Sehlopha sa Maphodisa sa Lephefo se tsebagadite semmuo tlhaselo go basenyi ka Mmasepaleng wa eThekwini.
O tlaleledite ka gore intasteri ya dithekisi e bile motheo wa lenaneo la BRT.
Selo se sengwe se bohlokwa sa polelo e bile go omia go ngwalwa ga tlwaelo, go tlogela polelo ye telele kudu ya mmuo.
Molekgotlaphethii MEC Dugmore mesong ya lehono o etete  Sekolo sa Phoraemari sa Dennegeur ka Strandfontein go tlia mahloko a gagwe le go fa batswadi bao ba lego mahlokong thekgo, baithuti le barutii.
Go lokile, Mna Richardson, re be re le mo go bego go thunyanwa gomme wena o be o le seteeng sa maphodisa sa Protea.
Go twela pele go tweleta mebaraka ya dithelete ya Afrika Borwa le go oketa thekio ya diere ka mmarakeng wa bjale ka go dumelela Johannesburg Securities Exchange go hloma mmaraka wa bokamoso bja Ranta.
Di bopa karolo go Keteka moletlo wa eThekwini e le moletlo wo monnyane wa Difilimi te Nnyane wo o rulagantwego ke Lafapha la Bohwa la ka Mmasepaleng  wa eThekwini.
Go kwala gore bagononelwa ba gorogile Suphamaketeng ka BMW ye ntsho le Toyota Corolla.
Molawana wa Tlhabollolefsa ya Dihostele o gatelela gore ye nngwe ya dinepo te bohlokwa ta lenaneo le ke go tweta pele kopakopano ya sethaba ka gare ga dithaba te di dulago dihostele le gape magareng ga dihostele le dithaba te di lebanego le tona.
Ngaka Wendy Orr o tla go thua go bolela ka ga tlhagio ya gago.
Mmuo o bute Dikgorotsheko te tharo ta Sethaba ka Cape Town, Mitchell's Plain ka Fezeka,  Gugulethu, Mannenberg  go sekia ka ga melato ye mennyane ka mo mafelong a.
Ka ge ke bolete, Ma-Nordiki ke batho ba bagolo bao ba nago le seabe  ka thomio ya Dinagakopano, Yunione ya Afrika le ka dinaga te pedi thuo ya dithelete ka moka ye e yago Afrika.
Mosadi a be e le ka thekising a eya kliniking  ge dihlabi ta gagwe ta go belega di sa hlwe di kgotlelelega.
WCRP-SA ya Kgaolo ya ka Durban e gare ka tshepedio ya go tsooloa Kapa Bodikela le selete sa ka Gauteng gomme rena re thua Kapa Bohlabela.
Setene Ngonyama le Mokonstabole Moodley ba ile ka mmileng wa ka morago mola maloko a mangwe ona a ete ka kgorwaneng ya ka pele.
Ee, ke ba bone ka ba ka ba hlatsela.
Maitekelo a mafsa ka Yuniti ya Taolo ya Tikologo ya Khansele ya Bogareng bja Toropo ya eThekwini, a tliite bophelo ka dithabeng te di hlokago ka Ntshongweni le ka Giba Gorge .
Mmogo re swanete go aga sethaba se se bonago bohlokwa bja bokgoni le go putsa maitapio, e lego seo se ganago bobodu le go hloka tsebo.
O na le tokelo ya go rulaganya melaeta ya gago eupa ke tlhompho go ba bangwe go laeta ka gare ga molaeta gore o rulagantwe.
Tefelo, diputseleto le melawana le maemo a mangwe a kantoro le dikholego ta tirelo ta maloko a go oma dinako ka moka le a dinako te itego a Khomiene di tla laolwa ke Mopresidente.
IThemba Laboratories e na le maikarabelo a diaesothoupo ta kalafo le ditiragato ta kalafo.
E re gape ke teeng sebaka se go le tsebia gore ke thwete Mna Archie Lewis bjalo ka Moeleti wa Molekgotlaphethii MEC.
Go bohlokwa gore nepo ya rena ya lebaka le letelele e akarete kwano ye.
Themi Venturas, ka ge a tsebja bjalo, ke moanegwa yo a kgahliago yo a nago le boikgafo, ka mehla o dira ka moo a kgonago ka gona ka intastering ya boithabio.
Ka tsebiong ye nngwe, magageong, ke kwele ka methopo ye e tshephagalago kudu gore Motlatamothanseliri Fischer o tlo ya Cape Town ka moswane - la mathomo.
E bile Winnie ka boyena yo a bego a mpeta la mathomo.
E na le risiba ya sathalaete le Tirelo ya Radio ya Phakete ya Kakareto  (GPRS)  e lego theknoloti ya tshedimoo ya selula ya go mpshafata diteng le tlhokomelo ya dinako ta tlwaelo le poelo ya moomii.
Dikhilometara te di ka bago te senyane di omiitwe go hlama dipontho.
Mmuo o tla sepeta go ba gona ga meomo ya moepong ka bobedi ye megolo le ye mennyane ye e holegago ka moka.
Mna Potgieter, o romete Mna Mabota go boela morago ka Vlakplaas, o tloga o tshwenyegile ka yena ka pelong ya gago, naa seo ga se nnete.
DIHLOGO, MESELA, MAROFA LE DIKAROLO GOBA DINGWATHA TE DINGWE , TE DI SEGO TA KOPANYWA, GOBA TE DI KOPANTWEGO KA NTLE LE GO TSENYA DILO TE DINGWE TA GO SE AKARETWE.
Go hloma ga mehutahuta ya thireleto go rarolla tharollo ya rena ya go phethagata diabe ta Molawana wa IKS gore di atlege.
Isaac Eliel Kouakou Konan go twa Ivory Coast e bile mothoposefokapharephare wa phadiano ya mmetse, yeo e lekago bakgathatema ka phadianong ka ga altipra, teomethri, teori ya dinomoro, lotiki ya kopanyo, le teori ya kgonagalo.
Molaodi wa Yuniti ya ACCU, Mokaptene Malau Senatle, o lebogile maloko a gagwe ka go ikgafa, go ba le sebete le go tshephagala.
Tona ya Dikgokagano Motenerale Siphiwe Nyanda yo a tlogetego lehono o swere kopano ya go hloma semmuo boto ya Koporase ya Kgao ya Afrika Borwa  SABC  ka Pretoria.
E hlagile gomme ya emianyana go fihla ge e hlaga la bobedi ge Madondo a bolawa.
Mafelo a phikniki le a go bea le ona a gona, gammogo le ditsejana te nnyane te kopana ta go sepelasepela le bokhutelo bja dinonyana.
Tona Fraser-Moleketi o leboga maloko a Boto ye e rolago marapo ka ga seabe sa bona sa go phethagata thomelo ya SITA.
Tumelelano ya tiriano ya mengwaga ye mehlano e saennwe go utolla tumelo ya Seafrika ya gore "Motho ke Motho ka Batho Babang" yeo e fetolelwago bjalo ka motho ke motho ka batho ba bangwe.
Ka ge a be a orofete, Zondo o tlogete pomo ka lefelong la mabenkele.
Cape Gateway e a mpshafatwa - re kgopela tshwarelo ka ga thitelo efe goba efe ge re nte re mpshafata tshedimoo ye.
Thoto ya yona ye kgolokgolo ntle le pelaelo ke batho ba yona bao ba fapafapanego, bao ba ikganthago ka bohwa bja bona le go fetogela ga naga ka go temokrasi ye e atlegago.
Aowa, nepo ye e amana thwii le potio ya ka ye e fetilego ya mabapi le molato wa Motenerale Neethling le Max Du Preez.
Go hlweka ga meetse go ka se tshephiwe gomme hookworm e hwetagala kudu ka lebopong le ka nageng.
Ga ke tsebe ge eba o tseba ba lapa la ga Sithole ka baka la gore go na le Sinet ka lefelong la Sithole.
O swanete go hlatloa ditalente, dikgahlego le  bokgoni bja baithuti ba rena.
Ya mathomo ya khansele, CCTV ke kgopolo ya thelebiene ya ka ntlong yeo e tlago tloa bodutu ka methalading ge batho ba nte ba emete go lefela dipili ta meetse goba mohlagase.
Toropokgolo, ge e keteka leina la Alexander, e ile ya fetoga toropo ye kgolo e tee ka nageng ye e bego tumile ka ta seto, bohlale, dipolotiki, le ta ekonomi, yeo maaledi a yona a sa bonagalago go fihla le lehono.
Go phatlola phaepe go ra go phatloga gannyane ga bogodimo bja naga, ka ge e le go epolla go gogolo fela ga melete ya go tsena le ya go twa le kgokaganyo ya meago gwa realo Kee.
LOC gape e netefaledite bathekgi  le dihlopha te di kgathago tema gore ga se ba swanelwa go tshwenyega ka thireletego nakong ya dipapadi te ka bobedi go latela tlhaselo ya baraloki ba khrikhete ba Sri Lanka ka Pakistan ka Labobedi.
Leano le le thekgwa ke maanomagolo a mahlano - Tlhabollo ya Mananeokgoparara, Tlhabollo ya Sekgoba sa Naga, Tlhabollo ya Ekonomi ye Nnyane, Tlhabollo ya Letlotlo la Sethaba, le Tlhabollo ya Bokgoni bja Batho.
Mo kgweding ye e fetilego re bute te dingwe gape te tharo ka Hermanus, Atlantis le Paarl.
Yuniti e thuwa ke ICC Consulting, karolo ya keleto ya Panka ya ICC, ka Ireland.
Mokgatlo wa lena ya kgao o laletwa go tla moletlong wa Ngwaga ka ngwaga wa Tsebio ya Dipoelo ta Marematlou, le Tonakgolo Ebrahim Rasool le Molekgotlaphethii wa Thuto Cameron Dugmore.
Se ke motheo o bohlokwa ka lesolong la Mmuo leo le twelago pele la go katoloa mollwane wa polokego ya sethaba go lefapha leo le lego kotsing kudu la lefapha la mmaraka wa Baomi ka Afrika Borwa, gwa hlaloa Mdladlana.
Mmuo o tla tweta pele tlhabollo ya diminerale ka go diria molawana wa "e omie goba e go lahlegele" "e omie e be ya gago".
Eksisi, go twela pele, ke taeto ya boyo ka seabe seo se okeditwego sa khamphase yeo e bonthago mo go iwago gona.
Bjalo ka karolo ya lenaneo o tla fiwa Nevirapine le Zidovudine, sehlare sa twantho ya HIV.
Senthara e hlokomete, ka kgopelo ya Etentshi ya Ditsela ta Bosethaba ya Afrika Borwa (SANRA) , megala ya thoganeto ya SOS yeo e hlomilwego ditseleng te kgolo ka moo lefelong leo.
Mohlomphegi Mmeyara wa eThekwini, Mokhanselara Obed Mlaba, o tla bula moletlo wo mola Molekgotlaphethii MEC wa Merero ya Temo le Tikologo Gabriel Ndabandaba a tla tsebia Motlatatona.
Ditsebio di ile ta dirwa gape ka kgao di hlohleleta bathekgi go tla ka pela. 
Aowa, pele ga ge ke felelwa ke nako, ke swanete go le bota gore se se bitwago go le tsoa ga se sa ka sa direga.
Ditlhagio te bjale di swanete go aroganywa go ya ka mohuta wa phenkgiano gomme ta sekasekwa go bona ge eba di feditwe, ge eba di obamela molao le melawana.
Ithala e oma mafapheng ka moka ka phrobentsheng ya KwaZulu-Natal gomme moomo wo mogolo ke go nolofata peeleto ya ta boeti ka phrobentsheng ya rena.
Mabakeng a mangwe, digongwana di dute kgauswi le legora la tikologo ya sekolo gomme ganti dikgaruru ta digongwana ta moo motseng di fetela ka sekolong.
Ditiragalo ta dipolediano ta samiti di tla kgontha mokgatlo wa Afrika ka botlalo go rulaganya gabotse le go rarolla ditlhohlo.
Ga go na pelaelo ya gore dihlongwa te di swere bathobaso go fapana le bathobaweu.
Selete se sengwe seo EU e swanetego go reriana le sona ke Afrika.
Ke swanete go bolela thwii gore banna bao ba bane ba be ba tloga ba rometwe ke Modimo go rena boegong bjoo.
Bobedi Ma-Bushmen le manong ba be ba thabela mo matating ao a fetilego.
Ga ke gopole Krish Naidoo a le gona ka kopanong yeo.
Botsetapharephare bja Afrika Borwa ka Mumbai bo twela pele go thua ka ta botseta go Maafrika Borwa bao gabjale ba lego ka Mumbai.
Gape re lakaleta Sbusiso Mathaba go fola ka pela yo a sa lego seemong seo se iiago", gwa realo Mmeyara Mlaba.
O ka dira dikgopelo ta go hweta Thuo ya go Thota ge o ete o dirile Tumelelano ya Peakanyolefsa le yo a go adimilego thelete, go ba ge o ete o hwedite ntlo yeo e beakantwego gabotse go ka e reka goba go e rentia.
Methene ya Thelete ya Maitirio (di-ATM) e tla amogela dikarata ta kheretiti te nti ta dipanka ta bodithabathaba go akaretwa Visa, Cirrus le Maestro.
Selo se bohlokwa sa Lesolo la Red Door ke gore bathomi ba kgwebo ba bafsa le ba basadi ba tla lebelelwa kudu.
Re kgopele methopo re le mmogo go tlia kago ya bokgoni gore re kgonthe dinaga ta Afrika ka moka go kaonafata mananeokgoparara a ona a ta maphelo le taolo.
Nka se bolele legatong la Ngaka Goosen goba Ngaka van Rensburg.
Bengdithekete ba tumelelokakareto ba tla dumelelwa go tla le ditulo ka lefelong la methaladi ya lebelo.
Sehlopha sa phenkgiano seo se kgahliago seo se nago le bathopasefoka ba Nobele ba bararo le bona ba be ba swanete go thuo lesolo la rena ka lebaka la gore re a tseba gore Madiba magic e tsebega ka go dira mehlolo.
Re tla lebelela kudu phetho ya ka pela ya ditumelelano ta kgwebiano le Mercosur, EFTA, US, India le China.
Ka ditiragalong ka moka, mokgwa wa phethagato wo o swanago o ile wa omiwa, e lego go tsena kgwebong ka marulelong, le go utswa diphahlo te bohlokwa.
Taba ya gore Maafrika ba be ba se na maatla a sepolotiki le gore ba be ba se ba beakanywa botse ka ekonoming go be go ka ba dira gore ba be batwasehlabelo ba bonolo ba baomi ba batho baweu bao ba bego ba ba omia boedi kudu.
Ke nagana gore Kolonele Fred van Niekerk wa Lekala le le Kgethegilego o ile a bota kgorotsheko gore bagolegwa ba ile ba thoma go bontha bohlatse bja go se sa kwana, dika ta go hloka kwano mo matating a mararo.
Bomeneta ke taba ya maitshwaro ye e nyakago kweio ya kakareto le phetolo ye e beakantwego ka bophara.
Seemo se se ile sa godiwa ke "go fodia" dibaka ta kgolo ya ekonomi ya China ye go bolelwago ka yona.
Ka mo tshepediong mofsa yo a nago le talente o tla tsebja gomme a kgethwa go tlo fiwa keleto, gwa realo Mna Koboekae.
E re ke e beye gabotse mo dipegong, gape, gore ANC le baeti ba yona ba twela pele kudu go thoeta thireletego ya rena ka mo nageng.
Ke be ke sa tsebe Moruti Paul Verryn, ke be ke efa tlhaloo go twa go bohlatse bjo ke bo filwego ke Falati.
Ao e be e le maobana a Anthrax gomme a be a beilwe karolong ya sekgomareti ya omfolopo.
Baithuti ba hlahlwa ka go dira proteke ya go tea dikoro ka go tseba, go bolela leina, go hlopha le go kgomareta mohlala wa kgoboketo ya dimela te di omiitwego.
Gomme go twa moo o lego gona ka go JOC ya mathomo o swanete go ba o tseba gore go hlaga eng ka go JOC ya bobedi?
Ke ile ka iwa lefelong leo le bulegilego ka gare ga setee sa maphodisa  gomme ba ile ba twela pele go raga ditho ta ka ta bong, ba mpetha ka selo se seso se se bego se sa bonagalego gabotse.
Naa o tseba ka ga polao ya motho yo leina la gagwe e lego Nathi Gumede?
E dira meomo ye itego gomme e oma mabapi le Molao wo itego.
Ka Seteeng sa Amabhele, ke a tseba gore o kopane le lesogana le lekgarebe, bao ba bego ba hlahlwa bjalo ka baweletedi ba seporo, balaodi ba ditimela, le baotledi ba ditimela le ditsebi ta diporo.
Bagononelwa ba babedi ba tla pharwa ka molato wa go kgweba ka di-DVD gomme ba tla twelela Kgorongtsheko ya Maseterata ka Pinetown mo lebakeng le le sa fetego pelo.
Ge ba thoma go twelela ka ngwaga wa bobedi le go namela katlego ya meketeko ya ngwaga wo o fetilego, barulaganyi ba holofela gore e tla ba ye kgolo le go ba kaone mo lebakeng le.
Go na le mathata a mmalwa le go tlogela mo go nyakago go nyakiiwa le go dirwa diphathiio go twela pele.
Molatofatwa o sepete go tloga Cape Town go ya Motseng wa Ngculu ka Ngqamakwe go tea morwa wa gagwe go kgarebe ya gagwe.O ile a golega morwa wa gagwe ka ntlong gomme a mo hlaba ge maphodisa a be a leka go tea lesea go yena.
Kgoro e thuite ka kgokaganyo ya lenaneo la ketelo ya bagai ba bodithabathaba le go kgokaganya dikopano ta lenaneo la bagai ba boduthabathaba.
Serapa sa Robert Jameson, seo se nago le serapana sa matoba se segolo, peleng se be se le temelo ya phaeneapole seo se bego se tumile ka bonti bja tona.
Mokhomienare wa Setee sa Maphodisa ka KwaMashu, Molaodi Zondi, o lebogile moomo wo o dirilwego ke maloko a gagwe a maphodisa.
Ka lebaka la gore e a rwalwa ya ba ya fetiwa ke batho, e na le rena ka meomong ya rena, ka diphapoing ta thuto ta rena le ka diholong ta rena ta bofahloi.
Mogwera wa gagwe sekolong Athenkosi Matika o bodite BuaNews gore thuto e tee yeo a ka lekago go ithuta yona kudu ke Seafrikantshe.
Go ralala le dikarolo ta ka leboa la lebopo la bodikela, ditaamane di a rafa mabopong a lewatle le ka matibogong a lewatle.
Mosepedii, Tona Nqakula gape o ka Tanzania ka maitekelong a go nyaka sephetho sa taba ya Tumelelano ya Peamarumofase ya Kakareto.
Moomo wa Taolo ya Thomio ya Naga gabjale o gare o beakanyalefsa dikimi ta peakanyo ya mafelo a tikologo a Toropokgolo ao a lego gona go ba sekimi se tee sa tlwaelo sa peakanyo ya mafelo se se kopantwego sa toropokgolo ka moka.
Proteke e be e se na thomelo ya go dira mpholo Mna Vally.
Ba Diphoofolo ta naga ta KZN le Boto ya Pabalelo ya Tlhago ka KZN ba thabiitwe ke gore Serapa sa uKhahlamba-Drakensberg se filwe maemo a Lefelo la Bohwa la Lefase la seto le la tlhago.
E fa maikarabelo le konteraka ya sethaba ka kgahlegong ya sona go hlatloa , sebakeng sa go gatelela bahloki.
Tshedimoo ye e lebeletego selo kudu ke tshedimoo yeo e hlaloago moabi wa tshedimoo.
Spikara, magageong - taolo ye e ikgantha ka ga seo e se fihleletego ka nako ye kopana kudu.
Makga a mabedi le seripa a katlego ye e bego le lebeletwe e nyakile go se sa nka ya kwagala go kgwebo ya ngwaga o tee.
Koporase ya Dithelete ya Bodithabathaba (IFC) e akareta Mauritius ka dipalopalo ta yona ta Mmaraka wa Mollwane wo o twelelago.
Re dumela gore thibelo ya HIV le AIDS ke sebeta se maatla kudu kgahlanong le leuba le.
Pueleto ya MIOS ke maikarabelo a  Komiti ya Nakwana ya Bothadi bja Dipolane ya GITOC.
Kgetha tswadio ya dikgomo ye e tlwaetego maemo a malweti a tikologo, gomme o kgethe go ba bothata kgahlanong le dikgofa ka dikgomong moo polaseng.
Ka go golega mo go etego go dirwa, motho a ka lebelela palo ya mafelelo ya phrobentshe ge sehla sa matswalo a morena se eya mafelelong.
Mosepelo o tla felela ka Serapeng sa Settlers ka Ladysmith moo go tlo bago le konsate ya mmino ya mahala.
Batlanyi ba tshedimoo ba na le maikarabelo a go tlanya mangwalo, dimemorantamo le go hlokomela kelo ya dingwalwa ka gare ga yuniti.
Mafelo a mangwe a Sebjana sa Khonfetereiene sa FIFA, e lego Ellis Park le Royal Bafokeng Sports Palace, a be a lokile go fihlelela dinyakwa le dinako ta go fetwa ga ona te di beilwego ke FIFA.
Sehlopha sa Bodithathaba sa Amerika (AIG), Mong wa inorentshe wa US, ke setheo se sengwe se segolo sa dithelete  seo se  se amilwego ke Lehman.
SENTER e lebelete kudu kgokaganyo ya thuo ya tlhabollo go twa ka Netherlands.
Galase ya go folouta le ya bofase goba galase ye e pholithitwego, ka dillaga,  e ka ba e na le setoloi goba e se hloka, e na le llaga ye e bonthago goba ye e sa bonthego, eupa e se ya ongwa.
Sehlophathomo se hlomilwe go nyakiia ditlhaselo ka toropong ya ka lehlakoreng la lewatle ka Cape Flats.
Lerothodi Ikaneng, ke a leboga, o ka dula fase.
Te nti di tla emelwa go wena, makhanselara ka nna teo di sego ta ka ta emelwa go bakhanselara bafe goba bafe.
Ka mekgwa ya bona ya maithomelo, dikhamphani te dingwe di ganne bogaswi bjo ka moka gomme lehono di bonwa bjalo ka bakgathatema ba lefase ka bophara.
Palama ke lentu la Sesotho leo le rago 'namelela' goba 'namela'.
Magare le masenkana a magare go akaretwa didiriwa ta magare te di beilwego ka meseto.
MLC e sa twa go tweleta setatamente seo se ipiletago tumelelano ya khuto le dipolediano go rarolla bothata.
