MMAKGOWA: Ke ya festibaleng ka Turfloop.
KGALEMA: Di a nkgahla. Monna ge a gotše sa gagwe ke go fela a tšhuma mogolo.
MAIME:  Kgane ga go na aterese ka moo o dulago?
LEAGO: Mogatšaka, tše tšona ke tlhohlo ye kgolo go rena.
MOETI: (Ka lethabo) Tsena, sersanta!
MMIPE: (O a sega) Moruti, botšiša yena yo Kgalema.
KGALEMA: (O lebelela Lesedi) Kganthe ke wena morutišigadi?
MMAKGOWA: Re a lotšha, papa
Khusugile: e kuketšwe ke diaparo godimo.
KGALEMA: (O lebeletše sellathekeng) Ke nomoro ya mang yona ye? Ga se ya Maime, ga se ya Moruti...
LESEDI: Ee! Re ya le hlogo ya sekolo.
KGALEMA: (O lebelela phuthego, o lebelela Mmipe le Moruti, o šikinya hlogo, o gwataka a ba tlogela.) (Phuthego e opela e bina, Moruti le Mmipe le bona ba a bina.)
MAIME:  Ere ke wa ka, e sego wa rena.
MMIPE: (O bea therei tafoleng o tsepelela Maime ka mahlo) Maime, o dirang?
KGALEMA: O tla ntlhala?
MaiMe: O ntira ngwanagwe. A a kgone tša ka ga gagwe.
Ngwana ke mpho ye o ka se e ganego, ya go tšwa go Modimo.
LESEDI: Solanka o kae? O fodile lehlatšo?
LEAGO: Re a tseba. Modimo o tla go fa mosadi yo mongwe.
MMIPE: O ntshwaretšeng? Ntese ke go botše se se hlagatšago mafahla a a ka le nna.
MAIME:  Go bolela nna. Mmušo wa rena o re file ditokelo. Le lena le thomile go ratana le sa le ba bafsa. Re leseng le rena ke nako ya rena.
KADIAKA: Re rile re belega bana ra belega dinoga.
MOETI: (Ka kgatelelo) Tseba gore mahlo le ditsebe tša molao di mo gohle. Letsogo la wona ke le letelele, ga le palelwe ke go fihla gohle mo o utamego gona. Se lebale seo! Šala gabotse!
MMAKGOWA: (O a mo lebelela) Ga se laetše leina.
MAIME:  Ga a na tšhelete, o dio bolawa ke sello.
MMIPE: Lehono ba tseba gore ditokelo tša bona ke eng.
MMIPE: (Ka boitshepo) Ke setlogolwana sa ka. Ke wa Maime.
LESEDI: Tate Kgalema, o mogolo wa kereke, nke o bolele nnete.
Sefedifedi: go fela pelo ka pela.
LESEDI: Bothata bja gago ke eng?
MMAKGOWA: (O leka go ngangabala) Ga ke ye ka gae. Ntese, Papa. O nkgogelang?
KGALEMA: O bjang ge e le thopa a ilalo?
KADIAKA: Taba ya thopa? Ke efe? (O mo tsepeletše.)
LESEDI: Mmakgowa, o nyaka go kwa gore yo Maime o reng go wena?
Kgalema o be a sa obje molala. O be a sa amogele ngwana  wa gagwe wa segole, Solanka. O ile a mo fihla go fihlela  a utollwa ke mogatšagwe Mmipe ka lebaka la go golelwa  ke go lela lesogana la go ba le nywaga ye 14. Morwa’ bona  Maime yena o be a filwe boipušo ka ge a be a itekanetše.  O ile a senyega, a lesa sekolo, a ruma ka go gerema le  makgarebe, a šebetša ka go roba le lengwe leoto. 
KGALEMA: Ke a tloga. Pele la gosasa le hlaba ke tla ba ke se sa nkga mo.
KGALEMA: (Ka moreba) Le mo iša kae e se ngwana wa lena?
MMIPE: Ga ke realo. Ke re a re mo iše mo go nago le baledi ba maitemogelo...
KGALEMA: (O tsena a befetšwe) Mmipe, ke a bona o fetogile monna wa lapa le matšatšana a.
MAIME:  Lonalona la Bakorinthe 13.
KGALEMA: (O dula setulong, a tsema hlogo tafoleng.)
MMAKGOWA: Ke tla go bega go badirelaleago.
LESEDI: (O buša moya) Moeti, ditokelo tša rena le bana ba rena di gatakwa motšhaotšhele.
(a) Tsopola mantšu a Lesedi a a hlalošago bolwetši bjo bo tsenego Mmakgowa.
KGALEMA: O rata mo re rego ke kae?
LESEDI: (O tšea puku, o a e bula, o bona lengwalwana, o a le bala, o a šorofala) Maime!
(Ke mantšiboa ka gaKadiaka, Mmakgowa o ngangilwe ke borokgo, o athile mokotlana, o eme tseleng. Kadiaka o apere tša sephodisa. O bona mothwana a eme, o ya go yena a gwataka.)
KADIAKA: Le gatakile ditokelo tša gagwe ebile le sa iša pele ka go di gataka.
• Solanka o ya Australia, Maime le Mmakgowa ba kgopela tshwarelo, ba kwešiša ditokelo tša bona
MAIME:  (O a mo lebelela) Lehono re yo lala kae motho wa ka?
MMIPE: Mpethe, Kgalema. Akere o re ke itirile monna?
LEAGO: Ke a tseba, Maime. Se šomišeng ditokelo tša lena ka bohlaswa. Gatang gabotse, le se weleng ka gare ga melaba, la tloga la tanywa.
KGALEMA: Tlarea re go kwe. O reng?
• Lesedi o botša Mmakgowa, o mmotša gore sekolo se mo iša ngakeng mabapi le mpa ye a e rwelego. Mmakgowa o a ngala, o tlogela sekolo.
4.  Thulano 
KGALEMA: Ge a ka hwa, re ka ikhutša go oka molwetši wa go hlwa a dutše felo go tee. (O a tšwa.)
KADIAKA: Ke biditše mmago Maime, modirelaleago le morutišigadi wa Mmakgowa gore ba nthuše gore ke direng ka lesea le.
KGALEMA: O biditšwe ke wena mogarigari towe.
Temana ya 8
SOLANKA: Ke mma. O mo roga ka lebaka la ka.
MMAKGOWA: (O a fegelwa) Aowa, Maime, ke lapile kudu. (Maime O dula kgauswi le Mmakgowa, ba lebelelana ka mahlong gomme ba a sega.)
LEAGO: Kereke e nyaka nnete. Felo fa re phethagatša morero wa Modimo wa go phela.
MAIME:  Moruti, bomma le bopapa ba ile Bobididi, ga ba gona.
KADIAKA: (O mo opa ka legoswi) Matšhila!
MAIME:  (Ka mafolofolo) Dirang bjalo hle, moruti.
KADIAKA: Re baka gona go dikela mo ga letšatši. Re baka go swara ga leswiswi.
MOETI: Ditokelo di sepela le maikarabelo sammaletee.
KGALEMA: (O a mo lesa) Fafatla re go kwe.
MMIPE: Ke mang yena yoo papagolesea?
MOETI: O kgona go bolela?
SOLANKA: (Ka lentšu le lekoto) Ke nna Solanka.
iii.Mmakgowa
• Maime le Mmakgowa ba dula ka ga rakgadi’a Maime ba iketlile. Kadiaka o rapela Mmakgowa gore a boe ka gae a ka se sa mo tshwenya. Moruti Leago le Moeti ba ikgafa go bolela le Mmakgowa.
Kakaretšo ya tiragatšo 
MOETI: Bjale re dirang mogatšaka?
LESEDI: (O a elelwa) Ao, kganthe ke wena mmago Maime?
MMIPE: Nna ke ngwanaka, nka mo iša bathong ebile ke tlile go mo iša.
KADIAKA: Ga se ra kwa, re go bone gore o a palelwa.
Tlhahlo le Mešomo
Dipotšišo
MOETI: (O buša moya) Ge o fela o ekwa ba re batho ba bolayane, go ba go le ka tsela yona ye.
LEAGO: Ke bathwana, ba sa bopša, ga se ba hlwa ba iphetša.
MMAKGOWA: E tla ba e se nna Mmakgowa mothepa wa go kgoela dinngalaba tša masogana. (Ba oma ka disego)
MMIPE: Ke tlabja ke wena. Go hlagang?
MAIME:  Mmakgowa, a re gate re gatoga, moratiwa. (Ba a gokarana, ba tloga. Leago o šala a eme a le tee, o šikinya hlogo.)
MMAKGOWA: Ga ke na tšhelete. Mošomo wa MaIndia a ke wo montši o a mpolaya, ebile ga ba ntefe.
LEAGO: Sersanta, nke o tle le ditaba tša gago re di kwe.
MMAKGOWA: Ke nna Mmakgowa (O nyamile.)
(Seširo)
MMAKGOWA: (O gerula Moruti, o lahlela lesea malaong, o getlagetla a tšwela ka ntle a hidinya sello.)
MMIPE: Aowa! O se ke wa leka.
LESEDI: Oo, ere ke di bee ka tsela ye. O gabotse mo mmeleng wa gago?
LEAGO: Ka nnete, Maime. O tle ka kua ga ka mantšiboa ke tla go fa tshedimošo.
MMIPE: (O lebelela moruti ka tlalelo) Moruti, ke tlaletšwe.
MAIME:  (O a tsena) Ngwana yo o llelang Mmakgowa?
KGALEMA: Nna Solanka ga ke mo tsebe.
MAIME:  Ke go thuše ka eng?
(c) “Tše di dirwago leswiswing di tla tšwela nyanyeng tša bogwa ke mahlo a batho seetšeng.” Mmolelwana wo o swantšha eng mabapi le Kgalema le Solanka?
KGALEMA: Se mpotše tše ke di tsebago. Mpotše se e lego tabataba. O reng o tlatša ditaba tša lapa la ka le naga?
MAIME:  Ka re o tšhabetše lesea le lehwibitšwanyana.
KADIAKA: Taba ya festibale. Yo Mmakgowa o nyaka go phiphila maswiswing a eya Turfloop.
KADIAKA: Kgalema, le nna ke tlile ke romilwe ke molao. Ge o ka no ngangabala, maphodisa a gona mo motseng re tla kgokagana le ona.
MAIME:  (O tsaroga ka lebelo o kwatama pele ga Lesedi o opa diatla) Ke a go rapela morutiši wa ka. O se ke wa ba balela lona.
MMIPE: Bjale ngwanaka o tla feletša kae?
Hlahlarega: go sepela o tekateka o eya kua le kua.
LESEDI: Hleng o sa botšiše gore ba nthomile mabapi le eng go wena?
MOETI: Mna Kgalema, o mo kae?
MAIME:  (Ka dihlong) Papa o ntšheletše beine...
MMAKGOWA: Ke be ke tla go bona kae ka gore o phela o se gona ka mo gae?
LEAGO: Yena yoo. Masetlapelo ruri!
KADIAKA: (O a mmatamela) Ke re o ya kae Mmakgowa?
LEAGO: Maime, kganthe ke lena?
• Kgalema o tšea Solanka le Mmipe o tšhabela le bona Bobididi, ba kgoro ya Leago ba a sebotšwa, ba a mo leletša.
KADIAKA: O tlilo lelwa ke mang yena motho yoo?
KGALEMA: (O a galefa) Le re šaletšeng morago na Moeti?
Dikapolelo - Mantšu goba mebolelwana ye e dirišwago ka mokgwa wo o sa tlwaelegago go hlagiša sephetho se mmoledi a se ratago. Diteng tša dingwalwa gantši di hlokomedišiša tirišo ya dikapolelo (bjalo ka tshwantšhanyo, mothofatšo, tshwantšhišo).
MOETI: Sa mathomo re mo iša go ba maphelo ba mo hlahloba. Ge a na le malwetši o tla fiwa kalafo ya maleba. Ge a phetše gabotse o tla išwa legae le a tlogo hlokomelwa gabotse, a fepša ka dijo tša maleba a ba a fiwa thuto ye e tlogo mo fa mošomo bophelong.
LESEDI: Re tla timola phišo ya letšatši ka phišo ya teye.
MAIME:  Sepela ka geno papago o tla mo rekela.
KGALEMA: Ke kae mo o kilego wa bona segole se tsena sekolo? Ke maaka ditaba tšeo.
(Ka ga Kgalema Lepanteng. Mabotong go fegilwe diswantšho tše dibotse tša go thalwa. Fase go adilwe magogwa a mabotse a go logwa ka dithapo le dipolasitiki tša mebala ya go taga Mmipe o dutše setulong o leša ngwana sejo sa purity.)
LESEDI: Potlaka, ke mo taba ya gago ya go fihla ngwana e tlogo tšwela nyanyeng ka pela mme maphodisa a go hlakodiša ka go go hlahlela lešakeng la banna.
MMAKGOWA: Ke a leboga, papa. Ke le leboga ka moka bagešo.
Bibitša: go gagabiša mahlo ka dihlong.
MAIME:  O re mmele wa gago ga o bose. Ge mmele o se bose ke gore o a lwala.
SOLANKA: (O bolela a lla) Mma, nkabe le mpolaye ke sa le lesea. Papa ga a nthate.
MAIME:  O kile wa mpona ke imile ngwana nna? Gona o bona ke metše matswele mo dikgareng tša ka?
MMAKGOWA: (O ema ka maoto) Ga ke itaole, ke na le ditokelo.
MMAKGOWA: Gape ga ke lwale. Ke yo dirang ngakeng nna?
LESEDI: Ke dilo mang tše o di ngwaletšego yo Mmakgowa?
(Ka kamoreng. Solanka o dutše mpeteng. Mmipe o tsena a swere poleiti ya dijo o fa Solanka.)
MMAKGOWA: Ke bolawa ke eng?
MMAKGOWA: Ke mo nyantšhitše, matswele a ka a bile a rurugile, a bohloko.
MMAKGOWA: (O a tšhoga, ga a bolele.)
TEMA YA 1
(Seširo)
i. Kadiaka
MAIME:  Ke nagana ka maano a gore nna le wena re dule mmogo re sa tshwenywe ke motho. Gape ga ke nyake go kgaogana nago.
MAIME:  Le re swareleng, moruti.
LEAGO: (Ka tlabego) Solanka? Solanka ke mang?
BOHLE: Re a lotšha, Moruti Leago.
MMakgowa: Ga re dire ka boomo. Le a tuka le re fu!  MaiMe: Lonalona la Bakorinthe 13. 
MAIME:  Le nna ke nwele teye. Piri re e nwa ka lebaka le šele.
(c) Batho ba go golofala ga ba rate ge ba go itekanela ba re “ncencence” go bona. Ke ka lebaka la eng ba sa rate go kwelwa bohloko?
MMAKGOWA: (O swaraswara ditetšwana tša Maime) Le wena o a golagola, mafufulelo a gago a itira ditetšwana tša monna. (Ba a sega.)
MMIPE: Ke moratho wa Maime. Ke mengwagangwaga re mo fihlile. O na le nywaga ye lesomenne.
LESEDI: Etla natšo Kadiaka. Mmipela ke eng?
KGALEMA: (Ka tlabego) Ke di gataka bjang?
Temana ya 5
KADIAKA: (O a hlonama) Bona mo Mmakgowa, o ngwanaka, nka se go lese o etšwa tseleng.
Sehlowa - Karolo ya go ba le khuduela ya godimo goba ya bohlokwa mo papading goba kanegelong. Karolo ye ya bohlokwa ga e hlokege kua mafelelong.
MOETI: E tšwa go lefapha la Child Protection Unit. Ke gore lefapha la Tšhireletšo ya Bana.
KADIAKA: (O a ema, o itokišetša go tloga) Ke a sepela bjale.
MMAKGOWA: Le wena papago a a mo...
•  Mohlohloletši- yo a fehlago pitša ya mpherefere.  • Mmoelanyi- yo a lekago go tima mollo. 
KGALEMA: O ka tla wa ntseba gabotse.
LEAGO: Gape ba re ba na le ditokelo, ga ba bethwe.
MMAKGOWA: Aowa. Ke ra gore mmele wa ka ga o bose.
KGALEMA: Go fihlela a eya badimong.
KGALEMA: (O a tsena) Dumelang ka gae!
KADIAKA: Ke re Mmakgowa o ile le naga.
MMIPE: Ngwana ke ngwana wa ngwanaka. Bjale nna ke le morwedia Sehwana ke ilalo, ke ya go mo fepa ka eng ke nkga mahwafa le mpona?
KGALEMA: Phutha dikobo tša gago le tša Solanka.
