Barutii ba inyakela fela go fiwa tumelelo ya ruta bana rena, eupa ba ikwa ba loketwe ka lepokising.
Bonnyane thomio ya DM bo theilwe godimo ga mohuta wa dijo wo o laeditwego ka mothalading wa dijo ta bothata.
Hlabollo ya dipapadi yeo e twelago pele fana ka mahlomo a ditlabakelo teo di lekanego go twa maemong a maetapele wa dipapadi  wa sethaba, go ya go mohlankedi wa porofense, le wa bosethaba le mekgatlo ya lefase.
Bagononelwa ba bane ba tla twelela pele ga kgoro ya tsheko ka pela, ka molato wa go hula o ithlamile le go hwetwa o swere seo se sego molaong.
Kgoro e nale mananeo a go hlalosa mehola yeo e kago ba gona ya di-SMME
Kopano ya UN ya ngwagakgolo ka tsela ye nngwe e hueditwe ke ditheriano ka ditabeng ta kgwebiano ya lefase, go se hlabologe le bodiidi.
E laeta gape go boikgafo bja kgoro go netefata moomo wa sephodisa le tshepedio ya toka yeo e nago le hlabollo ya theknoloti.
Go romela dithoto go wela ka makaleng a ditweleta ta dikhemikhale, tshipi, kota, le ditlabakelo ta dinamelwa.
Khamphani ya makhura ya Engen ka kgonthe ga e ya tsenela ditheriano ka porojekeng ye ka mabaka a go ikhola.
Lehono le re nyaka go nolofata le go lekanyeta segwera sa bobodi sa rena sa go oketa tiriano ya mabapi le dinyakiio le hlabollo ya ta mohlakanelwa ya lenakana la go se hlapetwe la tfshepedio ya UAV la sefatanaga.
Lenaneo la hlokomelo ya Lebopo le bopilwe ke porojeke le ditweletwa teo di nago le seabe go dinepo  le maikemieto a DEAT a pholisi ya mabopo.
Go kwanwe bjalo gore kopano e tla swarelwa ka Dar-es-Salaam moragonyana kgweding ye ka tatikgwedi teo di tlago begwa.
Mekgoppa le matlalo ao a fetotwego mmala le go omiwa a go se kgahlie a kgomo go akareta la nare goba mohuta wa dipere, a sena boya, e nale maphaga goba e se nao, eupa e sa lokiwa.
Go bolela la Buanews , Mna Mohlakoana o rile ge konteraka e fiwa , ba bile le mahlatse go hweta sehlapha sa dikhamphani sa go hlakanela kgwebo teo ka moka di lega ka Free State.
Kgatelelo ya komelelo ka tlase a maemo a dibolaydikhunkhwane di a tweletwa.
Ge re ya ka nnete, Transfrontier park e ka bolelwa gore e swanete go ba e e hlomilwe gatee nakong ya ge batho le diphoofolo di be di itshepelel go kgabaganya mellwane.
Maphodisa a ka Somerset West, ao a golegilego moomi wa ka serapaneng ka molato wa polao ya batofadi ba babedi, go holofelwa gore mogononelwa o tla lokollwa gatee morago ga go bonala pele ga kgoro ya tsheko a phumotwe molato.
Go go nale mafelo a mane a go rekia diteketekgauswi le mojako wa lepatlelo la dipapadi.
O dumete le yena gore tlhaeletano ye botse magareng ga balweti le bahlokomedi ke ya bohlokwa.
Yeo ke tiragalo yeo e lebeletwego ke maloko a SAP fao go nago le dilo go se sepele gabotse ka kgorwaneng.
Bjale, Ngaka, e re ke dire kgopelo ya thuo ya gagofa mme ke ke leka go go leka kakanyo ye nngwe yeo e thomago go twelela ka ka mokgwa o ele go twa ka pukung ya Bridgeland.
Ke tsebega ka gore nako ye nngwe ka go thelelwa ke mantu mme o be a emete seo.
O hweta gore ke dikolo dife ta sethaba teo di lego ka lefelong la geno ka go omia setlabela sa WCED sa 'hweta sekolo'.
Go bjalolla ditho go dirwa bobedi ke dipetlele ta mmuo le ta poraebete ka Kapa Bodikela.
Mmuo o swanete go twela pele ka seo o se thomilego, eupa bjalo ka maatla le mafolofolo.
Hlokomela gore  boingwadio bja go dira dikgopelo mo gonti go tsoma nako ya go gapeleta ya go fa hlaloo fao o gapeletegago go e tsenela bjalo ka modira dikgopelo.
Menyetla e gona fa - re batho ba go oma ka maatla, ka fao a re itokieta go oma le go twela pele ka moomo.
Maloko a Sekgao sa ka Newcastle sa Dimpa  se golegile bagononelwa ba babedi ka go hwetwa ba swere mathale a koporo.
Lenaba le legolo bjalo ke go hloka magae, tlala, bodiidi ka mekgwa ye menti yeo di itweletago ka gona.
Motse wo ithupago e le wo o kgonago go ipua le go sepedia tsamaio ya ona gabotse.
Re holofela gore mekgatlo ya lena e tla twelapele go omiana le Komiene.
Re ka thabela monyetla wa go botia dipotio, eupa ka bokopana.
Diforomo ka moka teo di lego inthaneteng di ka hwetwa go twa lekaleng la kgoro ya Baomi la kgauswi.
Moperesidente o diriite seo le dingangiano te dingwe go hlobolla hlohlo yeo a rilego go MaAfrika Borwa go netefata gore go twa lehung le legolo la Biko go swanete go be le tswalo lefsa ye kgolo.
Mo mafelelong a beke banna ba babedi ba golegilwe gape ka Fochville.
Tetanus-thwaana e ka fiwa ge eba go fetile mengwaga ye mebedi e sale go ebe le go hlabelwa.
Suideroord ke lefelo le le botse, la go ya go ikhuta morago ga go rula modiro la thireletego la go ba le hlokomelo ya bophelo ka moka ka diphapoing, diphapoi te dibotse le difolete.
Thekgo ya maelenge swanete go akareta elemente ta go sepediana le tweleto ya moomo, bjalo ka motheo wa go thlatloa bokgoni le dipoelo.
A o ka dira seo ka lebone le lennyane gore ke kgone go upa lefelo leo thwii.
Tiiang mekgatlo ya rena ya baomi le go thuana ka tiro yeo e hlakanetwego ka difekethoring, meepong, dipolaseng le metse-setoropong.
Mokgwa ofe le ofe wa go laola goba maitshwaro a go tlaia ao a laetago go thoeta thireletego ya gago, maphelo le leago.
Ga di omane le go se dire tsebio ya thomio ye botse.
Go na le moya wa tokologo, keteko le segwera mo gohle.
Sekgoba ka Komieneng se ka se ame bokgonthe bja twelopele goba sephetho sa Komiene.
Re tla diria maiteko ao a kwagalago a go se je thelete gore ka bjako re lemoge le go alafa bothata.
Go upa le hloma mokgwa wa boikgafo woo re bo tlogeletego IBA.
E amana le diporojeke teo di rilego le go moomo wa go aga le go nyakiia.
Go tla ba le kopano ya kgothakgothe ya baomi ka moka ba ECBOE ka Labohlano.
Khuto yeo e sa felego e ka se fihlelelwe ntle le go omana le go se lekalekane wo o lego gona ka lefaseng mo nakong ya rena.
NFP e tla golaganya pholisi le go hlongwa ga yona go godia dithokgwa le taolo ya mehlare.
Gomme hlompho ke seo go fa maina le go fetola maina e lego sona ka tshepediong ye ebile ke seo re se dirago lehono.
Toropo e fana ka keleto ka ga tsheketo ya meetse le tshedimoo ka ditirelo ta go se lefelwe ta meetse.
Mongwaledi Pharephare o tla amogetwa polane ya mabapi le Darfur go twa go Moperesidente Bashir dikgweding ta tshela teo di tlago mo dibekeng te tharo teo di latelago.
Tona Nqakula o sa twa go bowa dipolediang ta lekgetlo la bobedi ta khuto ka tshepedidiong ya tsela ya khuto ka Burundi.
Go amega ga bateakarolo ba Yunione ya ka Mellwaneng ya Afrika Borwa ka peakanyong ya dipolediano le EU e bohlokwa mme mebuo ya maloko ya Lom e tla senya kgahlego ya bona.
Lefelo la tirelo la selagae la ka Mbhashe le beakante matati a tshedimoo go maloko a sethaba.
Mna Stainton maloko a SAPS mantibueng ao a be a le gare a tsenete kgaolo le mathata ge a be a direga.
Sehlopha sa taolo sa peakanyeto ya dithelete seo se tsebjwago bjalo ka Kantoro ya Peakanyeto ya Dithelete , e laolo tshepedio ya porofense ya peakanyo ya dithelete.
Eupa NEC e gapeledite gore se ebile kgato ye bohlokwa  le lekega go tshela goba go nyata molao o  ile wa se hlohleletwe.
Kgopelo ya boithupo goba go kopantha dinthla go swana le maina, dinomoro polata bj.bj.
Mehuta ya mmu wa ka Kwa-Zulu  ke gore dikarolo wona dika nako di fapana kudu le ka sekgobeng se se nnyane.
Moperisdente wo mofsa wa US o file taelo ya semmuo go thomia ka tshepedio ya go tswalela kgolego Guantanamo fao bathoeti ba golegilwego gona.
Bogole bo bonwa bjalo ka bolweti goba go se itekanele ka tabeng ta kalafo, mme kgatelelo e bilwe godimo ga go alafa motho wa segole.
Dikago ta taeto di a rerianwa, maiteko dithupeto ao a lego gona a lekolwa lefsa mme le dinyakwa ta bateakarolo di hlalositwe.
Re kgobokane mo re tlile go hloboga le go re tselathweu go morwedi wo mogolo wa Afrika.
Fao go fa mohlala, madulo a ka J C Le Roux?
Go hloma maono ga GCIS go hwedite gore taeto ka meomong ya motho ka motho ka kgorong le ka barekii.
Ka fao maiteko a rena ka moka a hlahlwa ke go sedimowa ke pholisi yeo e sekametego ka lehlakoreng la badiidi yeo e lekago go fetola maemo ka thokong ya ba go hloka mahlatse go kgabaganya porofense.
Ke thabile kudu- ebile ke kgodilwe e le ruri go feta pele gore se e sa le mathomo fela.
Motweleti wa dithaere teo di diretwego go omiwa ke difatanaga ta go se sepele tseleng goba ditlabakelo ta go swana le difofane, dilori ta go kgorometa thothobolo le dibapadiwa, phahlo goba meomo ye mengwe.
Maiteko a sekolo sa sethaba ke go hlohleleta dikolo go nagana ka mekgwa ye mefsa ya go oma le dithaba ta bona.
CHPC e tla thekga mekgwa ka moka yeo e theilwego godimo ga banyakiii le boramathlale go twa Afrika Borwa ka bophara le go nolofata thomiano le mekgwa ka bonti ya go lebana le hlokego ya go rarolla mathata a lehono ao a hlakahlakanego a go oma ka dikomphuthara.
Dikgao ka bonti di amega gore thilafalo ya kgwebo yeo e dumeletwego e ka bopa khueto ye mpe yeo e etego e itemogetwe ka dithabeng ta go hloka mahlatse.
Nomonde ke rata go go amogela le go go bota gore Ngaka Randera o go thue go tea keno ya gago.
Dithaba teo di amogetwago di swanete di rate go omiana le le go laeta boikgafo ka porojekeng ye.
Go fihlelea dinepo te go bile bohlokwa gore go tsenelwe ditheriano le sethaba sa borasaentshe, sethaba le maemo ka moka a mmuo.
E be e diriwa go golaganya mafelo ka moka mmogo.
Mokgatlo wo monnyane woo a kgonago go fetia ka tshepedio dikgopelo teo di amago Dibeta ta tlwaelo.
Ge nkabe re be le go gopolela pele re ka be re kgonne go hlaloseta Lekgotla la Dithaba Kopano mafelo a bodulo a batho.
Thlohlo ye kgolo ka sehlopheng se ke go neelana ka thireleto bjalo ka ge sehlopha sa go ba kgahlanong le khuto se be se le hlasela sa go rata khuto.
Bulawayo ke lefelo le bohlokwa ka Porofenseng ya Matabeleland leo le akaretago mafelo kamoka a ka Bodikela bja Bulawayo go twa ka mollwaneng wa Afrika Borwa ka borwa go ya ka leboa la ka Victoria Falls.
Ga go na leloko la Maphodisa a Ditirelo a Afrika Borwa yo a nago le tumelelo ya go itshwara ka mo go sa yego ka molao.
Setithi sa maphodisa sa Cradock se hlomile porojeke ya go godia phihlio ya ditirelo, go hlohleta maitshwaro a botse le go hlola phadiano ye botse magareng ga maloko.
Ke a kgothala ka gore mengwaga ye mebedi ya go feta, maphodisa a rena ka Kapa Bodikela a fetile nepio ye.
Seo e be e se molato magareng ga Brandfort le Mohumagadi Mandela.
Lereo la kakareto la go hlalosa go arogantha dinthla ka mokgwa wa tafola wa boleng bja dikotla teo di fapanegoteo di nyakwago ke diphoofolo te rilego.
Baomi ba boporofeenale ba tirelo ya sethaba ba laedite kgolo yeo e bonalago ka temoo ya dilo te bohlokwa ta batho bao sego ba itekanela.
Banna ba go kwagala gore ba hlasete Xhego, yo a ilego a kgona go thaba.
Go batho ba Dogon ba ka Mali, kgobokano ye ke 'Mahlo a Modimo' ao a bonago dilo ka moka le motho mang le mang go twa bosong bja bokgabo bja boego.
DME e dumete gore tshedimoo e ka romelwa ka mokgwa wa ilektroniki ka mokgwa wa go romela tshedimoo ka sehlopha wo o beilwego.
Ka ga go hlongwa ga sathalaete ya Sputnik, go eya le maemo a bosa  le a mangwe.
Kabo ya difoka ya Meyara ya bokgoni bja godimo ya maloko a sethaba a  godiago le go kaonafata maphelo a batho ba bangwe.
Sekgao sa sethaba se tla thekga mebaraka ya baomi yeo e hlomilwego gabotse ka indastering ya meago ka thomio ya maemo a meomo yeo e amanago le baomi ka dikgaong te di rilego ka dikonterakeng ta sekgaong sa sethaba.
Tokomane e ka inthaneteng mme e ka balwa ka go omia sebadi sa Adobe.
Palo le peresente ya malapa ao a omiago mafelo a go kgobela thila a sethaba, matlala a bon, go hloka fao ba ka lahlelago thila goba bao ba nago le thila yeo e ka tlowago gatee ka beke.
Mmuo o ka se katoloe taolo ya tekanyeto ka indasetering teo di  hlatwago oli.
Temogo e swanete go laetwa mafelong ao e lego gore go hlokega bokgoni go ta bonamodi, kudu ka sekgaong sa ta leago, mohlala, bong, bana le ditaba ta go amana le moomo.
Go hweta tshedimoo yeo e tletego ikopanye le Karolo ya Consular ka Ngwakong wa Boemedi wsa Bosnia le herzegovina ka Pretoria goba etela lefelo la bona la wepo ka inthaneteng.
Bogolo bja moomo ka lefelong le o tla be o ete o akareditwe ka gare ga pego ya Tona Erwin le Sonjica, maabane.
Afrika Borwa e dira kakanyo ya thekio ya manaka a dithukudu ao a kgobetwega ga tee, le gore e dirwe ka tlase ga hlokomelo ya bongwaledi bja CITES, a realo.
Pate yeo e be e twa Lesotho gomme e lebile go ya go rekiwa ka lefelong la Itsoseng.
Mogononelwa o hwedite motwasehlabelo ka sethokgweng a mo thoseta ka thipa pele a ka mokata.
Maloko a boraditaba ka kgopelo hlokomelang gore Lindiwe Mahlangu, Hlogo ya Thekgo ya Kgwebo, ka Masepaleng wa Thekwini, o gona go ka botiwa dipotio.
Ka fao, ditefelo di theilwe godimo ga moputso wo o lefiwago.
Re thabile kudu gore karolo ye kgolo ya moomo e dirilwe , gwa realo mohumagatana Mbete.
Ga go na EMDC yeoe begilego gore go nale sekolo seo se tswaletwego ka lebaka la seteraeke.
Go ganeditwe mekgwa ka moka ya thomiano le mmuo maemong ka moka ka mokgwa wa komiti ta taolo le go ganeta dikarolo te tharo ta mmuo.
Go lebana le ditaba ka moka teo di amanago le dithupeto ta ditsela le basepela ka dinao bjalo ka ge di ama baeti.
Se se thibete bogolo bja lefelo leo le lego gona  le baipei bao ba sego molaong ba uthieditwe godimo mmotong.
O tumiite bagale bao ba bilego le ponelopele, ba oma le bonti bja batho, ba aga dikolo le go thea motheo wo mobotse wa sedumedi, polelo le seto.
Ditirelo ta DTP ka ditirelo ta hlabollo ya tshedimoo e ka hweta ka kantorong kgolo.
Lekgotla la mohlakanelwa le thomiano le tla twela pele ka kopano ya ditona ta Troika.
Ka tabeng ye, mokgokaganyi wa selete o tla lekola kgopelo ye nngwe le ye nngwe  mme a kgetha mohlahli yo a nago le mangwalo go thua moreki ka peekanyo ya kgwebo le go hweta thuo ya maeleng go twa ka pankeng goba RFI.
Ke nagana gore e ka dirwa, eupa ga ke nagane gore ke kgopolo ye botse go go fokota motho maatla goba go mo paledia, ka gore ke belaela ge eba e tla oma gabotse.
Eupa, go a tsebega gore mekgatlo ye megolo ya go lwela tokologo ka nageng ye e latete pholisi ya go dumelelane le meruswi.
Mothopo wa dinthla wa go fana ka tshedimoo yeo e gatiitwego ya ikonomi, mafelo le dinthla ka ga mafelo sethaba a menyetla.
Sehlopha se gare se twela pele ka dinyakiio mme ka fao re ka se rothie mmutla madi ka go fana ka tshedimoo ye nti mo nakong ye.
Boromiwa bo bapala karolo ye bohlokwa ka go fetieta se go bao ba nago le kgahlego ka fao go swanetego.
Bonti bja sethaba ganti bo godimo ka mafelong a gomme bo hlola sebaka se go fetela.
Go dira dinthla ka ga dinyakiio o tla nyakega gore o tle le phentshele le letlakala  - pene ya nthla ya bolo le ya mothopo ga di a dumelelwa ge re oma le direkoto teo di lotilwego.
Mokgwa wa go noeta wo o lego gona wo o sa yego ka mokgwa wo mokaone wa go seketa meetse o swanete go emelwa ke wa go rothia goba wa mokgwa wa go noeta wa mahulo fao go kgonegago.
Thilafalo ya tlase le meetse a thila ao a nthwago a ka lebia go hlokeng ga kgahlego ka go ilafateng le go e fokota  ka go omia didiriwa gape le gape.
Eupa lehono ga se fela keteko ya segwera se eupa segwera seo se hlabolotwego le Sandelle.
E kaba ke Moperesidente Mugabe goba nkgetheng mang goba mang a ka se ke a ahlolwa ke nna.
Re romete molaeta go Moperesidente Abbas le go mmuo wo o etilwego pele ke Hamas go laeta thekgo ya rena ka maiteko a go leka go rarolla bothata setipolomate.
Dipeeleta ta Afrika Borwa ta sethaba le ta poraebete ke dipeeleto teo di golago ka lebelo ka Afrika.
Lesolo la Polokego le tla tiietwa gape sehleng sa maikhuto, ka tlaleleto ya ditlabakeloteo di gafetwego go thibelo  ya go ya go ile ya ngwaga ka moka ka go phethagala.
Neelano ya thekio ya ditirelo tekano ya mengwaga ye mebedi.
Tshedimoo e tla re kgonia go porofeta khueto le go tea magato a maleba.
Ka fao, e be ese fela baomi ba baweu bao ba gapeletago lefase la bona, eupa bolaodi bjo le bjona - bo be bo nale molato.
Bobedi batswadi ba sa phela ga mmogo le bana babo ka moka.
Go holega go gongwe go akareta boeti ka mabopong, taamane le meepo ya titanium le go buna thimpa.
Puku ya matshedio e tla hwetagala go tloga gosasa ka Holong ya Toropo gore e saeniwe.
Bolemi bja diphoofolo le neelano ya ditirelo ta phepo ya diphoofolo.
Molato wa bofora o begilwe mafelelong a beke gomme wa bula sekhurumelo sa molokoloko wa sindikheiti,  gwa latela kgolego ya baratani ba Muizenberg.
Se ke mohlala wo mobetse wa teseleto ya dinthla te mpsha te kaone teo e iago go kakanyo ya GDP.
Diria pholisi ya mojako wo o bulegilego ge o oma ka moreki yo mongwe le yo mongweka dinako ta moomo.
Go fa mohlala, go nale balatedi ba maRasta ka Durban.
Mahodu a go hula sefofane a be a sena kgetho eupa go ineela le go kotamia sefaofane.
Sa pele, twela pele ka seo o se dirago ka go thekga maiteko a NBI Equip.
Dipanka ta selegae le ta bodithaba di neelana ka ditlabela ta elekteroniki ta go panka ge o nyaka go ntha thelete ya WON fela.
Bjalo ka ge Moperesidente Kufour a bolete, ge go na le phoro bja golre re ka romela batho le dithoto ka kgang ka Zimbabwe, kakanyo yeo ya boilo e swanete e naganiwe gape.
Setahaba le ikonomi yeo e twelelago ya kgokagano e bula menyetla ye mentigo dimilione ta batho lefaseng ka bophara.
Tweleto ya these goba setweletwa sa maswi: These ye mpsha, ya go butwa, ye thata le go tweletwa.
O bolete ka te dingwe dikakanyo ta diporojeke teo di dumeletwego ta go akareta diaparo ta thireleto.
Ba sepete le bafsa ba babedi, ntle le sepete le fothola.
Zinzi e bile yena wa mathomo wa go ngwala mangwlo a ANC mo dikgareng ta yo mongwe ga mmogo le ka morago.
Go go dirilwe phapantho magareng ga thekgo ya motheo ya maeleng le thekgo yeo e beilwego ya maelenggo Tirelo ya bafsa ya Bosethaba.
Diporojeke teo di amanago le tirotokio ka boikgafong bja Afrika Borwa go go kamano le Afrika.
Ke lekote le go lokia go dutla ga meetse ka ntlwaneng ya boithomelo le go dikologa pompo ya meetse.
Ge o etwa ke mothalading wa ka setogong la nngele o ka seke wa no sepele thwii ntle le go tepogela o fetola methaladi.
Aowa mohlomphegi, e lego seela sa mo fase seo se kago omiwa go hlabolla morekii wa bokgoni.
Mopokisi a poso fao phihlio ya mebileng e sa kgonegego, go fa mohlala, dipolaseng.
omana le hlokego ya gare baomi ba lefiwe go fokoletwa dinako ta moomo.
Re tlile ka gare ga molokoloko wa dikamano teo di tseneletego le bomasepala bao ba tiiitego segwera sa rena mme ba thea motheo wa go phethegata nepo ya thekgo ya mebasepala.
Tshedimoo ya magareng ye e ka hwetwago ke maloko a sethaba go twa tikologong ya pele ya kgoboketo ya dinthla.
Ka kganetong ya bohlatse bja mabapi le nako go tloga ka tatikgwedi ya tirelo.
Tsenatseno ya kalafi e tla neelanwa ka fao mabaka a go fokodia le neelana ya ditlabela ta kalafo.
Se se kgonagadite kakareto ya ditiragalo ka moka ta ikonomi ka dikgaong ka moka le go ba motheo wa poeleto ya go ya godimo ka palong ya molokolokong wa ikonomi.
Ke teo ka moka ka godimo Motlata Moperesidente, teo di ebilego di tlago twela pele go swarelela moomo wa Komiene ya Dinaga te Pedi bokamosong bja bo bonagalago.
Bohodu bja maribana a leporogo ga bo a fokotega le bothata bo ka se rarollwe go fihlela ge aluminiamo e bueditwe.
Mokgatlo o fana ka kgonagalo ya sekgao sa poraebete le maloko ka lenaneo la maloko go tsenela boleloko.
Go hlabolla le go phethagata polane yeo e tswakanego ya taolo ya tsebo ya kgoro.
E swanete go elwa hloko gore balatedi ba Minstrel ba oketegile ka palo kudu mo mengwageng bjalo ka ge go oketegile le palo ya ditiragalo.
