Tumelelo ya dilaeti ta go oma ga konteraka e tla kgonthiia kamogelo ka kakareto ya ka intastering ya lefelo la tshedimoo le dinyakwa ta tlhokomelo.
Tlhabollo ka Afrika Borwa e nyaka thomio ye kgolo le ya go ya go ile ya methopo ka moka ya tlhago ka nageng.
Ke nagana gore ba be ba oma boegong bjoo gape, naa ba be ba sa ome?
Sehlopha se se akareta tirio ya difeufeu ta saga le difeufeiu ta polane, di ka be di sepela goba di sa sepele, ka sethokgweng goba go gongwe.
Gabotse, go bea dilo go ya ka dilete go bonwa ganti bjalo ka go ba le mehola ya ekonomi ka dinageng.
Sehlophathomo sa tekodiio ya CJS se hwedite mafelo ao a nyakago go kaonafatwa ebile se ete se romete dithiinyo go Kabinete.
Boeti bja ta tikologo le maeto a go kampa a beakanyetwa bana go twa mafelong ao a hlokago ka moso mo go sa fetego pelo.
Go molaleng gore molawana wo o upa maemafofane a manti ao a omiwago ke sethaba e sego maemafofane ao a lego a phraebete le ao a omiwago ka phraebete.
Bjale mmuo o tla twela pele go fa edi kudu taba ye gore re kgone go thea ditiro ta rena go mabaka ao a kwagalago sebakeng sa tshedimoo ye e phoagetego le dikgopolo ta boaedi ta mmakgonthe.
Mekgwa ya maithomelo ya go hweta thuo ya dithelete ya go ya go ile, didiriwa le baomi di tla nyakiiwa.
Ka go ntha palomoka ya ditshenyegelo go twa go mellwane ya palomoka go hweta letseno ka moka la polasa.
Aowa, ke nagana gore Mdi Sisulu o ile a boletwe nakong ye nngwe ge re be re bolela ka ga Ngaka Asvat le Mdi Mandela.
Re na le maikarabelo ebile ga re na sephiri, go aba boleng bja thelete, di lebelete kudu bareki le go nyaka go hweta boleng bja tirelo ya godimodimo.
Baholegi ba rena bao ba lebeletwego ba akareta basadi, bao ba nago le maswanedi a dithuto eupa bao e lego bafsa bao ba sa omego le digole.
Sefatanaga ka moragonyana se ile sa hwetwa se tlogetwe ka moo go phakwago difatanaga  ka lefelong la mabenkele ka Illovo.
E ka no ba e bile batho bao ba tshwenyago le batho bao re bego re ba hlokomete.
Seo ke nnete ka lebaka la gore ngaka e bolete gore o na le baomi ba bakae le diampulentshe te kae.
Ka dinako te dingwe, tshedimoo e aroganywa ka palogare ke phrobentshe, gomme se sa kgontha tshekatsheko ya ditlhabollo ta ka dileteng.
Karabo e bile gore Terblanche o be a na le moomo wa go bolaya maphodisa.
Moloko wo o swanete go hlaloa nepo ya ona go ya ka ditlhohlo te mpsha te Afrika e lebanego nato ka lefaseng leo le hlakanago ka ditiragalo.
Boleng bja tshedimoo ye e kgobokeditwego ka ga ditiro ta bosenyi te di rulagantwego, bo bonthite gape go ba motswako wo o thopago, o tlaleledite bjalo.
Ge naga e ete e bjetwe e swanete go dikolowa gabedi ka rolara ya Cambridge.
Molawana o akareta mesepelo ka moka ya banamedi go thoma ka senamelwa sa metsesetoropong sa leeto le lekopana go fihla ka sa leeto le letelele sa magareng ga ditoropokgolo, sa magaeng, le sa go putla mellwane.
Mmeyara goba Helen Zille o tshephiite gore "maaledi a tiriano a tla twela pele", gomme abolela gore tiragalo yeo e be e le moketeko wa ka morago ga tshepedio ya ditheriano ye e terego lebaka le letelele.
Pese ya kgale e hwedite ditshenyegelo ta godimo ta go se sepeta gomme o paletwe ke go hlokomela lenaneo le le bonthago mesepelo ya pese.
Eupa ga go na gore re se bolele gore tlhohlo ya tlhokego ya semorafe ga e lebane fela le mmuo eupa sethaba sa rena ka moka.
Leano leo le lona le ka thua go bea Zimbabwe maemong a makaone le sethaba sa bodithabathaba le go bueta dikamano le IMF.
Dikoketego ka dithekiong ta tweleto di begilwe ke dikarolo ka moka ta go tweleta te lesome.
Dipharologanthi te bohlokwa bja ekonomi di na le khweto ya magareng go fihla go ya godimo gomme di ka elwa ka go bobedi banna le basadi.
Rena ka DNSM ka moka ga rena re a go hlompha wena Jo gomme re go lakaleta gore o be le mengwaga ye menti ya bophelo bjo bokaone le lethabo.
Ga go kakareto ya kgao ye e tlago dumelelwa ge ditee ta go kgetha di tswaletwe ebile go bala go thomilwe.
Go rarolla ditaba te bohlokwa le te di akaretago mafapha ka moka te di bonthitwego ke bobedi ditekodiio ta ka gare le ta ka ntle, le mo go kgonagalago go nolofata ditharollo ka diyuniti ta Kgoro ya Dithelete ka tatelano ya moomo ya maleba le ka bakgathatema ba bangwe.
Bokgale bjo e lego kgale a ete a sepete, nkabe a ile a e utolla.
Dihlopha ta go swana le Ditlhahli ta Bana di akaredite legoro le ka mehutahuta ya ditiro ta ditirelo.
Lenaneo la Mananeokgoparara a Bohlokwa la CIP ga le buete thelete gape, kabelo ya thelete ye e hwetwago ke moholegi yo a dumeletwego ka morago ga ge a fedite proteke ya lenaneokgoparara.
Le ge go le bjale, re tla kgopela gore o amege ge go na le mathata ka mokgatlong wa rena.
Ga se a ka a hlahlwa go dira moomo o mongwe ka khamphaning ya Cleator.
Afrika Borwa e fetile go mohlolo wa dipolotiki, seo se nyakegago ka pelo ye bohloko ke mohlolo wa ekonomi.
Gape re lemoga sebete sa F.W. de Klerk, yo a ilego a lebana le seemo seo a bego a ka se se fotoe gomme a hlohleleta batho ba gagwe go e amogela.
Bjale ga go na lenaneo leo le amanago le moemedi ofe goba ofe go twa ka Korea Leboa.
Wo ke mohlala wa tiriano magareng ga mmuo wa selegae le intasteri ya dilogwa ka tlhabollong ya go ya go ile.
Go bolelwa gore go ka ba le  bahlokomedi bao ba dirianago eupa ke be ke sa tsebe gore ke bomang.
China e bona Afrika Borwa bjalo ka molekane ka maikemietong a yona a go maatlafata le go tiieta dikamano ta histori le Afrika.
Ke a itshola gonabjale ka ge ke se ka mmota ka moo ke ikwelego ka gona ge a be a bolela a le mo sefaleng se, a reta tlhompho, bohlale le setho sa batho ba rena.
Ke no nyaka fela go tseba go twa go baomimmogo ba ka mo ge eba ke ka fase ga legoro leo - Ngaka Mgojo.
Dikhamphani le dihlongwa di ka hweta tshedimoo ye nngwe le diforomo ta kgopelo ya boleloko  ka wepsaeteng ya WCEF.
Se se dirilwe ka tshenyegelo ya go ikakareta ka botlalo ka moo ba ka kgonago ka gona ka tiragalong ya merafe ka moka.
Nurcha ke etentshi yeo e abago letlotlo la go oma le maeleng a go ithuta.
Go tweleta maikutlo a kago ka bophara gomme, a kopantwe le bokgoni bja mohlala wa ekonomi wa maleba, aba keleto go bobedi mafapha a sethaba le a phraebete ka ga diabe ta kakareto ta dinyakwa ta Mmuo ta go omia thelete.
Ka mehla e be e le go sesa mo go se nago sela ka Ngwageng wa Dithelete wo o fetilego - gomme Ngwaga wa Dithelete wo o fetilego o ka se fapane.
Bohlatse bo iinya gore go ba kotsing ka tsela ye nngwe go direga nakong ya polao, ge go hlobja mafofa, le go lokieta nama ya kgogo go tlo apewa.
Ga go na thireleto ya kakareto kgahlanong le ditlaio te di amanago le moomo wa phuruphuo mabapi le go tlia khuto.
Re bona go makata gore barutii ba bangwe ba oma dikgwedikgwedi ba sa hwete tefelo efe goba efe, gwa realo Mvimbi.
Go maatlafata dikamano ta magareng ga mebuo, kudukudu magareng ga kgoro le mafapha a mangwe a mabedi a mmuo.
NRAs ke tshepedio ye e omago ka diphahlo le diphetogo ka go dithoto ta tlhago.
Mafapha ka moka a sethaba, ao Kgoro e rerianago le ona thwii ka bakgathatema.
EThekwini ke fela toropokgolo e nnoi ka nageng moo Magoi, baetapele ba seto, a omago mmogo ka botlalo.
Lemoga maitapio a go ithaopa a balaodi, bahlahli, bahlankedi ba sethekniki le baetapele ba sethaba.
Go tla lebelelwa go hloma, ka tiriano le dipanka ta kgwebo le NEPA, mananeo a go ruta dikgwebokgolo te di twelelago ka ga dikadimo, ditshepedio le dinyakwa.
Diintasteri te di lego gona di akareta go tweletva diphahlo ta bareki, go ongwa ga ditweletwa ta temo te di sego ta hlwa di ongwa, go hlwekia oli, go oma dimetale, tweleto ya samente, dilogwa le tweleto ya dihlare.
Bjale re ema mo re hweta dibe ta nako ye e fetilego eupa teo di beilego ditlamego te itego go rena go oma bjalo ka leloko le le nago le maikarabelo la sethaba sa bodithabathaba.
Go bueta sekeng taolo ya kgoro ya thuto ya ka phrobentsheng ke selo se bohlokwa go kaonafateng ga katlego ya baithuti ka dikolong.
Go tsenya boleng le go diriana le makala a mangwe a mmuo go akgofia kabo ya dintlo.
Dipampiri te di badilwego ka Mokgatlong wa Dinagakopano, UNESCO le ka dikhonferentsheng te dingwe ta bosethaba le ta bodithabathaba.
Ngaka Odendal, ka ntle le go ya ka dintlheng ta sethekniki, se se akareta go hlwekia ga mpholo ye mengwe.
Tlhako ya taolo ya bjale ka moo naga ye e abjago ka gona e aroganywago ka gona, ye e hlakahlakanego le ye e sego ya maleba le ka thulana le dinepo le maikemieto a leano la dintlo le le iintwego la RDP.
Ga ke gopolo gore ke mmotiiite ka bonna ka ga molato wo, aowa.
Dinyakiio ta maphodisa di tla twela pele gomme re holofela gore babolai ba tla golegwa.
Go tla bonagala eke go ba gona ga Baeti ba ka Kgolegong bao ba Ikemego go na le seabe sa thibelo go bomeneta le go hloka bonnete.
Go bile le mathata a manti ao a amanago le seo, gomme bjale re kae ka lebaka le?
Re dumelelana ka ga leano la tlhabollo leo le akaretago mang le mang leo le beeletago go batho ba rena ka moka.
Go swana le dikgoro ka moka ka Museamong, Kgoro ya Thuto ya Dikhunkhwane le Digoko e amega ka maetong ao a sa tsebjego a dikolo le dihlopha ta batho ba bagolo ka tiriano le Tirelo ya Thuto ya Dimuseamo.
Mmuo o rulaganya go ngwala dithiinyo te di kwagalago ta mabapi le diminerale go hloma dintasteri ta ka godingwana le ta ka godimodimo teo di ikemieditego go tsenya boleng bja godimodimo go borale bja diminerale bjo bo sego bja hlwa bo hlwekiwa.
Ke fela nako yeo e tlago re laeta ge eba re na le kgotlelelo ya maitshwaro le ya bohlale gabotse ya go lebana le tlhohlo ye.
Mafelo a tlhwekio a beakantwe go ya ka tshepedio ya karoganyo ya tlhwekio yeo e dirilwego nakong ye e fetilego.
Ka letati le lengwe, ke rapela gore, Modimo le magageo le -basadi ba tla e hweta ka dipelong ta bona go ntshwarela.
Bao ba sa omego ba ka sethabeng bao nago le mabokgoni a dithuto ta godingwana ba thwalwe bjalo ka baomi ba go ithutela moomo.
Matseka a ka Ikageng gape ba bonthite gore go omia mokgwa wa go makata ge o ete bagononelwa bao ba nyakegago morago, ka mehla go bonagala go atlega.
Ba begilwe ka bophara gomme bjale ga go na sephiri moo.
Batho bao ba hwetwago ba rutha ka lewatleng ka morago ga dinako ta go hlapa ba tla golegwa ba sekiwa.
Le ge e le gore Afrika Borwa ga se leloko la WFP, e tsena letsogo ka mananeong a mehutahuta.
Gomme naa bjale ga o na bonnete ge bjale o eme mo ge eba o be o apere pipi ya Viper ye ntsho boegong bjoo?
Gomme bjale leloko la godingwana la bohlodi bja seole ke Mna van der Westhuizen.
Tsebokakareto ya phrobentshe ya Kapa Bohlabela, go akaretwa diphetogo ta polotiki ya sethaba le ta tlhabollo.
Maloko a baomi bjale ba gapeletwa ke konteraka go hlompha sephiri sa tshedimoo ye e rometwego bjalo ka karolo ya dikgopelo.
Ee ke ra gore bjale re bolela ka ga go dira gore bohlatse e be maaka bjo bo ka omiwago ka tshekiong ya bosenyi.
Rena, ka ge Ngaka Randera a bolete, yona, moomo wa rena o mogolo o bile mabapi le didiriwa ta elektroni ya difofaneng le didiriwa ta kgokagano ya megala.
E fa diswantho te kgolo gammogo le dihloa ta Kgoro ya Bosethaba ya Dinamelwa le ta Phrobentshe ya Foreistata.
Dithelete te di lekanego di dirilwego gore di hwetwe ke DCS go thua dinyakwa ta Banyakiio ba Semolao ka dithelete.
Netefata selekane sa kakareto sa magareng ga bakgathatema go akaretwa tiriano ya magareng ga mafapha.
Go go golegwa mo go fegilwego ka botlalo, kgolego ye e phethagaditwego ya mengwaga ya lefeela e ngwadilwe bjalo ka pego.
Ditekolo te ta ka popelong ta MAHALA di hwetagala ka kliniking ya geno ya kgauswi goba ka senthareng ya kalafo.
Go bonagete e le o mongwe wa meago ya mathomo ka Pretoria yeo ditena ta clinker di omiitwego go yona.
Go nolofata phokoto ya seabe go tikologo go tweta pele tlhabollo ya go ya go ile le tikologo ye e bolokegilego, ye e lokilego le ya go ya go ile.
Ga se ra tsebiwa ka ga kgatelopele ya mabapi le dipolediano te di twelago pele ta mabapi le taba ya nyutleleara ya Iranian.
Mna  Mpahlwa o be a bolela mafelelong a kopano ya matati a mabedi magareng ga mmuo wa Afrika Borwa le maloko a yona a khansele ya peeleto ya bodithabathaba ka Khanseleng ya Peeleto ya Bodithabathaba ka Mossel Bay.
Ee, o bile le boitshepo ka botlalo ka go Mna Jerry Richardson go fihla maabane, bjale o ganeta ka pela bohlatse bja gagwe.
Bala dingwalollo ta Ditheeleto ta Ditiragalo le ta Batwasehlabelo le ditlhagio te di twago go mekgatlo ya dipolotiki le mekgatlo ye mengwe.
Goba, go tweleta mokgwa wo ka ona modiredi yo a etilego pele a hwetago ditshwaotshwao le maikutlo go twa dikgorong ta bosethaba.
Re tshepha gore go twa ka mo kopanong, re tla twa re le sethaba sa lefase seo se nago le dikwano te di bonagalago ka khuto, go ba le bonnete le go kgona go akanyega.
E ka alafa ge dihlare di thoma go nwewa ka pela gomme dihlare di nwewa ka nako ye e swanago go fihla mafelelong a tona.
Tshepedio ye e dula e le kotsing eupa go na le maitapio a go phethagata lesolo la AMISOM leo le ka dumelelago mabotho a Ethiopia go twa.
Bongwaledi bja CONNEPP, bjo bo lego ka Johannesburg, bo tsenete taolo ya letati ka letati le kgokaganyo ya proteke.
Ditsenyo ta ka nageng di akareta diidriwa le methene ya mohlagase, difatanaga le dikarolo te di aletego, dihlare, dijo le dilogwa.
Mna Varney, naa o ka dumela gore bobedi puku ya mathomo le ya bobedi ya Fraser di fela ka dikakareto ta se sengwe le se sengwe teo a di ngwadilego ka pukung ya gagwe?
Mahu a a tlia mosepelo wa go mpefata dithulano magareng ga badudi le mang goba mang yo a bonagalago a  a oma le mmuo.
Go nyakwa ke mongmoomo gore go tewe nako ya go khuta ya go feta iri e tee le kotara.
Aowa, ke tloga ke nagana gore, ke ra gore, re tla fetoga ka morwalo wa Bodikela.
Go tloa "Kgorotsheko" ka tlhagiong "goba Kgorotshekokgolo ya Afrika Borwa-Bodikela".
O tseba go mphetha gore naga yeo ke taba ya maikutlo ka mo nageng.
Gape ba reriana le karolo ya Baomi ka Kantorong ya Bosethaba go phethagata diphetieto teo.
Barutii ba swanete go hlokomela kudu ge ba kgetha dipuku le ge ba bolediana ka hlogotaba le baithuti.
Kaonafata kgokagano, papato le go fa maina: setheo se sengwe le se sengwe se lebelete kudu papato ya sona le go thea maina ga sona gomme ye ke nyakego ya go aga leina la toropokgolo le la mmasepala.
Mosadi o golegilwe ka morago ga ge maphodisa a lomilwe tsebe gore banna ba bararo ba rekia mathale a koporo ka pholotong ka Byenespoort ka lefelong la Cullinan.
Palo le % ya malapa ao a sa hwetego meetse a dipompi ka gae goba lefelong.
Thua ka tlhamo le tekolo ya diproteke te di rulagantwego teo di tlago hlohleleta go kgatha tema ga batho ka moka ka ekonoming ya tikologo.
Difatanaga ta ditirelo ta boleng te di kgonwago le puetosekeng ka tlhabollo ya ekonomi ya sethaba le boetapele bja tiraano.
Toropokgolo ya Nantes  ka France  le mmasepala wa eThekwini di saenela tumelelano ya tiriano ye bohlokwa ya kamano lehono.
Dingwalwa ka moka te di nyakegago ka thekiong ya thoto ya thireleto di fiwa ba tirelo ya methelo ya Dikhamphani gomme, ge e le gore di sepela gabotse, tepositi ya mathomong e buetwa morago.
Proteke ya Dintlo ya Brickfields ke tlhagio ye e kwagalago ya ka moo taba ya lefase ka bophara ya bokagare bja ditoropokgolo bjo bo bolago, e ka, ka go tsenya tshepediong ga setoropong ga go ya go ile, go fetoetwe go ba mafelo a boagiane ao a nago le khuto, mafelo a makaone le a segwera.
Tumelelo ya Diphemiti ta Phetieto te di sego ta Tlwaelega goba ditiragalo te di sego ta mehleng goba moo maemo ao a sego a tlwaelega a gapeletago.
E swere dipalopalo ta phrobentshe ta tweleto le ta dithekio ta diminerale te di romelwago dinageng ta ka ntle.
Makgobapuku a aba gape ditirelo ta go fothokhopa go sethaba gomme a mangwe a aba phihlelelo ya inthanete ya mahala.
Mengwaga ye e fetilego ye mebedi, WCED e fetoite sekimi sa dinamelwa go netefata gore go ba le melawana ya thireleto ya godimo le bokgoni bja moomo bja godimo.
Ge proteke e ete e tiieditwe le go dumelelwa ke naga ye e lego monggae, e ngwadiwa ke Boto ya Phetio ya CDM.
O retile Balekane ba Tiriano ya Bodithabathaba le balekane ba tlhabollo ka seleteng ka thekgo ya bona ya dithelete ye e filwego mananeo a SADC.
Durban ke boemakepe bjo bo tletego kudu ka ditiragalo ka Afrika gomme koketo le ditlhabollo ta boemakepe di rulagantwe go fihlelela nyakego ye e oketegago.
Tlaleleto ya wili ga se ya swanela go saenwa ke hlatse ya e saennego wili ya mathomo.
Go phatloga moo go bogetwe ke ba bangwe ba baraloki ba kgwele ya maoto ba diphrofeenale ba peleng ba ka KwaZulu-Natal.
Di ka no se be le tirio ya thireleto fela eupa di ka ba gape le ditirio te dingwe te di sego ta thireleto.
Tweleto ya furu ya bjang bjo bokopana seruthwane, ge bjang bja furu ka tlwaelo e le bjo bonti, e swanete go fiwa edi.
Go holofelwa gore ka morago ga seminare yo mongwe le yo mongwe o tla boela makgobapukung a bona a hlohleleditwe go tweta pele go bala ka dithabeng ta bona.
Batho bao ba nyakago go lekolwa ka tlhahlobo ba swanete go bolela bjalo ge tiieto ya peeleto e dirwa.
Dinako te di beilwego di dumelela mmuo mmogo go laola ge eba methopo ya maleba e fetietwa go fihlelela nepo ye nngwe le ye nngwe.
Bagononelwa ba lebanwe ke ditatofato ta bomeneta, go tlola Molao wa Dikgokagano le Dikgwebiano ta Elektroniki, bofora le go phatlalata maaka.
Ge a ete a eniitwe, Moahlodimogolo o tsebia tshepedio ya dikgetho ta Mopresidente wa Rephabliki le Mospikara.
Ee, ga le na le maemo a twantho ya dikgaruru ka ntle ga naga.
Bjale karabo ke gore ga se wa ka wa sepela wa tsena ka dikgorwana ta lepatlelo dife goba dife ka Ellis Park boegong bjoo?
Ke nyaka go leboga batho bao ba dutego phaneleng, kudukudu Mdu le Dumisa bao ba twago ka ntle goba ka lefelong la Gauteng, go twa Durban le ka Kapa Bodikela go abelana se le rena.
Letati le be le tlete ka boipshino ge baithuti ba thabiitwe ka mmino wo o diragatwago thwii, go bina le ditiragato ka maselamotse.
Mekgwa e akaredite go omia baithuti ba bagolwane bjalo ka bahlahli ba dithaka le dithuathuto ta baithuti te di kgethegilego.
Ka sengwalweng sa Komiti ya Mathata, mafelelong a sengwalwa sa Komiti ya Mathata go na le ditlaleleto te mmalwa.
Go bile molaleng gore tharollo ya mafelelo e kamanong magareng ga Mmuo, sethaba le SAPS.
Pele ga ge ba ka sepela ka sefatanaga sa mmuo, baithuti ba kgopelwa go saena foromo, yeo e ireletago maikarabelo a Mmuo.
Maswao ao a kgomareditwego foleteng goba ao a pentilwego moagong le meagong ye mengwe ye e lego gona ya go swana le maboto a mellwane, dikgorwana le meago ya dikgorwana.
Thekgo e hweta fela ka mogala ka Senthareng ya Megala ye e nago le baomi bao ba lekanego go go hlahla ka tshepedio.
Dipapadi ta boego di tla ra gore septhethephethe sa nako ya mantiboa seo se twago ka toropokgolong ka matati a dipapadi ga go kgonagale gore se ka amega.
Ke bone selo se se nago le boleng gomme ka gogwa edi, a realo.
Go dirwa ga dithuthupi ka difemeng te di nago le dilaesentshe ga bjalo go a romelwa le go laolwa ke Kgoro ya Baomi.
Diphetho ta mafelelo ka ga Modirii wa Bobedi wa Dikgokagano ta megala wa Bosethaba di tla tewa ka ntle le go ditelega go netefata gore go ba le tlhabollo ye nti le phadiano ka mo lefapheng le.
Sehlophathomo se hlomilwe ebile se ete se dirile kgatelopele ye kgolo ka go bueta khuto le tlhokego ya dikgaruru ka lefelong la Cape Gate.
Diphoofolo te kgolo ka lebaka la ditini di dira gore go kgonagale gore molemi a phethagate taolo ye kaone kudu.
Ka kakareto, dinyakiio ta maitswaro a go se nyakege kgahlanong le maseterata di a dirwa ta ba ta fetwa ka nako ye e kwagalago.
Bakgathatema ka moka ba tla ngwadietwa Simphosiamo ge ba se no fihla ka lefelong la tiragalo ye.
Ka nako ya go golegwa ga gagwe, mogononelwa o be a ete a omiite thelete ka moka ye a e hlakotego ka lebenkeleng la modudi wa Pakistan ka Manyatseng.
Thothe e be e diretwe go bonegela ditshepedio ka kgabo ya yona ya khuto.
Tsenya lentu le tee goba a manti a bohlokwa go nyaka, O kgopelwa go lemoga gore ' ' le '?' ditlhakakemedi di a omiwa.
