KGORO YA THUTO YA GAUTENG
DITLHAHLOBO TŠA MAREMATLOU
SEPEDI LELEME LA TLALELETŠO MAEMO A GO LEKANELA (Lephephe la Bobedi)
DITAELO:
Lephephe le arotšwe ka dikarolo tše TLHANO e lego, A, B, C, D le E.
Dipotšišo di botšišitšwe go tšwa dipukung tše tlhano.
Karolo ye nngwe le ye nngwe e na le ditsopolwa tše nne tšeo di nago le meputso ye 40.
Araba dipotšišo tše PEDI fela go tšwa dipukung tšeo o ithutilego tšona.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
KAROLO YA A
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Leo le lego gona
Leno lefase, le a felela! Leno lefase, ke le lennyane! Leno lefase, le a hlakiša! Leno lefase, le a tekateka! Leo le lego gona, gona, ke lefasefase! 3
Leo le lego gona, godimo, le hloka magomo; Leo le lego gona, kua pele, le wele khutšo; Leo le lego gona, boyong bja rena, le humile; Go leo bohle, ba dula ba thabile. Leo le lego gona, gona ke lefasefase! 6 9
Mojanta, se tshwenyege, buša pelo! Go leo re lebilego, gona, bohle re dikhorane. Kgoši ya gona ke e tee; ya mosa le mogau; Leo le lego gona, mahloko ga a tsebje; Leo le lego gona, gona lehu ke lephelo. 12 15
Sereti se bolela ka mafase a mabedi a a fapanago, na a fapana bjang? Tšweletša diphapano tše pedi tše pedi. 
Ke ka lebaka la eng ba relefase leo ke lefasefase? Efaboikgopolelo bja gago. 
Hlaloša mothalotheto wa mafelelo. 
Na dikgoši tša lefase leo ke tše kae legona ke bomang? 
Setsopolwa B
Go bohloko bjang?
Go bohloko bjang go phela!
Go bohloko bjang go phalwa, o le motho!
Go bohloko bjang go phela sephoofolo! 3
Go botse bjang go phela setho?
Go bohloko bjang go diša motho!
Go bose bjang go diša diphoofolo! 6
Go bohloko bjang, go buša, o sa buše!
Go bose bjang go buša, o sa bušwe!
Go bohloko bjang, go rata, o sa rate! 9
Go bose bjang go ratwa, o sa rate!
Go bohloko bjang ke sereto sa mohuta mang? Efa lebaka la karabo ya gago. 
Na o dumelelana le taba ya gore go phela go bohloko? Efa boikgopolelo bja gago. 
Na motho ge a phela sephoofolo ke ge a phela bjang? 
Na mohola wa poeletšo ya sekafoko se go bohloko bjang ke ofe? Setsopolwa C
Meritimebedi
Meriti ye mebedi lefasetereng la ka!
Mongwe moriti, mong o tsebja ke mosadi;
Ke moriti, o swana le mong wa wona. 3
Ka bokopana, le ka boso, ba a swana;
Ka kgang, le ka swele, ba a swana;
Ka boradia, le bobe, ga ba fapane felo 6
Moriti tenang, o ntshofatša pelo ya ka, e šweufetše!
Nna le wena, go amogetšwe mang pele fa?
Ke mang yo, lefastereng la ka, mosadi? 9
O tšwa kae mola monna ka fa, a phela?
Ke kgale ke bona gore moriti wa bobedi o gona;
Nna ke wa go kokona marapo le melatša. 10
Wa bobedi moriti, o swana le mong;
Lehono ke wela tsela, ke kgotšwe.
Na pelo ya sereti e be e šweufaditšwe ke eng, gape e ntshofatšwa ke eng? 
Na sereti se bona kae moriti wa bobedi gona ke wa mang? 
Na sereti se ile go tenwa ke moriti sa fetša ka go dirang? 
Wena o bona sereti se tšere sephetho se sekaone? Thekga karabo ya gago. 
