Mekgwa le dikamano ta tlaio ya elefii ya Diby ka batho ba thokong ya lewatle ka Transkei: selo sa go se kweiege sa tweleto ya phrotheine.
Banamedi mafelong a magolo a neelano ya dinamelwa le ona a tla fiwa dikeleto ta maphelo gomme ba tla kgopelwa go apara diiradifahlego go fokota bogoboga bja mabapi le go apara diiradifahlego ka dithabeng.
Matseka a ka Ndwedwe a golegile monna yo a latofatwago gore ke yena a bakilego go utswa dikgomo ka lefelong laNdwedwe.
Go tlowa ga basekii ba melato ye e sego ye megolo, ye e se nago maatla goba melato yeo bagononelwa ba emetego tsheko nako ye telele kudu.
Tom Lasater, motswadii wa dikgomo ta nama yo a tsebegago, o ile a bolela lefokwana le mengwaga ye masomehlano ye e fetilego.
Gabjale Molaodipharephare wa rena Ngaka Ayanda Ntsaluba o gare o feleleta dithulaganyo ta gore Motlatatona Aziz Pahad a bowe Afrika Borwa a felegeditwe ke dingaka te pedi ta Afrika Borwa.
Jabulani o ete a twelete pele ga kgorotsheko gomme molato o bueditwe morago.
Lefokwana la Ngaka Boraine le lona le tlia kweio ya gore Mopresidente De Klerk o paletwe ke go fa Moleftenentetenerale Steyn thekgo ye e lekanego gore a kgone go netefata gore go ba le thumo ye e atlegilego ya dinyakiio.
Mohlankedi wa dinyakiio, Mokonstabole Nokhuphila Ntuli o thabile kudu gore moomo wa gagwe o boima a putsitwe.
Dionto ta samente di kgona go thuma dithaere ka tirong ye e hlwekilego, gomme ka go le lengwe di omia eneti ye e lokollwago.
SAOM e lemogile ka maswabi gore maphelo a lahlegile nakong ya ditiragalo te di aroganego ta dikgaruru.
Ga se ka ya go DCA Mokaptene Mitchell, re itemogete mohlako woo eupa re leboga ge le kgathile tema.
Tshwarelo, gore, le mabapi le Stompie, ga se wa ka wa dira dipolelo dife goba dife te di se nago bonnete mabapi le Stompie?
Se se tla kgontha go tsena le gore matlakala a tshepedio a moomii a fihlelelwe ka go omia phrothokholo ye e bolokegilego mola e tlogela wepsaete ka moka e na le phrothokholo ye e sego ya bolokega ya lebelo.
Kabinete e fetiite matshedio a yona go Ditona Manto Tshabalala-Msimang yo a lahlegetwego ke sesi wa gagwe le Ngconde Balfour yo buti wa gagwe a hlokofetego.
Methene ya lepakeng la marotho le methene ya go dira makarone, spaghetti goba ditweletwa ta go swana le tona.
Naa o reng, gore leporogo la go hlatlagana le a nyakega?
Go hweta methopo ya EE, etela methopo le matlakala a dipukwana ta diporouthara ta thuto ya rena ya ta tikologo.
Mmeyaraphethii o ile a oma ka lesolo la go tama a theta la mmeyara go hweta thekgo go twa dithabeng le go bueleta dinyakwa ta bona gore di tsenywe ka gare ga IDP.
Ntlo ya baeti ya Sasavona ka Lulekani, dikhilometara te mmalwa go twa ka Botsenong bja ka Phalaborwa bja Serapa sa diphoofolo sa Kruger National Park, e buletwe baeti le baeng mo bekeng ye.
Go hweta tshedimoo ka botlalo ka ga Melanie Lowe e tela wepsaete ya gagwe.
Go kwala gore o katilwe le go bethwa ka fase ga leporogo ka Bohlokong boegong bjoo.
Mna Eliasson le Mdi Salim le bona ba nyaka go ela ka moo Mekgatlo ya ka Darfur e lokilego go ka kgatha tema ka kopanong ya UN-AU go thomia ka ditheriano te kgolo le mmuo.
Mananeo a thuo ya bahloki a tla beakanywa lefsa gore a hlokomele bong kudu.
Ge e le gore dilo ka moka di lokile, mehlala e romelwa ka sekepe gammogo le tumelelo ya phemiti.
Ka boripana, Mna Morgan Tsvangarai o tla hlomamiwa semmuo bjalo ka Tonakgolo ya Zimbabwe gammogo le batlatatona ba babedi.
Nako ya ge, ge Ngaka Basson a be a tla etela RRL, go a kgonagala gore o tla kopana le Ngaka Immelman.
Go molaleng, re swanete go hlaloa seo re sa twago go se bolela, ka lebaka la gore go ka kgonagala gore re bonwe molato wa gore re dira boipileto bjo bo kgethegilego le gore re tweleta dimaka kudu.
Ke hwedite bonti bja mehlala, dipampiiri ta go itokieta le dipampiri ta tlaleleto te di lego mohola go dipalo eupa ke paletwe ke go hweta dikhopi ta dipalo ta tsebo ya go bala le go ngwala.
Gape ke ile ka lemoga ka maswabi dipego ta maemo ao a oketegilego a go orofala gomme mabakeng a mangwe dihlogo ta sekolo le tona di ile ta thoetwa moo go bego go ngwalwa meleko.
Mananeo a go swana a go senya thelete le baomi ba phethagato di swanete go thibelwa.
Gape o hwedite te dingwe ta dimamareti te khubedu te di kgomareditwego diphemiting ge di ete di feditwe.
Barutii ba omia dipapadi, meongwana ya kekio, diproteke le go raloka diterama go thua bana go tweleta kweio ya ekonomi le kgwebo.
Lefelo la meago la Ellis Park ye kgolwane ke legae la mafelo a dipapadi te tharo ta bodithabathaba - Johannesburg Stadium, Ellis Park Stadium, le letamo la go ruthela la bogolo bja ta Olimphiki.
Ke phakile sefatanaga sa ka lefelong le go phakwago difatanaga te di beeleditwego madulo leo le lego magahlanong a mebila ya Simmet le Barking.
Pego ye e na le dipoelo ta dipalo ta dingaka ta malokologo, dingaka ta kalafo ka dilo ta tlhago, dingaka ta kalafo ye e sego ya dihlare, dingaka ta kalafo ya go masata le ditirelo ta dingaka ta meunkwane ka ge go beilwe ka moomong wa phraebete ka Afrika Borwa.
Maloko a Mokgatlo wa Sathalaete ya Radio ye e sego ya Sephrofeene a Borwa bja Afrika a omia kgokagano ya radio ya kamano ka bobedi go ikgokaganya le diradio te dingwe te di sego ta sephrofeene lefaseng ka bophara.
Sethunya seo se se nago le laesentshe gammogo le dilo te dingwe te di ka omiago go thuba difatanaga di thopilwe go mohu.
Re na le bonnete bja gore batho ba Scotland le Palamente ya Scotland di tla re thua go fihlelela maikemieto a a histori.
Moreriani wa ta nyutleara yo a sa twago go thwalwa wa Iran o kopane le bahlankedi ba Yunione ya Yuropa ka Roma mabapi le lenaneo la nyutleara la ka Tehran.
Barekii e se kgale ba hwedite gore bengmeago ba be ba ikemiedite go lefia dithelete ta rente ta godimodimo, le ge go le bjale, bjale re tlile ka letlotlo la rena la thelete gomme ra ikagela dintlwana ta go rekieta ka Mmileng wa Victoria, gwa realo Mudaly.
Dieiye ta Zet Zoet Sweet di na le phepo ebile di bose ge di jewa ka tsela efe goba efe.
Kabo ya mananeo go babogedi ba mmalwa, ba go swana le ba dipolelo te nnyane goba ba dihlopha te di phatlaladitwego, le bana, ga e tlie babogedi ba banti, goba babogedi bao ba humilego, go babapati.
Barutii ba mmino bao ba nago le maitemogelo ba tla sepeta dithutwana ta mmino ta go thoma ka ta klasiki ya semmuo go fihla go mmino wa seto sa Seafrika le go ruta mmino wa jazz.
Ke thabile kudu go amogela moomimmogo wa ka go twa Slovakia, Tona ya Dinaga ta ka ntle Jan Kubis le baromiwa ba gagwe go tla ka Afrika Borwa.
Thwii ka morago ga go laeta mogwanto wa sethaba o tla tloga sefaleng se segolo wa leba godimo Mmileng wa Adderley le go bowa  ka Sedikong sa Heerengracht Circle.
Magareng ga bona ke sehlopha sa rena sa boramahlale ba dilo te nnyane kudu seo se dirago moomo wa go kgahlia wa go ithomela ka ga mollwane o monnyane kudu.
Dirapana ta sethaba te masomehlano-pedi di diretwe legora gomme se se dirilwe ka tiriano magareng ga kantoro ya Selegae ya ABMD, makhanselara a tikologo le dihlopha ta dirapa ta sethaba.
Le ge go le bjale, Nomvete o boete Afrika Borwa mo nakong ye e sa twago go feta go ralokela Orlando Pirates.
Baromiwa ba emetwe gore ba tla etela dikantoro ta iTrump ka Warrick Junction le ka dikarolong te dingwe ta bogare bja toropokgolo mesong gomme ba tla thetha le Cato Manor mathapama.
Ka leano la rena la Bambanani Unite Against Crime, re hlohleledite ka tsela ye e bego e sego ya ka ya dirwa, tlhohleleto ya sethaba.
Di-SME di ka ba le bokgoni go feta difeme te kgolo ka ga mehuta ye itego ya diproteke te nnyane te di fapanego le teo di phatlaladitwego le naga ka lebaka la gore ka kakareto di na le ditshenyegelo ta fasana.
Mongwadi yo a thopilego difoka wa Vienna blood o fa babadi go bala mo go gogago edi ka puku ya gagwe ya moragorago, kanegelo ye e amanago le go penta ka  histori.
Modulasetulo, ga re na le leano la khuto go MaIsraele le Mapalestina.
Thomio ya Motoko ke selo se se bakago dikankere te di hlolago lehu le selo se segolo se se bakago kankere ya maswafo, ye nngwe ya dikankere te di ka thibelwago.
Tlhabollo ya naga ye e sego ya laolwa e ka ba le diabe te mpe kudu go diphedi ta nageng, go boikalo bja naga ya seto le go boleng bja moya le bja meetse.
O ka se tsoge o hwedite lengwalo la ditaba la StatsOnline ka beke.
Methopo ka karolong ya bokgobapuku e akareta dipuku ta go balwa, ditenale le dikgatiobaka, dibitio, diphoustara le diphamfolete.
Maikemieto a molawana wa Tlhabollo ya Botseno ke go beakanya ditlhahli ta taolo ya thomio ya naga ya dithiinyo ta tlhabollo ya botseno, le go ireleta seriti sa Khansele sa mananeokgoparara a toropokgolo le dinetweke ta ditsela ta go tsena.
Gomme ga se ra swanela go dumelela ba malapa a bona goba baeng ba eya go bona.
Maano a gare a a dirwa go katoloa Disenthara ta Thekgo ya Batwasehlabelo go ya ka dipetleleng ta Parys le Embekweni.
Maole a SANDF a tla dira moomo wa ona wa bobedi kudukudu ka bokgoni bja ona bja thireleto ya motheo.
Dimpho ta dipeeleto le ditiro ta kwalakwato di swanete go se senye thelete gomme ga se ta swanela go feleleta ka dinyakwa ta go se lekane go dithelete.
Go nwa meetse mo go diretwego mellwane go fokota bonti bja diela, gomme gwa oketa go tsena ga amonia go diphoofolo.
Thomio ya dilo ta tlhago lebopong la lewatle go bonthite gore ke tsela ye e omago gabotse ya go laola kgogolego ya mobu le go lefa go oma ka go tsenatsena ga batho.
Diesiti te maatla ta diminerale di ka arabela gabogale ka manyoro le dibeise.
Dibaka ta mohlagase wo o hlwekilego le wa go mpshafatwa wo Afrika e nago le ona ka bonti eupa bokgoni bja ona ga se bja hlwa bo omiwa.
Ntumeleleng gape gore ke lebogeng dikatlego ta Santos ka go Sebjana sa ABSA ge se fihlele go dikotara ta makgaolakgang.
Ke Mna Trevor Phillips le moomimmogo wa ka Mna Ledwaba bao re tlogo eta pele bohlatse bja gagwe.
Dingwalwa te di tsentego letsogo di akareta ditaodio ta semmuo kudu, te di nyakiiitwego le ditshekatsheko te di ngwadilwego ta semorafe.
Dithentara te di hwetagalago ka nako yeo di abja ka fase ga Dithentara te di Kwalakwatwago.
George C Marshall Institute Washington, DC, USA - Sehlongwa seo se sa dirego letseno seo se omago kudu go aba tshekatsheko ya sethekniki ye e tseneletego ya go se teye lehlakore ya dilo ta mahlale yeo e amago molawana wa sethaba.
Ka mantu a mangwe ke palo ye e akantwego ya maikemieto ka moka le dinepo.
Sa rena ke go reriana le yona ka tsela ye e kwagalago.
Mohlomongwe se diregile kgale mo e lego gore Lt  Vermeulen o be a sa kgone go e gatia.
Sa boraro, booro bja mafsa bao ba hlabologilego ka mekgwa ya ntwa, gomme ke bolela ka ga go rumulana, go thuma, go apea dithaere, bjalobjalo.
Dithuthupi te dingwe le ditswaki ta go baka mothuthupo le tona di laolwa ka fase ga Molao wa Twantho ya go Tsenya Dibeta ta Tshenyo ka Bonti ka Nageng.
Dihlogo ta Ditirelo ta Thoganeto ka Mmasepaleng wa eThekwini Mna Manzi, le Yuniti ya Tlhabollo ya Bokgoni Mdi Mji, ba laleta maloko a kgao go tla tsebiong .
Mehlala ye mengwe ya ka moo malweti a go se fole a thibelwago ka gona, a laolwago le go alafa e fiwa ka mo fase.
Lesea leo le sa twago go belegwa go twa Delft le timete gomme ka moragonyana la hwetwa le phela ebile le phete gabotse ka ntlong ya Delft.
Musiamo wa Phansi o na le ye nngwe ya dikgoboketo te kgolo kudu ta bokgabo bja Borwa bja Afrika, bokgabo bja go dirwa ka matsogo le dilo ta go kgabia ka nageng.
Tsela ye nngwe ya go thekga Serapana sa Khamphani ke go fana ka dipanka ta serapa sa segopoto goba matamo a go nwela meetse.
Go ikgokaganya le Buthelezi ka nepo ya go dira tshekatsheko ya ditlhoko le dinyakwa ta gagwe mabapi le mabotho ao a beakantwego bjalo ka maole.
Mo ke moo TRC e ilego ya tlata dikgoba te nti ta mahloko ao a nyakago go tlatwa ka tlhokomelo go a fodia go bokamoso bja rena.
Kgoboketang maina a naga ao a sego a ngwadiwa gomme le netefateng gore a ngwadiitwe gabotse.
Diphrobentshe te tharo di bonwe bjalo ka baholegi bao ba nepiitwego, tona ke, Limpopo, Kwa-Zulu Natal le Foreisetata.
Mdi Busisiwe Pule le maloko ao a amegilego pholoong ya gagwe.
Se se amana le Mamoselemo gomme, bjale W.I.E.F ye, yeo maikemieto a yona e tlogo ba Kgaugelo go Dilo ka moka te di Hlotwego.
Re fihlile mafelelong a kopano ye nngwe ye e atlegilego le yeo re ipsinnego ka yona ya Khomiene ya Dinaga te pedi ta Afrika Borwa -Nigeria.
Te, magageong, ke magae a dikete te masome ta batho bao ba hlokago bao ba lego kotsing.
Naa o ile wa botia Richardson gore o tseba eng ka ga maemo a bafsa ba ge ba tlowa ntlong ya moruti?.
Maphodisa a ka Malmesbury a golegile banna mabapi le tiragalo ya ka ntlong ka Malmesbury.
Bophelo bja bonti bja badudi ba mo mekhukhung ye ke bja go tsena le go twa, ntwa ya ngwaga ka ngwaga ya go lwela go phela.
Go loga maano go ra go upa mekgwa ya go fihlelela dipoelo te di lebeletwego le go kgetha mekgwa ye e ratwago.
Go hwetagala ga ditlabelo ta thekgo ya thelete ta maithomelo a sethaba le ta lefapha la phraebete go phethagata maano le go nyakiia go kgonagala ga go hloma Sekhwama sa Nanotheknoloti sa Togamaano.
UN-HABITAT le UNODC di ikgafa go diriana ka go tweta pele le go thua maikemieto a toropokgolo ye e bolokegilego.
Mananeo le ditshepedio di a nyakega go netefata gore peeleto e a phethagala le gore kabo e sepelelana le nepo ye e lego ka gare ga molawana wa motheo wa mabapi le sekgoba.
Ka nnete dipalopalo te ta ka godimo di ka se bonthe ditshenyegelo te di fihlilwego ta go swana le dikotsi, dititelego le go gakanega ga bengdifatanaga ka lebaka la go senywa ga maswao a sephethephethe.
Ke tlo kgopela Mna Mkiwane gore a tle a fe, tlhagio legotong la makhanselara a peleng a ka Vaal.
Boso bjo bo fiago, bjo bo fokotago ke meboya ya lewatleng go thoma ka Nofemere go fihla ka Feperware e lego sehla sa diphefo ta ka bodikela.
Go obamela ta kgapeleto ka pela go bontha gore motho o obamela dinyakwa ta Allah Modimo yo Maatla.
Ga ke dumele gore re tshephile kudu go boipolelo.
Motho wa sethaba o romilwe go hlohleleta batho ba mmalwa ka Botswana le Bophuthatswana bao maina a bona a tloitwego.
O dute kudukudu ka London, gomme a tea nako ka Angola le Zambia.
Go ya ka Moprikatiripharephare Les Lombard go twa SAAF, ditiro te mmalwa di dirilwe mo dikgweding te mmalwa te di fetilego go leka seemo sa go itokieta ga naga.
Polelo ya sethaba ke Urdu, eupa Seisimane se omiwa kudu ke batho ba maemo ba Pakistan le ditona te nti ta mmuo.
Re na le bohlatse bja Motenerale Neethling bja gore bona ka Amerika ba ile ba lebelela LSD bjalo ka etente ye e kgonthago ye e ka kgonagalago.
Go fokota digase ta khaponetaoksaete ta lefaufaung gape go tla nyaka maitapio a magolo a lefase ka bophara.
Moragonyana o ile a bolediana le baomi ka lefelong la UN ka Gaza ka polediano ya go omia bitio.
Kapa le mehlare ya yona ya metswapitswapi ye e llago, white stinkwood, star apple le suurtaaibush e dira mollwane wa dinoka te pedi.
O a bona, Ngaka Mijburgh o re bodite gabonolo kudu gore o dirile thelete ka neelanong ya dithoto.
Cajole o rata go raloka dipapadi le wena, goba a hwete beene ya khomphutha ya Scrabble goba Hangman.
Mna Mbatha, leina la ka ke nna Michael Miller gomme ke twelela legatong la molatofatwa ka wena tshekong ya polao ya Thulani Dlamini.
Ba gononelwa gore ke bona baabi ba bagolo ba dillathekeng te di "mpshafaditwego" ka Mpumalanga.
Mahu a HIV le AIDS le a TB a a oketega ebile a a amana.
E bapadite ka ga ditaba te mmalwa ta go amana le mekgatlo ya basadi.
Mafelo a go kampa ao a nago le mafelwana a mohlagase, mafelwana tlhwekieto le a bojelo bja ka ntle, le mafelo a motheogela wa dikepe le dintlwana ta diketswana, di agilwe ka lebopong la ka leboa la letamo.
Ba lebanwe ke ditatofato ta go hlakola ba itlhamile ka dibeta le go swara sethunya seo se se nago le laesentshe le dikolo.
Kelo ya theko ya neelano ya Ranta le Tolara ya Amerika e fedile maatla ge e bapetwa le nako ye e fetilego.
Le seo e bolelago ka ga khonferentshe ya semorafe.
Sepetlele sa kgato ya mathomo seo se sa lebelego malweti a itego moo balweti go twa dikliniking goba disenthareng ta kalafo di ka ratwa.
Se se tla ra dikaonafato te kgolo mo lefelong le, go akaretwa go dira labato le tee la go pheibiwa la bophara la basepelakamaoto leo le tlogago uShaka Marine World go fihla ka Blue Lagoon.
Karoganyo ye ya sepolotiki ka diphapoing ta ditaba e tloga e bakile thulano ye nnyane kudu ya phatlalata magareng ga maloko a baomi.
Uzbekistan e nale bokgoni bjo bogolo kudu bja ekonomi magareng ga Direphabliki ta Bogareng bja Eia ebile e bonthwa ke dilaeti te nti ta bobedi tlhabollo ya diintasteri le ta temo.
Ba Kgoboketo ya Bosethaba ya Dihlapi ba tsebagadite semmuo Motlatatona wa Mahlale le Theknoloti, Derek Hanekom, lehono.
Go se swane ga didiriwa, teo dithila ta tona di tliwago ke methopo ye e fapanego ebile di na le dilo te di fapanego ka dikelo te di fapanego.
Go ya ka seo ke se kweiago, o be o tshwenyega ka ga boleng bja methakhualone e sego gore o paletwe ke go e fihlelela ka gare goba go e dira ka gare.
Ao, ke nagana gore Mna Ayob o tla gopola seo, ke tloga ke se na gopodiie gabotse.
Maloko a kgao a laletwa go tsenela pulosemmuo ya Polante ya Tlhwekio ya Peleng ya Diela ta Kgwebiano ka Gelvenor Textiles, Hammarsdale ka Mmeyara Obed Mlaba.
Tema ya go tsentha mmeleng le di-ionophore go kaonafata tweleto ya nama ya kgomo.
Kabo, go tlia, go hloma le go bontha ga lepanta la tshepedio ya Lekala la Tirelo ya dijo, ka Sepetleleng sa Brewelskloof, Worcester.
Lenaneo la dibeta ta nyutleleara le go bolelwago ka lona le twela pele go oketa dithulano le dikgonagalo ta dintwa te dingwe.
Ka go omia keraentara le didiriwa te dingwe ta go thuba dintlo ta go swana le ditlelafo, dikepi le diiradifahlego, bagononelwa ba be ba ete ba borile leoba lebotong ge maphodisa a ba fihlela.
Go molaleng gore re ete re etla kgole go feta dimmasepala te di nago le methopo ya go feta ya rena ge re nte re ipeakanya lefsa gore re lebelele kudu bareki le go lebelela tweleto gannyane.
Mekgwa ya go dira mehlala ya dinyakiio go netefata gore diboka le diboka te di amango gammogo le mekgwa ye e amago mafapha ao a fapafapanego  go direng ga dipeakanyo, go dira ditekanyeto le phethagato.
Go godia diphoofolo te di lego ta ka gae seripa ka legoreng goba diphoofolo ta nageng go akaretwa dinonyana, digagabi, dikhunkhwane, mebutla le diminki.
Afrika Borwa le Denmark di ipshina ka dikamano te kaone ta dinaga ka bobedi gomme Denmark e bile mothekgi yo mogolo wa lesolo la twantho ya kgethologanyo le gape naga ye e bakilego gore go be le dikileto le go gomia dipeeleto ka Afrika Borwa.
O lwele kgahlanong le semorafe, kgethollo ya bong le mekgwa ye mengwe ya kgethologanyo.
La mathomothomo, re na le ditee ta ditimamollo ka Umlazi, Ntuzuma le Borwa bja Pinetown.
Go tlowa ga bogodimo bja bjang bjo bogodimo bja gona bo lego bjo bothata go swanete go lebelelwa.
Ke maikarabelo a gago go hweta tumelelo pele o ka hweta ditshenyagalelo ta go amana le sekimi.
Motho ofe goba ofe yo a amanago le boikarabelo bja motho wa mathomo yo a boletwego.
Se se tla dira gore go be le khuto mo lefelong leo le ka bago le dikgaruru.
WCED e lebelete gore go tla ba le kgatelelo ye e oketegilego ya tlhokego ya madulo ka dikarolong ta Philippi, Paarl le Stellenbosch.
Ka makheieneng le ka direnkeng ta dithekisi go na le mafelwana a shisanyama moo o ka kgonago go reka karolo ya nama gomme wa e gadika mollong wo o dulago o tuka.
Ba emiite lori ye thweu ya Toyota Hino gomme ba kgopela mootledi gore a bule ka morago.
Go nyakiia mabaka ao a ka bakago dipoelo ta sampole ya meetse a boitapoloo teo di sa obamelego molao le go phethagata ditiro ta phoollo.
Dikhamphani ta dinaga te nti di file dikhamphani ta Afrika Borwa dilaesentshe ta boithaopo go dira di-ARV te mmala ta kakareto.
Theknikone ya Mangosuthu e ka Borwa bja Durban, kgauswi le lefelo la diintasteri la toropokgolo.
Ditheriano le bakgathatema te di swerwego bjalo ka karolo ya tshepedio ya go hlabolla NPOA.
Boipileto bja bobotse bja lefelo leo bo fokoditwego ke methopo ya tlhago le mafelo a meepo ao a nyakago go tsoolowa.
Fosfatase ke ensaeme ya ka maswing ebile e diragatwa ka go phastharaeswa.
Lehono Maynardville e swarela ditiragalo te mmalwa, ye e tsebegago kudu ke Khanibale ya Ngwaga ka ngwaga ya These ya Sethaba.
