Go hlohleleta temo bjalo ka kgetho ya boiphedio magareng ga bana bao ba tsenago sekolo.
Re lekile go hlaloa seo ka tsela ya go gatelela le ye e kweiagalago ka moo re ka kgonago.
Dibolayadikhunkhwane ta mabung, ta go swana le ta khunkhwane ya mafela ye ntsho, di tla laola seemo sa seboko.
Mahodu a dikoporo a phatlalete mo dithabeng ka go tloa dipeakanyo ta diphaephe ta meetse ka bophara go twa dintlong.
Nako ya basenyi ya go eta ba senya ya sehlopha Mqanduli gabjale e fihlile mafelelong ka tshwanelo bjalo ka ge Tsela ya Twantho ya Bosenyi ka Botlalo [Zero Tolerance Crime Approach] e amogetwe ke sephodisa sa Mqanduli.
Kaonafata phethagato ya baomi ka tsela ya go fokota dinako ta go eta pele dipotio ta diklaente.
US Secretary of State Condoleezza Rice gabjale o mo leetong go la Middle East.
Ke be ke no kwa ke tshwenyega mabapi le go bolokega ga ka ka go tsena ka stetiamong.
Se ke kaonafato kgolo go bonti bja dikolo ta rena.
Go swanete go gopolwa gore dilo te mpe kgahlanong le baetapele e be e le te nti kudu.
Botiplomate bja rena bja ekonomi bo matlafata botiplomate bja rena bja sepolitiki bjalo ka ge re twela pele, ka mantu a Seme, go aga "bophelo bjo boswa bjo go akaretago dikgato ta go fapafapana te di lego gona ta godingwana, ta di hlakahlakanego".
Ramolao Visser o be o nyaka go thomia ka setatamente sa go bula.
Dipego ta WFP ta gore diketekete te masomesome ta batho di thabile South Ossetia mo matating a mane ao a fetilego, bonti bja tona bo ile dikarolong te dingwe ta Georgia.
Phaephe ya go ema ya go ba le kunope ya go kgotlwa ya ka ntle goba setlabela sefe goba sefe se sengwe bjalo ka ge se ka phethwa/kgethwa ke phothofolio ya mananeokgoparara ya mmasepala goba sebeelamellwane flow/flow restrictor ya meetse mo maemong ao a kgethegilego.
Le gona ga e akarete meomo mo Mmuong wa Bosethaba le wa Puoselegae.
Ka go mo gatelela monagano wo o omago, ga go tlola ga tokelo ya go homola.
Bagononelwa ba hweditwe ba swere VW Golf le dithunya te pedi te di se nago laesense le dibeta te go dumelwago gore di omiitwe go dirabosenyi.
Bokgoni bja sehlongwa go phethagata maatla ao a lego fetieditwego le maikarabelo ao a abetwego.
Ge go tewa sephetho, Tonakgolo Brown o ithekgile godimo ga maele a ramolao yo mogolo.
Ge e le gore re bolela ka go epolla bjbj., go tloga go nyaka thelete ye nti kudu.
Go fapana le kakanyo ye nngwe ya tshedimoo ye e sego ya maleba, bobedi diphatiio di a hlokomelwa, le go kaonafatwa.
Ke ka fase ga mabaka ao abelanago ka dithiinyo te di latelago.
Ka tsela ye, maitekelo a go tsena ka bogare a LAED a kgona go ba le kamego ye kgolo gannyane.
Mna Hendrikse pele o ka dula fase ke tlile go kgopela Mna Malan gore a go kgopele gore o tee kano hle.
Kgonagalo ya go dumelela/amogela melato ka moka ya sephethephethe ka ntle ga go otlela ka go se ete, ka boaedile go hloka tlhokomelo, e tla nyakiiwa.
Ka gona, ke leboga kudu Ngaka Johan Koekemoer ge o tlile.
Motho o swanete go tsenela tirelo ya sephodisa ya taolo ya sethaba, dithutwana ta dimotule ta twantho le ta go ikgetha.
Re letete gore dipoelo di tla ba le khueto ye e nyakegago kudu mo go maikutlo a babeeleti.
Lekala la Twantho ya Bosenyi la Rustenburg, le lona le bile le bagononelwa ba lesome bao ba golegilwego.
Se ke karolo ya lesolo la kabo ya ditirelo la Siyabulela la Tonakgolo.
Ka gona PAS e na le maatla godimo ga thireleto ya legae?
Thokopote, moseto wa aluminiamo le mahlapelo a mahlano di hweditwe di swerwe ke mogononelwa.
Le gona digongwana ta go fapafapana di thomiite go oma go hola maloko a tona a go fapafapana.
Ka morago ga go kopanywa le kereke ya Seisimane ya kgauswinyana go bopa Durban South Baptist Church ya bjale.
Ka gona lehono go swaya diphihlelelo te bohlokwa ta leeto la rena go ya go nepo yeo ye kgolo.
Diakhaebe ta dikhonsolo le ditokumente di tla ba te kgethegilego dinako ka moka le kae le kae moo di ka bago gona.
Go hlokomelwa/lokiwa ga ditidifati mo meagong ya profense ye e fapafapanego ka gare ga selete sa gare sa Motse-Kapa.
Go eta pele profense ye e botse eupa e hlakahlakanego ke moomo wo boima kudu - ke maikarabelo a magolo kudu ao a rweitwego godimo ga magetla a rena ka moka.
Mohlomphegi Tonakgolo, re go leboga kudu ge o re hlomphile ka ketelo ya gago.
Dikarolokgetho teo di paletwego ke go ba le boemedi, mohlala bana ba bannyane le batho bao ba fokolago monaganong kudu, di tla dumelelwa go emelwa ke dihlopha te di nago le kgahlego.
Sefatanaga se ile sa kitimiwa ka gare ga Toropokgolo ya Durban gomme se ile ya thaba ka go omia Tsela ya Windermere.
Masea ao bommago ona ba kgogago nakong ya ge ba ithwele le bona ba fetelwa ke sehuba, mokhohlane, bronchitis le nyumonia go feta masea a mangwe.
Se se swanete go lebiwa go fihlelela nyakego ye e etilwego pele ke batho, taolo ya methopo ye e tileletego le go rarolla go hloka toka ga nako ye e fetilego le go hloka ditekatekano.
Go fa edi ye kgolo ya ditharollo te di kgonagalago go akaretwa go tsena ka bogare ga tlhahlo le go gongwe go e sego ga tlhahlo.
MEC wa Ditirelo ta Leago le Twantho ya Bodiidi Koleka Mqulwana o dirile thireleto ya bana go ba ntlhakgolo ya telelediio go kgokagano ya gagwe le dithaba ka tsela ya ditshepedio ta bjale ta Imbizo.
Marega a boruthonyana go la borwa mola sehla sa dipula e le Nofemere go fihla go Mathe.
Go go swara ka tsela ya tlhompho le go go abela ka tshwarelo le tlhaloo ge dilo di sa sepele gabotse.
MRC le lekala la bosethaba leo le sepetago dinyakiio te di nepilego go kaonafata maphelo a Maafrika Borwa ka moka.
Go laola proteke ya diproteke ta thomio yeo e nyakago go ongwa ka diatla ye e sepelelanago le lenaneo la EPWP le dinyakwa ta kalo ya dipego te di sepelelanago le yona.
Ge e le gore o na le moriri ofe goba ofe, gempe goba jeresi ya wulu di tla oma gabotse.
Go tla swanelwa ke go loga maano a mekgwa ya go abelana ka dithelete ge e le gore nepo e swanete go fihlelelwa.
Re phadimaka tokologo le boitshepho go hlama dikgopolo ta boitlhagieto.
Ke tshepha gore phethagato ya NCS e thomile go fihlelela phetho.
Go hlatloa methopo go twa go ditekanyeto ta line te di lego gona le go twa go dikhwama te bjalo ka Sekhwama sa Mabokgoni sa Bosethaba ka tsela ya dikamano ta go oma le ta mananeo le dikgoro ta mmuo.
Bagononelwa ba bararo bao ba golegilwego ke maphodisa ba dumete ka botlalo gore tlhaselo e be e le na le bao ba etilwego pele.
Kgokagano magareng ga intasteri ya oli ye e sa hlotlwago le intasteri ya makhura a tlhago di swanete go ba ka tsela ya ditheriano.
Netefata gore gape o ira yuniti ya sefehlamoya ka ntle.
edi ye kgolo e swanete go fiwa go Molao wa Thireleto o moswa wo o diriitwego go taolo le kgalemo ya borakontraka ge ba romelwa mellwaneng ya tlaleleto le SANDF.
Gabjale ye nngwe e tsentwe go balapa: Khayalethu.
E re ke fete ka go le lakaleta te botse mo meomong ye e remiago hlogo le go ba bohlokwa ye le lebanego le yona kua pele bjalo ka Maloko a Phanele ya APR.
Gabjale re hlamile komiti ya thomiano ya dikgoro go hlama Leanophethagato la Saense le Theknoloti ta Sekgoba.
Go diria leboelela Igloos ya pampiri le dikhatepote le mabolokelo a mabotlelo a galase di hwetwa go palo ya mafelo a mmalwa a a loketego go kgabaganya Overstrand.
E be e le lekga la mathomo moo naga ka ntle ga Amerika e hweditego poelo yeo mo go Intel International Science and Engineering Faire.
Didiriwa ta tiieto di tla bewa go Mongwaledi-Pharephapre wa Dithabakopano.
Gona e ka ba ba be ba apere diaparo dife goba dife ta te itego ta thireleto goba ka dipipi goba se sengwe le se sengwe?
Go nolofata le go kgokaganya dipeakanyo ta go oma ta Toropokgolo bjalo ka benggae ba ofisi ya ICLEI Africa.
Mongwaledi-Pharephare o tshepha gore tharollo ye e rerianwago e tla matlafata puo ya bodithabathaba ya go se tweletwe ka bonti le go huta gore dipolediano di tla thomia mo go ntlha ye ya bohlokwa bjo bogolo kudu.
Karolo ya motsetoropo wa Kapa Borwa go twa Plettenberg Bay go ya Mossel Bay e bontha kgonagalo ya kgolo ye e makatago kudu ye e nyakago peakanyo ye e kgokagantwego le dipeeleto te nepilwego le go latelana ka tshwanelo.
Bjalo ka batho, le boradipolitiki, re swanete go rarolla dikgohlano go la Darfur, Sarkozy o bolete ka morago ga go swara kopano mo moate wa Elysee go la Paris.
Baswa bao ba fokolago monaganong ba ka dira kgopelo ya go tsenela lenaneo la Diwekopo ta Tlhahlo te di sa beelwago mellwane.
edi ye e se nago kwelobohloko e beilwe godimo ga ntlha ya bomeneta ka gare ga tirelo ya mmuo.
Ke tokologo ye ye e lego gore batho ka moka ba a e nyaka, yeo ditemokrasi ka moka di e twetago pele.
Ditebogio go maloko a bego a le moomong go netefata gore basenyi ba bangwe gape ba a otlwa.
Diketekete ta balweti di tholletwe ka ntle go twa go dipetlele ta Mmuo, ka go omia mantu a Mokhomienare wa ta Maphelo wa peleng, le go ikopanya le maloko a lapa la bona ao a amegilego gampe.
Go na le maitekelo ao a sa fetogego mo dinakong ka moka a go ipelaeta kgahlanong le ditiro ta go hloka te di hlohleletwago.
Go theilwe godimo ga dipoelo ta tekolo ya dikotsi, Taolo ya ka Gare e lekola tekanelo le go oma ka phethagalo ga ditaolo ta ka gare.
Maano a tla ba gona go tlata dikgoba moo di twelelago gona.
Magae a go phaka a letetwe go fihla go mafelo a tona ao a hlaoletwego mo dikgweding te pedi te di latelago.
Go swana le maole ka moka a mangwe, MK e bile le melao mabapi le go ogana le marabele.
Peakanyo ya bobegaditaba bjalo ka ge e hlangwa gabjale e ithekgile kudu godimo ga letseno la papato.
SAPS e amogete tsela ye e theilwego godimo ga dipoelo ye e sepelelanago le Molao.
Ngaka, o gopotwa gore o bolela ka fase ga kano.
Te dingwe ta melao di bolokilwe ka gare ga dimusiamo.
Samiti e laete gore methopo ya Bongwaledi e swanete go oketwa le go nyalelanywa le mananeo ao a lego bohlokwa a SADC.
E tla tewa go ba yeo e filwego laesense go ya ka Karolo ye.
Bobegaditaba bo swanete go fihla pele ga nako gore go be le nako ya tshepedio ya boingwadio.
Kgoro e phethagadite ka katlego leanophethagato la kalato le kgetho le le tiilego leo le netefaditego tlhaolo le thwalo ya batho bao ba nago le talente ye e nyakegago kudu go Kgoro.
Leeto la go ikgetha la di-smme te di kgathago tema go sealamedi sa tweleto le tla phethagatwa.
Dikarolo ta go fapafapana ta badudi ba Afrika Borwa di nyaka mananeo a go fapafapana ka lebaka la ka moo mananeo a aroganywago ka gona, a omago le go ipshina ka bobona.
Ka ge re fediite Khonferense ye, a re e sware leswa bjalo ka Khonferense ye e fapanego.
Ke be ke kgotsofaditwe ke gore Mohlomphegi Baleka Mbete, Motlata Spikara, o ile a bea edi ya gago go ntlha ye bohlokwa ya Freedom Park.
Mopresitente o bolete gore diphihlelelo te di twa go maanotshepedio a a hlamilwego ke mmuo wa temokrasi go rarolla bohwa bja kgethollo ye e akaretago ka botlalo, bjoo bo tlogilego boa ma dikarolo ka moka ta maphelo a batho ba rena.
Mekgwa ye e dumeletwego go la Afrika Borwa ya go lema ka nepo ya go rekia ga leokodi leo le palelago dikhunkhwane, leokodi leo le kgotlelelago dibolayadikhunkhwane, Soya ye e kgotlelelago dibolayadikhunkhwane, lefela le leweu le le lesehla leo le palelago dikhunkhwane.
Bakgathatema ka moka bao ba kgethilego go tsenela dithutelatiro ba lefa putseleto ke mongmoomo.
E twelete nakwana pele ga Kgorotsheko ya Matsulu Periodical go kgopela peile le boipobolo.
Hlama tikologo ya maleba go kaonafato ya phethagato ya meomo ka moomi.
Gabjale, go na le dipeakanyo te pedi ta metswako ye e lego ya go ithuta  go la Kapa Bohlabela mo leoka la ta tlhago la Hluleka ka go Wild Coast le mo sethabeng sa kgauswi sa Lucingweni.
Baetapele ba rata go fa dipolelo eupa balwelatokologo ba phutha digempe t bona, gomme ba tsena fase go dira moomo.
Afrika Borwa le Papua New Guinea ga di na diponelople ta go-ya-go-ile ka dinaga ta bona.
Thuto ya tlhabollo ye e tieletego e swanete go bontha tlhompho le kgotlelelo, moo go ikopanya le ba bangwe go lego ba matlafata, go abelana ka ditlhotlo le go fa mafolofolo.
Boraekonomi ba banti nageng ya Amerika ba dumela gore melao ya kgahlano le potego e na le seabe se bohlokwa go ekonomi ye e omago gabotse le boetapele bja Amerika ka go ekonomi ya lefase.
Bjalo ka Maafrika, re swanete go ithuta go twa go le amanya Diaspora ta rena bjalo ka bahlahli, baokamedi, babeeleti le bengkgwebo.
Mokgopedi wa thentara yo a hwetago palo ya godimodimo ya dintlha o tla abelwa kontraka.
Ke lebogia Downtown Music Hub wo go borammino le diopedi ta Afrika Borwa.
Re kgoboketa/rekia mehuta ya go fapafapana ya difeniara ta go sepela le mabaka, silibera ya segologolo le ya sebjalebjale, dibenyabje, dilo ta go pentwa, diupanako, dihlabani, diseramiki, koporo le porase.
Go tsena sekolo gape le gona ke karolo ye bohlokwa ya tlhabollo go sethaba sa lehono.
O bolete gore re swanete go nyaka Sibusiso le go tla le yena pele go ofisi ya Winnie.
Ge e le gore dithuo ta dithelete di a nyakega te di swanetego go phethagatwa pepeneneng go theilwe go ditsela te go dumelwanego ka yona.
Balaodi ba Dipeeleto ba bararo ba thwetwe go laola karolo ya dikhwama ta dipeeleto.
Statistics SA ganti e sepelelana le datha yeo e kgoboketago mo go ekonomi, dipalopalo ta batho, baomi le go profaela ta leago.
Bjalo ka ge go laeditwe, setlwaedi se se tsenelete kudu go peakanyo ya rena ya leago.
Eupa o omiite le polelo, ke ra gore o amogela ntlha ya gore ka go kgopelo ye e lego ya gago le gona o omiite lentu la uittewis go upa go bolaya.
Gomme e amilwe gagologolo ke peu ya bonna ya pholo le kopanyo ka tsela ya thobalano.
Karolo ye e akareta kabo ye ditirelo ye e amegago ka go goba ye e nyalelanago le tseno ka bogare ya matlotlo, eupa ga e amege go tseno ka bogare ya matlotlo ka botona.
Mo ngwageng wa mafelelo kgoro e swere ditheriano ta go fapafapana go rarolla ponelopele le leanophethagato ta paka ye telele ta thuto ya Kapa Bodikela.
Ke ipileta go Mmuo go netefata gore dipuo-selegae go la Darfur di gopotwa ka maitlamo a tona ka fase ga tumelelano ya seemo sa maole.
Go a kgonagala, re ile go bona Thembiso mo ditekong/tshekong.
Go gopoditwe gore bodiidi, go hloka bodulo, tlala, tshenyo ya naga le phetogo ya klaemete ke mathoeti go bohwa bjo.
Re ka fetela go ye ye nngwe, o bolete mabapi le balapa la Masoeko.
Tona, ge e le gore e dumelelana le Tona ya Matlotlo, e ka laeta.
Moeti e upa motho ofe goba ofe yo e sego modudi wa go-ya-go-ile ka gare ga Port Natal-Ebhodwe Region.
Molaotheo o laeta gore e swanete go phethwa mo dibekeng te hlano.
Maloko a beakante leolo la go emia difatanaga mo tseleng ya Ficksburg le go lemoga difatanaga te di gononwago te pedi.
Go iinywa gore sengwalwa se bolokwe se hlwekile le go ba bonolo ka go omia difonte te di abetwego ta boitaolelo.
Dikgopelo ta dithentara te di se nago disetifikheiti te go hlatsela tefo ya mothelo ta mmakgonthe di tla phaelwa ka thoko.
Go swana le sefatanaga di iitwe go Setii sa Maphodisa sa Sasolburg.
Ka gona e akareta dikanegelo te di kgahliago te e ka bago tlhohlo go dikgetho.
Ba tla twelela pele go Kgorotshekeko ya Maseterata ya Somerset West nako ye e sa fetego pelo.
Ka gona, Rafah le ditsela te dingwe ka moka di swanete go bulwa, go sepelelana le ditumelelano ta maleba.
Ye nngwe ya te ke mafelelo a Ntwa ya Megopolo [Cold War] le gona ka go realo ke kakanyo ka dinaga te dingwe te di swerego maemo a taolo ye kgolo ka go phethagato ya maatla lefaseng ka bophara.
Balaodi ba diproteke ba be ba amega mo tshepetong ya tokollo ya naga ye e lego ka fase ga khansele ya diproteke.
Sethaba le bateakarolo ba bangwe bao e sego ba mmuo bao ba amegago; puo; tikologo; le bong.
Kgwebiano e dula e le ye nngwe ya diphihlelelo te bohlokwa mo tshepetong ya tlhabollo ya kontinente.
Re kgopela gore re fokoletwe bogale bja seeta gannyane hle, wena lesogana leo le lego moo godimo, ke a leboga.
Aowa, ga se ra leba thoko ya seporo sa setimela, re ile go la Noordgesig.
Basadi ba Afrika ba kgotlelete mathata a bodiidi le go hloka tekatekano.
Gomme ga se wa botia yo a ka bago a go kgopete pipi yeo gore ke ka lebaka la eng o swanete go ba se hlaolege bjalo ka Stallion?
Beijing e a fia le go ba borutho nakong a selemo eupa e tonya kudukudu le go oma nakong ya marega.
Ee, dihlopha di be di sa sa dute di ithidulla ka nako yeo.
Ke bolete gore e ka ba karolo ya sehlopha se segolo sa organo-phosphates.
O bolete gore go bulwa lefsa ga lefelo le go tla netefata gore bahlankedi ba sephodisa ba se gapeletege go sepela maeto a matelele go ya diseleng ta kgolego te di lego gona ta kgauswi.
Mohiri - Motho yo a se nago lefelo leo e lego la gagwe la bodulo eupa a le hirilego go twa go monglefelo go le omieta go sepeta kgwebo, bodulo goba morero ofe goba ofe o mongwe.
Mokgatlo wa Dinagakopano o tla abelana ka bahlankedi ba balaodi.
Se se ka akareta ka tsela ye botse phetolo yeo ka moka re boletego gore e hlama dithila te nti te di sa hlakahlakanywago teo o ka bago o kile wa kwa bohloko go e theeleta.
Kopanyo ya didiriwa ta taolo le ta ekonomi di tla omiwa go tweta pele boitaolo bja mafolofolo kudu le go oma ka nepagalo le maikarabelo a mohlakanelwa.
Wate e be e emetwe nakong ye e fetilego ke mokgatlo wa African National Congress le go hloka moemedi ka lebaka la go itokolla ga mokhanselara.
Tlholhleleto go GCIS setlwaedi sa go ithuta go twa go maitemogelo a rena.
Kgolo ye e tieletego mo maemong a godingwana go nyaka kaonafalo go ya go ekonomi ye e ithekgilego go twa ka ntle ye e nago le bokgoni.
Kabinete ya Profense e kopane lehono lekga la mathomo ngwaga wo le go bea edi lenaneotshepedio la bona mo go tiragalo ya bjale ya masetlapelo ka Profenseng le komelelo ye e befelago pele.
Kgopelo yeo e dumeletwe ke National Assembly le Senate ka sephetho se se terwego ke bonti bja palomoka ya maloko a Dintlo ta kopano ya mohlakanelwa.
Maitekelo a go tsena ka bogare a moakanyeto le go bea dilo go ya ka bohlokwa bja tona teo di tla dirago phapano ye kgolo.
Ke nako ye telele kudu moo Maafrika e bego e le batwasehlabelo bao ba solegago ba thulano le ntwa.
Baetapele ba sedumedi ba raloka karolo ye bohlokwa kudu le tema ye kgolo mo maphelong a dithaba ta gaborena.
Ka madimabe, kgokagano magareng ga makala a a mmuo le ao e sego a mmuo a go fapafapana e beetwe mellwane.
Le ge e le gore meunkwane ye e hlwekilego ga go na go beelwa mellwane ge o reka poo, ye e nago le bolweti bja go swana le trichomoniasis, ke fela dipoo te nnyane goba tswadio e sego ka tsela ya tlwaelo [artificial insemination] te di swanetego go omiwa.
Sefatanaga le thoto di phuruphutwe go akaretwa diaparo, bjalwa, disekerete, airtime le dibouthara di thopilwe. Ba hweditwe gape ba swere dikrediti-karata te di utswitwego.
Go tloga mola a rolago modiro bjalo ka moraloki Moprofesara o gatete pele ka go tweta pele thuto ya boiphedio ya bolaodi ya katlego, gomme o twete pele seriti se maatla sa go boloka dihlopha te di lebanwego ke go rengwa ke selepe.
Dinyakiio ta maitemogelo a Yuropa di ka se re omie bohlatswa ka potlako ka kweio efe goba efe yeo.
Re na le tshepho, ka go realo ya gore tshepedio ye gatee le lekga la mafelelo, e tla fedia ditiro dife goba dife ya taolompe le bomeneta, ka ge e tloga e le sepeta dilo pepeneneng, MEC Mokonyane a ruma ka go realo.
Ka morago ga senthara ya Ithala fetogela go la goja le go twela pele go sediko sa sephethephethe moo re fetogelago ka go la goja go leba go Bejhani Road ye mpsha.
Mehuta ya dilo ta tlhago ke diphedi le dimela te di bago gona ka tlhago mo lefelong.
Go fihla gabjale, khuto le tielelo go akareta Afrika di twelepele go re phefa.
Seemo sa boso, mohl. nakong ya maemo ao a tonyago leruo le nyaka dijo te nti gomme ge go fia kudu, go ja dijo go a fokotega.
Ka gona, go tloga go se bohlokwa le gona e lego kgahlanong le tweleto go mang le mang go hlohleleta go hloka nnete mabapi le tiragalo ya bosenyi bjo mo nageng ya gaborena.
Se ke karolo ya lenaneokgoparara leo le kweiegago le tlwaeto ya dipalopalo.