Setsopolwa D
Moriti wa ka
Wena mantsho, go nna o nyakang. O a ntlhaswa eupša o rata go ntšhala morago. Ge ke go batamela, o a katologa; Ge ke go swara, o a tšhaba; Ge ke go lelekediša, o epela dinala fase. La gago lebelo, mpšhe ke ngwana. O wa ka, eupša lebelong o a ntšhia, Eupša ka sekgalela o khuta ka fase ga ka, O re le fefile, o tšhabele ka bohlabela, ke go šire. Mohla' pula o tsena mpeng ya ka, ke no ikhomolela. Ke se ke ke go tshwenya, ka ge o le wa ka. Ka nnete selo sa ka, o kgano, mošikologaseolo! Ke go hlagoletše, leokana, bjale o a ntlhaba? Ke go alafile, molwetši, bjale o roga ngaka? 3 6 9 12
Akaretša moko wa sereto se ka methaladi ye MEBEDI. 
Ke dilo dife tšeo moriti o ratago go di dira sereti? Efa tše PEDI. 
Tšweletša maikutlo a sereti? 
Ge wena o be o le sereti o be o tla ikwa bjang? 
PALOMOKA YA KAROLO YA A: [40]
KAROLO YA B
TERAMA POTŠIŠO 2 A mo swina ngwanana'thakana - M.S. Serudu
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Setsopolwa A
Mmatlala: Ke bona mathata fela, Mma. Batho bale ba nyalane go ya ka molao wa go hlakanela dithoto. Ge ba hlalana ba swanetše go abagana dithoto tša bona. Nna ke tla dirang ka mokgalabje yo a se nago selo? Gape ke nyaka gore a godiše bana ba le rena a re šaparolle ka mo gae. Ai, dilo tše di hlotšwe ke Mokalabi a dio ipha naga. Le mo a lego gona ga ke tsebe gore o sa phela na. Mohlomongwe ke yo mongwe wa bao ba bolailwego kua mellwaneng ge ba leka go boela gae.
Pebetse: Mmatlala, tlogela Mokalabi o se hlwe o tshwenyega ka yena. Modimo o be a sa rate ge le nyalana. Mosadi yola yena o tlo lewa ke molato, o loile monna.
Mmatlala: Ga go na kgonthe moo, Mma. Le gona molao ga o amogele dilo tša boloi. Lekope a ka bonwa molato wa go tlogela lapa la gagwe.
Mmatlala: Ee. Motho ge a hlala ga a swanela go tšwa ka lapeng pele molato ofeta.
Pebetse: Atšhii! Melaonyana yeo ya lena ke ya bogaswi. Motho a ka dula le noga ka moleteng o tee? Gape e tla mo loma ka sekgauswi.
Mmatlala: Le ge go ka ba bjalo, o swanetše go dula go fihla molato o feta. Matšatši a go bothata le go feta.
Mmatlala: Ba ka no re dikgwebo le ntlo di rekišwe bahlalani ba abagane tšhelete ka go lekana. Bjale nna ke tla boelwa keng?
Pebetse: Gona mo tlogele a ipoelele ka ga gagwe. Inyakele lesogana le lengwe. O setlaela ke go bone. Mosadi ge a nyaka go thopa pelo ya monna ga a tsagatsage.
Mmatlala: Se ngaletše, Mma. Monna yo ke a mo rata. Ge a ka sepela ke tla lefela Mokgadi le Kope ka eng kua sekolong ka gore ke tlogetše modiro le gona tatagobona o llwe ke aretse?
Pebetse: Tlogela go balabala katša bošilo. Wena lwela gore Lekope atlogele molotšana yola wa mosadi. Monna o tšewa basading ke go botše!
Mmatlala o re o nyaka Lekope a mo direle eng? Efa tše PEDI. 
Na okwana le taba ya gore ge batho bahlalana ba abagane dithoto? Fahlela karabo ya gago o lebeletše Lekope le Mologadi. 
Na okwana le kgopolo ya gore monna o tšewa basading? Thekga kgopoloya gago ka lebaka. 
O bona e ka ke ka lebaka la eng molao o sa amogele dilo tša boloi? Efa boikgopolelo bja gago. 
