Plan (Maize)									Sesotho sa Leboa
Ipeakanye o be o ikemiše bjalo ka moprofešenale 
Instructions: 
Folio strap: Koketšamohola
Byline: Jenny Mathews, modulasetulo wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA 
Nepo ya taodišwana ye ke go hlohleletša motšweletši yo mongwe le yo mongwe yo a lego tseleng ya go nyaka naga le ge e ka ba bao ba šetšego ba na le naga, go lekola maemo a bona ka go se kgaotše le go akanya tšwelopele ya dipolasa tša bona bjalo ka dikgwebo lebakengtelele. 
Bongnaga bo thomile go ba taba ya khuduego le gona bo fetogile ntlha ya ngangišano ya sepolitiki. Le ge go le bjalo, motšweletši yo a tlilego go atlega ge a hweditše naga bjang le bjang, e tlo ba yoo a amogelago maikemišetšo a profešenale ka go akanya dintlha tšohle tše di ahlaahlwago mo tlase ka tsenelelo. 
Maitekelo a go mpshafatša naga ao a foloditšego – lemoga sebaka mmarakeng
Le ge go na le kgakanego le pelaelo ye kgolo go batho ba ka mehla (grass roots level) mabapi le mpshafatšo ya naga, nnete ke gore dipolasa tše ntši di šetše di rekilwe go ya ka theo ya moreki yo a ratago, morekiši yo a ratago (willing buyer, willing seller basis). Go feta fao ke nnete le gona gore e no ba tše dingwe tša dipolasa tšeo tše di šuthišitšwego go bahodi (beneficiaries) bao ba kgethilwego go amogela naga. Bao e lego babogedi ba go hloka maatla ba tshepelo ya tšhutišo ya naga ba sa botšiša dipotšišo tše ntši mabapi le dilekanyo tšeo di dirišwago go kgetha bahodi. Gantši go feta re šetše re kwele ditaba tše di thabišago mabapi le kamogelo ya naga, eupša go se gwa ya kae ra kwa ka pholotšo ye e nyamišago ya morero woo! 
Kgweding ya Matšhe 2010 Tona ya Tlhabollo ya Nagadipolasa le Mpshafatšo ya Naga, Gugile Nkwinti, o ile a dumela gore mananeo a mmušo mabapi le mpshafatšo ya naga ga se a atlega le gore bahodi ba bantši ba paletšwe ke go sepediša dipolasa tša bona ka katlego bjalo ka dikgwebo. Tlalelo ye e fokodiša maikemišetšo a mmušo mabapi le mpshafatšo ya naga, ao a nepišago go phetha tšhutišetšo ya 30% ya nagatemego go batšweletši ba baso ka 2014. Taba ye e a nyamiša ruri! Bakgathatema bohle ba Grain South Africa le ba bangwe bao ba amegilego tšweletšong ya mabele (grain value chain) ba holofela ka maatla gore tšhutišo ya naga ntle le mathata le gona ka katlego, e bohlokwa kudu mabapi le go tia le go atlega ga temo lebakengtelele. Go feta fao ba holofela gore ke kokwane ya go kgonthiša toto ya dijo tša setšhaba. 
Tlhohlo ya go hwetša bahodi ba ba swanelago – eba wena tharollo
Go boima go tseba ka moo bao ba laolago kabaganobofsa ya naga ba lekanyago le go kgetha bahodi ba ba swanelago. Re swanetše go holofela gore godimo ga tirosepitša (nepotism, favouritism) go tla ba le tshepetšo ye e lokilego ya nnete yeo e tlogo dirišwa ka tokelo go hola setšhaba le go kgontšha mpshafatšo ya naga ye e atlegilego. Ke mo motšweletši yo e lego moprofešenale wa nnete, yo a fišegelwago pelong le moyeng go ba motšweletši, a ka ipeakanyago. Bao ba kganyogago go lema naga ye e lego ya bona ka go tshepa sebaka sa go holega go ya ka maikemišetšo a gonabjale a mpshafatšo ya naga, ba swanetše go itokiša ka go beakanya ditaba tša bona ka kelohloko. Ba swanetše go kgona go tutuetša potego mabapi le kgonagalo ya gore ba ka atlega bjalo ka batšweletši ba bafsa. Gantši kudu bao ba kganyogago go ba batšweletši ba tshepa mahlatse bakeng sa phišego ya go ba moprofešenale yoo a šomilego ka maatla go beakanyetša le go itokišetša kgonagalo ya go ba mong wa naga ya gagwe tšatši le lengwe. 