Lena bao le sa twago go thwalwa, ke nyaka go le tsebia gore, wo ke mohuta wa moomo woo maphodisa a rena a bileditwego go o dira.
Baithuti ba Afrika Borwa bao ba hlokiitwego mo nakong ye e fetilego ke batho bao ba phethilego dithuto ta dikgrata le ta ka morago ga dikgrata ka katlego.
Mokgwa wo o beakanya go kgona go belega ga dikelo ta go kgona go belega mo go amanago le mengwaga, teo, mafelelong, di omiwago bjalo ka tshedimoo ya go akanya palo ya masea ao a belegwago ka ngwaga.
Tirelo ya rena ya tlwaelo e be e le Google - go batho bao ba ratago inthanete kudu, ke lefelo la go nyaka la mafelelo ka ge le bua dipoelo te bohlale.
Seemo se befiwa ke kabo ya ditirelo yeo e fokolago, go dula mafelong moo go sa rarollwego, le tlhokego ya tshedimoo ye e lekanego le maaledi a peakanyo ye mpe ka mebuo ye e fetilego.
Kabo ya renke ye dipese ye e nago le dintlwana ta boithomelo, mafelwana a borekieto ao a bulegilego le ditsela ta basepelakamaoto.
O ka se thwalwe bjalo ka morutii ge e le gore ga se wa ingwadia le SACE.
Kgorotsheko ya Molaotheo e tsebagatwa semmuo ka Arthur Chaskalson, yo mongwe wa baboleledi ba Tshekio ya Rivonia Trail, bjalo ka mopresidente wa yona wa mathomo.
Ka legatong le le beilwego, bonti bja melawana le maano ao a se nago mathata go twa ka legatong le tee la mmuo go ya ka go le lengwe go ka direga ka mafapheng a mmuo ka moka.
Akol o bolete gore Khartoum e dumete gape gore tatelano ya taolo ya kgato ya bobedi e latela ditiro ta UN.
Langa lekheiene la kgalekgale la ka Afrika ka Cape Peninsula le gape e lego lefelo leo motho yo a tumilego kudu wa ta seto mohu Brenda Fassie ke lefelo le le loketego go thomia lesolo le.
Beachwise gape e oma mmogo le SAPS, Maphodisa a Toropokgolo ya Durban le SANDF twanthong kgahlanong le bosenyi ka lebopong la lewatle.
Diproteke te mmalwa di diretwe bao ba hlokofetego ka namete SS Mendi.
Mabapi le tshedimoo go twela pele ka ga mpholo ee ga go na bothata.
Molekgotlaphethio wa Thuto ka Kapa Bodikela MEC Cameron Dugmore o tweleledite pealaelo ka ga kgonagalo ya thitio ya go tsena ga sekolo nakong ya dithupeto ta Cosatu te di rulagantwego mo bekeng ye.
Ditheriano te bohlokwa di akaredite tema ye e kgathwago ke phrofeene ya dithulaganyo le tlhokego ya phetoo ya mokgwa.
Dithelete te di tsenywago ka mo Sekhwameng se di tla twa go bakgathatema ba ka intastering, babeeleti ba phraebete, bathekgi ba dithelete, dithuo ta dithelete ta mmuo te di sego te nti, le dithelete ta laesentshe te di lebeletwego go twa go baphatlalati ba diknale ya dithanele te nti.
Ditaba le Kgao   Baromiwa ba India ba reta ADM go ba lefelo la menyetla.
Ke mathomo a  mafelo a tlhago a seto le mafelo a ao go iwago go ona a bophelo bja diphedi ta tlhago.
Go nolofata go pitlagana ga bjale ditsela ka bobedi, magareng ga Mmila wa  Berea le  Mmila wa St. Thomas, di tla ba le methaladi ye meraro ya ditsela ka moka.
TB ya maswafo e tloga e fetela kudu go feta TB ye e amago ditho te dingwe ta mmele, ka ge paktheria e ka nthetwa ntle gomme ya phatlalala ka marothinyana ao a twago moyeng.
Mmuo wa phrobentshe o thua tirelo ya meno ka maeleng go batho ba bagolo bao ba hlokago, go bao ba hwetago mphiwafela wa botofadi le bao ba lego ka dihlongweng ta thuo.
Moabi yo mongwe wa phatlalato ya disiknale yo a nago le laesentshe ka Afrika Borwa ke Orbicon, lekala le le dirago dithulaganyo le dikago la Multi-Choice Africa leo mong wa lona e lego MIH Holdings Ltd..
Go omia dikepe ke ga thielano kudu gomme beng ba dikepe le basepedii ba tona ba swanete go beakanya dikepe ta bona gore di fihlelele maemo ao a fetogago.
DST e tsebile maithomelo a theknoloti le mpshafato ya bokgoni ye e amanago le ona bjalo ka selo se bohlokwa sa di-SMME ta Afrika Borwa.
Sehlopha se sa ka fasana se akareta go aka ga kakareto mo go akaretago go aga dintlo ta ba lapa ta lebato le tee le ta mabato a mabedi ta go swana le dintlo le difolete.
Kgoro gape e be e fatiia dithiinyo ta Feterale ya Russia, te di ka akaretago go aba difreime ta difofane  go dinaga te dingwe te di tsenyago letsogo ka maole.
Hole in the wall' ke lefelo le le goketago baeti kgauswi le Coffee Bay leo le tsebjago bjalo ka izi Khaleni goba 'lefelo la ditladi'.
Ga se diphrobentshe ka moka te di tweletago dithila te nti te kotsi go dira gore mafelo a kgone ka ta ekonomi ke ka baka leo tiriano magareng ga diphrobentshe e tlogo hlohleletwa.
Lefelo la ka ICC Durban ke la maemo a bodithabathaba ebile le diretwe le batho bao ba sego ba itekanela mebeleng.
Menyu o theilwe go dijo ta Sejeremane ta go swana le Eisbein.
Hloma Sehlophathomo sa Tshepedio ya Tumelelo  PSWG  ka gare ga mmuo wa bosethaba  DME DEAT DWAF.
Go hweta tshedimoo ka botlalo ka ga Sepetlele sa Groote Schuur o kgopelwa go lebelela letlakalakgolo la sepetlele.
O bolete ka tshekong ya gago gore go bethwa go thomilwe ka wena ge Mdi Madikizela-Mandela a be a go betha ka diatla te di bulegilego gomme matswele le sampoko di omiitwe.
Go hlongwa ga theknoloti ya boikgethelo ka lefapha la phraebete go lahlwa ga dithila te kotsi, go fa mohlala, dithila te di sego ta tlhago te di feditwego maatla.
Go etela kantoro ya Mokgatlo wa Twantho ya Kgethologanyo (wa-AAM) le go kgetha dingwalwa te mpsha.
Afrika Borwa e kgopela  dihlopha te di hlakanego ta maole le balaodi ba tona go kopana go ba Leboto la Seole la Democratic Republic of the Congo (FARDC) and to stop recruiting activities.
Yuniti ya Bohlodi ga se ya omia dikantoro teo gomme le Lekala la Thireleto la ka Soweto le lona ga se la di omia.
Bjang bja go omiwa bja Ryegrass ganti ke bjo bobose kudu, le ge e le gore bjang bjo bo thapilego kudu, ge ditweletwa ta komedio di ka thibela gampe go tewa ga dilo te di omilego.
Toropokgolo ya Cape Town e dumelete dikgopelo le maano a kgwebo a go hloma Dilete ta Kaonafato ta Toropokgolo ka Zwaanswyk, Vredekloof le ka Observatory.
Ke tseba histori ye e humilego ya kgale ya Turkey, ye e thuitego dikhonthinente ta Afrika, Asia le Yuropa.
Kgrata e na le dithutwana ta motheo te di swanetego go dirwa ka moka, dithutwana te o ka di kgethago le dithutwana ta boikgethelo.
Go na le mafelo a manti ao o ka a utollago go akaretwa Dirapa ta Sejapane, Durban Yacht Basin le Boto ya Diaka ta ka Natala.
O begwa a le seemong se se sa fetogego gomme o be a tlo fofietwa ka Nairobi go yo alafa.
Ngaka van Rensburg ka mafelelong a mengwaga ya bomasomeseswai, o ile a bolela ka ga go hloka bokgoni bja lesolo a RRL.
Ge re nte re sepela ka Mmila wa Malendela o ile a upa dihostele le madulo a mekhukhung ao a bego a le kgauswi.
SAOM  e feta ka gore dikgetho ta DRC ta bopresidente le ta diphrobentshe di bile ta temokrasi, te di bilego le khuto, seriti le go hloka sephiri kudu.
PASA gabjale e oma ka proteke ye ya ka ntle ya koketo ya elefo ya khonthinente.
Bohlatse bjo bo tliitwego pele ga Kgorotsheko bo utollote gore Mnisi o bone mosadi a kgaoleta ka morago ga Matsamo Plaza.
O thoedite mosadi ka thipa gomme a mo kata.
Tshedimoo ye e kgobokeditwego dikolong e sekasekwa ke dikantoro ta selete gomme ditlhaelelo di begelwa Kantorokgolo.
Frances O'Brien o thomile le go sepeta thutwana ya dithuto ta ka morago ga marematlou ka ga Thuto ya Talo ya Dithila.
Mohlaana wa go sepelasepela saeteng o tla bulega mo go kgontha JavaScript ka praosareng ya gago.
Aba mareo a tekatekano ya bong; le go aba ditaba te di amanago le yona.
Metsotso e ka fomete ya PDF gomme e ka balwa ka go omia Adobe Acrobat Reader.
Go bile le ditiragalo te di sa twago go feta moo dipholampara te di bego di bolela gore di ingwadiite goba di file konteraka le Lefapha la Meetse ka Mmasepaleng, di hweta phihlelelo go .
Motlatamopresidente wa Mokgatlo wa Baomi ba Kgwebo, ba go Apea le ba Bokgabo (SACCAWU).
omia meetse a go tistilwa ka diaeneng te di omiago meetse go thibelwa go bopega ga khalsiamo.
Re ile ra tea dipeiti le digarafo ka lefelong la ka ka Muzimhuhle gomme ra ya bolahlelong ta ditlakala ta moepo.
Mmuo o lemogile ka maswabi tiragalo ye e diregilego ka Crossroads ka Cape Town moo e lego gore kopano ya sethaba ye e tsenetwego ke Mmeyara Helen Zille e ile ya itiwa gomme dikgaruru ta omiwa kgahlanong le Mmeyara.
Dikhweto ta dilo ta kgale te di ka bago ta kgalekgale nakong ya Mengwaga ya Borulathipi di fa bohlatse bja katlego yeo mahlale le theknoloti di ilego ta diriwa ka Afrika Borwa.
Lefelo le la meago le bile gona ka thekgo ya maeleng ye e bilego mohola ka mo go sego gwa tlwaelega ka ekonoming ye e wago ya dikgwebo te di bego di le karolo ya kopanyo ya mafapha.
Proteke e thekgwa ke tumelo ya gore ge re na le maitemogelo, baithuti bao ba feditego dithuto ta marematlou ba tla kgona go thwalwa le go kgona go itirela meomo.
Mo go kgonagalago, meago ya sa ruri ye e beilwego mafelong a kotsi e tla tlowa gomme ya iwa go gongwe.
Ge maphodisa a thoma go wahlela meago ya kgwebo ye e bego e se molaong, re ile ra emela leata la leemaema la dithupeto le mathoeti go twa go beng ba diepini le dithabene.
Maloko a maphodisa a Woodstock, bao ba ilego ba thunywa ge ba thoma go lekedia mahodu ao a teelago difatanaga ka kgang,ba ile ba golega mogononelwa yo a bego a gobete khutlong ya Mmila wa Lansdowne le Duinefontein kgauswi le Gugulethu.
Dikolo ta magaeng ka Mpumalanga di omiwa bjalo ka mafelo a motheo a go goketa le go hlahla bahlankedi ba maphodisa.
Lenaneo la Mopresidente la ka lefelong la Inanda Kwamashu Ntuzuma leo le bitwago INK  le hlatloa moomo ngwaga wo.
Sehlopha sa Maphodisa a Lephefo sa ka Durban se hlasete kudu basenyi ka Mmasepaleng wa eThekwini.
Ba nyakile gomme ba se mo hwete ka dintlong ta boagiane.
Maloko a Galeshewe Youth Congress, mokgatlo wo o ingwadiitego le United Democratic Front (UDF).
Tokollo ya bitio ya dipolelo te di tumilego kudu ta Ngaka Nils Bergman di dirile kakareto le go hlagiwa ka tsela ye e lego gore motswadi ofe goba ofe yo a emetego go belega a ka ipshina ka tona.
Mohlomongwe ge e le gore o tlo bolela Seafrikantshe mohlomongwe re swanete go fa batho bao ba sa bolelego Seafrikantshe sebaka sa go bea megala ya ka tsebeng gore ba kgone go kwa seo o se bolelago.
Go begilwe gore Mmuo wa Bofeterale wa Phetieto (TFG) o ile wa oma ka tshepedio ya ditheriano le bontwadumela ba bohlokwa ka Somalia.
Nellie ke mohlokomedi wa meago ka senthareng ya tlhahlo ya Mohlagase gomme o bonthite gore o a kgona go atlega ka moomong wo o ongwago kudu ke banna.
Maloko a kgao a laletwa go tsenela kopano ya tshedimoo ya ka morago ga kopano ya Kabinete yeo e go fiwa lefoko ke CEO ya GCIS, Mna Joel Netshitenzhe.
Teo gape di akareditwago ke go mametleta ga diselaete le go kopia  le go bueta sekeng goba go oma lefsa sebonthi sa lebotong mabapi le dinepe ta kgale.
Ke rata go feta gape ka go go leboga le baromiwa ba gago ge le re laleta go tla Moscow go tlo dira ditheriano te dingwe te bohlokwa ta ITEC.
Lefelo leo le akareditwego le swana le lebaka le le fetilego leo le bego le sa batamelwego, le sethokgwa seo se nyakilwego go lebalwa ka Afrika Borwa.
Resebe ya Feterale ya New York e swere dikopano ka Moopologo ka ga seemo sa AIG le baemedi ba Kgoro ya Dithelete, difeme ta ditirelo ta dithelete le bahlankedi ba mmuo.
Go feta le peleng, re ka diriana le balekane ba rena ba bodithabathaba gomme ra thekga ditho re tseba gore re tlogete mmuo wa go lahlwa go ya go temokrasi ye e theilwego go temokrasi.
Go kgontha le go tsenya tiriong ga batho bao ba hlokiitwego mo nakong ye e fetilego, go fa mohlala, basadi, bafsa le bao ba sego ba itekanela mebeleng.
Molatofatwa yo a belegwego ka Afrika Borwa, yo a tsebjago bjalo ka Vincent Khumalo,o be a sepela ka mollwaneng wa Port of Entry ge maphodisa a emia Mercedes Benz wa gagwe bjalo ka tekolo ya ka mehla.
Lebaka la peakanyolefsa ye ke gore dimela te nnyanenyane ta ka maleng di swanete go tlwaela phepo ye mpsha.
Modulasetulo wa LOC, Irvin Khoza, le mohlankedimogolophethii, Danny Jordaan, ba be ba le leetong, gammogo ba na le ditsebi ta diphadiano, ta dipapato, ta tshedimoo ya theknoloti, ta kgao, ta thireleto ya mapatlelo le ta dinamelwa.
Ka ntle le ditshekio te bohlokwa ka Kgorotsheko ya Bosenyi bja Bodithabathaba ka thomiong ya go kata bjalo ka bosenyi bja ka ntweng, dikgaruru ta thobalano di ile ta twela pele di se ta lekolwa le go se hlohlwe.
Dinolofati te di sego ta lekana di feleleta ka koketego ya bogolo le bompe bja bogole.
Ye nngwe ya taeto ye e makatago ya boikgafo bjo ke kopanyo ya mabotho a semolao le ao a bego e se a semolao ka Lebothong la Thireleto la Bosethaba la Afrika Borwa (SANDF).
Lefapha la Meetse le Tlhwekio ka eThekwini (EWS) le thopile ye nngwe ya difoka te kgolo ta go thetha ta Dinagakopano (UN), ka Sekimi sa yona sa Kimollo ya Dikoloto sa yuniti yeo.
E omiwa bjalo ka selo sa kgokaganyo ya seyalemoya sa kgole ka ge disiknale di bonthwa go twa go ionosfere.
Go oma mehutahuta ya dimela go akareditwe methalo ya boikgethelo o tee goba ya go sepela ka mebedi ka mabedi ya cowpea le lefela.
Sekgoba se se oketegago magareng ga bahumi le bahloki se bakile go se kgotsofale magareng ga batho bao e sego ba banti gomme dithulano ta sethaba di thoma go mpefala.
Sefatanaga se tlogetwe ka Tubelos Place, Avian Park ka Worcester moo maphodisa a golegilego yo mongwe wa bagononelwa.
Bengmeepo ba tla kgopelwa go sekaseka tshepedio ya go fokota dithila, tlhwekio ya peleng ya dithila goba go di hlokia maatla, pele ga ge di ka lahlwa.
Pampiri ye e hlaloa dipalopalo te di omiago go fa konteraka theko ya meago ka magatong ao a fapafapanego.
Go tla ba le go katoga ga motheo go twa go maemo a thomioboaedi ka boithatelo.
O be a na le Moatbokheite Chris Marlow ka letati leo.
Go dula la iketla ka khefing ya basesi ba ka lewatleng, mafelo a godimo a diperela ta bohlale ka morago ga diphuthelwana ta swikiri.
Di boloke ka gare ga dithelo te di ka se gakanthwe bjalo ka dinomaphodi goba mapotlelo a dinamoneiti.
Mathomong, letlakala lefe, se ke sengwalwa se setelele.
Karolo ya lenaneotlhabollo le e akareta rakonteraka wa bogareng le mothopo wa tshedimoo wo o bitwago FP Lite, le lenaneo le le hlokometego proteke leo le bitwago CAPMON.
Re tseba nnete ye bohloko - gore histori ya ka morago ga go dira dikoloni ka khonthinenteng ya rena e sentwe ka melaotshepedio le dikgopolo te di padilego.
Ke lefelo leo malweti ao a kopakopanego a semaka a ka Msileni a hlagago gona.
Tona Ramatlakane o be a efa tshwaotshwao ka ga tokollo ya pego ka Kgoro ya Polokego ya Sethaba ka ga dikatlego ta lenaneo la yona la twantho ya bosenyi la ngwaga o mongwe le o mongwe.
Balaodi ba lefelo ba ile ba bona gore ba ka se gone go phethagata meomo ya bona ya konteraka ka lebaka la mathata ao a tliwago ka taolong ya bona a go kgatha tema ka ARP.
Tlhako ya diproteke ta mohlakanelwa e swanete go hlongwa gomme diproteke te kgolo ta mohlakanelwa di swanete go tsebja.
Go se sa laola - Go tloa mellwane le ditaolo ta mmuo te di dirago gore kgatelopele goba katlego e be boima.
Mola Ghana e boela taolong ya temokrasi ga se gwa hlwa go eba le go ipueleta ga go tea mmuo ka kgang.
Dipolediano te mmalwa di a rulaganywa ta baithutelamoomo mabapi le ditshepedio, melaotshepedio, le seto sa kgwebo sa tirelo ya Stats SA.
Kgolo ya phadiano ye mo e lego gore e goketa dihlopha ta godimo ka PSL le dihlopha ta bodithabathaba e dirwa ke maitshwaro a sephrofeenale a go rulaganya phadiano ye.
Bagononelwa ba bane ba ile ba golegwa mabapi le go thuba ka dintlong le bohodu ka dipolaseng ta Rondebosch ka Makhado kaLimpopo.
Mo dibekeng te di sa twago go feta, go thuba ga dikgwebo ga mmalwa go hlagile ka dikgwebong te mmalwa ka tikologong ya mafelo a ka Mmabatho le Mafikeng.
Gomme seo ke se se ka bego se bakilego kgakanego ka baka la gore Stratcom ye e sa tsebjego e twele go nna ka nako yeo.
Khansele ya ka Midvaal e file taelo go Kgoro ya dintlo go kwalakwata dithentara go thoma go hloma ditirelo ta boenteneere.
Senthara e file keleto go Mokgatlo wa Dikimi ta Peeleto ya Mohlakanelwa mabapi le thabollo ya ditweletwa ta peeleto ya motheo go sepelelana le ditokollo ta ka fase ga Molao wa FIC.
Ye nngwe ya dikhilokramo ta go feta te lekgolo te di hweditwego di fihlilwe ka ntlong ka Tswelelang.
Moletlo gape o tla hlopa ke go ba gona ga Tonakgolo wa KwaZulu-Natal, Ngaka Sibusiso Ndebele le kabinete ya gagwe.
Go hlokomelwa mo go tseneletego ka ngaka ya kalafo go a nyakega  go balweti ka dikalafong ka bobedi.
Meongwana ya tekolo ye e swanago, ye e sekasekwago kgahlanong le dirubriki te di filwego, di swanete go dirwa ka mehla.
Ntlha ka ga selo sa tlwaelo le dihlopha ta ekonomi ta GFS di mametleditwe bjalo ka tlaleleto ka mo Bouteng ye.
Ditokio le dimpshafato go akaretwa moomo wa ta mehlagase: Sekolo sa Phoraemari sa Newfields: ka Athlone.
Ngwana wa Moafrika ga se a swanelwa go hlwa a le ka fase ga kgatelelo ya monagano yeo Ngugi a boletego ka yona.
Kaizer Chiefs le PR  ye e sego ya Chiefs di tla mpha metsotso ye mmalwa ka morago ga kopano, go bona se ba se nyakago moo ditheketeng.
Ge ngwana a gohlola, netefata gore o omia thawele go thibela molomo wa bona, Kupelo a realo.
Dikakareto te di hlaloa maphelo a Bathopasefoka sa Nobele le go fa kweio ya seabe sa bona sethabeng.
Se ke sa mafelelo seo se sepelelanago le kelo ya tshedimoo ye e sego ya nepagala le ya maaka.
Seto sa Mari ka Afrika Borwa se ile sa lebelela kudu bolemi bja dikgetla ka Knysna mengwagasomeng ye menti.
Dithelete ta boleloko ta go thekga ditlelapo ta dipapadi le ta boitapoloo, go fa mohlala ditlelapo ta go etela dithokgweng le ditlelapo ta dikolofo.
Bjale ke na le boitshepo bja gore re beile motheo wo o kwagalago wa ditiragato te botse le te kaone kudu.
Thulanong le se, katlego ye e ka feleta ka kgatelelo ye e fetiiago ya tlhabelo ya malweti ao a tliwago ke bolweti bjo bongwe.
Mo sebakeng se leano la khweto le phethagaditwe go dira gore seemo se boele sekeng ka Mmasepaleng wa Kannaland.
Ye nngwe ya mathata a bohlokwa ao a lebanego di-SME ke tlhokego ya bokgoni bja taolo.
