Kabo le thomelo ya motswakotii wa maswi go Polase ya Diteko ya Outeniqua.
Ke nyaka go bona mafelo a go abelana ka marobalo le djo ta go fihlola (B B) go ta maeto le dithabene ta motsesetoropo wa metsesetoropo.
Ba swanete go ba mehlala le ditsela ta lenaneo la dinyakiio le tlhabollo ta naga ka go Nanotheknoloti.
Morago ga gore molaokakanywa e be Molao, ditemana ta wona di bitwa dikarolo.
Senthara ya taelo ye e kopantwego ye mpsha e tla akareta dipalo ta go lekana ta maole a mmuo le marabele, le gona e tla oma go phatlalata batho bao ba hweditego tlhahlo ya seole go twa ka mahlakoreng ka bobedi.
Seemo sa tlhakahlakano go la Zimbabwe gape go nyaka tsinkelo ye e tseneletego ya rena ka kudu.
Mantu a ditebogio ka mong a fetieditwe go Mohlahlobi Jack.
Amilcar Cabral o be a kwagala gabotse ge a be a re "Se fihle selo go twa go maabaaba a batho ba rena."
Bakwalakwati ba belaete ka seo ba se bitago ditefo ta godimodimo te di lefiwago ke bobegaditaba.
Lekgata go twa go dienywa ta senamone, go swana le dinamune le diswiri, ka tekanyeto efe goba efe di tla dira gore pini e kwale esiti kudu go diboko.
Aekhone ye e laeta gore faele ke tokumente ya Microsoft Word.
Dikhamphani ta inorentshe ta dipremiamo te di fetiago tekanyo te di lefiwago bahlankedi ba sephodisa ka lebaka la ntlha ya go ba seemong sa kotsi ya godimo, di hlagiitwe ke pelaelo go twa go bolaodi.
Go bega ga datha ya NHIS SA mo makaleng ka moka go swanete go dirwa ka nako, ka nepagalo le go felelela.
Maemo a fasefase moo khueto ya mmakgonthe ya kabo ya ditirelo e itemogelwago.
Se se swanete go rekotiwa, ka ge leswao le e le thuo ye bohlokwa ya go akanya osterase ye e latelago ya kgomo.
Diokobati te ba di hwetago ba di swere di akareta Khokheine, Lebake le LSD.
Tshepedio ya go hlabela batho ka thwaana ya kenti ye e hlolago gore ba be le twantho go malweti a mangwe.
Dipoelo ta mathomo di laeta katlego ye kgolo kudu ka go kabelo ya dithunya.
Le ge e le gore batho bao ba dirilego ditatamente te ga ba na lebaka lefe goba lefe la go bolela maaka.
iinya moomi wa Khansele, go ba Naletana ya Miliniamo [Millennium Megastar] gore bao ba omago ka maatla, bao maitapio a bona a ka se lemogwego, ba ka hlaolwa le go hlomphwa.
Bao ba tliitego dithiinyo te di akaretago dintlha te, k.g.r. ba obamelago molao, ga se ba swanelwa go tlia dikgopelo ta bona gape.
Khomiene ya Harms, go bonagete ka morago, e be e lebagane le leboto.
Maloko a SSC a be a fiwa tshedimoo ya bjale ka tsela ya kgatio ya ta Bohlodi ye e ikgethilego le ditekolo ta Bohlodi ta Bosethaba di be di bolokilwe go sepela le tshedimoo.
Nka se arabe potio efe goba efe malebana le Ikaneng.
Ke nagana gore motho a ka e bea bjalo ka ge Kritzinger a bolete, gore yo mongwe o mo swere ka ditlelafo te di aparwago diatleng.
Ga go na leina la moomii le le hweditwego ka go dathapeisi - gore go kgone go hlaolwa go twela pele o kgopelwa go abelana ka nomoro ya gago.
Kalafo le thomio ya leboelela ya dibjalo ga se ta hlophwa bjalo ka ditheknoloti te hlwekilego kudu.
Go netefata gore tikologo ya lebopong ya Motse-Kapa e ireleditwe le gore mokgwa wo o kopantwego o mofsa go taolo ya lebopo o a nyakega.
Le ge e le gore re be re le oma ka mafolofolo go mokgwa wa rena go diokobati, gape re na le matseka ao a dirago diphatiio ta diiri te masomenne, go swara le go latofata bagweba-ka-diokobati le baomii.
Go bothata go gatelela khueto ye botse yeo kgwerano ye e bilego le yona; ditebogo kudu go ntlha ya gore bao ba e kweiitego e be e le ba go ba le ponelopele ba maemo a godimo.
Taolo ya payoloti - ka go omia dikhunkhwane le malweti a a itego a benggae go twa nageng ya setlogo ye ele.
Dipalopalo go ditirelo ta StatsOnline di abelane ka dikarabo te di kgahliago go dipotio te.
Go diria ka botlalo bokgoni bja ta temo bjo bogolo le go kaonafata go tielela ga tikologo.
Mopresitente Kabila gape o tla fegeletwa ke kemedi ya borakgwebo ba maemo a godimo.
Thandi, tsenya ditsebjana gore o kgone go nkwa - Ke tlile go go botia dipotio ka Seisimane, eupa o tla kgona go kwa ka polelo yeo o ikgethelago yona.
Ge nako ye e abetwego dingangiano e le ye nnyane gomme seboledi se tea go feta nako yeo e abetwego, Modulasetulo o tla se lemoa ka seo ka potlako.
Re fetiedite kgopelo go balaodi ba Zimbabwe, gomme ga se ra hweta phetolo.
Lerole gabjale le fedile ka go iletwa ga koa ya gagwe - le go amogela ga gagwe gore a ka ba a pentile Moindia yo mongwe le yo mongwe ka porae ye e swanago.
E akareta go kgontha batho go tea diphetho ka tsebo ye e tletego mabapi le merero yeo e ba amago le go ba bea maemong ao ba ka kgonago go omia menyetla ya dibaka.
Ke ye nngwe ya dilo te di tliitego mathata go sethaba bjalo ka baruti le bothata bjo re itemogetego bjona bjalo ka baruti.
Mafelelong go ile gwa ikopanywa le maphodisa le gona dikutollo te iiago ta netefatwa.
Mohlomongwe, go swana le meloko ya nnete ya Gondwanaland, e lego kontinente ye kgolo, ga se ra ba le kgetho eupa go swara leeto mmogo.
Go fihlelela ditshenyegelo te nti te e sego ta mogolo te di lekalekanago ta dilo te bohlokwa bjalo ka didiriwa ta go ruta, go sepela le mabaka le tlhokomelo, go nyakega dipeakanyeto ta ditekanyeto te di okeditwego ka dikarolong te Ntsho te kgolo kudu ta tshepedio.
Motlata Tona go twa Czech Republic o be a re etete.
Dipolitiki ke kgwebo ya go kgaola mogolo gomme ke upa se thwii.
Tlhahli ya Phethagati ya Aarhus gabjale e a hwetagala mo wepesaeteng ya tlwaelo.
Tshedimoo mabapi le ka moo o abelanago dipoelo go Sepetlele sa Tygerberg e ka ba ka ditheto goba dipelaelo.
Badudi, bao ba etilwego pele ke barutwana ba Sekolo sa Poraemari sa Rockford, ba beakanya go thomia ka go bea leihlo tikologo.
Go tswalelwa ka ntle ga dikgoro, ka ntle ga ge go tswalelelwa ka ntle ga dikgoro e le go iphetolela go seteraeke.
Mekgatlo ye e etilego pele ya Afrika Borwa gabjale e sepeta dithuto/dikolo, go upa gore go na le tlhahlo ya semmuo ye kaone ya talente ya baswa yeo e itweletago.
Mong o swanete go tsebia SAPS ka tahlegelo, ka go abelana ka nomoro ya tshenyo ya leina.
Kabo le thomelo ya motswakotii wa maswi go Polase ya Diteko ya Outeniqua.
Makalatirelo a sephodisa lefase ka bophara a gatelela nyakego ya thomiano mererong ya phethagato ya meomo ya sephodisa.
Vish Suparsad o omete Khansele ya Dipanka ka leanotshepedio la lekala la ta go panka go abela batho bao ba itlhokelago ka phihlelelo ye kaone go tshepedio ya go panka.
Ka nnete o reriane thutakhemisi le nna gomme re thulane le go feta ka moo tsela ya khemikhale e bego e le ka gona.
Ga go na mapheko go feta le ka godimo ga ao a tweleditwego ka tokumenteng.
Re tla abela dihlongwa ta rena ka dithulusi ta tlhahlo gape bjalo ka Cape Administrative Academy.
UNCLOS ga e hlame mananeo afe goba afe a bodithabathaba le gona gabotsebotse e emela seemo sa melawana ya molao wa bodithabathaba wa dinaga go o obamela go mediro ye e amanago le ta lewatle.
Gabjalebjale re hlagiite tsela ya go netefata boleng go meomo ye e amanago le kgwebo ka moka, ye e bitwago Quality Council for Trade and Occupations.
Dipoelo di akareta temogo ya nyakego ya go aga mabokamoso ao a kgotlelelago.
Ge ke itebanya le mothothisi yo ka se, leata la gagwe go ya ka nna le be le oma go tiieta dipelaelo ta ka mabapi le se.
Go ya ka kgopolo ya ka re ka se tsoge re e bone gape, e ka se tsoge e bile ekiitwe, Hackett a bolela ka Sontaga.
Pego ye e abelana ka tshedimoo godimo ga tshenyo ya ka boomo ya setlabela sa sephethephethe.
Te di nyaka gore go oganwe le tona le semeetseng gore go kgonwe go fetela pele mo go NEPAD.
Tlhamo ya Pratley putty ke yona e le noi ya Afrika Borwa go ya lefaufaung.
Hesketh King ke setlabela seo se thuwago ka dithelete se se laolwago ke Salvation Army ye e abelanago ka kalafo ya banna ba bagolo le bao e lego ba bafsa ba ba nago le bothata bja diokobati goba bjalwa.
Ee, ga se ka bona lebaka lefe goba lefe la go dira seo ka nako yeo, se se be se theilwe godimo ga ditemogo ta go swana, go kgeloa te di re tliitego mo re lego gona.
Ge e le gore maakanabora a akaredite ditemogo teo di dirilwego nakong ya stediamo seo se se nago motho.
Tshedimoo ye e omiwa go hlakanya dikabelo ta UIF te di lefelwago go UIF.
Ka baka la dithitio ta ekonomi, go na le nyakego ya go phatlalata methopo ya maphelo ya sethaba, bobedi ka tsela ya tikologo le ka tekanyeto ya tlhokomelo.
Mmaraka wa Tweleto ya Merogo wa Philippi o akanyeditwe go ya ka maemo a polokego ya dijo a bodithabathaba le go akareta ditlabela ta tshepeto te tiieditwego ta HACCP.
Burgundy ke selete sa beine se bohlokwa kudu go la France le gona ke se sengwe sa te bohlokwa kudu mo lefaseng, gagologolo ge go bolelwa ka dibeine ta boleng.
Le ge go le bjalo, tshepedio ya kakareto mo lefaseng gabotsebotse e hlaloa leswa lereo le tlwaeto ya boipuo bja bosethaba.
Tshedimoo ya mabapi le ka moo go ka fihlelelwago Sepetlele sa Tygerberg ka mmepe le diiri ta go etela.
Datha e etwe boima, go lebeletwe gore se e be e le diphatiio ta sampolo fela.
Dinyakiio le diphatiio ta thomiego ta dinyakwa ta baomii di swanete go dirwa.
Gape nka rata go hlagia tebogo ya Afrika ya kabelo ya Turkish Red Crescent  Kizilay  go masolo a thuo a bodithabathaba go thekga kontinente ya Afrika.
Ke a mangwe a makala a go fapafapana ao a kgatilego tema ka go disamiti te re ka go aga godimo ga tona ta tlhomo ya lesolo la 'Rwala Maikarabelo'.
Hlogo ya ngwaga wo, "Ditemoo ta Maphelo ka Motsoko", e fa tshedimoo ka ditemoo ta maphelo te di twelelago go dipakana ta disekerete bjalo ka ye nngwe ya dithireleto te maatla kudu kgahlanong le leuba la bodithabathaba la motsoko.
Bohlatse bja Facie bja diteng ta rekote ya tokumente.
Ditheriano di tla thomia ka potlako ka nepo ya go ruma tumelelano ya dithekio.
Leselawatle e upa seketswana sefe goba sefe goba selo se sengwe seo se kgonago go omiwa bjalo ka mohuta sa tshepeto goba mosepelo godimo goba ka fase ga meetse ka ntle ga seketswana sa go thala godimo ga maphoto goba seketswana sa go sesa.
Fikile Masiko, moemedi wa Young South African Women in Dialogue, o hlohleledite Basadi go hweta ditharollo ka tsela ya polediano.
Ga se wa fetoa ponagalo ya senamelwa, ke fela dinomoro-polata?
Go latofatwa gore ka tatikgwedi ye go bolelwago ka yona, mohlahlobi o ile go ngwako wo go dulago basetsana a swere mabotlelo a mabedi a bjalwa.
Laeta dikgoba/diphoo ka kabong ya ditirelo le go kgontha dipolediano mo kgatong ya Tikologo.
Le nna ke tloga ke tweledite maikutlo a ka kudu mabapi le tlhokego ya ditlabela le dithekgo ta dithelete ta kgwele ya maoto, ge go bapetwa le rakpi le khrikhete.
TRP e nepile go kaonafata polokego ka go intasteri ya dithekisi, le gona e abelane ka sebaka sa go bea intasteri ka fase ga molao.
Gagologolo, thupeto ya tikologo go direkote te ga e sepelelane ebile ga e gate ka moito o tee le tlhako ya tikologo ya Stats SA.
Kgoro ya ta Maphelo ka gona, ka dinako ka moka, e hlohleleta dikamano teo di nago le khueto ka tsela ye e kgahliago go maikemieto a yona a bosethaba.
Le ke lenaneo le le feleletego, le le akaretago go beakanywa ka tshwanelo ga ditlabela ta maphelo ta sepetlele, theknoloti ya ta maphelo le boleng bja ditirelo ta maphelo.
Ntwa ye e terego nako e telele ya tokologo ya ekonomi e thomiitwe ka nako yeo.
Bakgopedi ba moomo bao ba hlaotwego ba tla tlamega go lefela ditshenyegelo ta bona ta mosepelo.
Ditahlegelo te di ka bapetwa go dintlha te di akaretago masetlapelo a tlhago bjalo ka mafula goba komelelo; bathopi; go utswa le go utswiwa ga dipuno, ditlabela, leruo, methene, bjbj. le go thubja ga magae.
Bao ba thwetwego gabjale ga se ba swara maemo a Batlata Balaodi-Pharephare a a dumeletwego go la Kantorokgolo.
Le gona - go e bea gabotse - go ka se be le dikgogakgogano te di bago gona.
E ka ba o e fetiite ka lebelo goba e ka ba yeo e no ba fela kakanyo?
O se nwe meetse go twa thepeng, le ge e ba ka mafelong a boithabio a maemo a godimo.
WCED e beakante diphuthelwana ta methopo ya dithutio go barutii ka thomiano le diyunibesithi ta tikologo te nne go aga tsebo ya diteng le mabokgoni a go ruta a barutii bao ba se nago mangwalo le bao ba nago le mangwalo ao e sego a maswanedi.
E abelana ka mehutahuta ye e feletego ya ditirelo ta balweti ba ka ntle le ta thomiano, go twa go ta bobui le ta malweti a meno go ya go malweti a marapo le terapi ya polelo.
Mabapi le dipilipote te pedi te di kopantwego mmogo, kwalakwato/papato e tla bonthwa ka aksis ya tekatekano ye e tsepamego le tsela yeo sephephethe seo se tlago e e swerego.
Monna go bontha o ka re o tlile ka tsela ya go ba tshephia dibaka ta meomo, go ba gokela lefelong le le itlhaotego moo ba katwago gona.
Ya mafelelo e swanete go nthetwa go Kgoro ya Dinamelwa le ya Meomo ya Sethaba.
O bolete gore ke sa twa go bolela ka tsela ye e kweiegago ka fase ga boikano gore theipi e theipilwe, ga se ka bolela seo.
Mo mafelelong a letlakala go na le akhaebe ya Melaokakanywathiinywa [Green Papers].
Klaemete e swana kudu le ya Afrika Borwa, ya dilemo te di fiago kudu le marega a boruthwana go feta East Coast.
Sekolo se na le mehutahuta ya diokhestra ta dithapo, dipente ta phefo le okhestra ya simfone.
Ditumelelano ta kgwebo te di mpshafaditwego te di lego tshedimoong le di-SLA ta dipeakanyo ta tsenelano ta bosethaba, twetopele ya kgwebo le kabo ya ditirelo ye e kaonafaditwego ya dipeakanyeto teo.
Lefelo le le nago le khueto la boemafofane, go akaretwa lehlakore la naga ya boemafofane.
Go tla ba le tiragalo ya seto nakong ya mantiboa mo Montecasino go la Johannesburg.
Mama, gape le wena o bolete gore o kwele gore Mamasela o be a le gona go tirelong ya boego ya poloko ya Sonto.
Mmuo wa nakong ye e fetilego o hlokomologile dithaba ta gaborena mo Cape Flats.
Mokhomienare wa go enia o swanete go tiieta gore ba kgotsofete mabapi le boithupo bja motho yo a abelanago ka bohlatse le gore will ke wili ya motho yo a abelanago ka bohlatse.
Ke na le bonnete bja gore go tla ba le ditiragalo te dingwe te e ka bago e se nnete.
Go letetwe gore peo-marumo fase e tla phethagatwa ka botlalo ka morago ga tharollo ya morero mabapi le tshwarelo.
Bodiidi bo fedia maemo a mangwe ao a sa nyakegego bjalo ka bosenyi, phepompe le go phatlalatwa ga malweti a go fetela.
O tlaleledite ka gore Sebjana sa Lefase se ga se fela mabapi le kgwele ya maoto - se mabapi le maikarabelo a ta leago le "go tlia batho go ba felo gotee ".
Ke leboga kudu, ke ikwa e le gore o bile le lerato kudu ka go ba gona ga gago.
O tloga o nepile bjang ka dinako teo, o na le rekote?
Toropokgolo e na le lenaneo la tlhabollo le le matlafetego leo le nago le nepo ya go ikgetha go phetogo ya klaemete - yeo e hlaotwego bjalo ka thoeto ye kgolokgolo go tikologo e le noi go lefase.
Ditoropo te di welago ka fase ga taolo ya Mmasepala wa Tikologo wa Ngwathe di itemogela mathata ka ditirelo ta kabo ya meetse a manti le gagologolo go ditoropo ta Edenville le Koppies.
Molao wo o beakanyeta gore go hlangwa ga khomiene go kweia le go beakanyaleswa mmuo-selegae mo go Cape Metropolitan Area.
Motho yo a latelago yo a tlilego go bolela ke Ann Mackay, yo a twago go proteke ya Bao ba Phologilego ba Dikgaruru ya KwaZulu-Natal.
O hlohleledite dithaba te dinti go thekga foramo le go kgathatema ka mafolofolo ka go bea gabotse ya boyo bja tona.
Ngwana o theletwe ka segoleng, eupa a itemogela dikgobalo te kotsi ta go kgoboga molaleng wa gagwe, ka morago ga moo mmagwe a tlogela go dira maitekelo a gagwe.
Tweta pele baomi bao ba nago le bokgoni bja go fapafapana, go emelwa ka kakareto le go ba bonolo, ba ba kgonthago mokgatlo go itokieta ka potlako go tikologo ye e omago ye e fetogago.
Tla sekolong e sa le mesong gomme o bonala a sa be le mafolofolo a go boela gae ka morago ga moo.
Ditshonto le ditlabela ta go swana malebana le phahlo ya bona bjalo ka ge e abetwe maloko go maemo ao a bapetwago a diponelopele ta ditiplomate.
Mo go ditemokrasi te di theilwego, ofisi ya godimo e ireleditwe le gona bao ba thwetwego ba abelwa tshonto.
Moo e lego gore seole se abelana ka ditlabela ta thomio ka sethaba di tla swanelwa ke go amogela ditlwaelo ta peo ya diporeisi ya maleba le ditefo ta bona ta go sepelelana le mmaraka te di sepelelanago le melawana ya DOF.
Ke ithekgile ka  bohlatse bja hlatse ye mabapi le seo.
Ditatofato ganti di lebanywa go mmuo, eupa go na le makala a mabedi ka go ditraskeene te di sa lokago te.
Isidima, ge e fetolelwa go twa go isiXhosa e ra gore "go kgontha dithaba te di hlomphegago".
Dikoa ta gagwe, "Aluta Continua" le "Gauteng" di be di bolela ka bokgafo bja gagwe go ntwa ya tokologo le gore lebaka la baomi ba Afrika bao ba tlaiwago ka meepong ya gauta ya Afrika Borwa.
Ke tsebiitwe gore baswa ba be ba toyi-toya ka gare ga pese.
Le ge go le bjalo, tselaphapani ya Southbound e tla dula e bulegile dinako ka moka.
Ka ntle ga se, seemo go la Iraq se a nyamia le go ba befa go twela pele.
Go ikopantwe le maphodisa a Gluckstadt le gona molato wa polao o butwe.
Go diaparo le maela le gona re phethagata maanophethagato a bohlokwa.
Le gona ge ke be ke le moo ke hlatswa, hei, o a tseba ga ke kgethollo yo ga ka mmala, ka semorafe, eupa o a tseba ebile ke be nka se bolele leina.
Re lemoga ditokelo ta Iran ka fase ga NPT go tweta pele dinyakiio, tweleto le thomio ya eneti ya nyuklea go merero ya khuto ka neelo go ditlamego ta yona ta NPT.
Bagononelwa ba babedi ba letetwe go twelela go Kgorotsheko ya Maseterata waIngwavuma.
Dipoelo ta sepolitiki ta ponelopele ye ya go bonela kgole di ka lemogwa lehono ka tsela ya tielelo ya sepolitiki ye e phatlaletego le matlafato ye e gatelago pele ya ditlwaelo ta temokrasi.
Ka lebaka la go se be le bonnete bja dipoelo ta melato ya kgorotsheko ya ka godimo, tahlegelo ye e kgonagalago go Sekhwana e ka se laetwe bonti ka tsela ye e kweiagalago.
Bahlomphegi ba bangwe ba go fapafapana go twa go Dikgoro ta Bosethaba le ta Tikologo gape ba tsenete go khupollwa.
Re keteka fela go fela ga mengwaga ge e le gore re swere tsela ye e lebilego thoko ya maleba.
Nanotheknoloti ye e theilwego go dipeakanyeto ta tlhwekio ya meetse di ka fokota go lebagana le malweti ao a hlolegago ka meetseng bjalo ka kholera.
Ngwagakgolo wo o fetilego, setu se se belaetago seo mafelelong se bipilego naga ya gaborena se ile sa fediwa ke leata la dithunya ta ntwa.
Go lebeletwe phethagato ya gagwe ye e kgahliago ya ekonomi, lekalatirelo la kelo la Moody le kaonafadite kelo ya naga.
Dikgomo te di lego kgauswi le go tswala dinamane ga se ta swanelwa go tshwenywa ka ge di tla leka go diegia go tswala ge go na le bao di sa ba tsebego kgauswi le tona goba ge di le lebane le maemo a tikologo ao a sa tlwaelegago.
Labohlano ke letati la mafelelo la lebelo la relay la matati a mararo go la Beijing.
Merero ya legae ye e amago gampe ditemogo ta Yuropa go Afrika Borwa bjalo ka mogwebiani go ta ekonomi le ta bokamoso bja naga di swanete go hlaolwa ke batseta le go tliwa pele go bewa edi ke Mmuo.
Sehlophathomo sa sephodisa sa Garsfontein se ile go nyaka difatanaga te di utswitwego.
Dithelete di a nyakega fela mo go peakanyong ya lenaneokgoparara la ERM eupa gape le mo kaonafatong ya ditshepedio ta taolo ka mafelong a hlaelago.
Lynn Pascoe ye e boletwego gore pulo ya kopano ya lehono ye e swaetego go thoma ga kgato ye mpsha ka go nyako ya tharollo ya Western Sahara.
Go molaleng ka gona gore ditemokrasi te pedi te di twelelago te di lebanwego le palo ya ditlhohlo te mmalwa ta tlwaelo.
Thelete ya saposkripene e ka se fetolwe ke Komiti-Phethii nako le nako.
X e tla ra gore bobolokelo, kamora ye maatla, lepokisi le maatla, thili, retistara ya thelete ya seatla, lepokisi la thelete ya seatla goba sebjana sefe goba sefe se sengwe sa thelete goba mothene ofe goba ofe wa go frenka.
Ripa ditlabela gabotse go netefata pitlaganyo ye botse le bonolo bja kabelo.
