Tsela ya go tea sephetho sa gore tswalano ya modiredi mogolo e gona, e hira teko ya mollo gape.
Mo diiring ka morago ga ge balekani ba babedi le modiredi wa bona wa ka gae go twa Potchefstroom, ba hlasetwe ka ntlong ya bona ka toropongkgolo, go swerwe banna ba babedi Sebokeng.
Tweleto ya beke ya go feta ya data e bile le phoo, go se balele gabotse woo go lebanego le go se akarete data yeo e kgobokeditwego.
Mogolo o laola dikhwama ka moka ka go Sekhwama sa Thireleto ka ntle le tefio gomme ga go tefelo ya taolo yeo e lefelwago ke beng ba diakhaonte.
Dibilione ta batho bao re ba emelago ba lebelete molaeta wa tshepo woo o tillego,wa go kweiega woo o tla twelelago go Kopano ye ya Mileniamo ya histori.
Go laeta le go sepedia kamano ya intasteri ka go ditumelelano te mebuo, kudukudu go ya ka Memorantomo wa Kweio le Tumelelano go Tona ya Thireleto.
Go na le katio le kgatio ya molawana woo o laolago dintlo, naga le ditirelo.
Ka ditsebi ta thekniki malebana le ditlabelo ta tirelo te di kgethegilego go akareta kabelo ya mohlagase le ditlabelo dife goba dife teo di kgethegilego.
Maemo a maphelo le polokego le ditokelo ta baomi di swanete go hlokomelwa ka go ditshepeto ta dimaene te nnyane.
Ge ke bolela ka ntwa ya tokologo ke kaya gore ba itsenya ka go dira seo ba hlahletwego go se dira go la Caprivi.
Sehlopha se sa kopano se tla fana ka karolo ya polediano ya setsebi go baromiwa ba Soccerex ka ga maano a papato, ao a lebeletego kgokagano ya Afrika Borwa yeo e golago, o rile bjalo.
Ga se wa dukuloga gape ga se wa ba le dika pele o ka lahlegelwa ke mogopolo le moya?
Netefata gore dihlare, diretebati le ditlabelo ta go apea gammogo le ditweletwa ta go hlwekia di bewa kgole le bana, ka gare ga diraka ta go notlelwa.
Lenaneo la Kgwebo ya ka le go dumelela go oketa dintlha ta kgwebo ya gago go wepesaete ya rena teo di tla tweletwago ka gare ga pukwana ya rena ya dintlha ta boitsebio..
Bodiidi le bjona bo ba le seabe go methopo ya ka gae gape le go dinetewoke ta lapa teo di se go molaong, bjoo bo oketago tlhokego ya ditirelo teo di lego molaong ta leago.
Dikgorotsheko ta Baswa  dikgorotsheko te di kgethegilego teo di teago sephetho sa melato yeo go yona moswa a latofatwago gore o dirile bosenyi.
Potio yeo a e botiago  ke gore re tla fa bosersanta difoka bao ba hlotego bohloko bjo bonti go dimilione mo nakong ya ngwagakgolo wo o fetago  e tla swanelwa ke go arabja.
Beke ya go feta mahodu a swere morutii go twa Sekolong sa Poraemari sa Masibambisane go la Delft, ba leka go mo teela khomphuthara le dithoto te dingwe.
Ka go realo, diphaka le ditsela ta ka thoko di ka thoma go lebelelega di hlwekile ka boego bo tee.
Ba tla lebia maitapio a bona go hloleng le go matlafata dibopego ta bosethaba, ta selete le kontinente teo di thekgago puo ye botse.
E fana ka tsela ya pholisi, taolo yeo e sepelago gabotse gape ya katlego ya dithoto ta mmele le matlotlo, PPPs gammogo le maikarabelo.
Malebana le ditlwaelo ta bodithabathaba, tiriothwii yeo e lefiago go na le ya mothelo, e swanetwe go diriwa moo go kgonegago.
Bobedi bja dinaga bo tla eta gape dinaga te dingwe moo tirianommogo ya diproteke ta boraro e ka diragatwago.
Ke kgahlilwe kudu ke seo ba kgonnego go se fihlelela ka tlase ga maemo a bothata kudu.
Nka se gapelete gore Mna Webster ga se a ba le thekete eupa ke belaela gore ga se a ka a ba le thekete.
Cape Town e sekaseka melao ya thilafato ya yona ya moya go e dira gore e be thata le go feta gape e ome.
Khomiene e ka lefia lekgotla go tumelelano ya seboka ge eba lekgotla leo le thatafadite tharollo ya bothata.
Go laola gabotse le ka katlego diphedi di ele ka go diria ditheknoloti ta moomo teo di hlatloago twetopele ya ekonomi le leago ta dithaba teo di amegilego.
O kopante intasteri ya diaparo le intasteri ya boeti ka go fa baeti kgetho ya go reka diaparo ta seAfrika le go ipshina ka botho bja seAfrika.
Gape ka go swana ka noi, re reriane ka tumelelano ya sepolotiki pele gomme morago ra oma ka go thala Molaotheo  seo se sa tlwaelegago dinageng te dingwe.
Maemo a Bosenyi: Mna Pienaar o tere sefatanaga sa mohumagadi wa gagwe sa Volkswagen Golf a ya ka sona moomong gomme a se sa bowa.
Mohola wa tshepeto yeo e twelago pele ke gore dikgoro di ka tweleta ka koketo baomi gomme ta fihlelela tiragato ka katlego.
Barutii, batswadi le barutwana ka go swana ba bapadile karolo ye bohlokwa ka go thekga baithuti ba bona.
Melao ya ga bjale ga e hlatloe phihlelelo go toka gomme ka dinako te dingwe ga e hole ditwetopele ka moka te mpsha ta molao.
Ka tsela ye, re neelane ka go netefata gore go ba le tshepeto ya temokrasi yeo e atlegago, yeo e hlatselwago ke SADC mebuo ya godimo go la Mozambique gore ka nnete ke ya temokrasi.
Go diragata tirianommogo ke kgopoto ya moomo wa mekgatlo sethabeng bjale ka twetopele ye bohlokwa gape le go matlafata temokrasi.
Nkabe go belaedite kudu ge Mna Law a ka go kgopela go bea bibi ye nngwe godimo ga ye nngwe?
Pan-Africanism e akareditwe gomme se se godiite dikholofeto ta dinaga te di kopantwego ta Afrika, e tea maemo a yona go dinaga te kgolo le dikontinente ta lefase.
Re be re holofela gore IEC e tla tweleta dipoelo ka ge di le gona diprofenseng eupa se ga se ya ba tseleng.
Godimo ga moo, barekii ba tsenete mananeo a tlhahlo go ba thua go aga dikgwebo teo di atlegago.
Dintlha ta CPD di tla fiwa diprofeenale teo di ngwadietago kopano.
A o bile le dipolediano go seyalemoya mantiboeng ale o bego o amegile?
Netefata tatelano ya diswate teo di le go maemong a maleba, go ya ka khwalithi, ya go fula.
Ka phoo ya rena, re swanelwa go thoma go lebelela dipoelomorago pele re ka lebelela dinyakwa ta rena ta ga bjale.
Re kgonne go dira thiinyo ye ka gobane re atlegile ka go diragata setlwaeto sa tefelo ya ditirelo go la Cape Town.
Eupa Afrika Borwa e na le tumelo le boitlamo bja go thua dithaba te pedi go hweta go methopo ya tona ya botho le kago leswa ya tshepo go khuto.
Khansele e fana gape ka meago ya go fana ka diretebati, ditlabelo ta teko le maswi a phepo ao a fiwago gape ke Yuniti ya Profense ya HIV AIDS.
Tshepedio ya mo saeteng e tla bewa tesekeng ya tshedimoo gomme dipeakanyo di ka dirwa letati pele ga tiragalo goba modiro.
Ka go dira melawana Tona a ka diria mokgwa ofe goba ofe wa phapantho woo a ka o eletago: Go ya ka gore ga go phapantho godimo ga morafe le mmala yeo e tla dirwago.
Gomme khweto yeo e thabiago go tona ka moka e ka ba go lemoga gore khueto ya mohuta woo le boetapele di tla ka kgetho, e sego go twa go maemo.
Ditshepedio ta thelebiene ta poraebere di ka lebelelwa go dira maitapio a go swana, le ge e le mohuta wa go feta ka maemo.
Khueto ya sethaka e ka diriwa bjalo ka mokgwa wa go netefata maikutlo a tlhokomelo le lerato magareng ga baomi ba maphelo.
Re swanete go oma mmogo le sethaba sa bodithabathaba go hlola maemo a twelopele.
Ge mokgopedi goba mogata a ka be a ithomela, bohlatse bja letseno bo swanetwe go tweletwa.
Pele ga ge o ka fihla fao moo mothaladi o thomilego gona o bone taolo ya leaba ya mohuta ofe goba ofe?
Se se bonagete kudu ge maloko a mokgatlo a tsenela ditiragato teo di tshetego karolo ya semorafe yeo e bilego gona mo matating ao.
Hloma gape go laola ka katlego tsela ya kemedi ya mafelo ao a ireleditwego a lebopo, go akaretwa moo go kgonegago kopantho ya lefase.
Go tla loka go bolela gore go ka ba le sebaka sa iri le seripa goba thutio go dikakanyo ta nako ya gago go lehlakore le lengwe.
Ka thekgo ya Kantoro ya Poso ya Afrika Borwa, re saenile diketekete ta dikarata ta poso go tsebagata boitlamo bja rena.
Tahlo le kaonafato ya dithila e tewa bjalo ka taba ya ketapele makaleng ka moka a mmuo le batei ba sephetho.
Le ge go le bjalo, Khansele e rata go amogela boiponagato bjoo Sapref e omilego ka taba ka gona.
Bothata bja putseleto bo akareta mmaraka wa selegae woo o kgaoletwago wa ditweletwa teo di holwago, ditshenyagelo ta godimo le tlhokego ya theknoloti makaleng a mangwe.
Babeeleti bao ba twelelago, bao ba nago le sebaka sa go tweleta mmogo hotele, ba sepeditwe saeteng ka kgwedi ya Julae.
Ditlhahlobo ta saete di twewa nako le nako go dinyakiio ta aterese ya mmila gammogo le kgopelo ya phetoo ya mebila go twa go sethaba.
Ge phatlalato ye nti e filwe go mediro yeo e dikologago kgoboketo ya data go kelogape ya dithoto ta bodudi go la eThekwini.
Bjalo ka Masepala re twela pele go netefata phihlelelo yeo e kaonafaditwego ya tirelo ya motheo ya go se lefelwe le go oma ka dialedimorago ta ditlabelo.
Ka gobane kgetho yeo e lego pepeneneng e be e le go mmea le Mna de Kock.
Melawana ye bohlokwa ya go akareta go matlafata disekete go tlia thekgo ya twetopele kgauswi le dikolo teo di hlokago thuo kudu.
Go hlatloa moomo wa ekonomi woo oketago dibaka ta meomo yeo e se nago seabe se sebe go tikologo goba go maphelo a batho.
Ka fao go bohlokwa gore re laete tatelano ya ditiro ta go latela le diproteke teo di tlo dirwago mo dinakong ta Kopano.
Kgoro e tshepiite go nolofata ditumelelo ta bodudi, ditumelelo ta moomo le bodudi bja batho bao ba holegilego go twa go manyalo ao a se go molaong.
WCED e fedite legato la pele la tshepeto ya kagoleswa ka go bea taolo ya godimo yeo e lebelelago tiragato ya sebopego se seswa mo mengwageng ye meraro.
Twetopele ya seemo sa selegae sa dipalopalo se bohlokwa ge mathata ao a laeditwego ke Manuel a rarollwa.
E bonthite kopantho magareng ga modiro wa leago, tikologo le ekonomi gape ya hlatloa triple bottom line.
Tokelo ya thuto go barutwana dikolong ta rena e hlasetwe ke basenyi le maitshwaro a barutwana ba ba itego bao maitshwaro a bona a sa dumelelwago.
Bahlahlobi ba laesense, bahlahlobi ba difatanaga, bahlahlobi ba dilaesense ta go otlela, bahlankedi ba sephethephethe ba hloka go ngwadiwa.
Nolofata tshepeto gape fokota nako yeo e diriwago go mediro ya tatelo ya molao ka gobane badiredi ba ngwadile ditaeto, ditlabelo le tlhahlo yeo e twelago pele.
Bathwadi ba ka fana ka dikgoba ta go ithuta moomo go badiredi ba bona goba ba ka goketa batho bao ba sa omego go hweta tlhahlo.
Selo se sengwe ke ka ga thupeto go ditirelo ta maleba go swana le dingaka ta monagano, bathui ba malweti a monagano, dingaka le thireleto ya leago.
Ke ka lethabo go Afrika Borwa gore e fiwe sebaka se se ikgethilego sa go swara kopano ya United Nations ya mohuta wo gape ye bohlokwa.
Maikemieto magolo a BioFISA ke go tweleta maemo a payosaense le go tlia ditweleta mmarakeng teo di lebiitego go fihlelela twetopele ya selete.
O hlohleleditwe ke leloko la ka gae leo e bego e le moyunione wo mogolo wa kgwebo, a amega Dipolotiking e sa le yo monnyane.
Tshwarelo Mna Loedolff ke kgopela gore o bolela ka go nanya, mofetoledi o hlolega go go latela ka lebelo leo o bolelago ka lona.
Tona yo a hlomphegago, le nna ke lebelete theriano yeo e tseneletego gape ka bophara le wena ka ga ditaba teo o di boletego.
Katoloo efe goba efe go tefelo yeo e hlotego ke phokoto go diiri ta go oma e swanetwe go diragatwa go ya ka tumelelano ya bosethaba yeo e iintwego.
Baomi bao ba lwalago ba na le tokelo ya go dira kleime go UIF.
Ka fao motho a ka akanya ka go bolokega gore ga se wa ba le bibi ka gare ga ya Stallion?
E be e le letati la lehu la Mosersanta Pretorius ge ke hweta.
Se e tla ba sebaka se sebotse sa go bontha maatla a intasteri ya rena ya payotheke, gammogo le go hlohleleta peeleto.
Go na le ditweletwa ta kgwebo teo di hlwekiago ditisiki gape di fana ka thireleto go lerole, dikgatio ta menwana, le mengwapo.
Ka fao mehutahuta ya go fapana ya dipholisi e beilwe go tea maatla a phatlalato le moomo woo e ka go dirago ka go hlatloa seto sa bosethaba.
A o a dumela, tshwarelo, ema fao, gore go be go na le batho bao ba bego ba rwele mepete ya go sepela ka morago ga bonwelo bja lebowa.
Go fetola potio ya gago, e ka be e etwa thwii go Ngaka Basson ka morago ga theriano le Ngaka Immelman.
ESS e swanetwe go bonwa bjalo ka karolo ya gare ya dinyakwa te bohlokwa ta thuto ka maikemieto a go fana ka tirelo ya thekgo.
Maikemieto ke go utha go tloga maemong a peleng a taolo ya thilafato yeo e sa laolegego ya go se lekalekane go ya go phokoto ya taolo ya thilafato
Kelo le maikarabelo  go hlola maemo a kelo ao a amogelago ke sethaba ao go wona twelopele go ya go dikatlego ta magato di ka ahlolwago.
Dinyakwa ta meetse a ekholoti ta khwalithi le khwanthithi ya meetse ao a nyakegago go hlokomela noka maemong a laeditwego pele a maphelo a noka.
Lebaka leo le okeditwego la tlhokomelo ya dikanale ke go sepeta dithutio ta dihlapi, kudu teo di nago le maemo a meetse maphelong a tona.
Twelopele ya maano a go hlatloa phadiano ya bodithabathaba ya intasteri ya Afrika Borwa, gomme ka go kgethega go dikhamphani ta kago ta SME.
Naga ka moka yeo e nago le sekgwa seo se thapiitego ke pula, bophelo bja leoka, le dinoka e fana ka sebaka se bohlokwa go boeti bja tikologo.
Mohuta le ngwaga wa taba ya sebjalo mo nakong ya go ntha di bohlokwa ka ge bonti bo sa phatlalatwe dibjalong.
Tharollo ya kopantho  tharollo yeo e theilwego godimo ga tharollo ya sephuthelwana eupa e akareta gape dielemente ta setho go fihlelela dinyakwa ka moka.
Bagononelwa ka moka ba bararo ba twa lefelong la ka tlase ga boetapele bja Inkosi ye.
Ke tla ikopanya le mogwera wa ka wo a rutegilego e lego Mna Vally, go beakanya tatikgwedi leo le tla lokelago Komiene.
Ka taba ya go fetia ditirelo go badiriani ba yona go akaretwa dipeakanyo ta matlotlo, tekano ya bodirianommogo ga e kgonagale.
Go kgona go bona tshedimoo ya akhaonte go inthanete, o tla swanelwa ke go tsena ka leina la gago la tirio le lentu la ka sephiring la go tsena.
Laeta balaodi, o ka etela letlakala la go bona lenaneo la balaodi go hweta mollwane wa taolo ya lenaneo la gago.
A o ka mo thua Mna Mathibe ge eba o kgona go e bala.
Maemo ao dithekio ta dibeta di le go go wona di thekga kgahlego ya bosethaba le naga di ele ta Afrika Borwa.
Thala lenaneo la tekolo la motheo leo o nagannego dikgopolo ta gago go lona.
Ge o thua ka mabokgoni a kago go fihlelela go fa, instithuene e hlatloa gape maikarabelo a leago le botho.
Kgwedi ya go feta Tonakgolo o tsebagadite maano a mmalwa a go oma ka seabe sa thutufato ya lefase le phetogo ya klaemete.
Filimi ya Cinema, yeo e tweleditwego, e akareta goba e sa akarete mmino goba e na fela le mmino.
Karolo yeo e latelago e lebelela seo lefokwana la twetopele yeo e swarelelwago ya lebopo e se kayago.
Fana ka thekgo go ditho ta sethaba, netefata go latela molao le go bapala karolo ya tebelelo.
Modiredi o fetiite kontraka ya moomo ka goba ka ntle le tsebio ka gobane mothwadi o be a thatafia maemo a moomo go modiredi.
Keleto go nyakiio ya ketapele go mafelo a go fapafapana a IKS, kudukudu go nyakiio le twetopele.
Kantle le go hloka bonnete, seabe se segolo go goleng le kgwebo yeo e lekanetego e elela ka seleteng gomme e dula e sa twele pele go dibopego gape e fana ka diitia.
Ee, le Mojenerale Nienaber yoo e lego wa bobedi molaong yoo gape a lego gona fa, morena.
Te ke dipeakanyo ta motwaoswere go dumelelela beng ba dithoto nako ya go dira dikatoloo teo di hlokegago ta go twa go dikelo teo di okeditwego.
Go bile le thekgo ya kakareto go dithiinyo go gatelele kabelo ya tirelo ya karolo ya sethaba.
Modirelwa wa ka o tla bolela gore ga go mohlankedi le o tee wa boego wa Stallion Events goba Viper Protection Services a bego a le gona lefelong leo o phakilego go lona.
Ge e ba o na le potio ka ga sengwe seo o se hweditego goba o leka go go se hweta ka go diria WebPALS ikopanye le e tee ya makgobapuku a PALS.
Go a thabia go elelwa gore re na le dikhansele te mmalwa ta mmuo wa selegae teo di lego gona fa, kudukudu go twa mafelong a selegae.
Nyakiio le yona e bonthite gore modiro wo o golago o oketega ge go feta kgomo e tee e le phiong.
Re ka se nyate tshepo le boitshepo bjoo re na go le bjona go twa go dimilione ta maAfrika Borwa mafelong a ga bjale a go kgetha.
Le ge go le bjalo, leago la sethaba ga le upe gore dithekete ke mahala, gomme dithekete ta theko ya tlase di tla fiwa, ka ge bakgabi ba ka se kgone go ithekga ka go thuo ya mmuo.
Mohola wa Bolaodi Bogolo ke go fana ka tirelo ya kgokagano ya media le mmuo wa kakareto.
Komiti ya Dipoelo e akanya peo ya polatefomo ya go abelana ditshepedito ta sephodisa dinageng ta ka morago ga kgakgano.
Ye nngwe ya dilo te re di jelago mona ka ga moano wa lena wa go hlatloa boeti, Naga ya Afrika ya Bogwera".
Kantle le ge bonti bja dikhwanthithi bja dijo bo swanetwe go kopanywa, go kopanya ka seatla ke gona go omago gabotse ge melawana ye e itego e latelwa.
Nyakiio ya khwalithi ya godimo e kopanywa le thuto ya khwalithi ya godimo le mpshafato ya kharikhulamo.
Maskote a tla diriwa go emela sebjana sa lefase gomme a swanete go ba seupo seo se tebegago lefaseng ka moka, gwa realo Mna Weil.
Magatong a mangwe, ditirelo teo di abelwago ga se ta maleba, ga di fihlelelwe gape ga ta lekana sethaba seo se amogelago.
Hlatloa mediro yeo e tliago dikolo le dithaba gotee go leka go fokota thutufato ya lefase.
Modulasetulo, ditsopolwa di tla balwa letati ka moka go twa mangwalong a go fapana ao re a amogetego gomme re go leboga kudu kudu.
Ditlabelo ta thuto di swanete go fana ka dithuto ta tlhahlo teo di theilwego godimo ga mabokgoni teo di tla arabago dinyakwa ta baithuti ba bagolo.
Le ge babolai ba babedi e le ba banti, bagononelwa ba swerwe ka moka gomme ba tla sekietwa melato ya bona.
Ke rata fela go go bontha karolo ye e itego ya video gomme ke kgopela pono yeo e sedimoitwego ya seo o se bonago fao.
Mna Steyl ke swanelwa ke go go tsenya, ka fao ge o ka ema, ke a leboga.
Mo go kgonegago, beng ba boemadifofane le basepedii ba swanelwa ke go hlatloa kamano ya SMMEs.
Sa pele, ke tshepile gore re swanete go ba le mokgatlo wa moomo ya monagare woo o akaretago dinaga ka moka ta Afrika Borwa go fihla gare.
O ka dira ditekolo ta kgafetakgafeta go twelopele ya ditokumente teo di filwego.
Ke kgopela gore o tlogele go re dira ditlaela, ga re na nako ya go bapala.
Ditokologo di lebane le badudi ba Afrika Borwa ka moka le bao e se go badudi, gomme di tla diriwa go ya ka mothelo le VAT, teo di tla elwago go lefela la dithoto le ditirelo.
Ke tshepa gore sethaba sa rena se na le kgapeleto ya go tloa Afrika mengwageng ya leswiswing ya ka morago ga bokoloniale, yeo e amilego bonti bja batho ba rena.
Karolo ye e na le maiikarabelo a go sepeta ditlhahlobo le dinyakiio ta go ela go latela molao le wa Molao le Melawana.
Gape ke ka maswabi a go se elege gore ke thomia maikarabelo a moomo wa ka nakong ta rena ta go swabia te di fetilego.
Seo se thomilego bjalo ka patrolo ya polasa ka maikemieto a go fetia bohodu bja difatanaga, se tere lehlakore la "green stuff" ge maphodisa a Wynberg a swara mahodu a pate.
Dikaranti ta rena ka moka di be di le maemong, go oketa gore bobedi bja FIFA le IIC di kgotsofaditwe ke twelopele ya naga.
Godia tlholo ya meomo ka go netefata gore diintasteri te mpsha teo di hlomilwego di a phadiana gape di na le bokamoso bjo botelele mo seleteng.
Ka go realo, ge re bolela ka Tswalolefsa ya Afrika, re bolela ka tswalolefsa le mpshafato ya kontinente ya rena.
Pego ye e na le dipoelo ta tshedimoo teo di hweditwego go diyuniti ta kgwebo ya temo, go sa akaretwe di lego dinageng ta peleng ta TBVC le mebuo ya go ipua.
Cowley o na le dikatlego ta go latelana ta dipapadi teo di lego ka leina la gagwe, go tloga go krikete go ya go hoki, rakbi le kgwele ya maoto.
Meepo ye mennyane e hloka tshedimoo ka ga go ba gona ga ditokelo ta minerale le peeleto ya minerale.
Ye ke kanegelo ka ga mahodu a mane ao a utswitego thelete ye nti, eupa ba swerwego pele ba ka e bala.
Sa bobedi go ditlamorago te ke pelaelo ka naga go bao e nyakago go ba fetia gape le kgahlanong le bona ka fao e dumelela maksimamo wa tirio ya seole.
Tiro yeo e laolwago ya sephodisa e rulagantwe gomme ya diragatwa ge bagononelwa ba fihla ka sefatanaga seo se utswitwego go la Germiston.
Ka fao re itlama go rarolla mathata ka polediano le go aga batho ka go thibela kgakgano le taolo go makala a rena le go kontinenteng ka botlalo.
Gomme ga go motho yoo a tlogo tsena ka molomo wa meetse.
Re thabile gore maphodisa a omile ka nako go swara bagononelwa ba bane malebana le go kata gomme ba diragata tsheko ka pela.
Dinyakiio te ga di fapane le sephetho sa motheo ka ga maemo a diphetho ta mmuo mabapi le Tiragato ya Seole.
Diphapano dife goba dife go dipaterone ta beke e ka ba kgonagalo ya go dutla ga meetse ntlong ya gago.
Mafelelong a karolo ye ke rata go tweleta maikutlo a rena a kamogelo le ditebogo go Mna de Klerk ka go dirianammogo le Komiene.
Ka moka ga rena re latela molao wa gore maphelo a batho ka moka bao ba etelago meago ya rena ya maphelo a bohlokwa kudu.
Re akareta dikholethe ta rena ta FET, go tweleta barutwana ba mabokgoni ao a kgethegilego le tsebo gomme re hloka go godia le ga abelana Cape.
NYC le badirianimmogo ba yona godimo ga phatlalato ye ga e na maikarabelo a diphoo dife goba dife goba teo di tlogetwego.
Go hlola dibaka te mpsha ta thekiontle teo di tla kgonthago boteakarolo bja balemi ba bagolo, gare le ba bannyane mebarakeng ya lefase ka bophara.
edi ye kgolo e swanetwe go fiewa bobedi bja twetopele ya kago ya baomi le dintlha ta twetopele ya mokgwa ya diproteke te di kopantwego.
Se se ra gore theto yeo e tlwaelegilego ya maphodisa ao a tla tlago go sephodisa, batho bao ba tla fiwago madulo bat la kgona go dira moomo.
