Chemicals (Maize) (words)							Sesotho sa Leboa
Laola ngwang leheeng ka moo go kgontšhago
Instructions:
Folio strap: Taolongwang
Byline: Taodišwana ye e ngwadilwe ke motšweletši yo a rotšego modiro
Lenaneo la 1: Tirišo ye e šišinywago
Lenaneo la 2: Metswako ye e hwetšagalago mmarakeng
Go dula go le bohlokwa go hlaola mathata a a itšego a a hlolwago ke mengwang polaseng ya gago. Mekgwa ya go hlagola le ya go laola mengwang ka dikhemikhale, le ge e ka ba mekgwa ya phetošopšalo, e fapana go ya ka dilete le dipolasa. Mathata a a hlolwago ke mengwang polaseng ya gago a ka fapana kudu le ao a tšwelelago mašemong a baagišani ba gago. 
Lekola mehuta ya mengwang polaseng ya gago ka mehla mme o diriše metswako ye e nepagetšego ya dibolayangwang tša maleba. Ela lenaneo la mo tlase hloko go bona dikhemikhale tše o ka di kgethago le ge e ka ba metswako ye e hlatsetšwego ya go laola mengwang leheeng ye e hwetšagalago mono Afrika-Borwa. 
Ditswaki tše di šomago
Dikhemikhale le metswako ya tšona ye e hwetšagalago e akaretša ditswakikgolo tše dingwe tšeo di šomago go laola mengwang ya ngwaga ya mohuta wa bjang goba ya mohuta wa ditlakalaphara. Ditswaki tše di šomago ke dikhemikhale tše di itšego tše di bolayago mengwang ka go huetša goba go šitiša ditshepelo tša payokhemikhale tšeo di kgontšhago mengwang go mona seetša sa letšatši gore e dule e golele pele le go itswala (enya peu) mafelelong. 
Dikhemikhale di tswakanywa gore di bolaye mengwang ya mohuta wa bjang le wa ditlakalaphara ge e le gore mehuta ye mebedi ye e ka ba gona mašemong a motšweletši. Ka baka la phetošopšalo le mekgwa ya maleba ya taolongwang, motšweletši a ka ba le mahlatse gwa ba le kgonagalo fela ya mathata a mengwang ya ngwaga ya mohuta wa ditlakalaphara mašemong a gagwe a lehea. Ka fao go gašetša mabjang e ka ba go senya tšhelete. Tekanyetšo ye e nepagetšego ya bothata e ka go kgontšha go bo rarolla ka tshwanelo le go fokotša ditshenyegelo tša gago mabapi le taolongwang. 
Tekanyo ya letsopa mmung wa gago
Ke mohola go tseba bokaakang bja letsopa bjo bo lego mobunggodimo wa tšhemo ye nngwe le ye nngwe polaseng ya gago go ya ka diphetho tša ditekommu tše di phethilwego. Tirišo ya dikhemikhale taolong ye e kgontšhago ya mengwang e oketšega kudu go ya ka go oketšega ga tekanyo ya letsopa mmung. Se se diragala ka ge sekasegomaretši (colloid) seo se lego letsopeng se mona ditswaki tše dingwe tše di šomago mme ka go realo se fokotša khemikhale yeo semela se ka e hupago.
Ke botlaela go se diriše metswakotii ye e nepagetšego ya dikhemikhale yeo e šupetšwago mabapi le hektare go fokotša ditshenyegelo tša semeetseng godimo ga hektare. Taolongwang ye e sa kgontšhego e tlo hlola tahlego ye kgolo ya dibjalo sehleng se. Ge dikhemikhale tše di šupetšwago di ka fokotšwa ge di dirišwa, mengwang ye mengwe e ka se bolawe. Mašikeng a mmalwa a a latelanago a mengwang “twantšho ye ya lehu” e dira gore go hlolege mengwang yeo e ka phologago dibolayangwang tše di nago le ditswaki tše di šomago tše di fetago tša gonabjale galekgolo. 
Ka fao go bohlokwa go bohle bao ba amegilego temong gore dikhemikhale di dirišwe fela ka moo go šupetšwago. Ge mengwang e thoma go lwantšha dikhemikhale go hlolega ditshenyegelo tše kgolo mabapi le dinyakišišo le tšweletšo ya dikhemikhale tše mpsha tša go laola mengwang yeo ka moo go kgontšhago. 