Go tloga moo lekala la Boahlodi bja ta Semolao le twete pele go diria setii sa moomo sa elektroniki le gona di-IPV di hlohleletwa go e omia tati ka tati.
Go kaone go utolla ka dihlopha le go kgomarela go mekgotha ye e nago le leemaema ye e laetilwego gabotse.
Mokgoboketi wa Bohlodi bja ta Bosenyi a ka se bee leihlo bagononelwa ka temogo ye e sa uthego, sefatanaga, tlhodi ya maoto, go rekota ga vidio goba go tea dinepe go thekga dinyakiio.
omia dikgokaganyo le tshedimoo ka fase go hweta te nti mabapi le CoastCare.
Profeene ya ta booki ke profeene ye e hlomphegago, ye e akaretago baomi ba seprofeenale ba baoki bao ba ikgafilego go twa dithabeng ka moka.
Ga se gwa swanelwa go ba le kgethollo ye ya poelo morago ka morago ga gore SANLAM e holege thwii go twa go kgethologanyo.
Ge e le gore monna ke sephedi sa moya, gona ka nnete mogopolo wa gagwe ke sebopego sa ka ntle, ye e sego sa mmele se se laolago sebopego sa mmele wa gagwe.
Oketa dikholego ta rena go twa go nyakego ya tsenelano ya dilete ye maatla ya meomo ya ta boeti, ka go hlabolla masolo ao a kwalakwato ao a nepilego bairii a go ikgetha.
Melawana ye mengwe ya tlaleleto ke ya ka lebaka le diriwa go maemafofane a ACL.
Re twela pele go bea leihlo seemo ka go se kgaote ka tsela ya ponelopele ya rena go la Ramallah.
Ge ke fihla go la Sunset, bahlapeti ba Makgowa moo, ba be ba ntlhapaola kgafetakgafeta ebile ba mpita ka maina.
Ka lebaka la magato a potlako a mohlankedi wa sephodisa yo a bego a se moomong le moomimmogo wa gagwe, masogana a mabedi go twa go la Tshing ka ntle ga Ventersdorp ba ka kgolegong, ka morago ga go golegwa ka lebaka la go thuba ntlo le go utswa.
Ka gona se ke thomianommogo magareng ya makala a mararo a a tweletego gomme re tla e tweta pele.
Thaena e rata go gatelela gore ga go na mmotlolo wo o sa fetogego goba wa motheo wo o ka diriwago gohle wa puo ye botse, pampiri e bolete bjalo.
Makga a manti moraloki wa kolofo o nyaka nako ya go itlwaeta.
Lepatlelo le lengwe le le lengwe le na le sebopego sa go fapana ka gona melao kakareto ga se ya swanelwa go lebelelwa thwii ka go seemo se sengwe le se sengwe.
Go ntha mahlo dinameng ga makala ka moka ao a amegago go hlote gore go be le kanegelo ye ya katlego ebile SAPS Villieria e nyaka go leboga batho ka moka ba ba amegilego ka seabe sa bona.
Le gona o ka akanya gore ke mabotlelo a makae ao o a bonego a feta?
Maphodisa gape a utollote dillathekeng te tharo gammogo le diraloka DVD te pedi.
Ge dilakalaka le tona di swanete go thumiwa goba go thunthwa go thoto ya sethaba, tumelelo ya mong wa mabala ao e swanete go hwetwa pele.
Thatha ya SABC le yona e go nyakego ya go swana ge e le gore e swanete go fiwa maatla a Palamente go dula e le mmegaditaba wa sethaba.
Ditlabela di akareta tsela ya ka thoko ga lefelo la go dula le thapile ye e nago le ditora le bokhuto bja dinonyana.
Thuo le yona e tla fiwa go dinyakiio te di sepelelanago le tlhabollo ya ta boeti le ekonomi.
E tla rwala maikarabelo legatong la tiro goba go tlogela gofe goba gofe ya mohuta woo.
Melao ye e beakantwego ka tshwanelo e tla ama togaganyo ya ditirelo ya potlako le ye e omago ka tshwanelo.
Le yona gape e lemoga gore dithitio, te bohlokwa ta tielelo ya tikologo, di ka hlola boitlhagieto.
Ipeakanye go phethagata leanotshepedio ka tshwanelo, ke tsela ya maleba le ka boikarabelo.
Se se tla dirwa ka tsela ya dihlongwa ta FET ta Thuto le Tlhahlo te di Twetwago pele te di tla hlaolwago ke Yunibesithi ya Walter Sisulu le kgoro.
Melawana ya tlaleleto ke ya ka lebaka le e diriwa go maemafofane a ACSA.
E ka ba o tseba dika le kalafo ya go lebana le kgase ya go ntha megokgo?
Ditaeti ta infleiene di baletwe ka go omia dirotwana ta go fapafapana ta dijo, ta maima a go fapafapana ao a amanywago le ditweletwa go lebeletwe naga yeo e amegago.
Kelo ya thuo ya dithelete ya praebete go tshenyegelo go mmuo mo dipapading.
Tshenyegelo ya Mmakgonthe mo go diproteke nakong ya mafelelo a kotara.
Ka lebaka la bohlokwa bja RDP, tshenyegelo godimo ga thireleto e swanete go bolokwa go maemo a maleba.
Diholo ta sethaba di ka beeletwa ke sethaba ka tefo ya thelete go ditiragalo le meletlo ya go fapafapana.
Mmuo o tla diria, ka tsela ya Dikgoro ta Merero ya Naga le Diminerale, methopo ye megolo ya go potlakia tshepedio ya go hlophwa ga mothopo wa datha wo o fihlelegago gabonolo.
Seteadiswantho le dillathekeng te di utswitwego di hweditwe ge baemane ba bane ba swerwe.
Ga go na mafelo a bodulo go bonti bja badudi/baagi.
Modumo ke dipoelo ta diphetogo ta kgatelelo mo moyeng, te di hlolwago ke mororomelo goba mokurukuru.
Molato wa polao o nyakiiwa ke Matseka mo SAPS ya Mbongolwane.
Le ge go le bjalo, ga se gona mo karolong ye seo se thibelago makala go ganetana gore go fihlelelwe tumelelano goba go fihlelela tumelelano yeo.
E ka ba se se kile sa omiwa ke bjalo ka JOC go ya ka tsebo ya gago?
Nka se se hlaloe ka tsela yeo, bjalo ka yeo e lego "itlhamilego go fihla menong".
Dikgetho te di utollwago ta mehuta ya diaka ta tlaleleto di laolwa ka thomio ye e sego ya go diriwa.
Lenaneo le nepile go malapa ao a hlokometwego ke basadi, ao a bonwago ke mekgatlo ya badudi le Makhanselara a Wate ao a amegago, go ba ao a itopelago ta fase.
Maitekelo a mmalwa a dirilwe go hlaloa ka tsela ye e kweiegago dipapadi le boithabio.
Ga ke nyake go botia potio, eupa ke na le bonnete bja gore Mna Boinamo o nyaka go dira bjalo.
Tona Mapisa-Nqakula o bolete gore kgoro e dirile dipeakanyeto ta gore balatedi ba kgwele ya maoto bao ba etelago ba abelwe di-visa ta ditiragalo ta dipapadi go sego di-visa ta motheo.
Ditweletwa ta petroleamo te di hlwekiitwego di sepetwa ka tsela, seporo, diphaephe le ka go kopanywa ga tona go twa mafelong a tlhwekio a mabopong go ya mafelong a bobolokelo a ka nageng.
Molaotshepedio wa merero ya ka ntle wa ka morago ga kgethollo ka gona e theilwe go leka go aga Afrika ye kaone le lefase le elago tlhoko le gona leo le lokilego kudu.
Tweleto le phatlalato ya karolo ya go omelela go mafela ka morago ga go dira matoba.
O tsene sekolo sa gagwe sa poraemari go la Butterworth le go phetha mengwaga ya gagwe a le sekolong sa sekontari sa baemane sa Roman Catholic, De la Salle College, go la East London.
Ditransekene magareng ga diakhaonte le dikhwama ta ditekanyeto ta tlaleleto ta go fapafapana ga se ta tlowa, eupa di bonthwa bjalo ka dithutieto go diakhaonte le dikhwama te dingwe ta ditekanyeto ta tlaleleto.
Ga go diphetiio ta WHO goba ditlhahli ta Afrika Borwa te di rekotilwego.
Dipeakanyo ta maemo a fase, te di sa omego gabotse goba di sego gona ta kgoboketo ya ditlakala le ta tlhwekio ya mekgotha.
Furu ya seegong e kaone bjalo ka panka ya furu ka lebaka la gore furu e a bola nakong ya polokelo.
Seemo se se tiilego sa sepolitiki le ditseno te di golelago godimo di kgahlanong le tlhohleleto ya dithulano, le kgolo ya ekonomi ka kakareto ke tsela e le noi ya go thomia ka twantho ya bodiidi.
Ditlhahli te gape di tla nolofata thomiano magareng ga di-AHSC ta go fapafapana.
Ka tikologo ya boraro ya pontho ya papadi ya metlae ya go ema-ka-maoto ye e swarwago kgwedi ka kgwedi ye e atlegilego kudukudu.
Go hlagia kgathotema ya tikologo ye e oketegilego ka go taolo ya methopo le go netefata gore mananeo a tloga a e ba ao a hlomamego ka tsela ya tikologo le lephelo.
Ge a bolela le babegi ba ditaba, Holmes o bolete gore ga go na yo a ka lokollwago ka go kwea bohloko baagi le baomi ba tlhakodio: e ka se be marabele, le ge e ka ba maole a mmuo.
Bakgopedi ba moomo ka moka bao ba hlaotwego ba tla tlamega ke go tsenela dipolediano.
Papadi e dirile histori gabjale ka go dira gore papadi ya mathomothomo ya Afrika Borwa e bonthwe thelebieneng go Eurosport, e lego sathalaete ya dipapadi ye kgolokgolo ya Yuropa le netweke ya dikheibole.
Re kgopela tshwarelo godimo ga go le swarege gabotse gofe goba gofe go go ka bago go hlotwe go fihla mo.
Di-CPM di hlangwa ke dipampiri te di tliitwego ke batho bao ba nyakago go kgathatema go khonferense bao e ka bago maloko goba e ka se bego maloko ka kakareto.
Go tla ba le phetogelo ye kgolo kudu go twa go maemo a bogwebanoi.
Ditsela te di be di le kotsi go swana le Old Klipfontein goba Old Crossroads ka moo di ka bego di le ka gona.
Bagononelwa ka mmotorong ba golegilwe le go twelela pele ga kgorotsheko ya Maseterata wa Secunda.
Etela karolo ya maloko go wepesaete ya SAPP go hweta dintlha ta kgokagano.
Borakontraka ba gopotwa gore ke fela kopano e tee ye e swanetego go tsenelwa.
Diklaente te bohlokwa ta SAWEN ke badudi bafe goba bafe ba Afrika Borwa ba basadi ba ba nago le goba ba laolago kgwebo bjalo ka karolo ya go tweleta poelo, ka gona ba le seabe go kgolo ya ekonomi ya Afrika Borwa.
TAMA e ikemiedite go hweta dikwano te mpsha le go hlama dikgwerano ta thomiano ke dikgwebiano ta kgwebo ta bokamoso.
Gore go hwetwe seswantho se se feleletego sa seo se diregago mo memmasepaleng, tshedimoo ye ka moka e swanete go kgoboketwa, go kopanywa, le go sekasekwa.
Nka se rate go eta ke sepelasepela go bolela ka bophelo bja ka ntle le tefo.
Bagwera le bona ba sengwalwa sa ditaba sa Kalari sa kgafetakgafeta, go hweta go kopano le batho ba megopolo ya go swana le bona le go abelana dikgopolo gammogo le go amogela ditaleto go dipulo ta dipontho ka moka mo go Kalari.
Monna yo a bego a itira o ka re o sepeta ditirelo ta go upa ka malapeng o utswite dibenyabje le sellathekeng go twa ntlong ya Reservoir Hillsbeke ye e fetilego ka Moupologo.
Baomi ba polase le baomi ba ka malapeng ga ba akaretwe ke Molao wa Meputso.
Mogononelwa o tee o bonwe a tloga lefelong ka potlako ka sefatanaga se se ntsho seo se sa tsebjego se go kgolwago gore ke sefatanaga sa go ngwega.
Go gononwa gore bagononelwa ba golegilwe nakong ya lesolo leo le etilwego pele ke bohlodi.
Go bolawa ga baswa ba bahlano boegong bjo bo fetilego e bile tiro ye oro, le gona re ipileta go maphodisa go tea magato ka potlako go thibela thollo ya madi ye e ka twelago pele.
Mna Modulasetulo ke tea se ka tsela ye bjalo ka bohlatse bja mabarebare.
Ka moragonyana lesogana le le lahletwe diatleng ta Col De Kock le gona ga se wa kwa selo ka lesogana le.
Re nyaka go tseba gore o nagana eng ka Dipapato.
Ke ntwa ye e hlangwago ke mohuta o moswa wa manaba.
Baemane le basetsana ba banti kudu go twa dithabeng te di itlhokelago ba fetogela go diokobati le dihlopha ta basenyi bjalo ka ditsela ta go ngwega go bophelo bja ka lapeng bjo bo thoago.
E ba lokolla go twa go sebopego sa taelo sa botho, tatelano ya theknoloti ye, le mokgatlo wa ta leago wo o amanago, ka moo o laetago.
Go se go diriwa go sengwalwa sa mmakgonthe se se positwego go USENET.
Ga ke dumele gore Moprof Haysom o bone tokumente ye, aowa.
Tlhago ya go se matlafale le ya dithulano ta sepolitiki ka Kapa Bodikela.
Dinaga maloko go akareta motule wa tlhahlo mo go Interpol le ditirelo ta wona ka go lenaneo la tlhahlo la maleba go dihlongwa ta sephodisa le National Central Bureaus (NCB).
Sehlophathomo sa bakgathatema ba ba banti se se nago le Jowsco, Kgoro ya ta maphelo ya bosethaba le ditirelo ta taolo ta thoganeto ta Toropokgolo ya Johannesburg le hlomilwe go thua kgoro.
Dihlongwa, ka tsela ya tshepedio ya tekanyeto, di swanete go netefata gore thuo ya dithelete ye e nyakegago e lebiwa go phethagato ya ERM.
Hlwekia maphoto ka filthara kgafetakgaefeta gomme o tloe dimateriale te ele go twa go seroto se se ngangegilego.
Afrika Borwa e na le sethaba se se golago ka lebelo le go phela bophelo bja setoropong eupa kgolo ya sethaba e tla hlola gore go be le baagi ba dinagamagaeng ba dipalopalo te tiilego.
Go dira le apolosteri/go rokwa ya ditulo ta dinamelwa ta sefatanaga, go sa lebelelwe maela a a omiwago, dilogwa, mokgopha, bjbj.
Sepetlele sa Bana sa Red Cross War Memorial se tla twela pele go abelana ka ditirelo ta phaetiatriki ta tlaleleto te feleletego ta boikgafo te di nago le mehutahuta ye e fapanego ye e lego ditsebi mafapheng a tona.
Ga go na molao goba mmuo o mongwe wo o ka fetago dipeakanyeto ta Molaotheo.
Tekanyeto le marobalo a sehlopha, go akaretwa ya bahlophi-ba-ka-morago, le tona di gona.
Mo tiriong ye, moomo wa rena bjalo ka maloko a palamente go twa mafelong a go fapafapana ao a hwetwago kgolekgole o tloga o eba o bohlokwa kudu.
Ke go tlola molao go go hudua lapeng la gago ka lebaka la seemo sa gago sa bophelo.
Go bea marumo fase go la Lebanon go tshwaro le ge e le gore seemo se dute se sa tielela le gannyane.
O se ke wa lahlela dithila ka meetseng goba go a thilafata ka tsela efe goba efe ya mohuta o mongwe.
Ntlha ya fasefase ye e fihleletwego ke lewatle nakong ya dipaka ta diphulawatle ta seruthwane ta tlwaelo.
Wepesaete ya LGTA e go hlohleleta go lekola Setatamente se gore o hwete tshedimoo mabapi le ka moo Wepesaete ya LGTA e ireletago tshedimoo ya gago.
Le ge go le bjalo, Iraq le yona e laeta thoeto go Afrika Borwa ka ge e le ka fase ga tlhahlo ya mohlahli yo a belegetwego Serbia wa maitemogelo, Bora Milutinovic.
Palo le mehutahuta ya dihlongwa ta dithaba ta tikologo di a kaonafatwa.
Mehuta ya magareng ka kakareto e jega kudu le go ba monate go feta mehuta ya molatati.
Dipharologanyo te ke ta tatikgwedi ya pele ga Khonferense ya Polokwane le gona ga di tloge di sa tlwaelega ka botlalo go mokgatlo wo o nago le histori ye e ikganthago ka yona ye e hlohleletago dingangiano te maatla.
Tlhohlo ge go le bjalo go ala ya kabo ya go netefata gore maikemieto ao a beeleditwego a twetwa pele ka tsela ya maleba le gore re diteng ta mmakgonthe go ditokelo te.
Ka gona e be e le tlhohleleto ya gago ye e dirilego gore ba thomie ka go dira se sengwe?
Puoloo ya go sekena ga moomo wa bokgabo, thulaganyo, go gatia, go phuthela le thomelo ya Kgatiobaka ya Cape Librarian ya tekano ya nako ya ngwaga o tee.
Te ke dilo ta go swana le malokwane wa khrikhethe a di omiago go palo ya dikgwele te di poutwego?
Boitlhagieto le matato a gago bjalo ka bakgokaganyi di swanete go hlohleletwa go netefata gore katlego ya polediano ye magareng ga mmuo le batho.
Gabotsebotse, kakareto ye e kweiegago ya naga e tloga e le ye e bewago pele kudu.
Ba arabile ka gore o bethilwe ke "Mamma".
E thekga diproteke ta noeto, go thuba maswika, go buna ka methene le peakanyo ya dijo, gammogo le thomio ya dikgase te phelago go tweleto ya eneti.
Ditlhahli te e sego ta semolao di akareta bao ba sa hlahlwago ka tshwanelo, ba omago go ditikologo te di sego ka fase ga taolo ya bona gomme ba paletwe ke go mpshafata dilaesentshe ta bona ta tlhahli ta boeti.
E ka ba e be e le wena motho a le noi ka mo kamoreng yeo ya motho yo a nyakanago le bokgoni?
Tlhabollo ya ngwana go ya ka dikgato ta ngwana yo a golago.
Ka go oma mmogo go dira sense ya kgwebo ye botse, go boloka methopo le go re dumelela go bea edi go maatla a rena mabapi le seo se tlogago se le bohlokwa.
Tekolo ya Kamego ya Tikologo e tla eta pele le go abelana ka tshedimoo go tlhabolloleswa.
Pitter, yo a amogetego tsebio ye, ka morago o ngwadile tsebio go ya go HDIO, van Tonder, ye e balegago ka tsela ye - ka kgopelo lebelela mo botlaseng bja tokumente yeo.
O hlohleledite badiriani ka moka ka go intasteri ya ta boeti go thua ka go bega ditlhahli ta boeti te e sego ta go ingwadia ka moka.
Re Thua Bana ba Rena [We Help Our Children] ke mokgatlo wo o theilwego godimo ga sethaba wo o lego ka Borwa bja Durban, mo motsesetoropong wa Wentworth.
Nakong ya diwekopo barutwana ba rutwa mabapi le ka moo go ngwalwago dikanegophelo, ka moo ba swanetego go itshwara ka gona nakong ya dipolediano le ka moo ba ka amogelago go se amogelwe.
Re tshepha gore phethagato ye e tlwaelegilego ya tumelelano ye di tla twelela mo ngwageng ka moka.
Gabotsebotse bonti bja seo gabotse se diregago gabjale mo Kontinenteng se gakanthite bao ba hlokago kholofelo.
Mo mafelong a dinagamagae go la Afrika Borwa, palo ye e ka lekanelago malapa a dimilione te tharo ba gota mollo wa dikgong go dinyakwa ta bona ta eneti, ganti mo mafelong ao a tswaleletwego le ka ntle ga ditofo goba dithimele.
Te di latelago ke dikgokaganyo go diproteke te gabjale di twetwago pele ka go MCM.
E no tsenya mantu a gago a bohlokwa ka lepokising la sengwalwa la Mantu a bohlokwa gomme o klike kunope ya Nyaka go bueta lenaneo la dikgatio ka moka te di sepelelanago le lentu le bohlokwa.
Dipapadi ta batho bao ba golofetego di swanete go 'lokologanywa' ka kudu ka moo go ka kgonegago go oketa boleng bja thekgo ya dithelete.
Ke thabile go bolela gore iiLwimi e ete e ngwadilwe go rekote ya thereke ye e kgahliago mo mengwageng ye mehlano ya mathomo ya go ba gona ga gago.
Gabjale o a botiollwa mabapi le go timelela le lehu la ngwana.
Ka fao le gona go bjalo, e na le TICAD go twa moo ke sa twago go boa gona lehono.
Durban le mafelo a yona o tikologo e ikgantha ka palo ya mafelo a poloko ya tlhago a bogolo bjo bonnyane go ya go a magareng.
E be e upa fela go ba tirelo ya tlaleleto le ya thekgo go thibela "burn-out" ya baabi ba tlhokomelo bao ba gapeletwago go hlokomela metswalo ye e lwalago.
Ke tloga ke tshepha gore bafenyi bao ba tseneletego le bao ba holofetago go tsenela phadiano ya kanegelokopana lehono ba akareta bobedi moya le maikemieto a mongwalo wa Steve Biko.
Mna Mokanseliri, te dingwe ta ditoropo le mafelo a rena di theilwe maina a Sejeremane.
Lekala la praebete le bohlokwa mo go lemogeng dinepo ta DPP.
Go tlaleleta, dinaga te mmalwa ga se ta twa di tiieta Prothokholo ye.
Thuo ya dithelete ya mmuo go abelana ka bokgoni bja mananeokgoparara a bonti bjo bo okeditwego bo beetwe mellwane le go ba se tsepanywe ka tshwanelo go palo ye nnyane ya thuo ya dithelete ya peakanyeto ya kago ye mengwako.
Go na le batho ba banti bao ba lwalago, ba bangwe ba bona ba tla ineela go malweti a go thibelega.
Le gona ka nnete Somalia e twela pele go ba lefelo la dikgohlano te oro.
Maitshwaro a a laeta gore o na le dintlha ka moka mo kgatong ye.
Tshepedio yeo ka yona diphaephe te mpsha ta mPVC di kgokagantwego go diphaephe ta thomelo te kgolo te di lego gona.
Bahlankedi ba CPU ba phuruphudite ntlo gomme ba hweta mapokisi ao a tswaletwego ka kamoreng.
Ka nnete e ka se be gore re hlamile SANEF gore re kgone go ba le meletlo ya ditee ye e sa kgethollego go ya ka mmala.
Bahlankedi ba ka bobedi ba omile gabotse le ka potegelo go ANC mo maemong a bona a mafsa.
Tshwarelo, ke nyaka fela go bolela gore ga se Chile, ke Chili, mohlomongwe ge re ka nagana ka se sengwe se se fiago.
E nyakile go ba kholego ka botlalo go twa go dikilogramo (kg) ta mathomo te mmalwa ta motswakotii wa oc.
Aowa, e be e bolela ka moomo wa sepolitiki le go bona moomo wa sepolitiki bjalo ka bosenyi.
Baomi ba akareta bahlahli bao ba abelanago ka tlhahlo go barutwana/bahlahlobiwa.
Ka gona, re gopola le go keteka mediro ye megolo le ya bonatla ya baswa ba naga ya gaborena mo ntweng ya rena ya tokologo.
Te dingwe ta te di akareta tlhabollo ya sekolo ka moka, moithuti, morutii le tlhabollo ya boetapele bja motswadi, ditheknoloti ta tshedimoo le dikgokaganyo le kaonafato ya mananeokgoparara.
Masea ao a belegwago ke bomma bao ba kgogago ke a mannyane kudu go feta ao a belegwago ke bomma bao ba sa kgogego.
Leina la pele la kholethe ya, Cwaka, le be le e twa go nokana ya Cwaka, leo le rago gore nokana ya go homola.
Lesolo la Mohlakanelwa la Lekala la Durban la Bosenyi bjo bo Rulagantwego le la Thibelo ya Bosenyi le bile le katlego go swareng ga bagononelwabagolo ba go thuba Methene ya go Ntha Thelete (ATM).
Dinyakiio di feditwe gomme bekeng ya go feta balatofatwa ba bararo ba hweditwe ba na le molato wa go kata go kgorotsheko ya Fochville.
Musiamo wa KwaMuhle o bontha Durban e le toropokgolo ya Afrika yeo e nyakago ponagalo ka gare ga merero ya dipolitiki te mpsha.
