



MAIKEMIETO A MAEMO A FASEFASE 
v 
MATSENO 	v 
KAROLO YA I: 
DITOKELO TA GAGO BJALO KA MOTWASEHLABELO WA BOSENYI 1 
KAROLO YA II: 
TSHEPETO LE MAIKARABELO A BATEAKAROLO BA KGORO YEO E AMEGAGO KA GARE GA LENANEO LA TOKA YA TA BOSENYI 3 
Go tla diragala eng 	 3 
 	Ge motho yo mongwe a dirile bosenyi 3 
 	Ge molato o fetetwa go mothothisi 3 
 	Ge o bitwa bjalo ka hlatse mo kahlolong 4 
 	Ge o swanete go ba hlatse ka kgorong ya tsheko 5 
 	Morago ga kgolego 7 
 	Ge go fiwa kotlo 9 
 	Ge o nyaka thuo 9 
KAROLO YA III:  
MAEMO A FASEFASE A DITIRELO TA BATWASEHLABELO BA BOSENYI 11 
1. 	Tokelo ya go swarwa ka tekatekano le ka tlhompho ya tlhomphego ya sephiri sa gago 11 
2. 	Tokelo ya go fana ka tshedimoo 15 
3. 	Tokelo ya go fiwa tshedimoo 18 


4. Tokelo ya thireletego 22 
5. Tokelo ya go fiwa thuo  25 
6. Tokelo ya go fiwa hlatswadiatla  30 
7. Tokelo ya go buetwa thoto 31 
KAROLO YA IV: 
DITSELA TA GO DIRA DINGONGOREGO 33 
LETLAKALA LA DIATERESE TE BOHLOKWA 38 


MAIKEMIETO A MAEMO A FASEFASE 
Maemo a Fasefase go Ditirelo ta Batwasehlabelo ba Bosenyi (Maemo a Fasefase) ke tokomane ya tshedimoo yeo e tweleditwego gore e hlaloe ka botlalo ditokelo ta gago bjalo ka ge di ngwetwe ka gare ga Thata ya Ditirelo ta Batwasehlabelo ba Bosenyi ka Afrika Borwa (Thata ya Batwasehlabelo) le go netefata gore tiragato ya ditokelo te, e a phethagala. Thata ya Batwasehlabelo, gotee le Maemo a Fasefase, di lebiitwe go go fa tshedimoo yeo e lego mabapi le boikano bja mmuo go kaonafata kabelo ya ditirelo ta batwasehlabelo ba bosenyi. Maemo a Fasefase a lebiite go hlaloa maemotshepeto a motheo ao a amogelegago go ditirelo teo di fiwago batwasehlabelo ba bosenyi. Maemo a Fasefase ga a hlaloe fela ditokelo ta motheo le mekgwatshepeto, mme a fana ka tshedimoo yeo e tseneletego go go kgontha go omia ditokelo ta gago le go kgontha bao ba fanago ka ditirelo go diragata ditokelo ta gago bjalo ka ge go hlalowa ka go Thata, ka go bea maemotshepeto a motheo ao a amogelegago ao o ka a letelago go twa go baabi ba ditirelo. Maemo a Fasefase a tla go thua go rwea yo mongwe le yo mongwe yo a amegago ka gare ga lenaneo la toka ya molao wa bosenyi maikarabelo go netefata gore o hweta thuo le ditirelo teo di lebanego. 


MATSENO 
Ge o bega molato gomme o e fa bohlatse ka kgorong ya tsheko, o bapala karolo ye bohlokwa go dira gore tshepeto ya lenaneo la toka ya molao wa bosenyi e omele dinyakwa ta sethaba le gona go netefata maikarabelo a mosenyi. Gomme ka go latela seo, tshepedio ya toka ya molao wa bosenyi le lona le go omele ka bjako le ka tlhompho, le go go swara ka tlhompho bakeng sa seriti le sephiri sa gago le gona go kgotsofata dinyakwa ta gago. 


Maemo a Fasefase a arogantwe ka dikarolo te nne. Karolo ya 1 e fana ka tshedimoo ya kakareto ka ga ditokelo ta gago le gore ke mang yo a ka fihlelelago ditokelo teo. Karolo ya 2 se hlaloa mekgwatshepeto ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi le gore go tla diragala eng ka wena ge go ka diragala gore o hlokofatwe, le ge o begile molato woo maphodiseng. Karolo ya 3 e hlaloa maemotshepeto a motheo ao a amogelegago go ditirelo teo 
o ka di letelago go twa go bateakarolo bao ba fapanego ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi, go ya ka toka ye nngwe le ye nngwe go teo di hlaloitwego ka go Thata ya ta batwasehlabelo. Karolo ye ke yona ye bohlokwa kudu ya Maemo a Fasefase, bjalo ka ge se lebiitwe go diragata ditokelo teo di ngwadilwego ka gare ga Boikanotshepeto. Ke ka gare ga karolo ye, mo o tla lemogago gore palo ya mekgwatshepeto ya Toka ya Tokio e akareditwe ka gare ga legorathomo la molao bjalo ka ge go hlalowa ka gare ga Thata ya ta batwasehlabelo le Maemo a Fasefase. Karolo ya 4 e akareta melaotshepeto ya dingongorego. Le ge e le gore bateakarolo ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi le tla lebia go netefata gore ditlamorago te bohloko ta seo se diregilego di se befietwe pele ka seo se tlago direga morago gape, dilo nako le nako di ka sepela gampe. Fela, bateakarolo ba tla ba le maikemieto a go go swara ka kgotsofato le tlhompho le gona go go fa tirelo ye botse. 
Maemo a Fasefase a lebiitwe gore kabelo ya ditirelo e alwe morago ka bohlapeti ga bonolo, ka ge go na le Maemo a Fasefase ao ka wona kabelo ya ditirelo e tlago elwa ka wona. Dihlongwa teo di amegago, makalatiro le mafapha di tla hlapeta tiragato ya ditokelo le maemo ao a amogelegago a ditirelo ao a beilwego ka gare ga Maemo a Fasefase. Gomme, bjalo ka Karolo ya bohlapeti bja bona, makalatiro a a ka ikopanya le wena. Dipoelo te dingwe ta ditselatshepeto ta bohlapeti le dikopano di ka tsebagatwa. 


Ge o kile wa ba motwasehlabelo wa bosenyi, o ka letela gore bateakarolo ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi, ba tla netefata gore ditokelo ta gago, bjalo ka ge di hlalowa ka go Thata ya ta Batwasehlabelo, di a diragatwa le gore maemotshepeto a motheo ao a amogelegago a ditirelo ao a hlaloitwego ka gare ga tokomane ye, a a diragatwa. 
Mo maikemietong a tokomane ye, le go ya ka tlhaloo yeo e beilwego ka go Boikano bja Mekgwatshepeto ya Motheo ya Toka ya Batwasehlabelo ba Bosenyi le Thomiompe ya Maatla a Dithaba Kopano (GA/ReS/40/30), yeo Afrika Borwa e bo saenetego, motwasehlabelo wa bosenyi o hlalowa bjalo ka motho yo a kweitwego bohloko, go akaretwa bohloko bja nama goba bja kgopolo, matshwenyego a semoya, tahlegelo ya se ekonomi goba kgatako yeo e bonagalago ya ditokelo ta motheo ka mediro ya go phaelwa thoko yeo e lego kgahlanong le molao wa rena wa bosenyi. Lentu le motwasehlabelo, le akareta gape, mo go lebanego, baleloko le bana bao ba lebanego thwii le motwasehlabelo. Motho a ka bonwa bjalo ka motwasehlabelo go sa kgathatege gore mong molato o a tsebja, o a swarwa, o a sekiwa goba 
o a otlwa, gape go sa kgathatege setswalle ka lapeng magareng ga mong molato le motwasehlabelo. 
Dikgonthi teo di lego ka gare ga Maemo a Fasefase di diragatwa go batwasehlabelo ka moka ntle le kgethologanyo ya mohuta o fe goba o fe wa semorafe, bong, boimana, maemo a lenyalo, boto bja morafe le leago, mmala, tshekamelo ka go la botona goba botshadi, bogolo, bogole, ditumelo ta sedumedi, dikgolelo, dikgolwa, seto, polelo le matswalo, bjalo ka ge go hlalowa ka go Karolo ya 9 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa (Molao wa 108 wa 1996). 


Nakong ya ge o ikgokaganya le lenaneo la toka ya molao wa bosenyi, ditokelo teo di latelago, bjalo ka ge di hlalowa ka go Thata ya Batwasehlabelo le go ya ka Molaotheo le molaotlhakwa wo o lego mabapi le teo di tla latelwa: 
 	
Tokelo ya go swarwa ka tekatekano le ka tlhompho ya serite sa sephiri sa gago 

 	
Tokelo ya go fana ka tshedimoo 

 	
Tokelo ya go fiwa tshedimoo 

 	
Tokelo ya thireletego 

 	
Tokelo ya go fiwa thuo 

 	
Tokelo ya go fiwa hlatswadiatla 

 	
Tokelo ya go buetwa madulong a gago 





Go tla direga eng? 
Ge yo mongwe a dirile bosenyi: 
1. 	
Ge bosenyi bo dirilwe, go bo bega go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa go tla emia lenaneo la toka ya molao wa bosenyi ka maoto. Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa e na le maikarabelo a go nyakiia melato le go hlagia basenyi kahlolong. Ge fela molato o beilwe, maphodisa a tla bula tokete mme ba nyakiia molato. Ge maphodisa a se na bonnete bja gore go ka latela kahlolo, peo ya molato e ka se latele ka pejana. Efela, maphodisa a tla twela pele go nyakiia molato woo mme ba hlagia tokete ya maphodisa go mothothisi wa sethaba gore a tee sephetho. 