Mogononelwa o tla twelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Pretoria ka moswane gomme go emetwe gore molato o tla fetietwa Musina.
Seabe sa tshepedio ya tiriano ya dinaga ta lefase ka go setee sa dinaga ke lebaka le bohlokwa la lefase la lehono.
Khansele ya Thireleto e filwe moomo wa go oma ka go se teye lehlakore le ka go se kgethe.
Dingwalwa le diswantho di ka kopietwa ka matlakaleng le tee ka le tee ge fela go fiwa ditebogo go mothopo.
Naa go dirilwe dinyakiio dife goba dife ka nepo ya go tseba tshenyegelo ya sekerini se segolo ka Leboa la Parklane?
Bokgoni bja ditsebi ta Iran bja go tloa tlhaelelo ya bjale ya mabokgoni, kudukudu bjo bo amanago le boenteneere.
Tlhale ye goba gare e ka ba le dilo ta dilogwa, go akaretwa ditswaki.
Mmuo o tla tweta pele phihlelelo go ditirelo ta motheo ta mohlagase ta malapa ao a hlokago, ka nepo ya go kaonafata diabe te mpe ta maphelo te di tliwago ke go omiwa ga dibewa te dingwe.
Go rekia, ka tokologo, ka thentara ya sethaba dithoto te di latelago, ka ge boradikonteraka ba tla thuwa ka meomo.
Go bonagala e le dingwalwa te di kweiegago, dingwalwa ta khamphani.
Moomo wa yona ke go kgokaganya, go hlokomela le gore tlhahlo ya go tiieta boleng e abja ke dihlongwa te di kgathago tema.
Go na le tlhokomelo ye e sego ya lekana gomme dinyakiio ka ga diphedi ta temo goba ta tlhago di tla kgona go tseba ge eba diabe di hlaga ka lebaka la thilafato ya moya goba go tholla ga esiti.
Ka ge le tseba, Afrika Borwa ga e na lenaneo la yona la PMBR.
Go hlohleleta mmuo, dihlongwa ta sethaba le ta phraebete ka ga ditaba teo.
Phetogo ya go ruthufata ya histori ka dithempheretha ta ka mehla ta godimodimo le ta fasefase ka lefelong la ka Swartland.
Ke kgopela tshwarelo Motenerale Knobel, o omile ka yona ka legatong leo.
Ka kgotlelelo ya gago, ye nngwe ya bosenyi bjo bo lebeletwego kudu ka lefelong la Orkney, bo filwe bjalo ka tshenyo ye kgolo.
E re ke feteng ka go tiieta gape dikamano te maatla ta segwera le setee te di lego gona magareng ga dinaga ta rena le batho ba rena.
Ba be ba elwa le digongwana gomme ke ba tliite tafoleng go ahlaahla mathata ao.
Mabakeng a poloko, mo e lego gore se se a hlokagala go laola, go sepedia le go hlokomela tshepedio ya meetse.
O ka omia thrankheiene ge e le gore ga o na bonnete bja mopeleto wa lentu goba ge e le gore o nyaka go hweta mehutahuta ya lentu.
Methopo ya bjale e dumelela fela lenaneo le tee la tlhahlo ya Cadet go dirwa ngwaga o mongwe le o mongwe.
Go fa mohlala go lla gararo ga nakana  e ka ba taelo ya karolo gore e kopane ka lefelwaneng le itego mmileng.
Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa e na le mehuta ye mebedi ya bateadiswantho.
Go beakanya lefsa ga phraebete ka go tsenya dithoto ta mmuo lefapheng la phraebete le go tsebagata dikimi go dumelela sethaba ka bophara go ba beng ba dithoto teo.
Tiragalo ye e swarwa ka tiriano le mmuo wa phrobentshe le mmasepela wa tikologo wa Hantam.
Kamano magareng ga Afrika Borwa le Brazil, ye e nago le makala a manti, e bohlokwa ge e le gore re nyaka go fihlelela toka ye mpsha ya lefase ka bophara, ye e theilwego bathong le go hola bohle.
Aowa, aowa ga ke nagane gore re bone gore seo se tla hlaga, gore re be re swanete go ntha ka hlogo.
E ka ba maikemieto e le go rua dikgomo bjalo ka kgwebo goba go rua dikgomo mabakeng a mangwe, melawana ye e twela pele go swana.
Hon Turok, bjale nka direla, le ge ke ile ka dira gatee peleng, go se go fe sebaka.
Nka no bolela fela gore ke leboga thekgo kudu le edi yeo Cape Town e e hwetago go twa go batho ba thuo ya bahlaki ba bodithabathaba.
WIPO e na le sehlongwa se segolo sa ditsebi go thua dinaga ta maloko ka merero ya bohlale bja thoto le dikgetho ta melao, ge go nyakega.
Maikemieto a lesolo ke go lwantha go rekia diokobati ka phrobentsheng gomme ditiro teo di akaredite go phuruphua diepini le dithabene le go nyaka bagononelwa bao ba nyakegago.
Tshepedio ya tlwaetolefsa e tla direga mmogo le tshepedio ye e lego gona gomme tshepedio ye mpsha e tla tsenywa semeetseng.
Ka Afrika Borwa phemiti ya go tsenya dithoto ka nageng e a nyakega go mehlala ka moka ye e akaretago ya ka Tlaleletong ya II le III.
Go katoloa le go mpshafata Mmila wa lephefo wa ka Bodikela go fihla go palo ya fasefase ya ditsela te nne go ya ka boyo bja tona.
Mokhomienare wa setee sa maphodisa o dumete gore go tla ba le phokotego ye kgolo ka melatong ya go thuba dintlo ka eMondlo ka morago ga go golegwa ga bagononelwa ba.
Go kgonagala kudu, ka lebaka la gore ao e be e se fela mabaka a tsebo, eupa go kgonagala kudu go swana le ka moo go bego go le ka gona.
Netefata gore diproteke di a tsebja le go thekgwa ka maeleng go ya ka magoro ao a beilwego ka lenaneong la MIG.
Bobedi masolo a a bona di-ICT bjalo ka dilo te bohlokwa go fihlelela dinepo ta tlhabollo.
O hlohleledite batwasehlabelo go bolela le go reriana le gore ba se tsoge ba ikwele gore ba hlaotwe.
Sehlopha sa matseka a maphodisa a tlhaselo se tere lebaka le le lego ka fase ga dibeke te pedi go hlasela segongwana sa go thuba difatanaga, seo go dumelwago gore ke karolo ya segongwana sa bosethaba, seo se omago ka Mthatha.
Afrika Borwa e tlo amogela thekgo ya dithelete le ya sethekniki ka ga bohlale bja thoto go twa ka Japan ka maikimietong a yona a go ireleta bohlae bja thoto ka nageng.
Ga ke nagane gore re swanete go hlagia thiinyo efe goba efe ya gore, ka boyona, go putlela ka mokgatlong o mongwe ga go molaong, ke go nyaka temokrasi, go senya temokrasi ya mekgatlo ye menti goba ye nngwe ya dilo te.
Go na le kgonagalo ya go katoloa intasteri ya go oma dijo le ye nnyane ka go tsenya letlotlo la thelete, theknoloti le maano a mmuo a go tsenya te dingwe ta dikgwebokgolo ta mmuo lekaleng la phraebete.
Go hlongwa ga dipetelele ta malweti a ka mogopolong go golega bathobaso, e bile le lengwe la mananeo a manti ao a phethagaditwego nakong ya kgethologanyo go tweta pele kgatelelo ya monagano le kgatelelo ya sethaba sa bathobaso.
Go hloma melawana ye mengwe ye bohlokwa mo go ikemieditego go hlokomela seriti sa Mafelo a Bohwa bja Lefase le tlhabollo ya go ya go ile ya mafelo a.
Mabenkele a mangwe a akareta mabebneke a feene le a go rekia dibenyane, badiredi ba maeto, lebenkele la maphelo, lebenkele la kofi, salune sa meriri, salune sa manala, baabi ba tirelo ya dillathekeng le lebenkele la dikhamera le le kgethegilego.
Ditekanyeto, go ya ka tiragalo le go dirwa palogare go ya ka legoro, go fa mohlala, dithelete ta go direlwa ka ntle, dithenyegelo ta go gatia, bjalobjalo.
Ka morago ga matati a mabedi, mogononelwa wa bobedi, George Rebane, le ye na o ile a golegwa.
Mathomong ke bolete ka kakareto mabapi le dikholego ta go se lekane ta tiriano ya dinaga ta lefase le seabe sa yona sa tshenyo go dinagana ta ka Borwa.
Maloko a baomi ao a kgethilwego le ona a tla hlahlwa go dira hatewere ye e rulagantwego le go rarolla mathata a sethekniki.
Ka maswibi e na le mafelwana a yona ao a tlogo thewa go thomelo ya yona, go melawana le ditlhahli ta yona.
Difoka di lemoga gape katlego ya dikolo te di omago ka ditikologong te itego ta sethaba le ta ekonomi, go ya ka khwinthaele yeo di hlaotwego ka go yona.
Dikholethe di lokieta baithuti meomo ye itego ya go swana le ya baoki, borutii le bophodisa, gomme ga se ba emelwa go dira dinyakiio.
Tshedimoo ye e theilwego go bohlatse e ka hlaloa ditiro ta lefapha la sethaba le la phraebete teo di nyakegago go kaonafata ekonomi.
Maobana a Anthrax a bonolo go tweletwa, a twela pele go ba kotsi mengwagasomeng ye mmalwa, gomme a ka phatlalatwa moyeng gabonolo.
Afrika bjalo ka khonthinente e lebane le moomo wo boima ka lefapheng la tlhabollo ya baomi.
Ge a be a le gae o ile Gaborone makga a mmalwa.
Ka maswabi taleto ya go felegeta Moruti Mbangula e dirilwe ka tsebio ya nako ye kopana.
Ditshepedio ta tlaleleto ta taolo ya moomo di tla tweletwa gomme ta tsenywa ka go SCMP ye nngwe le ye nngwe ge go hlokagala.
Bjale ka seo ke nyaka go amogela moemedi wa go twa SANLAM.
Kopano le sephetho sa ka Netherlands le go palelwa ga marabele go phethagata sephetho.
Baeng bao ba Hlomphegago, ga a gona mo gareng ga rena yo a ka bolelago ka bohlokwa bja tlhabollo ya didiriwa te mpsha go fetiia.
Naa o na le mathata a itego ka ga tekanyeto ya meomo ya thireleto go fihla gabjale ka mo tlhagio ye?
PDC e dirile tshepedio ya go kgetha sethaba gomme ke amogete batho bao ba kgethilwego.
Mang goba mang yo a fago motho yo mongwe, puku ya pego e a swaenwa ee.
Ditsela, ka ge ka moka re tseba, ke motheo wa sethaba.
Baromiwa ba ba gare ba a feleletwa, ka ge e le baromiwa ba bosethaba ba Afrika Borwa bao ba tlogo etwa pele ke Tona ya Kgoro ya Baomi Membathisi Mdladlana, le baromiwa ba ka palamenteng.
E tlia temogo ka ga seemo le ditirelo ta Setheo sa Bolweti bja Dithunthwane sa Afrika Borwa.
Ka mafapheng a dinyakiio le ta thuto ka Afrika Borwa, go bohlokwa gore dinetweke ta tiriano di thue go kaonafata tlhokego ya tekatekano ya bokgoni bja dinyakiio magareng ga dihlongwa te di bego di le ta ba baweu le te di bego di le ta bathobaso.
Go thwalwa ga moabi wa ditirelo go ngwala leano la Kgwebo la Tlhabollolefsa ya District Six : Kgato ya Mafelelo.
Difoka ta Bosethaba ke difoka ta godimodimo teo naga e di fago badudi ba yona le badudi ba dinaga ta ka ntle bao ba tumilego.
Go beakanya lefsa le go maatlafata melawana, tikologo ya taolo le ya dithelete ta Mmuo wa Selegae le go fa edi ye kgolo go magato a phethagato.
Re tla swanelwa ke go twela pele go omiana le dihlongwa ta dithelete ta bodithabathaba le dinaga te di hlabologago go tsenya tiriong peakanyo ya tshepedio ya dithelete ya lefase ka bophara yeo e thekgago se se bitwago "mebaraka ye e twelelago" go twa go tshepedio ye e sa kwagalego ya mebaraka ye e tlago ka sewelo.
Mna Gabashane o bolete gore bakgopedi ba swanete go ba le  phasephote ye e amogetwego gomme ba tla swanelwa ke go ngwala lengwalo leo le fago mabaka leo le bolelago gore ke ka lebaka la eng ba bona gore ba na le maswanedi a go hweta thuo ya dithelete ta thuto.
Ditsebi di bolela ka ga maemo ao a hlakahlakanego a ditlhaselo gomme ba bolela gore badudi ba dinaga ta ka ntle ba hlasetwe la mathomo ka ditlhaselong ta bathoeti ka India.
Ke dumela gore Lesolo la Thwantho ya Dintwa le ralokile karolo ye bohlokwa ka go akgofia go phuhlama ga kgethologanyo.
Ke kgopela tshwarelo go se tsebe gore Afrika Borwa e na le methopo ya themale ya lefase ya eneti.
Aba dikimollo te dingwe ta mabapi le thitio ya meomo ye e bakilwego ke ge e dirilwe tsebagato ye e ireleditwego.
Dikgoro ta meomo di hlagiwa ka dikhweto, te di di dumelelago go laola magato a kimollo go kaonafata tlhaelelo ka tweletong.
Go na le histori ka mo tlhabollong Mna Modulasetulo, gomme histori e mabapi le ka tsela yeo ntwa ya rena kgahlanong le kgethollo e thomilego ka gona.
Ke ka kweio ya gore mekgatlo ye e lego molaong e ile ya iletwa gomme baetapele ba thabela dinageng ta ka ntle, gomme ba romelwa kgolegong dinako te ditelele ka dikgoleng ta rena.
Ke tloga ke kwele go bolelwa gore tshepedio ya diphetogo yeo re lego gare ka yona e itia nepo ya poelanyo ya bosethaba.
Lenaneo la batho bao ba rometego ditshwaotshwao ka ga sengwalwa sa dipolediano sa CONNEPP bjalo ka batho ka o tee ka o tee goba legatong la mekgatlo.
Go hlabolla theknoloti, mananeo a saentshe a swanete go maatlafatwa go fenya kelo le go hlakahlakana ga dithepedio ka kelo ya nano.
Di na le seabe go maemo a godimo a go hloka khuto sethabeng le go bosenyi, teo di itiago kgolo le tlhabollo.
Di dikanetwe ke maboto a a mane, ka siling ye e lego godimo ga dihlogo ta rena, re palelwa ke go lebia tebelelo ya rena leratadimeng la ka borwa.
Pego ye e fa 'seswantho sa mohlagase' sa lefelo la bogareng bja toropo la Cape Town.
Ditlhagio ta molawana di dumelela sehlopha sa proteke go twela pele ka ditlhahlobo ka morago ga go amogela dingongorego goba tshedimoo ya mabapi le go bopa mathata.
Makgobapuku a manti a na le diphapoi ta GA, gomme te di dirwa gore di hwetagale sethabeng.
Samiti ke lefapha le lengwe leo kopano ye ya BNC e tlago swanela ke go e fa edi kudu.
Ba bararo ba romelwa go twa Mmuong wa Kapa Bodikela gomme ba upa ba thwetwe thwii ke Mmasepala wa Bitou.
Solana o bolete gore dipolediano le Larijani di tla nyaka go "lokia ditsela te di lebilego tharollong ye e tliwago ke ditheriano ta thulano ye".
Se se oma go nako le thulaganyo ya nako ya go oma, go ielana ka dinako ta moomo, dinako ta go khuta, le diiri teo moomi a omago ka tona.
Ge e eya pele, intasteri e thekga boingwadio bja kgapeleto, yeo ba ikgafilego go omia batweleti bao ba ingwadiitego fela le mamapo ao a bapaditwego.
Go fihla ka tatikgwedi le, WSDP e be e le legatong la moomo la nakwana, gomme go be go se na khopi ye e gatiitwego ye e ebego e le gona.
Ke kgopela gore le emieteng digalase ta lena godimo gomme le beng le nna ge re lakaleta Mohlomphegi mahlatse le mahlogonolo ka moomong wa gagwe o mofsa ka Hungary.
Mna Faber, ke kgopela gore re tlogele ntlha yeo nakwana gomme o tla oma ka dilo te dingwe ta taba ye nakwana.
Gopola ka bao ba sa kgonego go fihlelela, e ka ba e le ka tlhokego ya dikhomphutha, mohlagase goba kgokagano.
O latofaditwe ka go kata gomme a twelela ka Kgorotshekong ya Nakwana ya Boschfontein moo molato wa gagwe o ilego wa fegwa gomme a ala ka kgolegong.
Go beakanya le go laola toropokgolo ya Durban go swanete go itekela go bua boleng bja thomiego ya lebopo le hlwahlwa ya dilo ta go bonwa.
SABC e sa tlo nyaka go agwa lefsa ka semolao, go ya ka ditlhagio ta maleba ta Molao wa IBA.
Mmuo o tla fa thekgo ye e nepiitwego ya tlhabollo, taeto le phethagato ya methopo ya mohlagase wa go mpshafatwa go bobedi ditiragato te nnyane le te kgolo.
Go aga lefsa le go beakanya lefsa go tla rulaganywa gomme gwa dirwa ka go kgatha tema ka botlalo ga dihlongwa ka moka te di amegilego.
Mo mengwageng ye menti, re dumelete baerase ya HIV go phatlalala, ka lebelo ka nageng ya rena leo e lego le lengwe la mabelo a magologolo lefaseng.
Tebalelo e tla fiwa mabapi le ditiro, ditlogelo le ditlolo ta molao.
Go bolela nnete, re ka se bolele ka tlhabollo mola batho ba phela ka ntle le meetse ao a hwlekilego le tlhwekio ya maleba, gomme go realo ba ba kotsing ya malweti a mmalwa ao a ka ireletwago.
Moomo wo o dirwa ka go fa setifikeiti sa go oma go motho yo a nago le laesentshe ngwaga o ongwe le o mongwe.
Magareng ga kagolefsa ya histori le moomo wa bjale go na le kgopolo ye e ka bago le mabaka kudu goba ya hloka mabaka.
Go swantha ga dinyakwa te di beilwego ke Mmoleledipharephare mabapi le go omia dithui ta theknoloti ka taolong ya sephethephethe.
Go ilega ga dijo ke karolo ya dijo yeo e sa nthwego gomme go akanywa gore e tsene ka mmeleng wa phoofolo.
Mehlodi 'ya ka morago' ye e bakwago ka dipaktherieng ta Kholifomo ya maswi ke taeto ya tlhwekio ye kaone ya mafelo ao a kopanago le maswi le didiriwa.
Ga se ka mmotia ka Kholera, EUP eupa ke mmotiite ka ga Salmonella.
Tirio ya Bodithabathaba ke kgopolo ye kaone le phetieto ya mabokgoni, gomme e ka ba mohola ka tshepediong ya thuto ka seleteng.
E swana le dikarolwana ta phasele ya jigsaw tafoleng.
Gomme ka dinako te dingwe ga go na pelaelo ya gore go na le booro bjo bo feletago ka ditlaio, thomioboaedi le ditlotlo te kgolo ta ditokelo ta botho.
Mathata a magolo ao dilaporathori ta maphelo ta bosethaba ka Afrika Borwa di lebanego le ona a akareta karoganyo, pueleto le go hloka tekatekano ga kabo ya ditirelo ka mafelong le tlhokego ya kgokaganyo ya ditirelo.
Ka fase ga tumelelano, maole a Georgia a swanete go boela dibong ta ona, gomme maole a Russia a swanete go boela morago maemong a ona a peleng.
Kopano e ikemiedite go oketa temoo ya mmuo wa selegae le tiriano ka go neelana ka tshedimoo ya mabapi le diproteke te di atlegilego, ka go ahlaahla mehlala ya dinyakiio ka diwekopong le go etela diproteke ta go ya go ile ta tikologo ka Cape Town.
Ka taetong ya maikutlo a Dikuranta te di Ikemego, pego ye e kgopetwe gore e dirwe bjalo ka dinyakiio te di ikemego, e sego bjalo ka thireleto ya khamphani.
Go itokieta lenyalo le go nyala gape, go humia bophelo bja ka lapeng, go maatlafata kamano magareng ga balekane, mabokgoni a bophelo bja ka lapeng, gomme mananeo a batswadi a bohlokwa go tweta pele go phela gabotse ga malapa.
Baomi ba dipalopalo ba basadi bao ba twago dinageng te di hlabologilego ba ka kgopelwa ge go na le mabaka ao a sego a tlwaelega.
Aowa ye re a tseba, e be e le kgauswi go gawa ka megala ka morago ga ge papadi e fedile.
Go palelwa goba go gana go bueta moomi wa peleng moomong go ya ka tumelelano.
Taba ke gore re a tseba gore Brigadier Basson o go bodite gore o sente dingwalwa ka moka ta sethekniki.
Gabotse ke phoo go bolela, go swana le ge baboledi bao ba fago ditshwaotshwao ba bolete, gore ditirelo ta motheo di tla fokotwa ka nepo ya go feleleta lepatlelo, o bolete bjalo.
Mma wa bana ba babedi yo a twago Eldoraigne ka Pretoria o bolela gore o hwedite go le boima go dumela dilo te di kweago bohloko te monna wa gagwe a bego a mmota tona letati le lengwe le le nngwe.
Kabo, go tlia le go aga diyuniti te nne ta go dirwa ta dithipi ta go gadika nama ya kgogo.
Nepo ya rena e be e le go tsenela wekopo ya matati a mabedi ye e rulagantwego ke Tenale ya SAPS go rarolla mathata a phatlalato.
Bobedi Bomopresidente ba oma mmogo, e sego fela ka dinaga te pedi eupa ka dinaga te nti go akaretwa Yunione ya Afrika.
Tshekatsheko ya go kgona go oma e bontha gabotse go kgona ka dithelete le boleng bja thelete ga kgetho ye e ratilwego.
Go phamoga go twa seemong se se tlwaelegilego go a hlaga, go fa mohlala, ge morekedi wa diere a tweleta gannyane, go na le kgonagalo ya gore mokgatlo wa dipapato wa A.I. o tla kgona go bontha letseno la gagwe le lekaone, leo la nago le tweleto ya poelo ye e kaone.
Kabo le go tlia dikabo te di bolago ta nama ye e omilwego go ASB Durban mo nakong ya mengwaga ye mebedi.
Tweleto ya nyakego ya motheo le ye e sego ya motheo ye e arogantwego ya dintlo ka batho, dihlopha goba dithaba ka go hlagia ditokologo ta godimodimo ta kgetho.
Ditlhahli ka ga tlhabollo ka mafelong ao a nago le dithaba, go tseba bohlokwa bja tikologo le tlhokomelo ya yona, go phethagata ga tlhahloo ya ditiragalo te di filwego le dinyakwa ta fasefase le ditshepedio ka go Melao ya EIA.
Maphodisa a tla nyaka ditlolo ta molao ka moka ta mabapi le sephethephethe go akaretwa go otlela o nwele bjala, go tlata sefatanaga kudu, go otlela ka lebelo, go lapa ga mootledi, go raloka ditaese mo go sego molaong le go tshela molao go gongwe mo go ka bakago dikotsi ka phrobentsheng.
Batho bao ba lahlegetwego ke dipukwana ta bona ta Boitsebio le bona ba hlohleletwa go dira dikgopelo ta Pukwana ye nngwe ya Boitsebio.
Seo nkabe e le sebaka se se tlogetwego sa go iia go Cape Town, Zille a realo.
Ke fedite ka ga taba ya go poma le dipomo ta go epelwa fase ge e le gore Khomiene e nyaka go botia dipotio dife goba dife.
Banna ba bararo ba ka Jouberton ba golegilwe mafelelong a beke ka ge go kwagala gore ba kgathile tema ka go kateng ga basadi ka ditiragalong te di fapafapanego,  gomme ba bangwe ba bahlano ba sa thabile.
Matati a go tswala dinamane le kgato ya go dua, go rago go omia le matatikgwedi a mafelelo, a swanete go tsebja go kgomo ye nngwe le ye nngwe ya tshadi.
Bophelo bja mohlape bo hlahlobja kgwedi ye nngwe le ye nngwe ke ngaka ya diphoofolo, gomme keleto ya gagwe e a latelwa.
Ka ge Khansele e thibelwa ke ditaelo go a ba dithelete, Khansele e upile balekane ba maleba le ba maano go rarolla ditlhohlo te di lebanego le lefapha la di-SMME.
Tona Ramatlakane o bolete gore moago wa tsheko ke taeto ya gore mmuo o ikgafile go fihlelela lenaneotlhabollo la dinagamaga la selete sa ka Karoo.
Boemafofane bja bodithabathaba bja OR Tambo  ke tsela ya go ya sebjaneng sa lefase gomme masepaleng o maemong a makaone go omia monyetla wo ka botlalo.
Dinyakiio te di amanago le tshedimoo ye itego ya ka moragonyana e swanete go romelwa go motho wa maleba yo go boletwego ka yena.
