
Kgoro ya Bokgabo le Seto 
TLHAKO YA 
MOLAOTSHEPETO WA 
POLELO YA 
BOSETHABA

Sengwalwa sa mafelelo 
13 Nofemere 2002 
DITENG PEGOPELE KA TONA YA BOKGABO, SETO, SAENSE LE THEKNOLOTI LENANEO LA DIKHUTOFATO KAROLO 1 BOITHEKGO LE DIKAGARE 
1.1 Matseno 
1.2 Kamano ya histori 
1.3 
Kamano ya semolao KAROLO 2 DINTLHAKGOLO TA MOLAOTSHEPETO 

2.1
 Maikemieto 


2.2 Metheo 
2.3 Mokgwa 
2.4 Morero KAROLO 3 KAGO YA MABOKGONI A BATHO KAROLO 4 DITSELA TA PHETHAGATO LENANENTU 
PEGOPELE KA TONA YA BOKGABO, SETO, SAENSE LE THEKNOLOTI, NGAKA B S NGUBANE
Polelo ya motho ke letlalo la bobedi ka mekgwa ye menti: leruo la tlhago la motho yo mongwe le yo mongwe yo a tlwaelegilego, leo re le omietago go hlagia ditshepo le ditakato ta rena, go hlohlomia maitemogelo le seto sa rena, le go aga sethaba sa rena le melao yeo e se laolago. Polelo ke yona yeo e re thuago go oma bjalo ka batho lefaseng leo le dulago le fetoga. Ka moo tokelo ya motho ya go omia polelo ya gagwe e amogetwe ka gare ga Molaokakanywa wa rena wa Ditokelo gomme Molaotheo wa rena o amogela gore dipolelo ta batho ba rena ke mothopo woo o swanetego go hlokomelwa. 
Gabotsebotse ke ikgantha ka gore, morago ga tshepeto ya theriano, mafelelong re maemong a go tsebagata tlhako ya molaotshepeto wa polelo wa Afrika Borwa. Ye ke pheleleto ya tshepeto yeo e thomilego ka 1995 ge ke be ke kgetha Sehlopha sa Sepane sa Peakanyo ya Polelo (LANGTAG) gore se mphe dikeleto ka tlhako ya peakanyo le molaotshepeto wa polelo wa go tshwaragana. Kgato ye e be le bohlokwa ka gore (a) ga go na kgotlelelo ya phapano ya polelo gomme dipolelodinti e ba bothata bja go tura bjo bonalago ka go makala a mangwe a sethaba sa rena, gape (b) go solwa go oketegago ga polelotee ka Afrika Borwa go twa go bakgathatema ka go polelo. 
Tlhako ya Molaotshepeto wa Polelo ya Bosethaba e theilwe go dipoelo ta tshepeto ya rena ya theriano, mmogo ka LANGTAG gomme morago ga moo ka maiteko a kgoro ya ka ka thomiano le Phanele ya ka ya boeleti ka Molaotshepeto wa Polelo. Tlhako ya Molaotshepeto e bohlokwa go taolo ya methopo ya rena ya polelo ya go fapana le phihlelelo ya nepo ya mmuo ya go godia temokrasi, toka, tekatekano le kopano ya sethaba. Ke ka moya wo gore kgodio ya dipolelo te 11 ka moka ta semmuo ta naga ya rena yeo e kgonegiitwego ka gare ga Molaotheo e lego bogareng bja molaotshepeto. 
Tlhako ya Molaotshepeto ye e lemoga gape taba ya gore mohola wa dipolelo ta rena o phethwa gabotsebotse ke thomio ya tona ya sepolotiko le ya leago le ya ikonomi. Ge polelo e lahlegelwa ke mohola wa yona ka go makala a le maemo a yona a a fokotega. Tlhako ya Molaotshepeto e teela hlogong gore re lebane le tlhotlo ya kloupalaeseiene le gore dipolelo ta rena ta tlhago di swanete go ba karolo ya tikologo ya rena ya theknoloti ya go gola ka lebelo. Ka gona, e ikemiedite go netefata ka leswa maemo le thomio ya dipolelo ta tlhago ta Afrika Borwa. 
Ke tshepa gore Maafrika Borwa ka moka a tla amogela Tlhako ye ya Molaotshepeto wa Polelo ya Bosethaba bjalo ka ya bona. Ke tshepa gore mmogo re swanete go netefata gore molaotshepeto wo e ba nnete ka maphelong a rena, gomme e dira gore re ikgogomoe ka le go netefata ka leswa boithupo bja rena bjalo ka Maafrika Borwa bja go swana bo le tee. 
 