Setsopolwa B
Mmatlala: Ke ile ka ya ga mmapitšana ke yo breida moriri.
Mokalabi: Ge o realo o ra gore o swanetše go boela morago gonabjale?
Mmatlala: Ga ke tsebe gore ke reng. Nka se direphošo ge ke robala mo le wena?
Mokalabi: Ke phošo ya eng? Kganega o sa nthata o rata mokgalabje yola go mpheta? Keng seo se go gapeletšago go boela gae mola re rekile polase? Anke le yena a kwe gore go bjang go tlogelwa nyanyeng ke motho yo o mo ratago. Mokgekolo wa batho šole le lehono o sa hloka yoo a mo hlahlelelago dikgomo ge di šwahla. A a ye a itloše bodutu le yena.
Mmatlala: Ijo! Mokalabi, o tloga o ipethile sefega. Ga o sa nyaka ke go katoga, eupša o sa tšo bolela gore o boela Bokgalaka le gona motho ga a tšee dikano tša lenyalo gabedi.
Mokalabi: Gape wena le mokgalabjana yola wa gago le bile dihlola. Le ikanne gabedi lenyalong.
Na ke tshwanelo gore Mmatlala a robale malalatle? Thekga karabo ya gago. 
Na Mmatlala o be a tlogile gae a re o ya kae? Le gona a eya go dirang? 
O bona e le kgopolo ye botse gore Lekope a kwešwe gore go bjang go tlogelwa nyanyeng ke mothoyoo mo ratago? Tiiša karabo ya gagokalebaka. 
SEPEDI LELEME LA TLALELETŠO MAEMO A GO LEKANELA (Lephephe la Bobedi) 929-2/2K
Setsopolwa C
Thomo: Go itšhupa bjalo ka gore o fedile go šetše hlogo fela. Marokgo a šetše o ka re o tlemile ngatana ya dikgong.
Mologadi: Ijoo, monna wa ka!
Modupi: Mma le yena! Mothoyolake moipolai. Mo tlogele atle a tsebe gore ke lefaseng mo ga se gabomotho.
Thomo: Se tloge ka maatla, ngwanaka. Theeletša ke le anegele.
Modupi: Tshwarelo, Rangwane.
Thomo: Gona moo re a dumedišana, re botšišana matsogo. Gona fao a napa a mpotša ka ga koma yeo a e bollago.
Thomo: O dutše legala la mohwelere ka marago. O re yola mogatšagwe ga a sa robala ka gae. O ya mo a ratago a sa mmotša.
Ge o akanya Lekope a ka ba a otišwa ke eng? 
Na ke nnete gore Lekope ke moipolai? Fahlela karabo ya gago o lebeletše pheletšo ya gagwe. 
Na ke therešo gore motho wa go swana le Lekope ge a le mathateng a tlogelwe go thwe a tle a tsebe gore mo ke lefaseng? Efa boikgopolelo bjagago o lebeletše ditiro tša gagwe. 
Thomo o ra go reng ge a re Lekope o dutše legala la mohwelere ka marago? 
Temana ye e tšweletša Mologadi e le mosadi wa mohuta mang? 
Setsopolwa D
Mologadi: Na monna yo o re bontšhang lehono? Bolwetši bjo bja gagwe bo tlabebja mo tšea.
Thomo: Tlogela go balabala. Tsena Ngwatomosadi ga re sa na le nako, re gomele bookelong. Thopadimolaleng,o tla šala o notlela.
Thopadimolaleng: Go lokile. (Ba a tloga ba boela sepetlele).
Thomo: Otlela ka pela, Modupi.
Lekope: (Ka bofokodi). Thomo le nkiša kae?
Thomo: Iketle warra, re go iša sepetlele.
Lekope: (Ka go rapela): Aowa! Aowa hle, warra! Le se ke la mpušetša sepetlele. Mologadi o kae? Mologadi: Ke nna yo.
Lekope: Nkiše ka gae, Mogatšaka. Ke nyaka go hwela ka ngwakong wa rena. Ngwannyana yola a ka boa a tla a mpheleletša.
