Tlogelo ya ofisi goba mošomo, goba ona maikarabelo, mohlala, sedulo sa bogoši goba yona terone.
Modiro wago fediša mokgwa wa go swana le kotlo ya lehu goba bokgoba.
Mokgethi yoo gantši, ka lebaka la boipelaetšo, a sa tlego go bouta ge a swanetše go dira bjalo.
Bontši bja go feta diperesente tše 50. 
Thutatumedi ya go emela kgaogano ye e feletšego ya ditheo mmogo le mediro ya theramelao, boetapele, ditheo tša botsebamolao goba tiragatšamolao, mmogo le mehola ya tšona.
Tirišo ya maatla ao a sa beelwego mollwane ka boetapele, mohlala, mo go bogošinoši goba bobušanoši.
Sephetho sa mokgethi go se diragatše kgetho.
Go šomiša maatla moo go sa amogelegego ga mmušo.
Modiro wa go ba maemong a taolo.
1. Modiro wa go hlaloša; go ikarabelela go mokgahlo wo o kgethilwego, taolo ya godimo goba mokgethi. 2. Go laolwa goba go lebeledišišwa ke mogolo.
Boetapele bjoo boitshwaro mmogo le ditiro tša bjona di elwago tlhoko le go lekanyetšwa ke boetapele bja godimo.
Sebopego sa mmušo seo go sona tiragatšo ya maatla e tlamegilego go elwa tlhoko mmogo le go lekanyetšwa ke boetapele bja godimo.
Go swanelwa ke go bega mmogo le go hlaloša go boetapele bja godimo.
Mohlankedi yoo mošomo wa gagwe go ya ka dithušo tša molao a elago tlhoko ditšhelete tšohle tša mmušo goba tša naga, tšeo a di amogelago mmogo le go di šomiša.
Tshepetšo yeo ka yona motho a kgethwago go ba moemedi wa semolao wa naga nageng ye nngwe goba setheong sa boditšhabatšhaba.
Thwalo goba kamogelo ya ditokollo tša setšo se šele ke motho, sehlopha goba setšhaba.
Motho yoo a dirago mediro le go rwala maikarabelo a hlogo goba moetapele wa naga nakwana fela.
Sehlopha seo se kgethilwego go ka tšwetša pele maikemišetšo a a itšego.
Lereo leo le bego le šomišwa ke USSR ya pele go laetša ditiro tša sephiri tšeo di ikemišeditšego go katološa khuetšo mmogo le maatla a Soviet lefaseng, di akaretša go se fane ka tshedimošo (ya nnete), dikatišani tša khuetšo, go kgotletša makoko a dipolotiki , thekgo go mekgahlo ya makomonisi mmogo le baforetši.
Kamego ya motho goba sehlopha ka tirišo ya maatla go fihlelela goba go ganetšana le diphetogo tše kgolo bolaoding bjoo bo lego gona bja sepolotiki, leago goba ikonomi.
Sephetho sa lekgotla – theramelao go tsebišwa go ba molao gomme wa gatelelwa go setšhaba ka moka.
Pušetšo-morago ya nakwana ya kopano go ka boela e tšwela pele nakong yeo go dumellanwego ka yona.
1. Mokgwa wa go rulaganya; go gokagantšha, go abelana ka letlole gammogo le go laola merero ya mmušo goba lekgotla la dipolotiki. 2. (USA) Motho goba tlhomo ye e filwego maatla go diragatša molawana wa bofelo mo nageng, khuduthamaga.
Tshepetšo, peeletšo mmogo le taolo ya tšhelete yeo e kolotwago ke ditheo tša mmušo.
Tiro ya semolao yeo e phethagatšwago ke setheo seo se diragatšago taolo ya boetapele.
Sebaka sa lefase goba kgaolo sa tokelo ya boahlodi sa setheo sa bosetšhaba.
Bokgoni bja setheo sa bosetšhaba go diragatša mešomo yeo se e filwego ka lebaka la molao le tokelo.
Batho goba ditheo ka moka mmušong goba nageng bao goba tšeo di filwego maatla a bokgoni bja taolo.
Bokgoni go ya ka moo dikgato-taolo di diragalago ka gona.
Boleng mmogo le sebaka-phihlelelo sa dikgato-taolo.
1. Kgodišo goba tšwelopele ka lebaka la kgato-taolo. 2. Tšwelopele goba kgodišo ya dibopego-taolo mmogo le ditiro-taolo.
Maatla a ditheo-taolo le / goba bahlankedi-pušo go ya ka molao goba tokelo.
Setheo seo ka go ikemela ga sona go tšwa ditheo-taolong tše dingwe, se neelanago ka sephetho-taolo morago ga nyakišišo ya taba.
Mohlankedi-khuduthamaga wa lefelo le le itšego.
Motsetaphethi wa sepolotiki yoo a kgethilwego ke mmušo go buša le go laola lefelo le le itšego.
Mokgwa wa dipolotiki moo mekgatlo ye e ganetšanago e tšeago maemo a kganetšano mabapi le pholisi goba molawana wa setšhaba mmogo le dintlha tša dikgetho.
Go tiiša goba go bolela ka nepo goba go hlomamiša maemo a, mohlala, batho ba palo ya fase setšhabeng.
Tokišo-semmušo ya tlhokego ya tekatekano ye go tšewago e hlagelela dikarolong tše di itšego tša setšhaba, mohl. go se lekalekane magareng a merafe ye e fapafapanego, dipeakanyo tša merafe, bong mmogo le bao ba sa itekanelago mebeleng.
Palomoka ya dikgopolo, ditumelo mmogo le dilo tša mohola tšeo e lego tša bohwa, tšeo e lego motheo wa tiro-leago, tšeo di abelanwago ke batho bao ka tlholego e lego ba Afrika.
1. Modudi wa Afrika, lereo leo gantši le beetšwego mothomoso wa Afrika. 2. Ka 'Se-Pan-Africanism’ ke motho yoo a iponago bjalo ka karolo ya histori ya Afrika gomme a ineetše go bokamoso bja Afrika.
1981, le tsebega gape ka la "Banjul Charter", Lengwalo leo le lemogago ditokelo tše di itšego tša batho bohle ba Afrika, mmogo le go gafela basaeni go fediša dibopego ka moka tša bokoloniale go tšwa Afrika, kopanyo ya maitekelo a go fihlelela boleng bjo bokaone bja bophelo go batho ba Afrika, mmogo le tšweletšopele ya tšhomišano ya boditšhabatšhaba.
Kamano ya ikonomi ya Afrika yeo e dumelelago tshepelo ye e lokologilego ya ditšhelete, mošomo, diphahlo mmogo le ditirelo gare ga basaeni, mmogo le go neelana ka phihlelelo go mafelo a phetolelano ya diphahlo a Afrika, ka maitekelo a go maatlafatša le go tsoša kgwebišano. Ketapele goba setlangpele sa Ikonomi-Bosetšhaba ya Afrika.
Tlwaelo ya Seafrika ya phedišano-mmogo, thuo-mmogo, mmogo le potego ya setšhaba gare ga dihlopha tša setšo goba tša merafe.
Go phatlalala ga batho go tšwa Afrika, gagolo bathobaso, go anama le lefase.
yeo gape e bitšwago Mmaraka Bosetšhaba wa Afrika. Kamano ya dinaga tša Afrika, yeo e hlagišitšwego ka kgwerano goba kwano ya semolao ka ngwaga wa 1994, go tšweletša pele kamano ya leago le ya setšo magareng a tšona, go ka itlhaganediša diphetho mmogo le tšwelopele yoe e tšwelago pele. E latetše Mmaraka-Tshwano wa Afrika.
Sešole sa Pan-African seo lekga la pele se šišintšwego go Mokgahlo-Kopano wa Afrika (woo o latetšwego ke Kopano ya Afrika) ka ngwaga wa 1964 ke Mopresidente Kwame Nkrumah wa Ghana, seo se ilego sa latelwa ke ditšhišinyo tša go fapafapana ka mengwaga ya bo-1960 le bo-1970, tšeo di bego di theilwe godimo ga kgopolo ya kwano ya tšhireletšo ya kontinente, eupša ya se ke ya diragatšwa. 
1.Mokgahlo wa go hlatholla, go tšweletša pele mmogo le go fetiša kgopolo, boikgopolelo goba filosofi ya Afrika mmogo le boitšhupo le setšo sa yona. 2. Ditšhabeng tša morago ga bokoloniale mokgahlo wa itlwaetšo mmogo le go bea taolo diatleng tša Maafrika mmogo le go dira kgopolo ya Afrika (Seafrika), boikgopolelo goba filosofi, boitšhupo mmogo le setšo seo e lego sona-sona.
Tumedi ya ka moo batho ba Afrika goba Maafrika a swanetšego go laetša moo ba yago gona, yeo e hlagišitšwego ke Mokgahlo wa ANC wa Baswa, PAC mmogo le Mokgahlo wa Black Consciousness (Boitsebo bja Bathobaso mo Afrika Borwa).
Mokgwa wa taolo wa Seafrika, woo o akaretšago go šoma ka sehlopha go fihlela maemong a fasefase, gomme o hlohleletša maloko a sehlopha goba balatedi go ntšha sehlabelo maikemišetšo a bona go a sehlopha. 
Batho ka moka bao ka tlholego e lego ba kontinente ya Afrika, eupša gantši lereo le le šomišwa go laetša bathobaso ba tlholego ya Afrika.
Tshepetšo ya tsošološo ya Afrika. 
E hlomilwe kakanyong ya Thekhwini (Durban) ya 2000, bjalo ka molatedi wa Lekgotla-kopano la Afrika (Organisation of African Unity); ka maikemišetšo a go godiša mmogo le go itlhaganediša kopano ya leago, ikonomi mmogo le sepolotiki tša dinaga kontinenteng ya Afrika go kgontšha Afrika go bapala karolo ya yona ye e swanetšego lefaseng mmogo le go bolela ka mathata a mehutahuta ao a itemogelwago kontinenteng.
Lereo leo le akaretšago batho ka moka bao ba bolelago polelo ya Seburu goba Seafrikanse.
Mokgahlo wa dipolotiki wo o fihlegilego wa histori, woo e lego gore o tšweletša pele potego ya batho-baso go naga ya bona, o gatelela bagologolo goba badimo, mmogo le bohwa bja Afrika bja batho-baso bjalo ka tokollo yeo e sa lebalelwago goba e sa lebalegego ya maphelo a bona
Motho yo a fehlago meferefere ya leago; ya ntasteri mmogo le ya sepolotiki; goba yoo a nago le seabe go kopantšha dikgopolo tša setšhaba.
Motho yoo a tlwaetšego go phatlalatša ditšhošo goba ditšhošetšo, goba yoo a tšhošetšago gabonolo.
Tirišanommogo ya segwera, gantši e hlotšwe ka tumellano; ya dinaga/makoko a dipolotiki/dihlopha go lebiša go phihlelelo ya dikgahlego le maikemišetšo a go swana.
Molaotheo wa tlholego e šele woo o sa kwanego le mekgwa, ditlwaelo goba dithušo tša setšhaba.
Mokgahlo wa ditšhabatšhaba woo o hlotšwego go thuša Mamoseleme Afghanistan; o fetotšwe ke Osama bin Laden ka 1989 go godiša molao wa Seiselamo ka go kopantšha Mamoseleme a lefase le go ganetšana le mebušo yeo e sego ya Seiselamo; gagologolo bao ba tšewago ba tsenatsena mererong ya dinaga tšeo go tšona bontši e lego Mamoseleme.
Mohlankedi wa maemo a godimodimo yo a romelwago nageng goba mokgahlong wa boditšhabatšhaba.
Molao woo o šišinywago, woo o fetošwago goba o oketšwago go ba molao, molaotheo goba molawana.
Go neelana ka tebalelo ga mmušo go ka sekišwa le/goba go ka otlelwa bosenyi bjo bo dirilwego, gagologolo bja mohuta wa sepolotiki.
Mohlohleletši wa moferefere goba botlhokapušo.
Kgopolo ya go gatelela tokologo le tekatekano yeo e sa hlokagalego, mmogo le tumelo go bokgoni bja batho go šoma kamanong ya setšhaba ntle le go hlagiša boetapele bja sepolotiki.
Motho yoo a kgomarelago ditumelo tša boganapušo goba boferekanyi, le goba a tumišago go fedišwa ga maatla a sepolotiki. 
Go hlokega ga molao ka kakaretšo setšhabeng, mmogo le go hlokega ga taolo, gantši ka lebaka la go hlokega ga taolo ya sepolotiki.
Kgato yeo ka yona nagaselete yeo e welago nageng ye nngwe e dirwago karolo ya tikologo yeo naga yeo e e thopago e diragatšago boipušo gona.
Kgopolo mmogo le dikgato tša go ba kgahlanongle go hlolwaga taolo godimo ga dinagadilete di šele, goba tša dinaga di šele, mmogo le go tšweletšwa pele ga dinagadilete go go tlo latelago seo ke maatla a bokoloniale.
Dikgato tšeo maikemišetšo a tšona e lego go oketša go se be le bofihla, mmogo le go tloša goba go fediša mediro ya go hloka potego mmogo le go direla mogau mmušong.
Tlhatlamano ya ditiragalo tšeo di rulagantšwego go thibela dikgato tša bosenyi.
Karolo ya molao yeo ethibelago goba e ganelago maloko a lekgotlatheramelao go fetola kamano le makoko a ona, e lego seo se tsebegago ka la go tshela mabato.
Magato a semolao ao a bewago ke mmušo go netefatša tekatekano go badudi ka moka, go sa lebelelwe bong, le gore wa mohlobo mang, goba setšo sefe.
Motho yoo a lego kgahlanong le boforetši goba go jeletša ga naga e šele, mmogo le katološo ya dikgahlego tša bosetšhaba ka tlhagišo ya khuetšo ya boetapele ya sepolotiki mmogo le ikonomi ke naga yeo e bontšhago borena go ye nngwe mmogo le dinagadilete tšeo.
Kgopolo ya sepolitiki yeo e theilwego godimo ga kgopolo ya gore merafe ye e fapanego mo nageng e swanetše go arogantšhwa semmušo bophelong bja poraebete mmogo le bja semmušo. E ile ya bopa motheo wa melawana ya semorafe ya Lekoko la National go tloga ka 1948-1994 gomme e ile ya gatelelwa ka melao ye maatla.
Tlhokego ya kamego efe goba efe; goba le ge e ka ba kgatlhego; mo dipolotiking ke motho goba sehlopha.
Go ikhutšiša goba go homotša ka go ineela go dinyako. Go dirwa mo molaong wa dinaga di šele go efoga thulano goba ntwa, gomme go theilwe godimo ga poelanyo goba kagišo ya dinyako ke naga-phegišani. Lereo le gantši le dirišwa go senya leina bao ba fišegelago go kgotsofatša goba go homotša manaba a bona.
Tharollo ya kgakgano ka sephetho sa bofelo sa boitlamo yeo e dirwago ke batho ba ba kgethilwego ba magareng ba diphathi tšeo di ngangišanago goba di kgakganago di dumelelanego ka bona.
Kgaolo ya lefase yeo go yona naga goba mmušo o kgonago thwii, go ba le khuetšo ditiragalong.
Kgaolo yeo go yona ditiragalo di kago tsenya kotsing dikgahlego goba dikgahlegelo tša naga goba mmušo.
Kgaolo ya lefase yeo e hlatholotšwego, yeo go yona setheo sa mmušo se kago diragatša maatla a sona.
Kgaolo yeo e hlathollotšwego yeo go yona boikarabelo bja mediro ye e itšego bo fiwago baetapele goba bolaodi bjo bo laeditšwego.
Thulano gare ga dinaga, goba dinaga le mekgahlo, yeo e akaretšago tšhošetšo goba go bewa gannete ga mabotho-tšhireletšo goba bahlabani ba ntwa.
Mašole a naga, ao a akaretšago a mo fase, a moyeng gomme le (moo go hlokegago gona), a ka meetseng.
Lefelo leo go lona dibetša di bolokelwago go lona ka sephiri, gantši go ka dirišwa e se ka molaong.
Go bušetšwa morago, goba go thibela go romelwa ga dibetša tša ntwa nageng goba dinageng.
Polao yeo e beakantšwego sephiring ya go bolawa moo go sa lebelelwago ga mohlankedi wa setšhaba.
Kgobokano goba pokano ya bontši goba dihlopha tša batho, mohlala, ka lebaka la dipolotiki.
Setheo seo go sona go boledišanwago ka ditaba tša bohlokwa, gomme gantši se filwe bokgoni bja semolao go fetiša melao, mmogo le go dira melao-taolo ya sebopego goba tshepetšo ye e itšego ya mmušo, mohlala; palamente.
Kopano ya boditšhabatšhaba ya baetapele ba dinaga go ahlaahla ditaba tše mašiši, mmogo le dintlha tša bohlokwa tša lefase.
Tumelelo ya go ngwalwa yeo e dumelelwago ka go saena ya hlogo ya naga ya molao woo o šetšego o amogetšwe ke lekgotlatheramelao.
Go huparelwa ga batho ke sehlopha moo mekgwa ya setšo ya sehlopha e amogelwago.
Sehlopha-ithaopo sa batho, mekgahlo goba dinaga, seo se bopilwego go tšwetša pele dikgahlegelo tša go swana.
Go tšea maikarabelo semmušo a maemo goba mošomo wa bosetšhaba.
Tshepetšo yeo ka yona naga e fihlelago boipušo mmogo le tokelo ya boitaolo yeo ka kakaretšo e amogelegago boditšhabatšhaba.
Kgato yeo e ka laelwago ke mopresidente bjalo ka hlogo ya naga.
Go theeletša goba go kwa le lehlakore le lengwe, tshepetšo ya semolao ya gore lekoko le lengwe le le lengwe le be le sebaka se se feletšego sa go hlagiša goba go bolela taba ya lona.
Go buša mo go feletšego goba maatla a sepolotiki a a feletšego.
Molao wa naga goba wa kgaolo wa boitekanelo le go se holofele kudu ditšwantle goba thušo ya ikonomi.
Moetapele yoo a amogelwago ke balatedi bjalo ka moetapele wa mannete goba wa makgonthe, thulanong le moetapele wa mpopi goba re ka re yoo e sego wa makgonthe, yoo a gapeletšwago go balatedi ke maatla goba mmušo wa ka ntle.
Motseta goba moemedi yoo a filwego maatla a dumelelega, goba mmoleledi, yoo a dirago legatong la motho goba setheo se sengwe.
Tshepetšo ya go tloga godimo go ya fase ya maatla a sepolotiki, yeo ka yona taolo goba mmušo wo o bušago o gapeletšago thato goba kganyogo ya wona go bao ba bušwago, go se na taba gore dikganyogo goba dikeletšo tša bona ke dife.
Sehlopha sa batho goba ditlhomo bao ba filwego maatla a semolao mo maemong a a itšego a tokelo ya boahlodi.
Maatla a semolao; goba tokelo ya go diragatša maatla.
Lefelo goba bodulo bja maatla ao a ka diragatšwago semolao; mohl. taolo/mmušo wa selegae.
Tokelo ya mmušo go gatelela boikokobetšo goba boikobo mmogo le diphetho tša bofelo, e ka ba le ka go šomiša kgapeletšo ye maatla goba ya popego ge go hlokega.
Molaotheo woo o hlotšwego mo gae, o sa tšwe ka (dinageng tša) ka ntle.
Tiragatšo ya go buša yeo e se nago mollwane wa maatla, gape le ka phedišo ya go tšea karolo ga dipolotiki, yeo gantši e amagantšhwago le mmušanoši, goba mmuši o tee.
1. Boipušo bjoo bo diragatšwago ke dihlopha, ditheo le dinagadilete, gantši ga bo laetše go ikemela go ipuša. 2. Boitemogo bja motho yoo a ikemetšego go bolaodi bja ka ntle.
Ditirelo tša dinamelwa tša tšhoganetšo, tša tshebotšo goba temošo, mmogo le tša poledišano tša tšhireletšo ya setšhaba.
Go oketšega ka lebelo le legolo ga maemo a pelego, e lego palomoka ya dipelego ya naga, gantši go lebeletšwe lebaka la magareng a mengwaga ya bo-1947 – 1961, morago ga Ntwa ya Bobedi ya Lefase.
Lebaka la moragonyana fela ga kgolo ya pelego, leo le tsebegago ka kwelo fase ye kgolo ya maemo a pelego.
Leloko la lekgotlatheramelao leo e tlogago e le moswa goba a sa tšwa go fihla, gomme a se na setulo mmušong goba lekokokganetšong.
Tshepetšo ya dikamano magareng a batho/dihlopha/dinaga moo tekatekano ye e batamelanego goba ya kgauswi le kgauswi ya maatla e lokišwago goba e nyakwago magareng a baphegišani ba ba phegišanago; ka moo go thibela kgatelelo ya motho/sehlopha/naga efe goba efe.
Go arogantšha dinagadilete tše kgolwanyana ka dinagadilete tše nnyane, tšeo gantši di phenkgišanago.
Lengwalo goba pampiri yeo babouti ba hlagišago bonkgetheng mmogo le makoko a bona go tšona.
Kgetho efe goba efe; e ka ba ya sephiri goba ye e sego ya sephiri; ya nkgetheng goba ya tšhišinyo.
Go hlakahlakanya goba go swaraswarana le tshepetšo ya go kgetha goba go bouta, lebaka e le go hlagiša dipoelo tšeo di kgahlišago goba di eletšwago, ka dipoelo tšeo di fošagetšego.
