GORO YA THUTO YA GAUTENG DITLHAHLOBO TŠA MAREMATLOU
SEPEDI LELEME LA GAE MAEMO A GO LEKANELA (Lephephe la Boraro)
KAROLO YA A
POTŠIŠO 1 TAODIŠO(YA SESWANTŠHO) MOKGWA WA GO LEKOLA TAODIŠO: LELEME LA PELE
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo.
DITENG [10] 8-10 5-7 3-4 0-2
Peakanyo: Matseno mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše diswa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nang maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
TLHAMO LE PEAKANYO[10] 8-10 6-7 3-5 1-2
Ditemana. Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana. Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo. Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Ditiragalo di agwa go tša sehloweng. Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano, le nyalelano ya maleba. Go na le tlhaelelo ya nyalano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgotsofatšago. Go fela go širela. Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO 7-8 5-6 3-4 0-2
Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko mopeleto, maswaodikga. Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya, maleba mopeleto le maswaodikga tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Mafoko a a feleletšego. Tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa lebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhaelelo ya tlotlontšu. Tlhamego ya mafoko ye e fokolago diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
HLOGO YA TAODIŠO [2] 2 1 0
-2/3 U TAODIŠO YE E FILWEGO HLOGO MOKGWA WA GO LEKOLA TAODIŠO: LELEME LA PELE
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo.
DITENG [10] 8-10 5-7 3-4 0-2
Peakanyo: Matseno mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
TLHAMO LE PEAKANYO[10] 8-10 6-7 3-5 1-2
Ditemana. Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana. Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo. Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego go selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go tša sehloweng. Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano, le nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgofatšago. Go fela go širela. Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO 8-10 5-7 3-4 0-2
Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko mopeleto, maswaodikga. Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya, maleba mopeleto le maswaodikga tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Mafoko a a feleletšego. Tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa lebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhaelelo ya tlotlontšu. Tlhamego ya mafoko ye e fokolago diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
KAROLO YA B
POTŠIŠO 2
LENGWALO LA SEGWERA
SEBOPEGO 1. Atrese ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana). Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu. Mohlala: 3 Matšhe 2004. 2. Madume: Leina la mogwera fela / Sereto sa gagwe Ga go šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase ga atrese. 3. Mafelelo / bofelo go šomišwa tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng ga mongwadi le mongwalelwa. O šomša leina la gago wena mongwadi / Sereto sa gago ga o šomiše maswaodikga. Meputso: [5] 
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
Diteng: Moputso: [7]
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Segalo e be sa maleba se se laetšago segwera/kwelobohloko/go amega/go hlohleletša/go nyama/go thaba kudu bj.bj.
Setaele le Polelo: Moputso: [3]
PALOMOKA: MOPUTSO = [15]
LENGWALO LA SEMMUŠO
SEBOPEGO 1. Atrese ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana). Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu. Mohlala: 30 Aporele 2004. 2. Aterese ya mongwalelwa e ngwalwa gabotse ka letsogong la nngele Ga go šomišwe maswaodikga Ga go ngwalwe letšatšikgwedi 3. Madume: Go šomišwe Thobela/Morena. Go se šomišwe maswaodikga Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase ga atrese ya mongwalelwa. 4. Hlogo ya taba e ngwalwa ka fase ga madume o tshetše mothaladi o tee, gomme ya thalelwa. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase ga atrese. 5. Mafelelo / bofelo go šomišwa tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša kamano gare ga mongwadi le mongwalelwa. O šomiša leina la gago wena mongwadi / Sereto sa gago. Meputso: [5] 
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
Diteng: Moputso: [7]
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga.
Setaele le Polelo: Moputso: [3]
MEMORANTAMO
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwa se setelele kudu / se sekopana kudu
B. DITENG - [6] 5-6 3-4 2 1
Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero Hlogo ye e hlalositšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
C SETAELE & POLELO - [5] 4-5 Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. 3 Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. 2 Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo 1 Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšego di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
POLELO
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
A. SEBOPEGO - [4] 4 3 2 1
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwa se setelele kudu / se sekopana kudu
B. DITENG - [6] 5-6 3-4 2 1
Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero Hlogo ye e hlalositšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
C SETAELE & POLELO - [5] 4-5 Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. 3 Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. 2 Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo 1 Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
POTŠIŠO 3
TSEBIŠO
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
A. SEBOPEGO - [4] Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana
4 Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego 3 Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago 2 Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago 1 Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwa se setelele kudu / se sekopana kudu
B. DITENG - [6] 5-6 4-5 3-2 1
Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero Hlogo ye e hlalositšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
C SETAELE & POLELO - [5] 4-5 3 2 1
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšego di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
A. SEBOPEGO - [4] 4 3 2 1
Sebopego sa maleba le
Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwa. hlaotšwego sa sengwalwa. sebopego sa sengwalwa.
lekanetšego go ya ka sengwalwana. Botelele bjo bo Botelele bjo bo sa Sengwalwa se setelele mohuta wa sengwalwana Botelele bjo bo lekanetšego amogelwago lekanelago kudu / se sekopana kudu
B. DITENG - [6] 5-6 3-4 2 1
Hlogo ye e hlalositšwego Hlogo ye e hlalositšwego Hlogo ye e hlalositšwego, Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša ka bophara. O tšweleditše morero eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero O bušeletša gantši morero. Diteng ga se tša
O dikologa seolo. maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
C SETAELE & POLELO - [5] 4 3 2 1
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšego di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
KAROLO YA C
KANEGELOKOPANA
POTŠIŠO 4
4.1.1 - O be a nea bagwera ba gagwe diphahlo ka theko ya tlase yeo ba tlo lefago yena e sego monglebenkele.