Thomo: Lekope: Modupi: O tla thušwa ke mang kua gae ka gore ga go na le ngaka? ( ): Hle, Malope, nkiše gae, ga ke nyake go hwela bookelong. A re mo išeng gae, Rangwane. A ka re go hwela sepetlelea re hlolela mathata ka go se re robalele. Ka go rapela le boikokobetšo
Thomo: Go lokile, ngwanaka, retologela gae. ( ). Ba a retologa ba leba lapeng la Mologadi
Maloba Lekope o be a bitša Mologadi molotšana, lehono o mmitša mogatšagwe, na o bona taba ye e le therešo? Thekga karabo ya gago o lebeletše seemo seo Lekope a lego go sona. 
Na ke therešo gore balwetši ba lokollwe sepetlele ba sa fola e le ge ba re ba nyaka go hwela ka ga bona? Efa boikgopolelo bja gago o lebeletše ba lapa la Lekope. 
Wena ge o be o le Mologadi o be o ka amogela Lekope ka atla tše pedi? Fahlela karabo ya gago o lebeletše ditiro tša Lekope. 
A mo swina ngwanana'thakanaHlogo ya taba pukung ye e re , o bona Mmatlala a swinne Lekope? Hlaloša ka ntlha tše PEDI. 
PALOMOKA YA KAROLO YA B: [40]
KAROLO YA C
PADI
POTŠIŠO 3
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Setsopolwa A
Ngwagola pakeno, Karabo yo a bego a dula Gauteng lebakeng leo o kile a tla gae mafelelong a bekeye nngwe go tlo ba hlola matsogo. Mantšiboa a Mokibelo rrabo o ile a bontšha a sa ba nyake moo gae, yena le Bubbles. O ile a ba thetsetša go ya pontšhong. Karabo o be a sa rate go ya. Fela ka go bona phišego ya mokgalabje o ile a se rate go mo nyamiša ka gore o be a sa tšo mo thakgatša ka go motlatša go reka sefatanaga se sefsa. Ka fao o ile a se gane. Efela o rile ge a seno tloga gae le Bubbles a ya go mogwera wa gagwe a mo kgopela gore a felegetše Bubbles pontšhong yeo. A ba neela sefatanaga, yena a gomela gae kathekisi. A potologa ngwako ka morago a tsena ka phapošing ya gagwe ka lefasetere le a le tlogetšego le butšwe ge a tlogamankgapele. A tsena dikobong. O be aikemišeditše go robala. Fela mantšu a lego ditabengka phapošingtuleloaile amo hlobaboroko.
Na Karabo o be a tlile go dirang gae? 
Ke ka lebaka la eng Noko a be a sa nyake bana ba gagwe ka gae mantšibueng ao? 
Go laetša gore o be a sa ba nyake o ile a dirang? 
Na Karabo o ile a fihla pontšhong? Fahlela karabo ya gago. 
A o bona e le kgopolo ye kaone gore ge motho a ile a go thušaka sesengwe, o mo leboge ka go no dumela go dira se sengwe le se sengwe se a go kgopelago le ge o sa nyake? Tiišakaraboya gago ka lebaka. 
Setsopolwa B
Megokgo ya thoma go falala, a hlatloša lentšu: "Ke re nka se ke, yang le mmolayeng ka bolena! Ga ke kgathale ka yena. Fela e sego le mo hwetše ka nna ..."
Ke Mokaba.
Ga o bolele selo wena! Eya o yo tšea morwediago a tle go thuša morerong wo." A ba akaretšaka moka bjale: "Le na le barwedi le lena, eyang le ba tšeego tlo le thuša." A re go realo a tšwa ka phapošing yeo ba kgobokanego ka go yona, a tloga ka sekgame, a ya go inotlelela ka phapošing ya gagwe.
O swanetše go bolela naye Noko, o mmotše mabaka go fihla a tsenwa ke tlhaologanyo gape. Gobanennete re ka se kgone go dira ntleleyena: gwa bolela Mokaba, mme a iša pele: "Le wena Kwena, šomiša maatla ka moka a lerato la gagwe go wena le go fago ona godimo ga gagwe, o mo thetše a tle a thuše gape."