Re dumela gape gore tharollo efe goba efe ye e dirilwego ke motho o tee gomme a re fa yona e ka se amogelwe gomme e tla ba selo se se bakago dikgarutu te dingwe.
Tlhahlo ye e dirilwe ke baabi ba ditirelo bao ba nago le seriti bao ba kgethilwego ka ditshepedio ta bodiredi bja ka ntle bjo bo nago le molawana.
Karolo ya boraro ya mmuo; ye e swanetego kudu motse, peakanyo ya dinagamagae, toropo goba toropokgolo.
Aowa ke nyaka gore go lemogwe gore se se boditwe Motenerale Knobel, o be a sa lebelelege a makete gomme o dumete gore te ke didiriwa ta polao.
E itia hlatse kudu gomme ka kgopelo le seke la bolela ge hlatse e efa bohlatse.
Tlhamego le moo meago e lego gona di swanete go hlokomela go hloka go se iketle ga boso mo go ka kgonagalago, phio le madimo a mamogawa ao a tlago ka dinako te itego.
Mabapi le molawana wa dinaga ta ka ntle Mopresidente Sarkozy o tloga a e beile gabotse gore o bone ditlhohlo te tharo ta lefase ka bophara ta France.
Nka se e twelete, ka lebaka la gore ga ke nyake gore re ngangiane ka yona ebile Modulasetulo a ka se e dumelele.
Tweta pele di-PPP ka peakanyong lefsa ya intasteri ya difofane gomme re age bokgoni bja taolo ya difofane.
Ka maemong a Godimo a ka nageng, le ge go le bjale, kgwele ya maoto ka Durban ke papadi ye e lego ka fase ga tlhaselo.
Afrika Borwa e obamela mokgwa wa dinaga te nti go rarolla taba ya bothoeti gomme, ka kweio ye, e ikgafile go diriana le baromiwa ba Mokgatlo wa Dinagakopano.
Mosuphritente Manie Esterhuizen o bolela gore ba tla twela pele go fihlela bagononelwa ka moka bao ba amegago ka bohodung bja mathale a koporo ka moo lefelong leo ba golegwa.
Dilaeti te dingwe te di omiwago ka mehla, go fa mohlala, matseno a batho a ka malapeng, bjalobjalo, a botile kudu GDP ka Motho.
Dikgwebo te di nyakago dikonteraka ta kabo ya ditirelo bjalo ka karolo ya ditiro ta yona ta kgwebiano.
Go lekodiia lefsa le go mpshafata dingwalwa ta tlhahlo ta meomo ya go lahla dithila kgafetakgafeta.
Mohlomongwe ke swanete go tloa megala ya ka tsebeng gomme ke go theelete ka Seisemane gomme ke fe phetolo ya ka ka Seafrikantshe.
Toropokgolo gape e tla kgopela mmuo wa phrobentshe le wa bosethaba, barulaganyi ba ditoropo, sethaba le dihlopha ta tikologo, baagi le bathadi ba dipolane keleto ya bona le maikutlo a bona.
Bua dilo te di tsentwego go tloga mola o tsentwego, beke ye e fetilego, bjalobjalo.
Tekano ya meetse a dithila ao a hlwekiitwego ao a omiwago gape ge go bapetwa le tekano ya palomoka ya diela te di hlwekiitwego te di amogetwego.
Lengau gabjale le ka serapeng sa bolotatlhago kgauswi le Kuruman gomme le seemong se sekaone.
Ka Yunione ya Afrika re thomile go beakanya lefsa khonthinente ya rena gore re kgone go fetoa Afrika go ba khonthinente ye e nago le khuto le ye e bolokegilego ya temokrasi.
Go ya ka Nojozi lesolo le le thomile ge ba be ba ile seminareng ka Pretoria ngwageng wa go feta.
Go bohlokwa gore o tlia taba ye ya go tshepha le ya go kgona go botana e sego go senya bophelo ba kamano.
Le ge e le gore Tumelelano ya Kgwebiano ye e Lokologilego ya SACU-US e fihlelete seemo sa go se fetoge, re amogela sephetho ka makala ka mabedi go omela go feta ditumelelano ta go maatlafata kgwebiano le peeleto.
Go diria ditekolo ta mabokgoni a tirelo ya sethaba le a mmuo wa selegae go twela pele.
Mabapi le methopo le badiredi, Mopresidente ga se a thibela phihlelelo ya tshedimoo ka moka ye e swerwego ke bohlodi bja Naga le makala a thireleto.
Nepio ye e kgethegilego go GET ka disekete e bontha bohlokwa bjo bo filwego dikolo ta phoraemari bjalo ka motheo wa thuto ye e twelago pele le thuto ya godingwana.
Bjale mang le mang o nyaka go ba kgauswi le kantoro ya go rekia dithekete.
Thelete ye e lefilwego ke ya maswanedi a ngwaga o tee, goba ditshenyegelo ta poloko, go eya ka gore ke efe e lego thelete ye nnyane.
Tlhagio ya dinaga ta ka ntle e swanete go putlaganya moomo ka moka wa dinaga ka bobedi yeo Dihlogo ta Masolo di tlago di dira ka mafelong a moomo a mafsa a bona.
Sekolo se sengwe le se sengwe sa bomapimpana go twa go te hlano te di kgethilwego se tla hweta didiriwa ta go ja dikete te nne ta diranta.
Go oma meomo ya ka mehla ka mokgwa wo o swanago nako le nako, go swana le menyu wo o sa fapanego goba setlwaedi sa go apara.
Ke maikemieto a foramo go omia letati le bjale ka moomo wa kago ya sehlopha le go tlia segwera magareng ga maloko a basadi.
Re ka be re tweleta maikutlo ka leata mo go lekanego ke bolete bjalo gape, thagio ya ka e fetia maikutlo a, ga ke dumele bjalo gomme ke selo se se tliago go itshola kudu.
Go phethagata diphetogo ta ditekanyeto te di rulagantwego le te di elwago ka dikabelong ta methopo ka dikgorong ka moka le ka makaleng a mmuo.
Ka morago ga dinyakiio te di tseneletego, Sandton Convention Centre e beeleditwe bjalo ka lefelo le tee la samiti ya Mokgatlo wa Dinagakopano.
Go hlokomela go lekanya dibaka ta batho ba digole ka dithabeng ta bona ta tikologo, le ka legatong la diphrobentshe le la bosethaba.
Gape re na le difolipithate ka metsotso ye lesome ya ka mehla ya Mmetse wa ka mogopolong.
Nakong ya tshepedio, dimela te di lego gona di tla tsoolowa le bophelo bja tona bjo mohola bja oketwa.
Ditsebio di a fiwa gore kopano ye e latelago ya khansele e tla swarelwa ka dikantorong ta mmasepala ka Bhisho.
Sekhafole se ke nago le bonnete bja sona.
Methene ya go dira goba go lokia dieta goba dilo te dingwe ta bopipo, matlalo, mokgopa goba maboya.
Dipuku di ka be di hweditwe lefelong goba e bile methopo ya go twa makgobapukung a ka ntle.
Se se ra gore baetapele ba ka moso ba tloga ba nyaka thuto ya maleba le tlhahlo.
Boipileto bo tla mpshafatwa le go bueletwa ka ge seemo se twelela le ge ditekolo te kaone di thoma go kgonagala.
Ge go nyakega, dilo te di ka tsenywa ka bosese ka phensele gomme dipego ta "semmuo" ta hlatlaganywa ge di amogelwa.
Eupa Ngaka Akoojee le yena o ile a bolela le nna gomme sethaba se be se nthekga kudu.
Ke maitshwaro a mabe gore mooki a kgathe tema ka tsela efe goba efe ya go botiia goba go thothara mogolegwa goba motho yo a golegilwego.
Se se akaredite lenaneo le legolo la go tsenya tiriong ga letlolo la bosethaba go netefata gore dikholete ta sethaba ta FET di na le methopo le dinolofati ta maleba.
Ka morago ga tiragalo ya go thaba kgolegong, digonyo ta disele ta Kgorotsheko ya Maseterata ya ka Bethlehem di ile ta fetowa go thibela go thaba kgolegong gape.
Ke fela ka go hlohleleta go hweta methopo ya mmuo wa selegae, kgwebo, mekgatlo ya sedumedi, baetapele ba seto le bakgathatema ba bangwe go fihlelela dinyakwa te dingwe ta sethaba teo katlego e ka netefatwago ka tona.
Ba hlasetwe ke banna ba bararo, bao ba upilego basadi ka dithipa, ba nyaka thelete.
O na le monna yo a nametego sekhafole a swere khamera ya thelebiene.
Re tere sephtheo sa go aga mo ka lebaka la gore e sepelelana le Tlhako ya Tlhabollo ya Sebaka ya Bogare bja toropo, ka ge e beilwe go ya ka maano mabapi le moya, ditsela le dikgokaganyo ta ditimela.
Go thua bakoloti gore ba lwanthe thomioboaedi, tlaio le go lefia go fetiiwa ke bakolotii, bakgoboketi ba dikoloto, bjalobjalo.
Gomme go be go na le Njala le sefatanaga sa legora la go hlaba seo se bego se emiitwe moo.
Tshepedio ya kgethologanyo e tlogete bonti bja batho ba rena ba hloka, ba se na madulo, ba se na thuto ya maleba, ebile ba hloka meomo.
Baraloki ba diatleletiki ba kgethilwe ka tshepediong ye telele ye e thomilego ka go hlokola la mathomo mo Durban, gwa latela ditlhokolo ta bosethaba ka Pretoria gomme mafelelong gwa swarwa diteko ka Bloemfontein.
Lenaneotlhwekio la dikolo ka dikolong, gammogo le ka dikliniking, mafelong a go lefa mphiwafela le ka meagong ye mengwe ya lefapha la sethaba.
Lebaka le lengwe gape e bile go beela thoko le go hlokia batho ba digole.
Maitshwaro a kgwebo - Mekgwa le melawana ye e diriwago dikamanong le ditirong ta dikgwebo.
Thiinyo ya go thua ka dithelete e hlokomela metheo ye bohlokwa ye, le go hwetagala ga dithelete ka Sekhwameng se Bohlokwa mengwageng ya dithelete ye e amegago.
Maphodisa a golegile bagononelwa ba bararo gomme ba sa le mohlaleng wa bagononelwa ba bangwe ba babedi.
Ke tlolo ya molao go omia thuo ya thelete ya gago ya mmuo go hweta kadimo go baadimii ba dithelete.
Lebakeng la karolo ye, "selo se se gatiitwego" e ra pilipote efe goba efe, polakate, phoustara goba phamfolete.
Lepheko la mmakgonthe le maemo a go se uthe a Israele go twa ka lehlakoreng le tee, le tlhokego ya go tsenatsena mo go omago gabotse ka sethaba sa bodithabathaba go twa go se sengwe.
Bjale re swanete go lebia lefsa maitapio a rena go fihlelela maikemieto a rena a bosethaba.
Setatamente sa ka se se latelago se ke tlogo se dira ke sa bjalo ka morutii wa peleng gomme kudukudu morutii ka sethabeng se ke twago go sona.
Moletlo o swarelwa go gopola tema ye e ralokilwego ke Maphodisa twanthong kgahlanong le bosenyi.
Tlhokego ya dibaka ta tlhahlo go dihlopha te di sego ta hlokomelwa mo nakong ye e fetilego ka sethabeng e ileta kudu go kgatha tema go bohlokwa ka intastering ya boeti.
Sehlongwa se se hwetago konteraka se ingwadiite goba ga se sa ingwadia ka ge ngongorego e etwa go sengwalwa se sengwe.
Gape o kgoboketa dipuku ta bokgobapuku gomme a fa bana tsebo ka ge sekolo se le sethabeng se se hlokago.
E laola baeti ba bodithabathaba le lenaneo la neelano ka tiriano le dikgoro ta maleba.
Ke na le bonnete bja gore ka ditsela te nti e bontha seo se hlagago ka go di-REC ta rena ka moka.
Tokollo ya dipalopalo e na le tshedimoo ka ga dipalopalo te di omiwago go ela bogolo bja dithekio ta kgwebiano ta ka ntle.
E bolela gore o hlabetwe kgahlanong le phio ye kgolo ya mmele mo dikgweding te di fetilego te tshela.
Go ngwalwa ga tshedimoo ka go omia dinyakiio ta maikutlo, ditekodiio ta dinolofati, bjalobjalo.
Ka ge go laetwa gore digongwana di a amega, Yuniti ya Twantho ya Bosenyi bjo bo Rulagantwego e twela pele ka dinyakiio ta yona.
Mokgatlo wa ditiragalo ta seto ta Senegal ka Afrika Borwa o bonthite gore dinaga ka bobedi di oma mmogo.
O bolete gore baarabi ba kgopetwe go romela dikarabo ta bona ka dikarolo te pedi, e lego ta sethekniki le ta dithelete.
Bonti bja maloko ao a kgethago a SGB ba swanete go ba batswadi.
Afrika e lokile e bile e a itokieta go dira kgolo le tlhabollo, ye e hlohleletwago ke maitapio a yona le tsenyo ya e nago le mohola le ye e bolokegilego ya letlotlo la phraebete la bodithabathaba.
gore ga go na badudi ba ka ntle bao ba nago le tokelo go ipileta goba go dira lesolo la phetoo ya puo ya Zimbabwe.
Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa e phatlaladite Sethalwa sa Pampiri ye Thweu kudukudu ka makaleng a yona, gomme ya hweta ditlhagio te mmalwa.
Go dira gore kago ya bokgoni e se hlwe e le lefelong le tee le go aba te nti ka ga tlhahlo ya meomo le mananeo a go ya "Sethabeng".
Ke maikutlo a rena gore ge re tsenatsena ditaba ta Zimbabwe ka mokgwa wo o sego wa kago re dira gore seemo se phuhlame go twela pele.
Ge nkabe a se a emiwa, ga go na pelaelo ya gore nkabe re bile le  mahu a manti, Mna Tonmelton o bolete bjalo, a tlaleleta ka gore o be a thunya mang le mang yo a bego a mmona.
Le ge e le gore maitapio a go kaonafata kgotlelelo ya ditini go GLS ka mehuteng ya lefela, go ka bonwa gore le mehuta ye e kgotlelelago kudu e sa arabela kalafo ya difanki.
Go fihla gabjale ditsebio di tla dirwa mo lebakeng le.
Se se tumile kudu kudukudu moo diteko te kgolo di dirwago ka dinageng te di hlabologago.
Ge ke be ke sa thoma moomo wa ka ka kantorong ke bile yo mongwe wa bahlohleleti ba poelano, batho ba banti, kudukudu bahlaki ka nna ka ntweng ya go lwela tokologo, ba ile ba makala, le go thowa ke semaka.
Mna Webster, o tla swanelwa ke go leka gape le go bolelela godimo ka kgopelo.
Dikamano teo di laolwa ke ditumelelano ta dikonteraka magareng ga bao ba amegago.
Ka sethabeng seo se theilwego go tsebo, kgokagano magareng ga dipalopalo le twetopele ya dikgahlego te itego di tla dula di le maatla.
Ahlaahla le go dira dithiinyo mabapi le go fihlelela tharollo ya khuto le yeo e rerianwego ya mathata a sepolotiki ka Comoros.
Te di amegago ka mo ditherianong e swanete go ba makala a ANC le a SACP, mekgatlo ya sethaba, mafapha a yunione ya kgwebiano a ka nageng, dihlopha ta basadi le ta bafsa, mekgatlo ye mengwe go sa lebelelwe gore ke ya dipolotiki dife goba dikgopolo dife.
Kabo le go romela dikenywa le merogo ye e bolago ye e fiwago ASB ya Durban mo lebakeng la mengwaga ye mebedi.
Batho bao ba ngongoregago le bona ba swanete go phatlalata tlhokego ya melawana yeo.
Eupa go ya ka temogo ya gago naa leaba le be le laotwe ka mo go kwagalago pejana pele ga ge le beleta gase ya go ntha dikeledi?
Sebopego sa mmuo wa bogareng ka legatong la puoselegae se phethagaditwe go kaonafata kabo ya ditirelo le kopanyo.
Diriana ka go hweta dithelete ta thuo, ka nepo ya go netefata gore mehola ya tlhako ya mohlakanelwa e a abelanwa ka seleteng ka moka.
DWAF e tsebia mong wa lefelo ka ga nyakego ya go romela leano la go fihlelela go obamela Dinyakwa ta Fasefase, le letati la mafelelo le le amegago.
Dipego dife goba dife goba diakhaonte te di hlokegago go hlaloa ka mo go lekanego meomo ya dithelete le maemo a dithelete a sehlongwa.
Go feta dithuto ta marematlou ta maemo a godimo go dumelela baithuti go ya dihlongweng ta thuto ya godingwana.
Meomo ye ya ka godimo ka moka e fihleletwe gomme godimo ga moo o romete maano a dipeakanyo ta dikantoro.
Go ya ka kgatio ye naa ke bolela nnete ge ke re o botile seo khomphutha e go boditego sona, naa ke nnete?
Molaodipharephare o file sethaba dinomoro ta sellathekeng ta bahlankedi bao ba nago le maikarabelo a, magareng ga te dingwe, merero ya dithelete ta go godia bana gomme a ba kgopela gore ba omie dinomoro teo.
O rekiite te dingwe ta dithoto te di bego di utswitwe ka lekheieneng gomme o bonwe ke maloko a mangwe a sethaba bao ba lemoitego maphodisa.
Dinaga ka Seleteng di na le dinyakwa te di sa swanego gomme ditumelelano te di amago Selete di swanete go hlokomela se.
Bagononelwa ka bobedi ba amantwe gabotse le tiragalo ya bosenyi gomme matseka a tla bona ge eba ba ka amanthwa le melato ye mengwe ya go Hula difatanaga ka kgang ka lefelong la Pretoria.
Zac - ka ge a tsebja bjalo - o foufete ge a na le dikgwedi te lesometshela ka morago ga go fetelwa ke meningitis.
Te di akareta difatanaga, theknoloti ya tshedimoo, dikgokagano, dikhemikhale, go oma ditweletwa ta temo le boeti.
Ke tla fa tlhagio ka tlhompho ya gore re twele pele gomme Ramolao Cilliers, a ka dira kgetho ya gago ka moragonyana.
SABC e bile mathateng a magolo a dithelete gomme leano la go boeta dilo sekeng le diretwe go lebelela magato a mmalwa go netefata go oma ga yona go ya go ile le go oma ka katlego.
Ditirelo te dingwe ta thuto - barutii ba akhaonte ya rena, dikolo ta go rutela bootledi, barutii le mmino, go bina le dikolo te dingwe ta bokgabo, bjalobjalo.
Ga go na le tlhobaboroko mabapi le koketo ya tlhabollo ye e akgofiwago le go phatlalata, kudukudu tikologong ya molomo wa noka.
Aowa ke kweia ntlha yeo, ke tea ntlha yeo, ke e bolete go Wilhelm peleng, ga ke na bonnete ka ga yona.
Dikhemikhale, dibenyane, thipi, ditweletwa ta temo te di ongwago ke mebaraka ye mefsa ye e tlogo utollwa.
Nakong ya Maemo a Thoganeto basetsana ba bannyane bao ba bego ba ka ba le mengwaga ye lesomenne ba ile ba golegwa, ba thotharwa, bethwa le go thunywa ka digase ta dikeledi.
Bjale, dinyakiio ta motheo le teo di phethagatwago ka ga Triticale di tshephia go hola thwii dinyakwa te te pedi.
Ba bangwe ba ka be ba leka go thibela go tsena ga ditona te dingwe ka sefaleng sa bodithabathaba goba go raloka tema ye e fetiiago ya kgokaganyo tlhamo ya melawana ya ekonomi ya ditona ta dinaga ta ka ntle.
Ga go seo se nago le bonnete kudu ka sethabeng sa lehono go feta maikutlo a gore ga go na dilo ta bonnete.
Dipheto ta thomio ya naga di swanete go thewa go go oma gabotse ga ekonomi gomme meepo ga se ya swanela go ipshina ka gore yona e tla pele.
Maphelo a tla ba le kemedi, ke gore, mokgwa wa go thwala baomi o tla bontha sebopego sa bosethabathaba sa mehlobo ya batho.
Ye ke nako yeo dithulano ta ka gare di dirilego ditshenyo te kgolo ka go sebopego sa mokgatlo le go moomo.
Ka maikutlo ao a swanago ga re dumelel gore mmuo, wo o nago le bokgoni bjo bonnyane, o swanete go ikhweta go fetiia.
Khweto ya ekonomi le tsooloo e tlia kgolo ye e mpshafaditwego le kgonagalo ya go omia menyetla ye mefsa ya diromelwantle ta rena ta go ya ka seleteng le go hlohleleta dipeeleto te mpsha go twa ka Borwabohlabela bja Eia.
Mengwaga ye mene ye e fetilego re be re se na le LTMS yeo e laolago tlhako ya rena ya melawana ya ta boso.
Ga bjale go na le mathata le tlhaelelo ya kopanyo ka kabong ya meomo le maikarabelo a taolo ya dithila ye e kopantwego.
Sebopego sa dithelete sa ditirelo ta motheo se ka lebelelwa wepsaeteng ya Mmasepala wa Cape Agulhas.
Stats SA e na le maswanedi a go fa ditshwaotshwao ka ga tlhathollo ye e nago le phoo le thomioboaedi ya dipalopalo.
Eupa, ka phokotong, ke tla bolela gore kabo ya dintlo ka mo phrobentsheng ye le ka mo nageng ke taba ye e hlakahlakanego kudu.
Naa go na le lebaka le itego ka gore ke ka lebaka la eng motho yo a nepiago ka Bothakga ka khutlong ya leboa-bohlabela nkabe a se a bona se?
Dinaga te nti di beile dikepe ta maole ka moo lefelong leo go fa thireleto go dikepe ta dinaga ta tona.
WSA e sa tlo upa moabi wa ditirelo yo a tlogo dira kaonafato.
Mothopo wa go mpshafatwa - mothopo wo o tweletwago bjalo ka karolo ya go oma ga ditshepedio ta tlhago ka dikelo te di bapetwago le kelo ya yona ya thomio.
Ka nnete, go begilwe kgatelopele ye nnyane ka mo lefelong le, ye e upago tlhohlo ya go nyaka magato a go ithomela a go aba dithomelo te gore di fihlelelwe.
Ka go le lengwe, mmogo re moomong wa mothopo wa tsebo, wo o swanetego go tsenya tiriong ga bong le go laola sebopego sa bokamoso bja yona ka bobedi.
Mokhomienare Pruis o bolete gore gape ba na le magato a go oma ka bathoeti goba bathoeti bao ba gononelwago.
Bao e be e le batho bao ba bego ba beta maswika, batho bao ba bego ba etilego pele ditiragalo te ta go beta maswika, ge nka e bita seo.
Gabotse Mokaptene Basson o mpota gore ka dinako teo ge sekerini sa go ikarwa se segolo se be se omiwa se bile le seabe se sekaone kudu.
Go phethagatwa ga ditatamente ta seabe sa ekonomi ka tiriano le WTO.
Ke hlompha Nelson Mandela ka ga mohlala wo wa gore go ra goreng go boelanywa le manaba a gago.
Didiriwa ka moka ta khomphutha te di sa omiwego, mabone le didiriwa te dingwe ta mohlagase di swanete go tingwa goba di pholakollwe.
Mahlakore ka bobedi a hlaloite kopano ya Oktoboro bjalo ka yeo e nago le kago, eupa ga go na le diphihlelelo te di dirilwego.
Ke netefaledite Mopresidente Blatter gore mmuo, dihlongwa le LOC ka moka ga tona di ikgafile kudu gore ye e be phadiano ye e atlegilego kudu, gwa realo Mopresidente Mbeki.
Ka morago ga metsotso ye mmalwa, maphodisa a ile a fihla, a felegeditwe ke tshebi ye le yona e bego e dula Attridgeville.
Moafrikanere go begwa gore o atlega ka mogopolong a nnoi gomme o kotsing ya go se fetoe mogopolo le ge a le ka fase ga kgatelelo, le ge e le gore go se kopane le Moafrikanere ga go bolele gore a ka ipolaya.
Ditheknikone di hlahla baithuti ka go dirieng ga tsebo ka nepo ya go aba tlhahlo ya maemo a godimo ya moomo, le go amega ka dinyakiiong ta mahlale ta tlhabollo.
Mmanki wo mofsa wo o iintwego wa dipalopalo ta theko ya baomii CPI ke phetolo ya diphetogo te kgolo te le te di twelago pele.
Afrika Borwa e fetile lesolong la go lwela tokologo, ka go fetogela go temokrasi le bjale ka go ditshepedio ta kagolefsa le tlhabollo.
Gabotse, go na le go hudugela ka mafelong a magolo a metsesetoropong, eupa go na le dikamano te di twelago pele te di dirago gore dinagamagae di kgokaganywe le ditoropokgolo.
Ka nnete batho ba banti ba fente mathata a a phetogelo go ya go maemo a godingwana.
Ka ntle ga kgatelopele ye ka moka re twela pele go lebana le ditlhohlo te boima ta go fedia bohloki le tlhokego ya tlhabollo.
Ke ete ke bolete gore bjale re tere kgato ye e kwagalago ka ga di-MDG le ka moo re ka omago ka dilo te bohlokwa te di tlago pele.