Lehono diekonomi te di gatetego pele ta bokgoni ga di sa le ka bo Amerika le bo Yuropa.
Motlatatona Surty le Molekgotlaphethii MEC Dugmore ba tla etela dikolo gomme ba ahlaahla kgatelopele la ba taolo ya sekolo le barutii.
Gore magato a maleba a tiriong go oma ka sethelo seo gase ya khomphresa e dutlago go sona.
Sethaba ka bosona se hloka thekgo le thuo go thibela le go kgona go phela ka masetlapelo le diabe ta ona.
Mebepe e a hwetagala go twa go Kgoro ya Tshedimoo ya Ditshekatsheko le Naga.
Ba ile ba bethwa ka sampoko gomme motho a ka bolela gore ba ile ba thoukwa ka sela ye itego gomme ke tlwaelo gore ba ile ba thotharwa le go thoukwa gape.
WIS e tshephile maitekelo a mangwe a go tla pele ka gare ga NWMS gore a fe magato a dintlha te ba di nyakago go WIS.
Gape re kwele gore kgwebo e be e le batwasehlabelo ba Kgethologanyo gomme ga se ba ka ba holega go yona.
Go rulaganya kopano ka Nigeria gomme ge motwasehlabelo a ete a le ka Nigeria, phasephote ya gagwe e a tewa gomme o a golegwa go fihla ge tefelo ye e lekanego e lefa.
Godimo ga bakgathatema ba Afrika Borwa, baemedi ba lesomepedi ba go twa Egypt, Ghana, Kenya, Morocco, Namibia le Zimbabwe ba tla laletwa ke IAEA go tla go kgatha tema ka seminareng.
Re holofela gore kemedi ya mafapha ka mehutahuta le dikgetho ta go oma ka Komiting ya Keleto go tla dira toka go dihlopha ka moka te di nago le kgahlego, gwa realo Tona Witbooi."
Dikete te lesome ta mekhukhu di beilwe kgauswi le kgauswi kudu ka ntle le tlhwekio ya maleba, le ka mafelong a kotsi a go swana le ditseleng ta mafula le mafelo a mehlaka.
Gomme di-SMME le dikgwebo ta rena ta tikologo di beelwa ka thoko ka kakareto gomme gwa ratwa difeme te kgolo te di lego ka ntle ga eThekwini.
Lesolo la Tiro ya Kalafo (TAC) - Mokgatlo wa tlhohleleto wo o ipiletago go kabo ya mmuo ya dianthiretherobaerale go Maafrika Borwa ka moka ao a nago le HIV.
Gore le ka lefelong leo le diretwego Maindia, Maindia ga se a dumelelwa go ba beng ba meago ye e agilwego, eupa dikgwebo ta bathobaweu e be tona di lego beng ba yona.
Re hlomphegile go amogela Mongwaledipharephare wa UN Kofi Annan yo re nyakago go mo leboga kudu ka seabe sa gago se segolo ka moomo wa UN.
Thireleto ya dikhemikhale e lego karolo ya SRD e bile Phrothekniki gomme e ile ya gola go ba lefelo le legolo la thireleto ya dikhemikhale, leo gabjale le lego la Armscor.
Mokhomiene wa Setee sa Maphodisa ka Queenstown, Motlatamokhomienare Nikki Mlilwana,o retile  maloko a sethaba sa Queenstown, kudukudu motho wa go twa New-vale.
Dibeta te di bego di utilwego go twa ka Mozambique le ka Afrika Borwa di tla senywa ka Mozambique mo bekeng ye.
Khutlong ya mebila ya Lansdowne le New Eisleben, ka Nyanga mootledi wa sefatanaga o lahlegetwe ke taolo ya sefatanaga gomme sa ema.
Lebelela  "Tlhahli ya . . . . . ." moragorago go hweta mpholo ye e ngwadiitwego gabjale.
Re go kgopete gore o ilete papadi ya kgethologanyo? 
Lehono re go kgopete gore o okete dineelano ta dipapadi le mekgatlo ya dipapadi ye e se nago le kgethologanyo ya semorafe.
Ba ile ba thoma go mo hlasela ka melamo le sabole.
Seto sa molaotheo se se kwagalago sa seriti se twelela kudu ka gare ga tiro ya bohlale ye e twelago pele le tlhahlobo ya maitshwaro a bahlankedi ba toka.
Dipayokhaenethiki di beilwe go ye nngwe ya ditlelapo ta dipapadi le ta boitapoloo ya ta Tirelo ya Maphodisa ka Afrika Borwa nageng ka bophara.
Wepsaete ya Madam Eve e bontha letlakala la khalentare kgwedi ye nngwe le ye nngwe, yeo e ka taoneloutwago le go omiwa bjalo ka teskethopo ya gago.
Ka sebopego sa yona masolo a ka diphiring ao ke sa a tsebego a ile a ahlaahlwa le go ngwalwa.
Mna Houston, o lephodisa la peleng gomme o omile ka Ellis Park mafelong a manti, naa ke nnete seo?
E re go se be yo mongwe wa rena yo a teago gore dingangiano di tla kgona go swarwa ka tsela ya polediano ye borutho tafoleng ye kgolo ya nkgokolo.
Re be re namete pese ye e twago femeng ya nama ya kolobe ya Escort, ye e lego ka Heidelberg.
Maloko a kgao a laletwa go ba le Mmeyara ge a sepelasepela lebopong la lewatle.
Batho ba file maphodisa diphahlo, go akaretwa ditofo, ditidifati, dithelebiene le methene ya fekese. Diphahlo ka moka di be di beilwe ka phapoing ya bobolokelo ya Maphodisa a ka Ocean View gore di bolokege.
Ka ntle ga lepatlelo go gongwe mo khutlong ya borwabodikela  bja go gongwe?
Mohlomphegi Tonakgolo ya Mpumalanga, Mna Ndaweni Mahlangu, o tla bula samiti.
Kabo ya go reka ka go beelata ye e bolokegilego le ya maleba le diphapoi ta marobalo ta boego ta baotledi ba maeto a matelele ditseleng te kgolo di tla twetwa pele.
Boto ye e na le maikarabelo a bohlokwa a go laola merero ya NYDA gammogo le go netefata gore go ba le phetoeto ye e hlokago mathata nakong ya kopanyo ya NYC le UYF.
Re hlohleleditwe ke dipolelo te kaone ta Mokhanselara Schroeder ge a dumela go thekga leano le.
Methopo ya lebopong ya go se mpshafatwe  e swanete go omiwa ka tsela ye e lego gore e bua dikgetho ta thomio ye nti ka kgahlegong ya sethaba.
Dinolofati te di swanago ta timnastiki di hlomilwe ka Probentsheng ya Leboa Bodikela le ka Bohlabela bja Kwazulu Natal.
Dilo te di tlogo bonthwa e tlo ba methene ya go fothokhopha ya mebala ye e tweletago diswantho ta boso le boweu, methene ya go fothokhopha ya mebala ya dingwalwa le diphoustara ta go akhaebiwa.
Ka dinako te dingwe, ka lebaka la gore ge nako e nte e eya ba kgao ba omiite dihlogo ta ditaba ta bona, go tweletwa kweio ya gore mmuo o arabela mathata fela.
Moomo wa go kgahlia e bile karolo ya go hlahla ka mabokgoni a go amana le thireleto go netefata gore go ba le tikologo ye e bolokegilego ka ditoropokgolong te di swarago dipapadi le mafelo a mangwe nakong ya tiragalo ye kgolo, go akaretwa go hlapeta lefaufau la difofane la bosethaba.
Bagononelwa, ka moka ga bona bao ba twago Dennilton, ba ile ba golelwa nakong ya ditlhapeto ta ka mehla te di tlwaelegilego ge maloko a maphodisa a bona sefatanaga se se belaetago gomme ba se emia go se phuruphua.
Methopo ya rena le ditalente ka moka, te dingwe ta tona di omiitwe ka thulano mo nakong ye e fetilego, di swanete go hlohleletwa gabotse ka moso go tweletwa sethaba se se atlegago kudu.
Go na le tlhokego ya go hlaloa lefsa dinetweke ta bosethaba, te di kgokaganego le ditiro ta ekonomi le dipalopalo ta batho, le gape dinetweke ta Borwa bja Afrika.
Bagononelwa ba twelete ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Nigel gomme molato o ile wa fegwa ba le ka kgolegong.
Tona Ramatlakane o dumete gore ditharollo te ke ta lebaka le lekopana fela.
Go swanete go fiwa edi go dipoelo ta diphetho le ditiro te le diabe ta lebaka le lekopana, la magareng, le letelele a diphetho le ditiro teo.
Mathata a molaotheo ao Federal Islamic Republic of the Comoros e lebanego le ona go bueta toka le khuto ka mo dinageng te.
ATS le ANS di tlo fiwa ka lebaka la go twela pele go ya go ile le go kgonagala ga mabapi le polokego le thuo ya maeleng ya ditirelo te.
Ke ka lebaka le moo, ka lebaka la moetlo wa yona, Museamo wa Afrika Borwa o fetogetego go Pliny ya peleng.
Dihlwadieme ta Bathopasefoka ba bane ba Nobele ya Khuto ba Afrika Borwa di tla ema ka tsela ya mokgopamo, gomme Table Mountain ya ka Cape Town ye e tumilego kudu e le ka bokamorago.
Lefapha la Dikgokaganyo le bile le maikarabelokakareto le kgokaganyo ya dithulaganyo ta kgokaganyo le thekgo ya kgokaganyo ka SADF.
Kopanyo bjale e a nyakega ka lebaka la gore e hlompha bobedi Boprithani le karolo ka Kakareto ya mang le mang gomme ya dira gore dilo te ka bobedi di sepele mmogo gomme gwa holofelwa tiriano le kamano.
Go hlagia dikotsi ka go dibopego ta GIS (Tshepedio ya Tshedimoio ya Thutafase) teo di ka kgokaganywago le mebepe ye mengwe ya probentshe le tshedimoo go kaonafata  peakanyo le maitekelo a taolo ya masetlapelo.
Balemi bjale ba eletwa go ikgokaganya le dingaka ta diphoofolo le ditsebi te dingwe go rulaganya tlhabelo ye e omago, go di fa selekanyo sa sehlare le mananeo a go di tipa.
Dikakanyo ta diakhaonte ta sethaba di tshephile kopanyo ya dinyakiio ta lebaka le lekopana le le letelele.
Diteko ta palastiki di tiiedite gore sethunya se se hweditwego go monna yoo ke sebeta sa polao.
Moomo wa toropokgolo ya Johannesburg o a swabia  mabapi le WSDP ya yona.
Ka go hloma ga phihlelelo le ditirelo go thothiwa go gongwe go tla dirwa gomme go tla ba le seabe go go kgathola bonti go fihla tekanong ye itego eupa mokgwa wa motheo o tla ala.
Go ya ka ditlhagio te di sego ta nepagala, Mmasepala wa eThekwini, ka bohlatse, eupa o go file konteraka ye go bolelwago ka yona ka phoo.
Ditlhaselo ta anthrax ka United States, teo re di kgalemilego gabogale, di bontha dikotsi ta maikutlo a go itshepha kudu a ntwa ye.
Ga go morekii wa maswi yo a swanetego go kgahlia lefsa goba a baka goba a dumelela gore a kgahliwe gape goba a rekie aesekherimi yeo e tologilego.
Go kwala gore bagononelwa ba bane ba wahlete ka lebenkeleng gomme ba upa ba taolo ka sethunya.
Kgato ya bobedi e be e bitwa Proteke ya Thekgo ya Mmuo (GSP) goba Lenaneo ka ga Puo (POG).
Se se amile dikgwebo teo di tswaletwego ka pela ka lebaka la maabaaba ao a bego tlata maata ebile a sa laolego.
Toropokgolo ya Cape Town e dirile le felo la polante ya go dira ditena.
Diswantho ta khamera ya lebelo di gatiwa ka ditsebiong ka moka ta mathomo le ta bobedi teo ba Kgoro ya Sephethephethe ka Theewaterskloof ba di romelago.
Phapoi ye kgolo ya marobalo a mabedi ya maemo a godimo ye e nago le phapoi ya phraebete, ditulo ta ka bodulelong, setidifati, thelebiene, tafola ya bojelo e ditulo, mothene wa go sepedia wa ta maphelo ka phapoing le mogala wa go ya madulong a magolo.
Go bolela nnete moepo wa go sobelela fase wa ka maswikeng a mathata ka mafelong ao a tletego ka batho moo go iwago godimo le fase gomme go nago le dithithinyego ta lefase , o kotsi.
Diphalete te pedi teo di nago le mapokisana a seswai a Lebake le bene ya Toyota Hilux di ile ta tewa semeetseng.
Ga ke dumelelane le se sengwe le se sengwe seo Prof Terblanche a se bolelago, eupa taba ya gore Bathobaweu ba ile ba hweta menyetla ka lefapheng la phraebete ka - e ka se ganetwe.
Ka karolong ya basadi, motho yo a ratwago kudu Abbey Miedema e bile wa mathomo wa go putla mothaladi wa go feta ka Durban's Blued Lagoon ka mesong ya Mokibelo.
Dikonope te di go dumelela go sepelasepela go magato ka moka a kgodio ao o a omiitego go tloga mola mmepe o thoma go bonthwa.
Maphodisa gape a golegile baotledi ba bahlano ba banna ka ge ba be ba otlela ka fase ga khueto ya bjala.
Mohlomongwe tlhokego ya gore go ketekwe go phuhlama mo ga melao ye go hlalowa bokaone ke Khomreite Cyril Ramaphosa ka gare ga athekele ye a sa twago go e ngwalela Sunday Times.
Khonthinente e a tsoga ka morago ga dinako ta bokgoba, kgatelelo ya bokoloniale le Ntwa ya Setu.
Ke mokgatlo wa boitaolo wo o dumelelago go bea dikgopelo lenaneong, go fa barekii ba dithoto dilaesentshe, le go sepeta kgwebiano, go kgonthia le go dira phetho ya thekio ka neelanong ya dithoto.
Dilo te ta kganetano ya go iwa boole mafelelong di ile ta feleta ka go hlongwa ga Lesolo la Feta Go iwa boole.
Bjale o ralokile tema ya go hlasela le ya go thibela?
Go na le mehlala ye mmalwa ya Voortrekker, Bothadi bja dipolane bja ka Prithani le bja India ka disenthareng ta ditoropong ta mmasepala.
Tshedimoo ya phediano ya diphedi ta tlhago ga se ya felela nageng ka bophara, e iilwe ke nako, gomme ga e laolwe bogareng.
Go twa go rena go omia sebaka se sa menyetla ye ka go farologanya diekonomi ta rena le go fokota mathata a ka lehlakoreng la kabo.
Peakanyolefsa ya tshepedio ya puoselegae go fapana le tshepedio ya puoselegae ya kgethologanyo e bile bohlokwa.
E bile maikutlo a rena, ao a tsebagaditwego kudu ke  pego ya ElBaradei gore gabjale ga go na bohlatse bja sephetho gore Iran e na le lenaneo la dibeta ta nyutleleara.
Mmasepala wa eThekwini o ithireleta kgahlanong le datha le tshedimoo ka moka ye e akareditwego ka mo gare ga emeile ye goba dimametleto dife goba dife.
Kabinete e tsebiitwe ka ga dipolediano te di lego gare ta go feta go thwala baomi ba maemo a godimo ka NIA le ka SASS, ditsebio ta maleba mabapi le se di tla dirwa mo bekeng.
Gomme ke tla go kgopela gore o se ke wa bolela dintlha ka botlalo ka ga dintlha te di kgethegilego ta Lesolo la Katzen.
Ka kelo ya godimo ya setoko go fudia lefelong ka go ielanya go a nyakega go dumelela go gola ga dimela te di hwetagalago.
Dinyakiio te di tseneletego ka letseka la go twa seteeng sa maphodisa sa Erasmia di ile ta feleta ka go tseba le go golega Lungu. 
Lungu o ile a hwetwa a swere sellathekeng se se utswitwego.
Mna Van Wyk, ge o ka no nthua mo kgakanegong ya ka.
Go laeta mabone ka ntle go dumeletwe  ge fela go laeta moo go sa bakego kotsi ya polokego ya mebileng ka maikutlo a Molaodiphethii: Sephethephethe le Dinamelwa, go ka baka dithitio te di fetiiago.
Ditempele te di phologile histori ya mathata ge melao ya kgethologanyo e raka sethaba sa maindia go twa moo lefelong leo.
Badudi ba Overstrand ba twela pele go dula ba tsebiwa ka kgao le diphamfolete.
O na le rena ka lebaka la gore batho ba Maindia le Maafrika Borwa ba ka ya go yo bolela gore ke batswadi ba motho yo a bego a tumile kudu mo historing, Mahatma Gandhi.
Bagai ka morago ba ile ba lemoga gore go tsena moo go dumelete ntwa le gore dinyakwa ta UDF di phatlalatwe maemong a bodithabathaba; gape se se ile sa goga dikgopolo ta batho gomme sa thua go dira gore sethaba se amege dipolotiking.
Ka mehla o bile le thekgo ya batho ka bonti go twa go badudi ba KwaZulu ya peleng.
Naa ketelo ye ya Mna Stainton le Mna Coetzee e bile neng?
Ee monna o be a gatelete motwasehlabelo fase, ke mofsa yo a lego kgauswi le letangwana.
Selete se gape se tsebja kudu ka ga tweleto ya these ya boleng bja godimo.
Naa mo o swailego gona ke moo Lucas le Martha ba theilwego gona?
O laete - o kgopete John Morgan le nna go ya go tea Cebekhulu.
Dikaonafato ta peleng ka Museamong wa Maritime, e lego o pheiba, tafola ya mosaiki le bogodimo bja dipanka le disamporele.
Sehla sa selemo, seo se sepelelanago le sehla sa pula, se thoma ka Oktoboro go fihla ka Aporele
Re bile le baromiwa ba mmalwa bao ba bego a etwa dikgorong ta mmuo te seswai, karolo ye maatla ya ba kgwebo le baemedi ba mmalwa go twa go dihlongwa ta mmuo te di omianago le Russia.
LFS ke dinyakiio ta ka lapeng te di tlago gabedi mo ngwageng, teo kudukudu di hlametwego go ela mmaraka wa baomi.
Gape e tla akareta lefelo la dipapadi leo le tlago ba le mehutahuta ya dipapadi le dinolofati ta dipapadi.
A mangwe a maikemieto ao a tsebiitwego a bakoloniale ka America e bile, ka ge ba e bea bjalo, go boloka meboya ya Maindia a bahetene.
Kweio efe goba efe ye e dirilwego ya gore re na le dikamano le AIN ke phoo.
Bodiredi bja ka ntle goba 'go bulela' go a hlaga fela go oketa bokgoni bja maatlafato, ge go kgonagala, goba moo e lego gore mathata a dithoto a gapeletago, eupa khansele e ka se bulele dikonteraka go putla ditshepedio ta go thentara.
Re a le hloka ebile re le swanete le go lebelela lena magageong ka tshwaollo ya semmuo ya maleba.
O se ke wa robala ge o sepela ka dithekisi goba dipese.
Taolo ye e fokolago ya kgoboketo ya meetse e ama tikologo ya lebopong le matsha gampe.
Moo go sa nago le difatanaga te nti ta bahlomphegi ba VIP teo di emetego go tsena ka lepatlelong?
Ntumeleleng, ge ke tswalela, go lebogia NECSA ge e etile pele lesolo le.
Tirio ka botlalo ya sehlare sa go bolaya dibokwana, seo se thelwago diako, e ka nyakega.
Gape o ile a lebogiwa ke Molaedi wa gagwe, Mokaptene Strydom ka moomo wo mobotse wo a o dirilego.
Ditlolo te dingwe ta kgafetakgafeta ta melao ya ka mabopong di akareta go tsebagata semmuo dikepe mo go sego molaong le go dira mellwane ya go tsena lebopong ka sethaba.
Thapo ya nete ye e dirilwego mahuto, dithapo te koto goba lenti; di dirile dinnete ta go rea dihlapi le dinnete te dingwe te di dirilwego, ta dilo ta go logwa.
Basenyi ba oma ka dihlopha- yo mongwe o a go itia mola yo mongwe a utswa karata ya gago goba thelete.
Samiti ye e Sego ya Tlwaelega e bueledite boipileto go Britain go hlompha ditlamego ta yona ta ditefelo ta mabapi le peakanyolefsa ya naga ye e dirilwego ka Lancaster House.
Pego ya Cardoso - ye e lebeletego kudu go kaonafata dikamano le tiriano ye bohlokwa kudu magareng ga UN le Sethaba.
Go ngwala le go sekaseka dipalopalo ta go amana le llifi ya bolweti, go lofa moomonga ga IR go tseba mafapha ao a nago le mathata le go iinya ditsela le mekgwa ya go rarolla mathata.
Modudi yo a bego a thogile o ba file dikhii gomme banna ba babedi ba tabogela ka sefatanageng sa gagwe gomme ba sepela, gomme ba alwa morago ke Opel Corsa ye thweu.
Re swanete go hloma lesolo le le hlakahlakanego le bohlokwa la go tlia khuto leo le le dumeletego lehono.
Lenaneo le le lebelete malapa ao a etilwego pele ke basadi ao a bonwago ke dibopego ta sethaba le makhanselara a wate bjalo ka ao a hlokago kudu.
Re kgopela tshwarelo ka dithitio teo phetoo ye e ka bego e di bakilego.
Kopano e kwele gore diphemiti le tsela ye e bego e tlete ka kgwebo e bile seo se bakilego go thunyanwa.
O swere pharologano gabotse kudu gomme sehlopha sa gagwe se na le baithuti bao ba bolelago Seafrikantshe le Sethosa.
Ka dipoledianong Rice o bueledite kabo ya gagwe ya go bolediana le Iran "ka nako efe goba efe, lefelong lefe goba lefe" ge Tehran e ka thoma ka go emia lenaneo la yona la yuraniamo.
Efa senolofati seo bafsa ba rena ba ka se omiago go fihlelela bokgoni bja bona ka botlalo.
Mo gape ke nyaka go lebelela kudu mafapha a mmalwa fela go dira mohlala.
Go dira dinyakiio go ya pele ta mabapi le kgao o kgopelwa go ikgokaganya le Mandla Yeki mo dinomorong te di ngwadilwego ka mo fase.
Naa o be o le mo ge Mokaptene Fanie Molapo a be a efa bohlatse bja gagwe ka ga gase ya dikeledi?
Bjale ka ba thuto re ile ra swanelwa ke go feleleta moago woo gomme ra ia baithuti ba  Sekolo se se Phagamego ka Maitland go ya ka Khayelitsha.
Baithuti bao ba ba phadilego ka moka ka kakareto bao ba twago ka Mitchell's Plain le ka Khayelitsha le bona ba tla amogela dimpho te di kgethegilego.