2. 	
Go tloga nakong yeo bosenyi bo dirilwego, mme bo begwa, go bohlokwa gore bohlatse ka moka bjo bohlokwa bo kgoboketwe mme bo ireletege ka mokgwa wo o tlago thua ka go dinyakiio ta molato le tsheko yeo e tlago latela. Dikgobalo le ditshenyagalelo teo di hlolegilego di ka thua go aga bohlatse bja gago kgahlanong le mogononelwa. Pego ya kalafo, mo go swanetego, e swanete go ngwalwa mme ya hlagiwa. 

3. 	
Ge motho a beilwe molato, molato o fetietwa kgorong ya tsheko mo mothothisi a teago maikarabelo a go ia pele ka molato. 


Ge molato o fiwa mothothisi 
4. 	Mothothisi o tla ela edi dintlha ta molato wo mongwe le wo mongwe ka tlhokomelo. Mothothisi a ka dira se sengwe sa dilo te tharo; A ka: 
 	
Tea sephetho sa gore go na le bohlatse bjo bo kgotsofatago go ka ahlola le go twela pele ka kahlolo. 

 	
Tea sephetho sa gore go nyakega tshedimoo ye nngwe go ka tea sephetho seo se sedimoegilego, mme a ka tsebia lephodisa la dinyakiio go twela pele ka go nyakiieta pele ka molato. 

 	
Tea sephetho sa go gogela molato morago go ya ka mabaka ao a fapanego, bjalo ka dikgahlego ta sethaba. 




5. 	
O ka letela tselatshepeto ye hlwahlwa ya ka bjako yeo e tla netefatago gore molato o iwa kgorong ya tsheko ka pele ka mo go ka kgonegago. 

6. 	
O ka letela gore mothothisi a ka kgopela tshedimoo ka moka yeo e amegago mabapi le tshepeto ya tshekelontle go twa go lephodisa la dinyakiio mme a di hlagia kgorong ya tsheko, go netefata gore sephetho sa go dumelela le go ganeta tshekelontle ya mogononelwa se tewa ka kgahlegelo ye kgolo ya edi ya polokego ya gago. 

7. 	
Pele ga ge go o dumela molato, mothothisi o tla ela hloko dikgahlego ta gago, ga mmogo le ta ba lelapa la gago. 


Ge o biditwe bjalo ka hlatse mo tshekong: 
8. 	
Maphodisa a tla go tsebia ge e le gore o swanete go iponagata kgorong ya tsheko bjalo ka hlatse. Melato ye menti e ahlolwa kua dikgorong ya magaseterata, mme melato ye megolo kudu e ya go kgoro ya dilete goba dikgorong te kgolo ta tsheko. 

9. 	
Go ia molato kgorong ya tsheko go ka raragana, kudu ge go na le batho ba ba nti bao ba amegago. Bao ba swerego molato ba tla dira ka mo go kgotsofatago go netefata gore molato o iwa kgorong ya tsheko ka bonako ka mo go ka kgonegago. 

10. 
Lephodisa leo le nyakiiago molato, mothothisi mogolwane wa sethaba goba moemedi wa Kantoro ya Molaodi wa Bothothisi bja Sethaba ba tla netefata gore, morago ga tsheko ya maleba ya mathomo le mo dinyakwa te dingwe di kgotsofatwago, o ka bewa ka go lenaneo la thireleto ya dihlatse ge bophelo bja gago bo le kotsing goba bo thoetwa. 




Ge o swanete go ba hlatse kgorong ya tsheko: 
11. 
Go fa bohlatse kgorong ya tsheko e ka ba hlobaboroko ye kgolo. Bao ba amegago  maphodisa, mothothisi le baomi ba ka kgorong ya tsheko ba tla go thekga, ba go hlahla mme ba go fa tshedimoo ka botlalo ka go ka kgonegago ka seo se kago direga. 

12. 
O tla fiwa taleto, yeo e go tsebiago gore molato o tla swarwa neng kae. Letlakala leo le hlaloago seo se tlago direga ka kgorong ya tsheko, le tla sepediwa le taleto mo mabakeng a mangwe. Ge o e ya kgorong ya tsheko ya magaseterata mme o na le dipotio ka ga ditlabelo ta ka kgorong ya tsheko, o swanete go ikgokaganya le lephodisa la go dira dinyakiio ta molato woo, goba ge a le gona, e ya go mohlankedi wa thuo le peakanyo, yo a tlago go hlahla goba a go feteta go motho yo a swanetego yo a tlago go gokaganya le kgoro. 

13. 
Ge o fihla kgorong ya tsheko, o tla hweta maswaothupo a go go thua go bona tsela ya gago. Ge go se na maswaothupo ao a bonagalago mme ga 


o tsebe gore kgoro ya tsheko e kae, o ka, ge e le gona, botia mo tafoleng ya thuo/tshedimoo/keleto, go hweta gore ke ka go phapoitsheko e fe yeo bohlatse bo tlago theeletwa goba ka ga ditlabelo ta kgoro. O ka ikgokaganya gape le baomi ba bothothisi, bao ba tlago kgona go omana le dipotio di fe goba di fe teo o ka bago le tona ka ga ditselatshepeto. Mothothisi yo a swerego molato wa gago o tla kgona go go hlaloeta ka nepagalo lebaka leo o tla le emago pele o e fa bohlatse. 


14. Mothothisi o tla leka ka maatla go netefata gore o a bitwa go fa bohlatse ka pele ka mo go ka kgonegago. Mothothisi yo a swerego molato wa gago, o tla, ge go swanete, ikgokaganya le wena pele o bitwa go fa bohlatse. Fela ka dinako te dingwe go ba le tiego. O swanete go netefata gore o fihla kgorong ya tsheko ka nako. O swanete go tsebia mothothisi ge e le gore o tla tla morago ga nako goba ge e le gore o ka se kgone go ba gona tshekong ka letati la tsheko. 
Tshekong: 
15. 
Ge e le gore o swanete go fa bohlatse o ka dirabjalo, mo mabakeng a mangwe, kgopela mogwera goba mothekgi go go felegeta tshekong. Morago ga go fa bohlatse o ka tsebiwa gore o ka nna wa sepela. O ka dula go ba gona tshepetong ka moka ge o kganyoga bjalo. 

16. 
Molao o dumelela ditlhagio te di latelago ge o fana ka bohlatse: 


 	
O ka re, ka tlase ga mabaka a mangwe, wa fa bohlatse ka peakanyo ya thelebiene ya sekete yeo e tswalegilego (seo se ra gore ga o ka mo kgorong ya tsheko go tee le mogononelwa, fela o ka go phapoi ye nngwe). 

 	
Gape o ka re, ge o le ka tlase ga mengwaga ye 18, mme ge e le gore mohlankedi yo a e lego modulasetulo (seo se ra magaseterata goba moahlodi) a akanya gore go fa bohlatse mo tshekong go ka hlola bohloko goba kgatelelo monagano yeo e sa nyakegego, a nyaka thuo ya motsenagare ge o fana ka bohlatse ka thelebiene ya sekete yeo e tswalegilego. 

 	
Ge o swanete go fa bohlatse ka kgorong ya tsheko, tshepeto e ka, ka tlase ga mabaka a mangwe, diragatwa thwii (ka morago ga mabati ao a tswaletwego). 




17. 
Bohlatse bja nnete yeo e ka se ganetwego bo a nyakega pele motho a bonwa molato. Bothothisi bo swanete go hlatsela gore mogononelwa o molato mo go sa belaetego. Seo se ra gore motho yo o kgolwago gore o molato, a ka hwetwa a se na molato. Se ga se kahlolo kgahlanong le wena, fela ke seo se beilwego godimo ga maatla a bothothisi ka botlalo. 

18. 
Mothothisi o tla bita dihlatse ta mmuo go thekga molato kgahlanong le mogononelwa mo melatong yeo e lebanego. Toloki e tla ba gona ge go nyakega. Mogononelwa o tla fiwa sebaka sa go go botia (fetlekolla), le sa go fa bohlatse le go bita dihlatse. Morago ga ge kgoro e theeledite bohlatse ka moka bja bothothisi le kemedi, mahlakore a tla fiwa sebaka sa go ipobola pele kahlolo e fiwa. 


Morago ga kotlo: 
19. 
Ge mogononelwa a fiwa kotlo (a golegwa), bothothisi le kemedi ba ka bontha bohlatse mme ba ala dintlha ka gare ga kgoro ka ga kotlo yeo e tla go fiwa. Seo se dirwa ka mokgwa wa phenkgiano ka ga bogolo bja tshenyo (go kotlo ye boima) goba pobolo (go kotlo ye tshesane). Ge e le gore ngangiano ya pobolo ya kotlo e akareta tshedimoo yeo e sego nnete, tshedimoo ye e swanete go fiwa kgoro. Mo legatong la go fiwa kotlo, o ka kgopela tokio goba hlatswadiatla ya ditshenyagalelo. Ge kgoro e e fa hlatswadiatla, seo ga se tewe bjalo ka kotlo, ka gona, mpho yeo e ka fiwa godimo ga mokgwa o fe goba o fe wa kotlo. Kgoro e ka fega gape kotlo mo mabakeng a iteng, go akaretwa lebaka la gore mogononelwa a go hlatswe diatla. Mothothisi a ka hlagia setatamente sa kgobalo ya motwasehlabelo mo e lego gona goba e amega, goba go fana ka bohlatse bja go twela pele go thekga kotlo yeo e swanetego. 