MMIPE: Ke šia Mo...Moruti, Kgalema o bogalegale.
MMAKGOWA: (O a gakala) Nna ga ke ye ngakeng.
MMAKGOWA: Kganthe yo ke mang? Re ka se robale go na le motho yo mongwe ka mo phapošeng. O tla tla a re boletša go batswadi ba gago.
Goletša: go kukela godimo.
KADIAKA: Aowa! Moeti, dula fase ka gore o mosadi ebile o modirelaleago. Di nyaka ba go swana nago.
LESEDI: (O lemoga Moeti, o a ema, o ntšha sakatuku, o phumola kudumela.)
KGALEMA: (Ka bogale) O a thoma akere?
KGALEMA: Oo! O lapišitšwe ke go lela ge o le mo?
MMIPE: Ke kwele ba bolela tše mmalwa ka mo seyalemoyeng gonabjale.
KGALEMA: (O a dula, o lebelela maboto le mabato.)
LEAGO: Ge o mmopa o be o gopotše bjang ngwanenyana?
KGALEMA: O mosadi wa ka. O dira se nna ke ratago gore o se dire.
MAIME:  Yo ga se motho ke sebopiwa. Sebopiwa le ge se ka leka go bolela, ga go na motho yo a ka se adimago ditsebe.
MMIPE: E le gore o re tšhošetšang ka pitšo ya mohuta wo?
Fafatla: go bolela tša go se ye ka tsela.
MMIPE: Ga ke lekane nago, ke mothuši wa gago.
LESEDI: Mmakgowa o šetše a filwe lesea? Ke makhura ao, re a leboga.
KADIAKA: Re a tamiša Bakgaga!
KGALEMA: Nka se telelwe ke mosadi ka tsela ye. O tla ntiriša diphošo.
MMAKGOWA: Ke šoma ka ntlong ya MoIndia yo a nnameditšego.
MMIPE: Mmagwe o tla mo lela. Akere o mmelege.
MMIPE: Ke gore taba ya gago e a mpipela.
LESEDI: O ganelang?
MMIPE: Moruti Leago o bone Solanka, lekgarebe la Maime le lona le mmone, mohlang wola ba mo latša ka ntle.
LEAGO: O tla mo fepa ka eng a sa šome?
MOETI: Ba Social Welfare ba gona ge go se na yo a ka hlokomelago ngwana yo. Re tla lokiša tšohle.
LEAGO: Mna Kadiaka, ge morwediago a le gona ka gae o nteletše ke tle ke mo kobolle, a boele tseleng.
5.  Tiragatšo 
(Ka kantorong ya sekolo. Lesedi o dutše setulong, pele ga gagwe ke tafola . Ka pele ga gagwe go eme Mmakgowa, rokwana ya sekolo e khusugile mpeng. O bibitša mahlo.)
MOETI: Ee! Akere ga se ngwana wa lena?
MMIPE: Aowa, Moruti. Se sepeleng! Rapelelang Solanka.
Getlagetla: go sepela ka go phakiša o gatela kgauswi.
TEMA YA 2
MAIME:  (O tlaletšwe) Ke tla mmega maphodiseng.
Hlonama: go homola o sa laetše lethabo.
LESEDI: Go na le badirelaleago gona kua bookelong.
(Ka ntlong bošego. Mmipe o apere dipitšama o dutše godimo ga mpete, kgauswi le yena go dutše seyalemoya. O tima seyalemoya, o swara lehlaa.)
KADIAKA: Bakgotse ba gago bafe? Ba kae bona?
(a) Hlaloša sebopego sa Solanka.
Temana ya 7
Mongwadi o swanetše go tseba mathomo, bogare le  mafelelo a tiragatšo ya gagwe. O swanetše go tseba tše  di diregago go tloga mathomong go fihla mafelelong.  Ntle le fao o tla hloka se a tlogo se botša batho. O tla  swanela go tseba gore: 
LESEDI: (O lebelela Mmakgowa) Wena o a di tseba tše di ngwadilwego ke yo Maime?
MAIME:  Ee, ke rena, Moruti.
KGALEMA: Tlogela go ntlareela o mpotše ditaba tša lapa le la ka.
MAIME:  (O a ema, a nagana.)
Temana ya 4
MMAKGOWA: Le nkwele.
MMIPE: Maaka! Ga o thome go nwa ka beine ye.
MMIPE: Na ba tla ba ba aketša?
MMIPE: Mathata, motho wa Modimo. Ke hlakahlakane.
Pheteletšo - Go feteletša taba ka boomo (go hlaloša selo ka mokgwa wo go kwalago e le se segolo kudu go feta ka mokgwa wo se lego: “O mo file thaba ya bogobe.”)
MMIPE: (Ka sebete) Le wena o a bona gore Moruti o rapelela Solanka.
MMAKGOWA: Bjale ngwana yo wa gago o tla rekelwa ke mang diaparo?
SOLANKA: Mma, buti Maime o a ntlaiša. Ga ke sa nyaka go robala le yena ka mo kamoreng.
Gokara: go swara motho ka go mo phuthela ka matsogo.
Baanegwa ka moka ba swanetše go ba le tema ye ba e  kgathago mo tiragatšong, go be le: 
MMIPE: Agaa, wa tla wa ntamolela. Mmotše, moruti!
LEAGO: Tše tšona nka se di homolele. Modimo a ka nkotla gampe.
KADIAKA: Ke mo gomišitše. Re baka ge ke mo ganetša.
LEAGO: Ke a bolela ke mošomo wa ka. Kgati e bapalwa ka thapo, diketo ka maswikana. Ya lena papadi yona le be le e bapala ka eng?
LEAGO: Lesedi o go boditše tša go reng?
MAIME:  (O tlabegile) Bjale? O reng o inametše fase? Molato ke eng?
Tema ya 2
KGALEMA: Ana ke ya Modimo, ana ke ya badimo, tšeo ga di nyake nna. Nna ngwanaka ke Maime.
MMIPE: Ao, kgane go sele bjang ka gore maabane le letše kopanong ya...
LESEDI: (O sa swere Kgalema) O nyakile go gobala, Mokgaga.
MMAKGOWA: (O inamela fase, ga a bolele.)
LEAGO: Boitaolo bo iša tahlegong. (Go lla CD ya Judith Sephuma ya ‘Mme Motswadi’ ka moka ba a ema ba bina ka lethabo.)
MMIPE: (Ka tlabego) Kganthe o utswitše beine ya kereke Kgalema?
Kunkuretša: go bethabetha mokokotlo wa lesea gore le robale.
MMAKGOWA: Aowa, Morutišigadi.
MAIME:  Moruti, gape Mmakgowa o East London.
SOLANKA: Ke rata Lepanteng.
KGALEMA: Gona ke tla nyala mosadi yo mongwe.
MMIPE: Basadi ba koma! O go tlogetše le lesea?
MMIPE: Ke Moruti Leago, o tlile go go rapelela.
LESEDI: Ke a go kwa. Bjale ba kae ka lapeng?
KADIAKA: O ya le mang? (Setu) Ke re o ya le mang?
8.  Solanka – Morwa wa bobedi wa kgalema le Mmipe. Ke  seritša ga a kgone go sepela. 
LEAGO: (O a gohlolagohlola) Moeti, gape maabane ke hlwele ke bone ditaba tše dikgolo mogatšaka.
KADIAKA: Dula mo o mpotše (O mo dudiša setulong.)
MAIME:  (O opa magoswi o sega kudukudu) Wa tla wa ithuta go laola motswadi wa senganga!
LEAGO: Go feta Modimo?
5.  Leago – Moruti kerekeng ya boKgalema le Mmipe 
MAIME:  (O lebelela Solanka) Jo! Wa tla wa nkgerula! Leihlo la gago le tla ba la nkhwiša lehlakore (O a sega).
(Ka ga Kgalema. Ditulong go dutše Moruti Leago, Moeti, Mmipe, Kgalema, Lesedi le Solanka. Go lla CD ya mmino wa sedumedi wo o rego ‘Tsela di pedi’.)
MMIPE: Bona ebile o kgopišitše ngwana yo mola a lwala. O tla mo godišetša bolwetši.
SOLANKA: Ga se ka swarwa ke boroko.
KGALEMA: Gona o tla ya gageno ka gore ga o nyake go kwa molao wa ka.
Mošomo wa 1 (bakgathatema)
Temana ya 6
SOLANKA: (O tšea poleiti o e bea tafoleng.)
MMIPE: Kgalema, na wena o motho wa...
KADIAKA: Ke tšona ditokelo?
KADIAKA: Ge nka re ke tla thuša ka go fepa ngwana le ka re lelela yena?
MMAKGOWA: (O a kgadimola) Moruti! Tlogela go ntshekiša!
MAIME:  Mmakgowa moratiwa, o a tseba ge ke go bona ke hlakana hlogo!
MAIME:  (Ka lethabo) Ka nnete Moruti?
KGALEMA: (O a šorofala) O se ke wa bolela bjalo, Maime ke leitšibulo la rena.
KADIAKA: (O a galefa) O reng? O re ke go dirang?
LESEDI: Taba ya gago e a ntšhoša. Le mo fihletše eng?
Gakala: go tsoga maatla.
(e) Diema tše di latelago di hlatsela ditiragalo dife mo tiragatšong ya Ditokelo? i. “Montshepetšabošego ke mo leboga go sele.” ii. “Le ge o ka e buela leopeng, magokobu a a go bona.”
Temana ya 1
MMIPE: O lebelele gabotse Mokgaga wa Mmakubela.
KGALEMA: O a mo rekiša?
KGALEMA: O reng o re le nna? Yo mongwe yo a tlaišwago ke mang?
KGALEMA: O boditšwe ke yena Lesedi?
Temana ya 6
(Ka ga Kadiaka. Maime le Mmakgowa ba a raloka, ba bethana ka mesamelo ba bile ba sega. Mmakgowa o itahlela mpeteng, o a fegelwa. Maime o mo goga ka letsogo gore a eme ba bapale.)
(Seširo)
MAIME:  (O a ema, Moruti o mo gogela fase.)
MMIPE: Ga se ya ntsena. Ke re ke a imelwa.
MAIME:  (O ngwaya hlogo) Hei! Gape di a boa, Moruti.
MMAKGOWA: Ga re dire ka boomo. Le a tuka le re fu!
LEAGO: (O lebelela Mmakgowa) Lesea le tatalona ga se yo Maime?
SOLANKA: Bjale ke tla feletša kae mma?
KGALEMA: (O a galefa) O be a filwe ke nna boipušo?
KGALEMA: A a hwe ge a ehwa.
KGALEMA: (O a sega) Go ba gona, o a rereša. Gape o gotše, o monna, Maime (O tšhela beine, o fa Maime).
(Seširo)
KGALEMA: Ke bolela le mang?
SOLANKA: Mma, ba tlile go nkiša sekolong sa digole?
MMAKGOWA: Gape ke bolela nnete. O nkgolegile bjalo ka kwefa, o gana le ge ke eya go itloša bodutu le bagwera ba ka.
LEAGO: Bjale go tla tšwa go wena gore o eme kae. Re rapelela mogolofadi goba phuthego e a goma?
KADIAKA: (O buša moya) Ke monna, nka se kgone go fepa lesea.
Matshediso o godišitšwe ke batswadi ba go tseba go reta le  go anega ditaba tša setšo. Ba be ba tseba polelo ya Sepedi  kudu. Ke moo mongwadi yo a nyantšego tsebo gona. O  ngwadile dipuku tša go fapana e lego padi, theto, terama,  kanegelokopana, thutapolelo, dingwalwa tša bana le tša  ABET. Ke mongwadi wa go tsebega kudu wa ditiragatšo  tša radio tša Thobela FM. Ditiragatšo tša gagwe di kgona  go tloša babogedi pele ga dithelebišene tša ba iša kgauswi  le seyalemoya ka maatlakgogedi a tšona. O bile mohlami  wa dikoša le moopediši wa dikhwaere bofseng bja gagwe.  O bile morutiši sekolong sa praemari sa Sione, a fetela go  sekontari ya Makgoka gona motseng wa Moria. Ga bjale o  rotše modiro, o letša mogwane wa pene a le ka lapeng la  gagwe. 
(Ke mosegare, baithuti ba dutše ka phapošeng, Maime o ngwala lengwalwana o le fakela ka pukung o e lahlela tafoleng ya Mmakgowa. Mmakgowa o lebelela Maime morago.)
MMAKGOWA: Maime, ga ke sa ipshina ka bophelo.
LESEDI: Ke nna, Tate Kgalema. Mašaedi a go lahlela matlakala a dipanana gohlegohle a tla le roba maoto le sa tletše meno ka ganong.
MMIPE: Re phutha dikobo re ya kae?
MAIME:  Ba a go sega? Ba go sega ge o dirang?
MOETI: (Go Solanka)Monna, ke wena mang?
MMIPE: Botsebotse taba ya lena e lebile kae?
MOETI: Ga re lotšhe na? ka Moka: Go lotšha rena.
KGALEMA: Ga go bohlokwa go go botša.
MAIME:  (O inamela fase ga a arabe.)
MMAKGOWA: (O buša moya ka maatla. O inamela fase, a lokela monwana ka ganong.)
MAIME:  (O a tsena, o lebelela Solanka) Na wena o duletšeng ka marago bošego bjo mola batho ba robetše?
LEAGO: Go ba le ditokelo ke go ba le maikarabelo. Tša lena ditokelo ga di na mahlo, ga di bone.
KGALEMA: Se go kae sekolo seo o se bolelago?
MMakgowa: O tsebe gore a ka no ya go re bega  sekolong.
MAIME:  East London? O fihlile bjang gona moo?
LEAGO: Badirelaleago le maphodisa ba swanetše go tseba gore Kgalema o utile ngwana.
MAIME:  Na bana ga se batho? Le rena re na le lerato.
MMIPE: Re bolailwe ke go itšibula ka yena. Ga a felo. Sekolong ga a gona, mošomong le gona nkhokho! (O šupa lesea) Ngwana šo o palelwa ke go mo fepa.
Temana ya 5
MOETI: Kgalema ge a nyapogile, a kgotswa ke ditšhaba, o tla go leboga a re Leago o dirile gabotse?
MMAKGOWA: (O a lla) Nna ke tla mmega go masterata.
MOETI: Rakgolwagwe yena o kae?
KGALEMA: (Ka pefelo) O reng? (O leba Mmipe ka magalefela. Mmipe o a tsaroga gomme ba lelekišana ba tšwela ka ntle.)
Itšibula: go belega ngwana wa mathomo.
• Kgalema o utswitše beine ya kereke, o nwa le Maime. Mmipe le Moruti Leago ba a ba hweleletša, bohodu bo a utolloga.
Mothofatšo - Go phara ditiro tša batho go dilo tše e sego batho. Mohlala: Letšatši le re meletše meno a ka godimo.
KGALEMA: (O a dula, o lebelela Mmipe) Mogatšaka, gape ka mo teng Matebele a a bina.
SOLANKA: Papa, gape buti Maime o a ntlaiša le nna.
KADIAKA: Mmakgowa! Mmakgowa ngwanaka!
MOETI: Tšea pampiri ye o e bale (O fa Kgalema pampiri).
MMIPE: Ga se nna. Papagwe ke yena a ganago ge re eya naye bathong. O re o mo leša dihlong.
LEAGO: O ile kae motho wa gago?
LEAGO: (Go Mmakgowa) Šoo motho wa gago wa go go lweša le papago, a go iša difestibaleng ka kgang.
MMIPE: (O tšhogile) Aowa, Moruti. Se direng bjalo hle.
MMAKGOWA: Maime, lebelela kua pele!
LESEDI: Mmotšiše ka noši. Nna ke no ba pshikila.
LESEDI: Bjale re tsene ditaba tša malapa a dipudi le dinku goba a digwagwa le mekgaritswane?
MMAKGOWA: Molato ke eng motho wa ka?
SOLANKA: (O thoma go hlatša gape, Mmipe o a mo thekga.)
LEAGO: (O homotša phuthego, o ya go Mmipe) Thobela, mmagobatho
MMIPE: A rutega neng o be o mo file boipušo bja madila le makgarebe?
KADIAKA: Le tlaiša dibopiwa tša Modimo. Ke ka lebaka leo rena re emaemago gore dibopiwa tše le tšona di phele ka khutšo bjalo ka lena.
SOLANKA: Aowa, buti Maime. O ka se ntire bjalo.
MMIPE: Ke lapile. Ditokelo tša ka ke le mosadi le ditokelo tša ngwana yo wa ka wa go se itekanele mmeleng ke a di tseba.
SOLANKA: (Ka go tenega) O ntshekišetšang?
