Ge re lebelediia seemo seo se fokolago sa bonti bja diintasteri ta lehono, lekala la bohle le tla tsebagata tirio ye kaone dikontrakeng ta yona.
Ge re le gare ka moomo wa go aga le go lota khuto, re fela re ikhweta re elwa kgafetakgafeta le ditlamorago ta lehloyo la batwantle le go hloka kgotlelelo.
 Ntle le ditlabelo ta thoto, go rulelwa ga palo ya go bonala ya direnke ta dithekisi go tla akaretwa protekeng ye.
Molao wa dinamelwa ta ka meetseng o swanete go leka go gapeleta le go lekanya moya wa phadiano mo go lego maswanedi, ka gona, mmuo o tla thibela. 
Matati a Laboraro a tweledite baraloki ba botse mollwaneng wa sehlopha.
Polelo e re fa malebii le kweio ye e tseneletego ya ka mo re bonago lefase ka gona le rena ka borena.  
Re ithutile te nti ka seo se nyakegago go sepedia lenaneo la thibelo ya HIV go tloga go motswadi go ya go ngwana.
Se se gokile ka maatla edi ye nti kgahlegelong ya sethaba le temogo ya nyakego ya go ireleta tlhago le diphidi ta ka meetseng. 
Morago ga dikgetho ba bangwe ba baomi le boradipolitiki ba ile ba ba bahlankedi ba sethaba le maloko a palamente. 
Gore go tle go be le kweio ya phadiano ka gare ga moriti wo re itlholetego wona, wo le nna ke o tliitego ge go tliwa
Ka tsebo ya se, o ile a ipelaeta go badudi gore ba kgathe tema diphadianong teo di sepediwago ke thekgo ya maeleng  ya semmuo gore le bona ba hwete monyetla wa go ithopela ditiki.
Go gangwa ga maswi go twa theleng o ka feteta setweletwa ka bolweti bjo bo rwelwego ke moomi.
Mo theriano ye a sa itsebagatago, mosadi o ile a hlaloa boitemogelo bja gagwe bja go swarwa.
Ka gona palo ye ya lefase e thoma goba le moeno ka ge diphetogophetogo goba dihlaola di e kgomarete.
Lefelo le le na le boemapese, renke ya dithekisi le lefelo la go ema la dithekisi gammogo le setii sa ditimela seo se lego ka lehlakoreng le lengwe la Claremont Boulevard. 
Taba yeo e nyakago tharollo e mabapi le mmuo wo maikarabelo a wona e le go go kgontha dipeakanyo teo di  bonthitwego ka godingwana, le ka mo meomo ye e swanetego go phethagatwa ka gona.
E swaragane le maloko a a seole ao a golofetego mebele le megopolo. 
Didiriwa ka moka ta kgwebiano ya dika merethaeitiria ya dithunya teo di e itiriago ka botona goba dithunya te nnyane di swanete go tliwa Sentareng ya Boingwadio le Taolo ya Dithunya. 
Mmuo o tla leka go hlabolla ditlamorago sethabeng ta go ya fase ga moruo le go tswalelwa ga meepo.
Se se fokota twelopele le temokrasi ebile se hlohleleta ntwa kgahlanong le bohloki ka go aroa ditlabelo ta motheo mo mananeong ao a diretwego go hlabolla seemo sa bophelo gagologolo bahloki lefaseng ka bophara.
Baithuti ba go oma go hweta maitemogelo ba beiwa sehlopheng sa bona se itego sa boithutelo ebile ba a lefwa tirong ya bona ya moomo. 
Ge fela maitshwaro a aroganego a go nwa pilisi a fihla, le balweti ba sa tle ka mehla, go bothata kudu go bueta seo morago le gona e no ba nako fela pele ba hlokomologa.
Sehlopha sa mehlare ye bohlokwa, go akareta mehlare ya kota ya rosi, eponi, le mehlare ya kota ya tambotie, le mohokani le malberi, di hwetagala dithokgweng ta leboa teo di bego di sa omiwe go tloga ka tokologo.
Mo tabeng ye ya molao, kgoro ya ka e tere magato a bogale kudu matlafatong ya Tlhamego ya rena ya Sethaba ya Diphetogo.
Go re re kgone go phadiana lefaseng ka bophara, re ka se kgone go itsemela ka pegaditlago ya dinaledi ditshekatshekong ta rena.
Kgolo ye ya ekonomi ga e akarete fela twelopele ya ekonomi ya leago, efela e akareta khuto le boikemo.
Ka gona ke phegiano ya ka gore re ka se kgone go bolela fela ka tekatekano lefaseng mola basadi ba nyenyefatwa.
Ka nako ya rena ya tshotlego kgahlanong le kgethollo, re hwedite maatla go twa bagaleng ba rena le boikgafo bja bona. 
Te ka moka di akareta dilo ta go swana le go swa, dikgobalo ta hlogong, difolane, sehlabi, dikgobalo ta matsogo, kgaoto, malwetana a  mangwe go swana le a megemo le pelo.
O gatelete bohlokwa bja go ikgogela morago ga maole a Isiraele go twa Gaza gammogo le go bea sehlomo go netefata kemio ya lebaka le le telele yeo e katoloitwego ya dikgaruru.
Le ge go le bjalo Kgoro yona e gare ka go maatlafata Lekala la Dithelete.
Sefehlamohlagase sa kgase se nyaka sekgoba se sennyane go feta sefehlamohlagase sa tlwaelo sa malahla a go lekana ka maatla.
Tshwaro ye borutho nageng, The Orchard e fa badudi dikamora te pedi ta goba le bohlapelo, gammogo le botsenelo bjo aroganthitwego le lapa la mong.
Maphodisa a tere kgato ka tshedimoo yeo ba e hweditego go twa sethabeng ya gore mathale a koporo ao a utswitwego a be a rekiwa mo jarateng ya go lokia dikoloi kua Kuruman.
Go lemogilwe gore ba be ba utela maphodisa mengwaga ye tshela yeo e fetilego mabapi le go kgoga ditagi. 
Melao ye meswa le kgapeleto ya molao yeo e hlabolotwego e fokodite kudu thomiompe ya dithokgwa ta Thaba ya Kenya yeo elego lefelo le bohlokwa kudu la go ema meetse le go fehla mohlagase ka meetse.
Bao ba hwetwago ba rekia madila go twa mabenkeleng a mannyane, diputu ta dikoloi goba mafelong a mangwe ba tla swarwa.
Ba be ba le kae batho mo fase bao o bolelang ka bona, ka kakareto o ile wa upwa moo o bego o le gona.
Tsamaianommogo ya tshepedio ya dikgatio ta dipasporoto e thomile ebile e mo seemong seo se gatetego pele.
Ke ile ka fofietwa Durban gore ke ihlolele dipego te dingwe go mo ireleta.
Thibela batho bao ba le go ka fase ga khueto ya madila gore ba se omie didiriwa ta go ba le mollo.
Go letetwe gore babetli ba tla oma mmogo le barutwana ba ta diintasteri go phetagata morero wo. 
Mokgatlo wo o lebeletego thekio ya diaparo le mabenkele a go rekia dibaledi o ile wa swara morago ga lesolo la go hlaola bosenyi bjo bogolo.
Go godia kgokagano ya dinyakiio le intaseteri le go nolofata thomiano mmogo ya dinyakiio ta diintaseri.
Sekgao ya moepo se be se le gare ka tshepedio ya tlhamoleswa yeo e terego mengwaga le gona e sa le gare ka go fokota baomi ka lebaka la ditlamorago ta makwakwa a metsesetoropo ya kgauswi.
Lenaneo la thuto ya tikologo le tsepelela mo bohlokweng bja mafelo a monola le dinonyana ta meetse.
Ka seemo se, thuumeto ya tsamaianommogo ya sekgao sa bohle le dipeelano ta phethagato di swanete go akareta katoloo ya maikemieto ao.
Pego yeo e hlaloago ka botlalo ditshenyegelo teo di akantwego ta moeno wa bona e lego dithekethe ta sefofane ta maemo a godimo, madulo, bjalobjalo.
Tlhamego ya tshedimoo ya sethaba yeo e lego bonolo, ebile e rekega e tla godiwa go thua balaodi ba mabopo.
Ntlha ye e hlaloa gore Bolweti bja TB ye e palelago Diokobati ta go fapafapana ke eng ebile efa tshedimoo ka phekolo le thibelo ya yona.
Tlhahlo e gona go boradikontraka bjalo ka karolo ya Meomo ya Sethaba yeo e Katoloitwego
Ke swanete go gatelela gore melato ye e no ba fela bonnyane ka ge go sa na le melato e menti yeo e sa begwago.
O se rate leano la kgwebo ya gago ka pelo le moya.
Kwano yeo e iintwego e hlakanya ditirelo ta tlhago le teo di lefelwago ke baletakgoro bao ba dumeletwego yeo mafelelong e feleletago e tlia dipeeleto ta go bonala Toropong.
Mekgatlo ya kganeto khanseleng e amogete go katolowa ga nako efela e bonthite maswenyego a yona ka tshepedio ya go thewa ga maina.
Maphodisa a bogare bja Durban ao a bego a letile lefelo la kgauswi a ile a bitwa gore a kitimie dikebekwa.
Mo bekeng dipalopalo ta tatelano ya ditabakgolo teo di gogilego edi teo di omiwago go laola le go tsebia ditaeto ta motheo di tla lokollwa.
Sefatanaga se ra gore sediriwa seo se loketwego maotwana a go dikologa ao a sepelago goba a sepetwago efela tlhaloo ye ga e akarete paesekele ye e otlelwago ke motho.
Dinyakiio te di ka omia bobedi bja meakanyeto ya dinyakiio ya boleng le ya bonti ebile e ka hlakanelwa.
Phela le dire ditsela di bonale gore botsenelo bja dientene ta mollo bo be bonolo.
Mekgwa ya go laola thilafato ya moya e akareta meago ye mengwe ya go tokia mollo, didiriwa ta go gohla le mekgwa ye mengwe ya go tloa esiti ya digase le dithila te dingwe.
UK e gatelete maikemieto a yona a go thua ka dithelete lenaneong leo le sa teego lehlakore la mpshafato ya naga mola e gatelela nyakego ya  go fedia dikgaruru le go hlongwa ga dipolasa.
Pego e bolela gape ka ekonomi ya tikologo ya motsesetoropo yeo e tiilego ebile e phurullotwego yeo e laolwago ke leano la kgolo ya ekonomi leo le eteletwego ke ba taolo ya ditlabelwa ta selegae.
Ditlhabologo ta bjale di laeta gore dillathekeng di ka omiwa go fetiia bjalo ka mekgwa ye mengwe ya kabo ya ditirelo te bjalo ka ta mmuo, ta maphelo, thuto le kgwebo. 
Seupo se se bontha kabaganyo le bogolo bja diphidi teo di kgethilwego te ele mo Kapa Leboa.
Thibollo ya diminerale e bile le khueto ye kgolo mo karolong ye nngwe le ye nngwe ya sethaba.
Re beele mabala a nkwe ka dikanegelo ta bao ba phologilego dikgaruru ta bong le ditlamorago teo di tliitwego ke lesolo le maphelong a bona.
Ke mokgwa wa thibelo wa go kwagala wa go fokota palo ya dihlaselo ta diaka mo mabopong a go tuma a Kapa. 
Go fihla nakong yeo, e be e  le ditokumenthari ta go senya kudu  mo go BBC le baphatlalati ba bangwe ba ditaba ka seemo se.
Mo mengwageng ye mehlano ye e tlago, Hitchcock o nwelete kudu mo elego gore a ka se kgone go thuega.
Felo la tlhokego ya ta maphelo le hlaola mafelo a go ba le palo ye nti ya batho bao ba hlokafalago e sa le ba bannyane.
Boemafofane bja Heathrow le bjona bo ile bja swanelwa ke go emia bobedi bja mabala a difofane fela go ya ka Mokgatlo wa London wa Ditselamaphefo go be go na le ditiragalo te dinti te nnyane ta dikotsi mo ditseleng.
Gonabjale o modudi wa ka ntle wa lebakanyana ebile o be o na le pasa ya Afrika Borwa nako ye e fetilego.
Dipego di be di sa abaganyetwe ka moka go dipoelo goba diakhaonte teo di amogetwego.
Komiti ya Dipoelo e ogile se ya ba ya iinya go potologa lefelo bakeng sa Interpol Symposium for Heads of Police Training ka go potologa selete.
Thuto e swanete go tweleta te kaonekaone ka dirithi ta bana, talente le mabokgoni a kgopolo le phetagato.
Kago ya tlaleleto e be e le ka fase ga puo ya seole ka fase ga Modimo, yoo a bego a filwe moomo wa go sedia maole ka nageng bao ba bego ba bega kua Lusaka.
Sehlophathomo sa ditekisi ta dimetara se tla oma go tlaleleta dinamelwa ta bohle go ralala le motsesetoropo.
Khomiene yeo e hlomphegago, ge e ba ke go kwele gabotse o botiite gore naa ke megala ya bomang yeo e gatiitwego?
Botho ka nako te dinti bo kopana le dihlotlo te boima gore bo phele go akareta le phetogo ya tlhago le tikologo yeo nako le nako e kgonthitego thutio go ya mafelong a maswa le mafelong a go ba le mathata a bofefo. 
Mo Afrika Borwa, tweleto ya selegae e fokotegile ka baka la nyakego ya go fokola.
E ikarabela go Asphalt Manufacturing Plant yeo e abago metswako ya go fapafapana mo diprotekeng ta kago le ta kgwebo.
Ipshine ka sefihlolo sa gago se monate mo mathuding mola o lebelete dihlapi di thala.
Bjalo ka ditoropo te dinti ta Afrika, histori ya peakanyeto ya meago ya Durban e bontha ketapele ya bokoloniale.
Bobedi bja banna ba le bona ba netefaditwe gore ga ba swanela go ba le dithunya. 
Go molaleng gore ke mongwalo wo o dumelelago dika ta temogo ya kago ya sethaba yeo Maafrika Borwa ba swanetego goba le yona. 
Tonakgolo ye e tla bego e efa polelo ye bohlokwa e tla hloma Khomiene ya Baswa ya Profense yeo e lego kgale e letetwe.
