Prices 									Sesotho sa Leboa

Re lekola gape go namelela ga theko ya dijo 



Instructions: 

Folio strap: Theko ya dijo 

Byline: Sakkie van Zyl, raekonomi: Dinyakišišopapatšo (re leboga thušo ya Corné Louw mabapi le theko ya tisele le oreamo [“urea”] ya kgwedi le kgwedi) 



Krafo ya 1: 	Borotho bjo bošweu (700 g)

	 	Korong ya Safex

	 	Tšhupane 

	 	Kgwedi

Krafo ya 2: 	Oreamo

	 	Korong ya Safex

	 	Tisele

	 	Tšhupane 

		Kgwedi

Krafo ya 3: 	Borotho bjo bošweu (700 g)

	 	Bupi bja lehea 

	 	Oreamo

	 	Tisele

		Tshepelo - borotho bjo bošweu

	 	Tshepelo - oreamo

	 	Tšhupane 

	 	Kgwedi



Theko ya dijo ye e namelelago, kudu ya dijokgolo, e ipontšhitše ka maatla dikgweding tše di fetilego mme e swariša bareki bothata. Mabaka ao a tšweletšwago mabapi le koketšo ye, ke koketšo ye kgolo thekong ya ditšhabatšhaba ya diphahlotemo (“agricultural commodities”) gammogo le tlhaelo ya diphahlo tše mono gae. 



Ge re bapiša dithekokontraka (“contract prices”) tša Safex le theko ya borotho dikgweding tše di swanago, re kgona go bona gore theko ya korong e nameletše ka bjako go feta theko ya borotho (Krafo ya 1). Go na le kgonagalo ya koketšo ye kgolo thekong ya dijo dikgweding tše di tlago. Le ge bareki ba šetše ba swere bothata ba tla swanela go itokišetša mathata a go fetiša dikgweding tše di tlago. 



 



Krafo ya 1: Tšhupanetheko (“price index”) ya borotho go tloga Janaware 2000. 

Sources: Grain SA, Safex and Statistics South Africa (from the Sagis webpage).



Ka baka la ditheko tša godimo tša diphahlotemo tša gonabjale, batho ba bantši bao ba sa tsebego nnete ba gopola gore go tšweletša mabele go bušetša dipoelo tše botse. Balemi bao ba ilego ba kgona go kgotlelela mabakeng a komelelo le ditheko tša fase mengwageng e se mekae ye e fetilego, ba tloga ba le maemong a makaone gonabjale. Le ge go le bjalo, kgonagalo ya theko ya fase ya dijo e tla dula e le toro fela ka baka la koketšo ye kgolo ya ditshenyegelo tša pšalo (“input costs”). 



Krafo ya 2 e bontšha gore gare ga 2004 le 2007 theko ya korong ga se ya namelela go swana le ya tisele le ya monontšha – seemo seo se sa swanelego go tšwela pele. Dithekišo tša fase tša ditšweletšwa tša temo gammogo le ditshenyegelopšalo tša godimo di kgathile tema ye bohlokwa sephethong sa balemi ba bantši sa go tlogela tšweletšo ya mabele. Seemo se ga se thuše balemi bao ba hlabologago – tšweletšo ya mabele e swanetše go tliša poelo ye kaone go fa balemi ba bafsa sebaka sa go tšwela pele ka katlego. 



Koketšo ya theko ya diphahlo (“commodity prices”) malobanyana e ile ya tiiša balemi maatla, eupša go namelela ga ditshenyegelo tša pšalo go sentše ditaba gape – balemi ba swere bothata go tšweletša mabele le go hwetša poelo ye kaone. 



	



Krafo ya 2: Tšhupanetheko (“price index”) ya oreamo, tisele le korong go tloga Janaware 2000.

Sources: Grain SA, Safex and Statistics South Africa (from the Sagis webpage).



Krafo ya 3 e bapiša tšhupanetheko ya ditshenyegelo tše di sepelelanago le theko ya dilo tša go swana le oreamo le tisele, le theko ya borotho le ya bupi bja lehea. Go molaleng gore mathata ao balemi ba ilego ba katana le ona mabapi le ditshenyegelopšalo tše di nameletšego a feta mathata a bareki ao a hlotšwego ke go namelela ga theko ya dijo. Tšweletšo ya mabele (“grain value chain”) e tla swanela go phethwa ka nepagalo gore poelo e godišwe ntle le go oketša ditshenyegelopšalo (“produce more outputs with the same inputs”) – go sego bjalo bareki ba tlo lefela dijo tšhelete ye ntši go feta. 



	



Krafo ya 3: Tšhupanetheko (“price index”) ya borotho bjo bošweu, bupi bja lehea, oreamo le tisele go tloga Janaware 2000.

Sources: Grain SA, Safex and Statistics South Africa (from the Sagis webpage).



Go ruma

Go bolela nnete, koketšo ye kgolo ya theko ya dijokgolo ke sephetho sa go hlokega ga maikemišetšo a maleba mabapi le temo (“agricultural policy”) lehlakoreng la Mmušo, gammogo le go šitega ga Mmušo go diriša maikemišetšo le maano ao a šetšego a le gona. Batšweletši ga ba kgone go šoma ba nnoši go tšweletša dijo tša setšhaba tše di sa turego – Mmušo o swanetše go kgatha tema ya wona. 



