Value											Sepedi



Dintlha tše di huetšago mohola wa nagatemo



Instructions: 

Folio strap: Ditaba tša naga

Byline: Tshedimošo ye e tšwa go Mošupatsela wa Taolo wa Agribusiness



Ka tlwaelo mohola (value) wa nagatemo o be o theiwa godimo ga botšweletši bja temo. Nageng ya dipolasa e sa le balemi bao ba rekago nagatemo moo dipoelo tša temo e lego taetši  ya mohola wa nagatemo. 



Tswalo ya tšhelete (interest rates) ya godimo goba ya fase ye e bago gona le yona e huetša balemi ka ge ba bantši ba šoma ka tšhelete yeo seripa sa yona goba yohle ba e adimilego. Peo ya tšhelete dibopegong tša polasa gammogo le dikaonafatšo le tšona di na le khuetšo ye bohlokwa mabapi le mohola wa nagatemo.  



Mong wa nagatemo a ka tšweletša ditseno ka: 

Go tšweletša diphahlo (commodities) tša mehutahuta;

Go hirišetša balemi ba bangwe nagatemo goba nagaphulo; le 

Go abišana naga (sharecropping) le balemi ba bangwe. 



Ka fao tšweletšo ya ditseno yeo e phethagatšwago ke mong wa naga e na le dikarolo tše pedi: 

Tirišo ye e atlegilego ya naga lebakengkopana le lebakengtelele bjalo ka ge go hlalošitšwe ka godimo; le 

Poelo ya tšhelete ye e sepelelanago le koketšo ya mohola wa naga lebakengtelele. 



Dipoelo tše tša lebakatelele di theilwe gape godimo ga sephesente sa ditseno (percentage returns) tšeo e lego sephetho sa tirišo ye e atlegilego, yeo e ka tšweletšago dipoelo tša godimo le tša fase ka leboo ge nako e ntše e eya. Ka kakaretšo mohola wa naga o oketšegile ka go feta ga nako mme lefaseng ka bophara beng ba nagatemo ye e tšweletšago ba a fokotšega. Ka fao go ba boima kudu go balemi ba bafsa go hwetša naga lebakengkopana le go e lefela ka dipoelo tša tšweletšo ye e atlegilego. Maemo a a fetoga ge naga e ka hwetšwa ka thušo (grant) (LRAD), goba ka lefa, goba ka kadimo yeo tswalo ya yona e fokotšwago (subsidised interest rates) (bjalo ka morero wo mofsa wa Kgoro ya Ditaba tša Naga woo o šišintšwego wo o bitšwago “Proactive Land Acquisition Scheme (PLAS)”. 



Khirišo ya naga e fetogile: ga e sa le mokgwa wa go kgontšha balemi ba bafsa go tsenela temo, eupša e thomile go ba mokgwa wa go thuša balemi ba kgale go hwetša naga ye nngwe gape le go katološa kgwebo ya bona ya temo. Ntlha ye e swanetše go elwa hloko ka maatla nagengkopanelo fao naga ye kgolo e sa dirišwego mola go na le balemi ba nnete ba mmalwa bao ba hlokago naga ye nngwe gape yeo ba ka e lemago ka katlego. Khiro ke mokgwa wo o dumelelago balemi go katološa dikgwebo tša bona ntle le go itlema ka sekoloto le go ineela go ntšha tšhelete ye ntši bjalo ka mong wa naga. 



Elelwa: Motho o kgona go lema le ge e se mong wa naga ka go hira naga, ka go diriša nagakopanelo goba ka go abišana naga le balemi ba bangwe (sharecropping).