NGAKA B.S NGUBANE, MP

Lenaneo la dikhutsofato 
DAC Kgoro ya Bokgabo le Seto DoE  Kgoro ya Thuto DoJ  Kgoro ya Toka DPSA Kgoro ya Tirelo ya Sethaba le Tshepeto HLT Ditheknoloti ta Polelo ya Batho LiEP  Molaotshepeto wa Polelo ka Thutong MTEF Tlhako ya Tshenyegelo ya Paka ya Bogareng NGO Mokgatlo wa go se Laolwe ke Mmuo NLS Tirelo ya Polelo ya Bosethaba PanSALB Lekgotla la Dipolelo ka Moka ta Afrika Borwa SADC Sethaba sa Tlhabollo ya Afrika ya ka Borwa SAQA Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa SASL Polelo ya Maswao ya Afrika Borwa SITA Lefelo la Tshedimoo ya Theknoloti la Mmuo TISSA Tirelo ya Botoloki ka Mogala ya Afrika Borwa 
KAROLO 1: BOITHEKGO LE DIKAGARE 
1.1 Matseno 
1.1.1	Dipolelo teo e ka bago te 25 ta go fapana di bolelwa ka Afrika Borwa, teo e lego gore te 11 ta tona di filwe maemo a semmuo ke Karolo 6 ya Molaotheo, 1996 (Molao wa 108 wa 1996), ka mabaka a gore thomio ya tona e akareta palomoka ya diphesenete teo e ka no bago te 98 ta sethaba ka moka. 
1.1.2	Dipolelo te 11 ta semmuo ke isiNdebele, isiXhosa, isiZulu le siSwati (teo di bitwago dipolelo ta Nguni); Sesotho, Sepedi le Setswana (teo di bitwago sehlopha sa dipolelo ta Sotho); Tshivenda, Xitsonga, Seisimane le Seafrikanse. 
1.1.3	Afrika Borwa ke naga ya dipolelodinti. Semelo seo se bonalago sa dipolelodinti ka Afrika Borwa ke nnete ya gore dipolelo te dinti ta tlhago di bolelwa go ralala mellwane ya diprofense, gomme di bolelwa ke dithaba ta go twa go diprofense ta go fapana. 
1.1.4	Ga bjale go na le temogo ye maatla ya tlhokego ya go maatlafata maiteko a go tlhabolla dipolelo teo pele di bego di beetwe ka thoko le go twetapele dipolelodinti ge e le gore Maafrika Borwa a swanete go lokollwa go thomio ya dipolelo ta go se be ta tlhago ta rena le ta go ba ta semmuo. 
1.1.5	Go fihla ga bjale, taolo ya phapano ya dipolelo ka Afrika Borwa ya go tla ka morago ga kgethollo e thatafaditwe ke tlhokego ya molaotshepeto wa polelo wa go hlaloa dilo ka moka, gomme seo se bakile gore go omiwe Seisimane le Seafrikanse bjalo ka dipolelo ta go omiwa kudu ka go ikonomi-leago le makala a sepolotiki a sethaba sa rena. 
1.1.6 	Morago ga mengwaga ye seswai ya temokrasi, Afrika Borwa bjale e fihlile go ntlha ye bohlokwa ka go histori ya yona. Afrika Borwa e araba phapano ya rena ya polelo le ya seto le tlhotlo ya dipolelodinti ta molaotheo, ke ka baka leo go tsebagaditwego Tlhako ye ya Molaotshepeto wa Polelo ya Bosethaba. 
1.1.7	Tlhako ya Molaotshepeto ga e tsenye fela mokgwa wo moswa go dipolelodinti ka Afrika Borwa, empa e hlohleleta ka maatla tshomio ya dipolelo ta tlhago bjalo ka dipolelo ta semmuo go godia le go hlohleleta kopano ya bosethaba. O teela hlogong kamogelo ya bophara ya phapano ya dipolelo, toka ya leago, motheo wa khumano ye lekalekanago ya ditirelo le mananeo a sethaba, le hlompho ya ditokelo ta polelo. 
1.1.8	Tokumente ye e hlaloa tlhako ya go kgontha ya mmuo wa go ba le dipolelodinti wo kopantwego ka gare ga tlhako ya Molaotheo. 
1.2 Kamano ya Histori 
1.2.1	Go tloga ge Afrika Borwa e thoma go tewa ke Dutch ka 1652, ka dibaka ta go latelana ta puo ya Brithane, Yunione ya Afrika Borwa, le go hlongwa morago ga Repabliki ya Afrika Borwa, le puo ya kgethollo, molaotshepeto wa polelo wa mmuo le bengmaatla ga se ba kgone go lemoga phapano ya dipolelo ya Afrika Borwa. Maemo a a bueditwe morago ke go tla ga temokrasi ka 1994 le dipeakanyeto ta Molaotheo ka go ba semmuo ga dipolelodinti. 
1.2.2	Maemo a a ile a baka gore go be le go se lekalekane ga dipolelo le go rena ga polelo ye nngwe, moo e lego gore go rena ga Seisimane le Seafrikanse go hlodile kamano ya go se lekalekane gare ga dipolelo te le dipolelo ta Afrika. 
