Se e be e le koketo go dithoeto le ditshwaro teo di bilego gona go twa go maphodisa. 
Le nna ke rata go thekga seo Francis Ames a se boletego maabane ka ga ka moo ba bangwe ba rena ba ilego ba tlaiwa gape le go nyatwa ka lebaka la go bolela nnete.  
Dinutriente di a gamolwa ge materiale o nelwa ke pula ka morago ga go segwa gape le pele o ka dirwa peile.  
Mohuta wo wa pakteria o tla hwelela, o hlola monkgo wa makaka le tatso ye boula ka gare ga maswi. 
Mo magatong a mathomo a bonamane, matlalwana a go tlala ka meetse a a twelela. 
Dikgakgano ka gare ga kontinente di nyata molao gape di hlola tokologo ya kotlo.
Dibeta ka moka, go sa kgathalege gore di twa moa wa mawatle goba ka mo nageng, di hloka thekgo yeo e se go ya thelete ya godimo nakong ka moka ya thomo. 
Mmuo o be o nte o ama maloko a Mokgatlo wa Dinaga ta go Thomelokantle ya Petroleum (OPEC) ka dikanale ta batseta go oketa tweleto.  
Le Matthew, ga se ka bona Matthew ge e se fela lebaka la metsotso ye mekopana, Matthew o be a tloga a itiitwe, a fekeeditwe ka go moomo wo.  
Go ipea kotsing ga toka ya seto go hweta nnete le poelano ke kotsi yeo e hlokago hlohleleto le maatla a manti.
Phapano le bao ba bego ba sa rate taba ya gore ba ka se ke ba oma go la SABC ka lebaka la kgethologanyo ye kgolo fao.
Thulaganyo ya theko ya karolo ya sethaba e tla ba instrumente ya go tiieta tikologo yeo intasteri e omago ka go yona, le ge e le gore ete e tla fiwa ditaolo ta kamano.  
Bona mabaka a kakareto malebana le dithupeto teo di lego mafelong ao a kgaoletwago a lego dikhutlong ta mebila.  
Ka tlwaelo, dikolo ta rena di tsebiwa ka Setemere ka ga ditlhamo ta barutii ba bona ba ngwaga wo o latelago wa sekolo. 
Go maatlafata mekgatlo ya baomi ba rena le go tsenela tiro yeo e kgokaganego ka go difapriki, dimaene, dipolasa le ditorotswana.  
Tweleto ya ditweletwa teo di sa felelago le teo di feletego ta rapa; ditweletwa ta rapa yeo e thatafaditwego le yeo e sa thatafatwago; ditweletwa ka botlalo goba seripa ta maitirelo goba ta go swana le mmotu.  
Seo se amanego le moomo go fetia tekanyo, phema dipolediano ta go se be molaong go hlama seswantho sa profeene gomme o boloke nako. 
A Molaodi wa moago wa gago o sa nte a hlatswa mabato le mebotwana ka lethopo la meetse?  
O bolete gore lebaka la gore gase ya dikeledi e fowe ke gore e kgonthe baireleti go tswalela, gomme ke seo a se akanyago.  
Maloko a baireleti ba sethaba ba be ba sepelasepela ka nako ye ba be ba kgona go dira ditshwaro te di lebanego le bohudu bjo bo amanago le dibeta le bjo bo tlwaelegilego.  
Mongwe le mongwe o swanete a gopole gore se ke pego ya mabarebare; ke pego yeo e yago go Mna Stainton.  
Bobedi bja ditsela di a lekana ka maemo, gomme di tla lebia go ngwadio bjalo ka morutii ka Khansele ya Barutii ya Afrika Borwa (SACE).  
Re tla hlompha khuto gomme ge re na le konferense ya rena ya balaodi re tla tsenela ditheriano ta khuto, molaodi Jar el-Neby o bodite babegi.  
E ama kagoleswa ya mathata go dikatlego ka ga go hlama dikamano teo di swarelelwago.  
Sehlopha sa go hloka mohuta se akareta diphedi ka moka teo di etelago lefelo ka sehla eupa di sa nyanthe fao.  
Mosepedii wa Folaga ya Bosethaba ye Tala o tweledite kgahlego ya gagwe go seo mabopo a a se fihleletego gomme a a ela bjalo ka a mangwe ao a lego a godimodimo mo nageng.  
Kagoleswa ya mollwane go ya go tebego ya naga ya seto goba ya tlhago ga e ome go legato la tikologo ya polotiki.  
Kgogolego ya moya e ba gona mo nakong ya komelelo gomme e tweleta popego ya mmoto wa mobu. 
Kantle le go dithipa, diphanka le dibeta te dingwe te bogale, ta go swana le terata le sekero sa go robega sa serapa, le tona di hweditwe.  
Masepala wa selegae o swara rekoto ya ditokumente ka moka ta phadiano teo di hweditwego khomphuthareng go netefata gore diphadiano ka moka teo di rometwego di tladitwe ka botlalo.  
Mmoledi, go tla ba maleba go laeta go mabaka a mangwe ao re a emetego ge re hloma Kakanyo ya Ditekanyo.  
Laeta bogolo bja dikhupeto le botelele ka godimo ga legato la lebato.  
Dibetwa ka moka teo di hweditwego ga bjale di tla nyakiiwa go hweta kamano ya tona go bosenyi bjo bogolo bja dintwa teo di bilego gona go gongwe.  
Re nagana gore re agile Google ya dinyakiio ta tshedimoo ta mmuo.  
Senepe se sa Sepetlele sa Groote Schuur se laedite maemo a sona ao a tswalanago le tikologo ya sona.  
Diela te di hlohleleta kelelo ya dikakanyo te mpsha gomme di kgontha kakanyo ya ta ka gae gore e bonwe bokaone lefaseng ka bophara.  
Go dirilwe te nti go fetoa le go fetia kgethologanyo ka gare ga naga. 
Beke ya go feta maphodisa a hwedite lepogo la go phela ka gare ga sefatanaga thibelong ya tsela magareng ga Hotazel le McCarthysrus.
Le yena o ralokile karolo ye bohlokwa ka go fokota go ima go gonti goo go sa nyakegego go baswa ka go diria leano la gagwe la go sepeta masolo a temoo dikolong.  
Banna le basadi, go bohlokwa gore re lwele mmuo wo o na go le maikarabelo gape o se nago bosenyi.  
Toropokgolo ya ka gare ga Durban e phologile ka bogolo phetio yeo e wetego Johannesburg le Cape Town, ka dirente teo di pedifaditwego mo mengwageng ye mehlano ya go feta.  
Ka go realo o na le dikoketo gammogo le te dingwe ta sehlopha se sa setlogo ka gare, bonti ka ntle le dithekete.  
Toropokgolo e tla beakanya gape thutio le feme yeo e tla bego e hlophaleswa tsela, o ite bjalo.  
Te di akareta baotledi ba difofane, balaodi ba moyeng, dientinere, dingaka, bahlankedi ba dikepe, dithekniene, baruthi, bj.bj.  
Bakgobapuku le baomi ba tshedimoo ba beilwe Makgobapukung a Ditirelo ta Sephodisa sa Afrika Borwa naga ka bophara.  
Ee, ditsela te te pedi di tewa bjalo ka te dingwe ta dintlha-kgadimo.  
Mna Mkhondo le yena o kgopete badudi gore ba reke dithekete ta bona ka pela ka ge dithekete di ka se rekiwe nakong ya moletlo.  
O tla ikopanya le karolo ya poraebete ka lebaka la dipholisi ta botseta bja ekonomi.  
E amantwha le bao ba tlogetego sekolo le bao ba palelwago ka sekolong, monei wa boomi bja go se bite thelete ye nti le dibaka ta meomo ya tlase.  
edi e be e beilwe go dihlopha ta kotsi ya godimo ta go swana le baeti bao ba tsenago le bao ba twago ka gare ga Afrika Borwa, baotledi ba dilori le bathui ba bona.  
Thwalo ya modiredi wa ditirelo e tla phethwa gore go kitimiwe tshepedio ya tebelelo gape. 
Ge eba go na le motho yo a go kweago bohloko goba a go thoetago, goba a kwea motho yo o mo tsebago bohloko, O KA HWETA THUO.  
Maemo a motheo a FNL ke gore tumelelano e swanete e fihlelelwe ka go aroganya seole le go kagoleswa ye mpsha yeo e kopantwego, go tsebagata ka ga melawana le maitshwaro a yona a maswa.  
Lehono go na le musiamo go Genadendal woo o latago mohlala wa dikamano te ta seto sa ekonomi le ditumelo gomme batho ba toropo ye ba na le boikgantho bja histori ya go lwa kgahlanong le kgethologanyo.  
Sekwere se be se kgabiitwe ka matoba a manti; disaene ta Olympic le difolaga di be di bonagala khutlong ye nngwe le ye nngwe; dikoa ta go ba le melaeta ya Olympic di be di letwa ka gare ga dithekisi teo di be go di feta.  
Mo go kgonegago, dipolatefomor te di swanetwe di bewe ka gare ga diinstithuene lebaka la nako ye telele gomme di kgone go dira thelete.  
Bahlankedi ba Maphelo le ditho teo di lego molaong di rileng  ka ga pego yeo e sa kgahliego.  
Selete se na le klaemete ye borutho gape ka dinako e ba le disaeklone ta selemo.  
Ba bangwe maphelo a bona a phethotwe  gomme fa leloko la peleng la Springbok e lego Ashwin Willemse o a gopolwa.  
Maikemietso a Kopano ke go fokota tirio ya dibetwa teo go boletwego ka tona ka godimo teo di hlotego mahu le dikgobalo ta go se kgethe go dimilione ta batho lefaseng ka bophara, go akareta le ba go hloka molato.  
Ditefio ta sorete di laetwa ke nomoro ya dintlha ta sorete, dintlwana ta boithomelo le ta banna moagong.  
Kgorotsheko ya bana e ka fapana, ya fega goba ya phumula taelo ya kabelo goba ya tsooloa taelo ka morago ga ge e se no phumulwa.  
Godimo ga ta moragorago, le ditiragalo teo di sa twago go ahlolwa ta lebaka le letelele, tshepeto ya go hlaloa pholisi ya maleba ya phetogo ya klaemete ya Afrika Borwa e thomilwe. 
Go na le mehutahuta ya go fapana mo dithekiong moo diaene le diphio di bopogo setlabelo sa thekio.  
Go na le kgonagalo ya gore dibetwa di be di ikemiedite go tea maphelo a batho ba go hloka molato mo nakong ya bohodu bja batho bao ba bego ba swere dibeta, go tea difatanaga ka kgang le bohudu bja ka magae, gwa realo Molaodi Leshabane.  
Batho ba maAfrika ba fetile mehutahuta ya go se tewe bjalo ka batho  go tloga go bokgoba go ya go bokoloniale 
Cape Verde ga e na botseta bja bodudi goba boemedi bja bohlakendi bja mmuo ka ntle ga naga ka go Afrika Borwa, eupa Boemedi bja Cape Verdean go Angola bo fiwa Afrika Borwa ka ntle le bodudi.  
Bareti ka moka bao ba tsenetego ditlhahlo ba tla phatlalatwa ka gare ga antholoti ya direto go gopola Letati la Afrika.  
Go makga ka moka a mararo, thelete ye nti yeo e ka bago masome a dikete a diranta e nthitwe ka gare ga diakhaonte ta motwasehlabelo.  
Go barutwana ba banti se e tla ba ketelo ya bona ya mathomo go Makassar Dunes, mothopo wa tlhago wo o lego pele ga bona.  
Aowa, theeleta potio gabotse.
Ka kagoleswa ya Mandela Road, kaonafato ya tebego ya mmila mo tseleng ye le yona e rulagantwe.  
Twetopele yeo e kopantwego ya selete ka moka ke sine qua non ya kgolo le twetopele ka go efe goba efe ya dinaga ta rena. 
Go noeta serapa sa gago kgafetakgafeta gannyane, eupa go nwelela sebaka se se telele, go hlohleleta modu wa fasefase, woo o tweletago dibjalo ta go tia.  
Dikomelelo ta Australia le mafula a maoro go la China a sepelelana le kakanyo ya boso ya Phanele ya Kamano ya mmuo ka ga Phetogo ya Klaemete.  
Kgokagano ya twetopele e lebelela kamano ya go kopana ya sebele magareng ga mmuo le batho.  
Go ba gona ga gago go na le seabe se bohlokwa go sephetho sa mohlankedi go iinya gore ngwana a iwe goba a bewe ka tlase ga tlhokomelo ya legae go na le gore a swarwe. 
Ditatofato di dirilwe gore o bolailwe kampeng, eupa ditatofato te ga sa ka ta netefatwa.  
Ka go thekga diboto ta taolo teo di okeditego dithekio ta dijo mo nakong yeo temo ya Baso e bego e phuhlama. 
Sehla sa mafelelo a ngwaga se fedile gomme bophelo bo boela sekeng gannyane gannyane.  
Go matshwenyego a rena go swanete go be le go hlola dibaka le dikgonego ta twetopele ya ditirianommogo magareng ga dihlopha ka go kontinente ya Afrika gape le ka go Diaspora gammogo le ka ditirianommogo ta sethaba-poraebete.  
Phadiano mafelelong a phetha ka moletlo wa difoka moo bathopi ba sehlopha se sengwe le se sengwe ba begwago.  
Eupa a re gopoleng gore re ka se kgone go epolla lehono gomme re kgona epa gabonolo gape gosasa.
Mna Blanckensee o laedite gore go be go kwea bohloko kudu go bona twelopele ye kgolo ya kago, eupa gape le maemo a thulaganyo ka ntle le go dikologa mapatlelo.  
Le meholeng ya go fetia melaeta, o hlamile kakanyo ya gore a ka se kgone go rarolla bothata. 
Mekete ya Letata la Afrika e kgauswi le go fela, gomme ka te go tla keteko ya mekete yeo e tla netefatago gore Joburg e tlala ka seAfrika.  
Boramahlale bao ba hlahlilwego gabotse le boraditheknoloti ke bona bao ba hlokegago go twetopele ka kakareto.  
Ka ge difofane ta ditsela te di telele di diria makhura a manti, se se tla dira gore difofane ta Kapa Bodikela di bite thelete ye nti.  
