Management (Maize)								Sesotho sa Leboa

Taolo ya polasa – kgonthiša poelo ye e swarelelago 



Instructions: 

Folio strap: Taolo

Byline: Tshedimošo ye e tšwa mo go Mošupatsela wa Taolo ya Polasa ka nepo ya go tšweletša Poelo ka Marius Greyling

Grabbing quote: Ge o sa lekanye, ga o kgone go laola



Ka moo re tsebago ka gona bohle temo ke kgwebo mme ge o nyaka go ba motšweletšikgwebo go na le dintlha tše mmalwa tšeo o swanetšego go di ela hloko go kgonthiša gore kgwebo ya gago e go tswalela poelo. 



Tše di latelago di swanetše go elwa hloko:

Nepo ya mathomo ke go kgonthiša poelo ye e swarelelago.

Se sengwe le se sengwe seo se dirwago polaseng se huetša ditseno. Ditseno – Ditshenyegelo = Poelo/Tahlegelo. 

Go hlagišwa dikeletšo mabapi le tšeo di ka dirwago goba tšeo di swanetšego go dirwa le ge e ka ba tšeo di gapeletšwago ke molao malebana le dintlha tša go fapafapana tša taolo ya polasa. Motšweletši/molaodi yo mongwe le yo mongwe a ka kgetha ge eba o ela dikeletšo tše hloko goba aowa – boikarabelo ke bja gagwe.

Tshedimošo – ya ka ntle le ya gae (direkoto tša gae) – e bohlokwa kudu. 

Kgwebotemo ya mono Afrika-Borwa e bopa karolo ya ditiro tša lefase, ka fao e huetšwa ke tšeo di diragalago lefaseng. 

Polasa re ka re ke lenaneo le le feletšego mme karolo ye nngwe le ye nngwe e huetša dikarolo tše dingwe, ka mantšu a mangwe, tebanyo mabapi le taolo ya kgwebotemo ke ye e akaretšago (holistic). 



Morero wa taolo

Gantši o kwa go thwe: “Ke ka baka lang batšweletši ba bangwe tikologong ye e itšego ba atlega go feta ba bangwe tikologong yona yeo mabakeng ona ao?” goba: “Ke ka baka lang batšweletši ba bangwe ba kgona go phologa mabakeng a mabe mola baagišani ba bona ba fedišwa ke mabaka a mohuta woo?” Karabo ke gore batšweletši ba bangwe ba laola dikgwebotemo tša bona gabotse go phala ba bangwe. Kganthe taolo ke eng, goba mo re ka re taolo ya polasa ke go reng? 



Ge re hlaloša taolo ya polasa re ka re ke go tšea diphetho tše kaone (tše di nepišago malebiša ka nepagalo) mabapi le methopo yohle ya batho le ya popego go phetha malebiša a kgwebo ye e itšego. 



Go kgona go laola go ya ka tlhalošo ye go ra gore motšweletši o swanetše go phetha ditiro tše nne tša taolo, e lego peakanyo (planning), thulaganyo (organising), tirišo (implementing) le taolo (control) ka moo go kgontšhago. Le ge re kgona go hlaola ditiro tše nne tše, tshepelo ya taolo ke ye e tšwelelago. Tshepetšong ya taolo motšweletši o swanetše go diriša ditiro tše mmalwa tša taolo, e lego go tšea diphetho, go gokaganya (“khominikheišene”), go hlohleletša (motivating), go lomaganya (coordinating), go tšweletša thupišo (maintaining discipline), go fa tokelo (delegating) le go eta pele. 



Tlhalošo e re taolo ya polasa ke go tšea diphetho tše di lebišitšwego nepo goba maleba (goal orientated decision-making). Go kgona go tšea diphetho tše kaone mabapi le ditaba tše di swanelago temo motšweletši o swanetše go ba le tše di latelago: 



Potego le moya wa boikarabelo;

Boitemogelo bja tirišo;

Tsebo ya thekniki;

Bokgoni bja kgwebo; le

Tshedimošo ka ga polasa ye a e laolago.



Dikarolo tša taolo

Kgwebong ya temo mongpolasa/molaodi o swanetše go laola dikarolo tše di latelago:



Taolo ya tšweletšo – tšweletšo ya popego (physical production) ya ditšweletšwa;

Taolo ya theko – go reka dinyakwapšalo (inputs) le letlotlo;

Taolo ya papatšo – go rekiša ditšweletšwa;

Taolo ya letlotlo (financial management) – taolo ya letlotlo e akaretša motšhelo, peakanyo ya bohwa (estate planning), kgonagalokotsi (risk) le pelaelo (uncertainty);

Taolo ya tshepedišo (administrative management) – go sepediša ofisi le go laola direkoto;

Taolo ya mothopo wa batho (human resource management) – badiredi le mošomo;

Taolo ya kamano ya batho (public relationship management) – kamano le kgokagano;

Taolo ya letlotlo (asset management) – taolo, tlhokomelo le thekišo;

Taolo ya phahlo – taolo; le	

Taolo ya kakaretšo – maphelo le polokego mošomong, taolo ya mollo, bohodu le polokego polaseng. 



Dikgweding tše di tlago mo go Pula/Imvula re tla ahlaahla ka moo taolo ya karolo ye nngwe le ye nngwe e ka kaonafatšwago ka gona le ka moo poelo e ka godišwago le go tiišwa ka gona. Re tla hlagiša ditšhišinyo le dikeletšo ka ga karolo ye nngwe le ye nngwe ya taolo, tšeo di ka bago le mohola mabapi le go godiša le go tiiša poelo ya kgwebo. Go feta fao re tla šupetša tšeo di nyakegago go ya ka molao. Le ge go le bjalo, motšweletši/molaodi a ka kgetha ge eba o nyaka go šetša dikeletšo tšeo goba aowa. Motšweletši/molaodi a ka se gapeletšwe go dira bjalo. Go ya ka molao, ge motšweletši/molaodi a sa ele dikeletšo hloko, boikarabelo bja phetho yeo ke bja gagwe. 