GRID-Arendal e fana ka tshedimoo ya tikologo, dikgokagano, le ditirelo ta go aga batho go taolo ya tshedimoo le kelo.
Go hlokega kagoleswa yeo e feleletego ya diekonomi ta seAfrika go netefata kopantho ya temo yeo e phatlaletego ya lebaka le le telele gammogo le intasteri ya mothero wa twetopele ya Afrika.
Musiamo ka go diriana mmogo le dimusiamo te dingwe ta Pretoria, o fane ka dithuto ta botelele bja beke mo nakong ya maikhuto a sekolo.
Go ya ka ekonomi, di be di kgokagane le maatla a kolonale ya peleng ka thekiontle ya materiale le theko go twa ka ntle ya dithoto teo di tweleditwego.
Se se upa kaonafato ya ditsela, meetse, twetopele ya meago, le kabelo ya tirelo malebana le IDP.
Digkwedi te mmala te di latelago go tla bonagala lefase le oma, ka ge popegoleswa e le ya godimo lenaneong.
Lefela la pele ka diploko te kgolo, leo le gaitwego ka themong, le tla hlohleleta dimmoto go beela mae pele mabele a twelela.
Kakareto ya dikakanyo te di lego gona go swana le senthara ya therafiki, proteke ya haetroponiki le tsela ya boeti.
Gomme ke na le bonnete bja gore maitemogelo a gago e bile karolo ya UBJ legatong la bobjana e tla ba mohola kudukudu.
Ditirelo te nti ta Afrika Borwa ta phatlalato di phela ka papato go ditshepedio ta tona.
Ke nagana gore ke se  Mna Lasich a bego a se dira, o be a bea kganeto godimo ga rekoto.
O kgopelwa go kgotla fa go bona lenaneo leo le amogetwego ke meago ya ka godimo ka moka ya kamogelo.
Tlhako ye mpsha ya sekhwama e tla diriwa felwa ke dikholethe ta FET mo bokamosong bjoo bo bonagalago, e sego go dikolo te di phagamego.
Ba bidite malome wo wa kgale Squalla, ke motho yoo a lokelago ka gare ga pita goba a go ntha ka gare ga pita.
Ka tsela ye, Mmuo o bapala karolo ya go kgontha le go thekga, mola karolo ya koporasi e beetwe go thekga ditiragalo ta mohuta wo ka thelete.
Maikemieto e be e le go ba le kopano ya media go nyenyefata ANC ka ga pholisi ya yona ya go hloka temokrasi le go tweleta maemo a ANC kampeng ya Uganda.
Ema kgauswi le ATM gomme o dirie mmele le seatla sag ago bjalo ka thireleto go netefata gore ga go motho yo a go bonago o kgotla nomoro ya gao ya sephiri.
Kgauswi le gae re fana ka thekgo go Mozambique gomme re twela pele go thekga maemo a Lesotho le Swaziland.
Laesense ya nyakiio e ka se dumelele moswari go ba le tokelo ya moepo.
Dithaba ta seAfrika ka go Diaspora di ete di emela mothopo wo o kgethegilego wa kapitale ya Afrika ka tefelo goba mekgwa ye mengwe ya phetio.
Maatla a mmuo a go kgala moo go kgonegago ka kagoleswa le kabelo.
Godimo ga thelete ye, kgoro ya ka e neelana gape go ditshenyagelo ta taolo ta lenaneo ka moka la tirianommogo.
Mahlakore a mabedi a dumelelane gore go hlola maemo a mabotse go godia kgwebo ya China-Africa ka tsela yeo e lekanetego.
Beakanya dipoelo le diputseleto go goga edi ya batho ba baso bao ba nago le mabokgoni ao a nyakegago a maemo a godimo.
Ditlamorago ta tiriompe a diretebati ga di kgaoletwe go diretebati eupa di ama le lapa la gagwe, bagwera le sethaba.
Hlaka ke legato le le latelago la tshepeto ya kago, Cape Town e tla ba le mokete wo mogolo wa lefase wa go thapia hlaka ge e fedile, o rile bjalo.
Mosulasetulo, lengwala le ka seZulu gomme re lekile go le fetolela ra dira le dikhopi.
Ba twete pele ka go itokia ka go thwala baomi ba bangwe, go kaonafata meago le ditokio te dingwe te bohlokwa, o hlaloite.
Aowa, ke file Ngaka Immelman seretebati fela, gomme seo a se dirilego ka seretebati ga se a mpota, ga se a ntsebia.
Go netefata gore mehuta ka moka ya dithila e amogela mokgwa wa maleba wa tahlo le gore tahlo e lefelong leo le lego maloka go ta entinere.
EXCO e tere sephetho sa gore ka moso e tla kopana ka mesong ya Labobedi gomme ge go hlokega e tla beakanya dikopano te dingwe.
Baeti bao ba hlomphegago ba go fapafapana, bjalo ka maAfrika re tere Tirianommogo ye Mpsha ya Twelopele ya Afrika, twetopele ya ekonomi ya leago ya Unione ya Afrika..
Te ga se dipasari ta go omelwa morago, gape ga o tlo swanelwa ke go lefela thelete efe goba efe.
Mo go boneng ga bonnete bjo, ke motlotlo go tea karolo ka go Seminare ye ya Kopano ya mebuo Tirianommogo le Twetopele.
Kweio ya ka e be e le gore ba theile seo godimo ga dikakanyo teo di ntokologilego le Sehlopha sa Kgwele ya maoto ka nako.
E oma gape e ikopanya le dikgoro te dingwe le mebuo ya selegae, e hlatloa twetopele ya dintlo teo di kopantwego ta leago, gape e hlokomela le go ela maemo a dintlo.
utho ye e tla dumelela SPLM go bapala karolo ye bohlokwa ka go dipolotiki ta bosethaba ta Sudan.
Ditlhahlobo ta sekliniki go baithuti ka moka ba disaense ta maphelo di swanete go akareta maemo a lerato le tlhokomelo teo di laeditwego.
Maimieto a motheo a kabelo ye ke go kopanya barekiintle ba Afrika Bowa ba dikhamphani ta thekiontle le bareki ba batwantle goba bareki ba ka gare ga naga bao ba twelelago.
Re kgethile go lwa go na le go romela gomme ka go romela, go neelana go twetopele ya bosenyi bja kgatelelo kgahlanong le botho.
SACOB e dula godimo ga diboto ta intasteri le go ditho ta mmuo gomme ka tsela ye e dira dikakanyo bjalo ka lentu la kgwebo go mmuo le bateakarolo ba bangwe ba intasteri.
Godimo ga thekgo e efago Bopresidente, Yuniti e thekga gape le go oma le makala a Balaodi Kakareto.
Se e swanete go ba maemo a go lekana, gomme ke elemente ye bohlokwa ya maikemieto a naga ya rena a kgodio ya ekonomi.
Ge eba e e be e le ka gare ga phapoi ya gagwe ya hlahlobom, ke be nka se kwe selo ka gobane phapoi ya ka e be e le kua moragorago.
Ka fao go bohlokwa go tea matsapa a phoollo go netefata gore seabe sa ekonomi sa mekete se a phatlalatwa.
Go na le phihlelelo yeo e kaonafaditwego go tlhokomelo le tshepo go dithaba te dingwe ta rena teo di sa etwego.
Karolo ya bakgethi bao ba tlwaelegilego ba bosethaba ka lefelong leo, go emela mekgatlo yeo e phadianego ka dikgetho lefelong leo.
Baahlaahli ba banti ga bjale ba re ba na le go se tshepe gore kopano ye e tla ba gona ka gobane ga go na twelopele ya go hweta maemo a maleba.
Swara ditumelelo ta ga bjale teo di lego molaong le ditumelelo go twa go NPC gammogo le balaodi ba bangwe ba maleba mabapi le mediro yeo e laeditwego.
Ke modulasetulo gape le nna, Modulasetulo le nna re dula re hlompha badulasetulo ge ba mpota gore ke eme.
Ee, o bolete le nna ga kopana gomme o rile go nna a re o nyaka gore ke ye go boramolao gomme ke ba bote gore go diragete eng.
Ka lehlakoreng la ekonomi, maemo a maekro-ekonomi a fihleletwe gomme re swanetwe ke go netefata gore kgolo ya ekonomi e a hlokomelwa maemong a bolefase a phadiano.
Abelana dikgopolo le dikakanyo ta gago gammogo le mekgwa ya go ruta, go ithuta le kelo ya bokgabo le thulaganyo.
Komiene e akareta dingaka le ditsebi te dingwe ta kalafi go swana le dingaka ta dithika, barutii, bakgabi, baetapele ba sedumedi, boramolao le baemedi ba segae le botho bao ba eletago le go thua ka profeene ya bona.
Ngkwete ya twelo ya tokologo gape e lego mopresidente wa peleng wa ANC, Oliver Tambo, o kile a bolela gore sethaba seo se sa hlokomelego bana ba sona ga sa swanelwa ke bokamoso.
Gabotsebotse, mo maemong a, ditshepo ta batho ba Afrika go hweta bokamoso bjo bokaone bo thoma go ba godimo ga go loka ga bangwe.
Tekanyo ye e tla gatelelwa ke thuto yeo e tseneletego ya dintlo le masolo a temoo.
Re lemogile gore diphamfolete teo di fiwago ke barekii ba disefe ta meetse bao ba laetago gore meetse a thepe ga a lokela maphelo.
Latela kopantho ya ka godimo go hweta potoloo le Hugo goba senepe sa lapa la gagwe.
Fivas o be a swanete go bea mahu a gagwe ka moka gotee, go akaretwa lehu la ngwana wa gagwe.
Re ikemiedite go hlaloagape tswalano y arena le dinaga teo di twetego pele bjalo ka tirianommogo e sego go ithekga.
Ke nnete gore badudi bao ba thabago maikarabelo le meomo ya bona ba nyata ditokelo ta bangwe, gammogo le ta bona.
MaAfrika Borwa go ditsela ka moka ta bophelo ba ikopante le batho lefaseng ka bophara go phatlalata khuto le bobotse.
Re itumete kudu gore o fetote pito ya rena ya gore re kopane go reriana ka ga go tsinkela le go matlafata ditswalano ta rena ta ekonomi.
Tekanyo ka fao e swanetwe go fihlelelwa magareng ga tshenyagelo le intasteri ya phadiano ya moepo le bohlokwa bja go ireleta tikologo.
Re itlama go abelana ka tirelo yeo e lekanetego, ya maleba gape e fihlelelwago, re le gare re netefata kgonagalo le katlego ka phihlelelo ya tefelo.
Batho ba bangwe ba sa nte ba se na meetse a phaepe le sorete dikarolong ta Gaza ka ge di sa nte di senyegile.
MONUC, o begile gore klaemete yeo e phatlaladitwego ya tokologo e dumelela bonti bja ditiriompe te gore di se otlwe, le ka morago ga dikgwedi ga ditiro ta bona.
Mokgwa o akareta boima go fihlelela dinyakwa te di kgethegilego, go akaretwa bao ba lego dikolong teo di kgethegilego.
Sefofane se fofile ka morago ga iri ga nako ya tlwaelo go tloga Taipei, ka mabaka ao a sa kwagalego goba a go se kweiege.
Toka e na le karolo yeo e sa lebelelwago eupa ya go bonagala yeo e swanetego go e bapala go fokoteng bodidi.
Se ga se re gore HDI e swanete go se etwe goba gona go ganetwa.
Kgoro e tla oma kgauswi le CITI go mafelo a a ditebanyo gomme e tla thekga dikakanyo teo ba di teago.
Ikopanye le makala a mararo a Mmuo, gomme o ikopanye le mekgatlo ya mmuo ka maikemieto a go hlatloa kgodio ya boeti.
Ke phetio yeo e laolwago ya materiale wa go senyega go yeo e se nago taolo goba molora le digase ta go swana le khapone taekosaete le meetse.
Pretoria ke senthara ye bohlokwa ya intasteri, e na go le diintasteri te boima ta go akareta aene le masenke gammogo le methene ya tweleto.
Mmuo o tla thekga kabelo ya tlhahlo le twetopele ya mabokgoni go baepi ba bannyane ka go taolo ya tikologo.
Tlhako ya Leabo e beakantwe yeo e akaretago tiragatso ya mojako wa Seporo sa Lebowa-Borwa le hlohleleto ya peeleto ye kgolo go seporo go thekga se.
Hlohleleta molekani wa gago go ya kliniking go hweta kalafo ka ge o ka tshwaetwa gape gomme wa swanelwa ke go alafa gape.
Go rekia, go akareta mabenkele a magolo, marekiadihlare, diteiene ta petrole le mabenkele a mangwe ao a etwego ke baeti.
Tshenyagelo yeo e latelago e twelela fela ge e oketa mehola ya ka moso ya ekonomi e theilwego godimo ga thoto yeo e itego yeo e amango le yona.
Go boletwe go twela gpele gore mogononelwa o diriite maatla a mannyane eupa a thoeta batwasehlabelo ba gagwe ka lehu.
Bohlweki bja Mong: go swana le go hlapa diatla ka morago ga go bowa ntlwaneng goba go fetoa leiri la bana, gape le pele ga ge o ka lokia dijo.
Lefelo la lebato la ka gare leo le lokilego la maleba le dumeletwego ke mohlankedi wa tumelelo gape le beetwe go diriwa ke bana.
Paeloti ya kgodio ya digwai gape le kgonego ya mokgwa wa go hlohleleta kgodio ya digwai go dinku le dipudi  tekologape.
Re thekga gape le pono yeo e tweleditswego ka ga tlhokego ya ditheriano te dingwe go dithiinyo teo di amanago le CHR".
Mna Attwell, o tla swanelwa ke go oma malebana le ntlha yeo e lokilelgo re ka fetago ka yona.
O fetote ka gore go be go se na selo le gore bohlatse bja gagwe ga se bja rekotwa gabotse.
Go mabaka a mmalwa, kelo ye ya khwalithi ya data ya mmaraka wa moomo wa Stats SA ga e fihlelele teko ya tlhahlobo.
Re twela pele go hlaloa kamogelo y arena go batho ba China go kabelo ya lena go katlego ye, ka thekgo yeo le re filego yona mo nakong ya go lwela tokologo.
Sefapano sa Sephodisa sa Bogale se ka fiwa leloko la SAPS yoo a ipharologanthitego ka go dira modiro wa go laeta bogale maemong ao a lego kotsi.
Se se tla fana ka dibaka teo di bonagalago ta ekonomi go SMMEs karolong ya tweleto.
Ge re le gare re leka go araba potio ye, ke rata go gatelela seo re se boletego dikopanong te nti ta NAM.
Hlompha sephiri sa ditaba, ditokumente le ditheriano, teo di hlophilwego goba di tewago go ba ta ka sephiring.
Tekolo yeo e dumelelwago e ra gore toropokgolo e laedite puo ye botse gape e rwele maikarabelo a dithoto ta yona ka moka gammogo le dithelete.
Chinamasa o bolete gore Molaokakanywa e be e le bohlatse go ditaba teo di bego di le godimo ga lenaneo lebaka le le telele gape di hlotego ngangiano ye nti.
Bahlankedi ba mmuo ba bolete gore netewoke e tla feta ka go akareta dikgwebo le badudi ba lefelong la toropokgolo.
Ka go tswalela, ntumeleleng gore ke twelete maikutlo a go leboga kabelo ye bohlokwa yeo Coca-Cola e e dirilwego go proteke ye ka moka.
Ka sebaka ke begile ka ga kgopelo ya batho ka noi ka go CCC.
Ka go diria diswantho ta sathalaete, barulaganyi ba toropo ba ka tiieta gape ba eleta go mathata ao a ka bago gona malebana le therafiki, kago yeo e sego molaong le disaete te mmalwa ta boitapoloo.
Tirio ya dithoeto ka maole a mmuo e swanetwe go reriwa legatong la godimo, gape e swanetwe go diriwa go thibela gore e se boele morago.
Nomoro ya meago yeo e hlwekilego e filwego sethaba le tulo ya moago yeo e swanetwego go direlwa, e tla ba maleba, ge eba e lebane le mananeo a ka tlase.
Ba bangwe ba swaretwe melato ye mengwe go tloga ka tlaio le go swara dithoto teo go belaelwago gore di utswitwe go fihla ka botagwa le go nwa mahlong a sethaba.
Godimo ga moo, badiriani ba media ba lesolo la Kamogelo ba tla kopanya leano le lenaneo leo le laolwago ke ditaba go TV le seyalemoya, gape le go dingwalwa ta kuranta le makasine.
Maphodisa a swere bagononelwa ba bahlano mo molatong wo gape ba amanya mogononelwa o tee le bohodu bjo bongwe bja go thuba ka dintlong mo lefelong.
Go na le dithuto te mmalwa teo re ithutilego tona ka go rarolla phapano ya rena, teo di laetago mokgwa wa rena wa go lebelela ditaba gape le go aga naga ya rena.
Ditsebagato te di laeta boitlamo bjo bo kopanetwego go twa go mmuo wa profense le wa selegae go ireleta bohwa bja thutaphelomakgethekgethe bja Kapa, gwa realo Tona  Essop.
Ke nagana gore seo ke se gopolago ke seo Mohumagadi Mandela a re boditego sona, eupa nka se gopole dintlha ka botlalo.
Go se be le medu ka mo go ka kgonegago go thibela phadiano magareng ga dibjalo ta phulo le dipeu ta modu.
Mongwadi wa dingwalwana teo di sa phatlalatwago ka makaleng a a latelago: Moomo, Ekonomi le Thuto ya Polotiki.
Re kgopela tshwarelo ka ge re ile ra swanelwa ke go ema fa gomme ra se twelete seo ngwana a se boletego fa, ka gobane go tea maikutlo.
Re holofela gape gore re ka ithuta go gonti go dihlopha ta gago ta thuo ya mong, moomo wa gago go ditirianommogo ka go kgethega gape le karolong ya matlotlo go oma ka bodiidi..
Go iinywa go kaonafata ditsela te ka nako ye kopana k go oketa baomi, go fana ka dibaka ta go phaka mmileng, kaonafata dinamelwa, go kaonafata dikopano ta ditsela le tikologo.
Batho ba pele bao ba tla bolelago ke Baruti ba babedi, Ditonakgolo te pedi.
O amogetwe gomme Ngaka Mgojo o tlo go eta pele, eupa ke akanya gore o na le setatamente seo o nyakago go se bala.
New York  Ditirelo ta United Nations di thomile ka go fana ka thuo ya thoganeto go diketekete ta batho bao ba hlasetwego ke phapano go la Georgia.
Barulaganyi ba leano le baloadi ba tikologo, e ka ba karolong ya poraebete goba ya sethaba.
Tsebagato ya diere teo di elelago e tla nyakiiwa, gomme sephetho sa bofelo malebana le se se tla dirwa ngwaga wo o tlago.
Mokgwa wo o hlaloa bogole bjalo ka sebopego sa phapano ya botho goba go fapana le ditlwaelo ta leago ta maemo ao a dumelelwago a go dira modiro.
Ba itlamile go ntha Afrika ka gare ga tlhokego ya twelopele le tshotlego, gape le go kaonafata khwalithi ya bophelo bja batho ba Afrika ka moka.
Ka nako ye, senthara e swanelwa ke go fihlelela mathoko go fana ka dinyakwa ta yona, go lebana le bohlokwa bja tsela ya yona ya go ba gona.
Ge eba lebaka la go tlogela moomo godimo ga PERSAL le balwa "go twa ka nageng", tsebia motho yoo gore a dire bjalo ka go ngwala.
Ka go fapana, go abelana tshedimoo, tirianommogo le diphetoo ta thelete ya motho di a hlohleletwa, ka poloko ya methopo ya go phela e le diketapele.
Khansele ya Bodithabathaba ya Papato ke tirianommogo ya karolo ya poraebete-sethaba go tweletwa le go hlokomela tirianommogo ya go bonagala magareng ga mekgatlo yeo eamegago go godia Afrika Borwa.
Mmuo o tla tweleta, tsebia le go hlatloa polokego le maemo a moomo a ditofo ta parafene.
Dithekiontle ta Afrika Borwa go ya Tunisia di akareta dikhemikhale, dikgong, pampiri le dipampiri ta go iphumula, methene le dibolayadikhunkhwane.
Molaokakanywa wa Dipanka woo o lebiitego go beakanya dipanka go fana ka ditirelo te itego go bareki bao ditirelo ta mohuta woo di bego di se gona.
Re tshepa gore Memorantamo wa Kweiano o theile motheo wa go tia go batho ba Zimbabwe go thoma ka tsela ye mpsha ya tiieto ya polotiki le poelo sekeng ya ekonomi.
TIA e rulagantwe go thua go tswalela sebaka magareng ga motheo wa tsebo le ekonomi ya maleba.
Ga ke na tsebo ya seo gomme ge eba go be go le bjalo nka be ke sa tseba ka yona.
Phetio ya SACS yeo e lego gona go diragata dinyakwa ta tlhako ye mpsha ya molaotheo.
Ke rile ke tla lebelela dipotio ta ka go swana le ka moo ke e botiitego ka gona.
Bagononelwa ba latofaditwe ka molato wa go leka go bolaya le go swara dithunya teo di se go molaong gomme ba tla twelela pele ga kgorotsheko ya Maseterata wa Nyoni e se kgale.
Basetsana ba babedi ba sekolo, bao ba hlohleleditwego ke leso la tlhokomelo ya Durban, ba bile baetapele ba proteke ya kisara ya letati go la Durban.
Godimo ga fao, Sehlopa sa Russia se hlabane ka go thua Afrika Borwa ka phetio ya maleba ya tshedimoo le twetopele ya mabokgoni.
Japan e tere sephetho sa go diragata ditumelelo ta kgwebo go Iran ka maitapio a go thibela lenaneo la naga la twetoepele ya nuclei, go bolete mmoleledi wa mmuo wa Tokyo.
Go iintwe gore, malebana le ditlwaelo ta bodithabathaba, boganeti bjoo bo kgaoleditego peakanyo ya diiri ta thomo bo swanetwe go tlowa molaong wa rena.
E tla ba karolo ya tlhahlo ya gago ya POPS e sego kgato ya pele ge o na le sehlopha go kgoromeleta morago go na le se sengwe?
Go swanetwe go gatelelwa gore maikemieto a motheo malebana le se ke kgatelelo go polokego le thireleto.
Lenaneo le hlokomelwa go thekga mekgatlo, dibaka ta kgwebo, dibaka ta matlotlo le sehlopha sa bahlahli seo bagwebi ba ka hwetago go bona.
Ga se mapokisana ka moka a poso a lego gona, ka fao go mohola go lekola pele o sepela go bona gore la gago le gona goba aowa.
Mo mengwageng ya mathomo ye mehlano ya twetopele le mmuo wa temokrasi wa selegae, eThekwini e lebelete go hlokomela ka leano methopo ya yona.
Fa, bonti bja baomi ba maphelo ga se ba ka ba kwa ka ga Khoutu goba dithiinyo ta maphelo ta go lebana le bobotse bja bana.
Kgetho yeo e kaonetwago e tla ra gore mokgatlo o amogela lepatlelo ka dikabelo te thata, gomme ya hlokomela ditwetopele ta ka moso.
E ile ya rekietwa mmasepala woo o ilego wa thuba ntlo, eupa ya boloka mabato bjalo ka phaka ya sethaba.
SAPS e tla tla legaeng la gago go ba tsebia gore o a hloriwa.
Malweti ao a tlwaelegilego ke malaria, bilharzia, cholera le entheritisi.
Setlabelo sa teko sa mphato wa A se tliitwe ka nageng go twa Germany go thua ka go dira teko ya go tokelo ya tsela go mehuta ka moka ya difatanaga.
Bjale se ke se bolelago ke gore klaemete yeo Mohumagadi Mandela a hlotego sehlopha sa gagwe sa tlhokomelo, ke gore ge eba o rata kweiso ya ka ya seo se diragetego.
Mekgatlo, yeo ga bjale e se go thuo ya naga e bitwago gape gore ke karolo ya thuo yeo e se go molaong, karolo ya kgwebo, le ditsela teo di se go molaong ta thekgo ya leago le dinetewoke ta sethaba.
Tlhaselo e hlote lehu la mosadi wa Mna Al-Wahidi, mmagwe, gammogo le batho ba bangwe ba mmalwa bao ba se na go molato.
Go thea maina a mebila le meago ya sethaba go tla re thua go gopola batho le ditiragalo teo di lego bohlokwa go sethaba.
Ga go na tlhokego ya mebala ya go oketa ka ge se se tla tewa bjalo ka  go se tlwaelege go tlhohlo ya wepesaete ye.
Khansele e ka tswalela tsela goba karolo efe goba efe nako ye e itego ka go bea tsebio ntlong ya sethaba le kantorong ya mogolo wa polokelo.
Ditirelo ta maphelo a monagano ganti ga di fihlelelwe, gape ga di kopanywe le ditirelo ta motheo ta tlhokomelo ya maphelo.
Bjale seo se lebagane gannyane le seo o se boletego gore dipalo teo di akanywago di bile dikopanong ta peleng mo go kitimeng go ya papading.
Palomoka le tatikgwedi leo thelete e bilego gona goba e beeleditwego ka akhaonteng yeo e itego ya panka.
Moloko wo mongwe le wo mongwe o na le moomo wa go thibela thitio ya kgonagalo ya meloko ya ka moso go netefata go loka ga yona.
Go dira se ka katlego, baomi ba PHC ba swanete go ipha nako ya go bonagala go mediro yeo e amanago le phepo.
Diboto ta proteke di tla bewa fela ka nako yeo meomo ya kago e dirwago ka yona saeteng.
Dingongorego ka ga kabelo ya ditirelo, dikgopelo kgahlanong le go hlolega ditekong ta go otlela goba mathata a go bea dinako ta a swanetwe go lebiwa go Moemedi wa Taolo go  DLTC.
Mongwaledi-Kakareto o laedite gape gore dinaga teo di twetego pele di dira boitlamo bjo mmalwa bjoo di palelwago ke go bo diragata.
O se ke wa tsoga o thelete ka gare ga noka, letangwana goba letamo ge eba ga se wa ka wa leka go ya fase le go lekola diitia teo di khutilego pele.
Ka fao ntlha, setatamente sa gore khansele ye ntsho ka mo nageng ye e ganeditwe e fofela go setatamente sa Ramolao Langa.
Peleng makala a mangwe a kabelo ya ditirelo ka Toropongkgolo a be a homoditwe ke Mmuo wa Profense.