Ke ka lebaka la eng Bubbles a tšholla megokgo? Efa kakanyo ya gago. 
Ke mang yo a swanetšego go bolawa gona o bolaelwa eng? 
Na o bona Bubbles a tlile ka kgopolo ye kaone ge a re le bona ba tle le barwedi ba bona ba tle go thuša? Fahlela karabo ya gago. 
Temana ye e tšweletša Bubbles e le motho wa mohuta mang? 
Ke maatla a mohuta mang ao Kwena a bego a swanetše go a šomiša? 
Ke ka lebaka la eng Kwena a be a swanetše go thetša Bubbles? 
Setsopolwa C
Bubbles o be are go gopolaseo a lle le go feta. E be e lebothatabjo bo sa laodišegego go tanyega leratong. E be e ka lefase le palege a tsene mongeng wa lona go khutela dilo tše ka moka. A tšhabele therešo. Therešo ya gore o rata lesogana lea swanetšego go le gapela polaong ya lona. Therešo ya gore basindikheithi ba ka se thankgatšwe ke taba ye, Kwena leyena, mmalo! Le yena ka boyena ga a rate, mmogo le ditabatše kamoka tšedi tlišitšwego kebohlogothata bja Karabo. Ke seo a llago ka tsela ye, gobane ke tše ntši tše di mo letšago.
Ke therešo efe yeo Bubbles a nyakago go e tšhabela? 
Ke ka le baka la eng a be a nyaka go tšhabela therešo ye? 
Kwena le Masindikheithi ba be ba ka se thakgatšwe ke taba ye. Efa lebaka la yo mongwe le yo mongwe la go se thakgale. 
Ke ka lebaka la eng ba reditaba tše di tlišitšwe ke bohlogothata bja Karabo? 
Setsopolwa D
O tsebe ge gore bothata bjo o tšhabago maphodisaka bjona ke dipapadišanetša bana go bjo sindikheithi e tlilego go go tsentšhaka garega bjona ge o no fela o ikgafiša ka tsela yona ye".
Ke go nyaka mo gae mo ka pela, wa kwa?"
Tate, taba ya ka ke ye: Ke go tsebiša gore ge e le Ariel Meso o tlilo sepelamo a ratago. Mme ge e le ya maphodiseng, nna le lena re a swana, re na le ditaba tše re sa nyakego maphodisa a ka di tseba le gatee. Bjale ..."
Efa lebaka le le dirago gore Bubbles a tšhabe maphodisa, le leo le dirago gore a tšhabe masindikheithi. 
Na ke therešo gore bothata bja Bubbles le maphodisa ke papadišane ge bo bapetšwa le bjo a nago le bjona le masindikheithi? Thekga karabo ya gago ka go bapetša mathata a Bubbles le dihlopha tše. 
Na Bubbles o be a dirile eng ge ba re o a ikgafiša? 
Ke ditaba dife tšeo Bubbles a rego o swana le botatagwe ka tšona, tšeo ba sa nyakego maphodisa a di tseba? 
PALOMOKA YA KAROLO YA C: [40]
KAROLO YA D
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Setsopolwa A
Ke mo mmutla a napilego a tšea bogoši bja diphoofolo ka mokgopa wa tau,a bitša diphoofolo ka moka go di fa molao wa gore ge di ile go sela lego tsoma, di boe ge letšatši le sobela.
Tšatši le lengwe ge go yo selwa, hlong a re: Nna ke a lwala, ke tla hlwa mo gae ke itheeleditše.
Mosegare ge go sepetšwe, a šetše a sekame, a kwa košana yela ya mmutla ye e rego:
Ke mmutla ke fenya botau
Mmutla o be o itebetše, gomme o tšwele ka mokgopeng a ipoeletša gantšintši. O rile ge a bonameriti e ewa, a boelaka mokgopeng ka go tsebagore maphoofolo ka moka a batametše go boa.
Na mmutla o tšere kae mokgopa wa tau? 
Ke molao ofe wo mmutla a o filego diphoofolo gona ke ka lebaka la eng a di file wona? 
