Swaya methaladi, ye e sego ka reing, ka go kgotla konope ya CTRL ka nako e tee ge o klika konope ya maose ya ka nngeleng methalading ye e kgopetwego.
Maloko a ile a botiia mosadi mmileng wa Kuruman gomme ba hweta a swere dithoto te di utswitwego te di bitago makgolokgolo a diranta.
Gomme keiti ye o tsenego ka yona e bile keiti ye e bego e senyegile, keiti ya go phuthega ye e senyegilego?
Go teela diokobati dife goba dife, go sa lebelelwe gore ke te nnyane bjang goba ke ta mohuta mang, ke katlego ka boyona.
Lesolo ke le lengwe la ngwaga ka moka la mmuo, leo le kopantwego ebile e le la maikemieto a mafapha ka mehutahuta go tloa tlaio ya basadi le bana.
Ee, ka lebaka la gore go fa mohlala re ka kwa, gore khompi e be e sepela go ralala le Soweto le gore Mdi Mandela o be a le ka gare ga khompi.
Ge e le gore mosenyi o palelwa ke go obamela melawana ya tsebio, taba e tla tliwa pele ga kgorotsheko ya maseterata ya tikologo.
Mokgwa wa boipileto wo o ikemego o tla bewa go oma ka melato moo e lego gore motho yo a ngongoregago o paletwe ke go hweta phetolo ye e kgotsofatago go twa go mmuo.
Re amogela kgatelopele ye kaone ye, gomme re tla kgopela ba bangwe go latela mohlala wa Maafrika ka bona go tsenela lesolo le le retwago.
Dinolofati te di nago le tirelo ye nnyane ya ka morago ga nako ya moomo di tla dumelelwa go kgabia dipapato ta bona nakong ya diiri ta kgwebo fela.
Burgundy o bolete gore ba tla aba thutwana ya go hlahla baotledi go barutii le balaodi ka lefapheng la temo ka tiriano le Kgoro ya Temo.
Re bonagala re phatlalete gannyane go fetwa ka fao re bego re le ka gona pele ga matena, se e tloga se belaeta, eupa ke nyaka gore le tlieng tlhagio ya lena.
Eupa ka go oma mmogo le lesolo le la sepolotiki, re swanete go aga dibopego ta mokgatlo teo di ka ireletago maphelo le dintlo ta batho.
Baomi ka moka ba mmuo ba tla hlohleletwa go twela pele go hlabolla mabokgoni a bona le tsebo go ba maemong a godimodimo a sephrofeenale.
Phihlelelo ya ditokelo ta diminerale - tshepedio ya bjale ya go ba mong wa diminerale ya ka Afrika Borwa e bonwa ke ba banti bjalo ka thibelo ye kgolo ya tlhabollo ya meepo ye mennyane.
Ge e le gore o nyaka go bona kakareto ya Ditshepedio ta Ngongorego ta ka Sepetlele o kgopelwa go botia leloko la sehlopha se se go hlokometego goba yo o mo ratago wa ka lapeng.
Ye nngwe ya ditlhohlo te kgolo te ka moka ga rena re lebanego le tona, kudukudu bjalo ka mebuo, ke taba ya bokgoni.
Mabapi le se se boletwego peleng go iinywa gore megala ya mokgopedi, kantoro ya maleba ye e tlogo tiieta diiri ta moomo ka ge te di fapana magareng ga dikantoro ta mehutahuta.
Aowa, ka lebaka la gore ge e le gore o be a beilwe ka fase ga taolo ya de Kock, de Kock nkabe a ile a mmea moo a bego a nyaka.
Motho wa bokgoni wa lebakanyaka moomong e ra motho yo a nago le bokgoni yo a dumeletwego go tsena lebakanyana ka nageng go dira moomo wo itego goba maemo a itego a moomo.
Bjale naa mohuta wo wa tiragalo o fihlile mafelong a mangwe a Thransefala ya peleng?
Thekgo ya thuto ya NWMS, masolo a temoo le a kgokagano ka dikgoro te dingwe  le sethaba sa badudi.
Disenthara ka bobedi di tla ba le nepio ye maatla go tlhabollo ya letlotlo la batho ka go hlahla le go hlabolla boramahlale ba bafsa bao ba tlogo hlohleleta kgolo ka intastering ye e twelelago ya nanotheknoloti ka Afrika Borwa.
Bagononelwa ba babedi ba sa thabile, eupa maphodisa a twele lesolo la go ba golega.
Ka maikemieto a go oketa bafsa bao ba ithutelago meomo ya mahlale, boenteneere le theknoloti, masolo a mmalwa a ete a dirwa.
Diproteke ta go hola sethaba di swanete go thomiwa go lebeletwe mebaraka le diphetho te di terwego ke dikhamphani teo di nepiitego maikemieto a kgwebo ao a teetwego diphetho gabotse.
Malapa a swanete go ba diboka teo di itshwerego gabotse moo e lego gore tlhompho, seriti, tlhompho le lerato di rutwa go swana le sedumedi.
Pejaneng boegong bjoo lesogana le molekane wa gagwe wa lekgarebe ba ile ba teelwa sefatanaga ka kgang gomme ba se hlakolwe fela sefatanaga a sa bona eupa gape diaparo ta bona le dithoto te dingwe te bohlokwa.
Ke rata gore sethaba sa rena se reriane ka tlhokomelo ka ga dilo te le ka ga dingwalwa te dingwe, go se phurolla le go se beakanya gabotse go fihlelela dinyakwa ta ka diphapoithutelong ta rena.
Sediriwa se a dirwa go thua mebasepala go fokota mollwane wa mabapi le melawana ya mmasepala wo o amago dikgwebo te nnyane, ta magareng le kudukudu dikgwebopotlana.
Dikgokagano te di kaonafaditwego, go fa maina le go bapata go aga netefato ya melawana le boitshepho.
Dibeta ta setlwaedi, ditweletwa le ditheknoloti teo kgopelo ya tona ya phemiti e amogetwego e tlago ongwa go latela tshepedio ye e latelago ya go bea ditweletwa ka mafapha.
Go omia mokgwa wo go diphoofolo te di duago, go ka feleta ka go folota gomme bjale o swanete go omiwa ge go na le ditlhaelelo te kgolo kudu ta dijo.
Go kgatha tema ga batho ka dihlongweng ta temokrasi, le go kgona ga maloko a palamente go lwela dikgahlego ta batho, go tla netefata katlego ya Palamente ya Afrika ka Bophara.
Ga go na taeto ya gore nkabe di bile dibeta te di bego di le ta polao, bjale ke kgopela Mna Vally go beakanya potio ya gagwe lefsa.
Malweti a thobalano a go swana le AIDS, syphilis le goba thosola; mathata a malweti a basadi a go swana le lehlapo le le sa tlego kgafetakgafeta, le maatla le goba le bohloko, go dutla ga diela ka sethong sa bosadi le dipheteto ta sebudula sa moroto.
Le ge e le gore tekolo ya rena ya ka Nofemere e tla bolela ge eba re ile ra atlega, dika ta mathomo ke gore re na le lebaka le lengwe le le lengwe la gore re itshepe.
Ke rata go lebia kamogelo ye e kgethegilego, kudukudu go mmagorena, Mama Tupe.
Taolo ya bogareng ya Mmuo wo o amogelago ge e le gore se se dumelelwa ke melao, melawana le dithomio ta Mmuo wo o amogelago goba ka ditumelelano ta maleba ta bodithabathaba.
Booro bjo bo hwetwago ka go ba gona le thoeto ya thomio ya dibeta ta dikhemikhale, ta payoloti le ta nyutleleara ke dithoeto te re lebanego le tona ka moka ga rena.
Ka ntle le mohlankedi yo a dutego setulo, ga go dipolediano ta ba kgao te di swanetego go dirwa ka gare ga mellwane ya setee sa go kgetha.
Kaonafato ka go boleng bja diphedi ta tlhago ta ka lebopong le ta ka lewatleng e laolwa kudu ke phethagato ye kaone ya melawana le ya melao.
Go hloka tekatekano sethabeng mo go twelago pele, mo go kopantwego le ditshenyegelo ta godimo ta tirio ya molao, di beilwe dikeleto te kgolo go phihlelelo ya toka go dipersente te kgolo ta sethaba.
Dinaga ka bobedi le tona di ikgafile go hloma ditaolo te kgolo ta mellwane le go thibela mosepelo wa mellwaneng wo o sego molaong wa makhomoreiti goba bao ba sa twago go thwalwa, dibeta, didiriwa ta maole, dijo goba thekgo ya kalafo ya dihlopha dife goba dife te di itlhamilego ka dibeta.
E twela pele go ba maikemieto dinako ka moka ebile ga e dumelele ditaba ta motho, maikutlo goba dikgopolo ta peleng go tlata maikutlo a gago.
Dilo ta go sepedia goba ta go phutha diphahlo, ta dipolastiki; distopara, dikhurumelo, ditswalelo le dilo te dingwe ta go tswalela, ta dipolastiki.
Dingwalwa ta twetopele ya maphelo te di bolelago ka ditaba ta maphelo le temoo, gomme di akareta diphoustara, dipukwana, bjalobjalo.
Gomme bahlankedi ba maphodisa bao ba bego ba na le nna ba ile ba thua monna wa mothomoweu ka go tswalela lebati leo la go thibela bahlakodi.
Difoka ta Bokgoni ta Soccerex ta batho bao ba atlegilego ka lefapheng la kgwele ya maoto le tona di tla swarwa nakong ya tiragalo.
Dihlogotaba te dingwe te di hlagiitwego e tla ba ta boleng bja meetse, malweti a ka meetseng, pabalelo ya maphelo a motho le kgokagano magareng ga meetse le kelelathila.
Dirang mananeo a thuto, a temoo le a kgokagano ka sethabeng sa badudi mabapi le IWMP le tatelano ya maemo ka taolong ya ditlakala.
Bopapa ba swanete go ba mehlala ye mekaone, gomme ba rute bana ba bona ka pela le ganti.
Re gote re tlwaete go ba gona ga gagwe, kudukudu ge re twelela ka komiting ya palamente ya kgoro ya dithelete.
Se se dumelela go bapeta le go itebanya le mehuta ka moka ya tshedimoo ya maleba ka tsela ya kakareto le ya tatelano.
Eupa, Mokhomienara Selebi, o hlaloite gore dikoketo te di bile kaone kudu.
Mohlomongwe go feta moopedi ofe goba ofe wa Moafrika, Mdi Makeba o kgonne go omia bokgabo bja gagwe bjalo ka sebeta sa go lwela tokologo.
Go hloka mathata le go atlega ga dinaga te di hlabologilego go tla twela go thoetwa ge merero ya bohloki le ya tlhabollo ya ka Afrika e sa rarollwe ka go teelwa sephetho.
Swara tshedimoo ye bjalo ka ya sephiri kudu gomme tshedimoo ka moka ye e kgobokeditwego e swanete go bewa ka faeleng ye e aroganego gomme e bewe ka phapoing ya go lotela dilo goba ka seifing.
Eupa le ge seo e be e le maikutlo, bagai ba bathobaso ka go Sowetan ba ile ba swanelwa ke go araba thoeto ye kgolo e tee ye e bego e lebiitwe go bona.
O mongwe wa moomo wa ka pela yeo sehlopha se se tlago swanela ke go o rarolla ke go beakanya ga dilete ta maseterata ka gare ga mellwane ya mmasepala.
Ngaka Klatzow yeo e tla wela ka fase ga legoro la ye nngwe ya mehuta ya ditharollo te di fapafapanego teo Armscor e bego e swanete go ba e di nyakiia ka nako yeo.
Tshepedio ye e kgonthite intasteri ya ka Afrika Borwa le dirutegi go kgatha tema ka tshepediong ya tlhabollo ya theknoloti.
Ka dinageng ka moka , palomoka ya boleng bja ditweletwa ta naga  GDP  ke taeto ye bohlokwa ya kgatelopele le tlhabollo, gomme ke selo se se sa fetogego sa phadiano.
Re tshephile batho ba go swana le ba SAICA le lena baithuti, go dira gore se se kgonagale.
Naa ba khutiite kgopolo ya gore go swana le nakong ye e fetilego re swanete go romela maphodisa go rarolla seemo seo.
Thuo ya tlaleleto ya maeleng e kgethetwe lenaneo le ngwageng wo o fetilego gomme thuo ye e oketegilego ya dithelete e akareditwe ngwaga wo ka dithuong ta dithelete go ya ka maemo go ya diphrobentsheng.
Nepo ya lesolo le ke go netefata gore tikologo ye e bolokegilego ya gore sethaba se golege disenyi ta bosenyi bja mehutahuta ka moo lefelong leo.
Seemo sa baeti ba ka nageng le ba bodithabathaba se ile sa fihla mabopong a mawatle ao a nago le matati a ka Durban bekeng ya go feta ge sehla sa maikhuto se thoma.
Le ge go le bjale, ka Afrika Borwa madi ka moka ao go abelanwego ka ona a lekwa go bona ge eba a na le HIV pele ga ge a tla omiwa ka dithuong ta madi go netefata gore kabo ya madi e bolokegile ka mo go kgonagalago.
Mogononelwa go kwala gore o nyakile thelete go twa go mohlakodi yo a bego a itlhamilego ka dibeta ka morago ga ge poso ka motseng wa gaMarishane e hlakotwe.
Se e bile metale wa mathomo wa gauta wa basadi ba ka US ka go seo se bonwego bjalo ka Dipapadi te di nyamiago ka papading ya go rutha ya bona go fihla ga bjale.
Bagononelwa ba sa golegilwe gomme go emetwe gore ba tla twelela pele ga Kgorotsheko ya Maseterata ka Randburg ka Labone Thursday ka ditatofato ta go tweleta le go kgweba ka diokobati.
Gape go na le dikholethe le dikolo ta phraebete te di rutago dithutwana ta ka sekolong gammogo le dithutwana te dingwe ta kgwebiano, ta theknikhale goba dithutwana ta go amana le meomo.
Re bolela mo, ye ke Pebele ya rena, IDP ye e tlago re hlahla go fihla dikatlegong ta rena le go fihlelela dinepo ta rena teo re ikganthago ka tona.
Begang tiragalo efe goba efe ye e belaetago ya mabapi le dikamio ta dithelete goba thomio boaedi ye nngwe maphodiseng a geno a kgauswi mabapi le Kgoro ya Tlhabollo ya Leago.
Bjale seo se bego se le theketheng ya gago e be e le NW le nomoro ya thekethe seo se bego se bonagala bjalo ka nomoro ya thekethe eupa go se na nomoro ya keiti?
Re ka akareta se ka go bolela gore- ka ge edi e lebiitwe go ICD mo lebakeng le e swanete go maatlafatwa gore e ome gabotse, ka Phrobentsheng.
Sefatanaga se hweditwe se tlogetwe metsotswana ye mmalwa ka moragonyana ka Mmileng wa Disa, ka Table View.
Re thabile kudu ebile re leboga kudu ge Tona Bourgeois le baromiwa ba gagwe ba kgonne go re etela ka Afrika Borwa.
Re thabile go bega gore leano la kgwebo le bontha tebelelo ya kaone ya lebaka le letelele la go oma gabotse ga lepatlelo le lefsa.
Tabeng ya ge o paletwe ke go lefa sekoloto kgwedi ka kgwedi ka ge go laetwe ke kgorotsheko.
Ke no nyaka go botia ge eba moteadiswantho a ka no uthia lebone le le lego ka morago ga khamera gannyane, ka lebaka la gore le mphahla ka mahlong.
Sehlopha sa bafsa se tla kopana Labone le lengwe le le lengwe go, ka thuo ya sethaba sa Blackheath, hweta ditsela ta go fenya mathata a.
Bagononelwa bao ba etego ba ile ba golegwa ka ditatofato te di fapanego ta go swana le bohlakodi bja go itlhama ka dibeta, go thuba dintlo le bohodu, go swara dithoto te go gononelwago gore di utswitwe le go swara motswakotii wa gauta.
Mokgethi o swaya pampiri ya dikgetho, a e phutha gomme a e tswalelela ka omfolopong ye e sego ya swaiwa yeo ka go yona leina la mokgethi, nomoro ya pukwana ya boitsebio le selete sa go kgetha di ngwadilwego.
Go thekga taelo ya melawana ye menti ya lefase ka bophara ye maatla, ye e omago gabotse le ya go lekalekanya yeo e twetago pele le go ireleta dikgahlego ta dinaga te di hlabollogago.
Sa boraro mananeo a peakanyolefsa ya naga a swanete go hlokomela mahlakore a sepolotiki, a ekonomi, a seto sa sethaba le a semolao a merero ya naga.
Batho bao ba ngwadiitwego photaleng ya rena - go fa mohlala, bao ba twago makheieneng ao a lego kgauswi le diproteke te - ba tla kgethwa go tsenela ditlhaolo le kgonagalo ya go thwalwa meomong.
Ka leano le, re nyaka go oketa go kgatha tema le kelo ya katlego ya bafsa ba rena ka dikholetheng ta FET le ka dihlongweng ta thuto ya godingwana, kudukudu bao ba twago malapeng ao a hlokago.
Hweta dipampiri ta mathomong goba dikhopi ta dingwalwa dife goba dife ta maleba te di swerwego ke mongongoregi, go akaretwa mangwalo afe goba afe goba dinoutse te di hweditwego go twa go mosenyi yo go bolelwago ka yena.
Re lebogia Seminara sa Inanda - le bao ba amanago le sehlongwa se sa bokgoni se - ka ga seabe se sa thuto sa makgarebe a manti ka tsela ye ka histori ya sona ya lebaka le letelele.
Ke ka lebaka la dithitelego ta basadi ba baetapele ba go swana le Victoria Mxenge e lego moo re okeditego tema ya basadi ka mafapheng ka moka a maphelo a rena.
Ngwaga wo o fetilego o tliite ka pele Maafrika Borwa a manti ao a ratago naga ya bona ao a hweditego karabo ye e ka diragatwago ya potio ye.
Seo e tloga e le seo ke kwelego o se bolela gore ka ntle le ge moemedi wa gago wa semolao a nyaka go ganeta seo re se bolelago mo lebakeng le.
Go palelwa ga rena go rarolla dilo te ta motheo te di bakago se e tla ba selo se se bakago dilo ta maaledi ta bafsa ba rena bao ba lwelego le go ineela ka maphelo a bona go lokolla naga ya rena.
Apea dijo gabotse ka meetseng ao a omilwego gomme o di je di sa fia, goba o di ruthete gabotse pele o di ja.
Re ikemiedite go fenya maaledi a bokgoba le tlhokego ya tlhabollo ye e terego seripa sa ngwagakete gomme re tsene maemong a rena a maleba magareng ga dithaba ta dinaga bjalo ka molekane yo a nago le maswanedi a go lekana.
Ge e le gore bonyane menwana ye mebedi ya seatla, e ka kgona go bewa magareng ga dikgopo ta kgomo ya maswi, go kwala gore o na le bokgoni bjo bo kwagalago.
Ka lebaka la sekhafole seo motho a ka se kgone go bona gore keiti e be e le kae, eupa batho ba be ba tsena ka thanele gona fao.
Ka go dumela gore ga go temokrasi ye e hlokago boaedi, o bolete gore ke ka lebaka le moo batho ba swanetego go ya dikgethong ka Laboraro go dira gore maikutlo a bona a kwale.
Ka dikaonafato te ka moka ta ditirelo ta rena ta sephethephethe, ke na le kholofelo ya gore dinako ta rena ta go tlia diphetogo ta go aba dilaesentshe di tla twela pele go fokotega.
Ge nka iphoolla ditatamente te ke bolelago ka tona di twelela ka mokgobong wa bohlatse wo o hlagiitwego ke Mna Atwell, ditatamente ke maloko a Stallion.
Ge a hlaloa bohlokwa bja kgobokano, Tshivhase o bolete gore kliniki e bile makgoladitsela a samiti ya phrobentshe.
Go bile le Mdi Hallow le bagwera ba gagwe ka moka ba swere dithekethe ba emete go tsena ka lehlakoreng la leboa.
Bagwebi ba banti ba abalone, ba aebori le ba manaka a tlou ba na le mebaraka ye e letilego ka Thokong ya Bohlabela bja kgojana.
E ngwala nako yeo, ka ntle le go fetia kahlolo le megala sethabeng gore se dire go latela dikarolo te di fapafapanengo ta diokelo ta botho.
Mogononelwa o latofaditwe ka go thuba dintlo ka maikemieto a go utswa le bohodu, le go betha ka maikemieto a go baka kgobalo ye kgolo ya mmeleng.
Go na le maikutlo ao a sego a loka a gore ga go na karoganyo, go dira ka mo go kgethegilego, toka e ka no se dirwe.
Maphodisa a gononwa gore go na le kgonagalo ya gore ba ka no ba ba gakanthite bohlakudi bjo bo bego bo beakantwe bja go itlhama ka dibeta ka Magaliesburg.
Go sepelelana le nepo ya rena ye e lebiitwego le go oketa seabe, ka mo ngwageng wo wa dithelete, re tla lebelela kudu mananeo a mahlano.
Lenaneotlhahlo la mang le mang, le le akaretago dingwalwa ta tlhahlo, ta mabapi le moomo wo o dirilwego ke di-IPV le dirilwe.
Naga efe goba efe ye e welago ka fase ya le lengwe la magoro a e tla ba kotsing ya tiro ya thibelo ya naga e tee le phetoo ya mmuo.
E ke tshepedio ye e ka thomia ka Addis gomme go tloga mo e phatlalale khonthinenteng ka moka, ka seemong sa go phatlalala ga batho le lefaseng.
Peleng ga se ka thuwa ke motho eupa re ile ra sesa bjalo ka makhomoreite go twa ka nageng.
Kabo ya ditirelo ta tshedimoo, go akaretwa teo di nyakegago go thekga meomo ya CHE.
Go fa diphoofolo maaledi a dimela go iintwe gomme ka mabakeng a mangwe, kudukudu dijo ta boleng bja fase, tlaleleto ya dijo e bohlokwa.
Kgetho ye go boletwego ka yona bjalo ka yeo e fago tharollo ye e kwagalago ya tikologo ke onto ya semente.
Sehlophathomo se hlomilwe, seo se etilwego pele ke Mopresidente, seo se akaretago bakgathatema ka moka, go lebelela ditsela ta go fokota go wa ga ekonomi.
Ka lebaka la seemo se se sego sa ema felogotee le seo se teteanego le maemo ao a fokolago a ditsela nakong ya bjale ya sehla sa dipula, go fihlelela mafelo a kgole a dinagamagaeng go twela pele go se tlwaelege le go ba boima, setatamente sa ICRC se bolete bjalo.
Makala a mehutahuta a Bosenyi bjo bo Rulagantwego ka phrobentsheng, a swara basenyi bao ba lego ka mafapheng a mehutahuta sa ruri.
E be e le kaone go dikhomphutha ta kgajana, ta foreime e tee go tlogelwa go tona, eupa se ga se direge go dikhomphutha ta sebjalebjale.
Re ka holega fela ka go dira gore dikamano te di tsenelele, go tla go hola dinaga ta rena ka bobedi le batho.
Mabaka a seemo se a hlakahlakane gomme ke a manti; a akareta bokgoba, bokoloniale le bokoloniale bjo bofsa gammogo le Ntwa ya Setu.
Ge molemi a ka nyaka go aga legora la diphoofolo goba go rua diruiwa te nnyane ta go swana le dinku goba dipudi, mohuta wa legora le le agilwego le tla fapana kudu.
Kelo ya bjale ya diphetogo le ya go ba mong wa dithoto e ka, ka go le lengwe, ba kabelano ya mmaraka ka ge go etwe ke diyuniti ta kelo ta tweleto ya Afrika Borwa ye e laolwago ke di-HDSA.
E lebelete kudu mafelo a a ditiragalo ta godimo kudu ta bosenyi bjo gomme e nyaka go fedia bosenyi ka mo mafelong a.
Ka maitekelo a go araba potio ye ya go hlohla mogopolo, re kgethile tsela ya phetoeto ka Kgorong ya Ditirelo ta Sethaba le Phedio ya Bohloki.
Ka ditatamente ta bona ta go se dikadike, te di beilwego thwii le te di kwagalago, bonti bja batho ba rena ba rile aowa! Go bao ba ganetago phetogo.
Maikemieto a a go tloa mapheko a melawana gomme go tsenya tiriong ga tikologo ya melawana go tla nyaka tirianommogo le intasteri le magareng ga makala a mmuo.
Gape e kgauswi le lefelo la Ingundweni, leo le lona le nago le histori ya dintwa, kudukudu nakong ya maikhuto a Desemere.
Maithomelo, go akaretwa tshepedio ya go thwala meomong, tsela ya ka pela ya go tea dihlare le tshepedio ya dihlopha ya balweti ba go se fole eupa bao bolweti bja bona bo emego felogotee, go fokodite dinako ta go ema lebaka le letelele kudukudu teo go itemogetwego tona ka mo disenthareng te.
Mohlankedi wa Maphodisa a SAPS wa Dikgokagano, Mokapotene Mbele, o bolete gore bagononelwa ba babedi ba golegilwe kgauswi le ntlo ya go bolokela diphahlo ta thekio.
Dithiinyo te di akaredite ditsenatseno ta sethekniki ta go boloka meetse le mohlagase, go fokota ditlakala le go tweleta diela ta go hlwekia te di sego kotsi, go bolela fela te mmalwa.
O kgopelwa go lemoga gore bakgopedi ka bobedi le madulo ao a fiwago, ba tla hlokolwa kudu ke Masepala wa Nelson Mandela Bay.
Re tla kaonafata maemo a bophelo bja badudi ba KwaZulu-Natal ka go oketa dibaka ta bokgoni bja Boitapoloo le bja Dipapadi ka go kgatha tema ka bonti le tlhabollo.
Mabapi le seo Mna Mopresidente, ke nyaka go bolela gore re ete fela morago mehlala ya Singapore.
Le ge e le gore banamedi ba banti ba itemogete thitelego, maikemieto a lesolo e bile go maatlafata polokego ya banamedi ka gare ga lefapha la dinamelwa ta sethaba.
Ditiragalo ta batho ta go swana le taoloboaedi ya temo, go fudia diruiwa kudu, go rema dikgong, intasteri le go dula ga batho metsesetoropong gammogo le masetlapelo a tlhago di na le seabe go go fokotega ga boleng bja naga.
Mapheko a nakwana le go phamoga go a tloa mesong ya lehono gomme sephethephethe gape se tla kgona go sepela ka mahlakoreng ka bobedi, ka ge e be e sepela bjalo pele go tla ba le mollo.
Mohlankedi wa thireleto o be a phuruphua batho ge a hweta koporo e fihlilwe ka gare ga obarolo.
Ba ile ba tsoma, ba rua diruiwa le go lema nageng ka kelo ye e lekanego fela go omiwa ke bona.
Tsebia bengmoago le bahiri ka ga ditokelo le ditlamego mabapi le Molao wa Dintlo ta go Rentiwa.
Re swanete go fedia seemo seo ka sona khonthinente ya rena e bonalago e le ka fase ga bohloki bjo bo oketegago bja batho ba yona, tlhokego ya tlhabollo ye e twelago pele le go beelwa thoko ga lefase ka bophara.
Go bolediana le go reriana ka ga mekgwa ya go phethagata ditaelo ta melawana le go phethagata ditlhahli ka ga lenaneo la thutelamoomo.
Dinyakiio dife goba dife te di sa teego lehlakore di tla bontha gore ANC, e utollote go ba gona ga dipharologanthi ka moka te go boletwego ka tona ka godimo, go sa lebelelwe ditlamorago ta ntwa kgahlanong le kgethologanyo.
Histori e kgokagane le mafelo a yona a naga a mathomong, yeo e thuago dithaba go ikgokaganya le nako ya tona ye e fetilego le go thua batho go amantha tikologo ya bona ya tlhago le ya naga.
Essop o bolete gore go kgethwa ga gagwe go hlohleleditwe kudu ke maloko a boto ya gagwe gomme a bolela gore o dumela gore baomi ba ka CapeNature ba tla amogela go thwalwa ga setsebi sa diphedi ta mehutahuta ta tlhago le pabalelo.
Taolo ye kaone e omia maithomelo le mekgwa ya go tea diphetho te kaone, go akanya dikotsi ta magareng le go twela pele go dira gore kgwebo e gole gabotse.
Go swanete go ba molaleng go twa ka mo godimo gore tema ye e ralokwago ke mahlale le theknoloti go thekga intasteri ya kago ka maitekelong a yona a go aga meago ya go ya go ile go a hlokagala.
Mna Hunt o bolete gore molaodi o tla bolela ka moo ditirelo ta dinamelwa di abago seabe se segolo go thomio ya kgao le dipapadi le leano le le amegago la dipapato ta dillathekeng.
Di-smme ke karolo ya lenaneo la tweleto leo le sepediwago ke Lekala la Thekgo ya Kgwebo.
Molao wa Maemo a Motheo a go Thwala Moomong o dumelela gore thelete e gogwe go moputso wa moomi fela ka fase ga maemo a itego.
Ke tlo kgopela Mdi Seroke go go thua ka bohlatse bja gago, eupa hle dula fase.