Go se matlafatiwe ga bonti bja bathobaso e be e le leano leo le be go le rerilwe ebile e le kokwane yeo e bego e farologanya tlhako ya kgethollo le bokoloniale mo nageng ya rena.
Ke nako yeo re thomago go godia ba bangwe ba Maafrika ba dimilione mo eThekwini.
Boraro bjo bo phethagadite meomo ya tebelelo mo diatreseng ta go fapafapana le go kgoboketa  tshedimoso mo dipampianeng teo di feleleditego ka go swarwa.
Tweleto, phatlalato le kabaganyo ya intasteri ka bophara e swanete go diragata ditefelo ta go laeta ditshenyegelo gammogo le thuo ya thelete ya ka thoko go lokeleng mohlagase le ditirelo te dingwe ta mmasepala. 
Bokgoni bja yona bja go bontha semoya mo nakong ye thata bo ka se tlogelwe bo sa lemogwe le ge e le ka bahlokatshepho ba Afrika.
Ka baka la tlhago ya mafula, e ka se thibelwe ka moka ka ge pula e fela e feta maatla a moakanyeto wa kelelathila.
Kgoro ya Profense ya Tlhabollo ya Leago e lekodiia bakgopedi ba madulo ebile e tla theoa maeleng go digole teo di nyakago tlhokomelo le thuo neng le neng.
Naa go be go na le dipikara ta ditsebio teo di bego di laeta batho diferong ta go fapana?
Toropo e lebogile gape badudi bao ba tlilego go lokia dikwano ta tefelo.
Kamora ya rena ya bodulo ya go ba le bohlapelo e fa madulo a magolo a maemo ao a beakantwego ka mokgwa wa serapa.
Ga gona motho yo a ka hlomago phaepe ya meetse a go nwa mo lebatong goba mo go adilwego ditena ntle le tsebio yeo e ngwadilwego.
Diphahlo ta toka ya semolao ya bolaodi di lefela fela dithini ta ditlakala teo di omiwago.
Ke nagana gore batho ka moka ba ba filego bohlatse mo ba file dithupeto.
Komiti e ka gatia ditatofato le dingongorego ta dikgatako ta ditokelo ta batho ta go se thabie
Go be go na le kota yeo makgoba le batho bao ba ahlotwego ba bego ba tlengwa go yona ge ba be ba otlwa ka go kwewa mebele bohloko.
Ka gona, tokelo ye e tiieleditwego go ya ka molaotheo le semolao godimo ga tekatekano le go se kgetholle e bohlokwa kudu go twantho ya kgahlanong le semorafe.
Tebanyo ya potlako ke go phetha merero ka moka ya kgalemo ye e amago bathothisi mo kgweding ye e latelago.
Thomia go dira tekolo ya diphetoo ta paka ye telele go phatlalato ya mehuta ya mehlare ye e hlagago ya ka lewatleng go matsha a Leokeng.
 Batho bao ba nyakago go dira tlhagio ya molomo ba ka beeleta sekgoba sa nako go ofisi ya khansele ya ka fasana ya bona, tekano ya matati ao e ka bago a mabedi pele ga kopano ya khansele ya ka fasana ye e latelago.
E sego gagologolo ta tlhago, ke nagana gore lereo la moloko wo o lahlegilego le tla akaretwa ka go tlhaloo yeo.
Stediamo se sefsa se tla agwa mo setsheng se se lego gona sa stediamo sa King's Park le gona se akanyeditwe bjalo ka lebala la go swarela dipapadi ta go fapafapana la maemo a godimodimo.
Wate le yona e hlangwa ke metsana ye mmalwa.
Dingaka ta malweti a diphoofolo te di nago le mangwalo, melawana le bathui ba hlokomete maphelo le go phelega mebeleng ga diphoofolo te di omiwago ke maphodisa.
Ga ke e tshedie mahlo, ka tlhompho, Modulasetulo, ke lekola phapano ye ke tsela ye e tseneletego kudu.
Go walalana ga West Bank go matlafaditwe nakong ya dikgwedi te tharo ta mafelelo.
Ka go le lengwe, batwasehlabelo ba go katwa ba ikhweta ba huduegile maikutlo le go ba le fetogafetoga ga maikutlo.
Mdi Bridget Gasa yo e bego e le seboledi sa letati mo moletlong o bolete gore Afrika Borwa e na le dibaka te di swanetego go thabelwa le go twetwa pele.
Re nyaka tsela ya thomio ya makala-nti go rarolla ka tshwanelo bodiidi bja bana le go fedia tlhorio ye e lebiitwego go bana le dikgaruru.
Dira furu goba digwai te dingwe ta go oma gore di hwetwe ke dikgomo.
Maikemieto e sa dute e le go hlabolla borakontraka ba setlaboswane go ba borakontraka ba ba ipheditego gore ba kgone go phethagata diproteke teo go thwalwago baomi.
Mo mabakeng a thoganeto, maatla ao a fiwago ke karolwana ye a go tswalela renke ya dipese lebakanyana a ka phethagatwa ke Lephodisa-Legolo goba motlati wa gagwe yo a filwego tumelelo.
Ga go na dikolo te di thunthitwego nakong ya tiragalo eupa yo mongwe wa banna go begwa a gobaditwe ka morago ga gore yo mongwe wa bagononelwa a mo hlasele.
Ke leboga kudu sebaka se le mphilego sona le go le leboga ge le ntaledite go tla go le anegela ka botlalo mabapi le toropokgolo ya rena.
Go bohlokwa gore re twele pele ka go tsena ka bogare ga rena go go nepilego go bobedi go twetopele ya ditekatekano ta ekonomi ya kakareto ye e omago ka tshwanelo le go kaonafata kamego ya diphetogo ta ekonomi ya rena ye nnyane.
Magato a thoganeto a terwe go kgabaganya lefase mo mafelong ao baerase e netefaditwego, eupa ke fela Hong Kong ye e hlaotego hotele ka botlalo.
Dingwalwa-tlhatlamano ta Santee ke kgetho ye e tumilego go bao ba nyakago dingwalwa te di kgahliago ta semolao ta go balega ka lekaleng la Sekriste le maatla.
Se se tla etwa pele ke kopano ya boitokieto ya ditsebi ta sethekniki ye e biditwego ke Khomiene ya ta Ekonomi mo Afrika ya Dithabakopano.
Makgobapuku a sethaba go la Atlantis a be a rwele maikarabelo a go anega dikanegelo, ditaeto le dipontho ta dipopi, go bea edi go ditaba ka moka ta dikgaruru kgahlanong le basadi le bana, gammogo le tlhorio ka ta thobalano le go kata.
Dihlogo ta Mmuo di nyamiitwe ke go hloka kgahlego ga Lekgotla la Thireleto ka go tea magato ka thoganeto go ikarabela go boipileto bja go nyaka thuo ka Mmuo wa Haiti.
O twela pele ka modiro wa gagwe o boima wa go ithidulla ka go latela lenaneo la go ja dijo ta phepo teo di sa akaretego nama ye khwibidu.
Meyara wa Mmasepala woo o laleta maloko a sethaba go tla ka bonti go tla go hlatsela tlhomo ya lenaneo la dinkgwete ta baswa.
Bahlankedi ba sephodisa ba swere batho ba mmalwa, ba kgoboketa dithunya, thoto ye e utswitwego le diokobati.
Tea nako go bolela le batsomi ba diaka le batho ba go pholoa maphelo a batho ba bangwe pele ga go tsena ka meetseng le go ba botia ge e ba go bile le teo di bonwego kgauswinyana mo lefelong.
Lebopo ke thoto ya bosethaba ye bohlokwa le gona ga se ya swanelwa go twela mohola batho ba mmalwa bao ba nago le mahlatse fela.
Go dumelwa gore dihlopha te di itlhophilego di tsenelela mabenkele a a itego a diaparo ka gare ga Molokoloko wa mabenkele go utswa diaparo.
Thireleto ya ditefio ye e abetwego go intasteri ya makhura a maitirelo e iwa fase go twela pele.
Le rena re badudi ba naga yeo e ilego ya "batamele kudu gore e fediwe ka noi ka tsela ye e iiago" .
Setopo se sengwe se hweditwe maabane ka maemong a mmoba ke baomi ba polase bao ba ilego ba lemoa maphodisa.
Hlaloa ka moo bohwa bja mohu bo tla phatlalatwago ka gona ge mohu a se a tlogela wili.
Tlhokego ya mekgatlo le dibaka go kgathotema ka sethaba e thibela kgatelopele mo taolong ya tlhabollo le meomo.
Ditlamorago te kotsi ka morago ga go hlabelwa ka thwaana ga se te kaalo ebile ke te nnyane kudu go feta go hlakahlakana ga malweti.
O mo gokedite go ya sethokgweng sa kgauswi moo a mo thoeditego le go mo hlokofata.
Phetolo ye e kgotsofatago kudukudu go twa go bathekgi ba rena ka dithelete e tloga e lebogilwe kudu le go bontha bohlokwa bjoo dikgwebo ta praebete bo bo beago go proteke.
Go na le dipego ta gore maole a Ethiopia a ikgogela morago le ge e le gore mmuo wa Somali o ganeta se.
Kgauswinyana monna wa go twa Parys o filwe kotlo ya kgolego ya mengwaga ye lesometshela go Kgorotsheko ya Godimo ya Bloemfontein ka lebaka la go kata morwedi wa gagwe wa mengwaga ye senyane.
Kgoro gabjale e tsebia dikolo mabapi le dikabo, ka morago ga ditheriano le mekgatlo ya barutii le diasoseiene te di emelago dihlogo ta dikolo le makgotla-taolo a sekolo.
Go tloga mola ba hwetago tokologo ya bona, badudi ba Vietnam le Maafrika ka bobedi ba beile edi ya bona go merero ya tlhabollo, go lwantha bodiidi le go aga leswa dinaga ta rena.
Dikhomiene di tla fiwa meomo ka morero wo o lebiitego mo go hlameng mananeo-phethagato godimo ga ditaba te bohlokwa.
Lekala la Tlhwekio ya Lefelo le rwele maikarabelo a go topa ditlakala mo nokeng le maribeng a kanale.
Re dumela gore thireleto ya lefase e tloga e kgokagantwe ka tsela ye e tiilego le tlhabollo ya yona le gore bobedi di tloga di tsenelana ka tshwanelo.
Batho ka kakareto ba bonwa bjalo ka ntlha ya thitio ya motheo go tikologo efe goba efe. 
Khonferentshe ya Mekgatlo e reriana le go tea diphetho ka ditharollo te mpsha le ta kgale te di terwego ke mekgatlo gammogo le go tla ka lenaneo la go ya godimo le la go ya fase la go kgathotema ga mafolofolo ga maloko.
Ka lebaka la gore tokumente ye o e beilego pele ga ka ke tokumente ga se ya mmakgonthe.
Pego a lekola dintlha te bjalo ka temogotlhago, dimela ta ele te di sa nyakegego, go phathakgana ga dinagasetoropong, go media mehlala ya khapone, boleng bja meetse a go hlweka le a lewatle le phihlelelo go tlhago.
Le gona, tema ye e kgathwago ke seole go merero ya sekgoba sa moyeng e lebeletwe fela ge e tsenelana le ditirelo ta difofane.
Mohlomphegi Mospikara, banna le basadi, re dute re na le moomo wo re swanetego go o dira.
Ditshetlana ta dikota di be di thelwa fase go boloka lebala gore le dule le kolobile le go thibela go foka ga phefo ye e ka rwalago santa ye e sa twago go thelwa.
Ba thopile maemo a godimo go bobedi proteke ya Tikologo ye kaonekaone le lenaneo la phihlelelo ya badudi le le kaonekaone.
E ka ba dipolao te di be di na le kamano le go rola modiro ga gago?
Sehlopha sa maloko a mahlano se be se tsebja bjalo ka Komiti-Tshepedio ya Sepolitiki.
Dimilione ta bana di holega go twa go tlhokomelo ya maphelo ya go se lefelwe, mananeo a phepo ya bana dikolong, molaotshepedio wa dikolo ta go se lefie sekolofisi go bana ba go twa malapeng a go itlhokela.
Karolo ya bobedi e bopa ke malweti a go se alafege a mekgwa ya bophelo, ao a itaetago kudukudu ge motho a fihlile maemong a bogolo bjalo ka malweti a a amanago le mmele o monti, bolweti bja go se ome gabotse ga pelo, kgatelelo ya madi, bolweti bja swikiri le dikankere te dingwe.
Peakanyo, morago ga gore e phethwe e tla ba le ditsela te di diretwego ebile di hlaoletwego dipese fela, gammogo le ditii ta dipese te di bolokegilego, ta boiketlo, te di ireletago kgahlanong le boso le go omiega ka tshwanelo ke banamedi ba bagolofadi.
Dipontho te di filwe bjalo ka bohlatse bja dinyakiio te dingwe.
Afrika Borwa ye e hweditego tokologo e tloga e leboga badudi ba Nigeria kudukudu bao ba omilego ka maatla go hlohleleta thekgo ya lefase mo twanthong kgahlanong le kgethollo.
Ee, go kwagala o ka re o abelana ka bohlatse, Mna Wills.
Mandela o amegile ka pelo ka moka go eta pele lesolo leo e sego la dikgaruru la twantho ka badudi ba naga, go thua go beakanya diteraeke, megwantho ya boipelaeto, dithupeto le go hlohleleta batho go se obamele melao ya kgethologanyo.
Mekgatlo ya baomi ya motheo go polokego le thireleto le yona go ile gwa rerianwa le yona.
Temogo ya botebo e a fokotega, gomme ya dira gore go se kgonagale go ela ka nepagalo bokgole bjoo dilo di lego go bjona.
Ka moka re lemoga ntlha ya gore mmuo wo o hlokomologago maikarabelo a wona o nyata ditokelo ta badudi ba wona.
Peakanyo, morago ga gore e phethwe e tla ba le ditsela te di diretwego ebile di hlaoletwego dipese fela, gammogo le ditii ta dipese te di bolokegilego, ta boiketlo, te di ireletago kgahlanong le boso le go omiega ka tshwanelo ke banamedi ba bagolofadi.
Sa boraro, ga re dumele gore bokapitale le Kgethollo e be e le goba di hlaloa selo se tee.