Bonti bja dihlapi ta meetse a borutho le dihlapi ta meetse a go tonya di kopana Aliwal Shoal go bopa kaleidoskopo ya mmala. 
Re kgopela tshwarelo ka ga tshedimoo yeo e foagetego gape le ka hlakahlakano yeo re e hlotego go batho ka moka, kudukudu go Mohumagadi R Taljaard.  
Re thabile kudu go fiwa se le dibaka te dingwe ta go swara dikgobokano te bohlokwa ta kontinente.  
Ntlo yeo e lebeletego leboa e fana ka lesedi la tlhago gape le go fola ga tlhago ge letati le le godimo.  
Ditiragalo ta kgafetakgafeta di kgonthite proteke go fihlelela legato la godimo la tshwarelelo ya mong mo nakong ye nnyane.  
Go ba mokgatlo woo o etago batho ka nnete woo o arabago dinyakwa ta maAfrika Borwa ka moka.  
Disaene teo di beilwego godimo ga hlaka ya mathudi.  
Re na le Mosupridente Skosana yoo a bego a emete go botolowa.  
Komiene e romela dipego go tsebia Kgoro ka seo se tweletego dikopanong ta yona.  
Di hlompha gape ka lebaka la go hlokagala ga tona dileteng te nti ta lefase, go akareta dikarolo ta Kapa Leboa.  
E be e le kopanong ye moo Mna Blatter a filego Madiba seka sa sefoka sa Sebjana sa Lefase sa FIFA.  
Mohlomphegi, Majoro, Mokanselara Obed Mlaba o mema maloko a media kopanong ya sethaba go hlompha Sehlopha sa Kgwele ya maota sa Basadi sa Durban.  
Te kgolo ke tsebagato ya thulaganyo go tiro ye e lego pepeneneng e twelelago kgafetakgafeta.  
Bopiketlere bo twela pele go amogela dipego go twa go Dihlogo ta Dikgolego ta mahu ka moka a baswarwa ka dikgolegong.  
Difihlolo teo di feletego ta Sekgowa di tla fiwa ka morago gomme re hlohleleta ditiieto moo go kgonegago gore re kgone go beakanya dijo.  
Kabinete lehono e begetwe ka ga twelopele go ditokio ta Konferense ya Lefase ya UN kgahlanong le Bosemorafe, Xenophobia le Kamano ya go se Nyakege.  
Dithulaganyo ta sebaka di diragatwa go ela dikgopelo teo di rometwego ke batweleti ba meago.  
E sale temokrasi ya rena e thoma, ga se ra ka ra bona boula bja mohuta wo.  
Re ka se kgone go bolela ka kgonono le manyami, eupa re swanete gore re lekodiie ka tsinkelo mathata ao a lebanego le Afrika.  
Dipalomoka di akareta dihlopha ta go se laetwe le go se tsebege ta magato a go fapana a kgotsofalo.  
Tebantho ye ya makala a manti e swanete e twelete dikakanyo te mpsha gape ta tlhago teo di tla twelago pele ka go hloma ditsela ta kaonafato.  
Go pepeneng gore dibaka di bohlokwa go feta dikotsi.  
Bothata bja tirio ka go tsebagata tirianommogo le karolo ya sethaba ke senyakwa sa gore moomo wa mohuta woo o bapatwe go baphadiani, gape le go lebana le diproteke ta bonoi.  
Ye ke tharollo ya bothadi yeo e akaretago tweletoleswa ya maela ao a lego gona a Moago wa Holo ya Toropokgolo gammogo le ditsenyo ta sebjalebjale ta maemo a godimo go tiieta kamano ya moago nakong ye mpsha.  
Mna Fourie, maabane o ile wa hlatsela gore, gomme ke boela morago go khutlo ya bohlabelaleboa le seo o se bonego, gore batho ba be ba namela scaffolding.  
Badudi ba Ekurhuleni ba tla ba le dibaka ta ekonomi mo nakong ya Sebjana sa Dihlopha le sebjana sa lefasi, gwa realo Setsebi sa Tiragato ya Proteke sa Mmasepala wa Ekurhuleni, Simphiwe Morajane.
Dingaka, baoki, barutii, barutwanammogo, baomimmogo, bagwera le maloko ka moka ba kgoma batho bao ba nago le HIV gomme ga ba hwete birase ka ntle le ge ba ka robalana ka ntle le thireleto goba ba abelana dinalata le bona.  
Mogononelwa o tee woo a bego a swere dibeta o ile a upa lephodisa ka sethunya gomme o ile a thunywa gatee mo kgareng ke lephodisa.  
Se se ile sa lebia go tshepeto yeo mafelelong re ilego ra swanelwa ke go fetia khamphani ka ntle le akanya ditlamorago ta yona.  
Thekgo, kabelo, taeto le kabelano ya phapoi ya Kakareto ya Bucky ya go ba le hlaka ya siling ya godimo.  
Pholisi ya leago ya mmasepala wa legae e swanete e sepelelane le maikemieto a pholisi ya bosethaba.  
Tshedimoo yeo e kgobokantwego mo dikotsing nakong ya lesolo e laeta gore dipaterone ta go swana di sa nte di twela pele.  
Sekhwama sa Mohlagase go thekga kaonafato ya mohlagase mafelong a madulo a go ya go ilea o a lego mafelong ao a bego a sa thekgwe peleng.  
Thilafato ya leata go twa difofaneng ka mokgwa wa go twa lefaufaung kgole le mafelo a bodulo.  
Se se ka hloka gore re age diphapoi te mpsha, re hudue dikliniki ta pele ga pelego, re thwale baomi ba bangwe, re hlome ditirianommogo le dingo.  
Lekala la bolaodi le ikemieta go hlatloa twetopele ya dikgwebo te nnyane goba teo e lego ta batho baso.  
Re tshepa gore kopano yeo ga bjale e lego gare e kgatlampana go la New York, yeo e  sepetwago ke Mongwaledi- Kakareto e tla tweleta ditaba te di tiilego ka ga ka moo go ka phuthullwago tumelelano ka bophara.  
Mphato wo o na le disaene ta ka godimo ga mobu teo di pentilwego godimo, di kgomareditwego goba di tweleditwego ke sebudula goba difofane te dingwe.  
Maswi ke a maweu, go swana le a Holstein-Friesland, eupa a ana le makhura a manti kudu.  
Kgokagano magareng ga maitemogelo, tsebo le kweio e a gatelelwa.  
Maikarabelo a go hlaloa, sepedia, tswalantha, tweleta, tekologape le go hlokomela ditaba ta pholisi ya motheo wa maphelo gammogo le ditswalano ta bohlokwa ta instithuene ka gare ga NHS.  
Tebanyo ya Protocol e okeditwe go akaretwa dithulano magareng ga semelo seo e sego sa bodithabathaba, kaonafato yeo e itego ya gore dimaene te nti di diriwa ka gare ga dithulano ta ka gare.  
Go goga edi le go hlola tiro ye nti ka gare ga lefelo, ka tweleto go dikgwebo teo di lego kgauswi.  
Moo phihlelelo go ditirelo goba boloko e ganeditwego ka mabaka a go se nyalelane le ekonomi, se se swanetwe go phoollwa gomme ditirelo di oketwe moo go hlokegago.  
Ditlamorago teo di nyalelanago le mathomo a Molao wa rena ke karolo ya Molaotheo.  
Go tumia pono ya maikemieto ao a abelanwago a naga, selege le kontinente gomme go kopanywa kgahlego ya bosethaba le twetopele yeo e abelanwago.  
Nama ya kolobe e swanetwe gore ka mehla e se kopanywe le dinama te dingwe le dijo te dingwe, go thibela pheteto ya go fetela.  
Tshwaro e dumelete maphodiwa go kgobokantha tshedimoo ka ga sehlopha, gomme ditshwaro te nti di tla latela lebakanyaneng leo le sa fetego pele.  
Boloka ditofo lebatong le boreledi  kgole le moya le dilo teo di ka swago.  
Go polokego le ponagalo ya barutii ba tla be ba apere dihempe te hubedu le dijase teo di bonaganthago.  
Bolaodi bo tweledite dimanuale ta bahlokomedi ba nama go fana ka tshedimoo le dihlahli ta tirio go thua bahlokomedi.  
Mogononelwa woo a swerwego a ka amanthwa le bohudu bjo bongwe bja ka dintlong mo lefelong le.  
O bolete gore batho ba be ba belaela gore ba loilwe ge ba be ba na le TB. 
Mogonobnelwa, yoo a bego a le kgauswi le go namela sefofane sa go ya Ireland, o swerwe ka dikilogramo te masomepedi ta Pate ka gare ga morwalo wa gagwe.  
Kamantho ya dikholete ta thuto ka go diyunibesithi le ditheknikhone, gore dikholete di tlogele go ba ditho te di aroganego eupa di be mafapa goba ditho ta mafapa a diyunibesithi le ditheknikhone.  
Kganeto ka mmotu wa noka ye hubedu, mabjang a tlwaelegile go mabopo a noka moo mediro ya temo e tloitego temo ya dibjalo te di butwitego. 
Gape, ntwa ye ya godimo ye bothata go la Kwa-Zulu Natal le ditlamorago ta yona di nyaka tebelelo le hlokomelo.   
Tsebagata mokgwa wa bosethaba wa go ela go laeta le go hlopha magato a instithuene, bjalo ka motheo wa phetio ya dikgao ya maatla ao a laeditwego.  
Mafelo ao a lego kgauswi le mehlare a swanetwe go tlowa go thibela moyafato.  Mobu ka moka woo o bulegilego o swanetwe go thibelwa.  
Bonti bja SAPS bo rulagante ditiragalo teo di tla ba go gona naga ka bophara go lebelediia phokotego ya mekgwaseto ya sethaba.  
O ka phumula phoo ya ponagantho yeo e itego goba wa boela go sekirini go e thomolla gape.  
Sehlopha sa Kapa Bodikela di tere karolo ka go dikhoutu te tshelela go te seswai ta dipapadi.  
Homogenising go tla di dira gore ka moka di be ta bogolo bootee gammogo le go dira gore maswi a natefe le go feta gape a jege.  
Bolaodi le dipego ta semolao ta Ekonomi ya Minerale di gona ka khopi ya go gatiwa go twa go Phapoi ya Diphatlalato.  
Ka fao re tla ipota gore maemo a kgahlanong le taeto, sebopego sefe goba sefe seo e ka se akanyago.  
Kasserchun o ile a tlata ka gore madulo a sethaba a tla ba gona kgauswi le lefelo la go ba le mohuta wa bofelo ka go kganyia boego.   
Bangwe ba badudi keba molao ba bakgopedi ba Selete sa Boselela; maemo a ba bangwe a sa nyakiiwa.   
Ke tla rata go hweta go twa go Motlata Tonakgolo gore Kgoro e reng ka ga ditatofato teo di dirilwego ke Simon Mann.
Go bile le diketekete ta dithekete te, a e ka ba ke nnete?  
Tonakgolo Ramatlakane le yena o ipiledite go batho bao ba ka bago ba bile bathunyi gore ba ba itwelete ka tshedimoo.  
Bjalo ka mothomo wo mongwe wa eneti e ka diriwa go tweleta mohlagase, ditweletwa ta mollo le dibidii gammogo le ditofo ta go dira ditena.  
Lefelo le arotwe ka go dikarolo te hlano ta go fapana, teo ye nngwe le ye nngwe ya tona e na go le mokhanselara wa yona.  
Tatikgwedi leo bjang bja korong ya Ithali bo futwego ka lona la mathomo le laolwa ke tatikgwedi la tlhomo.  
Mohlala woo o laeditwego ke diteiene te te pedi o tumiwa e le ruri, gomme di swanetwe di retwe ka go diragata gore Mokete wa Tshepedio o ome gabotse.  
Nyakiio ya kelo ya thoto e ka se be gona go fihlela kelo yeo e beakantwego e phatlalatwa.  
Diminerale ke karolo ya mpho ya bosethaba gore Naga ke yona e nago le tokelo ya mpho ye.  
Re tla hweta gore dilo te di okedite mollo ya manganga a sepolotiki mola tshwenyego yeo ka nako te dingwe e lego bothata, di thuite go ba lebia go ntwa.  
Sehlopha se se akareta kgwebo ya thekio yeo e kgethegilego ka go thekio ya dihlare, booki le ta marapa, go akareta dihlare ta meunkwane, diathikile ta bonkgiabose le ta go hlapa le go tlola.  
Ka ga ditsela ta pese o kgopelwa go ikopanya le dikhanselara ta gago ta twetopele ya leago.  
Tswalo ya seAfrika ka fao ga se selo fela seo re itletego ka sona.  
Ka fao ka tlwaelo o tlwaete ka moo dithekete di rekiwago ka gona lepatlelong la dipapadi?  
Vuvuzela le makarapa ke teo di kgethegilego go kgwele ya maoto ya Afrika Borwa, go bala te nti kgotla mo.  
Re be re le kgolegong gomme re tseba ka moo go lego bonolo ka gona go bolela dilo ta go kgopia ka tlase ga tlaio.  
Consider carrying a personal shark shield on your kayak or surf ski.
Phapano magareng ga thuto le tlhahlo e tloga e eba ye nnyane mo ditshepetong ta TVET, ta go swana le tselatshepeto pedi go la Germany, England le Botswana.  
Sethaba se dula se gopotwa go kgoboketa dilo teo di ka diriwago gape ke diboto te mpsha ta tshedimoo mafelong ka moka a selete sa rena.  
Mahodu a sefatana a bone sefofane sa maphodisa gomme ba thuntha makga a mmalwa ge ba be ba ba kitimia.  Ga go na tshenyo yeo e dirilwego go sefofane.  
Venturas o bolete gore khamphani e dirile mehuta ya meomo, go tloga go tweleto ya lefelo la mmino go ya go tiragato ya meomo ya sekolo.  
Le ge go le bjalo, e ka se fokote dithulaganyo ta thelete mo lebakeng le le kopana.  
Dipolediano  dipolediano ta go fapafapana ta dikarolo ta basadi di tla ba gona mo kgweding.  
Kontinente e na le bothata bja tsooloo ya mileniamo wo moswa gape leloko le leswa la baetapele le ganedite seole le ditaolo te dingwe teo di se go molaong.  
