KGORO YA THUTO YA GAUTENG
DITLHAHLOBO TŠA MAREMATLOU
MAEMO A GO LEKANELA
Lephephe la Boraro
KAROLO YA A
POTŠIŠO 1
KELO YA TEKOLO [30] KGATO YA 4 70-100% KGATO YA 3 50-69% KGATO YA 4 40-49% KGATO YA 4 0-39%
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo. Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo.
DITENG -[10]YA HLOGO -[8] YA SESWANTŠHO Peakanyo: Matseno, mafelelo. Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša magopolo wo o butšwitšego Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago bo tšweleditšwe Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
TLHAMO LE PEAKANYO -[10]
Ditemana. Tšweletšo / kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo 8-10 7-8 4-6 0-3
Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego go selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di a gwa go iša sehloweng. Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano, le nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgotsofatšago. Go fela go širela. Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO -[10] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko mopeleto, maswaodikga. 8-10 7-8 4-6 1-3
Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya, maleba mopeleto le maswaodikga tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile le tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa lebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamego ya mafoko ye e fokolago diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
HLOGO YA TAODIŠO [2] 2 1 0
Hlogo ya maleba le seswantšho Hlogo ye e nyakilego go ba yona. Hlogo ya go se sepelelane seswantšho.
LENGWALO LA SEMMUŠO
SEBOPEGO 1. Atrese ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu. Mohlala: 30 Aporerele 2004 2. Aterese ya mongwalelwa e ngwalwa gabotse ka letsogong la nngele. Ga go šomišwe maswaodikga. Ga go ngwalwe letšatšikgwedi. 3. Madume: Go šomišwe Thobela / Morena. Go se šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase ga atrese ya mongwalelwa 4. Hlogo ya taba e ngwalwa ka fase ga madume a tshetše mothaladi o tee, gomme ya thalelwa. 5. Mafelelo/Bofelelo: Go šomišwa tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša boikokobetšo. Mohlala: Wa lena. O šomiša leina la gago ka botlalo leina le sefane. Ga o šomiše maswaodikga. Meputso - [6] 
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
Diteng: Moputso - [5] 2 1 1 1
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Tšhomišo ya polelo e be ye e laetšago tlhompho.
Setaele le Polelo Moputso - [4] 1 1 1 1
PALOMOKA: MOPUTSO = [15]
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felelela.
A. SEBOPEGO - [6] Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego. Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwa se setelele kudu / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwe, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwe gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
POTŠIŠO 4.1
SEBOPEGO: HLOGO YA TABA
E goge mahlo le maikutlo. E tliše khuduego Efa ntlha-kgolo ya athikele. Tšomišo ya lebaka la bjale. Sebopego: Moputso - [4]
DITENG
Pego ye araba dipotšišo tša mang? Neng? Eng? Kae? Bjang? Le ka lebaka la eng? Ditlhalošo le diteng di fiwe. E ka ngwalwa ka dikholomo goba ge e theilwe godimo ga dingwalo, dintlha tša maleba di fiwe. Boikgopolelo ga bo nyakege / šomišwe. Diteng: Moputso - [5]
SETAELE LE POLELO
Ditemana: Temana ya matseno e tliše ditaba ka moka tše bohlokwa. Ditemana tše dingwe di tlaleletša ditaba. E ngwalwa ka lebaka le fetilego, gape ka motho wa boraro (bjalo ka yena, bona). Mafoko a tlhamilwego gabotse le tšhomišo ya maswaodikga ya maleba. Batho ba ba tsopotšwego go šomišwe poleloseboledi (Direct speech) le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu tša maleba. Boitlhalošo bjo bo lokologilego. Segalo se be sa magareng. Polelo / ya maikutlo e tšweletšwe gannyane goba e se šomišwe. Setaele & Polelo Moputso - [6]
PALOMOKA: MOPUTSO = [15]
KAROLO YA C
POTŠIŠO 4 KANEGELOKOPANA
Sekwala o be a tswaka diphahlo tša go lefelwa letša go se lefelwe. 
-Ka go begela maphodisa -Ka go begela bengmošomo -Kgopolo ya maleba e tla putswa 
O kgatletšwe pasa gore a se sa bowa makgoweng a ye gae. 
-Go mmega go badirelaleago. -Go mo swariša 
-O be a dula le mosadi wa sephiring mošomong -O be a sa hlokomele lapa lagagwe. 
-Pekwa o fenya Marula. -Pekwa ga a na tlhompho 
MmaPhala o bea babotša ge ele bana ba badiidi,ba mo feletšadiruiwa 
Ka setšo batho ba swanetše go nyalana Kgopolo ya maleba e tla putswa 
MmaPhala o be a se sa ba bolediša 
-Motho ke motho ka batho / -Feta kgomo o sware motho 
GOBA
Karabo e tla akaretša tše di latelago: Mpapatšeng:
Sefala o swanetše go mo fa dinku tše tharo tša ditshadi
Sebakeng sa go phethagatša seo o mo fa nku e tee.
Sefala ge a begela mosadi wa gagwe o re o šetše a lefetše ditonki ka moka.
Seo se laetša bohodu bja gagwe. 
E kgatlilwe:
O tswaka diphahlo tša go lefelwa le tša go se lefelwe.
Ka go roma batho ba reke ka tšhelete ya go swaiwa,
Ka go tseba gore Sekwala o tla ba tlaleletša ka thoto ya go se lefelwe.
Se se dira gore a golegwe,
Monwana wa tlwaela go gora ke nkgopo.
Se se dira gore Sekwala le ge a hweditše mošomo 'clubeng' a no fela a utswa.
Se se dira gore a boele kgolegong
Letsogo la molao ke le letelele 
POTŠIŠO 5 DINONWANE
Aowa! Seo se ra gore ke sejato. Ee! Kgopolo ya maleba e tla putswa 
O begetšwe ke mokoko 
O ile a ba tswapinya ka moretlwa ba phafoga 
Bohodu ga bo na tefo 
-E be e lapile
E bušeleditše maano aphukubje a go robala tseleng 
Segwera se ile sa senyega ka ge phiri e nagana gore phukubje ee bethišitše. 
-Ka ge a be a sa befeditšwe ke phukubje / -O bone e tsoša molala ge a tšwelela. 
Ba be ba rekiša tonki ka lebaka la tlala 
Ka moka ba se namele tonki, ka ge e tla lapa. Kgopolo ya maleba e tla putswa 
E ile ya kgangwa ke meetse ya hwa 
Go na lebatho ba go se kgone go itšeela sephetho bophelong. 
GOBA
Karabo e tla akaretša dintlha tše:
Matseno: - A thoma ka mokgwa wa tlwaelo.
Ke bogologolo...
Ke a makopana 
Poeletšo ya mantšu: E tšweletšwa go gatelela taba bjk tsoma ... tsoma bjalobjalo, kganekgane 
Baanegwa: - Ga se ba bantši
Ga ba fete boraro, ke pela,mpša le phukubje
Pela e tliša sa go se tlwaelege ka ge e tsoma le mpša mola e sa je nama. 
Thulano: E tšwelela ge pela e tlogeladinama tša mpša kaa gore e ya go sela.
Mpša e kitimiša pela le go e swara mosela. 
Mafelelo: - E fela ka boiketlo
Ka mantšu a go tlwaelega bjk - Seseo sa moselana 
PALOMOKA: [80]