Gomme ka manyami e be e le thulano ye e bego e tloga e nyaka go tsenwa gare ke Viper go ka fela.
E tla ralokwa ka Lepatlelong la Ellis Park ka Johannesburg, Lepatlelong la Loftus Versfeld ka Pretoria, Lepatlelong la Free State ka Bloemfontein, le Royal Bafokeng Sports Palace ka Rustenburg.
Magageong, re bolete ka ga taba ya bothoeti ka letati la mathomo la tiragalo.
Ia le ageng ditanka ta meetse: Sekolo sa Phoraemari sa Maskam: Van Rhynsdorp.
Tweleto ya disosete le go dira dipipeti ta tlhago ta disosete go akareditwe.
Praosara e bontha dipego ta tshedimoo ka botlalo, go eya ka dikgetho ta noute ka go Explorer ka mokgwa wa keriti wo o swanago kudu le Microsoft Outlook.
Ke rata go leboga buti wa ka Motlatatona Pahad ka ditshwaotshwao ka moka te botse te a di dirilego mo.
Gomme Mna van Remoortrere o ikgafile gore yo Ngaka Hendriks o bonwe molato wa bomeneta ka Belgium, le gape bomeneta bja dithuto.
Se se bile le seabe se bohlokwa ka go bokgoni bja twantho ya difofane ta ntwa, dilo ta go ireleta dibeta, bokgoni bja seole sa moyeng le bja ka meetseng.
Stats SA e kgopela tshwarelo kudu ka ga thitio efe goba efe yeo tlhokomelo ye e e bakilego.
Se ke se bolelago fela ke mohlala wa ka moragonyana wo o o tsopolago; ga o bolele ka ga kgokagano yeo.
Seemo sa ditaba seo se ka hlagago se tla tweletwa ka metsesetoropong gammogo le ka mafelong a disapapong goba ka dinagamagaeng.
Re lebogia maphodisa a ka Orkney ka ga moomo wo mokaone wo ba o dirilego.
Re lebogia maphodisa a ka Kgomotso ka ga moomo wo mokaone wo ba o dirilego.
Bjale ke tlhompho ye e ka se lebalwego go ba ka Guildhall, gareng ga tona ka moka.
Ka dikampeng, ditiragalo ta go makata ta go hloka maitshwaro te di dirwago ke makhomoreite a mmalwa di ile ta thoma go twela pele.
Gape ke nyaka go leboga go ba gona ga Tona ya Peleng ya Thuto ya Bosethaba Moprofesara Kader Asmal, le yo ke mo hlatlamago ka mo probentsheng Moatbokheite Andre Gaum.
Moinspekthara Smit o hlomile, ka thekgo ya taolo ya radio, gore sefatanaga se utswitwe ka Delft mo nakong ye e sa twago go feta.
Poelanyo ya motwasehlabelo le mosenyi e tla kgokaganywa ka legatong la selete ka tshekatsheko ya ditirelo ta maleba ta thekgo te di kwagalago ka ge go beilwe ke Komiti ya selete ya RRC.
Bomma bao ba sa leo ka diwateng ba ka etela Yuniti ya Masea ao a sa twago go belegwa go bona masea a bona ka nako efe goba efe.
Ke a leboga ge le ntaledite go le swara ka lefoko lena dirutegi ta mmetse, ditsebi ta kgwebo, ta mahlale le ta accountancy.
Afrika e itokiedite ebile e sa itokieta kgolo le tlhabollo, gomme e fa mafolofolo ke maitapio a yona.
O omie sethunya sa nawa sa thoye ge e le gore sethunya se ka se kgone go go direla.
Go sa lebelelwe gore re lekile bjang go ganetana le tshedimoo ye ya maaka, ditaba te di sa ganelela go twela pele.
E theilwe leina lefsa go ba Africa House gomme gabjale e a mpshafatwa go tla go omiwa ka moso ke Palamente.
Diforomo ta go dira dikgopelo di hwetagala ka mo atereseng ye go boletwego ka yona ka mo goba di ka taoneloutwa mo.
DWAF e ka se kgone go thua ka maeleng, eupa thuo e tla fiwa DM go ngwala WSDP ya selete.
Lebopo la CCT go ka bolelwa gore ke le lengwe la dithoto ta yona te kgolo kudu.
Mogononelwa wa bohlakodi, yo a tsentego maloko a maphodisa a SAPS a Task Forcea maemo a godimo tebetebeng ya bohlakodi bja go hlakola difatanaga ta thelete ka Bredell, Kempton Park o ile a thunya a bolawa.
Ajax Cape Town e tlwaete go raloka ka Newlands, ka ge e le omiite bjalo ka lepatlelo la yona la gae pele ga ge e tla raloka ka Lepatlelong la Athlone.
Ka ge ka moka ga rena re tseba, bohloki bjo go tloga bo amana kudu le semorafe le kgethologanyo ya bong yeo re bego re bolela ka yona.
Tlhokego ya dingaka le baoki ke tlhohlo ya lefase ka bophara, kudukudu ka dinageng te di hlabologilego.
Ditheknoloti ta tshedimoo le ta kgokagano di fa tsela yeo ka yona batho bobedi ba tweletago le go kgokaganya tshedimoo.
Ditlamego ta kakareto ta go ireleta go tlia khuto le masolo a mangwe a UN le a thuo ya batho di filwe go mekgatlo ye e thulanago.
Ge re ekwa ka ga mathata a a maoro ao a bego a thoeta go emia go sepetwa gabotse ya Sebjana sa ka Godingwana sa Bayhill Premier Cup, re ile ra kwa re gapeletega go tsena gare ka pela ka mo go kgonagalago.
Mmasepala wa eThekwini o laleta badiragati ba ta bokgabo go tlia dithiinyo ta bona ta moomo wa bokgabo ka kakareto wa sethaba wa ka Lepatlelong la Moses Mabhida MMS .
Lefapha la maphodisa la Lephefo ke tirelo ya karabelo ya ka pela ye e diretwego go arabela maemo a thoganeto a go amana le maphodisa.
Dikgoba di dumeletwe; kwagato ya mantu ga se ya dumelelwa ka ntle le dinako, ditlami, le go thalela.
Blatter o retile ka gore "maatla, boikgafo, maikemieto le boitseparelo" bja Zille ka go fenya mapheko a manti gore mafelelong a fihlelele go agwa ga lepatlelo.
Gape go molaleng gore mahlakore a a tsenywa ka seemong sa dipolotiki ta ka Burundi.
Khomiene gape e filwe moomo wa go eleta ditho ta UN ka ga kgoboketo, tshekatsheko le phatlalato ya tshedimoo ya dipalopalo.
Dinyakiio te di sa twago go dirwa di bontha thireleto ya mmele malweting a dikgofa a marapo e dira gore a sepele ge dikgomo di sa hlaselwe ke malweti a kgafetakgafeta, gomme ge thireleto ya mmele e ka lahlega, go ba boima gore e hwetwe gape.
Kudukudu, difeme ta Afrika Borwa di bile lebelo go omia monyetla wa dibaka ta dipeeleto te di sego ta omiwa ka dinageng te nti ta rena ta boagiane.
Tona ya Thireleto Nqakula le Motlatatona wa merero ya dinaga ta ka ntle Sue van der Merwe ba bolediana ka Samiting ye e sego ya Mehleng ya SADC.
Ge ke tswalela, Ke nyaka go bolela ka sereti sa rena sa go tuma Wally Mongale Serote, yo a ilego a bolela mantu a a mabotse ka moomong wa gagwe wa Ofay-Watcher Looks Back.
Kaonafata tsebo le go tea magato a maleba go babalela dihlopha te di sa tsebjego gabotse ta go swana le diphoofo ta go hloka mokokotlo, fanki le diphoofotwana te nnyane te di ka se bonwego ka maahlo.
Olice o ile a ya moo lefelong leo gomme a hweta mogononelwa a thabete go golegwa ka go twa ka lebati la ka morago.O ile a nyamelela makgatheng a dintlo teo.
Se se akareta go bolokega ga mosepelo ka go swaya le go tloa dithuthupi te di bego di kgomareditwe, go tloa maphuuga, go lokia mananeokgoparara a bohlokwa kudu, le go dira gore ditirelo di hwetagale.
O be a hwiphila Lolo Sono le Richardson, o be a eme, a ba raga gomme ba bangwe, Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela, ba be ba dikanete.
Go duma motsotso o tee fela go ja tekano ya makhura go swana le go thomia entene.
Kgolego ke tikologo ye e sego ya tlhago moo e lego gore batho bao ba nago le maitshwaro a mehutahuta ba bewa mmogo.
Mmuo o swanete go phatlalata thekgo ya ona ya phokoto ya ditlakala le go omia dilo gape gomme o swanete go gatelela boikgafo bja ona bja gore go fokota ditlakala le go omia dilo gape ka Afrika Borwa go na le seabe se segolo ka ekonoming.
Ge e le gore ga go na batho bao ba thwetwego ba ba lekanego dipalopalo di iinya gore di ka fokotwa ka seripa ka ntle le go tsenatsena  peakanyo ya sebopego.
Afrika Borwa e na le dithoto ta yona ta mekgobo ye mennyane ta dibeta ta seole ta mokgobo te di fetilwego ke nako.
Mmasepala wa eThekwini o laleta badiragati ba ta bokgabo go tlia dithiinyo ta bona ta moomo wa bokgabo ka kakareto wa sethaba wa ka Lepatlelong la Moses Mabhida MMS .
Re swanete go tea magato a maatla a phihlelelo, kudukudu a go tloa mauba a go swana le  HIV AIDS, Malaria, le Bolweti bja Mafahla bjo bo hlasetego Afrika lehono.
Mo mengwageng ye menti go bile le ditiragalo te mmalwa ta tlaio le dithoeto ta maloko a mokgatlo le bathekgi.
Go bapela le noute ye go na le setee sa maphodisa sa Inanda se gabjale se lego gare se agwago.
Maloko a CIVPOL  SAPS  a thibela melato ya go kata le ya polao ka magato a go ithomela a go swana le ditlhapeto ta mello le meetse.
Katlego ya SAPP e ka elwa ke bonti bja mohlagase bjo bo fetogago bjo bo rekiitwego ke Eskom.
Olimphiate ya Mmetse ya Pan African (PAMO) ke tiragalo ya ngwaga ka ngwaga ebile ke motheo wo o thomilego Yunione ya Mmetse ya Afrika.
Dirapana di bokgole bja mosepelo wa metsotso ye mmalwa go twa Warwick Triangle ye e tletego ka batho, lefelo la ye nngwe ya mebaraka ye megologolo ya polante ya mehlare ya go dira dihlare.
Re iinya gore Khansele ya Kgwebo ya Australian le Borwa bja Afrika e Raloke tema ye bohlokwa ye kaone ka kgwebong ya Afrika Borwa gore e tsene mmarakeng wa Australian le go tweta pele Kgwebiano ya dinaga ka bobedi.
Bjale re swanete go hloma tikologo ye e loketego go tweleta dikholego te di kgonagalago ta lefapha le le tshephiago la mahlale, a realo.
Polelo e boletwe go swana le ka moo re boletego ka gona; e dirilwe peleng gomme mafelelong ya buetwa morago.
Go tloga fao, ke dumela gore te mmalwa ta te di sepete le ditheriano ta bodithabthaba le dikgokagano go disenkhrothrone ta mehutahuta.
Ga se a latela ditaelo te go bego go le molaleng gore di bohlokwa gomme a ya fase.
Difoka te di bonwa bjalo ka ye nngwe ya ditiieto te kaone ta setweletwa sa maeto.
Dipolaseng, monyetla ke gore go bonolo kudu go omia go phala kgotlaomone ka motswakong.
Phaka ye bjale e tumile ka pontho ya yona ya matoba  ao a lego a mabotse le ka mehutahuta ya ona gomme se ke bohlatse bjo bo tletego bja gore matoba a khukhua bosong bja monola bjo bo sa fiego kudu.
Baomi bao ba omago le WSDP ga ba sa le ka mmasepaleng.
Lenaneo le le tla akareta methaladi ye e aroganego ye e diretwego pese fela, gammogo le ditee ta pese te di bolokegilego, ta boiketlo, te di ireleditwego kgahlanong le maamo a boso le go ba le segwera go batho bao ba sego ba itekanela mebeleng.
Steadfast Greening e tla thekga twantho ya mei ya khaponetaeoksaete go tlo tsebagatwa semmuo gammogo le Disetifikeiti ta Mohlagase wa go omiwa Lefsa - go hwetwa tshedimoo ka botlalo ka ga se o tla di hweta ka dintlheng ta rena ta ditaba.
Ke rata gape go lebia mahloko a rena go batho ka moka ba Indonesia ka tahlegelo ya maphelo, go hlaka le tshenyo ye e bakilwego ke tsunami, dithithinyego ta lefase te di sa twago go hlaga le go phatloga ga bolkheno.
Ba banti ba be ba nagana gore barulaganyi ba Diolimphiki ta Beijing ba kgethile letati la boseswai leo le lokilego la kgwedi ya boseswai.
Re ikemiedite go feta taba ye le go netefata gore go hloka bonnete bjo bo tsenego Clairwood bo a rarollwa mafelelong.
Godimo ga moo, Tona Dlamini Zuma o tla swara dipolediano ta dinaga te pedi le Tona ya Merero ya ka Ntle ya Iran pele ga ge a ka kgatha tema ka dipoledianong ta Khansele ya Thireleto ya UN teo di tlago bolediana ka ga tharollo ya Iran.
Didiriwa ta maemo a godimo di hlomilwe ka Sepetleng sa Tygerberg go direla sethaba ka bokgoni kudu.
Dithekete te di ka Rekwago te di latelago di beetwe Dihlopha ta Bareki teo di nago le kgetho goba te di tlogo fiwa kgetho ya go reka dithekete.
Ba foloite mohlapeti le mosepedii tseleng ya Smithfield.
Lefapha la eneti le na le mananeo a mmalwa a go kaonafata go oma gabotse ga mananeo a mohlagase wa phio ya malahla.
Mo nakong ye e sa twago go feta Motlatamongwaledipharephare wa Masolo a go Tlia Khuto Hedi Annabi o lemoite Khansele ya Thireleto gore seemo sa thireleto ka Darfur, se mpefete go tloga mola Khansele e fiwa tshedimoo ka Juni.
Ka mmolelo wa Seafrikantshe gomme moletlo wa kanego ya dikanegelo e tla bopa karolo ya meketeko ya Kgwedi ya Bohwa.
Dinaga te nti te di hlabologago le te di hlabologilego di itemogela dikgatelelo ta infoleiene te di bego di se ta bonwa pele gomme ta mpefata ditokologo te re omago ka go tona.
PSP e omiite WSDP ya kgale go ngwala pego ya tshekatsheko, pego ye e tla ahlaahlwa ka ketelong.
Mehlape ya dikgomo ta maswi te di fulago mafulo a clover a ryegrass ka tlwaelo di tweleta maswi a manti, kudukudu selemo, ka lebaka la maemo a tona a phepo ao a kaonafetego ge go bapetwa le dikgomo ta kikuyu goba mafulo a mangwe a selemo.
Ka ntle le tlhabollo ya dikgwebo te nnyane, ekonomi e a ema, meomo ya fokotega gomme mafelelong maemokakareto a go phela a theoga.
Netweke ye e fa kgwebo le mmuo sefala sa go bolediana le go loga maano mmogo.
Mekotlana le ditshwao ta dipuku ta bokgobapuku le tona di tla fiwa baomii ba bokgobapuku mo nakong ye.
Boso bja ka Argentina bo tloga go Sapthrophikhale ya ka fasana ya ka leboa go ya go Anthakthiki ya ka fasana ka borwa; dipula ta magareng ta selemo.
Sethaba sa bodithabathaba se amogela thato ya batho ba Nicaragua gammogo le go oma mmogo go rarolla tlhokego ye kgolo ya tlhabollo le bohloki ka Nicaragua.
Moomi ga se a swanela go hweta putseleto ya mong wa ntlo ge e le gore mong wa ntlo o ete a lefa putseleto ya mong wa ntlo ya molekane wa gagwe.
Thitio goba titelego ka go tloa ditaelo ta moadimiwa yo mogoIo go a itia le go ditela taelo ya yo a rwalago maikarabelo a dithelete.
Ga ba hlahloba sefatanaga se se sentwego, maphodisa a hwedite diomfolopo ta lebake ka gare ga sefatanaga.
E be e bitwa Ntlo ya Mmuo gomme gabjale e omiwa bjalo ka ntlo ya baeng ba Mopresidente wa Naga.
Go tseba le go rarolla ditlhaelelo te bohlokwa te di putlelago ka mafapheng a mangwe ka setlwaedi le moo go kgonagalago go nolofata  ditharollo ka tshepedio ya moomo ya maleba.
Ditlhabollo ta ka moso ka fase ga tshwao ya meetse a ka fase di swanete go hlagiwa le ka tlhabollo ye e sego ya maleba ye e tlowago lebakeng la nako.
Dithulaganyo ta selekane sa diere te di logetwego maano, sebakeng sa go dira gore di be ta phraebete ka botlalo, go lebeletwe go dikhamphani tva kgolo ta sethaba.
Kliniki e oma ka Seleteng sa Maphelo sa Klein Karoo sa Selete sa Borwa bja Kapa.
Go a kgahlia gore ka mabakeng a manti lefokwana le tee le thekga le lengwe.
Ka morago ga go ema ga mengwaga ye upa, ditokieto di gare ka ga seo se holofetago go ba Samiti ya histori magareng ga Dihlogo ta Dinaga ta Afrika le ta Yuropa ka Portugal ka Desemere mo ngwageng wo.
Go se nyake go ya ka ntle le goba go yo bolediana le batho, goba ka go le lengwe go bolediana go feta ka mo go tlwaelegilego ka gona.
Megala ye mebedi ka bogareng bja toropokgolo e tla kgokaganya lepatlelo ka Orlando le lepatlelo ka Ellis Park ka go putla lefelong la Joubert Park.
Ribotech  Pty  Ltd, ye e sepetago Dipayotloune ta ka fasana, e na le lefelwana la tweleto ya dilo ta mehlala te di hlametwego go sepelelana le dinyakwa ka moka ta tiro ye kaone ya bohlami.
Hlokomela mapanta a tatiio ka mahlakoreng ka mabedi a bogareng bja mokero.
Nama ya kgomo ke seabe se tee se segolo seo go GDP ya temo le letseno la dithomelontle.
Melato kgahlanong le bao ba bego ba na le bona e ile ya sepetwa ka katlego; molato o twete pele ka fase ga boetapele bja ka gomme o filwe Mmoleledipharephare, Moatbokheiti Claus von Lierres.
Moomo wa gagwe bjalo ka mogai wa ditaba o akareta meongwana ye mennyane bjalo ka mongwadi wa dikholomo, motweleti wa radiong, mogai wa thelebieneng, motweleti le molaodi.
Thireleto le tshepedio ya dithelete ta bana ba bannyane, yeo e sego ya fiwa maatla ka konterakeng le go hlokomologwa le go hlokega ga batho bao ba ka fiwago yona ka ge e ba lebane, yeo e lefilwego ka Sekhwameng sa Mohlokomedi wa ngwana.
Sehlopha gape se amogete go romelwa ga maole a UN ka karolong ya ka bodikela bja naga.
Baomimmogo ba ka go twa Mozambique le Swaziland ba gatelete maitapio ao dinaga ta rena te tharo di a dirilego go hloma maemo a pabalelo le tlhabollo ka seleteng sa Lubombo.
Seemo sa dipolotiki sa moragorago se se twelelago ka Zimbabwe, go akaretwa go golega, go swara le go betha baetapele ba godimo ba mekgatlo ya kganeto ke selo se segolo se se bakago tlhobaboroko.
Khubedu e bontha kgatelelo ye e golago ka kabong ya mohlagase moo baomii ba hlohleletwago go tima ditofo, dimaekheroweibe, diketlele le mabone ao a sa hlokagalego.
Gomme Denzil Potgieter, moatbokheiti, leloko la peleng la Komiti ya Ditlolo ta Ditokelo ta Botho, o ile a hlatloetwa goba a theoetwa Komiting ya Ditshwarelo ye e lego mo.
Sepetlele se se oma ka Seleteng sa Maphelo sa Klein Karoo sa Selete sa Borwa bja Kapa.
Disiling ka moka di swanete go ba selo se se dumeletwego se sethata seo se pipilwego ka laeme goba poleisetere ya samente goba dilo te dingwe ta maleba te di thibelago meetse te di nago le bogodimo bjo bo redimogago ta go bonwa di thibela lerole.
Dinaga ka bjalo di na le maswanedi gape ge nako ya tona e fihla mafelelong.
Ditlelapo ta Phokoto ya Dithila ke tsela e tee ya go tlia phetogo go twa go diela te "di tlago mafelelong phaephe" go te go efoga le go thibela, ka tsela ya boithaopo.
Ke nako ye e humilego ka dika ta semoya le seto se se lebelelwago morago go meketeko ya peleng ya go swarwa, go sekia, lehu le go tsoga ga Jesu.
Riaan Nel, mootledi wa dipapadi ta bao ba sego ba itekanela mebeleng yo a nago le bolweto bja go repha ga meifa yo a thopilego dimetale ta tharo ta silibera te di hweditwego ke sehlopha sa Afrika Borwa ka Dipapading ta bao ba sego ba itekanela mebeleng ka Beijing.
Motwasehlabelo o kgonne go sepela go tloga Wardengo fihla ka Afrikaskop moo a ilego a thuwa ke monna yo a ilego a mo ia maphodiseng a Kestell.
Mogononelwa, yo go belaelwago gore o bolaile ngwana wa Mokaptene Jabulani Zuma, o twelete ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Verulam ka polao.
RE dirile se go netefata gore re swara phadiano ya Afrika ya maemo a godimo a lefase le gore bathekgi ba banti bao ba tlogo sepela mo ba na le dikgopolo ta maithomelo a Afrika ao ba ka se a lebalego, a realo.
Kantoro ya Tona ya Meepo le Eneti e mpshafata melao ya phethroliamo go hlokomela le go laola diphemiti ta kutollo le dikabo ta tweleto.
Ke sehlopha sa ba kgole le elefong, go fetiia ya kelo ya intasteri le didiriwa ta elektroniki, teo di phuthetwego ka softewere ya mothopo wo o bulegilego le mananeo.
Mna Beukes  e be e le moomi wa Delta-G Scientific, gomme ka moragonyana e bile molaodi wa Medchem Pharmaceuticals.
Naa go na le maemo a boikarabelo bja - ka DBSA ka seo se hlagilego ka ditwelelong te di sa tsebjego ta Bantu?
