KGORO YA THUTO YA GAUTENG
DITLHAHLOBO TŠA MAREMATLOU
SEPEDI LELEME LA PELE MAEMO A A PHAGAMEGO (Lephephe la Boraro)
KAROLO YA A
POTŠIŠO 1
Mokgwa wa go lekola taodišo ya go ba le hlogo.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo Moihuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
TLHAMEGO LE PEAKANYO: [10] Ditemana Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo
9-10 Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 8-7 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 6-5 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 0-5 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Mokgwa wa go lekola Taodišo ya go hloka hlogo.
Kelo ya Tekolo [40] Kgato ya 4 70 - 100% Kgato ya 3 50 - 69 Kgato ya 2 40 - 49% Kgato ya 1 0 - 39%
Meputso ya go fa hlogo[2] 2 Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo 2 Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo 1 Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo 0 Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
TLHAMEGO LE PEAKANYO: [8] Ditemana Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo
7-8 Ditemana tše hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 5-6 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 3-4 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 1-2 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Rejistara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
KAROLO YA B
LENGWALO LA SEMMUŠO [20]
Atrese Madume Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO 1. ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 14 Aporele 2004 2. go šomišwe Thobela/Morena. Go šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothalading o tee ka fase ga atrese ya mongwalelwa. 3. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bo laetše boikokobetšo, Mohlala: Wa lena. O šomiše leina la gago ka botlalo k.g.r. leina le sefane. Ga go šomišwe maswaodikga. SEBOPEGO: Meputso: [5] 
DITENG: O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago Go laetšwe kwešišo ya hlogo yeo go ngwalwago ka yona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe. DITENG: Meputso: [10]
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Segalo e be sa maleba. E se be ya matšhošetši, le ge e le ye bogale eupša e be ye e laetšago tlhompho. SETAELE LE POLELO Meputso: [5]
Palomoka ya meputso [20]
GOBA
LENGWALO LA SEGWERA [20]
PEGO
Atrese Madume Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 3 Matšhe 2004 a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng ga mongwadi le mongwalelwa. O šomiša leina la gago wena mongwadi/Sereto sa gago o šomiše maswaodikga. Sebopego: Meputso: 
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be go ya ka dinyakwa tša lengwalo. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelwe. DITENG: Meputso: 
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye ngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba Segalo e be sa maleba se laetše segwera/kwelobohloko/go amega/go kgothaletša/go nyama/go thaba kudu bjalo bjalo Setaele le Polelo Meputso: 
Palomoka ya Meputso [20]
POTŠIŠO 3
POLEDIŠANO
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A. SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwana. Botelele sengwalwa. Botelele bjo bo amogelegago. hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo sa sengwalwa. Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego. bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B. DITENG [4] Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. šomišitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, Polelo ye e hlwekilego ya maleba, maswaodikga le mopeleto le fokolago.
tšhomišo ya polelo. go hloka diphošo. mopeleto. Go šomišitšwe maswaodikga.
mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A.SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B.DITENG [4] Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. ka bophara. O tšweleditše eupša o paletšwe ke go gannyane, moithuti ga se
Bokgoni bja go tšweletša morero. tšweletša morero. O a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O dikologa seolo.
C. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Registara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. Polelo ye e šomitšitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
tšhomišo ya polelo. diphošo. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
LENANEOTHERO
FEKESE
MOKGWA WA TEKOLO Kgato ya 4 Kgato ya 3 Kgato ya 2 Kgato ya 1
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela
A.SEBOPEGO [6] Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa sebopego
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B.DITENG [4] Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego Hlogo ye e hlalošitšwego
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša ka bophara. O tšweleditše morero. eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O morero.
dikologa seolo.
D. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Registara, segalo, tlhamo lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, ya mafoko, mopeleto maswaodikga, tšhomišo Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e bontši bja ona go šomitšitšwego polelo ya felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di ya polelo. hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
diphošo. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
PALOMOKA=[20]
POTŠIŠO 4
TLHAMO GOBA SEBOPEGO [2]A.
E be sa maleba le potšišo Peakanyo ya sehlabelamokgoši Mokgwa wa go dira gore mangwalo a a lego godimo ga sehlabelamokgoši a bonagale [2]
Dintlhakgolo tšeo di amanago le potšišo [5]
POLELO LE SETAELE [3]C.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi. [3]
PALOMOKA = [10]
TLHAMO GOBA SEBOPEGO [2] DITENG [5] A. B.
E be sa maleba Peakanyo ya dintlha tše di filwego tša diteng di be tša tsela ye e amogelegago. Letšatšikgwedi E tšwa go: Nomoro ya fekese E ya go: [2] 
POLELO LE SETAELE [3]C.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi. [3] PALOMOKA = [10]
TLHAMO GOBA SEBOPEGO [2]A.
E be sa maleba Peakanyo ya dintlha tše di filwego tša diteng di be tša tsela ye e amogelegago [2]
DITENG [5]B.
