Questions									Sepedi



Dipotšišo tše di tšwago go batheeletši ba Radio Lesedi



Instructions: 

Folio strap: Kakaretšo



Kgašong ya Radio Lesedi ya malobanyana, Johan Kriel, molomaganyitlhabollo wa profense ya Freistata, o ile a hlohleletša batheeletši gore ba mo romele dipotšišo ka “sms”, tšeo ba ka ratago go kwa diphetolo tša tšona. Tše dingwe tša dipotšišo tšeo di fetolwa mo tlase: 



Na bogolo bja hektare ke bofe mme sekgoba (sekgala, area) se akanywa bjang? 



- Tshedimošo ye e tšwa go Thuto ya Tlhabollo ya Bokgoni bja Theknikhale ya Grain SA ye e ngwadilwego ke Jane McPherson



Go bohlokwa go tseba bogolo bja naga ye e lengwago ka ge molemi a swanetše go akanya le go ela tše di latelago:

Bokaakang bja tisele, peu, monontšha le dikhemikhale tšeo di swanetšego go dirišwa tšhemong yeo;

Ditshenyegelo tše di sepelelanago le go bjala tšhemo yeo;

Palo ya dibjalo godimo ga hektare;

Theko (value) ya inšorense ya dibjalo;

Ditefo tše di lefelwago bakontraka, bjalobjalo. 

	

Elelwa gore sekgoba sa hektare e tee se balwa ka tsela ye:

1 ha = 100 m X 100 m 

1 ha = 10 000 dimetarasekwere (m2)

Ge o thuša molemi go kgonthiša bogolo bja mašemo a gagwe, ke go re palo ya dihektare, o tla bala dimetarasekwere wa di arola ka 1 000 go hwetša palo ya dihektare.

Mohlala:

50 000 m2 = 5 ha

30 000 m2 = 3 ha 

160 000 m2 = 16 ha 



Matšatšing a lehono go na le ditlhamo tša elektroniki (GPS) tšeo di kgonago go bala bogolo bja tšhemo ka nepagalo ka go ikgokaganya le sathalaete lefaufaung, eupša batho ba bantši ga ba kgone go hwetša thušo ya theknolotši ye. Go na le ditheo tše bonolo tša go kgonthiša bogolo bja sekgoba tšeo di ka dirišwago mabapi le nagatemo. 



Sekgoba sa sekwere se balwa ka tsela ye: 

Sekgoba = Botelele X Bophara (S = B X B) 

A re re botelele bja lehlakore le lengwe le le lengwe ke 2 m. 

Sekgoba = 2 m x 2 m 









 S = 4 m2





Sekgoba sa khutlonnethwi se balwa ka tsela ye: 

Sekgoba = Botelele X Bophara (S = B X B) 

A re re botelele bja khutlonnethwi ke 4 m mola bophara bja yona e le 2 m.

S = B X B 

S = 4 m X 2 m 



					 S = 8 m2



		Thwe 	

 Sekgoba sa khutlotharo se balwa ka tsela ye:







 S = ½ Botlase X Bogodimo (1/2 B X B)

A re re botlase bja khutlotharo ke 2 m mola bogodimo e le 3 m.

S = (½ X 2 m) X 3 m

S = 1 m X 3 m





 S = 3 m2





Ge o se na nnete mabapi le bogolo bja naga ya gago le gona go se na motho yoo a ka go thušago go e lekanya, o swanetše go leka go e lekanya ka bowena. Ela sedika sa leotwana la koloi, trekere goba paesekela ya gago mme o bee leswao ka tšhoko (motaga) goba pente leotwaneng. Bjale sepela lehlakoreng le le itšego la tšhemo ka senamelwa seo mme o bale gore leswao leo le thwethwa gakae go fihla mafelelong a lehlakore leo. Ge o atiša palo ya dithwetho ka sedika sa leotwana o tla tseba botelele bja lehlakore leo la tšhemo ya gago. Boeletša leeto le mahlakoreng a mangwe a tšhemo mme mafelelong o thale seswantšho sa tšhemo pampiring. Ge o swantšhitše sebopego sa tšhemo le gona o kgonthišitše botelele bja mahlakore ohle a yona, o tla kgona go diriša difomula tše bonolo tša ka godimo go bala bogolo bja tšhemo ya gago. 



Na bofudišo ke eng mme ke swanetše go ba le naga ya dihektare tše kae go rua kgomo e tee?



- Tshedimošo ye e tšwa go “Rural Development Service Technical Advice note 33”

 

Batho ba rua mehuta ye mentši ya diruiwa dipolaseng – dikgomomaswi, dikgomonama, dipere, dinku, dipudi, bjalobjalo. Diruiwa di ja bokaakang bjo bo itšego bja bjang goba furu ka letšatši (go ya ka bogolo le mohuta wa seruiwa). Gore morui a kgone go akanya palo ya diruiwa tše di ka phelago nageng ye e itšego, bofudišo (carrying capacity) bja mafelo ohle bo akantšwe ka mokgwa wa saentifiki – kakanyo ye ke kakaretšo fela ka ge e sepelelana le maemo a naga. Ge maemo a naga ye e itšego a fokola, mafulo ao seruiwa se sengwe le se sengwe se a hlokago a a oketšega, ka mantšu a mangwe palo ya dikgomo tše di ka phelago go yona e a fokotšega. Ge maemo a naga yeo a kaonafala diruiwa tše di fulago go yona di ka okeletšwa. Le ge go le bjalo, dikakanyo mabapi le bofudišo di ka go thuša go akanya palogare ya dihektare tše di nyakegago go rua kgomo e tee. Mohlala: Mafelong a mantši a kua Freistata kelo (norm) ke 6 ha malebana le seruiwa se tee sa mohuta wo mogolo (Large Stock Unit – LSU).