Moketeko wa ngwaga ka moka wa Segopoto sa Bomasomehlano sa mokgatlo o tla tlia moya wa mokete ka kopanong, gomme go tla dirwa ditiro ta seto, moo e lego gore badudi ba ka Durban ba tlo kgatha tema ka go tona ntle le kgonono.
Efa Toropokgolo ge o omia wepsaete ye, o tseba goba o sa tsebe.
Ditiro te dingwe ka ponthong di akaredite dimmobi ta kwalakwato ya Afrika Borwa, mmino wa Sezulu le wa Seindia ka Surialanga Dance Company le mokgabio wa diaparo ta seto.
Seokobati sa go lekwa ke seokobati se sefsa goba sehlare sa seokobati se se sa twago go utollwa  seo se sa tweletwago.
Molaeta wa ka go lena ke gore: diokobati, bjala le bo dira ditiro ta bosenyi ka segongwana ke dinako ta boipshino ta lebaka le lekopana, teo di sa tlogo feleta felo eupa kgolegong goba lebitleng.
Yin-Yang e kgethilwe bjalo ka setheo sa motheo sa go hlama moetlo wa WCAR gore ba amogele moetlo wa Lesolo la Twantho ya Kgethologanyo.
Re tweledite khweio ye e kwagalago kudu ya sebopego sa go hloka tekatekano gomme re thomile go fokota sekgoba magareng ga bahloki le bahumi mabapi le ta maphelo.
Sepikara se hlokomete go kgethwa ga Motlatasepikara.
Mdi Mncube gabotse ga go na te nti te ke nyakago go go botia tona.
Ee ke mmodite gore kua godimo go na le go welana ga batho.
Serapa sa GKG Transfrontier Park se tla ba se sengwe sa mafelo a magolo kudu a pabalelo ya tlhago ka Afrika gomme re na le bonnete bja gore se tla ba se sengwe magareng ga mafelo ao a ka etelwago a diphedi ta tlhago ao a hwetagalago kae goba kae.
Bahlahlobi ba ditopo bao ba ikemego ba hwedite gore o fetetwe ke baerase ya HIV gomme o be a na le bolweti bja go Hlakahlakana bjo bo amanago le AIDS, le gape TB ya maswafo.
Maikarabelo a Dikgoro le Mmuo; go hlatloa ditumelo ta sedumedi ka ntle le ditiro ta go ya sethabeng ta thuo ya bahloki ta dihlongwa ta sedumedi; ditiro ta kgethollo.
Dikamano  magareng ga dinaga te pedi di gapeleta le go thekga dinaga ka bobedi go bobedi ka maemong a dinaga ka bobedi le a dinaga ka bonti.
Modulasetulo, makala a rena a dihlopha ta toka ao a akaretago ba SAPS, ba lekala la Tshekio, ba Lekala la Go teela Dithoto, NIA- ke mokgwa wo ke nago le bonnete bja gore o tla re thua go fokota bosenyi.
Sepikara, e re ke teye sebaka se go lebogia Sekolo se se Phagamego sa Sinethemba sa Phillipi, ge se thopile phadiano ya Bosethaba ya Coca Cola mo dibekeng te tharo te di fetilego ka Durban.
Ke hlomphilwe go bula semmuo Simphosiamo se se bohlokwa kudu ka ga  Tlhokomelo ye e Bolokegilego ya Dimaekhropisaete ka Ditekong ta Kalafo mo Durban.
Selaodi se sa Histori ya Kelo ya moomo se fa pego ka botlalo ya dikgwebiano ta kelo ya moomo ka ga sebopego go thoma la mathomo ge e romelwa ka tshepediong ya kelo ya moomo.
Dithaba te di hlokago di swara batho ba go swana le Colin Stansfield bjalo ka bagale ba go fenya tshepedio ye le ka ga thireleto ya maemo yeo ba e fago ka ditikologong te di hlakahlkaanego.
Ikgokaganye le FLOWERLINE go hweta tshedimoo kgafetakgafeta ka ga matoba a seruthwane, dipontho ta matoba le ta kakanyo ya maemo a boso.
Eupa, tumelo ya rena ye kgolo le boikgafo ke go lebelela kudu bahloki le bao ba hlokiitwego ditokelo mo nakong ye e fetilego.
Busi e be e le mosetsana yo monnyane yo a bego a dula a thabile, ka mehla a dula a opela ebile a sega le go ralokia buti wa gagwe yo monnyane.
Se go dumelwa gore se baka dithulano ka moo lefelong leo ka ge diminerale te di hwetwago ka moepong ka tsela ye e sego molaong go kwala gore di iwa go putla mellwane go ya ka Rwanda.
Iran e tsebagadite go nyaka ga yona ga go fa Mokgatlo wa Dinagakopano phihlelelo ye nti ya bahlahlobi ba dietentshi ta dinyutleleara go e thua go efoga dikeleto te dingwe ta U.N.
Puo ye e kopantwego e nyaka gore mebasepala e dumelele tiriano ya taolo ya tatelano ya mabapi le mathata a go hloka tharollo le merero ye e sepelago gabotse magareng ga mafapha a mararo a mmuo.
Ngaka Danny Jordaan o hlaloite gore MoU ga o amane le selo sefe goba sefe seo se hlagago ka lepatlelong, eupa o amana le ditaba ta ka "ntle ga lepatlelo" te di akaretago mekgatlo ye meraro ya kgwele ya maoto.
Go bile le sebaka se sennyane go batho ba baso go oma bjalo ka ba molao nakong ya kgethologanyo eupa se ga se sa itia Vuka Tshabalala go twela pele ka moomo wa go ba ramolao.
Toropokgolo ya Durban e tswalete dikhamera ta mmonithara moo lefelong leo la lebopo la lewatle gomme ba SAPS le Maphodisa a ka Toropong a di hlokomete nako ye nngwe le ye nngwe.
Re thabile kudu gore ditiriano magareng ga dikgoro ta rena a feleledite ka selo se se bohlokwa.
Dihlopha te di swanete go kweia gore maitekelo afe goba afe a dikgaruru ao a dirwago ke bona a ka se kgotlelelwe ke Afrika le UN.
Phyllis Naidoo o thwete bagwera ba gagwe ba sepolotiki ba mmalwa ka morago ga gore ba lokollwe kgolegong.
Mgononelwa Nyandeni o swereSamkelisiwe,a mo ia godimo gomme a mo lahlela mpeteng, gomme a mmetha.
O rometwe ka gare ga naga go tlia leela la ANC le diphamfolete go motho yo a bitwago Mapule ka Mapetla, Soweto.
Dikolo te di hlokago kudu di ka go khwinthaele ya mathomo gomme te di sa hlokego kudu di ka go khwinthaele ya bohlano.
Motlatamopresidente Mlambo-Ngcuka gape go rulagantwe gore o tla etela Crown Prince Naruhito ka seboka yo e lego morwa yo mogolo wa Moemphera Akihito.
Letati la mafelelo le le beilwego ke dihlopha ta ka Palestina ta tokollo ya bagolegwa ba Palestina, bjalo ka seo se tla ba dirago gore ba lokolle leole la Israele, le felela lehono.
Ipshine ka lebopo ka lebelo la gago la mosepelo go tloga ka godimo ga pese ya Ricksha ya Durban.
Bahlami ba bangwe ba melawana ba fa tshedimoo ka ga boeti le meomo le diabe ta bjona ta ekonomi ya sethaba.
Re tshepha gore kopano ye e tlago ya Komiti ya Dinaga te nti ka Canada e tla fa dikgopolo te te mpsha te bohlale sebopego.
Le ge go le bjale, PPT e file ka botlalo dithiinyo te mmalwa te di nago le dinako te di beilwego ta bohlwekieto ka bobedi gore di phethagatwe ka nepo ya go dira gore diphaephe ka moka di buetwe tiriong ye e bolokegilego.
Mna Morgan, ge e le gore ke kweia bohlatse bja gago gabotse ka letati leo Mdi Falati o begile tlaio ya thobalano ya Katiza Cebekhulu.
Mogononelwa yo mongwe, Sizwe "Power" Mngomezulu, o nyakwa ka melato ya go utswa a itlhamile, go teela difatanaga ka kgang le melato ye mengwe.
Hlogo ya kgoro ya bohlodi le thireleto e be e le Mna Mzwai Poliso.
Bagononelwa ba babedi, ba golegilwe ke Setene Ngonyama le Konstabole Moodley ge ba be ba leka go taboga legora la leboto la mohlagase leo le lego godimo la ntlo yeo.
Ge go tsenya ditlabelo, go fa mohlala, mafasetere, mabati, le didiriwa ta dihithara le ta go fodia moya, bonti bja dihapote ta masenke di a dirwa.
Go hloma mafulo a kikuyu ka peu go a nanya go phalwa ke go hloma mafulo a dimela te di melago ka botona.
Maloko a kgao a laletwa go tla tsebagatong ya semmuo ya lesolo la tlhwekio leo le thomilwego ke Mmeyara wa eThekwini Mokganselara Obed Mlaba.
Go thwala, go pharologana le khueto ya dithitio ka ga phatlalato ya dihlapi ka tshepediong ya matsha a Dithokgweng, ka Afrika Borwa.
Bagononelwa ba ile ba bonwa molato wa go utswa sefatanaga le go swara sethunya se se se nago le laesentshe le dikolo.
Mebu ye mesesane ye e gogolegago goba mebu ya letsopa yeo ka tlhago e nago le kelo ya fase ya go sefega.
StatsOnline e gare ga se, gomme wepsaete ke setlabelo se segolo sa go phatlalata tshedimoo.
E upa tshedimoo ya go amana le bogolo bja thoto yeo e ka se kgonego go bonthwa ka lefelong leo le filwego.
Mekgatlo ya Sedumedi - Mekgatlo ye e sa dirego letseno yeo maloko a yona a nago le ditumelo te di swanago.
Ditirelo ta maphelo ta metsemagaeng di abetwe thelete ye nnyane mo lebakeng le letelele ge e bapetwa le dinolofati ta metsesetoropong ka lebaka la gore di tloga di sa bonwe ke batho ba banti ebile ga ba gopole ka tona.
Bagaleadi le bagale ba rena bao ba sa tsebegego ba nakong ye e fetilego, bao re swanetego go ba godia le go ba maatlafata ka leanong la rena la tiriano.
Go senywa ga mebuo ya Manazi le Mafasisi lefaseng ebile ye nngwe ya dipoelo te kgolo ta Ntwa ya Lefase ya Bobedi.
Seboleledi sa IDF se bolete gore batho ba bangwe bao ba lego komanamadulaabapile ba ete ba tsene ka Gaza gomme ba bangwe ba tla ya ka moragonyana.
The dome ke ye nngwe ya te nti te di kgabiago tempele ye e humilego ka bokgabo Mmileng wa Bellaire.
Go agwa ga sekolo se sefsa ka Westlake go tlo thongwa go tloga ngwaga wo o tlago, gomme Vrygrond le yona e tla tliwa pele.
Thelete ye e tla twela pele go se fetoge ka ge e akareta dithelete ta phrofeenale, ta putseleto ya dilo te di sego ta emelwa le ta go oketega ga ditheko.
Bengmeomo ba bagolo bao ba beilwego go ya ka leano goba bao ba twelago pele go bontha kemelo ye e sego ya moswanedi ka moomong ba tla kgopelwa go phethagata ditshepedio ta tekatekano ya moomong kudukudu, le go dira dipego ka ga tona ka botlalo kudu.
Maporogwana, diphaepe ta meetse a pula le matamo a phokoto ya maatla ke a mangwe a ditaolo ta peakanyo te di omiwago go thua go ireleta mafula ge go hlabollwa ka gare ga lefelo la fasana la mafula.
Gabotse ke dumela gore dingwalwa di tla nolofata gomme,  ge nako e nte e eya, ta bula maatla a thuto ye e theilwego go dipoelo ya OBE  le setatamente sa kharikhulamo ya bosethaba sa NCS .
E re ke thome ka go go leboga ka ditshwaotshwao te dibotse ge o re amogela mo le gape ka ditshwaotshwao te o di dirilego te di ntibiitego thwii.
Pele ga ge o efa bohlatse Mna Koekemoer ke tla kgopela Moatbokheiti Potgieter go go enia semmuo.
Bafaladi ba banti ba go twa Somalia ba leka go fihla Yemen ka lewatle, eupa ba bangwe ba kgangwa ke meetse mola ba bangwe ba hlaselwa ke mahodu a lewatleng.
Taba ye e hlobago boroko kudu go tshepedio ya bosethaba ya maithomelo ke go hlokega ga bagai ba ditaba ta mahlale.
Diphapoi te pedi ta ka gare, ka moka ga tona di na le botseno bja phraebete lefelong la thoto la pharebete le legolo le le hlokago leata.
Ke sehlongwa sa kgalekgale sa sethaba sa toropokgolo ebile ke dirapa ta mehlare ta kgalekgale ka Afrika te di phologilego.
Thulano fela moo ntlheng yeo ke gore Mna Madondo ke leloko la Sehlopha sa Kgwele ya maoto.
E beilwe dithabeng le ka lefelong la mehlare; e beilwe sapopong ya maemo a godimo gomme e na le diphapoi ta borobalelo te hlano ta go kgahlia, gomme te pedi di na le diphapoo ta go hlapela ka gare ga tona.
Kgoro ya Maphelo ya Mmasepala wa EThekwini e sa twa go tsebagata semmuo lefsa proteke ya khalentare ya tikologo ye e hlwekilego ka Borwa bja eMagabheni bja Durban.
Ba itshwere ka khuto ka dinako ka moka.
Mopresidente Dmitry Medvedev ka Mokibelo o saenne leano la khuto, yeo ka go yona maole a Georgia a swanetego go boela dibong ta ona gomme maole a Russia a swanete go goma a boele maemong a ona a peleng.
Peleng ka Labobedi o kopane le Tonakgolo Ehud Olmert, gomme gape a hlagia go imologa ga gagwe gore Israele e tsebagadite peomarumofase ya naga ya yona.
Go tloga mo di twago gona bohlaking di twelete go ba mafelo a ditiragalo te nti le ta bophelo bja sethaba.
Mo sethunya se twago gona ga mmakgonthe go sa nyakiiwa, gammogo le moo mogononelwa a lego gona.
Ditiragalo ta bolemi, go kgora ka dilori te kgolo, maemo a meterebe le dirapa ta dikenywa ka gare ga lefelo la fase la mafula go fetoite moela wa noka le lebopo la yona, gomme se sa fokota boleng bja meetse le go oketa mobu wa go gogolega.
Dipolelo te di se nago bonnete ta go se thabe ga Uys ka gare ga merwalo ka ga tiragalo ye goba te dingwe di bile gona go tloga mola sefofane se lahlegago.
Ka tsela ye re ka fetola ka go nepagala kudu go bao ba sego ba feta dithuto.
Naa o hwedite kae lepotlelo le la Coke?
Mmuo wa Iran gape o dumelete bahlahlobi ba IAEA go ya mafelong ao ka Iran e lego selo seo se bego se le boima go se dira mo nakong ye e fetilego.
Ke maikarabelo a gago go hweta tumelelo pele o ka hweta ditshenyagalelo ta go amana le sekimi.
Ka ntle ga kantoro ya ngwadio ya manyalo ka seleteng sa Chaoyang, go be go tlete lerato mo mesong ye moo e lego gore balekane ba mmalwa ba be ba hlomile mothalading go hweta disetifikeiti ta bona ta lenyalo.
Mokhomienare wa Setee sa Maphodisa sa Queenstown, Motlatamokhomienare Nikki Mlilwana, ba retile bo konstabole ba babedi ka ga boikgafo bja bona le moomo wo mobotse wa go dira meomo ya bona.
Tshedimoo ya moragorago ka ga mafula - Mmeyara wa Bogare bja Toropo o re seemo se boete sekeng.
Ga ke tsebe ge eba go na le ba bangwe ba bagolegwa bao ba ilego ba hlokofatwa ka tsela efe goba efe.
Tona ya Mahlale le Theknoloti, Mosibudi Mangena, le modirianimmogo wa gagwe wa go twa Uganda, Ephraim Kamuntu, ba saenne tumelelano ya dinaga te pedi, ba kgafela dinaga te pedi go oma mmogo go tweta pele mahlale le theknoloti.
Maphodisa a ile a ala mohlala morago gomme ba fihlela bagononelwa ba babedi ka Mmileng waAliwal.
Ka karolong ya ka borwa, le ge mmuo wa Dutch o ete o ile wa tsena, ka morago ga Khonferentshe ya Berlin, Majeremane le Maisemane le Mapotokisi ebile bafenyi.
Madulo ao gape a aba mabokgoni a bophelo gomme batwasehlabelo ba ka hweta tlhahlo ya dibeke te pedi e ka ba ka bokgabii bja manala, dikhomphutha, go hlokomela bana, go apea dijo goba go hlatswa diaparo.
Gore re boloke nako, naa nka emia go dira dipotiio ta gago, ge o nte o na le monna yo, o ka no boa.
O tsentwe le go ngwadiwa ka leina la mongwadii, atrese le nomoro ya mogala.
Go oma le sethaba go netefata gore mathata a rarollwa mmogo.
Mhlope o leboga makgolwagwe ka go rata ga gagwe ga go anega dikanegelo yo a rego o gogile edi ya baagiane ba kgauswi ka dinonwane ta gagwe ta Seafrika.
Lebakeng la thobalano ya molomo, diela ta kotsi ya godimo ke: Madi, Peu ya bonna le Diela ta sesadi.
Maswao a twelete ka fase ga marulelo a setupu goba palekhone ka fase ga maswao a go onala.
Mo dibekeng te mmalwa, dikgaruru le polao ya batho ba bonti ka Lebanon le Gaza di ile ta twela pele ka ntle le go fokotega.
Te di ile ta lefa, taba yeo, ya gore bonyane molaodi o swanete go ba motho yo a nago le maitemogelo a sepolotiki, yo gape a ka ralokago tema ya mofahloi wa ta sepolotiki.
Le ge ba leloko la ka ba bolaiwe ka Ephatheni ga se ka ya dipolokong ta bona.
Ahlaahla Lesolo la Tlhabollo ya Sekgoba la Lubombo leo le bonwego bjalo ka le bohlokwa go hlohleleta kopanyo ya ta ekonomi magareng ga dinaga ka bobedi.
Go hlongwa ga mehlala ya dimela ta mehutahuta te di omiitwego te di hwetwago ka tikologong ya Serapa sa Bosethaba sa Dimela.
Go fokota bonti bjo bja ditlakala, Toropokgolo e tweta pele go hlongwa ga Ditlelapo ta Phokoto ya Ditlakala.
Ka moka ga rena re ka gopola, ka nako ye ke bego ke bolela ka yona, Stella Sigcau e be e le Tonakgolo ya Rephabliki ye nnyane ya Transkei ye e bego e lokologilego.
Gomme batho bao ba ile ba romelwa mafelong ao a bego a na le mathata moo magora a bego a kgaolwago.
Re swanete go hloma tikologo ya kgwebo moo e lego gore go thomiwa ga dikgwebo, talente le maithomelo di ka atlega.
UN e tla romela maole ao a hlakanego a go hlapeta mebila go maatlafata boikgafo bjo.
Mangwalo a go bileta kgorotshekong a ile a fiwa go melato ya go tlola melao ya sephethephethe gomme baabi ba ditirelo ba ile ba gomiwa ka lebaka la go se obamele melawana ya maphelo ya go sepeta dijo ge di hlahlobja.
Ba lapa, bagwera, sekolo le bathekgi ba ile ba rulaganya moletlo wa kamogelo ka boemafofaneng ka Senthareng ya Khonferentshe ya Tonakgolo, ka Faranani Room.
Mdletshe, mohlapeti wa thireleto wa Enforce, o be a oma ka Seteeng sa Ditimela ka mmileng wa Duff.
Go akareta intasteri ye e amanago le thireleto ya ba tikologo ka baemeding ba maole bao ba tsenago le bao ba sepelago, kudukudu ge go bonwa mafapha  ao a nago le tiriano ya diintasteri goba ya maole.
Maloko a Thibelo ya Bosenyi a ka Meloding go twa ka go Shift A ka fase ga Mokaptene DM Khapola a golegile bagononelwa ba bararo bao ba nyakegago kudu ka Meloding.
Legato le tee la a mararo la madulo le kgauswi le go fetwa, mola e le gore thenthara ya marulelo a theknoloti ya godimo ya go fokota leata e abilwe.
Dipapadi te ta metlae te di theilwego go ditaba di latelwa kudu gomme di diragatwa ka ditheethareng te nti ta sethaba le go kaonafata mafelo a theetha ka mathomong a Durban.
Maikutlo a ka ke gore bathui ba ba swanete go romelwa dikolong te di hlokago kudu te di tletego ka baithuti ba banti, kudukudu dikolong ta dipolaseng moo go nago le diphapoi ta baithuti ba dikreite te nti.
Se ke go ya ka Tona ya Dinamelwa Jeff Radebe, ge a gatelela menyetla ye mmalwa ya go omia setimela go sepela magareng ga Pretoria le Johannesburg le go boa.
Matlakala a dijotekanywa a bolela ka ga dijo ka magorong ao a latelago: sepeta fremekgolo ya Unisys le go omia softewere ya kekio ya theminale bjalo ka inthafeise ya baomii.
Ba ta Boeti ka Cape Town ba ikhweta ba na le thalelomorago ya ka Table Mountain, gomme Lepatlelo le lefsa la Green Point le tla ka pele.
Para ya Why-Not e ile ya lebelelwa kudu ka lebaka la gore e be e etelwa kudu ke maloko ao a bego a se moomong a bahlapeti.
SANDF e swanete go ba le lekala la maole leo le ka kgonwago le leo le twelago pele go ya go ile leo le loketego tema ya go tlia khuto le go kgona go oketega e sa le nako go fihlelela ditiragalo te di sego ta emelwa ka moso.
Ditumedio ta batho, melaeta goba ditsebio, di ka be di na le diswantho goba di se na le diswantho, di le ka gare ga diomfolopo goba di se ka gare ga tona goba di kgabiitwe ka mathoko.
Ka go dira bjalo, o ka kgona go hlohleleta dinaga ta Afrika go ithomela go phethagata dithiinyo ta UNISPACE III.
NHISSA ya mang le mang e tla hlabollwa bjalo ka lenaneo le legolo la kakareto leo le nago le dikarolo ta go fapafapana.
Ka lebaka la bokgafetakgafeta le palo ya ditweleto ta yona te mmalwa, le go hlakahlakana ga kgoboketo ya tshedimoo le tikologo ya phatlalato ya tshedimoo, ga e na le baomi bao ba lekanego.
Mna Lefevre o bodite gape babegi ba ditaba ka lefelong leo le kopantego batho ka go fapafapana gore ke maikutlo a go kgahlia go thopa metale wa silibera.
Go lekediana moo go twete pele ka maoto gomme maphodisa a swere mogononelwa yo a bego a ba thunya.
Go phadiana kgahlanong le bao ba kgonago kudu ka lefapheng la gagwe Tribe o ile a twelela maemong a pele ka moletlong wa dikabo ta difoka ngwaga ka ngwaga ta SAIEE wo o swerwego mo nakng ye e sa twago go feta.
Go fihla mo lebakeng le maithomelo a tee a magologolo ke Cape Town Routes Unlimited, mokgatlo wa rena wa papato ya maeto wo re o thekgago ka maeleng le ba Toropokgolo.
Dihlopha te di tla fiwa se sengwe le se sengwe gore ba be le dinolofati ta gore ba be le bokgoni.
Ga go na lethabo le le hlokago ditlhobaboroko te di tlago pele ga tona.
Sebenyabenyane se se bopilwego ka bothakga se keteka mengwaga ye lekgolo ya sona gomme go rulagantwe ditiragalo te nti ta ngwaga wo.
Eupa moomo wo bohlokwa wa AIN ke go hlokomela diphapoi, ga go bjalo?
Moomo wa go tlia kopanyo o hlakante le go aroganya taolo ya methopo ya meetse mafelong a kgoboketo ya ona.
Renosterveld ya ka Lebopong la Bodikela ye e lego Kotsing e tla holega go yona ka go tsebagata lefsa phalafala ye e fulago.
Lefaseng ka bophara go na le tlhaelelo magareng ga kharikhulamo ye e lebeletwego le yeo e rutwago ka diphapoing.
Boradifatanaga ba kgopelwa go otlela ka tlhokomelo le ka edi mo nakong ye ya maikhuto a matswalo a morena ka ge difatanaga di thoma go oketega go ba te nti ka Cape Town le ka Kapa Bodikela.
Motlanyo o bonala gabotse, o swifaditwe ebile o ka bothakga bjo bo swanelago hlogotaba ye bohlokwa.
Diswantho ta lesolo di bontha khudu le mmutla, le baanegwa ba puku ya kgale ya dikanegelo.
Taba ye bohlokwa ya ditshwaotshwao ta ka lehono ke gore maithomelo ka kweiego ya 'mmuo wo o hlabologago' ke tlhohlo ya tekatekanyo.
Mohammed Saeedi, motlatahlogo wa etentshi ya eneti ya diathomo, o bolete gore letati la mafelelo go dumelelanwe ka lona ka lesolong le gomme le tla bontha lefase gore dinepo ta nyutleleara ta Tehran ke maaka a ta khuto.
Taba ye nngwe ya phaka e akareta Tiva - letangwana la meetse a setu leo le laetago khuto le ebeebe.
Bogaswi bja dimpa ke bolweti bjo kotsi bja baerase, bjo bo bonwago ka go opa ke hlogo, go fia ga mmele le go se iketle ga mmele.
