageng mo go sego molaong.
Diphetho te bohlokwa di tla tliwa go wena le ge di dirilwe ke EXCO.
Baomi ba dipolaseng le baomi ba ka malapeng ba twela pele go se akaretwe ka Molaong wa Meputso.
E ka be go ngala moomo e be e le phetolo ya maitshwaro ao a sego a loka ka mongmoomo.
Le ge o be o le boima go fihlelelwa, dihlongwa ta peleng ta Mmuo teo gabjale e lego ta phraebete le ta kgwebo te di lego nageng ya sethaba ya peleng, dihlongwa ta mekgatlo ya mmuo le dihlongwa te di thekgwago ke mmuo ka maeleng di swanete go akaretwa.
Ke tere gore Mokaptene Dempsey o obamete kgopelo ya ka.
Batho ka moka bao ba tlago dumelelwa ka dikgatong ta UIR ba tla tlata foromo ya tshedimoo ya UIR go tlo sekasekwa labobedi.
Ganti lehono, go na fela le lentu le tee ka gare ga kanegelo goba go bolela nnete, mothopo wo o tumilego wo o sego wa bolelwa.
Go tloga fao re tsenya diabe ta tlaleleto ta ntlha ya c ka ga dikamano magareng ga dintlha ta a le b .
Mogononelwa o golegilwe ka lefelong laMthandenhle kaEkhombe ka morago ga ge maphodisa a dirile lesolo la go nyaka dithunya te di sego molaong ka moo lefelong leo.
Baomi ka go mafelo a mangwe ba ile ba swanelwa ke go oma ka moomo wo o oketegilego.
Babeeleti ba ka ntle ba nyaka tokologo ya go bueta dipoelo le letlotlo.
Re tloga re holofela gore maitapio a gago a tla atlega go alafa sethaba se sa rena seo se gobetego le se se fokolago.
Mthoko a tsela a ra karolo ya tsela ye e sego ya agwa selo goba ye go ikemieditwego go ba le sephethephethe sa difatanaga.
E re ke le bontheng te pedi ta ditokumente teo Moahlodi Heath a di swerego.
Maswao a a sego a tikologo a tla dumelelwa fela ka mafelong a ditoropong ao a nago le taolo ye nnyane.
E lego ditshenyegelo te di hweditwego gannyane peleng teo letatikgwedi le bolegago ka tona.
Ditona di tiiedite boikgafo bja tona go tlia khuto le seriti sa Sudan.
Seteethomelo se se kgontha Hlogo ya Kgolego goba IPV ka karolonbg efe goba efe ya ka nageng go tlia dipego ta gagwe go Moahlodi wa Tshekatsheko ka  Inthanete.
Setee sa Mohlagase wa Nyutleleara sa Koeberg se na le maikarabelo a go tweleta mohlagase.
Tweleta nepio ka ga dinyakwa te itego ta taolo ya go aba ditirelo ta lefapha la sethaba.
Mmuii Tito Mboweni le baomi ba Pankakgolo ya Resebe ba dirile moomo o mokaonekaone wa tshepedio ya dithelete ta rena.
Go dira meago ya diphrifepe kudukudu ta metale go akareditwe.
Lephodisa le be le le moomong ge le tsebiwa ka ga banna ba babedi bao ba bego ba kgotota koloyana ye e bego e rwele dithitswana ta dipente.
Tumelelano ka ga dithiinyo ta toropokgolo ta go beakanya lefsa thomio ya direnke ta dithekisi.
Bjalo ka mabaka a kgopelo a dipalopalo te di ka tiietwago ka ga ditiragalo ta bosenyi di swanete go fiwa.
Dikuranta ta mmuo ta mmakgonthe di beilwe ka magoro gore di hwetwe ka pela.
Di-FAQ ka ga tshedimoo gammogo le ka ga merero ya wepsaete di filwe.
Lahlela thiu ka gare ga ditlakala ge o feta go e omia.
Go omia mothomoso goba khamphani ya bao ba sa kgonego go bala ka mererong ya kgwebo go hweta dikonteraka ta mmuo legatong la khamphani ye e lego ya batho ba mmalwa ba bathobaweu.
Se se ka bonwa bjalo ka selo se se sego sa tlwaelega mabapi le kamogelo ye bonolo ya ditiieto ta Mothomoso yoo a latofatwago ke bommaseterata.
Molao o nyakiiitwe ke Letseka la peleng  Moinspekthara Korne van Zyl.
Bagononelwa ba bangwe ba lesome ba ile ba tlaleletwa ka moo lenaneong ke maphodisa a Stilfontein.
Didiriwa ta ka intastering le ta kgwebo te di tlogetwego goba te di sa omiwego moo katoloo goba tlhabollolefsa e hlakahlakanywago ke thilafato ya tikologo ya mmakgonthe goba ye e lebeletwego.
Efa bohlatse bjo bokaone ka kgorotshekong, gomme o tsebe ditshepedio ta maleba.
Eupa lesolo la rena gape le swanete go godia lehuto gareng ga selo se se sa tlogago se le maleba ka intastering ya rena ya mmino - baopedi ka bobona.
Ka tlhagiong ya gagwe AHI o tloga a e bea ka tsela ye gomme ke a bona gore ba mo.
Ke a holofela gore ga ba tshwenyege ge ke tsopola tlhagio ya bona.
Bao ba rena bao ba dumetego Phrothokhole ya Kyoto ba tiieta lefsa maikemieto a go bona e phethagatwa.
Tirio ya sehlare sa go tloa thilafato lefelong leo le hlwekiitwego go bolaya diphoofotwana te nnyanenyane.
Tlhokomelo, tekodiio le go lokia dikepe ta go phapamala.
Naa persente ya godimodimo ye e beilwego ya dikgahlego ta dithelete le ta go bouta ka kuranteng e swanete go ba efe, goba kgao ye nngwe ye mpsha ye e bonwago bjalo ka ya maleba ya mellwane ya dikgaonti.
Bao ba lego maemong a boetapele ba go swana le Reggie Oliphant ba itemogela ditlaio te nti ta maphodisa le go golegwa.
Nakong ya go tsena bogareng go tloga nakong yeo, re itebante le go fenya ditlhohlo te mmalwa.
Pharologano e bonwa bjalo ka tlhohlo e sego maatla ao a nago le seabe ka mehuteng ya batho.
Ditaba te di lego kahlanong le kgwebiano ta bobedi thireleto le te di sego ta thireleto ya dikholego ta ekonomi ta diintasteri ta ka nageng le go direla maikemieto a leano a diintasteri ta bosethaba.
Bjale ka maitemogelo a gago leaba leo bjale le be le le le legolo mo go sego gwa tlwaelega?
Tshepedio ye e tla thewa go ditebelelo ta ditekanyeto le bogolo le sebopego sa ka moso sa SANDF.
Bokgoni bja batho bja go reriana, bja go laola dithulano, bja go oma ka ditaba ta go ba le maikutlo le ditebelelo le go lekanyeta dikgahlego ta motho le ta "sephrofeenale", go fa mohlala mabokgoni a go phediana le batho.
Le ka sengwalweng sa peleng o hlalowa bjalo ka motho wa mogopolo wo o ikemego.
Karolo ye kgolo ya tsela e ka seleteng sa Cacadu.
E re thothe ya kgotlelelo e thumawe ka seeta se se phadimago nageng ka bophara.
Gabotse Mna Augustyn maabane o bolete ka fase ga kano gore ga a amane felo le taba ya Mna Themba Mabotha.
Ye ke tsela ya maleba kudu ya go nyaka Khataloko ya Inthaneteng.
Naa ka moo freimeng yeo go ka se no ba le batho ba banti go feta palo ya ditulo ye e tlwaelegilego, o no lebelela freime yeo?
Go tea nako go aga dikamano le gore di tlie dilo te kaone mabapi le go reriana le sethaba semmuo mabapi le diproteke.
Ka ge UNSG e bolete, re ka se tsogile re bile le kgatelopele ya go fihlelela se ge e le gore ga re na maikemieto a sepolotiki.
Borwa bja Afrika bo na le boso bjo bo swanago bo nnoi, thutafase, maemo a dipalopalo ta batho le a sedumedi, teo ka go le lengwe di nyakago sediriwa se se beakantwego.
Mokoena o paletwe ge a taboga la bobedi, gomme a thabeeta ka moletaneng ka morago ga ge a se a gata gabotse.
Ba hloka letlotlo la ekonomi le la sethaba go ithomela le go tweta pele go hudugela mafelong a mangwe, e lego seo se fokotago go hloka tekatekano mo go itemogelwago ke dithaba te dingwe ta go swana le sehlopha sa Agincourt.
Ke tla tlogela taba ye go moya wa boithomelo le wa go ithomela kgwebo wa batho ba eThekwini.
Bonti bja sethaba se be se dula magaeng, se se sa rutega ebile se hloka.
Foramo ya mekgatlo ye meraro e tla sekaseka ditshepedio te go dumelelanwego ka tona ta tshepedio.
Go fetogela go tloga go mohlagase go ya go go rutheta meetse ka sola go ka, le ge go le bjale, ba le mehola ye bohlokwa ya ekonomi le ya tikologo.
A re ipshineng ka leeto ka tsela ya maikarabelo le ya tlhokomelo.
Ke na gape le tshepho ya gore re tla atlega go tloa dikgopolo te di aetegilego te di bakilwego ke tshepedio ya Karoganyo ya mmuo wa selegae.
Dikgoro te mmalwa kudu di sekaseka ka bokgoni moomo wa tona go ya ka boleng bja thelete.
Tshedimoo ye e lego ka mo tlhahling ye ga se ganetane le setatamente sefe goba sefe sa tlhakio ya dithelete.
Motlatamopresidente wa Naga, Mdi Phumzile Mlambo-Ngcuka, ge a swere bafsa ka lefoko ka letati la tsebiosemmuo.
Ka Polokwane, Joe Moyo o dira bjalo eupa ka mathale le dipheta.
E fa mebasepala thekgo ya taolo ya maithomelo go netefata gore e obamela melao ya taolo ya dithelete, melawana le ditlhako ta melaotshepeto.