Tirelo ya Sephodia sa Badudi e twelete ka tsela ye kgolo go la Laingsburg moo maphodisa a thopilego palo ye kgolo ya bjalwa bjo bo lekanago makgolokgolo a diranta, le go golega monna.
Ka mabaka a thireleto, go kgatha tema go tla nthwa ka dipete ta kamogelo, le gore bakgathatema ka moka ba tla kgopelwa go bontha dipete ta bona ta kamogelo mo dinakong ka moka.
Maafrika, go feta nako efe goba efe ye e bilego gona, a nyorete go hweta ditirelo, go temokrasi, tlhabollo le kago ya instituene.
Gore go fetia diphetho mo dipoledianong ga go bohlokwa kudu go feta go phethagata diphetho ka tsela ya mananeo ao a kwagalago.
Banna ba babedi ba tlogile ka tsela ya go se lemogege ka merwalo ya bona ye mebedi ye boima.
Ditlabela ta go aga te di sa tshwenyanego le tikologo di ka omiwa, go akaretwa kota ye e pholoitwego, polastiki ye e hlametwego go omiwa leboelela, dipente te di sa tshwenyanego le tikologo teo di sego kotsi.
Mmagwe o tsebiite maphodisa, gomme molato o ile wa bulwa le go abelwa go lephodisa.
Diboledi ta letati di laletwa go tla go abelana ka thuto go mafapha a go ikgetha.
Ke nagana gore bogolo bja dikemedi ka bobedi bo bontha boima bjoo re ka bo beago go dikamano ta rena ta thomiano magareng ga makala a mabedi.
Gomme ke tla rata go leboga diboleledi ta mmuo ka moka go boitlamo le maitshwaro a bona a seprofeenale.
Maitapio a phegelelo ao a laeditego go molato wo a bile le mohola.
Molora wo o ka ba kotsi go tikologo le gona o swanete go thelwa go lefelo le le akanyeditwego ka tsela ye e kgethegilego.
Taolo-mmogo ka sethaba godimo ga dipeakanyotikologo te di lego bohlokwa ebile di sa tielelago e tla hlohleletwa.
Thomiano magareng ga makala a mmuo le a praebete, le ge e le ya boithaopo, e tla hlohleletwa le go twetwa pele go tlhabollo ya ditsha ta lefelong la tikologo.
Diromelwantle di akareta khabaete ya kalsiamo, samente, ditsekana ta boto, kotallaga, magong, kartamome, korong le folouru.
Kgwebiano ye e oketegilego, ditheknoloti te mpsha, dipeeleto ta dinaga ta ka ntle, bobegaditaba bjo bo golago, le dikgokaganyo ta Inthanete di hlohleleta kgolo ya ekonomi le kgatelopele ya batho.
Tatofato yeo e tla, ge go se na bohlatse bjo bo thulanago le yona, tewa go ba ye e nepagetego.
Ke nna Mokhomienare, ke mo Komiting ya Tlhokomologo ya Ditokelo ta Botho ebile ke hlogo ya lekala la dinyakiio.
Maikemieto a masolo ke go rarolla bosenyi le go thubja ka dintlong te di hlatlogilego kgauswinyana mo tikologong.
Tikologo ye e nepile go ditikologo te go dulago dithaba le go tsenwa ka bogare ka mmasepala ga paka ye telele teo di tla hlolago gore go be le dikaonafato ta tikologo te di sa kgaotego.
Ge a bolela mo khonferentsheng Tona Baloyi o kgopete dikgopolo ta boitlhagieto go twa go dirutegi, ditsebi ta boitlhagieto, borakgwebo le badiredi ba mmuo, ka go ba hlohleleta go goga mmogo go aga sethaba se tiilego kudu.
Go tlaleleta go ithuta mabapi le Mmino, kampa e tla abelana ka nako ye nti ya go hlama mmino ka baithuti ka tsela ya phethagato nakong ya dithuto ta semmuo le dikhonsate nakong ya mantiboa.
E swanete gape go rarolla ntlha ya motheo ya phethagato ya lenaeothero la lefase la tlhabollo ye e theilwego godimo ga batho.
Gape go na le thoeto ya phetogo ya klaemete ka lebaka la dipalopalo te di oketegago ta greenhouse gases (GHGs).
Afrika Borwa e dira dinyakiio ka mafolofolo ka morero wo le go abelana ka maitemogelo a bodithabathaba.
Ka mabaka a thireleto, diteadiswantho ta bitio le dithunya ga se ta dumelelwa.
Temoo ya sethaba ya nyakego ya thomianommogo le go rwala maikarabelo-mmogo di tla twetwa pele.
Kemedi ya Afrika Borwa e tla etela Amerika Borwa ka nepo yeo Afrika Borwa e e etiitego pele ya go matlafata dikamano magareng ga dinaga te pedi ta sepolitiki, ekonomi, le kgwebiano le Cuba.
Se bohlokwa mo morerong wo ke kgatelelo ye e kgethegilego ya tlhabollo ya diinstituene ta tlhahlo te di ka tweletago borathekniki le boraentinere ba bokgoni bja maemo a godimodimo ka makaleng ka moka a mananeokgoparara.
Mopresitente Abbas yo a kgethilwego ka tsela ya temokrasi, ka go omia molao wa motheo, o goeledite Seemo sa Thoganeto le go hlama Kabinete ya Palestina ye mpsha.
Mo go diphatiio te e sego te bohlokwa ta kgauswinyana ta dithilafata moya ka go South Durban Basin go hweditwe gore diintasteri le dinamelwa ka bobedi di na le seabe go metswako ye menti ya thilafato ya moya.
Ditshepedio ta tharollo ya dithulano te di fihlelegago, ta boithaopo, te di lekanyago, le ta go se je nako le tshenyegelo di tla twetwa pele.
Lefase le rena ka moka re hlalowa ke karoganyo magareng ga bahumi le bahloki, bao ba nago le sa bona le bao ba se nago selo, bao ba hlabologilego le bao ba sego ba hlabologa.
Mauba a tlia ye nngwe ya ditlhohlo te kgolo kudu ka Afrika.
Ka morago ga go reriana le Hlogo ya Kgoro, basetsana ba ile ba ipshina le monggae wa bona.
Dikgaruru kgahlanong le basadi di tlola ditokelo le go nyata seriti sa bosesi ba rena, bomma le barwedi.
Bjale e be e se fela taba ya gore yena o gomia yuniti ya gagwe mafelong a mangwe?
Re bile le dipego te nti ta bagolegwa bao ba bego ba kgokwa, ba hlahlobja go na le mabotho a thireleto, le gore diphetho te boimanyana, ka ge Betty a hlaloite, di be di laolwa ke dikgahlego ta thireleto.
Dipoloko di ile ta bewa go dira gore go be le phihlelelo ya go tsena ka lewatleng go basepedi ba ka lewatleng.
Go bolela nnete, mokaka, ge o lebeletwe ka lehlakoreng ga se wa swanela go kadiela ka fase ga nyaraga ya kgomo ya tshadi.
Ke tla kgopela Christo go twela pele ka karolo ya mathomo ya tlhagio.
Ge mogononelwa a bula lebati, mokonstabole a mo swara.
Ke belegwe ka Mozambique gomme gabjale ke dula ka Johannesburg.
Ge e le gore re bile le kgatelopele, ka ge re bile la semorafe seo se bego se dirilwe semmuo, naga efe goba efe e ka atlega.
O thomile kgwebo ya gagwe ka go kgoboketa maratha a aluminiamo gomme ka morago ga ntlo ya gagwe go ile gwa thoma go tlia boleng go yona ka go di toloa le go di betla.
Seo e be e le go ikgokaganya le sehlopha seo, sehlopha sa Stallion.
Mogononelwa o twelela pele ga Kgorotsheko ya Maseterata ya Johannesburg ka ditatofato ta go swara sethunya seo se se nago laesentshe le dikolo.
Mdi Loots o bolete gore dilo te bohlokwa ta dimonumente le ta bokgabo di dira gore nako ye e fetilego ya rena ka moka e bonagale le go maatlafata dikamano ta dito te nti.
Re a gile ekonomi ye maatla, ye e nago le kgotlelelo ye e phadianago, gomme mananeo a rena a ekonomi ya sethaba a ikemiedite go tloa bohloki le go kaonafata maphelo a batho ba rena.
Ka legatong la bosethaba, Gauteng ke lefelo leo ditiragalo ta ekonomi le bohloki di sepelago mmogo.
Senthara ya Methopo ya Artscape e ikemiedite go maatlafata bophelo bja seto ka masolo a maatlafato ya maithomelo.
Kgwekgwe ya molaeta wa Mna. Lamy ke gore bakgathatema ba bohlokwa ba bonthite mosepelo wo o sego wa lekana go mo kgontha go emia phego ge go bulwa lefsa ditheriano ta bjale.
Maloko a mabotho ao a fapafapanego a ile a rwalwa ka hilikhopthara ya Oryx le Lefapha la Difofane la SAPS  gomme ba ema ditseleng te di fapafapanego ta togamaano moo dithibelo ta mebileng le masolo a go phuruphua a ilego a dirwa.
Tweleto ya mohuta wa manyoro, dipleiting ta kgatio te di lokiitwego goba disilintara, maswika a lithokrafi ao a swailwego goba dikgao te dingwe te di swailwego ta go omiwa go gatiwa ka yuniting ye nngwe.
Re kgobokane ka mo lefelong le lekgethwa le go llela polao bjalo ka sehlabelo sa sebenyane sa Afrika.
Ka morago ga tshekatsheko ya histori ya Afrika Borwa ye a nago le maikemieto le ya seriti ka mengwageng ya bomasomeupa eupa kudukudu, ka mengwageng ya bomasomeseswai go latela mabaka ao a sa laolegego ao a swanetego go hlokomela.
Ke ete ke hlaloite le peleng gore te dingwe ta dipolelo te di lego ka mo ga ke di tsebe.
Nyalelano le magoro ao a amanago a go swana le Go thala dipolane, Go beakanya Metsesetoropo le Boeteneere bja Diphethephethe.
Ge e le gore go na le go hloka bonnete mabapi le dinyakwa ta maphelo, le go kgokaganya Botseta bja Norway.
Didiriwa te mpsha teo sepetlele ganti se se hweditego ke seo se lahlilwego ke Sepetlele sa Addington.
Bjale re tla hweta yuniti ya kabo ya ditirelo ya go thetha yeo e tlogo omiwa bjalo ka karolo ya moletlo wa kabo ya ditirelo go aba ditirelo ta go ema lefelong le tee ka dinagamagaeng.
Ka diiri ta ka pela mesong ya Labohlano, bahlankedi ba maphodisa ba tsebagadite semmuo lesolo la mohlakanelwa la go golega bagononelwa  ba go thuba dintlo bao ba nyakegago ka lefelong la bona.
Moinspekthara Grobler le mpa ya gagwe ya pholoo o phuruphuite lefelo leo ba upeditwego lona.
Ke tloga ke se ka hweta diabe dife goba dife ta mokgatlo wa Maneinale.
Taba ya gore Ngaka Dering e bile modudi wa ka kampeng ya bathopa e be e se taba ye e ka lebelelwago bjalo ka lebaka, ka ge e be e se lebaka gore go be go na le mmuo wo maatla wa kgethologanyo.
Go ya ka Molaodi wa Karolo, yuniti ya gagwe e lebelete kudu diokobati.
Matseka a ka Randburg a atlegile ka ge a golegile bagononelwa ba babedi bao ba bego ba leka go reka ka dikarata ta kheretiti teo ba di utswitego ka bohlakoding bja ka ntlong.
Diphoustara di tla bewa go ya ka melawana ya mabone a mohlagase goba sebopego sefe goba sefe seo se abilwego go tweleta mabaka a go mametleta goba go kgomareta diphoustara le ditsebio.
Se ga se fela kgetho ye kaone ya go aba marulelo a go se ture, eupa gape e tloa dithaere te di befilego te di omiitwego le diabe ta tona te mpe go tikologo te di swanetego go hlokomelwa.
Bjalo ka bakgathatema ba mafolofolo ka masolong a bodithabathaba a go rarolla dithulano ka khonthinenteng, Afrika Borwa le Nigeria le tona di swanete go hlohleleta ngangiano magareng ga dihlopha te di lwago.
Legato le la temoo le dirilwe go ireleta seriti sa bodithabathaba sa intasteri ya temo ka Afrika Borwa.
Dithelete ta thuo ta lebakanyana le goba ditekanyeto ta Kabo ya ditirelo ta meetse le kelelathila di omiitwe go phethagata tumelelano.
Pego ya Baker-Hamilton e ipiledite gore go dirwe ditheriano ta botseta bja go rarolla dithulano go akaretwa Syria le Iran bjalo ka tsela e tee fela ya go fihlelela toka le thireleto ya selete.
Ke rata go lebogia Nikolai, le go mo hlohleleta go twela pele go oma gabotse ka papading ya gagwe le go diragata maikarabelo a bjalo ka mohlala go ba bangwe, gwa realo Pieter.
Ga ke bolele gore ke na le dikarabo ta dipotio te te boima, eupa Biko o be a dumela gore go ka kgonagala gore dito te di fapafapanego ta Afrika Borwa di swanete go huetana ka botona.
Bjale go boima go akanya bonti bja melato yeo e tlago twela pele go se rarollwe ge go tswalelwa.
Babapati ba dilo ta seto kudukudu ba diphahlo ta maemo a godimo ba hwedite phetolo ya dipapato ta bona ge di wela fase, e lego seo se ba feditego maatla go twela pele go bapata ka mokgwa woo.
Ke tsela ye e tswaletwego gomme sefatanaga se swanete go ema.
Gore karabo ya mohuta woo goba athekele yeo e ka mo tsenya kotsing ya gore ke mosenyi.
Go sepela mmogo le lenaneo la lefaufaung, tshepedio ya molao e gare go hloma Etentshi ya ta Lefaufau ya Bosethaba.
Lefelo la magareng ga dilathithute ta magareng le mafelo a go fia ao ganti a itemogelago boso bja magareng go fihla go bjo bo fiago ka dinako te dingwe bo huetwa ke diphefo te maatla ta lefelo la go fia ta thempheretha.
Tweta pele seriti le go ba molaong ga mekgatlo ya bona ya kemedi maahlong a sethaba le dithaba ta bona.