Le yena o bolete gore manaba a hlohleleditwego gape phoo mabapi le sethaba sa great Iranian seo se tlemaganego le go ikgafa go tweta pele ditlhologelo ta bona te di phagamego.
Tlhahlo ya go twela pele e akareta tlhahlo ya go ikgetha ka go lekala la maleba la saense ya forensiki.
Pathalione ya mathomo ya maole a a hlahlilwego, Rapid Reaction Battalion, e amogetwe ke Tona ya Thireleto ya DRC, Chikez Diemu beke ye e fetilego.
Dihlabani ta cross bow le disete ta mesebo le tona di ka rekwa ka ntle ga laesense.
Ye nngwe ya dintlhakgolo ta ngwagakgolo wa Afrika e swanete go ba tokologo ya basadi.
Kgakanego ye e le lebanwego le mmuo wa bosethaba ke gore go tla twetwa pele bjang go tielela ka ntle ga kgolo ya ekonomi ye e makatago ka melawana ye boima.
Mo go tikologo ye mpsha moo bong bja diere bja praebete go la ACSA e tla bago nnete, melao yeo khamphani e e omiago e nyaka go lekolwa leswa.
Ditirelo te di bapetego te di omago ka phadiano, go nameta bananedi e sego ka kgapeleto, gagologlo ka mafelong a Ditoropokgolo.
Mna Mopresitente, Mohumagadi Mongwaledi-Pharephare, Motseta d'Albis, baeng bao ba hlomphegago, ke ikwa ke hlomphilwe go fa polelo pele go Kamora ye e hlomphegago lehono.
Kapa Bodikela e na le mehutahuta ya dimela te menti ta moswananoi go swana le lavender, geranium, rosemary, le marigold te di ka omiwago ka ditsela te nti ta go fapapafana.
Dipolelo te di filwego ke bahlankedi le boradipolitiki ba banti ba mmuo wa bjale le wo o fetilego.
Ge a efa tshwayotshwayo ka pego, Tona Pandor o bolete gore tekololeswa ya leanotshepedio e be e le ntlha ye bohlokwa ya moomo wa mmuo ofe goba ofe.
Moomo le ditokumente ta bona te di thuago bafaladi ganti di be di sa amogelwe ke balaodi.
Didiriwa ta phihlelelo di tla bewa go Mongwaledi-Pharephare wa Dithabakopano.
Boloka seripagare sa materiale wo go mabu ao a thelwago ka piteng goba a fetietwago ka seratswaneng sa gago.
Kutollo/exploration ya moomo e bile ye nnyane ka lebaka leo go tloga nakong yeo.
Mesepelo ya ta maeto go feta Mamba's Store Node go ema mo tseleng ya ka godimo ga Amaoti.
Disampolo di terwe go twa go te tharo ta meropa ya plastiki ye botalalerata ye gomme gabjale di swerwe ke nna.
Thutabolweti ya ta leago ya Motse-Kapa e a fetoga, o bolete bjalo.
Peakanyo ya phetolelo ya go tshebelo ya Kgoro ya Merero ya Seto le Dipapadi.
E bile kimollo gore toka e twelele mo bekeng ye; Toropokgolo e begile gore e tla twela pele go thua Wesgro ka dithelete.
Tati la mafelelo la ditlhahli ta maeto go romela bohlatse bja tona go tekolo ya THETA, go katoloitwe go fihla mafelelo a Mei ngwaga wo o latelago.
Gabotsebotse, te di bile le khueto go meketeko ya go aloa ya tlhago, mekgwa ya tlhago ya tharollo ya dithulano, le gona le ka pelo ka moka, mo go boitshepho bja batho ba rena.
Meyara Mahasela o tere sebaka go hlohleleta bana mabapi le bohlokwa bja thuto, go ja dijo ta phepo le go hlompha batho ba bagolo.
Maitemogelo mo maemong a bolaodi-bogolo gagologolo go puo-selegae a preferred.
Badudi ba mathomo e be e le batho ba go nyaka dikgong, gwa latela balemi, baruirui le barui ba dikgomo le ba go lema maemo gomme ka moragorago tikologo ya fetoga go ba lefelo la maikhuto le lefelo la bao ba rolago modiro.
Dinyakiio ta mathomo di iinya gore babolayi ba be ba le akanyeditwe pele le go bonala ba tswalana le go se lefelwe go go latofatwago ga moomo o mongwe wa tlaleleto wo molatofatwa ao a dirilego mo ntlong.
Se batamele meetse ge e le gore go na le mabotlelo a matalalerata le hlapi ya teli ya ka lewatleng.
Ke thabile go tseba gabjale gore ge ke eme mo ge e ba se ke ya go kgethelwa goba ya phetho ya ntlha gore e be e se yena mokgokaganyi.
Go a nyamia gore CATA e gwantele diofising ta ka lehono go fana ka memorantamo wa bona go nna.
Fomete ya motheo ya tshedimoo mo go wepesaete ye ke HTML.
A re thueng barutwana ba rena go ba tlabela/thua ka Mmetse le Thutamahlale.
Lehono ditiragalo ta sedumedi ta kgafetakgafeta go akaretwa moletlo wa go sepela godimo ga mollo wa ngwaga ka ngwaga o swaretwe gona moo.
Le gona o kwele gore te dingwe ta go se obamele melao gabotsebotse di hlagile moo.
Fokota nyakego ya bokgoni bja tweleto ya maatla ya tlaleleto ka go fokota kgolo ya morwalo wa nako ya leemaema.
Ditirelo ka moka te di abelwago ke Ombudsperson le Hlogo: Dinyakiio di tloga di sa lefiwe le gatee.
Morago ga go bolela bjalo, ke na le kholofelo ya gore tshenyo ye kgolo ye e dirilwego ke puo ye e fetilego e tla re hlohleleta go oma ka maatla go fihlelela botee ka tsela ya dipapadi.
Ka morago ga ditheeleto, re tla kitimela go bala pego ya gagwe, ka go nyaka go tseba gore ke ditsholo dife teo a di tweletago, ke ditumio dife teo a di rekotilego.
E na le go bolela ka letlotlo la ta leago le go rarolla go se akaretwe ga leago ta dihlopha ta go fapafapana.
Ka tiriong yeo, Bathobaso, le gona kudukudu basadi ba Bathobaso, ba hlophilwe mo botlaseng, mola Makgowa a twelela mo maemong a ta letseno la godimo.
Morago ga gore e phethwe, ithute/bala dikgetho ta leanophethagato ka fase le go ntlha ya dikgetho ka go maano a moomo.
Thekgo ya SADC ya tshepedio ya TFCA ke ye bohlokwa bjo bogolo kudu.
Maphodisa go la Batho a hlomile lesolo ka go nyakana le batho ka nepo ya go tloa bafaladi bao e sego ba semolao go twa sethabeng sa bona.
Diphatiio te, te di akaretago sampolo ya diofisi ta maseterata, di kgoboketa tshedimoo malebana le melato ya bosenyi ye e rekotilwego, ditafato ta melato ya bosenyi te di nthitwego le dikahlolo ta melato ya bosenyi te di rekotilwego.
Tweto pele/kago ya karolo ya paediatriki le togaganyo ya sepetlele.
Go tloga go nyamia gore CATA e kgethe go bea ditatofato te itego kgahlanong le nna ka memorantamong wa bona.
Kgopolo le yona e tloga e le ye maatla ya gore dihlopha ta go thunya te mpe di thwalwe go twa magareng ga bona.
Go na le nyakego ya go lekodiia pheleto ya yona ka morago ga decommissioning.
Pitlagano ye e hlotwego ke dipalopalo te nti kudu ta bagolegwa bao ba letetego go sekiwa e phela e le bothata bjo bogolo.
Ka dipalopalo ta badudi ba go feta milione, Khayelitsha e tloga e hlokomologilwe mererong ya tlhabollo - ka tlhokego ya meomo, bodiidi le tlhokego ya magae e le te go itemogelwago tona.
Gore go rarollwe dipelaelo ta ekonomi le leago ka nageng, go na le nyakego ya go huduga go twa go maanophethagato a ekonomi ye kgolo go ya go maanotshepedio a ekonomi ye nnyane.
Go huduga go tloga go ekonomi ye e ithekgilego ka thuo ya go twa ka ntle go ya go ekonomi ye e ikemego ka noi.
Mo mathomong a kgwedi ye kemedi ya maemo a godimo kudu ya baemedi ba lesometee go twa go profense ya Zhejiang e etete Palamente ya Profense ya Kapa Bodikela morago ga go laletwa ke Mospikara Byneveldt.
Ka lebaka la mathata a dintlha te ka moka te di tweletego ka dikampeng, le gona magato a kgato a ile a hlaelela go maikemieto ao Mokgatlo o dutego go nyoretwe go a fihlelela.
Ka go omia boithupo bja phoofolo go mo rekota le phethagato ya bana ba gagwe ke tlwaeto ya tlwaelo.
Ee, ke nnete, ke e bueleta lekga la bobedi gape.
Le gona e be e ka ba ka tlhago go t3a ka fase ga taolo, e be a gateletwe a amogete setii sa bona ka ntle ga pelaelo, ka ntle ga boitamolelo, ka ntle ga twantho le gona ka ntle ga ntwa.
Ke moka e thalwa ka gare ga Molaokakanywa ka goba ka ntle ga diphetoo.
Basepedi ba bile le go emaema mo tseleng go hlohleleta dithaba/badudi go kweia bohlokwa bja go ikilela le go thekga baswa bao ba ikgafilego godimo ga boikilelo.
Meomo ya kalafo ya KwaMakhutha le Isipingo peleng e be e le maikarabelo a Taolo ya Profense, dithoto le baomi bao ba amegago.
E be e le leloko le le hlamilwego Transvaal Union Congress gabotsebotse e be e le, Mopresitente wa mathomo wa Transvaal Union Congress.
Ditii ta OPAC ta go fapafapana di a hwetagala bokgobapuku ka bophara ka ditaelo te di kwagalago le ta kgato-ka-kgato ta ka moo go ka fihlelelwago le go omia dathapeisi.
Ka gona e a twelela le gona ya go lebelelega bjalo ka moraloki yo a timelelago mo sekrineng, ga e dire bjalo?
Thoeto ya kgahlano le kago ya instasteri le go phuhlama ga ekonomi ka lebaka la go se ome gabotse ga lekala la tweleto leo re le hweditwego, di rarollotwe ka tsela ya diphetoo ta ditefo le intasteri.
Leka le go boloka go mafelo ao a goteditwego mabone gabotse goba moo go nago le batho.
Go lebeletwe gore mogolo wa gago ka moka ke bokae pele go gogwa dithelete te dingwe gore letseno la ka lapeng la kgwedi ka kgwedi ke bokae.
Tlhahlo ya semmuo ya dimpa e bopa karolo ya kharikhulamo ya mafapha a bokgoni a go ikgetha.
Le ge go le bjalo e na le maikutlo a gore The Mercury le wona o swanete go tweta pele "botenalisme bja maikarabelo" le gona ga se ya swanela go tumia ditaba ka go fetiia ka ntle ga motheo ofe goba ofe.
Phetogo ya klaemete e twelela bjalo ka seo se hlohleletago bonti bja mathata a le gona go na le kgonagalo ya gore e ka matlafata diphetoo te di makatago te di etego di le gona te di diregago go kgabaganya kontinente.
Ka mantu a mangwe se ke se sengwe seo motho a ka ahlolwago ka sona.
Kgonagalo ya mongdiere ta ditekatekano wa ACL e tla kaonafata tsela ya go bea melao ya bjale ka ge go tla ba le phapano ye kgolo magareng ga molaodi le ACL.
Stetiamo se sefsa sa Green Point se fihlelete significant construction milestone ye nngwe, ka moomo wo o thomiitego wa go kuka dikheibole ta tlhaka ya stetiamo.
Magato a manti kudu a amegile gigolo go tshepedio go twa go kgorotsheko ya tiragalo ya mathomo go ya go kgorotsheko ya godimodimo ka mererong ya molaotheo.
Tsela ya ya ka moso ya IOR-ARC le leanophethagato ta paka ya magareng.
Sa mafelelo, malebo go baadi ba rena ba dithelete, Royal Danish Embassy ka thekgo ya bona ya proteke ye - re tloga re ba leboga kudu.
Eupa tsinkelo ka tlhokomelo e utolla gore lehumo bjo bogolo bja go feta bja mathomo bjo bo sa dulego bo amogela go lemogwa ke batho.
Gomme ba bonala ba tloga iketlile kudu ge a be a se gona mo saeteng.
Aowa, ke nagana gore dintlha di dirilwe ka tsela ye tlogago e le bohlokwa le ye e kwagalago kudu, le gona ga ke nagane gore nka tlaleleta go seo.
Karabo nka tiieta gore Mopresitente el-Bashir a ka se tsenele tlhomamio.
Bahlankedi ba Senthara ya Tshedimoo ba ka thua batho bao ba letago megala ka Seafrikanse, Seisimane le seXhosa.
Maloko a North East Rand Dog Unit a swere banna ba babedi ba mengwageng ya bo masomepedi ka go ba ba swere diokobati te di sego molaong go la Boksburg North ka Labone.
Ka gona re dumete gore kgwebo le khomese ta Afrika Borwa di tieledite peakanyo.
Dikakanyo ta badudi ta gare ga ngwaga ta magareng ka ngwaga, profense, bong le sehlopha se mengwaga.
Palo ya dipueleto ta sethekniki te nnyane go mollwane wa mmasepala di amogetwe.
Toropokgolo le yona e hlaote Mafelo a go bogela Dipapadi a Bohle (di-PVA) te di kgonagalago ta sebjana sa lefase.
Ka gona re kgopelwa go bolela ge e ba re kgotlelete goba aowa.
Ge e le gore mosadi o na le dika te itego goba seela se se tlwaelegago sa peleng goba go na le ditaeto ta bolweti, a ka ba le diteko ta seela sa setho sa bosadi ta mahala go tlaleleta te te tharo.
Mortimer : Nka se arabe potio yeo ka nepagalo efe goba efe.
Tshwarelo, Moegamat, nka go botia ka go iketla.
Ka lebaka la go agwa ga stetiamo, go phaka go papadi ya Mokibelo go tloga go amile maphelo ka tsela ye kgolo.
O laedite gore mmasepala le bakgathatema ba wona ka moka, baaba-ditirelo le badudi ba tloga ba makaditwe ka botlalo ka bobedi sephetho le lebaka le hlotego go tewa ga sephetho seo.
E be e se batho bao ba aperego ye nngwe ya dipipi mohlomongwe?
Dithutelatiro te di ngwadiitwe/retistarilwe lebakanyana le Kgoro ya ta Meomo.
Diprofense le puo-selegae di hlama sehlopha sa proteke le go laeta maikemieto a a tona phatlalato.
Phethagata moomo wo ka go dira gore go be maleba go tsena go karolo ye kgolo ya tsela.
Mogononelwa o tla twelela go Kgorotsheko ya Mmaseterata wa Benoni lehono.
Makala ka bobedi a kgethile di-SMME te di tla kgathago tema go lenaneo.
Mohlomongwe re ka re be kgopete Moprofesara Folb go re lekolela se.
Pelaelo e a twelela mabapi le maitshwaro a go hloka tlhokomelo ka diintasteri teo di ilafatago le go lefa phumolameokgo ye nnyane.
Ee, e bueleta setatamente se ke se dirilego pejana se se dirilwego go kgopelo ya gago ya mathomo.
Nyakiia bokgoni bjo bo feleletego bja mafulo ka nontho go tweleto ye kaonekaone.
Kabo ya mananeokgoparara a netweke le hatwere go di-CHC te di kgethilwego ka profenseng.
Gabjale maikutlo/kgopolo - le gona ke fetile go yona maabane feela, ke gore motho yo a nago le maikutlo a godimo le go tea diphetho ntle le go gopodiia ka tsela ye nngwe, yo a tlogago a tea diphetho ntle le go gopodiia le gatee.
Le gona wa swanelwa ke go rarela ka lebaka la gore turnstiles di be di notleletwe, di be di tswaletwe?
Maitlamo go tirelo ya sethaba a tla dula a le gona go rena bjalo ka ge a kgethelwa ke IBA le go ya ka dipeakanyeto te di beilwego ke Bolaodi.
Ke bolete gore ga ke tsebe ka moo e tweletego ka gona, eupa re ile ra ya go nyaka dijesi, diyunifomo, eupa ga ke tsebe.
Dipalopalo di ka kgoboketwa ka ditsela te mmalwa ta go fapafapana: ka tsela ya go balwa ga batho, disampolo ta diphatiio le diretistara.
Dithomelontle ta motheo ta Bahrain go Afrika Borwa ke dithipi le ditlabela ta elektroniki.
Ke tlile go bueleta go bala gape seo Mohlomphegi Justice Kriegler a se boletego.
Diakhaebe ta makalatirelo ao a kgethegilego, le ditokumente ka moka ka kakareto te e lego ta bona goba di swerwego ke bona di tla kgethega, kae le kae mo di hwetwago gona.
Batho ba mafelelo ba San bao ba etego ba dula mo tikologong ya Kalahari ya Kapa Bodikela.
Sa mafelelo, e re ke re ke holofela gore Proteas e fenye papadi ye legatong la Afrika.
Bonti bja bao ba gobetego e ka no ba e be e se bahlankedi ba seole eupa ba be ba thwetwe ke SAAF, gomme ka gona ba be ba ikamagante thwii le boganka bja seole sa nakong ya kgethollo.
Nna le Mna Falconer re tere sephetho sa go ogana le yona ka tsela ye.
Taolo ye kaonekaone ya tshepeto le peakanyo ya dijo te di loketwego ka ditshitswaneng go rekiwa le go bolokwa.
Go palelwa go go latofatwago ga molaotheo ka National Assembly go fihlelela maatla a ditlamego ta molaotheo go bega molao go ba wo o sego wa mmakgonthe-go se be wa mmakgonthe go go latofatwago go twa go go se obamelwe ga ditlamego ta molaotheo go nolofata kamego ya sethaba go tshepedio ya peomelao.
Mo lefaseng la lehono, ga go naga ye e sa kgwathago ke maatla a kopanyo ya lefase.
Tlhagio ya eneti sola ya phio le ya seeta go la Cape Columbine.
Ganti ba fela ba beakanya meomo ye e sego molaong ya naga ke sehlopha sa batho go merero ya bodulo.
Hugo o bolete gore bjang bja go omiwa lebaleng bo a bjalwa kgauswi le Stellenbosch.
Maikemieto a asoseiene ke ditheriano ta ditumelelano ta tweleto ya dibeta ka bonti le peo-marumo-fase ta dinaga ka bonti.
Mmasepala wa Selete wa Amajuba ga o tlamege go amogela thiinyo ya fasefase goba ye nngwe le ye nngwe ya dithiinyo ka moka.
Sebjalwa sa molaba se swanete go omiwa bjalo ka furupeelwa pele ga ge moloko wa bobedi o twelela.
Bjalo ka Mokriste yo a porofetago ke tea boikano bjo bjalo ka bjo bo tlamago mo go tumelo le maitshwaro a ka ka botlalo le gona ke lekile go e fihlelela ka kudu ka moo nka kgonago.
Maphodisa a hlomile lesolo la go nyaka baganonelwa bao ba ka lekanago ba bane go fihla go ba bahlano.
Tonakgolo o tweledite tokumente ye go dirilwego gore e hwetagale go bakgathatema ka moka.
Maloko a sethaba ao a nago le kgahlego a kgopelwa go apara ditrekesutu.
Tlhaloo ya Thiinyo: Ad alts te di iinywago go bodulo bjo bo lego gona go phetoeto ya yona go Ntlo ya Kgorogelabaeng [Guest House].
Ga a iinye gore e be e le karolo ya sehlopha se tlolago molao ka go weeta sefero fase, ga a bolele seo.
Ka gona go a nyakega go lekodiia ditatelano ta kaonafato, moo go nago le kgonagalo ya gore ka bokamoso bjo bo ka ukanywago, le go akanyeta ka tsela ya maleba, ka go ditlhaelelo ta ditsheneyegelo ta lehono.
Le ge e le gore di-REC te tharo di be di ete di twelete gabotse ka go tokelo ya bona, ba tla swanelwa ke go dumelana go melao ya tlwaelo.
Phedio ya diasiti ta metswakotii goba methopo di swanete go dirwa ke rakontraka wa go rwala ditlakala ta khemikhale yo a nago le laesentshe.
Re dira se e sego ka taelo go twa go ba bangwe eupa ka lebaka la gore re tloga re dumela go yona.
O ngwadile dipuku te mmalwa ka Bertrand Russel, pukutheto, dingwalwa ka merero ya Sepolitiki, Bohlodi, Thireleto, Meetse le ta Dithokgwa.
Tatelanyo ya tshenyegelo ya fase le mananeokgoparara a polokelo te di laolwago ka tshwanelo go hlohleleta peeleto ye optimum, go thibela thomiompe ya dikgwebonoi ta tlhago te le go thibela go se akaretwe ga batho bao ba tsenelago ba bafsa.
Ditshenyegelo ta mmakgonthe ta go fia setopo sa mohu goba go se tsenya ka lebitleng.
Malebo go lenaneo la City's Open Space and Nature Conservation ka go lokia le go hlokomela mananeokgoparara ka go mafelo a go phaka go bapela lebopo, go senya ka boomo ga se gwa tuma kudu.
Phetoo ye e akareta dipeakanyo te di akaretago magato a lebakanyana a ge mebasepala e a hlangwa goba go kopanywa.
Morero wo o tla ba o hlamile mohlala wo o tla bago boima kudu go twetwa pele le go hlama ditlhohlo ta UN SC mafelelong.
Kgathotema ya matlotlo ya lekala la phatlalato ya ditaba mo dinageng te bjalo ka Fora, Jeremane, Italy, Australia le Canada di netefadite thomelo ya filimi go babogedi ka kakareto ka tsela ya thelebiene.
Batho ba lesome ba go ba le mahlo a go sehlefala ba tla dirwa ophareiene mo sepetleleng ka ntle ga tefio.
Diyuniti ta vitamine ganti di hlagiwa go ya ka boima bja active compound le go bitwa i.u.
Baakanyi ba leruo bao letseno la bona le legolo le twago go kakanyo ya leruo.
Toropokgolo le yona e amogete tekolo ya dipuku ye e thabiago go twa go Molekodipharephare wa dipuku ya ngwaga wa bohlano ka tatelano, le go twela pele go hweta kelo ya godimodimo ya krediti ka nageng go twa go lekalatirelo la dikelo la bodithabathaba la Moody.
Dipelaelo ta boradia le bomeneta di swanete go begwa ka potlako go Ombudsperson le Hlogo ya Dinyakiio.
Beke ya go feta go bonwe go fetwa ga molato kgahlanong le Masilo, ge a be a ahlolelwa mengwaga ye mehlano, yo a latofaditwego ka botlalo go mengwaga ye mene.
Mna Modulasetulo, ga ke dumele gore o tla gatelela kudu ntlha ye.
NYSP e tla raloka tema bjalo ka tsela ya go kaonafata mabokgoni a baswa ba rena mola e le gore ba amega go maitekelo a tlhabollo ya sethaba.
Go dirwa ga furupeelwa ga se gwa ithekga godimo ga boso go feta go dira furu.
Gabjale e ka ba e le bohlatse bja gago bja gore o fetile ka gare ga dikhafola?
Ke lebogela Morena le Mohlomphegi yo Mogolo bodulo bjo bobotse mo nageng ya gaborena.
Go leka go fetola ka tshwanelo go thoeto ye, naga ya gaborena e ipiledite Mmuo go dira seokobati sa AZT go hwetagala mo maokelong a mmuo a ta maphelo.
Mna Mekgwe, ke nyaka gore re fapanye magareng ga dilo te pedi.
Diphetho le ditetelo ta lekala la Kontinente di tla tsebiwa makala a maleba ke tshepdio ya mokgatlo wa African Union go la Addis Ababa.
Go rekia ditokelo ta go thea maina ta stetiamo, boentinere bja polokelo ya ditshenyegelo le dithekio ta dithekethe pele ga dipapadi di tla thua go laola ditshenyegelo ta proteke.
Re nthite ditaelo ta maleba go maole a le makala a mangwe a phethagato ya molao go dira se sengwe le se sengwe se bohlokwa go emia le go golega babolayi.
Tlogela dikhurumelo mo dipiteng ge o apea go boloka phio le mollo/eneti.
Dikakanyo ta badudi ta gare ga ngwaga ta godimo ka ngwaga, profense, gong le sehlopha sa mengwaga.
Maphodisa a Siyabuswa a golegile yo mongwe wa bao ba nyakegago kudu mo tikologong ya bona.
Yena le Mna Zapatero ba nyadite nyakego ya "tsela ye e kweiagalago yeo e kgokaganyago phepo, thireleto ya dijo, temo le kgwebo" go rarolla bothata bja dijo.