Le ge nka gopola tiragalo nka se ke goba maemong afe taba yeo ebe e le matsogong a CIC.
Ke mokgwa wa rena go rupia ka tshepediong le go kgopela ngaka Ramashala go dira moletlo.
Gabotse, ke monaganong wa ka, naa mohumagatana Caseletti page ga se a dumelelanagore tshepedio ye bjalo ga se ya oma ka Kings Park?
Lefelo leo lapa le fetago nako ye nti go lona le nale maemo a manti a kotsi, kudu go bana ba bannyane.
Go bohlokwa go upa dihlohlo ta bjale teo  bolemi bo lebanego nato mme o tla ntumelela ke bolele te mmalwa.
Ga o a bona motho a batamela legoreng la ka ntle go ireleta lefelo lela?
Ka go TVET, ditlabakelo teo di sa omego, hlokomelo, maphelo le dinyakwa ta thireleeto, bogolo bja didiriwa ta go fela di fa thuto ka bokgoni bjo itego le hlahlo yeo e swarelelago goba ya maemo a fase.
Tona ya dimenerale , Vuyelwa Sonjica ke rata go tlaleleta gore thomiano ye e tla akareta meepo le go tweleta didiriwa ta ka meepong ka nageng e lego seo se sepelelanago le pholisi ya rena ka nageng.
Maela ao a diriitwego goba a mafsa, leela la maratha, kota, thapo le megala le dikarolo ta maela.
Mehlala ya bona e ia dialoga te dingwe go thekga sekolo
Penny o be a dute a ralala a efa polelo ya go hlohleleta batho gore ba seke ba lahlela toulo ka ditoro ta bona.
Go laeta le go nolofata kamego ya indasteri ya thireleto le dikgahlego ta mmuo ka ditumellanong ta mmuo, kudu mabapi le  lengwalo la Kweiano la MoD le lengwalo la Tumellano.
Ge e dirwa kakanyo yeo e phatlaletego, FET e aba kgohlagano ya sethaba, ka maphelong a sethaba le dito ta sona go ia go kgolo ya ikonomi le katlego.
Ga go na tokafato ya saentshe goba ya kalafo go dira diteko ta HIV go baithuti kgafetakgafeta.
Maatla a ile a kopanywa mme le phethagato ya kaonafato ya ditheo le tlaleleto di ile ta arolwa ka diripa.
Diswantho di laetwa go dihlopha ta dikolo ka peakanyeto pele, bona lengwalo la 'O ka bekanya bjang leeto' mabapi le dinthla.
SARCC Metrorail e hlomile bahlankedi ba thireleto ba tlaleleto ka ditithing teo di rilego, ga mmogo le ka ditimeleng, a realo.
Sethaba sa lefase se swanete gore ka maatla se hlome leano la lefase la go ba kgahlanong le bothoetileo le amogetwego ngwagola ka General Assembly.
Maswi ka moka ao a twago ka dipolaseng, mafelo a go tweleta maswi ka bonti le mafelo a maswi ao a sego molaong a swanete go obamela maemo a tlase ao a filwego ke bolaodi.
Nnete, go na le go se phethagale le mabaka ao dinaga di swanetego go kaonafala ka tsamaiong ya bona ya demokrasi.
Ga go na kgopelo yeo e bonthitwego yeo e nyakegago ge seka  se laeditwe go ya ka mabaka a seka se bjalo.
Kabelo ya gago ka mokgwa wa thwala ka gare ka maitemogelo a moomo le go thwalwa go a tsomega ka kudu.
Diaparo te tsenago moya ta go se imele di bohlokwa sehleng sa selemo, diaparo te borutho di nyakega marega.
Kgahlego ya sethaba yeo e laetwago ke bo moomo wa meetse ya mabapi le go buwa goba go fetolwa.
Go na le mabaka ao fokotago tswalano ya selo le selo magareng a dihlopha ta dinthla.
Ke holofela gore ditokomane le afidabiti teo o boletego ka tona, o tla di neela go.
Boomi ba ka sekolong ba ka re ka katlego ba rwala maikarabelo a bon a a go ruta ge ba ka amogela  thekgo go twa go batswadi.
DiYunibesithi le Ditheknikhone di rwele bokgoni bjo bogolo bja dinyakiio le tshepedio ya tshedimoo.
Lefelo le le rwele tshedimoo ye bohlokwa ka ga sethaba, porofense le mebuo ya selegae yeo e motheo wa yona e lebiitwego ka baduding ba Kapa Bodikela.
Ntwa ya gagwe le boineelo go ta toko ya malebana le paballo ya hlago e mo file maemo a bodithabale sefoka sa maemo sa Goldman.
Ke rata fela go tseba gore ke ipee bjang gore ke kgone go araba potio yeo.
Karolong ya bobedi e akareta katoloo ya kago ya tsela ya lephefo go hlola sekgoba se sebotse go oketa methaladi ye mengwe.
Eupa ka pele ra hweta gore kgato ya mohlakanelwa  le yona e re thibela go twelapele, ntle le ba sego bakae bao ba kgokagantwego.
Lefelo la go yela ka meetseng le nale 'sebopego sa lerapo la hlapikgolo' leo tabakgolo ya lona e le filego polelo ye botse go twa sethabeng.
omia pholisi ya mojako wo o butwego ge o oma le o mongwe wa bareki ka dinako ta moomo.
Sephedi seo se lego lefelong le ele goba selete, seo se diregago ka hlago ka seleteng seo se rilego sa semelo seo se laetwago ke sebopego sa lefelo le bophelo bja mo se hwetwago.
Ye ke kgatako ye kgolo ya molao wa bodithaba le ditharollo ka moka teo di amegago ta lekgotla la thireleto.
Ee mothaladi wa go arogantha o ka ba o sa bonale gabotse eupa a re amogeleng seo.
Ba bueledite tumo ya bona ya gore Amerika e tee karolo le go eta pele ka go nolofateng maiteko a fenya dithitio ka moka, bagwera ba selete le thekgo ya bodithaba le go uthela pele ka khuto.
Ba banti magareng ga rena ba omia  bohlale bja rena bja seta le bjo re bo hwetago go ithuta mekgwa ya go jabeta.
Re ka re ma moka ga bona ba be ba apere mehuta ya di thethwana.
Lefelo la go tshumale swanete le tutlwe ke moya mahlakoreng ka moka gore thila e swe ka go lekanela ka mahlakoreng ka moka.
Taolo yeo e kaonafetego ya thila ya kalafo le phokoto ya mafelo a go lahlela thila ao a sego molaong le bokao bja thila yeo e se nago ditwati ta go fetela yeo e iwago mafelong a go e hlwekia.
Aowa, ga go yo a dumeletwego go go ba ko tlase ga dipala ka nako ya karolo ya tshepedio.
O mongwe wa mekgwa yeo e lego gona go laola dilaga ke mokgwa wa tekolo wa ta maphelo.
Kabenete e sedimoitwe ke Tona ya Toka gore Moahlodi Willem Heath o kgopete go dumelelwa go rola modiro le gore kgopelo yeo e atlegile.
Molao wo o amanago le indasteri ya meago goba kakanyo ya phetolelo ya Molao go Tona.
Setatamente seo ke nago le sona ke nagana ga se a felela ka tokomaneng yaka mme ge ke sa phoa ke go bodite gore Lt Bester o teere setatamente seo.
Se ke karolo ye nnyane yeo e emelago thlamo goba kelo yeo masepala wa rena a lego motlotlo ka yona.
Mapa la bogolo bja magareng  la ka dikarolong ta go diila ta sethaba bo godimo, malapa a ba mmala ona a pitlagane.
Monagano wo o huedite mokgwa wa rena wa dikgetho dikgweding te tharo ta go feta ka UNSC.
Polelo ye e ala le rena ge re leka go tweta pele maikemieto a rena a sepolotiki le  a ikonomi.
Moapei o hlakahlakantha mehlala ye mebedi go twa ka historing ya dipalopalo ta semmuoka Britain go hlalosa phapano ye.
Lenaneo le tla fela ka polediano ya mokgwa wa go twela pele le gore go ka dirwa bjang go tweta pele tshepedio ye ka mo go swanetego.
Ke tseba Bridgeland, eupa ga ke tsebe ge eba bobedi bo tswalane.
Gill Marcus o thomile go ba modulasetulo wa komiti yeo e hlakanego ya palamente ya matlotlo.
Eupa ka tabeng ye yona, mathomong bonnyane, palo ya baswa go twa sekolong sa Daliwonga ba be ka nnete ba befetwe.
Re nale lenaneo le lefsa la thutoleo motheong wa lona le nago le mokgwa wo o fapanego wa go ruta le go ithuta.
Bolweti bja malaria gabotse ga se bothata ka Eritrea, le ge bo le gona.
Dirutheti ta go omia maatla a letati di ka omiwa bobedi ka magaeng le ka meagong ya ka diindastering ta kgwebo.
Bjalo ka ge moreti wa moAfrika Borwa a re gopota,'Histori e ingwala ka madi'.
Lekala la lefelo la Musgrave, lebenkele le la dijo le tumile kudu go no swana le dijo teo le di abago ta go twa lewatleng le ta bose ta se-Japane.
Ka tshwanelo ba be ba swanete go ntha maina a baomimmogo  gore go be le go golega wa tlaleleto, go ntha boipobolo le tshedimoo le go tlaia le go leka go bea kgatelelo godimo ga batho gore ebe dimpimpi.
Tiragalo ye e fase bjalo ka meetse a tsena ka peiping ya kelela meetse seo se swana le thelete.
Maikarabelo a go mohlankedi go kleima tefelo morago go twa khamphaning yeo e omago ka maeleng yeo e amegago.
Marabele a oma go twa mmuong o mongwe wo o a ireletago.
Dilo te pedi teo di swanetego go lemogwa go go bolodianwa ka dimenerale te pedi, e lego go, hlokego, le go ba gona ga khalsiamo le fosforas ka dijong.
Boraditaba bao ba nyakago go teakarolo ka go menyetla yeo e laeditwego ka lenaneong ba tla ngwadiwa.
Ka tshwanelo, go kgomo ye nngwe le ye nngwe, menwana ye mebedi yeo e patlamiitwego e tla laeta bogolo.
Yena le bana babo ba bararo ba ile ba bewa ka tlase ga hlokomelo ya malome wa bona.
Mohlankedi o feetiite tirelo ye ka Posong mme gatee fela morago ga ge e fetiitwe, ra thoma go oma.
Setlabela sa go thuthua mae goba lefelo la go thoma indasteri, ge le sa hlongwa ka kgwebo ya poraebete, e ka bonwa bjalo ka yeo e fapanego le le diLSC teo di hlometwego go ba mananeo a ditheo ta thekgo.
Molokoloko wa man gwalo a go kleima thelete a diakhaonto a tla boela sekeng ka morago ga Agosetose ge go nthitwe ditlankana.
Kamego ye e dirile gore re lekole lefsa tsamiao ya rena ya peakanyo ya dithelete mabapi le mooma wo le go lebelela lefsa senyaka sa go fana ka maeleng.
A ekaba go nale lebaka leo Mna kruger a nago le pipi yeo e lego thoto ya khamphani ye nngwe?
Se ga mmogo le mesepelo yeo e kaonafaditwego yeo e lego dipoelo ta tsamaio ye botse ya dinamelwa ta bohle e tla thua ka phedio ya bodiidi.
Go hlongwa ga tsamaio ya demokrasi ya dipolotiki ya kakareto go tla dumelela mpshafato ya taelo goba peobakeng ya mmuo e swanete sephetho sa bakgethi, ka gare ga molaotheo.
UCT ke kgale e lemogile gore boingwadio bja baithuti bo ka se be thewe godimo ga bohloki fela.
Sekhwama se thua gape bana ba moomi yo a hlokofetego a bego a a na le seabe ka sekhwameng.
Go bodia maswi ka paketheria te go hlola go bopega ga kgase ye nti, go swana le khapontaoksaete le kgase ya haetrotene.
Moamogedi ke motho yo a filwego tokelo ya go omia mabitla a poraebete goba thomio ya poloto go ya go ile goba mojalefa wa motho yoo goba motho yo a mohlatlamago.
Tshepedio ya hlatselo le tiieto ya inthanete ya kgatio ya menwana e bile ya mohola kudu ka phokotong ya go hweta pukwana ya boitebio ka bofora.
Dihlare ta kalafi teo di nago le tokelo ya thireleto gore di seke ta tweletwa di hwetagala ka dikhemesing ka bonti, eupa o eletwa go hlokomela kelo le dikarolwana teo di thetwego ka gare ga sehlare ka ge dihlare ta go twa Indonesia di na le go ba maatla go feta ka fao go swantego.
Kgato ye nnngwe le ye nngwe yeo e tla tewago e swanete go thewa godimo ga dinyakiio teo di tseneletego le bohlatse bjo bo ka ngangiwego.
Ka nako yeo motho a ka huta gore go ithekga ga rena godimo ga malahla go tla be go fedile mo go bonagalago.
Dikgato ta go netefata khwalithi ya mananeo a go akareta tshepedio ya lekanyeta, tekanyeta ya sekolo ka bosona le Tekolo Ya Sekolo ka Moka.
Sengwalwa seo se saenilwego sa molao wa porofense goba phetoo ya molaotheo ke bohlatse bjo bo phethagetego bja neelano ya yona, ka morago ga phatlalato, e swanete e fiwe Kgorokgolo ya molaotheo gore e bolokwe.
Re swanete gore re omane lele ditlamorago ta FDI yeo e sa lekanelago.
Go maatlafatwa ga basadi, kgodio ya khuto,go ba kgahlanong le bosemorafe, ikonomi ya toka ke dilo te di bohlokwa teo boromiwa bja Umtapo bo etanego le tona mme ga bjaledi bopago karolo ye bohlokwa ya moomo wa mokgatlo.
Dieta ta go ba le bogato bja ka ntle bja rapa, polasetiki, letlalo goba motswako wa letlalo  le bokagodimo bja letlalo.
Ye ke melao yeo e gapeletago, go ya ka fao difofane ka moka di swanetego go oma.
Go netefata boineelo bja sepolotiki bjo bo hlokegago, boetapele le go kgona go dira kgetho ya go gapa tshepedio go ya pele ka potlako ka gare ga kelo ya nako yeo e beilwego ya ngwaga ye mebedi go ia go ye meraro.
Le ge go le bjalo, re amogela ntla ya gore Kapa Bodikela e ipshina ka menyetla yeo e nago le yona ya ditlabakelo.
Baneneri ba ihlamile ka dithunya ta mortha -o-itiria, ka dikolo mo go bona, nakong ya ge ba swarwa.
Fetolela go wa tahere ya go ba le matlalo a mabedi ka gobane di ganetane le go tokologa le go ba le nako ye telele go feta ya matlalo a go putlagana.
O ile wa lemoga ba ba ngwe ba baomi ba AIN ba thireleto ka nako yeo, bahlankedi bao ba bego ba ihlamile ka dikota le diphemo?
Mna Webster a ekaba ke nnete gore ge nka o bota gore ge o be o bolela ka dinako te itego gore o be o bolela ka dinako ta thwii ta mantibua ao.
Lengwalo la tumelelo la phuruphuto ka lefelong la kgwebo ka maemong a pele a ka setithing sa ditimela ka Motse kapa.
Ka tshedimoo go twa malokong a sethaba , bagononelwa  ba ile ba golegwa ka metseng ya bona mme ba dithoto ta dijo di ile ta hwetwa.
Hlokego ya go rarolla dihlohlo ta ga bjale ta sepolotiki ka tsela ya khuto gona le go kgetha go diria boganka.
Re tla omia diyalemoya te go bolediana ka ditaelo teo di itego teo re bago le tona.
Re kolota bao bopilego Molaotheo, go akareta basadi bao putlaputlilego naga ye go dira seabe ka Lengwalong la basadi gore le phethagatwe.
O mongwe wa basadi, Nomia Mokoena, o dula le monna wa gagwe yo a sa omego le bana ba upa ka mokhukhung.
Kopano e fetiite leano la theknoloti ya Nano, yeo maikemieto a yona e lego go tweta pele moomo wa naga ka sekgaon g se, le go netefata gore re dula re le pele ga hlabollo ya lefase.
Le ge go le bjalo, ka ntle ga kontinente ya rena, go nale monagano wo o lego gona wa gore Afrika e sa dute ele ya kgale, ya go gaolaganywa ke dithulano ta go se fele, ya go palelwa ke go rarolla mathata a yona, yeo e rogakilwego.
E laetwe go thekga hlabollo ya dielemente ka moka ta ikonomi ya bolemi.
A re boleleng le mantu a Mkhuseleni a bothlale le go hweta phetogo go ya go te kaone.
Moemedi wa lapa a ka se kgone go amega ka tabeng ye nngwe le ye nngwe yeo e etego e le feleleditwe ke kgoro ya tsheko.
Morago batho ba Chile ba bile le Komiene ya bona go dira dinyakiio ka kgatakong ya ditokelo ta botho.
Go bonala go kare, bagononelwa ba be ba otlela mehutahuta ya difatanaga teo di rekilwego go twa dikaratheng te mmalwa ka Pretoria le ka Johanesburg.
Afrika Borwa e thomile go go hloma kgato ya go fetolela go twa go mohuta wa kgale wa phatlalato ya diswantho ta thelebiene go ya go o  moswa wa analoko.
Go bile le dikgato te bohlokwa ta hlabollo ka gare ga ECOSOC le go re fa setlabela se sengwe seo ka sona re tlago omana le dihlohlo ta hlabollo.
Ka moya o tee, re swanete go tiia thomiano ya ka gare ga selete, Segwera sa Sethaba le Poraebete (PPP)  le go hlohleleta kgwebo le thomiano ya kgwebo ka ditlabakelong ta diporojeke.
A ekaba mabone a a mebileng a ka Upper Ross goba gabotse a ko kae?
Go ba le seabe ka kgodiong ya bobedi menyetla ya ikonomi le hlabollo ya sethaba go dithaba teo di hlaselwago ke diphedi ta go se tsebjwe.
Re ka se tee diiri ta go feta e tee le seripa le Mna Remoortere.
Molaodi wa Bataki wa go be kgahlanong le Bosenyi, Martin Koboekae o hlaloite gore maikemieto a magolo a porojeke ke go fana ka molaeta wa gore bosenyi ga bo lefele.
Go lebeletwe gore polase ya dikgopa, kgwebong ya go oma ka dijo ta ka ditshitswaneng le dipolase ta go leka moomo di tla hlokomelwa ke dihlopha ta dithaba le babeeleti ba poraebete, ka kgetho ya go abelana leokoto le baomi.
Dorothy o tsene sekolo sa kereke go fihlela a le mphatong wa senyane a na le mengwaga e lesomenne a belega ngwana.
Eupa re tlemagantwe go yo mongwe le yo mongwe ka dimilione ta dithika ta go bonala le ta go se bonale.
Kgato ta go lekola bohlatse bja hlatse ye tee, tekolo ya palomoka ya bohlatse- le go fapowa ke tsheko le kgoro tsheko ya boipelaeto.
O tlaleledite ka gore marulelo ke karolo ya ngwako ya go bita thelete ye nti kudu mme konteraka ya go thua ka porojekeng ya go aga lepatlelo.
Mna Kruger, ditaelo taka ke ta gore o nale maitshwaro a mabe go oro.
Pele ga fao, dipolediano teo di bulegilego di a nyakega, go akareta dingangiano gona ka mo ngwakong wo.
Diteng te dingwe ka gare ga wep saete di ka mokgwa wa faele ya Microsoft Word.
Dika ta papetla ta go dirwa mono gae teo di kgomareditwego ka pele ga lebota la moago eupa leo le ka kgomaretwago ka thoko le ka le ka morago.
Go kgona go hlola le go mokgwa wa gagwe wa go bea moithuti gare ka dithutong go tweledite dipoelo te di botse ka dihlakeng le ka dipalong.
E ka amogela batho ba tshela - diphapoi ka moka di lebelete ka lewatleng.
Lehono papeto ya GDP go motho yo mongwe le yo mongwe ke ditolara te dikete te hlano mme seo ke papato ya ka fao thelete e omiwago ka gona.
Ka moka re beilwe ka gare kgorong ya tsheko go ka re re batwasehlabelo le bahlami ba go hloka toka.
Lebelela polane ya moragorago ya ditefelo ka tlase ga ditokomane, lebelela  ditsebio.
Go hlongwa ga dinyakwa ta fase fase mabapi le meepo le go tshuma thila ya go twa malahleng, mekgwa ya tekolo le polane ya kakanyo ya go twalela.
Go diregile gore go kgabaganya kontinente ya rena ka moka re dumelete sethokgwa go fenya ditsela ta rena le mebila.
Gomme gwa tla nako ya ngwagakgolo ra thoma go bona dika ta tswalo lefsa ga kontinente ya rena.
E ka se kgone go leta go diriRa seo, gwa realo Munashe.
Go upa dikgoba le ditaba teo di twelelago te difsa teo di nyakago go ongwa  le hlabollo ya maano a maleba.
Moperesidente El-Bashir o tla felegetwa ke sehlopha sa bahlankedi bagolwane ba mmuo wa Sudan go akareta bonnyane ditona te hlano.
Go na le tlaio ye kgolo ya didiriwa ta hlago, kudu hlapi, mahlaka le ditweletwa ta dithokgwa.
Moreki wsa ka o bolete le motho yo mngwe go twa ka SABC ka nepo ya go beakanya polediano ka nako ye e swanetego.
Go be go se hlakahlakano, go go aba le meruswi ka gare.
Go kgethwa ga yo a tlago fana ka ditirelo go neelana ka ditirelo ta maemo ta thireleto ka kantorong ya ka Witbank ka RLCC: Ka Mpumalanga nako ya mengwaga ye mebedi.
Ngaka Klatzowo be o bolela ka tiragalo yeo ke sa e tsebego.
Bjalo ka karolo ya tekolo lefsa, mmuo o tla eletwa ka pholisi ya bokamoso ge go bolelwa go ba mong wa khamphani ya ACL le ATN.
Ga go ka fao CIP e tlago thekga maeleng peeleteong ye ka bo yona ntle le gelefelo leo le le ka ga peeleto ka bolona.
Se gape se tla laeta boikgafo bja rena go tshepedio ya demokrasi ka mafelong a moomo ya go hweta dihlohlo teo di lebelelanego le ba boporofeenale, Tona Hogan a realo bekeng yeo e fetilego.
Bolekanyeti bja rena bja maatla a mohlagase ka kgonthe bp tla lebana le dihlohlo te difsa ta go kgahlia ta diphetogo.
Go na le kgakagano ya thwii magareng ga histori ya sethaba  le tokelo ta lefase.
Ke nagana gore seo se bohlokwa , eupa ke nagana gore Henk Hesslinga o swanete goba a dirile seo.
Sefoka sa masepala wo o kaonafaditwego ga se a  hlwa se phethagatwa, eupa se tla tsebatwa kgauswinyana.
Mna Steyl o tla rata go fa bohlatse bja gagwe ka Seburu.
Go kgokagana le lefelo la ditiragalo te kgolo ke go hlongwa ga tshepedio ya kgatio ya bosethaba yeo e lego tshepedio ya taolo ya bolataditaba le tshedimoo bjo bo omietwago go dira dinyakiio, hlahlo le go phatlalata IK.
Palo ya dithoto teo di tlago hwetwa morago ke ya godimo ya bokao bja thekio goba boleng bja thomio.
Moomo wa go aga ba tla  o dira ka bona, goba mahala goba ka konteraka.
Sesefata sekgoba magareng ga peakanyeta ya dithalete le phethagato ka thomio ya thelete le go upa dilo te di bohlokwa.
Se ka nnete ga se seo se tla go swarelela mme se swanete go fetolwa ge eba re nyaka Afrika yekaone  le lefase le lekaone.
Senamelwa le sefatanaga sa cheery di ba dika ta toropo teo di tliago botaki bathong.
A ekaba diteke teo ka moka di ile ta omiwa ke batho letating leo?
Re leboga Modula Setulo, ga ke na tshedimoo ka ga maemo a ka Ciskei.
Pholisi ya ditefelo e laolwa ke ditefelo beilwego go ya ka mohuto wa dithoto.
Tiragalo ya bolweti bja molomo bjo bo tlwaelegilegobo swanete go fokotwa ka kgodio ya maphelo, thibelo ya bolweti bja molomo le go fana ka kalafo ya motheo le go tsoolowa ditirelo ta hlokomelo ya molomo.
Tshepedio ka moka le taolo le maikarabelo le tsamaio di swanete di be teo batho ba ka di diriago te botse.