Ditlhahli di ile ta fiwa mabapi le methene ya go thuma dithila ta go lahlwa ta kakareto, eupa go fihla gabjale metene ya go thuma ditlakala ye mennyane ye e sepediitwego ke ba taolo ga e laolwe.
Tshepedio ya go fetoeta Dimemorantamo ta Kweiano teo beng ba kgao ba di saennego le mmuo mabapi le ditumelelano ta thuo ya maeleng le MDDA di kgauswi le go phethwa gomme di twete pele ntle le mathata.
Maphodisa a Fochville a ile a golega mogononelwa o tee ka tatofato ya bohodu.
Ka nnete, ge re fihla ka Dar-es-Salaam, re hwedite gore tshepedio yeo e be e fokola eupa ga se ba palelwa.
E bile temoo ya go twelela ga seemo sa intasteri sa Afrika Borwa ya bjale.
Boramelao le baboleledi ba semolao ba ka omiwa go thua go oma ka thalelomorago ya bobedi melato ya bosenyi le ya sethabeng.
Ge o mo golega moragonyana ka ga seo o ile wa mo ia go Mokolonene De Kock.
Kudukudu mo dibekeng te di fetilego te mmalwa, maphodisa a Stilfontein a SAPS a ile a ithupa gore ba oma gabotse kudu ge ba oma ka basenyi.
Ka mabaka a, TVET ga e na le "tekatekano ya seriti" ka legorong la thuto ka kakareto.
Molato wa polao o butwe gomme matseka a Mpophomeni a ile a thomia ka dinyakiio ta ona.
Astronomi ya lefaufaung e fa dinyakiio te di pharologanego menyetla ye menti, meomo ya boenteneere le ya maithomelo a theknoloti.
Tona Manuel, go fa tsela, mohlala le kabelano ya go lekana.
Barulaganyi ba holofela gore kampa nkabe e ba hlohleledite go atlega go feta maemong ao a ka gopolegago.
O swanete go nagana ka ga ditsela le mekgwa ya go itia dilo ta go seekia goba go di senya pele ga ge di ka thoma.
Sekepe sa diphahlo se iite dijo Afrika dinageng te di bolawago ke tlala.
Palamente e dumelete thinyo ya gore Sentech, go fihla ka nako yeo e be e le karolo ya siknale ya SABC, e aroganywe le SABC gomme e fetoetwe go ba khamphani ya sethaba.
Se ga se selo seo go ilego gwa lorwa ka sona ka nakwana.
Bjale, dikwere ka moka ta seto ta Diolimphiki di tla bulelwa maabaaba mahala gomme dipontho te nti di tla bulelwa sethaba mahala, Mna Dongming o tshephiite bjalo.
Mogononelwa o tla twelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Barkly West mo lebakeng le le sa fetego pelo.
O bolete gore o hlohleletwa ke moya wa hlogo ya sekolo, baomi le baithuti ba Montevideo, le kudukudu Kevin.
Re tshwenyega kudukudu ka dikgaruru te di golego go ya pele ka Somalia.
E na le dikakanyo ta sethaba sa Afrika Borwa ebile e hlaloa mekgwa ye e omiwago go ngwala dikakanyo te.
Bjale re hohofela gore re tla kgona go oma ka dinyakwa ta batho bao ba nyakago go etela Mecca go ya moketeng wa sedumedi.
Thuto ya sethaba ya maleba le mananeo a thuto ao a sego a semmuo a tla sepediwa.
Panka ya Dipeeleto ya ka Yuropa e hlomile kantoro ka Afrika Borwa.
Lefelo la lebopo la lewatle magareng ga mafelo a go oketega ga meetse a lewatle a fasana le a godimodimo.
Nakong ya ketelo ya lefelo la nyutleleara la Natanz, Mahmoud Ahmadinejad o bolete gore lenaneo la nyutleleara le be le lebile "samiting".
Phetolo ya rena ke gore ba tere sephetho sa go dira ka fase ga molao kudu, re ka tea magato ge ba ka dira ka ntle ga molao.
Palo ya mehuta ya dinonyana te di phelago bjanyeng te di amilwego gampe goba bokaone ke setee sa peleng.
Ge ba ete ba fihlile seemong sa dikgaruru, e twele ka matsogong a rena.
Motheo wa kholofelo wa twetopele ya  bokamoso le ditlhologelo.
Go botana magareng ga toka le tlhabollo ye e twelago pele go ya go ile e swanete go gatelelwa.
Boeti ke ye nngwe ya diintasteri te di golago ka lebelo gomme bo na le seabe kudu ka go Palomoka ya Boleng bja Ditweletwa ta Naga ya selete.
Re tloga re rulaganya go tsebagata iri le seripa ye e gapeletago ka dikolong ta phoraemari ka mehla yeo e tlago gatelela arithimethiki ya ka mogopolong le go nagana ka lebelo ga mogopolo, go sepelelana le dinako ta go bala ta iri le seripa.
Hlagia maikemieto a molawana go oketa kakareto ya dinetweke ta megala le ta dikgokagano ta megala.
Ka ge mogononelwa a be a sa tsebje, seswantho sa gagwe sa kakanyeto se ile thalwa.
Go hloma mabokgoni a peakanyo ao a omago bokaone ka dikgorong ta maleba le dihlongwa ta phethagato ye e atlegilego ya HRDS ya Afrika Borwa.
Ke segopoto se se phelago sa maole ao a hlokogfetego ka WWII.
E ka segatiing sa mantu, naa se ete se tweleditwe?
Maithomelo a a bopa karolo ya lesolo la go thwala dingaka te mpsha ka tirelong ya tlhokomelo ya maphelo a sethaba ka Mpumalanga le go bueta morago go huduga ga dingaka go twa ka dipetleng ta diphrobentshe.
E ka ba gore dithulano di hlaga ka diphapoing ta dikopano.
Go swana le ka godimo, le lengwalo la taleto go twa khamphaning ye e tlogo etelwa ka Trinidad and Tobago.
O omie Dikhontomo ka mo go Swanago - Di omie nako le nako ge o amana thobalanong gomme o di omie gabotse.
Gabotse, katlego ya leanotiro leo la go fetiia le la go akareta dilo ka moka, ka ge go boletwe ka go Selekane se Sefsa sa Tlhabollo ya Afrika, e ka se fihlelelwe ke mebuo ya Afrika e nnoi.
E upa ditiragalo te dingwe te itego ta Kgoro go netefata gore mmuo o phethagata maikarabelo a ketapele ya tshepedio ya ta maphelo.
Ke wena yo a sa arabego potio ya ka.
Ge e le gore ga go na dikgetho ta go lahla dithila le go thollwa ga meetse ao a nago le dithila, melawana ya temoo e a oma.
Nageng ka kakareto go akanywa gore batho bao ba ka bago dimilione te nne le seripa ga se ba ka ba ya sekolong.
Wepsaete ye le Dikagare ta yona e ka tweletwa gape, ya bueletwa, ya kopiwa, ya rekiwa gape, ya etelwa goba ya omiwa boaedi ka mabaka a itego ao a beilwego ka moo tumelelanong yeo.
Go tloga fao re tla reriana le dinaga te di hlabologilego le dihlongwa ta meomo ye menti, ta go swana le IMF le Panka ya Lefase, ka lenaneo le le swanago la Afrika, leo le laolwago ke rena.
Naa ke nnete gore o gote ka lefelong la Hammarsdale ka KwaZulu-Natal?
Moprofesara Folb o moo gomme o tla tseba go se kwagale ga mahlale ga thiinyo ye.
Mna Kwinana naa o kwele seo goba naa o nyaka go fetolelwa sona?
Pego e tla bewa phatlalata ke SAOM mo lebakeng le.
Ye ke taeto ye e lego molaleng gore selekane seo sa magareng ga mmuo le dithaba gammogo le ditheo te dingwe, se ka tweleta dipoelo te kaone ta go swana le proteke ye.
Go be go se na selo mabapi le Pere ya Trojan Horse, ga go na diswantho dife goba dife.
E sepedia kelo ya sekoloto ya ngwaga ka ngwaga ya Toropokgolo, ebile e laola phothefolio ya yona ya inorentshe.
Bjale naa ke dipolao te dingwe te kae te o kgopelago tebalelo ya tona?
Ge eba ke ngwaga wa dipoelo kudu go sa tlo bonwa.
Bjale ga ke na le ditlhagio te dingwe Mna Modulasetulo le Motlatamodulasetulo.
Ke taeto ye e lego molaleng gore go bolela ga rena ka ga Tsooloo ya Afrika le NEPAD ga se metlo ye e se nago selo goba ditoro ta boithabio.
Gomme e thulana le bohlatse bja gagwe bjo gabjale a bo fago.
Malapa ao a laolwago ke basadi le kudukudu bafsa a tla lebelelwa kudu.
Tsenya khuto kotsing ka go tsebagatwa moomo wa maole wo o kgonago ka moo seleteng seo, goba mohlomongwe go ba le seabe sa dikgaruru ta ka seleteng le go hueta gampe tekatekano ya maatla.
Bomma ke motheo wa malapa a rena, metse le sethaba sa rena.
Lebelela wepsaete ya bona go tlo di tsebia semmuo ka lefelong la lena.
Ga se ka swanela go leka go senya tshepedio ya gago ya go botia dipotio.
Karolo ya ka pela ya dinyakiio e tla lebelela dingongorego te di tliitwego ke batswadi go twa ka Dikolong ta Phoraemari ta Milnerton le ta ka Somerset-West.
Fort Wynard e emetwe gore e buetwe le go tsenywa bokaone ka go Common.
Basadi, bao ba dulago ka motseng wa dinagamagae wo o bitwago Shaleng ka Delareyville, ba na le lerato la go hlabolla sethaba sa bona.
Se e swanete go ba tshenyo ye kgolo kgahlanong le digongwana te di nago le maikarabelo a go dira ga dikarata ta kheretiti ta bofora.
Ke nagana gore e be e le gare ga mesong, ga ke kgone go gopola gore e be e le nako mang.
Se se bohlokwa mabapi le ditsopolwa te di latelago go twa go kahlolo.
Ke filwe setatamente sa Mna Sikele mo, seo ke nago le dikhopi ta sona te mmalwa gomme ke swere setatamente sa Mna Simelane.