Khuduo ya batho go ya KwaMashu e be e sa dumelelwe go ya ka dinako le bokgole bja leeto.  
Tumelelo le molao wa twelo ye di ngwadilwe ka gare ga dipalopalo ta ditumelelano ta sethaba sa bodithabathaba.  
Ka kganeto, Nigeria e bile le maitemogelo a kemakemo ya peoleswa ya temokrasi le molao wa seole.  
Tlhako ye mpsha e swanetwe e tweletwe gore dinyako te mpsha di sepelelane le maatla a maleba.  
Dikhampani te nti di ikopante le mmasepala di nyaka go tsebagata gape ditirelo teo di rulagantwego ta banamedi go twa boemasefofane go ya go mafelo a go fapafapana ka mo nageng.  
Re ka se kgone go tloa kgethologanyo ka ntle le go eta bong ka nako e tee.  
A go na le khampani ya thireleto yeo e aparago yunifomo yeo e laetago dipelete te hubedu go teo o di thwalago?
Ge sehla sa Absa Premiership se fihlela mafelelo a yona a go tswalela ke fela ntlha yeo e kgaoganthago dihlopha te te pedi kgauswi le bogodimo bja tafola.  
Ye nngwe ya mafelo ao re a nyakiiago gape go tla bago le theeleto go ona ke tla ba potio ya dikganeto ta dikgolego le ditokelo ta botho teo di bilego gona ka gare ga dikgolego.  
Batho ba China ba na le maikemieto a go itlama ka tatikgwedi leo le tshepiago.  
Mokgwa wo mobotse woo o lego goona ke mollo wa materiale wo lefelong leo le dumeletwego la mollo.  
Mohlare wa diteng o laeta diteng ta kgopelo teo o di laeditego ka mokgwa wa tatelano ya difaele.  
Go upa go Tumelelano ya Mecca, o upile gore tumelelano magareng ga Hamas le Fatah e tewa bjalo ka sebaka sa maleba sa lefase la Arab go boloka khuto ya Arab.  
Sekhwama sa Phadiano go keleto go theknoloti le papato.  
Go ya ka tsela ye, ba bona naga ya rena bjalo ka ye nngwe yeo e arotwego go ya ka bonti le bonnyane bja semorafe, ka dikgahelego ta go fapana gape teo di sa boelanywego.  
Semaka sa kgwedi sa Ramadan ke gore se lebeletwe ke maMuslim ka moka lefaseng ka moka.  
O tlogela mollo woo a o goditego o sa hlokomelwa, pele mollo o ka tima gabotse.  
Ke motlotlo go bolela le Khansele ya Thireleto ka morago ga pego ya yona ya tharollo ye ya histori ya mathomothomo.
Go bonagala gore tebelelo ya sethaba e uthile go tloga go kote ya ka pejana ya bolweti go ya go ditebelelo ta lebaka le le telele ka ga khwalithi, polokego le tekano.  
Tiragalo ye nngwe ye bohlokwa e be e le go netefata gore batho bao ba dulago kgauswi le diphaepe ba hweta mohola go twa go proteke.  
Se se lebia go ditlhaselo te nti ta go se fele go dinaga ta selegae teo di hlolago sethaba seo se ka se hwetwego gape.  
Pego ya Ngwaka ka ngwaga e bonagata kgoro ya eneti gore e bea maemo a thomo le katlego naga ka bophara.  
Disaete ta pikniki le dintlwana di a fiwa gape di kgona go diriwa ke digole.  
Ka mehla re bolela gore mothopo wa rena wo mogolo wa letseno e be e le khwetogape, khwetogape ye mpsha. 
Ka moo ditshepeto ta tlhahlo e be e se ta botho, e be e le taeto, taeto yeo e boeletwago.  
Afrika Borwa le yona ke legae la dibopego te dingwe ta leswika la pele teo di hwetwago Barberton yeo e sego kgole le fa.  
Dipasari ta nako ka moka ka gare ga Kgoro di gona go dithuto ta Entinere le Tikologo ya Kago fela.  
Gomme dithulaganyo te di ba gona le ka selemo, mo nakong yeo mollo o hlaselago madulo a rena ao a se go molaong.  
Tweleto ya binika, yisti goba ditweletwa te dingwe ta dijo teo di sa hlophago kae goba kae, go akaretwa ditweletwa le metsana a nama, hlapi, crustaceans goba molluscs.  
Ge eba o kgetha go beeleta gape kgahlego ya gago, o ka se be le kotsi ya peeletogape.  
Mo mafelelong a mengwaga ya bomasomeupa le ya masomeseswai gape le mathomong a bomasomesenyane, mokgwa woo o fetogete go tikrii yeo e oketegago bjalo ka lephotho la kgahlanong le lefase go ya go kgethologanyo yeo e bilego gona.  
A o edite bahlankedi ba therafiki bao ba bego ba laola therafiki?  
Go hlopha dikarolo ta go fapana ta insteri efe goba efe ya phatlalato e na le mohola fela ge diphapantho di tla ba bohlokwa ka tsela ye nngwe.  
Tshwarelo ya nnete e bohlokwa gape seo se akareta tefelo ya ditokio teo di hlokegago ka baputseletwa ba Kgethologanyo go na le balefi ba mothelo.  
Ke be ke thogile ge dikoloi ta maphodisa di tsena ka gare ga Bridgetona gape le ka dikolong ta rena.  
ireleta feniara ye kgolo yeo e ka kgopamiwago gomme o letefate dikhutlo ka moka ta go ba le ntlha.  
Re swanete re godie tlhaloo ya mpshafato ya setho go sethaba s arena ka setho seo se lebiago go motheo wa mokgwa wa thobalano.  
Taolo ya thoto, gomme e gatelela gore dithoto ta Toropokgolo di rekotilwe ka gare ga ngwadio ya thoto yeo e sa uthego.  
Phadiano ya gare Kgoro ya Profense ya Maphelo ke neelo ya tirelo ya maphelo, ka mantu a mabngwe, hlatloo, thibelo, phodio le phodiomorago ya ditirelo ta maphelo.  
Maatlakgogedi, potio le nyako ka sebaka gape le leeto la botho le le itego, di bile gona mo melokong ye menti.  
Durban e fana ka mehutahuta ya mafelo a magolo a go dira filimi, eupa thoto ya rena ye botse ke boso bja ka ntle bja go ba le letati.  
Ge eba o nyaka go e diria ka sephiring gomme o ka se nyake gore e bonagale.  
Thulaganyo ya taolo ya sehla sa mekete ya toropokgolo se thomile mafelelong a beke ye ya go feta ge diketekete ta batho ba go tla maikhutong ba etela ka go mabopo ao a tumilego a Durban.  
Phetio ya batho bao ba sa bewago gabotse go twa matsenong a sethaba sa Toropokgolo ya Kapa go ya go disaete te tharo ta polokego e thomile mesong ya lehono go la Bothasig.  
Ditlhamo teo di phatlalatago maatla a tona ao a dirilwego goba rekilwego le tona di akaretwa ka go sehlophana se.  
Go na le hlokagalo ya go hlokomela diphetio ta tlhago ta maaledi magareng ga lebopo le lewatel, le lebopo le meboto.  
Go beakanya ditshepeto ta tshedimoo go ditemoo ta khemikhale le ditweleto ta mpholo le go netefata tsebagato ya tshepeto go latela senamelwa sa materiale wa kotsi.  
A e ka ba lebaka la gore helikoptara e bitwe e be e se ka gore diambulanse di be di ka se kgone go tsena ka maemong?  
Letati le le dumeletwe ke United Nations go oketa temoo le kweio ka ga ditaba ta biodiversity.  
Kago e tla thomiwa ke Bathadi ba Setho, mokgatlo woo o fanago ka ditirelo go dithaba teo di hlokago, le Green Fields, yeo e agago le go tweleta ditshepeto ta bjang.  
Mohlankedi wo mogolo wa khuto wa UN o ile a bolela pejana kgweding ye gore bonti bja dithaba ta Afrika di itlamile eupa ditshepeto te bohlokwa le thekgo ya moya di sa nte di hlokagala.  
Bakgopedi ga ba swanelwa go ba ba na le pasari goba thuo efe goba efe ya sekolo.  
Ba ile ba itira baleta dikgoro ba tshepeto ka go ganeta tseno ka go profeene ka batho Baso.  
Ge makgwara a fepa gona go ra gore ditlabelo ta maleba di gona go fepa diphoofolo ka noi.  
Barutwana ba selela go ta Sekolong se se Phagamego sa Borwa bja Bellville ba iole China ka Labobedi go emela Afrika Borwa ka go phadiano ya bodithabathaba ya bokgwebo bja baswa.  
Lenaneo la dithila teo di bewago pele le dithilafati teo go boletwego ka tona gape di phatlaladitwego go bakgathatema ba maleba.  
Maloko a boraro a go ikema ka noi le a go se be a seripa a tla thua ka go rarolla dikgakgano ta ka ntle.  
Se se latela taelo go twa go sehlopha sa thomo sa eThekwini seo se hlometwego go oma ka taba yeo e amago maikutlo.  
Bohlatse bo laeta go dithekete teo di rekitwego legatong la peleng.  
Trevor Manuel o tiiedite gape tabakgolo kakareto: Maikemieto a na le moomo wo bohlokwa wa go netefata gore babeeleti ba batwantle ba hweta tshedimoo ka ga dibaka ka mo Afrika Borwa.  
Go sa le bjalo, setho sa A se bolokilwe ke balaodi go Millside.  
Ke emiite mathata a batho bao ba ganetwago, ka ya go bona ka bonna mafelo a tuloleswa ao batho ba tloitwego go ona ka kgang.  
Pego ya rena e ka se fele ge re sa phoolle melao ya khwetogape.  
Tshwarelo gore o be o foa, o laela phoo, phoo ya digase ta dikeledi.  
Sebopego se se fana ka tlhako ya thibelo ya kgakgabo, taolo le tharollo ya khuto le kago-khuto.  
Tirianommogo e e tla bopa go fana ka leporogo la ditweleti ta ekonomi-bobedi ya nnoi ya mmino le batweleti.  
Go ra gore, gammogo le ka morago ga tlhabollo, dintwa ta dithaba le hlokego ya taolo ya diekonomi, kgethologanyo ya basadi di bile le seabe go tlase ya twetopele go Afrika.  
Ditheke teo di swayilwego peleng di gona mmarakeng, eupa di bita go feta gomme ditlhaka te di ka phumuga goba ta tloga.  
Go te upa ta dirapa ted, Kantoro ya Rural ABMD ka tirianommogo le Kgoro ya Meetse ya eThekwini e tsenya ditshepeto ta noeto.  
Ke rena Mmasepala wa mathomo go la KZN gape wa bobedi go RSA go tsebagata diUIP ka gare ga CBD.  
Mohola wa mokgwa wo o kopantwego ka go hweta tsebo go twetopele yeo e hlokomelwago e ka tiietwa le go feta.  
Go na gape le seswantho sa letati leo le hlabago, le akanya masa a maswa go kontinente ya seAfrika.  
Thomo ya theknoloti ya titro ya tirelo e laeditwe ka moo Theknoloti ya Tshedimoo ya Sethaba (ICT) e lego kgontho ye bothata ka go lebelela dithibelo ta tiro ya tirelo.  
Go la Kapa, Durban le Transkei, hlohlono ya bjang, maphene le dikatse e laeditwe bjalo ka dintlha te bohlokwa ta go hlola asthma.  
Maemo go la Kinshasa ga se a mabotse eupa go bile le poelo ya go boela sekeng.  
Moomi wa bokgobapuku o thua ka dinyakwa ta bona ta tshedimoo, dinyakwa ta feniara gape o thua ka go hlahla baomi.  
Dikganeto go mediro ya thekio le dikgwebo di thibete gape Baso go hloma dikgwebo ta matsogo ge ba be ba bona dibaka ta go dira bjalo, bogwebi le mabokgoni ao a twelelago gape le bokgoni bjoo bo fihlilwego.  
Neelo, kabelo, tsentho, taeto le phatlalato ya seyalemoya le mogala gammogo le tshepeto ya go thuwa ke khomphuthara. 
Karolo ya tweleto e twela pele go amega ka moo go sa kgahliego ke tikologo ya eknomi ye mpe go la Zimbabwe.  
Sehlopha se se akareta go hlapa meriri, go kota, go beakanya, go fa mmala, go otlolla le mediro ye mengwe ya go swana ya banna le basadi, gammogo le go kota le go lekanya ditedu.  
Bjalo ka naga ya Islamo, baeng ba gopotwa go hlompha seto le sedumedi.  
Palokamoka ya mogolo e swanete go akareta mogolo wa motheo gomme e ka akareta ye nngwe goba boti bja diputseleto te di latelago.  
Batho bao ba gohlolago kudu, ba lapago, ba ela dikudumela boego, gape ba se na tumo ya go ja ebile ba ota ba hlohleletwa gore ba etele bookelo bja kgauswi go dira diteko ta mahala ta TB.  
Phokoto ya ditshenyagelo go thuto e tloga e bile le seabe sa matshwenyego go Kapa Bodikela, kudukudu seabe go thwalo ya barutii, le hlakahlakano ye ya thwalogape yeo ka manyami e re etego morago. 
Dinaga ta rena, go teel le seole, di thomiite ka go thopa difoka go ditshepeto te ta go dira khuto le go aga khuto.  
Go bapata mo saeteng le mafelong a mangwe: dikhopi te pedi ta dithalwa le thulaganyo ya saete, dikarolo ta dithulaganyo, hlatlogo ka botlalo.  
Dipudi, go bonagala e ka ke bafeti ba sehla gomme di be di le gae ka gare ga sefatanaga.  
Se se gatelela boitlamo bja rena go thuto ya bagolo le go ithuta ga bophelo ka moka.  
Boteakarolo bja Sethaba go thua mebasepala ka go rulaganya, go bopa, go dumelela le go diragata ditshepeto ta boteakarolo bja sethaba.  
Sethaba se eletwa gore go ya ka bosenyi bjoo bo oketegago gape le bohodu, dithupeto te di latelago ga di ome.  