Dipoelo te di laeta tseno ka bogare kebahlami ba kharikhulamo ba WCED dihlopha ta lefelo la Abet.
Baithuti ba dikolo ta poraemari ba tla ka setimeleng ba dira dipalo ka mokgwa wa go thabia.
kadimo ya tshelete le mekitlana go twa dipankeng, go akaretwa kadimo ya go aga, thelete ta tlaleleto, , dikarata ta mekitlana, thuo ya maeleng ya go reka difatanag  goba kadimo ya motho ka boyena ya thelete.
O file seloba se segolo go bahlankedi ka moka ba UN bao ba bilego le seabe ka go dira moomo wa bona le ka gare ga meruswi.
Mlaba a re o kgopete bahlankedi ba go hlohleta kgonagalo ya go reka diphasela ta naga teo di sa omiwego ka tshwanelo go fetolelwa go ba teo e tlago mafelo a kgwebo.
Ka Bandelierkop, bagononelwa ba bane ba golegilwe ka bohodu bja diphoofolo ta naga ka dipolaseng ta lefelong leo.
Dipolediano teo di twelago pele le baemedi ba bareki di tla tsomega, nolofato ya e tla dirwa ge porojeke e dute e twela pele le bokgoni bja go aga bo tla be bo lokiwa.
Monyora a go dirwa ka dipampiri, ditlakala ta go twa ka kithing le ka dirapaneng di na le menontha ya mehlare go feta mehuta ye mengwe ya manyora.
Hlabollo ya pholisi e laeta gore diphetogo ka dilo teo di hlolago  mekgwa ya sethaba di swanete go tliwa go godia hlabollo yeo e swarelelago.
Go diria mantu a Wendyka kgonthe re a le tumia ka hlohleleto ya lena gore letle le bolele ka dilo te, re le leboga kudu.
Mathomong, edi e tla nepiwa go palo ya tlase ya ditaba te bohlokwa ta maano.
Go hlabolla seto sa go fokota thilafato le go hlola thila magareng ga maAfrika Borwa ka moka.
Bokgoni bja godimo le go hlama batho ba rena ka bokgoni bjo bo nyakegago go kgatha tema ka ikonoming.
Ge komiti ya dinaga te tharo mafelelong e ka kgetha ka fao go fapanego go feta ka fao go lego ka gona ke taba ye ele yeo.
Dingaka te di rilego ta dipetlele ta porofense ba tsenete seteraeke seo se sa ireletwago dibeke te pedi ta go feta ba nyaka go lefelwa OSD.
Seo ke hlanogo ya maitshwaro a rena ao re lebanego le ona gomme a hlola go lekanele ka tshepediong ya rena.
Go ntha kgatio ya tokomane ya tshedimoo ya bokamorago ya SDF ka inthaneteng , kgotla mo.
Taolo ya moomo wa botseka e swanete go tweta pele go godia go omiwa ka tshwanelo le tiro ye botse.
Ga gona maeleng ao a tla neelwago, maeto le go lefelwa wa mohuta ofe goba ofe wo o tla dirwago.
O rile ka nako ye nngwe wa laeta gore o be o nale maikarabelo a go hlokomela Komiti ya Essex ya Diphoofolo.
Ke David Unterhalter, ke kgopetwe ke Komiene go eta pele bohlatse bja hlatse ye.
Lenaba la gagwe la Park Tae-hwan le rile ke bobedi hlompho le selo se kotsi go phadiana le Phelps, ka gobane a ka kgona go rutha metsotswana ye mebedi fala.
Bagononelwa ba bararo ba golegilwe ke maphodisa a SAPS ka Wepener ka go gweba ka pate.
Bookamedi bja nako le nako bjo bo tseneletego bja meomo ya batho ba bangwe  le baomi bao ba lego ka ka OMU bo a nyakega.
Go oketa bogolo bja kelelathaila go akareta dikago ta nakwana le ta go ya go ile go tla hlokomelwa.
O ete o file bohlatse bja gore ge o boa ka Caprivi go hlahlwa, o ile wa hlongwa ka fao o bego o swanete go dira moomo wa gago wo o hlahletwego go go dira, e lego fokota boganka.
Go be go sena mekgatlo ya go dira boipelaeto, indasteri e ka kgopela Poto ya Meputso go thea meputso ya tlase le maemo a moomo ao a sepelelanago le maemo a motheo ao a yelanago le kwano yeo e rerianwego ko gongwe.
Ke tlile gape go mo mema go tla moletlong wa Flame og Peace ka Bouake.
Teo ka moka di ka thibelago tsamaio teo re omanago le tona ke mohuta woo wa diala.
Se ke mathomo a taba yeo e bonalago le maemo a phuruphuto ya nnete yeo e lego ka morago ga tumelwana ya Dracula.
MaAfrika go gongwe le go gongwe ba swanete go boelwa ke maemo a setho a bona le go teo lefelo la bona ka gare batho ba lefase bjalo ka balekani bao ba lego ka lefelong la maleba ka sethaba sa lefase.
SABS e dira bonnete bja gore diteng ka gare ga diphuthelwana ka nnete ke ta boima le bonti bjo bo laeditwego ka diphuthelwaneng.
Kgolo ya ikonomi e hlahlwa ke ke ka tsela yeo menyetla ya sa ruri e neelwago ka gonaka metseng ya ka toropong.
Go netefata gore temogo ya ikonomi yeo e omago ga e tgshedie maikemieto a ta hlago mahlo ka tshepediong ya pholisi ya sethaba.
Selo se se bohlokwa se se: Iran e laeta bokgoni bja yona bja go tweleta dibeta ta nuklea ga bo ganetege.
Go suthela ka go phatlalatweng ga letseno la mmuo, foa e lego gore go hlolwa maemo a bomasepala go tea maikarabelo  a go thekga ka maeleng le go opareita dipeeleto ta bona ta dikago ta motheo , go twela pele.
E neelana ka maeto ao a ikgethago ao a hlamilwego gabotse magareng ga Motse Kapa le port Elizabeth.
Mosego wo o fetogago wa go thapiwa meomong ka faoo dira gore go be bohlokwa go tweleta mekgwa ye meswa ya go ipelaeta  le maano a go beakanya.
Ga go le o tee wa rena yo a swanetego go diria go se hlabologe le go hloka ditlabela bjalo ka thitio le go palelwa go thoma ka tshepedio ya go gomarela dikokwane ta motheo le modulasetulo wa maemo.
Hlabollo ya hlamo, botweleti le taolo ya ditweletwa mabapi le masolo a go laeta bareki, go akareta ditweletwa teo di hwetwago ka ntle ta masolo a mmuo.
Mathata a ka Somalia a tla twela pele a sa kgaotwe ntle le ge re ka hweta tharollo ya sepolotiki ya taba ye.
Go ya tshwanelo , ke bone Moahlodi Heath le go araba dipotio teo a di hlagiitego.
O netefata gore baithuti ka setheong sa gagwe ba tlabaketwe ka tshwanelole gore ba kgona go ba borakgwebo.
Go ya fase ka New Orleans, mme ke bone marago a yona a fetoga go ba gauta ge letati le dikela.
Go nale lebaka la go ba le lehuto mabapi le go lemoga dihlabollo te le mpshafato ya maikemieto a ikonomi.
Daniel Ntuli makgale o rometwe kgolegong mengwaga ye meraro ka molato wa bohodu bja sefatanaga ka Bethlehem.
Tiia segwera le amakhosi le go ba le seabe ka kgolong yeo e swarelelago ka lefelong leo.
Ka fao go bile bohlokwa go upa disekete teo di laolwago ka rimouto le go tswalana kudu le morwalo wa selegae.
Re a lemoga ka moka ka nako ye nnyane mme re leka go thua.
UN e swanete go oma gabotse, ka tshwanelo, e gapiwe ke dipoelo, e tlie ditiro ta yona nyanyeng , e be le maikarabelo le go ba ya demokrasi.
Re tshwenyegile kudu ka hlselo ye oro e twela pele le gore go phuleag dihlaselo te mpsha gape.
Tokollo ya dipalopalo teo di aretago tshedimoo ya histori ya mabapile thomio ya katoloo ya tweleto, le thomio ya tlase  le mabaka a thomio ya tlase go ya ka dikarolo ta tweleto mo nakong ya kotara.
Kgopelo ya tiieto e swanete go romelwa go lekola ge eba theke  eile ya boledianwa.
Zille o rile papadi ke yeo e thabiago, yeo e bolkegilego le go ba ya katlego.
Go nale hlokego ya tshekatsheko ya bokao bja kgatio ya moomo wa dikgetho ta diphetho ta pholisi teo di amanago le bolemi maemong a porofense, go tsenelana ga diporofense  le maemong a  bosethaba.
Elemente ye nngwe yeo e butwetago thulano ke phadiano ya bodithaba ya go sepetana  goba ya go tlaisa ditweletwa ta Afrika.
Karolo ye bohlokwa yeo e bapalwago ke Sehlopha sa bonolofati, seo se kgethilwego ke Moperesidente Mbeki , go eta pele tshepedio ya dipolediano le yona go dumelanwa le yona kudu.
Go kwea bohloko kudu go bona barutwana ba banti kudu bjalo, baithuti le bao e ka bago baithutio mo.
Mafelo a go amogela go lekola bathapiwa ba bafsa ka moka ba beilwe ka mafelong a ko pele.
O rile o tsene ka kgorwana yeo e bego e sa hlapetwa, e sego ka kgorwana ya go dikologa, pele a fihla kgorwana ya go dikologa e be e bulegile mithara o tee.
Go bota ga diSMME thomio ya inthaneteka Durban go tsentha thelete le gona go kgole go feta mafelo a mangwe a mabedi ao a diriwago ka dithutong.
Karata ya khomputhara ya boithupo e hlomilwe go ka nepo ya go netefata go re e oma ka go phethagatwa le gabotse.
Latelela kgokaganyo ye ka godimo mabapi le polediano ya Saxony le goba seswantho sa lapa la gagwe.
ke kwane a le yena, mohumagatana Mosia o rile go tswakana ga tirelo ya kgoro ya mmuo le e bohlokwa fao go tla bago le hlomo yeo e phethagetego ya VEP.
Moomo wo o dirilwego go fihla fa o ete ebile ka tokomane ye le kgolaganyo ya kgatako ya ditokelo ta botho.
Phatlalata ya mohlakgase wo o rekilwego woo moomo wa yona e lego go rekieta badirii goba baphatlalati.
Maphodisa a leboa sethaba sa Namakgale go neelana ka tshedimoo yeo e thuitego ka go golegwa ga bagononelwa.
Bolaodi bo nale mahlakore a manti a mabapi le bolemi, tweleto le ta ikonomi.
Go nale dikgoba ta moomo teo di theilwego ka tirelong ya tekolo, mme bahlankedi ba tekolo ya moomo ba hlatlagantha moomo ka thokong ya meomo ya bona ya ta leago.
Modulasetulo, nka o kgopele gore o apare kobo ya gago e telele, ka kgopelo.
Thlaka ya Ramadan e swanete go ripwa botebo bjo bo swanago, eupa bophara bo ka fapana ka baka la dithlaka teo e ka bago te pepetla go feta te dingwe.
Maikemieto a hlahlo ye ke go laeta badudi ba selegae ka maano a thibelo ya bosenyi, taelo le ditlabakelo teo di kago omiwa go hlabolla maano a ta thireleto ka wateng ye nngwe le ye nngwe.
Tsebo yeo e hweditwego e be e ka se kgonege ge ebe e se ka kabelo ya thuo le thekgo ye kgolo yeo e dirilwego ke mmuo wa Denmark wo re kolotago ditebogo.
Maloko a ile fofela ka terokong ka taelo yaka le go leka go go golega ba bangwe ba bahlasedi.
Dikgwebo ka moka te kgolo le te nnyane dihlopha ta bogolo se tee le te pedi di badilwe ka moka.
Re boete Johannesburg ka lona letati leo ka fao e swanete go ba lona letati leo, ee.
Thapa le go ba hlahla batho bjalo ka ditlabakelo teo di lekanego, go tea moomo wa yo a fanago ka ditirelo.
Tshwamare e swanete go omia meetse go fetia thila metsotswana ye mebedi go ia go ye mene mme lefelo la go fahlela mogotlo lona metsotswana ye tshela go ia go ye seswai bogolo.
Go beeleta ka bathong bja ka ditlabela ka saentsheng ya kelo ka mekgwa yeo e tlago laeta ka tateleno le ka kgolo go fapana ga sethaba sa Afrika Borwa.
Maloko ao a kgethilwego ao a sa tokelo ya go kgetha go fa mohlala, maloko a sethaba goba beng ba thoto ya sekolo.
London - Ditsela, boemafofane le dikolo di ile ta gapeletwa go tswalela, ditirelo ta dipese le ditimela ta ka tlase ga mobu di ile ta emiwa, ditemoo ta maemo a bosa  a oro a file maemo a go wa ga lehwa leo le sakang la bonwa e saleleo le tlilego go wela Britain ka Moupologo mesong.
Makhanselara a rena a ikgafile le go ikemieta go aga setlamo le masepala wo o tlago direla dikgahlego teo di fapanego.
Re twela pele go monithara se ka tsela yeo e sa kgaotego ka tshepo ya bueta mokgatlo maemong amaphelo a mabotse a di thelete, modulasetulo wa poto Kanyi Mkonza o rile bja ka Labobedi.
Badira dikgopelo ka moka bao ba atlegilego ba tla golaganywa ka ka nepo ya go tsenela dipolediano ta boithaopo.
Ke tshepa gore boitshwaro bja ka bo ka se go swabie ka tsela efe.
Maloko a khansele le ona a ile a se fihlelela dinthla  ta dinyakwa ta mokgatlo go emia ka bjako mediro ka moka ya boganka.
Lenaneo ke pontho yeo e bonalago ya tirelo ya sethaba, yeo e nago le bohlatse bjo bo lego ka ditokomaneng bja phihlelelo ya yona.
Balekodi ba bodikthaba bao ba ukametago dikgetho ba kwane ka wa lehlabula gore dikgetho e bile ta tokologo le ta go hloka bomeneta.
Mmuo ka fao o lemoga hlokego ya go lekalekanya dilo magareng ga go tsenya mohlagase wa kriti le wo e sego wa kriti.
Mna Modulasetulo, ka taba ya taolo ka ntle ga JOC re yeo re e dirago, ga re nyake go dira go ka re bea thokgo godimo ga Stoman o ka re o na le maatla ka tsela ye nngwe.
SACP e tla swara kopano ya yona ya semolao ya mathomo ka gare ga naga morago ga mengwaga ye masomenne.
Ke tla botia Mna le Mohumagadi Coleman go tla mono pele ka kgopelo.
O gapeledite, ka maatla le bohlale bjo maatla, dithuto ta gagweka Ikonomi ka Setheong sa Plekhanov ka Moscow.
Ka tsela yeo e sa lokago go nyaka gore Mofetodi a golegwe ka mo ga sa swanelago, ka fao o tla sekia ka tsela ya Molao.
Bagononelwa ba babedi ba mengwaga ye masomepedi bao ba thunthitwego le go bolawa nakong ya mothunthano le maphodisa  ka lebenkeleng.
Go hlahla, go nyakiia, go naganiia le go swara ditheeleto ka nepo ya go fedia dithulano.
Setlabakelo seo se akantwego se se nnyane se tla boledianwa ka sona ka Kabineteng moragonyana kgweding yona ye, gatee fela ge se fetiitwe, re tla thoma ka tshepedio ya go bapeta le go bea ga mmogo le go phatlalata dikgoba te difsa.
Bafsa ba tla bewa leihlo ka hlahlong ya botaki ka FET, ditheong ta go ruta moomo le ka ta go tlwaeta moomo.
MPCC ke lefelo la go ema fao mebuo ya selegae, wa porofense le wa bosethaba, ga mmogo le ditirelo te dingwe le tshedimoo go dithaba ta selegae.
Re lebelete taolo ya lefase ya taelo fao re kgonnego go sesefata sekgoba magareng ga bahumi le badiidi.
Difofane te nne ta maeto di sepediite baithaopi go twa ka Ireland go ya ka Afrika Borwa, e le seo se dirago boromiwa ba dinaga diele bja bobedi ka bogolo ka historing.
Mmuo wa Afrika Borwa ga o na tokelo ya go emela batho ba Afrika Borwa , bosemmuo bja ona bo twa go kgatako ya molao le taolo ya molao wa bodithaba.
Ga go le etee ya maemafofane a Afrika Borwa ao ga bjalo a direlwago ke seporo goba mokgwa wo mongwe dinamelwa ta bohle.
Ka Mokibelo manthapama maphodisa a ile a latela thupabodulo ka Karolong ya Vusimuzi fao ba ilego ba golega bagononelwa ba bararo.
O seke wa swara thelete ye nti kudu mo go wena goba wa apara diketane ta kgauta ta theko ya godimo.
Diphedi ta go fapana ta go fetedia malweti ao a lego gonadi ka phela nako ye telele ka gare ga thila kudu ge e le thila yeo e kolobilego, go swana le madi.
Lenaneo le le akareta dikolo ta maemo a tlase ta dikarolo ta letseno la maeleng la maemo a pele le a bobedi.
Kgoro e saenete Olympiad ebile e dumela gore e tla hlola maemo a go kgonia ao a tlago fana ka menyetla ya go hlola menagano ya go hlola ya go go nagana dipalo ka mafelong a a theknoloti.
Ka mehla o apare seireleta mahlo, sefahlego, le ditsebe seo di hlametwego go thibela dibolo ta pente.
Lefelo leo le latelago la dinyakiio, la tshedimoo le go botiolla bagolegwa , le go ba tshwenya moyeng.
NQF e oma ka dithutong le ka hlahlong ka fao e lego gore e a abiwa.
China le Afrika di sola le go ba kgahlanong le bothoeti ka tsela efe le efe gomme e tla hlohleta mekgwa ya tiriano ya go ba kgahlanong le bothoeti.
Ka maemong a porofense le a selete, lenaneo la taolo le swanete go akareta dipotio teo akaretago ditiro te.
Se se dirile gore go be le kgatio yha dipampiri ta go bouta ta ditone te dikete te pedi.
Gore go be bonolo go upeta setlabakelo sa bohlokwa sa dipholisi di akareditwe ka mo lase.
Thekga hlolo ya  ditlabela te mpsha ta kgopelo ka mafelo ao a fapanego.
Diphihlelelo ta sehlopha sa semolao se filwe makgotla a Ivory le gore a amogetwe ka bonti.
Ba bonwa bjalo ka ba bokoa ge ba sa tsenatsene le go ba ba letsogo le boima ge ba tsenatsena ditaba.
DNA e tla re morago ya laeta tekolo yeo e theilwego godimo ga tshedimoo yeo e amogetwego le yeo akareditwego ka gare ga PDD le ka ditshwayo teo di amogetwego ka nako ya dipolediano.
bagononelwa ba babedi ba golegilwe mme ba tla bonagala pele ga Kgorotsheko ya maseterata wa Boksburg kgauswinyana.
Diswantha teo di omiwago "Maikutlo a bohlale" le thuo yeo e tseneletego di dira kgonagalo go motho mang le mang go hlola, go phatlalata le go swara tshedikmoo ka inthaneteng.
Katoloo ya Botee bja Yuropa le tsenelano yeo e tebilego ya sepolotiki le ikonomi.
Potio ya ka yeo e latelago e tlile go ba go re ke ka lebaka le eng ba be ba sa tsene ka gare ga phapoi ya tiragalo?
Gore taba ya go fetola maina a meago ya mmasepala le diphaka di lebelelwe ka nako ye tee.
Ge thoto e swanete go elwa ka thotong ya motho yo a hlokofetego, ganti e dirwa ke setsebi sa kelo ya dithoto.
Go swarwa ga bagononelwa go bonwa bjalo ka mathomomayo , bjalo ka ge lefelo la Jouberton le hloriwa go oro ke bohodu bja mehuta ya go fapana ya metato.
Maikemieto a magolo e tla go tlia boradikliniki mmogo bao ba ngongoregago, batho le tshepedio ya thlokomelo tshedimoo le thomiano.
Ka bosenying, le tlaiole ka go omieng diokobati ka tumelo ya gore e tla fokota bothloko.
Boomi ba kgonne go tima mollo ka ditlabela ta go tima mollo teo di bego di le gona ka moagong mme maphodisa le barasetimamollo  ba ile ba bitwa go tla go thua go tla tima mollo.
Go feta moo, bao ba hlokomelago kobamelo ya molao, ka thomisano le dikgoro, ba kgonne go upa le go bea magareng disindikheiti ta bosenyi bjo bo beakantwego.
Kgaolo ya thilafalo ya moya  e diragala kudu ka lefelong la ka Motse Kapa.
Lekola go netefata ge eba o nale mopeleto wo o nepagetego le go lekola ge eba o diriite dihlaka te kgolo.
Ntle le boikgafo bja bona le go oma ka maatla, re be re ka se kgone go omia.
Para ya lenaneo le swanete go kweiega le go hlahla moomii moo a nyakago go ba gona ka lefelong la inthanete.
re nyaka go thua batho ka moka go twa go hlokeng maikutlo, a tlaleleta ka seo.
Bao ba nykago moomo,: Motho ka motho yo a nyakago moomo goba go fetola moomo ka bobona.
Kantoro e hlabolotwe go golagantha diFOSS ka moka ka mmuong, go hlola bokgoni bjo bo nyakegago, go netefata gore mmuo o reka FOSS  yeo e sepelelanago le IT le go thua dikgoro ta mmuo ka tshepedio ya go huduga.
Se se nyaka mahlomo a pholisi le ditlamo teo di tiilego, hlatloo ya kelelo ya letseno le phihlelelo ya mebaraka ye kaone.
Kgopelo ya maswao e ka seke ya fiwa ge leswao le hlomilwe go ya ka maemo ao a filwego.
Baruthi ba babedi ka seka makgaolakgang ba fetile nako ya gagwe, eupa e sego kudu, ka fao makgaolakgang a kotsi a etla.
Nepo ya leano le la maikemieto ke gore go be le bonnyane mabopo a mabedi  ao a filwego maemo a difolaga te talalerata sehla se sengwe le se sengwe.
Maemo a kelo a Joule a a gapeleta ge khueto ya hlago bjalo ka go oketega ga thilafalo ;e go ruthela ga lefase  wo o hlolwago ke metsesetoropo yeo e golago ka lebelo ge e ka hlokomelwa , a ralo.
Ga ke tsebe mohlankedi yo a dirago dinyakiio ge eba o be a dira boipobolo mo.
Hlabollo yeo e tswakanego ya hlabollo ya setaba le ikonomi ka dithabeng teo e lego benggae, mafelo ao a nago le meomo le go mafelo ao ka maikemieto ao a sa lebanago  a meepo  e ba maope ka go omia ditlabakelo ta bateakarolo.
Maitshwaro ao a nago le ta thobalano a akareta go kgomana wo o sa nyakegego , go tloga mo go swareng go ya go go tshotlo ka thobalano le go kata.
Tshepeto ya phatlalato ke indasteri e tee ya go ithekga ka boyona yeo e akaretago dikgao te mmalwa le dikarolo ta tsamaio.
Basadi ba banti ba bathobaso bao e lego balaodi lehono ba itheta ka gore o ba file sekgoba le go thoma bophelo bjo kaone ka ikonoming ya mathomo.
Go ya ka Kgoro ya Paballo le Thireleto, go bea dithuto ta hlahlo go diriitwe kudu le go omiwa go beakanya ditlabela bjalo ka batho le go hlabolla mokgatlo.
Bolaodi bo laelo ka maatla gore molao wa kotlo ya bonnyane e seke ya oketwa le gore maatla ao baahlodi le ba nago le ona go a omia ka go rata mabapi le gapelet kotlo go b uetwe morago.
Kamogelo ye borutho go Chancellor le go holofela gore o kare re ka hweta tsela ya go kgona go go gapeleta go dula sebakanyana go feta matati a mabedi.
Boleng bja go fetia bo ka oketwa go tshekatsheko  ka go hlohleta kamologano ya mangwalo a tsebio a tsheko le dikahlolo  go ya ka mafelo.
Dithuto ta go bapeta ta mpshafato ya tshepedio ka dinageng te dingwe.
Re tseleng ya segwera le thekgo, botee, khuto le batho ka moka ba lefase.
Kgato ya bobedi ke gore go nale kgonagalo , ka kgonthe ya bohlatse bjo bo twago go yena bjo bo ka re iago go katio ka lebelo.