20. 
Pele ga ge kotlo e fiwa, modulasetulo, mothothisi goba kemedi e ka kgopela gore mohlankedi wa phetleko goba setsebi se fe goba se fe se sengwe se beakanye pego ka ga gago goba mogononelwa. Pego e ka akareta tshekatsheko ya ditlamorago ta bosenyi godimo ga gago. Tshedimoo ye e ka tewa go twa setatamenteng seo o se filego maphodisa, goba mohlankedi wa phetleko a ka go botolooa ka boyena goba wa bitwa go fa bohlatse nakong ya kahlolo. 

21. 
Ge o kgolwa gore kahlolo e bofefo kudu, o ka ahlaahla seo le Mothothisi wa ka godimo goba Mothothisi Mogolwane yo a ka teago sephetho sa go lemoa Molaodi wa Bothothisi bja Sethaba. Molaodi wa Bothothisi bja Sethaba a ka kgopela tshekoleswa kgahlanong le kotlo kgorong yeo e ka theeletago ditshekoleswa. Tshekoleswa e swanete go diragatwa ka gare ga lebaka leo le beilwego. 

22. 
Mogononelwa a ka tsenya kgopelo ya tshekoleswa kgahlanong le kgolego le kotlo yeo e filwego ke kgoro. Ge tshekoleswa e tsentwe, o ka kgopela mothothisi wa tsheko ya pele goba adefokata ya mmuo yeo e swarago ditshekoleswa, gore ba dule ba go sedimoa ka ga kgatelopele ya molato, go fa mohlala, letati leo le beilwego la theeleto ya tshekoleswa, ge e le gore mogononelwa o filwe tumelelo ya tshekontle le pheleto ya tshekoleswa. 

23. 
Ge polokego ya gago e le hlobaboroko goba polokego ya hlatse ya mmuo, maphodisa, mothothisi goba moemedi go twa go Yuniti ya Thireleto ya Dihlatse ba tla kgona go go fa keleto ka ga seo se swanetego go dirwa go ireletege. Ba tla go thua ka mo go ka kgonegago. 






Ge go fiwa kotlo: 
24. Kgoro ya Ditirelo ta Tokio ya Bosenyi e tla netefata gore dikotlo ta kgolego di diragatwa go ya ka molao. Ge go akanywa ka tokollo ya mogononelwa, Kgoro ya Ditirelo ta Tokio ya Bosenyi e tla ela edi ye kgolo bohlapeti bja motho yo a lokollwago ka parole. 
25 O ka kgopela go ba gona mo theeletong ya Boto ya Bohlapeti bja Tshokollo le Parole (Boto ya Parole). Ge o nyaka go ba gona, o tla tsebiwa ka letati la tsheko mme Boto e tla ela hloko ditlhobaboroko ta gago ge ba lebelela tokollo ya mogononelwa go parole. 
26. 
Molatong wo mongwe le wo mongwe mo mogononelwa a lokollwago ka parole, Lekgotla la Parole le tla bea mabakapheko ka gare go tokologo ya mogononelwa, ge seo se ka ba kgahlegong ya gago. 

27. 
Ge, morago ga go lokollwa ka parole, mogononelwa o itshwara ka mokgwa wo e lego gore a ka ba kotsi mo polokegong ya sethaba, goba a tlola mabakapheko a fe goba a fe ao a amanago le tokollo ya gagwe, a ka nna a golegwa go feleleta kotlo ya gagwe ka gare ga kgolego. 


Ge o nyaka thuo: 
28. 
Dikgoro te dingwe ta mmuo di tla go fa thuo. Maphodisa a tla thua ka bohlapeti bja ditiragalo; ka go feteta pele go thuo ya kalafi le thuo ya ta monagano; ka go hlaloa tselatshepeto ya ta sephodisa; ka go fana ka tshedimoo ka ga ditokelo ta gago; ka go go romela go mekgatlo yeo e sego ya mmuo le yeo e lego sethabeng (NGO le CBO) goba go ditirelo ta thekgo ya batwasehlabelo yeo e lego ka gare ga sethaba, go netefata polokego ya gago mo lefelong la bosenyi; ka go boloka bohlatse; le go go eleta ka ga thibelo ya bosenyi. 

29. 
Ge go na le mathoeti ka morago ga kotlo, wena, lephodisa la dinyakiio goba mothothisi, le swanete go ikgokaganya le ba Yuniti ya Thireleto ya Dihlatse ka bjako. 

30. 
Kgoro ya Ditirelo ta Leago le baabi ba bangwe ba ta leago ba re, ge ba le gona, ba fana ka ditirelo ta thekgo ya semoya le ya nama, teo di ka akaretago mananeo a peakanyeto ya tsheko. 

31. 
Baomi ba tlhokomelo ya ta maphelo ba tla netefata gore ditokelo ta gago, bjalo ka ge di le ka go Boikano bja Mekgwatshepeto ya Ditokelo ta Balweti di a latelwa. 

32. 
Kgoro ya Thuto e tla netefata gore mananeo a thuo bjalo ka kgothato, phetetopele le mekgwa ya thekgo, di dula di le gona go batwasehlabelo ka gare ga lenaneo la thuto. 






1. TOKELO YA GO SWARWA KA TEKATEKANO LE KA TLHOMPHO YA TLHOMPHEGO YA SEPHIRI SA GAGO 
1.1 	O ka letela gore bateakarolo ka go lenaneo la toka ya bosenyi ba tla go swara ka kgotsofato, le ka tlhompho le ka tlhomphego ya sephiri sa gago, le ka mokgwa wa tlhompho ya maikutlo. 
Ge molato o begilwe maphodiseng, o ka emela gore  
1.2 	molato o tla nyakiiwa; 
1.3 	ge o begile molato ka go ikgokaganya le maphodisa, ba tla tibogela pego ya gago ka pele ka mo ba ka kgonago ka gona; 

1.4 	magato a tla tewa go fokota thitelego ya gago; 
1.5 	lephodisa le tla tewa setatamente sa gago le go tlata diforomo teo di lebanego go ngwadia molato 
1.6 	o tla fetetwa tlhokomelong ya kalafi goba kgothatong ya maikutlo le monagano ge go nyakega 
1.7 	ge o le motwasehlabelo wa bosenyi bja go kata, o tla botiwa dipotio ka sephiring ke leloko la sephodisa; 
1.8 	o tla botiwa ka polelo yeo o e kweiago, mme ge motho yo a go bolediago a sa kgone go bolela polelo yeo o e kweiago, o ka kgopela toloki; gape 
1.9 	o ka kgopela go botiwa ke leloko la maphodisa leo e lego la bong bja go swana le bja gago, mme ge a le gona, o tla fiwa kgopelo yeo. 


Ge molato o e ya kgorong ya tsheko, o ka letela gore modulasetulo 
o tla: 
1.10 netefata gore tshepeto ya tsheko e tla sepetwa ka mokgwa wo o ka se gatakego ditokelo ta gago ta tekatekano le ka tlhompho ya tlhomphego ya sephiri sa gago. 
mothothisi o tla: 
1.11 tea magato, kudu mo mabakeng a melato ya go kata le bosenyi bja ka malapeng, go netefata gore mo go kgonagalago, molato o swarwe ke mothothisi o tee go fihla mafelelong a tshepeto; 
1.12 go bita go tla go fa bohlatse ka pele ka mo go kgonegago, mme ge go na le tiego, mothothisi yo a swerego molato wa gago o tla go tsebia ge go na le tiego le gore o ka leta go fihla neng; 
1.13 go fa nako ya go ikgopota, go bala setatamente sa gago le, mo go lebanego, a ikopanya le wena; mme 
1.14 leloko la baomi ba kgoro le tla go tsebia gore o swanete go lefelwa thelete ya mosepelo le ditshenyegelo te dingwe mo nakong yeo o e fetago kgorong ya tsheko o e fa bohlatse, Mme o tla go fa gape tshedimoo ka ga seo mme a go thua go kgopela ditshenyegelo teo. 
Baomi ba kgoro ba tla 
1.15 dira ka thata go go ireleta gore o se hlokofatwe go ia pele goba go thowa ke seo se diregago ka kgorong ya tsheko; 


1.16 fa maatla baomi, ge ba le gona, le baithaopi bao ba hlahlilwego go twa go Ditirelo ta Thekgo ya Batwasehlabelo go go thua le ba lapa la gago pele, lebakeng le ka morago ga tsheko; 
1.17 kgopela, mme ge go kgonagala o tla dumelelwa go bona phapoi ya tshekelo pele ga ge tsheko e thoma gore o itlwaete ditlabelo ta kgoro, gore o tsebe gore o letete eng ge o e fa bohlatse; 
1.18 dumelela motho wa go go fa thekgo (wa leloko goba mogwera) go go felegeta kgorong ya tsheko; mme 
1.19 Ba tla go dumelela, ge o kgopela, ge ditlabelo di le gona, go letela o arogane le mogononelwa goba dihlatse ta gagwe mo molatong. 
Go twa go baabi ba ditirelo ta leago le baithaopi o ka letela gore 
1.20 	ge o botiwa dipotio, o tla botiwa ka sephiring, tshedimoo e tla swarwa bjalo ka sephiri mme o tla botiwa dipotio ka polelo yeo o e kweiago; 
1.21 	o ka se tlogelwe gore o mekamekane le molato o le noi. Ge e le gore ga o eo wa bega molato maphodiseng, moabi wa ditirelo ta leago o tla go thua go bega molato woo; mme 
1.22 	ge o le motwasehlabelo sa bosenyi bja go kata, maphodisa ba ka nyaka diaparo ta gago bjalo ka bohlatse, mme ge go le bjalo o ka kgopela moabi wa ditirelo ta leago go go thua ka go hweta diaparo te dingwe. 