Kgoro ya Ditirelo ta Sethaba le Taolo e hloma lenaneo la thekgo la methopo ya maswanedi.
Molekgotlaphethii wa Thuto ka Kapa Bodikela Cameron Dugmore lehono o hlagiite pelaelo ka morago ga gore a bale pego ka ga kotsi ya pese kgauswi le Malmesbury moo e lego gore baithuti ba babedi ba sekolo sa phoraemari ba hlokofete gona dibeke te di ka bago te pedi te di fetilego.
Menyetla ya ekonomi ya sethaba e akareta dibaka ta ditiragalo ta go tsenya letseno ta "batho bao ba atlegago", kudukudu basadi bao e lego batho bao ba omago ka temo kudu ka mafelong a dinagamagaeng.
O fente ditlhohlo te nti, gomme o twete pele go ipea kgauswi le ditlhabollo te mpsha ka thutong.
Ditlhaselo ta Mumbai di senyedite mokgatlo wo o buago wa Khonkrese wa tiriano ya mmuo, kudukudu ka ge go lebilwe dikgethong ta kakareto te di rulagantwego go swarwa ngwaga wo o tlago.
Lefela le amilwe kudu ka komelelo mathomong a ngwaga le ke megogola ka dikarolong te dingwe ta naga.
Thilego ye e fokotegilego ka lebaka la go kgama go gongwe le go gongwe ge di eja ge di na le tekanyo ye e lakanago, go fokota go ya godimo le fase ga pH ka mogodung wa phoofolo ya go otla.
Lenaneo la maemo a pabalelo ya naga ya temo ya kgwebo ye e lemilwego ka Natala.
Seabe sa proteke ye ka mafelong ao a sego a hlabollwa mo nakong ye e fetilego goba ka mafapheng ao a beetwego tlhabollo.
Mo lebakeng le maloko a go twa ka Hillbrow a ile a leba Monza gomme maloko a go twa ka Yuniting ya Dimpa a ala morago bene ya Nissan.
Maloko a maphodisa a Table View a ile a thibela go hlakolwa ga bene ya thelete ge ba golega bagononelwa ba babedi ge banna bao ba bego ba swere dithunya ba thunthana le bona kudu.
Lekala le oma ka diproteke ta meomo ye megolo gammogo le go diriana le bahlabolli ba phraebete moo  e lego gore dithiinyo ta bona di na le seabe sethabeng.
Ka go diphoofolo te di otlago karolo ye kgolo ya dikhapohaetreite ka moka, go akaretwa dikhapohaetreite te di kopakopanego ta go swana le selulose le hemiselulose, e ilwa ke tiro ya dipaktheria ka mogodung  wa phoofolo ya go otla.
SANDF e tla bopa ke karolo ye nnyane ye e tlwaelegilego, ye e thuwago ke karolo ye kgolo kudu ya maole ao a sa omego dinako ka moka.
Baomii ba ditirelo ba swanete go hlompa le go hlokomelwa.
Bjale ke thabile go tsebagata semmuo Disenthara ta Maithomelo ta Nanotheknoloti.
Mna Bemba o ala ka meagongmegolo ya Botseta bja SA ka Kinshasa, ge a nte a emete tumelelo ya go sepela ga gagwe go twa go ba taolo ya ka Congo.
Afrika borwa e fetogile naga ye e segwago dinageng ta bodithabathaba gomme batho ba SA ba dirile gore naga e se buege.
E fa thuo le taolo go hlabolleng ga leanokgolo la mekgatlo.
Tlhabollo ya mafapha le kopanyo ya mafapha ao a lego gona di tla twetwa pele go dira gore bokgoni bja ekonomi e be bja go ya go ile le go ireleta boleng bja bokgabo, bja dinolofati, bja seto le bja bophelo bja dilo ta tlhago ta mafelo le dilete ta mabopong.
Ka RXH baomi ba ka wateng ba tlata matlakala a dijotekanywa gatee ka letati.
ZenbiSushi ke lefelo le lekaone ebile go a kgonagala gore le ka ba lefelo le lekaone kudu leo o ka nwago ampheine go lona.
E be e se pese ya mmasepala ebile e be e se pese ya femeng.
Mabapi le dinoka, phediano ya diphedi ta ka lewatleng le phediano ya diphedi ta ka lewatleng  te di di botilego.
Nepo ye e thekgwago ke Mopresidente le Tona Manuel le leano le le twelelago ka phrobentsheng gomme la phethagatwa ka kgopolo ya iKapa elihlumayo, e nyaka go diriwa legatong la mmuo wa selegae.
Bjale, tsela ye o e kgethilego ke yeo e tlago thoma ka gore o tla ba pele ka booro bja bosenyi bjo bo thomago ge o sa twa go tloga mo.
Go olela ditwammeleng le go di oma: ditwammeleng ta kgopa di ka ongwa lefsa ka go omia bemikhaltha go dira manyoro a diboko a manyoro a phepo ya godimo .
Seboleledi sa maphodisa,Mokaptene Mbele, o bolete gore go bonwa molato ga basenyi go omile ka twanthong kgahlanong le bosenyi.
Re itemogete go ba kotsing ga rena bjalo ka Probentshe ye e nago le tlhaelelo ya meetse, ye e se nago le mohlagase wo o lekanego le ya go bakotsing ka mello.
Mmuo wa Afrika borwa gape o kgopela dinaga ta bodithathaba go tloa dikeleto.
PSDF e tla ba le seabe ka ga gore mmuo o omia thelete bjang, kae le ka ga eng.
Lenaneo le le lego mo letlakaleng le re lebanego le lona le fa kakareto ya dilo te di fapanego te mmalwa te di ka swanelwago ke go hlokomelwa ge go phethagatwa moomo wo.
Ka moo re omago maaledi a nako ye e fetilego a tlhokego ya tlhabollo mafapheng ka go fapafapana ka tlhaolong ye kgolo.
Ke rata go gopota batho ba dikhamera, batho bao ba teago diswantho go mohlankedi wa rena wa kgao, Christel Terblanche ka ga go tea diswantho
Lesolo la ka Seoul leo le beakantwego ka bobotse bja seto, bja feene le bja boeti.
Toropokgolo e thwete CCA Environmental bjalo ka khamphani ya bodiredi ye e ikemego ye e kgathago tema ka protekeng.
Dithulano ta baomii di hlaga magareng ga baomii ba temo ye e sego ya kgwebo, ba kgwebo le ba boitapoloo, go fa mohlala, Hawston .
Ke a dumela gore go boima go tseba bokgoni bja mahlakore a ka bobedi ka ntle le go amogela mabaka a boliberale goba a maliberale.
Kgethologanyo ga se ya ba fela tsela ya tlolo ya ditokelo ta botho ye oro, ya bompe ye e bego e dirwa ka leano, gape e hlokiete bonti bja batho go fihlelela ditlhologelo ta bona.
Gape o twele maemong a bobedi ka motabogong wa botelele le wa go taboga gararo ka Diphadianong ta Bonkgwete bja Afrika ka Mauritius.
Go swana le ge bakgopedi ba tebalelo ya semorafe ba ka nyaka re dumela ka tsela ye nngwe, e sa le ye nti kudu sethabeng sa rena.
Ka kweio ye, SADC e bueledite boipileto bja yona bja go hlompha ditumelelo ta ditefelo ta Lancaster House ta mabapi le peakanyolefsa ya naga.
Bjale o a bona, ke hweta seo se kgahlia ka lebaka la gore ditumelo teo di dirilwego ke Mbatha, go ka se kgonagale gore di ka amogelwa kgahlanong le Dlamini.
Go lota le go apea nama le ditweletwa ta nama ka tshepedio ya go swana le go e omia, go e bea, go e thela letswai, go e tidifata ka lebelo, go e inela ka gare ga meetse a letswai goba go e thela ka gare ga dithitswana.
E fa ditiragalo te di fapafapanego go akaretwa go thuthupa ga dipomo pele ga dikgetho le ditlolo te dingwe ta molao te di dirilwego ke ba lephakga la go ja.
Re ka se sa kgone go emela tiragalo ye nngwe gape ya ka Three-Mile Island goba ya ka Chernobyl, goba ra no iketla gomme ra emela ge go hlaga ye nngwe gomme ra dira se sengwe.
Maloko a ile a retwa ke Mokaptene Boshoff wa Tirelo ya Botseka ka moomo wa bona wa go kgahlia wa go latiia yo a pharwago ka molato.
Tona ya Merero ya Seto, Dipapadi le Boitapoloo ka Kapa Bodikela, Mna Sakkie Jenner, o tla ba moswaramarapo ka moletlong wa go aba difoka ge dipapadi di fela.
Kgao ya elektroniki ye e lego ka fase ga taolo ya mmuo ya boithatelo, ye e omiitwego go tweta pele maikemieto a maatla a ka sephiring a mmuo, ga se ya angwa ke dithoeto te.
Dipula te kgolo te di sa twago go na ka lefelong la kgoboketo ya meetse ya letsha le lennyane la Isipingo le bakile go phatloga ga leoba la go tsenya meetse ka lekoribeng la sorethe go fihla ka Tlhwekiong ya Meetse a Dithila ya Isipingo.
Gape reka ditweletwa te di ka omiwago gae go thela le ta metswakotii - te ganti di akareta go phuthela gannyane.
Dirang puetomorago ya kelo ya go palelwa le go hweta ditsela te di ka thekgago bathomi ba dikgwebo ka mananeo a go thomia dikgwebo.
Tsela ya rena ya Molaotheo e bonthite ka boyona gore ga se fela ye e tiilego le yeo e kgotlelelago eupa gape ye e ka se fenywego.
Pampiri, galase, polastiki, oli ya sefatanaga, maaledi ao a ripilwego ka serapaneng, tlhokego ya diteng ta khithing.
Mna Sisala o bolete gore go tla dirwa tokio ya pele ga tiragalo go netefata gore dinolofati ta tweleto ya godimo di tla twela pele go ba gona go kgonthiia gore go ba le kabo ye e tshephagalago.
Mohlala o tee wa go holega ga sekolo mo go tsenatseno ye ke Sekolo se se Phagamego sa Atlantis.
Tlhaselo ya Dikantorokgolo ta ANC ka lefelong la Matola, ka Mozambique.
Go beakanya lefsa le go fetoa bohlodi ka Afrika Borwa ga se fela peakanyolefsa ya ka moomong.
Go fa mohlala, dikhipa te di nago le moetlo, goba kgwele ya maoto, goba go iinya gore go be le tiragalo ye e tla ba tlolo ya molao.
SCM e thua Maatlafato ya Ekonomi ya Bathobaso ka go aba lefelwana la thuo, dinepio ta bodiredi bja ka ntle go Mmasepala, dinepio ta dihlogo ta dikgoro, dikeleto ta mabapi le dithentara le go swara diwekopo kgafetakgafeta.
Mafelelong a Samiti, Mopresidente Thabo Mbeki o be a emetwe gore o tla swara ditheriano ta dinaga te pedi le Tonakgolo ya Prithani Gordon Brown.
Ba ile ba ba lekedia gomme bagononelwa ba thunyeta go maphodisa le bahlapeti.
Dithahli te di akareta ditlhahli ta mabapi le maitshwaro ta bahlahli, balaodi, baraloki, bathekgi le babogedi.
Lefelo la go thollela ditlakala le oma bjalo ka tsela ye bohlokwa ya tlhago yeo mehutahuta ya dimela e hudugelago gona.
Letseka le ile la lemoa sefatanaga se sengwe sa maphodisa seo se bego se hlapedite lefelo leo gomme maphodisa a lekedia Opel Astraka lefelong la Worcester.
Molekgotlaphethii Dugmore o lebogiite maphodisa ka ge ba dirile dinyakiio ta ka pela gomme ba golega bagononelwa ba babedi.
Peakanyo ya poelara e tee ya thahlobo ya ka gare le ya ka ntle: ka Sepetleleng sa Groote Schuur, Observatory.
Ka pejana o bone bene ye e bego e eme tseleng ya go tsena ntlong gomme a phaka sefatanaga sa gagwe kgauswi.
Go dirwa ga dijo ta mesong mo go hwetwago ka go gadika goba go kokomoa dithorwana ta serele goba ka go dikoloa, go perela, go dira dikgapetlana goba go pholitha dithorwana.
Dipego te pedi ta moomo te di ikemieditego go fa TRC kweio ye e kwagalago ya dithomelo le meomo ya MK le NAT.
Molemi o swanete go netefata gore o omia fela reene ya diruiwa ye e dirilwego ka ta mahlale ye e obamelago melawana ye.
Mokhomienare wa Setee sa maphodisa a Kuruman, Molaodimogolo Japie Riet, o retile bahlankedi ba maphodisa ka ga moomo wa bona wa ka pela gomme o lebogile sethaba ge se begile tiragalo yeo.
Didiriwa ta mabone a difatanaga; khapone le dielektroute ta krafaete; didiriwa te dingwe ta mohlagase.
Ka tiriano le Boto ya Tlhabollo ya Intasteri ya Dikago, re oketa tlhahlo- le kago ya bokgoni go basadi bao ba omago ka dikonterakeng.
Go bohlokwa gore dikolo di omie mokgwa wa go rarolla mathata wo o sepelelanago le sethaba gomme di netefate gore dikarolo te dingwe ta batho ba sekolong di a akaretwa.
Naa o badile lefokwana la Mdi Stoman le a le boletego go Mna Attwell?
Mmuo wa rena o tlo lekodiia le go lekodiia diabe ta sepolotiki le ta semolao ta tlhabollo ye mpsha ye.
Ee, go welana ga batho go thomile pele ga ge papadi e ka thomia le pele ga ge nno ya mathomo e ka nwewa.
Dikolo di lefa thelete ye nti kudu go lokia meago le go tsenya didiriwa te dingwe go teo di sentwego.
Mokhomienare Philippe Justo wa maphodisa a Fora, o bolete gore ba omile gaboima le SAPS go lokieta Sebjana sa Khonfetereiene.
Maabaaba ao a omilego ka lesolong la moomo wa batho bao ba kgethegilego go tloa mmuo wa go bua ka patla, gomme bagale ba bona le bagaleadi ba bona bao ba ikgafilego go tlia tokologo ba twela pele go se roriwe.
Lehono re itemogela go twelala ga batho ba maikutlo ao a fapanego  ka Washington.
Re hlomile lenaneo la temokrasi leo le laolwago ke molaotheo leo le tiilego leo go ba ga lona sa ruri go tloitwego  ke dikgethokakareto te pedi te di atlegilego.
Tshekatsheko ya methopo ya dithokgwa le leano la taolo ya dithokgwa ta dipolase ta Montrose New Biggen le Hopewell.
Go ya ka tshedimoo, go hweditwe gore Moremi le Modikale ba bile le maikarabelo a go hlasela Deysels.
Ga se ra fofia difolaga ta rena bogareng bja kota goba ra tsebagata Matati a Go ba Mahlokong ga Sethaba.
Mekotla ye e bego e na le nama ye tala e ile ya teelwa bagwebi ba mebileng bao ba bego ba rekia nama mmileng gomme ba tlola dinyakwa ta maphelo le polokego.
Go be go na le meepo ye mmalwa ya santa kgauswi le Gonubie yeo e bego e epa santa ya go aga dintlo.
MHQ le yona e ile ya katolowa, gomme gwa thwalwa batlati ba mmalwa ka legatong la HQ.
Mna du Plessis, ga ke tsebe gore o nyaka go leka  bonnete bja hlatse ye go fihla kae.
Mafapha a taolo a go oma gabotse, ao a kgonago go naganela pele, a go ithomela ao a nago le boetapele bja mekgatlo bjo bo ikemieditego a tla ba motheo wa sethaba se se hlalefilego sa diphrofeenale.
Ba ntatofata ka gore ke pomile ntlo ya rena gomme ba nkia seteeng sa maphodisa sa Attridgeville.
Re mmuo wo o twetago pele ka mafolofolo moya wa go thoma kgwebo, gomme re twela pele go omela go tweleta bokgoni bjo bo lego gona mo ka ntle le pelaelo.
Dinoga ta ka lewatleng ta mpholo le dihlapi di ka tlia dikotsi go bao ba hlapago ka mawatleng a mangwe.
Khamphani ya dikhomphutha yeo Armscor e e sepetago, e rekia dikhomphutha ta kgwebo.
Didiriwa ta tumelelo di tla fiwa ke Mongwaledipharephare wa OAU.
Phetogo le yona e bonwa ka makala a kemelo a mmakgonthe ao a bonthago temokrasi ka kakareto.
Go oma mmogo le Boto ya go Kempola le ya Mabelo ya ka Kapa Bodikela, NRGP e kopanya kalafo le keleto, dinyakiio le thuto ka ga go kempola ga mathata.
Eurakha Singh o na le maikarabelo a go hlama le go phethagata mananeotlhabollo a sethaba ka SDB ka go kgathatema le go reriana.
Ke Diranta le disente, ke nagana gore ke fela Diranta te di fiwago mo.
Se se ka be se bile ka lehlakoreng la ka leboa bohlabela tikologong yeo, seo ke ge o be o fihla la mathomo.
Ge ba fihla moo tiragalong yeo, maphodisa a hwedite setopo sa Mna Anthony Barret.
Monna wa go betla yo a emetego sehlopha ka moka o ile Nantes go bontha bobetli bja seto bja ka nageng gomme a dira dikgokagano bja gore bobetli bja ka eThekwini bo rekiwe ka Nantes.
Go akgofia kgolo le go netefata gore Dikgwebopotlana, Dikgwebo ta Magareng le Dikgwebo te Nnyane di twela pele go ya go ile.
Ke molatedi wa sehlopha sa Manchester United gomme ke ile ka ba ka Old Trafford, bjale gape go ile gwa ba bose go nna, gwa realo Ellis.
Ka pela o ka lebelela dithenthara ta moragorago, diathekele ta ditaba le dikagare te di tumilego kudu.
Spikara, go a hlohleleta ge re bona gore dikgorotsheko ta rena bjale di bona digongwana te nti ta disenyi molato ka molao wa POCA le gore di lahlegelwa ke dithoto te di tewago ke mmuo.
Seopedi sa go tuma kudu sa mmino se leina la gagwe la Miriam Makeba le amanthwago le lesolo la lefase ka bophara la ntwa kgahlanong le kgethologanyo le tokologo ka Afrika Borwa.
Dipoelo ke go tlala kudu ga dikgolego te di nago le moomo wa tshokollo o monnyane kudu.
Ka morago ga go tsena gare ga maole a ka Angolan khuto ka kampeng ya Viana e ile ya buetwa.
Kabo, go tlia, go hloma le go dira gore go be le lenaneo la meetse a go fia: Kromme Rhee: Stellenbosch.
Teko ya tlhahlobo ka kakareto le goba ya morotho goba ya makaka ya go fia ga mmele ga mala goba ga tengkgolo.
Dipolelo te di se nago bonnete te di boletwego e bile ta gore wena, go bile le go golegwa batho le go ba betha gabohloko.
Go twela pele Mna Nyaku ka bo iri ya boupa mesong ya letati leo go be go na le baomi ba ka kgolegong ba e sego ba mehleng ba seswai, baomi ba ka kgoleng bao ba bego ba thwetwe go hlokomela mapheko a mmalwa.
Ga e re mokgwa o tee wa bohlatse o a amogelega le gore mokgwa o mongwe ga o amogelege.
Go fetoa taolo ye e fetiiago ya intasteri ye ka go dirago gore kabo ya diphemiti ta go rekia dibenyane e be lefelong le tee ka gare ga Kgoro ya Diminerale le Eneti.
E re ke phamogeng gannyane ke bolele se sengwe ka ga tshepedio ye e twelago pele ya kopanyo ya Jeremane.
CCA e rwele maikarabelo a go netefata gore ATS ya maleba, ye e thekgwago ke ANS ye e hlokagalago, di a abja ka ditseleng ta difofane le ka maemafofaneng.
Toloa dijo ka setidifating boego bja pele ga go apewa sebakeng sa go di toloa ka gare ga maekhroobene.
Go lebelela difaele te o tla swanelwa ke go ba le Adobe Acrobat Reader.
Ditshepedio e bile go leteta difofane ka sellathekeng goba go di leteta go HF ka go difrekhwentshi te di swanetego go ba go tona gomme re lekile seo.
Ka maabaaba a batho go tla leata le le ka se efogwego le ditiragalo te di aroganego ta dikgaruru ka seboka.
Nepo ya go fetiia ya molaotshepeto wa IP WM ke go tloga seemong seo se bile le mathata mo nakong ye e fetilego sa taolo ya go rwala ditlakala ye e bego e sa kgokaganywe.
Maphodisa a thibete dintwa ta phatlalata ta dithekisi le ta seboka, ba swara batho ba banti, gomme ba tea bobedi dibeta le diokobati.
Ka morago ga ge motwasehlabelo wa go katwa a etete ntlo ya Sadi ye e ilego ya hlaselwa gomme ka moragonyana ya begwa go mohlokomedi Modise gore Sadi o bolokegile.
Go fiwa mpholo kudu go ka baka kgatelelo ya madi a magolo, go swarwa ke dithunthwane le go opa ke hlogo gabohloko.
Metene ya temo, ya dirapa goba ya dithokgwa ya go beakanya mobu goba ya go lema; methene ya lone goba ya go ala mabala a dipapadi.
Tsooloo ya naga ye e thapilego le mafelo a disanta ao gabjale go dulago sethaba sa Los Angeles.
Tokollo ya akhaonte ye kgolo ya palantshe ya ditefelo le kgonagalo ya go tloa ditaolo ta neelano.
Ke ipona bjalo ka leole, eupa leole le le beilego ta dipolotiki ka mogopolong goba leole le le welago ka mokgatlo wa dipolotiki.
Naa o thomile neng go dira moomo wa mohuta wo ka JOC ka Ellis Park ka kgopelo ya Mna Houston?
Sefoka ke dilo te mmalwa te di beakantwego ka sebopego sa tekanelo sa sekalee sa moswananoi goba ka dibopego ta lee te di hlatlagantwego.
Go hlakola difatanaga ta thelete tseleng mo go bonwego go fokotega, go ya godimo kudukudu mo sehleng se.
Re na le tiriano ye kaone le dingaka ta seto ka lebaka la go hlongwa ga Mokgatlo wa Dingaka ta Seto.
Ganti ke dira dipapato ta Kowolsky International gomme ke ile Poland go yo dira se.
Thibelo ya ditiro te di sego ta dumelelwa, te di twelego tseleng le te di se nago mohola le tshenyo le ditahlegelo te di bakwago ke maitshwaro ao a sa amogelegego.
Aowa ga ke sa na le mehlala ye mengwe ke kgopela tshwarelo ga se ka go kweia gabotse Mna Modulasetulo.
Ka lebaka la gore nkabe di ile ta fiwa ba wepsaete ya dithekete ba papadi ya khikhete ya makgaolakgang a BOB.
Motwasehlabelo o ile a iwa go Ngaka ya Selete Sepetleleng sa Prince Mshiyeni  gomme ngaka ya tiieta gore o katilwe le go bethwa.
Gomme go ya ka tshepedio Ngaka Jan Lourens o swanete go twa ka mo foramong ye semmuo.
Go ya ka Mokhanselara Lionel Roelf, Lelolo la Komiti ya Mmeyara ya Ditirelo ta Didiriwa, lapa le lengwe le le lengwe le swanete go hweta dikhilolitara te tshelela ta meetse ka kgwedi.
Payokhemistri - "Khemistri ya payoloti", thuto ya dikhemikhale le diphetogo ta khemikhale te di hlagago dipheding.
Tonakgolo Ndebele o bolete gore go fetwa ga areke ya lepalelo go bonthite go feta motheo wa bothadi bja dipolane, wa boenteneere le bja boagi.
Go rutha go dumeletwe mafelong ao a diretwego mellwane ka lefelong la meetse a manti la Eilandvlei.
Lesolo la Sethaba la go tweta pele Tikologo ye e Bolokegilego le fa mananeo a sethaba a thibelo ya bosenyi ao a ikemieditego go fokota ditiro ta digongwana go bana ba sekolo ka lefelong la Hanover Park.
O re Moprikatiri Basson o be a na le maikarabelo go Komiti ya Dikgokagano go laola le go hlabolla proteke.
Senthara ya Sethekniki ya Afrika e tla maatlafata bokgoni bja go dira tshekatsheko, ya oketa menyetla ya moomo, le go hloma maithomelo ka gare ga intasteri ya dikhemikhale.
Mmila wa Gansbaai wo o ongwago kudu go ona o mpshafadite tweleto ka morago ga ketelo ya Mopresidente Mbeki.
Meomo ye e fapafapanego ya naga e na le diabe ta mehutahuta go omeng ga naga go diphedi ta tlhago.
Kelo ya mahu a makgoba a seokobati sa heroin e godimo ga masomepedi go feta ka moo go tsebegago ka gona.
Dithila ta makaka di gogolwa ke meetse, gomme di tloga di elela fase ka dinokeng.
Se se lego molaleng ke gore go na le leano la Israeli la go senya selete se ka moka.
Sepela ka sefatanaga o iketlile go leba ka bodikela go twa ka mpilobilong wa Johannesburg goba wa Pretoria gomme mo nakong ya iri o tla hweta lefelo leo le tlago go thabia.
Tshepedio ye bonolo ya lenaneo ya go dira sampole ya sewelo e omiitwe go kgetha mafelo ao a tlogo balwa.
Masolo a mangwe a maole ka mafelong a mmalwa ka Gaza Strip a feleledite ka mahu a manti ka lebaka la booro bja Israele bja polao.