Ke hloka go beakanya potio gape, ke dibeta dife, dithunya le dibeta teo o di filwego letating leo, letating la tshepedio.
Ge eba o be o e apara o be o ka apara bibi ye ntsho ya Viper godimo ga jase yeo o bolelago ka yona.
Maikarabelo a Tlhokomelo ya Mmuo wa Selegae ke go hlokomela phetogo ya mmasepala, kgonagalo, le go lokela ka botlalo.
Go bohlokwa gore dikantoro ta boetapele teo di neetwego ka gare ga Molaotheo, le batho bao ba lego ka gare ga dikantoro te, ba fiwa tlhompho yeo e ba lebanego.
Ditshepedio ta IMO ke ta tlhago ya thekniki gomme di nyaka go hlatloa polokego ya dikepe le thibelo ya thilafato ya lewatle.
Kapa Bodikela e lebagane le kgonagalo ya tlhokego ya ekonomi ya leago ka lebaka la phetogo ya klaemete godimo ga seabe se se mpe go mananeo a phokoto ya bodidi.
Ke tshepa gore go tla be go foagete go rena go tlogela taba ye ka gare ga matsogo a Lekgotlaphethii.
Le ge kelo e tweleta tshedimoo malebana le naga ya sethaba, ga go kaye gore mabala a a ka agwa.
Ye e bile katlego ye kgolo go mafokisi ka morago ga go oma ka boima, gomme ba tshepiite go oma kudu go feta mo ka moso.
Tweleto ya meetse a soda le dino teo di tswakilwego ke metsana a dienywa, disirapo, goba materiale wo mongwe.
Tsenya mantu a mathomo a mane a thutwana; PALS e tla bua direkoto ta go ba le thutwana efe goba efe yeo e thomago ka mantu ao a mane.
Eurakh o netefata gore tshedimoo ya proteke e fetietwa go dithaba, gomme dikopano ta kgafetakgafeta ta go fa dipoelo di a swarwa.
Diria kayaka ye kgolo, ka ge go bonagala e ke ge setlabelo e le se segolo ga se ganti hlapi ye weu ya aka e ka dira mokgwa wa go nyaka go loma.
Se ga se molaong, go sa kgathalege gore ngwana o holega ka materiale go twa go peakanyo goba aowa.
Re fana ka koketo ya thekgo ya borutii, re twela pele ka go fana ka kopantho ya ICT le go phatlalata methopo ya go ithuta go dikolo ta rena ka moka ta Dinaledi.
Ee, bana ka moka ba ka hlabelwa thibela le ge ba fia, ba gohlola, ba thologa, phepompe goba bolweti bofe goba bofe.
Leina la gagwe e be e le Buyiswa, eupa ga ke tsebe gore o go kae ka nako ye.
Dikgetho te nti di ama kgwebo, ge go amega seabe sa tikologo, gomme ganti ga re na tshedimoo ka botlalo yeo re ka theago dikgetho teo go yona.
Tlhahlo ya poraebete e gona ka tefelo ye nnyane gomme e ka rulaganywa thwii le bahlahli.
Kgopelo yeo e twelago pele ya melao le ditharollo dife goba dife ka lefelong la mebasepala yeo e amegago le bogolo bja tirio ya mohuta woo.
Dilo teo di swanetwego go reka di akareta dikhanone ta meetse, difatanaga, difofane ta go ba le diswanthi teo di tla fetetwago mollwaneg ka morago le diireleti ta mmele.
Sehlopha se se akareta go thuba meago le dibopego te dingwe, tokio ya disaete ta meago le thekio ya materiale go twa go meago yeo e thubilwego.
Re na le kgahlego ya gore naga ya rena e phela ka boitlamo bja molaotheo go iphetieta go sethaba seo se sa kgethologanyego ka bong.
Mohola wa Pampiri ye Tala ke go kgoboketa ditshwaotshwao godimo ga pholisi yeo e iintwego, pele e ka phethwa bjalo ka Pampiri ye weu.
Madulo a mmalwa a sa le gona gomme meago ye e filwe mabaka a ketapele, mohlala, digole, balweti ba malweti a go ya go ile goba bagolegwa ba bothopa.
Dipalamente ke ditlhaloi thwii ta go nyaka ga batho, di beilwe go dira meomo yeo e twelelago go dithulaganyo teo maAfrika a thomilego go di bopa.
Go dire dikemedi go ditho le dikgoro ta maleba ta mmuo go ya ka dipapadi ta sekolo.
Ke a leboga, batea diswantho le ba bangwe ba ka dula fase, re tlo thoma bjale.
Tirio ya tumelelo ya motwaoswere ya go tla ka nageng gammogo le tumelelo ya go tshela di tla dirwa ka ntle le tefelo.
Go begilwe gore mohu, Lefu Mofokeng, o be a enwa lefelong la bonwelo ge a tla thoma go lwa le mogononelwa.
Gomme ke thabete go ba karolo ya seo gape re gopote gore basadi ka moka ba ledite nakana ya tompase.
Yuniti e twela pele go lebelela ditsela te mpsha ta go fana ka ditirelo go bareki ba rena gomme e abetwe difoka te nti gape ya tsebagatwa.
Kgorotsheko e hwedite gore Rapagadi o thunthite mosadi mo maleng lefelong la go phaka gomme a ithuntha  kolo ya phula hlogo ya gagwe.
Mopresidente Mbeki, ke tlo tweleta maikutlo a ka a ditebogo go wena le go batho ka moka ba Afrika Borwa go  mpha kamogelo ye borutho le tlhokomelo.
Mmasepala wa eThekwini o twela pele ka mananeo a wona a dithui ao a lebiitwego go bueta morago bodiidi dithabeng mo taolong ya mmasepala.
Ditatofato teo di tlwaelegilego o re e be e le tlaio ya sethaba, go fia, go foa dikoloi ka maswika le go leka go bolaya ka nako te dingwe.
Ke tshepa gore mananeo a a thuite bonti bja dikolo ta rena go hlola ditokologo teo di bolokegilego kgahlanong le mathoeti a ka ntle ka tlase ga maemo a bothata ka kudu.
Tirio e tla elwa gape ya fetietwa go tirio, thulaganyo ya setoropo, le kgoro ya mohlagase.
Dithui di tloga go thuo ya thelete, twetopele ya tlhahlo ya mabokgoni gammogo le ditlabelo.
Legato la tirelo ya sethaba la baomi bao ba nago le mabokgoni a manti ba twetopele ya sethaba bao ba tla swarelelago go ikopanya thwii le batho bao dithaba te di dulago go tona.
Karanti le dithireleto ta kago  di akaretwa ka gare ga kontraka ya kago  go itlama go lefela ge go ka direga tiragalo  molao wa go hlompha go direga.
Tshedimoo ya thireleto ya naga go dinoka teo di kgethegilego ta Kapa Lebowa di gona mo lenaneong le goba mo mmepeng wo.
Dikarolo ta Bophelo bja Gago le Dihlogo di rulaganya tshedimoo ya mmuo go ya ka dihlopha teo di tlwaelegilego.
Ke leeto leo le bulelago dibaka ta maatla a botho ao re na go le wona go diriwa mo go kaonafateng botho.
Ka nnete Ngaka Koekemoer, o lokologile gape o dumeletwe go itlhaloa ka leleme leo ikgethelago lona.
Go na gape le dingangiano ta gore diphetogo ta maitshwaro bathong bao ba go le HIV di ka ama dipalopalo ta pelego.
Ka fao, re thabete gore ga bjale go na le thomo ya twelelo ya setho sa boramahlale bao ba gatelelago twetopele ya ka pela ya thwaana.
Nka go netefaleta gore ditheeletong te o lokologile go fana ka bohlatse bja mabarebare, ga re ka pele ga kgorotsheko ya molao.
Sebaka sa go tea karolo ka go thiinyo ya kago ya ka morago ga kolonale ya Afrika seo se tla thuago go beakanya baotledi ba kgodio ya bokamoso bja Afrika.
Eupa ka dinako te dingwe re a itelega gomme re ikwa gore re le tee re ka se kgone go twela pele.
Go hlohleleta sethaba go tweleta maphelo a mabotse le go hlahla bao ba nago le talente ya twetopele ka go makala a phadiano a dipapadi.
Go latela ditlwaelo ta dinaledi ta kgwele ya maoto, masogana a mangwe a balafata meriri ya bona gore e swane le ya dinkgwete goba ba tloa meriri ka moka.
Bohlokwa bja go tea karolo ga kgwebo ka go hlohleleto ya kgwebiano magareng ga dinaga te pedi go ka se gatelelwe go feta fa.
Ka fao ke leboga Artscape kudukudu go mmema go tla moletlong wo, go abelana moletlo wo le lena.
Tshedimoo ka ga dilo ka moka e ka hwetwa ka tsela ya mohuta wa eneti yeo e bitwago mahlasedi a electromagnetic.
A re dirie moletlo wo bjalo ka polatefomo ya go hlola temoo ka ga dikotsi ta motsoko le tirio ya wona.
Tokumente e filwe boramolao ba Ngaka Mijburgh.
Ka gobane mathata a bolefase a go swana le phetogo ya klaemete a ka se laolwe ka katlego a le noi go ditaba te dingwe, ga go sa kgonagala go ikanya ka maitemogelo a moswananoi.
Godimo ga matlotlo ao a fiwago tweleto ya filimi ka sekhwama sa filimi, matlotlo a mophatlalati ke tsela ye nngwe ya matlotlo yeo e swanetwego go etwa ka go intasteri ya difilimi.
Yo mongwe wa badirii ba diretebati yoo a swerwego ka ditlabelo te dingwe ta laporotori teo di tlwaetwego go dirietwa go tweleta Tik-Tik.
E tla bopa dipholisi teo di thibelago tahlegelo ya dithekiontle go ya ka go se latele dipholisi ta tikologo ta badirianimmogo ba rena ba kgwebo.
Batwasehlabelo ba go katwa ka moka ba araba ka go fapana  eupa go a kgonega gore o ka holega go thuo.
Dithika ta mahlo di lahlegelwa ke tlhokomelo gomme ge mahlo a mabedi a sa kgone go bona selo se tee, pono e a fifala goba o bona bobedi.
Bothata bjo bogolo bja pholisi ya mmuo ka fao ke go laeta legato la maleba la kamego nakong ya phetio go ya go tikologo phadiano ya lefase le bodithabathaba.
Jonas ga bjale o tla latofatwa go thaba mmuong wa molao gammogo le go leka go kata.
Dikereke, kgwebo le sethaba di kopane le go kopelo ya go fetia ditlhaselo ta batwantle go dithaba ta ka ntle.
Re tla twela pele go hlohleleta tulo ya khuto gape ya tlhokomelo go phapano ya Israeli-Palestina yeo e theilwego godimo ga tharollo ya naga-dipedi.
O omile le maphodisa gomme a upa bagononelwa ba bangwe bao ba ilego ba swarwa ka morago gomme ba latofatwa ka molato wa go bolaya le go utswa ka dithunya.
Dithuo ta thekgo ya bana di raloka karolo ye bohlokwa ka go kgontha bahlokomedi go fihlelela dijo ta phepo yeo e lekanego ta khwalithi go fihlelela dinyakwa ta bana, go ngwala  Gabi Khumalo.
Moo go se na go le dikopano ta maboto ka phapoing, gape moo go se nago tseno ya moya, moya wo o hlwekilego o swanetwe go fiwa ka tsela ya maitirelo ya go tsenya moya.
Go a hlokagala gore intasteri e latele taolo ya dibeta ya Afrika Borwa le pholisi le molawana gape e diragata ditshepeto le mekgwatshepeto.
Moo tikologo e sa lekanelego, maemo a swanete go ba kgauswi le kgauswi, eupa lebatong la legato, a ka bewa kgole le kgole.
Bagononelwa ba ile ba thaba ka thelete yeo go sa tsebegego gore ke bokae, gammogo le megalathekeng le dikwae teo ba di utswitego ka lebenkeleng.
Bokgobapuku bo kgoboketa dipuku, dipego ta thekniki, maemo, dinenale, ditshepeto ta dikopano, dingwalwana, dikuranta ta mmuo le profense, divideo, diswantho le  CD-ROM's.
Ke be nka se ke ka ge ke be ke sa swanelwa go bolela le yena gobane ke tla be ke itshwaria, bobedi bja rena re be re ganeditwe.
Maemo a godimo a baphatlalati ba Afrika Borwa ba ithekgago ka wona go letseno la papato bo hlola bothata bja katlego ya maikemieto a leago a sethaba.
Tlhomo ya yona, hloma lenaneo la ngwadio la bosethaba la borakontraka, leo le hlophago borakontraka ka tsela yeo e sepetago dithentara ta karolo gape e hlatloago twetopele ya borakontraka.
Phadiano ya sehlopha sa go opela sa sekolo e rulaganywa ke Kgoro ya Thuto, gomme tonakgolo, Naledi Pandor, o tla be a le gona.
E swanete go ba ka ga go kaonafata khwalithi ya bophelo go badudi ba rena ka moka.
Dihlola ta lehu ka nako te dingwe ga di rekotwe gomme go ba bangwe, tlholo ya lehu e bewa bjalo ka bolweti.
Karolo ya poraebete e swanete go diriana le rena dikgato ka moka ge eba re swanelwa ke go fenya Kokwanatlhoko.
Seripa sa kakareto le twetopele ya lenaneo la seAfrika le hloka gore re dule re swere ka diphetio teo ta meomo.
Hweta gore kgopelo e rometwe neng gape o lekole kgopelo godimo ga PERSAL.
Kgetho ye bonolo ya go se tlwaelege e dirwa go dihlopha ta dikgwebo ta bogolo bja gare bja bobedi, le go dihlopha ta bogolo bja boraro le bone bja dikgwebo te nnyane.
Bao e lego gore ditokelo ta bona di ganeditwe, le bona ba hweta sebaka sa go tseba seo batho ba bangwe ba fetilego go sona.
Seo se bego se makata kudu e be e le tlhago ya go nyata yeo e lego legatong la Dipalopalo ta Afrika Borwa (Stats SA) go tweleta maikutlo a.
Ditefelo go peeleto e ele le maano a go hlola klaemete yeo e holago mmeeleti di fiwa tlhokomelo ya pele ke Mmuo gape e swanete go ba tebelelo ya mediro ya botseta.
A re ka hweta taelo gore re kgone go kwa bohlatse bjoo bo etago pele le diphetolo ta hlatse, ke a leboga.
Kabelo ya mmepe wa maleba gape wa go lefelega le datapeisi ya tshedimoo ya naga gammogo le tirelo ya tekolo.
Kweio le kgatelelo godimo ga tlhokomelo ya motheo ya maphelo e swanetwe go diragatwa go baomi ka moka ba maphelo ka mananeo a tsebagato le dikarolo teo di twelago pele ta kelo le tlhokomelo.
Ke be ke sa kgone go bona gore papadi e twela pele goba aowa.
Seo re se boletego ka nako yeo, ke gore baimane ba be ba le gona gomme ba ithireleta.
Ka go realo, ka moka ga rena re swanelwa ke go kweia Afrika Borwa, legae la rena ka moka, ka ditsela ta go fapana.
Mmuo o tla sepedia twetopele ya Phulu ya Maatla ya Afrika Borwa go hola ka go swana go maloko a yona ka moka.
Go ama mmuo, sethaba sa mmuo le karolo ya kgwebo go kabelo ya ditirelo ta maleba ta kgonagalo go bahlologadi godimo ga maemo le maloka a ngwana wa mosetsana.
Ke boso bjo bo botse bjo bo loketego pikiniki ya bagwera le lapa gomme Phaka ya St Georges ke lefelo leo le loketego go ipshina ka pikiniki ya maleba.
oma le badiriani ba maleba ba bodithabathaba ka go fetia malweti a go thibelege le hlatloa ya maphelo a mabotse ka gare ga kontinente.
Re hwedite e makata gore Molekodi-Kakareto le SCOPA ba fihlete sephetho ka ga diphetho ntle le go botia batea-sephetho go hlaloa taba efe goba efe yeo ba kwago gore e a hlokagala.
Re tloga re nyaka go bona kgolo ye nti ka go karolo ya SMME le tiro ye nti ya BEE.
E sa le re kgaogana o ile go rarolla bothata malebana le sethunya sa mathomo seo se bego se sa ome.
Boto ya Diphaka ta Bosethaba e laola lefelo ka moka la meetse legatong la naga go ya ka dikabelo ta Molao wa Bosethaba wa Diphaka.
Taolo ya kantoro le ditshenyagelo ta go amana le yona, go akaretwa megala, dingwadi, go gatia, diposo, bj.bj.
Dihlopha teo di sa holegego di tla thuwa ka dipasari, dikadimo teo di se nago ditswalo le mananeo a thekgo ya thuto go tsena makala a mohuta woo go ya ka moo a ka laetwago.
Godimo ga moo, Twetopele ya Kgwebo ya Boeti e thwete gape Leano la Thekgo la Lekalatharo moo dikgwebo di arotwego ka dihlopha te nne goba magato a twetopeole ya kgwebo.
Ga ke nyake go lla eupa se se nkamile kudu moyeng, ka gobane dilo te re di dirilego bjalo ka Sehlopha sa Kgwele ya maoto sa Mandela, ke te boula, di a thoa.
Go bohlokwa go lemoga gore batho ba bagolo ka nako te dingwe ga ba tsebe gore bana ba na le sengwe se bolokwa seo ba ka se bolelago.
Te dingwe ta dilo teo ke se ka ikemietago go abelana ka tona, eupa re bile le manyami a manti le mme wa ka.
Maikemieto a kopano ke go gapeleta dikamano ta thomo le tirianommogo ya sebopego magareng ga mmuo le sethaba sa naga.
Goketa, rulaganya le go hlohleleta dihlopha teo di le go go rena go arabela bonganga bja ditiro ta bona.
Tiragato ya NWMS e elelwa bjalo ka taba ya pele ke mmuo, le bakgatatema ka moka.
Se e bile pono ya kgetho go e tee yeo e emetego ke dikuranta teo di hlamilwego, teo bonti le laolwago ke kgwebo ye kgolo, teo di hlatloitego dikgoplo ta baweu ka nageng ya rena.
Kgoro e ka se fane ka nako ya maikhuto go baomi ka lebaka la meruswi, gape e tla eta go se be gona meomong ga baomi ka letati leo.
Godimo ga moo, mmuo o tla gatelela moomo malebana le taolo yeo e kgonegago ya dithuo ta leago gape o tla fa keleto go ditirelo ta mmuo go thibela tlhorio yeo e theilwego godimo ga basadi, go akaretwa magae le keleto go basadi bao ba hloriwago.
Ee ke nagana gore Mopiopo Storey o hlakahlakante matatikgwedi a mangwe ka moo a hlaloitego dintlha ka gona.
Go ya ka dikgoboketo ta poloko ya tlhago ya musiamo maemo ao a amanago le tirio ya tona, tshwaro le tweletogape di a laolwa.
Kamogelo ya baithuti go instithuene ta tlhahlo le thuto e swanete go laeta dipalopalo ta bosethaba.
E fapana le mehola ya Molaotheo, yeo e tswetwego ke dinkgwete te nti, go akaretwa basadi.
Mafokisi a nyakiia gape kgonagalo ya gore dikebekwa te dingwe di amega go thekio ya diretebati, kudukudu mafelong a boithabio a boego Gauteng ka kakareto.
Thekgo ye botse go twa go bakhanselara le balaodi e tweledite gore ditaba te tikologo di etwe pele lenaneong la mmasepala gomme se se tweledite kaonafato ye kgolo go badudi ba selegae.
Mediro ya thekgo e tweleta taeto ya go dira bjala bja seto, dipapadi ta seto, ditaeto ta moaparo wa seto, mmino, gammogo le taeto ya kgwebo ya selegae.
Re thekga peo ya se ka botlalo, bjale ka ngwaga wo o kgethegilego go hlompha bao ba sotlegilego, re tloga re keteka maphelo a bao ba lwelego ka bogale kgahlanong le tlaio.
Mo nakong ya sephethephethe ya beke te pedi, data ye bohlokwa e phatlaladitwe malebana le ye nngwe le ye nngwe ya makala a a go tla pele.
Ka ge e se kgorotsheko ya molao, mekgwatshepeto le ditshepeto ta yona di swanete go ba bonolo, di kweiege gape di fihlelelwe ke bohle.
Tswalano le NILU e bonwa bjalo ka karolo ye bohlokwa ya go tweleta meomo go mmasepala wa mmuo wa selegae.
Lefelo leo le hweditego tebelelo nakong ya Kopano e bile twetopele ya sebopego go sepedia kgwebo le boeti ta kontinente ya ka gare.
E be e hlola gape dibaka go rena go aga sethaba sa temokrasi, sa go se kgethologanye ka morafe, ka bong gape seo se twelago pele.
Ga bjale re hloka go lebia edi ya rena go mafelo a bohlokwa gomme re dire ka tsela ye maatla gape ya lenaneo go dira ditwelopele te di hlokegago.
Sephiri sa ka ke lerato la ka la bokgabo, lerato la ka la go ruta bokgabo gape le lebaka la gore ke diria bobedi bja mabjoko a ka a la nngele le la go ja.
Maaledi a malahla a bopa polokego ye bohlokwa, le ge e le ta khwalithi ya fase.
Re thabete gore re tla tlogela Kopano ye ya histori ya lefase ka bophara ya Tekolo ka kgatelelo ya gore batho ka moka bah lama lapa le tee la botho, bao ba le go mmogo.
Ke gopola gore go bile le nako e tee moo ke ilego ka kopana le Tonakgolo Vlok ka boyena.
Dikgorotsheko ta teko di swanete go oma go ya ka thelete ya tona yeo e abetwego gomme di tla lebia go peakanyo thelete yeo e theilwego godimo ga kabelo ya tirelo.
Ee, ka nnete bobedi bjo bo lego ka matsogong a ka di saenilwe ka tlase ga boikano, gomme ta nnete teo re na go le tona ka gare ga faele ya setlogo di saenilwe.
Ke tla go kgopela fela go bita leina la gago gomme ke tla kgopela Wynand Malan go go thua go ikana gape le go tea kano ya gago.
Seo ke seo ye nngwe ya dikhamphani ta rena ta thireleto teo di lego ka tlase ga kontraka di se boletego kopanong yeo e laeditwego ka go dingwalollo ta peleng.
Dikoketo ta theko ya nama ya kgomo di maleba go rerianwa ka mabaka a mangwe, mohlala, thekio ya ka nageng ya nama ya kgomo.
Bagononelwa ba bane bat la kopanela go ya kgolegong mengwaga ye masomepedi nne le seripa, ka morago ga ditatofato ta ga bjale ta melato ye mene ya go fapana.
Re swanete go leboga Tanzania, naga yeo a e etilego pele go ikemela ka boyona gomme a e dira gore e be ya sebjalebjale malebana le tshepo go maAfrika ka moka.
Batho bao ba ngwegilego go katwa ganti ba thoga gore bakati ba baona ba tla bowa, gore ba imile le goba ba tshwaeditwe ka bolweti go twa go bokati.
Ke tlo go balela seo Mokolonela Potgieter a se bolelago mabapi le nyakiio ya Mohumagadi Mandela.
United States e swanete go eta ditefelo go leka go ba ama ka katlego, go swana le ka moo e dirilego ka katlego le Libya.
Pukwana yeo e na go le mantu ka moka e tla phatlalatwa ka Agosetose ngwaga wo.
Ge e memilwe, AHI e tere karolo ka go te dingwe ta dibopego teo di lebeletego kudu go tirio ya maatla a banna ba karolo ya poraebete go ireleta dikgahlego ta maloko a bona.
Tiragato ya ditharollo teo di dumeletwego Kopanong di tla netefata gore re hlola mohuta wa bokamoso woo Afrika e bo lebeletego.
Mmuo le batho ba Rwanda ba tlogile mafelong a mangwe moo dipolao ta diphoofolo di bilego gona ka ge polao ya diphoofolo e ile ya fetiwa.
Ba hwedite matekwane dikarolong ta go fapana ta ntlo ka gare ga diaparo, dipikara ta radio, ka tlase ga Mpete le diraka ta dijo.
SABC e fana ka mananeo a sedumedi letati ka letati ka ditirelo ta yona ka moka ta maleme a radio.
Dithekiontle ta Hungary go tla ka Afrika Borwa di akareta methene, ditlabelo ta elektroniki le ditweletwa ta nama ya kolobe.
Eupa godimo ga te ka moka re tlama mmuo wa rena go ba badiredi ba toka gape beng ba puo ye botse ya katlego go la Kapa Bodikela.
E netefata gape gore o na le tokelo ya go kgopela mabaka a tiro ya taolo ao a go amago ka go hloka mohola.
Re ka se gatelele go feta mo ka ga moomo woo molawana o swanelwago ke go o bapala ka go hlatloa tlhako ya maleba go twetopele ya sebopego le kamantho.
Re amogela kgatelelo yeo e tiilego ya Unesco godimo ga seto le tokumente ya yona ya ngwagasome.
Ngaka Lourens o thomile go oma godimo ga se gomme nna ka fetia moomo morago ra tweleta tshepeto ya go dira CS ka maemo le thireleto ta godimo.
E fana ka dibaka te nti go twetopele ya ka moso ya ekonomi le leago, kudukudu go mafelo ao a sa hlabologago a naga ya rena.
Mo nakong ya nyakiio, go hweditwe gore tate le morwa ba rwala maikarabelo a go hlasela Goemamang.
Ge re hweta tsela ya rena ka go bokamoso, re ka se nyake thekgo ya peleng.
Re lebelete go dumelela Tlhako ya Molaokakanywa wa Dikamano ta Mebuoselegae ngwaga wo go fana ka tlhako yeo e hlokegago ya molao maatla a puo ya rena.
Godimo ga moo, melao, melawana le dipholisi di netefadite gore maAfrika Borwa a manti a a holega.
Pholisi yeo e lego gona ya ekonomi ya tlhokamolao ya dinamelwa ta naga e a tiietwa, ka twetopele ya molao go ya ka ditaba ta polokego.
Phatlalato ya mafelelo ya sengwalwana sa ditaba sa gare ga ngwaga sa diproteke le dithiinyo ta tikologo ya Toropokgolo ya Kapa di diregago ka gare ga toropokgolo ya rena.
Kantle le mathata a pitlagano ya therafiki yeo re e tlwaetego, go be go se na pego le e tee ya bosenyi go Sephodisa sa Metro.
