KGORO YA THUTO YA GAUTENG
DITLHAHLOBO TŠA MAREMATLOU
SEPEDI LELEME LA GAE MAEMO A A PHAGAMEGO (Lephephe la Boraro)
PossibleAnswers NAKO: Diiri tše 2½ MEPUTSO: 120
KAROLO YA A
POTŠIŠO 1
Mokgwa wa go lekola Taodišo ya go ba le hlogo.
Kelo ya Tekola [40] Kgato ya 4 70 - 100% Kgato ya 3 50 - 69% Kgato ya 2 40 - 49% Kgato ya 1 0 - 39%
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo Moihuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše diswa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
TLHAMEGO LE PEAKANYO: [10] Ditemana Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo
9-10 Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 8-7 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 6-5 Maitekelo a ditemana, eupša go na le le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 0-5 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomošo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišso ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Registara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
PALOMOKA=
Mokgwa wa go lekola Taodišo ya go hloka hlogo.
Kelo ya Tekola [40] Kgato ya 4 70 - 100% Kgato ya 3 50 - 69 Kgato ya 2 40 - 49% Kgato ya 1 0 - 39%
Meputso ya go fa hlogo 2
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše diswa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
TLHAMEGO LE PEAKANYO: [8] Ditemana Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo
7-8 Ditemana tše hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 5-6 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 3-4 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 1-2 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Registara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Registara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
KAROLO YA B
POTŠIŠO 2
LENGWALO LA SEMMUŠO [20]
SEBOPEGO SEBOPEGO:
Aterese ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse Khoneng ya letsogo Meputso: [5]
la go ja godingwana
Ga go šomišwe maswaodikga 
Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 14 Aporele 2004
Madume go šomišwe Thobela/Morena. Go šomišwe maswaodikga.
Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothalading o tee ka fase ga aterese ya mongwalelwa. 
Mafelelo/Bofelo: Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bo laetše boikokobetšo, Mohlala: Wa lena.
O šomiše leina la gago ka botlalo k.g.r. leina le sefane. Ga go 
DITENG: DITENG:
O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Meputso: [10]
Diteng e be tše di kgahlišago
Go laetšwe kwešišo ya hlogo yeo go ngwalwago ka yona.
Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tsa yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Segalo e be sa maleba. E se be ya matšhošetši, le ge e le ye bogale eupša e be ye e laetšago tlhompho.
SETAELE LE POLELO Meputso: [5]
Palomoka ya meputso [20]
GOBA
LENGWALO LA SEGWERA [20]
PUKWANA YA LETŠATŠI KA LETŠATŠI
Aterese Madume Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 3 Matšhe 2004 a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng ga mongwadi le mongwalelwa. O šomiša leina la gago wena mongwadi/Sereto sa gago, o šomiše maswaodikga. Sebopego: Meputso: [4]
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelwe. DITENG: Meputso: [12]
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye ngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšomišo ya maleba ya maswaodikga Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba Segalo e be sa maleba se laetše segwera/kwelobohloko/go amega/go kgothaletša/go nyama/go thaba kudu bjalo bjalo Setaele le Polelo Meputso: [12]
Palomoka ya Meputso [20]
POTŠIŠO 3
MEMORANTAMO
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A. SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwana. Botelele sengwalwa. Botelele bjo bo amogelegago. hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo sa sengwalwa. Sengwalwa/se ka ba se lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego. bo sa lekanelago. se telele kudu/se se mohuta wa kopana.
sengwalwana.
B. DITENG [4] Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša dintlha.
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. šomitšitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, tšomišo Polelo ye e hlwekilego ya maleba, maswaodikga le mopeleto le fokolago.
ya polelo. go hloka diphošo. mopeleto. Go šomišitšwe maswaodikga.
mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontsi Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A.SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se se botse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B.DITENG [4] Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlološitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša dintlha.
C. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. Polelo ye e šomišitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
tšhomišo ya polelo. diphošo. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
POLELO
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A.SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se se botse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B.DITENG [4] Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša ka bophara. O tšweleditše morero. eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O dintlha.
dikologa seolo.
C. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. šomišitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, Polelo ye e hlwekilego ya maleba, maswaodikga le mopeleto le fokolago.
tšhomišo ya polelo. go hloka diphošo tša mopeleto. Go šomišitšwe maswaodikga.
polelo. mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
POTŠIŠO 4
DINTLHA TŠA GO LEKOLA TŠWELETŠO YA DINTLHA MEPUTSO
A. SEBOPEGO [1] Hlogo ye e tšweletšago dintlha ka botlalo ka moitsebiši.
B. DINTLHA KA GA MONG TSEBIŠI [6] Sefane le maina ka botlalo Aterese Letatši la matswalo Nomoro/dinomoro tša mogala Tšweletšo ya boitemogelo bja maleba le potšišo
PALOMOKA = [10]
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felelela
A. SEBOPEGO [2] Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego. Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelegago. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwa se se telele kudu/se sekopana kudu.