Mokgahlo woo dikgato tša wona le kgolagano le ditheo tše dingwe goba batho ba bangwe, di thibetšwego ke taolo ya mmušo ka mabaka a ditiro tšeo di tšewago di hlaola tšhireletšego le kgahlegelo ya mmušo.
Go emiša goba go thibela motho go diragatša maatla a gagwe a mošomo.
Go rerišana ka dinyako le maemo a a fapafapanego go ka fihlelela sephetho seo ka sona bakgathatema ka moka ba ka dumelelanago.
Legora goba mothalo woo o kgaolago mollwane ka palamenteng, woo bao e sego maloko ba sa swanelago go fetela ka thoko ye nngwe ya wona.
Ditlhokego tša motheo go tšweletša pele bophelo bja motho.
Seo batho, motho goba kamanong ya sehlopha ba ka se kgonego go phela ntle le sona gabotse.
Kgopelo goba mmako wa motheotheo, woo ntle le wona tšwelopele ya go ba gona ga motho e šitišegago, mohlala; tokelo ya go phela.
Naga yeo e lego maemong ao go ona dithušo goba methopo ya yona e sa lekanago, moo e lego gore e gapeletšega go lebelela ditheo tše dingwe goba dinaga, go nyaka thušo go ka tšwela pele go ba gona.
Mokgwa thupišong ya dipolotiki, woo o lebelelago thuta-mahlale ya boitshwaro bja setho bja motho.
Tshwaragano ya sehlopha sa maitshwaro, mehola le dikgopolo mabapi le bophelo.
Motho goba naga yeo e tšeago karolo ntweng.
Lekgotlatheramelao leo le nago le Makgotla a Setšhaba ao le tee la ona le emelago dikgahlego tšeo di šupeditšwego, mohl. dikgaolo tša dikgetho kua Senateng ya USA goba mephato kua Ntlong ya Borena ya UK.
Kamano ya semolao gare ga dinaga tše pedi dintlheng tšeo di laetšago dikgahlego tša go swana.
Tlhamo ya tlhakamolao woo o sisintswego woo o fiwago lekgotlatheramelao goba Palamente go o dumelela.
Lengwalo la semolao leo le bolelago le go hlagiša ditokelo tša motheo tša motho gammogo le sehlopha setšhabeng.
Ditiro tšeo maikemišetšo a tšona e lego go fokotša goba go thibela kgonagalo ya go ima.
Palo ya dipelego go sekete se sengwe le se sengwe sa setšhaba ka ngwaga.
Boikgopolelo goba filosofi yeo e hlokago goba e nyakago maikutlo goba boitshwaro magareng a bathobaso ba tlholego ya Seafrika moo e lego gore ba swanetše go tlogela go inyatša goba go itebelelela fase gomme ba hwetše boitšhupo bja leago goba kgwerano bja bona gore ba kgone go hwetša thotogelo ya sepolotiki mmogo le maatla.
Go kgontšha batho-baso go diragatša mmogo le go tšea maemo maemong le ditikologong ka moka tša setšhaba.
Kgopolo yeo e hlolegilego USA mathomong a ngwagakgolo wa bomasomepedi gomme e theilwe godimo ga dikgahlegelo tša bathobaso ba Afrika gammogo le boitšhupo bja bona bjalo ka sehlopha seo se ikgethollotšego goba se ikemetšego ka noši seo se swanetšego go lwela tokologo ya ikonomi le ya sepolotiki go tšwa go bathobašweu.
Polelo le tlhagišo ya temogo ya semorafegammogole go ema mmogo magareng a bathobaso, e hlolegile USA magareng a mengwaga ya 1960.
Mokgoši woo o rerwago go tšwa mohloding wo mongwe ntle le woo e lego wa nnete.
Motho yoo a ikgafetšego go mehola le ditiro tša bonamodi, gape ka kakaretšo a tšewa bjalo ka yoo a lego boleta go dintlha tša leago goba tša setšhaba, bjalo ka kahlolelo ya lehu.
Go hlagiša bomenetša goba modiro woo o sego molaong pepeneneng.
Mošomi mošomong wa kgwebišano goba wa matsogo, yoo mešomo ya gagwe e hlokago gore a apare diaparo tša mošomo goba tša tšhireletšego.
Batho ba sepolotiki sa nnete goba seo se feletšego bao ba tšewago bjalo ka seboka.
Motho yoo gantši le gantši a putlago goba a tshelago mollwane ka mabaka a semolao.
Mokgwa wa go tshela mollwane gantši le gantši woo o akaretšago mesepelo yeo e sego ka molaong go tshelaganya mellwane.
Go tšwa mo nageng ka go tshela mollwane wa yona e se ka molaong.
Kopano yeo e sego ya tlwaelo; yeo gantši e sego ya semolao; go ahlaahla dintlha le go tla ka ditharollo tše di ka kgonagalago mmogo le mekgwa ye e amanago le dintlha tšeo. Gagolo kopano ye e beilwe tikologong ya tlhago ye botse kgole le ditoropo tše kgolo.
Kgato ya sepolotiki yeo maikemišetšo a yona e lego go theoša goba go fokotša thulano le go godiša goba go tšweletša pele potego magareng a manaba/magogelathoko.
Mo dipolotiking, bokgabo goba mokgwa wa go lekelela kudu, le ge e le mo lebakeng la go ka tsoga ga ntwa neng goba neng, go lekelela morero wa lenaba goba legogelathoko ka kholofelo ya gore legogelathoko le tlo boela morago.
Lengwalo leo le nago le letseno le le lekanyeditšwego mmogo le tshwenyagalelo.
1.Tshepetšo ya mmušo yeo e laetšwago ke mediro ye e itšego, ya melao ye e momaganego, le bolaodi goba boetapele bja tše kgethwa. 2. Tshepetšo yeo e kego yeo e sa kobegego ya bolaodi bjoo bo bonagalago ka melao le ditshepetšo tšeo di tiilego, tšeo di momaganego tša semolao. 3. Mokgahlo wa bahlankedi ba mmušo bao ba šupilwego gona le go kgethwa, ke go re tirelo ya setšhaba.
Molawana goba tshepetšo yeo e tsebagaditšwego ke mmušo wa selegae, gomme wa matlafatšwa goba wa tsentšhwa tirišong ka tsela ya go swana le ya molao wa palamente.
Komitikhuduthamaga yeo e filwego mediro ya mmušo ya naga.
Motho yo a šomago bjalo ka leloko le le feletšego la komitikhuduthamaga (kabinete) ya naga.
Sehlopha sa mediro goba kgoro yeo letona le rwelego maikarabelo a yona.
Go rulaganya leswa komiti ya hlogo ya mmušo ya matona.
Sehlopha seo se lomagantšhitšwego gabotse seo se tšwetšago pele dikgahlegelo le maikemišetšo, gantši a mokgahlo woo o lwantšhago mmušo.
Potfolio goba sehlopha sa mediro yeo e amanago le ntlha ye e itšego, mohl. tšhireletšo goba kgolo.
Tlhatlamano ya ditiragalo tšeo di amanago le nako le sebaka, ka go šomiša dikgato tša bošoro goba tše thata, go senya ka boomo goba yona sabotasi, mmogo le mekgwa ye mengwe ya poifišo go fihlelela maikemišetšo ao a beilwego.
Go ikopantšha le bakgethi go hwetša thekgo ya sepolotiki.
Go ikopanya le bakgethi go hwetša dibouto.
Taelo ya morero go godiša bokgoni, tiragatšo mmogo le maatla a sehlopha le/goba molao goba tlhomo.
Tshepetšo ya ikonomi yeo e theilwego godimo ga thuo ya poraebete mmogo le mmaraka wo o bulegilego.
Go amogela taba yeo e beetšwego go boutelwa lekgotlathera-melaong.
Pouto ya mohlankedi yoo a sepedišago modiro kopanong goba komiting, yeo e šomišwago go roba tekano ya dibouto.
Lekoko la dipolotiki leo le lekago go goketša thekgo go tšwa go mehlodi ye mentši ka moo le ka kgonago.
Sehlopha sa batho ba kgauswi le kgauswi, mohl. maloko a lekgotlheramelao a a welago lekokong le le itšego la dipolotiki goba sehlopha sa dikgahlegelo, ao a kopanelago thoko goba sephiring go tšea sephetho sa dintlha tša go swana le maano, mokgwa le tomaganyo pele ga ngangišano.
Go kgaotša nakwana ka dithulano ka kwano gare ga bao ba hlabanago kgaolong ya maemo a selegae, a kgaolo goba a bosetšhaba.
Motho yoo a filwego maatla a go lebeledišiša mangwalo, dikgatišo, dihlagišwa tša mo seraleng goba tšona tša paesekopo, difilimi bjalobjalo, go ka fediša goba gona go thibela tšeo di bonwago goba di tšewago di sa amogelege goba di sa kgahliše.
Palo ya palomoka ya setšhaba kgaolong ye e itšego, mmogo le go kgobokanya tshedimošo ye e feletšego ya dipalopalo, ya leago goba setšhaba, mmogo le ya ikonomi.
Taolo go tšwa ntlheng ya bogare godimo ga go tšewa ga sephetho, tiragatšo mmogo le kahlolo ya sona setšhabeng.
Tshwantšhišo yeo e laetšago lefelo la khuetšo le la taolo mo mmušong goba mo nageng / sebopego sa mmušo bjalo ka motsemošate goba lekoko la sepolotiki.
Lekoko leo le latelago molao wa bogare bja tsela, gomme le tšea maemo a e ka bago a bogare bja makoko-tšibogo a letsogong la go ja kudu, le a motheo a kua letsogong le letshadi kudu.
Moetapele yoo mešomo ya gagwe e lego ya setlwaedi bjalo ka hlogo ya naga, mohlala; morena goba kgoši palamenteng ya temokerasi.
Kgaolwana ya theromelao (ntlo) ya palamente, mohlala; lekgotlatheramelao goba senate.
Motho yo e kego o godiša phedišano goba kgwerano, yoo a latolago kgopolo ka go ipshina ka go phela bophelo bjo botse ntle le go ba le seabe ka mafolofolo lebakeng la phedišano.
Kgogedi ya setho ya khuetšo, yeo e kgahlišago gape e hlohleletša potego goba botshephegi le boineelo gare ga batho le balatedi, gomme gantši go fihla moo motho a itshepetšego go yo mongwe go mo thoba maikutlo goba gona go mo homotša.
Lengwalo leo go lona melao ya motheo e laetšwago, gomme kudu leo le bolelago ka melao ye e amanago le setheo sa bohlokwa se bjalo ka Dinaga tše di Kopanego, goba leo le laetšago ditokelo tša botho.
Tumelelo go tšwa bolaoding bjo bo hlomilwego go hloma goba go bopa taolo ya tokelo, ya setšhaba goba ya boipobolo bjalo ka thutatšhupatlotlo yeo e dumeletšwego, goba go diragatša tše di itšego tša tokelo tše bjalo ka kgwebišano ye e itšego.
Teori goba kgopolo ya gore tiragatšo ya maatla a sepolotiki e swanetše go laolwa ka mokgwa wa molao bjalo ka kgaogantšho ya makala a taolo a lekgotlatheramelao, bolaodi le tshepetšo ya molao.
Khudugo ya batho bao ba nolegilego moko.
Leloko la palamente leo le rwelego maikarabelo a go netefatša go ba gona ga bašomi ka yena lekokong ge go swanetše go ba le go bouta palamenteng mafelelong a ngangišano goba taba, ka tlwaelo a thušwa ke dimmedikgolo tša go fapafapana.
Lehu go bana ba sekete sehlopheng sa bana ba mengwaga ya 1 – 4 nakong ye e itšego goba ye e filwego.
Palo ya bana ba ka fase ga mengwaga ye mehlano go basadi ba sekete sehlopheng sa mengwaga ya 15–49 setšhabeng.
Maemo a motho bjalo ka leloko la naga. Bo neelana ka ditokelo tše bjalo ka go kgetha goba go bouta, le polokego goba tšhireletšo ke molao, gomme bo ka rweša motho maikarabelo a bjalo ka tirelo ya sešole.
Lekgotla leo le kgethilwego go sepediša pušo ya toropo.
Maikemišetšo a kgopolo ya go aga leswa dikgaolo tša bohlokwa go tsošološa tlhabollo ya ikonomi.
Boipelaetšo bjoo bo se nago dintwa ka gare kgahlanong le mmušo moo batšeakarolo ba ganago go obamela.
Mmušo wa naga goba kgaolo ka batho bao e sego ba sešole.
Go fetoša goba peobakeng ya sešole ka batho bao e sego mašole.
Ditokelo tšeo di tiišeditšwego ke naga go badudi ka moka ba yona, ka kakaretšo ka molao goba lengwalo-tumelelo la ditokelo molaotheong.
Dihlopha le ditlhomo tša poraebete tšeo di šomago maemong a magareng a taolo (setšhaba/mmušo) mmogo le motho le leloko goba lapa.
Ntwa magareng a badudi ba naga e tee.
1. Teori goba kgopolo ya leago yeo e nago le peopele ya motheo ya gore, dikgahlego tša dihlopha tša go fapafapana tša ikonomi ya leago, di hlagelela ka go thulana. 2. Teoring ya Marxist, kgagamalo gare ga dihlopha tše pedi tše di ganetšanago, mmogo le katano yeo e diragalago, yeo e tšwago go dihlopha tše pedi tšeo di ganetšanago, bjalo ka ge e hlathollwa ke kamano ya bona go maatla a tšweletšo, gagolo e bonagalagare ga mmušo wa bokapitale (sehlopha seo se bušago, seo se ruilego goba se nago le maatla a tšweletšo)mmogo le wa bašomi bao ba se nago sa bona (sehlopha sa makgoba a magolo).
Tlhabano goba phapang ye e tsogago go tšwa go maiteko a llaga a ikonomi ya sehlapha se se itšego go buša se sengwe goba go fediša pušo goba kgatelelo yeo.
Maemo ao ka ona tiragatšo ya maatla a popego, yeo e sa laolegego, yeo gape e bago leditlamorago tše mpe, e fenyago, gomme e godišwago ke setšhaba.
Kabinete yeo e bopilwego go tšwa go kgolagano ya dihlopha di se kae tša sepolotiki, gantši ge go se lekoko leo le kgonago go hwetša bontši bja diboutu.
Go kopanya maatla nakwana ke makoko a dipolotiki a mabedi goba go feta ka maikemišetšo a go kwagala a go buša, eupša ka kwešišo ya gore ga go lekoko leo le tlo tlogelago melawana ye e fapanego ya yona mmogo le boitšhupo.
Go fihlelela dipheletšo tša sepolotiki ka mokgwa wa dikgolagano magareng a makoko goba dinaga tše di fapafapanego.
Maemo a lehloyo goba bonaba magareng a USA le USSR, mmogo le bagwera ba tšona ba go fapafapana.
Mokgwa wa go laetša megolo mmogo le maemo a mošomo ka ditherišano magareng a balaodi le diyunione tša bašomi.
Molao woo o nyakago gore maloko a sehlopha, mohl. kabinete, a rwale maikarabelo ka noši mmogo le ka mohlakanelwa a boitshwaro bja ona.
Lebaka goba mohla historing, woo ka wona dinaga tše maatla tša Europa tše bjalo ka Brithani, Portugal, Spain le Fora di bego di iphile dilete di šele, ka go di šomiša bjalo ka methopo ya direditala le go di jabetša goba gona go di jeletša ka ditsela tše dingwe tše di fapafapanego.
Maikemišetšo le tshepetšo ya go hlagiša le go buša dikoloni / diletekgaolo tšeo di tšwelago naga ye e dirago bjalo mohola.
Naga yeo e iphilego diletekgaolo di šele. Brithani, Fora le Portugal e be e le tšona mehlala ye megolo ngwagakgolong wa bolesomesenyane, mmogo le pejana ngwagakgolong wa bomasomepedi.
Molao wa go se akaretše batho ba mmala ditokelong ka botlalo tša leago goba tša setšhaba.
Motho goba batho bao ba kgethilwego semolao mmogo le go fiwa mošomo wa go nyakišiša dintlha tša bohlokwa setšhabeng.
Sehlopha sa batho seo se šupilwego goba se kgethilwego go diragatša modiro wo o laeditšwego, bjalo ka go nyakišiša taba ye nngwe, goba seo se laolago tiragatšo ya modiro wo mongwe.
Sebaka se se bulegilego sa naga ya setšhaba, gagolo seo se šomišwago bjalo ka kgaolo ya boitapološo.
Seripa sa naga seo se swerwego le go šomišwa ka go swana ke bohle, e sego seo e lego sa motho o tee fela.
Lehumo goba dikgahlegelo tša motho yo mongwe le yo mongwe setšhabeng.
Selete seo e lego sa setšhaba ka moka.
Ditokelo tša setšhaba tšeo di tšwago go tsebo, thoto mmogo le diphahlo tše dingwe tšeo di swarwago ka kopanelo ke setšhaba seo, bjalo ka ditokelo tša thoto ya tlhaloganyo goba mahlale, ditokelo tša dimenerale le lefase.
Mokgahlo wo monyane wa mokopanelwa, woo o theilwego kabelanong ya maruo mmogo le maikarabelo.
Kgopolo ye e tseneletšego ya setšhaba yeo e gatelelago phedišano ya tlhago ya batho mmogo le tšwelopele ya bona; go rua diphahlo ka go swana goba go lekalekana mmogo le mokgwa wa tšweletšo; poelanyo ya bobušanoši ya sehlopha seo se se nago sa sona gomme se phela ka go rekiša seo se nago naso; gomme bofelong sa feleletša se hlohlorile mmušo.
Setheo seo se fanago ka ditirelo tša leago goba tša setšhaba maemong a mmušo wa selegae, mohlala, toropokgolong goba seleteng.
Tšwelopele goba tshepetšo ya go matlafatša setšhaba mmogo le go godiša maemo a sona a bophelo.
Go nea setšhaba taolo ya semmušo goba maatla a semolao go ka kgontšha go diragatšwa ga mediro ye e itšego ya leago le ya setšhaba.
Motho ofe goba ofe yoo a šomelago go kaonafatša boleng goba maemo a bophelo setšhabeng.
Palo ya bana bao ba belegilwego ke mosadi ka o tee yoo a phologilego lebaka la pelego.
Mo Afrika Borwa, dihostele tša bong bo tee goba bja go swana, go swara bašomi ba ba tšwago mafelong a ka ntle ba batho-baso.
Mmušo wa go tšea sephetho ditšhabeng tšeo di aroganego kudu, moo molao wa, goba diphetho di ka fetišwago goba tša tšewa ge fela di thekgwa ke bouto ya sehlopha-ntši mmogo le sehlopha sa bonyane tšeo di amegago, ka go realo e fana ka kotelo goba "veto" ya go kwanelwa.
Taolo le tokelo ya boahlodi tšeo di kopantšwego gape di lekana, gantši ka go lebelela maatla ao a abelanwago tshepetšong ya bofeterale goba ya tshwaraganelo.
Tšhomišano ya semolao magareng a dinaga tše pedi goba go feta moo e lego gore naga ye nngwe le ye nngwe ga e lahlegelwe ke boipušo bja yona go me e lomagane go feta tshwaraganelo eupša e sego bjalo ka mokgahlo. E ka tiišetšwa ka molawana wa tirišano ya "veto" ntlheng ya go tšewa ga sephetho.
Selekane sa dinaga, seo go sona naga ye nngwe le ye nngwe e dulago e ikemetše. Ditlemagano goba dikamano tše di na le dikgahlegelo tša go swana, mmogo le maikemišetšo a bjalo ka tšhireletšo, dikamano di šele mmogo le kgwebišano.
Kgatelopele yeo go yona makoko ao a thulanago kua bofelong a tsenelago tumelelano yeo e rarollago go se kwane goba go se dumelelane go go lego gona, yeo ka yona go fedišwago bonaba bjoo bo lego gona gare ga ona.
Phihlelelo ya phedišo ya thulano yeo e lego molaleng ka maemo a phenyo ao a tšwelelago pele (gare ga makoko ao a thulanago).
Motho yoo a ganago go tšea karolo modirong goba tiragalong ka lebaka la tumelo goba mekgwa ya gagwe ya setho, mohlala; go rwala dithunya goba go tšea karolo tirelong ya sešole.
Go ba le temogo ye e tseneletšego bjalo ka sebopego sa thuto ya kgololo go ka kgona go lekanyetša le go lebeledišiša dikgopolo, dikamano mmogo le ditswalano tšeo gantši go sa išwego felo ka tšona.
Motho yoo a gapeletšegago go ingwadiša mabothong a sešole.
Ingwadišo ya kgapeletšego lebothong la sešole.
Sebopego sa temokerasi yeo e hwetšagalago ditšhabeng tšeo di aroganego kudu. E theilwe godimo ga molao wa kemedi ya go lekana, boitaolo goba boipušo bja sepolotiki bja ditšhaba goba dihlopha tša bonyane, mmušo-tshwaraganelo wo botse goba wo mogolo, mmogo le tokelo ya dihlopha tša bonyane go kotelo goba gona go dira "veto" diphethong tšeo di phethago dikgahlegelo tša bona tša bohlokwa.
Go diragatša dipolotiki ka tsela yeo e lego gore tumelelano e a godišwa, gomme karogano le thulano di a efogwa, go tsongwa ga nnete goba kwano ya magareng ye e tiilego.