KGALEMA: (O lebelela Leago) Ke go gataka ditokelo tša mang?
Nyapogile: gobogile
KADIAKA: Na ge ba sa kgalwe ke batswadi, ba tla bona tsela?
KADIAKA: A le kae? O fefeletše le muši wa dikwekwele.
KADIAKA: Festibaleng? O ya le mang bošego bjo?
KGALEMA: Na ke lerole la eng lona le la go tlala ntlo?
KADIAKA: Ke Maime ofe?
LEAGO: Bothata ga bo gona. Lena le tsogile?
KGALEMA: Oo, o tšwa go ntsheba le go yo moruti wena Mmipe?
LEAGO: Ere ke thome ka yo papago. Morena Kgalema, mabotlelo a a beine o a tšere kae?
MMAKGOWA: (Ka dihlong) Ee, papa
Temana ya 3
LEAGO: (Ka tlabego) Maime, na go bolela wena bjalo?
LEAGO: (Ka phišegelo) O bolela ka mesebelele. Ke mesebelele ya eng Sersanta?
KGALEMA: (O buša moya ka maatla, o lebelela moruti.)
MMAKGOWA: (O bibitša mahlo) Ke wa rena, Moruti.
MMIPE: E tšwa go morwa wa rena Solanka.
MAIME:  Go bolela nnete, ke metša mare, papa.
MMIPE: (O tsoša hlogo) Ke ja marapo a hlogo ge le mpona ke le mo.
Melaba: difu tša go tanya.
LEAGO: Go ka se kgonege. Thoto ye ke ya kereke. Ka moso go tlilo seka nna ka gore modiši wa dithoto ke nna.
MOETI: (O lebelela Mmipe, o šupa Solanka) Ke yena ngwana wa lena yo Mma Kgalema?
MMAKGOWA: Ke mo East London.
MAIME:  Bjale o a se araba?
LESEDI: Ee! Akere bohloko bo ntšhwa ke bjo bongwe? (Ka moka ba oma ka disego, go tšhelwa diswikiri.)
TEMA YA 3
MMAKGOWA: (O a homola, o inamela fase.)
MOETI: Ke tšona. Ngwana o na le tokelo ya go phela ka boiketlo, a sa tlaišwe ke motho.
MMIPE: Bjale ngwana yo o tla hwela ka mo ntlong?
Legoswi: bokagare bja seatla.
ii. Maime
KGALEMA: (Ka kgatelelo) Ke go boditše gore yo Solanka ga se a swanela go ya bathong. Ga se motho selo se.
KADIAKA: Ke lesea la morwediaka Mmakgowa. (Ka moka ba tlabegile ba a lebelelana)
KGALEMA: Badirelaleago ba Mankweng.
MMIPE: (O buša moya) Gape ke na le ngwana wa segole ka kua gae. Batho ga ba mo tsebe.
7.  Maime – Morwa yo mogolo wa Kgalema le Mmipe 
KGALEMA: Wena o re ke ra dife morara tena?
Tema ya 1
Poledišano ke sebetša se segolo sengwalweng sa  tiragatso. Polelo e swanetše go ba ye kopana, ya go  bolela thwii, ntle le go rarela. Bokopana bja mafoko  bo dira gore tiragatšo e kitime ka lebelo, ge e kitima  e hudua maikutlo a babadi le babogedi gomme ba  ikhwetša ba šetše e le bona babapadi. Mo go diregago  tša go šiiša ba a tšhoga, mo go segišago ba kgapha  megokgo, mo go dirwago tša go selekiša ba befelwa  tše nkego ba ka swara motho ka diatla ba mmabišetša  mmele. Mohlala wa poledišano šo: 
MMAKGOWA: (O phumola megokgo, o hlwephenya mamina.)
LESEDI: (O lebelela Mmakgowa) O ya le yena Maime?
LESEDI: Go lwala mang ka gae?
MAIME:  Kgopela papago tšhelete o tle gae.
LEAGO: Le yena a go bega a re o latola lesea le o mo imišitšego lona.
MMIPE: Bjale pampiri yela ke ya eng?
LEAGO: Ka lehlakoreng la ditokelo go tla tsena yo Moeti.
MOETI: Solanka o kae?
KGALEMA: O bipelwa ke eng?
• Mmakgowa o na le ngwana, ge a lla o lla naye. Maime o mo hlanogetše, o re a ye ka gabo lesea le a mo foka. Mmakgowa o tlogela lesea o ya East London go nyaka mošomo.
Galampela: go nwa ka go phaka.
LESEDI: (O lebeletše Mmakgowa) Go bjang Mmakgowa?
(Seširo)
LESEDI: Na o reng o dikadika Kadiaka? Ebago ye e lego taba ke efe?
KADIAKA: Ditokelo ga se boitaolo, bana ba rena.
MMIPE: Bjale ke direng? Ke lese go swiela marole a a kgale?
KGALEMA: (O tšhela beine ka galaseng) Ke madi a kwana.
MMIPE: Ke yena, Mmamoruti Leago.
•  Moanegwathwadi- yo a katanago le bothata. 
6.  Moeti – Modirelaleago, ke mosadi wa moruti Leago. 
MAIME:  Nna ke dio ba lesogana. Ke kae mo go ngwadilwego gore ke monna? Ka mo ntle makgarebe a a mpaka.
MAIME:  (O tšhogile) Moruti, le se ke la botša mma, hle.
KGALEMA: (O mo swara ka letsogo) O tšama o botša batho gore re na le ngwana wa segole ka gae?
Mesebelele: maitshwaro a go tšwa tseleng.
MAIME:  (O lebelela Leago, a inamela fase)
MMakgowa: La go šikinya dithaba la ba la di šutiša (Ba  oma ka disego ba ba ba phaphathana). 
LESEDI: Wena Maime, boela madulong a gago ke sa bolela le yo Mmakgowa.
KGALEMA: O biditšwe ke mang?
MAIME:  Ka mo ke ka gešo. Sepela ka geno o tla kgona o mpega go badirelaleago bao ba gago.
LEAGO: (Ga a lese go rapela, o tšwela pele.)
LEAGO: (O lebelela Maime) Šedio, morwa Kgalema. Tia di lle!
KGALEMA: Wena mosadi, ngwana yo o filwe ke nna baine ye.
LESEDI: O galefelang? Tlogelang go apara matlalo a dinku le le diphiri.
Kgonono: go ba le pelaelo o sa kgotsofale.
LESEDI: Solanka ke yena ngwana yoo wa thopa?
LEAGO: (O kgathola mahlong) Bjale a re tseneng ditabeng.
(Seširo)
Nkhokho: ga go na selo.
KGALEMA: Ba gona, ga go na molato.
MMAKGOWA: Ee ke a se araba. (O a se tobeletša) Mmakgowa ke yo a bolelago.
SOLANKA: Ke tla ja (O phumola megokgo).
MOETI: (O a ema) Ereng ke tloše dibjana gore le kgone...
KADIAKA: (O a šorofala) Ke mmankailana wa gagwe?
LEAGO: (O sepela a iketlile. O a ema.) Dumelang bana!
Dipotšišo
MAIME:  O se ke wa nyaka go ntsheleka, Mmakgowa.
MAIME:  Go ithaka wena ka gore o ntlhabela mašata.
(Mosegare, ka ga Kgalema moruti Leago o etile phuthego pele, ba opela sefela sa Ema o tsamaye ka lebitso la Morena.)
(a) “Kgalema ke mpholo ka lapeng la gagwe le setšhabeng ka kakaretšo.” Fenyekolla maitshwaro le bophelo bja Kgalema, o laetša ka moo setsopolwa se se rerešago goba se aketšago malebana le Kgalema.
MMIPE: Etse ke go ditela go dira eng Kgalema?
LEAGO: Le lesitše sekolo, ga le šome, ga se la beakanya, eupša le belege ngwana yo le palelwago ke go mo fepa.
LESEDI: Eya! Ke gona ge go lokile ka mokgwa wo?
MMAKGOWA: (O a kgaroga) Le nkiša ngakeng?
LEAGO: O ka phapošeng efe ke mmone?
MAIME:  O ratile, nna ga se ka go gapeletša gore o ime.
KADIAKA: (O dula setulong) Ke mo go tlago ditokelo tša bafsa. Ba di diriša bošaedi.
MMIPE: (O kgathola mahlong) Kganthe o ra tšeo?
MAIME:  Ke a leboga, ngwana’mma. Batswadi ba ka, le nna ke kgopela gore le nkiše sekolong gore ke tle ke kgone go ba monna wa mmakgonthe.
KGALEMA: (Ka dihlong) Ke lena baeng ba ba bošego?
MMAKGOWA: Ke kgopela gore o ntsentšhe sekolo. Ke nyaka go tsena sekolo go fihlela ke fetša dithuto tša ka.
KADIAKA: O se ke wa bolela bjalo ngwanaka, o tla nkotliša ka badimo.
LEAGO: (O letša molodi) Ooo! A e eme gona moo!
(e) O be o ka dirang ge Mmakgowa a be a ka go penapenela bjalo ka ge a penapenela papagwe?
LEAGO: Ke a tseba, ga ke nyake bona ke nyaka lena. (Maime le Mmakgowa ba lebelelana ba tšhogile.)
MMIPE: Basadi ba koma! Ke hlotše hlapšane efe nna morwedi’a Sehwana?
MMAKGOWA: (O a ferekana) Gape le a ntshekiša, Papa.
Phiphila: go sepela bošego o sa bone mo o gatago gona.
KGALEMA: O lekana le nna matšatši a?
LEAGO: Ke tla se tloge le phuthegwana ra ya ka ga Kgalema!
Thulano ke yona e otlelago tiragatšo. Ge baanegwa  ba fapana ka dikgopolo, papadi e tšwela pele, e a  namelela go fihlela e fihla sehloweng. Mo ke mo e  fišago kudu le mmadi o ruthetše go feta. Ge e fela,  mmadi o tla šala a sa belaela, a bona nke e fedile ka  pela. Ge papadi e se na thulano, ga e ye felo. E no  swana le ge meetse a dikologa felo go tee a hloka  boelelo. 
MMIPE: Mmolediše, o tla iphetolela.
MMAKGOWA: (O a lla) O bona ge mma a se gona o a ntshwenya.
(Ka gaKadiaka. Moeti, Lesedi le Mmipe ba dutše ditulong. Sofeng go robetše lesea le lehwibitšwanyana. Kadiaka o tšwela a rwele teye ka therei, o bea pele ga bona.)
KGALEMA: O se ke wa nkgafela! Ke mang a ka tšeago selo se sebjalo a se iša bathong?
MMIPE: Ke na le molwetši ka gae. Ge ke le mo ke tšwa go mo rekela sehlare sa lehlatšo.
MOETI: Akere o tšwa go bonela batho? O tla re go di bona wa di homolela?
MMIPE: O re wena le ge o nthoga ke sa tshwenyega? Ke ithutile wena kudu ka ba ka go kwešiša.
LEAGO: Maime le sa le bana kudu...
Lekgoba: mothopša wa go šomela motho ntle le tefo.
MMIPE: Ke tšona ditokelo.
KGALEMA: (Ka dihlong) O ntshwarele, mogatšaka.
Mošomo wa 2
KGALEMA: (Ka bogale) Ga se a šireletšega ge a reng?
Dikakaretšo, dipotšišo le mošomo go ya ka ditema
MAIME:  Rakgadi o thušitše a hwetša mošomo Makgoweng.
MAIME:  (O tabogela beine, o e galampela ka bjako, o a šinyalala) Hm! E fiša tšhirr! E gagola megolo.
MAIME:  (O kgathotše mahlong) Ga o ye felo, Mmakgowa. Re tlilo lala re iketlile.
MMIPE: O mogolo wa kereke. Molao wa kereke o go iletša go nyala segadikane.
Tshwantšhanyo- Go bapetša selo le se sengwe thwii. Lentšu la go etša bjalo ka goba boka le dirišwa go bea šedi go se se swantšhwago.
KGALEMA: (Ka bogale) Mmipe, tswalela molongwana woo!
LESEDI: Go lokile. O kile wa ya ngakeng kgwedi ye?
SOLANKA: Botsebotse re tlile go dirang mo Bobididi kgolekgole le dilo tše dibotse mma?
KADIAKA: Ke a leboga, mma. Ke fetile ka kua resturanteng ya Mokgobu ka ipshina ka bogobe le mateng a nku.
KGALEMA: Fela go dirang? O nyaka go mphegiša?
MMAKGOWA: Re be re tla dula kae wena?
KADIAKA: (O phumola megokgo, o gokara Mmakgowa) Ke go swaretše ngwanaka. Ke leboga ge o boile o phela.
KADIAKA: (O a ba lebelela) A bo sekeng bo eja.
Temana ya 5
LEAGO: Aowa banna! Bjale o reng a sa boe gae?
MOETI: Re le amoga yena, ra mo fa batswadi ba ba tlogo mo hlokomela gabotse.
LEAGO: O sa re ngwana? Gape yola ke monna. Ge a bolela o tla dio kwa go porotla ga lentšu ka gare ga ntlo.
MAIME:  Ke go boditše gore o a gola matšatši a. Na motho ge a gola ke molato? (Maime o tšea mosamelo o betha Mmakgowa gore ba bapale eupša Mmakgowa o phula sello. Maime o a tlabega, o a mo gokara.)
KGALEMA: Ke go hlabe ka galase ya bobedi?
LEAGO: Kgane yo Mmakgowa ga se a imišwa ke wena?
LESEDI: E le gore o lebeletše kae ge o bile o sa mpone?
LESEDI: (O ya go Mmakgowa) Ke puku ya mang?
MAIME:  (Ka tlabego) Ba ra eng ge ba realo?
MOETI: Ka ga Kgalema monna wa Mokgaga?
(Ke bošego Solanka o dutše mpeteng o bolela a le tee. Go adilwe mpete kgauswi le wa gagwe.)
Temana ya 2
MMIPE: Ke wena o mo dirilego thopa, bjale lehono o a go tloratloriša šemo.
LEAGO: Ga se ka tlela dijo, ke tletše yo Maime.
(b) Na motho wa segole a ka ba le mohola go feta motho wa go itekanela? Hlaloša mekgwa ya go fapana ye a ka bago le mohola ka gona.
Kgathola: go tomola mahlo o sa laetše poifo.
LEAGO: Ga ke hlabe lešata ke tlabegile.
MOETI: Le tlilo tlatša dipampiri tša gore ke lena bafepi ba lesea le.
KGALEMA: Ke polelo ya eng?
LESEDI: Eya! Ge a athile mokotlana a ilalo o ya gona Turfloop?
MMAKGOWA: Go lokile ke tla tla.
Kgalema o gakala ge Mmipe a re ba iše Solanka sekolong sa bana ba digole, o re ke sephiri sa lapa la bona ga se a swanela go bonwa. O gana go mo iša ngakeng ge a lwala. Maime o ngwalela Mmakgowa lengwalwana la lerato ba le ka phapošeng, morutišigadi Lesedi o a ba tanya. Moruti Leago o a ba kgala, ba a pala. Lesedi o rata go utolla Solanka, Mmipe o a gana, o šia Kgalema. Lesedi o kopana le Kgalema ka toropong, o mmotša ka tša Solanka. Kgalema o gakalela Mmipe o re o gaša sephiri sa lapa la bona le naga. Maime o lala le Mmakgowa ka ntlong, o kukela Solanka ka ntle. Kgalema le Mmipe ba tšhošwa ke ge Solanka a letše ka ntle.
(Seširo)
KADIAKA: Mam, o a le bona letšatši le diketše?
LEAGO: (Ka boleta) Le itlhokomeleng. Go ka re ga le gate gabotse. Megokarano ye ya lena...
MAIME:  (O a kgaroga) Thobela, Moruti! Le kae?
MMIPE: Rorela, Kgalema. Ngwana yo o na le taba. O mo kgaoleditše a sa re o mpotša yona.
MAIME:  (O lebelela Mmakgowa ka lethabo) Selwana sa ka, o a kwa gore go dula mmogo go bose bjang?
MMIPE: Na ba go loile Kgalema? Go ka re ga o mogolo wa kereke.
MMIPE: (O tsena a kukile dijo ka therei, o a ema, o a lebelela.)
Kodutlo - Mmmolelwana wa go hlaba, wo o dirišwago ka mokgwa wa go se loke goba go kgopiša goba go kgahliša batho ka motho yo mongwe.
MMIPE: O a rereša Mokgaga. Kuka ngwana yo ke go gadikele matšae o gatiše noga. (Mmipe o fa Kgalema ngwana, o mmea diropeng, o mo atla ka borutho bjo bogolo. Mmipe o a tšwa.)