Go fihlelela ga sethaba se se theilwego go batho, se se kgathalago ke moomo wo o ka se fegwego letati le tee le lengwe.
Ke ka mo tikologong ye e iiago kudu ye, ye kotsi le yeo e ka se akanywego gore SA ya temokrasi e ikgafile go tweta pele maikemieto a molawana wa dinaga ta ka ntle.
Ge a lokollwa sepetlele, mogononelwa o tla twelela pele ga kgorotsheko ka ditatofato ta go kata le go robalana le wa leloko.
Mogononelwa o tee o golegilwe moo tiragalong ye gomme badudi ba bangwe ba bararo ba ka Zimbabwe ba sa thabile.
Re a tseba gore ke fela baithuti ba batho Mmala le ba Bathobaso ba mmalwa bao ba ithutelago marematlou bao ba ngwalago mmetse le saentshe ka kreiti ya godingwana.
Dinyakiio ta Mophrofesara Rao, dithuo ta maeleng ta gagwe le ditirelo ta gagwe ta sephrofeenale di bile le khueto ye kgolo ka teoring le phethagatong ya dipalopalo.
Ge go nyakega maemo a godingwana wona a ka rerianwa magareng ga moabi le moreki ka theko ye e lefago kgwedi le kgwedi.
Palo ya mananeotlhahlo a mabapi le taolo ya tshedimoo, tshekatsheko ya tshedimoo le go phatlalala ga malweti ka magatong ao a fapafapanego a tshepedio ya maphelo.
Ke a leboga, Ngaka Stals gomme ke swanete go bolela gore ke hwedite tlhagio ya lehono e le mohola kudu.
Magareng ga bao ba dirago dikgopelo e bile Mokgatlo wa Babapati le Freedom of Expression Institute.
Peakanyo le taolo ya ditshepedio ta tlhokomelo ya maphelo ye e maatlafaditwego le dihlongwa ta go thekga dipeakanyo ta lekala la ta maphelo.
Ntumelele go feta ka go le leboga ka moka ge le tere nako ya go tla mo khonferentsheng ye, gomme ke le lakaleta katlego ka ditherianong ta lena.
Ditaleto di ete di rometwe gomme le kgopelwa go lemoga gore lekgotlatheramelao la ka Leboa Bodikela le tla amogela fela batho ba mmalwa.
Se se tla ka morago ga ge mahodu a koporo a tloite tshepedio ya diphaephe ka moka ya ntlo mosegare.
Kgokaganyo ye nngwe ya melawana ya ka godimo e sa le ka pela, kudukudu mabapi le dimpho ta dithelete ta peeleto.
Kgoro e ka se rwale maikarabelo ka ga diphoo dife goba dife te di ka hlagago ka dikarolong ta tshedimoo te di filwego.
Ka go le lengwe meomo ya yona e bile karolo ya leanokakareto la kgatelelo ka batho ba mmalwa ka tshepedio ya kgethologanyo.
Godimo ga moo o be a kgatha tema ka mafolofolo ka go dira gore Senthara ya Sethaba sa Mitchells Plain e begwe gore ke lefelo leo go sa kgogelwego go lona.
Naa o bolela gore go ya ka maikutlo a gago o rometwe Caprivi go hlahlwa bjalo ka dihlopha ta go thunya batho?
Le ge go le bjalo, go fihlelela dinepo te ke moomo wo o twelago pele wo boima.
Tsela ya rena go twa kgatelelong ye kgolo ya mogopolo ya kgethologanyo - go twa go Molao wa Karoganyo ya Mafelo, taolo ya go tsena madulong ga batho le melawana ya baomi ye e beilwego go ya ka merafe - ga se ya ka ya ba mosepelo wo bonolo.
Polelo ya semmuo ya ka Iran ke Farsi yeo e bolelwago ke palo ya go feta seripagare sa sethaba ka moka.
Bobedi bja bona ba wete ka legageng, gomme o tee o hlokofete semeetseng.
Le ge e le gore kgopolo ya go fa maikarabelo a manti le maatla go makala a ka fasana a Mmuo e thekgwa ka kakareto, mokgwa wo o swanete go sepela le methopo ye e oketegilego, kago ya bokgoni le tlhahlo ya mabokgoni.
Go swana le batlathapelong bao ba tlilego mo dihlakahlakeng te te botse te ba nyaka bothabelo bja tshotlo ya sedumedi.
Ge dithaba te di obamelago molao di tsenela dilekane ta lebaka le letelele le maphodisa go tla ba boima go basenyi, o bolete bjalo.
Baithuti ba dithuto ta ka morago ga kgrata ya mathomo bao ba tla bego ba dira ditlhagio nakong ya khonferentshe ye ba swanete go ipotia potio e tee ye bohlokwa.
Go iinywa gore Lebotho la Maole a Afrika Borwa le hlome bokgoni bja dinyakiio mabapi le tweleto ye e hlaelelago ya dibeta ta dikhemikhale teo di sa bolaego le go tweta pele seo.
Karabo Re be re na le pelaelo eupa re tsebiitwe ke Botseta bja rena gore seemo se boete sekeng le gore ditokio ta dikgetho di twela pele ntle le mathata.
Se se akaredite gore mafelo a mangwe, makala a mangwe a bophelo le ona a ile a swanelwa ke go akaretwa.
Ditheriano ta ka Arusha, ka ge le tseba, di feleledite ka go amogela Molaotheo ka Burundi le go swarwa ga dikgetho.
Ba ile ba fa mabaka a gore ke ka lebaka la eng ba ka se dire, eupa ga ke tsebe gore mabaka ao e be e le afe.
Bjale ke ipileta go lena go oma le rena go "go godia talente ya bafsa go fihlelela Tshepedio ya Maithomelo ya Bosethaba".
Baielani ba ka thwalwa goba ba kgethwa ka lebakeng le lengwe le lengwe go oma lebakeng la ge leloko le se gona.
Go tloga fao Mdi Caseletti Page a tla: Ke kgopela diiri ta moomo ta dikantoro ta go rekia dithekete.
Sehlopha se se akareta dinamelwa ta banamedi goba ka dinamelwa ta go sepela ka dinoka, dikhanale le ditsela te dingwe ta ka meetseng ta go swana le maemakepe.
Go lahlega ke kgatelelo ya mogopolo kudu go bana ba bannyane ebile go boima kudu go bahlankedi go hweta batswadi ge bana e le ba bannyane kudu.
Ke tseba motho yo, ga ke gopole leina la gagwe la maleba eupa ganti re mmita Pontsu.
Ka legatong la mathomong, Yuniti ya Tshepedio ya Kantoro ya Tona ya Thireleto e laola le go oma dikgopelo ta kgwebiano ya dibeta ya setlwaedi.
Ka morago ga go saena tumelelano ya dinaga ka boraro, dihlophathomo te di omago ka fase ga komiti ya sethekniki di ile ta hlongwa.
Re a go lebogia ebile re lebelete go oketa kgwebiano ya dinaga ka bobedi, ye e twelago pele go ba fase ka lebaka la bokgoni bja ekonomi bja dinaga ta rena ka bobedi.
Dihlopha ta sediko di tla akareta balaodi ba didiko bao ba tlago ba le maikarabelo a keleto ya IMG.
Ge go ka se tewe magato a thoganeto go ireleta ngwana, o kgopelwa go bega bothata bjo go Mokgokaganyi wa Thireleto ya Bana ka seleteng sa geno.
Ba banti ba bolete gore ba ile ba thaba ka go bonagala ga maphodisa kudu le gore se se thibete bakgathatema gore ba se ke ba lebelelwa ke batho bao sego ba loka mo tseleng.
Gomme lehono, seo se tweletego seo se go dirilego gore bjale o bolele taba ye e fapanego pele ga Khomiene ye e fapanago le yeo o e boditego Khomiene ye e fetilego?
Bjalo ka moithuti yo a twago SOMAFCO yo a boletego peleng, re nyaka batho ba go swana le yena go e fetoa.
Mebila ya Maarapo e tlete - batho ba bona mebuo ya bona bjalo ka yeo e sa kgonego go araba seo se hlagago.
Melawana ye mmalwa ye e lebiitwego go hlohleleta tlhabollo yeo le go netefata gore go ba le phadiano ye e twelago pele ya intasteri ya diminerale e a iinywa.
Di-SMME le tona di laletwa go abelana katlego ya tona le go hlohleleta ba bangwe go atlega.
Tlhaselo e boima gomme a bolela gore ke ye nngwe ya mabaka ao a swanetego go hlokomelwa.
Maswika ao a lego ka fase ga mobu ao a rwelego meetse - meetse a a ka hwetwa le go omiwa go hlatswa le go apea.
Ditirelo te dingwe ta thuto -barutii ba akhaonte ya rena, dikolo ta go rutela bootledi, barutii le mmino, go bina le dikolo te dingwe ta bokgabo, bjalobjalo.
Ye ke nako ya moanegi wa kanegelo gomme motho yo mongwe le yo mongwe o tee ka mo phapoing o na le kanegelo ye a ka e anegago gomme te nti di swanete go anegwa.
Go hloma dikelo te peeleto ta dinaga ka bobedi te di lekanelago mabapi le bobedi tekano le mohuta.
Gore tekolo ye e theilwego dikolong e be le kopano, molawana wa selekane sa kgwebo o swanete go diragatwa.
Tokelo ye ga se ya swanelwa go omiwa le gatee go dira gore bana ba ome meomo.
Kutollo ye e e tweleta ka botlalo taba ya maitshwaro a sethaba, mekgwa le ditlwaedi ka sethabeng sa rena lehono.
Ga go kweiege gore taba ya mohuta woo e se ke ya iwa kopanong ya dinaga te maatla kudu lefaseng ka bophara.
Ka ngwageng wa mathomo wa tirelo, llifi ya bolweti e a oketega kgwedi ye nngwe le ye nngwe.
Go rakwa moomong mo go sego molaong - kgopelo ya go lekodiia lefsa go rakwa moomong ka fase ga konteraka ya go thwalwa moomong ka ge e gannwe ka maleba bjalo ka go rakwa moomong mo go sa nyakego tiro ya tshepedio ya semolao.
Adima thelete - khansele e ka tea kadimo ya tlhabolo goba ya go dira proteke ye nngwe le go omia dithoto ta mmasepala bjalo ka thireleto.
Re kopane lehono ka tulong ya mmuong, meagong ya Union Buildings, go amogela motho yo a kgethegilego wa Sefoka sa Mapungubwe.
Motenerale Knobel, go no go gopota gore o sa le ka fase ga kano.
Magareng ga te dingwe, methopo ya mananeo a meomo ya sethaba e tla akaretwa go netefata gore go ba le seabe sa godimodimo go bobedi mabapi le ditweletwa te di tliitwego le dibaka ta meomo le ta tlhahlo ya mabokgoni.
Danny Jordaan o badile dipampiri ta mehutahuta ka dikhonferentsheng te mmalwa ta bodithabathaba ta mabapi le ekonomi ya lefase ka bophara, dipapato, ka dithulaganyong ta ditiragalo te kgolo gammogo le ta, semorafe ka kgweleng ya maoto.
Ge go nyakega, tlhabollo ya rena bjalo ka sethaba e hueditwe ke maaledi a lebaka la rena le le fetilego.
Leano le le thadilwego le hlohleleditwe ke dinyakiio ta kakareto ta kgonagalo te di dirilwego go latela tekodiio ya dingwalwa le go upa ditlhaelelo.
Mmuo o tla netefata gore go ba le go obamela ditlhagio ta Thata ye gomme o be mohlala ka tsela ye o omago ka dithoto ta mmuo.
Ka nako yeo bobedi Ditona ta peleng di bolete gore tiriano magareng ga dinaga ta rena ka bobedi di twa kgole kudukudu, e theilwe go dikamano ta histori, go ba kgauswi le kgauswi, dikamano ta dipolelo le ta seto.
Ge e le gore ka mehla ga o omie khontomo gabotse, o kotsing ya go ba le HIV ye e palelago diokobati.
Ka ge mebuo ya dinagamagae e be e swanete go dira ditekanyeto gomme ka dinako te nti e netefate gore e tla lefa dikadimo ta DBSA, DBSA e be e nyaka tumelelo ya semmuo.
Mmuo wa lehono o swanete go dira motheo wa tshedimoo wa badiriani ba gomme o se ke wa ba akareta ka dikonterakeng dife goba dife ta Mmuo.
Menyetla ye mefsa ya mebaraka ya bobedi ka nageng le ya bodithabathaba ka ditumelelano ta naga ya boraro di ka twa ka mo motheong wo.
Bjale re na le kgoro ya thuto e tee, ye e nago le lenaneothuto le le swanago le maemo a ditlhahlobo.
Ge ye ya peleng e ka dumelelwa, Israele go a kgonagala gore e ka romela dikete te masome ta maole a maresefe ka Gaza go lwantha lesolo la Maislamo.
Ka mahlatse, bonti bja meetse ao a omiwago ka Cape Town a twa megobeng ya meetse a dithabeng ao a sego a ilafala, gomme ga go kgonagale gore a tla ilafatwa ge a tsena ka didiriweng ta tlhwekio ya meetse.
Go na le tlhokego ya go tweleta maikutlo a tlhokomelo le setlwaedi sa go omia lewatle le methopo ya lona.
Lesolo la go emia le go phuruphua leo le dirilwego ke senthara ya thibelo ya bosenyi le ditirelo ta diklaente.
Ga go disetifikeiti ta tlhabelo goba ta go entela ta maphelo te di nyakegago go baeti bao ba twago Afrika Borwa ba yago Algeria.
O ithupile mo khonthinenteng ya rena le go feta bjalo ka yo mongwe wa diopedi te di tumilego kudu le te di rategago kudu le batho bao ba tsebegago ba nakong ya rena.
Ka mo gare ga tlhako ye ditlhobaboroko ta tikologo di ka gatelelwa gomme tlhabollo e ka fokota boleng bja tikologo.
Ezemvelo e bonwe bjalo ka moabi o tee wa baireleti ba molao wa lewatleng le mananeo a temoo ka ga lewatle ka phrobentsheng ya KwaZulu-Natal.
Tiriano magareng ga mekgatlo ye e boletwego le SAPS ka ntle le pelaelo e ralokile tema ye bohlokwa ka go fenya digongwana te.
Di-KPI di tla nolofata tlhokomelo ya kgatelopele ya diphrobentshe le taolo ya tikologo go phethagata nepo ya dinamelwa ta go sepela fase ta go rwala banamedi.
O bolete gore ba bone se bjalo ka semaatlafati se se kgonagalago se sekaone gomme gwa fela fao.
Tsebagato ya mafelo a meetse ao a dutego a noi ka gare ga lefelo la mekhukhu.
Ke nagana gore go hlokega ga thelete ge go bapetwa le ditoropokgolo te dingwe go ra gore ga go na phadiano ya go bolayana.
Tlhahlobo e lekola ge eba sefatanaga se seemong se se lokilego le gore se lokete go ba tseleng.
E be e le taba ye e bego e sepela le lekheiene ya gore go bile le ntwa magareng ga Siboniso le Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela.
Dintlo ganti ta nakwana te di agilwego nageng yeo e sego ya begwa le go hlokomelwa ka ditirelo go tla go dulwa ke badudi.
Go tsebagatwa ga mokgwa wo wa kgoboketothwii wa diphahlo ta go rekietwa sethaba go tlia CPI ka tshepediong ye e amanago le bonti bja dinaga te dingwe.
France ke molekane wa kgwebiano wa boseswai wa Afrika Borwa ebile ke mmeeleti yo bohlokwa ka ekonoming ya Afrika Borwa.
Re swanete go dira moomo wa rena ka tshepho ye e nago le kholofelo le go fiagalelwa mo go lego kaone.
Borakonteraka ba bangwe ba kgona go tlola ditlamego ta bona mabapi le melao ya baomi.
SAAF e fokodite meomo ya yona ka go maemafofane a mangwe a yona, gomme dinolofati te di amegago di gomiitwe go ka omiwa ke maole.
Methene ye mengwe ya go dira tlelupu ya pampiri, pampiri goba papetla ya pampiri, go akaretwa methene ya go sega ya mehuta ka moka.
Ke yona ye e hlohleleditego kudu ka lebaka la gore gape go be go na le thulano, thulano e be e ete e le gona, eupa sethunya se sennyane se dirile gore go mpefale.
Difatanaga te hlano le didiriwa ta go fetoa dinomoro ta entene le ta dinomoro ta boitsebio di ile ta thopa.
Go bolela nnete lena banna le fetile fao gomme ba ile ba bolediana ka ntle ga mellwane ba leka go rarolla seo.
Sa mathomo, go tlowa ga magato ka moka a kgethologanyo ao a itiago go phethagata tshepedio ye mpsha.
Dijo di na le mpholo ka lebaka la gore dipaktheria ta pathoteniki di di ilafadite, gomme di dumeletwe go oketega ka nakong ya go boloka mo go sego ga maleba ga dijo.
Ka nako yeo, dinaga ta ka thokong ya leboa di be di kgona go holega ka phihlelelo ya methopo ya mohlagase wa mollo wa malahla ka borwa.
Go tea magato ka moka ao a lego maleba a go netefata gore dibopego le dihlongwa teo di di laolago ga di amege ka tiriong ya dikgaruru.
Baabi ba mohlagase ba selete ba swanete go laolwa ke diboto ta balaodi te di thwetwego ke Mmuo.
NPASC e dirile dithiinyo te di latelago ta mabapi le go phethagata NPA.
Ga se la mathomo mo Mokoena a tweletego pele ka phadianong ye kgolo ya bodithabathaba.
Mna Webster, bohlatse bja gago ke gore ga se wa bona bahlankedi ba thireleto ba leka go laola leaba.
O tla dumela gore ye nngwe ya metheo ye e dirago gore kgwebo e atlege, ke kgolo ye e twelago pele.
Sethaba sa rena se hlaotwe le go aroganywa ka merafe ka ditsela te nti te re ka kgonago go di bolela.
Rarolla ditlhohlo ta go swana le go se phethagate dilo te bohlokwa ta bosethaba te di tlago pele ka makala ao a fapafapanego, go swana le dithelete teo ka dinako te dingwe di fetietwa ka go dilo te dingwe te di tlago pele.
Se se akareta thulano ye e bakilwego ke phadiano magareng ga makala le bonkgetheng ka o tee ka o tee ba maemo ao a kgethelwago a maleba ka makgotlatheramelaong a rena.
Ge e le gore meago e a hiriwa, boingwadio bjale ka fase ga molao bo a hlokagala go tiieta go hiria moo, mohirii.
Mna Modulasetulo, re na le modiredi wa maeto wa ka gare, re ka rulaganya sefofane sa moragonyana gabonolo kudu.
O tla swara kopana le baetapele ba sethaba le mekgatlo ye e sego ya mmuo ka Mossel Bay gomme ka moragonyana a swara moletlo wa boego Letati la Afrika wa Mmasepala wa Hessequa ka lefoko.
Go tweleta le go eta pele tshepedio ya phetoo ya molao ye e hlokagalago go fa seabe ka botlalo sa GPPSTE.
Go tsenya letsogo ka pabalelong ya seriti sa ekholoti sa phediano ya diphedi ta tlhago ka KZN ka taolo ya go tsena ga mehuta ya diphedi te di sego ta fao.
Ga se ba tla fela le obarolo ya bohlano, eupa gape ba ile ba hlomphiwa kudu, ka go phala bafsa go twa dinageng te masomehlano, ka ga mananeo a bona a tikologo le a go ya sethabeng.
Go hlahloba kgopolo ya go hlama "sekhwama se se kgethegilego" sa go phethagata diproteke le mananeo a IOR-ARC.
Retistara ya kgwebo, yeo go yona disampole ta kelo ya ekonomi di dirwago gona, e agilwe lefsa, le dipueleto te di latetego di feleledite ka kakareto ye e kweiegago kudu le kelo ya ekonomi.
ACSA e swanete go dumelelwa go oma go swana le khamphani efe goba efe ye e tlwaelegilego; ka dikgwebong te dingwe te e ka omago ka go tona.
Pele ga ge e ka bea lefelo la setee sa go kgethela, Khomiene e ka reriana le mekgatlo ye mengwe le bonkgetheng bao ba tsenetego dikgetho.
Basadi ba swanete, le ge go le bjale, go omia khueto yeo go tlia motswalo wo o latelago wa bafsa bao ba hlokomelago merero ya bong le ka tlhaloo, tlhokego ya kgethologanyo ya bong.
Maikarabelo a gagwe fao a akaredite go tweta pele le go bapata dibaka ta peeleto ta dinaga te mmalwa.
Dithila te kotsi ta ka ntlong ganti ga di aroganywe le moela wa dithila ka kakareto gomme di a ongwa, eupa di lahlwa mmogo ka lefelong la go lahla Ditlakala ka Kakareto.
Tlhahlo ya taolo ya tikologo ye e tseneletego e tla abja ka mafelong ao go nago le meepo ye menti ye mennyane.
Ge go hlokagala, bao ba laolago dihlongwa ba dira gore ba ipone ba na le maatla gomme ba hlohleleta gore ba thabje.
Dikuranta ta Seafrikantshe di na le babadi ba banti, ka ge Seafrikantshe e le polelo ye e bolelwago kudu ka toropong yeo.
Ditiragalo te mmalwa ta kgwele ya maoto, khrikhete, thenese, rakbi, hokhi le ditiragalo ta go sesa lewatleng.
Temo le go bulwa ga mebaraka go bohlokwa gomme bjale tlhabollo ya ditheriano ta Doha di swanete go phethwa.
Go ya ka dipego go ya ka mo go swanetego ka gona, re upile Mna Swanepoel bjalo ka Ngaka mathomong le phoollo go ya ka fao go e lego ka gona e swanete go lemogwa fela.
O aga melete ya go tsena ka gare ga moela wa kelelathila, a ala le go kopanya diphaephe te mmalwa le go hlakanya tekano ya dilo go twa dipolaneng.
Gomme ke a bona gore o iinya gore motho yo mongwe o swanete go ema ka godimo ga moago go kaonafata go kwagala ga yona.
Mabokgoni ao a lego maleba go dinyakwa ta tlhabollo ya ekonomi ya tikologo ya mebasepala, kudukudu boraekonomi ba tlhabollo.
Go tsenya lekaleng la phraebete - Moo ditirelo ta sethaba, ta go swana le kabo ya mohlagase, di rekietwago dikhamphani ta phraebete.
Go tlatwa ga dikgoba ta moomo ta baomi ba maleba ba taolo ya dikotsi le go diria leano phethagato la taolo ya dikotsi ka mafolofolo.
Mafapha a mangwe a gana molawana wo, ka go bolela gore o hlokomologa maikemieto le kgonagalo ya molawana wa tikologo wa bosethaba.
Se e bile phetolo ya bobedi ya Mmuo go ditiragalo te di sa kgahliego te di tliwago ke batho ba bangwe mabapi le go hweta dibeta ta thireleto.
Bohlatse bjo bo begilwego mabapi le karolwana ye bo tla dumelelega bjalo ka bohlatse ka dinyakiiong.
Khomiene ye e tla tea sephetho sa ge eba e dumelelela kgopelo yeo goba aowa.
Moletlo wo o swarwa matati a mmalwa fela pele ga go thoma ga kgwedi ye kgwethwa ya Ramadan.
Sekolo se sentwe gomme mathale a megala, dipita ta dintlwana ta boithomelo le mapokisana a mohlagase a ile a senywa.
Thentara ya mpshafatolefsa ya Green Point Common go ba phaka ya motsesetoropong e abilwe, gomme moomo o thomile.
Go hweditwe gore hlogo ya dikgomo e bolailwe ka polaseng e sego kgole le Rulaganyang, ka lefelong la Wolmaransstad.
Ka go twelela go fihlelela ditlhohlo ta ekonomi ya kakareto le ta sethaba, intasteri le Mmuo di swanete go fenya mehuta ya mapheko a bohlokwa.
Afrika Borwa e kgethilwe bjalo ka modulasetulo wa selete sa Afrika gomme go realo go ra gore e swara kopano bekeng ye e tlago.
Ka morago ga dikgwedi ta go oma gaboima, ke thabile kudu ge Mopresindente Kgalema Motlanthe a re file tumelelo ya go twela pele go lokolla pego.
Mdi van Wyk o bolete gore o nyaka go bota basadi bao ba golegilwego ka maemong a tlaio go emelela go hweta thuo.
Mabothata a go kgona go phela ka malweti a go se fole gape a ka feleta ka mathata ao a oketegilego a ekonomi le a ka mogopolong go batswadi le go bana.
Go bile le thekgo ye maatla ya masolo a eupa gwa ba le dithiinyo ta dikaonafato te bohlokwa, gwa bolela Trewin.
Tshedimoo ka ga ditokelo ta diminerale le ta megogolwa ya diminerale te di hwetagalago go hlabolla di tla dirwa gore di fihlelelwa, kudukudu go hola bengmeepo ye mennyane.
Go fiwa edi go boredikhale bja sedumedi, thoeto ya bjona go selete le diabe te bo ka bago le tona go dikamano magareng ga Afrika Borwa le selete.
Mopresidente a ka fa matatikgwedi ao a fapanego mabapi le ditlhagio te di fapafapanego ta Molao.
Afrika Borwa le Afrika di tla thekga sephetho sefe goba sefe seo batho ba Zimbabwe ba ka se teago.