Legatong la selegae, thulaganyo ga ya swanela go fapana le maikemieto a Tlhako ya Twetopele ya Sebaka sa Mmasepala, le ya dipholisi ta Profense le ta Bosethaba ta twetopele ya sebaka.  
Badudi ba naga ta ka ntle bao ba ratago go etela Moldova ba ka dira kgopelo ya divisa ta go tsena le go twa dimieneng ta botseta ta Moldovan ta ka ntle ga naga.   
Dithui-putla di swanete di be le seabe sa tlase go theko ya mohlagase go bareki ka go karolo a tweleto ya ekonomi.  .
Sehlopha se se akareta theko ka botlalo le theko ka boripa ya dikuta gammogo le dikarolo le ditlabelo ta tona.  
Go bona Rolo ya Kelo goba go hweta diforomo ta kganeto, kgotla mo. 
Maemo ao a twelago pele a go se nyakege a SABC a oketa hlakahlakano ka ga dikarolo te.  
Re lemoga hlokego yeo e oketegago ya go eta maemo a boitokelo mmeleng ga maphodisa a basadi le banna.  
Afrika Borwa le yona e twetepele go tea karolo ka go Sehlopha sa Thomo sa seo se sa Felego sa UN go instrumente ya bodithabathaba ya Taeto le Nyakiio ya Dibeta ta Nnyane gape le Dibeta te Bofefo.  
Metadata e bohlokwa ka ge go se na dilo ta go swana le thulaganyo ya data yeo e tlogago e lokile goba e se na mathata le gatee.  
Bohlatse bja maitemogelo a gore re tloga re atlega, goba re sa atlege, go fetia diphapano teo di hlaloago te dingwe bjalo ka ta bomorafe bja go eta pele gomme te dingwe e le ta morafe wa go etwa pele.  
Lenaneo le le fetoletwe ka go tiragato ye e latelago ya twetopele ya sebaka ya Butterworth. 
Mekgatlo ka moka e swanete go diriana go netefata gore phapano magareng ga Palestina le Israele ga e hlasele mebila ya rena.  
Diteiene te di kgethilwego ta go hlokomela ka gare ga Explorer di ka bewa ka sebaka.  
Aowa, potio ya ka ke gore, a o amegile mo go khutieng le tlaio?  
Le ge batho ba twela pele ka go tloga Mogadishu, ba twela pele ba boa ka kelo ya godimo.  
Mathata a maphelo a swanetwe a lekodiiwe ka mekgwa ya go fapafapana go akaretwa kalafi ya mmele, ditsela ta maphelo le tlhathollo ya pholisi.  
Go laola ditaba ta pholisi teo di amanago le mananeo a go fokota bodiidi le ditirelo ta twetopele-leago.  
Mohu o thunthitwe mo phatleng ka sethunya seo se hlotego dikgobalo ta go ia lehung.  
Ke na le bonnete bja gore gannyane gannyane re ka thomia gomme dipoelo di ka ba le tshepio gape ta ba le tweleto.  
Senthara ke lefelo la motheo la go fa pego ya ditiragalo ta go falala ga materiale woo o lego kotsi go ditsela te dikgolo ka gare ga Profense ya Kapa Bodikela.  
Re hloka go oketa kamano le tlhokomelo ya rena gammogo le go hlohleleta thekgo ye nti mo dithabeng ta rena go thibela mekgwa ye oro ya tlaio kgahlanong le bao ba lego kgauswi le rena.  
Ka moo, bobedi bja khamphani le boraditaba ba bathobaso e be e le batwasehlabelo ba ditlaio ta ditokelo ta botho teo di hlotego ke mmuo.  
Te ke dikgoboketo ta diathikele teo di ngwadilwego ke boraekonomi ba minerale ka ga ditaba ta intasteri ya meepo.
Tshepeto ya go kaonafata dinamelwa ta terene le go aga meago ye meswa ya go swana le go kaonafata ditsela te dikgolo, go akaretwa Hospital Bend le Koeberg Interchange, e gare ya kgatlampana.  
Ba ile ba twa gomme ba swara batho ba bahlano ba go thuba, go utswa le go otlela ka tlase ga khueto ya madila.  
Divisa ta go lebana le moletlo di tweleditwe go kgontha baswari ba dithekete go tsena ka mo nageng gabonolo.  
Mekgatlo e biledite gape le popego ya sehlopha se seswa sa thomo seo se nago le ditsebi ta molao, ditsebi ta tikologo le bahistori go sepeta tshepeto ye ya nyakiio.  
Dipostara ta diphatlalato te bohlokwa gape di beakantwego di swanetwe go bewa godimo ga wepesaete gape di kgone go bonwa khomphuthareng.  
Boitlamo bja mmuo go mokgwa wa kakareto woo o lebeletego te nti o thekgwa ke methopo yeo e oketegago.  
Mang le mang yoo a etetego Timbuktu o tla go bota ka moo go le go maemo ka gona go amana le bohwa bja dingwalwana ta kgale.  
Letswai la leswika la moepo le matswai a go moyafala ka gare ga dipane ta matswai a akareta khweto ya letswai go twa go meetse a lewatle, go akaretwa go kgokgora, go kgetha le go ila.  
Se se fetia nyefio ya maikemieto a batho ba Afrika ka go kamogelo ye e itego ka batho ba go pono ya gore ga ba kgone go matlafata.  
Ga go thireleto ya sethaba yeo e ka hlatlowago ka go tea le go gatelela naga ye nngwe.  
Ba tla thua ka go lokia ditlabelo ta thuo go ya ka moo go nyakegago.  
Maitshwaro a bahlankedi ba dipapadi, babapati le bakitimi e tla ba seupo se bohlokwa.  
Re bone gape le dintwa go la Afghanistan le Iraq di tlia dithoeto go tshepeto ya bodithabathaba ya puo, gomme United Nations di amegile kudu.  
Bokgoni bja bona bo laedite kwelobohloko gomme thekgo ya bona go maitapito a botho a bodithabathaba teo di lego gare di kgatlampana ka go ditlamorago ta dihlakahlakano ta tlhago ta bonti go la Myanmar le China.  
Mna Modulasetulo seo se ka se wele ka tlase ga lekala la teo di rulagantwego ke Operation Romulus.  
Ka morago ga tlhahlo ya bona ya seole sa motheo, dipapato teo di lebanego ta MSDS di tla fiwa sebaka sa go kgetha tlhahlo ka go meomo yeo e itego.  
Seo re se bonago ke nnete; re bone hlokego ya meetse, dihla te borutho le mollo.  
Se se bonagala ka go nomoro ya dithekete teo di rekiitwego le nomoro ya gare ya dithekete teo di rekilwego ka sehlopha.  
Ke godiite gape ka tsenya bana ba ka sekolo ka tokologo, mola ba bangwe kgauswi le nna ba ganeditwe. 
Kelo ye e bohlokwa go dumelela dipompo te di etego go kaonafata magato a meetse a matamo.  
Ka mo gare ga toropokgolo go na le mehlala ye menti ya meago ya peleng ya Victorian yeo e hlokomelwago ke khansele ya Toropokgolo ya Bulawayo le bahlokomedi bjalo ka disaete ta bohwa.  
Go be go ka se kgonege go theeleta ditheipi. 
Diphedi ta kakareto teo di sa tsebegego di na le ye nngwe ya dithoeto te dikgolo go biodiversity ka go Toropo ya Kapa.  
Ge eba go be go na le dibeta ta seole ka go sefofane sela, Difofane ta Afrika Borwa di be di ka se kgone go swara nyakiio.  
O be o akanya gore o na le lebotlelo la polastiki?
Thulaganyo ye mpsha e na le ditlabelo te di kaonafaditwego ta thireleto go baotledi, ditlabelo teo di kaonafaditwego go tlhokomelo yeo e sa bitego thelete ye nti.  
Go lwela sethaba se se kaone sa maloko a ka moso, go moloko wo mongwe le wo mongwe woo o bitwago ke mengwaga ya wona go diragata taeto ya yona ya boloko.  
India e bone ditlhaselo ta polao ka marabela ngwaga wo mongwe le wo mongwe mo mengwageng ya go feta, teo di bilego le dikgobalo ta go ka ba dikete.  
Phapano ye kgolo ya tlhago ya selete e hloka tlhokomelo ya ditsela go mehola ya ekonomi, maphelo le polokego.
Gomme mabarebare a be a re go bile le kgapeleto ya go fofia sefofane se sa lehu.  
E diragaditwe ke babini ba mahlahla ba selegae, bonti bja bao ba bilego le tlhahlo go la India, seripa se hlohleletwa ke ditiragalo ta tati ka tati teo di amilego lefase ka tsinkelo.  
O ile neng go reka dithekete ta gago. 
Motwasehlabelo le molekani wa gagwe ba be ba robete ge ba be ba hlaselwa ke bagononelwa ba bararo.  
Dipostara ta maemo teo di fegilwego godimo ga dipala di tla dumelelwa fela moo di ka se bego le seabe se se mpe sa go bonagala mo mmileng le semelo sa lefelo.  
Boetapele bja yona bo twela pele ka go tlala ka bathobaso, eupa kgolo ya boetapele bja bathobaso bo bo sa underpinned ke papato yeo e hlokwago ke babadi bao.  
Thulaganyo ya Tshepedio e bea maemo a godimo go tiieto ya maatla a thibelo gomme e upa melaeta ye bohlokwa ya thibelo le ya go fetoa mekgwa ya go phela le maitshwaro.  
Toropokgolo ya Mme e tsebegago bjalo ka Kapa e tsebagadite mekgwa ye bohlokwa ya netefata gore dimilione ta baeti ba dinako ta maikhuto  ba selegae le baeti  ba ipshina ka sehla se se lokologilego sa go hloka mathata go Toropo ya Kapa.  
Boto ya Phethii, yeo e akaretago Mopresidente le Maloko a Komiti a go se fete a upa, a oma moomo wa tati ka tati gape e hlokomela taolo.  
Sehlopha se tla ba gape le maikarabelo a tlhokomelo le hlatloo ya phaka ya setoropo yeo e lego kgauswi le Green Point Common gammogo le tikologo ya dipapadi.  
Ge ditshepeto ta tlhopho ta dikhako te kotsi di diragatwa, ga go na tshepeto yeo e kopantwego ka kakareto ya taolo ya tshepeto ya dilo te kotsi gape le go dikarabo ta ditiragalo.  
Modirianommogo wa mogononelwa a ba be a bile motwasehlabelo wa polao yeo e beakantwego ke modiredi wa mosadi wa khamphani ya bona.  
Re gopola gape le bokamoso bja lebaka le letelele bja thuto ka mo profenseng.  
Ba itshwere bjalo ka kholosase ya Baobab yeo re e filwego ke lefase la tlhago yeo e diretego batho ka millennia.  
E tla thua gape go iinya dikarabo ta maleba go tikologo yeo e fetogago ganti ya theknoloti ya Nano.  
Netefata tseno ya moya ya maleba go hweta moya wo o hlwekilego  diphaphoi di ka ba le tseno ya moka ka go diria ditena ta moya, go tseba ga moya woo o gapeletwago goba ka go bula mafasetere.  
Re swanete go netefata gore Metro ye e fihlelelwa ke baeti ka moka gomme re hlole tikologo yeo e se nago bosenyi go batho ba rena ka moka.  
Kgatelelo e ganedite batho ba banti botho bja bona gomme ya ba dira gore ba be bothata, ba se thabe selo gomme ba dule bas a thaba.  
Senthara ya Taolo ya Hlakahlakano ya Kotsi e goeleta go badudi ka moka le baeti ba Toropo ya Kapa gore ba keteke ka maikarabelo, eupa ba kgopelwa go lemoga ka dinako tohle dikotsi teo di ka ba go gona ditseleng ta rena.  
O ipeledite go batho bao ba yago mabopong gore ba ruthe fela mo mafelong ao a laeditwego, gomme ba gopotwa gore sethaba gas a dumelelwa go tla le bjalo moo mabopong.  
Ba mo tshwere poo ka sethunya gomme ba mo teela mogalathekeng wa gagwe pele ba ka thaba. 
Go bile le twelopele yeo e bilego gona malebana le go akanya mekgwa ye meswa ya maikarabelo le maikarabelo a leago ka go tlhokomelo ya maphelo.   
E tla hloka ditlabelo te nti go aga bokgonthi bjoo bo nyakegago ka go lekala leo le sa tlwaelegago.  
Di ka balwa ganti ka sephiring gomme di ka tlase ga thireleto go feta ditheke ta polastiki teo di ka kgeigago.  
Hweta teo baeng ba di rekago le gore ke diinsteri dife teo di holegago kudu go twa go ditheko te.  
Kaonafato ye kgolo yeo Bokriste e bo tliitego ka ga moletlo wa lenyalo e bile kereke ya yona ya kgapeleto ka molao, thegofato le kapeo.  
Mehola yeo e ka ba go gona go mebasepala yeo e sa swarego meletlo e akareta go hlola bohwa bja dipapadi le dibaka ta go sepeta Mafelo a Tebelelo a Sethaba le ditiragalo teo e se go ta kgwebo.  
Maswi ao a sa apewago a go nwewa ke batho ganti a twa go dipolasa teo di sa dumelelwago gape di sa hlahlobjego, teo di sa hlokomelwego go ba gona ga diretebati ta go swana le dibolaya kokwanahloko.  
Mampudi wa lefase e lego Johnson ga se a dira diphoo te kgolo eupa Liukin o be a le mphatong wa go fapana dipareng ta go se lekalekane.  
Lefaseng leo le aparetego ke phapano le karologantho, khuto ke ye nngwe ya maikemieto a bokamoso.  
Mellwane yak gale ya maseterata yeo e golago ka molao woo o kgaogantwego e swanetwe e lekolwe.  
Afrika Borwa le yona e bile go te tharo ta godimo ka go sehlopha sa Godimo sa Dinaga teo e se go ta Yuropa.  
Bagononelwa le bona ba swerwe malebana le sekeme se ke maphodisa go la United Kingdom.  
Moagong wa kgodio kgauswi le Pretoria, go godiwa dimpanyana ta go ba le dimelo te di kgethegilego.  
Ka Oktoboro ngwageng wa pele, mosadi wa gagwe o bolailwe tlhaselong ya nako ya boego ka legaeng la bona.  