Kgopolo ya sepolotiki yeo e tsebegago ka thekgo ya setšo, mošomo, taolo, thoto ya poraebete le morero wo o lokologilego.
Sehlopha sa batho bao ba filwego mošomo wa go thala molaotheo goba go hloma mmušo.
Kgaolo yeo e kgaoletšwego kgetho ya bahlankedi ba setšhaba. 
Balatedi goba baemanokeng ba mohlankedi yo a itšego wa dipolotiki, goba lekoko le le itšego la dipolotiki.
Batho bao ba nago le tshwanelo ya go kgetha goba gona go bouta kgaolong goba seleteng sa dikgetho.
Sehlopha sa melao ya motheo mmogo le melawana ya sepolotiki, seo naga e bušwago ka sona, go akaretša mešomo, maatla le mehola ya mmušo, mmogo le tswalano goba kamano gare ga naga le badudi ba yona.
Pokanokemedi yeo e filwego mošomo wa go thala molaotheo.
Ditshepedišo tšeo go ya ka tšona melawana ya go buša e thalwago ka gona.
Molao wa maano woo maikemišetšo a wona e lego go thibela go gola ga tikologo ya khuetšo ya moganetši goba lenaba, mohlala, molao wa Mmušo wa Amerika go thibela go gola goba go atologa ga tikologo ya khuetšo ya Soviet Union morago ga Ntwa ya Bobedi ya Lefase.
1. Mo dipolotiking tlwaelo ye e sa ngwalwago yeo e fetogilego tlwaelo gomme e amogelwa bjalo ka molao wa motheo le ge e le gore go ka no se hlokagale gore o gapeletšwe ke kgorotsheko. 2. Mo dikamanong tša boditšhabatšhaba tumelelano yeo go dumelelanwego ka yona ke dinaga go laola ditlwaelo tšeo di amogelegago; mohl. Selekane sa Geneva ka ga dintwa.
Go akaretšwa ga dihlopha-kgahlegotheo tšeo di rulaganego, bjalo ka diyunione tša bošomi lemekgahlo ya kgwebo kgatelopeleng ya go dirwa ga melao ditemokerasing tšeo di gatetšego pele.
Tiro ya go fa goba go amogela moputso wo e sego wa semolao goba letsogo-kobong go hwetša tshwaro ye e sa nyakegego mererong ya kgwebo goba ya mmušo.
Leloko la mohlomphegi yoo go ka thwego ke wa lefase wa borakgwebo le babuši goba balaodi ba tlhakanasela.
Kgorogelo ka maatla ya ka bjako goba yeo e sego molaong ya go tšewa ga mmušo goba gona go o menola, e ka ba ka tiello ke lebotho la sešole.
Dikgato goba maitekelo a go thibela gore dintlha tša nnete di tšwele nyanyeng goba di tsebje.
Maemo a a tsitsipanego moo diphetho tše boima tše kotsi gape di le mašiši di swanetšego go dirwa mo nakwaneng ye kopana.
Peelano goba go hira mmogo le go tšwetšwa pele ga batho ka go kgetha medirong ya mmušo mmogo le go fana ka dikontraka ka ntlha ya segwera ntle le go lebelela thuto goba bohlatse bja go kgona bja bona.
Maemo moo makoko a a ganetšanago a palelelanago maikemišetšong a bona a go nyaka tharollo yeo e tlo amogelegago makokong ka bobedi.
Kgatelopele ya go fihlelela sephetho.
Mokgahlo wa sešole sa naga wa semmušo.
Maatla ao a neetšwego motho goba mokgahlo, yoo a šomago bjalo ka motshepiwa wa maatla a bjalo gomme e sego bjalo ka moholegi ka boyena, mohl. go fiwa maatla a tšhoganetšo go Mopresidente ke Konkrese ya USA.
Kgato ya go lopa goba go kgopela ka ntlha ya tokelo goba maatla, kgopelo goba mmako wa kgapeletšego.
Mokgwa wa go buša moo batho e lego bona mothopo wa bofelo wa maatla a sepolotiki. Go ka hwetšwa mehutahuta ya temokrasi; le ge go le bjalo; go tšea karolo ka go tuma go dirweng goba go tšeweng ga diphetho le mmušong dikgalegelong tša setšhaba ke tšona di dirago ditaelo tše kgolo tša motheo.
Kgatelopele yeo ka yona mmušo wa boemedi o kgethwago ke batho bao ba nago le tshwanelo ya go bouta ba naga.
Tshepetšo yeo ka yona mmušo o rwešwago maikarabelo a badudi ba wona, yeo ka yona badudi ba tšeago karolo ka tokologo mererong ya naga ya leago, ya sepolotiki mmogo le ya ikonomi. 
Go bonagatša maikutlo nyanyeng, gantši ka sebopego sa tšwetšo pele le kopano ka seboka go bontšha go ema mmogo le go thekga lebaka le le itšego.
Ponagatšo goba kwagatšo ya mo pontšheng goba ya mo pepeneneng ya thekgo ya taba goba ya go hlagiša goba gona go tšweletša dingongorego.
Lekala goba ngwathaganyo ya tirelo ya setšhaba.
Tekanyo ya bagodi (ba mengwaga ye 65 go ya godimo) mmogo le baswa (ba ka fase ga mengwaga ye 15) godimo ga setšhaba sa go šoma (sa mengwaga ye 15 – 65).
Kgato yeo ka yona taba ye e amago setšhaba goba taba-phatlalatša e tsošwago go dipolotiki tša balata le tša ditherišano, gomme di bewa bohlabanelong goba go batho bao e sego balata go ka sekasekwa le go tšeelwa sephetho, mohlala; go fetoša potšišo goba taba ya go ntšhwa ga mpa goo go nyakegago gore e se be ga sepolotiki.
Go fokotšega ga setšhaba kgaolong ye e itšego ya lefase.
Kiletšo goba teleko ya motšwantle yo a sa nyakegego go tšwa nageng.
Go tloša mmuši setulong sa go buša.
Go se šomiše kgethollo ya morafe bjalo ka lebaka mo tabeng goba mo kganyeng, setheong goba maemong a a itšego.
Go swara motho kgolegong ntle le sebaka sa go itšhireletša lekgotleng la molao goba yona kgoro-tsheko.
Mokgwa wa kgapeletšo diatleng tša mmušo go fenya ka polelo naga goba mmušo wo mongwe go diragatša goba go tšea magato a kotsi.
Naga yeo e lego legatong la go tšwelela pele maemong a pele, a bobedi mmogo le a godimo a ikonomi ka tebelelo ya go godiša maemo a bophelo a setšhaba ka moka. 
Thušo yeo e fiwago dinaga tšeo di hlokago go godiša kgolo ya ikonomi ka ntlha ya go ithuša le tšhomišanommogo ya seng, mohlala, ka go neelana ka mašeleng a peeletšo diporojekeng ka bobedi tša bosetšhaba le tša poraebete tše di itšego, ka mešokotšo ya fase le ka mabaka ao ka kakaretšo a kgethegilego, go akaretša tefelo ka tšhelete ya selegae.
Kgatelopele ya go fetišetša maatla go tšwa mmušong wa bogare / setšhaba go ya go wa kgaolo (wa profense, wa selegae).
Mmuši wa go ba le taolo a le noši.
Khudugo ya setšhaba yeo e bakwago ke dintwa, mohl. tšeo di bakilwego ke Shaka.
Taelo go tšwa bolaoding bja godimo yeo e nago le taelo ya tiragatšo goba ya go dirwa ga selo.
Tshepedišo ya dikgetho yeo go yona baemedi ba kgethwago thwii ke bakgethi goba bona babouti.
Batho bao ba sa kgonego go phadišana goba go phenkgišana ka go lekana le ba bangwe, goba gona go ipshina ka dibaka tša go lekana, gantši ka lebaka la maemo ao a lego gona a leago le kgethollo ya sepolotiki.
Sehlopha sa ditaelo seo se laetšago ka botlalo ditsela tša go šomana le go robja ga melao ya setheo, go akaretša ditokelo tša makoko, ditshepedišo tša dikotlo le boipiletšo.
Komiti yeo e filwego maatla a go tšea kgato ya kgalemo.
Go godišwa ga dikgahlegelo tša sehlopha se tee sebakeng sa ditokelo tša dihlopha tše dingwe.
Molao woo o amago batho ba bangwe goba ba ba itšego e se ka tshwanelo, goba o ena le ditlamorago tše di sa lekanego go dihlopha tše di itšego tša batho.
Motho yoo a timilwego tokelo ya go kgetha.
Tshedimošo yeo e kgopamišitšwego goba e dirilwego ya maaka ka boomo go huetša dikgato tša ba bangwe.
Khuduego ya phatlalatša yeo e bakwago ke tlhokego ya taolo ye e nyakagalago ya setšhaba.
Tiragalo goba kgatelopele ya go rarolla bothata goba kganetšano.
Kgopolo ya molao ya moahlodi yoo a sa dumelelanego le sephetho sa bontši bja kgoro-tsheko.
Kgetho goba kgopolo yeo e fapanego goba yeo e ganetšanago.
Go se dumelelane goo go tšweletšwago ke dikgopolo le ditumelo tša semolao.
Go abelana ga lehumo magareng a batho nageng. Karogano e tloga e nyaka e sa lekane ka mehla, gomme e hlola dihlopha tša ikonomi tše bjalo ka sehlopha sa bahumi, sa magareng le sa bahloki.
Go fana ka lefase go batho goba dihlopha.
Sehlopha seo se fapanago ka setšo, tumelo, leago goba mohlobo sa batho, seo se dulago kgaolong ye e itšego ka fase ga pušo ya bolaodi bo tee goba bja go swana bja sepolotiki.
Tshepetšo ya makoko a dipolotiki moo lekoko le le itšego le sego maatla fela, eupša le rena le go makokokganetšo a naga mmogo le bophelo bja sepolotiki.
Lereo leo le šomišwago tshekatshekong ya thušo ya dinaga tša ntle; gagologolo ka dinaga tšeo di tšwetšego pele ka ntasteri; go laetša kganetšano le maemo a a šišimetšego a kgopolo ye bohlale ya setšhaba ka ga melawana le maikemišetšo a mananeo a thušo.
Kgaolo goba le ge e ka ba toropo moo batho ba sepelago ka dinamelwa go ya bokopanelong bjo bogolo gape e le bja kgauswi bja ikonomi, moo ba fetšago nako ye ntši ya letšatši gona, bao gape ba bitšwago ka la setšhaba sa bomolao.
Poelomorago, tšhitišo goba tlalelo ya taba.
Go fokotšwa ga palo ya bašomedi, bogolo goba palo ya didirišwa goba thoto, le / goba morero wa mediro goba ditirelo tšeo di diragatšwago.
Go kgetha le go biletša batho ditirelong tša kgapeletšego tša sešole.
Tšhišinyo ya mathomo ya molao.
Motho yoo a tilago tirelo-kgapeletšo ya sešole.
Hlogo ya sehlopha seo se gwebago ka diokobatši (tšeo di lemago) e se ka molaong.
Tšharakanyo ya tshepedišo ya papatšo ya diokobatši.
Motho yoo a tlišago diokobatši (tša go lema) nageng e se ka molao, gape a dira bjalo sephiring.
Go ba le madulo a mabedi a bodudi dinageng tše pedi sammaletee, mohlala; naga ya matswalo le naga ya bodulo.
Ditshepedišo tša molao tšeo maikemišetšo a tšona e lego go šireletša ditokelo le kgololosego ya batho, mohlala; motho yoo a gononelwago bosenyi,o swanetše go pharwa ka molato kgorong ya tsheko ya molao, gomme a fiwe sebaka sa go itšhireletša le go ba le boemedi bja semolao.
Kgopolo yeo e theilwego godimo ga tumelo ya gore go na le kgolagano gare ga batho le lefase la tlhago, le gore boitekanelo bja peakanyo ye, bo bopilwego ke kamano goba tsenelelano ya sehlopha sa diphedi le tikologo ya tšona.
Bokgoni bja naga goba mmušo go fihlelela kgolo le tlhabollo ye e tšwelago pele ya ikonomi.
Mokgwa wa tšhomišo-kgapeletšo wa ikonomi go fihlelela maikemišetšo a setšhaba.
Bokgoni bja go laola dithušo tša batho mmogo le mmušo wa bona (Adam Smith); mahlale a teori a melao ya tšweletšo mmogo le kabelo ya lefa (McCulloch); tshepetšo goba peakanyo ya ikonomi ya naga.
Kgopolo ya go gatelela tekatekano ya ikonomi, ya leago mmogo le ya sepolotiki.
Moetapele wa maemo; gantši a tlogetše mošomo; yoo baetapele ba nako ya gabjale ba ikopanyago naye.
Kgato goba modiro wa go kgethela motho mošomo goba maemo; ka tlwaelo ka go kgetha goba go bouta; kgetho ka go tuma ga maloko a boemedi a Palamente.
Ditiragalo tša go hwetša thekgo ya setšhaba go nkgetheng yo a itšego go dikgetho tše di tlago.
Pego ya phatlalatša ya melawana, dinyako le maano a lekoko la dipolotiki leo le tšeago karolo dikgethong.
Sehlopha sa bakgethi seo se hlomilwego bjalo ka mokgahlo wa tlhokomelo go kgetha mongwe, se mo kgethela mošomo wo o itšego.
Thulaganyo yeo go yona makoko a mabedi goba go feta, ao ka kopanelo a thekgago nkgetheng yo a itšego ka go bouta goba go kgetha mmogo, goba ka seboka.
Sehlopha sa badudi bao ba nago le tshwanelo ya go kgetha dikgethong.
1. Tumelo ya gore setšhaba se swanetše go bušwa ke sehlopha se se kgethilwego sa batho bao ba filwego gape ba rutegile kudu. 2. Boikgantšho goba temogo ya go ba yo mongwe wa sehlophasa bakgomana.
Go netefatša gore kgato ya go thwala e diragala ka tsela ye e lekalekanago gore e be ye e lokilego e sa kgetholole.
Go fana ka taolo le dithušo.
Melao yeo e dumelelago dithušo tša maatla le taolo.
Go dira molao.
Go fana ka tokelo ya molao go motho goba sehlopha, gomme gagolo tokelo ya go bouta.
Go hlohlomiša ka go tiiša ditlwaelo goba maemo a a itšego ao a ka se kego a fetolwa gabonolo goba a kago no se fetolwe le gatee, bjalo ka tlhohlomišo goba tlhomo ya ditokelo tša botho.
Tlwaelo goba tiro ya go tsenelela ka gare ga lekoko la dipolotiki go ka kgona go huetša molao wa lekoko leo o le ka gare ga lona.
Tumedi ya go neelana sa mathomo ka pabalelo goba peakanyo le tšhireletšo ya tikologo ya tlhago go ka tšwela mohola ikonomi ya batho.
Dibaka tšeo di swanago ka palo; bogolo; boleng; tiišetšo; e se gore e be tše kgolo goba tše nyane; di lekane ka seriti; maatla le tlotlego. 
Taelo goba thulaganyo ye e swanago, ye e sa tšeego lehlakore ya setšhaba.
Go gola ka lebelo ga maime, phegelelo le bogolo bja thulano.
Sehlopha sa batho bao ba nago le dikgahlegelo, bao ba nago le taolo ya molao setšhabeng, mohlala, bao ba laolago ditheo tša mmušo.
Khudušo le teleko ka kgapeletšo ga sehlopha goba dihlopha tša setšo se se itšego go tšwa seleteng goba nageng yeo go ba gona ga bona go bonwago bjalo ka go go sa nyakegego, goba go sa kgahlišego, gape le phefolo ya polao ya bontši.
Go ba gona ga dihlopha tša go fapafapana tša setšo setšhabeng se se itšego.
Maiteko a go tloša go ba gona ga dihlopha tše di itšego tša setšo seleteng goba setšhabeng, ka polao ya bontši.
Taelo ya molao go leleka motho goba sehlopha go tšwa lefelong goba kantorong.
Tlhomo ya semolao ya Brithani fase ga taolo ya "Comptroller" le Mohlakiši goba Moruni-kakaretšo yoo a hlakišago ditšhupatlotlo ka moka tša mmušo goba setšhaba gomme a hlagišapegelo ya diphihlelelo tša gagwe go Komiti ya Tšhupatlotlo ya Setšhaba goba Mmušo ya "House of Commons". 
Kgaolo ya go tšwa lebopong go fihlela dimaele tša bosepediši bja dikepe go ya lewatleng tše 200, moo maemo a lebopo a nago le tokelo ya go hlohlomišwa.
Ditho goba maloko a batho mokgahlong moo maikarabelophethišo a beilwego gona.
Motho yoo a kgethilwego go phethagatša melao goba dipholisi, maano, bj. bj. 
Lekala la mmušo leo le filwego taolo ya go phethagatša tlhakamolao.
Lekgotlataolo leo le sepedišago mediro ya phethagatšo.
Motho goba batho bao go bona maatla a a phagamego a phethagatšo ya molao nageng goba kgaolong a beilwego go bona.
Sehlopha goba phanele yeo e šupilwego goba e kgethilwego go tšwa go lekgotla le le tletšego goba le le feletšego go buša goba go laola le go hlokomela porojeke, tiro goba go mametlella molao.
Setheo seo se filwego modiro wa go mametlella molao le pholisi.
Piro ya semmušo ya mopresidente wa naga yeo e filwego mošomo wa go nyakišiša dipholisi, go hlokomela ditirelo mmogo le mametlello ya ditaelokgolo tša mopresidente.
Bokgoni bja go mametlella le go diragatša melao.
Taolo ya go mametlella melao le pholisi.
Maemo a a itšego ka gare ga setheo sa taolo a a gapeletšago setheo go tšea dikgato tše di itšego.
Motho yoo a ileditšwego go tšwa lefelong le lengwe go ya go le lengwe.
Motho yoo a tlogelago naga ya gabo, ka tlwaelo ka lebaka la maemo a sepolotiki goba a leago.
Kahlaahlo goba tshekatsheko ya matseno goba ya go nyakišiša dikgonagalo.
Ditshekatsheko goba dipoledišano tša pele tšeo di swarwago go kgoboketša tshedimošo le go hlohlomiša dikgonagalo.
Sebopego sa mmušo seo go sona bolaodi-bogolo goba taolokgolo e bewago ka matsogong a mopresidente yo kantoro ya gagwe ka sepolotiki goba molaotheo e kgaoganego le lekgotlatheramelao.
Se laetša karolo ya mmušo goba mokgahlo woo o lego ka ntle ga bolaodi goba taolo ya palamente.
Kgopolong ya sepolotiki ke batho bao ba swerego dikgopolo tše boima goba tše thata mmogo le dipono goba ditebelelo tše di gatetšego goba di tšwetšego pele maemong a mmušo ikonoming, ke go re ga go thoto goba phahlo ya poraebete yeo e swanetšego go dumelelwa mo mmušong.
Kgopolong ya sepolotiki, ke batho bao ba swerego dikgopolo tše thata, tša go dumela mo ditlwaelong goba re ka re tšona ditlwaedi mmogo le setšo sa kgale (tša bokhonsebethifi) le dipono goba ditebelelo tša tšibogo goba phetogo, ba bolela ka go boela morago dinakong tša pele le tše kaone.
1.Dintwa le dithulano magareng a dihlopha le ditšhaba ka gare ga sebopego se segolo, gape le go lwa magareng ga mašika le meloko ka gare ga morafe. 2. Ntwa ya ka gare magareng ga magoro ka gare ga lekoko la dipolotiki.
Naga yeo e se nago taolo ye ntši ye e bonagalago godimo ga selete se segolo a yona, gomme e sa atlege go tšweletša pele potego ya yona, boipušo, molao le taolo ya ka gare ya yona, mmogo le kgonagalo ya kgolo ya ikonomi, mohlala; Somalia bofelong bja ngwagakgolo wa bomasomepedi.
Lereo la Marxist leo gantši le dirišwago go lokafatša kgato ya sepolotiki, leo gape le bolelago gore sehlopha sa bašomi bao ba se nago phahlo, bao ba sa golego tšhelete yekaone, se ntšhwa tseleng ke dikganyogo tša sona, dinyakwa le dihlokwa, gomme se ka se kwešiše ditumelo le dikganyogo tša sona ka tshwanelo go fihlela se bontšhwa tsela goba gona go eletšwa.
Kgopolo ya sepolotiki yeo e tsebegago ka tumelo ye e hlokago kgopodišišo, kgarahlo, boetapele bja mafolofolo, bohlomphegi, mmušo wa maatla a magolo, mmogo le potego ye e sa belaetšego ya setšhaba. Ka kakaretšo, e amanywa le mokgwa wa go buša wa Mussolini kua Itali ka mengwaga ya 1922-1945.
Motho yoo a lekago ka moo a ka kgonago go boelwa go tšwa go maemo ao a neelanago ka dibaka go ipshina ka ditokelo tšeo di fetago tekano gammogo le go holega ditšheleteng.
Tumelo yeo e rutago gore naga ya tshepedišo goba sebopego sa bofeterale, ke tsela ye e ratwago goba e kgethwago ya go rulaganya naga yeo e nago le maloko a ditho a a fapafapanego, mmogo le kgonagalo ya dihlopha tše di fapanago tša setšhaba.
Naga yeo e nago le dikgaolo tša mmušo tša go fapafapana; ye nngwe le ye nngwe e ipshina ka boipušo; mohl. lebakeng la thuto.