Go twa go badiredi ba tlhokomelo ya ta maphelo o ka letela gore  
1.23 tshekaseko yeo e feletego ya mmele, maikutlo le monagano e tla dirwa; 
1.24 o tla hlahlobja mo tikologong yeo e nago le sephiri le tlhomphego mme kahlaahlo e tla dirwa ka polelo yeo o e kweiago; 
1.25 o tla kgopelwa go dumela go hlahlobja goba go alafiwa, fela o tla hlaloetwa gore o ka nna wa gana thuo e fe goba e fe ya kalafo goba thekgo ya kgothato, mme ge go le bjalo, o tla hlaloetwa ditlamorago ta seo; 
1.26 mo mabakeng a bosenyi bja go kata, ge go kgopelwa, mme go kgonagala, ngaka ya kalafi ya bong bo tee o tla hlahloba goba go alafa motwasehlabelo; 
1.27 ba tla netefata gore tshedimoo ka moka ya kalafi e tsenywa mo direkotong ta molato; mme 
1.28 o tla alafiwa ka pele ka mo go ka kgonegago, go etwe hloko ditokelo ta gago bjalo ka ge di beilwe ka go Boikano bja Mekgwatshepeto ya Ditokelo ta Balweti. 

Go twa go bahlankedi ba Ditirelo ta Tokio ya Bosenyi o ka letela gore  
1.29 ge o kgopete go ba gona tshekong ya parole, Modulasetulo wa Boto ya Parole o tla, pele ga tsheko, go tsebia la polelo yeo o e kweiago, ka ga tshepeto ya tsheko le gore o letetwe go dira eng. 


1.30 ge e le gore o tla ba gona theeletong ya parole mme o swanete go fa ditshwaeto, o ka kgopela motho o fe goba o fe yo o ikgethelago yena go ka go felegeta tshekong go go fa thekgo; mme 
1.31 
ge e le gore o tla ba gona theeletong ya Boto ya Parole, maitekelo ka moka a swanete go dirwa a go go ireleta go ka hlokofatwa goba wa thoetwa gape nakong ya tsheko. 

2. 
TOKELO YA GO FA TSHEDIMOO 


Nakong ya dinyakiio ta molato o ka letela gore 
2.1 	a. lephodisa le tla tea setatamente go wena mme la go kgopela go bala le go dumelela diteng ka go saena; 
b. 
ge o sa kgone go bala o swanete go tsebia lephodisa, mme ge go le bjalo lephodisa le tla go balela setatamente mme la go kgopela go netefata diteng ka go saena goba ka go gatia monwana godimo ga sona; mme 

c. 
ge e le gore toloki e gona mme o kganyoga gore o balelwe setatamente sa gago ka polelo yeo o e kweiago pele o se netefata ka go saena goba go gatia monwana, gona toloki e tla diragata lebaka leo. 


2.2 	ge o lemoga gore setatamente sa gago ga se sa felela goba se foagete, 
o tla dumelelwa go oketa goba go fetola setatamente sa gago sa mathomo goba go dira setatamente sa koketo; 
2.3 	o tla fiwa sebaka sa go hlaloa ka gare ga setatamente sa gago gore bosenyi bjoo bo go amile bjang, mme mo go lego maleba dikgahlego ta gago ta elwa hloko; 
2.4 	o tla tsebiwa gore o ka nna wa swara kgatio ya setatamente sa gago; 


2.5 	lephodisa le tla go botia ka ga dintlha ta ditahlegelo ta gago, ditshenyegelo le dikgobalo mme seo se tla ngwalwa fase; 
2.6 	o tla swanelwa ke go sedimoa lephodisa la dinyakiio ka ga aterese ya gago, dintlha ta kgokagano le mo o hwetagalago gona go fihlela dinyakiio le tsheko di fela; le 
2.7 	gore o tla swanelwa ke go tsebia lephodisa la dinyakiio ge e le gore mogononelwa o tsenatsena goba o leka go tsenatsena dinyakiio ta molato, ge e le gore o ka se be gona mo tshekong le ge e le gore mogononelwa o a go thoeta. 
Mothothisi o tla 
2.8 	magareng ga dintlha te dingwe, ela hloko dikgahlego ta gago ge a lebelela gore a ka ia molato tshekong goba aowa; 
2.9 	go kgopela go utolla tshedimoo e fe goba e fe yeo e lego mabapi le sephetho sa mabapi le tokollo ya mogononelwa go seka ntle, go fa mohlala, gore mogononelwa o tsenelana le bohlatse goba dihlatse, goba gore mogononelwa o a go hlekefeta goba o a thoeta wena le ba lapa la gago, goba gore mogononelwa a ka se tle tshekong, mme, ge go lebane, mothothisi o tla go bita go fa bohlatse mabapi le seo mo theeletong ya kgopelo ya tshekontle; 
2.10 go fa sebaka sa go ikgopota ka go ikopanya le wena le go go fa sebaka sa go bala setatamente sa gago pele o e fa bohlatse; 
2.11 ikopanya le wena pele ga go dumela boipobolo bja kotlo ye nnyane ka go go kgopela go hlaloa ka mokgwa wo bosenyi bjo bo go amilego ka gona wena le lelapa la gago. Mo kopanong ye o tla ba le sebaka sa go ntha dintlha ka ga tahlegelo goba bohloko bjo o bo kweitwego bosenying bjoo. Mothothisi o tla ela hloko mabaka ao pele a tea sephetho sa go dumela boipobolo bja kotlo ye nnyane. Ditlamorago ta bosenyi bjoo go wena le ba lapa la gago di tla lemowa kgoro goba 


o ka fiwa sebaka sa go fa bohlatse ka gare ga kgoro, goba pego yeo e beakantwego ke setsebi e tla hlagiwa pele ga kgoro nakong ya kahlolo; mme 
2.12 nakong ya kopano, o tla go kgopela go ntha dintlha te dingwe ta tlaleleto teo di bego di se ta akaretwa ka gare ga setatamente. Ge go lebane, mothothisi o tla ntha dintlha teo go kemedi pele ga tsheko. 
Baabi ba ditirelo ta leago ba tla re
2.13 Ge go nyakega, ba go hloma dipotsio, mme ge e le gore go hweta bohlatse bja kalafo go a hlokagala mo molatong, ba tla dira dipeakanyo ta tlhahlobo; mme 
2.14 Ka mo go ka kgonegago, ba swanete go latelela tshedimoo ka go netefata gore o ome le moabi wa tirelo ya leago o tee goba moomi wa boithaopo go tloga nakong ya go bega molato go fihla mafelelong a wona; 
Baomi ba tlhokomelo ya ta maphelo ba tla  
2.15 Ge kgoro (mothothisi goba magasetarata) a ba kgopela go dira bjalo, fa kgoro direkoto ta kalafo le tshedimoo e fe goba e fe ya mabapi le molato yeo o ba filego. 


Bahlankedi ba Ditirelo ta Tokio ya Bosenyi ba tla  
2.16 go dumelela go dira kgopelo yeo e ngwadilwego go Modulasetulo wa Bohlapeti bja Tokio ya Bosenyi le Lekgotla la Parole go ba gona tshekong ya kgopelo ya parole mme Modulasetulo o tla go tsebia ka ga nako, letati le lefelo la tsheko; mme 
2.17 
ge o e ba gona theeletong ya Boto ya Parole, ba tla go dumelela go fa ditshwaeto ta gago ka molomo mo theeletong goba go hlagia ditshwaeto teo di ngwadilwego. 

