Lenaneotlhabollo la Balemi



Nepo ya Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA ke go thuša batšweletši ba mabele ba ba hlabologago go fetoga balemikgwebo bao ba kgonago go ikemela ka kgotlelelo. 



Mo lebakeng la gonabjale Lenaneotlhabollo le na le badirišani diprofenseng tša Leboa-Bodikela, Freistata, Gauteng, Mpumalanga le Kapa-Bohlabela, gammogo le badirišanitaolo ba ba šomago kua Bothaville. Lenaneo le le arogane dikarolo tše di latelago mme karolo ye nngwe le ye nngwe e nepiša ntlha ye e itšego ya tlhabologo ya temo. 

Go bopa le go direla dihlophathuto 
Lenaneotlhabollo le hlohleletša balemi ba ba hlabologago, bao ba nago le tumelelo ya go diriša naga, go bopa dihlophathuto tšeo di kopanago morago ga dikgwedi tše pedi tše dingwe le tše dingwe go tsenela dithuto le go fiwa tshedimošo mabapi le intasteri ya lehea. 

Maitekelo a tšhupetšo [“Demonstration trials”]

Go thoma le go laola ditema tša maitekelo [“trial plots”] fao balemi ba rutwago mehola ya peakanyommu ye e nepagetšego, tirišo ya monontšha, kgetho ya khalthiba, taolo ya mengwang le disenyi gammogo le puno. 

Matšatši a balemi 
Go theiwa ditsha tša maitekelo a tšhupetšo fao balemi ba tikologo ba ba hlabologago ba rutwago dintlha tše di amago pšalo le tlhokomelo ya dibjalo. Matšatši a balemi a swarelwa ditsheng tše. Matšatši a balemi a fa balemi ba ba hlabologago sebaka sa go kopana le balemi ba bangwe, barekiši ba ditlabele tša temo le ba bangwe bao ba kgathago tema intastering ya temo. 
 

Tirišano

Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA le theile ditirišano tše mmalwa le bakgathatema ba bohlokwa intastering ya lehea. Ka ge tlhabollo ya temo e akaretša mahlakore a mantši ga go na sehlopha se tee fela seo se ka laolago tshepelo ya tlhabollo ye – taolo ye ke maitekelo a a kopanetšwego. 

Motšweletšamabele yo a hlabologago wa Ngwaga

Ngwaga le ngwaga Grain SA e swara phadišano ye e tumilego ya go kgetha Motšweletšamabele wa Ngwaga. Moletlong wo go begwa motšweletšamabele yo a hlabologago. Nepo ya phadišano ye ke go bontšha dintlha tše botse tša intasteri ya tšweletšomabele le go bea mehlala ye mebotse yeo e ka latelwago ke batšweletši ba ba hlabologago. 


Thušo go balemi ba ba tšwetšego pele 
Ka nako ye go sa na le phapano gare ga balemi ba ba hlabologago bao ba tšwetšego pele le balemikgwebo. Balemi bohle bao ba hlabologago ga ba kgone go thušwa ka go swana. Ka dihlophathuto balemi bao ba sa thomago ba thušwa ka tshedimošo le thuto – e lego go ba tsebiša tšweletšomabele le go ba thuša go kwešiša intasteri ya mabele. Le ge go le bjalo go na le balemi bao ba fetilego kgato yeo, ke go re ga ba sa hloka thušo yeo e tšwago go dihlophathuto. Balemi ba ba šetše ba batametše go ba balemikgwebo, eupša ga se ba ba ba fihla fao ba ka tlogelwago lefaseng la kgwebo ntle le thušo. 

Morerong wo re thuša balemi ba mafolofolo bao ba ipontšhitšego ka lenaneo la dihlophathuto. Balemi ba ba hloka thušo ka o tee ka o tee mabapi le peakanyo ya tšweletšo, taolo, dintlha tše di amago tšhelete, le pego. Ge molemi a tšweletša mabele ao a fetago ditone tše 250 ka ngwaga, o fetišetšwa go balemikgwebo ba tikologo yeo – e lego mokgwa wa go akgofiša kopanyo ya balemi ba baso le kgwebo. 