1.2.3	Ka moo, melaotshepeto ya bokoloniale ya kgethollo, mmogo le melaotshepetso ya leago-ikonomi, e bakile gore go be le moakanyeto wa go se lekalekane wa dipolelo woo o bego o bontha dipopego ta go se lekalekane ga merafe le maemo teo Afrika Borwa e tsebegago ka tona. 
1.2.4	Ditiragalo te ka moka di ile ta tsenya kotsing maemo a go lekana a dipolelo ta tlhago le dipolelo ta batho ba go fapana ba Afrika le ba dihlopha te dingwe teo di beetwego ka thoko go tsenywa Difoa le Difofu  ka go gatelela dikgolo ta go se kgahlie ka dipolelo ta Afrika, teo di sa kgolwego ke diboledi ta Seisimane le Seafrikanse fela, empa le baboledi ba banti ba dipolelo ta Afrika ka botona. 
1.2.5	Maemo a okeditwe gape ke nnete ya gore dihlongwa ta sethaba le ta praebete di rata go tea dipheto ta polelo ta nakwana ta go ganetana le dipeakanyeto ta semolao le dinyakwa ta go amana le dipolelo ka baka la melao ya go se bonele kgole ya go ba kgahlanong le tiragato ya dipolelodinti. 
1.3 Dikagare  ta melaotlhakwa 
1.3.1	Karolo ya bo 6 ya Molaotheo e fa tlhakokgolo ya semolao ya dipolelodinti, tlhabollo ya dipolelo ta semmuo le kgodio ya hlompho le kgotlelelo ya phapano ya dipolelo ta Afrika Borwa. E phetha ditokelo ta polelo ta badudi, teo di swanetego go hlomphiwa ka melaotshepeto ya polelo. 
1.3.2	Molaotheo o gatelela gore dipolelo ka moka ta semmuo di swanete go ipshina ka maemo a go lekana le go swarwa ka go lekalekana, ka moo go kaonafatwe maemo le thomio ya dipolelo ta tlhago, gape mmuo o tee dikgato ta melaotlhakwa go laola le go hlokomela thomio ya dipolelo ta tlhago ta go se holege. 
1.3.3	Molaotheo o laela phetolo ya maemo a polelo ka go naga ka moka, ka go fa kamogelo ya leago le ya sepolotiki go dihlopha ta polelo go theilwe go ditlhoko ta sethaba te boletwego le dihlopha ta go ba le kgahlego. 
1.3.4	Karolo 6(2) ya Molaotheo e nyaka gore go be le mekgwa yeo e swanetego go ba gona go hlabolla dipolelo te ta tlhago. 
1.3.5	Karolo 6(3) le (4) di na le dipeakanyeto ta go amana le dipolelo ta mebuo ya bosethaba le ya profense, moo e lego gore dikgoro ta mmuo di swanete go omia bonyane dipolelo te pedi ta semmuo. 
1.3.6	Go godia phapano ya dipolelo go ya pele, karolo 6(5) e kgonegia go hlongwa ga Lekgotla la Dipolelo ka Moka ta Afrika Borwa (PanSALB) go godia dipolelodinti le go hlokomela tlhabollo le thomio e sego fela ya dipolelo ta semmuo, empa le dipolelo ta Khoi, Nama le San, mmogo le (Di)polelo ta Diatla ta Afrika Borwa. Gape PanSALB e tla dira gore go be le hlompho ya Dipolelo ta Bohwa teo di bolelwago ke dikarolo te dingwe ta sethaba sa rena le ya dipolelo teo di omietwago mabaka a bodumedi. 
1.3.7	Dipeakanyeto te dingwe ta maleba ta go amana le merero ya polelo di dirilwe gongwe ka gare ga Molaotheo. Karolo 9(3) e ireleta kgahlanong le kgethollo ya go se be ya nnete ka baka la polelo, ge dikarolo 30 le 31(1) di bolela ka ditokelo ta batho ta bokgathatema le go iphsina ka ta seto, bodumedi, le dipolelo. Karolo 35(3) le (4) di bolela ka ditokelo ta polelo ta baswariwa, bao ba letilego tsheko le basekiwa, go gatelelwa gabotsebotse tokelo ya teko ya nnete moo ditshepedio di fetolelwago ka go polelo yeo motho a ikgethelago yona. 
1.3.8	Kgoro ya Thuto e tsebagadite Molaotshepeto wa Polelo ka go Thuto (LiEP), woo o gatelelago dipolelodinti bjalo ka katoloo ya phapano ya dito le karolo ye bohlokwa ya go aga Afrika Borwa ya go se be le kgethollo ya semorafe. Motheo ke gore polelo ya gae e dule e omietwa go ithuta le go ruta, empa go hlohleleta baithuti gore ba tsebe le dipolelo te dingwe. Molaotshepeto o bolela ka merero ya go swana le (di)polelo ya go ithuta le go ruta ka go dikolo ta bohle, lenanethuto la sekolo le mediro ya go amana le polelo ya dikgoro ta profense ta thuto le mekgatlo ya go laola dikolo. 