Ke tla mmueta morago mo nakong ye e tlago go ya ka meongwana ya Esikhaweni.
Yeo e tla be e lebelete melao ya kgahlanong le trasete, go ikhumeta ka ekonomi ka mo nageng go be go se selo sa maleba le ge e le se se lokilego.
Ditweletwa te nti ta maswi a go ba le makhura a a tlwaelegilego a tlase di ka letelwa.
Dinyakiio ka ga, ebile di akareta tswadio ya Simmentaler go Borwa bja Afrika.
Ge moithuti a go bota mathata a gagwe goba o gonona tlhorio, bula foltara goba faele ya go bula molato.
Ge o gonona gore mohirii o tshela molao, ikopanye le Western Cape Rental Housing Tribunal goba moemedi gore a go elete.
Tona o retile ACSA ka ga dipoelo te botse ta matlotlo go sa lebelelwa dihlotlo ta tikologo.
Gape, tlhaloo ya poelano ka pukuntung ke go iketla goba go bueta segwera.
Le go feta Stetiamo la Green Point, proteke ya IRT e tlile go leka mabokgoni a gago.
Ee, gomme a ke bonthe gore se ke nako ya GMT.
Kgonagalo ya kopantho ya methene ye meraro, go akaretwa le kelo ya moomo wa o mongwe le o mongwe, e laeditwe ka tlase.
Mokgwa wa tlwaelo bophelo bja Basotho bo ka be bo sa bonwa le gore ditlwaedi te dinti di sa phethagatwa ka botlalo.
Mosadi o bolete gore o thomile go gohlola ge a le leetong la go boela Singapore pejana mo bekeng ye, kgoro ya maphelo ya Singapore e bolete ka setatamenteng.
Pontho ye e lego gona ka ga batho ba baHananwa ba Profense ya Leboa.
Tshepedio ya datha yeo e swerwego bjalo ka tirelo ya thuo ka dikgopolo ta kgwebo go ikhola.
Ka ntle le dithulano ka ga tlhweko le tshephagalo ya datha, dithupeto te di latelago di abilwego ke Sehlopha sa Tekolo ya Lekala la Toka ye e Kopantwego [Integrated Justice Sector Review Team] di a laela.
Borokgo bja selemo ka gempe ya matsogo a matelele le thai ka kefa ya modiro.
Naa o ka hlaloa maitshwaro a maphodisa boegong bjola bjalo ka a go se amogelege?
Bjalo ka ge ke laedite, re ikopante le makala ka moka a badudi ba Zimbabwe ka tatelano, ka nako ye nngwe le go feta mmuo wa Zimbabwe.
O ka no e ngwadia eupa ke sa ganana le potio.
Ga ke na bonnete, eupa o bonala a le seemong se se mpe.
Gonarathnam o golete Grey Street, Durban, le barwarre ba bararo le dikgaetedi te tharo.
Tikologo ye e hlwekilego ya lebopong go dithaba ta Motse-Kapa.
Ka go tiragalo ye nngwe le ye nngwe dihlopha di a phegiana, le gona seupanako, le gona di ahlolwa go ditlhohlo te nne  lebelo, bokgoni, bokgabo, le taolo.
Go ya le ka moo ke gopolago ka gona ga se ba twewa ka kgang, eupa ba be ba rometwe go fiwa tlhahlo ya boole.
Ge e ba go na le go gola ga matswele le ditlhoko le goba go ruruga ga mokotlana wa setho sa bonna - bona ngaka.
Go ye nngwe ya dintlo te di sego molaong, dikarolo te fapanego, go akaretwa le dithaere, ta dipaesekela ta maotwana a mane di hweditwe.
Thomio ya gago ya Wepe Saete ya SANCTR ke karolo ya kwano go dipeelano teo ka moka, mabaka, le ditsebio.
Re bote ka boripana, ge e ba go na le dikgopolo te fapanego ta motheo magareng ga Fabcos le Nafcoc, teo di filwego sebopego se seswa sa kgwebo.
Afrika le yona e tere sephetho sa go lwela tekatekano ya bong.
Ka gona bohle ka moka ka tshwanelo le be le hlobotwe le bethilwe.
Mo dinageng te dingwe, kopantho ya ngwadio ya batho le seka sa diphatiio ta magae e omietwa go hweta maemo a datha ya mmasepala magareng ga dipalo ya batho.
WINSA e na le dinepo bjalo ka mekgatlo ye mengwe ya basadi - se ke go kaonafata kemedi ya fase ya basadi mo makaleng a bona.
Hlatse e laedite gore o be a le lehlakoreng la leboa la lepatlelo le ge e le gore o be a se lefelong la bodulo, ka morago ga lefelo la go dula.
Hlogotaba ya wekopo ye ke "Go dira RNCS kharikhulamo ya gago".
Ba swanete go bontha kgahlego ya nnete ya dipolitiki go fedia go se kwane.
Masea ao a belegwago ke bomma bao ba kgogago ke a mannyane kudu go masea ao a belegwago ke bomma bao ba sa kgogego.
Dikgopoto ta fekese le mogala di omiwa go latiia teo di sa arabjago.
Batswadi bao ba nyakago go godia bana ba e sego ba bona ba lekolwa ka tlhokomelo le go amogetwa tlhahlo ye e tseneletego go ba thua ka thokomelo ya ngwana, taolo ya ngwana le mabokgoni a botswadi le ditlhohlo teo go kopanwago le tona mo kgodiong.
Bjalo ka karolo ya go godia "Ngwana wa Mosetsana" ntlha ya TWIB ka Techno-Girls, basetsanyana ba hlohleletwa ka diwekopo ta bosethaba go tsena le dula mo makaleng a saense le tekhnoloti.
Go kaonafata segwera bjalo ka seo se hlomilwego go ya ka makala a ditikologo te nnyane.
Kgopolo yeo e lego gona ka ditswalle ta Afrika Borwa le naga ye nngwe le ye nngwe, le ge go le bjalo, e nyaka edi e kgolo.
O thopile sefoka go twa go baphegiani ka yena ba seswai bao ba bego ba emete diprofense ta bona.
Dipapadi di thomile go tsebja ka lebelo go mehlobo ka moka ka nageng, le ge go le bjalo mo tlholegong ya tona e be e sa le ta baweu ka babogedi ba mahlahla ba bathobaso.
Se se huedite Pan-Africanists ba bangwe ba banti, go akaretwa le bangwadi ba African-American, diopedi le badiragati bao ba amogelago ponagalo ya bona le go lwela kgethollo ka mmala mo lefaseng.
Bonnyane bja batho bao ba re thuago, Solly Terblanche, yo a dutego a re thua mo ditheeletong ta rena ka moka ka seteamantu.
Hle ntlhalosete gore "opmerkings" botse go ra go reng.
Go bewa ka fase ga taolo ya mmuo go tla thibela go bolokwa ga ditokelo ta diminerale le go dumelela phihlelelo ye e lekanego le ya tekatekano go bao e ka bago babeeleti, gagologolo bengmeepo ba bannyane.
Go se kgone go fihlelela thelete ya go reka/aga ntlo ke bothata bjo bogolo.
Gape ditiro ta maphodisa go la Hanover Park di hlote te dingwe ta go golegwa le go thopa bobedi dithunya le diokobati mo lefelong leo.
Ga go na senamelwa seo se tla omietwago morero wa papato.
Motwasehlabelo o tlogetwe le makgolo'agwe Motsesetopropong wa Mlungisi ka ge mmagwe a be a le moomong.
The Copperheads ba atlegile bohodung bja ka pela bjo bo nyalelanago le ditiragalo ta go utswa metato le ditshipi, ba bolokela mmasepala dimilione ta diranta.
Ge re be re reriana le badudi, ba re file dinyakwa ta bona te tharo ta godimodimo  meomo, kabo ya mengwako, le polokego le thireleto.
Ke rata go thua le go iponagata go tshepedio ka moka.
Go na le ditsela te pedi teo o ka nyakago PALS Online Catalogue ka hlogotaba.
Mo lebakeng le letelele edi e filwe go tiieleta thuo ya matlotlo go dinamelwa.
Lekala la sethaba le akanyeditwe go ithekga ka ditsenwa ta papato, mphiwafela, dimphiwafela, dithuo ta dithelete, thekgo ya dithelete, dithelete ta boleloko gomme le swanete go oma ka tsela ya go se dire tseno.
Go dira bong ya kemedi ya ekonomi ya dipalo ta batho ba Profense.
Dipuku ta go bala teo di etego le go tliwa ga dingwalo go tla dirwa mo bekeng ye go ya ka dinyakwa ta Lefapha la Thuto la Bosethaba.
Go twa go hloka makalatirelo a bjalo ka dikgwebo ta tikologo, dikgoro te dingwe ta mmuo, goba dihlongwa ta dithuto ta maemo a godimo.
E gona gape ka makgobapukung a mmasepala ke dikantorong ta khansele.
Go bonthitwe talente ge baomi ba be ba binela morethetho ya dikoa ta mmino wa House le Kwaito.
Kabo ya ditirelo ya lekala la sethaba le tla eta go oketa dibaka ta meomo ka tsela ya kago ka go omia baomi, le go matlafata dithaba ka kgathotema le tlhahlo.
Go thibela bathobaso go fihlelela dibaka ta thuto le moomo.
Go lekola ka go putlaganya ga boleng bja dithila teo di hlotwego ke boima bja dithila teo ya go go lahlwa le walalanywa.
Ge e phethagaditwe ka botlalo, Civil Scanning Solution e tla aba dikholego te mmalwa.
Bone bjo ka moka bo tla twelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Stilfontein lehono.
Bagononelwa ba golegilwe gomme ba tla twelela go kgorotsheko ka pela gomme bafaladi bao ba sego molaong ba tla iwa senthareng ya bafaladi ya Lindela gore ba beakanyetwe go boela gae.
Ge e le gore seo ke bohlatse e ka ba o ka bo ganeta?
Dipharomolato kgahlanong le bagononelwa ta gore ba thubile ntlo gomme ba rwala ditlabelo ka koloi teo e lego ta mongntlo pele ga ge ba thaba.
Go ngwadiwa ga kgwebo ye mpsha go ete go hlohleledite kgoboketo ye e tseneletego kudu ya kgwebo.
Badiragati ba bannyane ba Marasta ba rile boegong bja go feta ba re gopota ka ga tumo ya Afrika ya go feta gomme ba e boletego gabotse gore ga re ya swanela go ba makgoba go twa mabitleng.
Impumelelo Innovations Award Trust e fa diproteke te sa tlwaelegago, teo di akaretago digwera le lekala la sethaba leo le thekgago boleng bja maphelo a dithaba teo di dilago ka mekgwa ya go boitlhagieto.
Ke nnete, te dingwe ta dilo ke boditwe ke Mshoshovu.
E hlokomela fela morala wo mogolo esego dinyakwa ta phepo ka tsela ya thupu.
Ge phenkgiano ya dithentara ka moka feditwe, kelo ya moongwana e ya fokotega gomme boima bo a theoga.
Ecotox go ya le ka moo ke tsebago ga se ya ka ya ba le kwano le seole sa thireleto.
Dinyakiio ka ga tweleto ya swikiri di dirilwe seleteng sa Caprivi Strip.
Tsebong ya ka ye e tseneletego le go dumela molatofatwa, yo e be e le Braam.
O laedite gore o tla ithuta mabapi kamano ka lehlakoreng la Dikgoi.
Gomme o bolete ka baemane, le ba bakae bao le gopotego go ya?
Ba ba nyakelwa makala a sethaba le a praebete; bjalo ka borasaense, boraentinere le borathekniki; le bjalo ka balaodi le baomedi ba mmuo.
Thomianommogo ye e Matlafetego ya Mebuo-Selagae [Local Governments for Sustainability Partnership] e ikemiedite go kgokaganya, go beakanya le go hlabolla maitekelo a puo-selegae le go hlaola dibaka ta thomiano.
Botelele bja kalafo ke go netefata gore bolweti ga bo ipuelete.
Yo mongwe le yo mongwe o swanete go ba le dithuto ta maleba mo lefapheng le a ithutetego lona.
Batho bao ba reketwego diaparo, ke baswa ba babedi, Thabiso le Filly.
Mopresitente Mbeki le yena maabane o tsebiite gape gore go tlo ba le kopano ye nngwe magareng ga Bangwaledi-Pharephare ba babedi ba MDC le kemedi ya Afrika Borwa.
Intasteri e kgopetwe go ikopanya le Bongwaledi bja Non-Proliferation go ingwadia.
Thuumeto ya Lovedale le kgathotema ya yona go kaonafateng tumelo ye e tiilego mo tekatekanong ya batho ga e balege.
Mo kontinenteng ya Afrika, Mdi Makeba o iponagadite bjalo ka moireleti wa naga ya gabo, a gaago toka yeo e hlotwego bathong ba Borwa bja Afrika mo ntweng ya kgahlanong le bokoloniale le kgatelelo.
Ga se ke go kweie gabotse, eupa seo se lokile ee.
Intasteri ya dihotele e letile go bona diphetogo ta maleba, ye e thibelago go oma gabotse ga ekonomi yeo e hlotego gore go be le batho ba se kaalo bao ba nyakago go tea maeto.
E hlaloa ka moo phetogo ya leratadima e tla senyago le go gobata tlhago.
Ba gapeleditwe go goma maitekelong a go efoga bahlasedi.
Boleng bja thekio ya gae ke mahala go boleng bja setimela gomme boleng bja diromelwantle ke mahala go boleng ka gare.
Bjalo re thoma ka tshepedio ya go kagoleswa le tsooloo.
Dikgokagano ta ekonomi ya sethaba: Molao wa dintlo, ka bogolo le thuumeto ya boleng bja ntlo yeo e abjago go tielelo go dipolitiki ta sethaba, tweleto le mekgwa le maitshwaro.
Mmasepala o dula o itlamile go netefata gore badudi ba ARK bao ba le go gona ba fiwa dintlo gape ka tshwanelo le gore ditshepedio ta maleba di a latelwa mo tshepetong ya kabo gape ya dintlo.
Dingwalollo di fetiitwe ka moka ka go swana, ka tsela ya go swana.
Re oma mebileng le bakgathatema ba mmalwa mo mabakeng ka moka esego feela ge re eba le dikhonferense.
Thomelontle ye kgolo ya Afrika Borwa go ya Zimbabwe e akareta ditlabela ta dithoto, gomme ditwantle ta go twa Zimbabwe ke maela le tweleto ya temo.
Dithereilara ta papato ke dikoloi teo morerokgolo wa tona e lego go bontha papato go tona.
Bao ba etego ba otlilwe kudu esego fela ke ANC goba balaodi bengdinaga te dingwe ga ba swanela go otlwa go-ya-go-ile.
Motweleti wa dithupu ta ka gare ta dithaere te di hlalositwego ka godimo.
Seswantho se laeta se sengwe sa dithupeto ta letsogo teo di omowago mo tikologong go emia thekisi.
Tikrii ya Honase ya B.Com ka go ta Ekonomi go twa Yunibesithing ya Kapa Bodikela.
Dingaka ta diphoofolo di be di le gona dibong ta maole ebile di be di tloitwe go mebuo ya diprofense.
Ke ile go kgopela Ngaka Ramashala go laola go tewa ga kano hle.
Ga go nyakege tshipi goba bora bjo bongwe le bjo bongwe bjoo bo ka rusago go ka omiwa mabapi le dikhutlwana goba dikgopoto dife goba dife.
Mareo a kakareto a omiwa go hlaloa bosenyi kgahlanong le bana, ke thomio ya lereo la go hlodia ditho ta thobalano le go hlodia ngwana.
Pego ya dinyakiio go ya ka lesolo la go tea phahlo.
Molaeta wa Mdi Mosia go ya go batwasehlabelo ba dintwa te amanago le bong e be e le go tea ntlha ye nngwe le ye nngwe e nnyane ya seka sa tlhorio gomme wa se fedia.
O tlaleledite ka gore go swarwa ga tiragalo go be go tloga go le gabotse go kago ya sethaba go la Jeremane, le go thua go fetoa ditemogo ta lefase ka Majeremane.
Kanegelo yeo e fedilego ka kgotsofalo yeo e tla bago bohlokwa bjalo ka yeo e tla balelwago gape le go e bala o nnoi.
Go bala batho - Ke kabaganyo ya batho go ya ka mengwaga, bong, mmala, letseno, bjbj.
Dikgakollo go ya go khueto ye e Akareditwego ya Ngwaga ka ngwaga ya Sekema ka dipeakanyo ta phetieto ya dikotsi, eupa ga di laole go ya Sekemeng.
Tekolo ya tlhabollo - go lekola gore ngwana wa gago o gola ka tshwanelo go lebeletwe go sepela, go bolela, go swara dilo le bjalobjalo.
Go tiieleta meifa, methene ya go swiela ye mebedi e tla diriwa, o mongwe o tla hlwekia santa ka tlase ga lefase gomme o mongwe o tla hlwekia ditsela ta basepela-ka-dinao.
Arch, seo re ya go go se dira ke gore Mna Piers Pigou o ile go botia Mna Cebukhulu te dingwe ta dipotio gomme ke tla araba dipotio te mmalwa ta Mdi Nicholson.
Ka morago ga go fologa o re o kitimete lepatlelong?
Ditsejana te pedi ta go bulega di tla lebia go thuto ya profeene ya barutii, ya mathomo ya tona ke Tikrii ya ta Thuto [BEdegree].
Magomo a lebelo la tlasetlase le theoite dikotsi ta go iia gammogo le palo ya tona.
Go tloga go le lethabo le tlhompho go amogela bohle ka moka go BiNational Commission [BNC] ya bohlano magareng ga dinaga ta rena te pedi.
Bjalo ka theknoloti e gatela pele, lefase ka moka le twela pele go sesefala.
Re swanete go amogela gore go palelwa go rarolla seemo sa Darfur go na le khueto ye mpe go seemo ka moka sa Sudan.
Mna Peyaga, o kgopelwa go gatia seo o se bolelago mo rekotong.
Backsberg le rekote ya histori ye e kopantwego ya beine ye tshesane le tlhokomelo ya tlhago bjale e thoma go ba motweleti wa SA wa beine go ikhweleta maemo a khabone ya magareng.
Kgokagano ye e kaonafetego e a nyakega, kudukudu mo ditikolong ta tlhabollo ya baomi, tlhahlo le go twetopele ya ditshepedio ta kgalemo ya maleba kgahlanong le bao ba phoitego.
Go na le meomo ya taolo ye mene ye e sego ya tlatwa.
Go na le mafelo a mmalwa a batofadi ao a thuwago ke mmuo ka dithelete kua Kapa Bodikela.
Ke holofela gore nakong yeo e tlago ke etela dikoro ta Voortrekker Hoogte gomme matoba a tlhago a tla be a terwe ka botlalo.
Gape re ipileta go Makgotlataolo a Dikolo (SGB) ao a nago le naga yeo e sa omiwego go thoma ditheriano magareng ga ona le dithaba, le go lekola twetopele ya dinyakwa mabapi le naga ka bona.
Dinyakiio di laeta gore maemo a thilafalo ka gare go mafelo a a bodulo le wona gape a tloga a sa amogelege.
Kgopelo ya tumelelo lenaneo le arogantwego goba peakanyo ya mmila wo moswa.
Go hloma segwera le sethaba le bakgathatema go kaonafata tshwaro ya maleba go bagolegwa le tlemaganoleswa le dithaba ta bobona.
Kgoboketo ya ditaba yeo e twelago pele ya boraditaba ka ga thomio ya methamphetamine, yeo e tsebegago ka Tik e edite kgogedi ye e mpshafaditwego ka ga thomiompe ya diokobati mo dikolong ta rena.
Re twela pele go fedia maemo a a dikgaruru ao a twelago pele.
Dithiinyo te di lego ka mo tokumenteng ye di huetwa ke boleng le dibaka te di fapanego.
Go hweta tshedimoo ka botlalo ka moo o ka bulago ditokumente ta .pdf klika mo.
Tshepedio ya peakanyo go ya ka khathaloko e dirwa go ya le ka melao ya maleba.
Ye e kile ya ba molao gape wa kakareto mo papading.
Se se rekota phetogo ya phesente ka gare ga CPI go mafelo a histori a mebasepalamegolo go tloga go nako ye nngwe go ya go ye nngwe.
Karolo ya akwatiki e amogete bonti bja maitapio a dinyakiio gomme e ngwadilwe botse le go kweiwa.
Tempele ya Shembe mo bogareng bja toropo e na le seripana sa naga yeo e sa hlabollwago yeo e nago le maswika a maweu ao a laetago mellwane ya yona.
Pego ye e na le dipoelo ta dipalopalo ta makalatirelo a go nyakela batho meomo, mekgatlo ye e thwalago batho le ditirelo ta diinorentshe ta baomi.
Go e beakanya, Kgoro e ipshinne ka thomiano ye kgolo kudu  go twa go Dikgoro ta Thuto ta Diprofense, gomme ya thabela ditshwayotshwayo le dithiinyo ta tona.
Motho yo a fanago ka bohlatse o swanete go saena wili pele ga dihlatse ta go kgona te pedi goba go feta.
Gomme o be o le sebapadi sa mafolofolo kudu go dikhamphani ka botlalo te di lego ka pele,  diponagalo mo diprotekeng ta seole sa thireleto go feta ge o itirela.
Go palelwa ga Airline Pilots Association go phatlalata dikutollo ta bona, teo di tiieleditwego go nna ke baotledi ba banti ba difofane, go swanete go nyakiiwa.
Ke tla dumelela Wynand gape eupa o swanete go botia potio ya gago gomme bjale a re dumelele Wynand.
A go be le tshephano ka lebaka la gore go hloka tshephano go tla ba le thitio ye e tseneletego go fihlelela dikwano.
Kontinente ya rena le dinaga ta rena te pedi di bile le dilo te dinti; re bone dilo di senyega ka e tee ka e tee le go fihla go kgakanego ya Chinua Achebe.
Mmasepala o kgobokedite batho bao ba sa omego go thua ka go hlwekia mebila le go thiba dikgoba ka go aba ditirelo.
Peakanyo ya taolo ya sephethephethe mo tikologong ye e phatlaletego yeo e sepetwago ke Toropokgolo ya Motse-Kapa, yeo ke boditwego gore ke ye kgolo ka mo nageng.
Letseno leo le okeditwego go dihlopha ta letseno la tlase di ka be le na le khueto ye kgolo lekaleng la dintlo ka go fetola nyakego ya moragorago ya dintlo go ya go nyakego ye e golelago godimo ya dintlo.
HSRC e swere dinyakiio ta saense ya sethaba yeo e lego mabapi le merero ya tlhabollo le phedio ya bodiidi mo Afrika Borwa, tikologong le mo Afrika.
Ditshepedio teo di swanetego go oma go leka go lota tweleto.
Mogononelwa wa bone gabjale o thabile gomme o nyakwa.
Molao wa Mmuo ke go tloa tshedimoo ya go timeta le go hlohleleta diporeisi ta enetI gore di bonthe ditshenyegelo ge go kgonega.
Go bolaya go akareta tweleto ya ditweletwa ta go swana le matlalo le mekgopha e meswa, wulu ya go gogwa, mafofa goba fase, meno goba marapo.
Naa ba kgonne bjang mmaraka wa go swana le wa rena mo phadianong ye kgolo ye go twa go baToyota, go twa go baMercedes?
Go a nyamia gore tiragalo ye e diregile go sa le ka pela mo nakong ya maikhuto.
Mabaka a ka moka a dira ntwa ya masetlapelo ya selete go ba ya mmakgonthe.
Tshepedio ya mmakgonthe ya dinamelwa ke tsela ya go hlohleleta ekonomi ya rena ya selete mo tseleng ya kgolo ya godimo gomme ya go ya go ile, go re kgotha go fihlelela dinepo ta tlhabollo ya rena, gwa realo Mokhanselara Thompson.
Sa pele go gana go amogela kgetho ya ntwa yeo e terwego ke ANC.
Ka kgopelo a re emieng digalase ta bona go thousta go Mokhomienaremogolo Kamphambe-Nkhoma.
Baadimii ba dithelete ba ka swarwa ge ba hwetwa ba swere dikarata ta ditefelo teo di omiwago bjalo ka netefato ya dikadimio.
Ke a leboga Mna Pienaar, Mna Ntsebeza o tla twela pele ka dipotio.
Ka dika ta ona gomme ge go kgonega, etela ngaka.
Ke kgopolo ya rena gore ditsebio ta semmaletee teo di akaretago dikgopolo te di ka rerianwa ge mmuo o be o ka ba le kgahlego ya go gapeleta mokgwa wo wa go akareta.
Re a bolediana ebile re abelana tshedimoo le bakgathatema ka moka ba maswanedi ka tshwanelo go netefata kgathotema le go teeng diphetho te lebanego.
Lefelo leo o le laeditego moo, ke leo o lahletego mabotlelo a mabedi go twa go lona?
