Rainfall 3 (Maize)								Sesotho sa Leboa

Dipatrone tša pula ye e nago le moyafalo



Instructions: 

Folio strap: Koketšamohola

Byline: Tsebišo ye e tšwa mo go Mošupatsela wa Tšweletšo ya Lehea le le nošetšwago 

Photos: Seswantšho sa 1.1: Palogare ya pula ye e nago ka ngwaga ye e elwago ka mm/ngwaga.

Seswantšho sa 1.2: Palogare ya moyafalo ka ngwaga ka mm/ngwaga.



Monola ke ntlha ye bohlokwa go feta tše dingwe yeo e huetšago tšweletšo ya dibjalo. Lefelo le lengwe le le lengwe le ngwaletšwe palogare ya pula ye e nago. Palogare ya pula ye e nago ke tšhupo ye botse ya dibjalo tšeo di ka bjalwago lefelong le le itšego fao tšweletšo e theilwego godimo ga meetse a pula, ke go re fao go sa nošetšwego. Fao nošetšo e kgonegago dintlha tše dingwe tša klimate di ba bohlokwa ka ge dinyakwa tša meetse di ka laolwa ka nošetšo. 

Elelwa gore le ge bokaakang bjoo bja pula (palogare) bo ka na, ga se gore meetse ao ohle a fihlela dibjalo. Ge pula e ena ka maatla, lebelo leo meetse a tšhabago ka lona le a godišwa. Fao go nago le tshekamo lebelo leo le a godišwa. Mokgwa woo go lengwago ka wona o ka dira gore mmu o thatafale mme monego ya meetse ya šitišwa. Ge mmu o hloka khupetšo moyafalo o tla oketšega. Mohuta wa mmu le wona o huetša bokaakang bja monola woo o ka bolokwago mmung, mme mengwang yeo e lego tšhemong e ka amoga dibjalo monola ka go o mona. Palogare ya pula ye e nago le moyafalo ka ngwaga mono Afrika-Borwa e bontšhwa diswantšhong tša 1.1 le 1.2 (DWAF, 1986).

Karolo ye e lego fase ga 20% ya naga ya Afrika-Borwa ya bogolo bja dikilometarasekwere (square kilometres) tše dimilione tše 1,05, e na le klimate ya sekabošidi (semi-humid) ya pula ya palogare ye e fetago 750 mm ka ngwaga le moyafalo ya palogare ya ka fase ga 1 400 mm ka ngwaga – klimate ye re ka rego ke ye botse ye e swanelago go mela ga dibjalo le ge e ka ba tšweletšo ya tšona. 

Dilete tša pula ye e fetago 500 mm ka ngwaga le moyafalo ya fase ga 1 800 mm ka ngwaga di akaretša nagadimo ya gare, tikologo ya lebopo la bohlabela le mafelo a pula ya marega. Ka kakaretšo go tšweletšwa mehutahuta ya dibjalo tše di nošetšwago mafelong a, gammogo le lehea, mmoba/nyoba le korong ye e sa nošetšwego. Karolo ye e šalago ya naga e na le klimate ya go fiša ye e nyakilego go oma go ya go ye e omilego, ya pula ya palogare. Karolo ye e tšweletša tekanyo ya fase ga 50% ya dinyakwa tša moyafalo le phufulelo (evapotranspiration needs) tše di hlokegago go kgontšha go mela ga dibjalo le tšweletšo ya tšona. Ka fao nošetšo e bohlokwa malebana le mafulo le ge e ka ba tšweletšo ya dikenyo le dibjalo tše dingwe dileteng tše.





Seswantšho sa 1.1: Palogare ya pula ka ngwaga ye e edilwego ka mm/ngwaga





Seswantšho sa 1.2: Palogare ya moyafalo ka ngwaga ye e edilwego ka mm/ngwaga