3. 	
TOKELO YA GO HWETA TSHEDIMOO 


Ge molato o begilwe o ka letela gore maphodisa a tla go tsebia ka ga  
3.1 	mohuta le maikemieto a setatamente; 
3.2 	leina le dinomoro ta mogala wa lephodisa la dinyakiio leo le filwego molato le nomoro ya molato ya maphodisa (CAS goba Nomoro ya Lenaneo la Taolotshepeto ya Bosenyi); 
3.3 	kgonagalo ya go omia mothothisi wa poraebete ka ditefelo ta gago ge e le gore Molaodi wa Bothothisi bja Sethaba o gana go thothisa mo molatong; le 
3.4 	ka kgopelo ya dintlha ta mabapi le teo di latelago:
a. 
Tshwaro ya mogononelwa. 

b. 
Ge e le gore o swanete go ba gona go elelwa mogononelwa le letati la pontho ya mogononelwa. 

c. 
Nomoro ya tsheko ya molato. 

d. 
Matati a theeleto ya kgopelo ya go seka ka ntle. 

e. 	
Poelo ya theeleto ya kgopelo ya go seka ka ntle (le gore mogononelwa 

o tla lokollwa go seka ka ntle). 

f. 	
Twelopele ya dinyakiio le tsheko ya molato. 

g. 
Sephetho se fe goba se fe sa go gogela morago goba go fetola molato. 

h. 
Ge e le gore o tla ba gona tshekong ya molato letati le matati a tsheko. 

i. 	
Letati la tsheko le poelo ya mafelelo 

j. 	
Letsati la kahlolo le dipoelo ta mafelelo 

k. 	
Ge e le gore mogononelwa o kgopete tshekoleswa kgahlanong le kotlo goba kahlolo le poelo ya tshekoleswa. 

l. 	
O ka hweta bjang neng thoto yeo e thopilwego. 

m. 
Ke ditirelo di fe teo di lego gona go omana le dinyakwa ta gago te iteng le gore o ka omia bjang ditirelo teo. 




Ge molato o e ya kgorong ya tsheko o ka letela  gore  Baomi ba kgoro ba tla  
3.5 	Mo go kgonegago le ka kgopelo ya gago, go kgontha go bona phapoi ya tshekelo pele ga ge tsheko ya molato e thoma, gore o tsebe seo se tlago direga; le 
3.6 	Go netefata gore go na le maswaothupo ao a bonagalago ka kgorong mme a tla go fa tsela ya go ya phapoing ya tshekelo. Ge e le gona, tafola ya Thuo/Tshedimoo/Temoo e tla go tsebia ka ga phapoi ya tshekelo yeo ka go yona bohlatse bja gago bo tlago theeletwa. 


Mothothisi yo a filwego molato wa gago o tla  
3.7 	Tsebia mong moomo wa gago ka ga tshepeto e fe goba e fe yeo e tlago hlola go se be gona ga gago moomong; 
3.8 	Go tsebia ge e le gore Molaodi wa Bothothisi bja Sethaba o tere sephetho sa go se thothisi ka go molato woo, le gore o ka nyaka mothothisi wa poraebete le tshepeto yeo e tlago latela mo mabakeng ao; 
3.9 	O tla kgona go araba dipotio ta gago mabapi le ditselatshepeto ta kgoro ya tsheko, mme ge e le gore go ba le tiego, o tla go tsebia gore 
o tla leta sebaka se se kae bogolo le bonnyane pele o e fa bohlatse; 
3.10 Ge go nyakega, o tla go fa sebaka sa kopano ya maleba pele ga diphetho ta molato; 
3.11 Go tsebia ka ga dipoleo ta tshepeto ya kgopelo ya tshekontle, ge go na le mabakapheko ao a beilwego mme a hlaloa seo se rago ke mabakapheko ao a tshekontle; 
3.12 Go ireleta kgahlanong le potolooo ye mpe, ye bohloko le yeo e nyenyefatago; mme 
3.13 O tla go tsebia ka ga poelo ya molato le ge e le gore go na le kgopelo ya tshekoleswa kgahlanong le kgolego goba kahlolo; 
Thekgo ya batwasehlabelo goba baabi ba tirelo ya leago di tla  
3.14 hlaloa ditokelo ta gago le ditshepeto teo di tla latelago; 3.15 ka kgopelo, ba tla go thua go ala molato morago mo lenaneong; 


3.16 ge go kgonega. Ba go felegeta kgorong ya tsheko pele ga tsheko go go tlwaeta phapoi ya tshekelo le tikologo ya yona; le 
3.17 go go fa thekgo le kgothato goba go go feteta go bakgothati ba seporofeenale le ditirelo ta thekgo; 
Ge moomedi wa ta maphelo a amega ka go molato o ka letela gore a ka 
3.18 go fa tshedimoo ka ga tshepeto ya tlhahlobo goba kalafo teo di tla dirwago go wena; 
3.19 ka kgopelo ya gago, go fa direkoto ta gago ta kalafo; mme 
3.20 a go tsebia ka ga ditirelo ta thekgo teo di lego gona ta sethaba le megala ya thuo. 
Bahlankedi go twa ditirelong ta thuto ba tla  
3.21 ka kgopelo, go tsebia ka ditirelo ta maleba ta batwasehlabelo ta dikolong. 
Ge mosenyi a ahloletwe go dula kgolegong, Kgoro ya Ditirelo ta Tokio ya Bosenyi e tla  
3.22 ka kgopelo, go tsebia gore mosenyi o tla akanyetwa neng go lokollwa ka parole; 


3.23 ka kgopelo ge go swanete, go tsebia ka ditirelo teo di lego gona ta kgothato nakong ya theeleto ya Lekgotla la Parole; 
3.24 go tsebia ka go ngwala ka ga diphethogo ta matati le tshedio ya matati a tsheko, le ka dipoelo ta theeleto ya Lekgotla la Parole le mabakapheko ka moka ao a beilwego; 
3.25 ge o kgopete go ba gona tshekong ya parole, Modulasetulo o tla go tsebia ka polelo yeo o e kweiago ka ga tshepeto nakong ya tsheko le gore o letetwe go dira eng; le 
3.26 
ka kgopelo le ka tumelelo ya mogononelwa, go tsebia ka ga mananeo a tweleto a mogononelwa a a dirilego le/goba a a di dirago go kaonafata mekgwa ya gagwe. 

4. 	
TOKELO YA THIRELETEGO 


Ge bosenyi bo begilwe maphodiseng  
4.1 	o hlatse mme wena le leloko la lapa la gago le a thoetwa goba bophelo bja gago bo kotsing, o swanete go bega taba yeo maphodiseng ka pele goba go mothothisi mogolwane wa sethaba kua kgorong ya tsheko mme o kgopele thireleto ya dihlatse, mme mo o ka letela gore  
4.1.1 	mathoeti go wena a tla nyakiiwa ke maphodisa; 
4.1.2 	ge mathoeti a netefaditwe, o tla nyakega go tsenela kwano le Yuniti ya Thireleto ya Dihlatse pele ga ge o tsenywa ka go Lenaneo la Thireleto ya Dihlatse; 


4.1.3 	ge o tsentwe ka go lenaneo, o swanete go obamela melao ka moka bjalo ka ge e beilwe ka go kwano. Tshedimoo ya ka gare ga kwano e tla ba sephiri; 
4.1.4 	ge o sa obamele melao ya kwano, o tla ipea kotsing mme o ka tlowa ka go Lenaneo la Thireleto ya Dihlatse; 
4.1.5 	peakanyo ya tefelo ya alawense e ka dirwa ge o le ka gare ga Lenaneo bjalo ka ge go beilwe ke Molao le melaotlhakwa ya Thireleto ya Dihlatse; 
4.1.6 	o tla swanelwa ke go fana ka dintlha ka moka ta gago ta dithelete go bahlankedi ba Lenaneo la Thireleto ya Dihlatse, gore go bewe diputseleto ta maleba; 
4.1.7 	ge o tewa ka gare ga Lenaneo , o tla bewa ka gare ga ntlo yeo e bolokegilego mme e sego ka tlase ga mabaka a fe goba a fe mo o tla fanago ka aterese go motho mang goba mang, e sego le go maloko a lapa; 
4.1.8 	morago ga ge o file bohlatse, o tla fiwa tsebio ya gore o tla tlowa ka go Lenaneo mo nakong yeo e amogelegago ; mme 
4.1.9 	o ka ikopanya le lephodisa la dinyakiio kua setiing sa maphodisa goba mothothisi mogolwane wa sethaba go hweta tshedimoo ye nngwe ka ga Lenaneo la Thireleto ya Dihlatse. 
4.2 	Ge o sa nyake gore mogononelwa a tseba dintlha ta gago, o ka ikopanya le lephodisa la dinyakiio le/goba mothothisi mme wa kgopela gore tshedimoo e se utollelwe mogononelwa; 


4.3 	mohlankedi yo a rwelego maikarabelo o tla netefata ka dinako tohle gore thoto ya gago yeo e swerwego go bontha bohlatse, e swerwe ka tlhokomelo mme e buetwa go wena ka pele ge e sa hlwe e nyakega; mme 
4.4 	ge o le mmelaedi mabakeng a bosenyi bja ka lapeng, mme go a bonagala go ya ka lephodisa gore go na le mabaka ao a kgodiago gore o ka gobatwa ge mmelaelwa a ka tshela taelo ya thireleto 
4.4.1 	o ka hlagia bohlatse bja boikano go maphodisa mme o hlaloa mabaka a tlolo ya thireleto ke mmelaelwa; mme 
4.4.2 	lephodisa le tla golega mmelaelwa ka pele go tshela thibelo yeo e beilwego ke kgoro ka tlase ga Karolo ya 7 ya Molao wa Bosenyi bja ka Malapeng Molao wa 116 wa 1998. 
Ge molato o ya kgorong ya tsheko o ka letela gore: Mothothisi o tla go  
4.5 	tsebia gore, ge e le gore mogononelwa o ka tlase ga mengwaga ye 18, 
o ka se be gona mo tshekong ntle le ge o tloga o nyakega, goba seo se dumeletwe ke kgoro; goba mo hlatse e lego ka tlase ga mengwaga ye 18 gore o ka se be gona go theeleta bohlatse bja hlatse yeo; 
4.6 	tsebia gore mo mabakeng a mangwe kgoro e ka ganeta go tsebagata tshedimoo ye nngwe (go akaretwa go tsebiwa ga mmelaedi goba hlatse) mabapi le tsheko goba karolo ya yona e fe goba e fe yeo e tlago swarelwa morago ga mejako yeo e tswaletwego; mme 