Lenaneo le le latelago le bontšha khemikhale yeo e swanetšego go oketšwa go ya ka bokaakang bja letsopa mmung – lebelela tirišo ye e šupetšwago ya acetochlor yeo e laolago kudu mabjang a ngwaga fao letsopa le kgathago tema. Ka tlwaelo acetochlor e tswakanywa le sešireletši (safener). Se ke setswaki seo se šitišago acetochlor go bolaya sebjalo sa lehea, seo re se kego ra lebala gore ke sebjalo sa mohuta wa bjang le sona. 
Khemikhale
Setswaki se se šomago kramo/litara
% Letsopa
Bokaakang bjo bo dirišwago (dilitara/hektare)
Nako ya tirišo
Ngwang wo o laolwago
Acetochlor (+ Sešireletši)
840k/l
0 - 10
0,75 -1,00 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung
Kudu mabjang a ngwaga
11 - 20
1,00 - 1,30 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung 
21 - 30
1,30 - 1,65 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung 
31 - 40
1,65 - 1,80 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung 
41 - 55
2,0 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung 
Ge re re “pele ga ge mengwang e tšwelela mmung” re ra gore dikhemikhale di gašetšwa bokagodimong bja mmu goba bokagodimong bja tšhemo yeo e lemilwego ganyane fela (minimum tillage), morago ga pšalo, eupša pele ga ge dimela di nyarela mmung. 
Bokaakang bjo bogolo bja khemikhale godimo ga hektare bo dirišwa fao go nago le tlhaselo ye kgolo ye e phegelelago ya mehuta ye e itšego ya mabjang a ngwaga mašemong a a itšego.
Ditshenyegelo mabapi le dikhemikhale tše di dirišwago godimo ga hektare di ka fapana go tloga go R97,50 godimo ga hektare tšhemong ya sehlaba (tekanyo ya letsopa ya 0% - 10%) go ya go R150 godimo ga hektare tšhemong ya letsopa le lentši (41% - 55%). 
Mohola wa lehea leo le ka tšweletšago ditone tše 4,5 godimo ga hektare e ka ba R7 200 hektare e tee. Ka fao motšweletši a ka se be bohlale ge a re o boloka tšhelete ye e ka bago R60 godimo ga hektare ka go se diriše bokaakang bjoo bo nyakegago bja khemikhale tšhemong ya letsopa le lentši, a lebala mathata ao a ka hlolegago ka moso. Re sa boeletša re re kgopela thušo go setsebi sa tirišo ya dikhemikhale go lekanya bothata bjo bo ka bago gona le go laola mengwang ka tshwanelo. 
Nako ya tirišo
Go bohlokwa gape go tseba dikhemikhale tše o tlogo di diriša gore ge segašetši (sa mokontraka) se fihla polaseng ya gago se hwetše o itokišitše. Mengwang e ka gašetšwa ka dikhemikhale pele ga ge e tšweletše mmung, ge e seno tšwelela mmung goba ka nako ya pšalo goba ka pela morago ga pšalo tšhemong ye e beakantšwego gabotse. Tšhemo ye e beakantšwego gabotse ke yeo e nago le bokagodimo bjo bo lemilwego gabotse (with a fine tilth), bjo bo hlokago dibolang tšeo di ka monago dikhemikhale tše dingwe. 
Go gašetša mengwang ka nako ya pšalo ya dibjalo goba ka pela morago ga fao, motšweletši a ka beakanya (rig up) plantere ya gagwe gore e gašetše dikhemikhale lefelong le le itšego (in a broad swath) morago ga plantere goba seripeng se se itšego (limited segment) sa rei ye nngwe le ye nngwe. Ka lehlakoreng le lengwe segašetši se ka latela morago ga ge plantere e seno bjala direi di se kae. Motšweletši o na le nako ya go lokišetša kgašetšo yeo e phethwago mola mengwang e tšweletše mmung. 
Mokgwa wo o kgethwago o sepelelana kudu le maatla a trekere le ditlhamo tšeo motšweletši a nago le tšona goba tšeo a di hirago. Peakanyong ya kgašetšo go swanetše go elwa dintlha tše mmalwa hloko tša go swana le kgonagalo ya gore motšweletši a ka ba le sebaka se senyane fela sa go phetha kgašetšo ka baka la pula ya go feta ya palogare. 