Motšweletši ke mogwebi – dula o itokišitše, eba moprofešenale
Kgopolo ye nngwe le ye nngwe ya kgwebo e hloga bjalo ka peu – e akareditšwe le go hlalošwa leanongkgwebo (business plan). Maitekelo a profešenale a go hloma goba go katološa kgwebo ga a kgone go thoma ntle le bao ba a thekgago ka dikgopolo le tšhelete, mme leanokgwebo ke lengwalo leo le akaretšago dintlhannete le dipalo tšeo di bopago molaetša wo o lekago go kgodiša babadi ba lona go thekga “toro” ya gago le go e fetola nnete. Ke leanokgwebo le le go tšweletšago bjalo ka moprofešenale yo a nago le dinepo tše di ka kgonthišwago le go ba motho yo a tshepegago, ka go hlaloša dikgato tše o tlogo di tšea go fihlela dinepo tšeo. Leanokgwebo le swanetše go akaretša mabalankwe mabapi le tšeo o naganago gore e ka ba dibakakgwebo mme le swanetše go šupetša dinepo tša lebakakopana le lebakatelele. Tebelelo ya gago ya seprofešenale e tla bontšha gore o itemošitše mmaraka wo o akanywago gammogo le dibaka le ditšhošetšo tše di lego gona. Ka ge o rata go kgodiša bao ba ka go thekgago, o tla gatelela bokgoni bja gago bjalo ka motšweletši yoo a nago le tsebo le phišego le ge e ka ba thušo ye e nyakegago ya balemi le baprofešenale ba bangwe temong. 
Leanokgwebo le lengwe le le lengwe mabapi le polasa le swanetše go hlahloba dintlha tšohle tše di amago polasa bjalo ka botee (unit). Leanokgwebo le swanetše go akaretša dintlha tše di amanago le tšhelete ka sebopego sa ditekanyetšo (budgets) le ditetelo tša ka moso (future projections). Ye ke kgato ye bohlokwa mabapi le kgwebo, kudu mabakeng a gonabjale a tšhutišo ya naga, ka ge bothata bjo bo kwagalago gantši e le gore mmušo o šuthišetša naga go bahodi ke moka o a nyamela; bahodi bao ba hlokago tsebo le ditlhamo ba thušwa ganyane fela goba ba tlogelwa ntle le boeletši, tlhabollo ya bokgoni le dikadimotšweletšo. Go fiwa naga go a thabiša, eupša! Motho yo a naganago gabotse o a itokiša le gona o a tseba gore ditoro di ka fetolwa nnete ye e swarelelago ka go diriša tšhelete fela. Mongwe le mongwe a ka bjala peu mmung eupša ga se mongwe le mongwe yo a ka godišago sebjalo go fihla ge se enya dikenyo! Itokiše go kgopela thušo go kgonthiša gore tšhelete ye o e hlokago o e akantše ka tshwanelo mme holofela gore o tseba seo se nyakegago go phetha bolemi bja gago ka katlego. 
Dintlhatheo tša leanokgwebo – gopola tša nnete
Leanokgwebo la gago le swanetše go:
Hlaloša tšeo o akanyago go di dira kgwebong ya gago ya bolemi.
Bontšha boitemogelo le botshepegi bja gago ka go hlaloša mabaka ao a go dirago mokgopedi (candidate) wa maleba.
Šupa gore o lekotše naga ye o tlogo e diriša, mabaka ao a amanago le karolo ya temo yeo o nyakago go e tsenela le ge e ka ba dithekišo le dibaka tša mmarakeng tšeo o di lemogilego. 
Thea dinepo tša gago le go hlaola mathata ao a ka bago gona ao a ka beago katlego ya kgwebo ya gago kotsing. 
Papatšo
Ye ke taba ye bohlokwa kudu go motšweletši yo mongwe le yo mongwe mme e thomile go ba tlhohlo ye kgolo ka baka la phadišano le batšweletši ba lefase ka bophara. Batšweletši ba swanetše go ela mebaraka hloko letšatši le letšatši mme ka nako ye nngwe ba swanetše go tšea diphetho mabapi le thekišo ya puno mola dibjalo tša bona e sa le tše nanana mašemong! Lenaneo la tšweletšo le swanetše go fegeletšwa ke leanopapatšo le lebotse ka mehla, gobane ga go thuše selo go tšweletša dibjalo tšeo dikenyo tša tšona di hlokago bareki bao ba dumelago go lefa ditheko tšeo di tlogo kgonthiša gore maitekelo a gago a hlolela kgwebo ya gago poelo ye botse. 
Peakanyo mabapi le tšhelete
Batšweletši ba bangwe ba bafsa lenaneong la tšhutišo ya naga ba na le mahlatse ka ge ba dumelelwa mabaka a makaone a go bušetša tšhelete ye ba e adimilego. Le ge go le bjalo, dintlha tše dingwe tšeo di swanetšego go elwa hloko ge go beakanywa dipego tša matlotlo ke tše di latelago: 
Ditshenyegelo mabapi le go reka ditlhamo le ge e ka ba go di lokiša le go di hlokomela. 
Ditshenyegelo mabapi le khiro. 
Ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo (input costs) tša go bjala dibjalo tša gago tša mathomo.
Meputso le ditefo.
Ditshenyegelo mabapi le maeto, thoto le dibešwa. 
Ditshenyegelo mabapi le mokontraka di swanetše go akaretšwa dipalelong tša gago ge o phetha gore go ka ba kaone go se reke metšhene yohle ye e nyakegago ka nako e tee. 
Ntlha ye bohlokwahlokwa ya leano la matlotlo ke pego ya tshepelo ya kheše (cash flow statement) mme yona ka tlwaelo e ngwalwa ka thušo ya moswarapukutlotlo wa moprofešenale (professional book keeper) goba moeletši wa panka (bank advisor). 