Ke tokelo ya gago go lebelela diswantho ta khamera ya lebelo gomme o phenkgiane ka go ngwala kotlo efe goba efe ya sephethephethe ye o ka e amogelago.
Mosepedii yo o tla ba le maikarabelo a go hlokomela lepatlelo gammogo le phaka ya dipapadi le boitapoloo Lepatlelong leo le tsooloitwego la Green Point.
Ba bangwe ba maloko ao a nago le maikarabelo a go golega mahodu a diruiwa le go thopa nama gammogo le selepe seo se omiitwego go bolaya.
Le ge go le bjale, ba ngwadilwe mo ka ge Leboa Bodikela gabjale e phatlaladitwe bjalo ka diteng di tee te di akareditwego.
Baeti ka lewatle ba SA gabjale ga ba fiwe thireleto le ditokelo te di swanago go ya ka molao wa baomi le ya baomi bao ba thwetwego go oma nageng.
Naa a ka romela lefsa bahlankedi bafe goba bafe ba thireleto goba ka moka ka gare goba ka ntle ga lepatlelo?
Ke gore tshepedio ya taolo e latela tikologo ya tshepedio ya go tloga go go bea maikemieto, ka go beakanya, go rulaganya, go sepedia le go laola, go boela morago go bea maikemieto.
Tlhabollo ya go ya go ile ke tlhabollo ye e fihlelelago dinyakwa ta bjale, ka ntle le go itia bokgoni bja meloko ya ka moso go fihlelela dinyakwa ta bona.
Re na le boitshepho bja gore ge meago ye mefsa e ete e agilwe, kgoro e tla ba seemong se sekaone go aba Legae la Go Ithuta go Bohle.
Mabapi le se, go swanete go ba le nepio ye itego ka go tsebeng, go maatlafata le thekgo ya di-DPO.
Dithuto ta pele ga kgrata le ta ka morago ga kgrata ta twetopele ya maphelo di tla hlongwa ka dihlongweng ta maleba, gomme se sa kgontha batwetipele ba maphelo bao ba nago le bokgoni go oma mafelong ka moka a ka nageng.
Katoloa mollwane wa lenaneo la pabalelo ya eneti ya payomase go twa Sethabeng sa Thabollo ya Borwa bja Afrika  SADC  go fihla khonthinenteng ka bophara.
Go ditelega ga go tea sephetho sa meputso le maemo a moomo a Bathui go itia kudu Lekala go phethagata meomo ya lona.
Go gola ga ngwana le thibelo le ditirelo ta tlhokomelo ya ngwana di bonwa bjalo ka dikarolo te bohlokwa kudu ta tshepedio ya thireleto ya ngwana.
Lefelo la go tlo fa kakareto ya tshedimoo le tla tsebiwa ka ICC.
Ke lebelete yo mongwe le yo mongwe ka pela yo a amegago ka mo lehlakoreng le la ditshepedio gomme ka moka ga rena re thekga thiinyo ye e dirilwego ke Mna Maritz, ke kweia bjalo.
Ka mo nageng ye, batho ka moka ga bona ba kgatha tema ka ntweng ye e sa ikinyegego ya go tea sephetho sa gore lenaneo la bosethaba ke lefe, le gore ke mang yo a swanetego go beakanya lenaneo le.
Bjalo ka mmuo wo o hlohleletago twetopele ya kago ya sethaba, poelanyo ya bosethaba le kamano ya sethaba, ga re bolele seo lefeeleng.
Seo ke se ke lekago go se hweta, ke kweiite gore se twa ka gare gomme ke botia Mdi Mncube ge eba seo ke se a bego a se upago.
E amana le tiieto ya gore dipalopalo di tweletwa ka ntle le go tea lehlakore gomme di laolwa ke melawana le ditshepedio le ka melawana ya maitshwaro.
Proteke ye e ikemiedite go omia lefsa moago wo bohlokwa wo o agilwego ka bokgabo bja polane go fa legae le lefsa la maemo a godimo la Musiamo wa Mahlale a Tlhago wa ka Durban.
Go sepedia tiriano magareng ga Toropokgolo le TMNP mabapi le sebopego sa tiriano sa ditoropong, go akaretwa taolo ya mello, mekhukhung, mehuta ya dimela te di sego ta tlhago te di wahlelago, polokego le thireleto le thomio ya boitapoloo.
Go na le kgatelelo ye mpsha ka ga go kwagala ga tlhokomelo ya maphelo, ka go thea ditsenatseno ta rena go bohlatse bja nyakego e sego go gapeleta mekgwa ya kgale ya menyetla ya sethaba.
Afrika Borwa e atlegile ka go boeta sekeng dikamano ta yona ta botseta le lefase ebile e tsenete lefsa dihlongwa ka moka te bohlokwa ta ka seleteng, ta ka khonthinenteng le ta meomo ye menti.
E tliite ebeebe le maitshwaro a manti ka tikologong ya moomo.
Go swara go twete pele go fokotega, te nti go fihla go go phuhlama, ka ntle le magato a go swana le mellwane ya mekotla, mellwane ya bogolo, dihla te di tswaletwego le mafelo ao a ireleditwego a ka lewatleng.
Dipoelo ta Bosenyi : Go kwala gore Mna Mafolo o phatlile lefasetere la molli, thelebiene le hithara gomme a thuma ntlo.
Tlhabollo, tiragato, tlhokomelo le go twela pele go ya go ile ga thuto, mananeo a temoo le a kgokagano a lefapha la phraebete le sethaba sa badudi go tla go phethagata NWMS.
Ga se ka ganeta taba ya gore go bile le mathata go bafsa ba bangwe, bao ba bego ba le lefelong la ka goba bao ba bego ba oma ka magaeng a bona.
Baetapele ba lefase le bona ba dumete ka lesolong leo le kgokagantwego go thekga ditsenatseno ka diekonoming ta ka nageng, ka melawana ya katoloo ya dithelete le matlotlo.
Tebelelolefsa ya Molawana wa Dinamelwa ye e feletago ka go tweletwa ga Pampiri ye Thweu e bonthite go fokola ga meomo le maikarabelo a ta dinamelwa magareng ga makala a mararo a mmuo bjalo ka bothata bjo bogolo.
Ke kweia kakareto ya ka ya tshedimoo ya gore baemedi ba semolao ba Thransefala ba a hwetagala e ka ba ka moswane goba ka Labohlano.
Se se tla akareta go phetha dipolediano le Mmuo wa Mocambique mabapi le phaephe ya gase go twa mafelong a bona a gase go leba Afrika Borwa.
Diproteke te di kgokagane ebile di omia mokgwa wa kakareto go ICT le tlhabollo.
Mna Modulasetulo, mabakeng a molato wo ga ke na le tlhagio ye nka e dirago, gomme ke tla kgopelwa gore ke lokollwe.
Ka ge e hlalowa ka kakareto, lefokwana le tlhabollo ya go ya go ile le ra: go fihlelela dinyakwa ta moloko wa bjale ka ntle le go itia bokgoni bja meloko ya ka moso go fihlelela dinyakwa ta yona.
Mabakeng a manti re bea batho ka dikgolegong gomme ge Mmoleledipharephare a aba setifikeiti sa tlhokego ya tshekio motho yoo o a lokollwa ka kgatong efe goba efe ya dinyakiio.
Bonolo bja ditshepedio ka mo Ntlong ye go fihlile bohlokwa bjo bogolo bja dipoelo ta mabapi le bokamoso bja naga ya rena.
Sebopego sa oksitene se se nyakilego go hloka mmala, sa gase sa go swana le tlelorine ye e sego ya kwala.
Go tla lebelelwa pele go dira ditsela te kgolo ta go twa lebopong la lewatle, le go beakanya ditsela te nnyane te di bapetego le lebopo la lewatle mafelong a maleba.
Netefata gore phapoi e tsenya moya gabotse, rwala dipeketsane ta go ireleta mahlo le goba ditlelafo , e kotsi ge e ka metwa, e a tuka, e a rusia, e a selekia, lemoa, kotsi, goba temoo.
Ka semaka ka morago ga mengwaga ye tshela, foramo e hlomilwe ka Kempton Park gomme e reriane ka sehlongwa sa rena sa bjale.
Tahlegelo ya baomi ba bohlokwa e amile gampe Lekala, le ge go le bjale, baomi ba bjale ba dirile moomo wo o kgahliago ka fase ga dinako te di hlohlago.
Phemiti ya tsenyo ya dingaka ta diphoofolo ka Afrika Borwa e a nyakega go ditweletwa ka moka te di twago go dikolobe ta leoka goba ta ka gae.
Ba taolo ba phethagadite magato ao a hlokometwego kgafetakgafeta ke Komiti ya Batho ba bagolo go netefata gore dinepio te di rulagantwego di a fihlelelwa.
Barulaganyi ba letati leo ba re ba lebelete nako yeo e lego gore batseta le bahlokomedi ba Dunes e bago bao ba dulago kgauswi kudu le bona.
Gomme ke gafete kgoro go phethagata konteraka ya batho go fa tshedimoo, mabokgoni le boleng bja iKapa Elihlumayo.
Karabo ya gago ye o e filego mabapi le lethale la go hlaba e sa le nako bjale e, go sepelelana le se, e lebelete fela tlhokagalo ka Durban.
Khonferentshe e kopanya banyakiii, bakgathatema ba ka intastering, le ba ka mmuong ebile e bontha diproteke ta mehutahuta te di dirwago ke diyunibesithi le dikhansele ta mahlale ka netwekeng ya AMI.
Gomme go tla ba le kgatelelo ye e oketegago ya go tswalela sekgoba magareng ga batho bao ba hlokago kudu le bao ba humilego kudu - goba le gape magareng ga bao ba hlokago kudu le bao ba humilego gabotse.
Dithoto te kgolo te di tsenywago ka nageng te di twago Portugal ke didiriwa ta go rea, methene, dilogwa, mathale, didiriwa ta mohlagase le didiriwa ta medumo le ta diswantho.
Ge re be re le meletelong yeo ya boegong ya mahung, ga se ra re go bona sepelang le yeng go hwa, eupa re be re re go bona, sepelang gabotse.
Seo se tlogago se nthuite kudu ke Sehlopha sa Thekgo sa Kulumane, ka lebaka la gore ke bone batho ba bangwe ba anega maitemogelo a bona ka Kulumane; ba bolela ka ga maitemogelo a bona a bohloko.
Thuo ya maeleng ya tlaleleto e dula e nyakega ka mehutahuteng ye menti ya diproteke te di kgethegilego, ta go swana le go lokia dingwalwa ta boithupo go thua bahlankedi ba methelo ya dikhamphani go tseba mehlala ya mehuta ya diphedi te di ireleditwego.
Dilo te di fapanego ka moka go twa ka ditekanyetong di tla swanelwa ke go arabelwa, gomme ditumelelano ta moomo di tla bolela ka moo boikarabelo bo tlago gapeletwa ka gona.
Tsela e tee ya go fokota ditshenyegelo ta tweleto le go kaonafata phadiano ya ekonomi ya rena ke go kaonafata tshepedio ya mabaraka ya eneti.
Masepala wa Selete wa Amajuba ga o itlame go amogela phenkgiano ya fasefase goba efe goba efe ebile o na le tokelo ya go amogela phenkgiano ka botlalo goba ka seripa.
Thela manyoro a naethrotene ge e le gore go bonthitwe tlhokego ya phothae ka tshekatsheko ya mobu, thela phothae.
Re tloga re nyakile mengwaga ye e ka bago ye mehlano go feta dinyakiio ta rena, ditokollo, diphetho, dithiinyo.
Ye nngwe ya dinyakwa ta kgolo ya ekonomi ya sethaba ya khonthinente ya rena ke tlhabollo ya mananeokgoparara a motheo.
ANC e kopana le Zanu-PF ka tiriano ya mekgatlo ka bobedi eupa gape ka kamano ya dikopano ta mekgatlo ya go lwela tokologo ya nako ye e fetilego.
Mo lebakeng le, re lebelete boipileto kgahlanong le tirio ya tlhahli ya dikhilometara te hlano, eupa fela ge polokego ya moithuti e hlokometwe.
Ge re le amogela mo bekeng ye, re ile ra gopola ge re be re dute ka Abuja ngwageng wa go feta, mo go bego go kgethegile kudu ebile re ipshina ka gona kudu.
Gomme go bolela nnete, kopano ye ke ya lebaka le letelele ka lebaka la gore e sepela mmogo le ditiro ta temokrasi te ke bego ke bolela ka ga tona.
Dipotionyakiio te di sego ta semmuo ta mabapi le go kgona go phela ka kgatelelo ya mogopolo le dikarabo ta dipotio te di botiwago kgafetakgafeta mabapi le maphelo a ka mogopolong.
Banna ba bahlano ba tlo twelela ka pele ga Kgorotsheko ya Maseterata ya Lichtenburg lehono, ka morago ga go hlasela le go hula mohlankedi wa maphodisa yo a bego a se moomong mafelelong a beke.
Lekala la Maphodisa la Bosenyi Bja Maemo a Godimo le bja Dikgaruru le omile kudu le sa lape go nyakiia bohlakodi bja go itlhama ka dibeta, teo di feleditego ka go golega banna ba babedi.
Bao ba nyakilego thuo ya kalafo goba bao ba bonego dingaka ta kalafo ba omiite nako ye.
Ke tlo kgopela Mna Mdu Dlamini go re eta pele ka taba ye e latelago ye re e hweditego go twa dihlopheng.
Go tweta pele phihlelelo ye e lekanago ya meetse a dinyakwa ta motheo ta batho, gape go tla dirwa gore ditatofato te dingwe goba ka moka ga tona di fetietwe.
Moomo wa IUCN o lebelete kudu taolo ya tikologo le merero ya pabalelo ya tlhago maemong a bodithabathaba le a ka nageng.
Ge e le gore balekane ba na le difatanaga te pedi teo bobedi bja tona di nago le dinomoropolata ta dinomorotekanelo goba dinomorotlhokatekanelo, ba ka kgopelwa gore go dirwe phetoo ya dinomoropolata ta sefatanaga se tee.
Difatanaga di tla akareta dilo te mmalwa go netefata gore banamedi ba a sepediwa ka polokego le ka boiketlo gomme di diretwe go fihlelela dinyakwa ta ka Afrika Borwa.
Ge e le gore Khansele ga e romele modulasetulo wa komiti, komiti e ka kgetha, ka kopanong ya yona ya mathomo, modulasetulo gareng ga maloko.
Afrika Borwa e laola ditiragalo ka moka te di amanago le go tweleta, kgwebiano le tshepedio ya phetieto gammogo le go swara le thomio ya mafelelong ye e amanago le mekgwa ka moka ya dithoto te di laotwego.
Re na le boitshepho bja gore, ge re oma mmogo, re tla swara Sebjana sa Kgwele ya Maoto sa Lefase sa FIFA se sekaone go feta peleng, mopresidente o bolete bjalo ka polelong ye e gaitwego thelebieneng.
Go tla ka nako go upa titelego magareng ga lefelo la thupeto leo tshedimoo e amanago le lona le letatikgwedi leo tshedimoo e hwetagalago.
WCED e dumela gore go aga letlotlo la batho le la sethaba go ka se tlogelwe go phethagala ka bolona.
Karolo ye ya phothale ya wepsaete ya Toropokgolo e fa tshedimoo ye e nepagetego, ya maleba le ye e botegago ye e go kgonthago go tea diphetho te di nago le tsebo ta mabapi le go beeleta le go fihlelela menyetla ya ekonomi ka Cape Town.
Gomme o sepete wa oma ka bothata bjoo bja batho bao ba tabogago dikeiti ta go dikologa, wena le banna ba gago, naa ga go bjalo?
LFS e aba kelo ya go oma le go hloka moomo ye kaone ya kakareto ka ekonoming, mola e le gore boleng bja QES bo ka karoganyong ya diphetogo ta lefapha la mmuo.
Ke leboga kudu Mna Coetzee, ge o le mo le go araba dipotio.
Mna Taljaard o bolete gore ba nyamelete, naa seo ga se seo a se bolelago?
Re na le kgahlego kudu ya go twela pele go tweta pele dikamano ta kgwebiano le ta kgwebo magareng ga ditsebi ta kgwebo ta dinaga ka bobedi.
Kgopelo e rometwe eupa go bile le dintlha ta semolao le ta sethekniki te di bego di alete gomme seemo seo se phoollotwe.
Ge e le gore go na le go hloka edi go twa go rena ke swanete go bolela nnete ke le bote gore nkabe e se ya dumelelwa, go ka be go terwe dikgato kgahlanong le bona.
Go lokile, gomme re ile ra latofatwa gape ka, naa se e be e le eng bjale, ka ge re tweledite kgatio ye e sa rategego.
Tseba dinyakwa ta thuto, ta temoo le ta kgokagano ta lefapha le lengwe le le lengwe mabapi le dinyakwa ta phethagato ya NWMS.
Gomme bahlapeti ba ile ba re laela go ya dikeiting te dingwe go tsena ka lebaka la gore lehlakore leo le be le tlete.
Motho mang goba mang yo a kopanago le motho yo a nago le MDR TB a ka ba kotsing ya go fetelwa ke yona.
Dikatlego le dinepo te kgolo di fihleletwe ka ditshepedio ta bodiredi te di bego di lebeletwe le Melawana ya ADM.
Kopano e tsenetwe ke Mopresidente, Motlatamopresidente, Ditona, Batlataditona, Balaodipharephare gammogo le baeleti le bahlankedi ba bangwe ba go twa ka Kantorong ya Mopresidente.
Go fihla gabjale, Mmuo o tere magato a mmalwa a thekgo, go akaretwa kabo ya letlotlo la dipeu, dikadimo te kgolo le dikimi ta tiieleto ya dikoloto.
Ganti go boima go aroganya diripagare ta dinnete le dinnete le tshepedio ya go oma ka polaseng e tee ga e tloge e diragala go polase ya boagiane.
Mmaraka o mongwe wo go bego go gononelwa gore ke wa dithoto ta go utswiwa o tloitwe, gomme ka lebaka la se bahlankedi bao ba amegilego ba swanete go retwa.
Dingaka te nnyane di swanete go oma sethabeng ka kgapeleto bjalo ka senyakwa sa gore ba ngwadiwe bjalo ka baomi ba sephrofeene ka Afrika Borwa.
Ga se ka hweta thuo gomme ga se nka ka kgathala gore ke thuitwe ke mang, e ka be e le Tony Leon goba mang goba mang yo a bego a na le kgahlego, nkabe ke ile ka amogela thuo.
Bjale di oma bjalo ka ditiieleto kgahlanong le pueleto ya histori, go akaretwa bothoeti bja naga, bosenyi kgahlanong le batho, dikgaruru ta dintwa le masetlapelo a tlhago.
Ke lemoga gore batho ba bangwe, go akaretwa bahlankedi ba dinyakiio ba ditaba te di amago Mdi Madikizela-Mandela le bona ba kgopetwe go twelela ka ditheeletong te di swanago ta Khomiene.
Se ke maaledi a tshepedio ya thuto ye e fetilego yeo e hlametwego go otla megopolo ya go ithomela le ye e ikemego, le go abela go obamela molao le go hlompha ba bangwe go sa kgathale gore go hlaga eng.
Mmuo o tla nyaka, bjalo ka taba ye e tlago pele, go fokota diabe te mpe go tikologo le go maphelo mabapi le thilafato ya moya go twa go thomio ya malahla le dikgong ka ditikologong ta ka malapeng.
Tlhabollo, tiragato, tlhokomelo le go twela pele go ya go ile ga thuto, mananeo a temoo le a kgokagano a lefapha la phraebete le sethaba sa badudi go tla go phethagata NWMS.
Se se bopa thoeto ye kgolo go khuto le thireleto ya bodithabathaba gomme ka ntle le pelaelo e hlama lefelo leo le loketego bothoeti kudu.
O be a le lenaneong la dihlatse ta mmuo, o tlile kgorotshekong gomme ka morago ga ge molatofatwa a dumela go be go sa hlokagale go mmita.
Ke nyaka go go bota mabapi le setatamente sa Ngaka Immelman, sa gore ke ile ka bolela ka ga Khansele ya Thireleto ya Naga, ga se nnete.
Mo go yona, go ka bonagala e ke kganeto ya Seefsa ya go beela moomo, go tlowa moomong, kgethologanyo e bile thwii le dilo te di lego molaleng go di dira.
Tonakgolo Brown o tere sephetho sa go se dire boipileto kgahlanong le sephetho seo, ka ntle le go ba le dipelaelo ka ga diteng ta kahlolo.
Dipoelo ta Bosenyi: Go kwala gore molli o ile a nthwa ka lefelong la gagwe la madulo ke Mna Mnisi, gomme go tloga fao o ile a hulwa.
Kgoro ya Merero ya Bobotlana e tla thekga go alwa ga melao ye e kgonthago ka nepo ya go dira diphapogo ta kgetho ye e dumeletwego semmuo ka dileteng ka moka ta maseterata.
Go na le histori ya Oudtshoorn yeo e bonthwago ka musiamong, go tloga ka Moupologo boego.
Gabohlokwa, ye ke yona phetolo fela ye e kwagalago ya tlhohlo ya kamano ya dinaga ta lefase le tlhokego ya go maatlafata setee go fihlelela dinyakwa ta rena te di swanago.
Le ge e le gore legato le lengwe la tiro ye maatla le omiitwe go laola goba go tloga fao go sepedia leaba?
Mafelo a mangwe a mekhukhung a na le kotsi ya godimo ya mollo ka lebaka la mabaka a manti ao a nago le seabe.
Go bea dikamano ta kalafo ka sepetleleng sa selete le gona go dira gore go kgonagale gore go lebane mabapi le bogolo le mellwane ya moomo wa moabi wo wa tlhokomelo ya maphelo.
Ga se wa re bota fela, ga go na ditsela, re ka se tsoge re dirile selo sa go swana le seo, o lebelete kgonagalo yeo.
Hlokomela boleng bja tirelo ya kalafo ka go dira ditekodiio kgafetakgafeta, le balaodi ba tshepedio ya meomo, le moomo wa mabapi le maano a kimollo ka go diriana le ba bangwe.
Romela kgopelo ya gago e sego fela sekolong se o se kgethilego eupa gape dikolong te mmalwa ta "kgetho ya bobedi".
Diabe ta go wa konterakeng ya mophatlalati wa dithoto moo e lego gore moekii o dirile ka botlalo gomme thoto ye e sa uthego e ngwadiitwe ka leina la khamphani pele ga ge e ka rekiwa.
Pampiri ye Thweu e tla lebelela kudu dithomelo ta ditirelo ta badudi te mpsha te di iintwego, ta ka nageng le ta ka dinageng ta ka ntle gomme ka go le lengwe di tla upa bohlodi bja seole le bja bosenyi.
Gore le kgone go rarolla bothata bjo, lefapha la maleba le tla dira dinyakiio ta ka gare go lekola seemo sa dithaba te di hlokago seo se sa hlokomelwego ke mebepe.
Memorantamo wa kabinete wo o bolelago ka magato a go kaonafata maemo ka tshepediong o amogetwe bjalo ka tlhako ya kaonafato ya dikgokagano ta mmuo.
Ditoropokgolo ke dilo te go kgonagalago gore di ka ba le maithomelo, dikgopolo le phatlalato ya tshedimoo, gammogo le disenthara ta kgolo le kopanyo ya ekonomi.
Ga se boipshino bja taolo ya dithabe te di golago ta semela sa lefela goba mohlape wa Ngunki ka maswi a yona, nama ya yona goba mokgopa wa yona.
Diriana ka go direng ga maano a tlhabollo ye e kopantwego ya dithaba moo e lego gore meepo e a phethagatwa le ka mafelong a magolo a go romela baomi, ka kgatelelo ye e kgethegilego ka ga tlhabollo ya mananeokgoparara.
Majoro Williamson ke go leboga kudu, ga ke na dipotio te dingwe go twela pele mo lebakeng le ke a leboga.
Gape se fa tlhathollo ye e kweiegago ka ga bong bja ditokelo ta thoto ya ka mogopolong yeo e tweleditwego go twa dinyakiiong te di thuitwego ke sethaba ka maeleng.
Go atia boleng bja mmaraka bja thoto ye e sa uthego ka tekano ya sente ka ranteng yeo e laolwago ka ditekanyetong.
Ka ntle le ge tshedimoo yeo e ngwalwago mo nakong ye e tlago ka moso e tla fetoetwa tshedimoo ya go tea diphetho ta taolo gona ga se ya swanelwa go ngwalwa le gatee.
Meetse a ka mapotlelong a a hwetagala gomme go eletwa go omiwa dibeke ta mathomo ta go dula ga lena.
Go thua dinyakiio ta tlhabollo ya merero ya baomi go thewe go dinyakwa ta RDP.
Ga go leloko la tirelo efe goba efe ya thireleto leo le tlago hlompha taelo ye e sego molaong.
Se go bolela nnete se swanete go upa gore moomo wa lena wa tlhokomediio bjalo ka maloko a palamente o akareta go hlokomediia phethagato ya Molao wa Molaotheo.
Bjalo ka seo, mohlomphegi, ke fa modiraanimmogo, Mdi Gangadu, yoo a tlogo eta pele dihlatse te mmalwa te di latelago.
Khomiene ya Diphadiano e tla hlohleletwa go twela pele ka go hlokomela, le go lekola kgahlanong le, ditiro dife goba dife ta go kwanela ditheko mabapi le ba kabo ya dijo.
Lefelo la go tloga mithareng go ya dipomping ke maikarabelo a mong goba mohiri, go eya ka ditumelano ta go hiria.
Ke kgopela gore le emieteng digalase ta lena godimo gomme le nweleng bophelo bjo bokaone bja batho le mmuo wa Portugal.
Gabotse, ke nagana gore o file phetolo gomme ke nagana gore phetolo yeo e tloga e kgotsofata.
Bogolo bja ditumelelano ta dithomelo ka dikepe ta dinaga ka bobedi teo di tlogo kgontha dikgahlego ta dithomelo ka dikepe ta Afrika Borwa go fihlelela mebaraka yeo gabjale e sa fihlelelwego bo tla utollwa.
E bile Johnny Makhathini, matating ao, yo e bego e le moemedi wa batho ba naga ye le ANC.
Lekala le le na le maikarabelo a go romela dipeakanyo, tshekatsheko, tlhamo, go mpshafata, go leka, go lekodiia, go hlokomela le go lokia ditshepedio ka moka ta thireleto le ta dc ka netwekeng ya ta mohlagase.
Tlhokego ya dithelete ke ye nngwe ya mabaka a bohlokwa ao a itiago basadi go fihlelela bokgoni bja bona ka botlalo bja ta ekonomi ka Afrika Borwa.
Naa ditokelo ta bana ba bona, le kudukudu ta bao bjale e lego basadi ba bagolo bao ba nago le bana ba bona ba basetsana, di lotilwe?
Moago ofe goba ofe goba lebenkele leo ka go lona go beilwego diphahlo teo, dithoto goba dilo teo o tla hlokomelwa ka mo go ka kgonagalago ka gona mo go se nago magotlo le magotlwana.
Molatofatwa wa boraro, monna yo a twago Brits, o bonwe molato ka tatofato ya go gweba mo go sego molaong ka ditaamane te di sego ta ripiwa, gomme a romelwa kgolegong mengwaga ye tshela, ye e fegilwego mengwaga ye mene.
Kalari e bontha ketelo ya mafelong gammogo le dikhonferentshe le meketeko ye e omago ka tekolo goba ABET ka kakareto.
Ge o le tseleng, ye e lebilego ka karolong ya banna, go na le diwatara ka mahlakoreng ka bobedi go fihla ge o tsena difatanageng.
E a thua le go ireleta batwasehlabelo ba dintwa le dikgaruru ta ka gare ka go, go fa mohlala, dira diketelo ta ka kgolegong ka dinako ta dintwa le dithulano ta dipolotiki.
Mokgwa wo wa tiriano o swanete go kgona go baka thekgo ya mang le mang, go akaretwa Dinaga teo di nyakago thuo.
Sa bobedi, mekgatlo yeo ya ditirelo ye e kgathago tema e swanete go thekgwa ka kago ye itego ya bokgoni go netefata gore go ba le phethagato ya dinyakwa le ditlhahli te di iintwego ta go se fetoge.
Go ba gona ga rena lebitleng la gagwe go nyaka gore re dire se sengwe go netefata gore seo se mo hlagetego ga se sa swanela go bueletwa.
Bjale mabapi le maloko a maphodisa, lefelo leo le swanete go ireletwa semeetseng gomme ga go na seo se swanetego go kgongwa, gwa realo Mosupritente Bezuidenhout.
Mapheko a ditsela a go swana le a a tla dirwa ditseleng ka moka ta go tsena ka Coca Cola Park, go akaretwa te di twago ka bogareng bja toropokgolo le te di twago Bezuidenhout Valley.
Ka morago ga moomo wo monti wa mosegare e re ke le amogeleng gape le baromiwa ba lena ka nageng ya rena le ka mo Phrobentsheng ye ya KwaZulu-Natal.
Tekolo ye ga se tlhahlobo ka botlalo ya leihlo, eupa e ka bontha ge eba o na le phoo ya seeta sa ka mahlong gomme bjale e nyaka tlhahlobo ya leihlo ka botlalo.