Selo se bohlokwa sa se ke bohlokwa bjo bo golago bja naga ya rena bjalo ka mothopo wa FDI ka khonthinenteng ya rena.
A re teeng gape nako ya go dira dikhopi ta sengwalwa seo Mna Nadel a bego a se omia.
Efogile go tweleta sebopego sa lekgarebe ka go omia khonkhoriti ya kgale le maswika.
Bokgoni bja ditini bo ka se bope taolo ye mpe goba bja dira letseno la tswadio ya godimo go fenya ditlhaelelo ta dijo.
Gore moeti wa go twa nageng ya ka ntle go kgatha tema ka papading a phadiano ya tiragalo ya go thunya ye e rulagantwego ke kgwebo ye e tsebjago, ba go tsoma, papadi ya go thunya goba mokgatlo wa bakgoboketi.
Go khupeta - ge go diriwa go rareta dimela go tla kgama dikoro te nnyane le go thibela mobu wa ka godimo gore o se ke wa oma.
Ka ge e iintwe ke Afrika Borwa, MoU e tla lebelela kudu molawana wa ekonomi ye kgolwane le dinyakiio, go dira ditekanyeto ta mabapi le bong, thuo ya maeleng a mannyane, dikgaruru kgahlanong le basadi, dithaba ta tiriano ka basading le tiriano ka diforamong ta meomo ye menti.
Go aga dikamano te di holago mahlakore ka moka le sethaba sa bodithabathaba sa bokgabo le seto.
Mebasepala ye e sa swarego diphadiano le yona e tla hweta sebaka sa go oma bjalo ka dikampa te di kgonagalago ta madulo, gomme di tla fa boeti le diintasteri ta maithomelo dibaka ta mehutahuta, gwa realo Mdi Molewa.
Bagwera ba ka, re swanete go gopola gore tshephio ya bophelo bjo bokaone ga e na mollwane.
Godimo ga fao, re swanete go hweta tharollo ya sa ruri ya twetopele ya boitirelo ya dikgahlego ta mohlobo, sedumedi, morafe le ya bosethaba ye e teago lehlakore te di nago le maikarabelo go dithulano te nti ka gare le magareng ga dinaga.
Re swanete go hweta ditsela ta go netefata gore baithuti ba rena ka moka ba kgona go omia dikhomphutha.
Ke bota Mna Kritzinger ba nyakile gore seemo seo se twele pele, moo e lego gore Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela goba maloko a sona, a twetego pele go kgatha tema ka ditirong ta bosenyi.
Go fihlelela maikemieto a lesolo la Afrika ye Mpsha re swanete go ba le makala a maatla a dihlongwa ka magatong a khonthinente le a ka dileteng ta ka fasana.
Yuniti e twete pele go bolela gore seabe sa baomi ka go ageng ga lepatlelo le la maaledi se ka se twele pele se sa lemogwe.
Thireleto, khuto le tlhabollo ta naga ye nngwe le ye nngwe ya Afrika di kopantwe ka mo go sa aroganywago le dinaga te dingwe ta Afrika.
Taba ya go itiwa ke melawana e tweleditwe ke lefapha makga a mmalwa.
Go fihlelela maikemieto a NEPAD re swanete go ba le re swanete go ba le makala a maatla a dihlongwa ka magatong a khonthinente le a ka dileteng ta ka fasana.
Ka ge re lebelete dikgato ta rena te di latelago, re swanete go hlokomela seemo se se fetogago sa ekonomi ya lefase ka bophara.
Go ya ka maikutlo a ka lenaneo la Dikolo te di Bolokegilego la WCED le gote go fihla seemong se e lego gore dikolo ta rena ka kakareto di aba ditikologo te di bolokegilego ka fase ga maemo a boima kudu.
Bjale, teo ke dipotio teo Komiti ya gagwe e swanetego go di araba pele ga go dira dikutollo te di tlago ama klaente ya ka gampe.
Dikolo te di nyakago go rulaganya maeto a go ya mo mafeleong a di ka ikgokaganya le mafelo ao thwii.
Bagononelwa bao ba golegilwego ba twelete pele ga kgorotsheko gomme ba ganeditwe ka peila.
Ke nnete, ka lebaka la gore go ka ba le se sengwe seo Motenerale Knobel a nyakago go bolela ka sona ka abitabiting ya Mna Kennedy, eupa a ka re bota ge eba seo ke nnete.
Pego e bolete gore go hlweka le tlhokego ya ditlakala e be e se ntlha ye maatla ka kakareto gomme dipetlele te mmalwa di bone bjalo ka teo di fokolago.
Re amogela gore dikgetho di nyaka tikologo yeo ka go yona go nago le tiragalo ya dipolotiki ye e nago le tokologo, moo mekgatlo ka moka ya dipolotiki e kgonago go hlohleleta thekgo ka ntle le lethogo goba thitio.
Aowa, o bolela ka bohlatseng bja gago ka tshekong gore o befeditwe ke thiinyo yeo.
Go tsooloa le go bueta sekeng maphelo a diphedi le go tweta pele go hwetwa lefsa ga mehuta ya diphedi te di ka felago le te di lego kotsing.
Bjale ge re e tla go dinomoro, o bolete gore baomi ba gago ba kgonne go bona gore ke batho ba bakae bao ba tsenego ka dikgorwana ta go dikologa.
Maole a swanete go, ka mo go kgonagalago, hwetwa go twa dinageng ta Afrika.
Pele ga go hlongwa ga COMSEC, bodiredi bja ka ntle le kabo ya tirelo ye e be e fokola ka mmuong.
Re dirile gape kelo ya katlego gomme gabjale re ipshina ka maemo a godimo a seemo se sekaone sa ekonomi ya fasana le boitshepho bja kgwebo.
Ganti banna le basadi ba mmakgonthe ba tiro, ba seriti le mekgwa ye mekaone kudu - bao ba fetoago lefase la rena, ga se boradipolotiki goba dipresidente, ke batho fela bao ba tlwaelegilego.
Bosenyi le bohodu ka mo selaeting se bo upa bobedi bosenyi bja ka dikantorong le go hula ga go itlhama ka dibeta le go thuba meago ya kgwebo.
Ke fela batwasehlabelo le ba leloko goba bao ba ba botilego bao ba tsebilwego ke Khomiene gomme ke bao ba dirilego dikgopelo ta tefelo bao ba tlago ba le maswanedi a IRG.
Ke a leboga, Mna Modulasetulo, leina la ka ke nna Brian Currin gomme ke mo ke emete Ngaka Jan Lourens.
Pego ya tshekatsheko yeo le kopantholefsa yeo e rometwe le go dumelelwa ke hlogo ya tlhabollo ya leago ka phobentsheng.
Lereo goba lefokwana le kgaruru ya mothomoso go mothomoso le ile la tloga le omiwa, go bjalo.
Ditekolo ta kalafo le ta ka laporathoring te di hlatloitwego di beilwe go tseba malweti afe goba afe ao a gononelwago a batho a Mokhwehlane wa Dikolobe.
Dikaonafato te dingwe ta lebopo di akareta go lekanyeta ga leisa, go rulaganya lefsa tshepedio ya noeto, le go hlokomela kelelathila.
Mdi Matima o twete pele go bolela gore tlhahlo e tla akareta tirelo ya baomii, go kweia toropokgolo ya Rustenburg le phrobentshe ka kakareto.
Peleng mo bekeng ye, Tirelo ya Dipalopalo ya SA e lokollote dipoelo go twa ka dinyakiiong ta yona ta moragorago ta ekonomi, te di elago tiragalokakareto ka ekonoming.
O tla twelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Germiston a lebanwe ke ditatofato ta maitekelo a go hula sefatanaga ka kgang le bohodu bja go itlhama.
Ga se fela tlhagio ya ka ye ke e hlagiago ka tlhompho, ke thekgwa ke Kgorotsheko ya Molaotheo ka moo tlhagiong yeo.
Ke maikarabelo a ka go go laleta, Ngaka Moosa go dira tlhagio ya gago gomme go tloga fao re tla dira kakareto mafelelong.
Diwepsaete le diphuthelwana ta tshedimoo ganti di na le dikarolo te di arabago dipotio te.
Ka mo kopanong ye, Afrika Borwa e kgethilwe ka go biro ya khomiene, bjalo ka mmegi.
Bokgobapuku bja diphuthelwana ta e-Learning le mananeotlhahlo a dinaga ta maloko go abelana ka methopo ya tona ya tlhahlo.
Batipi ba ka meetseng le bao ba hemago ka meetseng ba omia ditlabelo ba kotsing kudu ge ba eya godimo ka lewatleng goba ge ba tsoa hlogo.
Gore e omiite molao ka boyona go hlohla dithomioboaedi ta maatla ka mmuo le go sola mmuo.
Bolela ge e ba o nyaka go thekga goba go ganetana le molaokakanywa goba taba ye go tlogo ngangianwa ka yona.
Tshedimoo mabapi le mafelo a mannyane a temo a go swana le dirapana ta merogo, ta matoba le dipolasa ta maswi e ile ya akaretwa fela moo ditweletwa di bego di diretwe go tlo rekiwa.
Go oketa dikelo ta letlotlo ka phokoto ya dikoloto ye e twelago pele le koketo ya dikelo ta ODA.
Lebala ka mantu a se swarege, eupa kemelo e bile gore go ka se be le tsenatseno ya boradipolotiki ka moomong wa mabotho a thireleto, yeo e tloga e le thomelo.
Bjale ke nagana gore kudu go fetia tekanyo, se ke sebopego sa dipolotiki ta merafe te intasteri ye e itemogetego tona go tloga mola e thomago.
Sethaba se tla tsebiwa ka ga dipeakanyo ta sephethephethe ka ditsebio te di tlwaelegilego ta sephethephethe ka diteeng ta diradio.
Nka no se ganete seo, eupa ke twa ntlong ya gagwe.
Moomo wa sethekniki wo o tseneletego, godimo ga maitapio a botseta o tla nyakega go tswalela dikgoba te di lego gona.
Ka lebaka la maikutlo a bohlokwa a e bile gore ANC e tere maemo ao maitshwaro kgahlanong le thomio ya bothoeti bjalo ka selo se se diriwago ka ntweng ya tokologo.
Lenaneo le le nyaka go bula bokgoni bja temo bja phrobentshe le go dira thireletego dijong go badudi ka moka ba ka phrobentsheng.
Taba ke gore - gomme seo ke seo se lokilego ka ga yona - motho ofe goba ofe o myemyela ka polelo ye e swanago.
Ka polelong ya gagwe ka Moupologo, Mna Mashatile o beile pele tlhomo ya meomo, kabo ya thuto ya boleng le tlhokomelo ya maphelo, go lwantha bosenyi, peakanyolefsa ya naga le thireletego dijong.
Ka kakareto malapa a bathobaweu a ile a amega ka lebaka la tshepedio ya kgethologanyo ba be ba na le kwelobohloko go badudimmogo le bona ba ka nageng.
Dikaonafato te mmalwa di ile ta iinywa ka kgationg ya mafelelo, yeo e tiietago melawana ye e fapafapanego ya ditaolo te lesome te di fetilego go ba melao ye e swanago.
Ditsenatseno di akareta go thua Ekonomi ya Bobedi moo bonti bja batho ba rena ba hwetago letseno la go ba phedia.
Bagononelwa ba bararo ba ile ba golegwa ka lebaka la polao ka ditiragalong te tharo te di aroganego te di hlagilego ka Leboa Bodikela mafelelong a beke.
Afrika e ka atlega fela ka go tsebagata ditweletwa ta boleng ka mebarakeng ya lefase ka bophara ka go tsenya tiriong ga dinolofati teo ta motheo.
Basadi ba babedi bao ba bapatago ditirelo ta bona ka kuranteng ye e tsebegago kudu ya ka mehla, ba golegilwe maabane ke maloko a Yuniti ya Twantho ya Bosenyi bjo bo Rulagantwego ya ka Potchefstroom.
Nka se thue selo go makala gore go be go hlaga eng ka mogopolong wa gagwe, o a tseba, maikutlo a kgopodiio a tona ka moka gore go yena a ngwale mantu a gagwe pampiring.
Tlhako ye ya go bea melawana e swanete go thewa go bokgoni bja tshepedio ya kgao go itweta pele.
Tweleto ya setoko se se dirilwego bjalo ka thireleto e akareditwe ka mo sehlopheng se ge e dirilwe bjalo ka karolo ya tshepedio ya tweleto ye e kopantwego.
Tshepedio ya bonti ya dinyakwa ta go tea diphetho e swanete go hlabollwa go oketa go oma bokaone ga ekonomi gammogo le diabe ta sethaba le ta tlhabollo ta lenaneokgoparara.
Tlhahlobo ya mahala le keleto ka ga maemo a mohlagse wa ka gae le lenaneotshepedio la meetse.
Molaotheo o bea ka botlalo mekgwa le melawana ta motheo teo di swanetego go laola tshepedio ya tirelo ya sethaba.
E ka ba kgomo ya tshadi e tswete goba e se ya tswala go ka begwa ka, go fa mohlala, go mosehlo ka tsebeng ya gagwe.
Go molaleng gore go na le pharologanyo ye bonolo go palo ye bonolo go ditemana teo te pedi magareng ga motweletipele wa ditiragalo le molaodi wa ditiragalo.
Ka go le lengwe, malapa ao a hwetago letseno la godimo a nyakile go tshepha kudu mohlagase go fihlelela dinyakwa ta ona ta eneti.
Digase ta dikhaponetaeoksaete - digase ta ka atmosfereng ya ka fasana teo di thibelago phio, gomme ta baka gore go be le koketego ka thempherethareng ya Lefase.
Difoka di ikemiedite go lemoga batho goba dihlopha teo di tsentego letsogo ga bohlokwa ka tlhabollo ya dithaba ta tona.
Ga ke na pelaelo ya gore bathopasefoka ba lehono ba tla kgona go itseparela ka kgatong ya bosethaba ya kahlolo.
Kopano e kwane go dumelela tlhagio yeo ya Molaokakanywa wa dikopanyo go ya go Palamente wo o bolelago ka merero ya taolo ya mabapi le go kopanya dikgokagano ta megala, kgao le diintasteri ta IT.
Bjale, ke bea kgatelelo ye kgolo go selekane se le go Kwano ye yeo re lego kgauswi le go e saena gomme ke holofela kudu gore e tla phethagatwa ka moso.
Methopo ya tshedimoo ya moragorago le ye bohlokwa kudu mabapi le Palamente ge e nte e twela pele.
Gape o hloma maemo a bosethaba a bohlokwa go maselaga, wa laola go tsenya ka nageng le go romelwa nama dinageng ta ka ntle le go hlama dikimi ta polokego ya nama.
Ka tlhago, se ga se re gore mafelo a mangwe a ka nageng a tla hlokomologwa.
Mo mengwagasomeng ye e fetilego di-CHOGM di lemogilwe ka mabaka ao a fapafapanego gomme ngwaga wo o ka se fapane.
Ditweleto te di amogelegago di kgonagala fela moo mathata a go nona ga mobu a phoollwago ka go thela laeme le manyoro.
Bobedi dikaonafato ke karolo ka maikemieto a kgoro a go kaonafata boleng bja bophelo bja badudi ba ka toropokgolong ka go aba dikgoba te di nago le boleng te batho ba ka iketlago go tona, ba raloka, ba ikopolla dihlogo le go imaatlafata lefsa.
Molawana wa kelo wo o tlago bewa ke mmasepala o ka no se akarete dithoto ta mmasepala gomme go realo thoto ya mmasepala e ka se elwe.
Ke kholofelo ya ka gore dipolediano ta rena lehono di tla dira ka mo go lekanego go maatlafata dikamano ta rena ta seole go seole, ka ge go bonwe ke dineelano ta mehutahuta magareng ga dinaga ta rena ka bobedi.
Tshepedio ya kakareto, ye e twelago pele le ya go fetogafetoga ya thomio ya methopo ya lewatle ya go ya go ile, tlhabollo le thireleto ya yona.
Kabinete e hlahlobile ditsenatseno teo mmuo o di dirilego go fihla gabjale go fokota seabe sa maemo a komelelo ka dikarolong ta naga.
Re le leboga gape ge le bile gona sethabeng sa rena gomme re le lakaleta mahlatse le mahlogonolo ka moomong wa lena.
Dikarogano ta dithabeng di maatlafaditwe ke histori ya thulano, go tea lehlakore, kgethologanyo le thomioboaedi.
Ga go melawana ya ta maphelo le ya polokego yeo e tlogo tsenywa ka gare ga melaotshepedio ka ntle le ka morago ga go reriana ke Khansele.
Bea thekete morwalong wa gago le go dilo ta gago gore o tle o di tsebe gabonolo le mabapi le ditshepedio ta kgokagano.
Ge e le gore o ipshina ka go haeka dithabeng, go rea dihlapi ta ka meetseng ao a hlwekilego, goba go iketla moyeng wa nageng o swanete go etela Drakensberg.
Selete sa ILembe ka Yuniti ya sona ya ta Bong e upile bana go twa dikolong te di fapafapanego ka seleteng seo se se akaretago.
Yo mongwe le yo mongwe wa rena o na le tsebo le mabokgoni a setho ao a sa elwego ao diyunibesithi di swanetego go a lemoga ge e le gore maithomelo le pharologano di tlo omela bohle bokaone.
Ge nka bota khomiene, ke be ke le yo mongwe wa baemedi ba Trewits.
Aowa o sa twa go re eleta gore Ngaka Koekemoer ke motho yo a laotego tshepedio.
Melawana ya go akareta mafapha ka bophara e ama mehutahuta ya mafapha, eupa a na le nepio ye e sa akaretego kudu.
Go na le kotsi ye nngwe ka meepong ya Egoli, banna ba lahlegetwe ke maoto a bona gomme ba bangwe ba hlokofete; maina a bona ga se a hlwa a tsebja.
Maikutlo ao a retwago go twa go motho yo a nago le mengwaga ye mene fela a twele moomong.
Kelo ya kadimo bjale e tla dula go dipersente te senyane ka ngwaga.
Naa go na le mabaka a itego moo Bothakga bo tlago fa temoo ya bjona go baomi ba thireleto bao ba hlokago Bothakga?
Ba swanete go mpota maikemieto a bona a go mpetha le gore ba ikwele bjang ka ga ditiro te ba di dirilego go nna le gore ba re eng.
Ge a bolela ka tsebiong ya semmuo ya setee mafelelong a beke, Tonakgolo ya Phrobentshe ya Leboa Bodikela Edna Molewa o retile setee ka go twela pele go fa dikanegelo te kaone ka ga phrobentshe.
Eupa lebaka la gago fela la go tsebia Mopresidente Mandela ke seo Moprikatiri Basson a go eleditego ka sona ka lebaka la gore ga o na tsebo ya chemistry le payoloti.
Ka matati a go khuta a leemaema, dihlopha ta tlhwekio di tla ya mebileng dinako ka moka, ka go ielana.
Ge ba ete ba tere peite, maphodisa a hwedite le go golega bobedi bja bona.
Mafolofolo a bona le boikgafo, a dirile gore baomimmogo le sethaba se tlale ka moya wa katlego le phihlelelo.
Thireleto ya bosethaba, ya sethaba le ya motho ka o tee ka o tee e tla hwetwa kudu ka masolo a go fihlelela dinyakwa ta sethaba, ta sepolotiki, ta ekonomi le ta seto ta badudi.
Thuto, tlhokomelo ya maphelo, tlhabollo ya dikgwebo le tlhomo ya meomo le maatlafato ya sethaba.
Go bolela nnete, ga a gona wa rena yo a ka bego a ile Cairo go fihlelela dipoelo teo.
Lekola taolo, lefapha la dithelete le la molao la tlhabollo ya dintlo la dikonteraka ta sekhwama sa dintlo.
Se e bile nako e tee ya bohlokwa bja histori ka ditshepediong te di tletego ka "ba mathomo".
Mna Webster naa o ile wa tloga o botiwa ge eba o ile wa itemogela gase ya dikeledi goba gase ya pherefere ka motho yoa  ngwadilego setatamente?
O file gape baomi ba toropokgolo ye thekgo ye kgolo ya mafolofolo ge o hweta sefoka sa Mmeyara wa Lefase.
Re tla twela pele ka lesolo la rena la go ruta ba malapa go hlohleleta batswadi bao ba ithutago ka malapeng le bahlokomedi ba bana go itlwaeta tsebo ya bokgoni bja go bala le go ngwala le ya dipalo le bana ba bona ka gae ka mehla.
Gomme o nkeledite gore ba nyaka sephetho semeetseng go sego bjalo ba ka se age sekerini gomme ke ikgokagante le Mdi Kaselete Page.
Kantoro ye e ka thua ka dipeeleto ta madulo le keleto ka ga mafelo a manti ao a ka etelwago ka mo seleteng se.
Re ka se khute, gomme re ka se fele maatla, ka lesolong la rena la go fedia bohloki.
Maphodisa a ka Parkweg a tswalete lefelo la go rekia inthanete ka morago ga ge khomphutha ye e bego e gononelwa gore e utswitwe e hweditwe ka moo lebenkeleng leo.
Magato ka moka ao a kwagalago a tla tewa go fokota bonti bja lerole le leata le le bakwago ke meomo ya go ga lekgwara.
Mna Mokhomienare, ke belaela - ka ntle le go bolediana le hlatse ye, gore digalase ta mahlo ta letati di aperwe ka go thaba go tsebja.
E ka ba Keresemose e ama bophelo bja gago bjang, e ke sehla se sa matswalo a morena se be sa mothakgalo le go tlala ka lethabo.
Ka ge go boletwe ke baomimmogo, Panka ya Lefase ke sehlongwa se se ikemego seo se fago masolo a temo dithelete.
Batswadi ba gagwe bao ba sego ba madi ba be ba mo rata kudu gomme o bile le go gola mo go tlwaelegilego ge a gola ka Johannesburg.
Ka maleba, Mmuo wa United States o gatelete gore ditiro ka moka te di dirwago di swanete go nepiwa gabotse kgahlanong le bathoeti.
Go bolela nnete polediano e ikemiedite go hlohleleta ngangiano go netefata go kgatha tema ga bafsa kudu ka boingwadiong bja bakgethi mafelelong a beke le ka Letati la Dikgetho.
Go swanete go fiwa edi ye e kgethegilego ka go thwalweng ga Dikhansele ta Kholethe go tweta pele kemelo ya mohlobo le ya bong.
Re swanete go itokieta go tlwaela, gomme re swanete go dira gape go fokota diabe ta phokoto.
Re swanete go dumela gore bafsa ba Afrika Borwa ga se sehlopha se se swanago seo se ka lekolwago ka ntle le go ba bea mafelong ao a fapanego.
HRU e hlokomela le go sekaseka dipalopalo ta mabapi le bong, mohlobo le phatlalato ya bogole ya tlhomo ka kotara.
Go fihla gabjale Busi o be a gakanthwa ke mantu a magolo ka moka ao a bego a a kwa.
Moo bengmeomo ba nyakago go efoga go bueleta dikholego ta banyalani, ba ka dumelela banyalani gore ba teye sephetho sa gore ke mang yo a tlogo hweta kholego.
Gape Leeudoringstad e ile ya lebelela kudu melato ya go amana le bjala, gomme ya golega ba bahlano ka botagwa.
Dinyakiio ta motheo gabjale di a dirwa go tseba malapa ao a hlokometwego ke bana ka masolo a go tama a tsena ka malapeng go thua ka tlhamong le ka phethagatong ya mokgwa wa kabo ya ditirelo go bana bao ba hlokofaletwego le bao ba lego kotsing.
Dira gore go ngwala melao go be ga sebjalebjale le tweteng pele thomio ya dipolelo ta semmuo.
Maabaaba a ile a opela le go thanta, ka taeto ya bonti ya ka moo temokrasi le tokologo ya sepolotiki e lego bohlokwa ka gona go Afrika Borwa.
Ge e le gore o swaile letlakala le, o kgopelwa go gopola go mpshafata tshwao ya gago ge o tsena go letlakala le lefsa le lennyane.
Dikhamphani ta ka nageng di ka ingwadia le lesolo le le go bontha Lloko ya Proudly South African ditweletweng le dipapatong ta tona.
Ka lebaka la tshedimoo ye e filwego, karolo ye bohlokwa ya moomo wa rena ka Kapa Bodikela mo ngwageng wo e tla ba go tweleta le go twela pele go mpshafata ditumelelano te di kweiegago, ta kakareto, te bohlale, le te go dumelelanwego ka tona ka bophara.
Batho ba makgolo a mabedi ba ile ba dirwa diteko ta go kgoma ga morpho touch, teo di thuitego go golela bagononelwa ba babedi bao ba bego ba nyakwa.
Mmuo, mekgatlo ye e tumilego le dithaba di tla swanelwa ke go hloma maemo ao a loketego dikamano te kaone ta boagiane.
Le ge e le gore re bone kgatelopele, tumelelanokakareto ke gore re swanete go dira kudu go lokieta bana bao ba sego ba hlwa ba tsena sekolo sa phraemari go ya sekolong.
Lloko e be e swana le phetolo ya thaene go tloga lefelong la thakgogo moo e lego gore maitemogelo a mangwe le a mangwe a moswananoi a ilego a feleta ka a mangwe ao a latelago.