Ee, e beilwe lenaneong la bodithaba la dilo te kotsi ta ntwa ya dikhemikhale goba ya paeloti ke sona sephedi se, ke ka baka leo re tsenago lebakeng le.
Mogononelw awa mathomo o goolegilwe ka Ezimokodweni mme wa bobedi a golegwa ka lefelong la boromiwa la Adam.
Leina laka ke Peter Hodes, ke emela khansele tekelele ya para.
Baromela dithoto ntle  le sethaba sa borakgwebo ba selegae ba nyaka mok,gwa wa tsenelano yeo e senago morumo ge e le gore dinthla te di bohlokwa ta pholisi ya dinamelwa ta bosethaba di fihlelelwe.
IMC e tla bea tafoleng kakanyo go e neela Komiti ya Tekanyeto ya Dithelete ya Ditona go bona teoo di amanago le ditefelo ta go tsenatsenwa wo o akantwego.
Matlakala le mokgwa wo mongwe wa bophatlalati bja ditaba di ka omiwa ka go fa tshedimoo ka ga HIVAIDS e be gona, eupa e ka se tewe bjalo ka kemedi ya ya go ema sebakeng sa go eletwa pele o dira diteko.
Karolo ya ka godimo e na le maikarabelo a go hlokomela diterilo ta bareki go akareta le ditirelo ta borekii.
Motheo wa go fana ka thuo ya maeleng  o swanete gore ka kwano o thewe godimo ga lenaneo, go ya ka dikokwane ta IF le bjalo ka mokgwa go godia mekgwa ya go obamela le go fetola go bao ba fanago ka ditirelo.
Mshoshove, moladi waka, o be a ratana le morwedi wa Mandela , le mohumagadi Mandela o be a sa thaba ka taba yeo, ka fao Scorpion ke ya Mshoshjove.
edi e tla fiwa go hlomeng ga karolo ya dinyakiio teo di omago go ireleta hlabollo le tekolo ya mananeo a sethaba.
Dipholiso le melao yeo e thibelago hlabollo ya motheo, go fa mohlala ka diindastering ta di benyane ta selegae di tla lebelelwa lefsa ke DME le dikgoro te dingwe le ditlamo teo di amegago.
Go fana ka diterlo ta go sepedia dithotogo swana le matlakala a dihlahlobo, matlakala ao go ngwaletwego gona dikarabo ta dihlahlobo le ditlabakelo te dingwe.
Ba lemogile gape gore paaki ya Colt ya go rwala diteromo te pedi e be e eme hleng ga tanka ye kgolo.
Lehono mengwaga ye lesome ya go feta , Samora Machel o ile a kolobia mabu a rena ka madi a gagwe.
O sale wa e bona peleng mo bophelong bja gago, pipi ya go swana le yeo?
Karolo yeo e etanego le hlokomelo ya phalalelo ya dithotoba swanete go abelwa go ya ka lefa la naga ye nngwe le ye nngwe ya palomoka ya kgwebo ya SACU, go akareta thomelo ntle gape.
Ditaba te dingwe gape te di swanetego go boledianwa go akareta dinako teo di teerwego go kgoboketwa  boingwadio le maemo a bobeaditaba.
Dinyakiio di laeta gore bathomi ba dilo le sethaba ba sedimoitwe gabotse ka maikarabelo a bona le hlokego ya taolo ya tshila ya ditlabela ta kalafo.
E diriwa bjalo ka selo sa go lekola ke Molaodi wa mo fase.
Leano le swanete go ba gona gore bao ba thapilwego ka ditirelong ta bohlodi ba kgoniwe ka fao go lekanego ka mananeo a hlahlo a maleba go dira moomo wa bona ka mo go nyakegago.
Ka mantu a mangwe, mabaka a le maemo ao a buago a dintwa ta meruswi di lemogilwe ka maemong a bodithaba le go amogelwa.
Maloko ao le ona a hwedite lebake , dibeta te kotsi, sefatanaga, sellathekeng le karolwana ya seokobati sa Heroine.
Bjalo go nale dikgato ta tshipi teo di iago godimo ka gare ga lepatlelo fao babogedi ba dutego.
Ka gore bokgole bjo ke tsebago, ngwana wa rena timete ka tsela ya go se kweiege.
Mafelelong a ngwaga, thuo e fihleletwe ka mokgwa wa palo ya baithaopi yeo e nyakegago le polane ya moomo e beakantwe.
O nale tokelo ya go phatlalata tshedimoo sethabeng, bobeadikgang goba mmuo yeo e amanago le thilafalo yeo e sego molaong yeo e dirwago ke bathapi, ka seo se bitwago thireleto ka go leta nakana.
Serapana seo se dikologilego letsha le lennyane ke la pholo la kgogedi go motho yo a itshepelelago e sale ka masa goba mantiboa.
Ke be ke sa amega dikhamphaning te dingwe teo di fetoletwego lekaleng la poraebete.
Go nale dika-dikgao teo di golago ka gare ga lefapha la ta boeti bjalo ka boeti bja ta hlago le bja go bona bobotse, bja go lefela, bja ta maphelo, kgwebo le dikopano.
Dikgorwana teo di fetoletwego di robilwe goba di robjwa ke babogedi.
Nka se bone ge eba ke ka morago gore ke mang a tsenego ka mojako wa ka pele wa sejeri.
UKUZA ke maiteko a mathomo a bohlokwa ao a ka bago le seabe ka go dira gore toro ya rena e be nnete.
Go tloga go sa kweiege, ka gore botebo bja tshenyo ke bjo bogolo.
Go gonti go swanete go dirwa go dira sekgao ebe sa bo porofeenale, le gore ke selo seo ga bjalo se lebeletwego ke Kgoro ya Thuto ya Bosethaba.
A ka bota le maphodiksa gore ba tsenye legora la meetlwa ka thokong ya ka leboa la lepatlelo.
Lefoko le lebjalo le akanya go ba gona ga setho, maikutlo a setho ao a kgonago go ahlola bosenyi bja sehlogo bjo bo dirwago kgahlanong le batho.
Maloko ka moka a ile a roriwa ka bogale  le boikgafo ka meomong ya bona.
Le motho ya a nago le lehuto la go ya go ile, go swana le nna , o swanete a no nyamiwa.
E be ele - MBMA e tweleditwe go omiwa ka go ta thireleto, ka tsela yeo.
O rile SAPS e be e ihlamile  le go itokieta hlaselo nakong ya tiragalo.
Go tweta pele hlahlobo ya nako le nako ka mafelong ka moka a go oma le go netefata kobamelo ya maemo a polokego.
O be o sa apara ye nngwe ya dipipi teo ga bjalo di lego pele ga kgoro.
Sefatanaga sa moomi se tshumilwe ka lefelong la poraebete leo le lego kgauswi le setithi se se nnyane.
Ka setlwsaedi, hlapeto ya dikepe e tla tweletwa ke diketswana , dikepe ta go phaphamala, ta ka tlase ga meetse le difofane teo di tlabaketwego go iphetolla kgahlanong le hlaselo yeo e ka bago gona ka lefelong leo le gokago kgahlego.
O nale maikarabelo a lehlakore le saentshe mme ka nako yeo o tla bego o se gona ba tla bega magareng ga ba bangwe, Pharaphare Niewoudt le Pharaphare Knobel.
Kgopelo ya go itokolla ka mabaka ao a thulanago - a thulano ka lehlakoreng la maseterata- le teko ya go ikamologanya yeo e sa fihlelelwago- kgopelo ya go tweta pele bohlatse e gannwe- le bohlatse boganeditwe ka boomo.
Kakareto yeo e kaonafaditwego le kelo ya ditiro ta ikonomi ka dikgaong te dingwe e tla ba le seabe ka go GDP.
Ba kwele gore letati le lengwe le lengwe ka ge ke etwa ka Snowani ke gore ke kgauswi.
Go molaleng gore go twa hlalosong ya Levathe ka ga kamano ya kgale ya MaChina le lefase gore kamano magareng ga China le Afrika ga se taba ya mpsha.
Banna ba bane ba golegilwe ka baka la go itia bahlankedi ba sephodisa go tweta moomo wa bona pele gomme wa bone ka baka la go hwetwa ka sephuthelwana sa pate.
Go omela go tloa diitii ta semolao le teo e sego ta semolao go gwebiana magareng ga dinaga te pedi le thomiano ya kgauswi ka go ta temo le maphelo.
Go diria ka tshwanelo dipoelo ta manyora a N edi e swanete go bewsa godimo ga dilo te di latelago.
Go a hlohleleta go bona peakanyo le amana le bahlankedi, kudu ka lehlakoreng la dihlohlo le diitii teo kantoro ya bona e katanago le tona, gwa realo Mandlenkosi.
Ka ge mojako wa tshwamare o le hleng ga mojako wa phapoi ya bohlapeti, ga go bjalo?
Mohlala wo mongwe wo o filwego eupa o le bothata go kweiega, eupa o bonala di ukama gore dinyakiio ta pego ya Stats SA ka morikii yo mongwe di hlakahlakanta batho.
Ditlabela ta Ntwa ta maemo a fase di omia mekgwa yeo e sa tlwaelegago kgahlanong le mohuta ofe le ofe wa hlaselo ya bokomonisi.
Ntle le gore ba be ba lebane sefahlego le sefahlego le maemo a bothata a ntwa ya tokologo.
E diriwa go tsoa maikutlo a kgale, maphelong a rena a bjalo le bokamoso bjo bo phuthulogago pele ga rena.
Mmuo o aogete tshepidio yeo e bulegilego ya go akareta fao dithaba a amago ke thlabollo.
Mmila o akareta mmila wo monnyane woo o logaganego ka gare ga moago o tee goba ye menti.
Ge ba fihla lefelong la tiragalo, ba ile ba gahlanetwa ke sesi wa mohu yoo a tlilego ka phihlelelo ye kgolo.
Ee, leo ke lona lebaka leo ke nyakago go tseba gore maaledi a morwa waka a kae, ge e ba ke nnete gore o bolailwe ke kgone go mo epolla ke mmoloke gabotse ka lefsa.
Dinyakiio ka ngwakong di utullote gore gore o hlonote ngwako ka moka le gore o thomile go phutha te dingwe ta di ditlabakelwana teo a ikemisditego go di utswa ka gare ga mapokisi le dilo te dingwe ta lokela dilo.
Ka fao e latela gore go hloma mmuo wa temokrasi, wa go se kgetholle ka morafe le bongwo re o nyakago magareng ga te dingwe , go fedia maemo a go se matlafatwe.
Ke monyetla wa go hweta lefsa, wo o re swaragantego bjalo ka sethaba.
Latela kgokagano ye e lego ka godimo ya polediano le Harron goba seswantho sa lapa la gagwe.
Setatamente se ka Ngaka Boraine se akanya gore bahlankedi ba bagolwani ka bonti ka Sesoleng ba be ba amega ka ditirong teo di nyakago gore ba swarelwe.
Go begilwe mo go rena gore diupo di teerwe bogoneng bja Molaodi de Bruin.
Ke mofofii, ke na le maitemogelo a manti, ke tseba gore mofofii o nagana eng.
Le ge go lebjalo, dinaga teo di bonago bohlokwa bja Kopano ya EU-Afrika  di ikanne go netefata gore Kopano ga e swarelwe fao e tsenelwago ke Moperesidente Mugabe.
Ba tla fa ditaelo go dikarolo ka moka le makala ka tabeng ye.
Ka go iiana ga dihlogwana ta go fothela, di swanete go lekolwa nako le nako gore di se thibane.
Diteko ta Forensiki di tla dirwa go tiieta ge eba seela ka nnete ke hiroine goba seokobati se sengwe le se sengwe.
Go dira ka go phethagala le go twela pele gabotse go swanete goba maikemieto a sa ruri mola e le gore go dirwa maemo dinyakwa ta phetolelo.
Go tweta tekolo ya semolao le hlabollo yeo e amago pholisi yeo e omago, molao le maemo ao go nago le tshepedio yeo akaretago.
Ka morago ga go amogela tshedimoo ye bohlokwa go twsa sethabeng, sekgao sa maloko a maphodisa ao a omago ka bohodu bja leruo a atlegile go ala morago mohlala wa diphoofolo te mmalwa le go golega bagononelwa ba bahlano.
Go kgokagana le ba go fana ka dijo ta diphoofolo go nolofata hlahlo ya balemi ka thomiong ya ditweletwa.
Kalafo ye e kgonagalago ke go butweta moya molomo ka molomo, ka maseke wa oksitene.
Re tloga re nale tshepo ya go netefata go fiwa ka bokgoni bja rena, gwa realo Mna Yaping.
Ke nagana gore ebe ele Mokolonele  Mogolo ge a be a tlogela sesole.
Sethaba sa babeeleti sa lefase ka kweio se kgopete gore bjalo ka MaAfrika re swanete go go hloma maemo go kgonia go tea diphetho ta maleba ta kgwebo ka nepo ya go dira dipeeleto ta nako ye telele ka Afrika.
Ka mehla netefata gore thulusi ya maatla e bolokegile gomme o bee sebakeng sa folekse yeo e hlagetego.
Go fana ka lefelo la bogareng la go swaya la go akareta marobalo le mafelo a dijo go baswai.
Mmuo wa Afrika Borwa o hlohleleta mahlakore ka moka go tea dikgato ka moka go imolla ngangego le go hweta tharollo yeo e tla go kgonia go hlongwa go go feleletego gwa CPA. 
re nuyaka go gatella gore phetogo ga se nke e be bonolo le gore e nyaka go amogelwa ke bohle bao ba amegago.
Lokia moakanyeto le go hloma go kaonafata le mpshafato ya tsela ya lephefo ya mmila wa ka lebopong la ka borwa wa Higginson.
Go itwa go fa tsebio ya maikemieto a go tshuma kgaoto ya mollo.
Mohlomphegi Tona o gona fa lehono, Moperesidente wa peleng Nelson mandela, le baeng bao ba hlomphegilego.
Poto ya Meetse e swanete, ka gare ga dikgwedi te nneka morago ga mafelelo a ngwaga wa dithelete, o fane ka setatamente seo se lekotwego sa dithelete.
Morago Steve le Naledi ba ile ba romela motho go bita Moduenyana ge dipeakanyo ta kalafo ya gagwe di fedile.
Maphodisa a Stilfontein a bile le seabe se segolo ka kgolegong ya ya bagononelwa ba bane, yo mongwe le yo mongwe ka molato wa bohodu, bohodu bja letorokisi, go hwetwa o swere pate, go thuba ka ngwakong le bohodu.
Maphodisa a tla thekgwa ke molao wo o phethagetego le ka mokgwa wo go tsentha tiriong.
Mo ngwageng kantoro e ile ya fetolela lebato leo le bulegilego ka diphahlo teo di dirilwego ka kgolegong ya ka Pollsmoor.
Moeno ke molokoloko wa di-elemente teo di beakantwego ka didikong te pedi teo di tweletego  le go bewa godimo ga te dingwe.
Maikemieto a go tweta pele polediano e be e le go bonagata potio efe le efe go twa pukuphelo ya mothapiwa.
Dinyakiio ta saentshe teo di fago tshedimoo le hlahlo ya thomio yeo e twelago pele ya thomio le poloko ya diphedi ta lewatleng le diphedi ta ka mabopong.
Dihlopha teo ka bobedi di kwane gore go hlokega go hlola meomo le gore tsooloo ya difaekethori teo di sa omiwego go bohlokwa.
Ka go se tsebe ga mosetsana wa dihlong wo mosese, Meyara o mo swarete semaka se segolo.
Mothui wsa setegniki o etete lefelo le go kgoboketa tshedimoo mabapi le meetse le ditlabakelo ta kelela thila.
Tshepedio ya meetsesetoropong , mola e le gore e fetoletwe ka ditiro ta batho, le ge go le bjalo ke phediano ya diphedi ta mehutahuta mme di swanete go laolwa gabotse, le go amogela tsenelano le thomiano ya dikarolo teo di fapanego ta tsamaio.
TGCSA e nale maikarabelo go baeti ba bosethaba le ba bodithaba go swarela netefato ya maemo godimo, go kudu go netefata gor baeti ba tweletwa go kamogelo ye botse ya khwalithi ka Afrika Borwa.
Lethabo ga se selo sa ka moso, ga se selo seo se naganwago, le thoma mo gona bjalo.
O be a swere sellathekeng seo se utswitwego, le karatana ya sellathekeng le seupanako sa letsogo.
Bonnyane nako yeo molemi a e teago go tea sephetho go dumelela go tswala le go dumelela go namelana la mathomo.
Bomasepala ke ba mathomo ba go fana ka ditirelo go badudi ka moka , badiidi le bahumi.
Ngaka ke a gana, e re moreki wa ka a fete go araba potio.
Dikgapeleto teo di amanago le ta maphelo teo di twago boleloko bja Afrika Borwa ka mekgatlong ya bodithaba, go dikwano ta bobedi goba dikopano ta bodithaba di tla upwa  le go tswakwa  le pholisi ya ta maphelo le maano.
Ba lemogile le gore dinaga te te pedi di nale diikonomi teo di phedilego gabotse le gore ka dikarolong ta dikontinente ta tona di nale khueto yeo e rilego.
Mo maemong a bjalo, bagai go akareta le SABC ba ka dira konteraka le Orbicolm goba Sentech go phatlalata moyenggoba go aga tsamaio ya bona.
Seeta se nyaka gore se be gona ka tseleng go ya pele bjalo ka mohlahli wa go re eta pele go fenya dihlohlo te.
Ka dinageng te dinti, go alafa go se lekanele ga bonggo laeta moomo wa go hlama lefsa go fa sebaka sa go lekanyeta moomo wo o lefelago kgahlanong le maikarabelo.
Re nyaka go tseba gore ga re bite go hloka maikarabelo wo o sa akaretego wa go fedia melato.
Le amogetwe mo Motse kapa- re holofela gore le tla ba le khujto, lethabo le maitemogelo ao a humilego.
Mme e re ia go mabaka le bohlatse bja dihlohlo  yeo e ka se gapeletwego kgahlanong le yena.
Pego ya kgwedi ka kgwedi ya ba ta dipalopalo ba Afrika Borwa le yona ke mothopo wo bohlokwa wa go lekanyeta kgolo ya ikonomi.
Ka fao ke tla rata go bea leihlo twelopele yeo e dirwago ka mahlakoreng ka moka.
Ga ke tsebe selo ka kamano yeo e beakantwego ya SAMS.
Bahlankedi ba seboditwe gore batho ba be ba swerwe ke sehlopha sa banna ba bahlano bao ba ihlamilego ka ngwakong wa bona wa ka toropong ka mmileng wa Sunset.
Go nale go fokola go iteng wa go metwa ga mahlaka ao a omilego ge go bapetwa le mahlaka a mabotse.
Komiti ya Kgolaganyo ya Porofense e lekile go akareta bateakarolo ka bonti.
Gabotse, ke nagana gore re tla dumellana ka gore se ka nnete ke go makata badimo.
Re hweta thuo ka se go twa go mahlomo a kakareto ao Tona Manuel a a filego ge a be a ala peakanyeto ya maeleng ya bosethaba.
Balemi bao ba sa kgonego go swara goba go dumago, maemo a ka kakareto a sola baeleti go dira keleto yeo e sa kgonagalego goba yeo e ka se fihlelelwego ya go fepa.
Go hloma methaladi ya hlahlo ya tshepedio le maemo a go fana ka ditirelo a lebeletwe go twago bao ba fago kgoro ditirelo.
Dipeeleto go ditlabakelo, hlabollo ya bokgoni, ke dinthla teo di tlago bewa pele, seo ke maeto ao a tlago thongwa, mme a tshepia menyetla yeo e sa felego yeo e ka se akanywego ya mathomo le tiriano mmogo.
Go phuthulla khapete ye hubedu e be ele mokgwa wo mo kaone wa go amogela magoi le mmakgoi e le seka sa go amogela le go keteka.
Borasetikmamollo ba ile ba raoga ka lebelo, le ge go le bjalo, ba kgona go tima mollo.
Ge dilo di sepete gabotse ka dipeakanyo ta tiragato ta sehla se, bjalo ka ge batho ba go ya maikhutong ba tla be ba boela ka ditoropong.
Menyetla ya ta boeti teo di theilwego godimo ga hlago ya ka mabopong e bonagala le go hola dithaba ta ka fao.
Ke nagana gore seo e tla ba sa RNL bjalo ka khamphani.
Se se akareta lefelo la taolo le mafelo a thilafalo ao a se nago motheo go swara khwalithi yeo e nyakegago.
Maemo ao a nyakegago ka kalafong le le go bega  ka dikarolong ta dipalopalo le dintlha ka nako ya tlaleleto.
Re tla hlama mokgwa wa tgshedimoo wa poloko ya meetse le bohlokwa bja ona.
Ka fao, hlokego ya dinthla ka WIS e ka se thibele go hlongwa ga mpshafato ya thila.
Ka go dira seo re tla aga ka motheong wo o beilwego ke bao ba fetilego pele ga rena.
kgokagano ka letlakala di tla hwetwa ka tlase ga letlakala la gae ka wepo saeteng ya rena.
A o a lemoga gore , kgopolo ya mokgatlo wa mebaraka wa lefelo le tee ga bjalo o ka tlase ga hlaselo.
Ke rata go leboga Tona Manuel yo ka mehla a itokietago go re eleta.
Mafelo a mangwe gape a bohlokwa go swana le kgwebo ya diokobati, HIV AIDS le thuo ya setegniki.
Methopo le ge go le bjalo, e fapana kudu mabapi le esiti yeo e hlolwago.
Ke teere karolo ka ka tsela ye nngwe ka gore ke opete ka nepo ya go kgama mantu a bao ba bego ba hlokofatwa ka sehlogo.
Kgokagano ya mothopo wa batho wa maleba bjalo ka pholisi le go hlongwa ga yona.
Ka tsela yeo e swanago, go jabeta ga motho e lego mong wa mokitlana wa ngwako ke gore bonolo o itwela ka ngwakong.
Sebopego le dikago ta lefelo leo le itego, leo le akaretago sebopego sa lona sa hlago, sa go agwa goba mafelo ao a akaretago a ikonomi le sethaba.
Ka hlaologanyo yaka ke hlompha maemo, ntle le ditaba te dife, ke motho yo a nago le bokgoni ka Belgium, re bolela ka Ngaka Hendriks.
Rekoto ya kobamelo ya ka nageng yeo e itego mabapi le taolo le kwano ya dibeta ya bodithaba le le kwano ya semolao ya bodithaba.
Batho ka lefelong leo ba kwele mosadi a goelela go ba kitimela go mo thua.
Maiteko ka moka a dirilwe go fokota diphoo ta teo e sego diupo ka hlamo yeo hlokometwego ya dipotio, le go di leka ka dithuto ta diteko, gi rulaganya le dinthla ta dipego le go hloma mekgwa ye mebotse ya tshepedio.
Go lekola ditlamorago ta go hweta lenan eo la letlotlo mabapi le mehola yeo e ka bago gona ka ikonoming ya Afrika Borwa le ditlamorago  go twa ka peakanyetong ya dithelete yeo e amanago le ngwaga wsa dithelete.
Hlabollo ya Mmila wa Nelson Mandela go ya ka mollwaneng wsa Ramatlabama e ya mafelelong go ete mola le mola.
Mabapi le taba ya thilafalo ya yuraniamo yeo e humiitwego, Morekii o nyaka go tiia gore dnthla le Pakistan bjalo ka mothopo wa setweletwa seo.
Mna Modula Setulo. Ke gana ka tatelano gore ke be ke amega ka polaong goba peakanyong goba polaneng goba tokio ya seela sefe le sefeka maikemieto a go dira boula go motho yo mongwe.
Kgokagano e fana ka menyetla ya go fatiia, go tiia le go gana mekgwa le ditlwaedi ta bosethaba.
E tla emia ka go ba maatla go fetia ka fao e tla ganetwa.
Sekoro se se nnyane se hwa ka pela ge mmu wa go oma o hlaolwa.
Di lokile kudu ge go dirwa bjang goba mahlaka a dijo ta diphoofolo ka gore botelele bja yona bo thua ka kitelo le go thibela moya.
Dikolo di swanete go fela di lekola gore tsamaio ya tona ya thlapeto e sa oma gabotse.
Lekeiene la kwa Mashu le tweledite mothopo wa bokgoni bja botaki, magareng ga batsebalegi ba botaki ba go twa ka lefelong le  ke maloko a lelapa leo le filwego la Nokwe ka sekgaong sa E.
Ye nngwe ya dikgato teo di teerwego  e bile go hlongwa  ga boomi ba banti ka mebileng yeo go nago le bosenyi bjo bonti.