Maphodisa a Tseki a be a mo nyaka tekano ya mengwaga ye mehlano, go fihla ge letsela leo le rwelego maikarabelo le amogela tshedimoo ya gore o be a dula le go oma mo Vinnies go la Ladybrand.
Aowa, ga ke fetoe thiinyo ya gore ke founela eng.
Ye ke tekanyeto ya bone ya Mmuo wa Mekgatlo ye Menti go tloga mola o thomago go bua.
Di-MPCC ga se dihlongwa ta sethaba ta sepolitiki te di laolwago ka go obamela ka tsela ye e tiilego ya ditheo ta Batho Pele, moo batho ba lego bohlokwa le gona kabo ya ditirelo e swanetego go kaonafata maphelo.
Moomi ofe goba ofe a ka swanelwa ke go romelwa le go bega go ye nngwe le ye nngwe ya diofisi, ditepo goba mafelong a moomo a Mmasepala ka gare ga tikologo ye e laolwago ke ona.
Ga go selo se se lego ka mo se se hlamago goba se ikemieditego go hlama kontraka goba tumelelano magareng ga GCIS le moomii ofe goba ofe yo a etelago wepesaete.
Ka go gatelela tema ye bohlokwa ya sethaba/badudi ka go tea diphetho le tlhabollo, CIVICUS ke lekala la bodithabathaba le le ikemieditego go lemoga tema ye.
Tema ye bohlokwa ya ofisi ya tlhakio ya dikwalakwato ta diminerale e swanete go nyakiiwa.
A mangwe a maina ao e sego a nnete ao a bego a thopilwe e be e le Levi Strauss le Signet Marketing bjalo ka maina a rakpi le kgwele ya maoto.
Meomo ye ya ditsela e tla nyaka gore e phethe pele go thomiwa ka kontraka ya motheo.
Tona ge e le gore molaotheo ga o dire peakanyeto ya go fihlia mafelelong.
Le gona, bjalo ka ge go laeditwe ka go kgopelo ya motheo le go hlathollwa ka botlalo ka tokumenteng ye, diphoo di dirilwe, teo re tlogago re itshola kudu ka tona.
Dipoelo di tweledite kabo ya meomo gagologolo magareng ga dikgwebo te nnyane te di tieletego.
Moagiane wa gago, yo a nago le kgwebo ya go potolla difatanaga, go penta difatanaga le go lokia mebotoro o thollela oli ka nokeng mo mafelelong a mokgotha wa gago.
Sebopego sa moakanyeto le moago ta madulo a lebopong di tla sepelelana le dibaka le dithitio ta bokgabo, ditirelo, dibopego ta dilo te phelago, ekonomi, leago le seto ta ditikologong le dileteng ta mabopo.
Dinyakiio ta laporatori di tiieledite gore ka nnete dinyakiio di hlatsete go ba gona ga meningococcal meningitis.
Kabo le kago ya dimetara te masometharo ta toro e kgolo ya kota ya sekepe ye e itshamilego ka boyona ka dithereyi ta dikheibole.
Ngwadio ya elektroniki ka kgokaganyo ya inthanete ye mpsha le peakanyo ya kgopelo ya diphemiti di a hlamilwe.
Thentara ye e tla dumelela go kaonafata go go bonagalago ga tlhwekio ya meetse a a thilafetego ka tikologong ya Tongaat.
Black Oystercatchers te bophelo bja tona bo lego kotsing ka tikologong ya lebopo gabjale di tswala ka tikologong ya lebopo ka lebelo le le golelago godimo.
Dipotio le dikarabo go dipotio te di botiwago kgafetakgafeta go twa go ECDOE.
Go hlomela diphaephe go kgokaganya go sebopego sa ka gare go ya go setii sa go pompa meetse ka sampo ya pompi.
Intasteri ya Kgokaganyo le tlhahlo, gammogo le balaodi ba tikologo le selete pele ga, le nakong ya tlhabollo ya mananeo a ditlakala ka kakareto a a logagantwego.
Te di a hwetagala go ditlabela ka moka ta maphelo moo balweti bao ba ikemieditego go  fihlelela Kalafo ya Anti Retroviral le go dihlongwa teo dihlare di abjago.
Afrika Borwa e bile karolo ya maitekelo a selete le kontinente go thua badudi ba Zimbabwe go rarolla mathata a bona le gona e thuite ka go bolokwa khuto go la Ethiopia Eritrea, DRC le Burundi.
Mokgopedi wa thendara yo a atlegilego o tla tsebiwa ka Nofemere.
Ditlamorago te dingwe gape e be e le gore tema ye e kgathwago ke ditlabela ta thireleto ta mmuo di be di gateletwe go fetiia gomme di se na mekgwa ye e lego gona ya go lekola go oma ga tona ka tshwanelo.
Ka lehlakoreng le lengwe, ga o na bao ba go abelago tlhohleleto.
Ofisi ya Meyara wa Motse-Kapa e nyaka dibaka ta boemakepe/letibogo ta thomiano ya proteke ya magareng ga toropokgolo ya Motse-Kapa le Toropokgolo ya Rijeka.
Soobben e abilwe boegong bja go feta go moletlo wa maemo a godimo wo o bego o swerwe go la International Convention Centre.
Gold Dust ye e thopilwego nakong ya phuruphuto ya maphodisa a kgauswi go moepo wa gauta wa kgauswi le Mareetsane.
Malebana le polelo ntlha ye bohlokwa ke ka moo go ka laet3wago tlhagio ye e kgonagalago go dinyakwa ta molaotheo ta tekatekano ya polelo le pharologanyo mo nakong ya kopanyo ya lefase le mathata a dithelete.
Go na le nyakego ya go kaonafata tsebo le kalafo ya malweti a menagano.
Lenaneo leo le theilwego godimo ga ditetelo leo le ikemieditego go abelana ka ditlabela ta go ithuta ta motheo, tsebo le mabokgoni, le leo le tlabelago bakgathatema ka mangwalo ao a amogelwago maemong a bosethaba.
Mokgahlo wa Enterprise Organisation o abelana ka thuo ya dithelete ta khee go dikgwebo te di amanago le ta boeti go la Afrika Borwa.
Re tseba gore phasepote yeo e tla teago batho bao ba phelago bodiiding go ba mo bophelong bjo bo botse le go kgatha tema, ke go ithuta ga maleba.
Maloko a sephodisa a ete morago tshedimoo mabapi le ntlo ye go tweletwago diokobati go yona go la Buccleuch.
Meomo ye e ikemiedite go boloka bobedi bao e sego maloko ba na le tshedimoo mabapi le meomo ya sehlopha le go abelana ka thuo ya mmakgonthe malebana le maitekelo a go thibela tlhamo ka bonti ya dipeakanyo ta thomelo ta WMD.
Tema ye e kgathwago ke mogai wa radio go la ZUR, o ka hlaloa bjang gore ka go tatelano ya SAA, e ka ba e be e le kgauswi le maemo a gago.  tseno ka bogare.
Mo matating a peleng, bonti bja dipalollo di be di dirwa go dipetlele ta mmuo.
Safe Schools e ikepete go tshepedio ya kaonafato ya mananeo ye e nago le kamego go kgoro ya thuto ka botlalo.
Problem Building Strategy ye e sa twago go hlangwa e tweleditwe go fokota palo ya meago ya bothata le ka go ditoropokgolo.
Go kgokaganya le karolo ya dikamano ta baomi ba profense mo go merero ka moka ye e tweleditwego ka godimo.
The Congress of the People e swerwe go la Kliptown mo go lebala la kgwele ya maoto le bong bja lona e lego bja praebete.
Bobedi makala ba phethile tshepedio ya kgetho ya bakgathatema go theilwe godimo ga tekolo ya khamphani ye nngwe le ye nngwe ka boyona.
Gona, e re ke thomie gomme e ka ba Nikki goba Bobby a ka rata go tlaleleta go se.
O bolete gore go bile le maitekelo ao a paletwego ao a ipueletago go kgokagana ka tsela ya go hweta tharollo le dingaka.
Twetapele mmuo wa kgwebiano ya bodithabathaba ye e laolwago ke melao ka tsela ya World Trade Organisation.
Netefata gore MTEF ya Mmasepala, tshedimoo mabapi le dikabelo go twa go makala a mangwe ta mmuo di akareditwe ka go diphetoo dife goba dife ta leano la IDP.
Ditii ka go North Westgape di hlatsete gore ge o ogana le basenyi, di dula di ikgafa ka moo di ka kgonago.
Bohlatse bo laeta gore palo ye e oketegago ya boingwadio bja batho ba bagolo ka go mananeo a go fapafapana ao a abjago ka tsela ya disenthara ta rena ta ABET, ao a tsebegago gagolo bjalo ka Disenthara ta go ituhta ta Sethaba [di-CLC].
Dihlogo ta Dinaga le Mebuo di ipiledite go tlhomo ya Sekhwama sa Tlhabollo gore se potlakiwe.
Dikamano ta ekonomi te matlafetego magareng ga dinaga te pedi di tla twela pele go ba le seabe go meomo ya kgwebiano ye e kaonafaditwego magareng ga direphabliki te pedi.
Se se tla nolofata kaonafato ye e sa kgaotego ya nepagalo ya dikakanyo ta GDP.
Tiragalo ya ngwaga wo e tla ba ye kgolokgolo le ye kaonekaone le ge e le gore senthara ka bophara ya kopano e beeleditwe.
Tsela ya motheo ya go pharologanya dinyakiio le tlhabollo go twa go meomo ye e nyalelanago, ke go ba gona ga ntlha ye e lebogegago ya go ba moswananoi go dinyakiio le tlhabollo.
Mna Richardson, re rata go go netefatleta, ke tloga ke go theeledite ka tlhokomelo ka ditlabela ta ka ta go thua go theeleta.
Go hweta tshedimoo ka botlalo, ikopanye le Embassy ya Sultanate of Oman go la Pretoria.
Dihlongwa ta bana bao ba tlogago ba golofee menaganong di be di tsebja bjalo ka 'disenthara ta tlhahlo'.
Hlama kholofeto magareng ga Baswa le basadi mabapi le bokamoso.
Ge e le gore ga a boe ka Setemere, re tla swanelwa ke go lekola ge e ba go se be gona ga gagwe go thekgwa ka mabaka goba aowa, Senator Ngongo Luwowo a realo.
Baomianimmogo ba ka moka ba bile le seabe ka go abela ka seo ba nago le sona go dira gore letati le e be katlego ka moo re nyakilego le e ba ka gona.
Ke tla kgopela gore se se swanete go phoolla ka lebaka la gore Mna Mealosa ke yena yoo a tlilego go nna.
Ka go ikwa a gatelegile le goba a nyamile, le gona ka dinako te dingwe a na le megopologo ya go ipolaya.
Netafata gore go na le ditemoo le ditsebio mo go methene ye kotsi.
Ka thomiano le bakgathatema ka moka, DPW e tla katoloa peakanyo ka tshwanelo le go hlohleleta phihlelelo ya tshedimoo ye e kaonafaditwego.
Twela pele go dira bjalo ka phegelelo, le go ngwala fase tshedimoo ka moka ye e kgobokeditwego.
Bjalo ka bao ba ratago kgatelopele, re tshwwenyega ka twantho ya bodiidi?
O namelete godingwana go ya sekgaleng sa ka morago ga setulo.
Makala ka moka ao a emetwego ka go NEAF, le go ba le seabe go maitekelo a leanotshepedio ka tsela ya ditshepedio ta kgathotema te beakantwego ka tshwanelo.
Bagononelwa ba utswite dillathekeng te pedi le go thabela ka mahlakoreng a mabedi ao a fapanego.
Netefata le go bea leihlo go aba ditirelo ga MCWH le ditirelo ta Lenaneo la Phepo le Logagantwego.
Ditsebi ta sethekniki di tla go fa tshedimoo godimo ga hateraebe go laeta ge e ba tshedimoo efe goba efe malebana le go ntha dimpa go go sego gwa semolao go go gononwago e ka hwetwa.
Kantorokgolo ya taolo ya feme e hlophilwe ka fase ga sehlophana sa go swana le sa feme go ya ka moomo wa yona wo mogolo.
E phethagata meomo ya go swana ya UNITA go la Afrika Borwa.
Dintlha ta tshepedio ya kgopelo di hwetagala mo go wepesaete ye SACE.
E ka ba batho, mekgatlo, bjalobjalo, bao ba lego moo ka morago ga dikota ta go newa dino ta ka leboa ba be ba kweiega go batho ka go JOC?
Sekepe sa thireleto ya tikologo ya letibogo la mathomo ya Afrika Borwa - ka Julae ngwaga wo.
Sehlopha sa mmino wa seto se tla raloka seleto se se bitwago "erhu", e lego seletwa sa mathale a mabedi seo se bilego gona mengwaga ye e fetago ye sekete ye e fetilego.
A apere gempe ye e gatiitwego folaga ya Afrika Borwa godimo ga yona, Didintle Gaopepe o bolete gore le ge e le gore o be a thekga sehlopha, o be a huta gore ba ithidullote ka maatla gore Afrika Borwa e itumele.
Se bohlokwa kudukudu, ke kweio ya rena gore kgolo ya ekonomi ya dilete te di hlabologago di ka kaonafatwa ka tsela ye e bomagalago ke ditirelo ta sathalaete ta protepente ta theko ya fasana.
Letamo le le rutheditwego, thelebiene, ditlabela ta tee ya kofi, kamora ya bodulo bja baeng, go rutheta le difehlamoya ka dikamoreng ka moka.
O twete pele ka go lebogia maloko a komiti ya gagwe mahlatse ge a be a eya dikarolokgethong ta bona.
Kgoro ya City Parks e tea Lesolo la Tlhwekio ya Mehlare, bjalo ka karolo ya lesolo la Molaodi wa Toropokgolo go "go boela morago go dilo ta motheo".
Re kopana boegong bja lehono go keteka tlhamo ya mokgahlo wo e sego wa semorafe wa SANEF.
Palo ya magareng ya bagolelwa bao ba phethago dikotlo ta bophelo ka moka e hlatlogile le go feta.
Tlhamo ya maanotshepedio, ka gare ga tirio ya lenaotshepedio la dipapadi le boithabio ya bosetahaba, gammogo le makalatirelo a bohlokwa le difetereiene ta profense le makala a mannyane.
Le gona e ka ba ke khirio goba khirio ye nnyane ya motheo, e oma ka tsela ya mohuta mang?
Tweto pele ya tielelo ya ekonomi ye nnyane ke motheo mo go netefateng khuto le kgatelopele go la Lesotho.
Ka go botiwa dipotio, a ka ntha tagafato ya go twelela ga dihlatse teo.
Kgotla le go lokolla khii ya Ctrl, gomme o kgotle nomoro goba tlhaka ya khii ya phihlelelo.
Tokumente ye e na le tshedimoo ya kgato-ka-kgato mabapi le seo o se dirago ge e le gore o amega mo kotsing ya sefatanaga.
Ta boeti le tona di laetwa ka tsela ya Inanda Heritage Trail.
Mna Odendal o tloga a bolete gore e be e le kholera ye nti go hlola leuba le legolo kudu.
Le ge e le gore go bile le kaonafalo ye e bonalago, diphesente di tloga di sa le fase kudu.
E be e tloga e bile maitemogelo a 'nationalistic rivalry and totalitarianism' ao a dirilego gore o ome ka maatla go kopanyo ya Yuropa.
Maloko a uniti a bile kgahlanong le peile ka katlego go kgorotsheko ya Pedro.
Ye ke pontho ye kaonekaone ya go lota mohlala go go botse ga tshedimoo ka maloko a gago le gona e tla tloga e tlia dipoelo ta katlego te nti, gwa realo Mokhomienare O'Kelly.
Mmuo le bateadiphetho ba bangwe ba ka no se bone ditlakala bjalo ka ntlha ye bohlokwa.
Dikrediti-karata te lesomehlano di phuthetwe ka gare ga foltara ya plastiki le go utwa ka gare ga khapoto.
Tumelelano ya go ikgaoganya go twa go setlabela sa go poswa se se sego molaong goba sa maponapona go saete ye.
Se se dirilwe gagologolo go netefata gore boprofeenale bjoo ka go dira khirio ya maemo a bona ka go boikemo bja DG bja ditona te itego ka fase ga bao ba beilwego le go omelwa.
Baithuti ba a hlahlwa go hloma diratswana ta dibjalo sa balemi ba mmoba ta go fapafapana.
Setifikheiti sa Yellow Fever se a nyakega be balaodi ba Afrika Borwa go pueto ya phekse go twa dinageng ta South America.
Re tlile le sehlopha se bohlokwa sa baemedi go twa go la Argentina.
Ee, gabotsebotse ke fofete go la Motse-Kapa, go Tona Magnus Malan le gona ke be ke swanete go ala leano le yena malebana le go tla ga tlhaselo ya Gaborone.
Legae la setaele sa Yuropa la sebjalebjale la go ba le dikamora te kgabiitwego le go hlokomelwa tati ka tati ta maemo a godimo ye nngwe le ye nngwe.
Go bewa semmuo ga dikamano ta setiplomate go tweleta tlhagio ya dikamano te maatla ta nako ye telele ta segwera le thekgano magareng ga batho ba Afrika Borwa le Palestine.
Go Kimberley, go agwa ga senthara ya khonferense, ye e nago le dibaka ta yona ta boeti, e tla tiieta moomo wa ekonomi ya tikologo le go kaonafata Palomoka ya Tweleto ya Tikologo ya profense.
Ke dumela gore Mna Pretorius o mo letedite mogala nako yeo eupa ye ke tsela yeo ke gopolago seo se diregilego bokgauswi ka moo go ka kgonegago.
Ge mafelelong o tsena ka stetiamong, o fihlile kgauswi le sekhutlo sa go la leboa-bohlabela.
Ka nnete, mo tulong ya bona ya kgauswinyana baemedi ba sethaba ba kontinente ya rena ba bolediane ka ditlhohlo ta NEPAD le tema yeo ba ka e ralokago bjalo ka maloko a palamente a Afrika.
O ka tlia khomphutha ya gago ya lepothopo bjalo ka ge go abelwa dintlha ta go pholaka.
Hlama meomo le go tweleta tweleto ya letseno la batho bao ba sa omego ka tsela ya thomio ya leboelela.
Nka se ganete seo, go a kgonagala, ke no ba ke sa gopole tatikgwedi, ka gona nka se ganete matatikgwedi go basis efe goba efe.
Ke leboga kudu le gona Mna Middleman, ka kgopelo dula fase.
Gabotsebotse, ye e be e le ye nngwe ya dintlha te bohlokwa te di ahlaahlilwego ke Mopresitente Mbeki nakong ya kopano ya gagwe le Mokanseliri Schroeder go la Berlin beke ye e fetilego.
Gomme o be o thabiitwe ka seo se a se tsentego boego ka pukung ya gagwe?
Cape Teaching Institute, go la Kuilsriver, e hlomilwe mengwaga ye mene ye e fetilego.
Go fihla mafelelong re tiieledite Action Plan mo go Global Partnership.
Ntlha moo go yona phetogo ya klaemete ya potlako le ye kgolo di sa efogwego.
Go tloga bogareng bja go masomeseswai go ya pele, le gona go terwe sebopego sa ka gare se maatla.
Ke itumela ka gore Afrika e tea magato a go ya pele ao a teago lehono mo legaeng la lebakanyana la Mahatma Gandhi.
Merero ya dikamano magareng ga mebuo ke maikarabelo a a sa akaretego a Mmuo wa bosethaba.
Ka morago ga go mo kata, mogononelwa o iite mohlokofatwa leakeng la tatagwe moo a mo thoeditego ka go mmolaya ge a ka bota motho yo mongwe.
Go na le karogano ye e oketegago ka lebelo mabpi le thomio ya theknoloti magareng ga dinaga te di hlabologago le te di hlabologilego, te di swanetego go tswalelwa.
Mna Modulasetulo ke na le maswanedi a go nyankolla dilo te di amanago le ditaeto ta gore selo se sengwe se phoagete.
Lefapha la Taolo ya WCED: Peakanyo e hlophile ditatelano ta diseminare go hlabolla kweio ye e swanago ya dintlha te di amago thuto ya boleng.
Lenaneo le ikemiedite go dira dikolo ta gaborena ka tsela ya bea maemong a maleba tikologo ya go ithuta.
Proteke le yona e nyakiia merero ya ditokelo ta leago, semolao le ta botho malebana le AIDS.
E hweditwego go twa go Lao PDR Embassy efe goba efe ya ka dinageng ta ka ntle pele e fihla ka nageng.
Samiti e tiiedite thuto bjalo ka motheo wa tlhabollo ye e tielelago.
Ponagalalo ya letlotlo ya mathomo ye nnyane e a nyakega, eupa e hwetwa ka pejana.
Galase ya cast le ye e rotwego, ka dipampiri goba diprofaele, e ka ba e na le sa go nwelela goba aowa, te di bonthago goba di sa bonthego leyara, eupa di sa ongwago ka tsela ye nngwe.
Go no swana le sehlongwa sa SANDF e emela botee bja dibopego ta seole, ka gona PampiriThiinywa ye e bontha kwano ya bosethaba mo go leanotshepedio la thireleto.
Mission ya Christel House International ke go thua bana go akareta lefase ka bophara e fedia maitemogelo a bodiidi le go itshepha ka noi, go kgatha tema ka maloko a sethaba.
Ge e le gore o na le ngwana yo a nago le bolweti bja go wa go na le sebaka se segolo kudu sa gore a ka go alafa, gwa realo Uys.
Mo dinyakiiong go twelete gape gore "katone ya weekender ya dilitara te hlano" ya alkoholo e bonala e le tlwalegilego kudu magareng ga baomi ba polaseng mola thomiompe ya alkoholo magareng ga baswa e oketega.
Tshela legato la pele ga go hlatswa la mothene wa ga hlatswa ge e le gore diaparo ga di tloge di na le dithila.
Mopresitente Mbeki o tlogile mesong ye gomme o letetwe gore o tla fihla Addis Ababa nako ye nngwe lehono.
Ge o ka be o lekile ka kgwele ya maoto go ba le dithekio mo mafelong a mangwe a dithekio, Computicket le a mohuta wona woo?
Ka morago ga go lekodiia kgopelo ya molli le yo a tlwaetego molatofatwa, ka go latela ditaelo ta tlwaeto di a nthwa ka molatong wo.
Nako ya Afrika e fihlile, a re dire tswalo lefsa le tsooloo gore e be dinnete ka tsela ya go tea kgato.
Ditheeleto le dipoelanyo di swarwa ka kudu ka moo go ka kgonagalago go fihla go ntlha ya pelaelo.
Gabjale ke tla fa sebaka go Mna Ntsebeza, yo a tlilego go sepeta go botia dipotio.
Jubie, e ka ba o tlile go tea tiieto goba kano, go ya le gore ke efe.
Zille gape o lemoite gore ge e le gore Motse-Kapa ga se wa swara seka-makgaolakgang, e la lahlegelwa ke dikholego go twa go Sebjana sa Lefase.
Le ge e le gore ke motho o tee yo mafelelong a dumeletego leano ka tsela efe goba efe, ntlha ya gore o be e se BCO yo a beilwego e hlote go ba le kutollo ya Kgorotsheko ya Boipelaeto kgahlanong le mmasepala.
Ke a le lebogia go khonferense ya lena ka moka le go huta gore ditheriano ta lena di tla re tlia kgauswi le tekatekano ye bohlokwa ye re e nyakago yela ka moka re e nyoretego.
Christel House ke lefelo la bana la go ithuta le go fihlelela katlego ka seriti.
Maikemieto ke go hlohleleta boitekolo bjo bo sa kgaotego ka dikolo le kaonafato ya sekolo ye e gatelago pele.
Ditlamorago te di sa kgaotego ta dikamano ka moka ta peleng di tla akaretwa ge go hlakanywa dikrediti te bjalo go ya ka ere ya mmaraka bjalo ka ge a elwa ka diyuniti te din ago le seabe ta tweleto.
Palo ya maeto a phetoetano e ete e dirilwe magareng ga Durban le Nantes.
Ka go klika gabedi go twa go letlakala la gae, o tla hweta lenaneo la tshedimoo ya diatrese le tshedimoo ye nngwe ye bohlokwa ya bokgobapuku bjo bongwe le bjo bongwe.
Paka e hlaotwe ka tatikgwedi ya go thomia le go feta ye e ka laetwago ka go tlanya matatikgwedi goba ka go kgetha matatikgwedi ka tsela ya kunope ya go nyaka ya khalentare.
Meomo ya ta meepo ya katlego e tewa bjalo ka thwalo ya sehlopha sa taolo se omago ka tshwanelo le ka bokgoni le baomi ba tweleo bao ba nago le bokgoni.
Sa pele, dinku ke difudi te di kgethago le gona di ka fula ka go kgetha, goba mohlomongwe go fula go fetiia, bjang bja madiong bjo bo nyakegago, ta hlola kgonagalo ya go apoga ga naga.
