KGORO YA THUTO YA GAUTENG DITLHAHLOBO TŠA MAREMATLOU
MEPUTSO: 120
DITAELO:
Lephephe le le na le dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Tloga o tsinkela dihlogo le diswantšho ka šedi, pele o ka dira kgetho ya maleba
Mo go karolo C, kgetha puku e TEE fela ?Go tseba mang goba .Moepathutse
Kgetha potšišo ya ditsopolwa goba ye telele go tšwa pukung ye o e kgethilego.
Bala dipotšišo ka moka, ka šedi pele o thoma go ngwala.
KAROLO YA A
DITAODIŠO
POTŠIŠO 1
Kgetha e TEE ya ditaodišo tše di latelago,gomme o ngwale taodišo ya botelelebja matlakala a MABEDIka yona.
Diphetogo tše di bilego gonamengwageng ye lesome ya pušo ya setšhaba ka setšhaba.
Bophelo bja bafsa matšatšing a lehono.
Dikolo re a di tseba, ... tša matšatši a tšona aowa ruri.
Kgetha se tee sa diswantšho tše di latelago, o se fe hlogo gomme o ngwale taodišo ya maleba ka sona.
Bjalo ka yo mongwe wa bao ba amilwegokeditaba tše di tšweletšwago seswantšhong se, hlama hlogo ya maleba o iphetolele go se se tšwelelago mo.
PALOMOKA YA KAROLO YA A: [40]
KAROLO YA B
DINGWALWANA POTŠIŠO 2
Ngwala lengwalo le TEE go ao a latelago. Botelele bja lona, go akaretšwa atrese, madume mmele le thumo, di tlale letlakala le TEE.
Ngwalela lekgotla la sekolo lengwalo moo morwa wa gago a tsenago sekolo gona, o ipelaetše ka morutiši yo a sa phethagatšego mošomo wa gagweka tshwanelo.
GOBA
O sa tšwa go amogela tsebišo ya gore o na le twatši ya HIV. Ngwalela mogwera wa gago lengwalo o mo tsebiše ka taba ye. 1x20= [20]
POTŠIŠO 3
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše tharo tše di latelago o ngwale ka sona, botelele bo be go ya ka dinyakwa tša sona.
Ngwala poledišano ye e tla otlollago polelo ye e filwego ke se sengwe sa diboledi mo seswantšhong se.
Lebelela seswantšho se ka šedi, o ngwale pego ya maleba ka ga ditiragalo tša letšatšing le.
O mongwaledi wa lekgotla lasekolo moo ngwana wa gago a tsenago sekolo gona. Le swere kopanomoo letsebišwago ka diphetogo tša mo sekolong. Re ngwalele metsotso ya kopano yeo. 1x20= [20]
POTŠIŠO 4
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše dikopana tše di latelago, o ngwale ka sona.
O sa tšwa go aga lefelo la maikhutšo motseng wa geno kgauswi le noka. Thala sehlabelamokgoši seo se tlago go gogela baeng lefelong leo.
O yo mongwe wa maloko a lekgotla la Batlabatlile. Go na le kopano ya tšhoganetšo yeo maloko a swanetšegogo eswara. Ba romele memo yeo e nago le lenaneothero ka fekese.
O memilwe go tla lenyalong la mogwera wa gago. Re thalele karata ya memo ye o e amogetšego.
x10= [10] PALOMOKA YA KAROLO YA B: [50]
KAROLO YA C
DIKANEGELOKOPANA POTŠIŠO 5 Go Tseba Mang - H.H. Ramokgopa
Badišiša ditsopolwa tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di di latelago:
Setsopolwa A
Wa gago
Motlalepula
Efa hlogo ya kanegelo ye. 
Sekwala o be a le kae ge a ngwalelwa lengwalo le? 
Ka methaladi ye MEBEDI hlaloša mabaka ao a gapeleditšego Motlalepula go boela mošomong. 
Na ge o be o le Sekwala o be o tla tšea kgopelo ya Motlalepula? Efa kgopolo ya gago. 
Efa mabaka a MABEDIao a dirilego gore Sekwala a se sa šoma. 
Ka methaladi ye MERARO hlaloša seo se ilego sa direga ka Sekwala morago ga mo. 
SEPEDI LELEME LA GAE MAEMO A A PHAGAMEGO (Lephephe la boraro) 109-1/3 K
Setsopolwa B
Ka beke ya boraro lengwalo la fihla.
Batswadi ba ba rategago,
Lengwalo la lena ke leamogetše le ditabake dikwele. Kea leboga ka mo le gopotšego ka gona. Ge e ka ba Mosima ga se a forana le motho, gona ke kgopela goreditaba di lebane le yena ge a kwišiša. Ke tla leta karabo go lena mabapi le taba yeo, gomme ge go lokile ke tla kgopela matšatšinyana ka tla ka noši ke boledišanele yenare lebelelanemahlong.
Ke a holofela le sa thabile ka gae.
Wa lena ka mehla.
Sofonea o be a ngwala lengwalo le a le kae? 
Efa setlwaelo sa setšo seo se tšwelelago kanegelong ye. 
Go ya ka karabo yeo o e filego ka go 5.1.8 efa maikutlo a gago mabapi le setlwaelo seo. 
Efa hlogo ya kanegelo ye. 
Ke ka lebaka la eng e filwe hlogo ye go ya ka karabo yeo o e filego ka godimo? 
Efa ditiragalo tše dingwe tše THARO tšeo di ilego tša direga ka Sofonea. 
Ke tiragalo efe yeo e ilego ya gapeletša batswadi ba Sofonea go bitša matwetwe? Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI fela. 
