Nominees (Maize)								Sesotho sa Leboa



Tseba bakgethiwa ba phadišano ya Motšweletšamabele yo a hlabologago wa 2009 



Instructions: 

Folio strap: Motšweletšamabele wa ngwaga

Byline: Jane McPherson, molaodi wa Lenaneotlhabollo la Balemi ba ba hlabologago la Grain SA 

Photos: Add photos of each nominee

Add the ribbon we used last year



Bakgethiwa bao ba tlogo phadišana go thopa sefoka sa Motšweletšamabele yo a hlabologago wa Ngwaga wa 2009 ba kgethilwe. Mothopi o tlo tsebišwa moletlong wo o tumilego wa Grain SA ka la 9 Oktoboro 2009. Bakgethiwa ke ba ba latelago:



Philip Xaba

Philip Xaba o thomile go šoma bjalo ka mootledi wa trekere ka 1973 polaseng ye e bitšwago Magita. Ka 1983 o ile a thwalwa ke Senwes mme a šoma bjalo ka moetapele wa sehlopha (team leader) go fihla ka 1992. Morago ga fao a ba mošomedi wa Vetsak. 



O feditše bontši bja mengwaga ya gagwe a šoma mešomo ye e amanago le temo mme ka tsela yeo a thoma go rata temo. O nyetše Julia yo e lego morutiši kua Bothaville. 



E šetše e le kgale Philip a amegile lenaneongtlhabollo la temo, eupša o ile a tsenela Lenaneo le le Phagamego la Motšweletši semmušo fela ka 2006. Go feta fao o ile a ba yo mongwe wa baphadišani ba mafelelo (finalist) phadišanong ya Motšweletši wa Ngwaga wa 2007. 



Philip o rata go itirela dilo bakeng sa go emela batho ba bangwe gore ba mo direle tšona. O holofela gore bokamoso bja temo e tlo ba bjo bobotse, ebile o katološitse mešomo ya gagwe ka go hira dihektare tše 300 tšeo a di dirišago ka bokgoni. 



Simon Mazwi

Pele ga ge Simon Mazwi a belegwa, batswadi ba gagwe ba be ba agile Taung mme ka morago ba hudugela Freistata (Vierfontein) ka ge ba be ba kgolwa gore fao go na le dibaka tše kaone. Bona e be e le batšweletši bao ba bego ba lema ka dipholo. Morago ga lebakanyana ba ile ba boela Makouspan fao ba thomilego go lema. Simon o belegetšwe moo a ba a golela gona. 



Simon o ile a thuša tatagwe ka mešomo polaseng ka mehla. O be a tlwaetše go tsoga ka mahube mme a thuša tatagwe go pana dipholo pele ga ge a eya sekolong. Ge a boa sekolong o ile a tšwela pele go thuša go phetha mešomo ya polaseng. O ile ge a phasitše mphato wa 4 (grade 4) Simon a ya a šoma le tatagwe polaseng. Ka 1963 a ya Lichtenburg moo a ilego a šoma bjalo ka mmetli lebaka la mengwaga ye 17. Mo lebakeng le o be a lema kua Makouspan ka diwikente (mphelabeke). 



Simon o ruile dikgomo bophelo bja gagwe bjohle mme go feta fao o abetšwe diruiwa ke batswadi ba gagwe. Gonabjale o na le dikgomogadi tše 30 le dinku tše 25. Ka 1992 o ile a kgona go reka trekere ya Ford 6600 ka tšhelete ye a e adimilwego ke Agribank. Go feta fao o lemile dihektare tše 15 nageng yeo e lego ya gagwe mme a ba a kgona le go hira dihektare tše dingwe tše 60. Ka 2006 o ile a thoma kontraka ye mpsha le Absa, NWK le Monsanto mme a amega morerong (protšekeng) woo o mo thušitšego go reka dihektare tše 103 gape. Wo ke ngwaga wa boraro a amegile morerong wo. 



Lungile Malo 

Ba leloko la Malo ba hlaga Thaba Nchu kgauswi le Bloemfontein, Freistata. Ba ile ba hudugela Ventersdorp fao ba ilego ba hwetša naga. Tatago Lungile e be e le mootledi wa dilori, ka fao o be a kgona go hlokomela polasa ya gagwe ka diwikente fela. 



Ka 1978 ba ile ba hudugela Delareyville mme ba amogela dihektare tše 100 go mmušo. Lungile o ile a tsena sekolo kua Frisgewagt mme mola sekolo se tšwile le ka diwikente o ile a diša dinku le dikgomo polaseng ye. Ka 1993 o ile a ya Mafikeng a thoma mošomo wa go tšea diswantšho manyalong (wedding photographer). 



Go tloga 1997 go fihla 2000 o ile a šoma le tatagwe polaseng ya bona. Ka ngwaga wa 2000 a thoma go lema naga ya gagwe yeo a e hweditšego. Tatago Lungile o ile a mo adima trekere le dinyakwapšalo (input supplies). Lungile o ile a adima R25 000 go Land Bank mme a hira naga ye nngwe gape go tatagwe. Mafelelong a sehla seo a kgona go reka bene ya Nissan. Sehla sa 2004 e be e le se sethata go yena, eupša ka mafolofolo a gagwe o ile a kgona go tšwelela gabotse. 