Dilo te di latelago ke dikakareto ta seemo sa tikologo ka go hlogo efe le efe ya pego.
Legoro la A le a lebogia, le ke maatla a magologolo ka nako yeo, e ka ba go bjalo?
Yet e be e le ka fase ga mabaka ao, mohlala, Edward Blyden, yo mongwe wa foremost Pan-Africanists, a hlohleledite kgopolo ya gore Maafrika a tee maemo a maphelo a bona, a go ba beng ba bokamoso bja bona.
Sehlopha sefe goba sefe sa ka metseng ka bogologlo, se e sego sa mehlare ya vascular, k.g.r. ka ntle ga medu, dikota le mahlare.
Se se tla akareta datha godimo ga dipalopalo ta ka fase, dilete le bjalobjalo.
Go na le peeleto ye e sepelago ka boiketlo le ye e lebogegago ye e lego gona ka go dinaga ta rena ta go fapafapana.
Gabjale go na le baabi ba mmalwa ba ATS go la Afrika Borwa.
Ke boditwe gore ke twelete sekete sa dikilogramo gomme te di ile ka tsela ya dithanele ta matlotlo ta tlwaelo ta khamphani.
Kapa Bodikela e dula e le profense ye e hlokago meetse ka ntle ga dipula te botse ta marega te e bilego le tona mo mengwageng ye mmalwa ye e fetilego.
Lesolo, a realo, le ikemiedite go abela badirii ka maele gammogo le go ba ruta ka ditokelo le ditlamego ta bona.
Profaele ya EE e kaonafete le gona e tla twele pele go rarollwa ka tsela ya go faela dikgoba te di lego gona.
Ehm, legora le le lego kgauswi le keiti ya mafelelo mo lehlakoreng la la letamo la go rutha.
SciFest Africa e ikemiedite go fedia ditiebadimo te di tumilego le go tweleta kweio ye mpsha malebana le thutamahlale, boentinere le theknoloti, gagologolo magareng ga baswa.
Ditona te di rwelego maikarabelo a eneti di amogete tlhahli ya Peeleto ya Lekala la Maatla ka maikemieto a go rarolla bokgoni bja maatla a kabelo ya mohlagase bjo bo fokotegago ka seleteng.
Go laeta, go na le sebaka sa kgolo mo go bapateng letseno bjalo ka phesente ya GDP.
Memmasepala e rwele maikarabelo a kelo le tekolo ya thoto.
Memmasepala e kgoboketa le go kgokokanya tshedimoo mo go kabo ya ditirelo ka ditikologong te fapanego ta yona.
Gape re na le boitshepho bja gore re phethagata ka tsela ya dithiinyo ka tshwanelo ta Pego ya Ntsebeza.
Badudi ba Indonesia bao ba itemogetego mathata go swana go hweta tokologo ya bona ba kweiite seo re bego re itemogela sona.
Sethaba sa Cypriot no doubt ba abelana ditoro le dinepo te, gomme ka gona re go laleta gore o kgathe tema ka tsela efe goba efe, mo tsooloong ya kontinente ya rena.
Mmasepala wa Selete wa Amajuba ga o nyake go itlama go amogela thentara ya fasefase goba efe goba efe.
Mesong ye, re bute Samiti ya IBSA gomme ra reriana godimo ga dintlha te nti teo di lebanego le dinaga te tharo ta baomiani, Borwa le lefase ka bophara.
Ya mathomo ke, ge o be o iwa go Jamba, ke gore ke ka Angola.
Bookamedi bja meepo ka mmuo bjo bo beakantwego go tswalelwa mo mengwageng ye mehlano.
Gabjale Hanif e ka ba o iinya go, naa o nyaka go dira eng.
Se se ka tea sebopego sa phetieto ya Tshedimoo, maele go twa go ditsebi, dipeeleto ta boikgafo, twetopele ya Afrika le dilo te e lego ta Afrika.
Re gwantete mo mekgotheng go nyaka gore mmuo wa rena o abelane ka kalafo ya anti-retroviral mo dipetleleng ta mmuo.
Bohlatse bja dipalopalo bja dithiinyo ta diphetogo di tla akaretwa gabonolo kudu.
Khansele e ka ka nako efe goba efe ya phatlalata goba go hlama lefsa komiti.
Ka nnete, dikelo ta maatla di tla swanelwa ke go fokotwa ka tsela ye e bonagalago ka tsela ya tshepedio ya phokoto ya maatla le peakanyolefsa.
Go hweta tshedimoo ka botlalo ka moo dikhwamatetameso ta praebete le dikhwama ta phenene di omago ka gona etela Black Sash le wepesaete ya maele a ta paralegal ya ETU.
Go kgoga motoko ke ntlha ya kotsi le go feta ya mabaka a go fapafapana a maemo a go itiwa le a kotsi.
Dikhamphani dife goba dife le goba khonsotia te di arabilego go Kgopelo ya Tiieto ya mathomo di tla hlohleletwa go tlia gape dithiinyo ka go tshepedio ye e akaretago le ya pepeneneng ya kgopelo ya go thentara ye mpsha.
Goba ba ka ela phapantho ya go swana mo mafelong a go fapafapana ka nageng.
Baomi ba seprofeenale ba mabokgoni a ta menagano ba na le tema ye bohlokwa ye ba e ralokago, gagologolo go nolofata ditshepedio teo di tla rarollago dikgakanego ta maikutlo.
Straatwerk, mokgatlo wo e sego wa mmuo (NGO) wa katlego ka bogareng bja toropokgolo, o abelana ka bahlwekii ba bararo makga a mararo ka beke, go hlwekia mafelo a matseno a Seratswana.
Diphoofolo te kgolo di nago le mokgwa wa go tshwenya diphoofolo te nnyane le go di phaela kgole le mafelo a bojelo.
Ba bane ba ba sa twa go hula ntlo go la Honeydew, a realo.
Go netefaditwe gore Biro ya ta Boso e twelapele go ba e na le taolo ye e kgethilwego ye e abelanago ka ditirelo ta metereoloti go difofane, go ya ka maemo a ICAO le ditlwaelo te di iinywago.
Maphodisa gape a golegile motho wa go dira bomeneta yo a nyakegago go la Silverton, Pretoria beke ye.
Dikgokagano magareng ga alelokhemikhale le dintlha ta kgatelelo te dingwe ta tikologo ya mohlare.
Dipolediano te di swerwego go netefata kamego ya temogo ya le tshepedio ya kgokagano.
Re bile le ditheriano te di tseneletego le Mopresitente, Tonakgolo le boetapele bja FPI.
Mogononelwa o latofaditwe ke maitekelo a go bolaya le go swara dithunya te di sego molaong le dihlabani.
Baetapele ba Iraq ganti ba bolela gore gab a nyake karogano ya naga, eupa re hwedite gore baetapele ba key Shia le Kurdish ban a le boitlamo bjo bonnyane go poelano ya naga.
Setsha se se sa thalwago ka tshwanelo, se hwetwa go mabung a seloko sa leabaaba le gona se na le disele te pedi.
Ditebogio go dikolo te le batho bao ba omilego gabotse bao ba kgethilwego go tsenela.
Le ge go le bjalo, re tla twela pele go thekga makala a rena Kapa Bohlabela a seto, dikhaphani ta diaparo le maela le ta go thea dihlapi, ka tsela ya mananeo a go tsea ka bogare a mannyane eupa a bohlokwa.
Boithalgieto bja kgodio, boitlamo le go ba le sebete go Mmuo go tlia thomelopele.
Eupa lesogana le, ka morago ga go nkata, o ile a timelela lebakanyana.
Ka kgopelo o fele o ia mahlo go ditshwayotshwayo ta ka go kgopelo ya mathomo malebana le mediro ya Komiti ya Kahn.
Ka moya wa letsema, moo ka go wona tlwaeto e abelanago ka tlhagio go boithaopo, Kgoro e thwete bahlankedi ba taolo ya ta go thea dihlapi ye e filwego tlhompho go twela pele go matlafata bokgoni bja go obamela melao.
Kgatio ye e fa badirii maele ka moo o ka bolokago ka gona mohlagase le eneti.
Ke a leboga ge o ntaledite go Kopano ya Maloko a Salga-Gauteng.
Mma o ile a lekola ngwana, eupa a se ke a bona selo seo se phoagetego.
Re humile kudu ka moya wa go ba re tsebile lerato le gagwe le bokgoni bja gagwe.
Mohlankediphethii wa proteke, Henk Auret o bodite BuaNews gore ba thomiite ka proteke go hlama mmotlolo wa kgwebo wa balemi-potlana ka profenseng.
Gona ke mangy o a dirilego thireleto ya stetiamo nakong ya ge go swiela go direga?
Go tloga go le bonagala gore maselago a mafelong ao a bonwago bjalo ka a quarantine le gore phoofolo efe goba efe ye e tsenago lefelo leo e se ke ya tloga go lona gape, k.g.r. e swanete go bolawa.
Bagononelwa bao ba swerwego ba tla twelela ka go Kgorotsheko ya Maseterata wa Randburg nako ye e sa fetego pelo.
Go tloga go sa makate gore thuo ya dithelete ye nnyane ka mehla e be e le karolo ye kgolo go peakanyo ya thuto ya thutiatiro.
WSE e bopa karolo ya peakanyo ya bosethaba ya tekolo ya dikolo le go lebelela go mafelo ao a nepilwego a senyane.
Lefelo la mabitla la lapa, leo le laolwago ke trasete ya balapa, le ka seratswaneng.
Thiinyego ya lefase ya bjale ye kotsi e amile gagologolo tikologo ya intasteri, ye e lego gore ga e tloge e e etelwa kgafetakgafeta ke baeti.
Dikantorokgolo ta African Standby Force ga se ta dumelelwana ke Assembly ya African Union.
Gabjale Tona Pandor o efogile poleo ya mabapi le metheo ya go ithuta.
Maloko a bobegaditaba a kopana ka pele ga photiamo go lentu lefe goba lefe le mosepelo wa Mopresitente wa Naga.
Ka nageng ya Amerika, magato a tirotokio a nyaka gore, moo bakgopedi ba moomo ba nago mabokgoni ao a tlogago a swana, bengmoomo ba se sebaka batho bao ba twago dihlopheng te di bego di hlokomologilwe.
Kowolsky e be e le motho yo a tliago go twa ntle yo mogolo wa ditlabela ta mothene ka gona e be e le gagolo ya go kopana le baabi.
Ditharollo ta bona go mafelo a ke gore di swanete go tlowa le go fediwa.
Ka ntle ga ditemoo ta bahlankedi ba sephodisa, go tloga go sa bonagala gabotse gore sethaba se gana dithoto te di utswitwego, le gona se twelapele go bega ditiragalo ta mohuta wo.
Go iponagata go tloga go kgotsofadite kudu mo mafelong ao a amilwego kudu ke seteraeke, ka dipalopalo te di fetago te di bego di letetwe mo mafelong.
Setatamente se se latelago se amanywa le Ngaka Boraine mo kuranteng.
Mo nakong yeo Collision Unit commander, Mokaptene Dolf Otto, o be a thua go dikotsi te pedi te kgolo ka tikologong ya Pietermaritzburg.
Ka lebaka le MIG e bea pele dinyakwa ta lenaneokgoparara la motheo ta malapa ao a itlhokelago ka tsela ya kabo ka bonti, lenaneokgoparara la kgokaganyo le la ka gare la ditirelo ta motheo.
Moprofesa Tamsanqa Kambule o abetwe gauta ya Tlhompho ya Baobab, ka lebaka la tema ye a e kgathilego ye bohlokwa kudu go thuto ya mmetse, tlhabollo ya botho le tirelo ya sethaba.
Diyuniti te lekgolo le masome a mahlano di agilwe go tsenya bagwebi bao e sego ba semmuo bao ba ingwadiitego ka mo tikologong ya kgauswi ya mmaraka wa mokgotha o mogolo wa Isipingo.
Nka tea sebaka se go bolela ka moo ke thabilego ka gona go abelana le lena kamogelo ye ya Meyara wa Tshwane, Ngaka Gwen Ramokgopa.
Ctrl Shift lerungwana la fase goba lerungwana la godimo: Kgetha temana ya latela goba ye e fetilego.
Go hlatholla leswa ga digopoto/dimonyumente te di lego gona ta sebopego sa tharollo ya go se lekalekane go go fetilego ka go le lengwe, le tlhaolo ya bohwa bja sekoloniale bjo bo abelanwago bja rena.
Naa bogolo bja pelaelo ya gago e be e le efe gagologolo bjalo ka APS boegong bjoo?
Magareng ga dilo te re nyakago go di dira ke phethagato ya potlako ya ditebanywa ta Monterrey, go tlaleleta go phetha ka katlego Doha Round.
Godimo ga bohlatse bjo bo hweditwego malebana le meomo ya motho yo a hlokofetego.
Sehlopha-thomo sa go bopa ke makala a go fapafapana se hlamilwe ka fase ga boetapele bja Metro Police go nyakiia ditharollo ta go ireleta dithoto ta khansele kgahlanong le tshenyo ya ka boomo.
Efoga go phaphaila o sa dire selo- ge e le gore go phaphaila ga go feta motsotso o tee go kaone o time entene, ge go bolokegile go dira bjalo.
Ka lebaka leo di-DG di etete senthara ya baswa ka maikemieto a go matlafata maanophethagato ao a logagantwego a rena le go kaonafata mananeo a thuto le bobotlana a bana ba.
Mokhomienare wa Profense wa KwaZulu-Natal, Mokhomienare Hamilton Ngidi, o lebogiite maloko ka boikgafo le boitlamo bja bona mo go lwantheng melato ya mohuta wo ka profenseng.
Matlafato ya bokgoni - Leanohethagato la go oketa mabokgoni a bahlankedi le baomi ba mmuo.
Bapeta ta boeti le diintasteri te dingwe te hlaloitwego go swana go dira gore dipalopalo ta yona di be ta maatla kudu.
Wate e be e emetwe peleng ke mokgatlo wa Inkatha Freedom Party gomme ya tla ya hloka motho ka lebaka la go itokolla ga mokhanselara.
Lero leo le omiwago go upa tshedimoo ya diphedi te di nago le leika - palomoka ya go fapafapana ga maika a diphedi.
Gape re ka mo tshepetong ya ditokio ta kakareto ta Disamiti ta Kgolo le Tlhabollo (di-GDS) go ya ka Manifesto wa Puo-Selegae.
Maitekelo ao a tlia khuto le poelano ka tsela ya pea marumofase ya potlako ka mo ntweng, gagologolo moo badudi bao ba se nago molato ba ikhwetago ba le magareng ga marumo, gwa realo setatamente.
Boitlamo goba go rwala maikarabelo, ka ntle ga ge motho yo go bolelwago ka yena a dumete go seo.
Go ahlaahla dipelaelo le Hlogo ya Kgolego, goba mohlankedi wa ta tshokollo wa ka fasana wa maleba, ka nepo ya go rarolla mathata ka gare.
Boloka tsela yeo osepelago go yona ka gae e se ya thirega kgahlanong le mafelo a go ituma a basenyi.
Kholego ye kgolo ya ye ke gore lebelo leo dipego di ogwago le tla oketega ka tsela ye e makatago, go netefata gore tirelo ya boleng go Dihlogo ta Dikgolego le di-IPV.
Mangwalo a ditlhathollo ta thutio a mafelelo a tla swanelwa ke go ngwadiwa le SAQA le tiieto ke Standards Generating Body ya maleba.
Thomio ya Peakanyo ya Ditshenyegelo ta Paka ya Magareng ya go lekola ngwaga wa ditshenyegelo ka lekaleng la ta boagi e hwedite thekgo ye e phatlaletego, le ge e le gore ba bangwe ba tweledite go hloka kholofelo mabapi le tirio ya yona ka tlwaeto.
Gabjale, ke feela Indian Ocean Tourism Organisation e nago le maemo a bookamedi.
O kgethile go omela sethaba ba rena - o ka se re nyamie.
Dumelela setifikheiti sa gagwe sa go rola modiro go omiwa ka tsela ya bomeneta.
Maloko a bobegaditaba a tla nyaka tumelelo ya Results Operation Centre go la Pretoria.
Maswao a tla upa fela go go ba gona le go oma ga tirelo ya thireleto ya ta kgwebo, peakanyo ya alamo ya go thuba goba go bea leihlo le motse wa moagiani ta go swana goba sekema.
Kakanyo e tlile bjalo ka bohlatse bjo bongwe bja boemo bjo bo thabiago bjo bo oketegago bja naga magareng ga babeelti ba dinaga ta ka ntle ka go latela go hlatloga ga Vietnam go World Trade Organisation ngwaga wo.
Baetapele ba lefase ba laedite gore ba a e nyaka, gomme le bana ba lefase ka nnete ba na le maswanedi a go e hweta, UNICEF ya phetha ka go realo.
Tsenela kamano ya kontraka le bao ba tliago go twa ntle, bareki goba borakgwebopotlana goba methopo ya borakgwebopotlana.
Go boloka goba go romela faele ye e nago le diphetoo goba ditshwayotshwayo te di lotilwego mohlala.
Ge legae e le tlhako gagologolo ka go USA, bonti bja ditshenyegelo ke kota.
Ke tlile go mmotia, nkgolwe, ge ke hweta sebaka.
Bea selo sa go tswalela mo belefe ye e omago sa mohuta o mongwe le o mongwe wo o sa ganetanego le meetse le lethopo ka go hlomela mollo ye e loketwego ka kgokaganyo yeo.
Tshepedio ye e abelanwago ke go tumelelano ya seboka ga e ome.
Ge batho ba sa ome, se se akareta batho ba go nyaka moomo bao ba feletwego ke tshepho bao gabjale ba sa teago magato a mafolofolo go hweta moomo.
Ditweletwa te bjalo ka seepe sa go hlatswa, pampiri ya boithomelo le diserele di ka rekwa ka bonti, ka go boloka diphuthelwana, maeto a go ya mabenkeleng a go omia maatla le thelete!
Tiragalo e tla bona bakgathatema ba go fapafapana go akaretwa Land Bank, ABSA, Empowerdex le Kgoro ya Kgwebo le Intasteri ba efa dipolelo.
Thuo ya gago go batho goba, ka ntle ga mabakeng a mangwe ao e sego a manti, go abelana ka dithuo ta dithelete go sekhwama, goba ba le seabe mo go dikhwama ta go aga le te di omietwago go reka.
Se ke fela kakareto le matseno go hlogo te di ka tlogago di nyakiiitwego ka go tsenelela kudu le gona babadi ba ka tloga ba dira se ge ba ile ba lebelela lenaneo la dipuku le le kgethilwego le le sepelago mmogo.
Dikgwebo te di ithaopilego nako ya tona go swara diphatiio ta sephiri te di nepilego go hlama dinyakwa le ditemogo ta tona ka area teo di hlahlilwego ka go lona.
Ke holofela gore ga o upe bibi yeo e lego bohlatseng bja gago ge o re o e rekile go moireleti yoo a bego a apere bibi?
Balemi, bobedi ba bao ba lego ba kgale le bao ba twelelago, gammogo le baomi ba polasa le bona ba tla bolela.
Go hloma lefelo la kantoro ya setoropo yeo e fanago ka twetopele ya kantoro bjalo ka tebelelo ya motheo ya twetopele.
Merumo yeo e laeditwego godimo ga matlakala a a wepe ke dihlahli gomme ga se dithekio ta molao.
Go laeta maemo afe goba afe le dikgaoleto teo di lebanego le laesense.
Ba tla ba baithaopi bao ba hlahletwego ditirelo gomme ba kgona go bolela maleme a ele a go fapafapana.
Jakarta e sepete leeto le letelele mo mengwageng ya lehono go ya ka hlweko, eupa dintlha te mmalwa di hlokwa go elwa tlhoko.
Te ke ditaba te dikgolo ta go ama Mmuo ka ge go tla ba go hloka maikarabelo go rena go se ete pele ditemoo teo banyakiii ba kalafi ba bego ba di dira.
SEEA e hlaloa kamano magareng ga tikologo ya tlhago le ekonomi.
Kantle le thekgo ya matlotlo ya KKNK< PGWC le yona e thua go tsinkela magato a boteakarolo go karolo-putla ya baboledi ba seAfrikanere ka seleteng.
Ke mang yoo a hlokomelago go ba gona ga dikhamphani ta thireleto lepatlelong la dipapadi?
Ka fao ka morago ga baithuti ke fela kakareto go twa go diboledi.
Naga e swanete go amega mo go lebeleleng mathata a.
Phatlalato ye e akareta tshedimoo ka ga ditaeto, dihlola le kalafo ya asthma.
Moomo wa kgoro yak e go oketa R D yeo e lego gona le moomo wa bothomi go ditheknoloti ta theko ya tlase ta phatlalato ka go thekga thomo ya kgokagano.
Mo Mmileng wa Quality, mollwane wa bophara wa leboa o fane ka dibaka ta go swana go kaonafato ya lefase, go akaretwa maswika a magolo ao a hlopilwego.
A nka go emia gomme nka kgopela, Denzil o ka thua?
Se se akareta go kaonafata phihlelelo go matlotlo le tikologo ya taolo, le go matlafata dithulaganyo ta instithuene ya rena ya NSI.
Go bohlokwa gore mathata a monontho a laetwe gabotse ka go dira teko ya mobu.
Mogala le instrumente, ntlha ya netewok ya IEC  e fane ka dikhomphuthara ta bong, khomputhara le segatii seo se abelanwago.
Tshedimoo ka kakareto ka ga peeleto go Afrika Borwa le tikologo ya kgwebo.
Ekonomi e sa nte e le ka tlase ga kgatelelo ye nti, go bolete Mna Dykes.
Kgethologanyo le kgatelelo ya semorafe ya batho ba banti e laedite histori ya naga.
Zooplankton le maemo a tikologo ka lefelong la meetse la lebopo la borwa bja Kapa.
Polio e hlolwa ke ditwati ta kokwanahloko ya polio, yeo e hlaselago dithika, e dira gore o kwe o sena maatla goba o hwile mo leotong le goba letsogong gomme ge le le bohloko le go feta, go ka akareta meifa ya go hema.
Moapei o swanete go kgona  go rulaganya dijo, go beakanya le go noketa dijo, go hlokomela baomi ba ka boapeelong le go hlokomela bohlweki le go swara direkoto tsa di saplaya.
DSW e ikemiedite go thua bao ba nyakago ditlabelo te dingwe ta matlakala.
Re swanete go lwa gomme PAWO e swanete go etapele ntwa yeo.
E hloka legato leo le iitwego godimo la botee magareng ga dinaga ka moka teo di twelelago.
Karolo ya MFD Africa's Shred Shed e fana ka tirelo ya ka sephiring ya go nyameleta yeo e sepediago pampiri ya kantoro ka kakareto.
Go ia pele, ganti go a hlokega go boloka dipeile ta sekwere ka tlase ga khupeto.
Moo go kgonegago, tsenyo yeo e amogetwego e loketwe ka gare ga Peakanyo ya thelete.
Twetopele y among le hlatloo ya keleto ya bodudi, mabokgoni a bophelo, mehola ya maitshwaro, dielemente teo di amanago le meomo, go swana le peo ya meomo le tlhahlo ya meomo. 
Re tla oma go hwetagape bohwa bja seAfrika, go hola kudu baswa ba rena.
Maloko a CPU ba tere maitapio a manti go hweta katlego ye.
Leano le le netefata go akareta maloko a metseselegae ka gare ga tshepeto ya tlhamo ya pholisi.
Ke a tseba gore o be o le mohlankedi wa komiene ya Hoekstra.
Dibjana, ditlabelo ta ka kithi, ditlabelo te dingwe ta ka ntlong le ditlabelo ta ka ntlwaneng ya boithomelo, ta porseleine goba china.
Nka se kgone go go fa yona ka tsela ye nngwe ye kaone ya go phala yeo e filwego ke Justice Kriegler.
Dino maphodi te dinti di ile ta timelela gomme ga se a kgona go fetola malebana le maikarabelo.
Gape, re swanete re twelete maikutlo a rena malebana le diphetolo ta baphoolli go ya ka moo go laeditwego ka gare ga ditsopolwana te ta diphoollo.
Go swana le ditoropokgolo te nti lefaseng ka moka, re eleta baeti gore ba dire thibelo pele ba ka etele Durban.
EO  Mohlomongwe o ka re fa kakareto ye kopana ka bophelo bja gago go tlogela ge o se no phetha dithuto ta gago Yunibething ya Natala mo mengwageng mengwageng ya masomeupa.  
Lemoa baswa le sethaba ka ga dikotsi ta diretebati le tirio ya tona.
Bana ba rena ka moka ba swanete go ipshina ka bokamoso bjo bobotse bjoo bo laetago boithabio go rena ka moka.
Re ikemieta go hlatloa ditirianommogo te nti go hlahla baithuti ba digrata ta godimo Afrika ka bophara.
Go nthabia ka kudu go ba karolo ya gare ya moletlo wo wo bohlokwa kudu.