Go tiia kwano ya leboa-boa go phihlelelo ya mmaraka wo golago le kgwebo ka kakareto le dikholego ta dipeeleto, go dutwe go kaonafatwa neelwana ka thomiano ya ditheknoloti ta maleba.
Ke kgopiega kudu ka setatamente seo se dirilwego ke monna yo a lego ka letsogong la ka la goja ka go mpita martel gat, gomme ke nagana gore a gomie seo ka pela.
Kantoro ye e dumela gore palo ya bagolegwa e swanete go le gore etla fokotwa ka moka.
Bahrain le lona ke legae le legolo go sethaba se e tlogago e le se segolo sa go lelekwa nageng ya Afrika Borwa.
Go sehlefala e tla ba dika ta bolweti, goba dipoelo ta go hloka phepo.
Dikatoloo le diphetoo go meago ya mohuta wo bjalo ka ditirelo te itlhaotego le tona gape di ya akaretwa.
Mna Modulasetulo aowa, ka mokgwa woo o e beago ka gona e foagete.
Karogano magareng ga magato a a mabedi a tloga a feta go ba fela sehlaloganthi.
Ke nagana gore seo re nyakago go se tseba go twa go wena, Mna Braizblatt, ke go tseba gore o kile wa ba le tshepedio ya go omana le dilo t di sa begwago.
Mo dinakong te sephethephethe ka moka se se yago ka toropongkgolo mo Hospital Bend se tla twelapele go leba bogare bja toropokgolo go bapa le De Waal Drive.
Khunkhwane ya Colophon ke sona sephedi se le noi seo se beilwego ka go mametleto ye ke Afrika Borwa.
Tohle teo ke le iinyetago tona ke gore Mogolo wa Bohlodi bja Bahlankedi o be a le ka gare go mabapi le Project Jotta.
Go na le temoo yeo e golelago godimo lefaseng ka moka ya go ngwala ka go fihla gomme dinaga te mmalwa di hlomile melao, yeo e hlohleletwago ke tshedimoo ya OECD.
Go na le bonti bja dintlha teo di nyakago tlhokomelo ye kgolo.
O bolete gore o mongwe wa melato yeo a kgathilego tema e akareta le go swarwa ga bathothisi bao ba bego ba unya nko go ramatlotlo kua pankeng.
Naga ya geno e be e le lefelo la gare la kopano go ye nngwe ya dikopano teo di ka se lebalwego teo di atlegilego ta lefase kgahlanong le kgetholo ka mmala yeo e sa ka go ya bonwa.
E hlamitwe go kaonafata boleng bja bophelo bja gago le phihlelelo ya ka pela ya tlhokomelo ya ta maphelo, dingaka ta praebete, go akareta boimana le dithibelapelegi.
Meongwana ya mengwe ya bagweba ka diokobati e fihlile mafelelong mo Bohlabela bja Barkly.
Dithelete ta tikologo ta mebaraka ye mengwe yeo e hlabologago go swana le Turkey le Brazil di bone go gwahlafala go feta Ranta ya Afrika Borwa, o bolete.
Ke nagana gore rena re lego mo ka moka re swanete go itlama-leswa go tiia seto sa ithuta le ruta.
Gomme ngwana a ka se tsebe mollwane go se, o tla dira sengwe le sengwe le seo se diregago Ruwanda, le seo se diregago Bosnia.
Sepetlele sa Lentegeur se abela batho ditirelo ta malweti a monagano goba malweti a monagano.
Ka proteke ye, re holofela go fetola se ka moka ka gho hlohleleta le go hlahla baithuti ba rena, ka mekgwa ya maleba, go latela mananeo a nnete a PhD.
Gape ke laleta makhanselara ka moka mo ditikologong te di angwago ke thomiompe ya diokobati go tsenela kopano ye - ka mantu a mangwe ke gore ditikologo ka moka.
Bengmeomo ba swanete go netefata gore tlhahlo yeo e laolwago ke tlhahlo e swarwa go baomi ka moka, go editwe mabokgoni le bokgoni bjo bo nyakegago, kgetho ya boiphedio le dinyakwa ta tlhahlo ya moomo wo itego.
Re a go amogela Mokhomienaremogolo ebile re leboga maduma go twa go Mopresitente Biya.
Senepe se laeta Molekgotlaphethii (MEC) a lebelete magareng ga bakgathatema.
Gape e be e le go pharologanyo ye e sa fiwego edi ya Maafrika Borwa ka bobona go twa go dikontinente te dingwe.
Korea ga se naga ye kgolo, le ge go le bjalo e na le boso bjoo bo fapanego kudu bjo bo fetogago ka maatla sehleng se sengwe le se sengwe.
Se segolo se se tshwenyago ke gore selekano sa kabo se tlase kudu go feta selekano sa phalalelo, yeo e ka dirago gore go be le kgatelopele yeo e twelago pele ya go sepetwa ga dikgorotsheko.
David MacEnulty o tla bula phadiano bjalo ka moemedi wa these fela go dira diphetogo.
Lota phahlo yeo e lekanego ya dijo te bohlokwa ta ka ditshitswaneng teo di sa nyakego go tidifatwa.
Dipiskiti di tla oketa go diphahlo ta dijo ta naga teo WFP e thomilego go di phatlalata mo mafelelong a beke go diketekete ta batho.
Ke gopote gore re swanete go lebelele se gore re tloe menagano le dikgopolo te di foagetego ka ga gore se se mabapi le eng.
Ditefelo ta go lokia di dirwa ke moreki gomme ga di akaretwe ke moireleti.
Fedia mafelo a botswalelo bja monang ka go fokota palo ya meetse ao a emego, ka go phueleta le go ntha meetse mafelong ao a tletego meetse.
Twelopele ya ditheknoloti, le phetogo ya mekgwa ya ditshenyagalelo go sepelelana le dikholofeto ta ekonomi ya sethaba le dikhueto, le go bapata le mathomo a papato.
Ba babedi ba bao ba swerwego ba oma mo Duiwelskloof Armed Response.
Hloma mekgwa le ditsela ta go rarolla diphapano ta mmuo wa mohlakanelwa.
Baithuti ba banti gape ga ba ithute leleme la boraro, gomme bonnyane bana bao ba bolelago Seafrikanse le Seisimane ka profenseng ba bolela seXhosa.
Lenaneo le phethagaditwe ke rakontraka wa ka fase yo a filwego moomo ka diprofenseng.
Ditlabela ta go dirwa ka seramiki ta tafoleng, ta ka khiting, le dilwana te dingwe ta ka ntlong le dilwana ta ka ntlwaneng, go e na le ta letsopa goba ta china.
Sengwalwa se swanete go tliwa go bohlokwa bja ta temo go diphedi te fapanego.
Go tlaleleta go tekolo le tsinkelo ka makala a go fapafapana a dihlopha ta mmuo le bakgathatema, Melawana ye e thadilwego e tla gatiwa go nyaka ditshwayotshwayo ta sethaba.
Re swanete go latela mohlala wa go aga setswalle sa dithaba te kopanego.
Gomme gape ke re re na le moithutelabolweti yo mogolo wa Mmuo yo a tiieleditego maatla a gagwe go fedia meomo ya go nyamia yeo e bego e itira o ka re ke tekolo ye e sa felelelago.
Ka boitlwaeto, tweleto ya ditshepedio ta tekanyeto di ka thoma go hlakahlakana gomme di ka beakanya ka botlalo le ditaolo te di fapanego ta maleba ka pela go tshepedio.
Ge polediano e fedile mofetoledi o fedia pito ka go bea fase lekopelwana la gagwe.
A ke fete ka go tlaleleta ka thekgo yaka ka mantu bohlale ao a felago a tsopolwa a mongwadi yo a sa tsebjego: "Monagano wa motho ga se wa ka wa tweleta setlabelo sa lota moomo go swana algebra".
Re fihlile maemong ao re terego ntle le tlhokomologo.
Magato a a fapanego a katoloo ya BWS go dithaba.
Re kgopela tshwarelo ya gore re fihlile morago ga nako efela sephethephethe se be se sa uthe magareng ga Pretoria le Johannesburg, Mna Ntsebeza.
Lehono edi e go tlhabollo ya dinyakiio le tlhabollo ya mekgwa ya ditheknoloti ta haetrotene le sele ya makhura.
Go begilwe ka morago gore gabotse o be a lip-synching go lentu leo le gatiitwego pele la mosetsana yo mongwe.
Seo re bego re se dira, re be gwanta, re ia dimemorantamo, gomme ba tsena ba re thuntha ka dinthiamegokgo, ba re swara.
Mo molatong wa tlaio ga se maitshwaro a mabotse gore mooki a fihle tsebo ka se.
Go boloka tekatekano magareng ga kgebo ya dihlare ta meunkwane le paballo ya dimela ta rena.
Thuo ye ya dithelete e ka omiwa mo legatong la bosethaba goba la profense.
Mmuo o itlamile go rarolla dipelaelo te ka mokgwa wo feletego ka gare ga sehlomo sa maano a tlhabollo ka kakareto bjalo ka ge di hwetwa ka gare ga RDP le GEAR.
Ka morago ga go mo kata, ka gona monna o ile a mo lokolla.
Go twa go seo ke kgobokeditego o be a le noi, naa o filwe ditsela te dingwe ta go ikgokaganya le yena, walkie talkie yeo o e bonego?
Mogononelwa o twelete pele ga Kgorotsheko Maseterata wa Ermelo gomme ba filwe peile ya mahala.
Inorense ya Lekala la boraro  Inorense yeo e lefelago go lekala la boraro go ra gore yo mongwe yo a sa amegago thwii gomme yo a gobetego mo kotsing.
Se se be e ra gore basadi ba banti le bana ga ba sa ya ka tsela ye boima ya letati ka letati ya rwalela dikgong.
Go sa letilwe, tsela ye mpsa ya go putla e ile ya bulwa kgauswi le lepatlelo ka Labobedi.
Ka Oktobere mmuo o hlomile thentara ya metheo ye mmalwa ya dibaka ta peeleto ka gare ga GSLWP, go ipileta ba tlhagio ya dikgahlego.
Bokgoni bja go kweia motheo wa meomo ya go fapafapana ya makala te bjalo ka ta Sethekniki, ta Semolao, ta Dipalopalo, ta Dinyakiio, bjbj.
Sampolo ya motheo e terwe go twa go dathapeisi ya mafelo ao a hlathilwego gomme a hlaotwego ka nako ya legato la thalo ya mellwane ya palo ya batho.
Ga re na kgopelo mo rekotong ya ketelo ya lapa la ga Bosch go la Mna William Bosch.
Ka gona Mmuo wa bosethaba o rwele maikarabelo a go ikopanya le mebuo ya dinaga te dingwe goba mekgatlo ya mebuo ya mohlakanelwa.
Gape ba tla twelapele ka maatla go twelapele go nyakiia dikgonagalo te dingwe te dingwe ta dikgokagano magareng ga thekio ya diokobati le dihlopha te dingwe ta barekii go la Gauteng.
Tekolo ya monagano yeo e akaretago temogo ya tekolo le ta bophelo bja motho.
Ka tlwaelo, bogolo le ntlo ya lebopong ya boiketlo go Lebopo la Anstey.
Babegaditaba bao ba begago ka ditaba ta dikgetho gape ba tla kgona go fihlelela tshedimoo ya bjale go twa go ditii ta kgetho naga ka bophara ka go omia dikhomphutha teo di beakanyeditwego sa ruri teo di abilwego ke IEC.
Boraditaba bao ba teago ditaba ta dikgetho gape ba tla kgona go fihlelela tshedimoo ya bjale go twa go ditii ta kgetho naga ka bophara ka go omia dikhomputhara teo di beakanyeditwego sa ruri teo di abilwego ke IEC.
Ka gona seo se bego se le ka meropeng ke selo sa go swana bjalo ka ge a file Commandant de Bruin, dithupo teo te tharo, se ga se kwagale.
Go fa le go tiragato ya dihlare ta go bolaya ngwang go laola kgolo ya merogo go bapa le Ditsela ta Profense mo tikologong ya Mointinere wa Ditsela ta Tikologo, Oudtshoorn.
Mopresitente Mbeki o ile go tsenela Samiti ye go la Yokohama.
Samiti ya IBSA e tla lebelela gotieleta tiriano ya mahlakoremararo go fedieng mereo ya ditaba ta lefase go swana le bothoeti, ditheriano ta mahlakori a manti a kgwebiano, tlhabollo ya kakareto, dijo le thireleto ya eneti.
Ba tla twelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Benoni ka pela ka ditatofato ta go swara lebake.
Borekieto bja sebjalebjale bja dijo bja lapa ka moka leo le nago le dikheri le dijo ta lewatleng.
Gape, tema ye bohlokwa ya Regional Economic Communities di be di laeditwe ka go lota thekio le tlhabollo kua pele.
Ka morago ga tshekio ya Makuta ke bolete gore TRC e re file sebaka se se kaone sa go utolla nnete.
Borekieto bja dijo bja hotele yeo e nago le lenaneo la dijo la Bohlabela le tikologo ya sebjalebjale.
A re se leke go senya seo re etego re fihlelete.
Go hlahla gape methopo le dibaka go bao ba di hlokago.
Pakete e swanete go ba le sekhurumelo sa go ba le sebopego sa maleba sa go konopela go kgontha pakete go e kgonamia ge etlete ntle le go falala goba go dutla.
MTN e tla ikgobokeleta diboute go phoustara ye nngwe le ye nngwe go nyakiia phoustara ya go thopa.
Sethaba se hlokofala ka mathata a leago seo se nyakago tharollo ya ka pejana.
Aowa, ga se ka tseba gore go ka be go na le balemoi goba aowa.
Go lokile, e sego ka tsela ye ge sekhutlo se tloga le fapana kudukudu le gona se sa tumiwe ka go fetiia, eupa e sego ka kakareto le dikgokagano te mohola go twa thwii go maphodisa.
Maboto a tla agwa ka ditena goba khonkriti, lebato la khonkriti goba ditlabakelo te dingwe te di sa tsenelelwego, tlhaka ya khonkriti ye e matlafaditwego.
Dula o phafogile ka dinako tohle, disenyi di ka be di khutile ka morago ga sekhutlo.
Karolo ye e latelago e utolla kgopolo ya taolo ye e logaganego ya lebopong.
Go tlaleleta se, mekgwa e utollotwe go kgontha di-SME fana ka ditefelo ta kwano go dibopego ta dithelete go fihlela dikadimio ta bona di lefelwa.
Ge o nyaka go iinya gore ka go bala dingwalollo teo botse di thulanago le sephiri sa gagwe, bjale seo a ngangiega.
Banna ba bane ba go itlhama ba swere motheladipetrole ka dithunya gomme ba mo gaa ka lehulo la pherefere.
Palo ya godimodimo ya diphoustara te di hlomeseditwego go boemo bofe goba bofe bjo bohwefo bo tla beelwa mellwane go phoustara e tee.
Mokgobo wa dibeta go dumelwa o utswitwe go twa Sebong sa Masole sa Lohatlha.
Boitlamo bjo bo amogetwe ka lethabo ke dibilione ta bahloki le bao ba bego ba sa tlogetwe ka ntle.
Efela re be re sa nyake go ba le yona ka tsela ye nngwe.
Mdi Molewa o laedite gore profense e dirile dipalopalo ta dinyakiio ka gare ga intasteri ya ditsela mo mengwagangwaga.
Sehlopha se se akareta tweleto ya perela te omilwego, go ra gore teo di bjaletwego go ntha diphoo, epetwego goba di bjetwego.
Dipalopalo ta tlase ta batho bogareng bja ngwaga di akanywa ka ngwaga, profense, bong le ka mengwaga.
Afrika Borwa gabjale ga e na molao wo o lego kgahlanong le go dira kopieto ya diphoofolo le batho, eupa mmuo o laedite gore ga o thekge go dira kopieto ga batho
Bagononelwa bao ba swerwego ba tla twelela Kgorotsheko ya Maseterata wa Tzaneen.
Bjalo ka ge go kgonega go tlhokomelo e terwe go tlia kweio ye e swanago ka diphetolo ta seo se bopago R D.
Go a kgahlia gore di-OM di tla be di tseba mokgwa wo.
Dempsey ga se a be le bothata bofe goba bofe bja go lota mohlala wa ka, e ka ba ke be ke twile toropong, o be a tseba, o be a na le methopo ya go kgokagana le nna.
Dikakanyo ta GDP di tla pele ka mehla, gomme ta boeletwa ka mehla go ya le bohlatse bjo bo tlaleleditwego mo kotareng ye e latelago.
Go laeta gore maphodisa a na le thomiano ye botse le dikhamphani ta thireleto Dir Mocwaledi a realo.
Ka gona go gakantha gannyane ka moo tshepedio sepetego ka gona.
Tshedimoo ya maleba: Ke lebaka la bobedi yo Mna Mondlovu go ya ka dipego a mo katile.
Sekhwama sa Umsobomvu seo e lego sa tlhabollo ya baswa le tlhahlo se tla thoma go oma ka morago ga ge Old Mutual e fedite ka tshepedio ya yona ya phatlalato ya diere.
Ke kgopela baemedi ba Tongaat-Hulett go tla ka pele, ka kgopelo hle.
Ka go sola manyalo a ka pele, kaonafato ya thuto ya basetsana, go tlwaeta dikamano ta go lekana, le ka go thekga phelego ye botse ya basadi le ditokelo ta bona, twelepele e dirilwe.
Mokaptene wa Brass Band, Thamsanqa Khuzwayo o bolete gore mokgatlo wo mongwe le mongwe goba sehlopha se lebane le mathata gomme le tona di na le seripa sa tona sa dithitio.
Tshepedio ya khuto e tseleng gomme phetieto ya maatla legatong la mopresitente ka Aprele le laedite gape tharollo ya Barundi ya go go gatela pele.
Kgato ya go dumelela batho go tseba lepatlelo e amogetwe ke lethabo la bathekgi ba kgwele ya maoto bao bao ba bego ba sa kgone go uta lethabo la bona.
Go na le tsela go kgathotema ka bonti le mokgwa wo theilwego go ditebogo le go tloga mokgweng wa seto wa go laela le go laola wa taolo ya lebopong.
Go na le tsela ya bjale ya lefase ka moka ya kanalenti, bjalo ka bonti bja dikanale ta bodithaba teo di nyakago maemo mo mebarakeng e mmalwa yeo e golago mo lefaseng.
Lereo la "Seole sa Batho " le be le twetwa pele ka go tlhomo ya diyuniti ta boithireleto le dihlopha ta twantho, ka maloko a MK ao a lego ka nageng a oma bjalo ka motheo.
Saamstaan o kgathile tema ye kgolo go kgobokanyeng dithaba ge go e ba le megwanto ya boipelaeto le go kgoboketa batho go ditaba ta go swana le te.
Ka go kgorotsheko go laela go buetwa ga ditokelo teo.
Ga se ya ikemieta gore dithupeto/dipapeto te di omietwe go laola.
Se gape se hlaotwe bjalo ka se sengwe sa dinyakwa ta rena te bohlokwa go dinolofati te nyakilego go felela teo di lekotwego, Tona Tshabalala-Msimang a realo.
Ba katile, ebile ba twela pele go bolela gore: "O tloga o le mathata mo motseng, o twela pele kata".
Re hlohleleta kopano ya batho-go-batho ka kabelano ya dito, thuto le dipapadi go swana le kaonafato ya ta boeti magareng ga dinaga.
Bea ka boripana, se se ra gore re swanete go oma ka maatla le ka kgotlelelo go tiieta katlego ya African agrarian revolution.
Bonti bja mafelo ao a irelediwego ke ao a beetwego ka thoko ka baka la go hloka mokgwa wa tlhago wa kakareto le wa tsenelano.
Se sengwe seo se sa tlwaelegago ka bokgobapuku bjo ke gore bo na le bokgobapuku bja ta molao bjo bo tlabetwego ka tshwanelo, bjo bo hwetwago mo lebatong la fase bjo bo omiwago ke lekala la ta semolao le sethaba.
Re thabete go tiieleta Khansele ya Thireleto gore maiteko ao a twelago pele a Bolamodi a theilwe godimo ga kamogelo ye ya dithiinyo ta motheo ke diphathi ka moka ta Ivory.
Mvimbio bolete gore ba thabela ka setu seo Foramo ya ECD e se dirago - "gomme re fa go hlompha seabe sa lena".
Ka go kgona go tweleta balaeti ba theknoloti bao ka pejana ba ka e fetolelago go ba theknoloti ya seole ge go kgonega.
Gomme Mna Rasafarti mo pegong ya gagwe, ke dumela gore le na khopi ya pego ya gagwe.
Mohlala wo o beilwego ke ditii te te pedi ke wo ikgethilego, gomme o tloga o retega.
Keleto ka peakanyo le phethagato ya dikokwane ta dithiinyo ta tlhabollo ya intasteri.
Lebelela go omia gape meetse a go hlapa a ka pafong le meetse a ka sinking ka serapaneng sa gago.
Thelete yeo toropokgolo e e senyago ga e dikologe feela le ekonomi ya tikologo, eupa gape le badudi ba toropokgolo ye.
Mookamedi wa ketapele o tla hlokomela kgokagano ya maleba magareng ga boemedi bja mmuo bjo bo amegilego go aba tumelelo, tumelelo ya magomo a a swanago le tebeleloleswa ya dikelo ta seabe sa tikologo le ditekolo.
Ka morago ga ge tefo ya go ema e dirilwe papatiano e ka se gomiwe.
Gomme re ka se gapeletwe ke kgopolo ya khansele ya gao ya semolao.
Mmuo wa Afrika Borwa o tsente melao ye menti ya go kaonafata tlhahlo le tlhabollo ya mabokgoni go phakieta go aga bokgoni bja maemo lefase le phadiano.
Bjalo ka ge mabokgoni a manti a nyakega kalato e tla golela godimo go ya magatong a a fapanego go fihla ge ntla ya "bokgoni" e fihleletwe.
Ke mokopafati, feela ka nako yeo o nyakago thekgo.
Zakhona Zama yo a nago le mengwaga ye lesometshela o bolete gore kgatelopele e nti e tlile sethabeng sa gabo, a tlaleleta ka go re o be a hlomphilwe go hlatsela tiragalo ye kgolo ye ebile ye bohlokwa sethabeng.
Diyunifomo le ditlabele di ka aparwa feela ke batlati ge ba le moomong.
Sello sa go hlaba pelo sa mosadi yo moswa sa mahlabi ka pejana se tliite kimollo ge a kgorometa la bofelo gore ngwana wa gagwe a belegwe.
Go hlongwa ga SANEF gape go tlia potio ya go gakantha ya ge e ba mekgatlo le dihlongwa teo ka botona di kgethollego go ya ka mmala di ka kaonafata dipoelo ta kgethollo ya mmala.
Papadi e laedite gore "ka bonnyane bja papato le nakwana ya go ketapele, badudi ba Kapa ba ka kopana gomme ba tlata lepatlelo", a realo.
Kgoboketa meetse a pula go tlo a omia gape ka serapaneng goba go hlatswa koloi.
Ka morago o swanete go ba o fihlelete lefelo la boamogelo bja batho gore o kgone go tsena ka lepatlelong.
Dikgokagano, taolo ya masetlapelo, nyakiio le thuo le ditirio ta boso ta Inmarsat di aba dikholego te dinti go Afrika Borwa.
Ee, ka gona ba ile kua gomme ba ba le balatiamehlala ka lehlakoreng la borwa.
Molao wa peleng o be o, ka tlwaelo, sa rarolle tlhokomelo ya ta maphelo mo moomong le mathata a phumolameokgo go baomi ba meepong.
Nako ya bjale go nyaka gore ba lebelele dikgahlego ta badudi ba Kenya le Afrika ka kudu.
Able o amogetwe sepetlele ka morago ga go lwala ge a be a tsenete Sekolo sa Lebollo sa Verdwaal go la Itsoseng.
edi ye ikgethilego e swanete go ba ya petha dikgoro ta maleba ta profense teo di akareditwego ka go DIMAFO mo lebakengh la tshepedio ya Tshekatsheko ya IDP.
Se e tla mokgwa wa go thibela thekio ya ditofo ta boleng bja go fokola le te kotsi.
Pele o ka rutha ka nokeng, ka mehla netefata gore ga go na le dikwena goba dikubu kgauswi.
Ditebogo go sehlopha, seo se ikemieditego le go itlama go tlia diphetogo mo Kanana.
Maloko a bobegaditaba a mengwa go tsenela phethieto ya mphjo ya thelete go Dithiwana ta go hlolwa ke Aids mo Cato Ridge.
Maphodisa a Ladysmith omile ka thata go hlaola le go swara mogononelwa yo go tloga mola tiragalo ya mathomo e diregago.
O na le mabaka ka moka bolela maaka le go aketa ka yona.
Go molaleng go eta mohola ge go lekolwa bobegaditaba bja praebete le bja sethaba.