Na mosegare ge go sepetšwe mmutla o be a dirang? 
Na košana ye e opelwago ke mmutla e tšweletša semelo sefe? Efa tše PEDI. 
Setsopolwa B
Ka tšatši le lengwe mpša ya ya go tsoma e nnoši gomme ya laela pela ya re: "Warra, lehono ke bona gore ke tla no ya go tsoma ke nnoši. Wena o tla šala mo gae o dišitše dinama tše dilego mo gae gorediphoofolo tšedingwe di se re bolaye hlogo ye ntsho. Re a kwana?"
Aowa, Pela ya se bone molato, ya šala gae. E rile e šetše e le kgale mpša e sepetše, pela ya kwago kokotwa mo mojako. Ge e phafoga ya bona mogale 'a phukubje a šetše a eme mo pele, melomo e sehlefetše, a šokiša, go bonala gore o swerwe ke tlala, le gona o lapile.
Ke lebaka lefe leo le dirilego gore mpša e ye go tsoma e nnoši? 
Ke mang yo a bego a kokota mojako, gona o be a tlile go dirang? 
Ka dintlha tše PEDI hlaloša seemo seo phukubje e bego e le go sona ge e fihla go pela. 
Ge o be o le pela o beo tla dirang gemotho a kgopela dijo a le seemong seo phukubje a bego a le go sona? 
Na wena o ka swana le pela wa leta dijo tšeo o sa di jego? Thekga karabo ya gago o lebeletše pheletšo ya segwera sa mpša le pela. 
Setsopolwa C
Kgalekgale phukubje le phiri e be e le bagwera ba bohloko ba go ntšhana sa inong. Ba be ba hlwa ba tsoma mmogo, ba tšere mehlamo mmogo, le diphiri ka moka ba botšana.
Ka tšatši le lengwe ge ba boile go tsoma, phiri ya re go phukubje: "Warra, lehonogare a sepela gabotse. Bona re botogare swere mebutla emebetšana fela. Nna ke bonagore ge re tsomare le ba babedi, ga re tšwe tema. Ka gona bokaone kegore genna ke eya thokoye, wena olebethoko ye nngwe. Letšatši le tla re ge le rapama,ra gahlana, rabontšhana seo rehlwilego resedira."
Ke dilo dife tše THARO tšeo phukubje le phiri di bego di di dira mmogo? 
Tšatši leo ba rego ga ba sepela gabotse go tsomeng, ba be ba boile le eng? 
Na o kwana le kgopolo ya phiri ya gore ba se ke ba šalana morago ge ba tsoma? Thekga karabo ya gago ka lebaka. 
Setsopolwa D
Ge e dutše e sela bjalo, ya hwetša dinkwenyana tše di bego di šiilwe ke bommatšo ba ile go sela. Phukubje ya lebelela dinkwenyana tšeo gomme ka mogopolongwa yona ya re: "Lehono gona ke lehono. Tlalae iphile maatla, dinkwenyana tše nka se di fete".
Ya batamela dinkwenyana tšela gore e kgonthiše ka bommatšo.
Na batlogolo ge nke le bodutšwana bjalo le šetše le nnoši, batswadi ba thoko efe"?
Dinkwenyana tšela ka go se nagane selo tša botša phukubje gore bommatšo ba sa ile kgojana go yo sela. Phukubje ka pelong ya re: "Mmulu! Go ntšwela kae?"
Ya sehlwe e senya nako ya hlasela dinkwenyana tšela, ya di bolaya yadi ja.
Mola e feditše ya leba nokeng go ya go nwa meetse. Ge e šetše e le sebakanyana e nwele meetse, ebile e sa khuditše ka tlase ga mohlare leribeng la noka, gwa tšwela dinkwe di nyaka bana ba tšona.
Na ke nnete gore batswadi ba tlogele bana ba nnoši ka gae? Thekga karabo ya gago o lebeletše seo se hlagetšego dinkwenyana. 
Phetla
Ke kgopolo efe yeo e ilego ya tlela phukubje ge e bona dinkwenyana tšeo? 