Tšweletšo ya dithuto tše di lebanego le go di ruta 
Go fihla gonabjale re tšweleditše mešupatsela ye e latelago le go ruta dithuto tše di latelago tšeo di akaretšago teori (tša molomo) le tirišo: 
- Tše di lefelwago ke “Maize Trust”: 
* Thuto ya Balemi ya Matseno go Tšweletšo ya Lehea (Seisimane, Sesotho, Setswana, Sethosa le Sezulu) 
* Thuto ya Balemiši ya Matseno go Tšweletšo ya Lehea (Seisimane) 
* Tlhokomelo ya Trekere le Didirišwapolaseng (Seisimane) 
* Thuto ye e phagamego ya Tšweletšolehea le Papatšo (Seisimane) 
* Thutotirišo ye kopana ya Balemiši (Seisimane) 
* Temo bjalo ka kgwebo – thuto ya Balemi ba ba Phagamego (Seisimane)
* Tokišo ya motheo ya Entšene [“Basic Engine Repair”] (Seisimane)
- Ye e lefelwago ke “Oil and Protein Seeds Development Trust”: 
* Matseno go Tšweletšo ya Sonoplomo (Seisimane, Sesotho le Setswana) 
- Ye e lefelwago ke “Sorghum Trust”:
* Matseno go Tšweletšo ya Mabelethoro (Seisimane, Setswana le Sesotho sa Leboa)
- Ye e lefelwago ke “Winter Cereals Trust”
* Matseno go Tšweletšo ya Korong Seleteng sa Pula ya Selemo (Seisimane) 

Dikgašo tša seyalemoyeng 
Seyalemoya ke sedirišwa se maatla sa go thuša balemi ba ba hlabologago. Nepokgolo ya kgašo seyalemoyeng ke go romela tshedimošo ka ga intasteri ya temo go balemi. Lenaneo la beke le beke le gašwa diteišeneng tše nne tše: 
* Motsweding, kua Leboa-Bodikela (Setswana)
* Lesedi, kua Freistata (Sesotho)
* Ligwalagwalo, kua Mpumalanga (Sezulu)
* Umhlobo wenene, kua Kapa-Bohlabela (Sethosa)


Pula-Imvula
Go bohlokwa kudu gore balemi ba ba hlabologago ba kgone go tsenela tshedimošo ye mpsha ye e lebanego intasteri ya temo. Pula-Imvula ke lengwalotaba la kgwedi le kgwedi leo le gatišwago ka maleme a a šupago (Seisimane, Seafrikanse, Sesotho, Setswana, Sesotho sa Leboa, Sezulu le Sethosa). Nepo ya lengwalo le ke go phatlalatša tshedimošo ka ga intasteri ya temo gore balemi ba ba hlabologago ba kgone go e bala. Gonabjale go phatlalatšwa dikhopi tše di fetago 17 000 tša Pula-Imvula kgwedi ye nngwe le ye nngwe. 


Malebo
Re leboga go menagane thušo ya “Maize Trust”, yeo e lefelago lenaneo le ka tšhelete ye ntši, le ya “Sorghum Trust”, “Oil and Protein Seeds Development Trust” le “Winter Cereals Trust”, tšeo di lefelago mananeotlhabollo a rena. 

Go tšwetša pele tšweletšo ya dijo le tlhale mono Afrika-Borwa bohle re swanetše go swarana diatla go thekga tlhabollo ya temo. Modimo a a šegofatše Afrika! 


Grain SA
P.O. Box 88, Bothaville, 9660 • (056) 515-2145

Molaodi wa Lenaneo [“Programme Manager”]
Jane McPherson • 082 854 7171

Mologaganyi wa Dithuto [“Training Co-ordinator”]
Willie Kotze • 082 535 5250

Mologaganyi wa Profense [“Provincial Co-ordinator”]
Amos Njoro • Leboa-Bodikela (Klerksdorp) • 072 640 6561
Johan kriel • Freistata (Clocolan) • 079 497 4294
Tonie Loots • Leboa-Bodikela (Zeerust) • 083 702 1265
Jerry Mthombothi • Mpumalanga (Nelspruit) • 084 604 0549

Lawrence Luthango • Kapa-Bohlabela (Mthatha) • 083 389 7308

