Miss (Maize)								Sesotho sa Leboa
Se lahlegelwe ke dibaka tša gago 
Instructions: 
Folio strap: Peakanyo ya tšweletšo
Byline: Phonnie du Toit, Institute ya ARC ya Dibjalo tša Mabele (ARC-Grain Crops Institute)
Grabber: Dula o phafogile, sebaka sa gago se sekaone se ka tšwelela o sa gopole! 
Grabber: Leka go se swarege mešomong ya gago ka moo o ka lahlegelwago ke dibaka tše kaonekaone tšeo di lego bohlokwa kudu go tšweletša mabele ka katlego. 
Ka ge batšweletšamabele ba tshepa kudu gore sehla se sengwe le se sengwe e tlo ba se sebotse, bontši bja ditiro bo beakanywa ka go lebelela sehla se tee sa tšweletšo ngwaga le ngwaga. Lebakeng le lekopana la go swana le le, sebaka se sebotse gantši se iponagatša gatee fela. Gantši batšweletši ba lahlegelwa ke dibaka tše botsebotse tša go fokotša ditshenyegelo goba go široga tahlego ye kgolo ya poelo, ka ge ba sa tšee dikgato ka nako. 
Go na le dibaka tše mmalwa tše botse tšeo di ka iponagatšago lebakeng la peakanyo la pele ga pšalo le ge e ka ba sehleng sa go gola ga dibjalo. Mehlala ke ye e latelago:
Sebaka se sekaone sa go reka
Dula o phafogetše diphahlo tša boleng bjo bobotse tšeo di rekišwago ka thekišo ya fase. Lekola go gola ga dibjalo tša gago ka šedi gore o kgone go lekanyetša bokgoni bja ditšweletšwa (tša go swana le monontšha le peu) tšeo di dirišwago polaseng ya gago. Se se tla go kgontšha go tšea diphetho tše kaone le go kgetha setšweletšwa se sekaone. Ithute go nyakišiša: koloigogwa ye e dirišitšwego ye e rekišwago ka theko ye botse fantising ya gae, e ka ba sebaka seo o se kego wa se fetiša. 
Letšatšikgwedi le lekaone la go bjala
Se ke sebaka seo batšweletši ba se fetišago gantši. Ditiego tšeo di sa nyakegego gantši di hlolwa ke metšhene le ditlhamo tšeo di sa hlokomelwego. Nako ya maleba ya go hlokomela didirišwa tša gago ke ge sehla sa go bjala se seno fela. Ge didirišwa di bolokwa mola di hlwekišitšwe gabotse le gona di šireleditšwe go šitiša ruse, go ka se hlokege nako le tšhelete ye ntši go di beakanyetša sehla se se latelago. Ge o itokišitše gore o kgone go tšwela pele ge mabaka a go bjala e le a mabotse, o tla ba le maikutlo a gore o kgona go laola ditiro tša gago. 
Go šireletša mmu wa gago
Pula ye e nago gatee ka maatla e ka senya mašemo o šoro. Mola mobugodimo wa mohola o gogotšwe ga go bonolo go o bušetša. Le ge pabalelommu e le karolo ye bohlokwa ya lenaneotlhabollo la polasa lebakengtelele, batšweletši ba swanetše go dula ba phafogetše mafelo ao kgogolego e ka diregago gona. Pula ye e nago ka maatla polaseng ya gago e ka se laolwe. Ge o lemoga bofokodi thapalalong (contour), bo fediše ntle le go senya nako. E ka ba sebaka sa gago se sekaone sa go šitiša tshenyego ya mmu wa gago wa mohola. 
Laola mengwang ka nako ya maleba
Go laola mengwang leheeng ka mokgwa wo o kgontšhago, bjalo ka mohlala, go na le dibolayangwang tše botse (ditšweletšwa tša go laola mengwang sekhemikhale). Ešitago le sebolayangwang se sebotse se ka šoma fela ge mabaka a dumela. Ka fao, diriša sebaka sa maleba ka letšatši leo maemo a boso e lego a makaone, ge phefo e sa foke le gona go sa fiše goba go omile kudu. Go feta fao bogolo bja mengwang bo bohlokwa kudu ge o nyaka go e laola ka katlego. Gantši go kaone go laola mengwang ge e sa le ye menyane. Go etela mašemo ka mehla go lekola go gola ga dibjalo le mengwang go ya ka dikgato tša tlhabologo ya yona, go bohlokwa kudu. Se diege, laola mengwang e sa le ye menanana. 
Šireletša dibjalo tša gago go disenyi
Dikhunkhwane tša go swana le sebokophehli di ka senya lehea le mabelethoro o šoro. Tshenyo e ka hlolega ka lebaka le lekopana. Dibokwana tša sesenyi se, tše di dulago ka bontši sebjalong, di ka laolwa ka moo go kgontšhago ka dibolayakhunkhwane tše di itšego. Le ge go le bjalo, ge dikgato tša taolo di diegišwa, go na le kgonagalo ye kgolo ya gore di ka folotša. Lebaka ke gore ge dibjalo di fetela kgatong ye e latelago tlhabologong ya tšona, goba ge dibokwana di golela pele, katlego ya khemikhale e a fokotšega. Tekolo ye e nepagetšego ya ka mehla ya dibjalo e ka thuša go kgonthiša nako ya maleba ya go laola disenyi ka moo go atlegilego. 
Letšatšikgwedi la maleba la go buna
Dibjalo tše dingwe di swanetše go bunwa ka nako ya tšona ye e itšego. Ge matokomane a ka bunwa pele goba morago ga nako, go ka hlolega tahlego ye e sa nyakegego ya boleng bja poelo goba dithoro. Go kgonthiša nako ye kaone ya go buna matokomane, motšweletši o swanetše go ela dintlha tše mmalwa hloko, bjalo ka mmala wa peu (dithoro), mabaka a klimate le go ba gona ga malwetši. Ge e le dinawasoya diphotlwa tša tšona di ka pšhatlega mašemong ge di butšwa. Ka fao ge dinawasoya di bunwa morago ga nako motšweletši a ka senyegelwa kudu ka baka la go pšhatlega ga diphotlwa. Se fetiše sebaka sa go lota peu ye nngwe le ye nngwe ka nako ya puno. 
