

LENANETLHOPO LA DITENG 
3 

MATSENO 
 	Tiieto 5 
 	Tumelo 6 
 	Kamogelo 6 
 	Temogo 6 
 	Ka gona ke amogela Thata ya Motwasehlabelo 7 
DITOKELO TA GAGO BJALO KA MOTWASEHLABELO WA BOSENYI 8 
1. 	Tokelo ya go swarwa gabotse le ka tlhompho go tlotlega le bophiri bja gago 8 
2. 	Tokelo ya go fana ka tshedimoo 9 
3. 	Tokelo ya go hweta tshedimoo 10 
4. 	Tokelo ya go hweta tshedimoo 11 
5. 	Tokelo ya go hweta thuo 12 
6. 	Tokelo ya go hweta hlatswadiatla 13 
7. 	Tokelo ya go hweta pueto 14 

DINGONGOREGO 
15 

TSHEDIMOO KA BOTLALO 
17 

DITEMOGO 
19 


KETAPELE KA TONAKGOLO YA KGORO YA TOKA LE TLHABOLLO YA MOLAOTHEO 
Thata ya Tirelo ya Batwasehlabelo ba Bosenyi ka Afrika Borwa (Thata ya Batwasehlabelo) ke sediriwa se bohlokwa mo twetopeleng ya toka go bohle. Thata ya Batwasehlabelo e dumelelana le moya wa Molaotheo wa Afrika Borwa, 1996, Molao wa 108 wa 1996, le Boikano bja Kopanodithaba bja Melawana ya Motheo ya Toka ya Bolaodi bja Batwasehlabelo ba Bosenyi le Thomiompe ya Maatla, 1985 (GA/RES/40/34). 

E sa le go tloga ka 1994, le ka kamano le peakanyo ya mokgwa wa ditokelo ta botho, tebanyo e utiwa go twa go tshepedio ya toka ya bosenyi bja kgatelelo le kotlo go ya go tsooloo ya toka. Se bohlokwa kudu go mogopolo wa toka ya bosenyi ke go lemoga bosenyi bjalo ka tlolomolao kgahlanong le mmuo, fela le bjalo ka kgobato goba go direla motho yo mongwe phoo. 
Se se sepelelana le Leano la Bosethaba la Thibelo ya Bosenyi ye e lebeletego kudu motwasehlabelo le tshepedio ya toka ya bosenyi. Maikemietomagolo ke go matlafata motwasehlabelo ka go fihlelela dinyakwa ta motwasehlabelo, e ka ba te di ka bonwago goba ta go kwewa. 
Thata ya Batwasehlabelo le tokomane ye e kgomagantwego ya maemo a fasefase ke didiriwa te bohlokwa teo di hlaloago le go teefata ditokelo le ditlamego te di amanago le ditirelo ta batwasehlabelo le baphologi ba bosenyi ka Afrika Borwa. Thata ya Batwasehlabelo e dumelelana le ditlhagio ta karolo 234 ta Molaotheo. 


Ke na le tshepo ya gore boitlamo le boineelo bja bakgathatema tshepediong ya toka ya bosenyi, Thata ye ya Batwasehlabelo, e tla thua tiragatong ya melao ya maleba ka tsela ye e lego gore e dira moomo wa yona  go dira gore toka e hole batho ka moka. 
MATSENO 
Mmuo wa Afrika Borwa ka kakareto le dihlongwa ta tshedimoo teo di amegago go tshepedio ya toka: 

Tiieto 
Boitlamo bja Mmuo bja go hloma mekgwa ya go twelapele ya go mpshafata tshepedio ya toka ya go ireleta le go hlatloa tokelo ya batwasehlabelo, ka tumelelano le melawana ya bodithabathaba ka tlase ga didiriwa ta ditokelo ta batho ta go swana le Pego ya UN ya Molao wa Motheo wa Toka ya Batwasehlabelo ba Bosenyi le Thomiompe ya Maatla (1985) le Thibelo gammogo le Phedio ya Booro Kgahlanong le Basadi le Bana go Pego ya SADC ya 1997 ka ga Bong le Tlhabollo 