Kantoro e tla omela go netefata gore go ba le lenaneokgoparara la toropokgolo ka bophara, la go hloka mathata la dikgokagano ta megala le netweke.
Di abelanwa magareng ga dihlopha ka moka ta ka godimo ke ka lebaka leo e bago bohumi go hlatlowa.
Mehlala ye mebotse kudu ya kota ye e thathafaditwego e ka hwetwa gape mehlala ya kgolomodumo.
Ditiro ta boeti di akareta disafari, go bogela diphoofolo, go sesa ka meetseng, go sesa ka sesa ka seketswana, go khurusa le go rea dihlapi bjalo ka papadi.
Johannesburg - Go wa ga ekonomi lefaseng ka bophara go weite kgahlego ya bathekgi ba ka moso ba Sebjana sa Khonfetereiene sa FIFA se se tlago.
Homolang ge re kopana le go ba gona ga yo a sego a tlwaelega.
Seboleledi sa Maphodisa a Cato Manor, Mokonstabole Hlengwa, o bolete gore bagononelwa ba latofaditwe ka go swara dikolo te di sego molaong, go swara diokobati, lebake le go weba ka lebake.
Pharologanyo ye e feleta ka go oma ka maatla kudu le bokgoni bjo bo oketegilego go kgotlelela mathata ka mafapheng a ekonomi ya lefase.
Go ya ka mokgwa wa kakareto le wa dikarolo te nti ta MRM, tsooloo ya mekgwa  e bile karolo ye bohlokwa ya moomo wa dikgoro ta mmuo.
Banamedi ba sefatanaga ba ile ba itshwara ka mo go belaetago gomme ba boela ka thoko ya tsela ge ba bona sefatanaga sa maphodisa sa go hlapeta.
Mepopi e ile ya phatlalatwa ka Sepetleleng sa George Mukhari, Sepetlele sa Pretoria Academic, Sepetlele sa Kalafong le Sepetlele sa Borwa bja Bodikela.
Ka mantu a mangwe, e swanete go hlohleletwa mmogo ka ditiragalo te kgolo.
Tsebo ya Dikotsi e dirilwe ka legatong la Mmasepala wa Tikologo.
Khomiene ye e Hlomphegago Mna Vally gape o bolela ka lenaneo la Soweto.
Tlhohlo ya bjale e twela pele go ba tlhokego ya go hlokomela phethagato ya Leanophethagato la Mohlakanelwa la Selekane sa Afrika le EU ka ge se thekgwa ke Samiti ya Lisbon.
Sehlopha se se akareta go gatia dikuranta, ditenale le dikgatiobaka ta sethekniki goba ta mohuta wa kakareto, go akaretwa ditenale ta kgwebiano, dipukwana ta tshegio, bjalobjalo.
Yo mongwe wa sehlopha sa banna ba bahlano, bao ba bego ba itirile bahlankedi ba maphodisa gomme ba hlaloka mafelo a mabedi ka go upa ka sethunya mo nakong ye esa twago go feta, o tla twelela pele ya Kgorotsheko ya Maseterata ka Mogwase lehono.
Dilipi ta dipoelo di tlatwa ke mohlankedi yo a swerego marapo gomme ta saenelwa gape ke motlatamohlankedi yo a swerego marapo.
Karolo ya A e hlaloa bothadi bja dipolane bja tshepedio le bja dihlongwa ta URP ka kgato ya godimodimo ka kgatelelo ye itego ya tlhaloo ya tema le ya moomo.
Ngaka Mamphela Rampele o thwalwa bjalo ka molaodipharephare wa Panka ya Lefase, USA, yo a rwelego maikarabelo a tlhabollo ya batho.
Galase e bopa llaga ge e kopana le modula, yeo e thibelago le go fokota mosepelo, bjale modulo wo bonolo o a nyakega.
Bogolo bja bjale bja SANDF ga bo sekete tshenyagalelo goba go sepelelana le legato la maemo a thireleto.
Klika mo go bogela ditefelo ta ditirelo ta ka Plettenberg Bay.
Tshepedio ya bommeyaraphethii le yona e tlia kgatelelo ka ga peanyolefsa ya meomo le masolo a khansele.
Naa ke ka lebaka la eng o kgethile ye e bulegilego ka papading yeo?
Ge ba ekwa ka ga mathata a thekgo ya maeleng ga se ba senya nako go itebanya le nna ka leano.
Go kama go dirwa pudu e eme.
Leano le nyaka go kaonafata go thwalega ga baithuti bao ba twago sekolong ba atlegile le dialoga ta thuto ka mananeong a ditirelo ta bafsa.
E tla hweta baomi ka mo go swanetego bao ba kgethilwego go ya ka bokgoni le seriti seo se bonwego.
SAPS e golegile batho ba mmalwa mabapi le Lesolo la Trio.
Mokhomienare wa Setee sa Maphodisa, Mokaptene Sithonga, o retile maloko a ka ga moomo wo mokaone wo ba o dirilego.
Go dira mohlala go kgontha tlhabollo ya dipalopalo te di kopantwego, te di amanago teo di tlago tsebia baomii ka ga diphetogo ta ekonomi.
Bjale o tseba pharologano magareng ga seporei sa pherefere le gase ya dikeledi?
Gape ke nnete gore ke ka baka la mokgabio wo wa dilaeti te di fago kholofelo, mo go nago le ditlhohlo te kgolo.
Moruti Paul Verryn o file rena bahloki le makhomoreite ao a tlogetego magae go twa mafelong ao a fapanego ka ntle le go emela go holega go twa go rena.
Thua go tlia poelano, phetogo ye e lekanago le ebeebe, e lego dilo te kgolo ta sethaba sa mafolofolo ebile di tlia bophelo bja magaeng bjo bo bolokegilego.
Go tsebia le go ruta sethaba ka ga dithelete ta thipi te di kaonafaditwego, SARB e gare ka lesolo la kgokagano le le tseneletego.
Ge ba ete ba le ka ntle ga thabene, ba ile ba thoma go mo hloria ka go mmetha le go mo raga.
Museamo wa Montagu o rulaganya go ba le ditlhagio ka ga bohlokwa bja dimela ta setlogo ta go dira dihlare.
Le ge go le bjale, nyakego ya megala ya ka ntlong e fokotegile ka baka la go tuma ga dillathekeng.
Athekele goba karabo ya gagwe e ka mo dira gore a be molato.
Mdi KC Goyer, yo a dirilego dinyakiio gomme a ngwala sengwalwa ka ga taba ye itego, o dira dithiinyo te di nago le mohola.
Afrika bjale e na le mokgwa wo o lego wa Afrika le wa go laolwa ke go abelana ka maitemogelo, go hweta tiro ye kaone le go tsenya maitekelo ao a atlegilego go fihlelela dinepo ta rena ta tlhabollo.
Re tlo tsebagata semmuo mehutahuta ya diproteke mo dikgweding te di tlago go thekga tlhabollo ya bokgoni, kudukudu ka mafelong ao a lebeletwego ka Kapa Bodikela ao a tlogo fiwa edi ye itego.
Ge ba feta dipolediano ta dinaga ka bobedi Tona Dlamini Zuma le baromiwa ba gagwe ba tla sepela go leba Jeremane.
Diswantho ta sathalaete di bontha dika te kaone ta taolo ye e ireletago kgahlanong le teo di buetago morago go senyega ga tikologo, gwa realo bangwadi.
Ge ke bala sengwalwa se se tweleditwego go twa ka dikopanong te di sa twago go swarwa ta ASEAN ka Bangkok, ke makaditwe ke go swana ga bobedi dilo ta sepolotiki le ta ekonomi ka mokgwa wa SADC.
Intasteri - Go thuma ga dibewa ta fosili di feleta ka mei ya salfa go dinaethroteneoksaete lefaufaung.
Go ya ka dipolediano ke nagana gore ditaba ta mabapi le ICC di tla twelela.
Gabjale ke gape leloko la ANC NEC le Modulasetulo wa Lekgotlatheramelao la NEC le la Komiti ya ka fasana ya Puo.
Mmuo bjale o tshepediong ye kaone go kaonafateng ga bonti bja batho ba rena ka lefapheng la dipapadi.
Sa boraro ge a diria leano le lefsa la kgethologanyo la Botha leo gabotse le tsebagaditwego semmuo ka kgopelo ya sethaba sa kgwebo ka nepo ya go kgaola lehuto la infoleiene ya godimo.
Go tla ba le mollwane go ditone ta godimodimo te di amanthwago le goba persente ya thwii ya TAC yeo e ka hwetwago ke mong o tee wa molawana.
Tokologo e ra tokologo ya go hloka edi, ya malweti, ya nyakego, ya go hloka naga, ya go hloka dintlo, ya go hloka meomo, ya tlala le ya lethogo.
Dithiinyo ta mabapi le go thwala batho le go ba hlokola, go romela moomong ka leano le itego, go hlahla, mekgwa, maitshwaro le taolo ya moomo di dirilwe.
Go kwala gore o ile a thula mohu gomme a mo hlaba gore a hlokofale.
Ditirelo te di ka fihlelelwa ka dikantoro ta tshedimoo ya ta boeti teo di ka hwetwago ka toropokgolong ka bophara.
Sa boraro, lenaneo la karoganyo ya batho le a atlega ka India leo le nago le mollwane o mogolo, sethaba se segolo le tlhabollo ya ekonomi ye e sa lekalekanego.
Ke tla kgopela Joyce Seroke go go botia dipotito te mmalwa.
Naa maemo a ditsejana ta ditulong ta ka fasana a bile bjang goba e ka ba se se amana le lepatlelo ka moka ka ditsejaneng ta ditulo ta ka godingwana?
Dibo ta maole, maboto a thireleto, boithidullo ka kakareto le go leka dibeta, go akaretwa go leka nyutleleara, di ileditwe.
Thibelo ya go redimoga e a kaonafatwa gammogo le go phatlalata go kaonafaditwe.
Falati o bolete gore o belaete seemo sa gagwe sa ka mogopolong, ka baka la gore o be a dute mojako wa lebati la phapoi ya go robalela gomme o be a thoeta go betha Moruti Paul Verryn.
Sekimi sa thuo ya dithelete ta thuto sa ka ntle se thua sekimi sa ka gare sa Toropokgolo sa baomi.
Gomme o be o tshwenywa kudu ke go laola maala a batho.
Seo nkabe se se sa ba boima go yena go se dira.
Dikatlego ta lesolo le di akareta  go hloma ga Komiti ya Twantho ya Diokobati ka KwaMashu.
Maphodisa a ile a thopa sefatanaga gomme bagononelwa ba golegwa ka seteeng sa maphodisa a SAPS sa Alberton.
Bokgoni bja bona bo tla kaonafatwa, gomme ba tla hlahlwa le go hlohleletwa ka mekgwa go balweti ba bona.
Ee re tla tsena thwii go bohlatse bja gago Moprikatiri Oosthuizen gomme ke tla kgopela Mokhomienare Lyster go go enia.
Tlaleletong go yuniti ye e kaonafaditwego ya balweti bao ba nago le kgatelelo ya godimo ya mogopolo senthara ya maphelo gape e ile ya tshepedio ya oksitene ya bogareng ye e teelago tshepedio ya kgale ya go thetha, inthakhomo le tshepedio ya alamo ya ge go ka hlaga mollo.
City Parks e tla ileta go kera bjang mafelong a itego a sethaba ao a bulegilego ka Toropokgolong go dumelela matoba a seruthwane go khukhua a sa tshwenywe ke selo.
Mo ke moo tshenyagalelo ya mmakgonthe e hweditwego gona ke LM goba DM go tsebiwa bjalo.
O nthite mpa gomme a e beleta ka thoko ga tsela ka karolong ya Umthambeka.
Mokonstabole wa Leresefe Phumlani Kobo o hwedite therei ye e bego e tlete ka lebake ka fase ga mpete wo mosadi wa molweti a bego a robete go ona.
Lesolo la ta Mahlale a Dikolo te di Phagamego ka Mpumalanga (MSSI) le laleta maloko ka moka go tla moletlong wa pulo ya wekopo ya matati a mabedi.
Lenaneo la baphenkgiane bao ba bilego le maswanedi peleng go tloga fao le tla hlokolwa gomme go tloga fao ba kgopelwa go tlia phenkgiano ya theko ka ga melokoloko ya ditsela teo ba bonthitego kgahlego ka go tona.
Nepio ye e kgethegilego e lebiitwe go ditaeto ka ga tlhohlo ya go fetoa tirelo ya molao.
Efogang go bontha dikhamera ta go tura, dibenyane le merwalo yeo e ka gogago edi.
Ge a bolela ka pulong ya ntlo ya difofane ye e sa twago go agwa ka Boemafofaneng bja Oudtshoorn, tona Uys o amogete go buwa ga tirelo yeo, yeo e ralokago tema ye bohlokwa ka tlhokomelong ya maemo a thoganeto a pele motho a romelwa sepetlele.
Ba lwele kgahlanong le mokgwa wa go tloga godimo go ya fase wa go laola maphelo a bona.
Safaa Saban, moomi wa Teoinfomathiksi ka Eskom, o tla fa tlhagio ka ga maitemogelo a go godia talente le bokgoni ka ta mahlale ka ntle ga phapoi ya go rutela ye e tlwaelegilego.
Twelopele ya go ya go ile e bile lentu le legolo le le bolelwago kudu ka tlhabollong.
Mekgwa ya laparoskopiki ye e gatetego pele ke didiriwa te bohlokwa ta tlhabollo ya sephrofeenale ye e thweilwego go molweti.
Bana ba motswadi yo a hlokofetego, yo a tlogetego bana, ba tla hweta thoto ka moka yeo e sego ya direlwa wili.
Baromiwa ba kgwebo ba mmalwa ba ka Afrika Borwa ba tla felegeta Motlatamopresidente ka Sweden go kgatha tema ka mo seminareng ye ya peeleto ye e swarwago mmogo ke Afrika Borwa le Sweden.
Bjale naa o tla dumelelana le nna gore go beta gase ya dikeledi ke tiro ye e solegago?
Go kgoboketa dimela ta go dira dihlare ka ntle le go babalela gore di be gona go ya go ile go senya methopo ya tlhago ye bohlokwa.
Keith o bolete gore Mdi Mary Burton o rata go dira tshwaotshwao gomme ka ge e le Mokhomienare ke tla mo fa sebaka seo.
Naa le a tseba gore lepatlelo la gae la Orlando Pirates ke Lepatlelo la FNB?
Bakgathatema ba tla etela meago ya dinyakiio ta lefaufaung ye e lego kgauswi ya go swana le Senthara ya Ditirio ta  Sathalaete le Astronomi ya Radio ya Hartebeeshoek.
Tona ya Kgoro ya Mahlale le Theknoloti, Mosibudi Mangena, o tla tsebagata semmuo Disenthara ta mathomo te pedi ta Boithomelo bja Nanotheknoloti ta Afrika Borwa ka CSIR ka Pretoria.
Madulo a Ripari a upa madulo leribeng la noka.
Athekele e twelete la mathomo ka go Natalia, Tenale ya Sethaba sa Natala.
Meomo ye e bopa motheo wa mananeotaolo a URP ebile ke selo sa motheo sa Sephuthelwana se sa tiriwa.
E hlaloa lenaneo la dintlha te di hwetwago go ya ka go nyakwa te di omiwago go sekaseka dithentara le dikhotheiene.
Sefatanaga se se bego se omiwa ke bagononelwa  se begilwe bjalo ka seo se teetwego ka kgang ka Port Edward.
Mna Williams o hlohleleta le go fa baomi ba gagwe mafolofolo go oma ka moo ba kgonago ka gona ka dinako ka moka ka go amogela maithomelo le dikgopolo ta bona ta go itirela.
Ye ke kakaretokopana ya mafelo ao re a akareditego.
Tema ya kgoro ya gago ka Ponthong ya mathomo ya IKS e bohlokwa, ebile re lebelete thekgo ya lena.
Ditaeto ka moka ke gore go kgetha go thomilwe gabotse ntle le mathata gomme bjale tshepedio ya go bala e twela pele ntle le mathata.
Lesolo le le phethagatwa ka dinetweke ta laporathori te nne ta dilete le ka diphakeng ta teknoloti, teo di lego gare ka go dira dinyakiio te le ditlhabollo te bohlokwa ta boithomelo le go fetieta ditheknoloti ta payosaentshe.
Pula ye nti kudu e na magareng ga Julae le Octoboro, eupa madimo a maatla ga a tle ganti.
Ke sa twa go hlaloa gore ga ke tsebe ka moo nka aroganyago Orlando le Diepkloof.
Afrika Borwa e lebelete dipolediano te mohola ta mabapi le bokamoso bja IOR-ARC.
Dithiinyo le mabaka a go kgopela dikabelo ta dithelete ta tlaleleto di lokiitwe gomme dipolediano di swerwe le DST.
Melawana ye mennyane ya kgethologanyo le dika di hlohlilwe phatlalatwa ta ba ta tlowa.
Baatlelete ba ile ba dirwa diteko ta HGH la mathomo nakong ya Diolimphiki ta ka Athens mengwaga ye mene ye e fetilego gomme ga go dipego te kaone te di begilwego go fihla lebakeng le.
Meago ya madulo ya go ithekela dijo go akaretwa mafelo a maikhuto, diphaka ta dikharabane le mafelo a go kampa, a beilwe go bapela le lebopo la lewatle goba le mafelo a mangwe a dinagamagae.
Baetapele ka moka ba ka Palestina ba beile kgahlego ya batho ba Palestina ka godimo ga maikemieto a bona.
Mdi Von Gottberg o bolete gore ditlhabelo ka bobedi di na le bokgoni bja go fokota kelo ya mahu a masea ka Afrika Borwa ka ge malweti ka bobedi a tlwaelegile go masea a ka Afrika Borwa.
ERM e atlegile kudu go sepeta mananeo a a go ithutela moomo mo mengwageng ya mene ye e fetilego.
Maikutlo ao a tweleditwego ke bakgathatema ga a tloge a bontha maikutlo a DTI.
Afrika Borwa e ka pele ga lwela go ba gona ga lefase le le hlokago kgethologanyo ya bong.
Ditsebi ta dipalopalo te di tsebegago lefaseng ka bophara te di twago Australia le Canada di thuite ta tlhabollolefsa ya retistara ya kgwebo, gammogo le go tsenya tiriong lefsa ga te dingwe ta melokoloko ye bohlokwa ya ekonomi.
Afrika Borwa bjale ke molekane yo mogolo kudu wa kgwebiano le Mexico ka Afrika, gomme ya latelwa ke Morocco, Algeria le Egypt.
Re reriana ka legatong la baetapele ba sedumedi, mekgatlo ya dipolotiki, mekgatlo ya baomi, lefapha la phraebete le ka mafapha a mmuo.
O tsente letsogo kudu go oketa kudu palo ya tekolo ya kankere ya ka popelong ye e dirilwego go hweta kankere ya popelo go basadi.
Spikara, go feta, te ke ditekanyeto te di lebeletego kudu bahloki, goba gape, ta go tloa tlala.
Naa ke hlongwa ga Yunione ya Afrika le go hloma ga leano la tsooloo ya ekonomi ka khonthinenteng?
Tlhakatlkakano e tsogile ge mogononelwa a itwela ebile a gana go golegwa, gomme batho bao ba hlabago le ata ba emaema ba eya ka mo le ka mo.
Alfred Hitchcock e be e le moithuti yo a bego a na le tlhokomelo, gomme a dula a le kgole le mathata.
Lenaneo le le Kopantwego la Go tsenya Mohlagase la Bosethaba (INEP) le ikemietdite go kaonafata maemo a ekonomi ya sethaba ya malapa le dithaba.
Go romelwa go baomi go tla ahlaahlwa ke ba taolo ba Mafapha le bahlankedi ba IDP.
Ba be ba hlapedite ge ba bona bene ye khubedu ya Volkswagen ye e bego e belaeta e lebile thokong ya Bethlehem go twa Fouriesburg.
Mong wa thekisi o hlokofete  gomme yo mongwe a romelwa sepetlele ka morago ga go thunywa ka Borwa bja Delft.
Mna Koboekae o bolete gore diwekopo di tla swarwa ke badigati ba banna le ba basadi ba sephrofeenale go hlahla bakgathatema pele ga ge moletlo o mogolo o ka thoma.
Ge nyakego e feta kabo, dithekete ta dipapadi te di reketwego dithekete te nti le magoro a dithekete a tla fiwa ka matengwa a sewelo mo kgatong ye.
Mabapi le taba ya dipolediano ta ka Malawi re twela pele go bona ka moo re ka thuago batho ba Malawi go lokieta dikgetho.
Ditaeto ta GIS di tla akareta 'go fofieta go' ya lefase ka bophara, go phepheula le dillaga te di fapafapanego ta tshedimoo, gammogo le sefatanaga sa tlhokomelo ya CCTV.
Na o kile wa ba gona ka setering ya Ngaka Dr Asvat ge go kwagalago gore o bile le dipolediano te di bego di na le ngangiano le Mdi Madikizela-Mandela.
Lenaneo leo le twelago pele la difofane te di bonwago ta mosegare ta tekolo ya seole, ka go omia Maphodisa a SA le balekodiii ba Maole go lwantha bosenyi bjo bogolo le ditiro ta SDU SPU ka makheieneng.
O bolela gore o biditwe ke Kol Grobelaar gomme o go bodite gore Mna Mabota o golegilwe ke Lekala la Thireleto la ka Soweto.
Ge Kolonele Potgieter  a bolela bjalo gona hlatse ya gagwe e bolela maaka.
Dintlha te di ngwangianwe le Motenerale Oelschig ka tsekong ya Msane.
Go molaleng gore boipileto bja leano le lefsa la botseta le le akaretago bakgathatema ka moka le hlohleletwa ke bakgathatema ba banti ka dipolotiking ta ka US le dinaga ta bodithabathaba.
Ketelo ya Khansele ya Bosethaba ya Diphrobentshe: Komiti ya Motwaoswere ya KwaZulu Natal ya go ya Austria.
O kgopela go tsenya senya sefane sa gago sa go tsena ka mo fase, gomme phasewete ya gago ye mpsha e tla emeilelwa atreseng ya gago ya emeile.
Boto ya Thuo ya Semolao (LAB) ka kakareto e phethagadite proteke go lebelela bagolegwa bao ba emetego go sekiwa bao ba bilego ka kgolegong go feta ngwaga o tee.
E ka ba maithomelo ao a feletago ka maithomelo a mangwe go twela pele.
Ke lethabo go ba le leloko la maemo a ka sehlopheng sa rena gwa realo Molaodi Daniel Mokone, Mokhomienare wa Setee sa Odendaalsrus."
E oma bjalo lefelothupeto la nakwana la peeleto ya lefapha la sethaba ka dinyakiiong le tlhabollong ya intasteri ya kago.
Naa o sua Boto ya Thuo ya Semolao ka boyona ka tiro ya boaedi.