Mafulo a manti a ka ensiled gabonolo, eupa a ka se dirwe dijo gabonolo ka tsela yeo.  
Le ge go le bjalo, ga go selo seo fiago ka gare ka go proteke yeo e dirwago.  
Maphodisa a hwedite mekotlana yeo e bego e swerwe ke mogononelwa e rwele dithoto ta ka ntlong.  
Moago wo o kgontha badirii go hlola mananeo a bona le go bona dipoelo gabotse bjalo ka dithate le mebepe.  
Naga ya Brithane e file bafaladi boikemakanoi, e le gare e fana ka tokelo le maatla go bafaladi ba go swara sethaba bjalo ka ditaba ta bofaladi.  
Ka ntle le go hloka pelaelo, Modulasetulo, mabadi a kgatelelo ya ekonomi ya leago a tlogile, a tsenelete moo e lego gore ga go mokgatlo woo o ka a fodiago ka ntle le ge dinyakwa ta phiagelo ya baswa di ka etwa ka lenaneo la katlego.
Rulaganya ditumelelano ta tirianommogo ya selete magareng ga diinstithuene ta profeene go sepeta tirio ya seprofeene ya mellwane ya go putla.  
Kopano ya Ghana yeo e tlago e tla eta fela potio ye ya Mmuo wa Yunione.  
Ke ka lebaka la eng o se wa lebelela difero teo? 
Re akante gomme ra kgoboketa methopo ya lenaneo la rena le leswa la Difoka ta Phlanthropy go gopola batho bao ba fanego ka sengwe ka go lekala la philanthropy ka Afrika Borwa.  
Fetia molawana woo o ireletago diphasete ta tikologo le dimelo te dingwe ta tikologo, mohlala, meetse, dibjalo ta go enywa dijo, legae la diphoofolo ta naga le tirio ya diphedi ta tlhago go twa go twetopele yeo e sa hlokomelwago.  
Letati leo le twago ka godimo ga legodimo le bewa magareng ga maphego a nonyana gomme le phetha nkgokolo ya monyogo.  
Dikgobalo te nti di begilwe ka lebaka la ntwa magareng ga seole sa Georgian le Russia gomme badudi ba diketekete ba tloitwe magaeng a bona.  
Motswako wa feineposo ya thoko ga meetse le sethokgwa sa mmoto o gona mo mebotong yak gale ya borwa bja mawatle a mannyane.  
Re khamphani ya go bolaya dikhunkhwane yeo gape e dirago metswako ya kalafi le hlweko.  
Dikelo teo di diriwago go meteriale woo o diriwago mo nakong ya go kgetha le go balela di akareta mekotlana ya go se bonagate yeo e ka se kgeigego gabonolo, dikhurumelo te mmalwa, dinamelwa ta thireleto le ntlo ya thomo.  
Gomme re nganga gore re bona tshepeto yeo e twelago pele ya bohlokwa bja histori.  
Ka go le lengwe, thekgo e swanetwe e hwetwe go difeme ta Afrika Borwa ta ditiragato te botse go romela ka ntle dithoto le ditirelo ta tona.  
Nyakiio e sa le gare e twela pele gomme megala yeo e etego ya go utswiwa e swanetwe go hwetwa.  
Potio e arabilwe, Mna Maritz.
Re oma ka taelo ya bodithabathaba yeo e lego mohlala woo o fetiwago wa motheo woo o fetogago ganti, ka mehla o lahlela ditharagano te mpsha gomme o thoeta go ba gona g arena.  
Ka ntle le go hloka pelaelo ditefelo teo di phatlaladitwego ta go hloka tefelo ta laesense ya kamogelo di neela go klaemete ya matlotlo yeo ka go yona SABC e swanetego go oma.  
Ka moo o laete bahlankedi ba Metro o dira ditsebio ka digodiamtu ta bona?  
Dihaeke te dingwe ta letati mo lefelong di tla go ia sethokgweng le meetseng, go ya mafelong a meetse le dinoka kgauswi le meetse, maswila le mabopo a mohlaba.  
Go dirilwe nyakii so gomme mogononelwa o tee o hweditwe a na le ntho ya go thunywa mo leotong.  Bagononelwa ba bangwe ba babedi le bona ba hweditwe, ntle le dikgobalo.  
Pego yeo le yona e dirilwe Komieneng ya Margo gomme ke a e ganeta.  
Malan le bahlankedi ka moka ba seole bao ba amegilego ka go sepeta sephiri sa monna yoo go bolelwago ka yena baa mega ka go leka go timeleta mohlala wa bosenyi.  
Babaladipalopalo ke bona methopo ya melawana ya temokrasi ya boiponagato ka go kelo le phihlelelo, gomme ka fao ya boikarabelo.  
Boitapoloo bja lapa le bataki, bathadi le thekgo go twa go sethaba sa legae bo fela mo mathapameng a boipshino le boithabio bja lapa.  
Thakgolo ya phatlalato ye ya mathomo FOCUS ON MIDVAAL TOURISM ke kgato go lebia go temogelo ya maikemieto le mekgwatshepeto ya go fapafapana.  
Ke sa nte ke sa tshepe seo se diragetego, go bolete Liukin yoo a bego a thabvile, yoo a ilego a gokana le tatagwe le mohlahli ka morago ga ge dipoelo ta mafelelo di bonthwa mo sekirining.  
Gotee le ekonomi yeo e theogago le maatla a bodithabathaba ao a oketegago, ditwetopele te di dirile gore diphetogo ta histori di lebelelwe.  
Bala go gonti ka ga maemo le melawana yeo e laolago thupeto ya setlabelo le ditidifati ta ka ntlong.  
Mopresidente Mbeki sepeta nako ye mpsha ka go fa difoka ga ditlhompho ta bosethaba ka gare ga Afrika Borwa ya temokrasi.  
Katlego ya pono ya Mmuo e swanete e lebelele dithitio ta ka godimo ka leano la kakareto gape leo le kopantwego, le mananeo a mmalwa a tiieto a hlama  motheo wa leano le.  
Tshepeto ya dinamelwa e tla akareta molokoloko wa dinamelwa ta sethaba, dithekisi ta go lefelwa ka metara, ditirelo ta tumelelano le boeti, go renta dikoloi le tirelo ya banamedi bao ban ago le dinyakwa te kgethegilego.  
Ka tlhahlo te di ka diriwa ka tsela ye bothata go ithireleta kgahlanong le babolai bao ba swerego dibeta ta motheo.  
Godimo ga moo, sehlopha seo se thopilego sefoka sa Springbok sa go ba le bababpadi ba mmalwa bao ba nago le dimeriti ka gare ga sehlopha ba tla bona kgolo ya mathomo ka gare ga papadi.  
Khunkhwane ya bupi yeo e lego bobeding bja bohlokwa ka Afrika Borwa ke seboko Euxoa le diphedi ta Agrotis.  
Ka tlhaloo ya gagwe dikoloi ta VIP di ka se kgone go tsena, ka fao ke gopola gore o a tseba gape le gore baomi ba gagwe ba lekola dithekete ta VIP, dithekete ta go tsena.  
Mokgatlo o tla ba setho seo se tla latelwago go ya go ile gape le sephetho sa tlwaelo seo se ka kgonago go swaria goba sa swariwa.  
A diphasete le dilo di a thibelo, batho bao ba emago diphaseteng?  
Maloko a hwedite dikoloi te pedi teo di utswitwego, mothene wa go weletela, dithipa, mogalathekeng le bjala bja go hlotliwa. 
Kereke e kopanya tumelo ye le meomo ya seto ya Zulu gammogo le ditlwaelo ta seto, go e dira gore e fihlelelwe ke badumedi ba banti ba Zulu.  
Maemo karolong ya Bohlabela bja DRC a sa nte a sa kgahlie ka lebaka la ditiragalo ta ga bjale ta dintwa seleteng.  
Ge baeti ba dinako ta maikhuto ba tsena ka gare ga mabopo a eThekwini mafelelong a beke ye a Keresemose, tiro ya thulaganyo ya polokego yeo e beakantwego ke bahlankedi ba toropokgolo ka Komiti ya Taolo ya Mekete e sepete gabotse.  
 Mmuo o be o gapeletwa bobedi bja bodithabathaba le ka gare moo o bego o swanelwa ke go oma ka magato a mathomothomo a ngongorego ya seboka yeo e dirilego gore naga e bonwe e ke ga e na puo.  
Terama ya go fihla batho, yeo e thomilego ka Ikageng ka Mokibelo, e bile le mafelelo a lethabo ge tatago ngwana a swarwa, gomme ngwana wa dikgwedi te senyane a kopanywa le mmagwe gape.  
Sehlopana se se akareta thekio yeo e kgethegilego ya jewelari le diupanako.  
Go oketa moo, tselatshepeto ya dithekete e tla dumelela maeto a manti ka ditirelo ta go fapafapana ta dinamelwa.  
Ke wulu ye botse, yeo e nago le poloto yeo e sopago go ya gare le gare.  
Sepikitlere Direng o sepeditwe go ya bookelong go hweta thuo ya kalafi, maphodisa a ile a lemowa.  
Dintlha ta gare ta go akareta go Mnquma moo mediro ya dinamelwa, kgwebo, intasteri le bodulo di ka go goba ta diragala.
Dikolo ta Dinaledi ke disenthara teo din ago le methopo ka botlalo ya ditlabelo ta dipalo le saese, ka taolo ye botse le thekgo ya barutii yeo e fiwago ke Khanya.  
Phapano e ka rarollwa fela ka poledianao go sethaba sa polotiki le sethaba sa leago.  
Ke be ke oma ka batho, taolo le thekgo ya ditshepetso gomme ke sepedia meomo ye.  
Meago ya go akareta lefelo la go ya go ile la go kitima le direile ta aene gammogo le ploko ta hlapio sa le di agwa.  
Goba e ka ba e le motho fela yoo a huetago batho go hweta dikgetho ka go dikgetho ta mmuo wa selegae.  
Filimi ya dinepe ka dirolo, yeo e sa bewago kotsi, ya materiale ofe goba ofe ka ntle le wa pampiri, boto ya pampiri goba maela; filimi ya go gatiwa ka dirolo yeo e sa bewago kotsing.  
Dikanegelo ta bophelo di beakanywa ka alfabete go ya ka sefane sa motho yoo puku e ngwadilwego ka yena.  
Re ete re bile le ditiragalo ta ditatofato ta maaka teo di dirilwego ka ga bosenyi bjoo go akanywago gore bo a oketega ka mo lefelong.  
Theknoloti ya Nano e ka ba ye nngwe ya mafelo a ketapele go goga edi ya dipeeleto ta bodithabathaba ka Afrika Borwa. 
Ga ba bone mohola go bona goba naga ya rena ka go laeta diphoo ta sethaba sa rena le go fokota dikatlego teo re di kgobokeditego gammogo.  
Ka nako ye gape, re hloka go dira tekologape ya kakareto ya maitemogelo a bobedi bja UN le dinaga teo di swarago meletlo ka ga maikemieto a tshwaro ya khuto ya UN.  
Ke kweia gore Scorpions e be yuniti yeo e hlomilwego ka bokgethegi?  
Khotase ya lapa, diphapoi ta bobedi ka moka di na le lefelo la poraebete la go hlapela.  
Bjang ya Ithali bo ka fulwa go ya ka tlwaelo ka morago ga dibeke te tshela go ya go te upa ka morago ga go bjalwa.  
Bana ba swanetwe ba gopotwe ka nako tohle gore sethunya ga se sebapadii.  
Yuniti e tee e tswaletwe go polante ya Koeberg ka ntle ga Toropo ya Kapa  seteiene sa maatla se tee fela sa Afrika  seo se bilego le tahlegelo ya mohlagase.  
Ka nnete e le ruri, ke ka moo re agago boithupo, tumelo, sethaba le naga, ka ntle le mathata a tekano, bosemorafe bja badudi, le mahloko ao a fetiwago.  
Dipoloko ta bahloki di ka rulaganywa go mang le mang sethabeng ge eba dinyakwa ka moka di a fihlelelwa.  
E thua gape Ditirelo ta Thoganeto go bona badudi bao ba hlokago thuo, yeo e dirago gore badudi ka moka ba dule ba lokologile.  
Ditebelelo di swanete di kgone go elwa, di be le mabaka, di tsebagatwe sethabeng, dihlokomelwe gape di fihlelelwe.  
Di tla emelwa ke baireleti bao ba kopnantwego ba seole sa Ivory le marabela a peleng.  
Ke rata go fetieta go Wendy yoo a tlogo amogela batho ba ba itego.  
Koketo yeo e ka kgonegago ya thilafato ya lewatle le mathoko e amana le koketo yeo e ka kgonagalago ya karolo ya khemikale ya makhura.  
Khomiene ya seole e okeditwe ka morago go kgontha sebopego se seswa sa seole.  
Maemo a kakareto a klaemete a akareta selemo, marega a go tonya ao a nago le phoka, pula le mahlasedi a eneti a go tsenelela.  
A o kaya gore ga se ka go thua, o be o ka se kgone go bona communality yela?  
Go bile gape le tirianommogo yeo e twelago pele go ya ka barutii bao ba rutago Yunibesithing ya Walter Sisulu bao ba dulago ka Afrika Borwa mengwaga ye meraro ka nako.  
Bjalo o rekile kae dithekete ta gago? 
Ka fao, banna le basadi, go oketa naga ka tlase ga phatlalato go tla oketa moomo mo lefelong.  
Go be go na le hostele ka ge re tseba fa mo Ermelo. 
Lenaneo le e sa le motheo wa maitapio a bateakarolo profenseng ya rena bao ba nago le maikarabelo a go hlokomela polokego le thireleto ya baeti ba ka profenseng ya rena.
Dikgopolo te le tweleto ya maikutlo ke dikemedi ta Ntlo ya Tsebo yeo Yunibesithi ye e di tweletago. 
Lepatlelo la Dipapadi la Moses Mabhida, ke lona leo le bonagalago go di feta ka moka gomme le tseleng ya go fela mo mafelelong a ngwaga.  
Bonti bja maole a peleng ba kgethile go boela gape dithabeng gona le go boela seoleng.  
Melato e ka ba ka gare ga ngwadio gomme ya ba gona mengwaga ye mengwe, eupa e ka se be gona ngwaga wo o itego wa mothelo.  