Tumelo 
Gore ke karolo ya maikarabelo a mmuo go twetapele boipshino ka go lekalekantha ga ditokelo ka moka le ditokologo teo re tiieditwego ka gare ga Molaotheo ka bohle le gore tshepedio ya go lekalekana ya toka ya bosenyi e ka atlega fela ge e le gore ditokelo ta batwasehlabelo le bagononelwa di a lemogwa, go ireletwa le go lekalekanywa;  

Kamogelo 
Seabe se segolo seo bosenyi bo se hlolago godimo ga batwasehlabelo le kgonego ya yona ya go gatelela boipshino bja motwasehlabelo go temokrasi le ditokelo te dingwe te dinti le ditokologo teo di ireletwago ka gare ga Molaotheo wa rena;  

Temogo 
Twelopele yeo e itego yeo e dirilwego e sa le go tloga mathomong a temokrasi, mengwageng ye lesome ya go feta, go ya ka go fetola tshepedio ya toka go netefata phihlelelo ya toka le maikarabelo a ditshepedio go batho bohle go sa kgathalege gore ke morafe, bong, sehlopha le dibopego te dingwe ta phapogo goba phokolo. Mekgwa ya go fapana yeo e hlomilwego bjalo ka seripa sa phetolo ya tshepedio ya toka, ka pono ya go netefata peogare ya motwasehlabelo, go lekaneta ditokelo ta bona le ta batlalewa gape le go fokota bokwewabohloko bja maemo bobedi magatong ao a fapanego a tshepedio ya toka; 



Ka gona ke amogela Thata ya Motwasehlabelo 
Go hlagia teefato ya tlhako ya bjale ya molao ka Afrika Borwa yeo e amanago le ditokelo ta le ditirelo teo di fiwago go batwasehlabelo ba bosenyi le go: 
 	
fedia go thoeta goo go ka bago gona tshepediong ya toka ya bosenyi;  

 	
netefata gore batwasehlabelo ba phela ba le gare ga tshepeto ya toka;;  

 	
go hlaloa maemo a ditirelo ao a ka holofelwago le go fiwa go batwasehlabelo nako ye nngwe le ye nngwe ge ba ikgokaganya le tshepedio ya toka le 

 	
go neelana ka thuo ya batwasehlabelo ge maemo a sa fihlelelwe. 




DITOKELO TA GAGO BJALO KA MOTWASEHLABELO WA BOSENYI 
Ge e le gore o bile motwasehlabelo wa bosenyi, ditokelo te di latelago, go ya ka fao di lego ka gona ka gare ga Molaotheo le melao ya maleba, di tla tiietwa nakong ta kamano le tshepedio ya toka ya bosenyi: 
1. Tokelo ya go swarwa gabotse le ka tlhompho go tlotlego le bophiri bja gago. 
 	
O na le tokelo ya go etwa ka pejana le ka boikokobeto, go swarwa ka tlhompho go tlotlego le bophiri bja gago ke maloko ka moka a lekala lefe goba lefe la tirelo. 

 	
Maphodisa, nakong ya dinyakiio; bathothisi le bahlankedi ba kgoro nakong ya ditokio le nakong ya ditshepeto ta tsheko, gape le makala a mangwe a tirelo, ba swanete ba tee magato a go fokota hlakahlakano efe goba efe yeo o ka bago le yona bjalo ka motwasehlabelo, ka go dira dipotoloo le wena ka leleme la gago gape ka sephiring moo go hlokegago.   

 	
Magato a a tla thibela motwasehlabelo gore a seke a amega go bokwewabohloko bja maemo a bobedi. 





2. Tokelo ya go fana ka tshedimoo. 
 	
O na le tokelo ya go fana ka tshedimoo nakong ya nyakiio ya bosenyi le ya tsheko. 

 	
Lephodisa, mothothisi le mohlankedi wa tirelo ya tokio ba tla tea magato a go netefata gore neelo efe goba efe yeo o ratago go e dira nakong ya nyakiio, tsheko le theeleto ya go itlema ka keno e a theeletwa gape e a etwa nakong ya go tea sephetho sa gore go twelwa pele ka nyakiio, goba tshekio goba theeleto ya Boto ya go itlama ka keno. 