Monna yo a a sa tsebjego o tsene ntlong yeo ka lebati le le bego le se la notlelwa gomme a kata motwasehlabelo a ba a mmetha.
Lesolo le legolo la tlhwekio le dirilwe mo nakong ye e sa twago go feta  ka Galeshewe, yeo e bonwago bjalo ka le lengwe la makheiene a kotsi kudu ka Afrika Borwa.
Maloko a IFP a be a mpita lefega.
O gogela edi go maemo ao a sego a nepagala gabotse ka ga boithupo bja semorafe le tshenyegelo ya sethaba ya go hlokomela setsebi sa mohlobo bjalo ka motheo wa go ela phetogo.
Maithomelo a a dinaga te mmalwa goba a selete a tiiedite go nepagala ga mokgwa wa rena go tlhabollo, mokgwa wo o lego wa selete ka sebopego sa ona.
Sudan e dumete "leano la khuto la Annan", leo le iinyago go romela maole a UN go thua maole a go tlia khuto a Yunione ya Afrika, eupa e ditelegile go phethagata kwano ye.
Khansele ya Taolo, le ge e ipileta go kgalemo ye bogale ya ditaelo ta bodithabathaba ta go golega batho te di filwego ke te dingwe ta dinaga te di sego ta Afrika, e iinte gore e amogelwe ke Kopano ya Maloko ka moka a  AU.
Go tloga go mokgwa wo o lebeletego methopo go ya go mokgwa wo o lebeletego batho: Taolo ya mawatle e lebelete kudu merero ya mmuo sebakeng sa go hlokomela dilo ta sethekniki fela.
Ditititi ta mafelelo te hlano di bontha lefelwana le lennyane la moswananoi ka gare ga mmasepala.
Go fa mohlala, thomio ya dikhemikhale ta temo ga se gwa begwa gore di be di diriwa kae, gomme bogolo bja go rema dithokgwa bo akantwe ke ditsebi eupa ga se bja kgonthiiwa.
Mekgatlo ya diintasteri e filwe meomo ya go netefata gore bakgathatema bafe goba bafe ba ka intastering bao ba sego ba ipopa ba tsenywa ka gare ga tshepedio.
Kliniki ye e oma ka Seleteng sa ta Maphelo sa George ka Seleteng sa Borwa bja Kapa.
Mmuo o oma le dikhamphani ta go dira dihlare go fokota theko ya dihlare ta go alafa malweti ao.
Kanegelo ka moka e mabapi le go iphedia le ka moo batho ba kgonnego go phela maphelo a bona a ka mehla.
Ke nagana gore re tloga re hweta katlego ye kgolo ya boitokio pele ga diphadiano ta rena ta bodithabathaba ta kgwele ya maoto, o bodite BuaNews.
Ka kopanong ye e latelago ye ke bilego le yona le Danie o mphile dithuthupi teo le didiriwa ta pomo ya lengwalo bjalobjalo gomme gwa fela fao.
Taba ke gore nkabe ke se ka kgona go mo lefa ka lebaka la gore ke be ke se na thelete ya go mo lefa.
Urea, le dikhomphaonte te dingwe ta NPN, ke dikhomphaonte te mohola kudu, kudukudu ge go na le go dutla ga marega.
Diproteke ta go tloa tlala, ta go swana le dikhithi ta go apea sopho le go aba ditlaleleto ta phepo, ka dithabeng te di amegilego kudu.
Ke a dumela, ngangiano ya ka Sun City ga se ya tweleta dipoelo te di akaretago mang le mang te di bego di emetwe.
SAOM e lebelete ditiragalo te ka leihlo la nthothonono gomme e maswabi ka ga batho bao ba hlokofetego.
Go bonala go na le tumelelano ya kakareto go dirutegi gore batho ba thomile go ba gona ka Afrika.
Ka mo tiragalong ye o ile a thunywa gomme motho yo a bego a tea sefatanaga ka kgang a thunya a bolawa.
Ke thabela segwera se se twetego pele ka nako ye e bego e se ya emelwa ya kgatelelo gomme bjale re tla ipshina ka sona ka botlalo kudu.
Kahlolo ya Kgorotsheko e abilwe ke Mahomed DP gomme maloko a mangwe a Kgorotsheko a dumelelane le yena.
Mehuta ya diphoofolo te di sego te nti ka tlhago le mehuta ya diphofolo te di fokoditwego go ba te nnyane ke ditiro ta batho.
Tsebia ba taolo ka ga bengmabu bao ba bakago gore go phatlalale dimela te di sego ta setlogo.
JM Coetzee o thopa sefoka sa Mongwadi wa Puku ka padi ya gagwe ya Disgrace.
Re nyaka gore batho ba makheieneng ba thome go raloka khrikhete ya sehlopha ka mafelong a bona, a realo.
Ga go na lebaka la go ganeta gore ka letati le lengwe bonti bja bafsa ba rena ba tlo amogela Difoka ta Grammy, go swana le ge Ladysmith Black Mambazo e sa twa go dira mo nakong ye e sa twago go feta.
Dihlakahlaka di omiwa ke dihlopha te kgolo ta dinonyana ta ka lewatleng le disili go tswala, gomme diphenkhwini tona, di alamela ka nako ya tona ye kotsi.
E - coli, staphylococcus le streptococci ke sehlopha sa diphedinyana te nnyane te di bakago malweti go banna gomme ga se ta swanela go ba gona ka maswing.
Naa o ka bota khomiene ka ga seabe sa dithuthupi ta go betwa go batho bao ba emego ka ntle ga mo?
Ka tshedimoo yeo Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa e e hweditego, go ile gwa dirwa tekodiio gomme Honda Ballade, ye e bego e otlelwa ke Tshepiso Zibora, e ile ya emiwa gomme ya phuruphuwa.
Taolo ya lefapha la sethaba, ye e bego e ikemiedite go netefata gore go ba le boikarabelo, ganti ga e arabele maithomelo le dinyakwa te di fetogago ta lenaneotlhabollo la Afrika Borwa.
Toropokgolo ya Cape Town e ikemiedite go dira pontho ye kaonekaone ya seeta sa nako ya sehla sa matswalo a Morena ka Mmileng wa Adderley, Cape Town.
Le pele ga ge ditiragalo di ka thoma lepatlelo le ireleditwe le go hlapetwa.
Go ya ka Leano la Mengwaga ye Lesome ya Maithomelo, Disenthara di tla aba sefala seo se diretwego maithomelo a nanotheknoloti.
Gomme ga se ka ba le lebaka la go se kgole Richardson, ka lebaka la gore e be e le yo mogolo kudu ka moomong.
Gape le ka ga ka moo o ka e omiago ka gona go bokgole le ge go na le maru, ka Nombombo.
Dipapadi te tharo di tla rolokelwa ka Pretoria ka Lepatlelong la Loftus Versfeld.
Ruthang fela ka mafelong ao a diretwego mellwane ao a swailwego ka difolaga ta mebala ye mehubedu le ye serolane.
Maphodisa a go twa seteeng sa maphodisa sa Actonville manthapameng a Labobedi a ile a golega bagononelwa ba babedi bao ba utswitego megala ya koporo ya Telkom kgauswi le Sekolo se se phagamego sa Etwatwa ka Wattville.
Tumelelano ye e tla saenwa ke Dihlogo ta sekolo ge ba le gona ka moka gomme se se tla hlatselwa ke Mosepedii.
Mokhomienare wa Setee sa Maphodsa a SAPS ka Humansdorp, Mosuphritente Swarts o ikgantha ka maloko a gagwe.
Ditheknoloti ta go mpshafatwa di hloma menyetla ya go oketa kgolo ya ekonomi gabedi go twa go mei ya dikhaponetaeoksate.
Ditswalelamafasetere, diseila goba dikerini di direla diphapoi meriti ka go thibela mahlasedi a letati ao a fiago nakong ya selemo.
Iran e bolete ka Sontaga gore e nyaka nako ya go lebelediia thiinyo ya Ngaka ElBaradei ka ga "go fela ga nako" yeo moomo wa go dira nyutleleara wa Iran le dikileto ta UN di ka fegwago mmogo.
Tshepedio ya mathomo ya go hlokola e tla dirwa gomme diteko ta moomo ta ge ba biditwe di tla dirwa ka Setemere le bakgopedi bao ba hlokotwego.
Modiri wa dikarolwana ta thaere ta go swana le digare ta thaere ta go fetoega, goba dillaga ta thaere.
Lefelo le lengwe le lebose ke Upstage Jazz Caf, lefelwana la lerato leo le abago dijo ta mantiboa gammogo le jazz ye bose kudu go babogedi bao ba phaphathago diatla.
Mna Enoch Lerato Liphoto o tla re sedimoa ka ga maitekelo a mmasepala a go fokota diabe ta tikologo ta diphetogo ta klaemete.
Go tswadia ga dimpa, dikatse, diboko, dimoluske ta ka mobung le digwagwa.
Ge e le gore nko e be e swana le ya lekgowa ka botelele le ka bophara ba be ba hlalowa bjalo ka MaTutsi a maemo gomme ge e be e paralete ebile e le mphara e be e le MaHutu a oro.
Yena le Proteas ba dirile histori ka go ba sehlopha sa mathomothomo sa go thopa bobedi Teko le dipapadi ta molokoloko te mmalwa kgahlanong le West Indies ka Caribbean.
Afrika Borwa  e bona matswalo a phoofolo ye e tswadiitwego ka maitirelo, namane ye e bitwago Futhi.
Maikemieto a MK a hlaloite gore ditiro ta go itlhama ka dithunya di be di hlokagala ka lebaka la dikgaruru te di dirwago ke mmuo le go direla dipolotiki te dingwe ta ka palamenteng mellwane.
Diathekele te di lekodiia menyetla ya bjale ya ekonomi le ya lebaka le lekopana ya ka Kapa Bodikela.
Go emetwe gore sethaba sa ka GEO se tla bontha bobedi dikatlego ta sona le ditlhohlo ta ka moso ka mo Samiting ye.
Tlhwekio ya mafelelong a phaephe: Go hlwekia dithilafati mafelelong a tshepedio, go fa mohlala, ka disefi, dikhemikhale ta go hlwekia le dilo ta go gohla, sebakeng sa go thibela go hlolega le go twelela ga dithilafati.
Molao wa Taolo ya difofane go thibela leata la mabapi le go sesa ga difofane goba merero ya go amana le difofane.
Go laola meomo ya dihlongwa ta mmuo le dihlongwa ta sethaba go tweta pele kgolo le go hweta meomo.
Re ka se tsoge re dumelete Bultfontein go ilafatwa ke diokobati gomme re tla golega bagononelwa gore ba lebane le melato ya bona, gwa realo Mokhomienare wa Setee sa Maphodisa sa Bultfontein, Mosuphritente Mapuleng Mbeloane.
Tshekatsheko ya dipuku- Tlhahlobo ye e lekolago go nepagala le go felela ga dipego ta khamphani.
Go tweleta maanotiro a kgokagano mabapi le lenaneo la bodithabathaba, le masolo a ditharollo ta dithulano ka Afrika.
ITP e maatlafata le go thua leano la sekgoba la Toropokgolo, maanotlhabollo a ekonomi le maanotaolo a tikologo le maano a Toropokgolo.
Mmeyara wa eThewkini , Mokhanselara Obed Mlaba o laleta maloko a ba kgao go tla moletlong wa go keteka phenyo ya bonkgwete ba "Sebjana sa Lefase ba mengwaga ya ka fasana".
Ka dinako te dingwe go ya dikopanong re tla omia sefatanaga sa kantoro ya IFP ka Empangeni le sefatanaga sa Mdi Mbuyazi.
Thulaganyolefsa le peakanyolefsa go netefata gore go ba le tirelo ya sethaba ye e kopantwego ye nnyane.
SADC ka botlalo gabjale e dirwa peakanyolefsa ye bohlokwa kudu ye re nago le bonnete bja gore e tla thekga maemo a kgolo ka mo Seleteng, kudukudu ka lefapheng la diintasteri.
Letangwana la go ruthela, go phaka ka ntle ga tsela, Diphapoi te hlano ta marobalo a mabedi le marobalo a motho o tee a mabedi.
E hlatsela katlego ya Mna Obama ya go hloma mmuo o mofsa le go thibela dikgetho ta Mna McCain ka diiring ta mafelelo.
Re lefelong le boima kudu ka go bobedi Palestina le Israele le ditaba ta nyutleleara ta ka Iran.
Makgolo wa go twa Alabama ka ntle ga Klerksdorp, o dirile kutollo ya go thoa ka morago ga go lemoga gore setlogolo sa gagwe sa dikgwedi te lesomehlano se be se itemogela mathata a go sepela le go hlapologa.
Maithomelo ao a omago gabotse a nyaka go fetoeta dikgopolo ta go ithomela go ba ditshepedio te di kaonafetego, le goba ditweletwa le ditirelo te mpsha te di nago le boleng ka ekonoming.
Abel Khoza o ile a bonwa bjalo ka yo a sego a itekanela go swara sethunya.
Kgoro ya Maphelo ya Mmasepala wa eThekwini e laleta maloko a kgao go tlo tsebagata semmuo kliniki ya maphelo ya lori.
Baerase ya hepatitis B e hwetagala ka dieleng ta mmeleng te di twago le te di tweletwago.
Gape gore re a leboga go Wendy Orr le Hugh Lewin le go maloko ka moka a baomi ba rena bao ba omelago go netefata gore  ditheeleto te di sepela gabotse.
Dikgabii ditseleng di tla ielanywa ka bokgole bjo bo latelago bja fasefase.
Ka lebaka la te, balefi ba ditirelo ka moka ba kgopelwa go twela pele go lefa ditirelo ta bona ka ge Toropokgolo e tla be e gapeleta tefelo yeo.
Go fetola potio ya mabapi le gore ke ka lebaka la eng Liu Huan a kgethilwe go opela koa ya morero, o bolete gore ke kgetho ye kaone, ka ge Mdi Huan a tumile kudu.
Dipese le dithekisi di sepela Tseleng ye Kgolo, gomme ta ema kgauswi le Sepetlele.
Sehlopha se se akareta go penta le go kgabia mo go dirwago bjalo ka tirelo ye e kgethegilego, go akaretwa go kgabia maboto ka pampiri.
Direnke ta dithekisi ta Umbumbulu le KwaXimba ke dipoelo ta lesolo le.
Go mpshafata bogodimo bja mafulo ka tipise  go na le kgonagalo ya gore go ka tweta pele go theogela fase ga maknesiamo go tloga mobung wa ka godimo.
Moepo wa Venetia o magareng ga mebasepala ye mebedi gomme Musina ke kantorokgolo.
Go hudua go go rulagantwego ga batwantle bao ba dulago ka gare le tikologong ya Kereke ya Methodist go fegilwe lebakanyana.
Go swanete go bile le tsebio ya go tlia ye e twago go Medchem Technologies gammogo.
Culverts - Sorethe goba mosela wa kelathila wo o putlago ka fase ga tsela goba motheogeng.
Seo ke nnete gabotse e agilwe bjalo ka phapoi ya go dira dipolediano gore M-Net e sepete dipolediano ta ditiragalo.
Go thwalwa lefsa ga Mdi N Sihlali bjalo ka molaodi yo e sego wa khuduthamaga ka Botong ya Sentech, lebaka la mengwaga ye meraro.
Melawana ya khweto e swanete go hlokomela ditheknoloti ta go loga maano le mabokgoni ao a nyakwago ke SANDF ge e aba dikonteraka.
Re na le lenaneokgoparara le le kgahliago le dinolofati te di amanago le ditirelo le mehutahuta ya mafelo a go swarela dikopano.
Moomo wa seminare: go hlahla baithuti ka Kholetheng ya .
Lefapha le bohloka la SSM ke tweto pele ya theknoloti goba thekgo ya maithomelo.
Mananeokgoparara ao a sego a maleba a gona, go fa mohlala, ditsela ta go tsena mafelong, dinolofati ta didiriwa mawatleng.
Ba hwedite tlhagio ka tirianong ya rena ya dinaga ka bobedi goba ya dinaga te nti ka go omia SADC, AU, UN le dihlongwa te dingwe ta lefase ka bophara.
Ba kgathile tema ka go hlomeng ga Thraste ya Thuto ya JB Marks, yeo e abago dithuo ta dithelete ta go ithuta go baomi ba meepong le go bana ba bona.
Naa ke kweia seo bjalo ka lebati la go tswalelwa ka go phuthagana ka bogareng bja botseno bja go ba le maphekwana a go rarela?
Ka ga taba yeo ga se go se kwe gabotse, ke go se kweie gabotse seo a bego a bolela ka sona.
Ka dipolaong te tharo te di aroganego mo mafelelong a beke, go ile gwa swarwa batho ba bararo.
O be a na le Jimmy Mouton ka letati leo a ilego a bitwa go tla meagong ya baahlodi.
Tseba o hlohlelete bakgathatema ba motheo bao ba ka phethagatago diproteke ka nako ye e beilwego.
Go romelwa ga baithaopi ba Bambanani bjalo ka koketo ya maole go phethagata tirio ya molao ye e etilwego pele ke SAPS le Maphodisa a ka bogareng bja toropo.
Go fokota ga go tholla ditlakala mo go sego molaong le ga go kokotlela ga ditlakala  le go tlata ditlakala ka mafelong a proteke.
Efoga dinama te di beitwego, te di thetwego dinoko goba ta ka bolekaneng te di nago le letswai le lenti.
Sethaba se be se na le mafolofolo ka ga go golega batho ba le go tsebia maphodisa ka ga ditiragalo ta bosenyi te di bego di direga ka moo lefelong leo.
Khansele e tsebagadite lesolo le semmuo la go hlwekia maswao a mebileng ao a etego a senyegile le ao a pentilwego.
O file keleto ya di-SMME gore di okete kgolo ya tona ya kgwebo.
Mna Kritzinger, go kwagala e ke o be o mo swere bjalo ka lee gomme ke bona se se tloga se mmakata.
Go orofala le go belaela ga dimilione ta batho lefaseng ka bophara go a oketega ka Afrika Borwa.
Leina le Vuki ke lentu la Sesotho leo le hlaloago go ema ge le fetolelwa ka setlogo.
Kally yo a phetego bophelo bja gagwe ka moka a apere dipeketsane ga a nyame ka seo.
Eupa go ya ka maikutlo a gago o ka se be le dikganeto dife goba dife, go rekia dithekete ga gago ka Ellis Park?
Magageong, ka moka ga rena re tseba bohlokwa bja Dipalo, Mahlale le Theknoloti sethabeng sefe goba sefe.
Dihotele di beilwe ka Pennsylvania Avenue, tsela ya seto ya phareite ya tlhomosemmuo, di beeleditwe marobalo lebaka le letelele.
Lefapha le a ngwala le go fetoa melawana ya mehutahuta yeo e tsebagaditwego ka fase ga melao ye e fapafapanego ya diminerale.
Ga go yo a kgethilego go ba lekgoba, go laolwa ke mebuo ya ka ntle, go gatelelwa morafe wa gagwe.
Thobela Mna Ebrahim ebile ke a leboga ge o tlile mo mesong ye.
Babuni ba foleile goba ba furu ya go segwa gabedi ba swanete go bewa gabotse go efoga mobu le maloko ao a ilafatago furu ya go bolokwa.
Ye mengwe ya mehola ya go hloma Taolo ya Dinamelwa ya eThekwini e akaretwa mo.
Dithomelontle ta Afrika Borwa ta go ya China di na le dilo tala te di sego ta hlwa di ongwa ta go swana le aluminiamo, nikhele, mankanese, zirkhoniamo, banatiamooksaete, borale bja koromo, kranaete, pholathinamo le gauta.
Monyetla ke gore e akareta dilo ka moka ta sephuthelwana seo te di dirago gore setweletwa se be bonolo go omiwa go swana le dijo ta mantibua ta go tidifatwa, disalate te di loketwego go jewa goba dikhurumelo ta go phensulwa ta seepe sa meno.
Go hweta tshedimoo ka botlalo ka ga peakanyo ya lefase le klaemete ya Australia, eya go AUSLIG - Etentshi ya Bosethaba ya go Dira Mebepe ya Australia.
Tsela ye e kgonagalago ya gore o 'kgokaganywe' ke go etela gape dikgopolo ta motheo te  di thekgilego ditheriano ta peakanyo le phethagato ya tona.
Mokolonele de Jager le Mokolonele Bosman, gore ke nyaka go tlaleleta gore e be e le monna wa sethekniki le monna wa mafelelo, Mohlankeditaolo wa Dinyakiio.
Karolo ye e fa tebelelo ya ka mehla ya ditiragalo ta kopano ya CSD.
Dinyakiio te di twelago pele ka mafolofolo ta Lt-Gen Steyn le bao ba mo thuago.
Dikhamera ta CCTV ta ka Kimberly di dirile moomo o mokaone ka go thua ka go golega bagononelwa ba bane ka morago ga gore ba hlakole motho motheneng wa ATM ka toropong.
Aowa, ge e le gore o gapeledite go ntha taelo ye e sego molaong o tla be a dira selo se se sego molaong.
Ka nako yeo, go ile gwa fiwa edi kudu dithiinyo ta gore Stats SA  e file dipalopalo ta fase ka ga go hlongwa ga meomo.
Le kgopelwa go lemoga gore thentara ye e laolwa ke Tshepedio ya Boahlodi bja Bao ba Nyakwago ya Mmasepala.
O hlomile tiriano ye botse le Bateshda kidsclub, yo a dirago dikgobokano ta beke ye nngwe le ye nngwe go hlohleleta baithuti ka ta semoya.
Ge o ka tea bogoi bja morafe, motho o tla dira ka yona tsea yeo.
Go diregile nako le nako gore go tloga mola basekaseki ba Delta-G ba leteta Lefapha la Tlhahlobo ya ditopo mogala.
Go hweta mabokgoni a ga go thulane le maikemieto a bohlokwa  a thuto ye e theilwego go dipoelo.
Lesolo la sethaba leo le nago le maikemieto a go hloma tshepedio ye mpsha ya sethaba.
Seo se lebelete tlhokego ya go feta dikgaruru le go rarolla mathata ao a magolo a bohlaki bja batho ka Mellwaneng yeo e nago le Batho ya ka Palestina.
Dikgokagano te di se nago nomoro ya maleba ya thentara, dithentara te di tlilego morago ga nako, ta go fekeswa, te di sego ta fetwa le teo di sego ta dirwa gabotse di tla phumolwa.
Go na le batho bao e bego e le babolai, batho bao e bego e le badiraboula.
Ke ka kweio ye ya ditlhohlo te dingwe ta motheo te re lebanego le tona moo re swanetego go sekaseka dipoelo ta Samiti ya Yuropa le Afrika ka edi le ka tlhokomediio.
Go ya ka kweio ya se, re kgopela kgotlelelo ya balefi ba ditirelo mo lebakeng le leteletana gomme re kgopela tshwarelo ka ga thitelo efe goba efe ye e ka bego e bakilwe.
Sephethephethe Motheogeng wa Durban se nyakile go emiwa tsii diiri te nne ka Laboraro.
Diphuruphuo te di rulagantwego gabotse ka difatanageng ta dibeta le ka bolahlelong bja ditlakala ta maole, maphodiseng, baleming bjalobjalo go hweta dibeta ta diyuniti ta rena.
Bjale o be o tseba seo se hlagago ka maphothong a diyalemoya goba a radio ka Ellis Park.
Leswao leo le bonegilwego ka gare leo le bonthago gore thekisi e a hiriwa.
Nyaka go netefata gore go ba le temogo ya maleba ya sethaba ka ga go tea dipalopalo le ditiro ta tona.
Ge e le gore dti e kweia gore dikhotheiene ga se ta oketwa go ya ka go sepelelana le mebaraka, dti e na le tokelo ya go hweta dikhotheiene te di kgahliago ta meomo ye e kgopetwego.
Dinaga ta rena ka bobedi di na le mathata a go swana a go hlokega ga meetse mo go bakwago kgafetakgafeta ke diklaemete te di swanago.
Dikantoro ta lena te botse di laletwa go tla Tsebagatongsemmuo ya probentshe ya Lesolo la Maabaaba la Tlhohleleto ya Twantho ya Bosenyi leo le kgokaganywago ke Kgoro ya Polokego le Dikgokagano.
Dithole te dingwe le dikgomo ta ditshadi di ba le oedema - go ruruga lefelong la magareng ga mokaka le mokhubo pele ga ge di ka tswala.
Mzoxolo o be a le tseleng a eya gae ge a tla hlaselwa ke batho ba bararo bao ba mo hlabilego go fihla a hlokofala.
Ee, go be go se bjalo, khonferentshe e be e se botsenong, botsenong e be e le pele ga moo.
Re kgopela tshwarelo go balweti bao ba tlaiitwego ka dipetleleng ta monagano.
Phethagatang lenaneo la keleto le la keleto ya sethaka ya Bafsa bao ba lego kotsing.
Mananeokgoparara a magolo le a sekgokaganyi: meomo ya disorethe ta go thollwa le ya tlhwekio,  moo dilo te di nyakegago gona.
Ditoloi le disesefii  ta manyoro a tlhago, teo di sego ta bolelwa goba ta akaretwa felo; pente ye e lokiitwego goba ditloabenie.
Thobela magageong, baeng bao ba hlomphegago le maloko a sethaba sa merero ya mohlagase.
Maloko a Komititaolo ya Sehla sa Matswalo a Morena a retile badudi ba Durban ge ba obamete melawana nakong ya mafelelo a beke a kheresemose.
Lena Otto go twa sekolong sa polaseng sa Willems Valley Primary School kgauswi le Porterville o ile abegwa a timete ka Moupologo ge a sa tle sekolong.
