KGORO YA THUTO YA GAUTENG DITLHAHLOBO TŠA MAREMATLOU
SEPEDI LELEME LA TLALELETŠO MAEMO A A PHAGAMEGO (Lephephe la Pele)
NAKO: diiri tše 2
MEPUTSO: 80
DITAELO:
Lephephe le le arotšwe ka dikarolo tše THARO, A, B le C.
Araba dipotšišo ka mo o laetšwego.
Ngwala ka mongwalo wa go balega.
KAROLO YA A
TEKATLHAOLOGANYO POTŠIŠO 1
Bala ditsopolwana tše di latelago ka šedigore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Se se ilego sa šošobantšha pelo yaDisego ka maswabi letšatšing le le latelago ke go lemoga gore Mogafi ga a ipshine mmeleng. O be a tsetla, mahlo a šweufetše, a bile a gohlometše o ka rekeamphukudu, mmele o fiša tšhiritšhiri a bile a ekwaphefo go dutše go fiša. O be a rilegolapišwake setulo le tafolaa sekama sofeng bošego ka moka, a sametše nama ye a tlilego a e swere. Ntle le go emela gore a ipalabale, Disego ka tlabego a be a šetše a mmotšiša se se mmabago. "Mogatšaka, ke a babja". Ge a realo a metša mare ka lešata kodung ya go godišwa ke go ota ga molala. Lentšu le lona le tšwa ka boima, ebile le thothomela. "Molato?" Sefahlego sa Disego se bilogile, o hlafile. O ile a rarelararela ka go tšhabagophula sekaku boladu, a no felaa rile mmele. Disego o be a šetše a bone gore Mogafi o bolawa ke eng. Mogafi o rile go hlaloša bolwetši ya ba o thenkgolotše mahlapa ao o ka rego o tšere letšatši ka moka a a lokiša. A re go mo hlapaola a mo furalela a ikela boratwakepelo. O rile ge a fularela a re: "O tla hwela gona moo o pharamego ntshe. Bitša basadi ba gago ba tle ba go thuše. O be o ba fepa, nna le banake re bolawa ke tlala. Kgane rena ga re na mala le megodu? Ge Disegoasepetše, mantšu a bohlokoaboa kgopolong ya gagwe. Ona e be e lea go re: "Bobe ga bo bušeletšwe kabobe. Mantšu a a ile a hlaba pelo ya Disego ka bogale. Ge a fihla seferong sa mogwera wa gagwea setsene, eupša a ikgata mohlala. Go fihleng ga gagwe ka ngwakongDisego a kukamonna wa gagwe a mo robatša mpeteng ka go hlekesetša. Ka morago a mo apeela dijo, a ba a mo rulaganyetša tša kalafo.
O be a bolela le yena ka lerato le kwelobohloko ka mokgwa wo a ilego a makatša Mogafi. E sale a tsoga bolwetšingbjoo, Mogafi o rata lapa la gagwe le go hlompha lenyalo lego botegela mosadi ka mokgwa wo a ilego a makatša le batho ba Tlhalanong.
Ke eng se sebe seo Mogafi a bego a se dira? 
Disego o ra eng ge a re yena le banaba gagwe gaba na mala lemegodu naa? 
Disego o ile a thenkgolla mahlapa. Na wena o bona go lokile go dira bjalo? Thekga karabo ya gago ka lebaka lago kwagala. 
Boratwakepelo ke kae? 
Bobe ga bo bušeletšwe ka bobe. Na wena taba ye o e bona bjang? 
Na obona okare thuto ye Mogafi a ithutilego yona go ya ka temana ye ke efe? 
Efa ditlhalošo tša mebolelwana ye e thaletšwego go ya ka mo e šomišitšwego ka gona mo temaneng. 
Baetapele ba mekgatlo ya go fapana, Nelson Mandela le Mangosuthu Buthelezi, ba hlokile mahlatse a go šielana nako ya go phološa maphelo a batho ka nako yela ya dikgaruru kua KwaZulu Natal.
Morago ga nakoye teletšana, batswadi ba babedi ba ba ile ba kopana bohlokong bja go lahlegelwa ke bana ka lebaka la HIV/AIDS. Bolwetši bjo bo kotsi, bo bolaya diketekete tša Maafrika-Borwa. Buthelezi o re mola dinaga tša Asia di hlokofatšwa ke "tsunami", ba bangwebafetšwa kebolwetši bjo.
Tekanong ya dikgwedi tše tshela ngwagola, Buthelezi o ile a lahlegelwa ke morwa wa gagwe Nelisuzulu wa mengwaga ye masomehlanotharo, le morwedi wa gagwe Mandisi, wa mengwaga ye masomenneseswai. Yena o ile a bolela phatlalatša gore ba hlokofetše kalebaka la AIDS. Yena ebile yo mongwewaboradipolitiki bao ba ilego ba romela matshedišo go Mandela, yo le yena a tlogetšwego ke morwa wa gagwe, Makgatho, wa mengwaga ye masomehlanonne, ka AIDS. Buthelezi o re go bohlokwa go lwantšha HIV le AIDS kagore bolwetši bjo ga se bja hlwabo hwetša kalafo. O re o hlohleleditšwe ke batho ba Uganda, bao ba kgonnego go fokotša bohloko bja AIDS ka dipersente tše masometharo (30%). Batho ba bantši ba ba phelago ka HIV le AIDS, ba ile ba ba leboga ge ba tšweleditše maemo a bona nyanyeng. O bolela gore yena le Mandela ba itokišeditšego lwantšha taba ye.