LEAGO: (Ka go tlabega) A go betha? Mogolo wa kereke o betha mosadi?
Temana ya 8
KGALEMA: O a tseba lena maphodisa le disošalewekha le rata go ketaketa ka malapeng a batho!
MMAKGOWA: Ga ke tsebe. O dio kganya yo.
MMAKGOWA: Aowa, Papa.
KADIAKA: (Ka tlabego) Mmakgowa, o tlile neng?
KADIAKA: Ga se wena o ka bolelago bjalo Lesedi mola nna le wena re be re leka go kgala Mmakgowa.
MAIME:  Ka gore o a mmoifa, ke tla mo ntšhetša ka ntle ra šala re le babedi ka mo.
MAIME:  Tsena, moratiwa, ke letile wena.
MMAKGOWA: O tsebe gore a ka no ya go re bega sekolong.
(d) “Lesedi o bjalo ka letseka.” Hlaloša magato ao Lesedi a a tšerego go tše di latelago: i. Lerato gare ga Maime le Mmakgowa. ii. Go ba gona ga Solanka ka ga Kgalema. iii. Go fihla ga sephiri sa ga Kgalema ditsebeng tša badirelaleago.
LESEDI: O tšwa neng ngakeng?
LEAGO: Ka lehlakoreng la sedumedi nna ke a amega. Ka lehlakoreng la leago go amega wena.
MAIME:  (Ka tlalelo, o lebelela Kgalema, a lebelela le Leago.)
Temana ya 3
(Ka ntlong. Mmakgowa o kukile lesea le a lla. O ya kua le kua o a le kunkuretša eupša ga le homole.)
LEAGO: Ga o di bolele sersanta!
LEAGO: BoKgalema ke bona ba dirago gore batho ba nyatše kereke. Ba bolela melao ya Modimo ka molomo mola bona ka mediro ba hlankela Sathane.
MMIPE: O nape o le kgotlelele lerole leo la matopa.
LEAGO: (O lebelela Maime) O a bona gore go gana go kgalwa ga lena bafsa go le tlišetša dipoelo tše dibjang?
KADIAKA: Bjale o ya kae bošego bjo o eme tseleng?
MOETI: Re tlile ka tša molao. A re yeng ka ntlong.
MMIPE: O go hloletše go emaema ka eng? O na le tokelo ya bophelo.
MMIPE: Ke a bula (O ya lebating, o a bula). Ke lena Moruti Leago? (O a tswalela, o boa tafoleng.)
MMIPE: (Ka tlabego) Kganthe molato ke eng Solanka?
LESEDI: Ke boditšwe ke mmagongwana ka nama.
MMAKGOWA: Gabotsana! Ge a ka dio leka a re o a galefa, ke ngwega gape ka mo swina.
LEAGO: (O a batamela) Iše morena!
Sasanka: go ya godimo le fase o bogwa.
MAIME:  (O sa mo gokere) Mpete wa ka šo (O šupa mpete wo o adilwego gabotse). A re tsene ka dikobong.
MMIPE: (O tšhogile, o lebelela kua le kua.)
MAIME:  Gape e a tsefa.
Mantšu a mafsa
Dipotšišo maelana le tiragatšo
MAIME:  (Ka moreba) Gape nna nka se kgone go hlokomela ngwana ke se mosadi. Le gona nna ga ke šome.
SOLANKA: Mma, gape lerole le le a re ferelela.
Temana ya 7
KGALEMA: O se lebale gore hlogo ya lapa le ke nna.
KGALEMA: (Ka tlabego) O rata go reng?
SOLANKA: Le ge ke goelela bošego ga go na yo a nyakago go tla go bona se se ntlhagelago.
MMIPE: Ke a tseba Moruti.
KGALEMA: Solanka wa Solankalanka a ka šoma mešomo ya mabonwa ka mokgwa wo?
• Moeti le Kadiaka ba ya Bobididi go tšea Solanka. Kgalema o a gwaba eupša o hloka se a ka se dirago ka ge maphodisa le ba Leago ba tlile ka mmetela.
MMIPE: (O tenegile) O a thoma, Kgalema. Tlogela go hlaba ngwana yo ka mantšu.
LESEDI: Bjale ge di le bjalo o tla di rarolla bjang?
MMIPE: Na segole ga se mpho ya Modimo?
LEAGO: O biditše bonna bo le kgole. Inama se go tshele! (Leago o getsola Maime, o kgotla seeta o ya monyako, o a tšwa. Maime o mo felegetša ka mahlo, o lebelela lesea leo le ipshinago ka boroko, o dula sofeng a tsepeletše lesea ka mahlo).
KADIAKA: Mmakgowa! Mmakgowa! Boa ka mo ntlong!
1.  Kgalema ke monna wa go etša ba bantši bao ba  etišitšego pele la “Poo ke nna lapeng la ka”. Mosadi  wa gagwe Mmipe o be a sa bolele selo sa amogelwa.  Bopoo bja Kgalema bo rumilwe ka kgobogo, a ba a  tšhabela Bobididi a šia mahlo a batho. Ke yena monna  wa Mmipe, tatago Maime le Solanka. 
MMIPE: O be o mmotegile ka mafuri o re ga a na mohola. Bona ditalente tša gagwe!
LEAGO: Nke o re mengwaga ye mekaaka ye Kgalema re e phetšego naye a khupile taba ye mpe ka tsela ye.
KGALEMA: Ke kgopetše bene ya ga Papala. Ka iri ya senyane mantšibua re a tloga.
MOETI: Mmušo o tla mo hlokomela.
Hladimola: go sepediša madi gabotse.
KGALEMA: Ke pampiri ya selo mang yona ye?
MMAKGOWA: Maime, gape le diaparo di a mpata.
Kwefa: mosenyi
KADIAKA: O tla tla neng ngwanaka?
KGALEMA: O a rereša, mmagwe. Ke mo hlabile ka mantšu, ka gataka le ditokelo tša gagwe.
MMAKGOWA: Nna ga ke tšwe tseleng. Ke mang a rego ke tšwa...
MMakgowa: Wa tla wa mmotša morutinyana wa gona!
MMIPE: O di dira ka moka.
LEAGO: O ka se no thoma taba e se gona. Gape ge e le gore o dira bjalo, re tlilo mo kgaola kererekeng.
KADIAKA: (O ba tšhelela teye) Etse phišo e ka timola ye nngwe?
MMIPE: O botšiša nna? Botšiša yena.
MMIPE: Bagešo, nna ke le kwele, ke le kwešišitše.
LESEDI: Mosadi wa gago o go lemile. O mo dutše molaleng, o mo tlaiša ka ngwana etšwe a mmelegišitšwe ke wena. Bjale ke nako ya gore ngwana yola le mo dirilego thuru a bonwe ke batho. Maphodisa a toropo ye a kae a tle a go bone o sa ntšhubaretše ka diroko bjalo?
LESEDI: (O lebelela Mmipe) Koko’a ngwana yena o reng?
MMIPE: Solanka, o tla re otliša ka Modimo. O lala o goelela e le ge go direga eng?
KADIAKA: Dumela, lekgarebjana!
MMAKGOWA: Gape wena ga o nkwešiše.
MMAKGOWA: Le nna ke nyaka go robala bjalo ka wena.
Tlarara: mogofe/go ekiša batho ntle le go ba botšiša.
KGALEMA: (O a tsena, Solanka o sa bolela) Ga o rate eng Solanka?
MAIME:  (O inamela fase) Ke a bona, Moruti.
KADIAKA: (Ka tlabego) Kganthe mothwana yo ke wena Mmakgowa?
KADIAKA: O nyaka go ntswalela molomo ka lehu la mmago?
(f) Hlaloša ka mantšu a gago gore ditokelo tša bana ke eng.
MMAKGOWA: A ka no re raka ka mo ntlong ya gagwe a re re e dirile dintakana. Ga o tsebe papa wena.
KADIAKA: (O lebelela Mmakgowa) Mmakgowa, dula mo setulong. (O šupa setulo).
KADIAKA: O senya nako motho wa batho. Bale ba go tlo kuka yo Solanka ba kae? (Go tsena dipharametiki tše pedi di thethiša mpete wa go rwala balwetši. Ba mo ka makgethe, ba mmea godimo ga mpete, ba o thethiša, ba tšwa le yena. Mmipe o a sega mola Kgalema a galefile.)
KGALEMA: Ga ke sa na molomo.
MMAKGOWA: Ee, batho ka moka ba ya festibaleng eupša nna o a nkganetša.
MMAKGOWA: (O ediša megokgo) Ke yena,Moruti. O thoma go hlanoga.
MMAKGOWA: Gape mohlalefi o kgonwa ke molemogi.
KADIAKA: (O a boa, o phophola khuru ye e korontšwego ke setulo) Hei, ra tla ra belega molokomobe.
MOETI: Ke moemedi wa tša Leago mo Mankweng.
KGALEMA: Yena ngwana yo ke yena a re hloletšego go emaema le naga ye.
KADIAKA: E tšweletše, ngwanaka.
MOETI: Le nna ke tla tla ke bolela naye. Ke tla mo tlela le pukwana ya ‘Ditokelo tša bana’ gore a kwešiše gore ebago ge ba re ditokelo ba ra eng.
3.  Poledišano 
LEAGO: Oo, ga se wa mmopa? Bjale ge o be o lala le yo Maime ka dikobong di tee o be o re le dirang?
LEAGO: (O lebelela mabotlelo) Ee, ke rena (O lebelela Kgalema, o lebelela Maime).
MOETI: Mokopa wa go ipitša morapedi le mogolo wa kereke?
MOETI: Nna ke tla wa pelo ge lesea le le ka fepega. Re tla fela re etla go mo hlola.
MMAKGOWA: (O a homola.)
LESEDI: Ga o kwesiše gore e foka e eya kae?
MMIPE: (Ka tlabego) Kganthe ga o je, Solanka?
KGALEMA: O sa re go hlagang? O se ke wa ntitela.
KADIAKA: Ga se a hlagelwa ke selo eupša o hlagiša bothata.
KGALEMA: Solanka o rutilwe ke mang go dira dilo tše dibotse ka mokgwa wo?
MOETI: O nape o fetše gona moo! O biletšang ngwana ka maina a go mo nyefola? Ga o tsebe gore o gohlometša monagano wa gagwe?
MADIAKA: (O a dula, o ba tšhela mahlo) Bomma, ke leboga ge le hlomphile pitšo ya ka ya tšhoganetšo.
KGALEMA: E le gore o be o mo dirile eng?
LESEDI: A re dule mola ditulong ke go hlatšetše tšona tša naga. (Ba dula ditulong ba lebelelana ka mahlong).
(Ka ntlong ya go hlagala. Mmipe o swere leswielo la bjang o a swiela. Solanka o dutše mpeteng, o a ethimola, a fela a gohlola.)
Tshwantšhokgopolo - Mantšu, mebolelwana le mafoko a a bopago diswantšho ka megopolong ya rena bjalo ka ditshwantšhanyo, ditshwantšhišo, mothofatšo.
Dipotšišo
KGALEMA: O be o reka eng go Lesedi ge o šala o mmotša diphiri tša lapa la ka?
SOLANKA: (O a gohlola) Dumelang bagešo! Le ge ke sa le tsebe ka moka, ke le rata ka moka. Ke leboga Modimo ge a dirile gore ke kgone go foša lerumo, ke ra javelin’. Ke yona e nkišago Australia. Ke a leboga Moruti le Mmamoruti Leago, Mma le Sersanta Kadiaka, ke bona ke ba tsebago. Le nkukeng ka dithapelo gore ke boe le metale wa gauta kua Australia. Ke a le leboga ka moka. (Ba opa magoswi. Solanka o thethišetša wilitšhere morago. Maime le Mmakgowa ba a tsena, mahlo ka moka a ya go bona.)
MOETI: Ga ke go tsebe o le bjalo. O hlagetšwe ke eng?
(Seširo)
MAIME:  Gata ka mošito maswi a pelo ya ka. Ditau tša motse wo di robetše, go gotla nna ka tokologo. Itahlele ka matsogong a a bulegilego (O phatlalatša matsogo).
KGALEMA: Bjale o nyaka go mo lela le nna?
MMAKGOWA: (O a gakala) Bjale nna ke tla mo fepa ka eng?
MMAKGOWA: Ke go seleka ge ke re ngwana ke wa gago?
(Mosegare ka ga Leago, ba dutše tafoleng, Moeti le Leago ba ja matena, go lla thipa le foroko.)
KADIAKA: (O lebelela Mmakgowa) Mmakgowa o šetše o ithutile go ratana le bašemanayana? (Mmakgowa o ragoga ka lebelo o ya lebating. Kadiaka o a ragoga, o kgopša ke setulo o a kopakopa. Mmakgowa o a tšwa, o metšwa ke lswiswi la bošego. Kadiaka o ema monyako o a goelela.)
SOLANKA: (O lla kudu) Nna ga le ntire motho. Nkabe ke hwe ke ikhutše.
SOLANKA: Ke goeletše la se nkwe. Ge a ekwa ke hlaba lešata o ile a nkitela lešela ka ganong a nkgoka matsogo ka lekuša. (Kgalema le Mmipe ba lebelelana ka letšhogo.)
(Seširo)
LESEDI: (O lebelela Mmipe) Mmago Maime, na Solanka o kae?
KGALEMA: O bolela bjang le nna Lesedi?
MMIPE: Bjale ge a lle mošomo...
LEAGO: Re gona, Maime. O reng wa dio ema gare ga tsela?
KGALEMA: O kwele ke re ke tla go betha?
MMIPE: Ge nkabe a rile go belegwa wa se mo fihle, nkabe batho ba mo tlwaetše, ba mo amogetše.
MMAKGOWA: Nna le ge morutiši a ruta ga ke sa mo kwa. Ge ke lebelela morago ke go bona, go ka re nka go tabogela ka go swara ka ditsebe. (Ba oma ka disego.)
Amuša: nyantšha
KGALEMA: Taba ya go bolelwa ke Solanka ke taba mang?
LEAGO: Ke tsebile. Nkile ka kgakgana nabo ka ona maratwana a.
KGALEMA: Na Solanka o a šoma goba o tsena sekolo?
MOETI: O tlilo dirang ka tšona?
LESEDI: Ge e le gore o a go roga o tla tseba bjang? Bala molaetša wo wa go tšwa go mokgalabje wa geno. (Baithuti ba a sega. Lesedi o bea lengwalo pele ga Mmakgowa.)
MMIPE: Re ya go dula kae ge re tloga mo Lepanteng?
KGALEMA: Seritša se sebjalo...
Taodišophelo ya mongwadi 
MOETI: Segagešo se a gana. Ba re ka moso o tla hwetša batho ba bolayana, wa tloga wa ba hlatse. (Setu)
MMAKGOWA: Kgwedi ye? (O a nagana) Ee..a..aowa!
MAIME:  Tshwarelo, morutišigadi. Ke be ke re ke a raloka.
MMIPE: O tsebe gore maphodisa a mohlaleng wa gago.
Matshediso Motimele o belegetšwe motseng wa  GaLekgothwane, nageng ya Kgoši Molepo, kgauswi le  toropo ya Polokwane, profentsheng ya Limpopo. O goletše  motseng wa Moria mo go lego Kereke ya Saint Engenas  Zion Christian Church, a tsena sekolo gona moo. 
(Maime le Mmakgowa ba gokarane, ba sepela mmileng, ba hlamula tša lerato la bona.)
MMAKGOWA: O a nthaka Maime?
KGALEMA: Go no swana ka gore sa gago ke go hlwa ka ntlong o sa bone le tša ntle. O no re solanka o phela.
LESEDI: Na le le maphodisa a mmušo, le a tseba gore ka kua ga Kgalema go na le taba ya thopa, ya go tširoša dinamana tša mmele?
LESEDI: O modirelaleago Moeti. Ke kgale ke nyaka go go bona ke sa tsebe gore ke tla go bona kae.
SOLANKA: Nna o ka se nkukele ntle. Nka hlaba lešata.
MMIPE: Dula mo setulong o se ke wa bolela o eme ka dinao.
MMAKGOWA: Ke ya le bakgotse ba ka.
KGALEMA: (O bala pampiri, o gerula Kadiaka le Moeti.)
LESEDI: (Ka tlabego) O ya gona ga Kgalema?
KGALEMA: (O a kgaroga) Eng? O reng o sa goelele?
KGALEMA: Re ya go dula Bobididi mo re tšwago gona.
MMIPE: (O a kgathola) O ka upša wa mpolaya Kgalema.
LESEDI: Ga le e tsebe? Nke o ye o kgonthišiše pele.