Go omia dilo lefsa ke tshepedio yeo dilo teo di lahlilwego di kgoboketwago, ta dirwa lefsa gomme ta omiwa gape.
William Rowland o kgethilwe bjalo ka Mopresidente wa Yunione ya Difofu ya Lefase.
Naa ke nnete mohlomphegi gore ke wena setsebisegolo, sa Ditirelo ta Semolao ta Medico, ka Johannesburg?
Retistara ka ge e amogetwe go twa go SACAP e tla mpshafatwa.
Ka bokaoneng kgethologanyo le yona e dirile gore malapa a lemoge booro bjo bo bego bo dirwa kgahlanong le batho gomme ya tweleta maikutlo a itego a kwelobohloko go badudi ba bangwe ba ka nageng.
Laola phothefolio ya dithoto ta phrobentshe go hola batho ka moka kudu.
Gallagher Estate e tla thwala bathadi ba dipolane ba maleba le barakonteraka ba go aga meago go dira diphetoo ta moago.
Ba bangwe ba badiragati bao ba emetwego ba akareta, Bill Paulson, Christadelphias le ba bangwe ba banti.
Nockwaka o ile a swanelwa ke go tea sephetho sa ge eba a ka tswalela kgwebo ya gagwe goba a dira pharologano.
Baithuti bao ba bueletago ba tla swanelwa ke go sepedia Thuto ya Tlwaeto ya Bophelo.
Ngaka Ramashala bjale o tla go thua go bolela ka tlhagio ya gago.
Ba tla latofatwa ka molato wa go Swara dithunya le diyunifomo ta maphopdisa mo go sego Molaong.
Gomme o bonthite seswanthong gore Martha le Lucas ba ile ba arelwa gona moo.
Bokgobapuku gape bo omietwa diproteke ta sekolo ke baithuti ba Sekolo se se Phagamego sa Percy Mdala gammogo le dikolo te dingwe te mmalwa.
Mogononelwa go emetwe gore o tla twelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Kwa-Msane.
Ga go seo se ka tiietago kgatelelo ya batho ka yo mongwe.
E lebiitwe kudu go twa go kgatelelo, taolo le tshepedio ya batho.
Tekodiio ya mananeo a kago ya bokgoni ao a lego gona le didiriwa ta mokgatlo go latela dinyakwa ta SAQA le ta NWMS.
Tshepedio ya thireleto ya sethaba e tla beakanywa lefsa go fihlelela go kgona go oma gabotse ga mafapha magareng ga mehola ye e amanago le meomo ya sethaba le ya phraebete.
Bokagare bja naga bo be bo ete bo tlete ka bathobaso bao ba bego ba lebile thokong ya borwa.
Maafrika Borwa a a mehleng eupa a bagale ga a thoetwe ke maima ao bao ba tsebago gore re lebane le ona.
Go swana le gore, re lebane le leuba la HIV-AIDS leo re sego ra le tlogela le itirela boithatelo go boloka maphelo a rena go leuba leo le tliwago le bolweti bjo.
Dikamano magareng ga balaodi, dikhansele ta diboto ta bona le mmuo di fapane kudu; le gareng ga balaodi bao ba nago le meomo ye e swanago.
Mohumagadi Mospikara, yo ke mo hlatlamago MEC Jerry Dimotana Thibedi o hlaloite tlhohlo ya go aga le go hlokomela melokoloko ya rena ya ditsela kudu gore pueleto e tla nyaka fela go gatelela ntlha yeo.
Maloko a na le maikarabelo a dithelete ka ga dilo ta ka bokgabopukung te di tliitwego morago ga nako kudu, goba te di lahlegilego.
Commonwealth ke ketapele go tweta pele ditokelo ta botho.
FRU gabjale e na le leanotiro le letelele la dikgwedi ta Agostose le Setemere leo le lebeletego kudu mafelo ao a dikologilego lefelo la Khonferentshe.
Thuma hlaga ya gago mollwaneng wo o amegago ka letati le tee.
Rutang sethaba mabapi le dikotsi ta go kgoga le ka ga dinyakwa ta melawana.
Maphodisa a SAPS a dumela gore a fihlelete segongwana gomme a tswalela motsemoate wa sona.
Go hlokomela le go dira sampole ya ditweletwa go thoma dipolaseng ta tweleto te di tsebjago le go ireleta dimela.
Sengwalwa se se beile ditokelo ta bana ka sebopego sa go balega gabonolo.
Temokrasi ya go kgatha tema e nyaka go feta go ya diteeng ta go kgetha go yo kgetha ka morago ga mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mehlano.
Tshepedio yeo ka go yona leata le itiago moamogedi, go fa mohlala, leata la moago wa madulo.
Batho ba sa gopodiia ka ga ditaba te di boletwego ke Mopresidente ka Sontaga, ba kgetha sebakeng sa go tseparela ditsholo te di tweleditwego.
Matseka a Eshowe SAPS ba itshepha gore ba tla kgona go kgokaganya bagononelwa ba ba bane le go thuba ka dintlong gammogo le melato ye mengwe ka lefelong la Eshowe.
Fa thuo le tlhahlo ya sethekniki ka tiriong ya tshekatsheko ya enomoni ye nnyane.
Ditiragalo te di fapafapanego di tla dira gore sethaba se thabiwe mosegare.
Tweleto ya oli ya peu ya khothone e akareta dilintara ta khothone bjalo ka setweletwa se sennyane sa ka fasana.
Dikabo ta pente ya kineg le dilo ta go hlwekia goba dimakasine gammogo le thelete di tla amogelwa ka tebogo.
Dikgopelo di ka tliwa fela go FIC ke bahlankedi bao ba dumeletwego bao ba ngwadiitwego go twa ka Dietentshing ta Phetagato ya Molao.
Ke tshepedio ye e bolokegilego yeo e fetiago dikholego ka ga thireleto ya batho go thoma ka go bola ga meno, ye nngwe ya malweti ao a tlwaelegilego kudu .
Pego ka ga tlhabollo ye e twelago pele ya go ya go ile le komiti ya dikgwebokgolo ta toropokgolo di ile ta lebelelwa.
Mmuo wa Kapa Leboa o hlohleleta tshepedio ya dikgwebokgolo te di lokologilego.
Kankere ya molomo wa popelo ke ye nngwe ya dikankere te di ka thibelwago.
Diproteke ta disenthara ta mmetse le mahlale di akareta go lokieta baithuti go tsenela Diolomphiate ta Mmetse le Dipontho ta Mahlale ta tikologo le ta phrobentshe.
Batswadi ba tsebiite Maphodisa a Donybrook bao go tloga fao ba ilego ba golega bagononelwa.
Go palelwa ga lenaneophethieto la dithoto go tweleta dipelaelo mabapi le lesolo le le twelago pele le tlhokomelo ya diproteke te di agilwego ke US, e bolete bjalo.
Maphodisa a hwedite sefatanaga se se utswitwego, sethunya sa raefole sa polaokabonti le dithunya te nnyane te nne te di utswitwego.
Senthara ya Mothopo wa Tshedimoo, ye e kgoboketago, kopanyo le go dira gore mehutahuta ya tshedimoo ye kaone e hwetagale mabapi le Afrika Borwa.
Aowa, e re ke dire seo ke bego ke iinya go se dira le hlatse.
Kgopelo ya tekodiio-go palelwa gabotse ke go phethagata sephetho sa semolao ka go tweta pele titelego ye e sa kwagalego ka go diria ditshepedio ta tekodiio.
Go omia methopo ya ka lewatleng le ya lebopong la lewatle mo go sa twelego pele go ya go ile ke tlhobaboroko.
O hlohleleta gape bao ba amegago go oma le MINURSO go diriana thwii le go kgakagana mmogo ka mafapheng a tlhobaboroko ya rena ka moka ya go swana le go beakanya moepo.
Maphodisa a atlegile ka go golega bagononelwa ba bararo go ba bane.
Diabe te di tweletwago ka go hweta dikhristale ta khaponetaeoksaete le moyameetse lefaufaung e lego teo di pipago lefase le go thempheretha ya lefaufaung ka go thibela tahlegelo ya phio.
Ke no fela ke akanya gore bathobaweu ba be ba dula ka toropong, bathobaso ba dula Bonguletu gomme ba mmalwa bona ba dula Bridgeton.
Ge o hlatholla e tee fela ka mathoko, o lahlegile.
Tweta pele taolo ya mafelo a kgoboketo ya meetse ka lefelong la taolo ya meetse ka tsela ya kakareto ye e kopantwego.
Go holofelwa gore diintasteri ta dibewa ta payoloti di hlohleleta ekonomi ya magaeng, ta hloma meomo, le go thua go fokota mei ya dikhaponetaeoksaete le go thua neelano ya ka ntle.
Difothokhopi ta dilo te di kgethilwego di ka dirwa ka tshenyegelo ya gago.
Bagononelwa bao ba golegilwego ba tla twelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Greytown mo lebakeng le le sa fetego pelo.
E mabapi le go fetieta ditoropokgolo ta rena le ditoropo le go aga dithaba te di dirianago, te di twelago pele go ya go ile le te di nago le tlhokomelo te di kgonago go fihlelela meomo kgauswi le didiriwa, go akaretwa mafelo a dipapadi le a boitapoloo.
Go ba le seabe ka go peakanyo ye e omago gabotse le taolo ya tshepedio ya dinamelwa ta ka bogareng bja toropo ka EMA.
Bobolokelo bja tshedimoo bo tla fetoetwa go ba tshedimoo ye e omiegago ka go dira gore e lokele go kweiega go bao ba hlokago tsebo ya sethekniki le bao ba hlokago theknoloti ya tshedimoo ye e gatetego pele.
Khopi ye e lego matlakaleng le khopi ya elektroniki di filwe kantoro ya selete ya DWAF.
Ke boete morago gae ka Mpumalanga, e lego Hammarsdale.
Mogononelwa o twelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Cape Town ka ditatofato te mmalwa ta go amana le diokobati.
Le ge a se gona ke rata go leboga Tona Naledi Pandor.
Ka dikolong te nti go ralala le phrobentshe, di-RCL di gona ebile di oma ka magato ao a fapanego.
Dinako ta maleba ta go khuta ke selo se bohlokwa sa go beakanya nako ya rena ya moomo.