Se ke Selete seo se beilwego ka gare ga kontinente yeo e sa fetwego ke methopo ya tlhago gomme e twela pele ka go holega.  
Te dingwe ta ditshepeto ta legato le tona di tla bona kago ya matangwana a motwaoswere ao a tla khupetwago mengwageng ya ka moragonyana.  
Go bonwa gore katlego ya maikemieto ao a laeditwego fa a upa twelopele yeo e twelago pele.  
Ka nako ya tlhaselo re hwedite beine yeo e bitago dimilione ta diranta, le dikhemikale ta go dira beine ye.  
Kopanyo le go tswaka semorafe e twela pele gannyane gannyane gomme lefelo le sa nte le bonagata bonti bja baweu.  
Dibopego di be di emelwa ke maloko ao a hlahlilwego ka gare ga naga le ka dinageng ta kgauswi.  
Nyakiio yela e laeta magato a motheo ka go karolo ya kgwebo go magato ao a bapetwago le baphadiani b arena ba bodithabathaba.  
Bambanani Neighbourhood Watch e hlahla baithaopi gomme maphodisa a Metrorail le wona a bile karolo ya tshepeto yeo e thomilego seteieneng sa Khayelitsha.  
Kua fase go na le mafelo a go rutha moo bobedi bja bagolo le bana ba hlwago matati a bona ba rutha gomme ba ikanega ka tlase ga letati.  
Ye ke wepesaete ye botse kudu yeo e nago le dikgokagano te nti go disaete te dingwe te bohlokwa ta go dira nyakiio le diathikele.  
Dithila di swanetwe go bolokwa ka gare ga diswaro teo di nago le dikhurumelo gomme di swanetwe go bewa mafelong ao go nago le moriti woo o lekanego.  
Mmoledi re sa le moo e re ke fe pego ya gore katlego ya maphodisa yeo e amago bagononelwa go bosenyi, ke poelo ya senthara ya theknoloti ya godimo ya rekoto ya Bosenyi.  
Tshepio ya mebaraka ya mahala e kaya go go nnyane mola dimilione di sa tsebe go bala le go ngwala gomme ba swerwe ke tlala, goba ba e hwa ka lebaka la malweti a go se thibelwe.  
E theile gape le motheo wa go hweta gape taolo go mafelo a leago le ekonomi, ao a thomilego go lenaneo la selete leo le lego go amana le twetopele.  
Baswa ba twela pele go gokega go dihlopha ta bosenyi mo mengwageng ye mennyane gomme ka nako yeo bag are ba ba batwasehlabelo.  
Re mo fa tlhompho ya mafelelo bjalo ka molwedi wa tokologo yoo a bego a ikemiedite go dira sacrifice ye kgolo gore re kgone go lokolla naga ya rena go twa go kgethologanyo ya semorafe, kgatelelelo le lenyato.   
Ga go na boithabio ka ntle le ditoro te mpe teo di di etago pele gomme di di tlia leseding.  
Dipoloko ga di okete merwalo go magae a badiidi goba ta nyata lenaneo la go godia dithaba teo di bego di thibelwa peleng.  
Mmuo o na le taelo ya go thua bathwadi, baomi, badiredi ba intasteri le dithaba teo di amanago le meepo ka go akanya le go laola ditlamorago ta ditahlegelo ta moomo ka bonti.  
Diatla ta gagwe ka moka di be di ripilwe gomme o ka tlase ga thireleto ya sephodisa bookelong.  
Ka moo ke tsebagata pulo semmuo ya INSITE ya Bodithabathaba ya Saense, Motheo le Pontho ya Theknoloti.  
Meomo ya bona e akareta go fana ka dilaesense, go rulaganya le go dumelela ditefelo, go thua ka tharollo ya dikgakgano, go kgoboketa tshedimoo yeo e amanago le diphaepe ta gase le ta petroliamo, gape le go hlatloa tirio ya godimo ya methopo ya gase.  
Letseno le emela dineelo le dithui teo di amogelwago go wa go mmuo le bathui.  
Phokoto ya ditefelo te bohlokwa ta ditlabelo ta go swana le dituteti ta meetse teo ga bjale di hlokegago nageng ka bophara le lefaseng ka bophara.  
Ye nngwe ya metheo ya bonnoi bja rena bjalo ka Komiene ya Dikgetho e hlalowa ka botlalo ka gare ga sekhwama sa yona.  
Tabakgolo ya Difahlego e tla twela pele go dithupeto gammogo le koketo ya tshedimoo.  
Go batho ka moka bao ba bego baa mega e be e le letati la kgopoto, leo le bego le lebelete go ruta makatika a kgwebo ya go tsoma ka tsela yeo go ipshinwago ka gona.  
Go phadiano ya phihlelelo ya theknoloti, dikoketo ta matlotlo le dipapato ta maatla di a oketega.  
Therianong nakong ya kopano ya bona e be e etilwe pele ke leano le lesolo la kgahlanong le bosenyi.   
Lekala la Kgwebo le ka oketa nomoro ya dikatlego go nkgokolo ya go lwantha ta go bitwa bosenyi bja boweu, bjoo bo kayago bohloko le moomo wa nyakiio.  
SAOM e rata go leboga CEI le batho ba DRC go sebaka seo ba se filwego go Afrika Borwa go lebelela dikgetho te ta histori.  
A e ka ba pipi yeo o e bonthitwego mo nakong yeo e sa fetego pelo e wela ka tlase ga sehlopha seo, a e ka ba ke mohuta wa pipi yoo o o bonego?  
Le yena o amegile go diproteke ta filimi teo di akaretago paesekopo ya: The Making of the Mahatma yeo e bolelago ka bophelo bja Mahatma Gandhi.
Le ge tiragalo e be e thoa, e ntumelete gore ke tlamege le go feta go ntwa ya tokologo go twa go kgatelelo, o rile bjalo.  
Kliniki ye e oma ka go Selete sa Maphelo sa Borwa bja Peninsula sa Selete sa Metro.  
Mohlala wa terene o kaya tsela ya go rwala le go hlahla diterene, go akareta mabone le ditafolo ta go dikoloa.  
Motswako wa khari, gemere le reisi teo di laditwego ka gare ga yokate boego ka moka, di fiwa ka metseng ye menti le mabenkele a go jela a maIndia.  
Tshepedio e ile ya fiwa leina la metlae la Rush hour ka gobane e diragete ka nako yeo go bego go direga dilo te nti ka yona mo letating ge baotledi le banamedi ba kitima go twa le go ya meomong.  
Tweleto ya materiale wa asphalt go aga ditsela le mehola ye mengwe; makhura le dikgong ta go tukia mollo gammogo go twa go malahla a go rekwa.  
Thulaganyo e butwe ka motheo wa bolefase le go hloka kgethologanyo go bathekgi bao ba lebeletwego bao ba latelago ditsela teo go dumelelwanego ka tona.  
Difatanaga ta mmuo di diriwa go nametwa baithuti ka maeto a meomo ya tirio le ya thuto.  
Moya ka Kantorong ya Ramolao wa Lapa ga se wo thata kudu go bapetwa le wa ka gare ga kgorotsheko.  
Dinaga teo di teago karolo ka go dipapadi ta ga bjale ta England ke: Afrika Borwa, England, Toronto go la Canada, Western Australia, Babados, Antiqua ka go la West Indies le British Virgin Islands.  
Kabinete e dumete gore moetapele wa Cuba, Fidel Castro, o tsebagadite sephetho sa gagwe sa go theoga setulo bjalo ka Mopresidente wa Khansele ya Naga ya Cuba.  
Ke bodite dihlatse gore go na le pego ya kalafi yeo e laetago kalafo ya go hema gase ya meokgo.  
Hostele peleng e tweleditwe go diriwa ke batsomi ba moom ba banna bao ba tsenago ka tikologong ya motsesetoropo la mathomo.  
Ge a amogelwa ka Sterkfontein, o be a na le dio mo kgokgoilaneng ya gagwe gomme te, go bonti bja lena bao ba tla tsebago, ke dithupeto ta lephera, e se go bolweti bja monagano.  
Ditsela ta dikago di ka thua ka taolo ya bosenyi, eupa ga se tona ditharollo ta go ya go ile.  
Mediro ya go gweba ka mebele yeo mosetsana goba moimane a ka e dirago go komiene e tla ba tiro yeo e sa dumelelwago, e tla ba molato.  
Go itekola letswele go ka boloka letswele la gago gape ya boloka le bophelo bja gago. 
Moithuti o kgetha peu yeo a tlo go e bjala gape. 
Ka maikemieto a go twetapele go ba mmogo le tirianommogo magareng ga Asia le Afrika, re lokieta gape le boteakarolo bja rena ka go Kopano ya Bandung yeo e tlago.  
Dinyakwa ta tlhahlo yeo e se na go thekniki goba ya kakareto di sepetwa ke Yuniti ya Tirelo ya Koporasi.  
SABC ya ga bjale e tla aroganywa ka go dikoporasi te pedi ta thelebiene ya poraebete moo ye nngwe le ye nngwe e tla ba go le kanale e tee ya bosethaba.  
Ka mo gare lefelo leo le swanetwego go lebelelwa go tla kaonetwa paterone ya manyokenyoke.  
Ka morago ga mengwaga ye mene ya go ikopanya le babapadi, Kabinete ya Profense e saenete tshepeto ngwaga wa go feta.  
Mekgwathibelo ye e latelago e swanetwe go dirwa gore ge pakteria ya pathogenic e ka ba gona ka gare gadijo goba e tsene ka tsela ye nngwe mo nakong ya go di lokia, e tla thibelwa go oketega.  
E fana gape ka mekgwa ya go rarolla mathata a go se fele: Tlhako ya Ditswalano ta Mmuo-Gare.  
Komiene ya Kapa ya Difilimi ke molao wa semmuo wa difilimi teo di bothwago, video, dipapato, gape le intasteri ya tweleto ya dinepe go la Kapa Bodikela.  
Ba a twa go dira go tshepedio ya kgorotsheko e phakie gape e se bite thelete ye nti.  Hweta ka moo o ka hlomago kleime ka go Kgorotsheko ya Dikleime te Nnyane.  
Go atlega ka profaele ye kaone ya maphelo a bosethaba gape le go fokota ka bonti dihlola teo di ka thibelwago ta lehu, go akareta bosenyi bja tlaio le dikotsi ta mo tseleng.  
Ge tshedimoo e ete e kgobokeditwe, balela palomoka ya tshenyagelo le putseleto go hweta ge eba go na le poelo, tekano gob age eba tshenyagelo e tla feta diputseleto teo di lebeletwego.  
Bakgoboketi ba ba ka go eleta gape ka ga dithekio ta lehono ta materiale wa go diriwa gape.  
Dikgokagano ta papato di hlotwe ke dikhamphani te mmalwa ta bolefase bja theknology le thekio ya dihlare, gomme te e tla ba badirianimmogo ba gagwe ka go godia khamphani ya gagwe.  
Metheo ya theknoloti e swanetwe go dirwa bonolo le go feta go kaonafata le go tsooloa diekonomi.  
Maphodisa a mollwane ao a lego mollwaneng wa Pongola a maikemietong a go fetia bosenyi lefelong la bona la bophodisa.  
E ithekgile kudu ka go thekio ya Afrika Borwa gomme e thologela go baeng go mafelo a mangwe ka seleteng, ka ge e le ye nnyane go ka etswa bjalo ka lefelo la boeti la go ikema ka noi go bodithabathaba.  
Banna le Basadi, go boletwe te nti ka ga ngangiano malebana le thuto ka nageng ya rena.  
Dito di swanetwe go hlompa bjalo ka diteng ta bophelo teo ka gare ga tona batho gohle fa ba hwetago mehola le boithupo bja bona.  
Ke tla be ke lekola dihlopha ka moka te tshelela ka tsinkelo ka gare ga mangwalo a tsebio a ka moso.  
Eupa se se nyaka bobedi bja ponokagare ka lehlakoreng la bona, le kweio gammogo le tlhahlo go twa go bagolo le ba go lekana le bona.  
Tukushe o file baotledi ba dipaesekela le baotledi ba boitapoloo ditaba te dibotse ta gore ka Janaware, Toropokgolo e tla be e bita dikhamphani ta profeene go arabela thentara ya moago wo o kaonafaditwego wa dipaesekela.  
Ba tweledite proteke ya tiriogape yeo e fetoetago dithaere ta rekere teo di lahlilwego ka go dithaele teo di sa bitego thelete ye nti ta hlaka.  
Khansele e phatlaladite pukwana yeo e laetago melawana le mekgwatshepeto yeo e swanetwego go latelwa ge go iinywa leina le leswa goba go fetowa leina.  
Taleto ya bokgathatema bja bahlenkedi bagolo le baemedi go twa go Bongwaledi bja UN, ditho le baemedi bao ba kgethegilego gammogo le baemedi ba Mmuo bao ba etago mananeo ao a amanago le bong.   
Maphodisa a dirile ditshepedio ta ka sephiring bekeng ya go feta mafelong ao a gononelwago go gweba ka mebele go la Berea le Morningside, teo di lebiitego go tshwaro ya basadi ba tshela.  
Dipalo te pedi ta mafelelo di upa lefelo le legolo la moswananoi ka gare ga masepala.  
Bolweti bja lethologo le hlote mahu a bonti bja bana ngwaga ka ngwaka ka Kapa Bodikela.  
Mo nakong ye Kgoro e be e se na baomi ba go lebana le bohlale: go be go se na sebopego seo se bego se laetwe go oma ka go lekola dipapato le ponagato ya baemedi go senthara ya rena.  
Ka ntle le go hloka pelaelo, basadi ba ka se tsoge ba matlafaditwe ge eba ditokelo ta bona ta botho di a ganetwa.  
Boloka ditlabelo ta mollo komanamadula a bapile gore ditimamello di kgone go hweta meetse a go tima mollo.  
Tselatshepeto ya St Lucia ke ya polokego yeo e kgethegilego ya go swarelela phatlalato ya kakareto lefelong la lewatle la Maputaland.  
Twetopele ya balemi bao ba twelelago e thekgwa ke Khansele ya Nyakiio ya Temo, setho sa semolao sa bosethaba seo se laetwego. 