1.3.9	Molaotheo le melaotlhakwa ye mengwe ya go amana le wona o hlohleleta kgodio ya dipolelodinti ka Afrika Borwa. Tlhako ya molaotshepeto ka moo e swanete go kgonegia ka moo go kgotsofatago tshepelelano ya melaotshepeto ka go ditekanyo te tharo ta mmuo le go bontha maemo a hlakilego a molaotshepeto go ralala diprofense te senyane ka moka ka Afrika Borwa. 
KAROLO 2: DINTLHA TE BOHLOKWA TA MOLAOTSHEPETO 
2.1 Maikemieto 
Molaotshepeto wa polelo o teela hlogong dipeakanyeto ta Molaotheo ka dipolelodinti gape di sepelelana le maikemieto a mmuo a kgolo ya ikonomi, ya leago-polotiki le ya thuto. Maikemieto a wona ke go- 
2.1.1 godia thomio ya go lekalekana ya dipolelo ta semmuo te 11; 
2.1.2 nolofata khumano ya go lekalekana ya ditirelo ta mmuo, tsebo le tshedimoo; 
2.1.3 netefata tokio ya dipolelo ta tlhago ta semmuo teo pele di bego di beetwe ka thoko 
2.1.4 imolla le go boloka kamano ye phedilego gabotse ya dipolelodinti le dithaba ka moka ta polelo; 
2.1.5 hlohleleta go ithuta dipolelo te dingwe ta semmuo go godia kopano ya sethaba, le phapano ya polelo le ya seto; le 
2.1.6 go godia taolo ya dipolelo ye botse gore go be le tshepeto ya tirelo ya sethaba ya go kgontha go kgona go kgotsofata ditebelelo le ditlhoko ta badirelwa. 
2.2 Metheo 
Molaotshepeto o theilwe go metheo yeo e latelago: 
2.2.1 Boikgafo mo go kgodio ya tekatekano ya polelo le ditokelo ta polelo bjalo ka ge go nyakilwe ke mmuo wa temokrasi; 
2.2.2 Temogo ya gore dipolelo ke methopo ya go oketa tsebo, bokgoni le bokgathatema bja botlalo ka go makala a sepolotiki le a leago-ikonomi; 
2.2.3 Go omiana gore go be le kgodio ya molaotheo ya dipolelodinti; 
2.2.4 Thibelo ya thomio ya polelo efe goba efe ka mabaka a thomiompe, borena le kgethollo; le 
2.2.5 Kaonafato ya peobogareng ya batho ge go ahlaahlwa dikgahlego, ditlhoko le ditakato ta dithaba te dinti ta go fapana ka dipolediano ta go twela pele le dingangiano. 
2.3 MokgwaMokgwa o amogela teo di latelago: 
2.3.1 Kgodio ya dipolelodinti ka Afrika Borwa e nyaka maiteko a go se beele ka thoko tsebo yeo e lego gona ka sethabeng moo dipolelo ta semmuo ta tlhago di tsebegago. Se se tla nolofatwa ke thomio ya le bokgathatema bja sethaba ka go ditshepeto ta tlhabollo ya polelo. 
2.3.2 Go tla holofelwa le go ditsebi ta polelo go thua tshepeto ya go tlhabolla mananeo a dipolelodinti a go oma ka nyakiio le phatlalato ya dikhumano ta gona. 
2.3.3 Go nolofata thomiano le karolelano ya maikarabelo gare ga dinaga teo e lego maloko a SADC go phakiia tlhabollo ya polelo. 
2.3.4 Go sepeta, ka dikgala ta go kwala, ditebeleloleswa ta molaotshepeto go hlokomela twelopele ya phihlelelo ya sethaba sa Afrika Borwa sa go ba sa dipolelodinti ka botlalo. 
2.3.5 Mokgwa wa go thewa go sethaba mo go kgodio ya dipolelodinti ke wa go omiega bokaone kudu, ge go lebeletwe go ba le phapano ga Afrika Borwa. E swanete go ba mokgwa wa go se be bogareng wa bokgathatema wa peakanyo ya polelo le tiragato ya molaotshepeto woo o hlokomelago bokgoni gore go be le thutieto ya tsebo le mabokgoni. 
2.4 Morero wa Molaotshepeto 
Morero goba dipeakanyeto ta molaotshepeto ke te di latelago 
2.4.1 Dibopego ka moka ta mmuo (bosethaba, profense le mmuoselegae), mmogo le dihlongwa ta go diragata maatla a sethaba goba ta go phethagata mediro ya sethaba go ya ka peomolao di tlangwa ke Tlhako ye ya Molaotshepeto wa Polelo. 