Kakaretšo ya metswako ye mengwe yeo e rekišwago e bontšhwa mo tlase. Wena motšweletši goba molaodi wa polasa o swanetše go itlwaetša dikhemikhale tše bohlokwa tše di dirišwago le ge e ka ba metswakotii ya ditswaki tše di šomago (active ingredients) mo go khemikhale ye nngwe le ye nngwe. Go rekišwa mehuta (brands) ye mmalwa ya maina a a kgahlišago yeo e akaretšago motswako wo o swanago wa ditswaki tše di šomago. Ge o bapiša theko le bokgoni bja mehutahuta ya dikhemikhale o swanetše go nyakišiša theko ya kramo e tee ya ditswaki tše di šomago godimo ga litara (price per gram of active ingredients per litre), gore o kgone go bapiša ditshenyegelo ka toko. 
Khemikhale – setswaki se se šomago
Popo ka dikramo godimo ga litara
Tirišo go ya ka bokaakang bja letsopa
Nako ya tirišo
Mengwang ye e laolwago
Acetochlor
750/900 k/l
0,9 go ya go 2,7 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung.
Kudu mabjang a ngwaga.
Acetochlor (+ sešireletši)
700/840 k/l
0,7 go ya go 2,7 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung.
Kudu mabjang a ngwaga.
Actochlor /atrazine/propazine
96/202/202 k/l
3,25 go ya go 7 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung. Diriša selotong se se beakantšwego gabotse.
Mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara le mabjang a a itšego. 
Acetochlor/atrazine/simazine (+ sešireletši)
160/165/165 k/l
3,25 go ya go 7,5 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung. Diriša semeetseng selotong se se beakantšwego gabotse.
Mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara le mabjang a a itšego.
Acetochlor/atrazine terbuthylazine (le sešireletši le ntle le sona). Dikopanyo tše ntši. 
125/187,5/187.5 k/l
2.75 go ya go 5 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung.
Mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara le mabjang a a itšego.
Alachlor
480 k/l
3,2 go ya go 4 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung. Diriša semeetseng selotong se se beakantšwego gabotse, pele ga ge go fetile matšatši a mabedi.
Kudu mabjang a ngwaga.
Alachlor/atrazine
Dikopanyo tše ntši.
336/144 k/l 
5,5 l /h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung. Diriša semeetseng selotong se se beakantšwego gabotse. Se diriše mmung wa letsopa la fase ga 16%.
Mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara le mabjang a a itšego.
Ametryn
500 k/l
2,5 go ya go 3 l/h
Morago ga ge mengwang e tšweletše mmung. KwaZulu-Natala fela.
Mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara le mabjang a a itšego.
Atrazine
Dikopanyo tše ntši le ditswaki tše di šomago tše ntši tše dingwe.
500 k/l
2,5 go ya go 5 l/h
Diriša go mengwang ye e melago gabotse.
Kudu mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara. 
Atrazine/cyanazine
250/250 k/l
2,25 go ya go 4,25 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung goba mola e sa tšwa go tšwelela.
Kudu mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara.
Bromoxynil
225 k/l
1,5 go ya go 2 l/h
Diriša mola mengwang e tšweletše mmung ka botlalo.
Kudu mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara.
2-4D (dimethylamine salt)
480 k/l
2,7 go ya go 5,4 l/h 
Diriša matšatši a 5 - 6 morago ga pšalo selotong sa monola.
Kudu mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara.
EPTC (+ sešireletši)
720 k/l
2 go ya go 4 l/h
Diriša selotong se se beakantšwego gabotse o be o e hlakanye le mmu.
Kudu mabjang a ngwaga, le “nutsedge” (“uintjie”) ye tshehla le ye perese.
Metolchlor (+ sešireletši)
915 k/l
0,75 l/h
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung. Diriša selotong se se beakantšwego gabotse matšatši a a sa fetego a mararo morago ga pšalo.
Kudu mabjang a ngwaga, le “nutsedge” (“uintjie”) ye tshehla.
Bjalo ka ge mehlala e se mekae ya mo godimo e bontšha, motšweletši a ka se kgone go tseba dikopanyo tšohle tše mpsha tša dikhemikhale. Go feta fao motšweletši o swanetše go nyakišiša gore e ka ba khemikhale efe yeo e ka bago kaone go diriša ka moo go nyakegago tšhemong ye e itšego fao ngwang o hlolago mathata a moswananoši. Kgopela keletšo go setsebi sa dibolayangwang ka mehla. 