Kantoro ya yona ya go ya go ile e ka go la The Hague, Netherlands, moo e akaretwago. 
Ka go ireleta hlaka ya gago o ka boloka seripa sa mohlagase wa phio.  
Go boima go bota baswa bao bal ego ka gare ga dintwa te gore s arena ke sethaba se tee le batho ba tee.  
Te di akareditwego gape ke mediro yeo e dirwago ke baemedi legatong la batho, ganti go akaretwa go hweta kamano ka diswantho, tweleto ya terama goba digogaedi te dingwe ta boithabio le dipapadi.  
Dithibelo ta ditsela yeo e lebelelanego le baotledi ba go otlela ba nwele madila, go otlela ka lebelo la godimo le bosenyi bjo bongwe bja therafiki di di swerwe gape beke ya go feta.  
Phetio ya mohuta wa dimela woo o tletego ka bjang go ya go ye e tletego ka magong, ka phulo yeo e itego, goba phuulo ka diele.  
Methopo ye menti ye bohlokwa ya mawatle e tla bolokwa ka tiragato ya DMOSS.  
Dementia ke seka seo se twelago pele sa bjoko seo se amago kgopolo, mokgwa wa go nagana le maikutlo.  
Xenophobia e na le seabe go kgethologanyo ya leago ya batwantle ka gare ga sethaba.  
Ye nngwe ya ditaeto ta tiragato ye kgolo ta boitlamo bjo ke kopantho ya mmuo wa peleng, maole a gae le makerila ka go Seole sa Thireleto ya Bosethaba ya Afrika Borwa (SANDF).
Se se akareta tshedimoo ka ga matlotlo le sekhwama, mekgatlo ya thekgo ya kgwebo le keleto ka meomo.  
Tokieto ya Kganeto ya Dibeta le Kopanyo-gape ya maole a peleng dihlopha teo din a go le dibeta e twela pele.  
Re fedite matati a mabedi re ekwa gore ga go na motho yo a tsebago dikarabo ta dipotio gomme ke ka moo Mna Wally a bonagalago e ke o a swenyega ka mabaka a go kwagala.  
Tlhaloo yeo e godiitwego ka fao e akareta, bjalo ka ba go se ome, bao ba ka bitwago banyaki ba moomo bao ba sa hlohleletwego.  
Ga re tshepe gore Mmuo wa Yunithi wa Palestina o itlamile go oma ka taba ye ya leole la Israele leo le hlasetwego gape le ka taba ya baswarwa ba polotiki.  
Phapoi ya bodulelo e fetela kantle moo e lebanego le phulu ya meetse.  
Kemio ya ntwa go la Gaza, e dumelelane ka go maaledi lege maole a ile a twela pele ka go foa mello ka go borwa bja Israele mo dikgweding te pedi ta go feta.  
E be e le dipoelo ta maitapio ao a bilego gona mengwageng ye menti go hloma kweio magareng ga dimilione ta batho bao e lego gore bonti bja bathobaso e be e le sebe go na le bonti ba baweu.  
Sebjalo se se hlokwa go godiwa ka ge e le sa kgale gape le go dumelela batho ba ka moso.  
Ka go le lengwe, mo legatong la boraro, re swanete go lwa ka ditlamorago ta dikatlego ta rena mo magatong a mabedi a mathomo.  
Twetopele ye nngwe yeo e swanetego go thekga Sebjana sa Lefase ke kago ya phatlalato ya titithale le diphetio ta thupeto ya phatlalato.  
Senthara ya Motheo e akareta theknoloti ya tshedimoo le dikarolo ta mmuo ta Mmuo wa Profense.  
Bogolo bja Korea bo tlete ka dithaba gomme e dute godimo ga peninsula.  
Go hweta tshedimoo ka botlalo, o kgopelwa gore o lebelele wepesaete ya Ditirelo ta Tshedimoo ya Hong Kong.  
Foramo ya Bolefase ga e emele dipolatofomo dife goba dife ta tswalano ya mmuo eupa di nyaka go thekga dipolatefomo ta mohuta woo.  
Bodiidi le bohumi ga ta lekalekanywa gabotse gomme bonti bja bahloki ba maphelong a bodiidi bjo bonti le kgatelelo.  
Mohlala woo o laediwego ke Investec o ka latelwa gabonolo ke dikhamphani te dingwe ta poraebete.  
Mothothisi o etete dikgolego te nti gomme a bolela dikopanong kgafetakgafeta, le go ditirothomo gammogo le dikopano te dingwe.  
Apara thireleto ya mahlo, dipeketsana ta letati ta khwalithi ya godimo di ireleta mahlo kgahlanong le mahlasedi a UV.  
Ka go ruma ke tla rata go gatelela gape gore re tloga re leboga e le ruri go Repabliki ya Islam go la Iran ge ba sepedite modiro wo ka dinako te ta mathata.  
Ke rata go tweleta maikutlo a ka a tebogo go bahlankedi ba kgoro ge ba omile gabotse ka go eta pele.  
Mohola wa motheo wa phio ya mollo ke gore e fokota palo ya dithila yeo e yago saeteng ya naga, ka fao e oketa bophelo bjo bo ka diriwago bja naga.  
O okedite ka gore mogononelwa o tla lebana le melato yeo e amanago le diretebati ka kgorong ya tsheko.  
Mohlomongwe Michael o tla rata go hlaloa ka botlalo ka seo.  
Le tla lemoga, banna le basadi, gore Dihlogo ta Naga le Mmuo di itlamile go diragata dipholisi ta go fapafapana gammogo le mananeo.  
Maloko a media a mengwa go tla go swara kopano ya difihlolo go tsebiwa ka ga Proteke ya Kgwedi ya Tikologo ya eThekwini.  
Ntlo ye botse, yeo e kgabiitwego gabotse ya go ba le serapa gape le matseno a poraebete go twa go phaking yeo e ireletwego e gona. 
Bolweti bja go se thabe ga rena bjoo bo twago go se le go twa go hlaloo ya mathoko ya go laela ditaba ta botho e re tlogela fifing yeo e twelago pele ya go hloka kholofelo.  
Kabelo ya diretebati ta anti-retroviral go baphologi ba tlaio ya thobalano ga bjale ke pholisi ya bosethaba gomme disaete di a oketwa.  
Godimo ga go tsena mahala, tirio ya mahala ya ditlabelo e tla ba gona ka Tokai le Newlands Forest. 
Se se boletwe, go bohlokwa go bolela gore ge bana ba bapala dipapadi ta go thempula ka dinako te dingwe, kgonagalo ya gore ba ka tshwaetwa go sekolo sa papadi ke ye nnyane kudu. 
Dithaba te mpsha ta selete le mekgatlo ya bodithabathaba di hlomilwe, ka kgatelelo ye e itego go tshepedio ya kgwebo ya naga-gare.  
Bolweti bja go se thabe ga rena bjoo bo twago go se le go twa go hlaloo ya mathoko ya go laela ditaba ta botho e re tlogela fifing yeo e twelago pele ya go hloka kholofelo.  
Le ge ke be ke se gona fa nakong ya kgatelelo, bjalo ka yo mongwe wa go twa nageng ya balwelatokologo ya peleng, ke gopola gore ke holegile ka bohumi bja Fora ka ta go swana le dikganeto ta tokelo ya botho.  
Go lebediia bohwa bjo go ka kopanywa le kgolo ya ka moso ya intasteri gomme ka pono y arena, go tloga go le bohlokwa go ireleta phadiano ya ka moso ya meepo.  
Dikelo ta bobdi ta mahu a mase, go lebeletwe kudu magareng ga maAfrika, maMmalabobedi le Baweu.  
Se se hlote melaeta ya go kopanywa le ya go hlakahlakanya yeo e ilego go maloko ka ga mananeo a intasteri ya dithekisi.  
Le yena o kwele go bolelwa gore dithekete te dingwe di gatiitwe.  
Bagononelwa ka moka ba pharwa ka molato wa bohodu bjoo bo amanago le go swara dibolai, maiteko a polao le go swara dithunya teo di se go molaong.  
Go sepedia dikgopelo ka moka ta tumelelo le go fana ka lefelo le tee la gare la ngwadio.  
Bakgobapuku ba kgoboketa gape tshedimoo ka ga ditaba te bohlokwa gomme ba e dira gore e fihlelelwe bjalo ka difaele ta tshedimoo goba diloko ta wepesaete go badirii.  
Maemo a a kgaoleta mafelo a legae go bao ban ago le dikamano ka go difofane ta bodithabathaba.  
Badirii ba diretebati le dihlopha ta bosenyi ba goketa bana ba rena bao ba le go kotsing.  
Seo e be e le tokumente yeo ka go yona Mojenerale Neethling a e beilego gabotse go wena ka ga seo a se naganago ka tokumente ye ya bohlale bja monagano.  
Mmuo wo moswa woo o kgethilwego wa Israele o bolete gore ga se ba ba le badirianimmogo go reriana le bona gomme ba tla swanelwa ke go eta ditiro ta lehlakore le tee go laeta mellwane ya thireleto.  
Dipapato ta Dithentara godimo ga saete ye ke fela teo di filwego ke Kgoro ya Matlotlo ya Profense.  
Maphodisa ga bjale a ala morago tshedimoo ye e itego ka ga bagononelwa ba babedi bao ba etego le Toyota Venture ya bona ye tala yeo ba e diriitego ge ba be ba thuba ka dintlong.  
Dithunyi ka tlase ga sefala, gomme babapati ba tla swanelwa ke go tseba gore ba nyaka eng.  
Maloko a maphodisa ka Makhado a swere bagononelwa ba seswai ba go thuba ka dintlong le bohodu.  
Bobotse bja dito te ka moka ta go fapana go la Durban bo ra gore go na le medumo le mehuta ya go fapana.  
Diria seapei sa maatla go boloka eneti go apea dijo teo di teago nako ye telele go butwa, go swana le dinama.  
Maitekelo ka moka a swanete go dirwa go netefata gore batho ba selegae le dito ga ba bapatwe goba go tlaiwa go feta tekanyo.  
Ditebantho di swanetwe di kgone go elwa, di be le mabaka, di phatlalatwe sethabeng, di lekolwe gape di fihlelelwe.  
Difatanaga te pedi ta Ford sedan di hweditwe gomme mogononelwa wa go swarwa o tla twelela pele ga kgoro ya tsheko lebakanyana leo le sa fetego pelo.  
Kgatelelo e atlegile ka go ganeta bonti go phela bophelo bjo bobotse.  
O latete mohlala wa bagononelwa ba bararo gomme a hweta sethunya, moo bagononelwa ba babedi ba terego sephetho sa go ba dihlatse ta mmuo kgahlanong le Mohapi.  
Ponagalontle ya bonti bja te dingwe ta ditaeto ta koketo ga se e fetoge go tlogela kopanong ye e fetilego.  
Rooney le bahlahli ba bangwe ba ba bonthite makatika a kgwele gomme ba raga kgwele le ba bangwe ba bona, pele ba ka saena maina a bona le go bolela le bona.  
Re amegile kudu ka boruthu bja kamogelo yeo re e hweditego ka Romania le toropokgolo ye ye botse, Bucharest.  
Selo se tee seo re ka se ketekago ke taba ya gore kgethologanyo ya semorafe ga bjale ga e sa dumelelwa lefaseng ka bophara.  
Bonti bja baswa ba hlwa nako ya bona ye nti ban a le bagwera bao le bona e lego baswa.  
Le ge thekio ya dijo e ile fase lebakanyana le le nnyane, Mongwaledi-Kakareto o lemoite ka ga tlhokego ya thelete lefaseng ka bophara gore e ka hlola gore batho ba banti ba bolawe ke tlala.  
Se se kgoromeditwe ke tiragalo ya ditiragalo te mmalwa moo madulo a Ditonakgolo a hlasetwego.  
Re be re dula ka lapeng le tee le Winnie le Tembe gammogo le buti wa ka ka gae.  
Dithentara di tla lekolwa go ya ka Pholisi yeo e Lebeletwego ya Thentara ya Mmasepala.  
Re tla lekodia maemo ka leihlo la tsinkelo gomme ra fana ka thuo gammogo le Kgoro ya Matlotlo ya Profense.  
Ditaba di latela dipego ta gore te dingwe ta diswantho ta ditiragalo ta mello teo di thuntego go toropo ya China nakong ya moletlo di be di tsentwe ka mokgwa wa theknoloti ka go kakareto ya thelebiene.  
Methopo e a ganetana malebana le maemo a palo ao maAfrika Borwa a hlokofalago ka gona ka lebala la bolweti bja Aids goba malweti ao a amanago le Aids.  
O seke wa dumelela gore thepe ya meetse e dule e etwa meetse le moo go sa hlokagalego, mohlala, ge o hlapa meno.  
Go phoolla se, baomi mafelong a bohlokwa ba swanetwe go laetwa gomme ba hlahlwe go sepeta diteko te, go fihlela thalelomorago e fetiwa.  
Phetio ya proteke e phakiitwe ka morago ga ge selete se se no welwa ke madimo a magolo, ao a sentego dintlo le go meago ya dintlwana yeo e sa tiiago.  
Ka fao re tla twela pele ka go dira dipotoloo, ge eba di gona, ta Mna Mkhize.  
Ta kalafi di bopile karolo ya dithireleto gomme ta fana ka tlhokomelo ya motheo ya kalafi.  
Thomolooleswa le kagoleswa ya Leano dimotlolo ta kabelo ya rena ya ditirelo ke ye nngwe ya dintlha ta tsela ya rena yeo re e kgaolago.  
Se se bile le seabe sa go fetia maemo a bohodu bja go thuba sekolong.  
Tshwaro ya bagononelwa ba go thuba ka dintlong e bile katlego ye kgolo ka ge ba be ba hloria sethaba gape ba hlote hlakahlakano ye kgolo ka lefelong la bophodisa la Mtubatuba.  
Sepedia kago ya mebotwana ya mo ditseleng ya go thibela lebelo la difatanaga le tsenyo ya disaene ta ditsela mafelong a maleba go madula a go fapafapana gotee le Kgoro ya Dinamelwa le Kemedi ya Bosethaba ya Ditsela.  