4.7 	mo go lebanego a go hlaloseta gore motho o fe goba o fe yo a tsebagatago tshedimoo e fe goba e fe goba a utolla tsebego ya hlatse mo e sego ka molao, o oba molato mme o tla ahlolwa. 
Baabi ba ditirelo ta leago ba tla  
4.8 	tea magato go netefata gore wena le ba lapa la gago ga le be mo kotsing 
4.9 	bega goba ba feteta molato o fe goba o fe maphodiseng ge bosenyi bo gononelwa 
Ditirelo ta Tokio ya Bosenyi 
4.10 ge o kgopete go dula o sedimowa ka kotlo ya mogononelwa, ba Ditirelo ta Tokio ya Bosenyi ba tla go tsebia ge mogononelwa a phonyogile kgolegong goba ge mogononelwa a feteditwe pele le dintlha ta maleba le seo; mme 
4.11 
kudu mo mabakeng a tlhekefeto ka thobalano, Lekgotla la Parole le ka tsenya mabakapheko mo paroling ge go bonagala gore go a hlokagala go mo thibela go ikopanya le wena. 

5. 	
TOKELO YA THUO 


O ka letela gore maphodisa a tla go thua ka go 
5.1 	go feteta pele go baabi ba bangwe ba ditirelo go hweta thekgo yeo e swanetego le go thua mo lefelong le nakong ya mathata, go fa mohlala, thuo ya pele ya kalafo; 


5.2 	hlaloa mekgwatshepeto ya sephodisa; 
5.3 	go hlaloeta ditokelo ta gago; 
5.4 	hlokomela polokego ya gago bjalo ka setlapele; 
5.5 	boloka bohlatse; 
5.6 	go fa keleto ka ga thibelo ya bosenyi; le 
5.7 	ka go thibela bosenyi mo lefelong la bosenyi 
Ge molato o e ya kgorong ya tsheko o ka letela  
5.8 	mothothisi o tla bea molato pele ga mmuo mme o tla ela hloko dikgahlego ta gago; 
5.9 	o ka ahlaahla molato le moemedi wa gago yo o ikgethelago yena, kudu ge o akanya go tsenya kgopelo ya hlatswadiatla ya ditshenyegelo goba dikgobalo ta mmele le semoya; 
5.10 go tla beakanyetwa ditoloki, mme mo go swanetego, tshedimoo e tla dirwa gore e fihlelelwe ke batho bao ba nago le bogole; 
5.11 batho bao ba nago le bogole ba tla fiwa thekgo yeo e swanetego, mo e lego gona 
5.12 melato yeo e amago bosenyi bja go kata e tla theeletwa ka dikgorong teo di ikgethago mo dikgoro teo di lego gona; 
5.13 mothothisi le maphodisa ba tla go tsebia gore, ge o le ka tlase ga mengwaga ye lesome seswai mme go fa bohlatse mo molatong go ka go hlolela kgatelelo yeo e sa nyakegego ya monagano le tshotlego, kgoro e ka re ka kgopelo ya mothothisi, ya bea motsenagare (motho yo a kgokaganyago) go go kgontha go fa bohlatse bja gago ka go omia motsenagare yoo, goba kgoro ya laela gore o fe bohlatse ka go omia kgolagano ya thelebiene ya sekete yeo e tswaletwego; 


5.14 modulasetulo o tla, ge motsenagare a beilwe, netefata gore dipotio ka moka teo di bewago pele ga gago di tla fetiwa ka motsenagare; 
5.15 modulasetulo o tla go tsebia gore motsenagare a ka, ntle le ge kgoro e laela ka mokgwa wo mongwe, fetieta tlhaloo ya kakareto ya potio e fe goba e fe yeo e lebiitwego go wena 
5.16 modulasetulo a ka, ge motsenagare a beilwe, laela gore o fe bohlatse bja gago mo lefelo leo le 
a. 	
beakantwego ka borutho gore o ikwe o lokologile 

b. 	
lego ka mokgwa wo e lego gore motho o fe goba o fe yo go ba gona ga gagwe go ka go thoetago, a se bonagale pele ga gago le tshekong; le 

c. 	
lefelo leo le kgonthago kgoro le motho o fe goba o fe yo go ba gona ga gagwe go hlokagalago tshepetong ya tsheko go bona le go kwa  e ka ba thwii goba ka setlabelo sa elektroniki goba setlabelo se sengwe 


 wena ga mmogo le motsenagare nakong ya go fa bohlatse. 
5.17 melato yeo e amago batwasehlabelo bao ba sa kgonego go ithua e tla potlakiwa ka mo go ka kgonagalago; mme 
5.18 ge kgolagano ya thelebiene ya sekete yeo e tswaletwego (CCTV) e swanete go omiwa nakong ya tshepeto ya tsheko, mothithisi o tla hlaloa ka mo setlabelo se omago ka gona goba ge go kgonega, wena le batswadi goba mohlokomedi wa gago le ka dumelelwa go bona tiragato ya setlabelo pele ga tsheko. 


Baabi ba ditirelo ta leago, mo go kgonegago le ge seo se le gona, ba tla: 
5.19 fana ka kgothato le thekgo ya tiragato; 
5.20 go thua go fihlelela ditirelo teo di lego gona ta leago goba ta bahlankedi ba phetleko; mme 
5.21 ba fana ka -
a. 	
thuo ya go ikgolaganya le ba lapa le bagwera 

b. 
thuo ge e le gore o na le kgathelelo ya morago ga lethogo 

c. 
tlhaloo ya tselatshepeto yeo e tlago latela d thuo ya go ikgolaganya le Ditirelo ta Maphodisa a Afrika Borwa 

e. 	
phetetopele go ditirelo ta kgothato ya seporofeene ge e le gore dithupo ta lethogo di ipontha kudu 

f. 	
phihlelelo ya tshedimoo le ditirelo, kudu mo mafelong ao ditirelo teo di lego gona di fihlelela go Thekgo ya ka Kgorong ya Tsheko, go akaretwa go go -  


i. 	thua go kweia tselatshepeto ya kgoro ya tsheko 
ii. 	hlaloeta seo se tlago diragala ka kgorong ya tsheko ge o bitwa bjalo ka hlatse 
iii. hlaloeta bao ba tla bago gona ka kgorong ya tsheko le gore moomo wa bona ke o fe, ga mmogo le go go thua go hweta kgorong ya tsheko; le 
iv. 	go go beakanyeta go fa bohlatse ka kgorong ya tsheko le go kgontha kgokagano le mothothisi. 


Go twa go bahlankedi ba Ditirelo ta Tokio ya Bosenyi o ka letela gore 
5.22 o tla tsebiwa, ka kgopelo, ka ga diphetogo ta molato ta ka go hlapeto ya tokio ya bosenyi; mediro ya Lekgotla la Parole; karolo ya gago ka go tsheko ya Lekgotla la Parole; le gore o ka letela eng nakong ya tsheko; 
5.23 Ge go hlokagala, go tla lokietwa toloki nakong ya tsheko ya Lekgotla la Parole; 
5.24 Ba tla, ka kgopelo, beakanya botsenagare magareng ga gago le mogononelwa ge go nyakega; mme 
5.25 Ka kgopelo, goba ge go nyakega, go fa mohlala, ge o le motwasehlabelo mme o ka kgolegong, goba ge go bonagala nakong ya tsheko ya Lekgotla la Parole gore o hloka thekgo, o tla fetetwa go baabi ba ditirelo ta maleba go go fa ditirelo ta kgothato le thekgo. 
O ka letela gore moomedi wa tlhokomelo ya ta maphelo o tla netefata gore: 
5.26 mo go swanetego, o tla fiwa setifikeiti sa kalafo sa go se be gona moomong sekolong. 