Taba le ge go le bjale ke gore re hwedite tshepedio ya mmuo kudu ye e bego e se ya swanela go fihlelela maikemieto a.
Go hweta mabokgoni a itego le ao a nyakegago ka thoganeto ao e lego a nakwana goba ao a hwetagalago ka gare ga Tirelo ya Sethaba.
Mokhomienare Hlela o nyete ebile o na le bana ba tshela, barwedi ba bane le barwa ba babedi.
Taolo  ya thilafato le magato a taolo ya ditlakala a tla diriwa go netefata gore go dutla go bewa ka ditekanong te di lekantwego ta diphedi ta tlhago ta ka lewatleng.
Di ka akareta dikadimo ta kelo ya fase, thuo ya dithelete ta go ithuta, go eta, diaparo goba diputseleto ta dijo ta matena, bjalobjalo.
Re iinya gore re twele pele gomme ge re ikwa gore re tloga re kopana le mathata re tla bolela.
Go maatlafata bokgoni bja mmuo bja go rarolla go hloka tekatekano ga nako ye e fetilego, go phatlalata methopo lefsa le go fetoa sethaba sa Afrika Borwa.
Se se dira gore go kgonagale gore dithanele ta Afrika Borwa di felelete bjalo ka ditlabelo ta diteng ta dinaga ta ka ntle.
Go opela o nnoi goba go opela ka khwaere le tona di a abja ka khwaere ya bafsa le ka khwaere ya batho ba bagolo.
Ditsebi ta lefapheng la maphodisa go putlaganya lefase ka bophara di tla kopana go kgokagana le go abelana ka lesolo la go fihlelela tema ya tona ye e swanago ya moomo wa bohlapeti wo mokaone.
Papadi e hweta kgao ya godimo ya thelebiene gomme go bohlokwa gore tiragalo ye e tle Cape Town ka ge se se tla thua go tweleta letseno le bohlokwa go twa go baeti, gwa realo mokhanselara wa wate Pieter van Dalen.
Ee seo ke ge batho ba kgeregela go twa ka ntle go tsena ka gare ga mollwane, go leba mollwaneng wa ka gare.
NEPAD ga se tiragalo eupa ke tshepedio ye e hlohlago kudu le go tlala ka mathata a manti.
Gape go bonolo kudu go nyaka dingangiano ta mabaka ka moka, teo di lwanthago tirio ya phetoo ya maemo a polelo.
Ke tla tlogelela Jay gore a bolele ka seo ka moragonyana.
Leloko le lengwe le le lengwe la mmuo wo le filwe moomo wa go arabela mathata a mangwe ao a hlohlago kudu ao bafsa ba lebanego le ona ka go dira gore Dikgoro ta bona di abe ditirelo ka moya wa Siyabulela.
Bonti bja tokio bo tla dirwa boego ka nepo ya go fokota thitio ya sephethephethe, le ge e le gore moomo wo mongwe o tla dirwa mosegare.
Ka tsela ye khamphani e swerego go ngala moomo ka gona ka nako ya ka Morago ga Theransefala go bego go goga edi, gomme gwa baka go befelwa.
Dinyakiio di bontha gore kago ya dintlo le tlhokomelo ya maphelo di bonwa bjalo ka mafelo a bohlokwa a tlhaelelo ya kabo ya ditirelo, le ge e le gore te, go swana le dinamelwa le polokego ya sethaba, ga se maikarabelo fela a mmuo wa selegae.
Go be go le molaleng ka lebaka la gore ge pese e be e dikologoga ka yona e be e le moo.
Mothaladi goba kholomo e swanete go tsenywa ka pukung ya go bega maswi, goba llaga ya mmutedi ya ka leakeng la kgomo ya tshadi, go tlo gatia seemo sa kgomo ya tshadi kgafetakgafeta.
Mebuo e a dumela gore thelebiene, radio, bagatii ba dipuku le ba bangwe ba swanete go tweleta mananeo le dipuku te di holago le go ruta lefaseng ka moka.
Ba kgao ba amogetwe go tsenela Diseminare le Diwekopo ka ntle le go lefa, ge fela ba ka ipega gore ke ba kgao ge ba se no fihla.
Gape ke rata go go lakaleta leeto le le bolokegilego ge o boa Warsaw gomme ke go lakaleta katlego ka Kantorong ya Mopresidente.
Te di akareta tebiti-otara akhaonteng ya gago ya panka, ditepositithwii ka akhaonteng ya NSFAS, diphoustale-otara, ditheke goba dithelete te di gogwago ke mongmoomo.
Ge thelete ye e ka hwetwago ya thoto e theogete fase go fetwa ke thelete ya go lekana le yona, thelete ya go lekana le yona e a fokotwa go bontha go theoga ga boleng.
Mmuo o tla nolofata kabo ya methopo ye e hlokegago go hloma makala a IEP le ditshepedio ta go ngwala molawana wa eneti.
Bjale ke nyaka go tea nako ye go bita Mna goba Moruti S O'Leary go tla ka pele.
China e ipiledite go sethaba sa bodithabathaba mo bekeng ye e fetilego go bontha go se felele Sudan pelo gomme ya bolela gore dikeleto te mpsha di tla hlakahlakanya maitekelo a go diria leano la khuto la Mokgatlo wa Dinagakopano la Darfur ye e nago le dithulano.
Tumelelano ka ga mapheko a ta temo e bile thitio ye kgolo ka go tumelelano ya kakareto ka kopanong ya bjale ya kgwebiano ya ka Doha.
Go hweta ga titithale ga tshedimoo ya GIS le maano ao a dirilwego go ya ka mo go nyakegago go dirwa ka dikhaontareng ta rena ta tirelo ta sethaba le ta dikgoro ta diklaente.
Go ya ka tshedimoo ye e lokollotwego maabane, dithekio ta go rekieta batho di tloga di oketegile.
Ke nyaka go tseba fela, naa go na le letati la mafelelo le lefsa la go tswalelwa ga madulo a batwantle bao ba thabilego dinageng ta gabobona, a bosethaba hle.
Re swanete go dira se sengwe gonabjale gomme re se dire ka maatla le go hlapeta ka mogopolong thireletego ya mohlagase wa ka nageng ya rena.
Bjale go no fa kakareto bjale o be o tloga o na le mahlatse go putla masorong a go phutholloga o sa thoge selo, o se wa kwewa bohloko, o se wa gobatwa?
Ka boripana, Khomiene ke sehlongwa sa keleto seo maikemieto a sona e lego go mpshafata le go kaonafata  molao wa Afrika Borwa mo go twelago pele.
Batho bao ba sa omego ba swanete go ingwadia bjalo ka batho bao ba nyakago moomo bao ba nyakago batho bao ba ka ba thwalago.
Aowa, ga ke nagane gore e be e le Kolonele Hesslinga ke nagana gore e be e le mohlankedi o mongwe wa maphodisa yo a bego a bitwa Heartwell.
Lenaneo le la ka fase le bontha dintlha ta thuo ya maeleng le dinomoro ta moomo ta mebasepala ye e fapafafanego ka ditumelelano ta WECCO.
Ge e le gore o tseba ditirelo te dingwe ta boingwadieto ta mmuo te re ka di tsenyago mo lenaneong le o kgopelwa go re tsebia.
Kgetho ye nngwe go ya go ditheipole te di omago ka mafaseteana a phopapo ke go ba gona ga konope ya Tsenya Mothalo ka fase ga theipole.
Go ya ka kweio ya ditlhohlo ta rena, "kgopolo" ye e swanete go oma go lebia edi ya rena go ditaba te dingwe te e sego meomo ya tweleto le phatlalato ya lehumo la dithoto.
Ga ke tsebe ge e le gore e tea lebaka le letelele ka tsela yeo go tloa mehlala ka moka.
Ganti tshedimoo e fiwa ka ntle le go tsebia maina, gomme re leboga bonnyane bjo re bo hwetago, gwa realo Mokhomienare Engelbrecht.
Phapoi ya go robalela ya Zinzi, gabotse lesogana la gagwe la peleng ebile mogwera wa ka ka lebaka la gore o tlile moo bjalo ka moeng gomme ke be ke dula ke le kgauswi le yena.
Ga ba gatelele gore lefapha la sethaba le swanete go kgatha tema kudu, eupa ba gatelela gape tlhokego ya pharologantho ye e lego phatlalata ka tlhakong ya thekgo.
Se se bohlokwa go ageng ga sethaba, e lego seo se ka agago, hlabolla, godia le go tweta pele ekonomi ya sona.
Lesolo la bona la twantho ebile lesolo la twantho la banna le basadi ka moka, gore go phela ga bathobaweu go swanete go swana le tokologo ya bathobaso.
Gareng ga dikholego teo di boletwego ebile dikaonafato ta seriti sa Afrika Borwa dinageng ta ka ntle le dinamelwa te kaone le dikgokagano ta megala.
Ke be ke le molaodi wa Phrothekniki, molaodi wo e sego wa phethii bjale ke be ke sa kgathe tema thwii ka diprotekeng dife goba dife.
Kantoro ya Tona e thekga melawana ye gomme e tla e amogela ge go phethagatwa dipeakanyolefsa le ge go lekodiiwa kgatelopele lefsa.
Go lahlegelwa ka sebele ga badudi bao ba nago le tweleto go sepete mmogo le taba ya gore Maafrika e be e se batho gomme ba be ba sa phele maphelo a tweleto, ao a hlabologilego.
Ge e le gore ga o kgone go bala, kgopela mogwera, wa leloko goba wa molao go go thua.
Seemo se se fokolago sa mananeokgoparara a sethaba ka lebaka la bosenyi bja dithoto le tlhokego ya tokio ke tlhobaboroko.
Mananeo a dinyakiio ao a laotwego, a kakareto ao a hlomilwego go rarolla ditlhohlo ta diphetogo ta batho le ta sethaba ka tlhabollong.
Bjale naa o ka - naa ke tema efe yeo mosadi wa gago a e ralokilego boegong bjoo ka lepokising la tlhokomelo ya moraloki?
Ditiragalo di tloga di le oro kudu, gomme ke tlo tea magato go netefata gore dikolo ta rena di fetoga mafelo ao a se nago dibeta.
Tlhokego ya tlhokomelo ya thuto ye e swanago ya sepolotiki le ya taolo e bile le seabe se sempe go dikolo ka mo phrobentsheng.
Badudi ba baithuti ka mafelong ao a hlokago ditirelo ao a upilwego ba swanete go ba bona ba fiwago edi pele.
Maemafofane ao a lego gona le a mafsa a tla hlabollwa le go omiwa ka nepo ya gore a ome go ya go ile le go oma gabotse.
Ga se ya hlongwa khomphutheng ya gago, e ka taoneloutwa mahala wepsaeteng ya Adobe.
Lehono, kgato ya sephetho ye e hlokagalago go thomia ka tshepedio ya go aba tlhokomelo ya maphelo ye e lego maleba go dinyakwa ta batho.
Go gatia le go lamineita methopo go gonnyane mo go tweleditwego ka Senthareng ya Methopo ya Maphelo go a dirwa ge go nyakega.
Dithulaganyo te pedi magareng ga ditoropo ta mehutahuta le dilete ka dinageng ta rena te pedi le tona di laeta boikgafo bja rena bjo bo swanago bja go aga selekane se se tiilego magareng ga batho le dinaga ta rena ka bobedi.
Leihlo la gagwe la nthothonono le go ba le edi moomong go thuite gore go tsenywe mohuta wo mongwe wa semela go diphedi ta tlhago ta go kgahlia te di etego di le gona ta Selete sa Matoba sa ka Kapa.
Go bota ga Germany ga go romela dithoto dinageng ta ka ntle ta go swana le difatanaga le didiriwa ta difemeng go dirile gore go be kotsi ka lehlakoreng le lengwe go go wa ga ekonomi ya lefase le go phuhlama ga kgwebiano ya lefase.
Selo sefe goba sefe se se hlagago gampe se tla tlia maikutlo ao a phoagetego ka ga seo se tlago hlaga ka Afrika ka bophara.
Komiti ya rena e akanya ka ga ditefelo le ditsooloo gomme e filwe moomo wo boima kudu.
Maitekelo a go fokota kgolo ya sethaba, go fokota bohloki, go fihlelela kgatelopele ya ekonomi, go kaonafata thireleto ya tikologo, le go fokota mekgwa ya thomio le tweleto ye e sego ya go ya go ile di gapeleta mahlakore ka bobedi.
Re leboga Johan Cruyff Foundation, ba na le sebaka se sekaone sa go fihla fao go feta le peleng.
Makala a dinyakiio a hlomilwe ka diyunibesithing te mmalwa go maatlafata bokgoni bja go dira dinyakiio ka mafapheng ao a fapafapanego a nanotheknoloti.
Ka ditheo ta dikhonthinente le ta dilete, re tla omela go fihlelela temokrasi le tlhompho ya ditokelo ta botho ka khonthinenteng ya Afrika.
Khansele e tere kgato ye ka morago ga ge ditona ta dinaga ta ka ntle ta Maarapo le ta Bodikela di dumelelana ka ga kgatio ye e fetoitwego ya sephetho se se thadilwego sa Britain.
Bjale o bolela gore go be go se na polediano, o no thela se sefahlegong sa gago gomme Mna Molapo o ile a sepela.
Ka ge ke bolete, holo ye e beeleditwe lehono, go fihla mafelelong a beke ye e tlago.
Kgobokano ye ya menagano ye bogale e swanete go ikhweta e le ka gare ga ditlhohlo teo khonthinente ya rena e katanago le tona.
O be o leka go, go ya ka bohlatse bja gago, efoga tefelo ya VAT.
Re keteka baithuti ba rena ba marematlou bao ba atlegilego ngwaga o mongwe le o mongwe le dikolo te di phagamego teo ba bego ba tsena go tona.
Leeto le le ikemiedite go bea motheo wa khonferentshe ya khuto ya bodithabathaba yeo United States e tlogo e swara ka moragonyana mo ngwageng wo.
Ka thiinyong ya yona ya boraro ebile e lego ya mafelelo, molaodi wa WHO o bone gore tweleto ya tlhabelo ya mokhwehlane wo o tlago nakong ye itego ngwaga o mongwe le o mongwe e swanete go twela pele mo nakong ye, go eya ka tshekatshekolefsa ge seemo se twelela.
Re tere taelo go twa go klaente ya rena mabapi le taleto ya Moahlodi Hefer ya go tlo fa bohlatse pele ga khomiene.
Go ba banti, lengwalo la go otlela ke nyakego ya go hweta moomo, goba go ba le kgwebo.
Ke a tseba gore go na le ba bangwe gareng ga badudimmogo ka rena ba bathobaweu bao ba itshwarago ka tsela ye e sa amogelegego.
Go hlabela kgahlanong le bolweti bja tetanus go a iinywa ge o eya dinagamagaeng.
Gape ke maikarabelo a batswadi ba rena le dithaba go tweta pele setlwaedi sa rena sa tlhompho, kgotlelelo le tlhokego ya dikgaruru.
Mokgwa wo o omiwa fela go akgofia pula, go ditela pula, goba go fetoa lefelo ge pula e ena, setsebi sa ka Beijing se ile sa bolela bjalo ka letati le lengwe.
Seo ke nnete, ee, seo e be e le kakanyo ya ka ye e bego e theilwe go selekane sa ka sa phatlalata le Mmoleledipharephare.
Afrika Borwa ye mpsha e mphile sebaka sa go lemoga le go hlompha seriti sa Maafrika Borwa ka moka.
HC ye e nago le mafolofolo e ka netefata gore mehutahuta ya bakgathatema ba etela pontho yeo kgafetakgafeta.
Boraekonomi ba lebelela dipoelo te ka tlhokomelo ge ba nte ba efa dilaeti te bohlokwa ta thomo le ta diphetogo ta ekonomi ka botlalo.
Dipolelo te di se nago le bonnete kgahlanong le bona ke gore ba direte resturente yeo bomeneta ka go omia dikarata ta khretiti te di kopiitwego go dira ditheransekeene.
Temogo ya gore HIV e ka thibelwa le gore moomong go swanete go tweta pele masolo a thibelo ao a omago gabotse.
Lenaneo la peakanyolefsa ya dithoto mabapi le go ba mong le puo ya dihlongwa ta mmuo.
Dipolelo dife goba dife te di se nago bonnete te di dirwago, ka kgopelo di swanete go tliwa go rena gore di kgone go fiwa mafapha a maleba.
O bolete gore City of Matlosana e latete mehlala ya mebasepala ye mengwe gomme e thomile mananeo ao a ikemieditego go hlabolla kgwele ya maoto.
Re bile le netefaleto yeo ye re e amogetego go Setenepharephare ka nako yeo.
Bjale re filwe maikarabelo ao a hlomphegago a go laola toropokgolo ye e kaone ye, ye e tletego ka bobotse le thulano.
GSH ga e na le mokgwa wo o aroganego wa diwate ta tweleto ya godimo, gomme ga e nyake dipego teo di fago dipalopalo go ya ka lepanta la tshepedio.
Ge re ahlaahla lenaneo la rena la tiro ka mo godimo, re ile ra ikgafa go hlaloa dinepo le manaba a rena.
Go latela kopano, di-DG di tla sedimoa ba kgao ka ga dipoelo ta kopano ya tona gomme ta etela mafapha ao a amanago le moomo wa sehlopha.
Ditshekatsheko ta phekolo te di dirilwego di lebelete kudu dinyakwa teo ta moomo bjalo ka tlhabollo ya dihlongwa, go oma bokaone ga dithelete le taolo, mananeokgoparara a kabo ya ditirelo, tlhabollo ya ekonomi ya tikologo le puo ye kaone.
Go bonala go se na lebaka la gore ke ka lebaka la eng badiri ba phraebete ba se ba swanela go gapeletwa go fihlelela dinepo ta kakareto te di hlaloitwego le te di fihlelelegago.
Kgoboketang diaparo, mapai goba dilo teo di sa bolego go tlo di fa bahloki, gomme le di ieng madulong a lena a kgauswiuswi goba lefelong la kgoboketo.
Maitekelo a a baetapele ba Afrika a go ntha Afrika ka seemong sa yona sa bjale a hwedite tlhagio ya ona ya mafelelong ka go selekane se sefsa sa Tlhabollo ya Afrika, NEPAD.
Gomme bjale naa metsotso e ile ya fetoga goba ya fetowa ka morago ga ge e phatlaladitwe?
Ba kgao ba laletwa go tla tsebiong ya semmuo ya mehutahuta ya ditweletwa te mpsha te di hlametwego Lekala la Dikgokagano la Mmasepala wa eThekwini go kgokaganya badudi le ditiragalo ta tikologo.
Bjale, baithuti, ka morago ga se go tla kgonagala gore le tla lebelela dikgetho te dingwe ta meomo te di bonthitwego ka mafelwaneng a pontho.
Intasteri ya boreahlapi, ye e gateletego ke dikhamphani te mmalwa te kgolo, e a phuhlama.
O bolela ka setatamenteng sa gago gore o kweiite gore Madondo o bethilwe ka lebaka la Mdi Mandela.
Ka kakareto, tshepedio ya kabo e tloga e tshephagala, ka go tsenya mekgwa gore e hlage ka sewelo.
Twetopele ya makhura ao a hlwekilego a go swana le makhura a payoloti le theknoloti ya thilafato ya fase.
Phetieto ka dinako te dingwe mabapi le bogolo bjoo ba bego ba dumela gore Komiti ya Mathata e bego e dira moomo wa yona.
Mekgwa ka ntle le dingwalwa ka moka ta maleba di tla tlowa.
Metene ye e lekanego ye e dirilwego le go lokiwa go netefata khweto ye e omago gabotse go twa go "go khrea" ga khomphutha, bobedi ga hatwere le ga softewere.
Ga go ganetwe gore bosenyi bo re ama ka moka ka ditsela te nti te di fapafapanego.
Seo se ka baka tshenyo ya megalathila ye e swanago le bolweti bja meningitis, go ya ka tshedimoo ye ke filwego yona ke Ngaka Basson mengwaga pele ga moo.
Go tloga fao ereile ye e omago gabotse kudu e ile ya dirwa ka go omia dinyakiio go twela pele teo di swanetego go tloa thalelomorago ye ya ka godimo.
Phetieto ye nngwe le ye nngwe e a sekasekwa go bona kotsi ya tsenyo ya dibeta ka nageng ye e sego molaong ya phetieto ye itego, go lebeletwe dilo te di amegago, thomio ya mafelelong le moomii wa mafelelong.
Ga se tshepedio ye bonolo eupa re holofela go fihlelela sephetho mo nakong ye e sa fetego pelo, gore badudi ba ka Burundi ba kgone go thomia tshepedio ya go aga lefsa naga ya bona.
Bothata ke gore ge e ete e twele taolong gomme batho ba le ka gare ga yona e thoma go ba boima ka ge o bolete, go thekga mollwane wa ka gare.
Kanegelo ya gago ga e kgonagale Mna Zwane, ke tloga ke nyaka go e ala morago go twela pele eupa re na le dikgatelelo ta nako.
Bjale ba ka se emele gore sethaba se lokollwe go maatla a mmui ao a tliitego dikoloto te mpe e lego dikoloto ta batho ba maatla ao.
Ka mantu a mangwe, lenaneothuto ka bolona ke karolo ya mathomo a tlhako ye bohlokwa go morutii yo a rutago.
Lekala la molao la ka Mozambique le ipiledite go TRC go fetieta moomo wa yona go putla mellwane ya Afrika Borwa.
Ditlhagio te ta molaotheo di na le seabe go sebopego, mohuta le nako ya mokgatlo wa kgao wa Afrika Borwa go amogela bokamoso.
Kimollo ya kago ya sethaba ye e tlogo diriwa ka bonti bjo bo hlokago mollwane, ka ge le ge go nyakega.
Proteke e tla fetwa ka botlalo ka Desemere ngwageng wo o tlago go latela tlhomo ka botlalo ya tshepedio ye mpsha ya taolo ya merwalo ge batho ba bodithabathaba ba goroga.
Maphodisi a ile a twela pele a thopa dikarata ta bofora ta khretiti te tharo, didiriwa ta mehutahuta ta khomphutha, lepthopo le hatetraebe ya khomphutha.
Karolo ye gape e a hlabolla ya ba ya hlokomela melawana le mananeo a bjale a phetoeto ka ga merero ya go swana le HIV Aids, bong, phetoo le pharologanyo le tlhabollo ya mabokgoni.
Ge e le gore khonthinente ya rena e gatelela basadi e tla twela pele go oma ka batho ba seripagare gomme e ka se tsoge e fihlelete bokgoni bja yona ka botlalo.
Maloko a kgao a gopotwa gore go na le madulo a mannyane ka sekepeng sa go ya sehlakahlakeng gomme dithekete di tla abja go ya ka gore ke mang yo a tlilego pele.
Go tloga fao o ile wa tsena ka lepatlelong gomme naa o ile mafelelong wa fihla ka khutlong ya leboabodikela?
Maemo a mmakgonthe a othofosfeite a a oketega ge maemo a amega gomme a fokotega ge e le gore go na le kaonafalo ya maemo.
Eupa ke nnete gore ka nageng ya rena re bile le dikgaruru ta bathobaso go bathobaso, seo ke nnete.
Malweti a go hema, e lego poelothwii ya moya wo o sego wa loka, ga a bonagale ka Afrika Borwa.
Lenaneo le fa diilafati te di nyakago gore o ingwadie le go fa pego ka ga meomo ya gago go IPWIS.
Se se fihleletwe ka motheo wo o tiilego wa temokrasi, ditokelo ta botho, seriti sa batho le toka ka lebaka la gore bophelo bjo bokaone bjo batho ba rena ba bo nyakago bo ka se rekietwe taolo ye mpe le boboanoi.
Kgaolo ya bohlano e ahlaahla dimpho ta phihlelelo ya maikarabelo a.
Ba ke batho bao ba tsebago gore go ra goreng go ba motwasehlabelo wa semorafe se se tseneletego le kgethollo ya semorafe.
Re swanete go raloka tema ya mafolofolo ka go oma le bona go hweta mothakgalo le lethabo le go phethagata ditlhologelo ta bona.
Se se bonagalago se le molaleng ke gore thomio ya maatla, ka boyona, e tla feleta ka dipolao te nti.
Disenthara ta meomo ye menti ta ditirelo ta go ema lefelong le tee: Disenthara te di abago mehutahuta ya ditirelo ta leago te di lebeletego kudu nepagalo.
Ke gore, re amegile kudu go ala morago le go hlohleleta bobedi seemo sa Afrika le mokgwa wa Borwa-Borwa mo go merero ye.
Molato wa go hula sefatanaga sa thelete tseleng o butwe  gomme o tla nyakiiwa ke karolo ye e Kgethegilego ya Twantho ya Bosenyi bjo bo Rulagantego.
Maikemieto e bile go laola mananeo a tlhapeto ka khonthinenteng ya Afrika go fihlelela bohlapeti bja maitshwaro.
Kantoro ya Tona e amogela tlhabollo ya thuto, mananeothuto a legato la mathomong gomme mananeothuto a tlaleleto a swanete go tsenywa ka gare ga mokgwa wa go thekga ka maeleng.
