KGORO YA THUTO YA GAUTENG
TLHAHLOBO TŠA MAREMATLOU
KAROLO YA A
THETO
POTŠIŠO 1
A lebelele mesepelo le mediro yagagwe. A inntšhe diphošo tša gagwe pele a ka bona tša ba bangwe. 
O ragore mohlomongwe o dira tše di sa lokago. 
Ee! Ka gore ga go na motho yo a se nago le diphošo. 
Tšhwene ga e ipone makopo, se ra gore motho ga nke a bona diphošo tša gagwe. 
Ba ka eletšwa ka Mangwalo a Makgethwa goba go išwa go baruti ba ba eletše. Kgopolo ya maleba e tla abelwa moputso. 
POTŠIŠO 2
Batho babeba sa tsebe leina la gagwe. Bana ba sekolo ba fa barutiši maina. 
Senatla Remile Reilwego Mangwe (Tše pedi fela) 
Re a lla eupša re a thaba ge a kile a ba gona. 
O ra gore o hlokofetše / o ile badimong. 
Aowa ga se tshwanelo ka gore motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go tsebja ka botlalo. Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
Koma re bola kgororwane khupamarama re hwa nayo, se laetša gore ga se a ka a tsebiša goba go botša batho ba leina la gagwe. [15] 
Ke ntlo yeo bjale / basetsana ba welago ka go yona. 
Aowa - ka gore koma ya lehono ke ya thuto ga go sa le bohlokwa go wela. Karabo / kgopolo ya maleba e tla abelwa meputso. 
Go kgotlelela mathata. Go phedišana le banna ba bona. Go kgotlelela go belega. 
Go wetša / hlokomela bao ba welago / rupago. Go ba ruta tša koma. 
Batho ge ba phela mmogo ba kgona go thušana gabotse. 
Go šoma ga boima bjalo ka makgoba ntle le go kwelwa bohloko. Go bethwa ka ngwakong wo. Go lala ba eme go sa robalwe. 
Go aga lefelo leo le šireleditšwego gabotse pele koma e hlaga. Go hlweka. Go šomišana le ba Kgoro ya tša Maphelo. (tše pedi fela) 
Ka palamonwana ye ... 
Go batho bao ba itlhomphago le go hlompha ba bangwe e kgona go thibela metsenyetša. Kgopolo ya go kwala e tla abelwa moputso. 
Ke re moepathutse, ke tshwanelo a kodimele. 
Ee! Ke tshwanelo ka gore ba bangwe ba ka tla ba mo tšeela ge a ka se dire bjalo. Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
O laetša bohlokwa bja mosadi mo bophelong bja monna; gore ntle le mosadi a ka se kgone go aga lapa. 
Ee! Ka gore ge o nyaka go hwetša selo seo o se ratago / nyakago o swanetše go kgotlelela go fihla ge o atlega. Karabo ya maleba e tla putswa. 
'Ke mpho ya lerato la ka!' 
Ee! Ka go realo lekgarebe le tla kgona go bona ge e le gore lesogana leo le tla kgona go mo hlokomela mohla ba na le lapa. Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
Se laetša gore sereti se ile sa kgotlelela ka mo se ka kgonago. 
wa ka. Wa gago. [15] 
Thetotumišo ya segologolo. 
Tshebi ya dira ga e bolawe - motho ge a go thušitše ga wa swanela go mo fetogela bjalo ka ge a ile a fetogelwa ka la gore ga a swanela go ja tša difokeng. 
Ee! O ka tšwetšwa pele ka ge naga e sa robala, batho ba go lweša mebušo e le ba bantši. 
Ka re kgoši šikiša dira le molapo, mphago wa dira ke meetse. 
Ba ile ba fenywa / bolawa gabonolo. 
Lerumo le eja nama ya motho le sa khore - se šupa gore batho ba be ba bolayana ka bontši. 
Leina la gagwe ke Tshebi. Mošomo wa gagwe ke wa go ba tlhodi, wona o o thomile ga kgoši Thulare' mo a ilego a lebogwa ka morwedi wa kgoši. 
Ka go mo fa morwedi wa gagwe. 
Batho ba ile ba mo fetogela ba thoma go mo tsota ge a eja tša difokeng, mola e le molata. [15] 
KAROLO YA B
POTŠIŠO 3
3.1.2 3.1.3 Lebenkeleng / kantorong ya Lekope. Go fereya / Loša / kgea / apiša Mmatlala. Ee! Ka gore Modupi o be a nyaka go kgonthišiša kamano ya Lekope le Mmatlala Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
O ile a mo hula dithoto ka moka O be a robala malalatle O be a mo hlapaola (tše pedi fela) 
Aowa! Ka gobane ga di rarolle bothata eupša di godiša ntwa. Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
O be a romilwe ke Mologadi le barwa gore a bolele naye a boe ka gae. 
Ga a kgotsofatšwe ke go ba le mosadi o tee. 
Aowa! E ka se šome ka gore bophelo bja lehono ke tšhelete ka gona monna a ka se kgone go hlokomela bana le basadi bao gabotse. Kgopolo ya go kwala e tla putswa. 
Ga se gwa mo tšwela mohola ka gore Lekope o ile a se boele ka gae. 