Tsenatseno ya hlabollo, ka tshekatsheko ya tshepedio, yeo nepo ya yona e lego go omana le monagano wa ikonomi ka bosenying bjo bo rilego.
Godia tiriano magareng ga diSMME le dikoporasi ta poraebete le ta bosethaba, go akareta khansele ya saense yeo e thekgago diSMME ta basadi.
O tumiite boikgafo le boporofeenale bja baomi ka moomo wo botse wo ba o dirilegoka go hlokomela balweti ba rena ka bokgoni le hlokomelo ye kgolo.
Moomo wa segopoto o tla upa letlapa la segopoto, legora, sehlwaseeme, letlapa,mangwalo a segopoto le moomo wo o hlomilwego godimo ga lebitla goba poloto.
Le ge maswi a mathomo ao a twago matsweleng a bonala a le a masese le bomeetse, a tloga a na le dikotla.
Banyakiii ba hwedite gape le sethunya sa letsogo seo se utswitwego, diaparo, dibenyane le dilwana te dingwe te nti mo go mogononelwa.
Maphodisa a Lansdowne a ete morago tshedimoo mabapi le go hulwa ga ngwako wo mongwe wo o begilwego ka lefelong lona leo.
Diromelwantle te kgolo ka Afrika Borwa go ya ka Kuwait ke khemikhale ya okaniki, ditweletwa ta tshipi le pampiri mola e le gore teo di twago ka Kuwsait di akareta kudu oli ye tala le ditweleta ta oli.
Re tshepa gore ditaba ta rena teo di sa rarollwago di tla ongwsa ka fao go tlago kgotsofata mekgatlo ka moka.
Boromiwa bo amogete mothalohlahli le selekanyo  sa go thapa le go omana le ditaba ta go swana le maemo a mekgatlo ya sepolotiki.
Fokota seo e tlago ba se kotsi go ya maemong a tlase pele o fana ka diaparo ta thireleto.
O bidite gape le sekgao sa thoganyeto go tla go thua ka go ala morago mohlala wa banna ba.
A ka se bolele ge eba o twile ka kgorwana goba o fofile legora naa.
Hlabollo ya go kgonia thero ya molao ka Kopano le Kwano ya Bodithaba.
Le ge Khari ya Durbane hlalowa ka tsela yeo e sa belaetego ya khwalithi, le kopano ya khari e neelana ka phapano ya yona le resepi ya lapa, ebile ga go dikhari te pedi teo di nago le tato yeo e swanago.
Efa keleto ya tshepedio ya - nolofata hlabollo ya- bokgoni bja sekgao sa sethaba go laola go fana ka ditirelo.
Thiimio ya sethaba- Maitshwaro ao a itianago le ditokelo ta sethaba go hlola tshenyo, go swaba le go hlodia ka lefelong la bohle.
Re tla tswalela theeleto ye ka thapelo ka Mna Mbanjwa go twa ka newcastle, ge a ka kgona go tla mono godimo le go re eta pele ka thapelo, ka kgopelo.
Masepala wa Thekwini o ka se rwale maikarabelo a diphetogo, go tlogela le dinthla teo di foagetego teo di ka go feleta di dirile tshenyo yeo e sa emelwago, dikgobalo goba go hloka mahlatse ka tsela ye nngwe.
Pampiri ye ya dipolediano e nale teo di hweditwego teo di theilwego godimo ga CPI ka metse magaeng gammogo le ka nageng ka bophara.
Go gonti go fihleletwe mola letati la go swaya nako ka tweletong ya histori ya sethaba sa rena, a realo.
Ga go selo ka karolong ye seo se thibelago mafelelo a kwano ya mohlakanelwa yo e laolago ditokelo ta mekgatlo.
Bjalo ka maloko a palamente ao a kgethilwego re swanete re lemoge gore  ka maikarabelo a rena le dihlohlo teo re lebanego le tonage eba re swanete go hlankela dihlologelo ta sethaba.
Maloko a tla lemoga gore kopano ya Ditona ya boitokieto yeo e bego e swerwe ka Bali,Indonesia kgauswinyanee bile le katlego yeo e bonagalago yeo e fihleletego tumellano ka seo e lego kgwekgwe ya hlabollo ya sa ruri.
Mekitlana ya bosethaba e huetwa ke go hlabollwa ga khwalithi le botebo bja kakarea ya ditiro ta ikonomi.
Ke holofela gore o tla hweta nako ye e le yeo e tla bago ya mohola bophelong bja gago.
Boingwadio bo tla amogelwa go fihla mafelelong a ngwaga o ingwadieta ko pele, eka ba ka fekese, motato le ka imeila.
Go oma mmogo, re tla swanela ke go nepa diphenyo te di nti go thoma mola temokrasi ya rena e tswalwago.
Ee, ke be ke la ka tlase ga monagano wa gore o be a diriana gabotse.
Bjalo ka Logra a bego a na le toro ya go ba setheo seo se ikemego, seo se nolofatago hlabollo le maatlafato ya sethaba, go swana le rena ke go aga Kapa Bodikela yeo e tlago ba legae la bohle.
WCED e hlomile Bahlankedi bao ba thekganago le Baithuti ka go fokota bofora le go godia maitshwaro a botse mabapi le ta go ruta le go ithuta.
E tla nepa godimo ga hlabollo ya bodithaba ka dithutong ta saense le ka dithuto ta maemo ta hlolego ya lefase.
Karolo ye e nyaka setlabela sa maleba sa diteko ge eba re nyaka go oma ka bohlale le go gatela pele ka tatelano, ka makgethe le go oma go fihla maemong a godimo.
Se se oma bjalo ka bohlatse bjo botse ka tabeng ya gore Afrika Borwa e nale bokgoni ka go kgona go botia dipotio ta maleba ka go ta hlago.
E sego ka mokgwa wo, ka gore ke be ke netefaleditwe ke ngaka Mijburgh bjalo le bjalo gore se ke porojmeke ya nnete ya sesole yeo e nago le pono ya go dira gore go se be le bokgoni mme ke phetho.
O be a sa timete ge ba boa le go sedimoa dikago ta sethaba ka phuruphuto yeo e se nago katlego.
Ke ka gobane ke be ke sa nepe go fa bohlatse ka nako yeo.
Shosholoza ke sehlopha sa Afrika Borwa le Afrika sa disesi.
Maloko a Makgotla a manti a Thireleto a tweledite go amega mabapi le meruswi yeo e twelago pele ka Iraq, yeo e itiago kagolefsa le hlabollo go akareta meomo ya UNAMI.
Go thewa godimo ga kokwane ya Selete, bogolo bja Kapa Bodikela bo goeleditwe goba lefelo la go laolwa ke AHS ka fao lefelo la tokologo le swerwego ka gona.
Le marega a tonya, matati a gona ke a hlabilego le go ruthela.
Seo e ka ba, eupa ge mohumagatana Stoman a re lebaka ga nke le bewele yena a o ka kgona go ganeta bohlatse bjo.
Baithuti ba swanete go laeta kweio ya lefase bjalo ka tshepedio yeo e kgokaganego ka go lemoga mateng a go kgona go rarolla mathatale gore ga a amologana.
Mmele wa gao o nyaka meetse gore o dule o fodile le go bueta matswai ao a twelego ge o fufulelwa.
Ka gare ga mengwaga ye meraro ya taolo ya hlago naga e itemogete go hlahlamolla mokgwa wa go gweba o nnoi ka seyalemoyeng.
Mathata ao a ongwago go kopanwego le ona ke go beakanya nako ya go bjala dibjalo, gore bobedi di fihlelle maemo a kgolo ya godimo ka nako ye tee.
Bahlankedi baka hlokomologile gape go laeta diphetogo ka lekgethong la bjala bja seto le mohlaba wa go dira bjala.
Elemente ye nngwe ya Molaotheo wa rena yeo e sa swanelago go dumelelwa go fediwa ka baka la go se omiwe gabotse , ke maatla ao lebeletwego ke dipalamente ta porfense le mebuo.
Fana ka thekgo ya borulaganyi ka phatlalatong, le ka kwalakwatong bj.bj go tona le Kgoro.
Rena, bjalo ka MaAfrika Borwa re nale maikarabelo a go laeta mohlala go maatla ao a lwanathanago mafelong a mangwe gore re phela mmogo ka sethabeng, ka ikonoming le ka gare ga sethaba se tee.
Ke nagana gore setlwaedi se sa kgwele ya maoto ke gore re hweta tekete ka lepatlelong.
Sehlopha se se segolo se akareta go thapjwa ga methene le ditlabakelo ta go akareta loti ya go khereine le yo a e sepediago.
Go swarelela bokgoni , maitemogelo le tsebo ya ta hlago ta MaAfrika Borwa ka moka.
Imeila yeo e rego Nokika e fana ka sellathekeng sa mahalago motho mang le mang yo a fetiago imeila yeo go batho ka bonti go feta babangwe.
Bao ba fanago ka ditirelo bao ba nago le kgahlego ba hlohleletwa go etela dikantoro ta RLCC go netefata dikarolo teo di ikgethago.
Go kotofata o ra gore karolo ya go ya ka thoko e elwa ka seka ka lekakoreng la goja go ya ka botelele.
Hlokego ya kemedi ka taolo ya dikago ka badudi goba malapa goba baemedi.
Ee, ke tla e dira yeo e ikemego go twa go seo Ngaka Basson a se bolelagogoba seo Mna Malan a se bolelago.
Ka kopanong ya Sasa yeo e latelago, yeo e tlago swarwa ka Oktoboro, Stats SA e tla bega ka maiteko a go hloma setheo sa go hlahla boradipalopalo.
Go akantwe gore sehlopha thomo se tla kgethwa go nyakiia mathata a go se fane ka ditirelo ka nepong ye bjalo ka taba ya thoganyeto.
Gape, sa boraro- go godia ta dithuto le temoo ya sethaba ka sehlalefi se segolo sa Afrika e lego mothopo wa lehumo le ka fao e tlago go tweta pele maikemieto a Tsooloo ya Afrika.
Mohola wa seo ka nnete ke gore seo gape ke pono yeo e kgahliago ya lefelo le mafelo a go dula ka lepatlelong?
Se ke lebaka le bohlokwa la dinaga ta Afrika Borwa go lokia  kopano.
Mananeo a NCV a lekanete le a marematlou le go fana ka tokelo ya go tsenela thuto ya godimo.
Go katoloa thomio ya khwalithi ya godimo eupa ya go omia maatla a mannyane a go ruta le maano a go ithuta, go akareta thuta ya kgole le thuto yeo e theilwego godimo ga ditlabelo.
Ka ntle le gore moomi a dumele go utulla tshedimoo yeo.
Ditiragalo ta malweti go akareta AIDS, teo di tliago hlohlo ye kaaka go maphelo a sethaba, ke hlohleleto ka botona.
Phokoto ya dikgobalo le phokoto ya go neelana ka go fana ka dinthla ka ga yo a fanago ka ditirelo ka gare ga foromo.
Ke kgodilwe e le ruri gor re tla kgona go ngwadia twelopele ye e kgodiago le ka kopanong ya rena ya mafelelo.
Zille o rile o thabile go bega gore toropo e mohlaleng wo mobotse ntle le gore e thomile ka lebelo la go nanya.
Durban ke toropo ya go gafiwa ke dipapadi le gore ga go baimo go bona gore ke ka lebaka la eng.
Gape, kopano ya WTO  ka Doha e bula karolo ya bobedi ya dipolediano teo di tlago nepa godimo ga lenaneo la hlabollo, go netefata dihlologelo ta Borwa.
Re tla swanela go tea dikgato ta khuto, dipolediano ta phedio ya dithulano.
Go hlopiwa ga yo a fanago ka ditirelo go neelana ka diaparo le ditlabela te dingwe ta dinyakiio ta maemo a bophelo.
Kabo e tla dirwa ka ga poloko ya goba go swara ditologi ka ka moyeng ka gare ga disebjana sa go tswalela moya.
Masole a Afrika Borwa a sa le ka Burundi, Afrika Borwa e ithnaopile go hlahla sehlopha sa maphodisa bj.bj.
Komiti yeo e nyakiiago Dikgaruru ta dithekisi e rata go tweleta kamego ka ka go runyeng ga dikgaruru la mafelelo ka lefelong la dithekisi ka Northpine ka fao go bolailwego motho o tee.
Mokgwa wa katlego wa khwalithi ya ditirelo wo o filwego le bonti bja thila yeo e kgobokeditwego e swanete go elwa.
Thuto ya dinyakiio ka ga temogo e dirilwe go nyakiia ka maitshwaro a batho, megopolo le temogo yeo e phoagetegoka tsela ya go ntha matlakala a dipotio.
Tshepedio yeo e akaretago ya thuto le hlahlo e akareta kgato ya thekgo le ya thibelo le hlabollo.
Bohlokomedi bja ditweletwa - go tea maikarabelo bophelong ka moka go akareta le maikarabelo a a go laola setweletwa  e le thila morago ga ge se diriitwe se lahlilwe.
Re oma gape ka se kgauswi le IDC ka tabeng ye.
Yena, gomme ga a na setulo ka kabineteng le go laola makgatlo wa gagwe go twa ka Klagenfurt, Carinthia, fao e lego mmuii.
Re tla boela ka Afrika Borwa le go netefata gore IOR -ARC e ba karolo ya lenaneo la elemente ye bohlokwa ya mmuo ya poraebete le bosethaba.
 Dipolediano ka dipolotiki ta selete di nepile godimo ga Afrika le Amerika.
Nka se e digela Mna Modula Setuloka seo re badilego ka yona.
Mo nakong ye ya mathata ka historing ya rena, re ka se sa kgona go retolla mahlo ka nthleng ya gore mekgwa ya rena le maitshwaro di kgahlanong le tshepedio ya hlago.
Boipelaeto bo dirilwe ka kgorong ya tsheko go thua ka tabeng ye ka go hloka mahlatse le ka tsela yeo e goboago ka fao go dirwago ka balwela tokologo ya rena bao ba fetogago bona bona ba sehlogo.
Manyora a a tla re morago a omiwa go fana ka maemo a botse a ka serapaneng.
Bagale ba ba banna le basadi ba akareta bonti bja bao ba lego ka kontinenteng ya Afrika ga mmogo le ka sethaba sa lefase ka bophara.
 Dithunya ka moka te nne di utswitwe ka ngwakong ka Deysel ga mmogo le ditlabela te dingwe teo go hweditwego ba di swere.
Mong o dira dikwalakwato ka Kuranteng ya Mmuo ngwaga ka ngwaga ka kgwedi ya Setemere, mekitlana ka moka yeo e ka go dirwa dikgopelo.
Teff ke ke monontha wo o godiago ka lebelo ka selemo wo o omiwago go tweleta bjang bja go omiwa e le dijo ta diphoofolo.
Boalo bja kakareto bja tekolo taolo ye kgolo ya ya ditirelo e tswakanta meomo ya ditirelo ta taolo le tekolo go netefata phethagato ya mananeo a ao a theilweo a MIG a sa ruri.
Na mesepelo ya mekotla ya moya ka go la njele e nyaka re dire eng.
Ditirelo ta Kgwebo ta Siemens di hlamile bohloami bja pharakano go gola le katoloo ya kholete ya FET.
Diski yeo beilwego ka thoko e ka diriwa go tloa setlabela sa go bjala sa kikuyu ga mmogo le lokela setlabela ka mmung.
Moireleti wa sethabao kgethwa tekano ya mengwaga ye upa yeo e mpshafatwago.
Dinyakiio teo di amanago le go se itekanele di nale gona go nepia kudu godimo ga ta maphelo goba le ta leago ya ta go se itekanele
Ga bjalo e lekola lefsa le go fetola Molao wa Ditaamane le go hlohlomia molao wa taolo ya maswika a bohlokwa.
Ga ke sa gopola gore ke ofe wa bona yo ke mmofilego matsogo, ba be ba le ba upa.
Maloko a Lekgotla Taolo, le be le na le mafolofolo ka kgato le ka ponelopele.
Afrika Borwa e le eme nokeng, ebile re leboga Intel ka thekgo  ya bokgoni bja yona bjo bompsha.
Matseno a hlahlo ya bareriani, a hlamilwe go hlatloa tharollo ya dithulano le go ba le bokgoni bja dipolediano.
Dithoto ta bolemi di upa naga goba moago wo o nago le setifikeiti seo se neetwego ka baka la ona.
Tateta maboto a gago le mabato gabotse goba o omie ditlabakelo ta go swara phio ta go aga.
Ke nagana gore moetapele wa boemedi o bonala a dirile phapantho magareng ga komang ka nna le moetapele.
Bala potio ye nngwe le ye nngwe ka gare ga lenaneo la tekolo ka morago ga karolo yeo e bitwago : ireleta ditokelo ta tikologo ya gago ka go omia NEMA.
Bueta baomii bao ba sa kago ba tsena e sale ba fiwsa nako yeo e boletwego.
Go opa ke hlogo le te dingwe ta dika teo di latelago: go thatafa molala, go dikologa ke dika te dingwe ta go hlohlonwa ga ditho.
Ke ka gobane ke be ke thogile go ya polokong.
Bokgole bjo ke bo tsebago go tswalelelwa wo ga se nke e be botelele bja go feta dibeke te pedi..
Nako ya ge a be a le Moampasadara ka Afrika Borwa, Moromiwa Mogolo Haider o hlokomete ditlemagano le go ba le seabe ka go direng  bonnete bja gore tswalano e hlomilwe magareng ga dinaga te pedi e dula ele  yeo e phelago.
Metswako ya twelopele ya ka pela ka mahlakoreng ka moka a meomo ya rena e fa.
Go hloka maikemieto wo o lemogilwego wo le go nanya ka thokong ya diphetogo ka lehlakoreng la bonti bja mekgatlo yeo e thekgwago ka maeleng e bolela ka go se kgone go hlola dibaka go batho ka moka ka porofenseng.
Go fihla mo bofelong fa, go a gapeletega gore mmuo, diindasteri, ba ta thuto le sethaba , go tlia didiriwa mmogo go maatlafata Tshepedio ya bosethaba ya go Hlama.
Kereke e ile ya tlwaela go bona maphodisa a go tla a ihlamile ka ntle ga fao e kgobokanago gona.
Maloko a Palamente le bahlankedi ba yona ba ka lekola dipuku, dikhasete ta diswantho , di -DVD le di-CD.
Ga go kgamelo goba sebjana sa go gamela seo se dirietwago moomo ofe goba ofe.
Ka taba ya yona ya gore e tlabaketwe ka kgoa le kgokagano ya ditirelo, boipshino le ta go amana le dikopano di ka beakanywa ga bonolo.
Go fola ga go a swanela go dumelelwa ka phapoing goba ka gare ga sefatanaga fao go nago le molweti wa mafahla.
Se se tla o dumelela go hweta matseno go methalohlahlo ya kharikhulamo, dipholisi ta tekolo le mehlala ya mohola.
O ipileta go diknaga ta bodikela go tlia dikakanyo teo di tlago hlompha bobedi ditokelo ta semolao ta iran le tloa dingongorego ta yona.
E tla hlola dikgoba ta mafolofolo ta sethaba le ikonomi le go thua ka go dikra dikgoba ta go hlomphega le dithaba , a realo.
Go nokela, le go tlanya, go rulaganya le go phatlalata metsotso ya dikpano te di tsenetwego.
Re tla o botia dipotio te dirilego le go bota Ngaka Tom Manthata go araba dipotio teo o di botiago.
Aowa, ga ke na nnete gore e boledianwe ka kopanong fao Ngaka Koekemoer a bego a le gona.
Gatelela konopi ya Alt mme o gatelele gape nomoro goba hlaka yeo e go fago tumelelo.
A ekaba e be e le papadi ya gare ga bekemohlomphnegi, le gona e le papadi ya boego?
Go swanete go be le tiieto lefsa gape ya boithaopo bjo, mosepelo wa go twelapele le tebelelo ye bohlokwa ka seo se etego se diragete.
Tshwaelo yaka ke gore ke hweta go makata gore moomiani ka nna o makete gore mabarebare a a ganetwa, gore ga se nke ba amogelwa.
MEC Qwase o twete pele le go laeta gore ECEAC e tla bapala karolo ye bohlokwa ka go hlomeng dintlha te bohlokwa  teo di nago le sabe ka go godieng maemo a thuto.
Mahodu a ile a thoeta go thuntha hlogo ya sekolo ge a sa ba fe moithuti.
Go bohlokwa gore maiteko a tumiwe magareng ga maaba a MaAfrika le go netefata go twetwa pele.
Ke seji ka kakareto, se hlasela mohuta ofe le ofe wa mehlaana ye menana ye mennyane.
Go hweta tshedimoo ka botlalo gore o ka boloka bjang meets, etela weposaete ya Ditirelo ta Meetse ta ta Toropo.
Kopano e fana ka sefala sa REC te tharo go laeta go twelapele go tloga fao ka go aga ikonomi ye tee yeo e tswakanego ya selete mola e hlohleleta hlobollo ya ikonomi ka Afrika.
Boemedi bja dinaga le taolo ye botse ke letibogo leo le agilwego magareng ga Leboa le Borwa le swanete go twetwa pele.
Go laeta peakanyeto yeo e tswakanego le taolo le thomio ya maleba ya didirwa ta go mpshafatwa le teo di ka se mpshafatwego.
Taelo yeo e filwego ke baetapele ba selete ke go thoma dipolediano ka bjako ka go hlongwa ga peo-marumo-fase ya go akareta.
Setatamente sa Moperesidente Mbeki se laeta menagano yeo hlakahlakanego le moteho wa sepolotiki wo e lego motheo wa ponelopele ya ntwa ya go lwela tokologo ya rena mme bjalo e lego motheo wa go hlama boithupo bja SA.
Tweleto ya ditweletwa ta diphoofolo bjalo ka mae, todi le mae a diboko a go dira silika.
Se ke lebaka leo a nyakilego Henk go araba dipotio te mmalwa.
Maloko a lapa le a tla hlagia molaeta wo bonolo wa ka pejana ka Sekgowa le ka SeZulu nakong ka moka ya lesolo.
Re rata go go netefaleta MaAfrika Borwa ka moka  gore boingwadio bja mekgatlo ga se nke bo tewe bjalo ka tiio ya boingwadio bjalo ka mokgethi, gwa realo ngaka Bum.
Ba oma bjalo ka Diampasadara ka sekgaong sa ta boetik, gwa realo mohumagatana Nhlumayo.
Ke le leboga kudu ka teo ka moka- la re dira gore re ikwe re le ba bagolo.
Ntle le dinthla ta go ruma ka ga go ba ga bona ka Afrika Borwa, dinyakiio teo di tseneletego di ile ta dirwa.
Ke le tlieta madume go twa go bana beno go twa ka mmuong le batho ba Afrika Borwa.
Maatla ao a hlohleletago diphnetogo ta sethaba a ka arolwa ka maemo a bosethaba le a bodikthaba.
Ke tloga ke lemoga gabotse ka dingongorego ta barutii le batswadi mabapi le matseno a FET.
Maikemieto a yona ke go tweta pele thuo go ta dithuto le dinyakiio ka ta mahlale ka mafapheng ka moka a kweio ya batho, ka dinyakiio le go ruta.
Tiro efe le efe yeo e ka nyatiago hlabollo ya go tlia tshepedio ya khuto le polokego ka Leboa la Kivu.
Meyara o Mogoloo diria sefatanaga sa khansele ka mabaka a semolao mme a otlelwa ke mootledi yo a thnapilwego ke Khansele.
Tikologo yeo e se nago le tshepedio ya semolao yeo e yago ka tsamaio ya sepolotiki.
Beng ba Kgwebo le dithoto  ba ka netefaletwa gore dipeeleto ta bona  di tla bolokega ka sekhwameng seo se sepediwago gabotse, ke toropo ye e ikemego, gwa realo Sutcliffe.
Kgotla ka atereseng go etela letlakala la go kgetha  boingwadio.
Maemo a maleba a mmuo a tla fiwa maikarabelo ka se se ome gabotse ka tabeng ye ye bohlokwa ya go thuba setheo seo se laolago kgogedi ye kgolo ya baoeti ka Motse Kapa.
Ditefelo kamoka ta kotlo, di tla lefelwa ge laesense e se maemong a tshwanelo.
Kgoboketa diforomo ta karata ya polokelo ya thelete  lefelong la ditirelo ka Holong Ya kgwebo ya Mebaraka kgauwi le mmaladithelete.
Re dula re amega ka tabeng ya go hloka twelopele ka tabeng ya ka Bodikela bja Sahara.