Lehono re ka bolela, ka ntle le lethogo le thulano ya dikgopolo, gore Boagiane bja Bambanani bo bogela baithaopi bao ba dirilego seabe.
Pontho ya ditiragalo ka moka te di rulagantwego ta seto, ta dipapadi le ta boitapoloo e tla laetwa ge go tsebagatwa semmuo dilo te di boletwego ka mo fase.
Go tlata difomo ta maleba ge go nyakega.
Dikgwebo ta Tswadio ta Roodeplaat di tswaletwe, ka boripana ba boditwe gore khamphani e be e lahlegelwa.
Go molaleng gore IWG e lemoga gore go dirilwe kgatelopele eupa gwa bolela gore e swanete go oketwa.
Sullivan le yena o gopola ka moo, ge e be e le mogai wa dipolotiki kuranteng ya The Star, yena le Helen Suzman MP ba ilego ba kwana go phatlalata se sengwe seo melawana ya ka palamenteng e bego e sa se dumelelego.
Kgetha moomi wa ka Khanseleng go hweta sefoka sa "CityStars" gore bao ba lekago ka maatla maitapio a bona a lemogwe, ba ka upiwa ba ba ba abelwa difoka.
Go swanete go ba le dika ta kgatelopele le go gomela morago le taeto yeo e hlohleletago lekheiene ka moka go ba seemong sa go itokieta ntwa.
Re ile dikerekeng gomme ra reriana le dithaba te nti ta sedumedi go fetia molaeta.
Te di omiitwe bjalo ka motheo wa dinyakiio te di lebeletego kudu mafapha ao go boletwego ka ona ka godimo.
Ka moka ga rena re a tseba, gore lentu le "tsooloo" le ra go tswala lefsa, go mpshafata, le go thomia lefsa.
Mohlomongwe ba bangwe ba maloko a phanele ba ka nyaka go botia dipotio.
Nepio e tla ba go gore ke eng seo se bopago "tlhagio" ka kweio ya go ba le tokelo ya go homola.
Basekaseki ba go ba le tsebo ba ete wepsaete ya bjale gomme ba tlia dipoelo ka ga dikagare ta yona.
Ke nyaka go gopola Mdi Sisulu ka ga taba e tee fela.
Matseka a Yuniti ya Bosenyi bjo bo Rulagantwego ya Cape Town, ao a bego a oma diiri te ditelele ntle le go robala gannyane, a ile a golega mogononelwa yo a bego a amana le dipolao ta batho ba bahlano ye e bego e amana le digongwana ka lefelong la boagiane la Athlone.
Go romelwa ga dithelete ka mafelong a fasana a mmaraka ka mafelong a magolo ka mo nageng, go kgonthite magato ao a sego a mehleng a go tliwa lefsa ga ditiragalo ta kadimo.
Leloko la komiti le ka lefa go ya ka mo go laetwego ke Tona, ka tumelo ya Tona ya Dithelete
Foleelaete e tsebja bjalo ka thothe; mogwera wa gago yo mokaone o bitwa brah, goba broe,  ye e kwagatwago bjalo ka brew.
Kgoro e nyaka go bopa lefelo la kgoboketo ya dithalwa mo lebakeng le itego.
Ka pabalelo, go hloka tekatekano mo go oketegago go tloa seabe seo kgolo ya godimo e nago le sona go fokoteng ga bohloki; gape e fokota lebelo la kgolo ya ekonomi, ya senya phetogo.
Balekane ba emetwe, go swana le ka kgwebianong magareng ga balekane le bao e sego balekane, go phethagata maikarabelo a maleba le mellwane ka kgwebianong ya balekane ba banti.
Ba tirelo ya methelo ya dikhamphani ba lekola diphemiti kgahlanong le dithoto te di romelwago ka dikepe gomme ba reriana le Ba Taolo.
Ga se bohlale go fokota ditekanyo te di iintwego ta manyoro.
Go golega le go twelela ka kgorotshekong mo go latelago gaKock ke selo se se tlago ka morago ga ditiragalo te mmalwa ka moo go tona a go kwagalago gore o itebante le balli ka go ba tshephia gore o tla ba agela dikhapote.
Re swanete go ithuta ka Ellen Johnson yo a lahlegetwego ke dikgetho gomme a emela dikgetho te di latelago.
Go na le metswakotii ye menti ya dilo te nnyane kudu ka gare ga mafelo a madulo ao a thumago dibewa, kudukudu ka mafelong ao a beago malahla le dikgong.
Gabotse ka diphetoo te di hlokagalago ka seemong sa Afrika Borwa.
Mogononelwa o ile a golegwa ka morago ga ge yena le banna ba bangwe ba babedi ba hlasete morwa wa molli polaseng ya bona ya Wintershoek ka lefelong la Hoopstad.
Maphodisa ka Duncan Villageba ile ba nyaka go golega bagononelwa bao ba nyakegago kudu ka Mmileng wa Dunga ka ge ba rekia lebake.
Sekimi sa Thielanonti ka ga dingongorego te di lego gona te di tsebagatago thielano ya tlaleleto.
Go eya ka dikatlego ta bona, maloko a Yuniti ya Twantho ya Bosenyi ya Mmabatho a ile a romelwa go yo ba thua.
Thabiso, modudi wa Lesotho o be a oma bjalo ka mothui wa dithekio ka lebelenkeleng la Mathaena ka Ladybrand.
Pharologantho ye ya ka godimo ga se selo se boima go ka dirwa ebile e oma bjalo ka tlhahli.
Lebenkele la go rekia nama ya kgomo leo le phelago le tlete la go ba le ditheko te di kwagalago le nama ye kaone ye e rekiwago.
Go hloma mananeokgoparara ka diporong ta ditimela, IT, thelekhomo le tweleto ya mohlagase le kgokaganyo ya mafelo e tla ba dilo te di tlago pele.
Re holofela gore se se hlatholla go se kweie gabotse gofe goba gofe mo go ka hlagago ka lebaka la diteng ka pego ya kgao ya peleng.
Lekola go nepagala ga khweto ya naga, go rekiwa ga naga le ditshepedio ta go ba mong wa naga.
Maswao ao kgomareditwego go goba ao a pentilwego goba a kgokeletwego philareng, kholomong goba koteng yeo e thekgilego setupu, palekhone goba marulelo ao a se nago maboto.
Badiradikgopelo bao ba hlokofetego ba tla kgopela go ngwala molekwana.
Mafelo a mangwe a na le boleng bja godimo bja bohwa bja tlhago, go fa mohlala, Langebaan le Verlorenvlei.
Taba ya CPIX e sa lebeletwe mola e le gore ga se ra swanelwa go holofela mo lebakeng le gomme phokoto efe goba efe e tla thua.
Diphetoo te dingwe te di amanago le ditlhaelelo ta melawana le meomo e akareditwe go maatlafata le go nolofata molawana wa bjale.
Go swana le mabaka afe goba afe go tla ba le bothata.
Ke nyaka ditshwaotshwao ta gago ka ga dipolelo ta ka.
Tshepedio ye e nolofata tshekatsheko ya tlhahlobo Tshepedio e nolofata tshekatsheko ya dipotio ta moleko.
Boleng bja phepo bja go rema mehlare ye metala bo swanete go swana le go rema o eme ge e le gore ga go tahlegelo ya go hema le go bedia  mo go lahlegago.
Diakhaonte ta pueto ya ka ntle, moo diresiti ta thelete ya ka ntle ta tweleto ye e twago ka Mozambique gomme dithekio di a hwetwa gomme ta bewa ka diakhaonteng ta dipankeng ta ka ntle, di a dumelelwa go ya ka tiragalo.
Thiinyo ya ge eba ba swanete go fegwa moomong goba ba rakwe moomong.
Ke ka seemong se se swanago le sa mogwera wa ka yo a nago le tsebo, Mna Maritz, ka ge ke laetwe ke bagwera ba ka.
Aowa seo ke se se latelago ka dingwalollong ee.
Ga o iinye gore ba be ba swanete go thunya bana bao ba hlokago molato le basadi ka dipulete ta raba?
Dipeakanyo ta go swana le te di emetwe ge diphetoo ta mohuta wo di dirwa, gwa tlaleleta Esteves.
Gomme ke dumela gore e na le bokgoni bja go fihlelela kgato ya katlego ya yona.
Ka papadi ya sefaleng ya bana gammogo le mmino wa di-gum-boot.
Go swanete go hlokomelwa gore go matha ga Minstrel ke setlwaedi sa kgalekgale sa Cape Town, mafelo ao a mathetago go ona bjale a na le badudi ba banti.
Dikhemikhale di ka ntha digase ta mpholo kudu ta go swana le segaloi sa tlelorine le amonia goba di ka thunya.
Ke gore molawana wo o mabapi le kgwebo sebakeng sa selo sa maleba fela sa sepolotiki.
Methopo ya bodithabathaba le yona e tla omiwa go akgofia tlhabollo ya mananeo le go tweta pele tiriano ya mafapha a manti.
Thomioboaedi ya diokobati e swanete go rarollwa ka mokgwa wa kakareto, wo o kopantwego, moo e lego gore mafapha ka moka a mmuo, ao a sego a mmuo, le a sethaba le mekgatlo ya sedumedi e ralokago tema ya mafolofolo.
Go na le tlhokego ya go aga mabala a dipapadi ka mafelong ka moka a bohlokwa nakong ya peakanyo.
Go ruthufala ga lefase - Go oketega ga dithempheretha ta bogareng lefaseng ka bophara mo go bakwago ke seabe sa dikhaponetaeoksaete.
Go twa maeto a go hweta dikeleto ta bophelo le tona di rulaganyetwa barutii bjalo ka karolo ya lenaneotlhabollo la barutii le le twelago pele.
DAEA e go hlohleleta go lekodiia Setatamente se ka dinako te di beilwego go tsebiwa ka ga ka moo DAEA e ireletago tshedimoo ya gago.
Go tloga fao Mopresidente Mandela o ile a fiwa thomo ya go rarolla taba yeo, gomme a latelwe ke Mopresidente Chissano.
Maatlafato ya ekonomi ya bathobaso le tlhabollo ya dikgwebopotlana le dikgwebo ta magareng, goba di-SMME, ke dilo te bohlokwa ka leanong la Mmuo go godia lefapha la kgwebo le go thua kgolo ya ekonomi.