Afrika Borwa e na le bokgoni bja diminerale bjo bo kgahliago, gomme ditweletwa te mmalwa te kgolo di na le bokgoni bja kabo ye e fetago kudu ka moo mebaraka ya lefase e ka e omiago ka gona.
Ka maswabi, palo ya mananeo a bohlokwa ao a swanetego go dirwa a feleta a kopana le mathata gomme ga a fiwe edi ye e nyakegago.
Mo ke moo Standard Bank e tsenago gona - bjalo ka molekane ka mo lesolong le la go thekga le go hlabolla di-SMME, kudukudu teo di twago sethabeng seo se hlokiitwego peleng.
Dinyakiio ta motheo, moomo wa go itemogela goba wa teori wo o dirwago kudu go hweta tsebo ye mpsha ya metheo ye bohlokwa ya tiragalo le ya mabaka ao go ka itemogelwago ona, ka ntle le tiragato ye itego goba thomio ya maikutlo.
Di-SMME di swanete go lebelela kamano le go bona gore ke menyetla efe ye e lego gona.
Ge e le gore mokgathatema o kgetha go ipileta kgahlanong le sephetho, taba yeo e tla fetietwa go MHSC.
Magareng ga ditlhohlo te Mmuo o lebanego le tona go na le tlhokego ya go fetoa maikutlo a sethaba le go dira gore theknoloti ya nyutleleara e kweiege.
Setho sa rena se se swanago ga se sa swanela go dumelela yo mongwe wa rena go thaba ge batho ka moka ba dula ka maemong a bohlaki le a bohloki bjo bo iiago.
Lerole, mui goba mei ya dikhemikhale ye e ilafatago moya e dira maemo a leutu ao a sego a loka, taba ke gore ke motswako wa mui le lehlwa.
Ke be ke iinya gore ba swanete go kgopela yo a filego ditaelo ta gore ke bolawe.
Bakgabii bao ba nago le kgahlego ba swanete go romela di-CV, ba bolele lerato la bona la bokgabo, kudukudu bja bobetli, go Mogale Foundation.
Ba gana go amogela gore mmuo wa Afrika Borwa o tloga o hlohleledite kudu le ka mo go swanago tiro ya temokrasi, ditokelo ta botho, khuto le seemo se se hlokago dikgaruru.
O bonwe a thaba ka maoto le bagononelwa ba lebile Mmileng wa lephefo wa Jan Smuts.
Tlhaloo ye nngwe ye e twelago pele ya mogopolo wa semorafe wa Kgoro, o ka bonthwa ka go oma ka ditaba ta dikgaruru ta sepolotiki, kudukudu ka KwaZulu Natal.
Ga ke tloge ke tseba seo mo go kgodiago, eupa monna yoo o be a na le diophareiene te pedi gomme o robete mpeteng, le ge go le bjale o ikemiedite go tla mo.
Ka makga a mararo moo ke tweletego, ke ile ka fa bohlatse pele ga Khomiene ya Tebalelo mabapi le dilo te mmalwa teo di tliwago gape mo lehono.
Dilaeti te dingwe ta CGE le mokgwa wa bosethaba wa bong ka ga boyo bjo bofsa bja maano ao a ka twewago.
Dinyakiio ta bosenyi ta godimo ta mabapi le monagano ta ka Afrika Borwa di abetwe tlhompho ya dithuto ye e kgethegilego.
Go hweta tlhahlo ka ga menyetla le dilo te di sego ta loka ka dihlongwa te di fapanego, etela wepsaete ya SEDA.
Maatlafata lenaneo la go kaonafata dipetlele gomme le abe baomi ba sephrofeenale ba banti kudukudu ka dinagamagaeng.
Lereo le ka dinako te dingwe le omiwa gape ka bokopana go upa Khuduthamaga le taolo ya Mmuo.
Ye nngwe le ye nngwe e tla tsenywa lekaleng la phraebete ka botlalo gomme ya rekietwa bogai bja phraebete.
IOR-ARC ke sediriwa se bohlokwa sa go tweta pele kholego ya ekonomi ye e abelanwego magareng ga dinagamaloko ka moka ta Mokgatlo.
Ke ra gore o tsenya bjang tsebo ye e hweditwego go batho ka kakareto e sego go e bea fela ka gare.
E tloga e le mohola go go fa phihlelelo go mafelo ao a sa fihlelelego le go direla dinagamagae.
Ntwa kgahlanong le Bothoeti e tla thopa ntweng - gomme mo ke moo ntwa ya Amerika kgahlanong le bothoeti e swanetego go twela pele, Mopresidente Bush o bolete bjalo.
Bothata bjo bo mpefatwa ke palo ya godimo ya bafaladi bao ba tlago Cape Town go twa dinagamagaeng ngwaga o mongwe le o mongwe.
Go hlohleleta go abelana tsebo ka bakgathatema go eya ka boitekolo le dineelano te di beilwego ta maitemogelo.
Ka gare ga magoro a a mangwe le a mangwe - le ao a bonthago ekonomi sa sebedi ya Afrika Borwa - ke diintasteri ta sebjalebjale, te di dirilwego dikgwebo kudu, gammogo le ditiragalo ta seto kudu, ta go iphedia fela.
Ka lebaka la gore bjalo ka basadi re swanete go ba bao ba hlokometego dito ta rena, gomme bjale re fetia dito te go meloko ye e tlago.
Naga ya rena e twela pele go kolota bafsa ba rena ka ga dithitelego te ba di dirilego mo mengwageng ya rena ka moka ya twantho ya kgethologanyo le go tloga fao.
Ka kweio yeo, Ditheriano ta ka gare ga Congo di tere nako go phethagala le go tea lebaka le letelele go fihlelela sephetho.
Ke rata go leboga IEC le diketekete ta Maafrika Borwa ao a ratago naga ya bona bao ba thuitego go netefata gore re sepedia dikgetho ta rena ka tsela ye e omilego gabotse le ye e kgotsofatago.
Go na le te dingwe ta ditlhohlo ta maano te re lebanego le tona gomme mananeo a rena a ikemiedite go di fihlelela ka tsela ye e kopantwego.
Se bohlokwa kudu ke gore Tirelo e tla oma ka go tea sephetho mabapi le go efoga mothelo le bomeneta go katoloa motheo wa mothelo ka go tlia dikgwebo le batho bao ba sego ta ingwadia  ka gare ga kotlo.
Moomo wo o bohlokwa o tla re thua gape go hweta seswantho se se nepagetego kudu le se se sepelago le mabaka sa bophelo bja rena.
Se se omiwa go gatia dikgatio ta menwana le diswantho ta molatofatwa gomme se diretwe go tloa bothata bja kgale bja go fetoa molatofatwa.
Go fihla gabjale ga se ra ka ra ba le dipego ta go kgatha tema ga methopo ya bohlodi ya ka Afrika Borwa ka tirong yeo ya maitekelo a go tea mmuo ka kgang.
Dithila te kotsi ga seta swanelwa go lahlwa le dithila te di tlwaelegilego go tlo thollelwa ka nkoting goba ta thungwa ka lebaka la gore di na le dilo ta mpholo teo di ka ilafatago tikologo.
Ke ka lebaka leo re amogelago khuto magareng ga Ethiopia le Eritrea gomme re tloga re holofela le go rapela gore, thulano yeo ka nnete re tloga re e fetile.
Re tsebagadite mehutahuta ya diproteke mo dikgweding te di fetilego go thekga tlhabollo ya mabokgoni kudukudu ka mafelong ao a lebeletwego a ka Kapa Bodikela ao upilwego go hweta edi ye e kgethegilego.
Maloko ao a twago ka ditikologong ta Thekgo le ona a tla romelwa go yo oma nakong ye go oketa go bonagala le go ba gona kudu ga maphodisa.
Kgokagano le letlakala la peakanyo ya kgatio e ka hwetwa go letlakala la gae la wepsaete ya rena.
Go thekga dipeeleto, kabelo ye mpsha ya mothelo e a iinywa go dikhamphani te di beeleditego ka diprotekeng te di dumeletwego ta intasteri ya leano.
Maloko a maphodisa a SAPS ka Davel a utollote mathale a koporo ao a utswitwego gomme a golega bagononelwa ba seswai ka ge ba be ba swere mathata a koporo ao a utswitwego.
Dingwalwa te go bolela nnete di swanete go bonwa bjalo ka dikgatio ta godimo ta tsebo ya setlogo sa Seafrika.
Se se bontha ka go tlhohleleto ye e golago ka mehla ya tshedimoo ya dipalopalo go thekga le go maatlafata dikgahlego te itego.
Gape, e re ke teeng sebaka se go lebogia dialoga ta thuto te re nago le tona mo le go ba lakaleta mahlatse le mahlagonolo go bokamoso.
Melao ya twantho ya kgethologanyo le melao ye mengwe ya maleba e swanete go hlokomelwa dinyakwa ta lefapha la batho ba digole.
Go te ke tlhabolo ya dinaga ta rena bjalo ka ditemokrasi te di sa fetogego, ta khuto le te di atlegilego ta go hloka semorafe.
Sehlopha sa StatsOnline se tea sebaka se go le lakaleta le go lakaleta bao le ba ratago mahlatse mo mafelelong a beke a matelele.
Ke tere gore ke sediriwa sa go thena mmele seo Lebotho la Thireleto le bego le nyaka go se omia.
Mmuo o swanete go tweta pele le go hlohleleta bengmeepo ye mennyane go oma ka fase ga melawana ya kgwebo ye e kwagalago.
Aowa ke thuite Henk ka dinyakiiong, ga se nka ka ba mohlankedi wa dinyakiio wa molato wo.
Le ge go le bjale ka lehlakoreng la dikhemikhale le la payoloti o be o se setsebi, o be o tshephile Moprikatiri Basson.
Lepatlelo le la ka Kapa Bohlabelo le tla swara dipapadi te upa, go akaretwa ya sekamakgaolakgang.
Teo di welago thwii ka lefapheng la boeti, go fa mohlala, badiredi ba maeto, marobalo le dijo ta mesong, basepedii ba maeto.
Ke kgopela gore le ntshwareleng ge nka se atlege ka maitekelong a ka a go dira gore polelo ye e be ye kopana le gore e se ke ya tsoa dipolelo.
Ka ge e hlamilwe ke baomi ba ka intastering ya boenteneere, EngNet e go kgontha go hweta ditweletwa ta boenteneere, ditirelo le dikhamphani, le dinyakiio le mafapha ao a katoloitwego.
Ka kgorong ya ka, tlhohlo ya rena ya kgauswi ya mabapi le bokgoni bja moomo e amana le Phetoo ya Kgoro le Tlhahlo.
Batho ba banti ba theeleta radio, batho ba banti ba lebelela dikakareto ta thelebieneng gomme e latelwa ka kgahlego ye kgolo.
Phetoeto ya methopo ya dithelete le yona e a nyakega, gomme dithuo ta maeleng ta tsooloo te di bonthago seabe se se dirilwego ke di-DPO.
Phetolo ya ka pela ya SAPS e netefadite gore Mdi Pule le sefatanaga o hweditwe a bolokegile.
Nako ye nngwe le ye nngwe o be a lebelela Stompie, o be a no mo raga ka lebaka la gore o rekiite Balwelatokologo.
Dikgwebo le dikgwekgolo te di lego bogareng bja tiragalo ya ekonomi ka mafelong a tlhago le a dinagamagae, go akaretwa disetolo ta dipolase le dikgwebokgolo te dingwe ta dipolaseng le dikhamphani te nnyane.
Mafelo a ka gare ga mmasepala o mongwe le o mongwe a beakantwe go ya ka mohuta wa polase, hostele, lefelo la diintasteri, mekhukhu, dikhamphani te nnyane, madulo a ba moate, madulo a metsesetoropo, goba naga ye e se nago selo.
Tlhahlo ka moka e swanete go dumelelwa go ntha motho yo a hlahlwago go laola proteke ye e thekgilwego ka maeleng goba go nyaka moomo go gongwe.
Hloma dikamano ta tiriano o kgokagane gammogo le mekgwa le ditsela ka go abelana tshedimoo le didiriwa le mekgatlo yeo maikemieto a yona a sepelelanago le a WINSA.
Bjale re na le mehutahuta ka botlalo ya dikgatio ta mabapi le seo se hlagilego ka ga khasete ye eupa re na le bonnete bja selo se tee.
Se se bonthite gore ke tshepedio ye e kgahliago ya go boloka baomi.
Go se iketle ga mala mo go bonwago ka kholiki, lethologo le go tlabatlabja ke dibete, eupa ga se ganti o hlata goba o eba le phio ya mmeleng.
Ditiro ta taolo ya merero ya baomi di tla bulelwa go tlo lebelediiwa ka gare le ka ntle.
Tokollo ya tshedimoo ya theko ya badirii ka Labobedi ya Mathe e be e tloga e sepelelana le dikemelo ta mebaraka le dikakanyo ta boraekonomi.
Bjale o tlogete lesoro ka difatanaga moo Upper Ross, mo ke kgauswi le moo bahlankedi ba go rekia dithekete ba lego gona.
Go oma gabotse moo ga dinyakiio ka ga ditlaio ta maphodisa go itiitwe gape ke seo se ka hlalowago fela bjalo ka go se ome ka mafolofolo ka kakareto ga kantoro ya mmoleledipharephare.
Dihlongwa ta magareng ta semolao ta taolo, ta go swana le dithraste ta diminerale, di tla tlowa.
Ka lebaka la dikamano ta histori le ta seto magareng ga Afrika Borwa le Portugal, dikamano magareng ga dinaga ka bobedi di bile kgauswi kudu go tloga kgale ebile ya ba te di nago le tlhokomelo.
Mafulo ka moka, e ka ba a go fula goba a go dira furu, a swanete go nonthwa go ya ka dithiinyo ta sampole ya mobu.
Re swanete go dira se ka go omia go tea diphetho mmogo; toka ya peakanyolefsa le go lebelela kudu bohloki; tlhabollo ye e laolwago ke nyakego; maatlafato ya ekonomi, go kgatha tema ga sethaba le go hlohleleta methopo ya tikologo.
Le ge e le gore ga go na ditsela te di tswaletwego ka lebaka la tiragalo ye, motho a ka emela gore go tla ba le go pitlagana ga sephethephethe ka Marine Parade.
Gomme ka mo nageng ya rena re na le mmuo wa temokrasi wo o sa kgethollego go ya ka morafe.
Re lemoite gape gore ka ntle le ge modu wo o bakago bothoeti, e lego, tlhokego ya tlhabollo, bohloki le dithulano di sa rarollwe, booro bja bothoeti bo tla twela pele go re tshwenya.
Re ka se gateleleng go fetiia dipoelo ta go se teye kgato ya go phoolla bothata bjo.
Mohlomphegi, Kgoi Mswati III, ke rata go tweleta tebogo ya rena ye kgolo ka ga kamogelo yeo wena le Mmuo wa gago le re filego yona.
Re dumela maitshwaro a bohle a tlhompho le go lemoga gore re gona go direla sethaba.
Dipoelo ta Bosenyi: Go kwala gore mogononelwa o nthite karata ya Edgars ye e utswitwego go reka diaparo ka karata yeo.
O bile le boitshepho ka ga bokgoni bja batho ba go swana le Moprof Schloss go tea sephetho seo?
Dinyakwa te di a elwa gomme mafelo ao a hwetago dintlha ta godimo a bonwa bjalo ka ao a tlago pele mo ngwageng woo wa dithelete.
Ge se arabela mathata a, sethaba sa bodithabathaba se swanete go hlokomela dinyakwa ta dinaga te di hlokago, gomme dikabo te di hloletago kgolo ya tona di swanete go hlokomela se ka maleba, Mna Ban a realo.
Douglas Dyers, sa mathomo bjalo ka moraloki wa rakbi, mohlahli le molaodi yo a ikgafilego bophelo bja gagwe ka moka go hlabolla le go kopanya dipapadi.
Dinyakiio ta mabapi le mabaka ao a fokotago tweleto ya lefela ka seleteng sa pabalelo ya mobu sa Winterton.
Wepsaete ya etentshi ya tirelo ya maphodisa e swanete go raloka tema ye maatla ka go ruta batho ka ga merero ya go swana le thomioboaedi ya diokobati.
Kgoro e swanete go thomia ka gare gomme e netefatae gore dilo te dingwe ka moka ta tikologo ya DFA di hlokomela bong le gore di lokete go oma ka botlalo ga bobedi basadi le banna.
Nka se re go be go se molaong ka lebaka la gore o be a sa gapeletege, ke mo file kgetho.
Go aga ga mabokgoni a itego ka go mafapha a go swana le ditshenyegelo, kelo ya moomo, peakanyo ya maano le go dira mohlala ga ekonomethriki.
TOR le maano ao a diretwego sehlophathomo se sengwe le se sengwe ka go reriana le bakgathatema ka moka.
Ka boikokobeto ka botlalo, ke rata go iinya gore Mmuo ga go hlokagale gore o rutwe ka go te dingwe ta ditaba te.
Se se akareta meetse a go nwa ao a bolokegilego, ditlabelo ta tlhwekio ya meetse, go fihlelela methopo ya mohlagase, dintlo, tikologo ye e hlwekilego le ye e bolokegilego ye go sa kgogelwego go yona, ya go hloka dikhemikhale, mekgwa ya dinamelwa te di bolokegilego le te di tshephagalago.
Ka tlhompho ye kgolo Mna Mokhomienare nka se be sefofu ka taba ya gore ke swere setatamente sa boikano sa hlatse ye seo se ganetago bohlatse bja gagwe.
Rephabliki ya Uzbekistan ke ye nngwe ya dilete teo di nago le maemo a makaone kudu a tlhago le a naga.
Khamphani e tee fela ye e beilwego pele go ya ka tlhaloo ya ka ka mo sehlopheng se sa dikhamphani e bile Delta-G Scientific.
Ditaba te bohlokwa ta mabapi le kago ya bokgoni go laola dithelete ta masepala di ama sebopego sa dithelete; go kgontha go dira tekolo ya dipuku ta dithelete, meomo ya ka mehla ya dithelete, go hlahla mabapi le NQF le phetieto ya mabokgoni.
Hweta lebone le lennyane la gase ya LP, ka ge le efa seeta se sekaone sa lefelo le legolo.
Dinaga te mmalwa lefaseng le hlamile melawana go netefata gore bagai ba ditirelo ta kgao ta go se lefelwe ba fiwa maswanedi a go hweta ditokelo pele ga basepedii ba TV ya go lefelwa.
Ke tlo dira boikano go wena gore ditshepedio di thomiwe gomme go tloga fao re ka tsena ka go bohlatse bja gago.
Ke a leboga Mohlomphegi gomme gape ke rata go hlagia go kgotsofala ga ka kudu mabapi le dipolediano ta rena te re sa twago go di feta.
Baomii ba dipalopalo bao ba kgethegilego ba nyaka dintlha te nti go feta baakareti bao ba omiago dipalopalo go hweta kweiokakareto ya ditaba ta mosegareng.
Maburu a mangwe a bokoloniale ba ile ba lwa, le ge go le bjale, ba kwela badudi ba ka rephabliking bohloko.
O bolete gore setee se be se thua go tsenya lerato le boikgafo go Leboa Bodikela ka dipelong ta bao ba dulago ka phrobentsheng.
Sa bohlano, go na le mathoko a bodithathaba ao a kgethegilego go mafapha a manti a merero ya sethaba.
Dinaga te di kgathago tema ka tshepediong ya CSSDCA di tla tea sephetho sa gore mafelo ao a swanete go ba eng.
Le ke lenaneo la phraebete, go rago gore lenaneo la maloko ga le hwetwe ke bao e sego maloko.
Re holofela gore ditee te dingwe di a oma go swana ka fase ga kgatelelo gomme seriti se fiwe batwasehlabelo le ba malapa a bona, gwa feta Mokaptene Maphalala.
Barokhemese le ditsebi ta ditweletwa le bona ba tla ba gona go fa keleto mabapi le dikgetho ta kalafo le go romela ngakeng ge go hlokagala.
Dithupeto le dikgokaganyo teo ga di bope thekgo efe goba efe ya DLGH ya ditweletwa goba ditirelo ta dikgwebo teo.
Ke hlopmphilwe go bega gore lefelo le la go khuta la mafelelo la Sarah Bartmann le hlomilwe bjalo ka lefelo la bohwa bja bosethaba.
Ge di fihla, dierifi di tla hlaloa diteng ta sengwalwa seo ba se tliitego le seo o swanetego go se dira mo go latelago.
Ba lefapha la kgwele ya maoto ba tla feta beke ka Cape Town, gomme gwa ba le matati a mane a ditiragalo ao a rulagantwego.
Mospikara, taba ya mafelelo ye ke nyakago go e tweleta lehono pele ga ge re ka twela pele go nako ya dipotio ke tshepedio ya go thea mebila maina lefsa.
Tlhokomelo e thoma ka polaseng ya motweleti, polante ya go phastharaesa le ya phatlalato, dinamelwa ta go ya tepong gomme sa mafelelo maswi ka ge a rekietwa moreki.
Barei ba dihlapi bao ba hirietwago tokelo, bao ba rentilego goba bao ba filwego konteraka ba tla lefa khamphani theko ye go rerianwego ka yona go swara dihlapi.
Ke go kgopete makga a manti, ke kgopela gore o bolaye Dali.
Go fihla mo lebakeng le, go na le kamogelo ka bakgathatema ka moka gore tshepedio e bile ya mahala ebile e bontha thato ya batho ka DRC.
Mafapha a gagwe a kgahlego le botsebi ke mekgwa ya go dira disampole, dipalopalo ta naga le go ruta dipalopalo.
Ge e le gore seo e be e le maikemieto, ka molatong wa gago nkabe e bile go se tsebe gabotse?
Ditaba te dibotse go badudi ba Khayelitsha ke gore dithentara di bolete gore baomi ka moka ba tla hwetwa mafelong a ka moo lefelong leo.
Melawana le melaotshepedio yeo e gapeletago go hweta le go ba mong wa dimetale le diminerale te bohlokwa ka badiri ba dibenyane e swanete go lekodiiwa lefsa.
Ke rata go hlagia maswabi a ka a nakong ye e fetilego ka mo nageng le go lemoga maikarabelo a ka ka go homola le go se dire selo.
Sekolo se fa thuto ye kaone e sego fela go bana ba ka Muizenberg, eupa gape go bao ba sepelago maeto a matelele go tla sekolong.
Dikgopelo di tla dumelelwa ke WCCC ka Julae gomme bakgopedi bao ba atlegilego ba tla tsebiwa gomme ditefelo ta mathomo ta dirwa mafefelong a Agostose.
Ditirelo ta Tefo ya Meputso, ditefelo, ditirelo ta diethantentshi, go swantha, taolo ya tshepedio, go nolofata tekodiio ya ditirelo le go fa dipego.
Go na le karolo ka mohuteng o mongwe le o mongwe wa nyako ye e nago le diupi ta go dira nyako le mehlala ya nyako.
Go tweta pele phatlalatolefsa ka go hloma meomo le go abela methopo lefsa ka ditekanyeto.
Ge dipoelo ta marematlou ta mafelelo di ete di amogetwe ke kholethe, kamogelo ya moithuti e tla tiietwa.
Komititaolo ya phrobentshe e tloga e dumela gore Eistedfod e swanete go aga bokgoni go fihlelela leano la iKapa Ehlihlumayo la go aga letlotlo la batho le la sethaba ka ngwageng wo mofsa.
Sehlopha se se akareta go laia le go foloa diphahlo goba merwalo ya banamedi go sa lebelelwe gore ke senamelwa sa mohuta mang se se omiwago.
O ka nyaka ka lefelong la tshedimoo la dithuto ta SAQA go tseba gore ke dithuto dife te di hwetagalago go kgato ye nngwe e ye nngwe, di na le boleng bja dintlha te kae, le gore ke baabi bafe ba ditirelo bao ba abago tlhahlo ye.
Ee, ke gopola ke bala seo, eupa ga ke na bonnete bja gore Mna Bridgeland o nepile.
Gape re dirile ditlhagio go batho ba mehutahuta ka ga seemo seo ka Fort Glamorgan e lego ye nngwe ya dikgolego ta ka lefelong la East London.
Mo mengwageng ye mmalwa ye e fetilego kgatelopele ye kgolo e dirilwe ka go bobedi makala a sepolotiki le a ekonomi.
Go oma le balekane ba maleba ba bodithabathaba ka go fedieng ga malweti ao a ka thibelwago le go tweta pele maphelo a makaone ka khonthinenteng.
Sebopego sa pueleto ya dipalopalo le phetoo, e lego motheo wa tshepedio ye e twelago pele ya kaonafato ya boleng, e hlaloitwe ganti ka Dipalopalong ta ka Gare.
E ka omiwa bjalo ka go oma ga makgoba gomme ba no dumelelwa go hlokofala ka seo se ka bitwago bosenyi bja tlhokomologo.
E sego dipego te di ngwadilwego, James Davies le nna re bolediane ka ga didiriwa, eupa ka dipego te di ngwadilwego, le gatee.
Aowa go theeleta ge Watermeyer a efa bohlatse maabane ga ke nagane gore go na le bohlale bjo itego.
Aowa re fe mohlala wa papadi ge e omiwa ge papadi e gawa thwii?
Ga re gane gore te dingwe ta di-SDU di amega ka go ditlaio te mpe ta ditokelo ta batho.