Mananeo a peakanyolefsa a swanete go hlongwa le go thekgwa ka maeleng go ama ditshepedio ta temo le ta tweleto gabotse go maatlafata lefapha la temo le la ekonomi.
Go bona bokgoni bja tlhabollo ya boeti go tla laolwa kudu ke go netefata gore tlhabollo e twetwa pele go ya go ile tikologong le gore ga e ame tikologo gampe goba ya fokota bophelo bja diphedi ta tlhago.
Midvaal Online e tla mpshafata ka sewelo Setatamente se sa Bosephiri go bontha dipoelo ta khamphani le ta modirii.
Se se tla dumelela go hlokomela kudu mahu ao a bakwago ke dikgaruru go akaretwa mahu a go amana le botofadi.
Lewatle le epile leoba ka legageng la leswikeng la ka nokeng lebopong.
Nna le baromiwa ba ka re le leboga ge le re laledite gabotse gomme re le tlieta ditumedio te borutho ta go twa go batho ba Afrika Borwa.
Go ya ka fao, ye nngwe ya dinyakwa ta peleng te bohlokwa ta go mpshafata Afrika ke gabotse tokollo ka botlalo ya batho ba ka khonthinenteng.
Dipelaelo ta NCD di ile ta hlokomelwa kudukudu gomme mekgwa ya go di rarolla, gomme bjale e tla bewa ke Tona.
Ka lebaka la phapano ye bohlokwa ye e nyakegago ka mo sehlopheng se se lebiitwego, go tla ba bohlokwa go hlokomelwa mekgwa ye e fapafapanego ya dihlopha te nnyane ka gare ga yona.
Thuo ya maeleng ye e sa lefiwego mothelo go eya ka boleng bja peeleto ya gago ye e nago le maswanedi a meago, feniara, didiriwa le ditlabelo ta boeti.
Mohlala ke wa peakanyolefsa ya dithelete; go twa go ditweletwa ta go lefia mothelo, ta go swana le letseno le baomi, go ya go tefio ya mothelo go ditweleto, ta go swana le go omia methopo ya tlhago, le diabe, ta go swana le thilafato le dithila.
Tshedimoo ya mafelelo ye ke bilego le yona ke gore o be a se na kwelobohloko mabapi le taba ye.
UN ke sediriwa se bohlokwa seo ditshepedio ta dinaga te nti di ka dirwago gore di be le seabe go ditharollo ta mathata teo re lebanego le tona ka moka ga rena lehono.
Bahlankedi ba Maphodisa a Bogareng bja Toropo  a dirile ditlhagio te di kgethegilego gomme a ngwadile maano a taolo ya sephethephethe go mafelo ao a tumilego go netefata kelo ye e hlokago mathata ya sephethephethe sa nako ya maikhuto.
Mopresidente Gbagbo, ka morago ga Tharollo ya Khansele ya Thireleto o thomile ka ditheriano le sethaba mabapi le seo se tlago dirwa ka tshepediong ya khuto.
Lekala la Tekodiio ya ka Gare le a dirwa ebile le filwe baomi, le ge go le bjale, badiredi ba a omiwa go maatlafata bokgoni le go phethagata phethieto ya mabokgoni le go thua ka tiriong ya ditekodiio te itego.
Magato a ga se a ikemieta go fokota kabo ya ditirelo eupa go netefata gore batho ba rena ba hweta dintlo ta boleng te di sa turego.
Dithoeto ta mo lefelong le ke ta go fudia kudu le meepo ye mennyane, go buna mo go sego molaong ga mehuta ya dimela te di kgahliago go tlo kgobokeletwa lefapha la phraebete.
Ge ba belegwe ka malapeng ao a hlokago mabapi le ekonomi ya sethaba, bana ba mohuta wo ba gola kgafetakgafeta ba dumela gore bogole bja bona ke tshego ya ekonomi le ya sethaba malapeng a bona.
Go ba gona ga lehlwa go ka diragata gabotse ditshenyegelo ta thomio ya baomi le ta methene ge go bapetwa le go dira furu goba furukepelwa.
Go aga bokgobapuku e bile tlhohlo go borakonteraka, Boikanyo Construction, Mdi More o bolete bjalo.
Tokollo ye e na le tshedimoo ka ga go thwala moomo, ka intastering ya meputso le megolo ka meepong le ka lekgwareng, go tweleta, kagong le ka mohlagaseng.
E ngwadilwe ke sehlopha sa ditsebi ka ditheriano te di tseneletego le bakgathatema.
Ge nka no bona tokete gape, go tloga fao ke tla leka ka lethabo go araba potio yeo gabotse kudu.
Re tla go lokolla gabjale eupa ke na le bonnete bja gore Mna Attwell o tla go tsebia ge o tla swanela ke go boa.
Moago wa tlhwekio o na le meetse a go fia le a go tona le bohlatswetodibjana.
Sefatanaga se hweditwe ke maphodisa a Tlhapeto ya Mmila wa Lephefo a ka Ficksburg mmileng wa Rosendal.
Te di tla omiwa go fa phihlelelo go lefelo la inthanete la sethaba le kgao ya elektroniki ya dinyakiio ya go swana le diensaetlelophitia.
Mna Modulasetulo, naa nka ba le sebaka sa go dira temogo e tee go twa go seo Mna Wills a se boletego.
Kgwebo ye nngwe le ye nngwe e nyaka gore dithekio di kgone go tweta pele kgwebo go ya go ile.
Ge e nyaka go rarolla tsholo ye e beilwego gabotse, tirelo ya Dipalopalo ya SA e ile ya dira dinyakiio go tseba makala ao a nago le tlhobaboroko ka tlhagiong ya diphatlalato ta yona ta dipalopalo.
Swanete go raloka tema ye ka magatong a phrobentshe le a bosethaba legatong la RDP.
Toropokgolo e ikemiedite go phatlalata thelete ye e hwetagalago ka bophara ka mo go kgonagalago go thua palo ya godimodimo ya diproteke le mekgatlo.
Maatla a ditiriano, le sethaba le ba phraebete, go akaretwa diintasteri , ta ka nageng, ta selete, ta ka khonthinenteng, le ta bodithabathaba.
Moago o sentwe, eupa Toropokgolo e kgonne go dira kleime ya inorentshe gomme ya boeta moago woo sekeng, gammogo le go hloma mananeokgoparara a mafsa.
Go kgontha ditsebi ta IST go twa lefaseng ka bophara go tseba ditiro le masolo a mohlakanelwa.
Ruta, hloma masolo a temoo le a kabelano ya tshedimoo le sethaba ka ga ditokelo ta bana.
Ka tlhompho ka moka ye e lebanego, ke naga gore re a retwa mo go feta ka moo re kgonnego ka gona ka nako yeo.
Motenerale Malan ke nyaka go go ia sengwalweng se itego, se swailwe ka "M" ka mokgobong wa gago.
Palo ya godimodimo ya matlakalapapato goba difolaga te pedi ka tiragalo, kgwebo goba moletlo o tla dumelelwa mafelong a dinagamagae ao a laotwego kudu.
Ditlwaedi ta bosethaba le melawana ya fasefase ya go aga meago ya maphelo go netefata gore go ba le phihlelelo ya go hloka mapheko e a dirwa.
Gape go bonwe gore Nissan e omiitwe go sepedia diphahlo te di utswitwego.
Godimo ga go omia ntlo ya go bolokela ditweletwa le go aba dilo ta setoko, mabenkele a na le maikarabelo a go amogela dithekiothwii ta ka ntle.
Ga go moadimii yo a swanetego go lefia thelete ya pele ge go dirwa kgopelo, ka mantu a mangwe, thelete ge o saena tumelelano.
Go tweta pele maatlafato ka setlwaedi sa go oma gabotse le go oma bokaone ka ditaelong ta melawana le baromiwa.
Mmogo re ka thibela di-STI go akaretwa HIV ka go ba le boikarabelo, go tweta pele maitshwaro a ta thobalano a maikarabelo le go hlokomela bao ba amilwego le go fetelwa ke baerase.
Re holofela gore bao ba twelego pele ga nako ba tla amogela Lenaneotiro gomme ba tsenela lesolo la bodithabathaba kgahlanong le semorafe, kgethollo ya semorafe, lehloyo la batwantle le go hloka kgotlelelo mo go amanago le gona.
Maano ao a kopantwego - maano ao a akaretago tshepedio ye e akaretago thomio ya naga, tlhabollo ya lefelo, mananeokgoparara, ditirelo le dithelete gona fao.
Khweto ya tlhabollo ya ditsela: Komititaolo e dumete go fa taolo go Hlogo ya dithoto ta dintlo go phethagata go agwa ga Nandi Drive.
Kgao ya seto ye e rulagantwego ya tlhabollo goba tlhokomelo ya diphedinyana te nnyane ta go se bonwe ka mahlo go akaretwa dibaerase bjalobjalo goba dimela, disele ta batho le ta diphoofolo.
Ka maitemogelo re hwedite gore ka diproteke te di thuitwego ka maeleng ke mmuo wa selagae o swanete go tsebia bakgathatema ka ga ditshepedio le ditshepeto ta tshepedio ya bodiredi bja ka ntle.
Dipolediano ta rena te di tseneletego le te di fapafapanego mesong ya lehono le ditumelelano te bohlokwa te re di saennego di bopa tlhagio ye e bonagalago ya maikemieto a rena ka moka a go fa selekane seo tlhaloo ya mmakgonthe.
Tokelo ya moomi ya go tea llifi ye e lefelwago e a oketega ka kelo ya llifi ya beke e tee ka go thwalwa moomong go gongwe le go gongwe ga dibeke te nne.
Mehlala ye e thomile kgale nakong yeo boramahlale ba banti ba bego ba dumela e lego nako yeo batho ba mathomo ba sebjalebjale ba tweletego ka yona.
Gape e fa mehlala ye mmalwa ya ditiro te kaone ka ga ka moo o ka netefatago gore baomi bao ba nago le bogole ga ba kgethologanywe ka twetopeleng ya meomo.
Lefapha gape le kgatha tema ka ditaetong te di fapafapanego ta bodithabathaba le ka dikhonferentsheng ta meepo.
Tefio efe goba efe ya mothelo ya ditshenyegelo ka mohlankedi wa kgorotsheko yo a lefiago mothelo e ka lekolwa lefsa ke kgorotsheko.
Motlatamopresidente o bolete gape gore le ge boeti e le ye nngwe ya diintasteri te di golago ka lebelo ka mo nageng, e lokete kgolo ya "legato la bobedi" of growth.
Ka ge basadi le bona e le batwasehlabelo ba bagolo ba dikgaruru ta ka dintlong ba swanete go ba le tokelo ya molao ye e tlago netefata gore ba ireleditwe.
Proteke ye e laolwago ka phrobentsheng e thwete badiredi bao, ka kelo ya godimo, ba dirilego meomo ya balaodi ba diproteke ba mmuo wa selegae.
Ke ka boikgantho bjo bogolo, Bahlomphegi mo re dumelago gore kopano ya rena ka mo Khonferentsheng ye ya Ditona ke phetolo ya rena ya boikgafo bja boipileto bjo bo diretwego lefase.
Kgoro ya Tlhabollo ya Leago bjale e maatlafadite ditirelo ta nakwana ka go oketa dikgoba ta meomo le tlhahlo.
Go ka se dumelelwe leswao la go feta le tee ka kgwebo mola e le gore go tla dumelelwa leswao la go feta le tee leo e sego la moo ka leboto.
Bjale e ka be e le gore ba gapeledite go tsena ka moo ditulong goba ba dumeletwe go tsena moo ditulong ke bahlapeti.
Ditlhahli te itego te di tlago omiwa ka legatong la setee  di swanete go dirwa go netefata gore batwasehlabelo ba mahlalagading le ba bana ba hweta thireleto ye e kgethegilego le tlhokomelo.
Wena bjalo ka motho, Mna Kwinana, o paletwe ka bowena go fetoa boyo bja sehlopha se le ge e le gore o be o nyaka go dira bjalo.
Letlakala la ditheriano ka ga ditheko te di laolwago ta ka Feperware le bontha gore phetoo ya persente ya ngwaga ka ngwaga ka dithekong teo di laotwego e godingwana go feta phetoo ya persente ka kakareto ka go CPI.
Le ge go le bjale, Manyathi o bolela gore ditsela te mmalwa di swanete go dirwa nakong ya mosegare mafeleong a beke ka lebaka la gore go a hlokagala.
Merero ya mabapi le phetieto ya theknoloti ka dinageng te di hlabologago e rata go bona e rarollotwe ka WSSD.
Ka lefapheng la dinamelwa, magareng ga te dingwe, dipeeleto te mpsha di tla dirwa gomme peakanyolefsa ya phethagatwa ka diporong ta ditimela, ka ditseleng le ka go mananeokgoparara a maemafofane, go akaretwa boemafofane ka Ngqura goba ka Coega.
Seo ke bego ke se upa ka seo ke gore o swanete go ya go Khomiene ya  d'Oliveira le go ba fa tshedimoo.
Tumelelo ya moomi yo mongwe le yo mongwe wa Armscor goba motho yo a dumeletwego go tsena ka femeng goba ka meagong yeo dibetwa di dirwago ka gona goba di tweletwago ka gona le go dira ditlhahlobo.
Gape, ke tla holofela gore re tla dumelelana ka ga bonti, ge e le gore ga se ka moka, ditekodiio te ke tlago di dira.
Dikomiti ta keleto ta tlhokomelo ya maphelo ye bohlokwa ye e kopantwego, teo maikarabelo a tona a tlago akareta MCWH, a tla hlongwa ka legatong la selete.
Dihlongwa di ka nyaka go hloma distro yeo, e ka ba ka sehlongweng ka moka goba ka dikarolong teo di tlago omia ditiragato te itego.
Lefapha la sethaba le lona le na le lenaneo la lona le le lebeletwego la tiro le le lebeletego kudu tlhabollo ya sethaba seo se hlokago kudu.
Mehuta ka moka ye upa ye megolo ya madulo e emetwe ka mafelong ao a ireleditwego eupa fynbos ye e lego ka fasana, bjo bobose bja ka Karoo, Nama Karoo, mafulo a ka godingwana le dipayomese te kotwana bjale di ireleditwe ka maleba.
Gopola go klika beene ya haephalinki ka fase ga sekerini ge e le gore o na le kgahlego ka ga gore ke eng se se fetogilego go tloga mola go bago le beene ye e fetilego.
Ke swanete go bueleta gore tirelo ya Dipalopalo ya SA e ela le go bega ka ga tlhokego ya meomo go ya ka ditlhaloo te pedi.
Sehlongwa sa semolao goba bobedi makala a semolao ao a akaretago le go laola thwii meomo ka moka ye e hlokagalago go phethagata ditiro ta yona ta tweleto.
Godimo ga moo, go na le kemelo ya mmakgonthe ya Nanotheknoloti go thua ka go hlabolleng ga methopo ya rena ya tlhago, kudukudu ya diminerale.
O be o re bota pele ga tsela gore o be o tlo tsena ka lepatlelong ebile o efa tshwaotshwao ka ga seemo sa sephethephethe.
Go bolela nnete ga se ra thaba kudu ka ga legato le le lego gona la tiriano gomme re dumela gore go na le bokgoni bjo bonti bjo re ka bo utollago.
Gore ba ile ba amega ka ditiragalong te di bego di le ta ka sephiring ka kgopolo ya gore le ka se nyake gore e tsebagatwe sethabeng, go ba bangwe ba sona.
Maloko a mararo a sa ruri -  Baganeti ba sephetho ba dirile ka go ireleta kgahlego ya bona ye e sekametego ka lehlakoreng le nnyane sebakeng sa kgahlego ya khuto le thireleto ya bodithabathaba.
Mebaraka ya ka ntle e hlokomela kudu gomme go bohlokwa go romela dithoto ka ntle fela ta mehutahuta ya ditweletwa teo di nyakegago, go fa mohlala, diterebe ta go hloka mmala te di se nago le dipeu.
Dikhamphani di swanete go phethagata tshepedio yeo e tlago tloa ditiro ta go diria maswi le ditiro te dingwe ta tshenyo ta go direla diklaente le go fa keleto ye e kwagalago ya dithelete.
Se se feledite ka gore diphoofolo di je dikutu te thata ta yurea ye e alelago ka mafulong ka morago ga go omia manyoro goba ka lebaka la ge diphoofolo di enwa meetse ao a ilafaditwego ka yurea.
Tona e bueledite gore thuo ya maeleng ebile ye nngwe ya mekgwa ya phedio ya bohloki ka mmuo kudukudu ka go oma ka tlala ya bana.
Selo se bohlokwa sa go fihlelela nepo ya rena ya go Tiieta Lenaneo la Afrika ke go tlia thireleto ya batho gammogo le tokologo go kweobohloko ya mmele.
Mmuo o lemoga gore tirelo ya sethaba ye e hlohleleditwego kudu ye e nago le maitshwaro a maatla le maikutlo a nepo a bohlokwa ka tshepediong ya kagolefsa le tlhabollo.
Le ge e le gore ke yo mogolo ka leabeng le ka mengwaga ga se a ka a dira gore re kwe seo, eupa o ile a bontha tlhompho ya mohlala.
Khomiene ya Difilimi ya ka Kapa e laola lefelo la tshedimoo la netwekeng la ditirelo ta tweleto le ditirelo ta kakareto ka Kapa Bodikela te di lego ta kgahlego ka intastering ya difilimi.
Go molaleng gore e ripilwe ka nakong ya tshepedio ya go fothokhopa khopi ya gago eupa e a swana, e tloga e le tokumente ye e swanago.
Tonakgolo o bolete gore Durban e tlo swara mokete wo o aroganego wa go thea lepatlelo leina, leo le thewago leina la yo mongwe wa baetapele ba go tuma ba go lwela tokologo, Moses Mabhida.
Le swanete go dira dikgopelo lefsa ta thuo ya maeleng pele ga letati la segopoto la ge o dira kgopelo ya mathomo goba thuo ya gago ya maeleng e tla phumolwa.
Methopo ya tshedimoo ye e fapanego e ile ya omiwa, go eya ka ge eba kakanyo ya ngwaga ka ngwaga goba ya motheo, e lego kakanyo ya selete, goba kakanyo ya kotara e be e nyakega.
Hloma ngwadio ya mohlala ya borakonteraka bao ba dumeletwego ba dikonteraka ta lefapha la sethaba, leo ka go lona tumelelo e tlago laolwa ke maemo a tiro ya moomo ya magoro a mangwe a ngwadio.
Gauteng gabjale e a sekasekwa go lekola semela sa mathomo sa Joule sa kgoboketo ka ge e le ditoropokgolo te kgolokgolo gomme e bonthite kgahlego ka go beyeng ga tatelano ya dinamelwa.
Seswantho se bontha Molekgotlaphethii a na le ba bangwe ba baithuti ba marematlou ba dikolo ba bakaonekaone bao ba hweditwego kakareto ya meputso.
Melete ye e sego ya hlabollwa ya seto, ka ntle le mabakeng ao a sego a tlwaelega, ga e fe lepheko kgahlanong le dinthi, ka ntle le go se ome gabotse ga yona moo ka tlwaelo go amanthwago le boleng bja kago.
Tshepedio e swanete go amantha dikholego le diabe ta baomi le go fa dikholego ta ka fasana ta bogole, baiphedii, le dinyakwa ta kalafo ta botofadi.
E re ke no, ka lebaka la tshedimoo ye, kwana le te dingwe ta ditaba te re di iinyago, re emete gore di tweletwe.
Ka moka ga rena re swanete go araba molaeta wa - Arrive Alive! Gomme re itshwareng ka tsela ye e hlomphago maphelo a baomii ba tsela ka moka.
O tla lebalela go ngwalwa ga pampiri ye, ke ya ka gomme ke be ke sa lemoge gore ke tlo e fa lebakeng leo.
Bjale Lebotho la Maole le swanete go ikemieta go tiieleta mmuo wo o nago le toka ka go dira gore go be le molao le ebeebe le go ireleta mellwane ya naga.
Ke ile ka bontha pele ga Motenerale General Knobel gomme ka thoma go fa bohlatse bja gore ga go na kganeto ya setatamente ka ge se beilwe gomme le yena ge a be a bolela ka ga ditlaleleto te.
Go oma bokaone ga ditoropokgolo le mafelo a diintasteri go swanete go maatlafatwa ka peakanyo ye e kopantwego ya thomio ya naga, mananeokgoparara a dinamelwa, ditshepedio ta dinamelwa le ditirelo ta dihlopha.
Sa bone ke gore moya wa go obamela molao le go se hlomphe ba taolo ka ge go twelete ka ntweng ya mekgwa ye e omiitwego ke manaba a rena.
Tiriano, setee le kwelanobohloko magareng ga rena bjalo ka dinaga te di swanago ka dikgopolo gomme masolo, a twela pele go ba tsela e tee fela ya go tiieleta lentu la dinaga teo di hlabologago ka merereong ya lefase ka bophara.
Naga gape e lebane le tlhohlo ya mabapi le go aga sethaba se se kgathalago, kudukudu ka kgabagareng ya tshepedio ya ekonomi yeo e hlohleletago go lebelela motho o tee, bojato le phadiano ye e sego ya loka.
Bjale bohlatse bjo bo beilwego pele ga kgorotsheko ye ya selegae ya nakwana, e tla ba bohlatse bjo bo kgobokeditwego ke kgoro ya Mna Poliso.
Sekaseka dihlongwa ta thuto ya kgole te di lego gona mabapi le go se senye thelete le go omia thelete gabotse ya thomio ya tona ya bjale ya methopo.
IPL, e lego phadiano ya kherikhete ya thelete ye nti lefaseng, e iitwe ka Afrika Borwa ka morago ga gore mmuo wa India o palelwe ke go tiieta thireleto ka moo nageng yeo.
FIFA e lemoite gape balatedi ba kgwele ya maoto gore ba hlokomele kgonagalo ya dithekete ta bofora, le go di reka fela go FIFA goba ka FNB.
Go hlagia diponte te go tlo lefa gomme go tloga fao go utollote gore o be a se na maswanedi a go hweta diponte teo, te di fiwago ke  Mmuo wa Switzerland.
Le ge go le bjale, lefelo le legolo le le bohlokwa la kgoboketa le akareta tshedimoo ya dithelete ka dipalopalong ta dithelete ta akareto le ta sethaba.
Go atlega ga baithuti ba ba marematlou go bontha gape thekgo ya batswadi ba bona, bao ba hlohleleditego bana ba bona go fihlelela bokgoni bja bona.
Kopano gape e ile ya laela Bongwaledi bja SADC go sepedia go abelana ga mekgwa ya tirio ye mekaone mabapi le phihlelelo, go ba mong, le dikgetho ta thuo ya dithelete ya go tsenya mohlagase dinageng ta magaeng.
Kgoro ya Tlhabollo ya Leago e hlokola bakgopedi gomme e tla thua ka maeleng bao ba babjago kudu goba bao ba golofetego bao ba hlokago thuo.
Gape o dumela go se hlokomologe moithuti yo a filwego ka ge ditlhagio le dipeakanyo di swanete go dirwa go bona, ka ge go se na moithuti yo a swanetego go se akaretwe ka go ruteng ga gagwe.
Maphakga a mangwe a mararo a sepolotiki a ka palamenteng a swanete go kgetha tona go ya ka kabineteng ye mpsha.
Bjale molaeta wa mabarebare o tliitwe go twa go moemedi wa Wolf go gongwe ka ntle go ya go lephodisa le lengwe go tea magato a itego?
Sethaba se swanete go gopodiia ka ga tirelo gomme se ikwe gore e dirilwe go ya ka mo go swanetego.
Dithelete ta Mokgatlo di swanete go omiwa go ya ka maikemieto ao a boletwego ka mo le ka moo go laetwego ke Komitiphetii ya Mokgatlo.
Konteraka ya lesolo leo e filwe khamphani ya, Institutional Pharmacy Management  Pty  Ltd.
Eupa gape re a tseba gore intasteri ya bjala, le ge e na le bokgoni bjo bogolo bja maatlafato ya ekonomi, e ka senya go phela gabotse ga dithaba.
Leeto la go tloga senthareng ya bokgoni go ya go intasteri ye e feletego ka botlalo ka Afrika Borwa go nyaka tiriano ya kgauswi le tiriano go putlaganya molokolokong wa boleng.
Seemo sa ditaba ka boraro te di beilwego ka mo godimo gammogo le dinyakwa ta go thwala go gongwe le go gongwe go tla hlokomelwa ka e tee ka e tee.
Lebelelang seo Tonakgolo Rasool a se boletego ka ga proteke le ka ga letlotlo la sethaba.
Setlwaedi se se tla thoma go omiwa ka morago ga ge go tepositilwe sediriwa sa boraro sa tumelelo, tumelo, kamogelo goba go dumelela go diriwa, moo e lego gore bonyane e tee e swanete go sepediwa ke seemo sa lebopo.
Ke holofela gore nka se bonwe bjalo ka wa lenyato ge ke holofela gomme ka re ke holofela gore o boile ka Mozambique.
Le ge go le bjale, bogolo bjoo ka bjona dipetlele di rulaganyago ditiro ta tona mmogo le dihlongwa ka dithabeng teo di di direlago ka nepo ya go kaonafata dipoelo le go fokota go se lekalekane go diretwe mellwane.
Sehlophathomo se se Kgethegilego se tla hlongwa go hloma leano la go kaonafata maikutlo a sethaba mabapi le MLRF le merero ya dilo ta ka lewatleng le ta ka lebopong.
Kgaolo ye e hlaloa dithulano magareng ga tebalelo, nnete le toka, go akaretwa dipolediano ka ga diabe ta tshepedio ya bjale ya tshepedio ya ka moso ya toka.
O ba bodite gore bagononelwa ba tsene ntlong ye e lebanego le Sepetlele sa Helen Joseph.
Ge baithuti ba ka ngala dithuto, Roots o swanete go ya sekolong seo gomme a bethe baithuti go boela diphapoing.
Masolo ao a twetwago pele a go hloma di-MPCC a tiieta boikgafo bja rena bja go phatlalata tshedimoo ya mmuo thwii go ya dithabeng te di beetwego ka thoko.
Go molaleng, gore Coca-Cola e dirile gore re ikganthe ka go hloma lesolo le, leo le tlago sepedia dipapato ta lefase ka bophara ta ditweletwa ta rena.
E na le diteng te di sego ta tlwaelega ta Kereke ya Makatoliki ya leboto la galase la lehlakore le tee leo le fago ponagalo ye e kgahliago ya lewatle, ke ka lebaka leo e filwego leina le, Naledi ya Lewatleng.
Sehlophathomo sa kabinete gabjale se nyakiia go ba mong le makala a sehlongwa mabapi le dithoto ta dinamelwa gomme dithiinyo ta sehlophathomo di swanete go phethagata ka potlako.
Zille o tlaleledite ka gore balefi ba ditirelo ba banti ba na le bonnete bja gore dikoketo ta tefelo ya ditirelo ke ta go lefela lepatlelo, e lego "seo e sego nnete le gatee".
Ke maikutlo a rena gore kgao ya ka Afrika Borwa e swanete go raloka tema ye kgolo ye e kwagalago go thua go hweta tharollo ya mathata a ka Zimbabwe.
Go tloga fao re tla netefata gore mo dikgweding te di tlago te tharo re na le mananeo ao a beilwego a go thibela bomeneta, manyofonyofo le tshepedio ya boaedi.
Gape go molaleng gore dikolo di begilwe ka dikarolong ta tekolo fela gomme ga se ta akareta CASS goba meputso ya diteko ta go bolela ka molomo te dinyakegago.
Lenaneo le le ikemiedite go hlahla le go thekga dikgoro te dingwe ta mmuo ka dinyakiiong le ka tlhabollong ye e amanago le lefapha, theknoloti le mananeo a letlotlo la batho ao a laetwego.
Bohlokwa bja go fedia bohloki le bja go fihlelela tlhabollo ye e twelago pele lekaleng la lefase ke seo re inyakelago sona le motho yo mongwe le yo mongwe.
Go bohlokwa go lemoga gore ge tshedimoo ye e sego ya felela goba ye e phoagetego e ka fiwa, gore go tlowa ga pego go tla ditelwa goba go ka se kgonagale.
E akareta melawana ye e elwago, ye e twelago pele go ya go ile ka lekaleng le lengwe le le lengwe la tiragalo, go akaretwa eneti, ditlakala, meetse, dinamelwa le kamogelo.
Bakgopedi ba swanete go ba badudi ba sa ruri ba ka Kapa Bodikela, ba kgone go fa bohlatse bja gore ba hloka thelete le go fihlelela dinyakwa ta go tsena ka dihlongweng ta thuto ya godingwana.
Kabelo ya methopo ye e sego ya lekana go a kgonagala gore ke selo se tee se bohlokwa kudu seo Kgoro e ka rwewago molato wa malweti le mahu a nako ye e fetilego.
Ditlhahlobo ka moka bjale di tla setwa maemong a bosethaba, gomme dipoelo, mmuo o realo, di tla e fa kelo ye kaone ya go oma gabotse ga lenaneothuto le lefsa.
Mo lebakeng le letelele lesolo le le tla tlia maatlafato ya ekonomi, la hloma meomo le go hola badudi ka moka.