Meetse ao a bopilego aese a swara dijo di tonya nakong ya ge mohlagase o kgaogile.
ka kgopelo kopantha  le go dira gore tsenthe lethago fao le swanetego go ba gona, ka gare ga dipelo le menagano ya mahodu.
Nagana ka go katoloa dithuto ka ga go akareta sehlopha sa meago sa Island View Cutler seo se nago le palo dipeipi teo di lebanego le dihlohlo teo di swanago.
Re twa dinageng teo di fapanego ka maemo a hlabologo, teo ka mo go fapanego di huetago lebelo leo go songwago ka dihlohlo te.
Ka morago ga ge o hlabetwe ka thwaana o tlaa fiwa setefikeiti sa Yellow Fever.
Sehlopha se sengwe se nganga ka ga thomio ya sona bjalo ka motheo wa go itekola ka semolao.
Se se dirile gore go tiiwe go feta pholisi ya dithelete ka dipanka te mmalwa dikgweding te tharo ta go feta.
Poland ga se nke e tee karolo ka go kgaogantheng goba go phatlola kontinente ye nngwe ka bogare.
Komiene ya dinaga te tharo le lenaneothero la tiriano ya magareng ga dinaga te te tharo e hlomilwe le go go phethagatwa.
Go ya ka tsehdimoo ya maphodisa , batho ba bahlano, basadi ba bararo le banna ba babedi ba ile ka lefelong la dijo la Figtree ka Woodstock le gomme ba dira otara ya dijo.
Dinyakiio di lebile ka malokong a  Maphodisa a Sparrow go ya go motwasehlabelo yo a ba sedimoitego ka seo se diragetego.
Ditheriano ta bobedi magareng ga Motlata Tona van der Merwe le Mna Al-Rumaihi di swerwe ka gare ga mateng a maemo a ditaba ta godimo ka Afrika Borwa go kgoboketa kamano le dinaga ta ka Gulf.
Tiriano ya mebuo yeo e tsenelanago magareng ga kgoro ya ta Tikologo le Thuto ka maemong a Bosethaba le ka porofenseng.
Malweti ao a ka thibelwago le HIV AIDS a swanete go lwanthwa mme morwalo wa sekoloto o swanete go fediwa.
Ke tla rata go ba wa demokrasi le go hweta ge eba batho nyaka go twela pele metsotso ye mebedi.
E sanete go oma bjalo ka nthla ye bohlokwa le go tiieta phethagato le go bea tshepedio ka maemong gore go lemogwe dipeakanyo ta rena ta hlabollo.
Rena bao re ngwadiitego, baetapele ba mekgatlo ya dipolotiki re lemoga  gore Afrika Borwa ke ya demokrasi le mmuo wa go laolwa ke molaotheo wo o theilwego godimo ga dikokwane ta dikgetho ta nako le nako le mekgatlo ka bonti.
Kgorwana yeo o bolelago ka yona, a e kaba e lebia ka Mmileng wa Curry?
Mokgatlo wa Mmuo ka kopanong o ka goeleta gore go phoagete ka tsebiong ka go ngwalwa gomme ya lebiwa go bobeeleti.
Thomio ya pele ya dibeta ta go se hlabologe di tla di omiitwe ka hlahlong le ka boikationg ntle le tabeng ya boithireleto.
Motheo wa pholisi efe le efe ke go godia dipeeleto mme e swanete go kokwane ya phethegato ya mebaraka le ikonomi.
Ke go swantha maemo ka fao a lego ka gona ao a dikagalago ka hlago fao foloraete e etego e le gona ka hlagomaemomg ao a lokilego.
Dipeeleto ta Sefora teo di okeditwego ka mafelong a dinamelwa, maatla le sekgao sa bofofii.
Masepala wa Saldanha le ge go le bjalo o lekola maphoto a godimo ka Langebaan le go ba le dipeakanyo ta malebage go ka ba l,e maphoto ao a kago ba kotsi mengwakong.
Diphetogo ta ditirelo ta sethaba, kudu mabapi le tekanelo meomong le boemedi.
Maphodisa a latete mohlala wa tshedimoo go twa sethabeng mme ba kgona go golega bagononelwa.
Re kgobokane ka nako yeo e lego gore ntwa ka Irag e tlete menaganong le dipelong ta batho lefaseng ka bophara.
Ge go ka direga gore dingongorego di dule di sa rarollwa, go tla tewa dikgato ta maleba ta go ipelaeta.
Kharikhulamo ya mpsha,e lego Setatamente sa Bosethaba sa Kharukhulamo, la mothoma se laeta maemo a kelo ao a rilegoka kereiting ye nngwe le ye nngwe.
Magareng ga dikgoro ta mmuo wa, DTI e thopa sefoka ka go ba le taolo ya botse ya tshepedio ya kobamelo ya taolo ye botse le nepo ya bosethaba ya go maatlafata batho baso ka ta ikonomi le go lekalakanya bong.
Ka kgopelo tobeta mo gore o etele saete ya CTRU golre o hwete dipego le dithuto ka ga dinyakiio.
Watkyns o rile toropo e amogete dingongorego te mmalwa ka ga dithoto te bjalo go twa ka sethabeng ka masepaleng wa ka Motse Kapa ngwaga ka moka wa go feta.
Ke karolo yeo e bapalwago ke Mokhanselara o mongwe le o mongwe go netefata goredithaba di kopaneka Kouga ka moka.
Ge se nke o re ke gatiite ka mo go phoagetego goba wa re ke dirile phoo.
Thlahlo ya go aga bokgoni, tekolo le tshekatsheko ya dipego  le diLNA teo di dirilwego ta tlaleleto.
Re swanete gore re nagane ka nthla ya gore ka gare ga sethaba sa demokrasi, diphetho ta kahlolo di tla dula di beilwe ka tlase ga leihlo la sethaba le tsholo.
Hlabollo ya Mengwako e lemoga golre ka gare ga mmuo wo o theilwego gabotse le go beakanywa yeo e tweletwago ke mebuo ya diporofense le mebasepala.
Seboleledi sa maphodisa a Delft.Mokapotene Joe Wilson, o rile maloko a mane a be a tsebjwa bjalo ka mmolelwana wa "never say die" ge ba be ba phuruphuta mogononelwa  goba ge ba iphetolela bosenying.
Thlahlo e theilwe godimo ga dinyakwa le dinyakiio le barutii ba go tlaleleto ba tla thapiwa go tlatsa dikgoba barutii bao ba teago karolo.
Gatee fela, ke sa rata go le leboga ka kudu ka sebaka seo o mphilego sonago le fa polelo, baemedi bao b a kgethilwego.
Bjale ka ge e le setlwaedi go direga ge dinthla  di thoma go ba gona , poeleto kakanyo ya pele ya GDPe goelediktwe ka nako ye tee le dikakanyo ta kotara ya bobedi ge di phatlalatwa.
Mokgwa wa go phatlalata o sepelelana le go hlola saete ya inthanete yeo e hlokometwego ya go oma gabotse.
Gape menyetla ya go tweleta go itshola le go go k,gopela tshwarelo ga di nkimolole.
Ke a bona, le motswala wa gago, Jerry Matlala ke satene?
A ekaba ke kgapeleto ya boprofeenale ya booki go fana ka hlokomelo ya go boloka maphelole go efoga bohloko le go tlaiega.
Go amua go fana ka thireleto ya bomme kgahlanong le malweti a marapo ga mmogo le kankere ya matswele le ya popelo.
Mengwaga morago go bile le mohlankana yo a bego a bitwa Gregory Flek yo e bego ele sehlodi sa maphodisa mme o ile a ipolela gore o laetwe go nhlola.
Hlogo ya maleba, yeo e laetwago ka thomelong yeo e lego nakong e tla ba go laeta ta go se kgahlie ta nako ya kgethollo.
Dilo ta go swana le go tloa kgopolo ya bokoloniale, tokollo ya Afrika, tharollo ya dithulano ya khuto, hlabollo ya ikonomi le sethaba, ditokelo ta bafaladi ba MaAfrika le ta botho di laeditwe.
Lenaneo leo le ikemego leo tiilego la moomo wa go amana le go fedia bodiidi le go se hlabologe.
Ee, o ka dumellana le beng ka go kgomagantha mafase a ka madulo ka nepo ya go kgaolo kganagalo ya mollo ka mellwaneng.
Mmuo o swanete go lemoga se le go bea maiteko a magolo hlabollo ye kgolo ya ditlabakelo le ikonomi ka go lokieta le go swara batho ba banti ka mafelong a ka ditoropong.
Tekanyeto kgokagano ya ka leboa e tla nyaka peakanyo ka gobane go nale teo di ka go thibela ta sebopego sa le lefelo le meago.
Porojeke e tla lekolwa go lebeletwe dinthla ka ga yonaka tshepedioyeo e tla bego e hlabollotwe.
Dinyakiio ta mathomo di thuite maphodisa ka go ba mohhlaleng wa mogononelwa ka atereseng  ka Khayamnandi.
Ga ke nyake dinthla teo di sego bohlokwa, eupa o ka re bota gore o upa eng ka dipolelo ta marato.
Kelo ya bodithaba, e laedite gore nako yeo e lahlegilego ka dikgobalo ka kelo ya dimillione ka n ako yeo go ongwago, e tla bewa ke MHSC ngwaga ke ngawga.
Go feta moo, ga a na tumelelo ya hweta ditokomane teo di gannwego ke Moahlodi Heath, go hweta ge eba ka nnete go be go le bohlokwa go ntha kgoeleto.
Lefelo la go tweleta dibenyane kgauswi le Boemafofane bja Oliver Tambo bja Bodithaba le tla hlangwa bjalo ka lefelo la hlabollo ya diindasteri ka Oktoboro lenyaga.
Te di akareta didiriwa ta go fapana ta ka malapeng ta mohlagase, diaparo, ditlabakelo ta mohlagase le didriwa ta go tea diswantho.
Gatee fela morago ga phuruphuto, baemedi ba ile ba laelwa go tloga ke bahlankedi bao ba bego ba ihlamile.
Dinyakwa ta bona ta motheo ke thireleto, ditirelo ta maphelo ta motheo, thuto, polokego le thireletego, menyetla ya ikonomi, tsamaio ye botse ya mediro ya go sepedia dikgopelo ta thireleto ya bofaladi gwa realo Jea-Jacques Somwe ka Tutumike.
Kotsi ye kgolo ya bolweti bja mafahla ke gore ka nako ga bo lemogwe ka pele le go hweta kalafo, ka tsela yeo molweti o dula a sotlega fao go sa hlokegego.
Mna Morajane o rile motse wa seto o phethagete  gore dikolo di ka o etel ga mmogo le baeti.
Ponagalo ye kgolo ke gore ga re na baswa ba banti  bao ba alogago ka dithutong ka dipalo ka mphatong wa marematlou.
Mafelelong ba ile ba lokolola monna  le go mo ia lefelong leo le rotogilego mme a hweta kalafo.
Se ke go netefata gore bateakarolo ka moka ba obamela kwano ya go tweleta dipolasetiki te koto.
Ga re na menyetla ya go dumelela Mekgatlo ya rena go hwa lehu la hlago go la go se be la hlago.
Ke be nka se- nka se holofele seo, eupa nka se re ga se a direga, Mna Modulasetulo.
Karabo e bile, bana ba ba tloitwe lefelong ka go rata le gore ga ba thopwa le go thabiwa , ga ba hlokofatwa, ba tliitwe gore ba bolokege ka fao dipotio teo di arabilwe.
Ba bangwe ba balemiba diria mokgwa wa kgapeleto gore dikgomo te dingwe e be bo mmago dinamane fao e lego gore kgomo ye tee e diriwa go godia dinamane te pedi goba go feta mola e le gore dikogomo te dingwe di a gangwa.
Lenaneo la Polelo ya Molao ka Bana le akaredite lesolo la botaki leo le akaretago bana ba mengwaga ya go ya sekolong.
Ka Guinea Bissau, re na le porojeke ya bolemi yeo e re e omago mmogo le India le brazil le ka Haiti, re nale porojeke ya setheo sa bana ba bannyane go kgoboketa ditlakala.
Le ge ditlamorago ta go hlabela thwaana di ka bonala, ganti ga di babe ebile di foforega ka pela.
Seo se ra gore setlamo sa lena sa thlahlo se theilwe lefelong la maleba go ka direla baithuti b a FET ka sethabeng se.
Lenaneo le la mekgatlo ya hlakodio go bopa karolo ya Western Cape Public Sector Directory.
Go bopa ditulo ta difatanaga ka kgopelo yeo e sa dirwago ke kgwebo ya dikoloi e akareditwe ka fa.
Peakanyeta ya dithelete yeo e ikgethago e hwetagala, foa go kgoonegago, go fihlelela thomio ya dithelete ya tlaleleto ka sethaba.
Ge o nyaka kgopolo ya ka, ka tle re ke gana seo ka tatelano.
Dikgwebo di ete Toropo ya Motse kapa ka kelo ya godimo ge go bapetwa le ditheo ta mmuo ta go swana le yona.
Go laeta lefsa go tla dirwa ka tiriano le bao ba fanago ka ditirelo ta leago le ta hlabollo.
Go sa kgathalege ka bao e ba thuitego, e ka ba e swarelete dikgopolo ta kago lefsa.
Pontho ya sekgoba ke seo se tumilego ka mefelo a saense go ralala lefase le mafelo a mangwe a manti ka Afrika Borwa a fana ka ditiragalo le dipontho.
Mathomong o hlahlilwe bjalo ka mooki le mmelegii yoo a bego a oma ka kliliniking ka Umlazi ka Durban, ka Victoria mafelelon g a ithutela molao.
Moinspekthara James Mzama wa sekgao sa dimpha  ka Rustenburg, ga mmogo le diokobati le didikriwa te dingwe teo di thopilwego ka nako ya kgolego.
Moito wa tumelelo ka sephethong ka mmeleti wa motwantle go hweta porojeke ka Afrika Borwa.
O tlaleledite ka gore indaseteri e ithekgile kudu ka thekgo ya boporofeenale go swana le batho bao ba hlamago dipolane ta dilo, boraditegniki, batsamaii le bomakgoni ba dihlaeletano.
Selete se hlokometwe bjalo ka lefelo leo le nago le mehlare ya mehutahuta , yeo e akaretago dithokgwa te kgolo ka mafelo a ka bodikela ao a phelago a kolobile, difeinebos ka mabopong a dithaba le mehlaana ye mennyane ka dikarolong ta ka bolabela.
Go swanete go be le botshephegi e sego go leka go radia goba go oma ka dilo di khutiitwe.
Go dira dinyakiio ta nako ye telele teo di tseneletego ka ga dibeta, e le go fa telelo ya kakareto ka mathateng ao a amanago le go hlohleleta mahlomo a mafsa a ditheriano te difsa.
Thireleto ya dijo ka malapeng e lebeletwe bjalo ka sekgao seo se tsenelanago le tsenatseno ya maleba le thekgo yeo e filwego.
Go nale setatamente se se kopana seo mohlankedi wa TRC a se teerego gabotse go Mosupurutente Dempsey.
ka kgopelo elelwa nthla ya gore go bohlokwa go ya ka tebelelo ya ta thireleto le dipeakanyeto go dira RSVP.
Seka sa mathomo sa go bonagala seo a se nyakago go dikra disdwantho se tlile ge a lahla dithuto ta gagwe ka Yunibesithing ya Durban Westville ge a tla reka lebenkele la go hiria dibideo.
Lenaneo le le tlile ge Grandwest e lemoga gore ba babedi ba baomi ba yona ba nale bolweti bja AIDS.
E dirietwe mohola wa yona go feta thireleto ya semolao le hlokego ya thireletole naga yeo e amogelago.
O ile morago a hwetwa ke maphodisa ka Homestead mme a teelwa ka legaeng la bana.
Ga bjalo ke ile go bita o tee wa dihlatse pele ke tea neelano ya Fedtraw.
Serapana sa tee se ukamete letsha fao go nago le dinonyane teo di fapanego di ka se bonwego gabotse, eupa di tlago tea dijo ka seatleng sa gago ka lethabo.
Go dula o le pele ga molao wo o swanetego go alwa pele a palamente, ya bosethaba le ya porofense.
Ka fao go bohlokwa gore re dire bonamodi gona bjalo e sego motsotso morago.
Sehlopha se laedite gore Afrika Borwa e be ele maemon a go fihlelela letati la bofelo leo le beilwego ke FIFA.
Ka fao ke taba ya thoganyeto gore kwano ka matla a motswako e phethagatwe ke pela.
Ke thabile gore Porofense e tea dikgato te boima go tlia basadi ka maitekong a go godia ikonomi.
Ka mabakeng a mangwe, molekane ka sekgaong se le yena o dumete gogo lebelela lefsa pholisi ya tshotlo ya bong le ya thobalano le go netefata mafelo a go oma a polokego le go hloka booro go basadi.
mmuo wsa Afrika Borwa  o be o sena tokelo ya go emela batho ba Afrika Borwa , go se wa semolao  go twelete nakong ya kgatako ya molao ya kobamelo ya ka bjako ya molao wa bodithaba.
E tla golaganya le go nolofata le go beakanya lefsa ditirelo ta MCWH, go hloma dipholisi, go thea maemo le ditlwaedi , go hloma lenan eo la peakanyo la bosethaba le thekgo ya ditiro ta porofense.
Mna Modulasetulo ke swanete ke ganete potio yeo , ga e amane le taba ya go suthieta ko pele.
Go bohlokwa gore gore menyetla e fiwa motho mang le mang go sa kgetollwe le go fa tumeleo ya go tsena ka inthaneteng  le go omia emeila.
Go tlogela go upa mesela ya pueto ya dilo ka fao go hlolela badudi go lahlegelwa ke tokelo ya go ipelaeta.
Mohumagatana Nthutang o rile go thopa sefoka go mohlohleledite go oma ka maatla le go feta.
Ga tee fela ge tshedimoo e sena go kgoboketwa, ke gona e tlilego go elwa le akanywa palo ya sethaba.
Ke lethabo e le ka nnete go nna go bolela mo kpoanong ye ya batho ba maemo a godimo ya bo rakgwebo ba go twa ka Repapoliking ya Korea le ka Ripapoliking ya Afrika Borwa.
Maphodisa a ka Eshowe a filwe taelo ya go iponagata ka lefelong la tiragalo gore go thongwe ka dipotio go maloko a sethaba.
Aowa, Mna Pigou, ke nagana gore ke e hlokomete gape nka se dumele go twela pele ka ngangiano ka yona.
Se e tla ba se sengwe sa ditiro ta go swaya bogolo bja kgwedi ya basadi.
Karolo ya dipapadi ya Kgoro e tla beakanya mokete wo o tla laetago dipapadi ta seto.
Ke rata go hlohleleta batswadi go thekga baithuti ba marematlou ka boitokio bja bona bja dihlahlobo, le go ba fa sebaka le nako ya go itokieta meleko.
Ka go hlabolla bokgoni bja diindasteri go diria dikokwane ta selete te bohlokwa.
Go ba le kgokagano ya ditshebi ke mokgwa o nnoi wa go lwantha bosenyi.
Mothaladi wa hlapi bjalo ka setlabela o diriwa bohlaswa ke barei ba go itloa bodutu le go rea dihlapi bjalo ka papadi.
Mmuo o dumete ka kokwane ya thekgo le phetieto ya maatla go meomo ya dinamelwa ta sethaba, maatla le meomo go mmuo ka maemong a tlasetlase.
Mateng a selegae kudu ka mebarakeng yeo e sego ya gola, e  bita maeleng a godimo, le go bita kudu go feta teo di twago ka mebarakeng ya go twa ntle.
Bjalo ka ge re ete re laedite, re thomile go thapa Boomi ba Hlabollo ya Sethaba.
Meomo ya Ikonomi yeo e hlolago tahlegelo ya go se lefelwe ya tikologo le tshenyeto ya batho ba bangwe.
Go tsebagata melao ya methalohlahloyeo e nyakago menagano yeo e hlwekilego ya yeo e swanetego go akaretwa ka meomong ya mmuo ya go reka.
Khwalithi ya dipapeto e theilwe kudu godimo ga go hweta dinthla ta papeto ka GDP le dikarolwana ta go omiwa ka dinyakiiong ta ditheko.
Go lokela bolaodi bjo bo tswakanego bja tikologo bja dikokwane ta IEM le mekgwa ya go oma ka peakanyong yeo e sa felelago ya hlabollo le ka dipeakanyong ta thomio ya didiriwa ta hlago le ta seto.
O ka nyaka fela taelo ya kgoro ya tshekoge o nyaka go ntha mohiri ge a tshete molao wa kwano.
Ge o fokota esiti bogale, ka mohla o thele esiti ka meetseng E SEGO meetse ka esiting.
Seka se se akanya palo ya mmu wo o lahlegilego ka dihekethareng ka ngwaga ka baka la kgogolego ya mmu.
Dinepio te upa ta mafelo di itemogete phokoleto yeo e bonagalagoka mathateng a bosenyi ao a theilwego godimo ga mathomong le morago ga tekolo ya lefelo e le seo se akaretago go tea diswantho le dinyakiio ta motheo.
Re ile ra swanela gape ke go lemoga nthla ya gore bogolo bja naga ya rena le nnete ka taba ya gore naga ya rena e tlate ka dito le maleme aoa fapanego.
Go emia go ba wa maatla go fihlelela fao e lego gore ga go dumelelwa.
Sethaba se nyaka gore sekolo se sefsa se agwe legatong la seo se lego gona, e le seo ba rego se tlate wa go falala.
Se se tla swanelwa ke go boledianwa magareng ga mmuo wa Burundi le Komiene ya AU.
Ke teere karolo ka dipoledianong ta sephri le teo di bulegilego ka ditheong ta ba Baweu le baemedi ba Mmuo wa kgethollo.
Lefelo le oma bjalo ka bogare mabapi le kgakagano dikgwebo teo di hlohleletwago ka Afrika Borwa le go oma ka tiriano le thekgo ya Naga ya Denmark le ya Germany.
Borakgwebo bao ba hlatlogago go akaretwa bao ba etego ba le gona , le ba go rekia ka mebileng le ba dikgao teo di hlophiwago gabotse bao ba fago maikeene ditirelo.
Mahlomo ao a omago botse le tshepedio yeo e dumelago hlabollo le methalohlahlo ge go le bohlokwa le go kwana ka yona.
Go ya ka tshwanelo, dikwano te di bopa karolo ya maano a rena a tiriano, godimo ga seo go tlago agwa segwera se se botse ka maemong a dipolotiki, a ikonomi le a bosethaba  ao a tlago tiiwa.
IORBF e bonwe bjalo ka karolo ya kago ye ele , yeo e hlotwego ke bjalo ka monyetla wa go aga maporogo le go oketa kgokagano magareng ga dikgokagano te tharo ka seleteng.
Lefase ka moka le e lego la sethaba le tla kwalakwatwa ka nepo ya go hloma mengwako ya ba letseno la fase, go tlaleleta tekolo ka mohlokomedi gore le hlokomelwe ke ba taolo ba selegae.
Se e tla ba tlaleleto ya ditlabelo te tharo ta dipapadi teo a etego a di file sekolo.
Sethaba sa MaAfrika Borwa le ikonomi di laetwa ka dimelo ta go hloka tekatekanyo ya kabo ya mahumo le didiriwa.
Badudi ba bararo ba Naga ya China ba golegilwe ka mollwaneng wa ka Swartkopfontein kgauswinyane fao ka moka ba hweditwego ba na le molato wa go hwetwa ba swere apalone.
Hlohleleta le go fa maatla setlwaedi sa taolo ya kotsi le kobamelo ya dipholisi le tshepedio.
Go hlopha diphedi ka dihlopha ta teo di sego kotsing ke seupo sa katlego ya poloko ya tikologo.
Mna Seboledi, ke rata go akanya gore, go swana le sehlopha sa Rugby sa Stormers, ke go e ba le kemedi ka mmuong wa porofense ka sethabeng , le gona ke gona ge bohlami le meomo ya rena di gola.
Go nale holkego ya go tsooloa ditlabakelo ta bohwa bja rena gore dimoseamo ta rena di ka ba maemong a bodithaba a sebaka sa dipontho le go ba le tumelelo ka mafelong ao.
Ba filwe maikarabelo a go hlohleleta sethaba le go bapala karolo ye bohlokwa ya go hlahla sethaba.
Khupeta marulelo le go a penta ka pente ye thweu yeo e tlago kganyia seeta ka fao ya dira gore go fole  goba o dirie aluminiamo goba mohuta wo mongwe wa go rulela.
Ka gare ga mafokodi ka moka, re godimo ga lefase ka moka , le Afrika Borwa e le godimo ga Mt Everest, le ka sebakabakeng ka ntle ga lefase.