Na o dumela gore seo o se ngwadilego ka go 5.1.13 se ka direga? Efa kgopolo ya gago. 
Setsopolwa C
Ke...ke...boletše...gore ba tla...mmolaya ngwanaka; šoo ka nnete...ba...ba mmolaile, ke šetše ke le fela, nkego ga se ka ka ka ba le ngwana. O ka mo fiwa ke mang ngwana? Aowa, bjale ba fedile ta! ta! ta! ke šetše ke ikgonere."
Ba gaSefaka Rampai batsogile baboloka morwedi wa bona eka ba a lora; ba legaregamasetlapelo agošiiša. Maabaneaa maabanebane o be a thabile, a bapala le bagwera ba gagwe bao a bego a bile a ba etile pele. Lehono o homotše go iša go sa felego. Tšona tše di iša kae batho tenang? Ge nka be a je mpholo go be go tlakwagala,mohlomongwe: Eupša ga aja selo sa motho; le meetse ge a be a nyaka go a nwa o be a eya ka gabo a nwa a ka motšegeng wabo. Ngwana ruri o llwe ke aretse.
Ngwana yo a ukangwago mo ke mang? 
Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša ka fao a hlokofetšego ka gona. 
Bana ba Sefaka ba bangwe ba hlokofetše bjang? 
Morago ga lehu la ngwana yo Sefaka o tšere legato lefe? 
Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša gore ke ka lebaka la eng ge Sefaka a be a felelwa ke bana. 
Ka methaladi ye MEBEDI, efa semelo sa Sefaka. [30] 
GOBA
Lehodu la kgale le hwa le swere tsela. Go tiiša kgopolo ye, kgato ka kgato laetša ka fao Sekwala a itshwerego ka gona go fihla ge a lahlelwa kgolegong. [30]
POTŠIŠO 6
Badišiša ditsopolwa tše gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di di latelago.
Setsopolwa A
Ka letšatši le le beilwego la mokete,phukubje ya napayatšwa lesolo. Ge e ntše e sepela, ya bona ditšhwene di iketlile di bapala moriting wa mohlare, tše dingwe di fela di kadiela ka makala. Aowago be go tloge go iketlilwe e le gae.
Thobela bagešong. Le na le mantšu a monate ruri. A ntlhakanya hlogo. Ke bile ke le kgopela gore le ntumelele gore ke le rute dikošana tše mmalwa gore le tle le di opele moketeng wo mogolo wo o tla swarelwago kua fasefase motseng wa dinkwe. Gokwala goree tla be e se dijo, e se dijo."
Ke bomang ba ba nago le mantšu a monate? 
Efa diteng tša košana yeo phukubje a ba rutilego yona. 
Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša gore phukubje o be a gapeletšwa ke eng go ruta batho ba košana. 
Hlaloša seo se ilego sa direga ka letšatši la mokete. 
Ka morago ga mokete phukubje e fetotše koša. Efa diteng tša yona. 
Makopo o go ruta eng ka moanegwa wa go swana le phukubje le bao ba rutilwego košana? 
Phetla
SEPEDI LELEME LA GAE MAEMO A A PHAGAMEGO (Lephephe la boraro) 109-1/3 K
Setsopolwa B
Go se na selo e le hlogo ye fela.
Keleketla!
Mmagwe a se botše motho ka ngwana yo.
Keleketla!
A tšhaba gore go ka thwe ke yena moloi.
Keleketla!
Ke moloi a bolawe gotee lengwana wa gagwe wa sehlola.
Keleketla!
A ikhomolela a re: Kempho ya badimo!
Keleketla!
Go ile, go ile hlogo ye ya gola.
Keleketla!
Mmagwe a mo nyakela mosadi.
Keleketla!
A be a mo nyakela gape wa bobedi.
Keleketla!
Malome, majadihlogo le yena a okeletša motlogolo.
Keleketla!
A mo fa motswalagwe gore e be mosadi wa boraro.
Keleketla!
Leina la ngwana yo ke mang? 
Na o a tshepa gore motho a ka belega ngwana wa mohuta wo? Efa kgopolo ya gago. 
Efa ditumelo tše PEDI tšeo di tšwelelago setsopolweng se. 
Efa ditlwaelo tše THARO tšeo di tšwelelago mo setsopolweng. 
Ngwana yo o ile a felela kae? Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI. 
Ge o lebeletše taba ya mohuta wo e ka direga? Efa boikgopolelo bja gago. 
Setsopolwa C
Nkano.
Mašilo a tlelwa ke megopolo ye mebe.
Nkano.
E mo tlela bakeng sa lehufa.
Nkano.
Nkano.
Eupša a se tsebe gore a mmolaye bjang.
Nkano.
Tšatši le lengwe ge ba le madišong.
Nkano.
Mašilo a re: "A re ye go noša dikgomo kua nokeng."
Nkano.
Ba gapa mehlape ba leba nokeng go yo noša.
Nkano.
Mašilo a re mola dikgomo di ipshina kago nwa meetse.
Go ya ka karabo yeo o e filego ka godimo, Mašilo o be a gapeletšwa ke eng go tšweletša taba ye? 
Morago ga mo go ile gwa direga eng ka Mašilo? 
GOBA
Dinonwane tša Makopo di kgala botlaela. Go tiiša kgopolo ye; sekaseka nonwane ya Matheetšabohle o tshwenyegile, o tšama o šitlela ka mehlala ya maleba. [30]
PALOMOKA YA KAROLO YA C: [30]
PALOMOKA: 120
BOFELO