MAIME:  Ngwana yo wa gago...
Dirupu: lebelo le legologolo.
MAIME:  Ga se tshwanelo, Moruti?
MMAKGOWA: (O tima sellathekeng. O lebelela Maime ka sefahlego sa go ela.)
LEAGO: Mosadi yola wa Modimo o a swa. Kgalema ke noga ya mokopa.
KGALEMA: (O a kgaroga) O re di dirilwe ke mang?
KADIAKA: Etla ka gae, o tla hwetša ke go reketše kuku ya ntotoma go laetša boitsholo bja ka.
LEAGO: (O šupa Maime) Tša ngwana yo.
LEAGO: A thušwe ke mang go fepa ngwana yo wa lena?
LESEDI: O dio ipolaiša go goelela, motho wa batho. Mo a ka se boe lehono.
MMAKGOWA: Akere ka moo gae wena papa ga o nnyake?
Getsola: go lebelela motho ka mosela wa leihlo.
MMAKGOWA: Le gona o tsebe gore ngwana yo wa gago ga a na diaparo tše dibotse.
(Seširo)
KGALEMA: Ke dife tšona ditokelo tšeo re di gatakago?
MOETI: O reng o sa ntshware ka sellathekeng?
(Seširo)
KGALEMA: (O a kgathola) Ke bolele nnete efe?
LESEDI: Ke go iša ngakeng gonabjale. Ke taelo ya sekolo.
MMIPE: Oo, batho bale ke Moeti le Kadiaka.
KADIAKA: Mesebelele fela, Moruti. Ge ke le mo ke tlile go tsošološwa moyeng. Ke gohlometše maikutlo kudukudu.
KGALEMA: O itšeng? O reng a ferola mahlo?
MMIPE: Kganthe felo fa ke nna lekgoba la gago?
MMIPE: Karabo o ka e hwetša go papago. Nna ke dio ba mosadi, ke dira se monna a rego ke se dire.
MAIME:  Na o reng ngwana wa ngwanenyana?
MOETI: Afa ga se tšela ke di boditšwego ke Lesedi?
KADIAKA: Ee, ba lokollotšwe ke batswadi. Wena o reng o se wa nkgopela ge o eya festibaleng?
Thuru: phoofolo ya go dirišwa ke baloi.
MAIME:  (Ka phišegelo) O leleditšwe ke mang moratiwa?
(Ka ntlong, ke mosegare. Maime le Mmakgowa ba dutše ka gare ga mapai mpeteng ba nwa teye.)
SOLANKA: Ga ke ipshine ka selo. Nna ke nyaka go tsena sekolo. (Moeti le Kadiaka ba lebelelana, ba lebelela Mmipe, ba hwetša a edišitše sefahlego mola Kgalema a ba gerutše.)
KADIAKA: Goba a ipolaya ka gore ge ba tšhaba maikarabelo ba itšeela maphelo.
MMIPE: Ke a go kwa, Kgalema, fela...
KADIAKA: (A le monyako) Re a kokota ba ga Leago!
Thulaganyo - Tswalano ya ditiragalo tše bohlokwa mo sengwalweng. Thulaganyo e akaretša go feta tatelano gare ga ditiragalo ka ge e hlagiša sebopego sa ditswalano gare ga ditiragalo le togagano ya tše di hlolago ditiragalo.
LEAGO: (O lebelela Maime) O reng bjale o hlanogela lekgarebe lela o bego o sasanka nalo le mebila ye?
MMAKGOWA: (O a homola,)
MOETI: Re a go nyaka, re na le polelo nago.
MAIME:  Ga ke tsebe, Moruti (O tsoša hlogo).
KGALEMA: Motho yo ke segole. Sa gagwe ke go dula ka mo ntlong a se ke a re segiša ka batho.
(c) Mmipe o lemošitšwe ke eng gore go na le mokgwa?
MOETI: Ke mang a gatakago ditokelo tša gago Lesedi?
MMIPE: (O šupa Kgalema) O reilwe ke yena yo tatagwe.
LESEDI: (O befetšwe) Na o nthulelang mosadi?
LESEDI: Ke timeditše nomoro ya gago.
(Seširo)
MMIPE: (O ntšha ntšhuthu ya dipampiritšhelete ka matsweleng) Bona! O rata bjang?
LESEDI: Sersanta, o se mo felele pelo ka gore mmagwe ga a sa phela. Ge o fela o mo iša seatla o tla ipha naga goba a go swariša.
Tiragatšo e swanetše go ba le molaetša wo o šalago  ka mogopolong wa mmadi goba mmogedi. Go ra gore  ditiragalo tša yona di swanetše go kgodiša, e be tše di  ka diregago bophelong bja ka mehla. Taba ya go se  kgodiše ga e bose, e nyefiša moko wa mmadi.
KADIAKA: Batho ka moka o ra bafe? Banenyana ba ka magae, kua tseleng go eme wena o le tee.
LEAGO: Bjale polayano e tsena kae gona mo?
LESEDI: Oo, o be o raloka? Gona ere ke balele baithuti gore wena o raloka...
SOLANKA: Buti Maime o ntaditše ka ntle bošego bja maabane.
Bakgathi ba tema 
LESEDI: (O a tsena) Ke lešata la eng Sersanta Kadiaka?
Kgampi: leswiswi le lesoleso.
KGALEMA: (Ka bogale) O reng wena Mmipe?
LESEDI: Ga ke go kwešiše. O bolela ka sephiri sefe?
• Mmakgowa o ya festibaleng bošego. Kadiaka o a mo gomiša eupša o a tšhabelela.
MMIPE: Tša gore e be Tumpu, a lale ka fase ga nkgo. (Lebating go a kokotwa, ba a lebelela.)
KADIAKA: O tšwa tseleng! Ge o rata go itaola...
Temana ya 6
MAIME:  Gape re lapišitšwe ke festibale yela ya maloba. Ee! Ebile o a nkgopotša. Dipiri tšela di kae motho a di galampele a sa tsoga? (O kutumpa mpeteng ka matšato, o tšea dipiri ka mokotlaneng, o tsena ka dikobong, o bula piri o a nwa. Komiki ya teye o e bea lebatong, o thulamišetša piri ka ganong. Sellathekeng sa Mmakgowa se a lla. Ka moka ba lebelela dihlogong tša mpete mo se llago se dutše gona. Mmakgowa o a se topa, o a se lebelela.)
LESEDI: Ge o a ja bjalo, a go fa karabo efe?
MMIPE: (O tšhogile) Aowa, Mokgaga. Nna ga se ka ka ka botša motho le gatee.
LEAGO: O tla bona a rileng?
MMIPE: Solanka šo o a ntlaba.
KADIAKA: Moruti le Mmamoruti, le a tseba gore ke nna mohlolo.
MAIME:  Etla gae o tle o fepe ngwana.
MMIPE: Joo! Nna ke tla reng tšhiwana ya batho?
KGALEMA: (O a nagana) Ke be ke rile Maime o tla rutega a tla a re ntšha tšhego.
MMAKGOWA: Maime, mphelegetše ka gae. Nka se lale ka mo.
KADIAKA: Re sa tlile go ketaketa go feta mo.
MMAKGOWA: Ga ke go tswalele molomo.
LEAGO: Lehono re dio swana le banyalani ba bafsa re ntšhane, re išane resturenteng ya maemo. (Ba oma ka disego, ba atlana bokantle bja diatla.)
KADIAKA: Ke Maime, morwa Kgalema.
Taba ya go khutišwa ga Solanka e tsenwe ke moruti,  barutiši, maphodisa le badirelaleago. Solanka o ile a tšewa  a išwa sekolong sa bana ba go se itekanele. O ile a rutwa  go loga dilwanalwana, a ruma ka go ya mošwamawatle  go yo foša javelin ka diolimpiki. O ile a dira tšhelete ka  bokgoni bja go loga le go foša lerumo la javelin, a fepa  lapa labo. Go Maime go ile gwa šala go itshola le go ipona  bošilo. 
(Ka ntlong mantšiboa. Go tletše mabotlelo a beine mo tafoleng. Kgalema le Maime ba dutše ditulong.)
LEAGO: Papadi ya gona leina la yona ke eng? Ke kgati, ke diketo...
LESEDI: Etse o mogolo kerekeng ya lena?
MMIPE: Na go belega segole ke semaka?
MAIME:  Go na le eng? A! Moruti Leago.
MAIME:  O re o bolawa ke mošomo wa go se mo lefe.
LESEDI: O kae yola wa go lwala?
MMIPE: Kgalema o sa ile toropong, go ka se kgonege.
MOETI: (O gahlana le Lesedi) Lesedi, na lehono afa o letše ka gae? O reng o hlafile bjalo?
KGALEMA: (O a emelela) Hei, nke re tlogele ditaba tše.
MMIPE: Batho le bona ba hlwa ba bolela...
MOETI: Ke tlhohlo go rena etšwe di sa dirwe ke rena?
KGALEMA: (O a galefa) Moruti, o reng o sa ntsebiše ge go na le ditaba ka mo ga ka? Gape ga se tshwanelo.
KADIAKA: (O tsepeletše Lesedi ka mahlo a phišegelo) O re ba fihlile ngwana wa go se itekanele mmeleng?
(Seširo)
(Seširo)
LESEDI: E le gore le bethana le bakang?
LEAGO: Ga se tshwanelo go gokarana le ngwanenyana.
KGALEMA: Maphodisa a nkiša kae? Ke sentše eng ya mang?
KGALEMA: Hee banna! Ke nyakile go intšha dijo ka ganong.
MMAKGOWA: Akere Kadiaka o re segetše polasa!
KGALEMA: (O a kgaroga) Tša Leago? Le nkiša kae?
LEAGO: Wa mmega gore o dirileng wena Mmakgowa?
MMIPE: Ke barutiši ba gagwe ba go ba le maitemogelo.
KGALEMA: (O a e tobetša) Ke Kgalema yo a bolelago.
MAIME:  (Ka go tenega) Megokarano ya eng?
MMAKGOWA: (O bala ka setu ka dihlong. O tsoša hlogo, o lebelela Lesedi.)
MOETI: Sersanta, ere ke tle le poleiti le itsholele...
MMIPE: Maime o go dirang wena Solanka?
LEAGO: Ke re difofu di a hlahlana morena! Šedio ditokelo!
MMAKGOWA: (O tsoša hlogo) Le romilwe ke mang mmeme?
KGALEMA: Bjale o nyaka go reng?
MAIME:  Moruti, gape le rena re na le ditokelo. Ke na le tokelo ya go kgetha yo pelo ya ka e mo ratago.
KADIAKA: (O a dula) Ke a leboga, Mma. Le tsogile botse?
LESEDI: (O bona Maime ge a tsena monyako) Wena Maime, o lahletšeng kua pele ga Mmakgowa?
(a) Laodiša gore seemo se be se le bjang gare ga Kgalema le Maime ge Moruti Leago a ikgaša monyako.
KGALEMA: O re o mpoditše a nkgobošitše ka gare ga toropo ya Polokwane tadi e amuša tatšana?
MAIME:  Bjale o tlogeletšeng ngwana Mmakgowa? O diretšeng?
MMAKGOWA: (O hlaba lešata o a lla.)
SOLANKA: (O tlabegile, o lebetše le go lla.)
KGALEMA: Ditsela tša eng?
KGALEMA: (O bibitša mahlo) Ke…ke...a rekile toropong maloba.
MAIME:  (O a kgaroga, o wiša galase.)
Temana ya 5
Tsepelela: go lebelela o sa tloše mahlo.
Dinngalaba: dinatla tša banna tša difaka tša go tia.
KGALEMA: Ke tloga nago le Solanka.
KADIAKA: Ke go bileditše lona lebaka leo. Papagolesea ke morwago, Maime.
Kgadimola: go kgala ka lentšu la bogale.
Temogišišo ya bokgabo - Go lemoga le go kgona go diriša polelo ka makgethe le go dira gore e ratege, diteng tša dingwalwa di dule menaganong.
MAIME:  (O swaraswara marama a Mmakgowa) O a golagola matšatšana a kgarebjana ya ka.
LEAGO: Molato wa mo phara ka ofe?
(Seširo)
MMAKGOWA: Ke gona ke boa gonabjale. (O a lla) Papa, ntshwareleng! Moruti Leago, ke kgopela tshwarelo. Morutišigadi Lesedi, ntshwareleng. Ke be ke sa kwešiše se le bego le mpotša sona. Papa, o tla ntshwarela?
MMIPE: (Ka pefelo) Afa o a ikwa gore o reng Kgalema?
2.  Baanegwa 
(f) Hlaloša tswalano gare ga Kgalema, Solanka le naga ya Bobididi.
MMAKGOWA: Kua sekolong le gona batho ba a ntshega.
KGALEMA: (O a dula, o lebelela Mmipe ka mahlong.) O reng o ntšhoša? Go senyegile kae, Mmipe?
LEAGO: Le sa le bana ba sekolo, Maime.
LESEDI: (O a hlonama) Sersanta, nna gape sephiri se a mpipela, ga ke kgone go se swara ka teng.
KADIAKA: (O šupa sofeng) Lesea šelele le a le bona. (Ka moka ba thoma go fahlogela lesea ba tlabegile)
KGALEMA: Thoma ka tša lesea le.
KGALEMA: Le phela ka yena bjang?
LEAGO: Yena a ka se nteboge. Mo a lego gona o loga maano ka gore ke bone dithopa tša lapa la gagwe.
MAIME:  Ka gešo papa o kwana le nna. Mma yena o re fu!
2.  Mmipe ke mosadi wa Kaglema, ke mmago Maime le  Solanka lesogana la go belegwa le golofetše. 
MMIPE: Nna ga ke le ganetše.
KGALEMA: (Ka bogale) Solanka ke mang? Ke mang a go boditšego tšona tšeo?
KGALEMA: (O a tsena) O šetše o robetše mmagwe?
Neneketša: go sepela o gata gannyane ka go nanya.
MMAKGOWA: Nna ke nwele teye.
Temana ya 4
Tlhohlo: go thoma motho gore a iphetolele/itwele.
LESEDI: O a lwala, Mmakgowa.
KGALEMA: Moruti, a di se kwewe le ke basadi hle.
MAIME:  Moritišigadi!
SOLANKA: (O lebeletše Maime ka pefelo.)
MAIME:  Ga o sa ipshina ka go raloka le nna?
MAIME:  Ntlhabe gape Papa. Ga se ka hlwa ke e kwelela.
(Ke mosegare , ka ntlong . Solanka o dutše mpeteng, o a betola. Mmipe o mo thekgile, o phumola molomo ka toulo. O tlaletšwe, o a goelela.)
Poeletšomedumo - Poeletšo ya medumo ya go swana ka mokgwa wa tatelano.
MAIME:  Ke Maime yo a bolelago.
KGALEMA: (O gakalela Mmipe) O filwe ke mang tšhelete ya go reka diswantšho tše le magogwa a?
MMIPE: O ile bjang ka morago ga ntlo o sa kgone go sepela wena Solanka?
MMIPE: (O a ema, o rwala diatla hlogong) Mma a hwile! Maime o imišitše ngwana wa batho a se mpotše? O ra nna tšhiwana ya kgopa! (O opa diatla)
MAIME:  Bothata ke gore papa ga a šome, ke tla hloka tšhelete ya go lefela dithuto.
MMIPE: (O tšwela ntle o lebelela phuthego.)
KADIAKA: Ke re na ngwana ge a ntaola a ilalo, ke bolele le yena bjang gore ke kwagale ditsebeng tša gagwe? Go betha gona nka se sa leka.
KADIAKA: Ke lekile. O re yena o East London o ile go nyaka mošomo.
Ka ge Mmakgowa a fentše Kadiaka ka go ngala ka gae, Kadiaka o beile marapo fase, ga go sa na taolo ka lapeng. Mmakgowa le Maime ba dula ka tokologo ka ga Kadiaka. Mmakgowa o thomile go bonala gore o imile eupša Maime ga a lemoge selo. Le yena mongmpa ga a itsebe gore o eme kae. O hlobaetšwa ke dikwero tša baithuti ge ba re o na le dithama ebile ke nkgokolo. Taba ye e tsošwa kege Maime a mmotša gore o a golagola nakong ya ge ba bapala ka mesamelo ka ntlong ya Kadiaka. Lekgarebe le le thomile go patwa ke diaparo. Gape o lapa ka pela ge ba dutše ba lelekišana ka ntlong. Lethabo le tingwa ke megopolo ye ya go tlišwa ke papadi gomme o phula sello se segolo, o tlaletša lesogana la gagwe.