Se se feledite ka phatlalatolefsa ye bohlokwa ya letseno la moputso, ka moka ga tona ta direlwa mellwane ke mathata a mmakgonthe ka ga ditshenyegelo te kgolo ta meputso le go laola ditheko ta ditweletwa.
Ga ke gopole maina a batho ka moka bao ba twago maphodiseng bao ke kopanego le bona eupa ke nagana gore ke file Khomiene ya Goldstone maina ao.
Go itokieta dijo te nnyane ta mosegare ka Labone re tla nyaka maina le dinomoro ta kgokagano ta bagai ba ditaba bao ba tlogo tla tshedimoong ye kopana ya ditaba.
Phamfolete ye e fa tshedimoo ka ga go hlokomela le go tholla sorethe ka lefelong la Bogare bja Toropokgolo.
Go bile le pego ye e bego e iia ka ga Boeing, mabapi le mathata a ditshepedio ta mohlagase le ka moo go ka kgaolwago ditshepedio ta mohlagase.
Ge e le gore Afrika ka bophara e swanete go lokollwa, gona masolo a twantho ya bokoloniale le maole a ona a go lwela tokologo a be a swanete go thekgwa.
Gomme Mebuo e swanete go hweta maatla a yona, e sego go twa lebothong la maole, eupa thekgo ya batho ba bona, ye e sepediitwego ka sethaba sa badudi.
Tswala le letlotlo di lefa ka elektroniki ka akhaonteng ya gago ya panka, e lego tsela ye e bolokegilego ya go beeleta.
Ga go mananeo a noeto ao a tlogo feleta ka go thollwa ga meetse mabaleng a ditsela go akaretwa go noeta ka thathatha goba ka seporei  go swanete go omiwa goba go hlongwe.
Gape, nka thaba ge bao ba nago le dillathekeng ba ka netefata ka kgopelo gore di timile.
Aowa, ke nagana gore Mna Vally seo a nyakago go se tseba ke ge eba ka ge e ile ya tliwa o ile a tseba diteng ta sona.
E be e le kudukudu batho bao ba nago le tlhahlo ya maemo a fase le bokgoni bjo bo sego bja hlabollwa bao ba feletego ka maemong ao a golago a go hloka moomo.
Mmuo o tla thekga baphatlalati ba mohlagase ka tlhomong le ka phethagatong ya maano ao a nago le edi eupa ao a tiilego go oma ka go se lefe le bohodu bja mohlagase.
Re bolete gape ka ga ditaba te dingwe teo go kgonagalago gore di ka tuma mo ngwageng wo.
Go Afrika Borwa, Khomiene ye ya Dinaga ka Bobedi e bopa karolo ya masolo a rena ao a nago le maikemieto ka temokrasing ya rena ye nnyane go laola moo re lebilego gona.
Ditaolo te di theilwego go methopo le ditiro ta kimollo di omiwa go fihlelela goba go hlokomela boleng bjo itego bja tikologo ka ge go nyakwa ke taolo ya seabe.
Mola go amogelwago melawana, Mdi Li o bolete gore, maemo a sephethephethe a ile a fetoga a ba kaone kudu.
Bobedi basadi ba bathobaso le ba bathobaweu ba ile ba se akaretwe ka maatlafatong ya ekonomi - go akaretwa dibaka ta kgwebo le meomo ya maemo a godimo - kudukudu ka lebaka la bong bja bona.
Re ithutile gore ka mehla re swanete go nyaka nnete gomme re se thabele go bueleta molawanakgapeleto, le ge go le bjale re phatlalate tumelo ya gore molawanakgapeleto woo o emete nnete.
Ngwaga o mongwe le o mongwe, mmuo o hlaloa Lenaneotiro la ona la ngwaga go tweta pele phethagato ya thomelo ya ona ya bakgethi.
Seo se lego molaleng ke gore tebelelo ya mang le mang ya melawana le melaotshepeto ke tshwanelo ka nepo ya tlhako ya go putlaganya mellwane go oma ka ditlhohlo ka maemong a bodithabathaba.
Tshedimoo ye e sego ya aroganywa le ya maleba e a nyakega ka ga melaotshepeto ya diminerale, thutaswika, meepo le dilo ta tikologo le kwalakwato ya diminerale.
Ge e le gore go ba gona ga gagwe goba maitshwaro a gagwe a itia thomio le boipshino bja bokgobapuku ka batho ba bangwe goba e bopa thoeto ya maphelo a bona goba polokego.
Mmuo wa Afrika Borwa o kgalema ditlhaselo te di sego ta borumulane ka dinokwane ka sethabeng sa rena go batwantle bao ba lego kotsing.
Bjalo ka maloko ao a thomilego sehlongwa se sa mekgatlo ka bonti, re tsenya letsogo go bopa lenaneo la ditokelo ta batho ta bodithathaba.
Mo ngwageng wo tlhomomio ya Mopresidente e tlo ba ye nngwe ya meketeko ya megolo kudu le ditlhomomio teo re sego ra ka ra di bona ka historing ya Afrika Borwa, gwa realo Mna Jacobs.
E sa le ka pele kudu Mmuo wa Kgethologanyo o ile wa lemoga tema ye bohlokwa ya bana le bafsa gomme wa ba bona bjalo ka batho bao ba lebeletwego kudu gomme wa ba swara ka yona tsela yeo.
Lenaneo la ka Mokibelo le tla lebelela kudu lenaneo la di-ICT ta bjale, leo le ka tsenywago ka go ruteng gabotse, ka go ithuteng le ka tekolong ya dikolo.
Re holofela gore molawana wa go swana le wo o diriwago ka dikolong te di phagamego o tla thua go hlohleleta setlwaedi sa go bala magareng ga baithuti ba dikolo te di phagamego.
Tirio ya dikgokagano ta sebjalebjale le theknoloti ya tshedimoo ka mafapheng a thuto, maphelo, kgwebo le mmuo di tla lebelelwa.
Go feta ngwagasome wo o fetilego, basadi bao ba bego ba raloka kgwele ya maoto ba be ba bonwa bjalo ka bao ba sa hlomphegego le pelaelo ka mafelong a manti ka khonthinenteng ya Afrika.
Mo nakong ye bonti bja dinaga ta rena bo fetogile batwasehlabelo ba maikemieto a dinaga ta ka ntle ka tiriano ye e twago go ba bangwe ba batho ba rena.
Re omiite ebile re omia kabo ya ditirelo ta motheo le phihlelelo ya methopo go aga selekane se se tiilego.
Tlhabollo ya bana ba mengwaga ya ka fase le go ithuta go fa bana ba digole phihlelelo ya ditsenatseno ta ge e sa le ka pela le dibaka ta phediano e sa le ba bannyane.
Taelo ya ka gape ke gore Mna Houston o ka fase ga pito gomme o tla fa bohlatse, moo a tlago fa tlhaloo efe goba efe ye e nyakegago go yena ka mo khomieneng ye.
Go sepedia go hlokomela ga baromiwa ba maole ba ka gare le ba ka ntle moo go ka feletago ka masolo ao a kgonagalago a papato.
Go nyaka lefase le lekaone la bohle go swanete go ra go lokollwa ga batho bao ba hlokago ba lefase la rena le bao ba beetwego thoko lefaseng ka bophara gore ba se hlake, ba se sotlege le go ba tlaleng le go bueta kholofelo.
E tla hlama leano la tikologo la bosethaba ka kakareto le go netefata gore ditlhokomediio ta ekonomi te di omago ga di tloe maikemieto a melawana ya tikologo.
Seo se hwetwago ka mo boikgafong bjo ke tlhokego ya go oma ka ntle le go lapa go fihlelela maikemieto a go tloa bohloki, go hloka edi le go hloka ka kakareto ka nageng ya rena.
Sa bobedi, ke tla bolediana le pampiri ya ka, eupa ka pampiri ya ka ke fokodite te dingwe ta ditemana, bjale nka bolela ka boripana.
Go na le bohloki bja kakareto, go se kgone go bala le go ngwala, mananeokgoparara ao a fokolago le tlhokego ya dibaka ta go tsenya letseno magareng ga dithaba te nti ta magaeng.
Ge e le gore baithaopi ba mmalwa bao ba itlhamilego ka dibeta ba tsebiwa ke makala ao a foago maswika le dimisaele te dingwe, ta go swana le dipomo ta pheterole, thireleto ye maatla kudu e ka hlongwa.
Re lokia maano a elektroniki le a tlhokomelo, ra aba tlhomo ya mohlagase ya thoganeto le ya maithomelo le tokio ya didiriwa ta mohlagase teo di lego ka meagong le ka mafelong a mmasepala.
Ka ge le tseba, tshepedio e twela pele go oma ka ditaba te di amanago le dikgetho ta peleng ta Bopresidente.
Sebopego sa kamano ya sethaba le phraebete: Lefapha la phraebete bjale ke sediriwa se bohlokwa sa lefaseng ka bophara sa dinyakiio le tlhabollo ya S T.
Koketego ka palong ya baeleti ba kgato ya mathomong e tla phoolla go tea lehlakore mo go bonwago mabapi le kgato ya godingwana le ka thutong ye e twelago pele le tlhahlo ka dikolong.
PGNC e na le maikarabelo a go eleta ba taolo ya tikologo le go oma le bona go netefata gore ba diria melawana ya SAGNC go maina ka fase ga tshepedio ya moomo wa bona.
Ge sehlopha se bohlokwa sa marabele se kgetha go se tle, go se romele moemedi, ga se gwa swanelwa go ba kgetho ye e se nago tshenyegelo, a realo.
Le ireleteng tlhabollo ye e twelago pele go ya go ile ya ekholoti le thomio ya methopo ya tlhago mola ka go le lengwe le tweta pele tlhabollo ye e kwagalago ya ekonomi le ya sethaba.
Ka dikgatong ta mathomo ta diphetogo, kudukudu, mmuo o tla swanelwa ke go tsenatsena ka maithomelo go tlia peakanyolefsa ye e hlokagalago ya kabo ya kholete.
Motho mang goba mang yo a nago le ntlo ebile a palelwago ke go lefa ditirelo ta mmasepala.
Nakong ya dipoledianao, Mna Motlanthe o tsebiite mopresidente wa FIFA ka ga sebopego sa kabinete ya gagwe gomme a laeta gape kgotsofalo ya gagwe ka ga ditokieto ta mananeokgoparara.
Disekorole ta HIV teo gabjale di omiwago ka dinagamagaeng ta Bengal bjalo ka karolo ya lenaneo la temoo la HIV di bonthitwe ka ponthong ka Kalaring ya ta Bokgabo ka Durban.
E twela pele, ba e be e le bahlankedi ba thireleto go ya ka Mna Molapo bao ba bego ba rwele dihelmete, sepipeti sa sefahlego, dipathone te ntsho le dikotse te ntsho.
Gape re na le SADC-Mercosur le maithomelo a IBSA bjalo ka ditheo ta go aga tiriano ye e omago gabotse le yeo e holago mahlakore ka bobedi magareng ga dilete ta rena.
O ile a twela pele a bota Mna Blatter gore temokrasi ya molaotheo ya Afrika Borwa e bonthite kgotlelelo ya yona le go se ikinyege nakong ya phetoo ya mmuo ye e sa twago go dirwa.
Ka tshedimoeto ya kgafetakgafeta, ge tshedimoo ye mpsha e thoma go hwetagala, tshepedio gape e fa bokgoni bja go hlokomela diphetogo ka lebelo le gabotse ka mafelong a kgoboketo ya meetse a molomong wa noka.
Go na le dibopego te nti te di fapanego ta thomio ya polasa le go tsenya tiriong ga dijo te di hlakahlakanego ta go "ja nako" ta dikgomo ta maswi ga se gwa iinywa ka kakareto.
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le kanegelo yeo a ka e anegago, gomme mantu a ile a tloga a sa be gona ka ditheeletong ta TRC.
Sehlopha sa taolo ya dikotsi ta masetlapelo se thomiite ka leanotiro la go oma ka mafula afe goba afe ao a bakwago ke dipula ta marega ao ka tlwaelo a hlaselago mafelo a mekhukhung mo nakong ye ya ngwaga.
O bolete gore o ka no bueleta, o bolete dintlha te gomme ke na le bonnete bja gore ka moka ga rena re di lemogile gabotse.
Mo lebakeng le letelele, go swanete go hlokomelwa kopanyo ya methopo ye e hwetagalago ka nepo ya go oketa thomio ya  methopo ye e sa hwetagalego gabonolo.
Gore re kgone go diria molawana wo, ditshepedio ta semolao le ta taolo le ditlhagio di tla beakanywa lefsa mo go hlokagalago.
Ke tla iinya gore Mna Modulasetulo gore ke tla bolela mafelelong ge yo mongwe le yo mongwe a fedite, go sego bjalo go ka dira gore ke tea dibaka te pedi.
Nako ya go oma e swanete go rulaganya go realo e le go se tsenye kotsing maphelo, polokego goba go phela gabotse ga moomi, ga baomi ba bangwe goba sethaba.
Dithulaganyo te mpsha ta go tsena te di tsebagaditwego ke sekimi sa noeto sa Ulimocor, ka dipholoto ta maoto, bjalobjalo, eupa e sego ka kileto ka botlalo ya sethaba.
Naa o ka ntlhaloeta, nakong ya dipolediano le Ngaka Immelman o ka be o ile wa kwa ka ga maina a ditweletwa, ga ke go kweie ka botlalo.
Go na le morero wo mofsa kgwedi ye nngwe le ye nngwe, ka ntle le ka Desemere-Janeware moo go nago le morero wa nako ya dikgwedi te pedi.
Mabaka ao a amanago le tlhabollo a a oketega ka ge a amana le batho bao ba hlaotwego bjalo ka ba mmala, Maindia le mafelelong ba bathobaweu.
Monna yo a dulago ka ntlong yeo le motswalagwe o be a ete le ngwana boegong bjoo ge batswadi ba gagwe ba se gona.
Sa bobedi, re ete re bolete ka taba ya gore SANDF ga se ya kgopelwa mabapi le go sedimoa ramolao wa boikgethelo ka boripana.
Dinene le baoki bao, ba ngwadile malweti ao ge a be a le gona.
Ngwadieto ya go tsenela lebelo la marathone le Lebelo la Boipshino e tswaletwe.
Se se upa go kopanya, go hlokomela le go laola datha le tshedimoo ye e amanago le maanotlhabollo ao a twetwago pele go ya go ile a Toropokgolo.
Tiriano e tla agwa le lekala la phraebete ka mafapheng a mmalwa - ke gore, kgwebiano le peeleto.
Bjale, go le maleba gore ka moka ga rena re mo go hlompha le go keteka bophelo bjo bo kgethegilego bja Mme wa Afrika ka ge a be a tsebja bjalo ka khonthinenteng ya rena.
Nako ya go uthia tebelelo ye ke gonabjale, gomme dipoelo te kaone te di ka se bonthwe felo ka kakareto kudu go feta ka Kapa Bodikela.
Seo go bolela nnete ga se lebaka ka lebaka la gore hlatse e ka latofatwa ka bofora  ge a ka thulana le bohlatse bja gagwe.
Go netefata gore go ba le phihlelelo ye e sa itiwego ya tiragalo ya bokgabo le ya seto, tshedimoo le boipshino ka go bobedi merero ya dithelete le ya naga.
Ke na le bonnete bja gore dineelano te di tla twela pele go maatlafata tiriano magareng ga dinaga ta rena ka bobedi le batho ba tona.
Klaente ya ka o ikwa le go bolela gore o rata le gore o hwedite keleto le gore ga a nyake go araba dipotio ge ke se gona.
Ka ntle le ekonomi ya ditoropong ya mafolofolo le ye e tweletago, mafelo a rena a ditoropong a tla fefoga le go phuhlama.
Batswadi le bana ba na le tlhobaboroko ye e lego gona ka lebaka la gore bana ba utswitwe le go thotharwa ka ntle le tsebo ya batswadi ba bona.
Mongwaledipharephare a ka amogela, legatong a Mokgatlo, dimpho, dimpho ta bohwa le dikabo te dingwe te di fiwago Mokgatlo, ge fela te di dumelelwa ke Khansele ya Ditona.
Ke le lakaleta, khomiene, le Maafrika Borwa ka moka khuto, toka, lerato le seeta sa kholofelo mo ngwageng wo o tlago.
Baomi ba bangwe ba na le maikarabelo go ba taolo go diria melawana ya taolo ya dikotsi ka meomong ya bona ya ka mehla go maatlafata katlego ya maikemieto a bona a moomo.
Se ke mahala gomme se ka hwetwa ge o ete o ingwadiite ka lefelong la maloko ka wepsaeteng ya Cape Biotech.
Le ge go le bjale, ka ge le tseba, mmuo wa Sudan o twela pele go ganetana le tsenyotiriong efe goba efe ya maole a AU.
CER, mabapi le selekano sa khaponetaeoksaete, go le lengwe le le lengwe la mafelo a mararo ao a bonthitwego ka mo fase.
Bonti bja dikolo te ta phoraemari ke dikolo te di fago dikolo te di phagamego baithuti teo di nago le dipoelo te di sa kgahliego.
Tlhako ye ya molawana e ikemiedite go hlahla dinamela te di sepelago fase ka Phrobentsheng ka go fa maikemieto a phrobentshe le melawana le go hlaloa tlhabollo ye e lebeletwego ka phrobentsheng ka bophara.
Tokelo ya go se dirwe motwasehlabelo - go fa mohlala, moomi a ka se rakwe ka lebaka la gore o kgathile tema ka tlhahlobong ya moomong goba ge a begile kotsi.
Ka nnete, go na le dilo ta bohwa bjoo bo phelago teo re di dirago, goba re di bonago lehono, e lego karolo ya dilo teo di hweditwego ke batho go twa go badimo ba rena kgalekgale.
Hweta puku efe goba efe ka mo go lekanego, sengwalwa goba selo seo se tweleditwego ke motho yoo.
Modulasetulo, tlhohlo ye kgolo ke go fa batho ba rena bophelo bjo bokaone le go tloa leuba la tlala le bohloki.
Dikotsi te pedi te kgolo di hlagile teo di bakilego mathata ka kabong ya meetse ka Toropokgolong ka lefelong la Strand Somerset West.
Ka kweiong ye, go tsena ga China mo go sa twago go dirwa ka go Mokgatlo wa Kgwebiano wa Lefase go upa katlego ya motheo wo bohlokwa ya mokgatlo wo le maloko a dinaga ta yona.
O bolete gore phadiano ya dikhwaere e be e ikemiedite go dira gore batho ba lemoge bohlokwa bja thuto.
Maphodisa a ka Fouriesburg a golegile bagononelwa ba babedi go twa ka Lesotho le ka Afrika Borwa ka morago ga lesolo le le bego le dirwa bohlodi ka dinageng te pedi.
Meomo ye boima yeo re bego re bolela ka ga yona e akaredite tlhohlo ya rena ka moka ya go netefata gore ekonomi ya rena e a gola, e a hlabolloga le go fihlelela dinyakwa ta didiriwa ta batho ba rena ka moka.
Seboka sa ba Bane se tiiedite gape boikgafo bja sona go kopana kgafetakgafeta le go kgopela moemedi go hlokomela ditlhabollo le ditiro te di dirwago ke mekgatlo le go ahlaahla seo se swanetego go dirwa go ya pele.
Thulaganyo ya ditirelo ta thoganeto boemafofaneng ka mehla ga e kgokaganywe ka mo go lekanego le ditirelo ta thoganeto ta taolo ya tikologo meagong ya boemafofane.
Tlhokego ya dikgokagano ta difofane le ta ditsela magareng ga Indonesia le Afrika Borwa e bonwe bjalo ka ye nngwe ya mapheko a dikamano ta ekonomi.
Sepedia eneti le go hlokomela kgatelopele ya kgoro go phethagata leano la yona le go twela pele go kaonafata boleng bja masolo.
Baomi ba ta maphelo - Batho bao ba nago le mangwalo a dithuto bao ba hlokomelago balweti, ba go swana le baoki, dingaka, bahlokomedi ba menagano le ditsebi te dingwe.
Thomio ya XTC e ka ba le bolwetana bja ka morago ga go nwa dihlare bja kgatelelo ya mogopolo mo lebakeng le lennyane gomme mo lebakeng le letelele e ka senya bjoko le sebete.
Lehono bobedi dinaga ta rena le batho ba tona ba gare ka ntwa ye nngwe ya go fenya bohloki, tlhokego ya tlhabollo le go beela batho bao ba hlokago le bao ba se nago sa bona thoko lefaseng ka bophara.
Letati la Dipalopalo la Afrika le re gopota gore tweleto ya bokgoni bja dipalopalo go dira melawana, go beakanya, go phethagata, go hlokomela le go sekaseka, ga di fela mabapi le dinomoro.
Bjale, bjale re bjalo, Mna Lax, bjale go twa go sehlopha se se lego ka pele ga ka, gore se nyaka go rarolla tlhagio ya bona ya mafelelo lebala ke lekaakang.
O be a fela a e etela ge a be a sa le ka Yunibesithing ya Rhodes.
Durban e na le te nti te e di abago gomme ganti go ba boima gore batho bao ba dulago mo ba tsebe gore ba ka thoma kae ge ba ka kopana le motho yo go kgonagalago gore a ka beeleta.
Ka lebaka la te ka moka le mohlomongwe ka phoo, re bogela, re tshwenywa ke dikotsi te di ka kgonagalago ta tweleto ya dikgopolo le tirio ya 'Yuropa ya sebo'.
Setene Molepo, yo a etego ebile a na le bana ba bararo, o ile a leka go thua mosadi yo ka moo a ka kgonago ka gona ge a be a le tseleng a eya sepetlele.
E ke Modimo a ka nthua le batho ba bangwe go boelana le ditiragalo ta nako ye e fetilego gomme re ageng bokamoso bja rena.
Go oketa poelo ya peeleto ka gare ga SAMS ya Mmuo mabokgoni a yona a thomio ya thireleto a omiwa ka ditsela te di latelago.
Bakgoboketi ba mmalwa ba othiti ba ka nageng ba ile ba kopana gomme yo mongwe le yo mongwe a reka mohuta wa othiti ye itego go tlo neelana gareng ga bona.
Batho ba mohuta woo ba be ba, le ge go le bjale, le ba bannyane ge ba bapetwa  gomme maikutlo a bona goba ditiro ta bona di be di fela di dira gore ba se ratwe ke baomimmogo ka bona gomme ka dinako te dingwe ta dira gore ba solwe ka go tlaiwa ka mafolofolo.
ERM e oma kudu ge dikemelo ta moomo di hlalowa ka mo go kwagalago, di bolelwa le go kopanywa ka ditumelelanong ta go dira moomo, gomme batho bao ba nago le maikarabelo ba dira dikemelo te.
Gape re leboga bahlahli ba rena ka ga boikgafo le maikemieto a bona go hlabolleng ga baithuti ba rena.
Se se akareta selo se bohlokwa se se tlago pele, go beakanya lefsa mekgatlo ye bohlokwa ya meomo ye menti ya go swana le UN, dihlongwa ta dithelete ta bodithabathaba le mekgatlo ya kgwebiano ya bodithabathaba.
Mokgwa wa thireleto le ona o tla oma ka go hlahloba baabi ba eThekwini gammogo le go fa dithiinyo ta mabapi le magato a thireleto ya mafelo.
Go hlongwa ga komiti go latela go hlokofala ga baemane ba upa bao ba bolotwego ka komeng ka KwaMhlanga, Mpumalanga ka Mokibelo.
Kopano ya Boto ya Kahlolo e tea sephetho mabapi le maemo a dikgopelo ka go ahlaahla proteke ye nngwe le ye nngwe le go tea sephetho.
Ditlhako ta melawana ya thomio ya naga, ditlhahli le melawana di swanete go tlia tlhabollo, kudukudu ditiragalo ta tlhabollo, ka mafelong le ka mafapheng a dinamelwa ta sethaba.
Tshepedio ye e na le bokgoni bja go rarolla nyakego ya dintlo ka kelo mola ka go le lengwe e fihlelela dinyakwa ta batho ba rena.
Re a di rekia gomme go tloga fao, gwa realo Mna Douglas, mo bekeng ka ntle le go baithuti gomme go tloga fao re ba gatieta tona peleng, ra di phara go ralala le lepatlelo.
CITI ke mokgatlo wa selete wa kgwebiano, sehlongwa sa dikgokagano le etentshi ya twetopele ya intasteri ya ICT.
E bile tsebio ye bohlokwa gomme MASA e swanete go lebogiwa ge e atlegile.
Go oketa palo ya baomi ba ta maphelo sethabeng, go kopanya maemo a tlhahlo le methopo ye e okeditwego yeo e filwego lenaneo.
Ge taba ya Zimbabwe e le ye e gogago maikutlo ka tsela ye go dinaga te nti ka tsela ye, gona re dumela gore e swanete go ba ka lenaneotherong la dikopano.
Sa mafelelo, baomii ba dipalopalo ba ipileta go phihlelelo le tomiego ye kgolo ya tshedimoo, gammogo le bokgoni bjo bo oketegilego bja tshekatsheko le bja go fa dipego.
Ka go lemoga gore seemo ka DRC se twela pele go tlia thoeto go khuto le thireleto ya bodithabathaba ka seleteng.
Ka tlhago, re tla thaba ra ba ra hlomphiwa gore wena Mohlomphegi o hlogonolofate dinaga ta rena moo re nago le bonnete bja gore o tla amogelwa ka lethabo le legolo la ge o etla gae go twa gae.
Mafelelong ke ra gore se se ka se kgone go fa mohuta wa bohlatse bja gore o nyaka go lebelela seswantho.
Ka mantu a, e re ke le lakaleteng dipolediano te di atlegilego, gomme ke re ka moo re jago ka ECA re lebelete go hweta dikenywa ta kopano ye bohlokwa ye.
Kgatio yeo o e amogetego go tloga fao, bjale e tla ba le kgatio ye e nepagetego ka ge Mna Mekgwe a laedite gore o nyaka gore setatamente sa gagwe se balwe.
Mo mafelelong a beke ao a fetilego, bagononelwa ba lesomepedi ba ile ba golegwa ka lesolong la thibelo ya bosenyi ka Itsoseng.
Ka kweio ye, dilekane te di nago le maitshwaro magareng ga baabi ba tlhokomelo ya maphelo ba phraebete le ditirelo ta maphelo ta sethaba di oma ka tlhaloo ye e phatlaletego.
Ge e le gore go na le phaephe ye e phatlogilego goba ye e dutlago tseleng goba pheibementeng e bege go ba Ditirelo ta Meetse.
Lebakeng la ge seo ke se boletego se bonwe bjalo ka selo seo se se nago mohola, e reng ke boleleng seo ke bego ke se bolela thwii.
Ka "mananeo a yona a thutio ya mananeo a tlhabollo", IOM e fa mebuo baomi bao ba nago le bokgoni, e hlokomete dilo te bohlokwa ta tlhabollo ya bosethaba gammogo le dinyakwa le ditlhobaboroko ta dinaga teo di amogelago.
Bjale ke lebelete ditsela ta go akgofia go agwa ga sekolo se sengwe ka Vryburg.
E fa mananeo a tlhahlo le a temoo go thua baomi go kweia le go obamela ICP.
Ke be ke no nyaka tshwaotshwao ya gago, ke a tseba gore o bolete ka ga yona, eupa go sa na le dikgoba ta ka ga seo re se bolelago.
Mogononelwa o tla twelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Ventersdorp lehono ka tatofato ya go gweba ka lebake, mola e le gore dinyakiio ta mabapi le gore bathui ba gagwe ba kae di twela pele.
QES ya moragorago e bontha dikoketego ka go bobedi moomo le letseno la dithelete ka moka la mafapha ka moka a seswai, ka ntle le mohlagase, gase le kabo ya meetse, moo e lego gore moomo o dula o sa fetoge.
Proteke e nyaka go kaonafata temogo ya khomphutha le tsebo ya go bala le go ngwala, ya kgontha baomii ba mafelelong go kgokagana le theknoloti ka mabaka a bona le go fetieta go ithuta dithabeng.
Go swana le ge re lemoga go kgatha tema ga dithaba ka ntweng kgahlanong le dikgaruru, re ka se kgotlelele ditiragalo ta bosenyi.
Go dirilwe pharologanyo magareng ga mabenkele ao a rekiago dilo te itego le ao a rekiago dilo ka moka te di farologanego, magareng ga mabenkele ao a rekiago diphahlo te mpsha le te di omiitwego le magareng ga dikgwebiano ka mabenkeleng le teo di sego ta ka mabenkeleng.
Temoo ya sethaba - maloko a sethaba a ka netefaletwa gore a tla tsebiwa ka kgao le ka diphamfolete ka ga go tswalelwa ga ditsela mo go emetwego mo nakong ye.
Mafelo ao a ireleditwego a tla laolwa bjalo ka "metheo" goba bjalo ka dilaeti ta dikokwane ta masolo a taolo ya methopo ya dilete.
Legato le le hlatloitwego la ditheriano le dingangiano ka ga dilo te di tlago pele le tshekatsheko ye kgolo ya dithelete ta sethaba ga go maatlafate fela temokrasi ya rena eupa gape go tlia kgatelelo go dikgoro ta mmuo gore di abe ditirelo.
