Kgopelo ya go fiwa ngwana yo e sego wa gago
Re hlokomela Re karolo ya Re direla
Ditirelo tša batho
Ditirelo tša mekgahlo
Ditirelo tša badudi ba dinaga tša ka ntle
Kgetha dipolelo
Go fiwe ngwana
Kgopelo ya go fiwa ngwana
Kgopelo ya go fiwa ngwana yo e sego wa gago
Tumelo le kgogelo morago ya tumelo ya go fana ka n
Tsebio ya go phumula taelo ya go fepa ngwana yo e
Dikgetho
Gatiša letlakala le
Romela letlakala le ka e-meile
E iše go tše o di ratago kudu
E dire bjalo ka letlakala la matseno la websaete
Ka ga websaete ye
Ikopanye le rena
Mathomong
Ditirelo tša batho
Botswadi
Go thusa ngwana ka madi
Kgopelo ya go fiwa ngwana yo e sego wa gago
Kgopelo ya go fiwa ngwana yo e sego wa gago
Tlhalošo
Go fiwa ngwana yo e sego wa gago e ra go dumela bohlokomedi bja semolao, go ya ka tshepetšo ya semmušo ya semolao, bja ngwana bjalo ka batswadi ba madi. Ngwana wa mafiša ke ngwana yo tšeetšwego batswadi ba gagwe mme a bewa ke molao ka tlase ga tlhokomelo ya batswadi bao e sego ba gagwe ka semolao goba legae la tlhokomelo..
Ngwana a ka fiwa
Balekane ka bobedi bja bona;
Motho yo a sego a nyalwa goba yo a hladilego;
Motho yo a nyetšego/tšwego yo molekane wa gagwe e lego motswadi wa ngwana; goba
Tata'go ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenya
Ge o nyaka go kgopela ngwana, o swanetše go kgotsofatša dinyakwa tšeo di latelago:
O swanetše go ba le bokgoni bja go tlhokomela (fepa) ngwana le go lefela thuto ya gagwe
O swanetše go ba motho wa maleba yo a lebanego go ka bea bophelo bja ngwana ka diatleng tša gago.
Ge e le gore motswadi wa tlhago wa ngwana ke modudi wa Afrika Borwa mme a dula ka mono Afrika Borwa.
Ge o se modudi wa Afrika Borwa, o swanetše go lokelwa go ka fiwa bodudi goba o be o šetše o dirile kgopelo ya bodudi.
Ka go phiwo ya bana ka sephiri, mo batswadi ba sego ba swanela go tseba motho yo a fiwago ngwana wa bona goba mo ngwana a ilego go dula, e laolwa ke Karolo 18 ya Molao wa Thokomelo ya Bana, 1983 mme e ka diragatšwa fela ge kgorotsheko ya bana e kgotsofala gore seo se tla kgotsofatša dikgahlego tša ngwana.
Ge kgorotsheko ya bana e beile bana bjalo ka bana bao ba nyakago tlhokomelo le tšhireletšo, magaseterata wa kgorotsheko ya bana o tla bea bana bao ka go tlhokomelo batho bao e sego batswadi ba bona, goba legaeng la tlhokomelo, sekolong sa intaseteri goba lifelong la polokego. E fela, ngwana goba bana ba ka bušetšwa morago go batswadi ba bona, batlhokomedi, mo ba tlago lekolwa ke modirelaleago. Mo seemong se, Kgoro ya Tšweletšo ya Leago e lefela tšhelete ya thušo ya kgodišo ya ngwana go batswadi bao ba filwego ngwana.
Phiwo ya ngwana e swanetše go kgotsofatša dikgahlego tša ngwana le go ba le dipoelo tsa bophelo bjo bo botse go ngwana.
Ge o nyaka tshedimoso ka botlalo, e ya go Kgoro ya Toka le Tšweletšo ya Merero ya Molaotheo.
Tsela ye e latelwago
E ya go tlelereke ya kgorotsheko ya bana mo seleteng seo ngwana a dulago go sona.