Ke be ke tla tšwa ka mo tlogela gona fao ka ge e le yo mogolo, ka se mo roge. Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
Ke be ke tla mo iša go boramelao goba go badirelaleago gore ba ntšwele thušo. Kgopolo ya go kwala e tla putswa. 
Lekope o na le mafotle, le gona ke motho yo a rego le ge a bona nnete a ikamologanya le yona. 
O be a ile go kgopela Nadinadi gore a tle a be hlatse ya gagwe ge a hlala Mologadi. 
O ra gore ga a sa ema le yena o mo fetogetše ka ditaba tše a mmoditšego tšona, o lwa le yena. 
Aowa! Mologadi ke mosadi wa go itlhompha le gona a ka se mo swantšhe le Mmatlala. 
Nadinadi o gana ge Lekope a re ditaba tšeo a mmoditšego tšona ka Mologadi di mo phumela lapa. 
Ba ka eletšwa gore ba ithute go homola le go se tšame ba bolela ditaba tša batho. Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
O re ruta gore re se tšame re tšea ditaba mekgotheng le gona motho o swanetše go naganišiša gabotse pele a dira selo. 
Ka le le latelago o ile a ya ga Lekope go yo tsebiša Mologadi gore Lekope o mo rogile. [30] 
GOBA
Balekwa ba tla abelwa meputso ge ba laeditše bokgoni bja go tšweletša dintlha le go di fahlela, bjalo ka tše:
O fela a botša Mmatlala gore a tope se a se ratago ka lebenkeleng. O godišetša Mmatlala bana fela ga a belegele Lekope bana. O fa Mmatlala tšhelete ka mo a ratago. O tšeišwa maeto a mošamawatle ngwaga ka ngwaga. O rekišwa difatanaga tša go bitša. O agela Mmatlala ntlo ya mabonwa. O agela Pebetse ntlo. Mmatlala o boloka tšhelete ka maina a bana ba gagwe le Mokalabi. O mo hula tšhelete ka go e šomiša le Mokalabi e bile o fa le mmagwe. O mo hula dithoto tša lebenkele le tša ntlo. O mo hula le sefatanaga o ya Bokgalaka. [30]
KAROLO C
POTŠIŠO 4
O be a tšhabišitšwe ka ge sindikheithi e be e nyaka go mmolaya. 
Ee! Ka gore bophelo bja ka bo be bo tla šireletšega. Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
Karabo o lekilwe ba nyaka go mo gafiša. Karabo o ganelela go sepela le batho bao ba mo loilego. 
O be a hlokofetše. 
Bookelong. 
Bubbles o be a mo thuntšhitše kua Mokwele, ge ba be ba leka go bolaya Ariel. 
Champ le Sello ba be ba tlile go diša Kwena gore a se ke a bolaya Ariel. Kwena o be a tlile go lalela Ariel gore a mmolaye. 
O be a tseba gabotse gore seo a bego a tlile go se dira se kgahlanong le Sindikheithi. 
Aowa! Ka gore go bolaya motho ke sebe le gona o be a se na tshwanelo ya go huduša bophelo bja Ariel. 
Champ le Sello ba ile ba mo lemoga gomme ge ba leka go mo tšeela sethunya ka phošo sa thuntšha Kwena sa mmolaya. 
Ke taba ya manyami ge Kwena a hlokofetše. Karabo ya maleba e tla putswa. 
Go yo lata sengwalwa. 
Aowa. Ke be ke tla ba botša gore ba ikele ka ge ditaba tša sengwalwa e le tša bonokwane. Kgopolo ya go kwala e tla putswa. 
Ka gore ke lekgarebe le le botse mohlomongwe a ka tanya Meso ka bobotse bja gagwe. 
Bašomedi ba komišinare ba be ba hlokomologile molokoloko wa batho gomme ba itshwaretše magang fela ge Bubbles a fihla ba mo thuša. 
Batho ba swanetše go tsebagatša maitshwaro a bašomedi go bengmešomo. Kgopolo ya maleba e tla putswa. 
Ariel ke lesogana la go rata nnete, o bohlale, o na le sebete ga a tšhošetšege gape ga a na bofokodi. 
Ba be ba sa tlo ahlaahla ditaba tša lenyalo la bona. [30] 
GOBA
Balekwa ba tla putswa go ya ka bokgoni bja go beakanya ditaba ka tatelano ye botse le go kgona go fahlela ka mehlala; bjalo ka:
Karabo o kwa sephiri sa botatagwe, o ngwala ka sona. iša sengwala go Ariel Meso. Ge Bubbles a yo lata sengwala, Meso o ba le phišego o a se bala. Sindikheithi e šomiša Bubbles go eka Ariel eupša lerato le tanya yena. Sindikheithi e rera go bolaya Ariel mmileng wa Mokwele eupša go gobatšwa bona.
Kwena o lalela Ariel gore a mmolaye eupša go hwa yena. Sindikheithi e ya go hlasela Majaneng eupša Noko o lemoša Bubbles. Mabusha o bolaya Noko fela Bubbles o tseba nnete. Maphodisa a hlasela Sindikheithi kua Majaneng gomme maloko ka moka a sona a a swarwa. [30]