Go kgona go akanya palo ya diruiwa, seruiwa se sengwe le se sengwe se swanetše go bewa bjalo ka LSU. LSU e šupa kgomo e tee ye e godilego (large mature cow) (ya go feta mengwaga ye mebedi). Gopola gore seruiwa se segolo se ja go feta se senyane ka letšatši. Ntlha ye nngwe ye e swanetšego go elwa hloko ke ya gore seruiwa se se šomago (kgomo ye e gangwago goba ye e gogago mogoma, bjalobjalo) se nyaka dijo go feta tše dingwe. 



Seruiwa
 
Seruiwa bjalo ka LSU
 

 
Dikgomo tše di fetago mengwaga ye 2
 
1,0
 

 
Dikgomo tša dikgwedi tše 6 go ya go mengwaga ye 2
 
0,6
 

 
Dinku le dipudi
 
0,15
 

 
Dipere
 
1,0
 

 








Magoro a boima bja diruiwa

Dikgomo di fapana ka bogolo – go na le mehuta ye menyane, ya gare le ye megolo. Ka tlwaelo mehuta ye megolo e ja go feta mehuta ye menyane. Diruiwa di ka hlopšha go ya ka boima bja tšona: 



Seruiwa
 
Boima bja seruiwa se phela (kg)
 

 

 
Se senyane
 
Sa gare
 
Se segolo
 

 
Dinku (ovine)
 
≤50
 
50 - 70
 
≥70
 

 
Dikgomo (bovine)
 
≤500
 
500 - 700
 
≥700
 

 
Dipere (equine)
 
≤300
 
300 - 600
 
≥600
 

 


Mehola ya motšo wa seruiwa (livestock unit values) ye e lebanego diruiwa tše di fulago tše di fapanago ka boima 



Seruiwa
 
Boima bja seruiwa se phela (kg)
 

 

 
Se senyane
 
Sa gare
 
Se segolo
 

 
Nkutshadi (go akaretša le kwanyana ya yona)
 
0,08
 
0,1
 
0,15
 

 
Dinkutshadi tše di tshwešitšego le tše di šikago le tšona (Dry ewes and followers)
 
0,06
 
0,08
 
0,1
 

 
Dikgomomaswi
 
0,8
 
1,0
 
1,1
 

 
Dikgomotshadi tše di amušago gammogo le mamane a tšona 
 
0,7
 
0,9
 
1,1
 

 
Dikgomo tše dingwe tše di fetago dikgwedi tše 24 
 
0,6
 
0,7
 
1,0
 

 
Dikgomo tše di tshwešitšwego tšeo di lego fase ga dikgwedi tše 24
 
0,5
 
0,6
 
0,7
 

 
Dipere
 
0,8
 
1,0
 
1,2
 

 


Ge o nyaka go tšwela pele ka go diriša naga ka katlego go bohlokwa gore bofudišo bja naga bo se ke bja fetišwa – ge o se na nnete mabapi le bofudišo bja naga ya gago ikgokaganye le ofisi ya kgauswi ya Kgoro ya Temo yeo e ka kgonago go go fa tshedimošo ka ga tikologo ya gago. 



Ge ke nyaka go ba leloko la Grain South Africa ke swanetše go dira bjang?



- Jane McPherson, molaolalenaneo wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA 



Motho yo mongwe le yo mongwe yo e lego molemi/motšweletši wa mabele a ka ba leloko la Grain South Africa. Go na le mehuta ya go fapafapana ya boleloko bja mokgahlo wo eupša mehuta ye mebedi ye e tlwaelegilego ke ya bolelokokgwebo bjo bo feletšego (full commercial membership) le boleloko bja dihlophathuto. Tefo mabapi le bolelokokgwebo bjo bo feletšego ke R2,00 malebana le tone ye nngwe le ye nngwe ya mabele ao a rekišwago (delivered), eupša godimo ga fao leloko le lengwe le le lengwe le lefa minimamo ya R570 (e akaretša VAT). 



Ge o nyaka go ba leloko la sehlophathuto o tla lefa R10 ka ngwaga. Re kgopela gore bao ba kganyogago go bopa sehlophathuto le go ba leloko la Grain South Africa, ba ikgokaganye le molomaganyi wa profense wa kgauswi – maina a balomaganyi le megala ya bona e gatišitšwe letlakaleng la ka morago la Pula/Imvula. Nepo ya dihlophathuto ke go swara dikopano ka mehla go ahlaahla dintlha tšohle tšeo di amanago le tšweletšo ya mabele. Go feta fao, ge o le leloko la sehlophathuto o ka tsenela dithuto tše mmalwa tša Grain South Africa mo ngwageng. 