Ba be ba kgona go dira meomo ya masolo, ya go swana le dilloko ta go otlela le go sepeta dikarikana ta go sepetwa ka mohlagase.
Re swanete go ba le dikatlego ta baithuti ka go higher grade go netefata gore go ba le baomi bao ba tlogago ba na le maswanedi kudu ka moso.
Ka kweio ya maemo a a beilwego ka kakareto ka sengwalweng, go na le lefelo leo go ka dirwago tiro ye ka go kgetha.
Go ya ka dipego Moprofesara Peter Forbes ga se a ka a amega felo ka go go eleta mabapi le taba efe goba efe.
E sego epini, go ya ntlong, ntlo ye ke e tsebago.
Sekolo sa Phoraemari sa Mvula se hweta tlhwekio ye e nyakegago ka yo mongwe wa maloko a Senthara ya Methopo ya Tikologo ya Tsoga
Ka tikologong ya meetse, selo sefe goba sefe sa ka ntle seo se senyago go omiega ga meetse.
Peu ye ya ryegrass e ka omietwa go gaa semela sa lefela gannyane nakong ya Janeware Feperware.
Ge toropokgolo ya Durban e emete baeti bao ba ka bago ba milione nakong ya sehla sa matswalo a morena, go dumelwa gore nako ye ya matswalo a morena e tla ya godimo go feta le peleng.
Rente ya mothopo ke kelo ya go hlokega ga boleng bja methopo ya go nthwa ka botlalo.
Diaparo ta maleba ta thireleto di a nyakega ge go dirwa ditiro te, go fa mohlala, diobarolo le dieta ta mokgopha di swanete go rwalwa ge go dirwa ditiro ta boenteneere ta mekheniki.
Go ya ka Mokhanselara Cllr Brian Watkyns, modulasetulo wa Komiti ya Phothefolio  ya Dipeakanyo le Tikologo, "dintlo te di senyegilego ke gape bothata bjo bo oketegago ka toropokgolong ka moka".
Le kgopelwa go eletwa gore dithiinyo ta go botiiwa ke te ke bolelago ka tona ka fekeseng ya ka pejana lehono di gomiitwe.
Taolo le tshepedio-Mananeokgoparara a thilafato ya moya, go hlokomela le dinetweke ke te di sego gona ka khanseleng ya tikologo.
Tiragalo ye nngwe, ye e swanago le ditiragalo teo ka Three-Mile Island goba ka Chernobyl ga se ta swanela go diragala gomme bjale re swanete go dula re nthite mahlo dinameng gomme re tlogele go ba le boitshepho le go arabela tiragalo.
Gomme naa nakong yeo ditlhaselo le dipolao ta baetapele ba IFP di ile ta hlaga?
Maikemieto a thuo ya maeleng ya bjale ke go thua batweleti ba diproteke ba fokote ditshenyegelo ta thoto ta go phethagata diproteke ta mohlagase wa go omiwa gape.
Gore CAA e beakanywe lefsa ka nepo ya go netefata gore e phethagata tema le meomo ya yona gabotse le ka bokgoni.
Bjale go ete go nna go go leboga wena Khomreite Mattera.
Seabe sa kahlolo ya DAVIS, sephetho sa SEAPOINT, ke gore batho ga se ba swanela go fa bohlatse.
Diphamfolete, diphoustara le dikhontomo di a hwetagala go ka phatlalatwa ka tekano ye nnyane.
O no lebelela disenthara te pedi te mpsha ka KwaMashu le ka Umlazi.
Go di eta pele ka mo tshepediong ye, dikgoro te bohlokwa ta kabo gape di dirwa peakanyolefsa ye bohlokwa go netefata gore go ba le nepio ye kgolo le bokgoni bja go tweleta iKapa Elihlumayo.
Re be re fela re opela koa ya Inkatha gomme re ile ra rutwa gape ka ga Inkatha.
Badudi ba tikologo le dikgwebo te kgolo di hwetwa gabonolo le go fihlelelwa ke baeti, le baabi ba ditirelo ba sethaba le ba kgwebo.
Kgoro gabjale e tsebia dikolo ka ga dikabelo, go latela ditheriano le mekgatlo ya barutii, mekgatlo ya dihlogo ta sekolo le mekgatlo ya taolo ya dikolo.
Bona foromo ya rena ya kgopelo ya mebepe go bona direfio le go otara mebepe.
Answer South Africa ke kagommogo ya ICC gomme ka nnete, re bile ba mathomo ba basaenedi ba ICC.
Larijani gape o thoedite ka go twa ka kwanong ya thibelo ya go tsenya ga nyutleara ka dinagaeng ge Tehran e bewa ka gare ga kgatelelo ye nngwe ya bodithabathaba ka ga taba ye.
Seo se bontha kamano magareng ga ye e theilwego sethabeng goba ye e theilwego go ba go se ikarabele goba go bao ba ikarabelago kudu.
Khansele e kgopela balefi ba ditirelo go lefa ditirelo ta bona goba ba be kotsing ya go lahlegelwa ke thoto ya bona.
Ba fetile motheo wa go saenela ditumelelano.
Ke ka kweio ye mo e lego gore dipolediano ta mabapi le semorafe, te di ikemieditego go fedia kgethologanyo ya semorafe, ka botona di tweleta lethogo la gore e tla hlohleleta dikgaruri ta bathobaso kgahlanong le badudi ba rena ba bathobaweu.
Ge mokotlana o ete o hweditwe le go phuruphuwa, maloko a hwedite raboloro e se na dikolo, hamola, sabola le serwalasethunya.
Baotledi ba banti ka Afrika Borwa, banamedi ba bona le basepelakamaoto ba bolawa ka dikotsing te di bakwago ke go otlela ka boaesdi.
Mmogo re lokollote bohloko bja kgethologanyo; mmogo re ka kgona ebile re tla fenya bosenyi.
Te di tla ba dikgkagano te kgolo magareng ga mokgoboketi wa madulo le kopanyo ta kgokaganyo te nnyane goba ta go di hloka magareng ga tona.
Go diria tirelo moo e lego gore go twelela ga dikgofa go a hlokomelwa, laolwa le go tlowa go fokotago go feteta ga malweti a marapo ao a fetetwago ke dikgofa.
Ke dikamano ta kgauswi kudu le maneinale a Maafrikanere ka dithuo ta dithelete te nti, go mokgatlo wa National Party.
Ka setatamenteng sa kgao lehono seo se boletwego ke Mmeyara Johanna Stoffels, o bolete gore kabelo yeo ke karolo ya thelete yeo mmasepala o e thopilego ka Difokeng ta Vuna ngwageng wo o fetilego.
Mokgatlo o bolela gore re swanete go lemoga mekgwa ye e fapafapanego ye e humilego ya maitemogelo a batho ka dikamanong te nti ta ponagalo le ta dikamano ta seto sa sethaba sa lefase.
Baeti ba tla bontha dipontho t a feene ta ka mehla ka tiragalong ya pontho ya mmakgonthe; diphadiano ta bonkgwete bja go sesa lehlweng ka mesong ya Labohlano le thokolete go gongwe le go gongwe - go akaretwa feene ya thokolete.
Sepedia o mpshafate mananeokgoparara a ekonomi ka go beeleta ka lefapheng la intasteri ya rena.
Ke gore ba omia maatla a bona go hlohleleta go hloka tekatekano ga maatla ge ba efa taelo ka mererong ya lefase ka bophara.
Bahlankedi bao ba kgonago go bolela Searapo, Seisimane, Sefora le Sepotokisi ba tla nolofata polediano ka mafelong a tshedimoo ka maemafofaneng a bodithabathaba ka Durban le ka Johannesburg ka ICC.
Nakong ya go nyaka batho mo go bego go arogantwe, maphodisa a golegile bagononelwa ba tshela ka go thuba dintlo.
Re leboga kudu Craig, re leboga seabe sa gago re tloga re se leboga.
Ke fela mo dinakong te di sa twago go feta  moo ke ilego ka lemoga bogolo bja ditiro ta kgoboo le ta go tloa seriti sa botho te di dirilwego go batho ba banti ka tsela ye.
Setsopolwa sa bitio sa go golegwa se a hwetagala go ba kgao.
Ditlhabollo te di tlia menyetla ya ekonomi ka molawana o mofsa wa bodiredi bja ka ntle bja SANP.
Go kgatha tema ka botlalo ga dipeeleto ka kaonafatong efe goba efe ya theko ya diere ya khamphani ye go beeleditwego ka go yona.
Mafelo ao a nyakago tlhokomelo a go swana le go hloma boemafofane le ta seole ga se ta swanelwa go tewa diswantho.
Ditlhapeto ta thibelo ya bosenyi le go tsatsela go dirile gore Maphodisa a Paarl a golege bagononelwa ba bararo gomme go realo a rarollote melato ya go thuba le ya go kata.
Mdi Archary o amogete go thwalwa moo gomme a bolela gore ke tlhohlo ye kgolo, eupa ke yeo a e ratago.
Senthara ya lefelo la kgwebo e tla thomia diintasteri ta tlhabollolefsa le kgodio ya difenithara le ya dikota ka seleteng le ka phrobentsheng.
Karolo ya mafelelo ya thutwana e lebelete kudu melao ye e fapafapanego ye e laolago mebasepala, tema ya mebasepala ka go Afrika Borwa ya Temokrasi le go hlakahlakana ga ditshepedio ta dithelete ka ge go laelwa ke melao ya bosethaba.
Kgopolo ya tlhokio, ge a sepela, e re ama kudukudu go feta bophelo bjo bokaone bjo re bilego le bjona le Mwalimu Julius Nyerere, ge a sa phela.
Dikobati, te di phuthetwego ka bothakga ka mekotlaneng ya dipolastiki, di hweditwe ka khapoteng.
Re rata go bita Ngaka Ebrahim Akoojee go tla sefaleng ka kgopelo.
Re kgopelwa go bolela gore maaledi a kgethologanyo ya karoganyo ya merafe le go hloka tekatekano ga e sa le gona.
Maloko a palamente bjale a seemong se sekaone sa go netefata gore maemo a bona a phethio a tea diphetho ka ga merero ye itego.
Re a lemoga gore ka mehla re swanete go hweta ditsela ta go oma ka bothakga, ka lebelo le ka go seketa thelete kudu - ka ntle le go se akarete boleng.
Setatamente se se lebiitwego go Khansele ya Thireleto ka Mna. Aziz Pahad, Motlatatona wa Kgoro ya Merero ya Dinaga ta ka Ntle wa Afrika Borwa legatong la Lesolo ya Poelanyo la Yunione ya Afrika ka Cote d'Ivoire.
Koketego ye e sa twago go thomia ka bohodung bja ka lewatleng, ditiro ta go tsoma diphoofolo mo go sego molaong le go otlela ditseleng ta mabu mo go sego molaong go hlohleledite Toropokgolo ya Cape Town go thwala sehlophathomo go lwantha bosenyi mawatleng a yona.
Mekgwa ye e aroganego e swanete go efogwa go thibela malweti ao a sa alafwego.
Re tlo diriana le lesolo le mo nakong ye e sa fetego pelo go rulaganya dipolediano.
Ka Juni le ka Agostose morutii o etela dikolo ka Cape Town teo di ka se kgonego tla museamong gomme a hlagia lenaneo ka ga go dira ditlolo ka dimela.
Go senywa ga leptalelo ga se gwa amantwa semolao le go agwa ga lepatlelo le lefsa. Khansele ya Toropokgolo e file ditumelelo te pedi te di aroganego gomme ditumelelo te ga se ta ganetwa.
Go akareta ditiriano ta mabapi le ditaba ta ditokelo ta Botho, go keteka dilo te di swanago le dipharologano te di fago seriti.
Gomme ge re be re thabea, re bone khompi, ye re bego re sa e tsebe gomme Zinzi gammogo le Shoes ba be ba le ka gare ga khompi yeo e lego ya Mdi Mandela.
Diphetogelo te di dumelela tshepedio ya toka yeo e hlokometego dinyakwa le ditokelo ta bana.
Taba ke gore ge go balwa ngwalollo ya maphodisa go thabeathabea ke ga moomo.
Mohumagadi Modulasetulo, ge e le gore go lokile gore se re nyakago go se dira ke matseno ao a tlago tlia kweio ya dingaka ta dilete.
Go hwetwa ga theknoloti ya Geo Manzi go tla tweta pele dinyakiio le tlhabollo ka nageng ya rena, teo di ikemieditego go utolla methopo yeo e sego ya ka ya fihlelelwa ya dithoto ta dintlo ka nageng.
Francis Makgatho, Mokhanselara wa Toropokgolo, o dumelelane le Langa, a re dingaka ta seto di swanete go emia go fa batho dihlare gomme di swanete go ba romela go bahlankedi ba ta maphelo.
Bogole bo a bakwa goba bja oketwa ke maemo a bophelo ao a tletego ka batho go fetiia le ao a se nago le bophelo.
Go ya ka James Slabbert, Hlogo ya Taolo ya Dithoto, dintlo te hlano ka mafelong a George, Strand, Milnerton le Franchhoek di tla bapatwa go tlo rekiwa mo nakong ye e sa fetego pelo.
Magoro a dihlare ta go bolaya dibokwana a akareta dihlare ta go bolaya dibokwana ta dimela, dihlare ta go bolaya dikhunkhwane, dihlare ta go bolaya magotlo, dihlare ta go bolaya difanki le dipaktheria.
Maitshwaro a motheo a moomi wa ditirelo ta sethaba a tla tlewa gape go tirelo ya sethaba ye e theilwego go bophrofeenale le go mekgwa.
Smith o tlaleledite ka gore dinyakiio te di dirilwego ke Meraka Institute di tla, mo mengwageng ye e latelago ye meraro; lebelela kudu go utolla mokgwa wa go ya go ile wa Lefapha la Tshepedio ya Titithale, gammogo le go katoloa go oma ga lona.
Ee, ke sa mo gopola gannyane, eupa e be e le Veronica Hlatwayo.
Ka nako yona yeo, go hlongwa ga lebotho la go tlia khuto leo le hlokago kemo ye e thoetago go tla ba le seabe go kago ya boitshepo ka Borwa bja Afrika.
Ke bone batho ba sepetwa ba namete dilori ka morago, dilori ta go rwala marotho le diterekere.
Ka lebaka la sekgoba se sennyane sa go dira pontho, go tla bonthwa fela mabalankwe ka ga phetogo go twa go semorafe.
Masolo a Tlhabollo ya Naga - Maitapio a mohlakanelwa a go hlabolla bokgoni bja lefelo le itego.
Re na le bohlatse bja gore Stompie Seipei o latofaditwe ka go ba tlhodi.
Pego ka botlalo bjale e a hwetagala Inthaneteng ka fomete ya Acrobat PDF.
Go fihla fao o tsebago, naa go na le mokgathatema yo a emetego palo yeo ya bao ba tlago?
Pele ga moo, Kapa Bodikela e be e tshwenywa ke mathata a semorafe ao a bego a oketega; tlhabollo e ile ya bewa ka lehlakoreng le tee kudu ka dikarolong ta bahumi ta ka Toropokgolong le ka Probentsheng.
Le ge go le bjale, ditlhabelo kgahlanong le Polio le Tetanus di a eletwa bjalo ka dikgato ta temoo.
Lenaneo la bjale la go hlopha la CPI ke Tlhopho ya Kgwebiano ya Bodithabathaba (ITC).
Go fahloa ga mathomong go swanete go oma ka mabaka a boithireleto le tema ya TDF.
Go ba redieieneng ya godimo go ka go bolaya, mola e le gore dilekanyo te nnyane di ka baka dikankere le go fetogafetoga ga ditini.
Leeto le le kgahliago la bongwagakgolo ya mathomong a bolesomesenyane ka Madagascar, taba ye e sa akaretwego ganti le lefapha leo rena bjalo ka babadi re tsebago gannyane ka ga yona.
Letetang Roland mogala goba le mo romele emeile go dira dipeeleto gomme le dire gore thelete yeo e tsene.
Eupa, ka morago ga ge lesolo la lebotho le maatla la ka fase ga bahlomphegi Roberts le Kitchener le fihlile, go batamela ga Britain go bile ga lebelo.
Sega fela te nti te di ka kgonago go swarwa, ta dirwa ngata le go bolokwa ta letati le tee.
Ke dumela gore ke moomo wa ba kgao go dira gore mmuo o dira dilo ka tshwanelo le ka nepagalo - eupa e sego go dira bjalo ka maitshwaro, ka mabaka le ka go hloka lehloyo.
Mo nakong ye e sa twago go feta, go bile le ditiragalo ka lefelong la Malvern Queensburgh.
Sekhwama se swanete go arabela le go omietwa go maatlafata Borwa- Borwa, Leboa-Borwa, gammogo le tiriano ya ka seleteng.
Disorokisi ta Zip Zap, teo di rutago bana ka ga mabokgoni a disorokisi, le tona di tla hweta thuo ya maeleng.
Ke leboga gape dikete ta maloko a ANC, SACP, COSATU, SANCO le balelatokologo ba bangwe bao ba omilego gaboima go netefata gore re hweta phenyo ye re e fihleletego.
Te di beilwego ka mo fase ke mafelo a thekio a ditee ta borekieto moo o ka rekago dithekete ta mohlagase go tlo di omia motheneng wa gago wa mohlagase.
Bjale re nyaka molaotheo wo o sepelelanago le dinyakwa ta batho wo o amogelago ka botlalo mekgwa ye e lego ka ditshepediong ta kagolefsa ya leago, bong le ekonomi ya sethaba.
Re be re se na Roodeplaat Research Laboratories ka nako yeo.
Go dirwa ga mebanki, fenithara ya mahlakana le dilo te dingwe te di dirilwego ka go loga dilo goba te di dirilwego ka dillaga, mathale goba dithapo ta go logwa.
Mo nakong ye e sa twago go feta, maloko a maphodisa a Yuniti ya Thibelo ya Bosenyi bjo bo Beakantwego ka Potchefstroom ba bile le ditiro ta thitio magareng ga Potchefstroom le Khuma, moo bao ilego ba makata dihlopha te pedi ta banna ka dintlong ta go semelthara te di sego molaong.
Ditsela ka moka te di sego ta thewa maina ka makheieneng di tla fiwa maina ka go reriana le sethaba.
Tshwarelo go go itia, maphodisa a mangwe a peleng a tlhapeto a tla kgona go tiieta seo.
Panka ya Resefe ya Malawi (RBM) e tere meomo ya go panka ya bogareng ya Panka ya Rhodesia le ya Nyasaland gomme ya tea ditaolo ta neelano ya thelete ge e hweta boipuo.
Go fetoa naga go tlia go hloka boiketlo mo go ka dirago gore naga e lebelele kudu merero ya ka gare ga yona sebakeng sa go kweia gore re gona go direla batho.
Mokonstabole M E Maleke, yo gabjale a omago ka Lefapheng la Thibelo ya Bosenyi, ka Knysna SAPS, o nyaka go yo oma seteeng se sengwe sa maphodisa gongwe ka go fetoa mafelo a moomo le o mongwe ka Gauteng, Free State, Kimberley goba North West.
Mo lebakeng le, banamedi ba tla kgona go ipshina ka botlalo ka moago wa ditheminale te nti wo o lego magareng ga ditheminale ta bodithabathaba le ta ka nageng.
Magageong, go na le gape mehuta ye nngwe ya masolo ao a thomiitwego ke mmuo - ao a omilego gabotse kudu.
Ke monyetla wo o kgethegilego go le swara ka lefoko legatong la SADC ka mo tiragalong ye ya histori: kopano ya mathomo ya Samiti ya Mafapha a mararo ya COMESA, E.A.C. le SADC.
Ke kgona go kweia, Ngaka, go ikhola ebile ka nagana gore go tloga go kweiega.
Sehlopha se se akareta go sepeta digase, diela, motswako wo o nyakilego go ba seela le ditweletwa te dingwe ka diphaephe.
Dikgopolo ta historing ke ta gore e ngwadilwe gabotse ka ga maemo a sethaba le dilaodi ta maphelo gomme ke tlo tlogela seo.
Bagononelwa ba babedi ba golegilwe ka Sontaga ka ga bohlakodi bja go itlhama ka dibeta ka lebenkeleng la PEP ka Rayton.
Batho ba bangwe ba banti ba bohlokwa ba go twa dipolotiking ta ka Congo ke karolo ya ditshepedio te.
Ga se sephiri gore Kapa Bodikela e swere bothata ka dihlopha ta digongwana, bosenyi le bosenyi bjo bo beakantwego
Bjale ke selaeti sa bokgoni bja godimo ka ichthyology ya semmuo.
Go tlia pele diproteke te di amanago le IDP le ditekanyeto te di theilwego protekeng ya lenaneo ya go tlia dilo pele.
Naa ga le nyake tirelo ye kaone kudu, baotledi ba dipese bao ba nago le segwera, barekii ba mebileng bao ba thabilego le badudi bao ba nago le thuo?
Maphodisa a Klerksdorp maabane a bonthite bohlatse bja maitshwaro a go se kgotlelele bosenyi ao go tshephiitvwego gore a tlo omiwa kgahlanong le batho ba go ngala moomo bao ba thoetago, a tla twetwa pele.
Great Limpopo Transfrontier Park e tla ba lefelo la boeti la phediano ya diphedi ta tlhago, yeo e nago le ba lefapha la phraebete bao ba kgathago tema, eupa ya kgona go oketa dikholego ta pabalelo ya diphedi ta tlhago le tlhabollo ya ekonomi ya dithaba ta tikologo.
Go dira dijo te di lokiitwego kudukudu ta diphoofolo ta polaseng, go akaretwa metswako ya peleng goba dijo ta metswakotii , furu ye e nago le swikiri goba ditlalaleti ta dijo.
Mokgwa wo o thoma go lwantha tlhago ya bohloki le go ba kotsing.
Re amogete Setatamente ka ga go tsenya dibeta ta tshenyo ka bonti ka nageng ka ntle ga molao le go thekga Leanotiro ka ga thibelo ya bothoeti bja radioloti le go ireleta methopo ya radioloti.
Ke dira legatong la yo mongwe, ke nna moemedi wa Charles Zwane, yo gape a tsebjago bjalo ka Bobo.
Ke bone seo, ka basadi ba banti bao ba emetego basadi ka makaleng a puo, melao ya rena bjalo ke ya batho kudu ebile e na le tlhokomelo kudu -kudukudu ka ga ditaba ta ekonomi ya sethaba.
De Kuilen ke sekolo seo se omiago dipolelo ta pedi ta go ruta ka nako e tee seo se rutago polelo ya gae ka bobedi Afrikantshe le Seisemane ka diphapoing te di aroganego.
Lefelo la bomedieto bja mathomo bja othiti ke Serapa sa Pabalelo ya Tlhago sa Helderberg, seo ka lerato se fanego ka dintlo ta bomedieto.