Efa keletšo go batswadibaoba tlogelago bana ba nnoši o be ofe le bana bao bašalago ba nnoši ka gae? 
Ke mafelong afe moo batswadi ba ka tlogelago bana ba bona ge ba sa kgone go itšhalela nabo? Efa a MABEDI. 
Ke mabaka afe a MABEDI ao a ka dirago gore motswadi a šie bana ba bannyane bannoši kagae? 
PALOMOKA YA KAROLO YA D: [40]
KAROLO YA E
DIKANEGELOKOPANA POTŠIŠO 5 Go tseba mang - H.H. Ramokgopa
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tlhokomelo gore o kgone go araba dipotšišo.
Setsopolwa A
Saki o otlela ka lebelo ka mo a kgonago, a tšama a gopola gore ke nywaga e lesome a bereka ba gaFeus, eupša le ka mohla o tee ga se a gopola gore ka tšatši le lengwe a ka ba a bea la gagwe setulong sa sefatanaga se sengwe sa lapa la mongwa gagwe. Ba šetše ba bile lemebotoro e mehlanomola a thomago go ba bereka, wo ke wa boselela, eupša le tšatši le tee ga se a ka a laelwago ntšhawo mongwe wa yonaka karatšheng le ge a ya go e hlatswa. Monna yo ke mohumi, gomme o tšhentšha mebotoro ka morago ga nywaga e mebedi. A ba a makala kudu ka gobane yo mong wa gagwege a be a betha mosotho o be o ka re o betha selo fela se se se nago madi le bophelo, se se sa kwego bohloko. Saki o be a sa kea gopola goremonna yo le yena a kakwa bohloko, bjalo ka ge a bonala a ekwa bohloko, mo a bilego a rapaletše ka kua setulong sa kanthago. Na le yena a ka dumelela mosotho go otlela mmotoro wa gagwe wa ka gae? Hm! Bophelo ke selo sa go makatša e le ruri, bo fetoša mokgwa wa batho le ge ba be ba sa ikemišetša bjalo. Go laetša gore go na le se sengwe se se laolago tše tša bophelo.
Ke ka lebaka la eng Saki a be a makatšwa ke taba ya ge a kgopetšwe go otlela koloi ya ga Feus? 
Lebaka la gore MmaFeus a kgopele Saki go otlela koloi yena a le gona ke lefe? 
Na e ka ba Morena Feus o be a rata Basotho? Tiiša karabo ya gago ka lebaka. 
Ke ka lebaka la eng Saki a be a sa gopole gore morena Feus le yena a ka kwa bohloko? 
Na ke therešo gore bophelo bo fetoša mekgwa ya batho le ge ba be ba sa ikemišetša? Fahlela karabo ya gago o lebeletše ditaba tša ka ga Feus. 
Setsopolwa B
Mokgekolo a sehlwea kalapišana le bona, eupša a ba abela dikarolo tšabona tša diruiwa gomme a ba lokolla, a šala le morwediagwe le bana ba gagwe ba babedi ba bašemane, le sona sekamokgonyanaselasa go dula lemorwediagweka lenyalo la fatenset. Athe na le gona kua magaeng fatenset e gona? Go ile gwa makatša batho, eupša ba no ngunanguna ba sa hlaboše ka gobane bahumi ba a tšhabja.
Ngwageng wo o latelago monna yola wa go dula le Sewela a bona gore taba ya go dula ka lapeng le ga e kwagale. O tla reng go dula ka lapeng le beng ba lapa mola bona ba letšwetše? A napaa laelana le Sewela le mokgekolo are o ya go tsoma mošomo Makgoweng. Mokgekolo a re:"
Makgoweng oya go nyakang? O hlokangmo? Lapana ga le botsele na le monna a no fela a popoduma ka ngwakong? Lapana la basatšana le ka phetha dilo ka moka?"
Morwa Sethula a phegelela ka gobane le bona bana babaSewela ba babedi ga se ba gagwe. Yena ga a na peu ka lapeng leo, ga a ntšha selo se se ka mo tlemelelago lapeng. A sepela, ya ba ke ge a ile, le la nankhono.