2.4.2 Ge go godiwa dipolelodinti diprofense di tla dira melaotshepeto ya tona ya go sepelelana le methalohlahli yeo e lego ka gare ga Tlhako ye ya Molaotshepeto, go teelwa hlogong mabaka a tona a selete, le ditlhoko ta sethaba le teo se di ratago, bjalo ka ge go boletwe ka gare ga Molaotheo. 
2.4.3 Mebuo ya gae e tla phetha ka thomio le teo di ratwago ke dithaba ta yona ka go tlhako ya molaotshepeto wa polelo ya profense ya go kgontha. Ge go phethilwe ka thomio ya polelo le teo sethaba se di ratago, mebuo ya gae e swanete gore e tlhabolle, e gatie le go diragata molaotshepeto wa dipolelodinti morago ga ditheriano ta bophara le dithaba ta yona. 
2.4.4 Dipolelo ta semmuo di tla omiwa bjalo ka ge go hlokega ka ditiragalong ka moka ta semolao, go balwa le dikgatio ta Hansard, e le tokelo: Ge fela e le gore lebakeng la makgotlatheramelao a diprofense, mabaka a selete a tla phetha (di)polelo teo di yo omiwago. 
2.4.5 Mmuo o tla hlohleleta, gomme mo go kgonegago o tla thekga mekgatlo ya praebete go tlhabolla le go diragata melaotshepeto ya yona ka mokgwa wa go sepelelana le tlhako ya molaotshepeto wa polelo ya bosethaba. 
2.4.6 Go godia dipolelodinti molaotshepeto wo o phetha ka thomio ya dipolelo ta go fapana ka go dipopego ta mmuo ka moo go latelago: 
2.4.6.1 (Di)polelo ta go oma/(Di)polelo ta go rekhotla: Ka kwano, sebopego se sengwe le se sengwe sa mmuo se swanete go kwana ka (di)polelo ya go oma (ya ka gare le ka ntle ga kgoro ya mabaka a kgokagano): Ge fela e le gore moo go kgonegago ga go motho yoo a tla ganelwago go omia (di)polelo yeo a e ratago. Ka mabaka a go sepeta dikopano le go dira mediro ye itego, go swanete go dirwa maiteko afe goba afe go omia dinolofati ta nolofato ya polelo ta go swana le/goba botoloki (bja tatelano goba bja sammaletee mmogo le bja tshebelo) moo e lego gore go a kgonega. 
2.4.6.2 Kgokagano le sethaba: Ka mabaka a polediano ya mmuo, kgetho ya modudi e swanete go omiwa. Polediano ya molomo ka moka e swanete go direga ka polelo ya semmuo yeo batheeleti ba e ratago. Ge go hlokega, go swanete go dirwa maiteko ka moka go omia dinolofati ta nolofato ya polelo ta go swana le botoloki (bja tatelano, le sammaletee, mmogo le botoloki bja mogala goba bja go sebelwa) moo e lego gore go a kgonega. 
2.4.6.2 Dikgatio ta mmuo: Lenaneo la kgatio la dipolelodinti te omiegago le swanete go latelelwa ke dikgoro ta mmuo ta bosethaba moo e lego gore ga go nyakege kgatio ka dipolelo ka moka ta semmuo te 11. 
2.4.6.3 Moo e lego gore tshepeto ya mmuo ya go kgontha le ye hlomamego mo go tekanyo efe goba efe e nyaka polediano ya go kweiega gabotse, e swanete go gatiwa ka dipolelo ka moka ta semmuo te 11, gomme ka diprofenseng, ka dipolelo ka moka ta semmuo te boletwego. 
2.4.6.4 Mabakeng ao go wona ditokomane ta mmuo di ka se bego gona ka dipolelo ka moka ta semmuo te 11, dikgoro ta mmuo ta bosethaba di swanete go gatia ditikomane sammaletee ka bonyane dipolelo te tshela. Kgetho ya dipolelo e tla dirwa ka moo go latelago: 
Bonyane ye tee go twa go sehlopha sa Nguni (isiNdebele, isiXhosa, isiZulu lesiSwati); Bonyane ye tee go twa go sehlopha sa Sotho (Sepedi, Sesotho, Setswana)Tshivenda;Xitsonga; Seisimane; le Seafrikanse. 
2.4.6.5 Motheo wa thielano o swanete go omiwa ge go kgethwa dipolelo ta go gatia ditokomane ta mmuo ka go dipolelo ta Nguni le Sotho. 
2.4.6.6 Kgokagano ya bodithabathaba: Kgokagano ya bodithabathaba ka go tekanyo ya bosethaba ka tlwaelo e tla ba ka Seisimane goba nakwana ka polelo ya naga yeo e ratwago. 
KAROLO YA 3: KAGO YA BOKGONI BJA BATHO 