Go ka no ba go ete go na le dibokwana ka mobung ka serapaneng sa gago.
Mogononelwa o tere mekotlana ye mmalwa ya thelete yeo e bego e na le thelete ye go bego go sa tsebje gore ke bokae.
Dipilione te di kopane ka twanthong kgahlanong le kgethologanyo, yo mongwe le yo mongwe a tsenya letsogo ka tsela ya gagwe go wea tshepedio ye ya go hloka tekatekanyo.
Legoro le le na fela le dipapato le maswao ao a mametleditwego go goba ao a pentilwego dibopego te kgolo teo di sego ta agelwa go bontha dipapato go swana le meago, dithawara le maporogo.
Godimo ga lenaneo la thuo ya dithelete ta dithuto batho bao ba thuwago ka dithelete te ta thuto ba fiwa maitemogelo a moomo a lefaseng la mmakgonthe ka dibaka ta go ithuta ditirelo ka dithabeng te di hlokago.
Go ba gona ga palo ye kgolo ya diepini te di se nago le dilaesentshe ka boagianeng bjo badudi ba gona ba hlokiitwego nakong ye e fetilego go ka amanthwa thwii le melao ya nakong ye e fetilego ya go fa dilaesentshe ye e nago le kgethologanyo.
Dinyakwa ta thekgo ya go ba le maswanedi di tla hlalowa gabotse gammogo le dinyakwa ta go emia thekgo.
Mo lebakeng la mengwaga ye lesome fela, re fediite tshepedio ye e bego e hlomilwe ye e nago le tshenyo ya molao wa batho ba mmalwa ba bathobaweu wa kgethologanyo.
Gomme bjale naa o a tseba gore o file bohlatse bja gore gase ya dikeledi e ile ya thunywa?
O bolela ka lefelo leo le diretwego mollwane ka lehlakoreng la go ja la seswantho?
Bonti bja dithumi le  mafelo ka moka a go fetoeta dithila go ba mohlagase a dira mohlagse ka phio ye e nthwago ge dithila di thungwa.
Ge e le gore o a tshwenyega gore o ka be o na le bothata bja go beta, leka go tlata lenaneo la dilo te di nyakegago la inthaneteng la mabapi le Go Beta ka Maikarabelo.
Aba tirelo ya maemo a godimo ya moswananoi ya Phrothokholo ya Mmuo wa Afrika Borwa.
Ga go na bohlatse bja dinyakiio ka ga go bolota basadi ta go ripa ditho ta bong ta basadi, le ge e le gore go na le dikgononelo ta gore di ka be di dirwa ka dithabeng te dingwe.
Afrika Borwa e kgopela bobedi Mmuo wa Sudan le dihlopha ta marabele go obamela ditumelelano ta phedio ya ntwa.
Thua dihlophataolo go bolela le go hlagia maikemieto a togamaano ka tsela ya magato le masolo.
Maphodisa a ka China a palediite maitekelo a tshenyo ya dithoto ta mmuo ao a hlohleleditwego le go dirwa ke badulathoko ba "Eastern Turkistan" bao ba bego ba namete sefofane sa Southern Airlines ka Mathe.
Go boletwe ka "moomo wo o kgethegilego" wa "bathobaweu ka moka bao ba lwanthago kgethologanyo".
Maitshwaro a mabe ga a itie go ruta le go ithuta fela eupa gape go ka tsenya baithuti le barutii kotsing.
Go dumelwa gore sehlopha se ka be se amegile ka molokolokong wa ditiragalo ta go thuba dintlo ka Port Alfred le ka mafelong a tikologo.
Se se swanete go dirwa ka go aba ditekanyeto lefsa le baomi go twa ka mafelong ao a bego a sa omii baomi ba kudu go ya ka mafelong ao a bego a sa hwete ditirelo ka mo go lekanego le ditirelo ta maphelo.
Maikemietomagolo a go tweleta Leano la Sekgoba la SDB ke go aba motheo wa sekgoba wa togamaano wa diphetho ka moka ta ka moso ka mo lefelong leo.
Ba nyaka go netefata gore ditiragalo di direga ka polokego le ka thireletego ka tsela ye e kgokagantwego.
Ka ntle le moo re twago gona ka moka ga rena, go na le dilo te nti ta go swana teo badudi ba Uganda le Maafrika Borwa ba nago le tona.
Go bohlokwa go kweia gore mathata le mekgwa ya kekio le ya dipapadi ta dintwa gore re kgone go tweleta le go dira ditshepedio teo go ya ka dipeakanyo ta tona.
E bile fela batho ba babedi bao ba bego ba se na dithekethe, ba bangwe ba be ba na le dithekethe.
Go agwa ga Lepatlelo le lefsa la Green Point le itete badudi ba bangwe le dikgwebo ka lefelong leo ka mo go bego go ka se efogwe ka gona.
O be a le ka kgolegong a emete go twelela la mathomo ka kgorotshekong lehono.
Khansele gape e omela go thibela go twelela ga bogole bja mmeleng.
Mmuo o nyaka go e bea gabotse: re reta masolo a dithaba le taolo ya dikolo.
Gabotse, nkabe re ile ra bolawa ke tlala kudu ge nkabe o se tle wa dira tlhagio gomme re leboga ge o thibete tlala gore e hlage.
Sa mafelelo, eupa go bolela nnete e sego gannyane, ke nepo ya rena go ba le seabe ka kweiong ya go fetoa diphetogo ta sethaba, le tema ye e kgathwago ke mahlale go hlohleleta kgolo le tlhabolo.
Ge a be a etete motlatamopresidente o lebelete pele gore tshepedio e tla be e oma nakong ya phadiano ya kgwele ya maoto.
Gammogo le mapokisana a rena a mankgware le go thuma batho ka dithaere re tla lokolla naga ye.
Ke befeletwe boramolao bao ba sego ba dira selo bao ba sego ba tla go tlo re fa pego gomme ngaka ya ka e mpekote bjale ka yo a swerwego ke bolweti bja menintaethisi.
Dinaga te pedi di kgauswi le go saenela tumelelano ka ga go Efoga Mmogo ga Mothelo Gabedi.
Dinyakiio ta Mathomong ta maphodisa di utollote gore bagononelwa ba na le dikgokagano le dikhamphani te di tweletago dinetweke ta dillatekeng.
Nakong ya ge re bethwa ke be ke sa tsebe gore Katiza le yena o be a latofatwa ka go robala le monna, ke no mmona a le ka lehlakoreng la batho a re betha.
Sediriwa sa kgatio seo ba se omiitego go kopia di-DVD le sona se ile sa tewa.
Maloko a sethaba a kgopelwa gape go hlokomela gomme ba ruthe fela mafelong ao a bolokegilego kudukudu ao a swailwego ka difolaga te mebala ye mehubedu le ye serolane ao a hlapeditwego le bahlapeti ba thireleto ya bophelo.
Fihlelela bokgoni ka botlalo bja mafulo ka go a nontha kudu ka manyoro.
Lesolo la twantho ka Afrika Borwa, a re kweiegeng gabotse kudu, ga se lesolo la batho ba Afrika Borwa ge ba lwantha bathobaweu, eupa ke lesolo la twantho ya semorafe ka batho.
Go fa disetifikeiti ta bokgoni gape le moomo wo o bolokegilego le go sedimoa diphrofeenale ta baomi ba maphelo e swanete go ba maikarabelo a dikhansele ta nakwana ta diphrofeenale goba bahlatlami ba bona ka maemo.
Ke nna yo a botiitego ka ga sethunya gomme ke be ke nyaka go tseba gore re ka hweta sethunya kae.
Proteke ya tlhohleleto ke proteke ya dilo te nti te di amanego yeo e goketago karolo ye kgolo ya peeleto ya URP gomme e na le seabe go palo ya godimo ya batho.
Lekala le aba tirelo ya keleto go baomii ba mananeo ao a kgokaganego ka gare ga Khansele gomme bao ba lekago go dira diphetieto ba eletwa kudu go e  omia.
Mosadi, yo a hlabilwego makga a mmalwa gomme a hlakolwa diphahlo ta gagwe, o ile a kgokwa matsogo a iwa mepeteng a katwa.
Ke leka go phela bophelo te nkego ke kanegelo ye e twelelago ye e lego ka taolong ya ka ka seripa.
Inanda Trail e hlomilwe go tweta pele le go maatlafata boeti bjo bo theilwego sethabeng.
Go bolela nnete, khumio ya ba Bodikela e akantwe gore e tla hlokia Afrika.
Ge e le gore o tlante aterese ya letlakala ka gare ka para ya Aterese, netefata gore e ngwadilwe gabotse.
Kanegelo e bulwa ka nako yeo lapa le bafaladi ba bangwe ba Majuta ba dula ka Alexandria moo Jesu wa mengwaga ye upa a hwetago thuto ye kaone ebile e le moithuti yo a tshephiago.
Nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase bahlabani ba sekepe ba Britain ka Singapore ba ile ba fiwa go dira tlhaselo go twa ka lewatleng.
Ka tebeleleong ya polane, le ka polaneng ka moka, ditlhatloeto ta godimo le dikarolo di swanete go direlwa mathoko ka botlalo.
Ke na le ditatamente ka moka ta mathomong te di saennwego ka faeleng ye e kgethegilego gomme re file Khomiene dikgatio te di tlantwego ta se sengwe le se sengwe.
Mafelelong re ile ra bonthwa tsela yeo re bego re ka e tea go fihla ka khutlong ya ka leboabodikela.
Diphulara te di apeitwego diaparo ta mebalabala ya go kganya, teo di nago le diporeng ditepising ta tona, di tla go nameta gomme wa ipshina ka go thethathetha.
Mafelo a ka lebopong ao a sego a hlabollwa ao a swanetego go twetwa pele a swanete go tsebja ka maanong a ka seleteng sa lebopong.
Gape re na le baotledi le basepelakamaoto ba banti bao ba se nago le maikarabelo bao ba bakago mahu ao a sa hlokegego le dikgobalo go baomii ba tsela ka moka.
Ga di ome gabotse le magato ao a fapafapanego a polelo le a thuto - go tloga go kgwebo ye e sego ya hlakahlakana go fihla go dikgwebo teo di hlakahlakanego kudu.
Dira ka katlego le ditlhaelelo ka mmuong, ka moomong le ka tirianong ya togamaano ya dihlongwa.
Kgwebiano ya dinaga te pedi magareng ga  Afrika Borwa le Namibia e bopa pedi-tharong ya palomoka ya kgwebiano ya ka ntle ya Namibia.
Potio bjale ke gore ke mokgwa ofe wa kopanyo wo o loketego go fihlelela maikemieto a.
Maloko ao a ikgafilego a thibete polao ye e bego e ka kgonagala gomme a golega gape mosenyi yo kotsi.
Re leboga gape bareriani bao ba emetego mekgatlo ya dipolotiki ya ka Zimbabwe ge ba tlile tshepediong ya ngangiano ka ga go hloka boitirelo le bophrofeenale bja bona bjo ba bo bonthitego ka tshepediong ka moka.
O moetapele yo bohlokwa wa Leboa le le humilego, leo le hlabologilego.
Ke sepela le mekotlana ya ka ya go ya lebenkeleng ge ke eya suphamaketeng.
Ke nyaka gape go lebia ditebogo ta ka go ba lapa la ka ka ga thekgo le lerato la bona te di sa ikinyegego.
Kgoro ya Mahlale le Theknoloti e tsebagata semmuo Maithomelo a ta Mahlale le Pontho ya Theknoloti ya Bodithabathaba.
Le ge e le gore Dikhomiene ta Nnete ka dinako te dingwe di a solwa ka go dumelela bosenyi gore bo se ke bja otlwa le go hlohleleta igo se otle ditlotlo te kgolo ta ditokelo ta botho, di thua go fa sekgoba sa dipolotiki go tlia bokamoso bja rena ka moka.
Dilaeti di emela sediriwa se maatla sa go tweleta tshedimoo ya kakareto go sethaba le go bao ba teago diphetho.
Amogelang molawana goba le phethagateng lenaneo leo le hlamago meomo ye e holago tikologo ka mekhukhung le goba ka mafelong a boagiani ao badudi ba gona ba hwetago meputso ya fase.
Selekane se se bontha dikgato te di dirilwego ke mmasepala go maatlafata puo ya tiriano.
Kopanyo ya tiriano ya dilete le kopanyo ya dilete te nti e swanete go lebelelwa ka kakareto go feta go wa ga mathata a ekonomi le a kgwebiano.
Boetapele bjo bofsa le bjona bo be bo tsenelete kudu go hlokomela ditiro ta go botiia, gomme ge go bonwa ditlolo ta molao, magato a kimollo a be a tewa ka bjako.
Meetse a go nwewa a ka Cape Town ke meetse ao a bolokegilego kudu le go hlweka kudu go ka a a nwa go twa thepeng ya ka ntlong ya gago.
Mmuo o tla tweta pele thomio ya makhura a mui wo monnyane le didiriwa ta go thuma te di omago gabotse go kaonafata thilafato ya moya ka go omia malahla le dikgong.
Taolo ya dithelete le tshepedio, mananeo a go fa pego, go dira ditekanyeto le ditikologo ta go dira dipeakanyo ka moka ga tona di omiite methopo.
Dintlha te di bonwego ta Senthara ya Go Tsena mo mengwageng ye mebedi ye e fetilego di akaredite ditirelo teo sehlopha se ikgafilego go di fa barutii bao ba sa omego.
Serapa sa Tshegio sa ka Beachfront ke lefelo la dimaka ta tshegio le boipshino go bobedi batho ba bagolo le bana.
Dikgwebo ta ka nageng di tla hweta thekgo ye kgolo ka ge diphapoi ka moka ta madulo a baeti di ete di beeleditwe ka moka go tlo omiwa ka tiragalo yeo ke Kgoro ya Dipapadi le Boitapoloo.
Ba be ba apere dipipi le ge e le gore ga ke gopole gore ba be ba apere dipipi ta mohuta mang.
Methopo ya ka lewatleng yeo e sa mpshafatwego e tla omiwa ka tsela yeo e buetago dikgetho ta dithomio te di ka kgonagalago ka moso ta tatelano ka kgahlegong ya sethaba.