Boradipolitiki ba go bolelwago ka bona mo temaneng ke bomang? 
Ke taba efe yeo bobedi bja bona ba ikemišeditšego go e lwantšha? 
Na batho ba Uganda ba dirile eng? 
Baetapele ba ba ile ba tsenela moletlo wa mokgatlo ofe? 
Maikemišetšo a mokgatlo wo mo go 1.12 ke eng? 
Efa tekano ya tšhelete yeo e ilego ya kgoboketšwa moletlong woo. 
HIV/AIDS ke bolwetši bja batho ba bagolo go ya ka setsopolwa se.
batho ba mengwaga ya ka godimo ga 40.
Na o kwana le taba ye? Efa lebaka la karabo ya gago. 
Mandela le Buthelezi ba dirile eng, seo batho ba ilego ba ba leboga ka sona? 
Na wena o ka dira taba ye ba e dirilego? Efa lebaka la karabo ya gago. 
Go ya ka dipalopalo, ka ngwaga wa 2010 batho bao ba fetetšwego ke twatši ye e tla be e le ba bantši kudu.
Na o bona o ka re go ka dirwa eng gore palo ye e fokotšege? 
KAROLO YA B
Akaretša ditemanatše di latelago ka dintlha tše ŠUPA, mabapi le taba ye e kilego ya dirwa ke Selina le mmagwe.
Tšatši le lengwe le le lengwe ka masa, Raesetša o be a tsoga e sa le bošego a anega sebeba seo, mantšiboa ge le wela a se tsenya ka ntlong a se thuntšhetša ka mešukutšwane ya gagwe. A dira bjalodibeke tše pedi, kayaboraro kege sebeba se omeletše se sa hlwesena le monkgo, se le bjalokapampirigoba mokgopa wo o šogilwego, ge e se hlogo fela.
Raesetša mola a bonago gore sebeba se loketše mošomo wa sonaya re mantšiboa a mangwe a bitša Selina arego yena: "Phasela yela yarenae lokile,ngwana'ke. O tla swanela gore bjalo o rwale motšoko wa gago o yo o bapatša Virginia, kua lefaseng la Repabliki ya Afrika-Borwa. Ke kwa gore go na le therešo ya gore o ka se boe fela. Go na le mokgalabje yo mongwe wa Mohlakwana gona moo dikompong, yo e lego foromane ya ntshe; leina la gagwebareke Motsie. Yena ke mo tsebela meepong ya Welkom moo le gona a bego a le foromane. Wena ge o fihla go yena o mmotše fela gore o romilwe ke nna. Yena o tlo go lokišetša ditaba kamoka. O tlo go hweletšamadulo lokheišeneng mo o tlagotšwa o dutše ntshe go fihlela a fetša go rekiša motšoko. Ge a feditše o tla moleboga ka bonnyane, wa goma wa tla gae.
PALOMOKA YA KAROLO YA B: [10]
KAROLO YA C
POPOPOLELO POTŠIŠO 3
Bala temana ye e latelago ka šedi gore o kgone go araba dipotšišo.
Phetla
Mantšu a a re botšago ka nako, felo goba mokgwa wo modiro o diregilego ka wona ke mahlathi, tsopola go tšwa temaneng, dihlophantšu tše pedi tša mahlathi o be o laetše gore se sengwe le se sengwe ke sa mohuta mang. 
POTŠIŠO 4
Bala temana ye e latelago ka šedi gore o kgone go araba dipotšišo.
Ba a lema gore ba hwetše dijo. Lena le hlwa le dutše le sa dire selo? Aowi! Ga se go tšwafa ke bolwetši.
Dikafoko tše di thaletšwego ke medirišo.
Itlhamele lefoko le TEE leo le tšweletšago o tee wa medirišo ya mo go 4.1.1.
Go tšwa temaneng, ngwala sekafoko se se ntshofaditšwego ka tumelo. 
4.3.1 Ke sekapolelo sefe se se šomišitšwego mo polelong ye: Ga se go tšwafa ke bolwetši. 
Polelo yeo e ra go reng? 
Lelahlelwa le hlaloša maikutlo a motho.
a Ke maikutlo afe a a hlalošwago ke aowi! go tšwa temaneng? 2
POTŠIŠO 5
Bala temana ye e latelago ka šedi gore o kgone go araba dipotšišo.
Go thwe mosadi yola o be a tsoga bošego. O be a tshepile thuri yeo ya gagwe ye e rego ge e bona letšema mosegare e nape e ntšhe ka ga tšhwene.
Temaneng ya ka godimo go tšwelela mantšu ao a šomišeditšwego go šupa. Tsopola lešupi leole šupago seloseo se lego kgole kudu le seboledi. 
Kgetha karabo ye e nepagetšego. O be a tsoga bošego ke gore:
A. O be a loya.
B. O be a tsogela mošomong.
C. O be a hloka. 
Tsopola lentšu le e lego lelatodi la bošego go tšwa temaneng. 
Šomiša polelo ye go ntšha ka ga tšhwene mo lefokong le le nepagetšego go laetša gore o kwešiša tlhalošo ya yona. 
POTŠIŠO 6
PALOMOKA YA KAROLO YA C: [35]
PALOMOKA 80
BOFELO