Mokgopedi yo a hlohlobjago la mathomo o swanete go dira dithutwana te nne ka moka: Tsebo ya Molao, Meomo ya Matsogo, Thuto ya Mohlagase le Thuto ya Mekheniki.
Ka lebaka le, e re ke teyeng sebaka se go lakaleta yo mongwe le yo mongwe yo a lego mo le ba lapa la lena sehla sa matswalo a morena sa boipshino le boiketlo.
Mme o re bodite ka ga lerato la gago la ditokelo ta botho, naa o ka tiieta puku yeo o hlaloago Mdi Mandela bjalo ka "mmagosethaba wa setaele sa gagwe".
Gape e swanete go tsenywa kgahlanong le phefo le boso, le go kgona go thibela menkgo, lerole le leata.
Dikhamphani te dingwe ta ka Afrika Borwa di ete di beeleta ka Russia - ka diprotekeng ta gase le oli, magareng ga te dingwe.
Go aba thekgo le mananeokgoparara go kgokaganya le go laola thuo ya DoD ka masolong a dipapato.
Go dira gore puo le go tea diphetho go kgathe tema ka go lekodiia lefsa ditiro ta bjale le go hlabolla makala ao a hlokagalago, mekgwa le bokgoni.
Ka kopanong ya boselela ya Khonferentshe ya Mekgatlo ga go diphetho ta ka fase ga te tshela te di amogetwego go beakanya tshepedio ya melaotshepedio.
Re le leboga kudu ge le felegedite Thandi gore a kgone go tla go tlo anega kanegelo ya gagwe.
Boikgafo bja gagwe mo moomong wo bo ile bja putsa mo nakong ye e sa twago go feta ge melato ye mebedi yeo a bego a e nyakiia, e ile ya phethwa ka Kgorotshekong ya Lehurutshe.
Lefapha le la kgwebo le tla hloleleta go hloma ditikologo teo di fago thekgo go bophelo bja ka lapeng, go fa mohlala, ka go fa llifi ka dinako ta mathata a ka lapeng.
Moomo wa rena, le gonabjale, e tloga e le go hlokomela ngongorego ye nngwe le ye nngwe yeo e ka feletago ka bofokodi ka tshepediong le tlhokomediiong ya dikgetho.
Hloma mokgwa wo o kopantwego wa taolo ya molato, go akaretwa sediriwa sa moomii sa taba e tee, sa melato ya bosenyi le ya sethabeng.
Gape ba kopane go sepedia tlhathollo ye e nepagetego ya tshedimoo ka go aba tshedimoo ya mahlale ka ga methopo, mekgwa le ditshepedio te di omiitwego.
Se se tla thua go re bea gore re twelete motheo wo o tiilego wa ditsebi ta dinyakiio, le bahlami ba theknoloti ba ditweletwa te mpsha le ditirelo.
Ka Labohlano, kabinete ya thireleto ya Israeli e tere sephetho sa go twela pele ka lesolo la IDF, eupa go se le katoloe mo lebakeng le.
Mohlokomedi wa phethagato ya moomo o kgona go hlokomela ditiragalo ka mo go swanago, go fa diphetolo ta diententshi, megala ye e twelago pele le moomo wa modirii.
Re rata go bolela gabotse gore ga re na diphetho ta sepolotiki go laola motho ofe goba ofe goba mokgatlo ofe goba ofe wa sepolotiki.
Kopanyo ya mekgwa ka moka ya dinamelwa go aba tirelo ye e sa turego le ya go hloka mathata go badudi ba rena ka moka.
Go ile gwa dumelelanwa ka gore ka lebaka la kgakanego ka lebaka la Molao wa Mmasepala wo o fetoitwego, taba yeo e buetwe morago go Komitiphethii go yo ahlaahlwa go twela pele.
Bjale le na le tshepedio ya DDR, kopanyolefsa ya naga, le ditshepedio ka moka te dingwe teo Tonakgolo e boletego ka tona mabapi le peomarumofase ye e swanetego go phethwa.
Go tea lehlakore mo go yago godimo go bakilwe ke phetoo ya mokgwa go tla twela pele go fihla mafelelong a ngwaga wo, sebakeng sa go tea lehlakore mo go yago fase mo go fetilego.
Ke belaela gore re hwete ditsela teo ka tona re ka omago e sego fela ka go twela pele ga dikgopolo ta rena, eupa kudukudu go emia ga dikgopolo ta rena.
Seo re se kgopelago fela ke gore motho yo mongwe a re thue ka go ireleta borotho bja rena, gwa realo Mna Mthembu.
Ditaeto ke ta gore go be go amega segongwana, lekala la bosenyi bjo bo rulagantwego le tweta pele dinyakiio ta lona gomme bagononelwa ba bangwe go emetwe gore ba tla golegwa mo nakong ye e sa fetego pelo.
Se se kotsi kudu go batweleti ba taamane ba ka seleteng ka lebaka la gore mebuo le di-NGO di lokieta go tsebagata semmuo go ngala ditweleta ka badirii ba bodithabathaba ka Lesolong La Dithulano ta Ditaamane.
Ke dumela gore selo se se kgahliago kudu sa phadiano le ge e le gore ke maithomelo ao a bonthitwego gomme lesolo le bokgoni teo di ilego ka ditlhagiong, a realo.
Gape go twelete palo ya dithelete le balaodi ba diyuniti-thraste go akaretwa Investec le Selekane sa Seafrika.
Khomiene ya Bafsa ya Bosethaba e kgopetwe go romela leano la phethagato la NYS ka Juni mo ngwageng wo.
Didiriwa ta taelo le taolo di akareta taolothwii le go tshepha kudu diphethagato ta didiriwa ta taolo ta go swana le melawana, diphemiti, le ditaolo ta thomio ya naga.
Gabotse ke e bone bjalo ka maikemieto a maole ka kweio ya gore ge batho ba omia di-CBW kgahlanong le wena, o ka omia te dingwe ta tona gape.
Baomi ba swanete go romela tshedimoo mabapi le baomi ba bona go UIF.
Go molaleng gore nepo ya Mmuo ke go dira gore dikolo ka moka bjalo ka dihlongwa ta temokrasi, di dirie mokgwa wa tekatekanyo ya go thwala batho meomong.
Le ge go le bjale, phetoo ya diekonomi le metheo ya mekgwa ya go di ela e swanete go twelela.
Sengwalwa se se tlo tla ka go dikomiti ta dikgoro le ka go dikhansele ta ka fasana ka morago ga go khuta, re holofela go di boutela ka Khanseleng mafelelong a kgwedi ya Oktoboro.
Naa o be o tshepha Charles ge a be a re o amegile go ipolela ka ga dilo te ka moka, go thuma mo, go dipolao te?
Moprikatiri bjale re tlo tea bohlatse bja gago gomme pele re dira bjalo, ke tla kgopela Mokhomienare Lyster go go diria kano.
E tla latelwa ke leeto la ba kgao la pontho moo le tlogo fiwa sebaka sa go botia babonthi dipotio le go tea diswantho.
Baomi ba keleto ya sethekniki ba a hwetagala ka disenthareng ta Tirelo ya Bareki go eleta bareki ka ga tshepedio le go nolofata diphetoo ta kabaganyo ya ka pela ya ditirelo.
O omie gape ka go tea dilo ta go swana le ditoloki ta khatepokisi ta dithuipheipha, mapokisana, dijeke, dithelo ta matarine le dipampiri ta maratha go a dikolong ta kgauswi go tlo di omia ka diprotekeng ta tona.
Seo re swanetego go se dira ke go fetoa maemo ao mengwagakgolong ye menti e gapeleditego go Maafrika kae goba kae maemo a te di utilwego.
Wekopo e tla ba ya go tsebia dithaba ka ga PSDF gomme e tla omiwa bjalo ka sebaka sa batho sa go kgatha tema le go tsenya letsogo ka tlhakong.
Pelaelo ye ke swanetego go ba le yona e mabapi le go feta taba ye e itiago nepo ya rena ye bohlokwa ya go aga bophelo bjo bokaone go batho ba rena ka moka.
Letlakala le le na le tshedimoo ka ga dikgoba ta moomo te di sego ta tlatwa ka gare ga GCIS, ka foromo ya maleba ye o swanetego go e tlata.
Se se gatelela masetlapelo a dimilione ta batho bao, mengwagangwaga, ba hlokofetego le go emia go phela bjalo ka batho, ka lebaka la go hloka setho go ba bangwe.
Go hwetagala ga Leano leo le Ngwadilwego ka go tsebagata didiriwa ta ekonomi, teo go dumelelanwego ka tona le dikgoro ta mmuo ta maleba.
Gomme peleng o bonthite, o tsebagadite peleng gore mabapi le tshedimoo ye e kgobokeditwego ke Trevits ya gore tshedimoo yeo e omiitwe mabakeng a masolo a ka gare.
Kgatelelo ye e sego ya; lekana ya badirii le bengdiere ka sethaba sa badudi ka ga intasteri le kgwebo go amogela go fokotwa ga ditlakala le masolo a go omia dilo gape.
Go hlokomelwa baithuti ba Maafrika Borwa ao a hlokiitwego peleng bao ba phethilego dithuto ta bona ta ngwaga wa mathomo wa kgrata le bao ba ingwadiitego go ithutela dithuto ta ka morago ga kgrata ya mathomo.
Mabapi le thuo ya taeto, tefelo e laolwa ke tlhagio ya bohlatse ya ditshenyegelo te di hweditwego gomme di tla amana le nako ya semmuo ya taeto.
Go tweleta letlotlo ka go abela methopo go netefata gore go ba le poelo go dipeeleto teo di tlago phethagata maikemieto a bohlokwa a DAC le mehola ya kakareto ya mmuo.
Dithaba ta maphelo a monagano le tona di sepedia mananeo a tshwaollo ya menagano ya sethaba go batho bao ba nago le mathata a ka monaganong ka nepo ya go ba tsenya sethabeng.
Dinaga ka bobedi di na le kgahlego ye e swanago ya go netefata gore EPA e phethagata kopanyo le tlhabollo ya selete.
Le ge go le bjale, mabakeng a mangwe dintlha te di nyakegago go tlo dira dikakanyo ga di hwetagale semeetseng.
Bohlokwa bja tiriano ya kgauswi ya dilete gape e amana le go hloka thireletego ya ka seleteng ka lebaka la ditaba teo di amago kudu seemo se se sa fetogego sa ekonomi le katlego.
E kgontha dithaba te nti go fihlelela thomio le go abelana tshedimoo le tsebo le go ba maatlafata go fihlelela bokgoni bja bona ka botlalo.
Bjale, re tweledite bokgoni bjo itego bja go tweleta didiriwa ta tlhapeto le didiriwa ta go hlapeta lefsa.
Lekala le le omela go maatlafata bokgoni bja mongdiere ka go ba fa diwekopo ta tlhahlo gore ba kgone go phethagata mananeo a bona gabotse kudu le ka bokgoni.
Mmuo o oma kudu go rarolla ditlhohlo te, ka nepo ya go hlama maemo ao a ka dirago gore go kgonagale le go oma gabotse go omia dianthiretherobaerale ka lefapheng la maphelo a sethaba.
Diteng te itego ta MAP di tla direga le mananeo ao a phethagatwago go fihlelela maikemieto ao a hloitwego, go netefata gore re feta kakareto ra ya go te itego.
Le ge e le gore dikhweto te bohlokwa di amana le ditaba ta sethekniki mabapi le ditshepedio ta tekodiio, re thabile go lemoga gore ga di akarete taolo ya boaedi ya dithelete, tshenyegelo ye e fetiiago goba ditahlegelo ta dithelete.
Aowa ke tloga ke nyaka go mo kgopela tshwarelo ka ge ke bolete dipolelo teo ka lebaka la gore e be e se nnete ebile le bjale ga se nnete.
Tokollo ya basadi e kgokagane kudu le ntwa ya go lwela tokologo ya batho ba Afrika go fenya tlala le tlhokego ya tlhabollo le go tlia katlego le tlhabollo ya leago le ya ekonomi ye e twelago pele go ya go ile.
Godimo ga go se hwete moputso ka lebaka la go se tle moomong, baomi ba ba tla tsenela tshepedio ya kgalemo ka go kgatha tema mo go sego molaong ka mogwantong wa go ngala moomo.
Baomi bao ba lahlegelwago ke meomo ba na le tokelo ya go nyaka thelete go UIF.
O bone peu ya bonna ye itego, twantho ya ditini gomme o ngwadile dikgatio mabapi le seo, yeo e bile karolo ya dinyakiio ta gagwe.
Ga go na pelaelo mabapi le pelaelo yeo ka moka ga rena re ikwago ka dikgaruru te di dirwago kgahlanong le basadi le bana ba naga ya rena le lefase.
Taolo ya Molaodi wa Kgao, ka ditheriano le CEI, e ile ya kgona go netefata gore kgao e obamete melawana ya maitshwaro.
Ditshepedio ta go sepedia dingongorego di swanete go phatlalatwa mokgatlong ka moka gomme tlhahlo e fiwe baomi ka moka gore ba kgone go tseba gore ke kgato efe ye ba swanetego go e tea ge ngongorego e amogelwa.
Hlohleletang baithuti go itokieta meomo ka lefapheng la mahlale, boenteneere le ICT.
Tshepedio e omia dilaeti ta llupu te di epetwego tseleng teo di "kwago" go ba gona ga selo sa metale, sefatanaga, pese, bjalobjalo.
Bjale e tla bulelwa batho fase go botia dipotio le go fa ditshwaotshwao gomme Motseta Duarte o tla nthua ka go araba te dingwe ta tona.
Karolo ye ya lenaneo e nyaka go thua go tseba le go oketa go kgona ga mafapha a itego ao a nago le bokgoni bja go tsenya letsogo kudu ka ekonoming ya phrobentshe.
Mmuo o lemoga bohlokwa bja maano a intasteri ya dikepe ya ka Afrika Borwa le dikholego ta ka ntle teo e di tliago ka ekonoming ka bophara.
Le ge palo ya magoro a tshedimoo ye e kweiegago a le gona, ga go na mollwane wo o swanago magareng ga magoro a tshedimoo, le ganti tlhokego ya go swana.
Dinepo te di ka fihlelelwa fela ka ntwa ya mmakgonthe ye e tumilego le ye e telefatwago ye e akaretago e sego fela mebuo le mekgatlo ya dipolotiki, eupa gape batho ka bobona ka mekgatlong ya bona ka moka.
Ga se lena goba nna yo ke swanetego go gopotwa gore go sa lebelelwe gore ke magato afe a kimollo ao a tewago ke Palamente, ditiro ta yona di hlahlwa ke mekgwa ya ditokelo ta motheo te di beilwego ka gare ga Molaotheo.
Baomi ba bane ba oma ka serapaneng, gomme ba tlaleletwa ke baomi ba tlaleleto ba ka serapaneng ka sewelo, go oma ka noetong, go fepeng le ka go seporeyeng.
Go netefata gore dinyakwa le mekgwa ya dithaba te di amagegago di a lebelelwa ge go sekasekwa diabe ta tlhabollo le meomo ya dipeakanyo ta seto le ta mafelo.
Gape ke kweia gore magato a go fa mabaka ao boramahlale ba lehono ba omago ka gare ga ona a na le bokgoni, ebile ga a akarete tiriano ye kaone le kabelano.
Eupa lebelela dithaba te nti te di swanago di nnoi te di phedianago, gomme o tla ithuta go twa moo toropokgolo ya rena e hwetago tlhohleleto le moya gona.
Tlhagio e akaredite leano ya kgwebo la ditshenyego ta tiro ya moomo le dipoelo te di lebeletwego ta lepatlelo leo le iintwego.
Batho bao ba nago le batswadi, barutii ba ka malapeng, baithuti ba dinyakwa te di kgethegilego, bahlankedi ba tlhahlo ya moomo, dikgoro ta mmuo le bakgathatema ba bangwe ba hlohleleditwe go tsenela pontho yeo ka letati la mathomo.
Diphemiti di dumelela ditiragalo te itego te di dirwago ke batho bao ba ingwadiitego le NPC go latela maemo ao a beilwego ka phemiting ye e dumeletwego.
Re ipileta go dinaga ka moka te di ratago khuto lefaseng go thekga mmuo wo o akaretago mekgatlo ka moka go fihlelela puetosekeng ya ekonomi.
Seo se re thuite ge re lebelela Kahlolo ya Mohammed, ka lebaka la gore le yena o thekgile duthiinyo teo re di terego bjalo ka Komiti ya Ditefelo.
O hlokofete ka moo mokgweng woo wo moomo ka lebaka la gore o be a sa kgone go nwa dihlare teo a filwego tona ka kgolegong.
Go fihla gabjale Afrika Borwa e kopane le phihlelelo ya yona ye e akaretago mang le mang go dinepio ta thuto ya ba mengwaga ya ba fasana teo di beilwego ka go di-MDG.
Tshepedio ye e bopa karolo ya go kgatha tema ka bonti ka dipapading ta dikolong ka lenaneong la kgoro leo ka go lona dipapadi di twetwago pele le go maatlafata ka dikolong ta sethaba.
B' ke bolumu ya kgauswiuswi le mililitara ya selo seo se iketlago ka gare ga litara e tee ya seela sa kgwebiano, seo se elwago ka morago ga go iketla ka laporathoring mo iring e tee.
Mapokisana a go lahlela dithiinyo a swanete go bulwa kgwedi ye nngwe le ye nngwe ka motho wa boraro yo a sa teego lehlakore, yo a tlago fiwa konteraka ya go tloa dithiinyo teo gomme a kopanya tshedimoo ka pegong.
Go na le dipolediano ta lerato magareng ga gagwe le Mabotha, goba Themba, ka ge ba be ba mmita bjalo ka nako yeo.
Naa ba be ba na le pipi ye e bego e ba upa goba paki goba se sengwe sa go swana le seo se ba se aperego?
Go lokia le go hlokomela mabapi a go phuthega a go thibela ya bohodu ka meagong ye e fapafapanego ya ka phrobentsheng ka bogareng bja toropo: Cape Town.
Mongwadi yo a tumilego wa dipadi ta kgale teo di beilwego tikologong ya nako ya lefase la kgalekgale la Greece le Roma e fa kanego ya sebjalebjale ye e hlohloletwago ke seporofeto sa kgalekgale.
Se se bontha gore mmuo wo o etilwego pele ke ANC o bile nneteng go nepo ya bodithabathaba le setlwaedi sa batho ba rena le baetapele bao ba thomilego Lesolo la rena.
Lenaneo leo le theilwego moomong gomme ge le feditwe le tla bopa dintlha go thuto ye e ngwadiitwego go ya ka Tlhako ya Dithuto ta Bosethaba.
Kabinete go tloga fao e tla swara kopano go fa kakareto ya tlhako ya moomo wa mmuo wo o tlago bolelwa ka Polelong ya Mopresidente ka ga Seemo sa Naga.
Go fa mohlala, go bile le thitio ya methopo go ya ka tlhabollong ya bana ba mengwaga ya ka fasana gammogo le go tiieta tiriano gareng ga dikgoro ta maphelo, bobotlana le ya thuto.
Diakhanote ta dilo te di lahlegilego di tla romelwa gomme thelete ye e amogetwego ya selo se se timetego e fiwa selipi ke kheia gomme akhaonte ya letseno e fiwa thelete.
Godimo ga fao, ka ge mmuo wo o bopilwego ke batho ba mmalwa o be o lebane le ntwa ya go lwela tokologo, taba ye e bile godimo ka potiong ya thireleto le, mafelelong, ditiro ta didiriwa ta semolao teo di o diretego.
Bjale ge sethelo se betwa naa o ka kgona go akanya nako ka lebaka seo?
Gomme ge o dira bjalo o bolele gore boleng bja tirelo yeo sethaba se e hwetago bo nyaka kaonafato ye kgolo ka mafapheng a manti, go laolwa ke maitshwaro a bona a maatla a tirelo ya sethaba.
Ke be ke lemoga gore e be e le dilo te di bego di ileditwego gomme ke ile ka kgotsofala gore boramahlale ba ba bile le lebaka le lekaone la go nyaka tiieleto gape.
Dingongorego te mmalwa ka ga maloko, ditiro ta kgalemo, melato ya bosenyi le ya sethaba, gammogo le kelo ya go se tle.
DPLG e feleleta moomo ka ga tekodiio ya kakareto ya mabokgoni a bosethaba ka mmuong wa selegae.
Go fihla go ditekodiio ta letswele te tharo bophelong bja gago ka moka, gatee mengwaga ye mengwe le ye mnengwe ye lesome, go thoma ge o na le mengwaga ya bomasometharo.
Maikarabelo le meomo yeo e kweiegago e a fiwa le go amogelwa ke mekgatlo ka moka ye e nago le maikarabelo a go phethagata NWMS.
Ge e le gore ke nna leloko la WINSA gomme ka fetoa meomo ka hweta o mongwe ka ntle ga intasteri ya nyutleleara, naa ke sa tlo dumelelwa go ba leloko?
Re na le mafelo a mmalwa moo re nago le monyetla wa naga goba wa tsebo, go swana le thutelangwedi, difosili, diphedi ta tlhago ta mehutahuta, meepo le diminerale le tsebo ya setlogo.
Tikologo ye e sa fetogego ya batho ba kgwebo bao ba bolelago Seisimane, gammogo le dinamelwa te kaone le mananeokgoparara a dikgokagano a dira gore Afrika Borwa go fihla gabjale e be lefelo leo le kgahliago ka karolong ya khonthinente.
Re kopane le bona, re ra gore Tirelo ya Difofane ya Afrika Borwa le taolo ya Mokgatlo wa Baotledi ba difofane eupa bjale ke swanete go oketa ka gore ke belaete gore o be a le fao.
Fela ka morago ga nako ya mengwaga ye meraro, ba ile ba tla mesong ya lehono go thua karolo ya ICGEB ya Cape Town ka thekgo ya maeleng.
Re bile le dipapadi te mmalwa moo re bilego le mathata ge ba be ba le moo gomme ba dirile moomo wo o kgahliago kudu wa go dira gore batho ba se tsene.
Habolla mabokgoni le go fa dibaka ta dithaba te di hlwekilego kudu go realo e le go netefata gore ga go motho yo a yago go robala a swerwe ke tlala.
Bjale, moomo woo BNC e o dirago ke wo bohlokwa, e sego fela go dinaga ta rena te pedi eupa go khonthinente ya rena ka moka.
Mafelo a ka lebopong la lefelo la kopanelo ke ao a tletego ka ditiragalo te nti ta ekonomi ya sethaba, disenthara ta madulo a batho, dinamelwa, ditiragalo ta diintasteri le ta kgwebo.
Go ya ka kweio - re Maafrika, ditoropokgolo ta rena ke ta Seafrika gomme ditebelelo ta rena ta tlhabollo di kgokagane kudu le diphetogo le ditshepedio ta dinaga ta rena ta Afrika.
Mokgwa wa sebjalebjale o bona kgatelopele ya theknoloti e le bohlokwa le tirio ya tsebo bjalo ka dilo te bohlokwa te di tliago kgolo - kgolo ka boyona, ka diekonoming te nti te di omago gabotse ta lefase.
Magageong, tshepedio ya rena ye telele le boima ya ditheriano ta sepolotiki ta mekgatlo ye menti di beile motheo wo o tiilego, wo o dirago temokrasi ya rena, tokologo le poelano ye e tiilego le ye e twetwago pele go ya go ile.
Kgoro e tsebagadite semmuo proteke ya lebakanyana ya go fa bana ba madulo, ka lebaka la tlhokego ya dikgetho te di sego ta tlhokomelo te di hwetagalago gammogo le batho le methopo ya go di laola.
Go maatlafata dilekane te di omago gabotse le te di twelago pele go ya go ile ka kgokaganyo, maatlafato le tlhahlo ya dibopego ta polokego le ta thireleto, e lego Mekgatlo ya Tlhokomelo ya Sethaba le Diforamo ta Maphodisa ta Sethabeng.
Gabotse, leeto le le swanete go upa mafelelo a go hloka legae, mafelelo a bohloki, mafelelo a malweti, mafelelo a tlhokego ya meomo, a go hlaka le go tlaiega.
Papato efe goba efe ye e bonthwago ka gare goba ka ntle ga lefasetere la pontho, e sego papato ye e mamareditwego.
Dilo te dingwe te bohlokwa ta SABC di bonagala di nyaka tekodiio gape kudu.
SMS ye mpsha bjale ena le maikarabelo a go phethagata legato la bobedi, la tlhamo ye nnyane, yeo e tlago tlia thekgo ya tlhabollo kgauswi le dikolo ka dilete le dihlopha te maatla ta didikothuto.
Se bohlokwa kudu gape e sa le tshenyegelo ye e sa lekanthwego, eupa ye kgolo ya dipolotiki ta ka nageng teo di tlago tliwa ke ge sethaba se timetwa mabapi le merero ye e lebeletwego.
Tlhokagalo ya go tsenya tiriong ga sebjalebjale ga diekonomi go laolwa ke go kaonafata melawana ya rena ya thutamahlale le go aga mabokgoni ka go ta mahlale le theknoloti.
Baomi ka intastering ya feene ba lebane le ditlhohlo te kgolo: go tweta pele meomo le maemo a makaone a meomong ka gare ga dikgatelelo te bohlokwa te di dirilwego ke tiriano ya dinaga ta lefase, le phadiano go twa diekonoming ta feme ya diaparo.
Go ba sehlongwa seo se ireletago sethaba seo se tshephagalago kudu sa go nyakiia dipolelo te di se nago bonnete ta thomioboaedi, bomeneta le manyofonyofo ka mererong ya mmasepala gore badudi ba ka eThekwini ba kgone go ipshina ka bophelo bjo bokaone.
Tshedimoo ye kgolo ya tshepedio goba mekgwa, ye e amanago le ditshepedio teo tshedimoo e kgoboketwago le go ongwa, ta go swana le go dira sampole, mekgwa ya kgoboketo le ditshepedio ta thulaganyo.
Ka mananeong a phepo, mananeo ao a bonthago sebopego sa mekhanikhale sa dijo se a hwetagala gomme, moo e lego gore tshekatsheko ya dijo ga e hwetagale, mananeo a a fa tshedimoo ye e omiegago.
Ka mmarakeng wo o phuhlamago wa thireleto wa bodithabathaba, diintasteri ta thireleto ka dinageng te nti te di hlabollogilego le te di hlabollogago di diriite maano a mmalwa a peakanyo, go akaretwa phetoeto le pharologantho.
Ke nagana gore bjo ke bjo bongwe bja mathata ao a swanetego go hlaselwa ka makaleng ka moka.
Kwano ke tumelelano ye e ngwadilwego magareng ga dinaga te pedi goba go feta goba Dinaga te di ipuago, teo di laolwago ke molao wa bodithabathaba.
Mmasepala wa Durban o rulaganya go fehla mohlagase ka ditlakala, gomme ka nako e tee o fokota mei ye e tweletwago ya dikhaponetaeoksaete.
Ka mafelong a mangwe, go tsena sekolo ga baithuti go amegile ka lebaka la tlhokego ya dinamelwa ta sethaba.
Boima bja maswi bo hweditwe ka maikemieto, gomme disampole ta maswi go twa dikgomong di a lekwa go tseba ge eba a na le makhura a potoro, phrotheine le diteng ta lakthose contents.
Tshephio ya tlhabollo ka nageng ya swikiri ye e tsebjago bjalo ka Cornubia e tla gopolwa bjalo ka ye nngwe ya diphetho te kgolo ge histori ya toropokgolo ya rena e ngwalwa.
Mokgwa wa go dira te nti ka te nnyane ka go hlama ditshepedio te mpsha goba go fetoa te di lego gona, tsela ye e omago gabotse ya go babalela didiriwa le methopo.
Ke nyaka go gopota Motenerale gape gore go na le megala ya ka tsebeng yeo e tlago ba ya phetolelo ya Seafrikantshe eupa ke tloga ke na le bonnete bja gore ga o di hloke.
Ka ntle le go fokota bohlokwa bja Thuo, dipeelano te di kaonafaditwego ta kgwebiano ta Afrika di bohlokwa go netefata kopanyo ya yona ka botlalo ka gare ga ekonomi ya lefase ka bophara.
Maano a bosethaba le a phrobentshe a tla dirwa ka go reriana le bakgathatema go tloa kgethologanyo.
Ba ka fega tirio ya mathomo ye go boletwego ka yona ka ga maemo afe goba afe ao a ka a laolago.
Go kgokaganya le go kopanya melawana magareng ga dithaba ta ekonomi te di lego gona le ta ka moso go gapeleta tlhomo ya gannyanegannyane ya sethaba.
Tona Dowry o kgopete bakgathatema ka moka go oma mmogo go dira gore proteke ye ya lebakanyana e atlege go oketa sekimi se go ya mafelong a mangwe a ka Phrobentsheng ya Kapa Bodikela.
Le ge go le bjale, dipotio ka dinako te dingwe di a botiwa mabapi le ge eba masolo le methopo ya dikgobokano te a na le mabaka ao a kwagalago ka ditweleto le dipoelo ta tona.