Seo se fetilego e ba ta go feta ka ge nako e phumula dikgopoto ta teo e bego e le maitemogelo a bophelo.
Tirelo ya Musiamo e tla be e tsebagata ka dikopano ta histori ya polelo dikolong ka lefelong la Caledon.
Ka nnete dikaonafato ta kabelo ya ditirelo di tla fihlelelwa ge tshepeto ya molao e phethilwe.
Ke go leboga kudu gomme ke tla go bona  go la New Delhi.
Kgetholla mehuta ya dithoto yeo e nyakago go se e akarete go data ya phetio.
Kgopelo ya thupeto e tla romelwa le tefelo ya maleba go saete ka saete gomme e tla sepela le thulaganyo ya saete, karolo, kgodio ya thupeto, le diswantho ta maleba.  
Konferense ya boraditaba e tla ba gona nakong ya ketelo ya Tonakgolo le Molekgotlaphethii Sekolong se se Phagamego sa Manyano.
Bahlankedi ba Toropokgolo ba tla be ba oma le Kereke ya Katoliki go rulaganya tirelo yeo e kopanetwego ya segopoto, dintlha teo di tla phatlalatwago.
Moentinere wa sebopego wa Geremane o tlo fa maitemogelo a ka gare godimo ga thulaganyo le kago ya morulelo wa Lepatlelo la Green Point.
Gomme o be a na gape le disete ta pedi ta diatla go omagana le dikhamphani te pedi ta thireleto?
Tefio e direlwa kopantho ya kgatelelo-gare le tsenyo ya tanka.
Se se swanetwe se upetwe go lebeletwe thulaganyo le dibopego ta sefatanaga.
E laeta gape le maemo ao a kgaoletwago ao ka go ona ditokelo te di ka ganetwago.
Ge nkabe ke tsebile gore Mna Pretorius o bile le mmegi wa mohuta woo nkabe ke ikopante le molaodi wa gagwe le yena.
Re itokieta go tea karolo ka pela ka go ekonomi ya bolefase.
Maitemogelo a kakareto ke gore mothopo wa hlapi ka go la Kapa Bohlabela o lapile.
Kotsi ya malaria magareng ga Mei le Nofemere: go ka hlokega Prophylactic.  
Diphedi ta go ka ba te makgolo a mabedi ta dinonyana di rekotilwe, bonti bja tona e lego dinonyana ta meetse.
Ga bjale re na le tsela e tee, yeo e kopantwego gabotse go fana ka thuto ya khwalithi go bohle.
Go nyakiia dikgonagalo ta tlhlolo ya dipoelo ta meetse teo di sa letelego molao le go diragata ditiro ta phoollo.
Tekolo ya Pholisi ya Boemadifofane bja Naga ya Afrika Borwa e iinte gore karolo ye nnyane ya ACL e rekietwe mmeeleti wa leano go goga edi ya thelete ya nagaele, theknoloti le mabokgoni a taolo.
Bohodu bja leruo ke ye nngwe ya ditlapele ta bosenyi mafelong a metseselegae a Harrismith go la Bohlabela bja Free State.
Beng ba dikepe ta Afrika Borwa ga ba ipshine ka mehola ya phadiano go swana le batwantle ba banti.
Taolo ya matlotlo ye mpe dikgorong ta go fapafapana e nyadite bokgoni bja bona bja go abelana ka meomo ya bona yeo e ba lebanego go ya ka thomelo.
Ke pono ya rena gore go ya ka dipoelo, bakgethi ba Zimbabwe ba nyaka boetapele bja naga gore bo ome mmogo go kago le twetopele ya naga.
Modulasetulo wa Komiti ya Dipapadi ta Bosethaba Butana Komphela o bolete beke ye gore o na le Tshepo ya gore Matlotlo a Bosethaba a tla ba le tharollo yeo e ka se gobatego ditoropokgolo teo di swarago dipapadi.
Maikemieto a tabakgolo ya twetopele ya methopo ya botho ke go oketa motheo wa mabokgoni a batho bao ba itiitwego peleng lefelong la Bitou area, le go phahamisa menyetla ya mesomo.
Mongongoregi ga a swanelwa go dira poeleto yeo e sa hlokagalego ya dintlha ta tswalelo.
Ke na le bonnete bja gore bonti ba baromiwa ba bone sengwalwana seo se tweletego ka gare ga ye nngwe ya dikuranta ta rena ta Sontaga, maabane, e ngwadilwego ke Guinness Ohazuruike, a e pego Kopanong ye.
Go hlokega taolo ye kaone ya thilafato ya moya go twa go intasteri le go fia mmoba.
Kabelo ya diyunifomo ta baomi ba ditirelo ta thekgo ba kakareto ya banna le basadi.
Ke kgopolo ye botse gore diphaepe teo di dutlago di lokiwe ka pela ka moo go kgonegago.
Diposo teo di bapaditwego di thwala batho gore go hlatlowe kemelo ka go tirelo ya sephodisa.
Karolo ye e fetleka karolo ya dintlo ka go diteng ta ekonomi ya makro.
Ke holofela gore o swanelwa ke go bea dinako teo di amanago le tshepeto ya kamano yeo.
Go ya ka tikologo ya Durban, se se fana ka thireleto yeo e bonagalago go sebaka seo se bulegilego sa tsela.
Sehlopha se se akareta go hira ditlabelo ta senamelwa sa meetse, se se upa dikepe ta papato, dikepe ta dintlo teo di se na go sesepedii.
YISS ke tharollo ya nako yeo e hlokago go kitimiwa.
Ke taba yeo e se na go ntlha le thito, Mna Modulasetulo, ka ntle le ge ke le phoo.
Proteke ya Tlhokomelo ya Media e amane le kelo ya kakareto ya modiro wa media mo nakong ya lesolo.
Tiriogape ya dimateriale teo di diriitwego, tirio ye kgolo ya methopo ya rena le tirio ye kgolo ya dipeobakeng teo di ka mpshafatwago di swanete di akarete karolo ya dikarabo ta rena.  
Go fetia go se tsebe go bala le go ngwala ke ye nngwe ya ditlapele ta diprofense te senyane ta Leano la Thuto ya Bosethaba, Tirisano.
Lephodisa la godimo la Afrika Bora, Mosupridente Piet Byleveld, o memilwe theeletong ya porabete le Nelson Mandela.
Batho ba lesometshela, bao ba upa e lego basadi, ba latofaditwe ka go utswa maruo go la Hogsback le Kleinbulhoek  bekeng ya go feta ka morago ga bohodu bja dinku le dikgomo. 
Se se bjalo ka mehla  ka mantu a mangwe proteke efe goba efe ya banyakiii e hlahlobja ke ditsebi go bona gore ga a hlokofate diphoofolo.
Afrika Borwa e bea karolo ya thibelo go CRC go la Pretoria gotee.
Dipolaseng te nti botsomi bja botala bo bunwa gape bo fepa dikgomo teo di nyanthago nako ye kopana mo ngwageng.
Mongwadii o sepeta bonti bja mediro ya yona, yeo e akaretago saete ya inthanete yeo e omago.
Ba tlaiite monna yoo a be go a sa nyake go ba fa mogalathekeng wa gagwe gabohloko.
Mmasepala o ka laela motho go emia le go fetia modiro wa mohuta woo.
Barekii ba mmarakeng ba dira gore maitemogelo a motho a go reka  a be ao motho a ka se tsogego a a lebete, ka ge ba bita dithekio ta bona gape ba ikama ka mokgwa wo mobotse ka ga ditweleta ta bona. 
O rile nako le nako ge naga e dira dikgetho ta khuto, teo e lego ta tokologo gape di se nago dingongorego, go na le bakgethi ba banti, gape re 'bontsha' (showcase) demokrasi.
Kgopelo ya tshwarelo kgahlanong le tefelo ya ramolao e lebiwa go Lekgotla la Molao la taeto yeo e fetiitwego: tefelo yeo e dumelelanwego e hweditwe e le maleba gape modirelwa o fihlelete.
Baomi bao ba ithutago ba laeta mekgwatshepeto ya phetio ya kontraka ya moomo.
Ke re moomo wa kgwebo ye kgolo ka go maikarabelo a leago e be e le wo monnyane.
Tiragato ye ya godimo e fihlelela badirii ba banti ba tsela ya sorete gomme e hola dithaba te nnyane ta go se tsebe go bala le go ngwala.
Bjale, o re polasa ye e be e le kgauswi le Letamo la Roodeplaat.
Le ge peeleto e le bothata, khweto ya ekonomi e na le seabe go maemo a sepolotiki  ka mo nageng.
Te di ka ngwalwa ka polokego gomme ta diriwa mo nakong ye e tlago.
Dipalo go twa ngwageng wa go feta di diriitwe gape ta beakanywa ka koketo.
Bagononelwa ba hweditwe bas were megalathekeng ye mebedi gomme thipa ya hlapi le yona e hweditwe.
Ke kgorotsheko efe, ke file bohlatse bja potoloo gammogo le kolato wa bosenyi,  molato wa Surja.
Mahlakore a mabedi le ona a dumelelane go matlafata tirianommogo go lebelelana le ditaba ta thireleto teo di se na go seto.
Go abela Molaodi: Tlhahlo le Twetopele ka tshedimoo go ya ka moo go kgopetwego go thua go laeta dinyakwa ta tlhahlo, batsenela ba thuto le ditaba ta go amana le tona. 
Go na le Honorary Consuls te nti nageng te nnyane ta go swana le Italy.
Denmark ke ye nngwe ya dinaga te kgolo ta kabelo kamanong le GDP ya bona, e abela persente e tee go thuo ya twetopele.
Mello e tla thunthetwa kgole ka moo go kgonegago go maokelo, dikliniki, diteiene ta ditirelo te petrole, magae a batofadi le a kalafo,  mokgatlo wa diphoofolo le diinstithuene.  
Ditaelo teo di thomago tiro yeo ka go yona go akaretwago taeto ya rente.
Sefatanaga se emiitwe ke Karolo ya Taeto le Thireleto ya Difatanaga.
Gatelela konopo ya Ctrl gomme o kgotle nomoro goba tlhaka ya konopo ya phihlelelo.
Meyara gammogo le bahlankedi ba profense ba tla tsenela tshepelo ya gagwe ya ngwaga ka ngwaga.
Badudi ba hlohleletwa go lahla ditlakala ta bona Diteieneng tsa rena te Dikgolo ta Phetio goba mafelong a Tahlo a Mafelelo a Beke.
Ka setlabelo se se kgethegilego, Sekolo se se Phagamego sa Oval North se kgona go tweleta selo se sengwe le se sengwe go tloga ka dithulusi go ya go dithulusi go moomo wa go kgabia gammogo le dibenyabenyane, gwa realo hlogo ya sekolo Mna Na-aim Kassiem.
Karolo ya thutwana e kgonthite bateakarolo go abelana tshedimoo, dintlhakgolo le dithitia.
Ka maemo a bodithabathaba, dipeeleto ta Afrika Borwa ta malahla ke te sesame ta go ba le meroko ye mekoto, teo di di dirago gore di be bonolo gape ganti di rekega.  
Rwala mokotlana wa gago mo molaleng gomme o putle mmele wa gago.
Ka fao ke tla rata go dira ditebelelo malebana le se.
Ga go le ye tee ya dipolelo te ta maikutlo di ba go le seabe go mmuo.
Ba dirile kelo ya ditirelo yeo e bilego ye botse go swana le ka moo go laeditwego ke beng dintlo.
Pileto go ditaeto go la Kapa Bodikela malebana le molawana wa bosethaba.
Re hloka maloko a bjalo a go ba le boitlamo ka mo gare ga tirelo, go bolete Sam Mocwaledi.
Go ya ka nyakiio, se se ka akareta tokio ya sehla, moo go se lekalekane ga modiro woo o hlotwego ke mabaka a sehla o ka kaonafatwago go tweleta mabaka a mangwe a makaone.  
Maikemieto go ya ka kweio, e be e le go fokota maemo a gagwe a bohlale le bokgonthi ka go hlohleleta tshenyo ya bjoko.
Le amogetwe mo Afrika Borwa le go Karolo ya Bobedi ya Komiene ya rena ya Bodithaba Bobedi.
Go kirimeta, ka moo go tweletago dithupeto ta elektroniki, tedo di sepelelanago le modumo woo o hlolago mokirimeto.
Go ba maikarabelong a go lahla direkoto ta kgale goba teo di sa omago ta Khansele.
Meropa yeo e se na go selo ka gare, e dirietwago go kaeta morwalo wa mannete, e ka bonagala gabotse.
Go sepeta ditiragalo teo di beakantwego gape di ka elwago ka go dikabelo ta dithelete le mothopo go tikologo go fihlelela maikemieto ao a lebanego le batho, taolo ya mothopo le poelomorago ya dikgethologanyo ta peleng.
Go ya ka moo go hlaloitwego ka gare ga laesense e arogantwe goba e kopantwe le thoto ye nngwe.
Ga ke na palo ya nnete eupa tekano ka botlalo ya te pedi.
Tshedimoo ya saense yeo e phatlalatwago ka dipuku, dipampiri le dipego, gammogo le Novitates ta dimuseamo.
Baomi ba ka gae ba laeta mekgwatshepeto ya phetio ya kontraka ya moomo.
Afrika Borwa e laeta direkoto ta lefase ge go etla go ditshwaro ta ka pejana ta babolai ba batho ba banti.
Go ba naga yeo e omago gabotse ka twetopele go godia ditebelelo ta selegae gape go goga edi ya batho ba banti Profenseng.
Go netefata gore baswariwa ka moka ba swara ka tlase ga maemo a botho, ba swarwa gabotse gomme ba lokietwa go kopana le sethaba gape.
Direkoto ta gagwe di bolokwa ka tlhokomelo gomme thulaganyo ya gagwe ke ya maemo a godimo.
Dithulaganyo di beakantwe go thomia go la Kleinmond ka Tiriogape ya go swana go diproteke ta Mothopo le teo di lego gona  go la Hermanus le Hangklip.
Seo se akareditwe gomme sengwe le sengwe seo re nyakago go se bea pele ga Komiene.
Tabakgolo ya bjale e bonthite gore phetio ya motho go ya go motho e a diragala gomme se se ke hlobaeto go balaodi ba ta maphelo.
Ga bjalo le yona e na le thelete ye nti kudu go maloko a mannyane.
Ge go etwa ngwaga wo o latelago, ke go fa le Dihlogo ta rena ta Naga ditebelelo te mmalwa.
Palamente e tla tloga e thomia ka ditheeleto ta sethaba malebana le se.
Dumelela Molaodi-Kakareto wa Profense go diragata moomo ofe goba ofe woo o lebanego le Molaodi-Kakareto go ya ka Molao wo.
Re nyaka gore dikolo ta rena ta tebelelo di be diketapele gape e be diinstithuene ta maemo a godimo.
Ke rata go leboga Chief Whips ge ba ntumelete go dira se lehono.
Ke dira phokoto ya ditlogo te pedi ta bophelo bja gago.
Go twa go diteng ta histori ye, Seole sa Tokologo ya Batho ba Azania se ile sa feleta se tweledite sebopego seo se omago gabotse sa mokgatlo, woo e bego e le go bona tiragato ya go lwa kgahlanong le bosenyi. 
Ka go pego yeo o ra gore Moh Mandela ka bohlokwa taba yeo o e bolete lehono.
Kopano ye e dumelete Lengwalo la IOR-ARC, gomme ya laeta ditaba ta go balega ta taolo le tshepeto.
Khupeto ya naga e laela dibopego ka moka ta tlhago le ta go dirwa ka matsogo teo di khupetago lefelo la kgauswi la materiale la lefase.
Ke nagana gore bobedi bja rena bo bile bja mafelelo go ema thwii godimo ga di khreiti.
Tumelelano ya Sethalwa malebana le Kwarantine ya Dibjalo e kgauswi le go phethwa mo nakong ye e tlago ya kamano ya ITEC.
Afrika e tweledite NEPAD bjalo ka lenaneo la yona la twetopele leo le amago batho.
Go IDZ ye mpsha, kgopelo ya tumelelo ya tshepeto ya IDZ e swanete e sepele le kgopelo go laeta lefelo leo tumelelo ya Tshepeto ya IDZ  e nyakegago gona.
Tshepeto ya kago ya NWMS e tewa bjalo ka taba ya go tla pele.
E tla lwela gape go fihlelela tumelelano ya selete ya ka moo go laolwago dihlakahlakano ka go Borwa bja Afrika, go bolete Ngaka Mhlanga.
Go boela morago le go lebana le dipoko ta mafelo ao go bohlokwa ka go nthua gore ke di robate ka khuto.
Ka dikgetho te di tlago, kgolo ya temokrasi ya rena e amogela pono ye nngwe gape yeo e kgahliago.
Tswalantho ya lefelo ka go tsela ya tshepeto ya selete e a gatelelwa.
Ge a fihla mengwaga ya boswa, bokgoni bja gagwe bo dirile gore a kgone go hweta sebaka ka go Manhattan Brothers bao ba tumilego gape o bile moetapele ka go khwathete ya basadi ya Skylarks.  
Go amantwe taolo ya dikgofa le bolweti bja ditheri ka go KwaZulu-Natal.
Diproteke ta CDM di swanete di akarete gape dielemente te itego ta go ama sethaba.
Thuto-gape ya baomi ba ga bjale go ditaba ta go lebana le tokay a leago, bong, bosemorafe gammogo le molao go ya ka moo go laeditwego ka gare ga molaotheo  ke ntlha ye nngwe. 
Badirii ba ditlabelo teo di fetilwego ke nako ba tsebiwa ka lengwalo, emeile goba ka mogala.
Bjalo ka MaAfrika, re hloka tumelelano le badiriikanikarena ba Yuropa gore dithiinyo te ka moka di tloga di nepagete.
Legato la bobedi la go ikopanya go akareta ditaba ta tefelo, go abelana lefa, dithulaganyo ta thireleto, dithulaganyo ta tlhokomelo ya thibelo ya mollo, mmuo le go abelana maatla, bj.bj. 
O re batho bao ba bego ba nyaka go nthua, ba a nyatwa felo fa?
Khansele ya Bosethaba ya Papato ya Temo e swanetwe gore e amege go dihlopha te di latelago: mekgwatshepeto ya papato ya temo, balemi ba ditemo te nnyane, kgwebo le intasteri teo di amanago le temo, gammogo le bareki.  
Ka fao ke thabile kudu ka go ba gona ga badirianikarena go twa kgorong ya ga bo rena. 
Gomme wena, Bagolo, Dihlogo ta Naga le Mmuo, le dihlatse te di phelago, bajalefa le bangwadi ba diphihlelelo ta Mokgatlo wa kontinente ya rena.
O hloka temogo yeo e bonagalago ya maitapio a gago go swarelela fapriki ya leago gotee.
Se se thuite gape ka tshepedio ya phetoo le go peakanyoleswa ya sebopego sa khansele.
Ke tlo kgopela Moh Mary Burton go fetola potio ya gago.
Re swanete re hlomphe gape le moomo wa Koporasi ya Peeleto ya Sethaba, yeo e laolwago ke mohlankedi mogolo Brian Molefe.
Eupa ke be ke tla rata go kgopela gore o phakie gore o kwagale mo dikarabong ta gago.
Mollwane o swanetwe o tweletwe ke mong pele ga ge sehlopha se ka fihla saeteng.
O kgopelwa go kgotla godimo ga senepe go bula seswantho seo se godiitwego ka go lefasetere le leswa.
Ga lemoge gore e ile go Delta-G.
Eupa bafetleki ba banti ga ba na bonnete bja gore kabelo ya OPEC e ka swarelela thekio ya oli ka ge sephetho sa yona sa peleng sa go fokota ditlamorago le seabe se se nnyane.
Se ke se bolelago fela ke gore ge e ka phatlalatwa, gona ga ya swanelwa go phatlalatwa ka seripa, gomme bohlatse ka moka bo swanetwe bo bewe.
Molao ka botlalo o gona go dirwa tlhahlobo ya kgauswi dikantorong ta khansele le makgobapuku toropongkgolo ka bophara, le go wepesaete ya Toropokgolo kgotla fa.
Go araba kgopelo ya Mohlomphegi Melanie Verwoed go rena ka moka gore re theelete le go kwa, re swanete go ithuta go itumelela go bolediana.
DiCER ka moka ta disaete te tharo di filwe ka go Kakareto mo mathomong a pampiri ye.
Lerumo la ka la go nngele la Ctrl goba la ka la go ja: Tshela lentu ka moka ka nako.
Diteiene ta maphodiwsa di emetwe mo kopanong yeo ye bohlokwa, yeo e laetego Diforamo ka moka ta Sephodisa sa Sethaba CPFs le diteiene ta sephodisa gogo thomia ka ntwa "lesolo la go lwa kgahlanong le bosenyi".
Seteiene sa sephodisa sa Ennerdale se thakgote leano le leswa la go lwantha bosenyi leo le akaretago tirio ya go romela SMS.
Nka iinya keteko go mmuo le batho ba Finland gammogo le twelopele ya segwera seo se hlomilwego kgale magareng ga mebuo ya rena le batho ba rena.
Moo go kgopetwego ke Moentinere, bareki ba hloka go fana ka dikarolo ta diteiene go taeto ya Moentinere.
Maloko a sethaba a bidite maphodisa ge ba ekwa mosadi a goelela.
Ke fa legatong la Mna Brian Currin yoo e lego ramolao wa Jan Lourens.
E twelete gape ka dipalo ta godimodimo ta ngwaga go feta ka moo e ka bago e bile ka gona.
Nyakiio e ikemiedite go hlama ge eba CKB e be e eta pele gape e filwe kontraka ya Tsela ya Taolo ya Tokumente ka mabaka a gore e be e le khamphani yeo le go ya bathobaso.   
Kantle le diputseleto ta kgodio ya leago, lenaneo le tla bona koketo ya nako ya bophelo meagong ya profense le ditefelo ta godimo ta tlhokomelo di tla fokotega.
Bonti bja dikwankwetla te bo be bo sa phela, eupa bophelo bo be bo fapane nakong yeo.
Ngangiano ya Mohola wa Diprofense ga se ya thwa e bopa gomme re lebagane le kotsi ya hloka bothata bja nnete mo moomong wa lefase la karolo ya bosethaba maemo a twetopele.  
Ga bjale, palo ya baithuti ba dithuto ta digrata ta godimo bao ba atlegago ngwaga ka ngwaga go twa diinstithueneng , kudukudu legato la bongaka,e tlase kudu ge e bapetwa compared to that of developed countries.
Sefoka sa silibere go tirelo go twa go Mekgatlo ya Dihlahli ta Bosetsana ya Afrika Borwa.
A nka, ke maswabi, bateadinepe, ke le file sebaka.
Ge o lahlegelwa ke moomo o ka dira kleime ya tefelo go twa go inorense ya batho ba go se ome.
Dikarolo ta ka moso di tla akareta ditirelo ta inthanete le diphetio le mmuo.
Go hlola le go tweleta maikemieto a go direla: ka tsinkelo go gore go dirilwe bonti naa.
Ke maswabi, ke be ke ipota gore le filwe Ngatana yeo e nomorilwego, ke kgopela tshwarelo.
Tikologo e swarwa ka go kholofelo ya sethaba go batho bao ba tweletago tlhago ya sethaba ya lewatle yeo e hlaloitwego ka godimo.
Diproteke te tlhano go twa go Masepala wa Makhuduthamaga o amogete difoka go twa go Kgoro ya Limpopo ya Temo bjalo ka ditaeto ta go kamogelo ya bokgathatema ka go ditanka ta fase ka mafelong a bona. 
Go matseno a gago ke mantu ao o a diriitego, o bile le ntlha yeo e tlilego pele ga nkao ya gore go be go se na selo theiping yeo, o se wa ka wa theeleta pele.
Bonti bja dintlo ta rena ga se ta thomia ka go latela thutio ya pholisi go twa go khwanthithi go ya go khwalithi ya dintlo.
Masome, ge e se makgolo, a dithunya di be di sa hwetagale go twa go taolo ya Sephodisa sa Metropolitan. 
Ga go molaong go bolaya motho ka maikemieto le go hloka molao Morena.
Mohlankedi wa nyakiio Mosersanta Simon Kubheka o be a thabete kahlolo.
Kgaolo ye e hlahlobile tlhago ya lebopo, mellwane ya yona gammogo le dikarolwana te bohlokwa.
Kgoro ya Maphelo ya Profense ya Kapa Bodikela e lemogile gore go phatlalatwa tshedimoo ya maaka malebana le tirio ya dihlare ta antiretroviral.
Tsela ya mathomo ya go hlola phetogo yeo e nyakegago ke ka phetoo ya thuto.
Re fana ka tlhlokomelo ya thoganeto le ya ka pela go dikarolo ta mekheniki meagong le dikarolong ta mmasepala.
Mehola ye mebotse ya bana le baswa e swanetwe go eta pele medirong ka moka.
