Planning (Maize)								Sesotho sa Leboa
Peakanyo efe le efe e phala go hlokega ga peakanyo
Folio strap: Taolo
Byline: Tsebišo ye e tšwa mo go mošupatsela wa Taolo ya Polasa ye e nepišago Poelo ye e ngwadilwego ke Marius Greyling
Gore kgwebo e atlege e swanetše go laolwa ka nepagalo. Peakanyo ye e nepagetšego e bohlokwa kudu ka ge e bopa motheo wa mediro ye mengwe yohle ya taolo. 
Go laola ka nepagalo go ra gore mediro ye mene ya taolo, e lego peakanyo, thulaganyo, tirišo le taolo, e swanetše go phethagatšwa ka moo go nepagetšego. Modiro wo mongwe le wo mongwe o swanetše go phethagatšwa ka tlhokomelo ye e nyakegago gore kgwebo e sepele ntle le bothata ka go ya ga nako go phethagatša dinepo tše di beilwego, go swana le go hlagiša poelo. 
Ntle le pelaelo peakanyo e swanetše go ba modiro wo bohlokwahlokwa wa motšweletši ka ge e le motheo woo ditiro tšohle tša gagwe tša temo di theilwego godimo ga wona. Peakanyo e ka hlalošwa bjalo ka phetho ya ditiro tša ka moso tšeo di nyakegago go phethagatša dinepo tše di itšego tša kgwebo, le go hlaloša ditiro tšeo, le ge e ka ba ka fao di ka phethagatšwago go ya ka lenaneo le le itšego. 
Gantši go thwe temong motho ga a kgone go beakanya ditaba ka tshwanelo ka ge temo e huetšwa ke mabaka a mmalwa a a belaetšago le ge e ka ba dikgonagalokotsi (risks) tša go swana le mabaka a klimate, malwetši, le go fetogafetoga ga theko ya diphahlo le dinyakwapšalo (inputs) le thekišo ya ditšweletšwa. Dikgonagalokotsi le diphetogo tša mohuta wo di sepelelana kudu le tšweletšo temong mme di thea tlhohlo mabapi le peakanyo kgwebong ya temo. Le ge go le bjalo, peakanyo efe le efe e phala go hlokega ga peakanyo. Re eletša gore motšweletši a beakanye go ya ka ngwaga wa palogare mme a mpshafatše peakanyo ya gagwe ge mabaka a a sa letelwago a ka iponagatša mo ngwageng. 
Peakanyong go swanetše go elwa tše di latelago hloko: 
Go swanetše go dirwa eng? 
Se swanetše go dirwa kae?
Se swanetše go dirwa neng? 
Se swanetše go dirwa go ya kae (how much)? 
Se swanetše go dirwa bjang?
Peakanyo ya tirišo (practical planning)
Peakanyo ya tirišo e nyaka gore maano a tšweletšwe ka go ngwalwa le gona go nyakega thupišo. Motšweletši o swanetše go dira bjalo go fihlela ge mokgwa wo o eba tlwaelo. Peakanyo e ka ngwalwa pukung goba lepatlelong le le itšego; e ka ngwalwa ka khomphutha goba bjang le bjang. Ge o itlwaetša go beakanya ka tsela ye, tirišego ya maano a gago e tla gola gobane e theiwa godimo ga boitemogelo le tsebišo ye e fetilego. 
Ka tlwaelo peakanyo e phethagatšwa ka ngwaga: go tlile go dirwa eng polaseng ngwaga wo o latelago? Le ge go le bjalo, godimo ga fao go swanetše go ba le leano la lebakatelele: go tlile go tšweletšwa eng lebakengtelele? 
Peakanyo ya lebakatelele
Ye ke peakanyokakaretšo yeo e bontšhago tšeo motšweletši a akanyago go di tšweletša polaseng ya gagwe lebakengtelele – lebaka la mengwaga ye mehlano le go feta. Mohlala: o akanya go tšweletša dibjalo mašemong a dihektare tše 500 ka ngwaga, diruiwa tša nama phulong ye a nago le yona, le dikgogokgadika (broilers). 
Peakanyo ya ngwaga
Peakanyo ya ngwaga e swanetše go akaretša dikarolo tše pedi bjalo ka ge go bontšhitšwe mo tlase:
Peakanyokakaretšo
Peakanyo ye e swanetše go bontšha ka kakaretšo ditiro tšeo di tlogo phethagatšwa ngwageng wo o tlago, go swana le go penta moago wo o itšego, go aga legora le lefsa, tlhokomelo ya magora, go reka mogoma wo mongwe gape, dithuto goba matšatši a balemi ao a tlogo tsenelwa, bjalobjalo.
Peakanyo ya tšweletšo
Go tlo tšweletšwa eng ngwageng wo o itšego, se tlo tšweletšwa bjang, bokaakang bja sona e tlo ba bofe le gona setšweletšwa seo le tše dingwe di tlo bapatšwa bjang? Peakanyo mabapi le ngwaga wa 2010/2011 e swanetše go akaretša ditiro tše di latelago tša tšweletšo, mohlala:
Bjala lehea le lesehla la go dirišwa polaseng dihektareng tše 400; leo le šalago le tlo rekišwa bjalo ka furu. 
Bjala sonoplomo yeo e tlogo rekišwa ka kontraka dihektareng tše 100.
Go tlo tšweletšwa dipholwana tše 200 tša dikgwedi tše 20 tšeo di tlogo rekišetšwa YYY Supermarket.
Go tlo tšweletšwa dikgogokgadika tše 40 000 ka kgwedi tšeo di tlogo rekišetšwa XXX Chicken Wholesalers.