Ke na le bonnete bja gore mantiboeng a lehono a tiieta moomo wa intasteri ya dithekisi ka go histori ya Afrika Borwa.
Ba hwedite tshedimoo yeo e sa kweiegego gomme ga ka ba le lebaka la go se mo tshepe ka nako yeo.
Saete ye e fana ka pono ya lenaneo la BRT ya bosethaba ya USFTA gammogo le tshedimoo godimo ga mediro yeo e twelelago go ditoropokgolo ka moka teo di kgathago tema.
Ka ntle le ntlha ya gore o kwele gore o feteeditwe go Mna De Kock ka nako ye nngwe.
Motho yoo o dirile bosenyi bjoo go boletwego ka bjona kgahlanong le modudi wa Afrika Borwa goba motho yoo e le go modudi fela ka gare ga Repabliki.
Maloko ao a hlomphegago, re swenyegile kudu ka ga dipego ta barutii bao ba hloriago bana ka thobalano, kudukudu basetsana.
Go na gape le ditharollo ta lebaka le le telele ta go rarolla mathata a meago, go akareta peogape, tweletogape goba go thuba.
Thuto yeo e kopanetwego ke mokgwa wa go se bite thelete ye nti wa go ruta le go tweleta mothopo wa rena wo bohlokwa, e lego batho ba rena. 
Ke rile, Morena, gore e be e le moomo wa Tonakgolo go e lebia go baeleti ba molao, goba Ramolao wa Naga gomme ka morago a tee sephetho.
Tirio ya saene e tla romelwa le tefelo ya maleba gomme e tla sepela le thulaganyo ya saete, karolo, kgodio ya saene, gammogo le diswantho ta maleba.
Mohlomongwe ke swanete ke dire bjalo, ka ntle le ge e go hlolela mathata, Mna Modulasetulo.
Re go leboga go menagane go re fa sebaka se gore re bolele le Mopresidente gammogo le Komiti ya Lekgotlaphethii ya FIFA.
Seswantho se kgopetwe, seo e lego mokgwatshepeto wo o tlwaelegilego, eupa go hlokega ga seswantho ga se wa thibela maphodisa go oma.
Re lekile go lebia intasteri ya rena ya boeti go hlola dibaka teo di swarelelago ta boitshepo gape ta twelopele go dithaba.
Moomo wa hlatloo ya maphelo o tla lebana le makala a mahlano ao a laeditwego ke Lengwalo la Ottawa.
Ka fao go bile bohlokwa go dinaga ka moka go hlola dibaka ta go lekana go barutwana ka moka go ithuta le go atlega.
Ga ke gopole seo, eupa go a kgonagala ka gobane Chilli e be e le yena yoo a bego a le kgauswi le nna.
Mmoledi ka go aga tirianommogo, re ka hlolega ka moomo wa rena ge re ka tlogela moomo wa mekgatlo ya sedumedi le yeo e theilwego godimo ga tumelo morago.
Taelo e laela dingaka gore ba boele meomong ya bona ka pela gomme dingaka teo di dirago meruswi ba tla lefela ditshenyagelo teo di lefetwego ke mmuo malebana le ditshenyagelo ta molao.
Eupa kamego ya sebjalo sa sebjalebjale le tshwenyo yeo e lebanego le netewoke ka bophara le go tiragalo ya kgole, e dira se taba yeo e hlokago edi ya tlhokomelo.
Moomo wa bolaodi ke go fana ka dikanegelo ta mmuo le teo di amago twetopele go media wa kgatio le wa elektroniki, bobedi ka nageng le ka ntle, ntle le tefio.
Se ke bothata bjo bogolo bjoo re lebangego le bjona mo bokamosong bjoo bo se go kgole, eupa bo tla tlia dipoelo te di kgolo ka morago.
Bjala bo itia kahlolo, tekano, tshepedio ya gago gape bo fokota kgontho ya mmele wa gago gore o dule o ruthufete.
Go tweleta diphuthelwana ta phadiano ya tefo go bobedi bja tshenyagelelo ya go dira kgwebo go SDB le mohuta wa bophelo bjoo bo fiwago ka gare ga toropokgolo.
O kgopela gore o lemoge gore tshepelo ya Meyara yeo e beakanyetwego gosasa mo lebopong ga e sa le gona go fihlela re hweta tsebio ye nngwe.
Kelo le thulaganyo di ka dirwa felwa ka morago ga ditheriano le Tonakgolo Kgoi Buthelezi go ya ka dinyakwa ta gagwe.
Ga ra swanelwa go sola mojako wa thoto ya bohlale bja lefase.
Mohola wa mananeo ao a lego ka tlase ke go fana ka thupeto go kabelo ya maleba mabapi le dintlha ta mokgwatshepeto te di lebanego le dikgorotsheko ta mehutahuta.
Se se twela pele go abelana go kgethologanyo le manyami ao a lemogilwego ke sehlopha se.
Zef, yoo a reetwego ka rakgolwagwe, ka mehla o re, bagwera ga ke tsebe gore tshotlego ke eng.
Re tla bita Khansele ya Thireleto, malebana le seo dinaga te nti di se dirilego, go fega mananeo a.
Moomo wo o dirilwego ka lefelong le o emela tatelano ya pele ka moka ya diphedi dife goba dife teo di dirilwego ka Afrika.
Mna Modulasetulo, ka profeene ke tshepiite modirelwa wa ka gore ke tla mo fa selo se tee pele a phetha bohlatse bja gagwe, o be a nyaka go go bota sengwe, Mna Modulasetulo.
Mokhansele Mmoledi James Nxumalo o bolete gore kopano ya bobedi le mekgatlo ya go fapana ya polotiki maabane ba iinte go oketa letati la thomelo.
Netefata gore dikolo ka moka ka gare ga profense, metseselage gammogo le metsesetoropo, di na le phihlelelo ya ka pela ya tshedimoo ya kharikhulamo le taolo.
Maikarabelo a go sepedia maitapio a bosethaba go thibela phatlalato ya HIV AIDS le malweti a thobalano.
Ke rata go dira ditshwaotshwao te mmalwa fela ka tlase ga dihlogo te nne goba te hlano, di ka ba di diragete go nna malebana le ditshepeto ta lehono gape le go ditshepeto ka kakareto.
PDPs ke baswa bao ba nago le tlhahlo ka go taolo ya therafiki ya tseleng le thibelo ya bosenyi ka tsela ya go laeta dithoeto te di kgonegago le go lemoa Sephodisa sa Metro.
Gomme bjalo ka ditlamorago ta se, diganetei ka go maemo a bophelo le khwalithi ya bophelo go makgolo a dimilione ta maAfrika Borwa.
Tshepedio e lebiitswe go fokota dibeta le diretebati dikolong, ka fao go hlola tikologo ya go bolokega.
Ka ge le tseba bagwera, batho ba Palestina ba sa nte ba twela pele go ineela le go sotlega go hweta tokololgo ya bona.
Re tla akareta dibaka ta peeleto ya boeti go ya ka moo go laeditwego ka go Tlhako ya Twetopele ya Boeti yeo e Kopantwego go bapatwa go babeeleti ba ka nageng le ba ka ntle.
Mna Attwell, ga re nyake gore hlatse ye e dirwe gore e fapoge go potio ya go gatia dithekete.
Mopremia yo a sa twago go kgethwa, o tla re ge a se no bewa setulong, a swara kopano ya boraditaba yeo go yona media ka moka o dumeletwego go ba gona.
Tshwarelo, o re o tsebiitwe gore ga e kgonege ka theknoloti go bontha papadi ka sekirini ge e ditetwe?
Ka ge nyako ya toka e le karolo ya meomo ye mebotse ya Badumedi, re tshepa gore re hlolegile.
Ditlhako ta tirio ya naga, dihlahli le dipholisi go laela twetopele, kudukudu meomo ya thomo, ka go mejako ya dinamelwa ta sethaba le dinoutse.
Datapeisi e nyakwa ka sehlopha sa thomo gomme e akareta tshedimoo ka go mokgwa wa go bonagala, matati a mafelelo a go romela dikgopelo, dintlha ta boikopanyo le maemo.
Maloko a go hlomphega, temokrasi ya rena e fetile diteko le ditshotlego te nti ka go ngwagasome wa mathomo.
O nagana gore e ka ba batho ba bakae  go molaleng gore motho o a kamaka  bao ba tsenego ntle le tumelelo ka go North Park Lane?
Ditokumente te kgolo, teo di laeditwego gore di arongantwe ka go te nnyane, gomme dikarolo te di amanthwa le lenaneo la bobedi.
Melato ye senyane ya mohuta wo e a nyakiiwa malebana le yena, o lebeletwe gore a twelele pele ga kgorotsheko e se kgale malebana le melato ya Bomeneta le Bohodu.
Bjalo ka maAfrika, re bana ba mobu, bao ba swareletego lesolo la poelomorago lebaka la seripa sa mileniamo.
Karolwana yeo e latelago ya Karolo ye e fana ka mokgwa le tlhako ta legato la bobedi la thulaganyo ya proteke, yeo e rulaganyago tiragato ya proteke.
O twelete pele ga Kgorotsheko ya Maseterata wa Atlhlone ka melato ya go lebana le bohodu bja sefatanaga le go utswa a itlamile ka dibeta.
Go taba ka moka, re swanete go gatelela tsela ya ekonomi yeo e bulegilego yeo re ipoditego gore ga ya swanelwa go lekolwa gape.
Te ke mehuta ya tirio ya mabenkele a ema-gatee, moo badudi ba fihlelelago mehutahuta ya dititrelo teo di fiwago ke mmuo kgauswi le moo ba dulago gona.
Mna Pretorius, ke go gopota gore o ka tlase ga kano gomme ke ya go kgopela Mna Vally go bueleta potio ya gagwe.
Godimo ga ditaba te ta go tlwaelega, te di latelago ke maano ao a lebanego le karolo go mehuta ya go fapana ya sebopego.
Re hloka go aga kontraka ya batho go fana ka tsebo, mabokgoni le mehola ya Ikapa Elihlumayo.
Dithulaganyo ta moomo malebana le twetopele le kabelo ya ditirelo ta phatlalati di tla tsenelwa ke leago le mekgatlo ye mengwe. 
Sa mafelelo, ke rata go elelwa le go leboga batho ka moka bao ba kgathilego tema ka go tshepeto ya tlhamo ya pholisi ye go fihla ga bjale.
Mmasepala o tweledite ditlabelo te mmalwa ta kgokagano teo di laeditwego bjalo ka mehlala ya kgokagano thwii ye botse.
Maleba a boithupo bja semorafe goba sehlopha sa sethaba ka go kgoboketo ya dipalopalo ke taba yeo go ngangianwago ka yona kudu ka Afrika Borwa le mafelong a mangwe.
Ke kgopela maloko a naga gore a dire gore Khansele ya Thireleto e emelwe ka bophara ke sethaba sa bodithabathaba ka botlalo, gammogo le dinnete ta polotiki ya tikologo ya lehono.
Go a ratega go hloma molao wa peeleto, molao wa Zone ya Twetopele ya Intasteri le go dira gore ditefelo ta peeleto di be gona.
Taelo le taolo, se se ra gore, melawana ya taolo yeo e laelago moilafati go seo se nyakegago, le ka moo o ka latelago molao ka gona.
Neelo ya bona go kabelo ya khwalithi ya tirelo ya maphelo, yeo e lego bothata bja nako ya bjale ya mmuo wa rena,  e bohlokwa.
Bohlatse bja ditlabelo teo di sego gona, baomi ba ditlabelo le ba profeene e gona kudu go magae a peleng le dinaga ta go ikemela ka botona.
Kgopolo ya seto ya go bala dinaledi le yona e tla akaretwa ka gare ga lenaneo.
Mmuo o tweleta maikutlo a wona a ditebogo go bahlankedi ba mmuo ba Fora go dumelela go ntha ga Afrika Borwa go dinaga te dingwe di ele.
Ge eba go bjalo, kgorameta khopi ge go kgonega goba o fane ka tlhaloo ya diteng.
Ge a tweleta maikutlo a gagwe, MEC Dugmore o re o tlo lebelela gape khoutu ya kotlo ya dikolo, gape o nyaka dikolo ka moka gore e be mafelo a go hloka dibeta.
Re tla twela pele go kaonafata taolo ya melato ka dikgorongtsheko ta rena, ra aga meago ye mene ya bagolegwa, ra fokota ya bana ba bagolegwa, gomme ra diragata dithiinyo ta Komiene ya Kgolego.
Go bonagala gore go na le bofega bja batho baweu bao ba bego ba holega peleng, go itebaganya le kholego ya bona nakong ye ka tlase ga theto.
Go beakanya mananeo a mmalwa ka go DPSA go thekga tiragato ya dithiinyo ta pholisi ka go GPPSTE ka mekgwa yeo e dirago tirio ya godimo ya baomi bao ba lego gona.
Ka Moupologo, ka morago ga ge mme a begile gore Lena o timete, sehlopha se ile sa twa go yo mo nyaka beke ka moka.
Re tla twela pele go tiieta le go matlafata botee bja rena ge re kopana mafelelong a ngwaga wo legatong la kopano go la Sharm-el-Sheikh.
Mmarka wa Bohwa ke kgopolo ya lebenkele la phaka la moswananoi moo baeti ba kgonago go ipshina ka moya wa naga le dirapa te botse ba le gare ba reka mabenkeleng.
Tirianommogo ya bobedi le ya bonti ka go dipalopalo e abelana go kaonafato ya ditsela ta dipalopalo ta semmuo go dinaga ka moka.
Eupa go be go na gape le  o dumelelame le kgonagalo ya gore o ka be o bile le morwalo ka gare ga sefofane?
Mo mengwageng yeo Ela a kobilwego ka yona o omile ka sephiring a sepeta dikampa gape a reriana ditaba ta bathobaso le melawna ya Lengwalo la Tokologo.
Ba be ba se na dithireleto fao goba se sengwe sa mohuta woo. 
Polatefomo ye e iinya gore Afrika Borwa e twelete lenaneo la yona la tsebo go twetopele ya yona.
Mna Modulasetulo seo e tla ba bogafi bjo bogolo go bea leole ka ntlong ya mohuta woo yeo e bego e le seteiene sa sephodisa, seo e tla ba polao.
Legatong la mmuo wa Afrika Borwa, ke rata go go lebogia gape ka katlego ya ditweletwa ta gago.
Se se hlola mathata a go swana le wona a taolo ya thelere, tlhokomelo yeo e se go gona ya thomo le poelo yeo e sego gona.
Banamedi bao ba amogetego tumelelo ya pele ka bahlankedi ba Afrika Borwa ba tla kgona go goroga ka Afrika Borwa gomme ba leba go khweto ya merwalo ka morago go dikamogelo.
Dinaga ta neelo di hloka go eta dinyakwa te itego ta dinaga ta go amogela gape di hlomphe boitlamo bja thuo godimo ga motheo wa twetopele ya ditlapele.
Phetio e hlohleleta kelotlhoko ya bodithabathaba le thekgo ya te gammogo le boitlamo bjo bongwe go lebia go taolo ya gase ya ntlotala.
Se se ama kgokagano le Bakhanselara, mekgatlo ya sethaba, le sethaba go netefata gore go ba le kabelo ya ditirelo yeo e kgotsofatago ya katlego.
Mo nakong ye, ka ditokieto ta ditheriano, MHQ e thomile go ikopanya le SADF.
Karolo ya maitapio a rena ka go swarelela twetopele e swanete e lebelele gape le tlhabollo ya diekonomi ta rena, go tea mokgwa wa kopantho go twetopele ya metseselegae le kaonafato ya metsesetoropo.
A o na le bonnete bja gore ga o dire phoo le go hlakahlakanya seo le meomo goba moomo wa e tee ya dikhamphani ta thireleto.
Makasine wa yona le dinkgokolo te upa ta pontho le tona di emiitwe.
Bolaodi bja Popego ya Kapitale ya Leago bo laola le go sepedia popego ya kapitale ya leago, yeo e akaretago tweleto ya dinetewoke teo di lego gona ta leago go hola sethaba.
Gabotsebotse seo se hlohleleditego Kavana go emela meloko ya gagwe boegong bjoo, ga se sa ba sa tsebega, gomme o ya le sephiri sa gagwe kgolegong.
Kgoro ya eThekwini ya Meetse le Bohlweki e oketa difatanaga ta yona te di kgethegilego ka maikemieto a go oketa tefelo ya khiro ya difatanaga ta yona le go kaonafata tirelo.
Bathwadi ba ka dira ditsebagato ta bona ka poso, fekese, e-meile goba ka inthanete.
Kgopolo ya go aga ditshepeto ta lebopo le ditsela ta tikologo, gomme e se go kgahlanong le tona e tla hlatlowa.
Ke rata go dira boipeleto go lena ka moka go thekga diCPF le go netefata gore re thopa mebila ya rena gape go twa matsogong a basenyi.
Media o mengwa go tsenela kopano gomme ba tla fiwa sebaka sa go bolediana le baemedi ka morago ka karolo ya ditsebio ta baeti le diproteke.
Legatong la Tona ya Merero ya Kantle, ke rata go bolela gore re a ikganha ka go ba karolo ya proteke ye.
Le ge go le bjale, ye nngwe ya mathata a go bofa ao a kgaoletago kgolo ke tlhaelelo ya mabokgoni.
Mmuo o tla lebana le mediro ya go fihlelela dinepo ta Tsooloo ya seAfrika le go re ngwagakgolo wo o latelago o twelele bjalo ka ngwagakgolo wa seAfrika. 
Ga ke tsebe gore ke omie Zwele bjalo ka mohlala, fela ga a tsebe letatsi la gagwe le matswalo.
Pukukgakollo ye  e fago baithuti dibaka ta go ithuta te di thekgago meomo ka payotaebesithi ya poloko.
Ka fao re kgopela dikhamphani go thekga diemiwa ta rena ta bokgabo ka mokgwa wa disponsara, diomiwa le dithelete. 
Lemoga mabaka a sephetho sa go re direkhoto go re di ka fediwa goba ta se fediwe.
Mollo wa go tshelatshela wa go pholoa bagononelwa ba bararo bao ba bego ba swaregile ka phakhing ye e tukago ka morago ga teko ya khulo ya thelete ye e  sa sepelago gabotse.
A re omeng re sa lape go tumula bomeneta mo dikgoro ta rena le go tsweta pepeneneng te dingwe ta go se kgotlelelege bjalo ka tlhorio ya bong le kgethologanyo ya bong.
Afrika-Borwa  le yona e be ele mafolofolo mo go diphetogo ta mathomo ta khomiene ka Ditokelo ta Botho ka goKhansele ya Ditokelo ta Botho ta bjale. 
Ke  ka ga go fihlelela dinyakwa ta yo mongwe le yo mongwe gabjale, ntle le go ia maemo a a swerego moloko wa ka moso fase.  
Go letetwe tweleto ya  eksekwantara, hlogo  ya poso ya khonsola e ka tewa ka mabaka a motheo a profense  go phethagatwa meomo ya gagwe.
Palo ya mahu ya balweti ba HIV ye e ka lekanago seripagare e ka tswalanywa le TB.
Gona o be o sa lemoge ka mehuta ya diteploimente ta bona le go re ba be ba dira eng ka lehlakoreng le lengwe le lengwe ka go hloka tsebo yeo?
Mopresidente Kabila, e re ke re  madume a borutho go wena le baromiwa ba gago go twa Rephabliki ya Kongo ya Temokratisi, DRC.
Go neela tlhahlo le boitemogelo bja tirio go bafsa go se itekanele monaganong go go nyane.
Go bohlokwa go re maloko a a amegago a swanete go hlompha tokelo ya go ba gona, kudu ba Israele, mme ba tsenelela dipolediano ntle le go thabela go dikgogakgogano, a re bjalo.  
Batho ba  bangwe gape ba bahlano ba swerwe ka Laboraro mo mesong, gotee le motho yo a hweditwego a na le sethunya se se sego molaong. 
Phihlelelo go dipuku ta diakhaounte, ditokumente le dithoto te dingwe ta komiti ya ditirelo ta meetse go ya le ka mo a ka nyakago.
Ge o tseba goba o gonona go re mosepedi o go ete morago, e ya lefelo la kgauswi le tagago goba lefelo le le nyeumago ka batho mme o bite maphodisa.
Setafo se na le bokgoni bjo bo tletego bja go soma ka dinyakiio ta palanse, kemio le dithutio tsa akhounte, dikgaolo tsa ditirelo, dinyakiio tsa mothelo, le dinyakiio ka kakareto.
Ke ile ka ia kleime nakong ye nngwe mme kleime ya dumelwa mme ka lefelwa morago. 
Hlama sehlopha sa moomo go akgofia kamogelo ya tshepeto ya go tea karolo le phatlalato ya neelo ya sebopego sa kago le ditirelo ta leago. 
Mna Cotzee bothata ke go re, re ka kgona go amogela ka moka gore ge batho ba eme mo pele ga gago, ba thibela pono ya gago. 
Mna Dugmore o lekote registara ya tseno, mme a bota barutisi le  setafo o tla tea kgato kgahlanong le barutii ba ba thabago moomong ntle le lebaka le ba ba fihlago ka morago ga nako.
 Kopanyo ya dikakanyo te di nyakegago  te di beakantwego le semolao le ya mohlako e tla bontha go ba maatla go dithoeto te dingwe le te dingwe ta ditokologo te di atlege. 
Mmuo  o tla sepeta tweleto le taolo ya dithokgwa ka lenaneo la sethaba la kagodikgwa ya leago go thua magae a magaeng, mo go swanegilego. 
Meento kgahlanong le hepathesese ya A le B e iinywa ka maatla go baomela ta maphelo bao ba ikemieditego go oma  ka Rephabliking ya Zimbabwe.
Ke ka tlotlo ye kgolo go baromiwa ba ka  le nna go ba ka mo nageng ye kgolo ye, metswalle ya kgale le bagwera  ba ba lego gona. 
Dithabathaba di tla lebelela se ka maikemieto a magolo, sebakeng sa moloko wo ka moso. 
Tsela ya bjale ya phulo ya mabelethoro e a tura ka ge mabelethoro a ba le manti ka morago ga diphulo te pedi goba te tharo, sepheto e ba sa eneti ya fase ya mafulo.
Thuto ya pele ya kgonagalo  e tla oma bjalo ka motheo wa thuo ya kgopelo ya dintlo go twa go mmuo. 
Bjalo ka meferefere ka moka, lefasekakareto le ama thuto ya maatla go twa sehlopheng se sengwe go ya go se sengwe.  
Kgoro ya  Dintlo ya Profense e ngwadia kgopelo, dumela kamogelo le go dira ditekolo ta tshepedio. 
Beakanya seloto gabotse, go tloa mengwang,  tiieta melo ye botse, le go bopa bogodimo mo mothene wa sebjalebjale o ka omago  gabotse.
Theriano ya rena e swanete go lebelela maikarabelo a rena a poraemari ao leloko-dinaga le  nago le ona go dira diphetho ta mohlakanelwa mabapi le boiphemelo le thireleto ya badudi ba bona.
Boramolao ba Dokratse ba re tsebiite, ka kgao, ba isa ditokumente go Ditaba ta ka Ntle le go Tonakgolo ya Mahlale. 
Melato ya tlhakolo ya dintlo le polao e butwe Seteiene sa Maphodisa ka Lenasia Borwa.
Ke na le kgopolo ya go re tlio ya gago  e bile tshepeto ya boitekolo, le go hlakantha tlio, mme re bona mohola wa seo.
E akantwe go twa go kgopolo ya modudi : diteng di boleta go di kweia  mme  di lokologile mareong a mmuo.
 Go ya mafelelong a sehla sa go tswadia mehlape ya ditona-batswadi ka bonti  go bohlokwa go fokota palo ya dipholo  ka mohlapeng go fokotwa dintwa.
Aowa, kgopolelo ke go re le ile go bolela, ka moka ga lena.
Dikgoro  ta tikologo ya Profense di beakanya dikakareto ta maano a taolo ya dithila ta intasteri go tsenya maano a bona a tsa tikologo le dithila. 
Nepo ya Molao wa Go Lokia ke go lefa pueto ya tahlegelo goba ditshenyagalelo te di hlotwego go otlela difatanaga ka mo go foagetego.
Go kwanwe go re mohlagase wo o maatlafaditwego ka tisele e mpsha ya tweleto ya diplante te di rulaganyeditwego kgokagano ya mohlagase wa sethaba o swanete go lokollwa ka botlalo go lekgetho la sebewa.
Mebuo e swanete go leka go nnetefata go re ga go na bana ba ba gatelelwago go tokelo ya bona ya ta maphelo.
Kotsi ya Iikhwidithi e akanywa bjalo ka ya fase, ka lebaka la gore Sekhwama se na le dithelete te lekanego ka fase ga taolo ya bona.
Tumelelano ye  e neela ka tsela ya go kaonafatsa dithuto ta barutii ba ba tsebago ba poso ya legato la pele, gape le go twelapele ga mogolo wo o okeditwego wa barutii ka moka ba ba lego mo legatong la mogolo le itego.
Dipalomoka di akareta dihlopha ta badudi bao ba sego ba upa, bong le  kgoro ya thuo ya kalafo 'ga ke tsebe   go akaretsa diphetho.
Ye ngwe le ye ngwe ya thupaboteng e gatieditwe mafelo a setoropo  a kgale; a setoropo; a magaeng le naga ka moka. 
Mabothata a maitshwaro le thupio gare ga baithuti mo go te dingwe ta dikolo ta rena a ba le khueto mo go  setlwaedi sa go ithuta le go ruta.
Go se tsenthe maphelo a ba bangwe kotsi ka go rwala dibeta te kotsi goba go diragata ka boaedi goba go tshela melao ya rena.
Kgole le go hlatloa kwano le poelano, tshepeto ya TRC  e diriitwe kgafeta kgafeta go gatelela diphapano le go boela go makgethepolelo. 
Kgobokanyo ya diteng ta fase e feditwe gomme data e  mo tshepetong ya go netefatwa ke matwetwe wa lekala la thuto. 
Go tla oma mutatis mutandis ge go tlatwa difomo tsa mohuta wo. 
Bjalo, tekolo ya rena e bile gore re kgone go tlaleleta dinepo ta pholisi ya ka ntle ta rena ka moomo wo re o terego ka UNSC.
Aowa, ga ke akanye, ke bolela ka dilo te di diragetego ebile dilo te ke di bonego.