Tlhompho ya batho ka moka go akaretwa ba mohlobo wa go fapana le wa lena le tlhompho ya dito ka moka e swanete go rutwa.
Le diwate te di bego di beilwe bjalo ka te di hlokiitwego kudu ka phrobentsheng di tla ba le batho bao ba hlokiitwego.
Taolo ya tikologo ya mabotho a thireleto le a bohlapeti a tla tsebiwa ka bjako ka ga ditumelelo te di filwego maole a mannyane a PALIPEHUTU-FNL go efoga go se kweiane gofe goba gofe.
Moomo wa bona wo ba filwego ona ke go lebelela kudu dinyakiio te di nago le dikelo e di bonwego peleng le ta mmakgonthe.
Mopresidente o kgopete ba taolo bao ba amegago go nyakiia ka pela tiragalo yeo gore disenyi teo di tsebje le maikemieto a bona a bewe pepeneneng.
Ge e le gore moomi o itokolla moomong gomme a se na maswanedi a go hweta moputso, moputso le duthelete dife goba dife te di gogwago di swanete go swarwa.
Se se na le tlhaka ya khoute ya mohlape (HCL) , le nomoro ya tatelano ya ngwaga.
Dithentara di tla swanelwa ke go itwa tshepediong ya go hlokolwa yeo e tlago hlokomela magareng ga te dingwe dinyakwa ta sethaba, sebopego sa mokgatlo le bokgoni bja go dira moomo wo o lebeletwego.
Lenaneokgoparara la mmuo wa sepolotiki, leo le akareditego ditlhomo ka moka ta mmuo le baomi bao ba omago ka tshepediong ya mmuo wa kgethologanyo.
Dipalomoka di akareta bong bja hlogo ya lapa bjo bo sego bja bolelwa le mothopo o mogolo wa letseno.
DEAT e tla oma ka mafolofolo go kgokaganya kabo ya tshedimoo, thuto le kago ya bokgoni, go hweta thuo ya dithelete ya masolo a mehutahuta a phokoto ya dithila, le go sepeta dikamano ta sethaba le ta phraebete.
Bana ba ile ba rutwa gape go latiia mehlala.
Leano le le lebelete kudu go fokota tlhaelelo ya ditekanyeto, go beakanya lefsa lefapha la sethaba le go bea sekeng le go beakanya lefsa mmaraka wa baomi.
O ipileta go bathekgi ba dithelete go thekga masolo a kimollo a thoganeto, le go gatelela bohlokwa bja go tweta pele lefelo le le bolokegilego moo baomi ba ka kgonago go aba thuo ya maleba.
Ee, Ngaka Randera le nna re tla be re botia dipotio gomme ke tla dira tlhagio ya mathomo.
Dihlogo ta ditaba ta mabapi le ekonomi ganti di lebelela kudu nomoro e tee.
Sehlopha se sa ka fasana se akareta kgwebiano ya ditaamane, diperela, le maswika a mangwe a bohlokwa le ao a nyakilego go ba bohlokwa, dibenyane, gauta le dibenyane ta silibere le dimetale.
Ke na le te nti lenaneong la ka la dilo te ke hlologelago gore di ka dirwa eupa ke nagana gore ke omiite nako ya ka ka moka bjale gomme ke rata go le leboga kudukudu ge le mphile sebaka se.
Mokonstabole o be a le moomong ge mogononelwa wa sefatanaga se se utswitwego a mo reka gore a fihle sefatanaga.
Kopanya dilo te di hlokometwego ta phediano ya diphedi ta tlhago ka go ditshepedio ta peakanyo ya thomio ya naga le ka dipeeletong ta tikologo.
Mna Vally, ga ke tsebe gore ke ka lebaka la eng ba Bohlodi bja Bosethaba ba ka nyaka go omia CR.
Go palelwa ke go dira se go tla feleleta ka dipoelo te di nago le mathata a magolo: tikologo ya go hloka kholofelo le go felelwa ke maatla moo e lego gore go ditiro ta go tea lehlakore kudu di ka dirwa.
Ka morago ga ge lebake le thopilwe, Rapie Modibane o lefile kotlo ya kamogelo ya molato gomme o ile a lokollwa.
Mna Taffy Adler o thwetwe bjalo ka Mohlankedimogolophethii wa Etentshi ya Tlhabollo ya Dintlo ye e sa twago go hlongwa.
Peleng, maphodisa a swere banna ba bangwe ba babedi, ka pejana ka morago ga gore ba fete mollwane wa Oshoek ka Mpumalanga.
Ke maikarabelo go sepeta le go kgokaganya difilimi ta tikologo ka go bobedi Toropokgolo le ka Phrobentsheng.
Gomme Mna Taljaard o be a le gare ga mothaladi wa ditulo ka lehlakoreng la nngele la gago, seripagare magareng ga tsela ya sehlotswana ya gago le tsejaneng ye e latelago ya sehlotswana ka godimo?
Ke kgopete Joyce Seroke gore a go thue ka go anega kanegelo yeo.
Go tsenya ga magato a kgalemo go rarolla go lahlela ditlakala mo go sego molaong le gona go la nyakiiwa.
O ile a bolela ka ga tebogo ya gagwe go magato a Mmuo wa Israele a go hloma disenthara ta masolo a thuo ya batho le go aba thuo ye e hlokagalago ya batho.
Batho bao ba etelago kliniking la mathomo goba senthareng ta maphelo ya sethaba ba tla kgopelwa go tlata foromo gomme foltara e tla bulelwa molweti.
Ka ge re tseba go na le ditiragalo te dinti ta Maeia, Maarapo le Mayuropa ao a tsenago ka khonthinenteng ya Afrika ba nyaka dimetale te bohlokwa.
Bjale ba amogete go romelwa ga Mabotho a UN go thua AMIS gomme ke nagana gore ye ke kgato ye kaone ye e lebilego thokong ya maleba.
E dira gore go be le methopo ya dithelete ye e lekanego go tlo phethagata molawana wo.
Ditiragalo te mmalwa di ile ta swarwa go sepelelana le Beke ya Rakbi ya Dikholete ta Temo ta Pannar te di swerwego ka Cedara.
Mo lebakeng le karolo ye mpsha ya Dithokgwa ya ka Kapa e tla kgona go amogela tlhabollo ya dikampa te pedi ta baeti, teo di tlago hloma meomo ka moo lefelong leo.
Ka Boipatong, go na le sehlopha seo se bitwago Kulumani, seo se thuago bao ba gatelegilego megopong moo nakong ye.
Ga ke dumele gore go na le yo mongwe wa rena yo a nyakago go dula ka mo lefaseng le la bofora le le sego la nnete leo le nago le batho ba dimpe bao dihlogo ta bona di utilwego ka santeng ya Kgalagadi.
E bile fela ka lebaka la go kgotlelela ga moya wa batho moo e lego gore mekgatlo ya go swana le NAFCOC e ile ya atlega.
Ge e le gore palamente e ganetana le maikemieto afe goba afe goba maikemieto ao a tla emia go dirwa go fila moo a ganetwago ka gona.
O bolela gore o bile le maikarabelo a lehu la Mna Sitelo Lomo ka lebaka la gore o be a gononela Mna Lomo bjalo ka tshebi ya maphodisa.
ICGEB e fa sefala moo baraloki bao ba nago le khueto kudu ka lefapheng la boenteneere bja ditini le ka go payotheknoloti ba ka kopanago go fana ka dikgopolo le go hueta maikemieto a bona a tlhabollo.
Re omiite difala ka maikemieto a go tweta pele ditokelo ta basadi.
Bathekgi ba tshephilwe go dinyakwa ka moka ta go swana le dilo ta go hlwekia.
Mokhomienare wa Setee sa Maphodisa sa Newcastle, Molaodi Jula, o thabiitwe ke moomo wo o dirilwego ke maloko a.
Ntlo ya manobonobo ya maikhuto ye e nago le letangwana la phraebete le lefelo la BBQ leo le ruletwego ka mabjang.
Mathomong, go bohlokwa go lemoga gore Mmasepala wa eThekweni o tweleta tlhobaboroko ye kgolo mabapi le tiragalo yeo, yeo e feleleditego ka bompe.
Ga re kgopele tshwarelo go mmuo wa Zambia le batho ba yona, gammogo le go batho ba Afrika Borwa ka ge ditaba te di etwa Afrika Borwa.
Ditsela te di beilwe ditshepediong ta bjale ta lefelo la tshedimoo la mmasepala la GIS.
Afrika e emete go fihla ga gago ka lefelong la borwa kudu la khonthinente go keteka tsebo le bokgoni bja diphihlelelo ta diatleletiki teo di lego ta, e sego gannyane, bafsa ba Afrika.
Ge a thomia ka holong ya sethaba sa tikologo, Mospikara Noluthando Mangole o ile a eta pele a hlohleleta dithaba go hlokomela meetse.
Bonti bja balaodi ba dikolo ta kgwebo ka UK, bao peleng ba bego ba le baamogedi ba batho le megala, bangwaledi goba basepedii, bjale ba kopantwe ka go dihlopha ta taolo ya sekolo, e lego tlhabollo ye kaone kudu.
Lekodiia dingwalwa te di kgethegilego, go fa mohlala, ta meomo ye e kgethegilego, peakanyo ya tshedimoo le dithempleite ta tlhamo te di amanago le phothale.
Vuyani o latofaditwe ka go hlakola ga tlwaelo, go golega ka ntlong, go kata le polao.
Ditee ta taolo ta masomepeditshela di beilwe go ithireta go maru goba go ditela mosepelo wa ona.
Gabotse, e fa banamedi le mootledi setimela se sefsa.
Lebelela ditheipole ta moomo ka mananeong ao a latelanago go hweta dintlha ka botlalo mabapi le phetogo ya mepete magareng ga maemo le mosepelo wo o sepelelanago le yona ya balweti ba ka ntle.
Mabapi le se, re fetieta gape mahloko a rena a magolo go ba lapa la Madlala le la Ndabandaba.
Go betha le dipolelo ta semorafe go moithuti Nosipho Mkhize go diregile ngwageng wo o fetilego ka ntle ga meago ya Seloko se se Phagamego sa Edgemead.
Naa se se diregile pele ga ge nno ya mathomo e nwewa?
Go kwala gore mohu le lekgarebe la gagwe ba be ba etete le lengwe la malapa ka polaseng ge ngangiano e thoma.
Diswantho ta kgatelopele le dikatlego le dipego ta ditlhohlo ta diproteke di fiwa bahlankedi ba mmuo ka moomong gammogo le maemo a leano kgafetakgafeta.
Peakanyo ya leano la meago ya Clairwood le tla akareta dipolane ta kgato ya lefelo leo la dikarolo ta madulo le la diintasteri ka Clairwood.
Ge re lebelela thuto, Ditona te dingwe di fa ditsebio ta bogaswi ge motho a lebelela diyunibesithi gomme Mna Bengu o mo le yena ke mosenyi yo mogolo.
Ba sa bona mafelo a mekhukhung bjalo ka diketho le mafelo a kankere moo badudi ba bonwago bjalo ka 'baeng bao ba sego ba laletwa'.
Toropokgolo gape e thuite dinyakiio ka maeleng ta seabe sa ekonomi le sa sethaba sa intasteri ya difilimi ka Cape Town le ka Kapa Bodikela, teo di sa twago go fetwa mo nakong ye e sa twago go feta
Phanele ya bosethaba e sekasekile ditaodio te  gomme dikolo ta baithuti bao ba atlegilego di ile ta laletwa go tlo amogela difoka ta bona ka Letati la Basadi.
Bula lenaneotirio la Acrobat Reader o bule dingwalwa te o di taoneloutilego.
Tlhamo ya ntikodiko ya lepatlelo e aba lefelo la ditiragalo te nti leo le ka omietwago bjalo ka lepatlelo la kgwele ya maoto ya bodithabathaba, rakbi, diatleletiki le ditiragalo ta khonsate.
Mega RED Door, ka tiriano le Business Place ka Toropongkgolo le ka selekane le Investec le Sekunjalo Investments di tla hlongwa.
Go kopanywa ga Dihlongwa ta Moomo ka gare ga Mmasepala wa e-Thekwini go bile boima kudu le go  tlala ka mathata.
Mafelo a mangwe  le mebila ka lefelong le tikologong ya lefelong a tla tswalelelwa sephethephethe mo nakong ya ditiragalo te, gwa realo Mosuphritente Naidoo."
Sebopego sa nkgokolo sa "leaka" se gatelela moya wa go ba mmogo le go laeta kamogelo ya baeti ba ka Afrika Borwa.
Ba kgao ba laletwa go tla gomme ba tla fiwa sebaka sa go bolediana le di-VIP.
Papadi ya mabuladitsela ya papadi ya kgwele ya maoto e tla ba papadi ya kgwele ya maoto ya basadi ye e rulagantwego ke mokgatlo wa kgwele ya maoto wa ka Kwa-Zulu Natal.
Kgapeleto ya dikgopolo teo  bjalo ka ge ponagato le boikarabelo bo bolela bjalo, ka seripa, se se tliite potio.
Polane ya meago e tla laola pueleto ya mafelo a thomio ya naga a lefelo leo.
Lebopo le kgauswi le bona gomme baeti ba swanete go hlokomela badudi.
Mna Modulasetulo, Ronnie Kasrils o rata gape go fa tshwaotshwao ka ga potio yona yeo.
Tlhabelo ya rotabaerase e tsebja bjalo ka yeo e ireletago bana kgahlanong le rotabaerase ye e tsebjago bjalo ka yeo e bakago lethologo le legolo go bana ba ka fase ga mengwaga ye mehlano.
Fokota ditswaki te di sego bose, go fa mohlala, tallow, botelo ye e sego ya bediwa gabotse, fiimili, nama ya kgomo, marapo a go ilwa, bjalobjalo.
Se e be e le fela tlhohlo ya ntlwana ya nakwana ye e omiitwego bjalo ka ntlwana ya go rekieta dithekethe ka letati leo?
Chetty o tere gape boimafefo bja Afrika Borwa le difoka ta panthamo ka fase ga tlhokomelo ya sephrofeenale ya Bill Latham, yo a hlalilwego sehlopha sa matswele sa Afrika Borwa ka Dipapading ta Empire ka Sydney.
Dikgaruru te di amanago le bong ka mafapheng a tona ka moka ao a fapanego ga di amogelege gomme di swanete go tlowa.
O tla be o bolela ka ditaba te gomme re emete tshekatsheko ya gago le diphetho ta gago.
Dikarolo ta peleng ta Sephuthelwana se sa didiriwa se omile ka meomo le ditshepedio teo OMU a kgopelwago go di laola ka phethagato ye e kwagalago.
N.B.: Bakgopedi ba swanete go lefa dikotlo ta bona ge ba twelela gomme ke fela ka maemong ao a sego a tlwaelega moo ba ka lefago ka ketelong ye e latelago.
O be a aga maporogo ka mafapheng a mmalwa, eupa gape o be a elwa.
Ka Probentsheng ya Leboa Bodikela, ka Motseng wa Gopane, maloko a sethaba a thomile go sepelasepala ba tama ba thibolla dintlwana ta boithomelo ka dikolong ka moo lefelong leo.
Lenaneo le ga le hlohlelete tumo ya thobalano, ebile ga le ome ka payoloti ya thobalano le "go omia dikhontomo" ka mengwageng ya fase ye e sego maleba.
Tshedimoo ye e lego motheong wa tshedimoo wa Interpol GA se ya swanelwa go tsebiwa motho yo a amagegago.
Ge re boela mo dinageng te ta Eia, re tiieta lefsa gare ye bohlokwa yeo, go tloga Bandung, e re kopantego mmogo ka Setheo sa Dinaga te di sa Teego Lehlakore.
Proteke ye e tla ikemieta go kaonafata le go fa dikliniki te di lego gona ka SDB go dira dikabo te itego ta kalafo ya malweti ao.
Leeto la go swara Karolo ya Afrika e thomile le Nigeria, Afrika Borwa le Tanzania gomme la tweleta phenkgiano ya tlhompho ye.
Go ileta dipapadi ebile se sengwe sa masolo a twantho ao a dirilwego kudu ka ntle ga Afrika Borwa- Aziz o be a le moo.
Baraloki ba ile ba ya go ikhuta gomme Portugal, yeo e thomilego ka Seraloki sa Ngwaga sa Kgwele ya Maoto sa Lefase, Cristiano Ronaldo a le pankeng, e etile pele ka nno e tee go lefela.
Le ge e le gore ka dinako te dingwe go bethwa le ditlhaselo di diregile ka ntle le ditaelo te.
Legora la meetlwa le le kgahliago la thibelo ya ditaeto le hlomilwe go aroganya lefelo leo la pueto ya megogolwa ya santa le go tloa sethaba kgauswi le megogolwa yeo ya santa ye bohlokwa ye e ireleditwego.
Tlhokomelo ya tsela ya ka mehla Makopanong a Ditsela ta ka Elands Bay go akaretwa go hlwekia meela ya kelelathika ya ka fase ga tsela, go hlwekia ka diatla le ka methene ga dithanele ta fase le go lokia maswao a tseleng a sephethephethe.
Ditheknoloti te mpsha ta kabo go akaretwa saerinte sa paledio ya maitirio seo se sa dumelelego go omiwa gape ga saerinte di tsentwe tiriong.
Ba twelete gomme ba thoma go bueleta seo ba bego ba ithuta sona.
Melomo ya noka ke methopo ye e tweletago meetse kudu lefaseng.
Dititelego ta go hweta ditumelelo ta tikologo di swanete go tlowa ka tshepedio ye e kaonafaditwego.
Bokgoni bja motheo bo swanete go katolowa gomme tlhatloo ya mabokgoni a go thoma kgwebo a tla hlohleletwa.
Diphaephe di tla swanelwa ke go aba phihlelelo ya phatlalata ye e sa kgethologanyego ya bonti bjo bo sa omiwego, go hloka sephiri ga ditefio, le tsebagato ya ditshenyagalelo le tshedimoo ka ga go bea ditefio go ba taolo ba maleba.
Dipolediano le barulaganyi ba mmalwa ba Argus le barulaganyi ba peleng go tiiedite go nna gore ga go o tee wa bona yo a bego a tshepha leano la "tlhaselo ka botlalo".
Go latela tumelelo ya yona ka palo ye e kwagalago ya dinaga ta Afrika, Tshepedio ye e dumelelago go hlongwa ga Palamente ya Afrika ka Botlalo e thomilwe.
Sa bone, gona re swanete go ba le diphatiio gomme sa bohlano, ya bohlano, re swanete go ba le kahlolo.
Bjale, re tla bita Paula McBride go tla sefaleng gomme o tlo re eta pele ka ga ditlhagio ta mabapi le kotlo ya lehu.
Seswantho sa gago se ka omiwa ka sekgatleng sa ka pele sa makasine wa METRObeat gomme gwa lebogwa moteaseswantho.
Batho bao ba lebeletwego kudu ke batswadi le bana go twa Nyanga, Gugulethu le Old le New Crossroads.
Bonti bja bjang bjo bo omiitwego bjo bo bolokilwego bjalo ka furu bo amilwe kudu ke botelele bja nako ya go khuta ya serutwane.
Ka baka la go theoga mo, re tere sephetho sa go oketa dikhweto ta rena.
Tshwarelo; ke leka fela go thua.  
Masetlapelo a go se kgahlie a bohloki, go hlaka le kgoboo ya khonthinente ya geo ke tshenyo ye re e abelanago ka moka.
Bea mekotlana ya gago ya ditlakala kgole le moo e ka fihlelelwago ke diphoofolo.
Ba ile ba re ia boikalong bja naga, boikalo bja nago bjo bo bego bo na le mehlare.
Go a thabia go lemoga gore go na le maphodisa a banna le basadi bao ba dirago moomo wo o kgahliago ka meomong ya bona.
Magato a go fokota mei ya dikhaponetaeoksaete ka dinamelweng ta bohle a tla utollwa.
Go na le dikgopolo te di phoagetego te mmalwa goba maikutlo ka ga Millennium Bug ao, ge a ka se phoollwe, a ka ba le  dipoelo te mpe.
Ditiro te di be di phatlalete le Kapa Bohlabela, Transkei, Kapa Bodikela, Witwatersrand, Leboa la Thransefala, Natala le Foreisetata.
Pukwana ye, ye e tlago oma bjalo ka tlhahli go bathomi ba kgwebo, e lebelete kudu intasteri ya boeti go akaretwa dihotele le madulo, boithabio, bahlahli ba maeto, kamogelo ya baeng le mafapha a ditirelo.
Go hloma le thomio ye e twelago pele ya Dirapa ta mabitla ka ntle le Taolo ya Khansele go ileditwe.
Le ge go le bjale, mabapi le dikgaruru, Progressive Party e twete pele gore tlhokio ye e twelago pele ya sepolotiki le ya ditokelo, e tla feleta ka dikgaruru te nti kudu le dikgaruru ta boitefeleto.
Mopresidente o be a bolela nakong ya tshedimoo ya bagai ba ditaba le Mopresidente wa FIFA Sepp Blatter ka Ntlong ya Baeti ba Mopresidente ka Sontaga.
Tshepedio ya go beakanya lefelo la go tlo fa bakgopedi ba tefelo dintlo e gare.
Go latela dinyakiio te ditelele, Maphodisa a Diep River a golegile bagononelwa ba babedi ka ge ba be ba swere disekerete te di bego di se molaong ta go bita dikete ta diranta.
Bjalo tharollo ya gago ya bothata ke gore toropokgolo e omie dimilione e age leporogo la godimo ke tharollo yona yeo?
Ka ge ka mehla ba dira pego ya baoki e tla bolela ka moo o bolelago ka gona ka seo balweti ba ngongoregago ka sona.
Semorafe se a gola lefaseng, ka dinako te dingwe se ba ka dibopego ta tshenyo.
Lethisi ke semela sa boso bjo bo fodilego seo se sa senywego kudu ke phefo ya marega le mahlwa a mannyane, le ge e le gore diphapano ta go kgotlelela diphefo goba phio di ka fapana kudukudu go dikhalthiba.
Ka lebaka la go batametwa kgauswi, dinomoro ga di hlakane go bopa dipalomoka.
Go hlokofala ka kgolegong ga Steve Biko le ka morago ga lehu leo go file ka kgegeo le masetlapelo kweio ye e swanago e nnoi ka ga seo nka bolelago ka sona.
Go na le diresturente te mmalwa ta go reka dijo wa sepela ka tona, le barekii ba mebileng ba banti eupa ga go na diresturente.
Ga ke tsebe selo ka ga go belegwa ga masea moo, mohlomongwe o a tseba Max.
Tsooloo ya Afrika bjale ga se taba ya kgetho, ebile ga se ya swanelwa go ba tlhagio ya ponelopele ye kaone ke ba maemo.