Boleng bja sepolotiki bjoo bo bopilwego ke palo ya ditho goba dinaga, mebušo ye menyane, moo maatla a mmušo wa bofeterale goba wa tshwaragano, a fokoletšwago go ditaba tše di šupilwego goba tše di itšego tša molaotheo, tše bjalo ka molao wa dinaga di šele, mmogo le tšhireletšo, gomme dinaga, dilete goba diporofense, di hwetša maemo a godimo a boipušo bja semolao le bja sepolotiki. Mehlala ke Amerika (USA), Canada, Australia, Intia, le Rephaboliki ya Bofeterale ya Jeremane.
Motho yoo a abelanago, gomme gantši a tšwetša pele dikgopolo goba maikemišetšo a sehlopha, eupša e se leloko, gomme a sa tšee karolo gantši le gantši ditirong tša sona. 
Kgopolo ya tshepedišo ya sepolotiki, yeo e lebelelago dipolotiki tša bong, dikanano tša maatla le seng tša go bona diphošo goba gona go sekaseka tshepedišo-leago ye e bušwago ke banna, yeo ka yona banna ba nago le tokelo godimo ga basadi ka go godiša tekatekano ya bong, ditokelo tša basadi mmogo le ditaba tša go ba ama.
1. Taolo ya sepolotiki yeo e theilwego tšhepedišong ya ditokelo le mediro, tšeo go ya ka tšona, hlogo goba moetapele wa sepolotiki, a hirišetšwago bahlanka goba balata, gomme bona ba mo direla mediro goba ditirelo tše di itšego, tše bjalo ka thekgo ya sešole. Malata ka go realo a ba le tokelo ya go ahlola, motšhelo, gomme a laela bahlanka ba ona. 2. Ka kgopolo ya Marxist, ke mokgwa wa dipolaseng goba wa nageng wa tšweletšo.
Tirelo ya setšhaba bjalo ka maatla a nnete mo nageng.
Leina-gokwa la dinaga tšeo di tšwetšego pele, tšeo e sego tša bokomonisi tša lefase, tšeo gantši di tšewago go ba dinaga tša Amerika Leboa le Europa Bodikela, mmogo le Japane, Australia le New Zealand.
Go hudušwa ntle le boikgethelo bofe goba bofe gape le go huduša ntle le tumelo ya motho; gantši ka ntwa.
Karogantšho ya kgapeletšo magareng a maloko a merafe ya go fapana.
Kgapeletšo ya moganetšani goba molwantšhani ka tšhošetšo goba tirišo ya lebotho la sešole.
Mehuta ye e fapafapanego ya thušo go kgabaganya goba gona go tshela mellwane ya naga.
Maikemišetšo a go šalwa morago ke naga ye e ikemetšego tirišanong le dinaga tše dingwe, mmogo le mekgwa ya go a fihlelela.
Mokgwa-thulaganyo wa naga le sebopego sa yona sa mmušo, e ka ba sa naga tshwaragano, goba sa naga ya bofeterale.
Lefelo-kopanelo; goba kopano moo polelo e tlo dirwago goba kgwebo e diragatšwago gona.
1. Dinaga tšeo di diilago goba di hlokago go feta mo Afrika, Asia le Latin Amerika. 2. Dihlopha tša segae tša setšo, tšeo di ithulaganyago ka sepolotiki lefaseng la boditšhabatšhaba, mohlala, tšeo di tšwago dithokgweng tša Amerika Borwa. 3. "Dinaga kiletšwa tše bjalo ka Thaiwane le Afrika Borwa pele ga ngwaga wa 1994.
Tokelo ya go bouta.
Kgatelopele ya makgonthe ya go diragatša kgetho ya sepolotiki ntle le khuetšo ye e sa nyakegego, tšhošetšo goba tirišo ya maatla, le neelano ya nnete ye e nepagetšego ya dipoelo.
Maemo a go lokollwa go tšwa go taolo ya boithatelo mmogo le go ipshina ka tokologo ya gago; tokologo ya ditiro mmogo le tokelo ya boipušo.
Lengwalo ka ga ditokelo tša botho mo Afrika-Borwa, leo le dirilwego ke ANC ka ngwaga wa 1955.
Motho yoo a lwago kgahlanong le seo a se bonago bjalo ka mmušo wa kgatelelo le goba woo e sego wa tshwanelo, bjalo ka karolo ya go lwanela tokologo.
Tokelo ya go hlagiša dikgopolo ntle le dikgoreletšo tše di sa tshwanelago go tšwa go mmušo.
Tokelo ya go gatiša mangwalo a ditaba, dimakasini, dipuku, diphamfolete le tše dingwe tša go swana le tšona, mmogo le go gaša ka metšhene goba elektroniki, ntle le go tsenwa ka gare goba go thibelwa ke mmušo.
Tokelo ya go rapela goba go khunamela go ya ka ditumelo ka go fapafapana ntle le go kgoreletšwa ke mmušo.
Molawana wa ikonomi wa phadišano ye e gololosegilego ya mebaraka, mmogo le go se tsenwe ka gare kudu ke mmušo ge go tliwa mo diphethong tša ikonomi.
Phetolelano ye e tšwelago mahlakore ka bobedi mohola ya diphahlo le ditirelo gare ga dinaga, ntle le dithibelo tše bjalo ka mananetefo le diabelo.
1. Selete seo go sona naga e dirago mollwane le ye nngwe. 2. Selete goba kgaolo yeo e lego mafelelong a kgaolo goba lefelo leo go lona go dulago batho mo nageng.
Baetapele ba Mozambique, Tanzania, Zambia le Angola, bao ba bego ba thekga twantšho ya tokologo kgahlanong le mebušo ya nako yeo ya Rhodesia le Afrika Borwa.
Ditokelo tša motheo tša batho ka moka bjalo ka ge di theilwe ke, mohlala; Lengwalo goba molao wa ditokelo wa Ditokelo tša Botho tša Dinaga tše di Kopanego, bjalo ka tokelo ya tlhompho mmogo le ya go bouta.
Mananeo ka moka a go ithuta le a katišo, ao a išago go mangwalo ao a lego godimo ga maemo a thuto-kakaretšo, eupša a le fase ga a thuto ye e phagamego.
Naga yeo e bušwago ke ditokollo tša dikebekwa goba go ya ka melao ya bokebekwa.
Maemo a go ba monna goba mosadi.
Tshepetšo yeo maikemišetšo e lego go fokotša kgatelelo ya bonna bophelong gomme e efa sebaka sa go swana go basadi go dira phetho yeo e tseneletšego go lenti la sepolotiki, ikonomi mmogo le leago setšhabeng.
Tlhathollo ya ditlwaelo tše di bopilwego tša leago, tša mediro le maitshwaro a bongtona le bongtshadi.
Tshepedišo yeo ka yona babouti ka moka ba naga ba tšeago karolo go kgethweng ga baemedi go bopa mmušo.
1. Rosseau: Sephetho sa mohlakanelwa sa batho ka moka ba naga, go lebeletšwe fela ditaba tšeo di loketšego setšhaba ka moka, go sa akaretšwe ditumo goba dikgahlegelo tša bojato tša bohle. 2. Tlhalošo-kakaretšo: ditumo, dikeletšo goba dikgetho tša bontši-ntši bja setšhaba.
Kago-leswa le tsošološo ya dikgaolo tše di senyegilego tša setoropo go swanelana le maemo a batho ba magareng, gomme gantši go baka go tlošwa ga badudi ba maemo a fase.
1. Batho ba maemo a godimo setšhabeng. 2. Batho bao ba lego fela ka fasenyana ga bakgomana. 
1. Khuetšo ya mabaka a thutafase dipolotiking tša boditšhabatšhaba, bjalo ka lefelo, bogolo, dithušo goba methopo ya tlhago, sebopego mmogo le setsha sa naga, mohlala, Brithani bjalo ka naga ya sehlakehlake, e be e ena le tokelo ya dipolotiki tša tikologo goba tša lefase kgahlanong le tlhaselo ya ka ntle. 2. Go sekaseka dipolotiki, histori le setšhaba ka go lebelela mabaka a thutafase.
Kgato ya go tshwenyana le dikgaolo tša dikgetho ka tsela yeo e lego gore go tlo fa lekoko la dipolotiki thušo yeo e sa lokelago.
1. Kgaolo goba toropo ya dintlo tša masakana goba ya ditlhaka, yeo e dulwago ke batho bao ba timilwego leago le ikonomi. 2. Ka tlholego ke kgaolo yeo Majuta a bego a gapeletšega go dula go yona.
Mohlankedi yoo a sego gona, yoo a golelwago mogolo e se ka molaong.
Ditaba tšeo di amanago le lefase ka bophara, mohlala, ikonomi ya lefase, botšhošetši bja lefase.
Mokgwa wa go swara ditaba le dintlha tša bohlokwa kudu mmogo le matshwenyego a dinaga ka moka tša lefase ka kamano ya mahlakore a bontši.
Tshepedišo ya lefase ka bophara ya dinaga, diikonomi tša tšona mmogo le dikamano, yeo e amago maatla le lehumo la dinaga ka moka.
Maitekelo a go oketša maatla le khuetšo dikamanong tša boditšhaba-tšhaba ka go tšea maeto a semmušo kgafetšakgafetša go ya dinageng di šele ke baemedi ba mmušo.
Mokgwa goba bokgabo bja go buša naga, kgatelopele ya go laela, go laola le go sepediša mokgahlo, mmogo le maikarabelo a setšhaba go dikgato tšeo.
1. Sehlopha-leago seo go tšwa go sona, batho bao ba diragatšago maatla, ba ntšhwago go sona. 2. Kgopolong ya Marxist, ke sehlopha seo se nago le bokgoni bja tšweletšo.
Sehlopha sa batho bao ba kgethilwego go laola goba go sepediša merero ya setheo.
Sehlopha sa batho bao ba kgethilwego go diragatša taolo mothamong wa taolo, wa thero ya melao goba wa bofahloši goba boeletši.
Batho ba se kae bao ba bušago go tiragatšo ya maatla ya sepolotiki setšhabeng.
Sehlopha seo se bušago naga goba boleng bjo bongwe bja dipolotiki.
Mehola ya tsebokahlolo, khuduthamaga mmogo le theramolao ya naga. Tšhomišong ya USA e laetša gape le ditirelo tša setšhaba.
Bolaodi bja naga.
Mokgahlo woo o theilwego go diragatša mediro ye e itšego taolong ya naga.
Sebopego sa semolao sa mmušo wa bogareng goba wa profense ka maikarabelo a thekgo ya khuduthamaga mmogo le taolo ya bofelo yeo e neetšwego mohlankedi wa mmušo.
Mmušo woo o bušago goba o ipotšago gore o buša naga ya wona o le nageng e šele, ka tlwaelo mabakeng a a makatšago, bjalo ka ntwa goba ntwa ya bana ba mpa, yeo mmušo ka yona, o lelekilwego goba o ithaopilego go itelekela nageng ye botho goba ya segwera ya mmušo.
Go šunyašunya nko ke mmušo mererong ya ikonomi le leago, bjalo ka go laola mebaraka, mmogo le mo mererong ya dinaga tše dingwe.
Hlogo ya naga yoo a emelago borena bja Brithani Dinaga Kgweranong tše dingwe, mohlala, Canada le Australia.
Go hwetša tšhelete, maatla le mogau ka mekgwa ya go se tshepagale, ka tlwaelo ka go thušwa ke maemo le taolo.
Melao ye megolo ya aparteite mo Afrika Borwa, mohlala, go hlongwa ga dinagamagae tša bathobaso, sebakeng sa ditlwaelo tša tšatši ka tšatši tše potlana, tše bjalo ka dinolofatši tša bosetšhaba tše di aroganego.
Mokgwa wa go fetiša tshedimošo, woo e sego wa semmušo goba mabarebare ka go anegelana go tšwa go motho yo mongwe go ya go yo mongwe.
Maloko a a tlwaelegilego a setšhaba ao ka tlwaelo a sa ithulaganyago gabotse, empa ba ka gatelela khuetšo ya sepolotiki.
Maemo a tlotlo moo motho a ikhwetšago; ao a hlagišago kgonagalo ya go ipshina ka ditokelo tšeo di feteletšego mmogo le mohola wa maemo a godimodimo a ditšhelete moo e lego gore setšhaba ka kakaretšo se ka e tšea bjalo ka yeo e sa lokelago.
Naga yeo go thwego e maemong a maatla kudu tshepedišong ya mmušo wa naga e lego seo se bonagalago go khuetšo ya yona godimo ga dinaga tše nnyane.
Tumedi ye e gatelelago bohlokwa le pabalelo ya tikologo ya tlhago.
Go ya ka histori, ke lefelo la bodudi mo Afrika Borwa, leo le dulwago ke batho ba mebala ya go feta o tee.
Mokgoši goba propakanta yeo e sa tlogego e laetša mothopo ofe goba ofe.
Lefelo le le swaetšwego go dula fela sehlopha sa morafe wo o itšego bjalo ka karolo ya molao wa tlhabollo ye e aroganego wa mmušo wa aparteite.
Ditaba tšeo di tšwelago sehlopha sohle mohola, mmogo le go neelana ka motheo wa dikgato tša sehlopha.
Dilo tšeo sehlopha se ka di nyakago ka matshwanedi bjalo ka tše e lego tša sona, bjalo ka tokelo ya thuto ya sona, mmogo le tšhomišo ya polelo ya sona.
Maloko a lebotho le le itlhamilego ka dibetša tša ntwa ao a sego a ka mehla goba a sego a tlwaelo, gagolo ao a lwantšhago mabotho a madira ao a hlohlomišitšwego.
Ntwa yeo e sego ya tlwaelo, yeo go yona e lego gagolo madira a a itlhamilego a tlholego (ya segae) ao a tšeago karolo.
Ditshepedišo tša sešole le tšeo ekego ke tša sešole, gagolo e le tša mokgwa wa go se kgobokane, tšeo di swarwago seleteng seo se lego ka fase ga taolo ya manaba, goba seleteng seo se sa iketlago, ka mabotho ao a sa tlwaelegago, ao bontši bja ona e lego a tlholego ya segae.
Ka tlholego go šomišwa go ba gona ga dikepe tša ntwa go kgodiša naga ya maatla e šele, ka ngangišano ya bodiplomate goba bojeletši, ka nako go oketšwa bojeletši bjoo bo dirwago ka ditšhošetšo tša namolo ka sešole, gagolo ke naga ye maatla kgahlanong le ye e se nago maatla.
Go se namole, goba go se tsenetsene ka gare, gagolo molao wa dinaga tša ka ntle goba dinaga di šele.
Dipolotiki tšeo di theilwego godimo ga melao yeo e tiilego, mmogo le dibakwa tše di tiilego, tše di phegelelago tša dikgato tše di tiilego. 
Motho wa go ba le dikgopolo tše di tiilego, tšeo di tlogago di sa tšweletše selo mabakeng ao a nyakago kwano.
Dipekwa gantši e šomišwa go hlaloša boradipolotiki mmogo le batho bao ba emago le mokgwa wa ngangabalo go tharollo ya thulano ya sepolotiki. Se se ka akaretša ditšhupetšo tša bošoro tša go gwaba ka seboka, twantšho ka dibetša goba lebotho la madira leo le sego a tlwaelo. Lereo le maeba le laetša bao ba dumelago gore tšhomišo ya kgapeletšo ga e nyakege. Ba laetša ba ikamanya le boipelaetšo bjo e sego bja ntwa goba bošoro, botseta le tharollo ya dithulano ka khutšo.
Motho yoo a nago le maatlaphethiši mmušong, mohlala; tonakgolo yeo e laolago kabinete.
Hlogo ya naga ya semmušo goba wa motshwanedi, mohlala, kgoši goba mopresidente, a ena le maatla taolo goba a se na ona.
Motseta wa maemo a godimo yoo a emelago naga yeo e lego leloko la Dinaga Kgwerano nageng ye nngwe ya Dinaga-Kgwerano. Lebelela moampasetara.
Modudi wa Afrika Borwa yoo a bego a se na tokelo dikgethong tša bosetšhaba pele ga go tsentšhwa tirišong ga molaotheo wa Afrika Borwa wa 1983 goba molaotheo wa 1993, goba yoo e lego mosadi goba yoo e lego segole.
Motho ofe goba ofe, legoro la batho goba setšhaba seo se hlokišitšwego tokelo ka kgethollo yeo e sa lokago pele ga ge molaotheo wa Afrika Borwa (Molao wa (nomoro ya) 200 wa 1993 ) o tlo šoma.
Motho yoo a swerwego ntle le tumelelo ya gagwe; ka ntlha ya kholofetšo goba tšhireletšo yeo e fiwago ke baswari ba moswarwa go fihlelela maikemišetšo a a itšego; ao ka ona motho yo a swerwego a tlo gololwago.
Tumedi yeo go ya ka yona naga e nago le tokelo ya go fetola tlolomolao ya potego ya selete sa yona ka go šala morago motlolamolao le semeetseng, le ge e ka ba ka seleteng sa naga yeo e swerego motlolamolao goba yeo e mo dumelelago tsela goba botseno, maikemišetšo e le go tšea moswarwa goba go hlakahlakanyetša motlolamolao bophelo.
Ditokelo tšeo di ka se kego tša rekišwa goba go fetišetšwa go motho yo mongwe, tšeo bathoba swanetšego go ba natšo ka kakaretšo ka lebaka la gore e le batho.
Sehlopha sa maitlhomo a a feletšego a phegelelo ya bomotho mmogo le dikgopolo mabapi le dipolotiki; ikonomi le setšhaba goba leago; yeo e swerwego ke sehlopha sa batho (lekoko; naga; mokgatlo wa go lwanela tokologo); bao ba neelanago ka motheo wa kgatho ye e rulagantšwego ya sepolotiki.
Motho yo a khudugelago nageng bjalo ka modudi, ntle le go hlompha melao ya naga ye a hudugelago go yona ya bokhudugedi.
Ka tlholego ke kopano yeo e bitšwago ke moetapele wa setšo (kgoši) ya setšhaba go ahlaahla dintlha tše mašiši goba tša bohlokwa.
Tokologo goba tshwarelo go tšwa go tshwanelo goba kotlo, yeo e sego karolo ya mošomo goba boemo bjo bo sa kgahlišego. Wo mongwe wa mehlala ye e tsebegago gabotse ke tshwarelo ya bodiplomate goba botseta.
Tatofatšo ya boitshwaro bjo bobe, yeo e latofatšwago go moswaratiro wa ofisi goba wa mošomo wa setšhaba, mohlala, mopresidente wa Amerika.
Morero wa go nyaka go atološa maatla, kgatelelo le mafelo ga mmušo go tšwetša pele dikgahlegelo tša ona.
Motho yo a fanago ka tshedimošo kgahlanong le tšhireletšo, mohl. a eka tokololo ya boiphemelo.
Kopano ya go ahlaahla ditaba tša bohlokwa.
Maemo a naga go lokologa go tšwa go taolo ya ka ntle gomme e bonwa bjalo ka naga-boipušo lefaseng.
Kgato goba sebaka sa go hwetša tokologo go tšwa taolong ya ka ntle yeo e bonago lefase bjalo ka naga ye e ipušago.
Se tswetšwe/belegwe goba se tšweleditšwe mmušong, nageng goba kgaolong.
Ka tlwaelo koketšego ka bjako ya go goroga ga palo ya godimo ya batho kgaolong ye e itšego, bjalo ka banyaka mošomo ditoropongkgolo, goba baeti mo nageng.
Ka tlwaelo, go dula ga batho kgaolong ye e sa lokišetšwago bodulo, gape e se na dinolofatši tša motheo tše bjalo ka meetse, mohlagase le kelelatšhila, gantši se se diragala fela ka ntlenyana ga ditoropokgolo, gomme go ba le meago yeo e sa agwago gabotse, gape e hloka thulaganyo. 
Motho yoo ka tlwaelo, ka lebaka la go putšwa ka mašeleng, a neelanago ka tshedimošo go ditirelo tša maphodisa goba tša tšhireletšo, ka ga batho goba ditiro tšeo a di tšeago di belaetša.
Karolo ya kgale ya toropokgolo, yeo e pitlaganego goba e ena le batho ba bantši, gomme ka dinako tše dingwe, e diila.
Ditsenelelano; dikgato le dikamano tšeo di hlomilwego gabotse go tšwetša pele maikemišetšo a a itšego; ao ka tlwaelo a beakantšwego ka sebopego sa semolao. Mohlala ke kgorotsheko; kgoro ya ditirelo tša setšhaba goba mmušo wa profense.
Sebopego sa tlhabano goba ntwa ya pherekanyo, yeo e hlagišago goba gona go senola botšhošetši, thukhutho le thulano ye e hlometšego ka gare ga naga, mmogo le go tshelaganya mellwane ya naga.
Tiro goba lebaka la go tsogela kgahlanong phatlalatša mmušo wo o kgethegilego go ya ka molaotheo.
Sehlopha goba motho yo a bontšhago kgahlego ye kgolo goba tshwenyego tabeng ye e itšego.
Ka tlwaelo ke sehlopha sa batho bao ba rulagantšwego semolao, bao ba abelanago mekgwa ya go swana, maitshwaro, ditumelo mmogo le maikemišetšo, gomme ba leka go huetša molao goba pholisi ya semmušo go fihlela maikemišetšo a bona.