Neela  taolo, phadiano tekanelo le tikologo ya maikarabelo a leago go peo ya thelete, bogwebi le kgwebo. 
Go lebanya dikholofelo ta letlago le maano a mmuo wa sethaba le probense go twetopele ya  gae- le go sinetsaesa mafelo a lebanthitwego. 
Banna ba bane ba ba nago le boikarabelo bja tlhakolo ka boitlhamo ka Mmabatho ba kgolegong.
Tafola ya kakareto ka fase ga hlogo ya "Akaretago" e swanete go bontha FBS ka moka te di neetwego magae a HH ka lefelong la masepala. 
O ka re mmelaedi o be a iphuthumata ka setofo ge a e ya phapoing ya borobalo go yo hlola lesea la kgaetedi ya gagwe.
Kopano ya semolao e re kgonthite go kgoboketa dikgopolo ta go fapana te bohlokwa le ditswayotswayo  te re tla di omiago. 
Mehuta ya ditiro ye e thomilwego ke Diuniti ta Bosenyi bjo bo beakantwego te fapanego ka profense ka kgonthe e  dira tshenyo mo ditirong ta bosenyi, e sego go ama ekonomi fela, eupa le go fedia maphelo. 
Ke rata go oketa ka lentu la kgahlego go, wena bjalo ka moemedi wa sethaba ge o nyakile go oma le go diriana le rena.
Lenaneo le le thua bahlokofatwa ba ta tlhorio  ka bana ka go neela thekgo ya dikhuduego le go ba thua go botia.
NEC e phethile go kgwahlia moomo wa yona ka gare le ka ntle ga naga.
Ge o sa hlokomete dikgetho, motho yo a kgethilwego ke mohlokomedi yo a tsebago o swanete go apara theke ya boitsebio ye e kgethilwego. 
Dipego ka moka di bontha go re gabjale, ga gona kakareto ya sephetho kgahlanong le Iran ye e sepetwago ka go Khansele ya Thireleto. 
Go ya ka tshedimoo ye e hweditwego, mmelaedi le bagwera ba gagwe ba babedi ba be ba e ya khonferenseng ya kereke. 
Ka gona dithuto ta mmetse le saense di tla ba bohlokwa go tsenthwa ka gare ga thomelo ya FET  ka dikolong le dikholete.
Sa mafelelo, ke nyaka go bolela ka ga seo re se dirago e sego go aga dintlo fela go aga boagiane bja go dulega  bjo emego. 
E tee fela ye ke nago le bonnete ba go re batho ka kakareto ba a e lemogile ke ya Mdi  Winnie Madikizela Mandela ka gobane ke bone dikhopi  ta dilo teo. 
O nepile kudu, pele ga kgwedi ya go feta , Ngwako wo o ngangiane ka tlhorio le kato ya basadi le bana.
Modiri wa di tweletswa ta go swana te tlemeletwego gotee  ka mathale a bapetego goba a logilwego gotee ka sebopego sa  lakane.
Go swanete go lemogwa go re maphodisa ka bobona ke dintopolane te di sa lekalekanego ta ditiro ta dikgogakgogano nakong ya tiragato ya mesomo ya bona.
Tswalano ya rena le balekani ba leago ke go hweta tlhagio go PGDS ya ngwaga ye e tlago ka ga tshedimoso le ditshepeto te di dirwago Khansele ya Twetopele ya Profense.
Ka moka re a  kweia gore batho lefaseng ka bophara, ba kganyoga MaSan le tsela ya bona ya bophelo.
Kgato ye e tla kopanya dinyakiio tse di beetwego mellwane ya phetio ya twetopele, go beilwe pele nyako ya gore dinose di uthietwe mabaka a kgwebo a tulafato mo gare ga Agostose. 
Go se diragatwe ka diatla, ka diaparata te di dumeletwego te di hlolago sediriwa sa go goga meetse go oma ka morago ga thomio ya pane mohuta woo goba mohlapologo. 
Kaonafato ya dithuumeto le dinolofati go godia peo ya tshelete, theknoloti le twetopele ya mothopo wa botho ka intasering go godia phadiano le moomo wa diprojeke te di teago te dingwe.
Ke robete, ke gopola go re ke phapoi ya bojelo ka gore go be go se na disofa ka moo.
Mokgwa wo o sego wa maleba wa tlhahlo le thuto wo o neelwago ke  ditirelo ta ka gare le babeakanyeti ba ka ntle.
NPA ga se lenaneo le le ikemego ka bolona mme ga e na mananeo a yona.
Ka morago ga tlhahlobo, CISF  e nyakile koketo ya setafo le magato a mangwe go  thibela tlhaselo ye nngwe le ye nngwe ye e ka bago gona ya batshoseti ka go Monument of Love. 
Mo maemong a , bohlabani bo ipone bjalo ka moraloki wa polotiki, bjalo ka sehlopha se sengwe le se sengwe se sa ditshwanelo ta go oketa go maatla a ta polotiki ka mokgwa wo mongwe le wo mongwe. 
Maano a rena a ikemiedite go kaonafata khwaliti ya bophelo ka go kaonafata bokgoni bja eneti, hlatla ditaba ta difatanaga le go neela go kgolo le twetopele ye swerego ka tsheketo ya neelo ya eneti, go bolete  Cllr Nieuwoudt.
Peelo pele ya godimo ya taolo ya dithila  ya karolo ye nngwe ya lefelo la praebete, ya pheleto ya bateadipheto ka tsebo le tlhokomelo ya taolo ya dithila ge go twea diphetho. 
Ntle le mohlankedi wa moswarasetulo ga go na polediano ye e tlo swarwago  le setafo seteieneng se sengwe le se sengwe sa go bouta, setafo sa IEC ka seteieng sa go bouta. 
Aowa, ga se ke nyake e nngwe ya thekgo ka lebaka la go re ke be ke na le mathaka ao a bego a oma fao.
Ka bjako ka morago ga fao, o tla hweta e-meile ya go ba le kgokagano ye o swanetego go e kgotla go diragata ngwadio ya gago.
Lehono kereke e twela pele go bopa polelo ya rena ya sethaba mabapi le ditlhotlo te di sa balegego te re  lebanago nato bjalo ka sethaba.  
Ke tiieta go re Mogenerala Knobel o tliiite se ka fase ga tlhokomelo ya rena go o mongwe wa dikopano teo.  
E ka no ba  karabo ye e sa kgotsofatego, fela ke ka mo re ka bolelago bokaone.
Boitemogelo ka meepo ya malahla le koporo-nekele bobedi bo bontha kweio ya diprojeke tsa minerale go mokgwa wa lebaka-telele la theko ya bjo bo lego bothata go bo laola.
Re ka se re bobuanoi ga bo gona goba ga gona maitekelo a a ka dirwa ka moso go bo hlama. 
Ge ba tsebiitwe, bakgopedi ba ba atlegilego ba tla hweta tefelo ya go kolotiwa ka dikarateng ta bona ta sekoloto, FiFa e rile bjalo. 
Go ile gwa lemogwa ka morago go re Petros Malinga o ile a swarwa ka ditatofatso te ditee te a hweditwego molato. 
Ditwetopele ta wekeshopo mabapi le dinyakiio ta bokamoso bja diruiwa ka Dundee.
Ditoropo ta dipoko di upa mafelo ao ekonomi ya tona  e bego e ikeme ka meepo ka gona ga se a kgona go phologa go feta tswalelo goba bohlokwa bja phokoto ya ditiro ta meepo.
Ga bjale, e re ke le bote ka boripana, ka tsela ye dikgoro te nne di teago karolo go morero wa rena.
Re thakgete ka moka ka ga Sebjana sa Lefase sa Kgwele ya Maoto, fela go boramahlale sebaka sa go ba monggae wa  SKA go thakgata kudu.
DiSDU di hlomilwe ditshabeng tse di lego ka fase ga tlhaselo bjalo ka projeke ya kopanelo gare ga  ANC le setshaba se se amegago.
Bana ba swanete go dumelelwa go hweta lefelo le le kaone le tsela ya go boeta maphelo a bona, boitlhompho le seriti. 
Karolo ya IT e na le maikarabelo a go neela tirelo ya thekgo ya IT go dikgoro ka moka ta masepala. 
Se se akareta bohlweko bja lefelo ka kakareto, go ba gona le khwalithi ya dikgoba te di bulegilego ta sethaba, dirapeng, dikgonagati ta dipapadi le kgonagati ta saniteiene. 
Slang van Zyl, nna le yena, re be re le ka gare ga BMW ye kgolo ye e kgabiitwe mme go be go le pepeneneng  gore e be ele  bagwera ba go loka.
Re swanete go netefatsa go re maano le tiro e nngwe le e nngwe  ye re teago sephetho mo go tona  e na le tlhokego ya go dira moomo wo o bohlokwa bjalo ka ntlha ya mathomo ya tona. 
Gape pholisi ya go adima ya ithua ka goba moomo wa go adima wa go ithua ka,  ke moomo wo o tlwaelegilego wa dipanka ta gare lefaseng ka  bophara.
Go ya ka boto bjo, ke rata go fa kakaretse ka botlalo ya moomo wo ke ikemieditego mo go photfolio ye mo mengwageng ye mehlano ye e tlago. 
Mmuo wa phetogo wa DRC o dumete diphoo te o di dirilego nakong ya phetogo mme o lemogile tlhokego ya diphoollo.
Pontho e tla laeta gape bohlokwa bja dimusiamo go rekhoteng, polokong le go ruteng sethaba  ka ga maitemogelo  le ditiro.
Re tla twelapele go hlomarela baoma ka diokobati go fihlela re ka kgona go fetia diokobati.
Le rena gape re, ka nako e tee kgopela dithaba ta kgauswi tse di lego ka  kontinenteng ya Afrika go lebelela ka edi kgolo ka Afrika ya tiro le kgwebo ya ekonomi. 
Dinomoro te di bontha kabo ya go ikanya gwa godimo le kgono ye nyane ya go lefela ditirelo.
Tokumente ye e na le tsheboo go twa go  bahlankedikgokaganyi ka Mmuong wa Profense ka ga ka moo o ka kaonafatago mabaka a gago a go bida dithendara ta mmuo ka katlego.
Go thua, ka mo go laetwego, ka ditokieto ta tokumenteiene ya go bita motho wa ka ntle  pele go dira sephetho mabapi le peo ya dingongorego le dikganetano.
Bjalo, ka kakareto, e be e le  kopano ye e ngwadiitego twelopele ye kgolo go kgabaganya  nomoro ya meelwane gomme se se bontha ditswalano te di tebilego gare ga bobedi  bja dinaga. 
Morekii o ineete go reka dishere ka theko ya thekio ge theko e boela ka fase ga theko ya thekio nakong ya pakana ya mengwaga ye meraro.
A mangwe mafelo  a a lego gona a omietwa bodulo, dipetlele le magae a batofe a swanete go akanywa ge go beakanya twetopele ya thomio ya lefelo mo go boemafofane. 
Tlhokego ya kopanyo ye kgolo e sepedite mperefere wa ICT.
E kopantwego ka gare ga  mekgatlo ya bodithabathaba, re lekile go hlompha tlamego ya bodithabathaba ya rena le go tea karolo mo go ditiro ka bonti. 
Re be re nyaka go omia mokgwa wa batheeletintle go tshepeto ya boitsebio fela se se ka be se tere tshepeto  ye e fetago  mengwaga ye meraro. 
Dinaga ka bonti mo lefaseng di omia ditaolo ta papato ka katoloo kudu bjalo ka karolo ya taolo ya ekonomi ye kgolo mo go ntwa ya lefase ye e fetilego ya pakana te pedi. 
Sa mafelelo,moswaramarapo, mo karolong ye,ke nyaka fela  go kgoma  mo tabeng ya tlhoriso le tshwaro.
Mabakeng a mangwe leisa e ka tlekoga mo go tsepanyo, kudu ka morago ga tshwaro ya makgwakgwa ya mmapadi, fela se ga se tshwaro ya ka mehla. 
Re kgobokane go otlolla letsogo la kgobokano la kgothatso go lapa la Mbere, go swana le ge re dirile se go ba bangwe ba barati ba naga ya bobona bao ba se hlwego ba le gona. 
Ditaba ka moka tsa kgaso di laleditswe go kopano ya tshedimoso go bipolla morero wa lenaneo la maina mme ba tsebise bathobollosi.
Dithuo te di dumeletwego di tla akanywa bjalo ka tlhatlolano go godia thuso ya bana go meleko ye e nyakago thuo ya dithelete.
Khomiene e tla kgetha modulasetulo wa komiti ye nngwe le ye nngwe fela, ge go hlokega letsogo la modulasetulo. 
O bile le dipelaelo mme a fa thekgo go bagwera ba gagwe, badiriane ka yena le batho ba sele bao ba bago hlotlwago maphelong a bona a praebete le  sethabeng.
Ye ke tlhahlo ye kopana go taolo ya toka  le PAJA go bohle.
Lapa le  le makaditwe ke polao ka ge go be go se na phapano ga re ga ntopolane le moloko wa gagwe.
Ke ile go kantoro ye, ke nagana go re Morgan o tseba lefelo, ga ke na bonnete bja leina la lefelo.
Nako e fihlile ya go re re re go lekane gomme e e sego gape, mme go diragata go raka dihlong,  re ipope gape  bjalo ka babelegie ba Tsooloo ya SeAfrika. 
Gore ga go na  dinyakwa tlhahlo  ta semolao te di swanetego go tewa ke Khampani ya tlhamo goba ya thireleto. 
Beng  ba tla ba le kgetho ya go gomia  dipotio nyakiio ka poso, fekse goba emeile.
Bao ba ratago Lily le bagwera ba gagwe -go na le dipapadi le matlakala a moomo a a gatiitwego.
Tseleng ya Riley, bagononelwa ba bararo  ba seboditwe ke Maphodisa a Berea go omia mafelo a bona fela mo laesense ya kgwebo e hlaloitwego.
Bjalo ka ge kgoro e na le maikarabelo a dipapadi le boitapoloo, go ba bohlokwa gore re keteke kgwedi ye ka tsenelano ya dipapadi te di tswalanego.
Na mo sekhafoleng go be go na le thireleto ye e beilwego mo?
Go re re netefate kgonagalo ya go maatlafata kgolo re swanete go oketa  kgokagano ya dinamelwa ta rena.
Ditweletwa le ditirelo tsa projeke di swanete go ba tsa khalithi ye botse mme di swanete go  rekiega ka gae le moe.
Ka lebaka la mabaka a histori, fela, SANDF ga  e bonthe  tlhakanyo ya dipalo ta temokrafiki ta Afrika-Borwa.
Ka lebaka la poloko ya godimo ya bohlokwa, Olifants Estuary e lenaneng  la lefelo le ireleditwego ka mo go nyakegago.
Ditefelo ta papato di lemogwa la mathomo ka boleng bja go amogelega  mme ta elwa ka go latelana ka tefa tshenyego go omiwa mokgwa wa poelo ye e kgonthago.
O llile, a lla kudu mme a lla mo  a re ga a tsebe selo ka ga dipolao te dingwe.
Re  thabile kudu go ba le wena ka nageng ya rena, mme re tshepha gore o ile go ipshina ka kamogelabaeng ya rena.
Tlhokego ya  tiio ya maatla a mebasepala go thekga PHP, kudu mabapi le tshepeto le thekgo ya mabokgoni  a theknikale.
Ditlhahlobo ta SAPS  di dirwa ke maphodisa a taolo ya mmolwane, bao ba hlahlobago ditwantle ka moka le diyakantle ka moka ta dithunya le dibeta. 
Melomonoka ke methopo ya tlhago ye e ka se beweng sebakeng sa, ye e swanetego go laolwa ka tlhokomelo go kholego ya kopanelo ya ka moka bao ba ipshinago ba itshwareletago ka yona.
Ke tshepha go re bobedi bja dinaga ta rena ka le lengwe la matati bo tla lokologa go lehloyo le go hloka kwano le botee. 
Go tloga mathomong, Mokgahlo wa Nesinale o tweledite kopanyo ya leago le melao ya go thibela go tweta pele dinepo ta kakareto ta yona ta dipolotiki le ta ekonomi.
RDP ke motheo wa lebaka telele wa go godia thireleto ya badudi  le tiieto ya naga. 
Tshepeto ya thomio nolo e go dumelela go kleima thelete ya gago pele ga ge o sepela ka Afrika-Borwa. 
Tlhohleleta twetopele ya maleba ka Lefelo la Masepala wa Mossel Bay, ka go ditlamo ta go dumelelega ta khuetsokhueto ya leago.
Ka ntlha ya makgonthe ba tla bolela le masogana a mme ba gamola sephuthasete, mme o tla tla a hlola a boela morago gape.
Go dira ka mokgwa wo, re swanete go tiisa go re bana ba rena ka moka  ba hlamilwe go lebana le  dinyakwa tsa ekonomi ye mpsha.
Bonti bja dikarolo te dingwe ta mafelo te re di hlaoletego poloko le twetopele ya diyakantle di nyalana le teo intasteri ya Swedish  e bonthitego maatla. 
Dinyakwa ta taolo ya tlhahlo ya go se gole  ya ka gare ga magato ka moka a setafo e swanete go hlaolwa gomme mananeo a tlhahlo a maleba a twetwepele. 
Sa boraro ke gore rena gape re be le sekgoba sa pholoo ya mothelo wo o lekanetego, mola re lebelete go re ngwaga wa dipoelo ta mothelo e ka go karolo ya phetoo le lebakanyana.   
Ka fao  e fela  e diragata go diegia neelo, go oketa  theko  go intasteri le sethaba le go kgaoleta go tea karolo mo tshepetong ya neelo. 
Dipolediano te di phara dipataka mokgwa wa molaleng le tshepego ya tsenelelano mo go ageng  go ya tlhamong ya Bagai ba ditaba.
Dinolofati di ka rekietwa mmoloki wa praebete go feta, mme naga  e tla tiieta go reka morago ditirelo go twa go dinolofati.
Go twa ka tsela ye re bonego ka gona, o kgona go bolela go re go be go se batho bao ba se nago dithunya.
Ke rata go re mo go SANDF ga go na maemo a mabjale.
Tekanyeto ya go tea karolo ke setlwaedi seo se ka kgonago go atlega ge sethaba se segolo se be se ka reka kgopolo.
Eneti ye ya go ntshwafatwa e swanete go omiwa go hlola maatla le diteknoloti te e sego ta mohlagase bjalo ka meetse a go fiiwa ka letati le makhura a payo.
Re tla netefata tirelo ye botse ya tlhompho go twa go moomi wa ka pele ga khaonthara go neelano ya ditirelo go dikgoro ka moka ta mmuo.
Thomio ya bothoeti ka bagapeleti ba mmuo e swanete go beakantha mo legatong la maemo a godimo, gape e swanete go omiwa go efoga go boa morago.
Kano ya Hipokrathiki ka ge o bolela ka fase ga maemo a dinako ta khuto, le dinyakwa ta Khonfeneni ya Geneva go maemo ao go thomilwego ntwa.
Ditirelo ta taolo di katana le go tweleta go oma ga mothopo wa botho wa go amogelega, wa go lekana,  wa go se tee lehlakore go baomi kamoka.
Mohlomphegi Motlata Tona, ke tlotlo go nna go swariana setulo le wena go ditheriano tse bohlokwa ta maano a a mahlakore a mabedi gare ga dinaga ta rena tse pedi. 
Sentara, ye e neelanago ka ditlabakelo ta madulo a basadi bao ba hloriitwego le bana ba ba nago le ditlhokego, e neelana ka ditirelo te di logaganeng ta botlalo go baphologi ba dikgogakgogano.
Go tea karolo go ka botlalo ka sethaba se se hlabologilego go tirong ya dipholisi go hlama moya wa bong.
Thekgo ya maikemieto le dinepo go Lenaneo la Kagogape le Twetopele, go swana le go fihlelela ditlhoko ta motheo, go godia ekonomi, go twetapele mothopo wa botho le go theofata teo ya sephetho.
Teko ya bobedi ke, ge go na le bosenyi bjo bo khupetwago goba go na le diteko, diteko ta nnete ta go hweta mogononelwa.
Sehlopha se se oma ka kwano, se laeta tlhomphano le go tshepana mme ba ikemiedite ka mehla go abagana moomo go tlia ditirelo ta maemo a godimo.
Ke tla emia mo, ke na le phiagelo go feta ka hlogo ye, fela ke tla e tlogelela dipotio.
Diprojeke ka moka ka fase ga SSAS di swanete go ikemieta go dinepo ta projeke te di tweleditwego go Melao le Methalotlhahlo.
Mokonyane o bodite baithuti go re ke bona baetapele ba ka moso le go re ba tlogele go iteela fase.
Lenaneo le thekga kgopolo ya go ithuta ga lebaka le le telele le go dumela bohlokwa bja thuto ya babagolo go la WCED leano la twetopele la botho la kapitale.
Se se isa fase mohola wa thomianommogo, yeo e hlolago dibaka go baithuti bao ba bego ba ka se be le  monyetla wo.
Argentina e neelana ka dithoto le ditirelo te re di nyakago gomme Afrika Borwa e neelana ka dithoto le ditirelo te le di nyakago.
Moemedi wa selete o iinya mohlahli morago ga kelo go peakanyo ya ta kgwebo goba kgopelo ya bohlahli.
Go eta pele mekgahlo ya bona ka tsela yeo e tla gapeletago moya wa kgotlelelano go mekgahlo ye mengwe ka moka ye e tsenetego dikgetho.
ABM e tla gafela matla a yona go twetopele ya sebopegokago sa morago le go tshepeto ya go kwantha go swana le kgodio ya leago, maikarabelo le tshwaragano; peakanyo ya sethaba le go tea karolo; twetopele ya seekonomi le mabokgoni a twetopele.
Disektara ka moka ta tshepeto ya kgao di a dumelelwa, go ya ka melao le molao, go kgoboketa mothelo wa go bapata.
Ke na le boitshepo bja go re se e tla ba maitemogelo a thuto go baemedi go gopolela le go itebanya le dikotsi teo ba lebanego le tona.
Molao wa Lebopo la Lewatle o tiieta boemo bja bothaba bja lewatle le lebopo la lewatle ka go netefata go re ga di lebanthege, go netefata motheo wa bohwa bja sethaba.
Tweleto ya sestatistiki e na le tshedimoso ya dithelete go twa go sampole ya dithekio mo intasteri ya meepo le khwari.
Ga ke na bonnete, ga ke tsebe aldicarb gabotse fela o mpalete go re e baka eng mola.
Boipekanyo bo swanete go dirwa mohl. Ke fela jenereitha ye e dumeletwego mme e tsentwe ke moswari wa matlalo, ka tlhatlolano mabone a dipetri goba mothopo wo mongwe wa maleba.
Inanda e bile, gape ke tshepa go re e sa le, lebala la kopano ya basetsana ba go twa mahlakoreng ka moka go twa dikarolong te dinti ta naga.
Baswa ba swanete go ba le maikarabelo a boitswaro bja bona mabapi le temogo ya HIV AIDS le go iphemela le go tiieta ditswalano ta bona.
Dithulano teo di amago moofisiri yo mongwe le yo mongwe wa United Nations wo ka lebaka la maemo a gagwe a seofisi a iketlago ka thireletego, ge thireletego e be e sa tewa morago ke Mongwaledi-pharephare.
Ditshepeto ta sebopego se di tla twela pele go tweletwa ke Diuniti te di beakantweng ta Bosenyi, go netefata gore ditiro ta bosenyi di fediwa.
Dikano ka moka, ntle le Mna Middleman, bjale ke tla kgopela bone bja lena go tea dikano.
Gabotse ke rata go thoma ka go thua batho go kweia lebaka la motheo la balekani ba sethaba ba morago ga theeleto, teo re leka go di tweleta.
Re oma bjalo ka Boto ya Mmuo ya dithendara, bjalo ka baemedi, go kgoboketo ya dibeta. 
Palo ya balweti, kudu ba meepong, kotsi e diragete mo banna ba laetwego go hlobola le go ema ka mapono mola ngaka e ba hlahloba malweti a phetelo ya ta thobalano.
Se e be e le mathomo a kgwerano ye ntshwa gare ga City Parks le sethaba sa Rocklands, Mdi Le Roux a realo.
Tekanyeto go twa go batho mme e le ya batho ye e theilwego godimo ga setatamente sa motheo se tee sa sepolitiki sa dinepo ta rena teo go tona maatla ka moka a setemokrasi le a sepatriotiki a letego gona.
Mohlomongwe Mna Vally a ka mpita Mobrikadiri Doctor General mme re tla thabela seo mme a ka se sa hlwe a botia kgafeta kgafeta.
O ganne go nwelela ka gare ga go se thabe le manyami, le gokwa ke nnetefato ya ge le bile bahlokofatwa bao ba lebeletwego ba madimabe a magolo.
Ekonomi ya selete e akareditwe ke ditiragalo tsa  lehlakore, lesedi le intaseteri ye boima, ta meepo, mmoba le thimba.
Go ya le ka yena, morero wa go hlama boego le mo mafelelong a beke ke go fokoleta ditlhakahlakano go kelelo ye e bofaganego ye e etego e le gona.
Go matlafata le go goka dipeeleto go tweleta maemo a a kaonafaditwego a ditirelo le go godia LED le twetopele ya setsebakgwebo.
Kgoro ya ta Temo ya Kapa Bophirima e hlamile palo ye nti ya matlakala a tshedimoo ye e tweletago tsebo e nyane ya dikarolwana te dinyane ta dihlogo ta ta temo.
Mmuo o tla netefata go re maemo, pholisi le molao o hlokomediia mathata a bjale le go neela ka diphetho te pele ga ditiro.
Go thibelelwa ga ditiragato te di sa amogelegego; kgodio ya tsa diphadiano le go ithwalela ditsela ta kgatelopele  le go dumela ditsela ta twetopele ta thekio ye e swaraganeng .
Ka nako ya dinyakiio, dikarata ta bomeneta ta krediti te lesome go twa go diemiwa ta polokelo di hweditwe.
Bjale re tshepa go re Afrika Borwa e tla matlafala bjalo ka monei yo a twelelago gore kgwerano ye e re tlie kgauswi le go fihlelela dinepo ta rena te di swanang.
Dingwala te ke thiinyo ye e twelelago gatee, mme re kgethile go dira tshepelo ye gore re kgone go hlohleleta batho ba banti go twela kgakala le go lefa. 