6. 	TOKELO YA HLATSWADIATLA 
Hlatswadiatla e hlaloa thelete yeo kgoro ya tsheko ya bosenyi e go lefelago ge o bile le tahlegelo goba tshenyegelo ya thoto (go akaretwa le thelete) ka lebaka la mediro ya bosenyi goba go se be gona ga motho yo a swaretwego bosenyi. Tefelo ya hlatswadiatla e lebiite go bueta seemo sa pele ga tshenyo goba tshenyegelo sekeng. 
Ge molato o e ya kgorong ya tsheko o ka letela gore 
6.1 	mothothisi le maphodisa ba tla, mo melatong ya maleba, go tsebia gore 
o swanete go ba gona kgorong ya tsheko mo letating la kahlolo le gore 

o ka kgopela mothothisi go kgopela kgoro taelo ya hlatswadiatla; 


6.2 	mo melatong ya maleba yeo e lebanego, kgoro e ka fega kahlolo, ka mabakapheko a gore mogononelwa o go lefela tahlegelo le tshenyego ya thoto ya gago ka lebaka la bosenyi bjoo; 
6.3 	mothothisi o tla go tsebia, mme mongwaledi wa kgoro ya tsheko o tla ala tefelo yeo morago; 
6.4 	mongwaledi wa kgoro goba mothothisi ba tla re, mo melatong ya maleba, ba go tsebia ge go na le thelete yeo e hweditwego go mogononelwa ge a golegwa, kgoro ya tsheko e ka laela gore o lefelwe go twa go thelete yeo ka nako yona yeo; 
6.5 	mothothisi o tla go tsebia gore, ge e le gore ga o hwete hlatswadiatla mo tshekong ya bosenyi, o ka tsenya kgopelo ya tefelo ya ditshenyegelo kgahlanong le mogononelwa; 
6.6 	mothothisi le modulasetulo (mmagaseterata goba moahlodi) ba tla go tsebia gore tefelo yeo e dirilwego ke kgoro ya tsheko e ka kgontha kahlolo ya hlatswadiatla mme o ka omia taelo yeo; 


6.7 	modulasetulo o tla go tsebia gore, ge o filwe tefelo, o na le matati a masometshela (60) a go gana tefelo yeo ka go ngwala mme, ge o ka dira bjalo, o swanete go bueta morago thelete e fe goba e fe yeo o etego o e filwe go mongwadii goba mongwaledi wa kgoro; 
6.8 	modulasetulo o tla go tsebia gore, ge o ka retelelwa ke go gana tefelo pele ga matati a masometshela (60) o ka se sa tsenya molato wa hlatswadiatla kgahlanong le mogononelwa; mme 
6.9 	ge o kgopela kgorong ya tsheko go ka hlatswiwa diatla go ditshenyegelo ta kalafo mabapi le dikgobalo ta mmele teo o di hweditego ka lebaka la mediro ya bosenyi, moomedi wa ta maphelo yo a go hlahlobilego 
o tla kgona go thekga kgopelo ya gago ka go fa bohlatse kgorong ya 
tsheko le go fana ka tshedimoo ya maleba ka go kgoro, go akaretwa le pego ya kalafo. 
7. 	TOKELO YA GO BUETWA THOTO 
Puetomorago e hlaloa melato yeo kgoro ya tsheko, ka morago ga kgolego, e laelago mogononelwa go go bueta dithoto teo di terwego go wena mo e sego ka molao goba teo di sentwego mo e sego ka molao, gore go buetwe seemo sa gago mathomong pele ga tlholego ya bosenyi bjoo. 
Ge molato o e ya kgorong ya tsheko o ka letela gore mothothisi 
o tla go tsebia gore 
7.1 	o ka, mo melatong ya maleba, kgopela mosenyi go bueta morago seo se swanetego, go wena, go ba lapa la gago goba go bana ba gago; 
7.2 	puetomorago yeo e ka akareta puetomorago ya thoto goba go lokia thoto yeo e sentwego;le 


7.3 	gore kgopelo mabapi le seo e ka sepetwa ke kgoro ya tsheko le gore mo melatong ya maleba o tla dumelelwa go hlagia kgopelo yeo pele ga kgoro. 


Dingongorego 
Dikgoro ka moka, dihlangwa le makalatiro ao a amegago ka go molato, a ikemieta go fana ka tirelo ya maemo a godimo, fela dilo ga di sepele ka tshwanelo nakong ye nngwe. Ge seo se hlaga, dikgoro, dihlangwa le makalatiro di rata go tseba seo se diregilego. Seripa se sa tokomane se go tsebia ka seo 
o swanetego go se dira ge o se wa kgotsofala ka ga  

a. 
tsela yeo o swerwego ka yona; 

b. 
tshedimoo yeo o e hweditwego; goba 

c. 
diphetho teo di dirilwego. 


Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa 
1. 	
O ka tsenya ngongorego kgahlanong le mohlankedi wa sephodisa, molaotshepeto wa sephodisa, ditiragato goba tshepeto, ka go ngwalela Khomoenare wa Seteiene wa seteiene seo se amegago. 

2. 	
Ge e le gore ngongorego ya gago e mabapi le thoto yeo e timetego goba e sentwego mola e le diatleng ta maphodisa, o ka swanelwa ke hlatswadiatla. Lebia dinyakiio go MoKomoinarere wa Seteiene, goba, ge e le gore ga o kgotsofale, o ka ikgokaganya le MoKomoinarere wa Selete sa seteiene sa maphodisa seo se amegago ka dintlha ta ngongorego ya gago. Ge ngongorego e sa nte e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, 


o ka ikgokaganya le Kantoro ya Moireleti wa Sethaba. 
3. 	Ge ngongorego e sa nte e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Bolaodi bjo bo Ikemetego bja Dingongorego, fela lemoga gore kantoro ye e omana fela le dingongorego teo di lego mabapi le kgononelo ya maitshwaromabe a bosenyi kgahlanong le maloko a Maphodisa a Metro le maloko a Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa, bao ba retelelwago ke go phethagata meomo ya bona. 


Bathothisi 
4. 	
Kgoro yeo molato o sekwago go yona, e ka rarolla dingongorego te di nti. Ge o Na le ngongorego, o ka ngwalela goba wa dira lebaka la kopano le Mothothisi-mogolwane wa Sethaba mo kgorong ya tsheko yeo e swerego molato. Fela ge e le gore Kantoro ya Mothothisi ya kgauswi ga e go fe tharollo ya ngongorego ya gago mo go kgotsofatago, o ka feteta ngongorego ya gago go Mothothisi Mogolwane mo seleteng. Ge ngongorego e sa nte e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ia dingongorego go Bolaodi bjo bo Ikemetego bja Dingongorego bja selete. Bjona bo tla lebelelwa ngongorego seswa ka go ikemela. Ge ngongorego e sa nte e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Molaodi wa Bothothisi bja Sethaba wa Bosethaba. 

5. 	
Ge ngongorego e sa nte e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Kantoro ya Moireleti wa Sethaba. Fela lemoga hle, gore kantoro ye e omana fela le dingongorego teo di lego mabapi le mediro ya taolotshepeto. Kantoro ya Moireleti wa Sethaba, e ka se ke, ka molao, ya nyakiia diphetho teo di terwego ke kgoro ya tsheko.  


Dikgoro ta Tsheko 
6. 	
Ge ngongorego ya gago e ama maitshwaro a modulasetulo, o ka ngwala go kgopela go bona Hlogo ya ta Kahlolo ya selete. O ka hweta aterese le dinomoro ta mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata. 

7. 	
ge o sa kgotsofatwe ke karabo go twa go Hlogo ya Selete, o ka ngwala goba wa dira kgopelo ya go kopana le Hlogo ya Sehlopha sa Kahlolo ya selete ye e iteng. 

8. 	
Ge ngongorego ya gago e ama kgoro ya lete, o ka ngwala go kgopela go bona Poresitente ya Kgoro ya Tsheko ya tokologo yeo e amegago. O ka hweta aterese le dinomoro ta mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata. 

9. 	
Ge ngongorego ya gago e ama moahlodi wa kgorotshekokgolo, o ka ngwala go kgopela go bona Moahlodi-Presidente wa Lefapha leo le amegago. O ka hweta aterese le dinomoro ta mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata goba kgorongkgolo. 

10. 
ge osakgotsofatwekekarabo,okangwalela Khomiene yaDimmagaseterata ge e le gore ngongorego ya gago e ama kgoro ya mmagaseterata goba Ditirelo ta Khomiene ya ta Kahlolo ge e le gore ngongorego e ama kgorotshekokgolo. Ge ngongorego e sa nte e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Kantoro ya Moireleti wa Sethaba; 

11. 
Ge e le gore ngongorego ya gago e ama baomi ba kgorotsheko, go fa mohlala, bangwaledi goba ditoloki, o ka ngwala go kgopela go bona molaodi wa kgorotsheko. Ge o sa kgotsofalele thuo ya molaodi wa kgorotsheko, o ka ngwalela molaodimogolwane wa taolo ya ditirelo ta kgorotsheko goba molaodi-pharephare.    




Baabi ba ditirelo ta leago: 
12 Ge e le gore ngongorego ya gago e ama mohlankedi wa Kgoro ya Tweleto ya ta Leago, o ka ngwalela hlogo ya kantoro yeo e amegago. Ge o sa kgotsofalele thuo, o ka ngwalela Hlogo ya Selete goba ya Kantoro ya Profense, ga mmogo le Kantoro ya Bosethaba. 
13 Ge o sa nte o sa kgotsofatwe ke karabo yeo o e hwetago go mohlankedi wa mmuo, o ka ikgokaganya le Khansele ya Diprofeene ta Ditirelo ta Leago goba Kantoro ya Moireleti wa Sethaba. 