MMIPE: Ke a tseba. Le nna ke mosadi , ke motswadi wa bana ba lapa le. Ke mmago Maime le Solanka.
KGALEMA: Solanka ke sephiri sa lapa le. Ga go na yo a swanetšego go mmona le go tseba gore ge re etšwa Bobididi re etla mo Lepanteng re tlile le ngwana wa segole.
MMAKGOWA: (O itahlela ka matsogong a Maime.) (Ba a gokarana ba atlana.)
MMIPE: Ee, ke lapile. Yola Solanka ke monna o gotše. Go mo kuka ke le tee ke mo hlapiša, ke mo iša ntlwaneng...
MMAKGOWA: Ka geno? Mmago o tla reng ka rena?
KGALEMA: (O buša moya) Ya! Tše tšona ke mohlako.
SOLANKA: (O lla gabohloko. Lebating go a kokotwa.)
MOETI: Gonabjale le gataka ditokelo tša Solanka.
• Maime o iša ngwana ka ga Kadiaka. Ngwana o fiwa Mmipe ka tlase ga tlhokomelo ya Social Welfare. Moruti Leago o tshepiša go logiša Mmakgowa maano a go boa gae le go nyakiša Maime pasari ya go boela sekolong.
MOETI: Leago, ke gore o mpethišetšang kgaba na?
KGALEMA: (Ka pefelo) Ke ya go lebana bjang le batho ba mo Lepanteng?
MOETI: Ge Kgalema a ka tla a go gakalela?
KADIAKA: GaMamabolo kae ka gore ka gae ga o gona?
MAIME:  Lerato ke selo sa go makatša. O ka re motho o a lora ge a bona yo a mo ratago.
MMIPE: Nthuše, Lesedi. Wena o morutišigadi o na le tsebo.
KGALEMA: O bolela muši. Ke bomang ba go go rata ntle le nna?
MMIPE: Tharollo e tla tšwa go yo a re bopilego.
KGALEMA: Nka se kgotlelele hlapšhane ye o ntlholetšego yona mo Lepanteng.
(Seširo)
MOETI: Ba swanetše go lahlišwa mararankodi ao.
MOETI: (O a dula) Gona go lokile.
LESEDI: Ga ke bolele ka taba ya go amana le bolwetši.
SOLANKA: Ke mo swaretše kgale, Moruti.
MOETI: Bjale di re ama bjang Leago?
LEAGO: Ke bothata mang bja go hlagišwa ke ngwana?
KGALEMA: (O lebelela Mmipe) Ke matšhila a eng? Gape Maime ke lesogana, o swanetše go ba le lekgarebe.
LESEDI: Bona mo mmago Maime, ge o šia go ya go badirelaleago, nna ke tla ya.
MAIME:  (O boela madulong a fela a utswa Lesedi ka leihlo la go swaba.)
LEAGO: (O sa rapela) Morena Modimo yo maatla ohle, ke rapelela le lapa le la Kgalema; lapa le le sepelago kgamping ya leswiswi le leso etšwe wena seetša o le gona o ba bonegetše. Ba bule mahlo, ba bone se e lego therešo. Amen.
Le ge o se moratani, o ka bopa lerato ka mogopolo  wa gago, wa ipopela le Maime le Mmakgowa, wa ba  wa bona nke ke batho ba nnete o a ba tseba. Polelo  ye telele ya go naba e robatša tiragatšo, mmadi a  felelwa ke mafolofolo a go bala, a kwa a potuma. Ka  lebaka la poledišano gare ga baanegwa, mmadi goba  mmogedi o kgona go latela ditiro gomme a kwešiša a  ba a tseba gore go diregile eng go tloga mathomong  go fihla mafelelong. A tseba dimelo tša baanegwa  ntle le go botšwa ke motho. Polelo ya moanegwa ke  yona e utollago gore ke motho wa mohuta mang. Ge  moanegwa e le yo mobe, mmadi goba mmogedi o  ikwa a mo hloile tše nkego ke ditiro tša nnete. Ge e le  yo botho o ikwa a mo rata goba a mo kwela bohloko. 
MOETI: Ke mošomo, Leago. Mošomo wa rena wa bodirelaleago o re fofiša le profentshe ye ya Limpopo ka moka.
MAIME:  Ke nyaka go ya ntlwaneng...
Moya (wa temana) - Boleng le botebo bja lentšu le le phatlalatšago molaetša wa khuduego ya temana/sengwalwa. Mo temaneng ya go ngwalwa, se se bunwa ka mantšu. Mo filiming, moya o ka hlolwa ka mmino goba peakanyo yo lefelo.
KGALEMA: Le kwele ke re ga ke kgone go mo hlokomela?
KADIAKA: Ge ke fihla ka ga Kgalema ke tla re ke tlile go kgonthišiša eng wena Lesedi?
MMAKGOWA: Go ka re nkabe re dula felo go tee, re lala go tee.
KGALEMA: Na o sa dula fase wena Mmipe?
MMAKGOWA: MaIndia a tla e tšea ge a ka e romela ka poso.
MOETI: Nke o di fološe, o mpabiša pelo. Ke moka ge le fihlile ka ga Kgalema?
LESEDI: Le baka letšatši e se la lena? Kgane yo Mmakgowa ga se a go apeela dilalelo?
MaiMe: Hai! Gape lehono re thišitše sekolo, o a tseba!
MOETI: O mmone ngwana wa gona? Ke be ke sa kgolwe Lesedi.
LESEDI: (Ka tlabego) Ngwana wa segole? Ke wa neng?
MOETI: Mmakgowa o hlagetšwe ke eng sersanta?
Kgaroga: go tšhoga wa ba wa šikinyega.
Mongwalelo wa tiragatšo 
KADIAKA: O kae mmagwe yoo wa phoko? ka Moka: O kae?
KGALEMA: A e be tša rena re le babedi hle.
MMAKGOWA: O tla e romela bjang ke se na karata ya panka?
MOETI: Bjale ga se wa leka go leletša Mmakgowa?
LESEDI: Sepela o ye o ba botše ka bothata bjo bja gago bja ngwana wa go khutišwa ka mafuri.
MOETI: Lapa lela la Kgalema le na le bothata.
(d) “Ema o tsamaye ka lebitso la Morena”. Koša ye e go gopotša tiragalo efe ka Beibeleng?
MAIME:  (O lebelela moruti.)
KGALEMA: (O lesa Lesedi, o hubaka a gata ka maoto a mabatha a eta a lahla diatla ka pefelo.)
KADIAKA: Nomoro ya sellathekeng sa ka ga o e tsebe?
KGALEMA: (O tsena ka potlako) Go reng Mmipe? O mpiletšang?
MAIME:  Ka ga rakgadi le ka gešo go gona.
MMAKGOWA: Ke lebaka lefe lona leo?
LEAGO: Maloba afe ka gore ke be ke ile nago toropong?
MMIPE: (O a fufula) Ke wena o mo rutilego tšona tše?
LEAGO: O kae mogolofadi wa rena? Re tlilo mo rapelela.
KGALEMA: Ngwana yola ke sephiri sa lapa le. Ga ke nyake batho ba mmona. O a nkwa?
MMIPE: (O tlabegile) Na ke bonang basadi ba koma?
MOETI: Re bone kgale gore o na le kwešišo, mma.
KGALEMA: Go molaleng gore le be le ntsheba. (Setu)
Pshikila: motho wa go bolela ka diphiri tša ba bangwe.
MMIPE: Ga se gwa senyega felo. Ke kgopela gore re iše yola Solanka sekolong sa bana ba go se itekanele mmeleng.
(f) Ngwala mantšu a a tšwelego molomong wa Solanka, mantšu a go hlomola pelo mabapi le tshwaro ye a bego a swerwe ka yona ka lapeng labo.
MMIPE: Ke a go kwa. Ba tla nthuša ka eng?
MAIME:  (Ka pefelo) O a gafa na? O be o tšewa ke tlarara ya eng ge o tla ba wa namela koloi ya motho o sa mo tsebe?
4.  Kadiaka – Moseresanta, ke tatago Mmakgowa lekgarebe  la Maime 
KADIAKA: (O a fegelwa) Hei, ke tla ba ka dio oba molato. Gape ebile ke mmethile mola ba re ga ba bethwe.
MAIME:  Bjale o reng o ediša megokgo?
MMIPE: O tla tseba bjang o sa e arabe?
MMIPE: Lesedi a tla a nthuša. Kganthe o go boditše?
KGALEMA: Nka se di emele tšeo nna Kgalema.
Thulano - Katano ye e tsogago gare ga baanegwa goba gare ga motho le mabaka a a lebanego nao. Thulano dingwalweng e ka tsošwa gape ke dikganyogo goba mehola ya go ganetšana ka mogopolong wa moanegwa.
LEAGO: Ke moruti, o modirelaleago.
Dilalelo: dijo tša mantšibua pele go iwa malaong.
KADIAKA: Ditokelo tšona tšeo ke tšona di re tlaralatšago, ra se tsebe gore re kekemele kae-go lanngele goba lagoja.
KADIAKA: Ke taelo ya gore re tle re tšee morwa yo wa lena ka gore ga se a šireletšega.
LEAGO: Mmago Maime, afa o a nkwa gore ke reng?
KGALEMA: E le gore le longwa ke eng ka gore rena ga re ke re etla ka ga lena?
LEAGO: Go lokile, re tla kopana le senata sa kereke.
MAIME:  Ke... ke...
KGALEMA: Ao, kganthe o a ntuma morwa?
MOETI: (Ka phišegelo) Ditaba tše dikgolo tša mohuta mang?
KGALEMA: (O maketše) Tšhelete ye kaaka o e tšere kae?
SOLANKA: Batho ba robetše, ba ipshina ka boroko ka gore mosegare ba hlwa ba kibakiba ba phetha merero ya bona ya letšatši. Ge le dikela ba lapile, ba kgalegile boroko. Nna go nna bošego le mosegare go a swana. Ke hlwa ke ritša godimo ga mpete ke rata ke sa rate. Sa ka ke go fiwa dijo bjalo ka kolobe. Banenyana le bašemanyana ba tsena sekolo ba a rutega. Nna ke no ba phasela ke letile mohla lehu le ka kganyoga go nketela. (O a lla) Modimo, o reng o nkgafela matsogong a makgwakgwa, a go hloka lerato...
MMIPE: Kgalema! (O a lla) Modimo o tla go otla.
Bakgaga: Moeno wa batho ba GaMphahlele.
LEAGO: Ke go fa tšona bjalo ka modirelaleago. Dira gore o di sepetše ka magato a maleba.
KGALEMA: O bolela patše.
MMAKGOWA: Bjale le bolela le lebišitše kae?
MMAKGOWA: Nna ga se ka mmopa!
MOETI: Lesea ka nnete! Ke lesea la mang sersanta?
•  bo hlolwa ke eng,le gore 
SOLANKA: (O lla gabohloko.)
MMIPE: O lwala kudu, tatagwe. Šo o hlatša a sa khutše.
MMAKGOWA: O a tseba gore a ka no re hlanogela yola.
Moreba: kgang/swele.
LEAGO: O mo ruta go nwa madila. E tlile go ba motswadi wa mohuta mang wa go hloka maikarabelo?
MMIPE: Ke a go kwa Moruti, fela...
MAIME:  O ntira ngwanagwe. A a kgone tša ka gagwe.
LESEDI: Gape o nkhomoletše. O reng o sa nkarabe?
MMAKGOWA: Ga ke kgolwe. Gape nna ka gore mma ga a sa phela, ke phela ka fase ga kgatelelo...
Gohlomela: go iša maikutlo a motho fase.
KADIAKA: Ke bipetšwe ke se ka ja dikgobe batho bešo.
MMAKGOWA: (O tlentše) Ašii! Homola wena! O nyakang?
Matšato: mafolofolo
MOETI: Mosersanta Kadiaka, setulo sese dulang.
KGALEMA: (O buša moya) Matšhila!
MAIME:  Gona tšwela naye ka kua ntle o a re foka.
MMIPE: (O tomotše mahlo) Kgalema o tla mpolaya ge a ka kwa gore ke utollotše gore re na le Solanka ka kua gae.
MMIPE: Mankweng gona ke a go tseba le ge ke se ka ka ka tsena ka gare.
Semmotwana - Polelo ye e bolelwago ke setšhaba se se itšego. E na le phapano ya go lemogega mo dipolelong tše dingwe tša leleme le tee go ya ka mantšu, dibopego le/ goba pitšo/ kwagatšo.
MMIPE: (Ka mafolofolo) Nna nka mo lela ka pelo e tšhweu ntle le kgonono.
MMIPE: (O a mo gokara) Nna ke a go rata, ngwanaka. Ke go filwe ke Modimo. Nka se go bolaye, ga ke mmolai.
Motšhaotšhele: ntle le go kgaotša.
SOLANKA: O letše le ngwanenyana ka ntlong ya rena, ba re nna ke robale ka ntle.
MAIME:  Mmakgowa, le wena tšea piri o nwe, moratiwa.
KGALEMA: Wena mosadi, o boditše batho gore re na le ngwana wa segole ka mo gae? O ba boditše akere? (O a šorofala.)
KADIAKA: Etse tša bona ke kgale le di tseba Lesedi?
LEAGO: Re tla ba re phetha se toka e lego sona.
LESEDI: Ke a le bona, sersanta. Ge le diketše?
Kgegeo - Pego ye e nago le tlhalošo ye e khutilego ya go fapana le ka mokgwa wo e bewago ka wona. Mohlala: O hlapile o phadima go feta bohle. Tlhalošo: O sehlefetše, o na le ditšhila go feta bohle.
MMIPE: Ee, ke yena. Gape ke itsentše kotsing.
Ngwega: go tloga o sa bonwe, o khukhuna.
MMIPE: Nna ke go swaretše kgale, Kgalema. Wena sepela o yo kgopela tshwarelo go Solanka ka lebaka la sehlogo se o mo dirilego sona.
Thopa: sephiri/taba ya go fihlelwa batho.
MMAKGOWA: (Ka dihlong) Nna ga ke kwešiše selo.
Temana ya 2
Batšeakarolo ba bangwe ke:
• Kgalema o boa gae, o hwetša maboto a ntlo ya gagwe le mabato a yona a kgabile ka magogwa a go logwa ke morwa wa bona Solanka.
MMAKGOWA: Ke a ba gakantšha? Ke ba gakantšha ka eng?
LEAGO: Le kae lethašana la gago? Le boile gae?
Morago ga go re Moruti Leago le phuthego ba tle ba rapelele Solanka, Kgalema o ile a se sa dudišega. Ntle le go rerišana le Mmipe o ile a phuthaphutha dinkatana tša gagwe gore a huduge motseng wa Lepanteng. O be a aparetšwe ke dihlong ka ge bjale batho ba tlilo tseba gore o na le ngwana wa segole. Mmipe o lekile go ngangabala eupša a ntšhwa ka diethiethi.
MAIME:  Mo nyantšhe.
Modirišo - Moya goba khuduego mo dingwalweng; o laetša maikutlo goba sebopego sa menagano ya baanegwa; gape o šupa moya wo o hlagišwago ke diteng tša diphatlalatši tša go bonwa, go kwewa goba tša go tswakana.
KGALEMA: Bula lebati lela o tlogele go re leletša lekokoko.
(e) Mmakgowa o laola Sersanta Kadiaka, yo e lego tatagwe. Hlaloša gore o mo kgonne bjang?
MMIPE: O tla sepela o le tee. Nna se…
LEAGO: (O lebelela Kgalema) Mokgaga, Solanka ke mang?
KGALEMA: O ra gona! Batho ba gana go hlabologa.
MAIME:  (O metša mare le go feta) Hm! Le a ipshina.
MAIME:  O sa bolela ka mma? Borwa bo fokile.
MAIME:  Gape re dula ka go iketla matšatši a.
MMIPE: Ga ke nyake go go ngangiša, ke nyaka go ntšha sa mafahleng a ka.
KGALEMA: (O tšhogile) Banna! Ke nyakile go wa ka gare ga toropo. O nthušitše, mosadi wa Modimo.
MAIME:  Nna ke tla di tšea kae ke sa šome?
MMAKGOWA: Ke a rereša, papa. Go kaone ke dio ikhwela.
MOETI: Ke morwa wa gago wa go se itekanele mmeleng. Re tšwa ka lapeng la gago Lepanteng ra hwetša dintlo di kgontšwe. O mo kae?
KADIAKA: (O a dula, o lebelela morwedi) Mpotše mo, o re ke a go tshwenya wena Mmakgowa?
MMAKGOWA: Ke tla tseba ka eng gore o lahlile?
