KGORO YA THUTO YA GAUTENG
DITLHAHLOBO TŠA MAREMATLOU
SEPEDI LELEME LA GAE MAEMO A A PHAGAMEGO (Lephephe la Boraro)
NAKO: diiri tše 3 MEPUTSO: 120
KAROLO YA A
POTŠIŠO 1
Mokgwa wa go lekola taodišo ya go ba le hlogo.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo Moihuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
TLHAMEGO LE PEAKANYO: [10] Ditemana Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo
9-10 Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 8-7 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 6-5 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 0-5 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja babadi, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Rejistara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Mokgwa wa go lekola Taodišo ya go hloka hlogo.
Kelo ya Tekolo [40] Kgato ya 4 70 - 100% Kgato ya 3 50 - 69 Kgato ya 2 40 - 49% Kgato ya 1 0 - 39%
Meputso ya go fa hlogo [2] Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo 2 Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
TLHAMEGO LE PEAKANYO: [8] Ditemana Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo
7-8 Ditemana tše hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 5-6 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 3-4 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 1-2 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Rejistara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane.
KAROLO YA B
LENGWALO LA SEMMUŠO [20]
Atrese Madume Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO 1. ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 14 Aprele 2004 2. go šomišwe Thobela/Morena. Go se šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothalading o tee ka fase ga atrese ya mongwalelwa. 3. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bo laetše boikokobetšo, Mohlala: Wa lena. O šomiše leina la gago ka botlalo k.g.r. leina le sefane. Ga go šomišwe maswaodikga. SEBOPEGO: Meputso: [5] 
DITENG: O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago Go laetšwe kwešišo ya hlogo yeo go ngwalwago ka yona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe. DITENG: Meputso: [10]
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Segalo e be sa maleba. E se be ya matšhošetši, le ge e le ye bogale eupša e be ye e laetšago tlhompho. SETAELE LE POLELO 
Palomoka ya meputso [20]
GOBA
LENGWALO LA SEGWERA [20]
PEGO
Atrese: Madume: Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana), ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 3 Matšhe 2004 Leina la mogwera fela / Sereto sa gagwe ga go šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng ga mongwadi le mongwalelwa. Šomiša leina la gago wena mongwadi/Sereto sa gago o se šomiše maswaodikga.
Sebopego: Meputso: [4]
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelwe. DITENG: [12] 
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye ngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba Segalo e be sa maleba se laetše segwera/kwelobohloko/go amega/go hlohleletša/go nyama/go thaba kudu bjalo bjalo Setaele le Polelo: [5]
Palomoka ya Meputso [20]
POTŠIŠO 3
POLEDIŠANO
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A. SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwana. Botelele sengwalwa. Botelele bjo bo amogelegago. hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo sa sengwalwa. Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego. bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B. DITENG [4] Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. šomišitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, Polelo ye e hlwekilego ya maleba, maswaodikga le mopeleto le fokolago.
tšhomišo ya polelo. go hloka diphošo tša mopeleto. Go šomišitšwe maswaodikga.
polelo. mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A.SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B.DITENG [4] Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. ka bophara. O tšweleditše eupša o paletšwe ke go gannyane, moithuti ga se
Bokgoni bja go tšweletša morero. tšweletša morero. O a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O dikologa seolo.
C. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. Polelo ye e šomitšitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
tšhomišo ya polelo. diphošo tša polelo. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
POLELO
FEKESE
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A.SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B.DITENG [4] Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša ka bophara. O tšweleditše morero. eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O morero. Diteng ga se tša dikologa seolo. maleba.
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, tlhamo lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, ya mafoko, mopeleto maswaodikga, tšhomišo Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e bontši bja ona go šomitšitšwego polelo ya felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di ya polelo. hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
diphošo tša polelo.. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
POTŠIŠO 4
TLHAMO GOBA SEBOPEGO [2]A.
E be sa maleba le potšišo Peakanyo ya sehlabelamokgoši Mokgwa wa go dira gore mangwalo a a lego godimo ga sehlabelamokgoši a bonagale [2]
DITENG [5]B.
Dintlhakgolo tšeo di amanago le potšišo [5]
POLELO LE SETAELE [3]C.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi. [3]
PALOMOKA = [10]
TLHAMO GOBA SEBOPEGO [2] DITENG [5] A. B.