Lenaneo la moletlo le akareta Moletlo wa Dipuku le ditiragalo ta go bala dipuku ta direto ka mafelong ao a fapafapanego toropong ka bophara.
Phuula, tloa goba fetoa lefelo la taolo ya meetse goba o dire gore lefelo la taolo ya meetse le se ome ka tsela ye e hlagiitwego ka taelong.
Sefatanaga seo se hlakotwego - Audi ya mmala wa Silibere- se ile sa ema khutlong.
E senya maphelo; ya phatlalata maikutlo a lehloyo le go hloka tshephano dithabeng ta rena.
Moahlodi o tlaleledite ka gore se e bile bosenyi bjo bo rulagantwego bjo bo beakantwego pele ga nako,bjo bo bonwego ka booro bjo bo sego bja tlwaelega go mosadi yo a  bego a babja.
Puku ye mpsha ka ga Durban, ye e tlogo phatlalatwa ka Mei, e ia babadi kgole ka fase ga bogodimo bja naga, ya nyakiia dinnete ta toropokgolo ye e hlakahlakanego ka thokong ya borwaleboa.
Meomo ya taolo, go fa mohlala, go ripa manaka, go hlabela, go fagola, e swanete go dirwa kgafetakgafeta ngwaga ka moka.
O omie dipharologanti ta tweleto ta phote ya naga go fihlelela peakanyolefsa ya metsesetoropo le mpshafato ka go hloma menyetla ya metsesetoropong ya kgauswi le batho bao gabjale ba lego kgole le yona.
Ka ntle le go itokieta ga Toropokgolo, re rata go bolela gore mafula le go phohlela ga naga go ka no twela pele go hlaga ka lebaka la maemo a boso ao a fapafapanego, a realo.
Ka lebaka la bana ba Israele le Palestina, re swanete go maatlafata maitekelo a rena go netefata gore ditheriano te di theilwego go Dithiinyo ta Tenet le go Leano la Mitchell di ka thoma ka ntle le go ditelega.
Dikgetho teo baomi ba meepong ba bego ba na le tona mo nakong ye e fetilego di fokoditwe kudu.
Moo mobu o fapanego bokgole bjo bokopana go swanete go omiwa go fodia ka thielano.
Ngangiano e bonthite mafapha a mararo ao a tliago tlhobaboroko: go hlasela badudi le go thunya ka ntle le go kgetha, go tloa bathong moo ba dulago ka kgang le tlhokego ya phihlelelo ya baomi ba thuo ya bahlaki le ba thireleto.
Oketa masolo a temoo le a tlhohleleto mabapi le TB le TB ye e palelwago ke go alafa ka Diokobati te Nti le ya Kotsi go dithaba ka moka ta ka Phrobentsheng.
Tema ye e kgathwago ke badudi go thua moomo wa Mokgatlo wa Dinagakopano ka Afrika Borwa e be e le mohlala.
Mna Liu o bolete gore o be a holofela gore babogedi ba ka Afrika Borwa ba tla ipshina ka setaele sa opera sa Sethaena seo se tsebjago ka go ba "bonolo kudu le go ba le maemo".
Ke hlatsete ebile ke bogete dilo ka moka te a bego a di dira.
Re reta maemo a gago a go nyaka go aga dikamano bjalo ka balekane le Afrika Borwa.
Afrika Borwa e tla fetogela go omia mekgwa ya seole ge maano a thibelo le a go hloka dikgaruru a padile.
Johnson o oma mmogo le baomi ba phepo ba Lenaneo la Phepo le le Kopantwego go tweta pele go ntha masea letswele.
Maphodisa a phuruphuite banamedi gomme a hweta bagononelwa ba swere mekotlana ye mene ye e bego e tlete ka disekerete ta ka Zimbabwe gomme a ba golega.
Ka tshepedio ya go tloa melao, SABC e ka se emelwe go ba lefelo la tlhahlo la intasteri.
Ga go malere a thipi goba a aluminiamo ao a ka bewago disetenteng teo diphoustara di tlogo bewa gona.
Ka mehla, masolo a a dirwa phrobentsheng ka bophara, gomme go eya ka palo ya batho bao ba golegilwego mo nakong ye, masolo a tloga a eba le mohola.
Dinyakiio go tloga fao di ile ta romela maphodisa ntlong ka karolong ya Umfuyaneng.
Tlhohlo ya ka ka intastering ke gore e swanete go tloga go karoganyo le tlhomong ye e tiilego.
O dirile gore naga ya rena e be karolo ya khonthinente gomme a oma ntle le go lapa go tlia tsooloo ya Afrika.
Ga ba ome ka mehuta ka moka ya keleto gomme ba tlogela dikgoba te nti ka mmarakeng.
Maikemieto a tlhako ye ke go nyakiia bokgoni bja boeti bja Difolete ta ka Kapa le go tsenya lefelo leo ka ekonoming ya boeti.
Difeme ta ka Afrika Borwa di rata go abelana ka bokgoni bja go oma dijo le India.
Se se diregilego ke gore baemane ba ile ba twela pele go apara diyunifomo.
Amogelang melao ya maleba ya bosethaba goba melao ya tlolo ya thibelo ya kileto ya dibeta ka ge sephetho se terwe ke Khansele ya Thireleto ya UN.
Re bona dikabo te ta dikgokagano ta sathalaete e sego bjalo ka phadiano, eupa bjalo ka thuo ya ditheknoloti ta kgokagano ya megala ya fase.
Tebelelopele ke gore ditheriano te di thomoloitwego ka Julae ka Bonn di ka tweleta diphetho te di amogelegago kudu ka US go feta dithalwa ta bjale.
Maloko a Palamente, maloko a botseta, baetapele ba dikgwebo, bahlomphegi, magageong, tshepedio ka moka e latetwe.
Tshedimoo ka boripana ke sebaka go bathekgi ba maeleng go kwa tshedimoo ye e tliwago ke bona beng ka ga proteke ye kaone ye.
Dithelete ta mafapha, ta dithoto ta go se uthe le ta ditshenyegelo ta bjale, te di filwego go ya ka dikgopelo le tshekatsheko ya nyakego.
Naa o ile mo mothalading wo go reka dithekethe?
Mna Deng, setsebi sa thenese sa ka Thaena yo a nago le dimetale te nne ta gauta ta Diolimphiki, o bile mohlankedi wa dipapadi ka morago ga go tlogela go raloka gomme a hlohleleta le go tweta pele Dipapadi ta ka Beijing lefaseng ka bophara.
Baabi ba mohlagase ba tla swanelwa ke go obamela melawana ye ya fasefase.
Mmuo wa temokrasi o hwedite ekonomi ye e sentwego ke puo ya kgethologanyo ye e terego mengwagasome.
Leano la lebaka le letelele ke go aroganya dithila te kotsi le ta kakareto ka mothopong le ka tomiong lefsa, mabakeng a ge thomiolefsa e le maleba, e kgona go twetwa pele ebile e na le mabaka a ekonomi.
Ga go na le lebaka la go kopanya ditirelo ka moka te di lego ta phraebete.
Dithaere ke bothata ge di lahlwa ka ge di tea karolo ye kgolo ya moya wa lefaufaung go ya ka boima bja tona ebile ga di kgone go pitlelwa.
Ye ke tsela ye kaonenyana ya go fa leina goba go swaya phoofolo eupa ga se gore ga go bohloka ka botlalo.
Yeo ke polelo, ge dilo te bohlokwa di tsena ka dipoledianong le ka ngangianong, ao ke mafapha ao ba bolelago ka ga ona.
Ba amanthitwe le molokoloko wa bohlakodi ka moo lefelong leo.
Seeta le sona se kaonafaditwe ka lebopong la lewatle, gomme ge dithelete di dumelela, matangwana a diketswana a tla direlwa legora dinakong ta ge go na le batho ba banti.
Mananeo a maole a go kgathatema ga intasteri a tla beakanywa kudu go thekga ditheknoloti le bokgoni bjo bo bonwego bjalo ka bjo bo lego bohlokwa go Lebotho la Maole a Afrika Borwa.
Ka sebopego se se nago le tsenelelo ye nnyane ya tshepedio ye ya maithomelo, balweti ba banti ba kgona go boela meomong ya bona ya ka mehla ka pela kudu.
Lefelo tikologong ya lepatlelo le hlapeditwe ka morago ga tiragalo ya go thuntha sethunya.
Gape e ka akareta leswao lefe goba lefe leo le nago le mothaladi o tee wo o ikemetego ka bowona, o nnoi, wa go ripiwa, ditlhaka te di ntshofaditwego, dika goba maswao.
Ke dumela gore lenaneothuto la rena le kgona go thua bafsa ba rena bao ba omiago diokobati, bao ba nago le kgatelelo ya dithaka, semorafe, go tea lehlakore go ta bong, go kgalema le mehuta ka moka ya dikgaruru.
Ke bona dimilione ta batho di hloka sa go reka ditweletwa ta polaseng le ta femeng gomme ka lebaka la bohloki bja bona ba ganwa ka moomo le tweleto go dimilione te dingwe ta batho.
Tlhamo ya Metsesetoropo e akareta go dira, go tweleta lefsa, go maatlafata thomio ya go ya go ile ga mafelo a sethaba a ka toropokgolong, go akaretwa ditsela, dikwere le diphaka gammogo le mafelo a bohlokwa a tlhabollo le mafelwana ao a kgethegilego.
Ke boditwe gore Venfin le Remgro Limited e bile dikhamphani ta mathomo ta go fetola  boipileto bja go tsenya letsogo ka tlhabollong ya thuto ya maemo ka dikolong te di nago le mathata.
Mo mengwageng ye mebedi ye e fetilego, thuo ya maeleng ya Kgoro e akaredite diwilithere te mmalwa.
Mmeyara o tla felegetwa ke sehlopha sa Makhaselara le dihlogo ta Mafapha ta ka Mmasepaleng wa eThekwini.
Gape dikoketego ta dithomelo te di sego ta thuwa ka dithelete ta maikarabelo ao a filwego Mmuo wa Selegae di bonwe bjalo ka kotsi ye e ka hlagago.
Lefelwana la Durban ka Kopanong ya ta Boeti e bile motlolo wo o goketago mahlo wa lepatlelo la toropokgolo la Moses Mabhida, leo le phethilwego le na le areke ye e tumilego kudu gabjale.
Bogare bja toropokgolo ya Durban ke lefelo la kgwebo le la boithabio le le tletego ka batho leo le lego tikologong ya boemakepe bja bo tletego ka batho.
Maphelo a bona a ka kaonafatwa kudu ka kalafo ye e omago gabotse le taolo ya malweti ao a bakwago ke malweti a mangwe.
Afrika Borwa e nyakile phetoeto ya dikamano ta Leboa-Borwa kudukudu mabapi le kimollo ya dikoloto, phihlelelo ya mebaraka le maemo ao a lekalekanyago a kgwebiano mola ka go le lengwe e tiieta dikamano ta Borwa-Borwa.
Go lebeletwe gore melawana e tla lebelediiwa lefsa ge nako e nte e eya.
Kabo ya mangwalo a beng ba dintlo ka Kgoro ya Dintlo ka Mmasepaleng wa eThekwini ye e rulagantwego go swarwa ka Mokibelo wo, ka manyami e fegilwe go tlo swarwa ka letatikgwedi la ka moragonyana.
Melawana ya tlhabollo ya dinamelwa le mafelo e bonthitwe ka diphethong ta tlhabollo; le ka phethagatong ya molao.
Dipanka le dihlongwa te dingwe te di swarago thelete, gammogo le barekii ba ete ba tlile ditiragalong ta tlhahlo ka ga dikagare ta thireleto te di kaonafaditwego.
Mothene wa go thela diaparo ka pele o omia meetse a mannyane gomme o omia mohlagase wo monnyane go feta mothene wa go thela ka godimo.
Diphenkgiano di tla sekasekwa ke Komiti ya Tshekatsdheko ya Diphenkgiano pele ga ge Komiti ya Kahlolo ya Diphenkgiano e aba.
Ee, mo mengwageng ye e fetilego ye mehlano, ekonomi ya rena ya phrobentshe e twete pele go feta kakareto ya bosethaba.
Setsebegi sa ntwa ya tokologo le mogale wa MaZulu le sereti, Kunene o hlokofete ka morago ga bolweti.
Maitekelo a go hlabolla lefapha la boeti a ikemietdite go hloma meomo le go thua  letseno la thelete ya ka ntle.
Re swanete go dumela gore ga se ra feta tshepedio ya go bopa sethaba se sefsa, dikgopoto ta mengwaga ye e fetilego, dikgopoto ta ntwa ya tokologo, lebaka le le fetilego la karogano le tlhokego ya tlhabolo di tloitwe.
Baromiwa le bona ba ile ba rwala dikefa te thata gomme ba sepelasepela le lepatlelo, seo se fedilego karolo ye e ka bago tee-tharong, gomme rei ya mathomo e ete e dirilwe.
Maikutlo a ka ke gore, ebile ke gatelela se, ke nagana gore se ke go phamoga.
Mmuo o tla omela go hloma le go amogela dinepiokakareto ta bosethaba ka go fokota mei ye e amanago le mohlagase yeo e lego kotsi tikologong.
Beke ya moomo wo monti ga e ame mafapha ka moka.
Leloko la sethaba se tsebiite maphodisa gore monna yo a gobetego o kae, gomme matseka ao a bego a le komanamadulaabapile a mo golega semeetseng.
Dikgobokano ta sethaba di ka itia edi go bana bao ba lego kgauswi le letangwana.
Tona Hogan o reriana le bakgathatema bao ba fapafapanego bjalo ka karolo ya go nyaka ditharollo ta ditlhohlo te tshepedio ya maphelo e lebanego le tona ka Foreisetata.
Batho bao ba hlahlwago bao ba phethilego le lengwe la mananeo a tlhahlo a Kgoro ya Tlhabolo ya Sethaba ba ka hlokolwa go tsenela dithuto ta moomo ta ngwaga o tee ka mokgatlong wo o ngwadiitwego le yona.
Ka lebaka la gore Mabota o amegile ka go thunyeng ga maphodisa a mabedi a banna le gore e tla hlaga gape le gore e swanete go thibelwa.
Ga go matoeti afe goba afe le goba dikgaruru te di tlago kgotlelelwa, o bodite ba kgao.