Lenaneo le le kgethegilego le, le lebantwe badiri ba morara le bao ba na lego kgahlego ya go tsenelela moomo go intaseteri ya morara.
Se se mabapi le Tona ka ofising ya Mopresidente Essop Pahad, yo bjalo ka setho sa baemedi ba godimo ba mmuo a ilego a tsopolela baemedi ba dithabathaba go la Beijing ka labone. 
Fela ge go sa na le go se kgotsofale ka sephetho sa Hlogo, mmelaedi  a ka latieta dipelaelo tsa gagwe go motho wa Ombuds le Hlogo: Dinyakiio.
Se se re hlohloledite go nyakiia tsela ye e nepagetego ya go seketa go fihlia LPG go batho ba rena.
Khompakseni ye botse e bohlokwa, kudu ka metheriale wo o ponneng, go laola themphereitha le go se tsenthe moya. 
Ge o hlatswa, tlata sinki ka meetse a go fia ao a nago le sesepe mo sebakeng sa go tlogela meetse a go fia a elela ge o hlatswa dibjana ka se tee ka se tee.
Bjale taba ye, mabapi le go re yo mongwe mo metsotsong ye mmalwa o tla bololla dillo ga ke dumele go re e na le mohlodi.
Le ge go le bjalo, go se tsentwe ga batho ba banti go ekonomi ya mathomo  go twela pele go ihlagia e sa twelele go hlokego ya godimo ya mesomo.  
Mmuo a nyaka go ntifata kamego ye botse ya  ditweletwa go ekonomi ya ka gae.
Kgoro e tla swanela ke go hlola dikgwerano gomme mo dikarolong tse dinti, e be le boitshepo go nyakiieng dikgopolo tse diswa le mabaka a seekonomi.
Ke  rata go le amogela, gomme ke tla kgopela Tom Manthata go le thua go ikana pele ga Mokomiinare, go tea dikano ta lena.
Ga se nke ke bone ditokumente teo, ga senke ke bone maswao ao ka fao nka se kgone go phoolla le le le tee la maina ao le ge na rata go dira seo.
Fela ge monna wa gwe Colt, a tea sephetho sa go thuba mabitla ao a sa hlokomelwego ka serapaneng sa ka morago, mathata ka moka a ile a thoma, ka nnete go ile gwa senyega.
Ga se go be le taelo ya go akaretsa MDMA, gape nka se bolele ka seo se nyakilego go swana le, ka gore nna ga se ke se bone ka bonna. 
Mesong ye, ke tla bolela fela go potio ya tlhohlo ya legoro la babaso la bokapitale, ye e bitwago klase ya gare ya babaso.
Ga ke tsebe gore na unifomo ke ya khakhi goba ye tala na, ka go re diswantho tse ke di terego di be di le ka boso le boweu, o lebellegile a makete e le ruri morago ga seo a se dirilego.
Monna goba mosadi wa moomi yo a hlokofetego le ngwana yo mongwe le yo mongwe wo monyane wa moomi a ka kleima dikholego ta lehu go UIF.
Aowa, ke gopola go re re be re bolela ka skrini sa go uta ka ntlenyana ga naga ya Northpark.
Kwantho ya sestatistiki go kgabaganya selete sa SADC e tla ba tshepeto ye thata, go lebeletwe mapheko a bohlokwa le ditlhohlo.
Mopresidente Thabo Mbeki o be a lokieditwe go tsebisa kopano ka moela wa dipolediano te di sepetwago ta SADC go la Zimbabwe.
Nna le ba ke sepelago nabo re thabile ge re kgonne go etela naga ye botse ye ya Rephabliki ya Niger.
Ke swanete go bita gape ditho ta rena ta thireleto ya mmuo go ntha ta mafahleng a bona mabapi le nepo ya go fihlelela dikgetho ta go hloka kgethologanyo.  
Ditheriano ta kakareto gare ga IFAD le Afrika Borwa di twela pele go netefata dikarolo ta tsenelelano. 
Phahlelo ya Lesotho e be e bapiitwe mme moswaradino wa bona wo a hlahlilwego o dirile thibelo te di botse kgahlanong le ditahlelo ta Afrika Borwa.
Go pepeneneng go re Tshwane ke toropokgolo ye e tweletago dibaka te botse ta kgokagano ya seekonomi, go kgokano ya seakademi le ya seto, go ta boeti le tswalano ya batho le batho.
Mo go Kapa Bophirima, re tloga re ikgantha ka ditswalano teo di kaonafetego go dithaba tse di nyakilego go ba ka moka ta balemi.
Moemedi wa go neela moregistrara, mo lebakeng le le filwego, ka tshedimoso ye e itego goba ditokumente te di nyakwago ke moregistrara  mo morerong wa Molao wo.
Go lebellega batho ba se na bonnete go twa lehlakoreng la Lliki le la Kaizer Chiefs, go hlohloleta dithekio ta go mafelo a mangwe a thekio?
Tsebio ye ya ditiragalo, e tla le fa tsebo ya morago ka botlalo le go le laeta ka tsela yeo le ka fihlelelago tshedimoso ya maleba le go humana tsebontshwa le kgokagano ka botlalo ya baboleledi ba go fapana. 
Potio ya ka ya mafelelo e mabapi le polelo ya Ngaka De Kock ge a tweleta dinyakwa te nne ta motheo. 
Tefelelo ka fase ga kontraka ya insorense ya ta bofofisi; e ka ba go se balwe ga dikoloto ta thomio ye e sego ya molao ye e tsenywago ka gare ga pholisi le, ge go le bjalo, goba sefofane se se omietwago mabaka a ao a sego a semolao.
Mna Bosmane, Re leboga kudu go ba gona ga gago fa le go kgona go fa dikarabo ta dipotio ta rena.
Se ganti se dirwa ka kakanyo ye e theilwego go data ye e twago go dinaga te dingwe, goba ka go omia go lekola go go fetilwego ke nako.
Diphetho ta yona le ditiro di twewa ke batho bao ba hlamago magato a go fapana a taolo, ye e sego ya phethiii le ya phethiii.
Kgao te tharo ta motheo di lemogilwe ke go re, meetse, moya, mabu a naga le dilahlwa teo di balwago bjalo ka motheo wa thilafato.
Ke a dumela go re ge motho a bala, se sengwe o se tshela ntle le maikemieto, gape ke na le bonnete bja go re e sego ka maikemieto Mna Vally o be a sa ikemieta go tlogela setatamente seo go pego ya gagwe.
Bagopolelwa bao ba swerego ba be ba tswalanywa le bosenyi bjo bo diregilego e sego fela lefelong la Kagianong gape le mo mafelong a Bloemfontein.
Bega sekgoba go ba taolo ba maleba mme o emie ka tweleto go fihlela ge sekgoba se rarolotwe go tlo omiwa fela bjalo ka bokanyo bja mafelelo.
Tweleto ya beke ya go feta ya data ya sebjale ya mmaraka wa meomo ka Statistiki sa Afrika Borwa, e hlote dipolediano ka go kala meomo ya mebaeneng le sektara ya moepo.
Ke go re, go balwa le Mna Horak, mme o ka makatega, monna yo mongwe a ka no twelela mo mosegareng wa lehono.
Bobedi re swanete go dira pego ka taeto go re re emela bodithabathaba bjo boswa bjo bo theilwego godimo ga tsebo ya go re kgobalo ya motho o tee ke kgobalo ya bohle.
Ke bolela ka ga Phihlio ya Ditirelo Jamborees te re thomilego go di tweleta mo mengwageng ye mebedi ya go feta.
Banyaka meomo ba ba ngwadiitwego ba swanete go dira kgopelo ya dikholego go sentara ya kgauswi ya meomo ka sebele.
Gape mo kontinenteng ya rena le mo Afrika Borwa, go na le palo ya digopotoketeko te di swanago; te pedi ta teo di kgethegilego kudu go rena mo nageng ye.
O ile go la Moscow mo a ilego a gahlana le batho bao ba swaraganeng le karolo ya ntwa ya dikhemikhale gomme gare ga ba bangwe o gahlane le sehlopha sa baCroatiane.
Ke tlotlo go nna gape ke ke lethabo le legolo go amogela lena baemedi ba Dipalamente ta Afrika, go la Afrika Borwa gape mo palamenteng ya rena.
Baofisiri ba maphodisa go twa seteieneng sa Vosloorus ba swere monna ka molato wa go thuba sekolo mme a utswa dikhomphuthara te tharo.
Lenaneo la tshepeto le beakantheditwe go tea ngwaga o tee, morago ga fao e tla fetietwa go dilete ka moka ta bomaseterata go kgabaganya le naga.
Bjale mo go theeleto, theeleto ya Margo, se e be e se bohlatse bja gago.
Le ge go le bjalo ga se re hwete pego ya go netefata kamego ya bona goba kamego yeo ba pharwago ka yona mo go diteko ta go menola.
Wo ke moletlo wo o kgethegilego go rena ka moka, ge re keteka kgatokgolo ye nngwe mo lefapheng la ta thuto la Kapa Bophirima.
Mabapi le go tliwa ka morago ga nako ga ditatamente tsa dithelete, bonthi bja mathata a ditatamente ta dithelete ao mebasepala ye mengwe e itemogetego ona a ile a rarollwa.
Ka kgopelo lemoga gore ditokumente ka moka ta rena di hwetagala go moamogedi wa rena seterateng sa Andries Entrance.
Baomi ba thoganyeto go twa EMS, le batho ka moka bao ba fihlile ka lona lebaka leo.
CKB ba ile ba bolela go re ke bona batweleti ba ditweleta te mo Afrika Borwa  mme ba na le ditokelo te di tletego ta go phatlalata go direla motswako wa togaganyo wa mafelelo.
Sethunya se tla romela go diteko ta balistiki go lekola ge e ba se omiitwe mo ditiragalong ta bosenyi.
Tlhokego ya tshedimoo ya balemi ba ba thomago; le tlhokego ya tshepo gare ga balemi bao ba thomago le balemi ba bagwebi, bj.bj.
TRC e botiite ka tsela yeo dikarolo ta go fapana di tsenelelanago ka gona, le go re ke dikanale dife tsa polediano ya semolao le yeo e sego ya semolao teo di bego di le gona.
Re tla tswela pele ka tshepeto ya motlalo mme ra netefata go re meomo ya go aga e fihlelela batho ba sethaba.
Kgopodiio ya matlotlo le dikoloto ya sekhwama sa semolao sa dintlo go ya ka maemo a maswa a molaotheo le seemiwa sa monyetla go dintlo teo di letetwego.
Dinepo te di be di badilwe mo go mokgwa wa molao wa mmuo wa selegae, te di diragaditego tshepeto ye ntshwa ya mmuo wa selegae.
Sehlopha sa basadi bao ba nago le kgahlego, baswa, batsofadi le batho bao ba sa itekalenago go tswa West Coast ba tla etela palamente ya profense ya Cape Town la mathomo gosasa.
Dipolediano ta pholisi di swanete go tsenyeleta go logaganya kgao go poeto ya bophara ya maemo a maano a disektoro ta dipolediano bjalo ka pilara ya kgopolo ya ekonomi ya Afrika Borwa.
Morago ga maswi a pele go tla maswi a morago a a humilego, ao a nago le makhura a manti le eneti, bjale ngwana o tla kwa a khue gape o tla gola.
Ntlha ye bohlokwa, go twa go ntlhakemo ya sekala, ke go tswalanya ditheko ta baeti go ya go palomoka ya ditweletwa ya dithoto te le ditirelo.
Mabaka a thibelo ya thulano, tharollo ya thulano le netefato ya khuto a tswalanywa le phihlelelo ya kgatelopele ye e swarelelago ya leago le ya seikonomi.
Boemo bja English bjalo ka polelo ya seakademi ya sethaba le ya bodithabathaba. 
Go lomaganya tlhahlo ya baofisiri ba polediano ba mmuo mo magatong a sethaba, profense le a legae go tlhahlo ye e tswalanego le polelo.
Ba na le tokelo go twela pele go ba gona ntle le go omia ditlabakelo ta mmuo ka mokgwa wa sephodisa sa tiriwa le bao ba beetego thoko bao ba ngwadieditwego mogolo.
Tiro ya go oma mmogo go nyakana le tlholego ye e swanago bobedi bo tla thua go fokota lethogo mme ta tloa maikutlo a diphapano ao a swaraganywago le ditetelo.
Moento wa nyumokhokhale o ireleta bana kgahlanong le malweti a go swana le nyumonia, meninjaethise le a mangwe ao a tlwaelegilego go swana le disaenase.
Go hloka tlhokomelo ga ramolao mo tefong ya thelete yeo e lego ka akhaonteng ya trasete ntle le go nyakiia go mmoloki seo a ratago se ka diragala ka thelete yeo.
Ge mpa e ka ithua mo sebakeng sa sethaba, mong wa mpa o swanete go tloa mantle ka bjako mme a a lahlele ka mo go seswara matlakala.
O ka amogela dikabo te dingwe go twa go ditseno ta mmuo wa sethaba, e kaba ka peelano goba e sego ka peelano.
boDDG ba lekala le lengwe le le lengwe ba tere maikarabelo a go latela morago le go netefata go ineela.
O se ke wa topa matsoba goba wa tshwenya diphoofolo mo mafelong a tlhago a thireleto, sepela mo tseleng ya maoto.
Thutotlahlo ya ta moomo e swana le mokgwa wa kgale wa borutwatiro wo o sa kago o fediwa gape o sa thekgwago ke diSETA te dingwe.
Ke boditwe go re dibenyabje di omia gauta ya go feta kotara te tharo ye e nyakegago ka ngwaga, le go feta seripagare sa platinamo ye e nyakegago ka ngwaga.
Banna ba rena le basadi ba thibelwa go lema naga mme bana ba rena ba thibelwa go iketla ka boswa bja bona.
Go na le palo ye e balegago ya dikemedi ta kgatelopele ya dibaka ta diSMME boemafofane.
Khomiene e tla tea diphetho le dithiinyo go re bahlokofatwa ke bafe bao ba swanetego ke UIR, go lebeletwe kelo ya tekanyeto.
Go bewa ga dikheibole ta optiki faeba go kgokanya meago ka moka ya mebasepala le go fetoeta  netweke go morwaledi wa klase wa sebopegokago.
Go godia thomio ya data ya sestatistiki mo Afrika go fa bohlatse bjo bo theilwego go tiragalo ya pholisi le go hlama molokoloko wa go fapafapana wa go abagana ditiragalo te kaone kaone.
Bahlomphegi, bjale ka ge ke bolete mathomong, maikemieto a ketelo yaka ke go fa tlhohleleto gape go kgwahlia ditswalano gare ga Afrika Borwa le Benin.
Ditlhahlo ta ditumelelano tsa go hlakanelwa le ditirelo ta go fapana ta taolo ya go neelana ka ta maphelo di tla twetwapele go sepeta tweleto ya ditirelo, dinyakiio le tlhahlo.
Freedom Park - kopantho ya mo re twago bjalo ka sethaba - e bolela kanegelo ya bohwa bja go fapafapana bja Afrika Borwa ka tsela ya pono le tsenelelano.
A re tweleng pele go lemoga le go fa tlotlo batshepegi bao ba re tlogetego e se kgale fela ba bapete karolo ya bona mo go lweleng tokologo.
Tshepeto ye e telele gape ya boima ya ditheriano tsa mekgatlo ya dipolotiki e beakante motheo wo o tiilego, wo o dirago go re temokrasi ya rena, tokologo le poelano e kgwahle le go kgotlela.
Ditseno ta tlaleleto di ya gape le go thireleto ya moreki, taolo ya diphadiano le boleng bja diteko bjo bo godiitwego ya Kelo ya Bureau ya Maemo a Afrika Borwa (SABS).
Se se swanete go netefata kgokagano ka mo karolong ya maphelo, tikologo le twetopele le leloko la dinaga go selete sa AFRO sa WHO.
Bohlatse ba gagwe ke bja go re a ka se kgone go kitima ka lebelo le legolo mo lebakeng le le telele ka lebaka la go setho sa ga gagwe.
Kgoro e nyakiia kgonagalo ya diprojeke go bona ge e le go re di tla oma le go beakanya dikontraka te di nyakegago ge kgopelo e atlegile.
Ditaeti mo maemong a pego ya tikologo di na le kemelo, ke tse kopana, gape di bonolo go kweia dipharametara teo di omiwago go laeta dibopego te bohlokwa ta tikologo.
Mo go tatelano ya tshedimoo ya lehono ya gohlegohle, distetistiki di amogelwa bjalo ka te di tweletago tlhaloso ya profaele ya naga.
Go na le mafelo a botlalo a polokego le ditsenelelano tse di theilwego godimo ga sethaba nageng ka bophara go tlia tlhokomelo le thekgo ya sesaekholoti go baphonyokgi ba tlhorio.
Te dingwe ta dihwetwa ta thuto di elwa tlhoko ge tsenelelo ya kgoro e beakanyeta kgatelopele ya ditlabakelo ta botho.
Re tla gopola fela go dira kgopelo ya mmaraka wo o hlakantweng go Umalusi ka lebaka la go re kotsi ya tlhago e dira go Mtna Jacobs a se kgone go fihla go sentara ya tlhahlobo ka nako.
Sehlopha sa pojeke se tere sephetho sa go beakanya dilepthopo, ka lebaka la go re go tla ba bonolo go di omia ba patlame mpeteng go feta dikhomphutha ta dideskthopo.
Ka kakareto molekodi wa ta melao o lebelete go dira phapano go baswarwa ka diIPV ta rena le ditsela ta go kaonafata maemo a batshwarwa.
Maemo a mabe a boso a gabjale a gogete morago ta kago, le ge se se sa lebelelwa go tlia kamego mo nakong ya go feta.
O tere tulo ya molete wa leswiswi le leso gomme o ganeditwe ka tokologo le go dula ka tokologo gare ga sethaba.
Ke ka lebaka le go re re tee sephetho mo tshepetong ya Dikopano ta Kgodio le Kgatelopele go tlia mmogo ditho ka moka go hlokomediia ditlhohlo ta tshoganyeto ka tsela ya tatelano.
Ka tlhompho ye kgolo, o be a se gona ge Mogenerale Knobel a bolela seo.
Bjalo ka karolo ya lenaneo la kgodio, khona ya ta kgwebo e beakantwe ke Masepala wa Bokgobapuku bja Thekwini.
Palo ya go feta makgolo a mararo a diNPO e hwedite tlhahlo ya dikhoso ta maleba ta diprojeke ta bona.
Ga go dumellege go re ge dinaga te di tlhabolotwego di twela pele go huma di ripa thuo ya kgatelopele go na le go re ba e okete.
Spekera Byneveldt o re NCOP ke leporogo gare ga mahlakore a puo le go neela diprofense polelo ya kgobokano go molao wa sethaba.
Ga se ke lemoge le ge e ka ba mongwalo wo o itego fela ke lemogile diepaulette te hubedu.
Tafola ye e laeta tswalanotsenelelano gare ga diintaseteri ka go sekaseka ditweleta tsa go fapana te di tweleditwego ke intaseteri gape le thomio ya tona ke diintaseteri te dingwe.
Go dipoelo te kaonekaone lebakeng le le lekanetego go ya go le le sa lekanelago go bohlokwa go beakanya dipeakanyeto tsa seimiwa ka tsela yeo dirago matla a a kopantwego gare ga Mmuo le balekani ba ta leago.
E be le beke ka go re ba ntere ka Mosupologo go nkgobata ka gare ga khombi.
Bjalo ka karolo ya maemo a peili Mna le Mdi Bogaards ba swanete go bega go maphodisa gararo ka beke le go neela dipaseporoto ta bona.
Ke e tere go re o tla dumelelana le nna, ga se tlwaelo go re dikeiti di be fase ka tsela yeo di bego di le ka gona, o e hlaloite?
Ke bokgole bjo bokaakang go twa go tlhakano ya ditsela go ya go tsela ya Currey bjale, ge ke go kweia gabotse?
Pito ye bonolo go twa go Afrika Borwa ke go re re swanete go oketa maatla a rena go fihlelela menyetla yeo histori  e e beilego godimo ga rena.
Ge theipi - te Moahlodi a di hweditego di be di kweiega, di be di le ka sebopego se e lego go re theipi e ka be e theipetwe godimo goba e timete.
Mo nakong ya tshepeto semolao, mmuo o ikemiedite go omia mokgwa wa pepeneneng wo o dumelelago go beakanya methalo go kgona go hlohleleta peeleto mo go intaseteri.
Balekani ba rena ba tweleta mananeo a matlafato ya baswa, ye e balwago thireleto ya baswa, kalafo le twetopele, boetapele bja thutoboitshwaro, boetapele bja go nepa baswa, setefekheiti sa tlhahlo ya baswa, phokoto ya batlogela sekolo, botsebi bja khomphutha, thutotlhahlo le tlhahlomoomo.
Palanse ya thelete ya tshepeto ya dikolo ta sethaba le dikolo te di ikemetego e kgoboketwa go twa go banei, ditefelo ta sekolo le ditiragalo te dingwe ta go tsentha thelete.
Go hlakiwa ga batswadi bao ba ganago go fa bana ba bona ba banyane tumelelo ya go oma go swanete go fediwa.
Go na le molato wa moswarwa wo moswa wo moso wa go se itekanele monaganong wa senna, ke tla mmita go re ke molweti B.
Re swanete go kweia karolo ye bohlokwa ya bao ba amegago go thulanong go teela magato a segale pele go rarolla maemo a thulano.
Tshepeto ya ditheriano e tla thoma lebakeng la kgwedi mme referentamo ka  Molaotheo wo o ngwadilwego e tea karolo mo mengwageng ye mebedi.
Kgoro ya Ditirelo ta Tshokollo e loketwe go retwa ka kgatelopele ye e e dirilego mabapi le go phethagata pono ye e tweletago tirelo ya maemo a godimo.
Tsebagata Twetopele ya mothopo le go goketwa ga mananeo a ditirelo ta Nanotheknoloti ka bokgoni bja selegae
Na o lemogile bibi ye le boego ka moka, o ile wa lemoga baofisiri ba thireleto ba apere se?
Thologelo ya baeng lebopong la bohlabela go twa gohle mo nageng e sete e thomile le motlalo wa batho wo o letetwego.
E hwetagala profenseng ya Gauteng, yeo e lego naga gare ya Afrika Borwa ya kgwebo le matlotlo, le Johannesburg bjalo ka moate wa yona.
Maloko go twa go dikimologo, thibelelo ya bosenyi le matseka ba omile boego ka moka go netefata go re batshela molao ka moka ba a swarwa.
Ntle le ditheko ta godimo ta ditiragalo ta sekgoba, go na le dipoelo te di makatago go sethaba mabapi le tlholego ya meomo, tsebo ya go dira bjang ya seteknoloti, tsebo ya tsa mahlale , le teo di tweleditwego.
Ka fao e ka se fokotego gabonolo ka go dira mafelwana a dithikhete le go dira go re dithekhete te dinti di rekiwe moo.
Kgatelelo ya rena ya mohlakanelwa go tlia HIV AIDS ka fase ga taolo, TB le malweti a mangwe a go fetela ke ye bohlokwa kudu.
Ka moka re imologile ka go re ditaba ta mothelo ta baemedi ba rena ba moamawatle di rarolotwe.
Tea mohlala wa sekrafo wa sepetlele sa selete sa magae seo se hwetagalago mo dibakeng ta bokgojana bjo bo nabilego go twa  go sepetlele se sengwe le se sengwe sa taeleto fao batsebi ba kalafo ba hwetagalago gona. 
Ke gopola go re ga ke bone bohlokwa bja go tweleta bofora go tshedimoso ya bomeneta bjalo bjalo, ka lebaka la go re dintlha ta bomeneta di swanete go itlhalosa ka botona.
Kgoro le baomedi ba yona ba ikemiedite go latela melao ya tokelo ya ngwalollo ye e gatelelwago ke baneela ditirelo.
Ka kgopelo lemoga go re go phethagatwa ga kelelo ya sephethethe ya tsela e tee e beakantheditwe beke ya boraro ya feberware gape e tla ba e ithekgile go twelopele ya meomo ya ditsela.
Go re thiinyo mabapi le bokamoso bja mong bja ACL bo romelwe go tshepeto ya sebopegogape sa dithoto ta Mmuo, go gopodiiwa le go e tweleta.
Khansele ya Metro e re ke kgwebo bjale ka tlwaelego - le ditirelo ka moka ta baneelwaditirelo di oma gabotse ka ge kgwebo e thoma go metsesetoropo go latela diketeko tsa Ngwaga wo moswa.
Diphetho mabapi le kholego ya diprojeke di tla lebanywa le metheo ya go kwagala ya ta seekonomi.
E tla fa lefapha la ta kgaso, balebeledi ba ta dikgetho le baemedi ba mekgatlo ya dipolotiki phihlelelo go tshedimoso ya bjale bjalo ka ge e twa go diteieni ta dikgetho.
Ditlamorago te di twago go tlhahloso ya kamego ya tiro ge e oketwa go te fetilego, ta bjale le ditiro te ponelopele ta ka moso.
O na le pono ye itego ya ditiragalo gape ga o dumelelane le seo se diragetego go tshepeto ya kua Natal ya kgwedi ya boseswai.
Go hlohleleta baswa go tsea karolo mo go lwantheng bosenyi ka go tea karolo go bophodisa bja selegae le go ditwetopele te dingwe ta diforamo ta sethaba.
Re a go amogela moambasadara, gomme re leboga kudu ditebogo te di twago go Mopresidente Abdelaziz.
Mmuso o tla godia ditiragalo ta dioditi, ditaeto, phatlalato ya tshedimoso, tshekatsheko ya karolo le mananeo a ta tlhahlo.
Tsela ya togaganyo ye e ireletegilego ya dikolo e swanete go tweleta pholisi, tiro, tsenelelo ya go hlokomelwa le kgonagalo ya molao.
Le ge tohle di swanetwe go dirwa go fahlela uniti ya thireleto ga se re swanele go nyata thomio ya dibeta ta motheo.
Mo tseleng ye, kgoro le NRF ke "basepedi fela ba mmalwa bao o ba botiitego tsela".
Le ge go le bjalo, mmuo o dirile mo go tletseng seatla mabapi le taolo ya mollwane, bobedi go dibaka ta go tsena le mabapi le mothalo wa mollwane wa thireleto.
Ge o rata go nyaka lentu le itego, le lokele ka gare ga maswao a ditsebjana te pedi mohl. "dikgetho".
