Planning (Maize) 								Sesotho sa Leboa

Peakanyo – kokwane ya tšweletšo ye e atlegilego ya dibjalo 



Instructions: 

Folio strap: Taolo

Byline: Jane McPherson, molaodi wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA



O ka se no phafoga tšatši le lengwe wa phetha go bjala dibjalo. Go tšweletša dibjalo sekgwebo (commercially) go nyaka peakanyo ye e feletšego. Tše di latelago ke dipotšišo tšeo di swanetšego go arabja: 



Na o akanya go bjala dibjalo dife sehleng se? 

Go na le dintlha tše mmalwa tšeo di swanetšego go elwa hloko pele ga ge potšišo ye e ka arabja. O swanetše go tseba:

Matšatšikgwedi ao tšhwaane (šobane) e tlogo ba gona.

Pula ye e letetšwego.

Botebo bja mmu.

Tekanetšotlopelo (saturation level) ya pH le esiti mmung. 

Khwetšagalo ya dinyakwapšalo (production inputs).



Tšhelete o tlo e hwetšwa kae? 

Tšweletšo ya dibjalo e thomile go tura kudu mme ditshenyegelo mabapi le tšweletšo ya dibjalo mašemong ao a sa nošetšwego di fihlela R5 000/hektare. Ge motšweletši a tlamegile go adima tšhelete go bjala dibjalo tša gagwe gona re swanetše go botšiša dipotšišo tše di latelago: 

Kadimotšweletšo o ka e kgopela kae? 

Tswalo (interest rate) ya kadimo e tlo ba efe? 

Lebaka la kadimo ke lefe? 

Ge o ka fiwa kadimo na ditseno tše o tlogo di hwetša ka go rekiša puno ya gago di tlo go kgontšha go bušetša kadimo? 

Na toto (security) ye o ka tshepišago mokgatlokadimo ka yona gore o tla bušetša tšhelete ya wona ke efe? Gopola gore batho goba mekgatlo yeo e adimago batho tšhelete e dira bjalo ka mokgwa wa kgwebo mme e nyaka poelo godimo ga tšhelete yeo. Poelo ye e hwetšwago godimo ga kadimo e hlolwa ke tswalo yeo e lefšago. Ga go na motho yoo a ratago go lahlegelwa ke tšhelete, ka fao moadimi o nyaka go tshepišwa gore moadingwa o tlo bušetša kadimo ka moo go kwanwego ka gona. 

Na tšhelete o ka e hwetša neng? Ntlha ye o ka gopola gore ga e bohlokwa, eupša tšweletšong ya dibjalo peakanyo ya mmu e thoma dikgwedi tše mmalwa pele ga pšalo ya dibjalo. Ge tšhelete e hwetšagala morago ga nako, tšhemo ga e kgone go beakanywa ka tshwanelo mme go hlolega kgonagalokotši (risk) ya gore motšweletši a ka ba le poelo ye e fokolago. 



Puno ya gago o tlo e bapatša bjang? 

Ge o bjala dibjalo fela go fepa ba lapa la gago (subsistence farming) mmaraka ga o na taba le wona. Eupša, ge o thoma go tšweletša dibjalo ka nepo ya go rekiša puno ya gago o swanetše go akanya papatšo ya ditšweletšwa. Ipotšiše dipotšišo tše di latelago: 

Na setšweletšwa se tlo rekwa ke mang? 

O ka letela thekišo efe? 

Mabele a gago a tlo fihlišwa mmarakeng bjang? 

Mabele a tlo thothwa ke mang? 

Thotho ya mabele e tlo lefelwa ke mang? 



Temo ya mathomo (primary tillage)

Temo ya mathomo e bohlokwa mme seo se lego bohlokwa go feta ke gore mešomo yohle ya go lema e swanetše go phethwa ka nako ya maleba. 

Gabotsebotse nepo ya mošomo wa go lema ke efe? 

O tlo thoma neng go lema? 

Go tlo dirišwa sedirišwa sefe? 

O tlo lema go ya botebong bofe? 

Na maatla a ditrekere tše o di dirišago go lema a lekane? 