Sa bone, tikologo ya sekolong e swanete go lokela go ruta le go ithuta go go dirwago gabotse; bjale e swanete go bolokega, go ireletega, e be le toka, e godie le go hlohleleta.
Go na le ditaeto, a realo, ta gore bagononelwa ba ka ba karolo ya segongwana, le gore go golega ba bangwe go ka latela mo nakong ye e sa fetego pelo.
Lekola tshepedio yeo ya meetse a pula tikologong ya ntlo ya gago le boagianeng bja gago gore e hlwekile le gore e oma gabotse.
Ke taelo ya milenia, ya gore batho bao ba gateletwego ba tla twelela go nyaka lefsa seo se lego sa bona ka nnete, kudukudu ka lebaka la gore ga ba ka fase ga batho.
Go bedia meetse bonyane motsotso o tee go ka bolaya dipharasaete te kotsi, dipaktheria, goba dibaerase te di lego gona.
Re kgopela mekgatlo ka moka go omela go fedia dithulano le go tweta pele peomarumofase.
Re swanete go bona tlhomo ya meomo bjalo ka selo se se tlago pele le go tloa bohloki kgahlanong le go ikhumia le bojato bjo bo sa laolegego.
E swanete go ba mabapi le tsooloo ya ekonomi gore re kgone go intha ka legorong la "bao ba sego ba hlabologa" sa ruri.
Ge tshepedio ye ya ka godimo e ete e phethilwe, Rakonteraka yo a amegago o na le maikarabelo a go hloma ditsela gape ka botlalo, dibete le dipheibemente.
Ga se nka ka lemoga gore ke be ke mo lwantha kudu ka tsela yeo.
Re dumela gore ka go lebia edi ya rena go digongwana le bagwebi bao ba sego molaong, re fihlelela bogareng bja bothata.
Re leboga dikamogelo te le re filego tona go tloga mola re fihla ka Tehran.
Pheibemente ye mpsha e kopanya dikarolo te pedi ta lefelo la segopoto gomme ya hlama kelo ya ponagalo go leba Paddocks.
Theknoloti ya sebjalebjale e mpefadite setlwaedi se, gomme se sa feleta ka go befedia batho le kgogolego ya maikutlo a sethaba.
Stats SA e na le maikarabelo a go ngwala le go phtlalata tshedimoo ka ga dipalopalo ta tweleto, diakhaonte ta bosethaba, dipalopalo ta theko ya tweleto, dipalopalo ta theko ya bareki, mmaraka wa baomi le dipalopalo ta sethaba.
Bjale a re se ke ra gakantha ya setlwaedi le ye e sego ya setlwaedi, ke lemoga ka botlalo gore ntwa ye e sego ya setlwaedi e mabapi le eng.
Bathobaso ba ile ba fiwa tshepedio ya thuto ya maemo a fase ye e bego gape e tsebja bjalo ka Thuto ya Bantu.
Bao ba bego ba le ka pele le ka morago ba be ba goeleta mabapi le gase ya dikeledi?
Go be go na le setu ka botlalo, gomme dikgato di beilwe fase, mang le mang a nyaka go bona gore dikgato teo di tlo ema kae.
Se se ra gore go swanete go kgonagala gore maemo a mokgatlo wo o hweditego diboute te nti a swanete go hlohla le go sekasekwa.
Go dira mohlala wa kotsi le go fa pego di tla dirwa mabapi le maitshwaro a mootledi le mafapha a mangwe a kotsi go tlo latelwa ke diklaente.
Di tloga ka Blue Lagoon ka leboa go fihla ka Addington ka borwa.
Go hloka bokgoni ga baomi go bothata kudu ka mo maemong a.
Le ge e le gore kgatelelo ye kgolo e ka sethabeng sa Mathosa lesolo le le lebelete kudu batswadi bao ba bolelago Seafrikantshe bao ba twetego pele kudu go ngwadia bana ba bona ka diphapoing ta Seisemane.
Tshwaotshwao, ye e bonthwago ka lebone le letalamorogo la roboto, ganti e na le tshedimoo ya tlaleleto goba tlhathollo ye e ikemieditego go tweleta goba go ngwala ditiro ta kelo ya moomo, ka ntle le go nyaka moomii yo mongwe go oma ka yona.
Batho ka o tee ka o tee bao baamegago ka mo ditiragalong te ga go selo sa mohola se ba tlogo se dira eupa ba tlo senya thoto ya Mmuo ka go twelapele ka dithulano ta di tseneletego te di sego molaleng.
Go netefaleta ka mohlala, sekgoba, dihlongwa le kopanyo ya peakanyo go bohlokwa ka molawaneng wa ta dinamelwa.
Mo mafelelong a beke ao a fetilego, maloko a maphodisa a Bloemhof a golegile bagononelwa ba mmalwa ka morago ga go foa maphodisa ka maswika le mapotlelo a dipiri.
Tlhamo ya sampole ya sewelo ye e arogantwego, ye e theilwego go letseno la kgwebo, e omiitwe.
Setopo sa mohu se hwedite ka lona letati leo,se le tseleng ka Bophelong se na le dintho ta nti ta go hlabja.
O bolete gore Khansele ya Toropokgolo e ete e dumelete go beeleta ka go tsooloa Parade mo mengwageng ye mebedi ye e tlago ya dithelete.
Ka lebaka la gore se ke maaledi a melawana ya semorafe, re ka se ebile ga se ra swanela go efoga dipolediano ka ga semorafe, kudukudu go netefata gore re fedia semorafe ka nageng ya rena.
Go swana le ka nageng efe goba efe lefaseng baeti ba lefase ba swanete go ba le tlhokomelo gomme ba se ke ba lekeleta dilo te bohlokwa phatlalata ge ba etela mafelo a mabotse a go bogela mafelo.
Dilo te di nyaka go kgonthwa kudu go thua masolo a makaone a Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa.
Ke hlomphilwe ke sebaka se ba mphilego sona sa go ba eta pele.
Go tloga fao, ke fela seboledisegolo sa letati seo se fiwago sefoka, seo se nago le bete ya molaleng godimo ga ripone le rosethe ya laphele.
Ka lebaka la bohlokwa bja moomo wa go tima mollo wo gape o lego kotsi, ba tirelo ya Tlhago ka Kapa ba ikemiedite go aba tlhahlo ya motheo, ya go mpshafata le ye e gatetego pele go kgontha Balaodi ba ta Pabalelo fase.
Moomo wo o nyakega ka pela ka lebaka la gore mathata a tlhokego ya meomo gareng ga bafsa bao ba sa omego bao ba se nago bokgoni le bao ba nago le bokgoni.
Dithupeto te di dirilwego ke Mokgatlo kgahlanong le melao ye e se nago toka, ya go swana le Molao wa Peo ya Batho go ya ka Merafe le Melao ya go Dula Lebakanyana e ile ya dirwa.
Mabapi le dilo te di swanetego go dirwa ka protekeng, go hlahla bahlatholli ba polelo go kgontha tshepedio ya semolao ge go ka ba le ditiragalo dife goba dife te di akaretago batwantle di ka thoma.
Molato kgahlanong le yena o tla fegwa go tlo dirwa kgopelo ya peila.
Ngangiano yeo e ile ya feleta ka go bethana moo e lego gore mohu go kwagala gore o ile a hlabja mafahleng ke buti wa gagwe.
Go bjala dimela te di omiwago kudu ka khemeseng goba ta go omiwa mabakeng a go dira dihlare ta go bolaya dikhunkhwane, ta difanki goba ta meomo ye e swanago le seo.
Se se tloa seabe sa infoleiene ye e hweditwego, te di fapanago go ya ka legoro.
Motho yoo a ka ba le sethunya ka morago ga ge a hwedite laesentshe ya maleba ya sethunya.
Poleisetere le khomphosite ye nngwe le faepa di maatlafadite dillaga,diphaephe, bjalobjalo, ka tipsamo, samente, aspestose, bjalobjalo.
Tirelo ya inthaneteng ya mebepe ya lefelo la mafula e go dumelela go tsena ka lefelong le itego.
E tloga e le tlhohlo ye kgolo ya bonamodi le ya selete.
Godimo ga se e bile melao ya kgethologanyo, go se dumelele bagolegwa bao ba bonwego molato tokelo ya semeetseng ya go dira boipelaeto, ditlhagio teo le tona di bonwego bjalo ka teo di sa sepelelanego le molaotheo.
Taolo ye kgolo ya motswako wa dijo ta diphoofolo e swanete go dirwa, kudukudu ge o fetogela go twa go dirafete, go mabjang a ka sethokgweng goba mafulo, go ya go dithoro goba motswako wa dijo ka botlalo.
Ga ke gopole dikgobalo eupa ke na le mengwapo ka mokokotlong wa ka ka lebaka la disampoko.
Go realo go ra gore re sa twela pele go nyaka ditsela le mekgwa yeo ka yona re ka fetoetago dikgopolo go ba dilo te di dirwago ta sethaba se se theilwego go batho le tshepedio ya tlhabollo ye e theilwego go batho.
Re na le dikgopoto te kaone ta setee se maatla le thekgo ya mafolofolo ya batho ba Netherlands ka ntweng ya rena kgahlanong le kgethologanyo.
Ge re ngwala sethalwa se, Toropokgolo le yona e tla lebelela ka moo e sepelelanago le Molawana wa Tlhabollo ya Mafelo wa Phrobentshe ya Kapa Bodikela.
Re tla twela pele go ipileta go ba Taolo ya Mmuo wa Palestina go emia ditlhaselo ka moka ta dirokhete kgahlanong le Israele.
Ka molokolokong wa ditheknoloti teo di kgokaganego mmogo go aga ekonomi ya haetrotene, pholathinamo e raloka tema ye bohlokwa bjalo ka selo se se fetoetago haetrotene go ba mohlagase.
Se ke go le tsebia lena badudi ba Durban le baeti gore mabotho a thireletego a tlo tsenya tiriong melawana ka moka mo nakong ya matswalo a morena.
Mafelelong o tla fa batwasehlabelo bao ba bego ba sa gononelego selo dikhotheiene ta moomo wo o tlogo dirwa gomme a ba kgopela gore ba lefe tepositi gomme ka moragonyana ga moo a nyamelela ka thelete ya bona ka ntle le go dira moomo woo.
Se se tla sepela le tirelo ya katoloo ya kakareto go bengnaga.
Se bohlokwa ka mo go swanago ke tema ya phrofeene ya dipeakanyo ka go utolla bokgoni bja tlhabollo le go nolofata tshepedio ya phetoeto ya sekgoba te di hlokomelago maphelo ao a phelwago ke badudi ba rena.
Letati le ile la hlogonofatwa gape ka dithapelo ta ditumelo ta mehutahuta ta go swana le ta Maislamo, Mahindu le Bakhriste.
Legatong la Mmuo le batho ba Afrika Borwa, ke le amogela Khonferentsheng ya bobedi ya Mekgatlo ya Dilete ta ka Fasana ta Eia-Safrika.
Bjale, diphetho di tloga di dira seo, gomme re ganetana le diphetho teo.
Bonti bja baomi ba meepong ga se ba hweta menyetla ya thuto le tlhahlo gomme, ka lebaka la se, bonti bja bona ga ba kgone go bala le go ngwala.
Baemedi ba Botseta bja Australia ba laola dikgahlego ta Botseta ta Papua New Guinea ka Rephaboliking ya Afrika Borwa.
Ka ntle le tsebo ye, melawana e ka ba kotsing ya go hlongwa gomme ya se felete felo, ya hlokomologa dinnete ta bokgoni bjo bo hlaelelago goba ditshepedio te di fokolago ka legatong la phethagato.
Ba bolela gore ba tla e bea ka gare ga motswako wa phaerotheknikhale ka sebopego sa gase ya go tholla dikeledi goba se sengwe sa go swana le sona.
Lesolo le le tiieta gape boikgafo bja Maphodisa a ka Toropong go netefata polokego ya banamedi, bao ba omiago lenaneo la rena la dinamelwa ta bohle.
Polasa bjale e ge o retogela la mathomo ka letsogong la goja.
Mmuo wa SA o tla rwala maikarabelo a madulo a Mna Aristide le go mo hlokomela.
Thiinyo efe goba efe ya gore re ganne go omiana le seo se bitwago Yuniti ya Heath e tloga e hloka maitseparelo.
Herman o ile a kgototwa go tloga setulong sa mootledi gomme palo ya bagononelwa bao ba sa tsebjego ba thaba ka Toyota Quantum ye mpsha.
Ge ba fihla, maphodisa a hwedite sethunya se se bego se se na laesentshe se go dumelwago gore se omiitwe nakong ya bohlakodi, megala ya bohle le thelete ye e utswitwego go mosadi.
Ngaka Jordaan o kgopete Maafrika Borwa go hweta dithekete ta bona ka pela ge kgato ya bobedi ya thekio ya dithekethe e thoma.
United States e swanete go gopola ka ga dimpho, gammogo le dilo te e sego dimpho.
Mmeyara le Tona go emetwe gore ba tla sepela go ralala le lebopo la lewatle gomme ba dumedie batlamaikhutong le go ba amogela ka lebopong la Durban ge nako ya matswalo a morena e thoma beke ye e tlago.
Mehuta ye ya maswao bjale e dumeleletwe ditseleng ta ka metsesetoropong e sego ka ditseleng ta maphefo le ka bogareng bja ditsela.
O bodite ba kgao gore ge mollo o ka thoma ka go ye nngwe ya ditlepo ta boego te di tletego ka batho, go tla ba boima gore batho ba thabe moo meagong yeo.
Go fetoeta ditshephio te go ba dinnete ke taba ye nngwe, le ge go le bjale, ka ge Holmes a dumela gore masolo a marabele a twela pele go arogana ka fase.
Ka papatong, dinaledi te pedi ta maemo a godimo di bontha bokgoni bja tona bja kgwele ya maoto le go tweleta lethabo la bona la phadiano yeo.
Go tla fiwa edi go ditlamorago ta mellwane ye menti ta ditiro ta batho.
Ka morago ga te ka moka, te dingwe ta tlhagio ya peleng ya "tlhokego ya boaedi", bjalo ka tlhagio ya filosofi, e ka gare ga Pebele ye Kgethwa.
