KETEKO YA LETŠATŠI LA AFRIKA
Letšatši la Afrika le ketekwa ngwaga wo mongwe le wo mongwe ka di 25 Mei
Mokgatlo wa Kopano ya Afrika (OAU) o hlamilwe ka di 25 Mei 1963 kua Addis Ababa, Ethopia
Letšatši la Afrika le tla be le ketekwa lekga la bo 48 ngwaga wo.
OAU e hlamilwe pele ga Yunione ya Afrika (AU) yeo e thomilwego kua Durban, Afrika Borwa ka di 9 Julae 2002.
Go na le dinaga tše 54 mo Afrika gomme tše 53 go tšona ke dinagamaloko tša AU. Morocco ga se nagaleloko ya AU. 
AU e kopantše kontinente ya Afrika go rarolla ditlhotlo tša yona tše ntši bjalo ka dintwa tša boitlhamo, phetogo ya boemo bja boso le mohlako.
BOHLOKWA BJA LETŠATŠI LA AFRIKA
Letšatši la Afrika ke keteko ya Afrika, batho ba yona le kopano
Ke go dumela go re maAfrika a tšwetše pele le go gopola ditlhotlo tša go swana tše itemogelwago lefaseng. 
KAROLO YA YUNIONE YA AFRIKA (AU) KONTINENTENG
AU ke sehlongwa sa godimo sa go tšweletša pele kopano ya kontinente ka tša ekonomi le leago, go lebeletšwe go godiša kopano le tšhomišano magareng ga dinaga le batho ba Afrika.
AU e theilwe go ya ka pono ye e tlwaelegilego ya kontinente ye e kopanego ebile e tiile.
E theilwe gape go hlokego ya go aga tirišanommogo magareng ga mebušo le dikarolo ka moka tša setšhaba sa legae, kudu basadi, baswa le lekala la poraebete.
Bjalo ka mokgatlo wa kontinente, e lebantše khutšo, tšhireletšo le boematia, gape ke yona motheo wa tsošološo ya kontinente
AU e ikemišeditše go šireletša ditokelo tša temokrasi, ditokelo tša botho le ekonomi ye e swarelelago mo Afrika, kudu ka go fediša dintwa le go hlola thekišo ye e tlwaelegilego ya go phethagala.
PONO
Pono ya Yunione ya Afrika ke: “Afrika ye e kopanego, ya tšwelopele le khutšo, ya go hlohleletšwa ke badudi ba yona, gape e emetše huetšo ye e fetogago lefaseng”.
DITIRO TŠA GO HLAKANELWA TŠA YUNIONE YA AFRIKA
 MaAfrika ba thomile ditiro tša go hlakanelwa ka AU go:
šireletša naga
lwantšha botšhošetši bja boditšhabatšhaba
go fetšiša bohloko bja leuba la HIV/AIDS, malaria le thibii
go šomana le mathata a botho bjalo ka mathata a bofaladi le batho ba go hloka madulo
go tšwetša pele khutšo, tšhireletšo le boematia, le go nolofatša tšhomišano le tlhabologo mo Afrika
go tiiša tšhomišano kontinenteng ka bophara le go aga boyo bo tee bathong ba Afrika.
AFRIKA BORWA LE LETŠATŠI LA AFRIKA
Go gopola Letšatši la Afrika go tšweletša tema ye e kgathwago ke Afrika Borwa le go tšea karolo mererong ya kontinente 
Letšatši la Afrika ke letšatši la go keteka bohwa bja rena bja Afrika, le go bontšha histori ya kontinente le setšo ka bokgabo
E fa bohle maikarabelo, kudu baswa, go hlabolla boleng bja maphelo a batho ka moka bao ba amegago dikarolong tša bohlokwa tša bophelo, go akaretšwa le:
Maphelo, polokego le tšhireletšo 
Tsošološa ya setho
Kamano ya leago, setšo le thuto
Ka go gopola Letšatši la Afrika, re na le sebaka sa go tsološa boikgafo bja rena go rena beng, kontinenteng ya Afrika le bohwa bja rena bjo re bo kopanetšego le boyo.
KAROLO YA PALAMENTE YA REPABLIKI YA AFRIKA BORWA
Palamente ya Repabliki ya Afrika Borwa e tšea karolo mekgatlong ye mmalwa ya Afrika go balwa le Palamente ye Kopanego ya Afrika (PAP) le Foramo ya Palamente ya Setšhaba se Tlhabologago Borweng bja Afrika (SADC PF)
Go ya ka pholisi ya naga ya tša bofaladi, Palamente ya Repabliki ya Afrika Borwa e fa Afrika šedi ya go ikgetha ka go mahlomo a pholisi ya dikamano tša bosetšhabatšhaba. Se se akaretša le go ikgokaganya le mekgobokano ya tša molao ya dinaga tšeo go tšona Afrika Borwa e tšeerego karolo ka matsapa a go hlola khutšo.
Ngwaga wo Palamente ya Rephabliki ya Afrika Borwa e tla ba moswara Poledišano ya Afrika ka di 23 Mei yeo e tla latelwago ke ngangišano ka di
25 Mei ka morero wa “Tsošološo ya Afrika, tšwelopele le tlhabologo” ge go ketekwa Letšatši la Afrika.
AFRIKA LE DITIRAGALO 2011
Foramo ya Ekonomi ya Lefase ka ga Afrika 2011: Kapa, Afrika Borwa, 4-6 Mei 2011
Morero: “Go tloga go Pono go ya go Tiro, Karolo ye e Latelago ya Afrika”.
Foramo ya Ekonomi ya Lefase ke mokgatlo wa bosetšhabatšhaba wa go ikema wa go ikgafa go hlabolla maemo a lefase ka go dira gore borakgwebo, boradipolotiki, dirutegi le baetapele ba bangwe ba setšhaba ba tšee karolo go lokišeng merero ya lefase, dilete le indasteri.
Pontšho ya tša Maphelo Afrika le Lekgotla 9-11 Mei, 2011
Pontšho ya tša Maphelo Afrika le Lekgotla e tla thoma ka Mei 2011 kua Lefelong la Pontšho Gauteng, Nasrec, Afrika Borwa. Tša Maphelo Afrika e tla dira pontšho ye kgolo ya matšatši a 3 le lekgotla ba bolela ka ditaba tša go fapanafapana tša go amana le tša hlokomelo ya tša maphelo Afrika, gomme e tla goketša diketekete tša ditsebi ka ga tša hlokomelo ya maphelo dileteng le go dukologa lefase.
MOLETLO WA LETŠATŠI LA AFRIKA LE LESWA 27 – 29 Mei 
Ka go keteka Letšatši la Afrika, ka 27 - 29 Mei, Gauteng e tla ipshina ka moletlo wa mafelelo a beke wa go bitšwa Sanaa Afrika, Moya wa Moketeko o tla laetša pelo ya morethetho wa Afrika le moya wa go thothomela ka go ba moswara tša bokgabo bja go kgahliša kudu kontinenteng, boithabišo, mmino le tše dingwe tše ntši.   
MATŠATŠIKGWEDI A MANGWE A BOHLOKWA AFRIKA
16 June Letšatši la Ngwana wa moAfrika
9 Julae Letšatši la Yunione ya Afrika 
25 Setemere Letšatši la Basadi ba Afrika ye Kopanego