Tsamaio ya dithoto ta mohu le batfho bao ba se nago thelete go ya ka taeto ya melao yeo e lego gona.
Ba bangwe ba ganetana le khueto ye mpe ya ya go phatlalata aeyotaete ya silifera ka lefaufaung ka tikologong.
Seo ke leoba  le gore ke - ka thokong ye nngwe ke fao manaba a dutego gona, mo pankeng?
Diphedi teo di lego kotsing di ka aroganywa ka diripa go swana le; teo di lego kotsing kudu, goba kotsing, teo di sego nene, teo di hloriwago goba ta go hloka dinthla.
Ngwageng wo re ete re bolete gabedi gona mo sefaleng se go fana ka polelo ya maemo a sethaba ka mmuo.
Puku ya go ngwalela dingongorego e beilwe go ngwalela direkoto le go ba mohlaleng wa go bona gore ditiragalo teo di amago baithuti di ongwa bjang.
A, ke mantu a gago Tonakgolo , go thua ka go hweta dipoelo teo di lebeletwego ka kopanong ya lehono.
Ka tabeng ya bana bao utswago ba iwa ka dinageng amegago, naga yeo e nale maikarabelo a go thua motwsadi yo a etego ka nageng ka thuo ya semolao.
Madimo a maatla a ka diragala nako efe le efe, eupa ka dikgwedi ta November le Mathe.
Sekafoko se se irileta, kudu, dihlopha teo di nago le kgahlego, bao ba bego ba hlokomologilwe le go kgethollwa.
Mna Mabena o ka amogela gore seo ke seswantho sa ka khutleng ya ka leboa-bohlabela bja lepatlelo.
Tshedimoo ka thomio ya maatla e swanete go akaretwa ka dikwalakwatong ta dipego ta hlahlobo ta difatanaga le hlaloo ya difatanaga.
Kgoro e tla twelapele go itlemagantha le boolaodi bja US go fihlelela tharollo yeo e omago ka bothateng bjo.
Molao ofe le ofe wa mabapi le Ditirelo ta Maphodisa a Afrika Borwa o swanete go dirwa ka nako ye tee le leloko la Kabinete leo le rwelego maikarabelo a thireleto le polokego.
E goeleditwe ke Kofi Annan gore komiene ya nnete e swanete go ba le maloko a ka mono gae le a bodithaba ba go tseba molao.
Ga go botse bja go feta bjo boka dirwago go feta go oma ntle go kgopela tshwarelo go motho mang le mang yo a nago le ponelopele ya go netefata gore Manie Schoeman o fihiite molaeta gvo rena le go naga.
E ka ba go epa foro ka mmung goba go aga thupu ya silika kutung ya mohlare.
E bapala karolo ya go tshedia mahlo go Ditheo ta Sethaba ka Kgoro.
Boikgafo go kgodio ya go thephana magareng ga bahlami ba pholisi le dihlalefi ta boporofeenale.
E sego ga ya ka tsebo yaka, eupa le ge go le bjalo ga se ke tsenele molato ka moka wa kgoro.
Ditheko ganti di nyakadipeakanyo ta dithelete teo , go swana le dikadimo, goba thekgo ya go se lefelwe ya dithoto teo di lego gona ta thireleto.
Gabotse, ga go na morwalo wo boima wa ta maeleng go bengmoomo go thapa le go hlahla  le go lefelo meputso, bjalo ka ge Toropo e fna baithuti meputo ye mennyane ya go ikhola.
Dinthla ta  dinyakiio di ka gatietwa go faele ya ASCII, ge go le bohlokwa ka romelwa ka letlakaleng leo le phatlaletego.
Godia kgokagano le lekala la poraebete, ka hlahlo ya baithuti ka moomong, go ba beakanyeta hlahlo   le maano a mangwe.
Aowa go be go nale mafelo a go ditulo a mabedi, ke ra gore madulo a be a tlala.
Tshedimoo ye e feledite ka dihlabollong tse pedi te bohlokwa ta mabapi le kakanyo ya malao ka nageng.
Mmuo o ikemiedite go tlogela taolo ya ditefela ka phihlelelo ya dihlabololo te difsa ta maleba le dipeakanyo.
Dikgato di akareta kamologanto ya mehlape , hlahlo le thuto yeo e twelago pele ka thireletong ya maphelo ka temong ye nngwe le ye nngwe ya dikolobe le mananeo a go tlia dithoto ka gare ga naga, go swana le dikolobe ta go phela, peu ya tona le ditweletwa ta nama ya kolobe.
Re tlwaete le go kopana kudu ka Labohlano ka kantorong ka mmileng wa Rathbone.
A ka go realo o re ba be ba na le maikemieto a go o tateta  goba go r bota maaka?
Basadi ba bapete karolo ye bohlokwa kudu ka go swarelela go hlokomela dithabale mebuo, ka go fepa dithaba le ikonomi ya sethaba le go bapala karolo ka tsooloong ya ikonomi ya Afrika.
Khansele e tlile go hlohleleta mekgatlo ka moka yeo e lego fa go phethagata kwano ya peomarumofase, sehlopha sa kemedi sa realo.
Mabaka ka moka ka diphetho a tla rekotiwa le go dikra gore a hwetwetwe gorre sethaba se swayaswaye.
Go se efogwe ka fao re tla swanelwa ke go bapela le tsela ya tokologo ya sekgao sa thlaeletano le go hlagia phadiano , ka gare ga kamano ya maikemieto a kakareto a hlabollo ya sethaba.
Setlabela sa go tlwaeta mmu- go kgonia sebopego sa mmu, kudu mmu wo boima wa letsopa.
Kwano ye, la mafelelo e tiia maemo a rena a gore polediano e rarolla le go fedia dithulano.
Mafelelong, o rile , mokgatlo o tla kgona go ithwarelela le go thekgwsa ke Sekgao sa Kgwebo sa Thekgo go ba setheo seo se kgonago go tsentha thelete le go thua go fana ka meoma go bao ba e e hlokago.
Khansele yeo e tletego e tla kopana ka Fredville, ka moso e tla twela pele bjalo ka kopano ya tlwelo ya Khansele.
Gore o kgone go swara dikgobalo ta mollo bjalo ka ge Ngaka Klatzow a akante mohu o be a swanete ke go hlobola diaparo.
Ge o sa tsebe makatika o ka se kgone go ipueleta go onagoba o ka se kgone go a lemoga goba o jabeditwe.
Go eletwa gore karolo ya thekio ya mebaraka ga se ya dira hlaahlobo ya mekitlana ya khmphani.
Kgonthiia gore o ngwana wa Chilare, moithuti yo a bego a hlokometwe ke mohu.
DSW e ikgafile go direla bareki ba yona ka mo go kgonagalago ka gona ka difeene, ka go dula ba fetola dinyakwa ta bona ka tsela ya segwera, ye botse le ya mafolofolo.
Puo ye botse ya sepolotiki le ikonomi, yeo e tsemilwego ka gare ga seto sa demokrasi, ya phatlalata le thlompho ya puo ya molao yeo e emelago letlapa leo e lego motheo wa polane ya selete bjalo ka motheo wsa menagano ya rena.
E sale re boa, ba laedite kaonafalo ya kgolo ka moomong, le ba bangwe bjalo ba swerego dikgoba ta taolo.
Mna Trikamjee o mongwe wa boomi ka wena o nyaka go tsenela kopano le wena.
Tahlegelo ya monagano ya karolo go katwa goba tiragalo yeo ka mok,a, ke seo se bitwago psychogenic amnesia.
E re ke boele ka ka kakanyong ya thomio ye kgolo ya thelete ya nako ya MTEF ya ko pele.
Dihlopha te te kgolo di akareta ditiragalo goba  ditab a ta dithelete ta magareng teo di tswalanego ntle le insorence le phenene, eupa teo di di amegego ka boemeding ka botona.
Tonakgolo o kopane le ngaka ya Jansen pele ga go kopana le ba lapa le go feta nako le ka lehlakareng la mpete wa Mna Jansen.
Lefelo le  a laolwa mme lefelo ka moka le tswaletwe la ageletwa ka ka legora la thireleto le dikgorwana ta go kgonywa.
Go hlola mahlomo a diktlamo a go oma gabotse le tsamaio ya molao ya go oma gabotse le bokgoni bja aga mokgatlo.
O ka dira seo ka go itia seswantha seo se bonagalago le go bona gore monagano o iphetolela bjang go seo.
Kgodio ya tekanelo le go se kgetholle magareng ga yo a nago le twateti ya HIV le bao ba se nago le yona, le magareng ga HIV AIDS le maemo a mangwe a kalafo ao a sa bapetwego.
Go netefata gore Mokgatlo o fana ka nako le go godimo ga go akanya ka ditlabela teo o di nyakago go tweta pele moomo wa wona.
Go teere fela metsotso ye meraro go ingwadia, gwa realo mohumagatana Guinan.
Kgotla fa ge o nyaka lenaneo la mantu ao a khutsafaditwego le dihlaloso ta mareo a khomphuthara a mmuo.
A re ka moka re ikgafe lefsa go kaonafata maphelo a batho ka moka ka go kaonafata Afrika  le lefase le lekaone.
Sefoka se se kile sa  abjwa ke Mokgatlo wa Badudi wsa Adelaide.
Ge go ete go boletwe seo e re ke kere National Party ga e iphapanthe le maikarabelo a yona.
Ke le  MEC wa ta thuto, ke thwenyegile kudu ka maemo  le gore ke tla ikgafa go kaonafata maemo.
Kgolo bobedi ka dikgaong ta gauta le polathinamo e ile fase, mola e le gore go bile le kgolo ka malahlang.
Ba laola dikonteraka ta theknoloti ya godimo ya sesole ka diindastering teo di amanago le ta thireleto le go nagana gore di nale pono ya setegniki  go lekola bokgoni, pego ya maleba le go ya ka molao ka kakanyo ya diporojeke.
Re tla swanela ke go goga baotledi bao ba lapilego le go ba gapaleta go ikhuta.
A eka ba ke nnete mohlomphegi golre o mohlankedi wa sephodisa ka moomo?
Ka nako ye, toropo e kgoboketa tshedimoo ka maemo ao a lego gona le maemo a hlabollo ka gare ga masepala.
Dikgato ta tlaleleto ka fao di tla tewa ngwaga wo go netefata go lekanyeta baomi ba ditirelo ta mmuo.
Seka sa bosethaba seo se bonagalago le go rekiwa kudu se emela kopano ya dikarolo te mmalwa ka Afrika Borwa bjalo ka ge se laetwa ke sebopego sa "V" seo se twelelago e le pente e tee.
Kadimo ya maeleng - Kgwebo ya go neele batho ka thelete ye nnyane ka leokoto le lennyane.
Mpshafato e nyaka mohuta wo mongwe wa polediano go hlohla  kwano le go hlaloa lefsa monagano wo bonolo wa sethaba.
Afrika Borwa e nale karolo yeo e e bapalago ka dingangianong ka ditaba ta kgolo ya ikonomi le hlabollo ka ikonoming ya lefase yeo e oketegago ya tokologo le enela lefase.
Nthla ye bohlokwa ka go teo ka moka e e hlalosa gabotse , eupa, go twa go thibelo ya mmuo yeo e filwego.
Ithala e itokiedite go thekga ka maeleng le go aga hnlabollo ya ta boeti teo di theilwego go dinyakwa teo di rilego ta motsamaii , le go adima ditlabakelo te go motsamaii.
Hlokego ya mengwago kudu e ama basadi ge ba bapetwa le banna.
A ekaba ke nnete gore o ka no ba o dira pholo, gore monagano wa gago mabapi le seo o ka be o phoite?
Fokota thekgo yeo e sekametego kudu ka metse setoropong ka thomio ya maeleng a sethaba ka Afrika ka go fetolela didiriwa go twa go metse setorop go ya ka meomong ya ka magaeng.
E be e tswaletwe, ya bulwa,ya tswalelwa, ya bulwa o bona Mna Cassim.
karolo ya A - Kabelo ka karolo yeo e fapanego ya moepo go palomoka ya thekio.
Mootledi wa sefatanaga seo ke bego ke se namete, e be ele Mna Sitambiso Buthelezi.
Ditebogo go go ba gona ga Mohumagadi Minki van der Westhuizen, yo a amegilego ka kgodiong ya go bala baneng ba rena.
O hlompha hlago ya sesi wa gagwe ya go hlokomela le go fana bjalo ka khueto ye bohlokwa bophelong bja gagwe.
Ga tee fela ge lefelo le thuitwe, bogodimo bo phethagaditwe gomme le thelete yeo e kgopetwego e e lefilwe, Mokgopedi a ka tsea maikarabelo ao a tletego a ngwako.
Ga ke a lemoga maemo ao a ilego fase ka Kgorokgolo ya tsheko ya Boipelaeto yeo e kgoboketago Molao wsa mang le mang.
Seo se bago molaleng ke gore Koeberg e bapala karolo ye bohlokwa bjalo ka karolo ye bohlokwa maphelong a rena.
Seswantho se se nnyane sa sefoka se tla fiwa bateakarolo bao ba atlegilego, seo se dulago e le thoto ya moteakarolo.
Go ruta batho ka ditokelo le maikarabelo a bona mabapi le hlompho ya tshwaro le thekgo ya ngwana.
Go hlola maemo a mabotse mabapi le go tlia tudiego ya nako ye telele, kago lefsa le habollo ka Somalia.
Bohlokwa bja go swara karolo ye bohlokwa ya UN ya maemo a godimo ka hlokomelong ya khuto ya lefase le thireleto.
Selete seo mathong se be se emetwe ke African National Congress mme sekgoba sa be se bulegaka baka la lehu la mokhanselara.
Ditefelo ta go amana le go ia molato kgorong ya tsheko le go kgoro ya gagwe ka mabakeng ka moka.
E ela go bona ge eba ikonomi e godile goba e hunyete, ka sekgaong sefe le ka kelo efe.
Se se mmatlafadite sa ntikra gore ke phatsimie seeta saka go boomi ka nna ka moka le go dira moomo wo mobotse dinako ka moka.
Go lemoa sethaba sa lefase ka ga bogolo bja kago lefsa ya ka morago ga thulano  ka Sudan le go kgopela thuo ya maleba.
Karolo ye maikarabelo a moteakarolo yo mongwe le yo mongwea tla hlalowsa le go boledianwa fao go lego bohlokwa.
Dikokwane ta segwera di tla laetwa ka kgatong yeo go nago le thekgo ya mohlakanelwa ya MDDA ya mmuo, indasteri ya bobea ditaba le bao ba go neelana ka thuo.
Maphodisa a hwedite dithunya te pedi, le thelete yeo e utswitwego, laptop, dillathekeng le dikarolwana te dingwe te bohlokwa  teo di teerwego ka lefelong la tiragalo.
O hlaloite ka ga go betha motho ka matsogo a gagwe.
Ka mabakeng ka moka o a lemoga gore ba diriite phapoi e ele.
Babonwa molato ba pharilwe ka melato e mengwe gape ye mebedi, o tee wa bohodu bja thelete o mongwe wa go jabeta , ba tla bonala pele ga kgorotsheko ya maseterata ka Mmabatho le ka Vryburg.
Ka moraago ga tiragalo molli o begile taba ye ka Maphodiseng a Umkomaas.
NEMA ga e go  thue ka molatong wo mongwe le o mongwe fao go nago le thilafalo.
Moomo wa ka kantorong ya Boperesidente e dirile ka tsela yeo e tlago fihlelela dinyakwa ta mmuo, go ngwadile Sholain Govender.
Toropo ya Cape Town e fitiite pholisi ya ditiragalo yeo e tlago godia maemo a Afrika Borwa ka go hloma indasteri ya ditiragalo.
Motswako wa kamogelo le hlagio ya mmino di tla swarwa ke Portugal mantiua.
Mootledi wa lori o golegilwe le go tswalelelwa  ka maphodiseng a ka Komatipoort.
Maemo ga a re dumelele gore re kgone go fana ka thuo ya mohuta wo re o akanyago.
Kakanyo e tla fiwa gape go laeta lefsa tirelo ta leagoka go thea ta maphelo go ia go kgato ya hlabollo ya ta leago.
Dihlopha ta Ditirelo ta Ngwaga di golela pele le go rwalelwa ntle ka thekgo ya motho ka motee ka motee ka boruti ka setithing sa maphodisa le dikgaong ta maemo a porofense le a bosethaba.
E dumelela ditweletwa ta bolemi gore di dirwe ka nako le ka theko ta tlase, dinamelwa ta bohle go oma ka phethagalo le baeti go fihlelela ditirelo ta bohlokwa, ka fao le go fana ka dikeleto go sethaba sa selegae.
E sale nakong ya BNC ya mafelelo, re kgonne go aga bokgoni bjo bo nyakegago le go kokoanya thekgo ya go hweta didiriwa.
Ke legora la lebota, o fofile legora leo le gore ga se nke ke mmone.
E lekote phethene ya thomio ya dithelete ka malapeng ao a welago ka dikhlopheng teo ta thomio.
Go amua ngwana ka moo go swanetego, ke gore o sa tswake le maswi a go rekwa a bana le go tweleta bana go dijo te di tiilego pele ga dikgwedi te tshela.
Ka fao ga go na kgonthe  go kamego ka ga seo se bitwago kotsi ya molaotheo.
Lesolo leo le nabilego leo le swareletego la mmuo ka menyetla yeo e twelelago ka demokrasi go kgabaganya dikgao ka moka, e sego fla ka ikonoming, go aga ka lesolong la menyetla ka moka ya ikonomi.
Tonakgolo o bidite bahlankedi ba SAPS kudu Mokimienare Ganief Daniels go netefata polokego ya baeng ka moka nakong ya godimo ya sehla.
Otara ya ka godimo ya go reka e filwe Masande Trading CC.
DSW e twela pele go leka go ba yona ye kaone ge go etla go ta taolo ya thila yeo e tiilego.
Lenaneo la NORSA le fela le thua ka hlahlong ya dialoga ta ka godimo ga dithuto ta saense le bolaodi bja baomi.
Difatanaga ta mmuo di diriwa go sepeta baithuti ba go dira meomo ya dikatio.
Dikgoro di tla thekgwa go kaonafata khnwalithi ya tshedimoo ka Persal.
Le ge ba se mo, ba tla ba gona, ke ra ba ga Nyala?
Kgwekgwe ya kopano ye - ngwagakgolo wo o fetilego - ke wo o theilwego godimo ga batho, hlohlo ke go dira lefase motse.
Sehlopha se se akareta fothela setweletwa seo se sa felelelago sa go fafatwa ka tshipi.
Go rwala maikarabelo a ditefelo kake dikgoro ka go beakanya lefsa peakanyo ya maeleng le poloko ya ona yo e phethagetego.
Aowa ka nako yeo ge batho ba be ba thoma go tlogela difatanaga ta bona ka mebileng.
Ka nako ya beke ya Pito, dithaba dik tiia bonnete bja ponagalo le phethagalo ya maphodisa le baithaopi ba Bambanani.
Thutwana ye e latela kgato yeo e tswakanego ya monagano, pelo le diatla ke gore, go lemoga, phethagato le tirio ya go kgonagata dintlha ka ga go ithuta di a tswakwana.
Dinyakiio ta maleba ka tswakanong ya tshepedio ya godimo, tshepedio ya taolo l,e dika ta ditheko di tla tewa gore di tla laeta menyetla ya dikgopelo ta mpshafato.
Fa ka Motse Kapa serumula se tla dula le tee la matati a mane ka sedikothutong sa masepala, ga mmogo le ka sedikong sa ka Breede Rivir Overberg.
Ka tlase ga tshepedio ya kgale ya kgethollo bonti bja batho bo be bo ganetwa go tsenela thuto ya khwalithi yeo ba baweu ba ipshinnego ka yona.
Katio ya bodithaba e nyaka kakanyo ya mekitlana ya sethaba e thewe  ka fao le go lebelelwa lefsa, bonnyane mengwaga ye mengwe le ye mengwe ya mehlano.
Feme ye tee ye yeo e lekotwego le dikhamphani ka moka ta ka pele  di sana le direkoto.
Khuto, tudiego, polokego, puo ye botse, hlompho ya ditokelo ta botho, ntwa kgahlanong le bodiidi le hblabollo ya sa ruri yeo e theilwego godimo ga batho di kgokagane ka go fetiia.
Lefesetere la ka morago la sefatanaga sa mogononelwa le thunthitwe mme sefatanaga sa emiwa.
Ke mabaka a kgonagalo ya yona ya go ba sethoeti sa polokegoga o nagane gore maikemieto e kaba fihlelela ke bahlapeti?
Molawana wa Tiriano ya Baomi o fana ka m ahlomo a  tswalano ya ka diindastering ka meepong go tea kgato ya go se be ya bonaba eupa ya go tweleta go feta ka fao e le go ka gona.
Se ke fela go dira gore fihlelela ramolao menyetla ya go botiolla le go hweta bohlatse bjo bofsa.
Go bonolo go hlapetaditheko ta mathomo le go hloma mokgwa wo bonolo wa go bona ge eba kgomo e itwa go ima gape.
Dinyakiio ta banamedi di laeta gore batho ka bonti ba nagana gore dinamelwa ta bohle ga di a bolokega, kudu ka ditithing le mafelong a go emela dinamelwa e lego a bohlokwa a go hweta dinamelwa.
Moseamo o laeta boithabio bja legae la ka Durban la lapa la go tumae lego ba ga Robinsons.
Polane ya go hlama mekgwa ye bjalo e tla boledianwa le bateakarolo ka moka.
Boleng bja godimo bjo bo okeditwego ka ditefelo ta motheo ta dinamelwa, poloko le ditefelo ta bjalo ta dikgokagano.
Metato e tla hlongwa ka ditseleng teo di sekeditwego goba morwalo le porojeke yeo e tlago tea dikgwedi ta seswaigo phethagatwa.
Bjalo ka motwasehlabelo wa go huduwa ka kgang ka Sophiatown, Khomreiti Joe le lapa la gagwe ba hudugete ka Aleandra fao a ilego a tsenela ntwa ya tokologo bjalo ka leloko la mokgatlo wsa ANC wa Bafsa.
Baomi ba tlaleleto b a thuite ka pueto yle tokio ya ngwsako wa maboto a go se sware phio ka nepo ye.
Karolo ya tekolo ya rena gore re ka kgona bjang go tweta pele maiteko a go tswakantha, kgapeleto go nagana ge eba meomo ya kgweboe tloitwe ka mokgwa wa maleba.in any discernible manner.
Le nna ke holofela gore komiene e tla dumelela go kgalhwa ke tokomane yeo.
Go bohlokwa gore maiteko a a fiwsa hlohleleto le gore mohola wsa ona wa go hloma maiteko a phokoto ya thila a phatlalatwe.
Tirelo ya lefase ka mokaka seto e e hlaloitwe bjalo ka phihleleo ka dinyakwa, hlaeletano ya mogala wa mantu go motho yo mongwe le yo mongwe.
Mo gongwe ka ge e sale a makete ge eb a -  Ngaka Mhlongo.
Mabaka a bosenyi: Mna Khana o lekile go tea sefatanaga, seo se bego se tliitwe  ka thekeio ya bofora, ka ntle ga mellwane.
Porojeke yeo e ikgethago ya legapi la leihlo e dirwa ka Sepetleleng sa Kuilrivier Netcare bjalo ka karolo ya lesolo la Beke ya Kwalakwato ya Mahlo, yeo ka setlwadi e swarwago kgweding ya Oktoboro.
Re bone mesela ya merogo, leloko la sethaba leo le operaiktago lefelo la go lokia difatanaga, go hlahla ka ta go aga mengwako, le go hlahla ka dilo ta go swana le go dira dikgopelo ta meomo le go aga dikepe.
Mawsatle a magolo le mafelo a magolo ga a o thibela go laeta thekgo go rena.
Thapa le go hlohleleta bafsa le batho ba bagolo go teo karolo ka ditiron g ta go idulla mmele.
Maatla a sekgao sa sesole le dikarolo te dingwe, ka fao di tla thnewa le go ithekga godimo ga katlego ya bao ba thetwego.
Ka mehla e tiiedite bohlokwa bja go bea leihlo ka kgokaganong ya dithaba teo di angwago ke bodiidi le go se lekanele.
Go ithekga kudu ka Komiene ya Dinaga te Pedi le Dihlophathomo teo di fapanego, re thomile ka tula tsela ya hlabollo yeo e swanetego goba mohlala wo mobotseka gare ga Afrika le tiriano ya Borwa le Borwa.