Ka go latela ditheriano te pego le dithiinyo di tla alwa pele ga Kopano ya Dihlogo ta Dinaga le Mebuo ta AU ye e beakantwego go la Accra, Ghana ka Julae mo ngwageng wo.
Maloko a palamente ke batho ba le noi bao ba filwego maatla a go bega go Palamente gomme se ba tla se dira.
Ke borukhuhli go thibela molao gore o phethe moomo wa wona ka maikemieto kakareto a proteke ye e itego.
Tumelo ye e felago e e ba gona ye e bego e phatlalatwa nakong ya puo ya kgethollo e be e le ya gore Panka ya Resefe e be e oma ka go ikema, ka ntle ga khueto efe goba efe ya Mmuo.
Bao ba lebalago te di fetilego ba tla ikhweta ba di boeleta.
Eupa le ge go le bjalo batho ba ka tsena ka tsela ya dibalamakgolo?
Phothale ya kabelo ya tshedimoo yeo e tla dumelelago phihlelelo ya elektroniki ka baabi go megala ya go fapafapana ya tshedimoo go akareta dintlha ta dithentara te di hwetagalago go Mmasepala wa eThekwini di tla twetwa pele.
Ka nnete, re hwedite tsela ya rena ka tsela ya lewatle la ditiragalo te oro, mo ntlheng efe le efe mo tseleng, re be re gapeletega go fetola ka boitlhagieto go ditiragalo te di letetwego le te di sa letelwago.
Go gakata seemo sa bothata, diketekete ta batho di ikhwedite di hloka magae.
Tlhokomelo ya ka lapeng ga se ya swanelwa go bonwa bjalo ka moomo wo e lego wa maemo a fase ge o bapetwa le tlhokomelo ya institueneng, gwa realo Uys.
Go phaka mo lefelong la go phaka la Cattleman go tla iletwa ka lebaka la tiragalo ye.
Le gona motho-ka-lebese ofe goba ofe yo a palelwago ke go obamela dipeakanyeto ka gona o tla bonwa bjalo ka yoo a tshetego Molawana wo.
Bjale ka ge go tshephiitwe pejana, edi ye kgolo mo sehleng se sa Maikhuto e tla lebiwa go ditharollo teo di hlohleletago bosenyi.
Bjalo ka mothopo wa peakanyo ye e kgokagantwego, dathapeisi ta lenaneokgoparara le le kweiegago e tla hlongwa mo maemong ka moka.
Nepo ya yona ke go tweta pele thuto ya go-ya-go-ile le thuto ya moomong.
Makala ka moka a mmuo le bateadiphetho ba bangwe ba bona ditlakala bjalo ka ntlha ya bohlokwa.
Go hlatholla dipalo te go ka hlakahlakanya, go lebeletwe bogolo bja ditaeti te di lokollotwego.
Ka thomio ya setlabela se, bana le batho ba bagolo ba lefelo le gabjale ba na le, mo dintlheng ta menwana ya bona, setlabela seo ba ka bulago ka sona ponelokgole ta tsebo ye mpsha.
Ditlabela te di lego gona di swanete go omiwa ka tshwanelo kudu le mananeo a merero ye menti a tla twetwa pele.
Eupa seo re se fihleletego go fihla mo ke karolo ye nnyane ya kgatelopele ya moomong.
Go ba le khueto go bodiidi ka tsela ye e kopantwego, ya mahlakorenti go ya go thomieng le go bolokeng tlhabollo ya ekonomi le leago e a nyakega.
Mo ke laedite boleng bja go tsenelela kudu le go kgokagana le dipolediano te dingwe go hlama polatefomo ya bohlale ye e kwagalago moo go ka thewago go beakanya tlwaelo le dipolediano.
Re efogile dikgaruru teo di etilwego pele ke go hlangwa ga Komiti ya Kgokaganyo ya Dihostele ya Bosethaba.
Boloka sekhwamatsogo le sellathekeng ta gago mo go wena gomme o se ke wa di tlogela di sa hlokomelwa.
Kgoro ya Thireleto e tla lebelela go hlama mananeotshepedio moo ditokelo ta thoto te di sego bohlokwa ta theknoloti ye e thekgwago ke mmuo ka dithelete di ka fetietwa go, goba ta hwetwa ke, difeme ta thireleto ta mmuo le ta praebete.
Mengwaga ye mehlano ye e fetilego Ghana e bile naga ya mathomo ya Bogare bja Afrika go theoa folaga ya Brithane le go emia folaga ye mpsha ya naga ya Ghana.
Le ge e le gore, pego ye nngwe ya mmuo e laedite gore infoleiene mo maemong ka kakareto e hlatlogile ka tsela ye e bego e sa letelwa ka Janaware.
Dintlha te pedi di tla rarollwa, e lego, boleng bja tikologo bja mahlakore ka moka le go bea leihlo tshekegelo ya melawana.
Kankere ya setho sa bonna e alafega kudu, gagologolo ge e lemogilwe le go alafa e sa le nako.
Banna ba bararo le mosadi ba hlakote lesogana seupanako sa gagwe sa seatleng le sellathekeng gomme ba ngwega ka Ford Laser ye e thweu.
Re nyaka go dira lehu la badiriani go ba ka tsela ye e kgagamatago gore batho ba se tsoge ba naganne ka lona.
Leina le Mongoose le terwe go twa go phoofolo ya Afrika ye e tlwalegilego yeo tlwaelo ya yona e lego go ntha mahlo dinameng ge e le kua leokeng.
Thekga maitekelo a go tlia diphetogo go dipalopalo ta batho le mehuta ya bophelo go fihlelela tlhabollo ye e matlafetego ka tsela ya leago le tikologo.
Baomi ba toropokgolo ba sepedia lefelo la go aba tshedimoo le go bolela le baeti mabapi le bohlokwa bja mabopo a Blue Flag le merero ya ta lewatle le mabopo ka kakareto mo mabopong a mararo a Blue Flag.
Ka moka ta ka godimo di be di upa kaonafato ye e makatago go ditirelo te di abetwego balweti.
Difeme ta bommaditsela ba ta maruo te upago gabjale di omela go Stock Exchange, go akaretwa te tharo te di omago ka go oma mmogo le baomimmogo ba go twa dinageng ta ka ntle.
Ke mang yo a rwelego maikarabelo a go laeta nyakego ya dithekethe ge e bapetwa le dinomoro ta dithekethe te di abilwego?
Mekgatlo le dikhansele ta melao te di phumotwego go twa go lenaneo la balwelatokologo ba kgahlanong le kgethollo ya bao ba latofaditwego ka bonsenyi bja sepolitiki.
Go golega go gongwe go amilwe ke bosenyi bja go swana le go thuba ka dintlong le bohodu, go swarwa lebake, tshenyo ye kgolo ya thoto, go otlela o nwele le go utswa ka lebenkeleng.
Mabapi le dikelo godimo ga thoto, Petersen o bolete gore asoseiene e nyakile maele go twa go balekodi ba dithoto bjalo ka ge e be e letile tokumente ya lenaneotshepedio go twa go mmasepala.
Sepetlele se se omela go la Cape Town Central Health District sa Metro Region.
Matlakala a a dintlha a makopana a hlaloa dintlha te fapanego ta Palamente ya Profense le ka moo e omago ka gona.
Go molaleng go twa go tokumente ya thireleto ya mmuo le seole gore ditiro ta ka sephiring, ka gare le ka ntle ga naga, di be di dumeletwe mo maemong a godimodimo.
Go matlafata tshepedio ka bakgathatema ka moka gape go upa go fetoa Khansele ya Thireleto ya Dithabakopano go dira gore e sepete merero pepeneneng, e be ya temokrasi le go emelwa ka tshwanelo kudu.
Mmuo wa Kapa Bodikela o ogana ka mafolofolo ka kgonagalo efe goba efe ya dikgaruru ta go swana le ta dikarolo te dingwe ta naga te di ka phunyago ka go profense ya rena, gwa realo Rasool.
E be e le mothekgi yo mogolo kudu wa mekgatlo ya go lwela tokologo nakong ya go lwela temokrasi go la Afrika Borwa.
Kapa Leboa ke selete se se alegilego, se se omeletego seo se teago karolo ye e ka lekanago tee-tharong ya lefelo la bokagodimo bja Afrika Borwa.
Maphodisa a Rosendal a etete lefelo la tiragalo, a kgoboketa bohlatse le go bula molato wa go thubja ga ntlo le bohodu.
Le ge go le bjalo, maano-tshepedio ao a etiitego pele kgolo a be a tloga a na le kholofelo go feta tekanyo go dikakanyo ta ona gore dikholego ta ekonomi te di hweditwego ke bahumi go dithaba te di sa lekalekanego di tla abelwa go bahloki.
Khansele ya Maphelo le Polokego ya Meepong e abelana ka sefoka se se tsebjago bjalo ka Sefoka sa Diketekete ta Dithefi ta Tweleto ta go Hloka Mahu go intasteri go hlompha bakgathatema ba katlego.
Diphihlelelo te di fihleletwego ke sephodisa sa Schweizer-Reneke, ganti ke bohlatse bja go bea leihlo bosenyi bjo ka tsela ye maatla.
Kopano e nepile go ya go kweia magato a bjale ao a phethagatwago mo twanthong kgahlanong le bosenyi le dikgoba.
Setaele le taolo ta kgathotema, le sa tsela ya temokrasi go ya ka dinepo se swanete go hlohleletwa.
Go sa kgathalege go nanya ga ta ekonomi ya lefase ka bophara, ekonomi ya Afrika Borwa e twete pele go gola, go bontha maatla a yona a go kgotlelela.
Maano a thoganeto le mathoeti ao a sa amanego le bothoeti bjalo ka mollo le mafula gape le ona a elwa tlhoko ka go leano la thireleto.
Ye nngwe ya ditiragalo ta dipapadi ta malapa te kgolokgolo mo Afrika Borwa e diregile ka Sontaga.
Africa Archipelago e aba ditirelo ta peakanyo ya matati a maikhuto le boipshino ka banyalani te di amanago le dinyakwa ta batho go Bohlabela le Borwa bja Afrika le go te dingwe ta dihlakahlaka te di sa tlwaelegago kudu ka Lewatleng la India.
Ba thuwa ke Kgoro ya ta Maphelo ya profense go kontraka ya thuo ya dithelete ta twetopele ya dithuto.
Mananeo ka nepo ya go fokota mahu a bommago masea le a masea a hlomilwe bjalo ka Dinyakiio ta Khupamarama ta Bosethaba ka go Tsebio ka Mahu a Bommago masea le Temogo ya Mathata a nakong ya Pelego.
Seboleledi sa mosadi wa maphodisa, Mookamedi Thembi Nkhwashu, o bolete ka Labohlano, gore banna ba bane ba swerwe ka morago ga gore sephodisa se emie sefatanaga sa bona gomme se hwete ba swere didiriwa ta mohlagase le dibenyabje.
Re leboga Marena a bona ka go ba abela kgonagalo gape ya go etela Malaysia.
Dithomelontle ta motheo go Bulgaria di akareta ditweletwa ta diminerale, wulu, dienywa ta senamone le te di hlohloregago, motoko, granaete, poleistere le samente, borale bja khromiamo le mehutahuta ya dijo te di beakantwego.
Bong ka badudi ba Afrika, banna le basadi ka bobedi, bo bopa karolo ya bakgathatema ba bohlokwa bao ba amogelwago go ya ka molao.
Maikutlo a sehlopha ke gore naga e swanete go phela e beilwe go thomio ye e laetago tweleto le ekonomi ye e kwagalago.
Gabotsebotse, molli yo e lego setsebi sa ta elektroniki ebile ka go le lengwe e le ramohlagase, o iphedia ka go lokia dillathekeng le didiriwa ta mohlagase ta batho ba bangwe.
Bjalo ka ge o ka ba o letete, go lebeletwe tikologo ya kgethollo, baithuti ba batho ba baweu ba thadile mebepe go akareta bokapele bja lebopo, boemakepe le dikarolo te dingwe ta toropokgolo.
Go tlaleleta, bahlankedi ba etete dipetlele le mafelo a bolotabahu gore go lotwe mohlala wa badudi ba rena.
Se se re gopota ka mohlako wo o sa hlaloegego le tshenyo ye e hlotwego ke ntwa efe goba efe.
Mabone a sephethephethe ao a sa omego, meletana mo tseleng, diphaka te di sa hlokomelwego ka tshwanelo, diratswana ta go bjala merogo le bahlankedi ba ba itego bao ba sa dirego moomo wa bona ka kakareto ba amogela ditshwayotshwayo te di sa thabiego gagolo.
Ke methaladi ye mekae yeo e bego e le moo, ye o gopolago ka yona?
Moomo wo o wela ka fase ga lekala la saense ta payotheknoloti, le gona lebelela thomio ya ditlhale ta tlhago bjalo ka teo didiriwa ta tiieto ka go dibopego te mpsha.
Sehlopha se gape se akareta tweleto ya beine go twa go diterebe te di sa bjalwago ke yuniti ya go swana, go akaretwa dibeine te di hlwekiitwego le ta thetwego motswako.
Gape e swaragane le taolo ya dikadimio ta dithelete le kgoboketo ya dikoloto.
Methene ya go kgokagana le sethaba, ke nagana gore e ka no ba e le wena o botiitego seo, e be e sekamediitwe ka lehlakoreng la leboa-bohlabela.
Malapa ga a na meetse ao a sepelago ka diphaephe k.g.r. dithepe ta ka dintlong goba ta ka jarateng.
Mna Erasmus naa o ka dira diphetolo ta gago gore e be te kopana le go ba se rarele taba hle.
Go dutla ga meetse go go kgonagalago go ka akareta dintlwana ta boithomelo mo lefelong la gago, phaephe ye e phulegilego goba thepe ye e dutlago.
Ge foromo e le gore e netefaditwe gomme ga go na diphoo, foromo e bonthwa gape ka diphoo te di filwego mo godimo ga letlakala.
Ditirelo di abelwa barutii, dihlogo ta mafapha, batlata dihlogo ta dikolo, dihlogo ta dikolo, baeleti ba dikharikhulamo le ba thuto ya go ikgetha, le balaodi ba didikothuto.
Ke e bone bjalo ka thekietano ye e gogago edi e kgolo kudu ka nako yeo.