E elwa bjalo ka phetoo ya phesente ka go thupeto ya poreisi ya modirii.
Lenaneo la LED le lebelete te di lego ka godimo ge le hlangwa.
Bohlokwa bja Makala a Kgwebo go fedieng meongwana ya bomenemene go kgabaganya le profense, e bonthitwe ke dikatlego teo di fihleletwego.
Ke iite kantorong ya Mna Atwell ka pela.
Go tlaleleta, go bonala gho na le go swana ga meomo ya DSR le ya mokgatlo wa dipapadi ka kakareto gagolo ya NSC.
Bohlokwa bja Makala a Kgwebo go fedieng meongwana ya bomenemene go kgabaganya le profense, e bonthitwe ke dikatlego teo di fihleletwego.
Le ge go le bjalo, ba iitwe lefelong leo le lego kgauswi le Nietverdient moo ba ilego ba hlabelwa ka dikhemikhale ta go ba robata gomme ba tsenya ka thekising, yeo e ilego ya thungwa.
Ka seo ke re mema Mna Piedt go twa go boraditba go dira pego ya mathomo.
Tlhaloo ya meongwana ye mengwe le ye mengwe ye megolo ya proteke le meongwana ye mennyane yeo e amanywago le proteke ya lenaneokgoparara.
Dibopego di swanthwa di lebelelane ka tumediano le ka kwano.
Go emela bohlokwa bja tokologo le phihlelelo ye lekanago ya tshedimoo mo sethabeng sa temokrasi.
Maloko a a hlomphegago, boeti bo emela sebaka go kgolo ya ekonomi le dikholego ta tikologo le dipalopalo ta batho.
Tlhwekio le kgoboketo ya ditlakala ta magaeng go badudi ba mekhukhung di dirwa ka tsela ya dikontraka te di theilwego godimo ga badudi.
Baemedi bao ba tsenetego samiti ya kgahlanong le go kata ba twa go Ditirelo ta Sephodisa sa Afrika Borwa, Mekgatlo ye e sego ya Mmuo le dihlongwa ta praebete.
Bagononelwa ka moka ba bahlano ba tla twelela pele ga Kgorotsheko ya Maseterata wa Benoni.
Kgonagalo ya yona ya go mela nakong ya lehlabula e godimo go feta ye ya cocksfoot.
Gabotse e tla ba go nyata go bolela gore re phela dinakong ta go kgahlia.
Re omela go sethaba seo se dulago mafelong batho bao ba dulago go logaganego ga go ya go ile ka gare ga tlhabollo le mebasepala yeo e buago ka gabotse.
omia sebonegedi ge goba morateto ge o tea diswantho ka gare ga Kamora ya National Assembly.
Tweledite Melao ya Dithupeto gomme ba bapata Thentara ya go ia ntle modiro wa Tekolo ya Kelo ya Phethagato ya Meomo .
Meetse a go iwa ka morago ga go omiwa, mohl. Ka magaeng, dirapaneng le difemeng.
E na le lenaneo la go bitwa Thuto ya Tirelo "moo go nago le kgopolo ya dintlha ta taolo le kgopolo ya tlhokomelo," go realo Gelebe.
NNMC e tla hlola dibaka ta baentinere ba bathobaso go tsenela molokoloko wa go abelana ka diintasteri ta go tweleta nyuklea.
Lefelo la Kgolego ya Bogare ya Kgale le rekilwe ke Khansele ya Toropokgolo go hlabolla Senthara ya Khonferense.
Maphodisa a bolete gore ba tla twelapele go bea leihlo go bagwebi ba sego molaong bao ba rekiago dijeresi le diaparo te dingwe teo di nago le leswao la seka sa Springbok mo go yona go se ka molao.
Phutha diaparo ta gago teo di hlatswitwego, ka gona ga se wa swanelwa go di idila.
CeI o mema baabi go tweleta kgahlego ka go aba tharollo.
O se tlogele dijo le dino di sa hlokomelwa mo mafelong a sethaba.
Dikisara ta go bewa thwii di na le maatla a manti go feta ta go bewa ka go phekaganywa.
Go fana ka pego ye mesong ye, ke tla eta mo mafelong a a latelago a bohlokwa bjalo ka ge a nyalelana le Dikgoro teo di bopago Seboka sa Leago.
Tumelelo e swanete go hwetwa go twa go Metro Electricity pele sebopego sengwe le sengwe sa papato se ka bewa go kota ya mohlagase.
Ga go bohlatse bjo bo upago ntlha ya gore phalalelo ya baithuti go twa diprofenseng te mabapi di amile gampe WCED.
Gape o ka tlia ditshwayatshwayo go kantorong ya gago ya khansele ya tlase ya selegae.
Naa re ka nyakiia ge e ba go na le mokopafati.
Go mokgobokano wa re kolota kgapeleto ya tlama mmuo gape wo ke bolelago legatong la wona, go aga sethaba se theilwego bathong.
Ke holofela gore mo matating a mmalwa ao a latelago te le ditaba te dingwe te dinti teo di thoetago kontinente ya rena di tla ongwana le tona ka maatla.
Ke lebogile kudu go tohle ka moka teo o di boletego mabapi le leeto le sa to feta.
Ganti o bolete ka gore "Tlhago e dirile boloi bja go dira bodulo go lefelo la yona le le botse", ka nnete ke lefelo la go bogega.
Bonti bja tlhaelelo ya diminerale, goba go selekalekane, go ama monono, ganti go tweleta dika te iteng.
Mna Modulasetulo, go tloga go le molaleng go tea sephetho se kgonegago gomme re amogela seo.
Bagononelwa ba tla twelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Vanderbiljpark kgauswinyana.
Phoollo ya dikwano -pele ga maikemieto a a tsebegago a makala e swanete go be di ikemiedite go e kopanya le tokumente ye e ngwadilwego.
Kua Impendhle le mafelong ao a nyalelanago le lona, mafela a swanete go bjalwa pele ga bogare bja Nofemere, mola nako ya nnete ya go bjala cowpea e le Disemere goba ka moragonyana ga moo.
Go tla ba go se ete ga ka go feta ka ntle le go amogela bokgoni bja moomo bja Mokhomienare wa Ditokelo ta Botho le Bongwaledi bja gagwe.
Sehlopha sa melao le maitshwaro, yeo e kwanago le molao wa merero ya naga, e bile bohlokwa ge hlahleng tshepedio ya go hlama molao go akaretwa le tirio ya wona.
Sammaletee, ba swanete go kweia gore polediano ya nnete ya bohlale e tweleta maatla a phekgiano ya dikgopolo.
Bobedi Ditona di ipiledite go makala go fedia dikgohlano ka ditheriano.
Maswi ao o a rekago mabenkeleng a dijo a themiitwe gomme phuthelwa ka gare ga sethelo sa maswi seo se dumeletwego.
Moomo wo boima wa go nyakiia melato ye o be o filwe Letseka Sepektere Nhlanhla Gwamanda wa Ditirelo ta Botseka ta Ladysmith.
Dilwana ta go swana le dipete, diyunifomo, difiniara ta ka kantorong le teo motho a nago le tona di terwe ka mafolofolo.
Peakanyoleswa ya rena le edi ya maleba go leano la rena e tliite mathomo a go kgahlia ao a twelago pele.
Mananeo a thekgo a dijo a akareta dikema ta phepo dikolong, disopo ta ka meraleng, bjbj.
Re na le palo ye nti ya dikolo ta bahlohleleti mo temaneng ye.
Konopi ye e go dumelela go phethola mmepe ka go kgotla konopi, bjale kgotla go la nngele mo mmepeng gomme o sepedie seupeto sa legotlo o dute o kokobeledite konopi ya nngele ya legotlo.
Le ge a dula Pretoria, Mpete o ngwadiite "dikhamphani" ta gagwe ka diatrese ta Mafikeng le Mmabatho.
Ka mokgwa wo, ga ra nyake batho tirelong ya mmuo bao ba bonago mmuo bjalo ka mohumii wa ka pela wo o lego bjalo ka kgomo yeo e tlo go gangwa.
Ka nnete rena re abelana maitshwaro a go swana a motheo le sethaba sa Cuba, ke go re toka ya leago, tekatekano le tokologo.
Ka kgopelo ela hloko gore kabelo ya ditaba ka mantu e ka fapana le ya sengwalwa seo se phatlaladitwego mo saeteng ye.
Maloko a a fapanego a leloko la Aphididae ba nwa sopo ya mahlare a mananana.
Ke a tseba gore molaodi wa ka Tonakgolo Mbhazima Shilowa o be a le mo maabane gomme ga se ka duma go bolela selo.
Ditaelo ta phuruphuto le tona di hweditwe gomme ta omiwa ka nako e tee le go golega.
Se hlohleledite dingangiano ta seo se hlolago tshepho go dipalopalo ta semmuo.
Re swanete go emana nokeng le mekgatlo yeo e thekgago melao yeo re swerego ka tshwanelo, gomme AAPSCOMS e tla eta pele.
Se se tla aba gabonolo ditshekatsheko ta tlhahlo ya baeti go ya ka melao ya moo ditlhahlo ta baeti di beilwego, dipalo teo di ngwadiitwego le lefelo la ngwadio.
Go laola tlhahlo ya bahlankedi ba mmuo go ya ka Molao.
Ke feela Molaodi wa Toropokgolo, Ramatlotlo wa Toropokgolo le Hlogo: Human Resources ke yona e dumeletego dikgoba te bohlokwa ka morago ga go tsinkelo ye tseneletego ya ditiieleto.
Go na le phihlelelo yeo e fokolago ya sethaba ya lebopong ka baka la maemo a lefase, tlhokego ya mananeokgoparara, mothaladi wo o laolwago ke mmuo, mohl. dithokgwa teo di bolokilwego .
Ka maitapio a baetapele ba rena, Afrika gabjale etiieledite tlhongo ya lenaneothero la lefase gomme re dula re lokete go ema gomme ra akaretwa.
Hlogotaba, "Re Bomang ", e kgethetwe se kholokhiamo/ditheriano di tloga di le maleba kudu go diphetogo teo Maafrika Borwa le Brithania a kopanago le tona lehono.
Go na le setswalle seo se fokolago magareng ga Portnet le Khansele ya Toropokgolo.
Ka Labone, bahlankedi-bagolo ba Kgoro ba tla etela lefelo la go oma ka mabotlelo a plastiki a go lahlwa go dira a mangwe la Blackheath, Kapa Bodikela, leo le matlafatago sethaba sa tikologo.
Re leboga Brazil, Presidente ya Khansele ya Thireleto go swara kopano ye bohlokwa ye ya go lekola maemo a Cote d'lvoire.
Bjale o tweledite ntlha ya seiro sa PA le modumo le RM yela, gomme seo ke sona?
Go molaleng gore maemo a theogela tlase esego feela go tlola mellwane eupa seleteng sa Darfur.
Maemafofane ka moka, go akaretwa maemadihelikopthara, le maemafofane a seole go omietwa sethaba, go tla nyaka gore a hwete laesense.
Lieze ke leboga pego ya gago le nako ya gago.
Go tloga mola o re gaugete ka kemedi yela ya go kgahlia, re beakanya go omia sebaka se go ithuta go twa go wena ka moo re ka bago benggae ba kamogelo ye botse.
Sa pele moimiane ka nna wa moithuti ga a na tokelo ya semolao ya go twelela pele ga gago ka lebaka la klaente yeo e sego gona.
Maloko a swere monna letati ka morago ga ge a thunte batho ba babedi tikolong ya Nkande kgauswi le Nqutu.
Norway e fodile ka lebopong la ka bodikela gomme e a tonya ka gare ga naga.
Bagononelwa ba babedi bao ba swerwego ba tla twelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Pretoria gosasa.
Re nyaka go gatelela gore ke tokelo ya Khansele go tea diphetho go ema goba go ba kgahlanong le tshepedio ya go fetola leina.
O swanete go gopola gore Taipei ka nako yeo e be e le ka fase ga boetapele bja seole.
Nyakiia ditlhaselo ta nnete goba maitekelo a tlhaselo go badudi ba dipolaseng.
Go a re makata gore pele re ka tlia molato wa rena, TRC e ete e bolela ka dipolao ka kampeng ya rena.
Ge o boela ka koloing ya gago lokia dinotlelo gabotse go notlolla koloi.
Difoltara di ka bulwa goba ta tswalelwa ka go kgotla leswao la hlakanya ntha, seka sa foltara goba leina ka bolona.
Dinepo ta tshekaseko ya thekio ke go hweta dintlha ta papatiano ya thekio le seo seemo sa boleng bja thoto -dibopego ta sona dib ego di leka gona nakong ya papato.
Mmogo, Molaodi wa Mpa le monyaki wa mpa ba bopa sehlopha.
Togagano ya taolo ya bolahla ditlakala ka tiriano le Bongwaledi bja Basel Convention.
Lephodisa ga se la kgona go thuntha ka lebaka la gore go be go na le basepala-ka-dinao le batho ba go bogela ba banti tikologong yeo.
Wepe saete e tla hlohleleta kopafato yeo e nyakegago ya datha go hokomela twelopele ya tlhabollo ya Water Services Planning Reference Frameworks.
Mna Fish o bolete gore baswa bao ba kgathilego tema mo dikliniking ta tlhahlo e dirile gabotse.
Thekgo ya dikhopi ta dilipi ta panka ta depositi ta maleba teo di kgatlilwego setempe teo di nyakegago di akareditwe.
Naa ke nnete gore tlhagong o golete tikologong ya Hammersdale go la KwaZulu-Natal?
Diproteke ka moka teo di tsentwego di laeta boitlhamelo, boikgafo le boitlamo go kabo ya ditirelo.
O se ke wa thabia bakgopedi bao ba hlabologago ba mmileng le bagweba ka mmele.
Ditiragalo ta thibelo, gagolo kgahlanong le Saamstaan, eupa ke holofela gore histori e ngwadilwe, gore e be karolo ya rekoto.
Go a nyamia gore ke lemoge mohola wa ka bjalo ka mothomoweu wa MoAfrka Borwa.
Maphodisa a thakgote lesolo la go nyakana le bagononelwa bao ba thabilego.
Ke kgopela tshwarelo ge ke se ka tla le tona eupa ke go abete tona bjalo ka ge o kgopete gomme ke bone gannyane.
Go amogela semmuo boikgafo boleng bja New Partnership for Africa's Development ka tsela ya boetapele.
Setatamente se bolela gore o kwele gore Madondo o bethilwe sebakeng sa Mdi Madikizela Mandela.
Gabotse ditlhongo te go tla nyaka gore di nyakiiwe le ditlamorago teo di etwego.
Bathuba ka dintlong ba thabela maphodisa ka mehla gomme ba thoma go ba le makoko gomme ka nako ye nngwe ba boela morago lefelong le go tea teo di etego nakong ya pele.
Ka ntle le datha ya boleng bja maleba, kelo ka moka e tla bay a boleng bja go se kgodie.
Lekala la EMS le lona le kgokaganya le go kgathatema go ditlhongo teo di ikemieditego go rarolla dinyakego ta pheotlo ya mafolofolo go dikgopelo ta meepo ya santa te di lebiitwego tikologong ya Schaapkraal.
Gabotse, ga se nke ka tseba ka gore ke lokile ka mo morago mo dihlareng ta ka.
Sa bobedi kgokagano, polelo le theriano, ke ditsela ta go fedia dintwa gomme di swanete go hlahlwa ke ba ka ntle ge go nyakega.
Maemo a bosenyi: Mna Maphanga o swerwe ka tatofato te nne ta polao.
Dikoloto ta dinaga go dila teo di nago le dikoloto ta godimo di swanete go phumolwa.
Ke fetia mo merero ya go kata le HIV-AIDS.
Go thua kgopolong ya kakareto le mmuo wo logaganego.
Mna Modulasetulo seo se fedia setatamente seo se hlatsetwego lehono.
Mabaka a thupeto ya sehlopha sa baomi a tla thalwa ka thomiano le bakgathatema ba maleba le melokoloko ka moka ya mmuo.
Ka mabaka a tekanyeto, e swanete go tewa bjalo ka karolo ya RDP go feta moomo wa mehlang wa thireleto.
Ka morago ga ge dikgopelo ka moka di amogetwe, tshepedio ya mathomo profense ya tlhaolo e tla thoma.
Re tla tea magato a boima kudu mo tabeng ye.
Ka go hloka mahlatse, leleme le itlhaotego la mereo ya ekonomi le tsenelela ngangiano ya rena go kgatelopele ya tlhabollo ya dithaba.
Naa go na le phaphano magareng ga mokgokaganyi le molaodi?
Mokgwa wa go kgontha emplacement, sustenance le extraction ya baokamedi.
Ka letatikgwedi le tee, e fokodite mahu a bomma ka dikotara te tharo, le mahu a bana ba ka tlase ga mengwaga ye mehlano ka bobedi-boraro, a dipalo ta bjale.
Go se ye kae Durban e swanete go hlweka, lefelo le le kaone ditebogo go maitekelo a Toropokgolo ao a nepilego go hlohleleta batho go kgoboketa mabotlelo a plastiki le dithila tila te dingwe morerong wo.
Aowa, ka letorokisi leo ke bego ke le ka gona go be go se na kopano le batho ba ka matorokong a mangwe goba ka pele ga lori.
Tsela ye kgolo e tla bapela le molapo go tlemaganya disenthara ta meomo teo di t3welelago go ya leboa la toropokgolo yeo e akaretago boemafofane bja bodithaba bjo boswa bjoo bo hudugago.
Ke holofela gore ba banti mo holong ba be ba ipotia potio ya gore ke ka baka la eng ke romete ka bjako go Mangwalo a Makgethwa a Bakriste.
Ka tsela yeo e thomago go ba kotsi go maphelo a bona le tlhabollo.
Nepo ya rena ke go thua go bea seemo maemong a mabotse le go ithireleta kgahlanong le ditlamorago dife kapa dife te mpe go twa go maemo a go se kgahlie a Zimbabwe.
Ke nagana gore ke akaredite dintlha te tharo teo o di tweleditego Mna Ntsebeza.
Mokgwa wa karata ya PIN ya go tlaleletwa ya go lefela megala, modemo le fekse ka moka e tla tsenywa.
Leeto la go ya INK le tla dumelela matseno a makopana go Toropokgolo ya Durban - histori le thutafase ya yona te di amanago le ditikologo ta INK.
Go aba tirelo ya thekgo go baomedi ba diphoofolo, dingaka le balemi mabapi le Ditirelo ta Kalafo le Dinyakiio ta Epidemoloti ta go phulega ga malweti a diphoofolo.
Bana ba ka bapala ka gare ga moela wo ilafetego gomme ba tea twati.
Samiti e swanete go kopanya mmuo le bagwera ba wona ba leago to kwantha maitapio a rena a bosethaba le methopo go phakieng ga kgolo ya tlholo ya meomo le go fedia bohloki.
Ga ke tsebe ka dipeakanyo dife le dife te iteng ta thireleto ka ga Mopresitente Mugabe.
Go phumolwa ga dikoloto ka moka ta dinaga ta go dila teo di nago le sekoloto sa godimo.
Bakeng sa ngwana, ba hwedite mokotla wo moso wo o bego o tlete ka lebake.
Go nyantha ke mokgwa wo mobotse wa go seketa wa go fepa lesea.
Dikamano ta bona ta moomo di dumeletwe ka molao ka gare ga tshepedio ya komiti ya moomo le dikgokagano go ya Molao wo ke etego ke o laedite.
Kholostramo maswi a mathomo ao matswele a gago a thomago go a ntha a hlwekia mpa, gomme maswi a a hlwekile.
Magareng ga te dingwe, Molaokakanywa wa IP woo o ukangwago o tla kgontha kgoro ya ka go hloma Kantoro ya Intellectual Property Management go thekga bahlami le bampshafati go laola IP ta bona.
Ka mantu a mangwe, go swanete go ba le ditharollo ta bosethaba go tlaleleta mokgwa wa selete, Holmes a feta.
Go hweta dintlha ka botlalo ka kgopelo ikopanye le lekala la Dithalelomorago la thuo ya mogaleng.
Bjalo ka ge go letetwe, moya o be o tlete ka go hloka kholofelo le tahlego.
Go nolofata ngwadio le kaonafato ya dika ta ketapele ke Ketapele ya Mmuo (State Herald).
Ke ile go kgopela Ngaka Ramashala go sepeta kano.
Dipito te sa ngwalwago ta Bongwaledi ta go re bileta go bolela ka dithiinyo te kwagalago le te bohlokwa ta go matlafata gape mokgatlo le go thibela gore o se ke wa hwa lehu la tlhago.
Mmonwamolato o laedite matseka moo ba utilego matlalo.
Dikgomo di tlogete dijo ta tona, ta thoma go fokola, le bonagala di gatelelegile.
Go toloa le hlwekia makhura goba makhura a go jega a diphoofolo.
Bana bao ba fetwago ke lesolo la tlhabelo ba ka se ireletege ka botlalo kgahlanong le twati ya mooko.
Afrka Borwa, gammogo le segwera sa yona, e dirile twelopele e botse go lokieteng moomo wa tsooloo ya Afrika le thibelo go twelopele ya tlhaolo ya kontinente.
Leloko la Senthara leo le kgathathilego tema tshepediong yeo e twelago pele ya go kaonafata bokgoni bja Bongwaledi bja ESAAMLG le go thua ka kgoboketo ya dipotio te tlantwego mo protekeng ya tshepeto ya dithelete.
Gape, re ipileta go batho ba baswa go bontha go maikemieto go twela pele ka dithuto ta bona, ka gona go tla ba le phokotego ya palo ya godimo ya bao ba tlogelago sekolo le go se akaretwe dithutong.
Hlengwa o bolete gore lebake le rwelwe ka bene go twa Kapa Bohlabela.
Ba hlahlwa ke Sehlophathomo sa ditona te hlakanego mabapi le Tlhabollo ya Intasteri ya go Aga, peakanyo le tshepedio ya dikopano e tseleng go hlama sebopego sa molao wa CIDB.
Ge e le gore moomo goba seemo seo ke ka lebaka la go palelwa ga go obamela dinyakwa ta Molao, motho yoo a hlokometego o swanete go obamela dinyakwa ta Molao.
Go ya ka Moody, polokelo ya Motse-Kapa e hlomile melao ya tia ya thuo ya dithelete le karogano ya phahlo, go swana le dikgato te kwalago ta taolo ya mokitlana.
Netefata gore lefelo la bobolokelo le a tonya, le omile gomme le tsenya moya gabotse.
Mna Modulasetulo, ga ke tsebe ka ga dingwalollo ta mogala.
Tea sebaledi sa metara gomme o ngwale dipalo ka moka mo godimo ga metara.
E kgatha tema e bohokwa ka go Khansele ya Thireleto ya Dithaba te Dikopanego, gomme bjale kudu ka go African Union le ka go ECOWAS.
Dula o tswalete mabati a onto go fihla ge dijo di butwite gomme omia lebone la onto go lebelela dijo gape.
Klosari ye e hlaloa mareo ao a omiwago ka gare ga Dikumente ya Dingangiano.
Tlhokomologo ya go tsebia molli ka ditokelo ta gagwe goba tokelo.
Kutollo ye e dirile gore Maphodisa a Parkroad Police a gonone gore dihlophana ta basenyi ba na le skeema sa manyalo, moo ba nyadiago basadi ba Afrika Borwa ka ntle le tsebo ya bona.
Thekgano magareng ga bobedi bjo ke Service Station Rationalisation Plan ya boithaopo.
Mpho ye ga e ome go Boulders ka lebaka la saese ya yona e nnyane.
Sehlopha se se akareta kgwebiano ya dikgwebjana ka setweletwa se sengwe le se sengwe ka kataloko le ka otara ya lengwalo.
Tsela ya mohlagase le ditshepeto te dingwe, di phuthetwe ka diphapoi ta semeetseng.
Ke bolela se ke lemogile ntlha ya gore ba bangwe kua Abidjan ba ka sola se ke sa twago go se bolela bjalo ka tsenatseno yeo e sa amogelegego mererong ya Cote d'Ivoire.
Gomme gape o hlalosite mo ditlhaselong te gore ma-Caprivi ba swanete go ba le dithunya.
Micro finance ke lentu le phatlaleletego leo le hlaloago gore go adimia thelete ka bonnyane.
Motho wa go makata yo a fetilego mengwaga ye masome-seswai yo a dulago foteng ya tlase ga ka o mpha dikeleto kgafetakgafeta.
Gabjale e sa agwa eupa go na le kgokagano le wepe saete ya kgale yeo e sa lego bohlokwa.
Tlhabollo ya boitlhagieto ka tsela ya go hlangwa ga dikoana go theilwe godimo ga boleng bja maina a dikgwebo te di amanago le eisteddfod.
