KGORO YA THUTO YA GAUTENG
DITLHAHLOBO TŠA MAREMATLOU
SEPEDI LELEME LA GAE MAEMO A A PHAGAMEGO (Lephephe la Boraro)
NAKO: diiri tše 2½ MEPUTSO: 120
KAROLO YA A
POTŠIŠO 1
Mokgwa wa go lekola taodišo ya go ba le hlogo.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
TLHAMEGO LE PEAKANYO: [10] Ditemana Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo
9-10 Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 8-7 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 6-5 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 0-5 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja babadi, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Rejistara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Mokgwa wa go lekola Taodišo ya go hloka hlogo.
Kelo ya Tekolo [40] Kgato ya 4 70 - 100% Kgato ya 3 50 - 69 Kgato ya 2 40 - 49% Kgato ya 1 0 - 39%
Meputso ya go fa hlogo [2] Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo 2 Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
TLHAMEGO LE PEAKANYO: [8] Ditemana Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo
7-8 Ditemana tše hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 5-6 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 3-4 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 1-2 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Rejistara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane.
KAROLO YA B
POTŠIŠO 2
LENGWALO LA SEMMUŠO [20]
Atrese Madume Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO 1. ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 14 Aprele 2004 2. go šomišwe Thobela/Morena. Go šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothalading o tee ka fase ga atrese ya mongwalelwa. 3. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bo laetše boikokobetšo, Mohlala: Wa lena. O šomiše leina la gago ka botlalo k.g.r. leina le sefane. Ga go šomišwe maswaodikga. SEBOPEGO: Meputso: [5] 
DITENG: O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago Go laetšwe kwešišo ya hlogo yeo go ngwalwago ka yona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe. DITENG: Meputso: [10]
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Segalo e be sa maleba. E se be ya matšhošetši, le ge e le ye bogale eupša e be ye e laetšago tlhompho. SETAELE LE POLELO 
Palomoka ya meputso [20]
GOBA
LENGWALO LA SEGWERA [20]
PUKWANA YA LETŠATŠI KA LETŠATŠI
Atrese: Madume: Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana), ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 3 Matšhe 2004 Leina la mogwera fela / Sereto sa gagwe ga go šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng ga mongwadi le mongwalelwa. šomiša leina la gago wena mongwadi/Sereto sa gago o se šomiše maswaodikga.
Sebopego: Meputso: [4]
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelwe. DITENG: [12] 
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye ngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba Segalo e be sa maleba se laetše segwera/kwelobohloko/go amega/go hlohleletša/go nyama/go thaba kudu bjalo bjalo Setaele le Polelo: [4]
Palomoka ya Meputso [20]
POTŠIŠO 3
MEMORANTAMO
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A. SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwana. Botelele sengwalwa. Botelele bjo bo amogelegago. hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo sa sengwalwa. Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego. bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B. DITENG [4] Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. šomišitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, Polelo ye e hlwekilego ya maleba, maswaodikga le mopeleto le fokolago.
tšhomišo ya polelo. go hloka diphošo tša mopeleto. Go šomišitšwe maswaodikga.
polelo. mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A.SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B.DITENG [4] Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. ka bophara. O tšweleditše eupša o paletšwe ke go gannyane, moithuti ga se
Bokgoni bja go tšweletša morero. tšweletša morero. O a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O dikologa seolo.
C. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. Polelo ye e šomitšitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
tšhomišo ya polelo. diphošo tša polelo. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
POLELO
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A.SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B.DITENG [4] Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša ka bophara. O tšweleditše morero. eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O morero. Diteng ga se tša dikologa seolo. maleba.
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, tlhamo lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, ya mafoko, mopeleto maswaodikga, tšhomišo Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e bontši bja ona go šomitšitšwego polelo ya felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di ya polelo. hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
diphošo tša polelo.. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
POTŠIŠO 4
A. SEBOPEGO [1]
Hlogo ye e tšweletšago [1]
B. DINTLHA KAA GA MONG WA BOITSEBIŠI [6]
Sefane le maina ka botlalo Atrese Letšatši la matswalo Nomoro / dinomoro tša mogala Tšweletšo ya boitemogelo bja maleba le potšišo [1] [1] [1] [1] [2]
Maina le difane tša ditlhatsi Atrese le dinomoro tša megala Kamano ya ditlhatsi le moitsebiši [1] [1] [1]
PALOMOKA = [10]
Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
MOKGWA WA TEKOLO [20 ÷ 2 = 10] Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihleletše ditekolo go felelela.