Ka lebaka la sebopego sa go aga, dikarolo te di fapafapanego ta tsela ya dinamelwa ka lehlakoreng la ka leboa la Mmila wa Brickhill di tla tswalelelwa sephethephethe seo se tsenago.
Ga go na kileto ye e ka dirwago go ngwalelano ya semmuo le dikgokagano te dingwe ta semmuo ta dietentshi te di kgethegilego.
Magato a a temoo a tla diriwa kudu ke Kgoro ya Maphelo  go ireleta badudi ka RSA kgahlanong le baerase ye.
Khonferentshe e tweledite ngangiano ye kgolo, ya tsoa mafolofolo a magolo gomme ya fihlelela dithiinyo te mmalwa mabapi le dilo te bohlokwa ta leano la rena.
Dinyakiio teo dipego te di theilwego go tona di omiitve mekgwa ya maithomelo yeo e dirago gore peakanyo ya tshedimoo ya bosethaba le ya dilete ta ka fasana e twe diripa te tharo.
Lebelela diipone ta gago ta go lebelela morago go bona motho yo a belaetago ge a etla.
Gape e gapeleta go thwala le go bopa dikomiti ta tshekatsheko.
Tumelelano ye ya bodithabathaba e bea ditokelo ta bana ta motheo.
Gape ke kgathile tema ka diprotekeng te mmalwa ta BSU te di mphilego mabokgoni a mafsa a go swana le taolo ya kgwebo le tirelo ya bareki.
Re bogete ka kgahlego tshepedio ya dikgetho ya motheo yeo e tlago feleleta ka dikgetho ta Mopresidente wa Amerika yo mofsa, ka Nofemere.
Ba bararo ba bona ba latofaditwe ka go se obamele melao ya sephethephethe, ba babedi ka go belaelwa gore ba swere dithoto ta go utswiwa, gomme yo mongwe le yo mongwe ka molato wa bosenyi, bohodu le go utswa ka mabenkeleng.
Dipoelo ta ditlhahlobo te di tla ba kelo ye kaone ya go oma gabotse ga lenaneothuto le lefsa.
Go ja dijo ke lebaka le bohlokwa la go kgona go tseba go oma ga diphoofolo ta maswi mafulong.
Mna Jordi, e tla ntlheng ya gago hle, ke lefokwana le letelele kudu.
O omie ditweletwa te di hlokago dikhemikhale goba o reke ditweletwa ta tlhago 'ta go ba le segwera tikologong' ta go swana le  dihlwekii goba dihlare ta go bolaya dibokwana te di se nago le mpholo goba dikhemikhale ta tshenyo.
O bile le molaetwa wo o twago go batho ba gago mabapi le maporogo moo.
Le ge go le bjale, naa ke mathata a makae ao a ka se efogwego goba ao a palelwago ke go fenywa.
Go tswalelwa ga Tlelapo go be go sa upe go lahlwa ga yunifomo.
Dipoelo ta Bosenyi: Go kwala gore mogononelwa o thubile a tsena ka dintlong gomme a utswa dilo ka kakareto.
Go tiieta lefsa boikgafo bja yona go twela pele go ba le seabe sa tiieto ya toka le khuto ka DRC ka nakong ya ka morago ga phetogo.
Ge Khonferentshe e fedile, didiriwa teo di romelwa nageng ya ka ntle ka go omia khanete ye e swanago.
Nka se tsebe ka lebaka la gore o be a eta kudu.
Re holofela gore mahlakore ka moka a tlo ba le seabe ka go feleleteng ga lenaneo le.
Godimo ga moo, e na le mafelo a bohlokwa a manti moo go hwetwago bonti bja dimela ta lefelo leo.
Gabotse ke nyaka go go bota yona ka ntle le go go bota karabo, ka lebaka la gore go tloga go le molaleng go twa ka moo khaseteng yeo gore dijo di soletwe mang e mang ka lefelwaneng la bathui ba ka sefofaneng.
Ga se thomelo ya ta Mahlale go kgatha tema ka go nyakiia le go bea nyanyeng ditiro ta tlaio, eupa go romela kgopolo ya yona ya Mahlale.
Samiti e tere sephetho sa go tsooloa mokgatlo gore o kgone go kgatha tema ya mafolofolo kudu.
Bobedi dikgoro di tla hlohleleta dietentshi ta go imphotha dipuku ka diphrobentsheng ta tona go imphotha dipuku ta go bala te di tweleditwego ke dinaga te dingwe.
Komiti ya go latiia ditaba le yona e ile a ba akareta le basaeni ba bangwe ba Lineas-Marcoussis.
Mekgwa ye mefsa ya dikgokagano-lefelo la tshedimoo-leo le akgofiitego le go katoloa phihlelelo ya tshedimoo le diphihlelelo ta dinyakiio.
Mospikara, bogongwana le thomioboaedi ya diokobati e sa le selo sa histori, ntlha ya bopharasaete ka gare ga phrobentshe ya rena yeo e fepanago.
Te di bonthitwe ka lenaneong ka letlakaleng le le lebanego le le.
Moomo wa bokgabo le lefelwana le lefsa la go hlatswa di tla bulwa ka tiragalong yona yeo.
Mosetsana yoo o be a goeleta, gomme monna yo a bego a sa tsebje o twelete a thabea.
Ge re batamela kgauswi le go kopanya ga khonthinente ya rena, Palamente ya Afrika ka Moka e ete e thomile go swara dingangiano mabapi le taba ye e lego tlhobaboroko go Maafrika ka moka.
Mokgwaphethagato wo o nago le dikgato wo o fokotago kgonagalo ya go se iketle ga mokgatlo.
Mokgwa wo o fa molweti yo mongwe le yo mongwe nomoro ye e swanago e nnoi, yeo e ka omiwago kae goba kae ka mafelong a maphelo.
Dikhamphani ka moka te di romelago dithoto dinageng ta ka ntle le teo di lokilego go romela dithoto ka ntle, go akaretwa ta di-SMME le ta di-BEE, di ka kgona go fihlelela kabelo ye.
Go raka go be go le kileto ya maleba ge go ka tlolwa molawana goba  maemo ao a beilwego.
Badudi ba dinaga ta ka ntle ba tla kgona go yo dirwa tekodiio ya peleng le tshepedio ya go lokollwa ya peleng ka mafelong a botseno a mellwaneng ao a kgethilwego go bao ba nago le visa ya tokologo.
Bjale ke tlhompho le monyetla wa motho o tee go tsebagata semmuo KwaZulu-Natal JCPS.
Mothedi wa peterole go kwagala gore o dirile te o ka rego o tela tesele ka loring.
Yeo e ka legatong la ka fsana la madulo a rena ka moka a mane a ka lepatlelong.
Efa thuo ya mabapi le go lahla ditahlegelo ka moka mo Kgoro e itemogetego tahlegelo.
Macleod o tlaleledite ka gore meetse ke mothopo wo o turago gome beng ba dintlo ba eletwa go bega e sego fela ditiro te di sego molaong eupa gape go dutla ga meetse.
Seo se direga ngwaga ka ngwaga le mebasepala ka moka ya Selete ka phrobentsheng ya KwaZulu-Natal.
Ngwalang molaotheo wo o beago ka moo SGB e tlogo oma ka gona.
Go "tlata leata" ga diphetogo te ta kgatelelo di beilwe mabapi le legato la modumo, le lebelo leo diphethogo te di hlagago ka lona ke frekhwentshi ya modumo.
Re dumela gore ditiro ta kadimio ya maeleng ya Panka ya Merero ya Mobu di hlokomologile thireleto ya dijo.
Mna van Walsum o tlo etela selete seo mo lebakeng le le sa fetego pelo go kopana le bakgathatema ka moka.
E lego seo se ntirago gore ke makale mabapi le go lekola merwalo ka Boemafofaneng bja Taipei.
Ditswaki ta seokobati se se dirago gore motho a be lekgoba, rock cocaine di hweditwe ka laporathoring ya go dira diokobati ye e gononetwego ka Reservoir Hills.
DEDT e dirile dinyakiio le tshekatsheko ye e tseneletego ka mo mafapheng a.
Cecil Golden o laola lefelo le gomme o fa ditlhagio go bakgathatema ka moka ba ka moso ka ga ka moo senthara ya megala e omago ka gona.
Ka lenaneong le le latelago go molaleng gore thomio ya ka gare ga bokgobapuku ganti e godimo kudu go feta dilo te di fiwago ka bokgobapukung.
Go orofala kudu ka ga selo se sengwe le se sengwe e lego seo se gopotago motwasehlabelo ka ga go kata.
Mopresidente o swanete go lekola a lekanyete, gwa realo Levin.
Maegepeta a kgalekgale a dirile mmetse gomme a o arola ka arithimethiki, altipra le teomethri.
Ge e le gore khomphutha e a omiwa ke ya go hlakanya ka lebelo le go hlakanya ga go hloka diphoo, e sego go tloa arithimethiki ye e nepagetego ka lebaka la go hloka edi mo go sego gwa nepagala.
Re beile metheo yeo go sego gwa begwa ka yona ye e , ge e ka hlabollwa go twela pele le go phathagatwa, e ka feleta ka tiriano ya leano gomme ya arabela dilo te kaone ta tikologo ya lefase la rena.
Mafaufau ao go fofago difofane a bjale ao a beilwego le maemafofane a swanete go sekasekwa lefsa go latela dinyakwa ta ka godimo le ditshepedio.
Ka tshepedio ya go kgatha tema ga sethaba, SALC e tweleta dithiinyo ta melao ye mefsa teo di ka akaretago melawana ye e thadilwego.
Ga se fela nyakego go maatlafata dihlongwa ta meomo ye menti eupa go bohlokwa go fetoeta dihlongwa te gore di arabele ditlhohlo ta lehono ka mafolofolo le ka kamego.
Batho ba lesomepedi bao ba etego bao ba golegilwego, ba latofaditwe ka melato ye e sego ye megolo ya go swana le go tsena moo ba sego ba dumelelwa le ya go dula ka nageng ka ntle le molao.