Kgoro ya gagwe gabjale e swere Masolo a HIV Aids le ditemoo ka Thireleto ya Bana go akareta profense gammogo le mananeo a Matlafato go Makgotla a Sephodisa sa Badudi [Community Police Forums].
Ke no ba moya feela bjalo ka meboya e mengwe.
Ye ke ya diopedi ka moka teo di dulago seleteng sa Cape metro pole.
Lekala lel lengwe leo le segola akaretwa ka go EAS le akareta banamoledi ba dithelete.
Se se amanywa le ditshenyagalelo ta thireleto ta go lokia dintlo teo di sentwego teo di sego ta lekanyetwa le ditshenyagalelo teo di hlotwego ke katoloo ya proteke ya kontraka.
Go kaonafata taolo ya dithelete ka go lekala la sethaba ka tsela ya thekgo ye e twelago pele ya dikaonafato ta tekanyeto te di amanago le maanotshepedio le maanophethagato, dipego ta ngwaga ka ngwaga, dofomete ta ditatamente ta ditekanyeto le go kaonafata tekanyeto ya dinepo.
Se se upa moya o moswa wa khofelofelo le tielelo ya kontinente ya rena.
WCED e tere sephetho sa go beakanya diwekopo go latela kopano le dikemedi ta kgwebo le intasteri teo di gateletego matshwenyego ya gore maermatlou ga o na le mabokgoni a a lekanego a go nyakana le moomo.
Malebana le se, kweio ya seo se diregilego se tla thua go fedia dikgopolo te thulanago gomme ya batamela e tee ya histori yeo e amogelegago.
Gabjale ke ka mokwa wo a tsebilego go phediano ka mmagwe.
Kua Stilfonteinbatho ba upa ba swerwe ka ditataofato teo di fapanago go tloga go swara phahlo yeo go gononelwago gore e utswitwe le megala ya koporo yeo go gononelwago gore e utswitwe le go swara lebake le bohodu.
Go fana ka tlhathollelo yeo e okeditwego go dira twelopele go ya go Dinepo ta Tlhabollo ta Miliniamo go meetse le kelelathila bjalo ka ge e tshediwa mahlo mo Johannesburg le Kyoto.
A re ba amogeleng mo Afrika Borwa ka diatla ta setlwaedi te borutho le ka fanfare.
Ka ntle le lena ka moka go ka be go se gwa kgonega go fihlelela phokotego ya dikotsi.
A nke dikamano magareng ga Algeria le Afrika Borwa teo di dirilwego pele ka nako ya mathata gabjale di twele pele go matlafala gomme di laete tsela kua pele.
Proteke e nyaka go bea leswa lekala la Afrka Borwa la difofane go netefata kgathotema lona mo mmarakeng wa lefase wa difofane.
Hloma National Gas Regulator bjalo ka mohlokomedi le mophethagati wa sebopego sa taolo ya bosethaba.
Ge re dute re twelapele ka go eta polokego ya maleba ya ditekanyo ta ekonomi ye kgolo, ka gona re gopote go fa edi ye e tletego go merero ye bohlokwa ya ekonomi ye nnyane.
Dingwalwa ta asphalt goba ta didiriwa ta go swana, mohlala, petroleamo pitumene goba sekontiri sa malahla.
Peakanyo ya bofelo e tla tliwa gape Kabineteng go latela dikopano teo.
Re latile bommasepala, gomme lefelo la maleba le hweditwe Durbanville.
Magare ge omietwa go tlowa ditedu go motho yo mongwe le mongwe a tla phumolwa lehulo ka pampiri ya go hlweka goba selo se sengwe le sengwe sa go hlweka sa go swana ka sebopego.
Mosepelo wa lebopong wa Meyara o thomile gape gomme o beakanyediwe go thakgoga ka Labohlano le.
Virtual Breathalyser e gona mo wepesaete ya Kgoro ya Dinamelwa.
Re nyaka leboga Khomiene ya Nnete le Poelano go re akareta mo wekopong ya bona ya ka morago ga ditheeleto.
O kgopete Juta barutii ba babedi feela go twa sekolong go etela Bangalore go hweta kweio ya seto sa bona.
Diromelwantle te bohlokwa ta Afrika Borwa go ya Zimbabwe di na le didiriwa ta thelete, gomme ditwantle te bohlokwa go twa Zimbabwe ke maela le ditweletwa ta temo.
Ee, eupa go na le mmala wo modipa mo piping.
Mmasepala wa Selete wa Amajuba ga o itlame go amogela bonnyanenyane goba thendara ye nngwe le ye nngwe.
Ke a tseba gore e be e le mohuta wo mongwe amphetamine gomme amphetamines di be di beakantheditwe dilo mo Afrika Borwa.
Go tsenya legatong le go mpshafata sehlopha sa khansele sa pland le dikoloi.
Proteke e edite tweleto ya didiriwa teo di omiwago go ageng di-VIP mo metseng go akareta ditena, lebato le mabato a marulelo.
E tweleta dikarolwana le dinekethifi ta Lekala la Kgatio go tweleta dikgatio ta ka gare, dinoutse ta baithuti le tatelano ya Ditlhahlo ta dikgatio.
Kagoleswa ya Holo ya Strelitzia, Warner Beach: Dikhotheiene di swanete go mengwa go moomo, gomme ka morago kabelo ye kaone ya amogelwa.
Thwala Self-Drive Motor Home ye e tlabetwego ka botlalo gomme o bone Borwa bja Afrika bjalo ka Legae la gago godimo ga Mabele.
Kwano ya go hlompha dikwano ka moka ta go nyaka tharollo ye e rerilwego.
Datha ya Afrika Borwa e laeta gore boti bja phalalelo go tloga dinagamagaeng go ya dinagasetoropong ke ga lebakanyana.
Go ditiragalo ka moka, dikgopelo di amogetwe bjalo ka moongwana di laolwa ke phaerothekniene yo a nago le tsebo le gona sethaba se lemowa ka kotsi ya go bewa pepeneneng ya dikhrikhethe.
Dinyakiio ta Horse mackerel di fediitwe ka baka la thuo ye e sa lekanago ya dithelete.
Mna de Kock ga ke abelane tlhaloo ya bohlomphegi le wena.
Mahodu a tere dikoloi te tshelelago, dikhomphutha, dithulusi, setidifati, maekro-obene, mabotlelo a kgase le ditenereitara go twa ka dikamoreng ya polokelo gomme a thaba.
Samiti e swanete go lebelela gape mo go hwetweng ga methopo ya rena ya bohlale go gapeleta te le dipotio te dingwe.
Efela e be e le mosadi yoo a mmethilego mafahla.
Klika mo go hweta letlakala la dikgoba ka StatsOnline gomme wa download dipapato ka botlalo.
At core, magato a moomo a LFS a abela ditsela, thuo go ditseno ta moomo go ditseno ta malapa, le dipalo ta tlhokego ya meomo.
Se ke tlhaloo ye e phatlaletego ya seo se tla direga mo Addis Ababa mo bekeng ye e latelago.
Dithitio ta go ja ta go swana le go se dume go ja, go ja gannyane go se swane le mehleng le go phokotego ya boima, goba ka lehlakoring le lengwe go ja go feta ka mehla gomme go tlia mmele.
Le ge go le bjalo ga se ba ka robala gabotse go tloga ka Labohlano, ka Sontaga mesong ba tabogela ka mabaleng go la Spruitview.
Maleatlane a Durban ke gore o ka thabela mafase a ka moka, ka gore mo ba dula gabotse, gagolo khuto ye e tweletego.
Go fetola mathogo ao a sego gona ka ga bokamoso magareng ga ba bangwe ba baagiani, re kgopetwe go se bolele nnete.
Maloko a boraditaba gape ba tla fiwa sebaka sa go bolediana le tona, Moprof Levin le Ngaka Watson ka dipotio le karolo ya dikarabo.
Ye ke ye nngwe ya dintlha teo di nyamiago thomia ye kgolo ya maemo a a dinamelwa ta bohle.
Belefe ye e sa gomelego morago ye e hlometwego ka phaepheng ya ka ntle go twa pomping ye e lego magareng ga pompi le belefe ye e kgaoganyago te go bolelwago ka tona go temana ya b.
McCain o huta go twelela go dula kudu go kgoneng ga gagwe go thopa diboute ta dikgetho teo Mosenatoro John Kerry a di thopetego Democrats mengwaga ye mene ya go feta.
Tshekatsheko ya mekgwa ye mene e fapanego ya kelo ya maemo a naga mo Nagadimo ya Sourveld, bjalo ka thulusu ya katoloo mo seleteng sa Underberg.
Tshekatsheko ya moomo le tweleto ya baomi bao ba sa etekanelago tsela ya papeto ya tekatekano le baomi bao ba etekanetego.
Dipoelo ta yona di omia go kgoboketa diakhaonte ta bosethaba, go akareta tshenyagalelo ya ditweletwa ta ka gae GDP le sebopego sa tshenyagalelo ya dithelete teo di beilwego.
Le ge a ka ba le sehlopha se tee le ka se mo tlie ka gare ga moongwana wo o thulanago le yena.
Magato a thireleto a swanete go ithekga ka tlwaeto ya maleba yeo e lego gona ya tikologo.
Badudi ba mekhukhung ga se ba swanelwa go tloga ba rwea maikarabelo a thilafato ya moya wo o twago go thomio ya malahla moo mohlagase o sa hwetagalego goba o sa fihlelelwego.
A re re dihlopha goba dibopego ta seole ba swanete go tsenelela, mekgwa ya go swana e a omiitwe.
Kgoro ga se ya lekanyeta seabe sa dikgoba ta meomo mo moomong wa yona.
Bjalo ka boemafofane bjo bongwe le bjo bongwe, bogorogelo bja bodithabathaba ke bjo bo botse kudu.
Pretoria - Sehlopha sa Bosethaba sa Kgwele ya Maoto sa Spain, se se tsebegago ka La Roja, se tsebiitwe ka Mantaga pele ga Sebjana sa Khonfenderaiene wa FIFA.
Sehlopha se se akareta go adimia ka tefo methene ya go aga le moentinere wa selegae le ditlabelo teo di akaretago dilori ta dikreine ntle le mootledi.
Bagale ba ntwa ya tokologo bao ba hlokofetego go swana le Oliver Tambo, Chris Hani le ba bangwe ba banti ba be ba tla holofela gore re se ke ra dira selo eupa go thua bana ba rena.
Le bana bao ba hlabetwego ka botlalo ba hweta dikholego ta tlaleleto go twa go masolo tlhabelo ya maaba.
Ke fela kgwedi ya go feta moo moomi a hlokofetego ge lebato la khonkrithi le mo wela mo lefelong la go aga la lepatlelo la Peter Mokaba mo Polokwane, Limpopo.
Ka baka la gorelegato la seboko ke le thabago bohloko ge le itelega, seripa sa kgatelelo ya dikhunkhwane ta palo ye balegago di ka be di hweditwe ge go lengwa ka Setemere le Oktobere.
Gomme basepela-ka-dinao ba twete pele go tshela sefero sela ba tsena ka lepatlelong, naa o gopola gore seo se ka be se kgahlia?
Ge mabjang le dinawa di hlakane o se fokota kelo ya peu ya semela sefe goba sefe.
Go mpshafata segwera sa tlwaelo sa China-Afrika, go hlabolla mohata wo moswa wa mokgwa wa thomiano wa China-Afrika le go aga lefase la khuto ke mokgwa wa rena wa kabelano ya tea sephetho le ponelopele ya histori.
Dikabelo ta Molao woo o nyakago ngwadio ya selefouno le di-SIM karata o tla thoma go oma mafelelong a ngwaga.
Ka kgopelo laeta tefo ya iri ya iri ya go aba ditirelo bjalo ka ge di hlalositwe ka godimo.
Go tloga go le molaleng gore nnete ke thiinyo yeo e segiago le ya botlaela, gore ga ke tsebe ka moo Mdi Mandela a ka bego a amogete seo gabonolo.
Phatlalato ya diokobati ka badudi ba Nigeria a mabedi ka pejana a ile a fediwa mo mafelelong a beke a go feta, ge ba be ba swarwa ke maloko a maphodisa a seteiene sa Marikana.
Go oketa baomi kekgatho ya phethagato ya matati a a upago a beke a moomo mo Ditshokollong.
Dikarolo te dingwe ta dilahlwa ta tshipi teo di sa hlwego di hlatswega gomme di hlaolwetwe methene, ya dithulusi ta methene go omana le tshipi ya go ripa, bjbj.
O be a e ra dikatete teo a mo diretego tona.
Afrika e lebelete bokamoso bja khuto, polokego bja go tia.
Phanele ya go ruma e lebelete go tlhongo ya mokgatlo wa Botee bja Afrika le New Partnership for Africa's Development.
Afrika Borwa e beeledite go maitekelo a dikgwebo ta meepo kua Papua New Guinea.
Se se akareta ka tee-tharong ya bahloki ba nnete ka moka kua KwaZulu-Natal.
Samiti ya Mokgahlo e amogete ka borutho bareriani ba Zimbabwe, e oma le Monolofati, e fedite ditheriano ta mereo ka moka.
Ngwaga wo, MaAfrika Borwa a tla tlemagana ka tlase ga hlogotaba ya bosethaba, 'Swaranang - South Africans Caring Together for Basadi le Bana'.
Ke twela pele go kgopela Mmuo go fedia matshwenyego a bjale a ntwa le go se hlomphe molao le toka mo nageng ya rena.
Ka moka te di beetwego ka thoko le dikontraka ta ka fase di swanete go hlongwa mo dikgweding te tshela ta go thomiwa ga dikontraka.
Ge go nyakwa bokgoni, go bohlokwa go kwagala mabapi le dikamano le meomo, bjalo ka ge se e le motheo wo dikwano le dikontraka di rerianwago.
Mafelelong, Mokomienare o kgopete fedia diphaphano ka go dingwalwa ta polelo gomme a bea setsebi sa molao seo se bolelago polelo ya Searapo go thua.
Mna Letsogo la Modulasetulo, ditaelo ta ka ke gore ke monkgo wa go hlaolege.
Bjale ke lethabo go nna go go tsebia maloko a maswa a SANAC.
Mahu a sa tlwaelegago, malweti le bogolofadi ke bothat bjo bogolo mo Afrika Borwa.
Tlhago le go tliwa ga disamone te do hlaloseditwe moamogedi ka morago.
Pono ya gago ya letati le le kaone, e go fa maatla le kgotlelelo yeo e sa lekanywego.
Diesiti teo di lebeletego goba dibeisi ga se ta swanelwa go lahlelwa ka tseleng ya kelelathila.
Government Motor Transport e laola thomio ya difatanaga ta mmuo go la Kapa Bodikela.
Eupa e be e theipilwe gomme tati le lengwe e be e le mo theiping ye.
Tonakgolo, Tona le Meyara ba tla apara diputsu ba thua ka go hlwekia.
Palo ya baomiani magareng ga City Engen, ACSA le dikgwebo te dingwe mo tikilogong e ete e hlomilwe.
Go twete pele ka go thibela phatlalalo ya HIV AIDS go la KwaZulu-Natal.
Maloko a Glencoe SAPS a kitimete go molli gomme ba swara mogononelwa.
Pego e feta ka gore maemo a ga a sepediane mo historing le maemong a bjale a tlhokomelo ya monagano.
Monna o be a twa go feta kgoga peipi e tee gomme a thumile ya go latela ge Maphodisa a tla kgakganeta.
Goba, taolo ye nngwe le ye nngwe goba maitshwaro a tlhorio go motwasehlabelo, moo maitshwaro a a senyago, goba e ka hlola tshenyo ya ka pela go polokego, maphelo goba go phela gabotse goba motwasehlabelo.
Yo a nyakago go hlola khuto ga a thome ka go tea marumo ao a lego kotsi go selete, Walid Muallem o bolete ka Labobedi.
Ditshepedio ta dithelete di swanete go eta tlhokego ya methopo le balemi bao ba thomago, go bakgontha go hweta naga le dikabelo ta temo.
Gomme ka morago ga nako e kae gore matlafato e fihle le gore ke ba ba kae bao ba bego bale moo?
Kgokaganya mananeo a ka morago ga sekolo le a maikhuto, Back-to-School Drives, dikopano ta batswadi le tlhahlo go dikologa thibelo ya bosenyi.
Re dirile se sengwe le se sengwe seo se kgonagalago go ireleta tokologo le toka ta dikgetho te, gwa realo Mdi Tlakula.
Papeto ya dipalo e hlophilwe gape ka baka la diphoo ta pele ga nako le go tlia statamente thomio ya dithelete ka tlhago.
Mna Khomienare ga ke tsebe ge e ba mokgobo wa gago wa pontho o nomorilwe.
Maano a lebaka le le telele la mananeo a maleba le diproteke ta go tweta pele bokgoni bja dithuto, maemo le thuo ya maleme a Afrika.
Phuthela materiale wa mpete ka gare ga llaga ye tshesane ya dithila ta ka moraleng gomme tlogela diboko di ikabele beke feela.
Tshedimoo ya Maleba: Mna Ramogale le Mna Modiselle, go gongwe le go gongwe mo letlakaleng, go nyakwa ka ditatofato ta go swana.
Bohloki bjo bo twago go ekonomi, dipolotiki le mekgahlo ya leago ya sethab.
Ya moragorago e swanete go nthwa ke Kgoro ya Dinamelwa le Meomo ya Dithaba.
Mohlomphegi Mospikara - Tekhnoloti ya Mehleng yeno e a nthabia ebile, a ke se ke ka thaba go amogela se, ka mabaka a mngwe le nna se a ntoa.
Ye ke tshepedio ye dirilwego ke lekala la maphodisa go papadi ye nngwe le ye nngwe ka nako ya ka morithi pele phadiano e thoma.
Retistara ya bosethaba ya dinyakiio ta HERD teo di nyalelanago le maphelo di swanete go hlongwa.
Go swara dinyakiio teo di sego ta tsebiwa le diteloko ta ditlabelo ta go lokia dijo go akareta ditekolo ta dinako ta maleba ta go oma.
Taolokakareto ya proteke yeo e kgokaganyago meongwana, go hokomela proteke, tekanyeto ya proteke.
Go hlabolla thulano boetapeleng bja go nyaka tsebo ya go tiia mabokgoni a motho wa magareng go nagana le go hlabolla diphetho.
Re lebelela pele ditlamorago ta MLC go batswadi le go lapa la go ithuta go bala le go ngwala le go hlohleleta twelopele ya go ithuta ga baithuti ba rena ba bannyane.
Naa o re go be go tlete kudu go paledia motho go tsena ka kgorwana yela?
FW de Klerk o itokolla bjalo moetapele wa National Party le go twa Palamenteng.
E nepagete, eupa seo e tla ba moomo wa mohlankediphethii.
O ka kgetha go tlaleleta maokoto go peeleto ya gago e ra gore e beelete gape.
Tshedimoo yeo ke nago le yona taolong ya ka, e be e le gore Gen Knobel o be a se na kwelobohloko, ka gore ga se a ka a amogela gore re be re le karolo ya baomedi ba gagwe.
Mekgatlo ye e lego kgahlanong le baferekanyi e swanete go twetwa pele go maemo a semorafe gore go kgone go thibela sekgoba sa sepolitiki seo se omiwago bohlaswa ke bontwadumela go hloma mokgatlo wa bona.
Bafenyi le bao ba thopilego maemo a bobedi ka dihlophana te nnyane, ta magareng le dikontraka te kgolo ba amogete difoka, disethifikheiti le mpho ya thuo ya dithelete.
Go kgathatema ga basadi go netefadite gore BPA go akareditwe ka gare ga melao ya mmuo, mananeo, gomme le ka tsela ya tekanyeto.
Lethabo laka legolo la go ba mo boegong bjo, ke go abelana le lena tiragalo ye ya mahlatse, e pentilwe, ke swanete go dumela, ka noute e tee ye nnyane ya manyami.
Go ngwala, go tweleta, go thumaa, go diragata, Lisa le Aaron ba di dirile ka moka, go ralala le naga mengwaga ye mehlano, go hweta boitemogelo le bophelo go swana le batsomi.
Mna Modulasetulo ke be ke sa tlo ogana le thwii le kahlolo ya Nugent.
Gape ke rata go tea sebaka se go le leboga ka tohle teo le le di dirago ka polelonti mo dikolong ta rena.
Gopola gore go na le ditshenyegelo te di okeditwego ta didiriwa ka ntle le ge mofenyi a ikemieta go rulaganya seo go twa kgorong ya gagwe.
Kgoro e dira ditefelo go ya ka lenaneotheko la mathomo.
Ke tshepha gore dikakanyo ta gago mo di tla hlohleleta le go ba mohola.
Mammokramo - X-reyi ya matswele go lekola kankere ya letswele.
Gore o kgone go dira lefelo le le bolokegilego le go thibela koketego ya bao ba swerego dibeta ta nyuklea ba swanete go thoma go itlama tshepediong ya kgato-ka-kgato go fedieng dibo ta bona ta dinyuklea.
Magato a mangwe a tlhago a edite dinyakiio, bodulo bja taolo, thuto, le go kalata thuo ya bengnaga ba praebete.
Ke dumedia yo mongwe le yo mongwe wa lena mo lehono: ka moka bahlohleleti le baatlegi ba ba ikgethilego.
Bjale baireleti ba ATS naa le ya lemoga gore ba apara bjang?
Ke a thoga gore tlotlontu e ikepete mo pegong ka nako ye.
Ditwantle te kgolo go twa Bulgaria di akareta ditweletwa ta khemikhale, methene le didiriwa ta semothene, dikarolo ta difatanaga, ditweleta merogo, dijo ta ka ditshitswaneng le maela le dilwana ta di polastiki.
Go toolowa ga mananeokgoparara a ICT a Kgoro gammogo le go hwetwa le tlhabollo ya tshedimoo ye e logagantwego le dipeakanyo ta taolo.
Bjale re go lebogia ka thuo ya gago mo protekeng ye ka ta maphelo le tlhahlo ya go ya go ile.
UIP e nepile go hloma sebopego sa taolo ya selegae ya mabapi le mellwane ya maano a a iteng yeo bengthoto le babeeleti ba kgathago tema.
Re rata go leboga Mongwaledi Kakareto ka pego ya gagwe ya bone ya twelopele ka ga Lesolo la Dithaba te Dikopanego go la Cote d'lvoire.
Temoo e swanete go tsebiwa ke balaodi go phethagateng dithiinyo te, go phema maatla a taolo ao a sa nyakegego ao a ka go itia ditlhongo ta tlhabollo.
Maafrika Borwa ba swanete go hlokomela go hweta dilo te swanago le kabelano ya maitshwaro.
Mogala wa thuo ya go se lefelwe e tla fana ka thuo le tshepho.
Boitlamo bja mmuo bja go oketa peeletothwii go tshenyagalelo ya kago bo itiwa ke mellwane ya mothelo wa sethaba.
Tokumente yeo reetwego Dimphosiamo, Diseminare le Dikopano ta go Swana bjalo ka ge e dumeletwe ke Kantoro ya Sebopego sa Puo e hwetagala wepesaeteng.
Thakgolo e swarelwa Bokgobapukung bja Sethaba bja Cloetesville go la Stellenbosch.
E ruma ka go hlaola merero ye bohlokwa go phethagata ya Lengwalo Tirelo ya Batwasehlabelo Lengwalo la Batwasehlabelo ba Ditiro ta Bosenyi go ya ka diphetho ta khonferense.
Lekala la Praebete la Thireleto le laeta ditshepedio ta phedio ya kontraka ya moomo.
Ditwantle go twa Bulgaria: ditweleta ta khemikhale, methene le didiriwa ta semothene, dikarolo ta difatanaga, ditweletwa ta merogo, dijo ta ka ditshitswaneng, maela le dilwana ta polastiki.
Moeti yo a nyakago go tseba ka ga lehumo le karogano ya dito le maatlakgogedi a tlhago a mafelo a manti ao a utamilego le ao a tsebegago gannyane.
Go twela pele, bangwadi ba swanete go laetwa le gore ba hwetagale go kgonthia diteng.
Gomme mabapi le tiragalo ye, go bile ntlo ye e swago ya Mna Chili.
Maatla a mohlahlofi a lotetwe go phethagata ditlhahlobo.
Maphodisa bjale a fetete ngwakong go la Gqumeni Area moo ba sehlophana se sengwe se ilego sa swarwa.
Re beakantha gape go hlola bio-economy go leka go fetola dipoelo ta dinykiio go ya go ditweletwa.
Ge ta morago di be di thewa mo melaong ya seriti sa motho le ditokelo ta botho, ta pele di be di le pele go botho ka bo bjona.
Ba ke baemedi ba phethagato ya molao gore Senthara ya Tsebo ya Dithelete e tsenelane.
omia onto ya maekroweibe, thoustara, kirili ya mohlagase, pitakgatelelo, pane ya go gadika le lebotlelo la go rutheta ge go kgonega, bjalo ka ge di omia mohlagase wo monnyane go feta mekgwa ye mengwe.