Sehlopha sa melao le melawana ya motheo ya sepolotiki ya poelano ya sebakanyana yeo ka yona naga e bušwago, yeo e šomago go fihlela molaotheo wa leruri o ka thalwa, mohlala, Rephapoliki ya Afrika Borwa ka ngwaga wa 1993.
Go golega badudi bao e lego manaba, badudi ba bangwe ba šele, le ge e le badudi ba naga yeo, bao ba tšewago ba le kotsi tšhireletšong ya naga, gagolo ka nako ya ntwa.
Boemo bja go beelwa thoko goba gona go kgaphelwa thoko go ka tšea karolo mererong ya lefase.
Lebotho la sešoleleo le bopilwego ke ditokollo tša go tšwa dinageng tša go feta e tee, gomme le šoma ka fase ga taolo ya boditšhabatšhaba, leo le beilwego kgaolong go thibela go tšwela pele go lwa magareng a mabotho ao a lwantšhanago kgaolong yeo.
Thuto ka dikamano gare ga bakgathatema bao gagolo e lego ba mmušo go putlaganya mellwane ya mmušo, go akaretša dipolotiki tša boditšhabatši, molao wa boditšhabatšhaba mmogo le dikamano tša ikonomi tša boditšhabatšhaba.
Dikamano gare ga bakgathatema bao gagolo e lego ba mmušo; gagolo go putlaganya mellwane ya naga; go akaretša dipolotiki tša boditšhabatšhaba; molao wa boditšhabatšhaba mmogo le dikamano tša ikonomi tša boditšhabatšhaba.
Thulano yeo e tsogago goba e bago gona e ka ba gare ga dinaga tše pedi goba go feta.
Go tsogela maatla go go tumilego ga Mapalestina mabapi le go ba gona ga Maiseraele lefelong le le lwelwago, gagolo go tloga ka 1987.
Pampiri ya go bouta goba ya go kgetha yeo e sa dumelelanego le ditlhokego tša molao, gomme ka lebaka leo ga e balwe.
Dikganyogo tša dihlopha tša merafe tše nnyane nageng ye nngwe go ka kopanela selete le naga ye kgolo.
Sehlopha sa batho bao ba itlhamilego (ka dibetša), seo e sego karolo ya mabotho a sešole goba sephodisa sa tlwaelo.
Taba ye boima yeo e nyakago tharollo.
Taba yeo e lego kganetšano gare ga makoko a mabedi, ntlha ya phaphano.
Twantšho ya sedumedi ya Seiselamo yeo e bonwago bjalo ka modiro wa sedumedi.
Melao goba dipholisi le ditshepetšo tšeo maikemišetšo a tšona e lego go oketšega ga mešomo, mohlala; mananeo a mešomo ya setšhaba.
Go thibela goba go beela mellwane magoro a a itšego a mešomo go dihlopha tša mehlobo goba tša merafe ye e itšego.
1. Tebelelo-leswa ke baahlodi, mohlala; ga ditshepetšo tša kgorotsheko ya fase. 2. Tumedi ya molaotheo yeo e fago kgorotsheko maatla a go phumula ditiro tša bolekgotlatheramelao goba tša taolo, tšeo baahlodi ba hwetšago di se molaotheong.
Lekala la mmušo leo le dirago tshepedišo ya toka, dikgorotsheko tša molao mmogo le diphetho tša baahlodi.
Baahlodi le bomagistrata ba naga bjalo ka setheo-kgoboko.
Sehlopha sa batho seo gantši se nago le bahlankedi ba sešole ka gare, seo se hwetšago maatla morago ga menolopušo goba borabela.
Ntwa yeo e lego, goba go thwego ke ya maswanedi, yeo e lokafatšwago ka mabaka a setho.
Sehlopha sa baeletši se e sego sa semolao sa ka gare-gare, seo se eletšago hlogo goba moetapele wa mmušo, seo gantši fela e se ka kgethologo, se akaretšago maloko a kabinete ya semolao.
Palomoka ya bašomi bao ba hwetšagalago.
Kamano magareng a mmušo, diyunione tša bašomi, bašomi le bathapi goba bengmošomo.
Naga yeo e tšewago e le molatedi wa bohlanka wa boetapele bja kgatelelo.
Kgopolo ya ikonomi yeo e šišinyago tokologo ye e feletšego kgwebišanong, ka ntle ga go tsenwa-tsenwa ka gare ke mmušo, gomme maatla a mebaraka e le ona ao a laolago neelano le nyako.
Mopresidente yoo a bonwago a sa hlagiše diphetho tše di kgotsofatšago ka lebaka la go ba pakeng ya bofelo ya mošomo magareng a go kgethwa le go bewa setulong ga mohlahlami wa gagwe.
Go tšea goba go dula lefelong leo e lego la motho yo mongwe ntle le tumelelo ya gagwe goba go dula semolao, kudu mafelong a a hlabolotšwego a temothuo.
Dipolelopolelo tšeo di lebišitšwego go bengmobu goba lefase, go akaretša le kgopelo ya semolao ya baagi bao ba ilego ba tlošwa lefelong leo ka tlase ga pušo, bokoloniale goba molao wa bobušanoši, matšhošetši a go itšeela molao matsogong, le matshwenyego mabapi le molaokakanywa woo o šišintšwego le go lefela /hlatswa matsogo beng bao lefase leo le sa lego ka fase ga bona.
Dikgato tše di diretšwego go tliša temogo goba kelelo ya thuo ya lefase.
Go fenya ka palomoka ya godimo kudu.
Mokgwa goba tsela ya khirišo moo e lego gore phahlo goba thoto e swerwe ka mokgwa wa tumelelano ya khirišetšano, ka mehla ka tumelelano ya nako yeo e beilwego, e sego gore e be ya gago goba gona go ba mong wa yona.
1. Makoko-kgwerano. 2. Ditokollo tša kgololosego ye kgolo tša lekoko le tee. Lereo le le hlagišitšwe go tšwa go ditlwaelo tša palamente ya Fora, moo makhonsebethifi a bego a dula ka letsogong la go ja la moswarasetulo, ba magareng mo gare, gomme ba diphetogo tša motheo bona ba dula ka letsogong la ntsogohlo.
Go swana le, goba go dumelelwa ke molao.
Lekala la mmušo leo mošomo wa lona e lego go dira melao ya taolo le tiišetšo ya setšhaba.
Setheo seo se tlhomilwego, seo se filwego maatla a go dira melao ya tekanyo ya sepolotiki.
Tumelo-phatlalatša ye e tumilego ya gore moetapele wa sepolotiki goba wa mmušo o na le tokelo ya semolao goba ya setho ya go buša, gomme ka moo o swanetše go obamelwa. Lebelela le go ba molaong.
Go dumelela makoko ka moka ao a tšeago karolo dibaka le ditokelo tša go lekana.
Kgopolo yeo e godišago tokologo ya motho, kgotlelelano, le go se tsenetsene ka gare ga mmušo mererong ye e sa e swanelago, go go fokoditšwego mo ikonoming.
Tebego ya ka ntle ya mokgahlo wa tokologo.
Mo maemong goba ntlheng ya go rena ya sepolotiki, ke mokgahlo woo o tumilego, woo o lwelago tokologo go tšwa go maatla ao a renago goba batho bao ba bušago.
Maitekelo a a tseneletšego a go lokolla batho bao ba gateletšwego go tšwa go kgatelelo ya sepolotiki.
Thutatumelo yeo e rutago gore Bokreste go bo fela ka ga phološo ya botee, eupša le ka ga tokologo ya sepolotiki, tokologo ya leago le ya tša ikonomi, mmogo le kgololo.
Go bontšha maikemišetšo a go kgetha ka tsela ye e itšego,eupša ka letšatši la dikgetho, kgetho ya fetolwa (go boutela yo mongwe).
Tiragalo yeo e thušago ka tlhamalalo go katološo ya mokgahlo, yeo kabelo ya yona e lego ntšhetšontle ya mokgahlo.
Mokgwa wa sesolo wa ditherišano tša sepolotiki, woo ka wona dintlha tša go fapafapana di kopantšhwago, gomme e be go dirwa tumelelano go o tee, woo o ikemetšego, woo ka wona go tlo dirwago tumelelano go ye mengwe.
Maiteko a go huetša badiramelao legatong la sehlopha sa dikgahlegelo go hwetša phihlelelo ye e itšego.
Setheo seo se akaretšago bobedi motho yoo a kgethilwego gape a lefelwa, yoo a sepedišago mmušo maemong a baagi ba selegae le bommasepala ba selegae.
Karolo ya mmušo ye e rwalago maikarabelo a go sepetša ditokollo tša selegae tše di šupilwego tše bjalo ka ditoropo le ditoropokgolo.
Tiragalo ya bogwaragwara goba bomenemene gare ga boradipolotiki yeo e akaretšago thušo yeo go yona bohle ba tlo boelwago ka go lekana.
Modiredi wa dipolotiki goba leloko la lekoko leo le sa nyakego go laolwa, gomme go ka kgonagala gore e be mothopo wa tshenyo yeo e sego ya ka boomo lekokong la gagwe.
Go nwa seno go lebogiša moetapele wa naga nakong ya dijo tša semmušo.
Leina la setlwaedi la mopresidente wa pele wa Afrika Borwa Nelson Mandela.
Tshepedišo ya palamente ye ka yona lekoko la bontši le tšeago taolo ye e feletšego ya maatla-taolo, gomme le sa abelane maatla le badirišani ka lona ka tshwaraganelo le lona.
Tiragatšo ya maatla go ya ka thato ya bontši.
Sehlopha sa batho bao ba kgethilwego goba bao ba šupilwego go sepediša modiro goba projeke ye e itšego.
Taelo ya taolo go tšwa go mogolo goba motho wa maemo a godimo, taolelo ya go tšea dikgato sebakeng sa yo mongwe, mohl. maatla a a fiwago palamente ke bakgethi.
Tikologo ya dikgetho yeo go yona thekgo le dipoelo tša dikgetho tša makoko a magolo a dipolotiki di nyakago di lekana.
Karolo ya setšhaba yeo e tšewago e se bohlokwa goba e se na mohola. 
Kgorotsheko yeo e nago le bokgoni bja go šoma ka merero yeo e amanago le tša tokologo ya tša ka mawatle.
Peobakeng ya pušo ya selegae ka pušo ya sešole ge molao wa selegae o felelwa ke go šoma ka tshwanelo.
Kgopolo yeo e hlolegilego ka Karl Marx, gomme e theilwe godimo ga tumelo go ditlakelo goba didirišwa tša histori, phetogo ya dilo tše di amanago, mmogo le tšhomišo ya tshekatsheko ya dihlopha goba ya maemo. 
Boipiletšo bja go aga mmogo.
Tlhohleletšo goba kgothalletšo ya palo ye kgolo ya batho maikemišetšong goba lebakeng la sepolotiki.
Tshepetšo ya sepolotiki ya leago yeo go yona batho ba basadi ba bapalago karolo ye kgolo kudu.
Motho yoo a boelanyago ngangišanong goba kganetšanong gomme a leka go thuša makoko go fihlelela tharollo ye e amogelegago go ona ohle.
Toropokgolo yeo e lego gore yona mmogo le disabapo tša yona, di tšewa bjalo ka kgaolo ya motsemollakoma, goba metro, ka palomoka ya setšhaba ye e ka fihlelelago go dimilione tše lesome.
Toropo ya marekelo a magolo, yeo e akaretšago ditoropokgolo le ditorotswana , tše bjalo ka Boston-Washington le Rio de Janeiro-Sao Paolo.
Mohlabani wa profešenale yoo a rekišetšago naga goba mokgahlo o šele ditirelo tša gagwe.
Maemo a maitirelo a leago ao a bewago magareng ga baagi ba maemo a godimo le ba maemo a fase, kgopolong ya Marxist, a tšewa bjalo ka batho bao ba nago le sa bona, goba bao ba nago le thoto ye e lego ya bona thulanong le sehlopha sa bašomi.
Tsela ya go leka go hwetša diphihlelelo le diphetho tšeo di kgotsofatšago makoko a dipolotiki ka moka ao a tšeago karolo, mmogo le dihlopha tša kgahlegelo, go ka efoga magogelathoko.
1. Bašomi bao ba tlogago magaeng a bona, ba ye go nyaka mošomo lefelong le lengwe, kudu bao ba tšwago metsemagaeng, gomme ba ya go nyaka mešomo ditoropong tše kgolo. 2. Bašomedi ba nakwana le bao ba se nago bokgoni bja mošomo, bao ba sepelago le dihla tša ngwaga, gomme ba thwalwa bjalo ka bašomedi ba nakwana.
Kgodišo ya maikemišetšo le maatla a sešole.
Go tšea sephetho ka maikemišetšo ga naga goba sehlopha sa dinaga go tsebagatša ka ga go romela sešole sa tšona go leka go fokotša thulano yeo e ka bago e le gona.
Sešole sa nakwana seo se bopilwego ke baagi bao ba nago le katišo ya sešole, gomme ba thuša sešole seo se tlwaelegilego seo se lego gona.
Bakgethi bao ba sa lebelelego dikgetho ka moka mmogo le ditlamorago tša tšona ka bohlale, pele ga ge ba tšea sephetho sa bona.
Hlogo ya kgoro ya politiki ya mmušo.
Tikologo ya boikarabelo ya setho le semolao ya letona go lekgotla. 
1. Ofisi ya letona. 2. Kgoro ya mmušo. 3. Brithani: kabinete ya tonakgolo.
Sehlopha sa batho bao ba kopantšhitšwego mekgwa goba dikgahlegelo tšeo di swanago, tšeo di fapanago le tša sehlopha sa bontši, mohl. go ya ka morafe, dikgopolo goba boithekgo bja setšo.
Ditokelo tša sehlopha se se itšego se se fapanago ka tlhaloso, mohl. ka bomorafe goba sepolotiki, go tšwa go sehlopha se segolwane seo e lego karolo ya sona.
Maatla a motho o tee goba sehlopha se senyane go fediša go tšewa sephetho ke setheo se segolo sa semolao.
Tiro ya go tšea selo e sego ka tshwanelo goba molao (go ipha/go ikadima), kudukudu tšhelete, go e dirišetša mabaka ao a sego a e swanela.
Go se sepetše ka tshwanelo mošomo wo o o filwego.
Maitshwaro ao a tšwilego tseleng ka dihlopha tše kgolo, ao gantši a akaretšago go senywa ga diphahlo goo go sa laetšego tlhaloganyo.
Naga yeo e bušwago ke moetapele yoo a abetšwego boetapele, bjalo ka kgoši, yoo a nago le maatla a go swana le ao a feletšego go iša go ao a fokoditšwego go ya ka molao.
Go šutiša tšhelete dibankeng goba ka mekgwa ye mengwe ya ka pela go timeletša moo e tšwago goba e hlolegilego gona.
Paka ya go beelwa thoko goba go fegwa nakwana ga maikemišetšo goba ga tiro go fihlela dithulaganyo tše di kgotsofatšago di phethagaditšwe go tše di maleba le go tšwetšwa pele ga maikemišetšo goba tiro.
Tšhišinyo ya semolao palamenteng goba lekgotleng ya gore modiragatši goba tlhomo a kgone go diragatša modiro wa gagwe goba wa yona ka tshwanelo.
Tšhišinyo ya semolao lekgotleng goba palamenteng ya gore modiragatši goba tlhomo a sa kgone go diragatša modiro wa gagwe ka tshwanelo.
Batho goba dihlopha tšeo di beakantšwego go tšwetša pele goba go fihlelela ntlha ye e filwego, mmogo gape le dikgato tše di rulagantšwego tša sehlopha sa mohuta woo.
Radipolotiki kua USA yo a dulago a le magareng le dintlheng tše di aroganyago.
Balwani ba motheo ba Mamoseleme ba ba lwelago Seiselamo, mohl. Afghanistane le Irane.
1. Tsela ya dikamano tša boditšhabatšhaba ya gore dikgato; diphetho mmogo le melao di swanetše go thewa go go tšea karolo ga setšhaba sa lefase sohle; gagolo ditlhomo tša go swana le UN. 2. Tiragatšo ya kgwebišano mmogo le dikamano tše dingwe magareng a dinaga tša go feta tše pedi ntle le go hlaola go ya ka tlholego goba boyo mmogo le go se lebelele bogolo bja sekgoba sa kgwebišano gare ga tšona.
Kgwebišano magareng ga dinaga goba dihlopha tše tharo goba go feta.
Tsela yeo ka yona molaotheo o fanago ka tumelelo ya go tšea karolo ga palo ya makoko a mantši a dipolotiki, a magolo le a manyane.
Tsela yeo ka yona palo ya makoko e tšeago karolo ka yona mo mmušong wa naga.
Setheo se se bušago, goba se se sepetšago mmasepala.
Sebopego sa mmušo wa selegae wo o šomago ka ditaba tše di beetšwego bommasepala gomme di beelwa mellwane ya tokelo ya boahlodi ya mmasepala.
Toropokgolo, toropo goba selete se se nago le maatla a a beetšwego mellwane a boipušo ka gare go mellwane ya taolo ya boahlodi ya sona, mmogo le tlhomo ya sona ya pušo.
Molekgotlaphethiši wa mmasepala.
Naga yeo e tsenatsenago kudu maitshwarong a poraebete a badudi ka moka ba yona, mohlala, go neelana ka dithušo tša leago, eupša e laetša ka botlalo maemo ao a swanetšego go fihlelelwa go ka ba le tokelo ya go amogela thušo yeo. 
Kgatelopele yeo e beetšwego nako ya nako le nako, yeo bakgethi ba go ba le tshwanelo ya go bouta ba naga ba kgethago bašomi ba ka kantorong ka yona.
Ketletšo ka naga goba pušo go dira tiro ye e itšego goba bjalo ka thušo go profense goba pušo-selegae.
Seo se bonwago bjalo ka se se tšwelago tšhireletšo ya dinyakwa tše bohlokwa tša setšhaba mohola.
Go tliša ka fase ga tokelo-thuo goba taolo ya mmušo, mohlala. lefase goba intaseteri.
Kgopolokgolo ya dipolotiki yeo e tšeago setšhaba go ba taolo-kgolo ya dipolotiki le setšhaba.
Seemo sa gore o be o le moagi wa naga ye e itšego ka tlholego, tswalo goba tlhago.
Taetšo le theko mekgwa le dibopego tšeo di tlo godišago khutšo mmogo le go aga potego, mmogo le nolofaletšo ya dikamano gare ga manaba a peleng morago ga thulano ya ka gare.
Maemo a bosetšhaba le boditšhabatšhaba a sepolotiki, ao a swanelago tšhireletšo goba katološo ya mehola ya bosetšhaba ya bohlokwa kgahlanong le bontwadumela goba manaba a a ka bago gona. Mehola goba dithušo tše ka tšona dithušo goba melao ya motheo yeo ka yona go ba gona ga naga goba ga mmušo ga sepolotiki, leago le popego, go theilwego go yona.
Kgopolo ya sepolotiki, yeo e tšweleditšwego ke Hittler ka 1942-1945, yeo e laetšwago ka mmušo woo o sa dumelelego dikgopolo tša makoko a mangwe, go ba maemong a pele ga Majeremane, polao ya bontši ya bao ba lego kgahlanong le ditsela, dikgopolo le khuetšo ya Majuta semorafe se se katološitšwego mmogo le botšhošetši bja naga. 
Kgato ya go kopanya setšhaba setšhabeng seo se tlogago se arogane e le ruri yeo ka yona ditšo mmogo le dihlopha tša leago goba ditšhaba di kopanywago ka nagaselete e tee; tlhomo ya boitšhupo bja setšhaba mmogo le potego go mmušo, mohl. bjalo ka kua Intia goba mo Afrika-Borwa.
Seemo seo go sona setšhaba ka moka se ikwago se wela ka fase ga setšo sa go swana , setšhaba sa setšo se tee.
Polao yeo e sego molaong ka tšhomišo ya dithaere tšeo di tukago, yeo e hlolegilego dithulanong tša mengwageng ya bo1980 mo Afrika Borwa.
Phihlelelo ya kwano magareng a makoko ao a amegago mabakeng mohl. phetogo go tšwa go mmušo wo mongwe go ya go wo mongwe, bjalo ka go fetola ga Afrika Borwa go ba naga ya temokrasi. 
Thušo goba kgaugelo yeo e bontšhwago wa leloko ke motho yo a nago le maatla goba a bušago, mohl. go thapiwa maemong a a sa swanelago.
Maemo a sepolotiki a go se tšee karolo le go se ikamagantšhe le dinaga tšeo di phenkgišanago.
Ditokelo le tiro ya semolao ya dinaga tšeo di ganago go tšea mahlakore nakong ya dithulano tša sešole.
Naga yeo e dirišago molawana wa go se hlaole. 
Ponelopelo le lenaneo la modiro la kgolo goba tšwelopele ya kontinente ya Afrika, ye e tlilego ka mopresidente wa Afrika-Borwa Mopresidente Thabo Mbeki.
Lefelo leo le laolwago ke disenyi goba marabele, gomme ba thibela mesepelo ya batho ya tlwaelo go fihla moo e lego gore maphodisa goba mašole ba ka e tsena fela ka go šomiša maatla.
Molaotheo woo o ikgathološitšego gomme o sa šomišwe goba gona go diragatšwa.
Go šišinya motho bjalo ka nkgetheng wa mošomo.
Tumelelano ya semmušo magareng a dinaga go se hlaselane goba gona go thekga ditiragalo tša bonaba ka dinaga goba mekgahlo ye mengwe kgahlanong le naga yeo e saenetšego tumellano.