3.1 Tiragato ya molaotshepeto wa polelo e tla oketa nyako ya moomo wa phetolelo le thulaganyo le ditirelo ta botoloki, kudukudu ka dipolelo ta tlhago. Motheo wa botsebi bja phetolelo ka go dipolelo te o tla katolowa ka go bobedi dikgoro ta mmuo le ka go badiredi ba polelo ba ka ntle bjalo ka bafetoledi, barulaganyi le ditoloki. Tlhoko ye oketegilego ya ditirelo ta badiredi ba polelo ba profeenale e tla nyaka hlahlo ya mabokgoni ye nngwe. 
3.2 Go hlongwa ga diyuniti ta polelo ka go kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmuo ka go profense ye nngwe le ye nngwe le gona go tla ba le thulano go morero wa ditiragalo ta Tirelo ta Polelo ta Bosethaba. Tirelo ya Polelo ya Bosethaba (NLS) e tla lebelelwa gore e gokaganye tiragato ya molaotshepeto ka go nolofata tlhahlo ya badiredi ba yuniti ya polelo ka go ditiragalo ta peakanyo ya polelo le thekgo ya mananeo a moomo a diyuniti te. NLS e tla rwala gape maikarabelo a kgokaganyo ya twetopele ya mananeo a hlahlo a bafetoledi, barulaganyi le ditoloki, le go hloma methalohlahli ya go oma ka dintlha ta boleng. 
3.3. Dikarolo ta tlhamo ya mareo le mareo le tona di tla amega. Koketego ya moomo wa phetolelo e tla nyaka tlhabollo ye phakiiitwego ya mareo ka dipolelo ta semmuo le Panka ya Mareo ya Bosethaba yeo e kgonago go humanwa ke badiredi ba polelo ba mmuo le ba ka ntle. 
3.4 Go ba gona ga didiriwa ta Theknoloti ya Polelo ya Batho (mohlala, phetolelo ya go thuwa ke methene, dimemori ta phetolelo, diphoollamopeleto) ta dipolelo ta tlhago go tla raloka karolo ye kgolo ya thekgo ya ditiragalo ta nolofato ya polelo. 
3.5 Dikgetho ta bogolo bja diyuniti ta polelo di tla phethwa gomme tlhahlo ya mabokgoni ka go karolo ye e tla beelwa pele morago ga ge palo ya dipolelo ta semmuo teo di yo omiwago e phetilwe. Diyuniti te di nago le badiredi ba bane goba go feta ba profeenale, di tla hloka diklereke. 
3.6 Kago ya bokgoni ka go dikarolo te upilwego ta nolofato ya polelo e tla dirwa mmogo le baabi ba ditirelo ba go swana le dihlongwa ta thuto ya godingwana ta go ruta mananeo ao a dumeletwego ke SAQA le dithuto ta polelo, phetolelo le thulaganyo, peakanyo ya polelo, tlhamo ya mareo le tlhamopukuntu. 
KAROLO YA 4: DITSELA TA PHETHAGATO 
4.1 Go tsenywa ga molaotshepeto ka dikgato ka go lebaka le kopana, la bogareng le le telele ke mokgwatshepeto wo rategago ka go ditekanyo ka moka. 
4.2 Mabapi le dikgatio ta mmuo, tiragato e tla tsenywa ka thepeselo le ka mokgwa wa go diriega ke dipopego ta mmuo lebakeng la bonyane mengwaga ye meraro. Mohola wa go tsenywa ka bonyane ke gore dikgoro di tla tlhabolla bokgoni ka mokgwa wa go oketega le go laola tshepeto ya tiragato ka kgonthago. 
4.3 Dipopego ta mmuo di tla ba le nako ya go beakanya ditekanyo ta tona ka go oketa dikabo ganyenyane ganyenyane ka go lebaka la MTEF le ditiragalo ta peakanyo gore di sepelelane le methopo ye nyakegago gore molaotshepeto o diragatwe ka katlego. 
4.4 Mekgwa ya tlhokomelo go netefata boleng bja ditirelo ta phetolelo le thulaganyo. 
4.5 Kgoro ya Bokgabo le Seto e tla omiana le PanSALB go hlokomela le go begela balaodi ba maleba ka kgatelopele ka go dikgala te boletwego. 
4.6 Tebeleloleswa ya molaotshepeto e tla direga ka mehla gomme ditigelo ta go dira diphetoo di tla dirwa moo go nyakegago, gore ditekanyo di kgone go fetolwa go sepelelana le tona. 
4.7 Infrastraktha yeo e nyakegago go diragata molaotshepeto e tla ba gona. Yona e tsenya go hlongwa ga diyuniti ta polelo ka go dikgoro ka moka ta bosethaba le ka go diprofense go laola
.	
kgokagano ya molomo ya ka gare ga kgoro le ya gare ga dikgoro ka go makala ka moka a mmuo; 