 	
Tokelo ye e ra gore o ka tea karolo (mo go hlokegago le mo go kgonegago) mo ditshepetong ta toka ya bosenyi, ka go tsenela ditshepeto ta theeleto ya peile, tshekio, le ta kahlolo le/goba theeleto ya boto ya go itlama ka keno. 

 	
Se se ra gore o tla ba le sebaka sa go dira pego ye nngwe go lephodisa ge o lemoga gore pego ya gago ya mathomo ga se ya felela; o ka dira gape 

pego go kgoro gore o twelete hlohleleto ya bosenyi go edi ya khotho. 

 	
Godimo ga moo o ka dira kgopelo ya go ngwalwa go Modulasetulo wa Boto ya Parole gore a tsenele theeleto ya parole gomme wa romela tshedimoo yeo e ngwadilwego. 





3. Tokelo ya go hweta tshedimoo. 
 	
O na le tokelo ya go hweta tshedimoo le go tsebiwa ka ga ditokelo ta gago le ditirelo ka moka ta maleba teo di lego gona ka makala a ditirelo.  

 	
O ka kgona bjalo ka o mong wa tokelo ye, go kgopela go hlalosetwa ka leleme la geno sengwe le sengwe seo o sa se kweiego. 

 	
O na le tokelo ya go amogela tsebio gape le go tsebiwa ka ditirelo kamanyo tohle teo o ka di humanago kabong ya dititelo. 

 	
O swanetwe o tsebiwe ka ga mohola wa gago mo molatong le ka ga nako yeo e ka tewago ya molato. O ka kgopela tshedimoo malebana le 

matatikgwedi a khotho, thelete ya go ba hlatse le mananeo a thireleto ya dihlatse.  

 	
O ka kgopela gape gore o tsebiwe ka ga maemo a molato, gore mosenyi o swerwe goba aowa, o bonwe molato, o filwe peile, o sekiitwe, o ahlotwe, ge eba go a hlokega, o iitwe kgolegong naa. 

 	
Ga o na tokelo ya go tsebiwa ka ga ditokelo ta gago fela, eupa o na gape le tokelo ya go sedimowa gore o ka di diria bjang.  

 	
O ka kgopela gape ditlhaloo ta eng goba eng yeo 

o sa e kweiego gore e fiwe ka leleme la geno bjalo ka seripa sa tokelo ya go hweta tshedimoo. 

 	
O ka kgopela mabaka a sephetho seo se terwego malebana le molato wa gago, go thothisa goba aowa. 

 	
O na gape le tokelo ya go hweta ditokumente teo molao o go dumelelago gore o di fihlelele. 

 	
O ka kgopela gore o hwete tsebio ya ditshepeto teo o ka di tsenelago. O ka kgopela gape mothothisi gore a tsebie mothwadi wa gago ka ga ditshepeto dife goba dife, teo di ka dirago gore o se be gona moomong. 







4. Tokelo ya go hweta thireleto. 
 	
O na le tokelo ya go lokologa go thoeto, tlaio, lethogo, bohwirihwiti, pipamolomo, bosenyi le kgoboo. 

 	
Ge o le hlatse o swanete gore o bege dithoeto ta mohuta wo go maphodisa goba go mothothisimogolo wa naga. 

 	
Lephodisa ka morago ga moo ge eba o dumelelana le dinyakwa te dingwe, le tla dira kgopelo ya gore o bewe ka tlase ga thireleto ya dihlatse. 

 	
Ge kgopelo ya mohuta wo e atlegile o tla bewa ka gare ga lenaneo la thireleto ya dihlatse. 

 	
Ge o le moo o tla ireletwa ka mokgwa woo go ka kgonegago go dilo ka moka teo di ka go hlagelago, mohlala, o tla ireletwa kgahlanong le tlaio goba thoeto. 