Ka kgorong ya tsheko, modulasetulo o tla netefata gore ga o thoete goba wa botiwa dipotio ntle le go hloka mabaka.  
Ga se ka e bona gape, eupa e be e le makga a mararo moo ke nago le bonnete bja gore modus operandi  wa  pere ya Trojan o diriitwe.  
Efa mabaka moo o dirago kganeto ya kgapeleto, phapano goba taeto.  
Ga re mekotlana ya moya yeo e ka dumelelago maemo a hloka pelaelo le go hloka pelaelo, eupa re swanete go lekola mathata ao a lebanego le Afrika le dinaga te di twelelago.  
Godimo ga diabe ta yona ta ekoloti, go fia dihlare go ra gore re tla lahlegelwa ke methopo ye mengwe ye bohlokwa moo go tla hlolago gore dithaba di lahlegelwe ke maphelo le methopo ye bohlokwa ya eneti.  
Pontho ya tsela ya Krikete e ete e fetile toropongkgolo ya rena gomme e bile le babogedi ba banti go twa go balatedi bao ba bego ba tlete mebila ya Durban.  
Ge eba o kile wa ba lefelong la borwa bja Ushaka Marine World, o ka be o bone tiroatla te te ntsho te dibotse teo di yago godimo le fase ga dikanale.  
Malki o gatelete gore baomi bao ba omelago Hamas, bao ba twelego taolong go Gaza Strip kgweding ya go feta, ba ka se lefelwe.  
Leano le latetwe ke ponagalo yeo e ilego ya oketega ya maphodisa moo ditshepedio ta diphufuto gammogo le thibelo ya ditsela di bilego gona.  
Godimo ga seo, tonakgolo o bolete gore, ditefelo le melao ya go kwagala di ete di laeditwe gape di phatlaladitwe gomme dithoto ta Eskom di kaonafaditwe.  
Selete se sengwe le se sengwe se tla ba le maikemieto a go swana, dithupeto ta tiragato gammogo le ditebantho.
E tla tweleta dihlahli le dithupamabaka go thekga thulaganyo go mekgatlo ka moka ya go thwala.  
Sengwalwana se na le diphoo te mmalwa gammogo le ditatofato teo Masepala wa eThekwini o ratago go di phoolla le go di fetola.  
Karabo- Ga se ka fiwa tshedimoo malebana le pego ya Mokimiinare wo Mogolo wa British go Komiti ya Potfolio.  
Ba twelete pele ga kgorotsheko ya Maseterata wa Dimbaza maabane gomme ba laetwe kgopelo ya peile yeo e le go semmuong.  
Ge mathata a dikolo ta setoropo ganti a akareta diphapoi teo di tlalago go feta tekano ka barutwana, go dikolo ta metseselegae, ga go na barutwana ba banti go ka tlata phapoi.  
Re tla goka mekgatlo ka moka ya sedumedi le yeo e theilwego godimo ga tumelo, kgwebo, le ditho ta dipapadi gammogo le diinstithuene go fihlelela maikemieto a.  
Mo nakong ya tiragalo maloko a hwedite dithoto ta go swana le disofa, mepete, dikhomphuthara le ditlamelo ta serapa le diruthufati ta dijo. 
Bobedi bja mathoko ba bolete maikutlo a boitlamo bja bona go tlhokego ya tweleto ya dibeta ka moka le go phetio ya tona ka botlalo.  
Gape gore e be gona ga motwaoswere go la Alexandra go nna e ra gore e ka se be le mohola ge go ka direga gore e hlokege.  
Ditsebio te di fana ka ditlhalo so ta ka moo dipholisi ta mehutahuta di swanetego go diragatwa ka gona, mohlala mohola wa mebasepala, maitshwaro a bathui le batweleti.  
Mokgwa wo o bonagata kgonagalo yeo e se go botse wa go tweleta diphapano ka go kakanyo ka ntle le go lebelela mohola woo data e kgobokeleditwego wona, gammogo le dikakanyo le methopo yeo e dirieditwego kakanyo ya dipalopalo.  
Leswao le laeta boithupo bja tlhaloo ya toropokgolo, Table Mountain, ka tlase ga letati la seAfrika le meetse ka tlase ga Table Bay.  
O filwe gape le sefoka sa David Dixon ka lebaka la kgotlelelo ya gagwe ya go rarolla mathata le go hlohleleta.  
Mapalestina ka ge ba kopantwe ka tiro, ga bjale ba ka twela pele go lwela naga ya Palestina ba dula kgauswi le kgauswi le naga ya Israele.  
Netefata gore mothene wa go hlatswa dibjana o tlete, eupa ga se wa tlala go fetia tekano ge o o diria.  
Aowa ga se ra fiwa gase ya meokgo go tshepedio ye.  
Ba mpodite gore o ya go fegwa ke bahlokomedi.  
Go omia thelete go feta tekano go ka lebinywa le maeto a sefofane go twa go maeto ao a sa lebelelwago ao a bonwago a le bohlokwa go ya ka ditshepedio ta Bopresidente. 
Ba ba utswedite dibenyabenyane le ditlabelo ta mohlagase ta ka ntlong.  
Kgato ye e latelago e tla ba ya tlhako ya tirianommogo yeo e swanetwego e dumelelanwe semmuo.  
Ba bone koloi ya go belaeta yeo e se nago dinomoroplata  e na le banamedi ba bararo  e le lefelong la go phaka.  
Diketekete ta baemedi di bile le leeto la matati ka gare ga dipese le ditheraka, ba tlia dijo le mapai gore di ba swarelele maego ka moka a marega.  
Dikolo te nti le diinstithuene ta thuto teo e bego e le ta bonti bja bahloki di sa nte di hloka ditlabelo, gape ganti di sepetwa ke baomi bao ba se ba hlahlwago gabotse.  
Eupa ge e le go kganeto ya ditiro ta mmuo wa Myanmar, re na le bonnete.  
Se se tla ama mekgatlo yeo go bolelwago ka yona go swarelelwa ditirelo ta moemedi. 
Go sepedia kago ya nkgokolo ye mpsha ya therafiki, therafiki e ile ya swanelwa ke go iwa ka tseleng ya ka thoko lebakanyana la motwaoswere.  
Go thakgola Datapeisi ya Baphetha dithuto bao ba sa omego ba Saense, Entinere le Theknoloti go tloga go le bohlokwa go kgoro ya ka.  
E tla ba seminara ya mafelelo ya proteke gomme ka fao, sephetho sa mafelelo. 
Koketo ya dipomo e ile ya kaya gape gore maikemieto a ile  a swanelwa ke go fokota ditshepeto ta yona gomme ga bjale e sepedia fela dipatrolo te bohlokwa.  
Go sa le bjalo, ntwa yeo e e lwelego kgahlanong le mmuo wa Angola e be e oketega ka go ba bothata go swarelelwa gomme go be go le pepeneneng gore ba lebanwe ke go hlolwa.  
Toropokgolo ya Kapa e dirile dithulaganyo ta gare ga sebaka go fokota dithoeto ta dikgogolo le meetsefula go twa go meboto ya go fiwa ya Table Mountain ka morago ga mello ya lenyaga yeo e bilego gona ka bophara.  
Re lebogela go ba le kgotlelelo gag ago gape le maikemieto a gago a go thua Mna Loewe go sepela e sa le ka pela.  
Melomo ya dinoka ya Afrika Borwa e diriwa kudu go bobedi bja go thea dihlapi ga phologo le ga boitapoloo gammogo le kgoboketo ya maatlakgogedi.
Go be go sa hlokege go ya ka tatelano gore bohlatse bja Mna Coetzee bo be gona fao.  
O ile a upa gore thelete yeo e beakantwego e mpe ntle le go botiwa, go ya ka maikemieto a yona go phokoto ya bodiidi ka go hlola meomo le kgodio ya ekonomi.  
Go karolo le bonnyane bja taolo gape go tla ya ka tlhaloo ya disaene teo di pentilwego godimo ga maboto le dihlaka di ka se dumelelwe.  
Mananeo a bonti bja kganeto a emela kgontho yeo e kwagalago ya ka moo bodiidi bo gopolelwago gape bo elwago ka gona.  
Ka ge o hwedite tlhahlo ye, a o ile wa thwalwa leswa ke Umkhonto Wesizwe ka gare ga tshepedio.  
Maloko a Sekwate sa Difofane ta Potchefstroom ba ile ba tea legato le lengwe la go twela pele mesong ya lehono, ge babelaelwa ba babedi le sefatanaga sa seo se bego se laiite dithapo ta koporo di hwetwa.  
Dibopiwa te dingwe ta go swana le diboko, dikgogolaboloko le megokolodi di tsena ka gare go thua go ja le go meta dimateriale te bothata.  
Bakgokaganti ba mmuo ba diria senthara go dira melaeta yeo e amago ditaba ta go fapafapana teo di amanago le Afrika Borwa teo di akaretwago ka go bodithabathaba.  
MaAfrika go diitia ka moka ba phela ba thopa sefoka; ka mehla ba phela ba phetola bophelo ka go lepatlelo la dikgonagalo.  
Dikelo te ka moka di lebia go hlohleleta ekonomi le peeleto gammogo le tlholo ya meomo.  
Dihlopha te ta go ba le maloko a go twa go mafelo a go fapana a mmuo le dikgoro a laolwa ke Senthara ya e-Innovation.  
Semelo sa yona ke mafelelo a Ntwa ya go Tonya, maitemogelo a lefase la bootee, gape le lefasefato la mathomothomo.  
O bolete gore Russia e omile ka maleba go ireleta badudi le balwelakhuto.  
Dibjalo te di bitwa barati ba letati, di ganana le komelelo gomme ke ta bonti bja lefase la go oma. 
Ka ge re tseba, dimakato di ka kaya dimakato.  
Bjalo ditlamorago ta ngangiano ye e bile hlakahlakano ya boneelo.   
Polio ke bolweti bjoo bo fetelago ka kudu gomme bo hlolwa ke birase ya polio yeo e amago ganti bana ba bannyanem, eupa motho ofe goba ofe yoo a se go a thibela le yena a ka hweta polio.  
Ditebatho ta ta tirianommogo di tla akareta dimotlolo ta go swana le rulaganya-gomme-o age le rulaganya-aga-sepeta-fetia, teo mathomong di tla akaretwago ka go dikontraka ta laola sethaba.  
Butterworth ga bjale e hlwekile gomme e a lebelelega ka morago ga ge e se na go lekolwa mengwageng ya go feta bjalo ka toropo ya dithila go di feta ka moka ka Afrika Borwa.  
Ditlhaselo te dingwe go ya ka methopo ya tlhago ka bonti di akareta abalone, aevori le lenaka la thukudu.  
Kokete ye bohloko go dinomoro te e bile kgobato ye boula ya go hloka botho ya batho ba banti ba Sierra Leone, Liberia, dinaga ta Selete sa Great Lakes, Sudan le Angola.  
Bonti bja barwa ba rena ba ganne go topelela mabjang, gomme ba kaoneta go hlahlatha ka maokeng.  
Go te bohlokwa ke twetopele ya bohwa bjo le bothata bja go kgorometa mellwane ya naga ya go se ete morago.  
Thelete ye mpsha, Ranta, le folaga ye mpsha, koa ya sethaba le moano di tsebiitwe semmuo.  
Go swanete go be le mmuo wa tekano gape ya go se tekateke woo o bapetago ka go rata le yeo e lego ka go melawana ye mengwe.  
Maemo a dula a sa fetowe mo dithabeng te; le ge go le bjalo lenaneo la lehono ke le lengwe la maitlamo ao a laeditwego a mmuo go lenaneo la tokio.  
Te di tla akareta tlhamo le hlatloo ya maemo a tirio ye botse, yeo e theilwego godimo ga ditebanyo ta tshepeto-moomo teo di laeditwego ke difeme te dikgolo ta Afrika Borwa le ta bodithabathaba, gammogo le dikelo ta go hlatloa phihlelelo ya tona.  
O ile a oketa ka gore se se tla thua go laola nomoro ya dikotsi mo ditseleng le ditefelo ka Sekhwama sa Dikotsi ta Tseleng.  
Dihlogo ta Mmuo di laedite Mongwaledi Kakareto wa Commonwealth go hlama sehlopha sa botonakgolo go Guyana go hlokomela ditwetopele go ya ka dikgagano teo di lego gona.  
Senthara ya Methopo ya Artscape e ikemieta go ama bakgabi ba baswa le bao ba twelelago ka go proteke ya hlahla ka go makala a mehutahuta gape le go dintlha ta go fapafapana ta intasteri.  
Re lebete go keteka Eid yeo e hlomphegago gape ya lethabo le sethaba s arena sa Muslim mo mafelelong a kgwedi.  
In estuaries and bayous, dihlakahlakano ta meetse a letswai di bea maphelo a sethaba kotsing gomme di romela diphoofolo, ta go swana le dinogo, go thaba mafelong a mafula gomme ta dula mafelong a setoropo.  
Generale Liebenberg le yena o ile a hlaloa ka go teko ya KwaMakutha ka moo sehlopha sa go rumula se ka gape se diriwago bjalo ka maatla a boitapoloo go fana ka thireleto.  
Go motho e hlola bolwete bjo bo feletego, ganti le dika ta go swana le mpshikela.  
Laporoti le yona e dira diteko ta ka morago ga lehu gomme di dira dinyakiio ka go mathata a tlhago ya kalafi ya diphoofolo.  
Diyuniti ta go renta di godiitwe gomme dihostele ta bong bootee di fetoletwe ka go diyuniti ta malapa.  
Mafelo a Qumbu, Tsolo le Mthatha a upilwe go thakgola diproteke ta teko teo di ka diragatwago mafelong a mangwe goba dihlopha. 
Kgobalo ya tahlegelo ya nako ke palomoka ya magole, dikgobalo te oro le dikgobalo ta tahlelegelo ya nako go mehola ya sekimi se sa sefoka.  
Ditaeto ke gore maemafofane a manti ga a ema gabotse ka matlotlo gomme ka fao ga a na bonnete bja kgwebo.  
Seboko se sennyane seo se khutago ke kamantho yeo e se nago maatla ka go leboo la bophelo.  
Dirali te di iintwego ta khuto di swanetwe go eta pele ke baetapele ba mekgatlo ya sepolotiki.  