MMAKGOWA: (O lebelela Lesedi)
MOETI: Ke gore ba mo khutišeditšeng? A! A! A!
(c) Sekaseka dimelo tša batho ba:
Segadikane: go nyalwa ke monna o tee le le basadi ba mmalwa
MMAKGOWA: Re be re no re re a bapala (ka dihlong).
MMIPE: Aowa, ngwanaka. Se bolele bjalo, o kweša pelo ya ka bohloko.
MAIME:  A a ye ka gabo motho yo.
KGALEMA: (O tšhela galase, o e bea pele ga Maime.)
MMIPE: Nka se homole ke se ka fetša.
KGALEMA: (O senya sefahlego) Bjale o re nna ke mo dire eng?
MMAKGOWA: Borwa bo fokile? Bo foketše kae?
KGALEMA: Ke mo dirile thopa ka eng?
MAIME:  (O ngwaya hlogo) Hei, nna bjale ga ke sa tseba gore pele le morago ke kae.
(Seširo)
SOLANKA: (Ka go tenega) Ga ke rate mo le rego ke Bobididi.
MOETI: A re di tlogeleng tšeo tša maina. Solanka, o ipshina ka eng ka mo ntlong?
LEAGO: Le ge nka le swarela ga go thuše selo ka gore le sentše nako ya go tsena sekolo. Bagwera ba lena ba šetše ba le diyunibesithing gonabjale.
Tlaralatša: go dira gore motho a se tsebe gore a direng.
MAIME:  (O galampela beine.)
Morero/Tabakgolo - Kgopolo goba dikgopolokgolo mo dingwalweng: sengwalwa se ka no ba le merero ye mmalwa gomme ya no se hlake gabotse goba go ba molaleng.
LEAGO: (O a segasega, o šupa lebotlelo la beine) Tše tšona ga se go gataka ditokelo tša batho?
KGALEMA: (Ka go kgadimola) Ga ke di tsene tšeo.
MMAKGOWA: Ka re o latola ngwanagwe, ka ba ka re a mo fepe.
LEAGO: Bjale o re re go thuše ka eng motho wa ga Kadiaka?
KGALEMA: Le rata go tsena ditaba tša malapa a batho.
MMIPE: Bjale o bolela senna. Monna ke go nyaka go tseba tša lapa la gagwe.
SOLANKA: Gape maabane ke letše ka morago ga ntlo.
KGALEMA: (Ka kgonono) Na ke mang yola a tlago le lephodisa?
 
KADIAKA: O bolela ka go apea? Nna ke itšela marotho le diatšha, ke itlhobogile. Re baka tsela.
KADIAKA: Gona molato o tšwele ka kgoro. Goba le di bona bjang Mmamoruti?
MMIPE: Ke mang?
MAIME:  Bo boetše Bobididi mo re bego re dula gona.
MMIPE: Ee, ke nna, morutišigadi Lesedi. Ke bothateng.
KADIAKA: (O dula setulong) Dula, morutišigadi Lesedi.
MMIPE: Gona dula mo setulong re bolele.
MMIPE: (Ka pefelo) Matšhila!
MMIPE: Afa hlogo ye ya ka e na le bjoko bja go nagana ka mo gare ga yona? Hlogo ye ya Solanka yona afa e a nagana?
LESEDI: Maime morwa Mogolo Kgalema.
LEAGO: Le kitimetše dilo, lehono di a le tlaba.
KGALEMA: Ke tla go raga wena Lesedi. O a ntelela.
MMIPE: Kgalema! Tatago Solanka wee! Nke o tle o mpontšhe.
MMIPE: (O a sega) Ke filwe ke ba go nthata.
MOETI: Mo ga re nyake dikgakgano. Ka gore ga le re iše ka ntlong, re tla ikela ka noši.
KADIAKA: O a tutelelwa ngwanenyana towe. A re ye ka gae. (O a mo swara) A re ye!
MOETI: O badile, o ikwetše. Go kwa ga go kwelwe.
MMIPE: Hleng nke le maketše Moruti?
MMIPE: Aowa, ga ke thome ka tšona. (O šupa magogwa le diswantšho) Dilo tše ka moka o a di bona? Di dirilwe ke Solanka.
Mogarigari: motho wa go hloka nnete.
KADIAKA: Mmakgowa, etla ka gae ngwanaka. Ke lahlile, ke tshwela mare ka moleteng wa ditšhošane.
LEAGO: (O bea seatla hlogong ya Solanka) Modimo wa ka, Modimo wa lerato le legolo, šegofatša ngwana wa gago šo. Tsenya moya wa gago wo o galalelago ka go yena, o mo fe maatla mmeleng wa gagwe wo o tekatekago...
KGALEMA: Solanka? Solanka ke mang?
(Ke mosegare. Mmipe o swere polasetikana, o sepela a inamišitše hlogo. Lesedi o apere gabotsana, o eme ka thoko ga tsela. Mmipe o mo thula a sa mmone, ba a hlahlarega ba nyaka go welana godimo.)
LEAGO: Fela go dirang Mma Kgalema?
MMIPE: Re a lotšha, Moruti.
KGALEMA: (O a galefa) Ke gore o nyadišitše ngwanaka o se wa mpotša wena Mmipe?
MMIPE: Mo iše ngakeng, Mokgaga.
KGALEMA: Mmipe, ga ke tle go hlwa ke ahlamišitšwe ke wena. Sepela o ye go phutha.
LESEDI: O a tseba ge ba mmušo ba ka tseba taba ye le tla ya kgolegong? Ke boloi taba ye le e dirago.
MMAKGOWA: Lehono gona re setšwe re ka se ye sekolong.
MAIME:  Nna ke nyaka go boela sekolong išago.
Gwataka: go sepela ka mošito le go itshepa.
KADIAKA: Kgalema, a re ye ka ntlong ka taelo! (Ba a ema, ba leba ntlong ka setu) (Ka ntlong. Kadiaka, Moeti le Mmipe ba emeleditše Solanka yo a dutšego godimo ga mpete. Kgalema o befetšwe, o eme kgole le bona.)
MMIPE: Maime, le wena o nwa madila? Kganthe o a...
MOETI: Re botše gore o mo kae, re tla tla go wena.
Makgethe - Go kopanya dikgopolo tša go fapana ka pela le ka mokgwa wa go kgahliša, ka moo go sa letelwago.
KGALEMA: O utollotše Solanka. Morutinyana yola ba rego ke Leago le phuthegwana yela ya gagwe ya mahlankgana ba ya go eta ba gaša taba ya gore re na le ngwana wa segole ka mo gae.
MMIPE: (O a kgaroga) Bobididi?
LESEDI: Bjale wena o gopotše go dirang?
MMIPE: Na ga se wa hlwa o lahla sefedifedi se sa gago?
MMIPE: Re yo rwala bjang Solanka?
KADIAKA: Moo ke a tseba. Taba ke ngwana yo mosadi wa ka a ntlogeletšego yena.
MMAKGOWA: Etla o ntšee...
KGALEMA: Aowa, ke lle ga moruti Leago.
KGALEMA: Ke ya kopanong ya kereke ka mo Mimosa Club.
MMIPE: O tsebe gore nna mohlako wa mohuta wo nka se o kgotlelele le gannyane. Ke tlilo tloga nna.
Temana ya 2
MAIME:  Gape ke sa na le nywaga ye lesomesenyane Moruti.
MMAKGOWA: Papa, ke na le kgopelo ya mafelelo go wena.
MAIME:  Ke tla go katela lešela ka ganong wa swaba.
KGALEMA: (O a sega) O lekgema, monna Maime.
LEAGO: Hm! O bothateng, Kadiaka. Bjale mošemane yo a dulago naye ka gae ke mang?
MOETI: Mpotše mo Leago, mohumagadi Kgalema yena o reng?
MOETI: Bjale ngwana o tlile bjang ka mo gae?
LESEDI: Theetšang! Re lle nako ya dithuto ka lebaka la Maime le Mmakgowa. Lena ba babedi, le tleng le mponeng ka nako ya matena.
LESEDI: Ka gore ga o sa gopola, tlogela. Lebelela mo!
MMIPE: Moruti, ere ke ye go go solela...
KGALEMA: (O swara Lesedi ka sekgapha sa roko) O se ke wa bolela le nna ka mokgwa wo o ratago.
(Seširo)
KADIAKA: Homola! (O mo opa gape). (Lebating go a kokotwa, ba a lebelela.)
(Seširo)
MMAKGOWA: Re lala le yena motho yo ka go tee?
LEAGO: Go rapelela motho go tla paledišwa ke ge Kgalema a ile toropong?
Seritša: motho wa go goragora a sa kgone go sepela ka maoto.
LEAGO: (O šupa lesea) Ke wa mang ngwana yo? Ke kwa a lla.
MMAKGOWA: Ke mo robile marapo le diaka tša gagwe.
MMIPE: O ka se mo tsebe. Fela ke goletšwe ke sephiri.
MMAKGOWA: O bona ge ke dirang moratiwa?
MAIME:  Ke re nna ga ke mosadi, ga ke lele ngwana.
KGALEMA: (Ka go imakatša) Wa go lwala? Ka ga ka ga go na motho wa go lwala.
MMIPE: Ee, ke wena. O rile ke Solanka e le motho.
Tlaba: makatša
Temana ya 3
MMIPE: Molao wa gago o ra ofe Kgalema?
MMIPE: O kae morwa wa gago wa mmamoratwa Maime? O ebela le mebila ye. Sa gagwe ke makgarebe, madila le dipatše.
MMIPE: Ke be ke reng go wena gonabjale?
MAIME:  Le nna ke tlaletšwe ge le bona ke eme gare ga tsela bjalo. Mo thušeng, Moruti.
MAIME:  Kgang ke ge sekolo sona re tsena.
Temana ya 1
MMIPE: Akere o re tlošitše mabaibaing o re tlišitše ka marupurupung?
MMIPE: Ke ditaba dife tše nna ke di tlatšago naga?
LEAGO: Ge a ka tšhabela ruri o tlilo reng ka lesea le le se nago le molato? Bona, le ile ka boroko. (O šupa lesea)
LEAGO: Moeti , o se ke wa tsoga o tshepile motho wa nama le madi le ka tšatši la mohlolo.
MMIPE: O be a sa nwe nago gona ka mo? O be o sa mo lese a lala le makgarebe gona ka mo, o re ke monna o gotše?
KGALEMA: (Ka dihlong) Moruti, o se ke wa di hlabela lešata, hle.
• Lesedi o utollela Kadiaka ka Solanka. Kgalema o tla a galefile eupša o hloka mošetši, o a ngala, o tlogela ba bina le phuthego.
KGALEMA: Ee, ge moruti a se gona, di fagolwa ke nna.
LEAGO: (O a nagana) Ke tla bolela le Moruti Tyolwana gore a mo logiše maano a go tla gae. O tla mo thuša.
LESEDI: Ba re o a re gakantšha.
MOETI: (Go kgalema) O a kwa gore ngwana o reng?
KGALEMA: (O nwa beine) Aa!! E hladimolla madi a mmele.
KADIAKA: (O a tsena) Ke tlile ka nako ye botse, nka se bolawe ke tlala.
MMAKGOWA: Ke a itshola, Maime. Ntshwarele.
Hlwepenya: go bušetša mamina morago ka nko.
MMAKGOWA: (O lla kudu.)
(d) Laetša gore semelo sa Lesedi le sa Kgalema di swana kae, di fapana kae.
MOETI: Solanka yena o mo išitše kae?
MMAKGOWA: (O kokomogile.)
MOETI: Hlogo ya molato ke mong wa wona, Kadiaka.
LESEDI: E lebile kae tsela?
KGALEMA: Ga ke go kwešiše. Nke o hlaloše gabotse.
MMAKGOWA: (O tšhogile) Aowa, morutišigadi. Nna ga se ka le bala.
MMAKGOWA: Nna papa ge a ka tseba gore ke dula nago mo GaKama o tla tla a re aka ka diaka. (Ba a sega)
MMAKGOWA: (O swara phatla) Ere ke bone! Na ke tšwa neng?
MMAKGOWA: (O tsoša hlogo, o ela megokgo) Ga se wa ntira selo.
MAIME:  Hai! Gape lehono re thišitše sekolong, o a tseba!
LESEDI: Ke romilwe go wena, Mmakgowa.
KGALEMA: Ga go bohlokwa go tla go nna. Ke re le nnyaka mabapi le eng?
LEAGO: Gape bafsa ba nagana gore ditokelo ke boitaolo.
•  bo hlolwa ka sebopego mang? 
KADIAKA: Maime o tlile a mo kukile, a mo lahla mpeteng, a mpotša gore Mmakgowa o tšhabetše lesea.
LEAGO: Ga se ka le botša gore le sa le ba bafsa kudu? Bona, o šetše o latola letšobana lela o bego o re ke la pelo ya gago.
MMIPE: Le ge e le lesea la bana ba rena?
MMAKGOWA: (O a lla) Nthuše, Maime. Ke nyaka go tla gae.
KADIAKA: Etse re sa tlilo dirang?
MMIPE: Ba reng?
MMAKGOWA: Ke tšwele le lesea le lekaanyana ka ntle?
MAIME:  (Ka phišegelo) Le reng lephodisa nkopo?
Baledi: bahlokomedi/bafepi.
MAIME:  Re keteka phenyo ya ditokelo tša rena. Nna ke fentše Kgalema, wena o fentše Kadiaka. (O oma ka disego. Mmakgowa o tšea piri, ba thulantšha ditshitswana, ba a nwa. Ge ba sa nwa, lebating go a kokotwa, ba a kgaroga, ba lebelelana.)
MMIPE: E le gore ke be ke bolela maaka?
MAIME:  O reng o sa re papago a go iše ngakeng?
MMIPE: Ke tseba ditokelo tša ngwana. Nka ya go masošalewekha ka la dirupu. (Ba a sega.)
MOETI: Yo Solanka o na le tokelo ya bophelo bjo bobotse, tokelo ya go rutega, tokelo ya go ba le bagwera, tokelo ya go tseba naga ya gabo...
MMIPE: Ee, ke gona ke tima seyalemoya ke re ke a robala. Le goroga bošego, Kgalema.
KGALEMA: (Ka go tenega) Ba nyakang bona ba?
MMAKGOWA: Wa tla wa mmotša morutinyana wa gona!
KGALEMA: (O a tsena, o tuka malakabe a kgalefo) Bjale gona go lekane. Mmipe, go diregang ka mo lapeng la ka?
MMIPE: Ke morwa wa rena Solanka.
MAIME:  A re hlanogela a dirang? O mo tšhošetše wena.
(b) Ke ka lebaka la eng Kgalema a ile a kgaroga ge a bona Moruti Leago?
MAIME:  Gape nna ke nyaka go robala, o a mphoka.
MMIPE: (O tenegile) Di a go kgahla tšona tše?
MMIPE: Ee, Maime le Mmakgowa morwedia’Kadiaka.
(b) “Maime ke potsa ye e apeilwego ke Kgalema.” Hlaloša kgonthe goba maaka a polelo ye e tsopotšwego mo.
KADIAKA: Ke tše ke di bonago ka ga ka tšeo. Ge ke mo kgala ka go mo tšhošetša ka lešaša, o ngala ka gae a dula mo nna ke sa go tsebego.
MMAKGOWA: (O a dula, o hlephenya mamina, sefahlego se inametše fase ka dihlong.)
MMAKGOWA: Le wena ke wa gago, ga se ka mo fula godimo ga mohlare. Mo kuke le wena.
MMIPE: E sa le a belegwa ga se a ka a ya.
KGALEMA: (Ka metlae) BoMaime ke banna, mmagwe.
KADIAKA: Gape o dula le mošemane ka gae. Ge ke ile mošomong e šala e le bolao.
KGALEMA: (Ka kgalefo) O a hlalefa matšatšana a...
MMAKGOWA: (Ka dihlong) Ke ya...(O khupa monwana.)
MMIPE: (O inametše fase o a nagana.)
KGALEMA: O nape o homole.
MAIME:  Na o befetšwe? Gape ga se nna ke rilego o se ke wa swana le batho ba bangwe.
MMAKGOWA: Gape ba bangwe ba šetše ba tlogile.
(Ke mesong. Kgalema o tšhepile ka sutu, o tlemile le thai, o swere le porifikheisi ka toropong, o gata a gatoga. O gata letlakala la panana, o a redimoga, Lesedi o potlaka go thekga Kgalema.)
MMIPE: Ke re ke lapile. Ke lapišitšwe ke go lela yola Solanka ke le noši.
MMAKGOWA: (O tsena ka go neneketša.)
MMIPE: (O opa diatla) O ra bana ba rena ruri!