Maemo a didirišwa ke afe mme di tlo kgona go phetha mošomo? 



Temo ya bobedi (secondary tillage)

Gabotsebotse nepo ya mošomo wa go lema ke efe? 

O tlo thoma neng go lema? 

Go tlo dirišwa sedirišwa sefe? 

Maemo a didirišwa ke afe mme di tlo kgona go phetha mošomo? 



Peu

Peu ya gago o tlo e reka kae? 

O tlo eletšwa ke mang mabapi le peu ye e nepagetšego? 

Na o ile wa nagana ka botelele bja sehla sa go mela mme wa beakanya peu go ya ka bjona? 

Palo ya dibjalo godimo ga hektare ye e kganyogwago ke efe? 



Monontšha 

Na o tšere dišupommu? 

O amogetše diphetho tša phetlekommu? 

Na motho o kile a go eletša ka ga monontšha wo o nepagetšego malebana le tšhemo ye nngwe le ye nngwe le sebjalo se sengwe le se sengwe seo o se bjalago? 

Na keletšo mabapi le monontšha e sepelelana le poelotebanyo (target yield) ya gago? 

Monontšha wo o tlogo o diriša ke ofe? 

O tlo diriša dikilogramo tše kae godimo ga hektare? 



Peakanyo (calibration) ya plantere 

Mošomo wa go bjala mohlamongwe ke tiro ye bohlokwa go feta tše dingwe leboong la tšweletšo ya dibjalo. 

O kgona go beakanya (calibrate) plantere ka moo go nyakegago? (Na o kgona go diriša dipoleite (plates), dikere le dikereketane (sprockets) tša maleba?).

Katologano ya direi (row width) ye o e kganyogago ke efe? 

Katologano yeo o e kgethile ka lebaka lang? 

Na sehlagodi se tla kgona go dirišwa direing tšeo ge o nagana go hlagola dibjalo morago ga ge di tšwelela mmung? 

Na palo ya dibjalo (plant population) yeo o e nyakago ke efe? 

O akanya go diriša monontšha wo mokaakang? 

Na o kgona go beakanya plantere ka bowena goba o tlo thušwa ke mang? 



Taolongwang 

Na o akanya go laola mengwang ka tsela efe dibjalong tša gago? 

Ge o nyaka go diriša mokgwa wa semotšhene:

Na o na le sehlagodi? 

Na sehlagodi se beakantšwe go swana le plantere malebana le katologano ya direi? 

Meno (tines) a sehlagodi a beakantšwe ka moo go nepagetšego? 

Ge o nyaka go diriša mokgwa wa sekhemikhale:

Na o na le segašetši? 

Na dikarolo tšohle tša segašetši di šoma gabotse? 

Segašetši se tlo beakanywa (calibrate) ke mang? 

Dikhemikhale tše di tlogo dirišwa ke dife? 

Go tlo dirišwa bokaakang bofe bja khemikhale efe? 

Dikhemikhale di swanetše go dirišwa kgatong efe leboong la tšweletšo? 



Pšalo

Na monola mmung o lekane go dumelela momelo wa peu? 

Na peu e swanetše go bjalwa botebong bofe? 

Na o bjala palo ye e lebanego ya dipeu godimo ga metara? 

Na o diriša dikilogramo tše di lebanego tša monontšha godimo ga hektare? 

Na o dirišitše dibolayangwang le dibolayakhunkhwane ka moo go phethilwego? 





Tlhwekišo le poloko

Mafelelong a pšalo, plantere e ile ya hlwekišwa ya bolokwa ka tshwanelo? 

Mafelelong a kgašetšo, segašetši se ile sa hlwekišwa sa bolokwa ka tshwanelo? 



Mobugodimo 

Go swanetše go dirišwa mobugodimo wa mohuta mang? 

O swanetše go dirišwa neng? 

Go swanetše go dirišwa wo mokaakang? 



Ge o nyaka go ba motšweletšikgwebo wa nnete, o swanetše go šoma ka maatla le gona ka bohlale! O swanetše go beakanya dilo ka go se fetše ke moka wa di phetha ka moo go nepagetšego le gona ka nako. 

