Farmer (Maize)								Sesotho sa Leboa
Tlhalošo ya Lenaneotlhabollo la Balemi
Folio strap: Lenaneotlhabollo la Balemi
Byline: Jane McPherson, molaodi wa Lenaneotlhabollo la Batšweletši la Grain SA
Seswantšho sa 1: Jane McPherson (ka go la nngele), o ile a thabišwa kudu ke leeto la Mna Mzebenzi Zwane, yo e lego Leloko la Komitiphethišo ya Temo profenseng ya Freistata, le Moh Nandi Mayathula-Khoza, Leloko la Komitiphethišo ya Temo profenseng ya Gauteng, ka nako ya Letšatši la Puno la NAMPO. Ba na le Dr Limakatso Moorosi (ka go la go ja), Hlogo ya Kgoro ya Temo ya Freistata.
Seswantšho sa 2: Ka morago re bona Gideon Ralepedie (Senwes), G. Motseng, Jane McPherson, B. Tswene (Leloko la Komitiphethišo, Leboa-Bodikela), N. Maloyi (Spikara); ka pele go na le Japie Fransman (Senwes), C. Kanyane le Sello Lesupi, bao le bona ba etetšego sekgoba sa Tlhabollo ya Balemi gona moo Letšatšing la Puno la Nampo. 
Maikemišetšo a Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA ke go hlabolla batšweletšikgwebo ba baso ba mabele bao ba kgonago. Go phethagatša nepo ye go bohlokwa go nepiša motho (individual); re swanetše go hlabolla batho. 
Tlhabollo GA E NEPIŠE naga.
Tlhabollo GA E NEPIŠE metšhene.
Tlhabollo GA E NEPIŠE mebaraka. 
Tlhabollo GA E NEPIŠE tšhelete.
Tlhabollo GA E NEPIŠE go lemela motšweletši.
Tshepetšo yohle e thoma ka tlhabollo ya motho – dintlha tše dingwe tšohle di latela ye. Tlhabollo ke tshepelo, ga se tlolo (jump). 
Tona ya gonabjale ya Temo, Moh Tina Joemat-Pettersson, o boletše gore o bona go le bohlokwa go hlaolela batšweletši magorong a go fapafapana. Magoro a ke a a latelago (re ikgethetše dilekanyo ka ge go se na le dilekanyo tšeo go dumelelanego ka tšona mabapi le magoro a): 
Kgato ya 1
Dihektare tše 1 - 10 
Batšweletši ba ba tšweletšago fela go iphepa (subsistence producers)
Kgato ya 2
Dihektare tše 10 go ya go ditone tše 250
Batšweletšinyane (small holder producers)
Kgato ya 3	
Ditone tše di fetago tše 250
Batšweletšikgwebo (commercial producers)
Mohlamongwe batho ba ka gakanega ge re re batšweletši ba Kgato ya 1 le bao ba lemago dihektare tša gare ga e tee le tše lesome (1 - 10) ba wela legorong le tee. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go ba le lenaneo le le akaretšago dikgato tše di ka hlaolwago gabonolo – motšweletši yo mongwe le yo mongwe yo a tsenelago lenaneo la rena o thoma Kgatong ya 1 – bogolo bja tšhemo ya gagwe ga bo na taba. Motho wa Kgato ya 1 o swanetše go tsenela dithuto tše di itšego tšeo di bopago motheo wa bolemikgwebo. Madimabe ke gore go na le batšweletši ba bangwe bao ba ka se kego ba tšwela pele go feta Kgato ya 1 ka ge mohlamongwe ba sa kgone go hwetša naga ye nngwe gape goba ba sa kgone go diriša metšhene. 
Batšweletši ba Kgato ya 2 ba wela legorong le le latelago mme ba swanetše go tsenela dithuto tše di itšego kgatong ye – dithuto tšeo di theilwego godimo ga tsebo ye ba e humanego Kgatong ya 1. Batšweletši ba le bona mohlamongwe ba ka se tšwele pele go feta kgato ye, ka lona lebaka la ditšhitišo tša letlotlo, naga goba tirišometšhene tšeo ba sa kgonego go di phema. 
Batšweletši ba Kgato ya 3 ke bao ba tšwetšego pele go tloga Dikgatong tša 1 le 2, ba humanego bokgoni ka dithuto le tsebišo yeo ba e filwego dikgatong tše pedi tša mathomo, le gona ba kgonago go tšweletša mabele ao a fetago ditone tše 250 ka ngwaga. Motšweletši yo a sa thomago yo a hweditšego naga ya dihektare tše 1 000 ka thušo ya PLAS (bjalo ka mohlala), a ka ba a sa rate go thoma tshepelo ye Kgatong ya 3 – go tloga go le bohlokwa kudu gore motšweletši yo mongwe le yo mongwe a thome Kgatong ya 1 mme a tšwele pele go tloga fao. Batšweletši ba bangwe mafelelong ba tla fihla maemong a a feletšego a botšweletšikgwebo, eupša ka mabaka a a fapafapanego, ba bangwe ba tla dula e le batšweletšinyane goba batšweletši bao ba tšweletšago fela go iphepa. 