Dinagamagae ta naga ya rena di emela maemo a mabe a bohloki.
Re hlomphilwe kudu bjalo ka mmuo wa Afrika Borwa go ba benggae ba Palamente ya Afrika.
Go bolela se ke gore senthara ye e oma gabotse, e tloga e le go kudutla ka kgonthe.
Se se tla omiwa go tlia le go romela gape ntle ga dithoto teo.
Ga go sa tlo dumelelwa badudi ba sego molaong go dula mafelong a tlhokomelo ya tlhago.
Melaotshepedio ya Kaonafato ya leago le mananeo a lokietwa gore a thome go maanotshepedio le mananeo di tla beakanywa ka tsela ye e beilego edi go bong le go rarolla dinyakwa ta go ikgetha le mathata a basadi.
Ga go dikabelo mo lefelong la go aga teo di dumeletwego ka dinako ta sehloeng.
Tanelouta foromo ya kgopelo  .pdf , e tlate gomme o e buete go aterese ye e laeditwego.
Taolo ya papato e fediedite go kgoboketwa ga dithelete ta tlaleleto ta lekala la EPZ gomme dikelo ta maokoto di laolwa ke mmaraka.
SAOM e twela pele go ipileta go sethaba sa bodithaba go twela pele go thekga batho ba Congo ge ba twela pele ka kagoleswa ya ka morago ga dikgetho le tlhabollo.
Go hlaola molao wo mogolo, go tsebia taolo ya maleba mabapi le thulano le go latela molao wo mogolo.
Efela, bagwera ba ka, dipharomolato te di tsebalegago ga se maikemieto a khonferense ye.
Molokoloko wa diphoustara te di tshelelago teo ye nngwe le ye nngwe e nago le ngwana goba moswa yo a fapanego di tla ba gona ka maleme a mararo.
Taolo ya Phetieto gape le yona e dirile setatamente sa gore Somaliland ke karolo ya bogolo bja Somalia.
Mekgobokgobo ya mapokisi ao a nago le malekere a go utswiwa le tee la ao a amogilwego ge go swarwa bagononelwa ba babedi ka ntle ga Potchefstroom.
Ka morago ga ge kgatio ya menwana ya Mahlangu e terwe, go utullotwe gore o be a nyakelwa bomeneta go la Brackendowns, Vereeniging le Hartswater.
Mmuo o tloga o tiieta ka maatla thiinyo ya gore mananeo a ta leago ao a kgonago ya go nolofata kamego ya tahlegelo ya meomo ya sebopego e thalwe.
Toropokgolo ya Motse-Kapa e tla keteka letati le ka tiragalo go la Rylands Civic Centre.
Seo ke mafelelo a ditsopolwa go twa go Sephetho se se itego, Modulasetulo.
Candice o okedite maikutlo go morero wa matlafato ya basadi bao ba sa e tekanelago, ka moomo wa gagwe le Telebiene ya Difoa.
Go latela tlhongo ya the industry-size distillation factory mo lefelong le, re ka bolela re sa thoge gore gabjale re fihlelete magato a bohlokwa go la  Northern Cape Essential Oils Cluster initiative.
Botee bja Afrika bo e ipiledite go dithaba ta ekonomi ya selete go hloma dibopego teo.
Go be go na le pitlagano ya sephethephethe efela ba kgonne go tsena ka lepatlelong.
Mmuo o tla thua gape MITB maitekelong a wona a go fihlelela mekgwa ya maleba le phethagato ya thuo ya dithelete yeo e nyakago bonnyane bja tshenyo ya methopo ka ga taolo le phethagato.
Ba lekala la go thopa thoto ba ka nyaka thelete gomme ba se fane ka rasiti.
Le ge go le bjale, go tla be go na le thitio ya ditshenyagalelo ge go bapetwa le terrestrial over-the-air delivery.
Thuo ya dithelete le letseno la thuo di lemogwa feela ge di amogelwa goba gabotse di amogelega ebile go na le tiieleto ye e kwagalago ya gore di tla be di amogetwe.
Lekala la dinyakiio ka nako yeo le twela pele ka dinyakiio ka tiriano le setho sa go ba kgahlanong le borabele.
Yo mongwe le yo mongwe yo a ikgweranyago le ditiro ta bosenyi o tla otlwa ka tshwanelo.
Ke dumela gore re thekgile gagolo ka kabelo ya mananeo-kgoparara go diintasteri te dinti kudu.
Afrika Borwa ka polediano le Dithaba-Kopano le batea-karolo ba tla bona ka moo ditaba te di ka phakietwago ka gona.
Motlata-tona, o ka bolela ka pito ya Mopresidente wa Iran ya gore Israel e sentwe.
Naa re ka hweta ge e ba ramolao yo a emetego Gift Ntombeni o gona mo.
Thuto le go aga bokgoni ke karolo ya leano la tiieleto ya OCIPE.
Intasesteri ya kamogelabaeng, go akaretwa dihotele, mabenkele a dijo, dipara, mafelo a boikhuto le kgwebiano ya maeto.
Mmeeleti yo a dulago karolwaneng ya moago wo moswa woo o sa togo agwa mola go adimiwa karolo ye nngwe go ka se be maleba ka baka la gore moago ga se swanelwa go omietwa kgwebiano.
Le kontraka ya go aga bogorogelo yeo e lego lenaneong ka botlalo, lebato le go thela khokhorithi magatong a bogorogelong le go sepela a feditwe ka June.
Mmuo o tla netefata gore ba tea meongwana e mennyane ba e fa borakgwebo ba bathobaso gomme ba se etie dikhamphani te laolwago ke bathobaweu pele.
Ditiragalo te di fapananego ta lefase di swerwe gabonolo, go akaretwa go bulwa ga Mogopo wa Lefase wa Krikhete le Mogopo wa Kolofo wa Mopresidente.
SAOM ga se ya ka ya lekola ditiragalo te dingwe le te dingwe ta diphoo mo tshepediong ya go bouta.
Mafelelong e tla kopanywa le Kgorotsheko ya Bosenyi ya Afrika.
Ka morago ga go bolela seo, re kgopela gore o re bote kanegelo ya gago, yeo e tlogago e kgahlia efela gape e tiia dikgonono ta rena mabapi Ditiragalo te ta Trojan Horse.
Kabelo le kaonafato ya mabone a mmileng mo mafelong a a bohlokwa a leago go la Clairwood.
Mna Swartz o laote Difoka ta Gala boegong bja beke ye go hlompha baomi mo lekaleng,  moo dihlopha te lesometee ta bathopi di hlomphilwego ka bokgoni.
Go araba taba ya Khalid Rashid ga mo lenaneong la moongwana wa rena ka kakareto ka baka la gore ga se ra ka ra akaretwa go ditaba te di amanago le yona.
DEA T e twelete kudu mo mengwageng bjalo ka setsebi sa kgetho ya ditlhologelo ebile ba itweledite le go dinyakwa ta ka ntle bjalo ka kakareto ya bodithaba yeo e thomile go tsebega kudu.
Ba na le kgokagano ye kgolo le badirii ka seoleng, le ge e ka ba ka bonnyane bja baomi go bolaodi bja seole, goba ka dikamano le DoD ya maleba.
Go matlafatwa ga dikgwebiano ta tlhabolo ya dikgwebo te Nnyane, ta Magareng le te Kgolo ka tsela ya thekgo ya dialamedi ta ICT le disenthara ta boitlhagieto.
Ntle le pelaelo, seemo se se na le seabe, ka mabaka a mangwe, go tiieta demokrasi ka nageng.
Hweta thekgo ka baka la gore sethaba se abelana le wena mathata a sona.
Ga se ta tia le gore ge di gatwa, di gomela morago gape.
Re dula re tiile ka gore mokgwa rena o ikepete go bohwa bjo humilego ka boitemogelo bja maleba, tsebo ya dipotio le kahlolo ya setho.
Boikgantho bja Afrika Borwa bo nepile go hlohleleta nyakego ya ditweletwa te di dirilwego ka Afrika Borwa,  go thua ekonomi ya tikologo le hlola maemo ao a ka oketago meomo.
Go hloka mahlatse ke gore dikanegelo ka moka di gatiitwe ge ke be ke se gona go Lekgotla la Kabinete pele ke fofela Liverpool ka morero ye mengwe.
O be o dute o sa le ka ntle ga stediamo?
Molawana wo magareng ga te dingwe o abelana la kotlo ya go lahla disekerete te di tukago.
Ka gona ge motho yo mongwe le yo mongwe ka tlase ga taelo ya gago a gopote go ntha taelo ye esego molaong motho yoo o tla be a dirile ntle le molao.
Bathekgi ba bangwe, le ge go le bjalo, ba ka be ba beeledite pakana ya kamogelabaeng ka  PAPADI yeo e akaretago go sepetwa go ya go mosepedii wa bona wa maeto go feta lefelong leo le beetwego go phaka go la Loftus Versfeld.
E abela letatikgwedi leo tweleto ya mafelelo e swanete go abelwa, le go hlaloa ka ga dinako te beetwego legato le lengwe le lengwe la tlhamo le tlhabollo le dinako ta go tlia maeletstoune.
Naa ke pele ga tsheko ya Mbambo?
Le ge e le gore NEPAD e bile le ditsholo go fihla mo, e bonala e le kgauswi le go atlega go feta dikhueto ta pele ta OAU le maano go mabaka a a fapanego a dikamano te tsenelanego .
Mabapi le methopo ya seto le histori, mohl., go nwelela ga dikepe, Molao wa Digopoto ta Bosethaba di tla tloga di teelwa legato ke Molaokakanywa wo o Thadilwego wa ta Bohwa.
Morero wo moswa wa kgopolo go mananeo ao a beakantwego a thireleto ya tirio go fedia thalelomorago.
Ka kgonthe re holofela gore kopano ye e tla tloga e tiia tlemagano.
AU e emiite Mauritania go meongwana ka moka efela go ya ka mabaka a melao ya rena re ba thuite go ya pele maemong ao demokrasi e ka hlongwago gape.
Setsopolwa sa ditirelo se thekga gore mogolegwa yo a lego ka kgolegong  a ka leta goba go se lete go twa go Mo-ofisiri wa Consular bjalo ka ge go gatiitwe Wepesaeteng ya Kgoro yeo e ngwadilwego go yona.
Banna ba bane ba twelete kgorongtsheko ya Hartbeespoortdam maabane, go latela tshwaro ya bona ka merithi ya Labohlano leo le fetilego , mo tseleng ya magareng ga Hartbeespoortdam le Johannesburg.
Go latela dithiinyo ka ga tekanyeto, merero ya tlaleleto gape bjale e tla ahlaahlwa ke bakhanselara.
Ke manyami ka gore o ka no ba o le yo monnyane kudu go dira te dingwe ta the out-figuring.
Sa pele, mmuo wo o ka se dumelele dintwa mo go intasteri yeo e hlaoloago go tlia tirelo go dithaba ta profense ya rena.
Go mpshafata le go kwantha ditaolo ta peteroleamo le molao mo khontinenteng.
Gabotse, e hlola karogano ka baka la gore e thibela tshepedio ya morethetho wa megalathika ya gago mo digobeng ta gago, ka gona mafelelong o tlo swarwa ke asphyxia.
Bjalo ka ge NEPAD e laedite, re na le maatla, bohlale, boitlhamelo le tsebo ya go bopa Afrika yeo re e nyakago.
Ka gona ba thomile lenaneo la bosethaba leo le ikepetego go dikgopolo kaonafato ng ya saense, saekholoti le saekhatheri bjalo ka tsela ya ka tlase ya go fedia mathata a batho ba Baweu ba bahloki - gagolo MaAfrikanere bao ba hlokago kudu.
Botee bja Afrika le Dithaba-Kopano ba oma kgauswi le kgauswi go maatlafata gape tshepedio ya dipolotiki le go tlia tharollo ye e rerianwego go mathata a Darfur.
Dikholego di tloga di le molaleng gomme gape di le mohola go fetleng maemo a diekonomi ta rena.
Bagononelwa ba masome a mane le meto ye e upago ba swerwe ka profenseng ka moka ka ditatofato te di fapanego ta bomeneta bja boleng bja thelete ya go feta diranta te dimilione teo seswai.
Gomme ke mohuta wo wa thoto ya leago - botho bjoo - bjoo re bo nyakago ka kudu.
Ditumelelano ta mahlakori-mabedi magareng ga diyunibesithi goba dithekhnikhone le dikholethe ta thuto, mabapi le diyunibesithi le thekhnikhone teo di phethagatago tiieleto ya boleng le meomo ya go fana ka sethifikeiti.
Se ke kaonafalo ye bohlokwa bjalo ka ge lefelo la Mbongolwane e le leo letsebegago ka dintwa ta lona.
Difatanaga te dinti di nyakile go ema thwii go lebelela pontho.
Go ngwadia ditlhahlo teo di tlemilwego ke Molao wa Boeti teo di nyakago gore re be le maswanedi, a maleba le go dira ka bohlale go ditlhologelo ta diklaente ta bona te kaone ka molao.
Go kaonafata kgokagano ya magareng ga dikgoro go tla nyaka gore e be ntlo ya dikgoro te mmalwa, ka moka teo di nepilego go abelana ka maitemogelo a dinamelwa ao a kaonafaditwego a badudi ba Motse-Kapa, gwa realo Thompson.
Go na le maikemieto ao re ikemego ka ona le ao le rena re a kaonafatago.
Ke holofela go lebelela ditiragalong te iteng teo bohlatse bjaka bo nyakegago go tona.
Histori ya pele ga bokoloniale bja Afrika e ruta gore mo dithabeng le mebuong, basadi ba eta pele tlhabollo gomme ba hlahla dinaga ta bona ka pono e kgolo.
Le ge e le gore seJeremane se thomile e sona se laolago, gabjale ke maleme-mabedi ka botlalo, bobedi seJeremane le Seisimane ke maleme ao a bolelwago.
Maaledi a kgalekgale a batho ba mehleng a hweditwe ka gare ga Mphoma wa Noka ya Klasies go la Kapa.
Baithuti ba tla oma ka tlase ga tlhahlo ya Adam Madebe, yo a dirilego sehlwaseeme sa Kgosi Mogale.
O mohlahlobi wa Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa le gona o omela go Setii sa Maphodisa sa Jeppe?
Tsebio ya katlego ya mophenkgiani le thomoloo ya bona ya kabelo ya ditirelo.
Ke hlomphilwe kudu go bolela mantu a mannyane mo nakong ya tiragalo ye bohlokwa ya go thakgola Northern Cape Essential Oils Cluster mo go la Onseepkans.
Setatamente se bolela gore Konare o latete dikgatelopele ta bjale go la Zimbabwe ka edi ye kgolo.
Senamelwa se be se gononelwa go yo omiwa bjalo ka sa bagononelwa go thaba.
Ke rata go fetia mantu aka a ditebogo go ba karolo ya tiragalo ye kgolo ye le go kgona go hloma tirelo ya segwera ka go Tlhokomelo ya Maphelo ya Motheo mo go la Welkom lehono.
Baditirelo ta mollo ba dula ba le komana malala-a-laotwe mo sehleng sa 'temoo ya mello'.
Ka nako ya moomo wa ka ntle, mokgwa wa go uwauweleta pontho o tla omiwa ke ge mmonthi a swara polediano le mofetodi ge ba tlata dipotio sammaletee.
Ba bararo, ba bane, na ba bonagala ba matlafaditwe, batho bao?
Proteke-ngangego ya bafaladi go ra gore motho yo a tshelago mellwane nako yeo e beetwego go oma ka proteke ye iteng  yeo a e filwego ke mongmoomo wa gagwe.
Go na le tshepho ye e sa lekanywego le kholofelo yeo e beilwego mo mabokgoning a gago go eta pele batho ba Zimbabwe, mo leetong la bona la go pele go aga-leswa naga.
Didiriwa gape di omiwa go aba tlhahlo ya kgakollo go baomi ba baswa mo lefelong ka morago ga mnoo ba tla amogetwa dioborolo ta go ba le moeno wa papadi ya kgwele ya maoto.
Fepa- gomme dinyakwa ta lefelo la mogopo wa meetse go mehuta ya dihlopha ta diruiwa.
Ke moloko wo o oro kgahlanong le ditiro ta kgale, go akareta le ditiro teo di twelago pele,  di tiieta twelo pele ya Afrika ya tswaloleswa ya yona.
Efela re ka bolela re tiile gore diphapano te di laeta puo esego go nyata dithiinyo teo re lekago go di tweta pele.
O kgopela dikhopi wa tlata foromo gomme wa e fa mohlankedi.
Ka mantu a mangwe, go lokile gore wena o tee lehlakori?
Michelle o dumela gore diphaka le mafelo a go bulega a sethaba a ka fedia tekanelo ya maikarabelo a sethaba le tlwaelo a lekala la kgwebo.
Go na le baithopi bao ba hlahletwego Phapoi ya Thekgo ya Batwasehlabelo ya Kwanonqaba.
Le ge e le gore baomi ba dipolaseng ba tiieledite le go amogela mafelelo a tshepedio ya "dop",  yeo ka yona meputso elego karolo ya go lefela bjalwa,  thomiompe ya bjalwa e lego tlhobaboroko.
Go dira gore ye mengwe ya melato ya sephethephethe e se sa ba bosenyi go dira gore tshepedio ya kahlolo ya melato ya sephethephethe e tla ba ye mekopana,  e bothata le ya go fetega.
Moakanyeto wa morulelo o swanete go eta dipula te dikgolo, le go netefata gore mesela ya meetse go ya mahlakoring  a mabedi a tlasetlasea oma gabotse.
Masomesome a diketekete ta badudi a tshephile naganyana yeo e omilego ka lebopong la leboa-bohlabela bja naga.
Foramo ya mafolofolo ya go tweta pele batho bao ba nago le bogolofadi.
Twelopele ya go feleleta Molao wa Dikamano ta gare ga Mafapha go hlola sebaka sa pono ya Comtask ya tshepedio ye e kwalago ya dikgokagano ta mmuo go putlaganya ditikologo te tharo gore e be nnete.
O bolete gore Afrika Borwa ga se ya ka ya kopana le thoeto ya bohoduwatle ka boyona.
Maemo a leika la bonti bja diphedi ta mohlobo wa bohlapi a bonwa bjalo ka a we a tlgago a fokola kudu.
Ka gare, bommasepala ba nyaka go tiieta maemo a wona a letseno le go kaonafata maano a wona a peakanyo le ditshepedio ta tekanyeto go hweta methopo ka tshwanelo mo lebakeng la magareng.
Nepo ya go tweleta proteke le go lemoa maloko a setlamo.
Gape, ge o dute o bolela ka go se dumelelane le boipileto bja go go ileta.
Leoba la lebotong la ka ntle le diretwe go thibela pula go tsena ka gare.
Diphathi ka moka gabjale di kgathatema ka mafolofolo lesolong la tshepedio ya dipolotiki.
Moomo wa borammino o a fapana, o ikepete lefelong le a le ithutetego lona.
Bafaladi ba ikopanya le metse ya bona ya dinagamageng, ganti ba swara thelete goba diphahlo, gomme ba fela ba boela gae dinagamagaeng ge ba twele penthene goba ba bafokodite.
Ka tshwanelo, efela peniseline ka nnete ga se seokobati sa bikgethelo ge go tliwa go kalafo ya sekutu sa mengwaga.
Naa e tlile bjang gore o be o omiwa maemong ka go JOC kua Ellis Park?
Ke ia ditebogo go Modimo ka maatla a magolo ao a a laeditego ka MaAfrika Borwa a manti mabakeng a mabe.
Mo Sontageng se se fetilego, maphodiSa a nyakile go swara sehlopha motsaneng wa Seweding.
Gabjale tshedimoo e a latiwa mabapi le bathui ba gagwe.
Ditiragalo di tweleta seboka sa barutii le baithuti, di laeta saense le letati la ta moomo.
Sehlopha se se swanete go laeta go ba didiriwa te bohlokwa ta abelana mothopo le tielelo.
Ba boile ba nyaka go tlo fa dithuto, diupo ta mahala le phoustara.
Ipshine ka difihlola te monate ta go apewa ka gae mo nageng ye ya lethabo yeo e fanago ka mepete ya mafahla.
Moentenere o huta go omia go thua mo mabaleng a go feta le tee.
Re gopote go thua mmasepala wa Hibiscus Coast ka go ba fa didiriwa teo di omilego ta go lwantha mollo.
Ka ntle le dipeakanyo ta mathomo ta boikgantho, twelopele ye nnyane e dirilwe mo boikagelong bja pele.
Dipelaelo te kgolo te di letetwego go hlathollwa ka go memorantamo di akareta go diegiwa ga phethagato ya Occupation Specific Dispensation le maemo a moomo ao a sa thabiego.
Khomiene ye nngwe le ye nngwe yeo e ikgethilego yeo e bonthwago mo Sengwalwa sa XX e tla ba le Ditona ta maleba goba Ditona te dingwe goba Batsetaphethi bao ba hlaotwego ke Maloko a Mebuo ya Dinaga.
Tlhagio ya Thuto ya Tlhabollo ya Dihlogo ta Dikgoro go twa dikolong ta poraemari le sekontari bjalo ka ge di kgethilwe ke di-EMDC ta tona mo go la Cape Teaching Institute.
Tona ya maphelo, ketelo ya Moh Barbara Hogan lehono e tliite kholofelo ye nngwe ya go kaonafato ya tshepedio ya tlhokomelo ya maphelo go la Freistata.
Dirirwa te ratwago ke batwasehlabelo di tloga di nale mohola wo o itego go batwasehlabelo ba ntwa ye e ithekgilego ka bong ka go kgontha setatamente sa batwasehlabelo go tewa ka sephiring mo tikologong ye e fodilego.
Ga go makate ditlapele ta mmuo wa selegae gape di fetogile ka nako ye.
Re amogela gape tiriano ya rena ya go tia le intasteri ya ditshipi ta go lahlwa yeo e omianago le Toropokgolo ka go hlwekia intasteri,  go bolela Van Dalen.
Seteiene sa mohlagase sa Tseleng ya kgale ya Dock mafelelong se tswaletwe le go se sa hlokomelwa.
Go bea naga ya mmuo ka tlase ga lekala la praebete mo lebopong go fokota phihleleo ya sethaba.
Lekgotla le lebelediite te dingwe ta thitio teo di tlemago go putlaganya ekonomi ka moka le go hlaola ditamolo te phatlaletwego teo di nyakwago go fetia ditumo ta "go tlowa".
E katoloitwe mo lefelong leo le bonagalago gabotse go twa tseleng ya sethaba.
Maloko a sephodisa a hwedite ditidifati te pedi, mpete wa batho ba babedi le stofo ka gare ga bene.
Go tiragalo ye nngwe e sa le sona sehlopha seo sa kimollo go putla monna yo a belaetago kgauswi le Bhoboza Caltex Garage.
Go na le dibaka te di kgolo ta babeeleti mo mafelong a manti a meongwana.
Thalelomorago le go se fihlelele meetse a go makaone go dikarolo te dingwe ta mmasepala gagolo mafelong a dinagamagaeng.
Ka gona ke kgopela, gomme ke gopola gore re swanete go dumela ka moka gore re thekga gore TRC e lebelele go sekia Siphiso Nkabinda le ba bangwe bao ba nago le yena.
Ka nako e tee, Mosepikara,  mafelo a a latelago,  mafelo a go ikopnya le sephodisa di ile ta hlongwa go la Lwandle le sefateng sa Sir Lowry.
Ditshepedio teo di beetwego ruri le ya maleba e ba gona go beakanyaleswa melao.
Ge a lemogile gore ba be kitelane ka dikolo, ka pejana o ile a ya seteieneng sa maphodisa go bega tiragalo.
Go palelwa mo go be go sa belaete gomme ke ye nngwe ya diphoo te kgolo teo AHI e di dirilego.
Re fa baswa ba rena sebaka sa go hweta mabokgoni bjo tseneletego bja moomo wa go aga,  tlhabollo ya temo le tlhahlo ya khomputhara kua De Nova.
Go akareta merero ye mmalwa go dikologa selete, musiamo o abela kakareto ya tlhabollo ya tikologo ya Pinetown go twa go histori ya pele go ya go dinako ta bjale.
Nepo ya MIP ke go hlohleleta  peeleto ka gare ga intasteri ya tweleto.
Baholegi ba bannyane ke dithaba teo di sego ta golega le batho ba baswa bao ba kgathago tema.
Diintasteri ta diminerale di swanete go hlohleletwa ka tsela ya thomiano ya dilete le dilete te nnyane.
Phethagata leano-tshepedio go fokota phesente ya maeto a phetoo ka dinamelwa ta madulo a motho o tee ka diphesente te lesome mo mengwageng ye e upago.