 	
Se se tla netefata polokego ya gago bjalo ka hlatse gore bohlatse bja gago bo seke bja huetwa goba wa hunyela wa se sa nyaka go fana ka bohlatse ka lebaka la khueto ye mpe. 

 	
Tokelo ye e ra gore mo mabakeng a mangwe khotho 




e ka ganeta phatlalato ya tshedimoo efe goba efe (go akaretwa le boithupo bja gago) goba e ka laela gore tsheko e dirwe ka sephiring. O ka kgopela Ditirelo ta Tokio gore di go tsebie ge mosenyi a ka thaba goba a iwa lefelong le lengwe.  

5. Tokelo ya go hweta thuo. 
 	
O na le tokelo ya go kgopela thuo, gape o be le phihlelelo (ge go hlokega/ le ge e le gona) ya ditirelo te di lego gona ta leago, maphelo le keleto gape le thuo ya molao go ya ka dinyakwa ta gago. 

 	
Lephodisa le tla go thua ka go hlaloa mekgwatshepeto ya maphodisa; la go sedimoa ka ditokelo ta gago gape la go romela go makala a mangwe a ditirelo ao a lego maleba. 

 	
Molaodi wa kantoro goba hlogo ya kantoro ya khotho o tla fana ka ditirelo ta motoloki. 

 	
Bathothisi ba tla netefata gore magato ao a itego a a tewa malebana le melato ya thobalano, merusu ya ka gae le phedio/phepo ya ngwana gape le gore melato e theeletwa ka gare ga dikgoro ta tshekelo, moo di lego gona. 

 	
Makala ka moka a ditirelo go ya ka meomo ya wona ka go fapana a na le maikarabelo a go tea magato a go ireleta batwasehlabelo ka dinyakwa te di kgethegilego gape le go ba swara ka mokgwa wa go ba kwela bohloko. 





6. Tokelo ya go hweta hlatswadiatla 
 	
O na le tokelo ya go hweta hlatswadiatla go tahlegelo goba tshenyegelo ya thoto ya gago ka lebaka la bosenyi bjoo bo dirilwego go wena. 

 	
O ka re ka letati leo motlalewa a ahlolwago ka lona wa kgopela mothothosi go dira kgopelo ya taelo ya hlatswadiatla go khotho go ya ka Karolo 297 le 300 ya Molao wa Mekgwatshepeto ya Bosenyi wa 51 wa 1977. Hlatswadiatla e upa thelete yeo khotho ya bosenyi e fago motwasehlabelo woo a lahlegetwego goba a senyagaletwego ke thoto, go akaretwa le thelete ka lebaka la tiro ya bosenyi yeo e dirilwego ke mosenyi yoo a ahlotwego. 

 	
Mothothosi o tla go tsebia ka ga taelo ya hlatswadiatla eupa mapalane wa khotho o tla rwala maikarabelo a tiieto ya yona, gape le gore o ka 

hloma tiro ya selegae kgahlanong le motlalewa moo khotho ya bosenyi e sa fego taelo ya hlatswadiatla gape le moo ditshenyagelo di sa kgonegego gore di ka elwa gabonolo go ya ka melao ya matlotlo go swana le dikwewabohloko ta monagano goba bohloko. 

 	
Mongwaledi wa lekgotlatshekelo o tla go thua  





7. Tokelo ya go hweta pueto. 
 	
O na le tokelo ya go hweta pueto go ya ka thoto yeo o e teetwego ntle le molao goba ge eba thoto ya gago e sentwe ka tsela yeo e sego molaong. Pueto e ra gore moo kgoro ya bheko ka morago ga kahlolo, e laelago mosenyi gore a go buete dilo ta gago teo a humanwego molato wa gore o di tere go wena ntle le molao gore a go buelete sekeng seo o bego o le go sona pele ga bosenyi. 

 	
Mothothisi o tla go tsebia gore pueto e ama eng gomme mapalane wa khotho o tla go thua ka go tiieta tokelo ye. 




O kgopelwa gore o lebelele Maemo a Minimamo a Ditirelo ta Batwasehlabelo ba Bosenyi, ao o ka a hwetago Dikgorong ta Mmuo, ge eba 


o hloka tshedimoo ye e tseneletego ka ga ditokelo ta go fapana. 