Ditšhitišo					 Thušo 				Sephetho 
Farmers Days 		
Kgato ya 1 – Batšweletši ba ba tšweletšago go iphepa – Dihektare tše 1 - 10
Dithuto 
Thuto ya Motheo ya Tšweletšo ya Lehea.
Thuto ya Matseno go Tšweletšo ya Lehea.
Thuto ya Matseno go Tšweletšo ya Sonoplomo.
Thuto ya Matseno go Tšweletšo ya Mabelethoro.
Thuto ya Matseno go Tšweletšo ya Korong.
Thuto ya Matseno go Tšweletšo ya Matokomane.
Thuto ya Taolo ya Tirišometšhene.
Dikopano tša dihlophathuto
Go tšea dišupommu.
Boemo bja pH le fosfate mmung.
Botebo bja mmu.
Klimate.
Peakanyommu ya motheo.
Peu.
Palo ya dibjalo (plant population).
Nontšho.
Taolo ya ngwang le disenyi.
Ditekotaetšo 
Peakanyommu.
Go tšhela kalaka.
Go enya peu le palo ya dibjalo.
Monontšha.
Taolo ya ngwang le disenyi. 
Matšatši a Balemi
Kgokaganyo (networking) le intasteri ka bophara.
Dikgašo tša radio
Phetišetšo ya tsebišo.
Pula Imvula 
Phetišetšo ya tsebišo. 
Kgato ya 2 – Batšweletšinyane – Dihektare tše 10 go ya go ditone tše 250
Dithuto 
Thuto ya Tlhokomelo ya Trekere le Didirišwapolaseng.
Thuto ya Motheo ya Go Lokiša Entšene.
Thuto ye e Phagamego ya Tšweletšo le Papatšo ya Lehea.
Thuto ye e Phagamego ya Tšweletšo le Papatšo ya Sonoplomo.
Thuto ya Tekanyo ya Methopo le Peakanyo ya Polasa.
Thuto ya Tlhabollo ya Bokgoni. 
Thuto ya Tlhokomelo le Thušo Polaseng.
Thuto ya Taolo ya Tirišometšhene.
Dikopano tša dihlophathuto
Tokišo le Tlhokomelo ya Metšhene.
Kgetho ya dikhalthiba.
Nontšho ye e feletšego.
Tirišo ye e feletšego ya methopotlhago.
Taolo ya dikgonagalokotsi le inšorense.
Papatšo le poloko.
Taolo ya letlotlo (dikadimotšweletšo). 
Lenaneo le le phagamego la Balemi
Kelo (calibration) ya diplantere le digašetši.
Mekgwa ya go lema.
Peakanyo (setting) ya didirišwa.
Dikadimotšweletšo.
Khumano ya thušo ya tšhelete (grants) le thušo ya mmušo. 
Ditekotaetšo 
Dikgato tše di fapanego tša nontšho.
Kgetho ya dikhalthiba.
Taolongwang ya sekhemikhale (mananeo).
Matšatši a Balemi
Kgokaganyo (networking) le intasteri ka bophara.
Dikgašo tša radio
Phetišetšo ya tsebišo.
Pula Imvula 
Phetišetšo ya tsebišo. 
Kgato ya 3 – Batšweletšikgwebo – Ditone tše 250 le go feta
Dithuto 
Thuto ya Go lema go hlagiša Poelo.
Thuto ya Tšweletšo ya Lehea le le Nošetšwago.
Thuto ya Tšweletšo ya Bali ye e Nošetšwago.
Thuto ya Tšweletšo ya Korong ye e Nošetšwago.
Thuto ya Tlhokomelo ya Ditrekere tše di dirišwago kudu.
Dihlophathuto 
Papatšo ya mabele.
Phetošopšalo.
Phetošo (diversification) le tirišo ye e feletšego ya methopo.
Lenaneo le le phagamego la Balemi
Kgokaganyo (networking):
Dikgwebo tša Agri.
Temo ye e beakantšwego (organised agriculture).
Barekiši ba dinyakwapšalo (inputs).
Dipanka le mekgatlo ya letlotlo (financiers).
Go thuša batšweletši go tsenela temokgwebo. 
Matšatši a Balemi
Kgokaganyo le intasteri ka bophara.
Dikgašo tša radio
Phetišetšo ya tsebišo.
Pula Imvula 
Phetišetšo ya tsebišo.