Samuel Moloi 

Samuel Moloi o belegetšwe polaseng ye e bitšwago Magdalena seleteng sa Fouriesburg ka 1969. Tatagwe e be e le modiredi polaseng yeo. Samuel e be e le yo mongwe wa bana ba seswai mme o tsene sekolo kua Mashaeng Township kgauswi le Fouriesburg, fao a phasitšego mphato wa marematlou (grade 12). 



O be a tlwaetše go šoma polaseng ka diwikente moo a ilego a otlela trekere le go thuša fao go bego go nyakega. O ile a ipshina ka mešomo ya polaseng mme a dula a kganyoga go ba le polasa ya gagwe tšatši le lengwe. Tsenelelano ya gagwe le motšweletši e hlohleletše kgahlego ya gagwe ya go ba molemi. Samuel o nyetše Dianne, morutiši wa Mashaeng, mme ba na le bana ba bararo.



Samuel o re o be a dula a theeletša Jane McPherson ge a bolela ka tšweletšo ya mabele mo go Lesedi FM, mme se se ile sa mo tutuetša go phethagatša toro ya gagwe. Ngwageng wa 1996 o ile a thoma go rua dikgomo le dinku nagengkopanelo kua Fouriesburg. 



Ka 2004 Samuel o ile a hira dihektare tše 30 go motšweletšikgwebo, Mna Exley, a bjala lehea. Ka 2006 a hira dihektare tše 16 go Mmasepala wa Fouriesburg, mme ke gona fao a lemago gonabjale. Samuel o amegile kudu Lenaneongtlhabollo la Balemi la Grain SA, go feta fao ke yena leloko la Sehlophathuto sa Dishweshwe tsa Dikorong mme o šetše a tsene dithuto tše mmalwa. 



William Matasane 

William Matasane o belegetšwe seleteng sa Winburg moo a tsenego sekolo sa polaseng mme ka morago a tsena Sekolo se se Phagamego sa Winburg. O goletše polaseng mme o dutše a kganyoga naga ye e ka bago ya gagwe tšatši le lengwe le go ba motšweletši. O ile a thuša tatagwe polaseng moo a bego a šoma mašemong le gona a otlela ditrekere. 



William o šomile bjalo ka moapei kua Allemanskraal (fao go bitšwago gape Aventura Resort Aldam) go fihla ka 2004. Ka ngwaga woo o ile a reka polasa ye e bitšwago Verblyden, fao a lemago gonabjale. O tšweletša sonoplomo, lehea le korong ka katlego. O nyetše Alina mme ba na le bana ba bane – mošemane o tee le basetsana ba bararo. 



Nolundi Msengana

Nolundi Msengana o belegetšwe Cala, kua Kapa-Bohlabela. O tsene sekolo sa Tshengiwe Junior Secondary ka 1978 mme ka morago a tsena sa Zimele Sekontari kua Umtata. O phasitše mphato wa marematlou (matriki) Sekolong se se Phagamilego sa Ngangelizwe ka 1991. Nolundi o thomile go šoma go KFC mme ka morago a thoma kgwebo ya go rekiša diaparo le dieta. 



Phišego ya Nolundi mabapi le temo ke sephetho sa tikologo yeo a goletšego go yona. Batswadi ba gagwe le ba leloko ba be ba rua diruiwa le gona ba be ba bjala mabele nagengkopanelo. 



Nolundi o be a ruile dikgomo tše 20 le dikgogo tše di hlabjago (broilers) tše e ka bago tše 100, ebile a tšweletša le merogo tšhemong ya hektare e tee. O ile a šomišana le batswadi ba gagwe nagengkopanelo go fihlela ge a hwetša sebaka sa go hira naga go Kgoro ya Ditaba tša Naga ka maikemišetšo a go e reka (lenaneo la PLAS). 



Bogolo bja polasa ya gagwe ke dihektare tše 350 – tše 80 di dirišwa go fudiša diruiwa mme tše di šalago ke nagatemego. Nolundi o bjetše dibjalo tša gagwe tša mathomo sehleng sa 2008, mme e be e le sonoplomo tšhemong ya dihektare tše 20. O phethile gore lenyaga o nyaka go bjala mašemo ohle mme o kgonne go bjala sonoplomo dihektareng tše 135 le lehea dihektareng tše 40. 



Tše o di kgonne kudu ka thušo ya lenaneothuto la Grain SA le thušo ya tšhelete le lenaneo la boeletši la Senwes. 



Shimi Makoka 

Shimi Makoka o belegetšwe Mabieskraal, tikologong ya Tlhabane (Rustenburg), fao a goletšego gona a ba a tsena le sekolo gona. O phasitše mphato wa marematlou sekolong sa Rustenburg Sekontari. Ka morago Shimi o ile a ithuta Unisa a fiwa diploma ka go phetha dithuto tša Taolo le Tlhabollo ya Setšhaba (Public Management and Development) ka katlego. 



Ka 1987 Shimi o ile a thwalwa ke Land Bank, mme ke moo a thomilego go kgahlwa ke temo. O ile a kgopela naga ka lenaneo la PLAS, mme a ba le mahlatse a fiwa polasa yeo a e lemago gonabjale. 