Maafrika Borwa a tla tseba mo lebakeng la beke gore ba ya neng dikgethong go kgetha mmuo wo mofsa.
Tweleto ye e nago le maithomelo ya badiragati ba bokgabo bja go bonwa ba ka Durban e tsenya letsogo kudu ka bophelong bja maithomelo bja Afrika Borwa.
Ditiro te mmalwa ta dinamelwa le ta thomio ya naga di bone tlhokego ya go lefapha le lengwe la tlaleleto la moomo ka lehlakoreng la dinamelwa la ka borwa.
Tirelo ya tlaleleto ya thireleto ya sephrofeenale le ye e kgethegilego eupa ye e dirago dinyakiio te di nago le mellwane le bokgoni bja kgapeleto mabapi le batwantle bao ba sego molaong le taolo ya mellwane, ka mo go kgonagalago go akaretwa tlhapeto ya mabopo a lewatle.
Ga ke na bonnete bja ge eba phanele e ka nyaka go hlagia se sengwe le Motenerale Meiring, ke a leboga.
Ge ke feta, ke dumela gore ke ka disamiti ta go swana le te, go eya ka ditheriano te di kwagalago moo re ka kgonago go dira gore intasteri e gole e tiye.
Tirelo ya go phaka difatanaga le ya go rwala batho e tla ba mahala.
Te ke dinyakiio te bohlokwa kudu, ta sephiri kudu Mohlomphegi, naa o romete mang thelekse ye.
Ka koketego ya dinomoro ka go omia sediriwa se, go ile gwa hlokagala gore re mpshafate sediriwa ka botlalo ka go kopanya mekgwa ka moka ya dinamelwa ta sethaba.
Resturente ya setaele ye e nago le dikhueto ta Sethai le ta ka Bohlabela le lenaneo le letelele la dibeine.
Lenaneo le akareta go fokota dithelete ta dithuo ta kago ya dintlo te di lego gona go theko ya loune, palantshe ya theko ya dintlo te go bolelwago ka tona.
Te dingwe di akareta tlhabollo ya letlotlo, tlhabollo ya sekgoba, tlhabollo ya ekonomi ye nnyane, thabollo ya mananeokgoparara a maano, dikgokagano, taolo ya dithelete le kgokagano ye kgolo ya gareng ga dikgoro.
Re tla dira ka moka te di swanetego ka lesolong la go netefata gore le, lena batho, tseba se sengwe le se sengwe seo se swanetego go tsebja ka ga taba ye.
Dipotio te di amanago le tshedimoo ye e kgethegilego ya ka moragonyana di swanete go tliwa go motho wa maleba yo go bolelwago ka yena ka sekgobeng se sengwe le se sengwe sa moomo.
O omie go nyaka ga mokhanselara ka mo godimo, go hweta mokhanselara wa lefelong la geno ka go no tlanya ka atereseng ya gago goba le ge e ka ba leina la sapapo ya gago.
Mophrofesara Parker o tla ba le baetapele ba bangwe ba dihlopha, baithuti le banyakiii bao ba tlogo thwalwa ka moo Karolong gareng ga bjale le mathomong a ngwaga wo o tlago.
Dithuo ta dithelete ta dinyakwa ta motheo - dumelela batho go fihlelela dithoto ta tikologo ka ntle le go lefa.
Dipoloko te mmalwa ka dirapeng te dingwe le te dingwe ta mabitla le leina, mengwaga, bong, mohlobo, aterese ya mafelelo ye e bego e tsebja, tatikgwedi le seo se bakilego lehu la yo mongwe le yo mongwe.
Ka ge bonti bja lena le tseba, naga ya rena e tshwenywa ke tlhokego ye e kweago bohloko ya dialoga ta thuto ta mmetse, mahlale le theknoloti.
Mokgwa wa Sethaba wa mabapi le ta bogole o inya gore batho ba digole ba raloke tema ye bohlokwa ka peakanyong, tlhabollong, phethagatong le go hlokomela ditirelo ta tsooloo.
Bathobaso le bathobaweu ba be ba swanete go aroganywa, ba bolotwe ka tekatekano yeo e hlaloago yo mongwe le yo mongwe bjalo ka lenaba la yo mongwe, yo mongwe le yo mongwe e be molwanthi wa yo mongwe.
Kgopolo e terwe bjalo ka tsela ya go kgoboketa le go emela sethaba, ba lapa le dihistori ta batho.
Ge re lebelete IDP bjalo ka tsela ya go aga dithaba te di tiilego le go aga dikamano magareng ga dithaba.
O ile a iwa sepetleleng sa Tshepong eupa a hlokofala ka moragonyana ka morago ga go amogelwa.
Ge re palelwa ke go fa batho lehuto, batho ba ka seleteng ba tla dumela gore ga ba sa na le thuo ye nngwe gomme ba amega ka dikgarurung te nti le dikgaruru ta tlaleleto.
Ditsebio te dingwe ta mabapi le dintlha ta thuo ya balemi di tla dirwa e se kgale.
Go na le thulano magareng ga tlhabollo ya diintasteri, pabalelo ya tlhago le ditiro ta boeti, kudukudu ka lefelong la Saldanha-Langebaan.
Dikolo te hlano ta phoraemari le dikolo te nne te di phagamego di tla kgatha tema ka tiragalong yeo gomme baithuti bao go feta ba sekete go emetwe gore ba tla tsenela ditiragalo teo.
Samiti e tla tweta pele le go utolla ka botlalo kgopolo ya tlhako ya bosethaba ya seriti se se kopantwego sa Afrika Borwa gomme gwa feleta ka mokgwa wa tiriano ka go ageng ga seriti.
Afrika e itemogela go hloka tekatekano go gogolo ka khwetagalagong ya meetse, go realo e le go oketa mathata a rena a kabo ya meetse le a tlhwekio.
Phetieto ya ditokelo ta diminerale go Mmuo go tla lokolla ditshepedio ta diminerale go batho ba bafsa bao ba tsenago ka intastering, gomme se se tla hlohleleta ditiragalo ta lefapheng la phraebete.
Re mo go tweta pele maikemieto a lenaneo, leo le lebeletego kudu bahloki, bao ba hlophegilego, batofadi, bao ba sa omego, bao ba golofetego, bafsa le basadi ba rena.
Mongwaledi wa SNSC o bolete gore o bodite Solana gore dipolediano di ka se thomiwe go eya ka mokgwa wo o fetilego.
Ka fase ga mananeo a dipapadi le a tlaleleto gape re omela go katoloa kgopolo ya sekolo bjalo ka lefelo la sethaba.
Ka go ithomela ka boyona, Durban e na le dikgetho te mmalwa te bohlokwa te e ka di dirago mabapi le baeti bao e ka ba lebelelago le ka moo e ka hlamago le go kgoboketa ditweletwa go hlohleleta baeti ba.
Dibaka ta go kgatha tema le tlhabollo ya di-SMME di swanete go twetwa pele ke beng ba maemafofane le basepedii ba ona.
Ga go dijo te di nago le ditweletwa ta mabele teo di bediitwego - Chametz - e ka jewa goba ya hwetwa ka lapeng le lengwe le le lengwe la Majuta mo nakong ye.
Motseta Mbere e be e le serutegi se se hlomphegago, molaodi le Motseta, gomme godimo ga te ka moka, monna yo a diretego naga ya gabo gabotse.
Le ge ditlhohlo te kgolo di bakilwe ke mathata a maithomelo a theknoloti, re kweia gore ditheknoloti di ka se hlabollwe ka ntle le go nagana ka moo di tlogo ama le go amogelwa ke batho.
Palamente ka tiriano le Yunibesithi ya Rhodes, e swere Lenaneo la Boetapele bja Palamente la ngwaga ka ngwaga go twela pele go fa Maloko a palamente bokgoni.
Ke rata go fa baboledi ba rena yo mongwe le yo mongwe sebaka sa go fa polelo ya mafelelo.
Bokgoni bja tirelo ya badirii ke selo se se tlago pele kudu gomme ditshepedio ta theknoloti ya godimo di beilwe go hlokomela le go ela moomo, le go laola kelo ya megala.
Dinyakwa ta phepo ya dikgomo ta nama di a fapana go ya ka seemo sa mmele gomme di a fepa go fihlelela dintlha ta seemo.
Sebakeng sa ge go na le Ntwa ya Setu le go ba gona ga bobuanoi ka dinageng te dinti, dipolotiki ta maatla di ka be di bonwe bjalo ka tsela fela e nnoi ya go phologa.
Re lebane le badiradithupeto, ra theeleta seo ba bego ba se bolela, ra ngwala ditaba ta bona - gomme ra boediama ka ga dingongorego ta bona te di amanago le baomi ba ka diepining bao ba lahlegelwago ke meomo ya bona.
Methopo ya batho le ye mengwe yeo e hlaelelago, le nyakego go ya fihlelela diekonomi ta sekaleng, boipileto bja tiriano ye kgolo le go abelana methopo magareng ga dihlongwa.
Re amogela gape baemedi ba kgwebo gomme re tweleta kholofelo ya gore dikgokagano te bohlokwa di tla dirwa go maatlafata dikamano ta kgwebo ta dinaga ka bobedi.
Le amogetwe gomme ke kgopela tshwarelo ya gore le ile la swanelwa ke go ema lebaka le letelele ka tsela ye, eupa ke na le bonnete bja gore le ithutile ka bao ba tlilego pele ga lena.
Bjale, pele ga seo, pele ga ge kopano yeo e swarwa, Liebenberg goba Pitter ba be ba sa tsebe seo se bego se tlo ahlaahlwa goba gore go tlo tewa sephetho sa mohuta mang.
Go ya ka se, Khansele ga e na kgetho eupa go lebagana le tshepedio yeo e beilwego ke melao ya go hweta dithelete teo di aletego.
Ke tshepha gore ke ka dilekane teo di hlohleleditwego le go aga letlotlo la sethaba leo le kwagalago la gore re tla hweta maatla go dira maitekelo a magolo le a mmakgonthe.
Ka ge ke bolete ge ke tsoga gomme ke be ke kgona go bona seo se bego se hlaga ka ntle ga khreite, ye ke temogo yeo ke e bonego.
Dikwano di tla tsenelwa go ya ka melawana ya go kgatha tema gomme bakgathatema ka moka ba tla amega ka go laoleng ga diteng ta tona.
Dipoloko te nti ta phraebete di gola gannyane bjalo ka persente ya GDP, ka lebaka la  molawana wa dithelete, go oketa go hwetagala ga dithelete ta ka nageng go hweta peeleto ye e oketegilego.
Go bala ka botlalo go dirwa ka tshwayatshwayo, tshekatsheko le dipolediano ka ge Haggadah e le maithomelo a go ithuta go bobedi bana le batho ba bagolo.
Ke etete dithaba te dingwe ta sekolo te di abelanego le nna diabe ta thomioboaesdi ya diokobati ka bana ba sekolo go ba malapa a bona, le bao ba kgopetego gore go dirwe se sengwe.
Ge kgopelo ya gago e atlegile, SACE e tla go ngwadia gomme ya go fa setifikeiti sa gago sa boingwadio.
Boto e tla thwala motho yo mongwe yo a nago le bokgoni le botsebi bja maleba go ia lesolo la rena la ditaba leo le hlakahlakanego pele, gwa realo Mdi Mkonza.
Go latela potio yeo mogwera wa ka yo a tsebago a e botiitego hlatse ye, e ama klaente ya ka, Mokolonele Potgieter, gomme ke nyaka go botia potio e tee goba te pedi ta hlatse ye.
Phenyo yeo e tumilego e bopa ditaelo go batho ta go ya mekgatlong ya bona, ANC, go akgofia leeto la go ya pele go tlia bophelo bjo bokaone go bohle.
RDP e swanete go hloma makala a yona go raloka tema ye ka magatong a ka phrobentsheng le a bosethaba.
Sekepe se sengwe le se sengwe se swanete go ba le didiriwa ta polokego te di nyakegago, go akaretwa sediriwa sa thoganeto.
Tokelo ya go sekia motho ofe goba ofe mabapi le diromelwantle, dithoto ta go tsenywa ka nageng, papato, dinamelwa, tlhabollo le go dirwa ga dibeta.
Khomiene e botiite gape SACCOB go rarolla taba ya mabapi le bokamoso, gomme ke rata go feta ka ditshwaotshwao te mmalwa.
Tiriano ya mafapha ka bonti e tla twetwa pele, mola e le gore meomo ye e aroganego ya mafapha ao a fapafapanego le dikgoro ta Mmuo di tla lebogwa.
Salim o paletwe ke go tweleta phemiti ye e nyakegago ka ge diphahlo di laolwa ke magato a taolo ya dithoto te di tsenywago ka nageng.
Ga se nna moomi wa ta mahlale, bjale ga ke kgone go kweia khemikhale ye itego, ka nako yeo e tsentwego ka nageng nka se tsebe gore e omiwa bjang.
Cape Town ke ye nngwe ya mebasepala ye mmalwa ka mo nageng yeo e amogetego tekodiio ya dipuku ta dithelete ye kaone go twa go Mohlakiipharephare wa dipuku ta dithelete mo mengwageng ye e fetilego ye mehlano.
Go hlongwa ga DHS ke selo se bohlokwa sa leano ka botlalo la maphelo, le phethagato ya lona la ka pela, bjale, ke ya bohlokwa bja godimodimo.
Ka ge ke ile ka tsenela dikopano te te mmalwa ta bodithabathaba nka le netefaleta gore go na le tekano ye kgolo ya maikutlo a segwera  lefaseng ao a lebiitwego go tsooloo le tlhabollo ya Afrika.
Gape ke swanete go gatelella gore ditlhahli te di iintwego ga se ta ikemieta go ama magora a mellwane ao a lego gona le maboto.
Le ge e le gore te dingwe di abilwe ke badiri ba ta bokgabo - te di kgethilwe ka tlhokomelo ye kgolo gomme di dumelelwa fela ge di swanela dinyakwa te di swanago go swana le teo di rekwago.
Diteng ta dithutwana ta tlhahlo le kgetho ya baithuti go tlo hlahlwa go tla laolwa ke ditumelelano magareng ga dihlongwa ta tlhahlo le MJC.
Go ireleta dikgahlego, diria maikarabelo le go phethagata ditlamego ta ka Afrika Borwa go latela molawana wa twantho ya go tsenya dibeta ka nageng ka ntle ga molao le ditlhagio ta Molao.
Ke nyaka go go bota gore bjalo ka Mohlankedi wa Proteke o bile le tsebo ya diproteke ka moka ta mahlale te di dirilwego ka RRL.
Ba taolo ba phrobentshe, ba bogare bja toropo le ba tikologo ba tlo upa dikarolo ta naga te di tlogo hlabollwa mo lebakeng le lekopana.
Kgoro e swanete go oma bjalo ka kgokaganyo ye bohlokwa gareng ga intasteri le dikgoro te dingwe ta mmuo le dietentshi ta taolo.
Tona o bolete gore ka lenaneo le ba tla netefata gore Maafrika Borwa a manti a tla ya lepatlelong go thekga papadi.
Furu ya boleng bjo bokaone e feleta ka dijo te di nyakegago ta go oma te di jewago ke diphoofolo.
Ka nnete, bonti bja selete bo filwe leina la maloko ao gabjale a sepetego a lapa la Moate la Norway.
Molawana wa "moilafati o a lefa" o swanete go phethagatwa gomme ditshepedio ta tefio ya moomii wa ekonomi di swanete go tweletwa go netefata gore go ba le temogo ka botlalo ka baomii ba ditshenyegelo ta thireleto ya tikologo.
Ga ke na ditokumente te dingwe goba dingwalwa ta bohlatse teo di ka thuago Khomiene mabapi le tiragalo ye.
Tshedimoo e ile ya alwa morago gomme mosadi o ile a golegwa motseng wa Lekoko ka ntle ga Mafikeng.
Ge e le gore moomong wa gago ga ba obamele molao wo mofsa, thua go hlabolla molawana wa go ileta go kgoga moomong.
Nako le nako ge re be re kopane re be re bolela ka ga matati a kgale a mabose, nakong yeo go bego go na le taeto ye kaone kudu lloneng ya kgwele ya maoto ka Afrika Borwa.
Go bile molaleng, bjale, gore legato leo re le hlomilego, leo le bitwago kantoro ya lefelo, e bile thulaganyo ye e sa hlokagalego le ye e bego e se maleba ya molawana.
Ke nagana gore re tlo ba gape le lenaneo ka East Timor la mabapi le kago ya bokgoni.
Ge mohlongwe o ka e bea ka mo go kweiegago nka kgona go e araba.
Ka Burundi, re itemogete gape go dikadika ga maloko ya Khansele ya Thireleto go oma bjalo ka badirakhuto le batliakhuto.
Ditaba te dibotse ke gore ga go hlokagale gore o kgone go bala le go ngwala goba o kgone dipalo go ipshina ka meongwana ye le bana ba gago.
Sa bobedi, tshepedio ya go thwala batho meomong gape e swanete go akareta karolo ya tlhahlo gomme ga se ya swanela go no ba fela thomio ya dinomoro eupa tlhabollo ya mmakgonthe ya bokgoni le ya baomi.
Bjale ka nnete ditirelo ta dinamelwa ta ka Afrika Borwa teo dikamano ta tona ta baomi di ilego ta hlokomelwa kudu ka molaong wa ditirelo ta dinamelwa wa ka Afrika Borwa.
Disenthara te ta ditirelo ka tlwaelo di aba dijo, dinamelwa ta go ya Senthareng le go boa le kgetho ya ditirelo te dingwe ta tlaleleto ta go swana le go dira meriri, tlhokomelo ya bana le thuto ya maphelo.
Ditheknoloti te di omiitwego moo e lego gore ditshepedio ta tlhwekio di direlago sethaba ka moka, ditshepedio ta disorethe ta ka meetseng go fa mohlala di tla fapana le ditshepedio ta tlhwekio teo di direlago malapa fela.
Ke mosepelo wa kayak wo aka e nago le kgahlego go ona.
Proteke ya Driftsands ke ye nngwe ya diproteke ta pontho teo karolo ye e di tweleditego go phethagata maikarabelo a moomo.
Gomme ka mo ditheeletong te ke bolete makga a mmalwa ka ga nyakego ya gore ke kgopele Moprofesara Forbes go re eleta ka ga dintlha te dingwe ta sethekniki.
Pele ga go bolela gore tiragalo ke tiragalo yeo e laotwego Tona o swanete go kgotsofala gore tiragalo yeo go bolelwago ka yona e tla kgona go ama methopo ya meetse gampe.
Lekala la Tshedimoo le oma ka dipotio le go dira ditlhagio ta dikgwebo le ta mekgatlo ye mengwe ka ga moomo wa Kgoro le ka ga dikabo ta Kgwebo ya Mmuo.
Le ge e le gore maole ao a bego a na le maikarabelo a disenthara ta go golega batho a be a ka ba le maikarabelo a bona ka bonti, Boetapele bja Kgoro ya Thireleto ga se bja dira magato ao a lekanego go phoolla seemo seo.
Ba bane goba ba bahlano gomme go be go na le maloko le, yuniti ye e bego e kopantwe le difatanaga ta bona le dipere ta bona.
Ka lebaka la dipalopalo ta tweleto ya meepong teo di hwetagalago ka pela go feta dipalopalo ta dithekio ta ditweletwa ta ka meepong, dipalopalokakareto di phatlalatwa kgwedi e tee pele ga dithekio ta ka meepong.
Leano le le tshephia go tsooloa go senyega ga mafelo a ditoropong ka bogareng bja toropo, gomme le tla tlogela maaledi a sekgoba seo se bulegilego seo badudi ba rena ba tlago ipshina ka sona.
Gape dinyakiio te ta ka godimo di feleledite ka dikgokagano, bohlatse le diabitabiti te di dirilwego ke nna le ba bangwe mabapi le lenaneo la CBW.
Re nyaka mananeo a mangwe, ao a nepiitego le ao a kwagalago go akgofia tlhabollo ka Afrika le go efoga kgonagalo ya gore khonthinente e nwelele go twela pele ka tebetebeng ya bohloki le tlhokego ya tlhabollo.
Go na le ditiragalo te mmalwa ta go teela dithoto ka mmuo go twa dikgwebong ta Bathobaso gomme ta rekietwa lefapha la kgwebo ya Bathobaweu semeetseng.
Moemane mafelelong o tea te nti go twa go mmagwe go feta go tatagwe mabapi le go botega, go ipeela thoko kudu, eupa go na le thekgo ye nyane ya kgopolo yeo.
Oketa kelo ya go kgatha tema ka basadi ka meomong ya bokgoni ya go swana le yeo e hwetagalago ka mafapheng a ta mahlale, a dithelete le a theknoloti.
Dinyakiio di terwe ke Lekala la Kgwebo la Klerksdorp, gomme ditaeto ka moka ke ta gore ba tla kgona go amantha mogononelwa le ditheransekeene te dingwe ta bomeneta.
Ga re thoge go dira thulano ya dikgopolo ge re bolela gore temokrasi ya rena e holegile kudu ka go, magareng ga te dingwe, tlhokomelo yeo Palamente e e dirilego go khuduthamaga.
Bosenyi kgahlanong le batho, tshepedio ya kgethologanyo, e bile gona gomme ya diriwa ka Afrika Borwa, botho bja lena bo tlaiitwe.
Sehlopha se se akareta kgwebiano ya dithekieto ta bareki ka mohuteng o mongwe le o mongwe wa setweletwa ka setolong seo ka tlwaelo se uthiwago e ka ba tseleng ya sethaba goba lefelong la mmaraka wa go se fetoge.
Dipalopalo te di emete ditlhagio te mmalwa te di amogetwego gomme di ka akareta dipueleto moo e lego gore moganeti o tee o rometego kganeto ye e swanago go feta gatee.
Molaodi o bolete gore ge batho ba ka nthwa meomong sa mathomo ba swanete go tsebia baadimi ba bona ka ga se gomme ba omie dithelete ta bona te ba fiwago ge ba etwa moomong go lefa dikoloto ta bona.
Gore Kgoro ya Dinamelwa e maatlafate dinyakwa ta go tsena ta dithelete ka ditirelong ta ka nageng go thibela go itiwa ga ditirelo ka lebaka la basepedii bao ba se nago le maswanedi.
Re hwedite maaledi ao a swanago a bokoloniale, ao go ya ka ona, ka morago ga go fihla, bakoloniale ba sentego dithaba ta setlogo, mo go nyakilego gore di hwelele.
Batho le baemedi ba dikhamphani te nti ba kgathile tema ka dikopanong ta Komititaolo, ka Dihlophathomong, ka Dikopanong ta tokieto, le ka Diwekopong.
Mdi Ontong o ikgafile go thua ka thutong ya mmetse, mahlale le theknoloti ka boithaopo ka ge a twele moomong ka lebaka la botofadi mengwaga ye mehlano ye e fetilego.
Al-Faisal le yena o ile a tlaleleta ka gore dinaga ta lefase go akaretwa dinaga ta Middle East di na le maswanedi a go omia eneti ya nyutleleara.
Ka protekeng ka moka, dikopano te di swarago gatee bekeng ye nngwe le ye nngwe di rarolla merero ye e twago ka kgorong le diteko, le molaodi wa proteke le batho ba maleba go twa sehlopheng sa tlhamo sa sethekniki go twa ka lehlakoreng la lena.
Mafelelong, ka dinyakiiong ta bosethaba, motho o emete dikakanyo te di nepagetego kudu ka legatong la bosethaba go feta ka legatong la phrobentshe.
O bolete peleng gore o bile le dipolediano te le Motenerale Malan ga go bjalo.
Go tlowa ga dimela ta setlogo ta lebopong la lewatle go tla laolwa kudu le go fokotwa.
Ke kweia gore tlhaloo ye e tlwaelegilego ya "ntwa ye e sego ya mehleng" ke ntwa ye e sego ya mehleng, eupa ka tiragalong a re tweleng pele.
Badudi ba Nigeria bao ba lego ka mo nageng ka molao, ba twa Johannesburg, gomme ditaeto ka moka ke gore ba rekieta batho ba Potchefstroom diokobati.
Ka moka ga rena re kgobokane mo re tseba gore re twa ka nakong ye oro ye e fetilego yeo e re rumotego le go nyaka go senya ditlwaedi ta rena le go bolaya dito ta rena le ditumelo.
Thatha ya IOR-ARC e laola gore Bongwaledi bja mokgatlo bo tla kgokaganya, direla le go hlokomela phethagato ya diphetho ta melawana le mananeo a moomo, ka ge go beilwe.
Go twela pele, go tseba mang le mang gore ga se dinaga ka moka ta ka Afrika teo di nago le sehlongwa sa mmoelanyi.
Gape ba ile ba lekola ge eba magato a polokego a ile a phethagatwa go baomi le ge eba ba be ba apere diaparo ta thireleto le dimaseke.
O ka fekeseta kgopelo go Kgoro ya Thuto ya ka Kapa Bodikela goba go Umalusi goba o ikgokaganye le bona go hweta tshedimoo ka botlalo.
Molao wa Modimo wa bolesometee o be o tsebega kudu, kudukudu ke bao ba bego ba le ka gare ga lephaga goba ditho ta lebotho le le kgethegilego la maole a thireleto, wo e be e le ba se ke ba utolla.
Teo gape di akareditwego ka mo karolong ye ke tokio le tlhomo ya diphahlo ta batho le ta ka ntlong di ka be di dirilwe goba di se ta dirwa ka go kopanywa le dithekieto ta kgwebiano.
Gabjale HRU e bopilwe ke maloko ao a emetego morero o mongwe le o mongwe wa Bong, wa Bafsa le wa Bogole.
Go iinywa gore mohlala wa tlhagio o romelwe go DME pele ga go feleleta lefelo la tshedimoo ka moka leo le tlogo romelwa DME.
Go kgokaganya le go kopanya melawana gareng ga dithaba te di lego gona le ta ka moso ta ekonomi ka nepo ya go tlia tlhomo gannyanegannyane ya Sethaba.
Maphodisa a SAPS a Delmas a hwedite ngongorego go twa go leloko la sethaba ka ga serapa sa mabitla seo se senywago.
Ke tshepha gape gore go dula ga lena mo go ka se le tweleng mohola fela ka lehlakoreng la sephrofeenale eupa le tla hweta nako ya go ipshina ka kamogelo ye kgolo ka batho ba rena.
Dithelete te nti te di omiitwego ka go mahlale a lefaufaung lefaseng ka bophara, ga e sa le maaka; tirio ye e diragatwago ya mahlale a lefaufaung ka sethabeng sa lehono ke tsebo ya mang le meng.
Maikemieto ao a sego a bohlokwa kudu ke go tweta pele ditlhagio ta letseno go bakgoboketi ba dilo te di omiwago gape, ka go kgoboketa le go rekia ditlakala te di omiwago gape go dikhamphani ta go oma ka dilo ta go omiwa gape.
Afrika Borwa e tlo oketa lenaneo la yona la tweleto ya nyutleleara gomme re bolediane le Russia ka ga kgonagalo ya go kgatha tema ga yona bjalo ka moabi wo bohlokwa wa ditweletwa ta makhura te kaone.
Bitio ye kopana e rulagantwe  go abelana ka sebaka se sa manyami le bao ba ka bego ba fetilwe ke sebaka se sa go se lebalege historing ya khonthinente ya rena.
Mmuo o lemoga intasteri ya boreahlapi ya ka Afrika Borwa bjalo ka motsenyi wa ditirelo ka nageng ka botlalo yo meomo ya gagwe e maatlafatago kudu tekatekano ya Afrika Borwa ya ditefelo.
Ke boditwe gore e be e le etente ye e bego e senya, ka nepo ya go e omia bjalo ka etente ya ntwa ya dikhemikhale.
Re nyaka go bolela gore Khonferentshe e swanete go bolela ka ga kgokagano magareng ga ditirelo te di sego ta toka ta nakong ye e fetilego le dilo te di bakilego bohloki, tlhokego ya tlhabollo le go beelwa thoko.
Tlaio ya maikutlo, go fa mohlala, go rota ka dikobong, go tlata dithila le go twela pele go itsheka ka go opa ke hlogo, go tlabatlaba ke dibete, le goba sehlabi sa ka mpeng mo go sego gwa bakwa ke selo mmeleng.
Hlogo ya sekolo ya mathomo ya Ussasazo, Mna Kgati, e sa le hlogo ya sekolo seo lehono.
E diriana le dikgoro te dingwe ta maleba go hlokomela boleng bja meetse go netefata gore go ba le kabo ya meetse le tlhwekio te di bolokegilego.
Ge o saena konteraka ya moomo yeo e bolelago ka mengwaga ya go twa moomong, gona o ka kgopelwa go twa moomong ka yona mengwaga yeo.
Peleng mo ngwageng wo, makala a mararo a tsenete kwano yeo e tlago dira gore mafelo a kgole ao a se nago ditheransemithara ta thelebiene le ta radio di amogele ditirelo te  mo mengwageng ye mmalwa ye e latelago.
Sara o omia mothene wo mogolo wa go gatia wo o bego o omiwa ke monna mo nakong ye e fetilego gomme o tseba seo a se dirago.
Go tsenywa ga dilo ta boleng ta go omiwa gape, kudukudu teo di tliago thupeto ya historing, go a hlohleletwa.