POLELO LE SETAELE [3]C.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi. [3]
PALOMOKA = [10]
POTŠIŠO 5
E kgatlilwe 
Motlalepula o kwele gore Sekwala o swerwe. O be a bolawa/a tšhaba go bolawa ke tlala. 
Ee! ka ge e le mosadi wa gago o mo tshepa. Aowa! ka gore ge o le monna ga wa swanela go dula bogweng. Kgopolo ya go kwala e tla putswa. 
O ile a utswetša Lombard; pasa ya kgatliwa. O ile a swarwa ka lebaka la bohodu ge a etšwa kgolegong ke ge a gwahlafetše. 
O rile ge a le Tlhabane a thoma go babja, tšhelete yeo a rekišitšego diruiwa ka yona le yona e fedile, ba bangwe ba mo hlanogela. 
Borwa 
Go nyakelwa mosadi. 
Motho ga a swanela go nyakelwa molekani. Karabo ya go kwala e tla putswa. 
Ke hlakišwa ke pasa. 
Sofonea o be a tshwenya Lesogana la ga Ramaeba a re o nyaka pasa ya gagwe ga a kgone go šoma. 
Bašemane ba ile ba boa madišong ba tšhaba ba re ba bone Sofonea a phetheletše dikgomo. Kgaetšedi wa Sofonea o ile a bona Sofonea a etla ka tsela gomme ge a mo goelela a tšhaba. Batho ba be ba mmona le kua mašemong. 
Ya ge toro ya Mosima e bile therešo ka go hwetša dilwana tša ngwana le pampiri tšhelete.
Aowa! ka ge taba ye bjalo e sa kgonagalekudu ka ge lebati le notletšwe.
Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
O no lla ka gore o rengwa ke hlogo gomme hlogo ya mo tšea. 
Ka go bolawa kamefolo/mpholo 
O ile a huduga. 
Sefaka ka ge e bee le rangwane'a Kgoši, o be a fela a lemoša bakgomana ba bangwe gore batlogele go lahletša kgoši le ge adiradiphošo ba no dumela. Ka gona go rata nnete ba ile ba mo hloya ba mo hlokofatša ka go bolaya bana ba gagwe. 
Sefaka ga a dikedike ge a sa rate selo, obotša motho serokaphatla le gona o rata nnete. 
Balekwaba tla putswa ge bakgonne go tšweletšabokgoni bja go ngwala dintlha ka tatelano le go kgonago šitlela ka mehlala ya maleba bj.k.
Sekwala o thwalwa lebenkeleng la Lombard.
O thoma go bona lešoba la go itirela tšhelete.
Ditseno di theogile kudu.
Lombard o mmeela molaba gomme o a swarwa.
Pasa e a kgatliwa.
O thwalwa gape klapong.
O thoma go utswa dipoleiti a di rekiša.
Balaodiba hwetša go hlaela tše makgolopedi.
O a swarwa, o ya kgolegong lebaka la dikgwedi tše senyane. [30] POTŠIŠO 6
Ditšhwene 
Dinkwenyana tšela tše botsana di llwe ke rena botšhwene. 
O be a lle banaba dinkwe a tšhaba gore di ka tla tšammolaya. 
Ditšhwene di ile ge di opela dinkwe tša befelwa gomme tšahlaseladitšhwene. 
Dinkwenyana tšela tše botsana ga se tša lewa ke renabotšhwene. 
Ka phukubje, o re ruta gore re hlokomele ge motho a go botša gore o dire selo; o se senke pele.
Ka ditšhwene,ore lemošagore re tlogele go gokwa ke dijo le go naganišiša pele o dira selo. 
Ee! digole di ka mehuta ye mentši fela sa mohuta wo se ka se phele. 
Boloi 
Go dumela go badimo 
Go nyakelwa mosadi 
Go nyalwa segadikane 
Go nyalwa ke motswala 
O ile ge a kgokologa a šetše mosadi morago a nwelela ka meetseng matwetwe a re ngwetši e mo opelele košana gomme a tšwa ka meetseng e le motho yo a feletšego. 
Aowa e ka se direge kgopolo ya go kwala e tla abelwa moputso. 
Ya go neelana dikgomo. 
O be a duma dikgomo tša Mašilwane ka ge dibe di le' botse,di na le maswi a mantši di phalatšagagwe. 
Nonyana e ba tsebišitše ka go opelakošana. 
Balekwaba tla abelwa meputso ge ba laeditše bokgoni bja go aladintlha le go kgona go di fahlela bj.k.
Matheetšabohle le banenyana.
Matheetšabohle le bakgalabje.
Matheetšabohle, basadi le bakgekolo.
Matheetšabohle le monna wa motsomi.
Go tšea dikeletšo tšabathoba ka godimo ka moka.
Ga a boelwe ke selo ka lebaka la go se kgone go itšeela sephetho. [30]