Ditiragalo ta boganka mo dikgweding te malwa te di fetilego teo di amago barutii le baithuti ba rena mo palong ya dikolo ta rena ta go balega, ke re hloba boroko go nna le go kgoro.
Ke dumela boikarabelo bja bjako go baetapele ba lefase go lebelela thireletego le go oma go dira te re di tshepiitego - tikologo ya twetopele ya ta kgwebo - e diragale ngwaga wo.
Mananeo a temoo a a kgonthago le ditaeto ta tsela, te di swaraneng le go se dumelelane le Melao yeo e boletwego, a be a etwa gape a sa etwa ka mehla.
Leano la tiro le tla tweletwa ka thomiano ya baemedi go kgaota  dibopego ka moka ta kgatelelo go ya ka mmala go ditirelo te di thekgwago ke mmuo ka dithelete ka bjako.
Bjalo ka ANC, boraditaba ba banti, ka tshenyegelo ya seng, ba lwele ka maatla ba lwela tokologo ya media.
Dinyakiii di laedite go re bjako bjoo namane e ka tsebatwago ka bjona go ela edi le go thoma go ja digwai, e tla thua go re mogodu wa yona o thome go oma, gomme tlwaeto ye e ka tea karolo ka pejana.
Lefelo le le tweleta kakareto ya botlalo ya ditaba le tshedimoso go beng ba dintlo, bao ba ka kgonago gape go di omia go fihlelela rolo ya bjale ya Kakaretso ya Tekanyo.
Thekgo ya dikhuduego le tlhahlo di fiwa baithuti bao ba itwago, ba mapheko a dikhuduego le/goba boitshwaro mo go ithuteng ka mo phapoing. 
Go lemoga le go iinya magato ao a swanetego go twewa go kwantha molao wo o tswalanego le bomeneta go selete sa SADC.
Bareki ba Papato ka moka ke bareki bao e sego ba ka gae  go balwa le dikolo, diholo, mafelo a go rapela, mokgatlo wa dipapadi, direstorante, ditheatha, diphapoi ta kalafo le mafelo a mangwe a kgwebo le a intasteri.
Ke romete dikarabo ta ka ka emeili go morulaganyi wa "The Mercury", ke laeta go re kuranta e be e swanete go gatia tshedimoso yeo e bego e se ya nnete.
Ge tekano ya nako e le ye e sa amogelegego, sephetho sa sepolitiki se tla tewa sa beakanya tekanyo ya nako ye ntshwa le dikarolo ta tshepeto ya  tweleto ya Leano.
Theknoloti yeo e omiago ditsela ta sepaeloti, diphedi, goba te di hlolegago go te dingwe, go dira le go fetola ditweletwa goba ditshepeto gore di omiwe.
Ge o ile wa gohlola tekano ya go feta dibeke te pedi etela kliniki ya gago ya selegae go dira diteko ta ntle le tefo ta TB .
E kaba kgopolo yeo ke ikemieditego go e iinya le go e dumela ka ge go le maleba gore Mna Richardson a fe bohlatse sa pele gosasa mesong.
Go swanete go lemogwe gape go re dibopego ta semolao ta SDU di lemogilwe go ya ka Tumelo ya Khuto ya Sethaba.
Obstetriki - Lekala la ta kalafo leo le swaraganego le tlhokomelo ya baimana, pelego le tlhokomelo ya morago ga pelego. 
Go amega le go lokollwa ga badudi go naga ya kamogelo bjalo ka maloko a baomi ba mmiene goba ba proabete bao ba swanetego ke ditshwanelo le meento.
Projeke gape ke karolo ya maiteko a Masepala go komula bohlaki le go thua dithaba go kgona go ikemela ka botona.
Baithuti ba bahlano ba sephodisa ba Jouberton ba be ba na le kgahlego go bona beng, ge ba ile ba kgona go swara lehodu la go thuba metse mo nakong ye e sa fetego pelo, mme boitshepo bja bona bo ile bja abaganywa le seteieni sa ta taolo.
Gape le mo Khonferenseng ye, potio ye bonolo - na o ka beakanya Afrika-Borwa ya lehono bjang - Go tla tweletwa dikarabo te di fapanego bjalo ka mebala ya molalatladi.
Palo ya batho ba ba hlahlilwego ka ngwaga e ka laolwa gare ga seemiwa sa tlhalo le MJC.
Aowa, fela seo ke se balago kuranteng fela ga ke mo tsebe ka sebele gape ga se ke amege ka dinyakiio le te dingwe.
Fela, ga ke gopole go re seo se na le maemo a semolao gomme ke gopola go re ke tlhaloo ya mekgwa ya tekanyeto yeo e ka bego e omiitwe ke batho ba Brithane go la Malaysia.
Re swanete go lekola dikarolo ta sephetho ka botlalo mabapi le teo di ba amago - dikarolo te di akanyago go se obamele boitshepo le bobjohle bja lefelo.
Palo ya ditiro kamoka ta dithelete go lefelo leo le hlaloitwego.
Afrika Borwa e kgomareta bohlokwa bjo bogolo go bogwera le thomiano ye e tweletego gare ga batho ba rena, gabotse e ama ditswalano ta rena go magato a kemopedi le kemonti.
Batho bao ba dulago ka dintlong te dinyane kudu, ba ka itemogela mathata ao a sa lebelelwago a ta leago goba a ta maphelo.
Mapheko, ta dithelete le te dingwe, go diminerale ta ditswantle di tla lemogwa mme mano a maleba a go tlowa ga tona a tla tweletwa.
Batho ba China ba eta seswai bjalo ka nomoro ye e rategago ke ka lebaka leo lehono e kgethilwego ka moletlo wa  pulo. 
SAOM e swayaswaya bateakarolo go tshepeto ta sepresidente ka go lebelela khouto ya maitshwaro ya dikgetho le hlohloleta bathekgi le balekani ba momagano go latela khouto ye.
Le ge e ka lebellega gannyane e le ya kgethollo ka bong, fela ba tere sephetho sa go re ba ka eupa ba apeela batho bao ba tlo sepelelago ntle go yo ireleta sethaba.
Ka motheo ke ka ga batho le ka ga ditokelo ta bona le ka tsela yeo ditokelo teo di gatakilwego ka gona.
Moloko wo mongwe le wo mongwe o na le moomo wa go efoga go senya bokgoni bja meloko ya ka moso go netefata go twelela ga ona.
EAS ke tekolo ya ngwaga, ye e theilwego go sampole ya dithekio ya praebete le ya sethaba tseo di twelelago go karolo ya kgwebo ya semolao gape e se ya ta temo, go sa balwe le tsenelelogare ya dithelete, inorense le diemiwa ta mmuo.
Mekgwa ye e latelago e iinywa go fa sephetho go metheo ya CSSDCA, ka fase ga kgatelopele ya sego.
Ke na le pelaelo ya gore ge dithelete di lefelwa thwii go Mebasepala go tloga ngwageng wa dithelete wo o latelago, e tla itia thekgo ya maano ya bjale ya Mebasepala ka kgoro ya ka.
ADA e rwele maikarabelo a phethagato ya mananeo le diproteke ta tlhabollo ya thomiano mo maemong a phethagato ya meomo.
Tshedimoo ye e tsenywa ka gare ga khomphutha gomme ge tshepedio e phethilwe, dikhamphani di fiwa dinomoro ta dikgwebo ta mebileng.
Paka ya mmuo wa bjale e tla fihla mafelelong ge Maafrika Borwa a eya dikgethong go kgetha Mopresitente le mmuo o moswa nakong ya dikgetho ta tokologo le ta toka.
Go bonala o ka re ke pego ya proteke mola e le gore kgatelopele e a dirwa malebana le go ripa ga ditene gomme se ke tlhaloo ya saense ya tshedimoo ya teori.
Re tla swanelwa ke go tla ka leano la go ela tlhoko dipelaelo ta badirii ba baeti le go lwantha mediro ya tlhahlo ye e sego molaong.
Eita le diphadiano ta feene/meaparo e be e le ta maemo a godimo le gona baeng ba banti ba be ba apere diaparo tamebala ya bao ba tsenetego Durban Julae ya maemo a godimo.
Go thwalwa ga Moaba-ditirelo wa go abelana ka ditlhabollo ta mmaraka wa baomi le tshedimoo o beile edi go nyakego ya bokgoni bjo bo iinywago go mafelo a mangwe a kgolo le dibaka ta ekonomi.
Ditheke teo Dube a tla di tipositago e bile phetieto ya dithelete go twa go CKB go ya go panka ya akhaonte ya CNS.
Kaonafato ya ekonomi ya Afrika Borwa e ka se phethwe go fihla ge ekonomi e sa kgetholle go ya ka mmala le go fihla ge banna le basadi ba kgona go kgathatema ka go lekalekana.
Tshepedio ya gago - Ke nagana gore re bile le temogo nakong ya tlhahlobo ya lefelo, o na le methene ye mebedi ya go phrintha.
Phatlalato ya HIV AIDS ka tsela ya baomi go na le kgonagalo ya gore e tla ba seo se atilego go moepo le diintasteri te dingwe mo mengwagasomeng ye e latelago le go feta.
Metsotso ye masometharo ka morago ga ge banna bao ba itlhamilego ka dibeta ba thopile sefatanaga sa go sepeta/rwala feniara go la Nyanga, maphodisa a golegile bagononelwa ba babedi le go hweta te dingwe ta diphahlo.
Ke tloga ke thabile go fetiia mabapi le dikamano ta rena le maano a tweleto ao a twelelago ao a theilwego go moomo wa BNC.
Samiti e tweledite dipelaelo malebana le thekgo ya lekala la kgwebo go maitekelo a a amanago le VEP.
Ba tla leka le go leteta le/goba go romela fekse, e sego feksa telekse.
Se se thulana le nepio ya kabo ya ditirelo ka mafelong a ditoropokgolo le metsesetoropo.
Afrika Borwa e tlia ka nageng gagologolo ditweletwa te bjalo ka ditlabela ta mohlagase, ditweletwa ta khemikhale, disohlo ta kota, ditweletwa ta go logwa gammogo le methene go twa Sweden.
Dinaga ta Afrika di tere magato go rarolla seemo sa dipolitiki ta bodithabathaba se se fetogilego ebile se fetogago le go tshediwa mahlo ga Afrika.
Bjalo ka senyakwa sa FIFA, mapatlelo ka moka ao a omiwago nakong ya sebjana sa lefase a swanete go kgona go omiwa gagologolo ka ditenereitara, gomme kgokaganyo ya mohlagase e be mothopo wa maatla a tlaleleto.
Afrika Borwa e tlia ka nageng gagologolo ditweletwa te bjalo ka difosfate le maela a go logwa go twa Tunisia.
Afrika e swanete go dira kholofeto go ditheo te dingwe te bohlokwa ta motheo go kaonafata leano le le tlwaelegilego la tlhabollo ka fase ga tshepedio CSSDCA.
Tonakgolo ya peleng ya Somali o ipiledite go dihlopha te di itlhamilego te di thulanago le mmuo wa Yusuf go amogela khuto le go fihlelela kwano.
Mafelo a mabedi go bonti bja mafelo a bohlokwa kudu a paballo go Toropokgolo ya Motse Kapa a amogete seemo sa paballo sa semmuo, ka gona ba kaonafata dibaka ta paballo, ta thuto le boithabio go badudi ba Kapa ka moka.
Se se akareta mananeokgoparara a mogala a bosethaba le bodithabathaba a mathale le a go hloka mathale, datha, odio le diphetoo ta bitio.
Tshepedio ya TRC, le mapheko/dithitio ta yona ka moka e be e le karolo ye bohlokwa ya phetogelo ya naga go temokrasi ye e feleletego le ya tokologo.
Rothotha goba ikinya khapete, lepai, goba mmete ofe goba ofe mo goba godimo ga mokgotha ofe goba ofe, tsela, tselana ya maoto, seratswana sa mang le mang, goba lefelo la mang le mang.
Dilete di rwele maikarabelo gagologolo a taolo ya thuto mola Kantorokgolo, ye e lego go la Zwelitsha, e tloga e rwele maikarabelo a magolo a dinyakiio, tlhabollo ya dipholisi, maanophethagato, kgokaganyo, tlhapeto le tekolo.
Tekolo ya bokgoni bja Memmasepala go abelana le go sepedia kabo ya mengwako le diproteke ta kago ya mengwako moo go yona tlhako ya bokgoni le lenaneo di ka akanywago le go phethagatwa.
Afrika e tiieledite gape gore e tla twela pele go ikaga go twa maopeng a bokgoba, bokoloniale le kgethollo.
Go ba gona ga namane/lebotlana nakong ya ge go gangwa dikgomo go kgontha go tsinkela seemo sa namane/lebotlana le nyakego ya go tea magato a tharollo.
Mmuo o tla nyaka thomio ya mekgwa ya peakanyo ya methopo ye e logagantwego mo kakanyetong ya dipeeleto te dingwe ta kabo ya mohlagase le go emia go oma ga ditii ta go fehla mohlagase ta kgale.
Tumelelo/kamogelo ya ISO ya mafelelo e tla netefata tshekatsheko ye e nepilego, ye e botegago le ya boleng bja ditirelo ta go fapafapana.
Ke lesogana yo a lego ka lehlakoreng le lengwe la tafola.
Re a tseba gore e nyaka mafolofolo a a makatago go tla le go bolela le go re bota kanegelo ya gago ka pele ga batho ba ka moka.
Go bohlokwa kudu gore thomianommogo ya bodithabathaba magareng ga makala a mmuo e swanete go matlafatwa le go oketwa mo maemong ka moka.
Go netefata thireleto le taolo ye e kgotsofatago go mathata a maphelo a batho ao a amanago le tikologo ka go kgwebo le intasteri.
Mmuo wa Afrika Borwa o ka se no amogela tokumente ka ntle ga ditheriano le ditlhaloo le gona ge go nyakega wa tlia diphetoo.
Thireleto ya Afrika Borwa ka ditsela ka moka te di lego gona ka gare ga molao, kgahlanong le tlhaselo go twa ka ntle goba borabele bja ka gare.
NEF e kgontha, e hlabolla, e tweta pele le go phethagata ditharollo ta dipeeleto ta boitlhagieto le kaonafato go tweta pele go kgathatema ga ekonomi ya bathobaso ye e matlafetego.
Ditirelo ta Semolao ta Semmuo di abela mmuo ka ditirelo ta semolao le go sepedia diphetoo ta molaotheo ka tsela ya mananeo a mannyane.
Pele ga ge o thoma, nka botia gore ge tokumente yeo e thalwa, ke mang yo a e hlamilego, ga se nke ka kwa ka Operation Romilos le gatee.
Ke moomo wa batsetelakgoro go hlankela batho ka moka, bahumi le bahloki, ka kwelobohloko le seriti dinakong ka moka.
Mokgatlo wa United Nations o swanete go lekodiia gape ka go tsenelela tema ye e kgathwago ke dikileto bjalo ka setlabela sa go ba le mohola seo se nyakago go omiwa ka bohlale le ka tlhokomelo.
Sa bone, ke bile le maikemieto a go lebelela ka thoganeto go kago ya mananeokgoparara - Tekanyeto ye e tloga e beile edi ye kgolo mo lefelong le.
Ka gona lehono, re tutueta badudi ka bobona go ineela leswa go twantho ya kgahlanong le AIDS, le go ela tlhoko melaeta ya HIV le AIDS.
Saense le theknoloti, tshepedio, kgwebo, le ta boeti ke teo Guangzhou e tlogago e ikgantha ka tona, gomme Durban e holegile kudu ka kamano ya yona le toropokgolo.
Ka dikarolong te di latelago Toolkit e sekaseka ditsela ta taolo ka kakareto, te di ka omiwago go abela meomo ye ka tshedimoo.
Go thowa le go makatwa gabonolo kudu go feta mehleng; Batwasehlabelo ba go katwa ba thoga kudu ge motho yo mongwe a sepela ka morago ga bona ka ntle ga go ba lemoa.
Tuynhuys, yeo e lego madulo a diofisi ta Dipresitente, e wela ka fase ga Ofisi ya Mopresitente le gona e laolwa ka tsela ya go ikema go twa Palamenteng.
Ka mantu a mangwe, Afrika e tlogile seemong sa go omia polelo fela go omia maanophethagato ao a bonagalago a a gatelelwago go phethagato ke baetapele ba Afrika.
Ka gona, Mmuo o dumelete diyuniti ka moka te di tweleditwego ke phihlelelo ya SCOPA go ditokumente ka moka te di swerwego ke yona.
Go phetolo ya dipotio ta mmegi, Mna Sun o bolete ka Laboraro go rekota pele ga nako e be e le sephetho sa mohlakanelwa se se terwego ke balaodi le babegaditaba boitlhagieto.
Diboto ta diproteke te di amanago le kago ya ditsela di ka bewa go tsela efe goba efe ye elego gona, go akaretwa tsela ya lephefo.
Hammersdale, ke be ke oma le maphodisa, seo ga se nnete.
Gomme re bolela mabapi le thelete yeo e ilego go agente/mmaditsela, yo e bego e le Ngaka Jacomet.
Tlhagio ya mmakgonthe e swanete go fiwa malebana le dikaonafato ta theknoloti ka mafapheng a ta meepo, dikholego ta diminerale, bjbj.
Bonti mo magareng ga batho ba rena ba bohlale bao ba lego seemong se sekaone kudu ba twile ka difate go ya go nyaka maphelo a bona a makaonekaone go dinaga te bjalo ka United States.
Ngwana o swanete go ba a be a dula ka nageng dinakong te nti, mohlala Afrika Borwa ka nakong ya go huduwa ka tsela ye e phoagetego goba nkong ya kgolego.
Ditsela ta temoo ya ka pejana, te di nepilego go hlaola bana le malapa bao ba ka tlogago ba e ba kotsing, e phethagatwa ka dikolong ka moka.
Re tla swanelwa ke go beakanya go amogela dikemedi te ka tshwaro ya rena ye kaone ya mehleng, bao ba itokieditego go rerieana ka dintlha te bohlokwa teo Khonferense ya Lefase e tla di rarollago.
Sehlophathomo sa Kabinete gabjale se nyakiia dibopego ta bong le instituene malebana le diphahlo ta dinamelwa le dithiinyo ta moomo wo di tla phethagatwa ka potlako.
Go swanete go tsebja gore maitekelo a rena a mohlakanelwa bjalo ka baomimmogo ba lekala la toka mererong ya bosenyi, a rarollotwe ka phegelelo go dira maphelo a bao ba dirago bosenyi, gore a se amogelege.
Ge fela e le gore ka mehla go dinepo ta Molawana wo tlhagio "dijo" di ka se akarete dijo dife goba dife te di lego ka gare ga khontheina ye e tswaleletwego go re di se senyege ge di dute di tswaleletwe ka yona tsela ya mohuta woo.
Go feta moo, Kgoro e thua ka maeleng diposo ta tlaleleto te masometharo-senyane ta go ruta motantsho mo dikolong ta praemari le sekontari.
Mothopo wa ta thuto wa bobegaditaba bja bonti bja go se lefelwe wa go ba le mothopo wa taneloutega, wa dimotule te di loketego go omia odio mo go dihlogo ta go fapafapana kudu te di theilwego go saense le tikologo.
Go kaonafata bokgoni bja dikgoro ta thireleto le bohlodi, ka tsela ya tlhabollo ya leanophethagato la thireleto ya bosethaba le peakanyo ya taolo ya thireleto ya bosethaba ye e omago ka tshwanelo.
Kgoboketo ya ditokumente te seswai te di tweletago ditaolo ta tikologo te di nyakago go akaretwa ka go ditokumente ta dithentara le gona bjalo ka mohlala, ta diriwa go disaete ta kago.
Ponelopele ya rena ke ya kontinente ya Afrika yeo e atlegago, ya khuto, ya temokrasi, ye e sa kgethollego mmala, ye e sa kgethollego bong eupa e hlohleleta tlemagano, le gona e na le kabelo go lefase leo le lokilego la tekatekano.
E na le Molaotheo wa Nakwana wo o phaelago ka thoko kgethollo, o tiieletago ditokelo ta motheo, le go gatelela go sepeta dilo pepeneneng le boikarabelo go puo.
Ge e le gore tumelelo ya gago ga e laete tlhatlogo ye e amogelegago, monyenaga wa gago o na le go reriana ka rente ye e amogelegago le wena.
Lenaneo le le kweiegago leo le lebeletego khweleto ya batho bodulo bja maleba le lenaneokgoparara la ta leago, go akaretwa kabo ya mengwako ya go renta ya bahloki le tla alwa pele ga Kabinete mo dikgweding te tharo.
Baswa bao ba lego kotsing ba go twa mafelong ba kgathile tema go diwekopo te di tsenetego le gona ba be ba rutwa malebana le dikotsi le ditsietsi te di ka hlohlwago ke diokobati.
Ka go lebana le thoeto ya Gustav, dikhamphani ta eneti di potlakiite go emia mediro ka seleteng.
Re leboga barutwana ka ditema ta bona te ba di kgathilego te bohlokwa go DFA le go ba lakaleta mahlatse ka maitekelo a bona a ka moso.
Ga go khekhe, setlotlo, goba seepe sa pilisi seo se tla omiwago go tloa ditedu goba go hlapia motho ofe goba ofe ka seepe sa lehulu/ampuu, eupa seepe sa seela goba sa lerole goba go khrimi/setlolo sa go tloa ditedu se ka omiwa.
Ka go SETA ye e lego gona, dintlha ta maleba ta thahlo ya bobegaditaba di tla nyaka go wela ka fase ga Boto ya Thuto le Tlhahlo yeo e e teago bjalo ka lekalana le le itego.
Kgatelopele ye e ka le amanywa kudu go go kgatha tema go go kaonekaone le boikgafo le boitlamo/boikgafo le boineelo bja barutii ba rena.
Dinyakiio di utollote gore basenyi ba babedi ba thubile ka diwekopong te pedi ta go swana boegong bjo fetilego gomme ba utswa thekepuku le laesense ya go otlela go twa sefatanageng sa motwasehlabelo.
Bea leihlo go thomio ya dithuo ta dithelete ta go phethagata meomo ye e itego le, moo go kgonegago, thuo ya dithelete go twa go baabi ba dithelete, le go tea magato go rarolla mathata/dithitio a a kgonagalago ka go molokoloko wa kabo ya ditirelo.
Ditebogo go badudi ba Durban ba seto sa Maindia, bonti bja dijo te di abjago go malapa a Durban ke dikheri.
O se ke wa tea digalase ta go nwa, mabotlelo a digalase goba dikhontheina ta galase go ya lebopong ka ge di thubega le go ka ba kotsi go bao ba sa rwalago dieta.
Diphihlelelo te ka moka di dirile SAWEN go ba karolo ye bohlokwa go ekonomi ya Afrika Borwa malebana le matlafato ya borakgwebo ba basadi.
Ga ke tsebe, ga se ra e dira, ka gona nka se tsebe ka moo re ka bego re tsebile se sengwe sa go swana le seo.
Re swanete, ka go realo, go hlama tikologo ye e kgonthago go phethagata dikholego te di kgonagalago ta lekala le le tshephiago la saense.
Beng ba dipudi, bao ka moka e lego batho ba bagolo, ba be ba tloga ba leboga maphodisa ge a hwedite dipudi ta bona, te e lego letseno la bona le le noi.
Mathata a go otlela a a lemogwa go twa maemong a tlasetlase le gona dithutio di a hlaolwa, go kaonafata le/goba go fetolwa go ya ka dinyakwa ta maloko.
Go molaleng, re swanete go netefata gore re tsenya tiriong kgopolo ye e tweleditwego kgafetakgafeta ya thomianommogo ye kaone go merero ye go itemogelwago yona ke makala ka moka.
Go na le bokgoni bja dinyakiio te di sa lekanelago go thuto ya godimo, le bokgoni bjo bo lego gona bo kgokaganywa ka tsela ye e sa kgahliego le gona ga se ya kgokaganywa ka tsela ye e kgotsofatago go dithuto ta ka morago ga go aloga.
Ge e le gore re hweta batho bao goba motho yoo, re tla ba bueta morago ka jarateng, le gona re tla thomia ka go ba hlasela le go ba kgalema.
Mmuo o hlamile ditemoo mo go thibelo ya phokolo/malweti le mahu ka lebaka la lebollo la banna, gomme e na le ditemoo te dingwe go ditshepedio le tlhokomelo.
Bolela Kgafetakgafeta - Polelo ya ta thobalano ye e swarwago gatee mo bophelong e ka se abele bana ba gago ka tshedimoo ka moka yeo ba e nyakago.
Keleleto e swanete go fiwa lekgetho le lennyane go dithekio go thua ka maeleng a maitekelo a tlhabollo ya mmaraka.
Ka go thiinyo ya rena re lekile go laeta gore dikgato te di terwego ke Seefsa di thulana le peakanyo ya Kgethollo ka nageng ya rena nakong ya mengwaga ye go bolelwago ka yona.
Go tla abelwa, sekgoba sa jarata se se lekanetego, ya bobolokelo bja ditlakala, ka phihlelelo go yona ka ntle ga lebenkele goba tweleto.
Go bjalwa ga mehlare ye e phelago go merero ya palo goba ya go kgabia.
Batho ba bararo bao o ba boletego e ka ba ga se ba ba le ye nngwe - se sengwe gape ka ntle ga diaparo te thweu te di aperwego?
Tweta pele mananeo le go phethagata maitekelo a mafsa go kaonafata phihlelelo ya ditirelo ta dithibelapelegi ta dihlopha le dithaba te di sa abelwego ditirelo ka tshwanelo.
O tsenete fela tiragalo ka go boloka thekgo ya gagwe ya thereo ya dihlopha ta matlafato ya bathobaso go ekonomi bjalo ka BMF le maanophethagato a yona.
Ge e le gore moomi o fetoa meomo eupa o dula e le moomi wa mmuo yo a nago le maswanedi go putseleto ya theko/kago ya ntlo, mongmoomo o tla twela pele go lefa putseleto.
Mohlala, mo pele ga Mmuo, LRC e be e dumeletwe fela go abelana ka thuo ya ta semolao fela go batho bao ba itlhokelago le go ba le maswanedi e sego go mekgatlo ye e emetego bahloki.
Re tshepha gore ketelo ya rena e tla oma go tiieleta go twela pele dikamano te mo maemong ka moka.
Se se laeditwe ke letseno le le hweditwego go twa go dithekio ta mohlagase le kgase gammogo le meetse.