Diromelwantle te bohlokwa kudu ta ka Estonia te di tliwago ka Afrika Borwa ke mebankgware, dikhomphutha, didiriwa ta elektroniki le dijo.
Lemoga gore mabakeng a mmalwa, a go swana le tiragalong ya tlhahlo gatee, go ka no se hlokagale go ba le mosepedii.
Mollwane wa ditumelelano ta tshepedio ya dikepe ya dinaga ka bobedi yeo e tlago kgontha dikgahlego ta tshepedio ya dikepe ka Afrika Borwa go fihlelela mebaraka yeo gabjale e sa fihlelelego e swanete go utollwa.
Ye nngwe ya dithaba te ke ta bathobaweu, seo se tlogago se humile, go sa lebelelwe bong goba go phatlalala ga sona nageng.
Taolo ya lenaneo le taolo ya dithelete ya ditiro ka moka te di amanago le go ngwalwa ga pego ya bosethaba.
Batho ba tsenela dithuto ta khemistri ta ka gare le ta ka ntle gomme twetopele ya tlhahlo ka ga thomio ya didiriwa le tlhagio ya bohlatse ka kgorongtsheko le yona e a abja.
E kgonthite go hlongwa ga Lefelo la Kgwebiano la Durban e lego sehlongwa seo se filwego moomo wa go thua di-SMME ka go romela dithoto ta bona dinageng ta ka ntle.
Hout Bay e na le dipalopalo ta godimo ta letseno eupa Thuto e twela pele go ba magareng.
Semorafe e bile molawana wa motheo wa peakanyo ka dikamanong magareng ga bathobaso le bathobaweu ka nageng ya rena, go tloga mola bafaladi ba Dutch ba thomago go dula ka Cape of Good Hope.
Kabinete e lemogile diphetho te di sa twago go dirwa ke Kgorotsheko ya Molaotheo gomme ya tea sephetho sa go hlokomela diabe ta tona mabapi le go bea melawana le tshepedio ya melao ka kopanong ya Kabinete ya ka moso.
Ditirelo ka mafelong a phrobentshe le a dilete teo e lego karolo ya AHSC di tla kgokaganywa le mafelo a mangwe a go swana nao, go tla go hola dithaba ka moka.
Dipego ta dikgokagano ta magareng ga mebuo le ditumelelano magareng ga RSA le naga ye nngwe mabapi le tokollo ya motho yo mongwe.
Mna Fransman o bolete gore tlhohlo ke go tea lesolo la ekonomi ya mathomo le go omela go fihlelela se  go tswalela sekgoba magareng ga diekonomi ta mathomo le ta bobedi.
Dipolediano ta ka phapoing ya dikopano goba ta mekgatlo ya baomi mabapi le kelo ya bogareng ya infoleiene mo ngwageng le kgolo ya ekonomi mo nakong yona yeo.
Maikemieto a pego ye ke tshekatsheko ya tshepedio ye e lokilego yeo e nyakiiago peakanyolefsa ya ditefelo ta maeto ka go dinamelwa ta sethaba ka gare ga toropokgolo ya Cape Town.
Go molaleng gore dikalafo ta rena di dira moomo wo mokaone gomme go nthabia kudu go kgona go fa thekgo ya maikutlo a ka ka moka go Beke ya Temoo ya Kalafo ya Moomong.
Ke ka lebaka leo moo go lokilego eupa ga ke nyake gore o bolele gore ke laete ka go tseba gore go tweletwe ecstasy.
PGWC e ikgafile go ntwa kgahlanong le bomeneta gomme dikgoro te nti di hlomile makala a mmalwa go tlia temoo Phrobentsheng ka bophara.
Bjale, re swanete go omia maitapio a rena le methopo ka moka ye e kgonagalago go ala nepo ye morago.
Mekgwa ye mefsa ya kamano magareng ga intasteri le tikologo go lemoga seabe sa intasteri go tikologo ye e amogelago le go hlama lefsa tshepedio ya tweleto ya ka intastering go kaonafata diabe te mpe.
Dilo ka moka ta ditirelo ta tlhokomelo ya motheo ya maphelo teo di ka netefatago gore go ba le kabo ye e sa itiwego ya ditirelo.
Ka ge Mopresidente Mbeki a bega ka mo go swanago ngwagakgolo wo o latelago bjalo ka ngwagakgolo wa Afrika.
Ge go dirwa bathopasefoka, dikelo ta go twelela dithutong di ile ta lebelelwa mathomong, gomme gwa lebelelwa palo ya baithuti bao ba tweletego, boleng bja go twelela le dikelo ta go tsena sekolo le tona di ile ta hlokomelwa ke phanele ya go hlokola.
Re ipileta go go emia ga go thothiwa ga batho go ya pele le dithoeto, o ile a kgopela mekgatlo go tiieta polokego ya baomi ba thuo le dithoto ta bona.
Lehono, kgoboketo yeo e na le palo ya godimo ya dirurubele ta ka Borwa bja Afrika, go akaretwa te dingwe teo di lego te mpsha go ta mahlale.
Go tlola molao go swanete go dula e le molato wa bosenyi, le ge e le gore dithagio te di swanete gape go kgona go diragata molao.
Lefelo le Tirelo - Molawana wa kago ya dintlo wo o abilego pholoto ya naga ye e nago le ditirelo ta motheo ta go swana le thepe ya meetse le kelelathila.
Ka Juni ngwageng wo, leano la go kaonafata tlhokomelo le tshekatsheko go putlaganya mmuo, go akaretwa tshepedio ya taolo ya tshedimoo ya elektroniki di swanete go ba di phethilwe ka tiriong ya kgato ka kgato.
Go ete go dirilwe kgapeleto gore dihlongwa ta dithelete di tsebe badirii ba bona le go bega ditheransekeene te di sego ta tlwaelega goba te di belaetago.
Maitemogelo a bodithathaba a laeta gore maemafofane a mmalwa a kgona go oketa letseno ka go gatelela kudu tweleto ya letseno go twa methopong ye e sego ya difofane.
Seemo sa tlhokego ya tlhabollo ka go Transkei ya peleng le tlhokego ya ditirelo ka ge go bapetwa le bokgoni bjo bogolo bja yona, kudukudu go temo ye e lego gona ka moo lefelong leo.
Basepedii ba maeto bao ba fihlelelago dinyakwa ta go kgatha tema le bao ba laletwago go kgathatema ke FIFA ba tla fiwa dithekete go fa dithekete te di akaretago Ditlabelo ta Maeto te di Dumeletwego.
Molawana wa mabapi le tema ya DoT mabapi le diphaephe o swanete go hlokomelwa ka tiriano le molawana wa ka intastering ya gase le phetrokhemikhale.
Afrika Borwa e swanete go omia monyetla wa seo se bitwago "Ekonomi ye Talamorogo", gomme diproteke te di laetwago ka mo Pegong ya Ngwaga ka Ngwaga di re bontha tsela.
Motlatatona o tla reriana le bobedi batho ba bagolo le bafsa, go tweta pele kweiano magareng ga meloko ye mebedi ye le go fokota sekgoba sa moloko.
Ge fela le agilwe gabotse le go hlokomelwa gabotse, le kgona go fetowa kudu, le a omiega le go se senye thelete go feta legora le le tlwaelegilego.
Dikolo te di phagamego ka moka ka phrobentsheng bjale di na le laporathori ya dikhomphutha gomme barutii ba itokieta go laola kelo ye kgolo ya go hudugela dikhomphutheng bjalo ka sediriwa se se tlwaelegilego sa go ithuta.
Sengwalwa se bolela ka ga ditshepedio ta go lefia methelo, ditshepedio ta kalafo, ditlhathollo ta semolao, le ditemogo te di dumeletego batho go tsena ka lefaseng ka bophara.
Maikemietomagolo a lekala la dithoto ta go se uthe ke go raloka tema ye bohlokwa ka go sepedieng ga taolo ye kaone le ye e omago gabotse ya mabapi le dithoto ta go se fetoge le mananeokgoparara ka Phrobentsheng.
Ditlhabollo ta bjale ka seleteng, go akaretwa seemo sa thulano ka tshepdiong ya khuto, le go thoeta khuto le thireleto ya ka seleteng le ya bodithabathaba.
Bokgoni bja thireleto le bja go lwa bo pharologanthitwe gabotse bjalo ka dilo te di aroganego ka mo sengwalweng se.
Phetolo ye kaone go go nwa dihlare ganti ga go bonwe, kudukudu ka lebaka la gore balemi ba banti ba noa diphoofolo ta bona dihlare pele ba di rekia.
Keiti ka kakareto e dula e bulegile le ge e le gore dikarata ta tumelelo di a lekolwa, le ge difatanaga teo di fotego mothalading di ete di lekotwe.
NMISA e fa melawana ya kelo le ditirelo ta kelo te di tsebegago legatong la bodithabathaba, teo di abago thomio ya ka nageng ya kelo le makala ao a tliitwego a Tshepedio ya Makala ya Bodithabathaba.
Pele ga mafelelo a beke, bagononelwa ba mmalwa ba golegilwe ke maphodisa a ka Itsoseng, gomme dilo te mmalwa te di utswitwego go akaretwa sefatanaga di ile ta thopa.
Moomo wa Kopanyo ya Ditshepedio ke tirelo ya thekgo ye e tweletago ditshepedio go kgontha Thomio ya Naga le meomo ya Taolo ya Thabollo ya Meago go direla badudi ba ka toropokgolong gabotse.
E boditwe ke Mna Arendse maabane gore tlhahli ya motweletipele nkabe e ile ya laola gabotse kamano yeo ka kweio ya konteraka.
Go swana le dinageng ka moka, go na le maemo a bohloki gomme Luxembourg e nyaka go le thua go rarolla se.
Re tla twela pele go dira ka tsela ye e sa itelegego go kwea bohloko bao ba sa hlomphego melao ya sephethephethe.
Maikutlo a rena ke gore seo e lego, go rena, ketelo ye e ka se lebalegego, ga e etelwe ke maikutlo a pefelo ka ga ditaba teo re swanetego go di ahlaahla.
Ka Moutse, Limpopo, go bile le dipego ta dithoeto kgahlanong le baomi ba IEC ka diteeng te tshela.
Diporouthara di tweleditwe go rekia lefelo la Old Pavilion ka maemong a bosethaba le a bodithabathaba.
Ron Swartz, Hlogo ya Thuto ka Kapa Bodikela, le bahlankedi ba godingwana ba phethile ditheriano le mekgatlo ya taolo ya dikolo le mekgatlo ya barutii ka ga go ba gona ga dikgoba ta meomo mo bekeng ye.
E tla ba tlhomo ye e twelago pele, moomo wo o ka se buetwego morago wo o tlago bofaganya meloko ka moka ya ka moso go ba moloko wo o maatlafaditego leswika la motheo la setee ka Accra.
Go swana le se, SANDF e tla bota bokgoni bja yona bja thireleto ge bo omiwa kgahlanong le dithoeto ta ka gare ta taelo ya molaotheo.
Ge a tswalela polante ya nyutleleara ya Yongbyon o bolete gore: "Ba bolete gore ba lokile, ba a nyaka le go kgona go dira seo ka pela ge dikileto ta dithelete di tlowa".
Ge mohlagase o ka tima, go bolokegile go no o ima goba bokaone, go khonektholla didiriwa dife goba dife ta mohlagse te o bego o di omia.
Ke be ke sa - ka ge ke be ke sa thoeditwe go na fao, go ya ka moo ke bego ke ikwa ka gona, ke fedite ka dipotiio ta ka.
Gape re nyaka go kweia ka moo molaotheo o mofsa o swanetego go rarolla ditaba ta kabelano ya lehumo ka Bolivia go akaretwa, phatlalato ya naga.
Ditheko ta diphahlo, go fa mohlala, di ka kgona fela go bapetwa magareng ga dinaga te di fapanego ge tekatekano ka maatla a go reka e sa laolwe ke dikelo ta neelano ya thelete e ete e hlomilwe.
Ga ke gopole seo ka lebaka la gore kgahlego ya ka e be e le go dibeta, seo ke seo ke bego ke fiagalelwa ka sona.
Nakong ya kgwedi ya dinyakiio, lapa leo le kgethilwego le be le kgopelwa go ngwala dithoto ta lona ka moka ka gare ga tayari.
Sa bobedi kgahlanong le seo se boletwego ka dipegong, ga ke dule Milnerton, eupa ke dula le ba lapa la ka ka Disapapong ta ka Borwa.
Mekgatlo ya Boeti ya ka Phrobentsheng  di-PTO e na le tema ye bohlokwa yeo e ka e ralokago ka tlhabollong le twetopeleng ya intasteri ya boeti ka Afrika Borwa.
Lebakeng la sengwalwa se ditheko te di sa ikinyegego ke ditheko ta go se fetoge teo di sa laolwego ke dipeakanyo dife goba dife.
Zimbabwe e twela pele go ba tlhohlo gomme re tla twela pele ka gare ga SADC go thekga masolo a batho ba Zimbabwe go rarolla mathata a bona ka moka.
Dikgokagano ka moka di tla dirwa sephiri gomme diteng le tshedimoo ye e abelanwago e tla omiwa fela mabapi le Lepatlelo la Moses Mabhida.
Re thoma go buna dikholego ta lenaneo la rena la netefato ya boleng ka gore re hlokomete le go rarolla dingongorego bokaone.
Ge go ete go bonwe go kgonagala ga proteke, Molaodi wa Phrobentshe wa Merero ya Naga o tla dumelela tefelo ya thuo ya maeleng.
Se se akareta go fokota palo ya ditefelo ta BETE ka seripagare teo dikgwebo te nnyane di di lefago ka ngwaga le go ba lokolla go lefa thelete ya tlhabollo ya mabokgoni.
Diphetogo ta sethaba le ta dipalopalo ta batho di ra diphetogo te di amanago le diphapano te tharo: go belega, mahu le go huduga, gammogo le ka moo te di amago bogolo bja sethaba, sebopego le go phatlalala ga sona.
Mafelelong, masolo a UN, mebuo ka o tee ka o tee, mekgatlo ya dilete le ya ka dileteng ta fasana le di-NGO di hlomilwe.
Ga go motho wa mengwaga ya ka fase ga ye lesometshela yo a ka thwalwago go kgoboketa goba go kgopela thuo ya mohuta ofe goba ofe.
Selo se tee se ke ithutilego sona ke gore bophelo bo mabapi le dikgetho, gomme senotlelo se o se kgethago go notlolla bokgoni bja gago bo laolwa kudu ke wena.
Tumelelano ya sethaba ya go sepedia peogareng ya meputso le ya ditheko, e laola peeleto ye e akgofiwago le go thwala batho meomong le go maatlafata kabo ya ditirelo ta sethaba.
Ga se gwa lekana go rena gore re bolele gore re a gwebiana; re a beeleta; re omiana le ba bangwe ka ga merero ya seto le kakanyo ya boso.
Ke ka lebaka leo ke dumelago gore go bohlokwa kudu go rena go kgaola mapheko a bohloki ao a kgamago diketekete ta maloko a dithaba ta rena.
Le ge go le bjale, ka dibekeng te di tsenago bogareng, lenaneo leo le twelago pele la kgatio le twela pele go ba bohlokwa, gomme le laeta tweleto ya bonyane ntlo ya kgatio ya bogolo bja magareng.
Molawana wo o lemoga gore Afrika Borwa e na le maikarabelo ao a abelanwego a mathata a tikologo a lefase ka bophara go putla mellwane ya rena le a tekatekano ya go putla mellwane ya naga.
SAPS e ikgafile go oma dinako te di okeditwego ta tlhapeto go ralala le lefelo la lebopong leo go sepelwago go lona gomme re amogela se.
Go palelwa ke go fihlelela maikarabelo a go ka feleta ka dikotlo te di lefiwago le tshekio, dikotlo ta tlaleleto goba go romelwa kgolegong.
Mmoleledi wa ka Lapeng ke sehlongwa seo se sa teego lehlakore gomme se ka se ome bjalo ka moemedi wa semmuo go motho yo a sekiwago, ka molatong.
Modulasetulo, e re ke bolele se gore se tle se gopolwe, ga go na setatamente seo se lokiitwego peleng seo klaente ya ka e nyakago go se bala, o mo fela go araba dipotio, ga go na setatamente seo se lokiitwego.
Maikemieto a letati la kolofo la Mmeyara ke go kgopela dithuo ta maeleng go thua baithuti go tweta pele dithuto ta bona pele.
Dinaga te nti di romete dipego te di amanago le di-MDG bjale lesolo la basadi le na le sebaka sa go akareta dinepo le dilaeti di itego ka nageng ye nngwe le ye nngwe.
Re lahlegetwe ke moetapele yo a nago le boikgafo bjo bo sa lekanthwego, yo ka mehla a tlogo ba lefelong leo le kgethegilego gareng ga dimilione ta batho ba naga ya rena.
Gomme go bolela nnete o twela pele go bolela gore maitekelo ao a lapiago a swanete go twela pele go dirwa go maatlafata kgatelopele ya baboleledi ba semolao ba bathobaso le ba basadi ba banti.
Dinyakego ka ga nako ye e sego gona ya baomi ba DPSA go lebeletwe dikgopelo te nti ta dikgoro le ditshepedio ta phrobentshe go phamoga go ditlwaedi te di beilwego.
Naa o ka bueleta potio ya gago, hle, gomme Mdi Mandela, ke kgopela gore o e arabe ka boripana ka moo o ka kgonago ka gona.
Ba twelete ka boripana ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Randfontein gomme molato o ile wa fegwa go fihla bekeng ye e tlago go tlo dira dinyakiio ta go ya pele.
Motho yo mongwe yo a lego mo lehono  ke Lt Kolonele Botha yo gape a twago Lebothong la Maole a Afrika Borwa.
Go fihla mo lebakeng le, leano la bosethaba la karabelo ya thoganeto le lokollotwe ebile le phethagaditwe, leo le omago ka ditlhagio ta molao, dimpho le mananeo a thekgo ao a ikemieditego go oketa go oma gabotse ga eneti.
Mokgwa wa lesolo le ke go dira diketelo ta ka malapeng go tseba dinyakwa ta ka malapeng le go bolediana le bakgathatema ba bohlokwa ka sethabeng go utolla dinyakwa ta sethaba.
Seo se ra thireleto ye maatla, batho ba banti gomme seo se direga lefaseng gomme o bile lefaseng ka moka ka dipapading ta bodithabathaba.
Tlhabollo ya dikgopolo - bogolo bjoo ka bjona batho ka mekgatlong ba omago ka tsebo, dikgopolo le tshedimoo le bokgoni bja bona bja go akanya, go bapeta, go lekodiia, go rulaganya le go beakanya.
Ka mantu a a mmalwa, ke nyaka go le lebogia ge le bula khamphase ye, gomme ke lakaleta baithuti ba rena mahlatse le mahlogonolo ka dithutong ta bona.
Selo seo se ka bakago bolweti bjo bompe, mpholo, bogole bja pelegong, malweti goba mahu ge e ka jewa, ya hengwa goba ya ilwa ke diphedi.
Etela letlakala la gae beke ye nngwe le ye nngwe go hweta ditirelo ta mmuo te di laeditwego le tshedimoo.
Bjale bohlatse bja gago ke gore mokgokaganyi wa go thabeathabea ka go ithidulla o na le maatla a go fa ditaelo le go motho wa go swana le wena.
Dithaba di swanete go dula di nthite maahlo dinameng, go dira gore go kgonagale gore yo mongwe le yo mongwe go omia dingongorego ta gagwe le ditlhologelo mabakeng a bosenyi.
Ditshekatsheko ta kgafetakgafeta ta dikamano le tiriano ya Afrika Borwa le dihlopha ta ka dileteng le dihlopha ta ditheriano di swanete go dirwa gore di fihlelele go swana ga melawana.
Putsa ditsebi ta boeti, dithaba le batho bao ba dirago moomo wa bona gabotse go baeti le bao ba tsenyago letsogo ka mo go sego gwa tlwaelega go tlia tlhabollo ya intasteri ya boeti ka Kapa Bodikela.
Kelelathila - kgato ye e hweditwego ya tirelo ke ntlwana ya boithomelo ya go phamoa moroto ya meago ye mebedi goba diphapoi te di agilwego ka godimo goba gannyane ka fase ga lefase.
GMT e dirile katlego ye kaone mo nakong ye itego go fihlelela nepo ya yona go ba moetapele go tlia dinamelwa ta difatanaga ta maemo a godimo, te di kopantwego le ta go se senye thelete go dikgoro ka moka ta ka phrobentsheng le ta bosethaba.
Seemo se tee seo se boletwego ka konterakeng ya kabo ya thuo ya maeleng se fihleletwe, tshepedio ya tlhokomelo le ya tefelo e tla thomiwa.
Mna Modulasetulo, o ka gopola ka pelaelo ya ka, ke ra gore ke leka go diriana le Khomiene ya Nnete gomme mo Mna Vally o dira segwera le hlatse ye kgolo.
Seabe se mohola sa diteng ta ka mabung ke monyetla wo mogolo wo di nago le ona go manyoro ao a sego a tlhago.
Ke nyaka gape go ba le barulaganyi go leboga mang le mang yo a tsenetego Khonferentshe kudukudu baromiwa bao ba hlomphegago bao ba twago ka ntle ga naga ya rena.
Lesolo e bile karolo ya leano la thibelo ya bosenyi leo le ikemieditego go fokota bosenyi ka CBD mafelelong a beke.
Moomo o dirilwe go ya ka dipoteke, gomme ditefelo di a dirwa ge go fihleletwe metheo ye go dumelelanwego ka yona go nolofata taolo ye kaone.
Re ka se tsoge re gatelete go fetiia bohlokwa bjo bogolo bja go hloma ditiriano ka legatong la selete, la khonthinente le la lefase ka bophara go fihlelela dinepo ta mahlale a Afrika, theknoloti le maithomelo.
Ba dirilwe gore ba tsebege kudu gomme ke gopola gore seo e ka ba e bile lebaka le legolo la gore batho ba nagane gore re na le mabokgoni ao ka mehla re sa bego nao.
Mohlankedi wa khansele yo a nago le maikarabelo a go boloka motho yo a hlokago e tla ba molaodi: ditirelo ta maphelo le ta bobotlana le mohlankedi ofe goba ofe yo a romilwego ke molaodi go dira moomo.
Mo lebakeng le, re kweia gore bahlankedi ba MONUC ba etela lefelong la go wa ga sefofane ka morago ga ge Lesolo la Afrika Borwa le tla eletwa ka ga seemo sa thuo seo se nyakegago.
Ke nyaka go bolela gore e ka sekaseka gabotse selo sefe goba sefe lefaseng ge go hlokagala gomme ka boyona ebile moomo o mogolo.
Ditlwaedi, mekgwa, le maemo a ditirelo a go rwala ditlakala le mokgwa wa didiriwa ka mafapheng a mehutahuta go akaretwa ka mafelong ao a hlokometwego ka ditirelo, ao a sego a hlokomelwa gabotse ka ditirelo le ao a sego a hlokomelwa.
Molao wa Karoganyo ya Mafelo go ya ka Dihlopha ta Batho o hlomilwe ka kweio ya gore dikete ta bathobabaso ba Afrika Borwa ba ile ba tsena mafelong ao a bego a swanete go ba a bathobaweu ka khuto.
Re file Khomiene kanegelo ka botlalo ya go kgatha tema ga Seefsa ka ditabeng teo di bonagetego go rena bjalo ka teo di lebanego dinyakiio ta Khomiene ka mengwageng ye go bolelwago ka yona.
Taba ye ya mabapi le Wit Doeke le gore ba omile ka Cape Town ka mabakeng a mangwe e ile ya begwa ka dingwaleng ta bohlodi te ke boletego ka tona.
Ganti kgomo ya tshadi e dula fase nakong ya magato a mafelelo a go tswala ge namane e tswalwa, le ge e le gore te dingwe di a ema, ta dumelela namane gore e wele fase.
Go oketa mothopo wa bodithabathaba go tiieta go dira ka mo go swanago le ditaelo ta bjale ta dithelete le melawana ka gare ga mmuo wa phrobentshe.
Tshedimoo ya maleba : Mna van Vuuren o ile a golegwa gomme a lokollwa ka peila.
EC o bolela gore tshwaotshwao ya gago ya gore ke seto goba ditlwaedi go twa go bona: Ka Kings Park di ile ta rekiwa ka moka papading yeo.
Molaotshepeto wa tlhokego ya kgethologanyo o swanete go phethagatwa ka melawaneng ka moka, ka ditirong ta tshepedio le ka melaong ye e amanago le tshepedio ya kabo ya naga.
Re ile dipolaseng ta kgolekgole ta magaeng ta ka nageng ya rena go bolediaba le basadi le banna ba dinagamagaeng le baomi ba dipolaseng ka ga lesolo le.
Ke gore - gabotse, nka re kotara go ya go iri ya seswai, gona fao ee, Mohlomphegi.
Ronald Swartz, Hlogo ya Kgoro ya Thuto, o ile a thaba ka gore dikgoro ka bobedi di ile ta lebelela pele go tlia kabo ya ditirelo ye e kaonafetego.
Dikhomphutha te nti di tla bula ditokumente te ka maitirio, eupa o ka swanelwa ke go taonelouta Adobe Acrobat Reader.
Kantoro ye e tla laola tirelo ya maphodisa ya ka mmasepaleng ka lefelong la bogareng bja toropokgolo go akareta maphodisa a sephethephethe, go hlokomelwa melawana ya ka mmasepaleng, thibelo ya bosenyi, polokego ya mebileng le go sepedia dikotlo le mangwalo a go bileta kgorotshekong.
Naa ke ka lebaka la eng go se gwa naganwa ka ga go kopana le go dula gomme ra sekaseka seemo le go tea sephetho ka ga magato a maleba ao a ka tewago?
Bjale re na le dipotio go twa go phanele gomme ke tlo kgopela Ngaka Mgojo ge e le gore o na le potio yeo a nyakago go e botia Mdi Mandela.
Magoro a swanete go akareta, eupa a se be fela go: mmuo, thuo ya mmuo, le dikolo te di ikemego.
Le ge go ka se golegwe motho, maloko a SAPS a sa ete morago ditshedimoo te di twago sethabeng gomme melato ye mengwe ye e nyakago edi e ile ya begwa mo matating a mmalwa ao a fetilego.
Go akgofia go amogela mananeo a NEPAD bjalo ka ditlhako le ditlhahli ta maano a tlhabollo ya bosethaba, go swana le Maanotshepedio a Phokoto ya Bohloki.
Go kgatha tema ka masolong a bosethaba goba a bodithathaba mabapi le diphedi te di lego kotsing ya go hwelela le dinyakiio te di amanago le bohwa di a dirwa.
Kabinete ya Afrika Borwa e tere sephetho go ya pele sa gore dipomo ta go epelwa te di lebiitwego bathong te di lego gona ka Afrika Borwa di tla senywa ka pela ka mo go kgonagalago.
Lefelo le la go nyaka le akareta saete ye fela - ge e le gore o nyaka go nyaka Wepsaete ka moka, omia Google goba ye nngwe ya mafelo a go nyaka.
Ka moka ga rena re swanete go netefata, bjale, gore moomo wo o dirwago go rarolla taba ye o phethwa ka maleba le ka lebelo.
Theknoloti ya tshedimoo le ya kgokagano e netefata go hwetagala tshedimoo ye nti ye e omiwago gabonolo ka mo go kgonagalago.
Te dingwe ta dipharologanthi ta naga ya rena te di bonthago ditlhaelelo ta tlhabollo ye e fetilego le melawana ya tikologo di beilwe ka mo fase.
Ge ke bula Khonferentshe yeo, e bile go puhlama ga  pego ya maemo a bafsa ao mabaka a ona ao a sa kweiegego a ile a re betha difahlagong ka nako yeo.
Maitemogelo a ka e bile gore ka go ye nngwe le ye nngwe tiraglo efe goba efe ye e sego ya loka e tliitwe go dikhuduthamaga ta dikhamphani, magato a phoollo a ile a tewa.
Ka lebaka leo ramolao o ile a twela pele go tla ka morago ga nako gomme ka nako ye nngwe Kgorotsheko e ile ya thomia ka ntle le ramolao gomme ramolao a dira kgopelo ya go raka Moahlodi ka ge e le motho yo a sa tsebego moomo wa gagwe.
MEC Dugmore o tla bolela kudu ka moletlong ka ga dipego ta peleng le bokamoso bja proteke ye ya nakwana.
Meetse ke mothopo wa tlhago wo o tlogago o nyakega, wo o lego bohlokwa bophelong, go tikologo, go tweleto ya dijo, go pabalelo ya maphelo le kelelathileng, go intasteri le tweletong ya mohlagase.
Re a leboga Mna Ntsebeza, ke nyaka go lebelela kudu karolong ya bobedi ya potio ya gago gomme modiriani wa ka o tla dira karolo ya mathomo ya mabapi le toka.
Go gongwe ka Afrika, dinyakiio ta go hudugela nakwana di iinya gore leano le le file dibaka ganti ta go kaonafata maemo a bophelo e sego fela go bafaladi eupa gape go malapa le dithaba ta moo.