Ke nagana gore go maleba gore ditshwaeto ta go phetha di dirwe ka seAfrikanere.
Go ya ka tlhopho ye, theko yeo e lego gona ya tiro e beilwe.
Molawana ofe goba ofe wa mohuta wo ga wa swanelwa go dumelelwa go tsena ka gare ga melawana ya temokrasi goba go hlohleleta karogantho ya dipolotiki.
Dithutwana di dirilwe ka ga saese ya polotiki, le bokgabo bja ntwa.
Mmuo wa taolo ya hlaphi woo o diragaditwego o fanago ka motheo wa go bopa NPOA go thea dihlapi.
Maemo a Bosenyi: Go latofatwa gore Mna Zwane o robete le morwedi wa gagwe wa lenyalo ka ntle le tumelelo ya gagwe.
Reka ditweletwa teo di dirilwego ka materiale wa go diriwa gape, goba di phuthetwego ka gare ga tona.
Kabelo ya go dirwa ka go hlatloa tikologo ya maphelo ka bophara.
Ke nagana gore ke potio ye botse kudu gomme ka morago ga go fa ditshwaotshwao te tharo ke tlo botia JB Makwasa go thua go e araba.
Masepala woo o kgonago go fihlelela dinyakwa ka moka ta motheo ta sethaba ka go  hlatloa kgolo le tlhokomelo ya twetopele go hlola bokgoni bago e fepa le go ikemela.
Ke nyaka go tseba gore nka diria guillotine.
Ditharollo ta nako le ta maano ge ditaeto di upa go phihlelelo ya tlase.
Thuto e lebeletwe gore e ome ka tsela ya go hloka moroko le dikgoro te dingwe ka go aga kapitale ya leago ka profenseng le kabelo ya mohlala go leano leo le lebiago go twetopele ya ekonomi.  
Matlafato ya maikarabelo a leago, kamano ya karolo ya poraebete ka go matlafato, kaonafato le twetopele ya Afrika.
Baadimii ba dithelete ba ganeta baputseletwa dithuo ta leago ka go ba fa kadimo ya dithelete ka tefelo ya godimo ya dinamane.
E thua mebasepala ka thekgo yeo e sego molaong ge go diragala mathata a instithuene goba matlotlo.
Batsenelatirelo ba filwe sebaka sa go ikopanya le diprofeene ka go ba botia dipotio.
Melawana yeo e laeditwego ka godimo e hlama taeto ya bophara yeo ka go yona phetio e swanetwego e laolwe.
Lengwalwana le la ditaba le phatlaladitwe gape ka lebaka la dikgopelo teo ke di filwego go hlaloa ka moo re omago ka dithoganeto ka morago ga mollo wag a bjale lefelong la ENGEN.
O twa o le lefelong la Ephatheni go la Richmond, gomme re a go amogela.
Re na le kholofelo ya gore Kopano e tla twela pele le gore go tla ba le kemedi ya go bonagala go netefata gore e tla ba mohola.
Se se mmeile bjalo ka motho yo bohlokwa mo tshepetong ya kopantho ya dikarolo te mmalwa ta bohlale teo di bilego gona ka tlase ga mmuo wa kgatelelo le pholisi ya yona ya Bantustan.  
Gomme ngwaga go la Quatro, go swana le mengwaga ye lesome.
Kabelo ya tirelo ya Inthanete  khamphani yeo e lego molaong yeo e kopanyago batho goba dikgwebo le inthanete.
Ganti o lefela se ka tsela ya tefelo ya dikgao mo nakong yeo e beilwego.
Gore ba dumeletwe go bega sengwe le sengwe le dilo ka moka  nnete goba maaka  kantle le tumelelo, ka thekgo go twa go baphoolli go ama sethaba kudu.
Gomme seo mafelelong se tweleditwe gore ga se a fihla fao.
Tirianommogo e fana ka maitemogelo ao a kgethegilego ka go taolo ya lepatlelo le papato ya kgwebo, go bolete Morne du Plessis, Modulasetulo wa Joint Venture le Molaodi wa Director Sehlopha sa SAIL .
Ka tsela ye, setlabelo seo se kgethegilego, modudi wa  Inqaba Biotechnical Industries  Pty  Ltd, se tla diriwa go thua mediro ya platefomo ye.
Fana ka tshedimoo ye nngwe yeo e swanetwego go etwa ge go dirwa go fagolwa.
Temperethara ya tlase e a kaonafatwa gomme ntlha ya go letefata ya temperethara ya godimo e a oketwa.
Khansele ya Bodithabathaba ya Papato ke direlwa ke sehlopha sa proteke ya dikgoro ta ka gare yeo e laolwago ke GCIS.
Ka nnete, keg e re nyaka ditsela te mpsha ta go lebagana le mathata a rena, ge re thoma go nagana sefsa, gore re kgona go agaleswa dithaba, dithaba le rena.
Ke mokgwa wa go lekanya le go bea tseleng intasteri gape le go netefata gore dihlahli ka moka ta boetei di fihlelela maemo le dinyakwa teo di nyakegago.
Moithuti wa Saense ya Meago go twa Polokwane o bolete gore ke semaka gore basadi ka moka bao ba tsenago ka go intasteri ba agegile gape ba na le maatla.
Ke dilo ta kgale mola tikologo e bego e tewa gore ke seswaro sa bohwa le bohumi.
Bjale pele laporatori ye go la Roodeplaat e tweletwa, o bolete ka ga Block C.
Re swanelwa go lwa le go se kwe gabotse go ka dinako tohle.
O ka hweta tshedimoo ka ga kgwebo le dikarolo ta intasteri bobeding bja profense le bosethab ka dikgorlo le ditho ta sethaba ta go fapafapana.
Tony Blair o tla thekgwa ka moomo wo ke sehlopha se sennyane sa ditsebi, seo se dulago Jerusalema, gore a tsenywe ke dinaga le instithuene ta tirianommogo.
Setweletwa sefe goba sefe, ntho, tahlego goba maaledi ta tshepeto goba modiro ofe goba ofe.
Go roga, tlaio, tlhorio, thoeto goba ka tsela ye nngwe go ganeta ditokelo ta molao go swana le ditokelo ta sephiri goba go tsebega ga ba bangwe.
A re thomeng tshepeto ye ya polediano magareng a rena, ka pono ya go hlaloa gape le go lekola gape maemo a maAfrika le Diaspora ya seAfrika lefaseng.
Le ge go le bjalo, e bonthite sengwe sa maikutlo magareng ga baweu mo nakong yeo, maikutlo ao a abelanwego ke baweu go baomi ba kuranta.
Go sa kgathalege ditweleto te ka moka re sa nte re lebane le poelomorago yeo e hlophago ya bodiidi le phatlalatompe ya letseno le bohwa go ya ka moo go begilwego ke Biro ya UNISA ya Market Research.
Go utswa mekotlana go ka diragala kudu diteieneng ta diterene le boemadifofane.
Senthara e hlatloa foramo ya dikolo ya sethaba gomme e fana ka thuo go diproteke ta sethaba.
Seripa seo se segolo sa go hlohleleta sa moswananoi ke tlholo ya sethaba seo se sa kgethologanyego ka semorafe le bong go ya ka moo go bonthitwego ka gare ga Lengwalo la Tokologo.
Se se hweditwe se twelela go phaepe yeo e lego kgauswi le senthara ya mokoti wa ka fase ga mobu.
Mang le mang yoo a nago le bothata bja tiriompwe ya madila le diretebati o a dumelelwa.
Kgoro e dumelela mokgwa wa tirelo woo o abelanwago go tiragato ya MPRA.
Kgwedi ye nngwe le ye nngwe, Stats SA e phatlalata data go dithekio ta kgwebo ka go dikarolo ta go fapafapana ta mabenkele, difatanaga, le temo le tweletopele ya ditweletwa le dithekio.  
Basadi bao ba lego mmeleng ba lego maemong a kalafi ao a ba beago kotsing ya mogohlwane ba swanetwe go hlabelwa legatong lefe goba lefe la boimana.
A te ke dikanale ta koketo teo di agilwego, leplanka leo re kwelego te ntsi ka ga lona ka go disofa, di hlolago dintlha ta koketo?
Ke ge fela ge kopantho ye e hlomilwe pele tokelo e ka thongwa.
Thuo ya bodithabathaba e swanetwe go abelwa ka karolo go ya ka motheo wa senyakwa, e sego bjalo ka setlabelo sa polotiki go fetoa dipholisi ta mmuo, go bolete Molaodi Mogolo wa Oxfam International Jeremy Hobbs.
Yuniti e laola gape le phetleko ya dinyakwa ta twetopele ya mabokgoni ka gare ga Kgoro.
Tona Ramatlakane le yena o ile a bolela le sethaba seo se bego se kopane ka Nyanga ka morago moo a kgopetego sethaba go thua maphodisa go fokota bosenyi  ditseleng te kgolo le go dira gore go be le molao.
Se ke seo o ka se dirago ge motho yo a lego kgauswi le wena a na le tiriompe ya madiila goba diretebati.
Baswari ba ditumelelo ba swanete go dula bas were ditumelelo ta bona ka dinako tohle.
Mmuo wa Afrika Borwa o lemogile gore go na le badudi ba Zimbabwe bao ba dulago ka Afrika Borwa bao ba sa amogelego diphenene ta bona go twa go Mmuo wa Zimbabwe kgafetakgafeta.
Bahlankedi ba Georgia ba re bonnyane bja dikete bo thabete dikarolong te dingwe ta Georgia go twa South Ossetia, eupa ngwadio e swanetwe go dirwa go hweta palo ya nnete.
E re ga bjale ke boele go taba ya kgodio ya ka ya thuo le malebana a yona go ditaba teo re be go re bolediana ka tona.
Go oma gammogo go hlohleleta diphoollo le phodio go lebeletwe makga a kabelo ya tirelo ka gare ga senthara.
Boloko bo upa boitlamo ka badudi ba rena go dira gore Johannesburg e be toropokgolo ye botse go di feta ya sebjana sa lefase, go bolete MMC.
Sehla sa marega se thona ka Nofemere gomme se ba gona go fihlela Febereware.
Mafelelong a mmaraka a magolo a fase a direlwa ke barekii ba mebila le mabenkele a dispaza a kgauswi.
Bafokeng ba na le mahlatse a go ba le dipoleini ta go fapafapana ta methopo ya sehlopha sa minerale wa polatinamo.
Go boletwe gore SSR e amile gape tirianommogo ye botse le baneeli, mekgatlo ya dikarolo ta diele, bj.bj.
Ditaba teo di twelelago go theto ya dikgopelo ta seole ka Komiti ya Seole.
Ditshwaotshwao:  dikarolo te ke ta tshedimoo ya tlaleleto malebana le maemo a proteko.
Afrika Borwa le yona e twela pele go thekga maitapio a khuto go la Cote d'Ivoire, tshwarelelo ya maitapio go la Bodikela bja Sahara gammogo le go maatlafata dikamano ta rena le dinaga ta Afrika.
Leswao la Under-canopy le ra gore leswao leo le fegilwego goba le kgomanthitwego ka tlase ga kanopi goba mathudi.
Go bohlokwa gore dihlogo ta go kgaogana di rerianwe ka Notes Verbales ta go kgaogana ka ge diteseke ta dikarolo ta go fapana di oma ka ditaba ta go fapana.
Go bohlokwa ka gobane kgoboketo yeo e omago gabotse ya tlhokomelo e na le bokgoni bja go kaonafata seabe se se oro sa bodiidi go dihlopha teo di lego kotsing teo re ratago gore di ome.  
Khweto ya naga ye nngwe go hlatloa poloko ya ditlou diphakeng te dingwe ta bosethaba ka Afrika Borwa, go akaretwa mafelo a mangwe a poloko.
Go fihla ga bjale United States ya Amerika ga se ya ka ya dumelela Kopano.
Ka Afrika Borwa, phihlelelo ya media e fiwa batasehlabelo, dimpimpi le maphodisa, eupa badiredi bao ba sepetago thobalano ya bana ka go fana ka tlhokego ga ba etwe.
Te di latelago ke dikakareto ta maemo a tikologo go tabakgolo ye nngwe le ye nngwe ya pego.
Le ge go le bjalo, go na le twelopele ya go bonagala malebana le se go godia kholofelo malebana le moomo wa basadi ka go ekonomi ya Afrika Borwa.
Kantoro ya motho wa go omela Molao le Hlogo: Dinyakiio di theilwe go la Durban Central East gomme mafelo a tirelo ao a welago ka tlase ga lefelo la molao goba la thomo ya masepala wa eThekwini.
Wepesaete e re fa sebaka sa go thoma dipolediano malebana le mediro ye mebotse le mathata ka ga tlhamo ya kharikhulamo.
Dithutio di diragala go tlia ditirelo te ka tlase ga taolo e tee.
Dikotsi teo di sa amego difatanaga, mohlala maloko ao a nweletego ge ba leka go tshela Zambezi le dinoka te dingwe, go leba gae.
Go ya ka Alex Rugamba, mosepedii wa Sehlopha sa Motheo sa Afrika,  motheo woo o omago gabotse o tla twelela ka ditheko ta tlase, o lokolla matlotlo a selegae go twetopele le hlohleleto ya peeleto ya ka ntle.  
Batweleti ba kgethwa go twa go datapeisi ya tweleto ka go ielana go ya ka ditweletwa ta bona le goba mabokgoni, teo fa di bitwago ditirelo.
Maboto, lebato le hlaka ka ntle le dikgoba di kgonago go fihlelela dithei ta magotlo.
Pego ye ya tiragato e tsooloitwe malebana le leboo la kgwedi te pedi la go bega ka ga dihlopha go Kabinete. 
CPIX e diriwa ke Panka ya Resefe ya Afrika Borwa bjalo ka kelo ya tswalo yeo e lebeletwego.
Tshepeto ya kgetho ka DRC e bile le kakareto ye kgolo ka go media wa naga.
Batsenela ba kopano bao ba tsenelago WCAR ba swanete go hweta tumelelo ka nageng ya bona ya bodulo, yeo e tlago thua ka phumulo ya ditlabelo ta media.
Mmogo le badirianikarena ba leago, re dumelelane ka twetopele ya mabokgoni a go fapafapana le lenaneo la khweto go fihlelela dihlaelo teo re ka bago le tona.
Se se ra gore o tla lefietwa meetse ka moka ao a dutlago.
Sheila re tla go dumelela go fa setatamente se tee fela sa go tswalela.
Gomme o re o be o sa tsebe selo ka ga seo?
A gomme sefero sa go notlelwa se tla ba ka seemo sa go tswalelwa?
Ge o tee a feta, yo mongwe o tsena ka pela, ee.
Go abelana ka tsela efe gobe efe yeo e ka kgonegago go dira gore Afrika Borwa e be naga ye botse.
A re dirile go lekane go ya ka moo MBF e boletego nnete ka gona, go twetapele taolo ya Bathobaso?
Thelete ya tebogo e rerianwe le diyunione gore e befe baomi ba diambulanse bjalo ka tefo ya go dumela ga bona go romelwa go Taolo ya Profense ya Kapa Bodikela.
Mo dibekeng te mmala ta mathomo maseo ganti a kaka nako le nako ge ba se no ja.
Dinako ta proteke le ge go le bjalo, ga di dumelele peobakeng ya ka pejana ya maswao ao a sentwego.
Go na le go kota go go nti ga bjang, ka ge se se ka fia ka pela gomme sa gobata diboko.
Dinaga ta rena di fetoitwe go ba bohwa bja maatla a koloni.
Go ba leloko la Durban Expatriates, o kgopelwa go kgotla mo.
Putseleto ya polotiki le ekonomi go naga ya rena le kontinente e ka se balelwe tefelo.
Ba kgonne go swara bagononelwa ka moka ba bararo gomme ba ba ia seteieneng sa maphodisa.
Bagononelwa ba swerwer metsotso ka moragonyana Mmileng wa Reading, Actonville.
Go hhs te mpe teo di baletwego thelete go amogela tirelo ya mahala ya motheo go ya ka moo go laeditwego ka gare ga pholisi ya ditirelo ta motheo.
Ee, mohlomongwe o swanete go e hlopha gomme o e laete ka botee bjalo ka taba ya ditshepedio.
Dipego le dipolelo ta media teo di rometwego di tla phatlatwa go Senthara ya Media ke Sehlopha sa Media wa Mmuo sa Afrika Borwa.
Go nyantha- moo ngwana a hwetago fela lebese la letswele ka ntle le te dingwe.
Go bona moomo le maikarabelo a sethaba sa sekolo sa seAfrika ka go fihlelela maikemieto a NEPAD.
Ke bothata bjoo re bo fetietago go baagiane b arena ka mo nageng ya rena.
Twelopele ka go kaonafato ya ditsela ta kgoboketo le phatlalato ya tlhokomelo.
Motho yoo a nyetego motswadi wa tlhago wa ngwana a ka thwala ngwana yoo, ke thwalo ya ngwana yo o mo hweditego lenyalong.
Se ke molaeta woo sehlopha sa badudi bao ba amegago ba ratago go o fetia go basenyi bao ba sepelagosepelago mebileng ye e itego go la Bohlabela bja Bohlabela bja Newlands.
Go na le mahodu mo tikologong, ka fao bula mahlo.
Go mediro yeo e amago Mopresidente wa rena palo ya mekgatlo ya go swana le NIA le ACCU e bapala karolo ye bohlokwa kudu.
Ba lena bao ba se ba ka go ba ba ka Afrika Borwa peleng ba tla makatwa ka boithabio.
Seo se tla lebia go phetoo ya tebo, ka diinstithuene di lebelete mananeo a thuto a maemo a godimo go tahlegelo ya mananeo a thekniki le moomo.
CIDB e bea maemo a bosethaba a kabelo yak ago le dikontraka ka tsela ya Molao wa Maitshwaro le go bea molaong papato ya kago yeo e theilwego godimo ga tiro ye botse.
Ga ra swanela go twela pele le go dumelela maemo ao mo go ona kgolo le twetopele ya direkoto ta lefase le Afrika di bolelago molaeta wa poelomorago le tlhokego ya twelopele.  
Baeti ba swanete go phema mafelo a thulano a go swana le Leboabohlabela moo go na go le modiro wo monti wa wa borabela, bopantiti le batwantle go twa CAR le Sudan. 
Kgoro ya Maphelo e tla hlohleleta mananeo a twetopele a ka morago ga sekolo sa bana a bana bao ba tsenago sekolo ka go diriana le Kgoro ya Thuto.
Boemo bja lepatlelo bjoo bo godiitwego bo tla dumelela phihlelelo yeo e lego bonolo gape e bolokegilego saeteng.
Sa pele, e lebia go thibela FAS ka go ruta, go tsebia le go eleta bomme ka ga go nwa ba le mmeleng.
Godimo ga tirianommogo yeo e lego gona le masepala wa Bitou, re twela pele go akareta tirianommogo ya rena le masepala wa selete ka ditirelo ta dirapa teo di lebeletego mekgatlo yeo e twelelago.
Tebelelo go flora, go oma le Fynbos biome le mehuta ya yona ya go fapana ya maemo.
E beilwe mafelelong a mafelo go lebana le Resefe ya Tlhago ya Hawaan, kgauswi le mabopo, mabenkele a go jela, mabenkele le ditirelo ka moka.
Maloko a Carnarvon SAPS a ile ka pela a latela dikoloi gomme a lemoa diteiene ta kgauswi ta sephodisa.
Dira temoo ya tswalano magareng ga HIV AIDS le tlhorio yeo e lebaneng le bong.
Komelelo ya nako ye telele mo nakong ya pula e tweleta kotsi ye kgolo.
Mo Polelong ya gagwe ya Bosethaba mathomong a ngwaga wo, Mopresidente Thabo Mbeki o swanthite dinako ta rena kholofelo bjalo ka Age of Hope".
Go tweleta maemo a mableba a thwalo go baomi dikarolong teo di sa rulaganywago.
O bolete gape gore balaodi ba dithekisi ba ka se be le tahlegelo ya poelo goba meomo.
Go eletwa ka maatla gore dithibelo ta tetanus le bobedi bja Hepatitis A le B di swanetwe go hlabelwa.
Re na le dipiri le digalagala fela, dino maphodi di gona ka lebenkeleng la ka kgauswi.
Re tla dira tlhaloo ka botlalo beke ye e latelago.
Re fana ka taeto ya kakareto ya mafelo a marobalelo a Afrika Borwa ka moka.
Ditshepeto te di kopantwego ta go diria dihelikoptara go sepeta maole a fase ka go mafelo go lwantha bosenyi bjo kotsi.
Ka go realo, a re bolele ka ga te dingwe ta dintla teo di upilwego fa.
HIV AIDS e hloka dikarabo ta kakareto, teo di kopantwego ka botlalo, go akaretwa kabelo ya Ante-retrovirals le mananeo a go thibela pheteto.
Tirelo yeo e lebanego le PHC, yeo e nago le diteko teo di kgaoletwago, mohlala, disenthareng ta maphelo ta sethaba.
Boemadifofane bja profense bo hweditwe go twa go Dinaga ta go ikemela ka noi ta peleng le dinaga ta go ipua.
Kgopelo ya taeto e swanetwe go romelwa le tefelo ya maleba go Mmuo wa Selegae.
Kopantho le tshepeto ya diphetho ta pholisi ya maleme le kabelo ya ditirelo ta maleme.
Kaonafata phihlelelo go theknoloti le kgwebo ka moo o tla be o hlohleleta tikologo yeo e loketego kgolo ya SMMEs le BEE.
Pampiri ye Tala ka ga kaonafato ya ditlwaelo e tlo lokollwa ka pejana go fiwa ditshwaotshwao.
Faepa ga e sohlege gape ke ye kopana, gape ga e fane ka nutriente le ye tee go kabelo.
Dikoketo ta nako di hlote gore bosenyi bjo bo dirwe ke batho kgahlanong le ba bangwe.
Ke feta go saenela babotolowi bao ba kgethilwego, gomme thwalo e tla tsebagatwa mo nakong yeo e sa fetego pelo.
E hlola lehu go batho ba banti le bolweti bja swikiri le ba madi a magolo gape e tweleta twetopele ya tiragalo ya bolweti bja pelo.
Tlhamo ya uShaka ga e fetogefetoge le ditwetopele te dingwe ta go thuba lefase, ta go swana le Senthara ya Bodithabathaba ya Kopano, yeo e laetago boetapele go ditoropokgolo te dingwe ta Afrika Borwa go latela.
Palo ya dikantoro e phorophoitwe bjalo ka karolo ya ditlhahlobo ta nako le nako.
Kamano ya seAfrika e tla itemogela kgolo yeo e kaonafaditwego go tlogela ga bjale.
Pontho yeo e boeletwago ya mona yeo e hlolago phemo ye kotsi ya sephiri sa bangongoregi, tokologo, bonnete le goba thireleto.
Ka go oma ka boima le boitlamo, mohlankedi mogolo wa sephodisa sa Limpopo o fetile diphihlelelo te nti go feta ba mphato wa gagwe.
Bagononelwa ba bane bao ba bego ba bofilwe ba a lebelela ge dithapo ta koporo teo di utswitwego  le ditlabelo di laiwa go twa ka gare ga sefatanaga.
Le ge go le bjalo, pego ya boego go twa go GM China e bolete gore maemo a go hloka thelete ga batswadi ba US a tla fokotega go dikgwebo ta rena ta China go akaretwa le ditshepedio le dithekio.
Te ebile dipego teo di tliitwego, ke a nagana, bjalo ka karolo ya tokumente ya nyakiio ka bophara go Mna Von Lieres.
Ge thutwana e ka fetela ka nakong ya dijo ta mosegare, dijo le dino di tla fiwa.
E lebelete tshepeto ya thuto gore e kgone go hlatloa mehola le maitshwaro malebana le tikologo mekgwa yeo e lebeletwego gammogo le ka moo go ka dirwango.
Ge dibaka ta bagwebi di ka ba gona, dikgwebo le bagwebi bao ba nyakago go buna go Sebjana sa Lefase ba swanela go kweia le go latela molao.
Afrika Borwa e romela ka ntle bonti bja dimetale, ditweletwa ta khemikale, dijo teo di lokiitwego le ditweletwa ta minerale go ya Myanmar le dithekio ta ka gare ga naga teo bonti e lego dieta, mengatse, le ditweletwa ta merogo gammogo le ta methene go twa Myanmar.
Re ka se go nyamie, re tla dira netefata gore re phethagata tshepio ya rena go LOC le FIFA ya go feta lepatlelo la dipapadi ka nako, o rile bjalo.
Ke tea sebaka se sa Foramo go leboga batho ka moka bao ba terego karolo ka go Foramo ye.
Ditheke di swanetwe di lebiwe go Kgoro ya Dinamelwa le Meomo ya Sethaba.
O ile a tlaleleta ka gore mmuo o atlegile mo maikemietong a ona a go fetia bodiidi ka go thulaganyo le tiragato ya mananeo le ka go tshepeto ya thulaganyo ya dithelete.  