Go ka se be bonolo go hlohla dikgahlego te bohlokwa  ka go maemo a go se fetoge a bjale le te di tsentwego ta mabapi le ekonomi ya lefase la sebjalebjale.
E sego gore banna ga ba dire - eupa palo ya godimo ya basadi le bona ba a DIRA.
Yena, Buthelezi, o swanete go gopotwa gore maahlong a batho bao maikemieto a bona a a ekago ke motho yo a swanetego go lebelelwa.
Borammino ba  Dithaena ta Bayolini ba tla emela naga le bona gomme ba tla diragata nakong ya pontho.
Mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mebedi, Sehlongwa sa Bodithabathaba sa Dipalopalo se swara khonferentshe yeo e tsenelwago ke baomi ba dipalopalo go twa lefaseng ka bophara.
Go tweleta leano la tlwaeto la mabapi le boso bjo bo fetogago go netefata gore go ba le maphelo a go ya go ile le boleng bja bophelo ka tikologong ye kaone ya batho ba Bitou.
Kgokagano magareng ga go bea dikelo ta tswala ke Panka ya Resebe le go sepela ka go CPIX, yeo e sa akaretego dikelo ta kadimio ya dithelete ta dintlo, ganti go ngangianwa ke ditsebi ta dithelete.
Sethaba sa bodithabathaba se kgopetwe go ireleta dihlongwa ta phetoeto le go netefata gore go ba le thireleto ka Kinshasa- moomo wo MONUC e tlago o thoma.
Ka mafelong a mangwe a tikologo ya lefase, kakareto ya ditirelo ta maphelo a tikologo ga se ya maleba.
Maitemogelo a a sepelelana le diakhaonte ta kgale ta ntwa ya bobedi ya lefase le moragonyana ntwa ka Bosnia.
Ke rata go amogela Franklin Thomas yo e lego Mopresidente wa peleng wa Ford Foundation le yo mongwe wa bagwera ba lebaka le letelele ba naga ya rena.
Netefata gore go lahla ditlakala ta ka gae, ta diintastering le ta kalafo go bolokegile ebile ke ga nako ya maleba.
Bokamoso bjo bokaone bjo bo hlokago kgoboo bjo bo ka kgonago bo ba romela kgolekgole.
Nakong ya selemo kudukudu, beke e kgona go fela ka go se na motho yo a itshekago ka gore mathoko a bjang bja bona ga se a segwa.
Basesi ba dikateboto ba hlohleletwa go tsenela pulosemmuo ka Mokibelo wo.
Ga ke nagane gore seo ke se Mna Du Plessis a se bolelago.
Re sa go lebogia gape ka mo lesolong le le bohlokwa le gomme re lakaleta SANEF katlego.
O nyaka go bona tekodiio le ditekanyo go netefata gore go ba le tekatekanyo.
Naga e na le kgetho ye kgolo ya diresturente, dihotele, dintlo ta baeti, disenthara ta mabenkele le  mafelo a mangwe a baeti.
Go bolela nnete, mmino o ama maphelo ka moka a batho lefaseng ka bophara gomme e bile sediriwa se maatla le setlabelo seo ka tlwaelo se omiitwego ka ditiragalong le mabakeng a mmalwa, a mabotse le a mabe, a lethabo le a masetlapelo.
Go tloga mola e thomago, PAC e tloga e bolete gore naga, naga ya rena le methopo ya yona e terwe ka kgang ka maatla a dibeta.
Sa bobedi, dinyakwa te kgolo ta peakanyolefsa ya naga ye e omago bokaone ke: boikgafo bja sepolotiki; thekgo ye maatla ya naga ka bophara; le tlhohleleto ya tshepedio le ya methopo go phethagata gabotse.
Sengwalwa se sa kahlaahlo se nyakiia boetapele bja ka malapeng magareng ga banna le basadi le mekgwa ye e omiwago go kgetha hlogo ya lapa.
Tiragalo ye nngwe ya go swana le yeo ka Hornsnek, Akasia, Pretoria e tla dula ka megopolong ya rena mo nakong ye telele ye e tlago.
Yuinione ya Yuropa e na le seo e se bitago Dikhwama ta Dithelete ta Dihlongwa ta Yuropa.
Letlakala la MFMA le tloitwe o kgopelwa go omia  kgokaganyo ya ka mo fase ka moso go kgokaganywa thwii le karolo ya MFMA ya wepsaete.
Tlaio ya bana e ra tiro efe goba efe goba tlhokego ya tiro ye e itiago kgolo ya mmele, ya maikutlo le ya tlhabollo ya go phela gabotse ga ngwana.
Melawana ye mmalwa le dihlongwa ta Molaokakanywa di diretwe go gatelela tlhabollo ya go ya go ile.
Go amogelwa ga bathobaso ka go rutweng ga meomo ka botlalo ke kgwebiano ye e lebeletwego.
Eupa o sepete ka morago ga ge ba ete ba file dipolelo.
Ge go na le panka ya balatedi, goteta diyuniti go sepelelana le nyakego.
Modulasetulo, mengwageng ye menti bahlankediphethii ba sehlopha, go akaretwa ba bararo ba rena mo, ba ikgafile kudu go omela le nako ya bona go nyaka phetogo ya dipolotiki ta sethaba ka Afrika Borwa.
Go opela ga kgwedi ka kgwedi, ditirelo ta kereke te di dirilwego le dikopano ta dithapelo boegong bjo bongwe le bjo bongwe.
Bahlahli bao ba ingwadiitego ba saena melawana ya maitshwaro le go amogela bete le dikarata ta Boithupo ta bahlahli ba maeto.
Goeppert o tla fa batheeleti ba gagwe maikutlo a motho wa ka gare ka ga tlhamo le kago ya marulelo a moswananoi, ao a tlago tea lebaka le le ka nyakago go ba ngwaga go le feta.
Diromelwantle di wela kudu ka go dijo te di loketego go jewa le magoro a dikhemikhale.
PSDF ke sengwalwa se se phelago gomme se tla fela se mpshafatwa.
SRPP e tla fa thekgo le go hlokomela phethagato ya proteke.
Gore mahu a masea ao a sa twago go belegwa a fokotwe ka dikotara te tharo, gomme mahu a masea a mengwaga ya ka fase ga ye meraro ka pedi-tharong, a dikelo ta bona ta bjale.
Go sepeta go tlowa ga mekhukhu ka Phrobentsheng ya KwaZulu-Natal.
Leporogo la Van Stadens le nyakile go ba la tiragalo ba batho bao go ipolaya ba babedi.
Kgetha dithaere ta diphethe ta radial-ply e sego dithaere ta diphethene ta cross-ply ka ge diphethene te di efa kgotlelelo ye nnyane ya go kgokologa gomme di tea lebaka le letelele.
Naa ntlha yeo e tlo omiwa go bahweti ba mafelwana?
Methopo yeo ke diabe te kgolo ta go ruthufala ga lefase ka lebaka la mei ya digase ta dikhaponetaeoksaete te di tweletwago nakong ya go thuma.
Diyuniti te di lebeletwego ke ta mehuta ya dimela teo di bego di swanete go hlaga lehono, e ka be e se diphetoeto ta go dirwa ke batho.
Diphaephe te mpsha di dirilwe ka mPVC, dilo te thata kudu ta go pipeta.
Lesolo la go akareta dithuto ta bokgoni bja polelo ka mananeong a manti a tlhahlo, go fa mohlala, thuto ya tiploma ka ga bophodisa ka Technikon RSA .
Go theka go upa go hlopha dipili ka magaro a maleba a melawana.
Maswao a tla bonthwa go bapela le sephethephethe se se twelelago.
Gomme go realo, o hlagia seo ka fase ga hlogo ya go dira gore tiro ya sepolotiki e ba ya bosenyi le gore ga go ye nngwe ya tona ye e bego e le ditiro ta bosenyi.
Tekodiio ya Molawana wo o Kopantwego wa Tikologo ya Bogare bja Toropo e iinya gore go be le tirio ya molao wo boima wa tikologo le tlhapeto ye e bonagalago, gwa realo Smith.
Mmuo o tla, ka go reriana le bengmeomo le baomi, lekodiia tshepedio ya ditefelo ta baomi ba meepong le baomi ba meepong ba nako ye e fetilego ka lebaka la go oketega ga tshenyegelo ya go iphedia.
Mongtafola e ra molemi yo a nago le maswanedi a go ba le tafola ya gagwe.
Godimo ga moo, Khomiene ya Tekodiio e ile ya tiietwa, go netefata gore ditlhahlolo te di tweetwego diphetho ke dihlongwa ta tshekio goba dihlongwa te dingwe di hlahlobje ke maloko a godingwana a NEC.
Lefelo ka moka le tla tlowa dimela te di sego ta segwa le te di gotego go fetiia.
Go fa mohlala, ga se gwa ba le go teela fase lefapha la mmuo.
Ka moo re ka hwetago kgolo ya ekonomi ya godimo ye e hlomago meomo, tekatekano ye kgolo le maphelo a makaone a badudi ba rena.
Ke na le bonnete bja gore o tla swanelwa ke go dira seo gomme wa dira gore di hwetagale go Mna Hugh Lewin.
Lekgotlatheramelao la phobentshe le tla tea sephetho sa gore le tla fela le etela kae ka tlwaelo.
Ke be ke le molaodi yo e bego e se wa phethio, Mna Beukes o be a na le bokgoni bjo bo lekanego go laola khamphani ka mabokgoni a gagwe, gomme ga se ka bona go hlokagala go itshwenya ka seo.
Go fihla nakong ye e sa twago go feta, dipalopalo ta sethaba ka Afrika di bile maemong ao a sego kaone.
Molao o nyaka gape gore motho a bule akhaonte ya thraste moo e lego gore letseno ka moka la dithekio legatong la batweleti le tepositelwe ka gona.
Lenaneo la thibelo ya bosenyi le a phethagatwa ka Mdantsane le ka Motherwell ka Kapa Bohlabela.
Bophelo bja poelanyo ke bjo bo bonwago ka go dira segwera se sefsa le go laelana go go swabiago.
Ka nako yeo bana ba gago ba tla bego ba le mengwageng ya ba mahlalagading ba tla be ba itokiite, gomme go kgonagala gannyane gore ba ka tea diphetho te di hlokago bohlale.