Ke ka lebaka le eng ba bitša morwa Sethula sekamokgonyana? 
Na ke therešo gore bahumi ba a tšhabja? Fahlela karabo ya gago o lebeletše taba ya fatenset ya Sewela. 
A kgopolo ya gago ke efe mabapi le taba ye ya fatenset? 
Na o kwana le taba ya gore lapa le botse le na le monna a no fela a popoduma ka ngwakong? Thekga karabo ya gago o lebeletše taba ya morwa Sethula. 
Ke ka lebaka la eng morwa Sethula a no phegelela go ya Makgoweng le ge NgwanaMmila a leka go mo thibela? Efa mabaka a MABEDI. 
O bona kgopolo ya morwa Sethula ya go ya go tsoma mošomo e le ye kaone? Thekga karabo ya gago. 
Setsopolwa C
MmaSefolo: "O ka re a ka hwa le pelo e mpe yeo ya gagwe".
Sefelo: "O bolela tše nkego wena o ka se hwe".
MmaSefolo: "Ee, ke a tseba gore mang le mango tlo hwa lehu la tlhago, fela yena o tlo bolawa ke dihlogo tše tša batho ba a ba bolailego."
Sefolo: "O bolaile bomang? O tla swarwa ge o ka no fela o bolela ka mokgwa wo".
Mmasefolo: "Mo a lego gona o tšhogile gore o tla hwa. Gape babolaiga se go tšhaba go hwa, o tla hwetša a dio balabala a se sa tsebale se a se bolelago, a dio rarela. Nna le ge a ka hwa ka ga gagwe nka seye".
Sefelo: "O tla reng go se ye? Ga ke re o tla ba o yo bona gore na ke nnete ge ba re o hwile?"
Mmasefolo: "Nka se ye".
Bekeng ye e latelago gwa begwa lehu la Rapuane ka mošupologo, ka Labobedi ba reo gona. Mmasefolo a re: "O tla no hwa a tsoga ka gore ga a rate go tlogela dithuri tša gagwe. Mogongwe tše di hwilego di mo thibela ditsela kwa pele.
Na ke mang yo MmaSefolo a rego o ka re a ka hwa, le gona ke ka lebaka la eng a mo lakaletša bobe gakaaka? 
A ke therešo gore babolai ba tšhaba go hwa? Efa boikgopolelo bja gago. 
O bona eka ke therešo ge Mmasefolo a re le ge motho yo a ka hwa yena a ka se ye ka ga gagwe? Tiiša karabo ya gago ka lebaka. 
Sefolo yena o re ke lebaka lefe le le ka dirago gore a ye lapeng la mohu yoo? 
Mmasefolo o re ke mabaka afe a MABEDI ao a ka dirago gore motho yo a hwe a tsoga? 
Setsopolwa D
Ge ba sa le gona moo MmaMpšane a tšwa ka ngwakong, T.T. a ba a dio bona gore bjale di tla loma le barafi, a thoma go laela: "Ke sa realo, mma: tše ke bego ke di tletše di padile; re tla no di bona ka moso ... ša ..."
T.T a baa kwapeloya gagwe e rekhithi! E wela madulong, a ekwa gore legea ka tšhobolwa bjang lebjang fela a humanatšhelete yago namela go ya Borwa a ka ipitša wa mahlatse. A amogela, gomme a re: "Ke a leboga, mma. Le ka moso."
MmaMpšane: "Ke yona tšheletiana ye o ka diogo go re tsošetša yona mašego?
Ranta e tee le disente? O diila go gokaakang na? Tšea šiuwe."
Mantšu ao a mafelelo T.T. o a kwele a šetše a le seferong, ya ba o tšea paesekela yagagwe o a sepela.
Ke ka lebaka la eng T.T. a re go bona Mmampšane a laela. 
Ke eng seo se bego se dira gore pelo ya T.T. e boele madulong le ge a be a tšhobolwa gakaaka? 
Temana ye e tšweletša Mmampšane e le mosadi wa mohuta mang? 
BOFELO PALOMOKA YA KAROLO YA E: PALOMOKA: [40] 80