Maano a go ruta le go ithuta ao a sa nyakego moomo wo boima a swanete go tsebagatwa ka lenaneo le ka mafolofolo, moo boleng bja ona bja thuto bo ka bonthwago.
Mopiopo Storey, ke kgopela gore o tlogele setatamente sa gago mo motsotso.
Gape re amogela moomo wa gago wa maithomelo go kaonafata  ditaolo mabapi le go gweba ka dibeta te nnyane mo go sego molaong le kudukudu dibeta te nnyane.
Gore mosenyi o swanete, ge go nyakega, go tlogela go omia goba go omia boaedi bjala goba diokobati.
Le ge o tweta pele melawana ya maphelo le ya polokego ka lefapheng la meepo ye mennyane, Mmuo o tla lebelela lefsa melao ya bjale go netefata gore ditlhagio ta maleba go a kgonagala gore di phethagatwe.
Mna de Kock o kgopelwa go twela pele, ke kgopela tshwarelo go go tsena ganong.
Ka pasa ye, o tla hweta phihlelelo go kabo ya ditaba ta motsotso ka motsotso ta mabapi le letati la go tsebagata semmuo.
Go phaka le dimithara ta mebileng, tirio ya molao ya maleba gammogo le go phethagata tlhokomelo ya ka mehla ka tshepedio ya tlhokomelo ye e hlomilwego.
Go na le tshedimoo ye nti ka wepsaeteng ya rena yeo e arogantwego ka magoro a go fapafapana ao a bitwago mehuta.
Mmeeleti yo a nyakago go beeleta go ta boeti yo a nyakago tshedimoo ye e lekanego go sekaseka dibaka ta tlhabollo ka mo mafelong a dinagamagaeng.
O se ke wa bea leina foltareng, gomme o le tsenye thwii ka go molaodi wa sehlongwa.
Leano la Diphedi ta Tlhago le tla laolwa go ya ka sebopego sa taolo ya dihlongwa leo le bonthitwego ka taekramong ya methaladi ka mo godimo.
Legato la mafelelo - magato a lesome - e tla ba go kaonafata ditirelo ka karolong ya kgale ya mathomong ya Wallacedene, gwa bolela Steyn.
Go ya ka Ngaka Ivan Toms, Molaodi: City Health, dinyakwa ta bafsa di beilwe go peakanyo ya lapa, go alafa ga malweti a thobalano le go dira diteko ta HIV.
Mekgwa ya tlhokomelo e tla dirwa le go agwa ka mo tshepediong, go nolofata tlhokomelo ya pego ye e dirwago ka nako le ye e kweiegago.
Thibelo ya thilafato e ikemiedite go fokota dikotsi ta maphelo a batho le tikologo ka go nyaka go fedia dilo te di bakago thilafato e sego go alafa dika fela.
Reriana ka ga kwano ya baomi ya selete yeo e tlago hlaloa maemo a moomo a fasefase go baomi ba go aga mabapi le go kgontha tlhako ya melawana.
Mmasepala wa eThekwini o hwedite tsholo ye maatla ka morago ga go tingwa ga meetse ka bophara ka dintlong te di kolotago ditirelo.
Khwathete yeo e hlohleledite gore go be le thekgo ye kgolo ya maeleng gomme ya gatelela kudu peakanyolefsa ya lefapha la thireleto, kagolefsa ya mananeokgoparara ao a sentwego le tlhabollo ya ekonomi.
Tshedimoo ka ga dipalopalo ta badudi le merero ya tikologo ka ga ekonomi ka bophara e a hlaelela, ka mabaka ao a fapanego.
Gomme China e ba thua gore ba twete pele bokgoni bja bona ka botlalo le go kgatha tema ka mafolofolo ka tirianong le phadianong ya bodithabathaba.
Afrika Borwa e na le diphrobentshe te senyane, ye nngwe le ye nngwe e na le lekgotlatheramelao, tonakgolo le khansele ya taolo - e sego go bolela ka ga boikalo bja yona bja naga bja moswananoi, sethaba, ekonomi le boso.
Leeto la kgetho ya mathomo go babeeleti mola ba twela pele le go katoloa tekatekano ya sethaba le melawana ya baomi ye e kwagalago.
Le ge go le bjale, ditlhohlo te nti ta go fedia bohloki le go hloma meomo di sa le gona.
Soli, o moleti wa mafelelo boegong bja lehono, ka lebaka la gore ga re sa na le nako.
Ga se gwa ka gwa ba le mmuo o mongwe, mmuo wa nako yeo e be e le wa Mokgatlo wa Maneinale.
Go ka se be le twelelo ye maatla ya maatla a seole ka go Afrika ya Ekhwathoriale ya ka fasana ka nepo ya go fenya goba go tsena nageng.
Mna Modulasetulo, ka tumelelo ya gago, leina ke Von Lieres, ke laelwa ke Molaodi wa Lebotho la Maole gomme ke twelela legatong la gagwe.
Dikarolwana ta wathe le ta seupanako ta go swana le diporeng, dibenyane, dilo ta go bea nako, dipoleiti, diprithi le dikarolwana te dingwe.
O fedite polelo ya gagwe ka go ka go ipileta go bafsa go hlokomela batofadi.
Re sotwe ka go se dire mo go lekanego go bao ba bilego lenaneong la bao ba nyakago dintlo sebaka se setelele.
Gomme ee, dipolediano ta SACU-India di sa twela pele gomme se se tla nolofata gape kgwebiano magareng ga dinaga ta SACU le India.
Ka dikgwebong te di maatlafatago badudi ba tikologo, mmasepala o hwedite dimela le didiriwa, bahlapeti le dinyakwa te dingwe ta proteke go twa go baabi ba boagiane.
Te di akareditwego ka go ongweng ga diweile nageng goba ka diketswaneng te di diretwego moomo wo.
Masolo a mabedi a magolo ka mahlaleng le theknoloti lehono ke di-bioscience,  di-biotechnology, le theknoloti ya tshedimoo le ya dikgokagano.
Kgoro ya Mmuo wa Selegae ke kgoro ye e kgethilwego ke Kabinete go tweta pele le go eta pele masolo a tlhabollo ka moka a mafelo ao a lebeletwego ka diphrobentsheng.
Hlokomela ge kheia e sekena dilo te o di rekago bjalo ka moreki pele ga ge o ka tsenya te dingwe ta dilo teo ta gago ka mokotlaneng wa gagwe wa go ya lebenkeleng.
Somaya o leka kudu, eupa o dute kgauswi le nna gore ke kgone go mmona.
Legatong la Mmuo wa Kapa Bodikela re hlagia tebogo ya rena go batho ka moka bao ba nyakago go hweta ditharollo ka mo komiting ya taolo ya dikotsi ta mohlagase, Tona Essop a realo.
Tsenya se sengwe le se semgwe, ka maemong, tema le meomo ya moetapele wa sedumedi ka ge go filwe ka mo Molaong wo.
Ditshenyegelo te di oketegilego ka go katoloeng ga tlhahlo ya FET, tlhabollo ya mabokgoni le tlhabollo ya baomi ka kakareto.
Ke laetwe ke feme, Dawsons Attorneys, ya ka Pietermaritzburg, gomme ke eme legato Mokaptene Barber.
Ge e le gore go na le bohlatse nkabe ke se ka hlohleleta tiro ya mohuta woo gomme nkabe ke ile ka ba kgahlanong le yona.
Ke no nyaka fela go botia ge eba Ngaka Koekemoer o na le setatamente sefe goba sefe se a nyakago go se fa pele ke thomia ka dipotio.
Ke mo ke rata go leboga mothekgimogolo First National Bank ge e re thuite go dira gore letati le le atlege kudu.
Go thwalwa ga baithaopi ba Sebjana sa Khonfetereiene sa ngwaga wo o tlago go sepela gabotse tonakgolo ya feta ka go realo.
Maphodisa a rata go ipileta go sethaba gore se se ke sa tlia dingongorego ta maaka ka lebaka la gore o tla swarwa gomme wa sekiwa.
Ke rata go le leboga kudukudu ka sebaka se le re filego sona go tla mo Ntlong ye bohlokwa ye ya Lekgotlatheramelao la Bosethaba.
Dithuo ta dithelete te di lebiitwego go rarolla mathata ao a dirilwego ke melawana ye e fetilego ye e phethagaditwego ke Mmuo, go akaretwa dithuo ta dithelete ta Tiieto te di ikemieditego dikimi ta lefelong leo le ta tirelo te di phethagaditwego ka fase ga dithuo ta dithelete ta mmuo wo o fetilego.
Batho ba tshela ba golegilwe mo nakong ye itego ka ditatofato ta go betha ka maikemieto a go gobata mmele gampe.
De Kuilen e agile seto sa boikgantho sa bokgoni ka moomong wa dithuto, dipapading le ka ditiragalong ta seto mo mengwageng ye menti.
Ke kgopela tshwarelo ge ke itshephile kudu ge ditiro te nti te di sego ta toka te di sego ta botho di be di direga pele ga ka.
Naga ya go swarela tiragalo ka boyona e ikgafile go dira maaledi a khonthinente ka moka go ba ye nngwe ya mafapha a motheo a ditokieto ta tiragalo.
Re be re twele re ile dijong ta mantibua re nnoi ka Goa gomme re be re boela hoteleng ya rena.
Toropokgolo e ganne mokgobo wa dikgopelo ka dihlopha ta Minstrel go swara dipapadi boego, gomme ya leka go ba akareta ka mo e ka kgonago ka gona.
Lebaka la go anegela Mdi Madikizela Mandela kanegelo ye o be o nyaka go tsena gare bothata bjo o hweditego Katiza ka gare ga bjona.
Ba tla lebia dithelete go mekgatlo ye e hlokometego le go thekga batwasehlabelo bao ba phologilego ba dikgaruru le tlaio.
Gape ke rata go bolela gore ka phrobentsheng ya rena bjale re thoma go ba le baomi ba malweti a menagano le gape baomi ba kalafo ya megopolo.
Tona Motsoaledi o tshephiete dingaka te di ngadilego moomo gore taba yeo e tla rarollwa mo nakong ye e sa fetego pelo.
Naa o ile wa namela sekhafole?
Tsebo ya mohuta woo ya kakareto e swanete go tsebja gomme e tliwe ka fase ga taolo ya phethagato ya melawana ya bosethaba, gomme mo go hlokagalago, e putswe ka maleba, gwa realo Tona.
Proteke ya moletlo e ikemiedite go katoloa phihlelelo ya ditirelo ebile e laolwa ke melawana ya Batho Pele: Re a Kgathala.
O ka, bjale, wa se dire se sengwe mabapi le go fothokhopha foromo ye.
Bagwera, gore ka mengwaga ye senyane ya temokrasi re ete re omile gaboima go lebia khuto dikarolong te dingwe ta khonthinente.
Bohloki ka mo go tlwaelegilego bo swanthwa le letseno le tshenyegelo ya motho, ya ka lapeng goba ya sehlopha sa batho.
Go bohlokwa go lemoga gore sekoloto se le tumelo ye di be di sa tsebje ke baadimii ba nako yeo.
NWMS gape e tla rarollwa tiro ya bjale ya melawana ye e fapafapanego ye e diriitwego go go lahlwa ga dithila ta ka moepong mafelong a meepo, ge e bapetwa le melawana ya dithila te dingwe.
Magato a pabalelo ya tlhago a thuite weili ya ka thokong ya lehlakore la go ja la ka borwa gomme bonti bja diweile ta mototolwana te di twelego ka lewatleng la Afrika Borwa go kokotlela ka ge di be di le te nnyane.
Go tla ba bohlokwa gore re kweie moomimmogo wa ka mabaka a gore ke ka lebaka la eng ba be ba sa dire selo le mapheko ka tshepediong.
Ditaolo ta ka gare di thekga balaodi ka go sekaseka ditshepedio ta taolo ya ka gare le go iinya dikaonafato moo ditaolo di hwetwago di hlaelela goba di se maleba.
Dimpho di filwe bana ba di-VIP le baeng ba bangwe bao ba etetego Lefelo la Afrika Borwa.
Modusetulo o swanete go fiwa maatla a go laola dikopano ka moka go oma ka dikgopelo ta thoganeto.
Ka ge re tseba, mebuo ya selegae ga e na methopo ye e lekanego ya ka gare go rarolla ditlhohlo ta tlhokego ya tlhabollo, go alela morago ga ditirelo le bohloki.
Go ya ka fao ke tsebago ke gore ge e le gore o LeAskari o leloko la maphodisa, Mna Modulasetulo.
Eupa go na le kgatelopele ya mmakgonthe, re dirile moomo wa rena wa gae; gomme re na le mabaka ka moka a go twela pele.
Lebakeng la ge diboto te pedi di kopantwe papato e tla bonthwa ka eksese ya tekanelo go bapela le lehlakore leo sephethephethe se se twelelago ka lona.
Maloko a mararo  a bolela gore go bile le dinyakiio ka Benoni.
Di-CV ta bakgopedi ba maleba di romelwa ka Kgorong, yeo le yona e di romelago go mekgatlo ya maleba go yo kgethwa.
Methene ya go oma ditweletwa ta temo, go di oma le go di phuthela le akhwakhaltha: Spain ke ye nngwe ya baetapele ba tweleto ya dikhaponetaeoksaete, ditshepedio ta noeto le methene ya go phuthela dijo.
O bolete gore e be e le ye nti ka thokong ya bohlabela, ka khutlong ya leboabohlabela moo mapotlelo a beleditwego gona go ya ka thokong ya nkoting.
Boto ya Meputso ga se ya kgatha tema ye kaone ka tlhabollong le ka go phethagateng ga melawana ya go thwala batho meomong ka mafapheng ao a sego a laolwa gabotse.
Dipoelo ta Bosenyi : Go kwala gore banna ba bararo ba B ba hlakote ka Vlaaklaagte ba itlhamile ka dibeta, ba tea didiriwa ta mohlagase le thelete.
Tshepedio ya taolo ya thireleto ya bosethaba, ebile e lego tirelo ya bohlodi.
Dithulano di amana thwii le tlhokego ya tlhabollo, bjale, kopanyo ya selete le Lenaneo la tlhabollo ya Afrika di ka se fihlelelwe ge e le gore ga go na khuto le ebeebe ka khonthinenteng ya rena.
Go ya ka fao ke tsebago ka gona nkabe a se a swanelwa ke go tsena ka go lefe goba lefe la mananeo ao.
Go phethagata phetogelo go ya go ye 'mpsha', tshepedio ya rena ya tlhokomelo ya maphelo e nyaka batho bao ba nyakago go aga khatheterale  ba myemyela difahlegong ta bona!
Masolo a go emia thulano ya ka gare ga Palestina le go hloma mmuo wa mohlakanelwa wa bosethaba ga se a atlega kudu.
Ke motheo wo wo o netefatago gore dikgorotsheko di diria maatla a tona a molao ka edi ye kgolo.
Mmuo wa rena o tla dira ka moo o ka kgonago ka maatla a ona go bona gore selo sa go swana le se ga se hlage gape.
Pueleto, ye e feletago ka moomo le diphoo te dingwe ta tlaleleto, e a efogwa ka mo go kgonagalago.
Diphetieto te di twelago pele di dirilwe go ya ka dinyakwa ta ge dikgopelo teo di amogetwe.
Go bolela nnete, re iinya go ba le dipolediano goba dipotio te di lebiwago go Motenerale Geldenhuys gabjale kudukudu mabapi le sengwalwa.
Se e bile kamogelo ya semmuo ya leano la mmuo wa elektroniki ka ga seo se bitwago Lenaneo la Toka ya elektroniki.
Seemo se tla sekasekwa lefsa ge tshedimoo ye nngwe e hwetagala.
Helen, re leboga dilo ka moka te o di diretego batho ba Cape Town.
Aowa ge nkabe ke bile le tshedimoo yeo e bego e bontha kudu seo o se bolelago.
Go kgopela khamphani go re thua go lokieta ditatamente ta dithelete ta nakwana.
Eupa go fapana le dinaga te di hlabologilego, babeakanyi ba rena ba swanete go oma ka dinyakw ate di tlago pele ta methopo ye e sa hwetagalego gabonolo kgahlanong le dinyakwa ta motheo te mmalwa ta go swana le dintlo, kelelathila, tlhokomelo ya maphelo le thuto.
Gape gareng ga baamogedi ba rena re na le Molaodi wa Selete wa rena, Ruth Lewinwho o thuite ka go amogela ba bangwe ba baeng ba rena ba bohlokwa mesong ya lehono, re leboga kudu.
Gape re ganeta kgopolo ya gore ditsholo ka moka di hlohleletwa ke maikutlo ao a teago lehlakore a semorafe, a bokoloniale, goba a sepolotiki.
Ka ntle le dilo te di bonthago kamano le dinyakwa te kaone, tekodiio e tla ba sengwalwa sa sethaba, se se hwetwago ke ge se nyakwa ke baomi.
Dilaporathori ta Kgoro di tlete ka disampole go twa go ba taolo ba tikologo le go putlaganya ka intastering ya dijo go tlo sekasekwa gomme diteko te nti di sa tlo dirwa.
Gore ba kgone go thua maphodisa go netefata gore go ba le go oma ga maphodisa go gokaone, maloko a sethaba  a sa kgopelwa gape gore a se ke a tlogela dilo te bohlokwa di bonala ka difatanageng ta bona.
Bota ba lapa le bagwera gore o tlogela go kgoga gore ba se ke ba go fa disekerete.
Tafola ye kgolo ye e kgokaganya mellwane ya naga gammogo le ditsela te hlano ka SuperCross.
Leloko Gerrit van Rensburg, le maloko a komiti ya nakwana, re leboga ge le dirile gore re be le botshephegi ka dipotiio ta lena ta mabapi le ditekanyeto.
Ke nagana gore ntlha yeo e boletwe ke wena gomme ke nagana gore re a e lemoga.
Te lesome ta difatanaga teo di tloga di diretwe fela go omiwa ka kgokaganyong ya boemafofane, gomme di na le didiriwa ta tlaleleto ta go swana le sekgoba sa merwalo le ditulo te di bulegilego.
Toropokgolo e egofaditwe ka dilo te bohlokwa ta go swana le Table Mountain le Cape Point, gomme ke kgetho ya boeti ye e tumilego kudu ka Afrika Borwa.
Ka ntle le pelaelo le tla fa polokego yeo ya tlaleleto ye e nyakegago go batho ba rena.
Bjale go ka se kweiego go dira ka tsela ye e beelago thoko mothopo wo wa bohlale o bohlokwa, go fa mohlala ka go nyaka go gatelela maikutlo ao a ikemego.
Aowa, go be go na le taelo go ya ka fao ke tsebago ye e twago SAMS.
Hlaloa dinyakwa dife goba dife te di kgethegilego ta mmasepala gomme, ka tlaleleto, mothui wa maeleng yo a sego a akaretwa ka dikarolong te di tlilego pele.
Mna Guterres o bolete gore phihlelelo ya thuo ya bahloki le go sepela ka polokego ga badudi bao ba hudugago ka kgang le baomi ba thuo bao ba lekago go ba thua bjale e be e le bohlokwa.
Moinspekthara Malefane Helepi, yo a bego a nyakiia molato, o lemoite basenyi gore ge ba ka dira bosenyi ba tla golegwa gomme ba romelwa kgolegong.
Go hloma foramo yeo baithuti ba ka kopanago go twa ditong ta mehutahuta le go reriana le go fana ka dikgopolo le go tweleta tlhomphano ye kgolo.
Dikgokagano ka moka go akaretwa ditirelo ta thoganeto, taolo ya sephethephethe le dikgokagano di tla sepediwa go twa mo.
Motho a ka se thue selo eupa o tla lemoga boikgafo le maitshwaro a bona, Mokaptene Stoffels a realo.
TRC e na le tokelo ya go rulaganya, go phoolla goba go kopafata ditlhagio ka nepo ya tlhathollo.
Ganti go a diragala gore ge mabokgoni a thoma go ba lepheko la kgolo ya ekonomi le tlhabollo, go na le maitekelo a phiegelo a go 'kaonafata' thuto ya meomo ya diatla.
Phrobentshe ka moka ke lefelo la kotsi ya godimo ya go rengwa ga mehlare ka lebaka la gore bonti bja phrobentshe bo bonwa e le 'naga ya komelelo'.
Tshepedio ya bjale ya tiriano ya dinaga ta lefase bjale e swanete go twela pele go hlokomela bohlokwa bjo bogolo bja go maatlafata seriti sa bodithabathaba sa lesolo la temokrasi ya sethaba.
Eupa radio e be e lla e sa homole ge wena o be o sepela le tikologo ka lebaka la gore batho ba be ba tsena ba etwa.
Methopo ye bohlokwa ya thuo ya dithelete ya sekhwama se e swanete bonyane e akarete letseno la tirio ya lekala la phraebete, dipoloko ta dithelete ta Afrika le ta bodithabathaba.
Mna Morgan o file bohlatse bja gore o filwe tlhahlo ya go itlhama ka dibeta lefelong la gago.
Go twelete gore monna yoo o be a oma bjalo ka mohlapeti mo nakong ye e fetilego ka go o mongwe wa meepo.
Naa seo se ka be se akaredite go hlapeta legora la ka mathoko go bona ge eba go na le se sengwe seo se bego se sa amogelegego moo goba aowa?
Dithuo ta dithelete ta dithuto ta Tlhabollo ya Leago di akareta dithuto, dipuku le, ge go na le mabaka, madulo.
Teo e bile dilo te ke di hweditego te di ke dirilego go bonyane bjo ke bo kwelego, mo le mola.
Ba twela pele go lebelela kudu bosenyi ba tshephile kudu maphodisa gomme bagononelwa ba seswai ba ile ba golegwa ka go swara lebake.
Le ge e le gore re tla dira ka mo re ka kgonago ka gona go fa phihlelelo ye e tseneletego, ya go se itiwe ya ka Cape Gateway, ga re e tiiete.
Dikakanyo ta gare ga ngwaga ta dipalopalo ta sethaba di ngwalwa mengwageng ya magareng ga dipalopalo te dingwe le te dingwe ta sethaba.
Godimo ga meketeko ya bosethaba, diphrobentshe te dingwe di tla swara meletlo ya tona go keteka letati leo.
Dipotionyakiio ka ga lenaneo la thibelo di ile ta phatlalatwa go maloko a sethaba.
Ee, go twa mo khutlong ye, o bona mothaladi wa tsela ya ka nngeleng ya kgole ye e fihlago Currey.
Ka Feperware, baomi ba lefapha la sethaba ba hwedite diputseleto ta thelete ya ka ntle go ba thua kgahlanong le tshenyegelo ya go iphedia ye e oketegago kudu.
Mokhanselara Plato o kgopete bakoloti go omia sebaka se go dira dithulaganyo ta go lefa dithelete te di aletego morago ka kantorong ya kgauswi ya dintlo.
Tshedimoo ka ga ditokelo ta dimenerale le megogolwa ya diminerale ye e hwetagalago go tlo hlabolla e tla dira gore e hwetagale, kudukudu go hola bengmeepo ye mennyane.
Katoloo ya temo go tsena ka mafelong ao a sego maleba, ka lebaka la dikgatelelo ta ekonomi goba ta go iphedia.
Mabakeng a ge ba twela pele ka lefelwaneng la mootledi wa sefofane ba beile tlhathollo ye e fapanego ka ga ditiragalo teo di bego di etwa go Dinyakiio ta Margo.
Ga ke gopole gabotse seo ba se dirilego, dintlha eupa o bolela nnete, dipolediano ta rena di be di le mabapi le seo.
Mopresidente Mugabe o swanete go tweta pele poelano ya sethaba gomme ka nako yona yeo o swanete go tweta pele tiriano ya ekonomi.
Mmino gape o na le seabe ka thutong le ka sethabeng ka kakareto ka ditsela te nti.
Ke tere therekesutu ka lebaka la gore go be go na le ditherekesutu te nti te di bego di le fase.
Ke na le tumelo ya gore ditsenatseno te o di dirilego mabapi le se di bile le seabe go re raka tseleng yeo nka bego e bile le tshenyo.
Go fetieta maikarabelo go twa go moabi wa ditirelo go ya go sehlopha sa tekodiio ya ka gare sa PGWC.
O tlaleledite ka gore lefase le na le dikgetho te pedi te le ka twelago pele ka tona ka ga taba ya nyutleleara: go twela pele ka ditheriano goba go hlasela.
O be a le ka legorong la B bonti bja nako ya gagwe ka moka ya ge a tsena sekolo gomme a kaonafala a ya go moithuti wa A ka nako ye a fihlago go legato la marematlou.
Motlatamopresidente Mbete o bolete gore Maafrika Borwa a  swanete go ipona a na le mahlatse gomme a swanete go leboga lefase ge le kgethile naga ye go swara dipapadi.
E boima go e laola ka ge e palela bonti bja dibolayamehlaana te di kgethilwego.
Re tla twela pele go tiieta lenaneo la Afrika bjalo ka karolo ya go nyaka go fihlelela sehla se sefsa sa kholofelo ya Afrika.
Hlogo ya sekolo e tla fa batswadi tshedimoo ya mabapi le dikgetho ta SGB.
Ge e fetola koketego ya bomeneta bjo bo dirwago ka mangwalo a mohlankedimogolo, CIPRO e tsebagadite lesolo la togamaano.