B. DITENG [5] Hlaloso ya thulaganyo ka boripana, tlhamo, baanegwa Morero Boikgopolelo
Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša dintlha.
C. SETAELE & POLELO [3] Ditemana Tlhamo ya mafoko Mopeleto wa maleba
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane le sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
PALOMOKA=[10]
KARATA YA GO LEBOGIŠA
DINTLHA TŠA GO LEKOLA TŠWELETŠO YA DINTLHA MEPUTSO
A. TLHAMO GOBA SEBOPEGO [2] E be sa maleba Peakanyo ya dintlha tše di filwego tša diteng di be tša tsela ye e amogelegago
C. POLELO LE SETAELE [3] Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi.
PALOMOKA = [10]
POTŠIŠO 5
O be a tlile go nyaka mošomo. 
T.T. ke motho wa go fela pelo, wa go hloka kgotlelelo gape o na le bofšega. 
Moraba, e ba romilwe gore ba tle ba mmolaye. 
Batho ba tlogele go reka batho go bolaya ba bangwe le go tlaleya batho ba mohuta woo maphodiseng. 
Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Thabo 
Rose ke motho yo mobe wa go ba le megabaru.
Karabo ya go kwala e tla putswa. 
Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
Ya go felegetša Marula. 
O ile a feleletša a robetše rumung ya Marula, gomme ba thoma go dula mmogo. 
Sutu ya Phathi 
Mosadi wago rata tšhelete, wa mahlale le go hlalefelathoko, wago hloka kwelobohloko.
Ka go mo eletša gore a boe le mosadi wa gagwe gae a dule naye. 
Kgopolo ya go kwala e tla putswa.
Ba kotsi ke dinwamadi, ba swanetšego swarelwa kgole/ba hlokomelwe. 
MmaSerwadi o ya go Feus go reka ditonki tšeo di tla mo tswalelago dimeila.
Ditonki ge di seno tswala go hwetšwa e le ditonkana e sego dimeila.
MmaSerwadi o boelela go Feus fela o šitwa ke go mo thuša ka ge a rwaletšwe bookelong ka lebaka la go ragwa ke kgomo.
Feus o a hlokofala - MmaSerwadi ge a boelela o hwetša go phatlalatšwa thoto ya Feus.
Ba mo fa ditonki tše dingwe gape.
Sefala o tshepiša mmaSerwadi gore otla mo fa dinku tše tharo.
MmaSerwadi o mo fa ditonki tše tharo eupša Sefala o radia mosadi yo o mo fa nku e tee.
Ge a ya ga Sefala o hwetša a swerwe.
MmaSerwadi o lobile, ke ditonki tša go tšwala dimeila ke Sefala ka mo. [30]
POTŠIŠO 6
Aowa ga arate lapa la gagwe ka goreba be ba swanetšego emela yena ba se na tokologo ya go ipshina ka dikenywa. 
Karabo ya go kwala e tla abelwa moputso.
O hlabetšwe mokgoši ke mogogonope wa gagwe. 
Ke wa gore o nyaka Mokadiathola, lapa la gagwe le fedile ka ge Basadi le bana ba lle dikenywa. 
Go se theeletše goba go tshela molao.
Go utswa
Bojato (tše pedi fela) 
Go tlogela melao ye ya go se tsebalege le go fa lapatumelelo ya gokga/fula dikenywa. 
Bohlale bja Phukubje. 
Mmutla 
O be a sa rate tau a re akathabela ge e ka hwa. 
Gore o be a ile go nyakela Tau sehlare sa go mo alafa. 
Ba ka lemošwa ka kotsi yeo e ka ba welago ge ba ka se lahle. 
Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Phiri e ile ya bitšwa gomme ya bolawa, tau a apara letlalo la yona. 
Mahlale a ja mong. 
Ka ge ba beba fihlela bana lehu legore phiri ke phoofolo ya go sepela bošegoba botša bana gore ke yona e ba tšerego. 
Mabu a utswitšwe - ka gore ke mong wa naga/mohu. 
Monna o bolokwa ba lešakeng. 
mosadi o bolokwa ka lapeng. 
Ka gore lešaka ke la monna mola lapa e le la mosadi. 
Aowa! ka gore gonabjale bathoga ba sa dula go swana le kgale.
kgopolo ya maleba e tla putswa 
Balekwa ba tla abelwa meputso ge ba kgonne go ala dintlha ka moka le go šomiša polelo le go fa mehlala gabotse; bj.k.
Phukubje o ithobatša tseleng.
Rakariki o topa phukubje ka lebaka la botlatla le ge a sabone gore e bolailwe ke eng; le go tshwenywa ke megabaru ya go se rate go feta selo.
Phukubje o utswa dihlapi - rakarikana o lobile ka lebaka la botlaela le megabaru.
Phiri o hlalošetšwa ka mokgwa wo dihlapi di hweditšwego ka gona.
Ka botlaela ka le le latelago e ithobatša tseleng.
Rakarikana o ebetha wo šoro - e gobala la go šiiša ka lebaka la megabaru. [30]