Go lemoga gore go na le dikgahlego te di phadianago le te di thuanago, dinepo te di nyalelanago ta go swana.
Ke diriane, mabapi le diproteke te, le kudukudu batho ba babedi fela - Ngaka Andre Immelman le Ngaka James Davies.
Ditshepedio te di nago le moomo wo monti, ta go swana le dibenyane ta go betlwa, go dira dimetale le go bopa letsopa.
Ka morago ga dinyakiio te di tseneletego te di dirilwego ke Moinspekthara wa Botseka Tempe Mtambo wa Lefapha la Ditirelo ta Botseka ka Mahole, mogononelwa o ile a golegwa.
Kabo ya didiriwa ta go aga tsela ka Cape Winelands le ka Lefelong la Bogare bja Cape Town.
Leeto le bjale le putla lefelo la INK go tsena lefelong le le bapetego la Phoenix.
Ge a hlaloa mabaka a diphetoo te Tona Pandor o bolete gore go dira gore dipoelo di be gona ka dikuranteng boego go bile le dipoelo te mpe.
Ke tla bita Khonferentshe ya Thuo ya maeleng ya Phrobentshe ka Setemere yeo e ikemieditego go hweta thuo ya maeleng go twa go baabi ba thuo ya dithelete ba phraebete le go babeeleti ka diprotekeng te di tumilego ta ISRD le URP.
Go dumelela le ditumelelo te di ngwadilwego mabapi le se di tla fiwa mokgopedi wa thentara yo a atlegilego fela.
Diphoofolo, dilo ta kgalekgale, maetwana a dikutollo le temo ke karolo ya maitemogelo a Greater Addo Route.
Maafrika go be go emetwe gore a hwete tlhahlo dinagamagaeng gore ditirelo ta Bantudi kgone go phethagatwa ka dinagamagaeng moo ba twago gona.
Mogononelwa ke modudi wa Bronville kgauswi le Welkom gomme mo nakong ye e sa fetego pelo o tla twelela ka kgorotshekong ya Maseterata ya Odendaalsrus.
Motu wo o kgobokanego o na le selo sa go kgomarela goba o se hloka le dilwana ta motu wo o kgobokanego.
Ke a go tshephia, Baba Nyegezi, ga go se ke se dirilego go go adia ka ntle.
Ke tla fa tshwaotshwao ya mabapi le se mafelelong a theeleto Mna Vally.
Kgato ya go thomia ya sehlongwa se se bonwego bjalo ka seo se tlogo tea madulo e ete e thomilwe gomme tlhahlo ya baomi e gare.
Ka Lusaka o be a fela a leteta Nel mogala go twa ka hoteleng ya Ridgeway gore a romele dipego.
Katlego ya lesolo le e bonwa e bakilwe ke go lebelela tlhabollo ya mabokgoni le kago ya bokgoni, go oma ka sehlopha magareng ga banyakiii le basekii le taolo ye e omago gabotse ya kelo ya moomo.
Tumo ya rena ke go akgofia go hlahla batho ba dikete mo mengwageng ye e latelago ye mebedi.
CPI e bontha dibonthi te mmalwa, te di akaretago infoleiene ye kgolo, infoleiene ya dinagamagaeng le infoleiene ya dijo.
Dinyakiio di dirilwe ke Moinspekthara David Tlholoe wa Yuniti ya Bosenyi bjo bo Rulagantwego ya ka Phokeng.
Ka lebaka le nka se fe tshedimoo ya sephiri mabapi le lehu la Setene Pretorius goba maloko a mabedi a MK  e lego Maleleke le Mbenenge.
Go se lekalekane mo go tliite merwalo ye boima go sethaba, go ekonomi le go batho.
Go na le ditaeto te di fago kholofelo ya gore Sethosa se tla gola ka maemo go kgabaganya mafapha ka moka ka phrobentsheng.
Go realo, bao ba bego ba hloka maatla bao ba bego ba ganetwa go ba balaodi ba ile ba hloka naga, ba hloka meomo, ba se rutege, gomme batho ba tlaleleto ba romelwa gagabobona mo go bitwago dinagamagaeng, batwasehlabelo ba bohloki bja godimo.
Dikelo ta letlotlo go emetwe gore di tla akareta sekoloto sa akhaonte ya bjale ka ge dithoto te di gateletwego ke ranta di twela pele go kgahlia go babeeleti ba dinaga ta ka ntle.
Ke nagana, go fa mohlala, ka ga moomo wa rena wa go kgahlia wa go hlokomela maitswaro a dithelete.
Tiro ya go gotea mabone metsotso ye lesome ye e latelwago ke go thabea ga metsotso ye masomepedi ka mehla e tla lekana.
Dirente te di lefago ka fase ga go rentiwa mo go omago di lefiwa go letseno ka thomio ya molokoloko mo nakong ya go hiria.
Meago ya madulo e ngwadilwe ka fase ga dihotele ta Tlaleleto ya A le Tlaleleto ye nngwe ya B.
Ka ntle le ditheko te di laotwego, dipalopalo ta theko ya bareki  CPI  go tloga fao di tla ngwalwa di nnoi go tloga go dikhotheiene ta ditheko te di kgobokeditwego thwii ka mabenkeleng a dithekio.
WCED e tsebiite dikolo ka ga diwekopo ka tsela ya dingwalwa ta go thetha le ditsebio te di positwego ka disenthareng ka moka ta dithahlobo.
Lehono ge re nte re keteka letati le ga go ka mokgwa wo re ka se bolelego ka Mahatma Gandhi.
Ka go dira bjalo, mmogo re ka kgona go fokota kgolo ya dipheteto te mpsha ta HIV, Mokhanselara Vos a realo.
Go twela pele sehlopha se se ka omiwa gape bjalo ka bahlapeti ba Buthelezi ka maemo a gagwe bjalo ka Mopresidente wa Inkatha.
Mokgatlo wa Afrika Borwa wa Dirokhethe te Maatla Kudu o na le ditlelapo nageng ka bophara ta barati ba dirokhete te maatla kudu.
Eupa ka maswabi, go tlile gore botho bja bona bo kopane le ditiro ta batho ka leina la go ipea maemong.
Le ge go le bjale, go ba kotsing kudu go direga ka malapeng ao a beago malahla ka metsesetoropong ye e se nago mohlagase le yeo e sego ya felela ka go tsenyetwa mohlagase, le malapa ao a beago dikgong ka dinagamagaeng.
Maphodisa a dumela gore bagononelwa ba babedi ba amegile ka boforeng bja tolara ya ka sephiring le bja bongaka bja seto bja bofora.
Sehlongwa sa Go ruta Barutii sa Kapa, ka Nokeng ya Kuils, se aba tlhahlo ye e tseneletego ya moomo, kudukudu go barutii bao ba twago mafelong ao a hlokiitwego.
Ka lebaka la gore e be e le boego ke robete le Xoliswa ka phapoing e tee ya borobalelo gomme ke netefadite gore Bosmonts le Katiza ba robala fao.
O iinte gore ECEAC e lekodiie melao nako le nako le go netefata gore go hwetwa ditharollo ta mathata afe goba afe ao a twelelago.
Ke rata go thoma polelo ya ka go ntlo ye ka go lebogia semmuo, gape, sehlopha sa bao ba sego ba itekanela mebeleng ka go re godia ka Dipapading ta bao ba sego ba itekanela mebeleng ka Sydney.
Hlatswa o tloelete mapotlelo ka moka le dijeke pele ga ge o ka bea dipankeng - o gopole gape go omia meetse gape.
Ge o bogete ditaba ta boso ta CNN goba ta BBC thelebieneng, o ka se hwete toropokgolo ya rena ye botse ya diphote ta lebopong la ka bohlabela go ye nngwe ya mebepe ya ta boso.
Lefapha la diholeseile le Dithekio le bolela ka ga ditshepedio ta go fedia konteraka ya moomo.
Bahlapeti ba Chiefs le Pirates, naa ba be ba itlhamile ka dibeta boegong bjoo?
NPS e omela Khansele ya Afrika Borwa ya Twantho ya go Tsenya Dibeta ta Tshenyo ka Bonti ka Nageng.
Ba tere Mercedes Benz gomme ba hweta diphahlo ka moka te di utswitwego.
Ee, yoo e bile Mokaptene Potgieter, yo ke bego ke swanete go ba ke mmone.
Sehlopha sa Argus se be se le ka lehlakoreng le leweu la mapheko a semorafe a semmuo.
Seo se akareta go diria dikileto te boima ge Iran e ka palelwa ke go emia go maatlafata ka yuraniamo eupa e tla fa ditheriano ka ga menyetla ya ta ekonomi le ta sepolotiki ge Iran e ka tsena tseleng.
Bosenyi le bohodu ka mo selaeting se bo upa bobedi bosenyi bja ka dikantorong le bohlakodi bja go itlhama le go thuba dikgwebo.
Ka lebaka le, tiieto ya ka morago ga dinyakiio ke mokgwa wo bohlokwa wa go hlatloa boleng le go tshephagala ga tshedimoo ye e kgobokeditwego ke baomi ba go thetha.
Dipeakanyo di a dirwa go oketa phothefolio go dioli te dingwe ta go swana le thamomile, peperminte, labenta le letoba, te di loketwego go bjalwa ka dikarolong ta go tonya ta naga.
Molaodi wa gagwe wa lesolo, David Plouffe, o bolete gore lesolo le na le boitshepho bja go swarwa ka New Hampshire le Pennsylvania.
Selekane sa Kgolo le Tlhabollo, se se etilwego pele ke dti, se ikemiedite go rarolla go se lekalekane ga bjale ka kgwebianong ya dinaga ka bobedi.
Puku ye e bolelago gore nako le nako ge e leka go go tsopola e tla be e go tsopola gabotse, e lego Katiza's Journey.
Gape se se akareditwego ke tweleto ya dikgatio ta dibitio ta bareki ta go swana le dikgatio ta bito ta manyalo.
Melato ka moka e dula e se ya hlalowa, gomme e a nyakiiwa ka masolo a lefase ka moka.
Mokolonele Kritzinger go tloga fao o ile a oma bjalo ka molaodi wa yuniti yeo.
Di-Jacuzzi ta go hlapela ke tona dilo te di jago mohlagase wa ka gae kudu ka lebaka la go nyakega ga gore di ruthete le go sepedia pompi.
Re le leboga kudu ka moka ga lena ka ga maikutlo ao le a nthitego le seabe se le bilego le sona.
Pego ye e na le dipoelo ta difeme ka moka te di abago tirelo ya go apea dijo ka mehla mo lebakeng leo le diretwego konteraka.
Mokhomienare wa Phrobentshe Mzwandile Petros o tlaleledite ka gore maphodisa bjale a tla oma ka maatla go fedia bosenyi ka dinagamagaeng le ka dipolaseng.
Tona Ramatlakane e tlo ba Tonakgolo ya motwaoswere go fihla ge Tonakgolo ye e kgetheilwego Ebrahim Rasool, a eniwa semmuo ka Labohlano la beke ye e tlago.
Ga se ka fa taelo ya mohuta woo,  ke bogaswi go iinya bjalo.
Bjale o bolela gre maabane o, ke nagana gore mantu a gago a ile a hlathollwa gore o kwele go nkga gase ya dikeledi goba o be o nkga gase.
Se se bonthitwe ke go ba gona ga Tona ya Dinaga ta ka Ntle ya Bangladesh ka tlhomiong semmuo.
Mathata a taolo ya dikhunkhwane go balemi ba ditamati le dimela ta khole ka Letsheng la Umlaas.
Bathui ba ta molao le diklereke ta Dikgorotsheko te Nnyane ba tla go thua mahala.
Go tweta pele mebaraka ya Afrika e nnoi ka mo go ka kgonagalago ya ditweletwa ta go twa nageng ya koloni.
Didiriwa ta meepo te di lahlilwego di senya boleng bja bokgabo bja lebopo mafelong a manti.
Le laletwa go romela bagai ba ditaba le bateadiswantho go tla kopanong ya ditona.
Mdi Mncube naa o file setatamente?
Muo wa Iraq o ka se atlege go bua, go ithireleta, le go itweta pele go ya go ile ka go tshepha thekgo ya seole le ya ekonomi ya U.S. fela.
Ka moka ga bona ba golegilwe gomme ba latofatwa ka bohlakodi bja go itlhama, go upa ka sethunya le go swara sethunya se se se nago laesentshe.
Gabjale o ithutela tiploma ya dithuto ta ekonomi ka Yunibesithing ya London.
Baromiwa ba maloko a seswai go twa Khomieneng ya PBC ya Go tlia Khuto ya Dinagakopano ye e sa twago go hlongwa ba etete Burundi bekeng ye e fetilego ka nepo ya go thua go tiieta khuto moo.
Baromiwa ba emetwe gape gore ba tla etela KCAPs ka KwaMashu go tlia dikgokagano le dikolo ta ka Nantes.
Mebasepala ye e itemogelago mathata ka go phethagata BPCMEP e thuwa ke DPSA.
Re swanete go tloa dilo ta kgale ta maaledi ta dithulano ka khonthinenteng te di sentego dinaga ta rena.
Maano a mananeokgopara a lebaka le letelele a swanete go dirwa gore a sepelelane le mekgwa ya dinamelwa.
O bolete gore balatedi ba kgwele ya maoto go twa ka Johannesburg ka setimela ba tla theoga ka Seteeng sa Rissik ka Hatfield.
CKD ge e hweditwe ka pela e ka alafa, go realo e le go fokota go hlakahlakana ga bjona.
Go kgona go bolediana le batho ba bangwe kudukudu ka molomo di akareta dinyakwa ta go ithuta ta go swana le mabokgoni a mogala, go theeleta, go hlaloa, go botia, go oma ka batheeleti ba banti, diphetogo ta sehlopha, dikgokagano te di sego ta molomo.
Diphepthoune le te di twago go tona; dilo te dingwe ta phrotheine le te di twago go tona, te di sego ta bolelwa go gongwe goba go akaretwa go gongwe; phuere ya go uta, e ka be e na le koromo goba e e hloka.
Sefala se agilwe go thua lewatle la Umhlanga Rocks go twela pele ka maemo a yona a Blue Flag ka go romela meetse ka ntle ga lewatle go tsena ka thaneleng ya meetse a go ya fase.
Kabo, go tlia, go phethagata, go direla go oma le taolo ya tirelo ya Senthara ya Dithoto ta Baotledi ba Difofane ya tlwaelo le ya bogareng.
Tshepedio ya medumo ya PA ye e tlogo beakanywa goba ya mpshafatwa go kgontha babegi  go bolela le maaba le go ba dira gore ba ye botsenong bja maleba ka lefelong la dithekio ya dithekete.
Sehlopha se se akareta go betla ditweletwa te di feditwego goba te di sego ta feleletwa ta dimetale te di sego ta thipi.
Kweio e tliwa ka tsela ye e lego gore dikgaruru ta sekolong di a begwa gomme mmuo o arabela mathata.
Naa o kwele dipego ta gore ba bute dikgoro ka kgang le mabati a go bulega ka go hlatlagana?
Ge se lebelete dithuto ta go amana le mmetse le mahlale, Sekolo se aba dithuto ka botlalo ta mmetse.
Senthara ya tlhahlo ye e nago le tshepedio ya megala ye e diretwego fela go amogela megala e tsentwe go hlahla baamogedi ba megala ba ka gare le ba ka ntle.
Pankakgolo ya Afrika Borwa e utolla gore go na le batho ba banti bao ba tepositago thelete go feta bao ba adimago thelete dipankeng ta Afrika Borwa.
Baoki bao ba amanthwago le dikgopolo te itego ba ile ba hlohleletwa go tsenela mokgatlo wo.
Go kgona go phela ka phetogo ya klaemete le go fetogafetoga ga yona go nyaka kweio ye kaone ya ta mahlale ye e theilwego go ditlhokomediio te di lekanego le te di tshephagalago.
Gomme ka boripana o thibete batho bao go tsena ka tsela yeo?
Tiriano ye kgolo ka tlhahlong ya yona go fihlelela maikemieto a lefapha la sethaba, dinyakwa ta intasteri le twetopele ka dilo ka moka ta diphrofeene te di lego gona le te mpsha.
Ka ntle le molato wa Maitekelo a Polao, Diinspekthara di ile ta nyakiia melato ye mengwe kgahlanong le Rapagadi ye e amanago ka tsela ye nngwe le molato wo.
Gabotse ke nyaka go go bota gore Pelo ga a twe Parys.
Bagononelwa ba bane ba ile ba tsena lebenkeleng gomme ba upa baomi ka sethunya.
Se sengwe sa dilo te di bonagalago ta tiriano ye ya lefapha la phraebete le la sethaba, seo gape se amago tiriano ya Borwa bja Afrika, ke Mmila wa Lephefo wa Maputo Development Corridor.
Go poleistera le khomphosite ye nngwe le matlakala a go maatlafatwa ka faepa, diphaepe, bjalobjalo, go twa go gypsum, samente, borela, bjalobjalo.
E na le sekgoba se segolo ebile ga se ya tlala ka batho kudu go phala ya go swana le yona ka nageng; moya wo o fodilego o gona ka kakareto; gomme kofi e nyaka go nwega.
Le ka sepetleleng sa Baragwanath ga ba kgone go nthua gore ke kgone go bona gape.
Nka se tsoge ke ngangiane le Ngaka Asvat.
Ge e feditwe, go kopanya tafola ya freime ye telele go tla fa kgokaganyo ye e kwagagalo go dipoelo le go maano ao a dirilwego ka fase ga dikgato te di bonthago ta thulaganyo ta thulaganyo ya URP.
Re be re le ba banti kudu, re be re le ba banti kudu go akaretwa bao ba nametego ka Mzimhlope, leo ke lekala la MK la ka Mzimhlope.
Ba be ba lebelete kudu mafelo a mabedi ao a upilwego, e lego Lebenkele la Kabo la Mmileng wa Lephefo le tsela ye e dikologago Kopanong, magareng ga Dewetsdorp le Reddersburg.
Morutii wa sekolo sa phoraemari go twa ka Hopetown o golegilwe ka ditatofato ta go betha GBH ka morago ga ge a robile letsogo la moemane yo monnyane.
Setatamente se se filwe ke Molaodi wa Motwaoswere wa Toropokgolo, Mna Sayo Skweyiya.
Tshekatsheko ya seabe ka kakareto le  dinyakiio ta kholego ya ditshenyegalelo ka ga kago ya bokgoni bja baomi e dirilwe ka fase ga thekgo ya Yunibesithi ya North West.
Dinyakiio ka ga kgonagalo ya go nyaka lefsa goba go omia dilahlwa ta ka moepong le ta ka seteeng sa mohlagase, go akaretwa mekgwa ya taolo ya go omia dilo gape.
Go ya go sepelasepela ka toropong le Doung Anwar Jehangeer - go bute maahlo a ka go toropo ye ke bego ke nagana gore ke a e tseba, eupa go molaleng gore ke be ke sa e tsebe.
Taolo ya Tlhabollo ya Bodithabathaba ya Sweden SIDA  e file thekgo ya maeleng tshepediong ka moka.
Se se ka feleta ka go nyakega ga madulo a go rentiwa a go  bita thelete ye nnyane, a go swana le mekhukhu ya ka morago ga dintlo goba diphapoi ka legaeng la leloko la lapa.
Gape e thibela dibaka ta tlhabolo ta bathomi ba kgwebo ba bafsa ka diintastering ta meepo ye megolo le ye mennyane.
Dikgaruru di ka hlasela go ba molaong ga sepolotiki ga mmuo wo o lebeletwego ka tsela ya semolao goba le ka tsela ye e ireleditwego ke molaotheo.
Go tla nyakega tlhohleleto ye maatla le lenaneo la go tloa semorafe.
Afrika Borwa, Nigeria, Argentina, le Pakistan di kgethilwe bjalo ka dinaga te di dirwago mohlala ta go ngwala maitshwaro a makaone le dithutwana te go ithutilwego tona ka ga go tsenya tshepediong ga merero ya bong ka masolong a go tlia khuto.
Go ba gona ga naetreite ye e oketegilego go ka bakwa ke go thollwa ga sorethe mo go sa sepetwego gabotse le go thilafatwa ga makaka.
Ke nyakile go kgopela tshwarelo eupa ka kgetha go hlaloa kgakanego ya rena.
Temogo ye e ile ya fa lesedi la gore dihlongwa te dinti di swanete go kopanywa ka ge di hlomilwe ka nako yeo bonti bja rena re bego re sa ipshina ka maemo dikholoni.
Bjale o ka no se tsebe gore Mna Dipela e be e le mokgokaganyi wa papadi ka letati leo?
Te dingwe ta ditumelelano te ke ta Khomiene ya Ekonomi ya Sa ruri ya Mohlakanelwa  JPEC ya Afrika Borwa le Uganda.
Re ipileleta go mekgatlo ka moka - Maindia le Ma-Pakistan go akgofia tharollo ya thulano ya ka Kashmir.
Dikgoro ta go tsena ka lebitleng la Napoleon peleng di be di le botsenong bja phakeng kgauswi le Thabana ya Carr, ka morago ga go huduwa go twa ka St Helena, eupa ke kgale e buitwe.
Matlakala a dintlha ka ga ditaba ta tikologo, diphoofolo, dimela, madulo le go phela ga go ya go ile.
Ga go na pelaelo ya gore boaedi bjo ga bo itie fela le go gakantha bahloki ka ga dihlophana ta bohloki, eupa bo tsenya ditshepedio ta rena ta tikologo ta moswananoi, mafelo a temo le madulo a diphedi ta tlhago.
Go tlia le go hloma difilthara ta ditlabelo ta go diria moya.
Go tla ba le go tswalelwa ga seripa ga methaladi ya ditsela ta difatanaga nakong ya ge go ongwa tseleng.
Mmasepala wa eThekwini o rata go leboga bengdifatanaga ka tiriano ya bona pele ga nako.
Baromiwa ba maloko a upa a Phoenix ba eitilwe pele ke Mna Rajack modulasetulo wa Foramo ya Maphodisa , maloko a Komitithomo ya Phoenix, mokgatlo wa dithekisi le baetapele ba bangwe ba sethaba.
Dithoto te mmalwa ta intasteri di hlomilwe te di ilego ta tloa maphelo ka moka a babeeleti ka ntle le le tee gomme di hwedite naga yeo go tlogo agwa difeme gona.
Go hweditwe gore difatanaga ka bobedi di utswitwe nakong ya bohlakodi bja ka ntlong, gomme di ete di kgokagantwe le bohlakodi bja ka dintlong bja ka Northcliff le Winchester Hills.
Ditefio te di kgahliago te di sa fetogego ta mohlagase le dinamelwa ta go sepeta ditweletwa te di omilwego di a nyakega.
Lehono dikgokagano teo di hlongwa lefsa ka maitekelo a manti,  a go swana le tiriano ya Yunibesithi ya Glasgow Caledonian University le yunibesithi ya rena ye kgolo ya bongaka, MEDUNSA le Yunibesithi ya Transkei.
Mohlankedi wa dinyakiio e bile Moinspekthara wa Botseka Nyakane Moloi wa Ditirelo ta Botseka ka Bethlehem.
Lefapha la diintasteri ka Angola le a beakanywa go fihlelela maemo a bodithabathaba.
Ponagato ye kgolo e hwetwa ka go ngwala go dikhutlonne te di fapafapanego ka mebalabala.
Ba hweditwe ka difoleteng ta ka Hillbrow, ka Eldorado Park ba bolela gore ba rekia diokobati go iphedia.
Re tlo neelana ka baromiwa kgafetakgafeta gore re kgone go tiieta tiraano ya rena.
Go ya ka seo, se re swanetego go oma ka sona ke twantho ya semorafe kgahlanong le bathobaso se se dirwago ke bathobaweu, gomme ka go le lengwe re sa kgotlelele setlwaedi sa go semorafe kgahlanong le bathobaweu se se dirwago ke bathobaso, se ka be se direga goba seo se ka tlago sa direga, gammogo le twantho ya BoSemithisimo.
Pueleto ya dilo te di fetilego re sa itemogela yona le lehono, go swana le ka dithulano te di ipueletago ka Angola le dipoelo ta bohloki bjo bo bakwago ke mananeokgoparara ao a sentwego ka dinageng ta boagiane.
Ka nako yeo ya tlhaselo, yo mongwe wa bahlasedi o ile a thunthwa a bolawa ke molemi.
Gopolang go reseta diupanako ta mohlagase, kudukudu alamo ya gago ya ka lehlakoreng la mpete, le diupanako te dingwe te di ka bego di ile ta itiwa, ta go swana le pompi ya meetse ya ka letangwaneng gona lenaneonoeto la go aeta.
Kgoboketo ya Taeto ya Lefapha DCC  e bile le maikarabelo a kgoboketo ya tshedimoo ya go amana le boole ka tsela ya taeto.
Baomi ba RRC ba tla oma ka ditatamente ka moka teo di tliitwego go TRC gore ba kgone go tseba batho bao ba tlogo fa bohlatse gore ba hwete diforomo ta tshedimoo ta UIR.
Kaonafata phihleleo ya ditirelo le methopo ya ta mohlagase te di tshepagalago, ta go se bite thelete ye nti, ta go lokela ekonomi, ta go amogelega sethabaeng le te di hlokomelago tikologo, go hlokomete dinyakwa le mabaka a bosethaba.
Mmasepala wa eThekwini o gare ka Lenaneotlhabollo go kaonafata kabo ya ditirelo, go rarolla go hloka tekatekano ya merero ya sethaba le ekonomi le peakanyolefsa ya naga, ka Tikologo ya Borwa bja Durban.