MAIME:  (O a batamela) Bagešo le batswadi ba ka, le nna ke kgopela tshwarelo. Solanka ngwanešo, o ntshwarele kudukudu. Ke go tlaišitše go feta tekanyo (O a lla) Ke go nyefotše gampe.
Kgalema ke yena a huduago mpherefere ka go gana  ge Solanka a išwa ngakeng, a bonwa ke batho goba a  išwa sekolong. Mmipe o leka go bolela le mogatšagwe  eupša o fošwa ka mae a go bola. Lesedi le Moruti  Leago le bona ba a katana eupša bothata bo phara  thaba ka lebaka la bongangele bja Kgalema. 
MMAKGOWA: Ke...ke gona mo GaMamabolo.
Kodutla: go kwera motho o sa mo lebantšhe.
LEAGO: Ge o ka šoma gabotse sekolong, ke tla go thuša go nyaka dipasari.
(Seširo)
MMAKGOWA: O monna, o papago ngwana.
Temana ya 7
MMIPE: Ba ba ruta go bala le go ngwala. Mešomo ya diatla e a rekišwa, ya rekwa le ke ba dinaga di šele. Ke moo go tšwago tšhelete ye o e bonago mo.
Tshwantšhišo - Go diriša selo se tee go hlaloša se sengwe se se nago le boleng bja go swana naso (bjalo ka “Thuto ke sekgonyollo sa go ya katlegong”).
KADIAKA: Ge le ka bona a sa fepege gabotse?
MMAKGOWA: (O lebelela thoko) Ee, ke gabotse, ga ke lwale.
LEAGO: (O a tsena) Re kokota re tsene ka ga Kgalema. (Maime le Mmakgowa ba a kgaroga, ba lebelela monyako , Moruti Leago o a ba batamela.)
MMAKGOWA: (O lebelela Maime a sega) Gape re dio ba Kanana, re ikgapa re ikgoroša.
LESEDI: Kgale! Re lekile go kgala ra ba ra bea fase.
MMIPE: Moruti, o reng o sa ke o etla go rapelela Solanka...
KGALEMA: (Ka tlabego) Ke ngwana wa Maime?
KGALEMA: Mo ga go na yo a ka ntatelelago. Ke kgole le toropo le maphodisa ga se a mantši (O a ethimola).
KADIAKA: Lehono re kopane ka mo lapeng la Kgalema ka merero ye mebedi. Wa mathomo ke wa go tlo keteka ge yo Solaka a fetša nywaga ye lesometshela. Wa bobedi ke wa go tlo laelana le yena yo Solanka ge a eya dipapading tša diolimpiki kua Australia. Matsogo! (Ba opa diatla) Mehlolo e a direga ruri. Ke mang a kilego a namela sefofane gona mo gare ga rena? Ga a gona. Šo ngwana yo re bego re mo nyatša lehono o ya go emela naga ya rena ya Afrika Borwa dinageng tša moše. Mo opeleng magoswi! (Ba opa magoswi) A re feng Solanka sebaka sa go bea mantšu. Ba bantši re thoma go mmona, ebile re tlilo thoma go mo kwa a bolela. Sebaka ke sa gago Solanka! (Ba opa magoswi.)
MAIME:  (Ka letšhogo) Ke puku, morutišigadi.
LEAGO: Ke maketše, mmagobatho. Go hlagang ka mo gabotse?
(Seširo)
LEAGO: O šia Modimo goba o šia Kgalema?
LESEDI: Tseba gore ngwana yola o na le tokelo ya go tsena sekolo, tokelo ya maphelo le tokelo ya go ithabiša...
LEAGO: (Ka lethabo) Ke nna, Mmabo (O goga setulo, o a dula).
MMAKGOWA: (O a lla) O a thoma, Maime. O nkodutla ka ngwana mola ke imišitšwe ke wena, o ipitša lesogana.
LEAGO: O ka se re o se wa hlwa o tseba bophelo wa nagana gore o ka dira dilo ka kgopolo ya gago.
MMAKGOWA: Ba re ke nna dithangwana marikhihlana, ba bangwe ba re ke nna thenese nka tentišega.
LEAGO: Maime, tshwarelo e bohlokwa bathong, ngwaneno o tla go swarela.
KADIAKA: Mmakgowa, o gokae ngwanaka? Ke nna papago.
Bohlaswa: bošaedi
LESEDI: O a di bolela Kadiaka?
LESEDI: E no ba polelo, Kadiaka. Akere ngwana ke motho?
(a) Batho ba ba sa nyakego bana ba bona ba dira sehlogo sa mohuta mang? Hlaloša mekgwa ya go fapana ye e dirwago.
LEAGO: Ke re dula fase re bolele. O nyaka go tšhaba eye!
LEAGO: Mokgwa ke gore ke bone mohlolo.
LEAGO: Sepela o ye go nyaka mošomo o fepe ngwana yo wa gago gore a gole gabotse.
Batheeletši/Babogedi - Batho ba ba ikemišeditšego go bala, go theeletša goba go bogela papadi goba sengwalwa se se itšego. Ge go beakanywa sengwalwa, bangwadi ba swanetše go šetša nepo le batheeletši ge ba kgetha sebopego se se lebanego sa sengwalwa.
MMIPE: Ntšhale morago Moruti. Kgalema ge a kgona a ka no mpolaya. (Ba šalana morago ba ya ka phapošeng ya Solanka, ba tsena. Solanka o dutše malaong. Moruti Leago o a mo lebelela o kukega maikutlo, o inamela fase.)
Temana ya 1
3.  Lesedi – Morutišigadi wa Maime le Mmakgowa 
MOETI: (O lebeletše Leago ka mahlong) Gape re a hloloselana, papagwe.
KGALEMA: (O buša moya, a sa re o a bolela)...
MMAKGOWA: lesedi: (O a galefa) Le ka upša la dula le sekolonyana se sa lena. (O tšwa a getlagetla.) Na o a tloga Mmakgowa? (O lebelela thoko ya monyako, o goletša magetla, o a emelela, a senya sefahlego, a leba monyako, a tšwa)
MAIME:  Le re nyakelang Moruti Leago?
LEAGO: Go lokile re a sepela...
Mafuri: ka morago ga dintlo.
MAIME:  (O lebelela Kgalema, o a kgoga) Fuuu!!
LEAGO: Moeti mogatšaka, ga re bonane o ka ba wa re ga re monna le mosadi.
KADIAKA: (Ka pelobohloko) Mmakgowa, o roba moya wa ka, ke ikwa ke se motswadi wa selo.
MMIPE: (O tsepeletše Kgalema ka mahlo.) (Phuthego e batamela e opela khorase ya ‘Ema o tsamaye’)
1.  Sebopego 
Fahlogela: go bona la mathomo.
MAIME:  Bjale o tla lala o dutše ka marago bošego ka moka?
MMIPE: O šetše Bobididi. Yena ga ke nyake go itshwarelela ka yena ka gore a ka no bolela tša gagwe.
(b) Maitshwaro a Maime ke a mohuta mang?
KADIAKA: (O mo gokara gape) Ke a go leboga ngwanaka. Ge o ka rutega, ke tla robala boroko le mohla ke ehwa.
MAIME:  O gokae Mmakgowa?
KADIAKA: (O a ema) Mmino a o homole bagešo. (Mmino o a homola) Ke a leboga. Gape ba mpeile moswaramarapo. Ke thoma ka gore Tameng bagešo! ka Moka: Thobela!
MAIME:  (O tima sellathekeng, o lebelela godimo)
KADIAKA: O bipetšwe ke sephiri sefe?
LEAGO: O gopotše kgopolo ye botse, Maime. Motho ge a se a rutega o thatafalelwa ke bophelo.
MMAKGOWA: (O a mo gerula, ga a fetole.)
(Ka ga Kgalema. Kgalema o tladitše diaparo godimo ga mpete gomme o di lokela ka sutukheising ya ntotoma. Mmipe o tsena a swere poleiti ya dijo, o ema ka tlabego.)
MMIPE: Aowa, Moruti. Ke phonyokgilwe ke leleme.
MAIME:  Mmejana wa gago o a tlalatlala le dithama tša gago o ka re di a rurugaruruga.
LEAGO: O ra gore ke gataka ditokelo tša gago Kgalema?
Lekokoko: sebjana sa lesenke sa go rwala meetse nokeng.
MMIPE: (O bea poleiti setulong, o khunama fase ka dikhuru gomme o swara lehlaa.)
MOETI: Ga ke go kwešiše, Sersanta Kadiaka. O reng?
Ngangabala: go dira dilo ka kgang o gana go kgalwa.
KGALEMA: (O a befelwa) O reng? Le wena o tsenwa ke mekgwa ya basadi ba go rutega?
LESEDI: Ke hlogo ya sekolo, SGB le Komiti ya Kgalemo.
MOETI: Motho o mo tšhabe. Motho o lokile a hwile.
LEAGO: Ga o ye felo, dula fase Maime.
MMIPE: Re tla mo fihla go fihlela neng?
LESEDI: Ke ra gore o itekanetše.
(Moriting, Bobididi ka gaKgalema. Kgalema le Mmipe ba dutše ditulong ba ja dimake tša go apewa. Moeti le Kadiaka ba sepela ba batamela. Kgalema o a ba bona.)
SOLANKA: Nna felo mo ga ke go rate...
LESEDI: Afa kliniking gona le ke le mo iše?
MOETI: Hm! Ka ba ka rothiša mare! Mateng ke a rata bjang!
(b) Ke eng se se dirilego gore Kadiaka a bitše pitšo ka lapeng la gagwe?
Dikwekwele: diako tša mabele tše di šetšego di fotšwe.
MOETI: Mma Kgalema le Sersanta Kadiaka, le tleng dikantorong tša rena gosasa.
(Seširo)
MOETI: Gape o a rarela. Ke fela pelo ya go kwa gore ditokelo di gatakwa ke mang.
LESEDI: Ga ke go tšhabe, Kgalema. Thomiša!
LESEDI: Ke mo go tlago bomogala’ Mmakgowa le motho wa gagwe Maime.
MMIPE: O biditšwe ke moya wa Modimo.
MAIME:  Ga se ka nyala Mmakgowa, ka fao nka se re ngwana wa gagwe ke ngwanaka.
Tlhalošo ya mareo
Badišiša tiragatšo ya Ditokelo gore o kgone go fetola le go sekaseka dipotšišo le ditsopolwa tše di latelago ka mo tlase.
MMAKGOWA: Ke nameditšwe ke mokgalabjana wa MoIndia.
Tema ya 3
MOETI: Nce, nce, nce! O reilwe ke mang lona leina le?
MAIME:  Gape ga se nako ya thero, Moruti Leago.
Temana ya 6
MMIPE: E sego Lesedi fela, seyalemoya le sona se porotla bošego le mosegare se touta ka ditokelo.
MMIPE: Ge re sa di bolele di ka se fele.
MMIPE: Akere ke gona ge o mmulela ditsela?
MAIME:  O dirang gona moo East London, Mmakgowa?
MMAKGOWA: (Go lokile, Moritišigadi.
LESEDI: Gape felo ka kua go na le ngwana wa segole ba mo fihlile ka mafuri. Ba mo dirile thuru.
(c) Laodiša gore go tlile bjang gore Lesedi le Kgalema ba gokarane ka gare ga toropo ya Polokwane.
KGALEMA: Ke be ke sa etišitše le banna ba gešo.
LESEDI: O kile wa ya sepetlele sa Mankweng ka gore šemo ga le ye mo batho ba yago?
LESEDI: Roko ye e khusutšwe ke eng? (O šupa mpa ya Mmakgowa ka monwana)
KADIAKA: (O a mo hlahlaiša o eta a kopakopa ba tsena ka ntlong.)
KGALEMA: Ke ngwana wa mang yo o mo kukilego?
MMIPE: Na wena o a nthata Kgalema? Gape nna le wena re banyalani e sego baratani.
•  bothata ke bofe, 
MMAKGOWA: La go šikinya dithaba la ba la di šutiša. (Ba oma ka disego ba ba ba phaphathana.)
Tlarea: go bolela tša go tšwa tseleng.
LESEDI: (O dula setulong) Ke re le bakang le yo morwediago?
MAIME:  Bjale o tla kgona bjang go tla gae?
MMIPE: O tla nyaka dijo?
MMIPE: O tlogele go ahlola batho o se Modimo. Motho yo mongwe le yo mongwe ge a etla mo lefaseng o tla a khuparetše mpho ya gagwe.
MAIME:  Ntlo ye ya gagwe e šetše e le ya rena.
(Maime o sepela tseleng a nanya, go itaetša a bolela ka pelo sellathekeng sa gagwe se a lla. O a se ntšha, a se lebelela a tobeletša konotswana.)
KGALEMA: (O lebelela Mmipe) O ahlametšeng?
MMIPE: Gape monna yola o bogale kudu. Gape le go mpetha o tla mpetha.
KADIAKA: Ke tla dira bjalo Moruti. Ke leboga go menagane.
MMIPE: Lehono šemo re phela ka yena.
KADIAKA: A ntlogela le lesea kae a be a sa dule ka mo gae? O le tlogetše le papagolona. (Ka moka ba tlabegile, ba a lebelelana.)
LEAGO: (Ka tlabego) East London? O dirang kgole bjalo?
LEAGO: (O ema ka mafolofolo o opa magoswi) Haleluya! Haleluya! A go retwe Morena! (Batho ka moka ba opa magoswi) Batho bešo, Modimo o re kwele. Bana ba rena lehono ba sokologile, ba itshotše.
Pebofatšo/Phefolo - Go ntšha maikutlo ka mokgwa wo bonolo sebakeng sa mokgwa wo boima goba wa go se ratege. Mohlala: Mokgekolo o letše a hwile. (mokgwa o boima) Mokgekolo o letše a re šiile. (Pebofatšo)
LEAGO: Agaa, ke tše di bonwego ke nna ka mahlo tšeo.
MOETI: O re ka ga Kgalema go na le ngwana wa segole, ba mo fihlile ka diphapošeng tša ka mafuri.
Temana ya 4
MMIPE: (O a lebelela) Kgalema, o tlile gae mogatšaka?
KGALEMA: Ee, tše tšona ke go gataka ditokelo tša batho.
KGALEMA: (O a tlabega) O rata go reng na?
Tiragatšo ke sengwalwa se se hlogohlago maikutlo a  mmadi goba mmogedi. Go na le dikokwane tše bohlokwa  tše di nyakago tsebo le šedi ya mongwadi pele a ka topa  pene a ngwala. Tšona ke sebopego sa tiragatšo baanegwa,  mafelo, poledišano, thulano le molaetša. 
LESEDI: O di kwele ditaba? Ke todi, di tšwa go ‘sebitata’ motho wa malekere. (Baithuti ba oma ka disego, ba tlatša lešata Lesedi o toula tafola ka puku, ba a homola.)
Tlentše” o petlile melomo o nyaka go lla.
KADIAKA: O reng o nkhomolela? Kganthe o ya le mošemane?
KGALEMA: (O šupa Solanka ka lenyatšo) Se ka šomang sona segole se?
MMIPE: Ge re ka hwa pele ga gagwe?
MMAKGOWA: Gape ga ke kwešiše gore le nyaka ge ke reng ka gore ke boletše gore ga ke lwale.
MMIPE: Bjale o tla dirang?
MMIPE: Go tloga ga se go hlala. Ke tla dio tloga ka boela ka ntlong ya Lepanteng. (Sellathekeng sa Kgalema se a lla, o a kgaroga, o a se ntšha, a se lebelela.)
KGALEMA: Ke ikwa gabotsebotse. Gape ga se ka robala.
MAIME:  (O ngwaya hlogo) Ke be ke bolela le Mmakgowa.
(Seširo)
MAIME:  Ere ke go bontšhe gore nka dira (O kuka Solanka, Solanka o hlaba lešata le legologolo).
KGALEMA: Re tla ba re hwile, go se na yo a ka re botšišago. Ke boletše nna Kgalema morwa wa Gobetse… ke tuu! Ke phetho. Ke nyaka go robala, o se sa mpolediša (O apola baki a e kgweša setulong).
MMIPE: (O tšhogile) Ntshwarele, motho wa batho. Ke be ke sa go bone.
KGALEMA: (Ka bogale) Kgaogana le nna wena! Ebile ke wena o nthekišitšego go ba molao.
KADIAKA: Kgalema, rena ga re sa na poledišano nago. Lehono, ere ke re gonabjale, re rwala yo Solanka.
MMAKGOWA: (O segasega tša bošilwana) Ba reng mmeme?
MAIME:  Go ra gore nka no tla ka lala ka geno?