.	
kgokagano ya go ngwalwa fase ya ka gare ga kgoro le ya gare ga dikgoro ka go makala ka moka a mmuo 

.	
kgokagano ya molomo le sethaba; 

.	
kgokagano ye ngwadilwego fase le sethaba; le 

.	
kgokagano ya bodithabathaba moo go nyakegago. 


4.8 Mekgwa ye mengwe ya tiragato yeo e tla omiwago ke Molao wa Maitshwaro a Polelo wa Badirela Sethaba, go hlongwa ga Lekgotla la Badiredi ba Polelo ba Afrika Borwa, Tirelo ya Botoloki bja Mogala ya Afrika Borwa (TISSA), leanotshepeto la tlhabollo ya dipolelo teo pele di bego di beetwe ka thoko le Leanotshepeto la Ditheknoloti ta Polelo ya Batho. 
4.9 Maikarabelo a tlaleleto a mmuo mabapi le tiragato ya molaotshepeto wa polelo wa bosethaba a ka moo go latelago: 
.	
Go thekga methopo ya batho yeo e nyakegago gore go be le tiragato ya dipolelodinti ye atlegilego. 

.	
Go laola profeene ya nolofato ya polelo, go ra gore, ka phetolelo, botoloki le twetopele ya mareo, ka tlhabollo le melaotlhakwa ya maleba. 

.	
Go fa thekgo ya maiteko a phetoo a kgethegilego le/goba mananeo a dipolelo ta tlhago te beetwego ka thoko, go ra gore, dipolelo ta Afrika le Khoi, San le Nama, mmogo le (di)polelo ya diatla ya Afrika Borwa; le 

.	
Go thekga go rutwa le go ithuta dipolelo ka moka ta semmuo ta Afrika ka go ditekanyo ka moka ta dikolo. 


LENANENTU  

Dipolelopedi  Thomio ya dipolelo te pedi (le ge e le gore botsebi bja tona ga bo lekane)  
Tlhabollo ya polelo  Kgodio ya polelo ka go e ngwala, go e direla mareO a amogelegago le tlhaloo ya mediro gore polelo e kgOne go omiwa ke baphatlalatadikgang, thuto, ditshepeto ta semolao le ta tshepedio, bjbj, le go fa morero wa kgatio ya dingwalwa ka kakareto  
Thulaganyo  Tiro ya go fetola polelo le/goba setaele sa dingwalwa  
Tekatekano  Boleng bja go ba le neete, go se kgethe lehlakore, tshwaro ya go lekana, seo se tokafetego le seo se nepagetego.  
Dipolelodinti te omiegago  E bolela ka kgetho ya (di)polelo ye itego ka go maemo a itego, ao a phethwago ke dikagare teo polelo e omiwago ka go tona, go ra gore, modiro, batheeleti le molaeta woo e o omietwago.  
Dipolelo ta bohwa  Polelo yeo e sego ya tlhago ya naga empa e tlile le bafaladi  
Dipolelo ta go ba le histori ya go se holege  Ka Afrika Borwa, te ke dipolelo teo di bego di filwe maemo a fase ke dihlopha teo pele di bego di ena le maatla, gomme teo e lego gore ka baka leo, di be di sa omiwe goba go tlhabollwa gore di kgone go omiwa ke media, thuto (morago ga thuto ya fase ya ka pela), goba sethabeng goba dikarolo ta go ba bohlokwa go ta ikonomi. Thekgo ye nyenyane e ile ya fiwa twetopele ya mekgwa ya bokgabo bja molomo ka go dipolelo te. Di tsenya dipolelo ta tlhago, dipolelo ta bohwa le Polelo ya Diatla ya Afrika Borwa (SASL  
Ditheknoloti ta polelo ya batho  Thomio ya tsebo mo go tlhabollo ya ditshepeto ta khomphuta teo di kgonago go lemoga, go kweia, go fetolela le go hlagia polelo ya batho ka mekgwa ka moka; go ra gore, tlhabollo ya mekgwatirio yeo e kgonthago batho go bolediana le dikhomphutha.  
Polelo ya tlhago  Polelo yeo e lego ya naga  
Botoloki  Tiro ya go bolela go twa go polelo ya mothopo go ya go polelo yeo go fetolelwago ka go yona.  
Temogo ya polelo  Thiimogelo ya ka moo polelo e omiwago sethabeng, gore baomii ba fiwa ditokelo ta polelo, le gore na polelo e omiwa bjang go maatlafata goba go teela maatla.  
Go lekana ga dipolelo  Go ya ka tlotlego dipolelo ka moka di a lekana.  