DIPELAELO 
Ka go gopola gore o na le tokelo ya go belaela, o ka ikopanya le kgoro ye e itego ya mmuo goba lekala la tirelo ge eba o na le dipelaelo malebana le tirelo yeo 
o e hwetago goba ge eba ditokelo ta gago ga di etwe. Ge o sa kgotsofale ka tsela yeo pelaelo ya gago e tewago ka gona, o ka ikopanya le dithulaganyo ta go swana le: 
a) Kantoro ya Thireleto ya Sethaba, 
b) Khomiene ya Ditokelo ta Batho ya Afrika Borwa, 
c) Bolaodi bja Kemanoi bja Dipelaelo, 
d) Khomiene ya Tekanyo ya Bong, 
e) Dikantoro ta Maphodisa a Metropolitan, 
f) Khansele ya Diprofeene ta Maphelo ya Afrika 

Borwa, goba 


g) 	Ramolao wa kgetho ya gago gape yo o tlo mo lefelago ka bowena. 
Go hweta tshedimoo ye e tseneletego ka ga mekgwatshepeto ya dipelaelo, o kgopelwa gore 
o lebelele Maemo a Minimamo ka ga Ditirelo ta Batwasehlabelo ba Bosenyi. Tokumente ye e gona kantorong efe goba efe ya mmuo. 
Bakgathatema ka go tshepeto ya toka ya bosenyi ba tla netefata gore dikhopi ta Lengwalo la Toka di ba gona dikantorong te di latelago: 
 	
Dikhotho 

 	
Dikantorong ta Molaodi wa Bothothisi bja Sethaba 

 	
Diteieneng ta Maphodisa le Diyuniting ta Dinyakiio 

 	
Dikantorong ta Ditirelo ta leago goba Dihlongwa ta tshedimoo 

 	
Dithuo ta Maphelo ta Sethaba le ta Poraebete 

 	
Diinstithuene ta Thuto 

 
Dikantoro ta Ditirelo ta Maphodisa a Metropolitan 

 
Kantoro efe goba efe ya Mmuo 

 
Dikgolegong 





TSHEDIMOO YE E TSENELETEGO 
Ge o nyaka tshedimoo ye e tseneletego malebana le taba efe goba efe yeo e lego ka mo gare ga tokumente ye, o ka ikopanya le Bolaodi bja Bong bja Kgoro ya Twetopele ya Toka le Molaotheo mo dinomorong te di latelago: 
Mogala:	(012) 315 1670 
Fekese:	 (012) 315 1960 
Emeile: victimcharter@justice.gov.za 
(*) NOMORO YA GO SE LEFELWE: 
0800 011 022 (*) ela hloko gore thomio ya nomoro ya go se lefelwe ga se ya ba ya tiietwa. 




DITEBOGO 
Lengwalo la Toka la Ditokelo la Batwasehlabelo ba Afrika Borwa le tweleditwe ke Bolaodi bja Bong ka go Kgoro ya Twetopele ya Toka le Molaotheo ka go diriana mmogo le Dikgoro ta Twetopele ya Leago, Ditirelo ta Tokio, Thuto, le Maphelo, gape le Tumelelo ya Bothothisi ya Bosethaba, Ditirelo ta Maphodisa a Afrika Borwa, Khomiene ya Mpshafato ya Molao ya Afrika Borwa, Khomiene ya Ditokelo ta Batho ya Afrika Borwa, Kantoro ya Moireleti wa Sethaba, Bolaodi bja Kemonoi bja Dipelaelo, maloko a Dikhomiene ta Ditirelo ta Maseterata le Tsebokahlolo le maloko a Maphodisa a Tshwane Metro. 
Kgoro ya Twetopele ya Toka le Molaotheo e leboga dineelo teo di neetwego ke dithulaganyo ta go fapana teo e sego ta mmuo le diinstithuene ta thuto mo tokumenteng ye. 


Private Bag X81 Pretoria, 0001 329 Pretorius Street, Momentum Building Pretoria, 0002 