Etela Museamo wa GSH go bona gore dihlare di fetogile ge mengwaga e nte e feta.
Gomme e ile moo, eupa e gatiitwe.
Go na le sethaba sa bosethaba ka tlhabollong ya bafsa.
Go aba inorentshe ya sekoloto sa dithoto ta go romelwa ntle, gammogo le inorentshe ya poelo ya puetomorago ya maemo a phemiti goba ya go se ome bokaone ga baabi ba ka nageng.
Ke le tlieta ka moka madume a borutho kudu go twa go batho ba rena - badudi bao ba farologanego eupa bao ba kopanego ba Afrika Borwa.
Ditshepedio ta kgwebo teo di angwago ke softewere ye nngwe te di tlogo huduwa di tla hlahlobja ka tekodiiong ye e rulagantwego go tseba dikotsi te di ka amegago ge go hudua go dirwa.
Mabapi le melato ye e sego ya bosenyi, thekgo ye e sa itiwego go tloga go ba molao go fihla go ba taolo ya sephethephethe e swanete goba setlwaedi.
Ke bolela ka ga dithiinyo te pedi te di tliitwego ke mogwera wa ka yo a nago le tsebo.
Moomi a ka kgopelwa go romelwa le go bega ka kantorong efe goba efe, mafelwana a meomo goba mafelo a moomo a Mmasepala ka lefelong la taolo ya ona.
Maloko a hwedite gape lebake, dibeta te kotsi le dithunya te tshela te di se nago le laesentshe.
Thireleto e bonwa bjalo ka selo sa kakareto seo se akaretago merero ya sepolotiki, ya sethaba le ya tikologo.
Pego e bolete ka maatlafato ya sepolotiki ya basadi ka India bjalo ka tlhabollo ye bohlokwa, yeo e boletego gore ke selo se sekaone sa ka moso.
Lekanyeta lefelo la letheka ka tsela ye e swanago, ka go omia seatla se tee, ge kgomo ya tshadi e iketlile.
Ke nyaka go thomia le go feta ka setsopolwa.
Bjalo ka molaodi wa merero ya ekonomi, NERSA e tla netefata go kgatha tema ka go lekana le go thibela thomioboaedi ka ditiro te di sekametego ka lehlakoreng le tee ta go ikhola.
Fokota ditlakala te di tliwago ke go senya mafulo ao a twelago pele go fulwa ntle le go khutiwa.
Go tsena ka Afrika Borwa ga go nyake mokgwa ofe goba ofe wa go hlabelwa.
Khoisan - Lereo la kakareto la go upa batho ba MaKhoi le MaSan bao gape ba bitwago MaHottentots le MaBushmen bao e bilego batho ba setlogo ba ka Borwa bja Afrika.
Diphethene te di twelelago te di bopilwego di ka twela pele go omiwa goba go dirwa dibopego.
Go tloga fao e bolela gore sampole e nthwa go difaki ta polastiki te nne.
Go swana le kgoeleto ya gagwe ya gore ntwa e fedile, Mopresidente Gbagbo o bolete gore mmuo bjale o tla rulaganya dikgetho ta go kgetha mopresidente te e lego kgale di emetwe.
Ka morago ga go bjalela moo moithuti o kgatha tema ka taolong ya semela.
Thomio ya mebala ye e omiitwego ka mmepeng wa go rapalala le yona e filwe ka lenaneong.
Tshedimo ye e nyakegago go thekga masolo ka gare ga NWMS.
O fetoite madimabe le go ikwela bohloko go ba moomo wo boima le go tsenya mogopolo wa gore ga o be mokgwethwa fela ka go lebelela diswantho te kgethwa.
Kgwebopotlana goba kgwebo ya magareng ye e hlomilwego ye e nyakago letlotlo la maithomelo a mafsa.
Intasteri ye mpsha ya ka Afrika Borwa e twelete mo mengwageng ye e sa twago go feta, ye e lebeletego kudu go hiria dikhasete ta dibitio go tlo di bogela ka gae.
Go bea le go bapata Selete sa Lewatle la India bjalo ka lefelo la ketelo ya baeti.
Dipetlele ga se ta laolwa gabotse kudu ka maikarabelo a mannyane le taolo.
Leano la Khweto ga se la khweto ya moputso la molawana wa 'ge o sa ome, ga o hwete moputso', eupa le oma ka kakanyo ya gore tefelo ga e aarete barutii ka moka le dikolo ka moka.
Setee se sefsa se sennyane se gare se a agwa go bapela le lepatlelo le lefsa.
Tlhahli ye e fa dikgwebo, kudukudu di-SMME, mekgwa ya go phethagata mananeo a moomo a go seketa thelete.
Maikemieto a rena a go aga dithaba te di bolokegilego ke ao a golago ngwaga ka ngwaga.
Bakgathatema ba dinaga ta ka ntle ba ile ba nthwa gomme Maafrika Borwa a fetoga Maafrika Borwa ka botlalo - dipanka di fetogile te di lego ta Maafrika Borwa ka botlalo.
Kabo ya tikologo ye e maatlafaditwego ya Maatlafato ya Ekonomi ya Bathobaso.
Maafrika a manti a arabile dibaka te di tliwago ke baomi bao ba hwetago meputso ka mafolofolo, go sepela maeto a matelele go hweta thelete go thua dikgwebo ta dinagamagaeng ka ekonoming ya ka malapeng.
Phatlalata dibaka ta mehutahuta le mehuta ya ditirelo ta bafsa.
Basadi ba rena ba twela pele go itelwa ke go tea lehlakore le go dira dilo ntle le go lekalekanya le dilo te di sego ta loka ka sethabeng te di nyakago go ba dira badudi ba maemo a fase.
Bjale, bjalo ka sethaba, re ile ra thopa ka ge go akantwe - le ka kakanyo - seemo sa tlhakatlhakano se se latetego.
Ditirelo ta go bjala mehlare di abja lefelong leo ka moka ka mokgwa wa diphaka te di hlokometwego, mabaleng ao a se nago selo le mafelong a pabalelo ya tlhago a  D'MOSS .
Re okedite ditirelo kudu ka dinagamagaeng ta rena, gomme re tsebagadite go dira dirapana ta merogo le dikimi te dingwe ta temo, gammogo le magoi.
Mercantile e na le makala a lesomenne ao a abago ditirelo ka botlalo ta ka nageng le ta bodithabathaba, gammogo le thuo ya dithelete ye e kgethegilego le dinolofati ta dipeeleto.
O bolete gore tlhaelelo ya dibithamini le ya diminerale e twela pele go emela ditlhohlo kudukudu ka mafelong a dinagamagaeng le ka mafelong a mangwe ao a sa hwetego ditirelo gabotse.
Naa o tloga ka nnete o bone mosadi yo go bolelwago gore o be a kadiete ebile a sa ikinyege godimo ga sekhafole?
Ke tla fetola Lord Triesman ge ke hwedite sengwalwa ka botlalo sa polelo ya gagwe.
Toropokgolo e maswabi ka ga dithitelo te di bakilwego ke tiragalo ye.
Pula e be e ena gomme mootledi wa ampulentshe o ile a phamogela ka thoko go irogela terekere, gomme a lahlegelwa ke taolo ya sefatanaga.
Nama ya mphe bjale e tlaleleta go romelwa ntle ga nama ya kgomo ya boleng bja godimo ka mmarakeng wa ka Yuropa.
Ka moka ga bona ba na le diradio, ba na le diradio teo di hlometwego ka ditsebeng ta bona.
FET e tla fa baithuti menyetla ya go ithuta dithuto te di kgethegilego te di kgahlago bona, bokgoni bja bona le dinyakego ta ekonomi.
Maswao a ka mo legorong le a tla bewa ka gare go A, gomme ga se a ikemieta baomii ba tsela ba ka ntle ga lefelo la mabenkele goba bjalo ka tsebio ya dinamelwa.
Maloko a Bloemspruit CSC a bone sefatanaga se se gononelwago se se bego se sepela se se sa laeta mabone.
Bahlahli ba Lebopong la lewatle gape ba ka fa baeti keleto ka ga boso, maemo a maphoto a lewatle le kgonagalo ya mapotlelo a matala ka meetseng.
Ka ge a bolete bjalo, motho o ya ntlheng ye e latelago, yeo nka rego ka ge ke sa kwane le  Mophrof Terblanche kudukudu.
Go palelwa ga fomula ya bjale ya thuo ya maeleng go hlohleleta tlhabollo ya mokgwa wo o theilwego go baithuti.
Mmuo wa SA o ipiledite go mmuo wa Israele go emia ditlhaselo ta seole ka Gaza go gomia maole a yona ka bjako le mo go hlokago mabaka ao a fiwago ao gabjale a tletego ka mollwaneng.
Bistro ya kgale ya Fora e fetogile sehlongwa sa ka Durban.
Eupa ke ka maikutlo go tseba gore re kgobokane mo boegong bjo, go twa dipolotiking te nti te di fapafapanego, le go keteka motheo o mongwe wo mokaone ka temokrasing ya rena ye e golago.
Seabe sa ka ka pukung ke gore matsenyagae ao ke a ngwadilego le go a rulaganya.
Go hlongwa ga dikgorotsheko go amogetwe ka mafolofolo ke badudi ba makheiene a tikologo.
Ke nyaka go go fa te dingwe ta diproteke ta rena ka boripana.
Diaparo te borutho ka borwa marega eupa diaparo te borutho kudu kae goba kae.
O omie 'selo sa sebopego sa seboko sa lebating' goba 'sa sebopego sa sosete' go thibela meboya ka fase ga mabapi.
Tlhahlo ya mathomong e a nyakega go tsebia baomi ba sephrofeenale maano a mafsa.
Ka morago ga ditheriano te mmalwa te di terego mengwaga ye mmalwa, Diforamo ta Tlhapeto ya Metse bjale di tla oma ka fase ga molaotheo o tee wo o swanago.
Gomme mohlomongwe go sepelelana le seo se ka bego se gatiitwego ka makopelwaneng a megala, gona nkabe ke ile ka leka go mo ala morago goba ka tsela ye nngwe, eupa ga se gwa ka gwa atlega.