Ke kgopela tshwarelo, ga ka swanelwa go ba ke bolela le wena.
Kantoro ya IUCN e omile ka go thekga pholisi le moomo wa tiragato wa mmuo, gomme ba se nyake tefo.
Komiene ya Godimo ya Afrika Borwa go la Canberra, Australia, e ka kgokaganywa go botiwa dipotio.
Mmuo o tla oma go lebia go klaemete yeo e loketego babeeleti ka go karolo ya eneti ka taolo ye botse, yeo e sa uthego gape e se nago sephiri, melao le diintrumente te dingwe ta pholisi ta maleba.
Dithunya teo di tsenago ka Afrika Borwa go sepetwa ka dinamelwa go lefase la Afrika Borwa go ya nageng ye nngwe ya Afrika go diriwa ke batho moo tumelelo e ka fiwago. 
Palopalo ya batho ya gare ga ngwaga e kamaka ka ngwaga, sehlopha sa batho, bong le sehlopha sa mengwaga.
Ka go realo, tahlegelo ye kgolo ya temo ya naga e bile gona.
Go hweta tshedimoo ka botlalo ikopanye le Consulate-General wa Repabliki ya Zimbabwe.
Esale go tlogela tlhamo ya Joint Bi-National Commission, re amogete diketelo te mmala ta maemo a godimo gomme yeo e sego ya kgale ke ketelo ya Tonakgolo Fradkov ka Mathe ngwageng wo.  
Molawana wa thomo o hlokwa go lokiwa go netefata gore baomi ba ka lewatleng bao ba thwetwego ke beng ba SA le balaodi ba fiwa ditokelo ta go swana le ta baomi ba bangwe.
Mohola wo mongwe wa rena wa go bapeta ke gore basadi ba na le hlohleleto ye nti ka malapeng, kudukudu go lebana le bana ba bannyane.
ETQA e ka, ka tumelelo ya SAQA, laela meomo yeo e kgethilwego go moabi goba setho se sengwe, eupa e ka se fane ka maikarabelo a yona go SAQA.
Godimo ga dinyakwa ta ka godimo, maemadifofane ka go potfolio ya ACL a hlokega go oma go ya ka maemo a ICAO le ditlwaelo teo di laeditwego.
Go fihla go gongwe, se se lefelelwa ka taeto ya maemo, tsela yeo dikarolo ta data ta go ba le dimelo ta go fapana di kopanywago go holega go twa go maatla a makala ka moka.  
Maloko a Dinaga ao a se a bago a dira bjalo a kgopelwa go kaonafata AEC Treaty goba go dumellana le yona ka pela ka moo go kgonegago.
Di bua digopoto ta mehola, melao le mekgwa yeo e agilego botho nakong yeo e sa gopolwego.
Boteakarolo bja HDSA go hweta phetoo mo nakong ya mengwa ye mehlano ka motheo yoo o lebanego le khamphani o tla laeta ka gare ga karata ya kelo, yeo e kgomareditwego fa bjalo ka  Annexure A.
Bagononelwa ba kgonne go tsena ka ntlong ka go thuba lefasetere.
Se se ra gore ge eba o ka se kgone go lefela ditefelo ta gago ta kgwedi ka kgwedi, mohlankedi wa mekitlana a ka rekia ditlabelo teo go bolelwago ka tona.
Temana le diswantho te di iintwego di tla fiwa ka nako ya tlhaloo.
Kgwebo magareng ga Afrika Borwa le Slovakia e gote gabotse mo mengwageng.
Setho sa sethaba ke setho sa go ikemela ka noi, se laolwa ke mmuo ka seripa goba ka botlalo.
Ke a leboga gomme ge eba go na le dipotio ka morago.
Makhanselara a masepala wa selegae a gare a lokia dithulaganyo ta poloko, teo di tla phethwago lehono.
Pheteto e ba gona ge letlalo la motho le kgomagana le meetse ao a tshwaeditwego, ao ka gare mehuta ye e itego ya dikgopa teo di nago le schistosomes di phelago.
Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o be a le gona ditshepediong ta rena, go gatelela bogolo bja Molaotheo le molao wa sebaka woo o sego molaong.
Palo ya dipego ta ditiragalo ta media e tla ba taeto ya temogo yeo e oketegilego ya sethaba.
Tiragato ya tumelelano ya tirianommogo ya mengwaga-nti e lebeletwe gore e thome kotareng yeo e latelago.
Mna Modulasetulo, taba ye ga e ame Mna Currin le gatee.
Ka lebaka la gore maphelong a bona ka moka, ba lwete dilo ka moka teo di bego di befile, di se gabotse gape di iago maemo a bona fase ka moka.
Ge o bona mohuta wo kotsi o eme, o kampe o boele ka mo thoko ya temoo.
Barutii ba amogete matoba, dipongpong le dithokolete gammogo le mangwalo a go twa go batswadi ba ba lebogela kabelo ya bona ya thuto go bana ba bona.
Ba swanete ba ipone bjalo ka baabi ba mohola bao ba dirago gore bangwe ba kitimie dithelete ta bona.
Boleloko bja ngwaga ka ngwaga bo bita go feta thekete ya paeskopo gannyane gomme bo fana ka ditiragalo te ntimo ngwageng teo di lapoago gape di thabiago.
Poelomorago e emelwa ke mafelo a peleng ao a se nago mabone a mebileng.
Khwanthithi ya diphedi teo di lebeletwego le te dingwe teo di terwego ka ntle le go phengwa ka tshwaro, di kgaoletwago go ya ka persente ya TAC.
NEEP-GET ke karabo go gape e fana ka thekgo go dipholisi te mpsha ta thuto ka gare ga diteng ta tlhako ta tikologo ya pholisi ya Afrika Borwa.
Leoka le lengwe la diphoofolo, Kampa ya Noka ya Thakadu ke tirianommogo ya boeti-ekonomi magareng ga boto le sethaba sa Molatedi.
Tlhopho ya tefelo ke tsela yeo dithoto di tliwago ka nageng ka yona go ya ka moo go hlophilwego ka tsela yeo e lego yona, goba ka moo e dirilwego goba e dirietwago.
Ke leboga kudu, o fana ka sebaka, ke a leboga.
Go diria dipapadi ta sekolo gabotse bjalo ka taeto ya talente le twetopele.
Ke bile le tshepo ya go tlala go Ngaka Koekemoer, ya gore dikelo ta thireleto ya gagwe di tla loka.
Godimo go tsenela ga ditokio go sefero seo se lego gona sa go tsena sa kantoro ya Masepala wa Selete wa Amajuba.
O omile gabotse Sepikitlere van der Mescht, gape re rata go go lebogela botshepegi bjoo o bo bonthitego sethaba ka go hweta sefatanaga seo se bego se utswitwe gomme se gononelwa. 
Dithereiano di phethilwe gomme taelo e beilwe go sekenara sa pele sa sekepe go la Durban.
Stilfontein e okedite go lenaneo ka go swara mogononelwa o tee, yoo a bego a nyakwa malebana le molatlo wa tlaio ka maikemieto a go gobata mmele.
Meyara o laedite gape moomo wa gagwe wa go swarelela thekgo yeo e tiilego ya sepolotiki go twa legatong la Bogolo.
Gandhi le ba bangwe ba banti ba tlogelete rena le bana ba ka moso mogopolo le tirio ya tlhokego ya dintwa.
Kgoro e tla re morago ga moo ya dira gore tokumente e be gona go maAfrika Borwa ka moka, bobedi go inthanete le ka khopi ya go gatiwa, go bolete Mtana Machaka.
Dithutwana di be di swerwe magareng ga dithaba le baomi ba themo go hlohleleta tirianommogo.
Kahlolo ya Moahlodi Navsa le Justice Nugent e be e le ka ga ditselatshepeto gomme ke moomo wa gago, nakong ya mokgwatshepeto ofe goba ofe, go diragata ditokelo teo..
Re na le tshepo ya gore instithuene ye, go akaretwa sehlopha sa New Orleans, e tla dula e mpshafata gape e aga leswa moya woo o emelago botho bjo bobotse.  
Setifikeiti sa bodulo, go ya ka Melawana ya Bosethaba ya Kago, se filwe ke masepala, ka morago ga go phetha moomo wa kago.
Masepala wa eThekwini o go mema go tla kopanong ya boraditaba go amogela Ladysmith Black Mambazo ge ba boa gae ka morago ga leeto leo le atlegilego la US.
Ge re ka fetogela go maikarabelo a leago Anglo American le sekhwama sa modulasetulo De Beer se kgobokeditwego, kudu ka go thuto, ditlogo te bohlokwa go twa go pholisi ya peleng le tlwaelo.  
Temoo ye nngwe e twile malebana le mebotwana ya dikwae, yeo e tsebegago ka mahlasedi a mollo.
Koketxo ya mothelo wa maene wa gauta go mehuta ye mengwe ya dimaene.
Kantle go lehloyo la mong, kgapeleto goba go nyaka, yeo e lebiitwego kgahlanong le motwasehlabelo wa mediro yeo e dirilwego.
United States ga sa ka ya saena goba ya dumelela Kopano ya Kgatelelo le kotlo ya bosenyi bja Kgethologanyo.
Wepesaete ye le Diteng di ka se tweletwe gape, ta kopiswa, ta kopollwa, ta rekiwa gape, ta etelwa goba ka ta senywa ka tsela ye nngwe ya mehola ya kgwebo ka ntle le tweleto ya maikutlo ya go ngwalwa ya Moabedi.
Le ge ekonomi ya gare e be e gola ka lebelo, rekoto ya yona ka go tweleto ya meomo le phatlalato ya letseno e be e nyamia.
Dinyakwa ta temo, dikgwa le boeti bjoo bo thelwego godimo ga tlhago di swanetwe go lekanywa.
Go ya ka ditlhaselo ta ngwaga wa go feta teo di iiago ta go se nyake batwantle, sehlopha se latete lenaneo leo el holofelago go maAfrika ka moka ka Afrika Borwa.
Go tweleta lenaneo la kago go akareta makara ka moka a mmuo.
Kithii yeo e feleletego e fiwa setofo, sefuthumati le setidifati.
Afrika Borwa e tla dira maitapito a go hlola le go diragata dibaka ta g o matlafata khuto, le go fetela ka Israele le Palestina. 
Bangwe ba ka nganga gore te ka moka di bolaile toka ya rena yeo e hlomilweg.
O bolete gore bonti bja megala yeo e amogetwego e twa go batho bao ba sotlegilego moyeng, ditheleteng le mebeleng gammogo le bana  ba batswadi bao ban a go le tlaio..
Ngaka Knobel, nka go gopota gore o sa nte o le ka tlase ga boikano.
Ge nkabe o be o apere pipi, nka be e bile Viper?
Dinyakwa teo di lebanego le dithulusi, ditlabelo le ditsela di swanetwe go laetwa, mohlala, sefatanaga sa mong, setlabelo sa khomphuthara le lenaneo la moswanananoi ya  ARCGIS.
Re ka se itshepele go ya go ile go barutii ba kontraka le ba lebakanyana gore ba tlate diposo te.
Re hlohleleta ke boitlamo bjoo bo dirilwego ke Mopresidente Gbagbo le Tonakgolo Banny go oma mmogo malebana le maikarabelo a bona go sethaba.
Badudi ba kgopelwa go netefata gore dithepe ta bona di dula di tswaletwe gabotse mo nakong ye go phema tshenyo ge meetse a ka boya di sa butwe.
Kgoro ya Matlotlo ya Bosethaba e magatong a mafelelo a go ngwadia Boemasefofane bja King Shaka bja Bodithabathaba bjalo ka Tirianommogo ya Sethaba  Poraebete.
Mebaraka lefaseng ka moka e bile le maitemogelo lethogo la tlhokego ya thelete ya bolefase.
Dinyakiio ta peleng di ete di amantha bagononelwa ba bararo le bohodu bja ka dintlong ta go ka ba te nne.
A o na le setlabelo sa go theeleta fao ka gobane se ka go thua.
Go boitlamo bjo bongwe le bjo bongwe re dira thulaganyo ka botlalo ya proteke, ya bo le ditebelo gammogo le maikemieto.
Go ntha le go romela ka ntle diela, mohlala, mei ya dikoloi.
Le ge go le bjalo, kaonafato e raloka karolo ya gare ka go leano.
Go oketa mananeo ao a lebeletwego a phetoo ya maitshwaro go swana le lenaneo la thuto leo le theilwego godimo ga sekolo sa dithaka go baswa le laolwago ke Kgoro ya Thuto. 
Dikgwebo te nti teo di sa thomago di hloka matlotlo go tweleta kgopolo ye mpsha kgwebong. 
Ka go laola phatlalato ya kgolo yeo e lego gona le go thibela tsebio ye nngwe ya diphedi te mspha, IASP e fane ka meomo go dikaralo te nti ta bohloki ta sethaba s arena.
Nontha ka mobu dithila ka moka ta dijo ka ntle le nama le hlapi gammogo le dijo ta makhura.
Bili ya Kaonafato ya Dithaetlele ta Karolo, yeo e laolago ngwadio le maikarabelo a melao go ya ka moo e twelelago go maloko a mangwe a ditho ta molao.
Maphodisa a Gingindlovu a twela pele go ganeta bosenyi ka ge se se thua ka go ia fase ditiragalo ta bosenyi bjo bogolo.
Ge go lebeletwe ditwetopele ta bolefase e sa le go tlogela Havana, kopano y arena lehono e tere maemo a magolo a thupeto.
Dikopano ke karolo ya tshepeto ya Mopresidente yeo e twelago pele ya SADC go la Zimbabwe.
Bonti bja batho ba baswa go la Kapa Bodikela bao ba sa swarago bonti, ka ntle le moomo, ka ntle le mabokgoni  le ka ntle le dintlo.
Mopresidente Calderon le Motlata Mopresidente Mlambo-Ngcuka ba mpshafadite boitlamo bja bjona go akareta le go matlafata ditswalano magareng ga Mebuo le batho ba Mexico gammogo le Afrika Borwa go hola dinaga te pedi.
Nna le batho bao ba le go ka gare ga boto le taolo ya mokgatlo wa rena.
Thuo e gona go diketekete ta badudi ba dintlo ta Khansele bao ba palelwago ke go lefela ditefelo ta bona ta kgwedi ka kgwedi.
Gomme seo ke sebaka seo se lego gona seo peleng se bego se diriwa bjalo ka phapoi ya JOC.
Kgonagalo ya phokoto ya tweleto ye nti ka OPEC e sa nte e kala mebarakeng.
Ka gare ga lengwalwana le lengwe le le lengwe la ditaba, KEEG e go tlieta dintlha ta tirio ya emeile le inthanete.
Go ditiragalo te te pedi ga se gwa ba le dibili ta bobedi, go ya ka palo ye mpsha ya metara le matatikgwedi a bili.
Ka morago ga go nyaka ka gare ga sefatanaga ba hwedite Sethunya sa Taurus ka gare ga City Golf godimo ga setulo sa ka morago.
Bong bja poraebere bja ditokelo ta minerale bo gatelela modiro gammogo le sebaka sa dipono teo di iwago go diekonomi ta maene.
ZEC e swanete go hlaloa titelego ka go tsebagatso ya dipoelo.
Ke thomile go ba le bolweti bja mafahla (asthma), yeo ga bjalo ke na go le yona gape le madi a magolo.
Mna Malakoane, o ka kaoneta go fa bohlatse ka Sesotho goba Seisemane?
Go bonagala e ke go na le go se kweie gore re tlo ya go rekia naga ka kakareto, yeo e lego ya dikolo ta peleng ta Model C.
Go na le sehlopha sa bona seo se rulagantego go swara kampa gape.
Se ke tshedimoo yeo e fetieditwego go nna ka Ngaka Immelman.
Ka fao e be e le kakanyo ya ka gare ya RRI, ke phetho.
Ke ka lethabo go nna go amogela Mopresidente wa Repabliki ya Czech, maloko a Kabinete ya gagwe le baemedi ka moka ba kgwebo nageng ya rena ya letati le borutho.
Molaotheo o kgonthiia gore tiro ya taolo e tla ba le mabaka, molao le mokgwatshepeto.
Bagwera ba ba rategago ba Swedish, ke rata go leboga gape go ba le rena.
Go ka se be le batho ba banti go feta ka moo re tlwaetego re bonago ka go seswantho sela?
Hlokomelo e swanete go fiwa go poloko ya matlotlo a tlhamo ya dikhomputhara ta mmuo wa selegae le wa probense.
Mogononelwa o latofaditwe ka molato wa tlhakolo e oro gomme maphodisa ga bjale a tsomana le maloko a sehlopha ka moka. 
Bohlokwa bja kopano ya rena lehono, magareng ga te dingwe, ke gore re feleleta sediko sa mathomo sa  Disamiti ta IBSA.
Komiene ya Dikgetho e na le maikarabelo a go laola dikgetho ka moka ta magareng.
Go fa ditirelo ta thekgo ya tlhahlo go Lekgota la go Dintlo ta go Rentiwa go kgona go oma ka ditlhahlobo, dinyakiio, poelanyo ya dingangiano le ditirelo ta bomagwaledi.
Lehono, mo dirapeng te di botse ta Leeuwenhof, moo makgoba a ometego marena a bona, bjale re swere lesedi leo le re fago tshepo.
Mmetse le saense di akaretwa ka mehla bjalo ka 'ditlaleleto' teo di fago kamano fela goba tsebo ya moomo o itsego.
O tla hweta kabelo ya thuo yeo e tla go lokollago gore o se ke wa lefela kabelo fela ge eba ga se wa itekanela mmeleng goba o golofaditwe ke bolweti.
Go ya ka setlwaedi se sekaonekaone sa dithabathaba, Panka ka mehla e boeleta dibopego ta poloko le tshwantho  ta thelete ya pampiri ka lebaka la gore Panka e ineete go kgonthiia gore sethaba se be le moela wa go tshepagala.
Babelaelwa ba batshelela, bao ba bego ba swarwetwe polao ya lephodisa kua Hluhluwe , ba lebeletwe go ya Kgorong ya Theko ya  Mtubatuba lehono.
Bjalo ka ge re le maloko a Palamente re swanete go kgotsofata dinyakwa ta batho ba Kontinente pele.
Ka fao,  ka tsebo ya Mohlomphegi Leon, go be go se na potio ya go bouta ya go botiwa ke ba United Nations Human Rights Council ya mabapi le Uzbekistan le Iran.
Go tea magato kgahlanong le dikhamphane ta monngae le ba fa ditirelo bao ba sa latelego dikgopelo gomme ba twela pele ka go thua baradia ka go omia matsha a bona.
Sethaba sa Majuta seo se lego kua Durban se dula lefelong leo se lokologilego go kgahlano ya semitisimi.
Lebaka la diteko ta sengwe moo thomio ya meetse e swanetego go laolwa.
Ke itlama go ba le dikamano ta maano ta go tia le bakgatha tema ka moka ba kua eThekwini.
Mohlahlobi wa Lefokisi Manduleli Nomnganga o hwedite tsebo go twa go maloko a sethaba mabapi le koloi le dinku te pedi teo go belaelwago gore di ka ba di utswitwe.
Ditsela ta ditefelo ta phethagato ya lebaka le letelele la NWMS di tla nyakiiwa le go tweletwa.
Ka morago ga ketelo ya meago e mmalwa yeo e kgethilwego, diprojeke di tla dirwa, go dumelela matsha a diswantho.
Metale wo o mobotse o epwa mmaeneng wa kua probenseng ya  Leboa-Bodikela bja Afrika-Borwa.
Tlhago ya sehla sa intasteri ya ta boeti e na le mathata a thuo ya tekanelo le kago.
Naa go ka ba go na le thiinyo ya gore batho ba go ithutela meomo ya bona ba dira meomo ya bona bokaone?
Boithutelo bja Afrika-Borwa bo swanete go fihlela maemo a lefase ka bophara ka go omia tshepeto ya papeto. 
Dipharologantho te di hweta kgalagadio e kgolo ya maemo a gago a mo Central Karoo. 
O be a eme ka ntle ga Kube ya Meetse, Mrn. Kitajima o bodite babega ditaba gore o ikwele a lokologile kua Beijing gomme dijo le dinolofati ta Kua Olympic Village di be di lokile.
Ke kgetha polokego ya lapa laka go feta ditirelo ta ka go baagiane.
Ke boikokobeto bjo bogolo kudu go ba banggae ba kgobokano ya histori yeo hlomphegago ya malapa a Afrika go twa mafaseng a go fapafapana ka bophara.  
Ye ke tlhaselo ya boraro ya bosenyi bja go nyalelana le diretebati tikologong ye.
Bogale bja bona le boikgafo bja nnete bja ntwa kgatlhanong le bosenyi bo tloga bo tumiitwe kudu.
Go ba bjale ka ge e dirile, godimo ga dikgodio ka moka, Afrika-Borwa e tsenete sediko seo se telefaditwego sa dithibelo le dingangabalo.
Mrn. Blatter o hlalosite gore kgwele ya maoto e be e le mabapi le morethetho le gore o kwele moito wa Afrika ge a goroga ke ka tsela yeo a ilego a ikwa o kare a ka bina.
E omia ditlabelo teo di kgonago go thuma ka go itiria go dira mollo woo o ka phatlalalago le go baka dikgobalo le dikotsi.
Dikarabo di hwetagala go tshepeto ya histori e thata ya go fa dipalopalo ta semmuo go ralala le Afrika ka bophara. 
Ke la mathomo gore madulo a semmuo a sebjana sa lefase a tla akareta madulo ao e sego a hotele.
Dipholisi te mmalwa ta mmuo, melao le mengwako yeo e thekgago matlafato ya basadi ka botona di oma go tloa dikgopamo teo di tliitwego ke bokgoba, bokoloni le kgethologanyo.
Re swanete go omiana le  COSATU go le hlokomela.
Ka boiteko bja go fetola dimusiamo, re tlhahlile Projeke ya Scrapbook bjalo ka karolo ya Oral History Program ka Setemere ngwagola.
Go eletwa gore ditokumente te di gatiwe godimo ga hard drive ya gago gomme o e bule moo.
Boineelo bja go kgonthiia gore ditirelo ta dikeleto teo di sepelelanago le maemo a botlalonyana teo di tweleditwego ke NACOSA di hwetagala go dithaba ka moka, bo dirilwe.
Tseba gore banna ba dikarolo te dingwe ta motse ba sa nte ba sa amogele mehuta e bjalo ya dikhampheine, gape ba tlhagia seo ka go hlokofata basadi le bana ka nako ye.
Dimenerale, dimetale ta motheo, sesohlo sa legong, swikiri le dikarolo ta hlogo ya setimela.
Fifalo ya mui le moidi yoo o lekeletego ka gare ga metara ya khube ya moya wa lefaufau.
Sepheto sa digora ta go fepa  le seto sa sekokomoi sa isti di a eletwa go kgonthiia gore mogodu a a bela.
Ke tla thoma ka setsopolwa sa go twa dinyakiiong ta lehu la Steve Biko.
Go ya ka mabarebare a batho bao ba lego kgauswi le mananeo ao a nyakiiago ka ditho ta fosfate le diagente ta go fenya kankere di dirilwe, gomme le Presidente Mandela o be a tlo lebanywa.
O nagana gore o bone Nyala tikologong ya Mmila wa Currey?
Ka ge ke bile Afrika-Borwa ke ile ka lemoga gore kgethologanyo ya semerafe e tloga e sa alete nageng ya lena e botse.
Batho ba bangwe ba dumela gore go gola ga go nyalelane le kgotlelelo ya lebaka le le telele.
Na o nagana gore megala ya magare a mabedi ao a tliitwego mosegare a a lekana?
Sekolo se ka hweta dipoelo ta godimo ta thelete ge se ka dumelelwa go rekia dikarolo ta naga ya sona. 
Lauren o thomile go ithuta go rutha maphothong dikgwedi te nne ta go feta, gomme o holofela go dira tikologo e kgolo tati le lengwe.  
O na le kgothato ya go phatla le kgotlelelo ya go tlapuleta.
Ga ke na bonnete bja seo potio ye e ka bago e na le sona mabapi le potio ya go diega.
E re ke lebogie SAUS ka go hlongwa ga  yona mengwaga e meraro.
Rena bjalo ka Khansele, re lemogile maitshwaro a mabjalo gomme re tla kitimiana le baradia.
Kgonthiia gore sethibi sa raba sa lebati la obene se maemong a mabotse gomme lebati le tswalela ka maleba.
Tekanyeto ya thelete e gote go tloga ka sediriwa sa taolo go fihla ka lepheko la taolo.
Ngaka Klapp, ke leboga kudu ge o kgonne o tla ka tsebio e kopana.
Sethaba sa Sikhona se etela lefelo ka kago kgafeta kgafeta go lebelela gore projeke e tlo fetwa neng.