Go se ikamanye le goba go tšea karolo mo dintweng tša sešole, tša kgwerano goba kamano ya dikgopolole ya sediplomate magareng a dihlopha tša mebušo ya boditšhabatšhaba ye e lwantšhanago.
Sehlopha sa dinaga se se latelago melao ya go ba bogareng mabapi le dinaga tša maatla a magolo. Mokgahlo wo o hlolegile ka nako ya Ntwa e šoro (Cold War) khonferenseng ya dinaga tša Afrika le Asia kua Bandung, Indonesia, ka 1955.
Maemo a naga yeo e sa tšeego karolo dikgakgathung tša bonaba goba tša lehloyo.
Motšwantle yoo a sa hwetšego ditokelo tša bodudi bja naga yeo.
Motho yoo ka dinako tša dintwa, goba leloko goba karolo ya sešole yeo mešomo ya yona e sa akaretšego go lwa, bjalo ka moruti wa dira (mašole), ngaka goba sekepe sa bookelo.
Tlhaologanyo ya sehlopha sa batho go se lefe ditirelo tšeo ba di fiwago ke ditheo tša mmušo, tšeo gantši di amantšhwa le go tshela molao ga setšhaba.
Motho yoo a hlokago, goba a lahlegelwago goba gona go ganelwago ka boitsebo goba boitšhupo bja gagwe ka kgapeletšo (mohl.Majuta ka Ntwa ya Bobedi ya Lefase) goba yoo a tšeelwago ka kgapeletšo ditokelo tša gagwe tša botho tša motheo.
Molao wa go bontšha gore morafe ga se motheo wa go dira dipharologantšho magareng a batho.
Kganetšano goba boipelaetšo bja go ba le khutšo.
Go tlogelwa ga bokgoni bja naga bja ntwa ya nuklea ka go fokotša ganyanenyane goba go fokotša gohlelele dibetša tša yona tša nuklea.
Maatla ao a hwetšwago phethogong ya nuklea ka lebaka la go pharolwa goba go tološwa.
Go se be le dibetša tša nuklea, ditšweletšo goba ditšweletšwa tša yona.
Naga ya go ba le dibetša tša nuklea mmogo le bokgoni bja go di šomiša.
Go oketšega ka lebelo ga palo ya dibetša tša nyuklea le/ goba palo ya dinaga tšeo di nago le dibetša tše bjalo.
Naga yeo e nago le dibetša tša nyuklea, mmogo le bokgoni bja go di šomiša,gape ke naga yeo e tšweletšago maatla a nyuklea ka maikemišetšo a go tliša khutšo.
Tshenyegelo mo dilong tša bohlokwa tše bjalo ka dintlo le dijo.
Dipolotiki tšeo di sepedišwago ka tsela yeo e lego gore sa pele di ikemišeditše go ganela ditiro tša lekgotla-kganetšo sebakeng sa go neelana ka lenaneo la nnete la lona.
Bahlabani ba mašole ba ba diragatšago maatla le go laola ka botlalo nagaseleteng yeo e welago ka fase ga naga ye nngwe.
Nagaselete yeo e lego ka fase ga taolo ya mabotho a sešole a naga e šele.
Maemo a taolo, gagolo mo tlhomong, gape ke maemo a mediro ye e kgethilego goba ya maikarabelo.
Motho yoo a swerego maemo kantorong ya setšhaba.
1. Lereokakaretšo la bahlankedi ba mmušo goba batseta ba mmušo. 2. Boitshwaro bja bahlankedi bao ba kgomarelago melawana le ditshepedišo tša semmušo ka tielelo.
Gantši ke polelo ya semolao ye e pategilego goba ye e fihlegilego yeo e dirišwago mangwalong goba dingwalong tša semmušo.
Go bušwa ke palo ye nnyane ya batho.
Mohlankedi yo a kgethilwego go amogela mmogo le go nyakišiša dingongorego tše di dirwago ke batho mabapi le maitshwaro a mabe goba a a sa tshephagalego ka ditlhomo goba bahlankedi ba mmušo.
Naga yeo go yona lekoko goba mokgahlo o tee wa sepolotiki o sepetšagoditiragalo ka moka tša semolao tša sepolotiki.
Setšhaba seo se nago le tokologo ya temokrasi, moo ka moka ba nago le tshwanelo ya go hlagiša dikgopolo tša bona phatlalatša ntle le go boifa goba go se akaretšwe go tša leago. Ditšhaba tšeo di lokologilego di kgotlelelana go diphapano tša tšona, mohlala, ditsebagatšong tša bomorafe le tša bong, go dumellwa go se dule felo go tee ga leago goba kgwerano, gomme ka kakaretšo di ganana le go se lekalekane ga leago, kgethollo ya semorafe mmogo le go ratwa ga batho ba se kae fela,goba batho bao ba hlomphegago fela.
Lekoko goba makoko mo lekgotlatheramelaong le le ganetšanago le lekoko le le bušago.
Tshepedišong ya palamente, ke tšhišinyo yeo e lebeletšego thulaganyo goba taolo ye botse ya kopano, sebakeng sa kgonthe goba nnete ya taba yeo e ahlaahlwago.
Kahlolo, taelo goba taelelo ya mmušo.
Go gapeletša go tloga maemong goba lefelong.
Go tloša maemong a go buša.
Go se dumelelane le melao ya tshepedišo.
Bontši bjo bo hlakilego ntle le kgaoletšo.
Go fa dikhamphani goba batho ba ka ntle dikonteraka go neelana ka tirelo.
Go bouta goba go kgetha go fetiša palo yeo e nyakegago ya dibouto.
Go bušetša khutšo goba taolo, gantši ka kgapeletšo.
Tumelo ya gore ntwa le kgohlang ka setho ga di a lokafala, le gore dithulano tša boditšhabatšhaba di ka rarollwa ka mokgwa wa khutšo.
Go menolwa ga moetapele wa naga goba wa mmušo ke batho bao ba mo dikaneditšego, yeo gantši e diragalago ntle le dikgaruru tše ntši.
Mohlako woo o nago le boleng; diteori le dikgopolo tša bohlale tšeo go ya ka tšona thupišo ye e tlwaelegilego e diragatšwago; bjalo ka dipolotiki goba taolo ya mmušo.
Tshepetšo yeo ka yona paradikiseme yeo e lego gona e fetolelanwago le tsela ye mpsha ya motheo ye e fapanego ye ka yona thupišo ya kgwebo, ya sepolotiki le ya saense goba thutamahlale e dirwago. Se se lebiša go tšweletšo ya paradikiseme ye mpsha gomme e amogelwa.
Sešole seo se fapanago le sa naga sa mehleng, eupša se swana le sona ka dithulaganyo, didirišwa, maikemišetšo le katišo.
Mokgahlo woo o hlomilwego ke mmušo wa naga go phethagatša maikemišetšo a ka ntle ga naga, goba mešomo ya tlwaelo ya naga goba ya mmušo. Setheo gantši se ka fase ga taolo-phethagatšo ya sepolotiki ya mmušo. Mehlala ke bophatlalatši bja ditaba bja elektroniki, taolo ya mabopo,mmogo le ditheo tša dinyakišišo.
Naga ye e itlhokomološwago ke dinaga tša boditšhabatšhaba, gantši ka lebaka la go se dumellanwe le boitshwaro bja gona.
Bokopanelo bja makoko a dipolotiki a a emelago bakgethi ao a nago le maatla a theramelao gomme gape a fana ka foramo ya go ngangišana ka ditaba tšeo di amago batho.
Komiti yeo e nago le maloko a palamente, o a a kgethilwego go šomana le ditaba tše di itšego tše e di filwego gomme e begela palamente.
Sebopego sa mmušo seo go sona maloko a mmušo goba a kabinete,e lego maloko a lekgotlatheramelao. Kabinete e ikarabelela go sona, gomme se hloka boitshepo bjo bo tšwelago pele bja palamente. 
Sehlopha sa maloko a palamente seo se šupilwego goba se kgethilwego go swaragana goba go ukamela morero wo o itšego.
Tokologo yeo e otlologilego ya polelo palamenteng, moo maloko e sego tshepetšo ya molao goba ya bosenyi, eupša a swanetše go šoma ka molao wa palamente wa dingangišano.
Maloko a Palamente ao a emetšego makoko a a fapafapanego a dipolotiki, ao a kgethilwego go sekaseka mešomo ya kgoro goba go nyakišiša ntlha goba morero wo o itšego.
Tshepetšo yeo go yona baagi goba badudi ba naga mmogo le dihlopha tšeo di nago le kgahlego di tšeago karolo mo kgatelopeleng ya go tšea diphetho tša temokrasi.
Tšwelopele ya go lahlela hlware legonyana goba go swayaswaya ga maphata a a nago le seabo ka moka ga ona.
Go kgaoganywa ga naga ka dikarolo, mohlala Intia Brithane (British India) go ba Intia mmogo le Pakistan ka 1947.
Kopano yeo e swarwago ke maloko a lekoko, go tšea diphetho dintlheng tšeo di amago lekoko, tše bjalo ka go kgetha bonkgetheng, goba go bopa kopano go itokišetša dintlha tše di tlago tša go rerwa ga melao.
Motho yoo a latelago boetapele le melao goba dipholisi tša lekoko bjalo ka lethopša goba lekgoba, a sa ganetšane le yona, le ge e le go e lebeledišiša ka bohlale. 
Sehlopha sa sepolotiki seo se laolago mmušo.
Tshepetšo ya bokgethi moo divouto/dikgetho di direlwago lekoko la dipolotiki sebakeng sa gore le direlwe bonkgetheng ka o tee, gomme lekoko le hwetša palo ya ditulo goba madulo a a sepelelanago le karolo ya palomoka ya dibouto goba dikgetho tše di boutilwego. Palo ya bonkgetheng ba lekoko ye e sepelelanago e kgethiwa go tšwa go lenaneo leo le neelanego ka lekoko pele ga dikgetho.
Mo nageng ya temokrasi, ke tshepetšo yeo ka yona makoko a phegišanago le go phadišanela maatla le khuetšo ka gona.
Go gana go obamela melao ya mmušo ntle le ntwa goba dikgaruru, mohl. ka go itima dijo, go ipelaetša ka khutšo, le go gana go dirišana mmogo.
Tshepedišo ya sepolotiki ya leago yeo ka yona banna e lego bona ba tšeago karolo ye kgolwane.
Setlwaedi seo ka sona batho bao ba lego maemong a godimo mmušong, ba fanago ka didirišwa go balatedi ba wona bao ba tshephagalago tše bjalo ka boambasatara, megolo ya mphiwafela ya mmušo go bakgethi mmogo le dikontraka tša mmušo go baneelani.
Tšhošetšo goba go tsentšhwa tirišong ga sešole go gapeletša makoko ao a thulanago go latela sephetho le go tiiša khutšo ga dinaga tša boditšhabatšhaba, mmogo le go tšwetša pele khutšo ka fase ga maemo ao a amogelegago phatlalatša ke baagi ba boditšhabatšhaba.
Lebotho la sešole. Ka tlwaelo la sebopego sa boditšhabatšhaba, leo mošomo wa lona e lego go boloka khutšo mmogo le go thibela go tšwela pele go lwa magareng a dinaga goba ditšhaba tše di sa kwanego goba di lwantšhanago.
Lereo leo le šomišitšwego go "Cold War" go laetša maitekelo a go phela mmogo le ge go be go ena le diphapano, go efoga dintwa tša tlwaelo le tša dinyuklea.
Sešole goba motho setšhabeng yoo a elago tlhoko le go thuša ka go tsentšhwa tirišong goba go mametlellwa ga ditumelelano tšeo go dumelelanwego ka tšona magareng a makoko ao a hlabanago, goba ao a lwantšhanago.
Go ela hloko goba thušo ka phethišo ya ditumelelano tšeo di fihleletšwego magareng a makoko ao a lwanago.
Tlhatlamano ya dikgato tše di sepelelanago tšeo maikemišetšo a tšona e lego go fediša go se kwane goba go lwana magareng a dinaga goba ditšhaba tšeo di thulanago.
Ditherišano tšeo di akaretšago makoko ao a thulanago, mmogo le dinaga goba makoko a boditšhabatšhaba go ka bušetša khutšo.
Tumelelano ya semolao magareng a dinaga le/goba makoko ao a lwantšhanago go fediša dintwa goba bonaba.
Sehlopha sa batho bao ba lekanago ka mahlaodi a bjalo ka mengwaga, maemo, dithuto le maemo setšhabeng.
Maatla ao a lemogwago kgopolong ya moelatlhoko, e sego ao a hlagelelago ka boitemogo.
Kgopolo ya setšhaba ya temokerasi seo se gopolago gore maatla ka moka a ela go tšwa go batho, setšhaba. Ka dinako tše dingwe lereo le le laetša maatla a bontši, bjalo ka mo go "maatla a batho ao a ilego a šwalalanya pušo ya bokomonisi ya Yuropa bogare ka 1989."
Mothaladi wa batho bao ba ipelaetšago kgwebong, feketoring goba intastering ye nngwe.
Dipoledišano gare ga unione ya bašomi le kemedi ya bolaodi maemong a feketori.
Kgetho goba bouto ye e tlwaelegilego yeo ka yona mokgethi a ka hlagišago kgopolo go potšišo goba taba ya go ba le kgahlegelo ye kgolo ya setšhaba. Dipoelo tša dikgetho ga di tlame mmušo.
Setšhaba seo se aroganego kudu, moo e lego gore dikarogano di theilwe godimo ga dikgahlego tša dihlopha tša merafe, ditumelo le dipolelo.
Go kgetha batho ba go feta o tee dikgethong.
Methalotlhahlo-kakaretšo ye e nago le maikemisetšo-kakaretšo mmogo le ditshepedišo tše di hlologetšwego, yeo maikemišetšo a yona e lego go hlahla le go laetša diphetho le mediro goba dikgato tša gabjale mmogo le tša paka ye e tlago.
Mo karoganong ya mmušo, ke go bopša ga tlhatlamano ya maikemišetšo ao lekgotla la mmušo le ikemišeditšego go a fihlelela, mmogo le melatlhahlo ya go a fihlelela.
Mo setheong sa setšhaba, ke motho goba sehlopha seo maikarabelo a sona e lego go bopa goba go dira maikemišetšo a lekgotla la mmušo mmogo le ditselatlhahlo tša go a fihlelela.
Ntlha-kemo goba ntlhapono yeo e dirwago ke motho o tee, lekoko la sepolotiki, dihlopha tša makoko, naga goba sehlopha sa dinaga.
Botšhabelo bjoo bo fiwago motho yoo a nyakago tšhireletšo ka mokgwa wa sepolotiki yoo boineelo bja gagwe bo tlo diragatšwago ke mmušo o šele.
Phetogo ya maemo a sepolotiki, sebopego le ditlhomo tša setšhaba.
Boitšhupo bja sepolotiki bja nnete bja motho goba bja setheo.
Maitshwaro ao a nyakegago setšhabeng, ao ekego a nago le maemo a godimo a setho.
Dikgopolo, ditumelo le dipoelo tše di renago tšeo di huetšago paterone ya boitshwaro bja sepoloti setšhabeng.
Mmoleledi goba mahlabanedi wa dikgopolo tša sepolotiki tšeo di hwelelago.
Thuto ya dikamano tša ka gare tša tšwelopele ya sepolotiki le ikonomi.
Tshepetšo goba kgatelopele yeo ka yona mehola le ditirišo tšeo di fetogago, mmogo le tšeo e lego gona di tšwelelago, di akakaretšwago setšong se se itšego sa dipolotiki. 
Radipolotiki goba mmadipolotiki, lekoko goba naga yeo e nyatšwago goba e nyenywago ka lebaka la maemo a yona a setho goba a leago.
Maatla a go huetša goba go tšea dikgato ka bokgoni ntlheng goba tabeng ya sepolotiki.
Tokišo goba peakanyo ya tshepetšo ya dipolotiki goba lekoko go ba le dikgopolo, maemo goba ditumelo tša selehono.
Tsela yeo ka yona bophelo bja sepolotiki bja setšhaba bo rulaganywago ka gona.
Go amega tshepetšong ya dipolotiki, mohlala ka go bouta goba gona go kgetha.
Sehlopha sa batho seo ka bophara se nago le dikgopolo tša go swana gomme se ithulagantše go hwetša maatla a sepolotiki.
Bokgoni bja go fihlelela dipoelo tšeo di kgahlišago kgatelopeleng ya dipolotiki ka ya bokgoni bja go putsa goba bja go otla.
Motho yoo a tswaleletšwego kgolegong ka mabaka a tiro efe goba efe yeo e tšewago e le ya lehloyo goba bonaba ke mebušo yeo e lego mmušong, go akaretša le dipolelo tša go sola tšeo di lebišitšwego go mmušo.
Mokgwa wa ditiro le dikgatelopele go fihlelela dintlha tša sepolotiki.
Go diragatšwa ga dikgokagano tša sepolotiki go thea lenaneothero la mmušo goba la lekoko, ka go beakanya tshepetšo ya sepolotiki go netefatša gore e sepela gabotse.
Go itsetsepela ga tshepedišo ya sepolotiki, bokgoni bja yona bja go lebagana le diphetogo ka mokgwa wo o loketšego wo o sa lebišego go karoganyo.
1.Motho goba sehlopha seo maikarabelo a sona e lego go fana ka ketapele ya potego go lekoko, komiti goba mmušo. 2. Maikarabelo a motho o tee goba a sehlopha go neelana ka ketapele ye bjalo.
Sebopego seo ka sona ditumedi tša go fapafapana; ditlhomo le ditshepedišo di rulagantšwego ka go swaragana ka moka go dira; go boloka mmogo le go kaonafatša melao-kakaretšo yeo setšhaba se phelago fase ga yona.
Go hloka bonnete, go hloka ntlhakemo, mmogo le go šikologa diphetho.
Tšhomišo ya mokgwa wa sepolotiki go gapeletša maikemišetšo a mmušo godimo ga moganetšani go fihlelela maikemišetšo a bosetšhaba.
Maemo ao ka ona bakgathatema go tša sepolotiki ba ikhwetšago go ona, ao a laetšwago ke go se be bohlokwa ga dipolotiki, go se be le bonnete, le gona go gakanega, moo e lego gore go boima ebile gantši go le boima go thuša goba go tšea karolo ka mafolofolo kgatelopeleng ya sepolotiki.
Thuto ya dipolotiki, tshepetšo ya dipolotiki, mmogo le mahlale goba teori ya dipolotiki.
Dikgato tšeo ka tšona batho ba dirago, ba bolokago ebile ba kaonafatša melao-kakaretšo yeo ba phelago ka fase ga yona. Melao ye e ka matlafatšwa.
Sebopego sefe goba sefe seo se rulagantšwego sepolotiki, bjalo ka naga, profense, mmušo wa selegae mmogo le bogoši goba mmušo wa segoši.
Lefelo leo le tswalelegilego, leo go kgethelwago goba go boutelwago go lona.
Lefelo leo batho ba boutelago gona ka nako ya dikgetho.
Go tšea karolo ga baagi ka kakaretšo mo ntlheng ya go tšea goba go dira diphetho.
Tsela goba tshepedišo yeo ka yona maatla a lego diatleng tša setšhaba, bao ba kgethago baemedi go buša boemong bja bona.
Tshwaragano, gantši ya majelathoko a ka go la nngele,moferekanyi, molwelasetšhaba le / goba makoko a dipolotiki a tokologo ao a nago le maikemišetšo ao a swanago, bjalo ka go ganetšana le mmušo wa bobušanoši, mmogo le bokoloniale, mokgwa wa go swana le katološo ya Marxist.
Palo ya batho go ya ka ntlha-palo ya kgaolo, mohl; go ya ka km².
Kgolo ya setšhaba yeo e golago ka pela ebile e sa laolege.
Thutatumelo yeo e amogelago tšwetšo pele ya dikgahlego tša batho ba ka mehla.
Mokgwa wa thekgo ya semolao ya sepolotiki go dira boipiletšo bja kemonokeng; ka tlholego e lebane le Polokelo ya Feterale ya Amerika yeo e bego e feta ka moo go hlokegago e le ruri go godiša dithušo tša mmušo; mohlala; maemakepe goba dibo tša sešole. 
Mo Afrika Borwa, ke komiti ya Palamente ya Bosetšhaba yeo e hlomilwego go lebelela potefolio ye e itšego ya ditonakgolo, mohl. Komiti ya Potefolio goba Pokano go Merero ya Dinaga tša ka Ntle.
Bokgoni bja go huetša boitshwaro bja ba bangwe, go swana le ka maatla a go putšwa goba go otla. 
Naga ya go ba le bokgoni go diragatša taolo godimo ga dinaga tše bokoa goba tša maatla. Intia ke naga ye maatla dikamanong tša boditšhabatšhaba.
Thekgo ya bolatedi bjo bo ikanyegago yeo e dumelelago motho goba sehlopha go diragatša maatla.
Batho ba mmalwa, dihlopha goba dinaga tšeo di tiišago maatla a tšona go fihlelela maikemišetšo a a itšego.
Bonyane mo setšhabeng bjoo maatla, lehumo goba maemo di welago matsogong a bona.
Tlwaelo yeo ka yona naga e tšwetšago pele dikgahlegelo tša yona ka go šomiša matšhošetši a sešole, goba maatla a ikonomi, gantši bohlabanelong bja boditšhabatšhaba.