Lerole le dilo te thatana te di tliwago ke phefo go twa go dikgogolwa ta maaledi le seabe sa tona go boleng bja meetse.
Mo nakong ye o ile gape a aloga go twa go Sehlongwa sa Mahlale a Sethaba ka Moscow, Russia gomme a phetha dithutwana te kopana ta boole ka Angola.
Baithaopi bao ba se nago le dithunya ba swanete bonyane ba itlhame ka diphate te pedi te thata, ditlelapa goba dikota ta thipi le kotse ya go dirwa ka gae.
Mna Visser naa o be o nyaka go bolela se sengwe pele ga Mna Goosen?
NAASP e theilwe go segwera sa ta ekonomi le ta sepolotiki gammogo le kgokagano ya motho le motho.
Re swanete go kgoboketa diabe teo, re rulaganye ditheriano ta dihlopha, le diwekopo, bjalobjalo, go ithuta le go fa kakareto go twa go maitemogelo  a dilo te di diregago.
O no mpota gore ee go lokile.
Ka lebaka la thireletego, UN e palelwa ke go oma ka mo dikarolong te ta Somalia gomme e fa thuo ka di-NGO ta Somali, Mna Redmond o bolete bjalo.
Lengwalo le rometwe difeme te tharo te di hlokotwego go tlo hloma Foramo ya Bakgathatema ba ka CBD le dinyakwa ta papato le ta kgokaganyo ya TRUMP.
Go hlokega kgokaganyo le kopanyo ye kaone ya ditiragalo ta polokego ya mebileng te di dirwago ke mekgatlo ya go fapafapana le ka magatong ao a fapanego a mmuo.
Naa o ka re bota ka ga ditlhathollo te di fapafapanego te di filwego ke wena le Mdi Mathibe?
Go tla ba le di-PVA te di ka se bego ka fase ga taolo ya FIFA te di tlogo swarwa ka Senthareng ya Dipapadi ya Swartklip, ka Lepatlelong la Athlone, le ka Belville Velodrome.
Ga se ka ya Lusaka, Angola go yo hlahlwa, ke be ke oma ta bohlodi.
O laletwa go ba le Tona Dipuo Peters le Molekgotlaphethii wa Maphelo, Mdi Shiwe Selao, ge ba ribolla mobu go tlo aga dikliniki te ne t empsha.
Ka morago, buti wa Gwebu o upile bagononelwa ba bangwe ka monwana.
Ga go nyakege go oma ka tlhokomelo ka botlalo go baomi ba mmasepala wa OMU.
Medchem Pharmaceuticals ga se ya oma fela ka Maole a Thireleto goba Medchem Technologies.
Proteke ke ya Madulo a Mekhukhung yeo e lego magareng ga KwaMashu le Newlands.
Gomme le ge go le bjale dimilione ta batho di tloga letati le lengwe le le lengwe la maphelo a bona la tlala ye go lego molaleng gore ga e fele.
Re tere sephetho ka go GCC go lebelediia go romela le go omia maatla a nyutleleara go tweleta mohlagase le go tloa letswai ka meetseng.
Batho ba MaSan le MaKhoi ba ile ba itemogela booro bjoo bo rulantwego le bja go se kgahlie mo ba ilego ba nyaka go fediwa ka botlalo.
Se se bohlokwa kudu ge re lebelete kgonagalo ya go rema mehlare, gomme le dinaga ta dipolase di kotsing kudu ya go rengwa ga dihlare.
Re thabile go bega gore EMIS ka WCED e hweta katlego ye kgolo.
Ka ASGISA re tla oketa bohlokwa bja baotledi ba kabo ba kgolo ya rena.
Stephenson o ile a ba le batseta le bahlankedi ba maemo a godimo ba maphodisa moo leetong leo.
Disetene ta maphodisa te di sa twago go thwalwa di ile ta bontha boikgafo bja bona ka go thua dithaba ta gabotona.
Magageong, go na le mellwane ye e lego molaleng ka ga ka moo maithomelo a theknoloti a ka thekgago go twela pele go ya go ile.
Ka maemong ao re a kwelego, Vlakplaas goba netweke ya thireleto ba ka be ba ile ba mo nyaka go fihla ba mo hweta bjalo ka moomo ka lebaka la gore o ile a ngwega moo.
Mafelelong o ile a oma bjalo ka modirelaleago ka Mokgatlong wa Tlhokomelo ya Bana ba Dithuana wa Verulam Child Welfare.
Lepatlelo la FNB le agilwe mengwageng ya mafelelong a bomasometshela, goba ya mafelelong a bo masomeseswai goba moragonyana ga moo, ga go bjalo?
Godimo ga moo, DSR e tla saena ditumelelano ta bodithabathaba ta mabapi le dipapadi le boitapoloo.
A re omieng sebaka se ka mehla go tweleta Maatla a kgwebokgolo ka Dikhamphani ta mohlakanelwa le Go thoma kgwebo, go realo e le go netefata gore re ba le bokamoso bja di-SMME le dikhamphani ta mohlakanelwa ta mafolofolo.
Balatofatwa ba babedi ba ile ba swarwa ke maloko a sethaba gomme mafelelong ba tliwa go maphodisa.
Te di tliwa mabakeng a go tlo dirwa tshekatsheko, e sego bjalo ka kakanyo ya diphetho ta mmuo.
Mmuo le Palamente ya Serbia di goeledite gore UDI ga e ome.
Go hwetagala le boikgafo bja baomi bao ba nago le bokgoni kudu ba DEAT go phethagata Laeanotirio.
Motlatamopresidente Mlambo-Ngcuka o emetwe gape go etela Solo ka Bogareng bja Java le Makassar ka South Sulawesi.
SAIA e thua dihlongwa le mekgatlo go tweleta mokgwa wa sephrofeenale go tlia peeleto ya baabi ye e nyakegago go tweta pele maikemieto a bona.
Katlego ya Ethekwini ya go swara dipapadi te bohlokwa mo nakong ye e sa twago go feta go dumelete Mmasesepala go aga botsebi bjo bo kgahliago ka mo lefelong le.
Ngaka Mohamed ElBaradei o bolete gore, go latela dipolelo ta gagwe ka North Korea gore e ikgafile go tumelelo ya go bea marumo fase ye e fihleletwego ka Feperware eupa ya re e nyaka gore dikileto kgahlanong le yona di phumolwe pele.
Makgolokgolo a badudi ba Chesterville ba filwe bonnyane bja dintlo ta bona.
Maetong a matelele Freddie Mercury le Queen, dikoa ta sehlopha se segolo, klasiki ye bobebe, mmino wa classic rock.
Ke a e kweia, ke fela batho bao ba kgethilwego bao ba tsebago gore Vlakplaas e be e le gare e tloeta meomo ya bokhutelo.
Bothata bjo bo okeditwe ke tahlegelo ya maitemogelo ka go twa moomong e sa le ka pela.
Molekgotlaphethii wa dipapadi le Boitapoloo, Mna Amichand Rajbansi o tsebagadite go tlatwa ga dikgoba te tharo ta ba taolo ka Kgorong.
Uys o amanthitwe le melato ye mengwe ye mmalwa  go akaretwa maikemieto a polao.
Dira mekgwa ya tirio ya softewere ya maitirio, maanopeakanyo a tirio ya dilo le peakanyo ya dithelete ya dithomelo ta MTEF.
Ga ke nyake gore re boele morago ditherianong te di fetilego.
Tiro ye e lokolla TB bacilli moyeng gomme batho ba bangwe ba ka e hema gomme ba fetelwa.
Phapoi ye nngwe le ye nngwe ya borobalelo e re ia ka setupung seo se lebeletego serapana.
Se e bile tlhaselo ya leswao le legolo la temokrasi ya Iraq  ye e sa twago go thoma.
Westville Christian Fellowship ke kereke ya tikologo ye e lego ka Bogareng Bja Toropokgolo ya Ethekwini ka  Durban .
Gomme ka sewelo la mathomo e bile, go ya Mmileng wa Lansdowne.
Moletlo wa go bea dikgare ka Jose Marti Memorial go beile motheo wa mathomo wa ketelosemmuo go ya Cuba.
Moomo wa ka ntle o be o tlo kgokaganywa ke Komiti ya Kgokaganyo ye e sa twago go hlongwa.
Go dira dithelo ta galase; dibjana ta ka khithing ta galase le ta tafoleng; dibjana ta galase ta saentshe le ta ka laporathoring, seupanako le diwathe ta galase le ditweletwa te dingwe ta galase n.e.c.
Go kwala gore go ile gwa thomia ngangiano ye kgolo magareng ga banna ba babedi gomme ba ile ba bethana ka matswele.
Phetoeto ya sebopego sa ntwa yeo e bonwego ka Afghanistan le Iraq.
Go lota dikenywa, dimake, matlakala a dikenywa le dikarolo te dingwe ta dimela ka swikiring.
E ile ya swanelwa ke go tweleta mekgwa ye mekaone ye e kgonagalago ya dito ta tlhokomelo ya bahlaki, ye e akareditego mpholo.
Taolo ye mpe ya kgoboketo ya meetse, go fa mohlala, go feta ga meetse mo go fetiiago, ditiro te mpe ta temo, go alela ga mobu wa dinoka.
Mothaladi ka pukwaneng ya Tanya Jovanovski o re, "Tsebia motho ofe goba ofe yo a sa ratego selo yo a putlago tseleng ya gago sengwe."
UNESCO, Setheo sa Ford Foundation le dietentshi ta mmuo le tona di thekgile maitekelo ao a go kgahlia.
Ge re etla go tiro ye e bonwago bathong, ditoropokgolo di swanete go kgathatema kudu, gwa realo Motlatammeyara wa London, Nicky Gavron.
UShaka Marine World bjale e tweleta morero o mofsa wa meomo ya ona ya diphaka, gwa realo Motlatamolaodi wa Toropokgolo wa Dithelete, Krish Kumar.
Ga go na molao wo o ba gapeletago go dira bjalo mo lebakeng le, gwa realo Keraan.
Mengwaga ye makgolotharo ya taolo ya naga ka batho ba bannyane ba bathobawe e a rarollwa.
Motho yo a katilego ka molatong wo o swerwego ke Ba Dikgaruru ta ka Malapeng ba Motswedi, Yuniti ya Thireleto ya Bana le Melato ya ta Thobalano FCS, o sa twa go bonwa molato gomme a romelwa kgolegong ka Kgorotshekong ya Selete ya Lehurutshe.
Melaeta e menti ye e sego ya loka e twa ka gare ga mellwane ya rena te di sa tweletwego rena gabotse.
Katlego ya CAV e theilwe go katlego ya kgwebo ya sehlopha go fihlelela dinyakwa ta mmaraka wa aeroskoupu ya bodithabathaba, Mna Dockrat o bolete bjalo ka boripana.
Sehlongwa se se ikemego sa "lesolo", se se theilwego go bokgoni, se ikgafile go thua sethaba go hweta ditharollo ta mahlale go mathata a sona le go hloma dibaka ta go amana le mahlale ta kgolo le katlego.
Karolo e tee ye bohlokwa kudu ya mokaka ke karolo ya malokologo ya ka gare, goba ya bogareng ye e lekeletego.
Ka mekgwa ye menti re phela ka dilo te di etego ta kgatelelo ye e diregilego.
Mokhomienare wa Setee sa Maphodisa sa Harrismith SAPS, Mosuphritentemogolo Fred Maree, o bolela gore se e bile moomo wo o kgahliago wa maphodisa gomme o lebogia maloko a maphodisa ao a kgathilego tema ka moo dinyakiiong.
Kabinete e lakaleta sethaba sa Mamoselemo mahlatse le mahlogonolo nakong ya kgwedi ya Ramadan.
Nyakiiang dipolao te di amago batho ba bohlokwa, ba molao, boradipolotiki le maloko a SAPS.
Mei ye mesesane go twa ka dintlong te di beitego malahla le meomo ya meepo go ntha malahla go ama tikologo gampe.
Te dingwe ta dibeine te le tlogo kwa tatso ya tona di twa go ye nngwe ya maemo a kgalekgale a beine ka mo nageng - Vergelegen.
Gammogo le mafelo a itego a go swana le madulo a batho ba VIP goba dipara goba mafelwana.
Bokgoni bjo bogolo bo a nyakega ka legato la maleba go akaretwa nagana, moya le bokgoni bja mawatle, go rarolla meomo ya tshepelo, go hlapeta le maatla a dibeta.
Mafelo a tiriano magareng ga Durban le Oran gabjale a a sekasekwalefsa go tseba bokamoso bja mafelo a tiriano.
Dithoto ta bona, te di akaretago difatanaga ta mabaibai, dintlo ka Plattekloof di ile ta thopa.
SANDF e swanete go aba thibelo ya seole, ye e bonthago bokgoni le toka ya sepolotiki ya mmuo go ireleta Afrika Borwa kgahlanong le dikgaruru.
Dinyakiio ta ekonomi ka ga ta lefapha la boitapoloo di dirilwe ke mokgatlo wa ka ntle.
Rena bjalo ka Maafrika re tloga re tseba gabotse gore khonthinente ya rena ke yeo e amilwego kudu ke mathoeti ao a bolayago a dipomo.
Peeleto ka ditseleng te bohlokwa te di sego te kgolo, te di kopanyago toropokgolo le ditsela ta go tsena ka go yona.
Ba hlomile lekala la thuto go fokota bonti bja go kgangwa ke meetse.
WCED e abile difoka go batho ba bagolo bao ba fihleletego se sengwe ka moletlong wo o kgethegilego ka Sehlongweng sa Go Ruta ka Kuils River bekeng ye e fetilego.
Bodiredi bjo kudukudu bo akareta go sekaseka dinyakwa ta baomii le mathata le go hlagia ditharollo te kaone.
Eupa ke dikgopolo te tharo te ke nyakago gore di gatiwe ka megopolong le ka ditorong ta lena.
Tema ya Kaizer Chiefs le PSL ga se ya bewa ka tlhagiong ya Ellis Park ka sengwalweng seo.
Go tlowa ga maaledi a kgethologanyo go tla nyaka maitekelo a magolo mo lebakeng le letelele.
Tema ye bohlokwa ya tlhokomelo ya balweti ba ka gae ka Ditirelong ta Maphelo ka Kapa Bodikela e gateletwe gape lehono ke tona Uys ge a be a etete baomi ba tlhokomelo ya kalafo ka Citrusdal.
Motshephi - Motho yo a botilego yo mongwe go mo thekga ka maeleng.
Dinyakiio ga se ta kopana, ga se ta kgokaganywa gabotse gomme ga go na le maano a bohlokwa a dinyakiio.
Go lahlwa ga ditlakala te thata le ta diela go tla fokotwa  le go laolwa kudu, go ya ka bobedi bokgoni bja go ja ditlakala le dinyakwa ta go lahla ditlakala.
Nna, ka bonna ke ile ka gogwa ke Maphodisa a Thireleto makga a mmalwa.
Ka lebaka la boikgafo bja gagwe, mosenyi o ile a nyakiiwa gomme a amanthwa le bosenyi.
Tshabalala ke motho yo a ratago dipapadi kudu, yo a nago le kgahlego go kgwele ya maoto, kolofo, le ntwa ya matswele.
Sehlopha sa Sethaba se tla oma ka Leano le Legolo la sethaba le le kopanyago diabe ta melawana ye e fapafapanego ya Pego.
Wepsaete e ikemiedite go hloma temogo ka ga mafelo a fosili a ka Sterkfontein, Swartkrans le Kromdraai ka leboabodikela bja Gauteng, ao a kgethilwego bjalo ka mafelo a Bohwa a Lefase.
Bonti bja dihotele le mafelo a boithabio a na le ditlabelo te kaone ta dipapadi, gomme a magolo a na le mapatlelo a go ralokela kolofo.
Tiragalo ye e holofela go tlia temoo le go bolela ka ga bophelo bja basadi le bana bao ba lego ka ditikolong ta ka gae te di nago le tlaio.
E omietwa dikgao ta radio, kudukud ka dipenteng ta kgao ta MW le SW.
Banna ba bangwe ba bararo ba ile ba golegwa ka Kanana ka ntle ga Orkney, ge ba sa le gare ba hlatswa maswikana a gauta.
O be a swere dithunya, dikolo le mokgobo wa diokobati go yena.
Kgoi Sandile e be e le morwa wa Kgoi Ngqika gomme mosadi wa gagwe, Suthu, wa Ntlokgolo.
Mehuta ya Afrika Borwa e akareta magareng ga te dingwe thukudu ye ntsho, lengau, saekhate, nkwe, pshinyaleraga ya lewatle le maruarua.
Re na le Leano la Tlhabollo ya Ekonomi go fihlelela nepo ye - Ikapa Elihlumayo - go godia le go abelana Kapa.
Ge motho yo a bego a thuntha sethunya a sepela, Nicolene o ile a emia mosepelakasefatanaga yo a bego a feta yoo,ka mahlatse, e bego e le ngaka.
Bunnychow e ka ba le mehutahuta ya ditlato gomme ditheko di sepelelana gabotse.
Mna Vally, Ke lekile go go hlaloeta go tloga le peleng gore Protechnic e be e se khamphani ye e bego e beilwe ka pele.
Moinspekthara Hay o bolete gore o tweleditwe dipego ta kalafo ka kgorongtsheko go fa bohlatse bja gore mogononelwa o be a na le maikemieto a itego ge a be a beeleta marobalo ka sepetlele ka go fa bohlatse bja maaka go efoga go golegwa.
Ke bolete gore ke thunthite gaupa ge batho ba be ba beta maswika gomme nako ka moka ya ge ke thunya gaupa batho ba be ba beta maswika.
Sehlongwa sa Afrika sa Disaentshe ta Mmetse se tsebagatwa semmo ka Muizenberg, Cape Town.
Go bile le dipolediano le Mna Lerothodi Ikaneng, polediano ya radiong.
Sa bobedi, ka protekeng ya leano ka botlalo leo le ikemieditego la Botha la go lwantha tlhaselo ka botlalo ye go bolelwago ka yona le go hlohleleta kgatelelo ya bathobaweu le bokapitale bja semorafe.
Proteke ye ya dinyakiio e ikemiedite go oketa taolo ya Heterodera Schachtii ka Kapa Bodikela.
Ge seemo se se sego sa loka sa ekonomi seo se dirilego gore Chris Stals a dire ditekodiio te re boletego ka tona.
Woodclay Square, Phoenix modudi o ile a hlakolwa gare ga mosegare ge a be a tsena tseleng ya gagwe ya difatanaga.
Diesiti ta makhura ta monokhapoksiliki ta diintasteri; dioli ta esiti ta go twa tlhwekiong; dialekhohole ta makhura a intasteri.
Mogwera wa gagwe o ile a mo romela go modirela leago gomme o ile a feleta ka senthareng ya Ikhaya Lethemba, yeo Mdi Mxumalo a boletego gore e mo pholoite.
Magato a thomioboaedi yeo e sa twetwego pele a thoeta seriti sa bophelo bja ta tlhago bja diphedi ta mafelelong a noka, kudukudu moo mehuta ye mmalwa ya diphedi e lebeletwego go tlo bunwa.
O bolete gore, o boditwe gore Xoliswa Falati o be a na le maikarabelo a go golega ka ntlong.
Se se tla nolofata kgwebiano ya gase ya go putlaganya dinaga le go maatlafata tlhabollo ya ekonomi ya sethaba ya selete.
Go phatlalata dithoto mahala le batho le gammogo kgatelelo ya dithibelo ta ditseleng.
Thekgo ya baomii ba ta boitapoloo ba go swana le bareadihlapi, ditlelapo ta diketswana ta go sesa lehlweng bjalobjalo.
Ngaka Okumu o bolete ka pela go gopota gore le ge go le bjalo le ge Mopresidente Obama e le wa boto bja Afrika, taba ke gore ke mopresidente wa United States.
Ke re ke be ke fetola dipego teo di senyago leina.
Ke bolete gore ke bone ditsopolwa ta go gatiwa ka ga dipolediano teo eupa ga se nka ka bona se sengwe mabapi le Mdi Winnie Mandela.
Tiro ya boitlhamo, ya go thoma ka diphuruphuo ta sewelo ta maole a phuruphuo ka dinageng te mmalwa ta boagiane, go fihla ka tlhaselo ka botlalo ka Angola.
Etla Moya o Mogethwa o tlate dipelo ta batho ba Gago bao ba nago le tumelo gomme o tsenye mollo wa lerato la Gago.
Mathata a bona a maikutlo goba a maitshwaro ke mapheko a go ithuta le tlhabollo ya bona.
Lenaneo la tiriano la tlhabollo ya Polelo ya Sefora le seto sa Frankhofoune magareng ga bahlankedi ka Afrika Borwa bao ba boledianago le baboledi ba Sefora le ile la phethagatwa.
Tshedimoo ya maleba: Mna Modiselle le Mna Ramogale, go gongwe mo letlakaleng le, ba nyakega ka ditatofato te di swanago
Boitshekatsheko, go opela, go ya kerekeng le go bala ke te a di ratago kudu.
Lenaneo la St Lucia le na le diphedi te nti ta mehutahuta ta avifauna go akaretwa mehutahuta ya diphororong ta meetse, gomme ka dinako te dingwe bonti bja tona lefelong le tee bo a hlaga.
Maloko a a ka tloga a ikgantha  ka bobona ka ge e bile la mathomo mo Khanabone ya SAPS e ile ya thopa Mandrax.
Ditiragato di ka beakanya masolo a yona mabapi le dinyakwa ta gago, te o di ratago le te o sa di ratego ka go kgoboketa le go gopola tshedimoo mabapi le te o di ratago.
Mahlo a katse a tloga e le maithomelo le maitekelo a Afrika Borwa.
O a tseba gore ke kgopolo ye e aetegilego gore batho bao ba hlokago le ba go se kgone go bala le go ngwala ga se ba hlalefa.
Tona ya Maphelo ka Kapa Bodikela, Pierre Uys, o tsebagata semmuo proteke ye e kgethegilego ye e tlogo thua go thibela mahu ka baka la go felelwa ke meetse mmeleng go bana bao ba nago le bolweti bja lethologo ka Senthareng ya Sethaba ya Wallacedene ka moswane.
Go fa mohlala, didiriwa ta go hlahloba ka sewelo le dithelo ta polokelo, go lokia mathata ka pela, go latela ditshepedio ta tiro ya moomo ye e tlwaelegilego.
Ngaka Asvat o bolete gore Stompie o be a nyakega kudu gore a iwe sepetlele.
Laesentshe ya sefatanaga  Dilaesentshe ta difatanaga te di hlametwego kudu go fetia le go sepeta dithuthupi.
Dikgahlego te di phadianago le te di thuanago, go tshephana le dinepo te di swanago di swanete go lemogwa.
Taba ya gore mmuo wa feterale o tla dira gore dipanka te dingwe di be ta sethaba, go dira gore diere ta tona di se be le boleng, go realo e le go thibela Panka ya Amerika le kudukudu Citigroup.
Bana ba ile ba thotharwa, re sa nyake go bolela go tea bana ba.
Mathata ao a bakilwego ke diphoofotwana te nnyane ta malwetana di tla nyaka kalafo ya anthipayothiki ye e laetwego.
Mmasepala wa eThekwini o dumela gore go rekia gape ga mekotlana ya dipolastiki ye mekoto ya go omiwa gape go na le segwera le tikologo go ya ka Hlogo: Go Hlwekia  le Dithila te Thata, Mna Raymond Rampersad.
Ke swanete go lebogia toropokgolo ka go ba mathomo ka tlhamong ya REDS.
Nako e fihlile ya tharollo ya lebaka le letelele ya mathata a Israele le Lebanon.
MP ba maemong ao a nago le maatla a go hueta go tea diphetho ta maemo a godimo.
Fana ka diaparo ta kgale goba dilo ta ka ntlong te di sa lokilego go mekgatlo ya bohloki.
Thuo ya dithelete e ka iwa gape magareng ga ba taolo ba mmalwa goba ka dileteng te nnyane.
Mna SIS Ntombela o thwetwe bjalo ka Mohlankedimogolo wa Meomo ka kgorong ya Temo.
Go dumelelanwe gore tsebio ya go ngwalwa ye e thethago e swanete go romelwa makhanselara gomme e bolela ka ga bohlokwa bja go rarolla semorafe.
Ditlhahli ta go hloma le go laola mafulo a ryegrass a go ya go ile ka Natal.
Go fa mabala a dithaloko dithaere, ao a lekeleditego dithaeneng ta dithipi goba dithapong go dira diteku te kaone kudu.
E beilwe go lebana le Maneelanong a Dinamelwa a Joe Gqabi, lefelo le lefsa le le na le lebenkele la go rekia ditweletwa ta maswi le diholeseile, bagwebi le meago ye e oketago boleng.
Taba ya go wa ga ekonomi, gabotse, ke taba ya taolo.
Bjale, Disenthara di tla fa tikologo ye e kgonthago go hlohleleta kholego ya nanotheknoloti.
Naa ke nnete, mohumagadi, gore o mothekgi yo mogolo wa kgwele ya maoto?
Go fetoa mananeothuto le go beakanya go ithuta semmuo go gare go twela pele ka fase ga tlhokomelo ya ba taolo ya thuto.
Oliver Tambo o ba modulasetulo wa bosethaba  gomme Jacob Zuma, motlatamongwaledipharephare.
Diteko le Keleto ya Boithaopo  VCT  e hwetagala ka ATICC, gammogo le ka dikliniking te nti ta ditlabelo ta maphelo ta sethaba.