Go leka go hlaloa ka tsela ye yona ye bonolonolo, mmuo wa kgethollo o be o upa maatla ka Makgowa, e sego boetapele, eupa ka taolo le bogolo.
Dipeakanyo te di tsenelanago ka moka ka mo profenseng di tla kgokaganywa mo KwaZulu-Natal Provincial Nerve Centre.
Ke tla rata go le leboga gape ka go nkamaganya le yunibesithi ye e kgolo.
Mokgatlo wa AU gape o katana le tlhohlo ya ka moo go ka potlakiwago togaganyo ya sepolitiki le ekonomi ta kontinente ya rena.
Ka ntle ga ge dikgomo ta tshadi di ka bonwa di le mo sehleng di ka se ke ta hlabelwa thwaana ya go emara.
Ee, ebile ge o bala setatamente sa Eugene de Kock, Dirk Coetzee le batho ba bangwe, ka nnete o tla lemoga gore dilo di be di direga.
Ngaka Ramashala ye ke ya mafelelo pele re ka emelela go ya dijong ta matema.
Sethaba se tla thuwa bokaone bjalo ka bobedi bakgopedi le bao ba thulanago ke dikgopelo.
Meyara o filwe maatla a go fetoa kelo ya peo ya mellwane.
Go twela pele ka go la goja go na le mabala a go poula le a khrikethe mola ka go ya go la nngele go na le seratswana sa Thutadimela se se botse.
Ba ile ba ba ba ntahlela ka letamong la go rutha le go nthouka ka mohlagase.
Ditlhohlo ta rena ta moragorago di akareta leuba la "tik-tik", seokobati se atile mo Cape Flats gabjale, le diphetogo ka go leano-phethagato la dihlopha go goketa baswa.
Go thomiwa ga ditlhahli ta leano-tshepedio ta taolo le thibelo ya go se hlamege ga ditho ka tshwanelo, diphoo ta pelego le bogolofadi di thulana le go bulwa ga khonferense ye.
Go nyamelela ga dithekietano goba go aroganya go upa gore diproteke di kgaogantwe ka dikontraka ta boleng bjo bonnyanenyane gore go oketwe dibaka ta dikhamphani te nnyane go hweta moomo.
Diaparo te o di aperego ka fase ga pipi, e ka ba ke yunifomo ya Thireleto ya Marabe?
Go swarwa ga thoto ka go phaka ka potlako ka ntle ga mafastere a ntlo ya borobalelo - o tloga o bolokegile.
Makhanselara a abelwa ka diofisi ta wate te e lego ditii ta moomo te di tlogago di tlabetwe ka tshwanelo.
Yena le sehlopha sa gagwe ba omile ka bokgwari ka fase ga maemo a boima.
Tea go ba o thwetwe ka tsela ye e tlwaelegilego ke mongmoomo woo ka mo Rephabliking.
Dikakanyo ta fase ta gare ga ngwaga, sehlopha sa batho, bong le sehlopha sa mengwaga.
Go be go na gape le ditheo te dingwe ta leano-phethagato la thibelo le lefsa leo Tona Uys a oganego le lona le semeetseng - ka moka ga tona di ithekgile go thuthiego ye kgolo ka go mekgwa ya maitshwaro ya batho ba rena.
Kgoboketo ya Dihlapi ya Bosethaba ke maitekelo a mohlakanelwa magareng ga sehlongwa sa thuto ya godimo le South African Institute for Aquatic Biodiversity (SAIAB), yeo e laolago lefelo.
Ka morago ga dinyakiio te di tseneletego te di terego kgwedi ka Lekala la Bosenyi bjo Beakantwego la Kimberley (Kimberley Organized Crime Unit), bafaladi bao e sego ba semolao ba babedi go twa Uganda ba swerwe ka go latofatwa ka go ntha mpa ka tsela ye e sego ya semolao.
Go no swana le letlakala la ka ntle, difatanaga ta Maphodisa a Afrika Borwa di ile ta kaonafatwa le go twelela ka lehlakoreng le lengwe ka maswao ao e tlogago e le a maswa.
Ke moomo wa rena go tlia dikgonagalo te teo di nyoretego go fihlelela bonnete.
Bagononelwa ka bobedi ba letetwe go twelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Kwamsane.
Re tsebiitwe gore tlhagio ya ditheeleto te e ka se be mabapi le boikarabelo goba mabapi le go amogela bosodi, eupa mabapi le ditlhohleleto le ditemogo.
Mo mafelong a magolo kudu ao a ka epago ka seatla, terekere le mogoma wa tiski wo o nago le tlhahli ya selee-leotwana le ka omiwa go fihlelela effect ya go swana.
Seemo se sa go se laolege se ka se dumelelwe go twelapele.
Ka go Tirelo ya Sephodisa ya Afrika Borwa dikuka ganti di oma go ditlhakantswiki mo dihlongweng ta tlhahlo ta Sephodisa sa Afrika Borwa.
Go tloga mathomong a kago ya sethaba sa rena sa temokrasi, re gatelete gore re nyakile sethaba se se ithekgilego ka batho se se bopago ke tshepedio ye e etilwego pele ke batho ya phetoo.
Go kaonafata kabo ya ditirelo ka bokgoni ga se tiragalo ya nako e tee, eupa ke tshepedio.
Ke na le bonnete bja gore go fihla go legato le la mafelelo la phadiano e be e se fela go ngwatha-bo-fodile.
Banna ba bararo, ba babedi ba bona e le ma-Nigeria, ba tla twelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Fochville lehono, ka morago ga go golegwa ga bona maabane mesong ka tatofato ya go gweba ka diokobati.
Go swana le Nosipho, morwedi wa bona o swanete go ba a tsene fase ka dipuku ta gagwe ta sekolo legatong la go ba ka dikgorotshekong.
Mohlare wa sebjalebjale wo o swarwago go feta tekanyo o hlomile ke Toropokgolo ya Motse-Kapa go lwantha tlhokego ya meetse ye e golelago godimo mo motsesetoropong.
Sephethephethe le sona se ka dula se le gona go De Waal Drive go twela pele go bogare bja toropokgolo.
Ke re ye ke beene ya mmakgonthe ye e swaennwego ke de Bruin.
Mo lefelong le le tumilego kudu la Kapa, dinomoro ta taxa ya puku ya datha ye Khwibidu te di filwego ke ta selete ka moka; dipalopalo ta ka thoko ta mafelo a fasana le a dithaba ga a gona.
Maole a Thireleto a laeedite gore ba nyakile bonti bjo bo itego ya yona bjalo ka didiriwa te di ka itiago.
Ka lebaka la ditlamorago ta Kinross, moepo le Mmuo di be di le tshwenyegile kudu go thibela NUM go botia dipotio mo dinyakiiong.
Go hloma lenaneo la thutiotiro le le beakantwego leo le tla omago bjalo ka neeleto go netefata kabelo ye e sa kgaotego ya methopo ye e nago le bokgoni.
Ge e le gore o leka go tsena ka gare gomme o sa tsebe gore paakhoute goba leina la sephiri la gago ke dife, e ya mo go hweta thuo.
Sateri ya kaonafato ya bothata bja seflahlego seo se sa bogegego ke tshepedio ye e nyakago thelete ye nti kudu - ganti e nyaka thuo ya dingaka ta bodithabathaba go oma le ditsebi ta tikologo.
Ke botia gore ke ka lebaka la eng o se nke wa tshenyega go nyakiia, o bodite Mna Magadhla gore o be o se na kgahlego.
Mmuo wo o buago o be a tlamega go dumelela diphuruphuto ta go kgabaganya mellwane.
Mmuo o tla diria go efoga dikotsi le tsela ya tlhokomelo te di lemogago mellwane ya tsebo ya bjale mabapi le ditlamorago ta tikologo ta diphetho goba dikgato.
Ka kakareto, AU Mediation e dumela gore kgatelopele ye kgolo e dirilwe malebana le kamogelo ya molao wo o beilwego ke Tumelelano ya Linas Marcoussis.
Leloko la Komiti ya Bogareng le Biro ya Sepolitiki ya SACP ka bobedi.
Ke moka re ile ra ya go dula ka tsela ya go dira sediko tekano ya metsotso ye mmalwa.
Lonmin le yona e abelane ka borale bja yona mo matating a pejana a go hlatsela theknoloti.
Mmuo o dula o ikgafile go netefata gore SAA e ba tirelo ya difofane ya ketapele ya bodithabathaba.
Sehlopha se se akareta go diriwa ga maselago, go bolawa, go segwa goba go phuthelwa ga nama ya kgomo, dikolobe, dinku, dipudi, dipere, kgogo, mebutla, diphoofolo goba diruiwa te dingwe.
Pego e abelana ka dipalopalo te itego go upeta seo se tlogago se direga malebana le seo se e se upago bjalo ka meputso ye e phatlalatwago "ka go se lekane lego se lekalekane".
Tlhahlo e abelwa ka tsela ya diwekopo te di ikemieditego go sedimoa bakgathatema ka leano-tshepedio la tikologo le ditlhako ta peakanyo ya tlhabollo.
Ka lebaka leo PetroSA e na le maano a a gatetego pele a go reka go twa ntle LNG ya maatla gammogo le tweleto ya makhura.
Mehutahuta ya mediro ya diatla ya boleng te di tweleditwego mo tikologong di ka hwetwa ka go disenthara te ta boeti.
Samiti ya Kgweranadithaba ye e swerwego go la Afrika Borwa ngwaga wo ye e bopago ke bodiidi bja bodithabathaba bjalo ka phoo ya dibopego ka go ekonomi ya lefase.
Mong wa lebenkele o tlile go mootledi wa sefatanaga gomme maphodisa a tlolela godimo ga bona.
Maloko a yona, bjalo ka Unilever, Standard Bank le Anglo American di tweleta didiriwa ta tlwaeto te kaonekaone le bokgoni le go itokieta go di abelana le dikgwebo le dikhamphani te dingwe.
Monamedi o fologile gomme a thabela leswiswing mo lefelong la badudi ba mekhukhung la kgauswi.
Le rena gape re thekga go hlongwa ga tlhakio ya leano-tshepedio ka go DRC.
Palomoka ya mollwane wa kgwebo ke dipoelo ta kgwebo go sa akaretwe ditshenyegelo te fapanago te di hlotwego ke yona.
Hlama theo ya dipolediano te di nago le mohola magareng ga Mmuo le lekala la praebete go dibaka ta dikgwebiano ta lekala la mmuo le praebete ta leaba-ka go peeleto ya lekala la praebete.
Tlhokego ya edi ye e fiwago kaonafato ya mananeokgoparara ka tikologong ye e hwetwago go go botse go bile le seabe mo go phuhlameng ka kakareto ga kgwebo ya intasteri ka lefelong.
Bohlatse ke tlile go kgopela Mdi Burton go sepeta go tea kano.
Ditemoo ta kakareto - Magato a thibelo ao a swanetego go tewa ke mang le mang go netefata gore HIV Aids ga e phatlalatwe.
E ka ba tsela ya tlhabollo le gona ka go lekana e ka ba thuumeto ye e sa lokago go tokologo ya basadi ye e gapeletwago.
Ke ete morago seo Ramolao Semenyea a bego a se tweleta.
FDI ka go realo e ikgafile ka noi go kgatha tema go ditheeleto ta sethaba.
Ka go realo se ke dinyakwa ta motheo ta go nolofata kabo ya dintlo.
Le gona o a lemoga gore nakong ya dipapadi ta bodithabathaba M-Net e omia lepokisi la go ela tlhoko gagologolo go morero woo?
Go hlongwa ga ditirelo ta bohlodi ta mpsha le te di nago le bokgoni go lebeletwe peakanyo ya bokgoni go swanete go ba maikemieto magolo.
Tsela ye kaone ya go ruta thuto ya ta modiro e tloga e ngangianwa go phatlalala.
Mmuo o thua ka dithelete go swana le ditshenyegelo ta noeto te di fokoditwego, le ditshenyegelo te di fokoditwego ta dikhemikhale ta temo gape o hlohleledite ditlwaelo ta thomio ya naga te di sa kgotsofetego bjalo ka go lema mo mafelong a mellwane, go bjalo mohua o tee wa sebjalo, le go notha ga go feta tekanyo.
Re swanete go netefata gore dithutio te go ithutilwego tona go twa go tshepedio ya boahlodi di fetietwa go batho ka bonti ka moo go ka kgonagalago.
Re hlagiite lenaneo la tlhahlo go bao ba tsenetego tlhahlo lekga la mathomo ka mo mmarakeng.
O rumile ka gore ditharollo e ala e le mantu ao a se nago selo ge e le gore ga di phethagatwe.
Mahodu a mabedi ao a latofatwago ka go utwa dikheibole a golegilwe mo mabaleng aDitirelo ta Phoollo ta Zonderwater.
Diketekete ta dingaka te e lego maloko a SAMA le tona di swere megwanto ya boipelaeto go la East London le Durban.
Ke nna G Fichardt yo a emelago Stallion Events le baomi bafe goba bafe bao ba ka bitwago.
Le gona go feta moo, bjalo ka ge o tiieditwe ka bohlatseng bja gago, se ke sefero sa difatanaga, ga se ya direlwa go omiwa ke basepela-ka-dinao?
Tshedimoo go diproteke le dikgatio ta CoastCare e ka hwetwa ka fase.
Balekani ba basadi bao ba ithwelego ba swanete go lemoga maikarabelo a bona le go se hlokomologe meomo ya bona, Tona Uys a phetha ka go realo.
Mna Mnisi, ke metsotso ya gago ye mehlano gomme morago ga moo ke tla kgopela Tarien go bolela metsotso e mehlano gomme ka tea dipotio.
ireleta ngwana kgahlanong le thomiompe ka tsela ya Dikileto ta Ditaelo ta Thireleto.
Spikara - Leloko la palamente le le kgethilwego go sepeta dikopano ta palamente le dingangiano.
Lenaneo la dikgokaganyo go mekgatlo ya mmuo ya go fapafapana, dikgoro, makala ao a welago ka fase ga taolo ya mmuo, di-NGO le makala a mangwe a mmuo.
O tshete mellwane ya seo se kgethegilego, seo se sa ralokelwego.
Sekgoba sa sethaba se se omiegago sa tlhaloo ya maleba se swanete go akaretwa.
Se ke proteke ya mathomo ya mohuta wa yona ye e lekwago go la Afrika.
Kopano e boeledite tsela ya mmuo ye lokilego ya gore diokobati te di tloga di thua go kaonafata boleng bja bophelo bja bao ba lego mo seemong se se itego sa twelopele ya AIDS, ge e laolwa ka tshwanelo.
Kgoro e abelana ka thekgo go dikgwebo teo e lego ta bathobaso ka tsela ye e sa kgaotego ka go thua ka go notlolla dikgwebiano le go oketa phihlelelo go matlotlo.
Boleloko bja nakwana bo a hwetagala go bakgopedi bao ba omiago makgobapuku ka ntle ga lefelo la bona ka mmasepala.
E ka ba re letetwe go katoloa lentu le  ke upa letsogo go balapa la Neweni?
Tikologo ka go ekonomi, go hlama dibaka te kaone go badudi ka moka.
Polokego le tirio ya dinamelwa ta bohle go fihlelela lenaneo la kaonafato le go fedia dithulano ta dithekisi, go tla phethagatwa ka tsela ya RTMCC le ka go omiana mmogo ga dikgoro le Kgoro ya Dinamelwa.
Batho ba lekile ka maatla nako ye telele kudu ba lwela temokrasi ka nageng ya gaborena.
Go neelana ka thuo ya dithelete go swanete go tweta pele le go hlohleleta boikemo le tlhabollo ya dithaba, e sego go holofela go tlametlwa.
Go thibela dintwa teo ga e sa le taba ya go ireleta dinaga goba go ireleta bagwera, ke taba ya go ireleta botho ka bobjona.
Bonti bja rena bo llela dithuana teo di tlogetwego di se na le o tee yo a ka di fepago.
African Component e mafelelong e amogetwe bjalo ka karolo ya "Kgoeleto ya Gleneagles".
Mokhomienare wa Setii sa Lichtenburg, Mookamedi-Mogolo Sibramoney Naicker, o hlagiite ditebogio ta nnete ta gagwe go maloko ao a kgathilego tema go moomo wa bona wo o phadimago.
O na le matati a mararo ao o ka khanselago tumelelano ya kadimo ya thelete ye nnyane le moadimii wa dithelete te nnyane yo a ingwadiitwego, ge e le gore o fetola monagano wa gago.
Ka lebaka leo, le ka lebaka la gore re Bomma ba Afrika bao ba tloitwego mala le bana ba Rwanda ba ma-Afrika bao ba kgaotwego dihlogo, re swanete gore re kwele go lekane.
Dinaga ka moka di kweia diplomasi ya ekonomi ka ditsela ta tona ka ge ka moka di amega go hweta mohola wo o bapetwago wo o itego wa tona ka go lefase la kakareto.
Dipalollo ta pelo, pshio, leapealeihlo le sebete di dirwa mo dipetleleng te.
Kgona go ogana ka tsela ya seprofeenale le dinyakiio go twa sehlopheng sa ta boeti.
Re reriane ka yona nakong ya Lekgotla le nakong ya tlhagio ya Sehlopha sa IRPS.
Taelo ya ka ke gore go na le gape sefero mo kopanong ya Ove le Upper Railway.
Te ke dinyakwa te bohlokwa ta phedio ya bomeneta, dithulano ta dikgahlego le boaedi ka lekaleng la mmuo.
Ge diambulense te dingwe di ka be di tlile, di tsene ka lebaleng le go twela ka ntle gape?
Khamphani ya Pilkington e thopile seteraeke sa khamphani ya rapara ya Afrika Borwa go la Howick, moo bjalo ka ge o ka ba le kgahlego ye nnyane ke tlogilego ke dirilego borutwatiro bja ka bja boentinere.
TIA e tla ba sehlongwa sa mmuo se se tla kgonthago tlhabollo, phetieto le kwalakwato ya theknoloti ya tikologo.
E tla lebelela gape ka moo makgotlataolo a sekolo a omiago dikolofisi, le gona e tla swanelwa ke go phethwa mo mafelelong a Mathe ngwaga wo o tlago.
Re lemoga dintlha ta kgatelelo ka gare ga tekanyeto, gagologolo thireletego ya ta leago le dingangiano malebana le maikarabelo a thuo ya dithelete go ditirelo te ka tlwaelo di phethagatwago ke mebasepala.
Thekgo ka sehlongwa ya go thala mananeo a ta leago e a nyakega.
Tlhokego ya thuo ya matlotlo ke ntlha ye bohlokwa ye e thibelago go twelela ga dikgwebo te nnyane, ta magareng le te kgolo (di-SMME) te mpsha.
Gabjale leano la kgwebo le a thalwa gore le dumelelwe ke Kabinete ye e nyakago phetolo ya magareng ga dikgoro go leuba le.
Swanete go laeta gore dipeakanyo ta matlotlo te di omago ka tshwanelo di gona moswaradipukutlotlo wa ramatlotlo yo a lekolago dipuku yo a ingwadiitego.
Go feta nakong ya pele bokamoso bja bao ba gatetego pele bo tloga bo kgoagantwe go bokamoso bja badiidi.
Motho ka gare ga tikologo ya taolo ya Khansele, ge e le gore phedio e nyaka go rwewa maemo ao a sego ka go melawana.
Ba tere dikhomphutha te mmalwa go twa moagong le go ngwega lefelong ka sefatanaga sa go thaba.
Lesolo Kamogelo la Afrika Borwa [SA Welcome Campaign] le hlomilwe go eta pele go agwa ga sethaba sa bao ba ratago ta boeti.
Ditetelo di begilwe go bobegaditaba bja bohle go lebaka le tee fela - ka lebaka la gore ke ditaba, ka lebaka la gore ke maarogi e sego molao.
Sethaba sa Mamoslemo go kgabaganya lefase le ka go la Kapa Bodikela, gammogo le batho ba banti bao e sego Mamoslemo, se tla keteka kgwedi ye kgethwa ya Ramadan mo dibekeng te di tlago.
Mdi Shabangu, moomi wa ka lapeng go twa Marloth Park kgauswi le Komatipoort, o bolete gore o be a nagana gore o tlile go hlokofala ge a e kwa meetse a kitimela ka gare ga ambulense.
Re na le maatla go no swana le bao ba lego bokoakoa magareng ga rena; diekonomi ta rena di gatete pele go swana le ta bao ba lebaganego le bodiidi magareng ga rena.
Nepo ke go potlakia kgatelopele ya botho ka tsela ya go ba le seabe go hlatloitwego le go ba ye e kgahliago ka dithaba te nti ka go omia dinyakiio ta saense bjalo ka setlabela sa morumo wa mafelelo.
Ka ditlabela te di beakantwego gabotse, dikgomo di ka hlabelwa ka lebelo le legolo le go buetwa mafulong a tona.
Ka gona kamego ya kgauswi ya Kgoro ya ka ya Dipapadi go Stediamo sa Athlone se se hlabologago go twela pele bjalo ka lebala la maemo a godimodimo le bohlokwa.
Go swanete go ba le sekhwama sa sethaba se se hlaloago ka tsela ye e kwagalago le go ikgetha sa batho ba bagolo.
Ofisi ya Mopresitente e tla sepedia kabo ya mananeokgoparara a makaone mo go omeng ka tshwanelo ga NHTL.
Nepo ya thoganeto ke go hloma retistara ye e abelago dintlha go dikgwebo ta moomo wa lekala la mmuo, le gona yeo e swara datha ka phethagato ya dikgwebo te.
Boemedi go boromiwa bja rena le magareng ga balaodi-bagolo di kaonafete ka tsela ye e makatago.
Nako ye e latelago ge potio ye e lebiwa go wena, o ka leta sefei go mokgwa wa tsebo wo o latelago.
Tarien, re nyaka setatamente sa gago le gona ka go ngwala bjalo ka ge re tla hweta setatamente sa Paulus.
Dipoelo ta maano-tshepedio te ke gore theo ya bakgathatema bao ba nago le maswanedi e katoloitwe.
Kopanyo ye 'e bueditwego morago' e swanete go hlohleletwa: ke gore, batho bao e sego bagolofadi bao ba nyakago tlhahlo ya pele ga thwalo ba swanete go akaretwa ka gare ga disenthara ta tsooloo ta thutiotiro.
Mmasepala o tla twetapele maemo a ditekanyeto a a matlafetego, leano-tshepedio la matlotlo le le kweiagalago le go babalela, gomme dikoloto ta yona di tla dula di laolega go sa kgathalege lenaneo la ditshenyegelo la letlotlo le le nago le phiegelo, wa laeta bjalo.
Meomo ye ka moka e re fa lehuto la gore referentamo e tla twela pele gabotse bjalo ka ge go beakantwe.
Koketego go dithoto ta proteke le dibaka: Kgwebo e rekile sefatanaga sa thomelo seo se tlabetwego ka setidifati.
Diphatiio ta go laeta ditekaneto ta bokgoni ta NWMS ta bahlankedi ba mmuo.
Ke kgethile molamo wa tlhago wa go dirwa ka kota wa kota ya tlhago bjalo ka seswantho sa go emela Tshepho.
Go notlelwa mo hoteleng ya dinaletana te nne go thomile ka Labohlano ka morago ga gore modudi wa Mexico yo a dutego moo e be motwasehlabelo wa mathomo wa tiragalo ye e netefaditwego ya bolweti bja mokgohlane wa dikolobe bjo bo swarago batho bjo bo phulegilego Asia.
Se se tla nyaka go hlangwa ga leano-tshepedio le le yona e kopantwe ka tsela ye e kgotsofatago.
Re kgathile tema dinako tohle ka ditherianong te bjalo ka Afrika Borwa le gona re gatelete theo ya dipolediano ta sepolitiki ta khuto ka go tharollo ya thulano efe goba efe.
Go lokiwa ga ditidifat mo meagong ya profense ya go fapafapana ka gare ga selete sa bogare sa Motse-Kapa.
Kabinete e tere sephetho sa go romela mantu a yona a tlhoboo go Motlata Tona Joe Matthews yo mosadi wa gagwe a hlokofetego matati a mmalwa ao a fetilego.
DTP Component e omia softewere ya go ikgetha go twa go mehutahuta ya barekii go dira Web Development le Desktop Publishing.
Hlama kabo ya methopo go leano-phethagato leo le tlaleletago dikamano ta thuo ya dithelete le le lego gona la mekgatlo ye e sego ya mmuo.
Sethopo se botse se se beakantwego gabotse, se se se nago le sekoro, e a nyakega ge go bjalwa mafulo.
Ge e le gore go a kgonagala, re nyaka gore tharollo e be ya khuto le ya poelano.
Batho ba ba babedi ba tla ba le phihlelelo ye e sa beelwago mellwane go tshedimoo ya sephiri.
Maikemieto a dinyakiio te ke go nyakiia bokgoni bja kaonafato ya dilete ta lebopo ta Kapa Bodikela.
