Pro-activity 								Sesotho sa Leboa



Pharologantšho ya molemi wa nnete 



Instructions: 

Folio strap: Taolo 

Byline: Phonnie du Toit, ARC-GCI

Exploding quote: Mafato a kgwale ke ge e sa le gosasa



Gantši balemi ba fetiša sebaka sa go fokotša ditshenyegelo goba go kgonthiša poelo ye kaone ka ge ba sa tšee sephetho ka nako. 



Ka nako ye nngwe ba lahlegelwa kudu ka baka la tshenyo ya methopotlhago, bjalo ka kgogolegommu ka nako ya pula ye kgolo, ka ge ba lebala ntlha ye bohlokwa ye e rego “thibelo e phala kalafo”. 



Go phema tshenyo o swanetše go loga maano le go tšea dikgato tše di itšego pele ga ge tiragalo goba ditiragalo tše di itšego di diragala. Tšweletšong ya mabele taba ye ke ntlha ye bohlokwa kudu ya taolo. Tšeo di amago dibjalo tša gago (“cropping calendar”) di swanetše go laola mešomo yohle polaseng ya gago. Nako ya maleba ya go bjala (tiragalo ye bohlokwa polaseng ya gago) e ka ba letšatši la mathomo la June (ge o nyaka go bjala korong) goba la mathomo la Nofemere (ge o nyaka go bjala sebjalo sa selemo). Bontši bja mešomo ya go akanya le go beakanya mo dikgweding tše di etago pšalo pele bo tlo laolwa ke letšatši le (nako ye). Go bohlokwa gore molemi a dule a gopolele pele. 



Lenane la mešomo yeo e swanetšego go phethwa pele ga nako ya go bjala: 



Go hlola le go hlokomela ntle le go kgaotša

Tiro ye e tšwelago pele ye e bohlokwa go kgontšha molemi go tšea dikgato pele ga nako. Dilo tše molemi a di lemogago sehleng sa gonabjale di ka thuša kudu go phema diphošo le go tšea diphetho tše kaone mabapi le sehla se se tlago. Go fa mohlala: mengwang ye e hlaolwago sehleng sa ge dibjalo di gola, e tlo šupetša mohuta wa sebolayangwang seo se tlogo dirišwa sehleng se se tlago. Ge o ka šitega go lemoga mathata sehleng sa gonabjale, mathata ao a ka golela godimo sehleng se se tlago. 



Beakanya lenaneotšweletšo goba le beakanye ka bofsa

Lekanya maamušotšweletšo (“production potential”) a tšhemo ya gago ka bofsa o kgonthiše palo ya dihektare tše o akanyago go bjala dibjalo tša gago go tšona. Hlohlomiša mmaraka mme o kgethe dibjalo tše di tshepišago poelo ye botse go ya ka tshedimošo ye e botegago. Ngwala tekanyetšo (“budget”) mme o beakanye leano la tšweletšo ka go le ngwala pampiring ka nepagalo ye e kgonegago. 



Diriša dibaka tše kaone tša papatšo

Mabakeng a gonabjale go bohlokwa go saena kontraka le khamphani ya papatšo (“marketing agency”) ye e botegago. Kontraka ya mohuta wo e go šireletša ge theko ya diphahlo (“commodity price”) e fetogafetoga. Lota kontraka mabapi le mohuta wo mongwe le wo mongwe wa sebjalo ka theko ye kaone ye e kgonegago. 

 

Kgopela kadimo mabapi le tšweletšo

O tla swanela go kgopela kadimo ya tšweletšo (“production loan”) ge o nyaka go bjala dihektare tše di fetago tšeo o ka di kgonago ka tšhelete ya gago. Se diege go ikgokaganya le panka goba mokgahlo wo mongwe wa tšhelete ge o seno fetša go beakanya leano la gago la tšweletšo. Panka le ge e ka ba mekgahlo ya tšhelete e tšea sebaka go dumelela leano la gago la tšweletšo. 



Rulaganya kontraka le mokontraka yo a botegago

Ge o sa kgone go lema le go bjala mašemo a gago ka bowena, saena kontraka le motho yo a ka go thušago, pele ga nako. Kgonthiša ge eba didirišwa tše di nyakegago go bjala dibjalo tša gago di tla ba gona ka nako ye o di hlokago. Pele ga ge o saena kontraka leka ka maatla go hlahloba maemo a didirišwa tša mokontraka. Gopola gore ge sedirišwa se ka senyega ge mmu o beakanywa goba ka nako ya go bjala, ke molemi yo a lahlegelwago. 



Peakanyo ya didirišwa le metšhene 

Nako ya maleba ya go hlokomela didirišwa tša gago ke mafelelong a sehla sa go bjala. Ge molemi a hlokomologa mošomo wo a ka swanela go ntšha tšhelete ye ntši go lokiša didirišwa le gona a ka lahlegelwa ke nako ye bohlokwa, seo ebilego se ka dira gore a bjale morago ga nako. Ge didirišwa di bolokwa mola di hlwekišitšwe gabotse, di lokišitšwe ka kelohloko le gona di šireleditšwe gore di se ruse, gona di ka beakanywa ka bjako ge sehla sa go bjala se fihla. 



Mediro ya go babalela mmu

Hlahloba dibopego tše di lego gona tša go swana le methapalalo (“contours”) le meela goba diforo. Tšea nako go hlokomela goba lokiša dibopego tše go šitiša tshenyo ya mmu wo bohlokwa wa ka godimo sehleng se se tlago sa pula. Ge o nyaka go thea dibopego tše mpsha, mošomo wo o swanetše go thoma ntle le go senya nako. Dikgato tša go babalela mmu di nyaka peakanyo ye e tseneletšego le nako ye e lekanago ya go thoma go di diriša. 



Go reka tše di nyakegago tša go bjala 

Nako ya go reka e swanetše go dirišwa gabotse. Bapiša ditšweletšwa tše di rekišwago tše o di hlokago go ka bjala, o nyake theko ye kaone go fokotša ditshenyegelo malebana le hektare. Ela dilo hloko sehleng sa go bjala gore sehleng se se latelago o kgone go kgetha setšweletšwa se sekaone, go swana le mohuta wa sebjalo sa poelo ye botse go phala ye mengwe, goba go kgetha setšweletšwa legatong la se sengwe seo se sego sa šoma ka moo o bego o letetše. Se tšhabe go hlohleletša khamphani ye o ortelago ditšweletšwa go yona gore e di fihliše ka nako. 



Se lebale gore go na le ditsebi tše ntši tšeo di ratago go go thuša mešomong ye. Se kgopele thušo mola go šetše go senyegile. Beakanya ditaba tša gago ka go lebelela pele mme o ikgokaganye le bona LEHONO! 