Taolo goba bokgoni bjoo bo filwego motho ka lebaka la mošomo wa ka ofising go sepediša kgwebo, go buša mmogo le go tšea diphetho tša bofelo.
Tsela ya go buša yeo ka yona makoko a mabedi goba go feta a dumelelanago go tšea karolo ka go lekana mo go tšeeng diphetho, karoganong ya meputšo mmogo le dithušo. 
Bao ba lego mmušong goba bolaoding bjoo bo hlomilwego.
Thulano ye e tseneletšego gareng ga makoko ao a phegišanelago taolo ya dithušo tša sepolotiki.
Letona le legolo la mmušo taolong ya sebopego sa palamente. Lehlalošetšagotee ke letona-legolo; letona la pele; go ya ka tshepetšo ya sepolotiki ye e amegago.
Sehlopha seo se rulaganego seo se lekago go tšwetša pele dikgahlego tša maloko a sona ka go huetša pholisi ya mmušo ka dikgato tše maatla.
Maiteko a go thibela goba go fokotša dikgaruru goba dintwa ka go tšea dikgato tša sedipolomate pele ga nako maemong a mašiši a a bonelwago pele.
Motho yoo a bego a se na tokelo ya go bouta pele goba morago ga go tsentšhwa tirišong ga palamente ya diphapoši goba ditšhembara tše tharo mo Afrika Borwa, gomme ba ile ba e amogela ka ngwaga wa1994.
Tumelo ya gore molaotheo ke wona molao wo mogolo go feta wa naga.
Dikgetho tšeo di swarwago go kgetha bonkgetheng ba lekoko le le itšego go tsenela kantoro goba mošomo wa setšhaba mo dikgethong tšeo di tlago, go swana le kua Dinageng tše di Kopanego tša Amerika.
Leloko la sešole leo le swerwego ke sešole sa manaba nakong yeo a swaraganego le ditiro tša sešole ka fase ga ditaelo tša mmušo wa gagwe.
Molao woo o šišintšwego wa dillo goba matshwenyego a fase woo o tsebagatšwago palamenteng, gomme o šomana le dintlha tše di lekantšwego tše bjalo ka dikhamphani, diyunibesithi, mmogo le batho, go fapana le molaokakanywa wa setšhaba wo o amago batho ka moka ka kakaretšo.
Lona ngumthetho osavivinywa ngokungahambisani nomthetho ovivinywayo womphakathi olethwa ngaphambili yilungu lephalamende noma ngesinye isishayamthetho ezingeni laso langasese lapho kubhekenwe khona nodaba oluthinta umphakathi.
Go šutiša goba go rekiša dithoto tša setšhaba go ba tša poraebete.
Motho go tšwa nageng e šele yoo a ileditšwego go tsena nageng.
Go tsebagatša, go tsebagatša phatlalatšo, go tsebagatša molao.
Mohuta ofe goba ofe wa poledišano wo o swaraswarwago go huetša dikgopolo; maikutlo le boitshwaro bja sehlopha sefe goba sefe go tšwela mohola mmorogi; ka tlhamalalo goba e se ka tlhamalalo.
Kemedi ya makoko palamenteng yeo e theilwego godimo ga kabo ya madulo ka go lekanyetšwa le kabo ya diboutu tšeo lekoko le di amogetšego go tšwa go palomoka ya dibouto tšeo di diragaditšwego dikgethong.
Tshepetšo ya kemedi ya sepolotiki yeo ka yona dikgetho goba diboutu tšeo di amogetšwego dikgethong di fetolelwago ka dipalo go ba palo ya ditulo ye e lekanago yeo e fiwago lekoko lekgotlatheramelaong.
Taolo go ya ka mmušo wa profense.
Mohlankediphethiši wa mmušo seleteng sa naga.
Ntwa yeo go yona sešole sa molwantšhwa se sa amegego, gomme go šomišwa sešole seo se kgethilwego go lwa boemong bja sa molwantšhwa. 
Tirišo ya mokgoši goba propakanta, mmogo le maikemišetšo a mangwe a monagano, go ka huetša maitshwaro a dihlopha tša bonaba mmogo le dihlopha tša magareng thekgong ya maikemišetšo a bosetšhaba mmogo le ditiro tša tšhireletšo. 
Taolo, tshwaraganyo le phethagatšo ya merero ya mmušo. 
Tshepetšo yeo e amegago mo taolong ya ditšhelete tša naga, go akaretšwa letseno, ditshenyegelo mmogo le letlole la tshepedišo.
Foramo yeo ka yona dingangišano di dirwago ka ga ntlha goba taba yeo e lego ka fase ga dinyakišišo, yeo setšhaba ka kakaretšo se ka e tsenelago.
Mokgahlo goba setheo seo se hlometšwego maikemišetšo a a itšego, gomme se laolwa ke mmušo.
Kopano yeo e šomago bjalo ka foramo ya poledišano gomme e ka tsenelwa ke maloko a setšhaba ka kakaretšo.
Dikgopolo tša batho bao ba ikemetšego mabapi le dipotšišo le ditaba ka kgahlegelo ya setšhaba.
Tlhomo yeo e thapago batho go phethagatša dipholisi tša mmušo.
Sebopego seo se neelanago ka thušo, tirelo goba phahlo yeo e hlokegago, gantši ka fase ga thuo goba taolo ya mmušo, mohl. meetse, mohlagase, dinamelwa.
Mmušo woo o laolwago ke mmušo wo maatla wa ka ntle.
Mo temokerafing, (ke go re mahlale a dipalopalo tša bohlokwa tše bjalo ka matswalo a setšhaba, dinkhu, malwetši, bjalobjalo) maemo a maemo a bophelo ao a hwetšwago ke maloko a setšhaba bjalo ka ge a lekanyetšwa ke dišhupo tša leago tša ikonomi tša go fapafapana.
Maano ao a šomago ka potego kua ntle ga leihlo goba go bonwa ke setšhaba go fetolweng ga dipholisi tša mmušo o šele.
Go hlopholla le/ goba go netefatša semolao gore motho o wela bathong ba morafe wo o itšego.
Tshwaro ye e sa lokago ya motho goba sehlopha go lebeletšwe mohlobo.
Tshepedišo yeo ka yona maloko a dihlopha tša merafe ye e fapafapanego a hwetšago maemo a leago ka go lekana, le go swarwa ka mokgwa wo o swanago.
Go hlagiša semorafe bjalo ka ntlha ya maswanedi, gape e le ya tlhathollo tabeng ye e itšego go sa hlokege.
Tumelo goba thutatumelo ya gore diphetho tša sepolotiki le tša leago di ka hlagišwa kgopolong ya gore merafe e fapana ka lebaka la dintlha tša leabelwa, le gore merafe ye mengwe e maatla go feta ye mengwe. 
Go aroganywa ga batho ba arogantšhwa ke molao go ya ka peakanyo ya merafe.
Motho yoo a nago le dikgopolo tše kgolo kudu, gomme a rata phetogo ye kgolo goba ya motheo setšhabeng.
Lekgotla le le beakantšwego go šireletša dikgahlegelo tša batho bao ba lefelago lekgetho la selegae.
Dipolotiki tšeo di theilwego godimo ga therešo goba kgonthe mmogo le dinyakwa tša ditlabakelo goba didirišwa sebakeng sa tša setho goba tša kganyogo.
Tsogelomaatla mabapi le taolo ya sepolotiki yeo e hlomilwego ka maikemišetšo a go bea pakeng goba go tloša babuši sebakeng sa tshepedišo ya sepolotiki ka moka ga yona.
Go itatola kgopolong ya pele, gagolo ka ga ipobolo ya phatlalatša ye e fošagetšego.
1. Go lemogwa semolao ga boipušo bja naga ke naga ye nngwe goba setheo sa boditšhabatšhaba. 2. Go lemogwa semolao ga mmušo wa naga ye nngwe ke naga ye nngwe, goba setheo sa boditšhabatšhaba, bjalo ka mmušo wa makgonthe wa naga yeo, gantši ge go bile le menolo-pušo ya mmušo wo o bušago ke sehlopha sa dingangele goba seo se ganetšanago le wona. 
Lengwalo leo le laetšago tumelelano ntlheng goba tabeng ye e itšego.
Go balwa gape ga dibalote go netefatša goba go hlohlomiša dipoelo tša makgonthe.
Kabelo ya lehumo, dikgahlego tša ditlakelo goba phihlelelo ya maatla a sepolotiki go tšwa go sehlopha sa batho ba nago le sa bona go ya go bao ba se nago sa bona.
Kgetho goba bouto ye e tumilego yeo ka yona mokgethi a ka hlagišago kgopolo ka potšišo ya go ba le kgahlegelo ye kgolo ya setšhaba.
Tshepidišo ya go buša, tshepedišo ya sepolotiki ya go ya go ile.
Khuduthamaga ya lekoko leo le bušago seleteng se se itšego mo nageng.
Maemo a a hlotšwego ke dikgato tšeo di hlomilwego go netefatša tšhomišo ye e kgonagalago gabotse ya methopo le didirišwa tša naga mo seleteng,ka morero wa go ba le tšhireletšo ya mohlakanelwa.
Moo kgetho e lego magareng a bonkgetheng ba go feta ba babedi, mofenyi ke nkgetheng yo a nago le dibouto tše ntši.
Naga yeo e bušwago go ya ka melawana ya tumelo ye e itšego.
Go rakwa goba go lelekwa ga mohlankedi wa mmušo mošomong, mohlala; ka go solwa.
Tefo ye e lefelwago ke moferekanyi goba mohlasedi wa pele wa naga ka morago ga ntwa, go lokiša ditshenyagalelo tšeo di hlotšwego ke ntwa.
Go ema legatong la yo mongwe; mohlala; sehlopha se segolo sa batho; o bolelela dikgahlegelo tša sehlopha seo se emetšwego.
Go kgethwa go tšwa sehlopheng sa bonkgetheng bao ba laetšago baagi ba naga, ka tlwaelo ka kgetho ya bao ba tlo bušago legatong la batho.
Tiragalo ya go itefeletša, gantši kgahlanong le lenaba thulanong goba ntweng, bjalo ka go bolawa ga bagolegwa ba ntwa goba tshenyo ya dithoto.
Ditiragalo tša go itefeletša tšeo di bopago tshwaragano ka botlalo.
Naga yeo e sa bušwego ke bogoši, gantši e le ya mmušo wa temokrasi goba mmušo-kemedi, le gona e ena le hlogo goba moetapele wa naga yo a tsebegago ka la mopresidente.
Go nyaka tšhomišo goba kabo ya phahlo goba didirišwa, kudu go di šomišetša sešole goba setšhaba.
Thušo molaong wa molaotheo, moo e lego gore maatla a a itšego a ka šomišwa fela maemong a a kgethegilego; mohlala; go kgethwa mmogo le go rakwa ga tonakgolo ke kgoši.
Go hudušetša batho setsheng goba lefelong la bodulo le lengwe ka kgapeletšo.
Kgaolo-setoropo yeo e kgethilwego le go šomišetswa go aga dintlo.
Ditokelo tšeo mong goba moagi wa bodulo a loketšego go ba le tšona.
Gantši ke sehlopha se se khutilego, seo se bopilwego ke karolo ya baagi ba naga, seo se beakantšwego go lwantšha mmušo wa semolao goba mmušo woo o iphilego naga.
Pušetšo go bakgopedi, ya tšhomišo, thuo, mmogo le ditokelo tša lefase. 
Go itefeletša bjalo ka boitefelo bja tlhaselo goba tiragalo ye nngwe ya kgobalo.
Tefo yeo setheo se e lefago bašomi bao mešomo ya bona e tlo bago e šaletše tshepetšong ya go godiša ditshenyagelelo.
Kotlo yeo e obelwago dikgobalo goba mediro ye e fošagetšego.
Tiro ya go lokiša dilo tše di tšewago di sa loka, goba kgobalo, ka mokgwa wa go itefeletša, goba dipoelo tša tiro ye bjalo.
Letseno leo le hwetšwago ke mmušo.
Kgoeletšo ya go lekanyetša gape teori, thutatumelo; tiragalo goba ditiragalo tša histori tšeo di amogetšwego, mohlala; go Semaksimi.
Tsogelo kgahlanong le mmušo wo o hlomilwego ya phatlalatša, ya go rulaganywa mme gape gantši e le ya go itlhama ka dibetša.
Phethogo ya potlako go taolo yohle ya sepolotiki; ya leago mmogo le ya ikonomi ya naga; gantši ka dikgato tše di tumilego tša bontši tše di akaretšago go tsogela maatla.
Sehlopha sa batho sa go ba le maikemišetšo a go swana ka ga diphetogo tša motheo, mmogo le diphetogo tša bophara taolong ye e lego gona, gantši e le seo se amantšhwago le dikgaruru. 
Ntwa ya ka gare ya tefeletšo, yeo ka letsogong le lengwe e lwewago magareng a mmušo wa naga mmogo le mokgahlo wa segae wo bjalo ka wa baphenkgišani ba taolo goba ba maatla a sepolotiki. 
Tsela ya semmušo ya go lokiša morero woo lefase le ka šomišwago ka gona.
Tokelo yeo ka setho e swanetšego goba ye e fiwago motho semolao go diragatša goba go swarwa ka tsela ye e itšego, mohlala, tokelo ya go bouta.
Go beakanya bogolo bja setlamo sa poraebete goba setheo sa setšhaba gore se tle se tielele mererong ya ditšhelete.
Mediro ya semolao, mmogo le ditokelo tša setšhaba sa naga.
Ditokelo tša semolao tša motho.
Molaotheo wa naga woo o lego boima go o fetoša; woo o nyakago ditsela tše di kgethegilego bjalo ka bontši bjo bo kgethegilego palamenteng woo gape o ka akaretšago le referantamo. 
Go thibela hlakahlakano ya go hloka taolo go golela pele go iša moo e ka se kago ya ba ya laolega gona.
Motho yo a tšeago karolo pherekanyong ya mokurukuru ya palo ya godimo.
Kopano goba kgobokano ya phatlalatša yeo e se nago taolo, ebile e nyatšega, gomme gantši e ena le dintwa, ebile e ena le letshwenyo.
Kwalakwatšo ka go sepela, gantši ka maikemišetšo a go nyaka thekgo ya sepolotiki.
Naga yeo e sa kgotsofatšego maemo a maitshwaro a selekane sa boditšhabatšhaba.
Tiragalo ya maatla a mmušo mmogo le taolo.
Paka ya nako yeo ka yona hlogo goba moetapele wa naga goba mmušo a diragatšago maatla ka yona.
Go diragatša taolo, go rena ka khuetšo ye maatla.
Go diragatša maatla a boipušo a mmušo.
Tumedi ya gore ga go na motho yoo a lego ka godimo ga molao, ka moo e le se se fanago ka tlhaka yeo ka yona boitshwaro bo swanetšego go amanywa ka gona, go akaretša ya bahlankedi ba godimo ba dipolotiki mmogo le baetapele.
Go kgopolo ya Marxist, sehlopha seo se bušago setšhaba ke thuo ya lehumo yeo e atilego.
Sehlopha sa sepolotiki seo se bušago naga.
Karolo ye e šalago morago ga go tloga goba go tlošwa ga karolo goba dikarolo tše kgolo tša naga. Mašalela a ka ba bokoa go feta naga ya tlholego.
Mediro ya ka boomo ka maikemišetšo a go senya dikgahlego tša naga, goba setheo se sengwe, ka go senya goba go hlakahlakanya didirišwa, ditirelo mmogo le methapo.
Tšhupo ya go itšhireletša, mohlala, tumelelanong.
Tšhireletšo goba tlhokomelo ya go thibela.
Magato ao a tšewago kgahlanong le naga go gapeletša phetogo maitshwarong ao a belaetšago goba ao a sa kgahlišego.
Maemo ao a gopolwago, mmogo le ponelopele ya ditiragalo tšeo di sa ntšego di etla.
Go hlagiša thekgo ya semolao ya tšhišinyo yeo e dirilwego ke motho yo mongwe lekgotleng la dikakanyo go rerišana goba go sekaseka mmogo le go fihlelela sephetho.
Motho yoo a nago le maemo a a nyatšegago goba a fase mo setšhabeng, ke go re yoo a sa hwetšego dithušo ka botlalo tša bodudi goba boagi.
USSR ya pele mmogo le dinaga tša yona tšeo e di laotšego tša satelite.
Go kgetha moo kgetho ya motho e sa tsebjego, eupša dipoelo ka kakaretšo di hlagišwa phatlalatša.
Mphato wa maphodisa wo o šomago ka sephiring, gantši ka mekgwa ye e sego molaong, go hlokomela goba go ela tlhoko thenkgollo mmogo le go netefatša tšhireletšego ya naga.
1. Kgoro ya mmušo yeo e kgobokanyago mahlale ka tšhomišo ya ditshebi. 2. Kua USA, Tirelo ya ka Sephiring ke lekala la Kgoro ya Polokelo leo le filwego mošomo wa go šireletša Mopresidente mmogo le batho ba bangwe ba maemo a godimo ba mmušo, mmogo le go lwantšha bomenetša bja ditšhelete.
Naga yeo e sa bušwego go ya ka melawana ya tumelo ye e itšego.
Ditshepedišo, didirišwa mmogo le maano-tiragatšwa ao maikemišetšo a ona e lego go thibela goba go šitiša ditlhaselo.
Mabotho a sešole le a sešole seo e sego sa tlwaelo sa naga, ka tlwaelo kamanong ya tšhireletšo ya ka gare.
Lekala la lebotho goba mphato wa maphodisa leo le šomago ka tšhireletšego ya ka gare ya naga.
Pholisi yeo e ka yona merafe e kgethollwago goba e kgaogantšhwa go ba mmogo go dibaka tše ntši tša dikamano tša leago bjalo ka dikolo tše di kgaoganego; matseno a a kgaoganego meagong ya setšhaba goba mmušo; didirišwa tša dinamelwa tša bohle tše di kgaoganego mmogo le madulo a a kgaoganego.
Komiti-theramelao, komiti ya palamente goba komiti ye e kgethegilego yeo e kgethetšwego morero wo o itšego. 
Molawana wo o dumelelago dihlopha tša merafe; maleme; leago; setšhaba goba ditumelo tokelo ya go ipuša ntle le go šunya nko mererong yeo ya ba bangwe.
Mmušo woo o lego ka fase ga taolo ya batho ba toropo, ya porofense goba ya naga, sebakeng sa mmušo-taolo wa ka ntle.
Motho yoo a ekago lebaka goba molawana ka lebaka la go nyaka go boelwa ke se sengwe yena ka noši.
Pholisi ya Lekoko la Našinale mo Afrika-Borwa 1948-1994 moo merafe e bego e kgaogantšhitšwe ka lenaneo maemong ka moka a setšhaba. Lebelela le aparteite.
Molao goba tumelo ya gore maatla a theramolao, khuduthamaga le tshepetšo ya molao di swanetše go kgaogantšhwa ka go hlongwa ga ditlhomo tse tharo tša go fapafapana. 
Komiti tšhielano yeo e nago le maloko a mokgahlo wo o eteletšego pele go šoma bjalo ka moriti goba letsogo (ke go re e sego kabinete ya nnete) la matona, ye o bopilwego ke lekoko-kganetšo la semmušo la naga.
Kgobokano ya mekhukhu ye e agilwego ka ditlabakelo goba didirišwa tša marathana, yeo e dirwago bjalo ka dintlo tša bahloki, gomme gantši e hwetšagala ka ntlenyana fela ga ditoropo tše kgolo.
Lereo la lenyatšo la motlatši goba mothuši wa letona taolong ya mmušo.
Lefelo leo e sego la semolao la kgwerano goba la boiketlo motsesetoropong, leo ka dinako tše dingwe e lego lefelo la go nwa bjalwa go go sa dumelegego.
Tshepetšo yeo ka yona motho o tee a emelago tikologo ya dikgetho goba selete sa dikgetho.
Naga yeo go yona lekoko le tee la dipolotiki e lego lona fela leo le laolago lekgotla la dipolotiki.
Bomenemene, toga-maano goba magato kgatelopeleng goba tshepetšong ya dipolotiki.
Bohlatse bjoo bo se nago bana ba phefo bja mediro ye e fošagetšego.
Kwano goba bofalalelo magareng a bakgahlegedi ba ba fapafapanego setšhabeng.
1. Boikgopolelong goba filosofing ya sepolotiki, kgopolo goba teori ya gore tumelelano e dirwa magareng a batho maemong a boikgopolelo a go se be gona goba go hlokega ga naga, bjoo bo tsebegago ka la naga ya tlhago, go bopa mmušo goba naga go ka efoga go hlokega ga taolo ga maemo a bjale a yona. Maswani a mararo ao a tsebegago kudu ke a Hobbes, Locke le Rousseau. 2. Diphapanong tša sepolotiki. Tumelelano ya tshwaragantšhišo magareng a mmušo goba lekoko la sepolotiki le bathekgi ba bona, gantši yeo e tlišago dikholofelo ka boetapele bja sepolotiki go neelana ka bophelo bjo bokaone go bathekgi ka kgato ya mmušo, ge ba ka fenya dikgetho tše di tlago. 
Sebopego se se lekanetšago sa mmušo goba mphato, se se ratago tekatekanyo magareng a mmaraka le naga kganetšong le ditšhitišo tša tlhago ya bokapitale bja temokrasi ya tokologo le tumedi ya kabelano ya boferekanyi.