Sefala o be a tswaka diphahlo tša go lefelwa le tša go se lefelwe,
- Sekwalaaka tsebišwa thwii gore o tla golegwa
O ka leletša maphodisa mogala gore a tšee magato
Kotlo ya lehodu e swanetše go ba ya godimo.
Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
Sekwala ka ge abe a tlwaetše go utswetša Mna. Lombard, le ge a be a thwetšwe gore a hlokomele dibjana tša klapo, o ile a no di utswa ka ge a tlwaetše go utswa 
Aowa
E be e leyabofefo kudu ka ge a ile ano tšwela pele le goutswa. (Kgopolo ya maleba e tla putswa) 
- Ketlammotšagore motho ke motho ka batho.
A amogele dingwetši tša gagwe ka ge di tlile go mo godišetša kgoro.
Mahlapa gaa age motse (Kgopolo ya maleba e tla putswa) 
Barwa ba Phala ba be ba re ge ba iketlile le basadi ba bona, baba botše gore mmagobona o re ke bana ba badiidi, bao ba tlilego ka go ja. 
Ditlogolo tša gagwe di be di no fela di mo laela ge ba eya go dira mešomo ya letšatši ka la gore o sa phela. 
- Aowa!
Barwa bao ba be ba swanetše go yo nyaka leloko la bobona gore ba tle ba ba thuše go rarolla bothata bjoo. (Kgopolo ya maleba e tla putswa) 
GOBA
Karabo e tla akaretša dintlha tše latelago
Gantši boloi bo hlolwa ke lehufa.
Sofonea ge a šoma o be a romela gae kgafetša diyamaleng le tše dingwe.
Ka morago ga lenyalo la gagwe Sofonea o be a fela a lla mmele.
Bolwetši bjoo bo ile bja ba bja mo tšea.
Le ge a hlokofetše,go be go felwa go bolelwa gore batho ba bone Sofonea mašemong.
Morwedi wa Sofoneaobea phela a sega a lebeletšemojako wa ntlo bošego ka leswiswi, tše o ka rego o bona motho.
Lebati la ntlo le be le tswalelwa le be le bulwe ka gaboSofonea, eupša go sa bonwe motho yo a le bulago
Dingaka tša setšo le tšona di bedi hlatsela gore dithoto tšeo di tla le yena Sofonea.
Ba bangwe ba be ba fela ba bolela gore Sofonea ba mmone sethokgweng.
Tšatši le lengwe o be a bonwa kebašemane madišong, ba tšhabe ba tlogele diruiwa
Lesogana la Ramaeba leo le filwego pasa, yaSofoneagore lee iše ga komišinare ge a hlokofetše,
O re o tshwenywa ke lentšu la Sofonea leo le rego o nyaka pasa ya gagwe go yena a kgone gošoma,
Ka ge e le yena a e išitšego ga komišinare. 
GOBA
POTŠIŠO 5
5.1.1 Ba lapa la Mokadiathola ba ile go ja dienywa, ba rapalala ka moka ba idibala. 
- Ke tla ba lemoša kotsi ya go tshela molao bophelong.
Ke tla ba swarela
Ke tlabafatokelo ya gore bjale ba kano fula dienywa go ya ka fao ba ratago 
- Ee!
Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
- Ke mogogonope.
wona, o ile wa hlabela setšhaba mokgoši, gorebao ba bonego Mokadiatholaba mmotše gore lapa la gagwele fedile.
Mokadithola o ile go kwa seo a phakišetša gae go tlo thuša 
Setsopolwa B
- Ke phukubje
Phukubje e be e jele bana ba dinkwe tšeo di nyakago, go e bolaya.
Bjale e be e nyaka go rweša ditšhwene molato ka go di ruta koša yeo e bolelago gore ke ditšhwene di bolailego bana ba dinkwe. 
- Phukubje e be e nyaka go tsenya ditšhwene mathateng ka la gore ke tšona tšeo di bolailego bana ba dinkwe.
Phukubje e thakgatšwa ke ge ditšhwene di hlaselwa ke dinkwe ka letšatši la moletlo, le ge dibe di sene molato 
- Ke be ke tla biletša phukubje lekgotla go sekišwa ka seo e se dirilego.
Ke be ke tla kgopela kgoro gore e fe phukubje kotlo ye boimanyana.
Ke beketlahlalošetša dinkwe ka botlalo maradiaa phukubje gore go otlwe yona.
Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
Ga se rena ditšhwene 
GOBA
Karabo e tla akaretša dintlha tše latelago: Matseno:
Ke a makopana
Ga a thome ka mokgwa wa go tlwaelega e lego 'kgalekgale'.
Leina la moanegwathwadi le a tšwelela e lego Matheetšabohle.
Bothata bjo moanengwathwadi a lebanego nabjo bo tšwelela temeng ya pele. 
Molaetša:
Molaetša wa nonwane ye o tšwelela gabotse, e lego gore ge o le motho osekewa tšea maelegohle,
Ka ge o tla feleletša o le mathateng.
seo se bonala ge Matheetšabohle a paletšwe ke gorekiša tonki yagagwe 
Baanegwa:
Baanegwa ba feta boraro ka palo, e lego Matheetšabohle, morwa, tonki, banenyana, bakgalabje, basadi le banna
Moanegwathwadi o a tšweletšwa e lego Matheetšabohle
Poeletšo ya diteng:
Mo poeletšo yamantšu ga e tšwelele ka botlalo, ge e se fela lefoko le ba a sepela, ba a sepela. 
Wona a felela ka mokgwa wa go tlwaelega, e lego "Nonwane e felela mo". 
PALOMOKA: [20]