Holmes o twete pele go hlaloa mathata a go rarolla ditaba te di amago Darfur, Chad le CAR.
Baomia ba ka utolla le go taonelouta tshedimoo le tshedimoo ye kgolo ka difomete te di fapafapanego.
Phetolo fela ye e ka phethagatwago ya lefase ka bophara ya mathata ao a sa felego a ta maphelo le a ekonomi ya sethaba ke thibelo ya malweti a go se fole.
Lehono se se a dirwa, ka dikgato te di fapanego ta go oma gabotse, nageng ka bophara.
Tonakgolo, Ebrahim Rasool, legatong la Mmuo wa Kapa Bodikela, o go laleta go tla Tirelong ya Segopoto sa mohu Kgoi Xolilizwe Sigcau.
Dithentara di tla ahlolwa go latela Tshepedio ya Boahlodi bja Bao ba Nyakwago ya Mmasepala ka ge go beilwe ka Maemong a Thentara.
Kgatelelo ye kgolo ya monagano yeo e tsentwego ka mogopolong wa gago wo o bego o se wa phafoga gabotse selo se kotsi sa sefatanaga se se bego se twelela sa maphodisa a thireleto gomme sa dira gore entene ye nngwe le ye nngwe e kwagale bjalo ka leatana le le thoetago.
Dikgwebo te di ka ba te mpsha goba di oketwa meomo ya tona kudu.
Menyetla ya bophelo bja ka lewatleng e tla tsebja gomme ya hlohleletwa go mafelo a maleba a ka mabopong.
Sehlopha sa bao ba kgethilwego ka o tee ka o tee se nyakiia melato go bona ge eba bagononelwa ba ka amanthwa le bosenyi bjo bongwe.
Go bolela nnete, semelo sa Anansi se ile sa twelela ka boripana ka go badingwana ba Amerika.
Batho ba bangwe ba ka sega maotwana a rena a dikgogo, eupa bagwera ba rena ka makheieneng ba duma ge fela o bolelea ka seneke se se bitwago 'walkie talkie'.
Go romela moyeng go ka thuwa ka go beleta thipi ka go tsepama thothobolong go dira maoba a mmalwa.
Magageong, ntumelelng ke boleleng ka ga ye nngwe ya dithitio te kgolo ta kgolo ya ekonomi go bao ba lena bao ba dirago kgwebo ka Afrika Borwa.
Go be go se na dipolelo te di se nago bonnete te di swanago le teo di tliitwego go nna mabapi le Cebekhulu.
Batwasehlabelo ba amogetwe gore ba dule ka seteeng sa maphodisa ka Apel.
Ngaka Wouter Basson o gopotwa gore o sa le ka fase ga kano.
Ba kgao ba laletwa go tla pulong ya semmuo ka Ezimbuzini Goats Hive, lefelo la kgwebo le lefsa leo le mpshafaditwego go amogela bagwebi ba dipudi le ba dinku.
Sekolo sa Phoraemari sa Caritas se bile le go thubelwa kudu mo dikgweding te di fetilego te tharo.
Bagononelwa ba mmalwa ba golegilwe ka morago ga ditlhaselo te mmalwa le go hlakola ga go itlhama mafelong a mannyane ka lefelong la maphodisa ka Rustenburg.
Klaente e ikopanya le kantoro ya tlhahlo ya selete ya Khula mabapi le sengwalwa sa peakanyo ya kgwebo goba mabapi le thuo ya tlhahlo.
Dipoelo ta Bosenyi : Ka mmileng Willem, ka Booysens Mna Mabula o tsene ntlong ya motwasehlabelo, a mo thunya gomme a thaba moo tiragalong ye.
Mmuo wa Afrika Borwa o kgalema maitekelo a polao kgahlanong le Tonakgolo ya Somalia.
Hugh Lewin o tla sepedia tshepedio ye ge o tla be o bolela taba ya gago.
Afrika Borwa e tere sephetho sa go reka difofane ta Grippen go twa ka SAAB BAE teo di lego gare di tlogo tloiwa ka Afrika Borwa.
Ge leraga la sorethe le thollwa ka mekoting ya go thollela ditlakala, taolo ya dithila te e tla bopa karolo ya NWMS.
Go nyaka ga Fatima yo a bolelago kudu ka dipolotiking go thomilwe ge e sa le wa mahlalagading - ganti o be a bolela ka dikopanong ta sethaba ta mekgatlo ya go swana le Natal Indian Congress.
Dira tirelo ya go hlwekia ka lefelong la EMDC: ka Metropole North, ye e lego ka Mmileng wa Timmerman, Parow, mo lebakeng la mengwaga ye mebedi.
Go tseba HAZCHEM le ditsela te dingwe ta dikgokaganyo te di kgethegilego le go laola mesepelo ditseleng te dingwe.
Diathekele di bolete ka botlalo goba ka seripa mabapi le phuere goba dithoro ta tlago goba ta maitirelo, go dilo ta motheo ta nesoi, ka matlakaleng, manting, ditiskeng, bjalobjalo.
Go dirwa ga sopho ye e nago le nama, hlapi, dikhrustaiene, dimoluskse goba phasta.
Mmuo wa Afrika Borwa ke mosaenedi wa Kwano ya Intelsat Convention, moabi yo mogolo wa bokgoni bja sathalaete go bagai.
Mapokisana a tekolo ga a na le seabe go fihla ge konope ya go Mpshafata e klikwa.
Gomme ke ba le Maamerika a mangwe go lakaleta Mopresidente yo a kgethilwego Obama mahlatse le mahlogonolo, mogatagwe Michelle, le barwedi ba bona ba babotse ba babedi, a oketa ka go realo.
Morarolli wa mathata  le hlogo ya dinyakiio gape a ka hlokomela go phethagata dithiinyo te di iintwego ka godimo.
Diabe di tloga di le te nti go batho bao ba bego ba le ka sefatanageng.
Sebakeng se, ANC e ganeta ka phoo batho ka moka bao ba lwelego ka lehlakoreng la Mmuo bjalo ka maikemieto a semorafe ka kgatelelo ye e twelago pele ya Maafrika Borwa.
Diphetoo ka morago ga moago di thibela mafula ka Polokong ya J.
Ke bolete gore Falati o tliite bafsa go nna.
Lenaneo le le thua bana ka moomo wa bona wa ka gae, la tloa mapheko a theknoloti, ka, go fa mohlala, go ba fa phihlelelo ya inthanete.
E beilwe gare ga lefelo la Bogareng bja Eia, gareng ga dinoka te pedi ta Amudarya le Syrdarya.
Aowa, seo ga se ka pela ka moragonyana ga kotsi yeo.
Tokete ya molato wo o nyakiiwago e butwe ke banyakiii ba ICD bao ba bonago go thunya moo go be go swanete.
Go thunthitwe gahlano go thunywa monna yo a hlokofetego gona fao.
Tshepedio yeo e thomile ka bjako ka morago ga ge re tloga Orlando.
Senthara ya Mahasiddha Kadampa Buddhist e ka hlalowa bjalo ka bobedi tempele le senthara ya go nagania ka sedumedi ebile e aba dithuto le dithutwana ta go nagania ka sedumedi go sethaba.
Lentu le la Sezulu la 'ubuntu' le bolela ka ga nepo ye e abelanwago ke batho ye e feletago ka maikarabelo a sethaba a go tweta pele bophelo ka pholaneteng ya rena.
Ampele ye e kopanego goba ye bonolo, diprakthitsi; dipraktse te tharo go fihla go te hlano, ta go swana le matoba, te ditelele go lekana goba te ditelele go feta diampele.
Molao wo o dumelelago tiriosemmuo ya ditlhahli le melawana, le go hloma khansele ya keleto.
Go bonwe gore kelo ya bohodu bja maswika a bahu e oketegile mo nakong ye  e sa twago go feta.
Monyakiii wa nakwana o na le maikarabelo a go nyakiia le ditiro te di akaretago dimetale.
Ba taolo ba tere magato a maleba go netefata gore mehutahuta ya disaekhate e a phologa.
Legatong la Mmuo, ke rata go fetia mahloko a rena go ba lapa la ga Mhlaba.
Dikomiti ta Baeti ka diphrobentsheng ka moka di tla hlongwa  ka nako e tee le go thwalwa ga Baeti ba Dikgolego bao ba Ikemego, ka diphrobentsheng teo.
Mna Du Toit, moeleti wa gago wa ta molao gape o swere sengwalwa go twa go Mohumagatana Ngadimeng yo a bego a ratana le Mna Mabotha.
Mmuo wa Selegae ka EMA o oma ka maemo a dithelete a makaone gomme o na le ditshepedio te kaone ta taolo ya dithelete.
Ge a be a diragata pele ga Johnson, Liukin o ile a swara megalathika ya gagwe gomme tlhagio ye e bego e nyakile go ba ye kaone kudu ya dira gore babogedi ba gowe.
Bjale o ile a swanelwa ke go bolela maaka a gore o emete baomi gomme a re ke yena Sinko Mawase.
Gabotse, re tla be re rekia dithekhete ka lepatlelong la Ellis Park.
Maatla a bahlahlobi ba diintasteri a ongwa a arogantwe ka melaong ya baomi.
Balekane ba ta kgwebo ba tla swara diphadiano teo ka go tona maloko a sethaba a tlago thopa dithekhete.
Klinikhone e feleta ka dinyakwa ta dijo ka maitirio go molweti yo mongwe le yo mongwe yo a se nago le dinyakwa te itego ta dijopeelwa te di beilwego.
Baomi le borakonteraka ba ka WFP ba emiitwe ba upilwe ka dithunya, ba gogwa ka difatanageng ta bona gomme ba hlakolwa ka lebelo le le iiago, a realo.
Gomme mafelelong ka mo sengwalweng se, ge e le gore sengwalwa se ka tsela yeo, naa o hlahlile mang ka ga diteng ta sona?
Seabe sa ka monaganong sa batho bao ba lebeletwego le diphoofolo te di dirwago ditekodiio se ile sa tsebja gomme mehlala goba disampole te mmalwa di ile ta dirwa go dira ditekodiio.
Re sa twa go hweta lefelo le la sethokgwa - lefelo le le bulegilego le le tletego ka mehlare.
Gape, dingangiano magareng ga tiro ya naga e tee le ya dinaga te nti e twela pele go gola kudu.
Ge re katoloa phihlelelo ya tshedimoo, re katoloa dibaka ta bodiredi bja ka ntle.
CNN-IBN e bolete le Tona ya Merero ya Dinaga ta ka Ntle ya Afrika Borwa, Ngaka Nkosazana Dlamini Zuma ka ga kgonagalo ya go abelana methopo ya nyutleleara le India.
Seo ga se kgonagale go se phethagata ka mokgatlong wo mogolo.
Katlego ya go swarela dipapadi te bohlokwa te di sa twago go feta ka Ethekwini go dumelete mmasepala go aga bokgoni bjo bo kgahliago ka mo lefapheng le.
Ka ge ke bolete mathomong, re swanete go dumelelana le taolo ye maatla ye e nago le kgatelelo.
Kabinete e lakaleta Mamoselemo ka moka mahlatse le mahlogonolo ka ge ba itokieta go keteka Eid.
Mokonstabole Kem go twa go SAPS ya  Woodstock o nyaka go yo romelwa go yo oma seteeng se sengwe ka lefelong la East London.
Ga ke na tsebo ka ga dipotiio le lehu la Themba Johannes Mabotha.
Mosekaseki wa Ditopo ta Difahlego te di Agilwego Lefsa o oma ka Yuniting ya Payoloti, Laporathori ya Disaentshe ta Ditopo ka Pretoria.
Moomo wa setheo sa ditsebi ta dipalopalo ta bodithabathaba o ile wa kgobokana go tlo thua tirelo ya dipalopalo ya Stats SA go sekaseka ditweleto ta yona ta ekonomi ka ge go beilwe mo lebakeng le letelele.
Paul Berry, go twa go ta bohlodi bja maole, Deon Terblanche go twa SAP ba ile ba ba moo.
Ke dumela gore simphosiamo se sa booki se tla ba le seabe sa mohola ntweng kgahlanong le TB, gwa realo Uys.
East Coast Radio, Radio Ukhosi le Phoenix Radio di tla be di le fao di gaa thwii, gomme di go fa sebaka sa go thopa difoka te kgolo.
Mabapi le taba ya go se lefe batweleti bao ba ikemego, SABC e ikgafile go kopana le batweleti go rarolla mathata a ka ntle le mathata a dithelete ao kgao e lebanego le ona.
Maatla a ekonomi le seemo sa phadiano ye nnyane se se dirwago ka nepo sa bonti bja dikhamphani ta disoftewere se kgontha diphetolo te itego go twa mmuong.
Tshedimoo ka moka yeo Primedia e e amogelago e fetietwa go SAPS go ya ka dinako ta mmakgonthe.
Moketeko o nyakile go senywa ge sehlopha sa bafsa bao ba bego ba sa tsebje, bao ba bego ba kgoga ka morago ga dintlwana ta boithomelo ta go rwalwa, ba ile ba lahlela sekerete se se bego se goteditwe fase, seo se ilego sa thoma mollo wa hlaga.
Phetoosebopego - bokgoni bja go baka go fetoga ga dibopego goba diphetogo ka diseleng te di phelago.
Bjale, ee go bolela nnete taelo ya gore batho ba dule ka dintlong e ile ya phethagatwa ka Maseru, ye e hlohleleditwego ke ditiro te ta dikgaruru.
Maphodisa a ka Sydenham a ile a phatlalata segongwana sa disenyi te kotsi te di tweleditwego ka mekhukhung ya Kennedy Road mola Ngwaga o Mofsa o thomago.
Ditheriano di ile ta dirwa ka gare ga Kgoro gomme sengwalwa seo sa ahlaahlwa le SASS.
Ditebogo ta rena di lebiwa gape go komititaolo ka maitapio a yona a go kgahlia le a go se lape ka go dira gore khonferentshe ye e be gona.
Mo mengwageng ye mehlano ye e fetilego eThekwini e atlegile kudu ka kabo ya ditirelo.
Mohlomphegi Mmeyara, Mokhanselara Obed Mlaba, le maloko a Mmasepala wa Ethekwini a go laleta go tla Kabong ya Difoka ta Bokgoni ta Mmeyara ta ngwaga ka ngwaga.
Ba ile ba twela pele go latofata bagononelwa go reka mohlankedi wa maphodisa ge ba be ba efa maloko a maphodisa thelete ka Mmileng wa Bramley Crescent ka Germiston.
Ka moka ga rena re a tseba gore go omia dibewa ta fosili ka mo go sego gwa laolwa ke selo se segolo se se bakago mei ya digase ta khaponetaeoksaete.
Ka Afrika Borwa re ikemiedite  go fokota go hloka tekatekano le go dira gore go be le tseno ka mmarakeng wa baomi go dimilione ta bafsa mo nakong ye e sa fetego pelo kudu.
Dikatlego te re di fihleletego ga di tloe kgatelelo ya tshwanelo ya motheo ya go fetoa tshepedio ya ta toka ka botlalo.
Baithuti ba ile ba thopa renke ya dithekisi, ba lokia meago ye e bego e sentwe, ba hlwekia mafelo a tikologo, ba dira masolo a tlhwekio, ba utolla bana ba mmalwa bao ba bego ba na le mengwaga ya ka godimo ga ye tshelela, bao ba bego ba se ba ngwadiwa ka sekolong.
Ditlhahlobo ta kholego ta go tseba malweti ao a hwetago tefelo go baomi ba peleng ba ka meepong di swanete go iwa mafelong ao a hlokago ditirelo.
Manyoro le dilo te di tliwago ke dinogameetsana di ka omiwa go humia mobu.
Monna yo mongwe o golegilwe ka mollwaneng wa Kopfonten ka ge a peletwe ke go lefa dikotlo ta sephethephethe te di aletego ka Afrika Borwa, gomme yo mongwe o ile a fiwa kotlo ya go otlela a se a swara lengwalo la go otlela.
Baeti ba maemo a godimo ba go twa Kuwait le ka seleteng ba tla etela lefelo leo.
Dintlo te di thibelago mollo ta ka Wendy di abilwe di na le ditirelo ta motheo ta kelelathila le ta meetse.
Banna ba bararo ba twelete pele ga Moahlodi wa Kgorotsheko ya Godimo Jan Combrink le Mosekii Moatbokheite Cyril Selepe.
Dikgaruru di oketegile kudu gomme ta feleta ka mahu a manti le dikgobalo.
Hlokomela le go tiieta tshedimoo ya moomo wa proteke ka ga MIG MIS.
Dinyakiio ta moo tiragalong yeo di hwedite gore banna ba babedi ba itebante le Zulu gomme gwa thoma ngangiano yeo e feleditego ka dithulano le go hlabja ga motwasehlanbelo.
Se, magageong se ra gore melawana ya dithelete ya go fetogafetoga e a nyakega.
Letlakala la gae le swanete go ba le tshedimoo, le gokete, le be le lekopana gomme le balege gabonolo.
Explorer e swana le Windows Explorer ye e tsebegago kudu, moo mananeo, dinetweke le ditee ta tlhokomelo di ka bogelwago gona ka tsela ya tatelano.
Go bile e thekgo ya ditlhabollo ta morarorago ka fase ga Moprof Nic Wiehahn.
Go fa tirelo ye e kgethegilego ya taolo le kalafo ya Malweti a go Fetetwa ka Thobalano.
ISG gape go emetwe gore e iinye go ngwalwa ga lenaneo la dinako le le sepelelanago le Mmuo wa Iraq wa bjale, wo o thekgilwego ke selekane, sa go gomia maole ao a itlhamilego.
Mathomong moeleti wa ta molao fela ge ke be ke oma bjalo ka moemedi wa SAA ka Khomieneng ya Dinyakiio ya Margo ya mabapi le tirelo ya tumelelo ya difofane.
Manamodi wa Direlo ta Dipanka o rarolla dingongorego ta batho mabapi le ditirelo le ditweletwa ta panka.
E tla aga motheo wa tshedimoo wa masolo a mehutahuta a boeti bja ta temo ka Kapa Bodikela yeo e tlago laola ke Elsenburg GIS.
Fetieta ka gare ga naga ye e amogelago goba di romelwe dinageng ta ka ntle lefsa mabakeng a go fapana le melawana ya ka nageng ya Afrika Borwa.
Yo mogolo Joseph Ngwenya, yo a belegwego ka Sophiatown, o bolete gore mmuo wa kgethologanyo o ile wa rulaganya kgethologanyo ka lebaka la gore badudi ba bangwe ba be ba kgatha tema dipolotiking.
Go ata ga dikotsi te di amanago le maphelo a tikologo ke dilo te bohlokwa te di bakago mahu le mauba.
Medchem e be e le lefelo la kgokagano magareng ga Delta-G le Maole a Thireleto.
Go fetogafetoga ga dihla ka ga ditweletwa te di lego boima go hlokomela dimela ta phulo di ka se dirwe phulo gomme go boima go dira furu goba dikarolo ta lehlwa.
Tiragalo ye e tumilego kudu lefaseng ka bophara e ralokwa mo matating a mararo ka dinoka te di elago ka lebelo te maatla, matibogo a dinoka ta Afrika le phio ye kgolo ya lefelo la phio.
Kgalemo e swanete go dirwa ka tekatekanyo, ka go swana, ka go twela pele le ka pela.
Meletlo ya segopoto ke metheo yeo e upago kgatelopele ya leeto la gago le itego.
Go kweia ka tsela yeo CPI e hlakanywago ka gona, go akareta ditaba ta kelolefsa, go bueleta magoro le go thea lefsa ngwaga wa thupeto, ga go bonolo le gatee.
Makheiene, mafelo a batho ba banti bao ba omago ba go hloka go ditoropo ta bathobaweu bjale a a fetoga.
Tweleta mabokgoni a go dira dithoye le kgokaganyo magareng ga ngwana le mohlokomedi wa ngwana.
O lebogile moomo pele ga tatikgwedi la go lefa ponase - dipoelo ta thelete ya mothelo.
Barutii bao ba thuago ka diphapoing ta tlwaelo ba ka thua morutii wa ka phapoing go kaonafata maemo a tsebo ya go ngwala le go bala le tsebo ya dipalo.
Bobedi Mopresidente wa Palestina le Tonakgolo ba ikgafile go nyaka tokollo ya leole la Israele.
Dinolofati ta maphelo a sethaba di na le maikarabelo a go aba kalafo ya malweti ao a twelelago ka morago ga bolweti bjo bongwe bjo bogolo.
E be e le leaskari, leloko ka botlalo la Leboto la Maphodisa a Afrika Borwa.
Se ga se sa itia mohlankedi wa dinyakiio, Moinspekthara TS Mongale, go ala basenyi morago.
Magageong a kgao, re thabile kudu go amogela Tona Peters mo go rena gomme re bile le ditheriano ta mohola kudu le yena.
Hilikhopthara e tee ya go lwantha mollo moyeng ye e lego ka Cape Town, le hilikhopthara ya tlaleleto ye e bego e le komanamadulaabapile ka Newlands.
Sekene sa CAT, ye e omiago x-rei, dihweti ta redieene le dikhomphutha go tweleta diswantho ta dipholeine mmeleng ka moka.
Ke kwele mo gore Vincent Siphako ke motho yo ke mo tsebago bjalo ka comrade V.
Masetlapelo a direga ge dikotsi di ama sethaba moo e lego gore gore methopo ye e hwetagalago ga e kgone bothata gabotse.
Maphodisa a atlegile go ganeta go fiwa ga peila ga Pe Yu Xie ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Cape Town.
WSDP e beakantwe eupa re emete tumelelo ya Kgoro ya Merero ya Tikologo e lego lebaka fela leo le dirago gore WSDP e se ke ya phethwa.
Makgeng a mmalwa, maloko a Lefapha la Maphodisa la Lephefo ka Potchefstroom ba bile le dikatlego te kgolo, ka lebaka la go dula a nthite mahlo dinameng.
Mmila wa Seaview - difatanaga di ka kgona go leba bodikela bja Sea View go leba Mmileng wa Brickhill.
Meomo ya CITES ka go dira gore dikgwebiano ta bodithabathaba te di lego ka mehlala ya mehuta ye e kgethilwego go ditaolo te itego.
Batwasehabelo ba mollo ba ile ba fiwa madulo a thoganeto ka Holong ya Sethaba ya Masiphumelele le ka Kerekeng ya Methodist.
WM e abja bjalo ka thutwana ye e swanetego go akareta kgahlego ya intasteri.
Bolumu ya Boraro ke tlaleleto ya Bolumu ya Bobedi ye e bolelago ka ditiro ta tlotlo ya ditokelo ta botho.
Gomme o bolete gore go be go tlelapiwa goba go bethwa ge bana ba ba thoma go tla la mathomo.
Maloko a ile a tsebia baomimmogo bao ba ilego ba emela sefatanaga seo ka Wesbank, moo batho bao ba sepelago ka sefatanaga ba ilego ba menoga.
Lefapha leo re lebiitego ditheriano go lona ke tshepedio ya tlhabollo ya molaotheo yeo le lego gare ka Bolivia.
Ka lebaka le, ba tirelo ya Stats SA ba fela ba gatelela dipalopalo te itego ta ditheko go feta te dingwe, bonyane ka kgatong ya tona ya godimo goba ka dikakaretongkgolo ta tona.
Mokapotene Petersen le Setene Claudine Timmie ba ile ba nyaka mogonenelwa gomme ba hweta dibenyabenyane ta go tura, sekhwama seo se bego se na le dipukwana ta boitsebio te pedi le dikarata ta khretiti ta mehutahuta.
FESTOC ke sehlongwa sa kakareto sa barulaganyi ba diphadiano ta mahlale a tlhago, theknoloti le ta boenteneere le Diolimphiate, gomme e phatlalata tshedimoo mabapi le te, kudukudu dikolong.
Padi ye ya mathomo ye e thopilego sefoka ye e ngwadilwego ke mofsa yo a ithutelago bongaka go twa ka Cape Town e retilwe ka bophara.
Gomme ke ge o be o sa le ka moo gare o tswalela lebati la go bulega ka go tatologa moo o bonego Mna Mkwanazi goba ga se ka go kweia gabotse?
Tshekatsheko ya boleng ke kakanyo ya motho o tee, ka lebaka la gore ditlhokego te kgolo ka tshedimoong ye e lego gona go dira gore go se ke gwa kgonagala go sekaseka boleng bja ditirelo ta mehutahuta ta lebopong la lewatle.
Mopresidente wa China Hu Jintao o dile dilo ka moka go dira gore Dipapadi di atlege.
Mopresidente wa Palestina le yena o bolete gore o emete go swara dipolediano le US le Israel mo lebakeng la kgwedi mabapi le tlhako ya mabapi le go hloma Mmuo wa Palestina.
Tshekatsheko ya netweke ya ditirelo ta thekgo te di nago le seriti te di lego gona e tla romelwa Kantoro ya UIR ke RRCC.
Moinspekthara Ngwane o bolete gore bagononelwa ba twelete ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Durban gomme ba ganeditwe ka peila.
Mokonstabole Goba le Moinspekthara Sithole ba swere sekhafothini le nama ye e bego e na le lebake.
Re tla netefata gore go ba le Dipapadi ta Diolimphiki te di se nago matshwenyego, Mna Dongming o bolete bjalo.
Tlhaloo le tiieto ya magoro a ditopo ka go hlopheng ga ditopo ta kgomo.
Eupa o na le bonnete bja gore o be o nkga gase ya dikeledi ye e bego e omiitwe.
Se se ra gore Siyabonga Belle o tla tea mengwaga ye tshela ka kgolegong.