SEBOPEGO [6]A. Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana. Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego. 4 Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago. 3 Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago. 2 Ga se go latelwe sebopego sa sengwalwa. Sengwalwa ke se setelele kudu / se sekopana kudu. 1
DITENG [4]B. Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlolositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalositšwego eupa o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
SETAELE & POLELO [10]C. Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
TLHAMO GOBA SEBOPEGO [2] DITENG [5] A. B.
E be sa maleba Peakanyo ya dintlha tše di filwego tša diteng di be tša tsela ye e amogelegago Leina/maina bamemi le bamemiwa Maikemišetšo a memo Maina a bengmodiro Letšatši la go romela phetolo [2] 
POLELO LE SETAELE [3]C.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi. [3] PALOMOKA = [10]
KAROLO YA C
POTŠIŠO 5
Nonwanetsholo. E kgala bohwirihwiri, botweša le lenyatšo le go se kgone go inaganela gabotse. 
Tau e ile ya kgopela diphoofologore di ye go mo nyakela sehlare seo se ka mo fodišago ka gore e a babja; le gore yo a ka se hwetšago o tla mo fa karolo ya mmušo wa gagwe. 
Batho ba go ba le lenyatšoba ka fiwa maemo agonyaka maikarabelo le go šoma le sehlopha sa batho gore ba kwe gore go bohloko bjang go nyatšwa ge o eteletše batho pele.
Tau e be e swanetše go bitša phiri le phukubje e ba beye felo gotee e kgopele phiri gore e bušeletše mantšu ao e a boletšego, mo pele ga phukubje gore phukubje e kgone go iphetolela gore e tle e kgone go bona wa nnete le wa maaka.
Boikgopolelo bja maleba bo tla abelwa moputso. 
Ba ka thušwa ka go lemošwa le go rutwa gore go dira dilo tša mohuta woo go kotsi go bona le ba malapa a bona ka ge ba ka gobala, ba bolawa goba go bolaiša ba bangwe.
Kgopolo yeo e amogelegago e tla abelwa moputso. 
Phukubje e be e se gona ka ge e ile ya re a ka thabela gore Tau e hwe, diphoofolo di tle di kgone go phela ka boiketlo. 
Molato otla fegwa taukage e se na bohlatse moditabeng tšeo a di botšwago ke phukubje le gona e se na tokelo ya go bolaya phiri. Phukubje yona e ka otlwa ka kotlo e kgolwane ka ge e bile le tlhohleletšopolaong ye ka go bolela maaka.
Boikgopolelo bja maleba bo tla abelwa meputso. 
Mahlale a ja mong - phiri e bolailwe mola e be e nyaka go bolaiša phukubje ka tau;goba go e tsenya mathatengbjalo madimabe a wetše yona. 
Matseno: Keleketla! Kgalekgale ka ngwaga wa mpo le tšhikidi. 
Baanegwa: -tau -phiri -phukubje -mmutla (tše tharo fela) 
Mahlale a ja mong 
Mohlare wa Mokadiathola Mo nonwaneng ye Makopo o kgala Bojato le bohodu goba go se latele ditaelo ge o lailwe bjalo ka:
Mokadiathola o tšea leeto o laya basadi le bana gore ba se kgwathe dikenywa tša gagwe.
Basadi ba šitwa ke go itshwara ba fula dikenywa ka go di utswa ba ja le bana.
Lapa la Mokadiathola le rapalala ka moka.
Mogogonope wa gagwe o mo hlabela mokgoši.
Mokadiathola o ba tswapinya ka sehlare gomme ba a phafoga.
Ke ka lebaka la bojato bja gagwe le bohodu bja basadi ba gagwe ge ditaba di eme ka lehlakore leo. 
Go lebala ga Tonki
Nonwaneng ye Makopo o kgala botlaela le go se kwe ge o botšwa taba bjalo ka tonki.
Tau o bitša pitšo ya maphoofolo ka moka go tlo di thea maina.
Diphoofolo ka moka di kwana le kakanyo ya tau.
Tau e fa diphoofolo ka moka maina.
Diphoofolo di tšama di kgantšhetšana ka botse bja maina a tšona tonki yona e šetše e lebetše la yona.
Morago ga matšatšinyana tau e bitša diphoofolo gape; e di tsebiša gore e tlile go di botšiša maina a tšona ka e tee ka e tee.
