



Study groups (336)



Ke ka lebaka lang ge re hlohleletša batšweletši ba ba hlabologago go bopa dihlophathuto? 



Instructions: 

1. Folio strap: Dihlophathuto

2. Byline: Jane McPherson, molaodi wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA

3. Photos:



Morero wo mongwe wo mogolo wa lenaneotlhabollo la rena ke go bopa dihlophathuto le go thušana le tšona. 



Go na le mabaka a mmalwa ao a dirago gore e be bohlokwa go bopa dihlophathuto le go di šomiša: 

Balemi bao ba dulago tikologong ye e itšego ba na le mathata a a swanago mme ba ka rutana maano; 

Mathata a ka rarollwa ke maloko a sehlophathuto;

Go bonolo go thuša batho ka sehlopha bakeng sa go ba thuša ka o tee ka o tee le gona ditshenyegelo di kaone [“more cost effective”]; 

Go ka ba le lenaneo la mešomo le dithuto leo le beakantšwego gore leloko le lengwe le le lengwe la sehlopha le kgone go tšwela pele tseleng ya go ba molemikgwebo; 

Mpshiri o tee ga o lle – ge batho ba mmalwa ba kgopela selo, ba bangwe ba a theeletša. 



Sehlophathuto se ka šoma fela ge maloko a sona a amogela boikarabelo – dintlha tše dingwe tše di swanetšego go elwa hloko ke tše di latelago:

Maloko a swanetše go kopana ka tekanelo (ka mehla); 

Sehlophathuto se swanetše go ba le molaotheo, woo o akaretšago dinepo le maikemišetšo ao a beilwego gabotse; 

Sehlophathuto se swanetše go ba le popegotaolo ye e šomago gabotse – batho bao e sego balemi ba se ke ba dumelelwa go laola sehlophathuto ka ge sehlophathuto e se mokgahlo wo o nepišago selo se sengwe ge e se temo; 

Maloko a sehlophathuto a swanetše go ba le dinepo tša ngwaga – ge o tseba mo o yago tsela e ba bonolo; 

Hlaola dilo tšeo sehlophathuto se di hlokago le gona tšea dikgato go di hwetša – mohlala, ge sehlopha se hloka keletšo mabapi le monontšha laletša baemedi ba dikhamphani tša menontšha go bolela le maloko – laletša ditsebi go bolela ka ditaba tšeo di kgahlago sehlopha; 

Bea matšatši a dikopano tša ngwaga mathomong a ngwaga gore maloko a kgone go itokiša go tsenela dikopano tše. 