Peakanyo e swanetše go akaretša le ditirokakaretšo, mohlala:
Penta bošomelo le bobolokelo bja ditrekere. 
Aga letamo kampeng ya 9.
Lokiša le go hlokomela magora ohle.
Peakanyo ya kgwedi
Go tšwa peakanyong ya ngwaga – kakaretšo le tšweletšo – go ka hlangwa peakanyo ya kgwedi. Bjalo ka mohlala Peakanyo ya kgwedi ya Mei 2011 e ka ba ye e latelago:
Kakaretšo – penta bošomelo le bobolokelo bja ditrekere.
Peakanyo ya tšweletšo – mabapi le lehea hlola mašemo ohle; bjala sonoplomo dihektareng tše 100. 
Dikgomo – tšhelela dikgomo tšohle selatswa sa marega (winter lick); efa mamane ohle furu ya “creep feeding”; tshweša mamane a mathomo, kgonthiša boima bja ona o be o a swaye ohle; noša mamane sehlare se se lwantšhago malwetši a mmalwa (broad spectrum remedy); kgonthiša boima bja dikgomo tšohle. 
Dikgogokgadika – dira ditiro tšohle tša letšatši le letšatši, bapatša dikgogo tša ntlo ya bobedi mme o beakanye ntlo ya boraro go tsenya matswianyana a mafsa. 
Peakanyo ya beke
Mathomong a kgwedi peakanyo ya beke ye nngwe le ye nngwe ya kgwedi yeo e ka hlangwa. Motheo wa peakanyo ya beke ke peakanyo ya kgwedi, ka kakaretšo le ge e le malebana le tšweletšo.
Peakanyo ya letšatši (peakanyotiro goba peakanyotshepedišo)
Peakanyo ya mafelelo ke peakanyo ya letšatši yeo e hlangwago mafelelong a beke ye e fetilego mme e bontšhago gabotse tšeo di tlogo dirwa letšatši le lengwe le lengwe la beke ye e tlago. Mohlala: Beke ya 9 - 13 Mei 2011 (peakanyo ya beke le ya letšatši di kopantšhitšwe mo Lenaneong la 1). 
Lenaneo la 1:
Lehea
Sonoplomo
Dikgomo
Dikgogokgadika
Kakaretšo 
Mošupologo 09
Hlola tšhemo ya bohlano
Buna dihektare tše 10 tšhemong ya boraro
Ela dikgomo hloko.
Lekola selatswa sa marega le furu ya “creep feed”
Tshweša, swaya, kala mamane a 100 o be o a noše sehlare
Beakanya ntlo ya boraro.
Phetha ditiro tša letšatši le letšatši ntlong ya mathomo le ya bobedi
Penta bošomelo
Labobedi 10
Hlola tšhemo ya boselela
Buna dihektare tše 10 tšhemong ya boraro
Ela dikgomo hloko.
Lekola selatswa sa marega le furu ya “creep feed”
Tshweša, swaya, kala mamane a 100 o be o a noše sehlare
Beakanya ntlo ya boraro
Phetha ditiro tša letšatši le letšatši ntlong ya mathomo le ya bobedi
Penta bošomelo
Laboraro 11
Hlola tšhemo ya bošupa
Buna dihektare tše 10 tšhemong ya bone 
Ela dikgomo hloko.
Lekola selatswa sa marega le furu ya “creep feed”
Hlwekiša magopo a 10 a meetse.
Beakanya ntlo ya boraro
Phetha ditiro tša letšatši le letšatši ntlong ya mathomo le ya bobedi
Penta bošomelo
Labone 12
Hlola tšhemo ya seswai
Buna dihektare tše 10 tšhemong ya bone 
Ela dikgomo hloko.
Lekola selatswa sa marega le furu ya “creep feed”
Hlwekiša magopo a a šetšego a meetse
Beakanya ntlo ya boraro
Phetha ditiro tša letšatši le letšatši ntlong ya mathomo le ya bobedi
Penta bošomelo
Labohlano 13
Hlola tšhemo ya senyane
Buna dihektare tše 10 tšhemong ya bone 
Ela dikgomo hloko.
Lekola selatswa sa marega le furu ya “creep feed”
Lokiša heke ya serakelelo
Beakanya ntlo ya boraro
Phetha ditiro tša letšatši le letšatši ntlong ya mathomo le ya bobedi
Penta bošomelo (mošomo wo o swanetše go fetšwa lehono)
.
Dintlha tše di swanetšego go tšweletšwa peakanyong di atafala go ya ka go lelefala ga lebaka le le angwago. Gopola gape gore peakanyo ga nke e eba yeo e sa fetogego, kudu kgwebong ya temo. Lebaka ke gore go na le ditiragalo tše ntši go feta tšeo di sa letelwago, go swana le mollo wa tlhaga, dilo tše di senyegago, bolwetši bja poo yo go tswadiša, bjalobjalo. 
Peakanyo, ye e lego tiro ya taolo, ke motheo wa thulaganyo le phethagatšo, tšeo di tlogo ahlaahlwa taodišwaneng ye e tlago. Ntle le peakanyo le gona go ka se be le taolo ye e nepagetšego gobane peakanyo ke kgato ya mathomo tirong ya taolo ye e theago dintlha (standards) tše di nyakegago tša taolo. 
Tshepetšong ya peakanyo le ge e ka ba thulaganyo, phethagatšo le taolo, molaodi/mongpolasa o swanetše go phetha ditiro tše dingwe tša gagwe tša taolo ka boineelo. Tšona ke boetapele, kgokaganyo, tlhohleletšo, taelo (delegating), tomaganyo, go tšea diphetho le tiišo ya thupišo. Kamego ya molaodi/mongpolasa ditirong tše e tla sepelelana le bogolo bja kgwebo. 
