Water 2 (Maize)								Sesotho sa Leboa

Go kwešiša leboo la meetse



Instructions: 

Folio strap: Koketšamohola

Byline: Tsebišo ye e tšwa mo go Mošupatsela wa Tšweletšo ya Lehea le le nošetšwago 

Photos: Use the water cycle photo

 Use the transpiration photo



Lefase le na le bokaakang bja meetse bjoo bo segetšwego mellwane bjoo bo sepelago ka leboo. Tshepelo ye e bitšwa leboo la meetse goba leboo la haedrolotšiki (hydrological cycle). 

Leboo le le akaretša dikgatokgolo di se kae, e lego: 

Moyafalo le phufulelo;

Phokafalo;

Pula (precipitation); le 

Kgobokanyo. 



Moyafalo 

Kgato ya moyafalo e diragala ge letšatši le ruthetša meetse dinokeng le matamong mme meetse a a fetoga moyameetse goba phufudi. Moyameetse wo o tloga nokeng goba letamong mme o rotogela moyeng. 



Phufulelo

Phufulelo ke tshepelo yeo ka yona matlakala a dimela a lahlegelwago ke meetse. Phufulelo le moyafalo ke ditshepelo tše pedi tšeo di bušetšago meetse moyeng. 



Phokafalo

Phokafalo ke tshepelo yeo ka yona moyameetse moyeng o tšidifalago le go boela sebopegong sa seela go bopa maru. 



Pula (precipitation)

Kgato ye e diragala ge moyameetse woo o boetšego sebopegong sa seela (phokafalo) e lego wo montši ka moo o sa hlwego o kgona go dula moyeng. Maru a ba boima mme meetse a boela lefaseng ka sebopego sa pula, sefako, lehlwapula goba lehlwa/kapoko. 



Kgobokanyo

Ge meetse a boela lefaseng ka sebopego sa pula a ka wela mawatleng, matamong goba dinokeng, goba a ka felela nageng. Meetse ao a welago nageng a nwelela fase mme a ba karolo ya “meetse a mmung” (ground water) ao a ka dirišwago ke dimela le diruiwa/diphoofolo, goba a ka tšhaba a kgobela meeleng, matamong, dinokeng, mme mafelelong a elela lewatleng – ke moka tshepelo (leboo) e thoma ka bofsa. 



Dimela di hloka meetse ka lebaka lang?

Meetse a dira gore semela se emelele thwii. Dimela tše mpsha (fresh plant material) di ka akaretša tekanyo ya 90% ya meetse. Bontši bja matute a disele ke meetse mme ona a tiiša tlhale ya semela. Ge semela se hlaela meetse a a lekanago se a pona le gona se a lepelela. Tahlegelo ye e fetišago ya meetse e hlola lehu la semela. 

Meetse a fodiša (tšidifatša) semela ka phufulelo. 

Meetse ke materiale ya popego mme dimela di a diriša gammogo le khapontaoksaete go bopa dikhapohaetreite (carbohydrates). 

Meetse ke setološi seo se rwalago diminerale tše di tologilego mmung ka medu go di fihliša dikarolong tše dingwe tša semela. 