Mokgwa wa kaonafato ya dinamelwa ta sethaba ke enngwe ya bohwa bjoo Afrika-Borwa e tla bo ireletago ka go ba benggae ba ditirelo. 
Re tseleng ya go kgonthiia gore ga go motho yo mongwe yoo e sego mo-Afrika a ka fago hlaloso ya AFrika.
Aowa, se ga se seo ke se iintego.
Dinomoro ta Dipalopalo ta batho ta bjale di laeta gore boentenere bja selegae bo editwe kudu, gomme bja kago ya dintlo ta ka-gae ga bo etwe.
Ke rata go go leboga, buti'aka wa go twa Middelburg.
Na o botiite ge eba  ke thuite mokgatlo ka diyunifomo?
Bohlatse bja go bapetwa bo iinya gore mo go bonagalago mananeo a bofokisi a phethagatwe ka maatla gomme basenyi ba swarwe, bosenyi le lethogo la bosenyi di theoge.
Ka nnete bosenyi bo tloga bo kaonafete dikarolong te mmalwa.
Ge nka kgona go botia dipotio te mmalwa ka ga Barbara ka kgopelo, hle.
Ditirelo ta Molao di laola le go kgotlaganya meongwana ka moka ya molao Kgorong.
Ba phatlalata ditaba bao ba dumeletwego bao ba tlago le didiriwa ta sethekeniki mo Afrika-Borwa ba swanete go feta go ba Taolo ya Khastamo kantle le ge mohlomongwe ba ka hweta ATA Carnet.
Ee, pele ke tsena ka gare ga lepatlelo ke ile ka swanela ke go feta maphekgo.
Kgoro ya Thuto ya Kapa Bodikela e lemogile gore go na le sehlopha sa barutii seo se se nago meomo seo se bego se leka go rapa baithuti sekolong seo e sego sa semmuo kua Crossroads.
Thaba ye e namelwa ka magato, lethabo le fihlelelwa ka kgato ka kgato.
Mananeo a CDW ke a mangwe a mananeo ao a lebiitego go bolela ka sekoti.
Direkhoto ta bohlwekieto di mabapi le go fetolela talente go bokgoni, di hlwekia ditalente ta baswa.
Tshepeto ya dilo ka moka ta tsebo ya go akareta moketeko wa Letati la Tikologo la Afrika.
Dinoka te dinti te dikgolo di thibilwe bjalo ka matamo goba di na le dikimi ta meetse teo di gopolwago, gore di kgone go thua entasteri, temo le baomii ba ka gae.
Polane ya fomete e kgolo ya go gatia le ditirelo ta go gatia ta sethaba le kgoro ya bareki.
Mrn. Pretorius a be kopana gomme a arabe dipotio ka tebo.
Mohlomphegi, ke go neela segopoto sa poso ya gago mo Afrika-Borwa.
O rile ge a fihla ntlong ya moagiane, o ile a mo forafora gore a tsene ka ntlong moo a ilego a thoma go moswaraswara gomme a mo kata.
Go dira papeto ya maemo a thekgo le go lekodiia se ka mehla.
Maikarabelo a go bona, ka go omiana le dithaba ta bona, go tweleta, go phatlalata le go tlhama dipholisi ta dipolelo ta go fapafapana. 
Primedia e akanyedite khampeine ya phethagalo ya, Crime Stop, yeo e fihlelelago batho ka go omiana le SABC go fihlelela sethaba.
Sephetho ke gore, bothata bjo bo ka se rarollwe ke mmuo o le noi.
Go na le senyakwa sa go tiia taolo ya kgolego ya Pollsmore.
E tla be e le dinyakiio ta mileneamo ta difiwa-ta mothalotheo ta bana le bahloki.
Re tloga re lahlegetwe kudu ka go kwa ditaba ta lehu la Profesara  Mazisi Kunene.
Maphodisa a  SAPS Organised Crime Unit a thuitwe ke maphodisa a kua Kimberley Crime Combating Unit go latela mohlala wa tsebo yeo e filwego mabapi le go swara meala ya koporo ka go tshela molao gomme ba ile ba tea magato kua Kuruman.
Le ge go le bjalo, ga go motho  yo a ka lebalago batho bao ba phelago, bao ditaelo ta bona di re filego sebaka sa go kgona go bolela re le mo photiamong. 
Lebelo le bokgoni bjoo dihlopha di dirilego meomo ya tona ka gona le laeta gore BNC e fihlelete maemo a godimo.
Projekeng ka moka, le tla ba le dikopano ga tee ka beke le molaodi wa lena wa projeke.
Kapt.Thebeyagae, molaodi wa Sun City Crime Prevention Unit, le koloi yeo e hweditwego.
Gape moomo o mogolo wa toloki ya rena ke go eleta batho bao ba sa bolelego polelo ya SeAfrikanse kua madulong a godimo a dikuranta ka seo se diregago.
Lenaneo la Thekgo ya ta Boeti la SMME: Meomo ya tlhahlo le boteng bja Kago ya ta  Boeti ya SMME e be swarwetwe Dileteng ka moka ta Mmasepala.
Naa le wena ga o tsebe ka ga dinyakiio teo di lebiitwego go ba Lepatlelo la Johannesburg mabapi le thomio ya seiro se se golo?
Gore go na le bohlatse bjo bo tiilego bja tshepeto ya pipeto ya taolo ya godimo kudu.
Re tla twela pele ka ditheriano ta rena le baomiane ba rena bao ba kgethegilego go kgonthiia gore ekonomi ya rena e twelapele, bjalo ka ge Rudolf Gouws a laote. 
Museamo o tlhahla bana ba sekolo bjalo ka batlhahli ba banyane bao ba fetago ba tlhahla dihlopha ta dikolo teo di etelago.
Palo ya maemo a kaparo ya lepanta la setulo ke e kgolo kua Gauteng, KwaZulu-Natal le Kapa Bodikela.
Baruthi ba bahlano ba be ba gateletwe ke moela wa go gagola kudu le maemo a mabe a go tshela maphotho ao a galefitwego ke moya wa go tutla wa bohlabela.
Mosadi o ile a swarwa gomme a golegwa kua Germiston SAPS.
Afrika-Borwa e omile kudu ka paballo ya meetse, go bolete Profesara Asit Biswan, setsebi sa dithabathaba sa taolo ya meetse kua Johannesburg ka Labone.
Bareki ga ba swanela go tloa mapokisi ao a lego pepeneneng, diroto goba dikreiti teo di lego mollwaneng wa mmaraka. 
Ke neelo go thua ba Komiene ya Nnete le Poelano go kweia Sehlopha sa Argus seo se direlwago moomo  ke ba Independent Newspapers. 
Mmuo wo ke kgale o dumela gore thuto e botse ke senotlelo sa go fedia bohloki metseng e menti yeo e gateletwego Kapa Bodikela ka moka ga yona. 
Go fihlelela ditebanyo ta tona ta maatlafao ya lebaka le letelele le diphetogo ka go tweleta le go thekga dikgwebo phonkgelela teo di tlhamilwego le go sepetwa ke HDP.
Maano a beilwe pele go tweleta balemi ba bannyane le go ba thua ka phepo ya mo motseng ka go dira eThekwini le KwaZulu-Natal bogare bja tweleto ya dinawa .
Maemo a modumo wa Tikologo o hlalosa gore palo yeo e lego go metara ya maemo a modumo wa  tirogo ya kopanyo yeo e teerwego go se na leata
Moleloko yoo e sego modulasetulo o swanete go tsebia modulasetulo ka lengwalo mabapi le go itokolla ga gagwe. 
Motlata Molaodi Kakareto Sindiswa Nhlumayo wa Kgoro ya Boeti le Ditaba ta Tikologo o kgopela bahlahli ba ta boeti gore ba thome ka go ditokumente ta maleba kua diofising ta Ditaba ta Gae pele ba ka bula dikgwebo ta bona.
Ditiro di swanete go rekega ka theko, go fihlelelega gape di tlwaetege go ya ka maemo a mo motseng. 
Re teere sephetho sa go bopa se gore re kgone go  bolela le batlhlahli goba barutii mabapi le dingongorego ta rena ta thuto ya Bantu.
Re ile tsena ka gare ga dikamora ta lekgotla ta dikgwebo te dikgolo le ba kgatha tema ba ditiriano te kgolo mo nageng.
Go hweta tsebo ya boso ya tati ka tati lebelela websaete ya Ditirelo ta Boso ta Afrika-Borwa, go hweta tsebo ya tati ka tati ya maemo a go tshela maphotho lebelela Sharesurf goba Webcam ya rena ya North Beach.
Mabarebare a re moomi wa kgale wa kgwebo ke mmeakanyi mogolo wa tlhakolo.
Godimo ga thebe go beilwe lerumo le molamo, di beilwe go tshela yuniti.
Dihlopha te nne di thabile gomme ta leba mahlakoreng a go fapafapana, yo mongwe le yo mongwe o be a swere mokotla wa go katelwa dithedibere. 
Ditlwaeto ta meomo ta dikamano ta ka gare di beilwe eupa di nyaka twelopele ya go fihlelela thupio e botse, boomedi ba  fiwe tsebo le lefelo la moomo la go beakanywa botse. 
Ditirelo Thui ta OHS, polokego, ngwadio, go hlwekia, tshwaro le taolo ya thoto.
Leka gore o se laie morwalo o monti, dikoloi ta go rwewa kudu ka morwalo di ja makhura a manti.
Ka tsela yeo, ke tla rata go ia ditebogo ta rena go Mohlomphegi Phakalitha Mosisili, Tonakgolo ya Lesotho, yoo naga ya gagwe e omilego mmogo le SADC go tweleta dipoelo ta go swana.
Se se tla dumelela tebelelo ya maleba le taolo ya naga ya baseki.
Kua Burundi, Mmuo wa Phetogo o hweta thekgo ya sethaba se senti ga nyane ga nnyane.
Go babalela le go laola ditlabelo ta bohwa bja batho ba EMA le Afrika-Borwa.
Boikokobeto bja rena bo bega boitapio bja go ia pele bja Seefsa bja go bolediana le mmuo gore o dumelele baomi ba Baso gore ba be le kemelo thwii ditherianong ta intasteri ya gare.
 CBPWP e oma le bommasepala go upeta diarea ta tshepedio le go hloma diprojeke. 
Ke eme legatolng la Tona-Kakareto S J J Smit.
Bengmeomo ba swanete go goga thelete ya UIF go baomi gomme ba e lefele le ya bona e ye go UIF.
Kgoro ya Tona e saena dikeleto te, kudu motheo o tee wa boithutelo bja tlhako.
Dipolediano di tla tshwarwa go ya ka ditaeto ta D:HRM.
Spikara, ngwaga wo phethagato ya maano e tlo gatela pele ka maatla. 
Bakeng seo, teko e nti e lebiitwe go pego ya botlalo ya ditiragalo le phegiano ya metse ya makgowa.
Demarche ya bobedi ya Presidente Mandela e bile: "Ga o tsebe seo batho ba ba bego ba se dira ntle le tsebo ya gago, ba hlokomele gomme o se fedie".
Ke swanete go bolela gore, ye ga se fela intasteri yeo e golago ka lebelo mo Kapa Bodikela, e bonagala e le intasteri e botse kudu mo Kapa Bodikela.
MR: Aowa ke nagana gore e be e le bibi ya Stallion morena.
Thuo e filwe ya Dinyakiio ta Forensiki ya go dira moomo o iteng wa Dinyakiio ta Forensiki le rutana mabokgoni a moomo.
Ditiro di beakanywa ka go aroganya mananeo a mabedi, e lego Diplomasi ya Sethaba le Prothokholo.
Laola thelete ka moka yeo e amogetwego, ngwala dikgopelo, retistara ya batho bao ba tlilego le diforomo ta go se tle moomong ka  ka gare ga pukutati.
Go kgonthiia gore tsebo ya tweletopele le thomio ya GPPSTE e fiwa baswarakabelo  kgafetakgafeta.
Go bolela nnete dikhuduego kgahlanong le batho ba Afrika di twelapele ka go theoga kudu.
Re holofete tsebio ya Mongwaledi wa Khuduthamaga Dr Salamao ka morago ga diiri te mmalwa gore laeta gore kopano yeo e okeditwego ya Troika e tla swarwa neng.
Khueta le go bolelela ditokelo gomme o beye ditlabelo ta didiriwa ta go lebelela dinyakwa ta ngwana.
Ke kgopela gore o mpotie ka sengwe seo se diregilego kua Joburg.
Beakanya sengwe - motho yo mongwe le yo mongwe yoo a ka fago polelo bj.j. morerong wa ngwaga wo le hlogo ya taba enngwe yeo e sepelelanago le mmotsoko bjalo ka motsoko le maphelo bj.bj.
Batho bao ba etelago Kapa Bodikela kua Afrika-Borwa ba hlohloletwa go omia batlhahli ba ta boeti bao ba ngwadiitwego molaong.
Ke thabile kudu go fiwa sebaka sa go hlagia baithuti bao ba tweletego kudu go Lekala la thuto la Entenere la UCT ka dimetale ta gotwa Toropong ya Motse Kapa.
Mafokisi P Hay le Rolanda Hay ba eme kgauswi le thekisi yeo e omiitwego ka tlhakolo ya dithunya.
Re rata go tumia Mmasepala wa Nelson Mandela Bay Metropolitan ka moomo wo o dirilwego lepatlelong, go bolete Mrn. Khoza.
Palo ya dikgoba ta moomo yeo e bego e beetwe Sekolong sa Steinthal kua Tulbagh e theogile ka lebaka la palo e kgolo yeo e theogilego ya baithuti bao ba tsenago sekolo seo.
Probense e tla twela pele ka go thekga dithiinyo ta besethaba ta go thekga mafelo le dinaga teo di amilwego ke Tsunami, kudu mo Afrika.
Ba SAPS kua Edenburg ba swere bagononelwa ba bane maabane boego ka ge ba Bapata Pate.
Lebi ya thelete ya Tekanyeto ka tlwaelo ke thelete ya lebi yeo e tlemilwego, yeo e bapetwago ke Tonakgolo ya Dimenerale le Eneti ga mmogo le Tonakgolo ya Thelete.
E akaredite mafelo ao ga bjale a bopago Diprobense ta Gauteng, Mpumalanga le Limpopo.
Websaete yeo e ikemieditego ya ta maphelo e feditwe gomme e tlo thoma go oma ka Setemere.
Dimela teo di sa nyakegego di phatlalala go ralala le naga ka bophara.
Ge go upetwa sephetho,  Ahmadinejad o rile ditiro te bjalo di tla tlia dikgakgano go ditho ta dithabathaba gape di tla dira gore dithaba di se ba tshepe.
Dinaga lefaseng ka bophara di amogela mohola wa thomiano ya kgoboketo ya difiwa ta boso, go abelana tsebo gomme ditirelo ta difiwa ta klaemete di tloga di nyakiwa kudu.
Area e nngwe yeo e lego bohlokwa go mpshafata diintasteri ta rena le go tweleleta polediano ya megala le tsebo ya theknoloti, ke tweleto ya motlhagase le dikhabone ta haedro ta eneti.
Re phafogile kudu ka phethagato yeo e lego go rena ya seo ke dumelago gore ka nako te dingwe e bitwa phethagato ya motsemabapi.
Tebo ke go kgonthiia gore lebese le la maleba le tweletwa le go phuthelwa ka maleba go fihlelela maemo ao a nyakegago. 
Ge o ka kopana le mathata a sethekeniki a websaete, ka kgopelo hle ikopanye le Surendri Chetty.
Kgobokano ya mafelelo kua Geneva  ya kgobokano e Kopana le Tonakgolo ga se e twelele.
Ke kgopela gore o boelete gore ke kgone go go kweia botse.
Dithuto te masomepedi-hlano di feditwe dikolong  ka moka ta praemari, teo di phagamego,  le makala a dithuto ta godimo le meongwana ya go ripa ka nyalelano.
O tlaleledite gore meletlo yeo e sa beakanywago ka tshwanelo e ka tlia mathata a magolo toropong le intasteri.
Go thwalwa ga mo fa ditirelo go bopa setho sa lebenkele la ditirelo ta dinyakiio ta ka gare ta kgoro ya Ditaba ta Naga, Dinayakiio ta AD-HOC le dinyakiio.
Tirelo e e dirwa ka Kgwedi ya Bohwa gomme lenaneo la bahlomphegi, ka tsela e nngwe le dirile ditirelo ta go makata go dira gore Motse Kapa e be 'Legae la Bohle'.
Mengwaga e menti batho ba Afrika-Borwa ba arabete tlalelo ya bona le "mafelo a go laola tikologo ya bona" bjale ka ge e hlalositwe ka gare ga pampiri ya dithiinyo seminareng ye.
Naa o tea Mrn.  Peyaga bjalo ka leloko la sehlopha sa gago sa molao.
Re holofela gore bothata bjo bo ka rarollwa ka pela ntle le go diega.
Motheo wa difiwa ta sethaba o tla tweletwa ka tiriano ya bakgatha tema.
Ka morago setsebi se tla katoloa thekeniki ya sona ya maitemogelo kudu, le mokgwa woo a rekhotilego dipoelo ta gagwe ka mokgwa wa saense.
etule ye e laeta ditefio ta magomo teo di ka lefiwago go ya ka Molao wa go tshela melao yeo e beilwego Molaong wo. 
Tea palo e nngwe ya go bala metara gomme o ngwale meno ka moka ya metara .
Diphetogo te bjalo di ka diragala ge dithoto di arogantwe, teefaditwe goba di thubilwe.
Ganti ke tlhophollo le hlathollo ya difiwa yeo e dirago tlhakahlakano te dinti.
Lekala la ta meepo ke lona fela leo le laeditego maemo a mabe a kgolo ao a akantwego ngwaga ka ngwaga. 
Kontraka e fa tumelelo ya go omia tsela goba netweke ka theko ya kontraka ya tendara. 
Tefelo ye e beetwe baswari ba pasporoto ya praebete ya ketelo ya semmuo ya Iran fela ka tumelelo ya Kgoro ya Tonakgolo ya Dinaga ta Ka ntle ya Iran.
Diphetogo ta kelo ya CPI le PPI ya maemo a infleiene mafelong a go fapafapana a palomoka ya sediko sa tweleto, phatlalato le thekio ya dithoto le ditirelo.
Baeti ba tla imogela selemo sa komelelo le phio gape go tla fela go ba le marega a go tonya.
Ditheko teo di hweditwego go tswaletwe di ka se teiwe.
Kelo ya ka pela ya bana le baswa bao ba kgahlanago le molao.
Dihlopha di be di na le maikarabelo a go kgonthiia gore kheraetheria ya go kgetha mehuta ya merogo e be e phethagaditwe ka biome enngwe le enngwe.
Sehlopha sa Phepo ya Nyuklea, seo ga bjale se laolwago ke Brazil, se oma ka didiriwa ta thomio-pedi teo di ka diriwago dira khuto goba go hloka khuto.
Moomo wa gagwe ke tsepelela go dinoko ta seto le beine ta intasteri ya boeti.
Puo ya tlemano e tla oketwa, e lebiitwe go thomio e botse ya ditlabelo ta batho teo di hlokegago lekaleng la sethaba le go hafola dingongorego te 'boima'.
Dinaga ka bobedi bja tona di lemoga gore dikamano ta rena ta ekonomi di a oketwa kudu.
Mesong ya lehono maloko a Maphodisa a Ditirelo ta Thoganeto a twelete ka go swar bagononelwa ba ba bedi morago ga ge ba thubile fifolete te pedi kua Arboretum boego.
Re amogela tumelelano magareng ga Eritrea le Ethiopia ya go thoma dipolediano ta go rarolla mathata a bona a mollwane.
Sa pele, Etensi e kgonne go kgonthiia hlokego ya diphapano ta materiale wa dinyuklea teo di begilwego kua Iran.
Lehlakore la Afrika-Borwa le dumete thiinyo ye gomme le dumete go nolofata bonnete bja thiinyo.
Joe Stiglitz o bolete gore twelelopele ga e mabapi le go tlia dithoto ta theko ya godimo go batho bao ba humilego ba metsetoropong  gomme gwa tlogelwa bahloki ba aparegile.
Lithete ke seela seo se hlolegago ge mathila a kopana le meetse goba seela se sengwe.
Ga tee molekodi wa ka le baemedi ba ka ba be ba swere diradio ga ke a ba le bothata bja go ba le yona le nna. 
Le ge go na le mekgwa  ya go lekanyeta, go swana le go budulela palomoka ya sethaba ka kakanyo ya palomoka ya kgolo ya ngwaga ka ngwaga , maitapiomagolo a omia mokgwa wa bohlabani.
Lehono, bjalo ka ramatlotlo wa Mmasepala o mogolo wa Thekwini, Kumar o laola le go hlokomela kabotekanyeto ya dibilione te ntinti mo legatong la badudi ka moka ba Thekwini-babaso le ba baweu.
Ke sa nyake go lebega okare ga ke ne thomianommogo,ke nagana gore yeo ke potio yeo Louis Watermeyer a ka e arabago,ga ke ne ditaba e le ruri mohlomphegi.
Holisimo ke pono ya lefase yeo e bonago dilo kamoka di kopane di hweta tlhaloo ta tona go twa go dilo te dingwe ka bonti.
SARS e ka se sa phatlalata diforomo ta ta letsogo go bao ba  tsenyago dikhophi ta bona ka e-Faele.
Diprojeke ta ditirelo di beakantwe gabotse gomme dielemente te bohlokwa ta lenaneo di gatiitwe gabotse.  
O laodiite diphethene le maemo a ntwa ya  thobalano kua probenseng ya Borwa bja Kivu bjalo ka yeo e lego mpe go fetia  yeo a kilego a e bona mengwageng ye mene bjalo ka Mmegaditaba wa go Ikgetha.
MaAlbania ao a dulago Kosovo a laedite gore dipolediano di ka se thue selo ka ge ba nyaka go ipua feela e sego se sengwe.   
Ke segopoto gore toro ya Mopresidente  Kenyatta ka ga  Afrika yeo e lokologilego go bokoloniale e ile ya lemogwa.
Go thotha dipere te fetetego ke malweti e dula e le ye ngwe ya dilokgolo teo di ka hlolago go hwa ga dipere te ka fetelwago ke malweti gomme gwa ama maemo a go ia ntle a Afrika-Borwa ga mpe. 
Kgetho ya hweta dipholo ta go tswala ka setopo e ka kgonagala ka diteko ta moloko wa dinamane. 
Karolo ya bobedi ya RAP ke go thoma go bea bo malokwane maemong a kopano ya maloko. 
E re ke kitimele go tlata gore polediano ye ga se e mpsha, eupsa seo e lego se sempsha  ke maemo a go tea karolo ga sethaba, bapalamente, le magato a go fapafapana  a selegae le a sepolotiki. 
Molaeta wo o swere ditemana teo di omago ka kakareto dibjalong le bjalo ya merogo mebotong, mo go tletego, go segilwego, mekoti ya go adingwa, ditsela teo di beetwego goba diarea te dingwe teo di go ka bjalwago dimela. 
Ke ile ka nagana gore go kaone gore ke etele Italy ka ge ke tla be ke le Malta gomme e kgauswi. 
Ge o omia seomii, omia mokotla wo tletego gomme o netefate gore filthara e hlwekiitwe ka morago ga go omiwa go netefata go dikologa ga moya. 
Metsotso kakareto ya ditulo ta Khomiene e tla ngwalwa ka maleme ao a omiwago. 
Ke swabiwa ke maitshwaro a baweu ba Afrika-Borwa gomme ke swabela go se be mahlahla ga ka ka go se ganete go tlaiwa ga ditokelo ta badudi ba geo ba Afrika-Borwa. 
Bokgoni bja maano a tebanyo ya National Crime Prevention Strategy Centre bo tla akanywa mengwaga e meraro go ia go e mehlano yeo e tlago. 
O sepete pele morwa wa gagwe a ka fegwa ka baka la gore o ite ga a nyake go tla go lebelala lepokisi.  
Afrika-Borwa e tla tea karolo go Khonferense ya Ditokieto ya Matona ya  TICAD IV ka gare ga kamano ya go godia tlhabollo ya Afrika ka kgwebiano le Japan.
Maloko a boraditaba ao a  twago dinageng teo di visa di sa nyakegego a ka no se ingwadie 
Memorantamo wa Kweiano wa nakwana woo o adilego ka bophara dikarolo le maikarabelo a mmuo wa a bosethaba, wa diprobense le wa selegae di ngwadilwe.
Bana bao ba setego ba fihla le mengwageng ya bona ya boswa, ba tlogete sekolo go ya go ireleta bophelo le dithoto.
O be a serwe gomme molahlakore wa gagwe wa bosenyi o utollote gore ke moradia woo a tsongwago.  
E tla ba le seabe sa go swana le sa CS ka ntle le gore go se dule o sa iketla go ka ba gwa go feta CS.
Teropo e beakanya tekanyo kakareto ya theko ya dintlo ta mafelo a metropholithene. 