Baomi ba tlhokomelo ya ta maphelo 
14 Ge o sa o sa kgotsofatwe ke tirelo yeo e fiwago ke moomi wa tlhokomelo ya ta maphelo ka gare go lefapha la ta maphelo a batho, o swanete go ngongoregela pele go motho yo a go thuitego. Efela, ge ngongorego ya gago e sa rarollwe mo go kgotsofatago, o ka fetieta ngongorego ya gago go hlogo goba molaodi wa tlabelo ya ta maphelo a sethaba mo 
o ilego wa hlahlobja goba wa alafa gona. 
15 Ge o sa hwete karabo goba o sa kgotsofale ka mokgwa wo ngongorego ya gago e sepetwago ka gona ke hlogo goba molaodi wa tlabelo ya ta maphelo a sethaba, o ka fetieta ngongorego ya gago go Kgoro ya ta Maphelo ya Profense yeo e amegago. Ge o sa o sa kgotsofatwe ke ka mokgwa wo Kgoro ya ta Maphelo ya Profense yeo e amegago e sepetago ngongorego ya gago ka gona, o ka kgopela lekgotla la seporofeene la maleba goba khansele, bjalo ka Khansele ya Porofeene ya ta Maphelo ya Afrika Borwa, go nyakiia bothata. 
Bahlankedi ba Ditirelo ta Thuto 
16 Ge e le gore ngongorego ya gago e ama morutii goba leloko le fe goba le fe la baomi mo sekolong se iteng goba instithuene e fe goba e fe ya thuto, o ka ikopanya le hlogo ya sekolo seo goba instithuene ya thuto. Ge e le gore ngongorego e ama hlogo ya sekolo, o ka ikopanya le Selete sa Thuto goba Molaodi wa Selete. 
17 Ge o sa kgotsofale ka mokgwa wo ngongorego ya gago e sepetwago ka gona, o ka ikopanya le Hlogo ya Kgoro ya Thuto ka go profense yeo e amegago. 


18 Ge ngongorego e sa nte e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Molekgotla-phethii wa Thuto goba Kgoro ya Thuto ya Bosethaba. 
Bahlankedi ba Ditirelo ta Tokio ya Bosenyi: 
19 Ge e le gore ngongorego ya gago e ama mohlankedi wa tokio ya bosenyi, 
o ka e ngwalela Khomiene wa Bosethaba wa Ditirelo ta Tokio ya Bosenyi goba Moahlodi wa Tlhahlobo. Ge a amogela ngongorego ya gago yeo e ngwadilwego, Komoinare o tla e feteta go kantoro ya maleba gore e fiwe edi. 
Mekgwa ye mengwe ya go ngongorega 
20 Ge o sa nte o sa kgotsofatwe ke ka mokgwa wo ngongorego ya gago e sepetwago ka gona ke bateakarolo goba baabi ba ditirelo mo tshepetong ya toka ya ta bosenyi, o ka ngongoregela ditirelo teo go mekgatlo ya go swana le: 
a. 
Kantoro ya Moireleti wa Sethaba 

b. 
Khomiene ya Ditokelo ta Batho ya Afrika Borwa 

c. 
Bolaodi bja Dingongorego bjo bo Ikemetego 

d. 
Khomiene ka go Tekatekano ya Bong 

e. 
Khansele ya Porofeene ya ta Maphelo ya Afrika Borwa 

f. 
Moemedi yo o ikgethetego yena mme a lefelwa ke wena 




TSHEDIMOO YA TLALELETO 
Ge o nyaka tshedimoo go feta mo ka ga morero ofe goba ofe wo o lego ka gare ga tokomane ye, o ka ikgokaganya le Lefapha la Bong la Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo mo dinomorong te di latelago: 
Mogala:  (012) 315 1670  
Fekese:  (012) 315 1660  
Emeile:  victimcharter@justice.goza.za  

Tokomane ya Maemotshepeto a Motheo ao a Amogelegago a Ditirelo ta Batwasehlabelo ba Bosenyi e tweleditwe ke Bolaodi bja Bong ka gare ga Kgoro ya ta Toka le Tweleto ya Molaotheo, ka thomiano le Dikgoro te  Tweleto ya Leago, Ditirelo ta Tokio ya Bosenyi, Thuto le Maphelo ga mmogo le Bolaodi bja Kahlolo bja Bosethaba bja Afrika Borwa, Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa, Khomiene ya Kagoleswa ya Molao wa Afrika Borwa, Khomiene ya Ditokelo ta Batho ya Afrika Borwa, Kantoro ya Moireleti wa Sethaba, Bolaodi bja Dingongorego bjo bo Ikemetego, maloko a dimagaseterata le Dikhomiene ta Ditirelo ta Kahlolo le maloko a Maphodisa a Tshwane-Metro. 
Kgoro ya ta Toka le Tweleto ya Molaotheo di leboga kudu thuo yeo ba e filwego go tweleta tokomane ye ke mekgatlo yeo e fapanego yeo e sego ya mmuo. 


 	MOLAODI PHAREPHARE Kgoro ya ta Toka le Tweleto ya Molaotheo 
Mokotla wa Poraebete X81 Tshwane 0001 Mogala (012) 315 1111 Fekese: (012) 326 0991 Wepsaete: www.doj.gov.za 
 	MOLAODI PHAREPHARE Kgoro ya Tweleto ya ta Leago 
Mokotla wa Poraebete X901 Tshwane 0001 Mogala: (012) 312 7601 Fekese: (012) 312 7782 Wepsaete: www.welfare.gov.za 
 	KHOMIENA WA BOSETHABA Ditirelo ta Sephodisa sa Afrika Borwa 
Mokotla wa Poraebete X94 Tshwane 0001 Mogala: (012) 339 1000 Fekese: (012) 339 1530 Wepsaete: www.saps.org.za 
 	Bolaodi bja kahlolo bja bosethaba 
Mokotla wa Poraebete X752 Silverton Tshwane 0001 Mogala: (012) 845 6000 Fekese: (012) 845 7311 Wepsaete: www.npa.gov.za 


 	Molaodi wa Bosethaba wa Lenaneo la Thireleto ya Dihlatse 
Bolaodi bja Kahlolo bja Bosethaba Mokotla wa Poraebete X 655 Tshwane 0001 Mogala: (012) 315 732/33 Fekese: (012) 323 5434 Wepsaete www.npa.gov.za 
 	Baemedi ba Ditokelo ta Batho 
Bolaodi bja Bosethaba Sentha ya Temokrasi 357 Mmila wa Visagie Sekhutlong sa Prinsloo Tshwane 0001 Mogala: (012) 320 2943/8 Fekese: (012) 320 2949 Wepsaete: www.lhr.org.za 
 	Bolaodi bjo bo Ikemetego bja Dingongorego 
Mokotla wa Poraebete X 941 Tshwane 0001 Mogala: (012) 320 0431 Fekese: (012) 3203116 Wepsaete: www.icd.org.za 
 	Mokgatlo wa Bosethaba wa Baemedi ba Temokrasi (NADEL) 
Lepokisi la Poso 15803 Vlaeberg Kapa 8018 Mogala: (012) 338 9300/01 Fekese: (012) 328 5120 Wepsaete: www.sunsite.wits. ac.za/nadelproject 
 	Khansele ya Porofeene ya ta Maphelo ya Afrika Borwa 
Lepokisi la Poso 205 Tshwane 0001 Mogala: (021) 421 0577 Fekese: (021) 421 0633 Wepsaete: www.sunsite.wits. ac.za/nadelproject/ 


 	MOLAODI PHAREPHARE Kgoro ya Thuto 
Mokotla wa Poraebete X895 Tshwane 0001 Mogala: (012) 312 5911 Fekese: (012) 321 6770 Wepsaete: www.education.pwv. gov.za 
 	KHOMIENA WA BOSETHABA Kgoro ya Tokio ya Bosenyi 
Mokotla wa Poraebete X136 Tshwane 0001 Mogala: (012) 307 2000 Fekese: (012) 325 5706 Wepsaete: www.dos.gov.za 
 	MOLAODI PHAREPHARE Kgoro ya ta Maphelo 
Mokotla wa Poraebete X828 Tshwane 0001 Mogala: (012) 312 0000 Fekese: (012) 325 5706 Wepsaete: www.doh.gov.za 
 	MONGWALEDI Khomiene ya Dimmagaseterata 
Lepokisi la Poso 9096 Tshwane 0001 Mogala: (012) 325 3951 Fekese: (012) 325 3957 Wepsaete: www.doh.gov.za 
 	Kantoro ya Moireleti wa Sethaba 
Mokotla wa Poraebete X 677 Tshwane 0001 Mogala: (012) 322 2916 Fekese: (012) 322 5093 Wepsaete: www.policy.org.za/ govt/pubprot 


 	Khansele ya Diprofeene  Khomiene ya Ditirelo ta ta Tirelo ya Leago Kahlolo Mongwaledi 
Mongwaledi Lepokisi la Poso 258 
Mokotla wa Poraebete X 2 Bloemfontein 
Hatfield 9300 
0029 Mogala: (051) 447 2769 
Mogala: (012) 342 5437 Fekese: (011) 447 0836 
Fekese: (012) 342 3025 

 	Khomiene ya Ditokelo ta Botho ya Afrika Borwa 
Mokotla wa Poraebete X 2700 
Houghton 
2047 
Mogala: (011) 484 8300 
Fekese: (011) 484 1360 
Wepsaete: www.sahrc.org.za 

 	Khomiene ya Tekatekanyo ya Bong 
Lepokisi la Poso 32175 
Braamfontein 
2017 
Mogala: (011) 403 7182 
Fekese: (011) 403 7188 
Wepsaete: www.cge.org.za 









Private Bag X81 Pretoria, 0001 329 Pretorius Street, Momentum Building Pretoria, 0002 

the doj &cd 
Department: 
Justice and Constitutional Development 

REPUBLIC OF SOUTH AFRICA 