Tlatša Foromo ya 11, Kgopelo ya phiwo ya ngwana, go ngwana yo mongwe le yo mongwe yo o mo kgopelago.
Iša foromo ga mmogo le
Kgatišo yeo e netefaditšwego ya tokomane ya boitsebišo ya mokgopedi yo mongwe le yo mongwe le setifikeiti sa nnete sa matswalo goba tokomane ya boitsebišo yeo e sego kgatišo tša ngwana yo mongwe le yo mongwe yo a fiwago;
Foromo ya 12b, kgopelo ya phiwo ya ngwana: setatamente ka batswadi bao ba fiwago ngwana, seo se nago le setatamente seo se ngwetswego ke batswadi bao ba fiwago ngwana gore ga a kganyoge go itšeela ngwana; le,
Mo go nyakegago, Foromo ya 12, Tumelo ya motswadi goba mohlokomedi go fana ka ngwana, yeo e nago le tumelelo yeo e ngwetšwego ya batswadi go fana ka ngwana, ga mmogo le Foromo ya 13, Tumelo ya ngwana go tšewa ke batswadi ba bangwe, yeo e nago le tumelo yeo e ngwetšwego ke ngwana.
Tumelo ya tšewo e swanetše go hwetšwa go:
Bobedi batswadi ba ngwana ba madi
Mma'go ngwana yo hweditšwego ka ntle
Ngwana ka boyena, ge a le ka godimo ga mengwaga ye 10 , mme kgorotsheko e swanetše go kgotsofala gore ngwana o kwesiša mohuta le bohlokwa bja tumelo yeo
Motswadi yo a filwego ngwana mme a le ka tlase ga thlokomelo ya gagwe, ge e le gore motswadi yoo ga se a kgopele go tšea ngwana. Ge e le gore, go le bjalo, motswadi yo a filwego ngwana o retelelwa ke go fa tumelo ya gagwe ya go tsea ngwana mo kgweding e tee go ba a kgopetšwe go dira seo ke mothuši wa kgorotsheko ya bana, tshepetso ya phiwo ya ngwana e tla tšwela pele ntle le tumelo ya gagwe.
Ga go na tumelo yeo e nyakegago ka tlase ga seemo seo se latelago.
Ge batswadi ba ngwana ba hlokofetše mme go se na mohlokomedi yo a kgethilwego
Ge e le gore motswadi o ga a kgone go ka fana ka tumelelo la lebaka la go sa phelega ga botse monaganong;
o tlogetše ngwana mme ga go tsebje mo a leng;
o hlokofaditše ngwana ka go mo kweša bohloko mmeleng le go mo swara ga mpe goba o dumeletše gore ngwana a hlokofatšwe ka go bethwa goba go se swarwe ga botse ke ba bangwe;
o hlotše goba o thušitše ka go bea ngwana pepeneneng ya tša thobalano, go mo thopa goba go dirišetšwa thobalano, goba o hlotse goba a thuša ngwana go dira mediro yeo e sego ya setho;
Ke motswaqdi wa ngwana yo, go ya ka Karolo ya 16 , a bego a beilwe ka go tlhokomelo ya motswadi yo a mo filwego goba ke moithuti ka legae la bana goba sekolo goba intaseteri; goba o gana ka tumelelo ka mo go sa swanelago.
Molao
Nako
Tshepetšo ya kgopelo ya ngwana ga ntši e tšea lebaka le le telele kudu mme le ka goga gape ge e le gore morero woo o na le mararankodi.
Tefelo
Mabapi le ditefelo o ka ikgokaganya le ba lekalatiro, dikgorotsheko tša bana le Dikantoro tša Tšweletšo ya Leago.
Diforomo tšeo di tlatšwago
Mafelo le Diatrese
O kgopelwa go kgetha profense
Gauteng
Kapa Bodikela
Kapa Bodikela
Kapa Leboa
Leboa Bodikela
E lekotšwe la mafelelo ka:
Ka ga websaete ye
Ikopanye le rena
Mabaka a tšhomišo