Diphapoi ka mo dikolong te ganti di tlete kudu ka baithuti, gomme se se dira gore go be boima gore barutii ba hlokomele bana ka o tee ka o tee, le go laola ka kakareto tshepedio ya go ruta le ya go ithuta.
E ka hlokomelwa ke kgorotsheko ya bana ka nako efe goba efe, gomme ya tiietwa, ya gomiwa le go fetowa ka mo go ka bago maleba.
SAOM e lebogia bonkgetheng ba babedi ba bopresidente ge ba saenne Boipileto le Kgoeleto ya Mohlakanelwa ba ikgafa go tshepedio ya dikgetho le go amogela dipoelo ta dikgetho.
Eledite Tona ka ga phetoo ya maina a ditoropo ye e iintwego le dihlongwa te dingwe, kudukudu ta ka Limpopo.
Mmasepala wa EThekwini o, mo mengwageng ya mmalwa ye e fetilego, dirile dinyakiiio le diphatiio te kgolo gomme bjale o tseba kudu ka ga merero ya tlhabollo ye e amago lefelo leo.
Kgatelelo yeo ka ga mananeokgoparara e tla bona dipoelo te kgolo ta meomo ya EPWP gomme e tla bona nyakego ye kgolo ya mabokgoni ao a sa hwetwego gabonolo a boenteneere.
Aowa, o a tseba, ke tsebile Jimmy nako ye telele gomme ke monna yo a lokilego.
Mna Goosen o tla kweia gore mo lebakeng le ke tloga ke sa gopole ge eba ke saenne sengwala sa mohuta woo goba aowa, sengwalwa seo se thibelago bohlatse bjo itego gore bo se ke bja romelwa kgorotshekong.
Go fa mohlala, ke oma, legatong la etentshi, bjalo ka modulasetulo wa Bagwera ba ECA.
Ke na le boitshepho bja gore kamano ye e twetwago pele ya Afrika Borwa le GBIF e tla ba ye telele le ya mohola.
Ba mmalwa ba ile ba golegwa ka go thuba dintlo mola ba bangwe ba golegilwe ka go kata le bosenyi bjo bongwe.
Ditokelo, le go fihla go Khomiene ya Afrika thuo ka moka le tiriano ye e hlokagalago go fihlelela nepo le.
Dipolediano ta UN ga se ta fetwa mo matating a mmalwa ao a fetilego le go fihla ka kopanong ya boegong bja maabane, ga se gwa ba le kgatelopele ka ga sephetho se se thadilwego seo se iinywago.
Dingwalwa ta semmuo di a fetolelwa go tloga go Seisimane go ya go dipolelong te lesome ta semmuo le ka go le lengwe.
Dipoelo ke gore ngwaga ka ngwaga go bile le go phuhlama mo go makatago ga dikgaruru ka intastering ya dithekisi ka Kapa.
Dithila ta mpholo - mohuta wa dithila te kotsi te di bakago lehu goba kgobalo ye oro ya go swana le go thuma, malweti a go hema, kankere goba go fetoga ga ditini.
O bolete gore maloko a SAPP a tla lebelela kudu gape go hlahloba maemo a bona a bjale le go bua didiriwa te di kgethegilego ta ka seleteng ka moloko go ya tirelong ye e tlogo nyakega.
DEAT e tla tsebagata sefoka sa tweleto ye e hlwekilego sa bosethaba ka maikemieto a go phatlalata le go tweta pele kamogelo ye e phatlaletego kudu ya ditiro ta tweleto ye e hlwekilego go akaretwa go fokota ditlakala le go omia dilo gape.
Mmuo wa Afrika Borwa o thekga mmuo le batho ba Timor-Leste ka masolong a bona ao a twelago pele a go maatlafata temokrasi le go tweta pele ebeebe ka nageng ya bona.
Mokaptene Mike Holmes o nyakiia taba ye, ga ke tsebe seo a se hweditego goba seo a sego a se hweta, ga ke tsebe.
Ditsebi te di fapafapanego te di twago lekaleng la phraebete, dirutegi, baomi le Mmuo di omile bjalo ka sehlopha sa meomo ye menti go ngwala dingwalwa ta motheo te di feletago ka leano la Nanotheknoloti.
Ke a tseba go molaleng gore Mna Kwinana o nyaka go lokollwa eupa ke nagana gore re omile gabotse ka maemo a rena gomme re a bolete mo.
Go na le mekgwa ye e fapafapanego yeo ka yona Tirelo ya Dipalopalo ya SA e dirago tlhahlo, e lego, ka go lebelediia, go ielanya, ka diseminara ta tlhahlo le dinyakiio.
Tokollo ye ya dipalopalo e na le tshedimoo ye e twago go dinyakiio ta kgwedi le kgwedi ka ga dithekio ta kgwebiano ta diholeseile ta ditweletwa ta phetroliamo.
Re tla tweta pele lesolo la tlhabollo ya bafsa ba rena bjalo ka batho bao ba phetego gabotse, bao ba se nago le AIDS le malweti a mangwe ao a ka efogwago.
Ge e le gore modirianimmogo wa ka o nyaka go mphara ka molato wa gore ke dirile ka mo e sego ka sephrofeene, ke nagana gore re na le foramo moo a ka iago ngongorego yeo gomme ke tla e ireleta.
Mokgwa wa maano wo o re hlahlago ka mo maitekelong a ke ao a Tlhokomelo ya Maphelo ya Motheo go Mang le Mang.
Gape e twela pele go eleta ba taolo le baomi ka ga merero ya semolao le ya dikamano ta baomi.
Dikopano le Magoi le tona di a swarwa go ba sedimoa ka ga mananeo le diproteke.
Mmuo wa rena o tsebagadite leano la ntwa la dintlha te nne go fihlelela maikemieto a go godia ekonomi ya rena ka dipersente te tshela.
O bolete gore ke swanete go yo roba thabe gore a kgone go mpontha seo ba se dirago bjalo ka makerela ka morago ga ge ba bolaile motho.
Gomme go nyamia kudu gore Theresa yo a bego a le lenaneong la bao ba swanetego go bolawa, o be a swanete go ba le maitemogelo ao a maswabi go twa go batho ba gagwe le go twa basading, ka taba yeo.
Thelete ye e bego e nyakega go reka diphaephe, ditanka le melete ge ba fihla mafelelong a maphelo a bona a mohola.
Se ke go tweleta dipalopalo te di kopantwego, ta go nyalelana teo di tlago tsebia baomii ka ga diphetogo ta ekonomi.
Ba bolete gore moo a bolokilwego gona, go a kgonagala gore a ka be a bolokilwe fase kudu ka fase ga ba bangwe goba thwii ka fase  gomme go ka be go ile gwa tura go mo epolla.
SPV yeo e tla abelana bobedi maikarabelo le dikotsi ta proteke ye gomme e tla laolwa ke dihlopha ta sethekniki te di hlokagalago teo di tlago sepedia proteke.
Ka go hlomamia semmuo lehono ga Difoka le Diputso te mpsha, tshepedio ya go hloma lefsa tshepedio ya rena ya maswao a bosethaba e be e swanete go ba e phethilwe.
Go tweta pele thupeto ye e hlokago mathata gareng ga magato a tlhokomelo ka go ba le dikopano kgafetakgafeta le go maatlafata kgokagano gareng ga magato ao a fapafapanego a tlhokomelo.
Go fa lenaneo la baabi bao ba dumeletwego bao ba omiwago go akgofia go hweta dikhamphani go dira kgwebo le toropokgolo.
My Tourism Listing ke tsela ya ka pela kudu ya go lekola setweletwa goba ditirelo te di amanago le boeti ka wepsaeteng ya rena.
Taba ya go dumelela ditirelo te di sego ta rulaganywa go oma ditseleng te di rulagantwego ke ye nngwe ye e bolelago kudu dinyakwa te di swanetego go oma go dumelela ditirelo te.
Lekala le tsebagadite semmuo Foramo ya Tlhabollo ya Bafsa, yeo e fago sefala sa gore lefapha la bafsa go reriana le lekala la phraebete ka ga merero ya tlhabolo ya bafsa.
Maikemieto a EAS ke go tla ka magato a moomo wa intasteri go theilwe go tshedimoo ye e hweditwego go diakhaonte ta dithelete ta dikgwebo.
Malaria e phatlalete kudu gomme bolweti bja mafahla bo tweleta bothata, eupa maemo a maphelo a tloga a kgotsofata.
Re lemoga gore Khomiene ya Dikgetho e rometwe go netefata gore go ba le dikgetho te di lokologilego le te di sa teego lehlakore ta dihlongwa ta ka lekgotlatheramelaong.
Kantoro ya INK ABM URP e rulagante moomo wo o swanetego go dirwa mabapi le mafapha a mane ao a amegago mabapi le maano le mananeo.
Molaokakanywa o mofsa bjale o holofela go fetoa tshepedio go dumelela dikgetho ta kgolego mabapi le ba mahlalagading bao ba dirilego bosenyi ka tsela ya phamoo.
Go na le dikimi te pedi ta ITMAS te di hwetagalago teo di lefago kgwebo ka seripa ta ditshenyegelo te itego ge di tweta pele boeti ka Afrika Borwa.
Khomiene ga se ya walalanywa, e tla laolwa ke Sekhwama sa Kimollo ya Masetlapelo.
Mohumagadi Modulasetulo, ke nyaka gore ee eupa ke nyaka go upa, go go fa tshedimoo ya peleng ka ga ka moo e omilego ka gona.
Tirelo ya molao e swanete go dumelelwa go omia sephetho sa yona go tea sephetho mabapi le melato ka o tee ka o tee go eya ka go fapana ga yona.
Go se rekiege ga ntlo ya magaeng; le go fapana ga dithulaganyo ta go tsena go yona le seabe sa go fihlelela ga sekoloto le dithuo ta maeleng.
Dinyakwa te bohlokwa ta melawana teo re di bonego, le maano ao re a beilego pele ga bakgethi, di twela pele go ba motheo wa lenaneo la mmuo wo.
Intasteri ya meepo e tla kgopelwa go fokota thilafato gomme ya hlohleletwa go tweta pele setlwaedi sa go fokota dithila le go omia ditweletwa ta ditlakala lefsa le go di omia gape.
Kabaganyo ye e lekanago ya ditshenyegelo ta mananeokgoparara: twetopele ya kgopolo ya tefo ya moomii; seabe sa go fa mananeokgoparara ditheko ka ga mohlakanelwa wa mekgwa ye e omiwago le go fokola ga ditefio ta ditirelo; le mokgwa wo o omago gabotse wa tiriano le polediano.
CBS e bea kelo ya akhaonte ya dipoloko ta dithelete, eupa dipanka ta kgwebo di lokologile go bea melawana ya yona le dikelo ta tswala le mehuta ka moka ya diakhaonte.
Ke nagana gore ka tsela ye re boledianego le wena, ke seemo seo motho a nago le karoganyo magareng ga pelo ya motho le monagano wa gagwe.
Go bohlokwa gore baabi ba ditirelo ta bobotlana ba fiwe bokgoni le mekgwa ye e hlokagalago go aba ditirelo ka tsela ya maleba le ya maikarabelo.
Lesolo le lengwe le legolo le akareta go hloma lefelo la bogareng la go bolokela le la phatlalato ya tshedimoo go ya ka magoro ao a tlwaelegilego, melawana le ditlhaloo.
Mmasepala wa eThekwini o thekga boithaopo ka mafapheng ka moka a bophelo bja sethaba, ka ge bo ipileta ke Mopresidente, Mna Thabo Mbeki.
Dithokgwa di tea sebaka se segolo sa naga ka moo lefelong leo gomme go na le mafelo a go sega mapolanka a manti tikologong ya ka toropong.
Yeo ke tshedimoo ya sephiri ya motho ya mabapi le moomi, ka ntle le ge moomi yoo a dumela gore tshedimoo yeo e tsebagatwe.
Go sekia le go bona molato ga go tlola melao ya tikologo go netefata gore go obamelwa melao ka morago ga ditaelo le gore ditaelo ta kgorotsheko di fetiitwe.
Dingongorego ka moka di a kgokaganywa gomme ta lekodiiwa ke ditsebi go twa go bobedi Tirelo ya Maphelo ya Toropokgolo le Tirelo ya Meetse ka thuo ya ditsebi ta dikhonkhwane te di twago ka yunibesithing.
Bjalo ka ge methopo ya Lefase ye e sa mpshafategego e phuhlamiwa, methopo ye mefsa e swanete go hwetwa ya go dira dilo te di tlogo omiwa ka moso.
Mmuo wa Phrobentshe o na le leano la dinamelwa leo le tweleditwego go mpshafata tshepedio ya dinamelwa ta sethaba le go rarolla a mangwe a mathata ao a dirilwego ke mananeokgoparara a bjale.
Mdi Collins ga a rate fela moomo wa gagwe, eupa gape o raloka tema ye bohlokwa ya boetapele ka ditiragalong ta sethabeng.
Ye e hwetagala mahala ka wepsaeteng ya Adobe, gomme moo go lego maleba mo saeteng ye, kgokaganyo e tla bonthwa.
Mo e ka bago, go tloga Harrowweg re fihlile moo ka bo kotara go ya ka lepatlelong le gabotse ka metsotso ye masomepedi go twa iring.
Maphodisa a swere dingwalwa, dipuku ta diresiti, le dipego ta dithekio.
Ke holofela gape gore ba kgao ba tla raloka tema ka go tweleta dikotsi ta phetogo ya klaemete teo go bolelwago kudu ka tona lefaseng ka bophara.
Re ipileta ka maatla gore mekgwa ye e omago bokaone ya go netefata go tsenya letsogo le go kgatha tema ka mafolofolo ga Dipalamente ka kgatong ya bjale le ka dikgatong ka moka ta gore Yunione ya Afrika e hlongwe mafelong.
Ge a le kgauswi le go boela ntlong ye kgolo, o ile a ikhweta a lebane le banna ba bane, ba babedi ba bona ba be ba pepenketa dithunya.
Thelete ga e hwetagale go lefa diponase goba meputso, e thua ditshenyegelong te di fetilego te di sego ta lefsa te di hweditwego ke sehlongwa goba mabaka a mangwe ao a sa akaretwago.
Mmuo o tla omela go hloma le go amogela dinepo ta kakareto ta bosethaba ta phokoto ya mei ye e amanago le eneti yeo e lego kotsi go tikologo le go maphelo a batho.
E re ke go fe ntlha ye nngwe ya maikutlo ge o ntumelela, Mokhomienare, o iinya gore pejana ga ge o theoga motho yo mongwe o nkgopete dijo ta gagwe.
Se gape se laeditwe mafelelong a beke, ge lehodu la diruiwa le golegwa gomme ka moragonyana gwa golegwa yo a bego a sepela le yena.
Ge go lemogwa gore mmuo o ka hueta thwii go kgonagala ga thireleto ya ka gae ye e amanago le intasteri.
Ka morago ga go romela dinyakwa ta dinyakiio ta diphetieto, moomii o fiwa lenaneo la dipego ta phetieto teo di sepelelanago le dinyakwa ta go nyaka.
Aowa go ya ka mo ke e kweiago ka gona dipotio di botiwa wena ka ge o ile wa amega ka lenaneong la go dira dinyakiio go ya thokong yeo.
Dikgetho ta khuto, te di lokologilego le ta go se teye lehlakore di ile ta swarwa ka dinageng ta mehutahuta ka khonthinenteng teo di hlomphago melawana ya puo ya temokrasi.
Nka se kgone go fetola mabapi le ditshwanelo le maole a MK ao a hlahlilwego gabotse, ka ge eba e be e le karolo ya dihlopha teo, nka se tsebe.
Tshepedio efe goba efe ya dinyakiio ta bodithabathaba goba kwano ya bodithabathaba yeo go yona mekgatlo ya Dinaga teo di nago le kgahlego e ilego ya e omia.
Seo re swanetego go se bolela se ka bewa tsela ye bonolo ye thwii.
Ge o ikwa o orofete, o hlokomologilwe, o thoga - bolela ka ga maikutlo a gago, kgopela thuo go motho wa sephrofeene.
Sehlopha se se akareta go tweleta le go dira retherete ya dithaere ta sefatanaga ta raba, go akaretwa dithaere ta didiriwa goba ta methene ya go sepela.
Bonti, ge e se dikabo ka moka di amogetwe gomme bjale batho bao go kgonagalago gore ba ka tsenya letsogo ba swanete go etela Darfur go sekaseka seemo le go tseba dinyakwa ta didiriwa.
Le ge go le bjale, meetse a ka lepotlelong a a hwetagala ka mabenkeleng ao a ka bago ka moka le dihoteleng.
Ditokumente ta thentara ta konteraka ye kgolo di tla phatlalatwa mo dibekeng te di latelago te mmalwa go dikhamphani te di kgethilwego te di fetotego taleto ye e kwalakwaditwego phatlalata ya go ba le maswanedi a pele a go hweta konteraka.
Kgokagano ya lefelo le legolo ye e hlomilwego ka Kapa Bodikela gore dihlongwa ka moka ta thuto di kgone go fihlelela Inthanete le go holega go twa go mehutahuta ye e fapafafanego ye e tliwago ke yona.
Dithelete ta mmuo wa selegae di bohlokwa kudu, ka lebaka la gore ke karolo ya mmuo ye e rwele maikarabelo a kabo ya ditrelo.
Dikelo te di tloga di bontha gabotse maitapio ao mmuo o a beilego go netefata thireleto ya IKS, gwa realo Ngaka Mangena.
E re ke thomeng ka go lebogia SARUA ka ga dikatlego ta mokgatlo wo ka morago ga lebaka le lekopana ka tsela ye o le gona.
Ba a tseba gore go swana le ka moo ba bego ba le tlaleng le bohlaking ka gona kudu maabane le lehono, bjale ba tla amana le bona ka moswane.
Ke a tseba gore ka moka ga lena le omile gaboima kudu ka meomong ya lena ye e fapafapanego re ka kgona go bolela ka ntle le go thoga go ka thulana le dikgopolo ta rena gore re dirile bokaone mo ngwageng wo.
Kamano ye ya dikgoro te nti e tweledite sengwalwa sa mothopo se se bitwago 'Leswao la Dikolo te di Bolokegilego', seo se theilwego go Melao ya Polokego, ditsenatseno te di atlegilego le dithiinyo ta ka moo go ka agwago sekolo seo se bolokegilego.
Ge nkabe ke bile le sebaka sa go khutia monagano wa ka ka pego yeo ya kgorotsheko, nkabe ke ile ka kgona go go araba semeetseng.
Mna Mphahlele ke modiredi wa togamaano le wa taolo ya diproteke gammogo le molaodi wa dikhamphani te mmalwa.
Madi a manti a iwa ka bjokong go feta dithong te dingwe, gomme mafelelong bjala bo senya go oma ga bjoko bja gago mo metsotsong ye mmalwa.
Re ka no se dumelelane ka tsela yeo gomme se ke seo re bego re se dira eupa bjale re ikhweta re dumelelana, gwa realo Mna Mugabe.
Dikamano le go abelana maitemogelo le maloko a palamente ka mo dinageng te go tla thua go phatlalata molaeta wa khuto, gammogo le go tweta pele temokrasi le puo ye kaone ka khontinenteng.
Nka palelwa moomong wa ka, ge nka se bolele ka ba bangwe ba bona, ke ba leboge le ba malapa a bona ge ba dirile dithitelego teo.
Menyetla le dikimollo di fiwa bahlankedi go phethagata kgahlego ya Mokgatlo wa Dinagakopano e sego go hola batho ka bobona.
MDC e gapeledite gore go ngwalwe molaotheo o mofsa pele ga dikgetho dife goba dife, eupa wa dumela diphetogo sebakeng seo.
Ge moomi a ka hlokofala bao ba mmotilego ba na le tokelo ya go nyaka thelete go UIF.
Masolo a mangwe a go swana le le a a rulaganywa ka lefelong la Khutsong ka moso.
Eupa seemo seo se ile sa mpefala go ya pele ge o be o kopana le dingwalwa te ka lebaka la gore kgole le go go netefaleta gabotse e tiiedite gore o be o thogile le peleng.
Metheo ye mebedi ya puo ya bjale ya taolo ke taolo ya ditheko ta pheterole go badirii le taolo ya dithoto te di tsenywago ka nageng go ditweletwa te dingwe.
E bile, goba e kgauswi le go ba, le seabe sa tshenyo go methopo ya meetse.
Se se akaredite ditsenatseno ka legatong la moomo moo e lego gore panka e, ge e le gore motho o dumela dingwalwa ta nako yeo, e diriite ditiro te kaone go ditekodiio ta yona ta moomo.
Go ya ka sekimi sa bjale sa "nako e tee" sa thuo ya maeleng, ke fela bahlabolli ba proteke bao ba nago le maswanedi a go fiwa dithuo ta maeleng.
Ke ile ka kgopela - ka nnete ke ile ka kgopela Mna Dempsey eupa sephetho sa mafelelo ke sa mosekii.
Kgoro bjale ga e kgone go tseba ge eba dikonteraka di ile ta fiwa dikhamphani dife goba dife teo beng ba tona, balaodi ba tona le goba beangdiere ta tona e lego bahlankedi ba mekgatlo efe goba efe ya dipolotiki.
Nakong ye nti mo ngwageng go fia kudu - kudukudu ka lebopong la Caribbean.
Godimo ga moo, lefapha la ta maphelo le tla omia diphatiio ta ka malapeng le diphatiio te dingwe ta maleba le dinyakiio go sekaseka kgatelopele ye e dirilwego go fihlelela maikemieto a MCWH.
Re nyaka go kgotsofata sethaba sa tikologo, sa selete le sa bosethaba ka go ruta batho ka mafapheng a Temo le Ekonomi ya ta Malapa.
Bahlokomedi ba balweti go twa mekgatlong ye e fapafapanego ba swanete go phetha thutwana ya tlhokomelo ya ka malapeng ya balweti ye e sepediwago ke Kgoro ya Maphelo.
Motlatamongwadii o tee goba ba banti le bahlankedi ba bangwe ba banti ba Kgorotsheko ya Baomi go ya ka moo tshepedio ya toka e nyakago ka gona.
Bjale, ke nnete gore o ile wa romelwa dikantorokgolong ta selete sa Esikhaweni go dira meomo ya gago bjalo ka leloko la Maphodisa a KwaZulu?
Ka kweiong ya tshepedio ya mmasepala ya IDP, ditweleto ke ditirelo teo mebasepala, le dietentshi te dingwe ta mmuo, baabi ba ditirelo ba dikhamphani goba balekane ba bangwe ba baabi ba ditirelo teo di fiwago badudi ba ka mmasepaleng.
Go twa go dikutollo ta tekodiio le diphetogo ta kakareto, go molaleng gore go na le kaonafalo ka taolong ya dithelete ka mebasepala, le ge e le gore go sa na le te nti te di swanetego go dirwa.
Klika go dikgokaganyo ka mo fase go bala te nti ka ga mehuta ye e fapanego ya digwebo.
Ge moithuti yo a rakilwego sekolong e le wa mengwaga ye e swanetego go ya sekolong ka yona, Hlogo ya Thuto o swanete go dira dithulaganyo go mo ia sekolong sa sethaba se sengwe.
Go kgatha tema ga difofane te di lego ta Mmuo ka mmarakeng wa ka nageng wo o sego wa laolwa go ngangianwe ka gona mo mengwageng ye e fetilego ye mmalwa.
Kgoro e leboga bathui ba maeleng ka moka bao ba sego ba bula fela dipelo ta bona, eupa le dikhwama ta bona go thua ka mo lesolong le bohlokwa le go netefata gore letati leo le a atlega.
Se se tiieta gore maemo a thuto ka Kapa Bodikela a godimo, gomme se se hlohla kgopolo ya gore ke fela dikolo te di nago le ditlabelo teo di kgonago go aba thuto ya maemo a godimo.
O tlaleledite ka gore mokgatlo wa baomi o tla tsenela lesolo la bosethaba la go hlahla bahlokomedi ba baomi ka ga go hlokomela phethagato ya melawana.
Bjale ke fa tlhagio ya gore ditlhahli te di ka, ka ge di bapetwa, di diriwe go dihlongwa te dingwe, mekgatlo goba ditheo.
Moomo wo o akareta moomo wa dihlopha ta meomo ye menti go fa thekgo ka kakareto, go thoma ka taolo ya dikolo go fihla ka thekgo ya dinyakwa ta thuto te di kgethegilego le thekgo ya lenaneothuto.
Go fa mohlala, e swanete go ba karolo ya seo bjale, twelopele ya go gopola TRC e swanete go bewa ka moo mohuteng woo wa dithelete.
Thutwana bjale e hlamilwe go thua baithuti go itokieta Ditlhahlobo ta Matsogo ta Diintasteri ta Mabapi le Tirio ya Tikologo e lego dinyakwa ta Tiploma ya Bosethaba ya Go bjala Dimela.
Maikemieto a Difoka ta Maithomelo a ka Lefapheng la Sethaba e lego CPSI ke go tweta pele le go hlohleleta ditiro te kaone ka maithomelong a ka lefapheng la sethaba le kabo ya ditirelo.
Wena bjalo ka mong wa naga o swanete go tsebia beng naga ye e bapetego le ya gago ka ga matati a tlaleleto ao o nyakago go thuma dihlaga ka ona.
Go ngangiana le go dumelelana ka ga dinyakwa ta tikologo ya lefapha teo di rarollago dinyakwa te di lego gona ta tlhabollo le mathata a bokgoni.
Sefatanaga se se utswitwego se ka kgokaganywa le molato wa Bohodu bja Thuthuthu ka lefelong le bohlapeti bja maphodisa la Parkweg.
E ka ba e le gore lehu le bakilwe ke tiro efe goba efe goba go tlogela mo go akaretago goba go bakilwego ke tlolo ya molao ka motho ofe goba ofe.
Nepo ya khonferentshe ya bong ke go tweta pele tekatekano ya bong ka gare ga DOD.
Ke na le bonnete, ka ge ke eme mo pele ga lena, ke kgona go bona ka leihlo la ka mogopolong wa ka difahlego ta ba banti bao ba ka bago balwelatokologo.
Diekonomi te pedi, e tee ye e hlabollogilego gomme e kgokagane le lefase ka bophara gomme ye nngwe e le ya ka nageng ebile e se ya semmuo, di bontha dipharologanti te nti ta tshepedio ya lefase ka bophara ya kgethologanyo.
E tla nyaka maela ao a tlago bewa sefaleng goba go sego bjalo e hlagiwe ka filimi goba tlhagio ye nngwe ya papadi ya go makata.
Ge Motenerale Knobel a ka dira gore setatamente sa gagwe se hwetagale gomme a direla phanele dikhopi seo se ka lebogwa.
Kgoro e gare e tiieta go ba gona ga yona ka Leboa la Afrika ka go dumelela ga ta madulo le te e sego ta madulo e lego seo se tlago thua ka go oma ka dikamano ka tsela ya thwii.
Mo ngwagasomeng wo o fetilego ka Afrika Borwa Bohlokwa bja bahlankedi bao ba sa rutwago moomo bo gote.
Godimo ga moo, ga go mokhanselara goba mohlankedi yo a swanetego go emelwa go diboto ta dihlongwa.
Naga e tloga e na le meetse a ka godimo ga mobu le a ka fase gomme maemo a klaemete a lokete go bjala mehutahuta ya dimela go akaretwa korong, nawa ya soya, khothone, motoko, disepaese le swikiri.
Mmoleledi wa Maphodisa a Cato Manor, Mokaptene Mbambo, o bolete gore banna ba upa le mosadi o tee ba ile ba golegwa le go latofatwa ka dikgaruru ta phatlalata le tshenyo ya thoto.
Lefelo la meomo le tla tsenywa moya ka methene go ya ka atmosfereng ya ka ntle go swana le go fetoa ka botlalo moya ka moo makga a masomepedi ka iri.
Chile e bona Afrika Borwa bjalo ka moraloki wa ka seleteng le wa lefase ka bophara le mojako wa go tsena ka Afrika.
Re eme mo lehono, bjalo ka barwarre le bosesi, ge lapa la Afrika le hweta bohwa bja lona le maaledi go twa go dipolelo ta kgopelo ta maaka ta bokoloniale.
Re holofela gore bana ba tla kgona go romela molaeta wo o rego ka moka le amogetwe ka Afrika Borwa, Mna Friedericks o bodite BuaNews.
Ka moka ga rena re swanete go tseba gore lenaneo la kabelolefsa gammogo le thekgo ya ka morago ga go dula lefelong e be e swanete go dirwa ka pela le bokaone.
Maikarabelo a kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmuo a tla hlalowa ka botlalo go netefata gore tshedimoo e begwa gatee fela.
Re a go amogela Mna Seremane, re kgopela tshwarelo ka ge re go dirile gore o eme, eupa ke na le bonnete bja gore o kweia gore re be re swanete go sepela ka tshepedio ye.
Ka ge re tsena ka sehleng sa dikgetho, gape, re kgopela batho ka moka go itshwara ka tsela ye e sepelelanago le maitshwaro a temokrasi ya rena.
Gareng ga bona e be e le bana ba bararo, bao go kwagalago gore ba na le maikarabelo a go kata mosetsana yo monnyane.
Lenaneo gape le leka go tseba sehlopha sa batho seo se fetetago.