Diphoofolo tša mo fetola di bolela maina a tšona ge di botšišwa.
Tau ge a fihla go tonki ya šitwa ke go elelwa la yona gomme tau ya befelwa ya goga tonki ka ditsebe gabohloko ka lebaka la go se kwe le botlatla bja yona. 
POTŠIŠO 6
Mpapaletšeng. Yeo e ka nyalelanago le diteng e ka ba Madimabe ga a hlapše.
Karabo ya go kwala e tla abelwa moputso. 
Phošo ya MmaSerwadi ya mathomo ke ya go reka ditonki a kwele ka mabarebare a gore di tla mo tswalela dimeila a se na bonnete ka taba yeo. 
Phošo ye nngwe ya MmaSerwadi ke ya go fa Sefala ditonki, a sa mo tsebe, le go dumela gore a sepele natšo a sešo a hwetša dinku. 
Phošo ye nngwe ke ya gore ge a boela ga Feus a dumela ge ba mo fa ditonki gape mola a be a sa di nyake. 
MmaSerwadi o be a swanetše gore a boela go Feus a fiwe seripa sa tšhelete yeo a rekilego ditonki ka yona. 
Sefala o be a tla laelwa go tliša dinku pele a ka fiwa ditonki. 
O be a tla eletšwa go gana ditonki tšeo a upše a fiwe mohuta wo mongwe wa leruo goba a bušetšwe tšhelete ya gagwe ka moka. 
Kgopolo / dikarabo tšeo di amogelegago di tla abelwa meputso.
Sefala o be a na le boradia e le lehodu a se na selo ka fao o be a ka se be le tšhelete yeo ka gore nkabe a mo file ntle le go hlwa a bolela gore a ka se palelwe ke tšhelete ya pese. 
MmaSerwadi o ya polaseng ya Feus o reka ditonki ka nepo ya gore di tla mo tswalela dimeila eupša di tswala ditonki gape.
Ge a boelela polaseng o hwetša Feus a rwalelwa bookelong ka go ragwa ke kgomo ka gona ga a hwetše thušo o boela gae; ge a tlile go boelela o hwetša a hlokofetše o fiwa ditonki gape. 
Sefala le yena o a mo radia, o mo fa nku e tee bakeng sa tše tharo; ge a ya go Sefala o tshepiša go mo lokišetša eupša ga a ye go MmaSerwadi. Ge MmaSerwadi a boelela o hwetša a swerwe, o lobile. 
MmaSerwadi o be a ka bitša banna ba motse wa gabo go mo thuša goba go mo eletša gore a mo swariše gore a tle a kgone go mo lefa.
Boikgopolelo bja maleba bo tla abelwa meputso. 
Sefala ke monna wa maaka wa go kgona go pheleya motho, gape o a utswa, e bile ke motho wa go se phethagatše ditshepišo tša gagwe. 
Sefala o ile a swarwa ke maphodisa go thwe o utswitše dikgomo tša maburu. 
Balekwa ba tla abelwa meputso ge ba kgonne go ntšha dintlha ka moka le ka tatelano ya tšona bj.k:
Marula o phela mafelong a ditokofela, o gahlana le Pekwa.
Marula le Pekwa ba tshepišana go fegeletšana; ka tšatši le go fegeletšwa Marula Pekwa ga a gome o lala a robetše rumung ya Marula.
Pekwa o hudugela polaseng ya Malekopo o dula le Marula.
Marula ga a sa romela ka tshwanelo, Pekwa o laola tšhelete ya gagwe - diaparo tša bana ba Marula le dilwana tše dingwe di rekwa ke yena.
O dira ditokofela ka tšhelete ya Marula, a se e buše ka morago ga Setokofela.
Malekopo o botša Marula gore ga a sa nyaka go bona Pekwa mo polaseng ya gagwe - eupša ga a boele mo a tšwago.
Malekopo o raka Marula - Marula o lahlegelwa ke mošomo; ka lebaka la Pekwa.
Pekwa o fetogela Marula, o fetoga seepamokoti sa gagwe o mo rekišetša bjala.
Marula o hlagaletšwe; batho ba botšiša Pekwa gore ke mang yo wa go apara mankgeretla. Pekwa a lewa ke dihlong a ya go rekela Marula sutu gomme a mo laya gore a e apare fela ge go na le diphathi. [30]
