Opot											    	Sepedi

Na dipeu tša oli le tša proteine ke dife?



Instructions: 

Folio strap: Dipeu tša oli

Byline: Jane McPherson, molaodi wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA 



Krafo ya 1: Tšweletšo ya matokomane/ditloomake mono Afrika-Borwa

Leboa-Bodikela

Gauteng

Limpopo

Mpumalanga

Kwazulu-Natala

Freistata

Kapa-Leboa

Ditone tše sekete (1 000)

Mengwaga ya tšweletšo



Krafo ya 2: Tšweletšo ya dinawasoya mono Afrika-Borwa

Leboa-Bodikela

Gauteng

Limpopo

Mpumalanga

Kwazulu-Natala

Freistata

Kapa-Bohlabela

Ditone tše sekete (1 000)

Mengwaga ya tšweletšo







Krafo ya 3: Tšweletšo ya peu ya sonoplomo mono Afrika-Borwa

Leboa-Bodikela

Gauteng

Limpopo

Mpumalanga

Kwazulu-Natala

Freistata

Kapa-Bohlabela

Ditone tše sekete (1 000)

Mengwaga ya tšweletšo





Letlakalawepe (“webpage”) la “SA Grains and Oilseeds”, le hlaloša mabele bjalo ka dithoro tšeo di ka jewago ke batho. Dipeu tša oli le tšona di ka jewa ke batho mme di na le mohola wo mogolo ka baka la oli yeo di e tšweletšago. Dibjalo tša dithoro le tša peu ya oli mono Afrika-Borwa ke matokomane/ditloomake, bali, rae/rogo, korong, habore, lehea, mabelethoro, dinawasoya le sonoplomo.    



Dibjalo tša peu ya oli di tšweletšwa gagolo ka baka la oli ye e hwetšwago peung ya tšona. Bokaakang bja oli bjo bo hwetšwago dithorong tše nnyane (go swana le korong) ke 1% - 2% fela; bjoo bo hwetšwago dipeung tša oli bo tloga go 20% mo go dinawasoya go fihla godimo ga 40% mo go sonoplomo le “canola (rapeseed)”. Methopo ye bohlokwa ya dipeu tša oli tše di lewago ke dinawasoya, sonoplomo, rapeseed (canola), leokodi (katune) le matokomane/ditloomake. Oli ya linsiti (“linseed”) le ya kastroli (“castor beans”) e dirišwa intastering. Le ge go le bjalo, makhura a a jewago a swana le dioli tše di jewago ka popego ya dimolekule (“molecular structure”). Thempheretšheng ya phapoši (“room temperature”) makhura a tiile mola dioli e le seela. 



Sonoplomo, matokomane/ditloomake le dinawasoya tšohle ke dibjalo tša selemo – di bjalwa seruthwane mola kotsi ya tšhwaane/šobane e fetile (ga di kwane le tšhwaane le ganyane) mme di gola dikgweding tša selemo (mafelong ao pula e nago selemo). Di butšwa lehlabula mme ka tlwaelo di bunwa morago ga ge tšhwaane ya mathomo e wele. “Canola”, ka lehlakoreng le lengwe, ke sebjalo sa marega – ke sebjalo se tee fela sa peu ya oli seo se sa huetšwego ke tšhwaane.  



Dithoro le dipeu tše di bunnwego di šongwa ka mokgwa wo o itšego go ntšha oli ye e lego mo go tšona. Makhura le dioli ke mehuta ye bohlokwa ya phepo mme e dirišwa bjalo ka oli, oli ya salate le ya go apea goba e ka tiišwa go dira matšerine le makhura a mangwe ao a dirišwago go apea dijo. Ditšweletšwa tše di tlaleletša goba di ka dirišwa legatong la ditšweletšwa tša diruiwa (tša go swana le potoro le makhura a kolobe) tšeo di sa lekanego batho ba lefase bao ba dulago ba atafala. 



Mašaledi a dithoro le dipeu (seo se šalago mola oli e ntšhitšwe) ke mothopo wo bohlokwa wa phepo ya diruiwa. Dijo tše di akaretšago oli ya dipeu tša dinawasoya, matokomane, “rape” le “flax” di tletše proteine – ge di hlakanywa le ditswaki tše dingwe (tša go swana le leroro), di bopa dijotekanywa tša phepo ye botse. 