E fana gape ka hlaloso ya yeo e kgathwago ke bateakarolo bao ba fapanego ka tshepediong ya kgoro ya tsheko.
Kgolo yeo e twelago pele e la dirietwa go dira bjang bja leruo bjo bo omoitwego, mahlaka le go beelwa ka thoko bo beelwa go dira dijo ta diphoofolo.
Meyara Mfeketo o tumiite basadi ba toropo ba batsebalegi bao ba laeditego gore go a kgonega go emelela ka godimo ga mathata le dilo te din gwe te di lego ka goldimo ga phihlelelo ya bona.
Kgoro ya Hlakodio e tla oma ka sekgauswi le mokhanselara wa wate yoo e amegago  go phethagata thuto ya hlahlo ka mafelong a mangwe ao a sa hlabologago nako le nako.
Masepala wa Thekwini o rile gape wa etapele ka go lekanyeta dikgahlego ta borakgwebopotlana le dikgwebo teo di etego di theilwe.
Ditheo te ka moka di nale boromia bjo bo ikgethago, kudu bjo bo hlaloswago ka molao wa go e hloma.
Hweta ditokelo ta ditaelo ta boetapele- e sego fela go tlata diforomo, gomme o boete maemo sekeng ka sekolong.
Mehuta ye mengwe ya diphoofolo maatla ao a lego ka gare ga bjang bja go omiwa a tlase, ka fao e dira gore go fiwe mehuta ye mengwe ya dijo e lego ya theko ya godimo.
Kokeleto ya mokitlana e theogile, kudu ka lebelo go feta ka fao go dumilwego ka gona.
Ke rata go dirio monyetla wo go go netefaleta gore MaAfrika Borwa ka moka ga ba balwa, morago ga kotsi ya Tsunami, ga bjalo ba bonwe.
Hlabollo yeo e twetego pele ya dinamelwa ta bohle, Mohlagase le didiriwa ta hlaeletano di kgorometa hlabollo a ikonomi ka kontinenteng.
Go swanete go be le mokgwa wa maitshwaro a botse le setho  e lego motheo wa go fana ka MCHW le ditirelo te dingwe , go ya ka kopano ya Ditokelo ta Bana.
Bogodi bja mehlare bo kopana ka godimo ga hlogo ya gago gomme di fetola mmala wa lefase ka lewatleng e le le letala, leo le fago dipatsopatso ta seeta teo di bonalago mokgahlong wa mahlare.
Go ruta bareki ba rena, go aga segwera sa tiriano, go gata kgato ya go fikhlelela dinyakwa le dingolngvorego ta bareki  ka go phethagata tshepedio ya hlokomelo ya bareki ka moya wa dikokwane ta batho Pele.
Keteko ya ngwaga wo ya Letati la Ditokelo ta Botho e beile kgatelelo godimo ga boetapale bja sethaba ka Kapa Bodikela.
Motlata Meyara, Mokhanselara Grant Haskin, o tla swara moletlo wa go hloma Sehlopha sa Shosholoza go lebogia sehlopha le go keteka katlego ya sona.
Ka gare ga sekgao sa go thwala batho meomong go nale go katologa go ya go batho bao ba nago le bokgoni bjo ba bo hweditego ka dithuto le hlahlo, mokgwa wo e lego gore o sepediana le diindasteri le le indasteri ta ikonomi yeo e hlabologilego.
Go kgokaganya, go polana, go ukamela, go hlama, go komiena le go swara hlomo ya dimithara ta go opareita sefetoledi sa maatla le go kaonafata ditiro ta go amana le setlabela sa go fetolela maatla.
Ditaba ta Sasol, yeo e teerego theknoloti ya go palelwa ba e fetolela go ba ya go kgona, e bonala e tlile go bueletwa ka hlabollong ya Pebble bed Modular Reactor.
Bobedi banna le basadi e ka ba maloko a WINSA ge e dute e  le gore ba nale maikemieto ao a swanago.
Ga se ke ithuti ka Thallium go fihla go fao, eupa ke dumela gore e ka ba, ja.
Kgopolo yeo e lego gona ya kakareto ka Afrika, e hola kudu ikonomi ya Afrika Borwa.
Mafaufau a rena a bosa bjo botse bja letati le bophelo bja maipshino ka ntle ga mengwako di nale seabe ka Mathlasedi a letati ao a senyago letlalo e lego seo se hlolago kankere ya letlalo.
Tshepedio e twela pele le seo ke fanego ka sona go Komiene lehono ke pueleto ye nnyane ya tshepeto ya pele.
Go tea maikarabelo a bong b ja ka moso, bofsa le dipalo ka bao ba sa itekanelago.
Ba bangwe gabotse ba emete go sekiwa mme e tla re ka pela ba feta nako ba le ka kgolegong.
Thilafalo yeo e twago lefelong le tee, go swana le kago ya peipi le lefelo fao go thologago thila.
Te di latelago di boletwe le go fiwa gomme di filwe wena.
Bjalo ka ge ke bolete, o be a ikgafa fao seo bego se amega, ka nnete.
Go ya ka GrandWest , temogo ye e akante go bona gore thuto yeo bonelago pele ka ga AIDS yeo e nepilego bathno ba bafsa e tla ba porojeke ye bohlokwa bjalo ka karolo  boikgafo bja maikarabelo go sethaba.
Porojeke ye e amana le go omia go fihla mafelelong ga setlabakelo se bohlokwa e lego meetse.
Eup sa mafelelo ke se, go bile le polelo ya titilego ya sefofane se go emelela ka Taipei.
Le ge go le bjalo, mahlomo a poeto sekeng a nyakega ga bjalo le go feta peleng.
Ntle le ge re ka omia khamphani bjalo khampani ya bobolokelo mafelelong eupa se e be e le lebenkele la go rekia diaparo.
Histori ya rena thadilwe ka mohlala wsa bao ba bjetego peu ya tokologo, ya bao theilego metheo ya tekatekano.
Mohuta wa L wo o omago wo leseletwago ka tikologong  ka seela seo se tagago e dipoelo ta phetolelo ka diji.
Dikarolwana ta samente , ta konkorite goba ta matlapana a maitirelo, a tiiitwe goba a sa tiiwa.
Go bewa molaleng go tshungwa ke mahlasedik go ka hlola kankere ya letlalo gomme go lebana le mahlasedi go fetia gona go ka hlola go fetoga ga maphelo a diphoofolo le a mehlare.
Re dumela gore mmuo o nale karolo ye bohlokwa yeo o bapalago ka hlabollong ikonomi le sethaba.
Go nale mafolofolo a manti ka go ta kgwebo le indasteri go tiriano ya boraro.
Kgwebo magareng ga dinaga ta Afrika, hblabollo ya ikonomi le dipeeleto di amogela edi ya rena kudu maemong a dinaga te pedi.
Letseno la fase leo le hwetwago ke MaAfrika Borwa a manti ke taba ya kgolo ka hlamong ya leano la kago ya mengwako la ka moso.
SAPS e hlomphile sehlopha sa banna le basadi ba bagolo bao ba ikgafilego.
Tona ya Afrika Borwa ya Sanse le theknoloti e tla bula thomiano ya menngwaga ye lesome bjalo ka karolo ya ketelo ya semmuo ya kgoana ya Flemish Crown.
O phatlaladite mangwalo a mmalwa ka gare ga dijenale ta Mokgatlo wa Bokomonise wa Afrika Borwa SACP le wa ANC, gape le ka mengwakong ya bob eadikgang wa Afrika Borwa.
Ka Crossroads go fa mohlala, diporojeke te pedi ta mengwako di swerwe bookgoba ka baka la diphapano ta sepolotiki magareng ga mekgatlo ya dipolotiki.
Bahlankedi ba Pick 'n Pay ba tla etela polasa nako le nako mo dikkgweding ta tharo go bona gore moomo ka dipolaseng o sepela bjang.
Clotex e nale tshedimoo ka ditaba ta mola, dithelete, bokgoni bja dikhomphuthara le theknoloti.
Di beilwe ka tlase ga dihlopha te nnyane bjmalo ka ta mathomo teo di teago go phuthelwa ka tsela yeo e itego go tlaleleta meomo ya bona ya nako le nako.
Ga ke tsebe ge eba ke tla araba potio ya bobedi  goba ga se ke kweie  potio ya bobedi.
Toropo ye e tweledite diopedi te kgolo ta go fiwa go ta botaki ka lefaseng la mmino ka sethabeng se.
Dihblase di wete ka gare ga lepatlelo ta tshuma sekirini se segolo sa LED seo se laeta dirini te hlano ta diOlimpiki.
Tirohlahlo ya thibelo ya go ipolaya e hlamilwe ka nepo ya go hloma lesolo la kwalakwato.
ka kgopelo hlokomela gore fela maloko a SA National Spa Pool a tsenela dikgopelo ta go thentara.
Lenaneo le moomo le hlomilwe ka bolona gore o tsene ka letlakaleng la mathomo.
Maikemieto a Ikapa Elihlamayo ke go fedia hlokego ya meomo le letseno la go se lekanele ka go maatlafata kgolo ya ikonomi le go tea karolo ka porofenseng.
Moseamo wa Africana ka Uitenhage o hwetwa gona ka fa, o fana ka tikologo ye botse ya go laeta histori ya Uitenhage le tikologo mabapi.
Tekano yeo e ka bnago seripa sa ngwaga, kelo ya tlase ya maemo a erythematic ya MED e wela ka gare ga kelo ya kotsi ka Motse Kapa.
Lefelo la go ithidulla, go sepela le go hema moya wa ka ntle di nthua go ikhweta gore ke nna mang.
Dikutullo ta go makata ka ga thuto ka ga menagano ya go bohodu e nyaka potio go twa go rena ka moka ka sethabeng gore re ka dira eng go emia ka bosenyi bjo kotsi.
Bjalo ke taba ya bonolo le gore gake tsebe gore re swanete go oma ka bonolo ka tsela yeo o lekago go dira ka gona.
Mna Modulasetulo, ga ke tsebe Mna Modulasetulo ge eba omiite matlakala a phetolelo ka nako yeo.
E ba le bonnete bja gore thekio e tla ba ka maemo ka go amogeleng ga thuo ya maeleng go aga ngwako.
Aowa, ga re ya ya ka phapoing yeo ye botse, re ile ka phapoing ya bohlodi ka thokong ya ka leboa, gona fao.
Maemafofane a swanete go obamela maemo a tlase ao a beilwego ke ICAO.
Eupa basadi ba MaAfrika ba lebanwe ke go hloka meomo  le letseno la tlase ge ba bapetwa le banna.
Dinyakiio te ta go dirwa gabedi ka ngwaga di tla lebelela diphetogo ta mebaraka ya meomo le mekgwa, ga mmogo le go thapiwa meomong ka makaleng ao meomo ao lego molaong le ao a sego molaong le go hloka me.omo.
Sekhwama se se thekga hlabollo ya sethaba le ikonomi le sebjalebjale magareng ga maloko a kopano ya botee.
G fanaka, go fihlia, go hloma le go laeta phapoi ya go hlatia ya lebato la go lekelela mothene wa go X-ray.
Kgomo ya nama e tweleta nama, e tiile e bile e na le digoba.
Malebana le potio ya bobedi, ke nagana gore Moperesitente Kabila o tla araba potio yeo.
Ka phuruphutong ye nngwe bagononelwa ba bane ba golegilwe ka molato wa go hula le ba bangwe ba bane ba ka molato wa go kwea motho bohloko.
Selete se nale monyetla wa go hweta lefsa mesepelo ya hlago ya mehuta ya ditlou le diphedi te dingwe.
Ga go na ka lebaka la eng gomme morago wa thibela molao wo le go e omia ka tsela yeo e tiilego mabapi le  dipapadi ta karolo ya A?
Maloko a tsenete dingongorego mme go tla tweta pele dinyakiio ta bagononelwa ba babedi, bobedi go twa ka Steynrus, ba golegilwe.
Ditaba ta dikarolwana di tla ahlwaahlwa ka gobane Kopano e ahlaahla  dilo ka moka.
Hlompho ya ditokelo ta botho, maikarabelo, go dira dilo molaleng le demokrasi ka boyona, di theilwe ka hlabollong ya go teakarolo ga badudi ka tsamaiong ya puo, le go tiia hlokomelo ya ya go thibela tomio ya maatla boaedi le tshenyo.
Tswalano le Latin America e swanete go amogela maemo a godimo le kemedi, go akareta moromiwa go twa dinageng ta ka ntle o a lgo ka nageng le yo a hlomphilwego, e tla hlokomelwa.
Diteko ta katlego ya Phadiano ya Mogopo wa lefase wa FIFA ka lebopong ta go tsenela  diphadiano di bapetwe ka toropon g dikgweding ta go fetamme di netefadite Durban e hweta go hlongwa ga lebopo la bobedi.
Ka bjako re ile ra emia ka go tsena sekolo mme ra kgetha go thoma ka sekolo ge dikolo di bulwa.
Go swara fale le fale e le go feleleta go swana le go lokela dimete te difsa le ka lefelong la go swarela le go feleleta  mefelo a go sepela le ona a tla feleletwa.
Ke boete morago thwii ka ngwakong wa mmuo le go feta diiri ka ngwakong wa mmuo le Moperesidente Chiluba.
Pholisi le molao dihlomilwe le go fa karolo yeo e sego ya boemafofane magareng ga dikarolo teo di fapanego ta mmuo.
Tiragalo yeo e laetwago ke seswanto se e a bonagala.
Tiro ye ye oro ya go tsehla molao wa bodithaba me Kwano ya Geneva le Mmuo wsa Afrika Borwa di kgahlanong le yona.
Ke a go hlohla ka gore phetolo ya gago Mookamedi meiring , eupa gape ke tseba gore batho ba bangwe bao ka nnete ba tla rego seo ke phetolo ya go segia.
O rile maemo a amile bana bjalo ka ge ba tla efoga go tla gae e lego lefelo leo le ba soltlago.
Baeng ba rena ba file thlagio yeo e bonagalago ka phatlalatong ya MPCC go kgabaganya botelele le bophara bja Afrika Borwa.
Mmuso wa Afrika Borwa o teere sephetho sa go bula ngwako wa botseta ka Guinea Bissau.
Teseke e tsenya tshedimoo le go e fetieta ka Interpol gore e phatlalatwe.
Kelelo ya peeleto ya godimo ya go twa ntle e nale kgonagalo ye nti ka bogoneng bjo maatla bja tsheketo ya ka nageng, e lego motheo wa nako ye telele ya katoloo ya diindasteri.
Kabo ya meetse ye e lego gona e twa ka didibeng ta meetse teo di nago le meete a manti ka tlase.
Kopano e ipiledite go makgotla go go ikgogela morago le go se hlohlelete hlaga ya maemo a sepolotiki ka Zimbabwe.
Lesolo la kwalakwato le leano la hlahlo leo le hlamilwego go godia maemo a tirotokio le go sotla go dira gannyane fela go phethagata molao le go tswalela bao ba amegago hlaologanyo.
Dikakanyo ka ga go itlwaeta mekgwa ya go ruta le go lekola di tlamilwe ka nepo ya go ba le seabe ka tshepetong ya sethaba.
Toropo e ka seke ya diria mokgwsa wsa go sesefata kabelo ya ditirelo le ge badudu ba alete morago ka ditefelo ta mekitlana ya meetse.
Afrika Borwa ga se nke e be kgauswi go feta ka fao e lego ka gona lehono ka go fihlelela sethaba seo se kopanego , sa demokrasi, sa go hloka bosemorafe, sa go sebe sa bong le sa katlego.
Tweleto ya dijo ta bana goba dijo teo di nago le metswako  ya go swana le nama, hlapi,merogo, maswi le moroko.
Ge o ke etela kereke e ele o tla hweta thero yeo e bjalago diphapano.
Sekgoba seo go bolelwago ka sona ka godimo ka sekgaong sa Taolo ya Porojeke le go bewa ka tlase ga tekolo ya gab edi ka ngwaga.
Diromelwa ntle go twa Afrika Borwa go ya ka Paraguay di akareta, tshipi, methene, dijo teo di lokiitwego ga mmogo le dimenerele le ditweletwa ta dikhemekhale.
Pele ga karolo ya go hlatholla mohlankedi o tlamegile go hlaloseta leloko la sethaba go diria setlabelwana  seo se filwego go dira polediana ka mogala magareng ga batho ba bararo.
Ditaba ta moragorago ka ga bophodisa, masolo a mafsa le mahlomo di swanete go ba gona.
Kelo yha CPI e emela phatlalato ya thomio ya dithoto le ditirelo lapeng  la magareng  ka Afrika Borwa.
Mna Modulasetulo, maatla ao a sego molaong a diriw ke maphodisa ke akanya seo.
Batho ba Zimbabwe ba bile le demokrasi pele ga ge Afrika Borwa e ba ya demokrasi le ya tokologo.
Mangwalo a a dibisa a tla diriwa bobedi ka nako ya sebjana sa ditokieto le sebjana sa lefase.
Lekgotlataolo la Maemo a Diphnatlalato ke setheo sa dinidasteri seo se nago le maikarabelo a go lekanyeta mateng a dikwalakwato.
Go hlongwa ga lenaneo la lefelo la go hlokomela, la polokego le la segwera ka dikolong   lego la 'tlogelang bana ba ithute ba bapale.'
Go hlasela naga - Fao batho ntle le molao ba teego naga ka nepo ya go aga go yona.
Dikgaruru ta dipolotiki di ia go titlano ye kgolo  le go hudugela ka metse setoropong.
Dube ke molaodi le molaodi wa ditokieto wa CKB mme o amega ka tsamaiong ya dithoto go ya le go bowa ka khamphaning.
Sa mathomo a e kaba o nale bothata ka  -sa pele, e ka para ya martel?
Ga ke tsebe batho ba bangwe, ke be ke swere dikranata te pedi ta letsogo.
Ka Moupologo US e goeledite mmuo wa Iran ke o oro, wa thibela bahlahlobibjalo ka maiteko a go teeya taolo ka sethabeng sa lefase.
Mmuo le makgotla ka mmuong ba ka se iinyege ka maikemietong a bona a dinepo.
O rile dikgaruru di kgahlanong le lenaneo la bjalo  leo le ketekago merafe ya kantinente le batho ba yona.
Tshepedio yeo fetogago nako le noka ya kopano e tla nolofatwa go dumelela bakgethi go tea karolo ka tshepedio yeo e tlago ama maphelo a bona.
Lefelo le le nale ditaba ka ga diporojeke ta hlabollo ya ditlabakelo le ikonomi ka Afrika.
DiHCD di akareta phetogo ya tshepedio, ga mmogo le maano a kgato ye nngwe le ye nngwe ya thuto.
Dinyakwa te di tla sekasekwa gape ke Kantoro Kgolo le gore di tla bewa maemong a godimo ka mabakeng a mangwe.
Disiki ye e dumelela gore o pkake sefatanaga ka lefelong la bao ba sa itekanelago ka mabakeng a itego.
E tla oma bjalo ka kelo go netefata twelopele le go fana ka pono ya mmuo wa elektroniki.
Se se akareta go goga thila le ditirelo ta go hlwekia meetse te di abiwago ke paballo ya tikologo ka mabopong.
Motho wa go hlokofato bana ka ta thobalano goba senokwane seo se dirago se, o swanete go golegwa le go lefela ditiro ta gagwe.
Gape, ka moya wa Vuk'uzenzele, re swanete re emelele le oma mmogo go kgabaganya naga le go netefata gore go ithutwa le go ruta ka dikolong ta rena.
Re lenbelete go twela pele go se go netefata phethagato  le katlego ya Kwano ya Afrika Borwa le China.
Letlakala le la wepo le hlamilwe go nolofata le go kaonafata kabo ya ditirelo go bareki ba rena ka go gapa kgoboketo le go lekola Ditokomane ta Dithendara ka thomio ya theknoloti.
E ka kgona go ikgatia ka tsela ye nngwe goba o swanete go e laela go dira kgatio?
Ditefelo di dirwa ka mekitlana ya diripana, di theilwe godimo ga twelopele yeo e dirwago ka porojekeng.
Menyetla ya le go hloka matlatse ga hlabolloya ta boeti  ga di nyakiiwa ka fao go kgotsofatago.
Re twela pele go ubulwsa ke taba ya ge Mna Bemba a sa le ka thotong ka Afrika Borwa.
Ka tshepediong yeo, re tla nyaka go ruta bobedi batho ba bafsa le rena ka dilo ka moka teo ba re etilego pele ba bego ba di dira go go goteta serumula sa tokologo.
John van de Ruit ga bjalo o dula ka Durban eupa o twela pele go oma le go etela dinaga ta bodithaba.
Ka go theogela go o itego, metswako yeo e fapanego e diriwa go fothela ka mabelong go yeo e diriwago ge go theogela.
E tla abaganywa magareng ga sesole ka moka sa sebnjalebjale le gore nnete gape e abagantwe magareng ga sesole sa go lwantha mmuo.
Ba hlabolli ba oli yeo e sa hlotlwagoba tla twela pele go reka dinyakwa ta oli ya bona e tala.
E tla twela pele go gapeleta ka maatla phethagato ya yona ka botlalo ka tekanyetong ya dithelete ta Porofense.
Ke be ke tseba ka taba ya gore Thembiso o be a otlela koloi yaka, potio yeo e sa twago go hlagelela fa.
Ba tla ba le dipolediano, dinthla teo mo gongwe ba bego ba ka se be le tona.
Morago ra tsena ka tlase ga sekhafola ra tsenela ka gare ga lepatlelo la dipapadi.
Go dira diteko ta twati ya Tbgo nyakega dikarolwana ta molweti gomme di romelwe go ya go dira diteko laporothoring.
Hlabolla menyetla ya hlaeletano ka gare le go dira dikgoro ka moka di lemoge ka ga ditirelo teo karolo yeo e di abago.
Nomoro ya seupo ya ngongorego e tla fiwa , ge go ka ba bohlokwa gore o dire dinyakiio go ya pele.
Masepala wa Bitu o swanete go lebogiwa ka go tea kgato ka tsela ye go tlia Masepala ka tseleng ya go hlokomela ta boeti ka seleteng seo.
Batho ba go ithuta ka dinaledi ba kgale, kgobokano ye ke 'Trishanku' yeo e reeletwego ka go se fele pelo ga Kgoi yo a bego a nyaka namelela legodimong pele ga nako ya gagweyo ga bjalo a fegilwego gare.
Kantoro ya kabinete le yona e fetowe ka tsela yeo e lego gore e nyaka go fetola tigelo ya Komiene ya Boperesidente ya tekolo.
Ka fao ga go na thekio ya ditekete ka letati la papadi.
Seka se sengwe le se sengwe seo se tla hlangwago, se tla laolwa sa be sa tiietwa ke Enteneere wa Meago.
Ka fao ga go aba le menagano ya go swana ge go bolelwa ka dokomane yeo gp bolelwago ka yona.
diporofense ka ntle ga selete se, di tla gapeletwa go lebelediiamananeo a tona a hlabollo.
Gape, re holofela gore kopano ye gore ka hlompho e bolediane ka taba ye le go tla ka tigelo yeo e tiilego ya gore go ka ongwa bjang ka temogo ye mpe ya batwantle, bafaladi le ba go nyaka thuo ya sepolotiki.
O hlama gape le hloma mananeo a hlahlo ka mafelong a moomo ka dithutwaneng ta  motheo.
Go hweta tshedimoo ya tlaleleto etela saete ya inthanete ya Beliza Tourism Board.
Go tloga nako seo re se bonego le go se kwa ke ditshepio fela teo go bonalago di se na ditlabakelo.
Mosadi o swanete go ya kgafeta kliliniking morago ga pelego go ya go kala ngwana, le go hweta thwaana, le go fiwa maswi le CO-trimoxazole, le dikhlare ta go thibela pneumonia.
Re dumellane gape go dira tekolo morago mabapi le bokgoni bja re nago le bjona ka lefelong ka ditaba ta maatla le mohlagase le ditaba ta bolekanyeti.
Ka fao, go kgobelwa ga khapone le go  boloka maiteko a mmepe wa tsela go tla emela karolo ye tee ya kakanyo yeo.
Kgoboketa le go hlabolla kweio ya mahlomo a semolao mabapi le mmuo wa bosethaba le wa porofense.
Methpo yeo e sego ka bonti ya phetolelo ya go twa ntle e swanete e be dilotwa le go fiwa ditefelo ta maleba ta bodithaba.
Ge a be a mo khupeta a lemoga gore morokgawna a gagwe a be a kolobile gomme a mo hlohla.
Setithi sa maphodisa se theile maemo a go se kgotlelele mabapi le go bjalwa aga pate ka lefelong.