Ke rata go tweleta tebogo ya ka go Northam le Anglo Platinum ka go abela semelthara se sa ka Randburg ka borale.
Ka go dira tiro ya maphodisa ya motheo Moinspekthara Makhema o netefadite gore ga go diokobati te di fihlago mo di yago gona.
Gore o be molaodi wa sehlopha sa mmino sa diphala motho o swanete go ba le dithuto ta mmino le setifikeiti sa go khontaktha sehlopha sa diphala sa maole.
Bogwebi, go imphota, diromelwantle le go sepeta dithuthupi go laolwa ke Lefapha la Dithuthupi la Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa.
Godimo ga se, ba Cape Nature gape ba gare ba hlatloa le go dira dipabalelo le boetapele bja mananeo le bengnaga bao ba dikaneditego dirapa ta rena ka Phrobentsheng ka moka.
Diphoustara di swanetwe go thekgwa ka dilo ta go tia ta go tea lebaka le letelele ta maleba te di swanago ka mmalwa.
Mang goba mang yo a bolelago gore o romilwe ke Mdi Madikezela-Mandela o be a sa bolele nnete.
Leano la Mmuo wa Phrobentshe ya Gauteng la go kopanya lefsa batwantle bao ba thabilego magaeng a bona nakong ya tlhaselo ya batwantle ka Mei le tere kgato e tee go ya pele ka Ekurhuleni maabane.
Ka tsela ye, disenthara ta ABET di fa tsela ye e lebilego go ithuteng ga bophelo ka moka.
Ee, ka ntle le ge motho yo mongwe a iinya ka tsela ye nngwe ke nyaka go lokolla Mna Phillips.
Lenaneo la phepo le le kwagalago go payoloti la go seketa thelete ke nepo; motheo wa lona ke furu ya boleng.
Ka kopanong ya yona ya kgafetakgafeta lehono, Kabinete e amogete Tona ye mpsha ya Dintlo Bridgette Mabandla, gape go lebogwa go ba gona ga Tona Dullah Omar yo a hwetago kalafo.
Diphapogo te di swanete, le ge go le bjale, go kopanywa ka NQF go kgonthiia gore go ba le phihlelelo, tiriano le go ithuta le tlhahlo ya bophelo ka moka.
Bothata bjo bogolo bja polokego bo tliitwe ke kotsi ya mollo wo o ganelelago, wo o ka bego o ile wa mpefala kudu ka go ba gona ga alekhohole ye e omiwago go boloka mehlala.
Kalafo ya balweti ba ka ntle e lokete batho bao thomio ya bona ya diokobati e ba amago maikutlong, mmeleng, sethabeng le moyeng.
Molato o nyakiiitwe ke Mokaptene Nkosi wa Ditirelo ta Botseka ta Ladysmith.
Phetoeto ya kgang ya Maafrika go ba mehuta ya dikabatho e bopa tshepedio ye e hlakahlakanego yeo e akareditego mengwagakgolo ye menti.
Samson Budeli le yena o bile le ditaelo ta go golegwa te tharo ta bomeneta, go swara dithoto ta go utswiwa le bohodu.Ditaelo te ta go golega di filwe Polokwane, Thohoyandou le Pretoria ka go latelana.
Bjale o re bodite gore o be o swere dithekhete ta tlaleleto, ta dithekhete ta madulong a ba maemo, naa dithekhete teo di be di swailwe?
Maitemogelo go twa ditaetong le diprotekeng ta go amana le mafapha a hweditwe, ka go le lengwe, go twa diprotekeng te di thekgwago ke DANCED.
Dinyakiio di ka ba ta kakareto goba te nnyane  gomme di ka omia dikelo ta dinomoro ta bonti goba dikelo ta tlhathollo ya boleng.
Eupa o rile ge a lebile thapong ya lehu, naa o bolete eng?
Di adilwe ka setaele sa seto, matangwana a Dirapa ta Sejapane a goketa mehutahuta wa dinonyana ta ka meetseng.
Maina a baomii le diphasewete a hlokomela bogolo bja ditlhaka kudu; netefata gore khii ya caps lock ga se ga kgonthwa.
Diproteke ka moka te mpsha ta go aga meago di tla sekasekwa go latela melawana ya lenaneo la te di nyakegago le go tsenya lefsa meago ye e lego gona go tla dirwa ka mabaka a koketego.
Bjale go nyakega phihlelelo ya moomii wa praosareng ya Wepsaete go  meomo ye menti ya tshepedio.
Tweta pele tiriano ya mahlale le ya theknoloti ka Borwa ka dithuto ta neelano ta Borwa-Borwa.
Dikgaruru le bosenyi te re di bonego di dirwa ke Maafrika Borwa a mmalwa di ganetana le se sengwe le se sengwe seo tokologo ya rena go twa go kgethologanyo e se emetego.
Bjale o tloga o ganne dipolelo te di se nago bonnete ta Mna De Kock moo a rego - o fa sebopego se se fapanego kudu go seo o se botago Khomiene ye.
Ba kgao ba ka nageng ba begile gore Athens e tsentwe ka mathateng ke ditaeto teo.
Mo ngwageng woo Sekhwama se ile sa leboga Florence Mkhize ka thelete ge a tsebile seketswana.
Maloko a maphodisa a Tlhabane ka go hweta korosari ye e utswitego, ka morago ga ge e theoitwe a ntlong ya bobolokelo ka Tlhabane.
Maanotlhahli a tekolo ao a tweletwago a theilwego go dipuku ta go ithuta ta dipoelo ta NQF ao a nago le didiriwa ta tekolo ta maleba.
Ka letamong re beile kgare moo setopo sa Tshepo Matloha se hweditwego gona, yo a terwego go rena ka booro ka bofseng bja gagwe.
Re aga methaladi ya tsela ya tlaleleto, re aga ditsela ta maphefo te mpsha gomme mo nakong ye e sa fetego pelo sephethephethe se tla kaonafala, Mna van Niekerk a realo.
Ke nna motho yo mogolo wa monna gomme ke moeleti wa ta thireleto gomme ke dula Goodwood.
Mna. Joseph Kabila o etile pele baromiwa bao ba bopilwego ke Ditona te lesome, Batlatatona ba babedi le bahlankedi ba maemo a godimo go twa ka dikantorong te di fapafapanego ta Ditona ka Democratic Republic of the Congo.
Ye nngwe ya difatanaga ta bona, Opel Astra, go kwala gore e utswitwe ka go hlakoleng ga ka ntlong ka Douglasdale ka Nofemere ngwageng wo o fetilego.
Yeo ke khamphani ye e filwego konteraka ya go oma ka dithaka ta rena.  
Megalathika e ka fa batho dimanthisi ge di ka tswalelelwa.
Tate e be e le hlogo ya sekolo, gomme ke gopola gabose ka moo ke godiitwego ka gona.
Re no tea diphoofotwana teo te nnyanenyane, ra di tsenya ka mapotlelong, gomme gwa fela fao.
Memorantamo wa Kweiano magareng ga SA le EU ka ga tefelo ye nti yeo e rarolla mathata ka moka a bohlokwa ao a sa aletego ao a palediitego sephetho sa Tumelelano ya Dibeine le Digalagala.
Maphodisa gape a hwedite sethunya se se se nago laesentshe ka Kamesh, ka morago ga go latiia tshedimoo ye kaone.
Max, goba Mna Du Preez, ke rata go le amogela mo lehono ka maemo ao a fapanego.
Naa o a mmona, motho yo o mo hlaloitego bjalo ka Madlanduna?
Maphodisa a sa nyaka bathabi ba babedi go ba bahlano.
Seo ke ka moka seo re naganago gore se wela ka fase ga kakareto ya ditefelo ta dika ta botwasehlabelo.
Dinyakwa ka moka ta diphrobentshe le dikarolo ta Kantorokgolo ta dibesete ta thibelo ya dikolo di amogelwa ka Lekaleng la Dikgokaganyo ta Karolo, Bobolokelo bjo bo Fapafapanego bjo bo romelago dinyakwa go Dir berg: Borekedi.
Lenaneo la BioFISA le thoma fela go Desemere ye e fetilego, eupa dithuto te mmalwa te go ithutilwego tona go SAFIPA le go COFISA di tla omiwa ka tlhabollong ya yona.
Ba babedi ba bagononelwa ba seswai ke basadi gomme ba ile ba golegwa ka Tshikota le ka Makhado ka boyona. Di-DVD, maekheroweibe le didiriwa ta Haefa di hweditwe.
E lebelete kudu kopanyo le kgokaganyo, ka ntle le go tlola maikarabelo a kgoro.
E be e le modulasetulo wa Mokgatlo wa Dienteneere ta Difofane.
Magapi a yona a kgoramete kudu gomme diphegwana ta yona di gote gabotse gomme e na le mokokotlo o mogolo.
Lepokisi le sefapano di ile ta ia molaeta gabotse gae gore go na le batho sethabeng sa rena bao ba tlaiwago, ba bolawa le go golofatwa.
Gape re na le tshepho go Khomiene ya Kago ya Khuto ya UN le mabokgoni a yona a go thua dinaga go twa ka thulanong le go ba thua tseleng ya kago ya ka morago ga dithulano.
Setheo sa Tikologo le Tlhabollo sa Denmark (DANCED) seo se thekgilego ka dithelete tshepedio ya go ngwala Sethalwa sa Letlakala le Leweu.
Tshepedio e akaredite go reriana le baomii ba dikgatio ta CPI le ta GHS ka ditheriano ta dihlopha te di lebeletwego nakong ya diwekopo ta bakgathatema.
Se se laeta gore moomo wo wa baswari o swanete go lebiwa go modumeledi yo.
Leano le le tla hlagiwa go Samiti ya OAU ka Lusaka mo kgweding ye.
Ba Lefapha la Mohlagase ka eThekwini ba mpshafata kabo ya mohlagase ka lefelong la Tongaat go tloa mananeokgoparara a kabo a kgale ao a lego gona le go netefata gore ba tla kgona.
Monna yo leina la gagwe e lego Johannes, eupa ga se ba kgona go golega motho yo.
Matseka a ile a ya Mekhukhung ya Atteridgeville kgauswi le Pretoriamoo ba hweditego ba golega mogononelwa.
Go bolela nnete seo re se bonego ebile go hlakahlakanya dithaba ka gare ga Afrika Borwa le ka ntle ga Afrika Borwa.
Ba be ba fela ba etla go nketela ka hostele.
Tshedimoo ya ba kgao ye e bego e rulagantwe go swarwa ka moragonyana lehono ke Tona Charles Nqakula e fegilwe.
Bjang le dimela ta ka Karoo di akareta mabala ao a bulegilego ge besembush, mehlare ya olibi ya sethokgweng le guarri ya ka sethokgweng te di phatlaletego le koppies.
WCED le KEF di bopile phanele ya go dira diteko ta barutii go thwalwa dikolong ta rena ka moka te nne.
Go tloga fao o hweta ditshwaotshwao ta Brig Basson te di rego, boraro bja tona mafelelong di ile ta fiwa Komantante de Bruin ka baka la gore gabjalo di timilwe.
Ka lesolong le le twelago pele la go tloa disenyi ka maphodiseng,maphodisa a mararo a ka Delft a ile a golegwa.
Re tshephile wena go dira gore Ntlo e e thekge.
Dikota te thata ta lefelong le le fiago ke ditweletwa te bohlokwa kudu, le ge e le gore ditemelo ta mophaene le eucalyptus le tona di gona.
Mafapha ao a bonagalago kudu a ka se dumelelwe ka mafelong a lewatleng ao a sego a hlabollwa.
Mo lebakeng le, go utollotwe gore ATM ka lefelong la mabenkele e pomilwe, ka go omia dithuthupi ta go rekiwa.
Dithaba di swanete go sedimowa ka ga kotsi ya pheteto ka mafelong ao a tletego ka batho kudu, ao a se nago moya wo o lekanego, le ka moo go ka oketwago moya wa tlhago ka go bula mafasetere, gwa realo Ngaka Bromfield.
Go thwalwa ga mohlankedi wa taolo ya proteke go thua ka tirio ya proteke ya peakanyolefsa ya lefelo le le nago le mong: Bongwadio bja mangwalo a go ba mong wa thoto   dinyakiio ta mafelo ao a nago le beng ta ngwaga o tee.
Bonti bja dimela ta Bromes te di melago mafelong ao go phelago go ena pula di na le matlakala a boletiana ao a se nago le meetlwa goba makgwakgwana.
Ge o seibile, klika faele gabedi ka lefelothupetong le le omiwago go taoneloutela ka go lona Khomphutheng ya gago go e bula.
Se se tliite kgopolo ya Utolla Islam e lego lesolo la Mokgatlo wa Baithuti ba Mamoselemo (MSA).
Go sa lebelelwe ditaeto ta rena le maikutlo a rena ao a goeletwago ka ga rena, bonti bja rena re sa le ka tshepediong ya go ithuta ka ga ka moo re ka swarago ngangiano ya phatlalata ye e tseneletego.
Phelps o fente mo e ka bago go gongwe le go gongwe, maloko a sehlopha sa gagwe, baphadiani, bahlahli, bahlankedi ba ta go rutha le gape babogedi.
Sehlopha se sa ka fasana se akareta kgwebiano ya holesile ya dipuku, dimakasine, dikuranta, seteenari, diposekarata, dikarata, pampiri le papetla ya pampiri.
Ge a bolela nakong ya tirelo ye e teago maikutlo, Jabu Shabangu wa AZAPO o lebogile NPA ge e hwedite le go bua maaledi a balwelatokologo go ba malapa a bona.
Maikemieto a proteke ye ke go rarolla go senywa ga tikologo mo go bakwago ke maemo a mabe a ekonomi ya sethaba ao a tliago kgatelelo go methopo ya tlhago ka Seleteng sa Greater Sekhukhune.
Go romela dinageng ta ka ntle dimisaele, dirokhete, didiriwa ta go amana le tona le ditlaleleto te di hlametwego fela go omiwa ke maole di laotwe mengwaga ye menti.
Ye ke potio ye e sa kweiego gabotse ye e phatlaletego kudu.
Motswalo wa boramahlale ba Afrika Borwa, ba mmetse le ba dipalopalo o sentwe.
Le ge go le bjale Adams o ile a tea matsapa ago laleta Kevin, moraloki wa khrikhete ka boyena, go tla bouthidullo bja go itlwaeta bja sehlopha sa WP-Boland go kopana le Gibbs le baraloki ba bangwe.
Parafene e ka thuma kudu, gomme ditofo ta parafene te di thulwago goba te di thunyago di ka baka dikgobalo te kgolo le mello ka mekhukhung.
Afrika Borwa e swanete go sekaseka maemo a yona ka ga tirio ya mekgwa ye ya tiriano, ka nepo ya go fetoa mokgwa wa yona mabapi le ditheriano ta dinaga te pedi.
Ke nagana gore e tla tla ge maikutlo a e goketa.
Kopanya lefsa malapa ao a phatlaladitwego ke ntwa le thulano go fa mohlala ka go tweta pele Etentshi ya go Latiia ya Bogareng ka Geneva.
Ke ka lebaka la gore go sola dipalopalo ka ntle le go hweta mabaka a kgoboketo ya tona go tloga go sa ye kudu ka gare ga boleng bja dipalopalo.
Maswika a a magolo a monumente ke dibopego ta kgale kudu ta astronomi ao a beakantwego ao a ilego a utollwa, ao a tlilego pele ga Stonehenge se se swanago le ona sa ka Britain bonyane mengwaga ye sekete.
Mohlokomedi wa ngwana le mekgatlo ye e fago thekgo ke ye bohlokwa go tloa morwalo wa malweti.
Ga se thulano le selo se se boletwego go fihla gabjale eupa e sego ka go thulana le lefokwana leo ka ntle le ge Mna Vally a ka kgona go bontha gore se ke thulano.
Re swanete go lebelela ditsela ta go rarolla go tsena ga batwantle bao ba se go ba ngwadiwa ka Afrika Borwa.
Go nte go le bjale, ditsela ta dikepe dithoma go ba kotsi kudu ka lebaka la go gola ga bohodu bja dikepeng.
Banamedi ba tla kgona go reka dikarata ta tumelelo te di di tiietwago gore ke ta mmakgonthe ge motho a tsena diteeng ka ditsela ta dikori.
Se se akaredite dipolediano le dikolo go lemoa baithuti ka ga dikotsi ta thomioboaedi ya diokobati le go hlahla bahlokomedi ba diokobati go fa mehlala ya batho bao ba sa omiego diokobati.
Dintlha ta ditiragalo te bohlokwa di ka fihlelelwa ka dikgokaganyo te di lego ka mo fase.
Ngangiano ye e golago ya mabapi le boleng le go dirwa ka nako ya maleba ya dipalopalo e bontha kgolo ya tlhago ka thomiong ya tshedimoo ya dipalopalo go tea diphetho.
Diforomo ka moka ta dikgopelo le dinyakwa ta go tlia bjale di a hwetagala inthaneteng ka difomete ta Adobe Acrobat.
Gomme Mokolonele de Jager ka nako ya gagwe o be a swanete go bolediana le molekane wa gagwe gomme ba kgokaganya tshedimoo ka tsela yeo.
Poelanyo ya AU e tla kwa e hlomphilwe go begela AU, Khansele ya Thireleto ya UN le batho ba Ivory Coast mabapi le dipoelo ta kopano ye bohlokwa ye kudu.
Batho bao ba nyakago meomo, bengmeomo le bathwadi meomong ba ka ingwadia inthaneteng go motheo wa tshedimoo.
Inoentshe ya lebaka le lekopana le go direla inorentshe ya bophelo, go beakanyeta dithoto le go reka le go rekia ke te dingwe ta ditirelo te nnyane te di abjago ke ba lefapha la dipanka.
Ge nkabe re kgethile go araba potio ye ka tsela ya boikokobeto le ye e fago kgonthio, re tla araba ka - ee, re dira kgatelopele ye e kgopetwego.
Re leboga kudu ge le agile babadi ba bagatii ba bannyane.
Ga se semaka ge lehono re na le dillo ta go felelwa ke maatla gore maemo a bogai bja ditaba a ya fase.
Go hloma ga selekane sa lefapha la sethaba le la phraebete ka go beakanyeng le tirio ya mafelo a go thela ditlakala te kotsi go bohlokwa gomme go tla alwa morago kae goba kae ge go kgonagala.
Se se feledite ka go hlokega ga go ba molaong ka tshepediong ya ta bobotlana.
E diriitwe bjalo ka proteke ya mohlala magareng ga Mebila ya Gardiner le Field, lefelwana le lengwe le le lengwe le akareta disetolo te mpsha ta go rekieta le madulo, gammogo le mehlare ya mopalema ye e gotego, go realo e le go maatlafata motheoga wa mmila.
Re kopane go katoloa seatla sa kwelobohloko go ba lapa la ka Tanzanian le batho ba ka Tanzania.
Mmasepala ga o ome thwii le sethaba mabapi le dirapa ta mabitla, dipoloko goba go thuma bahu.
Go fa mohlala, badiri ba mananeo ba ka ruta baithuti ba rena le diproteke te dingwe ta mohlakanelwa.
Go otla go thua fokota bogolo bja dikarolwana ta dijo, le go kopanya mare ka dijong.
Ba ile ba twela pele go dumelelana ka go tlogela go thua le go thekga sehlopha sefe goba sefe se se itlhamilego.
Le ge dikolo di seta meleko ya Juni, WCED e file dithempoleiti ta matlakala a meleko, le mehlala ya dikarabo go thua dikolo go seta meleko le go e swaya.
Sepetlele se oma ka mafolofolo ka ga go fihlelela masea le mananeo a thekgo Afrika Borwa ka bophara.
Aba Dijo, Senthara le Mafelo a Khonferentshe, Aba Didiriwa ta ka Dikantorong,   Seteenari, Aba Diaparo ta Kwalakwato, Mekotlana, Dimpho, Diyunifomo, Diaparo ta go Ithireleta le Kago ya Bokgoni.
Naa o kgona go gopola gore Njala o be a le kae ge o be o e bona?
Ke ile ka kgokagana le Trevor gomme yeo e bile tiragalo e tee-tee ka monwana, gomme ka ntle ga moo ga se nka ka kgokagana le yo mongwe wa bona.
BCEA e thibela basadi bao ba imilego go oma dibeke te lesomepedi.
Ke nagana gore re phamogile gannyane go potio.
Ka Phalaborwa go na le proteke ye itego ye e dirago dikhipa gammogo le dipene le dipampiri gomme ke be ke swanete go beakanya bafsa go thua ka moo protekeng yeo.
E hlamile nepo ya lebaka le letelele le maikemieto a dinamelwa ka Afrika Borwa.
Ka Diphenyo ta bona le ka meago ya bona: basadi ka Afrika Borwa ya Kgethologanyo.
Methopo ya basadi ye e lekanego e a hwetagala ya ba ya twetwa pele ka mafapheng ka moka a mmuo.
Sethaba sa Israele, kudukudu badudi ba ka borwa, ba na le go se fele pelo le go nyaka mo go kgopetwego - le mmuo o bjalo, a realo.
Go latela tshepedio ya dithentara, dikhamphani ta bodithabathaba le ta bosethaba ta dikamano le sethaba di thetwe  gomme dipolediano ka ga dikonteraka ta thomiwa.
Ke kgopela tshwarelo ka go ba le semorafe nakong ya mengwaga ya kgethologanyo.
Sefatanaga se tsentwe dilo te di kgethegilego magareng ga te dingwe, diradio ta kamano pedi ta maemo a godimo ta titithale ta mohuta wa Tetra, dikhomphutha te di nago le emeile, inthanete le dinolofati ta fekese. E na le mabokgoni a go swara dipego.
Magageong, ke tla feta ka go lakaleta baeti ba rena bao ba lego mo maitemogelo ao a kgahliago a Afrika.
Re kgopete mmuo wa Iran go obamela dikgopelo teo le go feta ditaba te di bego di sa alete le ba taolo ba IAEA.
Se se se akareta tshedimoo ya elektroniki, dikgatio, mebepe, ditshedimoo te kgolo le tshedimoo ya kakareto.
Moomo wo o kaonafetego gape o nyaka go fetogela go mokgwa wa selekane le kamogelo ya mekgwa ya taolo ya go kgatha tema bjalo ka motheo wa dikamano te di sa fapanego kudu ka tshepediong ya kabo ya kago.
Panka e etete Aachen gabedi gomme ya hlagia dikhonsate te mmalwa le diwekopo go bafsa.
Tshedimoo ka ga go goga meetse ka godmo ga mobu - le meetse a ka fase ga mobu, ge di kopanywa le go ela mo go ipueletago, go fa taeto ya ditekanyeto ta meetse ta tikologo.
Lesolo le le swerwe ka thuo ya Setheo sa Bobotlana bja Bana sa PPO le SANDF.