Go ya ka NWMS, mmuo o tla hlohleleta le, moo go nyakegago, go nolofata maitekelo ao.
Ke leboga Kgaugelo ya gago, Joyce o botiite potio ye ke bego ke e tla go e botia.
Tweleto ya dipeu ta mohuta wo o omiwago go bjala le ta sugar beet le dibjalo ta furu go akareta bjang.
Kgatelopele ya rena mo go hlangweng ga toropokgolo ye maatla, ya tlhokomelo, ye e lekanyetwago ka ditsela te nti le gona tlhagio ya yona e hwetwa go toropokgolo ka bophara.
Go sa kgathelege ka mathata, re atlegile go ireleta boikemo/tokologo bja dinaga ta rena ka gona re tiieledite kgonagalo ya rena ya go ikgethela moo re nyakago go fihla gona.
Diintasteri di efoga goba di fokota tweleto ya ditlakala mo mothopong ka go lekodiia tshepedio ya tweleto ya tona le go ema legato ditweletwa ta tlhago te kotsi kudu go tikologo ka te di lego kotsi gannyane.
Karolo ya rena ya Tlhapeto le Tekolo e nepile godimo ga go hlama dipapeto ta kgoro/lefapha ta peakanyeto ya tirelo ka gare ga dithaba te di itlhakelago.
Disetifikheiti ta letadimodipa - Tokumente ya semmuo yeo e nthwago ka morago ga gore o amogele thwaana ya letadimodipa.
Poo ya magareng go legoro lefe goba lefe go na le kgonagalo ya gore e ka tswala dinamane/mabotlana teo di tweletago ta magareng, k.g.r. bonti bja tona e tla ba dikgomogadi ta magareng.
Nakong ya tiragalo, di-NPO di tla abelwa ka sebaka sa go bontha ditirelo ta tona.
Lereo le 'sister cities' le hlamilwe go la United States, gomme le upa dipeakanyo ta go oma te di thabiago magareng ga ditoropokgolo.
Re itlamile go potlakia tweleto ya naga ya ta temo, dinete ta polokego ya ta leago, le thekgo ya ta matlotlo ta balemi ba maemo a mannyane le ba bogolo bja magareng.
Ye nngwe ya dinepo ta IESSA ke go hlohleleta dikgatelopele ta sethekniki ka go intasteri le go abelana ka foramo ya kabelano ya tshedimoo le dikgokagano.
E tloga e le seupo kudu le gona re ikwa re itumela ka go kgathatema le dikgaetedi le barrwarre ba rena ba Afrika mo go tiragalo ye ya histori.
Ka tlhago, ke lemoga maikutlo a a kweiegago magareng ga bonti bja baagiani ba rena ba makgowa gore ba be ba sa rwala maikarabelo a ta semorafe le kgethollo.
Go na le senyakwa sa phihlelelo ya sephodisa le pele ga ge baeteledipele ba kgatha tema ye e abetwego ke khamphani ya thireleto.
Bokgoni bja yona go fana ka tlhathollo ke seo se bego se le ka go kgahlego ya bosethaba, ka gona e be e phoagete.
Ge go hlangwa dipholisi te di amago ditirelo ta eneti ta ka malapeng, mmuo gape o amogela tema ye bohlokwa yeo e ralokwago ke basadi ka go omia ditirelo te.
Go hlohla kgopolo ya neo-liberalisme le go hlaola dintlha te bohlokwa ta polediano ya sepolitiki ye e gatelago pele le go hlama le go hlohleleta lenaneothero la sepolitiki le le gatelago pele la Afrika le la lefase ka bophara.
Mmuo o tla thea/hloma didiriwa ta maleba ta thomiano ya didiriwa te di matlafetego ta intasteri ka bophara go abelana ka maele mo go pholisi le go netefata phethagato ya mananeo ao a ukangwago.
Twetopele ya mabokgoni a sehlongwa/instituene mo maemong a kontinente le a dilete te nnyane go thibela thulano ka tsela ya poelanyo, nolofato, temogo le maanophethagato a mangwe.
Di swanete gobonwa bjalo ka boitokollo ka mmuo, United Nations, lekalatirelo la go ikgetha goba mokgatlo wo go bolelwago ka wona.
Lenaneo le tla ba le ditlhagio/dipolelo ka mekgatlo ya badudi ye e thuago basadi le bana le mebino ya seto ka dihlopha ta tikologo.
Go terwe sephetho sa go abelana ka dingwalwa ta dinyakiio le go bita pito ya Seminare go ahlaahla ka mafelo a maswa ao a kgonagalago a tumelelano ka makaleng ao a nyakiiitwego.
Phihlelelo ya Motse Kapa go mmaraka wo o hlabollotwego ka tshwanelo e tla katologa gagolo dikgetho ta yona ta kadimo, go fokota palogare/tekanyeto ya yona ya tshenyegelo ya dikadimo, le go kaonafata profaele ya yona go mebaraka ya matlotlo, gwa realo Mokhanselara Neilson.
Le ge e le gore di be di fapana ka kudu, ke kgwathilwe ke khueto ya gore dikgetho ta bosethaba le ta profense di bilego le yona mo go dingangiano.
Mna Cruywagen, ke wena wa mathomo mo lenaneong la ka, ka gona hle o swanete go twela pele go dira setatamente sa gago go rena.
Kae le kae moo go kgonagalago, meomo e hlamelwa maloko a sethaba ao a otlelago, a hlokomelago phapoi, a hlokomelago wotropo, a hlokomelago bana, a ba fepago.
Mantiboa a mabapi le go fana ka tlhompho le go abelana ka sekoloto seo e lego kgale se aletego morago go intasteri yeo e dulago e le motheo wa tirelo ya rena ya dinamelwa ta mang le mang.
DEAT e tla phethagata diproteke ta thupeto le go hlohleleta thomio ya didiriwa ta taolo ya ditlakala ya taolo-mmogo ta go swana le thomio ya ditumelelano ta instasteri ya mmuo.
Ye bohlokwa bja go ikgetha e tla ba bokgoni bja rena bja go netefata gore sebopego sa tshenyegelo sa dikgokaganyo ta dinamelwa se sepelelana le dikelo ta kgolo ya godimo le ye e matlafetego yeo re swanetego go e fihlelela.
Ee, go swanete go ba le thuto ye nti ka kakareto mabapi le dikholego ta go nyantha letswele ka go se kgetholle, eupa moomi wa ta maphelo goba mmagwe go Tongaat Community Centre o nyaka go kgodiwa goba thuto ye nti.
Ge nkabe re be re tsebega, ke be ke tla re re be re sa dire moomo wa rena ka tshwanelo.
Ka morago ga go feta diiri te mmalwa go agwa mokhukhu, barutwana ba bannyane ba le tlalelong ge ba bogete mollo o senya ka metsotso fela.
Maloko a bobegaditaba le ona a latetwe go tsenela le go ogana le pego ya tekolo ya saense mo go dithutlwa teo di bonalago go twa go dinyakiio ta go ikema ka sehlopha sa borasaense ba ditsebi.
Ga ke tsebe ge e ba ka go tlala ga nako, motho a ka hweta khopi ya setatamente seo, nka no ba ke phoite.
Ka go lebelela tlhako yeo, o ka ganeta gore go na le batho ba banti go feta ka moo ka tlwaelo go ka bago ka gona ka go tlhako yeo fela?
Re oketa thuo ya matlotlo le tlhahlo ya bokgoni go dikgwebiano le dikgwebo te nnyane kudukudu teo di akaretago basadi.
Ke be ke se seemong sa go laeta ge e ba ka nnete tlhakahlakano yeo ga se ya twelela ka lebaka la go ba jewa matanyola.
Stats SA gabjale e mo seemong sa go thomia lefsa ka peakanyo-dinako ya kgatio ye e tsebegago ya dipalopalo ta dingwalwa ta ekonomi ta kgwedi ka kgwedi ka moka.
Ke bolela gore ke be ke rwele maikarabelo malebana le dikarolo ta saense te go bolelwago ka tona.
Maemo a godimodimo a tlwaeto, a go akareta ditheo ta ka godimo le go thewa godimo ga dinyakwa te di nyakiiitwego le tekolo ya go lekana, di tla hlohleletwa.
Kileto/go bea mellwane go tekanyeto ya diphatiio ta dikepe, moomo wa nebi ya lewatle le nonyanawatle te di nthitwego go diketswana te nnyane teo di bego di sa omiwe ka botlalo.
Se ke mohlala o mmotse wa boikgafo bja bahlankedi ba sephodisa le bolaodi bja Setii sa Maphodisa sa Thlabane bo tla rata go lebogia maloko ka moomo o mmotse wo o dirilwego.
Bahlankedi ba ikemiwdite go abelana ka maele godimo ga dikgetho te di lego gona go wena le gona di tla go hlahla ka tsela ya tshepedio.
Go dira le go bolela gore o dira moomo wa thoksikholoti wa lefase o tla nyaka setsebi sa thoksikholoti sa maemo a godimo ka nageng - seo a bego a le sona.
Lekala gape le tere sephetho sa go phatlalata ka nako ya maleba ye e dumeletego go makala go phatlalata paka ya magareng, le go eleta maloko a yona go tsenela ANC nakwana.
Lesolo le omia ditlabela ta thuto le dipalopalo ta dikotsi ta ditseleng go hlatloa ditemogo ta sethaba godimo ga ditsietsi le ta dikotsi ta ditseleng.
Se ke seo e lego sona, ke leka go e fetolela ntu ka ntu, gagologolo bjalo ka ge khopi ya ka e tloga e sa kgotsofate, Mna Modulasetulo.
Tswalelela ditlakala te di thapilego ta ka khithing ka mekotlana ya plastiki goba diphasela ta dikuranta pele ga go di lahlela ka gare ga seolatlakala sa gago.
Ge e ba maemo a ka moso a tla twelela e le ao a kgotsofatago kudu go moepo wa malahle ga go tshephie.
Moomo wa rena kudukudu mo kontinenteng ya rena ya Afrika o nepile go ba le seabe mo tlhamong ya maemo a twelopele.
Aowa Molao o re o tla golegwa go fihla ka nako ya ge a sa kgotsofatwe go dipotio ta gago.
Dipolediano ta setiplomate di swanete go ba te di tseneletego le go ba le mooko, le gona di tla nyaka tekatekanyo ya dikgahlego.
Go rarolla mathata a mahu ao a hlotwego ke malweti a go amana le meetse, tlhokego ya meetse le kabo ya taolo ya selete ya diphatolameetse.
O bolela mabapi le dithekio ta dithekethe te gatetego pele gabotse.
Ka go phetogotlhago/eboluene ya seemo sa sepolitiki sa Afrika Borwa ya temokrasi, koketego ka go temogo ya seemo, go dira dinyakiio mabapi le sethaba le kgathotema e bile dintlha te bohlokwa go taolo ya ditlakala.
Tiieto ya gore ga go na mediro ya nyuklea ye e sa tsebiwago goba ditlabela go la Iran le gore kholofelo ya bodithabathaba ka go seemo se e tlogago e le sa khuto sa lenaneo la nyuklea la Iran se tsooloitwe.
Eupa le ge go le bjalo sephetho se twerwe gabjale, eupa ga ke nagane gore e tloa nyakego ya go hweta tharollo ye e rerianwego.
Ka gona ke na le kholofelo ya gore maitekelo a Dassie a tla atlega le gore a ka ba le seabe se bohlokwa go phihlelelo ya ponelopele le dinepo ta yona.
Leanophethagato le kopantwego le swanete go akareta tekatekano magareng ga taolo ya bosenyi le thibelo ya bosenyi ka gare ga peakanyo ya sekolo.
Se bohlokwa ke ntlha ya gore ga go dithuo ta dithelete ta phethagato ya morero wo o itego te di bego di abetwe go twa go dikhwama te itego ta bosethaba, ka ntle ga dikhwama te itego, te di bego di beilwe leihlo ka gare ga kabelano ya tekatekano malebana le meomo ye e laeditwego.
Dikelo ta moyafalo ta godimo - ka ntle ga mafelo a mannyane mo lebopong le mo magologelong a mangwe, moyafalo o feta go na ga pula.
Re swanete go netefata gore re omia dibaka ka moka ta tlhahlo le tlhabollo ya bokgoni teo di twago go ditumelelano ta rena ta makala a mabedi.
Maloko, le ge go le bjalo, a latete sefatanaga sa mogononelwa le go hweta tshedimoo ka botlalo go twa go setii sa maphodisa sa Navalsig.
Pele nka tsena go dintlha ka botlalo, ke tla rata go dumelela le go amogela barutwana le baomi ba Sekolo sa Sekontari sa Ravensmead, bao ba bogetego ditshepedio te ka tsela ya peakanyo ya khonferense ya bitio.
Mananeokgoparara a go abelana ka phihlelelo go tshedimoo a swanete go lekodiiwa, go akaretwa kopantho ya mananeokgoparara a peakanyo ya tshedimoo.
E omiwa gape bjalo ka thupeto ya go beakanya dikgopelo ta lenaneo ka naga ye e lego leloko, tekolo ya dikgopelo ta mohuta woo le kabelo ya methopo ke IAEA.
E fana ka kakareto ya tirio ya pholisi; ya nyakego ya eneti le dikgetho ta kabo ya eneti go lefelo la motsesetoropo.
Tshedimoo ya kakareto ya naga ya mafeloboelelo a noka a a kgethilwego ka go Kapa Bodikela e hwetagala go twa go lenaneo le/goba go twa go mmepe wo.
Go sepedia ponagato ya instasteri ya tikologo go bao e ka bago baomii nakong ya diketelo ka dikemedi ta go twa dinageng ta ka ntle, gammogo le diketelo ke dikemedi ta seole ta go twa dinageng ta ka ntle go ditaeto, dipontho, dithupeto le meomo ye e amanago le seole sa tikologo.
Ye ke nomoro ya moswananoi ya setsha seo se abetwego go karolo ya naga mo go seswantho sa Molekodi-Pharephare le gona ke tlhaloo ya semolao ya thoto ya gago.
Ka nnete, ntlha ye e bego e le tlhobaboroko ka ditimela mo mengwageng ye mmalwa ye e fetilego e be e le polokego ya banamedi - le gona go ntlha ye, ke na le ditaba te di thabiago te nti.
Ge e le gore maemo a gapeleta gore ga se wa swanelwa go ngangabela, bea edi mo temogong ya tlhaloo ya sebopego sa motho yo a go hlasetego.
Methene ye mengwe yeo e omiwago go temo, ta leruo la diphoofolo, ta temo goba ta kagodigwa: Methene ya go rua dikgogo, ditlabela ta go dira furu, methene ya bobolokelo bja dinosi, bjbj.
Go abelana ka go laetwa lefsa ga mellwane ya mmasepala moo ye nngwe ya diprofense ye e amegago e gogelago morago thekgo ya yona ya mollwane wa mmasepala ye e laeditwego go ya ka temana ya a.
Ka moo te di swanetego go kgokaganywa go thuo ya dithelete ya bjale ya tlhokomelo ya lefelo la bodulo le tweto pele ya ditlhahli ta bosethaba le melawana le ditheo te di beilwego.
Ke bile le ba bangwe bao ba ntatotego bao ba bego ba le ka kgolegong, go be go na le ba bangwe bao ba ngwegilego ka nageng go efoga go gapeletega ga bona ga go fana ka bohlatse, ka gona se sengwe le se sengwe se ka ba se diregile.
Ka madimabe te di saennwego ga di mo go nna, eupa ba file bohlatse ka pele ga ka, ba mphile kanegelo le go saenela dikenongwalwa/diafidabiti.
Kharikhulamo e amogela gore tweto pele ya maemo a godimo ya thomio ya polelo le thutadipalo di bohlokwa mo go ithuteng ka moka.
Ka gona ke ka go bommannete bjona bjoo moo re nyakilego kamogelo le gona re thopile kamogelo ka tsela ya maitekelo a rena le maitekelo a dimilione te di sa amogelwego lehono.
Ke nagana gore, Mna Jordaan, ge e le gore seo o sa twago go se bolela e tloga e le maikutlo a Moprof Schloss, gona go ka ba kaone ge re ka ba le yena mo.
Se se akareta twetopele ya magato a tshwanelo, a bohlokwa go peakanyo ya go bea leihlo tshenyegelo ya mo ngwageng le twetopele ya ditaeti ta phethagato ta dithelete te di hlwekiitwego kudu.
Dikaonafato te di sa kgaotego go lekala la toka godimo ga bosenyi go thua ka tshwanelo ka go, magareng ga dikarolo te dingwe, taolo ya molato, mosenyi, motwasehlabelo le bogolo bja moomo.
Outer West e dula e le nepo ye bohlokwa go netefata gore re oketa dibaka ta mokgwa wa bophelo wo o lego gona moo ka ntle ga go pateleta go twa go karolo ya tikologo.
Kgolo ye e thabiago go thwalo ka lekaleng la ditlabela ta dinamelwa e bontha mabokgoni go dikarolo ta boitirio le go diketswana le go agwa ga dikepe.
Dikholofelo ta batho ba rena di theilwe godimo ga rena, bjalo ka ge baetapele ka makaleng a go fapafapana a mmuo le bjalo ka baetapele ba sethaba.
Ga ke tsebe seo ba se boletego le gona ke gana ke tiiite go se sengwe le se sengwe seo ba ka bago ba se bolete malebana le se.
Mna Saboshego, o fetote dipotio ta gore o be a se a robala boego le go tlabega gore ke ka lebaka la eng se diragete go wena.
Wekopo ya maanophethagato a a akaretago bakgathatema ka moka ba bagolo ka lekaleng la ta boeti e be e swerwe go la Bitou bekeng ye e fetilego.
Re tloga re le go ditheriano mo go 'univisa' go kgontha baeti go etela ka seleteng mo go visa e tee, a realo.
Lenaneo le ke go kwalakwata thomio ya dijo ta seto le ditlwaelo go la Afrika Borwa bjalo ka tsela ya go fihlelela tlhamo ya boithupo bja bosethaba.
Ka moka ga rena re na le boikarabelo bja go ba karolo ya twantho ye e kgolo go tsooloo le tswaloleswa ya Kontinente ya rena.
Mmotlolo wa kgwebo - Tlhaloo goba seswantho se se bapiago ka moo mokgatlo o omago ka gona, ka moo ditshepedio ta yona le ka moo dintlha ta go fapafapana ta mokgatlo di amanago magareng ga tona.
Afrika Borwa e tla phegelela go fihlelela go ba mokgathatema yo bohlokwa go sekgoba sa lefase ka bophara sa S T ka tsela ya tweto pele ya ditlhapeto te di beakantwego ka tshwanelo ta dipeakanyo ta lefase.
Nako yeo e emerago namane go fihla ge kgomogadi e gangwago, k.g.r. nako yeo kgomogadi e tweletago maswi.
Pego ya matlafatego ya ngwaga ka ngwaga e a tweletwa go bea leihlo diphetogo ka go tikologo ye botse le ye mpe go tloga ngwageng wo o fetilego.
Sekolo se kgethilwe go etelwa gore kemedi e kgone go tseba le go fapafapana ga dito le dipeakanyo ta thuto ta naga.
Dithuumeto ta thomelontle  Dikgoketo ta mmuo, ganti ka tsela ya dikaroganyo ta methelo, go hlohleleta dikgwebo ta thomelontle.
Dinyakiio ta go twela pele ka go kakareto ya tshedimoo ya theknoloti ye e omiwago ke Komiti ya Olimpiki ya Bodithabathaba e hlote gore ditheriano di thome ka baaba-ditirelo ba maleba ka pejana pele ga mafelelo a ngwaga.
Dikamora di be di tswaletwe, te dine di butwe go dumelela, ke nagana gore ke kgatelelo ya go imologa gore batho ba kgone go dula?
Dinaga te pedi di rumile ka tsela ya semmuo ya dikamano ta makala a mabedi le gona kamano e twetwe pele ka go tikologo ya Kgweranodithaba.
Kabo, thomelo le go agwa ga lefelo la kgwebo ya maswi le lakune/letshanatswai ya gabedi.
omia sefokiamoya/fene goba sefokiamoya/fene sa siling moo go kgonagalago legatong la sefehlamoya, bjalo ka ge di omia mohlagase o monnyane kudu.
O tlaleledite ka gore ditefio te di oketegilego mo mengwageng ye mebedi ye e fetilego di tla thua ka ditii te nnyane te mpsha ka dithelete, dipolante ta kelelathila, diphaephe ta meetse le ditirelo le mananeokgoparara a mangwe ao a nyakegago kudu.
Nepo ya bobedi e be e le go omia didiriwa te di omiwago leboelela, methopo ya phenyo ya setsha le tekatekano ya boikgafo.
Dipshio, le tona kgafetakgafeta di a hlokomologwa bjalo ka karolo ya maitekelo a maphelo a sethaba a lefase ka bophara, gabjale e twelete bjalo ka ye bohlokwa mo thibelo ya maitekelo.
O tlogile go sekhutlo sa bohlabela bja leboa ka nako mang go kgabaganya, ke nagana gore o bolete gore o ya go sekhutlo sa bodikela bja leboa?
Mo mengwageng ya masomepedi ye e fetilego, ke be ke otlela le morwa wa ka wa mengwaga ye mehlano ge pula e thoma go nwa.
Ke nagana gore ka lebaka leo le gona o ka no se be o lemoga gore, ba tloga ga sepelete go seo a se bitwago gore ke kamora ya bahlahlobi.
Ke tshepha gore re tla kgona go hlama TIA mo mathomong a ngwaga wa dithelete wo o latelago.
Mediro/meomo ya seto e nepile go tlia lethabo go sethaba, eupa tekolo ya thireleto le yona e tloga e le bohlokwa go lekanela, te di ka thuago go fedia dikotsi te dingwe te di utamilego.
Ge mongwaledi kakareto a tsenela phanele ye a e abelago dikemedi ta Soccerex ka sebaka sa go kwa dikgopolo ta lekala le legolo la maemong a bobedi ka go mokgatlo wo o laolago kgwele ya maoto ya lefase.
Ye ke tema ya go ikgetha ye e kgathwago ke kereke le mekgatlo ye mengwe ya sedumedi, seemo sa molaotheo le kweio ye mpsha ya boikgafo sethabeng le mohlobo.
O ka se omie thuo ya thelete ya ta leago, mohlala, phenene goba thuo ya tlhokomelo ya ngwana bjalo ka tiieto ya kadimo ya thelete.
Go tweleta peakanyo ya boikarabelo bja mohlakanelwa mo dihlongweng/diinstitueneng le go di-EMDC go tlhapeto le tekodiiong ya dipelaelo le ditiragalo ta tlhorio ya ngwana.
Dikolo te ta praemari ke dikolo ta abelago dikolo ta sekontari te di tweletwago dipoelo te di sa thabiego.
Go abelana ka tshedimoo go matlotlo a ta kgwebo, taolo ya dipeeleto, thoto ya monagano, ditshepedio ta dithekietano, melao ya makgetho, dinyakwa ta kileto/kwarantine, bjbj.
Bjalo ka mmuo re tiieledite go fa lekala la rena la tikologo sebaka sefe goba sefe sa go gola ka boikarabelo bjalo ka moetapele wa Afrika ka go Nanotheknoloti.
Thutadinaledi e ka ba tsela yeo ka yona Maafrika a manti a ka akaretwago ka go mafapha a disaense le mmetse.
Bahlahli go ruta boramabelo ba bona go swara banna ka seriti le tlhompho.
Maitekelo a CEPA a go hweta lengwalo la kileto a latela kgopelo ya kgorotsheko ya ka pejana ya go lekodiia ditshepedio ta tumelelo ta go fapafapana te di nyakegago ta kago ya lepatlelo.
Ke datha yeo e tla re thuago go "nagana mabapi le maswao, go akanya ponagalo ya naga, go itirela leano ka nepo ya go hlama, gapegape, bommannete bja lefase le ".
Tonakgolo Rasool le batho ba bangwe ba go fapafapana bao ba twelelago lenaneong la ka godimo ka tla hwetagala go phrinthwa le dipolediano ta elektroniki.
Ka ge di hwetwa ka godimo ga mabu di ka kaonafatwa ka kholego ya tshenyegelo ye e kaone ka ge di sa itemogele tshenyegelo ye nngwe ya ta meepo.
Kamano magareng ga mmuo wa tikologo le wa profense e fetogile moo memmasepala a ipshina ka go twela pele, diphetieto ta thwii go twa go go palelwa ga bosethaba.
O bolete gore ka go kgonthia didiriwa te ta bodithabathaba te bohlokwa, Afrika Borwa e tla ba e upeta boitlamo bja bona go ba moomii wa boikarabelo wa tikologo ya sekgoba.
Ka ntle ga basadi, dithaba ta dinagamagaeng di filwe tlhaolo ya mathomo ka ge go be go na le dibaka te e sego te nti le/goba batho ba be ba se na bokgoni.
Hlaola le go dira diteko ta ditsela ta go kaonafata boleng bja moya go ya ka bobedi go oma ka tshwanelo le kamogelego ta bona ka bobedi go sethaba.
Nka iinya gore mo kgatong ye gore Mna Maritz a ka twela pele ka se le gona nka tlalaleta ka thiinyo mo legatong la moragonyana.
Ga ke iinye gore Mna Motlata Modulasetulo, ke nyaka fela go fa tlhathollo ya se.
Re swanete go hlama lefase moo dikholego ta pherekanyo ya ekonomi ya lefase ka bophara ya bjale di ipshinwago ke badudi ka moka ba lefase.
O tloga, ka nnete, o tseba dintlha ka moka le dipalopalo mabapi le temo ya Afrika yeo ke e tsopotego.
Kgoro ya ta Thuto e rwele maikarabelo a go thwala, go hlahla le go laola ka botlalo lenaneo.
Balemi ga se ba, le ge go le bjalo, katoloa madulo a bona ka leganateng la bodikela goba selete/tikologo sa go na ga pula sa marega ka go bodikela bja borwa.
Ba abelana ka papeto yeo kgahlanong le yona re lekanyetago/elago phethagato ya rena le go bonwa bjalo ka maikemieto ao re phegelelago go e fihlelela.
Ke mengwaga ye lesome gabjale go tloga mola go fediitwego dikileto kgahlanong le mekgatlo ya batho, bakgolelwa ba dipolitiki ba mafelelo ba lokollotwego le bao ba lelekilwego ka nageng ba thomia ka leeto la go boela morago ka nageng yeo ba belegwego go yona.