E be sa maleba Peakanyo ya dintlha tše di filwego tša diteng di be tša tsela ye e amogelegago. Letšatšikgwedi E tšwa go: Nomoro ya fekese E ya go: [2] 
POLELO LE SETAELE [3]C.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi. [3] PALOMOKA = [10]
TLHAMO GOBA SEBOPEGO [2]A.
E be sa maleba Peakanyo ya dintlha tše di filwego tša diteng di be tša tsela ye e amogelegago [2]
DITENG [5]B.
Letšatšikgwedi E tšwa go: Nomoro ya fekese E ya go: 
POLELO LE SETAELE [3]C.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi. [3]
PALOMOKA = [10]
A. Tlhamo goba sebopego
E be sa maleba Peakanyo ya dintlha tše di filwego tša diteng di be ka tsela ye e amogelegago, ya ge go ngwalwa karata. [2]
B. DITENG
Leina/maina a ba bamemi le bamemiwa Maikemišetšo a memo Maina a bengmodiro Letšatši la go romela phetolo 
C. POLELO LE SETAELE
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mahlo a mmadi. [3]
PALOMOKA = [10]
KAROLO YA C
POTŠIŠO 5
5.1.1 Phiri e be e kgahlilwe ke maano ao a dirišitšwego ke phukubje a go hwetša dihlapigabonolo. 
Batho ba ka thibela tlaišo ya diphoofoloka gotsebiša ba tšhireletšo ya diphoofolo goba ba S.P.C.A. le ge e le maphodisagore di tlošwe di bewe lefelong la tšhireletšo. 
Phukubje e ile go bona rakariki a tšwelela ya robala tseleng tšeo e kego e hwile gomme rakarikana a e topa a e lahlela ka morago. Ge e bona dihlapi ya thomago di lahlela ka e teeka e tee tseleng, ya fologa ya di topa- rakarikana ge a fihla gae kegego se na le hlapi le e tee. 
Batho ba ka buladiprojeke tša gobjala merogo le digwere gomme ba rekiša gore ba kgone go raka tlala, goba tša go hlatswetša batho difatanaga goba tša go kgoboketšadipampiri ba di rekiše gore di ye go šomišwa gape bona ba ikhweletše tšhelete.
Kgopolo ya maleba e tla abelwa meputso. 
Batho ba go swana lephukubje baatileka gore go na le bao ba hulago batho mesong ge ba tsogela medirong kudu sehleng sa marega ka ge e sa leleswiswi; gape le ba go hula bathoditšhelete metšheneng ya dipankabj.bj.
Dikarabo tša maleba di tla abelwa meputso. 
- Aowa. Phukubje ga se yaroma phiri go yo patlama tseleng; ke ka lebaka la botlatla le megabaru le go se rate go phalwa ge e gobaditšwe ke rakariki, le yona kgopolo ya go itefeletša e sa laetša botlaela.
Kgopolo yeo e amogelegago e tla putswa. 
Rakariki ke monna wa megabaru wa go se rate go fetwa ke selo. Gape ga a na kwelobohloko, o šoro, o na le moyawa go itefetša, eupša o tšweletša botlatla bja gagwe ka go itefetša ka tsela yeo e sego yona. 
- Rakariki -o rerutagore re se tšame re topa dilo ka ge di ka re hlagišetša mathata. 
Phukubje -mo bophelong re hlokomele ka ge gonale batho ba go phela ka go hlalefetša ba bangwe. 
Phiri- ge o le motho o swanetše go naganišiša gabotse pele o dira selo le ge yo mongwe a tšweletše go sona, o se se latele kudu ge e le se sempe. 
Dipoloko tša bošego, ka šakeng le ka lapeng di ka lahlwa ka ge e le taba ya go befa go bolokela motho ka gae.
Go fihlela batho lehu la kgoši e lego moetapele wa setšhaba ga se tshwanelo, batho ba swanetše go tseba le go boloka moetapele wa bona.
Go bolaya mokgomana gore e be mosamelowa kgoši ke taba ye sehlogo e swanetše go lahlwa, ka gore motho a ka se hwele yo mongwe.
Go boloka mohu ka pela ke taba yeo e ka lotwago, ya tšwetšwa pele le lehono ka ge e tla fokotša ditshenyegelo tša poloko-Go tata mohu ka mokgopa wa kgomo go ka lahlwa ka ge mehleng yeno go na le mapokisi.
Go laelwa molekani yo mongwe ke ba bogadi morago ga lehu ga se taba ye botse ka ge mo gongwe motho yoo o ka se mo rate.