Tirelo le yona e thomile maano a go thwala le go twela pele ka baomi bao ba nago le bokgoni bjo bo sa hwetagalego gabonolo bjo bo nyakegago go phethagata meomo ye e nyakago tsebo ye e kgethegilego kudu ka gare ga Tirelo, go swana le baotledi ba difofane, basekaseki ba ditopo, bjalobjalo.
Selekane se Sefsa sa Tlhabollo ya Afrika  Nepad, se tsebagadite mathomo a mafsa gomme se fetogile makgoladitsela a go tloa khonthinente kgole le go se uthe ga ekonomi le tlhabollo.
Hweta maina a dikgwebo te kgolo te di nago le mantu goba diphoo ta go tlanya ta lentu.
Ka TIA le di-CoC, re ka ba le seabe se sekaone ka tlhabollong ya Afrika Borwa. 
Wate e ile ya emelwa ke Mokgatlo wa Badudi wa Adelaide mo nakong ye e fetilego gomme ya se sa ba le motho ka lebaka la go rakwa ga mokhanselara ke mokgatlo.
Maphodisa a ka Carnarvon a nyakiia molato wa mabapi le go swara lebake.
E nyaka kgokagano ye e tseneletego le hlogo ya OMU le ba bangwe ba taolo ba godingwana.
Moletlo wo o tlia kopano le go tsenya kwelobohloko ka dipelong ta batho.
Ke seo re phelago ka sona le go katana ka sona maphelong a rena le go leka go aga lefsa le go fetoeta ekonomi.
E tla ikemieta go netefata gore mokgwa wo o omago gabotse le wo o kopantwego wa taolo ya tlhokomelo ya maphelo ya mabapi le dithila le go hloma melawana ye e swanago ka phobentseng ya mabapi le taolo ya tlhokomelo ya maphelo ya mabapi le dithila ka Kapa Bodikela ka moka.
Ge mathata a nte a oketega sethaba sa bodithabathaba se ile sa dikadika gomme sa se nyake go te kgato e sa le nako.
Gabjale Mmuo o thua mananeo a mangwe a dinamelwa ka maeleng ka mabaka a itego.
Tshedimoo ka ga manyoro a dikgogo, didiriwa ta kgodio le meetse a go noeta a dipeu ta lethisi.
Tlogela sekgoba se se lekanego sebakeng sa ge o ka twa ka lebelo ge go ka ba le maemong a thoganeto.
Palamente le yona a dumete thiinyo ya go rekia ditsete ta dilete ta kgao ta kgwebo te tshela ta SABC go ba lefapha la phraebete.
Fela o lebelela wepsaete ye go hweta lenaneo la dinako ta ditlhahlobo ta tlaleleto.
Haraka e tee ya go kukela godimo goba serwadi sa ka pele, go phatlalata bjang bjo bo ripilwego go ya lefelong la thokwana.
Setatamente se se upa lefokwana le le nago le nnete la dipalopalo: ditsela ta go ela ekonomi di ka se dule lefelong le tee.
Dikotara te tharo ta bona di dula ka Leboa la Amerika, Bodikela bja Yuropa le ka Japan.
Gabjale, mohlankedi yo a sa rutwago moomo o dira thinyo go mosekii, gomme mmogo ba tea sephetho sa ge eba ngwana o swanete go romelwa go gongwe goba a sekiwe.
Gomme o re go tloga fao o ile ka lepatlelong moo o ilego wa hweta Mna Myaluza?
Di-LCRC di na le maikarabelo a go nyakiia bosenyi, go akaretwa go kgoboketa bohlatse bja mahlale ka ditiragalong ta mohuta woo.
Mna Modulasetulo bohlatse bjo bo latelago bo tla etwa pele ke moomimmogokanna Mdi Gangadu.
Gomme bohlatse bjo bonti bjo bo kgobokeditwego gomme ke amogela ka bjako dinetefaleto ta gago ta gore go bile le tlhakatlhakano ka tsela ye e bego e sa laolege, boegong bjoo.
Ngaka Mijburgh, o gopotwa gore o sa le ka fase ga kano.
Tshedimoo ye e nyakegago kudu ke masolo a bohlokwa ka moka ka gare ga NWMS.
O fele o lebelela letlakala le go hweta dikoa te mpsha le ditsopolwa ta go bonwa ka mahlo.
Dipoleitana ta diswantho, filimi, pampiri, papetla ya pampiri le dilogwa, te di beilwego nyanyeng eupa di sego ta hlabollwa.
Tshepedio ya go thea mebila ya ka Durban maina lefsa e twela pele gomme sethaba se tla kgatha tema ka go kgetheng ga maina a mafsa.
Mo go bona, maphodisa a hwedite dithipa teo di omiitwego go bolaya motwasehlabelo.
Ge e le gore o hlatswa morwalo wo monnyane, omia peakanyo ya maleba ya boemo bja meetse.
Leano la peeleto ya letlotlo le a hlabollwa, ka go omia tshedimoo ya NEIMS.
Swanete maemo a go kgonwa ka maeleng ga dithaba ta Afrika Borwa.
Eupa go swanete go hlokomelwa gore dikolo te dingwe te mmalwa di kgona go ithomela mehuta ye itego ya ditiragalo go thua dithelete ta sekolo sa bona.
Bagononelwa ba bane ba tla twelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Thabazimbi mesong ya lehono.
Sehlongwa se sefsa se tla fiwa moomo wo o kweiegago wa go hloka kgakantho gomme se tla kgopelwa go hlokomela ditshenyegalelo ka botlalo le phatlalata, go bea nyanyeng ga letseno le dikotsi.
PTIP e aga godimo ga moomo wo o etego o dirilwe ke Kgoro ya ka.
Tlhapeto ye e tseneletego e twela pele nageng ka bophara ka dimpheng ka moka ta kgwebo, dikgogo ta kgwebo le teo e sego ta kgwebo.
Toropokgolo e file ditokelo ta yona ta kadimo ye go First Rand bjalo ka thireleto ya ditlamego ta yona go FirstRand ka fase ga kadimo ya mathomong le ka dikoloto te dingwe.
Re leboga ba kgao bao ba thuago go phatlalata seo se hlagago mo.
Dithaba le batho ba swanete go tsebiwa ka ga CD gomme ba swanete go kgatha tema ka mo go swanetego ka ditiragalong ta CDC.
Tsebio e na le tshedimoo le dithiinyo ta mabapi le taolo ya tekano le sebopego sa moomo wa gae ka gare ga diteng ta lenaneothuto le le theilwego go dipoelo.
Se se akanya gore kabo ya thuto ya godimo ya boleng, kudukudu ka dithabeng te di lego kotsing kudu, e laolwa ke dikamano ta mafapha a manti.
Toropokgolo e na le mehlare ya go phatlalala ye e bjetego mebileng gomme e dikanetwe ke diphaka te botse, e lego maaledi a Cecil John Rhodes.
Molaokakanywa wa Mabjala, wo o hlokometego diphetho ta Kgorotsheko ka ga melao ya peleng.
Dintlha ta mafelo le dinako teo pego e ka hlalobjago le go kopiwa ka tona.
Selete sa lebopong sa Border-Kei ke sa dinagamagae kudu, gomme East London ke lona lefelo le nnoi la setoropong.
Ge e le gore o kgetha ka tsela yeo go na le megala ya ka tsebeng gomme o ka kgopela gore e fetolelwe go Afrikantshe eupa seo ke kgetho ya gago.
Dimaekherofoune di tlete lefelo le ka moka bjale o no e swara.
Tiragalo e tla swarelwa ka Senthareng ya Sethaba ya Carletonville ka Labone.
Afrika Borwa e diriana le USA ka proteke ye.
Heritage Market ke lefelo la mabenkele la maemo a godimo la ka Victoria leo le beilwego ka bogareng bja Hillcrest.
Pukwana ya dikgokagano e tla fa baeti taeto ye e kweiegago ya teo baotledi ba di emetego le gape dintlha ta melawana ya Sekhwama sa Dikotsi ta Ditseleng FunRAF.
CBPWP e fa tlhahlo ya mabapi le tlhokomelo ya ditsela ta di-CDW gammogo le mabokgoni a tlaleleto a ta bophelo le tlhahlo ka ga temoo ya HIV AIDS.
Ke rata go le leboga ka moka ge le tere nako ya meomo ya lena ya ka mehla gomme la tla mo dijong te ta mesong.
Mongmoomo ofe goba ofe goba ngaka ka ge go boletwe peleng yo a ka palelwago ke go obamela ditlhagio te di lego ka mo o tla bonwa bjalo ka yo a tshetego molawana wo.
Dinyakwa ta bona te nnyane di tloga di le fase ge di bapetwa ka ge di beilwe ka fase ga mafelwana a matlakala ao a hlohloregago le bonti bja ditlakala.
Aowa, ka lebaka la gore le bile le masetlapelo ao a hlagilego ga ke bone gore go na le yo a lebeletego kudu go bala ga botseno bja go dikologa bja go dumelela motho o tee.
Ke a dumela - ke a dira - gore dikolo di ka tlia phapano go bao ba hlokago gomme di ka fenya mehuta ya bohloki bjo bo hweditwego.
Gape e akareta tshedimoo ya kakareto, le ya maleba ya dinyakiio te di ngwaletwego batho ba magato ao a fapanego a tsebo ka lefapheng la Letlotlo la Sethaba.
Go dirwa ga mabati a thipi, mafastere le diforeime ta tona, dipatlelaphurufu, le mafelwana a go thaba mollo, dikeiti, le moomo wa go swana le ye yeo e omiwago ge go agwa.
Dihlongwa te di abago maeleng goba methopo ye e amegago goba dikarolo ta yona go phethagata tiro ya tlhabollo.
Mohuta wo wa mothene wa go phatlola dilahlwa o laolwa ke motho ka o tee, gomme mellwane e beilwe go ya ka theknoloti ye kaone ye e hwetagalago ya mohuta woo wa polante.
Seabe sa rena se be se le ka tsela ya setee le ka mafapha, eupa baomi ba maole a ka Cuba le ba bangwe ba bona ba hlokofete ka lesolong le la bagale.
Wate e be e emetwe ke Democratic Alliance mo nakong ye e fetilego gomme ya hloka motho ka lebaka la go itokolla moomong ga mokhanselara.