Lekalatirelo la Ditirelo ta Kgokagano le abelana ka thuo ye e bego e sa letelwa go ditona ta dikgoro ka phethagato ya boithupo bjo tlemanego bja mmuo.
Mothopo wa seeta wo o twago go molokoloko wa mabone o tla bonagala go sephephephethe se se sepelago ka go lehlakoreng lefe goba lefe.
Methene ya go rekia, ye e amogelago fela dikarata ta go reka ta krediti le dithekethe, e fa bareki ditaelo ta kgato-ka-kgato ka go reka dithekethe te di phrinthiwago.
Re tla ruta bokgabo bja rena go mang le mang yo a nyakago go ithuta, gwa realo Mna Liu.
Sehlophathomo se ile sa hlongwa go hlama Leano-Thomo la paka ye kopana la dilo te bohlokwa la Phokoto le Thomio ya leboelela ya Ditlakala.
Difeme te di latelago di hlaotwe bjalo ka borakontraka ba ka fase ba go oma go kontraka ye.
Ka go omia maitemogelo a ditiragalo te di fetilego, o nagana gore go tla ba maleba go laleta batho go kopano pele ga kopano?
Go tlaleleta, e na le seabe go boleng bja datha ye e kaonaditwego ka go omia ditokumente ta datha te di tsentwego khomphutheng, goba metadatha, go thekga tirio ya ditlhopho le ditlhaloo ta aetheme ya datha ya motheo.
Ke ka lebaka la temogo ye moo e lego gore Ditheriano ta Yunione ya Yuropa le ya Afrika di tloga di eba bohlokwa le go feta.
Potio e ile ya botiwa go twa go maloko ao a dutego fase ka Menno Hiemstra, yo a botiitego mabapi le peakanyo ya tlhabollo ya tebelelego ya seemo le ge e ba mellwane ya dinagasetoropong e fetotwe.
O latofatwa ka go ba a rekiedite bana ba mengwaga ya ka fase bjalwa.
Ge batswadi ba mosetsanyana ba lemoga maphodisa, ba ile ba thaba le go tlogela mosetsanyana ka mokhukhung mo Nokeng ya Modder.
Dilo te di hwetwago ka lewatleng le meetseng a go hlweka di dula di sa emelwa go kgotsofata le go lebanwa le seemo se kotsi kudu go thomio ya boaedi le thilafato.
Tokumente ye e abelana ka tshedimoo go molao wa maitshwaro wa sekolo, dikotlo te di ka diriwago, go fegwa le go rakwa.
Klika go ye nngwe le ye nngwe ya dithepo go bala kudu mabapi le Foramo ya Kgwebo ya ta Boeti go ka thua borakgwebo ba ta boeti.
Sa boraro, ke tla go abela teori ya ka ya diruiwaratwa yeo e ka hlaloago dikamano magareng ga tlhorio le yo a hloriwago.
Maitapio afe goba afe a a dirwa ka phapoingborutelo go thibela gore mathata a tweleto ya maikutlo le goba maitshwaro a se bonagale goba pefelo ya go twela pele.
Imbizo ya letati le tee e akaredite tulo ye e bego e sa rerianwa magareng ga Mopresitente le badudi ba tikologo bao ba bego ba sepetwa ka pese go ya Wepener go tweleta dipelaelo ta bona le boetapele bja bona.
Bakgathatema ba tla rutwa mabapi le tema ye e kgathwago ke borakgwebo, bokgoni bjo bo nyakegago go thoma kgwebo ya bona, le methopo ye e lego gona go bao ba nyakago go ba bona borakgwebo.
Dithaba, diekonomi le dithaba di kopanywa maemong a bodithabathaba le go kgokaganywa ka tsela ya moswananoi, gomme se sa hlola maemo a a hlatlogago a boikemo magareng ga batho ba lefase.
Stats SA e tla omia mareo a bodithbathaba, ditlhopho le mekgwa, moo batho, go hlohleleta phegelelo le bokgoni bja dipeakanyo ta dipalopalo magareng ga dinaga.
Sehlopha se se akareta moago, phuthego le goba go hlongwa ga ditlabela, bjalo ka dibaledi, dielefo, dikhapote le mafelo a go bea direkiwa ka lebenkeleng, mo mabaleng a modirii ka meagong.
Go thungwa ga mmoba go hlola thilafato ya moya le go tlogelwa ga molora mo lebaleng te di feleletago di le ka dinokeng.
Hlapa matsogo, o hlatswe dithipa le diporoto te go ripelwago godimo ga tona ka meetse a go fia ao a nago le seepe ka morago ga go swara dijo te di sa apewago.
Mo temogong ye maitshwaro ke go leka go gatelela baetapele bao ba kgethilwego ka tsela ye e sego ya temokrasi a ka bonwa fela bjalo ka twelopele ye e thabiago.
Pierre Uys, Tona ya Maphelo ya Profense, yo a etetego sepetlele, o bolete gore proteke e thuite go hweta tharollo go thalelomorago go Kapa Bodikela.
Mathata a taolo ya nako, ka lebaka la dinyakwa te nti, go ba le mohola, tlhokego ya tiieleto.
Se se upa peakanyo ya pele ga nako ye e gatetego pele kudu, le gona ge re lebelela seo le gore mokgwa wa tshepedio wo o omiwago re ka ruma ka gore e be e le tshepedio ye e rerilwego pele.
Mengwagakgolo ye menti ye e fetilego, ka go goketwa ke go kganya ga Southern Cross, le mabarebare a mahumo le dikgonagalo te di se nago tekanyo, dikepe tela te telele di eme mabopong a rena.
Lenaneo la go noa dihlare le tlhabelo le bohlokwa go manamane a a phelegilego.
Letati le le kgethilwe ke mebuo ya Afrika ye e ikgafilego go fetola kgatelopele ya bolweti bja letadi/malaria le go fihlelela Dinepo ta Tlhabollo ta Mileniamo ta UN te amanago le bolweti bja letadi.
Sehlwekia moya - omia pedia, matoba a foree, meunkwane, go tloa menkgo ya ka kamoreng ya bohlapelo goteta lehlokwa.
Mafelo a go rekia bjala le ona a ile a hlaselwa mo tikologong le ge e le gore Maphodisa a ile a bewa ka fase ga kgatelelo go twa go sehlopha se se bego se befetwe sa babogedi.
Ka go tewa ga sephetho se se segolo, ga se ra letela selo ka ntle ga go lokolla kontinente go twa go puo ya kgatelelo ya bokgoba, bodiidi, malweti, go boela morago, go se hlabologe le go tshedia mahlo.
Ka lehlakoreng la ka la goja ke Mna Magadla, yo e lego hlogo ya dinyakiio ta go ikgetha ka lehlakoreng la phethagato la Lekala la Dinyakiio.
Botwa ka potlako seo ba bego ba swanete go ba ba se dirile.
Malobanyana mathoeti a maswa a twelete gagologolo ka go mehuta ya dimela te di sa tsebjego ebile di sa nyakegego le phetogo ya klaemete te di sepelago le thilafato ya lewatle.
Go fa mohlala o tee, legae la moagiani wa Chris Hani go la Lesotho le walalantwe ka go thuthupiwa.
Tsela-tshepedio ya go swana ya thuo ya dithelete le ditumelelo mo go mananeotshepedio a thireleto di be di omiwa go kgontha Japan go tsooloa ekonomi ya yona ka lebelo.
Ka morago ga maitekelo ka phiegelo ka Sephodisa go tlia basenyi go lebana le letsogo la molao, balatofatwa mafelelong ba ile ba golelwa.
Toropokgolo e ngwalete go Tonakgolo Ebrahim Rasool go mo kgopela gore a tsene ka bogare mo tabeng ye.
Ge o lebelela ka fase ga sengwalwa se se tlantwego ka fase, go na le dinoutse ta gago te di ngwadilwego ka seatla.
Ka gona go iinywa gore dithole di godiwe ka lebelo le le kwagalago la go nanya mo ngwageng wa tona wa mathomo.
Ke nagana gore e bile go tloga mo mengwageng ya bogareng bja masomeupa go fihla ge Ngaka Erasmus a eya Canada.
Motsesetoropo e be e le mothopo wa mediro ya kgahlanong le kgethollo gomme Brown ga se a angwa ke selo se.
Go homola tuu ka lekaleng la koporasi go tloga go kwagala kudu lehono.
Sa pele o bile le maikutlo ao a thulanago go mebuo ya bokoloniale le go phetha ditumelelano le babui ba ba latelanago, eupa ga se wa lohlanywa ke maitshwaro a bona a go se amogelege.
Mo maitekelong a yona a go rarolla dithomiammogo ta leano-phethagato la twantho ya bodiidi le mekgatlo ya go abelana ka thuo ya dithelete bjalo ka Lekalatirelo la Tlhabollo la Bosethaba, Panka ya Tlhabollo ya Afrika Borwa, le mekgatlo ye e ithekgilego ka bodumedi di tla hlohleletwa.
Leanotshepedio la dinamelwa ta ka lewatleng le swanete go leka go hlohleleta le go twetapele seemo sa phenkgiano kae le kae moo go lego maleba le gona Mmuo o swanete go efoga ka kakareto ditlwaelo ta mokgwa wa thireleto ya ka lewatleng le go twetapele leanophethagato la "matibogo a se nago mellwane".
Mebuo ya lefase e itlamile go ireleta melapo.
Dinaga te di nago le ekonomi ye kaonekaone di hlabolla bokgoni bja boitlhagieto magareng ga baswa ba tona ka tsela di diphenkgiano.
Lefelo le la thuto le akareta Lefapha la ta Temo ka botlalo le Institute ya Methopo ya ta Tlhago.
Lenaneo la matati a mabedi le tla hlangwa ke ditulo ta go bula le ditulo ta mang le mang te di tla bulelago bobegaditaba, mola ditulo go ya ka magoro di tla beelwa bahlankedi.
Go katoloa temokrasi le maikutlo a bohlokwa le go ba karolo.
Le ge go le bjalo, pH ya fase ya mabu a e amanthwa le mathata a phepo ya mehlare, a a tlwaelegilego kudu e le aluminiamo ye nti, gammogo le go se lekanele ga fosforase le ge e ka ba khalsiamo, maknisiamo le molibdenamo.
Go dira bjalo go tla upa go kgokagana go mafelo a manti a dipolediano ao a ka bonegelago dikarolo te kgonagalogo te kaone ta tlhabollo ya tikologo mo tshepediong ya kaonafato.
A ke magato ao a abelanago ka go sepeta merero pepeneneng go merero ya seole gore go lwantwe kgonagalo ya go se tshephagale le go thibela go se kweiane gore go felelete e le dikgohlano.
Pego e bolela ka maitekelo a manti ao a dirwago go netefata gore boitlhagieto le twelopele di sepela mmogo.
Mokgobo ya mmutedi dirile mokgobo godimo ga diphedi go thomia ka dijo mo go ditswaki te boleta le go le todi ye nti kudu.
Dithelete di swanete go abelwa go balaodi ka mokgwa wa kabelano.
Mabokgoni a motho a elwa tlhoko le go bapetwa le dinyakwa te di nyakegago ta Maikemieto.
Mmasepala o tloga o kgopela tshwarelo ka seemo se sa ka godimo seo se, ka tekanyeto, hlotwego go twa go nako ya dipula te kgolo le go kopana le go tswalelwa ga intasteri.
Afrika Borwa gape e itlhagiite go maemo a phemiti a a tiiitwego ka maitekelo a go fokota go swarwa ga dinonyana ta lewatleng ka go maruahlapi a tona.
Banolofati le bona ba itsebiite go dibopego ta go fapafapana bjalo ka Dikhansele te Nnyane, Dikomiti ta Diwate, dikgoro ta Toropokgolo ta go fapafapana gammogo le dikomiti ta go fapafapana.
Bokgobapuku bjo ke tirelo ye e sepelago yeo e omago go twa go bobolokelong bja rena le go abela ditirelo go maloko fela ao a phelago ka ntlong  ao a se nago motho yoo a ka a teelago dipuku ta bokgobapuku.
Re nyaka thomiano ya moito, ye maatla ye e tletego ka dingangiano te di sepetwago ka tsela ya temokrasi te di bonago bohlokwa bja maikutlo a go fapafapana le go amogela diphapano.
Vitamine D e oma bjalo ka selaodi mo polokong ya diminerale ka marapong.
Go feta moo, ditatofato ka moka ta go ba tlhodi ya mmuo wa kgethollo, mmuo o nyaka go tiieta gore merero ye e swanete go sepetwa ka tsela ya seprofeenale ka makalatirelo a bohlodi a maleba.
E be e le fela ba babedi ba bona bao ba tlogetwego moo go bula dikeiti ta lebati la go kgonywa la mohuta wa go rola ge go ka ba le go twa ka thoganeto.
Go nyemia pelo ya batho bao ba akanyago go dira bosenyi, dinyakiio di laedite gore dikotlo te telele ga di bohlokwa.
Baotledi ba difatanaga ba kgopelwa go se fele pelo le go otlela ka tlhokomelo.
Ba tloga ba tlete ka mafolofolo, go swana le ge ba dirile bjalo ka, ka Seisimane, Seafrikanse le Xhosa.
Lekala la kgokaganyo ya tekanyeto ya kgoro ya ngwaga wa dithelete le ntha dipego ta matlotlo.
Mna Botha o bolete gore karolo ya Sehlopha sa Tlhamo ya Sethalwa le goba tshepedio ya ditheriano di tla rata go akareta gammogo le Bolaodi bja Moepo, Kumba Resources.
Kgokaganya mediro ka moka ye go boletwego ka yona ka gare ga lenaneo la ka fase gomme o hwete thomiano ya makala a bolaodi ka moka ka gare ga Kgoro ya Matlotlo ya Profense.
Morago ga go rungwa ga kgopelo, kadimo ya thelete e ile ya lefa.
Dithanele ta kgokagnyo te di omago gabotse magareng ga makala a mabedi di tla hlongwa go emia dikgaruru le bothoeti go twa go makala ba mabedi la tshwanelo.
Eupa le ge go le bjalo o filwe palomoka ya didolara.
Ke tla rata go feta gomme nako ye e tla bago e diriitwe e ka ba magareng ga metsotso ye masomepedi le masomepedihlano.