Go se dumelele mohlologadi go sepelasepela morago ga lehu le gore dipula di ka senego ka lahlwa ka ge lehu le se na kamano le dipula. eupša gape e ka lotwa gore mosadi a ilele monna wa gagwe.
Go nyaka dingaka tša gohlatswa sefifi go kalahlwa ka ge eno ba go itapiša ka lefela le go itobiša ka gore o tla nyaka dilefa.
POTŠIŠO 6
6.1.1 Rameriri le bagwera bagagwe ba be baromilwe ke bathotsoko go tlo bolaya Moraba bošegong bjoo. 
Ke taba ye mpe ruri ya go dumela godira taba ya mohuta woo;ka gore o ka tsena kotsing wa swarwagobagwabolawa wenale gona e tla go hlokiša khutšo bophelong bja gago ka moka. 
- Bo ka thibelwa ke gore ge batho ba go kgopela go bolaya motho yo mongwe, o tsebiše maphodisa ka morero wo le go gana go gogelwa tabeng tše bjalo.
Boikgopolelo bja maleba bo tla abelwa meputso. 
- Ka go se notlele ngwako ka ge e be e le bošego, ke ka fao boRameriri ba kgonnego go tsena. 
T.T. o ile a leka go tšwa ka mo ngwakong, Rameriri a mo thibela gomme ba mohlasela, agobatšwa ke thipa ya Rameriri ka seatleng,morago ba mo tlogela a dutla madi ya re ge a re o ya go MmaPhuti a hlakanetšwa ke dimpša a boela morago. 
- Ke be ke tla ya go swariša batho ba kudu ka geba mogobaditše ba bile ba hlalošitšegore ba be ba tlile ka morero wa go bolaya Moraba; le go huduga lefelong le.
Kgopolo ya maleba etlaabelwa meputso. 
Rameriri le bagwera bagagwe ba ile ba bolaya Tšhidi kathipa, yooe bilego a bego a ba tlwaetše; ka gona T.T. o ile a tšhoga kudu ka ge le yena a ile a hlaselwa ke dikebekwa. 
Go ka dirwa ditšhupetšo legosaeniša batho bao basa thekgego molao wo; meagong ka moka ya mmušo gwa išwa dimemorantamo le go kgoro ya maphodisa go laetša mmušo gore o fa dikebekwa maatla ka go tseba gore bona ba ka se bolawe. 
Bagwera ba Rameriri ba ile ba hlabjakadithipa ba bolawa;ge e le Rameriri yena a babja lebaka le letelele a palela dingaka mafelelong a hlokofala a latela bagwera ba gagwe ba bararo. 
T.T. ke lesogana la go hloka kgotlelelo le go rata go ngala. Gape ke lefšega ge a kwele sago tšhoša ogopola goboelagae. 
O ba le bagweraba bantši gomme ba kganyoga gore abafe diphahla tša lebenkele ka thekoya fase.
Sekwala o lefša tšhelete ya go bonala ke Lombard eupša ga a kgotsofale o hweditše lešoba la go itirela tšhelete.
O beakanya lebagwera ba gagwegoreba mofe lenaneo pele ga nako a kgone go ba lokišetša diphahla tšeo.
Bagwera ba Sekwala ba lefela tšedinnyane a pataganye le tšeo batlogo di lefela Lokheišeneng, e ba tšhelete ya gagwe.
Lombard o mo reela molaba ka Segwai o a swarwa.
O bonwa molato pasa ya gagwe e a kgatliwa o rakwa tikologong ya Borwa ka moka.
Ge a boetše gae o rekišaleruo la mmagwe,ge a re ke a mo kgala o re ke tša gagwe; o lwa le mmagwe o a mo ngadiša.
O hwetša mošomo thokong ya Marowe.
O fiwa boikarabelo bja go hlokomela meago le dibjana tša klapo.
Sekwala o dula a nnoši klapong ka ge beng ba gagwe ba etla ka sewelo.
Sekwala o lekega gape, o bona lešoba le lengwe gape la go itirela tšhelete.
O rekiša dipoleiti tša klapo,di rekwa ka bontši.
Balaodiba klapo batla go bala dibjana bahwetša di hlaela ka makgolo a mabedi le lesome le metšo ye mene.
O ba iša mo a dibeago,ba hwetša go šetše tšemasometshela le tše tharo.
O a golegwa o dula kgolegong dikgwedi tše senyane. [30]