Mmasepala wa eThekwini le Botsetabogolo bja Australian ba tla amogela semmuo Sehlopha sa Bosethaba sa Kgwele ya Maoto sa Australia e lego Socceroos ka Durban ka moletlong wa dijo wa bagai ba ditaba bekeng ye e tlago.
Go agwa ga seporo sa setimela go twela pele, gomme go fihla gabjale go bile le dithitio te mmalwa ka lefelong la kgwebo ka Sandton, moo go agwago setee se segolo sa ka Sandton.
Mathata ao re kopanago le ona ge re phethagata melawana ye a tloga a dirile gore kabo ya ditirelo e nanye.
Ka morago ga mengwaga ye mene ya go oma ka maatla, Moinspekthara Motsumi o itemogete katlego ge go fetiwa kahlolo.
Go tweleta le go hlokomela motheo wa tshedimoo wa bakgathatema le diatrese go maatlafata dikgato ta kgokagano ta Lenaneo la ABM.
Sebopego sa diphadiano te di tlago ta FIFA di ra gore babogedi ba tlo phaka difatanaga lefelong leo le beilwego gape ba ka sepela goba ba nametwa go ya lepatlelong, kgoro e bolete bjalo.
Mabenkele a go tipa, go rentia didiriwa, tlhahlo ya go tipa, tirelo ya thatha ya ta go tipa le maeto a go bogela ditolifini a batho ba go tipa le bao ba sa tipego.
Potio ye e botiwago kgafetakgafeta  FAQ  - Dipotio te di botiwago ganti.
Go tsenya tiriong ga Lenaneo la go Tseba Diruiwa le la Go Lekola mo di Twago gona go sa twela pele.
Samiti ye e Sego ya Mehleng e gopote gore Kingdom of Lesotho e sa twa go swara dikgetho te di atlegilego, ta khuto le ta temokrasi.
Ge lenaba le ka tseba gore ga o tsebe, le tla no oketa bomenemene bjo.
Afrika Borwa e twela pele go ba moamogedi yo mogolo wa peeleto ya a ntle ya Spain ka Afrika.
Go na le tlhokego ya kweiano eupa e sego boitefeleto, tlhokego ya ditefelo ta tshenyo e sego boipueleto, tlhokego ya botho eupa e sego go tsenya ba bangwe kotsing.
O re, sa mathomo o bolela ntlha ya gore dithekete di swanete go rekiwa peleng.
Go ba le segwera le go ba le thuo ga bona ganti bo kweiwa ka phoo bjalo ka taleto.
Go ya ka tatikgwedi le, o bolaile Sono le Shabalala pele ga ge makhomoreite a bolawa ka ntlong ya gago.
Tlhale sebakeng sa gare ya go roka difaepa ta maitirelo ta seteipoleng, ga di tlie theko ya kgwebiano.
O upa selo se se lebelegago bjalo ka mokgokgoeti a namela ka khutlong ya fase ya letsogo la ka gojeng ga seswantho.
Diemeile le diathathemente te go boletwego ka tona gabonolo bjalo ka "emeile"  di lebiitwe baamogedi bao maina a bona a ngwadilwego FELA.
Sibusiso Chili naa nka go botia dipotio mo nakong ye e latelago ge ke nyaka.
Go swara tiragalo ya ISI go tla kgontha palo ye kgolo ya baomi ba dipalopalo ba ka nageng go tsenela kopano ye kgolo ye ya bodithabathaba ya dipalopalo le go hloma dikgokagano le baomi ba dipalopalo bao ba etilego pele ba lefase.
Setopo sa monna yo a sa tsebjego se hweditwe mesong ya Sontaga ka Mmileng wa John Daka se na le ntho ya go hlabja mafahleng.
Lefelo le tee leo nka bolelago ka lona ke Umzimhlope, Dube le dihostele te dingwe ta kgauswi.
Tshenyo ye kgolo ya ntwa; Polao ya Afrika Borwa ya batho ka bonti ba Namibia.
Lefelo ka gare ga semela le diabe ka dialokhemikhaleng te dingwe di bonagala di fapafapana.
Dilo ka moka di homote  ebile ka moka di a oma - re lokile go oma le bareki ba rena ka moka ka ge go tlwaelegile, gwa realo Neil MacLeod, Motlata-CEO wa Metro.
Ee ke ikemiedite go hloma mafelo a manti a go tsena sebakeng sa dikgorwana ta go tsena te di dikologago ka go alana morago.
Go thua ka thelete ya go reka goba go aga meago ya kgwebo, goba go reka didiriwa ta dithoto di a hwetagala ka bona.
Ditlhamo ta maemo a godimo ta Gautrain di akareta boleng bja thula o senye, gomme di sepelelana le dinyakwa ta sebjalebjale ta polokego.
Eupa o be a dula a leteta baagiane ba gagwe gomme a kgopela go bolela le Lolo.
Nakong ya ge a golegwa, maloko a ile a lemowa gore mogononelwa o be a tlaia moemane wa mengwaga ye lesome ka ta thobalano ka mokhukhung wa gagwe.
Ga o kweie gabotse, Mna Beukes o bolete gore kgopelo e be e etwa go wena.
Mohlankedimogolo wa maphodisa a Afrika yo a lego ditabeng ka ditiro te mpe Jackie Selebi o hwedite dithorio te kgolo ka Moupologo.
Dube o tere sephetho sa go bega taba ye ka ge Cleator a twela pele go mo gapeleta go saena dingwalwa te di filwego matatikgwedi a morago, e lego selo se a sa se kweiego.
CKB ga e mo romele pele ka ge Mna Dube a le gare a kgatha tema ka masolong a mosegare a khamphani.
Ka kakareto, Kgoro e ikwa gore di-NGO di ka raloka tema ye kaone.
Ditshedimoo te kopana ta ditaba ta ka mehla ka Seboleledi sa Khonferentshe gomme dikhonferentshe ta babegi ba ditaba di tla swarelwa ka Senthareng ya ba Kgao.
Ge go kgonagala dipere di tla hlahlelwa ka dintlwaneng moragonyana manthapama go fihla bogareng bja mesong.
Mafelelo a beke a matelele ao a fetilego a bile le ditiragalo ta go kgangwa ke meetse mabopong bjale go efoga gore seemo se sa ditaba toropokgolo e maatlafadite ditlhapeto ta boego go.
Maikemieto a ROSC a akareta twetopele ya ponagato ya go hloka sephiri, le go tsenya tiriong ga melaotshepedio le melawana ye e amogelegago lefaseng ka bophara.
Dilaeti ta dipalopalo, te di gwadilwego ke bobedi dietentshi ta dinaga ka mehutahuta ta go swana le UN le ke dietentshi ta bosethaba ta dipalopalo, di fa motheo wa papeto magareng ga dinaga.
Manamane a go godiwa ke batho a kotsing kudu ya go tsenwa ke malweti a go fetela, kudukudu mauba a lethologo.
Mohlankedi wa dinyakiio, yo a tlogago a na le bokgoni ka Carletonville, Moinspekthara Piet Brits, gape a ka ikgantha ka go bonwa molato ga basekiwa.
Go dira dihlare ka tekanyo ye nti ta go swana le dianthipayothiki,  go fa mohlala, penicillin le insuline ya batho go alafa bolweti bja swikiri.
Gomme Kelsey Stewart a re ee, ba swanete go hlokomela se sengwe le se sengwe.
Tirio ka boithatelo ya tlhago ye e tsebjago ka diphaepe ta go tweleta digase e tlia kgonagalo ya tirio ya maatla a  mohlagase wa mmarakeng, go akaretwa phihlelelo ye e diretwego mapheko ya baphadiani ba ka intastering ya gase le go kgona go lefela ditheko ta godimo.
O bodite ba  BuaNews gore o golegile basenyi ba mmalwa gomme a ganeta dikgopelo t nti ta peila gammogo le go rarolla melato ye e hlakahlakanego.
Mo nakong ye e fetilego, bobedi Ghana le Nigeria di be di le batwasehlabelo ba go tea mebuo ka kgang ka go latelana ga seole.
Diweithara te tshela ta resturente ya Woodstock di ile ta golegwa mabapi le dikarata ta kheretiti te di kopiitwego, bao go kwalago gore ba be ba dira bofora bja khomphutheng gomme ba ntha thelete ka motheneng wa thelete.
Moinspektharapharephare yo a nago le maikarabelo a meomo ya bohlahlobi, o thalwa ka leloko la go se kgethe la go ya go ile.
Ke tere mantu a swana thwii go twa go khasete ya NBC.
E be e le bafsa bao ba nago le dibete, ba se ba itlhama ka selo eupa ka maswika fela, dithaere, teo di dirilego mapheko a tseleng a mohola nka realo le mui wo moso wa go se bonagate ge di thumilwe.
Manakana a tlou ya Afrika, ao a tweletwago ka bobedi a emete banna le basadi, a upa bohlale, go se fetoge le maatla.
Go kopana fao go twela pele go nyata thomelo ya rena ye bohlokwa go tweleta go tla ga baeti ka seleteng sa SADC.
Go omia awara go seketa meetse a manti go feta go hlapa ka pafo, le ge go se na dihlogwana te ta dithepe ta awara.
Dinakong te nti, dinetweke te di tweletago tsebo ke ta bokgabo, gomme di phatlalala le dinaga te nti le dikhonthinente.
Te di amanago le se e bile go omia 'dihlopha ta polao' te di bego di rometwe ke mmuo ka boorong bja semolao bja tlaleleto le dipolao ka bonti ka Biro ya Tiriano le Sethaba le yuniti ya Maphodisa a ka Vlakplaas.
Disete ta Dithupaene ta poelara goba entene ya moya ye e lego lefelong le tee le poelara ye e kopantwego le yona.
O ka di omia go botiia dipotio, eupa re ka se di amogele bjalo ka bohlatse.
IOR-ARC e theilwe go molawana wa peoseleteng ya phatlalata, ka ge e hlohleletwa ke WTO.
Bagononelwa bao ba golegilwego ba amanthwa le bohodu bja ka dintlong bjo bo fapafapanego le go utswa ka lefelong la Clermont.
Dihotele di a eleta baromiwa gore ba ka reka kae diatapthara le dikhonbethara ge di ka nyakega.
Ke tlo kgopela Hlengiwe Mkhize go re tsebia hlatse ye e latelago.
Mmuo ga se wa ikemieta go dira diproteke dife goba dife te mpsha ta saenfuele.
Ka ntle le maikutlo a rena, go be go na le kweio ye e swanago ya maikutlo ao a fapafapanego ao a bego a amega.
Dietentshi ta go godia bana di na le mokgwa wo o theilwego go bana  go go godia bana, go rago gore ba lebelete dinyakwa ta bana sebakeng sa dinyakwa ta balekane bao ba se nago le bana.
Ke thalete lentu, ke fela seo ke se dirilego.
Dinaga ta Borwa bja Afrika te di fago thiinyo di na le kholofelo ya gore bohlatse bja ta mahlale, bjo bo bilego motheo wa Tumelelano ya CITES, bo tla rena ka kopanong ye e tlago ka Santiago.
Le ge e le gore re lekile ka maatla kudu go fihlelela dilo te mmalwa te bohlokwa.
Ditebelelopele le dithiinyo ta ditekanyeto te di fiwago mabaka ao a kwagalago di tla twelela ka mo tirong ye.
Mna Ntsebeza o rata go itshwarelela gomme o ka kgona go di araba ka moka di le te tharo.
Selo se bohlokwa kudu ka Abidjan e bile go amogela go ba beng ba tshepedio ya khuto ya ka Ivory Coast ka mekgatlo ka kweiong ya Tumelelano ya Ouagadougou.
Bonti bja tshwaotshwao ye ga se ya sedimowa botse goba e tweleta dikgopolo le maikutlo a itego.
Mokaptene wa Spain o retile Zakumi, a re e bile "maskote yo a bego a iketlile ebile a lokile".
Mapotlelo go kwala gore a utswitwe a ba a rekietwa khamphani ya go titiela bjala ya SA Breweries ka Polokwane ka thuo ya molaodi wa thabene ka Seshego.
Basadi bao ba rekiago ba ka tsenywa kgatelelong ke diklaente go fihlelela dinyakwa ta thobalano gore ba kgone go hweta kgolo ya dikgwebo ta bona.
Gomme se go a kgonagala gore se ka akareta batho bao e lego basenyi, bao go kgonegago gore ba ka be ba hlaka ka kgatelelo ye kgolo ya mogopolo ka ge ba ralokile tema yeo.
Mofsa wa mahlalaganying wa go twa Kuilsrivier o hwedite sefoka sa bonkgwete bja mathomo bja dipapadi ta bosethaba ta ka fasana ta go namela dipaesekele ka sethokgweng.
Mopresidente a ka, ka go reriana le Khomiene, a thwala leloko la dinako te di sego ta mehleng bjalo ka leloko la dinako ta mehleng go oma nako ye e sa felego ya nako ya leloko leo la dinako te di sego ta mehleng.
Sehlopha sa Khanya se emete go feta go hloma moo ge beke ye e fela.
Maaledi a semorafe a sa ikepete mo e lego gore ga go naga kae goba kae mo lefaseng ye e ilego ya atlega go dira sethaba se se hlokago semorafe.
Seswantho sa bogareng sa sefoka sa rena se sefsa ke Hlame ye Kgolo yeo e emiitego diphego.
Mo nakong ye e sa twago go feta Kabinete e dumelete Leano la Rena la Maithomelo la Mengwaga ye Lesome, leano la maikemieto leo le bolelago ka nepo ya go maatlafata boithomelo le go tsenya letsogo ka go kgolo ya ekonomi ya go ya go ile.
Many advances in African statistical practice can be traced to last year's inaugural session of the ASSD in Cape Town.
Mospikara wa Mmasepala wa eThekwini, Mokhanselara James Nxumalo, o laleta maloko a kgao go tla kopanong ya khansele ka botlalo.
Karabo ka ge ke bolete nakong ye e fetilego, kopano ya mathomo e swerwe magareng ga Polisario, baemedi ba mmuo wa Morocco, Mauritania le Algeria.
Dikgoro ta mmuo ka moka, ta bosethaba le ta diphrobentshe, di ikgafile go tiriano ya dikarolo ka bonti.
Molekgotlaphethii MEC wa Mebuo ya Selegae Qedani Mahlangu o nyamiitwe ke tahlegelo ya maphelo a bana ba bararo ba bannyane bao ba bolailwego ke go swa ka mokhukhung ka Soshanguve mo mafelelong a beke.
Lebakeng la ge go ka hwetwa dintIha te di lekanago, phenkgiano ye e tla fiwa mophenkgiani yo a hwetago dintlha ta godimodimo ta maikemieto ao a beilwego.
Go twela pele go se kweiwe ka moo Quartet, EU le US di arabelago tiragalo ye e tweletego ka Palestina.
Leswao la taeto la go tsebagata lesolo go baomii ba ka lefelong leo.
Motwasehlabelo mafelelong o ile a hwetwa ka gare ga ntlo ya diphapoi te pedi, a robete gomme a se a twala marokgo mpeteng.
Mmuo wa Afrika Borwa o lebogia Mmuo wa Djibouti le mekgatlo ya maleba ya selete ka seabe sa tona go tlia dipoelo te kaone te.
Se se a direga ge e le gore mong wa sethunya o sa nyaka gore "sethunya" seo e be sa gagwe bjalo ka segopoto goba thoto ya kgale ye bohlokwa ya ka lapeng.
Bjale go thoma go kweiega  gore ke ka lebaka la eng de Kock a ile a thunya monna yo wa batho, ka lebaka la tshedimoo ye Richardson, wena le Xoliswa le bego le swanete go e bota maphodisa.
Te ke dikahlolo te di teago lehlakore, te di tliwago ke maikutlo a molemi wa maswi, e sego mabaka a ta mahlale.
Diphapoi ta go robalela te hlano ta ka gare, serapana sa moo go fiago, mo go nago le khuto ebile go homotego - metsotso ye mmalwa go twa ka toropong, mabenkeleng, diresturenteng le mabopong.
Nepo le maikemieto a Molao wa Taolo ya Dithunya wa bjale o nyaka thomio le go ba mong wa maikarabelo wa sethunya .
Re thabete gore o tlo oma le Mongwaledipharephare, Kofi Annan, yo a bonthitego boikgabo bja go hloka pelaelo go fihlelela dinepo ta Mokgatlo wo.
Foromo e twela pele go oma bjalo ka sefala sa go tlia dikamano ta dinaga te pedi ta mabapi le ekonomi magareng ga Afrika Borwa le Mozambique.
Balweti ba sefahlego ba Maxillo ga ba sa wela ka gare ga dipalopalo ka ge bjale ba le ka fase ga dihlongwa.
Badiradithupeto ka Klipgat le ka Wolmaransstad ba lemogile gape gore ba ka dira dithupeto, eupa ge ditiro ta bona di thoma go ba le dikgaruru, maphodisa a tla oma ka bona.
Dikisara le dihithara ta ka ntlong di oma gaboima dikgweding ta marega.
Ke ile ka biletwa sefofaneng ge ba ete ba hwedite kheise mpeng ya gagwe.
Bosenyi bja go swana le go amoga thoto, ka lebaka la gore lefelo leo le thomile go tlala kudu ka batho.
Eupa o ile raga Stompie gabohloko kudu, kudu go feta bafsa ba bangwe.
O ile a dira kamantho magareng ga go lwela tokologo ga ka Afrika Borwa le ga batho ba ka Palestina.
Tweleto ya temo e lebelete kudu dikhokhonate, sinamone, banila, dipotata, khasaba, dipanana le teye ya matlakala a matalamorogo.
Sparky ka pejana e ile ya dupelela mekotlana ye mebedi ye e bego e na le bonti bja thelete ye e bego e utswitwe e fihlilwe ka morago ga mpete ka go ye nngwe ya diphapoi.Bagononelwa ba bangwe ba babedi ba ile ba golegwa.
Semorafe le go hloka tekatekano ga merafe mo go twelago pele ka nageng ya rena go dira lepheko leo le itiago phihlelelo ya nepo ya poelano ya bosethaba.
Ka ge e na le dintlha te nti go feta EAS, LSS ke lenaneo la tshedimoo leo dibopego ta ditefio ta dintasteri ta mehutahuta ta ekonomi di hwetwago gona.
Nna le baromiwakanna re ikwa re hlomphilwe kudu ka go laletwa ke Mohlomphegi Tonakgolo Adrian Nastase go etela Romania.
Go lebelediia Samiti, Sehlopha sa Batho ba bararo bao ba omago le Tona le JCC-ba beakanya dikopano ta phethagato ye e sepelago gabotse ya diphetho te di terwego, le go tea sephetho ka ga ditiro ta ka moso.
E tloga e le ditiragalo te di diregago ka nako e tee ka semaka ge dilo di sepete ka tsela ye di sepetego ka yona ka ge di sepelelane le Samiti ya SADC.
Se se bonthitwe ge re amogela sefoka sa Bosethaba sa VUNA ka go ba phrobentshe ye kaone ye e thekgago mebasepala.
Mafelo a mabu ao a swanago, motheoga di bewa ka go arogana gore bokgoni bja tweleto bo ongwe bo arogane go oketa tweleto.
Ge di bonwa ka kweio ya dipelaelo te di swanago te di tweleditwego ka dingwalweng ta Katzen, dintlha te di upa mokgwa wa tshepedio ka gare ga ditsebi ta maole le dihlophathomo ta SADF.
Pueleto efe goba efe ya TVET e swanete go netefata gore mabokgoni a kgweio a maemo a godimo a kopanywa le mabokgoni a tlhahlo ya go dira moomo.
NEIMS bjale e fa mmuo, la mathomo, bokgoni bja go dira bonti le go bolela ditlhaelelo te, le go beakanyeta go tlo di tloa.
Dikgato le dinako te di beilwego di laeta maemo ao a ka omegago le dinepo, ka baka la maemo a bjale le dikgonagalo ta ka moso.
Ge pego ya sethekniki ya Komiti ya go Hlokola e iinte phenkgiano ya Afrika Borwa, Nigeria le Tanzania di bile bathekgi ba rena ba bagolo ka kopanong ya Boto ya Balaodi ka New Dehli ngwaga wo o fetilego.
Nka rwala rokhete ge e le gore e hlaotwe ka fase ga IATA gomme e be e se ya loutwa goba ya thakgolwa.
Re hwedite sefatanaga se tlogetwe kgauswi le Polasa ya Damascus ka seleteng sa Clarens.
Tonakgolo le Ditona Mcibisi Skwatsha le Pierre Uys ba ile ba ba le maloko a sethaba go keteka pulo ya moago wo o bohlokwa.
Digohli te di thapilego - di tloa digase ta esiti ka go di swara ka marotholodi a mannyane a meetse.
E ile ya swanelwa go dirwa ka difofaneng ta phraebete goba ka difofaneng teo di dumeletwego maeto.
SABC e thwetwe bjalo ka mogai wa monggae go eya ka memorantamo wa kweiano ka botlalo, wo o bego o le kgauswi le go fetwa mafelelong a ngwaga.
Ka baka la gore tokologo ga se ya ka ya ba gona, re swanete go oma gaboima go fenya kgethollo ya bong, semorafe le lehloyo la batwantle.
Baithuti bao ba itemogelago mapheko a go ithuta le baithuti bao ba filwego le bona ba a akaretwa.
Dihlopha te di itlhamilego ka dibeta le tona di twelete ka dihlopheng ta dikampa ta IDP, go ba gona mo go gokilego maole a thireleto a ka Sudan.
Ge e le gore o nyaka go bona ditokollo ta dipalopalo ta CPI ta bjale goba te di fetilego, o kgopelwa go klika linke ye.
Kgwebiano le Khoekhoe ya diruiwa te di bolailwego e se kgale e ile ya feleta ka go phuruphua le dintwa.
Maemafofane a Toropokgolo ya London le Luton a ile a tswalelwa, gomme le tsela ya phofio ya difofane ka boemafofaneng bja Southampton le yona e ile ya tswalelwa, le ge go le bjale, boemafofane bja Norwich bo butwe gape.
Mathata a ka theetha yeo e abago boithabio bja "tiragatothwii", go fa mohlala, palete, ditiragato,dikhonsate, bjalobjalo.
Ke nyaka go iinya EMDC ye gomme ke gopole ka tlhompho moomo wa Mna Piet Hermanis le sehlopha sa gagwe.
Mokhomienare wa Setee sa maphodisa a SAPS ka Koster, Mokaptene S Thambo o gatelela gore yo mongwe le yo mongwe o swanete go oma mmogo go netefata gore go ba le Tirelo ya Momyemyelo.
Khomiene ya Dikgetho e tla ahlaahla moomo wa yona wa sethabeng wa dikgetho te di tlago ta bosethaba le ta diphrobentshe.
Nepio ke Breede River Valley moo baemedi ba tlago tsebiwa bokgabo bja kanego ya dikanegelo.
Dikgetho ta moithomedi wa ngwaga  di tla tewa magorong a ka godimo ao go boletwego ka ona ke phanele ya baahlodi.
Batho ba bararo le bona ba filwe kotlo ya go tlola Molao wa Khophiraete.
Mna Dadnos, Mna Maloto ba bolete gore ba tla ya ka moswane.
Porouthara ye e utolla te dingwe ta dikgopolo te di phoagetego ta tlwaelo mabapi le dierifi le go hlaloa thwii gore erifi ke mang le gore ke maatla afe ao ba nago le ona.
Ke tlaleleto ye bohlokwa, ye e thomago ka go romela molaeta wo o rego, bjalo ka tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa, re ba le maatla kudu re twela pele ka ntweng ya rena ya twantho ya bosenyi.
Ke ka botlalo tshedimoo yeo e filwego ka boithaopo ke Ngaka Basson gomme o be a tloga a bolela, kudu go ya ka maikutlo a thireleto.
Go ba ga rena mo go tloga go bontha gore re tla oma mmogo bjalo ka lebotho le maatla la go nyaka phetogo ya lefaseng ka bophara.
Ba ile ba golegwa ka diseleng ta maphodisa ta Ngwavuma gomme ka moragonyana ba ile ba fiwa maphodisa a ka Pongola.
Matlakala a maina a ka ntle a dikuranta te ta mmuo a a fothokhopiwa gomme a faelwa ka tatelano ka faeleng ya lever arch gore a hwetwe gape ka pela.
Mebuo e ikemiedite go tweta pele intasteri ya difilimi ta ka nageng le ya dithelebiene ka dikimi ta thuo ya thelete, go tlia ditlamego go bagai ba sethaba, melawana ya kgao ya dilo ta ka nageng, le diphokoleto ta methelo le dipueto.
Diproteke di hlametwe go fihlelela batho ka ditiragalo ta sethabeng, makgobapuku, dimolo ta mabenkele le diposo ta thwii, gwa realo Mokhanselara Erleigh.
Tlhohlo ya rena ke go bueleta dipotla te nnyane ta dikatlego phrobentsheng ka bophara.
Mathata a phepo ganti a tliwa ke maemo a go fetiia a khapohaetreite ka dijong, goba ka baka la go fepa kudu.
Papadi ye e tweleta go hlaka ga ka mehla ga baagiane ba rena ka nageng ya rena.
Polio ke bolweti bjo bo bakago go felelwa ke maatla ka pela, go sepela gaboima ga maoto le ka dinako te dingwe lehu go bana.
Tsebagata Mokgwa wa Thupeto ya Sethekniki go oma bjalo ka thupeto le go sekema sa tlhopho sa melawana ya thomiano ka moka.
Tliang makgaolakgang ka Durban gomme le Ketekeng eThekwini le rena.