Tshwaro ya go lekana ya dipolelo te pedi goba go feta, kudukudu mabapi le dikaroganyo ta semmuo ta sethaba ta go swana le melaotlhakwa, toka, tshepeto ya sethaba le taelo.  
Tekatekano ya polelo  Toka ya kgonegio ya dipolelo le/goba tshwaro ya dipolelo te pedi goba go feta. Merero ya go swana le palo ya diboledi le maemo a polelo di ka no khueta molaotshepeto go phetha dikaroganyo ta tshomio ya polelo ye itego. Di ka no ba di sa lekane. Mmuo o ka no se kgone go omia dipolelo ta badudi ba wona ka moka gomme ka baka leo o ka no ikgaoleta go thomio ya dipolelo teo e lego ta wona ta semmuo, goba dipolelo te itego, ka mokgwa wo tee goba wo mongwe (Turi, 1993: 14-15)  
Peakanyo ya polelo  Peakanyo ya polelo e fa edi ditharollo ta mathata a polelo ka go dira maikemieto te dingwe, mekgwa le ditetelo. Ke ditshepeto ta go bea melao le go kaonafata dipolelo ka twetopele ya polelo.  
Molaotshepeto wa polelo  Sephetho sa semmuo ka maemo a dipolelo ta go fapana teo di bolelwago ka go dithaba ta go fapana/dipolelodinti, mohlala, gore na ke dipolelo dife teo di tla omiwago bjalo ka ta selete le gore maemo a tona e tla ba afe.  
Ditokelo ta polelo  Melao yeo e phethago maemo ao ka go wona badudi ba ka kgonago go dira dikgetho ta polelo.  
Diyuniti ta polelo  Mafelo a mmuo ka go dikgoro le diprofense go ahlaahla merero ya polelo ye itego ya kgoro yeo le/goba profense a go twa go Molaotshepeto wa Polelo wa Bosethaba le go gokagana le dikgoro te dingwe ta mmuo ka merero ya polelo.  
Tlhamopukuntu/Leksikhokrafi  Tiragalo goba profeene ya go dira dipukuntu  
Tshepeto ya Phetolelo ka mothene  Ditshepeto ta dikhomphutha ta go fetolela dingwalwa ta ilektroniki go twa go polelo ye nngwe go ya go ye nngwe.  
Polelo yeo e beetwego ka thoko  Polelo efe goba efe ya semmuo yeo e beetwego ka thoko ka go thomio ya semmuo goba yeo polelo ya yona e sa hlohleletwego mo go ditiragalo ta semmuo (mohlala, thuto, tlhokomelo ya maphelo). Go beelwa ka thoko ganti ke maemo a fase a polelo mohlomongwe le baboledi. Mohlala, Xitsonga, Tshivenda, isiNdebele le siSwati di tewa gore ke dipolelo te beetwego ka thoko ka Afrika Borwa.  
Polelo ya go ruta  Polelo yeo e rutwago ka go phapoeborutelo bjalo ka ge go laedite kharikhulamo le molaotshepeto wa polelo. Polelo ya go ithuta ke go sepelela kgole ganyenyane go tsenya mogopolo wa gore polelo ya  

go feta ye tee e ka no ba e omiwa gomme baithuti ba ka no ba ba rutwa ka polelo ye nngwe yeo e sego polelo ya go ruta ya semmuo.  
Dipolelodinti  Tshomio ya dipolelo te tharo goba go feta ke motho goba sehlopha sa diboledi go swana le badudi ba selete se itego goba sethaba.  
Polelo ya semmuo  Polelo ya go omiwa ka go mmuo, dikgotleng ta molao, thutong, kgwebong, media le ka go kgwebiano ka kakareto.  
Phetolelo  Tiragalo ya go tloa sengwalwa ka go polelo ya mothopo go ya go polelo ye nngwe (yeo go fetolelwago ka go yona) ka mokgwa wa go ngwala  
Mareo  Mareo ao go kwanwego ka wona a go omiwa ke bohle ka go karolo ya thuto ye itego.  

Td29 
Sep02073 