Pholisi yeo ka yona mmušo a šomišago maatla a wona a go gapeletša go fapana le melao ya tokologo go matlafatša dikgato ka batho go fihlelela maikemišetšo a a itšego. Mehlala ke aparteite; dikolo tša batho ba merafe ye e fapafapanego tše di fapafapanego; kago ya setšhaba ye e gapeletšwago goba kgopolo ya ikonomi ya bokomonisi.
Kgopolo ya sepolotiki yeo e tšwetšago pele go ema mmogo; tumelo ya gore batho ka moka ba a lekana; thuo ya go swana ya diphahlo mmogo le go tsenatsena ka gare ga mmušo go tša ikonomi.
Thušo ya mehola ya leago ye bjalo ka dikabelo ka bengmošomo le bašomi, ditirelo tša kalafo, dithušo tša tlhokego ya mešomo, mmogo le dimphiwafela goba diphenšene tšeo gantši di thekgwago ke mmušo ka mašeleng.
Thekgo mmogo le thušo, gantši ka tšhelete, tšeo di fiwago ke mekgahlo ya mmušo e batho bao ba e hlokago.
Propakanta goba mokgoši wo o theilwego godimo ga dintlha tša makgonthe tše di tshephegago.
Sebeo se se sa šireletšegago gabotse kgahlanong le ditlhaselo.
Maatla a a tletšego ao a sa beelwago mapheko a mmušo godimo ga taolo ya boahlodi ya semolao ya wona; ao a hlagišwago nageng.
Moswarasetulo wa lekgotlatheramelao.
Ditshepedišo tšeo di dirwago ke mabotho ao a rulagantšwego, ao a katišitšwego mmogo le go ba le ditlabakelo tše di kgethegilego mererong ya sešole, ya dipolotiki, goba ya saekholotši goba tlhaloganyo.
Go kgetha ka fase ga dipeakanyo tše di kgethegilego ge kgetho ya tlwaelo e se ya direga, mohl; go dumelela badudi bao ba lego ka ntle ga naga ka nako ya dikgetho go diragatša dikgetho tša bona kantorong ya botseta.
Karolo ya lefase yeo go yona naga e kgonago go laola ditiragalo go ya ka ikganyogo tša yona.
Karolo ya lefase yeo go yona ditiragalo di nago le karolo yeo di e tšeago godimo ga tšhireletšo goba katlego ya naga.
Seboleledi seo se thapetšwego go hlagiša tlhathollo ya ditiragalo tša sepolotiki tšeo di tšwelago mothapi, lekoko goba mmušo wa gagwe mohola go batho ba ka ntle.
Pampiri ya go boutela yeo e sa tlatšwago ka tshwanelo, gomme ka lebaka leo e ka se ke ya balwa.
Motho yoo a dulago lefaseng le a dulago go lona e se ka molao gomme a aga mokhukhu goba mokutwana ofe goba ofe wa nakwana go lona.
Mokhukhu goba kago ye nngwe ye e dirilwego ka dilo tša maratha tše bjalo ka masenke.
Komiti ye e lego ya leruri nakong ya go kgetha setheo, e hwetšagala kudu palamenteng.
Tlhomo ya go ya go ile ya sepolotiki yeo e nago le motho wa go laola kahlolo; setšhaba; nagadilete; mmušo le boipušo bjoo bo dumelelwago boditšhabatšhaba.
Bokgabo bja go laola merero ya naga goba mmušo.
Dikgato tša ka boomo tša naga go tsentšha khuetšo ya yona tabeng.
Go hloka maemo ge go tliwa mo go rego motho ke wa mohlobo ofe.
Pego ya ngwaga ka ngwaga ka moetapele wa naga a sekaseka ngwaga wa go feta mmogo le maano a ngwaga wo o latelago.
Molao wo o dirwago ke lekgotlatheramelao, gomme wa gatišwa ka go ngwalwa.
Sebopego sa straeke seo se šomišwago ke bašomi go hlagiša go se kgotsofale ka dintlha goba ditaba tše dingwe, gantši tšeo di amanago le maemo a go šoma goba megolo, moo e lego gore bašomi ga ba ye mošomong go fihla ge taba ye e rarollwa.
Sefofane seo modiri wa sona a se dirago gore se se be bonolo gakaalo go se lemoga ka dithuša-temogi tša radara goba dife goba dife.
Komiti yeo e kgethilwego go tšea sephetho godimo ga thomelelo ya kgwebo mmogo le moela-kakaretšo wa tshepedišo goba opareišene.
Tirišano ya go boloka tšhelete ka sehlopha yeo e lego ya mohuta wa yona mo Afrika Borwa.
Kemišo ya modiro wa tlwaelo go bontšha boipelaetšo.
Topo ya yunione goba mokgahlo wa bašomi go straeka.
Tefelo ya bašomi ke yunione goba mokgahlo wa bašomi nakong ya setraeke.
Kgopolo goba teori ya gore tshepedišo ya dipolotiki e ka kwešišega mmogo le go sekasekwa gabotse go ya ka mohlako woo o kopanyago ditheo tša sebopego se se itšego sa mmušo le mehola ya tšona. 
Thulaganyo ya ditiro tša motho go ya ka sebopego goba paterone.
Mo Afrika Borwa, e laetša lebaka la go tloga ka 1960 – 1990, moo makoko a go lwela tokologo a bathobaso a bego a diragatša kgaratlho ya pherekanyo ya ntwa kgahlanong le mmušo wa Lekoko la Manešenale.
Motho yoo a kolotago boikokobetšo goba potego go naga ya borena goba naga e šele.
Maemo a bophelo ao a sa thekgego bophelo gakaalo.
Mekgwa le maemo a motheo, kudu tšeo di hlokegago go thekga bophelo.
1. Magato ao a diretšwego go tšeela fase tiellelo ya dipolotiki,ya ikonomi, ya sešole mmogo le ya tlhaloganyo goba ya saekholotši ya naga. 2. Magato ao a diretšwego go tšeela fase potego, thutaboitshwaro goba thupello ya bahlankedi ba mmušo goba ba naga.
Tokelo ya go bouta.
Tšhomišo ya dikopano magareng a dihlogo tša mmušo tša dinaga tše maatla kudu, go ka rerišana ka dikamano magareng a dinaga tša bona, ka tebego ya go fediša dithulano le manganga a boditšhabatšhaba.
Kopano-kgolo goba khonferense yeo e akaretšago baetapele ba mebušo goba matona a mebušo a maemo a godimo.
Temana mo tumelelanong yeo e bolelago gore karolo ya tumelelano e tlo ema go dira ka nako mang, mohlala, temana ka ga paka ya mmušo-kgapeletšwa wa mohlakanelwa.
Naga ya maatla mmogo le khuetšo ye kgolo kudu, gantši e ena le dibetša tša nyuklea, yeo e bušago merero ya lefase ,mohlala; Dinaga tše di Kopanego tša Amerika (USA).
Molawana wa gore tshepedišo goba taolo ya molao ke yona taolo ye kgolo go fetiša mo nageng.
Go thibela leloko mošomong nakwana, goba maemong a bohlokwa bjalo ka kotlo.
Tshepetšo ya temokrasi yeo e kgonago go tšwelela pele go ba gona.
Go rena go go dirwago ke naga ye nngwe godimo ga ye nngwe yeo le yona e ipušago, gantši e laetšwa ka mmušo wo o ipušago wa naga ye e ikaegile ka wona. Go ile gwa fokotšega karolong ya bobedi ya ngwaga-kgolo wa bomasomepedi. Kamano gare ga Brithani le Swatsing ka 1890-1966 ke mohlala wa go laetša borena godimo ga naga ye nngwe. 
Sehlopha sa dikgopolo tšeo di tšeago dipolotiki bjalo ka kamano gareng ga tikologo ya setšhaba yeo go tšwa go yona ditshwaelo ka sebopego sa dinyako le thekgo, di dirwago, gomme dikarolo tša kgopolo tšeo di amanago, tšeo di fetolelago ditshwaelo go ba diphetho-kgolo.
Se se hlagelela ge mokgethi a sa hlagiše boikgethelo bja gagwe bja nnete go hwetša sephetho se se kgahlišago kudu.
Go boledišana ka ga dintlha le mabaka pele ga ge dipoledišano goba ditherišano tša nnete di diragala.
1. Botelele bja nako bja mošomo wo o itšego. 2. Nako yeo motho a e dutšego mošomong wo o itšego.
Molawana wo o lego ka fase ga molao wa boditšhabatšhaba, wo o bolelago gore dinaga ga se tša swanela go godiša karogano ya mesepelo goba diphethogo tša mellwane dinageng tše dingwe.
Motho yoo a šomišago mekgwa ya bošoro bjo bo sa kgethollego bjalo ka dibomo; dithunya le dibetša tša bontši go tšhošetša; go tšhoša; tšhabiša le go fetša batho maatla maemong ka moka a setšhaba. Maikemišetšo a motšhošetši e ka ba go menola mmušo ka bošoro; go tšwetša pele maemo a go buša goba go thea mmušo goba naga ye mpsha ye e ikemetšego.
Naga yeo e šomišago matšhošetši, dikgaruru mmogo le botšhošetši go fihlelela maikemišetšo a sepolotiki.
Sešole seo se hlomilwego semolao mohlala; Carabinieri kua Italia le Rijkswacht kua Beljiamo.
Mo Afrika Borwa, barumulani ba dikatišani kamanong ya tšhireletšego,kudu nakong ya diphethogo tša sepolotiki tša mengwageng ya pejana ya bo-1990.
hlobogilwego (lefase le le tšwelelago lereo le le dumeletšwego). Lereo-kakaretšo la dinaga tše di tšwelelago tša Afrika, Asia le Latin Amerika.
Sešupo sa go batamela ga kotsi goba kgobalo.
Tsebišo ya maikemišetšo a go diragatša bomadimabe goba kgobalo.
Maiteko a go fihlelela dintlha tša sepolotiki ka maikemišetšo a a bolelwago ka molomo go diragatša dikgobalo, go kweša bohloko goba bomadimabe go lenaba le le sa nyakego go ineela go dinyakwa tša yo mongwe.
Tšhomišo ya magato a kgapeletšo ao a sepelago gotee le bojeletši go fenya ka polelo goba gona go gapeletša naga ye nngwe go phetha goba go kgotsofatša dikganyogo tša naga yeo.
Go bea motho maemong ao a sa mo swanelago go šupetša fela gore maemo ao a na le motho yo a a dutšego.
Tiro ya go dira maitekelo a tšhupo.
Pušo ya lekoko le tee yeo e bušago bjalo ka ya temokrasi, gantši e theilwe polelong ya moetapele ya mahlale-kgopolo a go tšea diphetho a le noši, mohlala, kua Nazi Jeremane.
Sebopego sa pušo sa go farafariwa ka gohle, seo ka sona, mmušo o phunyeletšago goba o tsenelelago le go laola ditheo ka moka tša leago, go akaretša le go fediša setšhaba sa selegae, mmogo le go gatelela mekgahlo ya sedumedi ya bašomi le dikgwebo tša poraebete.
Mokgwa wa go gwanta, go bina mmogo le go opela ke dihlopha tšeo di ipelaetšago, woo o hlagelelago mo Afrika Borwa.
Mokgahlo woo o ithaopilego wa batho bao ba amogelago megolo goba meputšo woo o rulaganyeditšwego go tšwetša pele ditokelo le dikgahlegelo tša maloko a wona ka go kwana le bengmešomo; mongmošomo; mokgahlo goba mekgahlo ya bona ka seboka.
Setheo sa sepolotiki seo se hwetšago tiišetšo ka molao mmogo le tokelo ya go buša go tšwa go setlwaedi.
Moetapele wa batho ba tlhago yoo a filwego maatla ka tswalo goba mekgwa ye mengwe yeo e hlomilwego; mohlala ke baetapele ba merafe ba Afrika-Borwa.
Phetogo ya motheo ya dikamano tša sebopego; ditshepedišo mmogo le maatla setšhabeng goba setlhomong sa leago.
Motho yo a dulago lefelong le a le filwego lebakanyana le lekopana fela.
Setheo seo se bušago naga ge tshepetšo ye mpsha e sa ntše e rerišanelwa le go hlongwa, naga ya pele ya Borwa Bodikela bja Afrika (South West Afrika) yeo gabjale e tsebegago ka la Namibia, mengwageng ya 1988/89.
Lekgotla la nakwana leo le hlomilwego go šetšana le matshwenyego a selegae, mmogo le go netefatša tšwetšopele ya ditirelo, ge peakanyo goba tshepetšo ye mpsha ya taolo e hlongwa.
Tshepetšo ya mmušo woo o ipitšago mmušo wo o se nago bohwirihwiri.
Setheo seo se laolago morafe goba mohlobo ka maatla ao a tšwago go tshepedišo ya setlwaedi goba ya setšo ya mmušo wa bogoši.
1. Thulaganyo le setšo sa setšhaba. 2. Moya wa go ikwa o le karolo ya morafe goba setšhaba, mmogo le go botegela morafe goba setšhaba.
Potego ya go fetiša tekanyo ya morafe, gantši e laetšwa ke go se akaretšwe, gomme e gakatšwa ke lehloyo go dihlopha tšeo go sa kwanwego le tšona.
Mo teoring ya tšwelopele, mohlomphegi goba moetapele o tee yoo a šomago bjalo ka mohlokomedi goba mošireletši wa naga yeo e tšwelelago pele, e le maemong a kgatelopele temokrasing.
Boikgopolelo goba filosofi ya Afrika ka ga botho-kakaretšo.
Boipušo bja bosetšhaba mo Afrika.
Naga yeo e se nago kgatelopele yeo e lekanyetšwago go ya ka thuto; ditshepedišo tša mmušo; tiragatšo ya ikonomi; bokgoni bja thekenolotši mmogo le maemo a bophelo a setšhaba.
Setšhaba se se hlokago didirišwa tša motheo, mmogo le dinolofatši tšeo di amagantšhwago le boleng bjo bo amogelegago bja bophelo.
Dikgato le tshepedišo tše di tsebagaditšwego semolao bjalo ka tšeo e sego tša maleba, tšeo e lego tša kgethollo go bašomi goba go baphegišani.
Go se laolege goba gona go bušega.
Kopano ya lekgotlatheramelao leo le nago le phaphoši moo baemedi ba kopanago go rera melao.
Toropokgolo ye e teefaditšwego goba e kopantšhitšwego ya mohuta wa Afrika Borwa, yeo e akaretšago toropokgolo, disabapo mmogo le bofalalelo bjo bo sego molaong, bjoo bo ikadilego ka ntle ga toropo.
Kgato yeo e tšewago ke lekoko le tee fela; kgato ya kelo ya lehlakore le tee; mohlala; pego ya Presidente Bush ya gore United States e tlo tšea dikgato e le tee mabapi le lenaba ge Dinaga-Kopano e gana mokgwa wa dikgato ka bontši go bothata.
Mokgwa wa go itshepha ka noši wa go šomana le ditaba, kganetšanong le dikgato tša bontši , moo go amegago bagwera ba bantši gona go rarolla mathata.
Tshepedišo yeo ka yona maatla a bago taolong ya bogareng.
Naga yeo e kopanego ka gare, moo maatla a go buša a bewago go mmušo wa bogareng, mmušong wa bosetšhaba, gomme ditokollo tša ditikologo tša dikgetho, ga di na tšhireletšo ya molaotheo.
Tokelo ya batho ka moka ba ka godimo ga mengwaga ye e itšego, go sa lebelelwe bong goba morafe wa bona, bosenyi goba bogafa, goba bohlakana hlogo tšeo gantši di sa akaretšwego.
Ntwa yeo e bonwago bjalo ka ye e sa hlokagalego godimo ga mabaka a setho.
Motho yoo a ganelwago ka botho bja gagwe.
Molaotheo wo o theilwego godimo ga mangwalo goba ditokumente di se kae mmogo le ditiro, setlwaedi le mehlala gore e swarwe ka gare ga tokumente goba lengwalo le tee la semolao, mohlala, molaotheo wa United Kingdom.
Go senyega ga maemo a toropongkgolo goba toropo, gagolo ka lebaka la go timelela ga dikgwebo mmogo le badudi ba ba humilego. 
Dipolotiki tša toropokgolo.
Kgolo ye e šašarakanego ya toropokgolo goba torotswana, yeo e bakwago ke go agwa ga dintlo ka ntlenyana fela ga toropo.
Kgolo kabong le tšitlanong ya toropokgolo goba torotswana.
Sehlopha seo se tšeago le go swara maatla goba mmušo ka tsela ye e sego ya maleba, seo se tšeago mmogo le go dula nageng, gantši ka kgapeletšo.
Kgopolo ya kgonthe ya setšhaba se se hlamatšegilego (sa parateisi).
Kgato ya go tlogela mošomo wa semmušo.
Lenaneo-semmušo la dithoto mmogo le tekanyetšo ya gore di ja bokae,leo le šomišwago ke mmušo wa selegae go laetša gare ga tše dingwe, dikgetho.
Lekoko leo le swerego maemo a pele tshepetšong goba maemong afe goba afe. Mo teoring goba kgopolong ya bokomonisi,lekoko la bokomonisi le tšewa bjalo ka lekoko le le eteletšego pele ka ge tumedi ya Leninist e le nyaka gore le etelele pele mmogo le go hlahla sehlopha sa bao ba šomago go fihlelela maemo a setšhaba a borabele le a bokomonisi.
Motho yoo a babalelago ditiro tša tlholego dipolotiking, lereo le le hlolegile Repabliking ya Afrika Borwa. 
Molokolli dipolotiking,lereo le le hlolegile Repabliking ya Afrika Borwa.
Maatla a semmušo go thibela sephetho goba kgato setlhomong sa go tšewa ga diphetho ka go gana tumelelano go tharollo.
Go tshwenyatshwenyana le ditokelo tša motheo tša botho, e ka ba ka maikemišetšo goba e se ka maikemišetšo.
Wo mongwe wa melawana ya motheo woo ka wona go ba gona ka popego ga dipolotiki, ga leago mmogo le ga popego a boleng bjo bjalo ka naga, di theilwego godimo ga yona.
Go hloka tokelo goba bokgoni bja go bolela goba go kgetha.
Motho goba sehlopha seo se se nago bokgoni bja go bolela dinyakwa goba dihlokwa tša sona go bao ba šikerego taolo.
{Afrika Borwa}. Kakanyo ya karolo ya naga yeo e ipušago ya Maafrikanere a makhonsebethifi.
Kgato ya go diragatša kgetho, go bouta dikgethong.
Tshepetšo ya go tšwa lesolo la go hwetša dibouto.
Go ruta mokgethi ka tshepetšo ya go bouta.
Go bouta ka go dumelelana ka moka ka go hlaba mogolokwane goba ka go bolelela godimo.
Go laetša kgetho ye motho a e ratago ka go boutela godimo ga thekethe ye e gatišitšwego goba ye e ngwadilwego ya go bouta, goba motšhene wa go bouta.
Go laetša kgetho ye motho a e ratago ka go hlaboša lentšu la gagwe ka mokgwa wa go dumela goba wa go gana.
Go laetša kgetho ya motho ye a e ratago ka go emiša letsogo la gagwe go tšibogela boikgethelo bja go bouta.
Kontraka yeo e laetšago mabaka, diiri le maemo goba peelano ya mošomo.
Kganyogelo ya selo seo se bonwago bjalo ka senyakwa.
Thulano gareng ga dinaga tše pedi goba go feta, goba magareng a dinaga le mekgahlo, moo e lego gore kgapeletšo, go akaretšwa le tšhomišo goba matšhošetši a go šomiša mabotho a sešole,di a šomišwa go rarolla thulano go tšweletša mohola.
Karolo ya lefase ya toropokgolo goba torotswana ka maikemišetšo a bolaodi goba boemedi mmušong wa selegae.
Bosenyi bjoo bo dirwago ka nako ya ntwa ka go tlola melao le ditlwaelo tša ntwa.
Dibetša tšeo di nago le bokgoni bja tshenyo ya godimo, goba tšeo di šomišwago ka mokgwa woo e lego gore di tlo bolaya palo ya godimo ya batho. 
Leloko la palamente leo le kgethwago go netefatša thupišo ya lekoko.
Motho yoo a utullago maitshwaro ao a belaetšago goba ao a sa kgahlišego.
Maatla a kgopolo ao ka ona setšhaba se kgethago goba se tšeago sephetho ka ga kgato, mohlala, thato ya batho.
Tšhutišo ya motheo yeo e hlohleletšago go kgaphelwa thoko ga maitshwaro le mekgwa goba ditlwaedi tšeo basadi ba swarwago ka tšona ka gona ke banna.
Go laetša gore mehuta ye e itšego ya mešomo e swanetše go abelwa fela batho ba magoro a a itšego, mohlala, dihlopha tša mebala goba merafe tshepetšong ya apareteite.
Kgato ya mohuta wa go šoma ka diatla (intaseteri) moo bašomi ba latelago melao ka moka ya go šoma ka mafolofolo goba tlhokomelo ye kgolo gore nako ya tšweletšo e katološwe le gore nako ya tšweletšo e fokotšege kudu.
Go dira mošomo wo monyane wo o nyakegago go go lebeletšwego ke bathapi goba bengmošomo, mmogo le go latela melao ka moka ka go hlaola, go ka baka go wela fase ga mothamo wa tšweletšo.
Dikaelo tšeo di hlathollago maikemišetšo ao naga goba lefase le ka šomišwago ka gona.
